Stev. 32. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln ponedeljka ob 5 popoldne. UredoiSvo: Lika Sv. Frančiška AsiSkcga 20 L nadstr. —Vsi deri* naj se pošiljajo uredni«**, lista. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. zćz&tl* in ©dtjuvonU urednik Štefan Godina. Ustnik konsordj Ihta .Edinosti' — Tisk tiskarne ^"^'hSS^^T'21 ctrtl^nim pr:u«vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5L 20. Tek fon uredništva in uprave Ster. 11-57. Naročnina anaša: Za celo leto.......K ra pcJ Ida.................l£ u \ri iroecr. ------ - -........c.M Za nedeljsko izdajo za celo leto........agj za pel leta ......... 20. februari« 1915. V Trstu« vsoboto, VEČERNA Letnik II. Posamezne številke se prodajiji po 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5*t vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin: fa reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frnr.čiŠka Asiškega it 20t — PoStnohranilničnl račun it 841.652. Boli u Karpatih se rozuilolo za nas ugodno, četudi se ni pa Angleži in Francozi bombardirali Dardanele. - Premikanja ruskih cet na Boji na fronti proti Rusiji. DUNAJ, 19. (Cenz.) Avstrijski generalni štab poroča danes o živahnejsern delovanju r a Poljskem in v zapadni Galiciji. Smemo pač a!iko izraziti mnenje, da «Tre tu za našo ironto ob Nidi m od Dunajcu in Biali. Ob Nidi je prišlo do novih bojev vsled ruske inicijative, do-čim smo ob Dunajcu napadalci ml. Brez skrbi se lahko izreče domnevanje, da so ruski napadi, ki jih smatra naš generalni štab za prikrivalni manever, v zvezi z močnimi premikanji čet Vprašanje je le, ali se vrše-ta gibanja v svrho ojače-rja v Karpatih se bojujočih čet ali pa v obrambo proti Hindenburgovi ofenzivi na severnem Poljskem. Vsekakor je razvidno iz tega, da se smatrajo Rusi na važnih delih svoje fronte za slabejše in da hočejo zamašiti velike vrzeli. Posebno je treba poudarjati naše znatne pridobitve na ozemlju ob Dunajcu, kjer ima prebiti napadalec najmanj iste težkoče. kakor pri pozicijskih bojih, kakršni se vrše že od septembra na Francoskem. Na naši karpatski fronti, to j€ v ozemlju med Duklo in Wyskowim, se boji nadaljujejo. Zdi se, da imajo boji na posameznih mestih značaj pozicijskih bojev. To bi bilo utemeljeno v terenu in v načinu ruskega bojevanja. V jugovzhodni Galiciji se vrše boji na fronti Kolomea-Nadwoma. Iz pripombe komunikeja, da postaja bitka vedno sr-ditejša, se lahko sklepa, da prihajajo vedno nova ruska ojačenja. To bi ne biio čisto nič presenetljivega, ker gre za transportiranje z železnico, o čemer je poročal včeraj generalni štab. Vlaki seveda ne morejo priti vsi naenkrat In Izložiti naenkrat svojo vsebino, ker manjka najbrže na eni strani vagonov, na drugi pa tudi ti ov, četudi je postaja Stanislav zelo velika. Sklepanje, da odločitve v bitki ni pričakovati neposredno, je torej samoob-s.bi razumljivo. Istotako je umljivo, da bo naše armadno vodstvo storilo vse, da doseže odločitev bitke v našo korist. (.Ta,cspostM). Bitka v Karpatih. BUDIMPEŠTA 19. (Cenz.) „Az Est« po-roCa: Povedati je treba, da reokupacija Čtrnovic, č-prav je ta dogodek sam na sebi zelo pomemben, z vojaškega stališča nima nobenega vpliva na našo karpatsko linijo. Naša poročila nagiašajo posebno fcrezpri-merno srditost novih karpatskih bojev. Naši vojaki se morajo boriti ne samo z najtežjimi prirodnimi ovirami, ampak tudi proti dosedaj brezprimerno krvavemu in žilavemu odporu Rusov. („Tagespost".) bLRLIN, 19. (Cenz.). Vojni poročevalec „Berliner Tagbiatta* poroča iz avstrijskega časnikarskega stana z dne 17. t. m.: Razne ov ire, kakor težave v dovažanju hrane, municije in drugih stvari, kjkor tudi vremenske nepri ike, so v zadnjem času močno ovirale našo ofenzivo v Karpatih in omogočile Rusom, da so privedli v zadnjih dveh tednih vedno nove rezerve, pri čemer se znajo dobro posluževati galiŠ«cih železnic. Končni izid velike karpatske bitke je velikega pomena 2a operativni celokupni položaj zaveznikov na vsej ruski fronti. Nemajhnega pomena na splošni položaj so veliki in hitro izvojevani uspehi v Vzhodni Prusiji, ki so vzbudili v karpatski armadi veliko veselje. Posledica je, da obljubija po porazu najsevernejšega ruskega krila, sedanji z veliko energijo izvajani boj z najjužnejšim ruskim krilom, več uspeha. Važno je, da je v karpatski bitki ravno desno avstrijsko krilo doseglo relativno na hitrejše uspehe in prispelo z zavzetjem Kolomeje do P/uta. ali bi ga zajel. Enako nagrado dobi pomorščak, ki bi dal informacije, ki bi dovtdle do po topljenja ali vplenjenja kake sovražne vojne ladje. Zneski po 500 funtov šterlinov so določeni za podatke o smeri in gibanju sovražnih ladij. Organizacija Syrening Shipping je kakur znano, razpisala nagrado 500 funtov šterlinov za prvo angleško trgovsko ladjo, ki bi potopila kak nemški podvodni čoln. Ta svota je s prispevki več lastnikov ladij sedaj narastla na 1150 funtov šterlinov. Neki lastnik ladje z imenom Cardiff je določil nagrado 500 funtov za drugo trgovsko ladjo, ki bi uničita kak nemški podvodni čoln. AMSTERDAM 19. (K). „Handelsblad" poroča iz Rotterdama: Včerajšnj mu mirovanju s prihodi ladij je bil bržkone vzrok v slabem vremenu. Danes je došlo 14 ladij. Bombardiranje Dardanel po angleških in francoskih iadlah. CARIGRAD, 19. (Kor.) Glavni stan javlja: Danes zjutraj so angleške in francoske ladje obstreljevale vnanje forte Dardanel. Oddale so kakih 400 strelov, ne da bi bile dosegle kak vspeh. En vojak je bil lahko ranjen po drobcu kamenja. Zdravstveno stani« nadvojvod inje Marije. DUNAJ, 19. (Kor.) Nadvofvodinja Marija (Rainer) je od svoje katarične bolezni toliko okrevala, da se ne bodo izdajala več poročila. Avstro-ogrskl pomožni odbor za siromašno prebivalstvo od naših čet zasedene ruske Poljske. DUNAJ, 19. (Kor.) Pod predsedstvom deželnega maršala princa Alojzija Liech-tensteina se je vršilo včeraj ustanovno zborovanje avstro-ogrskega pomožnega odbora za revno civilno prebivalstvo od c. in kr. armade zasedenih delov ruske Poljske. __ '- nI- Inim u m aiib^i Podpirajte Dni žbo n Ha is i Metoda! HiBilIHB iioiira „Lesen kruh." čitamo 56] med Kemčilo in Anglijo no morju. KODANJ 19. (Kor.) Zastopniki danske, norveške in švedske vlade se sestanejo v soboto v Kodanju na posvetovanje o vprašanju vzdržanja plovbe v Severnem morju. ROTTERDAM 19. (Kor.) „Nieuvve Rot-teidamsche Courant" je izvedel iz Londona: Policijsko sodišče je obsod lo pet pomorščakov parn ka „Lapoing" v globo treh funtov šterlinov, ali v zapor 14 dnij, ker so se radi nevarnosti vojne branili sodelovati ra vožnji v Amsterdam. AMSTERDAM 19. (K). „Handelsblad" poroča: Angleška admiraliteta je dala v raznih pristaniščih razglasiti, da se kapitanom in moštvu ribiških paruikov obeta nagrada za uničevanje sovražnih podvodnih čc'nov. Nagrada tisoč funtov Šterlinov je do-i Ceni za kapitana tistega ribiškega čolna, ki bi pogrezoil kak sovražni podvodni čoln, V dunajski »Arbeiter Zeitung« sledečo zanimivo razpravo: Sv. Bernard, ustanovitelj opatije v Clairvauxu (1115). je jedel s svojimi tovariši kruli iz bukovega listja in kruh iz ječmena. prosa in grahore, tako da je marsikateri gost, ki je videl to ubožno hrano, začel jokati, in po nekem benediktinskem pravilu iz sedemnajstega stoletja se je, kar bi mi smatrali za popolnoma nemogoče, jedlo bukovo listje. Sloviti avstrijski botanik Unger beleži v neki učeni razpravi na nedvomljiv način to jed, ki pač ni za naš okus in naš želodec. In tekom bede, ki je vladala na Francoskem ob začetku prošlega stoletja, so se kmetje čestokrat morali preživljati s kruhom iz drevesne skorje in koruznih ostružkov (storžev brez zrnja). V slabih časih so prej večkrat mešali prst med rženo moko. Tekom lakote v £leziji v štiridesetih letih prejšnjega stoletja so pekli kruh za lakoto, v katerem so se nahajali ostanki klasja. Da bi bila moka kar najizdatnješa, niso mleli samo rženega zrnja, temveč celo klasje. V Ameriki so poizkušali mleti bele vrste lesa, posebno les neke vrste topola in peči iz te moke kruh za vojake. Bilo je to v času vojen za neodvisnost v šestdesetih letih prošlega stoletja. Posebno okusen pač ta kruh ni bil in vojaštvo se je pritoževalo proti taki prehrani. Stvar je dvignila tedaj mnogo prahu; poudarjalo se je, da se je uporabljal samo dodatek te topolove inoke. Potem pa se je trdilo zopet, da se je tudi pekel kruh samo iz take moke, toda le za Indijance, in končno so popolnoma zanikali, da bi se bila ona v velikih množinah proizvajana moka sploh uporabljala za uživanje, in zatrjevali, da se je uporabljala samo za tehnične namene. Toda tudi v Evropi, in sicer v Berolinu, se je v začetku devetdesetih let prošlega stoletja proizvajal dobesedno lesen kruh, to je, kruh iz lesa. List »Konti-nentale Holzzeitung« je pisal: »Smatrati se mora za pridobitev, da je podelovanje žaganja z otrobi in rženo moko v pecivo, užitno za ljudi in živali, stopilo iz poizkus-nega stadija in se sedaj v resnici, z ozi-rom na pomanjkanje krme v prejšnjem letu nahaja v Berolinu tvornica, ki sedaj proizvaja okrog 200 stotov lesenega kruha na dan. Velika berolinska družba konjske železnice, ki sedaj krmi večje število konj z lesenim kruhom, je dala povod za proizvajanje tega novega krmila in živila. — Potom kemičnega, procesa se les v obliki zmletine prekraja glede na sladkor, ki ga vsebuje, in spravi do skvasenja, prav tako kakor ržena moka in otrobi, ki se pri-mešavajo po skvasenju lesni zmletini. Iz treh četrtin do dve tretjini žaganja s četrtino ali tretjino ržene moke in otrobov se po dobrem zgnetenju napravijo hlebi in spečejo. Lesna moka je tako užitna za ljudi in ima, pečena v tenkih hlebih, okus biškotov. Cena pečenega lesnega kruha znaša pet mark za stot. Za krmo enega konja je trba na dan 10 do 12 kilogramov takega kruha. Neki privatni učenjak je imel 21. marca 1. 1892. na Dunaju v znanstvenem klubu predavanje, o katerem se je mnogo govorilo. Predmet, o katerem je razpravljal, je bil: »Kruh iz celuloze — konec socijalne bede«. Gre za eno najsmelejših bodočnostnih vprašanj kemije, za problem, kako bi se izdelaval kruh iz celuloze. Izdelavanja kruha iz celuloze (lesovine) se ne sme tjavendan smatrati za utopijo. Profesor Viktor Mayer v Heidel-bergu, učenec slovitega kemika Roberta Viljema Bunsena, katerega je tudi nasle-doval na učni stolici heidelberškega vseučilišča, da je dokazal, da Je izdelavanje kruha iz lesne snovi mogoče, da more to doseči kemija. Organska kemija je, kakor znano, v zadnjih letih dosegla uspehe, ki so za Iajika skoraj neverjetni in ki bi jih bila celo veda sama pred nekaterimi desetletji označala za nemogoče. Iz od-padkovine pri destilaciji premoga, iz katrana* se ne proizvajajo samo krasne bar-vine, anilinske barve in dragocena zdravila, kakor antipyrin in antifebrin, temveč tudi sloviti saharin. Na isti način, kakor se proizvaja saharin, bi se moglo tudi posrečiti, da bi se proizvajale v laboratorijih organske snovi iz neorganskih, kakor škrob in beljakovina. Škrob tvori namreč glavno sestavino krušne moke in izkazuje popolnoma enako kemično sestavo kakor ogljikov hidrat celuloza, ki nain je v lesu in slami na razpolago v naravnost neizčrpni množini. Posrečilo se je ogljik »premog« z ogromnimi stroški iz-premeniti v ogljik »demant« — precej nesmotren trud. Morda bi b bila sredstva, uporabljena za ta poizkus, zadostovala, da bi se bilo rešilo vprašanje, kako naj se proizvaja kruh iz lesa in slame, iz celuloze! Posledice take iznajdbe je težko misliti. Rusija na primer, kjer mnogokrat mi lijoni prebivalstva trpe lakoto, Rusija, ki ima na tisoče štirjaških kilometrov pov prečno po 380 štirjaških kilometrov goz dov, bi imela na razpolago zaklad celuloze, snovi za kruh, ki bi za vedno moge' pognati iz nje pošast lakote. Koliko stvari kar se sedaj zametuje kot brez vredno sti, dobi v dnevih celuloznega kruha, ko kemija napravi ta čudež, nesluteno vred nost. Ostružina in žaganje, celo užigalice ki jih po uporabi dandanes zametujemo kot brez vrednosti, bomo cenili kot dragocen dar božji. Kru iz celuloze, moka, pro izvajana v retorti — to bi pomenjalo pre vrat v zgodovini človeškega rodu, kakor ga še ni bilo. Neodvisno od zemlje, neod visno od njive in naklonjenosti vremena od katere je danes odvisno uspevanje krušnega žita, lirane človeškega rodu, bi se človeštvo nahajalo v popolnoma izpre menjenih življenskih razmerah. c aleč, pa se je zgrudil brez glasu na tla. ] 3il je mrtev . . . Sovraštvo proti Angležem v Nemčiji. Četrtkova »Arbeiter Zeitung« priobčuje sledeče: Graščak Hitze v Frauendorfu v otburškem okrožju je razposlal svojim znancem tiskano pismo, v katerem silno napada Angleže in pravi: »Jaz sem, po po-Dudi rojakov, v svojem poljedelskem ob-atu krstil gnojišče za »Angleža«. Nemški domoljubi, nemški vojaki, storite vsi taco, imenujte svoje gnojišče odslej »Anglež« in skrbite, da mu ostane to ime, da se bodo naši rodovi trajno spominjali najslabšega naroda, ki ga nosi zemlja.« To pismo so po kotbuškem okrožju marsikje razdeljevali občinski uslužbenci. Obenem pa je prebivalstvo tudi dobivalo lepak, ki se glasi: »Gnojišče se imenuje odslej »Anglež« in naj se imenuje vse čase tako.« Naj se prilepi na dvorišču. — Ta gnojiščni lepak je bil nalepljen tudi v prostoril kot-Duške železniške postaje in sicer na deski za naznanila v službenih prostorih za iz-prevodnike. List »Cottbuser Anzeiger« pa e priobčil tudi tale oglas: »Prodam Angleža (kup gnoja) za 5 mark, Fuchs, Stro-bitz, Chausseestrasse 24, 2 r.« »Arbiter Zeitung« pripominja: Po hlevu je že vedno dišala kultura nemških agrarcev. Ob vročini se popolnoma zateka k »duši poljedelstva« Kako se godi vojnim ujetnikom v Rusiji. »Turkestanski Kurjer« poroča, da v zadnjem času ujeti častniki, ki se nahajajo v Turkestanu, tudi dobivajo plačo in sicer: častniki do stotnika po 50 rubljev, štabni častniki po 75 rubljev, generali pa po 125 rubljev na mesec. Po guvernerjevem odloku so oproščeni prisilnega dela vsi Malorusi, Cehi, Poljaki, Slovenci, Hrvati in Rumuni in prevzemajo lahko pri- Sličice iz vojne. Hrepenenje po domovini V nekem poročilu o taborišču srbskih ujetnikov > Mauthausnu poroča »Salzburger Volks blatt«: In vendar so zopet trenotki, ko člo vek ne more odrekati temu proti Avstriji nahujskanemu narodu svojega sočutja Mnogokrat se je dogodilo, da je bolne Sr be, ki so čutili, da se jim bliža zadnja ura obvzelo silno hrepenenje po njihovi do movini, ki se je izražalo v prizorih, ki ce Io ogrskim honvedom, ki jim gotovo niso dobrohotno naklonjeni, vzbujajo sočutje Tako je težko bolan Srb z naporom svo jih zadnjih moči vstal s postelje, se popolnoma oblekel, si oprtal nahrbtnik in odšel iz barake. S težavo se je privlekel do izhoda iz taborišča. Prvemu stražnemu vojaku, ki ga je srečal, je molil perišče denarja in proseče jecljal le besedi: »Eisel-bahn, Eiselbahn!« Vojak, ki ob pogledu na ubožčka ni mogel biti osoren ž njim, ga je tolažil, da se bo potem, ko bo vojna končana, mogel odpeljati z železnico, da pa mora sedaj nazaj v barako. Žalostno je na smrt bolni Srb gledal nekaj minut v smeri proti kolodvoru, potem pa se je počasi obrniL Prišei lir komal dvajset korakov vatne službe. Prepovedano jim je samo da bi služili kot kuharji, lakaji, izvoščki, Podiebradu aretirala tudi že predkaznova-nega 241etnega jahača Karla Kupicko, ker so ga malo pred tretjim vlomom videli v bližini grada. Tekom nadaljnega poizvedovanja se je dognalo, da je Kupicka lansko poletje občeval s Franckom. Oba sta malo pred drugim vlomom izginila z Dunaja. Dalje se je konstatiralo, da je bil Kupicka dne 26. julija I. 1. aretiran radi vloma v gradu kneza Schonburga-NValdenburga. Frank je priznal, da je izvrši! vlom v Auerspergov grad skupno s Kupicko in izjavil, da sta carjevo puško potem jako drago prodala. Izročili so oba okrožnemu sodišču v Nepomuku, kamor sta pristojna. brivci in trgovski pomočniki. Sumljiv človek v uniformi. Že nekaj časa je vzbujal na glavni liniji južne železnice precejšnjo pozornost neki moški v uniformi narednika, ki se je ponovno vozil med Dunajem in neko postajo južno od Gradca. Mož bi moral biti že pred par dnevi na graškem glavnem kolodvoru u-stavljen, a je takoj, kakor hitro je prispel dotični vlak, izginil v gnječi. Predvčerajšnjim so ga zopet opazili v Gradcu in ustavili. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov, so ga izročili dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki bo dognalo njegovo identiteto. Domneva se, da aretiranec nima pravice nositi uniformo. Polki — amaconk v Angliji. Ntrka brzojavka italijanske agencije „Štefani" sporoča interesantne podatke o sestavljanju ženskih polkov v Angliji. Pripoveduje: Vo-jujoče sufragetke in tudi druge udeležnice gibanja za ženska prava so sklenile, da u-stanove vrsto bataljonov, da se tako udeleže vojaške službe. Dasi je vojni minister iz začetka razložil ženskam, da iz lahko umljivih razlogov ne more dovoliti, da bi se ženske pošiljale na fronto, izjavljajo vendar voditeljice gibanja, da so ženske pripravljene vršiti vse službe, ki jih more zapovedujoči general zahtevati od svojih vojakov, so torej tudi pripravljene, boriti se na strelni črti. Iz te vesti bi se dalo sklepati, da je vrhno angleško vojskino vodstvo sporazum-ljeno s tem, da se bodo ženske porabljal za signalno službo, kot telefonistke in tele fistke, štafete za razdeljevanje brzojavk in ukazov vseh vrst, kot voditeljice avtomobilov in morda tudi kot eksorte za provizijske in municijske transporte. Enota tega zbora amaconk je stotnija po 500 žensk. Štiri stotnije tvorijo bataljon, dva bataljona polk. Prvi poik se je baje takoj sestavil iz londonskih boriteljic za žensko volilno pravico in vpisati da se jih je dalo nad 4000. Drugi polk da se sestavlja iz žensk v provincijalnih mestih. Prvi polk, ki se sedaj strogo vežba, da odpošljejo začetkom marca na Francosko. Većina amaconk je v dobi 25 do 30 let. Ukradena carjeva puška. Dne 22. maja preteklega leta je neznan zlikovec vlomil v grad kneza Engelberta Auersperga. Takrat je bilo ukradenih več dragocenosti v vrednosti več tisoč kron. Par dni pozneje je bil izvršen v istem gradu zopet vlom, pri čemer so tatovi uplenili več srebrnih stvari, dragulj in dve zelo dragoceni lovski puški v vrednosti okoli 60.000 kron. Od 29. januarja do 4. t. m. je bilo vlomljeno v tretjič. Tokrat so pobrali tatovi antikvitete in srebrne posode, v vrednosti 20 000 kron. O teh vlomih je bila obveščena tudi dunajska policija, ki je odredila takoj poizvedovanja. Močno osumljen je bil že večkrat predkaznovani jahač Frank in to tembolj upravičeno, ker je Frank kmalu po drugem vlomu prodal v neki dunajski trgovini s starinami dragoceno puško. Puško je podaril car knezu Colloredu-Manns-feidu. Dne 12. t. m. je orožniška postaja v Mm politične uesti. Minister za Hrvatsko grof Pejačević kot vojni ujetnik. Kakor znano, se nahaja minister za Hrvatsko grof Pejačević že dalje časa kot vojni ujetnik na Francoskem. Minister je sedaj v 60. letu svoje dobe. Kakor javlja neki ogrski list, so vsi poizkusi posredovanja za osvoboditev in-terniranca ostali brezuspešni. Francoska vlada je sicer uljudno ali odločno izjavila, da nikakor ne more hrvatskega ministra izpustiti na svobodo ter da ostane interniran do konca vojne. Minister se nahaja v malem kopališču Carnac v departemen-tu Morbihan (polotok Bretagne). Njegove funkcije opravlja sedaj provizorično ogrski ministrski predsednik. Protestno zborovanje odvetnikov iz Galicije in Bukovine. Omenili smo že ministrske naredbe, ki odjemljejo odvetnikom iz Bukovine in Galicije pravico, da bi sedež svojega delovanja mogli prenesti na Nižje Avstrijsko, Gorenje Avstrijsko in Solnograško. Kakor čitamo sedaj v listih, se je vršilo v nedeljo v prostorih dunajske odvetniške zbornice protestno zborovanje odvetniških zbornic v Lvovu, Kra-kovu, Przemyslu, Samboru in Černovicah proti omenjeni ministerijalni naredbi. Govorniki so naglasali, da ta naredba odpravlja svobodo gibanja odvetnikov in pa avtonomijo odvetniških zbornic. Odredba da ni bila potrebna, in to tem manje, ker dotični odvetniki, pregnani iz svojih bivališč po vojnih dogodkih, niti niso nameravali stalno namestiti se v področju dunajskega višjega deželnega sodišča. Akcija, da se ta naredba umakne, da ni stvar preskrbe, ampak stanovska stvar, je v tiru. Sklenili so vložiti na vlado protest v ta namen. Tudi so sklenili, da se skliče zborovanje vseh odvetniških zbornic Galicije in Bukovine, ki se mu predloži ta protest v odobrenje in ki naj izvoli deputacijo, da zaprosi avdijenco pri cesarju v svrho raz-veljavljenja rečene naredbe. Nemški vojaški zdravniki oproščeni. Pred kratkim je drugo pariško vojno sodišče oprostilo sedem nemških vojaških zdravnikov in dva bolniška strežnika, ki so bili obdolženi tatvine in plenjenja. V začetku meseca septembra so se nemške čete umeknile iz okolice Meauxa in so morale zapustiti tamkaj nemški vojni lazaret s francoskimi in nemškimi ranjenci. Kakor odgovarja ženevski konvenciji, je ostalo tamkaj potrebno število zdravnikov in sanitetnih vojakov, ki bi jih bili morali Francozi v smislu iste konvencije po prevzetju lazareta odpustiti v nemški tabor, kar se pa ni zgodilo, temveč so zdravnike in strežnike vteknili v ječo in jih potem postavili v Parizu pred vojno sodisce. V lazaretu ali poleg njega so namreč baje našli kravo, nekaj koles in dva soda vina, kar je bilo vse odvzeto prebivalstvu baje brez rekvizicjiskega potrdila. Ali res niso bila izdana ta potrdila, ali pa jih ljudje niso hoteli pokazati, se ne ve. Govorilo se je le, da so zdravniki in strežniki pili ono vino. Vojno sodišče je obsodilo obtožence v polletno do dveletno ječo. Po prizadevanju nemške vlade se je pstopanje obnovilo. Zaslišani so bili kot priče francoski general Fevrier, šest francoskih zdravnikov in dva župnika onih krajev. Dokazalo se je, da so se rekvirirane stvari uporabljale za ranjence. Vsi obtoženci so bih oproščeni. — K svojemu poročilu o tem dogodku pripominja »Arbeiter Zeitung«: »Tako je odpravljeno s sveta grdo justično zločinstvo in dobrodejnemu izidu se pač sme dostaviti vprašanje, komu se je treba zahvaliti za to popravo zla. Izključno le tiskovni svobodi, ki še vedno vlada v Parizu vkljub vojni! Kajti ko bi v Parizu postopali po enakem načinu,, ki je, recimo, v navadi drugje za take stvari, bi bili časopisju prepovedali že poročanje o razpravi in seveda tudi kritiko. Le ker v Parizu ne obstoja ta preračunjeni zamolčevalni sistem, je prišlo poročilo v časopisje in je izvedela o obsodbi tudi nemška vlada ter jej je bilo tako mogoče poseči vmes. In graja v pariškem časopisju je zopet pripravila razpoloženje, v katerem je prodrla pravica. Svoboda kritike m, kakor se misli, samo zahteva časopisja, temveč jc oiran II. „VtCtKNA EDINOST* št. 32. V Trstu, dne 20. februvarja 1915. neobhodna potreba, da se preprečijo zmote in se vzdržuje svet v okviru reda in pravice. Naj bi se zapomnilo to!« Angleška knjiga o Belgiji. »Daily Tele-graph« je izdal knjigo o Belgiji in kralju Albertu. Urednik knjige Hali Caine, ugleden romanopisec, je zaprosil mnenja od-ličnjakov vseh dežel, ki niso v vojni proti trobporazumu. Največ so napisali Angleži. največ pa le kratke izreke, oziroma citate. Mnogo so udeleženi v tem albumu Francozi, med drugimi: Bazin, Bergaon, Sarah Bernhardt. Bourget, Capus, Anato-le France, Pierre Loti. Tudi Rostand je napisal en stih. Od Belgijcev jadikujeta v albumu Maeterlinck in Verhaeren. Zanimivo je, da veliki ruski pisatelji niso nič napisali, pač pa je v mem Poljak Sienkie-wicz. Od Italijanov so zastopani v knjigi: zini. lih presoja različno. Kak Škot, ki je srednje velik, velja v Wa!esu kot velik. Splošno na-ziranje je, da so veliki vojaki boljši za vojsko, se ni obneslo. Kajti razloček med velikimi in majhnimi ljudmi obstoji v prvi vrsti na velikosti nog. Najvažneja organa sta pri manjših moški bolje raz\ita. Teža možganov je pri prvo imenovanih večja in razumejo tudi vsako stvCT hitreje. To so dokazali znanstveni eksperimenti. Doinaft vesti. Koliko ozdravljenih ranjencev je zopet odšlo na bojišče? Vojni poročevalec lista „Neue Fr. Presse", Roda Rodat je imel razgovor s senitetnim šefon nekega visokega poveljstva, ki je na vprašanje, če je ze ve-Marconi, Mascagni, Ferrero in Bar- j liko ozdravljenih ranjencev bilo zopet poslano na bojišče, odgovoril: O lahko ranjenih Krušne nakaznice v Berlinu. Krušne nakaznice so sedaj izgotovl ene in ji i že r^z-del u jejo. I/gotovi;ev je trajala nekaj dalje, ktr je tilo v hišnih listah precej napak. Več Žen-k je navedlo m - svojih mož, ki fe na-haj ijo v vojni, drugi zopet imena zrancev ali tudi p iicžnostnih obiskovalcev. Vtč ljudi je skušalo z majhnimi l stami doHti eno krušno karto več. Pri mebtnih prodajale h kromp rja vlada stračen naval. Tudi sočivja se pn daja nen vadno dosti, ker so zaloge jako ma hne. Mnoge redbine prihajajo kar po trik at v prodajalne, ker dobi posumei-nik le majhne količine. Preskrba Pusije z de vojakih, ki so se vrnili iz etapnega ozemlja, n mam podatkov. Da smo pa tudi nemalo težkih ranjenih popolnoma ozdravili in po-steli nazaj k a_madi, dekažem iz svoje tabele, ki kaže, da je hilo že pred meseci 4209 častnikov in uradnikov ter 85.623 mož, ki so bili težko ranieni, ozdravljenih poslanih zopet na bojno č:t>. To število se je pa sedaj seveda ogromno zvišalo. Sleparske razgkd iice. Pisarna za vojno pomoč nam poroča: Pred nekoliko dnevi je pisarna za vojno pomoč opozori:a, da je poleg poš ne dopisnic.. ki izhaja po ukazu Nje g. Vel. in ki ima faksimiliran stavek: Zaupam svo- _ n . -t- jim narodom in pravičnosti n :še stvari. Fran ki ifravi" Sv to na JCS:P" ~ ^la v zalogi „Wi:htige Nach-, ki pravi, o* na richtcn v Berolinu" neka raz-lednica s sliko Ker e-ap pnna-a clrnek, — 1 richfen v Berolinu" neka razglednica trg; vina bo km-iu razbremenjena. Ra * , N- Veličanstvi in z lastnoFcCno pisanimi r, I en. se z ««kim fi.ancn.m rr n -rn ., ^g^Bi jfcfc fabe a! s gepriiii ind er-Bark m. U ,e rekel da ni vec namena n,- ' ruhigen sen betrette ich , t, an -ks ; d « w' d |e pf|icht mir weisL ka drsava vzame posojilo na las nem tr-' gu, An I trtba, da in parartira Rusiji še s?ko vsoto, ki jo zah-1 leva v vojne s rhe. b:m tirati je torej denar-ra sr i!s a Rusiie za ne z?rpr.a. Če bi bito tJ n r>rL n „1 Z Z \\\ I ^ bese J ni pisalo Njegovo Veličanstvo, in »n pa ie priprav ena. ce bi bilo . r . J! ^ . . .. n -- L »* t ~ . tudl pisava na sliki nima potez cesarjevih, tn Pis ti kred t 40 mi i o: ov funtov , .r . . . . K , . . / ' V» 1 . . _ . ' ... . i torej gre razpe.avanie teh rczj^ednic le za ej gre razpela vanj-varanjem občinstva, svarimo pied nakupovanjem. Ministrstvo za notranje stvari je : . v ; l. k* t - . ____seda; prepovedalo razsirieva.-.je teh raz^led- U . . r Fusni oepreti kr.dit, hočeta Franco- - v K . .. . , J . . f. . f o i t i-, kakor tudi tozadevn:n prosp ktov, ki so i V' i pripraviti za Rusijo \sak'i po , . . . . * , — ' 11 J F bi l razposlani trcovSKemu sv tu v Avstrui- 25 mihjono% Obi-k Delca«sea v Londonu, ja .l: j ri je iT-1 frar.coski minister povodom a*, i rjenrije dne 8. februarja di j i pogovor s kr ljtm Jurient. Pred svojim odhodom je pr s stvjv '1 svečani gostiji, ki so jo rjemu v č-i-t priredili na ruskem veleposlaništvu in ki so ?e je udeležili vsi angleški m!nis*ri. Iz zdravije ki so se izrekle na tej gostiji, izhaja, da se razgovoru Delca ^se a s kia-l,em Jurjem pripisvjve'i a važnost. Pritlo da je ob tej priliki do novih dogovorov o zposlani trgovskemu sv tu v Avstriji. Iz Fi'ra ® strašni nesreči v Kranju, ki smo jo C- ... - ,______ ize omenjali, poročajo nadalje: Od vis kih ra p daj. poročil iz Lon 'ena: L * v „ . i . .J. „ _ - - / - - ,.....- bregov reke Kokre, sestojecih iz rah!ega i r ra/.n m minsstri ;n om^imi cržriv- . . : ,, .J „ ,, k nclomerata, se p i Kran;u večkrat odkrusi kakšna velika skala in ztirči v Dol, v ozko str go nk: Kokre. Pied 20. leti se je bila pri eirčižkem mostu ut)ga!a ve ikrnska skala. padla na spodaj stoječo hišo iu jo zmlin-(i'a. K sreči ta Čjs ni bilo nikogar doma. Dne 18. februarja, zjutraj ob pel treh se je pa podobna skala utrgala v Pečeh, blizu kranjskega pokopališča, in je zgrmela doli na hišo ob Kokii, v kateri je prebival Jurij o-jh zavezniku* ter da vlada v !em popolno ssvojooružino.skala je butila s tako Na dan svojega o !hoda da je%re- Sj°' da ,e --do~-ll'ie odn,akn,la ,n P°P0'-jel Delcasse bito a/ko Edvarda Greya, v kaf<.ri izraza ti vnovič zvestobo med zavezniki. V

tva avstrijske poslanske zbornice. Glasom vesti z Dunaja s bo v po edtljek dne 22. t. m. vršila seja prcus.drišt'a poslanske zbornice. Motiv za to k n -enco je bil dan že v m.secu janu-varia s sta manczuK Po s<. gr Stil' k u, da mu sporoče neke nepri-I čnosti v izvajan u cen.ure n da ga zaprosi a iznremt ni določbe o cenzuri. Kak r noma pomnila. Blizu ondi ni nobene diuge hi-e. L)a!jni sosedje, ki so tresk nekoliko čutili, so mtnili. da je bil potres, in nihče se ni zmeni!. Se-Ie po osmi uri je prinesel neki fant, ki je šel k Juriju po mleko, v mesto strašno novico, da je v Pečeh padla skala na hišo, jo razrušila in da ondi ni videti nobenega človeka. Ljudje, posebno gasilci, so brž hiteli iz mesta na pomoč in začeli iskati ljudi, ki so bili živi pokopani. Oglasil se je iipod razvalin oče Jurij Sire, 75 let star k< nferenco predsednišiva, pri kateri mož, in je prosil, naj ga rešijo. Odkopali so >:a po'ej predse nka dia. Silvestra sode- še živega in pri zavesti, a precej ranjenega .i'a podpredsednika dr. German in Ro- in pretiŠanega na glavi in prsih, in so ga »czuk. odpeljali v mesto. Njegovo ženo Nežo, ter '«> rej kcn£erenci so ?e bili člani pred- 22 let staro hčer Ano in dvanajstletnega pa- t ar 'a!i k ministrskemu predsedniku siirja Franca Zupanca so pa po velikem po trudu izkopali mrtve, ležeče na posteljah, in so jih odpeljali v mrtvašnico. Na pcn.sre-čerce se je bil udri strop, ki je izlasti Ano s p r a i tedaj, je grof Srur^kh izjav;I, da hudo razmesaril. Dekle je bi a' pridna in je Se o zan mal za stvar na kompetentnih vedno vozila okoli s parom konj kakor kak mestih, «Ia ubl /i etnzuro časopisov. hlapec. Zadnjo noč je bila naprošena, da je Fre e Pr^sse" poro .a, da se bo pri nekem nie.-arju pomagala klobase delati, V r. ::ca preds niš'va poslanske zbornice ter je še-le pol ure pred nesrečo prišla do- ti 22. t. m. bavila zopet s prakso novin- mov. Sosednji hlev, v katerem je bilo dva ske cenzure. Drugi vprašanje, ki se bo pretrčalo ta tej k nferenči, je vprašanje pa-a konj in več glav goveje živine, je ostal nepoškodovan Lastiik Jiiše, koder je bil sklicanja avstrijskega p a r 1 a- j nekdaj mlin, je g. Vinko Majdič v Kranju. m e n t a. Vlada in predse nlitvo po lanske _ zb- r ce sta bila naprošena z več strani, p j !|;*,rl|* bi se, kakor v drugih vojskujočih državah, sklical tudi avsiriski parlament. To da je teni p- tieb^e e, ker meseca jun ja poieče skupni proračun, pak bo za to potrebno, da se skl čejo deegrcije, da se bo mogel ust v i m potom abe dr. Geiisler, nadzornik tretje bolnišnice nemške vrjske, v p smu njegovi vdovi: „Vaš soprog je umrl kakor junak. Ko je že padlo vse moštvo njegove baterije, ji sam posluževal top. Potem se je boril se s samokresom, dokler ga ni sovražna kroglja zadela v sence. Rana je bila tako težka, da je moral na mestu izgubiti zavest. Pokopan je bil v navzočnosti nemških častnikov in z vojaškimi festmi, a nad njegovim grobom je neki katoliški duhovnik izrekel govor. Dovolite mi, da izrazim občudovanje, ki ga je vzbudila v meni hrabrost nasprotnika, ki se je do zidnega diha tako hrabro boril za svojo deželo. Naj Bog tolaži Vas in Vaše otroke lm Majhni moški so boljši vojaki. Londonski kraljevi zdravstveni zavod je pred kratkim razmotrival o vprašanju, kdo je bolj sposoben za vojaško službo: majhni ali veliki I udje. Referent, profesor duše-slovja Pemberg, je izvajal, da se povprečna moška vtl kost v posameznih deželnih de- mm iiiflUui t R. Dolčnc priobčuje v „Slov. trgovskem ves'niku" ta-Ie važen članek: Francoska je dandanes odločno prva vinorodna dežela v vsakem oziru. Nji sledi Nemčija in tej Ogrska, Francoska vina veljajo po celem svetu za najizbornejša, njim sledijo nemška in tem ogrska. Na Francoskem obstoja neka posebnost v vinskem „trgovstvu", ki obstoji v tem, da je skrbi je no za lažjo prodajo vino po takozvanih „maire du vin-. Istotako rajdemo francoskim popolnoma podobne posredovalce v vinski trgovini na Nemškem in na Ogrskem. Na Nemškem jih imenujemo „vin- ske komisiorarje" ali .vinske agente" in istotako na Ogrskem. Naloga francoskega „maire du vin4* — dobesedno prestavljeno bi se imenoval tak mož: vinski župan — in pa nemškega ali ogrskega vinskega ko-misionarja ali vinskega agenta je ena in ista, namreč posredovanje v vinski trgovini med pridelovalcem vina in pa med kupo-valcem, to je vinskim trgovcem ali gostilničarjem. Vinski senzal, ali po domače rečeno, nekak „vinski mešetar", je torej tak mož. No, \ inske mešetarje imamo končno tudi že pri nas po vinorodnih krajih ; toda kakšen razloček je med takim možem francoskim maire du vin in nemškim ali ogrskim vinskim agentom ali komisionarjem, razvideli bodo častiti bralci sami, ako jim naveden potrebne lastnosti poslednjih, katere lahko potem z onimi naših mešetaijev primešamo. V nadaljevanju posluževati se hočem pa le izraza: vinski komisionar. Francoski ali nemški ali cgrski vinski komisionar je predvsem popolnoma inteligenten človek, kije umnegi kletarstva do dobrega vešč, to je: v tem teoretično in praktično izvežban. Razpolagati mora tudi z gotovim denarnim rre-morenjem in biti mora osobito skrajno pošten, vsega zaupanja vreden v svojem poslovanju, ker sicer pač kmalu sam sebe pokoplje. Delokrog takega komisionarja je pa ta-le : Predvsem se mora v strokovnih časnikih kakor tak sam objaviti, ter svoje posredo-vanjo vinskim trgovcem in gostilničarjem ponudili. Po vsaki trgatvi mora v strokovnih časnikih objavljati, kaka vinska letina da je v njegovem kraju, to je, približno koliko in kakega vina da se je pridelalo, in po kaki ceni ga je dobiti. Z oklicem pred cerkvijo ali m kak dru^ način mora obvestiti tudi pridelovalce vina svojega okrežja, da je pripravljen v vinski kupčiji posredovati, to je kupce za vino iskati, ako se mu dotična poskušnja prinese in ako spozna vino za dobro ter zahtevane cene za vredne. Vse to m ra pa komisionar storiti proti gotovi, zna-biti po občinskem odboru določeni odškodnini za trud, ali kakor pravimo, proti gotovi proviziji. V slučaju potrebe lahko vinski komisionar kletarstva manj veščim pridelovalcem tudi v tem pomaga, da jim vino čisti, filtrira itd. Kako bistveno da se s posredovanjem takih komisionarjev vinska trgovina lahko pospeši in c lajša, leži pač na dlani. Recimo, od gotovega vinorodnega kraja jako oddaljeni domači vinski trgovec ali pa gostilničar potrebuje večjo množino vina. V do-tičnem vinskem kraju pa mu je popolnoma zanesljiv komisionar že znan. Namesto, da bi sam tja potoval s kakim navadnim nezanesljivim mešetarjem, po kleteh pridelovalcev vina stikal, sam za polnitev in odpeljavo kupljenega vina skrbel; kaj stori? Kupi si dopisnico in piše znanemu vinskemu komi-sionarju: ».Potrebujem toliko takega vina, prosim, pošljite mi poskušnje in zapišite nanje najnižjo ceno." Vinski komisionar stori to seveda takoj in jako rad, in ako kupcu vino ugaja, odpiše mu ta zopet le po dopisnici: „Vino št. x in njegova cena mi ugaja, v par dneh dobite potrebno posodo, napolnite in pošljite mi jo prej ko mogoče na postajo X.* In tako je vsa, mogoče tudi več tisoč kron znašajoča kupčija s potroškom 10 vinarjev sklenjena. Še posebno se pa vinska trgovina po vinskih komisionarjih takrat pospešuje, oziroma omogočuje, kadar morajo vinski trgovci in gostilničarji jako oddaljenih severnih krajev za njih obrt potrebna vina v južnih vinorodnih deželah iskati. In to se je v prošlih letih že ponovno zgodilo, kajti iz Moravske. Češke, da, še celo Nižjeavstrijske, te eminentno vinorodne dežele, so prišli vinski trgovci in gostilni, aiji po vino v našo Vipavo ter na Goriško. Vodo v Savo nositi, bi se reklo, ko bi še dalje navajal dokaze, ki naj bi dognali, da je tudi pri nas potrebno, da dobimo v vinorodnih krajih na Belokranjskem, Dolenjskem in v Vipavi zadostno število pravih vinskih komisijonarjev. ad Vinskih komisarjev. Kolikor je meni znano, imamo danes le enega samega v deželi, In ta je gospod Edvard Z v a n u t, posestnik na Ložicah, postaja Šent Vid pri Vipavi. Ta mož je dovršil svoj čas vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu s prav dobrim uspehom in Je sam posestnik vinogradov S posredovanjem vinske trgovine se ukvarja kot na Češkem, Mo-ravskem in Nižjeavstrijskem kaj dobro akreditirani vinski komisionar že več let. Žal, da velja tudi o njem stari rimski pregovor: „Nemo propheta in patria", kajti kakor domačin je v lastni domovini manj znan kakor pa v tujini. En sam tak posredovalec za celo našo, vendar odlično vinorodno deželo, je pa odločno premalo. Potrebovali bi na Belokranjskem vsaj tli, namreč v Črnomlju, Metliki In Semiču po enega, na ostalem Dolenjskem tudi vsaj toliko, in v Vipavski dolini pa še enega, in sicer v dolenjem delu. Da dobimo že skoro te činitelje, bi bilo sledeče potrebno. Pravi možje Belokranjske, ostale Dolenjske in Vipavske doline naj bi se na merodajnem mestu za to zavzeli, da se skliče prej ko mogoče v Novem mestu, kjer je državna vzorna klet, tečaj vinskih komisl narjev, in to pod vodstvom in osebnim poukom izbornega našega strokovnjaka gospoda Bohuslava Skalickega. Tak tečaj naj bi trajal približno en mesec, da bi se udeleženci bolj ko mogoče teoretično in praktično o vsem potrebnem izvežbali, med drugim tudi kolikor toliko v poslovni korespondenci ter knjigovodstvu. Po končanem tečaju naj bi se vršil izpit in vsakemu udeležencu dalo izpričevalo. Na podlagi ta^ih izpričeval naj bi se pa potem ustanovila mesta komisionarjev — koncesioniranih seveda — tam, kjer jih je treba. r■■BBEBHS> (InMIlHM Točna ura prodala | "* " " ~ ■ ii vaz. 3 a a o i najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v _ Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nicolo) « Velika izbera l verižic, zlatih, srebrnih, g kakor tudi stenskih ur m vsake vrste 1. t. d. Z Ustanovljena 1.1899. i sraese k ■ ■ s ——- ■ ■ ■ % Specijalist za sifilistične in kožne bolezni % Ima svoj arabuSatorij ♦ ♦ ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J Pnlazzo Dian:i) * Za cerkvijo Sv. An to a novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne ZDRAVNIK M. Dr. Karel Perničlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3,11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). B^g Dr. PETSCttNiUG TRST, m S. MTERiM ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecilallst za kožne in vodne (spolne) bnl- " ' <—i in 7—7Va Dimi „Edinost" u Trstu je izual in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno Dastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Stelan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Mistoričen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—- 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. u!. S9. FrnnčišKn As .20 i ■■ i ■——— m ilPlllnllj pj[i HIUAVfiC Altom zaloga vina na ProseKu sta 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem evojo najizbornejšo istrsko vino dema^ega pridelka iz Vrsara (Oraera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V« hektolitra naprej. . 11-57 TMT ei z ■ Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: L_______ Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »lnseratnernu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20 TKŠT, CORSO ST- 17 Specijalist za KGŽKE in SPOLNE ĐOLcZN ŠIBKOST in KERVOZNOST ra BOLEZNI v NOŠAH in SKLEPIH. Sprejema od 11 - t pop. In 3 - 6 zveter ob nedeljah od 10 - 1. UMiTfii mmm PLOMBIRANJE ' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERHAK U. TDSCHE8 SOM0MV- fVIAf KOMC. ZOBNI NUC 1K51 1MNIK INKA CASERMAs 13 SL nad. Nirodilnica in diniica JOSIP PETORiČ Trst: Centrala l tedatto 19, tel. 23-69 Pdinđflitt: Via Lazzaretto vecchlo 1132. lfia Apiari št. 4 in Via tSontorsiDO (Rujan) 2. - Zaloga na debelo V. Lazzaretto metla 32 Medicinalne in tehnične lekurije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz) i. t. d. UCUSblUC t-iX guspo, guuo e|n Gumi fi^ a Izključna zaloga gum, predmetov tovarno tJard Frerea. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. L>va-najs'erica K 1.80, 2.20 in 2.40. {Proti |»ožiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljat ve. i£L i ■ i ■ ggregMHaaai lE ES-jagaT^Efeaa i Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 ya •/• na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud in iih obrestuje po 4 'U1* Ve^jc stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Bcatal davek plačuje uvad sam. - Vlaga m lahko po eno krono. - oddaja domaČe nabiralnike (hranilne puSice). registrovana zadruga z omejenim poroštvom •] TRST - Plazza della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST: (v laslnl pala«) vhod po glavnih slopnjicah. j|| Poštno hranilnični račun lb004. TEG K FON žt. 952 Nna varnostno celico (Sbfe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem nučiuu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Bradnt mt: od 9 da 12 doptll in od 3 do 5 popali Izplačuje ss vsak delavnik ob cmdnih arah Imfiu^STT A A. sprejema od vsakega tudi č® ni ud sadruge, in jih obre- M II M večje zneske pc ao stoje po |3 |t govoru.Trge»cem ^ otvaija Čekovne račune z dnevnim obresto-^ vanjem. X Vlaga se lahko po eno krono. | Mtm-tombiitBi ntn 75.17!. TELEffl 1M4. j * ■•omejenim Jamstvom | ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadsfi. ♦ Posojila t ♦ daje na osebni kredit in na zastavu ♦ + proti plačilu po dogovoru. + ♦ —---o - Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 S ♦ * ♦ __ ♦ ♦ Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine dopoldne in od 3 do 5 popoldne. ♦ 1 I