LISTJE IN CVETJE Zakaj ? Hoteti. 20. Zakaj mnogi ne izvršujejo svo- Kdor hoče, stori veliko. — Kdor hoCe, jih dobrih sklepov? Temu so vzrok razne temu ni nič nemogoče. — Kdor hoče, ta napake. Večkrat dobri sklep žc pri zasnova- more. nju ni dovolj trden; oraahljiv sklep se pa na- Kdor hoče, ta ima lahke noge. — Kdor vadno ne izvrši, zlasti če zahteva večjega noče, ima svinec na rokah in nogah. truda. Malovredni so tudi splošni sklepi, Kar kdo hočc, k temu se Iahko za las n. pr.: poboljšati se hoCem, odslej bom bolj privlece. priden, pobožen, krotak itd. Dobre sklepe je Tcžko je voditi onega, ki noče iti (hoditi). treba razdrobiti in natančno določiti, kaj, kje, Kdor noče, tetnu se zastonj pridiguje. kdaj in kako bomo izvršili. Pa ne kar cele Kdor noče, ko more, ne bo mogel, ko kupe dobrih sklepov naenkrat! Kdor si hkrati bo hotel. preveč naloži, ne stori ničesar. Kdor hoCc sam, temu se ne godi krivica. Druga bistvena napaka pri dobrih skle- Kar kdo hoče, to rad verjame. pih je pozablji vos t, Pozabljeni dobri Vsakemu, kar hoče, je najlažja delitev. sklcpi nimajo nobene cene. Zato jc treba Ko bi hotel Bog po naši volji ravnati, dobri sklep ponavljati vsak dan, ali pa še bi se morali večkrat jokati kot smejati. večkrat na dan. Gospodje, kakor hočejo, ubožci, kakor -------- morejo. .. Cesar kdo ne more, tega ne sme hotetL Modrost V prcgovonn, domacih Kakor moremo, ne kakor hočemo. — in tujih. ^k° ne tako, kakor hoCemo, pa vsaj tako, 1 ' kakor moremo. Hoditi. Če ni tako, kakor hočerao, morarao ho- .... .. .... teti tako, kakor je. Kdor poCasi hodi, pndc najdlje. Marsikdo hoče, ki nc morc, marsikdo Kdor hitro hodi, sc ktnalu utrudi. more pa noče Bolie pošteno hoditi kot ošabno jahati. Kdor hoee' prevcC ne dobi nic Kdor ne more več hoditi, sc raora od- Kdor hoče vse noče nieesar. P°eit,iv, , ..„ t x. .. ,. , ^o bi hoteli, kar bi morali, bimoglivse, Kdor zna hoditi, ta se nauči tudi ska- ^ar bi hoteli kati. (Pouk dobro uspeva, ako se naslanja na Dva ne 'moreta iarati, ako eden izmed že pridobljeno znanje.) njiju noče. Kdor ne zna hoditi, zna še manj teCi. Kdor hoCe (kaj iose(:ii ne smc spati. Reka: Hodi okoli dela kot maCka okrog Kdor hoCe, ima zmcraj kaj opraviti. vrele kaše. Hočemo in nočemo. (Resne volje ni.) ^^_ Hodi kot vclblod. Kar hočem, to hočem. (Ne vprašaj, zakaj.) ^^H 160 Če hočeš, da se jgodi, kar hoCcš, pojdi , sam; če hočeš, da se ne zgodi, pa pošlji. Beka: On je, kakor hoces, sladak in kisel. Hoče, kar bi ne smel hoteti. Hraniti. Kdor v mladosti hrani, ima v starosti kaj na strani. BoljSe je hranjeno jajcc kot sncden vol (snedena puta). Kdor nc hrani krajcarjev, ne šteje zla-tov (cekinov). Hrani v kotu, uživaj na potu. Hrast. Sila hraste ruje. Kadar stari hrast pade, zruši dostikrat tudi mlade. Hrast ne pade na prvi mah (mahljaj). , _, Hrbct. Tudi dobcr hrbet se upogne. Za trd hrbet je treba ostrega biCa. Hrbet nima ušes. (Kar se godi za mojim hrbtom, mi ni nič mar.J Slab (šibak) hrbet ne more nositi težkega bremena. Ni vsak hrbet za vsako breme. Slabotnemu hrbtu se naloži lahek križ. Kdor se rne boji, za mojim hrbtom go-vori. Beki: Komu hrbet pokazati. (Odvrniti se, pomoč oareči.) . Ima širok hrbet. (More veliko krivic pre-nesti.) Pusti, da mu mlatijo na hrbtu. Ima neupogljiv hrbet. — Ima kol v hrbtu. (Noče se ukloniti.) Komu za hrbtom kaj delati. (Brez nje-gove vednosti in volje.) Je tak za hrbtom kot prcd očmi. (Brez hinavščine, odkrii.) Njegov hrbet je kot mavrica. (Ves raz-tepen) Ko bi na hrbet padel, pa si nos razbijc. {0 fakem, ki je povsod nesreten.) Hruška. Zrela hruška sama pade. (Ko pride čas, se reč sama razvozla.) Najboljše hruške ose objedajo. Ena gnila hruška jih izpridi cel koš. HruSke se takrat trgajo (otresejo), ko so zrele. (Vsaka reč zahteva svoj čas.J Čakaj, da hruške dozore. (Treba počakati, ¦da so vse poirebne priprave gotove) Beki: Za to ne dara gnile hruške. Ta hruška še ni zrela. Ce vidiS brst, nikar ne misli, da je že to hruška (češnja). (Med začetkom in izvršitvijo Je dolga, večkrat usodna razdalja. Mnogokrai se dobro začne, a slabo konca.) Kratkočasnica. Krivično. Janezek in Jožek sta skakala po soscdovem travniku in sta zato dobila vsak štiri po zadnji plati. Janezek ni niC jo-kai, Jožek \e pa dolgo jokal. Ko ga oče vpraša, zakaj da joka, odgovori: »Jaz sem tudi štiri dobil, pa sem skakal le po eni nogi.« Novi listi in knjige. fllojzij Res: Ob Soči. Vtisi in ob-čutja. Iz mojega dnevnika. V korist goriškim beguncem. Založila knjigarna J. Štoka. Trst 1916. Cena 60 vin. — V tej knjižici opisuje g. pisatelj vojne dogodke in prizore na ita-iijanskem bojiSCu, ki jih je sam opazoval: grozote vojnih napadov, pretresljivo bedo beguncev, ki so jokaje zapuščali svojo ljub-ijeno grudo, dalje nepremagljivo pogumnost naših vojakov-junakov itd. Pisana jc živahno in navdušeno. Priporoča jo še posebe biagi namen. (V tisku je izpuščeno več šumnikov, kar nckoliko moti fitatelja.) Za bolj odraslo mladino. _____ Odgonetka zastavice v št. 9. Samoglasniki: a, e, i, o, u. Prav so uganili: Tomc Ivo in Traun Janko, dijaka v Ljubljani; GabrijelčiC Cirila, učenka na Brezjah; DržeCnik Milan, gimnazijcc v Ribnici na Pohorju; Rihar Ina vCcrkljah; Mrovlje Franjo, šestošolec, Ogrin Gustav, gitnnazijcc, Mrovlje Rnica, gojenka c. kr. učiteljišča, Zalar Tončka, uradnica v vojnožitnem prometnem zavodu, Premk Ivo, scdmoSolec. Hroratin Ivan, visokošolec, v Ljubljani; Ogrin Rtiica, gojenka uršul. samo-stana v Skofji Loki; Turk Minka, uCenka III. mešC. razr. pri č. g. uršulinkah, Baraga Pepi, učenka VI. razt., v Ljubljani; VozliC Filip, učenec, Cven pri Ljutomeru. Odgovor na šaljivo vprašanje v št. 9. Psi glodajo kosti zato, ker so jim meso drugi pojedli. Prav so odgovorili: Rihar Ina v Cerkljah; ŠeSko Ivan, posest. sin, Brdo pri Planini; Turk Minka, uCenka III. mešč. raz-reda pri č. g. uršulinkah; Baraga Pepi, učen-ka VI. razr., v Ljubljani. nVrtcc" izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2"60 K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo St. 9 v Ljubljani. Izdaja društvo ,,Pripravniškl dom". — Urejuje flnt. Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.