Poštnina plačana v gotovini
Lfublfana 29. marca 1946
Cena Din 3
!inB J >!
NIK ZA FIZKULTURO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-
telovadni dom • LJUBLJANA LETO II ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ST. 13
Telefon 33-85 — Čekovni rač. upraVfe 16.416 j	___________________________
IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12-— Rokopisi se ne vračajo
Prvenstvo univerz v smučanju
Velika udeležba tekmovalcev. Nastopili so akademiki ljubljanske in zagrebške univerze, , izven konkurence pa tudi ostali naši najboljši tekmovalci
V svetovno znani Planici smo po dolgih letih zopet videli tekme v smučanju. Fizkulturniki na ljubljanski univerzi-so priredili tekme za državno akademsko prvenstvo. Bilo je to tekmovanje manifestacija moči, zdravja in poletu naše mladine in' pomeni nov važen uspeh v veličastnem fizkullurnem gibanju v naši novi Jugoslaviji. Tisoči mladine so zopet spoznali lepote zimskega športa, se zanj navdušili in sklenili, da se prično prihodnjo zimo tudi sami smučati. Vsi ti tisoči so se čudili fin Šim tekmovalcem, kako so mogli v tako kratkem času, po petletnem odmoru pokazati toliko znanja, toliko sposobnosti in še več drznosti. Mnogim, ki so prvič videli naše tekmovalce, kako varno drse po strminah, kako vztrajno tečejo kilometre in kilometre, kljub preslanemu stradanju po zaporih, koncentracijskih taboriščih in naporih osvobodilne borbe, kako smelo lete po zraku, je jemalo sapo in spraševali so se, kako je to v tako kratkem času sploh mogoče? Dn, mogoče! Toda vse je mogoče samo zalo, ker je našo mladino zajel nov borben duh, ki se ga je navzela že v osvobodilni borbi in ga prenesla tudi na športno področje, v katerem velja danes geslo: Moramo,
čeprav še nimamo istih sredstev; kot pred vojno. Kakor se morajo; delavci v tovarnah truditi, da nadoknadijo z udurniškim delom trenutne težkoče, tako morajo iti danes tudi fizkulturniki preko ovir, da tudi oni dokažejo s svojim udarniškim delom in s svojimi uspehi, da hodijo po novi poli, ki je uspešnejša od one stare, kar je v največji meri dokaz ravno to uspelo tek-, movanje.
Tako je po zaslugi ljubljanskih akademikov, Planica že prvo leto j po končani vojni doživela svoje slavne dni, čeprav je bil marsikdo mnenja, da to letos še ne bo mogoče. Prirejena sicer še niso bila tekmovanja na »mamutski« skakalnici, ker bi bilo to zaradi dolgega odmora življenjsko nevarno in tudi ne bi doseglo svojega cilja. Tudi niso bili postavljeni novi svetovni rekordi, kot so jih morda pričakovali razvajeni in nepoučeni obože-vatelji rekordov. Toda doseženi so bili drugačni rekordi, katerih smo lahko še posebno veseli in nanje ponosni, čeprav ne bodo o njih pisali inozemski časopisi na prvih straneh. Rekord za nas pomeni, da so naši skakalci na srednji skakalnici, skoraj brez vadbe, skakati, s tako gotovostjo in celo tako daleč, kot niso niti pred vojno, nadalje,
★ ★ ★
Pomladanski tek čez drn in slrn 1946
Samo še dober teden nas loči od prve letošnje množične telesno vzgojne prireditve, od teka čez drn in strn, ki bo dne 7. aprila. Na tisoče tekmovalcev in tekmovalk po vsej naši državi bo manifestiralo svojo pripadnost telesni vzgoji in v plemeniti tekmi preizkusilo svoje mlade sile. V preteklih letih hrabri borci za osvoboditev zasužnjene domovine, danes požrtvovalni delavci pr; obnovi, hočejo dokazati, da se zavedajo odgovornosti napram sedanjemu in bodočemu pokoleniu in vzgojiti zdrav, telesno krepak, dela in obrambe' domovine sposoben rod.
Uspehi tega dne bodo prvi temeljni kamen k ogromni, veličastni zgradbi množične telesne vzgoje, ki bo sprejela pod svojo streho vse pošteno misleče, k delu in napredku stremeče pripadnike prav vseh slojev naroda. Drug poleg drugega bodo tekli vajeniška, obrtniška, kmečka, delavska in mestna mladina in odrasli obeh spolov, kot ena sama velika družina, ki jo bo sprejela narava v svoj veličastni objem. Na svežem zraku, preko zelenih sončnih livad, skozi gozdove in preko travnikov, se bodo r»zlile množice vseh tistih, ki vidijo v telesni vzgoji res splošno ljudsko Sibanje in z njo dokazali svojo moč, borbenost, zdravje, mladostni zanos jn pripravljenost dati vse svoje te-*esne in duševne moči na razpolago Svoji domovini in širjenju smernic Novega telesno vzgojnega gibanja. Dobro in množično izveden tek čez “fn in strn bo največja propaganda Za vse telesno vzgojno gibanje.
Dolžnost vsakega zdravega fizkul-mrnika je, da sodeluje na tem pr-Vem množičnem teku, kajti lahko je Vnosen na svojo udeležbo in srečen l zavesti, da mu je prvikrat v svobodni domovini dana možnost, da , °t član naše velike skupnosti po-r Sze svoje sposobnosti in manifesti-a svojo pripadnost gibanju, ki je . znikel iz narodno-osvobodilne borbe ln ki ga ljudstvo samo uresničuje.
tek čez drn in strn torej ni na-i eiDen samo ozkemu krogu izvež-, aP’h tekmovalcev ali postavljanju Vršnih koli rekordov, nasprotno, amenjen je prav vsem množicam
našega delovnega ljudstva, ki naj spozna veliko vrednost in korist telesne vzgoje, ki plemeniti duha, oču-va zdravje in razvije v svojih pripadnikih čut tovarištva in skupnosti in pripadnost junaškemu, z zmago ovenčanemu narodu. Množičnost — to je temelj pravilno pojmovane telesne vzgoje.
Še eno nalogo naj izpolni ta prvi javni nastop, in sicer vključitev najširših ljudskih množic v telesno vzgojna društva. Zgrešili bi namen, te bi po vseh pripravah in naporih j množičnega teka, ostale naše telovadnice in telovadišča prazna ali slabo obiskana, kajti to bi bil znak, da nismo vodili priprav dovolj skrbno, da nismo znali zainteresirati svoje pripadnike dovolj močno in nismo izpolnili nalog, ki jih naše delovno ljudstvo pričakuje od telesno vzgojnega gibanja. Na vseh krajih, v vsaki poslednji gorski vasi, morajo kot gobe po dežju vzrasti močni aktivi ali društva, ki bodo prvemu množičnemu poletu dali trdne in realne te- > melje za bodoči neovirani razvoj, j Dokažimo, da pomanjkanje telesno vzgojnih naprav danes ni ovira našemu delu, ker lahko svoje udejstvovanje prenesemo v naravo, ki nam v svojem neizmernem bogastvu lepote, nudi vso možnost pravilnega, koristnega in zdravega telesno vzgojnega udejstvovanja.
Narava nas vabi v svoje naročje, s toplimi sončnimi žarki bo sprejela na tisoče naših pripadnikov, željnih sonca, svežega zraka, razvedrila in okrepitve. Vesel in zadovoljen smeh naj se razlega po zelenih poljanah, srečnih obrazov naj se vračajo naši pripadniki na resno delo v šole, tovarne, delavnice in urade in tako z novim poletom pristopijo k novim uspehom v korist in napredek naše mlade države.
7. april naj bo mejnik v razvoju telesne vzgoje, naj bo manifestacija in propaganda množičnosti v telesno vzgojnem gibanju in pobuda _k ustanavljanju novih telesno vzgojnih aktivov in društev ter priključitev čim večjega števila pripadnikov vseh slojev ljudstva v telesno vzgojo.
Vazzaz J.
da je v slalomu nastopilo preko 100 tekmovalcev, kar dokazuje, da je smučarski šport pri nas popolnoma zajel mladino. In kar je najvažnejše je to, da je tekmam prisostvovalo tako veliko število mladine, ki je odnesla s tekmovanj najlepše vtise in se navdušila za fizkulturo. Posebno posrečena je bila zamisel, da na tekmovanje niso bili pripuščeni samo akademiki, ker je bila s tem porušena ona umetno vzdrževana prepreka med delovno inteligenco in delovnim ljudstvom, ki so jo stari oblastniki tako radi postavljali tudi v športu.
TEKME V SOBOTO
Že nekaj dni pred tekmami so začeli prihajati v Planico tekmovalci z vseh koncev in krajev. Še več pa je prihajalo prijav-, posebno za. tekmovanje izven konkurence, iz katerih se je raz videlo, da bodo tekme zelo napete in da bo razčiščeno marsikatero vprašanje, ki je ostalo zaradi kratke zime nerešeno- Dom »Ilirija« je bil že v petek zvečer prepoln tekmovalcev, ki so se vestno pripravljali za drugi dan. Prispeli pa so tudi že nekateri funkcionarji in smuški sodniki, nadalje predsednik GO ZMS polkovnik tov. Vipotnik ter predsednik Ljudske študentske mlad ne ljubljanske univerze tov. Saša Cvahte- Določena je bila tudi že proga za tek, ki sta jo izbrala tov. Rudi Stopar in Danilo Korče. Na strmini nad vzpenjačo pa so petek popoldne izkoristili tekmovalci za zadnjo vadbo pred nastopom.
Posebno vestno so se pripravljali v petek zvečer tekači. Megle, ki so se leno vlekle okrog vrhov Ponc, so jim delale /resne skrbi. Vreme za prihodnji dan je bilo negotovo, tako da je vprašanje dobrega, mazanja smuči postalo še posebno pereče. Na seji, ki je bila v petek zvečer v domu »Ilirija«, so funkcionarji sklenili, da bo začetek teka že ob 10- uri dopoldne, ko bo sneg še dovolj trd in pripraven z,a it ek. Toda vreme je prekrižalo tudi te načrte, ker se je ponoči močno zoblačilo in so bile zjutraj okrog doma namesto ledu lu-žc.
Tek na 10 km
V soboto, kmalu po osmi uri, so bile pri domu zasajene v sneg prve zastavice, ki so kazale smer teka. Proga je bila speljana od doma »Ilirija« najprej proti Podkorenu, na polovici poti pa je zavila nazaj proti Ratečam, vodila proti veliki skakalnici se nadaljevala v Tamar, kjer je bil obrat in nato nazaj do doma »Ilirija«, kjer je bil cilj. ‘Dolžina te proge je bila pribl. 10 km. Tekmovalci so se o njej izrazili zelo pohvalno.
Začetek tekmovanja je bil ob 10.10. uri, ko je štarter dal znak za tek prvemu tekmovalcu. Za njim je z enominutno razliko sledilo, še 12 tekmovalcev, d očim se sedem prijav-ljencev ni javilo.
Največ izgleda na zmago so imeli Jeseničani od TD J. Gregorčič, ki so nastopali izven konkurence. Meu akademik) pa ni bilo mogoče predvidevati zmagovalca. Že po prvih 200 metrih so se Jeseničani po svojem slogu in hitrosti močno razlikovali od ostalih. Ko so po prvi tretjini proge tekmovalci pri,smučali pod veliko skakalnico, je bilo že razvidno, da se bo borba za prvo mesto odločila med Smolejem, Razingerjem in Pogačnikom, ki so bili daleč pred ostalimi. Pr j skakalnici je imel Pogačnik H) sekund naskoka pred Razinger iem, ta pa 50 sekund naskoka pred 'Smolejem. Akademiki pa so tekli, razen dveh ali treh, ki niso bili dorasli tekmi, tako enako, da se ni dalo v naprej presoditi,* kako se bo tek končal.
Nekaj minut pred enajsto so prispeli na cilj prvi tekmovalci. Najprej Smolej, kmalu za njim pa Razinger, kateremu je sledil skoraj za petami Pogačnik. Tudi Rožič (JA) je prispel v zelo dobrem času.
Medtem ko so bili tekmovalci izven konkurence žc na cilju, sc je vodila na progi še borba med akademiki za naslov prvaka. Vsem se je poznalo, da se niso dovolj pripravljali, za kar jih z ozirom na kratko-zimo ne moremo grajati, ker je bila letos redna vadba omogočena samo Gorenjcem.
Uspehi v teku na 10 km za akademike so bili:
1.	Kavčič Mitja (Univ. Lj.) 57.53,
2.	Lavrič Janez (Univ. Lj.) 1:00.06,
3.	Gaj Aleš (Univ. Lj.) 1:00.40,
4.	Rojina Mirko (Univ. Lj.) 1:00.52,
5.	Baričevič Jože (Univ. Lj.) 1:02.13,
6.	Pleško Franc (Univ. Lj.) 1:04.25.
Uspehi v teku izven konkurence:
1.	Pogačnik (Gregorčič,	Jes.)	34:57
2.	Razinger T. (Gregor.	Jes.)	35:15
3.	Smolej (Gregorčič, Jes.)	36:53
4.	Rožič (JA)	39:31
Ti uspehi kažejo, da so naši 'tekmovalci v izvrstni formi in da: bi se lahko uspešno merili s komer koli, za kar je še poseben dokaz svežost, ki smo jo opazili pri najboljših po končanem teku.
Skoki
Ob treh popoldne se je zbralo pri 25 m skakalnici skoraj 30 skakalcev, od tega 12 akademikov, ki se se borili za prvenstvo v skokih ter za prvenstvo v sestavljenem tekmovanju. Videli smo dosti novih, še zelo mla-d h skakalcev, od katerih jih je precej skakalo prvič. Ker dopušča ska-
©
S tekile v slalomu
Zmagovalec Kaučič Mitja eno minuto po končanem teku na 10 km
kalnica kratke skoke, niso odločali samo metri, ampak še v večji meri slog skakalcev, ker so skoraj vsi skakali enako daleč. Sodniki so imeli zaradi tega precej težko delo, če so hoteli biti pravični. Med akademiki je bil po slogu, gotovosti pa tudi po (Nadaljevanje na 2. strani.)
OBČNI ZBOR
Fizkullurne zveze Slovenije
FOS sklicuje za 13. in 14. IV. t. 1. prvo) redno:	ustanovno! skupščino
FZS, ki bo v prostorih FZS v Ljubljani na Taboru. Začetek zasedanja skupščine FZS bo ob 9. uri s sledečim dnevnim redom:
13.	aprila dopoldne:
1.	otvoritev in pozdravi,
2.	izvolitev verifikacijskega odbora,
3.	izvolitev 2 zapisnikarjev in 2 ove-rovateljev' zapisnika,
4.	referat o nalogah FZ,
5.	poročilo FOS-a,
6.	diskusija o poročilih; popoldne:
7.	izvolitev komisij in njih delo:
a)	organizacijsko komisijo,
b)	strokovno komisijo,
c)	gospodarsko komisijo,
d)	propagandno komisijo,
e)	zdravniško komisijo,
f)	komisijo za. razpored tekmovanj in prireditev.
14.	aprila dopoldne:
8.	delo komisij; popoldne:
9.	a) poročila komisij,
b)	razprava o poročilih,
c)	sklepi,
101. izvolitev in delo kandidacijskega odbora,
11.	») izvolitev glavnega odbora,
b)	izvolitev nadzornega odbora,
c)	izvolitev disciplin, odbora,
12.	slučajnosti,
13.	zaključek.
Delegati iz okrožij naj prinesejo s seboj poverilnice, da se verifikacijska komisija uveri o njihovi resnični izvolitvi, ki je bila o priliki zasedanja okrožnih fizkulturnih skupščin.
Vsa fizkulturna okrožja obveščamo, da nam pošljejo eventualne predloge za morebitne spremembe oziroma izpopolnitve k osnutku pravil in vse druge predloge, ki so načelnega značaja do najkasneje 7. aprila zvečer na zgoraj navedeni naslov (FOS, Ljubljana, Tabor).
Pripominjamo, da se skupščine poleg delegatov udeleži lahko še 8 fizkulturnih funkcionarjev s posvetovalnim glasom; te funkcionarje naj izbere okrožje in jim da za to potrebno pooblastilo.
Ravno tako lahko posetijo skupščino člani Telesno vzgojnih društev, nimajo pa glasovalne pravice.
Za stanovanje in hrano je poskrbljeno samo za delegate, ki imajo poverilnice kot polnopravni člani skupščine Fizkulturne Zveze Slovenije.
Okrožja naj takoj obveste o gornjem vse delegate za skupščino FZS. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik:	Tajnik:
Trček, I. r.	Knol, 11 r.
daljinah skokov ostalim precej nad-močen Ivo Razboršek, ki je tudi zasluženo zmagal in postal akademski državni prvak v skokih. Nepričakovano pa si delita 2. m 3. mesto Janez Špindler in Knop Ljubo, ki sta sicer tekmovalca v smuku in slalomu Tekmovalci, ki so nastopili že dopoldne v teku in so se pomerili tudi v skokih za klasično sestavljeno tekmovanje, so bili dosti slabši od ostalih, čemur pa se ne smemo čuditi, ker so bili še utrujeni od teka.
Končni uspeh drž. prvenstva akademikov v skokih je bil:
1. Razboršek Ivo 19.5, 19 m; 2. in 3. Špindler Janez 18,5, 17.5 m in Knop Ljubo 17.5, 18 m; 4. Baloh 16.5, 17 m;
5.	Hafner 17.5, 18 m (vsi Univ. L j.).
Uspehi v klasičnem tekmovanju za prvenstvo akademikov so bili:
1. Kavčič, 2. Gaj, 3. Pleško (vsi Univ. Lj.).
Za razred boljši so bili tekmovalci, ki so nastopili izven .konkurence. Posebno Rožiču (JA) se pozna, da je dosti napredoval, za kar se ima zahvaliti predvsem vestni in stalni vadbi. Za Kordeša in Razingerja je bila skakalnica očividno premajhna in nista mogla na njej pokazati svojega znanja. Dober je bil tudi Langus, če upoštevamo, da skače prvo leto.
Uspehi tekmovanja v skokih izven konkurence na 25 m skakalnici so bili:
1. Rožič (JA) 22Vn in 21.5 m, 2. Kordeš 21,5 m in 22 m, 3. Razinger Lojze 21.5 m in 22 pa, 4. Langus
19	m in 20.5 m, 5. Prun 20.5 m in
20	m.
Tekmovalci izven konkurence so v klasičnem sestavljenem tekmovanju zasedli mesta:
1. Pogačnik (Jesenice), 2. Rožič (JA). 3. Razinger (si je izpahnil nogo).
TEKME V NEDELJO
Poleg rednega vlaka je v nedeljo prispel v Planico še poseben »Put-nikov« vlak, tako da je prisostvovalo tekmam okrog 1.500 gledalcev, ki so piočno povečali resnost prireditve. Proti 10. uri dopoldne so se začele vsipati s kolodvora proti 65-metrski skakalnici dolge vrste mladine. ki je prihitela v Planico tudi z avtobusi in kamioni. Zasluga za to gre vodstvu ZMS, ki je zaradi propagande fizkulture med mladino, sprožila misel množične udeležbe, kar je v veliki meri uspelo.
Skoraj brez zamude so se začeli najprej poskusni skoki. Drzno so švigali skakalci preko mostička v višave in se v a m o spuščali na strmino skakalnice. 'Sneg, ki je posebno pri vrhu skoraj popolnoma skopnel, jih je silil, da so skakali čim dalje, ker bi sicer prileteli na deske. Tako so bili tekmovalci prisiljeni skočiti vsaj 40 m. Sicer pa nikomur ni zmanjkalo poguma, čeprav, že več let niso skakali tako daleč. Vsem se je sicer poznalo na slogu, da niso mogli dosti vaditi, pa tudi doskok je bil skoraj za vse slaba točka, ki jim je de-t lala največ preglavic. Vendar so nekateri kot Klančnik. Pribošek in Finžgar, skakali tudi v zelo dobrem
slogu. Presenetil je vse mladi Rogelj, ki je skakal prvič v življenju preko 50 m. Poldi iz Mojstrane se pozna dolg odmor, toda kaže, da bo kmalu postal prvovrsten skakalec. Kordeš in Razinger sta bila približno enaka.
Najdaljše skoke je imel sicer Pribošek, ki pa je bil precej nesiguren, ker si je v petek pri vadbi pri padcu pretegnil mišice v ramenu desne roke, kar ga je med letom močno oviralo, ima pa zelo močan odriv.
Na koncu so skakalci še tekmovali, kdo bo skočil najbolj daleč. Čeprav je sonce precej močno pripekalo, je bila skakalnica v odličnem stanju, tako da so skoki tudi v pogledu dolžine uspeli nad vse pričakovanje. čeprav jih je večina končala s padcem. Najdaljši skok je uspel Klančniku, ki je skočil 64 m, kar ni uspelo pred vojno nobenemu našemu skakalcu in le enemu ali dvema tujcema!
Uspehi tekmovanja v skokih na 65 metrski skakalnici so bili:
1. Klančnik Karel (Dovje-Mojstra-na), 59 m, 59.5 m 151.4 točk; 2. Rožič Janez (JA) 59 m, 58.5 m, 142.3 t.; 3. Pribošek Franc (Udarnik, Lj.) 61.5, 61 m, 141.8 t.; 4. Finžgar Rudi (Begunje), 56.5, 56.5 m, 141.4 t.; 5. Kordeš Stane (Gregorčič, Jesenice), 55.5, 55 m, 134:8 t.; 6. Langus Jože (Gregorčič, Jesenice), 52.5, 51.5 m, 133 t.; 7. Rogelj Albin (Železničar, Lj.) 53, 51.5 m, 129.9 t.; 8. Polda Janez (JA), 60 (p.), 60 m, 109.9 t-; 9. Gašperšič Marjan (Kropa), 48.5, 50.5 m, 95.2 t.; 10. Pogačnik Tone (Gregorčič, Jesenice), 45 (p.), 45 m, 78.7 t.
Največje zanimanje je bilo za slalom
Za tekmovanje v slalomu, ki je bilo nad vzpenjačo, je vladalo tako pri tekmovalcih, kot pri gledalcih največje zanimanje. Število preko 100 tekmovalcev in tekmovalk dokazuje, da je ta smuška disciplin«, ki zahteva od tekmovalca veliko mero drznosti in še več hladnokrvnosti, postala med vsemi vrstami smuškega tekmovanja najpriljubljenejša. In kar je najbolj razveseljivo je to, da niso pokazali dobrega znanja samo trije ali štirje tekmovalci, ampak da smo razen nekaj izjem lahko zadovoljni z vsemi, čeprav so mnogi to pot imeli smolo, da iz enega ali drugega vzroka niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Tudi tekmovalci iz zagrebške univerze so pokazali več kot povprečno znanje in so nekateri zapravili boljše mesto šele tik pred ciljem, ko so nesrečno izpustili predzadnja vratiča, ki so v drugem teku pokvarila račune'tudi nekaterim najboljšim. Isto je bilo v nr-vem teku v prvi četrtini proge, kjer je »Seelos« prekrižal račune celo najboljšim, kot n. pr. Čopu in Žnidarju. V splošnem je bila proga po mnenju najboljših prelahka, in niso mogli priti do izraza s svojim znanjem. Sneg je bil slab in so tekmovalci, ki so imeli visoke številke vozili zelo težko.
Lukane je opravičil sloves, ki si ga je pridobil na državnem prven-
stvu. Njegova zmaga je zaslužena, ker je vozil zelo sigurno ter se mu pozna, da ima za seboj dosti vadbe. Praček Ciril je trenutno nedvomno v izvrstni formi in bi verjetno zmagal, če bi bila proga težja. Nastopil je kot »krmar« in bi s časom '1:01,8 (36,8 in 25) zasedel 7. mesto.
Med akademiki je v ostri konkurenci zmagal Praček Marjan popolnoma zasluženo pred izvrstnim Knopom, ki je opravičil svoj sloves in dosti pridobil v svojem slogu, saj se mu pozna, da je Čopov učenec. Gradišnik in Baloh sta bila nrecej izenačena, pri čemer je bil Baloh tehnično boljši, Gradišnik pa rutinira-nejši. Bizjak, ki je bil srednješolski prvak 1. 1940., je vozil v zelo dobrem slogu in bi bil pri težji progi, posebno v veleslalomu in smuku, gotovo najboljši akademik.
Pri ženskah je bilo opaziti precej treme in je zmagala Kotnikova, ki je imela svoje živce najbolj v oblasti. Mnoge niso obvladale niti najmanjšega in so si pomagale na razne načine. Prevladovala je vožnja v plugu.
V	slalomu so se akademičarke po doseženih uspehih zvrstile takole:
1. Černič Staža 1:29.2, 2. Pirkmajer Marjeta 1:56, 3. Mravljak Tatjana 2:19.6, vse Univerza, Ljubljana.
Pri ostalih tekmovalkah je bil vrstni red tale:
1. Katnik Vida (Jesenice) 1:096, 2. Torkar Pavlina 1:15,8, 3. Mehorko Vida 1:28.4, 4. Čop Krista (Maribor) 1:31.3, 5. Pohar Silva (Jesenice) 1:32.
Uspeh meduniverzitetnega tekmovanja
1. Praček Marjan. Ljublj., prvi tek 34.2, drugi tek 26.6, skupen čas 1:00.8: 2. Knop Ljubo, Lj., 33.6, 27.4. 1:01; 3. in 4. Gradišnik Dušan, Zagr.,
36.0,	27.6, 1:03.6, Baloh Janez. Lj., 38.6, 25.0, 1:03.6: 5. Bizjak Ljubo, Lj., 39.2, 27.2, 1:06.4; 6. Deisinger Lujo, Lj.. 40.4, 31.6, 1:12.
Splošen izid tekmovanja v slalomu
1. Lukane Matevž, JA, 30.0, 24.6, 54.6; 2. Uršič Dominko, Olimp, Celje, 32.8, 26.0, 58.8; 3. Volk Milan, JA, 32.4, 27.0, 59.4; 4. Praček Marjan, Gregorčič, 34.2, 26.6, 1:00.8; 5. Knop Ljubo, Maribor, 33.6, 27.4, 1:01;
6.	Bertoncelj Jože, Gregorčič, 35.4, 25.8, 1:01.2; 7. Lukane Slavko, Tržič,
32.0,	30.4, 1:02.4: 8. Saksida Janez,
JA, 35.0, 27.6, 1:02.6; 9. in 10. Gradišnik Dušan. Olimp, Celje, 36.0, 27.6	1:03.6,	Baloh Janez. Udarnik,
38.6j 25.0, 1:03.6.
ORGANIZACIJA TEKMOVANJA, ki je bila v rokaJi akademikov in ki je ležala v glavnem na ramenih tovarišev Janeza Kališnika in Stojana Puntarja, katerim so prišli na pomoč za sodniške posle že izvežbani sodniki in funkcionarji smučarskega odseka pri FOS-e, je bila dobra. Na splošno lahko rečemo, da je prireditev uspela, posebno v nedeljo, nad vsako pričakovanje, tako v pogledu velikega števila "nastopajočih, kot v pogledu doseženih uspehov- Največje število tekmovalcev je bilo v slalomu in sicer 102 moška in 16 žensk, kar je gotovo izredno veliko število. V teku na 10 km je nastopilo 12 tekmovalcev, v skokih na 25 m skakalnici 25, na 65 metrski pa 13 tekmovalcev.
★
Pismo iz Zagrebu
Pregled športnih dogodkov v Zagrebu
Namizni tenis je februarja dosegel višek. V priredbi Akademičarja je bilo dne 17. in 18. prvenstvo zagrebških visokih šol. Nastopilo je nad 200 udeležencev, nepričakovano je zmagalo moštvo EKVŠ v sestavu Horvat, Jeki in Prohaska. Med posamezniki je Ž. Dolinar (Veterina) z zmago v finalu nad Čajkovskim (EKVŠ) dokazal svojo nadmoč. Pri moških dvojicah sta Kosi in Teliš-man (Tehnika) prepričevalno zmagala pred parom Ž. Dolinar-Horvat. Med tovarišicafhi je zmagala Duičeva (Farmacija)* pred Andresovom (EK VŠ). Že dne 22. februarja se je potem začelo prvenstvo Zagreba v namiznem tenisu, ki se je končalo dne 27. februarja. Tudi to pot je Žarko Dolinar dokazal, da za sedaj nima v Zagrebu resnega nasprotnika. Medtem pa so prijetno presenetili mladi igralci Horvat. Uzorinac in Vinc k, ki so dosegli 2., 3. in 4. mesto. Zanimivo je, da od teh odličnih igralcev, ki so nadkrilili marsikaterega resnega kandidata, noben še ni 20 let star. Bodočnost zagrebškega namiznega tenisa je tako zagotovljena. Pri moških parih sta. zmagala Ž. Dolinar in Kosi. Pri mešanih parih sta si priborila prvo mesto Uzorinac in Pečnikov«. Med tovarišicami je zmagala Žabčičeva. Prvo mesto v parih za tovarišice je pa pripadlo paru Žabčič-Kononenko. Mladinski prvak Zagreba pa je postal čuklič.
V	dvorani Visoke šole za telesno vzgojo so v nedeljo dne 24. februarja nastopili telovadci za prvenstvo Zagreba. Zmagal je Boltižar, ki je dose&d 220 točk od 240. Zelo dobra sta bua tudi Budija in Jelič. Med tovarišicami je navdušila Basteličeva. Neferovičeva in Kobcrova pa sta dokaj^ zaostali za zmagovalko. I. Snoj
NA DELO!
Z II. plenarnega sestanka CO FIS A J-a
Vsi udeleženci skupščine fizkultur-nikov FLR Jugoslavije, ki je bila lani decembra v Beogradu in ki so se udeležili tudi nedavnega sestanka CO FISAJ-a v Beogradu (dne 20. in 21. III. 1946), so pri tej priliki jasno čutili razliko med obema sestankoma. Razločno so videli, kakšen korak naprej je v času od decembra 1945 naredilo fizkulturno gibanje v Jugoslaviji.
Beograjska skupščina v decembru je sicer prinesla mnogo rešitev načelnega značaja, tako v vprašanjih organizacije, kot v strokovnih vprašanjih in čepttev je bila plodna na konkretnih sklepih (pravila, različni pravilniki, zaključki Strokovnega značaja), je vendar postavila le osnovne smernice novi, enotni fizkultumi organizaciji. Poleg tega so se na njej še včasih zaiskrila trenja, ki so vladala med fizkulturnimi pokreti v stari Jugoslaviji. (Vprašanje ali naj bodo samostojni odbori za posamezne panoge fizkulture, ali enotno strokovno vodstvo za vse panoge itd.)
V nasprotju s tem pa je plenarni sestanek CO FISAJ-a v marcu imel mnogo bolj delovni značaj, ker
Vojvodini, Dalmaciji, ki nima snega, bodisi krajem, v katerih ni predpisanih fizkul turnih naprav itd.) Ke>' se bo poleg tega vsak fizkulturnik moral boriti za značko več let, se bo radi tega moglo razvijati načrtno in vsestransko fizkulturno delo, saj tek' moranje za značko obsega vse fiz-kulturne panoge.
K temeljitosti
To je bila vsekakor tudi smer, ki sta jo soglasno z razpravljanjem o fizkulturni znački nakazala tudi referata in diskusija o teku čez drn in stm in fizkultumem dnevu. Čeprav jeetov. Macanovič iz Hrvatske v svojem »Referatu o crossu«, dal podrobna tehnična navodila za njegovo čim boljšo izvedbo tudi v tekmovalnem pogledu (način kontrole, izvedba po kvartih, rajonih itd.), je vendar naglasil, da morejo te prireditve le v delu dobiti tekmovalni značaj, v glavnem pa zlasti manifesta ti vnega. Še posebno je naglasil potrebo vež-banja in predpriprav za tekmovanje in navedel primere slabih posledic, ki so jih imeli že ponekod v naši do-
vsi delegati pokazali stremljenje, do- movini, nastopi neizvežbanih fizkul
prinesti vse k čim boljši izvedbi konkretnih nalog, ki so pred nami, izmenjali so svoje strokovne izkušnje
turnikov v teku čez drn in stm.
Isti poudarek je dobil tudi referat sekretarja FZS tov. Knola, o fizkul-
iiuei ^tfHnladaHski ,tek Z&z Am ^ sim!
iz preteklosti in dosegli pravo soglasnost v vseh vprašanjih.
Medtem ko so bile v zvezi s Titovo štafeto iznešene izkušnje iz lanskoletne štafete, nakazane smeri posameznih štafet ter povezava z ostalim propagandnim aparatom za to priliko, dalje njih simbolični značaj s tem, da bodo zadnjo predajo v roke Titu izvršili najboljši mladinci iz posamezn:h republik — pa so zlasti razprave o fizkulturni znački, teku čez drn in stm in fizkultumem dnevu, pokazale zdrava stremljenja k čim bolj
vztrajnemu in rednemu fizhullurnemu delu
V razpravljanju o fizkulturni znački smo v načelnih razpravah zlasti čutili tendenco, da naj bo značka na vsak način nekaj resnega (tov. Du-gonjič), nekaj takega, za kar se bo vsak posameznik moral temeljito pripravljati in nastopiti v samem tekmovanju šele takrat, ko bo siguren, da razpolaga z zadostnimi silami za osvojitev značke. Tako bo značka vzpodbujala k rednemu, resnemu in vztrajnemu vežbanju vseh fizkultur-nikov. Predstavniki vse Jugoslavije pa so v posebni komisiji iznesli svoje izkušnje tudi v vprašanjih norm (uspehov, ki jih je treba doseči za osvojitev značke v posameznih panogah). Norme za fizkul tu m e značke, izboljšane in popravljene na sedanjem plenarnem fizkultumem sestanku v Beogradu, so skupno delo fizkulturnikov iz vseh krajev Jugoslavije in so zato najpravičnejše merilo, ki bo ustrezalo tako vsem krajevnim prilikam (bodisi ravninski
turnem dnevu, ki je razložil vse podrobnosti v zvezi z njim (teritorialni obseg letošnjih prireditev na fizkultumi dan. program itd.) in obenem" naglasil važnost in potrebnost temeljitih priprav, kot sta uvežba-nost obveznih prostih vaj in koraka za fi^kulturne parade ob priliki fiz-kulturnega dne-
Tudi razpravljanje o organizacijskih vprašanjih je poleg nekaterih važnih problemov —. utrditve in ojačanja okrožnih odborov z ureditvijo uradnega poslovanja, finančno okrepitev za vsedržavno nabiralno akcijo za fizkulturo od 7. do 14. aprila tudi pokazalo nujno potrebo preiti na vseh področjih fizkultume organizacije k rednemu in perspekt vnemu delu. Zlasti se je pokazala nujnost vzgojiti nov kader fizkulturnih vodij v tečajih, ki naj bi se organizirali od osnovnih edinic društev in aktivov pa do osrednjih organov, dalje potreba po smotrnem vodstvu gospodarstva v fizkulturi z enotnim knjigovodstvom in z rednimi proračuni vseh naših organizacij.
Zaključek
S stvarnimi rešitvami in sklepi v vseh zgoraj nakazanih in drugih problemih, (je druglj plenarni sestanek CO FISAJ-a v celoti pomenil znaten korak naprej v našem fizkultumem pokretu, ker smo prešli iz načelnih debat, ki so bile prej v ospredju, bližje k samemu stvarnemu strokovnemu in enotnejšemu, novemu fiz-kulturnemu delu. Obenem pa smo prešli od slučajnostnega dela, od slu-čajnostnih fizkulturnih storitev brez perspektive bliže k načrtnemu in rednemu delu.
★ ★ ★
RAZPIS prvenstva FLR Jugoslavije v teku čez drn in sljn za leto 1946
Lahkoatletski odbor Fizkulturne zveze Hrvatske bo priredil dne 28. aprila v Zagrebu, z začetkom ob 11. uri dopoldne, »Prvenstvo FLR Jugoslavije v teku čez drn in strn za leto 1946.«	*
Proga za moške je dolga 7"5 km, za ženske pa V5 km. Pravico nastopa imajo vsi tekmovalci, starejši od 20 let in vse tekmovalke, starejše od 18 let, ki so člani telesno vzgojnih društev ali aktivov.
Tekmuje se za prvenstvo moštev in poedincev.
Prvenstvo moštev bo izvedeno na sledeči način:
Vsako moštvo sme prijaviti za moško in žensko tekmovanje neomejeno število tekmovalcev. Računa pa se za prvenstvo moštva samo šesterica najboljših od vsakega društva ali aktivo. Doseženo mesto se izračuna tako, da prvi tekač vsakega moštva, na cilju prejme toliko točk, kolikor je priteklo za njim tekačev, ki se tudi štejejo kot tekmovalci moštva nekega društva. Vsak naslednji pa prejme eno točko manj. Tekači pa, ki ne pripadajo moštvom, se pri tem ne upoštevajo. Prvak postane tisto moštvo, ki prejme največ točk.
Proga za tekmovanje bo izpeljana v maksimirskem parku in bo vodila kot je označeno na priloženem načrtu.
Zmagovalec (zmagovalka) med posamezniki dobi naslov: »PRVAK FLR JUGOSLAVIJE (PRVAKINJA) V TEKU ČEZ DRN IN STRN ZA LETO 1946.«
Telesno vzgojno društvo ali aktiv, ki zmaga v tekmovanju moštev, dobi naslov: »MOŠKI (ŽENSKI) PRVAK MOŠTEV FLR JUGOSLAVIJE V TEKU ČEZ DRN IN STRN ZA LETO 1946.«
Skupni prvak, računajoč pri tem moško in žensko moštvo, dobi naslov: »PRVAK MOŠTEV FLR JUGOSLAVIJE V TEKU ČEZ DRN IN STRN ZA LETO 1946.«
Šest najboljših posameznikov in poedink ter po tri prva moštva; moška, ženska in v skupni oceni, prejmejo diplomo.
Prijave se morajo poslati izključno preko narodnih Fizkulturnih zvez, najkasneje do 20. aprila do 12. ure na: Lahkoatletski odbor Fizkulturne zveze Hrvatske, Zagreb, Jurišičeva 3.
Tekmovanje bo izvedeno po pravilih FISAJ-a.
Za končno določitev prvaka moštev v lahki atletiki (v katero se bodo računali tudi poznejši uspehi v desetoboju in prvenstvo posameznikov v vseh disciplinah), bo prvo društvo prejelo 50 točK, naslednja društva pa 35, 25, 10 in 5 točk za moško, in 40, 30, 20, 10, 5 in 2 točki za žensko moštvo.
Stroške za potovanje in preskrbo nosijo tekmovalci oziroma njihova društva ali aktivi. Prireditelj se bo potrudil, da bo pravočasno prijavljenim tekmovalcem našel primerno prenočišče in hrano.
FISKULTURNI SAVEZ HRVATSKE Strokovni odbor za lahko atletiko
KRONIKA
Sedem zmag FD Hajduka v ČSR
Od sedmih tekem, ki jih je od-! Hajdukova turneja je dosegla v igralo na Češkoslovaškem moštvo moralnem in propagandnem pogledu splitskega Hajduka, ni izgubilo, kot popoln uspeh. Voditelji čcškoslova-kaže pričujoča tabela, niti ene tek- »kih nogometnih moštev stavljajo me.	i svojim igralcem moštvo Hajduka za
Skupno so torej Hajdukovci do- vzg,lod’ ,ker niegovi igralci od tre-segli 28 golov, prejeli pa samo 10. nutka’ ko prestopili mejo Č'SR,
Posebno zadovoljivi so uspehi proti »Z™ d° zadlVe ,!ck™e Rivali ;;	^ dl- H • alkohol n'h pijač. Športno obnašanje
»Viktonj,« Žižkov, »Bohemiansu« m jugoslovanskih igralcev, tako pred »Ziden,cam«, ki so po vsem svetu kot med tekmami, je še bolj dvig-znani, kot odlična moštva.	n Ho ugled Hajduka v č'3R.
3. III.	v	Pragi:	»Hajduk«	:	»Viktorija,	Žižkov«	4:2	(4:2)
3. III.	v	Pragi:	»Hajduk«	:	»Bohemians«	3:2.	(1:1)
9. III.	v	Brnu:	»Hajduk«	:	»Malacky«	6:2	(4:1)
10. 111.	v	Brnu:	»Hajduk«	:	»Židenice«	3:1	(3:1)
14. 111. v M. Ostrav,: »Hajduk« ; »Sleska Ostrava«	4:2 (3:1)
16.	III. v Kostelcu n. Orlici: »Hajduk« : »Kostelec«	2:0 (2:0)
17.	III. v Ml. Boleslavi: »Hajduk« : »Ml. Boleslav« 6:1 (5:0)
★ ★ ★
IV. kolo nogomelnega prvenstva ljubljanskega okrožja
V nedeljo dne 24. t. m. so če trtic pomerile svoje moči v nogometu enajsterice Mirih ljubljanskih društev. Prvi par sta bila železničar:Krim, drugi par pa Svoboda:Borec. Vreme je bilo jasno vendar precej vetrovno, kar je močno vplivalo na regularen potek igre. Na igrišču Svobode se je zbralo okrog 500 prijateljev nogometne igre, ki pa, z izjemo pristašev Železničarja, niso preveč zadovoljni zapustili igrišče.
ŽELEZNIČAR: KRIM 4:0
Krim tako visokega poraza ni zaslužil že zaradi tega, ker je pokazal lepšo igro kot njegov nasprotnik, .ki pa je bil v streljanju na vrata bolj odločen in talko dosegel lepo zmago. Krim je poleg lepega števila zrelih položajev tik pred vrati nasprotnika, zastreljal tudi 2 enajstmetrovki, kar je zelo slabo izpričevalo za moštvo, Največ krivde za poraz Krima nosi napadalni igralec Kumer, ki bi ob malo Večji pazljivosti sam dosegel najmanj 3 gole. V ostalem je moštvo Krima izmed vseh nastopajočih še najbolj zadovoljilo. Igralci lepo osvajajo teren, pametno igrajo in kar je glavno, večina je mladih, ki imajo vse P^S°je> da pod dobrim strokov-nim vodstvom postanejo eno naših najmočnejših moštev.
železničarju se je posrečilo, da je zakrpal svoje moštvo z novo močjo, našim starim znancem Pilejein, ki bo svojemu novemu
I društvu gotovo mnogo koristil.
• Moštvo kot celota še daleč ni pokazalo one igre, ki jo pričakujemo od njega, se pa od telkme do telkme boljša. Igralci v napadu so bili odločnejši od Kri-movcev in so izrabili skoro vsak zreli položaj v uspešen strel na vrata. Brodnik je bil v streljanju dober, vendar še vedno mnogo preveč preigrava, kar gotovo ni v korist moštvu. Eržen je v nasprotju s prejšnjo nedeljo, ko mu je šlo vse visoko čez vrata, dobro in nevarno streljal, a jo imel smolo, da so sc skoro vsi njegovi streli odbili od prečke. Srednji krilec Sočan je izredno vztrajen, dober v igri z gla-y° in je danes brez dvoma eden izmed najboljših naših srednjih krilcev.
SVOBODA : BOREC 0 :0
Svoboda nam je ostala mnogo dolžna in se ima zahvaliti *amo sreči in igralcema Lahu n Pupotu, ki sta s svojo dobro igro preprečila poraz. Ne razu-mem<>, da se vodstvo nogometa
pri Svobodi poslužuje takih poizkusov, da postavlja svojega najboljšega nogometaša Smoleta, katerega mesto je samo na krilu, na mesto srednjega napadalca. To se je tudi maščevalo (i,n važna točka je izgubljena. Smole je izvedel nekaj nevarnih prodorov proti golu nasprotnika, vendar jo je vedno ubral proti krilu, od koder je oddal nekaj krasnih žog v sredo, kjer pa ni bilo nikogar, ki bi jih izkoristil. Aoko ni dobil skoro nobene uporabne žoge in tako kot drugi nevarnejši igralec v napadu, ni mogel storiti dosti uspešnega.
Napad Svobode v taki postavi ne bo žel mnogo uspehov. Obramba, kateri je bil Pupo v veliko pomoč, je dobro opravila svoj posel. Pišek kot srednji krilec je bil nemogoč, vendar gre to verjetno na račun slabega razpoloženja in vpliva gledalcev, "Rer snio vsekakor vajeni od njega boljše igre. Mlajši igralci, ki so sc nam predstavili v moštvu, so pokazali dovolj tehničnega znanja, vendar so telesno še šibki in premalo hitri. Ker pa so še mladi, bodo še vse to lahko pridobili. Svobodi bi .svetovali, da v bodoče s svojo postavo ne dela poizkusov, ki so se že v preteklosti vedno ponesrečili, in naj postavlja igralce na njihova običajna mesta, ker le tam bodo koristili moštvu.
Borec je delal čast svojemu imenu in zaigral »borbeno« in z upanjem na ulspeh, kar mu je prineslo važno točko. Moštvo kot celota še ni vigrano, vendar se boljša. Napad slabo strelja, zlasti od Žigona smo vajeni točil ej šib in ostrejših strelov, kar v nedeljo vkljub temu, da je imel nekaj prilik, ni pokazal. Piskar na desnem krilu se ima zahvaliti .samo svoji polžji hitrosti, da ni zabil nobenega gola. Imel je dve krasni priliki. Zavrl Počasi prihaja v svojo formo. Priporočali bi mu, da izrabi svoj | lepši strel in da se nauči točno' streljati na vrata. Vsi ostali igralci so se trudili in bi moštvo z malo več sreče — nekaj strelov na gol nasprotnika je končalo v prečki ali v njeni neposredni bližini — lahko doseglo zmago.
Po četrtem kolu je vrstni red društev ta-Ie:
1.	železničar	4	3	1	0	27:6	7
2.	Krim	3	2	0	1	13:4	4
3.	Svoboda	3	1	2	0	6.3	4
4.	Borec	3	0	1	2	3:7	1
5.	Edinost 3 0 0 3	0:29 0
J. A.
izgloda, še dober dolgoprogaš. Prav tako gotova je pri dekletih Markič-(Suhadolčeva (Edinost), ki nima razen Jamnikove (Udarnik) resne nasprotnice.
Kot kažejo uspehi, dolžina prog v nobeni skupini ne ustreza dolžini, navedeni v razpisu. Nadalje je imela proga kmalu po startu nep-otrebno zapreko, ki je bila vsekakor pretežka. Tekmovalci pa so se tudi pritoževali zaradi nepravilno postavljenega lijaka, ki. je tekmovalcem onemogočal borbo do cilja in je bil tek že odločen pred ciljem. Čud mo se, kako je to mogoče, ko je bilo v 11. številki »Poleta« vendar točno opisano in narisano, čemu služi lijak in kje naj bo nameščen.
Uspehi teka so naslednji:
Člani: (nad 18 let) so tekli na progi 3000 m. Starta 1 o jih je 17. Na cilj so prispeli: 1. Glonar Jože 7.53.2, 2. Oberšek Jože (o-ba Svoboda) 7.53.3, 3. Srakar Franc (Krim) 7.54.5, 4. Novak Janez (Svoboda), 5. Dular Tone (Edinost).
Moški naraščaj (od 14. do 18. leta), je tekel na progi 1500 m. Startalo je 32 tekmovalcev, ki so se zvrstili na cilju:	1. Pungartnik Peter (Krim)
4.15, 2. Kunst Boris (Borec) 4.21, 3. čuden Vladimir 4.22, 4. Rus Viktor, 5. Dolinar Franc (vsi trije Edinost).
Deca (od 11. do 14. leta) so se pomerili na 800 m dolgi progi. Teklo jih je 65 in je bil med prvimi vrstni red na cilju: 1. Velkavrh Viktor (Edinost) 1.45, 2. Špacapan Cvetko (Brdo) 1.45.2, 3. Oblak Marjan 1.45.4,
4. Skarič Mirko, ' 5. Podlogar Janez i •trije Edinost).
(vsi »trije Edinost).
Deca (od 9. do 11. leta) so tekli na 500 m dolgi progi. Izmed 19 tekmovalcev so prispeli na cilj: 1. Jošt Igor 2.27, 2. Križ Jurij 2.29. 3. Potokar Branko 2.32, 4. Šubic Draško, 5. Velkavrh Marjan (vsi Edinost).
članice (nad 18 let) so pretekle progo 1000 m. Startalo je 9 tekmovalk: 1. Markič-Suhadolc Pavla (Edinost) 3.33, 2. Jamnik Mara (Udarnik) 3.35, 3. Tomšič Anica 3.42. 4. Račič Marija, 5. Dolenc Slavka (vse tri Edinost).
Naraščajnice (od 14. do 18. 1.) so tekle na progi 600 m. Tekmovalo jih je 35 in so prispele na cilj: 1. Košir Alenka 1.64, 2. Peternel Marija 2, 3. Florjančič Breda 2.2, 4. Zupančič Sonja, 5. Dovjak Marija (vse Edinost).
★ ★ ★
Fizkullurni nastop v Štorah
Delavci in nameščenci železarne v Štorah so priredili preteklo soboto v nabito polni dvorani v Štorah uspel večer, na katerem je glavni del programa izvedlo TD Štore. Po pozdravnem govoru tov. Juga od okrožnega telesno vzgojnega odbora v Celju, je moški naraščaj s svojo vrsto že v začetku prireditve razgibal gledalce. Z lepimi preskoki preko stolov, telovadcev, gorečega obroča, skozi 'kulis-no okno in prevali itd. je nazorno' pokazal, da se lahko vsestransko raz-gibljemo tudi brez vsakega orodja z najenostavnejšimi sredstvi. Sledile so naraščajnice, ki jih je spremljal mešani pevski zbor in so izvajale vaje na pesmi: Volga, Volga..., Gor čez izaro, in Za vasjo je čredo pasla. Tudi ta točka je bila lepa, vendar izvedba posameznih gibov večkrat ni bila skladna z besedilom pesmi. Posebno je ugajala pionirka Heric Vesna, ki je ob spremljavi klavirja na Straussov valček »Pomladni glasi« plesala balet s tako ljubkostjo in dovršenostjo, da bi žela uspeh tudi pri razvajenih gledalcih. Sledila je še »Češka beseda«, ki so jo izvajale narašča jniee in so jo na željo občinstva tudi ponovile Telesno vzgojnemu sporedu je sledila šaljiva enodejanka in delavski pevski zbor je pod vodstvom tov. Černivčeve zapel Gor čez izaro in Kje so tiste stezice. — Prireditev nam služi v dokaz, da se s povezavo prav lahko brez velikega truda pri red c prijetni večeri. Čisti dobiček te prireditve so podarili delavci in nameščenci tovarne v Štorah telesno vzgojnemu društvu v Štorah za nabavo orodja.
Jug Karel
prvenstvo FLR Jugoslavije v namiznem tenisu
Na letošnjem prvenstvu FLR Jugoslavije v namiznem tenisu, ki je te dni v Subotici, nastopajo najboljši igralci in igralke iz vse države.
Po načrtu, ki Sq ga izdelali predstavniki FISAH-a skupno g predstavniki Fizkulturne zvezo Vojvodine, so bili sestavljeni tekmovalci za osminski finale. Prvak LR Hrvatske Žarko Dolinar ima za nasprotnika Rožai, Horvatj ima za in as,p robnika Harangoza i., drugi najboljši hrvat-ski igralec Blaži ima za nasprotnika prvaka Srbije Konca, Hrvat Kosi pa Harangoza II.
Osminski finale bo torej po zamisli prirediteljev in strokovnjakov iz-gledal tako-le:
Harangozo II. (Vojvodina) : Kosi (Hrvatska).
Konc (Srbija) : Blaži (Hrvatska). Harangozo I. (Vojvodina) : Horvat (Hrvatska).
Rož (Vojvodina) : Ž. Dolinar (Hrvatska).
Moštva so razdelili v štiri skup'ne. Na čelu skupin so postavili društva »Akademičar«, »Spartak«, zagrebški »Mctalac« in še eno moštvo iz Vojvodine.
Največ^ izgledov na zmago ima po mnenju Zagrebčanov moštvo »Mladosti«, kj nastopa v postavi: Ž. Dolinar, Horvat in Kosi. »Metalac« nastopa v postavi Blaži, Telišman in Kras. V tekmovanju naraščajnikov imajo največ izgledov na zmago Hrvatje: Uzorinac, Vi n ek, čuklič in Krasič, ki bodo verjetno odločili med seboj, kdo bo zmagovalec. Prav tako je tudi moštvo naraščajnikov zagrebškega društva »Mladost« najresnejši kandidat za prvaka.
Med dekleti bodo verjetno zavzele najboljša mesta Vojvodcamke, pri
tekmovanju moških parov pa ima največ možnosti za zmago par Do-1 nar-Kosi, katerim utegne prekrižati račune edino par bratov Harangozo.
Izgledi Igralcev Iz Slovenije
Srečen žreb in dobra postavitev bodo naredili svoje. Kakšne izglcde pa imamo Slovenci? Za moštva so prijavljeni: Udarnik, Borec, Železničar (Lj.) in J. Gregorčič (Jesenice). Prva tri društva imajo zelo izenačena moštva, zato je težko reči, kdo je boljši. Vsekakor bo rutina na prvenstvu prinesla marsikomu važno točko. Slovenci lahko računamo, da bomo med najboljšo osmorico v državi. Težje bo Slovencem v glavni skupini — moški posamezno. Sicer je res, da ima tu običajno veliko besedo postavljanje in žreb, zlasti pri velikem številu igralcev. Lar zar in Bogataj, vsekakor pa u.pajmo, da med osmorico ne bodo manjkali najboljši Slovenci, saj je bila ta panoga včasih naša domena. Več možnosti imamo pri jutniorjih. Naši znani igralci Podobnik in brata Ahačiča so vsekakor enakovredni zagrebškim, beograjskim in ostalim naraščajnikom v državi. Seveda velja tudi zanje isto kot za člane. V dvojicah ni možno delati ni kakih prognoz, enako ne za ženske discipline, kjer ni veliko upanja na uspehe, škoda,
Pogled na 65 metrsko skakalnico
da je premalo časa za p ri pr avg in da so preveliki stroški, da bi se mogla tega tekmovanja udeležiti tudi druga društva v Sloveniji, ki imajo v svoji sredi marsikaterega dobrega igralca ati igralko. .
*
KONFERENCA O NAMIZNEM TENISU
V zvezi z državnim prvenstvom v namiznem tenisu, -ki bo v Subotici v dneh od 27.—31. marca, se bo dne 1. aprila začela v Novem Sadu konferenca, na kateri bo. odposlanec Vojvodine poročal o izkušnjah s prvenstva, ki jc bilo preteklo leto, odposlanec Hrvatske pa bo podal referat o ukrepih za razvoj namiznega tenisa. Na dnevnem redu pa bo nadalje še razprava in predlogi o pravilih in pravilnikih, o sistemu igre in sporedu prireditev 1. 1947.
PRVAKI ZAGREBA ZA 1945/46.
V NAMIZNEM TENISU
Prvak poedincev; Žarko Dolinar (Akademičar).
Prvaka mešanih parov Uzorinac— Pečnik (Mladost).
Prvakinja poedink; Vera Žabčič (Mladost).
Prvak naraščaja: Čuklič (Dinamo). Ženski društveni prvak: FD Mladost (Žabčič, Kononenko).
Uspehi finalnih tekem so bili:
Ž. Dolinar : Horvat 12:21, 21:15, 21:17, 21:11.
Uzorinac : Vinek 21:12, 10:21, 21: 9, 21:13.
Horvat : Vinek 21:7, 21:14, 21:1*9.
Horvat : Uzorinac 11:21, 21:11, 21: 18, 21:18.
Vinek 21:13, 21:13, 17:21,
Dolinar 21:13.
Dolinar
21:14.
Uzorinac 21:18, 21:16,
PO SVETU
Preizkušnja v teku čez drn in slrn
Tr> ,l,cdeUo so marljivi Vičani od dr,, ■ ulin°sti priredili uspel tek čez Itn ” strn' na katerem je nastopilo moLijtevi,° 177 tekmovalcev in tek-2" ’ med temi 2 od Udarnika, Bor,.	- Svob°de in Krima in 1 od
tiv Tn3 tekmovalcev je prijavil aik-J Edinost na Brdu. vse ostale Zač,p. ,, matično društvo. Organi-sai s ekem je bila dobro izvedena, Uri. "" )e tekmovanje končalo v pičli
To tekmovanje je bila prva in zadnja preiskušnja ljubljanskih tekačev in tekačic pred množičnim tekom čez drn in strn, ki bo 7. aprila. Izenačeni uspehi članov kažejo, da imamo leno število skoraj enako močnih tekačev, od katerih je posebno presenetil Novak (Svoboda), ki je prispel na cilj tesno za Srakarjem (Krim).
Med naraščajniki se je zopet izkazal Pungartnik (Krim), ki bo, kot
NAJBOLJŠI AMERIŠKI LAHKO-ATLETI V LETU 1945
Tek 100 m:	Ewel 10,3; Edwards
10,4; Samuel 10,5; Mama la in Rod-gers 10,6; 200 m: Klemmer in 0’Reily 20,9; Sc ur in Craiipson 21,2; Harris 21,3; 400 m: Mac Kelly 47,8; lrxing 48,0: Kelly 48,1; Taylor 48,4; Ref-ferty in Holbrook 48,5; 800 m: Kelly in.Keff 1:53,4 1500 m: Rcfferty 3:54,0.
Zapreke 110 m: Ficher 14,4; Scott in VVillard 14,6, Moore 14,7, Erfurt 14,8; 400 m:	lrxi»ng 53,4; Hoovver
53,5; Morriz 53,9: Ro,ss 54,2: Butler 54,4.
Skok v višino: Wisner 2 m; Sheffield 1,99; Barksdale, Green, Lacava in '5cney 1,98 m.
Skok v dalj.: Bali 7.67 m; Douglas 7.63; Louis 7.62; Peakock 7.52 m.
Skok ob palici: Moore 4.27; Smith 4.22; Padusey 4.19; King 4.16 m.
V troskoku ni noben Američan preskočil daljine 14 m.
Krogla: Bandgert 16.41; Ode 16.35; Quich 16.16.
4_JMsk: Bandgert 49.60; Donaldson
Kopje: Coen 72.55.
Kladivo: Hausman 54.75 m.
Kot vidimo so uspehi tekačev, rasen sprinterjev, precej slabši, kot smo jih vajeni pri Američanih. Tudi v teku čez zapreke so precej nazadovali. Skoki so približno isti, ali le za malenkost slabši, dočim so v metih ostali ha isti višini, v metu kopja pa celo napredovali.
1 regled teh uspehov je zanimiv zato ker bo letos verjetno prišlo do dvoboja SStSR : USA 1
ANGLEŠKI NOGOMETAŠI NA CELINI
Iz Londona poročajo, da bo več angleških nogometnih moštev šlo na turnejo po celini. Aston Vil la in Stocke City bosta nastopila na Norveškem in Švedskem. Chelsea pojde v Švico, Evcrston pa bo najbrž go-I stoval v Češkoslovaški.
4LAS Z 40RA
Pomladni issleii
Prihaja čas, ko se bo v ljudeh vseto pač noben planinec ne sme ovi-
bolj vzbujala sla, da v prvi svobodni pomladi spet svobodno zažive kak prosti dan v naših gorskih predel h. — Opozarjamo pa, da iz narodno obrambnih ozirov niso vsi naši 'predeli dostopni izletnikom. — Danes, ko se odloča bodoča usoda naših bratov Primorcev in Korošcev, je služba ob meji stare Jugoslavije še bolj odgovorna in še bolj težavna- — Za-
Prijetno sončenje v planinah
★ ★ ★
rati tega, kar vrše naši borci in obmejni stražniki. Iz teli interesov je nujno, da se nc bližamo našim mejam zaradi zabavnega izleta. — Vsak zaveden Slovenec bo to razumel in bo naše težnje še podprl, ne pa oviral s tem, da bi nadlegoval oblasti za dovoljenje, katerega nikakor ne more dobiti. Saj je kretanje v tako lepih predelih Dolenjske, Zasavja in -Notranjske, povsem svobodno. — Skoraj vse Savinjske planine in Grintovci so proste, razen Okrešlja od slapa do 'Savinjskega sedla. — Karavanke so zaprte za izletnike, prav tako Julijske Alpe z vsemi dolinami. — Prosto je pa kretanjc v teh-le predelih: Vsa gornja savska dolina, iz Mojstrane je dovoljena pot do Turkove planine, Martuljkova skupina je prosta in našim gornikom v veselje tudi dostopna kakor tudi okolica vseh bivakov v tej skupni. Iz Kranjske gore je prosta pot po dolili Pišence do razcepa dolin Krnica in Pišenca- — Iz Rateč je pa možen dostop v Planico do Tamarja s predhodnim dovoljenjem rateškega krajevnega odbora. —• Razumljivo je, da je v Bohinju možno obiskati jezero in slap Savice.
V času tekmovanja smo in v to tekmovanji naj bo vključena tudi planinska disciplina. — Zato naj naši planinci do nadaljnega ne silijo tja, kamor tega ne dovoljujejo narodni interesi in kjer tudi sebe izpostavljajo nevarnosti.
Nasveti za alpsko smučanje v gorskih predelih
Članek posnemamo v celoti po »Fizkulturnem glasniku«, ki je glasilo celjskega fizkultur. okrožja.
Pomlad je dahnila v doline. Bre govi, ki so še nedavno odjekali radostnih klicev naše mladine, samevajo. Ločnica snega in z njo zima se z nastopajočo pomladijo dviga bolj in bolj v gore, dokler ne bo popolnoma izginila iz planinskega sveta. Le tu pa tam na osojnih straneh naših najvišjih gora. bodo ostala snežišča, naši »ledeniki«, kot jih v svoji ljubezni db gora’ in želji po alpinističnem udejstvovanju v ledu nazi-vamo, vsi pohlevni v primeri z goro-stasi v Alpah. Himalaji in Pamirju, vendar — naši so p so nam zato v svoji pohlevnosti- še bolj dragi.
S prihodom fašističnih, osvajalcev se je naši mladini zaprl gorski svet; zato je danes med našo mladino v.e,-liko takih, ki še nikdar niso bili v Logarski dolini, na Okrešlju, ki še nikdar niso videli prekrasnih visokogorskih smuških planjav Korošice ter v sneg in led okovanih kristalnih vršacev Rink. Tej mladini, ki se bo podala v čarobni zimski svet naših planin, naj veljajo nasveti in opomini »Fizkulturnega glasnika«.
Preden se podaš na smučarsko turo v visokogorski svet, pomni naslednje:
Izbira ture in z njo zvezan napor, se mora ravnati po telesnih zmožnostih najslabotnejšega soudeleženca ture. V družbi, ki namerava na turo, mora biti vedno eden, ki je izkušen gornik, kateremu so znani predeli in okoliščine, ki tamkaj vladajo. Pred odhodom je treba posvetiti največ pozornosti opremi, predvsem obleki, prehrani in kar je glavno, gorniški, smučarski izobrazbi in tehniki. Vsak smučar in gornik mora torej izbirati ture, ki odgovarjajo stanju njegove opreme in znanju. Kdor je gornik in smučar iz prepričanja, ta bo znal svoj cilj prilagoditi svojemu znanju. Da moremo to znanje presoditi, ni važno, kako se kakšna tura prične, ampak kako se izvede. Zato naj bo glavno načelo: izbira tur mora biti podrejena znanju! Pomni, da je smučar brez planinskih izkušenj v isti nevarnosti kakor planinec kot smučarski začetnik.
Pri vzponu in pri smuku je treba vedno ostati čimbolj skupaj, razen seveda na strminah, kjer obstoja nevarnost plazov in so zato potrebne čim večje razdalje. Tega pravila se morajo držati predvsem boljši smučarji. da lahko pri nesreči slabših takoj priskočijo na pomoč.
Nevarnosti v visokogorskem svetu so dveh vrst; prvič take, katerih
vzroke moramo iskati v naravnih pojavih in drugič take, ki jih povzročajo smučarji in gorniki sami. V prvo skupino bi prištevali: 1. plazove, 2. zapadno kamenje, 3. mraz in 4. meglo in snežne viharje. V drugo pa 1. pomanjkanje smuške in gorniške izobrazbe, 2. omalovaževanje naravnih zakonov in nasvetov izkušenejših tovarišev in 3. telesno slabost.
Plazovi: njih pojavljanje je odvisno: a) od kakovosti, oblike in strmine podlage, na kateri leži sneg. Travnata tla in strmi skladi gladke, skalnate podlage, melišča so ugodni pogoji, da zdrkne snežna odeja in to tem bolj, čim bolj je breg nagnjen. Pomni, da nudijo možnost nevarnosti že vse strmine nad 20 stopinj naklona, pri južnih, toplih vetrovih in kadar dežuje, se pojavlja nevarnost plazov že pri 12 stopinjah naklona. Čim več naravnih ovir, dreves, grmovja, skal se nahaja na strmini, tem večja je sigurnost pred plazovi; to pa le tako dolgo, dokler moremo te ovire videti še nad snežno odejo. Če na tako strmino sedaj zapade toliko snega, da popolnoma pokrije ovire, ki so pred tem še gledale iz starega snega, je tak teren sedaj podvržen nevarnosti plazov. Nadalje je pojavljanje plazov odvisno b) od višine snežne plasti. Da more snežna plast zdrkniti, zato je predpogoj ugoden moment polzko-sti. mora teža snežne mase premagati trenje tal ali pa trenje obeh snežnih plasti. In končno je pojav-J jan j e plazov odvisno še c) od oblike snega samega, ki je v glavnem odvisna od vremena. Po vzrokih nastanka pa razlikujemo v glavnem dve vrsti plazov im to 1. plazove suhega snega in 2. plazove mokrega snega.
Viri nevarnosti, ki po navadi plaz sprožijo, so nov sneg, veter in vihar, dež, snežne opasti, segretje ozračja ja znatne razlike v temperaturi. Glavna nevarnost pa je malomarnost in nevednost smučarja in planinca.
Kadar je zapadlo dosti novega snega in če pri tem piha močajf veter je boljše, da ne p odvzameš ture, da počakaš nekaj dni. Sploh, preden se podaš na kakršno koli turo v visokogorje, opazuj že nekaj dni prej barometer in' se ravnaj po vremenskih poročilih in napovedih. Na turi sami opazuj vedno vreme in veter ter posveti vso pažnjo kakovosti snega, se prepričaj o nebesni smeri strmine. ki jo hočeš prečkati ali naskočiti. Gaz moraš speljati tako, da vodi čez točke, ki so nekakšna naravna ovira plazovom. Pred prečkanjem vsake strmine si jo poprej dodobra oglej in si zapomni mesta, ki vzbujajo sum. Drži med prečkanjem nevarnih strmin razdaljo med posa-Dalje • prih.
Kdo je močnejši?
so mogli udeležiti norveškega državnega prvenstva v Holmenkholmu, Norvežani pa tudi ne bodo nastopili v slovitem Vasovem teku (90 km) na Švedskem. Norvežani tudi sicer očitajo Švedom, da so v boju proti fa šizmu, ko so se Norvežani bdi z nacističnimi okupatorji, stali ob strani in sodelovali na. fašističnih športnih prireditvah.
FRANCOSKI ŠPORTNI TISK
Francosko ministrstvo za informacije je objavilo, da bosta „v kratkem znova začela izhajati znana športna lista, dnevnik »Goai« in tedenska revija »Šport«. Ponovni pojav francoskega tiska bo v znatni meri olajšal pregled in poročevalsko službo o športnih dogodkih v Franciji.
RAZ4LEDI
V HOCKEVU NA LEDU ŠVICA:ČSR 5:1
V	Baselu je bila odigrana v nedeljo mednarodna tekma v hockeyu na ledu med starima nasprotnikoma Švico in ČSR. Tekma je bila odigrana pred ogromno množico 15.000 gledalcev in se je končala^ s precej visoko zmago Švicarjev v razmerju 5:1 (3:0, 0:0, 2:1). Iz tega je razvidno, da so domačini bili posebno močni v prvi tretjini igre, d oči m sta bili obe moštvi v drugi in zadnji tretjini skoraj izenačeni.
Češkoslovaško moštvo je nastopilo v nekoliko pomlajeni postavi:
Modry, Trousilek—Mihalek; I. Tro-jak—Dobrowsky—Kanopašek, II. Ku-čera—Drobny—Matušek.
Švicarji pa so nastopili v postavi:
Kuenzler F., Geromini—Matthys (H. Cattini); I. A. Geromini—Baet Riiedi—Lohrer, II. B. Torriani—U. Porteza—P. Cattini.	j
Istega _ dne je v Lausanni drugo moštvo Švice porazilo predstavništvo Holandske z 10:2 (2:1, 3:1, 5:0).
RUGBV V CARDIFFU
Rugby je značilen angleški šport, ki se na celini ni mogel uveljaviti, je pa v Angliji prav tako. če ne še bolj, priljubljen kakor nogomet. Pred tednom je bila v Cardiffu tekma med moštvi Walesa in Irske; zmagal je Wales s 6:4.
NORVEŠKE SMUČARSKE TEKME V HOLMENKHOLMU
V	skokih je zmagal Arne Hoell
Po šestih letih so bile letos obnovljene slovite smučarske tekme v Holmenkholmu na Norveškem, ki veljajo za norveško državno prvenstvo. Na sporedu je bilo klasično sesta*v-. ljeno tekmovanje — tek na 18 km in skoki, ter tek na 50 km in skoki samostojno. Nekdanji prvak Birger Ruud je bil na teh tekmah le gledalec, ker zaradi poškodb, ki jih je dobil na neki avtomobilski nesreči, ni mogel nastopiti. V skokih je zmagal
TISKOVNI SKLAD
za Primorsko, Koroško in izseljence
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je razpisal poseben »Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence«. S sredstvi tega sklada bo poslan naš tisk vsem Slovencem izven sedanjih mej FLRJ. Glavni odbori množičnih organizacij so prejeli bloke za zbiranje tega sklada. Na vsakem listku so natisnjene Titove besede: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« — Dolžnost vsakega fizkulturnika je, da sodeluje pri zbiranju sredstev in tudi sam prispeva!
devetnajstletni Arne Hoejl pred Bir-gerjevim naj mlajšim bratom Asie Ruudom. Kakor je znano, dopušča skakalnica v Holmenkholmu skoke nekaj nad 50 m in torej za zmago ni toliko merodajna dolžina, temveč slog skoka. Mladi Arne Hoell je dosegel zmago s krasnimi skoki 52, 53 in 54 m in je po sodbi strokovnjakov med najboljšimi skakalci, kar jih je kdaj nastopilo v Holmenkholmu.
CDKA ZMAGOVALEC V HOCKEVU NA LEDU
Vsedržavne tekme v hockeyu na ledu v Sovjetski zvezi so bile zaključene z zmago moštva Osrednjega doma Rdeče Armade v Moskvi, ki je, kakor je znano, tudi najboljše moštvo v nogometu. Častniki Rdeče armade, ki sestavljajo to moštvo, so dokazali, da enako obvlada j,o nogometno kakor hockeysko žogo in da je vsa skrivnost njihovega, velikega uspeha v tem, da se enako udejstvujejo v športu pozimi kakor poleti.
PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU
Prvak Avstralije v tenisu je postal še pred vojno znani John Bromwich, ki je v finalni tekmi premagal mladega Dinny Pailsa s 5:7, 6:3, 7:5, 3:6, 6:2. Šele po triurni borbi je v petem nizu uspelo Broimvichu zadržati prvo mesto. V polfinalu jc Pails premagal Quista 6:2, 6:4 in 6:2, Bromvich pa Broevna s 6:3, 6:2 in 6:1.
HOCKEV NA LEDU
Švicarski prvak v hockeyu na ledu — Davos, je v prijateljski tekmi porazil klub Arosa s 6:5. Davos in A rosa sta znani letovišči, ki imata poleg Zermatta prednost v švicarskem zimskem športu in vsa prvenstva. — Švedska je v Oslu premagala Norveško s 4:1. Za Švede, ki so poleg Češkoslovaške letos najboljši na evropski celini, je bila ta tekma poslednja preizkušnja za turnir v Londonu, ki bo te dni in katerega se bodo udeležila vsa najboljša moštva iz Evrope.
NORVEŽANI PROTI ŠVEDOM Najboljši norveški smučarji nočejo tekmovali s Švedi
Iz Osla poročajo, da norveški smučarji nočejo tekmovati s švedskimi in sicer zaradi tega, ker se Švedi niso hoteli odreči naslova svetovnih prvakov v smučanju, ki so si ga pridobili 1. 1941. v Italiji na fašističnem »svetovnem prvenstvu«. Švedi se tako ni-
"ŠPORT V S SIR
SMUČARSKE TEKME OB DESETLETNICI MOSKOVSKE LOKOMOTIVE
Ob proslavi desetletnice obstoja znanega moskovskega društva Lokomotiva so bile na sporedu tudi smučarske tekme v teku in je na progi 20km zmagal A. Rudakov v času 1,27:37. Na progi 5 km za ženske pa je dosegla prvo mesto Markova, ki je rabila 20:25. Čas Rudakova kaže, da je b:la proga dokaj težavna.
MIHAJLO TOVAROVSKI JE DRŽ.
NOGOMETNI VADITELJ SZ v
iz Moskve poročajo, da jc bil znani športnik in nogometni strokovnjak Mihajio Tovarovski, ki se je preteklo jesen udeležil gostovanja sovjetskih športnikov po Jugoslaviji, imenovan za državnega nogometnega vaditelja Sovjetske zveze.
SOVJETSKI DVIGALCI UTEŽI V PRAGI	”
Grigorij Novak (SZ) je postavil štiri nove vsezvezne rekorde, ki so boljši od svetovnih
V Pragi so bila pred dnevi tekmovanja v dviganju uteži med atleti Sovjetske zveze in Češkoslovaške. — Tekmovalni spored je obsegal počas-
no dviganje, hitro dv:ganje in sunkoviti ‘dvig z obema rokama. Sovjetsko moštvo je skupaj dvignilo 1851 kg, kar za 43.5 kg presega oficialni svetovni rekord, ki ga je postavila Nemčija leta 1938. Češkoslovaški atleti so dvignili 1421.5 kg. Posebne uspehe je dosegel Grigorij Novak s tem, da je postavil štiri nove vsezvezne rekorde, ki so boljši kakor svetovni rekordi v poltežki kategoriji. Z obema rokama je počasi dvignil 133.5 kg, naglo je dvignil 127.5 kg, sunkovito pa 163.5 kg.
NOV SOVJETSKI REKORD V DRSANJU
Iz Moskve poročajo, da je znani sovjetski drsalec Lev Lisin postavil nov rekord v drsanju na progi 1000 m s časom 1:46,7.
NOGOMET
PRAŠKA SLAVIJA V FRANCIJI
Nogometno moštvo praške Sla vije je odpotovalo v Francijo, kjer bo gostovalo v Chalon sur Seine in v Bor-deau.Nu. Najprej pa bo igralo v Parizu kot reprezentanca Prage proti reprezentanci Pariza.
NOGOMETNO PRVENSTVO V ITALIJI
V 23. kolu severne italijanske lige, so bili doseženi ti-ie uspehi: v ^Genovi: Internazionale : Genoa
v Brescii: Brescia : Juventus 2:1, v Modeni: Modena : Triestina 5:1, v Torinu: Torino : Bologna 4*0, v Milanu: Milano : Sampicrdare-na 3:0,
v Vicenzi: Vicenza : Doria 1:0,
v Benetkah: Venezia : Atalanta
0:0.
Triestina torej doživlja neuspehe n je zdrknila s četrtega mesta na tabeli na osmo. Internazionale pa je zaradi slabše razlike doseženih golov izgubil prvo mesto. Prihodnjo' nedeljo bodo odigrali tekme:
Genoa : Brescia, Juventus : Sam-piedarena, Internazionale : Modena, Bologna : Milano, Doria : Venezia,’ Atalanta : Vicenza in Triestina : Torino.
'Stanje v tablici severne ital. lige je naslednje:
Torino	23	17	3	3	58	17	37
Intemaz.	23	16	5	2	49	18	37
Juventus	23	11	9	3	43	20	31
Milano	23	10	6	7	V	32	26
Modena	23		10	6	21	16	24
Bologna	23	10	4	9	27	27	24
Brescia	23	9	6	8	27	29	24
Triestina	23	7	6	10	.20	29	20
slede: Vicenza,		Atalanta,			Doria,		Ge-
noa, Venezia in Sampierdarena
ZVEZINI RAZGLASI
OBJAVA
Vsem društvom, ki šo naročila izkaznice in priglasnice, pa jih do danes še niso prejela, sporočamo, da bodo v najkrajšem času do tiskane in jih bodo društva takoj prejela. Ceno za izkaznice in priglasnice bomo pravočasno sporočdi v »Poletu«. Nadalje obveščamo vsa društva in šole, da so »Redovne vaje« izšle in da je cena za izvod din 10.—. Društva in šole. ki so že naročila »Redovne vaje«, naj nam takoj pošljejo denar in dodajo za poštnino din 3.— za izvod, nakar jim »Redovne vaje« takoj pošljemo. Denar nakažete lahko na ček. rač. št. 12.071 F O S, Ljubljana. Proste vaje bodo pa izšle tekom prihodnjega tedna in bodo stale din 12.— za izvod. Prosimo, da tudi za »Proste vaje« nakažete denar ter poštnino v naprej, ker brez predplačila naročila ne bomo vzeli V poštev. Na zplogi imamo še nekaj izvodov »Peterice«, to so članske proste vaje, na kar opozarjamo društva, da si jih pravočasno nabvijo, ker je povpraševanje zanje veliko.
OZ FOS-e
NOGOMET
Fizkulturno okrožje Ljubljana poverjeništvo za nogomet:
Spored prvenstvenih tekem 31. III. Svoboda : Krim, Borec : Edirjost.
Žreb prvenstvenih tekem za II. skupino (kamniška): 31. III. in 21. IV. TD Mengeš : TD Kamnik, 7. in 28. IV. TD Kamnik : TD Domžale: 14. IV. in 5. V. TD Mengeš : TD Domžale.
Priznajo se sledeči uspehi prv. tekem, odigranih dne 17. III. t. 1.: Krim : Edinost 10:0, Železničar : 'Svoboda 3:3.
Prvenstveno tekmovanje mladinskih moštev se prične 14. IV. t. I.
Zavrne se protest Borca z dne 9. marca t. 1. proti priznanju uspeha prvenstvene tekme Krim : Borec, odigrane dne 3. III. t. 1., kot neutemeljen in ostane v veljavi sklep z dne 6. III. t. 1. službeno objavljen v »Poletu« št. 10/46. Protestna taksa 300 din zapade okrožju.
Vsa sodniška, kakor tudi poročila službujočih odbornikov, se morajo dostaviti brezpogojno poverjeništvu do vsakega torka do 17. ure.
Seje poverjeništva so vsak torek ob 18. uri.
Poverjenik za nogomet
, POVERJENIŠTVO
ZA NOGOMETNE SODNIKE
Za boljšo bodočnost slovenskega naroda so žrtvovali življenje tov. sodniki: Arhar Franc, Betteto Evgen. Štraus Pavel, Vrhovnik Mirko in Zajic Vladimir — slava jim!
Pozivata se tov. Makovec in Žitnik, da se zglasita zaradi zaslišanja v prostorih FOS-e dne 27. t. m. ob 18. uri.
Poverjenik za nogometne sodnike.
FIZKULTURNO OKROŽJE
LJUBLJANA Poverjeništvo za nogomet
Spored prvenstvenih tekem dne 31. t. m.:
igrišče Svobode:
ob 14. uri Borec :Edinost, ob 15.45. uri Svoboda:Krim.
Službujoči tov. Sušin.
Spored prvenstvenih tekem dne 7. aprila t. I.:
Borec :Krim, Edinost :Železničar.
Priznajo se uspehi, doseženi dne 24. t. m. in sicer: Krim:Železničar 0:4, 'Svoboda Borec 0:0.
Poverjenik za nogomet.
POSCUŠ/1JTE vsak ponedeljek ob 13‘30 oddajo ljubljanskega radia o telesni vzgojil