Pismo našega cesarja Franca Jožefa otrokom
Ganljive so besedc,   ki jih je izpregovoril naš ča-stitljivi vladar mladini naše velike države: »Ako  se   ob  robu  groba v tako resnem času obračam   do   vas,   ljubljena   deca,   storim to iz vcč vzrokov.
Prvič ste bili vi vselej veselje in tolažba, da, velikokrat v težkih časih mojega dolgega življenja edina uteha in edina radost vašega cesarja in kralja. Če sem vas videl, me je zadel v senčnih dneh mo-jega zemeljskega bivanja zopet enkrat solnčni žarek. Vi ste, ljubi otroci, ki ste v srcu vašega kralja in cesarja najgloblje zapisani, vi ste cvetke moje dr-žave, dika mojih narodov, blagoslov njihove bodoč-nosti. Pa ne samo vašemu cesarju in kralju ste najljubši, še nekomu drugemu, pred katerim so celo najmočnejši tega sveta slabotne stvari — Bogu, na-šemu Gospodu —. V vaših očeh žari še luč neska-ljenc nedotžnosti, okoli vas je še raj in nebesa. Bog je vsemogočen. V njegovih rokah je usoda narodov. Njegovi volji se vse klanja, po njem se ravnajo zvezde in ljudje. Da bi ta vsemogočna roka božja čuvala in obvarovala Avstro-Ogrsko, da bi ji po-delila zmago nad številnimi sovražniki, da bi se po zmagi okrepila na božjo čast in proslavo, to je edino, kar po bolestipolnem življenju še želim. To je  bila  moja  želja,  ko sem tako mlad in poln nad
8
zasedel prestol svojih očetov. To bo tudi moja želja, ki bo morda kmalu splavala preko mojih umirajočih usten kot beseda zadnje ljubezni in skrbi za moje dežele, za moje narode. Bog vse vodi, in sicer tako, kakor njemu dopada. Mi ljudje ne zmoremo nič preko njega in brez njega. Ker ste vi, ljubi otroci, Bogu najbliže, vas prosi vaš cesar in kralj: Molite, da nas blagoslovi in da podeli milost naši zadevi. Bog uslišuje moiitev nedolžnih, ker jih Ijubi, ker v njih vidi svojo podobo. Zato ne prenehajte moliti s sklenjenimi rokami — vi mali in najmanjši. Če otroci države molijo za svojo domovino, vem, da naša zvezda srečno stoji. Potem ste deležni zmage in slave naše države. Vi ste izprosili blagoslov od zgoraj na naše zastave, na našo vojsko. Ljubi otroci, ne pozabite na državo, ki ji na zemlji pripadate; ne pozabite na svojega starega cesarja!«
Franc Jožef I.