ARHEOLOGIJA IN ARISTOTEL Valentin KALAN O TREH PRIZORIŠČIH ARISTOTELOVEGA ŽIVLJENJA antična Stagira - Mieza - Atene Izvleček V prvem delu so podani nekateri skoraj senzacionalni rezultati nedavnih arheo- J:oških raziskovanj antične Stagire. Vse do J:eta 2000 (!) ni bilo nobene arheološke evidence o Aristotelovem rojstnem mestu. Medtem ko je danes Stagira vas v notran- josti Halkidike, je bila v antiki Stagira obalno mesto, ki se je nahajalo blizu se- danjega naselja Olimpiada na Vzhodni obali Halkidike. V drugem deluje govor o Miezi oziroma o Aristotelovi šoli v sve- tišču nimf, v Nimfeju pri Miezi - današ- nje mesto Nausa (Naousa). O tem arheo- loškem najdišču imamo tu razpravo iz prve roke, ki jo je napisala grška arheolo- ginja Marija Lilibaki-Akamati. V tej šoli je Aristotel vzgajal Aleksandra in njegovo generacijo. Ob tem so podane nekatera glavna etična in politična stališča Aristo- tela in Aleksandra. Ker je Aleksander umrl pred Aristotelom, govorim nekoli- ko tudi o Aleksandrovem pomenu za »he- 1.eniziranje sveta« (Nietzsche). V tretjem delu je na kratko opisano nedavno odkrit- je natančne lokacije Aristotelovega Likeja v Atenah. Aristotelov povratek v Atene leta 335 in njegov ponovni umik iz Aten leta 323 - prvič se je umaknil leta 348 - sta postavljena v politični kontekst spora med protimakedonsko in promakedon- sko (šibkejšo) stranko v Atenah. Abstract The first part ofthe article presents some well-nigh sensational results ofthe recent archaeological excavations in ancient Sta- gira. Until 2000 (!), ali archaeological evidence of Aristotle's native town was lacking. Nowadays an inland village in Chalcidice, Stagira was once a coastal town situated close to the present-day Olympiada on the east coast of the pen- insula. The next location to be discussed is Mieza, or rather Aristotle's school in the Nymphaeum at Mieza, the present- day town ofNaousa. A first-hand presen- tation of this archaeological site has been provided in the treatise by the Greek ar- chaeologist Maria Lilibaki-Akamati. This being the school where Aristotle tutored Alexander and his peers, the article out- lines some of the most important ethical and political beliefs held by teacher and pupil, touching on Alexander's signifi- cance for the » Hellenisation of the world« (Nietzsche). The third part sketches the recent discovery of the exact location of Aristotle's Lyceum atAthens. His return to the city of Athens and his second re- treat from it in 323 BC - the first took place in 348 BC - are placed in the polit- ical context of the struggle between two major Athenian parties, the anti-Mace- donian and the pro-Macedonian, of which the latter was the weaker. Pravimo, da za poznavanje nekega filozofa zadoščajo tri anekdote. Toda naše precej meglene podobe Aristotela tu ne borno pestrili z anekdotami, temveč z opisom treh prizorišč njegovega življenja. To so: 1. antična Stagira, 2. Mieza in 3. Atene. (1) Prvi delje predvsem poročilo o novejših skoraj 14 Keria VI - 1 o 2004 senzacionalnih odkritjih, do katerih prihajajo novejša in sedanja arheološka izkopavanja in raziskovanja antične Stagire. V (2) drugem delu o Miezi se bomo zadržali pri opisu odnosa med Aristotelom in mladim Aleksandrom, kije pomemben za politično filozoftjo, medtem ko se bomo (3) v tretjem, krajšem delu spomnili na nekatere politične vidike Aristotelovega bivanja in umikanja iz Aten. Tako bo mogoče videti nekatere eksistencialne razsežnosti njegovega življenja. Neposredni motiv in spodbuda za to pisanje je razprava grške arheologinje M. Lilibaki-Akamati o Aristotelovi šoli v Miezi. 1 l. Odkritje antične Stagire Aristotel se je rodiljulija2 384 v mestu Stagira, ki ga lahko beremo na štiri načine: Stagira ali Stagfra in Stagir ali Stagfr. 3 Njegova mati Fajstida (Festida) ali Fajstias (Festiada) se je rodila v zdravniški družini v Halkidi na otoku Evboji, njegov oče Nikomah pa je bil prijatelj in zdravnik makedonskega kralja Aminte III. (392-370), kije bil oče Filipa II. Zaradi tegaje verjetno, da je mladi Aristotel nekaj časa živel tudi v Peli, kjer je bil makedonski dvor. Njegovi starši so umrli še pred njegovim petnajstim letom, tako daje skrb za mladega Aristotela in njegovo vzgojo prevzel svak Proksen (mož sestre Arimneste?) iz Atarneja. Proksen je nato leta 368 tedaj sedemnajstletnega Aristotela napotil v Atene, kjer je vstopil v Platonovo Akademijo. Antična Stagira se je nahajala na Vzhodni obali Halkidike, kjer je danes občina Olimpiada, okrog 100 km SV od Soluna (od Tesalonike) - gl~j sliko 1.4 Šele arheološka izkopavanja v desetletju po letu 1990 pa so nam odkrila stvarno podobo mesta. Ruševine antične Stagire - ki sta jih do nedavnega prekrivala gozd in grmiče\je - se nahajajo komaj 500 mJV od Olimpiade na majhnem goratem polotoku, ki mu domačini pravijo Liotopi.5 Če v prejšnjih časih ni bilo dvoma o tem, kjer se je nahajala antična 1 Glej uvodno razpravo M. Lilibaki-Akamati v pričujoči številki Kerie. 2 Goulet 1989, str. 418. 3 Grške oblike imena so: cii ~c&ye~pa in starejša oblika ~ ~c&ye~poi:; in~ ~c&yepoi:;. - Pri slovenjeaju grških imenje najbrž mogoče upoštevati, daje grščina jezik sui generis tudi v naglašanju. Ne zdi se mi samoumevno, daje treba pri grških imenih prevzeti latinski akcent in grško izgovarjavo. To se mi zdi nekakšen solecizem. - Besedo Stagira W. Pape veže s crc&y'Y) = x.&pooTtoi:; - »korito, struga«, po Hezihiju, tako da bi ime Stagira pomenilo nekaj takega kot Struga. 4 Sismanidis, 2003, str. 96. 5 Sismanidis, 2003, str. 8. V nadaljnjem se bom opiral predvsem na to delo. 15 Slika 1: antična Stagira 16 Keria VI - I • 2004 Stagira, pa je v novejšem času nastala napačna razlaga o njenem položaju. Za to sta po Sismanidisu dva razloga: 1) Na področju gore Stratoniko, približno 25 kmJV od Olimpiade se nahaja vas Stagira (ime od leta 1924). Njeni prebivalci so večinoma prišli iz Olimpiade, medtem ko je območje antične Stagire pripadalo skupnosti sedanje vasi Stagira zaradi umika prebivalcev v bolj gorate predele. 2) Prebivalci Halkidike so leta 1954 v vasi Stagira postavili kip Aristotela (delo kiparja Nikolaja) .6 Kip je postavljen poleg stolpa, v kateremje za časa Turkov prebival upravitelj tamkajšnjih rudnikov, in poleg nekaj srednjeveških ruševin, ki so jih nekateri krajevni dejavniki imeli za ostanke stare Stagire. Seveda pa Herodot in Strabon jasno govorita, da je bila Stagira obalno mesto. Strabon omenja otoček Kapros, »Merjasec«7, ki se danes imenuje Kafkanas, in stagirsko pristanišče prav tako z imenom Kapros. Nedavne raziskave so pokazale, da se je staro mesto razprostiralo na dveh nizkih gričih tega polotoka, ki jih povezuje nizek vrat. Severnejši grič, ki sega globlje v morje, se imenuje Liotopi. Na tem griču so že prej poznali ostanke srednjeveške bizantinske naselbine iz 10. stol. Na južnem griču pa zaradi gostega gozda ni bilo opaziti ostankov mesta. Mesto so ustanovili jonski kolonisti z otoka Andros ok. 656 pr. Kr. Malo kasneje so prišli tudi kolonisti iz Halkide. Z Androsa sta biti tedaj v okolici ustanovljeni še dve mesti: Sana in Akant. Motiv kolonizacije so bila bogata rudišča srebra SV Halkidike. Svoj prvi razmah je mesto doseglo pred perzijskimi vojnami, o čemer priča lep denar, ki so ga kovali od srede 6. st. pr. Kr. dalje. To so bili predvsem srebrni kovanci za štiri drahme s podobo merjasca, kovali pa so tudi manjše vrednosti. Mesto je bilo član I. atenske zveze po perzijskih vojnah, toda v času peloponeške vojne je odpadlo od Atencev in se pridružilo Špartancem ( 424 pr. Kr.), ki so imeli tedaj na sosednjem področju Amfipolisa stratega Brasido. Vojaške spopade Atencem Kleonom in Lakedaimoncem Brasido je opisal Tukidid v svoji zgodovini.8 V času Nikijevega miru je mesto moralo plačevati zavezniški davek Atenam. Kasneje seje mesto priključilo »Halkidski skupnosti«, ki jo je vodil O lin t. To je bil čas razcveta mesta. Leta 349 pr. Kr.je mesto zavzel Filip II. in ga porušil. Aristotelovi fanatični nasprotniki v Atenah so za padec mesta obtoževali Aristotela.9 Resnica je seveda popolnoma drugačna, kajti isti Filip je dal mesto ponovno zgraditi na poziv Aristotela. 10 Vendar mesto ni več doseglo nekdanjega sijaja in je začelo počasi propadati. Strabon, ki je živel približno v Kristusovih časih, je našel mesto prazno. 6 Reprodukcija tega kipa, prim. Valsamidis, 1997, str. 75. 7 Strabon 7, 331,33. 8 Tukidid, IV. 88. 2, V 6-11 in 18, kjer je omenjena tudi Stagira. 9 Sismanidis, 2003, str. 15. 10 Plutarh, Alex. 7.2. 17 Mesto je torej živelo 600 let. Okrog leta 1000 je bila na severnem griču srednjeveška naselbina in utrdba imenovana Livazdias in kasneje Lipsazda, kiji pripadajo bizantinski zid, bizantinski stolp, in bizantinska utrdba. To je bilo v splošnem vse, kar se je vedelo o antični Stagiri pred sedanjimi arheološkimi izkopavartji. Pred tem je bilo tu manjše naselje z imenom Olimpiada, ki so ga naseljevali iz sosednje skupnosti Barbara. Pozno je prišlo do povezave z bližnjim mestom Stavro. Olimpiadaje okrog 100 km oddaljeno od Soluna, 50 km od Svete gore in 67 km od Poligira.11 Nekatere novejše zgodovine filozoftje, v nasprotju s turističnimi vodiči, postavljajo Stagiro v sedanje mesto Stavro. 12 Mesto Stagira se veže tudi na usodo Aleksandrove matere Olimpiade, ki naj bi jo Kasander izgnal ali v Stagiro ali na otok Kapros. Po Olimpiadi tradicija izvaja ime današnje vasi Olimpiada, kije bila ustanovljena po letu 1923, ko so se na to področje zatekli Grki iz Agia Kiriaki v Mali Aziji, od koder so jih pregnali Turki. Prva izkopavanja so se začela šele 1968 po vztrajnih prizadevanjih prebivalcev Halkidike, zlasti Olimpiade; vodil jih je direktor Arheološkega muzeja v Solunu Fotij Petsas. Neposredna pobuda zanje je bila najdba marmornatega kurosa (6. st.) v morju stare Stagire. Poskusna izkopavanja, kljub določenim rezultatom, še niso vodila do odkritja antičnega mesta. Šele več kot dvajset let kasneje so se 1990 začela bolj trajna in sistematična arheološka izkopavanja, ki so trajala deset let in prinesla senzacionalna spoznartja glede prave lokacije mesta Stagira. Čeprav so arheološke raziskave še v teku, so strokovnjaki že napravili splošno topografsko sliko mesta in zemljevid arheološkega prostora antične Stagire, v katerega so včrtane vse doslej vidne antične ostaline. Temu zemljeviduje dodan opomnik o teh najdbah - slika 2. 13 Veliko pomoč za obiskovalca antične Stagire je kažipot za obiskovalce, v katerega so vrisane steze obhoda in poti, ki ga vodijo po antičnem mestu. Postavljene so tudi informativne table za pomembnejša najdišča. 15 Mesto Stagira se je razprostiralo na dveh povezanih gričih polotoka, na severnem in južnem. V gosti vegetaciji južnega griča so odkopali zgodnje-klasično obzidje mesta. Celokupna dolžina obzidja, kije obkrožalo mesto Stagiro je okrog približno 2 km. Zgrajeno je bilo okrog 500 pr. Kr. Gre za občudovanja vredno delo utrdbene arhitekture. Za postavitev južnega obzidja sta bila uporabljena dva tipa gradnje: 11 Sismanidis 2003, str. 84. 12 Prim. M. Canto-Sperber, v: Philosophie grecque, Paris 19982, str. 303. 13 Slikaje vzeta iz Sismanidisa 2003, str. 20-21. Prim. še opomnik k sliki. 15 Prim. Sismanidis, 2003, str. 20-25 in Pilali-Papasteriu, A. 2000, str. 61sl. 18 Opomnik k sliki 2: 14 l. Zgodnje klasična utrdba. 2. Akropola. 3. Glavna vodovodna napeljava. 4. Deli klasičnih-helenističnih hiš. 5. Vodnjak. 6. Stoa iz klasičnih časov. 7. Ostanki arhajskih stavb. 8. Tlakovana cesta in javna stavba. 9. Bizantinski zid. Keria VI - 1 • 2004 Slika 2: Topografska slika in zemljevid arheološkega prostora antične Stagire 1 O. Bizantinski stolp - Obokana stavba-Arhajski zid in vrata - Z marmorjem obdelana tla. 11. Bizantinsko trdjavsko obzidje - Bizantinski stolp in vodnjak (»cisterna«). 12. Arhajsko svetišče. 13. Poznoklasični zid. 14. Arhajsko svetišče. 15. Arhajski Tezmoforij. a) »egiptizirajoči« sistem, pri katerem se kamni polagajo vodoravno, podobno kakor pri zidavi, in b) » lezbijski« sistem grad je, pri katerem je vsak kamen posebej obdelan tako, da se prilagodi že vzidanemu kamnu. Za takšno gradnjo so uporabljali posebno svinčeno ravnilo ali merilo, µ.o:Au~oi voc; xa.vwv. To je bila svinčena pločevina, s katero so posneli odtis površine enega kamna, da bi ustrezno obdelali kamen poleg ali nad njim. 16 Tako lezbijsko oblikovanje omenja 14 Prim. Sismanidis, 2003, str. 21. 16 Sismanidis, str. 29. 19 Aristotel v Nikomahovi etiki. Da bi prav ocenjevali človeka, družbo in zgodovino, morajo imeti sodniki in politiki tako merilo, kakršnega uporabljajo zidarji in arhitekti. To je merilo, ki »ni togo, ampak se prilagaja obliki kamna. Tako se mora tudi odločitev prilagajati dejanskemu stanju«.17 Obzidje Stagireje bilo utrjeno s krožnimi in četverokotnimi stolpi, na notranji strani so bile stopnice na vzpon na obzidje, zgrajeni pa so bili tudi kanali za odtekanje deževnice. Na stičišču južnega obzidja in vrha južnega griča je bila odkopana Akropola Stagire, kjer so našli ostanke vojaških naprav in okrogel vodnjak. Zahodno od Akropole je bil odkrit vodovod z glinastimi cevmi. Na severnem griču je bil odkrit poznoklasični zid, ki gaje gradil Filip II. (340. pr. Kr). Tam se nahaja tudi bizantinski zid, bizantinska utrdba in stolp. Na vrhu tega griča je bilo odkrito veliko arhajsko svetišče iz 6. st. pr. Kr., zgrajeno iz marmornih kvadrov. Kiparski okraski v jonskem stilu so shranjeni v muzeju v Poligiru. Poleg tega svetišča je imelo mesto še dve svetišči. Eno manjše je bilo posvečeno nekemu ženskemu božanstvu, drugo pa je krožna stavba, ki je bila najbrž Thesmoforij, posvečen boginji Demetri. 18 Na sredi med obema gričema, torej v središču mesta, je bila odkrita stoa iz klasičnih časov, zgrajena je bila iz marmornatih kvadrov. Pred stoo je bil oltar za daritve. Ob stoi so našli mnogo novcev in svinčene uteži. Arheološka izkopavaaja se bodo še razširila. Nadejajo se najti še teater, gimnazij, stadion idr., kar je spadalo k antičnem mestu. Kasnejše pisno izročilo pripoveduje, da so Stagirci kmalu po Aristotelovi smrti leta 322 pr. Kr. v Halkidi, prenesli njegovo truplo v svoje mesto, na kraj Aristoteleion. Pripravili so veliko žalovanje in ob ajegovem grobu ustanovili velik oltar. Tam so voditelji mesta odločali o najpomembnejših političnih vprašanjih. Zatem so bil oznanjen velik letni praznik taAristotekia, rojstni mesec filozofa pa so poimenovali po Aristotelu. O tem govori življenjepis novoplatonika Ptolemeja, ki je ohranjen v arabskem tekstu 11. stol. po Kr., njegovo vsebino pa povzema rokopis 257 beneške knjižnice, tj. Vita Marciana. 19 Glavni vzrok njihove hvaležnosti je bil seveda ta, daje s svojo besedo pri Filipu dosegel obnovo porušenega mesta. Ni pa se potrdila govorica, da se je v klasičnih časih Stagira imenovala tudi Orthagorfa. Z napredovanjem izkopavanj v antični Stagiri so v Olimpiadi oživili praznik aristotelije s kulturnimi in umetniškimi prireditvami. Prve glasbene in gledališke predstave so bile že poleti 1996.20 17 Prim. Aristotel, 2002, str. 181 in EN, E 14, 1137b24sl. 18 Sismanidis, 2003, str. 81. 19 Sismanidis, 2003, str. 17. in Vita Aristotelis Marciana, 85-90. 20 Sismanidis, 2003, str. 84. 20 Keria VI -1 "2004 2. Mieza: Aristotel in Aleksander Veliki Aristotel je ostal v Akademiji je ostal dvajset let (368-348), najprej kot učenec, pozneje Platonov sodelavec in nato samostojni učitelj in filozof. 21 Atene in Akademijo je Aristotel zapustil že leta 348 - torej eno leto pred Platonovo smrtjo maja 34722 - in ne zato, ker je Spevsip postal upravitelj Akademije, pa tudi zato ne, ker bi obstajala nekakšna notranje krize v odnosu do Akademije, temveč zaradi politične situacije, o kateri bomo govorili nekoliko kasneje. Iz Atenje skupaj s Ksenokratom odšel v Troado, v Atarnej, kamor gaje povabil knez Hermias, kije bil sam Platonov učenec, najbrž tudi na posredovanje varuha Proksena. Iz Atarneja gre kmalu v mesto Asos (Troada), mesto v Mali Aziji nasproti Lezbosa. Tam sta se že nahajala platonika Erast in. Ko ris k, ki jima je Hermias zaupal pripravo zakonodaje, ki je bila baje zelo uspešna.23 Akademska filozofa Erasta in Koriska sta se že prej uveljavila kot filozofa-politika v mestu Skepsis. Hermias je tam omogočil vsem nadaljnje filozofsko delovanje. Tako je Aristotel skupaj s Ksenokratom, Erastom in Koriskom ustanovil filozofsko šolo v Asosu, kije bila podružnica Akademije. Aristotel je tam ostal tri leta (348-345) in postal osebni prijatelj tirana Hermije. Temu sledijo bivanja v Mitileni (345-344), v Makedoniji, tj. v Miezi (343-340) in v Stagiri (340-335). Vzrok njegovega odhoda iz Aten leta 348 so bile tedanje politične razmere. Ob tedanjem širjenju makedonske hegemonije v Grčiji sta se v Atenah izoblikovali dve politični usmeritvi: predstavniki politične samostojnosti z Demostenom, ki so bili proti Filipu, in pripadniki ideje enotne Grčije, ki so imeli filomakedonsko stališče. Poleg tega se je prav tedaj zaostril spor med Atenami in Makedonijo: spomladi 349 je imel Demosten svoj prvi govor proti Filipu in leta 348 je Filip zasedel Olint. Ker Aristotel najbrž ni skrival svojega promakedonskega prepričanja,je njegov položaj postal nevaren in je moral zapustiti Atene.24 Politični angažma filozofov tedaj ni bil izjema, saj je bila Platonova Akademija izrecno zasnovana kot šola bodočih politikov in zakonodajalcev.25 Ko je bil Aristotel skupaj s Teofrastom v Mitileni na Lezbosu, ga leta 343 doseže pismo Filipa II. s prošnjo, da prevzame vzgoja sina Aleksandra (* 356-u. 323), kije bil tedaj star trinajst let. Filipovo pismo se glasi: »Filip pozdravlja Aristotela. Naj ti povem, da se mi je rodil sin. Moja hvaležnost bogovom je res 21 Prim. Faridis/Valsamidis, str. 75. 22 Sismanidis, 2003, str. 82. 23 Prim. Duric 1960, str. 126. 24 Apio"t"O't'EA"f)c;, 1994, str. 26 in Flashar, 1983, str. 231. 25 Apw-ro-rEA"f)c;, 1994, str. 24. 21 velika, a ne samo zaradi rojstva mojega otroka, temveč ker se je rodil v tvojem času, da bo ob tvoji vzgoji in izobrazbi postal vreden nas in državnih zadev, ki jih bo prevzel.« DMc1rni; '.Aptcr't'O't'EAEt xor.Lpet v, "fo-9-t µot yeyovo't'or. ut6v. Ilo'AA~v o6v 't'o1i; -9-eo'i:i; exw xr!t.ptv, oux o{hwi; bd 't''lj yevfozt 't'OU 'ltlXtOOi;, wi; znl 't'c\i XIX't'Ot 't'~V CJ~V ~'AtxLor.v Cf.U't'OV yeyov$vor.t. i'AnL~w yap IXU't'OV U'ltO crou 't'piXCfJEV't'IX xor.l. mnoeu-9-tv't'IX &.~tov foza&or.t xor.l. ~µwv xor.l. Tfji; 't'wv npixyµr!t.'t'wv otixooxfii;.26 Aleksandrovo izobraževanje pa ni potekalo na makedonskem dvoru v Peli, kakor se še pogosto misli, temveč v mestu Mieza, kjer je dal Filip na predlog Aristotela zgraditi palačo za filozofsko šolo - glej sliko 3.27 Slika 3: Mieza Mieza se je nahajala sredi med Verijo in Edeso, blizu sedanjega mesta Nausa. Po mitični tradiciji naj bi hčerki kralja Veresa (ali Verite ali Veretasa), Veroia in Mfeza, dali svoja imena tema dvema mestoma, sin Olganos pa naj bi dal ime reki Olganos, ki se danes imenuje Arapica. O poteku arheoloških izkopavanj in raziskav, ki so vodila do ponovnega odkritja Mieze, imamo tu razpravo iz prve roke, ki jo je napisala grška arheologinja Marija Lilimpaki-Akamati.28 Za umestitev Aristotelove šole v Miezije bilo odločilno odkritje svetišča nimf, Nimfeja, na področju Isvoria (Kefalari) južno od Naouse, pod goro 26 Nav. po Duric 1960, str. 138. Prim. Gellius, A.: Noctes Atticae, IX, 3 in Gellius 1965, II, str. 5. 27 A. Pilali-Papasteriou, 2000, str. 4. 28 Prim. M. Lilibaki-Akamati, 2002, str. 4lsl. 22 Keria VI - 1 • 2004 Vermio.29 Ohranjeni so temelji stoe zjonskimi stebri v obliki Il, kije bila zgrajena tako, da je vključevala tri naravne skalnate jame (votline) in je bila zato grajena dvonadstropno. Celoten kompleks z bujno vegetacijo je bil zgrajen v obliki r. O velikosti in razcvetu mesta Mieza v tistem času pričajo ostanki stoe ( 4. st.) in gradbenega kompleksa s peristili in sobami. Iz helenistične dobe (2. st.) je ohranjeno gledališče. Veliko kulturnozgodovinskih informacij dajejo makedonske grobnice, izmed katerih so posebej monumentalne štiri, in sicer: grobnica Sodbe (KpLm:wc;), grobnica Lisona in Kalikleja, grobnica Cvetov (Av&"f)µLwv) in grobnica Lynch.30 Grobnice so grajene b obliki dorskega ali jonskega svetišča, njihove stene pa pokrivajo velike stenske slike (jresco in tempera), katerih prizori so postali znameniti. 31 Vse ti spomeniki povedo, da je bila Mieza za antično Makedonijo prav tako pomembna kakor bolj poznano mesto Vergina (Aigai, novogr. Aiges).32 Zato danes najbrž ni več mogoče rušiti arheoloških dognanj, kakor se je to dogajalo še pred dobrimi 10 leti v novem francoskem Slovarju antičnih filozofov, kjer je avtorica članka o Miezi ob takratnih arheoloških podatkih dejala: »Prav tako iz tega ne sledi, da bi ta palača dajala prostor Aristotelu in njegovim učencem«.33 Aristotelova vzgoja Aleksandra je seveda pomembna za zgodovino in za politično filozofijo. Precej na široko o tem govori Hegel v svojih predavanjih o zgodovini filozoftje, kjer se nizajo asociacije na Plutarha in Avla Gelija.34 Zato ni slučajno, daje Heglov sin napisal disertacijo o odnosu Aristotela in Aleksandra.35 Plutarhova najprej govori o Aleksandrovi vzgoji pred Aristotelom.36 Mladi Aleksander je imel dosti skrbnikov, vzgojiteljev in učiteljev, najbolj pa je mati Olimpias zaupala epirskemu sorodniku Leonidu, ki pa je bil zelo strog in je mladega Aleksandra skušal s naporno vzgojo utrditi.37 Leonido je nasledil Lizimah iz Akarnanije, ki je sebe imenoval Fojniks, Aleksandra Ahil in Filipa za Peleja. 38 Ne morem pa potrditi, ali je Aleksandra 29 To je opisal že Duric 1960, str. 139. 30 Ime ima po danskem arhitektu, ki jo je odkril že davnega leta 1887; prim. Romiopoulou 1997, str. 36. 31 Romiopoulou 1997, str. 2lsl.; prim. Faridis, K./Valsamidis: Levkadia (s. a.), str. 73 in sl. 32 Romiopoulou 1997, str. 6. 33 Billot, M.-F., 1989, str. 445sl. 34 Hegel 1986, str. 135. 35 F. W. C. Hegel: De Arist. et Alex. Magno, Berlin 1837. Prim. Duric, M.: lstorija helenske etike, Beograd 1961, str. 412, op. 5. 36 Prim. Pentzopoulou - Valalas, 20002, »Aristotelovo življenje«, str. 321-342. 37 Plu. Alex. 5. 7. 38 Prim. Duric, 1960, str. 139. 23 vzgajal tudiAnaksimen iz Lampsaka.39 Pri Filipovi odločitvi za Aristotela je delovalo več dejavnikov, morda tudi priporočilo Hermije, predvsem pa Filipov interes za vzgojo in kulturo. Filip II.je namreč nadaljeval tradicijo makedonskih kraljev, ki so zlasti od Arhelaja ( 413-399) dalje vabili na dvor umetnike, zdravnike in filozofe. Po Elijanovih besedah je Filip poleg Aristotela cenil tudi Platona in Teofrasta. Ker pa je bil Filip velik poznavalec živali, se je od njega dal poučiti tudi sam Aristotel, ko je pisal svoje razprave o živalih.40 V čislih je bil Aristotel tudi pri Olimpiadi, tako da sta mu onadva dala postaviti kip.41 O vsebini Aristotelovega izobraževanja Aleksandra še največ pove Plutarh v biograftji Aleksandra (7. pogl.), kjer govori tudi o Filipovem odnosu do Aristotela: Ko:&opwv oE: "C"~V cpucn v o:thou oucrxL V'l)"C"OV µE:v oi'.icro:v' tpLcro:v"C"oc; [J-~ ~Lo:cr&Yjvo:L, po:oLc.uc; o' &.yoµev'l)V D7to A6you 7tpoc; "C"O Otov, o:th6c; "C"E 7te:Clte:L v t7te:Lpii"C"o µiXAAov ~ 7tpocr"C"ci"C""C"EL v, xo:t "C"ot:c; 7te:pt µoucrLx~v xd 1:tX tyxuxALO: 7tO:L0EU"C"O:C:c; ou 7tclVU n 7tW"C"EUC.UV "C"~V tmcr"C"o:crLo:v O:U"C"OU xo:t XO:"C"clp"C"tcrtv, ci.i µd.~ovoc; o0cro:v 7tpo:yµo:"C"d.o:c; xo:i xo:"C"a "C"OV 1:ocpoxf...to: (fr. 785) 7tOAAWV ~o:ALVWV epyov oLcixc.uv &' &µo:, fLE't"rnfµ~o:"C"o "C"WV ' , , ' ~ i=, , ' , 'A ,, ' , , i:Ao:Aoyix.~ oµi:X.8cx K&x.-rou, EK~O~EI~ KAKTO~, A&fivcx 1994. ARISTOTELIS OPERA, ex rec. I., ed. Academia Regia Borussica, editio altera Olof Gigon, Volumen quartum: Scholia in Aristotelem, coll. Chr. Brandis, acc. Vita Marciana, Berolini 1960. 79 Sovre 2002, str. 485sl. in Bratož 1997, str. 185. so Strabon, XIII, 608-609 in Plutarh, Sylla, 26. 32 Keria VI - 1 "2004 ARISTOTELIS qui ferebantur Librorum Fragmenta, collegit Valentinus Rose, Lipsiae, in Aedibus B. G. Teubneri MDCCCLXXXVI (1886). EPISTULARUM fragmenta cum testamento, rec. et illustr. M. Plezia, Varšava 1961. ARISTOTELIS Fragmenta Selecta, rec., instruxit v. D. Ross, OCT, Oxford 1955. ARISTOTEL: Nikomahova etika, prev. K. Gantar, Ljubljana: Slovenska matica 2002. ARISTOTEL: Tke Complete Works oj Aristotle, the revised Oxford Translation, ed.J. Barnes, vol. I-II, New Jersey: Princeton UP 1985. H. Druga dela BILLOT, M.-F.: »Aristote de Stagire«, v: Dictionnaire des philosophes antiques, vol. I, Goulet, R. (ed.), Paris 1989. BRATOŽ, R.: Grška zgodovina, Ljubljana 1997. ~pouyou, ~-r./~Cl-rcr6y:Aou-IlCl.Aw.oD:fJ, Xp.: Bc:pyLvCl, Ilc:piOtCl~&.~onw; -rov ClPXClLOAoytx.6 xwpo, TClµdo ApxCltOAoytxwv 7top0v X.Cl~ Cl.7tCl.AAo-rptwcrc:wv, 1'7toupydo 7tOAtncrµou, A&f)vCl 2001. DURIC, Miloš N.: Platonova Akademija i njen politički rad, Beograd 1960. DURI C, Miloš N.: Kroz helensku istoriju, književnosti muziku, Studije i ogledi, Beograd 1955. DURING, I.: Aristoteles, Darstellung und Interpretation seines Denkens, Heidelberg 1966. F ARIDIS, K./V ALSAMIDIS, E.: Vergina- Levkadia (Naoussa), Thessaloniki: Rekos, s. a. FLASHAR, H.: GrundrifS der Geschichte der Philosophie, Philosophie der Antike, Bd. 3: Altere Akademie - Aristoteles - Peripatos, Basel/ Stuttgart 1983. GELLIUS, Aulus: Die attischen Nachte I, II, ubers. F. Weiss, Leipzig 1875- 1876 (Darmstadt 1965). GOULET, R. (ed.): Dictionnaire des philosophes antiques, vol. I, Abam(m)on a Axiothea, Paris 1989. HEGEL, G. W. F.: Vorlesungen ilber die Geschichte der Philosophie II, W erke 19, Frankfurt/M. 1986. LILIMPAKI-AKAMATI, M. (At:Atµ7t&.x'Y)-Ax.Clµ&.-r'Y), MClpLCl): »H ~xo:A~ -rou Aptcr-ro-rz:Aouc; O""r'Y) MLc:~Cl«, v: Aristotle Today, ed. Koutsouris, A., Naoussa: Demos Naoussis 2002, str. 41-48. MORAUX, P.: Les listes anciennes des ouvrages d'Aristote, Paris-Louvain 1951. NIETZSCHE, Friedrich: Die Geburt der Tragodie, UnzeitgemaBe Betrachtungen I-IV, Nachgelassene Schriften 1870-1873, hg. G. Colli/ 33 M. Montinari, Kritische Studienausgabe - KSA 1, Berlin/New York 1988. PILALI-PAPASTERlU, A. (izd.): Maxe:oovLix ixn6 'rct npo·~cr'topLxci. µexpL 1:"1X ~u~ixvnv& xpovLix, Alt~vix 2000. PENTZOPOULOU -VALALAS, Th.: Ilpo~o/h; cr'tov Apw1:o1:"eA"1), ~e:Lpci. ~xilfi"tJ, 5, Thessaloniki 20002• PLUTARCH: Moralia, Vol. IV, Loeb 305, Cambridge (Mass.)/London 1999. PLUTARCH: The Parallel Lives, Loeb 99, vol. VII, Cambridge (Mass.)/ London 1999. PLUTARH: Aleksander Veliki, prev. M. Tavčar, Maribor 1973. REALE, G.: Introduzione a Aristotele, I Filosofi 22, Bari 199710• ROMIOPOULOU, K.: Ae:uxci.OLIX - ApxaLix MLe:~ix (Leukadia, Arhaia Mieza), Tcxµdo Apxixwf.oyLxwv n6pwv xixL 1X7t1XAA01:piwcre:wv, Ynoupydo noALncrµou, Afit~wx 1997. RUPP, D. W.: Peripatoi, Athenian Walks, Athens 2002. SISMANIDIS (~Lcrµ.ixvtO"tJ~), Kovcrwv1:"Lvo~: Apxixi.ix ~'tciye:Lpix, H Ilcx1:pt011: 'tou Apw'to'teA"t), Tixµdo Apxcxwf.oyLxwv n6pwv xixL cxnixAAo'tpLwcre:wv, Ynoupydo noALncrµou, A~vcx 2003. SOVRE, A.: Stari Grki, Ljubljana: Slovenska matica 2002. On Three Locations Connected with Aristotle: Andent Stagira - Mieza - Athens Summary The last decade has witnessed well-nigh simultaneous discoveries on three archaeological sites connected with Aristotle, which have eliminated many cliches and mistaken assumptions about the philosopher's life and work. These are: ( 1) his native town of Stagira, or Stagirus; (2) his school in the Macedonian town ofMieza; and (3) the location ofthe Peripatetic school, the Lyceum, at Athens. The first part of the article thus briefly surveys the most important discoveries about the layout of ancient Stagira, as described in the monograph by Konstantinos Sismanidis. The main archaeological finds include an early classical town-wall (an admirable example ofmilitary architecture), the stoa, an aqueduct, the foundations of three temples, silver coins with the type of a wild boar, etc. - The second part moves from a preliminary description of Mieza to an attempt at reconstructing the philosophical ideas transmitted by Aristotle to Alexander and his peers at Mieza - not Pella -, using Plutarch's Lije oj Alexander asa starting-point. Such education would have been impossible if the Macedonians had not been Greeks and their language a Greek dialect, and it is the failure to 34 Keria VI - 1 "2004 realise this fact that has long impeded - and still does - our understanding of Aristotle's attitude to Philip and Alexander. The article touches on the potential relevance of Alexander' s politics for the present, which may be sought in its interplay of two processes: the spreading of Greek culture abroad on the one hand, and, on the other, the preservation of other cultures with which the Greeks came in to contact. The third part, drawing on Rupp's book Peripatoi, presents the latest archaeological discoveries relating to the exact location of Aristotle's Peripatos in Athens. In 323 BC - immediately after Alexander' s death -Aristotle retired from Athens fo:r the second tirne, his life endangered by the prevailing anti-Macedonian attitude. The paper attempts to justify his openly pro-Macedonian politics on the basis ofhis Panhellenic views. These three locations between which Aristotle moved - Stagira, Mie za, and Athens ( twice) - are thus a testimony to the dynamic, insecure, and sometimes dangerous political circumstances in which he lived. Naslov: dr. Valentin Kalan Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Oddelek za filozofijo Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana e-mail: valentin.kalan@guest.arnes.si