GozdVestn 79 (2021) 2 28 Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji Preserved Tree Species Mixture and Realization of the Possible Harvest Reduce the Amount of Sanitary Fellings in Slovenia Jurij DIACI 1,* , Maarten DE GROOT 2 , Nikica OGRIS 2 Izvleček: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno dreve- sno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda. Ključne besede: realizacija možnega poseka, aktiviranje gospodarjenja z gozdovi, zdravje gozda, podlubniki, sestoji smreke Abstract: The generally adopted standpoint is that we reduce the risks in forest management through close-to-nature management. There are good examples of management and indirect proofs confirming this standpoint, however, there is a lack of scientific studies confirming it based on quantitative analyses. In Slovenia, we confirmed positive links between the preserved tree structure, regular management, and fewer sanitary fellings. In a time of distinct environmental chan- ges, it is reasonable to encourage regular forest management. Due to social and economic changes, abandoning the management will be even more distinct in the future. In addition to the role of the regular management for the wood processing chain supply, major stress will have to be given to the significance of the active management for adapting the forest to the environmental changes and forest health in the future. Key words: possible harvest realization, activation of forest management, forest health, bark beetles, spruce stands Strokovni članek 1 Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, Slovenija 2 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: jurij.diaci@bf.uni-lj.si 1 POSREDNI DOKAZI ZA ZMANJŠEV ANJE TVEGANJ Z DEJAVNIM SONARAVNIM GOSPODARJENJEM Z GOZDOVI, A ZNANSTVENIH DOKAZOV JE MALO S sonaravnim gospodarjenjem, s katerim pospešu- jemo raznomerne mešane sestoje s posameznemu rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami, lahko zmanjšamo tveganje za poškodbe sestojev ob naravnih ujmah in za prenamnožitve škodlji- vih organizmov (slika 1); velja tudi obratno: gospodarsko tveganje povečujemo z enodob- nimi, enovrstnimi sestoji in čezmernimi poseki (Dvorak et al., 2001; Schütz et al., 2006; Seidl et al., 2011). Naravno pomlajevanje, ohranjena gozdna mikroklima in zastrta tla, skladno s starim gozdarskim izročilom »deblo v senci, krošnja na soncu«, vplivajo na večjo življenjsko moč dreves. Ker imajo škodljivi organizmi navadno omejen nabor svojih gostiteljev, je v mešanih sestojih manj možnosti za njihovo delovanje in širjenje. Poleg tega je v mešanih sestojih tudi izkoriščanje rastiščnih potencialov boljše zaradi prostorskega, časovnega in količinskega dopolnjevanja v izrabi rastnih virov. V raznomernih gozdovih, kjer je več možnosti za nenehno naravno pomlajevanje, le-to omogoča prilagajanje na spreminjajoče se okolje. Zastor krošenj nad mladjem ga hkrati varuje in v njem sproža ostro selekcijo, ki ugodno vpliva na GozdVestn 79 (2021) 2 29 Diaci J., De Groot M., Ogris N.: Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji vitalnost in dolgoživost dreves (Bigler in V eblen, 2009). V ečji rastni prostor odraščajočih in odraslih dreves pa spodbuja razvoj velikih simetričnih kro- šenj in dobro zakoreninjenost ter omogoča večjo posamezno in skupinsko mehansko stabilnost. Pospeševanje raznomernih mešanih sestojev z namenom izboljšanja zdravja in strukturne stabilnosti gozda postaja vse bolj splošno sprejeto stališče, ne nazadnje je omenjeno tudi v nekaterih dokumentih Evropske unije (European Commis- sion, 2010). V Evropi sicer prevladuje golosečno gospodarjenje na več kot dveh tretjinah površine (Forest Europe, 2015). Za omenjene ugodne učinke sonaravnega gospodarjenja je veliko dokazov na temelju opazovanja in praktičnih izkušenj, npr. prek dobrih zgledov gospodarjenja, manj pa je kvantitativno utemeljenih raziskav, ki bi potrjevale to stališče. Težava je v tem, da so pri- merjave učinkov različnih zvrsti gojenja gozdov po eni strani zelo dolgotrajne, po drugi pa je malo možnosti za primerjavo tradicionalnega, npr. golosečnega in sonaravnega gospodarjenja na podobnih rastiščih. Takšen primer je tudi Slovenija, kjer na celotni površini gozdov gospo- darimo dokaj primerljivo. Zato je zanimiva študija kolegov iz nemške dežele Baden-Würtenberg, ki so s primerjavo prebiralne in alternativnih zvrsti gojenja (nem. Altersklassenwald) ugotovili, da je bilo v obdobju 1953–2001 v prebiralnih gozdovih za 1 m 3 ha -1 leto -1 manj sanitarnih sečenj (Lenk in Kenk, 2007). Razlike v dobro prebiralnih gozdov so bile pri vseh kategorijah sanitarnih sečenj, od vetrolomov in snegolomov do posledic suše in biotskih dejavnikov. Razlike so bile še posebno izrazite v zadnjih dveh desetletjih, ko so gozdove prizadele številne abiotske in biotske motnje. V času orkanov, kot so bili na primer Vivian, Wiebke, Kryill in Lothar, je bilo slovenskim goz- dovom prizaneseno. V endar je gozdove prizadela suša leta 2003, sledile so serije vetrolomov od leta 2007 naprej in žledolom leta 2014. Po abiotskih motnjah so nastale gradacije podlubnikov, kjer je bila še posebej prizadeta smreka (de Groot et al. 2018). Po takšnih dogodkih postaja aktualno vprašanje, koliko k dogajanju prispevajo rastiščne razmere, koliko naključnost vremenskih pojavov in koliko gospodarjenje oz. zgradba gozda. Splo- šno razširjeno prepričanje je, da so za motnje bolj dovzetni vrstno izmenjani, enodobni gozdovi. V endar kvantitativnih raziskav ni veliko, rezultati pa pogosto niso povsem istosmerni, kot je v pri- meru dovzetnosti za poškodbe po žledu za južne ZDA povzel Bragg s sodelavci (2003). 2 ANALIZA POVEZAV MED SANITARNIMI SEČNJAMI, OHRANJENOSTJO DREVESNE SESTAVE IN REALIZACIJO MOŽNEGA POSEKA V Sloveniji ugotavljamo, da so gozdovi s spreme- njeno drevesno sestavo labilnejši, tj., imajo večji povprečni delež sanitarne sečnje kot gozdovi z ohranjeno drevesno sestavo, pri čemer je ohranje- nost drevesne sestave opredeljena kot sprememba vrstne sestave aktualne vegetacije v primerjavi s potencialno (Bončina in sod., 2017). Primerjava povprečnih sanitarnih sečenj po stopnjah spre- menjenosti drevesne sestave je pokazala tudi, da se le-ta veča s stopnjo spremenjenosti drevesne sestave (Ogris, 2007). Poleg tega smo potrdil tudi hipotezo, da se bo v Sloveniji v prihodnje v gozdovih s spremenjeno drevesno sestavo zaradi podnebnih sprememb zdravje gozda bolj poslabšalo kot v gozdovih z ohranjeno drevesno sestavo. V podnebnih spremembah se bodo med posameznimi razredi stopnje ohranjenosti drevesne sestave še bistveno povečale razlike v količini sanitarne sečnje. T o tematiko smo natančneje obravnavali pred nedavnim, ko smo preizkusili, kako prejšnje gospodarjenje oz. vrstna spremenjenost sestojev in nega smrekovih gozdov vplivata na dovzetnost za gradacije podlubnikov po velikih motnjah (de Groot in sod., 2019). V raziskavi smo uporabili podatke Zavoda za gozdove Slovenije o poseku od 1996 do 2017 in podatke o gozdnih fondih po gozdnih odsekih. Pri analizi izvajanja nege smo izhajali iz stališča, da je vsak redni posek oz. vsak posek zaradi nesanitarnih vzrokov v funkciji nege, zato je načelno vsa načrtovana in opravljena sečnja negovalna (Leibundgut, 1984). Za prou- čevane odseke smo izračunali delež realiziranega poseka glede na načrtovani oz. morebitni posek. Širjenje podlubnikov je prostorsko odvisno, zato smo uporabili modele, ki upoštevajo prostorsko povezanost podatkov (avtokorelacijo). Dokazali GozdVestn 79 (2021) 2 30 Slika 1: Raznomerni mešani sestoji so odpornejši proti motnjam in po njih omogočajo hitrejše okrevanje. Gozdovi regije Eibenstock v zahodni Nemčiji na meji s Češko, kjer so po treh desetletjih premene smrekovih monokultur rezultati glede strukture in zmesi sestojev nad pričakovanji. Velik poudarek namenjajo usklajevanju populacij velikih rastlinojedih parkljarjev in rastlinske komponente (foto: J. Diaci). smo tesno korelacijo med spremenjenostjo dre- vesne sestave in količino sanitarne sečnje zaradi podlubnikov. Med obdobji prenamnožitev pod- lubnikov so bile značilne interakcije med deležem smreke v lesni zalogi odsekov in nadmorsko višino. V navedenih obdobjih so se sanitarne sečnje zaradi podlubnikov stopnjevale na nižji nadmorski višini in na območjih z večjim dele- žem smreke. Poleg tega smo ugotovili negativno povezavo med deležem opravljenega poseka oz. izpeljane negovalne sečnje glede na mogoč posek in sanitarnimi sečnjami zaradi podlubnikov v obdobjih po abiotskih motnjah. Številne raziskave potrjujejo povezave med spremenjenostjo drevesne sestave oz. zasmreče- nostjo in dovzetnostjo gozdov za prenamnožitve podlubnikov (Wermelinger, B., 2004; Pasztor in sod., 2014; Blomqvist in sod., 2018; de Groot in sod., 2019). V Sloveniji smo postopne premene zasmrečenih gozdov začeli že v petdesetih letih prejšnjega stoletja (Mlinšek, 1955), vendar zdaj- šnja dinamika premen ne sledi več spremembam podnebja. Poleg tega so v zadnjih tridesetih letih nastale velike socialno-ekonomske spremembe v gozdarstvu, ki so vplivale na slabše uresničevanje načrtov. Lahko pričakujemo, da se bodo taki trendi nadaljevali, zato bo v prihodnosti še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. Prej omenjene raziskave potrjujejo, da sona- ravno gospodarjenje na deklarativni ravni ni dovolj, potrebna sta dejavna skrb za gozd in vračanje v gozd z negovalno sečnjo v rednih intervalih, če je mogoče vsakih nekaj let. Člani združenja Pro Silva Evropa pri gospodarjenju večinoma uporabljajo obhodnico od 4 do 8 let glede na rastišče (Froelich, 2011). Z redno sečnjo delujemo preventivno, saj z njo krepimo izbrance in hkrati odstranjujemo manj vitalna, obolela drevesa, ki pomenijo tveganje za zdravje ali kolektivno stabilnost sestoja (slika 2). V razmerah relativno hitrih okoljskih sprememb bo treba bolj premišljeno obravnavati varčevalni vidik gozda (gozd kot rezerva), saj le določene kombinacije rastišč in sestojev pomenijo manjše Diaci J., De Groot M., Ogris N.: Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji GozdVestn 79 (2021) 2 31 Slika 2: Raznomerni sestoj gradna in bukve v Franciji v okolici Le Mansa v sečnji. Za evropske gozdove, kjer gospodarijo po načelih Pro Silve, so značilni pogosti negovalni ukrepi zmernih jakosti. Na tak način sproti odstranjujejo drevesa, ki pomenijo tveganje za ujme, bolezni ali prenamnožitve žuželk, hkrati so poškodbe preostalega sestoja zelo majhne. Povprečna količina poseka na hektar redko presega 100 m 3 (foto: J. Diaci). tveganje za pojav večjih posledic naravnih ujm, izbruhov bolezni, prenamnožitev žuželk in drugih nepredvidljivih dogodkov. Dodaten razlog za redno gospodarjenje z gozdom je možnost sklepanja dol- goročnih pogodb na lesnem trgu in tako izogibanje špekulativnim nihanjem tržnih vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Zanimiva bi bila ekonomska analiza, koliko s tem, ko ne gospodarimo redno tudi v času neugodnih tržnih razmer, dolgoročno izgubljamo glede vrednosti sestojev zaradi večjega tveganja za mehanske poškodbe ali zdravje gozda oz. zaradi nazadovanja kakovosti gozdnih lesnih sortimentov (Tavčar, 2004). 3 DEJAVNEJŠE GOSPODARJENJE ZA PRILAGAJANJE GOZDA NA OKOLJSKE SPREMEMBE IN ZAGOTAVLJANJE ZDRAVJA GOZDA Kako spodbuditi lastnike za dejavnejše gospo- darjenje? Najprej je pomembno zavedanje, še posebno med lastniki gozdov in v širši javnosti, da je opuščanje gospodarjenja z gozdovi težava, ki vodi v nazadovanje uresničevanja splošnokori- stnih funkcij. Potrebna so jasna sporočila, zakaj je redno gospodarjenje pomembno, ter izobraževanje lastnikov gozdov in javnosti. Gozdarska politika naj spodbuja in nagrajuje redno gospodarjenje. V eliko možnosti je pri davčni politiki in finančnih spodbudah. Zapleten sistem dodeljevanja slednjih je smiselno poenostaviti in sredstva namenjati za dosežene cilje oz. učinke in ne za posamezne ukrepe. Spodbujati je treba združevanje lastni- kov gozdov za skupno gospodarjenje in prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Izkušnje z avstrijske Koroške in nemške zvezne dežele Posarje kažejo, da lastniki s skupnim gospodarjenjem in prodajo dosežejo 10 % višje cene. V erjetno bodo tudi izbolj- šave na področju preglednosti trga gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji prispevale k aktivnejšem gospodarjenju v prihodnosti. Na Japonskem so v želji, da bi spodbudili gospodarjenje z gozdovi, vsem lastnikom gozdov pripravili ekonomske izračune načrtnega izkoriščanja njihovih gozdov. Diaci J., De Groot M., Ogris N.: Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji GozdVestn 79 (2021) 2 32 V Evropi je veliko gozdnih lastnikov ostarelih ali jim primanjkuje veščin za gospodarjenje z gozdom in prodajo gozdnih lesnih sortimentov, zato pri tem potrebujejo pomoč. V Sloveniji so pri spodbujanju rednega gospodarjenja pomembne ovire tudi majhne zmogljivosti domače lesnopredelovalne industrije in ne nazadnje sorazmerno majhna poraba lesa na prebivalca v primerjavi z drugimi alpskimi državami. Problematika je tako precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled, in jo je mogoče reševati le z zavzemanjem celotne družbe. Tudi dozdajšnja prizadevanja za mobiliziranje lesa v Evropi kažejo, da je aktiviranje gospodar- jenja z gozdovi precej trd oreh (Lawrence, 2018). V preteklosti so kampanje temeljile na izboljšanju preskrbe predelovalne verige z lesom oziroma zagotavljanju lesa za energetske namene. V pri- hodnje bo treba večji poudarek nameniti tudi drugim razlogom za dejavno gospodarjenje z gozdovi, predvsem prilagajanju gozdov na okoljske spremembe in zagotavljanju zdravja gozda. 4 VIRI Bigler C., V eblen T .T ., 2009. Increased early growth rates decrease longevities of conifers in subalpine forests. Oikos 118, 1130–1138. Blomqvist M., Kosunen M., Starr M., Kantola T ., Holo- painen M., Lyytikäinen-Saarenmaa P . 2018. Modelling the predisposition of Norway spruce to Ips typographus L. infestation by means of environmental factors in southern Finland. Eur. J. Forest Res. 137, 675–691. Bončina A., Klopčič M., Simončič T., Dakskobler I., Ficko A., Rozman A. 2017. A general framework to describe the alteration of natural tree species composition as an indicator of forest naturalness. Ecological Indicators 77, 194–204. Bragg D.C., Shelton M.G., Zeide B. 2003. Impacts and management implications of ice storms on forests in the southern United States. Forest Ecology and Management 186, 99–123. de Groot M., Diaci J., Ogris N. 2019. Forest manage- ment history is an important factor in bark beetle outbreaks: Lessons for the future. Forest Ecology and Management 433, 467–474. de Groot M., Ogris O., Kobler A. 2018. The effects of a large-scale ice storm event on the drivers of bark beetle outbreaks and associated management prac- tices Forest Ecology and Management 408, 195–201 Dvorak L., Bachmann P., Mandallaz D. 2001. Sturm- schäden in ungleichförmigen Beständen. Schweiz. Z. Forstwes. 152, 445–452. European Commission. 2010. Green paper on forest protection and information in the EU: Preparing forests for climate change. Bruselj, 22 s. Forest Europe, UNECE, FAO. 2015. State of Europe’s forests 2015. Status and trends in sustainable forest management in Europe. Froelich F .-S. 2011. Economic and ecologic advantages of small scale structured beech close-to-nature forest management: the case of group selection system. Zb. gozd. lesar. 94, 55–66. Lawrence A. 2018. Do interventions to mobilize wood lead to wood mobilization? A critical review of the links between policy aims and private forest owners’ behaviour. Forestry: An International Journal of Forest Research 91, 401–418. Leibundgut H. 1984. Die W aldpflege: unter Mitverwen- dung von „Auslese-durchforstung als Erziehungsbe- trieb höchster Wertleistung“ von Walter Schädelin. Verlag Paul Haupt Berne, Stuttgart. Lenk E., Kenk G. 2007. Sortenproduktion und Risiken Schwarzwälder Plenterwälder. Allgemeine Forstzei- tung/Der Wald 62, 136–139. Mlinšek D. 1955. Ureditveni načrt za gospodarsko enoto Mislinja. In. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Ogris N. 2007. Model zdravja gozdov v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 138 str. Pasztor F ., Matulla C., Rammer W ., Lexer M.J. 2014. Driv- ers of the bark beetle disturbance regime in Alpine forests in Austria. Forest Ecology and Management 318, 349–358. Schütz J.-P., Götz M., Schmid W ., Mandallaz D. 2006. V ulnerability of spruce (Picea abies) and beech (Fagus sylvatica) forest stands to storms and consequences for silviculture. European Journal of Forest Research 125, 291–302. Seidl R., Schelhaas M.J., Lexer M.J. 2011. Unraveling the drivers of intensifying forest disturbance regimes in Europe. Global Change Biology 17, 284–-2852. Tavčar J. 2004. Gozdnogospodarski vidiki izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti zasebnih gozdov. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, magistrsko delo, 80 s. Wermelinger B. 2004. Ecology and management of the spruce bark beetle Ips typographus - A review of recent research. Forest Ecology and Management, 202(1–3), 67–82. Diaci J., De Groot M., Ogris N.: Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji