—   50   —
Zatajuj se!
4. Zapovedano in prostovoljno zatajevanje.
Zapovedano nam je ono zatajevanje, ki je po-trebno v to, da ne storimo nič prepovedanega, ali pa da storimo to, kar je zapovedano. Prostovoljno pa je naše zatajevanje takrat, kadar nočemo storiti kaj takega, kar bi smeli storiti, ali si pa naložimo taka opravila, ki bi jih smeli brez greha opustiti. Ako bi se ti mo-rebiti kdaj ne zdelo prijetno v nedeljo iti k sv. maši, se bi moral premagati, da greš; ako bi se pa toliko premagal, da bi bi! še pri drugi sv. maši, je bilo to tvoje zatajevanje prostovoljno. Ako si se v cerkvi pre-magoval in se nisi oziral okrog in nič šepetal, marveč ves čas lepo moiil, je bilo to premagovanje zapove-dano; če si se pa tudi po ulicah in po cesti tako za-tajeval, da se nisi hotel ozirati okrog in ljudi opazovati ter raje sam hodil, nego bi se razgovarjal s tovariši, tedaj je bilo prostovoijno tvoje zatajevanje.                 ¦
Samoobsebi je umevno, da se moramo najprej in najbolj vaditi v zapovedanem zatajevanju, t. j. pred vsem varovati se greha. Sv. FranČišek Saleški jako šiba tako pobožnost, ki si jo kdo uravnava po svojem okusu, ne pa po božjih in cerkvenih zapovedih. O takem enostransko pobožnem človeku piše n. pr.: ,,Zarad treznosti si še ne upa jezika pomočiti v vino, celo v vodo ne; a ne boji se pomakati ga v kri svo-jega bližnjega z obrekovanjem in opravljanjem." Vendar s tem ni rečeno, da bi morali prostovoljno zatajevanje odlašati toliko časa, dokler nismo premagali slednjega greha, marveč po tehtnem pravilu: ,,Eno je treba storiti, drugega ne opuščati" moramo zapovedano za-tajevanje podpirati tudi s prostovoljnim.
Prostovoljno zatajevanje ima namreč mnoge ko-risti. Ž njim si množimo zasluženje za nebesa in pri-dobivamo mnogo rnilosti, da se laže izogibljemo greha.
Osobito pa ima prostovoljno premagovanje ta-le velikanski dobiček. Po zatajevanju se utrdi naša volja in dobi ono moč.   da  se   moremo   premagati
J
—   51   —
tudi takrat, kadar nas izkušnjava vabi v greh, da si odrečemo prepovedane reči in zadovoljno vzprejmemo zapovedane dolžnost. Saj se morajo tudi vojaki mnogo uriti in vežbati v mirnem času, da morejo zmagovati v boju. Ko bi šli v boj nepripravljeni, ne opravijo ničesar.
Po mnogokratnem zatajevanju si prisvojimo lepe navade in se otresemo slabih razvad, t. j. pridobimo si raznih čednosti, izboljšamo svojo naravc, obla-žimo svoj temperament. Saj beseda čednost pomeni toliko kakor re d n o s t v vsem vedenju (Čreda vrsta, red). Tudi njeno drugo ime, krepost, je v tesni zvezi z zatajevanjem, je dragocen sad vztrajnega pre-magovanja.
Slične namene ima tudi sv. cerkev, ker nam na-ravnost zapoveduje nekatera zatajevanja, n. pr. poste, opuščenje hrupnih veselic o gotovih časih. Posebej odobrava ostrejša zatajevanja redovnikov.
Zato zopet ponavljam: Nihče ne more biti Čed-nosten in izvrsten človek brez zatajevanja.
*            *
Sv. Marija Magdalena Pačiška. V prosto-voljnem zatajevanju so se svetniki vadili z ganljivim junaštvom. in zdi se mi, kakor da so v tej reči še po-sebno tekmovali med seboj. Za danes vam posebej priporočam v posnemo sv. Marijo Magd. Pačiško.
Pred vsem si je prizadevala za pravo zmernost v jedi in pijači. Sladnosti, kateri so manj dobri otroci tako zelo vdani, ni poznala in tudi sicer si je pritrgo-vala ob vsaki priložnosti. Pri mizi se je zadovoljevala le z najpotrebnejšo hrano; jedil, ki so ji bila najljubša, se ni dotaknila, od drugih pa je zavživala tako malo, da so se čudili, kako si more še ohraniti živijenje. Sadja, ki ga je imela pač enako rada kot drugi otroci, ni nobenkrat jedla, ne pri kosilu, ne med dnevom.
Iz Ijubezni do trpečega Jezusa, da bi mu mogla biti Čimdalje podobnejša, si je nakladala še mnoga druga pokorila. Prosila je dekio, da naj ji v pozimskem času nikar ne pogreva postelje, a o tetn naj ničesar ne pravi
4*
—   52   —
materi. Nekega dne si je iz trnjevih vej naredila kro-nico in si jo je zvečer, predno je šla spat, pritrdila okrog glave. Trnje jo je tako zbadalo, da ni mogla spati; pa iz Ijubezni do Jezusa je rada trpela take bolečine in si nakladala še drugih, da bi bila le njemu bolj podobna. Pozneje je tudi odpravila mehko žim-nico iz postelje in počivala na sami slamnici, včasih je pa še kar pred posteljo pokleknila \n glavo naslo-nila na posteljo ter vso noč tako prebila. Le materina prepoved ji je mogla nekoliko olajšati take in enake ostrosti.
Ako ne čutite v sebi moči za tako velika in ostra pokorila, zatajujte in prernagujte se tem pogostneje in pridneje v manjših rečeh, da bode število nekoliko nadomestovalo to, česar ne doseže in zmore velikost.