leto III.
LJUBLJANA, 28. APRILA 1925.
STEV. 18.
ZA 1VGOSLA-
VIIO ČETRTLETNO DIN l$-CELOLETNO-DIN-OO/ZA* INOZEMSTVO 7E DODATI P©JtNINO/OOLA$IPO CEN1KV/ &»0$&MEZNA ŠTEVILKA PO DlN I'5<>-POŠT. *EK. RAČ. 13.188
OftlUN
4
A
m
jL+\
vredni$tvoinvprava* v včiteliskitiskarni/ Ml 'Rokop8|i Se• ne*vra~
Jttjfmm CA70/AN0NSMN5 DO-mm mm pjj,. jE. NE. p^iobčV -
lElO/POjTNlNA-PLA-VCAM A-V* GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90(5.
k
Razvitje prapora v Kranju.
Zopet jc slavila Ideja jugoslovanskega nacionalizma svoj veliki praznik in triumfalno za vedno razvila svoj bojni prapor nad starim gnezdom ponosne naše Gorenjske.
Z vsem, ki ne poznajo zanosa in elana orjunaške volje, nerazumljivo brzino, napreduje naš pokret. ki vedno bolj in bolj objema najširše plasti našega naroda. Kakor bi bruhale naše gore razsrjene radi izdajstva onih struparjev, ki že sedmo leto zavdajajo narodu, ©svetniške orjunaške bataljone, tako se množijo in krepijo naše vrste. Iskra, ki ie pred dobrimi tremi leti zagorela. je danes plamen žgoč in palec tako. da je zajel ves naš narod °d Egejskega morja pa do Gospe-svete, kjer že njegovi žarki naznanjajo tužnemu Korotanu, da bodo i zanj prišli odrešenja dnevi. Seme, ki smo ga sejali v s krvjo blagoslovljene in tolikim trudom zorane brazde, da>e danes prve predhodnike bogate žetve. Hoteli so nas kakor nekoč Krista farizeji uničiti že ob prvih početkih nagega dela.
V	tej nameri pa so se prevarili vsi, ker je baš iz trpljenja in krvi vz-rastla ona disciplinirana in vojaško organizirana Orjuna, kateri sc danes divijo že celo njeni najhujši sovražniki. Vendar pa nas vsi ti uspehi niti zdaleka ne zadovoljujejo in motijo se oni. ki mislijo, da bo Orjuna za hip obstala na svojih potih! Orjuna gre dosledno in neizprosno svojo pot, ki jo je šele nastopila !
Bakljada in serenada.
Ves Kranj se je odel že v sobot” nih popoldanskih urah v praznično odelo ter se tako okrašen z zastavami pripravil za sprejem orjunaške vojske. Na večer so pričeli prihajati že tudi prvi delegaiti iz Ljubljane in od drugih organizacij, ki so so udeležili bakljade in podoknice kumici sestri Zdenki Sirec vi. Med vzklikanjem in pozdravljanjem naroda ter igranjem vrle sokolske godbe iz Jesenic je korakala povorka preko Glavnega trga do stanovanja kumice, kjer je odigrala godba par lepih komadov. Za njo je ubrano zapel marljivi pevski odsek Narodne čitalnice v Kranju, nakar je mnogoštevilni narod in postrojena četa oduševljeno pozdravila požrtvovalno kurnico sestro Zdenko Sirčevo. Po končani serenadi se je zopet povrnil sprevod na čelu z godbo in krasno disciplinirano četo Kranjskega bataljona pred »Narodni dom«, kjer je bil razhod.
Koncert.
Po bakljadi se je vršil v dub-kom polni veliki dvorani »Narodnega doma« koncert godbe Sokolskega društva na Jesenicah, ki je s svojim igranjem dokazala, da je ena naših najboljših podeželskih
nit nJS0, da zasluži njen kapel-ic sSS Priznanje. Pri koncertu
rodne čitalnicek?T? ?dSek Na' v ni n o •	^	kskor	£odha
zel za svoja izvajanja burno odobravanje občinstva. Koncerta se je, kakor že preje omenjeno, udeležilo vse narodno prebivalstvo Kranja, na čelu s svojim županom g. Ciri-s°i ™ Pircem, kurnico sestro odbora6 Ljub"jaJ®le2aCiie 0b!aSttlc^a
Prihod gostov
Že v prvih jutranjih ‘urah se ie pričela ponosna gorenjska presto lica buditi ter se pripravljati za sprejem gostov iz Gorenjske strani in iz Ljubljane. Tako. da je bil ob prihodu vlakov poleg postrojenih or junaških čet, nabito poln peron občinstva. ki je pozdravljalo pri" bajajoče Orjunaše, ki so se takoj sformirali v sprevod in odšli v mogočni povorki, na če Ju g godbo
in prapori pred »Narodni dom«, lu je nato prečital postrojenim četam komandant ljubljanskega bataljonskega okrožja br. Slavo Švajger, kot pobočnik Oblastnega čel-nika dnevno povelje.
Pohod na slavnostni prostor.
Po prečitanju dnevnega povelja je odkorakala impozantna povorka na čelu z izvidnico, godbo, 13 prapori, Oblastnim odborom, kombiniranim triglavsko-kranjskim batar ljonom, ljubljanskim bataljonom in civilnimi četami na slavnostni prostor pred magistrat, kjer se je nabrala ogromna množica ljudstva, ki je pazno sledila vsem obredom razvitja. Pred tribuno pa se je med tem zbralo že tudi zastopstvo občinskega sveta Kranja, na čelu s svojim vrlim preizkušenim nacionalnim borcem
županom br. Cirilom Pircem,
ki je kot prvi govornik stopil na tribuno in pozdravil goste sledeče:
»Pozdravljeni bratje OrjunaŠi, ki ste prihiteli med nas, da z nami slovesno praznujete razvitje prapora naše mlade Orjune Kranj. Pozdravljeni imenom stare naše trdnjave Kranja, ki je vedno neomajno držal visoko prapor Jugosloven-stva. ki je videi samo v enotni Jugoslaviji ter v popolnem edinstvu Srbov Hrvatov in Slovencev spas nas vseh.
Pozdravljeni Vi bratje, ki Vas danes še dobršen del naroda ne pozna tako, kakor bi bilo želeti. Potek velike svetovne vojne in osvoboditev nas je našla nepripravljene. Velik del naroda ni za-mogel dovolj oceniti vrednosti svobode. čut dolžnosti napram novi državi je bil skoro nepoznan. Namesto pozitivnega dela za to državo so pričeli Slovenci izticavati svojo domišljavost, Hrvatje pa svojo megalomanijo. Oproščeni spon tisočletne sužnosti pričenjajo brezglavi politiki prepovedovati potrebo uvedbe federacij, avtonomij, verske diference. Vsi pa so nastopali tako, kakor da bi bili oni postavili temelje te države, ne pa hetakombe žrtev enaših najboljših.
Našli pa so se možje, ki so sklenili priti temu početju v okom in si nadeli nalogo združiti v svojih vrstah vse one, ki resnično ljubijo to zemljo. Ustanovili so Orju-no, ki. že danes s tolikim uspehom prekvaša jugoslovenski narod s svojo vsezmagujočo idej1©. Naj ta ideja prave in resnične ljubezni čim preje prodrle v zadnjo našo vas, da bo i zadnji naš seljak pripravljen žrtvovati za dobro Nacije in države ma-kar tudi svoje življenje.
Orjuna ie prevzela težko nalogo. Z ozirom na vse njeno dosedanje delo, ki nam jamč] i za uspehe v bodočnosti, verujemo, da leži baš v Orjuni in nacionalizmu edina rešitev Jugoslavije. V končno zmago te ideje pa kličem: Živela Nacija! Živela Jugoslavija! Živela Orjuna!«
Globokozamišljeni govor je žel burno odobravanje vseh navzočih, nakar je pristopil k nerazvitemu Praporu predsednik Oblastnega odbora
br. inž. Marko Kranjiec
in nagovoril zbrani narod sledeče:
»Bratje in sestre! Srčno pozdravljeni. ki ste prihiteli, da se z našo vrlo Orjuno Kranj poveselite ob novi manifestaciji naše misli v ponosni prcstolici divne Gorenjske. Pozdravljeni Pa tudi Vi vsi, ki niste naši somišljeniki, ki pa ste pri-mteli, da vidite kaj delamo. Ni še
go, odkar smo ustanovili Orjuno v Kianju in vendair vidimo danes /e lep uspeh našega dete, ki pa še daleko ni dovršeno. Prapor ki ga danes razvijamo, vihra na ’ nacio-
nalnem otoku, kojega področje pa se mora razširiti tudi v periferijo na deželo! In baš Tvoja naloga Orjuna je, da zaneseš našo idejo v zadnje selo in da poveš narodu, da je vse laž, kar nam očitajo naši sovražniki.
Nacionalizem preveva danes ves svet in kruto se motijo vsi oni, ki vidijo v njem samo frazo. Saj je stvoril mogočne države, ki jim je baš nacionalizem življenjska energija.
Naš nacionalizem je pa tudi evangelij ljubezni in bratstva, ki nas bo povedel preko vseh sedanjih strankarskih in verskih nesoglasij do boljše bodočnosti.
Bratje in sestre! Vsi ti stotisoči, ki so padali za našo svobodo, niso darovali svojih življenj samo za nas, nego tudi za tiste naše nesrečne brate, ki še danes ječe pod tujim jarmom. Tri poti vodijo iz divne Gorenjske preko Karavank. Na vseh treh stoje kot vedno ču-ječe zveste straže naše Orjune, ki samo čakajo hipa, ko bodo planile kakor orkan in ponesle svoje bojne prapore preko, na Zilo zeleno, Dravo deročo in Gospo sveto vso tuž-no. In oni tam preko dobro vedo. da ie danes Orfuna edina, ki se še spominja svojih zasužnjenih bratov in danes bolj kakor še kdaj doslej upirajo z vseh meja oči na nas. da pričnemo s svojim svetim poslanstvom preko Karavank in preko Snežnika. Vem pa, da bo baš pri tem pohodu med prvimi, ki bodo ponesle neodrešenim bratom Svobodo Orjuna Kranj, ki naj kot prvi pozdrav Jugoslavije zasadi ob Gospesveti za večne čase ta barjak.
Vodi pa naj Vas tudi ta prapor preko Snežnika do Soče in od tu v zmagoslavne naše domove, kjer bo tedaj zmagala v vsej Veliki Jugoslaviji naša Ideja.«
Po teh besedah je med svira-njem državne himne in rezkimi povelji naših oficirjev smelo zavihral naš sedemnajsti prapor ves oblit s solnčriimi žarki. Novo razviti prapor je nato izročil predsednik br. inž. Marko Kranjec predsedniku Orjune Kranj br. J o ž i P e h a r c u, s pozivom, da bo skrbel, da se bo
pod tem praporom razširjala naša misel. Brat P e h a r c je novi prapor sprejel ter ga nato predal s krasnim govorom, ki ga le žalibog vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti, ki pa ie bil ena sama visoka pesem gigantskega napora vsega našega naroda, da za vsako ceno izvojuje svojo svobodo. Kulminiral pa je v besedah velikega Jugoslovena dr. Kreka: »V tej zemlji je en narod in en jezik,« kar bodo morali prej ali slej doumeti tudi vsi oni, ki še danes tavajo po meglenih teorijah raznih »političnih programov«. Po svojem govoru je predal krasno izdelani in bogato po načrtu prof. Kopača izvezeni prapor praporščaku, ki ga ie prevzel s prisego zvestobe in zagotovilom. da ga hoče kot prvega ponesti na Gosposveto in na izvire Soče.
Sledila je najlepša slika pobratenja vseh starih in v boju preizkušenih praporov, ki so sprejeli med se najmlajšega brata, da v družbi z njimi dovrši veliko historično poslanstvo Orjune.
Po pobratenju je pristopila k praporu kumica sestra Zdenka S i r č e v a in pripela nanj okusno in lepo izdelan trak s pozivom, da naj novi prapor na vseh svojih potih zmagovito klubuje vsem napadom nasprotnikov in da naj končno privede ves jugoslovenski narod do boljše bodočnosti.
Nato je zapel Citalniški zbor Adamičev koral »Ti, ki si nas ustvaril ...« nakar je s
delile,
ki je izpadel najboljše. Tisočglava množica je burno pozdravljala naše strumne četnike, ki so s svojim naf-stopom zadivili vse. Po kosilu je sledila v »Narodnem domu« izborno uspela veselica, ki se je vršila v najlepšem redu in v pravem or-junaškem duhu.
Vsa prireditev razvitja je uspela kar najbolje in se mora na tem mestu pohvalno priznati vzorno funkcioniranje odbora in prireditvene sekcije Orjune Kranj z,a njih brezhibno poslovanje.
Contrabando (teosofico) sloveno.
Pod tejn naslovom je priobčilo tržaško fašistovsko glasilo »Popolo di J rieste« članek, ki naj opravičuje postopanje fašistovske klike napram priznanemu učenjaku prof. dr. Vebru. Članek, oziroma pravilno službeni komunike preveva tak cinizcm in zaničljiv bon, pisan je v tako nedostojnem žargonu, da se v njem zrcali vsa dvatisočletna kultura laškega naroda.
Profesorja dr. Vebra, ki se je mudil na oddihu v našem zasužnjenem Primorju je povabila tržaška »Prosveta«, da bi predaval v dvorani »Modegno«. Tržaški prefekt je predavanje osebno dovolil. V Italiji so pa dve oblasti: nižja upravna in višja fašistovska. In višja fašistovska se je postavila na stališče, da je predavanje v jugo-slovenskem jeziku v Trstu izzivanje in da se nikakor ne sme vršiti.
Mase našega ljudstva, ki so prišle poslušat predavatelja, so se znašle pred fait accompli- Kairabinieri in miličniki so zasedli vhode v dvorano in niso pustili nikogar notri. Protesti pri prefektu ms0 zalegli nič, ker se je prefekt izgovarjal, da ne more nič opraviti proti višji ^ faši-stovski sili. Mera nikakor še ni bila polna. V soboto ie povabil policijski agent prof. dr. Vebra na kvesturo, češ, da se mora legitimirati. Na kvesturi so ga pa pridržali, zaprli ga za par ur v vlažno, smrdljivo luknjo brez zraka, nato ga pa uklenili kakor največjega zločinca in ga z vozom odpeljali do magistrata. od magistrata do jezuitov je pa moral peš. In da bo sramota še večja, so g*a dvakrat fotografirali
v profilu in v lice in mu vzeli odtise prstov. Čez dobro uro so ga, menda na intervencijo jugoslovett-skega konzula izpustili, dobil je pa ukaz, da mora najdalje do 16. ure drugega dne odpotovati.
Ta nečuven kulturen in politični škandal se je dogodil pred očmi tržaškega prefekta Koronija in tržaškega kvestorja, ki sta oba odlikovana z visokimi jugoslovenskiini redi. menda v priznanje njihovega potujčevalnega dela med našim življem in dela za kulturno zbliža--nje med jugoslovenskim in italijanskim narodom! V času, ko prireja italijanski generalni konzul v Ljubljani intimne večere, na katere vabi zastopnike naših centralnih oblasti in le-ti napijajo kulturnemu, gospodarskemu, političnemu in vojaškemu zbližanju obeh zaveznic, tirajo v fašistovski Italiji jugoslo-venskega znanstvenika v zapore samo zait o, ker je Jugosloven. A Če bi se pri nas najzadnjemu laškemu konjskemu mešetarju skrivil le las na glavi, to bi bilo krika in vika po vseh laških časopisih, vpitja in kričanja o balkanskih razmerah, ki vladajo v barbarski Jugoslaviji, bi ne bilo ne konca ne kraja in ves svet bi se nad tem zgražal.
Radovedni smo, kaj misli v tem slučaju naša vlada ukreniti in je-li bo imela dovolj energije, da si bo upala v Rimu intervenirati. Spominjamo se pri tem dveh sltičajev. Ko so tihotapci pri Uncu ubili laškega financarja, se je hitela naša vlada takoj opravičevati, a ko so laški fi-nancarji ubili dva naša obmejna stražnika in celo streljali na našo
preiskovalno komisijo, je ostalo vse mirno in se je celo afero potlačilo. In kot našo vlado poznamo, se tudi sedaj ne bo ojunačila. Medtem ko bi na primer Francija, če bi se kakemu francoskemu profesorju kaj takega pripetilo, naredila iz tega politično afero prve vrste, bo naša vlada zopet molčala in radi »zavezništva« z našo ljubo sosedo zadevo lepo mirno pogoltnila.
Da se pa vrnemo k »Popolo-vim« izvajanjem. Clankar postavlja tu štiri glavne točke, katere v celoti posnemamo in ki se glase:
1. Ako se niso pred vojno (torej pod Avstrijo) trpele slovenske javne manifestacije, se ne morejo trpeti sedaj;
2. vsak čin slovenske manjšine, s katerim bi ta hotela hliniti obstoj slovenskega socialnega, duševnega in političnega življenja v Trstu, se mora smatrati za izzivanje;
3. duševno, umetnostno in znanstveno življenje v Trstu mora biti le tisto, ki je v skladu z zgodovino, naravo, značajem in jezikom, ki ga govori njegovo prebivalstvo, to je italijansko;
4. zato ne prevzema fašistovska stranka nikake odgovornosti za posledice. ki bi nastale, ako bi se s strani slovenskih agitatorjev, ki še živijo na naši zemlji, ponavljala taka izzivanja.
Z zakotnim lističem, kot je sedaj »Popolo di Trieste«, sicer ne bi polemizirali, vendar je v interesu našega življa v Primorju, da te nesramne insinuacije primerno zavrnemo:
ad 1. Res je, da so bile naše javne manifestacije v Trstu tudi pred vojno zabranjene. to pa zato. ker je videla Avstrija v nas glavno zapreko germanskega prodiranja proti Adriji, v Italijanih je pa videla svoje miljeuce 1. ker so se borili proti Slovanom in 2. ker jc bila Italija njena zaveznica. Večina laškega življa v Trstu je bila avstri-jakantska, nazvana »leccapiatini« in je uživala vse ugodnosti gospodovalnega naroda. Mnogi izmed teh so dianes najvnetejši pristaši fašizma. Leta 1915. pa je taista laška fakinaža, ki je zapalila naš Balkan, zažgala »PiccoJovo« poslopje.
ad 2. Obstoja jugoslovenskega socialnega, duševnega in političnega življenja v Trstu ni treba hliniti, ker so priča tega življenja naša društva, ki so sicer v svojem delovanju zelo ovirana, a vendar-le delujejo.
ad 3. Zgodovina Trsta nam priča, da je bilo le staro mesto v resnici laško, a tla kjer stoji novo mesto so bila popolnoma slovenska, kot ie še sedaj vsa bližnja okolica. Značaj Tržačana je od ostalih Italijanov popolnoma različen, ker se v njem uveljavlja tudi slovanski značaj in je tudi jezik pomešan s slovenskimi besedami in se tudi da" nes. kljub vladajočemu pritisku in terorju čuje še vedno dosti jugoslo-venske govorice po tržaških ulicah.
ad 4. Glede grožnje, da ne prevzame fašistovska stranka nikake odgovornosti, če bi se slična izzivanja nadaljevala, mu odgovarjamo, da bomo izvajali represalije in jim vračali milo za drago, zob za zob.
Glede samega naslova članka »slovenski (teozofični) kontraband« mu odgovarjamo, naj bo fašistovska vlada vesela, dokler se preko meje utihotaplja le jugoslovenska filozofija. Ko bomo pričeli utihotap-Ijati kragnievaški brizganec, bodo fašistovski junaki že drugače govorili! Menda so si že na jasnem, da se Orjunaša ne da tako lahko aretirati, kot vseučiliškega profesorja. Tedaj pa junaki iz Caporetta in črnosrajčniki pozor! Tedaj ne bo govoril vseu čil iški profesor, govorila bo Orjuna in to na način, ki Vam je že malce poznan.
SCHilO-ževlJI
Maribor, Koroška 19.
Dne 19. t. ni. ob 10. uri dopoldan se je vršila v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru druga redna oblastna skupščina Mariborske oblasti s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo sekcij.
5.	Volitev novega odbora. 6. Ra*? govor in sklepanje o kongresu. 7. Slučajnosti.
Poročilo predsednika brata Radi-voja Reharja.
Oblastni predsednik brat Radi-voj Rehar je po pozdravu navzočih delegatov, orisal najprej razmere v katerih se je nahajala nova Mariborska oblast ob svoji ustanovitvi 7. septembra lanskega leta. Stanje takrat ni bilo najboljše. Na novem teritoriju se je nahajalo sicer 20 organizacij in 3 v Medjimurju. ki so se na željo tamkajšnjih faktorjev tudi pridelile Mariboru in še 5 poverjeništev, toda nekatere teh organizacij niso delovale ravno vzorno. Bilo je treba radi tega lotiti se reorganizirala. Člani I. O. O. so obiskali skoro vse M. O., nekatere tudi po večkrait. nekatere odbore je bilo treba razpustiti in zamenjati ? drugimi. Reorganiziralo se je tako
9	organizacij, med katerimi delujejo sedaj nekatere vzorno, posebno M. O. Maribor in M. O. Celje.
Oblastni odbor je že takoj spočetka spoznal nujno potrebo izvež-banja agitatorjev in je v ta namen priredil v Mariboru dvodneven po-litično-propagandni tečaj, ki je dobro uspel in se posledice tudi že kažejo. Tudi s shodi se je pričelo in so se vršili v Guštanju, Prevaljah, Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah. Predavanja so se prirejala večinoma o delu v sekcijah. Kot zaključek tega svojega propagandnega. in organizatoričnega dela je O. O. priredil 22. marca t. 1. zlet Or-jun v Maribor. Rezultat tega dela je bila ustanovitev 6 novih organizacij in 26 poverjeništev, tako da šteje datnes Mariborska oblast 58 organizacij in poverjeništev, več pa se jih še ustanavlja. Napredek v pičlem polietu je bil torej nad 100%. Pet poverjeništev se kmalu pre-osnuje v M. O. Razen tega pa je odbor ponesel idejo Orjune tudi med neosvobojene brate. Največji napredek je pokazala Orjuna v Medjimurju. za kar se ima zahvaliti v prvi vrsti agilnemu delovanju brata Wachtersbacha in v Savinjski dolini, kjer je celjska Propagandna sekcije pod vodstvom neumornega brata Pogačnika omogočila ustanovitev cele vrste poverjeništev. Ra*zen tega so se organizirali tudi bataljoni četnikov. V svrho izdajanja publikacij, časopisov itd. se je ustanovila tudi »Tiskovna založba osr. reg. z. z o. z. v Mariboru«, ki bo v kratkem pričela z delom.
Odbor sam je z vztrajnostjo reševal vsa organizacijska in obča vprašanja na celi vrsti rednih in izrednih sej, na dveh sejah širšega O. U. O. in prisostvoval dvem sejam Glavnega odbora. Uredil je dalje tajništvo. V našem tisku, posebno v »Orjuni« se je vedno čutilo sodelovanje Maribora. K temu je mnogo pripomogla tiskovna sekcija pod vodstvom br. dr. Cazafure. Najtežje pa je bilo vprašanje financ. Navezani skor-o izključno na prispevke od članarine in na malenkostne privatne zbirke, je bil O. O. vedno v denarnih stiskah in le res požrtvovalnemu in nesebičnemu delu odbornikov in drugih sodelavcev, ki so poleg časa žrtvovali tudi svoj privatni denar za delo, se je treba zahvaliti, da se je storilo to, kar se je storilo. NatSi politični nasprotniki so delovali proti nain na vse načine, našega pohoda pa niso mogli zaustaviti in se je njihova ofenzivna sila zadnje čase močno skrhala, tako da bo novi odbor imel v tem oziru že lažje stališče. Temelji so postavljeni, pot je naznačena. treba je le graditi dalje na tem temelju in hoditi dalje po tej poti, pa bo tudi v Mariborski oblasti napočil dan zmage Orjune. Burno odobravanje je zaključilo predsednikova izvajanja.
Poročilo tajnika brata Miloša Vauhnika.
Naše stanje ob prevzetju oblasti je bilo sledeče: Prevzeli smo od Ljubljane 20 organizacij: Maribor, Sy, Lovrenc, Maienberg, Dravo-
grad, Šoštanj, Polzelo, Sv. Jurij ob Taboru. Celje, Rogatec, Konjice, Slov. Bistrico. Pragersko. Sv. Lenart, Sv. Trojica, Ptuj, Polenšak, Ormož, Sv. Boifenk. Ljutomer in Mursko Soboto. Od Zagreba 3 M. O.: Čakovec. Mala Subotica in Podbrest. Reorganizirali smo jih 9: Maribor, Maienberg, Polzela, Celje, Ptuj, Ormož. Čakovec, Mala Subotica in Podbrest. Na novo smo jih ustanovili 6:	Slovenjgradec,
Šmarje, Dolnja Lendava, Murska Središče, Zebanec in Čehovec. Skupno imamo danes 29 M. O. Poverjeništev smo prevzeli od Ljubljane 5: Ruše, Poljčane. Jarenina, Slovenjgradec in Dolnja Lendava. Ustanovili jih 26: Ojstrica, Prevalje. Guštanj, Velenje, Rečica. Sv. Peter ob Savinski dolini, Mozirje, Petrovče. Vojnik, Zabukovica. Dobrna, Vitanje, Žreče. Štore. Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Urban pri Ptuju, Središče. Podčetrtek. Bogojina, Dobrovnik, Koprivnik, Stanjevci, Veliki Dolenci, Vidonci in Oplotnica. Od teh se Poljčane. Zabukovica, Sv. Marjeta in Sv. Peter v Sav. dol. kmalu spremene v M. O. Skupno imamo danes 29 poverjeništev. Vseh organizacij in poverjeništev je 58. Napredovali smo za 30 organizacij in poverjeništev, torej več ko za 100%. Sej je imel odbor 33. O. U. O. dve seji, prvo 7. septembra 1924 in drugo 11. januarja 1925. Dopisov je odposlal 652 (z okrožnicami preko 2000), prejel pa jih je 826. Dne 7. in 8. novembra se je vršil politični tečaj, katerega se je udeležHo 49 delegatov; predavateljev je bilo 9. Odbor je prisostvoval dvema sejama Glavnega odbora, v Splitu po predsedniku bratu Rad. Reharju, v Ljubljani pa po predsedniku bratu Reharju in oblastnem četniku br. dr. Irgoliču. Zlet vseh Orjun oblasti se je vršil 22. marca t. 1.; istočasno se je razvil prapor M. O. Maribor. 3. maja razvije prapor še M. O. Celje, 10. maja pa M. O. Konjice. Odborniki so obiskali vse organizacije razen Sv. Jurja. Ljutomera in Polenšaka.
Dalje smo posegli krepko v občinske volitve v Mariboru, Celju in Ptuju in dopomogli zmagi bloka vseh narodnih strank proti Nemcem in nemčurjem. Ustanovili Smo zadrugo »Tiskovna založba«. Organizirali naš pokret zunaj mej. Mnogo posla je bilo z intervencijami. katere smo izvedli večinoma z uspehom. Vodili smo borbo proti odjedanju zaslužka našim delavcem in uradnikom po inozemcih. Sredi leta je iz odbora izstopil iz privatnih vzrokov podpredsednik br. prof. Kenda, pozneje pa še brat dr. Pivko radi kandidature iti izvolitve za poslanca. Kooptirali smo v odbor br. dr. Žnuderla. Kupili smo potrebščine za tajniško pisarno in jo opremHi s pohištvom.
Priprave za kongres so v polnem teku, tako da upamo na lepo udeležbo. Posebno pridno delujejo organizacije: Maribor. Celje. Dravograd (prej), Konjice In Šmarje. Ostale delujejo srednje, slabo pa: Polenšak, Sv. Jurij ob Taboru. Ormož (prej), Ljutomer in Rogatec. Najveselejši pojav je pa naše krasno napredovanje med brati v Medjimurju. Odbor je izkazal po svojih delegatih zadnjo čast trem v tej dobi umrlim narodnim delavcem v Mariboru: dr. Turnerju, dr. Rosini in dr. Medvedu (v znak počastitve njihovega spomina so se navzoči dvignili s sedežev). Dalje je odbor podelil 4 oblastna odlikovanja in potrdil 7 mestnih. Končno je treba omeniti še skupno sejo delegacij ljubljanskega in našega.O. O. v Celju 28. decembra 1. 1. — Poročilo je bilo enoglasno odobreno.
Poročilo blagajnika Br. Z. Deieja.
Naglasil je uvodoma«, da bo poročilo radi kratke poslovne dobe hi ne velikega prometa kratko. Odbor se je moral boriti vedno z denarnimi težkočami. posebno še radi tega, ker organizacije niso vršile svoje dolžnosti. Treba bo v bodoče uvesti drugačen red, ker bo sicer delovanje v širšem obsegu, kot si ga želimo, nemogoče.
Dohodki O. O. od 7. septembra 1924 do 18. aprila 1925 so znašali: 29.981.53 Din, izdatki pa v istem času 27.941.10 Din. 19. aprila ostaja v blagajni 2040.43 Din. Dolga ima
O,	O. 6085.&5 Din, terjatev, pri M.
O.	pa 11.356.20 Din. Naloga novega odbora bo v prvi vrsti najti vir dohodkov za kriije stroškov, ki vedno bolj rastejo. Treba bo namestiti na vsak način administrativnega taj« nika in to bo zopet znatno obremenilo blagajno. Po poročilu revizor-* jev, katero je podal br. Joško Mar-čan, je bil blagajniški referat soglasno odobren in podeljen blagajniku absolutorij.
Poročilo sekcij.
Prvi je podal poročilo načelnik Tiskovne sekcije br. dr. Caizafura* Tiskovna sekcija je izvedla organizacijo Tiskovnih sekcij po vsej oblasti, skrbela za dopise, članke in inserate v naših glasilih, v prvi vrsti v »Orjuni« in razširila krog naročnikov. Drugi je poročal oblastni čelnik br. dr. Irgolič. O. Č. O. je organiziral pet bataljonskih okrožij, uredil B. C. O. in imenoval, oziroma potrdil komandante. Temelji so postavljeni, treba bo le še izpopolniti dosedanje s podrobnim delom. Obe poročili sta bili soglasno in z odobravanjem sprejeti na znanje, na kar ie bil vsemu odboru podeljen absolutorlj.
Volitev novega odbora.
Po 5 minutni pavzi se je prešlo nato na volitev novega odbora. Izvoljeni so bili soglasno sledeči bratje: Izvršni oblastni odbor: Janko Arnuš, pos. ur.; dr. Krsto Cazafura. kemik; Zdravko Deieja, trg. poslovodja; dr. Fr. Irgolič, odvetnik; Ra-divoj Rehar, novinar; Miloš Vauhnik, odv. konc.; dr. M. Žnuderl, kazenski zagovornik. — O. U. O.; Ante Štromar. ur., Dravograd; Franjo Kavčič, učitelj, Slovenjgradec; Peter Rihtarič, živinozdravnik, Šoštanj; Božo Tripalo. geometer, Celje; Alojzij Jerše. progovni mojster, Celje; Ivo Kenda, živinozdravnik, Siov. Konjice; Luka Brolih, profesor, Maribor; dr. M. Kovačič, profesor. Maribor; Josip Horvat, sod. kane.. Sv. Lenart; dr. B. Welxl,
Poglavje o naših
Deset let je minulo, odkar so se formirale prve jedinice jugosloven-skih dobrovo^jcev. Vesel in žalosten jubilej! Nemo in s svetim spoštovanjem zre Človek na ono brezmejno navdušenje, ki je takrat objelo liki mogočen plamen jugoslo-vensko omladino. Krepkeje so stisnili v dotlej onemoglem srdu skrčene? pesti jugoslovenski idealisti in se v svetem zanosu vrgli v aktivno borbo za svobodo proti tujcu, ki nas je tlačil dolga stoletja. Zma«ge zaveznikov, pasivni odpor slovanskih narodov in aktivna borba jugoslovenskih nacionalistov so strli v prah gnilo Avstrijo. Iz razvalin so vstali dotlej zasužnjeni slovanski narodi k novemu svobodnemu državnemu življenju. Dosežen je bil veliki cilj in jugoslo-venski nacionalisti so odložili orožje. Razbit je bil stari politični nestvor. umaknil se je tujec, toda zapustil nam je težko dedščino — stano suženjsko mentaliteto. Stoletja je bil Slovenec samo hlapec na lastni grudi; vedno je videi v Nemcu svojega gospodarja, ki mu je z bičem izbijal vsako sled človeške individualnosti. Črtomir, kmečki upori, reformacijska doba itd., so žalostni mejniki v naši zgodovini. Kaj čuda, da se naša inteligenca z redkimi izjemami ni znala vživeti v novo svobodo in da se ni mogla otresti globoke nevere v sebe in vere v tujca. Težke sledove hlapčevske mentalitete srečavamo še danes na vsak korak. In zato je ta jubilej žalosten. Zastre se ti oko in mračna bol te objame, ko gledaš na ono svetlo, junaško dobo jugoslovenske misli, na silno vero, ki je gore premikala in jo primerjaš z današnjo dobo pigmej-cev — hlapcev brez vere in ponosa.
Osvobodili smo se le politično, moralno pa smo ostali isti sužnji. Bistvo moralne osvoboditve pa tiči v gospodarski osamosvojitvi. Naš človek, ki je med vojno sanjal
o	svobodni Jugoslaviji kot o daljni zarji, ki napoveduje vstajenje lepšega dne, se je vrnil po vojni domov v trdni veri, da je tudi zanj napočila doba lepšega življenja. Toda kratke šo bile sanje. Kamorkoli je prišel prosit dela in kruha, povsod je sedel na vplivnem mestu sovražni tujec, ki ga je sprejel s trdo, tujo besedo. Borba za obstanek je prisilila našega človeka, da
io	ukfonil tilnik iti mrko mplčai, ko
zdravnik, Sv. Trojica; V. Vošnjak, trgovec, Ptuj; J. Zadravec, Središče; Ante VVachtersbach. uradnik, Čakovec; Janko Zorko, knjigovodja. Maribor. — Revizor}!: J. Marčen, ravnatelj; L. Košati, prokurist* L, Doležaf, knjigovodja, vsi v Mariboru.
Razgovor In sklepanje o kongresu.
Kot šesta točka dnevnega reda je prišlo na vrsto vprašanje kongresa. V debato je poseglo več navzočih in bilo sklenjenih več podrobnosti.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih se je na predlog br. Tripala sklenila uvesti protestna akcija proti postopanju Italija" nov z univ. profesorjem dr. Vebrom. Razen tega so bili stavljeni še razni drugi predlogi in storjeni sklepi. Ob 13. in pol je nato brat predsednik zaključil lepo uspelo oblastno skupščino. V imenu O. O. Ljubljana je skupščini prisostvoval in jo pozdravil brat Ivan Škerjanc.
Seja O. U. O.
Popoldne ob 15. uri se je vršila prva seja O. U. O., na kateri je bil prvotno enoglasno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik brat Radivoj Rehar, ki pa radi privatnih vzrokov izvolitve ni sprejel. Odborniki so po upoštevanju navedenih vzrokov vzeli na znanje njego-govo odklonitev izvolitve in mu izrekli popolno zahvalo in zaupanje za dosedanje vodstvo. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika brat dr. Makso šnuderi; za podpredsednika brat dr. Krsto Cazafura; za političnega tajnika brat Ra-divoi Rehar; za administrativnega tajnika brat Miloš Vauhnik; za blagajnika brat Zdravko Deieja; za odbornika brat dr. Fran Irgolič, ki je bil obenem znova potrjen kot oblastni čelnik in Janko Arnuš. Na seji so se rešila tudi še razna druga tekoča vprašanja.
nacionalizacijah.
mu je srda prekipevala duša. In nehote se je v nas porodilo vpraj-šanje:	Čemu smo se osvobodili,
čemu so raztresene širom evropskih bojišč naše kosti, če nam v naši domovini reže kruh skopo hi trdosrčno isti tujec, ki je bil poražen na boBšču?
Tuj kapital nas ie tlačil in izsesava] brutalno iti odkrito pred vojno. tuj kapital leži še danes kot mora na nas; privzel ie le krinko, da
lažje vrši svoje nemoralno delo. V
mnogih nacionaliziranih podjetjih vlada še vedno oholo in neomejeno Nemec. Znova se bije boj proti nemški gospodarski ekspanzivraosfi in žalostno je, da naši merodajni činiteiji ne slivačajo položaja, temveč s svojo popustljivostjo koristijo tujcu in škodujejo našim nacionalnim interesom.
Orjuna budno promatra nemško ckspanzivnost v naši industriji, ker ve, da je le gospodarsko svoboden narod v resnici svoboden. Orjutia ne bo dopustila, da sc začeto delo našega osvobojenja ustavi, marveč hoče, da vzraste iz prelite mučeni-ške krvi jugoslovenskih nacionalistov silna, enotna, moralno prerojena in gospodarsko osvobojena Nacija. Zato bomo nadaljevali z vso žilavostjo započeto podrobno borbo na gospodarskem polju proti tujemu elementu, neprestano opozarjajoč merodajne faktorje na konkretne slučaje in razkrinkavajoč slučaje nacionalne mlačnosti, pa naj pridejo odkoderkoli.
Kakor že parkrat, hočemo danes zopet posvetiti nekoliko pozornosti famoznim razmeram v papirnici v Vevčah. Podjetje je nacionalizirano, vendar še danes gospodari nemški element, dočim jc slovenski živelj popolnoma pritisnjen k steni. Neomejeno vlada tam generalni ravnatelj Seller, steber nemštva. ponos uprave In vedna vzpodbuda tamkajšnjim Švabom. Prišel je — odkod neki? — iz Prusije, kjer so se naveličali njegovega strokovnjaštva., na Kranjsko, kjer so ga pa zato sprejeli s tem večjim spoštovanjem, če bi bil prišel iz Kitajskega, bi bilo spoštovanje morda še večje! — V resnici zanimivo bi bilo enkrat vprašati enega takih gospodov, kaj si pravzaprav predstavljajo pod pojmom »nacionalizacije«.
Mož dela danes kar hoče; vse kar, stori, dobro stori. Obdaja ga
svetel nimbus strokovnjaštva in zato je vse njegovo delovanje vzvišeno nad vsako kritiko, dasi bi bila zelo umestna. Globoko je prepričan. da je njegovo mnenje v vsaki stvari edino pravilno —saj je Prus
—	in da so ostali ljudje manj vredni. Zato pa temu primerno z njimi postopa. Načelno na pr. ne od-zdravlja. čemur se sicer čudimo, ker vendarle ne dvomimo, da se še celo v Prusiji ljudje pozdravljajo.
O	taktu^ in siceršnih zunanjih formah občevanja pri njem z ozirom na absolutni nedostatek vsega tega sploh ne moremo govoriti, mislimo pa, da so vse te stvari neobliodno potrebne ali pa vsaj koristne za človeka, ki zastopa tako veliko podjetje kot tujec v naši zemlji. S svojim pruskim nastopom žali naše ljudi na vsak korak in je zato med njimi osovražen do skrajnosti. Stvar uprave je seveda, da presodi, v koliko pospešuje takšno napeto razmerje razvoj podjetja. Slovenščine ta gospod še ne zna, mogoče da mu je pretežka^ najbrže pa se je niti noče priučiti. Čemu neki? Saj ima krdelo slabo plačanih slovenskih hlapcev, ki mu prevajajo dopise iz raznih jezikov v švabščino, ki je zani edini občevalni jezik. Zanj sc tudi uvajajo v obratu — za interno porabo — razni dvojezični formularji, ker mu je seveda preveč, da bi se naučil par desetin slovenskih izrazov. Za njegovim germanskim hrbtom se počutijo prav varne še drugi Švabi, ki zavzemajo razna vplivna mesta, ki tvorijo trdno germansko fronto in skušajo z uspe-ho vtihotapiti nove Švabe v obrat. Dasi so nekateri teh gospodov že 20—30 let v obratu, se jim ni zdelo vredno in potrebno niti preje, ko je bilo podjetje popolnoma švabsko,-niti danes, ko je nacionalizirano se naučiti našega jezika. Prikrito sanjajo ti gospodje o povrnitvi nekdanjih lepih časov in konkretni dokazi za to so razne slike Habsburžanov in scen na švabskih dvorili, ki vise diskretno v njihovih privatnih stanovanjih. — Razumljivo je. da so vsi za podjetje nenadomestljivi! Njihov šovinizem mora biti danes nekoliko, samo nekoliko previdnejši. Odraža se v identifikaciji našega življa z Albanci, v. porogljivih izjavah, da se pač ne izplača učiti se slovenščine, še bolj pa v skritih intrigah, v katerih nastopajo kompaktno proti našim ljudem.
Povsem razumljivo je, da se v teh razmerah naše delavstvo in uradništvo niti najmanje ne zaveda in ne more zavedati, da je v službi domačega podjetja, ko mora z vsemi nadrejenimi faktorji občevati le v blaženi švabščini, in je brez znanja te službena kvalifikacija vsakega boljšega delavca nezadostna.
Da se povrnemo še k generalnemu ravnatelju. Ker je mož, kakor omenjeno, prepričan o svoji vrednosti za podjetje, zato uganja naravnost blazen luksus na račun delavskih žuljev, dočim ga boli srce za vsak težko prisluženi dinar, ki ga dobi slovenski delavec ali uradnik. Brez pretiravanja lahko rečemo, da stane mož tekom dveh let podjetje preko 750.000 Din. domači trpini pa žive z dostikrat innogo-brojiho družino v takih luknjah, da lahko zavidajo Sellerjevo perutnino za njene hleve. Za popravilo delavskih stanovanj je škoda vsake pare, ker je za slovenskega sužnja vsaka luknja predobra. Čudom se čudimo, da niti predsedstvo niti upravni svet, v katerem sede, kakor smo informirani, dobri narodnjaki, nista čutila doslej potrebe, da prideta v neposreden stik z delavstvom in uradništvom ter se poučita o dejanskih razmerah.
Orjuna resno opozarja merodajne činitelje, da posvete pozornost tem v nacionalnem in socialnem oziru nairavnost škandaloznim razmeram ter prično z energično re-meduro, ker bi bili sicer prisiljeni, da iznesemo v javnost razne neljube in pikantne podrobnosti. Kajti Orjuna je bila in bo tudi i v bodoče zaščitnica našega življa, kjerkoli ga tlači in ponižuje tujčeva pe*u, posebno Da tam, kjer naši poklicani faktorji no vrše svoje dolžnosti, če treba, tudi proti njim.
Za danes dovolj o Vevški papirnici! Pozorno bomo zasledovali razmere tudi v drugih podjetjih, kjer so prilike slične in upamo, da se bodo do časa, ko se povrnemo k svoji največji papirni industriji, razmere tudi tam izboljšale, tako da nam ne bo treba energične je pečati se s to sramoto za nas vse.
Stev. 18.
DR. M. ŽNUDERL:
»O R J U N A*
0 priliki razbitja bursaskega slavja — javna beseda ^Nemcem v Mariboru*
Dne 18 t m. so slavili nemški kolovodje ’ v' Mariboru 25-letnlco zveze nemških visokošolcev v Mariboru. To priliko je porabila Or-juna v Mariboru, da poda revanžo za preprečenje Sv. Savske in Ma-sarykove proslave, ki so jo razbili visokošolci iz Jugoslavije v Gradcu. Trojica njih je vstopila po začetku sestanka v dvorano pri Halb-\videlu, kjer naj bi se te veleneinske orgije vršile, oblastni čelnik je
v	kratkem nagovoru povedal, da Orjuna sestanek zaforanjuje radi razbitja Sv. Savske in Masarykove proslave v Gradcu, pozval navzoče, da se naj mirno odstranijo, ker se v tem slučaju ne bo nikomur storilo žalega. Če pa ne odidejo takoj, pa ne bo mogel odgovarjati za razburjenje članstva. Tisti, ki so koj odšli, so ostali nedotaknjeni. Ko pa se večina ni hotela odstraniti, so Orjunaši vstopili v dvorano. Ko so tu videli zbrane spet vse one. ki so leta in leta pred vojno trpinčili, zaistrupljevali in zasužnjevali naš narod, in ki si sedaj še upajo s proslavo tistega društva, ki je bilo leglo gadov, pljuvati v obraz I sedanjemu stanju v Mariboru, ie v I nekaterih članih zavrelo in so na j kratko pobotali svoje račune z ne- j katerimi zagrizenci. Takoj pa se je oglasil klic čelnikov. pozivajoč k miru. disciplina članov se je takoj pokazala. Starejše Nemce so celo Urjtmasi spremili in gnjeCe. da se jim lli Storilo žalega. Eden Nemcev je dobil na lice neznatno prasko. V četverostopih so četniki odkorakali vzklikajoč jugoslovenskemu Mariboru. Nesramnost Nemcev se je vnovič pokazala v tem, da so naročili rešilni avto, ki je seve prazen spet odrinil, Na zahtevo OrjutiaŠev se je lokal Halbwidela ta večer zaprl.
O	priliki tega dogodka podajamo tole izjavo:
Dokler bo Orjuna delovala, ne bo dopustila nikakšnega političnega ali nacionalnega delovanja Nemcev v Sloveniji. Vsak tak poizkus
bo preprečila s silo svojih štatuta-ričnih sredstev. In to zato:
1. Nemškega naroda v Sloveniji ni. Kar je Nemcev, so renegati (ala Orosi, Kupnik itd.), ostanki rodbin nemških uradnikov, ki jih je naseljevala Avstrija, in pa par gospodarsko močnih rodbin, ki so si pridobile premoženje z brezvestnim izkorlščevanjem naših gospodarskih prilik pod protekciio Avstrije.
2. Prehudo so bičali naš narod do prevrata, omejevali vsako, nam celo po ustavi zajamčeno svobodo, da bi jim mi sedaj dovoljevali to, česar mi nismo smeli pri njih. Niso pozabljene graške ječe, ljubljanski grad, ruške žrtve.
3. Avstrijska republika ne daije našemu, tam avtohtonemu narodu na Koroškem najprimitivnejših pravic: šol! Požigali so nemški podiv-janci domove naših ljudi, duhovnike z najsvetejšim pobijali, zasmehovali vse človeške In državljanske pravice Slovencev.
Neverjetno je za nemški Dick-schadel, da ne morejo razumeti, da bivši vodje še najmanj smejo sedaj javno delovati. Kako dolgo bodo Še gg. Orosi, Rupnik, Nasko. Glaser. Leonhart I. sl. s svojim lavnim lz-laganiem natezavall in izzivali našo potrpežljivost?
In nesramna drznost je, ali pa pristna germanska neumnost, da sl upa Verband der deutsch. Hoch-schttller slaviti sedaj svoio knajpo v Mariboru, ko jo baš iz njega izšla generacija krvnikov našega naroda iti zatiralcev, ki ie idejno vodil vse delo nemškega mostu! Kako dolgo še hočete, da Vam izbijamo iz glav preteklost Iti ubijamo razumevanje sedanjosti l Ali mar nečete razumeti?
Ml Vam prepovedujemo politično in nacionalno nastopati! Če hočete živeti med nami, svobodno Vam, ali stran iz poti pred pohodom jugoslovenskega nacionalizma! In kdor tega ne razume, tega bo naučfla razumevati Orjuna!
Nepotrebni in drzki tujci.
Od vseh strani, posebno iz vrst naših članov-delavcev. čujemo neprestane pritožbe kako razna industrijska podjetja še danes vzdržujejo na boljših mestih svojih oblatov tujce, ki z drzkim obnašanjem in nesramnim zmerjanjem preganjajo posebno naše narodno zavedne delavce.
V	goreči ljubezni do nam sovražnih tujcev in v zapostavljanju našega življa pa sl menda hoče steči rekord zloglasna Kranjska industrijska družba. Razmere, ki vladajo v tovarnah na Jesenicah, Dobra-
vi	in Javorniku, naravnost izzivajo našo nacionalno potrpežljivost in moramo jim odslej posvetiti največjo pažnjo. Na vseh boljših mestih se maste od naših žuljev tujci, večinoma zagrizeni nemškutarji iz Koroške. Takozvani neobhodno potrebni mojstri, »kontrolorji« in »ših-tenšrajbarji« kar tekmujejo med seboj v zapostavljanju in psovanju naših ljudi. Ze delavce-domačine, ki so odšli lansko leto v tujino v nadi, da si tam poiščejo boljšega kruha in se izognejo neznosnim ši-doniači grudi, sedaj pa domnS0 razočarani in gladni v 111 kruha pri teh ljudeh,
pač pa ga najde vsak pritcpenec, ki le lomi blaženo nemščino.
Naše potrpežljivosti je konec. Svetujemo nujno upravnemu svetu l Kranjske industrijske družbe, da v tem oziru napravi red in vendar že enkrat odpusti iz tovarn vse nadležne tujce, kakor predpisuje ministrska naredba, na njihova mesta pa nastavi domačine. V nasprotnem slučaju bo Orjuna prisiljena, da si malo pobližje ogloda razne Schillerje. Strugerje, Knure itd., ki kot neobhodno potrebni ne delajo po tovarnah ničesar druzega, kakor preganjajo in psujejo naše zavedne delavce, če svarilo ne bo pomagalo, bomo pač morali sami na orju-naški način napraviti red, tako da jo bodo taki in njim podobni pritepenci urnih krač pobrisali čez Karavanke, kamor jih žene srce, seveda če bodo sploh še mogli. Gg. ravnateljem imenovanih tovaim pa svetujemo, naj vendar že enkrat sprevidijo, da žive in se rede v svobodni Jugoslaviji, da gledajo pri sprejemanju in nastavljanju delavcev v Pivi vrsti na naše ljudi. Mi vodimo točen nacionalni register in vsak saldo, ki bi bil potreben, da se popravi krivica napraim našim ljudem, boste plačali vi, gospodje!
Glas iz Korotana.
Slovenske pridige. — Slovensko uradništvo.
Med tem ko divjajo v Jugosla-boji	brat°morski	politični
M bolSkPl«*-
nekdanje moči in siavSnUe, v scdežu
V 5asu, ko
co njegovi prejšnji največji prijate lji in se vlačuga jo z najhujšimi sovražniki Jugoslavije, jim jemljejo taisti Nemci, katere veliki Sloveno-borci in edini zaščitniki Slovenstva zagovarjajo, vse najprimitiv-nejše pravice, ki jih uživajo najbolj necivilizirani črnci v osrčju Afrike*
V dobi ko brani prepotentne jugoslovanske Švabe in nemčurje pred odločnimi koraki vlade edinozveli-čavni »Slovenec«, pod glavnim
uredništvom taistega g. dr. Smodeja. ki je še pred šestimi leti slovesno prisegal, da pojdejo le preko njegovega .trupla »Vdksverovci« na grebene Karavank, se umika vslcd neznosnega pritiska Nemštva slovenski jezik v Korotanu iz zadnjega svojega pribežališča — Iz cerkve.
V	krajih, kjer sploh ni naseljenih pravih Nemcev, razen par prišlekov advokatov, uradnikov in učiteljev,
i	° mora*a vsled zahteve Hel-natsdienstlerjev odpraviti sloven-a.	^	nadomestiti z nem-
ško. iako, da danes že naši ljudje zastonj piosijo v skoro samoslo-venskem St. Jakobu za slovenske pridige in da obupano ljudstvo obu-
puje celo nad tistim, ki le učil: »Poučujte v vseh jezikih vse narode!« In za, vse to nimajo Slovenofcorci, ki so tudi »edinozveličavna katoliška stranka«, niti besedice protesta; kakor tudi ne za teror, ki ga uganjajo nemškutarji nad koroiškiml slovenskimi res zavednimi in narodnimi duhovniki, ki izpostavljajo svoje življenje radi svojega narodnega dela, kakor kaže slučaj gosp. Limpla.	 >.
Sicer pa je neizbežno in gotovo dejstvo, da prav noben še tako zagrizen in navdušen Orjunaš ne sovraži tako Nemcev, kakor zadnji še tako indiferentni koroški Nemec Slovence! Naj navedemo v dokaz samo to, da zastonj iščemo v upravnih in državnih službah v republiki Avstriji uradnikov slovenske narodnosti, ker je prva zahteva te sicer tako skrahirane države, da je vsak njen še tako brezpomemben unadnik »strammdeutsch« in deutsch-gesinnt«. Kaj čaka potem vso ko-
roško slovensko mladino, ki Študira danes deloma v Jugoslaviji, deloma pa v republiki Avstriji in ki se zavedla svojega jugoslovenskega porekla, to si lahko predstavljamo sami.
Namesto poštenega sodelovanja slonečega na mirnem in pravičnem medsebojnem sporazumu, vodijo koroški Nemci in slovenski odpadniki najzagrizenejšo in najbolj ogabno borbo proti vsemu kar je še danes slovenskega v Korotanu. Brez-dvomno je, da imajo pri tem uspehe. ki pa so zaenkrat vsled neomajne volje in neupogljive zavesti našega zasužnjenega naroda v primeri s potrošenimi energijami še naravnost brezpomembni! Da pa bo ostalo pri tem tudi v bodočnosti, zato pa bo skrb vseh onih, ki pazno slede že danes počasnemu, a gotovemu pomikanju državne granice bodoče Velike Nemčije od Salzburga na jug, ki pa bo ostala na meji, do kjer je segala nekoč naših vojvod ponosnih moči
»Socialist" obsojen.
V	času, ko je doseglo preganjanje naše organizacije po Davidovi-čevi vladi svoi višek, je privlekel na dan svoj top tudi stričko »Socialist« in izpustil v svet »strašno« bombo z naslovom »Fakinov morilec«, V tem članku je bilo nagro-madeno v nara/vnost ženijalni kon-fuziji toliko natolcevanj in obrekovanj, kolikor jih ni bil zmožen celo sicer tako v obrekovanju verzirani »Slovenec«. V inkriminiranem članku je kar mrgolelo podtikavainj. na-miigavani in cvetk, kot na pr. Orjuna je drhal, ki jev Trbovljah oznanjevala nacionalno misel s poboji, požigi in umori. Dalje, da je nato Orjuna zapravila in zapila ves j blajpahov fond, ko Pia je tega j zmanjkalo, da je pričela delati ekspedicije na mejo in da je pri eni takih ekspedicij oropala laški avtomobil in vzela iz njega Lit 100.000. Ko je Oblastni odbor Orjune Ljubljana nato vsled teli nesramnih insinuacij tiral poštenega odgovornega urednika »Socialista« pred sodišče, kjer bi imeli salonski socialisti več kakor dovolj prilike za svoje težke obdolžitve doprinesti tudi dokaze, so ti žalostno zlezli pod kloo ter se skrili za odgovornega urednika, ki je seveda izjavil, da
tega članka v »Socialistu« ni čital. Vsled tega je sodišče obsodilo odgovornega urednika »Socialista« na glavni razpravi dne 22. t. m. radi zanemarjanja uredniške pažnje na 200 Din kazni ali 4 dni zapora, povračilo kazensko - pravdnih stroškov in plačila takse, izvršitve kazni in na objavo sodbe na prvi strani lista z razlogi vred z istimi črkami, čim bo sodba pravomočnat.
S tem so prejeli zaplotni obrekovalci pri »Socialistu« pošteno lekcijo, ki je pa vendar z ozirom na težke obdolžitve, katere so naprti-
li	Orjuni, naravnost minimalna. Pokazala pa je ta razsodba kot že ne-broj drugih, kako ogabnih In nepoštenih sredstev se poslužujejo vsi nasprotniki Orjune, ki M ne morejo priti do živega z odkritim orožjem. Prepričani pa naj bodo. da bo vse blato s kojim so ometali čast Orjune, padalo nazaj na one, ki so ga uporabljali. Salonski socialistični pig-mercl pa, ki se bore proti Orjuni samo s svojimi jeziki in lažnivimi peresi, naj bodo uverjenl, da še dolgo ne bodo s svojimi napadi niti za hip škodovali Orjuni. ker stoji ta tako visoko nad njimi, da k> vsi njihovi izpadi niti izdaieka ne dosežejo.	......
Inž. G. GULIČ;
Razširjenje ljubljanske elektrarne.
V	17. številki »Orjune« je izšel članek pod gornjim naslovom, ki kritizira občudovanje naših ljudi do vsega tujega. Nedeljsko »Jutro« je prineslo nato repliko, v kateri trdi, da se je vseh pet slovenskih inženirjev— izvedencev — i-zreklo za sedanji način razširjenja parne centrale. Ker se ie meni, kot bivšemu izvedencu s tem napravila krivica, sem prisiljen, da&iravno nerad, podati potom dnevnega časopisja javnosti historijat tega vprašanja. Prosim pa že na tem mestu gospoda ravnatelja Ciuho, ki je bil kot ravnatelj mestne elektrarne ves čas »ajvnetejši pristaš koncepcije gospoda dvornega svetnika inž. Hochenegga, da informira javnost o tei zadevi. Na ta način se preprečijo krivice napram neprizadetim, na drugi strani se pa onemogoči, da se polasti tega čisto tehniškega, odnosno narodno - gospodarskega problema naša strankarska politika. Pojasnila g. rav-natejla bi bila tudi za nadaljni razvoj tega vprašanja posebne važnosti. ker je po mojem mnenju edinole njemu, kot ravnatelju elektrair-nc mogoče, d& poda ©kscerpt dosc-danjili referatov.
Dne 1. aprila t. i. je izšel v gornji zadevi v tehniškem listu članek, katerega sva spisiala s kolegom Turnškom z namenom, da priskočiva na pomoč vodstvu mestne elektrarne in mu P°masava dobiti ono rešitev tega precej zamotanega vprašanja, ki je iz narodno-gospo-darskega, kakor tudi tehniškega
stališča najboljša.
Medtem, ko je za tehnika predvsem merodajen rentabUitetni izra-čun. obratozmožnost in obiatna. si-gumast naprave, zahtevajo narod-no-gospodarski momenti čim večjo samostojnost in neodvisnost od tujine. Le popolna svoboda omogoča izbero onega projekta, ki ustreza baš našim zahtevam ter pripravlja (teren za bodočo. yelikopotezno
elektrifikacijo države. Stolno mesto Ljubljana je predestinJrano, da igra v tem pogledu odlično vlogo že z ozirom na sorazmerno bogaf-stvo njenih vodnih sil. nadproduk-cijo premoga In razvijajočo se industrijo.
Šel bi predaleč, ako bi hotel na tem mestu podrobneje razpravljati
o	tem vprašanju, katerega sva s kolegom Turnškom že reševala V strokovnem listu. Omenjam le, da je navedeni članek resume izvedeniških mnenj, katere sva predložila dne 11. in 19. decembra 1924 ter 23. januarja 1925 gerentstvu mestne občine ljubljanske. Konstatirala sva tu, da je za enkrat zgraditev vodne centrale na Savi vsled malega priključka predraga. Nadalje sva bila proti priključku na omrežje Fala, aiko ista ne zajamči mestu Ljubljana večji interesni okoliš, ki omogoča zgraditev lastne vodne naprave. Končno sva konstatirala, da so tudi ostale varijante, med katere spada predvsem postavitev cele vrste Diesel-motorjev predrage in tudi iz narodno-gospodarske-ga stališča nepriporočljive. Kot edina rešitev preostane nabava enega turbo-agregata z visokim pritiskom in 2000 KS delazmožno-sti, ki bi služila skupno s sedanjo primerno modernizirano parno centralo kot kalorična rezerva za vodno napravo na Savi. Kritje maksimalnih obremenjeni v večernih urah naj bi pa preskrbela visokotlačna naprava v Završnici.
Dne 27. januarja 1925 se je vršil skupni sestanek pri ravnatelju mestne elektrarne ljubljanske. Navzoči so bili, razven ravnatelja g-Ciuhe kolegi: dr. Vidmar. Turnšek, Dietrich, Sonc in jaz. Po stvarni debati se je soglasno sklenilo, »da bi morala mestna občina z vso energijo forsiraitl najugodnejšo rešitev. to je nabavo parne turbine, če se Fala ne odloči Izdatno izboljšati svoje ponudbe.« G. ravnatejj
Stran 3.
Ciuha je prosil, da se mu, ne glede na gornjo Izjavo, koncedira nabava dveh Diesel-motorjev. ki se zanič -rejo postaviti do zime 1925, medtem ko bi postavitev turbo-agre-gata zahtevala daljšo dobo. Opozarjal je m dejstvo, da je mogoče le z nabavo Diesel-motorjev doseči Še v zimi 1925. 100%no rezervo v strojih, ako ne upoštevamo akumulatorske baterije, katero hrani kot zadnjo rezervo. Nadalje ie navedel, da ima odveč denarja, ter da se tudi sicer nabava Diesel-motorjev v enem letu izplača. Vsa moja; pojasnila, da je nabava Diesel-motorjev. četudi le kot provizorij po mojem mnenju nepotrebna, ker ni uzuelna 100%na rezerva pri električnih centralah, ki razpolagajo z večjim številom enot, niso hasnila. Ravnotako sem mu brez uspeha dokazoval, da zadostuje sedanja centrala v vsakem slučaju do postavitve parne turbine, posebno če se zekonomizira sedanja parna centrala z uzidavo prepotrebnih pre-grevalcev in rešetk na podpih. 'rudi nasvet, da si lahko pomaga Ljubljana začasno s priključkom na omrežje »Elektre«, ni našel odziva, zato sem bil tudi jaz po dolgi neplodni debati prisiljen, da koncedi-ram g. ravnatelju zaželjena Diesel-motorja kot začasni provizorij, ako počne v smislu gornje izjave forsi-rati nabavo parne turbine. Pri tei priliki sem tudi omenil, da bodo po mojem mnenju Diesel-motorji za mestno elektrarno le nepotreben balast, ki ne pride vsled visokih obratnih stroškov za normalno obratovanje v poštev.
Pozneje sem zvedel, da skuša g. dvorni svetnik inž. Hochenegg na sejah, ki so se vršile v naši nenavzočnosti. ne oziraje se na sklep skupnega sestanka, še nadalje pridržati koncepcijo postavitve cele serije Diesel-motorjev ter da namerava spremeniti postopno ljubljansko elektrarno v nekako skladišče Diesel-motorjev Grazer - Waggon-Fabrik. Zato sva skupno s kolegom Turnškom na pristojnem mestu odločno nastopila proti taki elektrifikaciji in prosila, da se nama da prilika, dai predloživa v skupni seji In navzočnosti g. dvornega svetnika inž. Hochenegga svoje pomisleke.
Na seji, ki se je nato vršila dne 31. januarja t. 1. v navzočnosti ge-rentsfva mestne občine Ljubljana sem stavil izvedencu mestne elektrarne g. dvornemu svetniku sledeča tri vprašanja:
1. Ali zamore mestna elektrarna z Dieselovitn pogonom računati na priključek veleindustrije mesta in okolice?
2. Ali zamore mestna elektrarna s postavitvijo Diesel-motorjev preprečiti. da Fala ali kaka druga centrala na lastno roko zgradi daljnovod v Ljubljano v svrho priključka veleindustrije ljubljanske okolice, ne da bi nudila mestu z njenimi par milijoni KW ur kake koncesije?
3. Ali je po mnenju g. dvornega svetnika iz gospodarskega stališča mogoče mestni občini, da si ta na podlagi lastnega konsuma brez priključka veleindustrije zgradi lastno večjo vodno napravo?
Pri tej priliki je podal g. dvorni svetnik Inž. Hochenegg svoje glavno strokovno poročilo, in sicer v. nasprotju z našimi običaji le ustmeno. V tem je na dolgo in široko razpravljal o vrlinah brzotekočih Diesel-motorjev, ki tvorijo notabene še novo, nepreizkušeno tipo Grazer-Waggon-Fabrik, ni pa mogel dati zadovoljivega odgovora na stavljena mu vprašanja. Izkazalo se je pri tej priliki, da ne pozna g. dvorni svetnik niti cen. niti kakovosti domačega premoga, ki pride pri pogonu parnih turbin v poštev. Ravno tako sem moral šele jaz na tej seli informirati 25-letnega svetoval-
Ta
smm jamči
f
za
ca mestne občine, da eksistira na Kranjskem Završnica, ki naj zadosti nalogi, katero prisoja svojim Die-sel-motorjem.
Iz meni še danes nerazumljivih vzrokov ie vendar zmagala koncepcija g, dvornega svetnika. Zato sva podala s kolegom Turnškom pismeno izjavo, v kateri opozarjava na vse posledice, ki izvirajo iz nabave Diesel - motorjev in obenem odklanjava vsako odgovornost take elektrifikacije. Iz istega razloga sva tudi priobčila članek v tehniškem listu. Gerentstvo mesta Ljubljane je vzelo to našo izjavo na znanje in nas ni več vabilo na poznejše odločilne sestanke, na katerih je fungi-ral kot izvedenec edinole g. dvorni svetnik inž. Hochenegg. Nabavili so se, kot je bilo pričakovati, brzo-tekoči Diesel-motorji Grazer-Wag-gon-Fabrik, pri katerih je omenjeni gospod upravni svetnik.
Trditev »Jutra«, da se je vseh pet slovenskih izvedencev soglasno izreklo za sedanji način razširjenja mestne elektrarne, je torej popolnoma v nasprotju z gori omenjeno izjavo, katero sem prečita! na skupni seji z dne 31. januarja 1925.
Da je g. dvorni svetnik inženir Hochenegg že 25 let svetovalec mestne občine, je vprašanje zase, ki ga nočem danes na tem mestu načeti. Konstatiram le, da ima sedanja parna centrala skupni pre-grevalec. ki je veliko premajhen in razven tega tako neekonomičen, da se že celo vrsto let ž njim sploh ne obratuje. Mestna centrala je kupovala skoraj do leta 1925. trboveljski kosovec. katerega je v mestni elektrarni drobila na velikost cenejšega kockovca. odnosno orehovca. Koncem prejšnjega meseca so se celo delali izparilni poizkusi s še dražjim angleškim premogom, mesto da bi se že zdavnaj preuredilo rešetke za kurjenje z neprimerno cenejšim domačim zdrobom, katerega imamo v Sloveniji v izobilju. Interesantno je,
da se rabi čistilec za napajalno vodo, ki je baš pri tej tipi kotlov velike važnosti, v druge »vrhe, isto-tako služi avtomatična kontrolna naprava za analizo zgorelih plinov že dolgo vrsto let le kot okrasek kotlovnice.
Cene toka so se v Ljubljani pogosto. in sicer večkrat brez tehtnega vzroka zvišale. Nimam nič proti povišanju cene toka, ki se rabi za razsvetljavo, odločno moram pa grajati vsako neutemeljeno zvišanje cene toka, ki služi za pogon motorjev. Posledice take tarifne politike niso izostale. V kolikor sem informiran, se je Spodnja in Zgornja Šiška vezala na vodno centralo v Tacnu do I. 1930. Ježica je na tem, da sledi vzgledu obeh Šišk, občina Vič pa ne more dospeti pri pogajanjih z mestno centralo na zeleno vejo. in ni izključeno, da se ista vsled tega preorientira v škodo mesta. Končno naj omenim, diai nameravajo Moste postaviti svojo lastno kalorično centralo, ki bo vsaj obrtništvu dobavljala prepotrebni tok po cenah, ki so v skladu z njegovim težkim današnjim položajem. Samoumevno si bo morala industrija z moderniziranjem lastnih naprav in na škodo bodočega razvit-ka mestne elektrarne sama pomagati.
Končno omenjam, da je prineslo »Jutro« z dne 16. t. m. Članek pod naslovom »Ljubljanska mestna elektrarna«, katerega je po mojem mnenju napisal kak tehnični analfabet za neinformirano javnost. S tem člankom, ki ne omenja niti Fale, niti pare. niti drugih resnejših var-jant. izvzemši Medvod, se ne bom podrobneje bavil. Konstatiram le, da so se nabavni stroški zai vodno napravo v Medvodah v tem članku približno podvojili, kar spominja na podvojenje nabavnih stroškov variante parne turbine v uradnem poročilu, katerega je izdala mestna elektrarna začetkom leta 1924.
DR. FRANCE D.
1II
(G. velikemu županu v blagohotno upoštevanje.)
LV času, ko so bolnišnice v Sloveniji prenapolnjene pacijentov in pacijentk, ko se vrši mnogokrat prava borba za priprosto posteljo III. razreda in ko ni nade, da bi skoraj država zadostila v finančnem pogledu vsem onim silnim In nujnim zahtevam glede novih bolnic, v teh težkih dnevih pod nobenim pogojem ne smemo dovoljevati, da se stavljajo ovire za svoboden razmah in praktično udejstvovanje vsaj onega zasebnega usmiljenja in dobrodelnosti, ki se še najde v sedanji dobi, ki lepemu delu nesebične pomoči trpečemu človeštvu ni preveč naklonjena.
Kaj se je zgodilo?. Zgodilo se je to-le:
Še pred vojno sta dva dobra človeka, gospod in gospa Niedor-fer iz Vrbja pri Žalcu sklenila oporoko in prepustila vso svojo zemeljsko lastnino (kompleks obsega posestvo, žago, mlin, elektrarno), našim usmiljenim bratom, da jo posvete svojemu človekoljubnemu namenu. Do smrti obeh bi upravljala posest še dosedanja lastnika oziroma naj bi se njima na event. željo zagotovilo primerno preživljanje do njih smrti. Gospod Nie-dorfer je med tem umrl, gospa — kakor čnjenio — pa oddaja sedaj lastnino za stalno v roke naslednikov.
Kdo so ti nasledniki? Naši usmiljeni bratje. V Kandiji pri Novem mestu imajo svojo bolnišnico in imajo tudi širok bolniški program za bodočnost. Oni so torej pravi nasledniki. Toda nastopile so go-
tove formalne potežkoče. Njihovo provincijalno predstojništvo je bilo do prevrata v Grazu, v nemških rokah. Takšno je tudi sedaj. Slovenski usmiljeni bratje pa od prevrata sem niso več podrejeni pro-vincljalu v Grazu, temveč direktno svojemu generalu v Rimu. Ko sta gospod in gospa Niedorfer delala oporoko, sta seveda določila kot dediča juridično osebo, v tem slu-
tiju provincijalno vodstvo v Grazu. aj nista znala, da pride do velikega preobrata.
Situacija je sedaj takšna: Povsem jasno je, da bi morali prevzeti podarjeni kompleks naši usmiljeni bratje. Provincijalno predstojništvo v Grazu pa si lasti pravico posesti zase z ozirom na formalno besedilo testamenta.
Tako je podarjeno, delu usmiljenja namenjeno premoženje sedaj mrtvo, a naši bolniki po prenapolnjenih bolnišnicah dostikrat zaman iščejo pomoči.
Kaj je treba storiti? Povsem točno smo informirani: Če država SHS poreče, da so in morajo biti lastniki podarjene ustanove naši domači bratje v Kandiji, potem je gordijski vozel presekan in zadeva je rešena. Vatikan bo takšen sklep naše države takoj akceptiral.
Apeli ramo torej na g. velikega župana, da to zadevo na nasvetovan umesten način takoj reši. oziroma takšno rešitev indirektno izvede. Eventuelne potrebne informacije preskrbi moja malenkost (naslov v uredništvu).
Naše kulturno edinstvo.
Naše kulturno jedinstvo je realnost, ltoja neizogibno mora da dode. Navešta nam je gibanje predratne nacijonalističke omladine, koja ju je zapisala u svoj program, ne kao praznu frazu, nego kao istinu, koju je duboko osetila. Jer omladina je izrasla iz naroda te je u sebi nosila skrivene sve njegove težnje i sve njegove osečaje. I kad je u svoj program zapisala: kulturno jedinstvo Jugoslovena, iz nje je govoril* narodna duša. I preroda je ideja kulturno« narodnog jedinstva bila več i pre izrečena, omladina ju je izrekla uajjače i najodlučnije. To je
bio znak da je ideja saznela, da je nadošao njen dan, jer dok je reč omladine samo naveštanje kultur-nog jedinstva, naša je literatura i sva umetnost zadnjih decenija po-četak ostvarenja njegova. Iako po Vanjštinl i na prvi pogled tako ne izgleda, naša je lepa knjiga novijeg vremena pisana u duhu stvarajuče se jugoslovenske kulture, a to isto Izražava i naš umetnik Meštrovič u svojim delima.	i
Sve su to rezultati činjenice, da Je preduvet za jugoslovensku kul-turu dan u prvom redu time sto u narodnoj duševnosti postoje ele-
menti jedinstvene kulture i za to su sve naše dosadanje kulturne tvorbe, iako su se stvarale odelito, išle konvergentnim smerom. Drugi faktor, kx>ji govori za naše kulturno jedinstvo je ona životna snaga, otporna moč našega naroda radi koje su svi nasrtali imperializma tudih kultura bili uzaludni te nisu mogli da unište temeljne kulturne faktore naše Nacije.
Prvi več spomenuti preduvet za stvaranje nove jugoslovenske kulture, t. j. njeni u narodnoj psihi sloneči elementi, postoje. Mišljenje našega naroda, njegovo gledanje na život i svet, njegovo osečanje i stremljenje ne postavlja medu Ju-goslovene nikakovih gramica: Kralj Matijaž je brat Marka Kraljeviča, Veli Jože je brat Petra Klepca. Lepa Vida nije samo slovenska, a Cankarovo »Pohujšanje« nije samo slika doline šentflorjanske, nego ogledalo u kojem cela naša domovina može da vidi sebe i svoje grehe.
Tako iz svoje zemlje raste mlada kultura štičena otpornom šilom, koja je našoj rasi prirodena. Narodno je biol istiskivano svuda, a osobi-to na granicarna usled tude sile i usled ekspanzije tudih kultura. Kroz stolečia krvi i patnja prošlo je ne-taknuto bogastvo narodne duše čuvano od žilavosti jugoslovenske Nacije. I za to, uza sve to što nismo živeli skupno, nije medu nama došlo do nepremostivog jaza. Rasli smo napose, ali svi iz iste zemlje, iz istog korena; razvijali smo se u jedomn pravcu i kultura, koja je u našim pokrajinam tekom vremena nastajate, nije pretrgala niti što je vežu sa onim vreinenima kad smo živeli kao jedan narod. Naše su se pokrajinske kulturne tvorbe tako stapale u jednu, lakio su se mogle udomačiti u drugim našim pokrajinama. Tako je i hrvatska kultura samo sinteza onih kulturnih teko-vina, što ih je pridobio s jedne Strane Dubrovnik (o kojemu se je vodila besplodna borba dali je srpski
Hi hrvatski), a s druge strane Dalmacija sa svojim čakavskim dija-Iektom te kajkavska Hrvatska — obe po govoru bliže Sloveniji, nego današnjem svom književnom jeziku.
Problem hrvatskog kulturnog Jedinstva bilo je dialeko teži, nego je danas jugoslovenski problem, či-jem smo konačnom rešenju blizu, jer to je stvar evolucije, koja se več vrši i koja če se uspešno zaključiti kroz malo decenija. Smer našoj kulturi je dana; ona sila što je vodi k jedinstvu ie u nama samima; naše kulturno jedinstvo je neizogibno, pa bilo to nekomu drago ili ne.
Greh prama Naciji i prama čo-večanstvu bilo bi svako oviranje ovoga naravnog procesa, kioji se je več toliko razvio, da se skoro nala-zi u zaključnoj fazi. Jer nas ne sme
i	ne može da deli neznatna razlika u jeziku dok faktično ima večih razlika u pojedinim narečjima. Isto tako nas ne deli latinica i čirilica dok večina naroda ne znade ni latinice ni čirilice. I sve to dok jednom i drugim slovima, jednim i drugim narečjem pišemo i govorimo onako kako jedna te ista jugoslovenska duša misli i oseča.
Pustiti moramo sve predrasude
i	nastojati, da se naša kulturna produkcija tako usmeri, da podiže sve što nam je zajedničko, šve što pospešuje naše kulturno jedinstvo, a da otklanja sve što ga preči. Oso-bito mi akademičari - Orjunaši moramo raditi ozbiljno i sa svešču, da je danas nadošao važni dan u životu našega naroda — dan kada se več jasno opaža, da iz plemenskih
i	pokrajinskih težnja nastaje rezultanta, čiji je smer več jasno zarisan. Svesni moramo biti toga, da nužno mora da dode i da je u bli-zoj budučnosti dan, kad če pred čo-večanstvo stupiti novi rod sa svežim silama, sa novorn i svojom zdravom jugoslovenskom kulturom.
Kulturno ujedlnjenje se vrši počasi, a tembolj gotovo.
Dopisi,
Škofja Loka. Da se pridružimo krepki falangi naših soboievnlc, hoče tudi tukajšnja organizacija v naj-bližnji bodočnosti razviti simbol naše Ideje — svoj prapor. Težka je bila odločitev, ali orjunaška jeklena volja je končno odločila in tako stopamo nasproti temu pomembnemu dogodku. Odveč bi blo zatrjevati pomen naše tukajšnje postojanke; kajti dogodki preteklih dni dovolj jasno pričajo in govore. Naj vam pridejo v spomin samo besede našega: nepozabnega Francčta, ki jih je govoril na tukajšnjem javnem shodu in vsakdo se bo brez oklevanja lahko odločil — ko ga pozovemo. Ta dan mora družiti v sebi vse, kar treba k manifestaciji naše ideje. Ne sinemo videti naših omahljivcev in bojazljivcev, ampak vsakdo bodi cel mož. Tega dne vsi do poslednjega na plan. Vam bratje in sestre širom naše zemlje pa kličemo: »Do svidenja!« Toliko v prvo sporočilo, vse nadaljno pa pravočasno. Zdnavo!
Iz Kranja. Iz lokalov hotela »Nova pošta« se večkrat čuje prav izzivalno nemško popevanje v Kranju zaposlenih Korošcev. Lastnica hotela je s tem, po njeni izjavi, popolnoma zadovoljna. Nismo pa zadovoljni mi, ki vemo kakšnih dobrot so deležni zavedni koroški Slovenci v Avstriji. Upamo, da bo ta prvi in zadnji opomin pomagal. Nemško pojočim na »Novi pošti« damo, ako res ne morejo živeti brez svojih pevskih vaj, samo lahko nasvet, da naj jih gredo prirejat v blaženo Avstrijo. Orjuna Kranj.
Iz Most. Našla se je tudi v Mostah brezdomovinska propalica, ki je napisala vrlemu narodnjaku in obče spoštovanemu gostilničarju v Vodmatu, g. A. Prusniku, anonimen grozilen dopis, v kojem mu grozi s splošnim bojkotom, ker da se pri njem zbira Orjunska banda, ki baje snuje čnne naklepe, kako bi pobesila ali pobila vse nasprotnike. Ta moralno propali podlež žali v svojem infamnem dopisu tudi sinove g. Prusnika z najostudnejšimi Izrazi, ker so dobri nacionalisti! Sram je dostojnega človeka ponoviti te izbrane Izraze, kojih se poslužuje nepodpisani junak —■ omenim naj le. da so izrazi — falot, cestna fa-kinaža, orjunska pretepaška banda
—	še najdostojnejŠi izmed onih, s katerimi nas psuje. Nai ve ta laži*
naprednjak, ki ga že dobro poznamo, da se nam ne izogne, in da se na primernem kraju z njim še natančneje pogovorimo. Pozivamo pa tudi ostale nasprotnike, naj prenehajo z izzivanjem, — (sicer) ker hočemo mi ravno tako imeti mir, kakor ga dajemo mi drughn. Ako pa ne bodo prenehali, naj si posledice pripišejo sebi!
Prekmurje. Dolgo smo čakali, večkrat opominjali naše oblasti, da nastopijo proti »Szabadsagu«, glasilu zloglasnega madžarona Hartner-ja v Murski Soboti. — Prešle so volitve, zopet imamo za seboj eno dobo zastrupljeuja nevednega ljudstva po autidržavnih elementih, ki so imeli priliko v volilni dobi, da izrazijo, kar ne morejo drugače, da oblatijo, kar niso smeli v navzočnosti državnih oblasti. Kaj pomaga ves trud za konsolidacijo po našem uradništvu, če gotovi lopovi lahko udrihajo v listih po državi, kakorkoli se jim poljubi. Madžarom ki je opljuval že vse, kar je našega, ki pri vsaki priliki pokaže svoje sovraštvo do jugoslovenstva, katerega bi morali vsi pošteni Jugoslo-veni prezirati, najde ravno obratno, med našimi vrstami ljudi, ki se mu naravnost vsiljujejo s svojim hlapčevstvom. Zaničevani — javno osramočeni klanjajo še vedno glave pred takimi hujskači. Ali se res ne morejo otresti taki ljudje avstrijskih manir, da pokažejo s ponosom, da so sinovi države, katero ne puste sramovati. Opozarjamo take ljudi v zadnje, sicer pridejo v naše glasilo popolno fotografirani.
Poljčane. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je dobila pri nas Schauerjeva lista 52 glasov; v leto 1923. pa 45. Torej napredek sedem glasov. Je to značilen pojav mentalitete tukajšnjega Nemštva. Dokazalo je to umetno narejeno nemštvo, da se še ni sprijaznilo z našo državno idejo, ker je oddalo glasove stranki, ki stremi za tem, da napravi čim večjo zmešnjavo v državi, ker se dobro zaveda, da kot stranka lahko v državi živi šele samo od neurejenih razmer. Lahko povdarimo, da je bila Schauerjeva lista protldržavna, in so jo tukajšnji »Nemci« volili edino le za to, ker sami kot protidržavni elementi ne morejo voliti druge liste. MI jemljemo na znanje, da je nekaterim tu&ajšojiio irgovcgin. gftstilmčariei«
in drugim obrtnikom — ki sicer trdijo, da se ne vtikajo v politiko, vendar jim žilica ne da miru, da ne bi za nemštvo agitirali na tihem "—i več nemški šovinizem, kakor urejene razmere v državi. Po njihovem ravnanju bomo i mi uredili naše postopanje. Skrbeli bomo, da bodo prišli na isto gospodarsko »višino« kakor drugi tukajšnji nemškonacio-lialni voditelji, ki propadajo, odkar manjka podpore Siidmarke.
Da dosežemo to, je potreba,' da se 1. ogibljemo gostilen in trgovin, katerih lastniki so volili nemški;
2,	vseli gostiln, kjer se zbira tukajšnja nemška sodrga, tako da po-šten nacionalist ni varen pred in-sulti; 3. da ustanovimo mestno organizacijo Orjune, ki bo izvajala do pičice nacionalističen program ter širila med ljudstvom prosveto in narodno misel. Otresimo se malodušnosti in lenobe, stopimo na plan ter operimo sramoto 8." februarja.
Jesenice. Na žalost se mora koh-statirati o naših naprednih društvih, da se njihovi voditelji, oziroma odborniki premalo, bolje rečeno prav nič ne brigajo za svoje člane. Klerikalni mojstri, švabski uradniki in direktorji uganjajo danes orgije nasilja nad njihovimi podrejenimi političnimi nasprotniki v tovarni pod vlado tkzv. nacionalnega bloka bolj kot kedaij popreje.
To početje je vsega obsojanja vredno že iz tega razloga, ker jemlje našim vrlim delavcem v nacionalnih društvih ves ugled in pobija vsak rešpekt, ki si ga je sedaj priborila napredna in nacionalna ideja med masami naših državljanov in tujih privandrancev.
Ker se nihče ne gane radi početja klerikalnega tovarn, mojstra • Strugarja in njegovega nemškega direktorja Schullerja. moramo spre" govoriti mi par besed v zaščito člana jeseniškega Sokola in opozoriti imenovana gospoda, da nemudoma začneta z naprednim in nacionalnim delavstvom bolj korektno in enakopravno postopati kot dosedaj.
Ker je g. Strugar več ali manj »begriffstiitzig«, mu priporočamo, da si da raztolmačiti gornje po njegovem direktorju SchiiJlerju, a slednji, ker mu je »Amtssprache unbekannt«, naj si da razložiti te vrste po »Christlich sozialen« g. Meriitschu, kateri slednji kot bivši dcutschgesinnter svobodomislec pač razume, kaj pomeni enakopravnost. Gospod Merlisch, ki zna tako, izvrstno ocenjevati njegove politično nasprotne kolege z izrazi.*: »zu viel pollitisch«, bo že iztuhtal, kaj pomeni naš poziv, tudi se bo g. Merlitsch zavedal, oziroma ga opozarjamo, da naj v prihodnje opusti neslane šale z njegovim »zu viel politischeii christlich sozialen« obnašanjem po gostilnah, kjer se kot farizej trka na prs,a in kriči: »ich bin christlich sozial« — in vprašan za službeno delovanje njegovih kolegov v tovarniških obratih iste opravlja »zu viel politisch«.
imamo tukaj še celo vrsto enakih nesocialnih krivic, ki jih uganjajo razni privandranci pod zaščito »christlich sozialer kultur« in ob vednosti zaupnikov vladne stranke nad nacionalisti. Na kratko omenimo samo še slučaj oddaje stanovanj po raznih obratovodjih, ki upoštevajo izključno le importirane švab-ske famllije ter nekaj fanatičnih klerikalnih podrepnikov; dočim nacionalni delavec sploh nima »An-spruch« na kakšno stanovanje.
Toliko za prvi pot. Sledilo pa bo še dokaj iz našega kraja.
Iz Celja. Slučaj me je zanesel v Celje, kjer sem nehote zašel v gostilno Žumer na Glavnem trgu. Za mizo so sedeli možakarji: gostilničar sam, kmet, izvošček, revirni nadzornik Stupar in prekajevalec Zany. Sedeli so pri litru vina in pridno napijali, pa seveda samo v blaženi nemščini. Izgovor, da Zany slovenščine ne zna, ne drži, saj se ga večkrat sliši na ulici v pogovo:-ru s kmeti, pa vendar govori še precej dobro slovenščino. Pri trkanju s kozarci je rekel Zany: »Živio«, g. revirni nadzornik policije pa seveda samo »Prosit«, in je razlagal, kako je bilo pri cesarski gardi na Dunaju in se hvalil »und haben Lente zurn Herrn Fekhvebel geschickt —- zum Stupar«. In v tein tonu je šel pogovor dalje. Mene je bilo tega moža v uniformi sram, plačal sem in odšel. Ne rečem, da ne bi smel Slovenec govoriti nemščine, ampak govori naj jo samo ta" krat, ko je to res potrebno. Sicer
pa je bilo v stari Avstriji tako, da državni uslužbenec niti tedaj ni govoril slovensko. Pri nas pa je ravno narobe, da še v uradih uradniki ne govore slovensko.
Gerovo. Te dni nas je zapustil naš vrli tajnik naše Orjune. ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Kravarsko. Prepričani smo, da bo tudi tam enako dobro in odločno zastopal interese naše organizacije, kakor v Gerovu in čim preje osnoval Mestno Orjuno Kravarsko. V ta namen mu pa kličemo čabarskl nacionalisti, krepko naprej do čim
večjih uspehov za zmago naše velike Ideje!
Celje. V Celju je Orjuna prvič v Sloveniji nastopila z akcijskimi četami v boju proti Nemcem. Druga oblastna skupščina, ki se je vršila v Celju je dala inidjativo za razmah Orjune v Sloveniji. V Celju so po krvavih Trbovljah morali naši bratje zaprti v Ječah dokazovati svojo nedolžnost. Vsi. ki ste prišli v Celje bojevat in trpet za Nacijo, pridite tudi 3. maja, da skupno proslavimo zmago naše Ideje.
Naš pokret.
Ljubljanska oblast.
Orjuna Ljubljana poziva vse svoje člane, ki še niso poravnali članarine, da to nemudoma store. Najkasneje pa do 15. maja, ker se bo s tem dnem zaključilo pobiranje članarine in se nato javno izključilo vse člane, ki ne bodo poravnali svojih denarnih obvez napram organizaciji, ki je finančno navezana samo na članarino. Ker nam je mnogo na tem. da se nam tega zadnjega koraka ne bo potreba poslu-žiti. opozarjamo ponovno vse člane in članice, da nemudoma izvrše svojo dolžnost.
Orjunaši! člani in članice Prireditvene sekcije vseh ljubljanskih Orjun se pozivajo, da se zanesljivo važnega sestanka, ki bo v čer °’ dne ^ aPr^a 8. uri zve-varnV p0Sebni sobi »Narodne ka-niaine<£' . 0ni mestni odbori, ki ni-
K^vene<&dl!i"
if- ~~ Oblastni odbor, deliek ?fiuna Moste. V pone-> 20 url t	se vrši točno ob
SJ Jndomu na Selu
iedm letni ob5ai zbor. Apeliramo na vse bi atei in sestre, da pokažejo i orjunaško discipllno in da se občnega zbora udeleže vsi do zadnjega! — Odbor.
Vsem Mestnim odborom, ki spadajo pod Oblastni odbor Ljubljana!
Dne 10. maja t. I. naj posamezne
Mestne organizacije prlrede v svojih okrožjih cvetlični dan za spomenik padlim žrtvam in za Slajpa-hovo deco. Organizacije, ki nimajo zadostnega delokroga, naj pošljejo po možnosti razno cvetje na naslov: Cvetličarna »Nizza«, Ljubljana«, Prešernova ulica 30. Odkupne znake založi Oblastni odbor, kjer jih naj organizacije pravočasno naročijo.
V Ljubljanskem okrožju delujejo prireditvene sekcije ljubljanskih Or jun skupno. Istega dne. t. j. 10. maja ob 20. uri se vrši v Ljubljani v areni »Narodnega doma« čajanka z zanimivim programom, svira barski orkester. .Vstopnina prosta. Čisti dobiček je namenjen Istemu fondu. Opozarjamo razna društva na to našo prireditev.
Oblastni odbor.
Vsem organizacijam, ki bodo razvile prapore naznanjamo, da dobavlja Orjuna šiški propisno izdelane drogove s poniklano masivno sulico za ceno 500 Din, ki jih je potreba plačati v naprej.
Mariborska oblast.
Tajništvo mestne Orjune Maribor posluje vsak ponedeljek od 7. do 8. ure zvečer, vsako sredo od 1. do 8. ure žvečer.
Ustanovni občni zbor. Jutri, v nedeljo 26. t. m. se vrši v Poljčanah ustanovni občni zbor Orjune, ki se preosnuje iz dosedanjega poverjeništva.
Razpust M. O. Slovenska Bistrica. J. O. O. je razpustil Mestni odbor Orjune v Slovenski Bistrici in imenoval za komisarja brata Zmagoslava Kristana.
Skupna sela delegacij Mariborskega In Ljubljanskega Oblastnega
odbora se vrši v Celju dne 3. maja t. 1., o priliki razvitja prapora tamkajšnje Orjune.
,R,azviltle prapora M. O. Celje. V
nedeljo 3. maja t. 1. razvije M. O.
el|e svoj prapor. Oblastni odbor poziva vse M. O. In M. P., da se v
čim večjem številu udeleže te proslave.
Ustanovitev novega poverjeništva. V Rečici ob Paki se je te dm Osnovalo novo poverjeništvo Orjune.
Napredovanje v Medjimurju. V
sjcfssv t° *** tek°m tega me-
eca osnovale tri nove organizaci-je, in sicer v Murskem Središču.
Pribislavcih m v Čehovcu. Obširnejše poročilo še prinesemo.
Orjuna Maribor. Povodom tako sijajno uspelega razvitja društvenega prapora Mestne Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov v Mariboru, dne 22. marca t. 1. si šteje odbor v prijetno dolžnost, da izre-cen?a,tei? m<r,stu za udeležbo vsem
in knmor? ® obIasti’ društev Korporacij, vsem govornikom
vsem sodelujočim pevcem v zvezi stoječih pevskih društev, vsem onim članom in nečlanom, kateri so dali na razpolago brezplačna prenočišča, dalje vsem onim, kateri so na n!^k0uni dan ali na dan prireditve tovi™ .or?anizacijo gmotno z go-
način ’ iv,7 - na katerikoli drug > ^Pnsrčnejšo zahvalo.
Iskrena hvala vsakemu posamezniku. iskrena hvala vsem skupaj.
Odbor OrJmia Maribor.
Razvitje prapora Mestne Orjune v Celju. Dne 3. maja t. 1. razvije Mestna Orjuna v Celju svtoi prai-por. Ta dan bo razvit prapor nacionalizma v kraju, kjer so se vršili v bivši Avstriji najhujši nacionalni boji Slovencev z Nemci. Vsi se spominjamo na leto 1908.. ko je najeta nemškutarija iz celega Šta-jerja prišla v Celje pretepat Slovence in jim razbijat okna in izložbe. Ko je ob neki priliki izobesil g. dr. Kukovec na svoji hiši, kjer je bila slovenska nižja gimnazija, slovensko zastavo, so prihrumeli •nemškutarji prod hišo in tulili, da je bilo joj. Nemška policija je poslala po ključavničarja, da je vdri na podstrešje, in je nato zaplenila zastavo in mestni pometač jo je nesel pred zmagoslavnim sprevodom v predpasniku. Ko so prihajali naši kmečki fantje k naboru na vozovih, okrašenih s slovenskimi trakovi in trobojnicami, se Je pričel divji lov po ulicah, da ne bi mati Germanija omedlela strahu. Ko Se bil sokolski izlet na Spodnji Hudinji na Majdiče vem travniku, ni smel Sokol izstopiti v Celju, temveč v btorah Pri »Studentenheimu« (sedanji Rudarski šoli) so pa čakali celjski nemškutarji in policaji na svoje žrtve. Kakor hitro je kdo pre-
SSt ii T- ?•. ga že z*raibili in pi e tepli, da je bilo joj. Na žalskega
Sokola so pri Glaziji celo streljali. Ko pomislimo celjski Slovenci na vse te žalostne čase in muke. katere smo pretrpeli, nas mora navdati veliko zadoščenje, da bo razvila Orjuna svoj bojni prapor čistega nacionalizma tudi v Celju. Zavedni fantje In možje bodo kora-7 strumnih vrstah, katere bodo vsem dokaz, da je ni sile, ki bi zlomila njihovo navdušenje za nacionalno idejo, in da so odločeni braniti jo do zadnje kaplje krvi V prihodnji številki sledijo reminiscence na nacionalne boje v Celju
Kronika.
Neuadomestljivci. Nesrečno vprašanje inozemskih nameščencev, o katerem se oblasti nikakor nočejo pospeti do edino pravilne rešitve, to je brezobzirnega izgona vseh nadomestljivih inozemcev (katerih je vsaj 90 od 100 tkzv. nenadomestljivih), hočejo naše oblasti nakrat re-
šiti na ta način, da poživljajo vse inozemce, da naj zaprosijo za naše državljanstvo! Premišljevali smo cioig0( kak smisel bi mogla imeti laka naredba, pa nismo ji mogli najt: i enega opravičenega razloga, pač pa celo vrsto razlogov, ki govorijo pioti njej. Naš nastop proti inozem-
cem ima ta namen, da se v narodnem in državnem interesu nadomestijo tuji, nam globoko sovražni elementi z našimi zanesljivimi domačimi silami, katerih imamo dovolj, a nakrat se hoče takim sovražnim elementom dati vse pravice, tako da se jih ne bi moglo nikoli več odpraviti. Ako premislimo, da so v prejšnjih zakonitih terminih optirali vsi količkaj lojalni elementi, med tem ko niso optirali oni, kateri se niso mogli najti v nove razmere in kateri so živeli vedno v tajnem upanju, da razpade vendar ltedaj ta od njih tako obsovražena mlada Jugoslavija, tedaj nam nesmiselnost takega postopanja vladnih oblasti toliko bolj pade v oči. Seveda sedaj, ko so videli ti sovražni nam elementi, da Jugoslavije ne bode konec, a da bi se dalo tukaj lepše živeti — in boljše nego v njihovih lačnih domovinah — sedaj bodo seveda zagrabili z obema rokama, tem bolj, ker so videli našo neumno kratkost In pozabljivost. Ali to se ne sme zgoditi. Zahtevamo od državnih oblasti pojasnil glede teh naredb in pozvali jih bodemo na odgovor za vsak posamezen slučaj. Takih gorostasnosti ne sme biti več in še posebno upamo, da jih ne bode hotela zagrešiti današnja naša narodna vlada.
A. E. G. Celje. V Celju imamo podružnico električne družbe A. E. G. in v njej seveda inozemce. Dovoljujemo si vprašanje, s kakim do" voljenjem se šopirijo ti inozemci pri nas — naj si bodo tudi Češki Nemci. To je najvažnejši importni artikel, katerega pa ne maramo in ne potrebujemo in glede katerega poživljamo poklicane državne oblasti na odgovor.
Klerikalci niso srečni če ne no-varijo In intrigirajo proti svojim bratom. Kakor bi radi pri nas skopali grob naši samostojnosti, tako rovarijo tudi na Primorskem prati samostojnemu nastopu uaših zasužnjenih bratov. Na vsak način Jih hočejo spraviti pod črno suknjo tihih fašistovskih kompanjonov med popolarl in se v ta namen poslužujejo sredstev, ki so jih zmožni saimo oni. Tako napadajo v eni zadnjih številk »Slovenca« enako vrednega »Malega lista« ljudi, ki so storili za našo narodno stvar vsaj desetkrat toliko kot oni, s takimi nekvalificiranimi izrazi, da Jih moramo tudi mi odločno zavmftf. Gospodje »krščanski socialisti« s takim početjem in delom ne boste daleč prišli, kajti vsa ta vaša gonja je le samo v škodo jugoslovanski stvari v Primorju. In če vas gleda takole nepristranski opazovalec, mora soditi samo to, da so podkupijo^ ne duše vse kje drugje. Zategadelj pa »Medice cura te ipsum!«
Znani Spalajkovič naš že ve' kot dolgotrajni poslanik v Parizu je odložil te dni poslanski mandat in se zopet povrnil nazaj v Pariz. Bili smo prav zadovoljni, ko je bil ta mož odpoklican z mesta, kjer nam je s svojimi izjavami proti ruskemu narodu napravil nepopisno škodo. Prepričani smo bili, da v našem parlamentu s svojimi Izjavami ne bo napravil posebne škode, ker bi se spričo tolikega števila njemu enakovrednih kapacitet prav nič posebno ne odražale njegove posebne izjave. Sedaj pa se ta slavni naš diplomat zopet napravlja na pot v Pariz, kjer bo lahko ponovno diskreditiral našo državo na način, kakor zna le on. In potem pa sanjarijo še nekateri naši ljudje o upostavitvi diplomatskih odnošajev z Rusijo. Kakor je videti, se le res Jugoslavija naravnost trudi, da bi bila med zadnjimi, ki bodo to storili. Tako znamo doživeti še celo, da bo Rusijo preje pripo-znala Romunija, kakor pa naša država, pa makar bo to šele tedaj, ko bo vrnjena Besarabija zopet matu-ški Rusiji.
Kje? se bom v nedeljo 3. maja najbolj izvrstno zabaval, kje bom dobil najokusnejše prigrizke, kje popil kozarec zares dobrega vina? — Čemu to vprašuješ, prijatelj. Saj sam veš, da boš vsega tega deležen, ako greš na ta dan na ljubljanski grad in prisostvuješ »Jurjeva-nju«. Torej 3. maja na svidenje na gradu.
Pozabljivost. Brez oklevanja lahko trdimo, da je ena najhujših napak g. dr. Korošca pozabljivost. Mož, ki jejše pred šestimi leti trdil, da je v »edinstvu In samo v jugoslovanstvu spas nas vseh«, govori danes s preziranjem in zaničevanjem o »famozneip nar^eia e$a:.
stvu« in o potrebnosti uadialjne borbe suverenega slovenskega naroda proti jugoslovenski nevarnosti. Mi ga v temu njegovemu prepričanju ne bomo motili, ker to tudi ni v našem Interesu. Pribiti pa moramo samo eno spričo sedanje nove politične situacije, da se kruto vara on, kakor vsi njegovi, ako mislijo, da bodo še sedaj, ko je vsaj deloma spoznala absurdnost svojih načrtov skomunlzirana HRSS in revidirala svojo skrajno demagoško politiko, opravili kaj proti jugoslo-venstvu in nastopajoči novi dobi.
Naš čas je na pohodu in zastonj so pričakovanja in zaman računi onih, ki še vedno upajo, da bodo »reprezentanti naroda« s svojim »veto« zavirali neizbežni pohod ideje jugoslovenskega nacionalizma.
Pričelo se je svitati! In ni več daleč naš dan! Jugoslovenstvo gre z vso svojo železno doslednostjo po poti, ki mu jo je začrtala historična nujnost do dne, ko bo doseglo svoj cilj popolno integralno edinstvo jugoslovenskega naroda. Sporedno z njim pa sl tudi utrne svojo ravno in jasno pot Orjuna, ki bo v bodoče najboljši porok zato, da nikdar več ne bo v zgodovini jugoslovenskega naroda takih žalostnih dob nezrelosti In fatalnih političnih pogrešk, kakor je bila ta, od katere se baš ta čas poslavljamo.
O
o
L A i 6 A N A
PLAČILA ZA
O
L e K E
DAJE
BERNATOVIC
Nepotrebno razburjanje. Koroški nemčurji se v svojih »Freie Stim-mah« silno srdijo. da ie i Korotan-ski Slovenec postal odpornejši proti njihovim divjaštvom in da je danes že skoro nemogoče pretepavati Slovencev, kakor živino, ker je že par takih pretepačev pošteno izku-pilo. Posebno pa jih še boli, da se drznejo ti Slovenci, ki se še pred par leti niso upali peti slovenske pesmi niti v cerkvi, če jim tega niso dovolili nemčurji, peti danes javno: »Hej Slovane« in dokumentirati, da se zavedajo, da leži njih bodočnost samo za Karavankami. Ker smo zelo dobrohotni ljudje, svetujemo koroškim nemčurjem, da se le počasi privadijo »novih časov, kajti ni več daleč dan, ko bodo po Korotanu orlle orjunaško pesmi, ki se jih bodo še vse težja privadila kosmata ušesa raznih Kajbičev, Omejcev in drugih, za koje se plačilo že pripravlja!
SrB S N
| i3ib g s
i ličili H
o	a^o pj.g*2T3;
° $2< S. g, a- & „ § I
stil”'®'' '
-*• 3
Križanka št. 1.
st'
imim
X-£3 S |?|| io-aF
e
X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	x|x		X|X|X|X				X
X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	x|x		x|xjx|x				X
X	X	X	X	X	X					X	X	x|x		X|X|X			X	X
X	X	X	X	X	X	X	X	X		X	X	X|X		X	x|x		X	X
X	X	X	X	X	X						1 IX			X	X	X	X	X
X	X	X	X	X		6	9	11		13	20j22l			X	X	X	X	X
X	X	X	X		41					14			24	IX		X	X	X
X	X	X		2						151		1		25	IX		X	X
X	X		1									1			26|		X	X
x|x												1			1 IX			X
x|x							10									IX		X
X	X							lS									X	X
X	X																X	X
X	X								|16								X	X
X	X								1		21						X	X
X	X	X		3		7				17)		23			X		X	X
X	X	X	X		15					18)					x|x		X	X
X	X	X	X	X		8				19|				X	xlx		X	X
X	X	X	X	X	X								X	X	x|x		X	X
X	X	X	X	X	X	X|X		X		X	X	X	x|x		X|X		X	X
X	X	X	X	X	X	IX		XI		X	X	X	x|x		x|x		X	X
X	X	X	X	X	X	1 i 1				X	X	X	x|x		X|X|X|X			
X	X|X		X	X	X	xtxixix				X	X	X	XIX		XIX|XIX			
XlX|X			xlx		xlxlxlxix					X	XIX1XIX|XIXIXIX							
2: Kraj, kamor se zatečem, ako smo v tujem mestu.
15: Kaj sl storil danes zjutraj?
3: Reklamno podjetje v Sloveniji.
17; Orožje,
5: Podjetje, kjer se predelujejo prehranjevalni pridelki.
18? Pridevnik. :f'
8: Stvar, katera ne manjka v nobeni hiši.
19: Nekaj, kar h pogosto prepozno.
Navpično:
1: To, kar država dolguje svojim uslužbencem.
2: Godbeni Inštrument.
4: Norveška drama.
6: Nekaj, kar so imeli Srbi leta 1912. s Turki.
7: En soglasnik — dva samoglasnika.
9: Zmes. katero rabijo zidarji.
10: Moško krstno Ime.
11: Južno drevo.
12: Češki skladatelj.
13: Celo ime In polovica priimka razbojnika.
16: Način Igranja na karte.
20: Država v Evropi.
21: Postaja ob Južni železnici na Slov. teritoriju.	:
22: Sorodnik, < i
23; Domača žival.
24: To, kar imamo Slovenci sar mo pet (5).
25: Znan Slov. vitez.
26; Predsednik organizacije, čl-je monogram dobiš, ako pustiš kvadrate, ki so zaznamovani s križcem in kvadrate, v katerih so črke, bele, vse druge pa počrniš.
Rešitvi j® priložiti 2 Din v znamkah.
Veletrgovina
z
galanterijo
inmn
Maribor.
Kovdeki in torbice v raznih oblikah in velikostih. Gonilni jermeni za tovarne, žage, mline itd. Opreme za konje, za lahko in težko vožnjo. Dežne plahte za konje in vozove v vsaki velikosti. Dokolenioe (gamaše) od navadne do najfinejše vrste.
... Trri,,;... Ivan Kravos Delavnica; J!iMrwitMtol3.	Slomškov	trg	Itei.	§.
Telefon «ev. 807.	M&riDOr.	Telefon	Stev.	207.
Pisatelj epopeje trpljenja našega ba zatiranih in zasužnjenih proti človeka v svetovni vojni je napisal onim, ki jih ubijajo in uničujejo njih sedaj roman, ki je najsi nekoliko imovino v imenu kulture in napred-z.atnegljen, nadaljevanje zadnjega ka. Saj je vsa knjiga en sam krik poglavja njegove knjige »Na krva- groze in tegobe prepolnih src, ki se vih poljanah«. Glavna zamisel tega jim hoče po dolgih in strašnih dne-njegovega dela je nadčloveška bor- vih suženjstva svobode. Le žallbog,
da pa ni v njei izražen dovolj jako j samo s sredstvi, ki jih sami uporab' oni odporni duh, ki ie zmožen na / Jjajo.	A. V.
naivečje žrtve In kateri edini bo re- Mr. G. Glavačič: Oslobodjenje, žil narod ob Mrtvi reki suženjstva, patriotsko-operna slika v 2 deja-Kajti z dobroto in potrpljenjem ne njih. Založil pisatelj. Strani 16. Ce-bomo nikdar ugnali Latinov, nego na brošurici 5 Din. Naroča se pri
Mestni Orjuni Krčula.
Književnost.
Ivan Matičič: »V rcbstvu«, roman tuge in boli. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1925. Strani 255, 8°. Cena trdo vezani knjigi 46 Din.
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Voščeni papii za vse raziiiii^iialGž aparate. THE REX CO., Ljubljana
je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejSega do najmodernejšega.
Tiska Šolsko, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BroSnrein knjige, v malih In tudi največjih nakladah. — Časopise, revije In mladinske listo.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne šole ln srednje lote. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
Dvokolesa, mali pomožni motorčki, Šivalni stroji, otroSkl vozički, pneuma-tika, l.dr.se dobe najccneje v tvornlci
MARIBOR, Slovenska ul. 1
Umetni mlin, trgovina zemaljskih proizvoda i brašna.
Menjalnica žita u mlinu
Jezdarska ulica štev. 1.
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4,
I	STROJI
tmk	za oli&luvanjj lesa.
ZVONOVI.
  _ TURBINE.
Transmisije in železne konstrukcije.
Železo- in kovinolivarne. Ognjegasne potrebščine. - SesaljUe. - Armature.
Strojne tovarne in livarne
d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 85.
Tei. št. 937. ustanovljena 1.1838. (Riunione). Tei. št. 937, Generalni zastop za Slovenilo:
LJUBLJANA, Beethovnova ni. 4 (v lastni palači).
Direkcija za lugosftavifio:
ZAGREB, Hatzova ulica štev. 10 (v lastni palači)
Akdlski kapital Ut. 100,000.000'--' Rezervni kapital Lit. 300,000.000’~i
SKLEPA
Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih po8taj zasiguran. Elektroinaterijal, motorji, svetiljke.
m elehi ipm m
d. z p.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejie Izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini!
najmodernejše urejena m oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
VELIKO TOMBOLO
Podružnice v Jugoslaviji:
Beograd, Beekerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek.
JAKOB KAVCIC
LJUBLJANA
naznanja, da Ima dnevno večkrat sveže In priznano najboljše pecivo.
Telefon žtev. 158.
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije, Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah,
Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e,
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Lastnik inž. Marko Kranjec.