Leto 1880.
327
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 30. julija 1880.
93.
Dopustno pismo od 30. junija 1880.
za lokomotivno železnico od postaje Hnlin izklj. priv. cesar Ferdinandove severne železnice
v Kromeriž.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je mestna občina Kromerižka v združbi z Janezom Trolčem, Adalbertom šipkom, Leopoldom Kampfom in Dr. Vilibaldom Mildschuh zaprosila, da bi jim 86 dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokomotivne železnice od postaje Öulin izklj. priv. cesar Ferdinandove severne železnice v Kromeriž, vzvidelo Nam 86 je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanim prositeljem po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od ^5. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• I-
od
Dajemo koncesionarjem pravico narediti in uživati lokomotivno železnico postaje Hulin izklj. priv. cesar Ferdinandove severne železnice v Kromeriž.
(81ov.ni.ch.)	(54
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vožnje do časa, ko se začne vozna služba, in za pridobitev žemljišč, za delo in opravo do konca prvega gospod, leta;
b)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalnimi listi vred, in od presnemsčine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice, dalje oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami na 30 let od dne današnjega.
§. 3.
Železnico to je urediti kot drugotno železnico s pravilno medkolesno širino.
Delo železnice in uredba za vožnjo naj se izvede po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo, in po tehničnih uvetih, kateri se postavijo.
Pri tem naj se, kolikor je moči, gleda na znižbo troškov ter je zlasti z ozirom na maksimalno brzino, katera na ti železnice ne sme prestopati dvajset (20) kilometrov na uro, dopustiti vse pri tej manjši brzini mogoče olakšice.
Vozila, šine in drugi železni deli, in vsi di'ugi opravni predmeti morajo se jemati iz domačih tvornic.
Tehnične črteže za delo in opravo železnice je trgovinskemu ministerstvu predložiti za časa ter se bode najnatančneje držati ukazov, ki jih državna nadzorna oblastva o tej priliki ali sploh izdadö.
Takisto so koncesijonarji dolžni pri delu izpolniti tudi vse, kar bi trgovinsko ministerstvo z javnih ozirov pozneje zahtevalo, ter držati se veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov.
Spodnje delo železnice utegne se utesniti na eno samo kolejo.
Koncesijonarji jemljč na se dolžnost, zarad porabe kolodvora Hulinskega izklj. ces. Ferdinandove severne železnice, in o uredbi vozne službe ondi, kjer bode prehajališče, pogajati se z imenovano družbo ter dotični dogovor položiti v odobrenje pred državno upravo.
Sosebno je dolžnost koncesionarjev gledč vožnje ljudi skrbeti za to, da se prehod s svoje na tujo železnico kar je moči olajša.
Gledč uvetov takega stika in vkupne kolodvorne službe podmetajo se koncesijonarji izreku trgovinskega ministerstva, ako bi se ne dosegel dogovor s stično železnico.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvete o vzajemni porabi vozov tozemskih sosednih železnic in o dovodu rudarstve-nih in obrtovnih železnic.
Koncesijonarji so zlasti v dolžnosti, dopuščati dovod zveznih železnic, katere bi obrtna podjetja, ležeča ob koncesijonirani železnici, naredila v to, da bi po njih svoje izdelke vozila takö, da bode po tem železnocestna služba kar najmanj mogoče ovirana, proti temu, da se povrne, kar bode troskov odtod.
§• 4.
Koncesijonarji so dolžni, delo železnice precej začeti in v šestih mesecih od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo zgornjega roka za delo držali se, dolžni so koncesijonarji državni upravi dati varnost, položivši v kavcijo tisoč (1.000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se smejo novci pupilarni nalagati.
§. 5.
Da izdelajo dopuščeno železnico, priteza se koncesionarjem pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 6.
Koncesij onarjem se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 Št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadč.
Kar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se v zmislu člena I postave od 25. maija 1880 (Drž. zak. Št. 56) varnostne naredbe propisane v redu železno-cestne vožnje in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko mini-sterstvo.
§• 7.
Glcdč tega, kar bode storiti za poštni zavod, naj v zmislu člena II postave °d 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) veljajo naslednja določila:
Dolžnost koncesionarjev je, pošto in poštne posfavljence odpravljati z vsakim vlakom, ki pojde po črteži.
Za to in vsako drugo opravo v svrho poštnega zavoda smejo zahtevati P>'imerno povračilo, ki se ustanovi po domembi.
Ali pismena pošta brez novcev in vrednostnih poslatev mora se zastonj
odpravljati.
Vozni črteži vlakom, s katerimi se pošta vozi, naj se po vsakokratnih Vßljavnih propisih z odobrenjem nadzornega oblastva ustanavljajo.
Ako bi za poštno službo bile v kaki postaji potrebne posebne prostorije, sklene se poseben dogovor gledé odškodbe v podobi najmovine dajane za porabo teh prostorij, ki jih dobavijo koncesijonarji.
Notranja oprava, snažba, svečava in kurjava v teh prostorijah spada med dolžnosti poštne uprave.
Pisma, katera si o upravljanji železnice med saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo ali upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med saboj, smejo na dotičnih železnocestnih koséh odpravljati postavljenci železne ceste.
§• 8.
Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, telegrafe, ki bi jih o svojem času bilo potreba napeti za železnocestno službo in za dajanje znamenj, za pravšno zameno, ki se dogovori, dajati uporabljati tudi za državne in privatne poslanice.
Državni upravi je na voljo, brez vsega vračila in odškodovanja sama za se telegraf napeti na zemljišči, ki so ga koncesijonarji kupili ali katero sicer rabi za železnocestne namene, a če si železnica za svojo službo napne telegraf, pritrditi žice državnega telegrafa na podpornjah tega železnocestnega telegrafa.
Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne proge nadgledovati in vzdržavati pomagajo, kolikor v to ni potreba posebne strokovnjaške znanosti.
v
Se so koncesijonarji v dolžnosti, po svoji železnici robo in pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih voziti in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in hraniti.
§• 9.
Odpravnine za ljudi, tarife za vožnjo blaga, razredba blaga in vsa pritična določila, odnosna na prevoz blaga, potrebujejo odobrenja trgovinskega mini-sterstva, pri čemer se je ozirati z ene strani na javne interese, z druge strani na dovoljne dohodke podjetja železničnega.
V oznine in nakladnine in druge pristojbine smejo se računiti samo v domači zakoniti deželni valuti brez agia.
Čim železnica v enem gospodarstvenem letu dâ čisti dohodek od najmanj sedem (7) odstotkov napravnega kapitala, sme trgovinsko ministerstvo ukazati, da se dotlej veljavše tarife primeroma znižajo.
§• io.
Trgovinski minister sme, ako bi po deželah avstro-ogerske monarhije, zastopanih na državnem zboru nastala nadloga in nenavadna dragina pri živeži za ljudi in domačo živino, po razmeru znižati dotične nakladnine.
§•11.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajŠiiih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri izklj. priv. cesar Ferdinandovi severni železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji op ravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesij onarji imajo samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvrŠljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministers^vu.
Koncesionarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§. 12.
Državni uradniki, postavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, Čujočega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se, če so po tistem kosu v resnici ljudje vozijo, po dotičnih uredbah s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno.
§. 13.
Koncesionarjem priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave Ustanoviti delničarsko družbo — in v dobitev potrebnih novcev izdati na prine-8itelja ali na imena slovdče délnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih ^orsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
Družba, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesijonarjev 111 družbena pravila treba, da potrdi državna uprava.
§• 14.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi l®tna oprava, po vseli delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospo-dârjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonarji ne plačujejo v državno blagajno nikacega povračila; takisto se koncesijonarji odvezujejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§• 15.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štej(5č od dneva, katerega se prične vožnja, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 4 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llg>, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 16.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano že leznico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesionarjem.
Da se določi odkupščina, sestejö se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo v tečaji koncesije — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupsčine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
OdŠkodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarjemi v dobi se ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupuje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega gospodarstvenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavŠi odkup-ščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične.
§. 17.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritikline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železno-cestno krčtanje potrebna poslopja na odhajaliŠčih in pribajaliŠčih, straždrnice in nadzorovâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvari, kakor so : lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre dalje služiti krétanju, naj državi preide v toliki množini in vrednosti zastonj, kolikor se vjemlje s prvo službeno opravo, obseženo v napravnem kapitalu.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 16) ostaja koncesionarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, potem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koalcs, vapnenice, livarnice tvornice (fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 18.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega 8varila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici ali y zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno 'ztečo koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Kesno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica , in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred asimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno P°velje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej U8tanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca junija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem, Našega cesarje-vanja tridesetem drugem.
Frane Jožef s. r.
Tanite s. r.	Kremer s. r.	Dimajewski s. r.
»4.
Dopustno pismo od 30. junija 1880,
za lokomotivno železnico od Linča v Kremsmttnster (pokremško železnico).
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovniški, gornje-sleški in dolnje—sleŠki; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Emil Dierzer vitez Traunthalski v družbi z banko Gornjeavstrijsko in Salcburško, po tem Florian Banhuber, Dr. Jožef Födinger, Celestin Gangl-bauer, Dr. Anton vitez Glanz, Matija Jungreithmayr, Jožef Kaar, Dr. Franz Krenn, Jožef Mayrhofer, Franz Mussner, Adolf Nagel, Janez Neubauer, |Rudolf Pummerer, Ludvik Reiter, Julij Römer in Jožef Ritter Wenusch in pa firme bratje Enderlin in spol. in bratje Löwenfeld in Hofmanu zaprosili, da bi jim se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokomotivne železnice od Linča v Kremsmünster (pokremško železnico), vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanim prositeljern po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo koncesionarjem pravico narediti in uživati lokomotivno železnico od Linča čez Traun, Nettingsdorf, Neuhofen, Kematen in Rohr-Hall v Kremsmünster, ki se bode stikala s priv. železnico cesarice Elizabete.

a)
*>)
°)
Delo železnice in uredba za vožnjo naj se izvede po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo, in po tehničnih uvetih, kateri se postavijo. Pri tem naj se, kolikor je moči, gleda na znižbo troskov ter je zlasti z ozirom na namenjeno manjo vozno brzino, dopustiti vse pri tej manjši hrži ni mogoče olakšiee. Pri napravi vozil, sin in drugih železnih delov, in vseh drugih opravilih predmetov dajati je kolikor moči, prednost domačim tvornicam. Tehnične črteže za delo in opravo železniceje trgovinskemu ministerstvu predložiti za časa ter se bode najnatančneje držati ukazov, ki jih državna nadzorna pblastva o tej priliki ali sploh izdadö. Takisto so koncesijonarji dolžni pri delu izpolniti tudi vse, kar bi trgovinsko ministerstvo z javnih ozirov pozneje zahtevalo, ter držati se veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov.
Spodnje delo železnice utegne se utesniti na eno samo kolejo.
Koncesijonarji jemljö na se dolžnost, zarad stika z železnico ces. Elizabete v Linči in o uredbi vozne službe ondi, kjer bode prehajališče, pogajati se z ime-n,)vano družbo ter dotični dogovor položiti v odobrenje pred državno upravo, ^osebno je dolžnost koncesionarjev gledé vožnje ljudi skrbeti za to, da se Prehod s svoje na tujo železnico kar je moči olajša. Gledé uvetov takega stika 11 vkupne kolodvorne službe podmetajo se koncesijonarji izreku trgovinskega ^‘nisterstya, ako bi se ne dosegel dogovor s stično železnico.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti Uvote o vzajemni porabi vozov tozemskih sosednih železnic in o dovodu rudarstve-'“h in obrtovnih železnic.
Koncesijonarji so zlasti v dolžnosti, dopuščati dovod zveznih železnic, ka-r® T»i obrtna podjetja, ležeča ob koncesijonirani železnici, naredila v to, da bi T° njih svoje izdelke vozila takö, da bode po tem železnocestna služba kar aJ®anj mogoče ovirana, proti temu, da se povrne, kar bode troskov odtod.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajŠila:
Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vožnje do časa, ko se začne vozna služba, in za pridobitev žemljišč, za delo in opravo do konca prvega gospod, leta;
oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalnimi listi vred, in od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča ;
oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice, dalje oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami na 30 let od dne današnjega.
§• 3.
Železnico to je urediti kot drugotno železnico s pravilno medkolesno širino.
§• 4.
Koncesijonarjem dodeljuje se pravica, železnico narediti deloma po državni cesti, ki drži od Linča v Salcburg. Ali oni imajo dolžnost, izpolniti točno uvete postavljene za porabo te ceste, sosebno povrniti cestni blagajni, kar bi po napravi in uživanji železnice bilo več troskov za vzdrževanje imenovane državne ceste in v slučaji, ko bi se pozneje kdaj državni upravi vzvidelo več ne dopuščati železnice po tej cesti, odstraniti železnocestne naprave in o svojem trosku cesto postaviti nazaj v izvirno stanje.
Vrh tega imajo kencesijonarji kaj potanko izpolniti vsa ukazila državnih oblastev, ki jim se dado v interesu varne vožnje po državni cesti.
Naposled so koncesijonarji v dolžnosti, železnocestno vožnjo po državni cesti v času mobilizacije in vojske vselej brez pravice do odškodbe in za dotle ustaviti, dokler bi se to vojaškemu oblastvu vzvidelo neogibno potrebno za prehod vojaških krdel ali za kake druge vojaške operacije.	^
§• 5.
Koncesijonarji so dolžni, delo železnice v treh mesecih računeč od današnjega dne začeti, kos od Linča do Trauna najdalje v letu dni in dalji kos od Trauna do Kremsmvinstra najdalje v dveh letih od istega čaza računeč, dokončati, te dodelane kose železnične precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo zgornjih rokov držali se, dolžni so koncesijonarji državni upravi dati varnost, položivši v kavcijo dvajset tisoč (20.000) goldinarjev bodi v gotovini ali vrednotnicah, v katerih se nalagajo novci varovancev.
§. 6.
Da izdelajo dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarjem pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 7.
Koncesijonarjem so je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. bd 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri so morebiti pozneje dado.
Kar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se v zmislu člena 1 postave od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) varnostne naredbe propisane v redu železno-
cestne vožnje in dotičnili dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko mini-sterstvo.
§• 8-
Gledé tega, kar bode storiti za poštni zavod, naj v zmislu člena II postave od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) veljajo naslednja določila:
Dolžnost koncesionarjev je, pošto in poštne postavljence odpravljati z vsakim vlakom, ki pojde po črteži. Za to in vsako drugo opravo v svrho poštnega zavoda smejo zahtevati primerno povračilo, ki se ustanovi po domembi.
Ali pismena pošta brez novcev in vrednostnih poslatev mora se zastonj odpravljati. Vozni črteži vlakom, s katerimi se pošta vozi, naj se po vsakokratnih veljavnih propisih z odobrenjem nadzornega oblastva ustanavljajo.
Ako bi za postno službo bile v kaki postaji potrebne posebne prostorije sklene se poseben dogovor gledé odškodbe v podobi najmovine dajane za po rabo teh prostorij, ki jih dobavijo koncesijonarji. Notranja oprava, snažba, sve čava in kurjava v teh prostorijah spada med dolžnosti poštne uprave.
Pisma, katera si o upravljanji železnice med saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo ali upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med 8aboj, smejo na dotičnih železnocestnih kosčh odpravljati postavljenci železne ceste.
§• 9.
Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, telegrafe, ki bi jih o svojem času bilo potreba napeti za železnocestno službo in za dajanje znamenj, za pravšno zameno, ki se dogovori, dajati uporabljati tudi za državne in privatne poslanice.
Državni upravi je na voljo, brez vsega vračila in odškodovanja sama za se telegraf napeti na zemljišči, ki so ga koncesijonarji kupili ali katero sicer rabi za železnocestne namene, a če si železnica za svojo službo napne telegraf, pritrditi z*ce državnega telegrafa na podpornjah tega železnocestnega telegrafa.
Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne proge Oadgledovati in vzdržavati pomagajo, kolikor v to ni potreba posebne strokovnjaške znanosti. Še so koncesijonarji v dolžnosti, po svoji železnici robo in pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih vo-z*ti in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in hraniti.
§. 10.
Na železnici koncesijonirani naj bosta v vožnjo reda vôz.
ljudi za zdaj samo dva raz-
Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi se ustanavlja, i. t. od osebe in kilometra za prvi razred pet (5) krajcarjev avstr, velj., za drugi razred tri (3) krajcarje avstr. velj. Ako bi se pokazala potreba voznino še bolj znižati, n. pr. za prevoz delavcev, za tržni promet it. dolžnost bode koncesionarjev, na zahtev trgovinskega ministra ali voznino za drugi razred znižati ali pa vvesti še drug razred (voz za stoječe) po dva (2) krajcarja avstr. velj. od osebe in kilometra.
§. 11.
Tarife za vožnjo blaga, razredba blaga in vsa pritičnadoločila, odnosna na prevoz blaga, potrebujejo odobrenja trgovinskega ministerstva, pri čemer se je ozirati z ene strani na javne interese, z druge strani na dovoljne dohodke podjetja železničnega. Pritičnih ali postranskih pristojbin ne bode.
§• 12.
čim železnica v enem gospodarstvenem letu dâ čisti dohodek od najmanj sedem (7) odstotkov napravnega kapitala, sme trgovinsko ministerstvo ukazati, da se dotlej veljavše tarife primeroma znižajo.
Trgovinski minister sme, ako bi po deželah avstro-ogerske monarhije, zastopanih na državnem zboru nastala nadloga in nenavadna dragina pri živeži za ljudi in domačo živino, po razmeru znižati dotične nakladnine vendar ne izpod osem (8) krajcarjev od bečve in kilometra.
§. 13.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri priv. železnici cesarice Elizabete.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajniee, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražilo krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, tor tudi na potlejŠnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajniee. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah. Te dolžnosti koncesijonarji imajo samo
v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajŠila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§• U.
Državni uradniki, postavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujočega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se, s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno.
§. 15.
Ako bi se kdaj pozneje pri podeljevanji koncesije za drugo lokalno železnico enake vrste gledč dolžnosti, ustanovljenih v gornjih §§. 8, 9, po tem 13 in 14 ukrenila koncesionarjem ugodnejša določila, naj bodo ona zmisloma veljala tudi za železnico v §. 1 imenovano.
§. 16.
Koncesionarjem priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave ustanoviti delničarsko družbo — in v dobitev potrebnih novcev izdati na prine-sitelja ali na imena slovčče dčlnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati. Družba, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesionarjev in družbena pravila treba, da Potrdi državna uprava.
§• 17.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi k|lčtna oprava, [>o vseh delili namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da Se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu primerno, hoditi v seje upravnega odbora ali drugega zastopa, kateri veljâ za okužbe načelnistvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in uaredbe, nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi. ."** tu ustanovljeno nadziranje jželezuocestnega podjetja koncesijonarji ne plaču-Jejo v državno blagajno nikaeega povračila; takisto se koncesijonarji odve-z"Jejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novem-
hra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzora, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§. 18.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. h) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let (90), štej<5č od dneva, katerega se prične vožnja, in mine po tem roku. Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 5 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 19.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem. Da se določi odkupščina, sestejö se letni 'čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom, v katerem slučaji je vendar zgornjo letnino povišati za deset odstotkov.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarjem v dobi Še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupuje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe. Prvi nominalni kapital v napravo postavlja se na dovet sto petdeset tisoč (950.000) goldinarjev avstr. velj.
Ako bi po izteku prvega gospodarstvenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor voljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične.
§. 20.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obrcménjena svojina in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in
umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritikline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železno-cestno krčtanje potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nad zoro vâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah. Kar se tiče premičnih stvari, kakor so : lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre dalje služiti krčtanju, naj državi preidejo v toliki množini in vrednosti zastonj, kolikor se vjemlje s prvo službeno opravo, obseženo v napravnem kapitalu. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 19) ostaja koncesijonarjem last reserv-nega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, potem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so : peči za koaks, vapnenice, livarnice tvornice (fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shranisča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 21.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pu.stnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca .junija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem, Našega cesarje-vanja tridesetem drugem.
Fraoc Jožef s. r.
95.
Razglas finančnega ministerstva od S. julija 1880,
ki razširja oblasti na Predealskem kolodvoru postavljeni colnijski ekspozituri.
Po glasu priobčila kraljevsko ogerskega finančnega ministerstva od 23. junija 1880 dale so se colnijski ekspozituri Braševske velike colnije, postavljeni na kolodvoru Braševsko-Bukreške železnice v ogersko-rumanski mejni postaji Pre-dealski pravice male colnije I. razreda z oblastjo na izvozu odpravljati pod pridržkom potrošninskega povračila iztopajoče žganje, pivo in cuker, in z nadaljšnjo oblastjo, brez vse utesnitve potrjati izvoz prevoznega blaga in naposled popri-jemati se postopka z napovednicami gledé železnocestnega prometa.
I>unajewski s. r.
90.
Ukaz ministerstva za deželno bran in finančno mini-
sterstvo od 0. julija 1880.
o opravljanji komisijskih troskov s povodom uradnih djanj na podlogi postave za nastanovanje
vojakov od 11. junija 1879 (Drž. zak. št. 93).
1.	Komisijski troski, kar se jih nabere od uradnih djanj na temelji postave za ustanovanje vojakov od 11. junija 1379 (Drž. zak. št. 93), opravljajo naj se na troškovnik tistega upravstvenega predela, v imenu katerega biva intervencija.
2.	Troski za veščake in cenilce, privzemane h komisiji, obtežujejo troškovnik tistega pod točko 1 omenjenega upravnega predela, ki daje povod njihovemu privzetju.
3.	V slučajih pritožbe, po tem v slučaji zakrivljenja, ali če stranka zahtova komisijo v propisih neopravičeno, nosi naj komisijske troške stranka, ki pravdo izgubi, oziroma, ki je kriva česa, ali katera je prostovoljno dala povod komisiji.
WelserMlieimh s. r.
97.
Iluiiajcuski s. r.
Ukaz finančnega ministerstva od 24. julija 1880,
o tem, kako delati s centrifugami za izmotavanje mekin iz sladovnice pri pavšaliranji davka od žganja po storitveni zmožnosti drozgalicnega prostora.
Na temelji §fa 30 postave o davku od žganja, dane 27. junija 1878 določuje se dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom, da je bobne centrifug, ki se v žganjarnicah postavljajo v to, da se z njimi iz juhe sladovnice odpravijo pleve in mekine, kadar se davek povprečno plačuje po storitveni zmožnosti droz-galičnega prostora, vvrščevati med posode sladkodrožnice, naštete v 28, št. 7 omenjene postave.
I>unajewMki s. r.