Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	S
wk
Leto XVII. - Štev. 37 (862)
Gorica - četrtek, 9. sept. 1965 - Trst
Modernizacija Cerkve
Mnogi danes govorijo in pišejo o modernizaciji Cerkve. Posebno naglašajo modernizacijo Cerkve tisti, ki hočejo prispevati k dialogu s Cerkvijo. Razlikujejo leve in desne katoličane. Levi katoličani so tisti, ki hočejo Cerkev modernizirati, a desni katoličani so tisti, ki to modernizacijo ovirajo. Levi naj bi bili napredni katoličani, desni so konservativni.
Razvojna dialektika zahteva, da se Kristusovo delo mora nadaljevati do Kristusovega ponovnega prihoda. Kristusovo problematiko sveta je treba izpolniti v smislu razvojne dialektike. Moderen človek se mora v verskem pogledu prilagoditi današnjemu času. Sv. Pavel je postal Rimljan Rimljanom, Grk Grkom. Kratko povedano: Cerkev se mora modernizirati
V	skladu z modernim časom.
jtei
ir
ad^
$
KAKO NAJ SE CERKEV MODERNIZIRA
Mislimo seveda vedno na katoliško Cerkev. Kdor hoče govoriti in pisati o modernizaciji katoliške Cerkve, mora dobro In jasno poznati katoliško Cerkev. Katoliška Cerkev je božja ustanova. Ustanovil jo je Kristus, Sin božji. To ni delo človeških rok, ni stavba, ki jo je zgradil človek. To je božja stavba. Kristus je Cerkvi izročil svoj nauk, to je verske resnice. Te resnice so božje resnice. Imenujemo jih »dogme«. Pavel VI. je dne 11.8.1965
V	svojem govoru na splošni avdienci vernikov v Castelgandolfu jasno razložil, kako naj se Cerkev obnovi, modernizira. Določil ie točno kriterije, merila, po katerih se Cerkev lahko prilagodi današnjemu času. Kateri so ti kriteriji, ta merila?
Predvsem je papež naglasil, da v težnji *a obnovo Cerkve ne smemo spreminjati bistvenih resnic katoliške vere. Te resnice so večne, nadčasovne, in zato nedotakljive. To so resnice izven časa, pravi papež. Ni mogoče, da bi bil Kristus - Bog izročil svoji Cerkvi resnice, ki bi bile v raznih dobah bistveno različne, to je za eno dobo z vsebino v enem smislu, za drugo dobo v bistveno drugem smislu. Takšen Bog ne bi bil Bog. Bog je Resnica. Zato ni mogoče, da bi za katoličane veljale v določeni dobi neke verske resnice, a v drugi, recimo modemi dobi čisto druge, bistveno drugačne verske resnice. To je tako jasno, da ni treba dalje razlagati.
Danes pa nekateri krivo tolmačijo ljubezen Janeza XXIII., ki se je točno držal Avguštinovega načela: »Pobijajte zablode, ^ ljubite liste, ki so v zablodi (Occidite er-rores, diligite errantes)« Samo v tem smislu je treba tolmačiti njegovo ljubezen. Janez XXIII. ni nikdar odstopil niti za črkico od nespremenljivih verskih resnic, °d dogem, s katerimi stoji in pade katoliška Cerkev. Dogme, verske resnice so temelj cerkvene enotnosti.
Dogme so božje resnice, so tista bogata stvarnost Cerkve, ki je vedno aktualna, vedno sodobna, vedno času primerna. Božje verske resnice ne morejo biti spremenljive, da bi jih bilo treba vsako toliko Spreminjati. Saj bi to nasprotovalo božji Vsevednosti. Zato Cerkev ni nikdar stara, le vedno mlada in zna biti vedno vitalna, Polna življenjske sile.
Dva načina sta — pravi papež, — kako laj Cerkev ohrani svojo mladost, svojo vitalnost. Prvi način zastopajo tisti, ki ho-jj *ej0, da se Cerkev približa svetu. Ti pravijo, da mora Cerkev sprejeti jezik, običaje, mentaliteto, miselnost današnjega časa. Tako se bo Cerkev prilagodila današnji zgodovini. Kje je pa tu meja? Cerkev 1 8e lahko prilagodi današnjemu časo samo, je to prilagojenje v skladu z naravo Cerkve, z njenim poslanstvom. Naravo Cerkve in njeno poslanstvo pa določajo *avno dogme, verske resnice.
Drugi pa trdijo, da mora Cerkev sama v sebi iskati svojo vitalnost, svojo živ-'Jenjsko silo, in sicer v neizčrpnem bogastvu svoje resnice, svoje zgodovinske doslednosti, svojega duhovnega življenja.
Papež poudarja, da sta oba načina do-^fa, če se pametno dopolnjujeta.
Toda danes — nadaljuje papež — se žal
m1
itku >lo g- 1 naše jptf' iro'r| nili
no,
ra
o.
1965
a o\£
več
MO'
IlllilU1111
nekateri držijo samo prvega načina, pozabljajo pa na drugi način obnove. Zato je živo, vitalno samo to, kar je novo, samo to, kar je moderno. Zavračajo to, kar je bilo storjeno in mišljeno včeraj. Mislijo, da se morajo ločiti od tradicionalne teologije in discipline. Vse je zanje postalo problem, vprašanje. Treba je vse začeti znova, kakor da bi bilo potrebno šele danes začeti graditi Cerkev. Treba je znova predelati nauk Cerkve, in sicer brez ozira na razodetje in izročilo, toda tako, da se upošteva današnja stvarnost. »Današnja stvarnost«, to je tipičen izraz, ki ga uporabljajo moderni reformatorji Cerkve, če se tako vskladi krščanstvo z današnjo stvarnostjo, trdijo oni, bo nastalo novo mišljenje, nova duhovnost, nova morala, novo avtentično, pristno krščanstvo. Ti reformatorji mislijo, da so šele oni odkrili pristno krščanstvo, ki da popolnoma odgovarja duhu današnjega časa. Tako prihajajo ti novotarji do tega, da končno zanikajo bistvene, božje resnice krščanstva, dogme, in s tem rušijo temelje krščanstva.
KAKO PA PRI NAS?
Pri nas so začeli intelektualci, izobraženci razpravljati o tem, kako katolicizem približati duhu našega časa. Vsi hočejo prispevati k temu dialogu, k temu razgovoru med nasprotnimi svetovnimi nazori. Vsekakor je treba to zanimanje za verska vprašanja pohvaliti. Vendar to razpravljanje ne sme biti površno in ne sme n.1’enkrat zajeti splošno razne verske probleme, ki so res v zvezi, toda jih ni mogoče na ta način uspešno in jasno prikazati ter reševati. Treba se je omejiti na glavna vprašanja in o vsakem glavnem vprašanju posebej razpravljati. Seveda je potrebna za tako razpravljanje tudi teološka in filozofska izobrazba. Verska vprašanja niso literatura. Zato naj bi taka aktualna verska vprašanja, ki mučijo našo inteligenco, predvšem obravnavali naši teologi. Vsekakor pa je Pavel VI. v zgoraj navedenem govoru natanko določil, kako se lahko Cerkev vskladi z modernim časom. Naši intelektualci pa morajo imeti vedno pred očmi, da je vera svoboden pristanek, pod vplivom božje milosti, na razodetje, ki ga je Bog objavil. Trije so torej činitelji, ki so potrebni za verovanje: razum, svobodna volja in milost.
Za razumevanje katolicizma in njegovega možnega prilagojevanja današnjemu času je potrebna tudi milost, šele človek v milosti božji razume vso polnost krščanske resnice in spoznava smer, po kateri se katolicizem more vskladiti z duhom našega časa.	R.
Miroljubna Indija sega po orožju za ureditev spornih vprašanj
Še nam je v spominu iz bližnje preteklosti Nehrujeva nasilna o-svojitev nekdanje portugalske posesti Goe, ko smo se čudili temu nastopu, ki je bil v protislovju s toliko opevano »aktivno koeksistenco« prav s strani takratne Nehrujeve vlade. S tem nočemo seveda zagovarjati kakega kolonialnega principa, ampak le ugotavljati resnična dejstva. Sedaj smo zopet priča indijskemu oboroženemu vdoru na tuje ozemlje, tokrat na Pakistan, le da v še večjem in bolj zaskrbljujočem obsegu. Če je bil primer Goe osamljen slučaj zadnjega kolonialnega o-stanka na indijskem ozemlju (rdeča Kitajska pa še danes blagohotno tolerira portugalske in britanske kolonialiste v Macau oziroma v Hong Kongu ), zavzema sedanji spor s Pakistanom vse drugačno obliko. Ne bomo se spuščali v brezplodno diskusijo, čigavo naj bo v resnici sporno jabolko, t.j. Kašmir, ki že vsa povojna leta kali odnose med dvema velikima azijskima sosedoma. Danes lahko samo poudarimo dejstvo, da je miroljubna in vedno nevezana Indi-
ja neuradno začela vojaške akcije proti Pakistanu. Nehrujev naslednik Shastri se je torej lotil še vse tršega oreha od svojega predhodnika z uporabo sile, tiste sile, ki so jo indijski politiki ob vsaki priliki tako ostro obsojali, da so veljali za prave apostole in preroke miru. Dovolj, da se spomnimo samo na znane nastope svoječas-nega indijskega delegata pri OZN Krišne Menona, ki je s pravo zagrizenostjo nastopal proti kakršni koli vojaški akciji, zlasti če je prišla s strani zahodnih velesil...
Poglejmo pa sedaj nekoliko na potek zadnjih dogodkov. Vladi v Novem Delhiju in Rawalpindiju se medsebojno obtožujeta napada in dajeta duška svojim izpadom. Indija, ki je dejansko začela sedanji napad, je napovedala splošno mobilizacijo in premier Shastri je označil sedanje vojne operacije kot »vojno na vseh področjih«, medtem ko pakistanski predsednik Ayub Kan govori o dejanski vojni, čeprav brez napovedi. Indijske čete so zasedle mesto Lahore, čeprav si pakistanski oddelki prizadevajo, da bi ohranili svo-
Načelo samoodločbe v današnjem času
Na svetu zna brati 1200 milijonov ljudi
Tri četrtine človeštva uporablja za sporazumevanje samo dvanajst jezikov: To so glede na razširjenost: kitajski (25%), angleški (11%), ruski (8,3%), hindu (6,25 odstotkov), španski (6,25%), nemški (3,75 odstotkov), japonski (3,75%), bengalski (3%), arabski (2,7%), francoski (2,7%), portugalski (2,5%) in italijanski (2,1%).
Če pa izrazimo v odstotkih bravsko občinstvo za vsakega izmed teh jezikov, so podatki čisto drugačni. Osem jezikov namreč čisto zadostuje za sporazumevanje treh četrtin človeštva. Vrstni red razširjenosti pa je takšen: angleški (18,1%), kitajski (16,9%), ruski (15,9%), španski (6,2%), nemški (5%), japonski (5%), francoski (3,8%) in italijanski (2,4%).
Bralsko občinstvo vsega sveta, pri čemer so mišljeni ljudje, ki znajo brati brez tuje pomoči, cenijo na 1,2 milijarde. Na vsakih osem bralcev pridejo trije A-zijci in trije Evropejci. Pri tem je treba upoštevati, da je Azijcev trikrat več kot Evropejcev. V azijskih deželah sta dve tretjini izdanih del v evropskih jezikih, a manj kot ena četrtina v jezikih azijskih narodov.
V	Afriki ima literatura v arabščini sedem milijonov potencialnih bralcev, v angleščini pa 10 milijonov.
Kako je danes z načelom o samoodločbi?
Vse velike države ga še zmeraj spoštujejo, pri svoji politiki se pa ravnajo po svojih interesih in ne po načelu.
Po vojni je nastalo v Afriki celo krdelo novih narodov in držav. Rodile so se v znamenju načela o samodločbi, toda samo v znamenju. V resnici so bile merodajne druge okoliščine. Boj proti kolonialnemu sistemu st je raznesel po vsem svetu. Kar je bilo v Aziji kolonij, so dobile samostojnost, kolikor je že prej niso imele. V Afriki se je ta proces odvijal kot na gledališkem odru. Evropske države so pretvarjale svoje kolonije v samostojne države in v duhu načela o samoodločbi pritiskale na prebivalstva pečat neodvisnosti narodov.
Pri tem pa ni mogel niti največji optimist trditi, da obstajajo v novih državah res narodi. V vsaki novi državi se je znašla mešanica plemen, ki so že prej kolonialne države lahko privoščile svoje vlade in svoje prestolnice, ki so jih pa domačini včasih priznali, včasih pa tudi ne.
Da je proces potekal tako gladko, sta govorila dva razloga za to: odnosi med kolonialnimi in matičnimi državami so bili smatrani kot notranja zadeva matične države ; nihče si ni lastil pravice, da bi odločal ali svetoval, kako naj se znebijo svojih kolonij. Zanje je bil posel najlažji, ako proglasijo vsako kolonijo za samostojno državo.
Anglija je sicer napravila par poskusov, da bi kolonije najprej združila v federacije, pa se ji poskusi niso posrečili. Na drugi strani pa nobena velika država sama zase ni bila zainteresirana na usodi osvobojenih kolonij. Na tem problemu sta bila zainteresirana samo oba bloka držav, to je Amerika in Rusija. Šele zadnje čase
se je vmešala v afriško politiko tudi rdeča Kitajska. Amerika in Rusija sta vsaka po svoje skušali priti do vpliva v novih državah, ki sta jih smatrali za politično stvarnost. Ni jima več treba spraševati, v imenu katerega načela so se nove države rodile.
Čeprav je načelo o samoodločbi igralo deklarativno vlogo in ni nič vplivalo na namen in pomen novih držav, je vendarle v praksi pokazalo tudi na negativne strani. Nove države se niso znašle ne v domači, ne v mednarodni politiki. Že ob rojstvu so prenapele v domači politiki svoje sile in sposobnosti v slepi veri, da jim bo ves svet pomagal tako in toliko, kot si želijo. V mednarodni politiki so pa začele igrati na nevtralne strune, kar ne bi bilo napačno. Nerodno pa je bilo, da so svojo nevtralnost pojmovale na svoj način. V besedah so bile nevtralne na vse strani. V dejanjih so bile njihove simpatije praviloma vedno samo na eni strani. To jih je odtujilo državam, kjer vlada svobodna demokracija, tudi Ameriki, ki je doživela še razočaranje v Združenih narodih, kar je močno ohladilo ameriško gorečnost za to mednarodno organizacijo.
RAZBITJE VELIKIH DRŽAV NI ZAŽELENO
Iz vsega tega pa sledi, da velike države, ki bodo zmeraj odločale ali soodločale o usodi malih narodov in držav, gledajo z mešanimi občutki na samoodločbo, ji ne pripisujejo več »prirojene« pravice in vežejo nanjo celo vrsto pogojev. Seveda tega ne povedo naravnost. Odgovor, ki so ga na primer lani dobili nekateri hrvat-ski emigrantski politiki od državnega tajništva, na vse to dosti jasno namiguje. Naravnost pa tega diplomacija noče povedati, ker si noče nakopati na glavo nepotrebnih prepirov in ustvarjati nepo-(nadaljevanje na 2. strani)
je položaje. Sledila so bombardiranja raznih mest in važnih postojank. Indijski obrambni minister je v parlamentu opravičil vojaški nastop s potrebo po predhodnem zatrtju kakršnega koli pakistanskega vpada v deželo Punjab. Po drugi strani je res, da so posamezni pakistanski oddelki že prejšnje mesece vdirali na indijsko ozemlje.
ODMEVI V SVETU
Naj bo že kakor hoče, zadnji indijski nastop ne more uživati odobravanja svetovne javnosti. Vsi odgovorni politični krogi so poudarili nujnost takojšnjega prenehanja sovražnosti. Glavni tajnik OZN U Thant je že ponudil svoje mirovno posredovanje, kanadski ministrski predsednik je tudi pripravljen sprejeti vlogo posrednika. Pakistanski veleposlanik v Parizu je izročil generalu De Gaullu pismo predsednika Ayuba, v katerem ga ta naproša za posredovalno vlogo. Kitajski podpredsednik Čen Yi pa je s svoje strani izrekel popolno podporo Pakistanu v boju proti indijski tiraniji. Izgleda, da Kitajcev nič ne moti, če je Pakistan član zahodne obrambne pogodbe za južno Azijo proti komunizmu...
Kdo ima od tega resnega spora korist? Nihče. Ne Indija ne Pakistan v prvi vrsti, kajti s silo ne bosta rešila vprašanja spornega ozemlja. Prav gotovo se tega vojnega nastopa tudi ne veselita vladi v Washingtonu in v Moskvi, saj sta poleg ostalega obe vojaško podpirali ena Pakistan, druga Indijo in ne bi radi zavoljo tega sami prišli v kak neljub spor. Edina, ki se morda tega veseli, je komunistična Kitajska, ki sedaj ribari v kalnem s tem, da na vse pretege podpira pakistanske zahteve proti nevtralni sosedi Indiji. S tem v zvezi pravilno piše pariški »Le Fi-garo«, ki govori o primeru kitajsko sovjetske tekme v Aziji. Ta list zelo točno ocenjuje sedanji položaj v tem delu južne Azije, ko pravi, da Kitajska podpira Pakistan, Rusija pa Indijo, a na žalost ne indijsko ne pakistansko ljudstvo, zaslepljeno od medsebojnega sovraštva, tega ne vidi.
Zaključek razgovorov Tito - Nasser
V	zaključnem poročilu o razgovorih med Titom in Nasserjem, je predvsem izražena želja po takojšnji poravnavi spora med Indijo in Pakistanom. Poslanico v tem smislu je izročil jugoslovanski zunanji minister Nikežič veleposlanikoma Indije in Pakistana v Beogradu. Poleg tega se oba predsednika zavzemata za čimprejšnje prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama in izražata željo po takojšnji uveljavitvi sklepov ženevskih sporazumov iz leta 1954.
Izrael napada Jordanijo
Izraelski vojaki so prejšnje dni vdrli na jordansko ozemlje in uničili nekaj industrijskih naprav v okolici Kalkylie. Pri tem je en jordanski civilist izgubil življenje. S tem v zvezi v političnih krogih pripominjajo, da je tudi sedanji izraelski ministrski predsednik Levi Eshkol prav tako nepopustljiv kakor njegov prednik Ben Gurion, ko je treba braniti obmejno področje. Poveljstvo izraelske vojske pa pripominja, da noče prizadeti izgub civilnemu prebivavstvu ter spominja na razne teroristične akcije s strani Jordancev v prvem letošnjem polletju. Tudi po zadnjem incidentu so se na kraj spopada podali predstavniki OZN ter spet vzpostavili premirje.
r^-rTOTiii!nii>nwiiMir iri an!MT~ti in ni n—
Posamezna številka L 50
UMRL	JE	MIS
ZDRAVNIK	SC
V svoji bolnišnici gobavcev v Lamba-rene v afriški republiki Gabon je dne 4. septembra umrl največji misijonski zdravnik sedanje dobe dr. Albert Schweitzer. Njegova smrt je vzbudila splošno žalovanje ne samo med gobavci, katerim je posvetil skoraj vse življenje, temveč med vsemi Afričani in vsem kulturnim svetom. Ko je ležal na mrtvaškem odru v svoji revni sobi, so se od njega poslovile nepregledne množice ljudi. Najprej njegovi ljubljenci - gobavci, nato vrste črnskih plemen iz vse dežele, predstavniki republike, belci, misijonarji in misijonarke. Prišla je skupina črncev z veliko košaro bujnega cvetja, ki so ga še pred zoro natrgali v pragozdovih.
Crna Afrika objokuje svojega največjega dobrotnika, ki je prišel med njeno prebi-vavstvo leta 1913, ko mu je bilo 38 let. Leto prej se je poročil z mlado Heleno Bresslav, hčerko strasburškega zgodovinarja. Zena mu je sledila v Afriko, kjer se mu je rodila edina hčerka Rhena, ki je po smrti matere ostala pri očeto do zadnjega diha.
Nepregledno je delo ljubezni in žrtev, znanosti, pisateljevanja, glasbe umrlega dr. Schweitzerja, ki mu je leta 1953 pridobilo zasluženo priznanje Nobelove nagrade za mir.
Z zaslužkom svojih koncertov, konferenc in knjig, ki jih je izdal, se je leta 1913 z mlado ženo ukrcal na ladjo, ki ga je pripeljala v Gabon. S seboj je imel 70 zabojev zdravil in 2000 zlatih mark.
Njegovo prvo bivališče je bila osemmetrska ladja pokrita z vejevjem. S pomočjo nekega afriškega bolničarja in svoje žene je tu začel svoje prvo zdravniško delovanje med črnci. Med prvo svetovno vojno je moral to delovanje prekiniti in se z ženo vrniti v Evropo.
Po končani vojni se je vrnil v Lamba-rene in leta 1926 postavil sredi pragozda veliko bolnišnico, ki je lahko sprejela do 200 gobavcev. Dr. Schtveitzer je od tedaj le redko zapustil bolnišnico. Vse do svojega 91. leta starosti je ostal na svoji postojanki usmiljenega Samarijana in lečil rane bednim sinovom črne Afrike. Hvaležnost in občudovanje, ki ju je zato žel, nista bili majhni. Danes ga objokuje ves svet.
Pokopali so ga v nedeljo, 5. septembra na bregu reke Ogowe, kjer počiva njegova žena Helena.
Akoravno je bil Albert Schweitzer protestant, se danes njegovemu spominu klanja tudi ves katoliški svet. Ljubil je Kristusa v bednih in zapuščenih, zato mu bo tudi On obilno plačilo v nebesih.
življenja
37 socialni teden italijanskih katoličanov
Na praznik rojstva Marije Device dne 8. septembra se je v Vidmu začel 37. socialni teden italijanskih katoličanov. Socialni tedni so znana pobuda, ki je v navadi pri skoro vseh narodih zlasti v za-padni Evropi. Njih namen je študirati socialni nauk Cerkve in z njim seznaniti širše množice ter na ta način pospeševati uveljavitev socialnega nauka Cerkve tudi v javnem in političnem življenju.
Portugalski evangeličani so prežeti ekumenskega duha
Narodna sinoda prezbiterijanske evangeljske Cerkve na Portugalskem je nedavno izjavila, da je prezbiterijanska Cerkev na Portugalskem zelo dovzetna za ekumenski duh, ki preveva drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. Pripravljena je v vsej preprostosti prispevati k razgovoru s katoliško Cerkvijo v tej deželi v upanju na tisto edinost v Kristusu, ki se lahko uresniči samo, kadar bo to hotel Gospod.
Številke govorijo
Število indijskih katoličanov se je v zadnjih dveh letih povečalo za nad ‘200.000 oseb. Podatke najdemo v zadnji izdaji Katoliškega direktorija za Indijo. Iz tam navedenih podatkov sledi, da je v Indiji sedaj 6 in pol milijona katoličanov, 7.700 svetnih in redovnih duhovnikov, od katerih je 1700 indijskih. V deželi deluje 60 katoliških univerz in univerzitetnih kolegijev, 900 višjih srednjih šol, 1200 zavodov za srednješolsko izobrazbo in skoraj 4900 ljudskih šol. Posebno razvito je žensko redovniško življenje. Od 23.600 redovnic, ki delujejo po vseh delih Indije, je nad 21.500 Indijk.
Vabimo na skupni marijanski shod na0pčinahvnedeljo12.septembra
Vodi mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik
Največji Marijin praznik na Primorskem je pred vrati. Pišemo zadnje vabilo vsem rojakom dobre volje: Pridite, ne bo vam žal, kakor vam ni bilo žal nikoli, niti ono leto, ko smo imeli procesijo v dežju. Tudi letos obhajamo shod ob vsakem vremenu in ga v nobenem primeru ne prenašamo, kratko zato, da se ne moti red in načrti v drugih župnijah. Če bo deževno, pridite v dežnih plaščih, če bo sončno — kakor si vsi želimo — pridite v svetlih oblekah, saj je za veliki praznik Matere božje tako najbolj primerno. Shod na Opčinah naj ima vedno pečat slovesnosti in lepega skupnega nastopa! Dekleta in žene, prinesite lepe cvetlične šopke kakor je navada v Fatimi!
Spored shoda: ob 3.30 rožni venec v cerkvi, sledi slovesna marijanska procesija, nato škofova sv. maša z govorom na Brdini, zaključek in darovanje v cerkvi za stroške skupnega shoda.
Ker ima naš tržaški g. nadškof istočasno veliko koncelebracijo za koncil v tržaški stolnici, smo po njegovem priporočilu povabili mariborskega g. škofa dr. Držečnika. Kot Slomškov naslednik na mariborskem škofijskem sedežu nam bo govoril o Slomškovem češčenju Matere božje. Mariborskega g. škofa vsi primorski Slovenci tudi po našem listu iskreno pozdravljamo. Zelo smo veseli, da bo to nedeljo z nami, veseli zlasti zato, ker nas
bo učil Marijo častiti po Slomškovem zgledu!
Dragi rojaki! To nedeljo popoldne romarsko palico v roke in veselo na pot! Da, tudi peš, če je seveda mogoče, sicer pa vozil ne manjka, da, celo toliko jih je, da želimo tudi tukaj šoferje opozoriti na previdnost in pazljivost. Ko bo udarila ura 3.30, bodimo vsi pred opensko cerkvijo in na dano znamenje hitro in mirno v vrste za križem kakor smo že toliko let vajeni. Naš shod bodi vsako leto lepši, bolj urejen! Naj se vidi, da nam red ugaja in da čutimo potrebo po neki meri discipline. Ko bodo openski fantje prinesli na cerkveni prag Marijin kip v spremstvu, tedaj se začne dveuma proslava našega shoda, tedaj je konec vsake nepotrebne glasne besede, tedaj naj se iz središča našega Krasa razliva čez vse naše kraje in družine božji blagoslov — po Marijini pomoči!
Mladina, možje in žene! Mogočni marijanski shod 1965 bodi za vse nas po Slomškovi priprošnji dan skupne zahvale in prošnje!
Na svidenje vsem pred Marijinim oltarjem!
Radijska oddaja »Vera in naš čas« ob 12.15 bo to nedeljo posvečena našemu skupnemu shodu. Vabimo, poslušajte!
Žene za en teden v samostanu
Benediktinska opatija sv. Gertrude v Tetenweisu na Bavarskem sprejema katoliške žene, ki bi želele za en teden živeti skupno z ostalimi redovnicami redovno življenje. Podobna ustanova za moške, ki je dosegla velik uspeh, je v Niede-ralteichu že tri leta.
Smrt vedno nasmejane redovnice
V Parizu je umrla v starosti 85 let redovnica Rosarina, ki je 60 let preživela med zapornicami ženske jetnišnice v Parizu. Država jo je za njeno zvesto službo odlikovala z Velikim križem častne legije. Policijski vestnik, ki je objavil njeno smrt, je dodal, da je bila pokojna sestra znana zaradi svojega nasmeha, ki ji ni nikdar zginil z obraza.
Zborovanje potrošnikov v Vidmu
Pretekli četrtek je bilo na sedežu deželnega odbora za zvezo potrošniških zadrug naše dežele v Vidmu zborovanje zastopnikov številnih potrošniških zadrug. Predstavnik deželnega odbora Silvino Po-letto je podal poročilo o delovanju odbora ter načrt za nadaljnje delo. Poudaril je zlasti problem zadružništva ter potrebno pomoč deželne vlade za njegov nadaljnji razvoj. Prikazal je primer drugih avtonomnih dežel, zlasti Sardinije, ki je že pokazala dobre uspehe. Razpravljali so nadalje o podražitvi raznih živilskih potrebščin in nujni reorganizaciji prodajnega sistema v zadružništvu zaradi konkurence monopolskih prodajnih obratov, ki so se razvili tudi v Gorici
m
Spomin na marijanski shod 1962
milil .
Proslava bazoviških žrtev
Slovenska skupnost v Trstu jt v nedeljo dopoldne slovesno proslavila bazoviške žrtve Valenčiča, Marušiča, Miloša in Bidovca, katere je izredno sodišče za zaščito države pred 35 leti obsodilo na smrt. Ob 10.30 je bila v bazoviški cerkvi maša za-dušnica z govorom o pomenu žrtev za uresničenje mirnega sožitja med narodi. Ob 11.30 pa je bila pred spomenikom na strelišču javna proslava z govori in recitacijami. Slednje sta občuteno izvajala Saša Rudolf in Nora Jankovič. Priložnostni
NEURjE NAD ITALI|0
Mala semenišča za vse študente
škof iz Avguste v Nemčiji msgr. Jožef Stimpfle je odredil, naj odpro vrata malih semenišč tudi mladini, ki se ne javi izrecno, da se bo v bodoče posvetila študiju teologije. Sklep je sprejel v namenu, da bi tako okrepil vpliv katoliškega laištva, ki naj ima trdno krščansko izobrazbo.
Dva lesena kipa odkrita v Nemčiji
V Hamburgu v Nemčiji so odkrili dva lesena kipa, ki sta pripadala kaki cerkvi v naši deželi. Gre za kip Matere božje in za kip sv. Janeza Evangelista. Visoka sta 60 centimetrov in izhajata iz 16. stoletja. Verjetno sta kipa krasila oltar, na katerem je bil upodobljen Kristus na križu in ju je kdo zanesel v Nemčijo. Oblasti iščejo pravega lastnika obeh kipov.
Verouk po pošti
2.000 katoliških otrok, ki žive v osamljenih naseljih v Veliki Britaniji, prejme verski pouk z dopisovanjem. Gibanje ka-tehistov Naše Gospe, ki ima 500 članov, skrbi za redno tedensko veroučno lekcijo po pošti za vseh 2.000 otrok, ki zaradi oddaljenosti ne morejo obiskovati šole ne katoliške cerkve.
Pretekli teden smo doživljali dneve tesnobe in negotovosti spričo težkih novic, ki so prihajale s severa in juga Italije, pa še iz sosednje Jugoslavije in Avstrije. Neurje si je izbralo velike predele teh treh dežel, da je dovršilo v njih svoje uničevalno delo. Navadno mil in sončen september je že takoj v začetku pokazal čisto drugačno lice. V sredo, 1. septembra so zadivjale nevihte nad Toskano in prekinile cestni in železniški promet med Livornom in Piso; v četrtek so si izbrale Rim in njegovo okolico, Cesto sonca, nato severno Italijo in našo deželo, zlasti Furlanijo vzdolž Tilmenta. O silnih nevihtah so nato poročali iz Sicilije in istočasno iz Istre, Slovenije in Avstrije, šele v soboto, 4. septembra se je vreme zboljšalo, posijalo je sonce in vode so začele upadati.
Strahovita je bilanca teh poplav: zahtevale so nad 60 smrtnih žrtev, mnogo ranjenih, porušile so nešteto hiš, preplavile polja in uničile ves pridelek, poškodovale ceste in železniške proge, uničile na stotine avtomobilov.
Silno je trpela okolica Rima in poplave reke Tibere so že grozile mestu samemu. Začelo je primanjkovati pitne vode; na srečo se je položaj zboljšal in preprečil najhujše. Sv. oče Pavel VI. je obiskal prizadete kraje rimskega predmestja in ponesel besede tolažbe prizadetemu prebi-
vavstvu.
Nič boljši ni bil položaj v spodnji Furlaniji, zlasti v Latisani, ki so jo morali izprazniti. Železniški promet so usmerili preko Vidma in Gorice. Ker je bila tudi Kanalska dolina prizadeta, so železniški promet med Vidmom in Beljakom preusmerili čez Novo Gorico in Jesenice.
V Istri je voda preplavila 5.000 hektarjev plodne zemlje in vdrla v raški rudnik, da so morali vse delo ustaviti. Istrski vodovod je bil pod vodo, tako da so mnogi kraji, zlasti Pulj bili v petek brez vode in so morali izkoristiti le rezerve.
V Sloveniji so grozile poplave vzdolž Drave, Mure, Save, Sore in Ljubljanice. V Mariboru so bili v pripravnem stanju in na tisoče pripadnikov vojske in gasivcev je utrjevalo nasip na levem bregu Drave
Drava je v bližini Celovca podrla most in zahtevala dve človeški žrtvi. V trenutku nesreče je bilo na mostu okrog sto oseb, ki so se razen dveh vse rešile s plavanjem.
Iz Švice poročajo o snežnih zametih, plazovih in usadih. Na mnogih krajih je cestni in železniški promet prekinjen.
Izreden mraz je zajel Španijo in v Piri-nejih je zapadel prvi sneg. Tudi iz Belgije in Holandske poročajo o silnih deževjih, ki že od srede avgusta dalje povzročajo škodo in onemogočajo vsako delo.
Papež pojde v Ameriko
Iz Vatikana je prišla vest, da pojde sv. oče Pavel VI. v Ameriko, da obišče Organizacijo združenih narodov (OZN). Tam bo dne 4. oktobra dopoldne govoril, popoldne pa bo v eni izmed newyorških cerkva imel molitveno uro za mir.
Več
‘Han
Načelo samoodločbe v današnjem času
(nadaljevanje s 1. strani)
trebno razburjenje v vrstah politikov malih narodov.
Opozoriti pa moramo še na pojav, ki je dosti jasen: velike države niso za razbijanje sedanjih državnih tvorb. Primer s Katango to nazorno dokazuje. Se pač bojijo zapletov, ki o njih ne vedo, kako bi jih bilo mogoče razplesti. Zaskrbljeni mislijo na primer na razpad Indije. Kaj vse se lahko v tem primeru zgodi na prostoru med Afriko, južno Azijo in Avstralijo? Vsako razbitje držav pomeni zanje kopo novih malih držav. So pa že do grla site dosedanjih.
V Evropi bi nekateri radi razbili Češkoslovaško in Jugoslavijo. V Češkoslovaški ne bi odcepitev Slovaške rodila mednarodnih skrbi, oživila bi samo apetite slovaških sosedov, ki so pa vsi skupaj le male države.
Čisto drugo poglavje pa bi bil razpad Jugoslavije. Ne bi oživil samo apetitov sosedov sedanje Jugoslavije, obnovil bi tudi trenja med Nemci in Italijani, ki imajo v severni Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, vsak svoje interese in cilje. Kdo more jamčiti, da ne bi ti interesi zopet zmagali nad idejo samoodločbe kot so leta 1915 v Londonskem paktu, po letu 1945 pa v teritorialnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo?
Kako trmoglavo se taki interesi zagrizejo v svoj obstoj, vidimo v sedanji politiki zahodne Nemčije in Italije. Bonnska vlada noče priti na dan z besedo, kaj misli o znanem monakovskem paktu iz Hitlerjeve dobe, rimski parlament pa tudi ne, kaj misli o političnih sporazumih med italijansko in jugoslovansko vlado. To so znamenja, ki jih nihče ne sme prezreti.
V £
Via
'doin
n«ri 'k f
Hi, kru. '■‘■(iln Ro, K J Pi 'Sak ko t la r, ?evc $tro lo $
fev,
tast
Poli) '*gh
'dvor
Zla,
ifceg,
UllO
iri
'Ufa/
ev(
5
*!<
h.
Sa
%r
Ha * in
He
"i tu str,
Ha
sniči-,
h n,
Ho
'Plan
*ia
'Vem
Kol
N*,
" Pi
'e
da
Zb0r
TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE BRANIJO PREDVSEM SVOJE INTERESE
T° t ltd os ‘h p
govor je imel Drago Štoka, ki je razvil in nakazal ideale, za katere so padli štirje bazoviški junaki in za njimi potem še tisoči slovenskih fantov in mož, ki so se kot eden dvignili in zapustili svoje starše, žene in dekleta ter šli v gozdove in hribe. Z upornim ponosom so zgrabili za orožje, da preženejo sovražnika, ki jih ni hotel samo zasužnjiti, temveč naravnost likvidirati. Na Primorskem je zažarela iskra in tisočeri so šli v boj in tisočeri so padali po gozdovih, poljih, grapah in gorah. Padali so za slovenstvo, za svoj narod in ne za to ali ono ideologijo, za to ali ono stranko. Zato je vsaka instrumentalizacija slovenskega partizanstva in odporništva v strankarske namene poniževalna in nezgodovinska. V bojih so padali ljudje raznič-nih slojev in političnih prepričanj, ki se niso vprašali, za katero stranko ali ideologijo gre, ampak so vedeli le, da gredo branit obstoj in svobodo svojega naroda.
V tem smislu so nam bazoviške žrtve zgled in opomin, da ne smemo biti omahljivci, plašljivci ali koristolovci ler da odklanjamo nasilno potujčevanje in raznarodovalno asimilacijo in na ta način utrjujemo v sebi vero v edinost in skupnost vseh zamejskih Slovencev. Valenčič, Miloš, Marušič in Bidovec nam tudi naročajo, da je treba odpraviti narodnostno mržnjo, kajti bili so med prvimi v Evropi, ki so darovali svojo kri za odpravo vsakršne diktature, za prijateljstvo med narodi. Narodne manjšine lahko odločilno pripomorejo do prijateljskega združevanja med narodi, če se z njimi ravna v demokratičnem in krščanskem duhu brez vsakršnih diskriminacij.
Ob zaključku je spregovoril še dr. Sfiligoj iz Gorice, eden izmed preživelih obsojencev z drugega procesa, ki je orisal lik žrtev po osebnih spominih in stikih z njimi. Spomini na ona strašna leta in dogodke so do solz ganili govornika, ki je poudaril, naj mladi rod ve za to bridko poglavje naše zgodovine in naj dela na to, de se lake tragedije ne bi več ponovile.
ZDA še zmeraj simpatizirajo z načelom o samoodločbi, vendar opažamo zadnjih 20 let nekaj premikov v njihovem stališču. Dočim je takoj po drugi svetovni vojni prevladala politika zadrževanja komunizma, kjer koli so komunisti poskušali, da narode oropajo njihove pravice do svobode in neodvisnosti, je sedaj postala Amerika izbirčna. Kjer vidi, da je tveganje preveliko, koristi za ameriške interese pa v nobenem pravem razmerju s tveganjem, se odloči za politiko razočaranja in protestiranja kot npr. v primeru s Tibetom-
Kjer pa misli, da so prizadeti njeni življenjski interesi, kot npr. v Južnem Vietnamu, tvega poleg političnih in gospodarskih sredstev tudi rabo sile. Pri tem pa veže svojo pomoč ogrožanemu narodu še na pogoje. V Južnem Vietnamu je ameriški pogoj, da naj bo nevtralnost osnova vietnamske zunanje politike. Dejansko to pomeni omejitev svobodne samoodločbe, toda to zahtevajo ameriški življenjski interesi. Tako vsaj razumemo politiko sedanje ameriške administracije.
H* H*
Za politično emigracijo iz Jugoslavije tale analiza sproži vprašanje, v katero kategorijo spada Jugoslavija : ali v kategorijo Vietnama ali v kategorijo Tibeta? Pa recimo še bolj na široko: ali ne b* ameriški življenjski interesi zahtevali od narodov Jugoslavije neke omejitve svobodne samoodločbe, morda drugačne omejitve kot so v veljavi v Južnem Vietnamu, vendarle omejitve. Snovi je dostj za razmišljanje. Premišljevanje bJ bilo neprijetno in bi verjetno vOj dilo do zaključkov, ki bi bolejl marsikje in marsikoga. Toda tud1 tako resno razmišljanje bi bibj boljše kot pa slepa zaverovano^1 v ideal o samoodločbi kot tak. ^ IVAN AVSENE*
'Is,
V>a
sProi
'III.
'■“to
H0i
hoi
f.’
' le *se /S zr
0kov kje. Hn ’°dn *sk(
6|iiiiiii
k
h:
■ako 'j š,
*je
'one
lači
IlO
V<
kič.
*
'hiti
v
bjm
‘to
lanj
k
'ili
l
1
n
»a:
se
%
er
A
K.
Polifonija vedno sodobna ^fj ||[|j[|[i| SLOVESNOST 11 PESKI VerskenayadeDašihljudi
1 1
i ) i i
i
- to
Arezzo, konec avgusta dni zaporedoma se med starimi
l,Uimi areškega mesta, od gotskih obo-111 katedrale do romanskih pročelij S. ltia della Pieve in sv. Frančiška, mimo Povitih fresk Pier della Francesca ter Darijevih lož in Marcillatovih oken raz-'M posebno mistično razpoloženje. Skladom liko\me umetnosti se namreč družijo še vrhunci renesančne glasbe, kalne polifonije. Tako se od Palestrine Rolanda Lassa, Gallusa in Montever-K Josquina in Victoria razlegajo čudo-'e prepletajoče se note motetov in ma-!8ulov in s tem dopolnjujejo naravno *0 tega toskanskega mesta, tako boga-na vseh umetnostih.
in pevke, ki v tem času posebno %> poživijo Arezzo, se kmalu porazgu-spet po svojih poteh, a tu ostane ^no živ spomin na pomembno prire-,£v. ki se je letos že trinajstič vršita W menihu Guidu Areškemu. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Polifoniji ter v ostalih zvrsteh zborov-e glasbe, umetni in narodni pesmi, ima Tonino svoj poseben pomen. Pri tem tiasti poudaril skupni imenovalec a-^eg a tekmovanja, polifonsko glasbo. ^o ta glasba, bodisi vokalna ali instru-
irite »Katoliški glas,,
Cntalna, lahko postavlja svoje specifične !eve tako skladateljem kakor izvajav-l- Svoj višek je dosegla vokalna polica v XVI. stoletju z renesančnimi ‘,stri od Flamske do Češke, kateri obtožujejo polifonijo, da je pre-intelektualna. Res zahteva večje in 'je koncentracije ter se ne more opi-
S *
1 na golo inspiracijo, kajti arhitekton-
Zgradba polifonskih skladb ima svo-strogo logiko. A vseeno ne moremo tekati velikim mojstrom kontrapunkta ličnega navdiha, kajti brez tega bi bila ^ muzika le suhoparno zaporedje not. Udobni skladatelj n muzikolog Aaron W<Old n. pr. zatrjuje, da je prav polica ustvarila najlepšo glasbo. Ali si femo predstavljati Bacha, Hdndela, ff|j|ibaldija, Vivaldija brez polifonske Gotovo je mnogo laže ustvariti Melodijo štirih ali več glasov kakor ^ati vsakemu izmed štirih glasov korovski skladbi samostojno melodijo >^0dvisno vlogo.
0 Pa v bistvu zahteva polifonska u-lt*ost. Tudi če poslušavec ne bo dojel
glasov naenkrat, bo v tej glasbi od-® vedno nekaj novega. Ni tudi nič no-’a> da so prav skladatelji XX. stoletja a poživili zanimanje za polifonijo (v iprotju z glasbo XIX. stol.) in v formal-oziru sledili idealom skladateljev jH. stoletja).
«o ima prireditev, ki hoče danes o-
■	Kotiti na zborovskem področju staro godemo polifonsko glasbo, svoj tem ® pomen in zasluži vse priznanje. In
1 le prav festival v Arezzu.
t
Se to potrjujejo tudi merodajne izjavnih članov žirije XIII. poiifonskega
1,10Vanja ter vplivnih mednarodnih °kovnjakov na področju polifonske
[fL
e- Tako je angleški muzik William S. '^Hn Williams, ki e več let vodil medeni pevski festival v Ltangollenu na ^kem, > svoji izjavi predvsem pouda-
ril važnost odkritja meniha Guida Areškega. Med drugim pravi:
»Vprašujem se, če se vse areško prebi-vavstvo danes zaveda, da bi noben glasbeni dogodek naše dobe ne bil mogoč, če ne bi Guido s svojimi nasledniki skoraj tisoč let od tega postavil prvih zlogov šestih vrstic takrat znanega slavospeva iz VI. stol. v čast sv. Janezu za temelj glasbeni lestvici... Darilo, ki ga je poklonil Guido človeštvu, je neprecenljivo.«
Po tem poklonu Arezzu naj navedem mnenje glasbenika Felixa De Nobela: »Zavedati se moramo, da obstoja poleg operne glasbe — naj bo še tako lepa — še druga vokalna glasba, namreč muzika »a cappella«, svetna ali cerkvena, glasba, ki jo lahko izvajajo tudi diletant je. Ta glasbena zvrst nudi enako veselje onim, ki jo izvajajo, kakor onim, ki jo poslušajox Isti strokovnjak je še pohvalil izbiro obveznih pesmi, kar izraža resno poznanje te glasbene dediščine. Prof. De Nobel ob koncu predlaga, da bi med obvezne skladbe uvrstili v bodoče tudi kako moderno delo.
Naslednji član žirije, prof. Ettore Des-deri, sam polifonski skladatelj, pravi med drugim, da je treba po dolgem zanemarjanju zopet posvetiti vso pozornost zborom v polifonskem in kontrapunktističnem smislu, zborom, ki tvorijo celoto zase namreč »a cappella«. In prav to je cilj in namen poiifonskega tekmovanja v Arezzu.
Prof. Giuseppe Piombini pa je podčrtal plodno korist, ki jo stik z vrlimi pevovodji nudi njim, članom žirije, kar je »zdravilna kopel naše vsakdanje glasbene dejavnosti«. Tudi on je izrazil težnjo, da bi se areški festival čimbolj prilagodil modernim zahtevam.
To je samo nekaj misli posameznih vplivnih glasbenikov o pomenu pevskega tekmovanja v Arezzu. Kako so pevski zbori to realizirali, bomo videli prihodnjič.
Andrej Bratuž
V nedeljo popoldne se je kljub slabim vremenskim izgledom zbralo na Pesku veliko ljudi, ki so prišli na cerkveno slavje prenovljene cerkve. Leta 1954 je meseca oktobra tržaški škof blagoslovil gole zidove nove cerkvice, ki so jo postavili po načrtih arh. Vilka Cekute. Toda cerkev je bila gola in le pod streho. Bazoviški
Dr. Milan Komar
POT IZ MRTVILA
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je izdala pred kratkim kot svoje 58. 'izdanje zbirko esejev univ. prof. dr. Milana
Komarja »Pot iz mrtvila«.
Dr. Milan Komar, ki je po očetu Pri-
morec in ki je v letih 1944 in 1945 urejeval
v Gorici izhajajoči »Goriški list«, se je rodil v Ljubljani, doktoriral iz filozofije na salezijanski univerzi v Turinu, se po vojni preselil v Argentino in sedaj predava zgodovino modeme filozofije na katoliški univerzi v Buenos Airesu.
Njegova zbirka »Pot iz mrtvila« je nastala iz težnje po razširjenju filozofije med našimi ljudmi in iz želje, da se naobrača na aktualna življenjska vprašanja; ki so za nas pereča in terjajo filozofske rešitve. Eseji predstavljajo enoto in celoto. Nastali so skoraj vsi iz osnovne zaskrbljenosti in skoraj v istem času. V njih bodo našli bravci v lepi literarni besedi mnogo globokih misli in duhovnih vzpodbud.
Knjiga ima 120 strani in stane 900 lir. Z njo je Slovenska kulturna akcija zaključila svojo osmo knjižno zbirko. Prihodnja, deveta zbirka bo med drugimi izdanji vsebovala tretji del Mauserjevega romana
»Ljudje pod bičem« ter pesniško zbirko Ivana Hribovška, ubitega domobranca. Ti dve knjigi sta že pripravljeni za tisk, medtem ko je prvi zvezek novega »Meddobja« že v stavnici.
-jk
Protest francoskih škofov
Francoski škofje ostro protestirajo proti nemoralnemu tisku in predstavam, ki kvarno vplivajo na rast mladine. Pozivajo vse družinske in socialne organizacije, naj se trudijo za zboljšanje moralnega življenja v družbi in naj vplivajo tudi na pristojne oblasti, da bi imela več spoštovanja in čuta odgovornosti za mladino.
»Dnevnik duše« v Indiji
Indian Express, najbolj razširjeni indijski časopis, je prinesel zelo ugodno poročilo o knjigi Dnevnik duše pok. papeža Janeza XXIII. List pravi med drugim, da bo čitanje te knjige vsem v veliko korist, ker jim razkriva duševnost ponižnega in za potrebe sveta tako razumevajočega
župnik Marijan Živic pa si v svoji delavnosti ni dal miru. Letošnje poletje je dobil slikarja Toneta Kralja, ki je cerkev preuredil in poslikal, da se človek zares rad v njej ustavi. O preureditvi smo pisali že zadnjič. Danes se omejimo le na nedeljsko svečanost. Pri polni cerkvi je stopil pred oltar za sveto mašo bazoviški župnik. Za večino navzočih je bilo to nekaj novega. Oltar obrnjen proti vernikom, da so lahko videli celotni mašni obred. Nekaj edinstvenega je bil pogled na oltar ob povzdigovanju, ko je duhovnik dvignil sveti Kruh in Kri iznad oltarja. Nad duhovnikom nekrvave daritve je lebdel obraz Velikega Duhovnika na križu, obdanega s sedmerimi zbori angelov. Kraljevo delo poslikane apside pride ob daritvi svete maše v čudovito skladnost in izraznost. Po sveti maši je sledila procesija do gro-čanskega pokopališča. Dolga vrsta zbranih vernikov je pobožno stopala za križem ter s petjem in molitvijo počastila Mater božjo, katere kip so nosili v procesiji. Po vrnitvi v cerkev je sledila zahvalna pesem in darovanja za stroške preurejene cerkve. Po končani slovesnosti se ljudje kar niso mogli raziti. Nastopal je že mrak in ljudje so od blizu občudovali zares lepo umetniško ureditev cerkve in križevega pota, ki so ga tudi ob tej priložnosti blagoslovili.
Lepo delo je zahtevalo tudi precej stroškov, ki gredo v milijone. Bazoviški župnik, ki si je naložil to delo in upravljanje na svoje rame, se vsem prav lepo priporoča. Pridite in oglejte si lepo delo in novo ureditev cerkve, obenem pa tudi pomagajte s še tako skromnim darom za kritje stroškov.
je naslov brošuri, ki jo je napisal in izdal letošnje poletje šentlenartski župnik v Slovenski Benečiji g. Angel Kračina o priliki nove maše svojega farana g. Marina Hvalice.
V	italijanskem jeziku pisani brošuri so obširno navedene in popisane lepe domače navade beneških Slovencev raztresenih po vaseh pod Matajurjem, ki v svojem zvenečem narečju prepletajo svoje delo in svoje življenje z mislijo na Boga in se vedno in povsod k Njemu zatekajo po pomoč. Pisec je orisal lepoto domačega jezika beneških dolin, kako so dušni pastirji učili svoje ljudi krščanski nauk, kakšne katekizme so rabili pri pouku, kakšne navade so imeli in kakšne pesmi so peli pri mnogoštevilnih procesijah, kako so se pripravljali na svoj lasten način na božič, kako je duhovnik blagoslavljal hiše v božični dobi in pisal na vrata hiš začetnice G.B.M. in letnico novega leta, koliko Mohorjevih knjig so imeli po raznih beneških vaseh, kakšne navade imajo ob pogrebih, kake smešne spakedranke so nastale, kjer so jih silili, da molijo po latinsko, itd. Brošura je opremljena z mnogimi slikami krajev, oseb, rokopisov in naslovnih strani knjig, ki so jih imeli po beneških vaseh.
Brošura je res bogata zakladnica vseh lepih naših navad, ki so ukoreninjene tudi v tem najzapadnejšem delu, kjer prebivajo naši ljudje in govorijo našo govorico v lepem pojočem narečju ter pojo pesmi Bogu in Mariji v čast.
Iz spisa jasno sledi, kot je zapisal slavni Lacordaire, da država ni narod, ker narod sestavljajo ljudje z zemljo, na kateri so se rodili, kri in dom njihovih očetov, ljubezen do sorodnikov, spomini na mladost, ustna izročila, šege in navade, jezik, zgodovina, vera... Država je postavljena, da pomaga vse to ohraniti in mora ščititi, da se ne izgubi. Tudi če gre za narodno manjšino, saj tudi ta plačuje davke, pošilja svoje sinove k vojakom itd. Naravnih pravic narodov ne sme nihče teptati in jih ni teptal nikdar brez maščevanja, ki je prej ali slej prišlo na zatiravce, ker kar je Bog dal, človek spreminjati ne sme in da, kdo spada k temu ali onemu narodu, ni njegova ne zasluga ne krivda, ampak je to dano po božji Previdnosti kot imamo po božji Previdnosti starše, ki jih sami nt izbiramo.
G. župniku moramo biti res hvaležni, da je tako vestno zopet zbral nekaj tega, kar je last ljudstva, da se bo ohranilo ne le v ustnem izročilu, ampak tudi v pisani besedi. Prihodnje leto 1966 bo poteklo sto let, odkar so bili priključeni ti za-padni Slovenci z velikimi obljubami o spoštovanju njihovih jezikovnih in narodnih pravic k italijanski državi in Bog daj, da bi njihove lepe navade ne izginile, kljub temu da bi radi zdaj v času demokracije uničili vse, kar ni mogel uničiti niti najhujši sovražnik manjšin, krivični fašizem. Videmska cerkvena oblast je posebno poklicana, da ščiti versko zapuščino beneških Slovencev, jim daje domače duhovnike in ščiti naravne pravice manjšine v obmejnem pasu od Trbiža do Čedada, pa naj bo to prenapetežem všeč ali ne.	x
Didaktično ravnateljstvo Gorica - Doberdob sporoča, da se bo vršilo vpisovanje v vse razrede osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom od 16. do 25. septembra.
papeža.
    milimi i i umu   i  .............................................................................................     im...............................i.....mm......mi...........................................................mmmimmi..........i......	min.................................................................................    imunimi..mini.......mu
sredo 15. septembra 1965 romanje goriških Slovencev na Barbano
^^lllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllHll IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^
MEJA
■'.i
jj*
a*or da bi slutil, da nam bo popevka Ji še prav prišla, je ta biser narodne 'je ohranil Franc S. Finžgar. Gospodu °nu se je zdelo čislo prav, da se na "‘'čin pojasni nesmisel natikanja zlatih •tov za neločljivo zakonsko vez, ki
lo	veliko lepše ponazoril težak in počen
* Kazimiro pa je bila pesem resen Če ne bo pridna in bo kazila v hiši ali bo prismodila večerjo, ji lubomir dal ločitveni list in si poiskal gospodinjo.
Skala je le še zadnja točka pretresla obreda: odkritje nevestinega ob-.' Ljubomir je že komaj čakal, da bi J’ kakšno mačko v Žaklju so mu na-
1	na rame. S primerno nežnostjo je faza za tri mesece mu izbrane izvo-e pričel narahlo vleči belo tenčico. ®n hip in videl bo svojo mlado Lub-
■	svetlo danico, lepo Urško.
» dve, tri — Ljubomir je potegnil
je prikazal obraz Uršule Sehrschon, prav tako skremžen kot ga je prejšnji večer videl v mežnariji.
Gospod Simon je odskočil. Ne, Sršenke pa ne! Rajši si sam kuha in pere! Gospod Simon je odskočil tako daleč, da je zgubil tla pod seboj. Zdelo se mu je, da je z vso težo padel na trde prašičje ščetine.
'eje in
groza! — pred njih se
V	naslednjem trenutku se je gospod Simon zbudil. Ležal je na tleh ob postelji in se z licem dotikal trdih kocin preproge.
V	sobo je planil Nace in hotel vedeti, kaj se je zgodilo:
»Veste, sem mislil, da ste bolni, ker že vso noč nekaj godrnjate.«
ZASTAVA
Dosti zadovoljen je Nace zjutraj odhajal iz župnišča. Nekaj malega kruha, slanine in masla mu je župnik vendarle naložil v nahrbtnik, da bo mogel dražiti sotabo-riščnike, kako dobro se živi izven taborišča.
Gospod Simon ni še dobro zaklenil hišnih
vrat, ko mu je Nace pokazal z roko proti zvoniku in ga vprašal:
»Kaj pa to pomeni? Kaj takega še nisem videl v Avstriji. Pa menda ja ni Tito že vkorakal!«
Dušebrižnik je brž pogledal na zvonik. Raz lin se je vila jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo!
Gospodu Simonu je bilo pri srcu podobno kot tistikrat, ko je na pokopališču zagledal razmejitveni napis. Le da mu je bilo sedaj še neprijetnejše zaradi Nacetove navzočnosti. Spet so mu jo zagodli, samo da bi ga bolj noter potlačili. In prav sedaj, ko je Nace tu! To pot se pač ne bo mogel izgovarjati, da ni imel nikogar, ki bi mu pomagal napraviti to protidržavno velehudobijo. Hkrati mu je postalo jasno, kakšno pismo je Copernica nesla v Bistrico.
Med tem je Nace že silil vanj z vprašanjem :
»Mislite, da ni nevarno, danes hoditi na pot?«
»Ne, prav nič, Nace! Brez skrbi bo:li in napravi kot sva se zmenila!« je bila glavna dušebrižnikova skrb, da bi bil že
skoraj spet sam. Cez čas se je docela obvladal in pristavil:
»Kaj pa, če bi jo bili izobesili tebi v čast? Vidiš, Nace, kako te imajo moji farani radi!«
»So jo gospodu Pavlu v čast tudi izobesili?«
»Ne, tedaj je nisem opazil. Zato se tudi ti delaj, kot da nisi nič videl in ne govori o tem, da gospod Pavel ne bo užaljen. Pa tudi z oblastjo bi utegnil imeti spet kake sitnosti.«
»Ce hočete, jo grem snet.«
»Ne, le pusti jo! Bi užalil tiste, ki so jo izobesili. Pojdiva rajši brž v cerkev! Na svidenje, Nace! Kmalu po evangeliju odidi! Morda pridem tudi jaz v kratkem za teboj, da pojdeva skupaj v Argentino. Dotlej pa z Bogom. Srečno pot!« se je župnik pri cerkvenih vratih od Naceta dokončno poslovil.
Vsakikrat, ko se je gospod Simon med mašo obrnil in po prazni cerkvi pozdravil z Dominus vobiseum, je pogledal k vratom, ali je njegov interniranec še v cerkvi. Ko se je ozrl po Gloriji, je Nace sedel še v klopi, le da je imel eno nogo zunaj
klopi. Ko se je ozrl po evangeliju, je Nace že držal za kljuko cerkvenih vrat. Pri Orate fratres Naceta ni bilo več v cerkvi.
— Fant je torej pobegnil! Pobegnil sredi maše in zato njemu, slemeniškemu duše-brižniku, živa duša na svetu ne bo mogla očitati kake krivde za Nacetov beg. Mar naj teče za njim, ko pa se mašnik med mašo ne sme oddaljiti od oltarja, razen v izredno redkih primerih!
Gospodu Simonu se je odvalil kamen od srca. Sedaj bo spet sam s križem, ki se zgrinja nanj z vedno večjo težo.
Z zaupnim Sursum corda je preizkušeni dušebrižnik skušal potrto srce dvigniti h Gospodu.
Po maši je župnik prosil mežr.arico, da mu prinese zajtrk v župnišče, češ da se ne počuti dobro. Tudi glede zastave jo je na kratko zavrnil:
»Jaz sem odgovoren za to, kar se dogaja v cerkvi med službo božjo, vi pa za to, kar se dogaja v zvoniku. Kdor jo je izobesil, naj jo gre še snet!«
Mežnarica se je postavila na isto stališče in župnika ni več nadlegovala.
(se nadaljuie)
RZASKE
NOVICE
Tržaška občinska podporna ustanova za reveže
Tržaška občina ima svojo lastno podporno ustanovo, ECA po imenu, ki skrbi za vzdrževanje revežev. Lani je v denarju in blagu izdala skoro milijardo lir. 660 milijonov lir podpore je prejela od državnih in javnih ustanov, ostalo je pa črpala iz podpor zasebnikov in privatnih združenj.
Lani je bilo število revnih družin v tržaški občini skoro isto kot leta 1963. Tako je lani prejemalo podporo 4405 družin s 6425 osebami, leto prej pa 4426 s 6724 osebami. V lanskem letu je dala ECA povprečno 3180 lir podpore na osebo mesečno, leto prej pa 3040 lir. Skozi vse leto je prejemalo podporo 3080 oseb in sicer v denarju, bonih za nakup živil, brezplačni hrani v raznih menzah, brezplačno prenočišče v ljudskih prenočiščih in podobno.
Ljudski prenočišči v ulicah Gozzi in Pondares sta bili skozi vse leto popolnoma zasedeni. Cena je bila 150 lir oz. 200 na noč.
Ustanova ECA je začela lani graditi v ulici Conti tudi novo stavbo, v kateri bo zavod za dečke in deklice. Ta je bil do sedaj v zavodu za onemogle v ulici Pa-scoli. Mladi oskrbovanci bodo imeli na razpolago sodobne naprave za strokovno izobraževanje in za razvedrilo.
Naftovod Trst - Bavarska bo Imel odcep za Avstrijo
Tržaški župan dr. Franzil bo obiskal delovno področje pod prelazom Monte Croce Carnico (Plockenpass - 1362 m) na avstrij-sko-italijanski meji, kjer družba SIOT gradi predor za čezalpski naftovod iz Trsta v Ingolstadt na Bavarskem. Dr. Franzil je namreč eden glavnih pobudnikov, ki so delali na to, da bi bilo izhodišče naftovoda Jadran - Bavarska v Trstu. Še ko je bil živ predsednik ENI ing. E. Mattei, ga je v polni meri zainteresiral za omenjeni naftovod.
Predor pod Plockenpassom vrtajo tudi z avstrijske strani in vse kaže, da bo kmalu dokončan. Naftovod bo imel potem na avstrijskem ozemlju še drug predor pod Velikimi Turami, od tam pa odprto pot proti Južni Nemčiji.
Za nas Slovence je pa še posebej zanimiva vest, ki trdi, da so se na Dunaju odločili izkoristiti ta naftovod za svojo veliko čistilnico v Schivechatu pri Dunaju. Zato bodo pod Plockenpassom v kraju VVurmelach napravili odcep za manjši naftovod, ki bo šel skozi vso slovensko Koroško: najprej po Ziljski dolini, nato mimo Podkloštra (Arnoldstein) skozi Rož in Podjuno na avstrijsko Štajersko in potem dalje proti Dunaju. Tako se bodo slovenski kmetje na Koroškem znašli pred istimi problemi razlaščanja zemlje, ki sedaj tarejo naše ljudi na Tržaškem.
Premer cevi avstrijskega naftovoda bo meril 45 cm (premer nemškega je 1 m), vod pa bo tekel en meter pod zemljo. V začetku bo imel letno zmogljivost 2 milijonov ton, ki jo bo pa kasneje lahko
povečal na 6,5 milijona ton. Strokovnjaki računajo, da bo naftovod mogel začeti z obratovanjem istočasno z nemškim, t.j. spomladi 1. 1967.
Material za bodoči naftovod
Ameriška motorna ladja Exbrook je v tržaškem pristanišču iztovorila deset 25-tonskih traktorjev, dve veliki napravi za laganje naftovodnih cevi ter okoli sto ton raznega drugega materiala, kar bo vse služilo pri gradnji bodočega naftovoda. Blago je naročila družba SIOT (Societa Italiana per 1’Oleodotto Trieste-Baviera)
Blagovni promet v tržaškem pristanišču narašča
V	primerjavi z lanskim letom je blagovni promet v tržaškem pristanišču na-rastel za 300.000 ton. Lani je znašal v mesecih januar-julij 3.121.005 ton, letos pa v istem razdobju 3.418.800 ton. Porastel je tudi promet s tovornjaki (za 75.000 ton), ponovno pa je nazadoval prevoz po želez-
nici (lani 1.150.269 ton, letos le 946.109 ton).
Filatelistična razstava v Miljah
V	Miljah bo od 8. do 12. septembra I. deželna razstava filatelističnih zanimivosti. Pobudo za to razstavo je dalo krajevno filatelistično društvo, podprla pa sta ga tudi miljska občina ter domače turistično društvo. Na dan otvoritve nameravajo organizatorji spustiti v zrak bolančke z obešeno poslanico, namenjeno Jugoslaviji in Avstriji ter sledeče vsebine: »S starodavnega stolpa v Starih Miljah, žarišče duhovnosti iz razvalin stoletij, naj poleti ta poslanica bratstva k sosednim narodom!«
Načrt o preureditvi tržaškega pristanišča
Kakor predvidevajo, bo milanska družba «Farsura», ki gradi pomol VII. v novem pristanišču, dokončala svoje delo v teku treh let. Nato bo treba še zgraditi štiri velika skladišča, speljati po pomolu železniške tračnice ter postaviti naprave za vkrcanje in izkrcanje blaga. Novo pristanišče naj bi po dograditvi služilo zlasti industrijskemu odseku.
Medtem pa bodo staro pristanišče porazdelili v manjše dele ter ga izročili v najem raznim trgovinskim ter prevozniškim podjetjem. Ta podjetja bodo morala potem tudi sama skrbeti za vzdrževanje tehničnih naprav.
□ RIŠKE
NOVICE
Duhovne vaje za mladino
V nedeljo, dne 19. septembra dopoldne bo v Alojzijevišču v Gorici duhovna obnova za fante.
Začetek ob 9. uri; sklep s sv. mašo ob
11	uri.
V nedeljo, dne 26. septembra dopoldne bo v zavodu sv. Družine (Sirotišču) v Gorici duhovna obnova za dekleta od 12. do 20. leta.
Začetek ob 9. uri; sklep s sv. mašo ob
11.	uri.
ROMANJE NA BARBANO 15. septembra 1965
Spored slovenskega romanja na Barbano bo naslednji:
8.30: sv. maša s pridigo;
10.30: sv. maša s koncelebra-cijo - somaševanjem več duhovnikov.
2.30 popoldne : po otoku pri-digan križev pot in spokorna procesija z relikvijo sv, Križa.
Pri obeh sv. mašah v slovenskem jeziku bo ljudsko petje.
Vse letošnje romanje bo posvečeno molitvi in pokori po namenu svetega očeta za vesoljni cerkveni zbor.
Kratek obisk v Dragi
Slučajno povabljen, sem v naglici skočil na kratek obisk v Drago. Kje je pravzaprav Draga? Že ime samo pove, da mora biti v gorski tesni, v romantičnem okolju. Pa res ime pove vse.
Ce greste iz Bazovice po cesti, ki vodi na Reko, se kmalu odcepi na desni strani lepa romantična pot med borovci proti Dragi. Da je ta pot med borovci nekaj posebnega, pričajo številni avti, ko se ljudje ustavljajo in uživajo lepoto in blagodejni gozdni zrak. V vročih dneh, zlasti ob nedeljah, kar mrgoli obiskovavcev. Smo le 300 metrov visoko in sredi prijetnega gozdiča. Ne čudite se, če vam prekriža pot brhka srnica, boječi dolgouhec ali pa jo preleti pisani fazan. No, pa pustimo opisovanje! Pojdite in sami si oglejte ta romantični svet!
Kaj pa sem iskal v Dragi? Letos je bila tam kolonija SLOKAD-a. Mislim, da ga ni bolj posrečenega kraja, kot je ta. Lepa hiša, bivša kasarna organov javne varnosti, je za kolonijo zelo primerna, saj je opremljena z vsem potrebnim. Toda v hiši sem našel le kuharice, ki so pripravljale večerjo, ravnateljico in malo deklico, za katero so dejali, da je nekoliko bolna. Ker pa je bila pokonci, bolezen ni mogla biti huda. Mračilo se je že, ko se je iz vasi čula pesem in veselo čebljanje. Deklice so se vračale domov. Kratko sem se ustavil
med njimi in takoj smo se vsi poznali. Pesem, hip, hip, hura pa smo šli narazen. Pa še z dišečimi ciklamčki so me obsule.
Meseca julija so letovali dečki, avgusta pa deklice. Kar hudo jim je, da je letovanja konec. Tako so se navezale druga na drugo, da so celo male bolnice, ki so šle domov, čez nekaj dni prišle nazaj. Marljive varuhinje so jim bile le starejše in modrejše sestrice.
Dnevni red v koloniji je bil zelo pester. Po vstajanju in ureditvi je sledil zajtrk, nato sprehod do poldne. Po kosilu počitek, sprehod, igranje, petje, tekme in še toliko otročjega veselja. Ce pa je vreme dovoljevalo, pa hajdi na kopanje! Fantje so se vozili na kopanje k Tankemu rtiču, deklice pa kar v mednarodno kopališče v Sesljan. Ob nedeljah so hodili k maši na Pesek. Pa tudi na daljše izlete so šli. Obiskali so Barbano, Gradež, Oglej, Čedad in Staro goro. Deklice so imele zadnjo nedeljo v avgustu obisk staršev, prijateljev in znancev. Nabralo se je kar 250 gostov. Dekliči so jim zapeli, igrali in še srečolov so pripravili. Seveda veliko praznih listkov in vmes le malo številk. Zabavali so se tudi s predvajanjem filmov in filminov, v pravi kino pa so hodili v Bazovico.
Avgust je minil, kolonija je zaprla vrata, zato pa prihodnje leto gotovo nasvidenje!
Izreden promet po goriškem kolodvoru
Pri zadnjih neurjih, ki so divjale skoro čez ves italijanski polotok, ni bilo naše mesto skoro nič prizadeto. Struga Soče je pri nas zelo globoka, zato ne more priti do poplav. Pač pa je Soča prestopila bregove v Sovodnjah, kjer se ji pridruži še Vipava. Preplavila je področje v »Bošketu« in prizadejala znatno škodo. Goriški gasilci so nudili svojo pomoč v ogroženih krajih Furlanije, zlasti v Latisani, Porto-gruaru, Pordenonu in Lignanu.
Posledice poplav je naše mesto občutilo le v povečanem železniškem prometu. Čez goriški kolodvor je v teh dneh potovalo kakšnih 40 izrednih vlakov, ki niso doslej nikdar šli čez goriški kolodvor. Zaradi poplav je bil namreč v nevarnosti most čez Tilment pri Latisani in poškodovana železniška proga v Kanalski dolini. Vlaki, namenjeni v notranjost države preko Me-stre in mednarodni vlaki za Avstrijo so zato potovali skozi naše mesto.
Izkazalo se je, da je bil goriški kolodvor kos povečanemu številu vlakov, katerim moramo prišteti še dnevno kakih sto vagonov živine, ki jo pripeljejo s Proseka.
Tako je doslej neznatna goriška železniška postaja, vsaj za teden dni zadobila značaj velikomestnih kolodvorov, kar je za naše mesto izreden pojav.
Dežela bo prispevala 50 odstotkov za turizem
V	Vidmu so se pretekli teden sestali predsedniki turističnih ustanov Goriške, Videmske in Tržaške ter razpravljali o podpori deželne vlade za koristne turistične pobude. Zakon predvideva podporo deželne vlade za šolske in turistične mani-mestacije, mednarodne prireditve, turistične pobude in hotelske gradnje ali njihovo izboljšanje. Za hotelske gradnje je za privatnike predviden prispevek v znesku 25 odstotkov, za javne ustanove pa 50%.
Pokrajinski turistični ustanovi EPT je poslalo poveljstvo goriških karabinerjev prošnjo za ustanovitev posebnega jezikovnega tečaja za karabinerje. V prošnji navajajo, da bi se radi učili nemščine, slovenščine, odnosno srbohrvaščine. Za tečaj je že pripravljenih od 20 do 25 učencev, turistična ustanova je to prošnjo vzela na znanje in jo bo skušala uresničiti s pomočjo šolskega skrbništva.
Popravni izpiti
Izdeali so:
UČITELJIŠČE - Čez 1. razred: Bric Ra-mira, Leban Mirjam, Tomazinčič Martin. Čez 2 razred: Nikolavčič Ingrid. Čez 3. razred: Devetak Aleksandra, Leban Maja, Marassi Lucija, Mikluš Ksenija. Vstopni v 3. razred: Dornik Neda.
GIMNAZIJA-LICEJ: Čez 4. gimnazijo: Gravner Jožica, Lucchesi Ana. Čez 1. licej: Mervič Leopold. Čez. 2. licej: Miku-luš David, Radetti Emil, Visintini Marija.
Spomini na letovanje v koči sv. Jožefa
Komaj sedaj, ko smo se vrnile vsaka na svoj dom, nekatere k vsakdanjemu delu, druge k pripravi na šolo, se pravzaprav zavedamo, kako so bile lepe počitnice, preživete v koči sv.	Jožefa.	Od	5. avgusta,
ko smo prišle v Zabnice,	pa	do 25.	avgusta, ko smo se	vračale	v	Gorico,	ni
manjkalo prijetnih doživetij.
Prve dni, ko je	bilo naše	število	še
skromno, smo se sprehajale po bližnjem gozdu in šle parkrat peš v Trbiž, da bi izurile noge za nadaljnje dni. Naslednji teden pa se je koča nenadoma napolnila in sprejela pod svojo streho šestnajst deklet. To vam je bilo smeha in petja!
Takoj smo sklenile, da nam letos Oj-strnik ne uide, zato smo že naslednjega dne šle na vrh. Prekoračile smo krasne senožeti, kjer so se pasli konji, in kdo bi nam zameril, če smo se ob tako lepih živalih tudi slikale.
Končno smo le prišle do vrha in zagledale pod seboj celotno Ziljsko dolino. Naravnost čudovit pogled! Potem ko smo še naše želodčke potolažile, smo se med petjem, nabiranjem murk in gorskega sle-ča vrnile v kočo.
Po enodnevnem počitku nas je že spet gnalo na planine in to pot smo šle v Tinji log, kjer so letos prvič taborili goriški skavtje. Lepo in prisrčno je bilo srečanje, posebno še, ker so nam skavtje postregli z dobrim čajem.
Naslednjega dne pa nas je višarski zvo-. nec tako milo povabil, da nismo mogle reči ne. Po vsakoletni navadi smo se odpravile peš na Sv. Višarje in očistile cerkev pred praznikom Marijinega vnebovzetja. Tudi letos so se seveda štever-janska dekleta pokazale še najbolj spretne v tem delu, posebno še v krašenju oltarja. Po končanem opravilu smo nanosile drva in pripravile velik kres.
Ker se je petje razlegalo po vsem višar-skem hribu, se je družba ob ognju neprestano večala in tudi petje se je počasi ojačilo. Tako smo prepevale, dokler nas spanec ni pregnal v župnišče, kjer smo prenočile.
Kolikor smo bile zvečer razigrane, toliko bolj smo zjutraj na Marijin praznik zbrano molile in pele, tako da smo se popoldne vrnile tudi duhovno okrepljene.
Sicer pa to ni bilo zadnjič, da smo bile na Sv. Višarjah, bile smo namreč še dvakrat. Drugič smo šle tudi na Prašnikovo sedlo, kjer živi največ gamsov, toda na žalost nismo videle niti enega. Najbrže so se ustrašili tolikih žensk!
Tudi ko je deževalo, se v koči sv. Jožefa nismo dolgočasile, ker je za to poskrbel g. dr. Janez Belej, ki nam je kar trikrat kazal skioptične slike. Popeljal nas je v duhu najprej po hribih, nato pa, ko smo se naužile snega, v toplo Afriko med divje zveri. Istemu se moramo tudi zahvaliti, da smo bile na Veliki Ponči, ker drugače bi si same ne upale plezati po vrveh. Tako smo si v svesti, da smo prišle tudi na tako mogočno goro, kj je vsakdo ne doseže. Ko smo se vračale, je v skalah kar bobnelo od tolikega petja in vriskanja.
Naj omenim, da smo bile še pri Rabeljskem in Belopeških jezerih in, kar je razumljivo, tudi tedaj naša grla in jezički niso mirovali.
Tako je prišel dan slovesa. Koča sv. Jožefa se je vedno bolj praznila in zavedale smo se, da kar je lepega, vse prehitro mine. Kot skavtje smo se tudi me poslovile s pesmijo:
Napočil je slovesa čas; čas je, bratje, da gremo.
Otožen je ta spev, podobno smrti je slovo, a mi se bomo videli, se srečali še kdaj.
Nasvidenje prav vsi vi, bratje, nasvidenje še kdaj...
Sedaj, ko nam je v srcih ostalo toliko lepih spominov, se moramo za to zahvaliti predvsem msgr. dr. Močniku, ki nam že deseto leto omogoča tako lepe počitnice in pa tudi čč. sestram, ki so skrbele za naše vedno lačne želodčke.
Marilka Koršič
Novi občinski odbor v Krminu
Občinski svet v Krminu je izvolil novi občinski odbor levega krila. Za krščanske demokrate je prišel v odbor tudi naš rojak g. Ivo Prinčič, znani industrijalec, ki je bil kandidat Slovenske liste za pokrajinske volitve. Verjetno bo sprejel odbor-ništvo za finance. Novi odbornik bo poleg splošnih interesov branil in zastopal koristi slovenskih občanov krminske občine, ki imajo prvič svojega zastopnika v tako važnem krajevnem organu.
Industrijska pristaniška ustanova je, znano, dostavila prizadetim lastnikom prvega seznama razlastitvene dekrete, prav je na sestanku 23. julija s predi niki Odbora in Konzorcija dala besedo, bo dostavljanje dekretov zavlekla zato. bo več časa na razpolago 'za pogaja Prav tako je bilo na omenjenem šesta zagotovljeno, da bo drugi seznam rt ščencev dala objaviti šele enkrat po septembru. Na žalost moramo ugotoviti se besede ni držala. Tudi glede cen ni staniška ustanova še dovolj prišla napi Zaradi tega je Odbor za pomoč rt ščencem 3. t.m. sklical v Dolini sestat katerega se je udeležilo izredno št® prizadetih. Po poročilu predsednika in g ih odbornikov se je razvila živahna bata. Prisotni so izrazili svoje nezadot stvo nad prenizkimi cenami ter načit razlaščevalnega postopka. Sprejeli so sklep Odbora za enoten nastop s Kolt cijem v tej odločilni jazi. Končno so S jeli resolucijo, v kateri pozivajo vse stojne kroge, oblasti, strokovne in potne organizacije ter javnost, naj jih ! prejo v tej akciji za mirno in pravi rešitev vprašanja.
RESOLUCIJA
Lastniki zemljišč, katera namerava lastiti Pristaniška ustanova za grd naftovoda Trst - Bavarska, zbrani na Stanku, ki ga je 3. septembra 1965 skl v Dolini Odbor za pomoč razlaščene
ugotavljajo,
da je postopek razlaščevanja Pristati ustanove nepravilen, ker ne gre za « navijanje industrijskih obratov, ker *' bili predloženi nikakršni načrti na | fekturi in ker slednja ni odredila t1-za začetek in dokončanje gradnje;
da bodisi dolinska občinska skup11 bodisi posamezni občani ne bodo '! znatnih koristi od naftovoda;
da so cene, ki jih ponuja Pristad ustanova, odločno prenizke.
Zato prisotni razlaščenci zahtevajo:
1. da se pristojne oblasti in usta» ravnajo po črki in duhu zakona;
2. da upoštevajo koristi občine in d nov, zlasti še razlaščencev;
3. da se kupne cene zemljišč pritti zvišajo in poravna vsa škoda, ki jo * razlaščenci utrpeli.	I
Navzoči razlaščenci pozivajo dolinsM činsko upravo, strokovne in politični ganizacije, naj se odločno zavzemajo uresničenje njihovih gornjih zahtev
Nova trgovina na Korzu
Tvrdka Krainer, ki ima že svojo d° znano trgovino v Raštelu, je pretekli $ odprla še novo moderno prodajalno Korzu Italia 43. Zgrajena je tako, da obiskovavec že od zunaj pogled v notranjost, kjer so na prodaj gospodi® stroji vseh vrst, zlasti štedilniki, Pf stroji in drugi pripomočki za gospodinj
OBVESTIL
—— —   ✓
Ravnateljstvo državne srednje šol* slovenskim učnim jezikom v Trstu Caravaggio 4, obvešča, da se vrši Vp vanje za II. in III. razred do 25. sep*1 bra 1965.
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča je v Uradnem listu štev. 219 z dne 1-tembra 1965 objavljen natečaj za dv« strežniški mesti pri šolskem skrbn>' v Gorici, kjer so tudi na vpogled navodila in rok za vlaganje prošenj-
DAROVI:
Za Katoliški dom: Milka Velikonja, lonica, 1.500; Bremec Štefanija 2.000: N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N 1.000; N. . 1.000; . . 2.000; Koren St*1 5.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N.
N. N. 500; N. N., ZDA, 20 dol.; U. Z. 3,1 Marijina družba 12.000; Marica 4.000; . N. 10.000; I. H. 3.000; Ciril jančič 3.000 lir.
Za Katoliški glas: Dr. Jaklič, USA sklad 10 dolarjev.
Za Zavod sv. Družine: Milka Veli^ Follonica, 1.500 lir.
Za misijonarja Oballa darovali vre*-* menta: Frančiška Pintar 2.000; Ivo ' gherli, Milan, 1.000; N. N., Pevma, ^ N. N. Gorica, 1.000; N. N. Gorica *' N. N. Gorica, 2.000 lir.
Vsem darovavcem iskren Bog pla
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega st1 trgovski L 30, osmrtnice L 50, v‘ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici