/M. /t/:

Z)'eittf$;@(on>enif4e*
u n b
<5lowenif$ ; SDeittfcfjcé
ül a cf>
ben SJolfáfpred&aríen ber ©íoroenen in
(Steiermark, Kärnten,
it n b
Uitgarn'a ipefllid;en SifiriFte
23 o n
3tt(oii 5 o ij s n n itturfco.
S)cutfcl)=(Síoipcnifd)cr £í;eíí.
<B m & » a»
2miag ber grattj gerfU'fd&en S5ucfj(janbiung.
Johann Lorenz G r e i n e r.
1 8 8 3»
ôS&Tty kfir
Srncf unî> Javier »on ben 2tii6re«ê S c >;t a m'fdjcn Ci-fcen.
s£omtnaccung
»■»»»«-t«-«
Vteber ben Sroccf biefel jr>anbtt>örterbudf)e| (jabe id) mi$ fd)on in ber SJorrebe jur €>pracf;lef;re erfiärt,
ttueberfjoie bie SJetftdfjerung, baj? icfj bem *principA bal ©efunbene getreu ju referiren, flrenge gefolgt, bemnadj eigenmächtige 2Eortbilbungen forgfaltig »ermieben, unb nur bal ttt ber Umgangs fpra$e ober Siteratur ber €>lo* roenen (in weiterer SSebeutung) ft"d& 23eroäfjrenbe aufgenoms men fjabe.
S?en ©ebraudf) ber ©teigerunglpariifei nar für naj, bel aul ne je ent(ianbenen ni ober nej, bei ©enitiül taziga für takiga, bel ^nftntftol mahniti für mahnuti, bei gocall in am fiatt in om, bel SCccufatiol jih ober njih fiatt nje u. a. Ijaite id) für feine fprad;iidE)en gebier, unb id) roar baljet nid)t inconfequent, wenn id) in ben t)er (Sprachlehre beigege* benen Uebunglauffägen, »orjügtid^ um gernenbe bamit »erotraut ju machen , beibe gügunglarten abu>ed;fi>iub beibehielt.
3n bem fiorocttifc^sbcutfc^cn Sfyeile bitte id) auf ber (Spaltfeite 455/ Seile 4 bil 10 Pon unten, »bie ein« geklammerte 33 emerEung«, unb auf ©pattfette 512 »4Siven graufam« (ge£tere| aul bemfelben ©runbe all arezh) all nid[jt oorhanben ju betrachten.
Sftocfjte bal ©anje, bte grucfjt mehrjährigen $iei{?el uni> mancher Aufopferung, eine bittige 9tadf)ftdfjt fxn&en, »etC e| einem übeitooffenben 23eurt^citer bei ber ©riifje bei 2Uex* fei ein ßeidfjtel märe, aul bem ©anjen eine Diethe mangel* Raffer ober perfekter Dinge anzuführen/ "nb na$ biefen ßinjelnheiten fein ungün(iigel Urteil einjuridi;fert. 3ebe uü0lic(;e Belehrung werbe id; mit lebhaftem Sanfe an» nehmen.
33«r Vttfzfftr.
©iflaruttg bcr Sl&fursunsctt. Rasl6shenj,e vkratiz.
adi'	pomeni	odjeetivum, SSeilOOcf, perlog.
adv.	—	adverbium, 3ie6eitt»ori, narezhje.
(coll)	—	verbum collectivum , ©ammelttamč, sborno ime.
corij.	—	conjunctio, SMnbctDOtf / ves.
d.	—	verbum diminutivurn, aScrfieineuungStDOUf, vmalivna befeda.
i.	—	interjeetio, ©mpfitlbungSrooct, oglaf zkutenja.
f.	— substantivum femininum, tt>eič)[td;e3 ^>aitpftt»Ol'f, iftno
ime slienfkiga fpola.
>n.	— substantivum inasculinum, manniic()e§ -§aupfn)0rf, iftno
ime moflihiga fpola.
n.	— substantivum neutrum, fad;[ii^Cž ^»aupfmorf, iftno ime
»	fredniga fpola.
pron.	—	pronomen , gitrlDorf, nameftime ali saime.
prp.	—	praepositio, 93otlt>orf, predlog.
v.	—	vide, ftefj, glej.
v. a.	—	verbum activum, ffjafigeS 3čifH>0tf, glagol djaven.
v. impf. — verbum imperfectivum, tmpcrfeciiucž 3cifnJ0L'£ , glagol nedoverfhiven.
v. n. — verbum neutrum, TOtfieijCtfrootf, glagol fnden.
v■ Pf- — verbum perfectivum , pevfediVeS 3cittt>orf, glagol dover-fhiven.
alifi.	— aiffiarotj^, po ftaroflovčnfki.
9<,m" pomtjni	9cmeini;in' *m gčroč&nlicfren Sefcen, po navadi, navadno,
niebr. —	niebrtg, gemein, gerda befeda.
¡tU.	—	t« ičrain unb Samten gebräuchlich, po krajnfki in po
korofhki.
Är.	—	itt Sram gebräuchlich, po krajnfki.
—	in Sarnfm gebräuchlich, po korofhki.
<St.	—	in ©feiermar! gebräuchlich, po fhtajerfki.
Vrtf.	■—	»eraffef, po ftärim, vftarjena befeda.
(f)	—	beuffdje unb anbere frembe SKčrfer, nemfhke in druge
x	ptüje (ne pravflovenfke) befede.
(*)	—	neugebtlbefe SBörfer, novosloshene befede.
2Bieberi>ofung beS ganjen SGSorfeS 5. 55. Abat, -—iza, lieS: abat iza U. f. n>. ; ki fe mora zela befeda fpet po-Ttaviti n. p. Al do v , •—anje, beri: aldovanjc i. t. d.
223ieberholung beS iurch bte £>itnfe (-) 2lbgeff>etlfen 5. 53. Abezed-en, =na, =no, =ika, lieš: abezedna, abezedno, abezedika i. t. d.; ki fe mora s' rasdelfkim sniiin-njem (-) rasdeljeno fpet poftaviti n. p. Ako-ravno , studi, slih, beri: akotudi, akolih i. t. d.
£>etïtf$s <3íon>eníf$er £f)cíl
Némfhko - 4Slovénfki Dél.
%
3i«l
31 af, m. eig. jegulja; in 5tf. kanhenka, kazhur; ruff. unb Eroat. aud> ugor. 2lalbeere, v. 2llanfbeere. Stafcn v. a. eig. jeguljiti, gctll. jegulje loviti. 2la(failil rn. jeguljnji lov. 2iaii>aiter, 21alfajfen, 21al(eid? m. je-guljnik, jegiiljnjak.
31 a r, m. bid)fer. orel.
21 aS, «. inerha, merhovina, merle-tina, merlina , merfhina, mertve-zhina, merzina, zerklina. 21a6frd|jig, aažfrcffcttb adj. merhojeden. 71aSgici'= te f. inerhosheljnoft, merhoshert-noft. 21ašgierig adj. merhosheljen, merhosberten. 2la$l;afi, aafig adj. merfhnnt. ,'laSEdfcr m. govnj&zh.
21 b, od, f (nur in 3»'iammcnfe&ungen mit 3eitn>6ctern 5. fpezhi, nb< bacfen; odgrirti, abbeif en): fedjš Saijte auf ober ab, rtiča let včzh al manj; ab» Uiti» JUgeiKIt, pri- in odhajati.
21bdd)sen, ftd> v. r. isjezhati fe.
2lbatfern, v. a. odorati.
2lbanberiid), adj. premenljiv; (in ber ©pradjteljre, bcclinabct) fklanjaven. 'ilbatlbicn v. a. premeniti,pre-meujati; (in bet ©pracf>Ie()re) fkla-njati. 2lbditberung f. prememba; (X)cc(ination) fklanjanje, fklomba.
21 b d n 3fl c n, abangjiigcn v. a. rtefnobiti.
21barbeifen, v. a. s' delom saflu-shili, plazhati; — v. n. s'delom Te otriiditi, s' delom fe vtruditi , s' delom fe istruditi, isdelati fe, is-delavati fe , isdelovati fe.
2( b a r n b 1t n, v. 21 b e t n 1e n.
2lbarf,isrod, odrod. 2lbarten d. n. od roditi Te.
21 b a fl e n , v. a. kleftiti, fkleititi.
21 b b a cf e n, v. a. fpezhi.
21 b b a b e n , v. a. obkopati, iskopati.
21 b b a jI c n, v. a. (drevo) ljupati, likati.
21 b beer C It, t>. <}. jägode obirati, jagode obrati.
21 b beiden, v. a. odgrifti, odgrisniti.
21 b berufen, v. a. odpoklizati, od-posvati. 21bberufung/. odpokliianje, odposvunje,
2( b b e f o 1 b e it, t», a. ob llushbe djati.
abbetteln, v. a. odberazhiti, is-beräzliiti; in jit. attci) odnadlushniti,
2ibbetten, v. r. preftljati fe.
21 b be 5 a 1; I e n, r. a. (pozhafi) fpo-plazlievati.
2tbbilb, n. cig. obrasik, poobräsik, aitcb obras , poobräs , isobräs , na-podoba. 2lbbi(beit v. a. isobrasiti, isobrashati , poobrasiti, poobra-shati , napodobiti , napodobljati. 2lbbi(bner ni. isobrasnik, poobräs-Dik. 2lbbilbung f. isobrashenje , poobräshenje.
21 b b t n b e it, v. a. odvesati.
21 b b i 11 e , f. eig. preprofhnja , od-pröftinja; gem. dolpröflmja , dol-profhenje. 21bbif(ett v. a. eig. pre-profiti, odprofiti, odproflieväti ; gein. dolprofiti. 21bbitt(ic^ adj. od-profliljiv.
2lbb(afe
n, 11, a. odpihati, odpihniti, popihati; gem. dolfpopihniti, dol-fpihniti,
2lbblatten, abbtdffern v. a. odlepe-niti, odiiftiti; gem. dolslepeniti, dolsliftiti. 2lbblatten «. 2lbblatfung j. odlepenenje, odliltenje. 2lbbiaffer m. odlepenjoviz, odliftoviz.
2t b b 1 e i b e n, v. n. s&di oftati, sadi oltajati , saoftati, saoftajati.
21bblu()cn, v. n. ozvefti, ozvitati.
21 b b o r g e tt, v. a. (einem efn>a$) na
iiofod vseti, v' pofod vseti (kar od loga); gent. v' lčbcn vseti eig. ju fielen neijmen.
2lbb r ieben, v. a. odlomiti, odla-mati, odtergati; raslöiniti, prelö-
7	21 tb
miti, pretergati, ftrčti; (bon Sfa» ben) odtergati, pretergati , vterga-ti; (SSlumen) tergati, vtergati; (Me Siebe} pretergati , prekratiti, vkra-titi; (Käufer u. bgl.) poderati, podirati, podreti; (an ber 3al)lung—) odtergati; (baš gfcd^^redjen »otIen= bett) olreti; — v. n. pretergati fe, vtergati fe , prelomiti fe, ftreti fe. Abbrennen, v. a. poshigati, po-
shgäti; — v. /i. sgoreti, pogoreti. .21 b b r e U i a i u r, f. vkratiza, prekra-zhenje v' pifanju; ruff. unb ferb. titlo. 2lbbre»iren v. a. s'vkratizami äl s* prekrazhenjem pifati ; pod titlami pifati. 21 b b r i n g e n, v. a. (eine @ei»oi)ti^eip odpraviti, dolfpräviti, prozh fpra-viti.
21 b b r ö ii e f n, v. oddrobiti, od-drobljäti; — jtcfy v. r. oddrobiti fe, oddrobljäti fe. 21 b b r U d) , m. odlömik , odterganje , odtergätik; (an ber 3a!)ilii'3) vma-lenje , vmanjihanje. 21bbciii;en, v. a. opariti, popdriti. 21 b brüten, v. n. odvaliti. 21 b b ü r fi e n , v. a. (mit bem SBoil^ čamtn, flizhet) odrhzhetiti , isfhzbe-titi; (mit ber iöür|le, kertazha) od-kertazhiti , iskertazhiti. 2lbbtifjen, v. a. (pokoriti, fplantati.
21bbii(jtiitg f. fpokoritje, fplantanje. 2155@, n. ahezeda, alfabet. 2lbcbud) n. abezedär , bukvär , abezedna kniga, abezednc bukve. 21bcfd)ii(er m. abezednili. 2lbcf4>u(erinn f. abe-zedniza. 2lbcfafet J. abezedika, abezedna tabla. 2lbbad?en, v. a. fkloniti. 2lbbäd)tg adj. fklonit. 21bbad;ung f. fklonitoft. 21 bb čini men, v. a. sajesiti, prejesiti. 21 b b a n f e n, v. a. odpuftiti, llovo däti, pofloviti, ob 1'lusbbo djati; gem. proftopufliti, prezh puftiti; — v. n. is flüshbe iti, flüshbo od-ftaviti, flovö vseti. 2lbbanEtmg f. l'lovodänie, poflovlenje, gem. aud) proftopuiiienje, prezhpufhenje, od-ftävlenje. 2lbbanEung£>fd;ein m. aem. prezbpufbno Ali poflovitno piimo. 2lbbecfen, k. a. (beti Sifcfc) raskriti, odkriti; (bie £aut abjie&Mi) liosho dreti , odreti , odirati , oderati (merhi, ¡s merlie}. 2lbbecfer m.
3it) e	8
deriis , tnerhoder , merliodčria, shivoder, aitd> püz. 2lbbecferei f. deri ja, merhodernja.
2Ibbienen, x>. a. (feine 3«0 doilit-shitij (eine ©djulb) saflushiti, odflü-shiti; gem. pofiüshiti, dolpofiüshiti.
2lbbingen, f. a. zeno v' pogodbi vmaliti.
2fbbonnern, u. n. odgrometi.
2lbborren, v. n. vfahniti, vfehniti, pofulliiti fe. 21bbörren v. a. po-fufbiti.
21bbref)en, t>. a. odfukati; gem. dolpofükati.
21 b b r e f d) e n, x>.a. omlatiti, pomla-titi; odmlatiti, smlatiti , mlatitvo dokonzhati.
21 b b r 11 f e n, v. a. (einem efroas) is-bäglati (kar is koga).
2ibbringen/ v. «. istifniti, isti-fbati, odterjati. 2lbbringung f. is-tifnenje, odterjanje.
2ibbruif, m. isobräshenje , obräsj gem. obtifk , odtifk. 2lbbruden v. a. poflitampati, natiTkati, pritifkati, ftifkati. 2ibbriicfen u. a. ftifniti; (eine giiitfe) vftreliti, unr. pufhko podreti, püfliko podirati.
21beggen, f. e. povläzbiti.
21benb, m. vezlier, vezber; (SSors obenb) navezher; (SBeflen) sapad , sahod j beg 2Ibenbž, abenbs, svezher, svezbera, na vezlier; gejirigen 2lbenb, fnozbi; freute 2lbcnb (Eünftig) drevi; (»eiife 21benb (gegenrcdrtig) nezöj, aud) nizor; 21benb merben, vezherite fe: ež Wirb 2lbenb, vezher nahaja, ve-zberi fe. 2lbenbbt-of, 21ben£e{fen «. vezberja; 2ibenb effen, vezlierjati. 21benbbämmerungy.mrak: bie 2lbenb« bämmerung tritt ein, ež fängt an finfier su werben, mrazhi fe. 2lbcnb* gebet «. in jŽr. U. <3t. vezherna mo-litva; in St. and) vezlierno she-branje. 21benb[änber m. prebivavez sapädiiili ftran, zhlovek is vezherne seinlje. 2lbenblieb rt. vezherna pe-fem. 21benblid) ad), vezliern, sve-zliern. 2lbenbmaf)I n. vezherja.. 2lbenbma(jien «. vezherjanje. 2lbenb= maitlen v. n. vezherjati. äbenbmal)(= jeit f. vezherja. 2lbenbri>t^)e f. vezherna särja. 2lbenbž adxj. svezlier, svezhera. '21benbfiern m. vezherna svesda, svezheruiza. 2l6enb»ölfci;
9	at>e
p?, sapadnt narodi, narodi proti sAliodu, sapadu. 2lbenbroärf$ adv. proti folnzhnemu s A hodu. 21benbipinb m. ifficftoinb) sali6dnik, sapadni veter, vezlierni pofolnzlinik, ve-zhernik, vezhernjak(bet be$ 2lbenbž Wefjt) vezlierni veter. 21£>enbjett f. vezlierni zhaf, vezher. Abenteuer, m. (nad) ©uf8m.) fpalia. 2lbenfeuer(id) adj. fpazhljiv. Abenteurer m. fpazhljiviz. 31 b e r, conj. pa, pak, al, ali, Al j. 2lberglaube, m. vrash, vrasha, pre-vera, prašna vera, babja vera. 2lber= gläubig, abergldttbifcf) adj. vräslien , preveren, prasnoveren, babjoveren. 21 b e r f ennen, v. a. (einem etroaš)
odfposnati, odfoditi. 31 b c r m a i, adv. fpet, sopet, dru-gozh, pa, pali, itak. 2lbermalig adj. fpeten, drugozhen. Abernten, v. a. odsheti, posheti,
poshnjeti, slietvo dokonzhati. 21 b C r »i fe , ?n. bresvümftvo , bres-vumnoft, nefpämet; gem. smefhanje, obnorjenje, obnorftvo, smefhnjäva. 2ibern>i(!eln v. n. bresvuinftvovati. 21berroifcig adj. bresvumen, nelpa-metcn; gem. obnorjen, sineflian. 2lbeffen, v. a. objedati, objefti; (ju ©iitfag) in ©t. odobčdvati, in ¿fr. unb kt. odjüshinati; (Jlbenbž) odvezherjati. 2lbfai;ren, v. n. odpeljati fe, prezh peljati Te; o'diti. 2lbfa^rt/. odpčlj, odpeljanje, odpelja; odhod. 21 b f a 11, m. odpad, odftop , odpA-denje, odftoplenje. 2lbfaUen v. n. odpafti, odpadati; (»om ©fatlbcn) odftöpiti; (von SB(aftern) fkäpati, odpadati, dol käpati. 3lbfangen, v. a. vloviti, vlävljati,
poloviti, sloviti. 216f äffen, v. a. (©etreib tt.bgi.) po-bäfati, dol pobafati; (eine ©djriff, einen Sßrief u. bgt.) napifati, fpifati, sloshiti. 21bfa|fung f. pobafanje; napifanje, fpifanje. 2ibfa u i e it, v. n. odgniti. 21bfaufung
f. odgnitje. 21 b f ä u m e n, v. 21 b f cf> 5 « m e n. 2lbfegen, v. a. poinefti, s' metlo ozhiftili, smefti} smetati; gem. ob-huliti, obbüfati, odhuliti. 2lbfe« flung f. pometenje; »metanje.
3t>f	10
21 bfeilen, v. a. odpiltti, fpiliti, od-pilvati. 21bfeiltd>f n. odpilki, od-pilinje. 2lbfeilltng f. odpilenje, fpilenje.
21 b fe r t igen, u. a. odpraviti, odpravljati ; gem. profloftoriti. 21bs fertigung /. odprävlenje (gem. ttttr. proftoftorjenje). 2lbfeucrn, loSfdjiefjen v. a. vftreliti ober vftreliti, in £r. uftreliti (gem. utir. dolvftreliti, odvftreliti): roie er ben £afen erbiieffe, feuerte er ab, ko je säjza vgledal, je vitrelil. 2lbfinben, v. a. (feine ©laubiger) pofojvavze sadovoljiti; — ftc(; v. r. (mit einem) pogoditi fe ober pogoditi fe, pogajati Te s' kom (gem. unr. dolsnäjti fe , dolprlti) : fie un« ferjwnbelfen brei ganje ©funben, Eonnfen ficlj aber bod) ntcbf in ©ute abfi'nben, tri zele vüre,fta Te pogajala , vonder pa nefta mogla s' lepim fe pogoditi. 21bftnbung f. sadovo-ljenje ober sadovoljitev eig. bie 3Uä frieben(ieC[ung , (gem. unr. dolpri-denje, dolpritje, dolsnäjdenje, dol-snajdik).
21 b f i f d) e n, v.a. (einen £eid;) isribiti, poribitij (einem efroaü) vseti etg. nehmen, in	odsliertati komü
kar; -— v. n. odribiti , ribenje dolionzliäti.
21 b fliegen, v. n. odleteti» sleteti, prozh sleteti.
21 b fließen, v. n. ftezhi, ftekati ober fte/.lii fe, ftekati fe, aud; od-tezbi, odtekati. 2lbflu§ m. ftok, gem. audj odtök, odtek.
2lbforbern, v. a. (einem efroaä) terjati koga sa kar (gem. aud) od-terjati, isterjati, preterjati, poger-vati). 2ibfotbcrungy~. terjanje (gern, auef) odterjanje , preterjanje, ister-janje, pogervanje).
21 bf ragen, v. «.in £r. unb Sit. vpräfhati ober vpi-afhati , vprafho. väti, in <2f. barati, pobarati, pita. ti, ispitavati, ispitovAti.
21 bf reff en, u. a. pojefti, objefti, pojedati, objedati , pojedovati, ob-jedoväti, pojedävati, objedävati, fnefti; (Börner, it>ie bie SGogel) po-sobati, söbati. 2lbfreffer m. poje-diz, yojedoviiviz , objediz , obje-dovaviz , posobavii, sobatiz.
11 ?ibf
2lf>frteri tt, v. n. odmersniti, smer-sniti, gem. auc() odmrasiti, omrasiti, smrasiti.
31 b f ti r, f. vdshnja; odvoshnja. 3lb* füfjrcn v. a. odpeljati, odvositi, odpeljavati ob« odpel jeväti, odvä-sliati, gem. cutd} pro/.li svositi; (einen »om rechten ©ege) savöditi, sapeljati,
svoditi, savodvati, sapeljavati.
316 füttern, v. a. iit fir. unb £f. na-pitati, napizhati, iit ©f. naliermiti (aud) opitati , opizliati, okermiti, ober s' pizho, s' kčrmo, s' mčrvo nafititi-; gem. unr. nafütrati, ofü-trati).
31 6 g a 6 e, f. oddaja, oddajik, oddävik, (gem. audj oddijenje, doldäjenje); (bie ©teuer) dazha, fhtibra, in £t. aud) vezha, däzija.
31 6 g a n g, >«• odhod, odhojba , odhaja, odhajanje, gem. unr. dolhöd; (OTangei) in 5£r. mänkanjc, poinan-kanje, in ©f. unb £t. menkanje, pomenkanje. 3i6gängig, a6gäni([id) adj. in £r. mankljiv , pomankljiv , in ©f. unb Sit. menkljiv, pomenkljiv.
3lbgeben, v. a. oddati, oddajati, oddävati, gem. auefc doldati, dol-dajati, doltlavati; — fiefy v. r. (mit 3*manben) puzhäti fe, pezhäti fc (gcm. unr. aitdj doldati fe ober dol-däjati fe): mit i&m null fid>9tiemanb abgeben, nihzhe fe nözhe s' njim pezbati.
3Ibgel;en, v. n. oditi, odhajati, gem. unr. odhoditi: fein 93ruber i|1 iiad> jtalien abgegangen, njegov brät je na LaTliko odifhcl; bie Seufe fan= gen fdjon an ab$uge(;ett, ficf> nad> unb liad) }U entfernen, ljudje she odhajajo; (von einer ©adje) odftöpiti; (mangetn) in £r. mänkati, in St. unb ©f. indnkati, gem. unr. auef) dolitl; (mit Xobe) vmreti, umreti, vmirati, umirati.
3lbgetegcn, adj. odložilen, däljen; (vom Objt) obleshän; (vom 2Bein) vftarjen, oftarjen. 316geIegen(Kit däljnort, odlözhnoft.
31 bge neigt, adj. odnagnjen ober odnagnjen, nepriklönjen ober ne-priklonjen, odvernjen ober odver-njen. 3tbgeneigff)cit f. odnagnjenoft ober odnagnjenoft, nepriklonoft, nepriklüujenoit, odvernjenoft.
2fb g	12
3lbgeor>neter, m. pollanlk, gem. aüd) odpoflanik, odpofhiljanik.
3lbgerebeter Stögen, adv. kakor 1V& fi rekla ober kot fmo fi rekli, audj po dogovoru, na sgovorjeno visho.
3lbgerict>tet, part. vuzhen etg. ge« lernt, auefy svumljen.
3lbgertffen, part. pojesden ober pojesden, objesden.
3tbgefagt, part. er ijl mein abgefag*
, ter jetnb, je moj elavitni, ozlntni ober nepotolashljiv fovrashnik , kot käzha me zherti.
3tbgefanbter, m. podanik, gem. aud} odpoflanik, odpofhiljanik. 3lb« gefanbtinn f. poflaniza.
3lbgefcbmacft, adj. nevkiifen, ne-flän, samersljiv. 3lbgef4)macftl)eit f. nevküfnoft, neflanoft, samerslji-voft.
3lbgefefet, part. »on feinem Sofien, ob flüshbe djän, od fliishbe od-ftavljen, gem. unr. aud) dolpoftav-ljen.
31 b g e ro i n n e n, v. a. Vjigri dobiti, s" jigro dobiti, odjigräti, gem. unr.
■ aud; oddobiti, doldobiti, dolgvinati.
3lbgen)Ö^nen, v. a. odvaditi , odvajati; — fi<J) v. r. odvaditi ie.
3lbgejäumt, part. rasvüsdan, ras-vusdan , rasbersdan.
316 gießen, v. a. odliti, odlijati ober odlivati; (in eine 5otm) sliti, slijati, slivati. ilbgiegung/". odlitje, odlijanje; slitje , slijanje.
3lbg(ans, m. odfjälik.
31bglätten, v. a. vgläditi, vglajati ober vgladoväti.
3l6gleicfeen, V. a. ravnati, srav-nati, vravnäti.
316 g l i t f d> e n, abgleiten v. n. od-
polsniti fe, odpofmakniti fe, od-polsnovati fe, odpofmikavati fe.
3lbgott, m. malik eig. molili (»on moliti ober ®io(od)'Oi laslinjiv Bog, kriv Bog. 3lbgötter, -übgötterer w. malikovaviz, malikvaviz. 3lbgötte= rei f. malikovänje, malikvanje, ma-lilivävftvo, malifhtvo. 3[bgiitterinn f. malikovavka, malikvävka. 3lba gottern n. malikovanje, malikvanje. 3lbgöttern v. n. malikoväti , krive Boge moliti. 31bgÖtftnn f. malikinja. 3ibgÖttifc^ adj. malikovävfki, mali-kvävfki t malikoven.
13	2f t» 3
3lbgr ab en, v. a. odkApati, odkopavati , odkopovati, odkopäti.
31 b grd men, fid> v. r. jamati fe , sjamati fe, shalovAti fe.
Slbgrdnjen, v. a. eig. odinöjati, odincjiti, inejafhe obet mejnike po-ftAviti, odmejAvati, odmejevati , inejafhe ftaviti; aud) mejiti, mejati, omejiti, smejati.
51 b g r a [ e n , v. a. eig. odtraviti, po-ti-Aviti, in travo pokofiti, t It travo pofezbi, ailift travo fne-fti, travo fpafti, travo popafti.
31 b g r U n b , /n. eig. bresden, bresen, presen (Holl bres o(me, fOÖ, ll|i& dno ber Soben); gern. aud) prepjul ober prepad eig. bie Äfuft, unb glo-boköfivo eig. bie Siefe.
31 b g u n ff, f. eig. odvolja, hudovolja, odvöljnoft, hudovoljnoft, aucb sa-vid ober savift cig. ber 9?eib, nedo-brohotnoft obet'nedobrohotftvo Ullb nedobrovoljnoft eig. baš SiidjttDOi)!» rootlen, neperjAsnoft etg. bie Un* freunbtiibfeif. 31bgitnjtta ad.j. odvö-ljen, hudovöljen, savidljiv, savift-Ijiv, nedobrohoten, nedobrovoljen, neperjasen.
31 b gürten, v. n. raspAfati, odpA-fati, raspafhevati, odpafheväti.
3lbgufi, m. odlijik, odliv: (einer Sigur) slijik, sliv.
3lb()acfin, v. a. odfekati, potekati.
31 b | a l f t e r n, v. a. rasvüsdati, od-vusdati, rasoglaviti, rasvusdavati, odvusdavati, rasoglavljati.
C n , v. a. odverniti, odder-sh Ati, odvrAzhati, odvrazhevAti oddershavati , oddershevati. 3lb= f)aifung f. odvernitev , odvrAzhva, oddersliva, oddershänje. 31 b i> a n b e 1 n, v. a. Qemanben ef= roaš) odtershi
ti (komu kar); (eine1 ®laterie) govoriti, pifati od kakfhne rezili.
3lbl)ang, m. eig. nadol, unr. naklo-nenje, naklonoft. 2ib(;angen v. n. (IjeratySngen) dolvifiti; (abhängig fepn) odvifiti, tvesiti. 3lbi;dngig adj. odvifljiv, tvesen. 3lbf>dngig£eit f. odvifljivoft, tvesnoit.
Hib&tmen, ftd) v. r. jamati fe, sjamati fe, slialovati fe.
31 b i) d r t e n, t>. a. (bas (Sifen) kal iti; (ben Sieib) vkrepiti, krepziiati.
H
31bfjafpeln, v. a. motAti, smotati; vüjati, svujatj.
3ibi>auen, n. odfekanje. 3lb(>auen v. a. odiekati, pofekati.
31b Rauten, v. «. is kosbe djati.
31 blieben, v. a. odvsdizbi, dolvsdi-zlii, odvsdigavati, dolvsdigovati ; (bie Ä'arfen) prevsdizbi, prevsdiga-vati, prevsdigoväti.
31 b i;e f f e tt, v>. a. (Ijerab Reifert) dol-pomagati, aud) dolpomagAti; (einem 3n>eifel) dvom odvseti; (einem liebet, einer @ad>e) slo odverniti, slegu ventati. 3lb^elfung/; dolpomaganje; odvernitva, ventanje, ventvo.
31 b () o b e (n, i^. a. eig. ofkobliti, ob-fhobliti, odfkobliti, auc(> oftrugati, obftrügati, odftrügati, poftrugati unb ogladiti, odgladiti , poglAditi , pogläjati.
31 b (; o 1 b, v. 31 b g c n e t g f.
31b boten, V. a. po koga all po kar priti, po koga ali po kar iti (aud> odnefti unb odnAfbati etg. l;init>eg= (ragfn): er ifl mid; abljolen gefommen, ö-me je prifhel; er i)l bie ©d)i»c= er ab(;o(en gegangen, po feftro je fhel; roir i;abeit nnfere ©ücber ab= geljoff, mi fino fvoje bükve odnelli.
31b f)0 fjen-, v. a. lef isfekati.
31 b 1) o r cf> e n, v. n. poflühniti, po-
fitifliati.
31 b i) b r e n, v. a. (einem efma? ab^or= eben) flifliati, aud) flifliati kar od koga; (einen 3«U3en) isflifhati, pre-flifliati, obflifhatj. 3lb(;örung f. is-fliflianje, preflifhanje.
31 b t) u 6, m. eig. odvsdig, auc^ odvsdi-glej, odvsdignjenje; ( ber garten ) prevsdig, au^ prevsdiglej, prevsdi-gnjenje.
3lbbulb, f. nedobrobotftvo, ne-vofhljivoft u. bgl., v. 3lbgenetgti)ett unter 31b gen ei gf.
31 b t) it l f e, f. poeipomozh , ventvo.
31b hülfen; v. a. islufhiti, lufliiti; gem. aud; odlüfbiti, unr. dolslüfhiti; (ben Äürbigfamen mitteilt ber 3al;ne) islüfkati, lüfkati, aud) odliifkati.
3lbliungern, ft(^ u. r. isgladiti fe, isgladovati fe , sefträdati fe , pre-ftradati fe.
31b()Uren, fidj t>. r. prekurvAti fc, iskurvati fc.
31 b i) ii f e n, v. a. fpäfti: bec 9ta#ai?
15	ab»
hat und bie ganje ©iefe abgehet, foföd nam je včf travnik fpkfel.
2lbirrcn, v.u. säjti, saiti.
Abjagen , v. a. (bie Sagb enben) odloviti, Iov konzhAti; (einem efroaS) odvsčti, pregnati, prevseti, odbiti ; (abtreiben) odgnäti, odpoditi.
31bEämmen, v. a. iszlieläti, pozhe-räti, auch odzhefäti; in jyt. unbÄr.
auch isfhzhetiti, pofhzhetiti.
31 bEalbe n, v. n. (»on Stilen) oteliti fe, isteliti Te, teliti fe.
3tbEappen, v. a. drevne verfhizhe odrekati, podklcftiti, podresati.
3tbEauf, m. eig. küp , odküp, auch dolküp. 3tbEaufen v. a. eig. küpitj od koga kar, gem. auch odkupiti ober dolküpiti komu kar: ber Soru; ber hat bem Machbar einen £ut abge» tauft, brät je od fofeda klobük kupil, ober gem. brät je fofedu klobük odküpil, am gewöhnlichen brät je fofedu klobük dolküpil; — jich V. r. odkupiti Te. 3tbEäufer m. etg. küpiz, odküpiz ; auch dol-küpiz. 2lbfältflich adj. kupljiv, od-kupljiv. 3lbEaufung f. küpljenje, odküpljenje, auch dolküpljenje.
3t biedren, v. a. (abmenDett) odver-niti, saverniti, odvrätiti, savrätiti, odvräzhati, vräzhati, vrazheväti; (abbürften, abfegen) pomefti, pometati , auch pozhefäti, gem. aolpo-mefti, dolpozhefäti; (erflatten) po-verniti, gverati, vräzliati, gvera-vati, gveroväti. 3lbEel;rung f. od-
verrienje , odvernitva , odvratenje; pometenje, pometanje; povernenje, gveranje unbpovernitva, povernilo, gverilo,
31 b E e 11 e r n, v. a. isprefhati, fprefhati, istifkati, flifkati, isshmeti, seshmeti.
3lbEiären_, v. a. iszhiftiti, fzhiftiti, prezhiftiti , ozhiftiti , isbiftriti , obiltriti.
3tbEIauben, v. a. oberati, obirati, obräti; (gem. auch doloberati, dol-obräti, dolpobrati).
3lbEleibe.i, v. (SntEfeiben.
3lbf[emmen,|t>, a. odvfhekniti, odvriikerniti.
3tbEtopfen, v. a. obtepfti, otepfti, ftepfti ober obtepfti u. f. t»., ob-tölzhi , ftölzhi; (butcb Klopfen ab= brechen) odiölibi, odtrüpiti, odtreti.
»bf 16
3t 6 i n a b b 11 n , v. a. (koft) obdrati, obrati.
3tbEneipen, v. a. odvfhekniti, od-fhzhlpati, odfhzhipniti.
3tbE topfen, v. a. gem. odknepati, odknofljäti, rasknepati, rasknof-ljäti; eig. odgümbati, rasgümbati.
3ibfnüpfen, v. a. odvosläti, od-vesati.
3lbfochen, v. a. Ikühati ober (kuhati; gem. auch okühati, obkühati , od-kühati, pokühati. 3lbEochung y. fkü-hanje ober fkuhänje ; gem. auch okühanje U. f. n>.
3tbEommen, v. n. (»on bem TOege, fich Beritten) säjti; (uon einer ©a&e, entfernen) na fträn djäti; gem. unr. dolpriti: er ift öom rechten 2Bege ab* gefommen, od präve pöti je säjfhel; biefe Sache Eann abionimen, bres te rezhi je lähko, bres te rezhi fmo läkko, bres te rezhi lähko shivimo u. bat.; mit biefem ®enfchen ijl nicbt abjutommen, s' tem zhlovekom ni f-häjati, unr. s' tem zhlovekom ni dolpriti. 3ibfommen rt. pogodba : mit 3emanb ein 3tbfommen treffen, s' kom fe pogoditi. 3lbEi)mmiing rn. odrojenz ober odrojenik , odräflik , in Är. auch potemik (ruff. potomok).
3tb f r ä f t e n, v. a. ofläbiti, vfläbiti, pofläbiti.
31 b E r a II e n, abErafeen v. a. odpräflia-ti, fpräfkati; odzhöhati; gem. auch dolfpräfkati, dolfpopräfliati.
3tbEÜhtin, v. a. ohladiti, ras-hlä-diti, preliläditi ; — ficb v. r. ras-hläditi Te, ohladiti fe , preliläditi fe. 3tbEÜhtenb part. hladiven, ohla-diven u. f. !P. 31bEiii;iung f. pre-lilädenje, prehlädik, prehlädva, prehläja , preliläjva , ohlädenje.
3tbiüramern, ftch t>. r. shaloväti fe , ajati fe; gem. aud; isshaloväti fe , isshaloftoväti fe , gnjevati fe , sgnjevati fe.
3tbEitnben, abEünbtgen v. a. osna-niti, na snänje däti, osnanoväti, na snänje däjati. 3ibEünbigung f. osnänenje , osnanovänje.
3t b E u n f t, J. rod , pokolenje; unr. dolpritje , odpritje , dolhöd.
3tbEurjen, a. vkrätiti, prekrä-titi, odkrätiti; (ben Sohn) vmäliti, vmanjfhati, vmenjfhati. 2lb?ürjung
17	an
f. vltritcnje, prekrätcnje, odkri-tenje, aud) vkrazhva, prekrazhva ober vkrazhnja, prekrazhnja unb vkratiza, prekratiza; (2lbiürjung§= Seiten) kratiza.
2lblaben, v. a. odtovoriti, rasto-voriti, odtovörjati, rastovörjati ; gem. unr. odbäfati, dolbafati, dol-sbafati u. bgl. ?lblaber rn. odtovo-riz, rastovöriz ober odtovorjäviz, rastovorjaviz, aud) odtovörnik, ras-tovörnik, unr. odbafaviz, dolsba-fäviz. 21biabung f. odtovorenje, ras-tovörenje; geni. unr. odbafanje, sbafanje u. bgf.
21 blag, m. ispuft, odpi'ift, dolpult; (ber ©iinben) odpufhenje grehov; (fird)Iid)er 21blafi) odpürki. Waffen v. a. (i;erab raffen) Ipurtiti, dolfpu-ftiti; (SEBaffer u. bgf.) ispuftiti; (forffaffen, einem eine (Sadje, am greife) odpuititi; — v. n. (nad>taf= fett, aufboren) henjati, jenjÄti, nehat;, odhenjati, prejenjati , odnehati, henjävati, jenjevati.
21 b rauben, a. liftje ofmükati, liftje fmiikati, gem. aud) odliftiti, odlepeniti, dolsliftiti.
21b lauf, 7t,. istök, ftöli, aud) odtek, odtok, itbfaufen v. n. ftezhi, od-tezhi, ftekati, odtekati; (»on ber Seif) pretezhi, pretekati; (t>on ber Uf)r) ftezhi, unr. dolltezhi; (fief) enben) konzhäti fe; — v. a. (einen Oiang, jtiuorBommen) pretezhi, pre-hititi ober prehiteti (koga v'zhem).
2lblaugnen, v. a. satajiti, vtajiti, utajiti. Mläugnung/. vtajba, utä-jiinje, satajenje.
21 b I a u f e n, v.u. vufhi ¡Tkati, vufhi poirkäti, gem. odvüfhiti, odvuflie-
vati.
21 b [ a u f e rn, v. 21 b i r a r e n.
21 b f e b e n , «. eig. roörfl. odshivljenje, gem. ridjfiger fmert. 21bleben v. n. vmreti, aud) odshiveti.
2lbleifen, v. a. polisati, slisati; aud; oblisati, odlisati.
2lbiebern, v. a. (kösho) dreti, odreti, oderati, odirati, aud} ljü-piti, ljüpati; .(abprügetn) pretepfti.
2lbfegen, v. a. (£erab legen, Don fid> legen) doldjäti, dolp'olöshiti, tje ober na (Iran djäti, doldevati, dolpolagati u. f. n>.; (einen Gib)
m	18
sa^errizhi, prifezhi, in <£t. perfe-gniti, saperfegniti , perfegati; (ein 3ct!9tti^) prizhati, fvedozhiti, fve-doflitvo dati; (abfenfen, im ©arfen« bau u. bgl.) grebenizhiti, grobati. 21bieger m. grebeniza, gcm. audj odloshnik, dolpoloshnik , in <£>t. vlazheniza. 2lb(egung f. dolpolo-slienje, odloshenje, odftavlenje ; (beS ©ibež) pertega.
21b(e{» en, f. a. odfloniti, odver-niti. 2lble^nung J. odflonenje , od-vernenje.
21 b I e t f> e n, v. 21 b b o r g e it.
21 b le t f e n,. v. a. odvoditi, odvčr-niti; (ein 5Borf) isvoditi. 21bleifer m. (SMifeableifer) odvod. 2Ibleituitg f. odvodenje, odvodba.
2lblenEen, v. a. odverniti , odvra-titi, odvrazhati, odvrazhevati, audj odgčniti. 2lblenfung f. odvernenje, odvernitva, odvratenje u. bgl.
2iblernen, v. a. eig. morff. odvu-zhiti fe, geni. ricfjtiger navuzhiti fe kar od koga.
21blefen, v. n. (abfudjen) obrati, oberati ober obirati; (iefen, ffiutber)
, brati, sbrati; bei DlabEerSbttrg unb ben ungarifd;en ©loiucnen1 fhteti, se-fhteti.
21 b l i e f e r n, v. n. odrozbjti, gcm. aut^ dolfpeljati. ilblieferungy. odro-zhenje, gem. aud) dolfpcljanje.
21bfocfen, v. a. odvAbiti, odvabljati.
21blofd)en, v. a. (attSlbfcben) vgafiti, pogafitij (i)crn)ifd;en) isbrifati, rns-hrifati.
21bI6fen, v. a. odrefliit!, odvesati; (jtanonen) vftreliti, uftreliti, aud) vshgati, vshigati; (bie ®ad)e) in 5vf. odzhrediti, aud) premeniti. 2lb» Iofung f. odrefhenje, odvesanje, odzhredenje.
21 b t it g e n, v. 21 b l a u g n e n.
21 b m a d) e n, v. a. (los madjen) od-vesati; (»odig ferfig macben) dodelati, konzhati; (einen ©treif) pogoditi fe s' kom.
2£bmai>en, v. a. pokofiti, in £5?. aud) pofezhi; gein. unr. dolpokofiti, dolpofezhi.
2ibmaf)Ien, v. a. (©efreibe) smleti, semleti.
21 b m a i) n e n, v. a. odfvetiti, odfvet-vati, odfvitovati.
19	2i6m
2lbmaten, v. a. (mit färben) obrä-siti, sobrasliiti, gem. aud) smAlati.
2lb m ä r_ge in, v. a. rasfläbiti, vflA-hiti, ismedliti, ismedlovati, (nad) © n t š m. aucfc) fhujati.
21 b m a r f d), m. odhöd, aud) odli A-janje. 2lbmarfd)tren v. n. oditi, od-hoditi, odhajati; gem. unr. aud) prozhpotegniti.
21 b m ar t e t n, v. a. ismuzhiti, prc-miizhiti, istarati , pretirati , gem. unr. auc4 smantrati.
2lbmaften, v. a. vflAbiti, ofiAbiti, gem. vtrüditi, utruditi, otrüditi, aud) vgnati, unr. smüjati. 2lbmat= fung f. vtrüdenje, otrüdenje, aud) vgrianje, unr. smujanje.
2lbmerEett, v. a. opAsiti, sapasiti, ilt aitd) odvanzhati, svAnzhati.
21 b m e f f e n , v. a. meriti, ismeriti, smeriti, rasmeriti. 2l6meffer »n. merah , rasmeresh, aud) rasmernili. 2lbmetfung /. merenje , ismerenje , rasmerenje.
21 b m ü b e n, v. 21 b m a i t e n.
21 b n a g e n, v. a. odglödati, oglodati; odgrifti eig. abbeijjen-
2lbtiaben, v. a. vriiiti, vfhivati, vfliivavati, vfhivovati, gem. unr. aud) pofhi t i, dolpofhiti.
2tbnal)me, f. odjemävanje, odjemo-vanje , aud) vmAlenje, vmanjfhanje; in Šr. unb £t. pomanlianje , in ®f. pomenkanje; gem. unr. aud) dolje-manje , dolvsetje ; (ber Sßerfauf) prodaja ober predaja, odäja ; (Jptiu megnabme) odvsetje. 2lbnei;men v. a. (ben J&Hf) dolvseti; (l;inroeg neumen) odvseti, prozh vseti; (Eaufen) kupovati , kupiti , pojemati ; (ein ©lieb) odresati 5 (»cm ®?onbe, ber £raft) doljemati, dolvseti; — v. n. pomankoväti ; vmaliti fe. 2lbncl)s men «. doljemanje , odjemänje. 2lbnei>mer m. küpiz. 2lbnei)mung/. dolvsetje , odvsetje ; gem. doljemanje, odjemänje.
21 b n e i g u n g, f. odnagnenje, odver-nenje, v. 2ibgeueigtf)eif unter 21 b geneigt.
2tbnofl)igen, v. a. prefiliti, isfiliti, odfiliti, po Čili vseti, gern. unr. aud) dolodfiliti, dolprefiliti.
2tbnü(jen/ v. a. ofhpögati. 216= Jlüfcung f. ofhpoganje.
2ii>r	20
2iborbncn, v. a. odpoflati, odpo-Ihiljati. iborbnung f. odpoflanje, odpofhiljanje.
2lbpatf e n, v. 2lb ta b e n.
21 b paffen, v. a. opAsiti, sapAsiti.
2lbpflöcfen, v. a. obftebrati , konzline ftebre ftaviti.
2lbpf(ucfen, v. au tergati, poter-gati, odtergati.
2lbpf(ügen, v. a. odoräti.
2lbptagen, v. a. ismuzhiti, istarati, gem. aud) obnadlögati, obnadloshiti.
21 b prall en, v. n. odfkozhiti, odleteli, auc^ odbiti fe, odvdariti fe.
21 b p reiten, v. a. odhiti.
2lbpreffen, v. a. odfiliti, isfiliti, odtifniti, istifniti, odvfhekniti.
2tbprugeln, ». a. pretepfti, pretepati, and) nakuriti , nasligati.
21 b P U fe e n, V. a. ozhediti, pozhediti, * fzhediti, fzhiftiti; (baš 8id)t) vter-niti, vternjevati; (bie (Stiefel) ofna-shitif sefnashiti; (bie 23äume) otre-biti, trebiti.
2tbratl>en,/ v. a. odfvetvati, od-fvetovAti, gem. unr. aucf? odratati.
2lbrauben, v. a. gem. odröpati, attd) oteti.
21 b r a u d) en , v. rt. iskaditi fe, ras-käditi le.
2tbräumen, v. a. ozhiltiti, dolfprä-viti, dolsnofiti; (ben lifd)) misu raskriti.
21 b r e ri> n e n, v. (I. odrazliuniti, ob-razhüniti, gem. unr. aucb odrajtati, obräjtati, dolsrarhüniti. 21brectmung f. odrazliun, obrazhün, odrazhu-nenje , obrazhunenje.
21 b r e b e, f. dogovor, obgövor : nid)f in 2lbrebe fepn, ne proti govoriti. 21breben v. a. obgovoriti, obgovarja-ti; (abratben) odgovarjati, odfvetvati.
21 b reibe 11, v. a. eig. obtreti, gem. aud) obhiifati, obribati, poribati. 2lbreibung f. obtretje.
2t b r e i f e n , v. n. sesoriti fe , doso-riti fe.
2tbrerfe,y. odhod, odpotvanje, od-potovanje. 2Ibreifen u. n. oditi, odpotovati, odhoditi, gem. unr. odraj-shati.
2lbreij3en, v. a. odtergati, preter-gati; (Äleiber) rastergati, aud) ras-zApati, rasziinjati, raszAndrati eig.
I äerfs^en; (^äufer) poderati, podira-
21	fltr
ti, podreti; — v. n. odtčrgati fe, vtergati fe , utergati fe , pretergati le: ber	<ff abgertfjen, nit fe
je vtergala; biefer Saben reißt gern ab, ta nit fe rada terga, 2lbreifiung J. odterganje , preterganje; pode-ranje, podiranje.
Jlbreifen, v. n. odjesditi, aud) od-jähati; — v. a. (burd) Keifen jerjtb--ren) pojesditi; (burd) Keifen abmef= fen) objesditi; (ein 5e(b) prejesditi; — jtd) x>. r. najesditi fe.
2lbrid)fen, r. a. sravnäti, vravnäti; navuzhiti, privuzhiti (h' zhemu lio-ga) , aud> povuzhiti. 21brid)fung f. privuzhenje, povük, povuzhenje.
2lbriff en, v. a. srihljati.
21 b r i i o f e, v. 21 p r i E o f e.
Vlbrinben, v. a. odfkorjati. 2lbrin= big adj. abriitbigež 23rof, sdüt kruh t. j. krüh, od kteriga fkorja od-ftoji, kteri fe je sdül.
2lbriitnen, v. n. ftezhi, odtezhi, ftekati fe, odtekati.
2lbrijj, m. eig. zhertesh, ozhertik; gem. aud) nazliertanje, podoba, po-obräs, dolobräs, posnamik.
21brif t, m. odjesd.
21 b r o i ( e it, v. a. odkotäti, raskota-ti; (®dfd)e) oblikati; («uftöfen) od-viti, rasviti; — v. n. odkotati fe.
2lbriflen, v. a. oprashiti.
21 b r ü čE e n, v. 2lbfd)iebcn.
2lbrubern, v. n. odveflati, odve-llariti.
2lbrnf, m. odkliz, odsov, odsvaj. 2lbrufen v. a. (»on einem Orte f)tn= tpeg) odklizati, odsvati, odposväti; (»on 9iad)fiodd)fern) preklizävati , preklizovati, preklizati. 21brufung f. odklizanje, odsvanje, odposva-nje.
2Ibrunben, abrunben v. a. svokro-gliti, okröshiti, krogliti, kroshiti, aud) okroglovati. 2lbrunbung f. svo-liroglenje, okroshenje.
21 b rupf en, v. a. opipati, odpipati, odpuljiti, ofliübfti ober ofkübiti. 21brupfung f. opipanje, ofkübljenje.
21brutfd)en, v. 2lbgieifen. 21 b f a g e n, v. a. (auffunben, abbe(lel= len) odpovedati; (verjagen) odrezhi. 21bfagung, aucb 21bfage f. odpoved, odpoveaanje, odrezhenje.
2lbfagen, v. a. eig. odshagati, pre-
tfbf 22
shágati, rassliágati; aud) odrésati, prerésati.
21bfatteln, v. a. rasfedláti, gem. tinr. odfedláti.
21bfafc, m. (an ©t^ul^en) sápetik, nápetik, naftávik; (tm ©d)reiben) odftáva, odftávik, aud) rasdélenje; (SSerEauf) prodája.
21 b ja u g e it, v. a. odféfati, odzézati, odsisati.
2lbfdugen, v. a. déte odftáviti.
2lbfaufen, v. a. eig. odpiti, gem. unr. aud[> opíti, obpivati, ípiján-zhevati.
2lbfd)aben, v. a. oftérgati, odftér-gati. 2lbfd;abfeí «. oftergátik, od-llergátik.
21bfcbaffen, v. a. (eine <Sad;e, roeg» febajfen) odpraviti, odftáviti; geni, aud) dolpovédati , dolTpraviti. 21b= fd;ajfung/. odprávlenje, odftávlenje ; gem. aud) dolpovédanje, dollpráv-lenje.
2tbfd;dten, t;. a. (2lepfel, SSirnen, Küben) ljúpati, oljúpati; (Síüffe) lú-fhiti, slúfhiti, iníít. aud) odróbiti; CBeibenrufljen, SSaume) béliti, obeliti; (bie «baufe be$ íSíaié) likati, olikati, slikati.
21 b f á) á r f e n, v. a. sakárati, sató-piti, gem. aud) odojftriti.
21 b f d) a r r en, v. a. oddersáti, od-práfkati, odgrébati, odliopáti.
2íbf cb a tt f el n , v. a. s'lopáto pograbiti , s' lopáto odgrábiti.
21 b f d) a u m, m. (eine abgefd)áumfe Sltif* ftgfeif) pene, odpénik; (baž ©d)ánbs lid)(le fetner 2lrf) ísverg eig. 2luéimtrf. 21bfd)aumen v. a. odpéniti, pene od-vséti; gem. au<$ popéniti, dolfpé-niti.
2(bfii)a^en, v. a. gem. dolffhtimati.
2tbf<beiben, v. a. odlózhiti, oddé-liti ober oddeliti; — v. n. vmréti, odlózhiti fe. 2lbfcbeiben n. fmért. 2lbfc^ctbung f. odlózhenje, odlozhít-va , oddélenje, oddelitva.
2lbfd)eren, v. a. (ben ®arf) bríti, obriti, pobríti; (@d)afe) ftrizhi, oftrizhi; (Iuc&) obrésati , obreso-váti, obresávati.
21bfd>eu, m. ftúd, oftúda, gnúf, gem. aud) grósa, omersénje, gnúfhenja. 2l6fcbeuUd) adj. oftúden, gnúfen , gem. aud) gérd, grosljiv, omersljiv,
23	at>f
soperen , fpAren. 21bfd;euttdjFefi f. oftudnoft, gniifnoft, gem. aud) gros-" ljivoft , gcrdoft, rpornoft, unr. gnu-, foba , gerdoba.
2lbfd)cucrn, v. a. obzliiniti, pre-fejati; gem. unr. odparnati, dolfpar-nati.
21 b f dj e u 11 tO, v. unter 21 b f d) e ti.
21bfd)icfen, v. a. odpoflati, odpošiljati. 2lbfd)tcfung f. odpoflanje, odpofliiljanje.
2lbfd)ieben, f. a• odtifniti, odpo-tifniti.
2lbfd>ieb, m. etg. Hovo, gcm. aud; Tiovodanje , flovovsetje, odpuft.
21 b f d) ie f cr n, ftd) v. r. odljupati fc, gcm. aud) oddrobiti fe, oddrdbljati Te , odkerhati fc.
21 b f d; i c g e n , v. a. (abfcucrn) vftre-liti, nftreliti; — v. n. (»on SfeU bcrn) odfarbati fe , farbo fpuftiti, farbo fpremeniti. 21bfd)iefiung./. vftre-lenje ; odfarbanje.
21bfd)iffen, v. n. odladjati,odbarka-ti, s'ladjo ober v'barki fe odpeljati.
21 b f d) t lb c r n, v. a. popifati.
21 b f d) t n b C n, v. a. oderati, odirati, odreti, gcm. Ultr. aud) doloderati, dolodreti.
21 b f d; i r r e n , a. konje rasprezlii ober cig. konje raspreshiti,
21 b f d) 1 a d) f C n , v. a. saklati, poklali ; aud) sadaviti unb podaviti cig. ertuurgcn.
21 b f d) 1 a g , m. (abgcfc&fagene 35tnge , 3l»cigc) odklatik; (9ied)ttuttg) odra-zhim ; gcm. aud) dolvdar, dolvdar-jenje , dolpad. 2lbfd)tagen v. a. tporfc lid) aber gcm. unr. odvdariti, dol-vdariti; (3roeige, £>b(i) klatiti, od-klatiti, dolklatiti; (einc ©it(c) od-rezhi, gcm. aud) savdariti; (bcn £opf) odrekati; (cin CHieb) odtreti, odtrupiti; (baš ©affcr) vodo pu-ftiti , vodo pufhati, fzati, oizati fe. 2lbfd)[agig adj. odrezhljiv , sa-vdarezben.
2tbfd)lammcn, v. a. poplahniti, poliniti.
2lbid>Ictf en, v. a. odbrufiti, sbru-fiti, obrufiti. 21bfd)leifung\ f. odbru-flienje , sbrufhenje , obrufhcnje.
2ibid)Iie{;en, v. a. (lo« fcbficfjen) odkleniti, odpeti, odklepati, odpenjati ; (bic Sfjiir) saklčniti, salile-
Hbf	24
pari i (efnen SSergleidj) fklenit! ober fkleniti pogodbo , pogoditi fe.
21 b f d; 1 it r f c n, v. a. odferkati, od-zinerkati.
21bfd>luf;, m. fklemba, fklenenje.
21 b f d) m c i d) c t n, v. a. s'perlisva-njein is koga kar dobiti; gem. audj odlisovati, odlisati.
21 b f d) m i c b e n, v. a. odkovati, is-kovati.
21 bf d) m i cr c n , v. a. omasati, ob-masati, nainasati ; maftiti.
2ibfd)naiicn, -v. a. odkopzhati, raskopzhati; gem. au^ odfhnolati, rasflinolati.
21 b f d) n a p P C tt , v. a. odblopniti, salilopniti.
21b f d) tt e i b e n , v. a. odresati, pre-resati, rasresati; (©etreibe) posheti, poshnjeti. 2lbfd)netbung./'. odresanje, preresanje. 2lbfd)nift m. odres, pre-res , odresitva ; (in 55ud)crtt) rasdel, rasdelik, rasdelenje. 21bfc^ni§cl n, odreski, obreski.
21 b f Al ne [ le n, v. a. oddersniti.
2lbfd)niff, v. unfer 2lbfcb nei bcn.
21 <> f d) o p f e n, v. a. odfneti, odfne-mati, odpofneti, odpofnemati, od-zhrčpati.
21 b f d) r a U b C ti , v. a. odvreteniti, odfhkerniti, gem. aucl) odferkati, odfhravati, odfukati.
21 b f d) r ccf e n, v. a. odftrafMti, oftra-fhiti. 21bfcbrecfung f. odftrafbenje, oftrafhenje.
2lbfcbreiben, v. a. fpifati, ispifati, prepifati; gcm. attcb dolipiTati, dol-prepiTati. '2lbftbreiber m. fpifaviz, prepifaviz, fpifazh, prepifazh.
21 b f d) r c t en, fid) v. r. fkrizhati fe, raskrizhati fe, nakrizbati fe , auc^ nadreti fe.
2lb fd)rif (, f. ctg. prepir, prepifek, prepifmo; aud) fpif, ipifik etg. ber 21uSjug. 21bfd)riftlicft adv. v'prepin, v'prepirki, prepiTano , vTpifki.
21 b fcfe u g, m. (bež ®affcr6) tok ober sbeg vode j (beS SSergcž) ftermina , Ttermota. 2tbftbuifig adj. sbeshen; rterm.
21 b f d) it 11 e l n, v. a. odtrefti, otre-fti, rtreTti, odtrofiti, rtrofti, otep-rti, rtepfti. 2lbfd)Utfeittng odtre-Tenje , otrčrenje , Ttrerenje.
2i&fc^uften, v. a. (eiroaS giuHtgeS)
25	Äbf
odlíti, odlijati, odlivati; (efttHlš Srccfeilíá) oilfipati, odfípávati, od-fipováti.
2lb fd) roä r 5 e n , v. a. pozlierniti, fprezherniti.
216 f d? i» cm ni e n , v. a. opláviti, fpláviti, «ud) opláliniti, fpopláliniti, oplákniti.
2lb fehl» oren, v.a. (fdjrooren) saper-fézhi; (ftd) to§ (agen) odperfézhi, s' perfégo odrézlii ober s' perfégo odpovedati, s' prifego tajiti, s' prilogo vtajiti. 2lbfd;roirung f. od-priféshenje.
2lbfegeln, v. n. odjadrati, odbár-Jkati, odládjati, aud; v' bárki, na mórji obet po vódi odpeljati fe.
2lbfef)en, v. n. prózh gledati, na ftran gledati; (einem Cfroaž) odvu-zhiti le ober navuzliiti fe od lioga kar; (im ©inne ijaben) nameniti; unr. naviditi, naglédati, nakonzliáti. 21bfej)en n. namena , naménenje,
' vólja; gem. unr. aud) navidenje, navidba, nagled, könz.
2lbfeif)en, v. a. ozéditi, prezediti, ozéjati, prezéjati.
216 fe it ig, adj. naftränfk, odftránfk, oillózhen, odfében. 2ÍbfeifS adv. odftráni, na ftráni, odlebno.
2lbfenben, v. a. odpolláti, prozh pofláti, pofláti. 2lt>fenbung f. od-poflánje, poflánje.
2lbfengen, v. a. odfmóditi, ofmo-diti, pofmoditi,
2íbfenfen, v. a. grebenizliiti, vlá-zlienize faditi, gróbati. 2lbfenEer m. grebeniza, vlázlieniza.
21 b f e t¡ e n, v. a. odftáviti, odftáv-Ijati; (verfaufeit) predáti, prodáti, predajati , prodajati , in <gt. aud) odáti , odávati. 2tbfe|juitg f. od-íltávlenje.
2lbfid)f, f. namena, naménenje, vólja: baé ju fj)un, tsar nicht meine 2lbfid)t, to ftorili, mi ni bla vólja, ober téga nefiin naménil ftoriti. 2lbftd)fl¡d) adv. nálaflizb.
2íbfieben, v. a. sváriti , ováriti, fkúhati.
2íbfingen, v. n. péti, sapéti.
21 b f i $ e n , v. a. (vom Werbe) 's kónja Utopiti, 's kónja fe féfti, gem. aud) odféfti i (herab finfen) slefti, dolsléfti.
2ibfl 26
2lbfonber&ar, adj. odloilljfv. 2(b» fonberlich, v. SSefonber«. 2ibfon« bern v. a. odlozhiti; — jtd) v- r. odlozliiti fe. 2!bfonberung f. od-lozhik, odlozhitva, odlo/.liili.
2lbfpaften, v. a. odkälati, odze-piti.
2lbfpannen, v.a. («pferbc) isprezhi, odprezhi, rasprezhi; (beit ©ei)!, bie Ärdffe) ofläbiti; (lo« machen) odpeti, odtegniti, odpenjati, od-tegvati. 2lbfpannung/. isnreslienje, ispreshva , isprega', odpreshenjc u. f. n>.; ofläblenje; odpetje, od-tegnenje.
21 b f p ä n n e n, v.a. odojiti, odftäviti.
2lbfparren, v. a. odhranoväti, od-tröfliiti , gem. odflipärati.
2Ibfpeifeit, v. a. nafitiri, naker-miti, napitati , jefti dati : er roill ihn mit leeren SIBorfen abfpeifeit, s'
r rasno slilizo ga hozhe napitati. f P i e I e n , v. a. odigrati; — fich v. r. naigrati fe.
21 b f p i n n e n , v. a. odprefti, fprefti; (eine @d;u[b) platiti, plazkati, fpo-pläzliati, fpoplazhevati.
21 b f p r e d; en, v.a. odrezlii, odpovedati; (bie Hoffnung) vseti; (baS £e= ben) k' fmerti obföditi; — v. n. (tiber efroaž) rasfoditi.
2lbfpringen, v. n. odfkozhiti, gent. auch dolfkozhiti) (abprallen) odfkozhiti, odleteli; (plajsen, jerreißen) vtergati Te, tčrgati fe, pozhiti; (»m Semanbež Partei) odftöpiti. 21bfpruitg m. odfkök, odfkozhenje.
2lbfpulen, v. a. motati, motati, namotati, smotati.
2lbfpiilen, v. a. poliniti, poplah-niti, fplaliniti, fpläkniti, omiti, pomiti, vrniti, poplahnovati, fplahno-väti, omivati, pomivati, vmivati.
21 b flammen, v. n. proisiti, prois-Jioditi: er flanunf von Königen ab, je kräljevTkiga rodü , od kraljev proiside, od kraljev fe je rodil. 2lbflammung f. rod, prois-h6d; gem. aud) odrod, odrojenje.
2lbflanb, m. (ber Unterfchieb) raslo-
zhik.
21b(latfen, v. n. (feine ©chulbigieif) dopolniti, dopolnjavati, dopolnova-ti; (San!) livalo däti, sahväliti fo per liom, sahväliti kogä j (einen
27	W
SBefltcfr) obifkäti, obifkoväti, obi-fkävati. '¿l&ftaffung f. (einer ©d;ul= bigfcif) dopolnenje; (be6 faules) sanvälenje; (bež SBefucfeeš) obifkänje. 3lbftduben, v. a. odpräfhiti, präh
potnefti, prah pometati. 3lbfled)en, v. a. (fötadjfen) sakläti, poklati; (ben£at$) preresati, sadä-viti, sagerzhiti. 3lbfted)ung f. sa-klänje; sadävlenje. 3(b flehen, v. n. (aMaffen) odftöpiti, odhenjati, nehati, jenjäti; (Von SSäumen, verberben) lahniti, vfahni-
ti , vfahnoväti, in ©f. vfehniti; (Von S'iMetl) poginiti, poginjävati. 31bftef)(en, v. vkräfti, okräfti, od-
kräfti, pokräfti. 31 b fl ei g en, «.sUfti, odlefti; gem.
dolslefti, doliti.' 31 b (teilen, v. a. odftäviti , odpraviti , dolfpraviti. 3lbfictlung f. od-ftävlenje , odprävlenje. 3ibfierben, v. n. vmreti, odvmreti, vmirati; (von Jansen) fähniti, vfahniti; (von ©liebem) oterpniti, premreti, odreveneti. 3lbjlerben n. l'mert, odvmretje. 3lbftoffen, v. a. odtölzhi, odtru-piti, odbiti j (eine ©d)ulb) platiti, pläzhati.
3lb|lrafen, v. a. eig. poliärati, po-käsnati; bei SKabferžburg itnb Den ungarifcfyen Slowenen gem. aud) poka fhtigati , in £5?. unb aud) in <st. pofhtrafati. 3lbflrafung f. pokä-ranje, pokäsnanje , gem. aud; poka-fhtiganje, pofträfanje. 3tbjtreicben, v. a. (mit Stuften) pretepfti, tepiti, pretepati (s'fhiba-mi); (©etreibe von ber iSRafi) sgläditi. 3lbflr eifert, v. a. (ffilätter) fmüka-ti, odfmükati, ofmükati, pofmüka-ti; (bie .£>aut) oderati , odirati, odreti, gem. aud) odlizhiti. 31 bfl riefen, u.a. gem. odplefti, dol-fplefti.
3lbflriegeln,. v. a. ozhefäti, pozlie-
fAti, pofhzlietiti, ofhzhetiti. 31 b flu m >f e n , v. a. satopiti. 316=
flumpfung f. satoplenje. 2lbflür$en, v. a. viföko päfti, vifö-ko pädniti; (ben ®ecfel) odkriti; — fid) v. r. (ben JjJalS) Utreti, slamati. 316 fl u fc e n , v. a. odresati, odresa-vati, odresoväti; obresati.
2tfct 28
3£ b f u d> e n, v. a. (abfefen) oberati, obirati, obrati; (burd^fucfyen) prei-fkäti, preifkovati. 3lbfub, m. opärik, poparik , pokü-
lia, fküha, aud) obarik. 3lbt, tn. abät, gem. aueft opat. 3lbfaEein,i>. a. vösha is lädje vseti
ober pojemati. 3lbfei, f. abatnija, abätftvo, auc^
apazhe , opatnija. 3lbtf)eilen, v. a. predeliti, oddeli-ti, rasdeliti, oddelvati, rasdelvati, 3lbfi>ei!ung/: predel, predal, rasdel, rasdelik, rasdelenje, oddčlenje. 3lbt()un, v. a. (einen ®iantel) dol-djäti, prozh djati; (n>egfd)affen) od-
i>räviti; (beenbigen) dokonzhäti, lonzhäti.
31 b tilgen, v. a. (©d;ulben) pläzlia-
ti, pla t iti, popläzhati, fplatiti. 31 e b t i f f i n n , abatiza, aud) abä-tinja, opatiza, opatinja. 3lebt(id) adj. abatfki.	,
31 b t rag, m. odnöfhnja, dolnöfhnja; pläzha, plAtesh. 3lbtragen v. a. (ein
©cbäube) podreti, rasnelti, rasrufhi-• ti, poderati, rasnäfhati, rasrufhe-väti; (bie ©peifen) odnefti, odnöfi-ti, odnäfhati; (bejahten) platiti, pläzhati; (Kleiber) obnöfiti, prenofitj. 3lbträufen, abtraufen v. a. fkäpati, fkapljäti, dolliäpati, dolkapljäti, dolfkäpati, dolfkapljäti; aueb fölsi-ti unb dolfolsiti eig. tljränen. 31b 11 ei ben, v.a. odgnati, odegnäti, odgoniti, odgänjati; (baš Sßieb, ab» roenben) vräzhati, saverniti. 3lbtrei= bung f. odgnänje, odgonitva, odganjanje.
31 b t r e n n e n, v. a. odpärati, od-porjati.
3Ibfrefen, v.a. pohoditi, poteptati, pomandräti, pozep^täti; (einem tU loaS) zhesdAti, oddati; — v. /t. (weggeben) oditi, odftöpiti; (abtaffen von ettcaš) henjati, odhenjati, jenjäti, odltöpiti. 3lbfrefung / zhes-dänje , oddänje , odftöplenje , od-lienjanje , odjenjanje. 31 b triefen, v. n. odkapljäri, od-kapljeväti, TUäpati, fkapljäti , dolfkäpati , dolfkapljäti , ftekati fe. 3lbtrinfen, v. a. odpiti, gem. dol-Tpiti.
31 b t ritt, m. odftop , oditoplenje;
29	3ibt
(fjcuiifidieS ©emadi) fig. roorft. odhod, sahod, geni. TraliChe, ferilnik.
3lbtro<fnen, v. «. pofelhiti, isTu-fhiti, in aud; otreti.
3lbfropfeln, abtropfen, v. 3lb= t r d u f e n.
31 b 1r o e n, a. s'grosami, s'uklju-bovanjem odvseti.
31 bf rti ntttg, adj. odftopen od vere , bogoodftopen, getn. aud) od-inetcn , s' zerlivijo nesloshen : ab> trunnig roerben, od vere odftopiti, od vere odpaTti. 3tbtrunniger m. fig. bogoodftopnik , aud) odftopnik, odpadnik, odmetnik. .'Ibtriinnigfeit f. bogoodftopnoft, odftoplenje od vere, verolomftvo.
Sibverbienen, v. a. saflushiti, sa-flushevati.
31 b = unb jugefien, v. n. pri- in odhajati.
31 b rod gen, v. a. svagati, aucfy po-vAgati, odvagati.
3lbroanbeln, v. a. odmeniti, pre-kladiti; (in ber <5prad)lei>re) vpre-gati, prepregati. 3lbtt)anbelun^/. od-menenje, prekladanje; (in ber ©pracfc Ie()re) vprega glAgolfka, prepreganje.
31 broa rt en, v. n. dozhiikati, per-zhakati , iszliakati ; — v. a. (pfle= gen) ftrezhi, obftrezhi, po ftrezhi; ( etn ©efdjdff) fkerbno opraviti , fkerbno opravljati. 3lbroarfitng f. dozhakanje, perzliakanje; ftreshba, poftreshba; fkerbno opravljanje.
31brodrt$, adv. v'nis, na sdol.
31 b ro a r t u n g, v. unter 31 b ro a r t e n.
31 b ro a f i) e n, -o. a. vrniti, umiti, omiti , pomiti , smiti , vmivati, umivati U. f. ro.; oprati , prati. 3lbroaf4mng f. vmitje , omitje , vini-vanje, omivanje , pranje, opranje.
3lbroecbfetn, v. a. premenjati, vmenjati; in (nad) ©UtSm.) ozhrediti, zhrediti; — v. n. premenjati Te, vmenjati le. 3lbroed)felnb adj. premenjavno, premenjama, in aud) ozhredno, pozhredno. 31b= >t»ed)felung f. premenjavnoft.
31broeg, ni. odpot, odpotje; (Um* peg) ovink ; (Serirrung) smota. 3lbroegig adj. odpoten.
3lb ro e i) e n, v. a. odpihati, odmaliati.
31 b m e 1; t e n, v. a. sabraniti, vbra-niti, odbraniti, obraniti.
»bj 30
31 brce i d) en, u. n. odftopiti, atteft odgibati, odhenjati. 3lbroeidnmg./:. odftöp, odftoplenje, aud) odgibaiije, odhenjanje.
3tbmeiben, v. a. (vom SOief;) po-jefti, Diefti; (vom Birten) fpäfti, popäfti.
3lbroeifen, v. a. motati, smotati, odmotati.
31broeifen, v. a. odvishati , odpraviti , ne pred fe puftiti. 3lbroeifung f. odvishanje , odpravlenje.
31 b weiß en, v. a. obeliti, pobeliti.
3t b » e t te n , v.«, sveniti, oveniti.
3lbwenben, v. a. odverniti, od-vratiti, odnagniti, odvoditi. 31b» menbig adj. o dvernjen , odnagnjen, odvoljen. 31broenbung/. odvernenje, odvrAtenje, odnagnenje.
3lbrcerfen, I", a. odvrezhi , odmotati , odlüzhati , odluzhiti , au(^ dolvrezhi. 31btperfnng /. odvershe-nje, odversbba, odluzhanje.
3ibtt>efenb, part. nenasozhen, ne-vjirizhen, neprizhijozh. 31b»efen» fjett/l nenasözhnoft, nevprizhnoft.
31 b TO e fe e n , v. a, nabrüfiti, obrüfiti, pobrufiti.
31 b t» t cf e I n, v. a. odmotati, smotati, rasmotAti, odviti.
31 b iv i n b e n, v. a. odmotati; (®arn auf einen Änaul) vüjati.
3ibroifd)en, v. a. obrifnti , pobri-Tati, brifati. 3lbt»ifd)ftid) «. obri-falo , obrifazh , brifAvka , brifäzha.
3tbrcud>ern, v. a. gem. isvohräti is koga kar, s'voliernijo dobiti.
31 b TO u r b i g c n , v. a. odvrediti , vrednoft vseli, ob vrednoft fpra-viti, unr. aucb dolsvrediti. 31bn>tir= bigung f. odvredenje, aud; odvredba, ttnr. dolsvredenje.
3lbroiirge n, v. a. saklati, sadaviti, aud) sagerzhiti.
31 b rc ii r j e n , v. a. sazhiniti, sabeliti, pofliliipati, aud) obkoreniti.
31 b 5 a I) 1 e n , v. a. platiii, plAzhati, aud; lplatiti, poplAzhati , fpopla-zhati , unr. doltpoplazhati.
31bjd()len, v. «. (^inroeg jd^ten) od-fhteti, odrhtevati; (l;er ädf)ien) fhtčli, prefhteti , sefhteti.
31 b j a n E e n, v. a. odpj'epirati, fpre-pirati, odkregati, unr. dolfprepirati.
31 b s a p f e n, v. n. (eine glK$<ale|t ab»
31	Uli
fließen iaffen) fpuftiti, odzedlti, iinr. odzhepati, dolfzliepati.
21 b S a u m e n , v. a. eig. rasbersdati, rasvüsdati., auef) odbersditi , od-viisdati. 2lb$äumung/. rasbersdänje, rasvüsdanje.
31 ä ä u n (n, v. a. (fettref» einen 3«un abfonbern) pregraditi , sajjraditi, ograditi; (enfjieljen) od^raditi.
21 6 } e f) r e n , v. a. fufliiti, pofufhiti; — v. n. fufhiti fe; unr. omedleli, obferbati: ber ©ein }el;rf ben 9Jlen= fd)en ab, vino zhloveka fufhi; et ¿ehrt fid)f(icb ab, vidama fe fuflii. 21bse£rung f. fufliiza, unr. etiha, jti-tika, hektika.
21 b j e i d) n e n, v. a. osnamnjati, sa-snämnjati, osnamnjeväti, sasnam-njevati; aitcb narirati, nazhertati, srifati. 21bjeidjnung f. (baž 21bjeid)= nen , bie jpanblung) osnamnjevanje, sasnamnjevanje; (baš 2lbgeseid;nefe, baS 3tefu((af bež 2lbsei4)nenš) zker-tesh , nazhertik,
21 b j i e f>e n , v. a. eig. odtegniti, odpotegniti, odvlezhi , odvläzhi-ti; (ben £uf) _ dolvseti, gud) klobuk prevsdizhi eig. ben -£)uf riis (fen; (»on einer (Eutnme) odvseti, odtergati, auef» dolpotegniti; (einen »on etroaS) odvoditi; (ffiein, !Sier) pretozliiti, pretakati , aud) unr. dolpotegniti, dolvlazbiti ; (bie £auf) oderati, odirati, dreti , odreti; (bie imnb »on einem) odftaviti koga, sapuftiti koga; (bas <2cbenneffer) vgUditi, getu. unr. aucb dolpotegniti ; (abbrucfen) natifliati, ftifkati; ■—v. n. (abreifen) oditi, odpotovati.
21 b } i e [ e n , v. a. nameniti kar; nameriti na kar.
2lb}irEe(n, v. a. s' flieftilom ras-mčriti , obflieftkati ; gent. unr. pokröglati , obzirlilati , pozirklali , pokrogloväti.
21b$ug, m. eig. roörfl. odvlek; (£in= n>egnai)tne) odvsetje , odtergätik; (2lbreife) odliöd, odpotovänje.
31 b$ uif en, v. a. odpipati, odpu-1 j iti, odfkübfti, tn jit. aucfo od-knodräti.
216 5 warfen, v. a. odvmäkniti, od-vfličkniti, odriiipati, odfhzhipniti , odvzlieniti, odfhipoväti, odtergati.
21 & s i» e cf e n, v. 216 jteleit.
Ï d) t 32
21 6 5 n i den, v. n. odvfhèkniti, od-Oizhipati, odvzlieniti.
2lbjroingen, v. a. odfiliti, isfiliti, isnuditi, unr. pomôrati.
21 c a b e m i e, v. 21 f a b eni fe.
2lccent, m. vdar glalova : er hat ben beuffcben 21ccent, po nemihki beféde savija, po némfbki vdar premika, '¿liTentuiren v. a. vdàre nadpifati.
21cce ptiren, i>. a. vséti.
2icci benjien, n. pl. perprid , ak-zidénzije.
2iccife,/ eig. harmiza, dazija , ak-zis._ 21criêeinnef>mer m. harmizbar, dàzijar.
21 c torb, m. akôrd, foglaije. 2lccor« biren v. a. foglafiti.
21 c c ufa t i», m. toshiven.
21 d), i. âh ! oh! jo j ! jojmene ! gorje !
21 d) a t, m. agât.
21 d) f e, f. 61. 2(c^fenbte4 n. fhinja. 21d)»tiaget m. ofnik, lùnik.
21 d; f e 1, /. râma, plézbe. 21c$fetbetn n. riinna koft. 2lcj?felriemen m. na-râmniza.
num. čfem. 21c&( f. 21(^fet >n. ofmerka, ofmiza, ofmiza, ofmizhka. 21d)ferf
n. ofemvoglovina. Oicbterfig adj. ofemvoglàt, na ofem voglov. 21d)fenber m. ofemnjâk. acbtei n. 2ld)ttf>eii m. ofmi dél, èfemzhik, olmina , ofminka. 'Jld)tent adv. o-fmizh, v'ofmo. 2ld)teclei adj. o-1'mcri. 2ld)tfa4» adj. ofmerni, ofmér-nji. 21cfeffâ(ttg adj. ofmérnat. 21<fc£* gefpann n. ofmér: er fâljrf mit 21cb« ten, s' ofmerjö vôsi. îlc^tljalb adj. unb adv. polofem : um ^alb ad)t U(>r mar er bei mir, ob polofmih je per meni bil ; acbtl;alb 3a&re iiat er bei meinem S3ater gebient, polofem lét je per mojiin ozhéti flù-shil. '^Icbtjâijrig adj. ofem lét ftar, ofemléten. 21cbtmal adv. ofeinkrat, unr. ofembârt. 2ld>tmalig adj. ofern-kraten, unr. ofembàrtén. '¿IcbtmOs naflid) adj. ofemméfezhen. 2tdji= pfütibig adj. ofem fiintov téshik, ofcmfiinten. 2ld)(feitig adj. ofem-ftrànfk. 2ld>ffdgig adj. ofemdänfk , ofemdnéven. 2lcbt}e(;cn, acbfjclin num. ofemniijft. 2td?f5et>n f. 2ld>tsebner m. ofenuiàjfhiza. 214>täel)nie adj. ofem-nàjfti. 2l4)ijig num. ofemdefét; in
33	21 d) t
Sit. ofemrčd. Vtdjfsig f. ofemdefet-ka, ofemdefetiza, 'Jt^tjiger m. (cut)U $ig	alter Wann) ofemdefet
let ftar, ofemdefetletiz. Vtcfyfjigjäf)* rig adj. ofemdefet let ftar, ofem-defetleten. Vld)t$igfte adj. ofemde-feti.
11 d>t, Vtdjtung/ mär: auf etrcaS Vlcbf geben, Vtdjf l;aben, na kar pasiti, in Ät. vanzhati; in Vld)t nehmen, nimm bid) in Vtd)t, variti obet- varovati, vari fe; nimm beine ©efunbfieit in Vtd)t, vari ober varuj fi sdravje; aufjer Vtd)t taffen, v'nemar pultiti. Vldjtbar adj. zliaftiven, fhtiinanljiv, zbaftljiv, pofhten. Vtcbfen v. a. fliti-mati, zhaftiti: ein fö(;renniann roirb »on Villen geadjtet, pravedniga mo-sha vfäki zhafti, pofhteniga mosha vfi flitimajo. VtdjfloS adj. bres pas-ljivofti, liepasljiv, nemaren. Vtd)f= toftgfeit f. brespasljivoft, nepaslji-voft, nemarnoft. Vlcfjtfflm adj. pas-ljiv, marljiv, vanzhljiv. ?ld)tfamfeit ^ pasljivoft, marljivo!):, vanzblji-vott. Vldjtung f. flitiinanje: er ge= tiiejjt bie äd)tung atler TOenfdjcn, imA fhtimdnje vfih ljudi.
VI d)t, Vtecfyfung/. isgnänje.
'■¿leb t d) t, abiij adj. narobe.
VIecbt, adj. eig. priften: dd)fet2Sein, pravizhno vino j cid>tež ©olb, pravo slato.
VI e d) j en, v. rt. jezhati, audj sdihä-vati unb sdihovati eig. feufjen.
Vlcfer, m. njiva obet niva, aud) polje eig. ba$ getb, unr. gniva. Vtcferbau m. eig. oratarija, oratärltvo , pol^-fko delo, gem. aud) oravno delo, oranje, unr. oraftvo. VUFei'batter m. oratar. Vlcferdien n. d. njiviza. VtcFer= fetb, Vtcferianb n. oravno polje, oräv-na semlja, njivna semlja. Vtcfern v. a. orati, eig. pflügen. Vlcfern n. oranje, orja. Vliferšniann >n. oratar, oräviz, oräzk. Vlcfermanndjen «. (ein SSoget, bie tJSad?fteije) eig. inivt. treforepka, tn <&t. paftirinka , gem. pafterinka, paftarinka, paftirizhka, paltirizliik, tn aud) pliika.
VI et, m. eig. djanjk, getu. auc() Akt.
VI c t e n, pl. akti.
Vlcteur, v. ©c^aufpieter.
Vtctie, /. äkzija.
Vlction, v. öeberbe.
21 b t	84
Vlefi», v. Sljäfig unter T i) a t.
VtbamSapfet, m. eig.adamiza, gem. Adamovo jabelko, adamfko jabelko.
Vt b b i r e n , v. a. eig. prifntevati, prifliteti, aitcf) vlilip Hiteti , fd)t. adirati. Vlbbitioit J. prifhtetva, vliupfhtetva.
Vtbb reffe, v. Vlbreffe.
VI 1)tl, m. (atšSBorjug ber@eburf) shlalit-nija, (als bet- ber SBerbienjte ob. be603ei= flei») sblahtnoft, aud) shlahta eig. bie aSerrc>anbifd)aff, u. vifokorodnoft eig. bie £od)gcborcnt;eif; bei ben ungarifdien ©toroenen plemenitoft; (abetige ^ct*fo= nen) efioa shlahtnija, shlabtna gofpö-da, slilälitniki; bei ben ungarifd)eu<21o= tneiten plemenitniki, plemenitafhi. Vlbelig adj. sblabten, shlahtnorojen, plemenit,vifokorojen: einVtbc(iger,ber febetmann, sliläbtnik; eine Vlbeiige, bie (Sbelfrau, sblahtniza. Vibein v. a. (abe= tige Söürbe ertl;cilen) sblAhtiti, med shlabtnike djati, med slilahtnike po-vsdizlii, sblähtnika ftoriti: berjiaifer (>af ben Otiotar feiner Serbienfie n>e= gen geabelt, zefar ie Otokarja savölj njegovih saflüshb med shlabtnike povsdignil, med shlabtnike poftavil, auefy je shlabtnika ober slilabtniga ftöril, gem. aud) gaje oslilähtil, po-shlahtii, sesblahtil. Vlbetžbrief m. eig. slilabtnijfki lift, tint-, shlabtnoftno pifino. Vlbelfdmft,/! shlabtna gofpöda, shlahtnija, slilahtniki, Vlbet^anb m.
slilahtni lian.
'Vtber,/ shila. Vleberd)en n. d. sbi-liza. Vteberig, aberig adj. poln shil, shilat, sbilnat; unr. sliilen, shilaft. Vlbertaß m- shilopüfhanje, gem. aud) shilnopufhanje,kervopufhanje. Vlber= laffen V. a. püfhati, aud) na silili püfhati, kri fpuftiti: ber ©uiibarji mußte 11)111 aberlaffen, ranozelnikmu je mogel piifliati, inu je mogel kri fpuftiti.
VlbjeHfi», n. perlög.
Vlbjubicireit, v- a. prif6diti.
VI b j u n C t, m. adjünkt.
VI b j u t a tt f, m. adjutant: ber Vtb)n= fant beö ftarefbiiMt, in 2>aimatien ftahez.
VI b ter, m. eig. orel (aud> poftöjna eig. ber Diaubwoget): ein junger Vlb= ter, orli zli; bie Vlbterjungen , örlovi mladizhi, orlja mlajina. Vtbierauge 2
35	2ibm
n. (bas 2tuge beS 2tbterS) orljo oho; (ba§ Sebesčrmčgen be$ Ablers) örlji vid, orlji gled. 2tbternafe/. 6rlji, vpognjen nof, kljukanof.
Slbmirat, m. admirälj. 2lbntiralinn f. admiraljiza. 2lbmiralttcft, SibmU raffd)aft f. admiraljftvo. 21bimratš= f d? iff admiral j ova ladja , admi-raljfka barka u. bgt.
2tboptiren, v. a. vfinoviti , ufino-viti eig. an (gobneš (Statt annehmen. 2lboption ,/. vfinövlenje. 2lE>optil>= fof)n m. vfinovlenz.
2tbreffe, f. adrčfa, auf Briefen eig. nadpif ober nadpif. 2lbrefftreu v.u. adrefovati.
2tbyenf, m. 2tbi>enf$eif f. advent, advent; ruff, filipov pöft.
2t b» erb i um, n. (nad) SSobnti) narezhje.
2lbuocat, m. advokat, gem. aud; pravdosnäniz , pravdolrednik.
2lffe, m. öpiza ober jöpiza eig. bie Eteinfte 2l(fengaffung; aud) mčrkva, merkevza, merliovza, jnnäd)fl vom beutfd;en SDieerEafee abgeleitet; müna (gem. bie	i ft eig. Eroatifd;:
nad) 2irt ber 21ffen, po opizhje. 2teffd)en n. d. opizhka, merkevzhka, müniza. 2leffeit v. a. dräsbiti, nö-riti; aud) merlievzlieväti , golufati. 2tffengefid;i n. 6pir.lije lize. 2ijfen= mäundjen n. opizhnik, opizhnjak. 2tjfennafe ./'. öpizliji nof. 2lejferei, 2leffung f. drashenje , nörjenje. 2leffinn f. öna (öpiza).
2tffect, m. afekt, attd) fo inet atš poslielenje , ftraft. 2tffecfircn v. a. j. 33. roie er baž ßaefeen affecftrf, kako (e na filo fmeji. 2tffectirtpart. nafiljen.
Steffen, v. unter 2Iffe.
2tfter, m. eig. rit, aud; sädniza, fedalo, perda , pe^.dalo.
2tfferbiirge, >n. pörok sa poroka.
2tf t erbarm, m, eig. ritniza, gem. aud) ritno ober sadnje zhrevö , mäftniza.
2tftergeburf, f. pofteljza, poftelj-ka, Tenki; unr. nenatorno röjftvo.
2tfterEorn, v. OTufterEorn.
2t f f e^»m e f) I, n. sädnja moka, sadnja ober zherna melja, aud; nolifka eig. baž ©faubmebt.
2igati>, v. 2lc$af.
?< M	36
21 g t, J. (ein einjetneS Cplitfertten) pesder, in ©f. aud) unr. kosder; bie 2lgen (b. i. bie 2tbfdlte beim Stadjs» bred)ein uberfjaupt) pesdevje, in 2f. unr. aud; kosderjc.
2tg e n t, m. agent.
21 g t o, v. 21 u f g e t b.
2tg f ft et n, v. 35e r n fte t n.
2tf)te,/. Ibilo.
211) m, v. <31) m.
21 j) men, V. impf. tod meriti; unr. aud; in 3nnerEr. amati, in <2f. vi-sirati. 2t(;mer m. kteri fod meri, fodomer, meresh fodov; unr. ama-viz, visiraviz.
21 i) n, 2li;ni)ctr m. preded ober preded ; gent. aud; predded, preddedej, ded , dedek. 2ti)n, 2lf)nfrau f. pre-baba, prebaba; gem. aud; pred-baba, predbabiza , babiza. 2t(;nen Pl. (manntidjen @efd)ted)te^) prededje, prededje ; (roeibtid)C 2ll)nen) prebabe, prebabe; gem. aud)(ofjne©efd)tecbtSs unterfd;ieb) fpredniki eig. bie SBors ganger, predftarfhi bie SSorettern.
2t9nben, v. n. (ai;nen, ein SSorge» fiif)! (;aben) eig. prezbutiti, pred-zhutiti, dosdčvati fe, aucb sdeti fe; unr. predlioditi, prediti: icb ai;nbe, ti al;nbef mir ein grojiež Unglucf, veliko nefrezho prezliutim ober predzbiitiin, aud) velika nefrezha fe mi dosdeva , unr. velika nefrezha mi predhodi, mi predide ober mi predgre. 2li)nbung f. eig. prezbutik, predzhutik, prezhullej , predzhuio-nje; gem. aud; dosdevanje, dosdevik, unr. preditje.
21 b n ben, v. .t. (fein sDiig»ergnugcn aufeern) etg. Tvariti, pofvaiiti, auc^ kasnovati , kasnati , pokasnovati , sameriti , saslo vseti t sa hudo imeti. 2ti)nbung^. eig. fvaritje, po-fvaritje, aud; kasnanje, saslovsetje.
21 e f) n e t n , u. n. nekaj, malo, majhno podoben biti. 2te()nelnb part. po-dobnaft.
2[ l)n en, 2l()nfrau, 2tf)n^err, v. 211> n. e 1) n t i d;, adj. eig. podoben , gem. aud) (podoben, perpodoben , unr. enakcihen. 2te()niid;feit f. podob-noft, geni. aucb fpodobnoft, per-podobnoft, unr. enakefhnoft.
21 f 0 r n , m. javor , unr. jabor 2ti;ornt;otS cig. javorina, javorina
37	a <$
gem. aucfy járorov léf. tornen adj. jávoren, jávorov. 2lí)0i'nt»alb m. jávorje.
Sierre,/, kláf, latí bie 2lel>ren úbet= |>aiipf, kláfje, liláfovje, látovje, latovjé; in ¿legren fd;te|5en, 2lel;ren beEommen , latováti fe , smetávati fe. 2lel;rd;en n. d. kláfek, late/,. 21ef)teil v. a. kláfovje sbirati , látovje pobérati, aud; latováti. "iletyten--fpifee /. óft, óf: bie 2leí>renfpifeeit, ofti, ofjé.
21 id; en, v. (5id;en unter @id;e.
21E a b e m i e , f. akademíja, 2ííabe= mifd) adj. akadeinijfki.
21 (ab a fie r, >n. alabáfter, aud) ala-báfliter. 21labafiern adj. alabaftrénj, alabáftrov.
2llant, m. vóman. 3l(antbeere, v, 3oí;anntábeere.
21 i a r m , v. £ a c m.
3llarmiren, v. ® eunruig en, ©cfr ve cíen.
31 la un, m. galán. 2llaunen adj. galúnaft, galúnat.
31 Iber,/. 2Uberbaum m. jágnjed.
211 b e rn, adj. trápaft, gem. aud; nefpámeten , norzhóven , bedáft. 21tbern(jeif, 2líberEcit/. trapóft, gem. aud; nefpámetnoft , norzhóvnoft, bedáftvo.
31 If a nj er ei, / norzhija, bedazhíja, traparíja.
311 g e b r a, 21fgeber /. álgebra.
21 lío Den, m. allióven , alkóv.
2111, aller, alle, alles adj. véf, víá, vfé: gar atleä, vfé vfé ober vfévfé; in allen Sänberit, po vfih deshélali; alte ßeufe, vfi Ijudjé.
3111 b e r e i t é, adv. (fd;on) vshé, ushé, shé_; (fogleid;) prézej, prézi, sdájzi, táki , kmal, kmalo , tkoj, hzháfi.
311 Iba, adv. tü, in gem. túkaj, túkej, tüki, tu le , tille , le tu; aucb fo Diel alé 3111 borf.
311 Ib ort, adv. tám, tamo ober tamo, támkaj, tAmkej , rávno tám, táinle, tám le, le tám.
311 lee, f. aleja, fénze, í-hodiflie , preliodifbe, fprehodifhe.
2111 e i n, adj. fám: bcr Safer fíat allein (nur, bloß) ben »ruber geíobf, ózhe fo lamo bráta liválili; er ifí allein (ol;ne ©efeHWaff) in bie ©tabf gegangen, fám je v'méfto odífhel;
2"	38
pat bcn®agen alleln (o&ne frembe 85eil;ulfe) nad; fiaufe gefui;rf, famo-tesli je vos domo perpeljal.
21II e i n, cnnj. al, ali, pa , p ali, alipa, fainode, tode: ct f>a£ unž tficlc ©ad;en gejeigt, allein fte gel;or* ien nid)f i fini , veliko rezin nam je pokasal, ali nefo bile njegove; id) gebe ež bir, aflein ba(j bu ež mir ju red;ter 3eit SUrticffieUfl, dam ti, Ta-mode ober tode mi vernefli o pravim zhafi.
3111 e t n g e ro a 1 f, /. ftmoblaft, Tamo-blaftvo. 2llieingett>afiig adj. famo-blaften.
311 l ei nI) ei li g, adj. famofvet: bie aHeittfjeilige Sreifaltigieit, famofveta Troji za.
2111 e i n f) e r r f d; a f f , f. famoblaft, famoblaftvo. 21tleini)ercfd)cr m. famo-blaftnik, famodershiz.
2111 c i n E a u f, 2lllein»erEauf m. famo-kup , famokupzhija, famoterslitvo. 2llleiniaufer, 2lllcin«erEdufer m. famo-liupiz, famotershiz, famoprodaviz, famoprodajaviz.
211 le m a l, adv. vfakokrat, vfe krati, unr. vfakobart.
2111enfa11S, adv. (auf allen Sati) v' vfak pergod , unr. vfaliopadno ; (t)ieHeid)t) morebiti, morbit, morde ; (jur 9iotl)) sa lilo, v'potrebo.
3111 e nt £ al ben, adv. vfikde, po-vfod , povfot, povfodik.
2illerbtngS, adv. eig. po vfakim, po vlim , aud) na vfako vislio, na vfe vishe , unr. na vfe forme.
3lllerburci)laud)itg, adj. prefvetel. 31llerburd;laud;tig(t adj. preprefvetel.
2111 eter fl, adv.- gem. flie komaj, ravno kar, ravno sdaj, unr. lih-kar , lihsdaj. 31Uereffle adj. pervi, najpervi , narpervi.
3111 e r g n d b i g, adj. premiloftiv ober premiloftiv. 2lllergndbigfl adj. pre-premiloftiv ober prepremiloftiv, auc§ najmiloftivfhi ober narmiloftivji.
21Ilerl;anb, adj. indecl. vfeforten, vfe forte, in Sr. aud) marfikaj; gem. unr. vfe fele, vfih formov.
2lllerl)eilig, adj. prefveti.
2lllerl;etligen, pl. vfi Tvetzi, in Jit. aud) fvinfvetzi; am ®e)ie beiligen, na vfih fvetzov ob-v na fviniVetzov dan.
39	71U
2l(ieri>eiltgfl, adj. preprefveti: tvaä 2ltU'rl)eiiigfte , prefveto refhnje telo.
"ilHetlei, adj. indecl. vfeforten, vfe Torte , in £r. and) märfikaj.
211 (e r 1 i c b ft , adj. preljubi , pre-ljubljen; preljubesnjiv, prelep.
211 I e r n a i) ft, adj. unb adv. najbli-slien ober narblishen; najblishe ober narblishe.
2111 e r f e i t ž, adv. povföd, povfot, vfikde.
2111 e } e i f, adv. vfele, vfelej, vfegda, vfikdar, vfigdar.
2lllgegenroart, f. vfigavprizhnotf, vfeiiasbzhnoft , vfiganasozhnolt , vfigaprizhejozhoft, and) povfot-vprizliuolt, feiten nnb unr. povfot-bitnoft. 21Hgegenroärtig adj. vfiga-vprizhen , vfiganasozhen , vfigapri-znejozh, povfoten.
21 i l g e m a d;, adv. pozhafi, fzhafama, fzliAfoma, aud) pomAlim.
21 lig eni ein, adj. obzhinfki, obzhji, aud) poprek, povfot; (nad) 65 u t S m.) povfödafhen , vfakodafhen: von ben ©ebofett ©otteS im 21flgetneinen, od. böshjih sapovdi obzhinfki ober poprek; baš i (i allgemein belannt, ta je povfot snana. 2ltlgemetni)ett f. obzhjoft, povfotnoft.
21 i i g e n> a 1 f, f. vfeoblAft. 2iHgen)a[= fig adj. vfeoblaften.
211 i g it t e, 21IIgütigieif f. vfigadobröta, vfigfldobrotnoft. 21CigÜftg adj. vfiga-dobrötljiv, vfigadobrötljiv.
21 lil; i er, adv. tu, tükaj, tükej, tuli i, tii le, tiile , le tu.
2111 j äf>r Ii adj.vikko leto, vfako-leten.
"Mlrn <XČ)t, f. vfigamogozlinoft. 2lli= mächtig adj. vfigamogozhen.
2111 m ä (i g , adv. pozliafi , fzhafama, pozhafoma. 2ltlmalig adj. pozhäfen, pozhafnat, pozhafnikaft. 2itlmaltg= lett/ pozhafnoft.
211lfe()enb, adj. vfigaviden, vfevi-den: bie (Sigenfd;aft, atteS 511 fefjen, vfigavidnoft, vfevidnoft ; ber ba 2llIeS ftejjf, vfigavid, vfevidiz.
211 It äg t g, atltaglid) adj. eig. vfak-danj, aud) vfakodneven, vfakodAnfk ; (gemein) navaden. 2liltag$ffcib n. ob"<;ka sa vfak dan.
2111 ro> t f e n b, adj. vfeladajözh. 2111= IMlfec m. vfeladaviz.
2ÍI8	40
21 ( i 10 e i f e, adj. premóder, vfemóder. 2tUroe¡Sl)eií f. premodróft , vfe-modróft.
2in»iffenb, adj. etg. vfigavéden, aud) vfigavedézb, vfevedózh. 2UI= roiffenfjetr f. eig. vfigavédnoft, auc£ vfigavedézhoft, vfevedózhoft.
21IITOO, v. SB0.
2111 SU, adv. pre- 5. 53. aHjltgrojj prevelik , atljilfug prefládek , alljuflein premAjhin, aÖjUötel prevézh.
2111 j u g 1 e i d), adv. vflikúpcj, »fi-fkiip.
2111 J um a I, adv. vfi v* enim, vfe ob enim.
211 m a n a d), m. prátika, álmanak.
211 in ofen, n. etg. miloftinja, milo-dár ober mili dár, gut!) bogaíme Uttb bogájme; unr. alinoshna , ál-moflitvo: SUmofen geben, míloftinje dájp.ti, v'bogájme dájati, aud)milo-darováti. 21(mofenbtid)femiloftinj-fkafhkátla, hránva sa milodari, fdjl. boslijodárfka púkfha.
?f 1 p , ni. móra.
211 pe,/, planina: eine Heine 2Ifp«, planíniza. 211penberooí>ner, 2(Ipen» flirt m. planiniz , plánfhar.
21 Ipfyabet, n. abezéda, alfabeta. 2llpí)abetifd) adj. abezéden, alfabé-ten, po vérfti abezéde, po vérfti alfabéte.
211 r a u n b e e r e n, pl. darftlj ívke.
2(1$, coni. in SíSt. kákor, »erftirjí ko , kót , fd)f. kóker; in ®f. kak; (ba) kádar, káder, ko; (jum 2set= fpiel) na priklad, ko : er ifl rcidu'r, al» feine feriiber, je bogatéji, kakor njegóvi brátje; ein Sudjflabe ijt feböner alé ber anbere, zliérka je lépfha od zliérke; einer i|1 größer, alé ber anbere, éden je vézhi od drúgiga ; ©Ott tfi mächtiger, alé aííe Wenfdjen, Bóg je mozhnéji, kakor ober köt vfi ljudje, aud) lHóg je mozhnéji od vfih ljudi; alé er trtici) erblicffe, rief er aus, ko me je vgle-dal, je savpil; fo lange, als er ftd) nad) feinem SSater rid)fcfe, roar er glltcflid), kar fe jé po fvojim ozhé-ti ravnal, je bil frézhen; febretbe, fo fange alS bu fiel)|l, pifhi, dokler vidifli.
Sflsbafb, con7. unb adv. (fo balb alS) kako hitro; (fogfeid;, ben 2iu»
41	?na
qenblicf) prezèj, prèzi, sdâjzi, taki, iizhàfi, in aud) tkoj,kôj, kinalo.
21 là bann, adv. tâkrat.
Sllfo, adv. unb conj. (fo, auf biefe 5©etfe) tàk, tako, potâkflino; (folg= lid), baf)ec) àii, sa to, sa'..'), savolj téga, sa téga vôljo , tedàj , tedèj , il! iïr. aud) torej, satorej, od tôd: frinfen fie alfo, naj àli pijejo ober naj àli pjô u. f. n).
2fel|îer, v. (S (fier.
3111, adj. ftàr , ftàra, ftàro; nTfC Singe, ftarina, ftàre rezlii; (ail 3al)ren) auct) perléten; (in alfen Seiten) nékdaj; ber Sllfe, ftàriz, ftârzhik ; bie 2llfe, ftàrka, l'tArklja ; bie Stiten , ftàrzi, fprédniki, pred-nâmzi, predftârfhi.
2[ft, m. ait (glàf).
SI l f a n, m. altàn , balkon.
Šiftar, m. oltàr. 2llfârd;en n. d. oltàrik, oltàriz.
2lltbacfen, altgebacfen ad]. alf6acfe= neâ 23rof, ftaropezbèn krùb, krùh ftâre péke.
2tlfbeïannf, adj. ftarosnân.
21 Itberühmt, adj. ftaroimenit.
2lltbeutfd), adj. ftaronémfhk.
Stelfein, v. n. («on Wenfdjen) ftâr-zbikati fe, nékaj fe ftârati; («ou ©peifeit) po ftàrim difhati, duli iniéti, gem. aud) po ftâriin shmaho-vâti ober po Itârim slimâli iinéti.
21 ( t e r, «. ftaroTt, aud; perlétnoft : ver Sffterô, nékdaj; «on 2llterž l;er, od nékdaj ; alter» ijalber, od ftâro-fti, savolj ftarofti.
2lelterlid;, adj. rtârrhji.
21 e 11 e r m u 11 e r, /. ftâra mâti, prébaba, prebàba, prebàbiza.
21 eitern, pl. eig. ftaréjfhi, ftaréji, gem. ftarfiii : er l;at feine Stelfern uiefjr, nizh vèzh néjma ftârfliev.
Slltern, v. n. ftârati fe, ftarovati fe, gem. aud) ftar poftâjati, ftar grazhevAti.
21 elternlos, adj. bres ftarfhev, bresftArflien. Stelternlofigieiff. bres-ftârflinoft.
211 t e r f t> u m, n. (bie lângjt «erfloffene Seit) ftàri z h à fi, gern- aitcf) ftarô-ltvo, unr. ftarovitaoft ; (ein alteê ÎSerf) ftarovina.
2telfer»afer, m. ftàri ôzlie, pré-ded, predéd, ozhàk.
«m-1	42
STelfefte, m. ftarefliina, ftarafiiína; — adj. naj ftárfhi , nar ftárji.
2Í If f r d n t i f d), adj. ftarofliégen , unr. ftaromóden.
Sllfgefell, m. prednji hlápiz, per-vi delávz , aud; ftartovárfh.
2Í l f g 1 a il b e n, m. ftára véra. 2ílU glguber m. ftarovériz. 2llfgláubtg adj. ftarovéren, ftarovérfk.
2f e l f l i d), adj. ftarizhen, ftarovizlien.
Sil f m o b i f d>, v. 211 f f r a n l i f d;.
211 f ft a b f, /. ftaro méfto , ftarinéfto, ftarinéftje. Sílfftabtifd; adj. ftaro-méfhk, ftaroméften.
2ílf«aferifd), v. 2t Iffraníifd).
Sllfuorbern, pl. preduámzi, pred-ftárflii, Tpredniki.
2ím (an bern), v. 21 n.
2t m algam, n. amalgam. 2lmatga= miren v. a. amalgamirovAti.
2t m a r e 11 e, f. amaréla , amarélfke zhréfanje.
SI m a s o n e, f. amasónka. Slmajoitení Heib n. amasónfki pláfli. 2lmaj0= nifd; adj. ainasónfk.
2t m b 0 jj, m. náklo , nákvo , nako-válo, aud) nakoválnik.
2tmbra, Slmber m. ámbra.
Slmeife,,/. mráv, mrávlja. 2lmeifen= bar, 2lmeifenfreffer, Stmeifenlóroe m. mravljojéd. 2lmeifencier pl. mrav-ljínje jájza. 2ímeifen!)aufenm-mrav-ljiniz , raravljinjak, mravljínoviz , mravljífiie.
Simen, amen.
SI me tí) 9 ft, rn. ametift.
21 m m e, /. eig. dojiza, dójka, dójki-ii j a, dojniza, fd;l. áma. Slmmfcbaft f. dojiflitvo , dojniflitvo , dójflitvo,
fd)l. ámrtvo.
Stmmer, >n. (ein ©tngtóogel) fter-nád; (baá 2tmmetn>eibd)en) fter-nádka.
Simpe l, /. lampa, lámpiza.
Stmfel, f. (ein SBogel, eine Slrf ®rof« fel) lióf, aitcf) zhérni drósg.
21 in f, n. (Í8ebien|"tung) gem. flústba, aud; flusliilo, flusliílftvo, in j?f. urad: er f)at fetu Stmt «erloren, flúslibo ie sgúbil; Stmts l;alber, is nalóge flusliill.va (?); (.6od;amt) péla máfaa, velika moflía; (bet fetjlriEf) simpa, sliupaníja. Stenif» rijnt n. d. flusbbiza. Stmfmann >n. shupan. 2lmímálUi:nit f. sliupánja.
43
Slmfmannfchaft (M» <E?irbe) «hu-pänftvo; (ba$ ©ebiet) sliüpa, «hu-panija. Slmtäfolger m. llushilni naftöpnik, auch nahäjaviz v'fiushili. 3lmt6gehülf »». flushilni pomagäzh, pomägaviz ober pomozhnik v' flu-sliili. 2(tnf§fd>reibcr m. flushilni pifäzh , uradni pifar. 2Cmfä»erwat= tcr m. gem. flusliilnik , uradnik, flserbnik.
21 n, prp. do, per ober pri, na, nad: id> babe eine 23ifte an eud;, imam pröfnnjo do väf; an ber SDraroe fU'i)t baž £auS, per Dravi je hifha; id) Eenne es am SBrof, na ober po krühi posnäm ; an meiner ©d>n>efter habe id; utel jreube, nad feftröj imäm veliko vefelja; an bem Sain lernen mir ben 9teib »erabfdjeuen, nad Kajnom Te savift ftüditi vu-zhimo; ich i;abe baS 2)ieffer am ©e= ge gefunben, na ftesi fim nosli naj-"fhel; an bem Tenne ich ihn, na tem ober po tem ga posnäm; an feinem •.Orte, nikde, nikjer, nikir.
21 n a l o g i e, f. analogija.
2lnafom, ilnatomifer m. eig. raste-lefvaviz, gem. anatöm, anatömikar. 2lnatomie f. anatomija. 2lnatomiren v. a. anatomirati, anatomiroväti, eig. ras tele fvati. 2lttafomifch ad). anatomfk, eig. rastelefvavfk.
21 nbau, >n. (bie 2lnfäung) eig. nafe-vik, pofevik, vfevik, gem. auch na-örja , naoränje , napov, napövanje. 2inb«uett v. a. (ba-5 gelb, bie ©aaf beflellen) eig. vfejati, gem. naoräti, napovati; (Säume) vfaditi, vfaje-väti, naladiti, nafajeväti; ein £>auž an ein anbereš atibauen, hifho hifhi persidati, gem. auch hifho hifhi perzimprati, perpovati.
21 n befehlen, -v. a. (narf;briicflid) befohlen) ojTtro sapoveilati , terdno sapovedvati, poveleti, veleti, po-velevati, vkäsati, auch navkäsiti; (empfehlen) priporozliiti, priporo-zhävati, priporozheväti.
2i n b e g t n Ii, m. eig. sazhetik , sa-zhetje , gem. aud; perzhetik, fpo-zhetik.	^	'
21 n bei, adv. sräven, sravno, per tem.
21 n b e i g e n v. a. navgrifti, nagrifti, auch ogrifti; (uoit gifd;en, an bie 2lngel) vjčfti.
3i n b	44
21 n 5 e 111 n, v. a. eig. lajati na koga ober po k6m; and; naläjati, unr. polajati kog&.
2lnbeten, t>. a. moliti, audj moliti; unr. namoliti, obinoliti: bu foflft ©oft a»ein anbeten, imärh famo Bogä moliti. 2lnbefer >n. molez , unr. obmölnik, namölnik. 21nbe« fUng f. molenje ober molenje, unr. namolenje, obmolenje.
2lnbefreffen, anbelangen v. n. dotikati, tikati, auch dotikati Te, tikati fe: roaš mich anbetrifft, kar me dotizhe, kar fe me dotizhe, kar me tika ober tizhe u. bgl. m.
2lnbieten, v. a. ponuditi, ponujati, gem. naponüditi , oponuditi, na-ponujati , oponujati; — ftd> v. r. ponuditi fe ober ponujati fe na kar ober v' kar. 2lnbicfung f. ponudba, ponüdenje, ponujanje, auch opo-nüdenje.
2lnbinben, v. a. privesati, prive-shevati , privesavati, navesati.
21 n b i f;, m. nagris , vgris ; nagrise-nje, vgrisenje.
2inblafen, v. a. pihati ober pihniti na kogä ober po kom; (aufblafen, burd) ašlafen woLt machen) napihniti, napihati , napihovati.
2lnblecfen, v. a. sreshati fe ober reshati fe na koga ober po kom.
21nbli(f, m. vgled, sagled, vid (?) ; auch nagled, pogled, sameshik : beim erfien 21nbltcfe habe ich ii;n nidjt gefannt, gem. hzliäfi ober na perve ozlii, feltener ko fim ga vgledal, na pervo vgledanje ga nefim po-snal. 2lnbltcfen v. a. pogledati ober poglediti koga, gledati ober glediti na'kar, glediti kar; unr. nagledati, sagledati, sameshati.
2tnbohren, V. a. navertati, naver-täti.
2lnbredien, v. a. (ein wenig, einen ört »oll brechen) nalomiti, naläma-ti, natreti: ber Jag bridjt an, dani fe, fvita fe, dän fe sori, fe prisörja, dan perhäja, fe sasnäva ; ber Sag ift fdjon angebrochen, je she den, dän fe she sasoril; bie 9iad)t bridbt an, mrazhi fe, nozlii fe, nözh nahaja; bie 9fad;t ijl fchon angebrochen, je she nözh, je she tmä.
2lnbrennen, v. a. eig. vsligati,
45	2rtb
Tushgati, vshigati, vashigati; aud) nashgati, oshgati, nasbigati, oshi-giti. 21tibrennung./". vshgänje , vu-skgAnje, vshiganje U. f. H).
21 niringen, v. «. (beibringen) per-nefti; unr. napernefti , naprejper-nefti, predpernefti; ( JBaareil) prodati , predati, in ®t! aitd) odati ; (Selb, öerfd)rocni)en) sapraviti, sa-privljati, in ür. aud) potratiti, sa-traiiti: bie SäSaarett anbringen E>- i -an 3Rann bringen, blago prodati t. j. fpuzhäti; eine £!age anbringen, penöshiti fe , potoshiti le; ali' feilt (Selb anbringen, vfe fvoje premo-slien.e sapraviti.
2inbrt,d), m. (bes Sagež) s6r, vsor, soren',e , danenje, deuenje, aud) fvitanje, pjeonaft. sorenje dneva , am riqtigfien rasfvet, j. 25. beim 2lnbrud) beä jungen Sage», pri ras-fveti mladga dneva, aud) ko fe je daniti sozličlo u. f. n).; (ber 9tad)t) mrak ct;j. bie Dämmerung ; beim 2tn= brudje ber 9lad)t, v'mraki, ko fe je mrazlulo, ko je nozh nahajala, ko fe je nozhilo u. bgl.
21 n b r it t i e n, v.a. rjüti ober rjoveti, aud) rikati na koga ober po körn.
21 n brummen, v.a. mermräti ober merinravkati , aud) merzhäti na koga ober po liöm.
2lnbad)t, f. eig. naböslinoft, aud) poboshnoft, uttr. ändoht , andoht-Ijivoft. 2lnbäd)teln v. a. fvetohljiniti, unr. andohtljiviti. 2lnbäd)tig ad). eig. nabösben, aud) poböshen, unr. andohten, andolitljiv. 2lnbäd)ftgfeii f. eig. naboshnoft, aud) poboshnoft, unr. andohtljivoft, ändohtnoft. 21u* bädjtler m. fvetoliljiniz, unr. andoht-ljiviz. 2lnbäd)tlerinn .f. fvetoliljinka, unr. andobtljivka.
2tnbenien, «. (bie (Mnnerung) etg. fpomin; unr. pomiflenje: etroaš JUin 2lnbcnfen geben, gem. kar na fpomin ober rtd)tiget kar v' (poinin dati; (baž Senimaal) eig. fpominfhina, gem. aud) fpominftvo, fpominik.
2lnber, ad¡. drugi, in £r. aud) druji, unr. drugoverften: auf einem an= bereit SBeae, auf anberen IBegcn, drugod, drugöt; anberer 2irt, inak, inazhifhenj ober geitl. nazhifhnji; an einen anberen Ort, anbeuSrootjut,
' 2inb	46
drugam, drugümo, inam; dn ait* bereu SDiai, drugokrät, drujikrat, fd)l. drugobart, drugomal.
21 eil ber tt, V. a. premeniti ober pre-ineniti, prenarediti, predelati, pre-oberniti, preinenjati, premenjävati, prenarejati-, predelävati, preobrä-zliati. 2ienberung f. preinemba, pre-naredva, prenarejva, predelanje, preobernenje u. bgl. m.
2lnbcrnfalte, anberen SatU adv. fixer , Izer.
2lnbetnfl>etI6, anbern S^eüs adv. ('s) iine ftrani, ('s) öviga (üniga) kräja, am ridjftgfleit nekaj , j. 55. einež	weil id; eä nid)t (;abe,
anberntljetls, roeil td> ifmi nid;t traue, nekaj , ki nejmam, nekaj, ki mu ne vupam.
2lnber», adv. drupzli, drugÄzbi , drugäko, aud) inako, inäzhi ober gem^ bloß näzhi : eS wirb mir an« ber6 b. i. bie 2lugett gei)'n mir über, inako fe ini fturi; tnad)e ed bod) anberž, inäzhi de napravi; attberS befd)affen , drugazhen, inazhiflien; anberfeite, v. 21 nb e r n t j) e i I 6; an= beržroo , drugdi, druge , drugej, iiule, indje; ju anberen Seifen, Inda ; anbertoärfig , anbermeitig , drugo-gdefiien, drugejn, drugoten; an= bcr^t»o!)in, drugam, drugamo, inam ; anberän>oi)er, od drugöt, od inöd, od inod; anbertenž, drugizh, drü-jizh; anberf(;alb, poldrugi: anbert= (;al6 2lepfel, poldrugo jabolko. 2lnbeufen, V. a. napokasati, na-snaniti, na snänje däti, nasnan-vati , nasnanovati , nasnamnjati. 21nbeufuitg f. napokäsik , nasnänilt, nasnanvanje , nasnanovanje , na-snamnjanje. 2lnbid)ten, V. a. smilliti, smifh-ijeväti Ober smifliljävati od koga kar ober komu kar, gem. aitd) per-smifiiti, nasinifiiti, nasmifiiloväti komu kar ti. bgl. m. 2lltbref>eil, v. a. nafukati; pririi-
kati, perrükati. 2tnbringen, v. «.perCiliti, perfilvati dokogä ober b'komu, s' filöj komii fe blishati, na koga filiti; uitr. naporiniti, naporinjati, natiihati, nafi liti.
2lnbrol;ett, V. a. nagrositi Ce Obit'
47	2fn b
pogrositi fe, a it d; grositi fe komu s'zhein, napretiti, popretiti, pretiti , in £r. aud) vsbügati, nashu-gati, skugati komu kar. ,>(nötoi)ling J. nagroslinja, groslinja u. f. m.
2lttbr liefen, v. a. pritifniti, pritif-kati, priftifkati, priflitainpati (bukve bukvam).
'JI n b r ü cf e n, v. «, pritifniti, aud) napertifniti.
Aneignen, fici> v. r. laftiti ober po-lalliti fe zhefar, prifvojiti fi kar.
21neinanber, adv. edenh'drügiinu, en h'drügim, ena h'drügi, eno h'drügiinu, ober ¡¡ufammengejogen h'endru-gimu u. f. tO., and; edno na drugo, itt Sit. fklopno, sdrushno.
2tn e E b ote, Z". anekdota. 2tneEbotd)en n. d. anekdötiza.
2lnefetn, v. n. in Ttüditi fe unb perftuditi fe, mersiti unb perniersiti, aud) mersiti fe unb perniersiti fe, gnuTiti fe, in <Zt. brčtiti fe unb perhretiti fe, aud) gerdeti fe unb dogerdeti fe , pergerdeti fe : biefe ©ad;e efeit jeben an, tä rezh (ober rid)tiger te rezlii) fe vlaki mu ftüdi, fe vlakimu perftudi u. f. TO.
2lnempfel)ien, v. ® m p f e 1; t e n.
2lnerben, v. n. in ivt. nadelfhati, pevdelfhati, gem. itnr. aud; erbati, včrbati u. bgl.
21 it erbiet en, v. 2inf>iefen unb (S rb i e te n.
2lnerEennen, v. a. vfposnäti, ras-posnäti, auef) obftäti eig. eingesehen.
21 n erf d; a ff e n, v. a. vftvariti, pri-ftvariti, navftväriti.
2lneffen, fid) v. r. najefti fe, naje-dati fe, nasobati fe, aud? nafititi fe, eig. ftd) fättigen.
21 n f a d; e ti, v. a. vshgati, podvshgä-ti, vshigati, podshigati.
2(nfai)eti (»rit.), v. Anfangen.
2lnfa^ren, y. n. (angefahren Eom= men) pripeljati fe; (an etroaS, an= ftoffen) sadeti, sadevati, aud) napeljati, napeljävati, napeljevati; —-v. n. (mit ©orten, parf begegnen) itt ©f. reshati fe ober sareshati fe, itt itt. aud) sabükniti fe na kogä; in pofvariti, fvariti, unr. na-fvariti, ofvariti, in ©t. j?t. u. £r. aud) ojftro nagovoriti kogä.
Unfall, m. eig. napad, napadik,
2fnf	48
napädiz, plän, au<$ napAdenje, nabüknenje : man mad>fe einen 21t* fall, ftorili fo napad, plan lt. f. 1» ; fonft wirb es gen>ol)nIict> umfd)riebet, j. 23. er ijat einen 21nfall »otn 3om, »on ber SranEheit, jesa, bolesen ga
Eopädla,aud) jesa, bolesen ga je sg-ä-ila. einfallen v. a. napafei ko;ä, pafti, planiti na kogä, aud) lötiti fe kö^ar eig. ftd) über Jemanben fjermadjen; — v. n. pafti, in 2t. padniti na kar,
21nfang, m. sazhetik, audj sazh«tje. 2lnfangejt v. a. sazheti, sazbenäti; (etwas unternehmen) nebft sazleti, sazhenjati ^em. aud) pozlieti, per-zlieti, pozhenjati, perzlienjati; aud) jeti, jamein (mei|t nur im "4>rdterito jel gebräitt^licb): fie fingen an ju tanjen, fo sazheli ober fo "eli ple-fati; — v. n. sazheti fe: 'e&t toirb balb ber grubling anfangen, sdäj l'e bo fkoro mladletje sazhelo. 2ln= fanget m. eig. sazbenjaviz, aud) sa-zhetnik ; gem. aud) noväk, noviniz, noviz eig. ber Sieuling. Jlnfdttgerinn f. sazhenjavka, sazhetniia. 'Jlnfcing: ltd;, anfangs, im ¿Infange adv. od sazhetka , v' sazbetki, sazhetizh, aud) sazhetno; — ad). (roaS von 2lllfang ifl) odsazheten, vsazlieten.
Tinfaffen, v. a. (angreifen) prijeti; (auflaben) eig. naloshiti, nalagati, gem. fd)l. nabäfati; (mit bem Sojfel, ber ©kaufet) nagrabiti b. i. «oll anfaffen, sagräbiti b. i. ein ®ia( faf= fen; (perlen) nanisati, nanisgati, nisati , nisgati.
0(nfaulen, v. n. nagniti ober na-gnjiti.
Tjnfedjten, v. a. (anmanbeln , jum ©öfeit reijen) eig. mikati, gem. aud) fküfhati, fkufliavati, unr. nal'kü-fbati: biefe ©acbe fid)t mid) nid)t an, t,i rezh me ne mika. ;»lnfedbtung f. eig. mik, gem. aud) fkufhäva, fluifiinjäva: tiberroinbe bie 2lnfec&5 (nngen jur ©linbe, premagaj mike do greha ober grefline mike.
2lnfetltben, v. a. fovrashiti, zher-titi; unr. obfovrashiti, pofovra-shiti.
2tnfeffein, n. a. eig. perpeti, per-pnem unb perpenjati, aucb perkle-niti, perkleniti, perklepati eig. an=
49	?inf
fdjliejjen. anfeffelung f. eig. perpet-jc, perpenjanje, aud) pcrklenenje , porklepanje u. f. I», anfeuchten, v. a. in KS. eig. ovla-shiti, in ©t. unb aud) in Sx. gem. namäzhiti, omozhiti, feltenec na-mokriti, omokrili, porofiti. Anfeuern, v. a. (anjünbeit) vushgä-ti, vshgAti, vusliigati, vshigati, unr. naognjäti; (einreisen) saküriti; (anfpornen, reiben) podshigati, kuriti, podsiigati, podküriti, podbu-diti, podbii)ati. anflammen, v. a. (einen tyfafyl, am unterteil ©nbe ein wenig bren= nen) oshgati, nashgati, osliigali, nasbigati; (entjünben) vplameniti, na plamen vshgati; Ultr. naplamc-niti.
anflecfcten, v. a. priplefti, priple-tati (rezh rezhi) , aud) naplefti eig. eilten Ort »otl flehten, anflehen, v. a. pohlevno popröfi-ti, ponislino profiti, unr. napröfiti. t anfliegen, t>. n. (fliegenb anEom* men) perleteti, perletati; (ttotl an= fliegen) naleteti, naletati; (im Jlus ge, im i!aufe anftoffen) saletovAti, saletavati, saletčti v' koga. a n f l i cf en, v. a. prilierpati, per-
fhiti, fcfcl. priklčbati. anffießen, v. n. pritekati, prite-
zbi, aud» natezhi, natekati. anflöfien, v, a. priplaviti. änftujj, m. pritok, priteka, aud) pritczhenje , natok, nateka, nate-/.henje.
anfcrberung, f. gem. terjanje,
naterjanje, obterjanje. anfrage, f. eig. in vpräfhik, vprafliänje, in ©t. popitanje, pitanje, gern, aud), »orsiiglid) in ©t., mitunter aucb in baranje, pobä-ranje , pobarik. anfragen v. a. tn SS. vprafhati, in ©t., mitunter aud) in , pitati, popitati, ba-rati, pobarati, anf reffen, v. a. nagrifti, ogrifti; — ftd) v. r. nashreti fe , najefti fe, nasobati fe. anfrieren, v. n. permersniti, per-
mersavati, permersovati. anfrtfd)en, v. a. vzberftviti, auct» ozherftviti; (aufmuntern , anreijen) podshgAti, podbuditi, nadrashiti.
Tin 9	50
anfügen, v. a. perdjAti, perftAviti. anfüllen, v. a. fhlatati, pofhlAtati.
anfü(;lung f. poshlAtanje, shlatanje. anfuhr, f. privoshnja, navoshnja,
geitl. aud) navöslienjc, napelj. anführen, f. a. (voll fuhren) na-vösiti, napeljati; (anleiten) napeljA-vati, napeljevati; (im Kriege) voditi; (l)infergel)cn) in ©t. noriti, vkaniti, in Kr. golutati, ogolufati, aud; napeljati. * anführet >n. (bet gütjrcr überhaupt) vödja, voditel , navoditel , aud) napeljavi/,, fd)l. navösnik; (im Kriege, aud) ber ijerjog) vöjvoda, väjvoda, aud) bojvoda. anfiiljrung f. navöshenje , nape-IjAnje; napeljavanje, napeljevanje; (im Kriege) vödl'tvo. anfüllen, v. a. napolniti, napol-novati, napolnjavati. attfuüuiig f. napolnenje , napolnitev, anf ur t, / brodi fhe , aud) lenfhtat. anfuttern, v. a. in &J?. napitati, napizhati, in ©f. nakeriniti, fi^t. nafütrati.
angäbe,/, (bie umftdnblic&e aSeftim» mung) raslaga , rasloshenje ; (an= flage) toshba , aud) donoT; (bie Xiatangabe) nadavik, aud) nadAja, nadaj. Angeben v. a. iumjlanblid) jeigen) raslAgati, raslosbili, ras-loshno pokasati , raskasati; (an= ilagen) satbshiti, aud) dondfiti, na-vkasati, unr. nabirizhati, noter-dati; (jut Äunbe bringen) nasnäniti, osnaniti, osnanovAti , na snanjc dAti, na snAnje dajati; — fid) v. r. (fid) felbfl anElagen) satosbiti fe, napovedati fe, unr. noterdäti fe. an= gebet m. (anflčiger) toshiz, toshnik, aud) donofitel , unr. noterdajaviz. angaffen, v. a. sijati na koča obet • v'koga , gern-unr. nasijati, obsijati. angeben, v. a n g a b e. angeboren, part. vrojen obet vro-
jen , aud) perrojen , narojčn. an gebot, ponudba, ponüdenje. angebunben, part. privesan : er ift furj angebunben, je kratkih befed. a n g e b e n E e n, v. a n b e n i e n. angef)änge, angeheilte n. privesilt. an g ep en, v. a. (einen, bitten) profiti ; (anfloffeii) sadeti, sadevati ; — v. n. (betreffen) dotikati fe, tikati, fcj)(. aniti, naiti: baä gef)t mic^ TOC'
51	2fng
nig an, tA fe me majhno dotlzhe ;
e£ gel)t an, ift erträglich, vshe veljA; (anfangen) sazhčti, sazhenjati; (att* faulen) nagnjiti.
21 n gehören, v. n. eig. nekögar (liift) bili, gem. aud) flifhati komu; unr. naflifhati, perflifhati, dofli-fhati; biefe ©acfjc gehört unž allen, mir, bir, i(;m, ta rez Ii je naf vfili, tvoja , moja , njegova , gent. aud) ta rezil nam vfim flifhi, meni, tebi, j njemu; biefe jungen ßeute gehören cud),_ ftttb eure 2lnge!;örigen, leti mladi ljudje ober ta mlajina je vafha, aud) vam fliflii. »2Ingei)örig b. i. angepörenb, bie 2lngel)örigen b. i. bie 58ern>anbtem< wirb burd) ein jo= eignenbež	ober 25eit»ort be$eid)=
tiet, j. 25. baS ijt mir gehörig, to je moje; ber £>ut ijt beni 25ruber angel;örig, klobuk je bratov; biefe; jroei s)Jicibd)en uitb jene brei iittabert finb alle feine 2lngef;örigen, te deklizi in üni trije fanti fo vfi njegovi ober je vfa njegova rodvina ; gejtern fal;en mir bie '2lngel)örigen bes €>tto= Satš, vzliera fmo vidili Otokarove.
2ingel,y ternek, vodiza.
2ln gelegen i; ei f, f. gem. nadlčshnoft, naleshezhnoft , opravilnoft, per-fkerbljivoft, perfkerbnoft.
2lnge(n, v. a. s'ternckom ribiti, s' vodizoj ribe loviti.
21 n geloben, v. a. obljubiti, ob-j ljubljati, aud) obezhäti, obetati, unr. naobljübiti, saobljubliti. 2ln» gelobung f. 2ingeföbnijj n. obljuba , obljüblenje , aud) obet, obezhanje.
21 n g e I n> e i t, adv. na ftrushaj, unr. prefhiroko , po narfhxrje: bie £f)ür ifl angelroeif offen, dveri fo na ftrushaj odperte.
21 n g em e f f e it, part. permerjen ober permerjen. 21ngemefienl)eif f. per-merjenoft.
21 it g e n e f>m, adj. perjeten, in £r. vfezh ober vfliezh, gem. aud) dopri-jčten, perjasljiv, dopadljiv. 21n= genehm adv. perjetno , vfliezh, in £t. aud) godi (altfl. godje).
21'.iger, m. trata, vratje, griva; unr. sagrad, ograd sa pafho.
2lngefe^en, adj. eig. vashen, aud) fhtiman, imenit; unr. naviden.
Jlngefid;f, n. oblizh, oblizhje, lize,
2iti fj	52
in attci) obràs : im 21ngefîdjte ber ganjen ©elf, vprizho zéliga fvetà.
21 n g C !» ö i) n e n , v. a. navaditi, per-vàdili kar; — ftd) u. r. pervaditi fe, navaditi fe zhéfar. 2lngetpol)n= t)eit f. navada.
2lngiefjen,v. a. politi unb polijati koga; unr. naliti, nalijati.
21 n g 1 i m m e n, v. n. satléti fe, vneti fe ; unr. pervneti fe.
21 it g r ä n j e n , v. 21 n g r e n 5 e n.
21 ng reifen, v. a. (anfaffen) prijeti, prijemati, unr. naprijéti; (anfallen) naçàfti , popàfti ; (entfräften) oflâ-biti , vflàhiti. 2Îltgriff /n. prijetje, dotäknenje ; napàd, napâdenje.
21 n gre njen, v- n. mejiti, inejati : ber 21cfer beä <Peter grenzt an meU nen Steingarten an, Petrova njiva meji na moj vinograd, attd) Petrova njiva je mojmu vinogradu mejâfh. 2litgfi, f. nad) bet 2lnalogie beè beut» fd)en »21ngjl« eig. tefnoba, tefnota, fet> ten gebräud)(id) ; bafür gem. fila eig. bie l)éd)fte 9?otl), b«r 3)rang : aud) rtrâli eig. ber <Sd)recfen (alfo erji bie ^ervorbringenbe Urfad)e ber 2lngfl), eben fo etroa teshâva, rêva, brit-koft: unb ba er betrete, überfiel ifjn eine große 2lngfl, in ko je molil, ga je vélika fila obflilà, ga je velik fträli fprelétel. 2lngfi adv. 5. 35. mir iji, mir wirb angft, mi je fila, fila me nahâja, aud) téfno mi je okol ferzà. 21engfligen v. a. gem. tef-nobiti, tefnôtiti, v' ftrâh pçrprâviti.
21ngjler, m. (ein Bogel, ber SBiebe* l;opf) eig. vdéb, gem. aud) in <St. miitez («on feinem ©efange mût , mût), in Stt. bûtej, in itr. Iiûbkazh (»01t feinem ©efange hûb, bûb).
21 e n g fî i g e n, v. unter 21 n g fi.
"21 n g u cf en, v. a. pogledati, polùkati, in St. gem. aud) nakûkati.
21 n g li r t e n , v. a. perpàfati (rézh rezhi), gem. aui^ opàfati, napàfati.
21 ni) ab en, v. n. na fébi iméti , nô-fiti: id; tyabe bie itleiber an, oblézh imam na fébi, fini oblézlien; tc& l;abe bie ©d)ul;e ttnb Striiinpfe an, lim obiit; (einem etroaš —) 5. 25. bu iannft mir nidité angaben, nizh
mi 11e inorefh sadéti.
21 n b à f t e n, v. 21 n I) e f t e n.
21nl)äfeln, v. a. nakljûpati, nakvi-
53	3nf)
liati , prikljipati, priliväkati, unr. nahakljätl, perhakljati. 31 n i> a 11e n, -v. a. (an efmaš) prider-shati; (feft Ralfen, f>emmen) sader-sliati, obdersliäti, vftäviti ; (ftd) fefi anfjalfen) terdno fe dershäti sakar; (anbaffen, fanßebauent) ferpeti: baš; trirb tange n>ä(;ren, aitljalfen, t.a bo dolgo terpela; (um efrcaš —, bitten), popVöflti, pröfiti; (einen jur 2lrbeit anhalten) koga k'deli pergpnjati; (um ein j-rauenjimmer an(;a(ten) shen-fko fnübiti. 2lnf>alter m. eig. popri-jemäzh, prijemäzha, gem. unr. atid) nadershäviz , sadershäviz. 2Inf>at= fung f. pridershänje, pridershva; sadershänje U. f. TO. 31 nI; an g, m. (eines S3ud>eS) perda-vik, perftavik, unr. pervilili, navi-fik; (bet- 2lnfafe, apex) püzek; (bie 3lnf)dnger) derhal, druhäl. 2lnf)an= gen v. n. (baran fangen) vifiti obet vifeti na kakflini rezhi, aud) navi-feti, pervifeti; (jugetfjan fetjn) s'köm dershäti, koga rad imeti, komu perklonjen biti; (ftd) baju gefetlen) perdrusbiti fe: et t>at fid) un« aitge= fjängt, fe näm je perdrüshil. 2lni;dn: gen u. a. perveTiti, obefiti, navefi-ti: an beit 9?aget Rängen, fid) an ben 9iocf anhängen, na klin obefiti, na füknjo fe obefiti; er bat baž 3i»1= met »otl angelangt, isbo je polno navefil. 21nl)dnget m. pofledvaviz , perdriislinik, ttnr. navifnik, pervif-nik. 2lnl)ängfet n. privifki , na-yifki.
31 n i) a u d), m. nadih. 21nf>aud)en «. a. nadähniti, nadihati, nadihovati koga, dahniti ob. dehniti, dihati ob. dihati na koga ob. po komgem. aud) pihati, fapati, pihniti, fapniti na koga ober napihniti, nafäpniti koga. 2lnf;(uid)ung f. nadahnenje, gem. aud) napihnenje, nafapnenje. 31nt>auen, v. a. nafekati; majhno odtekati.
31 n fjäufen, v. a. nakupiti, naliupi-zhiti.
31 it (»eben, x>. a. (ein roenig £eben) navsdigniti, nadvigniti; (anfangen, ben 3lnfang madjen) sazheti, sazhe-njati; (beit 31nfang netjmen) sazheti fe, sazhenjati fe. 3inbeften, v. a. eig. perpeti, per-
oni
64
pnžm unb pcrpenjati,unr.natdrditi, perterditi.
21 n i) C i t e n , v. a. perzeliti, aud) na-zeliti; — v. n. perzeleti, nazeleti.
2tn(;eim, f>eim adv. domä, domo: er ijt anfjeim, je domä; er ift an(>eim gegangen, je domo fliel; baž iiauS ift i i) m anfjeim gefatien, je hirho na-saj dobil; er pat mir biefe ©acf)e an= (>eim gefiettf b. i. jurucf geftellt, to rezh mi je nasaj dal; eu pat eS mir anl;eim geftetlt b. i. liberlaffen, meni je zhesdäl, prepüftil.
21 n 1) e i f i g, adv. jid; ju efmaž an-i>eifd)ig mad;eit, obljubiti, obezhati; auii fe savesati, unr. sadčrshniga fe ftoriti.
2lnf)er, anf>ero adv. fem, tü Tem, tüliej fem, le fem, fem le, lei, femkaj.
2t n fjefcen, V. a. nadräshiti, naliüf-kati, podhufkati, podhüftiti, poHiü-liti, nafiiuliti. 2ln^efeer m. nadräsh-nili, nahufkaviz , podliüfkaviz , po-fhulesh. 2lnt)Cfeung/ nadräshenje, nadrashba , naliiifkanje, pofliülenje.
21 n ^ e u t, v. § e u t e.
21 n p e jr e n, v. 21 n 5 a u b e r n.
'ä np ö p e, f. ein. naviflia, vifha , go-riza , gorazhiiia ,%in ©t. aud) breg, breshizh, in 5Čt. reber.
2inf)ören, v. n. poflüfhati, unr. oflüfhati, naflüfhati. 21n()6rer, v. 3 ti!; ö r e f. 2inl;örung f. poflüflia-nje , unr. naflüfhanje , oflüfhanje.
21 niš, 2lnief m. önesh.
2tnjefef, y. 3 e fe f.
2lnjod)en, v. a. perjärmati, au$ najärmiti.
21 n i auf, m. kup, unr. nakup, per-kup, naküpljenje. 21nfaufen v. a. kupiti, pokupiti; — ftd) v. r. dom fi kupiti. 21nfaufung/. küpljenje.
21 ni er, m. in rhidro, in Sroaf. lenger; gem. aucfc mazhka, shelesna mazlika sa lädije: bie 2lnier tidjfen, mäzhke vsdigniti, mazhke vsdigo-väti; bie 21nEer rcerfen, mäzhke fpü-ftiti, mäzhke fpülhati, gem. unr. aud) mäzhke vrezlii. 2ln£erd)en n. d. mäjhno fhidro, fliiderze, lenge-riz, mäzhkiza. 21nEergrunb n. dno sa fhidra, dno sa mäzhke, aud) fliidrino mefto, fhidrino ober fhi-drövno dnö, fd)t. fhidröven griut«
55	2f n f
2in!etn v. a. (nadj ©ufini.) fhi-drati, gem. mazlike fpuftiti, mazlike fpufliati. 2lnEerfd)tnieb m. mazh-kar. 2tnfecfetl n. verv sa mazlike, fhidrovna verv.
31ltierbeit, t>. a. na rovafli saresa-ti, aud) narovafhiti, sarovafhiti.
2lnEetteln, v. a. (s' majhnim lan-zom) perpčti, perlanzljati.
2lnEetten, v. a. (s'lanzi) perpeti, pcrklcniti, perpenjati, perklepati.
2lltEitfen, v. a. priljepiti, priljep-Ijati, in £t. privotati, geni. aud) perkeljiti anleimen, perfmoliti eig. anpid)en.
2lnElaffen, u. n. sijati, reshati v' koga.
21 nI lage,../: eig. tosliba, aud)satosh-ba, natoshba, satoshenje. 2lnElagen v. a. eig. satoshiti, aud) natoshiti; (befd)u[bigen) toshiti, kriviti obet kriviti. 2lnElager m. eig. toshiz, toshnik, and; satoshnik, natoshnik.
21 n E i a m m e r n , v. n. prikleniti, pri-klepniti, priklepati, utir. prinarba-ti, nanarbati, narinkati U. bg(.
21 n E ( a ti b e n, v. a. (anlefen, anfam= mein) naberati, nabrati.
21 n EI e b e n, v. n. eig. ljepiti, Ijeplja-ti na zliem , ober priljepiti fe, pri-ljepljati fe zhemu, aud; prijemati, prijeli fe na kar unb dershati le zhefar ober na kar; illtr. pertifniti fe, nadershati fe U. bg(. 2lnEleben v. a., v. 2lnEleiben. SinEIebfel n. priljepik.
21 n E (e i b e n , v. a. priljepiti, priljep-ljati u. bgl., »ergleidje 2lnEiffen.
2lnEleiben, v. a. oblezhi eig. oble-zhiti, oblazhiti; (bie gujibeEleibung) obuti, obuvali. 2inEleibung J. obla-zlienje.
21 n E l e i ft e r n, v. a. priljepiti, pri-Ijepljati, fd)l. pripapati u.bgl., VCf= gleid;e '21 nf i 11 en.
2lltElopfcn, v. a. poterkati, po-kljukati, terkati, kljukati. 2llt£lopfcr ">. eig. kljuk, terkalo, gent. aud) poterkaviz, terkaviz, kljukaviz. 2ln= tiopfung,/. poterkanje, pokljiikanje.
21 n E n bp f u n g, f. perknepati, aud; perknofijati, perfhpilati.
2lnEniipfeit, v. a. pervoslati, na-voslati, aud) pervesati. 21nEnopfung J. pervoslanje , navoslanje.
2inl	56
2lnP5bem, v. a. ptizhe in druge shiváli s' jedjó privabljati ; vábno jéd naftáviti.
21 nE o m men, v. n. (ju gufi) priti, perhajati : ber SSater ift geflern '21benbá angeEommen, fnózlii fo ozhe pri f hI i ; bie Seute Eommen nad; unb nad) fd)on an, ljudje shé perhájajo ; (Su SBagen) perpeljáti Te; (ju *J)fer= be) prijesditi; (fd)n)immenb, }u 2Baf= fer) perplávati, perpeljáti fe; baâ Eommt auf bid) an, ob..., tó je pri tébi, àl...; eâ Eommt mir bie Cují an, mizhe ober mika me, sheljé me nahajajo; eš Eommt mir ber ©d;(af an, drémota me imá, fpanjé me nahája ; ei Eommt mir fauer an, teshkó me ftáne, téshko fe v' tó s vé m, auch vnóslia fe mi; je^t Eommt eâ auf 8eib unb Ceben an, sdàj veljá shivljénje; tad)enb, tan= jenb, fingenb, í;üpfenb, roeinenb, pfei= fenb, Eriecbenb anEommen, prifmejati fe, pripléí'ati, pripéti fi, prilkakljá-ti , prijókati fe, prishvishgati n, priléfti ober prilásiti ; eê Eotiunt nur auf einen SSerfud) an, fAino, depofkú-fimo u. bgl. 21nEómmíina m. dojdiz, priflielz, aud) perhájaviz, unr. per-hódnik, prídenik, napridenik.
2ínEoppeIn, v. a. privésati, vkùp privésati, geni, aud) navésati, na-sdrúshiti, fd)(. nakumpljáti.
21nEr ied)en, v. n. prilélti , prilásiti , prilesávati, prilesováti, priplá-siti fe, aud; priplésati u. bgl.
2lnEünbigen, v. a. osnániti, osna-nováti, osnánvati, na snánje dáti, v'snánje dajati, aud) nasnániti, na-snàzhiti. 2lnEûnbiger m. osnanovà-viz. 2lnEûnbigung J. osnánenje, na-snánenje , osnánvanje , nasnánik, nasnázhik it. bgl. m.
2lnEunft, f. eig. perhód ober prihod, gem. aitch náliod ober nahód, perhája u. bgl. m.
21 nE ll p pe lit, v. a. privésati, per-péti ; (einein ein Srauenjimmer) pri-l'uúbiti (koinú shéno).
2ínE íítten, v. 2lnEt tí en. _
il n l à ch e l n, v.a. nafmehljáti fe t. j. ljubo Ce komu nafinéjati. 2lníad)en v- a. nafinéjati fe, unr. nafmehováti fe komú. 2lnlacben n. nafniéjanje, unr. nafméh, nal'mcliovánje u. bgl.
57	an!
31 nía ge, f- (ber erjíc Gnftmtrf) na-zhértanje , zhertésli; (bte ÍBeitage) perlosliba, perlóga; (natürliche (%= fd)icftid)feif) sa liar biti: er f>at_ 3ln= läge jum ©tubiren, imá glavó sa vuli; er í;at 31ntage $um gettrocrben, imá teló sa debelóft u. f. TO.; (bie Auflage) naklad, naklada, nalóga.
31 n íánbe, f- brodi The, lénditat, nucí; bród, unr! perbródenje, perbródba, perbródje. 3tntanben, antänben v. a. perléntati, naléntati, do bródaper-féntati, k' kráju Te perpeljáti, gem. flud) perbróditi, perbrodifhati. 3lll= lältbung f. perléntanje, naléntanje.
Anlangen, v. n. (attfomtnen) príti, ttnr. nápríti, dopríti; (betreffen) dotikati fe, tikati: n>aS mid) anbelangt, kar fe mé dotika, liar me tizhe, kar je na méni; (bitten) próliti, po-prófiti.
3lnlajš, m. (ber3lnfcf)etn) vides; (bie SSerantaffung) perlósbnoft, prilika; (baS 2lnlaífen beS ©afferé) napúlh, napúft. 3lnlaffen v. «. (einen Seid?) napuftíti , napúfhati; (ÄleibungS* flücfe) puftiti, popuftiti, ne vséti; (ffiein, auS bcr ^)tppe) natózhiti, natákati; — fid) v. r. perkasheváti fe, riiasbeváti fe: eS lägt ftd) JU fd)tfner ffiitteruna an, er lägt ftd) ¡¡ur 3trbeit an : lepo _ vréme fe per-kashúje ober k' lépim vremeni fe pripravlja, k' déli fe pripravlja ober aud) na vides déla.
Anlauf, m. (beä SBafferS) natéka, natók; (ber 3lltfall) napád, napáde-nje. Anlaufen v. n. (überlaufen, ttm etwaé ;u .bitten) fpreletéti, fprelé-tati; (»cm SBaffer, anfcbroctlen) na-liópiti, natézbi, natékati, naráfbati; (im Caufc, anfioffen) saletéti, naleteli, saletováti, saletávati, salétvati, naletováti U. f. TO. v' kogá.
31 n I ä u t e n, v. a. posvoniti ober po svóniti: oft, aber immer auf furje 3eit anläuten, posvánjati.
31 lite gen, v. a. nalósliiti, prilóshi ti, prikláfti, nalagati, prilagati, prililádati; (ein ©CTOetjr) naftäviti , nameriti ; (Sleibung) oblézhi, oblá-zhiti j (bie Š$efd)uf)itng) obúti, obuvati ; (grürtben, fliften) ofnováti, poTnováti; (einen .£>unb) perpéti, perpném; (£ant> anlegen) d«lati;
2fnm	58
(3attm) bersdo nadjAti; (auf 3n= tereffen anlegen) v' interer poföditi, dati.
einleben, n. 3tnteif)e f. pofodilo, pofojilo, poTodftvo.
mittle (inen, v. a. pofloniti, nafloni-ti , perflöniti , poflanjati U. f. TO.
?lnfetmttng f- pofioncnje, poflomba, naflömba u. f. TO.
einleimen, v. a. prikeljiti, nakelji-ti, fd)l. perlimati, nalimati.
3t n leiten, v. a. eig. navoditi, napeljati , navödvati, napeljävati, napeljevati h' zli emu ober na kar, aud) vishati , ravnati na kar, gem. Unr. podvoditi, podvisliati , navisbati. Einleitung f. eig. navodba , navöde-nje , napeljanje, vodftvo , aud; vi-sbanje, navisbanje, podvisbanje.
31nliegen, v. n. leshati per zhem ober na zhem , perleshäti : eS liegt neben an, srAvno leslii; biefe (Sadje mufj itb mir angelegen fepn laffen, sa to rezli fc morem prav flierbeti, te rezili me mora mar biti. 31n= liegen n. eig. aber fetten gebräud)tid; natesha , nadleslinoft, gem. flierb , poslielenje , profhnja u. bgl.
Stnloben, v. a. pohvaliti , nahvA-liti, prehvaliti , livaliti.
31 nt o cf en, v. a. pervAbiti, pervab-vati, aud) navabiti, navabvati.
31 n t ö t f) e n, v. a. navariti_, perva-rili, n.ivarjati, pervArjati. 31ntös f^ltng f. navarjenje, pervArjenje. 31 n m ä d) e n, v. a. eig. napraviti, narediti, naprAvljati, narejati, unr. nadjati , pernarediti , nadelati , na-ftoriti u. bgt.; (anbinben,_ annageln «. bgl.) privesnti, pribiti , prikleniti, pripeti, priveshcvati, pribijati, priklepati, pripenjati u. bgt. m.; (5'etter) Ogenj napraviti ober naredili, (v'pezli) saküriti, sanetiti;
(Speifen, als (Salat u. bgl.) napraviti ;( ®ein, ffiier) mefhati, smefliati.
3lnmat;nen, v. a. opomčniti, na-opomeniti, opominjati , naopomi-njati. 2lnmat)nung f. opomčnenje, opominjanje , opomba u. bgl.
31 n m a I C n , f. a. namalati.
31 n m ar f d), m. prihod ober perhod, aitd) perboja unb perblishanje (vojfke), ganj unr. pervlek , per-vlezhenje, inarfluranje, permafhi-
59	3i n m
ranjo u. bgf. 21nmarfd>iren v. n. perhajati, priblisbavati ie ober per-blisheväti le, gaitj unr. pervlezbi, navlezhi, permarfhirati, marfhi-
rati: bie £eere marfchiren fd;on an, vojfke fo she na poti, fe she per-blishüjejo.
2lnmaffen, ftch v.r. (jtteignen) la-ftiti fe ober perlaftiti fe zhefar, auch safvöjiti ober perfvöjiti fi Isar; (fid) erlauben) podftopiti, preder-sniti fe. '¿Inmaffung f. perlaftitje, perfvojenje ; >' podftoplenje , pre-dersnenje , auch podl'top.
2Inmelben, v. a. glaf dati , napovedati , nasnäniti , fetten ogläfiti, nagläfili; — fich v. r. oglaliti fe, sglafiti fe: er tyat fich fo eben an= melben faffc«, lihkar l'o je dal napovedati , ravno kar fe je rekel ogläfiti. 21nmelbung/'. napovedanje, nasnänenje , oglafeuje , nagläfenje u. bgl. m.
21 n m t r E e n, v. n. (an einem bemer= Jen, n>aln-ne!>men) rasposnati, sa-vanzhati, sapäsiti, opasiti, (kar pri komur); (aufzeichnen, bewerfen) sasnämnjati, sasnainnjeväti , aud) sasnäinlati , sasnarnloväti. 2lnmer=
fung f- (bie SSeobachtung) raspo-snanje , savänzhanje , sapäsenje ; (bie angemerkte (Sad>e) sasnamnjanje, sasnamlanje; (bie 9iofe, bie (Schölte) opomba.
2lnmeffen, v. a. (ein SŽleib) smeriti, meriti; (doH anmeffen) nameriti.
2lnmutl>, 21nmu(higEeit f. (b. i. bie fanffe (Smpftnbung, welche burd) baS Sßergnügen, baš wir an einer (Sad;e haben, in ttnž heri)orgebrad)t wirb), etwa ljubljivoft eig. bie CieblichEeit, radijivoft eig. ein' faitffeä SBergniU gen; aueb dopadljivol't, perjäsljivoft, perjetnpft , vefelje , lepota. 2ln= tnut(;ig adj. preljubesnivo lep, aud) Ijubljiv, radljiv, perjäsljiv.
einnageln, v. a. pribiti, pribijati, in Ät. pershrebljati.
2lnnähen, v.a. pririiiti, prifliivati.
21 nnahen, annähern v. a. blishati fe, pcrblisbati fe, perblisbavati fe, perblisbeväti. 'Annäherung f. per-blishanje, perblishavanje.
3litnaj)me,/ prijetje: bie 31nnahme an Sinbež (Statt, vfinovlenje.
»nt	60
2lnnalen, pl. letopif. 2lmtalifi m. letopifiz.
2ln nehmen, v. a. vsžti, navseti, prevseti, prijeti: (eine ©ewohnheif) perväditi fe zhefar; Qemanben tn Sienfl) v' flushbo vseti, najeti kogar; (an Sžinbeš (Statt) vfinöviti; (fich Semanbež) etwa sa koga fe vsdizhi, sa koga fe potegniti, »' kom potegniti, sa koga ftopiti; einen anbern 0lau6en annehmen , di ügo vero poprijeti, drügi veri fe perküpiti. Vinnehmlicb adj. eig. prijeti ji v, prijeten, doprijeten , in 3?r. vfhezb, aud? dopadljiv, Ijubljiv , perjäsljiv , radljiv. 2lnnef)ms lichfeit f. prijetljivoft, prijetnoit, doprijetnolt, in £r. vfhezhoft, aud) dopadljivoft, ljubljivoft, perjäsljiv, radljiv.
21 n nie t en, v. a. perbiti, perbijati.
21 n n 0 d), adv■ fbe.
21nonpm, anonnmifd) adj. bresimen. 21nonpmitai/". bresimenoft. 2lnont)« muž m. bresimenik.
21norbnen, v. a. (in örbnung brin« gen) vrediti, vredoväti, unr. na-redbati, naredoväti; (befehlen) vkä-sati, veleti, sapovedati , vliashe-väti, velevati, sapovedvati, sapo-vedävati, aud; navkäsati u. bgl. 2lnorbnung f. vredenje, vredovänje ; vkäs , vkäsa , velčnje , povelje , sapoved u. f. w.
21npacf en, v. a. popädniti, po-päfti, lotiti fe kogar.
21npappen, v. a. perljepiti, per-keljiti u. bgi., »ergteidje 21 n i i 11 e n.
21 n paffen, v. a. (ein itleib) primeriti, nameriti, auch fküfiti, po-fkiifiti.
2lnpflanjen, v. a. (mit Oewächfen bepflanjen) nafaditi, safaditi, nafa-jati , nafajeväti, safäjati, safajevati.
21 n p t ch e n, v. a. perfmoliti, nafmo-liti.
2lnpochen, v. a. poterkati, pokljü-kati.
21 n prellen, v. n. nafkozhiti, naleteti , unr. narenati.
21 n p reifen, v. a. pohvaliti, pre-liväliti, hvaliti.
2lnproben, anprobiren, v. 2ln»er* f u d; e n.
21 n r a 11; e n, v. a. prifvetvati, pri-
61	Ti n t
fvitoyati, prigovarjati, gem. Utlt. «ud) ratati. 2lnratl)ung f. prifvet-vanje; rätanje.
3lnrau4)Cn, v. a. nakaditi , saka-diti.
"ä nv e d) nt n , v. a. narazhuniti, vra-zbuniti, v' obet na koga razbun vseti, unr. naräjtati u. bgt.
21nrebe, f. ctg. nagovor, geni. aud; nagovorjenje, in Sit. samarnovanje, namarnovanje. 2lnreben v. a. nagovoriti ober nagovoriti kogä; in Sit. aud) namarnovati, samarnoväti na kogä; (anfpred;cn, bitten) po-pröfiti.
21 n regen, x>. a. eftnaš vopomeniti, vsbuditi, vopominjati, vsbujati, napeljati , napeljävati, ganj unr. ua-ganjati, perganjati. Anregung J. vopomba, vsbüdenje u. bgl.
einreiben, v. a. natreti, naribati.
2lnrei(Kn, v. a. (perlen) nanisati, nanisgati.
Anreiten, v. n. (ieifenb aitfommen) prijesditi, prijesbati, prijesdariti; (reitenb anjloffen) sajesditi v' koga.
2lltreijen, v. a. nadrasbiti, nabü-ikati u. bgL, vergleiche 2ln|>e&en.
einrennen, v .n. (i;eran rennen) pri-dirjati, prileteti; (im Kennen an= fioffen) saleteti, saletoväti, saletä-vati ober naleteti, naletovati, aud) saleteti fe, saletoväti fe ober naleteti fe, naletävati fe v' ober na koga.
2lnrid)ten, v. a. napraviti, narediti ; (©peifen) napraviti, aucty nafkle-diti (?).
2inried)en, v. n. unb -u.a. (rtedjenb anfommcn) pervoliati; (an etioaš rie= d;en) povohati ober povöhniti kar, unr. navöhati; es einer (sadje an= riedjen, po dühi posnäti.
2lltroften, v. n. perrjaveti; sarja-včti (fieS per-r'javeti, sa-r'javeti).
21 nr tiefen, v. n. perblishavati fe , perblishevati fe , vergleiche 21nmar= febiren unter 21 n m a t f d?.
2lnrufen, v. a. fklizati na koga, poklizati ober klizati, sväti ober posvati, aud) nasvati, nasävati koga ; (bringenb bitten) pröfiti, v' ober na pomozh klizati, prisavati , pri-klizoväti , nasävati, naklizoväti.
2lnrül;men, v. 2inpreifett.
2"f 62
2lnrti|)ren, v. a. in itr. dotakniti fe, in Sit. unb ©t. dotekniti fe, dotikati fe.
21 n f a a f, f. nafetev , nafetvo , fetvi-na, fetvina, fetvo. 21llfaen v. a. vfejati, nafejati, obfejati, pofejati, fejati, aud) nafjati, nafevati u. f. n>.
21nfage, 21nfagung /• napovd, napoved, aud; napovedanjc, nasna-nenje , unr. narekanje. 2lnfagen v. a. napovedati, napovedvati, napovedovati, aud) sapovčdati, nasnaniti.
21ttfd{ttg, adj. unb adv. er ifi f)ter anfifjig, ima tukej domovino, fvoj dom.
2i n f a \, m. (21nfafl) napad , napade-nje; (¿n irgenb etroaš) naftava , na-ftavik.
2infaugen, ftdj v. r. (von jvinbern) nafefati fe, nazeeati fe, aud) napiti fe; (»om ©cfcroamm) napiti fe , nakerkniti.
2lnfcbaffen, v. a. _(!;erbei fd)affeit) fpraviti, perpraviti , attd) kupiti, nakupiti; (befe(;(en) veleli, vkasati, napovedati. '2lnfcf)affen (inberSd)6= Vfung mittj)eiien), v. 2lnerfd>affen.
21nfd;dlen, v.a. (Kiiben, 21epfel) na-ljupiti, naljupati; (9hij;e) nalufliiti.
21nfiauen, v. n. gledali, in aud» sreti, unr. nagledati, ogledati.
2lnfd)ein, m. (bie du^ere3®afrfd;etn» lid;!eit beS ©rfoigeS) etma vidimoft; (ber <2d;ein, baž 2infe(;en) vides. 21nfd;einen v. a. unb v. n. fijati na kar, obfijati kar; tiltr. nafvetiti, obfvetiti, nafvezhevati : bie ©onne i>at tmS angefd;cint, fonze naf je obfijalo, ionze je na naf fijalo. 21nfd)einenb adv. na vides.
2lttfd;ellen, v. a. pozengetati, posvoniti, posvoniti.
21 n f d) e t e, J7 (bet 2lufjitg, bas ©erft) nafnova, ofnova. '21nfcberen v. a. naftrizhi, oftrizhi; (baS ©arn auf» 5ie(;en) ofnovati, nafnovati,
2infd)icfen, v. a. napraviti, narediti ; — fid) v. r. perpravljati fe, perpraviti fe.
21nfd)ieben, v. a. pritifniti, pri-floniti, primakniti.
21 n f d) i e i e n , v. a. ftranflii koga gledati, v' (Vran koga pogledati; gem. aud; s' fhkiljaftimi ozhmi, s' krivimi ozbefami koga gledali«
G3	n f
21 n f $ t e 6 e n, v. a. navftrčliti, na-ftreliti.
21 ll f d) i f f e n , v. n. pribarliati, pripeljati fe, nalentati u. bgi., Ver» g(eid)e 21 n i a ni) e n.
21 nf 4) irren, v. a. saprezhi, napre-zhi, vprezhi (konje), auti) napraviti , opraviti, unr. nakfhirati.
21 n f d) f a g, eig. naklep , aud) na-vdar; (ait bte ©(oefe) svonenje ; (9ied)» nung) prevdar; (beš 4i}reifeš) zena, poftavlenje /.¿ne. 21nfci)tagen v. a. vdariti, aud) navdariti, natolzlii; fild) anfdjlagen , vdariti fe; (beUen) salajati, lajati; (etroaS an bie 2Banb) pribiti, nabiti, pribijati, nabijati; (Dieife an bic 3'dfer) nabiti, nabijati;-(bie Slinte) naftaviti, nameriti , aud) unr. navdariti; (Seuer) krefati; — v. n. j. $5. bicfe Špeife fd;Iagt mir gut an, ta jed mi ljubi, mi tekne , mi dobro dene; aud; mi dobro dopride , mi dobro sda (?) ; bas fd)ldgt mir nidjt gut an, to mi prav ne nefe.
31nfd)ltefjen, v. a. (anfcfemieben, burd) fin <Ed;fofj, an eine itette) eig. prikovati, aud) prikleniti, nakle-jiiti, priklepati, naklepati; (anftU gen, beilegen) priloshiti, prilagati; cr jjat jid) an meinen SSater ange» fdjloifcit, etrca mojemu ozketu fe je pridrushil , pripajdafhil , pritovar-fliil u. bgl. 2lnfd)(ug, 83eifd)iu|j m. priloga, priloshbi:.
2lti f d) l i ng e n, fid> v. r. prisajnkati fe na kar.
2infd)meic()eln, v. (Sinf^meU d) e (n.
21 n f d) m i e b en, v. a. prikovati, nakovali; aud) prikleniti, priklepati.
21 n i d) m i eg e n, ftc& v. r. ftifniti fe h' komu.
21 n f d) m t e r e it, v.a. namasati, po-inasati , samasati.
21 n f d) in U fe e n , v. a. vmasati, one-zhediti, onefnashiti, pogerditi.
2lnfd;nallen, v. a. eig. perkopzha-ti, sakopzhati, nakopznati, tinr. perOinolati, nafhnolati, saflinolati.
2lnfd;narcfyen, v. a. nalierzhati koga.
21 n f d) n e i b e n , v. a. naresat i, sare-sati linb saresavati, naresovati; (ba$ USrot) nazheti, nazhenjati.
21 nf	64
2Infc&ntff m. nares, naresanje; na-resik, nazhetik.
21 n f d» n ü r e n, v. a. priv«sati, unr. naflinurati.
21nfd)öpfen, v. a. napläti, aud; nazbrepati, najeti, najemati.
21 n fd) ra u b e n, v. a. eig. perfhker-niti, nafhkerniti, gem. aud; per-vreteniti , navreteniti, perferkäti, liaferkati , fcf?i. perfbravfati, na-fhravfati.
2lnfd)t-eiben, v. a. (»oll fdjreiben) napifati; (auf Äedniung febreiben) sapifati; (l)injU fd;reiben) perpifati.
2lnfd;reien, v. a. sdreti fe na koga; naklizati ober navpiti kogd; — fid) v. r. nadreti fe , nakrizha ti Te.
2lnfd)Ul;en, v. a. podfliiti, podde.-lati, (nad; öutSm.) aud) naahrev-Ijati , perzhrevljati. 2lnf(fcut>ung f. podlliiv , poddel.
2lnfd)üren, v. a. (anjünben) vneti, rasvneti, podsligäti, vushgati, ras-sbiviti, saküriti, vnemati, rastne-mati, podsbigati u. bgl.; (anregen) rasdräshiti , rasbüditi.
21 n f d) ü 11 e n, u. a. nafipati ober nafipäti, in SÄ- aueb nafuti.
21nfd)ioärjen, v. a. pozherniti, ozlierniti , nazlierniti.
2lnfcbroei6en, v- a. prikovati, pri-variti, navariti, prikävati, pervar-jati; (bei ben Jägern) navftreliti.
21 n f d; n> e n e n, J.n. (»om ®affer) na-tekati, vsdigati fe, narafbati, räfti.
2lnfd)i»tmmen, v. n. priplavati, aueb naplwati.
21nfe.gcln, v. n. prijadrati, pripeljati fe; saleteti ober naleteti V kar.
2lnfeljen, v. n. gledati, pögledäva-ti, ogledovati, pogledati; er fiei)t baž ©elb nicbt an, dnarjev mu ni flicrb, dnarjev mu ni mär, sa dnärje majhno mara.
21nfe()cn, «. etioaveljava, vashnoft, aud) fhtimänje, imenitnoft, pofhte-noft, germ. unb unr. nagledäHitro, mogöfhtvo. 21nfe(mlid) adj. eig. veljaven , väshen, aud) fhtimAn, ¡menit, pofhten, unr. nagledafhen, na-vidljiv. 2lnfel)nlid)Eeit f. eig. vashnoft, yeljävnoft , anci) fhtimanöft, nagledäfhnoft u. bgl.
65	21 n f
21 h f c M n g, j. in 2lnfe(>ung ndv. eig. savoljo, 'unr. s'nagledom, v'ogled.
21 n f c f i i g, v. 31 n f d 6 i g.
2lnfi(jen, v. a. naftaviti, perltaviti, naftavljati, perftavljati; (atitiafjen) prifhiti; (23aume :c.) nafaditi, sa-laditi; (anrci^nen) v' razbun vseti, narazhuniti, sapifati; ((Sinroolmer) pofeliti, nafeliti { (bett <Prei$) po-ftaviti ženo.
21 n f i <b t, /• (bie SDleinung) mirel. 21n= fid;fig adv. eineš anfidjtig tperben, vgleilati, sagledati koga.
2lnfiebe!n, |"i<b y- /-/pofeliti fe, vfeliti fe , nafeliti fe.
21 n f t n n e n, v. 3 u >« « f f> « u.
2lnfifeen, v. n. (Eleben) ljepiti; (ne= ben) poleg zhelar fedeti, sraven koga fedeti.
2 n f p a n n e n, v. a. (bie <Pferbe) na-prezhi, saprezhi, vprezlii , napre-slievati u. f. ro.; (ftrfljf anjiel;en) napeti, napnčra, napenjati.
81 llfpeten, v. a. pljuniti unb pljuvati v' obet na koga.
Slnfpieten, v. a.' (attf etroaš) nai-grati, naklepati na kar.
Si n ( P i« f e n, v. a. nabofti, nabadati, aud) nalulizati; (ben iSraten) natakniti, natekniti, natikati.
Slnfpinnen, v. a. naprefti , per-prefti; etroaš 25ofeS,( kaj liudiga plefti, naplefti, napraviti.
2111 f p c c n C it, v. a. s' oftrogami tirati, oftroge dati, unr. naoftrogati.
21 n f p r a d) c, f. nagovor, pogovor. Slnfpredjen v. a. (anreben) nagovoriti obet nagovoriti; (bilten) pro-fiti, poprofiti.
SI n f p t e n g e n, u. «. jesde na koga fc pognati; (anfprifeen) nakropiti, nalnkropiti, pokropiti, poflikropiti, nakrapljati, pofkkrapljati; f4)l. na-fhterkati.
21 n f p rt n ge n , v. n. nafkozhiti, pognati fe na kar.
2lnfprt(jen, v. 2lnfprengen.
21 n f p r u d;, m. am gerooljnltcbilen unb rid;tigflen cfroa praviza; unr. unb fafl liie gebrdudjticb naterjanje, naji-fkanje, fvojnoft, terdenje: er macbt 2litfprud>e auf btcfen ffieingarten, leta vinograd hozbe sa fvojiga imeti; roir jiaben Slitfpriidje auf jenen 2lif cr, imamo pravizo na lino njivo.
2t n fï	66
2lnfprtmg, m. (ba3 Slnfpringen) nafkók, náfkok; (eine KopfCranEijeit) gárje , kráfte.
21 n f p u cf e n, v. 21 it f p e i c n.
21 nfpulen, v. «. 5. 25. ber glilfí fptílet ait bie (Sfabt, rélia tèrdno poleg ober tik mémo méfia tézlie.
21 It fl a f t, f. etma naprávik, perprá-vili, napráva, perprávik, naréjva, naréjik u. bgt.
21 n fl d 111 m e it ^ v. 21 n jI e m m c n.
21 n ft a n b, m. (beim 3"gen) eig. pré-sba , etroa aud) naíláva , naftátva , naftája ; (ber 21uffd;ub) ódklad , od-klád, odkládik , odláfhik, odlog; (bie aSebentlidjEeif) pomifhlik, po-míflik ; (baê gute iöcnei)inen) pri-lizhnoft, priftójnoft. 2lnfldllbig adj. eig. dol'tójn , priftójn , prilizhen, unr. naftojézbeu, naltójn ; (ange= nefim) pevjéten , dopadljiv, vfbézb. 2tiiftdnbigfeit f. eig. doftójnoft, pri-llójnoll , prilízlinoft U. f. 1».
21 it fl a r r e n, v. n. ozlii v'kogá opreti Ober vpréti, kogá térdno gledati.
21 n fíat t, prp. naméfto , naméft, viuéfto : anftaft beè©ot)ne$, naméfto finóva; aitjlaft ber 53ruber, naméít brátov; anflatt meiner, an meiner ©fatf, naméft mé ; anflatt ju arbeú ten gel;t er müßig, ne de bi délai, ampak poftópa, aud; naméfl déla poftópa. (SBor bent 3ufiniti» liebt man alfo baà naméft nidjt.)
21 n fl a u n e n, v. 21 n fl a r r e n.
21nfledjen, v. a. nabófti, natakniti, napébniti ; (anfangen von efroaê ju neunten, 5. 25. ein 3«& SButter) na-
zhéti.
21 n fl e cf e n, v. a. (mit Nabeln jc.) pritakniti , pritékniti , pritíkati; (anjünben) vsligáti, vshigati ; (»on Sraníl;citen, befonberê ber ©euebe, s^efl) nakúshití, oliúsliiti, unr. na-liúgati, okúgati ; (ein gaß) na pipo djáti , nazbéti. 2lnflccfenb part. kùshen, unr. natelinézh, kúgen. 2lnflecíung/ pritáknenje ; vsbgánje ; oluishenjc ; nazhétje u. bgl.
2íttflel;en, v. (an etroaê fleten) ftáti poleg koga; (mol)!, übel) vdáti fe, tn Kr. l'priftováti fe : biefeè jUeib flelit iíiin plumpv an, fe mu vdá, kakor prafízi fédlo ; ber ímt ftebt ibm raobl an, klobuk fe mu
«7	2ínft
lepó vdá, aud) inu dobro ftojí; (gefaOcn, be^ageit) dopádníti ober dopáfti, in ©t. burd)geí>ettbá dopáfti fe; (auffdjiebeit) odkládati, odláfliati : (Šcbenfen írageit) po-mifhljeváti fe : er )íeí;t bei fid) an, fe pomifhljúje, aud) pri fébidvóini.
21 n fl e i f e tt, v. 21 n ft e m ni c n.
2lltfteigen, v.n. nalélti, nalásiti; priléfti , prilásiti.
21 n fie [(en, v. a. poftáviti, naftá-viti (kar kamor); (auf ben 2tnjlanb geí;en) na présho iti, naftáviti fe; (einen ais '•pfarrer anfletlen) kogá sa fajmofhtra poftáviti; (etroaé, anftif--ten, anrid)ten) napraviti, narediti, pozhéti, pozbénjat'i u. bgt. 2(n= fletlung,/. naftávlenje, poftávlenje , naprava u. bgt., vergleidje 2tn fia nb.
21 n fie iti tn e n , v. a. vpréti, vpírati;
—	ftcf) v. r. vpréti Ce, vpírati fe.
2lnflicfen, v. «. prifliiti.
2ln)liffen, v. a. (eine ©ad>e) efiua
nagnáti, perzhéti, pozhéti, nadé-lati, perzhénjati , pozliénjati, aud) napraviti, narediti, utir. nadjá-njati; (einen) nadráshiti, nafhxtntati, aud) podlliiikniti, podkúfkati, na-húlkati. 2tnftiffer m. nafliúntaviz, podhúfkaviz , aud) nafhüknik (?).
2lnfltmmen, -v. a. (ein 3nftrument) glál podati; (ein 2ieb) sapéti, sa-pójeni ober sapéjem.
2tnjiinfen, v. n. fmerdéti, vonjati biefer SCÍenfd) ftinft niid) an b. t. er ift mir jutn CJtet ober 2lbfd)eit, ti zhlóvek mi finerdí, mi vónja;
—	v. a. (feinen ©eflanf ait Semanben geíjen taffen) nafmradíti kogá ober po kóm fmraditi.
2ínfiopfen, v. a. napliáti, nadéti;
—	ftd) v. r. (ntit ©peifen) nadéti te, nadévati fe, napháti fe, natlázhiti fe.
2lnflojj, '«. eig. fpotiklej, napotililej, aud) fpotík. napotik, unr. napo-táknenje, naporín u. bgt. 2tnfioffen V. a. (bid)t fjeran rücfcn) primakniti, primíkati; (einen an 3emanbeit) eig. íuniti, aud) poriniti, sbóliniti v' kogá; (antlStjen) prifhiti; — v. n. (an 3emanbeti) saletéti ober naletéti v'kogá; (int ©et;en) (podtakniti fe, ('podtikati fe, aud) napodtákniti Te, napodtikati fe ; (irn SKebeu, mit ber 3unge) jezljáti: er jtojjt im 9teben
S nt	68
ait, s'jesikom fe (podtika, jesik fe mu plete, fe mu (podtika , fe mu saletuje. 2lnftöffig adj. Ipotikljiv, napotikljiv, poliujfhljiv , aud) fpo-taknjiv , napotaknjiv, fetten napoten.
21 n jtreid)en , v. a. eftra s' farbo» nainasati , obmasati u. bgt.
2tnjt?eifen, v. a. (ßaitb) nafmukati, nafmüzliiti, namüliti; (Strumpfe) nategniti; (jireifenb berühren) dotakniti fe zhelar, sadeti v'kar.
21 n fi r e n g e n, v. a. eig. napeti, na-pnčm , napenjati, nategniti, iia-tegvati, natesovati, unr. nafiliti, perfiliti, natifniti, naganjati : er firengt fid) ju feljr an, prevezh fe napenja , prevezh fi persadeva ; alte feine Strafte aitflrengen, vfe fvöje mozlii napenjati; firenge beiite Sraft nur an, le napni fvojo mozli.
2lllfirid), m. namas, namasanje ; (®d>mmie)namasi]o;.(2lnfd)ein)vides.
21nft riefen, v. a. naplefti, perplefti, fd)t. nafbtrekati.
2tnfl üefen, v. a. eig. naftaviti, do-ftäviti, perftäviti, naftavljati, do-ftavljati, perftavljati, (nad) © t m.) aud) perköfiti, nakofiti, fefet. per-riitükati, naflitükati.
2tnfud)en, v. a. (um ettraä) profiti, poprofiti, unr. napröfiti, naifkati. 2tnfuctien n. 2infud)ung J. prbfhnja , proflienje, unr. naprblliuja, na-ilkanje.
2tn fa|len, v. «. fig. pofhlaiati, po-fhlätniti, potipati , potipniti, fhlä-tati, tipati, unr. ofhlatati, natipati, dotikati fe u. bgl.
2tente, 2tenferid), v. fönte, fönterid).
21 nt bei I, m. eig. delesb , aud) del, nadel, poloviza.
2tn ti)un,- v. a. (anlegen) oblezlii; (einem etioaž) fkäsati, sadeti , fto-riti, naftoriti u. bgl.: bein Sreunb (;af mtr ttiel S3?ol)(fl)aten angetbau, tvoj prijatel mi je veliko dobrot fkasal; jenem |>at er wie! 25ofe$ an= getl)an , iinimu je veliko liudiga sa-del; 3emanb ben 2ob ant()ttn, koga v' fmert perpräviti.
2tntid)riff, m. antekrift.
21 n t i le, f. antika.
21 n t i q u t f ä t e n, pl. ftarovine.
21 n t (i <5, n. oblizh , oblizhje, lize , obras , itltr. nagled , pogled.
69	2f n t
Antrag, m. (SSocfdjiag) etwa nalslep, ctg. ber '.Infcblag; (2lnerbietung) ponudba. Antragen v. a. (attf eftrad, vorfdjlageit) naklepati eig. 21nfcblage tnadjen; (anbieten) ponuditi, ponujati; (bur$ Xcagen »oll ntacijcn) na-nofiti.
31 n t c a U e n, x>. a. saroiliiti, savodle ftoriti.
eintreffen, v. a. najti, naiti; (an= betreffen) sadevati fe, dotikati le : tMS mid; anbetrifft, kar fe me sa-deva, kar fe me dotizhe.
eintreiben, v. a. (Keife) nabiti, nabijati; (l;erbei treiben) prignäti, pritirati j (I)inan treiben) nagnati, nagänjati; (einen etroaž, 5. iS. jut 3lrbeit) priganjati; (ben ileif) pognati, poganjati.
31 n treten, v. a. naftopiti, perfto-piti; (einen um. efroa«) profiti koga sa kar; (ein '¿Imt) v' fliishbo ftö-piti, flusliilo navseti, flusliilftvo naftopiti; (ein (Sefcbäft) sazheti.
31 nt rieb, m. (ba§ eintreiben) per-ganjba, naganjanje; (ber 23en>e= gungSgrunb) perganjk, aucb vsrok, vürshoh.
31 n 11 i n E e n, itd) u. r. napiti fe.
eintritt, m. naltop , perftop, na-ftoplenje, perftoplenje.
31 n t r o cf n e n, v. n. perfufhiti fe, unč. perfahniti fe.
31 n 11» o r t, f. odgovor, einführten r. a. odgovoriti, and) odgovarjati.
3lu»erfucben , v. a. (Jžleiber ic.) nafkufiti, fliufiti oblezhi.
ein» er trauen, v. a. savüpati, gem. aud) vsavupati, nasavüpati, unr. sarozhiti.
3ln»ern)anbf, adj. gem. v'shlähti, atld) vslilähten, etwa rodbinften, unr._ rodjaken: er ifl mit an»ermanbf, mi je shlähta 5 roit finb einanber an»crtt)anbf, fmo fiv'rödi, fino fi v'shlähti. 21n»ern>anbte m. gem. en (möje) slilähte, aud) vshlähtnik, am ricbfigilen ctroa rodbini?., rod-binjak , rodviniz , rodjanik , rod-nik , rodnjak. 2ln»ern>anbfe f. gem. ena (moje) slilähte, atld) vshlaht-niza, am ridjfigfbn »ielleicbt rod-liinka, rodvinka, rodjaniza U. f. t». SSetroanbfcn pl. aSennanbfcbafty. pcin. shlähta, bann rodbina, rodviua,
70
rodbinftvo t bie SSerwattbfen f;ctfen roentg, shlähta tollt o pomäga, kolko ftära plähta.
21 n TO a ¿9 i, m. naräft, nardftva , na-räfha. 2lnmad)fen v. «. pririfti; sräfti; naräfti ober naräftiti, narä. fhati; (fid) »ermei;ren) namnoshiti fe, fd)l. poguierati fe; (»om ©d)i»aitt) nebfl naräfti in £t. aud) nakerkniti. etnroanbeln, v. n. (un»ermuit>et »ott efroaS befallen werben, jufloffcn) nahajati, obhajati, fpreletati, obiti, Tpreleteti, sgräbiti, popäfti: e$ l;at uns bie gurd)t angewanbelf, fträh näf je nahäjal; ber ©cbauber toanbelt iljiian, grosa gaobhäja; bieSdjaim röflje l;at cttd> attgemanbelf, kri väf je prehäjala od framöte; ber 3"tn bat il;n angeroanbelt, jesa ga je sgrä-bila ober jesa ga popadla.
21 n 1» a r f f 4 a f f, /. nazhäkanje.
21 nn) eben, v. a.' pritkäti; natkäti, dotkäti.
21 n ro 11; e n, v. n. pihati obet veti na kogä obet po kom, aud) napihati koga.
21nroeiben, v. «. napäfti, napäfein.
2lnroeifen, V. a. navishati, navkä-sati. eiuroeifitng f. navishanje , na-vkäs , navkäsanje.
21 It me lic, f. teeli.
21ltn)enbbar, adj. ctg. naobernjiv, aticb pohafnjiv. einmenbbarfeit /. naobernjivoli , pohafnjivoft. 3ln< menbeit V. «. naobenuti, oberniti, naobernoväti, naobräzhati, obra-zlieväti, unr. perlöshiti, perkläfti, perdjäti, perlägati u. bgl.; wen&et eure 3iit gut an, v' dobro zliaf obrazhüjte. 2lnn)enbung ß naober-nitev , naobräzhev , naobernenje , unr. perlöga u. f. 1».
3lnroerben, v. a. (©olbafen) najemati, najeti, (nacb @Ut6m.) na-sliolnirjati; (um ein 03läbcben) fvä-titi, fnubiti, aud) naivatiti, nafnu-biti. eintnerber m, najemaviz, najemnik ; fvät, fnubäzh , fnobök.
21nt»erbcn, w. n. prodäti, fpuzhäti.
einroecfett, u. a. metäti ober lü-zhati na kar obet po kom; name-täti, naliizhati.
31 n TO c f e n b, adj. vpri zlien , aud) navprizhen, vprizhejozli. Jlnroefen« l;eit f. vprizhnoft, auc^ navprizh-noft, vprizhejozhoft.
71	2ínw
2lntt>icfjern, v. n. rafketáti, auch hérsati na koga.
','1 n n> i r f e n „ v. 21 n ro e b e n.
21 n t» ii n f d) e n, v. a. sheléti, aud; vófhiti.
21 n m u r f, m. (baé 2lnt»erfen) name-tánje, nalúzhanje; (bie Settel) eig, veritga , veriga , attd) nárba.
2lnn>ur}eln, i/, n. vkoreníti fe, perkoreniti le.
2£n 5 a Í, f. fbtevilo, auch brój, zliíflo.
21 n 5 a h I e n, v. a. plazheváti sazhéti.
21 n jap fen, v. n, (ein 5a(j) na pipo djáti, unr. nazhépati: ber ffittnb= arjt fyat einen ©atferfííchtigen ange* japff, ranozélnik je vodenizhnimu vodó fpúftil.
2liuaubern, v. a. nazóprati, ob-zóprati.
21 n 5 e i d) n e n, v. a. sasnámnjati, sa-snámlali, unr. narifati.
21 n 5 e i g e, f. navkás, navkása , na-snámnje, 2lnjCt#en v. a. navkásati, navkasováti, aud; osnániti, osnán-vati, osnanováti, na snánje dáti.
21 n s e 11 e í n, a. (bei ben ©ebern) l'nováti, nafnováti, ofnováti; (be= flreuen) natrófiti, potrófiti, unr. nazetláti. 2lnseffler m. fnovátel. 2üijeftelung f. fnovánje, nafnovánje, oínovánje.
2lnsief)en, v. a. (fpannen) napéti, napném, potégniti, nategniti, napenjati, potégvati; (Kleiber, alé Síocf, SBefle K.) oblézhi, oblázhiti, opráviti, napraviti; (bie 5Befd;ubung, alé <2d;uf)e, ©trumpfe !c.) obúti, obújati ober obuvati; (heran jieljeit, fdjleppen) privlézhi, privlázhiti; — X). n. (fid) laugfam ruifjeni) prihájati, priblisliávati i'e ober priblisheváti fe. 2lnjug rn. _(b.aé Einsieden ber Kleiber) oblá/.hcnje; obúvanje; (bie iifletbiutgéfh'icfe) óprava , oblazhílo, oblézh; obútev, obutálo, obúja; ganj unr. navlék, pervlék u. f. i». 2lnjiiglich adj. etwa shaljív, aud; navlezliljiv , grisljiv , grisézhen. 2lnsiiglichEett f. shaljívoft.
2l njünben, v. a. vshgáti, vushgáti, vslúgati, vushigati ober vushágati, aud) nashgáti, pershgátl.
2lpfef, rn. jabéiko ober jábelko (lieé jábevko, jábolio, jábulio), unr. já-
?irb	72
belka. 2lpfclbaitm rn. jablan, jablon, aud; jablana, jablano, jablo. 21epfel= d;en n. d. jabelzhiza. 2lpfefgarfett m. in ift. lekovfhe. 2lpfelgrtin adj, etwa jabelkoselen, sel en kot nesre-le jabellia. 2lpfeliltd)en m. Elpfelmujj n. eig. jabelzhnik ober jäbelzhnili; and; jabelzhen mözbnik. 2lpfelmojl m. eig. jabelzhniza ober jabozbni-za , aud) jabelzhen moflit, jabelzhna tolkla (IteS töulila, tiikla). 2lpfeltx u. n. (od konjev) frati, ofrati fe. 2lpfelfchnift, 21pfeljd)ni6 m. (jabelzhen) kljüjiz , klojz.
21 p o fiel, rn. eig. apoftol, aud) apo-ftel, feiten dvanäjftnik, dvanajftär. 2lpoj"ieIamf in. apoftölftvo. 21pofteI= gefd)id)fe f. eig. djänje apoftolov, aud; dj anja apoftöllke , djAnja fve-tih apoftelnov. 21po|iolifd; adj. apo-ftolfli.
21 p o ti) t F e, ,/". apoteka ober apteka, ( nad) 23 o b n t i) aud; sdravilnija. 2lpotheSer m. apotekar, (nad; 93 o N ni£) aud; sdravilär. 2lpoti;eieriim f. apotekariza. 2lpoibeferifd) adj. apotekarfk. 2lpoti;eFerFunfi f. apo-tekarftvo , aud; apotekarija.
21ppillaiion, f. apelazija, aud? apelazijon. 2lppclltrcn v. n. apela-z\]o vseti.
21 p p e f i f, m. (bie Cufi, bcf. bie iuft) fla, fla do jedi, aud) apetit, feiten pbhlepnoft, poshelnofl , unr. difhanje: id) tt>iin'frhe euch einen gu-fen 2lppefif, dobro flö , dober apetit , g«m. Bog shegnaj. Elppefitlid; adj. etl»a fiaften, aud) ftpetitljiv.
2lpril, rn. eig. malitraven, aud; aprilj, feiten ibtertnik: einen in ben 21 v rit fd;icfen, kogar sa flaino po p-eli pofläti, aud) po aprilj poflati; in ben 2lpril gehen, po aprilj iti. 2lprilrocffer n. malitravno obet' aprilj-fko vreme.
2lrbeif, f. eig. delo, auch opravilo, trud, delanje. 2ll'beifen v. a. eig. delati, aud; opravljati. 2lrbeiter m. delavz, delaviz , feiten delatel. 21rbeUefinit f. delavka, delavkinja , feiten delatliza. 21rbcitSleufe pl. de-iavzi. 21tbeifžIohn m. plazhilo, pla-zha. 21rbeiffam adj. eig. delaven, delatljiv, felfetter delajozhen. 31r= teiffamfeif f. delavnoft, delatljivolt,
73	?ircf>
feifener delajozhnott. 2(rbcifSflube f. delavniza, aud) delavniflie. 21rbeitS» tag m. eig. delavnik, aud; delaven dan.
21 r d)e, f. barka: bie 21tche 9ioäi>, Noetova bärka.
21 r d) i » , n. gem. arhiv, (nad; ©iltSm.) auch pifinovalifhe;
21 rg, adj. (vfe , kar ni v'dobro) tU IM hud, hudoben, hudobljiv, nap-zhen, unr. auch savit, kriv, neraven : beute nidjt 2lrgeS uon beinem 9täd) fleil, ne mifli hüdiga od fvöjga blishniga; baS ifl ein arger (b. i. tmžhafter, laflerljafter) ®tenfd), ti je hudoben, näpzhen, aud) lagoden zhlövek; baS ifl aber bod; ju arg, tä vender je prevezh , ta vender ni prava u. bg[. 2lrglift adj. eig. unb altff. kovärftvo (bei ben ©lowe* neu fdjon veraltet), j ei t gem. hüda kiinflit, baber etwa hüda vmetnaft,. weniger rid;tig aud) savitnoft, sa-vitje , fd)i. golufifhnoft. 21rgEiflig adj. eig. kovärfk, gern, hudolitinfh-ten ober hudovmeten , aud) savit, savitljiv, fd)[. golufifhen. 21rgwtUig adj. hudovöljen, hudoshelen, hudoben. 2lrgwo()n>n. fum, (hudo)fiim-nja, füinlja, (#mnjiyoft, fumljivoft. 2(rgroohnen, argwöhnen v. «. (hudo)-fümiti, fumoväti, in Sit. dimloväli, unr. dolshiti, vokovati, zijati. 2Irg= wöhnig, argroöhnifch adj. (hudo)-fuinljiv, fuinnjiv, ttnr. zijajözhen, dolshezhen.
21 e r g e r, comp, huje , liüjfhe, aud; Iägoflie.
21 erger, m. (baS 21ergernifj) pohüj-flianje, pohujfhanje; Iber Sßerbrufj). zherner, jesa. 2iergerlid; adj. (jum Borne geneigt) jesljav, jesaven ; (jum Borite reijenb) drashljivj (2ler= gernifj enthalteub) pohujfhljiv, feite» ner pohujfhoven : j. 93. baS ifl bod) ärgerlich, ta je vender drasliljiva. 2lergern v. a. (jum Borne reiben) je-
sili, kazhiti, togoteti, dräshiti, fer-diti, zhemeriti; Olergernijj geben) pohüjlhati, pohujfhävati; —- fid) v. r. (Born entpfi'nben) zhemeritife, je-siii fe; (2lergernifj nehmen) pohüj-fhati fe, pohujfhavati. fe. 3iergcfliif n. pohujfhanje, pohujfhanje.
21 r g Hfl, 2lrgn>oi;n, v. 21 rg.
H rm	74
2lrte, f. (ein furjeS ßieb) péfraiza, popévkiza; (bie ©efangweife, ®teIo= bie) vis ha.
2lríe8íirfdje, f. drin.
21 r m, adj. (befiagenSwerfh, unglúifs (id)) vbóg ober ubóg, vbóshen; (bes SBermógenS beraubt, bíírftig) fi-roináfhk , firófhen , firóten; (arm= feiig) in St. búren: wir finb arme ©tinbet, fmo vbógi gréfhniki; er ifl von armen Ceuten geboren , je firo-máfhkiga rodú, od firomákov fe je rodil ; ein armer Kranit, vbóshiz, firomák; eilt armer, gar bebauerungS= Wttrbiger íDtcnfd), vbófhzhik, fironiá-zheli, firóta, firótiza, firotízhek , firózhe u. bgl. ; ein armes 2Be¡b, vbóshiza; arm machen, vbóshiti, obóshati; arm werben, vbóshiti fe, obóshati Te, ofirotéti. 2lrmenanflalt f. '2irmení;aué «. vbóslmiza ober vboshniza, firomáfhtvifhe. 2lrmen= pfteger m. vbóshnizhar. 21ennlid;, ariiifcfig adj. (fei)r arm, elenb, un* gíikfítd)) vbófhk, firomáfhk, firóten, firófhen, firotínfk, nadlóshen, rev-niv, in Äf. auch búren; (of)ne ííScríí;, fd;(ed)f) nizhvréden, húd: ihr fuhrt ein artnfeügeS ßeben, po vbófhko, po firomáfhlio, po firotínflio shi-víte; baá finb armflige Utnfd)weife, ti fo prásin ovínki; mit fo armfefi= gen 2luSfíiid;fen rid;tefl bit bei mir nichts auS, s'takó prásnimi isgovóri
Íiii-meni nizli ne oprávifh. 2lerm= id;feit, armfeíigleit /. vbóshnoft, firótnoft, firófhnoft, revnjivoft , in Üt. aud; búrnoft; gem. auch vbófh-tvo, firófhtvo, firotinftvo. 2innut(> f. vbófhtvo, firomálhtvo, firóflitvo, firotinftvo ; aitd; vbóshnoft, firót-noft, firófhnoft U. f. W.
2írm, rn. (ber 2hei( bes menfd;lichen ÄörperS »on ber ©chulter bis an bie í>anb) róka; (»on ber (Schütter btS ait ben (S(bogen) nározh, nározha unb nározhje, auch rama; (eineS glugeS) ftrúga, ruff. rukäv: nimm baS 5itní> auf bie 2írme, déte v'róke vsáini: er (;at bie @id;t in ben 2lrmen, imá protin v' nározhah; er hat fiarte i£d;ultern, ima mozhne, fd;et-sw. aud> imá krájnflie ráme. 2íermd;en n. d. rolliza, ramiza. 2lrmbanb n. sapért-niza, narókva , naro/.hni/.a. 2lruv=
75	r m
brtlfi/. famöftra, famoftro, atld) farno-ftrel, lok. 2lerttiei tn. rokav, roka).
21 c m e c, f. vöjfJia, auch armada.
31 e r n f e,v. (S r n t e.
211' t e fi, m. geni. areftvo , aud) jezha 11. bal. , ill Sit. narka , fd)l. kajha. 21rre|1anf m. areftant, eig. vjetnik, vösnik it. f. it>. Mrrejtanfinn f. areftAntinja , etg. vjetniza, vosniza u. f. n>. 21rretiren v. a. v' areftvo djati, eig. vjeti u. bgl.
2it'fd), m. rit , aud) fcdalo, sadniza, perda , perdalo. 21rfd)bacfen m. rit-nik , sadnik, atld) sadnje liže.
3lrfenif, m. mifhniza, arfenik.
3lrt, f. gem. forta, fela; (ffieife) viška ; (©aifuttg, 9ia<;e) plöd, pleme, rod; ((šigenfd;aft, 3otm)podoba, fpo-doba: (©ifte) (bega, navada; (2lltfidtl= bigfeif) doftöjnoft, priftojnolt, atld) prilizhnoft: e$ gibt viele 3lrfeti ßetife, fo mnogoteri, atld; vfe forte, vfe fele ljudje; ba$ ijt fo beiue 3irf, ta je tak po tvöje ; auf feine 2U-t unb SBeife, po nikakem , po nikalio, sa nobeno zeno, na nobeno visho , po nobeni vislii; bas ift feine 3trt, to ni doftojno, ta ie ne doftoji; auf biefe 3lrt, po takim, po talt-fhno; auf meine, beine, eure te. 2irt, po möje, po tvöje, po vaflie ober and; po mojem, po tvojem, po vafbim i. t. d.; nad) 3tft bet- ižrainer, ©loroeuen, ©eutfd;en, Ungarn k., po krajnfko, po flovenflio, po nemfhko, po vögerfko ober atld) po krajnfkim i. t. d.; 2f)iete aller 2lrf, allerlei ©peifen nimm ju bir, vlake shivali, jedi vfakih vsami k' fe-bi ober s' Teboj. 2lrfen v. n, (nad) einem) svrezhi fe po köm: er artet ber ®hltter nad), po materi fe je svergel; (gebeten, forfiommett, uon iPflaitjen) vdati fe, vdavati fe : ber .£irfe gcbcii;ef in ©feiermat?, profö fe na flitajerfkim dobro vdA u. bgl. 2lrtig adj. (f)öfi[id), angenehm se.) dvoi'ljiv, prijasen, fleten, grneten, vljuden, perljuden. 2lrfigEeif f. dvorljivoft , prijasnoft , lletnoft , gmetnoft, vljudnoft, perljiidnoft.
21 r f i f c l, m. ftAvik , artikel.
21 rt t Her ie,/. artilerija, auch (nad) 05 u f i nt.) veliko ftrelaOitvo. 2tr= fillerijl m. artilerift.
?t jI	76
21 rj e n e i, eig. vrazbilo, sdravilo, in 3flr. lek, lekarija, auci) vrazhtvo ober vrafhtvo, vrazbitvo, silravilba, osdrava, fehl. arzneja. 2lrjeiteieu v. n. eig. sdravilariti, vrazhilarili, felfener iezhiti fe ; ganj tinr. osdrav-lati. 2lrjeneigelel)rfamEeif, 2lrjenei» funbe , 2lrjeneifuitfl, Slrjeneimiffens fdjaftjT. vrazhnifhtvo, vrazliitclftvo, sdravnifbtvo, sdravivitvo, lekarftvo, atld) vrazbnifhki, vrazhitelfki u. f. n). nävuk. '2lrjeneimittel «. vrazhilo, sdravilo U. f. TO., v. 21 r j e n e i.
2lr$f, m. eig. vrAzh, vrazhitel, sdra-vitel, sdravivz , in Serien lekar , gem. tinr. vrazbnik, sdravnik, tit Sit. atld) osdravlar, fehl, osdravlenik, p,-idar. 3lerjtlid; adj. eig. vrazliitelfk, sdravitelfk , sdravivik, tn 3fli"icn lelcarfk , gem. unr. vrazbnifbk , sdravniflik, in Äf. atld) osdravlarfii, fehl, osdravlenifbk, padarfk: bic at-jfliche aSe(;anblung, bie 6ur, vra-zbitva, sdravitva u. bgl.
31 f d), rn. (ein 5'fch) lipan.
2lfd)e, f. pepel; (ber Iteberrefl eiitež »erroeflen meiifd>lichen ÄörperS) prah, p ar ft, senilja : ju 3lfd)e roerben , v' prah fe rasmeti, opepeleti. 9tfd;cit' hehältniß n. 31fd)eitt»pf "u pepelnik, pepelnjak. 3lfd)enfarbig adj. pe-peljaft. 2lfd)ermittn)od)e f. pepelniza. 2lefd;ern v. a. (ju 2lfd;e brennen) ]>e-pel shgati, v'pepel seshgati; (mit 2lfche bejtreuen) pepeliti, s" pepelom pofipati: am 2lfd)ermiftrood)e tvirb geafcherf , na pepelnizo pepelijo. 2lfchid)t ad). pepelaft. 21fd;ig adj. pepelndt.
?{e f d) e, v. 6 f d) e.
2lfpe, 2lefpe/. eig. trcpetljika, jesika, atld; topol, jAgnjed.
3tß, n. ef, 2. efa rn.
Stffecuranj, f. savarftvo. 2(ffeeits: riren v. a. savaroväti, saväriti, fehl, sashihrati,
2lffel, f. (ein 3nfeet) eig, ftanoga, in itf. mimik.
2lffigniren, v. a. saftaviti; v. 2lns weife n.
21 fl, m. veja; (bie SSurjel be« 2l|leg) in SÄ. fverg, fversh ober sverg, ' sversh , auch lok (ruff. ber 21(1 felbjl), : in @t. gčrzha. 2lefld;en n. d. (eiit fletner ¿roeig) vejiza; (bec 3afen) i
77	2t e jt
rögel. 2leflig adi. vejàt, aud) véjaft, kofhàt ; svershàt, svérshkaft, gcr-zhav.
2lcfteridj, ». tlâk, auch tlà.
21 fi r o i o g , w. svésdogléd , gem. aftrolog. 21firologie f. svésdogléd-J'tvo, gern, aftrologija. 3lftrologifd) adj. svesdoglédfki, gem. aftrolo-gijfki, aftrologfki.
3ljtronom, m. svcsdosnâniz, sves-dàr, fetten svésdoflov (eig. ruff.), gem. aftronom. 3(|tronomie f. svés-dosnânftvo, svesdarija, svesdàrftvo, fetten svésdoflôvftvo , gem. aftrono-mija. 31ftrotiomifd) ad/, svesdo-snânfk, svesdàrfli , svésdoflovfii, gem. aftronomfk, aftronomijfii.
îl f h « t ê m u è, >n. 2lf heiflerei f. bres-boshje, (nach ©titêm. auch bres-bognia, bogonevéï'ftvo). 3lfhei|t m. brcsboslmik , (nach © u tâm. auch
bresbögnik , bogonevéri/.). Htyeu ftifd) adj. bresboshji, bogonevérfk.
Jlfbcm, /«. gem. fäpa, dùfhka, eig. dili, duli : 2lfhem holen, dihati, aud) dihovâti ; @inen 3tfh_emjug fhnn, einmal atl;men , dâhniti, dùhniti; ju 3ltf)em ïommen, odâhniti le, aud> odiiiovati fe; ter 3ltl;em fängt it;m an auèjubleiben, fàpa ober dùfbka mu smanjkùje ober pomanjkùje. 2lfl)ein(oë adj. bres Tape , bres dùfbke, auch bresfàpen, feiten bres-odililjiv. Jlthemlofïgfeit f. bresfép-juil't. JlthenijUg m. dâbnenje, odâîi-nenje. 3lf()tnen v. n. dibati. 2lthmen, 31 tl; einholen n. dibanje.
21 e t h e r , m. jeter (tânflii srâk). 2lcfhertfd) adj. jetérfki.
211 la jj, >n. (3eug) àtlaf; (Sanbïgrfeiti fammtung) àtlaf (geogrâffki). 2lt: (affen adj. àtiafan.
•2f f m 0 f P h ä t e, f. atmofféra.
2111C jt a t \ n. fvedofbtvo , fprizhik , prizbovânje.
211 f i d), m. eig. habàt, auch hebet, Umét u. bgt.
2lefeen, v- «. (jn effen geben) kèrmiti, pizhati , in £t. aud) trùfhati, tru-fhàti ; (bciscn) gem. pesati.
215 et, v. JSlfter.
21 u n>et> ! i. o joj ! prejoj ! o jémene ! o jémnafta !
21 U d), conj. tùdi, tùd , ter, i.
2lubiett)i f. gem. avdiénzija, etwa
3(uf	73
poflüh? (nad; ©ufšm. ofliflianje, pred[)iitje).
2lubitor, m. avditor.
21 ue,/. eig- löka, 16g, gem. auch oplot, ograda, oklok.
31 u e r (; a t; n, >n. eig. divji kokot, divji petelin, gem. auch görfki, rüfni kokot. 3iuerheitne .f. divja koköfli , aud) gorfka, rüfna koköfli.
3luerod)3, m. eig. divji vol, tür, turin, gem. aud) bif, bivol. 31uer= falb n. divje tele. 2luerfut)/. divja krava.
s2luf, prp. na, po; (hinauf) gor (unr. gori): auf beit Öfen legen, na per.Ii djäti; auf baž (šis gehen, na le«l iti; auf bem 55erge häufen, na gori domoväti; auf bem Meere herumfahren, po morji Te vösiti; auf meine, beine, feine :c. 2lrt, po moje, po tvoje, po njegove i. t. d.; auf feine 21rt, po nikako, po nikäkiin; auf ber ©frajje auf unb ab gehen, po zefti fem in tje ober femtertje hoditi; auf bem Canbe wohnen, «a kmetili ober na kmetiji ftanovati; auf @l)re, Per	veri; auf ber
©teile, hzhafi, taki, kmälo, sdajzi, tkoj, per tiprizbi; »on jugetlb auf, smladiga, od mladih nog, odml/i-dih rok, j. S5- er ift »on Sugenb auf ein 'ßeber od mladih r6k tliä , er i|t »on Sugenb auf eiu Jpirt od mladih nog pale u. bgt.
21U f ! auf! i. vftäni! vftäni! dälj! dalj!
31 u f a cf e r n, v.a. (heraus —) isoräti; (nod)mald —) preorati; (toefer —) raso rät i; unr. gorsoräti, pooräti,
3lufarbeiten, v. a. (ben SSorrath »erbrauefeen) dodelati, fadelaii; (mit TO lihe öffnen) oddefeli, rasdelati , rasfpräviti; Uivr. gorsdelati, gorpo-delati u. f. tt»,
2litfäfeen, v- «. gern, raspiisati,pre-pesati, prec\reti.
31ufbacfen, v. a. (bitrd> SSarfen »er= brauchen) fpC'/.hi; (»on neuem baefen) prepezhi, prepek^ti,
31 uf bat; r e n, V.a. na oder polösliit\
3tu;f bauen, %>. a. (mteber bauen) fpit poftäviti, f]>et fpövati; unr. gor-fpövati, gorfzimprati u. bgl.
21 uf bau men,, v. a. (aufmiubeu) na-, viti, nainotati, navijati, i\amotä-
7!)	?í»f
^ati ; (auf bie JMnfi'rfüjje frt'fen) opréti fe, podpreti fe (na s.ídnje noge); (vom ©effúgeí, «1$ £ruff)áj)s neu u. bgl.) naférfhiti fe; uitr. po-vífbati fe, povsdizhi fe.
2tU_fbesaiten, v. a. hraniti, f-hrá-niti, hranováti , unr. flirániti, gor-hrániti, ohraniti: ben $Ut —, lilo-bt'ik na glávi puftiti.
21 ll f£> eigen, v. a. rasgrifti, rasgri-sati, unr. gorvgrifti ú. bgl.
21ufbetjen, v. 21uf afeen.
2lufber|teu, v. «. eig. pózliiti ober pókniti, raspózhiti, aitd) raspózhiti fe, rasrégniti fe; (von öefcbroiireit) predréti fe, unr. gorpózhiti, gor-f-hájati, gorrégniti u. bgl.
2lufbeffett, v.a. poftljati, poftilja-ti, unr. gorpoftljati, gorpoftiljati.
2fufbema^ren, v. a. hrániti, f-hrániti.
2lufbie¡}en, v. a. vihati, vihniti, savihati, podvihati, savihniti, pod-vihniti.
21 u f b i e f e tt, v. a. (jufammen berufen,
. Iruppen ic.) íposváti, fpoklizati, unr. gorfklízati eig. beim 9lamen aufrufen , gorsvlek'ováti u. bgl.; (SBerlobte, von ber £anjet) oklízati ober oklis&ti, oklizävati ober okli-zováti; alle Gräfte aufbieten, vfe mozhi napeti, »' vfo mozhjó, s' vio filó.
2lufbiitben, v. a. (in bie íiítye bin* ben) podvésati, podvesováti; (auf efwaá, jufammeit biitben) navésati, svésati , navesováti , svesováti; (burd) ißinben öffnen) odvésati, ras-vésati; (einem etivaá) nalagati ko-gá, slagáti fe komú.
21ufbíá(;en, v. a. napihniti, napihovati , napihávati, aud) nadúniti, nadunováti, unr. gornapihniti.
21 U f b 1 a f e n , v. a. napihniti, napihovati; (burd) SSlafen öffnen) odpihniti , raspihniti , odpihováti , raspihováti; (Jeuer) vushgáti, pod-shgáti, rasvnéti, rasshiviti; (burd) SMafen au jforbern) satróbiti.
21 u f b 1 ä f f e r n , t>. a. búkve odpréti, v' búkvah poifkáti, unr. búkve gor-vdáriti.
Slufbleiben, v. n. 5. 33. ba« Sen* flcr fotl bis vier U(;r aufbleiben, okno naj bo do fhtirik odpérto; \á) werbe
tftlf 80
bie gan^e SJ?ad)f aufbleiben, zélo nôzh bom budél, zélo nôzh ne bom fpât flièl, unr. zélo nôzh bom goroftil.
2tufblicfen, r>. a. vsréti, pregledati, premesbiti, uitr. gorpomeshâti.
2lufbfuf)en, v. n. raszvitati, ras-zvèfti , raszvetéti , aucb prezvéfti, unr. gorfzvéfti, pozvetéti.
Stufbobren, v. a. odvértati, ras-vcrtati ; fpét vèrtati, prevèrtati.
2lufborgen, u. a. v'pofod vséti, aud) na pofod vséti, fd)l. v" léhen vséti.
2lufbrafen, v. a. prepézhi, pre-pékati.
21ufbraud)en, v. a. eig. vpotréb-vati, vpotrebovâti, sapotrebvâti, sapotrébvati, aud) sahafnovati, po-hafnovâti, gem. unr. sanùzati, ponù-zati.
2tufbraufen, v. n. safhuméti, sali ruméti, sahrupéti; (im 3ocn) ras-ferditi fe, raskâzhiti fe , rastogo-téti fe.
Stuf bremen, v. a. raslômiti, ras-làmati , Ultr. gorvlômiti, gorsbiti; (eine 2f;ür) vlomiti, fkos dvérivtér-gati , fkos dvéri vdréti, unr. gor-vtérgati : (einen SSrief) raspezhâtiti ; — v. n. (aufberfîen, jerplafeen) raspô-zhiti, raspozhiti fe u. bgl.; (voit ôcfdjnnïrett K.) predréti fè , predé-rati fe ; (von jînofpen) raszvitati 5. 'S. bie ituofpen bredjen fd)on auf, pôpike slié raszvitajo; (fid) auf beit ffieg macben) vsdizhi fe, na pôt le podâti, na pôt fe pripravljati, J. 58. morgen früi) muffen roi t- aufbrechen,
sjiitra fe moremo vsdizhi, sjutra moremo oditi ; bie 2lrmee brid)t fo eben auf, vàjfka fe ravno v'odhod pripravlja u. bgl.
2lufèreiten, v. a. fpreftr.éti, fpre-ftirati ober rasproftréti, raspro-ftirati, gattj unr. gorfpreftréti.
21 u f b ren ne n, v. a. (burd) brennen verbrauchen) sashg.iti, foshgati; (ein Seieben) nashgâti , vshgâti , unr. gorsashgàti u. bgl. ; — v. n. (auf» lobern) sagoréti.
Aufbringen, v.a. gem. gorfprâvi-ti ; (sufammen bringen, befommen) fprâviti, dobiti; (einen Sranfen) osdrâviti, svrâzhiti ; (einen empor
81	?(uf
bringen) Iiogf« na n6ge poftaviti; (erjurnen) rasdrashiti, rasferditi, raskazhiti, rasjesiti.
21 u f b r u d?, tn. etrpa raspol<, rasp6z.li, predretje, unr. gorpbk u. bgl.; v. 21 b m a r f d), 21 b j u g.
21 u f b ü r b e n , v. a. butaro ober breine naloshiti , ttnr. nabreinati, eornabafati; (einem eine ©djulb) dolshiti ober kriviti koga.
21 u f b u r (1 e n , v. a. IkertAihiti, fhzhetiti, unr. gorfzhetiti.
21 u f b a m e n, v. a. pokriti, nada-inati.
Slufbammen, v. a. sajesiti, pre-jesiti.
21ufbampfen, v. n■ hlapeti, f-hla-peti, aud> puhati, fpuhati.
21 u f b a g , con), da , de.
2lufbeifen, v. a. (bebeefen) pokriti, sakriti; (baš SBerbecfte, ba$ 3Serbor= gene) odkriti, raskriti, unr. gorod-kriti, rasozbititi; (ben Sifd>) na iriiso napraviti, aud) na miso pokriti , unr. miso nakriti, napre-ftreti u. bgl.; (enfbeefen, offenbaren) rasodeti.
Slufbingen, v. a. v'flüshbo vseti, najeti, unr. nadinjati.
St u f b ö r r e n, v. a. r.afufhiti, unr. pofufhiti, gorpofufhiti.
21ufbref>en, v. a. rasfükati; per-riiliati , unr. gorperlukati.
2( ufb r cf cb e n , v. «. smlAtiti, ras-mlatiti, unr. gorsmlatiti u. bgl.
2lufbringen, v. a. po lili dati, perfiliti, nafiliti, unr. gornatifha-ti, gornarenati u. bgl.; — |ld) v. r. po fili fe komu perdrushiti.
21 U f b r u cf en, v. a. pritiTniti.
Sufbtutfen, v. a. eig. s'tifkom predreti, aud) natifniti, rastifniti, unr. gornatifniti.
Bufbüttflen, v. n. hlapeti, /-hlapeti, aud) puhati ober puhati, fpuhati, unr. nahlApati, napuhati, gor-napuhati u. bgl. 2iufbünjtung f. hlapenje u. f. I».
21 U f e g Cj e n , v. a. (s'brano) isvlazhi-ti; fpet povlAzhiti, prevlAzhiti.
21 u f e i n a n b e r, adv. eden sa drü-gim.
2lufeifen, v. a. led nafekati, pre-
fekati, rasfekati. 2lufentf)alt, m. (bas Söerroeiien an
3fuf	82
einem Or(e) prebivanje, attcf) ftano-vAnje , unr. gordershanje u. b»}l. ; (ber .Ort beS SSerroeilenž, bie ii>ol;= nung) prebivalifhe , flanifhe , atld> prebivinga u. bgl.; (bie 3>>gerung) obotava, odlog, odkladik, odla-riiik u. bgl.
21 u f e r b a u e n, v. a. efroa napobolj-fhati, napoboljfhavati. 2tuferbau[id) adj. eftoa napoboljfhljiv.
21 u f e r 1 e g e n , v. a. veleti, velevati, sapovedati, sapovedvati, eig. naloshiti, nalAgati, unr. gornaloshiti u. bgl. ; (gerid;tlicb) prifoditi.
21 u fe r (le 1) e n, v. n. od fmerti vftA-ti Ober vftaniti, od mertvih vfta-jati, gaitj unr. od fmerti gorvftAti ober od mertvih gorvftaniti (faj dol vftati ni mogozhe) : (SljrifluS ift »on ben Sobten auferjlanben, Kri-ftur je od fmerti vltal. Slufcrjlclmng f. od fmerti vftajenje, od mertvih
vftAnje ober vftajanje, gaitj unr. gorvftaja, gorvftajenje u. bgl.
2( ti f e r i» acb e n , r. «. (nur in ber biblifeben 23ebeufung) od fmerti fe sbuditi, od mertvih fe sbuditi j (im profanen ©iitnc) sbuditi fe, unr.
gorsbuditi fe.
2t uferroerfen, v. a. eig. obuditi, obuditi, gem. attd^ od mertvih obuditi , od Tmerti sbuditi ober od fmerti sbujati; ganj unr. gorsbuditi, gorsbujati. 2luferroecfung f. obud, obuditva (od fmerti, od mertvih).
2tufer}tel>en ,. v. a. srediti, gem. unr. gorfprAviti, gorsrediti. 21ufs ersiei)ung f. sreja , sreditev.
2iufeffe n, v. a. pojefti, fnefti, fne-
dem, au^ povsbiti.
2luffdbmen, v. a. (iperfen) nani-sati, nanisgati, aud) naberati , nabrati ; (bie gaben eine§ ©ernebeS aufs lofen) eig. rasnisati, rasdjati, unr. rasvlezhi, gorrasnisati.
2tuffal;ren, v. n. (»or ©cbrecfcn) kvifhko planiti , fkozhiti; (in 3®r" geraft)en) rasferditi fe, raskazhiti fe, rastogoteti fe; (im gal;reit an efroa« anitoffen) sadeti, sadevati, aud) napeljati, sapeljAti v'kar; (fltb er^eben, jum 93orid?etn fommen) sa-vsdizhi fe , perkAsati fe : Gljrifluž tft in ben i>immel aufgefa^ren, Kri-ftuf je v'nebefa fliel ober je v' n«-
83	2íuf
befa ftópil. Sluffajjrifcft at?j. nágle jóse , naglojésen , aud) togóten.
Auffallen, v. páfti ober pádni-ti na liar; — fíd) v. r. (burefy einen Salt befd)ábtgen) pobiti le.
Stuffangen, v. a. dobiti, vloviti, sgrábiti, vjéti, povjéti, prevjéti, prevjémati u. bgh, uitr. gorprijéti, gorpopáfti, gorprevjéti u. bgt. ; ei= nen 23rief auffangen, litt prévséti, prevjéti; einen ®aíl auffangen, óbli-zn dobiti, sgrábiti.
Jhtffárben, v.a. eig. fpét bojáriti, prebojáriti, gem. fpét pofárbati, prefárbati.
SI u f f a f e n, v. 3 u f f a b m e n.
Stuffaffen, v. a. vloviti, vjéti, sgrábiti, unr. aud) gorprijéti; (be= greifen) eig. rasuméti, rasvuméti, aud) saftópiti.
2( « ff eilen, v. a. fpét piliti, prepí-liti.
Sluffinben, v.a. nájti (dolgo ifká-ti in nájti),
SI u ff if d) e n, v.a. is vóde privlé-/.lii; (au«fifd;en) isribiti, poribiti; (auffangen) dobiti, vloviti u. f. n>.
aufflaiíern, v. n. s' nakvidiko fhvigajózltim plámnom goréti: bie Síamntf fladert auf, plámen nakvi-fliko Chviga, je nakviTliko fhvignil.
5(11 ff tam men, v. n. nakvifliko pla-menéti, aud) gorplamenéti; (ilt eilte flamme aitébred)en) vplamenéti ober vplameníti fe; — v.a. (anftammen, 5U einer Stamme bringen) vplameni-ti, na plamen vusligáti , unr. aud) vplamenéti; (aufmuntern) podsligá-ti, podbuditi, vnéti u. bgt.
SJnfftatfern, V. n. (Iferfoléti, ffer-fráti, fferkáti, fferkljáti, fíérkniti, fl'erléti , fferzháti , ffofotáti (nad) beu verriebenen ©rabeit ber £imi= nufion).
St u f f 1 e dj f e n, v. a. (in bie ßfyt —) podplcl'li,podplétati; (jufaillllicn —) fpléfti, fpletati; (aužeinanber —) ras-pléfti, rasplétali ; ganj unr. gor-pléftl, gornafpléfti 11. bgt.
Stuft lieg en, v. n. eig. sletéti, slé-tati , unr. gorsletéli , gorlétali u. bgt.; (fid) fdmelt offnen) rasletéti, rasodletéti.
Slu ff orbern, v. a. (eiiilaben; aufc roimíemt) povabili, vabiti J primar-
ni u f	84
jati, podbuditi, podbujati; unr. gorfkbzati u. bgl.
Sluffreffeit, v. a. eig. poslireti, posöbati, aud; pojefti, pojedati, fnefti, (Hedem, povsliiti, gattj unr. gorposhreti, gorpojefti , gorposo-bati u. bgl.; (ttmnb beijeit) rasjeda-ti, raspesati, predreti.
Äuffrif4>en, v. a. (anfrifdjen, frifd) matijen) eig. fzherftviti, a ud) rasshi-viti, unr. gorfzherftviti; (aufmum fern) podbuditi, rasbuditi, nafer-zliiti u. bgl., unr. gorpoferzhiti.
Stuf führen, v. a. ((Srbe) parft na-vashati, parfti navösiti; (ein ©es bäube) ftäviti, sidati, poftäviti, sesidati; (fid) befragen) sadershäti fe, sadershavati fe, sadershevati fe, aud) obnaihati fe, ganj unr. gorpeljati fe ; (ein ©d)aufpiel) igrati. 2luffü(>rung f. naväshanje, na-voshenje; sadershanje , sadershä-vanje , obnafhanje.
Sluffülten, v. a. dopolniti, sapol-niti, napolniti, dol i ti, sapolnova-ti , sapolnjävati u. f. l».
Stuff üt fern, v. a. srediti, unr. gorfpizhati u. bgt.
Stufgabe, f. eig. naloga, aud) gor-daja.
Stufgabetn, v. a. (mit ber ©abet faffen) eftva navilizati, gem. s'vili-zami natakniti, unr. gorsvilizati ; (auftreiben, ausfiiibig machen, attfgaf* fern) fpraviti, dobiti, svediti u. bgt.
Slufgattg, m. (baS Slufgel>ett ber •£>imtue($£örper, bed Sage») eig. is-höd, ispad (folnza), l)äufi'g aud) sasnävanje (svesd), sasor ober ras-fvet (dneva) u. bgl.; geni. roirb abei* baS ®orf »Sltifgang« 'in biefer 23e= beufung burd) baš gehörige 3eifmort bejeidjnef, j. 23. nad) Sltifgang beu ©ferne, ber Sonne, ko l'o fc svesde sasnale, po folnzhnem is-hodu, pa is-hodu folnza; nod) vor Slufgang bež 2agžtid)fež, preden ko fe je sazhelo daniti, preden ko Te je fvitalo , pred ras-Ivelom ober pred sasörom dneva, preden ko fe je dan sasöril u. bgt,; (Stufroaub, bie Sofien) eig. saträta , potrata, auet) vtrofhki, satrofhki, potrofhki, ganj unr. gorhöd, goritje; (ber SOtorgcn, C|ien) eig. is-höd, auc^ ispäd: do»
85	Jiuf	|
Sufgang biž 511111 9ticbergang (ber Sonne), od (folnzhniga) is-lioda do sahoda.
aufgattern, v. Aufgabeln.
ä i! f geben, v. a. (ijiitaitf geben) gor-däti, gordäjati ; (baS Seben—) shiv-Ijenje srozhiti, ftnert ftoriti, vmre-ti; (freiwillig fahren (äffen) opuftiti, tjč ober lä djäti, na flrän djäti, tinr. aud) gordati kar, fcrbegati fe zhe-far, 5. iß. er (jat ben IDienft aufgegc--ben , je flüslibo opüftil, tje ajäl, unr. gordäl; (einem etwa», jti fjnitt auftragen) eig. (kar ftoriti) nalöshi-ti, (kar opraviti) veleti, atld) naro-zhiti, porozhiti u. bgf., gem. unr. aud) gordati: er l;at mir brei 25ogeu 511 fdjreiben aufgegeben, tri lifte mi je fpifati velel, naröihil u. bgl.; (baju geben) pridati, pridjäti, nadä-ti, nadjati, unr. gorperdäti.
3ufgeb(afen, adj. etwa napihnjen, ofliäben, prevseten. Slufgeblafentjeif f. etwa ofhäbnoft, prevsetnoft, na-pihnjenoft.
Aufgebot, «. (bie anfunbigung ei» ner ^eiratf) »en ber Sanjel) okliz, unr. aud) oklizanje.
8111 f g e t> e it, v. -u. (a!6 bie Sonne ic.) is-hajati, unr. aud) gori ti: bie <2onne gel;f fo eben auf, fonze is-häja, bie ©oitnc ifi fd)on aufgegangen, folnze je slie is sa-gore, vifoko, je she is-hödilo, gem. je she gor u. bgl.; (»oni Sage) sasnävati le, iVitati fe, daniti fr, sasorjati fe, sasnati fe, prifvitati fe, sasoriti fe u. bgl.; (»on ber 21)iir, fid) öffnen) odperati fe ober odpirati fc, odpreti fe: (im 9iaud), im 3euw —) fkaditi fe, sgoreti, pogoreti; (fid)
auftrennen) raspärati fe; (aH eine ©d)leife jc.) rasvesati fe, odvesati fe ; (»on Snofpen) rasklävati fe, ras-zvilati, ras/.vefti, raszveteti ; (aiS (SiS, Sdjnee :c.) täjati fe, rastäjati, rastajiti fe, itt ©t. taliti fe , rastä-liti fe; e« gel;t auf (in ber Kcdjen* iunfi) ilizh ne oftäne ; jefet gel)t mir ein Cid)t auf, jefet ge(>en mir bie 21it» gen auf, sdäj pregledam; aufgeben laffen, saträtiti, poträtiti, sapräviti.
Slufgelb, n. nadävik, nadaja, unr. gordaja , gornadavik.
Jtnfgeroeift, adj. vefel, shiv, shi-vezhon. 2Cufgcroecffijeit f. shivoft.
2( u f	8ö
2fufgiefScn, v. a. nalili, nalijati ober nalivati, aud) politi, polijati, lllir. gornaliti.
a«f g i d f t e n , v. a. fpet pogladiti, pregladiti, preglajati.
Stufgraben, v. a. (burd) @raben er(>öf>en) nakopati, nakapati; (aus= graben) ¡skopati, ishapati; (locfer) irekopäti, prekapati; (öffnen) od-lopati, raskopäti, odkapati, raska-pati.
aufgreifen, v. auffaffen.
aufaürteii, v. a. (in bie fiölje) podpäfati, podvesati, podpafhovä-ti, podvesovati; (mit einem ©urf befefiigen) pripafati, privesati, pripeti , pripnem (ben ©urt öjfnen) raspafati , rasvesati ; (baš <J)ferb) raspafhiti. 2(itfgüriuitg /. podpafa-nje, podvesanje ; pripafanje u. f. TO.
','lllfguji, m. oparik.
»U u f l) a b e 1t, v. n. na febi, na glavi imeti aud) gorimeti ; (ben OTutib, ojfen baben) sijali, aud) reshati fe.
21 u f I) a cf e n , v. a. gem. gorlekati, gorsefekati, gornaiekati; (ent^Rtet —) rasfekati; (ganjlid) flein inad)cn) sefčkati, sefekljati.
2lu f (jafeln, auf(;aEe(n v. a. raskop-zhati , odkopzhati, rasknepati, od-knepati, odpeti, odpnem u. f. TO.
21uft)alten, v. a. (!;cmmen, tjinbertt) sadershäti , sadershavati , sader-sliovati , vftaviti, vftavljati, vfta-noviti, vftanovljati , muditi, unr. gordershäti: l;a(tet mid) nidif länger auf, nikär me dälj ne mudite, ne vftavljajte; ( jemanben bei fid)) koga pri febi imeti, koga pri febi sdershävati; (offen Ijalten) ne sa-preti, ne sapčrati ; — fid) v. f. saoftati, saoftäjati: beim ©ruber fyabe icf) mid) fo (ange aufgel)a(fen, per brati fim tako dolgo saofläl; (an einem Orte, fteb befinben) biti,
perbivati, ftanoväti, sdershävati fe, gem. unr. aittb gordershäti fe; i>eter 1>at fid) brei Satire in TOožfait aufgehalten, Peter je tri leta v' Mofkvi hil, je tri leta v' Mofkvi ftanoval , prebival , fe sdershäval ; fid; über Jemanben ober über etwas
----, vsdizhi fe sa kar, ftopiti
sa kar, gem. unr. au($ gordershäti fe sa kar.
87	Httf
21 u f i; it it ¡j e ti, V. a. (¡11 bießofc f>itt= geti) obeliti, obefliati; (einem etwas, aufbinben) navesati komu kar, nalagati koga.
31 ti f Ij a f d)eit, v. a. sgrabiti, dobiti.
31 U fl) a f p ( l n , v. a. motati ober motati , namotAti (na motovilo), and) viti, navijati eig. aufioinben, ga 11} Ulir. gornamotati, gorsmotati.
31 n f i) a u en, v. 31 u f!>acf en.
31 u f t)ä 11 f e i n , v. a. nakup/.tinti , aild) nakopizhiti u. bgl.
21 u ji) e be n, *■>. «. eig. vsdizlii, vs-dviguiti, vsdigati, vsdigavati, vsdi-govAti, and; gorvsdi/.iii u. f. t».; Getuaitbeit af-3 einen £anbjlreid;er) geni. gorprejeti; («er»al;ren) braniti, hranovAti; (2lnorbnungen, 65e= fefee :c.) gem. gorvsdi/.hi, dolfprA-viti, beffer oditaviti, savrezhi, od-vrezhi, odpraviti; bie Safe! aufl;e« ben, is sa mise vftati, od mise vftaniti.
2t n f £> e f t en, v. a. (fejl Ijcffen) pri-knepati , prikopzhati, privesati, ribiti, priterditi, uitr. aild; pri-akljati; (öffnen, aufl;efleln) raskop-zhati, rasknepati, rasvesati; (eiilCltl etwas!) navesati komu kar, 'nalagati koga.
21 n f l>e i fer it, v. a. (bett -öinimei) rasvedreli, rasjalniti; (jetnanbctt) rasvefeliti ober rasveleliti, aud; ras-jafniti: — fid; v. r. (vom Sintiamenf) rasvedreli fe, rasjafniti le, sjafniti fe: (fid; heiter, jufeteben mad;en) rasveleliti le, rasjafniti fe.
SI ll f () e i J e n, v. a. sakuriti, sanetiti, ogenj napraviti, u ur. rasnetiti, gor-s netiti,
»Ufbelfen, v. a. podpoinagati, gor-pomägati.
SI n f l;ell e n, v. a. rasfvetliti, rasjafniti, rasvedreli.
2t u f 1) e n Ein, v. a. obeliti, obefliati, tlnr. goroböfiti, gorobefhati.
3111 f I) e u e 11, v. a. (sveri) gorsegnati, gorsgoniti, gorfpoditi, raspoditi; Oemanben gegen einen) podUujftiti, nahüjftiti, podhüfkati u. bgl.; (awf= bringen, erjunten) rasdrAsiiiti, ras-jesiti, raskazhiti ll. bgf.
3lufl)ord;en, v. n. pofliifliati, po-fluhniti.
$ u f 1; ö t e n, v.n. (aufi;wc^eu) poflü-
?fuf	88
fliati, pofluhniti; (nacbliffen, einbal* feit) in ©f. henjati, henjAvati, he-njevati, in aud; jenjati , jenja-vati, jenjevAti linb nehati; ferner in ©f. prehenjati, prehenjAvati, itt £5?. prejenjat i , prejenjevAti, prenehati (b. i. pertobifd) aufhören, jtt gewiffen Seifen nacbjuiaifen pflegen): bie v}>efl bat fd)on aufgehört, küga ober rid;figer pomor je she lienjal; fo lange bie (Srbe flehen wirb, foll nid)f aufboren (b. t. nnterbrod;en wer» ben) webet- ©aaf nod; Shilling , we= ber Sag nod)9lad)f, dokler bo sein-Ija, ne bo prejenjala ne fetev, ne poletje, ne no/.h, ne dan; bie jiälfe hört fd)on allmälig auf, sima vslie prehenjava, vshe jenjüje.
31 u f 1) ü p f e n , v.n. kvifhko fkozhiti, odfkozhiti, gorfko/.hiti, kvifhko po-fkAkati, odfkakati, gorsefkAkati.
31 u f j a g e n, v. 21 u f t) e b e n.
3luffait f, m. 3luffaufung f. eig. ras-pokiipljenje, poküpljenje, pokupo-vanje , aud) kup, pokup , mir. gor-fkup, gorfkiiplenje. 2luffaufm v. a. eig. raspokupili, pokupiti, pokupo-vati, aud) fpokupiti , fpokupovati, unr. gorfküpiti u. bgl. 2luffaufer m. poluipiz, prekiipiz, küpiz, auc^ raspokupiz.
3lu f C eim e tt, v. n. eig. fzimati, aud) berft pogAnjati.
31 u f 6 i t f e n, v. 21niif ten.
21 u f i 1 a f t e r n, v. a. V feshenje si O siliti.	,
2iuff[äreit, v. a. isbiftriti, rasbi-ftriti, rasfvetiti, raskritj; — fid) v. r. (»oni TiSeffer) rasvedreli fe , rasjafniti fe ; fid) aufffären, bctlflid) werben, na fvetlo priti, na dan priti.
31 u f f 1 a u b e n, v. a. poberati ober pobirati, pobrati, lltir. gorpobtira-ti, gorpobrAti.
3iufileben, auf!leiben , aufEleiflerti v. a. naljepiti, v. Vin i i et ben.
21 ti f f 1 o pf e n, f. a. ftreti, rasklAti, rastolzhi.
2luffnacfen, v raslefkniti, ras-grilli. ,
21 u f C n ö p f c n, v. a. (Snöpfe) gem. rasknepati, rasknofljAti; (Enoten) rasvoslati, rasvesati, Uttr. gorodvos-
t lati, rasrethiti u. bgl.
89	?fttf
31 u f t n il p f e n , v. a. (l;enFen) obefiti, obelhati; (öffnen) rasvosljäti , od-vosljäti.
3lufEod;en, v. a. ttnb v. n. (»ott neuem fodjen) fpet [kuhati, prekuhati; (fodjenb in bic Jööl;c fteigeu) kipeti, fkipeti, vreti, savreti.
3luf£ommen, v. n. gem. unr. gor-priti; (»on 'Pfianjcn) rafti, aud; vdati le; (»on JŽranfen) eig. f-höditi, «ud; osdraveti: biefer ©ienfch wirb »on einer folgen ÄranE(;eit nidjt auffoms men, letä zhlövek is täkfbne bo lesni ne bö f-hödil; ju SSermogen Jommen) (pomagati l'i, fpomozhi fi, ipomörem- ii: obwof)l atle fagten, bafj er nid;t auffommen werbe, ift_ er bod;..., del'iravno fo vfi pravili, de fi ne bo fpomogel, je vender...; gebet 3ld;/, bap e« nicht auffommt, pišite, de fe ne svč; lafjt ben #aj; in eurem Merjen nicht auffommen, fovräfhtvu ne dajte proltöra v'fvö-jim ferzu.
31 u f f r a m p e n, v. a. saferliti, sa-vihniti, safükati.
31uf fragen, v. a. s' präfkanjom ober P zliohänjom predreti, preprafka-ti, prezhohäti; — ftd) v. r. fzlio-häti fe ober fprärkati fe (do ker-vaviga), prezhohäti fi ober pre-prä Tkati fi (kosho).
3luf f räufeln, v. a. fködrati, ffer-käti, auch saferkäti, unr. gorsrü-diti , gorsaferkäti (lafe).
31 uftü nbigen, v. a. eig. odpovedati , odosnäniti, gem. unr. gorpo-vedati, gorodosnäniti. 2UlffünM: gung f. odpovedanje, odpoved, odosnänenje.
31 uff litten, v. 3luf Eilten.
31 U f t a b e n , v. a. eig. nalagati, na-loshiti, gem. unr. aud; gorbäfati, nabäfati, gornabäfati, gorpobäfati U. f. W. 3luf(aber m. nalägaviz, nalagäzh, gem. unr, aud; bäl'aviz, gorbalazh U. bgt.
31 u f i ag e, jf. eig. naloga, nalöshba, naklada, unr. gornaloshba, gorna-kläda; (bie (Steuer) däzija, däzha, fhtibra; (eine neue 3fuflage) noviza.
31 uf (äffen, v. a. (5. 93. b'ie Sh««"—) dver ne sapreti, dveri odperte pu-ftiii; (abtreten, überlaffen) puftiti, popuftiti.
2t u f	90
31 U flattern, v. a. preshiti na kogä, sapresliiti ober podpreshiti koga, na preshi ftäti. ¿luflauerung f. pre-shenje ober preslienje, auch presta.
31 Uf lauf, m. (beS 2ÖafferS) kipenje, unr. gortek, gortok u. bg(.; (3tuf« ftanb, 3lufruhr) besha, prai'ka, piint. 31uf(aitfen v. n. (»on Sämereien, aufs Eeimen) fzimati, zimati; (»on Slüffen) liaräfti , naräfhati, natekati; (»on iBohnen k. auffd;wellen) namözhiti fe, naräfti; (»on Stifjen :r., gefchwol= len werben) otekati, otezhi.
31 uf leben, v. n. }. SB. er lebt triebet auf, fpet shivi ober fpčt sazhenja shiveti; er ifl wieber aufgelebt, na novo je shiv ober na novo je shiveti pozhel.
3luflecfen, v. a. polisati, polisä-vati, polisoväti , aud) gorlisati, gorpolisati.
3luf legen, v. a. nalöshiti, nalagali komu kar, auch polöshiti, djäti na kar; (einem etwas, auftragen) nebjt nalöshiti, nalagati aud; narozhiti, porozhiti, veleti; — ftch v. r. (wi= ber einen —, ftch auflehnen) vsdizhi fe ober vsdigati fe soper kogä, vftäviti fe ober vftävljati fe, auch vpreti fe ober vpirati fe , soperftä-viti fe ober soperpoftäviti fe komu.
3luflehnen, v. a. naflöniti, pofio-niti, naflänjati, poflänjati; — fid) v. r. naflöniti fe u. f. w.; (fid; wibers fefeen) vsdizhi fe söper kogA; »er* gleiche 31 uf legen.
Aufleimen, v. a. prikeljiti, nake-Ijiti, unr. prilimati, nalimati.
?(uflefen, v. a. poberati ober pobirati , pobräti.
Siufiiegen, v. h. leshäti na zhem; — ftch V. r. (wuitb liegen) naleshäti fe (do kervaviga), preleshäti 11 (kösho).
2lufIocfern, v. a. «rahljati, aud> sräfhiti.
S(ufiebern, n. kvifhko fhvigati, nakvifhko fhvigniti.
Sluflöfen, v. a. (aufbinben) rasve-sati, odvesati; (einen 3meifel) od-vseti, rasrefhiti; (fiii^ig madjen) rasmözhiti, rastopiti, rasmäkati, rastäpljati ; (ein 9täthfe( JC-) vgoni. ti. Auflösbar, auflöSlid» adj. ras-vesljiv, odvesljiv; rasrefhljiv, x-as*
91	tfuf
refliiven; rasmozliljiv, rasmozbi-ven. iiuftö«b«rfeif> SfufWSfic&feif f. rasvesljivolt tt. f. tr. 21uf(ofung f. rasvesanje, odvesänje tt. f. i». $tu f I p t p t n, v. a. (Ipf(»enb befeftigeri) privariti, navariti, mir. gorprivariti , gornavariti; (bctö üotl; aufs fdjrtteljert) rasvariti, odvariti, pre-vAriti.
Sf u f m ad)en, v. a. eig. oddelati, oddelävati, oddelovati; (bie S i; lir) odperati pber odpirati , odpreti; (aufbinben) rasvesati, odvesati; (et* ttcn ißricf) raspezbatiti, gem. «ud; gorvtergati; (eine 9hlß) ftreti, ras-klati, rasgrifti; (einen itnpfen) ras-voslati, odvoslati; (aušeinanber f(;un) rasdjati, rasdevati; — ftd) v. r. j. SB. ftd) aus beut 23et(e madjeit, vrtati, is pofteljc Te fpraviti; jich ju einer 0ieife aufmachen , na pot te perpravjti, na pot fc podati. , 2lufmaf)len, v. a. (Oietreibe, ganj:
lid) mahlen) smleti, aud) fomleti. ?{iifnialeu, v. a. (©emälbe) nama-
lati, majati. Stuf mauern, v. a. sidati, sesidati,
tinr. aud; gorsidati. Sf u f m e t f en, v. «. (annterfen, auf» jeid)neit) sasnamlati, sasnamjati, sa-pifati ; (genau ju(;pren) pasiti, in£t. aud) vanzbati, itnr. gormčrkati, gor-vanzbati. SlufmetEfam arij. pašen, pasljiv , in St. aud) vanzliljiv , po-vanzhljiv, fd)f. merliljiv, gorvan-ehljiv. 21ufmerifamfeit /. pasnoft, pasljivoft u. f. n). 21 u f m u n t e r n, v. a. (einen (Sdda* fenben) sbuditi, aud) sbüjati; (auf« Reitern) rasvcreliti, ovefeliti u. bgl.; (anfeuern) podbuditi, podbüjati, primArjati, aud) nafčrzbiti, pofer-zbiti, vjunazhiti. 2lufitageln, v. a. pribiti, pribijati, (nad) ©utžm.) in St. aud) prislireb-1J A ti, gornaslirebljati. Rufnähen, v. a. prilhiti ober pri-
rhivati na kar, aud) gorperfliiti. 21ufiiuhntc,./. eig. vsetje, navsetje, prijetje , gem. gorvsetje , gorjeina-nje u. bgl. Aufnehmen v. a. (von bcr Grbe, aufheben) všdizhi, vsdvi-gniti,_ vsdigati; (eilte (Segcttb) ras-im riti, aud) gorvseti; (einen in buS £auS) koga v' fvöj doni fprcjeti,
2f u f	92
koga h'febi v'biriio vseti; (empfan« gen) fprejeti, ¿'prejemati; (eš mit einem aufnehmen) meriti Te s'kom, lotiti fc kogar; (©eib) v' pofod vseti, fd)(. v'leben vseti; (junel)' men, ipad)fen) prijemati, prijeinava-ti, prijemovati, fd)I. gorjemati; (von trächtigen ¿iül)en) vijnnjati, perzlie-njati.
Slufnieten, u.a. pribiti, pribijati.
21ufnpfl;igen, v. a. prinuditi komu kar, pri HI i ti, aud; permorati koga s' zhim nber komu kar, ver* gleidje 21 u f b r i n g e it.
21 uf opfern, v. a. (einen pber ef= ivuS —, tibi;, mit ®d;aben, UngliicP hingeben) j. iö- bie guten (5:(teru (>a= ben für ihren Sohn SiüeS aufgeopfert, dobri ftarfhi To sa Tvdjga finova vfe srozbili pber fo vle šapravili, fo vfe satratili; fein Sßater l;at f|d) für baS SSaterlanb aufgeppfert, njegov ozbe fe je sa domovino sro-zliil, je sa vlaft vmerl; itn Kriege bat fd)pn ®and)er feine i)änbe ober Süße aufgeopfert, v'böji she je mar--fikter roke Ali nöge sgübil ober ob roke ali noge prifhel, aud) rok ali nog le snebil; um baS 5ßerfpre= chen su halfen, (jat er fein J&auS auf= geopfert, de bi naj obet ober obljii-|j»o fpolnil , je fvoj döm pod nizb Ober pod sgubö prodal u. bgl.; (et* nem ju feinem 2Sejten hingeben, t»ib= men) aldovAti, gem. o ¡Vat i, aud) gorofrati u. f. m. 21ufopferung f. aldovanje, gem. ofranje, aud; goro-franje,
2tt«fpacfen, v. a. nalosliiti, nalagati , auch natovöriti , natovörjati, fd)l. bafati, nabafatij (eingepaefte ©ad)e öftnett) rasvesati, rastovdriti, rasdjAti it. bgl.
2( uf p uppen, v. a. perljepiti, per-kcljiti, in Ät. «ud; perzazati, per-shlililati, tlitr. gorpersblihtati u. f. iv.; vergleiche '»'l n E1 e i b e n.
21 ti f p a f f e n, v. «. namerjati, na-fkuflti, nafkulliävati.
2t u f p a f f e n, v. n. (aufmerfett) pA-siti, van/.hiiti; (auflauern) presbiti na kar, na preslii flati. 21ufpa|fer m. presbiviz. 2(ufpa|fung /. pre-sbenje ober presbenje.
2( u f p fc i f en, v. n. saslivishgati,
93	3«f
sashvisdati, mir. poshvishgati, gor-poshvisligati.
n f p f I ii gen, v. 31 u f a cf e t tt.
3luf pichen, v. a. pril'moliti.
Slufpicfen, v. a. prekljuvati , ras-liljuvati, aud; raspikatj, prepikati.
2lufpla(sen, v. n. raspözhiti, ras-pokniti, aud; raspözhiti fe.
2lttfpreffen, v. a. rasshmeti, ras-prefhati; preshmeti, preprefhati.
Elufpufe, >/1■ eig. lifhip. 2lufpnfeen v. a. eig. slifhpati, olifbpati, na-lifhpati, aud; slepfiiati, osalfliati, liakinzhiti, fzhediti u. bgt., unr. gornazhčditi U. f. n).
2t u f q u e 11 e n, v. «. (herauf quellen) vervräti, vreti, kipeti, unr. gor-vreti u. f. t».; (burch fliijjtge Körper auSgebehnf werben) namözhiti fe, na-räfti.
Aufraffen, v. a. pograbiti; — fid) v. r. savsdizhi fe.
2tufraud;en, v. a. (burdj Stauchen »erbrausen) fkaditi, auch fküriti, fosligati; (als ein Diaud; aufzeigen) nakvifliko fe valiti.
21 u f r ä u m e n, y. a. eig. pofpräviti, unr. gorftrebiti, gorpopräviti.
21 u f r e ch i, adj. ra ven , isravnän , ftegnjen, unr. gorftegnjen, gorsrav-nän.
Slufrecfen, v. a. nakvifliko moliti ober nakvifliko dcrshati, kviflilio pomoliti ober kvifhko podershati, aud; gorpomoliti, gorpodersbäti.
21 u f r e b e n, v. a. (einem etwas) per-govöriti ober perfiliti kogä s'zhem, unr. gorsmarnovati, gornagovoriti.
21 ufregen, v. a. (rege machen, als
•Kohlen K.) rasrahljäti, rasräfhiti; (anregen, aufreijen) rasdrasliiti, na-drashiti.
21 ufr ei ben, v. a. (burch Reiben off» nen) preribati, gem. auch gorsribati; (3l(les reiben, als 93rot :e.) sribati, poribati; (vertilgen) eig. potrebiti, istrebiti, auch pokonzbäti, kon-zhati.
2lufreil;en, v. 2luffäbmen.
21 ufreigen, v. a. (fchnell ober mit Cieroalt öffnen) j. 95. bie —, dvcri rasodpreti, auch rasvtergati ober raspähniti, fkös dvcri pahniti ober trefniti u. bgl.; bie ffiuttbe —, räno ras o dreti, rasvräsitij ben 9tocf
31 Uf
—, fúknjo rasvtérgati, raszhéfniti u. bgt., unr. gorftréti, gorftérgati, gorsdréti u. bgt.; — v. n. (burd; einen 9iig geöffnet werben) rasodpreti fe; (von SButtben ¡c.) predréti fe, predirati fe u. f. 1».
2lufreifen, v. a. prejésditi (kónja do kerváviga).
21 u f r e i j e n, v. 31 u f r e g e n.
21 ufrennen, v. a. rasriniti, ras-bíti, raslómiti (beslié , dirjájc), unr. gorsriniti.
21 u f r i qj f e n , v. a. eig. sravnáti, rávniga ftoríti, na nóge poftáviti , po konzu poftáviti, na koniz djáti, aud; gorpoftáviti; (errid;fen) naftá-viti, narediti, napraviti; (tröfien) toláshiti, potoláshiti, aud; trófhtati, potrófhtati; — fid; v. r. vftáti, vftániti , vítájati , aud) sravnáti fe, ravnáti fe , fd)f. gorvftáti, gorsrav-náti fe. áufrichttg adj. eig. rávno-ferzhen , gern, auch ferzoopérten, ferzoopért, goloférzhcn, perférzhen, ferzovéften, refnizhljiv, nelashnjjv, nesaviten , pravéden u. bal. m. 3luf= rid;tigfeit f. eig. rávnoferzhnoft, etrea auch zhiftoferzhnoft, gem. ferzoo-pértnoft , forzoopértoft u. f. n>. Etufrichtung f. sravnánje; naftáv-ljenje u. f. ip.
21 u f r i e g e t n, t>. n. sapáhe odpotíf-niti, odbiti, gem. uitr. odrigláti , gorodtákniti.
3lufrijj, m. zhertésh, narif.
3lufrifcen, -U. a. opráfniti, raspráf-niti, odréti, auch rasvrésati, pre-résati.
3lufrollen, v. a. (jufammen rollen) naviti, namótati , svíti, smótati, unr. gornaviti; (auSeinanber rotten) rasvíti, rasmótati, unr. gorrasviti.
3lufrtíifen, v. a. napréj pomékniti ober pomakniti; (einem efmaS, »or= rúcfen) in <St. oponáfhati ober opo-nófiti, in KK. aud; ozhitati komú kar, fd)[. naprejmetáti, predliizhati.
2lufruf, m. 2lufrufung f. eig. sóv, posóv, aud) kHz, fkliz, gern unr. gor-Ikliz, gorkli/.anje. Slufrufen v. a. klizati, fklizati , sváti, posváti , auch gorklizati, gorsváti u. bgt.; (bie tarnen herabtefcn) preklizávati, preklizováti, preklicati; — v. n. (auffchreien) sakrizhati, savpiti,
5)5	auf
in ©f. auch sadreti fe ober sdre-ti fc.
31U f r u i> r, rn. gem. pünt, puntarija,
iiüntarftvo: j h einem 3iufntl)t ju= ammenfrtfen, fpüntati fe, fpunta-rovati fe , fpuntäriti fe.
Slufrühren, v. a. smefhati, ras-mefiiati, podmefhati , utir. gorsine-fhati; (ermähnen) v'fpomin fpräviti, opomeniti, opominjati.
51 u f r ü h r e r, m. püntar. Stufriihrifcb adj. püntarfk, aud; pünten : aufriii); rtfdj fcptt, puntäriti fe, puntarovati fe, puntati Le.
31 u f f a g e n, v. n. (hcrfagen) gem. gor-povedati, übr. v. St u f E ti n b t g e n.
Stuffägen, v. a. presliägati, auch rasshägati.
SI u f f a m m e t n, v, a. poberati ober pobirati, pobrati. Sluffammelung/• pobiranje.
21 n f f a i feilt, v. a. ofedlati, auch nafedlati , linr. gornafedläti.
2lllffa(j, m. napoftavik, napoftä-va, aitd; gorpoftavik, gorpofta-va; (fchrifflicber —) fpifik. 3luffäfeig ( nid)t auffäffig) nasöben. Stuf» fäfeigEetf ß nasöbnoft.
21 u f f d; a b e n, v. a. pregledati, pre-ftergati; naftergati.
Stuf f d;ärf cit, v. stufrtfcen.
21 u f f ch a u e it, v. n. eig. pregledati, aud) pogledati, in £r. vsreti, unr. gorpogledati.
2luffcheuchen, v. a. (sveri, ptize) rasfpläfhiti, raspopläfhiti.
St u f f d) e u e r n, v. a. prezhiniti, prezhinjati, unr. naparinati, gor-fparmati.
21 u f f d) i ch f e n, v. a. vfklädati ober slägati, vfkläfti ober slöshiti edno na drügo.
2t u f f dh i e b e n, v. a. (burd; Schieben Offnen) odpotifniti, odmakniti; (»er« jögern) odnafhati, odläriiati , odlagati , odklädati, odloshiti, odkläfti.
21 u ff chie gen, v. n. (»on ganjen) srafti; — v. a. prevftreliti, ras-vftreliti.
Slitffdjlag, m. (am (Srmet) ofiez, ofiezh, sallez, saflezh, fd)l. gor-vkl&d, avfliloj;; (bei ilufeS) savi-liäj, aud; saferlenje; (ber 3oÖ) har-miza; (beä Spreifcö) poftavlenje, fehl, gorvdär (/.ene). 2luffchlagen
auf	%•
v. a. rast61zlii, prctölzlii, raskla-ti, rasbiti, prelomiti, prebiti, ltltr. gorvdariti; (ein Äleib) ofle-zlii, saflezhi; (9hijjc) ftreti, ras-grifti, rasklati: fd;la_ge mir biefe 9?ujj auf, letä oreh mi Et ari, (mit bell 3äh"cn) rasgrisi , rasleflini, raskolji; er fd>lägt SKiifte auf, orehe tolzhe; (eilt 3elt) poftäviti, ftäviti, aud; raspeti, raspnem , razpenjati; (ein 95ud) —) knigo , bükve odpreti ; (etioaš in einem 25ud;e —) v'bü-kvali poifkäti.
3luff(hfief eit, v. a. eig. odkleniti, odklepati, a II d; odpreti, odperati ober odpirati unr. gorodkleniti ; (erEiären, beutlid; machen) isjäfniti, raskasati; — fid; v. r. (»on ©Iii« fhen) raszvefti, raszveteti, raszvi-tati.
21 U f f ch It fce n , v. a. raspärati, ras-resati, auch räsdjati, raszepiti, rasfekati.
2( tt f f d> I U g, m. o dkl ep, odklenjba; raskas.
2t U f f d) m e t j e n , v.a. rastopiti, ras-täpljati, raspuftiti, raspüfhati, ras-
iiläviti; — v. n. rastopiti fe, rastäp-jati fe, raspuftiti fe, raspläviti fe.
2t U f f«h m i eb e n ; v. a. prikovati, nakovati, auch privariti, navariti.
2tuffd>mieren, v. a. namasati, mäsati; (burd; ©dinieren uerbrau= chen) smäsati, samäsati.
2tuffchmüiien, v. 2t u f p u 6 e n.
2t uf fehlt alten, v. a. (bie ©dmaife öffnen) raskopzhati, odkopzliäti, odvesati, unr. rasflinölati, odflino-lati; (auf cfroaš) prikopzhäti, na-kopzhati, fd;I. prifhnolati.
31 u f f d) n a p p e it, v. a. hlopniti, sa-hlopniti; — v. a. (ein ©ort K.) pohlopniti, yergteiche Stuf fanden.
31 u f f d; n e i b e n, v. a. (mit einem ©d;nitfe bemerEen) saresati; (25rot te., unt eS auf einen Seiler 511 legen) naresati, uitr. gornaresati, gorsre-sati: fchneibe šrot auf, krüha nare-shi ober naresi; (burch einen ©d;nitt öffnen) preresati, rasresati, unr. gorvresati; (ba3 ©chneibet» »ollen' ben) sresati; (prahlen) bahati, fhti-mati fe. '3luffchneiber m. naresov.'i-viz, and; naresäzb, fehl, gornaresär ; (prahlet) baliäzh, aud; flitimoritnik.
97	Äuf
2Iuffd>neiberet f. baharlja. 2luff3>niff rn. saresanje , sares.
2luffd>nureit, v. a. odvesatl, ras-vesati, fd)l. rasfhnoratij privesati, fd)l. prifhnorati.
21 u f fd) ö p f e H , v. a. s'shlizo pograbiti.
2lilffd)offen, v. n. srafti. 21uf= fd)öjjting m. sraflik, fzimik.
2lu ffd)rauben, v. 21bfd)rauben uni> '21 n f d; r a u b e n.
3t« ffc^rciten, v. a. poftrAfliiti, raspoftrafhiti.
2luffd)reien, v. n. sakrizhAti, in Kič. aud) savpiti, In ©f. sadreti fe , sdreti fe; •— v. a. raskrizhAti, s' krikom sbuditi.
21 u f f d; c e i b e n, v. a. sapifati, po» pifati , sapifovati, popifovati, unr. gorsapifati u. f. tt).
2luffd)rift, f. nadpif, nadpifik, unr. napif, napifik.
21U f f d) u b , m. odlog, odlAfhik , od-kladik, aud) odnafiianje.
21 u f f d) ii r e n, v. ©d) it r e n.
auffcbtirjen, ftcb v r. podpafati fe, podpafovati fe, ttnr. gornapafati fe, gorsagerniti fe.
21 u f f d; tt 11 e 1 n, v. a. ftrefti, ftrofiti, aud) rasrafhiti, ttnr. gorpotrefti.
21 u f f d) li f t e n, v. a. cig. nafipati ober nafipati, nafüti, unr. gorna-fipati, gornafüti. 2luffcfyüttung ß nafipanje.
21 u f f d; n> d n i e n , v. a, rep pod-vesati.
21»u f f d) tt> d r $ e n, v. a. prezherniti.
21 u f f d; ro a (5 e n, v. '21 u f t e b c n.
Sluffdjrocijien, v. a. privariti, navariti.
21 u f f d) w e 11 e n, v. a. rasdüti, ras-düvati, napihniti; — v. n. (»om Sßaffer, $u fieben anfangen) kipeti; (vom Seige) kipniti, nakipniti; (»om S3rot) nalierkniti; (»on bcn Steilen beš CeibeS) eig. otezhi, otekati, aud) nadüniti fe, napübati fe ; (ftd) mehren, anroadjfen) narafhati, na-rafti.
21 u f f d) t» e m m c n, v. a. priplaviti, do kraja fplaviti.
21 tt f f d) ro i n g e n, fid) v. r. nakvifhko fe vsdizhi, kvifhko fe vsdigati, ttnr. gorpovsdizhi fe.
2Utffel;en, v. n, (aufblicfen) vsreti,
2tuf	98
pregledati j (auf etroaS fe(ien) gledati, glediti, in Šr. aud) sreti nakar. 2iuffef;en n. riava : er mad)t 2luffel>en, riovi. ;ftiffei;er m. eig. p res h i vi z etroa aud) nadgledaviz , pasljiviz , unr. gorgledaviz, gorvanzhar u. bgf. 2luffefjen, v. a. eig. po konzu po-ftaviti , aud) gorpoftaviti, gorpo-ftavljati; (ben .(?uf jc.) gordjati, gorpoftaviti, na glavo djati; (annapen) prifhiti; (fd)riftlid)) fpifati, napiiati; - ftd) t,, r. (aufd ^Pferb) konja sa-fefti, na konja fe fefti; (gegen eu nen) vpreti fe, vftaviti fe komu, »et-gleicbe 21 u f I e 1; n e n. 21 u f f e p n, V. n. ftati; (in ber 9?a4f) budeti, geni. gorbiti: teb mar *ie ganje S»iad)t auf, zelo nozli fim budel, Zelo nozh fim gor bil, nefira fpat fhel; (fid) befinben) pozbutiti fe, imeti fe : geftern roar er rcof)! auf , vzhera Te je dobro pozhiitil, vzbera je dobre volje bil, 2luffid)f,/. eig. riierb, presha, unr. gorgled, olkerbnoft: ber 23ruber at bie 21uffid)t uber feinen ©ol)n, ratu je njegov fin na fkerbi. 2luffieben, v. a. prekuhati, pre-variti; — v.«, savreti, kipeti, unr. gorsvreti, 2luffingen, v. n. peti, sapeti, po-pevati, sapevati, unr. gorpeti, gor-sapeti, predpeti, predpevati: 21U f f i $ e n, v. n. (befefiiget fepn) vdati fe, vlezhi fe; (aufredjt fifeen) po konzu fedeti , rAven fedeti, aucb gorfefti fe , gorpofaditi fe; (bie S^acbt) prefedčti; (auf bag 4i)ferb) konja safefti, na konja fe fefti; (»on 256getn u\) nafedati, pofedati, nafefti, pofelli, au4> nafedati fe, pofedati fe u. f. t».	»
2luffpal f en, ■V. a. kalati, zepiti , rasklati, raszepiti; — u. n. ras-klati Te , raszepiti fe. 21uffpannen, v. a. napeti, raspeti, aud) gornapeti , gorraspeti : (bie ©egel) raspuftiti; (fpannenb jurucf jiel)en) odpeti, odvreti. 2luffparen, v. a. eig. branovati , hraniti (v'prihodno potrebo), gem. fhparati, perfhpArati. 2luffpeifen, v. 21ufeffen. 2luffperren, v. a. eig. odpreti, odperati ober odpirati, aucf) odkle-
. 99	aU f
niti, odklepati; ba$2)?aul--, siniti, sijati, reshati fe.
?l u f f p i e f e n, v. a. igrati, naigrati, unr. gorigrdti, gorpoigi'ati.
21uffpie$en, v. a. nabolti, natakniti.
2litffpinnen, v. a. (2lHeS fpinnen) fprefti, poprefti ; (fid; bie Singer) preprefti fi (pcrfte do kervaviga).
21 ti f f p r e ng e n, n. a. vtergati, vlomili , aud; rasvtergati, unr. gor-fklepiti, gorraskleniti i. t. d., v. 21 u f i> r e d; e n.
21 ti f f p r i n g e n, v. n. (in bie i)o(;e fpringcn) kvifhko planiti, aud) gor-fkozhiti , gorpofkakati: er ift BOtn <£d)(afe aufgefprtiitgcn, is fpanja je kvifhko planil, je kvifhko fkozhil; (»en ber Sinil' ¡c.) odpreti fe, raskle-nili fe, rasfkozhiti ; (aufplafeetl) po/.biii, pokniti, »ergleidje 2luf= b e r |t e n.
21 U f f p r o f fe n, n. rafti, srafti, mladike poganjati, herft gnati; »ergt. 21 u f f ct? i c jj e n, 21 u f m a d) f e n.
2luffprubeln, v. n. svervrati.
21uffpulen, v. n. na zevko motati, navijati, (nad) 0 u t ž m.) nazevati, gorfzevati.
2111 f f p ti n b t n, v. a. odpilkati, raspil-kati, unr. gorodpilliati.
2luffpuren, v. a. (bitrd) 5lad;fpiiren «užftnbig macben) eig. oflediti, ras-flediti, saflediti ober ollediti u. f. t»., aud) isvohati, rasvohati.
2litfftanb, m. geni. besha, punt, pralka, hrup , aud) vftaja.
21 u f ft d U b e it, v. a. raskaditi, ras-kajati, aud; rasprafhiti; — v. n. raskaditi fe , rasprafheti.
2lufjted)en, v. a. eig. rasbofti, aud) predreti, predirati, gem. unr. gor-sfcdfti, gorpehniti u. bgl.
2lufftecfen, v. a. (auf etroaš ftecfen) natakniti ober natekniti, natikati, unr. gornatakniti; (mit 9?abein in bie ¿polje) podtakniti, podtikovati.
2lufftel)en, v.«. (offen ftefjen) sijati, reshati fe; (auf cfroaš fletjen) ftati na zliem; (»oin <2ifecn, Ciegen jc.) vftati, vftaniti, vftajati, unr. gor-v ft a t i, gorvftajati; (»on einer £ranB= fjeit) f-hoditi, osdraveti; (gegen ei= nen) soperpoftaviti f e , vpreti fe, vftaviti fe komu, aud) vsdizhi fe soper koga, gem. tlltr. gorvsdizhi
?iuf	100
fe; (erfcbeincit, fommen) perkäsati fe, priti.
21 u f ft c i g e n, v. n. getu. gorlefti, gorlasiti, gorslefti ; (»om 9laud)e jc.) kvifhko fe valiti; (»on ©iagetibld' jungen) rigati, rigniti; (»on 25tiit« ften) hlapeti; (entfielen) nahajati, obhajati u. bgi.: in iijm fteigen tm« mer neue »egterben auf, smiraj ga nove sbelje nahajajo u. f. I».
2lufftellen, v. a. (aufrid)fen, 5. 35. eine Salle) naftäviti, naftävljati, aud) napoftaviti; (in Orbming, ©arben sc.) rasftaviti, raspoftäviti; (3eugen) po-ftäviti pred koga , aud) pripeljati , privoditi.
21 h f ft e m in c n , v. a. vpreti, opreti, vpirati, opirati (v' kar, na kar).
2111 f jt ö r e n , v. a. rasvohati, rasber-bati, rasflediti.
21uffioffen, i>. odbiti , rasbiti, vlomiti, vtergati; — v. n. (»Olt SJtagenminben) rigati, aud) gorriga-ti, rigati fe; (begegnen) frezhati koga; nameriti fe s' kom.
21 u f fträu b e n, fteb v. r. 5. 25. bie •£>aarc boben fid) mir aufgefträubt, vlak laf mi je kvifhko ftal, lalje fo mi po konzu vftali.
2lufjtreichen, v. a. namäsati, gem. aud) gormasati , gornamäsati; pod-masati.
2luf)treifen, v. a. savihniti, savi-hati, aud; podfukati, unr. gorsa-gerniti, gorrasgerniti; (bie .patit) odreti, aud) suti; — v. n. dotakniti le , dotikati fe.
21uf (treuen, v. a. potröfiti, pofi-pati, natröfiti, nafipati; (im (StaOe) naftljati, nuftiljati.
21 u f ft it l p e n, -o.a. (aufwärts biegen) savihniti, saferliti, aud) gorsavihni-ti; (auf etmaS ftiilpen, jubeefen) po-vesniti: aufgeftiilpte 9iafe, saferljen ober gem. saferknjčn nof.
21ufftufeen, v. 21 u f |t ü I p e n, 2luf= pu fe e n.
21ufjtüfeen, v. a. vpreti, opreti, vpirati , opirati na kar.
2tuffud)cn, v. a. poilkati, ifkati, Unr. gorsjifkati.
21ufff)auen, v. a. tajati, rastäjati, odtäjati, in St. taliti, rastäliti, od-täliti, aud) rastäjiti ober rastajiti, feltener odmersoväti, odledoväti,
MI	2t n f
odtaplovati; — t>. n. tajati fe, ras-täjati fe u. f. TO.
21 uff \) tt n, v. n. (hinauf fljun) gor-
. dj.iti; (öjfnen) oddelati; odpreti, Dddelävati , odperati.
21 it f 11) li r nt e it, v. a. näkopizliiti.
Auftrag, m. narozhilo, aud) nArozh.
21uftragen> v. a. gem. gornofiti, gornefti , gorpernefti, gornanofiti; (einem ein ©efchäft u\) narozhiti, >orožhiti, veleti, rezlii: fage e$ I;m> roaS ich bir aufgetragen habe, povej mu, Ii ar [im ti narözhil; ber SSafer l;af mir aufgetragen; 5ti bir ju iomnten, bzhe fo mi veleli ober bzlie fo m i rekli, k'tebi priti.
21 u f f r e i 6 e it, v. a. (Keife) nabiti, nabijati; (aufjagen, ffiilb JC.) raspö-diti, gellt, gorsgnati; (Selb) dobiti, fpraviti , unr; gorfpraviti , gor-vpravljati.
21 u f 1r e tt it e n > v. a-, parati, ras-parati , raspörjati; — v. n. (auf* ge(;en) parati fe * rasparati fei
21uffreten, v. a. (btircf) Sreten öff= nen) s* nogo rasbiti ; rasftopiti, rasmandrätt, rästeptati ; — v. n. (auf efnfaž traten) eig. ftopiti, gem. aitd) gorftopiti, gorpoftöpiti na kar; (auf|iei)eit, um ju rebeit te.) vftati', »sdizhi fe; (auf ber 25ü()ne) gem. igrati, etwa aud) naftopiti, v ftopiti. 2luffrift m. naftop, vftöp, geni; aud) gorftop, gorftopljenje.
2luff rocFnen, v, a. pofufhiti, viu-fliiti, uur. gorpofufhiti ; — v. n. pofufhiti fe , vfufhiti fe , vfAbniti, pofahniti , unr; gorpofufliiti fe, gorpofaliniti.
21 u f m a d) e n> v. rt. sbuditi fe , prebuditi Te, in Sr. predramiti fe.
31 uf IDO.d) fett , v. a. rafti, srafti, gem. aud). gorsrafti;
21 ttf wallen, v. n. kipeti j vreti, vervrati, geni. unr: aud) gorkipeti, gorvreli;
2lufh)anb, m. eig; satrata, potrata, aud) satrofliki, vtrofliki , potrofhki unb ftrofhek , potröfhek , unr. gor-obernja, gorobernenje, vundanje.
21 u f t» a r m e n, v. a. iegreti ober fogreti, aud) segreti, fegrevati, Ulir. gorfegreti, gorftöpliti, gor-svrezhiti.
21 u f to a r f e n, f; a. (einem, i^n be-.
ü f 102
btenen) ftrezlii; (einem mif etroaž) poftrezhi , unr. gorftrezhi, gor-poftrezhi. 2lufroarter m. (ireshiz, poftresliiz , aud) ftreshavnik, polt resbnik. 2lufroartung f- poftresh-ba , poftreslienje , ftreslienjc.
21ufroarfš, adv. kvifhko , nakvi Cilko , aud) vifli, vifhkej , navifhkejj in <st. viChek, ttnr. Tujfliek.
2lufroafd)Clt, v. a. vrniti , pomiti, vmivati, pomivati; gem. gorpoiniti, gorpomivatii
21 u f ro e d) f e [ n; v. n. premeniti ober premeniti ; auch smeniti ober Sme-niti , premenjati ; smenjati.
21 ti f ro ecf e n, v-. a. sbuditi, prebuditi, Sbujati; prebujati; in 5lr. aud) predramiti , Unr: gorsbuditi < gor-sbüjati. 2iuftt>icferw. sbudivz, sbujävz ober sbüjaviz j ünn gor-sbüdnik, gorsbujavž.
2lufroeheu, v. ä. (emporröef)en) kvifhko sveti, unr. gorpihati, gorsmA-hati i ber SBinb ' hat e§ aufgeweint b. i. emporgeroehf, veter je vsdignil; (öjfnen) rasveti , raspihniti, raspi-liati: ber ffiinb hat Die aufge* mehef; veter jfc dveri odperl.
2tufroeid)en> v. a. odmozhiti, od-tnäkati; rasinözhiti j rasmakati.
21 u f ro e i f e n, v. 2lufhafpeln.
21tlfroetfen; v. a. pokasati, perkA-sati j kAsati, unr. gorpokAsati.
21 u f ro e n b e ti; vf 21 n ro e n b e tt.
21 u f ro e r f e n > v. it. (but-d) SfBerfen Öffnen) rasbiti, odbiti, prebiti; prelomiti; (auf efroaš —) eig; metati, lüzhati, vrezhi na kar; aud) naki-dati, nalüzliati, nametäti, nafipati; nametävati, Hafipavati; gem. gor-metäti, gorlüihatij gorvrezhi; (etne grage, ein 9iäff)fe[ te.) geni. vpra-rlianje , vganjko gordati, eig. vpra-fiiik, vganjkd predloshiti; — fid) v. r. (5U etloaS) vsdizhi fe, povsdi-zlii fe, poftAviti fe sa koga, aud) delati fe, narediti fe ; poftAviti fei koga: er hat fid) jum Soniae aufge= toorfen, sa krAIja fe je poftavil obet' kralja fe je naredil; (roiber einen) fpuntati fe söper koga.
21 u f ro i cf e l n , v. a. naviti, navijati j in aud) rujati, svüjati, unr; gorviti, gornaviti, gornaklonzhati j rasviti, rasvijati,
103	2Í u f
2lufœiegeln, v. a. v'púnt nahûj-ftiti, nadráshiti, podhúfkati u. bgi., unr. gorsbudovati, gorsvertováti. 2luflj)iegíer m. podliiifliaviz, puntar, Unr. gorsbudováviz , gorsvertová-viz. 21ufn>ieglung f. podhúfkanje, aud; púnt.
31 u fro i nben, v. 21 u f n> icFein.
21U f I» i f d) e n , o. a. sbrifali , obri-fali, pobrifati, in Sr. otréti, gem. aud; gorsbrifati, gorpobrifati.
21 u f l» ú í) t e n, v. a. rasriti, vsriti , in St. rasrováti, srováti, gem. aud; gorsriti, gorsrováti.
21 u f J á i; le n, v. a. fhtéti, naflitéti, unr. gornafhtéti.
21 u f s áu m e n, v. a. obvúsdati, obújs-dati, obersdáti, uitr. gornavúsdati.
2lufjcl)ren, v. a. fncíti, fnédein , pojéfti, vjefti, povshíti, satrófhiti, potrófhiti, unr. gorpotrófliiti, gor-l'zérati : bas geuer !;at 21Qeê aitfge» jel;tf, ógenj je vfè poshérl ober povsliil, fnél , vsél, lionzhál; ¡>ti! Surgen í;aben ií;n ganj aufge3eí;rf, fkerbi fo ea zló pofúfhile ober vfu-fhile.
21 u f j e i d; n e n, v. a. sapi Pati, sa-snáinnjati, unr. gorsapifati, gorsa-snámnjati.
21 u f j i e í; e n, v. a. (bffnen) odpréti, odvrét|;_(iit bie -Ç>oije —) gem. gor-potégniti, gorvlézlii, gorvlázhiti; (ben_gliufenl)aí)n, cine Uijr je.) na-vréti, navirali, geni, aud; gorpo-tégniti, gorvlázhiti ; (Saiten, Sd;iiii= re jc.) napéti, napenjati, gem. aud; gornapéti , gornapénjati ; (bet ben 28ebern) fnov al i, ofnováti, nafnová-t¡; (grog jieÍKit, ernâ()ren) rediti, srediti ; (yon fiuibcrn) geni, rején-zhiti, srejénzhiti 5 (citien—) drá-shiti, aud; obrekováti , opravljati; (f;inf>a(fen, auffàieben) odlagati, od-láfhati, odkládati, odnáfhati j — v. II. (ciu(;cr 5¡e(;en) iti, priti, naftó-piti , prihajati, naftópati, v' sgléd Te poítáviti ; — fjd; v. r. 5. 53. eê jieijt ftd) ein Sfutinœeffér auf, k' vihti fe pripravlja; eS bat ft'd; ein £ageln>effer au.fgesogen, k' tózhi Te je pripravilo, tózha je perdervila, gem. aud; k' tózhi fe je vkuppotég-nilo.
21 u f j u g , m. (2luffd;ub) odlóg, od-
» 6	104
lafhik, odliUdik ; (bei Webern) oTn6-va , nafnöva; (im Scbaufpiele) akt, djänjk.
21U f § 19 d it g c n, v. a. s'filö odpreti.
21 u f j m i n g e n, -v. 21 u f n 6 f 1; i g e tt.
21uge, n. oko, 2. ozhefa; (an *pflan= $en) oko, aud; popiha; (in bet Starte) pika; grofje 21ugen mad;en, ozlii rasodpreti, s'ozhini pofliifha-ti, na veliko pogledali, vi loko gle-diti. 21ttgapfei, 2lugenfleru m. je-drize v'ozhefah, (nad; Dalmatin) ferklo, aud; st-niza (ruff. ebenfalls sjeniza). 2ieugeid;en, 3leug[ein n. d. ozhefze, oliize. 2!ugeitarjf m. 6?,lini vrazhitel, ozhefni sdraviviz. 31 lige 11= bltcf m. eig. mig, hip, hipa, hipiz, prizha, aud; ozhitrenik, trenili, smeshik , sameshik, smeshanje u. bgf.: trn 2iugenb(icPe, augenblicftid;, v'migi, v'ti hipi, v'tem hipi, per ti prizlii , ko bi (s'ozhmi) trenil; vternil, mignil, aud; smeshno, krnilo , sdajzi, tköj. 31ugenbraune f. oberva, aud; oberva : bie 21ltgeit« braunen, ob črvi. 2lugengias n. özh-nizr, ozhAlnize, ozhni gläshi. 21u» genlieb ti. 21ttgett(ieber p/, trepaviza, trepävniza, aud; klup, klupki, fd;i. ozhefni sapertek u. bgf. 31ugenill)i f. poshelenje ozhef, ozhefna flä. 21ugetlltiaf; n. etioa ozhefna mera, gem. 5. S5. baS jeigt fdjon bas 31u= geitmafj to she ozhi kashejo, blog nad; betu 31ugenmafj fenne ictj es fd;on farno po ozheh she rasmerim. 3iugenfd;ein m. videnje, aud; ozho-vid , gem. aitd; povidenje , pogled. 31ugenfd;eiiilid; "dj. ozhoviden. 2lu= genfcbeiniidjteit f. ozhovidnoft. 3ius genioeibe f. vefi;lje , fla sa ozhefa , gem. aud; ozhefna pafha , ozhefno velel je: baä ifl meine 31ugemt)eibe, ta je sa moje ozliefa, to rad gledam. 31ugenn)impcr f. semzi ober o fem z i, mige, veje, vejize. 31ltgei,HN jafjn m. etna özhnik, ozhefnik, gent. ozhni sob, pefji sob. 21ugen= jeitge m. prizha. 3leugig ad7. (nur in 3ufammenfe(3Utigen) j. iS. einäugig, ednoök u. f. t».
3lltgufl, m. velikiferpan, avgiift, aud; ofemnik.
2lurora,l/i avrora, sarja (jutrenja).
3luS, prp. is, (iit ber 3uf«mmen?
105	2f u 3
fefcttna mit 3eifn>örtern) auch vùn : ailé Žiebe jit ©oft, is Ijubésni do Bogâ ; ailS Surd)f »or bir, od itraha pred tcl)6; 3af>r auS, 3al;r ein, vlViko ljubo léto ; auS 3lUeit heraus l;aben fie ihn gewählt, smed vfih fo ga isvoljili u. f. ID.
SluSttcFern, t>. a. isoràti, isàrati.
31 II S a c b e 11 e It, v. a. isdélati, is-delavati, isdelovàti, unr. vunsdé-lati. 2(uSarbeiter m. isdélaviz. ,'lné: arbeitung f. isdélanje, aud) isdélik.
2lttSarfen, v. n. svré/.bi fe , na hûdo fe svrézlii.
21 u « a t h ni e n, v. n. dihati, unr. vundihati, vundèhniti.
31 u S b a cf en, v. a. lpèzhi, ispézhi , auch dopèzhi ; — v. n. fpèzhi fe.
31 U ê b a b e n , v. a. fhôpati , prekopati ; (eines 3tnbern 5el>ler) terpéti, preterpéti.
21 u ê b a u e n , v. a. fesidati, fpoftâ-viti, fpovati, unr. issidati, vun-fzimprati.
31 u S b e b i n g e n , v. a. gem. vunvséti, fpogoditi, unr. vunvdinjati, vun-fpogodovàti: ben SBeingarteit h«t er fid; auSbebitngett, nograd fi je vun-vsél , vinograd je sa l'é fpogôdil.
21 it S b e i g e n, v. a. isgrifti, isjéfti, isjédati, unr. vunsgrifti ; (einen au« einer ©telle) pregnati, fig. aud; isgrifti, isjédati.
31 u S b e ff e r n, v. a. eig. popraviti, popravljati, unr. poboljfhati, vun-sboljfhati tt. bg(. 2luSbefferung f. popravili ober pôpravik, popraviza.
21 u S b C t h e U , v. a. ismôliti ober smô-liti , odmôliti, in St. aud; poshé-brati, isshébrati, unr. vunsmoliti.
21u8beute, f. dohizhik, dobitik, dohodki (is rude).
21 u èt e u f e 1 it, v. a. ftrefti, in <2f. ftrofiti, gem. vunftréfti, vunftroßti.
21 u S b i e g e it, v. n. (auslesen) ogniti fe, ogibati fe (zhéfar).
2luSbicten, v. a. ,na prodaj iméti.
2lltêbi(ben, v. a. isobràsiti.
21 u S b i n b e n , v. a. odvésati, rasvé-sati, rasodvésati.
3luê6tffen, v.a. isprôHti, fprôfiti, preprôftli, unr. vunfprofiti.
2luSblafen, v. a. (hinaus bfafen, $. 95. bas_ 3nnere bes (2ieS) gent.i vunpihniti, vunfpopihati ; (überall |
ï u «	106
»erîûnbigen) eig. rastrobiti, rastro-béntati , istrobiti , aud; ras^lafiti ; (baé Sicht) vgafiti, vgàfniti; (baâ ßebenSücht —) vmoriti, vbiti.
31 u S b l e i b e n, v. n. (auswärts bleiben, nicht Eommen , unterbleiben) vun-oftati , vunoftâjati ; (unterbrochen morben) prenehati, prehénjati; («nt= gehen) oditi : biefe 31rbeit bleibt mir» nicht attS, tö délo mi ne odide.
21U S b l Ü h r It, v. n. ozvctéti, ozvèfti, ozvitati, unr. vunfzvctéti, pozve-téti u. bgl.
21 u S bluten, v. n. gem. unr. vun-fkervàviti, iskervAviti : ber Singer l;at fchon ausgeblutet, kri mi jo ftékla (is pérfta) ; er hat fd)0tl auS= geblutet, mu she ne tèzhe vézli kri.
2luSbobren, v. a. isvèrtati, pre-vérlati, gern, auch vunsvèrtati.
2luêborgen, v. a. v' pofocl rasdâ-jati, raspofoditi, raspofojvati, auch vunpofôditi.
21 u S b r a t e n , v.a. (alS 3ett) iszvréti, iszvirati, getu. aitd; vunfzvréti ; (et= tien 23rafen) fpèzlii, prepèzhi ; — v. n. iszvréti fe j fpézhi fe, prepèzhi fe.
31 u S b r e ch e n, v. a. (eilten 23attm, beffen überflüffige 21efte unb_ 5rud)te abbrechen) trebiti, istrébiti, islomiti, islamati ; (einen 3ah") ismâkniti, ilt ©t. ismékniti, unr. istérgati, vunvtèrgati; (eine X!;ür) vunvséti; (Lienen) vbiti, vbijati, klati, poklali ; (burch épeicit »on ftd) geben) isbljûti, isbrûhati; — v. n. (»01U Jener) vftàti, geni. a.ri; vunvdariti, vunpriti : beim 9îad)bar i|i Setier atiSgebrodjcn , per fofédu je ogenj vftàl, per fofédu je goréti sazhélo, gem. aud; per fofédu je ôgenj vun-prifhél ; (fich jeigen, erfd;etuett, als Sranfheiten ic.) vftâti, perkàsati fe, sazhéti fe, vftàjati, perliasovâti fe, sazhénjati fe ; (in ein ©eläd;ter —) 5- 95. mein iöruber ift in ein l;e"= lautes ©cläd;fer auSgebrauchen, moj bràt fe jè sa/liél na glaf fméjali, je na glaf fméh fpùiti], mojmu bratu je na glaf fméh vfhél.
31 u S b r e i t e u, v. a. eig. rasfliiriti, rasfhirjati, aud; rasproftréti, ras-i proltrâniti, rasproltoriti, rasgèrni-| ti, rastégniti, rasproftirati, raspro-
107	H ii 9
ftoriati, rasgrinjati, rastegvati; (ein ©erücbt) rasglafiti, rastrefti ober raftrefti , auct) rasflaviti, rastrohiiti u. bgt.; — v. r. rasfhiriti fe, ras-fhirjati fe, rasproftreti fe it. f. ID.; («Ott einer Stiiepgaftung) rasplöditi fe, sarediti Je, namnosUiti fe. 2lit§: breifung f. rasfhirenje , rasflurja-nje, rasproftretje, rasprol'tiranje. a nß b r e n it en, v, a. isshgäti, isku-riti, isshigati, gem. and; vunfeshga-ti, vunfliürifi; — v. n. (fein 3nne= rež buref) geuer vertieren) isküriti fe, isgoreti; (aufhören ju brennen) gp-reti (nehäti, jenjati, henjati). Ausbringen, v. a. (heraus bringen, als glecfen )c.) eig. isfpräviti, gem. vunl'prayiti; (unter tue ßeufe briit= gen) rastrefti ober raftrefti, rasglafiti ober rasglafiti, in ©f. aud) ras-nefti, rasnöfiti, rasnafhati med ljudi ; (eine ©efuttbpeif, sdravizo) napiti , napivati; (berotrfen, erraffen) dobiti, sadobiti, aud) sdershati. auSbrud), m. (3nfang) pozhčtilt, sazbetik, unr. vunvdär, vunvter-ganje ; pofebno döbro vino. ausbrühen, y. a. vupäriti, is-päriti.
ausbrüten, v. a. isvaliti , isplo-diti, islezhi, gem. aud) vunfkvok-Ijati, vunsvaliti; (erftnnen) smif-liti, fpozheti. ausbügeln, v. a. eig. istibljati, ■ potibljati, rastibljati, gem. aitd) is-gladiti, pogläditi, rasgläditi, is-ravnati u. f. ro. Stusbunb, rn. eflM isgled, ras-gled, aud) isverfhik, doyerlhik, gem. isyifhnoft, preimenitoft, is-verftnoft. SluSbünbig ad], preime-nit, preflaven u. bgl. a tt S b tir ft e n, v. a. isfhzhetiti, po-fbzbetiti, rasfhzhetiti, aud) isker-tazhiti U. f. tt). ausbügelt, v. a. ispläntati, pre-terpeti , fpokoriti, gem. aud) vun-fpolioriti, vunfpläntati. a 11 S b a m P f e tt, y. n. is-hlapeti, f-hlapeti, ras-hlapeti, blapeti, aud) istämati fe , istamävati fe. ausbämpfen, v. a. (ein geuer) sa-
dufhiti , vgafiti. 21 u S b a u e r n, u. n. (erfragen, crbul= beu) preterpeti, prenefti, prebiti.
108
audi isterpeti; (bauerit, n>ät;ren) terpeti.
aitSbeljneit, v a. rastegniti, nategniti, Utegniti, »ergleidje 21 už= b r e i t e it. auSbenfen, v. a. smifliti ober is-mifliti, smifhljavati, ismifhlovati, unr, vunsmifliti. ausbeuten, -o.a. raslösbiti, ras-lägati, gern. aud) istolmazhiti, pre-tolmäzhiti: übel ausbeuten, sa slo vseti, sameriti; vergl. auslegen, au S b i d; (e n, v. aušben?en. a U S b i e t e n, v. a. s' defkami obiti, s' defkami obloshiti, aud; popödati. ausbtenen, v. a. (feine 3etf) doflü-sbiti: geftern f>at er feine 5ei;n 3a(>r auSgebient, vzhera je fvojih defet let doflüshil; (ju ferneren ©¡ettftcit untauglicb werben) nebft doflüshiti gud) odfliishiti. SluSbingen, v. auSbebingen. auSbonnerit, r. «. odgermeti ober odgrometi, isgrometi, grometi (ne-liati, benjati, jenjati). ausborten, v. n. vfufhiti fe, po-
furiiiti fe, zlo vfabniti, pofahniti. a 11 Sb orten, v. a. vfufhiti, pofu-
fhiti, prefufbiti. au^brängen, v. a. ftifhati, isti-fhati.
auSb te d) f e 1 n, v. a. isferkati. auSbrelien, v. a. isfükati, gem.
aud) vunodfukati. ausbreiten, u. a. smlätiti ober
ismlatiti, aud) vunsmlÄtiti. auSbtltcf, m. befeda, rok, isreka, sreka u. bgt.; (in bet ©iglerei, fOlu--ft£ le.) isobrashenje. a u S b r tt c? e n, v. a. (ein Sieget) is-obrasiti; (mit ©orten) povedati, befede ftaviti: bu tjafl bid) fd)ted)t auSgebrücff, bu brücFft bid) nidjt gut aus , näpzhno fi befede ftävil, be-fedi prav ne fl Avifli U. bgl. ausbrtiefen, v. a. ftifniti ober is-tifniti, ftifkati, ftifliavati ober is-tifkoväti, aud) isshmeti obet se-shmeti, unr, istifhati tt. bgt.; (mit ©orfen), v. a u S b r u cf e n. a H i b r ü df t i d), adj. rasloshen, ras-lozhen, oMiiten; — adv. (bejlimitlf, beilftic^) rasloslino, raslozhno, ozliit-no; (mit Steig, mit Sßorfafc) nälafl^ ober nälafhzh.
j 09	aus
2lu6buften, u. «. isduhteti, ispuh-teti ttltb isdulitevati, ispuhtevati.
2lttibulben, v. a. preterpeti, pre-ftati.
SlltSbltttflcn, v. n. hlapeti, fläb od fe dajati, zhaditi fe, unr. fpari-ti fe. 21u$biinftung f. hlapčnje, aud; fpariza, flab, tam, zli a d.
21U ž b ti n jt C n , v. a. is-hlapiti, hla-pili , zhaditi.
21ttšebn'en, v. a. isravnati, poravnati , unr. vunsravnati.
2lu6eggen, v. a. (s'brano) isvla-zliiti, vaud; isbranati; povlazhiti, pobranati.
21 u ž e i n a n b er, adv. eig. eden od drugima, ena od drüge u. f. ID., gem. aber nacb beutfdjer *frt jufam= mengejogett odendruga, narasen, ras-rasen , and; vfakfebe , vfakodfe; (in 3ufammettfefeungen mit 3ciftDÜr--fern) ras..., 5. 23. aužeinanber gel;en, odendruga iti, narasen iti , rasiti, rasoditi, ras-häjati; aušeinanber Ie= gen, odendruga djati, narasen dja-ti, rasdjäti ; aušeinanber bred;en, odendruga vlomiti, narasen vlomiti , am rid;tigften unb geroöijnlicbflen rasvlomiti: aušeinanber bringen, ras-fpraviti; auSeinanber fahren, rasod-peljäti fe; aužeinanber fefcen, rasfta-viti, rasftavljati, raslilafti, raskla-dati; aužeinaitbcr sieben, raspotegni-ti, rasvlezlii, rasvlirzbiti.
21 u ž e r [ e f e it, t>. a. rasodbräti, ras-odbirati , unr. vunsbrati U. bgf.
21 u že r m ä h i e it, v. a. isvöljiti ober isvoljiti, unr. vunsvoljiti. 31u$er= l»äl)!tet >n. isvöljenz ober isvoljeniz. 2(ušt'flOiii)(te, f. isvoljenka.
2tu§effen, i> a. fnefti , fnedem, pojefii, vjefti, povshiti, »ergleid;e 21 u feff e n.
21 u i f a i) r e n, v. a. (einen ®eg) po-vositi, rasvösiti ; (aušfliljrcn) od-vösiti, isvösiti; — v. n. (ju 26a= gen) peljati fe, odpeljati fe nelia-mor, gem. unr. vunpeljati ie; (mit betu Sllfje) popeljati f e , pofmakniti fe. Vinufj^tt f. odpeljänje, odpelja.
21ušfa(l, m, eig. ispad, ispadenje, unr. vunpad, vunnapaä. 2lu3fatlen v. n. eig. ispalti ober ispadniti , gem. vunpafti ober vunpädniti; (einen 2lužfail tfjutt) etroa ispäd ftoriti;
2t u Ö	110
(auiarfen) svrezhi fe, na hudo fe s vrč zli i, isroditi fe; (einen 2luögattg nehmen) konzliiiti fe, koniz vseti ober imeti, isiti ober isiti fe, pre-vrezlii ie, vfrezhiti fe.
21 u 6 f a it ge it, v. a. ispoloviti ober fpoloviti.
31 lt S f a U f e n, v. n. isgniti, isperlineti, isodgniti , isodperhnčti.
21U 5 f e d) t e n, v. a. efma rasbojevati, aud; isbojevati, unr. ismezbevati.
3l«ž fegen, u. a. sinefti, smetati.
3lu»feiien, v. a. ispiliti, isodpiliti, gem. aucb vunfpiliti; (auSbeffent, verbeffern) popraviti, popravljali.
3lu ž f e r t i g e It, u. a. napraviti, narediti, opraviti, dati u. bgt.
3lušfii$en, v. a. kregati, grajati, fvariti, hudo imeti.
31U g f i n b e n, v. a. isnajti, rasodeti, raskriti , smlfJiti. 3lužfinbig , v. 31 u ž f ti it b i g.
3luSfifd;en, v. a. isribiti, poribitj, ribe poloviti; ribiti (nehati, he-njati, jenjati).
3111 Sf l a 11 er n , v. n. isferfrati, is-ferfoleti u. f. m., vergleiche 3tuf= flattern.
2luäflechten, v. a. raspleTti, ras-viti, rasple tati, rasvijati; -— jicf) v. r. (auä einer Sache) isplefti fe ober fplefti fe, ¡sviti fe ober sviti fe.
21« š f (i cf e It, v. a. olierpati, fker-pati, auch popraviti, popravljati, linr. vunfkerpati, fdji. oflikati.
21 u šf (i e g e n , v. n. isleteti ober sle-teti, gem. aud; vunleteti.
31 ti ž f f i e §e tt , v. n. istezhi ober rtezbi, iszüriti, ¡stekati ober ftekati.
'21 u S f ( ö h e n, v. u. bolhe ifkati, bolhe poloviti , aud; isbolhovati , unr. vunbolhovati u. bgl.
21 u ž f ht d; t, f. isgövor , ovink , fef» ten isbeg, isbeshanje, unr. vunbeg, vunbesliänje.
21užftua, m. etwa islet, odlet.
2lužf(ug, m. istezhenje ober iste-zhenje, istok, vuntök; (ber 21nfang bež 5'htge») gem. vuntök, auch isvir, isvirik, isviralifzhe; (baö CSnbc, bie 9)Hnbuna bež 51nf'ež). istök ^ aftff. is-hodifhzlie.
21tUforbern, v. a. eig. isposyäti, ispoklizati , gem. vunposyati , vuiit-poklizuti.
111	2iu3
'21 u S f O t f d) e n , v. a. svedAvati, sve-«lovati, atld; in ©f. ispitavati ober ispitovati, in ispralhovati, unr. vunfprafhovati.
iluSfragen, v. a. eig. unb in i?5t isprafliovati, in ©f. ispitavati ober ispitovati, i it ©f. unb Sit. gent. aud) barati, vunbarati.
31 u S fr effč n, v. a. eig. isjefti, is-jedati, isfnefti, gem. pojefti, fnefti, fnedcm , posobati, povshiti, aud) vunpojefti , vunposnreti ; (burd) 93iffc _ entfieaen) lsprejefti , ispre-jedati, isprd|rifti, ispregrisati; — t>. n. sameriti Te: er l;at bet mit attSgeft-effen b. i. er pat fid; bei mir »ermeffen, fe mi je sameril; — fid) v. r. nashreti fe, najefti fe, aud) nadevati fe , natlazhiti fe.
31 u $ f r i e r en, v. n. smersniti, pre-mersniti, raspremersniti.
31 u Sfu hre, f. isvoshnja, gem. <ittd) vunvoshnja*, vunvoshenje U. bgl. 31uSful;ren v. a. (auS bem Canbe, ver» mitfeljt eitteS SuljrtoerieS) isvashati, isvositi, gem. aud) vunvositi, vun-peljAti; (rool)tn fuj)ren, ieiten) voditi, attd) peljati kamor; (uotllldnbig beroeifen, beroetEjlelligen) (peljati ober ispeljati, aud) opraviti, do konza pergnati, dokonzhati, doverfhiti. SluSftiljrlid) adj. raslozhen, natanek. 3lužfiif)rlid)feit f. raslozhnoft, na-tenkoft.
Slti SfiilTen, v. a. ispolniti, napolniti, sapolniti, aud) isnapolniti, is-napolnovati; (mit (Srbe je.) safipa-ti , safuti.
21 u S f ti n b t g, adv. auSfitnbig ober aušftnbig ntadjen, najti, isnajti, ras-odeti, rasodkriti, aud) rasoflediti, israsvobati.
2ittšfuttcrn, v. a. (ein 5vfeibtttrgS= flticf) podliladati, podklafti, aud; okladati, fd)f. podfurati.
2ltlSfutfern, v. a. nakeriniti , ilt aud) napizhati, napitati, ttitr. vunpizhati.
2tttSgabe,./^ isdavik , audjsdavik; (eineSS8ud)e5) isdanje, aud) isdajba.
2luSgan.g, m. is-hod, k one z, is-bodifhzhe.
31 u S g d t e n, v. 31 tt 8 j d f e n.
2luSgat tem, v. 2lu$funbig ma=
«u«	112
21 u ž g e b e n, v. a. isdati, isdajati ober isdavati, gem. aud) vundAti, vundavati; (nad) unb nad) an 5Ber= fd)iebene i>erfd;etifen) rasdati, rasda-jati ober rasdavati; (ein Sßud)) na fvetlo, na fvetlobo dati, aud; isdati; (für etroaš, b. i. unbeftimmf ober falfd; angeben) delati fe, imeti fe, gem. aud) vundAti fe, vundavati fe: er gibt ftd) für einen großen -kernt aus , veliziga gofpoda fe dela , sa veliziga golpoda fe ima, gem. fe vundäva; (ergiebig fepn) sdati, sda-jati ober sdavati; (yon ^unbett) lajati.
31uSgei;en, v.n. iti od doma, att$ is domi nekamor oditi , gem. vun-iti, vunhoditi: ber SBater tfl attžge» gangen , ozbe fo nekamor odfhji, fo is domi fhli ; ber heilige ©eijt qe(;t_ »om 23ater unb ©oljne au», Iveti duh od ozheta in fina is-ha-ja; ber ©ol)tt ijl «om SBater auSge* gangen, fin je od ozheta isifhel ober isfhel; (auf eftoaS —, beabftd)» tigen) naklepati na kar, nameniti kar; (attSlöfd;en, jtt brennen aufl)ö« reit) vgAfniti; (ju (Snbe ge()en, fei)« len) miniti, pöjti (poiti) : bai @e» treibe, ba8 ffiaffer iffc unS_ auSgegan« gen, shito, vöda nam je pofhla , nam je minila; (»oit Srdumen, eilt» treffen) isiti ober isiti fe , dopolniti fe ; (vom £ci§e) nakipniti; (bei ben Sägern unb im SBergbaue) isnajti u. f- ro.; v. 31uSfünbtg machen.
3ltt Sgelaffe n, adj. in ©t. divji, in rasvujsdan , rasgojsdan , itt St. besozhen, gem. aud) prefhereit, raspuflien , isputben, sanikaren. 31uSge(affen()eit f. rasvujsdAnoft, ras-gojsdanoft , besozhnoft, prefher-noft, raspufhenoft, divjoft, sani-karnoft.
Ausgenommen, prp. rasun , ras-vun, svun, gem. attd) isvsčtom, ne vönder, ampak ne, fd)[. vunvsetno: 3lUe mit SluSnaljme beS SßaterS, vli rasun ozheta.
3lusgießen, v. a. isliti, isli jati ober islivati, gem. aud) vunsliti, vunsli-jati; (fein Jperj —) raskriti, raso-deti.
2tu«glatten, v. a. vgladiti, vglä-jati, vglajovati,
113
3fu3
21u4gfet<$en, vi a. vravnAti , poravnati, vravnovati^ vravnAvati, gem. aud; vglibati, vglihovati. 2luS= gteidjung'/! vravnAnje.
Ausgleiten, v. n. pofmakniti Te ober poTmekniti fe , popolsniti fe, pofmikavati fe ober pofmikoväti fe, popolsovAti Te, gcm. attd) isderkniti, lsderzhati, fehl. vunsderluiiti, vun-sderzhati.
21 u ¿graben, v. a. iskopäti, iskA-pati, iskopovati , gem. aud; vun-fkopati u. f. i». 2lušgrabung./. isko-panje, iskapanje.
2iuSgrübeln, v. a. ismuliovati, isinodroväti , ¡spametovati , auch rasmuhovati, ismifliti, ismiflilovati, fd;l. vunismuhovAti U. f. t».
21 u S g r ii n b e n, v. a. do konza priti, gem. isgrüntati.
21 u S g u r g e l n, ftd) v. r. isgergrati fe, geni. isgergozhovAti.
2luSgujj, m. islij, isliv, auch isli-jalifhzhe.
21 it 6 i; a a r e n, auswären v. n. mifati fe.
21 U S f) a cf e n , v. a. isfekati, isdolbfti ; (mit bem <2d;nabel) iskljuvAti.
21 n S halten, v. n. (erbulben) terpeti, preterpeti , prenefti , preltati ; (ftanbl;aft bleiben) obltati, preitäti, fd;l. vunsdershati.
21 ii S h ä n b i g e n , v. n. isrozhiti, porozhiti.
2litShangen, v. a. gem. vunobe-fiti, eig. isobefiti, isobefhati.
21 ti S h a r r e n , v. 21 u S b a u e r n. _
21 u S I; a ti d) e n, v. a. isdihati, isdi-hovati, isdihavati.
21 n S h o11 e n'	isfekati, poTekati;
(bas greifet,) prodati, prodajati, gem. vunfekati; (behauen) otel'Ati, otefavati; (auSpeitfd)en) ftepfti ne-kAmor.
2luSt>eben, v. a. eig. isvdsizki ober isvsdigniti, isvsdigati , gem. aud; vunvsdizhi u. f. n>.; (<aolbafen) vseti, odvseti obet' jemati (k' foldA-kom), nabirati (foldake).
2luSl;ed;e(n, -o. a. isdersati, gem. aud) vunsdersati, fd;l. isrihlati.
21 it S i; e cf e n, v. a. (ausbrüten) isva-liti, islezhi; (auSfittncn) ismifliti.
21 tt i h e i l e n , v. a. iszeliti; osdrA-viti; — v. n. iszeleti; osdraveti.
21 u S1; eitern, v. 21 u f h e i t e r n.
u ö	m
21 u 3 h e 15 e n , v. a. isküriti, raskü-riti, rasnetiti.
'21 u S helfen, v. a. gem. vunpomaga-ti, eig. perpomagati, in6zh poföditi.
21 u S h e 11 e n, v. Aufteilen.
Ausbeuten, v. 21uShängen.
21 U S h e fe e n , v. a. is-hufkati, isfhü-liti , is-hujftiti, isdrAshiti.
21 u S1; o h l e n, v. a. (auSforfchen) is-prafhovAti, ispitovati, ispitavati ; (ben 2lrnt, auSfirecfen) ftegniti, mahniti; — v. n. (beim Springen) na-ftaviti fe; (im Dieben, toeit —, tpeif= fd;roeiftg fet)n) od kraja sazheti, na veliko raslagati.
21 u ¿hu Men, v. a. eig. votliti, dölbfti, isvotliti, isdolbfti , gem. unr. auch vunsvötliti, vunsdolbfti.
21U S h Ö h H e H, v. a. safmehovAti koga, pofmehovAti fe komu. 2luSl)i>hnun3 f. safinehovAnje.
21 u S 1; ö f e n , v. a. (po niti, po drob-tini) rasprodati.
2iuSl)ord;en, u. a. fkriväj ober na-tibama isprafhovAti , na famfiii is-pitovati, unr. vunpoflufhati, do-bögati.
21 U S h 0 c e n , v. a. do kraja pofiufhati, unr. vunflifhati, isflifhati.
21 U S h li l f e n, V. a. islüfhiti, islüfkati, raslüfliiti, raslüfkati, unr. vunslü-fhiti.
21 u S hungern, v. «.eig. isftrAdati, aud; isgladovAti, islakotovati , unr. vunseftradati u. bgl.
SluShunjen, v. 21 u s f ch e 11 e n.
2luShuften, v. a. isliafhljati, gem. aud; vunfkafhljati; — v. n. fliafli-ljati fe.
2Tu$jagen, v. a. eig. ispoditi, fpo-diti, aud; isgnati, isgoniti, odgnati , nagnati, pognAti, isganjati, odganjati, naganjati, poganjati.
21 U S j ä t e n , v. a. opleti , isplčti, oplevati, isplevati, pleti, aud; is-pleveliti u. f. tt>.
2lu$Eä mitten, v. a. iszhefati , ras-zhefati , pozhefAti , iszhefavati, iszhefovati u. f. tO.
2luSfaufen, v. a. (vfe) kupiti, pokupiti; odkupiti, isküpiti. 2luS= faufung f. poküpljenje ; odküplje-nje , aud) poküp , odkup.
2luSf<l)ren, v. a. (mit bem SSefen) smefti, poinefti, smetati, poine-
115	au8
tati: (mit ber SStirfle) isfhzhčtiti,
iskertäzhiti , poflizlietiti , poker-tazhiti u. f. t». 2tuSEeijrig, 2luSEei)= ricljt n. fmeti, finetje ; (ein einjelneS ©fiicF worn äu$Ee£rid)i) fmet.
2luSEeimen, v. n. iszimati, fzimati, uur. vunfziinati.
31 u S E e I f e r tt, v. a. gem. prefhati, isprefliati, eig. isshmeti, lsftil'kati, isslieinati, isftifkävati.
21 u s E t ti r e n, v. 21 u f E ( a r e n.
21 u S Etat feben, v. a. isplčfkati; (auSptaubern) isshlabräti.
21U i fiou 6 e H, v. a. isbrati, isbe-rati ober isbirati, gem. vunisbräti, vunisberati.
2t ti S E 1 e i b e n , v. a. flezhi, fUzhiti, unr. vunfie/.lii, dolflezhi; (bie 35e= febutjung) süti, suvati, uitr. dolsüti.
21 u S E 1 o p f e n, v. a. (bitrd) Stopfen reinigen) istepfti ober ftepfti, istre-fti ober ftrefti, ftepati, ftrefoväti, unr. vunftlezhi, istlekati u. bgt.; (bitrd) Stopfen öffnen) rastolzhi, pretölzhi.
2luSE(ugetn, v. a. isinodroväti, ¡spametovati.
2tusEneten, v. n. mefiti ober me-fti, premefiti, rasinefiti.
21 u S E o d) e n, v. a. (bitrd) Sodien fjer» auS bringen) iskuhiti, iskuhävati; (gar Eod)eit) iskuhävati, gem. vunkii-liati ober vunkuhäti; (aufhören JU Eod)en) fkuhäti, odkuhäti.
2t u S Eo mitten, v. n. gem. unr. burd)= gängig vunpriti; beffer (l)eratts Eom= men) iti, priti (od doma ober is domi) ; (»om Jeucr) vftäti, sazheti fe, aud) goreti sazheti, vushgäti fe; (mit etwas, ausreichen) fezhi, dofe-zhi: mit brei ©ulbeit wirft bu nid)t öuSEommen, s' tremi goldinarji ne bol h fegnil, trije goldinarji ti ne bodo dollilij (mit einem, frieblicb mit ii;m teben) bogati fe: mit ®eorg bin id) Ieid)t auSgeEommen s' Jurjam lini fe lepo (lahko) bogal ober Ilm fe s'lepim pogajal, aber mit Jöetiu rieb unb äloyS Eantt id) nid)t auS= Eontmen al s' Henrikom (Arehom) in Alojsjam fe ne morem rasbö-gati ober fe ne moremo rasbogati , mit grtebrid) Eamt man oft nicbt auS= femmen , s' Friderikam velikrat ni (inogozhe) f-hajati; (feinen Unterhalt
?fu«	116
fiuben) shiveti fe: er fomntf monats I i d) mit $e!)n ©ulbeit auS , mefez dni s' defetimi goldinarji fegne, fe s' defetimi goldinarji shivi. 2luS= Eommen n. gem. uitr. vunpritje: je= ner grembe bat Eein 2luSEommen, uni ptujiz nejma fe shiveti , aud) nejma shivetja ober nejma sliiv-Ijenja.
21 u S E ra m m c n, v. a, isloshiti, ras-loshiti, israsloshiti, islagati, rasla-
. gati, israslagati, (blago, ruzlienort).
2tu S Eua p en, v. a. isprafkati, unr. vunfprafkati.
21 u 6 Er te d) e n, v.n. islefti, islasiti, islesovati, islesavati, gem. vunlefti, vunislefti u. bgt.
2t u S E u n b f d) a f t e n, v. a. (fpioniren) ogledovati, rasogledovati; (aušfors fd)ett) isprafhovati, ispitovati, sve-davati u. bgt.
21 u § E li n ft e i n , v. a. isvmetovati, rasvmetovati, ¡svinetalovati, ras-vinetalovati.
21 u Slad) en, v. n. (einen) fmejati fe obet fmejati fe, aud) pofmeliovati fe, unr. vunfinejati fe komu; (ju (Snbe tad)en) nafinejati fe.
21 u ž t a b e n, v. a. (SBaaren) isMga-ti, israslagati , israspolagati , isloshiti, gem. unr. aud) isbafati, isba-
fovati, vunbafati u. bgt.
21ušlage,/. islog, islaga, isloshba, unr. aud) vunloshba.
21u6tanb, n. robrttid) isdeshela, gem. riditi^cr ptuje deshele , ptuji kraji. 2lužtanber m. roortiid) isdeshelnik, aucb vundeshelnik, vundeshelak, gem. ptujiz , vunftraniz u. bgt. 2tustanbifd) adj. isdeshelfk, vun-deshelfk, ptujflik, vunftranlk u. bgt.
2t« stan g en, V. n. fezhi, dofezlii , dovolj imeti; dojti, dovolj obet sadofti biti.
21 u S1 a f f e n, v. a. (auSfcbmeljcn taffen) ¡stopiti, ispuftiti, iszvreti, istap-ljati, ispufhati, iszvirati; (megtaffen) odpuftitj, prepuftiti, ispuftiti, aud) odftaviti; (biitauS taffen) vunfpjiftiti, vunfpufliati, aud) ispuftiti, ispufhati; (fa(;reit taffen, ats einen 5a-ben ic.) ispuftiti ober gem. fnuftiti, Ipulhati; —• fid) u. r. rasodeti Ic , raskriti fe, isrezhi fe.
2111 S ta Uf, m. is.tok, istek , is-hod.
117	?ít!§
gem. attdj vuntók, vunték. 2lit3= laufen v. n. (yon einem ©d)tffe) od-eljAti fe, and; odbArkati; (auš= iefjen) ftézhi ober ftézlii fe, ftékati ober ftékati fe, tézhi; (anfangen 51t laufen) sazhéti odkód leteti, "letati, dirjati ober dirjati u. bgl.
Slttálaufen, v. a. svoniti, odsvo-niti komu ober zhému, gem. atld) issvoiiiti, vunsvoníti u. bgl.
21ué[ecfcn, v. a. islísati ober isli-sáti , islisávati , islisováti, aud) po-lisati, unr. vunlisati, vunslisati.
2luáíecrett, o. a. vprásdniti ober vprAsniti, isprásdniti ober fprásdni-ti, vpasdnováti , fprasnováti. Sluá= leerung/. vprásdnenje, isprásdnenje.
21 it á l e g e tt, v. a. (als 2ßaaren te.) islosliiti, ishIAfti, islágati , isklá-dati, aud) rasloshiti, raspoloslii-ti , israsloshíti u. f. TO.; ((Selb für einen) platiti, plázhati kar sa kogar; (bet Jif^lerarbeiten) oblo-sliiti, oblagati; (erflären) rasloshiti, raskláfti , ra si á gal i , raskládati, aud) isloshiti, islagati, istolmázhiti, unr. vunrasloshiti u.'bgl. ','Iuétcger m. raslágaviz, rasklAdaviz , aud) raslagA7.l1 u. f. to. 2litéleguug^ ras-lága, raslAganje, raskládanje, auch islága u. f. TO.
21 uéleiljen, v. a. pofóditi komu kar , raspofóditi , v' dolg dati. Stuálei|)cr >n. pofojváviz , raspofoj-vAviz.
21 ti í 1 e n f e n , v. 21 tt ž 61 e g e n.
Sitié lernen, v. a. (einen Sungen) isvuzhíti ober svuzbiti, unr. \un-svuzhiti; (ju (Snbe lernen) isvuzhiti fe ; (einen, ií;n »ötlig fennen lernen) rasposnáti,
2luélefen, v.a. (atiémó^Ien) odbráti, rasodbráti, odbirati , rasodbírati; (ju (Snbe lefen, ein 2;utl) ¡c.) isbráti ober sbráti, (bei ben ttngarifdjen unb ait Sroajien grenjettben ©íomenen) isfhtéti ober fefhtéti.
21U ¿lid) ten, v. a. raszhiftiti, pre-
zhíftiti.
21 uá liefern, v• isrozhiti ober srozhíti, au d) odrozliiti, porozhiti, itnr. vunsrozhifi.
2luáltegen, v. n. prelesbáti, aud) prelesháti fe.
21 u ž I o (f e n, v. a. isprafhováti, is-
3iu«	118
¡tavati , gem. dobiti is koga kar: aS @ef>eimnig |>abe idj tl;m bod> aušgelotft, fim vender fkrivnoft is njega dobil.
2lttšlbfd)en, v. a. (8id)f, 3euer jc.) eig. vgafiti, pogafiti, vgafhevAti , vgAfhati, roeniger rid>fig vgafniti, gAfniti , fd)l. vunvgafniti tt. bgl.; (eine ©d)rift) isbrifati , rasbrirati ; — v. n. eig. vgafniti, gainiti; isbrifati fe, rasbrifati fe. 2lu$I6fd;lid> adj. vgafljiv; isbrifljiv.
21uš(6fen, v. a. (aušfd)d(en) islu-fhiti , odlufhiti, raslufhiti, oljiipiti u. bgf.; (befreien, aušfaufen) isre-I hiti , refhiti ober refhiti, iskupiti unr. vunrefliiti. „'lužlofung f. isre-fhenje ober isrefhenje, reflienje , iskupljenje : nad) 2luS[ofung bež ''Pfer: beS, po refhenim, po iskupljenim konju.
2lušluffen, v. a. isvetriti, prevetriti , gem. aud) isluftiti, preluftiti, unr. vunsesrakati.
21 u S m a d) e tt, v. a. (ju Snbe mad)en) dokonzhAti , opraviti , dodelati , napraviti, narediti u. bgl.; (auš= fd)eifen) kregati , grajati; — v. n. (»on einer ©ttmme) snefti, nanefti fe: ba$ mad)f nidjjfS auž, ta nizh ne dene.
2luSlnal)Ien, v. a. ismleti, ismi-Ijati, gem. vunsmleti.
2luSinalen, v.a. isobrasiti, gem. ismAlati, fd)l. vunobrAsiti.
2lužmarfcb, m. odhod. 2iušmar* febiren v. n. oditi.
21uSmaften, v.a. tn ©f. podrediti, podkeriniti, in aucb napitati, podpitati, dopitati, Unr. vunfpitati.
21 u ž 111 e i § e I It, v. a. isdolbfti , is-teflati.
21 u § m e 1 f e n, v.a. in ©i. podojiti, in pomoliti, aucb pomlefti, ismolfti.
2iužmergefn, v. a. efroa ismedlo-vati, rasmedlovAti.
21 u ž m e r j e n, v., a. eig. istrebiti, odtrebiti, gem. aucb oavrezhi , od-prAviti, islozhiti.
2lu0meffen, v. a. meriti, ismeriti, rasmeriti, unr. vunsmeriti : mit TOflcbem 33ia§e roir auSmeffen, mit bemfelben roirb unS eittgemeffen, s' kakoiTlino mero merimo, ('takl^no nam bode odmerovano.
119"	2fu3
21 it S m i ff e n, v. a. gnoj motati, gnoj ismetnti ober iskidati, uttr. is-gnojiti, vunsgnöjiti.
21 u 8 m i f t e t tt, v. 2tu3fiinbig ma= ci;en, Sßermtffein.
2tu8muftem, v. a. odprebrati, odprebirati, aud; odrastrebiti, trebiti, lozbiti, islozliiti, isvrezbi.
21üinäpen, v. a. obfinti, isfbiti, prefliiti, uttr. vunfhivati.
21 n 8 tt a p me, f. isvsetje, isvsčtili , isjemik, uttr. vunvsčtje, . vunvse-tik : mit 21u8na!)me, rasun, rasvun, svun.
2i U § it e j) iti e tt, v. a. isvseti, isjema-ti ober isjemati, aud) vunvseti , vunpojeinati, vunjemäti; (auš>fd)(ies jjett) oclvseti, vunvseti.
2lu:?patfen, v. a. rastovöriti, isto-vöriti, fd;t. aud) isbafati.
2luSpeitfcben, v. a. istepfti, gem. auch isfliiikati, isjisblati u. bgi.
2lttSpfeifen, v. a. ispfikati, isfi-zliati, aud) issbvisbgati.
2lu8pflaffern, v. a. s' kämnjem obloshiti, gem. poflafhträti.
21 u 8 p f 1 ti g en, v. 21 u 8 a cf e r it.
2lll8pid)en, v. a. s' fmolö isliti, isfmoliti.
21 u ž p I a p p e r n, aužpfaubertt v. a. isshlabrati, isklopotati.
21II 6 p I ti it b e r n, v. a. obropati , is-röpati , obkrafti , iskrafti, gem. unr. vunsröpati.
2lu Sp o (jt e r n , v. a. podblosiniti, isblosiniti.
21 u 8 p o f a u n en, v. a. rasglafiti, rastrobiti, rastrobentati, auch is-trobiti, istrobentati.
21 u 8 p reffen, v. a. in Sr. isshmeti, issbčmati , in ©t. issbmikati , gem. auch isprelliati, isftifniti, isftifkati.
21 tt ž P U m p e tt, v. a. vodo isvlazbiti.
21 u 8 p tt fe e n, v. a. (attsfd)iniicfen) olifhpati, osall hati, okinzhiti, is-lepfiiati , pozhediti, ozliediti u. bgi.; (baS £id)t —) vgafili; (einen 58erroeiž geben) pofvariti, fkregati, fprekregati.
2lu8rabiren, v. a. isftergati, is-glödati.
2lu8rafen, v. n. isgnjevati Te, is-togoteti , isdivjeti , isdivjati ober isdivjati fc, ttnr. vunsdivjati fe, vujipoferditi fe u, bgf.
Ji n 9	120
2i u i r a ft e n, v. 21 u S r tt h < n.
21 u8r a it che n , v. a. (Siid)fe) isku-riti ; (eine pfeife) iskaditi, aud) is-küriti, i it itr. ispiti, gem. aud) vunfkaditi; — v. n. iskaditi fe ober fkaditi fe.
21 u 8 r d u d) e r n , v. a. (mit SBeif>= raud) jc.) okaditi, okäjati; (®d;in> Jen te.) povoditi, povöjati.
2iuSraufen, i>. n. ispipati, itt J?r. auch ispuljiti , pipati, puljiti, gem. vunpipati , vunfpipati , smukniti u. bgl.
21 u ä r'du m e n, v. a. (reinigen) trebiti , otrebiti, istrebiti ober ftre-biti, auch vunftrebiti.
21 u ž r auf per n, v. a. unb v. n. is-herkäti, is-hrakljäti, berkati fe , brakljati fe.
2ilt8red;eit, u. a. grabljati, isgrab-ljati, pograbljati, gem. aud) vun-pograbljati u. bgf.
21 u 8 r e d) n e n, v. a. israzhuniti, unr. vunsrazbüniti , fd)i. israjtati.
2t u 8 r e cf e n, v. 21 tt 8 ft r e cf e n.
21 u 8 r e b e , /. (2lu8fprad)e) isgövor; (CSntfchu(biguitg) isgovor, ovink , isbeg, fd)i. vunsgovor. 2luSrebeit ■v. a. ([ich, ober fein -Öerj) r sodeti, rasliriti ; (einem eftoaS) isgovoriti komu kar, aud) pregovoriti, in ©f. pregüzhati kogar od zhefar, gem. aud) vunsgovoriti , in Št. vunsmar-noväti , in ©f. vunsgüzhati; —-v. n. isgovoriti, dogovoriti , govoriti (hčnjati); — fid) v. r. isgovoriti fe , isgovärjati fe.
2tu8reiben, v. a. ¡streti, isribati, attch vunftreti, vunribati.
21 u 8 r e i d) e n, v. 21 u 8 f o nt m e n.
21 U 8 reifen, v. n. oditi, odpotovati, na pot fe podati, gem. aud) od-rajsnati, titir. vunbajati, vunpo-tovati u.
U 8 reiße n , v. a. istergati, isdreti, auch vunvtergati, vunsdreti; (ba»on laufen, entfliehen) vüjti ober vjiti, pobegniti, sbesbäti, aitd) ufkozliiti ober vfkozbiti. 2tu8reißer m. eig. ufköli, vlkök , aud; pobegesli , sbe-gesb.
21 u 8 r e i f e n, -v. n. isjesditi, gern, aud) vunjesditi.
2iu8renfen, v, a. isvrezbi, auch isviniti.
121	aua
21 u S r e u f e n, v. 21 ti i r o t f c n.
21 u S r i d) t e tt, v. a. (beforgen, inS 33ScrE fefeen) opraviti, unr. vuno-praviti; (eillClt ©djinfluS) dati, flii-shiti: (Sbuarb imrb betn Ihibnng bie £od)5cit auSricijtcn, Edvard l>o Ludviku shenitnino flusliil; (verteumben) opravljati, obrekovati, rasnafjiat i, obrezhi, rasnefti , Ultr. vunoprav-ljati u. f. tt) .
21 u S riti gen, v. a. iit SiSi. sbračti, isshineti eber feshmeii , in ®t. sbmiliati, feshmikati.
21 tt S r o 11 c it, v. a. (mit bet- ©urjel auSreigen) k-erzliiti, iskerzbiti, po-kerzlnti; (perfilgeil) pokonzbati, lion-zliati, iskoreniti, istrebiti, potrebiti.
21 u S r u cf e tt, auSrucfen v. «. (abjiet;en) odriniti, oditi; (aufjtejjeil) nafto-piti; unr. vunpotegniti.
3luSruf, m. sakrik, savpitje, aud) sakrizhaj. 3luSrufen v. n. (iaut ru= fetl) sakrizbati ober sakrizbati, sa-vpiti, aud) krizliati, in Kiv. vpiti; (burd) 9iufen perfunbigen, n>ie9cad)fi n>ad)ter tc.) preklizati, preklizavati, preklizovati. 3lllSrufer /n. birizli. 3luSrufungS5cid)en n. podpizhje.
3luSrut)en, v. n. pozbiti, pozhiniti, pozhivati, aud) pozhiti ti, pozbiti fe u. f. t»., unr. vunpozbivati, fpo-kojati fe u. bgt.
2luSritnben, u. a. svokrogliti, okrosbiti, unr. vunsvokrogliti.
SlttSrupfen, v. «. ispipati ober fpipati, ispuljiti, (etneinjelneS X)ing, a(S (Sin Č>ard)cn tc.) smekniti.
2luSriiften, v. a. (beroaffnen) voro-sbiti, oborosbiti, vorosbjati , obo-rosbjati, unr. isorosbjati, vunorosb-jati; (»erforgett, tterfefjen) obdariti, obdarovati.
21 tt S f a a t, f. fetva , fetvina , fetvo , aud) fejanje, unr. vunfetva, vun-fčjanje: roie bie 2luSfaaf, fo bie (Srnfe, kakorfhna fetva , taklbna slietva , aud) kakor fe feja, tako fe shanje (sliuj e). 2luSfaen v. a. fejati, vfe-jati, pofejati, unr. vunfejati.
2lttSfage,/; poved, poveft, aud) napoved. 2luSfagen v. a. povedati, napovedati, aud) praviti, rezlii, gent. aud) vunpovčdali u. f. tt>.
2luSfdgen, v. a. isshagati, odsha-gati, feshagati.
21 n 8	122
m. (eine SiranE^eit) gettt. goba, frdb. 31 u o foliji g adj. gobav, Frabljiv. 3luSfdfciger m. gobaviz , frabljiviz.
21U ¿ f a u b e rn, v. a. fefnasbiti, ©fna-shiti, ozbediti u. bgt.
3luSfaufen, v. a. ispiti ober fpiti, popiti, gent. aud) vunfpiti.
3luSfaugen, v. a. isfefati, pofefati, aud) vunpofefati; (entfrdften) fefe-fati, s'fefanjom ofläbiti.
3luSfdugen, v. a. nadojiti.
3tuSfd)aben, v. a. isftergati, vun-ftergati , isftrugati , vunftrugati, gans unr. vunfkubfti.
2luSfd)ä(«n, V. a. ljupati, oljupati, isljüpati; (rein auS}ie(;en, aužp(tin= bern) do nagiga llezhi, do kosbe obkrafti, ogolusniti.
S(u6fd)arreit, v. a. (ausgraben) is-kopati , iskapati , aud) vunkopati, Ultr. vunsderkati, vunsdreti u. bgt.; (befd)tmpfen, aušfd)anben) saTramvati, aud) saframotiti, gem. flipotovä-ti, unr. vunsaframovati.
2luSfd)attiren, v. <£d)affiren.
21 u S f d) a u e n, v. 21 u S f e 1; e n.
2luSfd)aumen, v. a, s'penami is-vrezhi, ispeniti; — v. n. odpe-niti le.
21 u S f cb c c r e n, v. n. isftrizbi, ob-ftrizbi, oftrizbi.
3tuSfd)eiben, -u. a. islozhiti, od-lözhiti, aud) rasdrusbiti.
3t US f d) etf e n , v. a. kregati, grajati.
31 u Sf d) e n E e n, v. a. (ausgießen) is-liti, vunsliti; (»erEaufeit, ©ein, ©ier je.) kerzhmariti, iskerzbmariti, ker-zluno imeti, in Sit. aud) tabernati, istabernati.
s2t u S f d) e U e r n, v. a. obzhiniti, ob-zliinjati.
31usfd)tcfen, v. a. raspoflati, od-poflati, aud) ispoflati, unr. vun-poflati; poflati po koga.
3lus f cf)i ep e n, v.o. isvftreliti, is-ftrelati, gem. aud) vunvftreliti; tibr. »erg(eid)e 2t u S m u jI c r 11.
3luSid)iffe n, v. a. is ladje na be-reg isdevati, gem. auc^ isladjati.
31 u S f d) i m pf en, v. a. eig. pfovati, ispfovati, sapfovati, aud) kregati, tn £5v. smerjati.
3tuSfd)(ad)ten/ v. gem. mefo prodajati, vunfekati.
123	21 ii 8
9tužfd)lafen, v. n. nafpäti To, tlnr. vunsefpati fe.
2luSfd)lag, m. pervi vdär, pervi vdarik, ilitr. isvdar, vunvdärik; ((gnffd>eibung) odloibenje} (auf ber Jpatlf) frab, aUd) fpüfbik.
2lužfd;lagen, v. a. (herauSfchlagen) isbiti, isvdäriti, isbijati, auch vun-isbiii, vunvdariti; (aušeitianber fd)la= gen) rasbiti, rasbijati j (eft»aš Sluge* frofeneS) ne vseti, ne prijeti ; — v. n. (»on ^Pferben) berkati, berfati, hčrkniti, berfniti, and; berzati ober berzati, berzniti, binzati, binzniti; (»on ber ©age) nagniti fe, obefiti fe i (»on SÖäumen ic;) gnati, pöpkati; (auf ber ßauf) is-puftiti le ober fpuftiti Te, fpufhati le; (fid) enbtgett, fd)led)t> fltit) isiti ober isiti fe , konzhati fe, könez imeti, konza biti,' prevrezbi fe (v' hudo, v' dobro) u. bgf. i (»on ber U()r !C.) odbiti, aud; odklati.
21 u ž f d) (ä m m e n, v. a. glinjo is-präti, (nad) ©utšni.) isglenzati.
2i u ¿f d) (e i f e n, v. a. isbrüfiti, gem. aud) vunbrüfiti.
21 u šf d) I eif e n, v. n. svaliti fe, is-lefti, islasiti, iskötniti fe.
21 u« f d) 1 e p p er n , v. a. islöpati, poJopati, aud) polokati * pozhre-pati, polöfkati, vunpolopati U. f. n).
2lušf d) liegen, v. a, gem. vunsa-kleniti , vunsapreti; (eineit, nicf)t mit begreifen) ¡skleniti ober iskleni-ti, iskljuzbiti, aud) islozhiti. 2luš= fd)ltcg(id) adj. isklenljiv, iskljuzh-Ijiv.
21 u ž f d) 1 ü pf en, v. n. ismusniti, is-derkniti, vujti ober vjiti: bieg ©ort ift mir au$gefd;lüpft, tä befeda mi je vTlila.
21 u žfd) Iii r f e n , v- a. isferkati, po^ ferkati, isTerketati, poferketäti, gem. aud) vunpoferkati.
21 tt S f d; m a f) e n, v. 21 u 6 f d> i m p f e n-
Slušfcf) malen, v. 21 u S f d) e 11 e n.
21 u i f d) m e l i e n, v. a. ¡stopiti, is-puftiti, iszvreti, istapati, ispü-fiiati, iszvirati; — -d, n. ¡stopiti fe u. f. m.
H u 6 f d) m i « b e n, v. a, (gehörig fd)mie= ben) okoviiti, aud) ¡skovati ober flio-vati, unr. vunfkovati; (lo$fd;mieben, einen ©efangenen) odkovati<
u 8	124
2f u S f ch nI t e t e n, v. a, narrtasati,
omasati, ismasati. 21 u a f ch nt ii cf e n, v. 21 it S p ti $ t ti. 21 u i f d>tt a l (e it, v. «1 odkopzhati,
raskopzhati. Slu 6 f ch n a r d) e n , v. n. naherzhati 1 fti, naherkati Te, aud; nadernjohati
fe i nahernjoliti fei 21 ti S f d) n a u b e n, v. (ti Isfopfti, pt>-fopfti; — v. n. odlbpfti fe, odalini-ti fe obet oddahniti Tej 21 u S f ch 11 a U 5 e n , v- a i Isvfekniti,
isfmerkati, ¡sfmerkljatii 2( u Sf d; n e ib e n, v< a. isresati, genij auch vunresati , vunsresati J (ioatl! me !c.) trebiti, istrebiti, in St. is-gladiti, aud; podkleftiti; (©aareit) po laktu pro(lavati< 21 u S f d; n 6 i t e (n, v, a. kleftiti, flile-
ftiti, in Sit. Cilld; isgladiti. 21 ti 6 f ch rt 11 f, m isresik , isresanje ,
atid; isres , isresva< 21 ti i f d) n i fe e 1 it, aužfdjiiifcen v. a. isresljati, isresbati, gem. auch ¡sre-sovati, isdletiti. ?lu$fd)ntircn, v> gem. isshnu-rati.
2lužfd)5pfett, O. a. pojemati, isje-
mati, pozhrepati, iszhrepali. 2lU6fd)offcn<l v. n. (»on Slehrcn) 8metavati fe; (»on SBaunten) gnati. 2lušfd>6gling m. odraflik. 21 U 6 f ch r d tl b e n , 1>. a. rftsfhkerniti ^ rasvreteniti , in raslerkati, in ©f. rasvintiti , fd;l. rasfliravfati. 21 u ž f ch r e i b c n, u. a. (auč eft»až herauž febreiben) ispifati, ispifavati ober ispifovati, aud; vunpifati; (ju Gube febreiben, nici;t abhirjen) dopi-fati, ispifati; (anbefehlen) poveleti, navelett, auch ispifati. 3lnžfd;reibting f. ispifanje. 2ltiSfd;reie«, v. a. (bffenUtd; beiannt mad;en) raskrizhati , rasvpiti, ras-glafiti, rastrobiti u. bgf.; — v. a. nakrizhati fe, nadreti fe. 21 u č> f ch r o f e n , v. a. (hohf nagen) svotliti, gem. unr. aud) vunsefekati, vunfkofiti; (fjerauf. t»aljen) vunsva-1 jati, is valjati, vunlkotali.
21 u S f d; u g, m. (alS baž ©d;led;tere/ 2lužtDurf, 2luSfIaubfel) isbirik ober sbirik , isvershik , odvershik obet sbirki u. f. t».; (alž ba5 23effere / eine 23erfamnilitng) isbor, sbor, is-
125	3t u 6
borftvo, gem. unr. auch vunsbor. 21uSfd)ufjm<inn »>• isbomik.
21uSfd)ütteln, v. a. istrefti obet ftrefti, istrofti, aud) vunftrčfti, vun ftrofti.
2t n 6 f d) ü f t c n, v. a. (efroaS 2rocfe= neS, ©efreibe k.) isfipati ober isfi-pati, isfipävati ober isfipoväti, ras-fipati, in aud) isfüti, rasfüti, «fin. vunsefipati u. bgi.; (eine glüf» figEeit, SBaffer H\) isliti, raslili, is-jijati, raslivati; (fein •ŠJerj) rasode-ti, raskriti.
21 n 6 f dp t» ä m m e n, v. a. ¡splaviti, plaviti.
2lu S f d) n> d n E c n , v. a. poplahniti ober poplakniti, in Sf. .aud; polini-ti, getn. vunpoplähniti.
21 u Sf d) n> d r e n , v. n. isgnojiti fe.
31 u Sf d; n> d r m c n, v. n. («on 2Me» nen) isrojiti fe, odrojili fe; (»on 3D5enfd)en) napotebovati fe, nakli-titi fe.
21uSfchn>afcen, v. 21uSpiaubern.
21 u ž f d> K) e i f, m. ovink , and) ras-beg. 21uSfd;n>eifen v. n. (im Sieben) odftöpiti, oddaljiti fe (od rezili), v' druge rezhi säjti; (im ßeben) raspüfhno, rasgojsdano , nezhifto shiveti. 2lušfcbroeifenb adj. rasgojs-dan , rasvujsdan , raspüfhen , ne-zhift, sanikaren. 2luSfd)n>eifung f. rasgojdänje , rasvujsdanje , nezhifto djanje, raspufhen govor.
2lu'Sfd)n>emmen, v. 2luSfd;n>dm= men.
21usfchn>enfen, v. 21 u s f d; n> d n= Een.
21 uSfd)roifcen, v. n. ispotiti ober ispotiti, aud; ispotovati; (baS (Sr= lernte) sabiti, posabiti.
21uSfe(jen, v. a. (bis an'S Gnbe fe= l;en, überfehen) pregledati; (au$n>dl)= len) isbrati, isvoljiti ; — t>. n. (gut, id;!ed;t jc.) viditi biti, unr. vunvi-diti, vungledati : ihr fcl;f gut aitS, sdravi, rudezhi fte viditi; it>r fef)t fd)led)t auS, bledi, boläni lte viditi. 2lusfehen n. etroa vid.
21uSfeil;c n, v. a. prezediti ober prezediti, prezejati.
2iufjcn, adv. »on aujjen b. i. »on brausen, svüni, svünaj, svune, su-nej, süni, vuni, vunaj, vne, vnäj, in št. svünah, ober attdp od svüni
u 6	126
n. f- n?. ; (in ber Sufamnieiifefctuia) svunajnj ober svunanj, svunenj , in ©f. a ud) svunefhen , svunajfhen $. 23. bie 2lufjenfeife, eig. roorfl. svune-nja ftran, rid)figer svunjava, svu-nAjfhina, vunajnjlhina, aud) liže.
21 u S f c n b e n , v. 21 u S f d) i cf c n.
2lujjer, prp. eig. rasun , rasvün, sviin, aud) bres , verh : aujjer ihm ifl 9iiemanb getonimen , svün njega nikdo ni prifhel; auger bem , bres tega, verh tega; aufjer fid) fet)it, fe ne fveft biti, sa fe ne vediti, ob pamet biti , aud) ob pamet iti, od vüina iti, odvumvati.
21eujere, adj. svunänj ober svunajnj , svunenj, auch svunejfhen ober svunefhen, vnenj ober vnej-fhen : ©oft fiel)f nid)t nur auf baS 2leufjere, eine blof; äugere gu'mmig: Eeit ifl i>eud)elei, Bog ne gleda lamo vunajnfhine, sgol svunajnja po-böshnoft je hinavfhina.
21ugerl)atb, adv. svune, svuni , svunaj, sunej, suni, vunej, vuni, vne, vnaj , in <2t. svünah. 3118 Sßorroort roirb »attgerf)alb« im <glo= rcenifd)en häufig burd) »sa , pred ober ein anbereS pafjenbeS SSortrort« bejeichnet, j. 23. er ifl aufjerijatb beS iiaufeS, je pred hifho, je sa hifho, ne je v' hifhi.
21 e u g e r 1 i d;, v. 21 e u g e r e.
2leugern, v. a. na snAnje, auch vediti (ganj unrid)ftg) vedozh, ra-sumeti dati, isrezhi fe u. bgl. 21eugerung f. beieda , gövor, in ©f. aud) guzh , unr. posviinoft, nasvü-noft.
Slufjerorbenflid), adj. etrca ne-fplohen; — adv. mozhno, filno, nesmerno, odvifhe , zhes vle , od vfih, aud) [träflino, nevfmileno: aujjerorbentlich fd)ön, filno lep, zhes vfe lep, lepfhi od vlili, prelep, preprelep, lep lep.
21 e u p t r (t, adj. sadnji , vfleden , pofleden, vfäk : er hat baS 2leufjer» )le »erflld)t, sadnje vfe, vfäko vfled-lio rezh je fhufil; — adv. filno u. f. m., »ergt. 21 u g e r o r b e n 11 i d).
2luSfe(jen, v. a. gem. vunpoftäviti, vunpoftavljati : fid) einer ©efahr—, v' nevarnoft Te podati, v'nevärnol't ftopiti, v' nevarnofti biti; (fabeln)
127	Kue
popravljati , popraviti, attd) grajati; (auffd)ieben,t odlagati, odlafhati, odnafliati, odkladati.
Slu Sfer)"; v. n. (berreifet fet>n) ne doma biti; (geenbiget fei;n) miniti , $em. aud) vun biti: ber SSater ifl brei Sage aus geroefeti, ozbeta tri dni ne "bilo doma; bič <}>rebigt if} febon čine ©tunbe attS, prčdiga je slie vuro zhala minila , geni. aud) je slie eno viiro vun; jefet ifl eS mit bem 9lad)bar auS, sdaj je s'njiin minila, je v'nizb, je s'njim potegnilo.
21 U Sf i d) t, /. etioa vid, rasgled, is-gled, geni. unr. vunvidenje, vun-gled.
2luSfiebeit, v. a. (na fito) prefe-jati, prefejvati.
2luSfied)en, v. n. pofuPhiti fe.
2luSiieben, v. a. isvariti , isvrč-ti, iskuhati, gem. aud; vunsvariti ti. f. ro.
2lttSfingcn, v. a. ispeti ober (peti, ¡spojem obet- fpojem, geni. aud) vunfpeti.
SiuSfinnen, v. a. ismiriiti, ismifli-lavati obet' ismiflilovati, aud) ras-mifliti, israsmifliti ti. f. t».
2luSfifcen, v. a. isfedati , odledati, saledati, isfedeti.
2luSf6l)nen, v. a. eig. fpraviti, gem. aud) potolasliiti, smiriti: 3«* bermann fofl fid) mit feinen Seinbeit au§fči)nen, vfalioteri s' fvojmi fo-vrasbniki fe ima fpraviti.
21 it S f c it b e c n, v. a. islozhiti, od-lozliiti, gem. aud) vunislozhiti.
StuSfpatjen, %>■ a. eig. ogledovati, preogledovati, preluliati, rasprelu-kati , utir. isvanzhati , vunsgledati, vunfposnati. VlitSfpaljcr m. ogledo-vaviz, ogleduh.
2iu5fpannen, v■ a. (<pfctbe) eig. rasprezhi, aud) odprezhi, isprezlii, uttr. vunisprezbi; (auSbe|>ften) napeti , napnem, napenjati.
2tuSfpeien, v. a. pluniti, pluvati, geni. aud) vunpluniti, ispluniti.
2luSfpenben, v. a. rasdavatl ober rasdajati, rasdati, aud) ¡«deliti, ras-darovati. VluSfpeilber /«. rasdajaviz, rasdarovaviz , aud) isdelnik, unr. rasdeltviz.
21 u S f perren, v. a. (auSeinanber fperten) raspreti, raspirati; (l)inauž
2i u 6	128
fperren) is liiflie sapriti, gem. vun-sapreti, vunsakleniti.
2luSfpiclen, v. a. isigräti; (burd) bie Hotterie) rasigrati, gem. vuni-gräti; (ju (gnbe fpielen) doigräti, isigräti.
21 u S f p i n tt e n , v. a. isprefti; (9tan= Je) isplefti , plefti.
2t u S f p i o n i r e n, v. 2lu Sf pd i>e n.
2tu6fpctfen, v. 21usl>öi)nen.
21 u S f p r a d) e, f. isgövor, aud) isre-ka , unr. vungövor, isvüftenje, vunsrekanje.
2t u Sf p r e d) e n, v. a. isgovoriti, is-rezhi: ein Uft()eit —, rasloditi.
21 uSfpreiten, ausfpreijen, v. 2luS= breiten.
2luSfprengen, v. a. isbiti, isvre-zhi; (tinter bie ßeute bringen) ras-glafiti, rasnafhati, rakrizhati.
?ius fp ri ngen, v. n. isfkozbiti, vunfkozbiti.
21 u S fprijjen, v. a. isbsikati , is-bsikniti, aud) iskropiti, unr. vun-flikropiti, vunpoliropiti; (2tbem!C.) nabsikati; -— v. n. isbsikniti, auch isfliterkniti, isfliverkniti, gem. run-bsikniti u. f. tt).
2luSfpt-offen, v. n. gnati, pogä-njati (berft).
21 U S f p r U d), m. befeda , sapöved , rasfod, rasfödba , unr. vunsgövor, sgövor.
2lusfprüfen, v. a. ifkre gnäti.
2lusfpucfen, v. 2luSfpeten.
2tuSfpiirett, v. a. oflediti, rasile-cliti, isflediti, aud) isvöhati, rasvö-liati, unr. vunseflediti.
2t u s f p ü 1 e n , v. 21 u S f d) n> ci n E e n.
2lusflaffiten, v. a. s'oblazhilom kogä ofkerbeti, oblazbilo komü oinifliti, koga oblezhi, v. 21 u S» |1 a 11 e n.
2tuSftanb, m. dolg, unr. vunftaja, vunoftäja. 21ÜSflänbig ad], dolshen, v'dolg, unr. vunftajezlien, vunofta^ jezlien.
211t S fl a 11 e 11, V. a. (verfemen) obda-roväti; (eilte Xod)fer) jüterno , del dati , isdelfhati. 2(uSftattung, v. 21 u S fl e u e r.
2(u S flä ll b e n , V. a. prall pomefti, ispräfliiti, fd)[. vunfprafhiti.
% u S u b e r n, v. 2t u s (1 b b e r n.
129	2i ud
2luSftäupen, v. a, s' fhibami biti, tepfti, pretepati.
21 u 6 jI e d) e n, v. a. isböfti, isbadati, aud) ispehniti, isdletiti ; (eiu ©laS —) fcherjio. posobati; (einen—) no-riti, oziganiti, in ivt. auch obslier-tati.
2luSftedFen, v. a. geni. vunvtaliniti, vunpotifniti, vunpodersbati.
21 u S f! e i) e n, v. n. j. 93. er bat »tet (Selb ausfielen, ima mnogih dnarjov v'dolg, raspofojenih; — v. a. pre-ftati^ pfenčrti, preterpeti, fterpeti.
2lusft eigen, v. a, (heraus triechen) islefti, islisiti; (aus bem ffiagen ober Schiffe) is ladje iti, is vosa ftopiti.
21 U S ft e 11C n , v. a. (v' sgled) rasftA-viti, and; vunpoftaviti; (einen 2Bech= fel —) dati (od febe); (tabeln) popraviti , popravljati, auch grAjati , okrivili, olu ivljati; (auffcbieben) od-nafhati, odlafliati,-odlagati, odkla-dati.
2tuSfterben, v. n. odvmreti, od-vmirati, povmreti, povmirati, uur. vunpovmreti.
2luSjteuer, ,/• delfhina, delfhnoft, del, dota, in ©t. auch jüterna. 2luS= ficitcrn, v. 21 u 8 ft a 11 e n.
2luS|töbern, v. a. isvohati, rasvo-hati, rasflediti, oilcditi, rasberbati, isberbati.
2t u S.ft C d) t r n, d. a. (sobe) trebiti^ istrebiti.
21 u 5 ft 0 cf e n, v. a. (porope) kerzhiti, iskerzhiti.
21U 8 ft 0 pf e n , v. a. isphati, nadeti, auch nabiilati, nahatiti.
21 u 8 ft 6 r e n, v. a. rasberbati, rasri-ti, rasrovAti.
2litsftoffen, v. a. (»on einer ©cfe& fchaft) isbiti, pognati; (burch einen ©tog hcrau® Bringen) isbiti, gem. aud) vunisbiti, vunporiniti, vunpotifniti.
21 u s ft r e ef e n, v. a. (»on fich ftrccfen, aušeinanber fireefen) ftrgniti, raspe-ti, in it!/i. aud) moliti, rasmoliti: mit auSgeftrecffen güfjeit, mit offenen Sinnen i|t er ba gelegen, s' ftegnje-niuii nogami, s'raspetiini rokami je tiilcej les bal; (au$be(>nen, länger jiichen) nategniti, napeti, napneiu , nategvati, napenjati.
3tuö	131)
2tuSftr«idjen, v. a. (galten) ras-gladiti; (mit ber geber) isbrifati, jsbrifavati ober isbrifovati, auch podbrifati, rasbrifati u. f. id.; (mit Diuthcn) tepfti, pretepati, pretepfti, biti (kogä s' fhibami).
2t US (treuen, v. a. raströfiti, rasfi-pati, rasfüti, rasfejati, auch iströfi-ti, potröfiti u. f. id.; (ein ©erücht) rasglaTiti, rasnefti.
äuSftrömen, v. n. raslijati fe.
2t u S jt u b i r c n, v. a. (erfinnen) is-mifüti, rasmifliti; (einen, tennen lernen) rasposnati; (baS ©tubiren Dollenben) isvuzhiti fe, navuzbiti fe.
21 US |t ü r m e n, v. n. isnevihtovAti, israsvihtati fe, vtihniti.
Stuöftürjen, v. a. (umftürjen unb aušfch litten) rasliti; (ausleeren, ein ©las ffiein k.) ispiti, fd;erjto. posobati, auch poshreti.
2luSjt Ilgen, i», a. podpreti, podpirati.
21 usfu d;ett, v. a, (auSlefen) isbi-rati, isbrati, odbirati, odbräti; (»Ötlig burchfuchen) preifkati, isifkAti.
2t U S t ä f e 1 it, v. a. s' defkami, s'di-lami obiti, oblosliiti, auch obdöflia-ti, isdefkati, istabljati.
Stustanjen, v. n. isplefati, pre-plefati, odplefati, plefati do könza, auch itrAjati u. f. ID.
2luStaufchen, v. a. vmenjati, pre-mönjati, omenjati, ismenjati, vinc-njävati .ober vinenjevati u. f. id., unr. premeniti, fpremeniti. 2luS« faufchung f. vmenja, vmenjanje, premenja u. f. id.
Stuft er, f. oftra, oftriza. Stuftet» fcfeale f. öftrina kopanja.
St ust hellen, t>. a. eig. rasdavati, rasdarovAti, auch isdeliti, isdavati. StuSfheilung f. rasdavanje, rasdaro-vanje.
Stusthun, v. a. (ein £leibungsjt(icf) flezlii; (ßidjt) vgafiti; (auSleihett) v' dolg dati, poföditi.
2t u Stilgen, v. a. konzliäti, polion-zhAti, aud) istrebiti , iskoreniti.
2t«Sfo6en, isodvümvati, naodvüm-vati fe u. f. n>., »ergleiche 21 uS» rafen.
21 uStrag, m. '.(eine, bef. geri^tliche, (Snffchcibung) raslozhenje, rasfodba, gem. auch lionez, mir. isnofeJc.
131	2iuö
21 uêf ragen, v. n. isnèftl, isnöKti, isiiaihati, gem. a lie); vunnefti u. f. 1». ; (auêptaubcrn) rasnèfti, rasnö-fiti, rasnâfliati.
2tuêf rauern, v. n. odshalovâti, preshalovâti, doslialovàti, aud) odshalovâti Te u. f. ip.
2luèfrdumen, v. n. prcfénjati, prefânjati.
21II èf reiben, v. a. isgnâti, isgoni-ti , isgânjati , ispoditi ober fpoditi, gem. aud; vungnâti u. f. tp.
2lut>frennen, v. a. odpârati, ispâ-rati, odpôrjati.
21 u ê f r e t c n, v. a. (burdj 2refen lierauè bringen) rasteptâti, rasman-drati, isleptâti, ismandrâti ; (@d;u= l)C) f-lioditi, rashoditi j — v. n. (auê= fdiretfcn) ftopiti, ftôpati ; (auâ feinen ©renjen freien) gem. vunftôpiti, vun-ftopali, aud; preftôpiti, preftôpati ; (»on einer ©efellfd)cift) odftôpiti.
Sluètrinfen, v. a. ispiti ober fpi-ti, geni. aud; vunfpiti, vunpopiti, vunpopivati.
SI uê triff, in. odftôplenje, odftop, gclli. aud; vunftôp, vunftoplenjc.
SI u à f r o cï ît c n, x>. a. isfufliiti, po-l'ufliiti, vfuflriti ; — v. n. isfufliiti fe tl. f. t»., aitd) vràhniti, polahniti.
Si u è f r o ut tu e I n, v. a. isoôbnjati ; (auêpofauiten) rasglâfiti, rasbobnja-ti, rastrôbiti it. bgt,, mir. unb fd;i. vunsglâfiti, vunbùbati, vunpâvkati.
21 u è t r o m p e f e n, v. a. istrompètati, istrobiti; »ergteid;e aud; Sluêpo» f au nen.
Sluê tröpfeln, v. n. po kâpljizah, po frâgizah istèzhi, aud; iszankljâti.
21 U êf r 0 p fe 11, v. n. po kâpljah, po frägah istèzhi, iszânkati.
21 u ê t u ti ï e n, v. a. ismâliati, aud; ismozhiti, itnr. vunsmozhiti, vun-pomozhiti.
2t u 6 f ii n cb c n, v. 21 u è m c i fj e n.
Si u è ü b e tt, v. a. (eine 5îuitfl, ein jpanbtperï îc.) roirb im ®loipenifd)eit, fo Biel id> ipeijj, immer umfdjrieben, i- S3. (i.Vfer ubt bie 93îaf)lcr£unft auê, Peter je mâlar, Peter màla, Peter sa mâlanjam ober po mâlanji hodi tt. f. n>. ; (verüben, begeben) ftoriti, vzliiniti, djäti, sadéti, aud) doper-nefti, dopernâfhati. Siuêûbung /. œîrb eben fo immer umfd;rtcbctt,
3ÍU6	132
5. S3. bie 2luaítbung bc8 TOáitrerbanb* roerFeS bat il)n reid; gemacht, sidanje ober sidaríja ga je sbogátila, ga jc obogatila, ga je bogätiga ftorila ;
3cbcr foft feine guten ffiorfäfee aud; in 2luSííbung bringen, vfäk bi mógel po fvójih dóbrili fklépih tiidi shi-véti it. f. ra., g ans unr. isdoper-nafhilo , dopcrnáflianje.
2t u éip a d) f c ti, v. n. (aufhören 51t ipacbfeti) odráfti, preräfti, ráfti (Iir-njati); (»om ©eírcibe) zimati ober zimiti, fziiniti; (»011 9)tenfd;cn) is-ráfti, v'ítrán ráfti.
2lu í ro á g e n , v. a. vágati, isvágati; po vági prodájati, gem. aud; vunvágati.
21 ué roa 1)1, f. (báé 2luétpaf)len) isbé-ranje , odbcranje, sbéra, aitd; isvo-Ijitev, isvoljénje: l)ter l)afl bu 25ü= d)cr }ur Slnžmahl, tukej imáfli bú-liev 11a sJiéro , v' odbéranje; (baS 2lu§gcn>ál;ltc) isbór, isbórftvo.
21 u é t» á 1) l c it, v. xi. isvoljíti, isras-voljíti, aucb isbérati , odbérati, is-bráti, isodbrati.
2luémalscn, v. a, isváljati.
21 u S i» a n b c r n, v. n. (au§ einem Drfe, bef. in ein anbereé ßanb) pre-réliti fe (v'ptújo desheló), is i'vojga kraja oditi, gem. isvándrati, ctg. aber fetten ispopótvati, odpopótva-ti; (»ötlig burd;ipanbern) prepótvati, prevándrali, prehoditi. 2luémanbCí rttng /. prefelénje (v'ptúje liráje).
2t u é 1P ä r lil e n, v. a. fegréti, pregreti, rasogréti, rasogrévati.
21 u él» arfen, i>. «. dozhákati, aud; iszhákati , perzhákati.
2lttéipárfig, adj. is ptújili krájov, aitd) vunénj, vnéflien, ptúj.
2tuén>árfé, adv. odsvunej, svunáj, vné; v'ptújih krájih, kjé indje.
21 u é rc a f d) e n, u. a. _(@läfet, <£d)iif= fetn) vmiti, omití, ismiti, vmívati u. f. ib. ; (2Báfd;e) práti, opráti , ispráti.
2lu i m áf fer n, v.a. isvodeniti, geni, aud) vunsvodeníti.
2t lt é 1p e d) f c t n, v. a. isméniti, vmé-niti, rasméniti, isménjati ti. f. m , Unr. vunsménjati, vunfzhréditi. 2ttlés iped;fe(ung f. isménja, isménjba, is-ménjanje u. f. 1p.
2tu§ipeg, m. eig. »pörtt. ispót, geni, isbég, ovínk.
138	X u »
31 u Sme t d>»n, i>. n. (čine m, ijjii sii »ermeiben fud;e«) ogniti fe, ogibati fe liogar, ganj mir. vunhenja-ti , vunvihati, isgibati, vungibati : cittem SiefrunJenen mufi mait auSroei* ci)eil, pijanza Te moremo ognili, pijanzov Te je ogibati; id) u)eid;e tl;m aHejeif auš, vfelej fe ga ognem.
SI ti S t» e i bi it, v. a. raspraviti (n. p. sajza) , gent. aud; iszlirevati.
21 ti ž nt ei it en, v. n. isjbiiati fe , na-jokati fe, aud; naplakati fe, ispla-kati fe.
2luSn>ei$, m. isvisliik ober svishik, fprizhik, dokasik, aud; isvishinga. 21uSn>eifeit v. a. isvifhati, fprtzhali, dokasati. 2lt!šn>eifititg f. isvislianje, fprizlianje, dokasanje.
2lušn)eijjeit, v. a. pobeliti, isbeli-ti, tntr. vunsbeliti, in ©f. aud; pofhtrihati.
81 u ž tt> e n b i g, adv. sunej, suni, vne, svunab obet od sunej u. f. tt>.;
—	roilfen , lenien, na pamet snati, na pamet vediti, na pamet fe vu-zhiti, aud; is glave snati u. f. t».;
—	adj. svunanj, svunenj, odsvu-nanj, odvnefhen u. bgl.
Slu «roerfen, v. a. (heraus merfen) isvrezhi, ismetati, isluzhati, gem. aud; vunvrezhi u. f. n>.; (auSIefcn unb VCrioerfen) odvrezhi, rasodvre-zkij (eine Jptinbinn) kopiti, gem.
• aud; resati; (befonberš fdjreiben) sa-pifati; (befUmmen) odlozhiti, dati.
ilusroefeen, v. a. isbriiliti, isojftri-ti; (einen 3e(>ler) popraviti, vravna-ti, gem. aud; poboljfhati.
Sfužmicfein, -v. a. rasodviti, ras-odvijati, aud; isviti, rasviti, (nach ©UfSm.) isklonzhati.
21 u S it> t e g e n, v. 2lušwagen.
21 u Srnini» en, v. a. (!iBdfd>e te.) slimeti, isshmeti, isshemati, tit ©t. atld) issbmikati, shmikati; (@e= ireibe) vejati, isvejati , aud) veti, isveti. 2iuSn>inbfd;aufel f. vevuiza , in ©t. aud) vejazha.
2luSn>tntern, v. a. (beit ®infer uOer eri;alten) presimeti, zhes sitno perhraniti, obdershati; — v. n. (im aasinfer »erberben) vfahniti, fah-niti, osebfti, vsebfti.
21 usroifUn, v. «. (bett .011? bes i|)ferbe6) isresali, obresaii; (bei
Ätiö 134
ben 3¿gern, au« ber #aut nehmen ¡C.) liez h i , flázhiti , aud) raspraviti , rasdjSti; (burd; S5eintil)uugen er^alfen, bewirten) sadobiti, per-dobiti, obdershati; (ein ©eroebe uot(enben) istkáti, dotkáti; — o. n. konzháti fvóje délo.
21 u é i» i f d) e n, v. a. isbrifati, po-brifati, gem. auch vunpobrífati.
21 ti éW i 11 e f n, v. a. prevétriti, prefufhiti, rasvétriti, rasfufhíti; (entbecf'en) isvohati, rasvohati; — v. n. vihtováti, grométi (hénjati).
21 u é i» ö 1 b e n, v. a. oblóli ober lok délati, v' oblóle sidati, auch isló-kati, isoblókati.
2luél»ud)S, m. israftika, naráftje, aud; gérb.
21 u S i» u 1) 1 e n, v. a. isriti, isrov.tli, (is sémlje).
21u§l»urf, m. gem. ismét, isvérg, unrid;tig vunsmét, vunsvérg; (beä ®d;feimá) hrákel, pluvotina ; (ba5 ©chlechtepe feiner 2lrt) isbírik ober sbírik , isvérshik, islúzhik, isvérg.
21 u é m u r 5 e 1 it, v. a. eig. iskoreníti, istérgati s' korénjam vred, gem. iskérzhiti.
2lu é tu it t h e n, v. 21 u 6 r a f e n.
21 uésafen, aué$aíen, aužsaferit v. a. osóbzhati, nasóbzkati, auch nasóbi-kati, osóbikati.
SIu¿s a l; fen , v. a. isplazheváti, is-plázhati, platiti, isplatiti.
2luSsähleu, I), c. fhtéti, prefhtéti, prefbtévati; na fhtevílo prodajati.
% U 6 5 a h 11 e it, v. n. vfé sobé iinéti.
SI tt éja itíe n, v. 2(i¡ éfd)e 1 f en.
21 tt S j a p f e n, v. 21í>sapfen, 21u«= f ch e n f e n.
21 u ¿ s ä 11 n e n, v. a. pregraditi, sa-graditi, graditi.
21 u ž s e d> < n, v. 2luStrinBen.
SI tt g s ementen, v. «. po defetini hoditi, defetino jemati, defetiniti.
21 u é s e 1; r e n, v. a-, (sehrenb eitfiraf= ten) fufhiti, pofufhiti; — v. n. (aužgejehref werben) rufhiti fe, pofufhiti fe, uitr. vunseftrádati fe, ferbati u. bgí. Sluésehrung f. eig. fufhiza , geni. fd;I. héktika , jétika.
21 u e s e i d; n e it, v. a. (auž einem S5u= d)e, heraudfd;reiben) ispifáti, ispifá-vati, pirati is knige; (beseich.nen) sasnámnjati, sasnámlati, sasnam-
135	31 u«
njevnti, sasnamlovati; (eilten, t)er= »ortijun) gem. isvifiiati, povifhati, eig. feiten preflaviti; — ftd) v. r. gem. isvifhati fe, povifhati fe, eig. feiten preflaviti fe. 31u$jeid)nung jf". ispifanje, ispifavanje, sasnaiiinja-nje tt. f. t».
3Iu6jie£en, v. a. heraus sieben) is-potegniti, isvlezhi, isvlAzhiti, gem. nudi vunpotegniti u. f. t». ; (bie iiteibungSftücfe, als Dlocf , 23einEleib je.; mit 21u»iia!)me ber 23efrt)ut)ung) flazliiti, flezlii; (bie 25efd)ul)ung , al« ©d;ul)e, Strümpfe tc.) isüti ober siiii, suvati; (fd?nftlid) —, auš--fd)reibe(i) ispifati, ispifävati ober ispifovati , ganj unr. isvlezhi, is-tegniti; (au»bel;wen) nategniti, is-tegniti ttnb ftegniti, nategvati ober natesovati; (mit allen @erafi;id;_aften tc. —, überftebtln) eig. prefeliti fe, prefelovAti fe, feliti fe, aud) oditi, odhajati, feltener odriniti, gaiij fd;l. odpoiegniti, odvlezbi u. bgt.
plissieren, v. a. okinzhiti, olifh-pati.
31 u S J i m m c r n, v. a. s' defkami o-biti, v. 3luStdfeht.
31 u i 51 r f e I n, v. a. eig. fheftkati, prefheftkati, rasfheftkati, ganj unr. vunfkroglati; (auf baš genauere ab= unb aUoniejfeit) na tanko, na drobno rasmeriti.
3lu6jifd;en, v. a. ispfiliati, isfi-zhati, aud) opfikati, sapfikati.
31 u«ätig, m. (bie 31uSn)anberung)
93 a cf	136
prefelénje , preTelovanje , geni. atld) odhod : ber 3luê$ug auê fêgpptcii, odhod is Egipta , Ègipzhanov ober egiptovfko prefelovanje; (auô einer (gdjrift b. t. bie Beritirjung eiiteô grôjjeren 3tuffa(jeê ober 23ud)eë) eig. ispifik ober gem. fpifik, feltener fpiflia; gans ùnr. (nad) beit iteue* fleit f£(a»i[d)eit 2BortfabrtČanfen) istéglej , ispoteglej , isvlek , vun-vlek.
31 u ê j u p f e n, v. a. ispipati, ispu-ljiti, smekniti.
31 u 11); e n t i e, 3lufi)enctfdf /. priftnoft, verjétnoft, aud) pravizhnoft. 31u; tt)Cnfifd) ad]. priften, verjeten.
3lu i o Er a t ie , J. famodershAvftvo. 3lufo!rat m. famodershiz.
3tutor, >n. etioa sloshiviz, (nad) 25 o I ï m e r ) isdélaviz, (nad) £> a i n= ïo) aud) knisbnik, (nad) (8 u t ž= m a it it) pozhétnik, sazbétnik, gem. Avtor.
Vturoel)! i. âh! ôh! gorje! gorje in gorje ! joj in gorje ! joj, prejoj ! joj meni! o joj meni, getu. ojeme-ne ! o jémnafta ! fd;l. avbé !
31 je e, v. 31 d) f e.
3ljrf,/. fekira, au t fekjira; (gdtlart) drevniza, drevnjAzha, tepazha, fel« feiter podirazba; (breife 2tbesjA-zha, sbamplaka, fhirofhka; fd)l. shnajdaka , zimbràlia. 3leftct)Cll n. d. fekiriza, aud) flôferka (Stôfier* Ijacfe). 2lrfi)elm ?n. vùho, vuho, aucty vuha , vfbéfa, gem. vuhâzha.
23,
25 a ar, v. 23 ar.' 25 a a r e, v. 23 a 1; r e. 25accalaureat, n. bakalArftvo.
23accalaitrcu$ m. bakalar. 23 a d), m. eig. potok , unr. reka. 23ad)e, f. divja prafiza. 23ad)er m.
divji merjafiz. 23 či d) I C i n , n. d. potozhik , auc^ reki za.
23 a d) jI e 15 e, f. paftirinka, in Kr. trelorepka, gem. aud) paftarinka, pafterinka , paftirizhka , paftiri-zhik, in Sit. pliflia. 23ad)iueibe,/. eig. rakita, au^iba. 23ad)ii>eibcn adj. rak i tov. 23ac^n>ei=
bengegenb /. rakitoviz. 25ac^n)eiben= gel)bl5 n. rakitje, rakitovje. 23ad)= meibcngerte, SBac^iDetbenruftje f. ra-
kitovka.
23acfe, /. 23acfcn m. lizc, feltener zheljùft. 23acfenflreid), 25atienitlag
m. savùhniza, savuli, lilapoviisni-za ober klapovufliniza, atld) ber-ljùsga, berljiisniza, gem. niebr. shléperniza , sblaferniza : 2>Cman» ben einen 25atîerijlreid) geben ,. kogâ klapovûsniti , berljusniti, liogâ v' lize vdâriti. 25acfenäal)it m. kotnik , koteflinik, kôtnjak , kôtefli-njak.
137	513 a d
23 a cf e n, t>. w. pezhi, fosili i. 23air» hauS n. pekalniza, pckamiza , pe-liarnja. 93acfo&fl n. pezhen lad ; fad sa pezhenje. 23acfofei» m. gcm. pezh, aud; peliovfka pezh, krufli-na pčzli , pezh sa kruh, pczhni-za. 23atffd)aufcl f. lopar. 23ncf= ficin >n. gem. zigel, aud) opeka. 23acftrog m. eig. ni ('like, aud) niz like , gcm. niebr. lirufhno korito. 23acft»cri n. etroa pekovfke jedi, pezhenje.
23dcfer, m. pek, gem. aber meniger ricf)fig aud) pezhenik, pekovnik, gaitj itnr. pezhar. 23dcferbi'ot «. pekovflii kruli. 23dcfcrburfd) , SBds cferCncd)t m. pekovflii hlapiz. 33d= cfctei f. pekarftvo; pekalniza, pe-karniza, pekarnja, fd)[. pezherija, pezhenifhe. iBdcfcr(;anbiocrf n. cig. pekarija, atldj pekarftvo , gcm. pe-kovlko (»crfiepf fid) rokodelo): feitt ©ofjit toirb bas 23dcfiei'l)anbtTicrE temen, njegov fin fe bo pekovfkiga vuzliil. aSdifeciltn J. pekinja.
23 a b, n. kopel obcr kopel, kopela ober kopela , kopelo, Kopva: baS iDiinflbab, parna kopva; ein mU neralifd)eš obcr onbcrež uafiti'lid)eS ©armbab, toplize: ber 33afer ift in'S $Garmbab gefa^ren, ozhe fo le v' toplize peljali. 23abegafl m. lio-pelnik , kopelnik. 23abeihtbe f. ko-pelna jisba, and) kopelnja, fcbi. pafhtuba. 23aben>anne f. cig. ko-pelniza, gcm. kad, fd)l. bana. 23a= bcioarm ud/. mlazhen, mlahen. 23a= bcn v. a. kopati, f kopati. 23abcn n. kopanje. 23aber kopelnik, kopelnik, kopelnik, gem. padar. SSabcrci f. gem. padarija.
23ag ag e,y. bagasha; (©eftnbel) der-hal, druhal.
23d f)nt, v. a. (23rot, ©emmel k.) pariti, popariti, aud) popezhi.
S5al>n, f. pot, geni. aud) Itčsa, ze-fta, tir, gas. 23af)tten v. a. pot nadelavati, gcm. aud) tiriti.
23al)re, f. nolilo , oder, gem. aud) pare.
23a£rmutfer, v. 23 a r n» u t f e r.
23 a j o n e f t, n. bajonet.
23 a I b i e r, v. 23 a r b i e r.
25 a t f 0 11 , m. balkon.
23 a 1 b , adv. fkor, fkoro, fkorej, fko-
23 an	138
réj, fkóraj, v' lirátklin ; knial, kniá-lo, sdájzi, tkój, táki, hzháfi: balb... batb, sdäj... sdáj. 23albig adj. flio-ránj, fkorénj.
23a ib a d) in, /«. gem. baldahin, auch Bebéfa.
23a 1 efter, m. fainóftra, fainóftro, famoftrél, lók, lokoftrél.
23 a í g, >«. (bie £>auf ber Sbiet'e) kó-sha; (bie -¡baut um bcn ©amen ge= miffer grúd)te) méh , aud) kóshiza; (ber 23fafcbalg) méh; (ein íleincá Sinb, »erdebíl.) sléshe; (.ÍJttrc) vla-zlu'iga , potepúha ober potepúhnja, klapovúha ober klapovúhnja , kúrva,
23a Igen, fid) v. r. eig. tepeshiti fe, aud> metáti fe, lúzhati fe, téraati fe, tépfti fe, pipati fe, felfcncr bo-riti fe, itl Sit. gem. pardégati fe. 23afgcr m. eig. aber feiten gebräud)= lid) metún , tepún , fonfl gcirolntlid) metáviz, tepéshnik, gem. aud> pipa-viz, pardégaviz. 23algcrei /■ meta-nje, liizhanje , térganje; tépenje ober tepénje , tépesh.
23atCen, m. etg. bruno, bérvno, aud) brévno , trám, itnr. blód.
'Salí, liépa, mázhik, aud) grú-da, grúzha ; (©pielball) óbli/.a, óblizhka; (großer ©all, 23allou) oblo, aud) balón; (Jansfefl) pléf, aud) bálj.
23 a Haft, m. baláft.
23a lie n, m. lupa (cig. ruff.); (an íidnbett unb 3'itífcn) pefhzháj, uttr. dlán.
23alfam, rn. nekálflien difhézh kézinez , aitd) maailo, bladilo, geni. balCam. 23alfamircn v. a. masilA-riti, geitl. aud) balfamirati. 25alí fatttirillia f. masilárenje , baU'amí-ranje. ©alfamifeh lepó dilhézh, gcm. ball'áinfh.
l5anb, «. vesálo, vesilo, aud) vés, unr. savésa; (ein langes ©tiícf utm 23inbeu) trák; (SHeif) obrózh ; 23ait* be yl. olióvi, sbelésje , póte.
©aub, >n. (ber ©iubanb) svéslinja,
gem. aud) svésik; (23ud), Sbfil) bu-kve, kniga, del, aud) svésik.
23 ä n b d) e n , n. d. véslej, aud) vési-za; (Fleittcé 23itd>) búkvixe.
23aitbe, /■ (am 23i(larb) kráj, rob; (cine ©efeUfd)aff> üíotfc) tróp, fhop, kampanija, g^ttt. atttfr banda.
139	S3 d it
93iinbig, adj. vkrotljir, vkrotiven, aud) obujsdovAven. 23«nbfgen v. a. vlirotiti ober ukrotiti, obujsdati, obujsdovati , getn. aIId) ItrahovAti, kolenzhati, viasliiti, premagati. 25dnbigung f. vkrotenje, obujsda-nje u.' f. i».' 95 a n bi i, m. rasbojnik. 93 8 113 6, adj. utib adv. gem. britek, te len, teshek: mir ifl bange fiir bid), Tkerb ine je sa te; eittcm 3t«b= lid)en ifl nidif bange, iienfe feineš ©ieid)en ju finben, polhteniga ni Tkerb, febi enakih ljudi ober ljudi Tvoje enakoTti najti; ež nnrb mir bange, Tkerb me nahaja, britkoft me obhaja; bit £afl tl;m redjf bange o,cinad>f, v' britkolt, v' Tkerb Ti ga perpravil, v' Ttrah fi ga (pravil. 23angig!eif f. geni. britkoft, felfener teTnota, tefnoba, am feltenften te-shava. 23ang(td) adj. britkoven. 23dngIid>Eeit f. britkovnoTt. 93 a n £, f. klop: burd) bie 23ani, vfi kmal, vfi poprčk, vTi prek; (bie 2Bed)feIbani) banka. 23anEd>en n. d. klopiza. 93anferf, v. 93aflarb. 23anferotf adv. bankerot. 93aitfe= roft m. bankerotTtvo. 93anferofti= rer m. bankerotnik. 23anfe(t, n. velike goTti, aud) go-Ttovanje , goTtitev , goftitje. 93an= Tciftren v. rt. goftem Tlushiti, goTti imeti, goftiti obet" goditi Te. 93 a nit, m. getu. fd)l. pana, panTtvo, ridjfiger etma cerkveno prekletje, odlozhenje od zerkve : in ben 93ann ti)lin, prekleti, odlozhiti od zerkve, od vernikov. 93annen v. a. (be-fd)»6ren) rotiti, sarotiti, gem. aud) sarotovati. 95 a n fe n, rrj. pervi trebuh (vTaltel shivine, ki presliiva, ki preshve-kuje, n. p. goveda , ovi i. t. d.). 93 ar, adj. gotov, feifener vprizhen , perpravljen: er (;af bar funf()unberf ©lltben, ima petfto goldinarjov v' dnarjih, gotovo, gotovih denarjov; er £jaf 9f(le6 bar bejaf)lf, je vle v' (gotovih) dnarjih platil. 93arfd)aff f. eig. gotovina, gem. aud) vprizhen dnar, glefht, premoshenje , feifen perpravlifiitvo. 23 a r , >n. medved; (eiit murrifd)er, ¡rdntifd)cr SDfenfch) mčrmraviz, rnerm-
I	»ar	140
rek. 93irbeijng adj. mèrmrav. 23arenf)duter m. vmanjùh, lenjàk, lenuh , klapovùh , potepuh, poTto-pâzh , aud) sanikarnik. 23 a r e n« |aut f. medvedja kôslia : auf ber faulen 23âren(;aut (iegen, vmanjûhe paTti. 93ârenl)âufcrei .f. gem. vma-njôi't, lenjol't, potepùhnoTt, sani-karnoft. 23ârinn f. medvédinja, medvediza ober medvediza, medvedka.
23 ar aïe,/I borâka, bajta.
23 a r b a r, " m. eig. ljùtnik , trinog, divjâlt, gein. barbâr. 25arbarei f. IjùtnoTt , trinoThtvo, divjinTtvo, aud) divjâzhnoTt, divjâChtvo, gem. barbàrftvo. 23arbarifd) adj. ljût, trinoThk , divji, divjinTk, divjadih, gem. barbârTk.
23arbier, m. briviz, brijâzh, bra-dobriviz. 23arbieren v. a. briti , obriti, podbriti koga, brado briti komù ; — ftd) k. r. briti Te , podbriti Te. aSarbiermeffer n. britva : fdjarf mie ein 23arbiermeffer, ojTter kot britva, britka Tablja. 93arbicre flube f. brivniza. SBarbierjeug m. brivTka roba, brivfko orodje.
93 ar d) en t, m. gem. pArhent.
93arfro|l, m. (ber93aumfrofl, 9îau(;» reif) imje, ivje, gem. auch Tlâna, in ©f. mras.
23arfujj, adv. bôf, golonog. 23ar* fiifig adj. boT, aud) golonôg, golo-nogàt. 93arfiiger m. boTAk'. 93ar= fûferinn f. boTa, boTAzha. 23at> fûgiafeit f. boTota.
93 a r ï e, /. bArka.
93ârme, f. pivne droshi ; pivne péne.
23armljer$tg, adj. vTinilen, milo« Terden, miloTerzhon, in ©f. attd) Tmileziien, gem. milôTtiv, miloften. 93arin!)cr5tg!eii f. vTmilénje , inilo-(erdnoTt, miloTerzhnoTt, tn ©f. aud) fmilezlinoft.
95ârmufter, f. mâterniza, auch plodniza, feften materna vutroba.
23a r orne ter, n. gem. barometer, aud) srakomér, vremenik.
93aron, m. eig. Tvoboda, aud) fvo-bodnik, proTtnik, gem. baron. 93a= roiteffe f. eig. Tvobodiza, aud) Tvo-bodniza, proTtniza, gem. baroniza, baroniza, barônka. 93aronie f. eig.
141	»or
fvob0dftvo,aucbrvobodnifhtvo,proft-nífhtvo, gem. baroníja, barónftvo.
25 ar r i e r C, f. pregrája , predgrája.
23 ar t, m. gem. bráda; ein eittjelneê Q5artf;aar, barúfa, aud» muftázha ; bit 23artf)aare überljaupt, barúfe. 23órfd)ctt n. d. brádiza. 23ârtig adj. bradât, bradait, aud) barufàt, barufáft. 23atflttetfe f. bradóvlia.
23 a t f d) a f f, v. 23 a r.
23aríl;e, f. shampláka , bradlja, brádliza, in (St. aud) besjázha.
23aft, f. téta, in ©t. gem. tetiza, ùzliina àli materai f<íftra, «nt-, ujzbiza, ujzbinja.
23 a filie, f. (cine 9>flan$e) posltilka, aud) bôlïljah.
23aÇ, m. (bie 23afjjîitnme ttnb 23ajj= geige) gent. báf, fcltener debél ober tóíft gláf, vélike gôfli , go 11 i na báí: bett 25ajj fingen, baf péti; bie 23afigeige fpielett, v' báf igráti, na báf' gófti. SSaffift m. bafift, feltcner tolftopévz, debélopévz.
23aff i It, n. vodnáli,
SSafi, m. lília, lizlijc , in 5ít. me-sdro. 23a|l. * ¡idj. lizhnat, is lizhja.
23ajlarb, m. cig. botiviz, aud) bo-tiv, gem. niebr. kúrvin fin, múl-zliek, sléshe.
23ataílle, f. gem. batálija, cig. bcf> fer bitva, Líllia.
23 a t a i 11 o it, «. bataljón.
35 at i fi, m. cig. tanzbíza ober ten-zbiza, aud) batílt. 23atijien ad). tanzhizen , is tanzbíze.
23 a 11 c r i e, f. baterija.
23 a 6 en, m. (ein SDliínjfiúcf yon vter Sreujertt) itt í?r. répar. 23a(jettlaib ?n. réparniza , poréparniza.
23att, m. cig. ftávlenje, poftávlanje, gent. and; s i dan je, zimpranje, púv, pu vanje : ber 23au ictteâ £aufeê bauerfe ein fjalbcê 3a(>t, úno hífbo fo (fino) pól léta ftávili, sidali , zimprali, attcí? úno biflio fo v' pol leti poftávili , fesidali, do zimprali ober fziinprali ; ber 23au ytelcr ívits d)cn abet- tourbe erfi nací) l;unbert 3aí)reu vollenbcf, veliko zérkev pa fhc fo le v' fto létib poltávili, fpùvali, do kónza perpuvali, do lion z a persidali, ober attd) púv, pùvanje, ftávlenje, sxdanjc mnogih zérkev pa fiie fo le v' fto lé-
83 a u	142
tili dokonithali, do könza pergna-li; ber 23att ber '„Urdje 9ioäi; war eine bejlänbige 25ujjprebigt für bie ©ienfd)cn , barko delati je bilo ljudem vedno pokoro osnanovati , ober aud) delanje barke je bilo ljudem vedno osnanovanje pokore.
23 a ud), m. trebuh, trebuh, aud) vamp , trt ©f. lamp ober lamp: bet- einen grojjen 23attd) pat, trebü-
l'hnik , vampäzh , lampazh, lämpa-vez. 23ciud)eld)en «. d. trebufhzlnk, vampez, lämpek. 23aitd)fluß m. grislia, aitd) drifkaviza, biterza ober bitriza. 23aud)griittmcn n. zhre-vogris , zhrevefno grisenje, a itd) zhrevobol, [hipanje v' zlirevefah : id) hübe entfeiäiid)c8 23aud)grimiucn, rtrafhno me v' zlirevah grise, me po trebuhi je , me v' lampi fhiple u. f. tt). 25aud)gurf m. podpafh, podpaflmja, podprög, podproga. t&aucbig , baud)ig adj. trebuhat, trcbuliaft, lampät, lämpaft. 23attd)= toafferfud)t J. trebüflina vodeniza , vodenika v' trebuhu. 23aud)toittb m. perilez, pesdez , feltcner raspi-ha, zhrevefen veter: bie SSattcb= roinbc plagen ifjn, perdzi, pesdezi ga napenjajo, raspihujejo. 23aud)= älttattg m. saperta potreba, fettenec sapertje, sapir, ritno sapertje.
23 a tt c n, v. a. (ein ©cbäube) ftaviti, puvati, sidati, zimprali (je ttad)= bcm ba-Jfelbc gemauert ober ge$im= mert rcit-b): mein Sreunb (jat »er= floffenc® 3al;r brci neue Käufer ge= bauet, moj prijatel je lani (länfko leto) tri nove hifhe (tn ©t. aitd) hrame) poftavil, fpuval; ftc fingen an einen ungel;euern Sl)urm 51t bauen,
To sazhtli nesinerno velik tiiren poftavljati , sidali lt. f. TO.; (bett
Wer) obdelävati, nadelovati . is-orati , saoräti, gettt. aud) narediti , napraviti: fhitf jenež 3lbipalbeS tw= be ich einen liefet bauen, na imim prelogu bom njivo saoral, naredil ; (betreibe) gern, püvati, perpü-vata, beffer perdelati kar, delati na kar: itt Siujjlattb wirb ba« m ei ("le Oktreibc in ganj ßuropa gebauet Rufiji fe narvezli shita v' zeli Evropi perdčla, in Wielen föegenbctt granfreitf)« wirb aber »or5.iigltd> auf
143	83 o u
SBcin gef>ant v' mnógih kritjih fran-zóTlikiga liráljeftva pa narbólj na vino delajo, foféiino nógrndam ftréshejo; (ji d; Det í alf Ml) sani>fti fe, sanáfliati fe, aucíj verjeti, savúpa-ti, ftáviti: auf unfern 9?ad)bar habe id) 2llleá gebaut, na náfhiga foféda lim fe v' vrim sanéfil , náfhim fo-fédu fim vfé savúpal, na ober v' náfhiga foféda fim vlé verjel, vfé-vfé ftávil.
35auer, *n. (ßanbbauep) kmöt, in Sf. aud) arazh , fehl. pavor: 93auer fepn, kmétvati, kmetováti, kmetiti ; (ein großer »eräd;flid)er—) kmetávf. 93auerarbett f. tesháfhko délo, kme-lovfke opravila, gem. páverfko délo. 95cíuerei f. kmetija: er lebt auf ber 95auerei b. i. auf bem ßanbe, na kmetiji, na kmetih prebiva. 93auergut, 93auerngut n. púrha, kmetija, gem. aud) páverfki grúnt. 93auerbof m. kmétifhka hifha. 95äue= rinn/, kinétinja, kinétiza ober kme-tiza; (eine grobe t>eräd)tltd)e —) kme-tavfla. 95auerl)aft, bäuerifd) "dj. kiné-tifhk, kmétovfk, kmetínfk, kméfhk, aud) kmétizhki, kinézhki, gem. pä-verfk. 93auerletn n. d. kmétizli, in St. aud) arazhizh. 93auerfd>aft f. kinétftvo ober kméftvo, kmetínftvo, kmétifhki ljudje. 95auerfol>u m. kmétifhki fin. 93aucr(tant> kmétifhki ober kmétovfki ftán.
93aufälltg, adj. raspadljiv, aud) flabosiden. 93aufälltgEeif f. raspa-dljivoft.
95auíunft,/- ftávflia vmétnoft, si-davíka vmetalnoft, ftávftvo, sidáv-ftvo.
95 a Uli d), adj. etma sidáven, ftáven, aud) sidávfk , ftávfk, unr. zitnpra-viten, sidátljiv: er muß baí íiaué im baulid)en ©tanbe .erhalten, möra bifho v'sidávfkim (gem. v'dobrim) ftänu obdersháti.
95 a u m , m. drévo ober drevó : (2ße= berbaum) bérdo ober berdö; «tele 95äume, bie 95äume überhaupt, drevje , drevéfa. 95auillbart m. bra-dovje. 93aumbaft Hka, lizhje. 9Mttmd)en n. d. drevéfze, drevéf-¡sliize.
53aumeifter, m. eig. ftávfki ober sidávfki mójfter ; gem. auch zim-
$3e«	114
permanlki mójfter eig. ber 3inu«er= nieifier, sidárfki mójfter eig. ber SDtáurermeifter.
95 a u me 1 ti, v. n, kinkati, kínkciti, aud; zánkati.
95 á tt m e n, fld) v. r. vftávljati fe, v ftáviti fe , auch pázhiti fe , rítati ober ritati fe.
95aumfruchf, f. fád, auch dr-evé-
fen fád.
S a u m g a r t e n , m. getn. púnjrad , richtíger etroa drevéfen vért, dré-ven ograd.
95attmg¡pfel, m. verfltizh , in jít. aud; artizh.
95aumí>acíer, m. bérgles, detál.
95 aumharj, n. kézmez, aud; finóla.
95 a u m I; o f; I e, f. dúplja , dúpljo , dúpljina.
95 a tt nt l e i t e r, / in ©t. léftviza.
93 a u ttt maft,,/. sliir: bie ©d;roetne in bie 93aummafl treiben, fvinjé v' shir goniti.
95a u m 61, n. mórfl. drévno ober drevéfno ólje, in <3t. gem. láfhko óljc, láfhki olí.
93 a u m f ch tt l e, /. safáu mládiga drevja , auch drévno ober drevefno sa-fadifhe, rediTlie u. bgt.
23 a 11111 ft a r £ , adj. mózhen kot flitam-pihar, premozhen, korenáfhk.
95 a tt in w o lie, f. tttórtl. drévna ober drevéfna, aud) láflika vólna (vovna, vouna, vúna), geni, pávola. 93aUltt= moden adj. is drevéfne volne, gem. pávolnat.
25 a it piafe, próftor 8a sídanje „ zimpranje u. f, to.
93 a u r e i f , m. abrata , abratizli, abrazha.
95 a u f d), m. shmókel, shmóklizh: ttt 93aufd; ttnb 93ogett uerfaufen, vfé poprék, édno v' clrúgo prodajati.
93 a i; one t f, v. 95a j o tte t "t.
95 e a míe, f. eig. flusliilnik , in 5?f. aitd; uradnik (baí;er baá ©prid)TOorf s uradnik okrádnik libe ra 11 gibt eS auch ungefrette 93eamte), gem. aud;
pifar, fd)l. fhríbar.
95 c á n g fi i g e n , v. a. komú britkoft délati, kogá v*britkoft ober v'ftráh perpráviti', gem. aud; kogá britko^ váti, felfetter tefnováti.
95 c a n t ro o r t e tt, v. a. odgovoriti ober odgovoriti, odgovárjati, od--
145	83« a
govor dajati: [;aft bu gefefjen, n>ie beut 23ruber fo fcbbn ade gragen be= antwortet 1)at, ali fi vitli! (fi li vi-dil), ho je tvöj brat na vfäko vprafhanje lepo odgovor dal ; ge= ftern f;abe attd) id; feinen 23rief be= antwortet, vzhera iim mu tudi jas odgovor pifal.
25 e ar b ei t e it, v. a. obdelati, obdelovati , obdelovati , aud; isdelati, feitener podelati u. f. ro. U5earbei= tUlig f. obdelanje , obdelavanje.
25ebatt'cn, v. a. j. 25. ba$ geib be= bauen, gelbbatter fepn, kmetovati, kmetvati, kmetiti.
23 eben, u. n. trefti fe, trofti Te, trepetati. 23eben n. 23ebtutg f. tref, trefenje, trepet, trepetanje ober trepetanje.
25 eb(ufen, '>■ a. okervaviti, oker-va vi jati.
23 e b r ü f c n, v. a. ©ier, fedeti na jajzali, jäjza valiti.
23 c d) er, m. eig. in £r. zhaflia, zhä-riiiza , zhäfhka, torilo, gem. aud; kupa , košari/., bokal, fd;I. pehar.
25 C tf c n , n. medeniza , vmivälniza.
25 e cF e r, v. 23 a cF e r.
23ebad;f, m. premifhlik, pomifhlik, aucb premiflik, pomiflik, unr. po-miflenje , povAnzbanje , fpomenik, namiHik: mit 23cbad;t, preinifhla-ma; o(;ite 25ebad;t, nepremifhlama. 23ebad;tig, bebad;tiid), bebad)ifam adj. premil hlen , premifliljiv , aud) po-mifhljiv, prevanzhljiv. 23ebäd;tig= ieif, 23cbad;ffamEeit f. premifhlik, premifhlenort, premifhljivoft.
SBebaitEen, fid; v. r. sahvaliti fe per kom, aud) sahvaliti kogar sa kar.
25ebarf, m. potreba.
23 c b a ti e r it, n.. a. (einen) obsbalo-vati, poshalovati, aud) pomiloväti, pomilvati, weniger gebräuebfid; po-shäliti, obshaloftiti; (eine ©acfie) slial biti komu sa kar.
25ebecfen, v. a. sakriti, pokriti, sakrivati, pokrivati; — fid) v. r. pokriti fe.
25cbenEen, x>. a. (eute ©acbe, uber= legen) premifliti , premifhlovati, premifhlavati, aud; pomifliti, po-mifhlovati, pomifhlavati: ftd; be--benfen, pomifhlovati fe, pri febi
83et>	146
premifhlavati; fid; anbcrS bebenEeit, premifiiti fe; er bat ftd) gut bebad;t, sa fe je dobro fkerbel, fe ni po-sabil. 23ebenEen n. poinifhlavanje , premifhlavanje, aud; pomiflik, pre-miflik. 23ebcnEIid> adj. poinifbljiv , prcmirhljiv, aud) nevaren. 55ebeitE= lid;Eeit f. pomifhljivoft, premiflilji-voit, aud) nevarnoft. 23ebenBjett f. pomifhlik : er I;at brei Sage 23ebeni» jeit, tri dni ima zhafa, fe premifiiti, fi premiHilavati.
25ebettfen, x>. a. (eiiten, beiefjren, ¿uredit meifen) podvuzbiti, navuzhi-ti; (befeijfen, anroeifen) poveleti, na-veleti , vkasati, aud; rasumeti dati, na snanje dati, nasnaniti; — v. n. (ein 3eid;en einer Eiinftigeu 25egeben= ijett fet;n, ©tnn i;aben) pomeniti: (ž (jat nid;tS ju bebeuten, nizh ne pomeni , nizh ni na njem. 23ebeuf= fam adj. pomenoften, unr. saftop-ljiv, snanljiv", saftopen. ©ebett= tU It g f. poinčnenje , pomemba , pomena , pomen, pomenitev, pome-njek , pomenlej.
iSebielen, v. a. s' defliami ali di-lami obloshiti, auc^ popodati, po-defkati, podilati.
23ebienen, v- a. (einen, bei efroas, aufroarfen) ftrezhi, poftrezhi, aud; obftrezhi, poflushiti: jeiter i>at bie 65afle bebtent, uni je goftem ftregel; er hat mid; gut bebtent, dobro mi je poftregel; fte 1jat un5 mit 2i5ein bebtent, s' vinom nam je poftregla, poflushila; (fteb einer ©ad;e) vpo-trebovati, fd;(. nuzati, ponuzati. 23ebienfam adj. poflushiv ober po-flushnjiv, poftreshen, aud) poftresh-Ijiv. 23ebienfamEeit f. poflushi-voft ober poflushnjivoft, poftresli-noft. SSebtcnfe m. eig. poflushiz, gem. aud; ftreshe, ftresbiz, ftrč-shavnik, ftresbnik, poftreshnik, flushčbnik u. f. tt>. SSebienung f.
Eoftreshba , poftrčshenje, poflush-a , poflushenje , aud) ttresbba.
SSebingen, v. a. pogoditi fe, fpo-goditi fe ober fpogoditi fe, podajati fe, fpogajati fe, aucf) najeti , pogoditi, fpogoditi u. f. n)., fd)i. vdinjati, vdinjavati, vjetovati: biefe SBiefe ijaben mir (smet) um brei!)uit= bert ©ulben bebungen, ta travnik
147	5Bib
Fva M trifto goldinarjor najela, sa td travnik fva fe sa trifto gol-dinarjov pogodila. iSebtngcttb adj. pogajaven, pogajiven. 55ebittgnijj «., 55cbingung f., »rit. iSebing »«. fpogoj, pogoj, felfener pogajk; (bet SBerfrag, bie Uebereinfunff) pogodba; ttttr. vjetik, vunysetik, vdinj u. bgf. m.	/
iSebraitgen, v. a. eig. pertifkava-ti, satifkavati, satirati, filili, and) tefnobiti, tefnotili it. bgl., unr. ob-tifkovati, natifkovati, ftilliovati , obtifhati. SBcbrangntf; 23ebratt= gung /. nadloga, nadloslmoft , na-paft obet napaft, nevolja.
5Bcbrauen, bebroljcn v. a. nagro-siti , nagrashati, zliakati, attdj gro-siti fe, protiti, saprotiti, popro-titi, ftrafhiti. 23c3rol;lid) adj. na-grosljiv, saprotljiv, poprotljiv. 55e= broi)ttng .f. nagrosbnja, protenje, saprotenje.
55 c b r u cf e n, v. 35 e b r a n g e n.
55ebunfcn, v. n. sdeti fe, aucb sasdeti fe , sasdevati fe , dosdevati fe : t»ie mid) bebiinEf, kot fe mi sdi, kot fe mi sasdeva. 55ebunf«n n. sdenje, sdetje, geni. mena, me-ninga, mifel.
55 t' b h r f c n, v. n. potrebovati kar, treba biti komur zhčfar , unr. ftradati. 55ebtirffig adj. (artrt) vbog, firomafhk ; (etner ®acbe, bcburfettb) potreben, unr. ftradaviten. 55e= burfnifS n. potreba, potrebnoft, aud> potrebovanje, unr. ftradanje.
5Becf)rcn, v. a. ltogar pozhaftiti, komur zliaft fkasati, fcltcit obzha-ftiti, fpolhtovati. 55ccl;rung./". po-zhaftitje, pozhefhenje.
58 e e i b e n, bmbigcn v. a. (čine ©a= d)c) s' prifego poterditi, na kar saperfezhi; (einen) v'prifego vseti. 55ceibtgf part. prifeshen ober pri-leshen, v' prifegi.
55 e c i f e r n , ficb r. porsadevati fi, persadeti 11, persadjati fi, aud) popresvati, (nacb ©Ufšm.) pomu-jati fe, vrezhoshelovati.
55 e e n b e it, becnbigen v. a. dokon-zhati, okonzhati , do konza per-gnati. SSeenbigung f- dokonzhanje, okonzlianje.
5Q{erben, v. a. (einen) gern. jerbati
83 ef	148
ober verbati rpo kom , pojerbati, poverbati kogar, in Št. aucb del-fhati, podelfhati.
iöeerbigen, v. a. cig. pogrebfti, pogrebati, aitd) pokopati, poka pati , fcbl. podsemlovati. 25ccrbigung f. pogrebenje ober pogrebenje, pogreb, pogrebanje , pogrebfhina, aucb pokop , pokäpanje.
55ecr t, f. jagoda, uttr. pöpika, ser-no. iSccrlcin n. d. jagodiza, jago-dizbiza, jagodizhlia.
55 C et, n. (itt ©arten) gred, grediza; (auf ?lecfcrn) ögon , ogönek.
55c fahren, v. a. obvösiti, povösi-ti, gem. vösiti fe , peljati fe (po käkfhni zefti); (eine ©rube) v' rudnik fe fpuftiti.
SSefallen, u. a. (»ott firaufi^eifen, ber Surcbt tc.) napäfti, popafti, obiti , fpreleteti, sgräbiti, aud) opre-magati, objeti u. f. 1».
SSefaffen, ftcb V. r. fpravljati fe s' köm, puzliäti fe ober pezliati fe s' köm äli s' zhem.
SScfe^ben, »rlt., v. 25eEriegen.
iSefc^i/ rn- povelje, povelja, Velenje, povelenjc eig. baä ©eljeiß; (baS ©ebot) sapoved , sapövd, fe(= tener sapovedanje; (bie ?lnorbnung, bic SBerorbnuttg, baSTOanbat) vkasa, vkasanje, aucb ukäsa, ukasanje, uttr. vliasinga; (bte übergeroalt) eig. oblaft, vlaft; (im Stiege, baä (Soms manbo) vodftvo, voditva, aud> voj-vodftvo ober vojvodftvo, väjvod-ftvo: 5Peter fyatte ben 55efe(;l über ttnfere Jtrmee, Peter je imel vodftvo nafhe vojfke, gem. rid)tiger Peter je bil vodija nafhe vojfke , Peter nafje vodil; rca6 ftc^t ju tyren 58efel)(en, liaj povelite , kaj sapove-te, kaj 'vkäshete 2» 55efel;(en v. a. veleti, poveleti, aud) sapovedati , vkäsati, ukäsati, vkasovati. 55c= fcl;(erifcb, befel)lš(;abcrifd; adj. sapo-vedljiv, vkasljiv, poveljiv. 55efel)3 Itgetl v. a. geilt, vajvodvati, vajvod-vati, vöditi, cig. velevati, povele-vati, sapovedvati, vkasovati u. bgl.: ^cinrid) befehligte bie jmeite unb brita fe 2trmee, Henrik je vajvodval (vodil) tretjo in fliterto vojfko , aucb Henrik je veleval , je poveleval , sapovedval tretji in fliterti vojflii.
149	Sief
ScfebíSbaf»« m. vájvoda, vojvóda oboe bojvóda, aud) vódija, vodnik feífciter voditel, povelévaviz, po velväviz , vkäsavz , sapovédvaviz.
SBefeilen, v. a. piliti, popilvati, popiliti.
SBefe fügen, v. a. vtérditi ober vterditi , vtérdvati ober vterdová-ti , felfetter potérditi , satérditi , obtórditi. SBefeftigimg f. vterdénje vlerditva.
58efeud;fen, v.a. in Str. ovláshiti, povláshiti, aud; namózhiti, ornó-/.liiti, pomákati, pomózliiti, felfe= ner porofiti, pomoliriti. 58efeuch= tltng f. pomózhenje , pomákanje, povláshenje u. f. tt>.
SBefinben, v. a. (finben) nájt (meinen) fposnáti; — ftd; v. r. (fid; aufhalfen) biti, auch ftanováti, prebivati, í'tan iméti; (in 21nfc(jun<} ber ©efunbheif) iméti fe, pozhütiti fe, ganj fd;l. snájti fe : reie befi'nben fte jlich? red;f n>of;I befinbe id; mid;, ka-kó fe imate, kakó fe pozliütite?
Íirav dobro fe imam, prav dobro e pozhütim. SBefinben n. roortl. pozhütenje , pozhútje (loirb fafl immer burd; bie 3eitn?örfcc pozhúti-ti fe, iméti fe erfefcf). SBeftnblich adj. snajilljív.
SBeflccFetl, v. a. ofkrüniti, obma-desliváti, aud; ognúfiti, pogerdíti: mit SBÍut —, okervaviti, okerváv-ljati. SBeflecFung f. ofkrúnenje, ob-madeshvánje.
SÖ e f (e i fj e n , jtch v. r. v' fkerb vsé-ti , v' fkérbi iméti, fkerbéti Te, aud; v' mar vséti, persadéti fi ober persadjáti fi, porsadévati fi, fehl, poflífati fe, pomójati fe. SBeflif» feníjeit f. persadévanje , persadét-va , persadljivoft, aud; marljívoft » márnoft, fd;í. poflifanje, pomó-janje.
55 c f (ü g e í n, v. a. létanize dáti, krelóti pridjáti; vide 23efd>íeu: ni gen.
SB ef 0 (ge 11, v. a. ftoriti, djáti , delati, ravnati le (po zliém), fpolniti, fpolnjávati, aud; bógati (liogar, kar): er im* meine Behren befolgt, je délal po móji befédi, je fpólnil moje návnke. SBcfofguttg f. fpol-nénje, fpolnjávanje u. f. ID.
150
SBefJrberer, m. eig. pomozhnik,
aud;, aber feiten gebräuchlich, pofpefh-nik, pofpefhvaviz, gem. povifha-viz , povifhväviz, povifliär , fehl, naprejvpravlenik, naprejpeljäviz. SSefÖrberlid) adj. perpomagljiv, pod-pomagljiv, auch poipefliviven, gem. priden, naprejpeljätljiv. SBcfer'bern v. a. eig. naprej fpräviti, dälj fprav-Ijati; (befchleunigen) pofpefhiti, po-fpefhvati, auch pohitriti; (einen, jn etnein 2lmfe »erhelfen) perpomägati, perpomozhi (komur na kar ober do zhefar), aitd) povifhati kogar, gem. naprejvpraviti, naprejpeljäti. SBe= förberung J. povifhanje, auch povi-fhik, povifhnoft.
SBefrachfen, v. a. obtovöriti, oto-voriti.
SBefrageit, -u. a. in Str. povprAfha-ti, vpräfliati, in ®f. popitati, in Stt. unb ©f. pobarati, bann vpra-fhoväti, poprafhovati u. f. It». J — fteh v. r. (fleh linferreben, ein ©e= fpräd) führen) pomenjati fe, pomen-kvati fe, aud; razhüniti fi, fd)I. raj-tati fi. Befragung f. povpräfhanje, povpräfhik, vpräfhanje, vprälhva, vprafhnja tl. f. n).
SBefreien, v. a. eig. fpröftiti ober fproftiti, oproftiti , auch odteti, oteti, refhiti, odrefhiti: er t>at un§ befreiet b. i. frei gemacht, näf je fproftil , opröftil, pröite ftöril; ber gefbljerr t>at unä »on ben 3ein= ben befreiet, vajvoda näf je fo-vräshnikov refhil u. f. n>.' SBefreier rn. fproftnik ober fproftnik, oproft-nik, auch odtetnik, oteväviz, refh-nik , odrefhenili , felfener refhitel, odrefhitel u. f. ro. ^Befreiung f. fproftenje, oproftenje , aud; ad-tetje, refhitva, refhenje u. f. tt>.
SB e f r e m b e n, v. n i. zhüdno, zhud-Ijivo, zhüda fe sdeti, aud; »azliü-diti fe , zhüda kogar biti , zhudo-väti fe, savsiiti, savseti fe ; eS be= frembet mich, baß er fo lange nicht lonimf, zhüda me je, zhudljivo fo mi sdi, zhüda me imä, ki tako dolgo ne pride; bein Schreiben haC ihn fehr befrembet, tvöjo pifmo ga je slo savselo, nad tvöjo pifmo fe je slö savsel. SBefremben n. sazhü-denje (wirb fafl immer burch baä
151	83«f
Seitroort auigebriicFf). 25cfrembenb, befremblich adj. zbiiden, zhudljiv, felten savsetljiv.
23efreffen, v. a. objedati, objefti, obgrisati, obgrifti.
SSefreunben, fid) v■ r. v' sblahto Kopiti: er f>at fid) mit mir befreun= bet, je v' mojo sblahto ftopil. 23e; freunbet, 23efreuttbefe, v. 2ln»er= iiniitbf, 3ln»erroanbte.
23 c f r i c b i g e n , i>. a. vdovoljiti, sa-dovoljiti, sadoftiti, vpokojiti, vdo-brovoljiti, potolashiti, vtashiti , vmiriti, aud) ftrezhi. 23cfriebigung f. vdovoljenje, sadovoljitcv u. f. m
23 c f r u d) t e n , v. a. oploditi, oro-doviti, oplodovati. 23cfrud;tung f-oplodenje, orodovitje.
95efugen, v. a. komu pravizo dati. 23efugntfj n. praviza, aud; dopuflie-nje, oblaft, unr. pravizhnoft.
9? C f ti i) t en, v. a. poblatnti, pofhla-tati, potipati, auch lilatati, fnlatati, tipati.
85 C f ri r d) f c n , v. n. v' ftrahi fi biti, aud) bati fe: id) befiird;te etn Un= gliicf, nefrer.be le bojiin , neirezlie fim fi v' ftrahi.
23 e g a b c n , v. a. obdariti, obdarovali, odobrotiti, felfen obdelvati, obdelovati. 23egabung f. obdare-nje, obdaritev , obdarovanje , odo-brotenje.
25egaffen, v. n. sijati (na kar ober v' kar), obsijati.
25cgdngtttfj, v. ii e i d; e ti b e g a n g» n 'i 6-
25 e g a 11 e n , ftd; v. r. fpojati fe. 23e= gattung f. fpoj.
95egebcn, )id) t>. r. (an einen Ort) eig. podati fe , podajati fe, aud; fpraviti fe, fpravijati fe, iti, oditi; (ftd; ereiguen) goditi fe, pergoditi fe, sgoditi fe, felteilcr permeriti fe; (ftd) einer ©acbe, bavoti abfleijcn) va-nati fe zbefar, odftopiti od zbefar, odftavili kar, gem. aud) ferbegati fe zbefar. 23egebenbtW f. sgodba,
pergodba, aud) sgod, sgodik, per-godik, ttnr. sgojenje, sgodnoft. 23e= gebung,/-. podanje ; vananje, odftop-ienje u. f. m.
23egcgnen, v. a. (einetn, ilm auf bem ISeg« anfreffen) frezhati, fre-zhavati ober fre^hov&li koga, na-
23 i 9	152
priti priti komur, nameriti fe ober permeriti fe s' kom; (nnberfafjreit, jufloffen) permeriti fe, pergodili fe, perkljüzhiti fe, nagoditi fe, nakljü-z hi ti fe: eš ifi il)in ein ©[tief roiber» fafjren frezha fe mu je permerila, ein Unglüci ift itjm jugefioffen nefre zlia fe mu je nakljiizbila, ga je nafhla , ga je dobila ; (einem rool)l, Übel JC.) obnafhati fe ober sader-shavati fe proti komii , obhajati , f-hajati, ravnati s' kom; (einem Utt= glitii) otlverniti, odvernovati. 23e= gegnif; n. permerlej, pergödik, per-kljuzbik, nakljüzhva , aud) frezha. 23egegnung f. frezhanje , frezhava-nje ; obnafnanje , obb.-ijanje, auch obhöd; odvernitva, odvernovanje.
25egei>en, v. a. (ein gefi, feiern) prasnovati, obhajati , feitener zha-ftiti; (etroaž 23öfeS, tljun, ausüben) ftoriti, vzhiniti, narediti, djäti, napraviti, sadeti, fpozheti, po-zlieti, att^ dopernefti, doperna-fliati; — ftd) v. r. überhaupt goniti fe, pöjati fe, orliti fe, ttiebr. je-bati fe u. f. ro.; inšbefonberS (vott 9iinbertt, ^ferben ie.) pöjati fe, je shati fe; (»on ©chmeinen) bukati fe; (»om öeflügel, Viucrhäf>nen :e.) naräftiti ; (»on gröfd;en, rimfeti) s h A biti fe. 23egel;ung J• prasnovä-nje, obhäjanje u. f. ro.
23eqehren, v. a. (finnlid; »erlangen, rounfd;en) sheleti, shelovati, posbe-lovati, posheleti, auch sasfieleti; (um etroaS anhalten, bitten) pröfiti ober profiti, popröfiti; (forbern, mit 3ied;t begehren) terjati, poter-jati; fehl, pogerati ober pogervati. begehren n. posbelenje; profhnja; terjanje. 23egel)rlicb adj. posheljiv, poshelen, aud) sbelizhen, sbelzhen. feegehrlichEeit /. posbeljivolt, auch poshelnoft, shelzhnoft.
23 e g eifern, v. a. ofiiniti, fofliniti, safliniti.
23 e g ei ftern, v. a. efroa podbüditi, (liad) 0 U t i m.) obferzhiti, pofer-zbiti.
23 e g t e r, 93egierbe f. eig. posbelenje, shela, auch shelenje, slielnolt, poshelnoft, feitener pohot. ^Begierig , begierlid) adj. eig. posheljiv , sl»ej len , shelzhen , auch poshelen . pa-
153	93 e g
shelzhen , feltener pohoten , pohot-ljiv, trt St. aud) barek, barih, tert: er ift barnad) nid;t begierig, ne barih tega. 23egierigEeit, ©e» gierlichfeit f. posheljivoft, shelnoft.
23 e gießen, v. a. politi, obliti, polivati, oblijati, aud) šaliti, salivati. 23egiejjuitg f. polivanje, oblijanje.
beginn, m. eig. sazhetik, pozhetik, aud) pozhetje , sazhetje , pozhetva, sazhetva. 23eginnen u. a. (¡>en 2ln= fang machen) sazlieti, pozheti, jeti, saznenjati, pozhenjati, aud) fpozhe-ti, fpozhenjati; •— v. n. (beli 21n= fang nehmen) sazlieti fe, sazhenjati fe, feltener pozheti fe , fpozheti fe
' u. f. w. 25eginner m. sazhetuih, po-zhetnih , fpozhetnik, feltener sazlie-viz , sazhenjaviz U. f. n).
58 e g l a u b e n, beglaubigen v. a. po-terditi, gem. aud) poverovati, ver-Ijivo ftoriti; (eine Urfunbe) podpirati.
23egleiten, v. a. fpremiti, pofpre-miti, fpremljati, pofpremljati, aud) fprevoditi, Iprevodvati, fprevAjati, gem. pot poroditi. ¿Begleiter m. fpremnih, pofpreinnik, pofpremnik, fpremnili, pofpremljaviz, lpreinlja-viz , aitd) Iprevoditel , fprevAjaviz, bei uns feltener drüg. iBegleiterinit f. fpremniza, fpreinljavka U. f. t»., f feltener drüginja, drüshiza. 23egjei= tung f. fpremlenje, fpremljanje , fprevodenje u. f. tt)., feltener drüsh-ba: id) banfe für bte Begleitung, sa-livalim sa fpremnirhtvo, gem. sa-hvalim, ki fte mi pot pofodili, sa-hvälim sa pöt.
23eglücfen, v. a. ofrezliiti, oTre-zhovati, aud) ofrezhati ober ofrezhati , ofrezhavati, pofrezliiti U. f. rc. SBeglücfung /. ofrezlienje, ofre-zhovänje.
23 e g n a b i g e n, v. a. eig. pomilofti-ti, pomiloftovati, milolt fkAsati, aud) odpuftiti, persanefti u. bgl. , fd)I. pognadati, pognadlovati. 25e= gnabiguitg f. pomiloftenje, pomilo-ftitje u. f. t».
23 c g nü gen, ftd) v. r. sadovoljen biti, sa dovolj imeti, sa dovel vse-ti, dojti, gern, feltener sadoftiti fe, sadoftovati fe, sadovoljiti fe, sado-voljati fe u. bgl., vergl. CS e n ü g e n.
23eg	154
25 e graben, v. a. (beerbigen) eig. pokopati, pokapati, poliopoviiti, aud) pogrebfti, pogrebati; (verbergen b. i. eingraben) sahopati, sakapati. 23e» grabung j'. pokop, pokopanje, pokA-panje , aud) pogreb , pogrebanje , pogrebenje. iBegrabniji (baS 23e« graben) pökop, pokapanje, pogreb, pogrebanje, pogrebfhina ; (ber 25e= tjrcibnifjplafc) pokopalifhe, pokopa-
23egrafe It, v. a. u. n. (bas ©l*a$ abfreffen) travo pojefti, travo popa-fti, fpäfti, feltener bie 9ieugebilbeten potraviti, obtraviti; (baS ©raS ab= fchneiben) travo pohofit», in Sit. aud) travo pofezhi, feltener travo posheti; — fid) v. r. (vom 2Het)) trave najefti fe ; (fid) eitvaš ©uteS antl)un) vshiti le: barati werbe id; mid) ein ®fal begrafen, tega bom fe enkrat vsilil, fe pogoftil.
25 e g r a u f, adj. fer, prefer, fer fer.
{Begreifen, v. a. (eine <£ad)e, be« füllen, betajlen) ofhlatati, ohlätati, otipati, poprijeti, poprijemati, aud) oprijeti, oprijemati; (auf ober über, aud) in einer ®ad)e begriffen fepn) v. 25efthaffigen; (einfd)liefjen, in ober unter fid) enthalten) sapopifti, sapo-padati, atld) obfezhi, oblegati; (eins fel;en, ver flehen) rasumeti ^ rasume-vati, atld; rasmiti, saftopiti , do konza priti. 25egreiflidj adj. (ju ver= fielen, tlar) eig. rasuineven, rasuin-ljiv, gem. aud) sapopadljiv, primljiv u. bgl. 25egretfung f. ofhlatanje, otipanje. 23egriff m. (ber Umfang) obfeshik , obfeshje, aud) oköliflie , okolish; (ber Sitbegriff, ber Snhalt) sapopAd, sapopadik; (bie 3bee) et» roa vmifel, gem. mifel, ideja, unr. aud) sapopAdik; gem. wirb »23egriff« in btefer iBebeutung umfehrieben 5. 23. von biefer ©athe hat er gar feinen 23egriff, od te rezhi zlo nizh ne ve, od te rezhi nejma nikakfliniga snAnja, nihAkfhne vednöfti.
©egrenjen, v. a. omejAfhati, ob-mejafhiti, auch obmejati ober ob-mejiti, mejÄfhe poftaviti. 23egrens jung / obmejArhenje.
23egrüpe_n, v. a. posdräviti, ],-o-sdrävljati, aud) posdravljevAti. 2Se=
155	»eg
grujjung f. posdravljenje ober po-sdravljenje, fitfen posdrAva.
Se g it cf en, v. a. ogledati, pogledati ober poglediti, aud) pogledavati ober pogledovati.
23 e g tt n ft i g e n, v. a. eig. perpoma-govati, perpomagljiv biti komu, aud) odobrotiti, odobrotvati koga , gent. komu v' prid delati.
SSegurtea, -v. a. opafati, preparati.
23eguferf, adj. primoshen , samo-sben , bogat.
ffiegutigeit, v. a. eig. vdobrovolji-ti, aud) vdobroliti, vdobrovati.
25eljaaren, ftd) v. r. lafe dobiti ober lafe dobivati, aud) lafe rediti, felten oblafiti fe. 23el;aart adj, la-lat, kofmat.
53 e l) a (f e it, d. a. obfekati, obfeka-vati ober obfekovati; (bie Grbe um efroaš auffjacFen) obkopiiti, okopati, prekopati semljo okolj.
S5el)agen, v. «. i. prijetno, ljubo biti, dobro djati, ljubiti (komur kar): baž bet>agf mir , ta je meni
Eerjčtna, to je meni ljubo , mi do-ro de , to meni ljubi, mi dopade; u. bgl. 23ei;agen adj. perjetnoft. 2Sel)aglid) adj. perjetljiv ober per-jelcn , aud) docrodeven, ljubljiv. 23el)aglid)feit f. perjetljivoft , perjetnoft.
23 e 1) a 11 e n , v. a. obdershati, vder-sliati , obdersbavati, vdershavati , aud) hraniti, ohraniti; (int ©ebdd)t= niffe) pomniti, sapomniti: er bat ben 3*H'tt im Merjen belnilteit, jeso je v' ferzu kuhal. 23et)d(tniji n. hramba ober hranva , hranifhe, liranifhzlie, fetten ohranva, oliran-ftvo. 23el)altfain adj. pomljiv, pom-njiv. 25ef>altfamfeit f. pomljivoft, pomnjivoft.
23 e 1) a n b e 1 it, v. a. eig. obdelati, obdelavati ober obdelovati, aud) isdelati, delati; petnanben t»ol)l, ubel ;c.) obnafhati fe ober sader-sbavati fe proti komu, obhajati, ravnati, delati s' kom, aud) imeti kogar; (eine ffiaare) sa ženo le pogoditi, kup fkleniti, kup ftoriti. U3el)anbluitg .f. obdelanje, obdela-vanje ; obhajanje, ravnanje u. f. t».
23 e l) a n bi g e n, \>. a. isrozhiti, po-rozhiti.
53« ^	156
23«Mng«h, v. a. obveftl, navedli, obvefhati, navefhati. 23el)dngt par!. obvefhen , navefhen ; (»o» •t>ltIIbeti) zhobat in vubat.
23 e t) a r r c n, 'o. n. (bei eineiti, »erbleU ben) oftati, o ft ii jat i; (auf felner SKei= nung) obftati (v' zliein, na zhein); ()tanbf)aft fepn, attčljarren) preftati, preterpeti, prebiti. 23et;artlid) adj. obflaniten, ftanoviten , obltojezli, obftojn. SBeljarrlicbfeit f. obftanit-noft, ftanovitnoft , obftojezhoft, obftojnoft.
25ef)aud)en, v. a. (eine 2ad)e) dihati po zhem , hukati na kar.
2Sel)auen, t>. a. otefati, otefavati ober otefovati, aud) obtefati, tefati ober tefati.
23 e I) a u p t e n, v. a. terditi ober ter-diti, poterdovati, aud) poterditi:; (eine ©ad)e, beit ^(ats) obdershati, vdershati, «ud; dobiti. 23el)auptillig f. terdenje, poterdovanje; obder-shanje.
23e(;aufen, v. a. (bel;erbergen) kogar h' febi vseti, kogar pod ftreho vseti, komu ftanifhe dati, hraniti »ber ohraniti kogar; — fid) v. r. dom fi kupiti , domovino fi fpra-viti, aucfe vdomovati fe, podomo-vati fe. 23el)ati|"ung f. (bas iiauž, bie 5&>ol)nung) dom, domovina, au<^ domovanje, domazhija.
SS e I; e t f e n, fid) v. r. eig. pomozhi fi ober pomozhi fi, perpomozhi fi, perpomositi fi , atld) pomagati fi, perpoinagati fi. 23e()Clf m. pomo-zliik , perpomozhik, perpomoshik. 23el)elflicb adj. pomozhljiv ober po-mozbljiv, perpomo/.hljiv, aud) po-magljiv, perpomagljiv.
25 e t) e n b t, adj. eig. rozhen , uren ober vuren, aud) bersen ober bers, gibizhen obet gibzhcn, hiter; —• adv. rozbnaina, rozhno , aud) viir-no, bers. 23e!)Cttbigfeif f. eig. rozh-noft, vurnoft , atl($ bersoft, bers-noft, gibizhnoft u. f. n).
23 e 1) er b e r g e n, v. a. vgoftiti kogar v' lvojiin domu, kogar v' Ivo j dom fprejeti, pod ftreho vseti, (nad) ©utšltl.) aud) podftrehovati (?). 23el)erbcrgung f. vgoftenje ober vgo. ftenje, vgoftitev.
S c 1; e r r f t^ c n, v. a. eig. gofpodo-
157	58 ef>
vAti, kraljevAti ober kralovAti (nad zliein, zhres kar), aud) lAdati, der-shavftvovAti, oblaftovAti, zefarje-vAti ober zefarovAti. 25el)errfd;er/n. gofpodovAviz, kraljevaviz, aud; 1A-daviz , dershaviz ober dershiz , oblaftnik. 25eherrfd;etinn f. gofpo-dovavlia, kraljevavka, aud; lAdaviz ober ladaviza, dershaviza. 25el;err= fd;ttng f. golpodovanje, kraljevAnje, aud; dersliavftvovanje, dershavftvo.
23 e \)t rj ig e n, v. a. gem. h'ferzi vsčti, dobro rasmifliti, (nad; © u t š m.) aud; vlerzhiti.
SSeherjt, ari), ferzhen , pogumen , aud; kurashen.
55ehejren, v. a. pozoprati, ozöprati, sazaprati,
25 e l) o b e I n, i>. a. eig. ofkobliti, po-fk obli ti, gem. aud; vgladiti, fd)l. po-hoblati, obhoblati.
23 e h o r d; e n , v. a. podflufhati, auch podflufhevati.
23ef)örbe, f. gofpödfka, födba.
SS C ^ u f, n. urit. etroaraba, potreba: ju biefem 25ef;ufe, v' leti lionez; uergf. © e b r a u d>, 9i u fe e n, 25 c--q ue m Ii d; E ei t.
23ehülflich, adj. pomozbljfv , per-
i>omozbljiv, pomagljiv, perpoinag-jiv: 3emanbeit i»el)ülf(id; fei;n, ko-inü pomagati, perpoinözlii, na po-mözh biti.
58ehüten, *>. a. (ein gelb mit bem 33ieh) fpAfti, popafti; (bewahren, be= fchüfeen) eig. obvAriti, obvarvati, obvarovati (kogar zhefar), auch variti , varovati, felfener obraniti, sa-varovAti (kogar zhelar). SSfiilltfam adj. obvarljiv, opasen, opasljiv, auch varljiv, varen. 25ehuffamEeit f. obvarljivoft, opasnoft, opaslji-voft, auch varljivoft, varno lt.
SB ei, prp. unb adn. per ober pri, ob, oliöl, po, sa, sräven ober srAvno, blis ober bliso: bei bem 9tad;bar, per Cofedu; beim Kufe unb «Schalle ber Srompete, ob klizi in glafi trobente; bei b. i. beiläufig jehlt ©lllbeit, oköl delet goldinar-jov; bei ber 9iacht, po nözhi; bei 2ag, po dnevi, tn ©f. auch fkos den; bei heilem Sage, sa fvetliga, sa velikiga dne; bei ber J^anb neh= nten, sa roko prijeli; bet ©Ctj^alS
»ei	158
tjî bei grojjem ©ufe arm, fkopin je srAvno veliziga blagA lïroiuAk ; bei fünf 3al;re alt, bliso pét lét fiàr.
25 e jähen, v. a. potèrditi, gern, auch pojakovAti, pojAjati : er bejahte e$, je rékel dè, je potérdil.
25e ja hrt, adj. eig. perléten, auch per létih, ftAr.
25ejammern, v. a. eig. plâkati fe, na glAf jokati fe, shalovati fe zhres kar, aud) obshalovAti , obvékati , obvezhati, objavkati, objokati, ob-vekovAti, ferner vékati, tarnati , javkati zhres kar. 25ejammerttngž= roürbig adj. revnjiv.
23eibe halten, v. a. obdershAti, per fébi, sraven fe, ohraniti, auch perhrAniti, podershati. 25eib<hal= tung/. toörtl. obdershAnje, perhrA-nenje ; gen>öl>nltd; wirb eâ umfd;rte= ben, 5. 25. mit 25eibehaltung ber Siechte, srAvno praviz, auch s' pravizami vred; ofme 25eibeha!ittng, svun, ra-sun , rasvun.
25eibinben, v. a. pervésati.
25etbringen, v. n. (herbei bringen) pernèfti, pernafhati , atld; donelti, donAfhati ; (einem efrraè, b. i. un» uermerEt in ober an ihn britigen) V kogar, na kogar kar fpraviti ; (ein» flögen) l'praviti v' kogar, sadéti komur kar.
25 ei d; t, 25eichte f. fpöved ober fpôvd: bie 25eid;t »errichten, fpovédati f e, fpôvd opraviti ; bie 25eid;f l;ören, fjjovedâvati : ber ^farrer tjî 25eicht hören gegangen, fAjmofhter o fpo-vedAvat fhli; bte ©eneralbeidjt, veli-na fpôvd. ©eichten v. a. fpovedA-vati fe ober fpovedovAti fe, fpovédati fe ; (beEennen, geflehett) fpovédati, auch fposnAti, raspovédati. 25eichftger m. fpovednik. 25eid;tige= rinn J. fpovedniza. ©eichtfinb n. eig. fpovednik, gem. unr. attd; fposnàniz , fposnAviz , fposnavàviz. 5Seid;tfluhI m. eig. fpovedAlniza, auch fpovedniza, feiten fpovednifhe. 25eichtvater m. eig. fpoveditel, fajt nie gebräuchlich, bafür gem. fpovednik.
25eibe, adj. obA, obé: aile betbe, alle äroet, obdvA, obdvé ober obâ-dva, obédve, auch obojni, 23eibers lei adj. indeclinabl. eig. obôj, auch oböjni. Sßeiberfeitig adj. od obéh
159	«3 «i
ftrânor, ¡8 obuj krajov, auch obojni. 23eiberfcitS ariv. od obéi» ftrA-nov, na obo ftrAni, na obdvA krAja.
©eibrucïen, v. a. pertifniti, per-ftifhati, aud) priflitàmpati.
23 e i b r lief e n, v. a. pcrtifniti.
S3 c t e f f en, «. eig- pofébna jéd, po-fébniza, linr. sravcnjéd , brodét.
23eifall, fi. eig. pohvala, pohva-lénje, gem. aud) dopAd, (lopadénje. SSeifaQèn v. «. (einem, in bas ©e« bachtniß îommen) na inifel jiriti, v' pâmet iti, fpôinniti te; (23eifall ge» fen, beipflichten) pohvaliti, hvalili kogar, pràv dAli, gem. unr. aud; pcrpàfti liomur; (beffen '})atiei ti)&-tig ergreifen) vsdizhi fe sa kogar, s' kom potegniti, ftôpiti sa kogar, dershàti fe kogar. 23eifâllig adj. eig. dopadljlv, (nach ©ufêm.) and; perpadljiv, »ergl. 3 it f ä 11 i g.
85 e i f û g c n, v. a. perdjâti, perftA-viti, perkléniti, perkljûzbiti, per-poloshiti.
25e i fuß, m. zliernôb, zliernôbje, divji pelin, înetlika.
25 e i g e 1) e n, v. 25 e i ï o m m c n.
23 eig efe lien, ftci> v. r. perdrushiti Te, perpajdâfhiti le, pritovArfhiti fe.
aseihülfe,/. pomozh, perpoinézh,
perpomôzhik.
©eiïommen, u. n. (einem — , be_f. feinblich) priti komur do..., saléfti, dobiti kogar; (gleid) Eommett) dôjti kôgar, komur enak biti; fid) etroaâ beiEomnten lajfen, na inifel komur kar priti, omifliti fe zhéfar, pod-ftopiti fe, predérsniti fe.
23 eil, n. fekira, atteb besjAzha, bradlja, in $t. atld) biitiza, zimbrAka. ÎBcilchen n. d. fekiriza.
25 et läge, /. perlôshba, perlôga, perlöshik, perklàda.
55 e i I a g e r, n. fvatva, slienitva, sbe-nitnina, shenitvànje, in ©t. auch goftùvanje.
SSeilâufig, adv oliôl, okôlj, blis, bliso, fkoro.
23eilegen, v. a. perlôsliiti, perlâ-eati, in <Sf. aud) perklàfti, perklâ-dati; (bei Seite legen, aufheben) eig. odlôsliiti, odklàfti , na ftran djàti, odftâviti, auch opultiti ; (einen Streif, enbigen) dokonzhAti, konzhâti (prAv-
83 ei	160
do, prepir), vmiriti (kogAr); (bei= meffen, Pon einem behaupten) perpi-fovati, permerjati (komur kar), aud; dolsliiti , kriviti (kogar zho-far); (beipflichten) pcrftopiti, prav dati, ene niifli biti s' kom. Sbeile« gung f. perlöshenje, perlaganje, in auch perkladenje, perliladanje.
SSeileib, //. etwa sredshaloft, ra-venshaloft.
23ei(iegen, v. rt. poleg biti, sraven leshati, perleshAti.
25einuffen, v. a. pripifovati, primerjati komur kar, meniti kogar. 23eiincffllltg f. pripisovanje, primerjanje.
S5 e i m i f d) e n, »>. a. priinefhati (zhörn ur j , podmefhati, vmefliali (mej
kar). 23etmifd)ung f. primefha, pri-mefbaniza, primefbanje.
23ein, «. (ber Ättochen) koft: ein großes 'Sein, ber Jiitod>en , koftnjA-zha, zhunta; (baS Schienbein) nosh-na zev, auch pifhAla, golen, goleno obet golajno, podkolenflia zev, koft od kolena do pete; (baS SSein, ber guß) nöga. Beinbruch m. prelom kolli. 23einern adj. koften, auch koflien, koflizhen. 23cinfraß /n. eig. gnila kofl, gem. gnilenje ober gnitje kofti: er l;at i>en ©einfraß, im A gnilo koft, auch k o f t mu gnije. 23eingerippe n. eig. koftjak, aitch re-brenik , rebrenili, rebrovje. 23eins hacfe f. koltnjazha. 25e;nhart adj. terd kot koft, preterd. 23ein£)auS n. koftnjAk , koltniza. 25einhaut f. koftna koslia, beffer liosha okolj kofti, eig. polt. 23einid;t adj. ko-1'tenaft, unr. koftoben , lioftoviten. 23einEletber f. hlazhe.
beinahe, adv. fkoro, fliorej, fkör, auch okoii, okol, blis, bliso.
iSjtjna ttt e, m. eig. perunik, primik, auch naiinik, naiine, ravenime, per-imc, pridAvik u. f. tp.
23 c i neb en, beincbenjl, beinebfl adv. srAven , sravno , poleg tega , kre tega.
23 e i p f l i d; t e n, vide 23eifallett, 23etlegen.
23 e i fant m en, adv. vkup, vküpej, fkiip.
25 e t f a fe, >n. perftivik , perftaviz , dodatik, atld) perftava.
161	58 et
23 eif Raffen, v.a. perprävlti, fprä-viti, omifliti.
23eifd)laf, m. fpöj, nfebr. jeb, ttnr. perleganje, vkupleshanje: ben 23ei= faiaf ausüben, fpöjati fe, niebr. je-bati. 23eifd)läfertnn./. eig. podlösh-niza, niebr. kürva, jebaniza, jeba-zlia, aud; perlesheniza, ravenfpanka.
23 e i f d; [ a g , m. ponarejen denär.
23 e if d; ia ge It, v. n. prav dati komur , s' kom ene mifli, enake mene biti.
23 e i f d; i i_e jj e n, v. a. Oerftfcliejjcn) salileniti, saklepati; (beilegen) pri-löshiti, priklafti. 23eifd;luf$, v.23ei= tage.
23 c i jei f, bcifeitS adv od fträni, po-febej, na famiin, pofämesno.
23 e i f e£ e It, v.a. polosbiti, poftaviti kar poleg zbefar drugiga; (einen 2eid)nam)' hraniti, aud) pogrebfti; (bie Segel) raspeti, napeti.
25eifet;n, n. vprizhnolt, prizliijö-zhoft, nasozhnoft: trn 23eifet;n, vprizho, nasozhi; oljne iöeifepit, ne vprizho, bres.
23etfifc, m, perfedba. 25cifi(sen v. n. perfedati, perfedeti, aucf) poleg biti. 23eififcer m. perfednik.
SSeifpief, n. eig. isgled, ogled, ras-gled, felfener primer, primera, gem. auch prililad, predpodoba,predklad, ekfempel, unr. podoba, perpodöba. 23eifpielloš ad), cig. toöril. brespri-meren , bresprikladen, gem. rid)fU ger nepodoben, nefpodöben.
25 e t fpr i n g e tt, v. n. pomagati, po-mözhi, aud; perfkozbiti.
23eifjen, v. a. vgrifti ober in 5?r. ugrifti , in ©f. auch vgrisniti, gri-fti: (»on Stiegen, 2Jh'tcfen, ©cblan= gen :e.) pizhiti, pikati; (eine föarfe jufammenjiehenbe (Smpftnbung »erur= fad;en) ferbeti, zhmeti; (burd) ©pöf» tetei eine unangenehme (šmpfinbung erregen) jefti, käzhiti, pezhi; (pom ©etotffen) jefti, jedati, pezhi, mü-zliiti; — ftd) v. r. grifti fe, jefti fe, fväjati fe ober Tvajovati fe. 23eijjtg ad), (gern bcijšettb) grisljiv; (ääniifd)) Tvadljiv. 25eigforb m. kofh, törba (okol vüft). SSeigja^n m. prednji söb. 25eifjjange /. klefhe.
53 e i ft a nb, m. (£itife) pomozb; (bie
IG2
beifie^enbe Vetfott) pomozhnik, p0-mozhniza; (ber 3euge, j. 23. ber »or fid; gegangenen Sratiung) eig. unb bei alien ©laroen itod) gebrduchlid; kum, bet un§ unr. perftopnik u. bgf. 25etfiel)en v. n. pomagati, pomoziii, v' pomozh biti.
23ei jte uer, f. dar v' dnarjih, ttnr. aud; perdazija, perfhtibra. 23cU fieuern v. a. v' dnarjih komur kar dariti, dati, gent. aui) perihtibra-ti, perdati.
23 e t ft i m m en, v. 23e t fallen, 25eb pflid;ten.
25 e i fi r i i), nt. zberknja, (nad; S3 o b= n i E) res.
23 ei t rag, m. efma (nad; © u t S nt.) donofik, pernofhnja, gem. pomozh, perpomozh. 23eitragcn v. a. (dodelati) pomagati, perpomagovali, (nad)_ @u tgm.) au$ pernofiti, do-nofiti u. bgl.
23eitreiben, v. a. pergnati, per-ganjati. SSeitreibung f. perganjanje.
25 ei tre ten, v. n. roorff. perftopiti, perftopati komur, potegniti s'koin, dershati fe zbefar. iSeitretttng f. perftop, perftoplenje.
25 e i m o l) n e n, v. n. prizhijozb biti, poleg biti (per kakflini rezhi); (et)C lid>) fpojati fe. 23ei»)o(mung f. fpoj.
23 e i n> o r t, n. perlog.
fSeijd^Ien, v. a. perfbteti, per-fh te vat i.
23etse, f. (bie Salfenjagb) lovitva, lovlja; (ber ©erber) ftroj; (bie S8eij= materie tiber(;aupt) gem. pesa. 25ei» jen v. a. s' fokoli loviti; (a^ett, freffen laffen) pešati.
25ei5eifen, adv. sgoda, rano, sa raniga.
23efampfen, v.a. cig. roortr. bojo-vati fe , vojfkovati fe, vftavljati fo soper kar, aucb obvojlliovati kar, gent. sopervati, soperftaviti fe, so-pert poftaviti fe zhemur.
25eianttf, adj. snan, posnan, fe-snan: einem ettoaš befannt ntadjen, komur kar na snanje dati; ftd) mit 3emanben beEannt ittacbett, fesnaniti fe s' kom; n>a& bu erjahlft, ijl Allien befaitnf, kar pravifh , je vlim sna-no. SSeEannter m. snaniz. SBefannte f. snanka. 23eEanntmad)ung f- o-snanenje, aud; osnanilo. SSefannt* 6
163	83 ef
fcbaff /. (bas Sennen einer «Perfon obtr ©atfce) snánje; (í))erfonen, bie man íennf) snánzi.
35eEef>ren, v. a. (irn ffjeotogifdjen (Sinite) prevérniti ober preverniti, lpreobérniti cber fpreoberniti, attcf) prcoberníti. 23eEeí;rung f. prever-nénje, prevcrnítev, fpreobernitev.
SBeEeitnen, v. a. (im bibíifd;en ©in= ne, befannt madjen) osnanováti, fpo-snávati, fposnáti; (gejte(;en) ispové-dati, obftáti; — fid) v. r. fposnáti fe. 25eEenner m. fposnáviz, fposna-váviz. 23eEennfntfs n. fpóvd, fpo-snátev, fposnánje: ba§ ©íaubené>be= íennfniji, vera.
25 e El a gen, v. a. (bebauern) posha-
lováti, obshaloftováti, obshalováti kar, slialováti fe (zlires liar, nad zhém); —• ftcb v. r. pertóshiti fe, potósbiti fe, tóshiti fe.
aSefíctben, v.a. salépiti, oblépiti; — v. n. salépiti fe , oblépiti fe.
25eEÍCÍben, a. oblézhi, oblázhi-ti; (®ánbe jc.) obvlézlii, povlézhi; (einen irtif einem 21mfe) komur dáti; (cin 31mt) imeti, opravljati. _23eE(ei= bung J. oblézhcnje, oblázbenje, ob-lázbev tt. f. 10.
25 e E l e m m e n, v. 25 c 5 tt g ft i g e tt.
23eEommen, v. n. dobiti, dobivati ober dobívljati, aud; sadobiti, pre-jéti, fprejéti, dofézbi; (gttÉ ober fcbled;f) vdáti fe, vlézhi fe, djáti (liúdo ali dobro), biti (v' liúdo ali v' dobro): ež beEommf mir reo(;f, tá mi dobro ftrésbe, fe mi dobro vdá, mi dóbro dé, mi je v' dóbro, mi ljubi, mi tekne; eá beEommt mir ííbel, tá mi ne ftréshe, mi je v' bu-do, mi fbliódije u. f. 1».
23eE6ftigeit, v. a. eig. sliivéti kogar , komur sliívesli dáti, aucb rediti , hraniti kogar, ftrófhek komur dáti.
23 c E r á f 1i g e n, v. a. potérditi ober poterditi, poterdováti, ailrf; vtér-diti, vkrépiti. 23eEráftigung f. po-térdenje, poterditva.
25 eE ranjen, v, a. ovénzhati, ob-vénzhati, attd) povénzhati, fd)f. ob-krénzati. 23eÉrá'njlUtg f. ovénzha-nje , obvénzhanje.
25efteu$en, v. a. okrishati, pokri-shati, prekrishati, nakrishati; —
S3el	164
ftd) v. r. prelirishati fe, prekrlshi-ti fe.
25eEriechen, u. n. lefti, lAsiti (na
zliem, po zhčm).
23eErtegen, v. a. vojfkov&ti fe a' kom, nad kogar (v' vojfko) iti, vojfko imeti, ciuct) bojevati fe s' kom it. f. n)., felfener obsholdoväti, obvojfkovati (kögar): bte Stömer unb 3üpricr beEriegfen fid; lange unb l)eftig, Rimzi in Ilirzi fo imeli dolg in terd boj, fo fe dolgo in öjftro vojfkovali u. f. tt).
23eErönen, v. a. pokronati, okronati , and; ovenzliati, povenzhati. ©cErčnttng f. pokronanje u. f. m.
23 e Elim in er n, v. a. (einen) shäliti,. shalovati, slialcftoviti, shaloftiti, v' veliko shaloft perpraviti, aucb pezhi , peliljiti; — ftd) v. r. fker-beti fe , fkerb imeti, fetfener prc-fkerbeti fe, fd)i. ogremati fe , por gnjevati fe: bu ^afl	beineu
Rreitnb redit beEümmert, fkerbel fi fe sa fvojga prijatla, Olld; fkerbel fi fc sa Tvojim prijatlam ; um bies fe« beEiimmere i^ mi^ nid;t, tega mi ni mar, sa to ne maram. 23es iümmernifj f. shaloft, fkerb, fd;f. ogremanje, ogremnoft. 25eEÜmmeri adj. v' fkerbi, v' fkerbeh: er ift fe|>r bcEiimmerf utn btrfj, mozhnö fi je sä-tc v" fkerbeh, filno fe sa te flierbi.
23elad;eit, v- a- fmejati fe ober fme-jati fe (zhemu, nad zliem, aud) zhcs kar), feliener unb weniger ricbfig ob-fmehati, pofmehati, pofmeliovati, obfmehovati.
25 e laben, v. a. oblosliiti ober ob-loshiti, oblagati, aud; otovoriti, obtovöriti, fd;i. obafati, nabaTati.
25 cI a g e r c r, m. obfedavaviz, obfed-vaviz, obfedaviz. 25eiagern v, a. obfedavati, obfedoväti, obfedati, obfefti, auch oblezhi, obleshem. 23etagerfe m. obfedenz. Belagerung f. obfedavanje, obfedovanje , aud) obfedba, obfedenje.
25clang, m. väshnoft. 25elangen v. n. (betreffen) tikati, tikati fe, felfes ncr dotikati fe, sadevati fe; (ges ricbflid; —) tosliiti, satosliiti.
23 c 1 a ft e n, v. 23 ela b e n.
23elaftigen, v. a. gem. drashiti,
165	93 e I
auch nadlegati , nadlegovati, nad-leshvati, nadlego delati. 23etÄfti» gung/l dräshenje, aud) nadlega.
23 e 1 a'u b en, v. a. liftje däti, aud; obliftiti, oblepeniti. 25elaubt adj. liftnät, aud) lepenät, lepenaft.
23 ela ue rit, v. a. podpresbiti, sa-presliiti, podpresnväti, aud) pod-päsiti, jpodpasheväti, sapäsiti, sa-pasoväti.
23 c laufen, ftd) v. r. (auf eine gcroiffe ©imune ftd) erflretfen) snefti, auch dotezhi fe; (wen einigen Si>'er3ati tungen), v. Šege i> en.
23elaufčrn, v. 23etauetn.
23 e t e b e n, v. a. (einen Sobten) oslii-viti, oshivljati; (mit Äraften ¡e. verfemen) nebft oshiviti, oshivljati, aud)
x rasshiviti, rasshivljati. 23elebt adj. shiv, shivezhen , vefel. 25elebtl)cit f. shivoft ober sliivöft, shivezhnoft. 23elcbung f. oshivljenje ober oshiv-Ijenje, oshivljanje u. f. t».
23 e led en, v. a. oblisati , oblisävati ober oblisoväti, oblisniti ober ob-lesniti.
23c le g, m. 23efegen n. perloga, per-kläda u. f. m.,"v. 23eilage. 25e= legen v. a. (einen, eine_©ad)e mit etioaS) obloshiti, obklafti, oblagati, obkladati; (etroaš mit ©Triften —) perpolösliiti.
23 ereignen, v. a, (einen womit) v' mito, v' pofod, geni. aud) v' lehen dati (komu kar).
23 e t e f> r e n, *>. a. podvuzhiti ober
Soduzhiti, podüzhati, vuzhiti, aud) opovedati. 25elef)tung f. podvuk,
podvuzhenje.
23 e leibt, adj. debel, tolft, shivoten ober shivoten.
23eteibtgen, v. a. slialiti, rassha-loväti, rasshaliti. 23eleibigenb adj. shaljiv, rasslialjiv. 23e(eibiger m. shalnik, rasshalnik, rasshälz. 23e= leibigerinn f. shalniza, rasshalniza, rasshalka. 23eteibigung f. sliala, shalitva, rasshäla, rasslialva, ras-shalitva, rasslialenje.
23 e I e f c it, adj. kteri je veliko bukev bral, v'bukvah sveden. 23elefenl)eit f. svednoft v'bukvah.
23 e t e U d) t e n , v. a. ofvetiti, obfve-titi, pofvetiti, rasfvetiti, fvetiti, auej) rasfvetliti ober rasfvetliti, ras-
85em	166
Tvetlovati. 25eleuchtung/. ofvezhe-nje u. f. R).
23eifern, v. n. lajati, bevkati, sa-läjati, sabevkati, bevkniti, sabevk-niti.
23 e 11 e b e n, v. i. poljubiti fe, aucO hoteti fe, dopafti u. bgl.: ež beliebt mir nicijfž, nizh fe mi ne poljubi, nizh fe mi nözhe; _bir beliebt alle§, tebi fe vfe poljubi, fe ti vfevfe liözhe. 23elieben n. volja , fvojvo-lja, aud) dopadenje, feiten poljub-noft, ljübnoft. 23efiebig adj. poljuben, fvojvoljen. SBeliebt adj. ljub, ljubljen, perjeten.
23 eilen, v. n. lajati, salajati. 25et= ter >n. lajaviz.
23 e lob en, v. a. pohvaliti, hvaliti. 93eIobung f. pohvala , pohvalenje.
25eIoi;nen, v. a. eig. pomesditi, pomesdovati, auch obmesditi, ob-lnesdoväti, gem. plazhati, platiti, poverniti, povrazhati, obdarovati, fdjt. polonati. 23elohnung f. eig. mesda, poinesdenje, aud) obmesde-nje, geni. plazlia, plazhilo, povra-zhilo, Ion. 25elohner m. pomesdo-väviz, aud) obmesdoväviz, gem. plazhnik, platitel, povrazhnik, ob-daroväviz.
23 elü gen, v. a. nalagati ober nale-gati kogar, slagali fe komu.
23elugfen/ v. 25etriegen.
23 e luftigen, v. a. vefeliti, rasvefe-liti, aud) obvefeliti, obvefelovati, feiten obfladovati, nafladovati. 23e= (ttfligung f. vefelje, auch obvefele-nje, obvefelnoft.
25 c m ä d) t ig e n, ftcfc t>. r. eig. voblA-ftiti fe, poobläftiti fe, aud) laftiti " fe , perlaftiti fe , polaftiti fe (zhe-far), ferner perfvöjiti fi , safvojiti fi, pocl fvöjo obläft tpraviti, gem. dobiti, unr. notervseti (kar). 23e= mäd)tigung f. voblaftenje, pooblä-ftenje.
23cmafein, v. a. eig. omadeshvati, omädeshiti, aud) ofUrüniti, ognüfiti U. bgl., feiten obmadeshväti, poma-deshväti, 23emaiclung f. omadesh-vänje.
23 em a len, V. a. pomälati, poobrä-siti.
23 e m a n f e l n, v. a. perkrivati, sa-krivati, feiten bte 9tcugebilbeten oplaj-ti *
167	23«ra
fliati, obfénzhati. 23em<5nfeíung /. perhrivanje, sakrívanje.
SSemafien, v. a. jamboro ftáviti, poftáviti.
23e metfierñ, ftd> v. r. ftrahováti liar, fcftcn pomójftriti fe zhefar, vergí. 23 c nt ó cf? t i g e n.
23 e mer fe n, v. a. (gen>a(>t roerben) opásiti, sapásiti, ilt Stt. aui$ ovAn-zhati, povanzhati, gem. saglédati ober vglédati, saflífhati ober sazliú-ti, zhútiti ober obzhútiti, flilátati ober ofhlAtati u. bgt.; (mit Eurjeit SBorfen crmáíjnen) opoméniti, opo-miniti, opomínati, opominjati, opo-minvati, opomenováti. 25emerfung f. opómba, opomímba, opomémba, opominih, opominjh, opómnja.
aSemitlciben» v. n. vfmílénje imeti (s'hóm), feíten pofmilováti, gem. pomilvati, pomilováti, aud) pomili-ti hogar.
SSemittelf, adj. primoslien, primó-slien, aud) primoshlen, bogat.
23 c m ti f) en, v. a. truditi, potruditi, fd)[. pomójati j — ftd) v. r. trúditi fe, potruditi fe, atld) persadéti fi, persadjáti fi , persadévali fi, fdjí. pomójati fe.' 25emít()ung f. trúd.
aScmíí^tgen,' v. a. prinúditi, per-mórati , perfíliti. 23cmúfiigung f. prinúja cber prinúdba, perinóranjc, perfílenje.
23 c n a d) b a r t, adj. fofédcn , fofé-flien.
S5cnad>ric^ftcjejt, v. a. gem. gláf dáti, porózhiti har komur, aud; osnániti, na snánje dáti: benad)= ricfefige mid;, roann cr Eommt, po-rózhi mi, gláf mi daj, kdaj pride.
25 c na d; t (>e i l i g e n, v. a. v. n. V fhhódo komur biti, v' fhkódo komur delati, fhkódvati obet- fhkod-vati, ofhhodváti, pofhkodvAti.
25citagen, v. a. glodati ober glodati , oglodati, poglódati, oglájati, poglájati, aud) ogláviti, oglávati. 23enagungy. glódanje, oglódanje.
25 ena nt en, v. n. poimenváti, ime-nováti.
25 e u e b e i e n, t>. a. etg. blagoflóviti, oblagoQóviti , blagoflávljati, obla-goflávljati, aud; blagodáriti, bla-godárjati , blagodarováti, oblago-dáriti, oblagodárjati, gem. zhal'ti-
23er	168
ti, hrAliti, bet ben tingarif^cn <Slo« TOeneit aud) dizhiti.
25enef;mcn, v. a. vseti, odvseti, odjemati; (ben 2Beg —) sapreti, saperati; — fid; v. r. sadershavati fe cber sadersliovati fe, sadershati fe, obnafhati fe, ravnati, obhajati, aud; delati. 25cnc{>mung /. odvset-je, odjčmanje. 25enei)mcn n. sader-slianje, obnafhanje u. f. tt).
25eneiben, v. «. eig. saviditi, sa» vidati, savidovati (hogar v' zhein), gem. ne vofhiti, aud) nevofhljiv, saviden, savidljiv biti, fd)l. obni-dati, ponidati.
25 e n e n n e n , v. a. poimenovati, imenovati (hogar), ime dati (komur). 23enennung f. poimenvanje, ime.
25cncfeen, v. «. omozhiti, omohri-ti, aud;pomozhiti, pofhkropiti tt. bgt.
25enget, m. (etn Sniffet) drog, ze-piz ; (ein grobcr SDiettfd;) grobjan , tarban , riban , lijuk.
25enu6cit, v. a. efma pohAfniti, pohalhovati, gem. nuzati, ponuza-ti. 25enu|jlid;/ bcnu^bar adj. pohaf-njiv, pohafnitljiv. SBenufeung f. poliafih, pohafnenje, pohafnitev.
23cobacbfcn, v. a. (bcmerfen) op_a-siti, sapasiti, ttt Št. ovanzliati, aud) vgledati , viditi; (<pfltd;ten) lpolniti, fpolnovAti, ftoriti , vzhi-niti (kar), gem. rid;tiger delati, ravnati fe u. f. tt). (po zhem). 23e» obad;ter >n. opashvaviz. 23eobad;» fung f. opashva.
23eorbern, v. a. vhasati, poveleti, sapovedati.
SSepacfen, v. a. otovoriti.
25epftan}en/ V. a. safaditi, nafa-diti , nafajati, nafajevAti.
25eptffcn, v. a. fzati po zhem, pofzAti har.
25 e q tt e m, adj. eig. vgoden , gem. aud) perhlAden, perrozhen, per-1 os h en. 25equemen, fid) v. r. vdati fe (zhemu), ravnAti fe (po zhem). 25equemlid)Eeity. vgodnoft, attcb tu« goda, vugodnoft, gem. perloshnoft. 25 e r a f 1) e n, beratl)fd;Iagen, ficb v.
pofvčtvati Te; — v. n. tvetvati, tvet imeti. 25eraf(jung f. polvet, pofvetvanje.
Scrauben, v. a. (mit ©ercatf) gem.
169	»er
obrôpatl. por6pati ; (neumen, Vertu« fîig macçen) perprAviti , fprâviti (kogar ob kar). 23 e r àuf d) e n, v. a. «apojiti, vpijâ-niti, opijAniti, sapajati, vpijano-vAti, opijanvati ; — ficf) v. r. sa-pojiti fe, vpijaniti fe, prepiti fe. 23eraufd)t adj. pijan. ÎBCfCd) rtcn, v. a. razbliniti, pora-
zliuniti, obrazbiiniti, fd)t. râjtati. 23ercd)figen, v. a. obiâft, pravizo dàti, (komu do zhéfar, koinii na kar , komu v' zličm), aud) pooblâ-ftiti kogar, unr. napravizbati, popravi zhati. 23 c r e b e tt, v. a. (einen j« etn>a5) nagovarjati, pregovarjati, nagovoriti, pregovoriti (kogar na kar) ; (eine ©ad)e ober einen,' auf eine nad)fi)eilt= ge^lrt) obrèzlii, obrekovati; — ftd) v. r. pogovarjati fe, pogovoriti fe, poménjati le, poménkvati fe u. f. n). 23erebfam, aud) berebt adj. sgovôren, aud) pogovoren, govorljiv. 25ereb; fantfeif f. sgovornoft. 23erebmtg f. nagovarjanje , pregovorénje , pregovor u. f. t». 25 e t' e i cb e c n , v. a. bogatiti, boga-
téjfhati, obogatiti, obogatéjfhati. 23eretfen, v. a. gem. obrajshati,
preràjsbati. 23 e c e i t, adj. (fcrtig) perpravljèn , aud) napravljen, opravljen, gotov ; (roitlig) voljen, hozliem. 25eretten, v. a. perprâviti, per-pravljati, aud) napraviti, opraviti. 23 e ce 1t ê, adv. shé , vshé , ushé. 25 e r e i t f d) af t, f. etroa perprAva, (nad; @ u f ê m.) perprAvftvo , aud) perpravlifhtvo : gemeinigtid) nnrb ež umfd)cie6en 5. 23i in 23ereiffd)aft f>a= beit, in — fet)it, perpravljeno imeti, perpravljeno biti. 23eceif t» it ti g, adj. eig. voljen, pervoljen, aud) povoljen, rado-vôljen. 23ereitmiHigEeit f. vôljnoft. 23ereuen, v. a. eig. in iîr. rkefâti fe, kfAti fe (zbéfar), gem. sbal biti komu kar, aud) obshalovati, slialovAti fe, fd)f. sgrivati, sgré-vati, grévati, ogrivati, pogrévati. 25eceuung f. fkfanje, kèf u. f. ro. SSerg, 'n. eig. gora, iu ©t. une. aud) brég : ein mdgiger 23erg, in St. berdo, au<$ rut, in Kti lirib; ež
53e t	170
gibt feineit 23erg of;ne T(>al, nI planine bres doline. 25etga6 adv, 's gore b. i. nisgdre, v' nadol, nasdol. 23ergan , bergauf adv. v' breg, nasgor. Šcrgbau m. iruda-rija, aud) rudovanje, feltenec ru-dArftvo, unr. rudiflie, rudftvo, ilt Kroajien majdan : 23ergi>att treiben, rudovati. 25erggetb adj. gororu-men. SScrggriin adj. goroselen. 23ergid)t adj. goraft, aud) berdAft. ffiergig ad]. gorat, aud) goravit, bregovit. 25ergEnappe, 23ergmann m. rudar, aud) rudokop. 23erg= mamtd)en n. fiikrat , flikrAtelj , fbkratiz. 25ergmdttmfcf> adj. eig. rudarfki, aud) rudofhegen, feltener rudokopaven, rudoliopavfki. 23erg» rectjf n. gorna ober gorna, aud) gorniza ober gorniza, felten unb unr. vinogradna praviza. 23crg= t»;rE n. rudnik, nidltvo. 23ergroe» fen rt. rudarftvo.
23ericbt, m. porozliilo, aud) glaf, feltener nasnanik, nasnanje, sna-nje: icf) (jabe nod) Eeinen 23erict)f, fiie nejmam glala. 23crid)ten v. a. (einent etmaž) porozbiti, porozhati, , glaf dati, na snAnje dati, povedati, auc^ nasnaniti, osnaniti, donofiti.
25 e r i t f i g e n, v. «. popraviti, popravljati; (eine 9icd)ntuig) plazliati. S5erid)tigung f. popravik.
S8 e r i e d) e n, v. a. obvobati, ovohati.
23ernflein, m. burzhen.
23erften, v. n. eig. pozbiti, in ©t. aucb pbkniti, gem. raspozhiti, ras-pokniti, prepokniti.
25 er it d) t i g t, adj. raskrizhan, pre-klizan, oklizan, rasglafiien.
25 e r ii cf e it, v. Š c f r t e g c n.
Serttf, m- pokliz, posvaj; (inncr= (id)e 9ieigung) vefelje; ^Imf, ^ftidjf) dolshnoft. SSerufen v. a. poklizati, posvati; — ftd) v. r. (auf efmaž) fklizovati fe. 25erufung f. poltliza-nje, posvanje.
23 e ru t> e n, v. n. 5. 25. ež bent^ef auf bir , je na tebi, je pri tebi, gem. aitcb per tebi leshi, per tebi ftoji.
23 e r u 1) i e n, v. a. fpokojiti ober fpokojiti, aud) potolAshiti , vtolA-shiti, gem. wnr. dopoliojaii, poti-hati, potihovati. 23crui)igung f.
171	®er
potolashba , vtolishba, fpokoje-njc u. f. «).
23 e r u h m e n, flch v. r. hvaliti fo, fhtimati fo, auch flaviti fo, gem. unr. pofhtimati fe, glafoviti fe it. bgf. 23eruhmt adj. flaven, ime-nit, gem. unr. glafovit, poflavi-ten u. f. TO.
SBeru^rcn, v. n. dotakniti fc, in ©f. dotekniti fe, dotikati fe; (er= roafjiten) opomeniti. 23crui;tuttg f. dotaknenje.
23erupfen, v. a. ofkubfti, ofkubi-ti, unr. opipati.
23efaen, v. a. obfejati, polejati, auch obljati. 23efdet adj. vTejan.
iS e fa nf t ig e n , v. a. vtolashiti, potolashiti, auch pomizhiti, vkro-tirt, odjesiti, vrairiti. 23efdnffi= gung f. vtolasliba , potolashenje, vkrotenje.
23efafcung,/. efroa vArftvo , garni-son, unr. ftrashobranifhtvo, grad-fka ftrAsliba.
23efaufen, v. a. sapojiti (kogar do pijanofti) , opijaniti, vpijaniti; — ftih d. r. sapojiti fe, napiti fe do pijanofti, vpijaniti fo, prepi-ti fe.
23efchai>en, v. a. oftergati, po-ftrugati, gem. auch obderfkati , po-derikati, unr. pofkubfti.
23 e f ch a b t g e n, v. a. ofhkoditi , po-fhkoditi, ofhk6dvati, pofhkodova-ti. 23efd)dbigung f. othkdda, po-fhkodenje u. f. t».
23efdjaffen, adv. (rote befdjaffen) kak obcr kaki, kakifhin, kakofhen, kakov, kakflien, kakorihen; (fo be-fchaffen) tak obcr taki, takifhen, ta-kofhen, takfhen : toic tfl jcncr TOenfd) befchaffen, kakrhin pa je imi zlilo-vek?; totc er auch befd;affen fepn mag, ich miti i^rt nichf fehen, kakor-flien tudi naj je, ga nozhem vidi-ti; bu roirfl fe^ert, baj} bicfc ©icfe fo befdjaffen ifi, roie bu ftc tpunfchc|t, bodi vidil, de je leti travnik takfhen, kakorfhniga bi rad imel.
25efcbaffenf)eit f. cig. kakoft, kak-fhnoft, kakorlhnoft, aud) kakfhim-ba, bann tAkfhnoft, tAkfkimba, ttnr. naprAvlenjo, sloshenje, na-pravliflitvo.
33ef$4ftigen, v. a. delo dati,
®ef	172
delati tt. tgl., gani unr. opraviljati, obdjánjati ; cig. pat bic floroenifche Sprache ïcinen eigenen îluâbrucî fur »23 e f à) á f t i g c n«, roie ifm fcie bcuffd;e f)«t, roeil tf)t bicfc« bie im» perfectipen 3ctfn>6rfctr erfefjen, }. 23. bu ïannfî fo viele ßeufe nicht befchdf= figen, tolkim ljudem néjinafli dovèl déla dáti, sa tólko ljudi néjmafli dovèl déla ; jener f>efd)âffigt ftd; mit gar nic^tê, zlo nizh ne déla, néjma nikákfhniga opravila ; er mar fo eben mit ©d;tei£>en befçhâffiget, aiâ ich ihn befud;tc, ravno je pifal, ko Hm ga obifkal ; er 6cfd;aftiget ftd; mit 9îid)tàt^un, nizh je njegóvo délo, nizh vdelava; heute roarfi bu nid)t jmei ©funben befchaftigt, danf nefi dve vùri délai, dnéf nefi bil dvé vúri per déli; bcfchäfftgct euch, benn..., nódito v' déli, »délajte , ker... u. bgf. 23efchäftigung f. opravilo, délo, unr. opraviljanje, opravilnoft : ich habe ïeine ©efcbâf» tiguncj flic bich, sá-te néjmam déla.
23efchalen, v. a. obljúpiti; (eine ©fute) vbréjiti, vbréjati. 23efd)á{er
' m. páftuk, zelák, zélez, rájnifhar.
Î8efd;âmen, v. a. eig. oframoshH-ti, auch oframotiti, v'fram perprá-viti, unr. obframováti, ofrainováti. SScfchâmung f. oframoshlénje.
23cfchatfen, v. a. safénzhiti, ob-fénzliiti , saféniti, oféniti.
23cf4)auen,_ v. a. oglédati, pogledati, ogledávati, pogledovati. 23e» fchaulid; adj. roörfl. ogledljiv, po-gledljiv, rasgledljiv, richtiger ras-mifhljiv, rasmifhljáven.
23efcheib, m. (miínbticher) dogovor, prigovor, auch odgovor, unr. isgô-vor, islóg; (fd)l'ifflid;er) dópifek oberdopifek: 23cfcheib miffcti, sná-ti, véditi, uméti , rasuméti, imé-ti úmnoft v" zhém ; 23cfchetb thltn tnt Srinfen, napiti ober napivati komú. 25efcheiben v. a. (einem ef= roaê, miffheilen ic.) dáti, deliti, podeliti , dariti ; (»or ©erichf) vkása-ti, vkasováti ; — fiel) v. r. podáti fe, odftópiti. 23efd;eiben adj. eig. etma sméren, doméren (b. i. mäjjig in feinen 23egierbcn, gorberungen unb 3lnfprttd;cn), ober auch raslózlien, rasfodjen, rasfóden (b. i. burd) V0t=
173	23 ef
hergegangene S3eurtheiluttg befttmmt, biécret Je.), gem. pohleven, poni-shen, nráven, poflitén U. bgl., unr. rasloshézhen , rasheriten. 95cfd?et= bentjcit f. nací) Obigem ctroa smér-uoft, domérnoft, vielleicht richtiger raslózhnoft, rasfódnoft, gem. po-blévnoft, poníshnoft u. f. TO.
QSc f d) e i n c n, v. a. ofvétití.
Ü3 e f d) e i n e; n, befeheinigen y. a. dó-pifeli dati, podpífati, raspifati.
S3e f d) e ijj e n, v. a. (in bcr niebrig» íien (Sprechart üblich) ofráti, pofra-ti; (betriegen) noriti, ogoluí'áti, ogolúsníti.
23cfd)en£en, v. a. odariti, obdarovati (kógar s' zliém) , podariti, podarov.'iti, dariti, darováti (komur liar).
23efcheren, v. a. odlózhiti.
33 c f d) i cf e n, v. a. pofláti b* komu po kar.
25efd)ießen, t>. a. ftréljati po zhém , fetten unb ttnr. obftréljati, naftréljati.
35 e f d) i f f c it, v. a. vos iti fo po morju, bárkati (nekámor), aud) obládjati, poládjati.
25cfd)Uff, adj. s' tčrftjom obra-fhen.
23efd)tmmeln , v. n. fplefnjétij rplefnjiti, rplcfnjiviti, plefnéti.
33 e fd) i m pf e n , v. a. (einen, fchmd= pen) pTováti , smérjati; (3emanbcn ©djitnpf sufúgen) oframotiti, poTra-motíti. SSefchimpfung f. pfórt, pfú-ja, sméra; oframoténje, fettencr poframóta.
33efd)irnten, v. a. varovati, obvarovati, ohraniti, auch braniti, obraniti. 25cfd)irmer m. varili, fetten obvarováviz, unr. obvárja-viz, obranjeník.
33 ef d) t a f e it , -v. a. (eine (Sache) rasmifliti, preminiti; (eine lebige grauenéperfon) fkurváti; (fein 2Beib) fposnáti.
33 e f d; t a g, m. (eiuež iiajienž te.) okóv; (Árreji, SGerbof) ctroa sader-shánje, poobláftenje : etl»aš in 23cs fd)(ag ue!)men, poobláítiti fe zhéfar, sadersháti kar. 23efd)ídgc n. okóv, unr. okavlafhtvo , okávlanje. 23e= fchlagen v. a. (mit SSrefern) o-biti; tetn ^)ferb ic.) podkcrráti, podkáva-
58 ef	174
ti; (Ädfien, Kdber te.) okovät«, oka-vati; — v. >:. naftopiti (rofa , mokrota i. t. d.), fplefnjeti, plefnje-ti u. f. 1».
23 ef d) te ich en, t>. a. oblefti, podle-fti, salefti kogar, podkrafti fe b' komur, auch satäpati kogar.
25efd>leunigen, v. a. eig. fpefhiti, aud) polpefhiti , pofpefhväti, gem. pohitriti , pohitati.
S5 e f d) t i e fj C It, v. a. okonzbäti, do-lionzhäti, konz Itoriti, do konza pergnäti, dodelati, aud) ikleniti; (einen SGorfafc faffen) ikleniti ober riileniti, auch fklepati: fte haben feji befchtoffen, sa terdno fo flilenili. SScfcblujj m. (Gnbe) liönez, okon-zhänje , dokonzhanje; (ber gefaßte 6ntfd)tuß) cig. fhlep, aud) fklemba, Iklenenje, flilenili, fetten fklepälo.
SS e f d) nt i e r e n, v. a. (mit 3ett) na-mÄsati, smaftiti; (befchmufeen) vmä-sati, samäsati, unr. obzazati, omagati.
25 c f d) in u fe e n, v. 25 e f d) m t e r c n:
SS cf ch na r chen, -v. a. ofmerzhati, poherkati u. bgt.
SJJefchnanbcn, v. a. obvöbati, ob-bohnjati.
SBefchnetben, v. a. obresati, obre-savati, obresovati. ^efchneibcr m. obresazb. Ž8efd;iteibcrinn f. obre-savkinja. S5cfd)ncibung f. obres , obresa, obresanje , obresAvanje.
S8 ef d; n e i e tt, v. eig. olnčshiti, unr. pofneshiti, pofnegovati.
58 e f d) ö u e n, bcfd)ottigen v. a. roörtt. olepötiti, olepotizhiti, gem. richtU ger sakrivati.
S8 e fch r d ni e n, v. (Sinf d)rdnien.
SB efd) reiben, v. a. (cineit SSogen Spapter uotl) napifati; (erEldren, Jd)it= bern) popifati, popifavati, popifva-ti. S8efd)rcibung popif, popifa-nje , popifvanje.
S8efd)rcicn, v. a. (ein Sinb, burch gemiffe ilužbnicfe, ben 2lnbticF te. bc= jaubern) vürzhiti.
5Scfd)Uhen, v. a. obuti, obuvati kogar, obutälo komu omitlili, fd)t. obzhrevljati, pozhrevljati. 25efd)Ui httng /• obüja , obutälo , obutev , obütva, obuvalo.
SBefchutbigcn, v. a. cig. obdolshi-ti ober obilolshiti, dolslnli, obdol'
175	93cf
shev&ti, okrivili ober okriviti, kriviti, okrlvljati, fchl. zijati, obzijati. 25efchnlbtgmig f. obdolshenje, okriv-ljcnjc tt. f. w. 35 e f d) u m nt e l n, v. SUctriegen.
SJefchüffen, v. a. (mit etwa« 2ro» efenent, aH <£anb jc.) pofipati, ob-fipati, ofipati, in KK. aud) pofuti, o bfu t i; (mit einer SMjjtgEeif) politi, polijati.
23 c \ i) jife e n, v. a. varovati, aud; braniti. 25efd)üf!er m. varvizh, vä-reh. 25efchüfcerinn f. varehinja. 25e= fd)uijung/. varovanje, sergl. «Še» f ch i r m e n.
25efd)wcingern, v. ©chwdngcrn. 85efchwa&cn, v. 25 er eben.
58 efdiwerbe, f. eig. teshäva, auch teshnoft, tcshköta, tesbközha, nadloga, felfener reva, weniger ridjtig poteshba, poteshava ; (bte Klage) toshba, auch otoshba, potosliba , pertösliba. 25efd;weren v. a. eig. obteshiti, oteshiti, teshiti, felfener obteshati, poteshati, unr. obnadlo-gati: baS ©eroiffen befchwert mich, veft me tesbi, veft me pezhe; — ftd> v. r. pertöshiti fe , otoshiti fe, obtoshiti fe, potöshiti fe. 25efd;wer= lid; adj. eig. otesbljiv, poteshljiv, teshljiv, and) teshköten, teshközlien, teshäven, teshen. 23efchwerfichEeit/ otesliljivoft u. f. W.
<8 ef d; w ö r e n, v. a. (mif einem ©ibc betjjeuern) perfezhi, saperfezhi , s' perfego poterdfti. auch rotiti fe, sarotiti le; (»ermittelfi einež ©chwu= rež je. »erpichten) sarotiti, rotiti, ttnr. obrotiti.
2$efe_elen, v. a. oshiveti, s'sliiv-ljenjom navdäti.
23efegeln, v. «Befdjiffe n.
23 efelien, v. a. ogledati, pregledali, ogledävati, pregledovati.
SSefeitgen, v. a. svelizhati, osve-lizhati, auch ofrezhiti.
83 e fe n, m. metla, metliza. 23efen» binber m. metlar. 23efenfraut «. metlovina. 23efenfiief m. metlinjak.
S5efeffen, adj. obfeden.
SJefefeen, v. a. naftäviti, saftaviti, obftäviti, naitavljati i. t. d.; (et= nen <JMafs) safefti, safedati; (mif Saunten ¡e.) safaditi, obfaditi; (mif ©Plöafett) obfčfti, napolniti; (ein
»«f	176
2ililf) vseti k (S gar v" llishbo, d&ti komur flüslibo.
95 e f e u f j e n, v. a. sdlhoviti (nad zhern, zhres kar), g«m. posdiho-väti, obsdihoväti.
95 e f i cb f i g e n, v. a. ogledovati, ras-gledovati, pogledovati. 95cjicbfigung f. ogledovanje U. f. w.
95efiegeln, v. a. sapezhätiti, feite« ner popezhatiti, opezhatiti, unr. obsnamajati, posnämnjati.
95efi_egen, v. a. premagati, obJa-dati, prelädati, felfener atid; preao-biti.
95 e f i n g e n, v. a. fpevati, fpevijati, aud; opevati, popevati.
SSeftnnen, fiA) v. r. (fteh erinnern) fpömniti fe , domifliti fe ; (fich bc* benfen) poinifbloväti, premiflilova-ti, rasmifblovati, aud) pomifhlovä-ti Te u. f. w.; (ft^ enffchliefen) fkle-niti; (fid; fammeln, nach einer fjeffi» gen 2eibenfd;aft :c.) svediii fe, fpa-metovati fe, gem. h' febi priti. 25eftnnung f. gem. pämet, vüm, fvžft u. bgf., j. 95. er ijt bei 93efirt5 nung, fi je fveft, je per pameti; jut 95eftnnung fomttteit, fpametovati fe, svediti fe; jttr SScfinnitng brin» -gen, fpametovati, k'pameti fpräviti u. bgf. SSefonnenfjeit f. efwa pre-mifliljenoft.
93efife, m. pofedba, aitd; pofedenje, pofeftvo : ttt. 95efife nelmten, safvojo vseti. 95ejifeen v. n. eig. it. wörtf. pofedeti, pofefti (b. i. burdj baS ©iften einnehmen, ittite IjM&en), gem. imeti (sa i'vöjo). 95efi6er m. po-fednik , pofedvaviz. SŠefifjfhlim m. 95eftfeuttg f. pofeftvo, pofedenje.
95efohten, v. a. etwa podplAtiti,
93 ef o Iben, v. a. gem. plazlioväti, v' dnärje vseti, v' dnärjih imeti kogar, plazhilo dajati komur, auch mesdovati , pomesditi, obmesrlovä-ti. SBefolbung f. plazita, plazhilo, auch mesda, obmesdovdnje u. f. w.
93efonber, adj. (abgefonberf) pofA-mesen; (auSgejeichnet, im guten unb nadjfhetltgen 93erfianbe) pofeben, fo-feben, auch pofebejn, fofebejn : ba$ befonbere ©ericht, befonbere ©etef^e, pofämesna fodba, pofebne molitve. tSefonber« adv. ietnjeln) pofebe, po-febej, pofebi; (tjorjuglic^) pofebno,
177	83 ef
foftbno, in USt. auc?> «Hfti, tolj-kanj.
23 ef o n n t nI) et t, t. 25efinnen.
Uieforgen, v. a. (®orge tragen, Peranftalten :c.) ofkerbeti, ofkerba-vati, ofkcrbevati'; (befiird;fen !c ) v' ftrahi, v' fkčrbi fi biti. 23efprg= ni0 /T fkcrb, unr. ofkerbnoft, po-flicrbnort.
23 e f p a n n e n, v. a. saprezhi, na-prezhi, vprezhi.
SSefpeien, v. a. opljuvati, opljuni-ti, aud; popljuvati.
23efpicfen, v. a. efipa oflaniniti (?), geni. unr. pomartiti i. t. d. , fc()i. ofhpikati, nafhpikati.
OSefpiegeln, ficb v. r. gledati fe v' ferkalo, v' ogledalo.
23efpred;en, [icb v. r. pogovarjati fe , pomenjati fe , pomenkvati fe. 23efpre4>ung/. pogdvor, pomenkva-nje.
23efprengen, v. a. ofhkropiti, po-fhkropiti, fhkropiti, pofhkrapljati, aud; pokropiti, ofhkropiti. 25efpren= gitng,/". pofhkroplenje.
23efpringen, v. a. safkozhiti, sa-fkakati, felfenec nafkozhiti, obfko-zhiti.
25efprtfcen, v. a. eig. obriseati, feiten gebtauchlid), bafiir gem. ofhkropiti u. f. n>.
23efpucfen, v. a. opljuvati, oplju-niti.
23effer, ar/j. boljfhi, aud; bolji; — adv. bolje, bolj. 23e(fern v. a. popraviti, popravljati, in qetpiffen gdllen poboljfliati, poboljfliavati, poboljffievati; — fid; v. r. (ftff(id), beffer trerbett) poboljfliati fe, poboljfliavati fe; (»on JŽranEen) bolje biti: ber jiranEe befferi ft<i>, bolniku je bolje. 23efferung f. poboljfhik, popravik, poboljfhanje u. f. 10.
23 e (t d n b i g, v. 23 e fl e h e n.
23eftdtlen, v. a. oterditi, poterdi-ti, vterditi, unr. oftanoviti, pofta-noviti.
23 e (t a f i g e n, v. 25 e (t a t ? e n.
25eftatten, v. a. sur (Srbe, pogreb-lti, pokopati, v' grob poloshiti.
25eftauben, v. n. oprafhiti fe cber oprafhiti fe, auch naprafhiti le itd.
25eftauben> v. a. oprafhiti.
23eftauben, v. r. obrafti.
23 e (1 • 178
23 i (t e, adj. nej bólji . nar bóljfhi: ber 23e(te, nar boljllii, aud) nar-bóljiz. 23eften$, aiifí bejte adv. najbolj, narbólj. 23e(tmčg(iehft adv. ko je narbólj raogózhe.
iSe(le che it, v. a. podkupiti, au$ podmitati ober podnitati , gar jtt niebr. poinásati, podraásati. 23efled>* lid; adj. podkupiven, felfenet podkupljiv. 23e|ted;ung f. podkupljé-nje, podmitanje. I
25e(tecf, n. nósh in vilize, (aud) natik, nóshjc ?). 23eftecfen v. a. ob-tikati, natikati, natakniti, ponaták-niti u. bgi.
23ejtel;en, v. n. (auStjaífcít) preftáti, prebiti; (bauern) terpéti; (atif tU roaí) obftáti, oftáti; (auS eftr>aé, in efroaé) biti , aud) obftáti: auá roie Piel ItyúUn beflchf ber SSJÍenfd;, is kólilio del je zhlóvek? i. t. d. 25e= flanb m. obftánik , terpésh; (ber Ueberfcfjujj) oítánik; CPad)f, TOiefhe) arénda, najém. SBcflanbfheit m. ob-ftánfki del, aud) pervdél (fo roie pervívét bie Urtpeít). 23efldnbig adj. prevén, tn &r. nepreneliáven, veden , auch obftaniten, obftójen, ob-ftojézh, obftojézhen i. t. d.; ()ianb* fjaft) ftanoviten, aucf) obftaniten.
23efte()ten, v. a. okráfti, feltener obkráfti, obokráfti.
23efleifen, v. a. vkrépiti, vkrep-zliáti.
25 e fl e i g e n, y. a. (ein *Pferb) saré-íti, safédati, safedováti; (einen 25erg) iti, hoditi (v'brég, na fjóro).
23e(tefíen, v. a. (roohin) rézhi, ve-léti (komur nekamor priti); (an= erbnen) napraviti , vkásati; (efroaS bei 3emanben) najéti, gem. vdínjati; (einen Vluffrag ic.) opraviti, snebiti fe ; (baé jetb) vféjati.
25e(teuern, v. a. dázhe naloshiti, v' fhtibre vséti: biefe ©einetnbe ijt ftarf bejteuerf, ta foféfka je v* velikih dázliah i, t. d.
25e(lie, f. vfáka divja svér, audj shivina, febt. béfhtja. 23e(lia(ifch adj. sliivinfki.
23e)timmen, v. a. eig. odlózhiti, aud; odméniti; (mit ©orten) isgo-voriti, napovédati, Unr. napoftá-viti, nakonzháti u. f. H>.: ©otf (jat tj>n su etipaí ©rogem, jum Sonige
179	55efl
befttmmt, B6g ga jo na Itnj veliziga, na krAlja odlozliilj beftimme Die 3a(>tung, isgovdri plazhilo. 23e= jtimmtfjeit /• odl6zlinoft , raslozh-noft. 23eftimmung f. odlozhva, odlozhenje.
55eftocfen, ftcb v. r. iteblo dobiti, oftebliti fe, v' fteblo rafti.
55 e ft o fi e n, v. a. sadevati Te v'liar; (mit ber $ette, bcm £obel) opiliti,
ofkobliti.
58eftrafeit, v. a. eig. kasnati ober kasnati, kasnovati , aud) karati, gem. fhtrafati, fhtrafovati, kafhti-gati, pokasnati, pokasnovAti it. f. to. 55cftrafcr m. pokasnovaviz, kasnovaviz it. f. n).
55eftral;Ien, v. a. ofijati.
23eftreb e ti, ftcb v. r. persadevati fi, persadeti fi, persadjati fi , aucb truditi fe , popresvati fe , fd)f. po-rnujati fe. 23eftrebfam adj. persad-Ijiv, feltener popresvaven. 93efitre= imng f. persadenje, persadčtva, persadjanje.
55 c ftr e i cb e n, t>. a. namasati, oraa-sati, obmasati.
ascflretten, v. a. prepirati fe, pravdati fe (sa kar) , feltener bojo-vati fe u. bgl.; (?lu«gaben) j. 23. fcaS iantt td; beftreiten, sa to imam dovel dnarjov , to smorem i. t. d.
55eftreuen, v. a. potrofiti, potre-fti, pofipati.
55 e ft r icFcn, v. a. oplefti, podplefti, omreshiti ober omreshiti.
23efiurmen, v. a. napafti, napadati na kar, opadati kar.
25 e ft ur J C n, v. a. v'shaloft, v'ftrAh perpraviti, unr. obrevati u. bgt. •©cfturpng f. ftrah, shaloft.
23ef ud), m. obirk, aud; obifhba ober objifhba. 23efttd)en v. a. obifkati, obifkavati, obifkovati.
23ef U belit, v. a. ofkruniti, oger-diti, ognufiti, onefnashiti, one-zliediti, unr. attd; pofkruniti, po-cerditi tt. f. n>. 23efubeluttg f. oikru-iienje.
55etagf, adj. ftar, ftarovizhen, per letih, perleten.
55 e t a ft e n, v. a. fhlitati, tipati, ta-pati.
23etaitben, v. a. cig. oglufhiti, sa-ghifhiti, aud; omamiti. Sjetaubcub
55 et	180
adj. ogluihiv, omamljlv. 25etau= bung f. oglufhenje, omämlenje, omamiza.
23 e f e n, v. n. moliti ober moliti, in £t. aucb shebrati. iSefbruber m. eig^ fvetohliniz, attd) mölez, she-bravz, fd;f. molitni brät. iScter m. mölez, bogomölez. 95efl)auä n. gem. molitna hifha, cig. zerkva. iöet* fd;roefter _/; fvetohljinka.
23 et feuern, vide Söelrdftigen, 23 e f d; ro ö r e n.
23ethören, v. a. obnöriti, oträpiti, in St. aucb obshertati. SSetfjörung f. obnorenje, oträplenje.
»ctrad;ten, v. a. (burd; 3»fehen) pogledävati , pregledovati; (in &e-banfen) premifliti, premifhljävati, rasmifhloväti; (überlegen) previgo-väti , pretehtoväti; (ttorfefjen) motriti, previditi. 25etracbtttng f. po-gledävanje, pregledovanje u.f. U>.: tu 23cfrachtung, in 23etracbt, savöljo, savölj.
SSefrag, m. roörfl. snelik, aud) fü-ma, kolikoft, unr. sapopäd, sapo-ädik; gem. roirb »iSetrag« umfcbrie^ en, 5.'23. icb toeiß ben 25efrag fei= ncr ©cbulb nid)f, ne vem, ltöliko je dolshen. 23cfragett v. n. snefti , snäfliati; — ftd; v. r. sadershäti fe, sadershävati fe, obnäfhati fe u. bgl. 23etragen n. sadershänje, sadershävanje, obnafhanje.
23 e t r a tt e r n, t>. a. shaloväti fe, shaloftiti fe (sa kom) , aud) obsha-loväti, obshaloltoväti (kogar).
55eträufeln, 23efräufen v. a. kä-pati, kapljati, zänkati (na kar, po zkem) , unr. pokaploväti tt. bgl.
23e treffen, v. a. (ertappen) näjti, dobiti; — v. n. (angcf;cn) tikati, dotikati fe, sadeti, sajevati fe, aud) döjti: eä betrifft ilm, njega tika. njega fe dotizhe, ga dojde. 23ctrcjf m. (roßrftid) nad; bem Seutfdjcn üon ©ntgen überfefet) sadetik: in23ctreff, (roörtl.) v' sadetki, gem. v' rezhi, v', obfträn.
55 e t r e t b e n, -o.a. (feljr t reiben) per-gänjati, pogänjati; (t^atig beforgen) ofkerbeti, ofkerbevati, opravljati. 5öefrtebfam adj. fkerben, priden, delaven. 55ctriebfamMt /. fkerb-noft, pridnoft, delavnoft.
181	Set
93 et re ten, v. a. Itöpiti na kar, priti kamor; ((reffen, ertappen) nájti, dobiti. 23etrefen adj. (bejíürjt) v' ftráhi n, 5. 95. er mar betreten, v' ftrálii fi je bil, fe je vftráíliil itd.
Setriegen, d. a. in ©t. gem. no-riti, feltener vkaniti, vkanjeváti, in Šiv. golúfati ober golufáti, and) ogolúfatr ober ogolutáti, (prellen) ozigániti. Setrieger m. feiten vka-nitcl, gem. golúf, golúfiz, goluf-nják, golufáviz. Setriegerinn f. vkaníteljza, golufíza, golufnjázha. Scfricgeret f. golufija, golfíja, auch golúfnoft. Setriegerifd) adj. golú-fen, golufijfk, goluí'ljív. ¡Betrug m. golfíja , ogolufánje , vkanítev , vkanénje, Setrüglid) adj. vkanljiv, golúfen, golufljiv. SSefritglichMt jf. vkanljivoft, golufljivoft i. t. d.
SetrinEeit, ftch v. r. opiti fe, vpi-jániti, sapojiti fe. Setrunfen adj. piján , and) sapojén. Setruníenheit f. pijánoft.
Setröpfeln, Setropfen, v. Se* tráufeln, Setráitfon.
93 e trüben, v. a. shálití, shalováti, aud) shaloftiti, shalofitováti; — ftd; v. r. shalováti fe, shaloftováti fe (nad zhém). Setrübnifj f. slráloft. Setrübt adj. sháloften.
«Betrug, Setrüglid), v. Seírte= gen.
Setrunfen, v. S e f r t n ! e n.
Sett, n. póftelj, póftelja. Seftchen n. d. pófteljka, pöfteljza, póftljiza. SettbecFe f. odéja, auch odévka, fdrt. kólter. Scífgejlell n., Sett» jlátte f. pófteljifhe , pófteljifhzhe, póftelnjak , unr. auch flipámpet. Setttágerig adj, bolén , bolán, bei Díabferéburg aud; baS ttngarifd)e be-teslien, ki mora v' póftelji oftáti. Sefffitch n. vílahen,- auch pert. Scttjüge, S8etfjied;e f. obvlezhilo, obvlák. Letten v. a. poftíljati, poftljáti. (Sei ben übrigen auá »Seit« 3uf<immengefeéfen roirb »pó-fteljn, pófteljfk« mit bem gehörigen ©ritnbtporfe »erbunben.)
58 et t el, rt. trólra, tróhiza. Settels arm adj. prevbó^, vbóg vbóg. Sctteteí f. berazhija, fehl, petlarija. Set telhaft adj. berázhen , beráfhk, berazhóven, profknjáflik. Settels
Seo	182
ßafrtgfeit f. berAzhnoft n. f. n>. Setteln v. n. berAzhiti, profimjA-zhiti, bei Rabferöburg aud; köditi, fehl. petlati, gem. bogajme moliti, milodare pröl'iti u.'f. ro. Settler m. beräzh , auch berAzhnik, kö-deslr , profhnjäk , profhnjazh , fehl, petlar. Settferinn f. berazhiza, beräzlrniza , profhnjAzlia , fehl, pet-lariza. Settlerifch adj. berazhöven, beraflrk. Settelflab m. päliza be-räfhka, u. f. f. bie äufatnmengefefcfen. Sehe,/- pfiza.
Seuchen, v- a. shehtati. Seuche/ shehta.
Seugen, v. a. etg. vklöniti ober vkloniti, nakloniti, In Str. auch ukloniti, vklAnjati, vklanjevAti, weniger ridjtig perpögniti, perpo-gibati, pögniti, napögniti; — fid) v. r. perklöniti fe, perklanjati fe, auch vkloniti fe tt. f. lt>.
S e u l e, f. gem. güinba, gümpa , auch tvör.
S e u n r u h 19 e n, v. a. onefpokojiti, raspoköjiti, nepokoj delati. Seun= ruhtgttng f. onetpoköjenje, nepokoj.
Seitrlauben, f. odpuftitč, auch pofloviti, flovö dati; — fich v. r. pofloviti fe , flovö vseti, flovö jemati.
S e u r f h e i l e n, 1;. a. föditi, ofödi-ti, rasföditi , oföjvati, rasföjvati. Seurtheilung f. födenje, ofödenje. SeurtheilungSEraft f. etroa rasiodik (auch rufftfch),-gem. ofödna pämet.
Seufe, f. dobizlia, dobitik, ttnr. röp, pörop.
Seutel, m. möörnja, möfhna. Seu= telchen n.d. möfhnjiza. Seutelfchneis ber rn. kradljiviz, tatinflrak. Settts ler m. moflrnjär.
Seuteln, v. a. (fd;utteln) tröfiti, trefti.
Sewölfern, v. a. eig. wSrtt. obljuditi , gem. s' ljudmi naftäviti , s* ljudmi napolniti, ljudi nafeliti, sa-feliti. ScPölEerur.g f. roörtl. oblju-denje, gem. nafelčnje, safelenje.
Seöoltmächtigen, v. a. oblAft komur däti, pooblaftiti kogar. Se= »ollmäd)ttgfe m. pooblAftjenik. Se= »olltnächfigung/. poobläftenje.
Sevor, ad v. pred , preden , prej, auch popred, poprej: »erjethe mir.
183	93 í»
títfos icfi fíer6«, odpúíti mi, pred lo vmérjem. ®e»orfleIjctt v. n. zhákati (kogar).
S5e»o vttyeiten, v.a. obnoriti, ozi-gániti, in Sí. obshertati, posher-tati.
SJeroadjen, v. a. eig. zhúti, zhóva-t¡, ftráshati, gem. aud) ozhúti, oftrá-shati , fd)í. váhtati, ováhtati: ber •£tmb f>errcicf)t un« jur _ SJIadjfásett, péf nam zhúje po nózlii.
25 e ro a d; f e it, v. n. obráfti, obrá-fliati.
23eroaffnen, v. a. voróshiti ober vorósliiti, felfener oboróshiti.
23eroaí)ren, v. a. varováti , obvarovati, savarováti, ohraniti: ein (Sngel beroaljrfe ben (Singang in baé Íj>arabie6, anjgeliz je varovál v'ráj; bie Seíjler Jlnberer roerben eud) »or gleidjeit beroa^ren, jpregréfhki drúgih váf bodo varovali v' enálie sabré-Hi; beroafjref bie Unfdwíb, ohránite, aud) obvarovájte nedolshnoft.
25 enjarren, v. a. dokásati; dofkú-fiti , rasfkúfití, isfkúfiti, isfkúfha-ti. S8ct»áf>rt adj. dofkufhén, isfku-flién, isfhúrhan, rasfposnán, fhti-mán.
©eroanberí, adj. svéden, vajén, aud) vuzhén.
©eroanbfntj}, /. (nacfc ©uf6m.) bitno ft, sadérshnoft, Dcrgí. 23 t-fd)affcttf)eif.
©eroegen, v. a. géniti ober genití; (bie Sheile etnes XSanjen, Singe) gibati, májati, aud) géniti, pregé-niti , omájati , premájati; (rtifjreit) géniti, obuditi, prebuditi, omájati; (ju efroaé) pregovoriti, naprá-viti; — ftd) v. r. (»on £immetéEí)r= pern, ©eftertjá^nen ¡c.) fúkati fe, tézhi, téhati; (»on 9Kenfd)en, ber ©e[unb£ett roegen) ras-hóditife, ras-hájati fe, pohajati Te u. bgt. : ber SBinb beroegfe bie Jfmr, véter je dvéri génil; ber (Stein beroegí (¡id; fd)on, hámen fe vshé giblje; betne ffiorte í>aben iírn tief beroegt, tvóje beréde fo ga mozhnó geníle, lo mu globóko v'ferzé fégle; erfyatifyn taum beroegf, jtt bir ju Eommeit, ho-maj ga je napravil, k' tébi priti; bie (Srbe beroegt fid; um bie ©onne, semlja fe fúzhe, fe vertí, téka
»C»	184
okól folnza tt. f. ro. Bewegung f. génenje , genítje , pregenítje u. f. ro.; (Šlnfrieb) nagib, nágnenje: er fon meíir ©eroegttng mad)en, bólj fe naj ras-hája, vézh fe naj giblje, pohája i. t. d. ©eroegungégrunb nagíb, nagibljej. ©croeglid) adj. ge-nitljiv, genljív, gibljiv, gibzhen ; prebudljív, omajljiv. ©eroeglid)Eeit f. genitljivoft, genljívoft i. t. d. ©eroeiben, fid) v. r. osheníti fe,
shéno vséti. 23 ero einen, v. a. eig. objókati, ob-jokávati, objokovati, gem. jókati fe (nad zhém, zhres kar), ©ero eis, ©eroeiégrunb m. eig.dolías, dokasilo, gem. fprízhba, fprizhih , Tprizliva, aud; dovishik, svishik, svishinga. ©eroeifen t>. a. dohásati, fprízhati, fprizhávati, fprizho-váti, dovíshati. Be roe t (jen, r. 2lu6roeifjen. ©eroenben, v. «. c& bei einer <2a= d)< beroenben Iaffen, rézh oftáviti, talló puftíti. Be roer ben, ftdj v. r. persadéti fi, persadévati fi (kar dotézhi, dobiti i. t. d.), »erg!, ©ejtreben, ©e» flrebfam u. f. ro. Bewerfen, i>. a. obmetáti, ometá-ti, aud; másati, omásati. Beroetr= filltg J. obmetánje, ometánje i.t.d. © e ro e r í fl e 11 i g e n, t», a. narediti,
napraviti, donaréditi u. f. ro. ©eroicfellt, v. a. oviti, obvíti, ovijati, obvíjati i. t. d. © e ro i 11 i g e n, v. a. dovoljiti, per-voljiti. Bewilligung f. dovoljénje,
pervoljénje. ©eroilIEommen, v. a. fprejéti, nosdráviti: fei mir roiHEontmen, Bóg te fprémi. ©eroiOfomntung f. fprejétje , posdravlénje. ©eroinben, v. ©eroirfeln. ©erotrfen, v. a. vzhiníti, narediti , ftoríti. ©ero ir fijen, v. a. goftití, ogoftíti, pogoftíti, aud; goftováti, ogofto-váti.
© e ro o (; n e n, v. a. roorfl. obftanvá-ti, nidjf gebraud)lid), bafiir rid)figer ftanováti, prebivati, shivéti: jeneé í>au§ beroof)nen brei ©ritber, v' uní hifhi ftanújejo, prebivájo trijé bráti; bie ©rbe beroo^nen píele SBólEer, po
185	»ero
semlji prebivajo mnogi narodi. 23etDo£nct ">. prebivaviz, ftanovä-viz, audj ilanovnik. S5ettol;nbar S adj. etwa prebivavljiv, prcbivljiv, ' (nad) ©ufšm.) prebivatljiv, ftano-vatljiv.
25croötfcn, ftd) v. r. oblazliiti fe , savlezhi fe, obvlezlii fe, unr. ob-meglati fe, poobläkati fe.
23en>unbern, v. a. obzhüditi, ob-zhudovati, aud) pozbuditi, pozbud-vati (kar) , zhiiditi fe , zhudovati fe (zhemur). 23ei»unberttng J. ob-zbüdenje, obzhudovanje. 23c.U>Utl= berer m. obzhudoväviz.
25eroufjf, "dj- unb o-<lxi. «ig. fveft, auch sveden, fetten baš neugebtlbete svedim: ti mic nid)f bewußt, mi ni snäno, netim fi sveden ; biefer ®ad;e bin td) mir bewußt, te rezbi rim fi fveft. SBewußtfepn n. eig. aud) fveft , svednoft (n. p. v' svčd-noft grefbiti), feiten svedimoft (neu gebilbet), gem. obzbüt, zbütftvo eig. bae ©efü(;l, baS ©efüj)h>ermögen.
S3 e s a b t e n, v. a. platiti, plazhati, plazboväti, aud) poplatiti, poplä-zbati, poplazbovati. 23esat)let m. plazbnik , feiictt platitel, gem. aud) poplazbnik, poplazhaviz, poplazho-väviz. 23ejal;tung /■ plazhovanje u. f. W.; pläzlia, plazhilo, felt. platesh.
23esd!)men, v. a. vkrotiti, krotiti, (nad) ©ufSm.) opohlevniti (?); — ftd) v. r. vsderskäti fe, vsder-sliAvati
«Besaubern, v. a. (Säuberet auS= Üben) ozoprati, pozoprati, sazopra-ti; (einnehmen) sabäjati, obäjati. 95esaubernb adj. sabajatljiv.
Se saunen, v. U m j d u n e n.
23 es e eben, v. 93 e r a u f <b e n-
23 es et djiten, v. a. osnämnjati, sa-snämnjati, posnamnjati, osnamnje-väti u. f. to. 2Seseid)nung/. osnäm-njanje u. f. tO.
25eseigen, v. a. fkasati, ikasovati, aud) dokäsati, perkasati, gem. Tto-riti, vzbiniti u. f. W.; — ftd) v. r. fkasati fe, fkasovati fe u. f. n).
SBeseugen, v. a. prizhati, prizlio-vati, fprizhovati, bei DtabferSburg ttnb ben ungarifd)cn (Slowenen fve-dozhiti, pofvedozbiti, geni. aud) poprizbati, poprizbovati, feiten sa-
93 fb	186
prlzbati «t. f. w, ffiesettgttng/ pri-zbanje, prizbovAnje , fprizbovanje.
£5 e s i cb f i g e n, v. 23efd>utbigen.
25esiej>en, v. a. (eine OStoItne :c. mit Saiteii) napeti, ovlezhi; (eiit JpauS) v' dom fe fpraviti, vdomo-viti fe, gem. unr. v' nckakfhno ki-fiio potegniti; (ffiaaren yon einem •Drte) dobiti, dobivati, kupiti, kupovati; — fid) v. r. (auf etwaš) na-nafiiati fe, nanefti fe, trentger fid)» fig ponafbati fe, fc^l. napotegniti fe , navlezliovati fe. 23ejiepenb adj. nanafliAven. g5e$tel)Ung f. nanirha-nje. SJejug m. (nad; SSobnif) nanoT.
25 Cjielert, v. a. nameniti, namiTliti (kar), naklepati (na kar), unr. ob-meriti, obkonzhati u. f. t».
23 e i i r E, m. kraj, okraj , okrog , ttnr. opir, opetje; (2BerbbesirE) gem. komifija. 23e$trEen v. a. okraji ti, aud) okroshiti, unr. opetjati.
25esiid)tigen, v. 23esict)ftgen.
^ejug, v. SSejieljen.
58 e s i» e cf e n, v. 25 e 5 i e t e n.
23ejn>et_feln, v. a. eig. ročrft. ob-dvomiti (kar), gem. dvomiti, aud) dvojiti, fci)[. zviblati (v' zhem, nad zliein).
^cjroingen, v. a. prefiliti, pofili-ti , premagati, preladati, obladati (kogar), felfen predobiti (komur). S8ejn)inger m. prefilnik , pofilnik , premagaviz, premasbnik, prelA-(laviz. ^esn)ing(id) adj. premagljiv. 23ejivingung f. pofilenje, prelilenje, premaganje.
S t bet,/, biblija, gem. ridjtiger tve-to piTmo. SJibtifd) adj. biblijCk, fvetopifmifk : bie bibtifdje ©efd)id)te, fvetopifmifke sgodbe ober sgodbe is fvetiga pitma. SSibelmdjjig adj. Uitb adv. fvetopifmifk , po ivetim pifini.
SSiber, m. gem. breber, aud) piber, pibra, dabar. 23iberbau rn. brebro-vo ftavljenje , pibrovo piivanje tl, bgt. Sibergeil n. pibrovna, bre-brovna.
šBibtiot^ef, /. gem. biblioteka,
I (nad) ©ufim.) bulivalifhe, aucb bukvarniza, bukvarnja (neugebilbCs
) te 2Bbrfer). Sbibliotljeiar m. bibliotekar.
187	23icf
SStcfe, f. Stcfei m. pik (takfhna mötika).
SSicfeihatibc, f. ctg- zhelAda, fhi-fhäk.
Siefen, v. a. (von SßiSgetn) kljuti, kljuväti ober kljoväti, auch kljüniti ober kljüniti, feifener kljüliati, fy&u--fig pikati; (mit ber Sicfe) piliati, rtudf) kerzhiti.
25 i e b e r, adj. efroa pravodüfhcn, auch praveden, gem. priden, pofh-ten , dobrodeven , jäk u. bgl. Ste= berfeit f. efroa pravodüfbnoft, auch pravednoft, gem. prxdnoft, jaköft u. f. m. Siebermann m. efroa pra-vodüfhnesli , pravodüfhnik, auch pravednesh, pravednik u. f. TO. Steberfinn m. etwa pravodüfhje.
Siegeln, v. 23 it g e 1 n.
Stegen, v. a. vügniti, vgniti, in (St. gem. vüjgniti^ bann vugibati, vujgibati, auch fhibiti, u fhibiti, roentger rid)fig pögniti, nagniti u. f. to. Siegfäm adj. eig. vugibljiv, gem. fhibek, vitek, gibik, gibzhen. Siegfamfeit /. vugibljivoft, fhib-koft u. f. TO.
Stene, f. eig. bzliela (von buzbim, td> fumme), ober pzhela (von pizhi-ti, flecben), gem. TOeniger richtig auch buzhela, z hebe] a, zhbela, zhmela, zhela ti. bgl. Sienenbau m., Sie= nenTOirthfchaft, Sienenjucht/. bzhe-larija , bzhclärftvo , feiten bzhelo-v6dftvo. Sienenbauer, Stenenroirfh, Sienensiidjfer m. bzhelär. Stenern bl'Ot n. pzhelni krüb, pogäzhe, fät, fbt. Sienenfreffer m. (ein S3ogel) sbüna. StenenfjauS n. in <St. ttnb bzlielinjak, in Är. aud; ulnik, iilnjak , volnjäk. Sicitenföniginn f. matiza ober matiza, feifener vajvo-diza, zariza, kraljiza. SieneilEotb, Stenenfiocf m. eig. bzhelnik, in Sr. auch ul, pänj. i8ienenmännd;en n. tröt, trübiz, pzhelni moshäk, zhe-läk, leshäk. Stenenfdjroarm m. röj (pzhel). Sienenfladjel m. sliäliz, in SiSi. auch sbelo, shedlo, feiten she-la. StenettTOolf m. brigovniza. Sie= nenjeüe f. pifkriza. Siendjen n. d. bzheiiza, bzhelizhka, bzlielizbkiza.
S ter, /z. pivo, piva, in 5tJL auch 61, 6v, fehl. pii". Bierbrauer m. pivovar, in Sit. olovar, auch olöv-
5X511
188
nik. Sterbrttber m. pivopiviz, olo-piviz. Siereffig m. piven vrifk, olöven jefih. Sierfag n. piven föd, oloven puzhel, pizhal. Ster= gelb n. dnärji (na pivo), napivik. Sierfrug m. pivna rozhka. Siets flippe f. pivna jüha, polivka is piva it. f. f. bte anberen 3ufammenge= festen.
S t e n ft m t I ch, f. pßrvo kravje mleko.
Siefen^ v. a. (anbieten) ponuditi, ponujati; (bie .£>anb) podati, podä-jati; (einen guten ©Jorgen sc. bieten) vöfhiti, sheleti , gem. däti, rezlii ; (im £auf unb SBerfauf) zeniti, saze-niti, feiten fhtimati. S i I d), m., Stichmauš f. polh. Sitd;loch n. polfhina.
Stlb, n. podoba, obräs, obrAsik, auch kip ober kip, fd;(. pild: fie be* fefen Silber an, podobe fo molili. Silbdjen, Silbereben n. d. podobi-za, obräsiz, obräsze j kipzhek. Silben v. a. podobiti, podoovati, obräsiti, isobräsiti, obrasoväti, isobrasoväti, auch kipati; (einSSoIP, culfiviren) otefavati, otefäti , atteh sdvorljiviti, sbrüfiti: unb er bilbefe einen menfd;Iichen 2eib atiš ber fettd)= fen (Srbe, in je isobräsil zhloverb-ko telo is vlashne parfti; baS 93olf fing an ficb ju bilben, narod Te je sazhel otefavati. Silberbud; n. bukve s' podobami. Silberl;anbel m. terg s' podobami. Silbern v. a. podobe v' bukvah prebirati. Sit5 berreich adj. polno podob. Silb= hattet m. efroa liipores, resbär, podobodel, (nad; © u t ž m.) unr. podobflii dletaviz, dletnik, isreso-väviz. Silbhauerei f. efroa kipo-resba, resbarija, resbärftvo, podo-bodelftvo, (nach ©ufšm.) fd;t. po-dobfka dletovna, isresovavftvo podob. Silblid; adj. perpodoben, v' perpodobah : er hat tilblid) gefpt*0= cheit, v' perpodobah je govoril. Silbner m. podobvaviz. Stlbnif «-, Silbfäule f. kip, auch obräs. SSiib= fchint adj. prelep, preprelep, leplep. Silbung fi obräs , obräsenje, podoba, podobvänje, liže.
S tile t, n. bilet, pifmize.
S i f 1 i g, adj. efroa fpraveden, pra-
189	«Sil
▼¿den, gem. doftöjn, domžren, podoben , pravi, pravizlien, pofhten, lahek, döber. 25 itligen v. a. sa dobro fjiosnati, sa prav imeti, pohvaliti; (genehmigen) dovoljiti, per-voljiti. SBilltgfeit f. etwa fpraved-noft, pravednolt i. t. d. 58iftigung f. sa döbro fposnanje, pohvälenje, hväla.
SSilfenfrauf, n. sebnik, träva fv. Apolönije, volzhja jägoda.
25tmžjtein, m. vötlizh, auch tüf-tizh.	\
Sinbe,/ ves, vesälo, vesilo, prevesita, prevosa, weniger richtig ves-ba, vesa , fehl, pinta : bie Sopfbinbe ber TOabd;en in Kr. pörtik, fhäpcl, 58tnben v. a. vesati, savesati, sve-sati. Einher m. vesazh, feiten ve-sär, vesavz. 58tnbertnn f. vesäv-kinja. 58inbewort n. (in ber Sprach» lehre) ves, vesnik. SBinbejeichen n. vesivna zherta. 58inbejeit/. ($.58. in ben SBeingärten) ves, vesba, ve-sitva. 58tnbfaben m. prevosa, pre-vüsda, nit sa vesanje, vesivna ober včsna nit. 25inbfd;uhe/. pl. opänki (eig. obvijänki). 58ittbung f. vesanje , vesanje.
58innen, adv. v', auch med; hinnen btei Sagen, v* treh dneh; binnen Vier unbfünf Ut)r, med petimi in fhtTtmi.
58infe, f. eig. biz, aud) lözli, feite» ner fita, fitnik, litina: bie 58infen überhaupt, bizhje, lozhje, auch fit-je; auž ^tnfen, bizbnat ober bizh-nat, lozhnat; baS 25tnfcn£ötbchen, bizhnat jerbafzhik.
58irEe, f. 58irienbaum m. bresa: Heilte —, bresiza; junge —, bre-sizh. 23irictt adj. bresov. 58irien» ähnlich adj. bresaft. 25 irfen£>ois _«. bresov Ief , bresovina , bresoviz. SHrEcnrtnbe f- bresova fkörja, bre-sovo lizhje. 58irfenfaft m. eig. bre-sovniza, gem. inesga, bresova me-sga. 58irfenreiS «., 58irienruthe f., 5ßtrfen(iab m. bresova fhiba , bresova paliza, bresovniza, bresovi-
za, bresovka. 58irfettwalb, 58irien= hain bresje: ileiner, junger —, bresjizhe.
SJirn, f. 58irnbattm m. grüfhka, in Kr. auch lirüfhka, feiten grüfhkovo
»¿i 190
drevö. 25irnbiumeit adj. is gTufh-koviga leta, gruHtkov. «Siratjotj n.
i;rüfhkov lef, grüfhkovina, grülh-toviz. 23irnmoft m. grüCkkovniza ober grufhkovniza, aud; grüfhkov modit. 23irnwalb m. grüfbkovje, hrüfbevje.
251 S, prp. do: bis jum Tobe, bis in ben lob, do fmertij bis an ben hellen TOorgen fd;lafen, do beliga dne fpatij biä ßaibach werbe ich ju Sujj gehen, do Ljubljane bom pefh rbel; — conj. dokle , dokler , do-zhaf: warte, bt6 er Eommt, zhakaj, dokler ga ne böde; fuche, bis btt ihn fi'nbeft , ifhi, dokler ga ne näj-defh. 58iS Wohin, biß ju weld;cm Orte, biä ju welcher 3eit, bis wann adv. interrogativ, doklej. 25iSi)er, bis nun, bis jefct adv. dosdaj, do-flej, do tiftih mal , dolihmal, do teh döb. 25iS fyiefytt adv. dotle, dotod, dozod. SiS wann, bis ju welcher ©tunbe adv. interrogativ. dokorej, dokore. S<tS nun, bis }u tiefer štunbe adv. doforej, dofore. 25iSl;erig adj. dosdanj ober dosdajn, auch dosdijflien, doledänj. sgi^j weilen adv. vzhaf, vzhäli, vzhafih, nekokrat, malokdaj, nekterokrat.
58ifam, m. molhzhjak, auchpisham.
58 t S ch e n , n. tröha, tröhiza, vgrish-lej , nekaj, nekoliko, kolikaj, ko-lizhkaj , koljzhkaj: ich bitte um ein 58iSchen SSrot, pröfim sa vgrislej, tröhizo krüha; wenn er mir nur ein 58iSchen gegeben.hatte, de bi mi bil le koljzhkaj dal; ein StSchen habe ich il;m gegeben, nekaj, tröhizo
fim mu dal.
58 ifchof, rn. fhköf, fhköf. «Sifchof:
hof «;. fhkofija, fliköfova hifha. SJifchÖflich adj. fhköfovfk, rhkofijfk, aud; fhkofov eig. beS 25ifd)ofeS, bem 58ifd;of gehörig. 58ifd)ofShut, »ifchofS» tnitöe f. fhköibva, fhköfbvfka kapa. 58tfd;ofS(iab m. fliköfova paliza. 58ifchofthum, v. SSiSthum.
58iSl;er, v. 58 i S.
^ig , m. vgrisenje , vgris , vgrisik ; (ber Stiegen, SEHücFett, ©chtangen 3e.) vpik, pik, pizhenje, piknenje.
SJtffen, m. grishlej, vgrishlej, vgrislej, tröha , tröhiza u. bgf. Siffig adj. vgrisljiv, vjedljiv, fvad-
191	«¿8
ljiv : tifffge SSorte, 6ftre, bodézhe bcfecie. 25iffigïeit f. vgrisljivoft, vjedljivoft.
251 § f l> u m, n. flikofija : baâ 58iS= tljum betreffenb, Ihkofijfk.
58 i Src eilen, v. 25 i š.
$&\tte,f. profhnja, aud; proflienje, poproflinja. 25ittcn v. a. profiti ober profiti, poproliti ; (jti ©afte—) povabiti. Sittlich, bittrceife adv. gem. profézlino , poprôfhno, etrca richtiger s' pröfhnjo. SSittfa^rt /. bosliji pot , prol'li en je. Sittfcbrei» ben n., S5iftfcfrrift f. profliénje, profhnja, and) pröfbno, proi'hljivo pifmo. SßittfteUer m. profhnik. 25iftflellerinn f. profhniza.
£5 i t ter, adj. bridek über britek, grénik, grenik, grenâk, gorjùp ober goriip, gork ; (empfinblid;) slialoft-ijiv, slialjiv. 23itterböfe adj. pre-biid, prepreliiid , hud hùd. Sit» terEeit f. britkoft, britkota, grén-koft, grenkoba, grenkôta, gorkoft. 23itterlid) ad/. grénkljat ober gren-kljàt, auch britkljàt, feltener brit-köften, britkoven: er toeinte bitters lid), milo fe je jölial. SSifterfalj grénka fol. 23itterrcein m. pelino-viz, pelinovo vino.
23 i 1111 d) ic., v. 2311 i e.
25lad;felb, n. ravniza, ravnina, ravnja , ravéna , poljana, polje.
SB lach f roft, m. fùha Dana, iulii mràs, »ergleiche 23arfrofl.
25 läj)en, V. a. napihovati, napihâ-vati, nadunovàti , napenjati, auch napihniti u. f. rc. ; — fich v. r. napihovati fe u. f. rc. SSläfjung f. véter, gem. perdez, pèsdez.
251auf, adj. (»oni 2Seine, rceijš; »on SRetallen, glanjettb) fvétel, rceniger rldjt. blifketljiv, blifketézhen; (bloß) gol; (gelbloS) fuh, zhift.
25 la f e , f. mehir. meliûr, aud) méli; (ffiafferblafe) berbunk, puhor, auch mehir, mehur; (23ranbblafc) mehir, mehiir; (Urinblafe) méli; (i)ifeblafc) mosolj, mos ulj ; (23lafe »on ätt fdjrce= rer ?lrbcit, (gdjroiele) shul, aud; o-shùlk. 23ldid)cn n. d. berbiinzhik, puhoriz , mehiriz , mehirzhik , ine-liùriz , mehûrzlùk ; méhek, méhiz ; mosôljzhik; shÀlek. 25lafebalg m. méh, auch pihâloY SSlafenpflajler rt.
93 ta	192
(SSeffcaforium) omufliizlmek. ffitafe« rof>r n. eig. dibla, gem. auch zev, terft sa pihanje , felten trobelka,
Eifhal. 23laftg adj. mehirn.it , me-urnat; mosoljzhnat; shulnat. 25(a= ficht adj. mehirjaft, mehurjaft u.f.rc.
S5lafe n, v. a. (ffiinb madjen) pihati ober pihati, pihniti; (in bie £dnbe) hukati, hukniti; (auf ber glote) pi-fkati; (auf bem £orti«) diblati, duti; (auf ber Jrompete, auch auf bem £or= ne) trobiti; (auf ber ^)ofaune) tro-bentati; (©laS) delati; (»om 2Bin* be, rceljen) pihati ober pihati, aud; veti.
25la§, adj. bled; efrcaž blag, bled6-ven; blag rcerben , obledeti, bledeti, blediti fe, 25lage f. bledoft, bledozha; (bež «Pferbeš) lifha, lifa : ein «Pfetb, lpeldjež eine 25ldfje i;af, li-rhaft konj. aSla(ji)ui)n n. fulika.
iSlatt, n. (»on 23dumen unb PonSPa» pier) lift, in Sit. auch lepen; 25lat» ter (pon 25autnen) liftje, in Si t. auch lepenje; (— »on *J)apier) Hiti; (bei beit iiinbern, ber 2Birbel) teme; (bie Xf;eile ber 23eiberrocfe) poliza; ba8 23latt h«t fith gercenbet, preverglo Te je. iSlaffd;en, 25lafter®en n. d. liftek, in 5tt. auch lepenik. 25lat» ten v. a. liftje ofmukati, lepenje ofmukovati. S8latterid;t adj. liltjart, lepenjaft. 25ldtterig adj. liftnat, le-penjat, auch liftovat , poln liftja. 23lattern f. a. lifte v' bukvah prebirati, aud; bukve, v' bukvah prebirati. 25laffgolb n. (nath ©ufšm.) naliftjeno slato, rid)tigor Uflno sla-to. 23lattEafer m. boshja kraviza. 25(aftlauS/. liftna viifh.
25 l a f t e r , /. mehir , mehur ; (^)i(j= blatter) mosolj, mosiilj; (bie (Po= efen) ofepnize, kose. 23laftern v. n. o-fepnize imeti, felten ofepnizhovati. 25latternarbe J. olepniza, pika, in St. aud) pegriti. Slatternarbig adj. ofepnizhaft, piliaft.
25lau, adj. eig. unb in Siv. gebraud)= lid) finji, gem. moder, auch vifhnat, vifhnel, viHinjev, fd;l. plavi. 23lait n., 23laue,/i eig. finj, finjina, roenig gebrdud)lich, bafiir gem. modrina, modrina. SSlaulich adj. eig. finj-kljat, gem. modraft, aud) vifhnel-kljat, viflmelkaft, fchl. plavoten.
193	931 d
ŠSrauen, Bläuen v. a. moči riti, omö-(1 riti , pomodrili; •— v. n. modriti fe , omodreti, pomödreti. 23lau* llicife,/. 1'iniza.
25 lauen, v. a. tölzhi, präti. 23läucl m. (jtint Sd)lagcu ber 2ßäfd>e) pe-räzha, in St'. aud; perulja.
231 cd), n, gem.bleh, pleh, aud) plah, plahovina. 23lecberit adj. blehaft, blehnat, aud) blohcn, blahovinfk. 23ied)fd)lllteb m. blehär, plehokle-piz , plehokoväzh.
23 l e cf e n, v. n. reshati fe , sobe lia-sati.
23 le i, n. fviniz. 25leient adj. fvin-zhen obet- fvinzhen, aud) fvinzhnat. 23(eiid)f adj. fvinzlmalt. 23lciig adj. fvinzhnat. 23(eired)t adj. unb adv. navpik ober navpik. 23leit»eij5 m. gem. fvinzhna belöba, fvinzhno belilo, fvinzlina beliza.
58 leiben, v. n. oftati, oftajati : auf bem *pia6e bleiben, v' boji vmreti; bleiben laffen, puftiti, opuftiti, aiid) nehati, jenjati.
25 leid), adj. bled: etroaS blcid), ble-doven, bledljat; blcid) roerben, o-bledeti, bledeti, blediti fe. 23leitbe f. (bie bleid)e garbe) bledöft, bledö-ta, bledözha; (ber tHa(j, rco geblei--d)ef rcirb) beles, belilo, fd)l. pleba, plehalifhe u. f. tv- 23lcid)cn v. a. cig. beliti, gem. fcbl. plehati, opra-jati, nafolnzhati. 25leid)er m. eig. beliviz, gem. fd)(. plehar, plehaviz. 23letd)erinu f. eig. belivka, fcbl. ple-bariza, oprajaliza. 23lcid)fitd)t f. ctroa blediza.
25lcnben, v. a. (»on ber Sonne)
blifhzhäti, blefheti, blifheti; (blinb
mad)cn, uneig. aud) »erblenben) fle-piti, ol'lepiti, feiten oflepovati, pa-zhiti. SSlenbenb adj. bhfhiv, flep-Ijiv. 25lcnber m. (2afd)cnfpie(er) riepar. 231enbt»erE n. fleparija, fle-parftvo , llepot/ja.
23 lief, m. (Sd)imtner) blefk, blifh, blifhzhoba; (baš fdjnell »oriibergc= i;etibe 2lnfcbaucn) blifk, mig: id) ija-bc ifm niir auf eilten 23Ii<f gefehlt, le na blifk , le na mig fim ga vidi! ; (baž Vluge) geni. pogled, oko, meniger richtig Vgled, namesliik. »liefen v. a. (»om (gilber, ber Son= ue, crglänäen) sablifhzheti, sable-
23 r 5	194
fheti, safvetiti fe, fvetiti fe, Rja-ti, ofijati, safijati; (fdntell fefcen) pogledati, poglediti , aitd) gledati , glediti, sreti; etmaš blicfcn laffen, snati fe , posnati fe , na snanje , viditi , posnati dati; ftd) nicbf bfi= efen laffenne viditi biti, ne per-kasati fe ,' 5. 23. tiberatt lafjt cr fei« ne ©mibe blicfcn, povlot fe mu mi-loft sna, povfot le mu miloft po-sna, povfot miloft posnati da, povfot miloft kashe i. t. d.; cr lic); fidj »or mir nid)f mefjr bliefen, ni mi vezh pred ozhi perfhel, ne da fe mi vezh viditi, ne bilo ga mi vezh viditi i. t. d.
astinb, adj. flep. 23linber m. fle-piz. S5linbl;eit J. flepoft, Oepota. 25linb(ing6 adx>. flepo, aud) fle-potno. 25linbfd)leicbe f. flepiz, fle-pizh obet flepizh, flepir, in St. aud) flepovofh.
23 l i n t e n , v. n. bliflizhati, blefheti , fvetiti fe.
251 i n 5 e n, blinjeln v. a. in gem. mishati , misbgetati , samisliati , samishgetati, felfener trepati, in Sf. !)ditfig..vternovati ober vternje-vati, vterniti ober treniti, audj blifkati. »linjeln n. mishanje. 25 life, m. blifk: unfer 25ii(s unb
33onncr, ob gromi in blifki, ob gromi in trefki. 251ifeablcifer m. ctma odvod blifka. 23lifeen v. rt. blifkati , aud) blifkati fe : cilt jflial blifeeit, gaf; aufleucbten, sablifniti fe, safvetiti fe; eš blifet, blifka fe, blilka. Š8lifeflral)l m. shar, shark (gromfki), geni. aud) grom-fka ftrela eig. ber erbid)fcte ©on« nerleil.
^SlocB, m. klada, terkel, panj, porungel, in St. au^ fhtor, unr. hlod.
58 t ocf c n, v. 5BI 6Ee n.
23locftren, v. a. obftopiti. 58lo» iabe f. obftoplenje.
SBlobe, adj. eig. top, audj flab, plah : er i>at biobe 2lugeit, ima tope , aud) llabe ozhi, je berlav; im Umgange ift er blob, v' obhocli je top , aild) plah , bojezh. 25lobig« feit f. eig. topoft, aud) flaboft, plaliota. 23lbbfid;tig adj. llabih o-zhi , berlav , aud) kratkoviden.
195	23lo
23fot>ftd)fig!eit f. berlavoft, aud; kratkovidnoft. 25rbbfimt m., S3(ob= finnigfcif/. dig. topoft, gem. flabo-vumnoft , flaba pamet, felfett po-flabljenoft. 23Ibbfinnig adj. eig. top, gem. flabovumen, flabe pameti , fetfen poflabljen, ntebc. ter-njav, norljav u. bgi.
25loEen, v. n. bekati ober bekati, bčkniti, aud) blejati , Uitr. reshati fc. S5Ibferinn /. (alš '¿Ippoftfion bcž ©d;afež) beliaviza, blejaviza.
25 I 0 tt b , adj. (uon ©efid)f) bel; (»ott Jjpaarcit) gem. aud; bel, felfener pla-vanjkaft. 25ionbine f. plavka.
§5 (o $ > adj. gol, in mandjett gdHen audj nag: auS biofjer ^Joffart, is goliga napuha, atld) is famiga napuha ; — adv. sgol, farno, le : Moj; att§ Ciebe ju ®off, sgol is Iju-bčsni do Boga. 2516jje J- goljava , aud) nagolt, nagota, fd;[. golnoft.
25 Iti i) en, v■ n. zvefti, zveteli ober zvetati , attd) zvitati, perzvefti, perzvitati u. bgi. Sifujjeitb adj. zvetel, zvetezh. iSliife J. zvet: bie žSIuten uberfjaupf, z ve t je, zvetjizhc. 231titenmel)l n. zvetna j oka. 23iii= tenjlatlb m. zvctni prah, mefbizhje, u. f. f. bie ubrigen auS »25iiifen:< 3"= fammengefe^ten.
58 I u m e, J. eig. zvetiza, gem. rosha. 231timd)cn n. d. eig. zvetizhiza, gem. roshiza. 23iumenbeef n. gem. rosbna, etg. zvetizhna greda. 35Iu= mengartett m. gem. roshen vert, eig. zvetizlien ograd, u. f. f. bie iibrigen attS »SSIunteu« 3ufammengei fefcten. 23[umenmottai »n. traven (malitraven, veliltitraven). 25Iu= mid)t adj. gent. roshaft, felfett zve-tizbaft. Š81ttmig adj. roshnat, roshnat.
251ut, n. eig. tt. affff. kri, i. kervi, in <Bt. gem. kerv, a. kervi ; (ba6 Q5efd)Ied)t) nebji kri gem. rod. 23Iufs aber f. gem. kervna khila, aucf)kerv-niza. 23iufarm adj. vbog vbog, zlo vbog, prevbog. 25Iufartig adj. ker-vavaft, kervaft. 25(lttbab n. liervo-prelitje, aud) kervna kopel. 231ufs beule f. (bei s|)ferben) kervaviza. 25tufbred)cn n. pluvanje kervi: er l;at baš &iufbred)en , kri pljuva, i&futburjt m. kervoferdnoft, atic^
23ocF	196
kervoslielnoft. 251ufburffig adj. ker-voferden , aud) liervoshejn , kervo-slielcn. 93Iutegel m. pijaviza ober pijaviza, pijavka, pivola, pivoliza, aud) kervna pija. Sluten v. n. kri tozhiti, kri tezhi komur, felfett ker-vaveti : er blufef, kri tožbi; eS biti* fef ii)tn bie 9?afe, is nofa mu kri tezhe, is nofa kri tozhi. SBIltis farbe f. kervava farba. 25luffatbicj adj. kervave farbe. 25(utfini m. eig. rudezliiza, aud) lepar, fd)I. bold. 251utfluf> m. kervotok; (ro = fi;e 9Uii;r) grisha. 5Siuf(iugig adj. kervotozhen. 25iltfgefafi n. kerv-njak. 2Jiufgefd)n)iir rt. tvor , aud) tvor. SSIutgicr f. kervoslielnoft. 2)Iufgierig adj. kervoshejn , kervo-shelen, kervosherten. 25ftlfig adj. kervav. SSIutjung adj. premlad, zlo mlad. 25Iuflaffen /t., v. 21 b e r= 1 a J8ittfIož adj. bres kervi , breskerven. SBiuffofigSeit f. bres-kervnoft. 23iufreicb adj. kervat, kervavit, kervnat. ^Iutrid)fer m. kervofodnik. 25rufrofh adj. rudezh kakor kri. 23Iufrun(ltg adj. kervo-mozhen. Slttffauger m. (in Sffrien) ftrigon. S8iutfd)anbe f. kervofram-noTt. S[ltffd)dnbet m. kervofrain-nesh, kervoframnik. ^luffd)dnbes rifd) adj. kervoframen, felfetter ker-voframoten. ^luffd)tt>ci^ m. ker-vavi pot. 25Iutfd)uib f. kervarftvo. f8iufSfrcttnb, SStnfSfreunbfdjaft, v. 21 it » c r n> a n b f e r._ 251ufSfropfeit m. kaplja kervi, kervava kaplja. 25fu= fung J. kervavitev. S81utyergie(jett n. kervoprelitje. 25iuftt)enig adj. zlo majhno , premalo , malo malo. ^lilfU)ttrfiy. kervava klobafa, kervaviza. 23iufjeuge m. kervofvedok, attd) inarternik.
S8oef, m. eig. kosel, aud) bak, ja-riz; (attt ©eberfhtl)!) volk; (ber 3immerreute, ®idurer te.) kosazha; (im gem. Ceben fitr 5e|;ier) blod, pregrefhik i. t. d. 23btf'd)en n. d. kosle, koslizh. Socfen v. n. (»on 3iegett) kosa hozhe kosla; (nad) bem SSocfe ftinfen) po koslu vonjati. ^ocffefl w. eig. kosina, kb-slizhina, koslizhovna, aud) kosja ober koslova kosba. SScdflciid) «. kosjevina, koslina, kosletina, kosje
197	23 ob
mefo. 23pcfig arij. po kosln vo-nje/.h. SSocfpfeife f. dude, dudeka, mefhin, (in ©itbfr.) rosheniza, ro-shniza cig. bie ©dMlmei. 25ocl!šbarf m. (ein iiraut) kosja brada, kosja trava. 23ocfži>Oi'u n. kosji rog: 3etnanbcn inž 23ocfži;orn jagen, koga v' kosji rog vgnati, koga kosjo molitev uzbiti.
23oben, m. dno; (fo »icl alš ©runb) seinlja; (beS BitntnetS) gcnt. tla, tle, feltener pod; (beS .Sjaufea) pod-ftreha; (einež ©efdffeS, bes ifteereš j C.) dno; (bet ^reffe) kerniza, aucb pod, eig. podeshz ; (bet .Oberboben) dile: ¿(me 23obeit, bres dna; 511 25oben ftnfen, nadno (cig. na dno) slefti, vfefti fe. 25obenfoš adj. bres dna: bas SOieer i|l an inaitd>eit <BteU len bobentoš, morje je v' nekih krajih bres dna, morje v'nekih krajih nejma dna; bobenlofe Sdffer tpollteu tt>ir fiillen, Tode bres dna fmo hoteli napolniti. 23obcnfafe rn. gofha, gofhava, gofhiza, gofhzha, golh-zhAva, gofhzliiza; (ber ©chmeerbo= benfafe) podmaft.
SSofifl, rn. kervniza ober kervniza, aud; boviftna goba, boviftniza.
23 o g e n, m. lok; (eineS ©emolbeš) nebfi lok aud; obok, obloli, fd;l. velb; (jum @d;iejjen) loli, aud; farno ftra, famoftro, farno ftrel, famo-ftrel; (SBiolinbogen) goflen loli, 16-zhez ; (<J)apter) "lift. 25ogenf6rmig, bogig adj. lokaft, oblokaft, obokaft. 23ogcngang rn. f-hodifhe sverh oboka.' ©ogenfdjujj m. lokov ftrelaj: eineit 23ogcnfd)itg roeif i)l ef gegan= gen, na lokov ftrelaj je fhel; er fbbfefe i£n bttrcb etnen 23ogcnid)ufj, s'lokom ga vftrelil. 25ogenfdni^ m. cig. lokoftreliz, aud; lokoltrel.
23 o l; 1 e, /. podniza, moftniza.
25 o h ne, f. bob. 23piuienacfer m. bobifhe, bobifhzhe. 23ofmenbaum m. bobovnik. 23pfjnenartig, bpl)= nenfprmig adj. bobaft: bplinenfor; mige ©djmaljEudKn, bobki, bobki. 23of)nen|trpl) n. bobova flama, bo-bovniza. 23ol;nd;en n. d. bobek, bobej,
23 P h n en, v. a. s'vofkom gladiti.
iS o l) f e it, v. a. vertati , aud) verta-ti. 23o!;rer m. etg. fveder, feltener,
S3or	198
nur in Sf. vertävnik, nabosiz; (9?agelbpl>rer) shrebelnik. 23ot)rec= d;etl n. d. fvederzhek, fvederz, fvedriz.
25 0 j f a i J, n. morfka fol.
23 ö 1 1 C r, m. moshar, moslinar, moslinär.
23 0 Ume l'i, n. branilo, branifhe, fd)l. bolverk.
23 0 15 611, m. ftrela, pfhiza; shre-bel, klin ; säglosda, sagojsda.
25 0 1116 a f b e, f. bombarda. 23om= barbier m. bombardir. 23ombarbi= ren V. a. bombardirati, bombardi-roväti. SBombarbirttng f. bombardiranje. 23ombe f. bomba.
23 o m m 11 n, v. 25 a u m e 1 n.
23oof, n. ladjiza, barkiza, ait^ fhajkiza , fd>l. bot. 25oofž£ned)f, 23ootžmann m. mornar, morinar, morjar, feiten veflär, fd;I. ladjo-vösez, lopatar, galijöt. 23oot5= teufe pl. mornarje , morinarje.
23orb, rn. rob, krajnik, kraj (po-febno ladije): art 25orb gel;en, v' ladijo iti; über 23orb iperfen, is ladije vrezhi. 25orbe f. röb, gem. pörta, in Ät. aud; prema. 25orbe.i= mad)er, 25orben»irEer m. pörtar, in Äf. and) premar. 23crbiren v. a. opörtati. 23orbirf adj. portal!:. 25orbtrung f. opörtanje.
25 »rg, m. pöfod, pofoda, aud) sa-vüpanje , fd;I. pofojenje, pofödba, leben: auf 25org geben, na pofodo, na savüpanje dati j auf 25org ne^= tuen, v pöfod, v' leben vseti. 23orgett v. a. (ettoaS öon einem, als ein ®arlel;en nel;inen) na pöfodo, na vupanje , beffer v* pöfodo vseti, audp poföditi fi (kar od kogar); (einem efroaS, als ein 25arlei;en ge= bett) poföditi, poföjvati, na pöfodo däti, v'pöfod däti; (SBaareil) na vüpanje, na vero däti.
25orfe, f. (ber 23ättme) fkörja; (ei= neS ©efi^roürS) kräfta.
23orn, m. vir, isvir.
SSorfe,/. (©elbbeufel) möflinja; (ein öffenflid;eS ©ebäube) f-hodifhe küp-zov.
iSorfle, f. fljetina, fhzhetina; (ber Sgel) fhpiza : bte 25or|1eit überhaupt, fhetinje, 25orflbefeu , 23orfltpifd) m. omelo, ometälo, ometih, aud; fhet,
199	236 j
fbetovnik, unr. fhetinje. Sorflen, ftd; v. r. naferfhiti fe. Sorjiig adj. fhetinat, gem. fhetinaft.
Söfe, adj. dg. hüd, aud; hudoben, stöben, jeseii, togoten, nevaren tt.
f. t».: einen böfe machen, v' hüdo voljo perpräviti, fväditi, rasferditi, rasjesiti, raskäzhiti, rastogotiti u. bgt.; böfe werben, rasferditi fe, fer-diti te u. f. TO. Sožartig adj. eig. hudoben, aud) liudonagnjen, budob-Jjiv, obresen. S&žartigieit /. eig. hudöbnoft, aud) hudonagnjenoft u. f. To. Söferoid)t m. bndöbnesh, hudobnih , aud) hudodel, huder , hu-dir, fetten hudobväviz. Sožl;aft adj. eig. aud) hudoben, hudovoljen, gem. budobljiv, hudobijfk it. f. TO. Soweit f. hudoba, hudobija, hu-döbl'tvo, aud) slöba, sloft it. bgl. Sožlicb adj. budobljiv, hudobijfk.
Sögeln, v. a. v'kegle igrati, kegljati, küglizhati. Sojjelpfafe >n. keglifhe.
Soffiren, v. a. is vofka podobe delati.
So t a ni f, /. botanika, selifharftvo obet- selifharftvo. Sotanifer m. bo-tanikar, selifbar. Sotanifd) adj. botanifhk, selifharfk.
So te, f. eig. fei, aud) pöfel, fd)t. pot. Sotentot;n m. gem. plazhilo sa pöt, pötnina. Sotfd)aft f. fel-ftvo, pofelftvo, porozhilo. Soi= fdjafter m. eig. porozbnik, aud; po-flanik, fetten nasnanoväviz.
Soffid), m. kad, zheber, Unr. fhkaf.
S open, v. a. metati, luzhati, ter-gati fe u. bgl. Sojrer m. metaviz, metün.
s rad), adv. v' prahi, na präbo. Sradiacfer «». praha, njiva na pra-bo, polje v'prahi, feltener prafhna njiva. Sradje f. praha. Srad)Cit ■v. a. prabati, prafhiti, präho ora-ti. Sradntionat m. etg. roshni zvet ober richtiger r'shni zvet, aud) kref-nik, feiten fheftnik (neugebilbet), gem. jüuij.
S rad, m. otrebik. Sracfett v. a. trebiti, otrebiti, potrebiti.
Sräntfe, f. eig. obäd, könjfka muha, fd)l. brenzelj.
Sranb, m. poshar, posliig, po-
23 r a	200
gor, aud) gorenje, itnr. gorifhtvo; (geueršbrtnift) pogor, poshar; (bie ¿litje) shgalina, vrozhina-; (geuer= branb, ein brennenbeä ober angebranit= tež (g f tief i? olj) ogörik, vugörik ober viigorik; (im' ©etreibe) Jnet, fnetjäva, feiten zherm, zhcrnz; (©eng) fmod, ofmod, pofmod, fel* tener safmoda; (ber čalte Sranb) eig. prifad, vshganiza, ti lir. sgore-zhiza, mefotrovniza, legar. Sranb= bettler m. pogorelz. Sranbblafe f. mehir, mehur. Sranber m. poshga-javiz, poshgaviz. Sranbt;aber m. fnetiv, aud) fnetljiv övef (fo atld) Sranbforn fnetiva r'sli, Sranbn>ei=" jen fnetiva pfheniza). Sranbid)t adj. etioa pofrnodljiv, safmojen: branbicbter ©erttd), Sranbgerud), sa-Tmojen duh. 23t-anbig adj. (»om ©etreibe) fnetiv, fnetjav, lnetljiv, fnetljiv. Sranbigfeit f. fnetivoft, fnetjavoTt, fnetljivoft, fnetljivoft. Sranbmaal n. eig. vshgänosnämnje, gem. aud) presbgäniza, prešli gani-fhe. Sratibmaaten, branbmarieit v. a. eig. snamnje vsbgati, gem. blofj sasnamnjati, sasnainnjeväti, tint-, presbgäti, prevshgati. Sranbmaticc f. sid pröti ognju. Sranbnerl rn. (ein SSoget) pogorelz, pogorelzhizb. Sranbopfer n. shgävendär, shgävno darilo, sligavfhina, shgavflmje, fd)t. zlö shgan ofer. Sranbfdjaben /«. flikocla od pogora. Sraiibfd)af;eit u. a. gem. kontribuzijo, etroa aut^ poshgävno dazho, siiDavfhni oberpo-shgävfbni davk odlozbiti. Srailbs ftätte f. gorifbe, pogorifhe , feiten pogorifhtvo. Sranbfteuer f. p<>-shgävna dazha, posbgävflma fhti-bra, posbgavfiiniza. S r a tt b f o 1; I e, / snotränji podplat,
in S(t. fovt. Scan t TO ein, m. shganiza, shganji-za , aud) shgänje, sbgäno vino. SranfTOeinbrentter m. shganjar, fet= ten shganjodel. SranfTOeiitbreiuterct f. sbgynjarija, sbgänjarftvo. Sraitt^ TOeiligeift m. shganjovz. S raten, v. a. pezhi, fpezhi; — v. n. pezhi fe, fpezhi Te: rcaž brateft benn, kaj pa pezhefh?; baž Kalb; fleifd) tfl nod) nid)f gebraten, teletina fbe fe ni fpelila , defirävno slic fe
201	93 ta
dvé vûri pézhe. iBrafeit m. pe-zhénja, pezhénka, pezhéno mefo, fehl. prâta : gebratene ©ad)eti, pe-zhenina. ÎBratenwenber m. eig. rAsli-nili, attd) pezhévnik ober pézhev-nik, fcitett fukAviz. 23rafbocF m. gcm. rôrht. ÎBtafofett m. pézb sa pezhénje. 23rafpfanne f. eig. péliev, pékva, auch pékba, fetten pônva sa pezhénje. SSratfpieji m. rashél, râ-shen ober râslienj. 23ratwitrjÎ f. ineféna klobAfa sa pézlienje, rudé-zha klobAfa, etwa aud) pezjieniza. ©rauchen, v. a. eig. rabiti, getu fd)l. niizati, in SU. auch fhpôgati, richtiger etwa vpotrebovAti , polia-fnovâti; (wirb aber gewöhnlid) ttm= fchrieben, tnbem man angibt, wosu man baš> Ö5ebraud)fe angewenbet), (bebürfett) potrebovati, aud) tréba biti (opus essej , fd)t. nüzati : er hat meine Werbe brei 3at;te ge* braud)t, tri léta je s' möjimu konji vösil , gcm. je moje konje nùzal. etwa ridjfiger je moje konje vpo trébval, p'obafnovAl ; er braud)t ci= nett neuen 9îocf, tréba mu je nôve ) füknje, auch tréba mu je nova fùk-n;a, felfeiter novo fuknjo potrebuje, SSrauch m. cig. i'héga, navada, in iit. fehl. usbanza. 93taitd)bat adj sa kàkfhno râbo, sa kar biti, gcm aud) dober, vréden, fcht. fhpogan Ijiv, nûzen, nuzljiv: eâ mufj eilt brauchbarer TOettfd) fet;n, pa more sa kar biti; jette» 9Jt effet ift ttod) btaud)bar, uni nosli fhe je sa kar fbe je pràv dober i. t. d. {Brauen, v. a. (ÎBier) pivo délati pivo variti, ol variti, in Jvt. aud) olo vAti; (23rantmein) shgati; (®leth fôffig) délati; (uefddjfltd), ©efrättfe, permifehen) méfbati. SSrauer m. pi vovàr, iit St. olovàr, nur. olovujak SStauerei f- pivovarija, in iîf. aud) olovnija , fclfener olovânje. 95rau hailš n. pivovârnja, itl itf. aud) o lovna hiflia, olovniza, olovnifhe SSrauïeffel m. piven kotel. 93 raun, adj. rujàv, rujAv. SSrmtti f. (bie braune gatbe) rujâva , ruja viza, rujAvina, rujavina, rujAvoft (eine gewiffe ÄranEf;eif bes -ôalfcâ eig. daviza , auch kiifbari, küflizha ri, fcht. giue, augine. Sßrämien v
23 r e	202
a. eig. rujaviti, weniger rid)fig rujaveti ; — fteh v. r. eig. rujaveti, aud) rujaveti fe. 85tdunlid) adj. rujav-kljat, rujAvkaft.
35 r a it f e n , v. n. fliumeti, verfheti , hrumeti, auch hrül'hati ober hrufha-ti, hrufbiti, hrtiflieti, fettener ver-vrati, vreti. 23raufeil n. fhumenje, v er fb e nje , hrumenje, aud) fliüm , lirum, brüfb. 93rauž m. eig. fbuin, hrup, hrüm.
Stauf, ß nevefta, fetten obljüble-niza. 23rautbeftd;figung f. viigled. 93raufbeft n. neveftina pöftelja, aud) sakonfka pötlelj. ^Brautführer 7n. eig. itnb in £r. gebräuthlich drüg, drüsbej, in <Bt. drushbanj, in tuan= chen öegenben aud) fvat, fd)t. zav-inar. JBtaufftihrerinn f. drüga, drushifa , aud) l'vAtevza , fvAtina , fvatinja. iBtdufigam m. eig. shenili ober slienih, shenin ober shenin, auch shenim. Sratttjungfrau f. l'vAtevza, fvatinja, aud) teta. 95rauf= iteib n. neveftja obleka. 93raufteufe f. (ber 95räufigam unb bie 23raut)
shenin in nevefta; (bie Öod)5Cifä= gäfie) fvAtje, goftovAnjl'haki, fvatov-rhina, fvatovfbzhina. 23rciuf!id) ad]. neveftinfk, neveftji. SBrattfmahl "• goftovAnje, fvatba , fvAtva , aud; pirh. 23raufritig m. sheninfki per-l'tan, aud) veftnik. SSfautjlanb m. neveftji ItAn. 23rattft»erben v. n. eig. fnübiti, v' fnoboke iti, auch fvAtiti. sBrautwerber m. fnobok, fnübazh , fnubAzh , vüglednik, an einigen Orten fvAt (aud) ruffifd)), fetten drüg (aud) potnifch).
95rauwefen, «. pivovarftvo.
23ra», adj. dober, priden, verli, ja*.	,	. v
iB rechen, V. a. lamati, treli , batttt prelomiti, rasloiniti, flreti, attd) trupiti, rastrupiti; (gfad)ž —■) treli, otreti; (»erlegen, ubertrefen) pre-ftopiti, prelomiti; (baS Stillschweigen ie. brechen) pregovoriti, in ©f. aitd) pregüzbati; (baä 5Botf —) eig. prelomiti, preftopiti, gem. ne der-shAti, richtiger ne (polniti,, aud) sla-gati, slagati fe; (iBlltmen IC.) ter-gati, vtergati; — fid) v. r. eig. blju-ti, bljovAti, blivati, ttiebr. lioslAti, tergati fe, dircsdajaii, gem. Oiidj
203	93 re
vunlüzhati, vunmetati. Brechbar adj. prelomljiv. Bred;barfcif f. prelom-ljivoft. 33red;e fi- terliza ober terliza. Brecbelbrot n. in Är. terizh-nik , terizlinjak , in ©f. gem. pogä-zhe. Brechest n., Brecbeljeit f. te-ritva, teritba. ŠSredjcIjlube f. te-rilniza. Bred;terinn f. tariza, teri-za, in ©f. auc^ terilja. Bred;mitfel n. bljuvilo. Brecbruf)t f. blivna ober bljüvna grisha. Brecbruhr= fraitfe m. bljuvnogrishnik, blivno-grishnik.
Brei, m. kAfha, in£f. aud; jAglizhi. Breiig adj. kAfhnat, hafhnat. Brci= murfiy. liAfhniza.
Breit, ad], fhiröh , auch proftran , proftören : efmaä breit, fhirokljat; fein 9lame mürbe roeit un& breit be= iannt, na fhiroko in dolgb je per-flovelo njega ime; fid; mit etwa« breit machen, s' zhem fe veliziga delati (gem. fe s' zhem velik delati). Breitapt f., Breitbeit «. fhi-röfhka, in ©f. auch besjäzba, sliam-plaka. Breitbidtterig adj. fhiroko-liften, fhirökiga liftja. Breite f. fhirja, fhirina, fhirjäva, fhiroliort:: etmaS in bie gange unb Breite er= flären, kar na veliko in dolgo ras-lägati. Breiten v. a. fhiriti ober fhiriti, rasfhiriti, rasfhirjati, ras-fhirjAvati, auch fproftreti, fprofti-rati, rasproftreti, proftreti , proftran iti it. bat. Breifmünbig adj. Thirokouft. Breitfd)utterig adj. ple-zliät, fhirokih plezh.
Brcmfe f. (©techfltege) obiul, aud) könj-fka müha, brenzelj; (ein Štemmmerf* jeug) eig. hljüpa, gem. klema. Brem--fen v. a. (ein ^>ferb, bemfelben bie Brcmfe anlegen) fkerzhiti, v' hljüpo djäti, geilt. fd;l. fklemati, oklemati, klemati.
Brennen, v. a. shgAti, preshigati, oshigati: (Jdffcr tc^, bamit ficfy bie S5auben etwa« biegen) paliti, opali-ti; (Siegel, Brannfroein tc.) shgati, küriti; (eine breitnenbc ©mpftnbung verurfadjen) pezhi, opezhi, fpezhi, shgati, aud) zhmeti; — v. n. goreti, küriti fe: baS #ot5 brennt, dervä gorijo; im Ofen brennt eš, v' pezhi fe küri , aud; v' pezlii gori ; er brennt vor Ciebe, od Ijubesni
93 r i	201
gori; (brennen, beigen, als Pfeffer je.) shgati, zhmeti, fhzhimeti, fhzheme-ti. Brennbar adj. etroa shgäven, kurjaven, gem. sa shgAjo , sa kurjavo u. bgl. Brenner' m. küresh , attd) shganjar; (att ben {pflanzen) fnet, fnetjava. Brenphotj n. dervä. Brennneffet /. kopriva, aud; kropiva : bie Brcnncffeln überhaupt, koprivje. Brennneffe[d;ett n. d. ko-priviza. Brennneffctmujj n. kopriv-njak. Breilltf)eifj adj. vrel, vrözh , fetten gorezh, aud) preshgezh : brenn= l;eifje ©uppc, vrela polivha. Breitn= ofen m. pezh, peznniza. Brcunöt n. fvetilno olje. Brcnnfpieget m. sa-sbgavno ogledalo u. bgt. iÖreititung f. shgänje, oshgAnje, oshiganje, gorenje U. f. IB.
B r e f č) e, /'. luknja, poftrelifhe, prelom, aud) lomAft.
Sref, n. eig. deflm, in aud; di-la, dilja , in ©f. biAnja. Brctd)en rt. d. defkiza, diliza, blanjiza. Bre= fern ad), defkaft, dilaft, gem. aud; is defk, is dilj. JBretern v. a. s' dilami o-biti. Bretnaget m. dilni shrebel, u. f. f. bie übrigen 3ufam= mengefefeten.
Brevier, n. breviär.
Brejet,J^ preza, preza.
Briefe,/", pilkor (riba).
Brief, m. lift, auch pifmo. S5rief= d)en n. d. liftez, lifteh, pifmize. Bricfbofhe, Briefträger m. pifmo-nöf, pifmonöfiz, (liftar i fi ttcuge= fd;micbet). Briefbud; Brieffletler m. pifmövnih, aud; pifmovnjak, (nach © u f S m.) unr. pifmenfki pred-klad. Brieffd)aften pl. pifma , aud; pifmje. Bricftafd;e f. etwa pifmöv-nik , pifinovnjäk , aud; pifemniza , pifemnjäk ober liftniza, liitniza, gem. fd)f. priftafhnja. Briefn)cd)fel m. roirb metflcitž uitifdjriebcn, 5. B. mir ftanbeit im Briefioechfet, fva fi eden drugimu pifala U. bgt.
B ritte, f. cfma ozhnize, ozhälnize, gem. özhni gläshi , ozhefni gläshi, fetten ozliefne ftehla.
Bringen, v. a. prinefti ober per-nefti, pernäfliati; (einen in ober att einen Ort, 51t ober nad) einem Orte !e.)perpeljati, pervoditi, fprä-viti; (einen umefroaS, in ©cljaben tc.)
205	»ti
fpräviti, perpraviti kogar ob kar, v'fhkodo I. t. d.; (»erurfadjen) pri-zbiniti, vzhiniti; (verlangen, werben) hoteti: maš bringft bu ©uteS, tvaS
»»itljibu, kaj döbriga mi pernefefh, kaj hözhefh i. t. d.; einen glecF auž einem Kleibe bringen, is obleke fpra-viti, gem. aud) vunfpraviti; eS weit bringen, dalezh fpräviti, aud) dalzh jriti, gem. dalzh perpeljati, dalzh pervefti, pervoditi; etiuaš über baž incj bringen, podftöpiti fe, and; relhiti fe; in (šrfafjrung bringen, svčditi, vflifhäti; 2öaarett an Wann bringen, blago rasprodäti, in Kr. blagö fpuzliäti; eine Xoc&ter an Wann bringe», hzher omosbiti, unr. hzher osbeniti; bie (Sitnbe bringt ben Sob, greh nashene fmert; einen unter bie 2eute bringen, rasglafiti, rasneiti, raskrizhati U. bgl.
«Sritfcbe, v. <Priffc&e.
SB roden, m. köf, in Kr. and; drob-Ijänz, drobävf, in einigen ©egenben (Steiermark fAlat, feiten unb unr. sagrisik, saloshAj. 25röcfd;en d. köfzhik, dröbljej, drobljänz. 23ro= (fen, bröcfeln v. a. drobiti, drobljA-ti, aud) rasdrobiti U. f. t».
25 rob, n. krüh, in einigen ©egenben (Steiermark auef) hieb; (8ebenSunter= i;alt) nebfi krüh aud; shivesh. 23rob= bäcfer »n. kruhopek. 25robbe!)ÄItnifi n., 25robiorb m. Jirüfhnik , krüfh-njak, krufhnjak. 25roblaib m. gem. hieb, in (St. aud) koläzh (krüha). 25roblo5 adj. bres krüha, bres shi-vesha, germantftrenb breskrüfhen. 23robmeffer >n. krüfhni nösh, nösli sa krüh. 25robrinbe f. krüfhna ober kruhova fkörja, aud) fd)led)ti»eg fkör-ja. 23robfd)tani m. krüfhnik, krufhnjak. äkobtud) krüfhniza, in Kt-. aud; hlebniza. 25rob»ater/w.krüfhs ni özlie.
55robem, 25roben m. pAr, para, aueb flAb, hlAp u. bgl.
85 ro in beere, f. kopinfhniza, in Kt. aud; oftröshenza. 25rombeerftaube f. kopinje , aucl) kopina, oftröshenza.
23 t o f a 111 e, /. drobtina: bie 23rofa» men überhaupt, drobtinje. 25röS> d)en n. d. drobtiniza, drobtinka. 25röfeln v. a. drobiti, drobljati.
25 rot, v. 23 t-ob.
23 rit	206
23 rti d), m. prelom, raslom; ((Spalte, 9iifj) pozh , raspok , raspoka , aud) fpranja, fhpranja, feltener pok, po-klina; (trn (Šifett) plena, fplena v' shelesi; (galte itn 2ud)e te.) giba, sgiba, sagiba; (in ber 9ied)nuiig) et= na diob; (©armbrucfc) kila. 23rud)= banb n. preveša , prevosa na kilo , etipa aud) nakilnik. 25rucbig adj. nesvelt.
25 rude, f. moft. 23riicfd)en n. d. moftizh, moftek. SSrucfenbaiien m. moftniza. 23riid'enge(b «., 25riicfen= mautl; f., 23ruiFenjolI m. moftovi-na, moltovina, moftnina, moftnina, SSrucfenjod) n. poli.
25 r u b e 1, m. (£>ampf) par, aud)riab, »ergi. 23 r o b e m ; (ein mit ©erdufd; i;er»orquetIenbeS ©affer) burk, felten berbunk. 25rubeln v. n. vreti, ver-vrati, burkati, berbunkati.
25ruber, m. brat: leiblidjer —, prA-vi, inKt. aud) priftni brAt; Senianb alž feinen SBruber anfel;en, il)n a(5 25ruber lieben, pobratiti kogar, 5. 25. fei mein 25ruber, jeige bid) als meinen 58ruber, pobrAti me. 25ruberd)en «. d. bratez. 23ruberfreunb m. brato-ljiib, bratoljubiz. 23riiberlid) adj. bratinf« , brAtovfk. $8ruberliebe f. bratinfka ljubesen. 23rubermorb m. bralfinvorflvo, bratovbivftvo. 25ru= bermorber m. bratomor, bratovbiviz. ®riibcrfcbaft f. bratinftvo, bratov-fhina , feltener brAtftvo , pobratin-ftvo: S8riiberfd)aft mit Semaitb ma= d)en, 25ruber roerben, bratiti fe, pobratiti fe; 25riiberfd)aft trinfen, brA-tovfhine fe napiti. 25ruberSfohn m. brAtov fin, aud) brAtizh, eig. bra-tAniz , bratiniz. 25ruberšfod)fer f-brAtova hzhi, eig. feftrana. i8ru« beršmeib n, bratova slična, fva-liinja.
25riil)e, f. juha, Tok, unr. vlAga, polivka, shupa. Š8ruf)f>etg, bru()tt>arm adj. vrel, shgezh kakor krop. 25nU ()en v. a. variti, ovariti, aud) pariti, opariti, unr, vlAshiti.
©rti I len, v. n. (voin Komen) rjoveti, rjuti (lie6 r'joveti, r'jiiti), and) rikati; (V0111 Stinbvief)) mukati, bii-kati, »on ižalbent vekati, gem. aud) dreti fe, unr. tuliti; (»om S)ouuei') ruzbati.
207	33 ru	I
58 r u m men, -v. n. mermrati, UOil iin-tjen te. gem. merzkati. 25rummbdr m. inermrek, mermraviz. 23rumm=
eifett «. brümda: baS 2Sritmnteifen fd;Iagen, brütadati, brumdäti.
58 rü lieft, adj. zhermlen , sagorčl, sagorelkaft.
SJrilltff,/ buk, pöbot, pojatnoft, aud; biikanje, pöjanje tt. D(. 23ritnf= feit v. n. goniti fe , pojati fe, tur-jati fe, bukati fe U. bgl.
25fttnnen, 'n. ftudeni/., attchsdenz, vodnäk, in £r. gem. klädes : ein of--fener Schöpfbrunnen, in Sf. Ihtepih; ber 3iohrbritnnen, toterman. 58run= nenfreffe f. gem. krefha, krefhiza, in £f. auch böboviz. 2$runnenmeU jler m. ftudenzhji möjfter. 23rutt= nengueBe f. vrelzhina, vrelz. 25rttit= ttenroaffer n. ftudenzhniza, ttudenzh-na voda.
23 r u n ji, f. buk tt. f. rc., uergleiche 58 r itn ff. SSritnfiig adj. goiezb, vrezhoshelen, pohotljiv.
58 r u nj e n, v. Kattien.
23 ruft,/. perfi, p orla; (ber Srauett) fefez, in ©f. gem. sisek; (ber 23us fen) nädrije. " 23ru)iaber f. perfna silila. 23rttf}bein «. perfna koft. SSriijlen, ftd) -o. r. eig. perfi fi napenjati, gem. fhtimati fe, hvaliti fe, ofhäbiti fe. 9Srttflf>öf)te f. perfno dupljo. 23ruftfranE!)etf f. eig. perfno bolenje, gem. j. 25. er t;at ettte 23ruffirait£l;eif, ima nekäkfhno bo-lesen v' perfih , ima bolene perfe, njega perfi nefo sdrAve. 23ru(llal5 m. in £f. unb ®liffelfr._ arnofli, varnofh, fonjt attd; periniza , fd)l-prufhtof. 23ru|it»a|Ter n. voda v' perfih, perfna voda. 23ruftroaffer= fudjf J. perfna voden Ilm , vodeniza v' perfih. ©rufittiehre /'. brainefh.
S ruf,/ gnesdo , gnjesdo; valenje, fedenje na ja j zali; pleme, plod, felfen saröd, fdd. valifhtvo. 23rüfen u. a. valiti , ploditi, na jäjzah fe-tleti. 25fufhenne/. kvrklja, kvozhlia.
25 ruta l, adj. šhivinfk, divji; — adv. po shivinfko, po divje. 23rtts faliftrctt v. n. po shivinfko, obhajati, po divje fe obnafhati. SSrufalt« tat f. shivinflio obnaflianje U. bgl.
25ube, m. i it SŽ&. fant, fantizh, auch blapzhizb, in <2>t. gent. pojb, in cU
33 u ci) .	208
nigen ©egenben dezhik, dezhak; (23efritger; fantalin, goluf. 23ubeit v. n. vlazhugati fe, luipzhno, ras-vujsdano shiveti. 25ubenjliicf n., 58libetei f. gem. fantnija, fantni-rbtvo, fantifhtvo. 23 It bi f d) adj. fan-tinfk, fantalinfk, fantovfk U. bgl.
25 it d;, n. gent, bukve, in ben oftlid;« ©egenbett ©fetermarfs kniga, knige; (ein Xl>eil <ine4 gefd;rtebenen ober ge= brucften 23ttd)eš) del, attd; bukve, bukvize. 23iid;eid;en n. d. bukvize, knishiza. 23ud;binber m. buleoves, bukvosvesavz, aud; bukvoplatar. 58ud;brucfer m. bultvotif, lukvoti-fkaviz, bukvoftifkaviz, aua; fhtam-par. 25ttd;brucferei f. (bie 58ud)= brucferfuitft) bukvotilkavftvo; (bie ffiSerfjMfte) ftirkavniza, bukvofti-fkavniza. 58ud;erfaal m., ^ud;er: famtnlttng f. gent. biblioteka, etma aud; bukvohranifhc, knigohranililh-zlie, kukvarniza. S8ud;er»cr5eid)ni^ n. knishni raspif, raspil' biikev, katalog. 58iid;ertpitrm m. knishni z her v, mol v' bukvah. 2Utd;fitl)rety 23ud;halfer m. eftva bukvar, getu. bubgalter. 58ud;i)anbe( m. terg s' knigaini, bukvotershtvo, knigokup-zhija. 23ud;i;anbler m. knigokupiz, bukvoprodaviz, tershiz s' knigami, tergoviz s' bukvami, bukvotershiz,
knigotergoviz. 23ud;hanblung f 25ud)labett m. knishni fhtazun.
SSttche, Šud)e/'., 23ud)battm »'. bukev , buliva. SSuchbdtimcn, bttdjett, biid)en adj. bukov. 23ud)eid)el f. bukevza. 23ttd)gegenb f. bukovina. SSuchholj n. bukovina, bukov lef. 23 ud; m a ji./', shir: bie SSejahlung fttr bie S5ud)ma(l, shirovniza. S5ud;roalb m. bukovje,
23 tt d) ž b a it m , m. eig. seleniza , mes nig gebrdttchlid), bafne gent. fchl-bukf, bukfbavm. 23ud)-obdumett adj. eiij. selenizhen, gem. bukfov.
S5 u d) f e, f. ((£d)ad;fel) rhkitla, aud; pufhka , pufhkiza ; (©djtefjgeroehr) piiflika, unr.pukiha. SSuchfenmadjeu m. pufhkodel, aud) pufhkar. 23itd)= fenfd)dfter m. oblefaviz piifhk, aud; piidik oblefaviz, felfen oblefar, fd;l, oblefenik. S8tid;fenfd;uf m. ftrul is pufhke.
23uchflab, m. zherka, atteh pifraen*
209	53 u d)
za. 25tid;ftabireu v. a. geni. tinr. slogovati, etioa ridjtiger po zlier-kah Hiteti, (nad; ©ttfšm.) germa= niftretti) zherkati, zherkovati. 23iid)5
ftablid; adj. po zherki, fri;l. zherk-Ijiv u. bgl.
23 uri; t, f. morilca giba, saliviz, gem. buli ta.'
23 u d;m e i s e n, m. hajda, bajdina, ajdina. 23ud;i»ei5enacfer m. hajdi-fhe, bajdifhzhe. SSuchroeisenbrob hajdifhak, hajdinfhak, kajdinfki liruh, ajdovfki kruh. 23ud;tt>eiseit= flrof) n. ajdifhiza, ajdoviza, ajSlifli-niza, liajdinfka flaina.
SSucfet, rn. gerb, gerba, gerbaviza; (Stucfen) herbet. 23ucfeltg adj. ger-bat, gerbavizhat.
23licfeit, fid; v. r. perliloniti fe, nakloniti fe, vkloniti fe, perkla-njati fe u. f.n)., tocitiger_ ridjttg per-pogniti fe, perpogibati Te. 2$iicf= ling ■>«. perklomba, vklomba, flllct) perklon u. f. lt>.
S5 u b e, f. prodavniza, fhtazun.
23uffet, m. bivol, aud; bif. 25tiffei* ialb n. bivolzhe. 23uffell>aut /. bi-volfka kosha. 23iiffe(Eitl; J. bivoliza.
23ug, m. giba, sagiba, «giba, unr. pognoft.
25tt a e 1, m. lok, lozhek; ftremen. 23ugeleifett n. eig. tiblo, felfen gladilo, gladno sheleso. 23ugeln v. a. eig. tiblati, felfen gladiti, fd;l. pe-glati.
25til;el, m. eig. goriza , aud; bom, hrib: bie u>inbtfd;en 23iil)eln, flove-nje gorize.
2311 f) le it, v. n. vlazhugati fe, vla-zhiti fe sa kom, aud; veTovati, Iju-bovati. 23itl;lerei, 23ul;lfd;aff f. ve-fovanje, Ijuboviinje. S3ul;Ierinn, SSitl)Ifd)mejlei- f. vlazhuga, vefovav-ka, ljubovavka. 23ul)terifd; adj. vefovavlk, ljubovavfk, atteh vla-zhugarfk.
2$ U i»n e, f. oder.
23ulle, f. papefhko pifmo, bula.
23 u K e, m. bik. 25ulleiiEatb "■ tele, bizhek. 23llIIod;S m. vol, bik.
S5unb, m. 25unbitifj n. savesa, felfe= ner vesa. 2}unbbrud)ig adj. savesi nesveft. 25unbeSgenog m. vesode-leshnik. i8utibedgenoffenfd;aft/. ve-sodeleshnoft. 23iinbig adj, vesen.
23 «t	210
S u it b , n. svesik , sveshik. 23ltnbs d;cn n. d. sveszliik.
Sunt, adj. eig. pifan, pefter, fd;l. mnogofarbaft; (verioirrt) smefhan , fkosendrujga. 23untfri;ecfig adj. pifan, slo pifan, roeniger rid;tig pikaft, bresaft, lliarovit u. f. t».
25 tir be,./, eig. butara, breme, attd; bunlara, tovor. 25iirben , v. 21 U f= b u r b e n.
3$ ur g, J. grad, grajfhina, audj bo-rak, unr'. gradifhtvo. SBurgfriebe m., 23urggebiet n. grajfhina, graj-fhzhina. Ž3urggraf m. eig. graj-fhzbak, gem. burggraf, felten graj-fhki knes.
23 urge, m. porok, uitr. saobezha-viz. SBurgeu v. n. porozhiti fe, saporozhiti fe, poroztiati fe, felfen porokovati, fd;l. saobezbovati.
© ti r g f d) a f f, f. porofhtvo.
S it r g e r , m. etroa grajfhzhanin , gradnik (»on grad bie 23ttrg, mie SSurger »on 23urg), meftjan, me-ftavnik, mefhzhan, meltnizhan, mefhzhanin it. bgl. (»on melto bie ©fabf), ober dershavnik, dershavin (eig. ber (SfaafSbtirger, »on derslia-va ber Sfaaf), fetji- purgar. 25iirs gerilllt f. grajfhzhaninka , gradniza, meftjanka, meftjaniza, meftavniza U. f. t». 2Surgerltd; adj. grajfhzha-ninfh, gradniTii, meftjanlk, meftav-nifhk ii. f. nj. Siirgermeifler /«. purgarinojfter. 25itrgerred;t n. jgraj-fhzhaninfka praviza u. f. n). yjur= gerfd;aft f. grajOizbaninje u. f. to., aucb grajfhzhaninftvo, gradnifhtvo, meftjanje, meftavnifhtvo i. t. d. 23tirgcrfianb m. grajfhzhaninfki ftan i. t. d.
23urfd;e, m. fant, fan talin, attd; famiz.
SSiirfchen, V. a. ftreljati, vftreliti.
23itr^e, f. kartazlia ober kertazha, in M. auch fhet, fhzhet. S8n.fi: cben n. d. kartazhiza , kartazlika. ©urfien v. a. kartazhiti, poliarta-zhiti, fkartazliiti, iniiitaud; fhzhe-. titi u. f. ro. 23iirjlenbinber m. kar-, tazhoves, fhzhet6vnik.
ŠBurjelbaum, eig. prekuznik, iit (Sf. aud; sliivi hraft, in ižr. ko-5elz, felfen prekuz , uitr. prever-shik: Sjurjelbduine mad;eit, burjeln,
211	23 'i f
prekupizavati fe, prekupizovati fe, prekuzovati fe, prekuzavati fe, slii-ve hrafte ftaviti, koselze delati; einen 23urjeibaum ma#en, ctn SDfal
burjellt, prekupizniti fe, prekuzniti fe , shivi hraft poftaviti , koselz ([ieS kosovz) narediti, napraviti , audj prevrezhi fe.
SSufdj, m- (®ebuf<$, ©francb) germ ; (jitfammcngebuitbcnc 35inge) p«fhel, fnop, shmokel. »tifdjdjen ti., iSiu fcbel m., 23tifcbercben n. d. pufhelz, fnopizh, fnopiz. 2$ufd)d)enroeife adv. po fnopzi, po fnopzih. 23ufcbid)f adj. kofhat. SBufdpElepper m. ras-bojnik. S3ufd>l»cni n. germovje.
25 njen, m. nadrije, nedrije, nedro, feliett u. tmr. najjerfje. 23uienfreunb m. nar ljub j i prijatel.
23ujj e, /. pokora. SBnjjen v. a. pokoriti , fpokoriti, gem. pokoriti fe,
Cap	212
fpokoriti fe: feine ©unben bit|en, fvoje grehe pokoriti, Tvojih grehov fe fpokoriti. SSiiger m. pokoriviz, fpokornik, fpokorjenz, feifenet Ipo-koritnik. 25ujjerinn f. pokorivka , fpokoraiza, fpokorjenlia, felfen fpo-koritniza. 25ufjferfig adj. ipokoren, fpokoriven. 23ujiferfigBeit f. fpo-kornoft, fpokorivnoit. 23ltjjgebei n. fpokorna raolitva. 23ujjtag m. dan pokore.
23 u 11 e, f. puta , ttttr. desha, vedro.
as u t f ei, m. birizh , brizh.
25ufter, f. cig. frovo maflo, <jem. puter, aud) smedenz. SSuffcrfa^ n. metilniza. 23uf(erErapfel m. dafhzhe-za. 23uftermitcb f. smetki. 2$uffern f. a. mefti, maflo (puter) delati.
23u 6, 23ufcen m. puzik, niebr. vos-
ger.
25 u j: 6 a u m, v. 23ucHbattm.
&
(Siejetttgen SBórfer, roeld)c nnfer (S nic&f gefunben roerbett, fuc^e man unfer St unb 3-)
©a bale,/T svijózha, svijázhina, ko-várftvo. ©abalenmadjer, ©abalift »n. svijázh, kovár, kovárnik. ©abalis ftifd) adj. svijáfhk, kovárfk, hudo-kúnfliten. ©abinef, n. kabinét. ©affee, m. káva, fctyí. kaféj, Vergt. Saffee.
©aícintren, v.a. v'ápno foshgáti. ©alculiren, v. a. razhúniti, ra-
zhúniti fi, prevdárjati i. t. d. Galecnf, catecnfifcbcr £>al;n m. puran , púrzh , gcm. púrman, in ©t. kavrázh. ©alecufifdje Jbemte f. pura, in <Bt. and; kávra. ©álibaf, n. nesákonfki ftán, nesá-konftvo.
© a m e r a b , m. eig. továrfh, attcb pajdálh, fetfener drúg. ©anterab= fd)aff/. eig. tovarfhija, továrfhtvo, aucb pajdafhija, pajdáfhtvo, feltener drushina, drúfhtvo. ©ampf;er, m. káfra. ©ampí;er<©pU
citué m. káfroviz. (So m piren, v n. fhotoriti, v' fho-tórih ftáti; (bie Sttadjf roo jubringen) noíbiti, prenoahit».
©anal, m. eig. vodotók, vodotézhi-na, gem. kanál; (®leerenge) preliv, prelij.
(5anarien = SSoget, w. kanáriz. 6anarien=3ucfcr m. kanárfki zúkor.
(5 a n a jl e r, rn. duhán, gem. and; ka-náfter.
©anbiren, v. a. v' zúkori variti, s' zúkrom okuháti.
6aneeí, m. eig. fládka fliórja, aucí> kanéla, zimt.
6 a n o n, m. kánon, feífcner pravilo, gem. poftáva. (Sanonirat «. kano-ñikát. (Sanonicnž m. kanonik. (Sa= nonifcb ad¡. kanónfk , pravilfk , po-ftávfk, gem. po kánoni, po poftá-vah i. t. d. (Sanoniftren v. a. med fvetnike poftáviti. (Sanotti(finn f. kanóniza.
CSaittafe,/. popévka.
(Santor, m. gem. kántor, cfmapred-ftójnik pévzov, aud) meshnar, zer-kóvnik.
(5 a p, n. berdó, predgorje, nad-mórje.
©apellan, m. kaplán. Gapellanet f. kaplanija.
213	Sap
C a p e f I e, f. kapélja, májhna zérkev.
(5 a per, m. káper, mérflii rasbójnik. Caperei /. káperftvo, mórfko ras-bójnftvo. Capern v. a. dobiti, vsé-ti v* dobizho.
(5 a p t r c n, v. a. rasuméti, uméti, rásmiti, saftópiti, rasumévati, umivati u. f. t».
Capital, n. (©áuííttíopf) nadgláv-je, auch kapital; (eilte Summe ®el= í>eé) gern, kapital, auch pófodni dnár-je. 'Capitalifl m. geni, kapitalíít, pofojváviz dnárjov.
Capitán, m. kapitán.
Capitel, n. ei¡J. ftáv, rtáva, glávni dél, gem. pol'tava, kapitel, bei uná feítener gláva, fehl, glávni fhtúk.
Capi tU latió 11, m. kapitulázija, feltener kapitulazijón, aud; dogóvor, pogödba, fpráva. Capituliren v. a. dogovoriti fe savól predánja grada.
Gaputf, CapilttrocF m. súknja sa simo , símfka fúknja.
Capuje,/, kapúza, gem. aud? klobúk.
Car ab in er, m. konjifhka (fehl, réj-taríka) púfhka. Carabinier rn. ko-njík, konjaník i. t. d. (bres oklópa).
Caraffine, f. fláflia s'vóslcimger-lom, auch fbtúza. zliútara, pútra itd.
Carauane,/. karavána.
Carbonate, f. besbóle, pérfize, geni, karbonáda.
Cär bin al, rn. kardinál. Carbinalé« l)Ut m. kardinálfki klobúk. Carbis nalámíírbe/. liardinálftvo.
Carmeftn, m. karmesín. Carme^ finroth adj. karmesinaft.
Carnapal, m. púft, mefopúft, geni, karnavál, fd>l. fáfhing: Camaya! feiern, puftováti.
Carrete, f. koléfel (tákfhna ko-zliija).
Carricafur,/ karikatúra.1
C a r t h « u f e, /•, Carf häufer * Slofler
n. kartesijánfki klófhter. Cartháu=
■ fermöitd), Cartíjaufer >». kartesijá-niz, kartesijánfki menili.
Cafem atte, f. kasemáta.
Caferne,/". kafárna.
Caffe, / kaía. Caffier m. kafir. Caffiren v. a. odftáviti, odpráviti, savrézhi, ovrézlii.
C a fie 11, n. eig. tábor, grádje, grád, auch grajfhina, borak.
Caflot, v. Síber.
214
Caftriren, v. a. geni. kopiti, fko-piti, auch ismosliiti. Caflrat m. koplenik , ikoplenz , fkopiz.
Cavallerie, f. konjanifhtvo, ko-njiflitvo , auch kavalerija , fd)l. rej-terija. Capallerift konjanik, konjenik, konjik, aud; kavalerilt, fchl. rejtar.
C a» i ar, m. ikra.
Caution, v. 58urgfd>aff.
Ceber,jf. zedra, zedrovo drevo.
Cenfiren, v. a. ofoditi, ofojvati, aud; zeniti, sazeniti, gem. zensiro-vati. Cenfor m. ofojvaviz, rodni k, auch zenitnik, gem. zčnsor. Cettfur f. zenija, gem. zensura.
Centner, m. gem. zent, etroa auch ftofuntnik , ftont: ein Saft, ein (Se= rnicht »on etlf Centnern, milar.
C e n t r u m, v. ©i i 11 e l p u n i t.
Ceremcnie,/. zeremonija, fliega.
C h00®' smčr, smeflinjava.
Ch«rafter, m. (jvcnnjeichen) snain-nje , snamnja, feltener snam , sna-mik, posnamik; ((Sigcnfcbaff) karakter. CharaEterifiren v. a. popi-fati, opifati. CharaEteriflifch adj. karakteriften.
C h a r f r e i t a g, m. veliki, auch veliki petik. Charfamftag /. velika fabota. Charn>od;e f. veliki teden.
C h e m i e, v. C h 9 m i e.
C h e r U b, m. kerubim.
CbiEane, f. svijazha , svijazhina , huda kunfht. Chifaneur m. svi-jazhnik. Chtiattiren v. a. hudo komu sadevati, svijazhe plefti.
Chtffre,y zherka, zherzhka.
Chirurgie, f- eig. ranozelnifhtvo, itnr. ranozelnoft, gem. padarija. Chirurgifd) adj. ranozelniflik, rano-zelfk , gem. padarfk , padarijfk. Ci)irurguS m. ranozelnik, ranozel-nik, gem. padar,
Choroioie, f. fhokolAda,
Cbolera, f. (SranEheit) kolera, bljuvna shelzhna grisha.
Choleriflh, adj, etroa nagloferden, togoten , feltener gnjevljiv, rasfer-ditljiv.
Ch»r, m. ober n. (bie Cmporfirdie) gem. kor, bor, In St. aud) porke, porzhehne : ber Cl;or ber Sanger, gem. kor, (nad) ©ufSm.) pojeli^ fhe. <š,l)Qvaltar m, prednji qltar,
215	Gfcr
veliki oltar. (il)oriliitf n. peta mč-flia. GI)orfchüier, (S(;orift m. pev-zliik , korilt. G i) r i f a m, m. krislima, eig. Cveto olje. <$t>r iß, iißrißuß, (bev göttlid)e ©ttf» ter ber cf>eiftii<^en Äetigton) Kriftuf, tutr. Chriftus, Kriftufh u. bgl. 23er= fhimmelungen ber wahren 2litSfprad)e. CSl)ri|i m. (ein BeEenner bei- chrifll. Sieligtcit) eig. kerfhenik, gern, krift-jän. (£l;cijiabenb m. veliki pöft, aud) fveta vezlier, bosliizhna bilja. (Si)ri|1citi)eit f. kerfiianftvo, krift-jani'tvo, aud) kriftjänje. (¿i;tiflett= tl;unt «. nebft kerfhänftvo, krift-jänftvo auch kerfiianfka vera, krift-jänfki säkon. Ghtiflfefl n. fveti dan. Ghrijlgläubig adj. kerfhan-fkoverenkriftjanl'koveren. Gl)ri= ftinn f. eig. kerHieniza, gem. krift-jan, kriftjana. Ghriftiinblein, Gbri|l= liltbdjett«. dete Jesuf, böshje dete. GhtifHid) adj. kerfhänfk, kriftjanfk. Gbriflmeffe, Gi>riitmeffe f. polnözh-niza, pölnozhniza. Ghrijlllionat in. eig. griiden, gem. dezeinber, in 5?f. aud; fd)l. vienalitnik, feltener dva-najftnik (neugebiibet). 61>riftnacfci f. Tveta nözh. tStjrififag m. fveti dan , in Sit, aud) ilt ©'f. boshizh, boshizhen dän. 6 h1'011 ii/ f' letopif, letne bükve, aud) sgodovine, gem. kronika. Ghro= niEenfcbreiber, Gijrontjt m. letopiliz, aud) sgodovinar. G h r o n o 1 o g, gem. kronolög. Chronologie f. kronologija. Gijros notogifd; adj. kronolögfk , kronolo-gijfk.
(gl;ur, f. eig, isvoljitev, aud; sbör; kurfirfhtvo. tSljuvfürfi m. gem. kur-firflit, etwa auch knös isvoljitel. Ghurfürjlenthum n. gem. kurfirlhtvo. Ghurfitrjllid) adj. kurfirfhtfki, liur-fi.fliki.
Ghh'nie,/". kiinija , kiinijfka vinet-noft. ßhpmifd) adj. kimijfk, kimiflik. G^gmijl >"■ kimift. Gib er, m. eig. tolkla (lieS: töukla, tükla), aud) jabelzhniza, grufhkov-niza, brefkovniza, je nad)bem er aus ausgepreßten 2Iepfeln, Birnen, ^fitftdjeit tt. f. m. bereifet ijl. ßtgarre, f. tabazhna, tabakova lllobafiza.
€otn	216
(Sircultren, v. n. v' kroge tezlii, fükati Te, aitfi) fd)l. tezlii; (von Um« laitfSfd;reiben tc.) gem. oköl hoditi. Gircuiarfchreiben n. zirkularno pifmo.
G t (lerne, f. eig. vodnäk, feltener (tüdeniz , fd)(. aud) Ultima.
(Sit a b e\\i ,f. gradje, gräd, grädiz.
(Sit Iren, v. a. posvati, poklizati (v' födbo ob obroki); (eilte ©feile aus einem Bud)e tc.) fklizoväti fe na kar; (@eifter JC.) rotiti, orotiti, sarotiti, fd)l. panati. Gifafioit f. pokliz, posvaj, aud) posöv.
Gifrone,lemöna. Gifroitenbaum m. limonino drevo , u. f. f. bie üb* rigen 3ufammengefefeten. Gifronen: iraut, v. »ieliffe.
G i y i l, v. SS ü r g e r It c&. Giuififtren ■u. a. efma otel'ati, otefävati , pre-fvetiti, prefvezliati. Gittiltftrung, GU Utlifation f. otefavanje, prel'vctenje.
Glarinett, n. klarinet.
Glaffe,./: gem. klaf, auch red, fte-pen, ftepen. Gtaffifch adj. eig. is-vifhan, lsvil'iian, gem. aud) prepri-den, predober, prezheden u. bgl.
Glau für,/, gem. klavsura, feltener sapera.
G la o i e r, n. klavir.
GI e r i f e i, J. duhovftvo, duhövfhina, gem. l'arftvo.
G Ii e nt, m. klient.
Gol ter te, f. poberza, sberza ober sbirza, sberna. GoIIectiren v, a. pobirati, po sbirzi hoditi.
Go liege, /«. tovärfh. Gollegium «. sbör, kolegija.
Golo nie, f. l'elilo, felifhe, auch fe-lenje, kolonija. Golontfl m. pofe-leniz, aud) kolonift.
Gomitat, n. (Begleitung) pöt, fpremniflitvo , fprevodltvo ; ( bte ©efpannfehaft in Ungarn) ftoliza. Gomitiren, v. Begleiten.
G o nt i te, n. sbör, sborifhe.
G o m m a n b o, «. vödftvo , povelje , aud) komanda, Gommanbiren v. a. povelevati, voditi tt. f. m.; »ergl. Befehl, befehligen; unb 21 it f it \y-rung, anführen.
G o m m e n b a n t, m. vodja , povele-vaviz, vojvoda it. bgl., v. B e f e i) 1 i-haber, 21 it f ü h r e r. Gommtjjbrob, "■ foldafhki kruh, liomifuu kruh.
217	Som
Gommiffflr, /«. komifAr. Gom= miffaciat «. komifija.
iS o m m i ff i » r., f. komifijon. 60111-mtffionär m. komifijoner.
G o mm o b e, f. predelni ormar.
($0 lli mutl, J. Trenja, opzhina , ob-zhčftvoj — adv. vfi vkup ; poprek.
GomntuniOlt, ctg. obhajanje, obhajilo, aud) vshivanje , in ©t. gem. fhpishanje. Gdmmiitiicireti v. a. (baž l;eilige 2lbcnbmaf)l reidien) obhajati, in ©f. geni. fhpishati, oflipishati; — v. n. (bnž l;ei(ige 2lbenbma&l empfangen) obhAjati, obhajati le, felteiter vsbivati, iit <St. gem. fhpishati fe, per flipisbanji biti u. f. 1». Gommunieant m. eig.
■ obliajaviz, feltener vsbivaviz, sa-vsliivaviz.
G o 111 p a g 11 i e, /. drushba, druflitvo, gem. kompanija.
(S 0 m PI i 111 e n t, »■ naklon, perklom-ba u. f. t»., geni. aud) kompliment: fie madKu gern Gomplimenfe, radi fe vklanjajo , perklanjajo u. f. 10.; ol;ne Gomplimente, bres vklAnjanja, bres nAklonov.
G o 111 p o it i f e n, v. a. slosbiti, slagati.
6 0 U f iltu m , n. sbor.
(J o neu bitte, f. podlöshniza, raven-Ipanlia.
Gonfecf, n. pojedniza, pojedina, pojednja, etwa aud) saküfki , gem. konfelit.
60 na reg, m. kongref.
Gon'jugaf ion, v. 21 broanbIttng.
Gonjuncfion, v. S i n b e ro o r f.
6 0 n f e n i, m. dovoljenje , pervo-Ijenje. Gonfenftren v. a. dovoljiti, pervoljiti.
Gonfouanf, m. (nad) 33obnt!) foglafnik, (nad) Satnfo) aud; tihnik.
Goitforfen, pl■ tovarfhi, pajdafhi.
Gonfo, m. razliun, geni. rajtinga, konto.
Goitfracf, adj. unb adv. sveslijen.
Gotlfracf, m. pogodba, fprAva. Gontral)ircn v. a. pogoditi fe, fpra-viti fe, aud) dogovoriti fe.
60 p te, f. prepif, prepifik, pre-plfmo, aud) kopija. Gopiren v. a. prepifati, prcpifAvati, prepifovati, aud; kopirati, kopirovati. Gopifl m. prepifvaviz , kopift.
€9 p	218
60 pit lat ion, f. eig. poroka, aitd) sarbki, sarozhki ober sarozhki, sa-rozbenje, in ©f. aud) sdavanje, s davi k. Gopufireil f. a. porozbiti , sarozhiti, in ©f. atid) sdati, sdavati.
Gorporal, m. kapral, korporal. Gorporalfd;aff J. liaprAlftvo, korporal ftvo.
Gorreet, adj. unb adv. bres hlodov, bres pogrefhkov. Gorrecfor rn. popravlaviz, korektor. Gorrec= tur f. korektura, popravik.
G 0 r r e f P O 11 b e 1t t, m. korefpondent. Gorrefponbenj f. etwa prepifka. Gori refponbirett v. a. efrca prepifko imeti, biti v' prepiflii s' köm.
G o r r i g i re it, v. a. popraviti, po-prAvljati.
Gorfar, m. mörfki rasbojnik.
Gourage,/! gem. kurAsha, kurash-noft, aud) ferzhnoft, pogumnoft, hrAbroft. Gourageujr adj. kurashen, ferzhen, pogumen, hraber.
Courier, m. lel, pöfel.
Kreatur, f. ftvAr, ftvarje ober ftvarje.
Greben j en, v. a. eig. nakufhati, prikufhati; (©ein)napiti, napivati. Grebenjfifd) m. lAvra.
Grebtf, m. etwa dovernoft, gem. aud) pöfoda , dolg , savupanje , vera , kredit: auf Grebit ne()men , na pöfoda, v' dolg vseti; auf Grebit geben, na savupanje, v' vero dati; er t>at gar feinen Grebit inei;r, zlo nizli vezh nejma savüpanja, vere i. t. d. Grebif:9Srief m., Grebifi« n. kreditiv, doverno pifmo. GrebifU ren v. a. (einem eftoaš) poföditi, po-föjvati, na pöfodo dati, v'dolg dati, v'dolg sapifati.
Greptren, v. n. krepniti, zerkniti, poginiti, ftegniti fe u. bgf.
Grueifijr, «. gem. böshja mAntra, aud) krishanik, krisbaniz , (altfi.) raspetje.
Gulfi»iren, v. a. delati, obdelovati. Gulfur f. delo, obdelovanje; vergleiche G t v 11 i fa f i o n, Gittiliftren.
G ur, f. vrazlienje , vrazhitva. Gu= rireil v. a. vrAzhiti, svrazliiti.
G p ni b e t, f. zimbale.
Gppreffe, / ziprčia, ziprtfno drevo.
I	S«^	220
3X
219	2>a
© a, adv. tu, tukaj, tuli cj, tuli i: liter unb , tii pa tarn, fem ter tje ober femtertje; ba biti ich, um beti if;r gefd;icft ^abef; tu fem, po kogar ite poflali; bet ift er gewefen, tukej (b. t. ati biefem Drfe, h'C1') > tämkej (b. t. an jenem Orte, bort) je bil; hier ba habe id) ihn gewartet, unb biefe« Sud? ba gegeben, tu le fim ga pozhakal in te bülive le mu dal; unb ba fing er ju reben an, in takrat, in po tem, in tedäj je pregovoril; — adv. relativ, tam, v' te rčzbi, v' tem pergödki , po takim: ba wirft bit ttidjt Diel au«= richten, po takim (bergeftatf), v' te rezhi (in biefer ©ad>e), v' tem pergödki (itt biefem gälte) i. t. d. ne böfh veliko opravil; — conj. (al«, itt bem SBorberfafee) kadar, ko, aitch kak, kako: afž er mich ba« erfte SOiai gefe(;en, Fannfe er mid) noch nicht, ko me je pervokrat vidil, fbe me ni posnal ; (al«battn, in bem SKadjfafee) tedaj, po tem; (weii, je nadjbem) ker, tjer, po tem ki, po tem ko.
Sabei, adv. (bei biefem, biefer ober bemfelbett jc.) per tem, per te i. t. d.; (jitgegen) vpnzho, vprizliijözh, na-soziii, feiten poleg.
35 a d), ftreba, auch krov. Sachets eben, Sächleiit n. d. ftrehiza. Sacb= beefer m. eig. pokrivazh, in Äff. aud; krovez, uiir. krivz, ftrehokrivz. Dachfahne f. eig. veternik, veter-njali, unr. ftrefbna bandera. Sad;= fenfter n. lina, fettener ftreflino okno. Sadjrinne f. gem. shleb, auch ftrefbni shleb. Sadjjtroh n. ftrefh-niza, ftrefbna fläma. Sachfhthl m. gem. riifht (ba« ©erüft), rid)figer ef= ma ( nad) © u t S ni. ) podftrehina , podftrebje, podftrefhnik (?). Sad)* traufe/. (berDtanb be« Sache«) kap, fetten kapilo, ttnr. sjedilo, sjedniza; (ba« «on einem Sache herabfattenbe Dlegenroaffer) kapniza, in ©t. auch ftrefliniza. Sadntng /. (baž Secfen fine« ©ebattbe«) pokrivanje ; (ba« Sacb fetbft) ftreba, krov. Sadjsie--gel m. getu. ftrefhen zigel, eftoa bef=
fer ftrefbnik, (nad; (?ut«m.) auch körz, ftrehen zlirep i. t. d.
35 a d;«, m. jhsvez, jasbez. Sad)«bau m., Sach«(;ö_hle ./•, SadjSlod) n. eig. jasba, jäsbina , gem. jasbezhova luknja. Sad;«fell n. eig. jasvezhi-na , jasvezhovna, gem. jasvezhova koslia. Sacb«feff n. jasvezheva maft. Sad;«hunb m. etwa jasvizliar (wie jerebizhar ber $ü[merhunb, Don jereb ba« 9iepph,uhn), gem. pef na jäsveze. Sad;ftnn f. jasvika, geni. jäsvez öna.
Sab ur d;, adv. (für: burd; biefen, biefe, biefe«, ober benfetben je.) s'tem, s' tö, s' tem, aud; po tem, po te, po iinim , po üni, po takim , po njemu, po nje i. t. d.; weniger rtd)= fig fkos tö, fkos unö i. t. d.
Safer n, conj. (feiten) zhe in äko.
Safür, adv. (für: für biefen, Me* fese.) sa to, vmeft tega i. t. d.
S a gegen, adv. (für: gegen ober mi= ber biefen, biefe ic.) proti (zhemii), söper (kar), auch nafprot, nafprö-ti, sopert (zliemü) i. t. d.: er ift bagegen, je temu soper, je soper tö, je temu pröti, nafprot i. t. d.; — con j. (itn @egenff)eil, hingegen)
ampak, temuzb.
S a h e i m, adv. domä : er ift baf;eim, je doma, aud; je döma.
S ah er, adv. (Don ober au« jenem, biefem Orte) od täm, odtamkej, odtamdod , odtämfem ; od töd , od tükej, od tule fem, odtüdod; (bar* au«, au« biefer Urfadje) is tega, od tega, savöl tega, safträn te rezhi i. t. d.; (bi« baher, bi« auf biefe 3eif) dotle, dosdaj, doforej; — conj. (befiwegen, au« biefer Urfad;e) satö, sa tö, savöl tega, sa tega völjo, saftran tega, in ffff. auch tedaj, satörej, törej, od töd i. t. d.
S a I; i n , adv. (an biefen Ort) tje, in ©t. gem. tä, aud) tam tje, tam ta, tu tje, tu ta i. t. d.; (fo weif, bi« ju biefem 3>cle ober ©egenftaiibc) do töd, do fein, dözod ober dozöd, dotle, takö dalj, tako dälzh; (weg, hinweg) prözh, in ffff. gem. prezh: 2lUe« ift bat;in, vfe je prözh, vfe
221	2>a£
pofhlo, vrč minilo, vfe sginilo itd. 5 er ift ba()in, je vinerl, jo odfliel, je minil; batu« öeftetit feP" ioffen, od-Mviti; ba(;in finEen, pafti, upafti; ba(mt jtrebcn, bat;in frad>ten, po tem (fettener uitb roeniger richtig sa tem, tt>ot)t aber sa tö) Fe truditi, fi per-sadevati i. t. d. ©a (»in gegen, adv. temu nafproti
pa, proti temu pa. © a i) i n t e n, adv. sädi, tü sadi, tam
sad, odsäja. © a t> i n f e r, adv. (jinter biefeS, bie= fem !C.) v'tem, tu snötraj , sa tem, sa tino i. t. d.: ba()infer Eommen, svediti; ba()infer flecfen, tizhati, fkri-to biti (sa zliem, v' zhem). Sailen, v. n. norljäti, otrozliova-
ti, zhenzhati. 2) a m a l 6 , adv. tiftkrat, ti ftokrat, takrat, tazhaf, aud) tedäj. ©amalig adj. tiftkraten, takraten, tazhäfen, tedänj.	(
©amaSjtren, v. a. nafekati (s'sla-
toin ali s'frebrom.	j
©a m a jI, m. eig. kamüka, aud; ka-muka, gem. fd)l. tomofhk. ©amaflen adj. eig. kamiikaft, gem. tomofhkaft. Same, f. eig. gofpä, etroa aud) go-fpodniza; (tm ©amcnfpiet) däma; (in ber Sarte) kralja, gem. bäba, ntebr. kürva. ©amcnbret n. dain-niza, aud; damfka dila. ©amenfpiet n. damovanje: ba§ ©amenfpiet fpie= (en, damovati. ©amenftein m. dimnik, aud) dämfki kämen. X> a nt f) i C f d;, m. poljelen polferniz. 35 am i f "dj. norljav, bedaft, pahnjen.
©amtf, adv. (für: mit biefem, bie= fer ober betnfelbeit ic.) s" tem, s' le-tem i. t. d.; — conj. in <St. u.St. da, in Sr. de, gem. autb ki. © a 111 m, m. jes, aud) jesha. ®ainm> brucb in. predor ober preterg jesa. ©ämmcn v. a. jesiti,sajesiti. sjamm« erbe/! pärft, zherna semlja. ©am m er n, v- (nad) Untergang bcr ©onne) mrazhiti fe; (vor ¿luf; gang ber ©onnc) fvitati fe, daniti fe, soriti fe. ©ämmerttng f- (31benb= bämmerung) mräk; '(Worgenbämme» rung) gem. fvit, sor (obn>of)t eš aud) fürSiorgenbämmerung »mräk«, jeboch feltencr, gehört »tri). ©am=
X) a n	222
merig adj. mräzhen: eS roirb fd)on bämmerig, fe shé mrazhi, mräk vslié nahája; (am Söiorgen) fe fvf-ta, fe prisárja i. t. d. ©am pf, m. eig. pár, fetten gebräucb= lid), bafür gem. para, páriza, fópar, fópariza, fpära, fpäriza (aud) bie <Ed)n>ü(e, große ©onneutjifee), täm (»on Eod)enbeit ©egenftänben), zhäd (fd)äblid;er, eingefperrfer ©unjl, bec in gotge eine® $u flarfeu ober beé er= ften (Sinheijené entfielt), fläb (\>?r= äügtid) bie fid) im greien entbinbenbeit SBafferbünfle), in SS. hláp ((jaupfi fädjticb nur bie ©áinpfe bei (Sffig=, Sßein* ti. a. ©ñíjrungéproseffen), aucO lilúp, fópih u. bgl. ©ampfbab «. árna kópva. ©ampfen v. n. zhä-iti fe, hlapeti, támati ober tämati fe u. bgl. ©ämpfi'g adj. hläpen, zhäden. ©ämpfigfeit f. hläpnoft, zhädnoft. ©ampftod) n. hlapniza. ©ämpfen, y. a. (geuer) vgafiti; (3orn jc.) vtäshiti, potoläshiti, tä-sliiti, toläshiti, feltencr vkrotiti, krotiti; (in ben Sücben, tangfam io= eben) päriti, aud) hläpiti, variti; (ben Son eine« Snfh'U'nenteS) pomi-zhiti, vmizhiti. ©ämpfer m. gafi-lo, tashilo, vkrotilo u. bgl. ©an eben, adv. srävno, pöleg téga,
na tó, verh téga, pri tém. ©anieber, adv. v' nis, v' oplat (eig. ob tlä): banieber fd;(agen, ob tlá tréfhiti i. t. d. ©anE, m. hväla, feltencr blagodár, aud; sahväla: ©ott fei ©anE, hväla Bogú, bodi ga Bóg sabvaljén, aui^ flava Bógu! ©anEbar adj. hvalé-slien, hvalíven , aueb sahvaléshen u. bgf., fetten blagodären. ©anEs barEett f. hvaléshnoft, livalivnoft, aueb sahvaléshnoft u. bat. , bei un§ fettener blagodärnoft. ©anEen v. a. sahväliti, sahvAliti fe, blagodariti: id; batiEe bir für baé getietjene SSud), sahvälim sa pofojéne búkve, sa-hvälim fe ti sa pofojéne búkve; biefe 2Bot)If(>afen banEe icb it;m, fyabe id) i()m 51t banEen, leté dobróte njemu dolgújem , njeinu imám sahväliti i. t. d. ©anEfeft «. sahválen fvétik, sahválen prásdnik, unr. bvaléslien fvétik i. t. d. ©anEgebet n. saliválna molitev. ©anEIteb n.
223	Dan
sahválna péfem. SanFopfer n. sa-liválni dár, sahválna daritev, salival no darilo , attd) sahválfhnja , hválfbnja, weniger rtdjfig liválni dár, fd)I- hvaléshcn ófer. Sattf* fagen v. a. sahváliti fe. Sanffa= gitng/. sahválllinja, salivála, saliva-lénje, feltener blagodarénje. San!« fagungSfdjt-eiben «. sahválno pifmo.
Sann, adv. tedáj, feiten tjé, té,-tálirat, tázhal: wenn er bann íom= inen wirb, zhe tedáj pójele; jucrfi bu unb bann id), najpred ti, tedáj pa jas; bann unb mann, vzháfi, vzháfih, po zliáfili, nokokda, red-kokda.
Mannen, »on bannen adv. _ odon-dod, odúnod , odtáindod i. t. d. Sannetiher, bannenhero adv. _ sató , sa téga vóljo, satórej, tórcj i.t. d., vergleiche S a f> er.
S aran, adv. v'témt na tem, na to,
~pcr tém: jefet werbe id) baran Eom= men, an bie 9íeif>e Eommen, ju fdjrei* ten, gem. sdáj na me pride pifanje über pífati, sdáj ná-me réd pride, etwa ridjfiger sdáj je ná-mem pífati; es liegt mir »iel baran, veliko mi je na fkerbi, slo fe me dotízhe, jáko mi je téga mar; fein Ceben, alie? baran fefeétt, shivljénje, vfé (na kar, sa liar) poftáviti , saftá-viti; jefet bin id) baran jn arbeiten, fort geben, sdáj fim naménil, [im namiflil délati, oditi; baran tí;«fi bu grog Unredjt, v' tém, v' té rézbi fto'rifh veliko krivizo ; eS t|i nidjtS baran, an ber Sadpe ijl núhtS 5i3al)rcé , na tém ni refnize , nizh ni po njem ; waS liegt mir baran, ob er fomint ober ju -Öaufe bleibt, kaj je meni sa tó , áli pride, áli doma oftane, aud) kaj je ineni, naj pride áli doma oftane; bu biji gut baran, tí fi dober, tébi döbro ftré-she, tébi káshe (frézlia), tebi fe döbro godi ; er ijl übel baran , njemu fe hudó godi, je na sgúbi, fe mu vtépa i. t. d.; baran binben, privésati; baran geben, nadáti; ba= ran wagen, fkúfiti, vágati (na kar).
X) a rauf, adv. na tó , na tém; po tém i. t. d. : barattf auSgel)en, naklepati , ftrézhi (na liar); batauf gehen, vmréti, fmert ftoríti, pogu-
55(1 r	221
biti fc; barattf binben, pervesafi (na kar), unr. gorpervesati; bar= auf bringen, gnati, ril i ti (na liar), unr. napergänjati it. bgl.; barauf folgen, priti (na kar, ]>o zhem, sa zliem) , unr. naperliajati; barattf geben, nadati (na liar) ; barauf gte= gen, vliti, vlijati (nakar, po zhem), unr. gorvliti; barattf hauen, feliati, .tölzhi (na zliem, po zhem); barattf lontmen, svediti (kar), unr. priti na kar, nadopriti, nadöjti u. bgl.; bar= auf legen, djati, poloshiti (na kar), getu. gorpoloshiti; barauf wettben , obräzliati, oberniti (na kar, v'liar).
Sarau«, adv. is tega, is teh (rezili): barattS wirb tttd)fS, is tega ne bö nizh , is te moke ne bö kafhe.
Starben, v. n. fträdati, ftrad päfti, gladu ftrezhi.
S a r b i e t e n, v. a. ponuditi, ponujati.
S a r b r t n g e n , v. a. pernefti, per-nofiti, aud) dopernefti, dopern/i-fhati. Sarbringer m. dopernafhaviz.
Sarein, adv. v"to, v'leto: er hat barein gewitligef, v'tö je pervöljil.
Sarge beti, v. a. dati, dajati, da-vati, aud) podeliti, deliti.
35 ar h a 11 e n, v. a. dershati, poder-sliäti, aud) ponuditi, ponujati.
Sarin, adv. v' tem, v' te rezhi; (innerhalb) nötri, snötraj i. t. d.
S ar legen, i>. a. poloshiti, predlo-shiti; (beweifen) raskäsati , raslo-shiti, rasdaniti.
Sarlehett, n. eig. pofodilo, pofoji-lo, aud) pöfoda, pofödftvo, unr. napolödba, napofod. Sarlei)tten, barleihen v. a. poföditi, poföjati, pofojvati, v' pöfod dati , v' dölg dati. Sarleimer, Sarleiher m. po-röjaviz, pofojvaviz.
Sat'm, m. zlirevo, zhrevo. Sat'm= bntd) m. kila. Sarmgid)f f. wörtl. zhrevefni protin, liudiza po zlire-vefali, derhaviza ober fkernina v' zhrevah, gem. grisha , zhrevoböl , zhrevogris. Sannfell «. mrena oköl zbrevef. Satmfofl) rn. göv-nja, gövno, lajno. Sarmfaite f. ftrüna, ftriinja.
S a r tt a d), adv. na tö, po tem, sa tem, pötle, pötlam: er fragt nichtsbarnad;, sa tö nizh ne mara.
225	Sar
Darnieber, v. D a n i e b e r: fchtoer barnieber liegen, sló bolán biti.
D a r o b, t. D a r ii 6 e c, Djraui.
D ar ve, f. (baS Dörren) fuíhénje, fu Tli il o ; (her Darrofen) furhivniza, fcltcncr fiil'hniza, in &r. auch fernA-zha; (eine ÄranEfjcit, bic Darrfucfct) fufhiza. Darren v. a. fufliiti, po-Cufhiti.
Darreichen, v. a. dátipodáti, podajati, ponuditi, ponujati.
Darftrecfen, v. <r. pofóditi, pofój-vati, »crg(. Darleihe n.
D a r t h u n", v. «. dopovedati, ras-kásali, dokAsati , rasdaniti.
Darüber, ad v. (über biefen, biefe, biefeS ober benfelben ic., über biefem ober bemfelben ic.) na tó, zhres tó, nad tem , na uñó i. t. d.; (rcäljrenb, über biefer 95cfd)áfíigung) zbres tó, o téin , veril téga, ined téin, tizliaf i. t. d.; (langer, mehr, tm ©egenfaf; bes bar lint er) víflie , prék, vézh, dalj: jroci ®íonate uub baruber, dvá méfza in prék , vézh , dalj; eS íjl noch etioaS barüber, fho je nekaj prék, flie jo nekóljko vézh, fhe je dálj i. t. d.
Darum, udu. (um biefen Ort herum)
. okóli, okól, króg; (um biefe Sache) s a tó, po tó : baritm l;abe id? iljn ge= fchicft, po tó fiin ga poflAl; (bafür) sa tó; (um bcßtoillcn, bcjjioegen :c.) sa tó, sató , sa téga vóljo, saftrAn téga, in í?r. auch satórej, tórej, in íít. sa téga délo: barum baß, sató lsér, sakáj, kájti.
Darunter, ad v. (unter biefen, biefe k., unter tiefem, bemfeíben ¡c.) pod tó, pod téin, pod únim i. t. d., auch vméf, med: fie brci toaren es unb bu barunter, úni tri jé fo bili, in ti med njimi; (toeniger, wohlfeiler sc. int ©egetifafce bes 'b a r ü b e r) pod , nishe , mánj : utit bret ©ulben unb baritnfer £>a£>e id) bie Sachen »erEauft,
So tri goldinarje in nishe fim pro-ával: alies gel;t barunter u. barüber, vfe vprék leti.
Dormagen, v. a. isvágati, odvága-ti, navAgati.
D a r j á h l e rt, v. a. isThteti, odfhté-ti, nafbtéti.
DaS, v. Der.
D a f e I b fl, adv. óndi ober óndi, tám,
Sau	226
tamo , tamkaj, tamkej, tam le , le tamkaj, auch tii, tukaj i. t. d.
Dafci)it, v. n. tu, lukcj , vprizho, vprizbijözb , nasözhi biti.
D a f e t; it, n. (bie ©egetmart an einem Orte) vprizhnoft, vprizhijözhoft, nasozhnoCt: iit meinem Dafetjn, in meiner ©egenroart, vprizho me, nasözhi mene; ohne mein Dafet)tt, oh= tte meine ©egentoarf, bres me, bres-mej (bie (Spftenj) bitje, feiten bitnoft.
Dasjenige, v. Derjenige.
Da fig, adj. ondöten, tukänj, tuliaj-
riien.
DaS mal, adv. tokrat, letökrat, in St. auch tötokrat, fehl, töbart, lctö-bart.
Daß, conj. in St. di, in £5?. de (da bi, dab', de bi, deb'), auch ki: ich fagte ihm, baß er Eommen foll, fim mu rekel, da naj pride; ich er* fuhr heute, baß bu geflcrn nid;t ju Jpattfc roarfl, dnef fim svedel, ki te vzhera ne blo doma; er bath bich, baß bu feiner eingeben? fepn möehtefl, profil to je , da bi (dab', de bi, deb") Te ga (pomnil; (feit, feitbem) ki, kar : eS ftnb fchon »ier ®odKn, baß ich ihn nicht gefelien, je slie fbtiri
tednov, kar ga nefim vidil; (bis
baß, bis ju ber 3eit baß) doklo, dokler: marte, bis baß id) Eomme, zhA-kaj, dokler ne pridem ; (fo baß) gem. tako ki, richtiger fehlcchtrocg ki: er fuhr mit bciu SSagen an, fo baß bei« fclbe umfiel, jo s' vosom sadöl, takö ki fe jo svernil, richtiger, s' vösom jo takö sadel, ki fe je prevergel.
Dotiren, v. Dofuiti.
Dati», m. (noch 33 o b n i E) dajaven.
Dottel,,/ eig. pavzhik, fehl- dotala.
Datum, n. leto in dan, ctl»a auch fhtevilo leta in dne, gem. datum. Datiren v. a. leto in dan perpilati.
Daube,./, döga.
D auch t en, v.l. scleti fe, viditi fe: es baucht mir, fe mi sdi, fe mi vidi, aud; miflim, menim.
Dauer, /• terpesh, auch obftAnik, gem. am richfigjien dolgo : baž ha£ Seine Dauer, to ni na dolgo. Dotier« haft adj. obftöjen, obftojezh, obfta-niten, fehl, doterpezhen, gvern. DauerhaftigEeit f. obftojnoft, obfto-jezhoft, oHftanitnoft. Dauern v. n.
227	¡Sau
Öderen) terpeti, aud; doterpeti; (»erharren) oftäti, obftäti, mir. gve-rati.
Xiauern, v. (Unliifl, 9tcue, 9ftif= leiben empfinben) eine <2ad)c militi fc, 99ienfd)en unb 21)iere (militi fc, ebne Äücfftdjf auf iBelebff>eit ober Cebiofigfeit sbtfl biti: biefe ©ad;e bauert mich, ta rezh fe mi mili, sa t6 rezb ini je shal; mein iBrubcr bauert ii>n, moj brät fe mu fmili, mu je shal sa möjiga bräta; fid) feine ©iu^e, fein Selb battern_iaffen, ne marati sa trüd, sa denärje.
X)aumen, m. päliz ober rid)figer pävz (?). X)dunid)en n. d. pälzheli, pälzliizh. XldutnlinA m. pälezhnik, pälezbnjak, palzhnikober pävzhnik, palzhnjak.
X) au n e, f. pavola.
X>auž, rn. fvinja.
X>a»ou, adv. (pon biefem, btefer ober bcmfeiben tc.) od tega, od letega, od te rezili; (t»eg) prözb ober prezh, vkräj, vfträn ; — bringen (ooit J(;icr= jungen, groß füttern) ohraniti, gem. Ultr. prozhlpräviti , odnefti, odpraviti; — eileil, hiteli, bershiti nekamor; — fa(;ren, odpeljati fe; — fliegen, odlcteti; — fliegen, odbe-sliäti, odbegniti, pobegniti, pobe-shati, unr. prozhodbegnili U. f. TO.;
—	ftifjrett, odpeljati, odvbsiti; — gelten, oditi, odhajati, unr. prezbo-iliii; — pclfcn, odpomägati, gern-prezhpomägati; — jagen, odgnati gem. odegnäti, pregnati, odganjati, preganjati, odpoditi; — Eoitunen (»on Jtranfcn, ben jungen ber Zpie-. tc te.), f-hoditi, fd)l. odpriti, prezh-priti; — laufen, odtezhi, oddirjäti, odbegati , odbegniti, odleteti; ftd)
—	fd)leid)en , — fd)feid;en, odkralti. fe, vkräfti fe, smüsati fe, smugniti fe, miniti, potegniti fe ; — fragen, odnefti, vnefti; — Siegelt, oditi.
X) a o o r, adv. (vor biefen, biefe, bie» fem, benfelbeit, bemfetben tc.) pred tem, predtoj, pred tega, pred tinim, pred üniga i. t. d. : id) fann nid)tg ba»or, ich bin nicht 2d?u(b baran, sa to nizb ne morem; ba fei ©off bas Por, Bog näf obväri, Bog näf ohrani, Bog nam sanefi i. t. d. a m i ber, adv. (tpiber biefen, betN
S) e 9	22S
felben te.) proti temu, temunafprbt, soper to, temu soper, auch fc^fcc^>i= tpeg s6per, proti.
X)a$tt, adv. (ju biefem, btefer ober bentfeibett tc.) k' temu, na to, verh tega: t(;uc baju, bajš tc. glej, trudi fe, persadevaj fi, ftresi, flierbi fe, fkerb imej, ki i. t. d.; — bringett (bereben), perpraviti, fpraviti; — gerotntten, perdobiti; —halfen, per-^ dershati; — felfen, perpomozhi, perpomagati; — tedjneil, perrazlni-niti; — fd;reibcn, perpifati, perpi-fovati; — f()un, perdjati, perlosbiti.
X) aj um a l, adv- tiftokrat, tiftkrat, tazhaf, takrat, tedaj.
X) a 51» i f d) e tt, adv. med tem, vmef, vfredej, atld) tu vfredej, tu vmef itd.
X>ecan, X>cd;anf m. dekan, gettt. te-hant. Seeanei, X>ed)anfel f. dekan-ftvo, dekanija, gem. tehantija.
X)ecem, v. 3 ep en t.
December, m. eig. gruden, gent. dezember, felfen ba$ neugebiibefe dva-najftnik.
X) e cf e tt, v.a. kriti, pokriti, sakr.il i, perliriti, banlt krivati, pokrivati i. t. d.; (bebeefen, »erhiiOcn) odeti, ode. vati. X)ecfe f. (i)ecfe() pokrov, t>o-liroviz, pokrdvzhizh, pokrivalo; (■Silile) odeja , odevka , odevalo ; (M 3tmmerS) ftrop , ftropje , dile. X>ccfbeft n. odeja, aud) plahuta, rjuha. X>ccfel m. pokrov, pokrivalo. X)ccfelbcd;cr m., X)ecfelglaš n. bokal s' poki-ovoin, aud) pokrovni glasb. 2>ecfer m. kroviz, polirivazh. iDecf= mattfel m. sakrivalo, sagernilo. X)C= tfung/krivanje, pokrivanje; odev.
JJecIiniren, Dcclination, v. 31 b= d n b e r n, 21bdnberung.
X>ecocf, «. oparik , preparik , oliu-ha, prekuha, pokiiha.
X>ecref, «.povelje, vkasa, odfodba. Šecrefiren v. a. poveleti, vkasati , odfoditi.
X) e b i C i r eit, V.a. priporozbiti, pri-porozhati. X>cbicafioit f. priporo-zhilo.
X)efect, m. pomankanje, aud) nedo-ftatik, nedoftatoft (?). Xefect adj. pomanliljiv.
X)egen, m. eig.mezb, felfener palafh. Xegenge(;cnf n. pAf sa inezli, mezb-ni pojaf,, X)egenfnopf m. mezhni
229	4) <5
gumb, mizhni knep; fein reblicher ©lami) pravi mösh, pravi flovenz. 3)egenfd)eibe f. mezhmza, mezhenka.
J)el;nen, v. a. nategniti, nategvati, natesovati, audj rastegniti, preteg-niti, potegniti, tegniti u. f, tt>., in geroiffcrt galleit pröjiti, raspröjiti i, t. d.; (in ber ©prad;lehre_, _bie 2Bor= ter SC.) sategvati , sategniti; — ftch v. r. (fid> recfen, feine ©liebet auš» befmen) lifcati fe , vlekniti fe; (»on ber 3eit unb bem Kaume) dolgo ter-peti, vlezhi fe. 35ehmtng / sateg-vanje, sategnenje. 35ehnbat adj. nategljiv, rastegljiv, feltenet vlä-zhen , vlezhljiv u. bgl.
Seich fei, eig. oje' ober oje, auch ojize, ojiiize, feltener rudo. 25eid;= feleifen n. ogerlini. 35eichfelgabel J. fhharnje. 35cid)felpferb rt. konj lire ruda, unr. rudöven könj, ojnizhen konj.	^ ,
3) ein, pr. tvoj, tvöja, tvöje, 3)eU nethalben, beinefroegen, betnetroiHen adt>. savöl te, sa tebe völjo, sa tvöjo völjo, «a tebe delo, sa tvöjo delo. ©einig pr. tvöj, tvöja, tvöje.
2)	ei jI, m. deift.
35clphin, m. dupin , delfin , gem. richtiger mörflia fvinja.
35 e in a n t, v. 25 i a m a n t.
35etnaSEiten, v. a. rasfhčmati.
35 e m na d), adv. öli, sa tö , safträn tega, sa tega völjo, po tem, po tem takim, »ergl. 2llfo, 3) a i; e t.
3> e m o n fl r i r e n, v. 25arlegen, 35arthu n.
3)	emu t h, /. polilevnoft (nach ßin= harf, »on bem niebrigen (šingange bež ©tallž unb bem gebeugten Äör= per, ba ein gebeugter Äörper baS cha= raEteriflifche kennjeidjen biefer lugeub ijl), auch ponishnoft. 3)emiithig ad). pohleven, ponishen, 35emi4thigen v. a. pohlevniti, ponisiti, ponisha-ti, po^ishävati, ponishovAti. 35c=-müthigung f. pohlevnenje, ponise-nje, pomshba u. bgl.
3)cngeln, v. a. klepAti, fklepati. 3)engelamboS, 35engeljtocf m. bAbi-za. Sengelhammer, £>enalet m. kle-päzh. Sengeljeug m. klepAlo,
3) e n S c n, v. n. (SSorfleUitngen mit Sßetpujjffepn hat>en, ut-theilen ic.) mifliti; (hoffen) eig. nädjati fe, in ©t.
»et ' 230
gem. tröfbtati fe; (gefonnen fcpn) namifliti, nameniti, weniger rtd)fig in i TI iti, meniti; (glauben) mifliti, meniti; (ftch erinnern) pömniti, aud> fpömniti fe, opomniti fe. 35etlfer m. etwa miflesh. X)enfmal rt. fpo-minik, fpominfhina, fpomnilo, unr. snainik , fpominftvo, fpomcnifhtvo. 3)enfmiinje f. medalja v' fpomin. Seniring m. perftan v' fpomin, fel= tener Unb weniger richtig Tpominfki perftan, ScttCfprUch rn, gem. prigovor, priflovo ober priflövo, fel= fen isrek, isrekva, isrezhenje, fehl, fpomlnfki sgövor, 35enfwücbig adj. tpörfl, fpomina vreden, premifhljo-väiija vretlen , gem. imenit, flAven u. bgl. 3)en?seichert rt. wßrtl. snara* nje v'fpomin, gem. fpominik, fpomnilo u. bgl. ÄenEungSart f. mifli, etwa auch miflenoftt "baä ijl fo feine 35enEung6arf, tä je takö nje'gva navada, tak jo mifliti navajen.
35 e itn, con), sakaj, kajti; e$ fet benrt, baß !c., famöde, ki ober töde, ki i. t. d,
t) en noch, conj. vonder, vender, vuner , le , faj, laj le , vonder le , s' vfim tem, fehl, denog.
35 e r, bie, ba« art. (fehlt afä ©efchled>ts--artifcl in ber tlotoenifchen ©prad;e eben fo, mie in ber lateinifchen); — pr, (biefer, berjenige ¡c.) tn ©t. ti, ta, tö , tn Är. meniger analog _ ta , tä , tö, fo auch in ©f. töti, töta, töto, in SÄ. gem. leta (ridjtiger leti), leta, leto: ber SDienfd) ba hat ii)u gefehen, töti, tl zhlövek 16, tn SS- gem. täle, tA zhlövek le, leta zhlövek ga je vidil; (welcher) kteri, in ©t. auch keri, tn Sr. kateri , katir,
3)erb, adj. präv, grob, auch terd, nemil, öjfter : ein berbeS ©tücf SSrob, präv köf k ruh a; ba8 mar eine berbi Antwort, ti je bil grob, terd odgovor; berb abprügelit, jAko, prav, nemilo naküriti.
3)ereinjl, adv. nekokda, beffer ne» kogda, auch nekda, nekdaj.
35erenthalben, berentmegen, um berenfroiHcn adv. eig. saftrAn njih, sa teh völjo, sa önih delo, auch satö , sa tega völjo , saTtran tega , törej, satörej i. t. d.
231
Ser
Sergeflalt, adv. po tákim, totém tákim, tali, takó, roenicjer _rid)tig 11a tákfhno visho, po té vishi.
S erg le i (ten, besgleichen adj. inde-clinabl. tákiga , tákfhnib , attd) ká-kiga, kákfhnih, tému podóbniga , tému podobnih i. t. d. : baé ftllb
Sórfer, bergleicbcn icb nod) nie gefe= t)Ctl tyabe, té fo vafi , kákfhnih fhe nikdar nefi'm vidil; bergleid)en 9Boí)l= fjjáíer gibt eé nid;t píele, tákfhnib dobrotnikov ni veliko.
S e r p a í b e ti, v. 2) a h e r......
Ser j eni ge, pr. tifti, tajifti, tojifti, tífti le, le tifti.
Ser m a le t nji, adv. nékokda , né-kdaj, feltener tanekeda, enkrat, fd)l. enbart.
S e r m a i e n, adv. tákrat, feda j, sdáj, iinr. tóbart, v'téh dób. Scr= nialig adj. takraten, sdájflien, sdánj.
Ser ra agen, adv. ták, takó, talio filno , takó slo , fd)I. na tó ni ero , po té vishi.
S ero, pr. (»rit.) eig. váfh ober váf, geni, germanifirenb njihov, njih.
Se r o í; a ib en, betowegen, v. Sa< í) e r, SeSwege n.
Serfelbe,v. Serjenige.
Serwegen, v. Sai)er, SeSwe» gen.
S e é a r m i r e n, v. (gnfroaffnen.
S e f c c n b e n t, m. potémik. Sefeen* bettj f. potémftvo.
Seferteur, m. eig. vfkóli, ufkók, gem. aud) pobégesb u. bgí. Sefer= tiren v. n. cig. vfkozliiti, ufkozlüti, geni. and) pobegniti, vújti, uiti.
Se ¿fallé, v. Seémegen.
Se§gleid)cn, v. S e r gl c i d) c it.
S e é i) a i b, bežtjalben, v. S e é w e= g e n.
Sefpcration, f. obvúp, obúpnoft. Sefperat adj. obupen.
Seffent^alben, beífenfwegen, um beífenfrotüen adv. sa téga vóljo, sa-ftrán zhéfar, sa kogar délo u. f. W., vergíeid)e S e r c n 11; a t b e n.
Seffert, v. a 4> t i f d?.
S í ft i 11 i r e n , o. a. preganjati, pretakali, pre/.éjati, and) shgati.
Se fio, adv. eig. tém, aud) tóljko, toljkánj: je flcifjiger bcjlo beffet-, /.lié pridnéj tém bólji, feítener unb rain« ¿>er ridjíig lióljko pridnéj tóljko bó
©ta	232
lje; je fanger beflo beffer, je länger bcjlo meljr, zhedäljebolj, zhedälje-vezh; je länger beflo fd)liminer, zbe dalje tem hüje, auch zhe dalje huje ober zhedäljehuje; je öfter ich lern« nie, beflo weniger weifi id) $u erjäl;= len, bolj pogöftem pridem, tim manj vem praviti, auch pogoftej pridem, manj vem praviti u. f. W.
Sešroegen, adv. sato, sa tega voljo , savöl tega, saftran tega, sa tega delo, tedaj, satörej, torej.
Sežmillen, v. Sef f c n t f; a 1 be n.
S e t a i 11 i r e n, v. a. (auSfiihrlid) be* fchreiben) na drobno popifati, vfe na drobno rasloshiti.
S e u th f e n, v. S d u d) i e n.
S e u t e n, _ v. a. (auslegen, erklären) rasloshiti, raslagati, raskasati, ras-daniti, auch tolmazhiti, tolkoväti , rastolmäzhiti; (¿eigen, Weifen) liäsa-ti, pokäsati; (ein 3eid)en geben) snämnje dati; mit bet- Jpatlb mahniti; mit bera iiopfe kimniti, kimati; mit ben 2lugen megniti, migniti, vtorniti, treniti, vternjevati; — v. n. (porbebeuten) presnamenoväti, pomeniti. Seuter m. raslägaviz, tölmazh, tolkovätel i. t. d. Scuf= lid) adj. etg. jäfen , raslöslien, auch raslözhen, Ulli*, snanljiv, ozhiten , bifter u. bgl. Seutlichieit f. ras-löshnoft, raslözhnoft, jafnoft u. f. W. Seutungraslä.ga, tolinäzhe-nje, pomen, pomenlej tt. f. f.
Seutfch, adj. nemflili: baS ift nid)t beutfd), tö ni po nemfliko. Seutfch n. (bie beuffd)e Sprache) nemfhina, nemfbki jesik. Seutfd)e m. liemiz, nem/, Ii an: bie Sitten ber Seutfd)cn annehmen, ein Seuffcher werben, po-
nemfliiti fe, ponemfhoväli fe. Scu= ff ehe J • nemka, nemkinja, nemfliliü-ta. Seutfchlanb n. nemfliko krä-Ijeftvo.
S t a b ein, n. zärfki vene/, oköl glave, zarfki pörtik, kraljevfki fbäpel, auch fd)led;tweg venez , fbäpel, gem. korona.
Stale!t, v. TOttnbarf.
Sta log, m. pogovor, pregovor.
Siamant, m. diinant, demant, auch diamant. Siamaitten adj. is diman-ta, dimanten.
Siarrhöe, v. Surchfall.
233	£>« <5
2>iit, f. mera, mernoft (v' jedi in pitji).
Z) t d) t, adj. goft, tlite, kofhat, gofhat; — adv. (nalje) zlotik. ¿>td)fe, 2Md)ti)eif f. golha, gofliAva, goftb-«ha. ©id)feil v. a. goftiti, ogoTtiti
X1 i d) f e n, v. n. (ftnnen) mifliti na kar; (erbid)tcn) ismifliti, ismiflilo-vali, ismifhlavati; (alš 35id)ter) peti, pefmi slagati, na pefmi mifliti, aud; pefmi ismifhlovati: ad fein £)id)fcit unb £rad)ten ijl tc., ni mu druga v' miflih, vfe njegve mifli in dela fo i. t. d. 2>ici)ter m. (in 9tad)al;mung bes beuffd)cn, aber bie roaljce 25cb'eutung bes SBocteS ganj »erfefjlf) geni. smilhlaviz, smifhlo-vaviz, aucb smiflenik (eig. etner, bcr auf Siigett ftttttf); beffer abcr ef= rta peviz (eig. ber ©dnger), pefine-11 i k (eig. ber fiiebcrbictiier), sloshivz (eig. jebet ©erfaffcr), aucb poet, unb ba$ (ruffifdje) bet unS feftene ftiho-
tvbrez. 35id)ferifd) adj. pevfki, pe-fmenifhk, sloshivfk, aucb poetiflik. itihotvorfki, fcf)l. smifhlovavfk. £)id)= feeling m. pevzhe,' pefmenifhzhc U. bgl- £>id)fEunjl f. pevfka uinnoft, pefmenifhka vmetnolt, auc£ pevfka snadnoft, felfener pevftvo, pefme-nifhtvo, ftihotvorftvo, fd)l. smifhlo-vavflia snanoft it. bgl. 35id)fung t'. smifhlenjc, smiflenka ; pefem, Iti-hotvorenje.
S Uf, adj. debel, t61ft; (yon fliiffigen Sorpern, im (Scgenfafee beSbunn ober ftuffig) golt; bas Dicfe (ber 4Bobeit fafe) gofna, goftbzha; bicf roecbett', debeleti, tolfteti. ©icfbaud) '«. tre-buflinik, in ©f. geni. trebuhazh, aucb vampnik, vampnjak, vampazh, felfener maftnili, vampina u. bgl. X>icibdttd)ig adj. trebuhaft, trebu-hat, aud) vampaft, vampat U. bgl. SMcfbein «. (b. i. ber obere biefere Sl)eil beS gufjcš biž an ba$ Sinie, bcr ©cbenEel) lati«, ftegno, aud) debelokoft, debela ober tolfta kbit. SMcfbeiltig adj. debelokbften, tolfto-koften. Slicfe f. debeloft, debelina, toiftbta tt. bgl.; (ber gluffigEeiteii) gbflia, gofbiza, golhzhava. T)i<f= l)dufig adj. debelokoshen. 2>icfid)t n. hofta, gofha , gofhAva, gofbiza •£>iiffopf m. tportl. dubeleglavii
Sie	234
gem. beffer terdogläviz , terdovrat-nesb, and) bikazh. ZMcfltd) adj. de-beljkaft, debelklät. Sicffc^nabel m. (ein Sßogcl) dlefk. Sieb, eig. ti»t, gem. aud; krad-ljiviz, okradnik: cS rcirb allesetf Xltebe geben, tatövna mati ne vmer-je. Xiieberei f. tatija. Xiebinn f. tatiza, aud) kradljivka , okradni-za. Xicbifd; adj. latinfk, tatoven. Siebäart f. 5. SB. baS ijl ja bie XiebSarf, ta je vender po tatinlko. 2)ieb$fd)(iiffe( m. eig. tatinfki kljüzli, gem. veternik, fd)i. vietrih, dietrili. 33iebflaf)l tatba, tatva, tatvina. S) t e I e, f. (ein SBref) dila, and; defka, in <2f. blanja. ®ie(en v. a. gent, popodati, s' dilami oblosbiti. Xitele, m. (bcr gußboben) tlä, tlak. X)ienen, v. a. (um iioim ober auä Pflicht SMenfle »erridjteii) flüshiti; (eines anbern 9iu(jett beförberit) ncbfl flushiti and) ftrezbi, poftrezbi : barf id) ii)iicn bienen, vam fmem ftrezbi, poftrezbi; bicfc ©ad;e bient mir, tä mi Itreshe. X)iener m. eig. Ousbebnik, flusbevnik , ilt Sir. flu-sbabnik , felfett fl6ga , flushi* , llu-shitel, aud) hlapiz, ftresliiz, ftresli-nik: unferffidniger Xiener, fliigapo nishen. ®ieiterinn f. I'lusbebniza, fluslievniza , in Sir. flusli.ibniza, felfen flusbiza, aucb ftresbniza, ftre-shavniza, gem. dekla. ®ienerfd)aft f. drushina , drufbzlnna. Xienitcb, bicitfant adj. flusliezben, flüshen. ¿icnft >n. flushba, felfen flushilo (eig. baä 2tmf, bie ©feile). Xicnflbar adj. flusbeben, flusbeven, felfen flushljiv. Sienftbefliffen adj. poftre-sben, poflusbiv. 35ienjlbote'«. dru-sbinzhe, in StK. aud) pofel. 3>ienft= fertig adj. poftreslien .poflusbiv, ailcb poftreshljiv, poflusbnjiv. X)ienflfer= tigfeif f. poftresbnoft U. f. 1». Stenfb frei adj. pr6ff od flüsbbe, od flush-be fvoboden. ®ienflEnectlf m. hlapiz, flusbebnik, felfener flüga. XienftleU flung f. poflushba. ®ieitfWetiie pi. hlapzi in dekle , drushina , in S?S?. pol'li. XMenfilobii >n. eig. mesda, aud) plä/.lia, plazhllo: er bat fünf öulben 35ieiljllo()lt, pet goldinarjov ri lliislii. StenflloS ad], bres flush-be, bresflüshen. £)iciiflHK.bc^lt «.
235	Sit
dekliza. 35icn)tmagb/. dekla, flu-sliebniza, in Sr. auty kriftjäna, ker-fheniza, 35ieufttt>ittia adj. k' flush-bam gotov, voljen, beffer poflushiv obet- poftreshljiv, feiten uitb unr. flushovöljen, radoflushljiv. 35ienftag, m. törik , vtörik: am
35ienftage, v' tork. Siefer/bicfe, biefeS pr. eig, ti, tä, tö, in Sr. ta (für'8 mannfidje unb n>ciblid>e ©efc^fecbf), tö, gem. roirb eä mit ti, einer 3Ser|WrEungifi(be, »er? bunben, unb (jeißt bann in ©t. töti, töta, töto, in SS, leti, letä, letö ober tile, tale, tole. Z) ie 6 fa I IS, adv. v' tera, sa to, sa-
ftran tega, v' te rezhi. 35 t e S j a & r t g, adj. letofhen, leta-fhenj.
35 i e 8 m a i, adv. täkrat, letokrat,
tökrat, letokrat, unr. tobart. 35teß, pr. (für; biefeS, biefe ©aebe)
tä (»er(tel;i fte& rezh), to (delo). 3) i e S f e i 16, adv eig. täkraj, aueb is tega kraja , po tem kraji, na te fträni. ©iešfeitig adj. takräjn, gem. po tem kraju, na te fträni. ©ieferid?, v. 2>iebžf4)iuffe( unter
Sieb. 35ietoeti, v. 2Beif. 35 i I t, m. (eine Wanje) köper, 35 i n g, n. rezh , fettener rol>a. Singen, v. a. najeti, najemati, fcbl. vdinjati, salikofäti. 35ingpfettnig m. gem. likof, 35inEeI, m. fbelta, shiteka, £>in(Ug, v. £>i«nflag, £> i n t e, v, Z i n i e. 35 i ö c e 6, f, (ein bife&öfticbc« Oebtet) fhkofija.
35irigiren, v. a. vlädati ober lä-dati, voditi, obräzhati, vishati. 35t= reef adj. n. ¡¡dv. na rävnoft. 35irec= tion f. vodftvo, 35irector m, vodja, vodnik,
35 i r n e , f. dekla, dezhla, dekle u. bgf. 35 i Scant, m. diflikänt, auetyfhkänt,
piScanfi|i m. difhkantift, ©tsputiren, v, a. pregovärjati fe, aud) pravdivati fe , prepirati te. 35i$putation f. pregovor, pravda, unr. prepir. 35 i (t e f, f. öfet ober öfat, bödez, autb ftriz(eiiic große35ifteigaffung). 35iflel= fittf m, ofatiza ob. ofatiza, ftrizbevka.
|	2> o n	236
35 i (triff, m. okraj, oplöt, okrög, gem. kräj, fträn.
35 o cb, adv. vonder, vuner, Je, she, fcfcl. denog: roenn nic^t (>ier, aber bocb gewiß bort oben tm Gimmel, zhe ne tukej, ali pa faj tifto gori v'nebefih.
35ocbf, m. efmanitnik, nitnjak, gem. tähet.
35ocfe, f. (ißuppe) in ©f. ljilja ober lila, in Sr. pünza, in St. aueb pu-sha, in eintgen ©egenben dönda; (eine Eurje, biete ©aute) kipzhizh.
35octor, m. döktor ober döktar, unr. vuzhenik. 35octorbuf m. dölt-torfki klobük. ©octorifiren, boctern v. n. doktäriti. ©octormaßig adj. döktorfki, unr. vuzhenifhk ; — adv. po döktorfko, po doktärfkim. 35ocforroürbe f. döktorftvo, dok-tärftvo, unr. vuzhenifhka vifhnoft.
35 o ()ie,f. kävka, fd)l. döla : wie bie 35ot;len Erdeten, kävkati.
35 o f) n t, f. säjnka ober sänjka, fette: ner lozänj, lözinj.
35otcb, m. bodälze, krätik mezb, me/. Iii z h , aud) hanshar.
35 0 1 b e, f. verh , verfhizh.
35 o Im e t f d) e n, v. a. tolmäzhiti, tolkoväti , pretolmäzhiti, ftolmä-zhiti, aueb preftäviti , preftävljati, raslägati, rasloshiti, feltencr mu-fhetati ober mefhetati. 35o(metfcber ?n. tölinazh, fettener tolkovätel, raslägaviz,
35 otn, m. d6m, weniger gut tum, tümftvo u. bgt. 35oincäpitcf n. döm-fki sbor, dömfki kapitel. 35ombe= d;ant m. dömiki tehant. 35om^err 'n. dömfki gofpod, kanonik u. f. U).
DomeftiE, m. drushinzhe, pöfel. 35omejtiEen pl. drushiria ober der-shina, pöfli.
35ompfaff/ m, (ein S3ogct) böld, lepar.
35onner, m. gröm. 35onnerer w. gromovnik. 35onncrEeit m. gröm-fka ftrela, aueb gröinfki ftrel. 35on= nern v. n. i. groineti, aueb greme-ti, germeti: eS bonnert, gromi. 35onnerfebtag m. grömfki trefk, \eU fener grömfki vdär. ©onnerwetter n. gröm, gromenje , gem. aueb vihta U. bgl., fetten erömfko vreme, gröm-fko burja, fd)[. germljivo vre ine,
237	Son
SonnerStaa, m. zhetörtik, auch zhetertik, zíivetértik.
Soppelf, adj. unb adv. dvAkrat, dvójften, dvojnovérften , dvojnAft, dvojnAt, dvójni obet dvójin: baé i jI boppclf fo »iet, tó je dvakrat tóljko ; atlcá boppeíf, vfé po dvé gibé; er empfing eine hoppelte ffiol)l= tí;at, je prejel dvójftno dobroto, je sadobíl po dvóje dobroto; bop= pelfe £anbfd;itf)c fragen, dvojne ro-kavize iméti u. f. IP. Soppelabler m. dvoglAven orel, s' dvéma glavama örel. Soppelflittfe f. dvojka. Soppellaut m. dvojnik, dvoj^lAf-nik. Soppeln v. a. dvojiti , sdvo-3iti, podvojiti: bie ©tiefet ic., poel-plátiti. Soppelpfeife f. in 3jir. u. Wiífelfr. vidalize. Soppelftnit m. dvé pámeti, dvojna pamet. Sop= pclftnttig adj. dvojnokásen, dvojno-pomeniten: baá i|í boppelftnnig, tó je v'dvé pAmeti , tA je dvójnlf pA-jneti, tá imá dvé, dvójno pamet tt. bgl. Sop^elftniiigEeit J. dvojnokás-noft, dvojnopomenitnoft. Soppcl» jüngig adj. dvolizben, dvojnojesi-zben: boppeljungig fetjn, dvolizhiti, v' dvé plati govoriti.
So p p ein, v. a. (gem. mit ©urfelit fpielen) kózkati, v' liözke igrAti.
Sorf, n. váf, véf. Sorfd;en n. d. véfiza, váfize. Sorfgcnteittbe J-vefniza, vafníza. Sorfleitfe pl. vefliki ljudje. Sürfricbfet m. véfli-ki fiodja, »erdchtl- birov, fehl, rili-tar. Sorffdjaft f. valniza, felfener vefnija , véftvo.
So rit, m. t črn: bie Sorneit uber= haupt, térnje. Soritbufch m. ter-nov germ % térnoviz ober ternóviz. Sornbreher m. frAkoper, fétniza. Sornen adj. ternóv, is térnja. Sorngejlrüppe «. térnje , ternóvje, ternóslije, ternínje. Sornhecfe f. temina. Sornid;f adj. térnaft ober ternáft, and) ternóvnaft. Sornig adj. ternAt, tcrnjAt.
Sörren, v. a. fufhíti, prefúfhati, prefufkíti, pofuHiiti, in St. auch osditi.
Sort, ntebr. borten adv. öndi, tam, tamkaj, tAmkej , tamo ober tamo. Sorfher adv. odlAm , odtámdod, odlAinfem, odtAmkaj , odúnod, od-
Dre	238
čndod. Sorthiu adv. tam tje, tu tA. Sorfig adj. ondöten, tamkAnj, tamöfhen.
Sofe, f. fhkAtla, fbkatliza, feiten branizbiza: bie SabaEžbofe, taba-kerka, tabazhniza.
Söf e, f. gem. desha, kibla.
33ofiS, f. etwa prijem, auch po-vsemka, prijeinka.
Softer, m. ober f. eig. rumenjak , sholzjiak, feiten itnb in St. rizbik. Softergelb ad], rumen kakor rumenjak , sholt kot sbolzhAk.
S räche, m. posöj, and) drak6n, fd)t. lintvarn. Sradjenblut n. po-söjna liri. SrachcnEopf m. posoje-va gl Ava.
S r a a; m e, f. drahma.
Srag ottcr, m. dragönar.
Srai)t, m. (äufammengebrehter Sa* ben, 5. SS. ^ed;brafh) dreta; (uoit iKefall) fvilo , (nach © u f ž nt.) auch zbübeshen. Srčnem adj. fvilnat , fvilen , is fvila. Srahffaife /•. fvi-lena ftruna. Srahtfieb Tvileno fito, rcflieto is fvila. Srahtjieher m. fvilar , (nach © U f 6 in.) auch
zhubeslmar. Srai)fjicherci /. fvilar i ja.
S r a n, v. S a r a n.
Srattg, m. (©ebränge) tefnoba, te-Inota, ftifka, and) Rla; (j. 95. &arn= brang) tifli; (heftige 95egierbe) pohot, nagib, filna shrla , mozhno poshelenje ; (2Scfrübuifi) britkoft, fkerb. Srängcn v. a. tifhzbati obet tifhzhAti, tefneti, ftifkati; — fich v. r. (fich bemühen) Miti. Srangfal n. ftifka, nadloga, britkoft, napaft, aud; teshava, reva, nevčlja.
S r ä u e n, v. S t o h e n.
S r a u f, v. S a r a ti f.
Sr außen, adv. svimi, svunaj, svune , svünah , sunej, suni, vii-ni, vünaj , vne , vnAj.
Sred;fein, v. a. efmct vertAvkati, ftrugati, attd; (trufiiiti, gem. fehl, drakfnljiti. Sred)fef£)atit f. vertAv-fki ftol, ftrugarfka ftoliza, geni. auch resen ftol, felfen ftrugAvna kl6,p. Srcd)£>[er m. eftüa vertAvkar», ftrugar, getn. drakfiilar. Sieehžlei» baitbtpcrE «., Srcd;žlcrrf f. vertav-fearftvo , TtnigArftvo , aild; -v ertav-karija, ftrugarija, gem. dralil'blarija.
239	2> r e
Srcrf, m. (niebr.) govno, lAjno, klat, gcm. drék. Dreefig adj. (niebr.) govnàt, lajnAft, klàten , gcm. ofrân, pofrân, aud) ognu-fhén. Drecffâfer m. govnjAzh.
25 r c 1; e li, u. a. [tikati, vertcti, fet= fcit vertiti; — ffd; v. r. fùkati fe, vertéti fe, aucb tèzki (okoj zhé-far). Drefjbartf, v. D r e ci? f e U
' l'iinE. DreljEreus n. krish.
Srci, num. tri, trijé. Drei f. trojka. Dreibetnig adj. trikôfteiï, ritfiiiger trinôg, trinogàt, trinô-slien. 2)rcibraf)f m. trôjnik. Drei' cif n. trivôgel, trivoglovina. X>rei= ccfig adj. na tri vogle, trivoglAt, trivôglaft , trojovoglàt, trojovo-glâft. Dreietnig adj. trojnojedin, unr. triéden, triédnaft. Drcieintg* ïeit f. eig. trojnojedinoft, gcm. trojiza, trôjftvo. Dreter m. cig. trojka, ltnr. trojik, trôjnik, trôj-niza. Dreierlei adj. troj, troji, fd;(. trojne Torte, trirôrten. Drei= fad;, breifalftg adj. cig. trôjni, trôjften, trôjnat , trojnàt, aud; trôjzben, trôjnaft. Dreifalfigïcif/. trojiza, felfen trojftvo. Srcifug »i. trinog, roeniger ric^fig trino-gavniza, trojnogatiza. Dreifufiig adj. trinog, trinogàt, trinôshen. Dreigefpann n. trojina. Dreif)ân= big adj. trirôk. Drei(>6rnig ad]. trirog , triroglàt. Dreifwnberf num. trifto. Dreil;unberffle ad], triftoten. Dreijâ{)rig adj. trileten. DreiÊôpfi'g adj. triglàv, triglàven. Dreimal adv. trikrat. Dreimalig adj. tri-krAten. Dretmonaflich adj. trimé-fez lien. Dreipftinbig adj. trilibraft, trifùnten. Dretfetfigadj. triftrAnfk, feffeitcr trikrAjn, unr. triftranén, trivoglàt. Drcifpânnig adj. u. adv. j. 25. ciit brcifpâitniger ffikgen, vos na tri kônje , vos s' trémi konji ; cr fâfjrf brcifpânntg , s' trémi fe vosi. 35reifpifetg adj. trirog, triroglàt, aud; trifhtûlaft, fd)Î. trinabo-den, tribodèzb, triojftrinaft. Drei« ft;lbig adj. trislôslien, fdjl. trifil-baft, trislosliaften. Dretjjig adj. tridefét, in ivf. aud; triréd, tri-déjfti. Dreifjtgfî n. trifctina. Drei= fîigfiel n. trideletnizh, tridefetinka. Dreijjigfte adj. tridefcti. Dreifâgig
©ti	21(T
adj. tridanfk, tridneven. Dreitaa« fcttb num. tri jesera, tri tifuzlie , gcm. am »erfMnblidjften trit.Avshent. DreiroinEclig m. trojok6ten. DrcU ja^nig adj. trisob , trisobat. Drči« ¿ci^n num. trinajft. Dreijclnt f. trinajfhiza. Dreijcfjnmal adv. tri-najftkrat. Drcisetieiite, brcijeljnfe m. trinajfti, trideftni.
Dreift, m. predersen , prehud, a ud; fineven, unr. obresen, pre-vseten , nemaraften , feifett prepod-ftopljiv, rufftfch fmelenj. 25rei|tig= Eeit f. predersnoft.
Drell, adj. vefel, shiv, radoften.
Drcllbohiit, v- £)riIIbol>rer.
D r c f d; c n, v. a. (bic Sorncr auž bcn 2lci;ren fdjtagcn) mlatiti, smla-titi , domlatiti ; (nicbr. fd;[agen) topiti, shgAti, kuriti, biti, fcifcn mlatiti, batJOn pretepfti , nashgali, nakuriti. 35rcfd)cr m. inlatiz, mla-tizh, felfen mlatitel. ®rcfd;ciiol)u m, plazbilo sa mlazlienje; (am ©cfrcibc) raertek. Drcfcbflegct 'n. zepez , zepizh , zep. 2U-cfd;fcnnc f. gumno , gumnifhe , fkeclen , fke-denj; 2>rcfd;«otIcnbungSma!;I n. do-inlatki. Drefcbjcit inlAt, mlatitev, mlatitva, mlAzliva, fcltcncr mlatcn zhAf. 2>refc()5c()cnb m. defetina od shita.
X)rcffiren, v. a. ruzblti, navuzhi-ti, navuzbati.
Dricbradjcn, v. a. tretjokrat pra-ho orAti.
Dri (I en, v. a. (im jfrcifc bremen) verteti; (bo^ren) včrtati obcr ver-tati, prevertati. DriHbo()Cir m. durgelj, aud> fveder.
D r i 111 d), m. trojnik.
D r i 11 i n g, m. (cin Sricbrab itn ®tii;= Ienbattc) vertllo , vreteno; (einež »on brci jitglcid) auf bic 2Be(f gcfom« Iticncn jiinbern) trojzhik, trojzhizh: bic DriHinge , trojzbki, trojzhina. Dritlingžgeburf f. trojfhki porod.
D rt ng en, v. a. (attf cfrcas --) filiti na kar, po fili kar hoteti imeti, gnati Te na kar , obftAti v' zhem ; (ilt einen —) filno profiti, prepro-fiti kogar, filiti v' kogar; (ctlicn ju eftoaS —, anft-cibcn) perliliti, per-gAnjati, tifbati, unr. naganjati, na-rinjati.
241	Sri
©ritte, adj. tretji, in5?t. aud) tret-lii. ©ritten« adv. tretjiz.Ii, in St. tretkizh. 2?rittge£»orne m. trctjiz. ©ritthalb adj. indeclinahl. poltri, poltretji. ©rittheil m., ©rttfel n. tretjina, tretjin ka, tretlej, auch tret-jak, tretjak, tretji del.
X) r o b e n, adv. tu sgörej , tukaj sgörah , aud; täm sgöri, tam svunč.
©rohen, v. einem mit efroaš, grositi fe, pretiti ober protiti, pretiti fe ober protiti le, itt £r. sliii-gati, bann ugrositi fe, ugräshati fe komu s'zhein. ©rol)Ung f. grosli-nja, grositva, in 5?r. slniganje, attd; ugröshnja, pretčnje , protenje , fe[= ten unb unr. protivnoft. ©rof)TOort n. grosivna befeda.
© r o i) n e, f. gem. tröt, trötniza, trotna, aud) trübiz, bzhelAh, bzhel-ni moshali, leshak.
©rollig, adj. Imeflien, fhälen, fhaljiv.
©romebar, >n. velblud le s'enim herbtom.
Stötten, v. n. doneti.
© r o f f e 1, f. (ber 21 bamSapfef) gerta-niz, adamiza: (ein gewöhnlich ju ben SrametSvögeln gerechneter <aangvoget) drösig.
© r ü b e n , adv. ünhraj, unftran , na uni ftrani, na unim kraju.
S r ü b e r, v. X) a r tt b e r.
©rücfen, f. a. (bie Sheüe eine« Sorper« in einen engem Kaum ju bringen fud;en) rtifniti, ftifkavati; (einen Šorper au« feiner ©telle ju bringen fuchett) tifhzhati ober tifhzhati ; (burd; ©rficfen ©chmerjett uerut-fachen) von lebenbett ffiefett, al« 9)?eitfd;cit !C. daviti , tlazhiti, ftifni-ti, ftirkavati, von tobten ÖJegenflän* ben, al« <Ed)u()cn te. tifhati, otiflia-ti, auch shüliti, oshüliti; (burd; ©rt'icfen befefligen) pertifniti, pei'tif-h A vati; (itt ber Siebe floefen, ntebr. brueffen) opotikati fe s' jesikam, vftavljati fe komu jesik-; (einen, ihm Girant je. verurfad;en) saterati, satreti, tlazhiti, ftifkati. ©ruef m. (bie Ginengung eines SörperS) ftif, ftifk; (bie Sßerrticfung eines Sör= perS) tilbzli, attd; tifh; (S3ebrü= (futtg) tlAzhnja , tlaka , sateranje.
Sitcf	212
©ritfer m. (bie Jpanbhabe an ben Schnallen, Schlöffern) lilüpiza. ©ruefen, v. a. (<J)apier, 3euge it.) eig; tifkati, natifkati, gem. aud; na-tilniti, ftifkati, ftifkAvati, bann bai tfanentfd)e fhtAmpati, naOitAmpati, fd;l. driikati. ©ruci m. (ba5 Buch« bruefen) tifkanje, natifkanje , gem. aud) ftifliävanje , fbtAmpanje, fehl, driihanje; (bie '4rt unb Süeife beS ©ruefes unb baS Kefultat bcSfelben) eig. tifk, natifk, gem. aud; natif, ftifk, feltener fhtAmpa, fd;l. drük. ©ruefer m. eig. (aber meift nur in 3ufammenfe^uttgen, als bukvotif u. f. m. gebrät!d;lid;) tif, etwa richtiger, TOeil VerfiänMtchcr tifkar , natifkAr, geilt, auch ftifhAr, ftifk.iviz , ftifko- ■ vaviz, feltener fhtAmpar , fehl, drü-kar. ©rucftrballen m. etma mtfza (auch rufftfeb). ©rueferei f. eig. tiy nja ober »erjldnblicher tifkarija, na-tifkarija, gem. attd; naftirharija, ftif-/^_ t , karija, fktamparija, fd;f. drukarija. 35rucferfd;TOdr« f. tifkarfko zberni- 15. lo, natiflcärfka färba. ©rucffehler ¿TV rrt. pogrefliik v' natifku, ttnr. dru-liarfka pomota., fhUmparflia blöd-ba. ©rucfjithr n. leto, v' kterim 'fjj'*-
©rucfpapter n. tifkarfki
fko leto. papir.
X)rub, m. zopernik, vrAg, zbara , fhlirAtiz, fhliratel, po[baft.
X)runten, adv. tukaj sdolej, tu sdolah, tam sdole.
X»rufe,/. (etne *l>ferbefranfheif) vos-ger, shlesa. iDrufig adj. vosgriv, shlesiv.
X)rufe, f. eig. shlesa, besgavka, gem. unr. aud; ikra, tvor. X)ruS= dieit n. d. slilesiza , besgavkiza, Šritftg adj. shlesaft, slilesAt, bes-gAvkaft, besgavkat.
X)u, pr. ti ober ti. 35u£en v. a. tikati (govoriti h' komu ti).
X>ualiS, ni. dvojftno fhtevilo (v* grefhhim in flovenjim jesiku).
©ucaten, m. slat, auch zekin.
©uefen, ftd; v. r. potukniti fe, potuhniti fe , podmajiti fe, nakloniti fe, banu potukovati fe, potuhovati fe , podmajevati fe u. f. to. ©ucf» mdttfcr rn. poniglaviz, potuhnjenih, potuhnjenz , poamajnesh i.-t. d.
'/S*
M'


213	Sni)
X) ü be In, v. n. v' dude igrati, po düdje peti. Subelfacf m. dude, I düdeka, iit Wittelfr. auch mefliin, unr. mesliin. Subelfacfröljre f. dü-lez.
Suff, m. (ein jeber Sunfi, feuchter Sampf obet Stebel) hlap, fläb, par, föpar i. t. d.; (bie jarfe 2tuSbün= flung ber Sörper) diht, diiht, püht, diiji. Suffen v. n. hlapeti, fopar-jati; (gelinbe auSbttnffen, roo^iricc&en) diliteli , duhteti, puhteti, duhove ispüfhati. Suftigad;. dihtezh, duh-tezh, puhtezh.
S ulben, t>. a. (erfragen) terpeti, preterpeti, preterpevati, prenefti; (julaffen, nicht hinbertt) perpuftiti, perpiifhati, pervoljiti, audj dopu-ftiti, dovoljiti, gem. terpeti, persa-nefti. Sulbfani adj. poterpeshljiv, % preterpljiv. SutbfaniEeit }. poter-peshljivoft, preterpljivoft. 2Du[= bung f. preterpenje , dopufhenjc , dovoljenje.
Summ, adj. eig. bedaft, brespame-ten, bresümen, gem. auch nor, abo-ten, avfhaTt, trapaft, neumen u. bgl. Suntmbmf} adj. bresrasfödno pre-dersen i. t. d. Summheit f- becU-ftvo, brespamet, nefpäinet, bresüin-noft u. f. ro. SutntllEopf m. bedäk, bresümnesh, abotnik, avfha, trap itd.
S umpf, adj. glüh, votel, ftär: ein bumpfer ©chaff, ftäri, gltihi, votli glar. Sumpfen m. (eine mit Seiten »erbunbenegngbrüfligEeif) hripa ober bripa. Sumpfig adj. (bumpf, (jof) D glüh, vötel, ftar; (»on ber SZäffe »erberbt, unb biefen »Juflanb burch ©erud? unb ©efchmad' »errathenb) pretuhnjen, ftuhnjen: bumpfi'g tper= ben, pretühniti, ftühniti.
Sümpfet, v. J üm p et.
S ü n e , f. pefhen hrib po morfkib beregih.
Süngen, v. a. gnojiti, pognojiti, ognojiti, nagnojiti. Sünger, Sung m. gnoj, in ivf. aud) klät. Sltug* Raufen m. gnojifhe, gnojifhzhe, gnojniflic. Süngung f. gnojenje, gnojitva. Sungroaffer n., Sung= brui;e f. gnojna vöda, gnojniza,. gnojfhniza.
ü n f e l, v. S ü n B e n.
©unlet, adj. temen, temnit, te-
Sur	21<l
máv, temnóten, temnözhen, temó-ten, mrázhen; (unbcuflid;) nejáfen, nerasuméven ; (früb) moten. Sutt= teíblau adj. móder, in £r. aud; finj. Suníelheit f. témnoft, teinnitoft, temnótnoft, temnózhnoft, mrázh-noft; nejáfnoft; mólnoft. SunEeín v. rt. temniti fe ober lemnéti, mra-zhíti fe.
SüitEen, v. n. i. (ben áufjern ©in= nen »orEommen) sdéti fe, dosdévati Te, viditi fe; (ben innern ©innen »orFommen) eig. mifliti, méniti, auch sdéti fe, viditi fe; (baftír halfen) iinéti fe: mich biínEf, eé bünEt mich, le mi sdí, vidi fe mi, dosdéva fe mi; roaS bünEt bich ba»on, kaj mi-flirh od téga, kaj ménifh od té rezhí, kaj fe ti od té vidi; er bünEt jlch roeife, sa módriga fe imá i. t. d. SünEeí m. sdénje, sdétje, dosdé-vik, doinifliljáva, vmifhljáva, ména.
Süntt, adj. (»on Beugen unb £ein= roanben) tének, tenik, tenák, fo aud) tánek; (»on paaren unb SfítjjigEeU fen) rédek. Stímie J- tenlcoft, ten-kóta, tenkózha; redkóft; (bie ®ei= che am meitfd>I¡d>en Sorper) tifliina, lákotniza, flápina, fehl, hlám, fláin, flámovina.
Sunfen, t>. n. nabübniti: ein ge= bunfener, gem. aufgebunfener TOeufdj, nabuhnjénz, nabülinesh.
Sunft, m. bláp, fláb; (»oni gcuer unb geroármten ©achen) Tópih, fápa, zhád, pár u. f. n>., »erg!. Sampf. Sunfíen x>. n. hlapéti, zhádili fe, pare ispüfhati, »crgl. Sampf en. sünflen V. a. blápiti, páriti, variti, unr- práshiti. Suitfltg adj. z haden. SunfíEreiS m. o h H p, «ud; hlip, srák.
S" ob« j., n. dvanájftina, dvaná-jft-noft.
S u p f e n, v. 2 u p f e n, Süpfen.
Su p [iE a t, (attch_ SupIiEV) n. efroa-dvójetniza, dvójftvo.
S u p I i r e n, v. 5B e r b o p p e t n.
S u r d;, prp. (bie Richtung bem Kattun' unb ber 3eií nad>) fkós, fkósi; (Vermittetfl, mit) po, s': burd) ben 2lcfer, Sßafb, fkó.s nivo, fliós gójsd; bitrd) baé ganje 3al;r, brei 3ai>re-hinburd>, fliós zélo léto, fkos tri léta; bitrch bie ©ünbe mar baá í})a=
245	2> u t
rabie« »erloren, po grehu je bil sgubljen raj; burd) ipit tt>arb ©Ot» tet Waieftät offenbar, po njem fe je bdshjo velizhAftvo odkrilo ; burd) unb burd), fkos in ikos, ikosinfkos, vfe fkos.
DurcbacFern, v. a. preordti , pre-orjati, prearati; (eine ©djrift) pre-brifati.
Dur d) arbeiten, v. a. (eine ©ache, alle Sfjeite berfelben gehörig) predelati , predelävati ober predelovati, audj obdelati, odelati, vdelati u. f. t». ; — fteh f. r. fpraviti fe (fkos kar).
Durchaus, adv. (gdnjlid), üotlig tc.) zlo, fzeloma, vün in vun ober vün-invün; (fd)lechterbingS, ohne alle (šin= roenbung) po vfem, po vfakim, na vfAko visho, aud) vüninvün.
DurchbacFen, v. n. prepezhi fe, prepekati fe.
Durchbeben, v. a. pretrefti, pre-trefoväti , auch pretrepetäti : eS öurebbebte mich, mc je pretrefovA-lo, mi je po vfih üdib ftreflo.
Duri»beigen, v. a. pregrifti, in <St. auch pregrisniti, bann pregri-sati, pregrisovAti ober pregrisäva-ti, unr. fkosgrifti.
Durchbetjen, v. a. premozhiti, premakati, auch prejefti, prejedati, rasjefti, gem. prepesati; — v. n. premozhiti u. f. tt).
Dur d) beten, f. a. premoliti,
Durchbetteln, v.a. (betfelnbburdj» manbe(n)preberazhiti, aud)preprofh-njazhiti, prekoditi, fd)l. prepetläti: er burchbettelte baS ganje ßanb, zelo desbelo je preberazhil, vfo deshe-lo oberAzhil, po zeli desheli berA-zhil i. t. d.; — ftd) v. r. prebera-zhiti fe, s' berazhenjam fe shiveti.
D tt r d) b e u t e l n, v, a, pretrefti x pretröfiti.
D u r d) b l a f e n, v. a. prepihAti, pre-pibniti, prepihovatij — v. n. (»om SBtnbe) pihati po..,, fkös..., prepi-hovati: ber ©inb burdjblieS bte gefs ber, veter je pölja prepihoväl , je polja prepihäl, je po poljäh pihal, prepihäval i. t. d,
Durchblättern, v. a. (uom 2in= fange bis jit ©nbe blättern) prebrati , prebirati, fehl, preliftati, fkos-
Sut	246
prebrAti; (flüchtig lefen) prebegati , prebeshAti, pretezhi.
Durchliefen, v. a. (mit bem S8li= efe burchbringen) pregledati, presre-ti, previditi; (hinburd) blicfen) ka-sati fe, viditi fe: überall blicft bei ihm ber ©eij bttreh, gern, pri njemu povföt fkopöft fkos gleda ober fkos luka, beffer etroa is njega vfiga fko-pija lulta, gleda i. t. d.
D tt r ch b 0 h C e n, V. a. eig. preverta-ti ober prevcrtAti; (Durchfielen, ©djmerjen Berurfachen) prebofti, pre-pehniti, predreti, bann prebAdati.
D U r d) b r a t e n , v.a. prepezhi, prepekati ; — v. n. prepezhi fo, prepekati fe.
Dur d)b rau f e n, v. a. preverfheti, prehruineti i. t. d.
Durchbrechen, v. a. prelomiti, predreti, unr. uub in fepr wenigen tfdtlen pretrüpiti, fd)l. fkoslömiti i. t. d.; — v. n. eig. prelomiti fe,
firedreti fe, prederati fe, gent.prc-omiti, predreti, prederati, fkos vdreti, (kos vdreti fe, fkosvderati i. t. d. Durcbbrud) m. prelom, predor; (Durd)fall) drifta; Unr. fkosvdAr, fkoslom i. t. d.
Durchbrennen, v. a. presbgAti, preshigati, aud) fkos shgAti; — v. n. pregoreti, aud) fk6s goreti.
Durchbrlngen, v. a. fpraviti (kos kAkfhno mčfto; (tterfchroenben) sa-praviti, in $r. satratiti.
Durdjbruch, v. Durchbrechen.
DurchbenBen, v. a. na drobno premifliti, pretehtati, rasföditi.
Durchbrangen, fteh v. r. pretifh-zhati fe, prerivati fe, fko9 fe pre-riti, fkos fe pretifhzhati.
Durcbbringen, v. a. predreti, predirati, attd) pretifhzhati (kar), vdreti, vderati (fkos kar) : baS ©C* bet burchbringt bie ffiolfen, molitva predere obläke; er burchbrang ben ©d>tt>arm, fkos trumo je vderl; bas ffiaffer burchbringt bie Sleiber, voda premözhi obfazhilo ; beine ©rjählung burchbrang ihm baS -derj, tvöja poveft inu je v' ferze fegla, mu je ferze prebödla; baS geuer burchbringt oft in einem 31ugenblicfe alles, ogenj vzhafi v' tripi vfe pre-. fhine,
247	S> tir
35Hsd)brflcTen, v. a. (fkos kar) pretifhzhati , preshmeti i. t. d.
35 u r che i le n, v.n. hiteti (fkos kar), prebegati, pretezhi (kar).
3> urd)einanber, adv. (toirb ge= roojniieh burch bie SDerbtnbung be8 pre, ras mit bent 3eiti»ortc beseicf>= net) and) fkosendruga (b. i. eden fkos drugiga, ¿dna, edno fkos drugo), vfevprek: burd)einanber ntifd)en, riiijren, premefhati, aud) rasmefha-ti; burd)cinanber roetfen, prevrezhi, premetati, preluzhati; burd)einan» ber [aufen, fkosendruga tekati, vfevprek, vprekvprek begati i. t. d. urd)faf>ren, v. a. (beit ffieg) pre-vositi; — v. n. (»oni Slifc 1C. , ftd) fd;netl iunburd) bemegen) flivigati, fhvigniti (fkos kar); (mitfeifi eineš gufjriperEeš) peljati fe, vositi Te (fkos kakrhni kraj).
3)
u r d) f a i 1 e n, v. n. eig. prepafti, gem. fkosi pafti, fkosi kapati; (bei einer SBa^I) eig. prepafti, gem. po-sabljen biti i. t. d. 35urd)fatl m. drifta , drirkaviza, aud) liitriza, unr. fkospad, niebr. fliifa.
35urd)faulett, v. n. pregniti, attdj pretrohnčti u. bgt., unr. fkospre-gniti, fkosgniti.
35urd)feilett, v. a. prepiliti.
35urd)feucf)fen, v. a. premozliiti, premakati, fkos in rkos namozhiti.
35urd)feuern, v. a. (mit bem ©dneggeroehr) vftreliti, ftreljati (fkos kakfhno odpertino) , gem. fkos vftreliti ; (ben Ofen) prekuri-ti , rasshariti, rasslierjaveti.
X)
urcbfiaffern, v. n. preferliljati, preferzhati i. t. d.
35 u r cf> f [ e d) t e n, v. a. prej^lefti, prepletati, aud) fpreplefti, prevešati u. bg(.
35 u r d) f [fe g e n , v. n. preleteti,
ireletati, gem. leteti, sleteti (fkos ar).
35 u r d; f [ t e l) e n, v. n. prebegati, pretezhi , prebeshati. urcbf lieffen, v. n. eig. pretezhi, pretekati, gem tezhi, 5. 23. bie35rau burd;ftieff ©feiermar!, DrAva (kos .Shtajerfko tezlie. 35urd)flu0 m. etroa pretek, pretezlienje , pret6k.
35 u r d) f o f f dj e n, v. a. prejilkati, prejifkovati, prevprafhati, prevpra-
S u r	248
fheväti, auch pretehtati, pretehto-vati.
35urd)freffen, v. a. pregrifti, pre-grisati, pregriso-.-Ati, prejefti, pre-jedati, prejedovAti.
S ur d; frieren, v. n. premersniti, premersovati.
3) it r d) fü l) r en, v. a. peljati, vositi, vefti (fkos kakfhno meito).
35 u r d; g e h e n, v. n. itnb r. (burd) einen Ort) gem. fkös iti; (»on ei= nem Gnbe bi« jum anbern) prehoditi, iti fkos; (fJiidjfig roerben) vüjti (vjiti, uiti) , pobegniti, pobeshati, auch ubeshati; (bei einer ®ahO sa-ftati fe: fid> bie giige burd>gei)en, gem. noge fi oshüliti; — v. a. (eilt Such te.) prebegati , pregledati, pretezhi, preleteti. 2>urcbgehenbS, Durchgängig adv. povföt, vfelej, po vfčm, po viAkim, vün in vitn, fliös in fkos , fplöh , vprek , poprek. 35urchgaitg >n. prehod, auch fltosi-liöd, fkosihöja. 35urd)gängig ad j. povioten, viclejn, fplohin, fplofhen.
3) u r d) g e r b e n, v. a. ftrojiti, pre-ftröjiti, oftrojiti; (einen , burchpnt= gein) pretepfti, preküriti, premla-titi, nashgati, naküriti, nalopati.
35 u r d) g t e g e n, v. a. vliti, vlijati, liti (fjios kar).
35urchgraben,u. a. prekopati, prekapati, prekopovAti, unr. auch fkos kopati.
35urchgreifen, v. fezhi, fegati (fkos kar).
35 u r d) g r üb e i n, v. a. nadrobno premifliti , natanko pretehtati , premodrovati, premuhovati, ras-modrovati i. t. d.
35 u r d) g r ti n b e it, v. ©rgrünben.
35 u r d) g u ef e it, v. n. polükati, po-lükniti , lükati (fkos kar), gent. aud) fkospolükniti, fkoslukati.
35 u r d) h a u e it, v. a. prefekati, pre-fezhi.
35 u r d) h e ch e I u , u. «. odersati, orihl Ati, aud) predersati, prerilila-ti; (einen) dersati, rihlati, atid) zhefati, prezlieTAvati, prezhefAti.
35urd)heisen, f. a. rasküriti, pre-kuriti, rasnetiti, fd)I. fkosküriti.
35 u r d) i) e l f C n , v. a. Tkosi kar pomagati ; (einem, ihn unterflügen) pomagati , prepomagati, prepomozhi.
219	Su t
Snrchh«ílen, v. a. rasfvetliti, ofvetliti, prefvetliti, auch rasjáfniti, rasfvétiti i. t. d.
Sutchhtfeen, v. a. rasvrézbiti, rastópliti, rasshgézhiti.
Surchí;0(>íen, v. a. preyótliti,
predólbfti, vuninvun isvótliti.
Su rdj jagen, v. a. pognáti, pie*, gnáti, fpoditi, poditi (tlios kar); (ein 9tet>ier) preloviti, fd)(. prejága-ti; (fein Sßermögen) sapráviti, sa-trátiti.
S u r d> f á u e n, v. a. preshévati, preshvékati, preshvézhiti, preshve-kováti, predvézbiti i. t. d.; (einen ©afe, fciá junt (Sfer jergliebern) do fítiga raslágati, nadrobno, pretanko raslosbiti.
Surdjíneten, v. a. prcméfiti, rasméfiti, fehl. fkospreméfiti, pre-gnjétiti.
Surd)Eo<$en, v. a. prekuhati, raskúhati, prevariti j — tun. prekuhati fe , rasvariti fe.
Surcbíommen, y. n. isviti fe, gem. unr. fkospriti.
Surgió fie«/, .«■>• prevkúfiti, gem. prekofhtáti.
Sutchírafcen, v. a. prezboháti, raszhoháti, prepráfkati.
S ur d) freuten, v. a. kríshem ras-résati, v' krish rasfékati; — v. n. kríshem obhoditi, v' krish preho-díti.
Surd) frieren, t>. n. preléftí, prelásiti, auch sléftí, slásiti (fkos liar).
Surgía?, m. prepúft, prepuHič-nje. Surc&laffen v. n. prepuftiti, fpuftíti; (einen, fpöftifrf? fabeln) zhe-Táti, prezhefáti, gem. ogovarjati, obrekováti.
©itrd)(aud)f , Surcbfaucbtigíeit /. fvetlóft. Surd;íaud)fig, burd;iauch= íigjt adj. fvétel, prefvétel, prepre-fvetel.
©ttrd)laufen, v. n. pretézhi; (ein 23u#) prebégati, predirjáti, pre-letéti.	. .
©urc&láufern, v. a. prezhiftiti,
ozhiftiti.
Su repleten, v. n. preshivéti, shi-véti.
Sur Riefen, v. a. etg. prefhtcti, prezliítati, in SÍSt- unb ben meijten
Sur	250
©egenben SfetermarFS gem. prebrati , prebirati.
S u r d; 1 e u d; t e n, v. n. (butchfchet« nen (äffen) gem. fkosi fvetiti fe; (hell mad>en) rasfvetiti, ofvetiti, prefvetiti, aud; rasfvetliti u. bgl.
S u r d; 1 i e g e n, fld) v. r. prelesha-ti fe.
X) u r d; I 6 d) e r n, v. a. luknjafto napraviti, prevertati, fehl, fkosverta-ti, fkosluknjati.
u r ch 1 ii f t e n , v. a. prevetriti, ras-vetriti, gem. prelüftiti, raslüftiti, fehl. presräkati, fkossräkati.
Surchmarfch, m. prehod. Surdj= marfebiren v. n. gem. unr. fkositi, fkosihajati, beffer iti, hoditi fkos kakfhno mefto.
Sur chm engen, burd;mifci>en v, a. preinefhati , rasmefhati, smefhati.
Surdjmeffen, v. a. premeriti, ras-meriti, auch premerjati, premero-vati u. f. to. Surchmeffer m. pre-mernik, auch poprezhnik (eig. bet iluerburchmeffer).
Surcfemuflern, v. a. nadr6bno prebrati, podrobno preifkäti , natanko prebirati, aud) pregledati, fehl, premüfhtrati.
S u r ch n a g e n, v. a. preglödati, rasglödati.
Surch nähen, v. a. prefhiti, ras-fliiti, prefhivati, prefhivavati itd.
Surchnäffen, v. a. premozhiti, rasmozhiti, omozhiti, bann prema-kati i. t. cl.
S u r d; p f I ü g e n, v a. preorati, rasorati.
Surchpreffen, v. a. preshmeti, preshemati, preprčfhati.
Surcbpr ii gelit, v. a. pretepfti, premlatiti , na kuriti , nashgati pretepati i. t. d.
Surchräbern, v. a. prefejati (s' redofom , v' velikim refheti).
Surchräud;erit, v. a. pvekaditi, prekajati , fkosinfkos prekaditi , vuninvun okaditi.
Surcbraufchen, v. a. prefliumeti.
Surcbredjnen, v. a. prerazhüniti, irasrazhuniti, febi. prerajtati, fkos-rajtati, fkosrazhüniti.
Surchregnen, v. n. mozhiti: e$ regnet burd), gem. desh fkos grč, flios dcshi, niozhi.
251	£»r
Durch reiben, v. a. pretreti, pre-ribati; (rounb reiben) do kervaviga otreti, oshüliti.
Durchreife, f. prehod, prepot-vänje, auch fkospotvänje. Dltfd;= reifen v. n. prehoditi, prepotvdli, gern, aud; fkospotvati, Ikosrajshati.
Durchreißen, v. a. pretergati, rastergati, raszhefniti; — v, n, pretergati Te, raszheliiiti fe. Durchreiten, v. n, prejesditi,
prejeshati.
Durchrennen, v. a. (einen) pre-böfti, prodreti; — v, n. pretezhi, predirjati, prebegati.
Durchreutern, v. a. s' refhetom prerejati , auch prerefhetäti.
D u r ch r t e f e I n, t<. n. pretčzhi.
Durthrtnnen, v. n, tözhiti, gern.
fl.ostezhi.
D u r d) r it h r e n, v. a. premefbati, rasmefliati , smefhati.
Durchrütteln, v. a. premktati.
Durchfdgen, v. a. preshagati, pre-resati, unr. fkosshagati.
Dur d; fallen, v. a. prefoliti, pre-fäljati, au<h ofoliti, fd)I. fkosföliti.
Durdjfduern, v■ a. prekifati.
D U r djf cha b en , v. a. preitergatl.
Durchschallen, v. n. raslegati fe.
D U r ch f d) a u e n, v. n. pregledati, pregledavati ober pregledovati; (burch eine öeffnung flauen) gledati , sreti; lükati (fl kos kar).
Durchsäuern, t>. n. predrege-tati.
Durchfcheinen, v. a. obfijati, ras-fijati, prelijati, bann obfiniti'u. f. TO.; — v. n. fijati, fvetiti fe (fkos kar).
Durchfdjerj en, v. n. prcfhaliti.
Dttrchfchieben, v. a. potifniti, poriniti (fkosi, fkos kar).
D' urchfcbiejjen, u. a■ preftreliti; (bas ©elb) prefhteti; (eitt SStich mit Rapier) medloshiti beliga papira , preloshiti s' belim papirom.
D' u t d) f d) i f f e n, v. a. preladjati, prebärkati, fehl, fkoslädjati.
D u t d) f ch i nt m e r n, f. prefijati, preblifhčti.
Durchfch lafen, v. n. prefpät.i, prefpAvati.
Ditrd)fd)iag, >n. (ein 5?iid>engcräfl;) zedilo, zedilnik , felfener fzedilo ,
£> u t	252
prezedilo ; (eiu ©Jeifjel) dleto , te-flo; (ipfrieme) fbilo, auchfren; unr. prevdar, fkosvdAr. Durchfchlagen x>. a. prevdariti, prelomiti, pretreti, prebiti, gem. unr. fkosvdariti u. f. to.; (gtuffigfeiten) zediti, pre-zejati , prezediti, aud) prepuftiti , prepufhati; (ats Sinte btirch baS ?|)apier) premozhiti , premakati, aud) mozhiti, molkniti fkos 5 — fjch ■v. r. prebiti fe.
D u r d; f ch t d n g e I rt , v. «. previti, previjati, aud) previjati fe.
Du r chf d; le iche u, v. «., unb — fteh v. r. prelefti, prelasiti; premusati fe, premusniti fe, prekrafti fe, fd;l. fkoslefti i. t. d.
Durd;fd)leifen, v. a. (eine £>eff= nung in ettoaš ntachen) prebrufiti; (auf ber@chteife) peljati, vositi (fkosi na fmitki, faneh).
Durd;fch[iipfen, v. n. premusati fe, premusniti fe, prelefti, pre-fmuliniti, gettt. auch inusniti, fmiik-niti fkos.
Durchfchnetben, v. a. rasresati, preresati, odresati, bann rasresa-vati ober rasresovati u. f. t»., fch(. fkosrčsati. Durdjfdjnitt m. preres, preresanje, preresovanje, preresba u. f. n).; (eineS ivretfeS) premernik, poprezhnik ; im Durchfchnitte, fploh, poprek , vprek , obzhje.
Durchfchmimtnen, v. a. preplavati , plavati fkos.
Durd)fegeln> v. a. prejadrati.
D it r d) f e h e n, v. n. viditi, gledati, sreti fkos; — v. a. pregledati , presreti, previditi, aud) rasgledati, rasviditi, rassreti, bann pregleda-vati obet pregledovati U. f. to. Durd)ftcht f. gledanje fkos kar; pregled, pregledanje, pregleda-\vanje, rasgled u. f. to. Durcbftdjtig aclj. etroa presreven , presrazhen , previdljiv , gem. fd)l. flcosvidljiv.
Dlirchfethen, V. a. zediti, preze-jati, prezediti. Durchfether m. zedilo, zedilnik.
Durdjfefcen, V. «. prejesditi, prejeshati , prejaliati; — v. a. fvoje namembe ispeljati,
D it r ch f e uf 8 e n, v. n. presdihati, presdihovati.
D u r ch f t ch t, v. D u r ch f e h e n.
253	®"r
X)urd)fteben, v. a. profejati, unr. preliti, prefitati (neugebilbct).
X> u i cb f i c E e r n, ». «. po kapljali preteliati.
X>urd;fingen, v. n. (vie) fpeti; prepeti, prepevati.
X> u r d;f i ni en, v. n. pretoniti Te, prepotoniti fe, prc valjal i fe.
X)u rcbftnf em, vide X>urd;fte= Fern.
X) u f d> f i (3 e n, v. a. unb n. prefefti;
prefedati, prefedeti.
X)urd;fptclen, v. n. prcigrati, zliaf v' igri sapraviti.
X>urd)fpieficn, v. a. prebofti, prepeliniti, predreti, feltcncr pre-fulizati, fd>(. fkoslulizati.
X> n r d) f p r e n g e n, v. n. v" fkok prejesditi, fkakoma prejahati; — v. a. ofhkropiti, poškropiti.
X) u r cb f p rt n g e n, v. n. prefkozhi-ti, fkozhiti ikos.
X>urcbfHnEertt, v. a. navonjati, nafmraditi; (burd;fud>cn) nadrobno prcifkati, natanko rasifkati.
X u rd) fld u b e n, v. a. preprafhiti.
Snrdjjtditbern, vide X)urcbft6= 6 e r n.
X) u r d? ft e d> en, v. a. prebofti, pre-badati, (lUd) prepeliniti , predreti , preriti, pretAkniti; (burcbgraben) prekopati, preliapati ober preko-povAti-; (©etreibe) prerafhiti, pre-gerniti , prekopati , pregrebfti , pregrebati.
X it r ti) fi c cf e n , v. a. pretAkniti, vtakniti flios.
X u r d; (i e 1; 1 e ti, v. r. prekraiti fe , premusati fe.
X> U r d) jI 61) e t n, v. a. prebčrbati, prerovati, preriti, prevohati, natanko prcifkAti.
X) u r d) fi o f f e lt, v. a. predregniti, preriniti, prepeliniti i. t. d.
X>urcbjiraf)len, v. n. prefijati.
X>ttr cbftrei d) en, v. a. (etne ©djrift) prebrilati, prezherkati , prezher-tati; — v. n. (flucbfig burcbroanbern) prebegati, preleteti, pretežki ; (Pont USittb) prepiliati, prepihovati.
S u r cb fl r e i f e n, v. n. prebegati, obhoditi.
X> u r d; fi r o m e n , i>. n. pretezlii, preteliati; raslivati fe.
T> nr d) fu d) e n, v. a. prcifkAti, pre-
Ditr	254
ifkavati pbet preifkovAti, audj rasifkati , isifkati, obifkAti.
X) n r d) t a n j c n, v. a. prepletati.
X)urd>tr<Sumen, v. n. prefenjati ober prefenjati, prefAnjati.
Xnrcbiragen, v. n. neiiti, nofiti vfkos.
X)urd)treiben, v. a. gnAti, goniti vfkos, attd; pregnati, pregAnjati. X)ltrd)trieb m. preganja , gonitva fkos kar. Xsurcbtrieben part. pregnan , prebrifan , savit , lifhk. X)urcb<riebenl)eit f. pregnanoft, pre-brifanoft, savitoft.
Xiurcb treten, v. a. (bttrcbI6ci>em) predreti, prehoditi; (^e^örig unb überall treten) preteptäti, preman-drati , prezepetati, bann otepta-ti u. f. m.
X> u r d) t r ö p f c l n, v.u. po kapljicah preteliati, prezankljati.
X) u r d; to a d; e n , v. n. prebudeti,
Eredramiti (nözh), auc!) ne Ipati, udeti.
X)urcbtt>acbfen, v. n. rafti (fkos kar), prerAfti, prerAfhati: bureb« roacbfene« sieifcf), prerAfheno mefö.
X) ureb i» a n bel n , burtbmanbern v. n. prehoditi, prepotvati, gem. pre-vandrati.
X)nrcbrodrmen, v. a. pregreti, rasgreti, nagrčti , bann pregrevati i. t. d.
X) «rtbroaffern, t;, a. prevodeniti, rasvodeniti, aem. premozhiti, ras-mozhiti i. t. a.
X) tt r cb m a t e n, V. a. pregasiti, pre-brefti, unr. fkosgasiti.
X)urcbmeben, u. a. pretkäti.
X)urebme^en, v. «. preveti, pre-vejati. _	_
X)u r cb m e i ^ e n, v. a. premozliiti, rasmozhiti , rasmakati.
X) u r d) met n en, v. n. prejokati, preplakati.
X>urcbt»erfen, v. a. vrözhi, metati , lüzhati (fkös kar).
Surtbminben, v. a. previti, previjati ; — fteh v. r. isviti fe, previti fe.
X) ur dim i nt cm, v. n. presimeti.
X) u r d> TO i f cb e n, v. n. viijti, ube-shati ober vbeshäti.
X) u r cb m ü i; l e n, v. a. preriti, ras-riti, aucb prerovati, rasrövati.
255
Durchj<ii>lcn' v- prefhtéti, pre-fhtévati.
Durchstehen, a- n>6rft. prevlé-zhi, prevlâzhiti; (einen, l;öi;nifct) fabeln) zhéfati, prezliefâti, preder-sàti, prerihljàti; — v. n. (burchrei* fen) preliôdifi, prehajati; (vom SBinbe) prepihàti, prepibâvati ober prepihovâti. Durd;jug m. prehod.
Dürfen, v. n. fméti, oblâit iméti. Dürftig adj. (fe(;r arm) potreben, vböe , vboshen, firomàfhk, fehl, ftradaviten. Dürftigfeit f. potréb-noft, vbôshtvo , firomâfhtvo.
Dürre, ad). lu h, felfeit vfahnjèn,
fuihén : mit bürren ffiorfen, «a râvnoft , bres ovinjliov. Dürre f. lül'lia, auch fuhota. Dûment n. fu-
(Sbe
250
holád, fulilád , fufhmád. Dürr= fud>t /.' fufhiza.
D u r fi, m. shéja ; in manden gáfleit sbéfa, poshelénje. Durjlig_ adj. sliéjn, sliéjin , unr. sliéden. Dur= fien v. n. shéjati, shéjo imeti , shéjin biti.
D Ü fl e r , adj. téinen , temnit, temó-ten, mrázlien.
Düfe, f. róg , svitik (is papira). Dt'ifen v. a. (v'rog) tróbiti, dúli.
Du (je It, v. a. tikati (govorili komur ti). Dufcbruber m- brat.
Dufeenb, n. dvanájft, dvanajftéro , geni, túzat, (nad; & u t s m.) aud; dvanajfteriza, dvanájftvo i. t. d. Dufeenbroeife adv. po dvanájft, po túzati.

ßbbe, f. eig. odteka, auch odtek, fetten odtezbenjc , fehl, odftop , sadtok morja, in Št. bibaviza: ©bbe unb giuth, odteka in priteka morja, ©ben, adj. raven; (glatt) gladek; — adv. (aenau, aceuraf) ravno, auch tik, pizhlo, fd>I. lih : eben jefef, ravno sdäj; eben bamali, ravno takrat; eben red;f, ravno präv; eben fo, gc= nau auf biefe 21rf, ravno tako, ravno po täkfhnim; eben b. i. accurat, inapp vier ipfunb, ravno, pizhlo fhtiri funte, ©benbilb «. (eine ähn= tidje Herfen, bie 2lehnlid;feif) podoba; (baš TOujler, Sßorbüb) predpo-döba, perpodöba, isgled i. t. d.: nach bem ©benbilb ©ottc», poböshji podobi, ©bette f. ravnina, ravniza, ravena, rävnja, ravnjäva, ravnota, feiten ravnithe: nad/ ber ©bene t)'m, tuagerechf, rävnizhki, ravnizhlii. ©be= nen v. a. ravnati , poravnati, srav-nati, ravno ftoriti. ©bener m. rav-näzh. Sbenung f. ravnanje. @bett= fatlž adv. ravno tak, ravno tako , tudi, ravno tudi. ©betimag n. per-mera , ravna mera , feitener ravno-merje, ravnomernoft, fehl, enaka vislia. ©benmdfjtg adj. permeren, ravnomeren, fehl. ravnovishen, ena-kovislien.
Gbenbaum, »«. ebenovo drevo,
zhérni hráft. ©bcntjolj n. ebénov lél', zhérni ]é(. ©benfeuer, v. 2tbenfeuer, ©ber, m. merjáfiz, unr. prafez, prâiïzh.
©ber ra ufe, f. ©berreiž n. ábarat,
in Äf. auch ofhlak. © <h 0 , n. hrùm , odgláf, auch jék ,
jélia, fehl, odbitje glafá. ©cht, ad), eig. priften, gern, prâvi , pravizhen , v. 21 e ch t-efe, f. vógel, auch kráj, unr. vé-gol , kót. ©cfhau« n. hifha na vógli, dóm na vógel, navógelni lir à m. ©efig adj. vogláft , voglàt , fetten vogloviten. ©tfflem ">■ vogelnik , voglenik, auch kamen na
vógel , navógelni kamen , unr. mejnik.
©bel, adj. shláhten, auch blág; (ebetgeboren, abetig) nebfl shláhten aud; shlahtnorojén, bet ben ungari= fehen unb ben au ffiroajien grenjenben fteierifcheit ©loroenen plemenit. ©bel= battte, ©belfrau/. shlahtniza, shláht-na goípá, aud; plemenitánka, ple-menitníza. ©belfráulein n. shlaht-nizhka , gofpodizhka. ©belhof shláhtnizhtvo, slilálitnifhtvo. ©bel= fnabe m. shláhtnizh, aud; pásli, gofpodízhizh. ©betmann m. shláht-nik, shláhtni gofpód, aud; píeme-nitáfh , plemenitnik. ©betíeüfe pl.
257
shlAlitnlki, sli lah t na gofpoda , ait$ plemenitafhi. Gbelmdnnifd) adj. shlahtnifhki, mul) shlAhtnoften i. t. d. Gbelmufl) /«. shlahtno ferze, shlAhtna mifel, shlahlnoferzlinoft. Gbelntufijig adj. shlahtnoferzhen. Gbelflein m. shlahtni kamen.
Gbict, n. vkasa, povelje, sapovd.
(S g C, f. brana. Ggen v. a. vlazhiti, povlazbiti, 6ei uiti» llie branati, po-branati. (Sgel, v. 23lufegel.
(Spe, eljer adv. popred, poprej, pred, prej; (Piellttepr, lieber) pred, raji. Gpebem adv. pred tem, nekdaj. Gljegeflcrn adv. predvzhera, pred-vzheraj, predvzhere , predvzherej, aud) um dan, in ©t. 6vi den. Gt>e= gcjlrig adj. predvzherAnj, predvzhe-ralbenj, predvzherenj, predvzhere-fbenj. (Sj)cma(6 adv. prej, popred, pred tem, nekdaj, nekdej, nekidan. (Sljemalig adj. poprejfhen, nekdAnj. (Spejlent adv. narpred ko bo mo-gozhe , ber*h, bersb ko bersli.
C j) C, f. sakon, liifhni sakon: bie (Spe ijl baž fiarffie 25anb, sakon je jekleno vesilo. (SI>ebcff n. sakon-fka poftelj. Gl;ebred)en _ v. n. pre-f beriitvati, prefhuftovati, aud) pre-fhufhtiti , bifbni sakon prelomiti, prelamlovati. Gl)ebred>er m. pre-fhefhtnik, prcfhefhtvaviz, aud) pre-l'bufhtnik , prelamaviz htfhniga sakona. Gf)ebred)erinn J. prefhefhtni-za, prefhefhtvavka. Gl)ebred)erifd) adj. prefhefhten, prefhefhtljiv ober prefhefhtljiv, aud) prefhufhen.- Gbe= brud) rn. prefhefhtvo, prefhtvo, aud) prefhufhnija, prelom oberpre-lamlovanje liifbniga sakona. Gl;e= COtlfraci m. juterno pilmo, juterna lprava. Gl)egaffe, Gpegenofi, Gl;e= gemal)!, Gpemann m. sAkonik , sA-koniz, sarozhnik, drushej, mosh.
Gl>egatfimt, ©tjegenoffinn, Gpegemat)= liltn, Gpefrau f. sakoniza, sakonka, sarozbniza , drusha, shena. Gf)e= leiblid) adj. sakonfk , sakonorojen , is sakona rojen. Gf)cleitte pl. sa^ konzi, mosh in shena, sakonfki ljudje. Gpelid) adj. sakonik.» Gl)e-licbeit v. a. unb n. («on 2)iannSper= fonett) sbeniti, sbeniti Te, oslieniti fe; (»on grauenjtmmem) mosbiti,
<£pr	258
mosbiti fe , omosbiti fe ; (»on 9JtannS= ober grauensperfoiten ofnte Unferfcbieb) sarozbiti fe. GljeloS adj. bressahonlki, nesAkonfk, navdan, neosbenen, neomoshen, ne-sarozhen. Gf>eloftgl!eit f. bressA-ltonftvo. ßljepaar n. mosh in shena. Gpefd)eibung f. sakonfka odve-sa, rasvesa sakona, aud) rasvöd sakonfk. Gl;eflanb m. sakonfki ftan, säkonftvo. Gl>c»er[öbnifj, Gijcycr* fprecfyen n. saröki, särozhki ober sarozbki, sävodle , sdävanjc , sdä-vik , vdaja , poroka tt. bgl.
Gj)ern, adj. cig. meden, medan, medjan, aud) brünzbnat, bronalt.
G 1) r e, /. zhaft obec zheft, polhtenje ober pofhtenje, felfener flava, Hov; in Gpren palten, v'zballi imeti, zhaftiti, fpoflitoväti. GprabfcbneU ben v. a. zhaft" krafti , pofhtenje jemati, gem. auep obrekovati, obre-zhi, ogovarjati, rasglafiti, rasnefti u. bgl. Gprabfcbneibef m. tat zha-fti, obrekovaviz. G(;tabfd)neibttng f. vkridenje zhafti, obrezhenje, obrekvanje, ogövor, ogovarjanje. Gljrbar adj. zbAften, doltojn, zhe-den , pofhten : ein eprbarež ffiort, r.bedna, pofhtena befeda. Gljfbars Eeit f. zhaftnolt, doftojnofl, zlied-noll, pofhtenoft. Gprbegierbe f. zha-ftiposbelenje,zhaftiposlieljivoft,zha-ftislielnoft, zhaftisbeljzhnoft. Gprbe« gierig adj. zhaftishčlen, zhaRishelj-zhen, zhartiposheljiv. Gpren v. a, ehaltiti ober zhefliti, pofhtovAti, fpofhtvAti, fettener flaviti. Gbren= amt n. Gl;ren|1eUe f. zhaftinftvo, zhAftna flushba, zhaftljivo flushilo. Gprenbejcigung f. fpofhtovAnje, po-zhartitje, pozhefhenje. G()renl)alber, eprenroegen adv. savöl pofhtenja, saftran zhafti. Gfjrcnitiamt rn. pofhten, zhafti vreden mosh. Gijren* name m. pofhteno ime, flov. Gl)» renprei6 m. veronika (trava). Gl)« renrii()rig*iify. zbaftifhkodljiv, obre-kvaven. Gl)renfd)<iuber m. obrekovA-viz, ogovArjaviz. Gprenroertl) adj. zhafti vreden, zheftvreden. G|)reit= mort n. mosli befeda, feiten moshja befeda. Gprerbiefig adi. fpofhtljiv, fpolhtvaven, zhaftitezben. Gf)rer«
bietigteif, Gprerbietung J. zhaftitezh-
259	e«
noft, fpofhtljivoft, fpofhtvàvnoft, pofhtovânje, zhefhénje. Ghrfurcht f. fpoHitvanje, pofhtovànje , zhefhénje, unr. zhaftibojézhnoft. (Sbc-gcij m. zhaftiidârnoft. Ghrgeijig adj. zhafliiniren, unr. zbaftishèrten it. f. ii). GÎR'Iid) adj. pofhtén, pravé-den, unr. zliaftljiv. Gl;rlid;Éeit /. pofÎitènoit, pravédnoft. (Sfjrltcbc zhaftishéljnoft, ljubésen do zhafti. Ghrloé adj. breszhâften, nepoflitèn. ©tjrtofigfeif/. breszhàftnoft, nepofh-ténoft. (f[;vfam adj. zhaftit, zhâften, pofhtén, doftojn, zhéden. Gf)rfucht f. zhafiilâkota , zhaftilàkomnoft, zhaftilàkotnoft:, zhaftishértnoft. Ghp flid)tig adj. zbaftilàkoten, zhaftilâ-komen, zhaftishèrten. Ghrwergeffen adj. zhaftisabljén. Ghruergeffenheit f. zhaitisabljènoft, zhaftisâbljenje. Ghrroûrben (Guer), vàl' zhaftivred-noft, zhaftivréden. Gt)i'l»ûrbig, c£)= renroertf) adj. zhaftivréden, zhéft-vréden , aud; zhaftiven , zhaftitljiv, zhaftljiv.
Gi, n. jâjze, bei ftabferêbttrg auch beliza: ©ter fegen, jâjza néfti. Gi= d;en d. jàjzhize , jâjzhik, jâjzhi-ka. Gicrboffer rumenjak, shol-zhâk, zhermlàli, aitch zerinlàk, zer-menjâk. GierHar n. belâk. Gïer* ïrebé m. râkoviza. Gierîudjen m. Gierfd;mai$ n. zvertjé-, zverzlia. Giecftocî m. jâjzhnik, jâjzhnjak. Gierfuppe f. jàjzhova juha. Giférs mig, eirunb adj. jàjzhaft, jâjzu podoben. Giroeig n. belàk.
Ci, i. âj! âja! ei gei), pojdi kam!
Gibe, f. Gibenbaum m. tif, "in St. unr. lapuh.
Gtbifch, m. fiés, aud) fklèf ober fklef. i d) e, f- Gicbenbaum m. eig. dob, auch hrâft. Gid;apfel m. fhifhka, (litd; margétiza, unr. knoper. Gi= d)d /. shélod. Gidjetmafl /. shir: bie SBejaijlung fur bic CStdjelinafi, shirovniza. Gichett adj. dobov, hral'tov. Gichenhotj n. dobov, hrâ-ftov léf, auch dobovina, lirâftina ober braftina, braftovina. Gichett= toalb rn. dobovje, hràftje, hrâ-ftovje , feltener hràftovna, hrâflii na, dobov borfht, h r altov léf. Gichhorn, Gicbiwnchen «. véveriza in St. attd? vigoriza.
®¡3
260
Gib, m. perféga, auch sapcrféga; bett Gib ablegen, saperfézhi, per-fézlii, aud) saperfézhi fe, sarotíti fe. Gibbrud; m. perl'egolpm, pre-lómljenje perlege. Gib brüchig adj. perfegoloinézli, perl'egolómen. Gib« genug m. perféshenik, sredperfé-shenik, perfége déleshnik. Gtbgc* llóffettfchaff f. perféshenftvo , sred-perféshenftvó. Gibíicb adj. pod perfégo. Gibfchwur m. perféga, perféshenje , saroténje. Gibam, m. sét, hzhérin mósh. @ i b e á¡ f e, f. kúfhzhar, kúfhzkariz , inartiniz.
Gifer, m. (heftiger Humide, 3orn) zhemér, togota, gnjév,-jésa; (eilte ernfl(id)c 25emiíi;ting) preflierb, flierb, persadélva, fd)f. ájfer, vrezhoshélj-noft. Giferig adj. Hierben, pre-fkerben, prefkerbljiv, pcrsadljiv, (nad; © ll t á m.) vrezhoshéljen. Gi' fern v. n. (Jörnen) zhemeriti fe, togotéti fe , gnjévati fe , jésit i fe ; (iBctteifern) eig. tékmati, gem. flitrí-tati fe; (2(n^reugung jeigen) fker-béti fe, fkerb iméti, persadévati fe, fd;(. ájfrati, lubofúmnki u. bgí. Giferfucht f. etma nenavift, nena-vidnoft, ruffifd) revnívolt, (nach ©ufé m.) ljubofúmnoft. Giferfüch= trg adj. nenavíden, nenavidljiv, ritff. revnív, (nad; ©ufé m.) lju-bofúmen.
G i g e n, adj. (einen auäfd)liegcnben SÓefife anjetgenb) láften , famofvój, fctfeit vlaftít; (befonber) pofében , fofében: eigenes í>aué, eigene ©itn* be, láftna liífha, láftni gréli; er i jI fein eigener £err, je fam fvój gofpód; auf eigene Saufí efi»aé un= fernehmen, ob ÍVójiin kar pozbéti; baž ftnb fo eigene ©eiräuche, té fo tak ó pofébne fhége ; jebeé Canb í;at feine eigenen ©ebräudie unb Wig-bräuche, vfäka deshéla imá fvoje pofébne, imá láftne naváde in rasváde; baá ifl ih«t eigen, tó je njegóvo; ftch etwas eigen mad;en, polattiti Te, laftiti fe, pofvójiti fe (zhéíar), Gigenen ober eignen, fich v. r. vdáti fe, doftáti fe. Gigenhans big adj. s'láftno rokó , auch laftno-r¿k, laftnorózhen. Gigenherr m. fam fvój, famofvój gofpód. Gtgcn=
261 ®il
beti f. pafobnoft, pofebfhina, aucf) laftnoft, laltnoba, TvojTtvo. Gigett* Itebc f. fainoradoft, laftna obet' fa-inolaftna Ijubesen , fvojljubav, fe(= fett famoljubje (eig. rufjtfd)). Gtgett= lob n. laftna obet lainolaftna hvala. Gigenmdd)tig adj. fvojovlaften, aud) fvojovoljen, fain od fe, ob Tvojim. Gigennufc Tamoprid, famokorift, atlči) farnopridnoft lt. f. It). Gigen= lUtjjig adj. famopriden, Tamoprid-zhen , famogolten , famokoriften, aud) vovzhji, laflnopriden u. f. It). (SigettnitfeigEeit J. lamopridnoft, fa-mopridzlmoft, famogoltnoft, famo-koriftnoft. Gigen« adv. nalafh,sa tega voljo. Gigenfd)aff f. laftnoft, aud) fvojftvo , unr. polebnoft. GU geitfinn m. terma, termoglavnoft, fvojoglavnoft, famoglavnoft, terino-voljnoft, laftnoglavnoft, fvojovolj-noft, famovoljnoft, aud) terma glava, Tvoja glava, terma volja, Tvoja volja, laftna volja u. f. t». Gigen= filtttijj adj. term, tennafi, termo-glav, termoglaven, laTtnogiav, laft-novoljen u. f. t». Gigent^um n. lalt, laftina , laTtnina , laftvo. Gi= gentljiimer m. laftnik, laftinjak, unr. Tvojnik. Gigenti)umlid) adj. la-ften, laTtovit, laltoviten. Gigen* f[)umlid)Scit f. laTtovitoft, laftovit-noft, laftnoft. Gigenfltd) «dj- pra-
vi , pravizhen , laTtovitcn , relni-
zfaen, iftinit. (Sigenfltd) adv. prav, po pravim, laftovito, slafti. Gigen= t»i(Ie f. laftna , Tvoja volja , terma. Gigeuioillig adj. laftnovoljen, fvojovoljen, terinaft.
(Sifanb, n. oftrov, otok.
©i len, v. n. hiteti, (hititi, lrilati) , in £r. aud) fpeti, fpem , fpefbiti, bersati. Gitbofe m. jadernik. (Sile f. liitrina, fpeh, bersnoft. Gilenb, eilenb« adv. hitro, jaderno, fpefh-no, na fpeh, bersi, bersh. Gilfer* fig, aud) eilig adj. hiter, fpefhen, bersen, jadern. Gilfettigfett hi-troft , fpefhnoft, bersnoft, jaderno ft.
Gitf, num. ednajft, ena j f t. Gitf J., Gitfer m. ednajfhiza. Gllferlei adj. ednajfteri. (Siiffad) adj. ednajfter-ni, ednajfternji, ednajftojni. Gitf» fdlfig adj. ednajfternat. (Silfjdl;rig
(Ein	262
adj. cdn&jft let ftar, cnajftleten. Gtlfmdt adv. ednajftkrat , fd)l. aud) enAjftbart. (Silfmalig adj. ednajft-kraten. (Silfte adj. ednajfti, enaj-fti. (Sitftel ednajfti del, ednäj-ftik , ednajftinka. (Stiften« adv. v' ednajfto , h' cdnajltiin , ednajftizh. (Si(ffl)alb adv. polednajft.
G i mer, m. vedro, aucb vedra, fd)(. orna; (Brunneneimer) zevta.
Gin, art. (al« ®efd)led)t«»ort bejeid>= nef ber «Slowene »ein, eine, ein« eben fo wenig, al« ber Lateiner).
Gin, num. (oljne .öaupiwort) eden, edna, edno, (in SBerbtttbung mit ei= nent Jpauptworte) en, ena, eno : ei= nen ©ulben ijabt icb it>m gegeben, en goldinar fim mu dal; er motite eilten , nid)f brei j)aben, edniga , ne tri je hotel imeti; einer uoit eud), eden med vämi, eden smed vaT. G'itl« f. edniza, enklja. Gitt« adv. edno : e« iji alle« Gin« , je vle edno.
Gin, pr. (man, Semanb, im @egeit= fage be« fein) nek, nekdo, nekler, aueb en, eden.
Gin, adv. 5. 25. au«, 2>aljr ein, zelo ljübo leto.
Ginacfern^ v. a. vorati, varati (b. t. vu-oräti, vu-arati), geilt, auc^ podoräti, saorati, fd)t. notervorati.
G l n a n b e r , adv. gem. endruga , beffer eden drügimu , ¿dna drugi, aud) eden drdgiga , edna drugo , bann med Teboj:' alte ®tenfd)en fot= ten etnanber lieben unb einanber fd)0nen, vTi ljudje bi mogli eden drügiga ljubiti in eden drügimu persanafhati; unb jte fpracbeit ju einanber, in lo pravili med feböj; att', aufeinanber, naendrüga (eig. eden na drügiga, edno na drugo i. t. d.); vonetnanber, odendrüga (eig. edniga od drügiga); au«cinam ber, isendrüga, fakfebe u. f. m.; einanber «erlieren, rasgubiti fe.
Gi na n t mor t e n, v. a. isdäti, is-rozliiti.
G t it a r tt f e n, v. a. sheti, posheti, fpravljati, fpraviti.
G t tt ä f d) e r tt, v. a. vpepeliti, vpe-pelvati.
Gtnafi)men, v. n. vdihati.
G i n d tt g i g , adj. ednooh , edno-ozhen.
263	Sin
(Sinbalfamlren, v. SSalfamt« r c H.
(Sittbanb, m. preplet, svesa.
(Sili bei j en, v. a. vftröjiti, vpesati.
(Sin berichten, v. a. donela, «lopo rozliiti.
(Stnbeffeln, ftef> v. r. vpröfiti Te, vlisati fe ober vlisniti fc, unr. auch
vberAzliiti fe.
Gin beugen, v. a. vpogniti, vklö-niti.
G inbi Iben, ftdj v. r, vmifliti fe ober richtiger vmifliti fi , fo aud) vmifhljavati, vmifhlovati, domifli-ti, domifhljävati fc ober fi. (Sin= tilberifd) arij. vmifhljiv, domifliljiv. <finbilbung f. vmifhlik, domifhljik, <Uld) vmifhlenje, domifhlenje. Gilt= bilbungäfraft /. vmifkljavn, domirh. Ijava , aud) vmifhljavna liiozli, do-mifhljavno premoslienje.
Ginbinben, t», a. svesati, sveso-vati (v' kar), feltener notersvesati; (ein Such) svesati, preplefti.
Ginfclafen, i>. vpihmti, vpihati, vpihavati ober vpili o Villi.
G i n b l d u e n, v. a. sabi ti, sabijati, satölzhi, satolzovati, (komu kar v' glavo).
G i n b r c cb e n, v. a. (je r brechen) ras-lomiti, ftreti, pretreti; (ein #au$, nieberreijjen) podreti, rasdreti, ras-rüfhiti, porüfliiti, bann podirati it. f. m.; — xj. n. (mit öeroalt in ein gimmer) vrlreti, vtergati, aud) prelomiti, prodreti , unr. notervdariti i. t. (L; {als bie 9lad)f) nahajati, naftöpati, naftopiti, ganj falfd) no-terpadniti.: bie 9iad)f brid)t ein, n ö 7. Ii nahaja, nözli nafto pa , rara-7,hi fe , nozhi fe; (»Olli (§iš) vdreti fe, predreti fe, vderati fe. Gin= intcb m. (gemaltfameä Ginbredjen) lomäft; (bež geinbeš) napa den je; (ber 9iad)f) naftöplenje; (be$ GifeS) vdör, vdretje.
© i «brennen, v. a. (ein 3eid)en) vsligati, vshigati, fehl. notershgati, poshgati ; (einbrüheit) sapäriti ; (fcbrnaljen, Gkmiife ie.) beliti, sabe-liti, in ©f. aueb sazhiniti. CStn= brenttfuptie f. preshgäna polivka.
G i n b r i n g en, v. u. eig. vnefti, vnofiti , gem. nöter sanefti , nöter prinefti, nöter snöfiti; (©efreibe
Sin	261
1C.) vfprAviti, vfpravljati , peni. noter fprAyiti, noter fprAvl|ati; (ba§ SSerfaitmfe) dohiteti, perhite-ti; (©etoinn bringen) nefti, prinA-fhati.
© i n b r o cf e n, v. a. vdrobiti, vdrob-Ijati, gem. noter drobiti.
G t n b u fj e, T. sguba, sgubizluk, feli tener ofhkoda. (Sinbii(fen t;, a. sgubiti, na sgubi hiti, feltener fhkodo terpeti, flikodo imeti.
Ginbarreit, v. n. vfahniti, vfufhi-ti fe.
Ginbrdngen, ficb v. r. vtlazhi-ti fc, vfiliti fe, po rili fe vti-Hizhati.
<S i n b r t n g C 11, v. n. predreti , vfiliti le , vtifhihati fe.
Ginbr.ucf, m. (baS Ginbrucfen ttnb ©tnbrucfcn) vtifnenje , vtiAanje; (bie burd) (Sinbritcfett gemacbte S3cr= tiefung) vtif, vtifk: beine CStjcil>fitttg inad)te nuf i(;n flarfen teinbrncf, tvoja poved ga je filno genila, mu je globoko v' ferze legla i. t. d. (Sitl= briiefen v. a. vtifniti, uitr. noter-vtifniti; (einbritcfen) vtifkati, vti-fltavati ober vtifkovati.
© i n C g e n , u. a, savlezhi, savlazhi-ti , pleonaji. noterpovlazhiti.
(Sineitgen, u. «. vtefneti, vtefno-vati ober vtelnjAvatL
(Siiter, v. (Siti 7mm. u. pr. Giner= Iei adj. indecl. eni, enoji, aucf) enak, unr. cnakefhen : eS ifi einer= iei, je vK edno.
(S t n c r n f c n, v. (S t n 5 r n f e n.
© i n f a cb, adj. (ben Si)eilett nad) b. t. simplejc, einfdltig, nid)t boppelt) en, edin , enojni, Ctioa aud) enoj-ften, enojnat, geni. enoverften, enoguben ober cnogiben, aucb eno-gubaft unb cnogibat, po eni ver-fti, po eni gubi, feltener nesloshen b. i. nid)t 5ufcunmengefe6t; (»on ge= ringerer ©fdrie itnb ©itte, j. iS- wm 23iere K.) sadnji; (nid)t gefunjlelt) proft, perproft ober priproft, aud) preproft. ©infad)l;eit f. enoft ober enoft, edinoft, enojnoft, geni. eno-gubnoft, enoverflnoft; proftoft, proftozha , perproftofl u. f. n>.
(Stttfdbeln, v. a. vdeti, vdjati (nit v' iglino vuho).
Gtnfaljrcn, v. a. eig. vvositi, tv4-
265	ein
sliati, gem. domo vöshi, srösiti, and) nolcr vdsiti, noter svösiti. (Sinfal;rt f. vhod, vvöshnja.
Giltfall, m. vpad, vpadenje, iliu-. noterpäd; (fernbliebet"—> napäft, napadenje; (Ginflurj) vdör , predor; (ein unerwarteter ©ebanle) mi-fel. Ginfallen v. n. (hinein, ober in etwas, einwärts, 5. 23. »011 21ugen te.) vpäfti, vpädati, in @t. gem. vpad-mti; (plö(jlid) , mit Ungejlüm ent= flehen, gegenwärtig fei;it, als »Ott ©türmen, bem geinbe te.) perdreti, vdreti, auch napäfii; (einftvirjen) vdreti fe, podreti fe, ra&ruOiiti fe, rasfipati fe ; (eintreten, ftd) er= eignen, a(5 »on ber 97acht,_bem 9te= gen uv) nahajati, naftopati, naftö-})iti, priti, auch iti sazheti lt. bgl.; (von GJebanien) v' glivo, na mifel, na pämet priti, domifliti fe; (ft'd) erinnern) na pamet priti, fp6mniti fe: mer 1)äffe ftch baS einfallen laf= fett, Kdo bi fo tega doinillit, komii bi ta na pamet prifhla, kdo bi fi to miflil , vmiflil i. t. d.
©in f alf, f. (baS Ungeiünflelfe) pr»-itoit, proftözha, perproftöft; (®iatt= gel an Ginftchfen, 23crjtanbe te., gem.
Dummheit) preproft, prepröfhina , flabouinnoft, flaba pämet, gem. nor oft, bedäftvo , trapöft , abot-no 11 u. bgl.; (9teblid)Eeif te.) pofli-tenoft, pravednoft. Gtttfälfig adj. pröft, perpröTt; preproft, flabo-ümen, fläbe pameti i. t. d.; (eilt= fad>) enojni, enoverften, enogu-ben.
(Sinfangen, v. a. sgrabiti, dobiti, vjeti, vloviti in sapreti.
Giitfaffett, v. a. (in ®olb tc.) ob-losluti, vloshiti; (mit ^elj, einem ©autne te.) obfhiti, nafhiti, saro-biti, obrobiti; (TOehl 1C-) grabiti, pogräbiti, fd)l. bäfati, pobäfati. Ginfaffttngobloga, vloga; ob-fliiv, nafliiy, obrob.
Ginfehttteti, v. a. (fvinje) v* shir goniti , v' sliir gnati.
©tn feuchten, v. a. vmäkati, namakati, namözhiti, vmrozliiti, auch vmokriti.
Ginftnben, ftch v. r. priti, biti (kjer, per komu), gem. aud)- snajti fe; ich werbe mich um ad;t llfjr bei
(Sin	266
bir eiltfinbett, ob öfmih bom per tebi, bom k' tebi perfliel.
Ginflechten, v. «. vplefti, vpletati.
Gittf Tiefen, v. a. vfläviti, vlier-päti, vtakniti; — ftd) p. r. vtakniti fe, vtikali fe (med kar, v' kar).
Ginfließen, v. n. vtekati, vtčzhi (v' kar): etwas — laffen, v' mifel vseti, v' milli imeti, auch perple-fti. Gtnfluß m. vtok; (2Birfung> prizhin, vtesha.
Gut flößen, v. a. (efwaS) vliti, vlijati, auch vplaviti; (einem etwas) fpräviti, vpräviti (v' kogar kar).
Gi lifo rbe rit, i>. a. terjati, gem. nöter terjati.
(Einförmig, ad), enopodöben, eno-vishen. Guiförmigfeit f. enopodöb-noft, enovisbnoft.
Ginfreffen, v. a. vjedati; (Schimpf te.) preterpeti, prenefti.
Ginf riebe it, v. a. sagraditi, pr« graditi.
einfrieren, v. n. vmersniti.
G i 11 f r i f d) e n, v. a. vzhveritviti, vkladiti.
G i it f u h r e, f. vvos, vvöshnja, gem. notervöshnja. Gittführeit v. a. vvo siti, vväshati, gern, noter vösiti ; (in ben öebraud; bringen) wöditi, vvefti, vpeljati. Ginfiii)ruitg f. vvös, vvöshenje; vvöd, vpeljänje.
G i n f it 11 e n, V. a. napolniti, sapöl-niti, feiten vpölniti.
Gi n gang, m. vhöd, unr. noterluid ; (bie 3«bereifung, Ginleitung) vvöd, vpeljänje.
G itt gebe it, v. a. däti, dajati, geni. nöter d&ti, nöler dajali.
Gingebilbef, a d/, vinifhljčn, do-sdeveri.
G i n g e b o r e n, adj. (ehtjig, i 11 ber SSibel) edtn , edinorojen ; (in einem ßaitbe geboren) v rojen, auch doin.'mj, näfh u. bgl.
GingebenE, adj. pomljiv, pomni v, fd)l. rpoinenitfln u. bgi.; (nur in SSerbiubiing niif »fei)it..) eingebeui fet)lt, pomniti, fpomniti fe.
Gingefletfd)f, adj. vrojen (b. i. angeboren), ^vtelefen (b. i. eingeiör= pert), vzhlovezhen (b. i. etttgemettfdjf).
Gin gel) in, v. n. nöter iti, nöter hoditi, auch vhöditi, vhäjati; (be=
267	Sin
griff«« werben) v' glAvo iti, 5. $8. baš ging ihm fd;wer ein, ta mu je teshkö v' glAvo fhla.
G i n g efle f> e n , v. n. eig. obftAti, gem. au$ fpovedati, [povedati fe, fposnati. ©inge|tdnbni|, vide fi ä n b n i g.
Gtngeroeibe, vutroba, drob, drobovina, drobiž, drobje, zhre-va, zbrevje. Gingewetbewurm m. glifta.
Gtngejogett, adj. vsadershen, tih, nraven, unt\ notersadershen , po-zheden, pohleven. Gingejogenbeit f. vsaderslinoft, tihöft, nravnoft.
Eingießen, v. a. vliti, vlijati, gem. noter vliti; (mit einem ge* "fdimeljten Sčrpcr in etwaä bcfefligen) šaliti, obliti.
Gingraben, v. a. saliopAti, polio-pati , vltopäti, sakopavati ober sa-. kopovati, sakapati U. f. tO.; (in Stein, OTefaH) vresati, vfekati.
Gingreifen, v. a. unb n. fegati, vfekati, fezhi, vfezbi, vleteti, sa-leteti , vletovAti , saletovati unb vletoväti fe, saletovati fe , saleteti fe i. t. d.: bein 9iad;bar greift iit mein Diedjt ein , tvöj foled v' möjo
i»ravizo fega , fe v' mojo pravizo sa-etüje u. f. to. Gingriff m. etwa prifvöjenje, wörtl. vfegnenje ober vfesbenje, aucb vfega, salet u. bgl. (gem. wirb »Gingrif« bureb ba5 fce= trejfenbe 3eitwort timfdjrieben).
Ginguß, m. vlijanje, vlitjej vliv, vlijik.
Gin^agen, v. a. sagraditi, pregra-diti, ograditi , graditi.
G i n p a f t e 1 n, einfjafein v. n. vpe-lijati, vpeti ober vpneti, sapenjati, sapeti , vkopzhäti ober vkopzhäti, sakopzhati, vknepati, saknepati , febf. vhaklati , sahaklati, vknaflati, saknaf.Ati u. f. w.
G i n h a (I i g, v. G i n 1; e 11 i g.
G i It i; a l f, m. wörtl. sadershba, sa-dershanjc , vftavljenje , vftanövlje-nje, gem. wirb eä mit bem betreffen* ben 3eifmorfe gegeben, 5. 25. bem werbe idj Ginl;alt f[;ttn, tö bom sa-dershal, vftavil, odpravil. Ginl;al= fett v. a. sadershati, vftäviti, vfta-noviti; — v. n. sadershati fe, vftanoviti fe.
ein	268
Gin^atlbeln, v. a. vtčrshiti, vter-govAti, attd) kupiti, tn £t. vbara-tati, unr. noterküpiti u. bgl.
G t nI; an bi g, adj. ednorök, edno-rozhen, aud) edinorok, famoroli.
G i n i) ä n b t g e n, v. a. v roke dati, vrozhiti, podati. Ginhdnbigung f. vrozhenje, podanje.
Gin j) a ud) en, v. a. vdihati, vdiho-vati, vdihniti, vfapniti , vpihati (komur kar), aud) dihniti, fapniti (v* kar).
G i n h a u e n, v. a. Tekati, vfekati, gem. noter fekati u. f. to.
G t n f; e b e n, v. a. (5. 95. bie Sf)ür K.) vvefiti , vobefiti, navefiti.
Ginljeften, i>. a. vpneti, vpenjati, vkopzhäti , saköfjzhati, unr. nöter vpneti u. bgl.
G i n p e i m t f , adj. domänj, domäzh, domalhenj.
Gin^eit, f. ednoft, edinklja, edi-niza, feltener edinftvo, edinoft.
GinI)etSenr x>. a. sanetiti, saküri-ti (v* pezh), pieona|l. nöter sanetiti u. f. tO.
G t it i) e 1 f e n, y. a. eig. pripomniti, gent. pomagati , pripomAgati, unr. nöter pomagati.
Gin heilig, adj. edinogläfen, edi-novöljen , edinodüflien , attib edno-glafen i. t. d. , unt-. edinosaftopen. Ginl;eHigfeit f. edinoglAfnoft, edino-dufhnoft U. f. TO.
Gin bem men, v. a. (ba6 Dtab) sa-vreti , saverati ober savirati, unr. sapreti, saperati. Ginhemmung *f. savretje, saveranje.
G t tt h e r g e p e u, einher treten v. n. pohajati, perbajati, femtertje hoditi , fhetati u. bgl.
Gin holen, v. a. (bureb ©efcbt»inbig= ieit naebtommen ober errcidjcn) döjti (b. i. do-iti, bal;er tttir. dojiti), dohiteti, feltener dofčzhi; (eiitfammcln) poberati, pobrati.
G i n h 0 r n , n. ednorogazh, ednorög. Ginhömig adj. ednorög, ednorogat.
Ginh^fig, adj. eniga kopita, ed-nokopiten.
G i n h u 11 e n, v. a. sagerniti, sa-grinjati, odeti, odejati, gem. pleo« nafl. notersagerniti, noterodeti.
Gin jag en, V. a. vgnati , vganjati, vpoditi i. t. d.; (5urd)t, Sc^recfen)
2G9	Gin
nagniti (komi ftrahm), kogar v' ftrab perprAviti, fpraviti, gem. and) Tirali delati, narediti u. bgl.
Ginjahria, adj. eno leto ftAr, cd-noleten, eni ga leta.
G1 it i g, adj. (einjig , allein) edin , edinji, edinorojen, edini/,; (einer» lei aBillen l;ai>eni>) edin, edinji, ene niifli , enake pameti: barilt fillb mir einig, v' tem fino edini, ene miCIi- GinigetI v. a. edinili , sediniti: einig toerben, ediniti fe, sediniti fe.
G i n i g e r, einige, _ einige« pr. nekateri, nek tir, neki, nekdo: einige, eni, nekteri, neki, neköljki it. bgl.
Gtn ige rm äffen, adv. nekaj, ne-köljko.
Giliigfelt, f. edinoft, edinftvo, edinodufhnoft u. bgl.
G i n i m p f e n, v. 3 m p f e n.
G t n E cl u e it, v. a. dopovedati, do-povedavati, raslAgati (komu kar).
Ginfauf> m. kup, aud) pokiip, nakup , küpljenje, kupovanje. Gin» fcutfeit v. a. kupovati, pokupovAti, kupiti, pokupili, nakupili, nur. vku-piti, noterkiipiti. GinBdufec m. kiipiz.
G i n t' c I; r, f. (baS Gtnfebren) vgofb-tarenje , povernenje ; (baž GiltEeijr» tpirfl;Sl)auS) oflitarija ober gofbtari-ja, auch ker/.hma, in iit. unb elni» gen ©egenben ©feiermarE« Htufh ober liiifli. GinEel;ren v. n. vgofhtariti fe, v' oflitarijo fe poverniti, iti.
GinEeilen, v. a. saglosditi, snglos-dovati.
GinEerEern, v. a. v' jezho djAti, v' temnizo vrezhi, feiten vjezliali (neugebilbet).
(S t n E l a n*g, /«. foglafje.
GiiiE leiben, v. a. oblezhi, oblA-z.liili , aud) voblčzhi , voblazhiti, unr. nöter oblezlii , voblazliiliti. GinEleibutig f. oblezlienje, obla-, zhitev.
GillElemmen, v. a. vfhkerniti, vklüpati , vkleniti , fehl- notervklü-pati, saklemati, vklemati.
G t it E n e 6 C l It, v. a. sarajkljati.
GtltEochen, v. a. vkuhati, vvariti, pleoitafi. nöterkühati; — v.u. vkuhati fe, vvariti fe.
G in E oni men, v. «. (mit einer93itf= fdjrift te.)' eig. doliödili, dohAjati,
et« 2*o
geitt. pröfiti, profhénje podati; (voit ©elbfmmneii ttitb anbern 9?u> (jungen) döjti, doliödili, dobAjati , unr. noterpriti u. bgl. ; (in bie Oie» banîett Eomitiett, einfallen) fpömniti fe, doinifliti fo , na mlfel priti. GtnEotnnien n. , GinEiinfte pl. dohodki , unr. noterhöd, noterpritje.
Gin lab en, v. a. (eine Saft) nalo-sliiti, nalAgati ; (höflich rufen, 51t öafie !C.) vabiti, povabiti , auch na-vabili, unr. notervAbiti, notervA-dati; (stt ^ochjetfen) itt ©f. aud> svAti, posvAti, posAvati ( baljer svAt, ber eingelabene £ochjeitSgajl). Gtnlaber m. vAbesli, povabizli, vAbiz , vAbizh, vAbnik, unr. po-vablovz , vadaviz u. bgl. ; (ju £>od)» jeiteil) sovzliin, svavzhin. Giltlabe» rittlt f. vAbka , vAblenka, vAbniza. Ginlabung f. povAbljenje; (ju &od;= jeiten) söv, posöv, posvinje.
Ginlage, f. vlöga, aitd) vlöshba , vklAd, unr. noterpolöshba.
G i n I ä 11 b t f d;, v. 3 n l ä n b i f ch.
Gin laug en, v. n. dohöditi, dobAjati, Ulir. noterfézhi i. t. d.
(Silit a jj/ m- vpûfk , vpufhzhénje , pleoitafi. noterpufhénje. Ginlaffeii v. a. eig. fpuftiti, fpûfhati, vpu-ltiti, vpATliati, gem. noterpurtiti j noterpûfhati; — " ftd; v. r. fpufliti fe it. bgl.: er hat fich in ein ©e» fprad) eitigelaffe-n, v' pogovor fe je fpiiftil, aud) pogovarjati Te ober pomenkvAti fe je sazhel; lag bid) nicht in folche ©adjen ein, ne podaj, 11e fpûfti le v' takfhne rezhi, ne puzhaj fe s' tAkfhnimi rezhmi ; ba» rauf laß biet) tiidjf ein, téga ne do-püfti, v' tô 11e dovôlji.
Giulaufen, V. n. vbeshàti, vtèzhi, aud) vbégati, vtékali.
G î n 1 ä u t e tt, v. a. sVoniti, vsvAnja-ti, vsvoniti, gent. pleonajl. noter-svoniti.
Gitllegen, v. a. vlosluti , vlagati , vlagovAti, aud) poloshiti v'; (mit ôcfj îc.) oblosluti ; (bic ffiaaren) slosliiti , sdévati, gem. noter slo-shiti, nöter sdévati ; (suiti Pûnftigen @ebrattd)e, alê (Surfen k.) naftAviti ; (eine ©itte —) profili sa kogar; (Gljre, ©d>aitbe :c. —) zhéfti, fra-inite fi perflushiti , perju-Aviti.
271	Sin
©m fei nun, v. vkeljiti. (S in leite II, v. a. vpeljati, yvöditi, bdhlt vpeljevati, vvödvati, geni. aud) raspolosliiti, resporediti, unr. notervishati, podvisliati U. bfll. (Sin» leifuiig f. vpeljänjo , vvöd. ©iitlenfen, v. a. saverniti obet sa-
vratiti, savrazbevati. (S in i en d? f en, v. n. jälno biti, ras-posnati.
G in liefern, v. a. isdati, isrozliiti, vrozhiti.
©tnlöfen, v. a. vrefhiti, refhiti, auch odkupiti, pleonaft. noterrefhiti. 6 in Iß ti) en, v. a. vvariti, pervariti. © i n m a cb e n, v. a. vdelati, vnare-diti , vnapraviti, gem. pleottafl. no-ternarediti u. bgl.; (einbinbett, ein= roicfeln) savesati, saviti; (grüßte) naftäviti, v' zükor variti, kuhati. G i n m a 1, ein TOal adv. enkrat, fd;t. enobart; (einft) nakdaj, nekokda , nekidan , aud) enkrat; auf —, na enkrat, v' enkrat, vnäglo, nanagli-ma; nid)t einmal baS, tega le ne, zlo tega ne, in <Bt. nanzh tega ne i. t. d. ©ininalig adj. enkraten, fehl. enobarten. © i n m a u e r n , v. a. vsidati, sasi-dati.
©inmcijjeln, u. a. vdolbfti, sa-dolbfti.
© i n m e n g e n , v. a. mefhati v', vrne-fhati, samefhati, gem. pleonajt. note rvmefhati u. bgl.; — fid> v. r. me fhati fc, vtikati fe v' kar. ©ittmeffen, v. a. odmeriti, odme-rovati, fd)l. notermeriti: mit reels thcm TOafje t»ir auSmeffcn, mit bem Wirb uns cingettteffen , s' käkorfhno mero merimo, s'takfhno nam bode odmerovano. ©tnmcffung f. odme-renje , odmcrovänje. (S t n m i e 11; e n, v. a. (einen ober ftd) bei 3emanbeit) najeti (sa kogar ali sa fe prebivaliflie). © i n tn i f d) e n, v. ©inmengett. © i tt ni u f i) i g, adj. edinodüfhen, edi-
novoljen, edinoglafen. ©in näh en, t>. a. vflpti, vfliivati,
vfhivävati ober vfhivovati. ©innehmen, v. a. geni. notcrvseti, noterjemAti; ('¿trjeneien) vseti, po-vseti, poprijeti; (fefie <j.Hafee) vseti, obladati, safvöjiti; (Selb :c., in
6 i n	272
ffitnpfang nehmen) elg. prijeti, geni. notervséti , noterjeiuáti, eftoa auch dohódke iméti; (ben ganjen 9taum attSfüOen) próftor sa fe iméti, auch povséti, pofedéti, saféTti; (bdd $">erj) perkúpiti fe, perlisniti fe. ©inne(;menb adj. (übcrrebenb) per-kúpen. ©innehitier m. eig. prije-máviz, gent. noterjemáviz. ©in= liarme f. (eines "PlafeeS) vsétje, sa-fvójenje ; (am öflbe :c.) eig. dohó-dik , poprijémik, gem. notervsétje, noterjemánje. ©inneren, v. a. rasmózhiti, vmó-zhiti , premózhiti, bann rasmákati, fehl, noternamózliiti u. bgl. ©innUtcn, v. a. geni, sanítati,
efroa vkléniti, vklépati. © t n n í fl e n, jích r• vgnésditi fe ober vgnésditi fe, pleottafh noter-vgnésditi -fe. ©in no 11;igen, v. a. prinúditi,
vnúditi komú kar. ©iltóbe, f. púftinja ober puftinja, pufhárja, pul lia, auch pufhóba, pu-lliáva.
©in ölen, v. a. s' óljam namásati. ©inpaefen, v. a. vlágati, vloshíti, auch vtovöriti, fehl, vbárati; (fchtoeU gen) molzháti. ©inpaffen, v. n. vdáti fo, ftifni-
ti' le , fklépati fe. ©inpfarren, v. a. h' fári prifhté-ti, v'faro prifhtévati, eflüa vfárati, safárati.
©íttpf la 11 J en, t>. a. vfaditi, vfá-jati, vfajeváti, auch safáditi u. bgl. ©ingcpflaitjt part. vfajén, safajén, vrojén.
©in pflüge n, v. a. saoráti, podo-ráti, voráti, saárati, podirati, varati.
©inpfropfen, v .a. vzépiti, fehl, vpélzati, notervftáviti U. bgl. ©tn= Pfropfung f. vzépljenje. ©inpichen, v. a. safinoliti. © i n p ö É e l it, v. a. prefoliti, safoli-
ti, vfoliti, bann prefáljati. ©tnprägen, v. a. vtífniti, sabiti: baS práge bir tief ein, tó fi globóko v* ferzé vtífni, tó fi terdno v' glivo sabíj.
©inprebtgen, v. a. iBÓrfl. vpré-digati, gem. dopovedati, dopovedá-vati, dopovédvati.
273	®iu
(S inp r cf fcn, u- a. vprefliati ober vprefbati, vpnčti, vtifniti, vtifkati.
(Sili pumpen, v. a. vode navlezhi.
(Einquartieren, v. a. vkvartirati, ttnr. sakvartirati, notcrvkvartirati.
Gtnratßen, v. a. vfvetvati, vfveto-vati, auch vfvititi, vfvitvati.
einräumen, u. a. (©adjen, in ben gehörigen Kaum bringen) raspoloshi-ti, rasdevati (vfako rezli na IV o j kraj); (einen ^lafe) prepufliti, dati, pröftor napraviti; (jugejlel;en) verjeti, veljati dati.
Einrechnen, v. a. vrazhüniti, sa-razhuniti, fehl, vrajtati, sarajtati.
Gtnrebe, f. (ber ffiiberfprud;) etma protigovor, protigovorenje, vgovor, unr. notergövor, notermarinj. Gin= reben v. n. (bereben) prigovarjati, nagovarjati, prigovoriti, nagovoriti; (in bie Kebe fallen) v' befedo Tezlii, auch befedo prefekati, unr. notermarnovati, notergovoriti.
Gin reib en, v. a. eig. vtreti, vtera-ti, natreti, naterati, gem. vribati, liaribati, noternaribali tt. bgl.
G i u r e t d) e n , v. a. dati, poditi, geni. noter dati.
G i u r c i h e n, v. a. vrediti, vredo-vati.
Ginreifjen, v. n. (einen Kiß ma= d;eit) vtergati, vzlieTniti, unr. pod-tergati , notervdreti H. bgl. ; (ein ©ebdube) podreti, rasdreti, rasrii-fliiti, rasdjati, banu poderati u. f. m.; — f. n. («on üblen ©ercohnheU fen !C.) vftati, sazbeti fe, raslliiriti fe, vdariti, v' navado priti u. bgl., feltener zliresvseti, zhresjemati, }. S), unter il;neii riß bie Abgötterei ein, malikvanje je med nje vdarlo , je med njimi vftalo, je v'navado pri-flilo, fe rasfliirilo, nje prevsclo.
Ginreifcn, v. a. jesde podreti, jesliaje prevrezhi.
einrennen, v. a. prevrezhi, podreti.
einrichten, v. a. (ein verrentfeS ©lieb) vravnäti , geitt. vglihati; (orbnen) naravnati, narediti, ras-porediti, napraviti, feltener ponarediti , vnarediti, aud? oberniti: ©off hat e8 fo eingerichtet, baß mir arbeiten muffen, ilög je tahö ober-nil, tako napravil, tako raspore-
gilt	271
dil, ofnoval, de delati moramo. Gilirld)fung f. naraviiänje, naredba, narejik, nnprävik, olnutik U. bgl., fehl, vnaredba , vnarejenje , noter-nartdba u. f. m.
Gilltiegeln, v. a. sapaho predpo-tifniti , gem. sarigläti.
Gtnrofien, ». n. v'rjaveti, sarja-veti (v' zhein).
G i n r ü cf e n, v. a. (eine Seile) nekaj navnoter premakniti, navnöter pre-ftäviti; — v.n. (»on ©olbafeit) priti, prihajati; (in eines anbertt ©feile)
naflopiti.
Gin ruhten/ v. a. vmefhati, ras-meTliati, premeThati.
G i n S . v. G i n , nuni.
G in S, adv. ¿dno: mir ifl alle« einS, mi je vfe edno; jefet finb mir einS, sdaj Tva ¿dno, sdaj Tva Te pogodila, gem. »daj fva glih.
Ginfaen, v. a. fejati, vTejati, po-
• fejati. Ginfaat, v. 2luSfaat.
Ginfalben, v. a. masati, namäsati.
Ginfaljen, v. a. vfoliti, ofoliti, bann vlaljati, ofäljati , pleonafi. no-terofoliti, gem. auch v'fol poloshiti.
G ittfatn, adj. famoten , fam , fäm-fhen, unr. pnfhaven, pufhöben. Ginfamfeit f. fainota, famotnoft, fam Iba.
Ginfammclit, v. a. sb¿rati, poigrati , nab¿rati, pobrati, nabrati, pleonafi. notersbirati.
Ginfab, m. vfl.ivha, vlöga, unr. vfadifbe, safadifho , vftava , noter-vftäva.
Ginfätiern, v. a. kväfiti, vhvi-fiti, vkvaHieväti, feltener vkifeliti ober vkifeliti.
Ginfaugen, v. a. vfelati, Tefati (v' fe).
Gt n f d) al f e tt, v. a. saloshiti, med-loshiti, medftaviti, meddjati, feiten notervftäviti U. bgl.
Ginfchärfen, V. a. sapretiti, öftro narozhiti, fehl, noterojftrovati u. bgl.
Ginfeh arreit, v. a. pog™bati, sa-gix'bati, pogrebfti, sagrebfti, gem. auch pokopati, vkopati, feiten unb unr. vderfkati. Ginfcharrung f. po-gr¿banje, sagi^banje.
Gi nf che n feu, v. a. naliti, nalivati, natozhiti, natakati, pleonaji. noter« naliti u. bgl.
275	Gin
(S i n f d> icf e n , prifläti, ponäti, bann prifhiljati, pofluljati, pleonafh noterpollati.
GinfRieben, -v. a. vpotifniti, vriniti, vtakniti, gem. pleonafl. noter-potifniti, noterporiniti.
© t n f(fciefjcn, v. a. (Sßrob in ben SSaeFofen) sdevati; (entsroei fdjicfjctt) preftreliti, rasbiti, unr. noterftre-1/ti , dolpoftreliti.
Ginfcbtffen, v. a. na ladjo sdčvati, v' ladjo poloshiti, feiten baž tteu= gebilbete vladjati, naladjati; — fld) v. r. na ladjo fe podati.
G i n f d) I a f e n, v. n. safpati, ganj linr. notersafpAti, vfpati; (ttoit 0ltc= bern ) odreveneti , predreveneti, oterpniti, premreti.
Ginfcbldfern, v. a. vufpati, vu-fpajati, aud) vfenjiti.
Ginfd)lagen, v. a. (l;incin ftblagen, dldgel te.) sabiti, sabijati, unr. no-tersabiti, notervdariti; (ein&redjen, Senjter ¡e.) ftreti, rasbiti, vbiti, si a mati, aud) pretreti, in Sit. vtrü-piti, pretrüpiti; (bei ben ©ebern) votik pertkAti; (in Rapier ¡c.) sa-motati, saviti; (ben ©eg te.) iti, oditi: er wirb jenen ©eg cinfd)(a= <ieu, po ünim poti bo odifhcl it. bgl.; — v. n. (a(6 3«id)cn bet- Gin= milligung) v' roke Tez Iii; (»om iSlife) vdariti, trčfniti v'; (in ein Sad)) biti ahefar: baä fd)ldgt in mein, fein gad), tö jo möjiga, nje-goviga (dela) i. t. d.; (gelingen) po volji isiti, vftrčzlii. Ginfdjlag m. (in beit ©ein) diifhik; (bei ben ©e= bern, ber Ginfrag) vötik, ütik ober vütik; (2lnfd)fag) naklep; (9iatf)= fdjlag) fvet ober fvot, and) fvit, bei miš feiten fovet.
G i it f d) le i d) en, firfj v. r. vlcfti, vi a siti, aitd) vlcfti fe , vkrAfti fe , perkrafti fe.
G i n f d) 1 e i f e n, v. a. prifmükati, vfmükati.
(5 i nf d) 1 i e g e n, v. a. (eitifpertcn) sapreti, sakleniti; (uon Sficfeit jc.) perlosbiti, perdjati; (umringen) obftöpiti, obfefti; (mit in etrcaS begreifen) pervseti, v'red vsčti,
©t itf Clingen, einfdjlucfen v. a, po-shreti, poshčrati ober poshirati,
Sin	276
niebr. pogoltniti, povritniti, unr. notersbréti.
G i it f cb 1 u m m e r n , v. rt. sadrémati,
safpáti, safpávati.
G i n f d) 1 ti r f e n , v.n. vferkáti, vfer-kováti, aud) ferliáti v'fé.
© i It f d) l u fi, m. vkluzhénje, vklénik ; perlóga, perlosliéno pifino : baá Gins fd)íitgjeid)en (), medméftje; íj)aren= tí)e|'i¿ (, predklép; ©t>ttff)cftS ), sa-lilép.
G i n f d) m e i d) e t n, fid) v. r. vlisati fe, vlísniti fe, vlisováti fe, perkii-piti fe.
Ginfd)metf5eit, y. a. raslómiti, rasbiti, rasvrézbi.
G i tt f d) m e t j e it, v. a. rastopíti, rasplavíti, raspuftiti, unr. noter-svariti; noterfzediti.
© t it f d) m i e r e n, v. a. namásati, vmásati, unr. noternamásati.
G t n f d) n a II e it , v. a. vkópzbati ober vkopzháti , sakopzbáti.
G t n f d) n e t b e n, v. a. vrésati, na-résati, sarésati, pfeoitafí. notervré-sati u. bgl. 6infd)neibta adj. v'éno plát ójfter. Gtnfd)llitt m. vrés, sarés , vrésanje.
G i 11 f d) n ú r e it, v. a. vfbnórati, sa-fhnórati, feiten (nacp ©ut«m.) vsadersnováti.
Ginfd)öpfen, v. a. sajémati, sa-jéti, zhrépati, pleonafl. notersa-jéti.
@infd)rátlíen, v. a. ograditi, pregradíti, omejiti, pcr'krátiti ; •— fid) v. r. ograditi fe, vsader-sháti Te, vsadershováti fe.
G t nfd)raubcit, v. a. eig. wintiti, geni, saferkáti, safbkerníti , sa-fhrávfati.
G i n f d) r e t b e it, v. a. sapifati, vsa-pífati, vpifati, sapifávati, vpifováti, gem. notersapifali, noterpilati.
G i n f d) r it m p f e n, v. n, sgerbázbiti fe, fkerzhiti fe,
G t n f d) it 11 e n, v. a. tu vfúti, itt (St. vfipáti, bauti vfipáyati ober vlipováti, pleonajl. notervfúti.
G i u f d) n> ar j en, v. a. vzberníti, pozberniti, prezberníti.
Ginfd)i»a6en, v. a. (einem efioaž) nagovoriti, pregovoriti (kogar v" kar), aud) vzbebljáti (komu kar).
¡Gtnfegtten, v- a- vblagofloviti,
277	e i II
(liti blagoflov, gem. unr. vsbegna-ti , notersbegnati.
G t ti f e !> t n , v. a. pregledati, previ-diti, prerasumeti, fposnati, rasfpos-nati, unr. picottaft. noterviditi, svan-7,hati it. bgl.
Ginfcifen, v. a. eig. namjiliti ober vmjiliti, pomjiliti, geni. nasliajfati, vshajfati, poshajfati.
Ginfeittg, adj. ednoftranfk, aud) fd)led)troeg ftranfk, od ene ftrani, unr. poftranen , ednoftranen, fhan-tov. Ginfeitigfeit f. ednollranoft, ftranoft.
Ginfenben, v. Ginfchicfen.
Ginfenfen, v. a. potoniti, vtoniti, pogrositi, Utir. noterpotoniti.
Gtnfer, m. čnklja, edniza ober čd-niza,
Ginfefcen, v. a. (^flanjen ic.) vfa-diti, nafaditi, vfajati ober vfajevati u. f. i».; (alš ein <Pfanb, »erfefeen) saftaviti, salosliiti; (beflimmen) vfno-vati, aucb poftaviti; (in ejnSlmtic.) poftaviti, v' fiuslibo djati.
<g t tt f i d> t, f. pregled, previdnoft, aild) rasodenje, fposnanje, snanje , unr. vgled, notervgled. Ginfichtš= »oti adj. previden , prerasumeven.
Ginficbier, m. famotnik ober fa-niottaik, famonjak , aud) pufliavnik, puftinjik, fettener pufhnik. Ginfleb« Icrinn .f. famotniza ober famotniza, pufhavniza. Ginfiebelci f. purtinja, pufliavniflie, pufliavnjiza. Ginfieb= lerifd) adj. famotnifhk, pufhavnifhk, puftinjifhk.
Gmfiegellt, v. a. sapezbatiti.
G i n f i n g e n, v. it. vufpati s' perpe-vanjom.
Ginfinfen, v. n. vtoniti fe, potoniti fe , pogrositi fe , vtopiti f e , vdreti fe, vderati fe u. bgl.
G i n f i fc e n , v. n. fefti v' kar.
Ginfpannen, v. a. vprezhi, vpre-shevati, naprezhi, pleonafl. noter-vprezhi; (etnen glufi) sajesiti. Gitt-fpdnnig adj. eilnopreshen, unr. eno-vpresliljiv U. bgl.
Ginfpcrren, v. a. sapreti, sapera-ti; (ben SBagen) savreti, saverati.
G i n f p i n n e n , v. a. vprefti, vplefti; — fid) v, r. vprefti fe, obviti fe.
Ginfprechen, v- a. (TOuth —) kuriti, podkuriti koga, felien (nad)
Gin	278
©Ufé m.) poferzhitl, ferze ftoriti; (einem) próti govoriti, v' bcfédo fézlii komú ; (bei einem) säjtl v' koga, oglafiti fe per kóiü.
Gtnfprengett, v. a. pofhkropiti ober pokropiti, pofhkrápljati, pico« nafl. noterkropiti.
Ginfpringen, v. a. raslómiti, ras-biti rkaliaje.
Ginfpri(jen,tf. a. vdérfkati, vdérfk-niti, aitd) vbsikati ober vbsikniti.
Giltfl, adv. nékdaj, nékokda, neki-dán , unr. tankeda, keda u. bg(. Ginflig adj. nelulánj, nekdáflienj.
G i it fl a 11 c n, v• a. v' fbtálo poltá-viti, vhléviti.
Gin flámm i g, adj. ednoftčblen , aud) ednodeblen u. bgl.
G i n ft a m p f c n, v. a. vpháti, saphá-ti, autb vbiti, sabiti, perbiti.
Ginflanb, m. naftóp, vftóp, auch naítópljenje, unr. noterftóp.
G infle eben, V. a. vpéhniti, vbófti, vbádati , pleonaft. notervpéliniti; (mit bem TOeijjei) vdlétiti, vdolbfti.
Gittflecfen, v. a. vtákniti ober in @t. vtékniti, vtaknjeváti, vtikati; (iné ©efángnijj) pofadíti; (einen ©cfcimpf) preterpéti , prenéfti.
Ginflehen, v. n. (für 3emanben) ftópiti, dóbro ftiiti; (in bie Rechte eine« 21nbern) naftópiti.
©t «fleh ten, ftch v. r. perkráfti fe, vkráfti fe.
G infle i gen, v. n. vléfti, vlásiti, vplésati.
Ginfletten, v.a. poftáviti v', gern, plconafl. noterpoftáviti; (unfertaffen, auffehieben) oftáviti, preftávili, pre-hénjati, prejenjáti, odlósbiti, odlagati, odláfbati, odkláfti, odkládati.
Gin fie it, v. Ginfl.
©injlicfen, v. a. vfliiti, vfhivati ober vfhivávati.
Ginflimmen, v. n. (feine ©fimtne jugteid; mit ber eineé 3lnbcnt hórctt iaffen) prigláfiti fe, fogláfiti fe; (beipfíid;ten) práv dáti, unr. pervo-Ijiti.
G i n fl i til lil i g , adj. edinogláfen , fo-gláfen, edinodúfhen, edinovóljen.
Ginflopfen, v a. samáfhiti, sa-pliáti, auch vrftáfhiti, vpháti, pleO' ttafl. notersainálhiti u. f. ra.
Ginfl offen, v. a. (hinein floffen)
279	®in
vpehniti, vdrigniti, vteptAtl ; (eilt* Jioei (toffen) rasbiti, predregniti.
©in)}reiben, v. a. (CSelb ic.) pograbiti; (mit Salben ¡c.) naraAsati, vmasati, nur. notennäsati U. bgl.
Gin (treuen, v. a. nafipati, nafüti, natröfiti, aud) pofipati, pofipävati, naftljäti, naftiljati.
G i n )1 ü r ä e n , v. n. podreti fe, ras-fipati fe , rasrüfhiti fe , raspädniti ober raspafti , uur. notervkiiznit:, noterpäfti u. f. tü. Ginjturj rn. rasfip, rasrufkenje, raspad U. fegt.
G t n (11» C i l e n, adv. ti- ober täzkaf, med tem , nek zhäf.
G i tt f t) t b i g, adj, ednoslosben , fd)t. cdnofilben.
G i n f ä g i g, adj. ednodneven, edno-dänfk, eniga dne.
Ginfaucf)en, v. a. pomözhiti, omö-zbiti, namözbiti, bann pomäkati u. f. n). (v' kar) , unr. notervtäplati, vmäkati u. bgf.
Gilt tauften, v. a. vmeniti ober vrneniti, vmenjati, unr. notervme-niti u. bgl.
Gin t feilen, v. a. rdeliti ober vde-liti, rasdeliti, bann vdeloväti, unr. notersdeliti. Giufi;eitung f. vdelö-nje, rasdelik, vdelitva.
Ginthun, v. a. eig. vdjati, djÄti, poloshiti v', gem. noterdjäti , no-tersdevati ; (einfcbliefjeit) sapreti , saperati.
Gintönig, adj. čniga glafu , edno-glafen.
G i n t r a d) f, f. efroa edinodüfhje , edinodufhnoft, edina volja. Gin= trädjttg adj. edinodufhcn, edino-voljen.
©i tt frag, m. (Sdjaben, 9?ad)fheil) fhköda : Ginfrag flntn , fliliodo delati, v' fhkodo biti; (bei ben Ste bertt, ber GinfdjTag) vötik, vütik. Ginfragen v. a. (hinein fragen) vne-lti, vnöfiti, gem. notersanefti, no-temofiti; (bei ben ffiebern) tkati, vtkati ober vutkäti; (emfd)reibcii) sapifati; (©cioiitn bringen) pernefti, nefti, auch döjti, dolioditi, gem. Unr. noternefti, noterpernefti. Gilt* träglicb adj. dobizhljiv, pernefljiv.
Gilt tränten, t>. «. namözhiti, ras-mözliiti, premözhiti lt. bgl.; (etilem eftoaS, »crgclten) eig. vtepfti, vtepa-
ein 280
ti, gem. plazhati, platiti, poverniti, in ©f. gverati , in SS. aud) mafli-zheväti fe: ich werbe ihm feine 23o3= beit febon einftanfen, njegvo hudobijo mu boin she vtepel, povernil, platil, gveral u. bgl; balb roirb es bem etngefränEf met-ben, ber 23öfe3 tl;ut, kmal fe mu bo vtepalo, kdor hudo dela.
Gintreffen, v. n. priti, döjti, na-ftöpiti, unr. dopriti , dohajati; (übereilt fiimmen) nagoditi fe vkup, permeriti fe; (in GrfüHung gehen) fpolniti fe , sgoditi fe , naftöpiti, isiti ober isiti fe.
Ginfreiben, v. a. (hinein (reiben) vgnäti, vgoniti, vgänjati, gem. aud) nöter vugnäti u. f 10.; (öelb, ©cbulben) terjati, gem. nöter terjati.
Gilt tre t en, v. n. (hinein ffrefen) ftöpiti ober vftöpiti v', gem. pfec= nafi. notervftöpiti; (als ein 3eif= punet —, einen 1>ienft antreten) naftöpiti; — v. a. (in efioaS h'uein, Sraut ic.) tlazhiti, vteptäti; (enf= jroei treten) rasteptati, rasmandra-ti, ras biti.
Gint riebfern, v.o. vliti, vlivati (fkos lijak).
G i It f r i f t, m. vftöp , vuftop , na-ftöp; sazhetik.
Gtntrocfnen, v. n. vlufhiti le, pofufhiti fe, vfaliniti, pleonaji. unr. notarvfufhiti fe.
Gtnfröpfeln, v. a. po- kapljah natözhiti, po kapljizah naliti, felfe» ner vkapljati, nakapljati.
G i n t u n i e n, v. G t it t a u <$ e n.
©inoerleiben, v. a. vdrushiti, vediniti, feiten (nad) @Ut6m.) vte-liti, vlöshiti , uttr. notervteliti, 110-tersadeleslinati. Giltoerleibuitg f. vdrüslienje , vdrushitva.
Ginoerjiehen, ficb v. r. gem. sa-ft ö p i t i fe , efioa richtiger vuneti fe, umevati fe , foglafiti fe (s.' kom) : einuerftanben fei)it, ene mifli biti. Gintterftänbniß n. etma foglafje , fo-gläfnoft.
G i 11 toa d) fe It, v. n. vrafti, vräftiti, vrafhati.
G i n m eigen, v. a. odvägati , odva-goväti.
G i it io a n b, v. G i n io e it b u n g.
281	S i n
G i it ro a n b e m, v. n. priti v'kAkrbno semljo. Giitroanberuug f. prihod ober perhod.
Gin mar 16, adt>. navn6ter, vnoter.
Ginrcaffern, v. v. vmozhiti, prc-m6zhiti, nam6zliiti, attrf) vvodenjti, ovodeniti U. f. IP.
Gintoeben, v. a. vtkati ober utka-ti, tinr. notervtkati.
Gilttpecbfein, v. a. vmeniti ober vmeniti, vmenjati. Gintpedjfeluitg f. vmenja, vmemba.
G i n t» e i d) e n, u. a. namozhiti , namakati, ganj unr. noferhenjati.
Ginmeifjen, f. a. eig. oblagofloviti, polvetiti, geni- vshčgnati, shegnati, pfeonaft. notershegpati./ ©nfrocifunig f. oblagoflovlenje, pofvezhenje, gem. sbčgnanje, pfeonafi. notersbegnanje.
Ginroufen, v. a. vvoditi, aucbvvi-shati, gern. unr. notervishati u. bgl.
Ginroenben, v. a. pr6ti poftaviti, nafpr6t govoriti, vgovoriti, nafprot povedati u. bgf., }. 25. cr l;at mcjbfS cinjuipenben, nizh nejma nafproti. Giuroenbung f. vgovor , eiroa auch protigovor.
Gtnroerfen, v. a. ((jiitcin roerfen) eig. metati, vrezhi v', aud) vmetati, vliizbati, vvrezhi, gem. n6ter metati u. f. ro.; (cnfjroei rocrfen) ras-vrezhi, rasmetati, rasbiti; (Gin= nnirfe inadjen) vgovarjati, pr6ti po-riaviti-u. bgi.
G i n n> i cf 11 n, v. a. saviti, oviti; (eitt Jtinb) poviti, pleonafh noter-poviti u. f. It).
Gtnroiegen, (ein ffitib) f. «. vsiba-ti, pieoliaft. notersibati u. bgf.
Ginroifligen, v. a. pervoljiti, do-voljiti, vvoljiti (v' kar), pfeonaft. unb unr. noterpovoljiti. GintoiCiU gung f. pervoljenje, dovoljenje.
Gtltroinbeln, v. a. (v'-pelnize) poviti, povijati.
G t n m t r I e n, v. a. (etnroeben) vtkati ; — v. n. (in ober ciuf efmaS t»ir--fen) gem. legati, fezhi v' kar, aucb dotikati fe, dotakniti fc zhefar, tU n>a ridjtiger vzhiniti, vzhinjAvati, aud) perzbiniti, perzhinjavati (v' kogar, v'kar). Gtmpirfuug /. vzhin.
Ginmofjner, m. prebivAviz, ftano-vaviz, feltener prebivAtel, ftanovuili. —inn f. prebivavka, ftanovavka.
Sif	282
(S i n n> a r f, v. G i n tt> a n b.
G i ntpu r j e lit, v. n. vkoreniti Te, vkorcniniti fe. Ginrourjelung f. vkorenitva, vkorenimba.
(Sinja i; I en, v. a. odfhteti, odfhto-vati; perfhtčti, perlTitevati.
Ginsapfen, v. a. napuftiti, nat6-zbiti, nazediti.
Ginjaitnen, v- a. sagraditi, ograditi , s' plotom obdati, unr. noter-sagraditi, liotcrsaplotiti.
G i nje i d) n c n, v. a. narifati, sasnAm-njati, aud) vsnamnjati, vsamenovA-ti, preonafi. notersasnamnjati. Gin= jcid)nung f. narifanje, sasnamnjanjc, nud) vsnamnjanje.
Ginsel n , adj. poTamcscn, Tam, iden, famoten, fakfeben , vfAki pofebej; — adv. po ednim, pofamesi, vfaki porebej, vfAki sofeb. Ginjefn^eit f. ofamesnoft, famfha, fakfebnoft. n j i e f> en, v. a. (einen gaben) vvlezhi, vpotčgniti, gem. noter potegniti; (□emanben) sapreti, prijeti.
G t n 5 i 9, adj. edinji, lam, farno eden , en fAm.
Gtnjug, m. vbod, prihod, unr.no-terhod, notervlek u. bgl.
G i n j m a n g e n, v. a. vtifniti, vpo-tifniti, vtiHizhati.
Gii, n. led. GiSbafjn f. tir, ledena ga». Gisberg rn. ledena gora, led-nik, rneshnik. GiSboif m. bik, ko-sAzha. Gifen v. a. led fekati, led kAlati, ledovati. GiSfelb n. ledcni-na. GiSgang fresb. GiSgrau adj. fer, zlo fiv, preliv, prrler. GiSgrube f. ledeniza, fd)f. ledena jama. Gifichf adj. ledenaft. Giftg adj. leden. Gižffllt adj. mersel kakor led. Gi«fd)oiIe f. k6ra , fef= fener fresb. Gižfchuh m. gem. ledni zhrevel. GiSPOgef rn. ruff. simoro-dck. Gišjapfen m. zima, shvengel, in £(. gem. zčgel, ftresh, leden zhep.
Gifen, n. shelčso: bie Gifen b. t. eifene geffeln, shelesje. Gifenberg: merf rt. ruda na shelesa , autb she-lčsen rudnik. Gifenbfed) n. sbele-sen pleli. Gifenbra(;f n. shelesno fvilo, tn Sit. shelčsen zhubeshen. Gifenerj n. shelesna ruda. Gifen= farbe f. shelesna farba. Gifenfeii
283	Gi t
(Gifenfeilichf) ». sbelesni opilki, shelesne pilinje. tsifenfcbtacfc f. shlindra. Gifemoaare J. skelesnina, shelesna roba , aud) sbelesje , she-lesno orodje. Gifern adj. shele-en.
Gtfel, adj. nezhimern, nezhimurn ober nizhemarn , nizhemurn , auch prašen, napzhen, nillizbeten: bu
foliji beit Sftameit Softes nicht cifet nennen, nejmafh böshjiga imena po nevrednim v'üfta vseti, po nemarno imenovati. Gifelfcit f. nezhi-mernoft, nezhimurnoft, nizhemär-noft , nizhemurnoft, nifhzhetnoft, prasnöta, prasnoft, uezhimerna zhaft; zbalarija.
(Šifer, m. gnoj, uitr. gnjila, tvor, gnjilad. Giferbeule ./. gnojaviza, vred. (Siferidjt adj. gnojaft, gnoj-nat, Gitcrig adj. gnojen, gnojat. s' gnojam , unr. pijilaft, tvoren. (Sitern v.n. gnojiti fe, feltener gnji-ti. (Siter|loif m. ftersbču. Giterung
f. gnojenje.
(5t»eif, n. beljak.
(Siel, m. ctg. §nüf, ftüd, bann gnu-fob», gnuTlienje, ftudenje, aud) mer-senje, hretenje. ©fei, cfelig adj. gnüfen, gnufljiv , merski , bretljiv, auch protiven, sopern. (Sfcln v. n. Ttüditi fe, gnüfiti fe, mersiti fe, itt ©f. auch hretiti fe (komü kar).
Glaflicif ät, /. cftva vlazhljivoft, istegnotoft, gem. shilavoft. Glafiifd) adj. vlazhljiv, istegnöt, gem. sliilav.
G (bogen, lakat, laket, laket, in Sik- aud) komölz , unr. narözha, narözhje.
Glegie,/. sbäloftna pefem. Glegifd;
adj. sbäloften.
Gtef frieitäf, f. elektrika, sbivi ögenj. Gleffrifd) adj. elektrifhk. (Sleffriftren v. a. elektrisirati. (Sfc£= fnftrmafd)iue f. elektrifhka mafhina.
Glentcnf, n. (ber örttnbbe|lanbfheil bcr TOaferie) pervdel, aud) pervfnö-va, pervfnütik; (ber 2lnfangžgrunb) etwa fpozbetnik, gem. element. (Sie* mentarifd) adj. elementärfk.
Gleit, (Gtcnb), Glettbfhtct n. eig.lof, gem. alzen. GlenbShaut GlenbS» Icbcr n. lofina.
Glenb, n. reva, revfhina, revnoft Obet nadloga, nadlöslmoft, nevölja, gent. auch vbösbtvo, firomafhtvo,
dmp	281
sbaloft, fila , flifka, ttnr. pregon. Glettb adj. (fehl- arnt) reven , rev-njiv, nadlöslien, gettt. aud) vbog, (i-romäfhk; (im hofften örabe fd)led)t) vböslien, prevböslien, büd, prehud, aud) nizhvreden: ein clettber, bluf* armer ©Icitfd), revnik, revesh, rev-fbe: mir wären elcttb, wenn..., reve-sbi bi bili, zhe U. f. 10.
GS(epi)ant, m. flon, felfctt elefänt.
G l e o e, rn. rejeniz, rejenzhik, (ferb.) pitomiz.
Gif, v. G i (f.
Glfeitbcin, n. fl6nova kbft, attd) flonoköft, flonoköltje. Glfcnbcincn adj. is flönove liofti, Tlonokoften.
Gl i f t U m , räj, veleli räj.
Gltpir, n. driftilo.
Gllc, f. (baS Güettntajj) lakät, laket ober laket, in auch komolz (eig. berGlbogcn), bei bett Ungar, unb ben an Äroajien grenjenbeit fieier. ®tuwe= nen vatel, feltener arfin, arfhin.
Glien bogen, v. GIbogen.
Gller, v. Grle.
Glfen, Glfeitbattm m. in Sr. zhrem-Ta, in £f. framfa, in ©f. zhremza.
G l|ier,/. fraka.
Gif em, v. klettern.
Grnettbiten, v. a. popraviti, popravljati , unr. auch poboljfhati. tSmenbation f. poprävik, unr. po-boljfhik.
GmerifuS, m. doflusheniz.
G m i g r i r e n, v. 21 u S w a n b c r n.
G m nt e r l i n g, m. fternad; (baS 2Bcib= cheit) fternadka.
Gm 0 tu men f, n. perprid, perko-rift, perhafik, perdobizhik.
Grnpfang, m. etg. prijem, prijetje, prijetva, aud) prejetva, fprejetva, prejetik, feltener dobilik, dobitva, mehr weniger unr. dobitje, dobizhik, sadobizhik u. bgl.: man folt ftd) auf einen mürbigen Gm()fang »orbcs reifen, fe imamo v' vredno preje-tev perpräviti. Gmpfattgcn v. a. (eine ©ad)e) prejeti, dobiti, sado-biti; (einen, bcwillfontmcn) fprejeti, fprejemati; — x>. n. (fd)Waitger WCl'= ben) eig. fpozheti, feltener unb uns wttrbig prijeti, poprijeti. Gmpfäits get m. prejeviz , feltener prijetnilt. Gmpfängertun f. prejevka, felf. pri-jetniza. Gmpfäitglich adj. wörft. cfs
285	e tU p
ma prlmljlv ober primljiv, aud)pri-jctljiv, gem. vielleicht richtiger göden, perpraven, feffeuer Ipoföben (sa käkfhni navuk i. t. d.); (vom weib» lid)en @efchfed)te) fpozhel. empfang» lid)Eeit J. priiriljivoft, prijetljivoft xi. f. m.; (vom meihtidjen ü)efd)led)fe) rpozheloft. (Smpfängniji f. fpozhe-tev, fpozhetje.
©mpfehlf tt, f. a. perporozhiti, bann perporozhAvati, perporozho-vati, perporözhati, and) porozhiti, narozhiti. (§mpfehlung./'., (Smpfo[)t m. perporök, perporozliilo, perpo-rozhitva : baä vcrbient feine (Smpfeh5 iitlig, to ni vredno priporöka. (Sm» pfehtungSfd)rcibcn //. priporozlienflio ober priporozhitno pilmo. (Sntpfef)* fungimerth ad]. priporöka, perpo-rozhenja vreden.
<S m p f i n b e n, v. a. zhütiti, obzhu-titi, aud) pozlmtiti, sazhiititi: übet empfinben b. i. übel nehmen, saslo vseti, saslo imeti. Gmpfinbbar, aud) empfinbfam adj. zhuten, ob-zhuten. (šmpfinbbatfeif adj. ob-zhutnoft. (impfinbclei /. efiva zhut-ljivenje, zhutljivftvo. (Smpfiiibelii v. n. eftva obzliutljiviti, zhutljiviti. CSlttpftnblid) adj. zhütljiv, obzhut-1 ji v : (fahifl / 'eid)t bcleibiget ju finbcn) togöten, nagloferden, feiten bitroferdljivj 3ematibeit empfinbli» d)er firafeit , kogar hü j pokoriti. (SmpfiinblicbEeit r- zhütljivoft, ob-zhütljivoft. (5 m p fin bitu g f. sliutik , zbütenje, obzhüt, obzhutik , ob-zhütljej, aud) obzliütenje, pozhutik. (Snipftttbungsios adj. breszbitten , breszluitljiv. (šmpftubungSlofigfcif/. breszhutljivoft.
(Stupor, adv. gor (unr. gori), na-vsgor, verli, v' verli, vifbek , vifli-kej, kvifhko, nakvifliko : — fteigeti, (Vom Diauche te.) nakvifliko te valiti it. bgl.
©mporen, v. a. (aufwiegeln) fpun-tati, v' pünt naliüjftiti u. bgl.; (du= fjerjt unwillig machen) rasferdiii, ras-togotiti, aud) rasjčsiti; — fich v. r. vsdizhi fe soper kogar, vftaviti fe, vftavljati fe, soperftaviti fe (komu, aud) söper kogä); (eilte 25erfd)tvo= rung j u [a m men stehen) fpuntati fe, ipuntariti fe, fpuntarovati fe u. bgl.
<£ n 0	286
(Smpörer m. püntar, felfener punta-roviiviz, fpüntaniz. (Smpörung f. pünt, puntarija, puntArftvo.
(Smfig, adj. in Aren , marljiv, pre-marljiv, marljiv marljiv, auch priden, geni. flifik. (Stnjigfeit f. mAr-noft, marljivo!);, pridnoft, gem. flif.
(Snbe, n. köniz, kraj (jenes vorjiig* lieh ber 3eif, biefeS betn Orte unb Äaume nad)): ein fleineS (Stiicf eines länglichen Körpers, 5. 23. bie (Snbeit ber ©emeihe, Seinmanben ic., kon-zbek, könzi, krajnik , krAjovna u. bgt.; (Ausgang) isid; mit feiner ©efunbheit tfl'9 j_u (Snbe, s' njegovim sdrAvjoin je per kraju; ju bem (Snbe, jtr biefem (Snbjrvecfe, v" ti koniz. (Snben, enbigeit v. a. kon-zliAti, dokonzhAti, okonzliAti, fef= fett preliratiti , dokrajati (neuge» bilbef); — v. n. unb — fich v. r. lionzbAti fe , dokonzliati f e, okonzliAti fe, aud) dokonzbAvati fe obet dokonzhevati fe , koniz jemati ; (aufhören) henjati, jenjAti. Gnbi« gung f. koniz, konzbanje, olion-zhanje. ßnbltd) adj. konzhen , do-könzhen; (lefete) sAdenj, pofledenj; —- adv. (julefef) sAdnjizh , pofled-njizb , flednjizh , napofled, napo-llčdnjizh. Gnblicbfeitkönzhnoft. ©nbloS adj. breskönzhen. ©nblo» ftgfeif/". hreskonzbnoft. Gnbttrfad)c f. könzhni srok, atld) flednji viir-slioh u. bgl. (Snbttrfheil n. ohon-zhaven rasTodik, okönzbna rasfod-ba, fledenj rasföd, itnr. flednja föd-ba. (Snbjreecf m. sAdnji ober flednji köniz, zil, aud) nnmemba , na-köniz, felf. namenili, uttr. namerik.
©nbemtfd), adj. domAnj, domAzh, navAden (v' kakfbni deslieli , per kakfbnim narodu).
Gnbivie,/. divja, simfka fhelAta.
(Sngagiren, v. a. najeti, najemati; — ftd) v. r. najeti le. Engagement n. najeinfbina, feiten najeinftvo.
Sltfle, adj. vösik, tefen. (Slige f. vjsliina , tefnoft, tefnöba , tefnota. (Sngbrüflig adj. fipljiv, nedufliön, aud) tefnoferzlien. (Sngbrtijligfeit f. fipljivoft, aud) tefnoferzlinoft.
(Snaet, m. Angel ober «njgelj, Anj-geljiz, aud) dober duh. (ingfifd) adj. Angelfk, anjgeljfk: englifche
287	®nf
©ruf), anjgeljfko zhefličnjc. Gngcl« rein adj. prezhift, famozhift.
G n f e, J. (oic ©abet am Pfluge) rozh-niki.
GnEet, m. vnük, gem. auch mik, vnüzhat. Gitfeldjett, Gnfcleitt n. d. vntizhe, vnuzhek. Gnfelittn f. vnuka, vnufhka.
Gn ta betu, v. n. odslilahtiti.
G n i a r 11 n , v. Ausarten.
G nt äußern, fid» v. r. vsdersliati fe , vsdcrshavati fc ober vsdersho-vati Te, refhiti fc, snubiti fe, atld) vanati fe, ferbegati fe (zhefar), od-ftaviti, opuftiti (kar), unr. natiija-ti, posvunati u. bgi. Gntäußerung f. vsdershinjc.
Gntbefjren, r. a. (einer ober eine (Sadje) pogrčfhati, pogrefhovati, pogrefhiti, ne imeti, brcs zhefar biti; (ben Langel leicht ertfagen) vterpčti ober uterpeti, aem. auch ne pogrčfhati, ne pogrefhiti ober ne-pogrčfhari: rr entbcfjrf ber nötbigen 23üd)cr, nčjma potrebnih bukev, pogtefha potrebne bukve, je brcs potrebnih knig; ba« entbehre ich leicht, jene« fcfctrer, to lahko pogrč-rham, uno tesliko , auch bres tega Tun lähko, bres üniga teshko; ge» bet Almofen, fo viel ihr entbehren löttttef, dajajte vbogajime , kolikor k ter? vterpi, kolikor kteri uterpi, kolikor uterpitc. Gttfbchrlich adj. pogrefhljiv , vterpljiv ober uter-pljiv, auch nepogrcfhljiv: baS ifl itttbehrii<h, tö lahko uterpimo, lahko pogrefhaino, brcs tega fino lahko, tö je «terpljivo u. bal. Gnt* hehrlidtfeif f. pogrefhljivoft, uter-pljivoft.
G nit»t ef en, v. a. (befehlen, vernici» ben) vkasati, veleti, poveleti, povedati, porozhiti u. bgl.; — fid; v. r. ponuditi fe, ponujati fe.
Gttfbinben, v. a. odvesati fe, re-fliiti, feiten odrefliiti, rasrefhiti; (von bem Jžinbe befreien) obäbiti, auch poviti, rčfhiti; entbutibcn rocr= ben b. i. gebären, poviti, iloporodi-ti, poroditi, obäbiti fe u. bgl. Gttfs fcinoung(fiošbinbung) odvesa, od-vesanje; (Šiieberfunft) povitva, porod, auch porodenje , poroditva,
<Sn t	288
Eorodnöba, porójva, porojáj, o-áblcnje.
Gntblättern, v. a. liftje ofmú-kati.
Gntblößen, v. a. obnasbiti, ogó-Iítí ober ogolúsniti, feiten onágiti, gem. rasodéti , raskriti, flézlii: er l;at ftch ganj entblößt, zló fe je flé-kel, obnáshil it. bgl.; er lag ganj entblößt ba, véf rasodét, zló ras-krit je léshal. Gnfblößuttg f. ob-nashénje, rasodénje, raskritje.
Gntbrennen, v. n. vshgáti fe, vnéti fe: für eine ©ache entbrannt fepit, sa kar shiv in vnet biti u. f. n>.
Gntbürben, v. a. réfliiti kogar (bremena, bútare, téshe), unr. od-brémati, obutáriti u. bgl.
Gntbecfen, v. a. (ber 2)ecFe 6erau= ben) rasodéti, raskriti; (eine unbe= lannte ©ad;e bemerfen) nájti, isnájti ober snájti, vrlf. isobréfti, uttr. odkriti, naozhititi; (enthüllen) odkriti; (beíanitf madjen) ováditi, rasodéti, raskriti, auch rasglafíti u. bgl. Gntbecfer m. rasodevázh, rasodevá-viz; najdnik, felfetter isnajdnik; ovádesh. Gntbecfung/. rasodénje j najdenje, isnájdcnje ; ovádenje..
Gnte, J. ráza. in ©t. réza. Gut* d)en n. d. rázhiza, rézhilia. Gnfctu fleifd) n. rázlije mefó, rezovína. Gnterich, GntrUh >n. rázman, in ©t. rezák, in ívt. (nach 0 u t 6 iti.) rázb-nik.
Gntel;ren, v. a. onezhaftíti, v'ne-zháft fpráviti kógar, nezbáft delati kómur, gem. auch ne zhafu'ti, ne poflitováti liógar.
G it ter ben, v. a. ¡skleniti od jérbi-zhov, gettt. auch oddélfhati, odjér-bati. Gnterbung /. isklenénj'e od jérbizhov, auch oddélfbanje, odjér-banje.
Gtttfahren, v• n. odletéti, vslcté-ti, vújti, aud; vjiti, uiti: bicfcá 5Bort ifl ií;m entfahren, saréklo fe mu je, tá beféda mu je vfhlá.
Gn t fallen, v. n. odpáfti, vpáfti, odpádati: cé ifl mir entfallen b. i. id) habe eé vergeffen, mi je is pameti vflilo, fim posábi).
Gltffalfen, v. «. gúbe raspuftiti, rasvíti , auch raskláfti, raskládati; — fich v. r. (von 231uten> raszvel'ti,
289	(Eni
raszvetčti, raszvitati, aucfy rashlä-vati fe, raskläti fe. Citffärben, ftd) v. r. obledeti, po-blediiti, farbo preraeniti, farbo meniti, fetfeuer odfärbati, farbo sgubiti, unr. farbo vseti. ©n(fernen, v. a. oddäliti ober od-daliti, oddäljfhati, oddaloväti, aud) odlözhiti , odpraviti, unr. oddele-zhati, oddelezhoväti u. bgl.; — fid) v. r. oddäliti fe, aud) vbesliäti, vftöpiti, vfközhiti it. bg(. (5nifer= nung f. (t>ai entfernen) oddalenje , oddalitev; (bie gerne, Sßeite) däle-lia, daleköta, dalezliina, dalja, daljava, dälezhnoft, däljnolt. Gnffeffeln, v. a. refhiti od pöt,
oköve odvseti, aud) rasklcniti. Gntflammen, v. a. vplameniti, auch rasvneti, rasvshgati; — v. n. vplameneti, rasvneti fe , rasvshga-ti fe.
entfliegen, «. odleteti, vsle-teti.
en tfliefjeity. v, n. eig. vbegniti, vbesliäti ober vbesbati,' bann sbeg-niti, sbesliäti, sbeshati , aud) pobegniti , pobeshati, vtezhi, vüjti ober vjiti, unr. odbeshati u. bgt. entfliegen, v. n. roörfl. vtezhi, vtehati, beffer is-häjati, isiti, perte-kati, isvirati (is zhefar). entfremben, v. a. vmäkniti, vseti , gem. vlirafti, unr. otüjati, od-kräfti. entfrembung f. vmäknenje, gem. vkrädenje, vkrädva. entführen, v. a. vpeljati, auch odpeljäti, ruff. poliititi. entfül)rer >«. vpeljiviz, vpeljaviz. ©ntfltl)« ruitg/". vpeljänje. entgegen, pro. (uon ber gegenfeitig annaf/erttben ißeroegung peier £)itt= ge, aud; gegenüber) pröti, napröt, napröti, nafpröt, nafproti; (roiber, feinblid)) nebjr pröti, napröt eig. sö-per, in ©f. aud; söpert: — gehen, napröti iti; — ha^en, dershäti komu nafpröt; — taufen, komü napröti tezhi, dirjati komur nafproti , aud) söpcr kar ober zhemur so-per biti; — fd)icfen,, pröti poflAti;
—	f' !;en, nadegati fe, tn ©f. tröfli-tati fe ; — fefcett, — fletlen, poftä-viti nafpröt, söper poftävljati;
—	fet)U, söper kar obet- zheinu na-
<En t	290
fpröti biti; bem 58inbe entgegen b. i. gegen ben äBinb, pröti vetru ober vetru nafproti. entgegengefefet, adj. protiven, nafproten , napröten , nafprotiven, aud) naipröti , napröti. entgegen, v. n. vüjti ober vjiti,
aud) vbeshati, feftencr ögniti fe. eitfgetb, n. plazha, plazhilo: ohs
ne —, saftönj , sapitönj. Sntgetten, v. rt. käsen terpeti, pokoriti, sapokoriti, aild) saplatiti: einem efroaš entgelten tajfen, komur kar vtepfti ober vtepati, kogar v' poköro vseti; baž fotl jener ettfgels ten, tö üni naj sapokori u. f. ro. entglimmen, v. rt. satleti, vtleti,
aud) vshgäti fe, vneti fe, entziffern, v. a. rasvujsdäti,
rasogläviti. enthalten, v. a._(tn ficb faffen) sa-popafti, sapopädati, aud; vdershäti ober sdershäti; — fid) v. r. vsder-shäti fe ober vsadcrsliäti Te, vsder-sliävati fe ober vsdershoväti fe, aud) sdershäti fe , ögniti fe, ogibati fe , fetfen oddershäti fe u. bat. enU ^attfam ad), vsdershen, vsdershljiv, aud) vsadersben , meren. ©ntljatf« famfcit f. vsdershnoft, vsdershlji-voft u. f. ro. eufi;a[tuitg f. vsder-shänje.
enfl)aupten, v. a. ob glävo djäti (högar) , glävo odfekati (komur) , efroa attd) obglavlovAti (kögar), unr. odgläviti. entf;aupfung f. gläve odtekanje, aud; obgiavlo-vänje.
Snfheben, v. Ueberf)ebett. entheiligen, v. a. etnxj onefveti-ti, (nach ©ufSm.) odfvetiti, gem. tn £r. ofkrunijti, in ©f. ognüfiti, ob pofvezhenje perpräviti. eufhei« ligung f. onefyezbenje, odfvezhe-nje , gem. ofhrunenje, ognüfhenje. enthüllen, v. a. rasgerniti unb rasgrinjati, aud) odgerniti, bef. Ulis eig. rasodeti, rasliriti, odkriti. Gnt« hütlung f. rasodenje. entjungfern, u.a. divizo fhurvä-ti, etroa oddivizhati (»on ö U t 6= mann neugebilbet). entiteibcn, v. a. Dezhi, fläzhiti, aud) raspräviti, rasprävljati. (Sitt» iieibung/". flezhenje, riäzhenje.
291	t
©nfiomtnen, v. n. vujti ob« uiti, aud> vbeshati u. bgl., feltener oditi, in einigen gaOeit vun priti, ©nflräffen, v. a. oflabiti, oflA-1)1 jati, aud) poflabiti, ob rnozli per-praviti u. bgl. ©ntfräffung f. oflAb-ljenje.
©n tla Ben, t>. a. rastovoriti, ras-
losliiti, gem. odbAfati, rasbafati. ©nt [an g, prp. srävno. poleg , in ©f. aiicp kre: ber ©frage entlang, sravno, poleg, kre zefte. ©nflarven, v. a. rasfbčmati. ©nt* lantling J. rasThčmanje, felfencr od-fhemati, tint", rasobrasiti. © n f ta f fe n, v. a. odpu-ftiti, is flush-be djäti, aud; fp uit i ti. ©nflaffutvg f. odpufhenje. ©ntlaufen, v. n. vujti ober uiti,
vbeshäti ober sbesbäti, vtezhi. ©nt teb ig en, v. a. reHiiti, feltener oproftiti, ofvoboditi; — (id) v. r. refhiti fe, snebiti te, savefti Te (zbefar), fpolniti (fvojo dolshnoft). ©nflebtguttg f. refhenje, feltener oproftenje U. f. m. ©It liegen, adj. oddaljen, daljen, aud) dalajn, dAlajfhen, fetten odložilen , uftr. odleshezhen. ©uftegen= pet t f. oddaljnoft, daljnoft, däleka, daleköta, dalezhina , dalezlinoft, dalja , daljava. ©nfIe|>neH,	v' pofod vseti,
v' d61g vseti, geni. attd) odpofčditi t«, ispofoditi fi (kar od kogar), ©nfletbeit, v. vbiti ober ubiti, vmoriti, feltener v-fmertiti. ©ntlei» tung/. vbitje, vmorenje, attd)vbiv-ftvo, vmoritev. © n t m a n n e n, v. w. gem. kopiti, fkopiti, feltener ismoslnti, iskasiti. ©nfnta)tttung /.'koplenje, fkoplenje, fetten ismoshenje, iskashenje. © n r n e I; m e n, v. a. (entstehen) od-vseti; (@elb auf einen —) na koga vseti, na kogar ime vseti; (befreien) » refhiti, oteti; (Selb von einem —) na pofod vseti, v' dolg vseti; (ab= nehmen, erfeljen) prefhtimati, ras-posnäti, rasgledati, previditi, pre-föditi, rasfoditi, rasfhtimati, pre-zeniti.
© n t n e r » e n , v. a. oflabiti, rasflabiti, © it f r a t p e n, v. n. lahko biti bres zbefar, »ergteicpe ©nfbeljren,
®nt	292
©nträtI)feln, v. a. vgadati gada-nje, vganiti vgAnjko; (erülören) ras-jafniti, rasloshiti, rastolmazhiti. ©It frei g en, v. a. istergati, isdreti
(is rok), po tili vseti. (Šntrid), m. tit KK. razman, in ©f. rezäk.
©ntrictjfcn, v. a. platiti, plazhati, poverniti, iit ©t. atld) gverati, in einigen Sailen opraviti. fönfrfrf)ftiitg f. plazila, plazhilo, povernilo, gve-rilo.
© n t c t n n e n, v. © n f t a tt f e n. © nt r lief en, v. ct. vmakniti, odvma-kniti.
©nfritnjetn, v. a. gerbe sglAditi,
gibe rasgladiti. © n t r Ü fl e n , v. a. rasferditi, rasto-gotiti, raskäzhiti, rasjesiti, raszhe-meriti; — fid) v. r. rasferditi fe. ©nffagen, v. n. odpovedati ober odpovedati fe, odrezhi Te, odftopi-
ti, atid) vftopiti. ©ntfagung /. od-pövd ober odpoved. ©ntf«fr, v. ©itffeM n. ©nffcpäbigen, v, a. oddikoditi , odfhkodoväti (kogar) , flikodo poverniti , popraviti (komur). ©nf= fdwbtgung f. odfhködenje, odHiko-dovanje.
©nffdjetben, v. a. rasfoditi, rasfhtimati , gem. auep raslözhiti, refhiti. ©lttfd)eibenb adj. rasfoden ober rasfodiven, raslozhiven. ©nf= fdjeibitng f. rasföd, rasfödik, aud) raslozlienje, rasl'htimanje. ©nffcp tafelt, V. n. safpati, safpA-jati, unr. obfpäti; (fterbeit) vmreti, aud) V Oadko fmert safpati. ©ntfd)lagen, fid) v. r. vänati fe, odpovedati fe, refhiti fe, snebiti fe, in einigen ©egenben ©feiermarfs aud) ferbegati fe, unr. odtergati fe, podsvlezhi fe u. bgt. ©ntfdj leiern, v. a. gem. rasshla-riti, fonfl sagrinjAlo odvseti; (Kar unb beufltd) macbett) raskriti, ras-jAfniti, rasdaniti, rasloshiti, rastol-mAzhiti.
©n t fd)l i eg en, ftd) v. r. fkleniti cber fkleniti: -fiep fefl —, sa terdno fkleniti. ©nffd)liegung/, ©nffd)tug m. flilep , aud) fklenik , fklepAlo , fklenenjc. ©nffepfoffen adj. terd v' fklepih: itp bin fefl enffcplofien, sa
293	6nt
terdno fim fklenil. ©ntfc^Toffeni>elt f. terd<5ft v' fklepih.
Gnffchiummern, v. n. vsdrema-ti, sadrematij v* flädko fmert sa-dremati.
Gntfdjiüpfen, v. n. vmäkniti fe, smüsniti ober smüsniti fe, vbeshäti ober sbeshäti.
G ntf d> tl Ib ige tl, v. a. isgovärjati, isgovoriti. "Gntfchuibigung /. isgo-värjänje, isgövor.
Gntfeelt, adj. mertev.
Gntfefcen, v. a. (einen beä Gimtes) od flüshbe odftaviti; ob flüsbbo djäti, is flüshbe fpraviti; (einen belagerten Ort) oteti, ofvoboditi, oproftiti, refhiti; — fid; v. r. eig. oftermeti, preftermeti, odreveneti, predreveniti , gem. vfträfhiti le , prefträfhiti fe, prefüniti fe, aud; savseti fe, prevseti fe, ofüpniti le, prefüpniti fe. Gntfefcen «. feilen oftermenje , gem. richtiger fträh, prifträh. Gntfefelid; adj. fträfhen, prefträfhen, unr. ftrafhljiv. Gnt= fefeung f. odftävljenje (is flüshbe). Gntfafc m. refhenje , otenje , ofvo-bodenje.
Gntfiegetn, v. a. raspezliätiti, odpezhätiti. Gntfiegelung f. ras-pezhätenje, odpezhätenje.
Cntfinnen, fiep v. r. domifliti fe, fpömniti fe, opömniti fe, auch pöm-niti.
G it t f p i n n e n, y. a. fplefti, fprefti, perplefti, naplefti, nalioväti, ofno-väti; — fid) v. r. proisiti, sazheti fe, vftäti.
Gntfprechen, v. n. primeritife, priftpti fe, vdäti fe, fpriftoväti fe.
G lt t f P r i e fj C n, v. n. priräfti, pro-isräfti, auch priräfhati, gem. pri-lsliti, prizimati.
Gntfp ringen, v. n. (entlaufen) vfkozhiti ober ufkozbiti , feiten od-rkozhiti, gem. auch vüjti, vbeshati u. bgf. ; (Pon Ctueflen) privirati, privreti, pritezlii is , auch isvirati, proistekati v'; (ettfflehen) sazheti fe, prois-hajati, proisiti.
(Sntflehen, v. n. sazheti fe, po-zheti fe, vftäti, auch poftäti, bann sazlienjati fe u. f. m.; fo enfflanb ber erfle ®ienfd;, takö fe je sazhel pervi zhldvck j eS enfflanb eine£un=
®nt	291
gcrinoth, läkota je perhäjala, je pertjfnila u. bgl. Gntftehung f. sa-zhetik , sazhetje.
Gntflellen, v. a. etwa, onefpodo-biti, in Sr. fkasiti, ofkruniti. GnU fleöung f. onefpodöbljenje , fkashö-nje, ofkrunenje.
Entthronen, v. a. ob preftol per-präviti.
G nt t ragen, v. a. vnefti, odnefti, vnöfiti.
Gntübrigen, v. Gr übrige it.
G n t p ö l i e r n, v. a. ob prebi vAvze perpraviti.
G n t tl> a d) f e n, v. n. preräfti, odrä-fti (zhemü).
Gntroaffnen, a. rasoroshiti. odoröshiti, oröshje odvseti.
Gntroeber, conj. äli, äl : entroeber gehorche mir ober bu mußt fort , äli me bögaj, äli morafh oditi.
G tt t m e h r e n, v. G r t» c h r e n.
G n f n> e i ch e n, u- vüjti, sbeshati, vbeshäti, pobegniti u. bgf. Gnt= n>cid)ung f. pobeg, sbeg.
Gntmeihen,v. G n f h eiligen.
Gnfipenben, v. a. vmäkniti, vkra-fti.
Gnt werfen, V. a. nazbertati, na-rifati , raspifati. Gntwurf m. na-zhertesh , narifik , auch zhertesh, plan.
G n f TO i cf e 1 It, v. a. rasvesati , ras-viti, rasrefhiti, rasvosljäti, aud; is-viti; — fich v. r. isvijati fe , rasvi-jati fe, isviti fe u. f. m.
G n 11» i n b e n , fich v. r. isviti fe (komu is rok).
GnftPifcben, v. n. vmäkniti fe, vüjti ober uiti, vfkozhiti, vfinükni-ti, auch vbeshati, sbeshati.
GnftPÖhnen, v. a. odvaditi, odvajati; ein Sinb ber SKutterbruft —, odftäviti. Gnfroöhnung f. odväda, odväjenje; odftävljenje.
Gntrourf, v. Gntroerfen.
Gnttpurjeln, v. a. iskoreniti, s' korenjam vred isdreti.
Gntjiehen, v. a. odvmäkniti, od-tergati, odvseti— ftch v. r. odvmäkniti fe, ogniti fe.
Gn t J tiefen, v. a. samäkniti. Gnf= jüien n., Gntjücfung/sainäknenje.
Gntjünben, v. a. vneti, vnemati, vshgati, vshigati, vushgäti, vushä-10 *
295	Snt	!
gati ober vushigati, aud) rasvnéti it. f. n>. ; — ftd) v. r. vneti fe, vshgâti fe,
GntjTOei, adv. na dvôje (ftréto, rasbito), Uttr. narâsen , iallfébe; (in bei- 3ufammenfcgung mit 3eitn>ör= fern) ras-, 5. 95. — brèd)en, rasbiti, raslomiti; — gehen, rasbiti fe, raslomiti fe , ftréti fe ; — hacfeu, ras-fékati, prefékati ; — reifjen, rastèr-gati, pretèrgati ; — fd;(agen, rasbiti, prebiti u. f. to.
G n f j to e i e n , v. a. rasfvAditi, v' raspartijo fpraviti, aud) rasdvojiti; —■ ftd) v, r. fväditi fe, rasdvojiti Te, and) rasprijAtliti fe. GnfJTOeiung f. fvaja , raspartija.
G n ä i a n, m. (eine ^Pflanjc) eigentlich svifhzh, in ©f. gem. zvizh, in Sit. fd)l. énzian : faner mie ©triait, svifh-zhel.
Gpheu, berflilén, aud) berfhlân.
G » i b e tn i e, f. liùga. Gpibemifd) adj. kûshen.
Gptgramm, epigràm, etœa auch pdiiza.
Gp tlepite,/". eig. boshje, boslijâft, gcm. fvétiga lialanta bolésen. Gpt» leptifd; adj. boshjâften. Gpileptiier ?n. bosbjàftnik.
G pi fiei,/. lift.
G r, fjr. on.
G r a d) f e n , v. a. méniti, flitimati, rasfôditi , preflitimati , fposnati. Grachten rt. mena, mémba, auch mé-ninga , rasfodénje , prefhtimanje , fposriânje, gem. mifel, pàmet.
Gr arbeiten, v. a. perdélati.
G r a r m e n , v. n. obôshati, vbôsbati.
'Grbami en, ftch v. r. vfmiliti fe, vfmilvati fe ober vfmilovâti fe, auch poiniliti, pomilvati ober pomilovAti, bei uit« feiten miloferditi fe u. f. ro. : ■er erbarmt niid), fe mi vfmili, ga pomilvam. Grbarmer m. vfmilva-viz , vfmilovàviz , aud) pomilvaviz, pomilovàviz. Grbârmlich adj. (ber Grbarmung TOerth) vfmilénja vreden ; (eienb , fchled;f) hud , réven, vbog, vbôsben. Grbarmung /., Grbarmett n. vfinilva, vfmilénje, auch pomilva , pomilénje, miloft. Grbarmungêpotl adj. vfmilen, pre-Vfmilen. (Srbarnittngênuirbtg adj. vfmilénja vréden.
Srb	296
Grbauin, v. a. (aufbauen) gem. fpüvati, dopuvati, beffer poitaviti , fesidati, fzimprati; (burd) bell gelb= unb ©artenbau erzeugen) perpüvati, perdelati; (jutii öiuten beraegen) na-poboljfhati. Gebauer m. fpüvaviz , aud) poftavljaviz. Grbaulid) adj. napoboljfbljiv. Grbauung ,/. fpü-vanje, poftiivljenje.
Grbe, «., Grbfcbaft f. gem. verbfhi-na , verbija ober jerbija, etoa rid)= tiger dedifhna, odveflitvo, mand); ma( del , delesb, aild) ozhinftvo (ba« päteriiehe Grbe), feiten nafled-ftvo. Grbe m. gem. jerb, verb ober verbizh, etwa beffer dedizh, dedovaviz , odvetek, feiten nafled-nik, aitd) naftöpnik. (Srben v. a. Qemanbe« ©üfer itad> beffen Sobe beiommen) gem. jerbati, verbati,
i>overbati, poverbavati ober pover->ovati, etwa beffer dedovati, podedovati , aud) delfhati, podell'hati , feiten nafledvati; (burd) bie 3eu= gung, mit ber ©eburt tiberfommen) v' rojfti prejeti. Grbfeinb m. mörf= tich dedifhen iovrashnik , etma rid)= tiger: 5. 25. er iji mein Grbfeinb, je moj vrojen, möj ftar fovrashnik, je od nekdaj moj fovrashnik , je meni vrag. Grbinn f. jerbiza, aud) dediza, dedizbinja, dedovavka, feU teil nafledniza. Grbiid) adj. geilt, verbljiv, pojerbljiv, aud) dedifben, felfen nafleden; (yon ifrantheiten) nebfi pojerbljiv aud) nadobljiv. Grb= lo« adj. bres verbfhine , bres jer-bije, bres dedifbne. ßrbrecht n. verbovflia praviza, dedizbna pravda. Grbfcbciff f., Grbfheii n. verb-fbina , verbija , aud) dediihna , del, delesb, ozhinftvo, pergl. Grbe, n. Grbfünbe /. gem. pojerban ober po-verban grell, aud) vrojen, isviren, nadobljen, nadobiten grell.
G r b e b e n, u. n. trefii fe, ftrefti fe, auch ftröfiti fe.
Gr beten, v. a. permöliti, permo-liti.
Grbetfein, x>. a. vfpröfiti (eig. vsfpröfiti) , gern, perberäzhiti, na-berazhiti, nalioditi, naprofhnjazhi-ti u. f. TO.
Gr beuten, v. a. v'dobizho dobiti, unr. sröpati u. bgl.
297	erb
Gebieten, fid) v. r. ponuditi fe, ponüjati fe, unr. dojioniiditi fe, obezhati. Grbietig, etböfig tldj. gotöv, perpravljen.
Gr bitten, u. a. fpröfiti, vfpröfiti, vpröfiti, perpröfiti, prepröfiti , fet= teuer permölitr.
Erbittern, v. a. rasferditi, rasto-gotiti, rasdrashiti, «ergl. CS n t r ü-jlen. Grbitterung f. rasferditev, togöta u. f. n>.
Gr blaffen, erbletdjen v. n. oblede-ti, pöbledcti, unr. bled poftäti, bled gratati.
Grblicfen, v. a. vgledati, vsreti, aitd) sagledati, unr. domeshäti.
Grbltnben, x>. n. oHepeti , oflep-niti, unr. fiep gratati, fiep poftati.
G rborgen, v. 25orgen. G r b ö t i g, v. G r b i e t e n.
Grbrecben, v. «v (eine £(>tir) pre-tergati, raslömiti, rasbiti ; (einen ©rief) raspezliatitf; — ftd) v. r. liljiivati, bljüti, niebr. kosläti.
Grbfe, /. grAb, aud) böb (eig. bie !So(;ne), in einigen 05egetiben ©f. zisra, fd)l. fish öl, fersliek u. bgf. Grbfen ad), grahov. grbfenbaum m. grahövnik, auch bobövnik. Grb* fenaefer m. grähiflie. Grbfenflrol) n. grahovina , grahoviza, grahov-niza. Grbfenfuppe f. grähova po-llvka.
Grbe, f. senil ja, in einigen gällen aud) pärft, fetten ttnb uhr. semlji-flie. Grben adj. is semlje, sem-Ijen, parften, gem. aitcb jilovnat, lonzhen: erbene pfeifen, jilovnate , lonzhene fäjkc, pipe. Grbapfel m. gem. lirompir, kartöfel, etwa beffer podsemljifke jabelka, bei *|)ctfau podsemljifki böb, mitunter aueb podsemljika, (läufig aud) lafhka re-pa, ttiebr. müga, köjsinza lt. bgt. Grbbeben n. tref, potref, aueb potref seinlje , gem. seinljepotref. Gt-bbeere f. («fBatbefbbeere) jagoda , jagodiza, in .Oberfr. aud) linökva, fmökviza ; (©artenerbbeere, *})röbfb ttng) trufkeliza, attd) vertna ober ögradna jAgoda. Grbebefd)reiber m. popifaviz semlje, semljopopifavlz. Grbebcfd)feibttltg f. popilanjc semlje, semljopopilänje. Grbberool)Ner m, semljiflizhan. Grbboben "»•
erf	298
semlja, tlä, felfetter semljiflie. Grb= cpl)CU m. büdra. Gt'bfarbe f. sein-ljena farba. Gfbicbt ad), semljaft. Grbig adj. semljat ober semljat. Grbfloß m. gruda, grüzlia (semlje). Grbitieffer »>■ semljomer. Grbmeß= iltn|ty. seinljomerftvo. Grbreid) n. semlja, feiten semljiflie. Grbfpifee J. nöf semlje. Grbflridb m. eig. podnebje, and) fhtrem, pojäf semlje: bei- beiße —, sharkij pojaf. Grbjutige f. köfa semlje.
Gr beulen, attd) erbieten v. a. is-mlfliti, ismifhljavati ober ismiflilo-vati. Grbicbtung f. smillenka.
Grb reiften, ftd) v. r. predersniti fe, podTtöpiti fe.
G r b r o f f e 1 n, v. a. sadufliiti, sa-dörgniti, sagerzhiti, sadaviti ober udäviti. Grbroffelung f. saduflienje, sadergnenje u. f. t».
Grbrütf en, v. a. in ©f. ftifniti, fouft gem. sadaviti, sadufliiti, unr. vtlazbiti. Grbrtirfung f. ftifnenje , sadufhenje lt. f. I».
G r b u ( b e tt, v. a. preterpeli , aud) Tterpeti, gem. prebiti, predati, pre-nefli. Grbulbung/! preterpljenje.
Greifern, ftcb v. r. rasferditi fe, pregnjevati Te, rasvrdzbiti fe, ras-vneti fe.
Gre i (Uten, ftd) v. r. pergoditi fe, sgoditi fe, nagoditi fe, permeriti fe, nakljüzbiti fe, perpetiti fe tt. bgt. Gretgnung f., Greigniß n. per-gödba , pergödik , sgödba, sgödik, permerik u. f. f.
Greifen, v. a. eig. dohiteti, perhi-teti, aueb döjti, unr, dohilati. Grs eilung f. dohitenje, perhitenje, doj-denje.
G r e nt i t, v. G t n f i e b I e r.
Gr er beti, u. a. gem. verbat! obet* verbavati, attd) pojerbati, rtcbftger dedovati, podedovati, fetten er podel fliati , nafledovati.
Grfat;ren, \>. a. pervösiti.
Gr fall reu, v. n. etg. fküfitf, porkii-fiti, prefkufiti, svöditl, dovediti fe; (leiben, au§(tet;en) preteepeti, pre-ttati, prenefti; (boren , »erne(;mciO ziniti, flifhäti. (Srfaljren adj. eig. fkfifhen, prelkuFhen, gem. svedeu,
I doveden. Grfa^ren^ett f. eig. fliufli-
I noft, prefküflinoft, gem. svednoft ,
299	Srf
dovednofl. ©rfaijntrtg f. fkufhenje, pofkufhnja, prefküfhlej, gem. sve-denje, dovedenje. © l f e d) 1e n, v. a. vdershati, doTe-zhi, prijeti s' böjom, auch perboj-vati, fcht. domezhevati. ©rfinben, %>. a. isnäjti, bei ttttS meift fchon »rit. isobrefti. ©rfinber m. isnajdnik ober isnajdnik. ©t: finberinn f. isnajdniza. ©rjtnberifch adj. isnajdljtv. ©rftnbuttg /. isnAj-denje.
©r fleh en, v. a. permoledvati, per-
möliti, auch vpröfiti. ©rfotg', m. eig. naftopik, pofledik, naflčdik , aud) isid, proisid, po-ganjk, unr. nahaja, dogöd. Grfot= gen v. n. naftopiti, podedovati, nafledvati, auch isiti, is-hajati, pro-is i ti, nahajati U. bgf. ©rforbern, v. a. vpotrebovati, potrebovati, treba biti, feltener terjali fe. ©rforberlich adj. vpo-trebljiv, potreben, ©rforberniß «., ©rfotberung f. potreba, potrebfhi-na, potrebnoft. © f f o rf d; c n, v. a. eig. svöditi, sve-davati ober svedovAti, auch fpra-fhati, fprafhovati, in ©i. fpitati, fpitavati ober [pitovati, in einigen Sailen pregledati, fküfiti, dofltüfiti, prefkufiti, rasfküfiti u. bgl. ©rfor= fchuitg f. svedavanje ober svedova-nje, fprafhovanje, fpitavanje u. f. tp. © r f r a g e n, v. a. in £r. doprafhati, doprafhovati, in £t. dobarati, in ©t. dopitAti. © r f r e d) en, ftcb v. r. predersniti
fe, podftopiti fe. ©rfreien, v. a. perfnubiti, pershe-
niti.
© t f_t e It e rt, v. a. vefeliti, rasvefe-liti, svefeiiti, bann rasvefelovati ober rasvefelavati, auch obradovati U. f. ». ; — ftcb v. r. vefeliti fe, rasvefeliti fe u. f. f. ©rfreulicb adj. vefel, vefeljiv , rasvefeljiv, svefe-Ijiv, attd) rasvefelovaven, obrado-vaven, rAdoften, uttr. vefelen, ras-vefelezhen. ©rfrieren, v. n. (oott Säfte »er= berbt, ganj nttb gar abjterben) smer-sniti, premersniti; (»onScoft bitrch= brungen toet-ben , ohne baß ber 5>ör= per ganj abilirbt) osebfti, vsebfti :
Srg	300
Me 9BetnjT6dPe ftnb t»of;I Won £älte burchbrungett b. i. befchäbigt, abEr nicht erfroren b. i. ttid;i gaitj abge« ftorben, fonbern jum ferneren ffiadj« fen geeignet, terfje je oseblo, je vsebljeno, ali ni smersnilo, ni smersnjeno tt. bgi. ©rfrifchen, v. a. vhladiti, prehja-diti, vzhverftviti, vkrepiti, oshivi-ti, rasshiviti. ©rfrifchuttg f. vhla-denje, vhlajva u. f. m. ©r füllen, v. a. fpolniti, dopolniti, napolniti, bann fpolnovAti ob. fpol-njavati, auch navdati: erfüllet eure Pflichten, fpolnovajte fvöje dolsh-nofti; ber ®3ol;lgeruch erfüllte ba§ 3inuner, difhave lep duh je jisbo navdal, ©rfüllung f. fpolnenje, fpolnitev, dopolnitnja, dopolnitva. ©rgänjen, v. a. doftAviti, auch popraviti, feiten dozeliti. ©rgän= jung/, doftavljenje, doftaviku.f. ro. ©rgeben, fich v. r. (in eines anbern ©eroalt) prodAti fe , isdAti fe, podati fe (v' kogar oblaft), aud) pod-vrezhi fe; (fich in eftoaž) vdati fe; (fich einem, einer Steigung) vdAti fe, gem. flüshiti, ftrezhi; (ftd) jutra' gen) pergoditi fe, permeriii fe, per-petiti fe; hieraus ergibt ftd), baß te., is tega is-haja, isvira, ki i. t. d. ©rgeben adj. (jugetl;an) vdan , auch podan, gem. ponishen, pohleven, ©rgebenheit f. vdAnoft, podanoft, gem. ponishnoft, pohlevnöft. ©rs gebung f. vdanje , podanje. Grgie» big adj. sdaten, sdeten, ¡tt ©f. aud; sdazhen, fetten sdajevit. @rget;en, v. a. (burd; Sehen erf>al= feit) perhoditi; — d. n. (»on S8e= fehlen te.) eig. isiti, gem. priti, o-snaniti fe: ein 2Scfef)t i(l ergangen, baß te., sapöved je isiflila, je pri-flila, vkaso fo osnanili, ki i. t. d. ; (gefchehett) goditi fe, biti: bir toirb es rooht ergehen, ihm ijl e8 übel er= gangen, tebi fe bode dobro, njemu fe je hudo godilo, auch tebi bode dobro, njemu je hudo bilo; — ftd) v. r. prehajati fe, (prehajati fe , pohajati fe, ras-hajati fe, bantt prehoditi fe it. f. t», ©r g ei J en, u. a. perfkopariti, na-
fliopariti, s' riiopijo perdobiti. ©rgeben, v. a. vefeliti, rasvefeli-
301 . <Srg
ti, obradovali , ttnr. rasshiviti it. bgl.: bas l;af mid; recht ergebt, tä me je prav rasvefelila; et tyat ftd) mit ii;m ergefet, fe je s' njim rado-val, je s' njim vefel bil. ergejjlid; ad], rasveleljiv, svefeljiv, radoften, obradoväven, ttnr. rasshivljiv, ras-shivezhen u. bgt. ergefelichčeit (eilt lebhafte« SSergnügen) prevefelje, radoft; <ba« Sftittci bajti) rasvefel-noft. ergefctmg f. rasvefelenje, obradovanje , aud) radoft, prevefelje.
Grgiebig, v. ergeben, ergießen, v. a. (aužgtefjett) rasliti, raslijati; — fid; v. r. (austreten) rasliti fe, raslijati fe; (ttt einen glttjš, in bas 5)lecf) isliti fe, islijati fe , aud; isiti, päfti. ©rgöfeen,v. e r g e fe e n. ©rgreifen, v. a. prijeti, gem. po-päftl, sgräbiti, attd; prijeti fe sa kar; (gefangen nehmen) vjeti; (eine ©etegetii;eit—) dershäti fe perlösh-nofti, priliko popafti ; (bie ffiaf--fen —) vseti oröshje, v' oröshje ftopiti u. bgl. ergrimmen, v. n. rasferditi fe, rastogotiti fe , divjoferditi fe , aud; rasferdeti, rastogoteti, uferdeti, utogoteti tt. bgl. ergrübein, x>. a. rasmuliovati,
rasmodroväti, rasvediti. ergrünben, v. a. eig. globino is-meriti, rasmerovati, gem. isgrünta-ti, rasgrüntati. ergaben, ad), (über bie Oberfläche hervorragenb) povsdignjen, ismo-lezh ; (pod)) vifök , previfok; (an SBürbe ttnb 9Diad;t überlegen) ctg. vsvifhen ober vsvilben, velizlieften, auch vifök, velik, previfok, prevelik, gem. isviflien, previfhen u. bgf. erl)abcn(;eit f. (ber Sanblungen ic.) vsvifhnoft, velizheftnoit, vifoköft, velikoft u. f. m.; (Servorragung) ismoljava. erhalten, v. a. (burd) Satten hin» bern) vrtäviti, vftanoviti, obdershä-ti, sadershäti; (in feinem 25efife be= galten, bie gortbaucr einer ©ad)c be= TOcrffielligen) obraniti, sdersbäti; (nähren, unterhatten) shiveti, hraniti , rediti; (beEommen) dobiti, prejeti. ©rhalfer m, — tun / ohranili,
S t f>	30-2
sdershnik , —iza. et'halfupg f. o-liräniba, f-hramba, ohränenje, sdet-shanje.
erh«nbe(n, u.a. pertershiti, per-tergovati, perküpili, fd;l. perbana-tati tt. bgf. erhängen, v- a. obeliti, ©befhati;
— ftd) v. r. obefiti fe. er f) <t et en, v. n. vterdeti, oterdc'ti,
aud) oterdöbniti, opanjeti u. bgl. erl;ärten, v. a. vterditi, oterditi,
terditi.
6 r h« i d; en, v. a. s grabiti, popafti,
felteiter vloviti, vjeti. erheben, v. a. (in bie	ijebett)
vsdizhi, iti vsdigniti, batltt vsdi-gati , vsdigävati ober vsdigovati, pleonaft. gorvsclizhi; (entflchen ma= d;en) vsdizhi, fpuftiti, sagnäti, auch savsdizhi; ein @efri;rei —, na gläf fpuftiti vek, na gläf jök sagnäti, na gläf vikati, jok sazheti; (ju (Sh= reit, fein Serj ju ©ott) povsdizhi, povsdigavati ober povsdigoväti ; (Selb je.) gern, vsdizhi, auch prejeti, dobiti; — fteb v. r. (flufftehcn); vftAniti, vftäti; (fteh verfügen) podati le; (enfjlehcn) vsdizhi fe, savsdizhi fe, sazheti fe u. bgl.; (fich miber einen) vsdizhi fe, vpreti fe sö-per hogä; (ftd; über etnen) povsdizhi le nad kogar; (jiotj fcpit) po-ofhabiti fe, prevseti fe (saftran zbefar). erhcMid) adj. eig. vashen, gem. ttnr. prevänzhljiv , povifhljiv, imenit u. bgl. @ri)ebltchfetf J. väsh-noft. Grhebung f. vsdishenje, vsdig-njenje, vsdigänje, povsdignjenje. erheiraten, v. et-freie n. e r he i f che it, v. e rf o r b e r u. erheitern, v. a. rasjäfniti. er he i jen, v. a. rashüriti. erhellen, t;. rasfvetiti, obfveti-
ti, auch rasdanili, e r i; e n f e n, v. erhängen, er bife en, V. a. rasvrezhiti. erhöhen, V. a. povifhati, povifbo-väti, povikfhati, povelizhati, po.ve-lizheväti, povihlbavati; (loben, prei-fen) hvaliti, prehväliti; (vermehren) pomnosliiti , povezbati. erhöhllttg f. povifhänje , povikflianje. erholen, ftd; v- r. oshiveti fe, vlirepiti fe; (ausruhen) pozhiti ober pozlüniti, gemeinigi. pozhiti fe ober
303	grfj
pozhiti fi, aud; oddáhniti; fid) 9íafl)¿ —, kogar sa fvít vpráfhati. Grljolung f. pozhitje, pozhinik.
Grl) ó ten, v. a. vflifháti ober udi-fhati, felfener doflifháti. Gr{>orung f. vflifhánje.
Gr^ingern, v. «. sagladiti, gladú vmréti.
Grjagen, v. a. dobiti, dohiteti, flud) vloviti, doloviti.
Grinnem, f. a. opomniti, opomé-niti ober opominiti, bamt opomina-ti, opominjati, opoininvati, oporne-nováti, aud) (pomniti , fpominjati; — ftd) v. r. opomniti fe, opoméniti fe , (pomniti fe , pomniti. Grinne= rung f. (ba8 Grinnem, bie Grmah» nung) opoménenje , opomba , opo-mémba, opomimba, opominek, opo-mínjek, opómnja , aud) fpóminek, fpomin u. bg(. Grinnerlid; adj. pom-njiv; ci ift mir fdjon —, fe vshe Tpomnim.
GrEáífen, (teh v. r. ras-liladiti Te, prehladiti fe. GrEdifung f. ras-hlá-denje, ras-hládik, prehláj, prehlád-va, prehlája, prehláj'va,
GrEaíte n, v. n. (Ealf merben) eig. ras-hladéti, preliladéti, gem. ras-liladiti fe, prehladiti fe, unr. smrá-siti, smersováti; (potn Gifer, nacfc laffen) prehénjati, prejenjáti.
GrEátttpfen, v. a. s' vójno perdo-biti, pervojfkováti, perbojváti.
GrEargen, v. a. perfkopáriti, per-fkerljáti , unr. dohranováti, doder-sliáti.
GrEaufen, v. a. kúpiti, pokupiti, perkúpiti, pokupováti; (be(ted>en) podkitpiti , auch podnítati. GrEau* fuña f. kúp, pokúp ; podkúpljenje , pounítanje.
GrEennen, i>. a. fposnáti, raspos-náti; (gerid;fíid)) rtcbfí fposnáti gem. aud) fóaiti, perfóditi, rasfóditi; et-maš ntif X)anE —, hvaléshcn biti sa kar, prejéti liar s'hvaléshnoftjo. GrEettnfíid) adj. (erfennbar) efma fposnanljív u. bgí.: baá ift baran erEennfítá¡), tá je na téin fposnáti; (banEbar) hvaléshcn, feífener blago-dáren: er ift fiir Álleí erEennflid), je sa vfé hvaléshcn, vfé s' hválo fposná. GrEcnnf[id;Eeif f. hvalésh-noft, blagodárnoft. GrEenutltijS f.
g ti	301
fposnánje, fposnátev, itnr. fposná-noft.
GrEtefen, v. a. isodbráti, isvoljiti.
G r E l á r e n, v. a. rasloshiti, rasklá-fti, rasdaniti, rasbiftriti, rasjáfniti, rastolmázliiti, rastolkováti , ban.t raslágati u. f. m.; — fid) v. r. is-rézlii fe , fvójo mífel ober fvojo méno povédati: er íwí ftd) líber ¡>a§ SBorf nid)í crííart, nífc isrékel »bes befédo, ni rasjáfnil beféde. Gt'= Eíaritng/-. rasloshénje, raskládanje u. f. n>., bann raslága, raskláda u. bgí.
GtElecEen, v. n. fézhi, dovólj biti, unr. sadoftováti u. bgí. GrElecflid) adj. efma dovoljen, sadóften, gettt. dovólj ober dovél, sadófta, obilno.
GrEleftern, %>. a. perplásiti, per-pié sati (na goró, drevó).
G r E l ing en, u. n. (laut Eíingen) svoniti, svenzliáti, svénzhati, sven-zhéti, svenéti, aucf» shvenzliáti, do-néti u. bgí.; (mieber falten) raslé-gati fe, hruméti, aud) svoniti u. f. n).
GrEít'tgeín, v. a. rasmuhováti, ras-modrováti, raszhednováti, rasnájti.
GrEranEen, v. n. sboléti, in éf. aud; sbetesháti, obetesháti, unr. obolniti.
GrEübnen, ftd) v. r. predersniti fe , podftópiti fe.
G t' í u n b t g e n, v, a. (ein Canb) o-gledováti; — ftcfy v. r. posvéditi, vpráfhati, popitáti, pobarati (kogar), issvedováti (is kógar).
G r E ü n ft e Í n, v. a. efma rasvmeto-váti, ismodrováti, gent. nafiliti.
G r í a i; m e n , v. n. ohrométi, unr. krulav grátati U. bgl.
©ríangen, v. a. dofézbi, dobiti, sadobiti. Griangung f. doféshenje.
G ría 6, m. Gríaffttng/- odpúft, od-púftik, odpúfhnja, getn. odpufhé-nje, prepufhénje. Gríaffen v. a. odpurtíti, prepuftiti , opuftiti, ré-fhiti. Gríafiíid; adj. odpufhljiv.
Gríaubeit, v. a. dovoljiti, dopu-ftiti, aud; pravízo dáti: mattn ift cá SU fdjmorett eríaubf, kdaj je práv perfégati ? Gríaubnig f- dovoljenje, dopufiiénje. Gríaubf part. dovoljén, dopufhén, práv.
G r í a u d) f, adj. fvétel. Gríaudjf f. Gm. (Gure Gríattd;f) váfha fvetlóft, aud) njih fvetlóft.
305	grl
Gr I au c t' n, v. a. sapäsiti, sapre-shiti, aud; salefti u. bgf.
Gtläutcm, v. a. rasjafniti, ras-loshit!, rasklafti u. bgl. Grlaute= rung f. rasjafnenje.
Gi-le,/, eig. jelfha, jöllha, in-Oberir. ölfha, iit Kt. aitd; olshik , olshika. Grten adj. jelfhov, jölfhji, olsliji. Gl'leniüalb m. jellhje, jelthov lef.
Grieben, v. a. doshiveti, pershi-veti.
G r l e b i g e n, v. a. orvoboditi, opro-ftiti ober fproftiti, refhiti. Gr(ebt= get p a rt. prašen. Grlebigung f. o-fvobodenje , oproftenje.
Gr leg en, v. a. (tobten) vbiti, vmo-riti, vfmertiti; (entrid;ten) doloslii-ti, platiti, plazhati.
Grleid;terit, v. a. poläjfhati, släj-fhäti, sloshejrhati , bann polajfhä-vati ober polajfhovati. Grleidjterung f. polajfhanje, poläjfbik tt. f. TO.
Gr leiben, u. a. preterpeti , fter-peti, terpeti, prenefti, prenäfhati. Gtleiblid; adj. preterpljiv, prenef-Ijiv.
Griemen, v. a. navuzhiti fe.
Gl'lefen, V. a. isbräti , isodbräti, isvoljiti.
Grien d;ten, v. a. rasTvetiti ober rasivetiti, obivetiti, aud) rasfvetli-ti, obfvetliti. Grleud;fung /. ras-fvezhenje, obfvezhenje, bann ras-fvetljenje.
Gr liegen, v. n. obleshäti.
Gr logen, v. Gr Iii g e n.
G r l ö f d; e n, v. n. (»erlöfcben) vgä-Initi; (anwerben) fpovmreti; (als ein Sßomdjt aufhören gültig ju fetjn) henjati, jenjäti, ne dälj veljati.
Gt'löfen, v. a. refhiti, odrcfhiti, bei ben ungartfdjen ©lorcenen aud) odkupiti. Grlöfer m. eig. unb bei beit ungarifd;en (Slowenen odrefhi-tel, odkupitel , gem. odreflienik. Grlöfnng/-. odrefhenje, odrefhitva.
Gr lügen, v. a. slagäti Te komü, nalagati kogar: baš ijl erlogen, ta je läsh.
Grl u fi i g e n, v, a. rasvefelovAti, obradovati.
Grmai;nen, v. a. opomeniti, opo-miniti, opominati ober opominjati, opominvati ober opomenovati. Gr= mal;ner m. opominjaviz, opominva-
Srn	806
viz. Grmaljnung f- opomenenje it. f. m., bann opomemba, opoinimba.
G r m a n g e l n, v. n. mänkati ober menkati , aud) pomankati, smankä-ti, smankovati u. f. t».
Gr mannen, ftd; v. r. oshiveti fe, vkrepzhäti fe.
Grmatten, v. a. oflabiti, aucb o-trüditi, vtrüditi; — v. n. oflabeti, aud; otrudeti, upehati, vpefkati.
Grmel, v. Bermel unter ?lmt.
Grmeffen, v. a. ismeriti, rasmeri-ti; (fd;äfcen, beurteilen) preflitimati, rasfoditi. Grmeffen n. rasfödenje , prefhtimanje.
G r m o r b e n, v. a. vmoriti, vbiti, vfmertiti. Grmorbitng f. vmoritva, vbivftvo, uboj.
Grmüben, v. a. vtrüditi; — v. n. vpefhati, aitd; opefhati.
Gr muntern, v. a. (auS bem <Sd)la= fe) vsbuditi, prebuditi, tn Kr. aucb vsdramiti, predramiti; (aufniun= fern) podbuditi, podbüjati, feiten poferzliiti.
Gr n a i) r en, v. a. shiviti, gem. shi-veti, rediti , hraniti. Grnäl)rer m. etg. reditel, geni. rednik. Grnal;» rung/". reja, rojenje.
Grnbte, v. Grnte.
Grnennen, v. a. mörfl. poimenovati, bafür rid;ftger nasnazhiti, od-lozhiti, poftavlti (sa kar).
Gr neuen, erneuern v. a. ponoviti, ponavljati. Grneuerung f. ponov-ljenje.
Grntebrigen, v. a. ponisiti, po-nishati, ponishAvatl ober ponisho-väti. Gritiebrigung f. ponisenje, ponislianje , ponishba.
Grnfl, m. gem. terda volja, terdna refniza, fetten bie neugebilbeten (nad) 05 U t S nt.) ftaln6ba , refnöba : int Grnfie, po praviži, bres fhale. Grnfi adj. terden, aud; öfter, terdovö-ljen. Grnjtfjaff adj. terden , refni-zhen , fetten ftälnoften , refnöben. Grnjlfid) adv. sa terdno, po pravi-zi, refnizhno, bel ben ungarifd;en (Slowenen gem. iftinit.
Grnte, f. "shetva. Grttfemonat m. in Kr. velikiferpän, gem. avgüft, feiten öfemnik. Griifeti v. a. (®es treibe) sheti, posheti; (95}ein) nabrati , naberati.
307	g ro	I
Gröbern, v. a. pofvöjiti, saTvojiti, <Hui) pofvojvAti, banil vseti, jemati, dobili, premagati, obladati. Grs oberer m. pofvojväviz, premagaviz, premäshnik, oblädaviz. Groberung f. pofvöjenje, premäganje, prela-danje.
Grbffnen, v. a. odperati , odpreti ; (einen 55rief) raspezhätiti; (ent* beefen) rasodeti, rashriti. Grörfern, v. a. rasjafniti, rasod-brati, rasföjvati. Grötfetung f. ras-jafnenje.
Grpicht,_ adj. auf efroaS — fepit, hrepeneti po zhem, bärili zhelar. G r p r e f f e n, v. a. istlazhiti, isfili-
ti, istifhzhati, uttr. dofiliti u. bgl. Gr prob en, v. a. pofküfiti, prefkü-fiti.
G r q u i cf e n, v. a. oshiveti, rasslii-
veti, attd) vkrepiti, vkrepzhati. Grrati;en, v. a. vgoniti ober vga-niti, felfcner vgadati, unr. nasve-diti.
Geregelt, v. a. vsbuditi, rasdra-sliiti, auch vsdizhi, sagnati, vsge-niti, feiten napraviti. Gr reichen, v. a. dofezhi; int ßau=
fen —, dohiteti, döjt:. Grreffen, u.a. oteti, otevati, auch reThiti (kogar zhelar). Grreffer m. otetnik ober otetnik. Grreffung f. otetje, odtetje, audj refhenje, re-flntva.
Gr rieh fen, v. a. poftaviti , napraviti , naftaviti. Grricbfung f. po-ftävljenje. G r r i n g e n, v. a. s' trudom dofezhi , perdobiti. G r r o f h e n, v. n. j. 55. er erröfhefe, kri ga je polila, rudezliiza ga ob flila, fratn ga je bilo, framoval fe je, gem. unr. auch rudezh je poftäj. Grrufen, u a. doklizati, dosväti,
auch perklizati, persvati. Grfäftigen, v. a. nafititi, do fiti-ga nakermiti. Grfättigung f. nafi-tenje, filoft. G r f a fe, nt, gem. povernilo , povra-zhilo, in «f. gverilo, felfener do-ftäv , doflavik. Grfaufeit, u. «. vtopiti fe ober
utopiti fe. G-rfaufen, v. a. vtopiti, vtäpljati Grfchaffen, v. a. eig. vftvariti,
Srf	308
vftvArjati, gem. ftvariti, in ©f. ftvo-riti. Grfchajfer m. eig. ftvaritel, gern, ftvarnilc. Grfchajfuttg f. ftva-ritva, ftvarenje.
Grfchatlen, v. n. raslegati fe , rasglafiti fe , rasglafhati fe.
G r f a; e i n e n, t>. n. perkäsati fe , perkasovati fe. Grfcheinung f. (baž Grfcheiiten) perkäsanje; (ein 55iftr* ber Ginbilbitngiiraff, ein 0efid;i) perkäsen, aud) perkäsik ; (bie Gr= fcheinung beš ^)errn, 5e|1 Gpiphaniaš) perkasilo gofpoda, gofpodovo per-kasilo.
G r f d) i e fj C n, v. a. vftrcliti, uftre-liti.
Grfchinben, v. a. nafkopariti, perfkopäriti, naftergäti ober na-rtrugäti, nagrabiti.
Grfdjtaffen, v. n. oflabeti, ofläb-niti, auch omahniti, omägati.
Grfchlagen, v. a. vbiti ober ubiti, vbijati, ubijati, aud? vmoriti.
G r f d; I e i d? e n, v■ a. podhrä fti fe (v' kar), aud; vlefti, salefti (kar). G r fch me i d; e In, v. a. perlisovat», perlisniti.
G r f d) n a p p e n , v. a. vhlöpniti, podhlopniti, dohlopniti. rfchopfen, v. a. (atiSfchopfeu) is-jemati, iszhrepati, istözhili, ispräs-niti; (an Staffen je.) vtrüditi, oflä-biti, upehati.
Grfchrecfen, v. a. vfträfhiti, po-fträlhiti, prefträfhiti; — v. n. vfträChiti Te , prefträlhiti fe, sbäti fe. Grfd;recFen n. fträh. Grfdjrecfs lid) adj. fträfhen, nur. Itrafhljiv. Grfchrocfetti;eiff. fträh, preftrafhe-noft.
Gr fd) reiben, v. a. perpifäti, per-pifäriti ober perpifariti.
G r f d)it f f e r n, t>. «. ftrefti, in ©f. ftröfiti, bann ftrefoväti, trefti, majati u. bgi. Grfdjtift/rung f. treT, potref, ftref, ftrefenje.
Grfchtpereit, V. a. oteshiti, prele-sliiti.
Grfehroingcn, v. a. (erreichen) dofezhi, doleteti; (erwerben) perprä-viti, perprävljati, unr. smäliati.
G r f e h e n , v. a. (erblicfen) vgledati, sagledati; (erwählen) isvoljiti, sbra-ti; (wahrnehmen) sapdsiti, opäsiti, sazhütiti, ozhütiti.
309	(Erf
©rfefeeit, v. a. poverniti, popraviti, lit ©f. aud) gverati. Grfiniten, v. a. ismifliti, ismirh-ljavati ober ismifhljovati. Grfinnlicl) ari), ismifliljiv. G l'f t (5 C It, v. a. perfedeti, perfedati. © t'f p a C C it, v. a. perhraniti, per-hranovati, fd)l. perfliparati (kar), aud) obvariti fe (zliefar). Grfpa= t'Ung f. perhranenje, perhranitev. © r f p i e l e n , v, a. perigrati. ©r|l, adv. (arn erffett) eig. vperve, vpervizh , v' pčrvo , iit ©t. oper-vizli, aliff. perveje, banu au$ naj-
{>red , narprej u. f. l».; (»ur eben) lar, lililiar, ravnokar, ravno sdaj u. bgl. Grfte adj. pervi. Grftgebo* reit ad). pervorojen. Grftgeburf f. (bas crflgeborne jžinb obet 2f;ier) perviz , perveniz, pervorojiinz; (baž Sledit ber Grjlgeburt) perven-ftvo, pervorojftvo. GrjHtd) adv. eig. vperve , vpervizb , v' pervo , aud) najpred, narprej. ©rflling m. perveniz , pervorojenz : bie GtjK linge b. i. baS erjle iti feinec 3irt ber 3eit nad) uberijaupt, pervina, per-venzhina, pervenfbina. ©rftarren , v. n. odreveneti , opanjeti , oterdobniti , oflitoreti, oterpniti, olefeneti, olirepeneti, premreti , aticf) obtogeti. ©rftatfen, v. a. poverniti , povra-titi, iit ©t. gverati: «Bcric$t —, porozbiti, na snanje dati. G r f} a li it C n , v. n. oftermčti, pre-zliuditi fe, savseti fe, ofupniti. ©r« flaunen n. prezhiidenje , savsčtje. Grftaitnlid) adj. prezliudljiv, savset-ljiv; (febr) slo, prav, odvifhe u. bgl.
erjle, v. ©rji.
Gr|1ed)cn, v. a. sakljati, sabofti,
gcm. vbiti. G t (tel; en, v. n. vftati ober uftati, vftaniti, vftajati, tlnf. povftati, gor-vftati. ©rjieljcr m. vftajaviz. (Sv* flel;ttng f. vftanje , vftanenje , vfta-jenje.
©rfleigen, u. a. na verh (gore)
priti, uttr. nalefti U. bgl. ©rji en S, GrfHicf), v. G rji. ©rfterben, v. n. vmreti ob. umreti; (iit Unferfdjriftert an ©rofje) do fmerti citati, ©rjlgeboren, v. GrfI.
Grm	310
©rflicfen, v. a. sadufhiti, sadufba-ti ober sadufhati, aucb sadaviti tt. bgl.; — v. n. sadufheti, sadufhiti fe. Grflicfung f. sadufhenje.
(5 r fl 1 i d), Grjlling, v. G t fl.
©rftrecfen, t>.a. (aužftrecfen) nategniti, napeti, aud) rastegniti, ras-peti , rasproftreti, rasproftraniti; — [id) v. r. fezki, aud) rasproftreti fe.
erflummen, v. n. eig. onemeti, oniutniti, aud) utihniti, umolkniti, vinolzbati, unr. mutafb gratati.
G r f ll d) e n , v. a. profiti, poprofiti, unr. naprofiti.
(Srtappen, v. a. prijeti, popafti, sgrabiti, dobiti.
(Srtl;eilcn, v. a. deliti, podeliti, dati.
@ r t b n e it, v. G r f d) a 11 e n.
(Šrfragett, v. a. prenefti, preter-peti. Grtrag >n. snefik , dobodik. Gftrčiglich adj. prenefljiv, preter-pljiv.
Grtranfen, v. a. vtopiti ober utopiti, potopiti, vtapljati.
Gt-friitien, v. n. vtopiti fe.
©tfrofeen, V. a. perkljubetovati, s' kljubovanjam dobiti, fd)l. per-trozati.
©riibrigen, v. a. perhraniti, lahko bili bres zliefar.
Gn»ad)en, V. n. vsbuditi fe, prebuditi fe, iniir. aud) predramiti fe.
@rroad)fen, v. n. vsrafti, prirafti, dorafti. Gri»ad)fen part. dorafben, srafhen, srel.
Grroagen, v. «.preminiti, premifh-ljavati ober premilhlovali, previgo-vati, pretehtovati, rasfojvati.
G r n> d I; l e n, v. a. svoljiti, uur. vun-svoljiti,
Grroarmen, v. n. fogreti fe ober fegreti fe, aud) otopleti.
Grroarmett, v. a. fogreti, fogre-vati, aud) sagreti , pregreti.
Grroarten, v. a. zhakati, perzha-kati, vzhakati, perzhakovati, vzha-kovati. Grmartung f. perzhakanje.
Grt»ecfen, v. a. (aufroeefen, roacp ntacfeen) vsbuditi, prebuditi: »on Sobten — , od linerti sbuditi , obuditi; (auftminfern) podbuditi, podbujati, aud) primerjati u. bgl.
Grt»el)ren' v- r• braniti fc,
311	Srn»
obranili To, a 11 d) pervariti le, pcr-varovati fc.
Grmeidjen, v. a. omezhiti, aud) omebzhati. ©rn>eid)eitb adj. ome-zliAven, omezhiven , oinezhilen , omezhljiv, aud) oinehzhAven u. f. tt). ©rn>eid)Uitg f. omezhčnje, omezhi-tcv, omehzhnnje.
GrtPeiS, v. 23etpetš. ©rroetfen v. a. Tkasati , Tkasovati, Vergl. 25 e= weifen. ©ripeištid) adj. dokasljiv, isvishljiv u. bgt.
Grroeifern, v. a. rasproftoriti', rasproftorjati, rasproftraniti , ras-proftranejfhati , rasfhiriti, rasThir-jati, rastegniti U. f. n). ©rn>eife= rung f. rasproftorenje, rasfliirenje.
©rroerben, v. a. perpräviti, per-delati, sadobiti.
Grroiebem, v. a. (roiebcr vergelten) poverniti, povratiti, in ©f. aud) gvčrati; (antworten) odgovoriti.
G r t» t f d) c n, v. © r t> a f d; e it.
Grrouchern, v. a. geni. navohrati, pervohrati, s' vohernijo perdobiti, etiva aud) pcrrkopAriti, perflierljati.
@ n» lin fehl i d), adj. vofliljiv, per-vofliljiv, po volji, ©rrotillfcbt adj. po volji.
G r tp ti r g e n, v. a. sadAviti ober sa-daviti , in ©f. sadergniti , in fft. sagcrziiiti, gem. aud) sadufliiti, vbiti.
G r 5, n. eig. rud, rüda, iit einigen ©egenben auch med ober med, gem. bron, brüniz. ©rjaber f. rüdna, aud) rudöna silila. ©rjart f. rüda , röd rüde. ©rjen adj. eig. ruden, aud) meden, medjan, gem. brönaft, brünzhnat ober brunzhnät. @r$s gebirge rüdna gora. ©rjgrube f. rüda, rudiua. ©rjfchutfer m. rü-dar ober rudar.
Grs, adv. (nur in 3nfammcnfefsun= eil) arli..., pre..., auch vikflti, ter-i u, f. n>., j. 95. -r-betrüger, pervi eolüf, golüf golüfen, nar vezhi go-lüi; —bifd)0f, vik l'lii ril ko C, prednji rhkof, fetfener arhiepiftop; —bižs {1)11111, prednja flikofija; —böfetvichf, prehudobnik; —bieb , tat tatoven , preveliki tat; —enget, vikflii anj-gelj , arbAngelj; —hcr5®9 > vikHii vAjvoda, prednji bojvoda, fd)I, erz-
lierzog; —hei'Sogillll, prednja vajvo-•
Sfc	812
di za; —herjogfid), prednjih vajvo-dov , prednjevajvodrki; —herjog» flntm, prednje vajvodftvo, vikfhi bojvodftvo ; —Efintmerer , prčdnj kljuzhar; —fnatlfer, fkopin ("kopi , aud) fd)(ed)trocg Tkopin , rkerljün; —tügner, lashljivz lasbljivi, terdi lashljivz; -—narr, nörz nori, terdi nörz; —priefier, viThji far; —fäu= fer, pravi pijanz , aud) pijanub; —pater, ftAri ozhe, preded, ozliali, patriarh u. f. tp. G r j ä h I e n, v. a. perpovedvati ober pripoved Avati, aud; praviti, pove-dovati , in ©f. gem. fht6riti (b. i. hiftoriti). ®rjäh(er m. perpoved-vaviz , povedovaviz. (Srjahlung f. perpovedvanjc , povedovanje , eig. poved, poveft, povedik. © r j e-t g e n, v. 95 c 5 e i g e n. ©rjen, v. a. (einem ©r fageit) eig.
onkati, gem. tikati (b. t. bu fagen). ©rjeugeit, v. a. (jeugen) roditi; (hervorbringen) priroditi, perdelati. ©rjetignifi n. perdelik.
©rji ehe n, v. «. rediti, srediti, sre-dovati, aud) rejenzhiti, srejenzhiti, unr. gorsrediti. ©rjieher /«. gem. reditel, aud) rednih, beffer efroa vu-zhenik, uzhitel. ©rjiei)ling f. sre-doviinje, uzhenje. 6 r 5 i e {e n, v. a. (nad) efroa« jieien> meriti, zilati (na kar, aud) po zhe-mur); (feine 2ibftd)f auf efivaž rirfj= ten) naklepati na kär; (erreichen) dorezhi.
©rsittern, v. n. ftrepetAti, pre-
trepetAti, aud) flrefti te. ©rjiirnen, v. a. rasferditi, rasgnje-vali, rastogotiti , raskAzbiti, rasje-siti, rasdrashiti. ©rjioingen, v. a. perfiliti, isfiliti,
dofiliti, a 11 d) istlAzhiti, isftirkati. ©ž, pr. geiröhnlid) roirb e« im ©(0= n>enifd)eit »erfdwiegen, in ben u6ri--gen gatlen to, ono. ©fdje, f. jeten, aud) jAfan. ©fchen adj. jefönov, jarenov. ©febenhofj n. jetenovina, jefenov lef, atld) je-fenovz. ©fchenmaib m, jetenje, je-Tenov göjsd. ©fei, m. diel. Gfcfei f. oflarija, oflArttvo. ©fetein n. oflik, oilizli, orle, örie. ©fei(;aft adj. oflAn., öflart, oreirk, öflovfk. ©fe(l;aftig=
313	gf?
Sei t/, ö reift vo , ofläftvo. (Sfclinn f. ofliza. Gfe(l;irf, Gfeltreiber m. oflär. Gfelfkll m. oflärniza, o-flärnja.
G ß, n. (itt ber Satte) fvinja.
Gffe, f- ognifhe , auch pezh, pezli-niza, (nad; ©Utšm.) shgälniza.
Gffen, v. a. jefti, bann pojefti, fnefli ober fneti, fnedem. Gfjbat ad). jedljiv: btefc '-¿lepfel fiitb eßbar, te jabelka fo jedljive, gem. richtiger fo sa jed. GjjbarEeit f. jedljivoft. Gffen n. jedenje ; jed , jedba , auch pizha, hrana. Gffer jediz : eilt 33ieleffer, jedun, pojeduh. (Sfjgabel f. (jedne) vilize, gem. fd;Ied;trceg vilize, fo aucb ber' Gßlöffel, eig. jedna shliza, gem. fd;lccbtu>eg slili-za. Gfjlujt f. fiä do jedi, in St. aud; kofilo (?). Gfjioaare /. jedni-na, jeftvina.
G ff ig, m. gem. jefih, feffener unb fd;Ied;f oze't , richtiger eftoa (nad; SSobn.) kif, vrifk, fonft a.ud? ki-felz, grislinik, grishik u. bgl. ■—brauer m. gem. jefihar, eftoa rid;tiger kifovär, vrifkovär. •—gut; ie f. jefhifhne, aucb kifelc mürke. —-fauer ad), kifel kakor jefih, auch svifhzhel.
Gflt-id;, n. tläk, aud; tlä, fcht. je-ftrih.
G 11 i d; e, pr. nekateri ober nekteri, neköljko, eni, attd; marfikteri: ef= lid;e toaren ba/neköljko jih je bilo tukej, nekteri ober eni fo tu bili. —mal adv. nekoljkokrat ober ne-koljkrat , nekokrat, nekterokrat.
G t tO a , adv. morebiti ober inorde T aud; snabiti, iahkizh, lakej obet lohkej, kolj, kdä , okoli u. bgl.: bin id; eftoa bein Jpüff>er, fim morde , fim lakej, fim kölj tvoj varh; fo eftoa um »ier llfjr roerbe ich Eom= men, tako okoli petih bom per-fhel.
G t to a ž, adv. unb pr. nekaj, neköljko, kolikaj, köljzhikaj, auch kaj: gib m t r etmaS, daj meni nekaj , nekoliko; tocntt er mir nur et--i»a§ gegeben fy&tte, deb' mi bil le kolikaj , le tröhizo dal 5 eitoaS SieueS, kaj növiga.
dX t	814
Guer, pr. väfh : euer beiber, vajn; eurethalben, safträn väf, sä-vaf voljo, aud; safträn väju b. i. euer beiber toegen.
G u l e, /I/öva, aud; vjer, zhuli u. bgf.
Gunud;, m. koplenik, fköplenz , vkopljen.
Gupbonie,/! alffT. fiadkoglär.
Gurige, pr. väfh.
Guter, n. vime, vimzhik.
Goangelium, n. evanjgelj ober evangeli. Goangelienbttd; «. evanj-geljflize, evanjgeljfka kniga, evanj-geljflie bükve. Gyattgelifrl; ad), e-vanjgeljfk. Guangelifl m. evanjge-
ljirt.
Gmi.g, ad), vezhen, aucb vekove-zlien ; — adv. vezhno , 11a veke , vekoma , vekomej. GtoigEeii ß. vezhnoft, vekovezhnoft: in Gtoigs Seit, na veke, na vfe veke, vekoma.
Gpaminiren, v. <J)rüfen.
Gpeell ß Sem. eklelenzija, ef= loa auch presblähtnoft, vifokoshläht-noft, previfhnoft u. bgl.
Gjcerement, n. ognufik.
Gjrempel, n. gem. ekfempel, pelda, rid;tiger sgled, rasgled, priklad, aucb podoba, predpodoba.
Gpentplar, n. ekl'emplär, (nad; ©UtSm.) fehl, popi Tino, podöb-ftvo. GfentplarifQ ad), v' sgled, in vielen gällen aud; hüd, öfter: ein efentplarifdjer Sebeužtoanbel, v' sgled shivlenje ; ej:empiarifd; jüd;tii gen , hudo , öftro ftrahoväti, pokoriti.
Gpeeution, ß. ekfeküzija.
Gjcereiren, v. n. vaditi Te v' oro-sliju, nach (Šinigen auch vüriti fe, gem. ekferzirati.
G^pebiren, v. a. odpraviti,
Gjcperiment, v. SSerfu^.
G F p l te i r e n, v. G r i l a r e tt.
Gyterieur, n. svunäjfhina, svu-njava.
G^tra, adv. pofebno , auch od vfi-ga : —fein, pofebno tanko 5 —gut, pofebno dönro, od vfiga bolji , od vfiga böljfhe J —poji , pofebna pöl'li ta.
315
I
S«!	316
g a bet, f. eig. hafen, báfnja, gem. fábulaaučp smiflik, fmiflenka. Sabelbichfer m. efroa bafnosloshívz, bafnopévz , baCnotvpriz. Sabethaff adj. etwa báfnjaft, gem. fabuláft, auch smifhljén. gabellel>re f. ba-fnjosnánje, bafnjoflóvje. gabeln v. n. eig. bafnjoflöviti, Dafür gem. fa-buláti, fábule práviti, auch blefti ober bíéfti, sinifhljávati, lagati.
gabriE, f. fabríka. gabrifant m. fabrikánt.
Sad), n. eig. predél, prédal, aud) hránva, póliza ; (G5efd)äff, ein Sheií beš ©efcháffeé) opravilo , délo: baš gehört itid)f in mein Sad), tó ni niö-jiga (déla).
Sad) en, v. a. páhati. gäcbefit v. a. paliljáti, aud) opabljáti, opaliováti. S"äd)cr m. eig. opabálo, pabljázba, atld) véternik , véterniza , mahálni-za, máhalze.
Sacif, n. kóniz.
Sacfet,/. gem. bákla, feífeit lúzli-niza, fvctilo. gacfeln v. n. blifke-táti, aud) blefliútati.
S a c u 11 á í, f. gem. fakultet, (nach 95 o b n.) sbor: bie mebijinifche ga= culfäf, sdravnifbki sbor.
Saben, m. nit; (Stafter) féshenj, gem. fehl, auch kláfter. gäbd)en n. d. nitka, nitize. gabennacfenb adj. golonág, auch gol, nág. Sabenred)t, fabenroeife adv. po níti: jerfchneibe eé fabenrecht, po níti rasrési; roa8 man fabenroeife erroirbt, roirb oft int (großen oerfd)roenbet, kar fi po níti perprävimo, fe velikrat po verví saprávi.
S a g 0 t f, ni. fagot.
Sai)en,v. Sange tt. gáfiig "d/. gent. vúmen, darován, rózben, goden (sä kar) , auch perkláden , prirojen , sapopáden , vuzhljiv , feiten baš rufftfche fpofóben, fpofobíten. gähigEeit/. vúmnoft, rózhnoft, gód-noft u. f. ro., aud) gláva, pámet, vúm, róke tt. bgí.
Sal;t/ a¿h sboltikljät, auch shólt-kaTt, plavánjaft, plavanjklát.
gähne, f. etg. uitb in meten ©egen= bett in ©t. noch gebräuchlich saftáva,
auch kopje (eig. bie Dieiferfahne), .gern, bandera, ruff. praporj; (bei ŠProjeffionen) bandera, krish. gähn= d)en n. d. bandetiza. galmjunfer, Sähnrid) rn. eig. saftavnik, auch kopjafh, gem. banderäfb, (unr. ban-derar, banderövz), (nad) ©u tÖtlt.) prapognik (ruff. praporfzhili). Söhre- /■ bröd , brodifhe. gä()r! gelb n. brodnina. gä()rmantl m. brodnär, brodnik. Sahnen, v. n. peljali fe, vösiti fe ober vositi fe; ■— v. n. peljati, vösiti, vefti: — taffen, opuftiti. Sah*5 bar adj. efroa vöshen. gal)rbarEeit f. vösbnoft. gal)rlaffig adj. nemaren, nemarljiv, malomaren, samar-Ijiv. Sahrläfftgieit f. nemärnoft tt. f. ro. galjrleife/. eig. kolinjak, aud; kolotezba, kolovös. gahrniß/. blago, inietik, premoshenje, gleflit. gahrt .(• vöshnja, aud) pöt, fetten vöshenje , peljänje. gä(;rte f. fled, fetten ofled, fledba. gahfroeg m. vösna pöt, vösna zefta. gal)t5eug n. ladja, barka, fliajka , aud) zbi-pinja. gahrjinž n. vosnina; (25rü= efenjott) moftovina, moftnina. galb, v. gaht. gatbe m. sholtko, sholtiz, sholti könj. gtdbe .f. sliol-ta, sbolta kobila, galbicht adj. sboltikljät. gatEe, rn. eig. iöliol, unr. jäftreb, sakolzh. galEenier m. fokölnik. gatfnerei f. fokölnja. galt, m. päd, padenje, padiz, päd-Ijej, pädesh ; (Abnahme) vpäd, vpa-denje obervpädenje; (bei ben ©prad)= lehrern, bie (Snbung) pädesh, päd; (SBorfatI, Sufall) pergödik, sgödik, nagödik, permerlej, perpetik u. bgl. gaue f. päft, pädaliza. galten v. «.pädati, päfti, in ©f. pädniti, auch vpädati, vpäfti; (off herfallen) padati, in ©f. gem. käpati; (ficbiounb—) pobiti fe, pobijati fe; (fid) $u £o= be —) vbiti fe ober ubiti fe; (im greife —) vinanjfhati fe , vmaliti fe, aud) vpädati, vpäfti; (von giiif* fen) vtekati, vtezhi; (Erepiren) krep-niti, zerkniti, poginiti, poginjäva-ti; einem um ben .£>alS —, liögar
317	Sil
objeti, vrAt lomu okleniti, okoli vratü popafli; einem ju güfjen—,
iired kogar fe vrezhi, pred kogar pädniti; einem in t>ie Jpaare —, komur v' lafe fprafliati; in'» SBorf—> komü v'befedo lezhi; einem fd)t»er —, britko komu biti, kogar tesliko fta-ti. gallž adv. Ako, zhe. galifdnrill m. venzhik. galljlvicf m. sAjnka
ober sänjka, prögla, aud) paft, gem. svijAzha, svijAzhina U. bgl. gallfud;t f. eig. bosbjaft, böshje, feiten pada-viza, geni. fvetiga BAlanta bolesen. gallfüd;tig arij. ]>oshjAl|ten , padavi-/,hen. gatlfiid)fige m. boshjaftnik. gatlffjüre /. lefa, aud) klüpa. Sailen, v. a. podreti, poderati ober podirati; (burd) einen ©chuji tobten) vltrelili ober uftreliti ; (ein Urtfjeii—) priföditi, rasföditi. ga I lir en, u. n. obankroteti. gai=
liment n. bankrotftvo. galfd), adj. lasbnjiv, kriv, golüfen u. f. i»., gem. fd)l. aud) baS inbecli= nable folifh, bann fölifben ober följ-riien , goluliriien u. bgl. : falfeber «Prophet, lasbnjiv prerok; falfebe £el;re, falfeber ©d)t»ur, kriv navuk, kriva perfega; falfeber ©iebjehner, ponarejena petiza; falfdjer iOienfd), nevofbzbljiv, savit, golüfen zhlö-vek, hinaviz ; falfd)Cr SJlame, ismifli-Ijeno ime ; falfd)er SKeilt, smefhano vino ; ein SBort falfd) aušfprecfacn, bele d o näpak srezhi; f al f d? fdjioo» ren, po krivem perfezhi ; falfd)e ©i)re, nezbiinerna zhAft u. f. f. galfd) n. lift, lash , hudobija, kri-viza, savitoft, golfija. ga(fd)l;eit f. lift, hudobnoft, golfija, gttlufnoft. ■ gd(fd)lid) adv. laslinjivo, lashljivo,
p« nerelnizi. gälte, /. Stiba, in ©t. giba, aud) s giba, fdjl. bavd ober fävd. galf= d)Ctt n. d. gübiza, sgibiza; gälfeln v. a. v' gübize sbrati , v' sgibize sloshiti, auch gübizhati, sgibizhati. galten v. a. gubati, sgibati, v' gube sbrati, v* gübe fkladati, v'sgibe si Agati, fd)l. favdati ober bävdati; (bie -Öänbe —) roke fkleniti. gal* ftg ad), gubat, sgibat. gai}, sgüba, bräsda; (Äinne, gitge) shle£>, res ha, jarik , vres. gaijbein «. gladilka. galjen v. a.
Saf	318
(in galten bredjen) v'gübe sloshiti, fklafti, fklädati, aud) sgübati , fehl, favdati, bavdati; (galje einfchltetbeit)
shlebe vresati. garnilie,./7. röd, rodovina, rodbina, auch drufhzhina, drüshba, dom, familija: gamiliengebetj), molitev v' drufhzhini. gamiliär, v. Sßerfraulidj. g a na ti i er, m. fanatik, übr. »ergl.
© eh ro ä r nt e r. gang, m. löv^ lovitva, lovlja. gan= gen u. a. loviti, vloviti ober uloviti, vlavljati; (gefangen nehmen) vje-ti, vjemati; (fchnell ergreifen) popa-rti, sgräbiti; (bei ben Sägern, er|le= eben) sakläti; geuer —, vneti fe , vshgati fe; in 3»nt gerafl;eit, ras-ferditi fe. g an t, m. fänt, fantizh, fantalin, in ©t. päjb (int SBocati» paj, wie im ©ried;ifchen). g a n ta ft e, f. vmifhljäva, domifhlja-va; vobras, vobräsenje, vobrasik, vinilhlik, gem. fantasija. ganfafirett v. n. fantasije imeti; (in 5iranff,'eU fen) blefti, blänzovati, aud) brefti. gaitfafl "i. bedAlesh, pahnjeniz. garbe,^ eig. boja, gem. farba; (im Äartenfpiele) mAft: bie garbe befen= nen, mödlati; (bie ©ejichtsfarbe) liže. gärben v. a. bojAriti, gem. far-bati; — fteh v. r. (vom reifenben Dbfle) dosrevati; fid) grün —, se-leneti, selemti fe; fich roth —> b. i. anfangen roth ju roet-ben, rudezhiti fe , rudeti u. f. tt). gärber trt. bo-jar , gem. fArbar. gärberei f. eig. bojarnja, bojarija , gem. farbarija. gärberröthey; bröfbzh. ga rit Er auf, rt. praprat, prapret,
prAprot, prApot, altfl. paprat. gärfe,y. teliza, in £r. auch juniza ober juniza. gärfenEalb telizhka, telizlikiza. gafan, m. fasan. gafatterie /. fa-sanjak.
gafchine,y gem. falhina. g a f eh t n g, v. g a fi n a ch f. gafe, v. ga f e n.
gafel, m. (bie3uchf, bie2lrf) pleme, röd, auch plöd. gafeln v. n. (feiit ©efchlechf fortpflansen, befonberž »oit ©chtoeinen) plemeniti fe, ploditi fe; (fich vermehren) saplemeniti fe, sn-
319	8«f
ploditi, snredíti fe; (ferMn)prafíti ober oprafiti, aud) prafiti fe, oprafiti fe, auch pohititi, svrézhi. gafeí» »teh sliivína na pléine: baé $a= fclfchroetn, fvinja na pléine, plemén-lia u. f. I».
Safelll, v. n.bléfti, blánzovati, aitd) bedáliti, trapáriti, geni, motati, plé-fti. Safelet f. bedálenje , bedalija, traparíja , auch láliha mífel. Safel» fjafr, fafelig adj. bedálfk , tráparfk, lehkomiflézli u. bgl.
Safen, ni. tánka nit, nitka, aud) lá-fik. gafen v. a. gem. zhájshati. SafettnacFenb adj. golonág, gol, nág. Safig adj. nitkaft, nitkát.
Safer, f. nitka, kitka, sliílizliika. Saferig adj. nitkaft.
Saß, «■ eig. fód, in ©t. gem. püzhel ober puzhél, aud) brénka. 3äßd)en n. d. födiz , gem. puzhélik , brén-zhiza. Saßbaube f. döga. Saßbiit« ber m. gem. fodár, puzhelár , etwa aud) fodovés (nach ©ufStti.), fd)(. pintar. Saßreif m, obrózh. S«ßs japfen m. zhép.
Saffen, v. a. (ergreifen unb Ijaften) prijéti, aud) popáfti, sgrábiti; (©tei= ne in ©olb ic.) vloskiti, vftáviti, bann vlágati, vftávljati, aud) oblo-shiti n. bgl.; (in ftd) enthalten) sa-popáfti, sdersháti, bann sapopáda-ti, sdershávati; (begreifen) sapopá-fti, rasuméti, prevuméti, prevíditi, auch saftópiti; (im ©ebäd)fniffe í>ef>a(= ten) pómniti, sapómniti; (®lufl) —) in ©f. fogóriti fe, logóren ober pogumen pohajati; (ftd) faffen, feiner mteber bemußt werben) savéfti fe; (auflaben) nalagati, nalosliiti, gem. fd)l. báfati, nabáfati. S<*ßli# cig. rasuméven, saftopljiv, gem. auch priinljiv, sapopadljiv. Sdßltd^etf f. rasumévnoft, saftopljívoft. Saf= fung f. (eineš ©teinež) oprava; (ber ©cele) savéd, savéft: außer Raffung fet)n, ne sevéfti fe.
Saft, adv. fkör, Iköro , majhno de né , malo de ni.
Saften, v. n. pöftiti fe ober poftiti fe. —n. pöftenje, pöft. —/.'pöft. —tyeife /. póftna jéd. —Seit f. pöft, veliki ober dolgi pöft. Saftnad)t f. púft, raefopúft, fcherjtpeife fvéti k'ú-
tt'eb	320
rent, in ©f. getu. fehl, fäfhink : Saft« nad)t halten, puftovati.
Saul, adj. (itt bie auflöfenbe ©äljrung geratf>enb) eig. gml ober gnjil, auch
fierlmen , preperel, trolinen, trollen, troliljiv , trohnev u. f. tp.; (ab» geneigt ju arbeiten, frage) len, leniv, vmanj, gem. attd) vedel, vedljiv, toshljiv, vtragijiv tt. bgl.: baS fitib fattle 5ifri;e, te lo präsne mühe. Saufbattiti m. kerhlilia , kerlika. Saulbäutnen adj. kerlikov u. f. tp. Saulbriitig adj. gnjiloplöden. Sau« len n. gniti, aud) gniliti, perhne-ti, trohneti. Saulettjen f. n. biti leniv, leniti fe , vmanjuhe pafti , vmanjöft obhajati it.bgl. Saulensec «?. lenuh, lenjali, leniviz, vmanjüh, auch vedijivz, toshljivz, vtragljivz, nrebr. gnjilazh, Saulftebcr n. gnjila trefliljika. Sauli;cit f. lenjöft, leni-voft, lenöba, vmanjöft, aud) ved-löft, vedljivoft u. f. t». Saulid)t n. gnjiläd. Säulttiß, Säule f. gnjilöba, gnjilöft, gnjilätev, aud) gnjil, bann trohnö.ba. Saulfhier n. etwa tiho-liöd, lenivz (ruff.).
S a u m, v. © ch a u m.
Sauft, /^peft, peftniza ober peftni-za, in öf. aud) pefhiza. Säufld)en n. d. peftize , auch pefhizlika, pe-fhizhkiza. Saufthailbfcbul) m. roka-viza. Sauflrecht n. peftna praviza, prävda l'ilniga.
S a»or it, v. © ü n fl 1 i n a.
Sap eil, pl- norzhije , bedazhije.
Sebruar, m. eig. fvlzhan, gem. fe-brvar, feiten (nach ©ufSm.) drüj-nik.
Sechten, v. n. (iämpfen) bojvAti fe; (funjlgemaß fed)fen) efroa potikati fe, potikävati fe ober potiisovati fe, aud) pikati fe, boriti fe, gem. biti fe, fetten (nach © u f 5 m.) mezhovä-ti , fcf)l. fehtati, fehtoväti; (fed)fen gehen) miloftinje pröfiti; (mit 9Bor= fen) prävdati fe, prepirati fe; (mit bett Rauben) kriliti. Sed)ter m. bo-jak, bojvaviz; börez. SedjfEiintiy". etwa borefhka vmetnoft. Sed)fmci= fiel' m. etwa börefhki möjfter, gem. fehtmojfter.
Sc ber, f. (amSBogel unb jürn ©ehret« beti) pero, auch pere, perefze, felfe= ner peröt : bic Sebent überhaupt.
321	Seg
pérje ; (auf bem J>pufe) köp, auch perüfhka; (am ©pinnrabe) perotni-za, peretniza ; (©tahlfebcr) péro ; (bei bcn Sägern, bie 23orfie) fheti-11a ; (gioßfeber) eig. plavùta, fplàv, auch perotniza. ■—bufch m. perjä-niza, kop. —büdjfc f. porotnik, perötnjah, auch perjôtnih. —l;art adj. tverd kot péro, auch istegnöt. gcbertg ad), pernat ober pérnat, poln perja, geberidif "adj. perjaft ober perjàft. geberfiel m. peröt, pifék. geberleicht ad), làhek ko pérje. geberloâ adj. brespernàt, tores pérja. gebern v. n. (bie ge* bern fahre« laffen, ftchmaufen) fkùb-fti l'e. gebemteh «. pernâta shivâd, aud) kùretina ober kuretina. geber» rcilb it. pernâta divjàzhina. gegen, v. a. (einen öraben) shàma-ti ; (auêïehren) smétati, pométati, sméfti, poméfti ; (bie Bienen) obré-sati, objesâvati ober obresovàti. gegefeuer n. gem. ize, vize, feiten baè unglitiflich gebilbete ozbifhénje, ruff. zhiftilifzhe. gchbe,/: vôjna, bôj. gel;!, ado. (beit Kegeln sumiber, fatfch) nâpak, nàpek, auch narobe; (vergebenè) saftönj, sapftônj ; (vors beij inimo , mémo , méin, 5. B. —biffe, saftônj pröfhnja: baS mar eine gehlbiffe, je bla saftônj profhnja; — fahren, ne pràv peljati;
—	gehen, n? pràv iti, bloditi, sàjti ober saTti; — greifen, mémo fézhi ;
—	fd;ieficit, mémo vftreliti, poleg ftréljatr; — fchlagen mémo vdiriti, (nid;t gelingen) nhmo pohAsati (ho-rnù), noriti (kogar) ; —fd)Iag, —fd)ufj, —1 —flrcic^, prcpàh* premih, preftrel, gem. napaka, niebr. kosa, liösel ; — ftoffen, mimo pahniti, mémo tôlhniti;*— fjefen, mémo ftô-piti, auch preftopiti fe ; —frkt, pre-ftopih, and; pregréfhih u. bgl. ;
—	werfen, mémo vrézhi, ne vga-niti u. f! m. gehlb^r adj. aem. unr. pregréfhen , nâpzhen, blod-1 jiv : jeber OJienfcÇ ifl fehlbar, vfak-téri te lâhlio pregrefhi. gehfen v. n. (nicht fo hanbetn, mie man fotlfe, moralifeh —) pregrethiti ie ; (irren, ftcb fäufchen) smôtiti Te, sabloditi cber sablofti, bantt motiti fe, blô-
Sei	822
diti, bl¿(Vi, fehl. fpremirkati Cc , faliti j (ni4)f treffen) ne vganiti ober ne vgoditi, auch ne vgädati, fd)f. faliti, ne trofiti; (mange(n) gem. mänhati ober menhati, fehl. faliti, am richfigflen ne imeti: eS fehlt i^m (Selb ober an @ctbe, dnärjov ne imä, aud; dnarje mu mänhajo, fehl, mu falijo; (entfernt fepit) memo biti u. bgl., 5. B. eä fehlt nod; fefjr viel, baß :c., gem. febt. fhe döfta fali, mänka, etwa richtiger fhe je dalzh memo u. bgl.; baStnal ha|l bu weit gefehlt, takrat fi dalzh mimo vftre-lil, fi predalj safhel u. bgl.; eS fehlt mir etwas, eS fehlt ¡hm'nid;fS, mi ni nizh, mu 111 nizh ; roaS fehlt 3h3 nen, kaj vam je? u. f. w. /geijier rn. (moralifdjer) pregreha, pregre-fliik, näpaka, näpzhnodt, aud; sa-blödba, sablödili: jmei große geh= [er bemerket ihr an ihnen, dve velihi näpzhnofti vidite nad njima u. f. m.; ßrrfhum) smöta, blöd, blöd-ba, fehl, fälinga; (TOangcI) gem. pomänkanje, mankanje, fclfencr bie neugebilbefen nedoftätik, nedoftävik, krivnoft u. bgl.J gehlerhaft adj. pregreihen ober pregrel'hljiv , näp-zhen, blodljiv, sablodljiv, krivljiv u. bgl.: alle Söienfchen ftnb fe(;(erhaff, vfi ljudje fo grefhniki u. bgl. ge(;= [erfrei ad), brespregrefhen, bres pregrefhka, bres smöte u. f. w. gehm, /• (25ud;el= unb (Sidjelmaf!)
shir. gehmgetb n. shirovniza. geier, /. (bi'e feierliche Begehung ei= ncS merfwürbigen SageS) obhajilo, obhajanje, feifener flöves , pofve-zhenje, prasnovänje, in Ät. aud> ftröj; (bie Kuhe) pozhinih, dela-pürt, prasnovänje , pökoj. —abenb m. delapüft , in ©t. fd)f. likof. —fleib n. präshnja obleha. —(ich ad], flövesen, velizheften, auch prasdnizhen , fd)l. fvetezhen u. bgl.: mit feierti^er ©fimme, s' flo-vesnim gläfam ; feierliche itleiber, prasdnizbno ober präshnje obla-zhilo. —lichieit f. flövesnoft ober flovesnoft, velizheft ober velizheft-noft, feiten koleda, gem. zhalt ober zheft. geiern v. a. (fefiltch begeben) in ©f. obhajati, auch prasdnovati , zhaftiti, fvetiti , in £f. ftröjjti;
323	Sei
— v. n. («o» bei- '.ilrbcif augruhen, müßig gehen) pozhiti ober pozhiti Ii, pozhivati fi, Y>rasdnoväti. tag m. präsdnik, aud) nedelja, geiertäglid; ad). präsdnizhen. geie-tung f. prasdnovänje. g- e i g ef. gern, figa , eig. fmökva. getgenbaum m. figino ober figovo, eig. fm o k vino drevo , auch figa, finökva.
geige, ad). (fei;tt eig. ben Slowenen) gem. zagljiv, and) bojezh, bojezh-Ijiv, ftrafhljiv, plah, pläfhen ober plafhljiv, malodüfhen. geigheit f. zagljivoft, bojezhoft, ftrafhljivoit, plahöta u. bgl. geil, ad). 11a prodaj; — bieten , na prödaj poftäviti. geilfd^aft f. blago na prödaj. geilfdjen v. a. sa zeno vpräfhati, tersliiti, tergoväli. geile,.f. pilo, and; pila. geilen v. a. piliti ober piliti, geifenhauer m. pilär. geiler m. pilez. geilicht n. pilinjäd, aud; pilinje, opilki. gein, adj. (bunn, vom Rapier ic.) tanek, tanik ober tanäk, fo auch tenek; (ein gutes äußeres Slnfefjen habenb) perlizfcn, auch _fd;Ied;fmcg lizhen, gladelc ober gladäli; (artig, fittig) dvorljiv, nräven; (jarf) rau-sheven , tanek ; (fd;[au) prebrifan , vmeten, aud; savit, svit; (Bon 2ßei= nen) glädek; (Uom Wtel)U) bel, prednji : — jerfdjneiben, drobno rasre-sati. geine, getnpeit f. tankota, tanköft u. f. w. geinhäufig adj.
tanlioköshen. geiltb, adv. vräg, nenaviden : er wirb, er ifl mir feinb, mi je vrag, me fovräshi , me zherti. — rn. fovrash , fovräshnik, aild; zherti-viz, in einigen gälleit neprijätel, !öpernik, vräg; (ber böfe —, ber Seufel) vräg, hudizh ober hudir, •jlödi ober slödej , zhert u. bgl. —lieh adj. fovi-äshen, neprijätelen, neprijätelfk, söpern. —fdjaft f. fovräshba , fovräfhtvo , neprijätel-ftvo, nenavift. —feiig adj. fovrash-Ijiv, neperjatljiv , söpern. —fetig= ieit f. fovrashljivoft,söpernoft u. bgl. geift, adj. tolft, debel, aud; podrejen , podkermljen , pitan, felfener märten. gcifiigEeit f. tolfhzha, tolfh-zliöba, debelöft u. f. tP.
Sei	324
gelber, v. SB e i b e. gelb, n. pölje, auch poljana, —ar; bei t f. poljsko délo, —bau m. eig. pol j arija, gem. póljlkj/ délo , auch oratárftvo, poljärrtvo. —bauer m. poljániz. —báuerinn f. poljänka. —bett n. foldäfhka ober sholnirlka pöftelja. —biene f. divja bzhéla. —frudK /. pöljfhina ober pöljfhzhi-na, pólj^ki perdélik. — gerät!; n. oratärfko oródje. —grille f. gem. gril, eig. muren , múrenzh , múr, múri, márfha, auch fhúri, fliúrk, in einigen ©egenben movrizh. —t;err m. eig. väjvoda, bojvöda ober vojvod, aud; kardélnik, vojrkovöd, vojrkovödiz, vojrkovödja, bann vö-dija, vodnik, unr. vojrkovajvodär, vojlkäzh. —herrlich adj. väjvodrhi, bojvödrki. — herrnwürbe/.' väjvod-Ttvo, bojvödfto , auch väjvodl'lia zhält u. bgl. —l;«h» jeréb, je-rebiza. —í)ütí)(V m. p^Jjtki várli, poljoftrásh, poljozhút u. bgl. —Jüm= rnel m. kúm , liumin, kúmizh. —mar? J. méja, auch sára. —lager m. eig. tábor , ftán, gem. läger. —marfd)all m. vikflii väjvoda, précl-nji vojlkovód, gem. leldmárflial. —lliauS f. njivna mifh , auch nälHia mirii. —lneffer m. méresh, sffmljo-mér, fehl, merjäk pölja u. bgl. —meßfutlfl f. seinljomérlka vmet-nol't, semljoméiTtvo. —lliuftí f. túrfhka músika. —pl'ebtger m. lol-dáThki pqp, sholnirflii méOinik. — fcherer /n. sholnirflii ranozél , gem. feldfhér. —-fd)Iad;f*y. bitva, bitka, gem. batálija, —webel m. feldvébel. — jug >n. vójfka, and; pohöd v' vöjfko. geige,/ (Rabfelge)' eig. plätifhe , platirhzhe, in Št. aud; kolefni lök; (55ogen) lök, obök." gell, n. kösha; (bie lebeubige Äattf) bei Kibnija in £r. pólt; (ber Scha= fe k.) kersno; (im 2lugc) mréna. gelldjen n. d. köshiza. gelleifeit n. valish, kanjér ober kernir, rönz u. bgl-, ruff. zhemodän. g eis, gelfen m. fkäla, fkalovina, in St. pézh, pezliina: bie gclfeit über« haupf, bie gelSmenge, gelSgegenb ¡c., íkálje, flialövje, pezliövje. gelfid;t adj. fliálnaft, pezhovinaft, pezhöv-
325	|?en
naft. Selftg adj. fkalnàt, fkalovlt,
Îiezbinàt, pezhovnàt. SelSlliaun m. liàlnik ober fkalnik, fkalâr. 3c'lS= fliicF«. fkaljàd, fliolovlna, pezliina, pezhovina. géÎêwanb f. fkaléna ftc-na, kamndt sid.
3" c » d), m. bér, unr. koper. gcitdjcn adj. bérov. geitd)fh'o[) n. bérov-niza.
3 C n l) e f, n. okno ; (oi)ite 0laS) ok-ninjak , okinjak. —d)en n. d. oli-nize. —gif fer n. refhétka, krish, oinrésbje v'ôkni. —laben m. obôk-niza. —fcheibe f. ftéklo, glasb v' okni , iit Sit. aud) fbibra.
Serien, pl. prasniki, delapiift: jefcf finb Scttctl/ sdaj imamo pràsnike, fd)l. vakànzijo.
SerEel, n. praié, pràfzbik, prafez, aud) odojzhc, iit iîf. kozliej. 3CCs telit v. n. prafitt, oprafiti ober pra-liti fe , oprafiti fe.
Se nt, adj. dalajn, dalajflicn, daljen, aud) odloshèn ; — adv. diileko ober dalčko , dâlezb , dalzli, dalezhe. Scrne f. dalja, daljava, ddleka, da-lekota, dalezbina, dâljiioft. Steuer adj. ttltb adv. dalajn, dalajfhen ; (in 3ufunff) sanapréj ober sa naprej , dàlj ober dàlje, na dàlj, vnaprej, na dalčko: ttnb fo ferner, in tako dâlje; baS Sci'ncrc werbe id) ihm fd)Olt fageit, kar flie vèzb, kar fhe dàlj, mu bom vshé povedal. Serttglaä, 5ernrol;r n. kiika.
3 e r f _e, f. péta: baS Scrfengetb geben, miniti, preminiti, vbégniti, lefizi na rép félli. gerêc^cn n. d. pétiza, pétiznka.
3'erftg, adj. (ju etwas bereif, befoit= berS su get;en ober ju reifen) gotov ober gotov, perpravljèn, in®f.gem. k' rédi; (geübt, gefebiefî) rozhen, prirôzhen, aud) perklâden, bèrsen, uren, gibzhen n. bgt. : er ift in bie= fer <2ad)e fertig, mu gré na roke, mu gré na glàvo, na pàmet u.f. W.; (»otlenbef) wirb fafi immer burd) ein 8MlenbungSseifworf (verbum per-fcctivumj bejeicbnet, weld)eS bie •£>aitblung ober beu 3u|lattb, mit beut man fertig geworben, ju g leid) mit angibt , fonfl aud) dokonzhàti, opraviti : id) bin (mit bem 2lnjtepen ber ivteiber) fetyott fertig, fim fe she |
geil 82«
oblekel, fim vslie oblezhen, gem. unr. fim she fertig, wol)f aber rid)= fig fiin vshe gotov, perpravljen, k' redi; bijl bit mit bem ©djreiben febon fertig, fi vshe fpifal, dopifal, aud) fi piTanje vshe opravil? id) bin fdjoit lange fertig, je vshe dolgo, kar fim fpifal, attd) pifanje fim vshe opravil; gerabe finb wir mit bem abenbeffen fertig, ravnokar fmo fe navezherjali; er i|l mit Sttlem fertig, je vfö opravil tt. f. w. "See figen v. a. wirb ebenfalls meijlenS uitb am ricf)tigfien mit bem SSotlen* bungSjeifworfe gegeben, welches 511= gleich bie 2trf ber Sättigung bejeid); nef, $. 23. er 1)af ben Sörief gefertU gef, je lift podpifal u. bgt., foitjl aud) opraviti.	J. rözh-
noft, prirözbnoft, aud) vürnoft , gibzhnoft tt. bgt.
geffet, /. eig. pöta, Tp6na, (fd)t. sve-silo, ketina), gem. okövi, sbelesje: eilten in geffeln legen, gem. kögar v' sbelesje djäti , aud) vkovati kogar; (bei ben ^ferben) pripeta rt. pl. Scffctu f. s' pötaini svesati, aud) fd)ied)fweg svesati, v' sbelesje djäti, vkoväti; (ein i)ferb) prepeti, prepnem, gem. fd)t. aolpervesati.
Sefi, adj. (tiicbf weiefe, f>arf) terd ob. richtiger tverd ; (bauerljaff, nicht fd)wa"nEenb) nebfl terd gem. terden; (tapfer», flarf) korenjafhk, terden , auch krepkij. Sc'fie f. (bie Rimmels* »efie) oblog, obnebje ti. bgt.; (ein fe|les Schtog) gem. grad, grädez, grajfhina, aud) terdnjiiva, eig. tabor, taborifiizhe, boSn. it. ferb. planka, ruff. krepoft; (bie ©runb= fefie) terdina. ScffigEeif ./I terdnoft, terdoft. Scflfefeen v. a. gem. terdo-poftaviti, etwa richtiger poltaviri, fkleniti. 3e)ife(jung J. gem. terdo-poftävljenje , poftava. geftung f. grAd, tabor , boSn. u. ferb. planka, ruff. krepoft, fehl, obranifhtvo.
Sefi, n. (bei- Sffltng) prasdnik , fve-tik, auch nedelja, god, gorlifzhe; (bas feiertid)e ®eget;en, bie 5efilid)= feit) obhäjanje, obhajilo, aud) prasd-novänje , fvetenje unb bergleid)eit; ((Sd)iiiauS) eig. pir , gem. gofti. —abenb >r. bila, ofvetik, navezlier fvetlia. —lieh adj. iirasdnizhen ,
327	Set
auch flövesen ober flovdsen, in Ci= nigen Sailen präshenj. —lidjfeif/. obhajilo, aud; göd, präsdnik, prasd-novAnje.
Jett, adj. (n?o(;l genährt, gemaftet)
podrejen , döbro rejen , podkerm-Ijen, pitan, shivoten, debel, tolft; (gett l;ai>ent>) tolfhzhen, in ©f. tü-7,hen, aud) debel; (mit gett beftt» beit, fett anzufühlen, faftig) maften, maltit, attd; tüzhen; (reid;, einträgt lid?) bogat, aud) maften, tüzhen. — «. malt, aud) falo, gem. maltni-na , mafhzha , mafhzhovina, ma-ihzhöba, tolfhzha, in ©f. tüzha.
_imrtn m. mAftniza. —roanft m.
debeliik, tolftovratnik, toftjak. gefeen, zünja, zandra, zäpa, aud) ftarina, fd;l. zöta. — v. a. züpjati, zandrati, aud) zefati. —l)emb= ler, —Eränter m. zapAr, zunjär, zandrar. gefcchen n. d. zünjiza, zAndriza, zApiza. gefeig adj. zii-njaft ober zünjav, zAndrav, zApaft ober zapat. geud)t, adj. eig. vlashen, auch moker , mokröten , mozhern , in St. tav, tavaft. gettd)fen v. a. vlashiti, ovlAshiti, gem. namozhiti, vmozhi-ti, vmökriti , bann namakati, vma-kati u. f. m. geud)tigicit f. eig. vläshnoit, vlaga, mokrina, mokrota, mokrötnoft, mözha, mozhava. geud>= ttgfeifžmeffer m. vlagomer., g euer, ».ögenj; (geuetsbrttnfl) nebfl ogenj gem. pogör, poshAr; (ßei>^af= tigEeit) shivöft, shivezlmoft. ~be= efen n. sharjavniza, oglenka. —6ta= fe f. mehur. —branb m. glAvnja, ogörili, in ©f. vügorik, auch shark. —brache m. fhkrat, fhkatez, fhkrä-tcl. —färbe /. ögnjova, aud) ognjena, sharjAva farba. — gefeüirlid) adj. ognjonevaren. —grübe J. kö-mena jama. — herb m. eig. ogni-The, in ©t- körnen. — b'mmet m-sherelo ober shrelo. —Erbte f. modra!, mozherad, mozherav. geuerig adj. ognjen, sherezh, sharjAv; (feb= hafr) shiv, shivezhen: feuriger ffiein, sliarjavo vino. —maal n. snamnje. —mauer f. sidan satrep, aueb sid v' ögenj. —ntejfer m. ognjomer. geuern v. a. (ein ©cbiefjgetoehe je. loSfd)iejjen) vftreljiti, in ©f. auch
Sit	328
omerfiti; —1 t/. n. (geuer machen unb unterhaften) küriti, sakuriti, unr. ognjäti, ognjovAti; (brennen) goreti: baž @efid>t feuert mir, lize mi gori. —rohr n. pufhka, gem. püklha. —regen w. ognjeni desh. —roth adj. sharjav kot ögenj, sherezh, ognjen. —fdjaben m. Ihköda od ögnja. —fd)aufel f. lopata sa ögenj, vefliza sa öglje. —febeitt m. sarja. — fd;eu adj. ognjoplah, ognjo-pläfhen, ognjobojezh. —fpeienb adj. ögenj bljuvajözh. —fprifee f. vga-fivna bsikaniza. — ftal)t m. özel, jeklo. — fl^te f. (95ranbfhitf«) po-gorifhe; (Jperb) ognifzhe. —(lein m. ognjik, krefavnik, krelivnik , aud) kremen , krefaven kamen. —flraht »». shar, shärli. —werf n. vmetalen ögenj , gem. feververk. —WerEer m. etwa ognjovmetnik, gem. feververkar, (nad) ©ufžnt ) ognjifhtvar. —jange f. klefhe sa ögolje. —jeug n. krefalo, krefilo, feiten ognjilo." gib et, ß abezednakniga, abezedar, bulivAr.
gib er, ß. shiliza, shilka , kitiza. gichte, ß. gidptenbaum m. eig. fmre-ka, femreka, in einigen ©egettben unr. höja, höjka. gidjtett adj. fmrekov. gichteuwalb m. fmrezlije, fmrekovje. gilfen, v. a. fülcati , fimtertje glodati; (mit ber Küthe süchtigen) fhü-kati, nafhukati, unr. Ihibati. gieber, n. treihlika, trefliza ; (Eat= tež —) mersliza; (lufcigeš —) vro-zhniza; (breitägigeS —) tretjiza, tretkiza; (»iertcigigeä —) fhtertiza ; in Sit. fatprifd) kobila, kobiliza: er i;at ba« gieber, er fiebert, trefhli-ka ga tare, sima ga trefe u. f. tO. —haft adj. trefhlizhen, merslizhen, vrozhnizlien. —l)it}e ß., —fdjauer m. sima, auch trefhlika, mersliza. giebet, ß. koritnize, ftAre göfli; (ein ©trafrccrFjeug) klada, auii ter-liza. —bogen m. göflen lök ober goflen lözhez, aud) fcbleditroeg lök_, lözhez. giebetn v. n. koritnizhati, preflabo goiti, in ©t. auch zhmi-gati, fhkripati, ftergati. giebler m. koritnizhar, in ©t. gem. zkmiga-viz , fhkripazh.
329	gie
g Uber n, íSeftebern. g i g u r, f. podoba, feltener obräs, gem. figura, fd)l. fórm. gigurlid) adj. perpodóbno, v' perpodobab. giltriren, v. a. zediti, prezéjati.
giltrum n. zedilo, zedilnik. gil}, m. (ju Otiten sc.) ctg. klobu-zbína, aud) klobúta, fd)l. neteliana, filz; (eirt berber SSerweiS) fvarilo, fvaritev, auch grája; (ein fcbmufctger ©einiger) fkópiz , Tkopín, fkerljún , fkerljívz. gitjen v. a. klobuzhino délati; (83eri»eife geben) in ©t. kregati, in ÄÄ. grájati, f variti tt. t>g[.; — v. n. (geijtg fei;n) fkopáriti, fko-pováti , fkerljáti ; — ftefc v. r. (ftd> »ermirren) méfbati Te , homotáti fe u. bgl. giljig adj. (fe^r geijig) fko-párfk, fkóp, prefkóp, fkerljiv. gif; jigfeit/". ikopija, fiioparija, fkerljí-vóit, fkopóft u. bgí. giljlauá f. ker-fhél, auch klóp, klöfbzb ober kléfhzb. gimrnef, m. konoplja fémiza. g i n a n j e n, pl. dobódki. g i n b e n , v. a. nájti ober naiti, attd; baé bei uns meift tieraltete obréfti; (entbeeíen) isnájti, rasnájti, aud; odkriti ; (eríettnen, baftír paiten) fpo-snáti, iinéti: er pat eá gut gefunben je sa döbro fposnal ober prefhti-mal, er finbet alles gut vfé sa dobro imá u. f. «).; (©nabe) dofézhi, dobiti, sadobíti; — ftd) v. r. (in etwas, in Semanben) svéditi fe; (ju= fammeit fontmen) nájti fe. gtnber m. nájdiz. ginbelčinb n., ginbíing m. nájdenik ober najdenik, raspót-nik, najdeno déte, aud)podvérsbiz. ginbeifjaué n. etwa najdenirhk brám, hifha sa raspótnike. g t n g e r, m. pj^rft: fange ginger pa> ben, finóle na perftih, aud) dolge roke iméti; (ber fleine —) mesinz , máli perft ; (ber ©olb—) slátni perft, etwa auch slatnik; (Mittel—) frédni ober véliki perft, frednják ; (3eige—) kasinz, kasin, aud) kása-vez, kasitel; (Šaumen) páliz ober pávz. —put m. náperftik ober na-pérftik, fehl, perftnik, fingrat. —ling m. etwa perftnik, getn. pávzhnik u. bgl. —ring m. perftan ober per-ftanj, gern, rínzbiza. —jetg m. cú nen gingerjeig geben, kimniti, mé-gniti u. bgl.
8 if	330
ginî, m. vsèba ober séba, in ÄS. aud) fliinkoviz , fhzbinkoviz, fd;f. zhivka, zhinkelza. ginfenwetbcheit n. fbinkovka. ginne, f. (J>igbrâêchcn) mosél, mo-sûljzhik ; (im gleifdje, bef. b. ©d)wet= ne) ikra, aud; ftrôge f. pl. , uitr. otok u. bgl. ; (am gifdje) ribje pero, ribji fjjlàv. giltnig adj. mosolj-zhàt; ikren, ikernàt. gin fier, adj. tèmen , aud) temnit, temnôten , tcmnôzben , temoten , gem. tèma ober tmà : es ifi fïnfter, je tmà. ginjïernijj f. tèma ober tmà, auch temnôta , temnôzlia , te-mota: (©ottnen= unb "Dîonbeêfi'njier= nijj) in ©f. vjédeno fonze , in ffÄ. mérknenje fônza, lune, méfza. g t rief a 115, m. traparija, bedazbi-
ja, norzhija. g i r m a m e n t, n. eig. nébes , obnéb je , podnébje , aud) nadsémlje , fet* , tener nebéfhka tverdina. gir mein, v. a. birmati, birmovàti, aud) firmati. girraelung f. birma ober firma, bfrmanje, birmovànje. girmltng m. birmaniz m., birman-ka f.
gir fie, f. (ber ©ipfef eine® Sergcž) vèrh goré; (im SSergbaue) téme ; (bie ©ptfee eines Sactjeâ ber Sänge nad)) fiéme, feltener verb, uni-, ftrop ftrébe. g i f d), m. riba. —aar, —geier m. ribji orel, ribja kânja, auch môr-fil i ôrel. —angel/! vöda, vödiza, ilt ©t. auch tèrn, tèrnik, fd)l. hâ-kelz. —beilt n. wörtt. ribja liolt, etwa beffer ribja kita, geni. fcf>l. fifh-bejn. —blafe f. ribji méh. —brtlf J. ribja mlajina, gem. ikre. gifebeti v. a. ribiti, ribe loviti, aud) ribariti, lioribiti, poribàriti. gifd)i'r m. gem. ribizh, ribâr, feltener ribolov/,. gifd)eret J. ribarija, ribenje, ribji lov, unr. ribizbnija. gifdjerinn f. ribizbinja. gifd)crt;anbwerï «. ribfhtvo. gifcberEat;n m. zholn. gifi^fang m. ribji lov, ribenje, ri-bolôvlja. —fïoffe f. ribje péro, perotniza, fplàv. —gälte f. ribji sbelzli. —gant n. ribtbka mrésba. —gräte f. ribja kôft , fd)l. ri!)¡a flipiza, aud) ribji tern. —pàltet m. ribnik, ribnjak. —(¡anbei m.
331	S i <i
ribji torg. — hanbler >n. ribji ter-sbcz, etwa beffer ribizhir. —macif m. ribji fejem. —ol;ren pl- ribje vüba. —öfter f. vidra. —reich adj. ribovit: fij^rciC« Ort, ribuiza. —reujje/ včrlha, fäk, vlak. —rei= l;er m. zhaplja. —rogen m. ikre, cud) ribje jäjza. —tag m. poften «lan. —feid) m. ribnik, ribnjak, fehl. väjer. — ftjran rn. ribja maft, in St. auch ribje maflo, ribji oli.
Siji, rn. niebr. pesdez. giften v. n.
pesdeti, popesdavati, fpesdčti fe. giflef m. pesdljiviz.
3'iftel//- (eine Ki>f)re) '¿v, shvegla; (ein 9tM;rgefchrotir) piävka, gem. fehl, auch odperta rana , tvorftvo.
Sittich, m. gern, perot, perotniza, auch letaniza, fettener krelot, mcijl wir. krilo ober krilo.
S i (5 e, /. motvos , auch prevösa.
S i ff, adj. (feji) tverd, tyerden; (hur> fig) bersen, rozlien, uren. S'jeit'En v. a. (fefl in'S 2(uge faffen) v" kogar ozbi vpreti.
Slach, adj. (eben, platt) gem. räven, in jh. auch plan, plafhzbät, plodi-nät ober plöfhen; (nicht fo tief, als anbere ähnliche Dinge) plitek ober plitev: bie flache Jpanb, dlan, aud; pefhzhäj. Släche /. gem. rave-na, ravnina , ravniza , ravnja , rav-njäva, ravnöta, itt £r. richtiger pla-flizhad, plof|ia, tu ©f. aud) plana planäva, poljäna. Sythen v. a ravnati, vravnäti. 5(dd)cmnhalf m. vfä poverbnja. Slachenmajj n. eftoa plofkoiner u. bgf.
Slach i, m. län, in ©t. len. —lte< d;e f. terliza. —barre f. lanifhniza Sfädlfeit adj. lanen. glachšfelb « lanifhe, laniflizhe. —ftltf rn. ko noptenlia. —l)ed)tl, —raufe J- eig. dersej, in ©t. gem. rihel, aud; gre ben. —reifte j. prasbnje predivo povefmo. —fame rn. laneno ferne.
SlacFertt, v. n. fbvigati , fhvigniti.
S laben, m. (bitnnež, ffad)eä 25rot) gibäniza, krapiz ober rid;tiger kro piz , raliniz, auch kräpniza, Ultt" potiza, pogazha.
S l a g g e, .f. barkarfka saftAva, ban dera , gem. fläga.
S lamine, f. plamen ober plamen Stammen v. «. plameneti, auch pla
glc	332
mdnlti: mtt flammenbem ©chroerfe,
s' flivigajozhim ognjenim mezham. Slällttnchen n. d. plamenzhik. Slam» Ulicht adj. piimnaft, plamnat. g l a n e 11, m. flanel. SlaneHen adj, flanelnat.
glanie, f. bök, auch ftran. fchr.
flank. Slanfiren v. n. tepefbiti fe. Sfafche,/. fkleniza, ftekleniza, gem. bläfha, auch fläfhka, in ©t. Ihtüza. Siafd;citiiirbi6 m. büzha. Slattern, v. n. ferfoleti, ferfrati, ferkäti , ferkljati, ferkniti, ferleti, ferzliäti, oferfoleti, fofotäti, ffofo-täti, fferfoleti, fferfrati , fferleti , fferzbati, auch prepeleti , in ©t. gem. krcpelcti ober krepeliti u. f. io. (nad; ben »erfchiebenen perfection, imperfecfioen uitb biininufipen SSebeiu tungen). glattergeip: m. ettoa lali-komiflesb , lahkoslnvz , aud) pah-ljivz, pabljazli, veternik , vetresli. Slatterhaft adi. labliomiflen, lahko-shiven, aud) vetern ober vetren, pahljiv, pahljaven. S lau m , rn. pävola. s lauf d), m. (ein 95üfchel ©oße)
shmökel, shmöklizh. 5 laufe, /. isgovor, prasnija, auch
savüfhniza. Slechfe, f. füba ober bela skila, auch kita. glechiicht adj. kitaft. glechftg adj. kität. Sied)äd)eu n. d. kitiza. Siechte, f. (Jöaarfled)te, Siechte »on 23rof) pleteniza; (auf ber Jpaut, bie ©djroinbe) lifhaj: Sled)ten befommen lifbäjiti fe, eine gegen ©chioinben heilCräftige Špflanje lifbäjljivka; (bie SBagenflechte) fpleteniza, kripa; (bie •gn'ir'be) lefa; (bie ^reßflechte, fiatt ber Keife im öebrauche) zühta. Siechten t>. a. plefti, fplefti, fpleta-ti. SleČtroerE n. fnleten)e,_vpletenje. Slecf, m. (ber ^lafe, bie ©teile) prö-ftor, mefto , liraj; (ein ©tücf eitteä ©anjen, ein Sappen) kerpa, saplata, fehl, flika. SI e ef e n, m. (ein Warffflecfen) terg , tersbizb; (eine fehlerhafte ©teile) maroga, mädesh, snäinik, fd)l. blek, fälinga. Slecfen v. a. (flicfen; ker-päti, kerpüzati; — v. n. (SfeeFeti befontmen) snäti fe , vmadeshvati fe: btefer 3ij)cf flccft, na te füknji fe vfe sna, tä füknja fe vmadeshva,
333	gle
fehl, blekúje. glccfig adj. marögaft, marogát, fehl. blekät lt. t>gt. glebermauS,/. topir (eig. dupir), netopir, in ©f. piroshlck, fhker-sliAbiz, in Sit. mrázhnik. glebertpifcl), m. eig. perót, aud; omélo, ometálo, feiten peréfna mé-tliza.
Siegel, m. (£>refd>fíegcl) zép, zépiz, zépizh, aud) mlatilo; (X)l'üfd)cl) ze-p¿; (grober TOenfd)) zép, erobjAn. —I;aft adj. grobjánfk. —IjaftigEeit ,f. grobjánftvo.
g leben, v. a. milo pröfiti, preprö-fiti, aueb moliti, feit, (nad; 0 u f ž m.) inoíitváti, moledovati. g[el;en n. mila prpfhnja, prepröfhnjs, aud; molitev, molénje, feiten molitvánje. glel;entlid> adj. mí], premil: flef;ení= lid) bitten, milo, premilo pröfiti. g le i f d), méfo ober mefó; (JŽčr= per) teló, auch trúplo, pólt. —battE f. mefnize, auch mefárniza, mefár-'nja. gleifcher m. melar, glcifd)er= hunb m. mefárflei péf. gleifcherinn f. mefaríza. gleifd)crEned)í >n- mc-fárfki blápiz. g(eifd)ern adj. nielen. gleifd;ern t<. a. inefáriti. gleis fchcálllfl f. méfno poslielénje; —far= be f. méfna fárba. —frejftg, —fref= fenb adj. mefojéden. g(eifd)icht adj. méfnaft. gleifd)ig adj. méfnat ober mcfnAt. —(id) adj. teléfen, mefe-náflik, mefénoften, aud) pozliút-niflik. —fpeife f. mefojéd, gem. méfna ober meféna jéd. —tag m. méfni, auch mefén dán. —rottnbe f. rana v' méfi. g'l e i 8, m. ettoa már , marljivoft , márnoft, in Sr. geni, príd, prid-noft, auch trúd, fehl. (Iii: mit gleifj, nálal'li ober nálafbzh. gleißig adj. marljiv, mären, priden, fehl, (lifig, flifen.
gletinen, v. n. pisdoliniti fe, zlimi-hati.
g l e t f d) e n, v. n. (bie 3?l;ne Seigen) résbati fe, unr. auch sijati; (f;cim= mertt) raskávati, raskováti, auch teñí ti u. bgl. g liefen, u. a. kerpati , kerpúzati, aud) popraviti, popravljati, feltener saplátiti ober saplatoväti , fchí. (likati. gItefetl ni. kerpa, kerpina, kerpetina, auch sáplata , fehl, llika.
glo	334
gliefer m. kerpaviz, kerpazb, fd;f. (likar. glicftocrf n. saplatovje. g I i e b e r, v. Jj? o 1; t u u b e r. gliege, f. muha. gliegennefe n. fa-kovina. gliegenfd)>»amm m. eig. mufhniza, muhniza, muhja goba, atteh incrfhniza f. ». a. merska goba, geni. aber mifhniza, feltener mu-homor. gtiegettfd)tx>arm m. roj muh. gliegenrcebel m. mulinik, muhnjak, muhotep, muhovnik ober liiuhovnik. gltegen, V. n. leteti, letati, g 1 i e i; e n, v. n. (entjiici;en) beshati ober beshati, and) begati, banu po-beshati, pobeshati, pobegniti, vbe-
gniti u. f. ro.; (ju einem) perbesha-ti, perbegati (do kogA , k' komu) ; — v. a. (»ermeibett) beshAti (pred zhem, feltener kar), ogibati fe, va-rovAti fe (zhefar). g I i e ^ e n, f. «• tezhi, aud) zureti; (aud etioaS, l;errul;ren) isvirati, is-hajati; (burd)fd)lagen , _ alš <J)apicr) premozhiti , premakati, aud) pre-molkniti. gliejjpapier, v. iiofd)= p a p i e r.
g l itn litem, v. n. blifheti, blillizhe
ti, aud) fvetiti fe. glini, adj. eig. vuren, peruren, auch prirozhen , rozlien , bersen, shlv, shivezhen. giitifheič f. vur-noft, perurnoft U. f. TO.
g 1 i n f e, f. pufhka. gltnfenlauf m. pufliknja zev. gfinteitfd;lo6 n. piifh-Iinja kljiizbeniza, in 5ii- aud) zelin. glintenllein m. ognjilc, kamen, kremen u. f. m. g t i S p e r n , fii|lern v. «• llieptati,
zliebljati. glitfd)rofe, f- purpeliza. gloefe,/. unb gloefen m. in ©t. ki-nadra, in Sit. potrefhula. gloefid)t" adj. kunadraft. gloefig adj. lluna-drat.
gloh, m. bolha (tieS bovba, buha). gli)(;en v. a. bolhovali, bolhe loviti. gt6(;ig adj. bolhAt, bolhljiv. glohfotl; >". bolhinjek , bollijek. g Ur, m. («Ittfe, astutenseit) zvet, zvetje, zvetenje, zvitanje ; (eill biinngeraebter 3eug) pajzholan, (baž glortueh in Saltu, pajzliolat), fcbl-pinta. gloriren v. n. zvefti, zve-teti, zvitati, auch floveti. glorctfeibe | f. saduja shida , auch kadif.
335	15 f o
Sloj}/ etroa plàvlza, povôdniza, auch fhajka, vor, Höf. gloße/. (bie gloßfeber bec gifchc) ribjo péro, gem. fplàv, plavûta. glößen v. a. (SoI$) plaviti ; (mit beut gtoßgarn fïfcben) s' fâkom ribiti. glößer m. plàvizhar, povödnizhar , gem. flö-lar, (nacbQutSm.) ploliolâdjar (?). gloßptafc m. gem. lénrhtat. g lofe, /". eig. pifhàl ober pifhzhâl, auch pifliâla, pifhâlo, itt ©t. shvé-gla, tit iîr. auch vidalize. gléfen
v. a. pifkati, iu ©f. aud) shveglâ-
ti. gtôfenfpieter m. pifkaviz, itt ©t. auch slivoglâr. glöfenjiöpfei m. déni/, ober dénz. glott, adj. karplâva, plavajâzh ; — merben, vsdizhi fe; — machen, vsdizhi } — leben, rasgojsdàno, raspufhèno j rasvujsdâno, saprav-ljivo shivéti. glotte,/, etœa Udjovje, lâdjovftvo,
gem. flöta. g lofe, m. fhlàd, feifener plâs. glud), m. eig. klotva, klétvina, klétviza , auch preklétje, preklétva u. f. m. gtuchen v. n. eig. kléti, attch preklùti, preklinjati, fhento-vàti, hudizhovati. glucher m. hlé-viz, in ©t. kôlnoviz, auch prekli-njaviz, flientovâviz. g lu d)f,/. bég, pobég, vbég : in bie gfuchf fdjlagen, v' bég raskropi-îi ; bie glud)t ergreifen, pobégniti, v' bég l'o vsdizhi. glûcpten v. n. pobégniti, pobesliàti, auch vbéeni-ti , vbeshâti, auch vjiti, vfkozhiti U. f. m. gllïd)fig ad), beshljiv, pobeshljiv , vbeshljiv, vbéshen; (fd;ncCl »erc\ehenb) preminôzh ; (leid)t, fdntcïï) kihek, bérsen, hiter; (ober= Pâchlid;) poverhnoften, pobitôzh tt. bgl. gtûchtling m. begun, pobé-gesh , pobégnjeniz , vbeshljiviz , vbéshnik, attd) vfkôk. g l ti ef, adj. goden , srél. g lu g, m. eig. lét, letâj, auchlétanjc, polét; (ein glug Q3ôget) kita. g(ug= loch ». eig. shrélo ober sherélo, gem. aud) létna luknja, glugfanb m. fvish.
g lüget, m. peröt, perotniza, perii-ta, in ©t. aud) létaniza, in ŠK. baba , bei ben an Sroajieit grenjenben Slowenen krelot, altfl. u. ruff. kri-
I	336
16; (an ber ©pule) per6t; (an ber SBinbmahlmüh(e) veterniza: er be» Eommt fchon glügel b. t. er roirb mächtiger, she perje redi. gliigel' merš n. letenina, huret'ina. glugS, adv. taki, sdäjzi, kmälo,
jäderno , pohitozh , hitözh. gtur,/ ravno pölje, poljana, planjava, ravnina, seleni travnik u. bgt., auch oköliza, okräj (»ach © u t 8 m.), glufl, m. (ba§ gließen) tok, auch te-zha, tezhina; (ein ©trom) reka, vöda, feiten tok; (bas ©chmftsen)
efma plav, plavnja, pläven, plavaj u. bgl. glüffig adj. tekozh, auch teközhen. glujj'igEeit f. mök, tekö-zha ; teközhoft, teközhnoft, aud> töli.
gluth, f- (nach ber ebbe) priteka ober priteka; (©afferftutf)) val, fläp; gtuthen pl. valövje, flapövi. gluth» bett n. (baS ©erinne) shleb, auch yo-dotöh , vodotezhina ; (an ben iüRüh« len) sajsa, etg. sajesa. Sohlen, n. shrebe. — v. a. sbre-biti, oslirebiti, auch shrebiti fe, oshrebiti fe, übr. »ergt. güll en. g&hre, f. bör, auch höja, höjha. gohren adj. börov, höjkov. renmalb m. börov, höjkov. g 0 l g e n, v. n. (nach einer anberit iperfon ober ©acbe gehen) iti_, hoditi (sa ober po hörn), fledoväti, nafle-doväti, pofledoväti (hogar); (an bie 9teihe E'ommen, nach einem ober et» maž, auch im 'ilmte te.) priti, naftö-piti, naftöpati , nahajati (sa ober po köm); (jur 9ttd)tfcbnur feineä a3erhatfenS machen) ravnati fe, delati (po köm) ; (gehorchen) pokoren biti (komü), bogati ober vbogati, flufhati ober fluhati (kogar): bie äffen ©tamme |ierben hinweg unt> anbere folgen, ftäri rodövi odmirajo in naftöpajo drü^i u. f. m. got' ge f. nafledik, pofledik , naftöpik , aud) pogänjk; (bie 3ufunff) perliod-noft, perhöden ober bodözhi zhäf: bie gotgen bež Unrechtes ftnb oft furchtbar, pofledki ober naftöpki greha fo velikrat preftrafhni u. f» m. gotgenb ad), nafledenj , poflo-denj, gem. perhöden. golgenbä adv. (nachher) po tem; (folglich) V°
337	Sol
tem Ali, po tim takim, «atd, sa tega voljo, satörej, tedaj u. Sgl. Solg» fam adj. pokoren, bogljiv ober vbog-ljlv, flufliljlv. golgfamleit /. pokor-rhina, gern. bogljivoft u. f. f.
So lian t, >n. kniga, bukve v' lift.
Softer, /. (bie Sorfur) gem. pesa, märtra, etroa richtiger müka, (nach 65 it t ¿m.) feiten rastegnilo; (große 2lngft) teshava , tefnota , britlioft , auch fila. Softem v. a. gem. pešati, märtrati, etroa richtiger muzhiti, teshaviti u. bgl.
Sontäne,/, vodomet.	_ _
Soppen, v. a. gem. sa norza imeti, v' fmeh imeti , na fmeh poftaviti, v' fmeli obrdzhati, aud; nafmehova-ti Te nad kom, fehl, föpati, fliälati, pomerkoväti fe.
Sorbern, v. a. (»or(Bericht) posvä-ti, poklizati j (efroaä afS eine fyfK'iiü terjati. Sorberung f. (baä Sorbern) terjanje; (©cf)Ulb) dolg.
Sörbern, v. 93eförbern.
So reite,/, biltranga, pofterv, aud) pofterva.
S o r m, /. podoba, auch podöbva, po-döbftvo , bann obräs , vides , gem. fehl, form, figura , mödel u. bgl.: roaS ju ©runbe geht, fömmt alles roieber sum SSorfdjein, halb in biefer, halb in einer attbern Sorm, kar sgi-ne , vfe na dan pride, sdaj v' te, sdaj v' drugi podobi. Sormen a. podöbiti , podöbvati, auch obra-siti, obrasoväti, gem. delati, narediti, napraviti U. f. ro., fehl, formati, visliati. Sormer m. podobnik, auch podobar, fd)l. formar; Sortni« rett v. a. podöbiti, narediti, ftoriti, fd;(. formirovati. Sörmlich adj. prav, po vfem pravim, etwa auch podoben , fehl, formalen.
Sorfchen, -v. n. svedoväti ober sve-davati, isprafhoväti, ispitavati, aud; isfledoväti, bann rasprafhovati, ras-pitävati, rasfledoväti; (unferfud;en) prejifkavati, rasirkovati, pretehto-vati, previgoväti, prefledoväti, pre-mifliljavati, rasmifhloväti U. bgl. Sorfeher m. rasprafhvaviz, prejifko-vaviz, rasifkvaviz, previgovaviz.
Sorfl, m. (eine« SadjeS) fleme; (ein ffialb) lef, gem. börflit. Sörjier m. flem. borfhtnar, etroa Mistiger lefo-
gor	338
vöd, lefovödiz u. bgl. Sörfterei f. gem. borfhtnarija, etroa aud) lefo-vödnja , lefovödftvo. Sorjlliii) adj. borflitnärfk , etroa lefovödeu , lcfo-vödlki. Sorftmeifier «a. gem. borfht-mefhter, etroa auefy vikTiri ober prednji lefovödiz. Sorjireeht n. borllit-na praviza, lefna pravda. Sorjiroe« fen n. borfhtnarftvo , lefovödftvo.
Sort, adv. (DorroctrfS, roeiter) dalje, dälj ober die, naprej, napred; (roeg, »on einem Orte roeg, att$ bem 2Bege) pro z h , itt Kft. prezh, auch fpöti, vkraj, viträn. 3n ber 3u« fammenfefeung mit 3eifroorfern roirb »fert«, roenn eS bie 23ebcufttng roeg, »on einem Orte roeg hat, burch »od...« unb nur in eint» gen roenigen Sailen burd; »prözh« bejcichnet; unb foH »fort«. baS 35 e» harren itt einem 3u(?anbe ober in einer -Sanblung anjeigen, fo gebraucht berSloroene gemeiniglich nur bie im» perfectt»en 3eif'»brfer, mand;inal auch ju allem lleberfluffe »dalj« u. bgl., J. 93. —an, odsdaj vedno, odsdaj fplöb; —arbeiten, delati, auch dalj, llie delati: bie ©d;roejter lann auf« hören, ber 93rttber muß noch forfar« beifen, feitra lahko henja, brät pa fhe mora delati, auch fhe mora dälj delati, unr. mora napredölati; —bla« fen (roegbiafen) odpihniti, (fortfahren, auf einem 93fafein|trumenfe 511 fpielen) pifliati, fhe le pifkati; —bringen (»ott einem Orte roeg) odnefti, pre-nefti, vnefti; —bauer, terpesh ; —bauern, terpeti, dalj, auch vedno terpeti; —bauernb, veden, preven; —eilen, prözh hiteti, prözli bersä-ti, prözh fpeti, aud; prözh filiti; —fahren (»on einem Orte roeg) odpeljati fe, (in einem 3uflanbe ober einer #anblung beharren) roirb burd; ein imperfecti»e9 3eifroort bejeichnef: er fahrt fort ju fchreiben, pifhe, aitc& le pifhe, dälj pifhe, ne henja pifa-ti; eS fährt fort ju regnen, vedno deshi, deshuje; fafire fort su reben, SU lefen tc., govöri ober dälj govö* ri, fhtej ober le fhtej, beri u. f. ro.; —fliegen , odleteti, auch prözh sle-teti; —führen (»on einem Orte roeg) odpeljati, prezh odvefti, prözh svösiti, (ein ©efchdff) roirb burd»
339	gor
ein imperfcetiueS ¿eitwort gegeben: er wirb bie 8anbwirtl)fihaft fortfüf)= ren , flio bode dalj kmetval, fhe bö dalj kmet; —gang (bie £)auer) terpesh, (gort(d)Cltt) ufpeh , napre-dik n. bgl.; —gehen (weggeben) oditi, (fortbauent) terpeti , dälj biti; ■—tyelfeit, perpomözlii, dalj pomagati n. bgl.; —hin, sanaprej, od-sdäj vedno, odsdäj fplöh; —jagen, fpoditi, fpökati, odpoditi, odgnati, auch prözn fpoditi u. f. W.; — fom= men (von einem Orte weg) prözh priti, auch oditi, (vorwärts fommen) dälj , and) naprej prili, (»Ott 4j)flan= jen) vdAti fe, aud) räfti, (feinen Un= terhalt finben) shiveti fe, auch slü-vesh näjti , kruh fi flüshiti; —Eön= lien, ne dersliän biti, lahko oditi; —(äffen, puftiti, odpuftiti; —lau= feit (entlaufen) vjiti, oditi, vbeshä-ti; —mad;en, —paefen, fiefj v. r. pobrati fe, and? vjiti u. f. f.; —pflam jen (bem -Orte nad)) faditi, dälj fa-diti, safäjati u. f. w., (öerniehren) pomnöshiti, rasmnöshiti; —pfian= jen, fid) v. r. räfti, rasräfhati fe, bann plemeniti fe, roditi fe, ploditi Te, aud) rasplemenoväti fe u. f. w.; —reifen, odpotovati, aud) oditi u. bgl., fd)l. oaräjshati, unr. na-prejpotoväti; —reiten, odjesditi, odjeshati, odjähati; —fefcaffen, prezh fpräviti, odpraviti; —fd)icfen, od-pofläti, feit, prözh pofläti; —fcf)ic= beit, odtifhzhati, odtifniti; —fehlet: djen, fid) v. r. perkräfti fe, vkräfti fe, fkriti fe, smüsniti fe, vjiti; —fd)lafen, fpäti, fhe dälj Ipäti, ne prebuditi fe ; — fd)retien, dälj iti, naprej ftöpati; —fd)ritt, ufpeh, na-predik : gorffdiritte machen , naprej priti, naprej iti, etwa aitcl) ufjieti ; —fe($en, podiiljfhati, podal j fhavati ober podadjfhoväti, etwa aud) prodal jfhati , sadaljThati, fd)l. naprej-ftäviti, naprejpeljäti it. f. W., übr. pergl. —führen ; —fefcitng, podälj-fhanje , podaljfhävanje; —fafj, po-däljfhik ; —tragen, vnefti, o dne lt. i; .—wad)fen, räfti , poräfhati; —wäi)= rett, terpeti, ne henjati , ne preminiti; —weifen, odpraviti, odvkäsäti, odpofläti; —wollen, oditi hoteti; —IPitrjeltt, rasräfhati fe v' koreni
gre	840
ni J —jiehen, oditi, odriniti, odhajati tt. f. n). g ra cht,/, eig. tésha, tövor, tovór-ftvo, nakläda, auch vöshnja, fehl, bäfinga. —wagen m, téshki vös. —gelb n. vosnina , auch vöshnja. g r a cf, m. frak.	t
ge age, / in SS. vprafhänje, vprá-fhva, vprälhik, feltener bäranje, po-bäranje, in ©f. gem. auch pitanje, grageil v. a. vpräihati ober vpra-fhäti, vprarhoväti, popräfhatviwmtl bärati, pobarati, pitáti, popitáti
ober pitati u. f. w.; nad) etwas fra= gen, nid)ts bacnach fragen, sa kar márati , sa nlzh re márati. grage« pitllít m., grageflücf n. vprafhänje, vpráfhba it. f. f. graget m. vpra-. fiiáviz. gt-agejeidjetl n. vprafháj (liad) SSobn.)'. gragltch adj. vpra-fháven.
grancisfaner, m. franzifhkán. g r a n f e, / gem. fehl, prém, préma,
fränslia.
gransbrantwein, m. franzófhka shganiza. granjbrot n. franzofhki beli kruh u. f. W. g r a g , m. (bas greffen) shrénje , shrétje ; (bie Neigung jum greifen) poshréfhnoft, posherúhnoft: grafj Utlb SSóüerei, zhesnéinzhnolt v' jédi in pijázhi, auch poshréfhnoft, posherúhnoft; in grafi unb SSoderei leben , zliesnemzhováti, poshrefho-väti, poslieruhováti lt. f. W. gräfjtg adj. poshréfhen, posherúhen, vergl.
©efrä jjig. g r a u , f. (bie (Sljefrau) sliéna; (graitenéperfon) shénfka; (grau yotu Joaitfe) gofpodinja , gofpodariza , aud) gasdariza; (als '¿Inrebe an ein grauensimmer) gofpä. grauenfejl gofpödniza: baS ileine —, mala gofpödniza; baS grofje —, vélika gofpödniza. grauenllofler, v. 91 o n= nenflofler. grauenSleute^/.shén-fke, aitd) sliénftvo ober sliénftvo. grauenjimmer n. shénfka, in St. fehl, sliénftvo. gräitlein n. gofpodizhna, gofpodarizhka. gred), adj. neframeshljiv, in SS- auch prefhérn , predersen , rasvujsdän, rasgojsdän, raspúfhen , feiten beso-zhen. grechheit f. neframeshljívoft, bann prefhérnoft u. f. I».
841	%vt
5rei, adj. fvoböden, pröft, famo-fvoj, aud; floböden , fd)f. fraj: frei »Ott ©orgen, »on @efd)aften, bres Tkerbi, bres dela, aud) floböden fkerbi, proft dela; iit'S Jteie, in bie freie fiuff gepen, na plan, pod miliga Boga "iti; er ifi frei, ein freier Wenfd), je fvoböden , proft, l'amofvöj zblövek ; frei fiepen, allein fiepen, nid)f anfloffett, na fainfbi biti, na fämesu ftati; frei fepn, unabpcin= gig in feinem £>attbelit, fein eigener
■£>err, fvoböden, pröft biti, fam Tvoj ober famofvöj gofpöd; ber freie 2ßiUe, pröfta, fvöja, flobödna völja; au« freien ©hiefen, freiwillig, famodfe ober famodfebe, fain rad, famovöljno , is famofvöje völje, fd)l. is fraj völje; frei b. i. etwas fred) fepn , predersen, prerasvajen, pre-nel'ramesbljiv biti. —beuter m. niör-flii rasböjnili. —beuterei f. rasböjn-flvo. —brief m. etwa ofvobodivno pifmo, floböden lift, lift fvobödin. —beitier, —geiji >n. fvojoveriz, pro-ftoveriz u. f. lo. —en v. a. (wer^ ben) fnübiti, Ivätiti; (peiraten) sbe-niti, oslieniti fe. —et "i. (©erbet) fnobök, fnubazh, auch fvat; (23räu= itgam) shenin, shenih. —gebig ad). darljiv, daresbljiv, darovit, fd)l. radodan u. bgl. —gejjigCeit f. dar-Ijivoft, daresliljivoft, darovitoft, fd)l. radodänoft u. bgl. —geboren ad), proflorojen, od famofvöjib ftarfliov rojen , fvobödniga rodü. —geiji rn. etwa fvojoveriz. — gei= fierei f., —glaube rn. fvöja vera, pröfta vera, Tvojoverftvo. —geifie= rifcp adj. fvojoverf>. u. bgl. — ge= lajfen adj. proftopufhen, fvoböden blapzbije, na völjo pufben. — pal' fen V. a. otröfliiti kögar, vtröfbka floboditi, —^>eit f. eig. Tvoböda, auch proftölt, proftözha, fvöjfliina, llobödnoft, flobödfbina , famofvö-joft ober famofvöjnoft, fehl, frajoft; (bie iiüpnpetf) predersnoft: ich nep= me mir bie gretpeif, fim predersen, fe predersnem, fe podftöpiin u. bgl. —perr m. eig. fvoböda, auch famo-Ivöjnik, fvobodnik , proftnik , gem. barön, tpotfi. fam fvöj gofpöd. —perrinn, —frau f. eig. fvobodiza, auep fvobodniza, proftniza, gern.
3-re	342
baröninja, baroniza. —perrtici) adj. eig. Tvobödfki, auch fvobodnifbk, proftniflik , gem. barönfk. —perrn» würbe, auch — perrfd)aft i. fvoböd-ftvo, fvobodnifhtvo, aud) fvobodni-ja u. f. W. — peraitS adv. rávno , na rávnoft, bres ovinliov. •—laffeit v. a. proftopuftiti. —laffltltg f.
Í»roftopufbénje , odpufliénje na vö-jo , v' famofvöjnoft. —(id) adv. (allerbiitgS, gewifj) tö fe vé, tá fe véde ober tfevéde , liakó pa , po vfém , po víáko, aud) gem. na víá-ko visho; (jipar) fzér. —mann nu {©d)arfridjfer) rabel , fehl, frájman. —nuífptg adj. na rávnoft, atld) rav-noferzben, profloferzben, feltener odkrito'ferzhcn : fpreepe freimüfpig, ein frcimüfptgcr Wann, na rávnoft govöri, mösli na rfcvnoft, mósli ráv-niga ferzá. —mütpigfeit f. rávnoft, aud) ravnoferzbnoft, ravno ferzé u. f. w. —ort m. vtézbifbe, aud) vte-zbifzlie , bann savétje, savetífhzlie, perbesháliflizbe, vbesbíflizhe. — fpreepen v. a. ofvobodíti ober oflo-boditi , aud) oproftiti (vuzhénja), fcpl. proftosrézbi u. bgl. —flaat >n. fvobödna, pröfta dersháva. —jiabt f. prölto méfto. —flätte, v. —orí. — jleUcn v. a. na vóljo puftiti, na vóljo dáti. —jiiff n. perjemnifhtvo. —jiiffet m. perjémnik. —werbet,, v. —er. —willig adj. dobrovóljen, auch radovöljen; aus freiem ©illen, fáin rád, famodfé, is fvojvölje , is döbre völje, dobrovóljno. —willi= ge m. (ein freiwilliger Ärieger) do-brovöljiz , radovöljnik. —witligíeit f. dobrovöljnoft, radovöljnoft.
3reitag, m. pétik.
gretttb', adj. (nicht aus unferm 2anbe ober Orte) eig. ptúj, in ©f. lúdfki, gent. aud) vundesbélfk u. bgl.; (un= fcefannt) nesnán ; (feltfam) zliúden , in ©t. aud) zheláren: ich war freinb, unb tpr pabt mich beherbergt , popó-ten fim bil, in fte me pod Itrélio vséli. grembe f. (ein f rem bei ßanb) ptúja sénilja, ptújfbina; (eine frem= be Sraueníperfon) ptújka. grembe, grembling m. ptújiz, ptújnik.
Srequenftren, v. a. po goftem k'komú höditi. Steguenj m. mnösli, mnosbina , mnöshiza.
313	gre
greffett, v. a. (effen) jefti, niebr. shrtiti, poshlrati; (Serner, ©eeren tt. bgt., of;ne jte ju Eaucn, toie j. 95. bie SSoget, .Suljner ic.) sobati, poso-' bati; (beijen, jerfreffen) jedati, sje-dati. greffen n. (bic £attbfung beš greffenš) shrenje, shretje; (bie Špeife) jed, pizha u. bgt. greffer m. shrez, aucb posheruh , poshre-fhnik, jedun u. bgt. greffcret f. velike gofti. grefšgierig adj. gla-den, gladoven, tibr. pergf. 0 t-• f r a (H g.
greu be, f. vefelje, aui$ radoft. greubenfeft f. vefel god, vefel prAsdnik, aud> vefeljiza. greuben=
fefcbrei n. ukanje, uk, aucb kri-anje, krik , gem. juzkanje u. bgt.: eitt greubengefd)ret anftimmen, ukati, krikati u. f. n>. greubentož adj. bres vefelja, bresradoften. greu= bcnreicb adj. vefel , prevefel, poln vefelja. grettbig adj. vefel, rado-iten. greubigEeit f. vefelje, radoft, fd)t. radoftnoft. greiten, (Teb v. r. vefeliti fe, radovati fe (nad zhem).
greunb, m. perjatel, aucb perjat-nih, drug, feltener perjasnik; (93cr« ioattbter), v. 95tutSfreunb, 'ilti--»erroanbter: cin greunb «on eU ucr_ (gacbe fet)n, liAkfhno rezh ljubiti, rad imeti. greunbinn /. per-jatliza , aucb perjatelkinja , perjat-niza, drushiza, fettener perjasniza. —licb adj. perjasen, perjasljiv: frcuitbtid) iftun, bljiniti fe komu. —tid)Eeif f. perjasnoft, perjaslji-voft. —fcbaft f. perjatelftvo; (bie aScrronnbfen, bie SBermanbtfdjaft) ro-dovina, rodbinzi, shlAhta u. f. t». : mit 3emanb greunbfdjaft macben, poperjAtliti fe s' kom. — fd)afftid) adj. perjatelcn, perjatljiv, perjA-telfk. —fd;affžbitrtb m. perjasna savesa.
gre»et, m. eig. blasen, geni. aud) slodejftvo, sloft, slozha, pregreha, hudobija, hudoba u. f. to. greuets £aff adj. eig. blasniv, gem. sloft en, pregrefhen, predersen u. bgt. gre= »cin v. n. blAsniti, blasnovati, gem. slodejftvovati, febf. prevseto-vAti u. bgt, gre»ter m. eig. blasni-viz. gre»enttid) adj. predersen, presavupen u. bgt.
g rt	344
g riebe, m. mir (pökoj). griebenS= brucb m. prelömlenje miri , miro-16m. griebenšfcbfufj m. fpräva miru. griebenžftorer m. rasmirova-viz. griebfertig, fricbtid), frieblie= benb , friebfam adj. mirovit ober miroviten, miren, miroven , aud) miroljuben , feiten radomiren , mi-rovöljen. griebfcrtigtfeit f. mirovi-toft u. f. f.
g r i e r e n, v. n. (Satte empftnben) sebfti; (»on ber ©itterung, (fiš ma= eben) pomersavati ober pomersova-ti, auch mraseti; (in 6i$ »ertoanbett toerben) smersniti, pomersniti : ež friert micb, sebe me; eS fangt fd)on an ju frieren b. i. t)ie unb ba }u mad;en, she pomersAva, she mrasi; baä 9Baffer ift gefroren, voda je samersnila, je led.
grifdj, adj. eig. zhverftev, febt. fri-fhen; (Etib') hladen ober hladan, mersel: frifdje Suff, frifd>eš SBaffer, hladen srAk, hladna ober mersla voda; t>eute ift e§ frtfd), dnef je hladno; (rot;, nicbt gefotfen :c.) fi-röv, shilav: frifdje» -Siotj brennt nicbt , firove derva ne gore (gorijo); (munter, tcbenbig) bersen, shiv, aud) shivezhen: baS sPferb ift frifeh, konj je preshiv; frifcbeS Šraut, oprefno selje ; frifebe» ißrot, novopezhen ober gem. krüh po peki ; frifebež Jöemb , frajza po perilu; frifebe Š8tumen, sdaj natergAne zvetlize; frifeb toeibett, pokrepzhAti fe, posliiviti fe. grifebe f. zhver-ftvoft, gem. hlad it. f. ro. grifdjcn v. a. zhverftviti, hladiti, krepzhati u. bgt.; (»on roifbett Sauen) prafjti, oprafiti ober prafiti fe, oprafiti Te. grifebting nt. divje prafe, mladi pralizh, fpomladanz.
griftren, v. a. (Eräufern, Sopf^aa» re !C.) kodrati, aud) gladiti , opletati , oplefti (eig. bie -öaare in €>rb= nung bringen), grifeur m. ködra-viz, ködresh. grifur f. koder, ködro.
Srtft, f- (eine beftimmfe 3eit) doba, obrok; (ber Sluffebub) odklA-dik, odlafhik, odlog; (3eit) zhAf, vek. griften V. a. obrok dati; (attffcbieben , »ertdngern) odklAfti , odloshiti , odkladati , odlafhati.
345
grifitpeifi adv. po dobah, po obrokih.
g roj), adj. vefel, radoften, rad: rotr roaren recht froh b. t. »on peite--ver ©ei)lešflimmung, prav veleli fmo bili; ich bin nur frei;, baf; er gefommen ift, Tim räd, de je le prifhel; frei; werben, radovati fe, vefeliti fe (nad zhem). gröi)lid)ieit f. rädoft, vefelnoft, vefelje, auch radovänje u. f. n>. grol)Io<fen f. n. ukati ober ukati, krikati, radovati fe (nad zhem) , unr. gmetno-
vati u. bgi. grof)focfen n. ukanje, krik, krikanje, radovänje.
grohn, 'n. etg. birizh. grofmef., grof;nbienft m. in ©f. u. iit. rä-bot, räbota, räbitvo, in Sr. aud) tläka, tlAzhnja. grohnen v. n. (geohnbtenjie perrid)fen) räbotiti, aud) rabotoväti, gem. räboto , tlako oprävljati; (überhaupt bicnen) flüshiti, itrezhi. gröbner m. ra-botnik, räbotnik , rab o z Ii an ober räbozhanj, bann tlazhän , tlazha-nik. gröhnerinn f. rabotniza , ra-bozhänka, tlazhänka, tlazhaniza. grohnfefie f. in £r. tranzha. grot>n= Ieid)uam m. fveto refhnje telo. grohnletd)namšfeji n. telovo (obhajilo), fvetiga refhnjiga telefa dän, aud) prasdnik fvetiga refhnjiga te-la ober telä.
groh.finn, m. vefeli düh , vefela ferze.
gromm, adj. (fanff) krotek ober lirotäk , tili, Jepih naväd ; (goffeš= fürd)tig) eig. poboshen, naboshen, aud) bogaröden, gem. fehl, brümen. grömmigieit f. krötkoft, tihoft; (©ofteSfurcbf) poboshnoft, nabösh-noit, aud) bogarödnoft, gem. brüm-noft, in einigen gäflen fträh böshji. grommen n. häfen, prid, korift. grommen v. n. häfniti, v* prid, na korift biti. grömmetn v. n. poboshnoft hljiniti, aud) fvetohljimti. grommelei f. fvetohlimba. grömm= ier m. fvetohljiniz, hinävz, auch fvetez.
g r o n t e, /. lize, (etneš £>eere$) front.
grofd), m. shäba; (ein abfcbeuiicher grofeh) sliabüra, sliabavflja; (bet grüne Seichfrofch) rüjht, rujhtäzh , rujhtel; (ber ßaubfrofeh) rega, in
Stfi	346
©f. vlga, vigavizaj (eineSfrt bran» ner grofehe) hersbeniza, in ©t. auch pofbzbaga; (eine 2irt fchmarjer griS« fd)e) morizh. grofdjdjen n. d. sbA-biza. grofd)fad;e f. lusha, kalusha, mlaka, v'kteri je veliko shab, aud> sbabja lusha U. f. tp. gtofehleid) n. shabnik, shabnjak.
grofi, m. mras , auch sima, felfen fresh. groflein v. n. j. 25. mid) frofleif, eig. dregetiz me ima, aud) mi je merslo, sima me ima, me sebe. grofiig adj. mersel, hladen, aud) mrasen, simen , feftener fresh en.
g r u d) f, f. eig. fad, feftener plod; (bie SBirfung) poganjk: Srangfate ftnb oft bie grttd;t ber ©iinbe, nadloge fo velilirat poganjki greha, —bar adj. roden, rodovit ; (uon ffiaumen) fadovit, felfen plodovit u. bgl. — barBetf/. rodnoft, rodo-vitoft. •—baum m. fadno drevo. —boben m. shitniza, aud) kafiita. grud)fen v. n. hafniti, v' hAfen, na korift biti, fadu roditi, aud) fchled)froeg roditi, fchl. fadovati, fad pernefti u. bgl. —h®1'" rog obilnofti. —loS adj. sapftonj, auih breskoriften, bres prida U. f. n).
grlih/ "dj. ran, sgoden : frithe 2iepfei, rane jabolka; ber gnil)5 b. i. SOior» genflern, daniza, auch sgodna dani-za. — adv. rano, sgoda, sgodej obet sgode, aud; sa rana, in Sit. pergodi u. bgt. gruhe J. jutro, rano: frtif) ffliorgenS, sjutra rano, sjutrej sgoda, jutro sa rana, jutro sa beliga dne; tnorgen in ber gru» he, sajtra, sajtro , sjutraj, sjutrej. —gebeff) n. sjutrenja molitev, auch sjuterniza u. bgl. —ja()t «., —ling m. in ffr. pomlad, fpomlad, in ©f. mladletik, mladletje , smladletik , protiletje, fprotletje, vuletje, in iff. aud) vigred, mlado leto. —iingšmors gen m. fpomladanfko jutro. —meffe J. rana mefha, sgodna mafha; (in ber Sibpenfjeif, biev9iorafe) sgodniza, sorniza, ivitniza. — prcbigt f. riina prediga, sjutrenja pridiga. —retf adj. rani, aud) rano srel, prerAn , fkorosrel u. bgt. —flucf n. in ©f. sajterk (b. 1. sajuterik), in ffff. lio-filo, kofilza. —fliicfen v, a. sajter-
847	gucf)
kati, sajterkväti ober sajterkoviti, in Äi?. köfiti, kofilzhati. —fhtttbc f. sjutrenji zliäl, sjutrenja vüra, jutro. —Seifig adj. ran, sgoden, pergoden, atld) rano srel, fkoro-srel u. bgt. gttd)S, m. lifiza, fctfener Jif; (ber «Saig) lifizhja köslia; (ein Spferb) etroa rishan, rizhik , gem. rujav konj; (ein fd)tauer SSftcnfcb) prebri-fan-, sv.it, prcvejan, prekanjen zhlö-vcli, atteb prebrifaniz tt. f. t». ■—batg lifizhja köslia. —eifert n. lifize.
—	[och it., — fwtjtc f. lifizhja lüknja, liflzhina. —mannd)en n. liljäk, aud) lif. —pet* m. lifizlija fliüba. —roff) ad), rujav, sherjav kakor lifiza. —fd)»ans m. lifizhji rep; (Biff) svi-jazlia. ■—fdjtSänJiert v. n. lifizbiti, aud) perlisoväti fe.
gltd) fei,/, mezh. gub er, n. efroa tesba, tövor, fd)t. bäfinga, gem. vos: ein gubec Jpeu, vös fenä.
gttg, m. praviza: mit gttg itnb 91ed;f,
po vfi pravizi. gttge, f. eig. fpch, fetten fklenja, fd)t. vkupslosbba: bie gugett übers l)aitpf, fpehje. giigett v. a. fkleniti, fklepati; (l)tn5lt fügen) perdjäti, perlosbiti , perdevati , perlägati; (attofbnen) ravnati, naravnati, attd; visbati, lädati, obrazhati tt. bgf.;
—	ftd) v. r. (in efrcaš) vdäti fe zhemur: füge bt(f> loittig in beitt Ungtücf, voljno fe vdaj nefrezlii; (gefd;c(;en) permeriti fe, pergoditi fe, nakljüzhiti fe , perpetiti fe lt. bgt. gt'igeioorf n. ( nad) SB o b n i f ) ves. güglid) adj. efroa perkladen , perlösben , perlizhen. gügung f. ravnanje, naravnänjc, ravnilo , na-ravnilo, aud; vishanje, lädanje , obrazhänje , odföd, obföd, födba u. bgt., fd;I. slösbba, slöslienje.
Sühlen, v. a. (bureb ben Saflftttn wahrnehmen) fhlatati, tipati, ofhlä-tati, otipati; (empfinben) zhütiti, obzhutiti, pozhütiti. gü^tbar adj. obzhuten, obzhütljiv, aud) pozhut-Ijiv. gti(>tf)0rn n. cfma zhüten ro-gel. giifjltoS, v. @ cf ü f) 11 o S. g u f; r e, f. (bie £anbtung beS güf>-reitS , baS guijrroerf) vösbnja , aud) vosbenje; (ein guber) vosj (baš
S»n	348
gutjrfotjn) vosnina. gu(>rmann m. vosazh, vosataj , vosnik , gem. furman, förar, foringafh. giti)itoeg m. vösna zefta.
gü 1)ren, v.a. (oermiffetfi eines gu^rs rocrfeš ober ga^ciigcS) vositi ober vositi, peljati, aud/vefti; (ffiaarett, bamit f)anbe(n) tershiti, tergoväti, fetfener kupzhoväti (s' zliem); (eis nett, beffett ffieroegung feifen) vishati, vöditi ober voditi, ravnati, felfetter peljati; (»on' ©fraßen) biti : biefer 2Beg füfjrt in bie ©fabf, ta pöt je v' mefto, v' mefto käshe; ein Sebett führen, shiveti, febt. shivljenje peljati : ein fugetibi)affeS geben führen, poböshno shiveti; bei ftcf) führen, per febi imeti, gütjrer m. (fienfer) vödja, vodnik, aud) vodite), visliar u. f._ t». gujjrermn f. vodniza, vodnja, aitd) voditelza, voditel-kinja , visbariza. gftf)rttng f. vod-ftvo, vöja, vodba, vishanje u. bgf.
g Ü 11 e It, v. a. polniti, napolniti : ätoei SÜJafi att« einem gaffe fütten, dva pinla is föda naliti, natozhiti ; (einen SSrafen) nadeti, nadevati, in Jif. aud)fd)t. hatiti, bülati, nabätiti, nabulati; (mit ©anb ober einer ans bern froefenen güfle, dofipati, nafi-pati, nafüti. güfle/. (SBotlfommen» peit) polnoft, polnota , aud) obil-noTt; (tootnif etne attbere Sacbe ge» füllt roirb, baä gtillfei) froifettegüfte, a(S gülterbe :c., dofip , nafip ; eine gtüfjigfeif, afögüittoein te.. pölnesh, döliv ober doliv; jum güften ber ffiürfle, SSrafen te., nadev, güdftorn n. rög obilnofti. gittlung f. pol-nenje, napolnenje , polnitev u.f. tu.
glitten, n. slirebe. gütten v. tt. (3unge werfen) shrebiti, oshrebiti, aud) shrebiti fe , oshrebiti Te, ko-biliti fe.
günf, num. pet. gunf f., günfer >n. peterka, petka. —ecf n. pet-voglovina. —ecf ig adj. petvoglat, na pet voglov. —erfet adj. peteri, Wl. petförten u. bgt. —fad), —fät« fig adj. peterni, peternji, petojni, peternat ober peternat. — fttiger« frattf n. petliftna träva. —l)Uitberf num. petftö. —l;uitberffle adj. pet-ft6ten. —jährig adj. petleten, —mat ad v, petkrat. — fagig adj. petdanfk,
349	gun
petdneven. —tc adj. peti. —fe^alb adj. polpet. —fei n. petina, peti del. —tetiä adv. peti/.h. —jehlt, —jeßen adv. petnAjft. — }ef>nt)un--bcft num. petnajft ftö, auch pet-näjTt ftotin. —§tg num. petdefet, in St. auch petred. —jiger m. petdefet let ftäri mösh. ■—¿igftc adj. petdefeti.
S u n t e, ?n. ifkra. günfchen n. d. iTkriza; (ein fefjr Meiner S(;ci() trö-lia, tröli i z a. SunEeht v. n. fvetiti fe, migljati, felfener blifketätl, bli-flizheti: eä funfelten bie un}äl;lbaren ©ferne, migljalo je svesd bres fbtevila veliko. 3'iinEen v. n. lfkra-ti, ifkriti. gunEelneu adj. zlö nor, vef nov , növ növ. JunEelnö ad). blifketljiv.
Jür, prp. sa; (anfiaff) vmefto, na-mefto: für ttttb für b. t. itnaufhör» lid), vedno, preveno, neprenehama, smiraj ober smire; für einen, für mtd), für bich, sa nekögar, sa me, naineft njega; Wann für Wann, vfäziga mnösiga; Sag für Sag, vfälti dan, danf ko jütri , vfäki mnogi dan; für mein Sehen gern, sa shivi fvet raj; für mein Sehen nicht, sa slilvi fvet ne; maš für ein ■frerr, roaš für eine ©tabf, kaki go-fpöd, kakfhno mčfto u. f. m. —bitte f. pröfhnja sa kögar, fehl, napre-pröfhnja, dopröflinja lt. bgl. •—bif= ten v. n. pröfiti, fehl, naprepröfiti sa kogar. —bitter m. proflinik sa kögar, gem. befednik.
S u r ch e, f. bräsda, aud) rasor; (3!un= je!) gerba, guba. gtird;en v. a. bras-de delati, felfener bräsditi.
Sur cht,/, eig. fträh , auch ftrahöta, bantt bojesen,bojezhnoft: bieSurdjt ©ofteš, ftrah bösliij, aud) bogaboje-zlioft; Surd)f uttb 3iffetn, ftrah in liojezhnoft; unter 5urd)f, mifSurchf, ftrahöma. —bar, fürdjferltch adj. ftraliovit, fträflien, prefträlhen. —bat'Eeif f. ftrahovitoft, fträfhnoft, preftrAflinoft. Sürchten v.a. (einen, etwas), — ftch v. r. (»or einem, vor eftoaS) bati fe, bojati fe (kögar, zliefar, attd) pred körn, pred 7,hem), ftrah biti, ftrah imeti: ein gerechter Wann ifi nie ju fürchten, pravizhni-ga mosliä fe nikdar ni bati; er
850
fürchtet ftch «er bem Sob«, fmerti fe
boji; td> fürd)fe, bajj eS gcfd)ehen rcirb, fim fi v' fträhu, me ftrali ima, ki fe böde sgodilo u. f. n>. —lož adj. bres ftrahü, neftrahljiv, gem. pögumen, kuräslien tt. f. tp. —loftgEeit/. neftrahljivoft, neboje-zhnoft, gem. pogümnolt, kuräsh-noft, ferzhrtoft u. f. t». —fattl adj. bojezh, ftrahljiv, bojezliljiv, bojes-Ijiv, plah, plafhen n. bgl. —fant» Eeif f. bojezhnoft, ftrahljivoft tt. f. to.
Site lieb, adv. — nehmen, mit et= t»aS, sadovölj cn biti, sa döbro imeti, sa ljubö vseti (s' kom).
Sürfprache, v. Sürbiffe u. f. m. unter Sur.
S ü r ft, m. acht flannfch knes, im ©lo= roenifchen nicht a ff gemein bePattttf, unb nur mef;r in einigen eigenen Siatnett noch PorEommenb, bafür gem. previfhnik , fprednik , häufig auch Iadaviz, vladiz (überhaupt eilt regie« renber -&etr), felfener bas Ercafi'fd;e vlaftelin, am häufigften väjvoda (eig. ber #erjog), unb baS beutfd)e firfht mit allen 2lbleifungen. Sur« flenfianb m. kneshji ftän, auch kne-sheftvo. Sürjtenfhtim n. lineshcftvo, knefbtvo, kneshija. Sürflenmürbe f. knesheitvo , knesovfka zliaft. gür» flinn f. knriginja, kneshiza, line-shnja, auch previflmiza n. f. m. Süritlid; adj. kneshji, knesovfk, auch previfhnilhk , fpredniflik ober fpredniflik tt. f. ro.
Surf, / bröd, auch plitvina, gAs, pregas.
Sttrmahr, adv. gotövo, popravizi, sa refnizo, ref, sa ref.
S It r TO 0 r t, n. (bie gürbiffe) pröfhnja sa kögar; (in ber ©pra^lehre) na-meftime.
gttrj, m. perdiz. gurjen v.n. per-deti, fperdniti fe.
S Ü f i Ii e r, >n. pefliiz.
Suß, m. nöga; (alž Wafj) fhölen; p gtiß Eommen, pčfli priti, fd;f. k'
nögam priti. Süfjcben n. d. nögiza, noshiza, noshizhiza. —blaff«, fto-pälo, aud) nogänza. —boben m. tla, aud) pöd. SufScit v. n. nöge vpreti, vpreti fe s' nogami; (auf eftpad fu= Cen, ftd) auf eftoaS perlaffcti) sanefti fe, sanafhati fe na liar, fdj[. vno-
351	$«0
gatl, nanogatl u. bgl. —fall m. padenje k' nogam. —fdflig adj. kle-zhe , klezhezn, klezbejozh. —gdn= get m. pefhiz, fd;l. nogazh. —ge= fled n. podnoshje. —gid)f f. fher-nina v' nogah, aud) noshni protin, gem. podagra. —ling m. gem. sliok. —fcbemmel m., — banE /."podnoga-lo , aud) podnoshje , podnoshmk , podnoshniza. —focfe /. kr&tka no-gaviza, gem. sholi. —fof)le/ pod-plat. —jlapfc m. ftopinja, aud; lied, noganza. —fteig, —meg m. pefhka pot, pefhpot, pefhka ftesa, and; fd;led)tn>. ftesa, ftesda. —-friff >n. (ein Sritf mit bent gujje) ftopinja; (ber gujjfkpfe) fled, aud) ftopinja; (bet ©cbemmel) podnogalo u. f. to. —VOlE n. pefhefhtvo , pe-
©an
352
hofa, pörhzi, fcfcl. nogizhi. —roerE n. (fdjerjmeife bie—beEletbung) obuv, obutälo u. bgl. —je^e /. perft na nogäh.
gutter, n. (bie SBefleibung eines Äörpet-ä von außen ober von innen) podläka, podklada , feltener podftä-va, gem. füra. gutferal n. eig. tok, gem. futräl; (bteOTefferfdjeibe) nösh-na, noshniza, nöshnize. gütfern v. a. podläzhiti, podlezhi, podklada-ti, podklafti, gem.fürati, podfürati.
gutter, n. (9Sief>futter) eig. kerma, aud; klaja, pizha , merva , feltener käsma, f$I. füter. gütfern v. a. kermiti, nakermiti, auch polägati , pokladati, pokläfti, pizhati, fcl)!. fiitrati , nafütrati. güfterung f. kermljenje , aucj) poläganje u. f. It).

©abe, f. dir, auch darovanje, davili; (ein Sllmofen) mili dar ober milodar, miloftinja. ©abel, /. vile; (bie ) vilize; (bie Seu—) nebjl vile, räfohe. 0ä= be(d;enn.^. vilize, vilizbize. —beid;= fei / fhkArnje. —förmig, gabelid;t adj. vilizam podoben, vilizhaft. —geljörn n. rogovile. ©abelig adj. vilzhat, vilnät. ©abeln a. na vilize natakniti, s' vilizami nabö-fti, feiten vilizati, navilizati. ©acfern, v. n. (von Süimctn) go-gotäti, unr. kokodäkati ( i v gaE= fen); (von ©änfen unb 2lentm) ga-gati.
©äffen, v. n. sijati. ©affer m. sijalo , sijäk, sijazli.
©äl),v.	.....
© d i) n e n , v.n. sehati, sehniti. ©al)5 nen n. sehanje. ©älmfucbf f. seha-viza, feltener sehöta. <$ a $ re n, v. n. (vom Seige) kvafeti, kväfiti fe, kvafovati fe, aud) kifati fe, feiten kifeliti fe; (vom SBeine) vreti; (vom SBiere) jesbati. ©äl)= rung/, kvafenje, kvafovänje; vrenje, vretje ; jeshanje. ©ai)re/. (bie Jöefen) kväf, kvafenize. ©¿Efen, v. n. kokodäkati, koko-däfhkati. ©acffen n. kokodakanje, kokodäk.
©aleere, f. galeja, galera._ ©alee«
renfclave m. galerni fushenj. ©a Ig en, m. gem. galge ober gavge, beffer viflize, felfen obefilo, obe-fhalo, fcbl. oberhalifhe u. bgl. ©alimattas, m. kvaf in otrobi
vesani, gem. klobefhtranje lt. bgl. © a 11 a p f e l, m. ihifhka, fcbl- kno-per.
©alle, /. shelzh ober sholzh (Iie3 shouzh, shuzh). ©allenbiffer adj. grenik kakor sholzh, britek ko pelin, ©allenblafe/. sholzhnimeh, aucb sholzh. ©allenbrecbrul)r / shol-zhna bljuvna grisha. ©allenfieber n. sholzhna trefhlika. ©allenfucbt, ©allfucbf/. sholzhiza' feltener sbol-tiza , slateniza. ©atlfiid)tig adj. sholzhizhen. ©allig adj. sholzlinat. ©allerte, / galerija, aud; f-hodi,
f-hodifhe, feltener preddvorje. ©allofd)e, /i (^filjerner @d)ul;) le-
fen fholen , gem. zokla. ©a l op p, m. fkaliaj, fkok, aud) ber-zaj: im ©alopp, v' fkok, v' fkakaj, gem. fliakom, fkakoma, fkokama, po fkakom u. f. m. ©aloppiren v. n, po fkakom, fkokama, v' fkok jesditi, iti, aucb dirjati, feltener fkakati u. bgl. ©amafc^e, f. gamafiia. © a n g, m. (bie ^aitbluttg bež ©e^eiti,
353	© <5 n
befonberS in SRücfficht auf bie Art unb SSJeife besfelbert) höd, i'-höd, aud> höja, hojba: (ber ffieg, bic •öattblung bes ©ehetiš bis ju einem genüffen 3teie) pot: ich habe nod) brei (Sange ju tnad)en, fkq imam tri pöte opraviti; (bie ©allerie) f-hödi, f-hodifhe , aud) musovfli, musövz; (im SSergbaue) rüdna shi-la; (»on ©peifen) nöfha tt. f. f.
Q5 angeln, v. a. eig. hoditi uzhiti, gem. aud) voditi, na povödzi, na väjetu imeti u. bgl. ©ängetbanb n. povödiz, väjet, vöjka u. bgl.
©ans,/, göf, auch göfka. 0än§d)cn n. d. göfkiza. ©ättfebluiue J. mar-geta, margetiza, fhmärniza u. bgl. ©änfefettn. gofinja mäfha, auch go-finja märt, ©dnfefleifd; n. gofetina, gofinje mefö. ©änfehaut f. göfja , gol'inja kösha. ©änfelnrt m. gofinji paftir, gofär. ©änfei'ich m. gofäk, gofjäk. ©änfeftaH rn. gofinjali, fet= tener gofinji hiev.
©ans, adj. zel, vef: ben ganjen Sag, zeli dän; er hat jtd) gans bem SCa^ terlanbe geopfert, fe je vfiga vlafti doroval. ©aitj adv. zlö, zliifto ober zhifto , popolnoma : mir finb gan$ allein geiommett, fva zlo famä perfhlä; er l;at 2llleS ganj aufgegej« fen, zlö vfe, vfevfe, auch zliifto vfe je pojedel, fnedel u. bgl. ©anje n. zelöft, zelovina , zelina. ©ältj= lid) adv. zlö.
©ar, adj. (fertig, jubereifet) gotöv, perprävljen, k' redi; (»Ott ©peifen) neb|t perprävljen, k' redi auch fku-hän, kuhän. ©ar adv. (ganj, gäns» lid)) zlö : gar nid)t»tpürbig, zlo nizh-vreden; ganj unb gar nichts, zlo nizh, zhifto nizli, nizh nizh, ne tröhize; gar AlleS, vie zhifto, zlö vfe; (fehl-) slö, präv, odvifhe, auch pre...: er ifl gar groß, je slö velik, je prevelik ; (allju) prevezh , gem. pre...: gar }U lang, prevezh dolg, predolg, ©arauS m. köniz: 3e= manben ben ©arauS machen, kögar ob shivljcnje perpräviti u. bgl.
© a r a n t i r e tt, v. 58 it r g e n.
© a r b e, /. fnöp : bie ©arben über» haupt, eine "Sienge ©arben, fnöpje. ©arbenbanb «. poveflo, povretlo,
© a t	354
pordflo, ©arbensehettb m. defetina od pöljfhzhino. Q5 ä r b c n, v. ©erben. © a r b i n.e, v. Sß o r h a n g. ©am n. (©efpinnfi) preja, predivo* in Är. predilo, auch "iti u. bgl.; (Siefs) mresha. ©arni>afpel m. ino-tovilo, motävnik. ©arm»eber m. tkävz, tkäzh. ©arflig, adj. gerd, gnüfen, fpören,
liefnäshen u. bgl. ©arten, m. tn ivS?. vert, in ©f. ograd, auch vertograd. —arbeit f. vertno delo. —bau m. vertnarija, vertnärftvo, vertnifhtvo. —beet n. greda. —bittnte f. vertna zvetiza, ogradna röSha, vertniza, ogradni-za. —erbe f. vertna semlja , zher-naseinlja, pärft. —gemachS«. vertna sei, vertno raftlinje. —fl'Ud)t f. povertina, —meffer n. öreshnik, auch vinjak, ©dritter m. vertnär, attchvertnik, ogradnik. ©tärfnei'Ct f. vertnarija, vertnärftvo, vertnifhtvo, fehl, görtnar. ©äfd)Ctt, v. n. fhumeti, peniti fe.
©äfd)t m. pene. ©äfpe,y perifhe, aud) rokovat, ©äffe,/; eig. vuliza ober ülize, fei« fetter ftegna, ftegne, gem. fd)l. gäfa. ©äßchett n. d. vulizhiza. ©äffen* laufen n. beganje fkös fhibe: ©af* fenlaufett ifi ihre ©träfe, fkos fhibe .morajo iti, fhibe fo njih käsen, ©afl, m. göft, aud^fvät, svät. —bett n. göft'ia pöftelja. ©aflerei f. go-fti,"aud) goftovänje tt. bgl. —freunb m. göft. —freunbfehaft f. göftno perjätelltvo. —frei adj. goftöven. —freil;eit f. goftövnoft. —geber, •—lpirth m. ofhtir, ofhtarjäfli, kerzh-mär. —gebot, —mahl goftitev, goftovina", fetten pir. —hau& n., —l;of m. ofhtarija, auch goflitarija, kerzhnia , kerzhmarija , fd)l. taber-na. ©afHretl v. n. goftiti, goftovä-ti. —fiube f., — jimmer «. goftov-niza, auch goftiniza. ©äten, v. a. pleti, opletl. ©dten n., ©ätjeity pletva, plev. ©ätec m. pleviz. ©äterinn f. pleviza. ©atte, m. säkonik ober sakonik, auch drüg, drusliej , sarozhnili, to-värfh, mösh u. bgt. ©arten u. ("Vereinigen) ediniti, sediniti, tovär-12
355	© a t
fiiiti, flovarPhiti, drusliiti, sdrushi-ti it. bgi.; —■ fiel; t>. r. ediniti fe, scdiniti fe; (ftd; begatten) fpojati Te it. f. 10. ©attinit f. salioniza , aud; dnishiza u. f. tO. 05 a t1 e r, v, © i t1 e r. © a t f it n g, f- ctg. röd, attd; pleme, plöd: er (kg aUe ©affttnaen 23aume loachfeit, vfake mnoge drevefa je dal raPti. © rt tt, m. kraj , aud; okraj, oplot. © rt 11 d) I; e i [, n. (Anagalis arvensis,
L i n n.) knroflep. ©auCel, m., ©auEefci f. Pleparija, PleparPtvo, feltener liajalnik u. bgi. ©rtllfc((;nft, gatticiidlt acl). PleparPk. ©dttiler m. Plepär. © a it I, m. kljüfe, kljiisa, konj, feiten
r&jnifhar. ©a u nt en,, m. nebö, unr. golt. (Mau ne r, m. zigän, ziganlliak. © e d b e r, n. shile. © e b a cf , n. pezbenje , aud; peka. ©ebdreit, v. a. roditi, poroditi, ©ebärerinn f. rodiza, porodiza, po-rodniza. ©ebdrljauš n. Ctioa porod-nilbe. ©ebdnmttter, v. S5armuf= .ter.
Oiebdube, n. etwa ftänje, gem. lii-l'lia , liram, sidaniza, feiten sidPlvo. ©ebein, «. koPti, feltener koftövje, köftje.
03 e b e 11, n. tej, lajanje, ©eben, V. a. dati, dajati ober da-vati, aud; podati it. bgi.; (bic Speis fen toicber »on fid; —j isbljüti, is-bruhati; (fcbenieit, ben ©ebraud; Oerflaffen) deliti, podeliti, darovali, podaroväti; (Unterriebt—) uzhi-ti, aud; pbdüzhäti kogar; (bie (Si)= re —) zliaPt fkasati, felfcit zbaPt dati, gern, pozhaftiti kogar; (bie (Šrlaubnijj —) dovoljiti, auch dovoljenje dati; (ficb iOftif)C —•) per-sadevati Pi, persadeti fi, truditi fe; (jufammen —, elielid; oerbinbcn) in St. sdäti, sdavati, in $V. poro-zliiti, sarozbiti; (tragen, alš>: bet 23attm gibt grtid;fe) roditi, feltener dilti, dajati; (erteilen niacben, 5. S3. ba» gibt bie gefuitbe SBwiutnfi te.) kasati , n. p. to sdrava pamet ka-slie i. t. d. — ftd; 'v. r. vdati fe : fid; bem Unglitcfe geben, nefrezhi fe vdati; — v. n. (eutjleljen, ba fepn)
© e b	356
biti: toaS gibt e§ 9?ctte3, kaj növi-ga, kaj je növiga, kaj fe növiga godi, kaj noviga vefte; cž gibt bic* le U"., veliko njih je, mnogi fo i. t. d. ©eber m. cig. dajatel, daja-viz , geni. darovnik, darovaviz, da-riviz , daritel, aud; delivz u. f. 10. ©eberintt f. dajätliza, elajävka, gem. darovniza, darovavka tt. f. f. ©eberbe, f. kretanje. Oieberben, ficb v. r. krčtati fe , krivljati fe, gem. obnafliati Pe, aud) saderslia-vati Pe , febli naoblizhjati. (Sehet, n. inolitva, molitev, aitcb molenje , in St. shebranje. ©ebet= bucb molitovPke knige, mohtivPko biikve.
©C bi et en, v• a. sapovedati, sapo-vedävati, sapovedvati , sapovedo-väti, aitcb vkäsati, vkasoväti, bann veleti, poveleti u. bgi. Oiebiet n. Ctg. obliiPt, unr. okraj, opetje. ©Cs bieter m. eig. sapovednik, feltener sapovedvaviz, vkasoväviz, povele-vaviz, oblaPtnik u. f. n). ©ebietes tinnjf. sapovedniza, atteb sapoved-vavka, oblalltniza. ©ebicterifcb adj. sapovedljiv, vkasljiv, aud) sapoved-nifhk u. f. 10. ©ebiefenb adj. (in ber Sprachlehre) veliven. ©ebiitbe, n. eig. päfmo, fetten sves-
ka it. bgi. ©cbirge, n. eig. gora, gore ober gore, ilt St. auch mir. bregövje , fclictt gorovje, gorovPtvo. ©ebirger m. goräl, gorjän , auch gorizhan, gorenz. Oiebtrgig adj. gorat, go-rovit, in St. bregovit, imt. gören, goraPten. ©ebirgifd; adj. görl'ki, nagörfki.
©ebig, «. etwa zheljüPtje, nach (Si= «igen vjedilo., gem. sobje, fehl, gris, popad; (ber yaum) bersda, aud; vüjsda.
©eblöf, n. blejänje, bekanje, aud;
blejet U. f. tO. ©eb t it lil t, adj. roshät, roshnät, auch zvetlizhat, gem. piPan, unr. röshaPt, zvetizhen. ©ebtlit, n. kri, in St. auch kerv, fetten (tt. © u t S m.) kervje; (23luti» freunbfd;aft, gamilie) röd, kri. ©eboren, adj. rojen: ein geborner SfoioenC , rojen ,Sloven , ^loren-Pkiga rodu, .Slovinjih ftarfliov;
357	©eb
— werben v. «. rojön biti, roditi Tu.
©ebot, n. efg. sap6ved, auch sapo-veft, gem. vkAsa , povelje, pove-lenje it. bgl.: bie jei>tt ©ebote ©ot= teš, auch 'bie Staate uitb Kirchen» gebete gebieten unž gleichmäßig ©e= i)prfam gegen bie ObrigEeitett, tiefe t böshjih sapövd, tudi dershävne in zerkvene sapovefti (poftave) nam sapovdüjcjo v* ednalio poliomoft (proti) naprepoftavljenim. öebräme, n. obfliivka, auch pod-
met, feltener okriijik, fehl. prem. 05 e bran d?, m. (baS ©ebrauchen, bie 23enü(5ting) eig. raba, feltener po-hafnitva, pohalnovanje, and) vslii-vanje, vpotrebovanje, potreba, (dpi. flipoganje, nüzanje; (bie ©eiPOhn» i>eit, bie ©cbräuehlichEeif) fhega, navada , feiten navajenoft, in Ht. u-shanza. ©ebrauchen v. a. rabiti, vpotreboväti, feltener pohaTnovati, vshivati. ©ebrauchlicb adj. navajen , v' fhegi , po fhegah , ponava-den u. bgl., feiten pofhegen, in £t. uslianzhljiv. ©eb raufe, n. finim, hrup, fhume-
nje, verfhenje u. f. m. ©ebred>e, n. tarenje, taritev. Öe brechen, v. n. inankati, aud) potrebovati, pogrefhati, fehl, faliti, gem. ne imeti: e» gebrid)t mir ait Willem, vle ini manka, nizhefar ne imam; cS gebricht ihm an ©etbe, dnarjov ne ima. @ebred)cn n. po-grelhik , pomankanje , flaboft, ne-popolnaniöft u. bgl. ©ebrechlich adj. pobit, potert, 1'lab , fehl, lomljiv , perhek u. bgl. ©ebruber, ¿»/.bratje, ©ebrülle, n. rjutev, rjovenje, unr.
iilenje, tülenje. © e b r u m m e, n. rcnzhenje, renzhva,
auch mermränje. ©cbü h reu, v. n. fpodobiti fe , fli-fhati fe , auch iti, perftojno biti : eš gebührt |td) b. i. ež ift ben i|)flich= ten, Rechten ¡e. gemäß, ež jlemt ftd;, fe Ijpodobi, fe flifhi, je priTtojno, je doltöjno; ba3 gebül;rt ihm, to njemu flifhi, tä njemu gre; ©oft gebührt alle (ihre, Bogu gre via Žhaft. ©ebiihr /. (Pflicht) dolg, dolshnoft; (gcbtthrenbe 3al;'uil9) pla-
®et>	358
zh.i, plazliilo , felten fpod6ba , 1'po-dobnoft. ©ebtihrlich adj. Ipodobea, priftojn, felten fpoclobljiv. ©eburt, f. rojltvo, rojenje, bann porod, poroditva u. f. tu. ; (We-fdilecht, '■ilbftammung) rod, pokolč-nje. ©eburtig adj. rojen. 05cbltrtS= abel m. prirojena , vrojena shlaht-noft. ©eburtžbrief m. rojjtni lift, auch kerftni lift. ©eburtšhelfer m. etroa porodnizhar. ©eburtihitlfe f. porodnizharftvo, porodnizhba, ©e= burtžjahr n. leto rojftva, rojftno leto. ©eburfšlaitb n. rojftna (lcshe-la. ©eburtšflabt f. rojftveno me-It o. ©eburtgfchmersen pl. rojftvene bolezhine , in Stt. tunfht: ©eburtšt= (chinerjen leiben, tunfhtiti. ©eburtž= tag m., ©eburtsfejl n. rojltva god. ©ebitfch, n. (iGufchmer?) germovje, auch gofhava, gofhzhiza; (Sllfch) germ, germik. © ecf, m. trap, telebiz, bebiz, finer-kolin, fodrega, in ivt. attd; hodlavz. ©ecferei f. traparija. ©etfeul;aff adj. traparfk.
© e b d ch t n i g, n. (JlnbenEen) fpomin; (SenEmaal) fpominilc, fpominfhina, fpomnilo u. bgl.; (bas SScrmogeu, fich gehabter Segritte rcieber beivugt jit roerben) eig. pamet, auch pom-nesli, iit eiuigeit gallen briht. ©ebanEe, m. eig. inifel, geni. atteh mifa , mena, meninga u. Dgl. ©e» banEenleer, gebatiEcnlož adj. nepre-mifhljen, etipa aud> bres mifli. ©ebanEenlofigEeit f. bresmiflije, gent. nepremifhljenoft. ©ebanEetljlrid) m. zherta.
©ebdr tn, n., ©ebarmt pl. ihrevefa, zhrevje.
©ebeihen, n. eig. tek, tjek, auch vijek, felten vtjelinoft. ©ebeihen v. n. eig. tekniti , tjekniti ober tjekni-ti: baS gebeil;et ¡hm, ta mu tjekne, mu dobro nefe it. bgl. ; unred;tej ©ttf gebeihet nichf, krivizhno blago nejma tjelca , ne tjekne. ©ebeil;lich adj. tjezhen, v' tjek. ©ebettEen, v. n. (gefouncn fepit) mifliti, meniti, namifliti, nameniti , auch kaniti: tppi;tn gebachtcjl bu Jtt aehen, kamo fi minil, n namenil iti?; (fteh eriiiuern) fpoinniti fe, feltener opomeniti fe (zhefar, , 12 *
359	@ c b
cuid; na kar); (einem efroaS) sapöm-niii, pomniti. © e b i cb t, «• gem. pefem , popevka ,
lliebr. smifhlik, smiflenlia. © e b r-c g e it, adj. /.Iiilt, lam. © e b t n g e, n. pogodba, fprava. ©ebraitge, n. ltifka, tefnota, fila,
fehl. tifh u. bgl. ©ebttlb, f. ctg. poterpesh, poter-plenje , gem. poterpeshljivoft, po-terpeshnoft, poterpljivoft. ©ebnl» beit, ftd) v. r. poterplenje imeti, poterpeti, poterpeshati , aud; preučiti ti. bgl. ©ebuibig adj. poter-peshen, poterpljiv, poterpesbljiv. ©efat;r, f. nevarnoft. ©efdprben v. a. obnevariti, v' nevarnoft per-praviti. 0efdl)rlid; adj. nevaren. ©efat;rloš adj. ne nevaren, bres nevarnofti, atld; varen. © e f a i) l' t e, '«. pajdafh , tovarfh , aud; fpremljaviz , (premnik tt. bgl. @efdi;i'tinn f. pejdafhiza , tovarfb i za.
©efalten, v. n. dopäfti, aitd; do-pafti fe , geni. poljubili le, sdeli fe, vgodno ober perkilpno biti : n>ie eS 31>nen gefällt, kakor fe tam poljubi, kakor vam je perkupno ; jenes 33ud) t;at mit- felir gefallen, üne biikve fo fe ini jäko dopadle u. f. l». ©efalleit m. dopadenje, dopädnoft. ©efdllig adj. eig. vfbezb, perjeten,, perküpen, vgöden , do-padljiv, aud; dopadejozh ; (bienji= fertig) poftresben , poflusbiv. ©e= falligfeity. vfhezhnoft, perjetnoft, perkupnoft , vgodnoft, (lopadlji-voft; (gefällige 2)ienftfeijhing) po-rUnshivoft. ©efangen, adj. vjet; — ncf;men, vjeti. ©efangener m. jetnik ober jetnik , vosnik. —nel)tming./'. vjet-)e. — fd;aft f. eig. vjetnöft, getu. vosa, fusbnoft, blapzhija. ©efdltg= ntfi n. jezba, vösa, tamniza, tran-zha, fd;l. käjba. ©efdjš, n. pofoda, pofodba obet' polodva; (£)egeugefdjj) noslina, aud; inezbenka, mezbniza. ©efed)t, n. bitva, bitka, ©efteber, n. perje, perjizhe; (Se= bertttep) letenina, kuretina. ©cfl'e= bert adj. pernat, ©efilbe, n. polje, poljana.
©eg	360
© e f l a m m t, adj. plamnat. ©eftectt, adj. popikan , pikaft, 11-
faft,' lifät, pifan: gefteefte ©d)afe, popikane ovze. ©eftiffe ntlid), adj. nalafb. ©effüfler, n. fhept, fheptänje,
zhebljanje. ©efliigel, n. kuretina, letenina, pernata shiväd, feiten peretnina u. bgl. ©eflligelt adj. habat, krilat, Unr. pereten tt. bgl. ©efolge, n. drüsliba, druflizbina, fpremnifhtvo, fpremnifhtvo, fpre-vöd.
©cfrdftg, adj. jefhzh , poslieru-hen , poshrefhen, posherten , unr. osherten. —leit f. jefhzhoft, po-sherubnoft It. f. tt). ©efrdfjtgct rn. poslierüb , poshrefhnik , posberiin, jedun tt. bgl. Gefreite, m. efroa oproftnik, geni.
gefrejtar. © e f r e u n b, v. 21 n » e r n> a n b t e r. ©efr teren, v. n. pomersävati,
pomersniti, smersniti. © cf ü g e, n. päs.
© e f ü 1) 1, n. (baS Sßermogen ju füp= len) eig. pozhutrtvo; (baS SSermös gen ju empfi'nben) eig. obzbütftvo; (Safiftnn) eig. tik , roenig gebraud)» lid; unb befaitnf, baftir gem. poblät, potip , tip , tipanje , pozbütik , ob-zlnit, zbutik u. bgt. —toS adj. eig. ipörtl. breszbiiten tt. bgt., gem. opo-ltel, aud) bresclufhen, bresferzlien, —loftgEeit f. opökloft, bresdufhnoft U. f. f. —Doti adj. shivozhütljiv. ©efuuiel, n. blifket, migljanje. ©egen, prp. proti, soper, nad, do, v' tt. f. t».: gegen ben ffittib fegeln, proti vetru ober vetru nafpröt ve-ilariti; er ift gegen mid), je söper me; gegen bie ŠittEen 511 gelbe äie= pen, nad Turka iti; bie Ciebe gcgett ©oft, ljubesen do Bogä; gegen ben •öimntei unb gegen euch t)at er ge= fiinbigt, grefbil je v' nebo in v* väf i. t. d.; (gegenüber) nalpröti: er fianb mir gegenüber, meni nafpröt je ftal u. bgt.; — adv. (un« gefäfjr) oköli, oköl: gegen fünfUtjr, oköl petih; gegen t>ier ©uiben habe id; il)iii gegeben, ikoro fhtiri goldinarje fim mu dal tt. f. f.; (in ber 3ufammenfeisuitg) pröti..., napröien,
361	@eg
naprotiven , protivpn, fprotiven (wenn baburcb eine @egenl)anblitttg H'., b. i. eine fotebe, tretje man un= fernimmf, um eine attbere 5u'tteret= fein, bejetebnef werben fod); fproten (bei einer frtcblicben 2Bcchfelwir!ung), J. S. —abfid)f, protinameinba, na-i'prötna namemba; —befeijt, proti-vkasa, naprotivno povelje; —be» Weis , nafprotna fprizliiinba ; '—be= rid)f, protiporozliilo , nafprotno o-snanilo ; — einanber (frteblid)) proti endruga, eden proti drügimu, eden do driijiga, (feinbltd)) en soper drü-giga, eden nad driijiga, aucb zlies-endriiga, nadendrüga it. f. tU.; —füfjler, protinog, protinoshnik , fd)i. protinognik; —aefcbenf, fproten dar; —flage, protitöshba, fpro-tivna toshba ; —fläger , protitosh-nik, fprotiven töshiz ; —mauer, pod-ftena, podftenje; —mitte, nafpr6ten po'dköp ; —parf, —fljeit, protivnik, nafprotnik, sopernik ; —faf5, proti-ftavik ; —feifig, fproten; —febutb , protidolg; —fianb, efroa predfeba, prodfoba, predmet (nacb SBobnif), fottfl gem. rezh; —ffjeil, n. pro-tivnoft; —über, proti, nafproti; —wet)r, prolibrän; —toiltb , proti-ven veter u. f. m.; —liebe, fprotna ljubesen; —Perfpre^en, fprötna obljuba u. f. f.
©egenb, f.	f>et bett att Stroa*
jictt grenjenben (Slowenen orfäg, fet= ten okraj, okölifbe it. a. ähnliche.
©egettfüßfer (it. f. f. bie aitž »ge= gen« 3ufamtHengefe(jfeii) , v, unter © e g e tt.
0 e g e n w a r f, f. eig. vprizbnoft, aud) navprizbnoft, nasözbnoft: in ©egen= m a rt, im Seife tut, vprizbo, nasözbi; in ©egenwart be6 SSmberS, vprizbo ober v* prizho, aud) nasözbi brata; (baž £>afet;n) bitje, ©egenwärtig ad;. (attmefenb) vprizhen, nasözhen, na-prizben; (jefjtg) sdäjflien , sdanj, fedänj: i cb war gegenwärtig', j;is fim bil prizba, fim bil vprizbo; gegenwärtig habe ich Eeitt Sud), sdäj ne imäm bükev; bie gegenwärtige 3eif, ba« träfen« (in bei- ©prad)tei;= re), Tedanji zhaf.
©egner, m. protivnik, nafprotnik, sopernik, söpertmk it. f. f.
©e fj	362
©eljaben, fidf> v. r. (ftd) befragen) obnáfbati fe , sadersbávati (e; (ftd) befinbett, betti 2eibe uitb ©emüflje nacb) pozhútiti fe.
©eftäge, n. redifhe, auch ográja: einem in baä ©e^äge ge(;ett, — font= men, v' kógar pravízo fiiiti, fe sa-letováti.
©el)alt, m. (ber iörperliche 3ní)alf) mera; (bie Sefolbltltg) mesdá, pla-zbílo, flúsbba.
©ef)áffig, "dj. fovráshen , nenaví-ften. ©ehäffigfeif f. fovrashnoft, nenavift.
©eheim, adj. Hiriven, fkrivfben, fetten tájni : bie geheime öffenia« rung, fkrivno rasoaénje; ber gehet« tne 9iaíí) fkrivni aud) tájni fvét-vavz J.; - - adv. fkriváj, flirivoina, fkrivfbi, fkrivóma: itt ©eheirn Per= attfialfen, fkrivóma naravna ti U. f. W. —tttfj n. fkrivnóft, felfener fkriv-njáva. ■—nijjpoll adj. fkrivnóften, fkrivfbnóften. —rafh '«• fkrivni fvétvaviz. —fehreiber m. fkrivni pifar.
©efteijj, «.povelje, vkása, sapo-ve rt.
©el)en, v. n. iti, hoditi; (einem au? betn SBege —) ogniti fe , ogibati fe liógar; (ftd) ntltbe —) upehati, vpé-riiati; (tmijjig —) poftópati, auch prasdnováti; (aufgeben, Pom Xeige) kipniti, nakipftiti; ;r id;en , ftd) er= jlreefen) régati, rézhi; bie Slrbeit geht il;m yon ber .£>anb, délo mu gré na róke , délo mu káshe , Te mu vdA; in ber 9tatur gel;t nidjtS jtt ©rttnbc; aHeé lebt wieber in einer anbern Qicjíalf auf, v' natóri fe nizh ne sgúbi, vfé v' drúgi podóbi Tpét osliiví; attd) bett gleißigen get;f e¿> nicht immer wohl, tudi pridnim fe no godi védno döbro; bei ihm geht eé nad) ©unft, po nagnjenju ravná ; wie geí;t eé Shnen V mir get;t eé sienta lid) wohl/ kakó fe imáte, liakó fe pozhútite, kakó fe vam godi, kako vam ftréshe ? fbe vshó veljä, kakó Te pozhútim; att efma§ —, saihéti, sazhénjati; eá geht in'é jef;tife 3a!;r, je íleréto léto u. bgl.
©ehettl, n. túlenje, úlenje; (Pon ffinbertt) vék , vékanje.
I © e h 11 n, n. mosbgáni, iiltr. mósig.
363	©if>
© e lj J I}, n. lér, bôrfht it. bgl. ©ei)ör, n. (bas SScrmögen ,jti hfocn) eig. iix'ili, poflùii, gem. lüf-anje , zhiijenje. —lož adj. glùh. —lofer m. glulhiz. —loftgEeif f. gluhöft, gluhota, gluhöba. © e l) Ot d; e It, u. n. pokoren biti ko-mii, gem. aud; fliifhati, feltener bogati , vbögati ltôgar. © e f) ô r c tt, u. n. kogar biti, geni. aitd; fiifiiati komur : bec -Ç>ut gehört mir, bas BeinHelb Ihm, klobùk je moj, bl/izhc njegove , attd; klobuk mèni flifhi, hldzhe njemu; (gc6ttl;= ren, erforberf merben, unterworfen fcptt u. f. m.) iti, feiten flirhati : ©oft gehört alle Œfyte, Bogu gré via zhâft; baê gehört 511111 mafjrcit ©iaiû bat au ©Oft, to gré k' prâvi véri v' Bogâ j nod; einige Schreit gehören (licfjer, fbe nekaj navukov gré tù fem ; er geljörf uitfer (eine Befehle, gré v' njega sapövdi ; baä gc[)Ört ju einem »on biefen breiett, to gré k' ktérimu téb tréh tt. f. f. ; — fid) v. r. priftâti le, feltener flifhati fe, gem. iti: bas gehört fich, ¡cites ge= î;Ôrt ftcf) nidjf, tô gré, unô fe ne priftoji, ni doftôjno, priftôjno u. f. tö. öc(;örig adj. priftôjn, doftoju, feiten flifhen, aud) pràv (rcirb rneU fteuS burd; bas Beitmort »gehören« gegeben) : bas i fi il;m —, ta je njegova; bu foi!fi bid) gehörig auffûf)5 ren, fe imà,""i priftôjno, pràv obnâ-fliati u. f. m. ©ci) ont, 11. rogovile. ©el)ôtuf adj. rogàt.
© CI; 0 r f a m, adj. pokoren. — ?n. pokôrnoft, pokôrfhina. ©el)orfatncn i>. re. pokoren biti. © e i) tï I f C, rn. pomozhnik , aud) po-magaviz , pomagâzh. ©ehülftnn f. poinozhniza , poinâgavka.
©eter, m. kânja, kânjez, sakolzh,
jâftreb, pifbétnik tt. bgl. ©etfer, m. péne, feltener fline; (heftiger Sorti) togöta, zheméi;. ©eifcricht adj. pénaft. ©etfertg adj. penàt. ©eifern v. re. péniti fe, aud) fline zediti, fd)l. fititi. ©eige, f. gôfle, gofli. ©eigen v. n. gôfti, tn ©f. tt. Sit. goditi, ©ctgcnbogett m. gôflen loli, ©et»
@ e i	864
gcntnad)cr m. goflár. ©eigcnfatfel m. kobiliza. ©eiger m. gódiz. ©eil, adj. nafláden, pohoten, po-hotljiv , pojáten , fpojáten, auch lióten, hotljiv, nezliift; (»om 2So« beit) máften, tjézhcn. ©eiíheit f. nafládnoft, pohótnoft u. f. t». ©eile, f. mode, módi, módizliki ,
auch mófhnja, mofhnjize. ©eig, ©eiße f. kosa. —hart m. kösja bráda. —£>o<í m. kósel, auch járz , bák U. bgl. —fell re. kosli-na, kóslizhina. —t)irt ?n. kosár, kQSji paftir. —Hee rn. béla détela , atid) kösja dételiza. —tnild) f. liósje mléko. ©eig el, »1. pörok, saporozhník,
saftavljeníli tt. bgl. ©eig el, f. bizh, auch fliiba, fd)l. gájshla, jíshla. ©cigellt v. a. bíti (s' hízhom , s' fhibaini) , bizhová-ti, bizhati, fd;l. gájshlati, jíshla ti. G5eigctftiel m. bízhnik, bizhnjak, fehl, gájshnik , gájshelnik , gájshel-njak, jishelnik u. bgl. ©etgeltlttg f. bízhanje ober bizhánje, bizho-vánje, fehl, gájshlanje ti. f. f. ©eifi, »«. dúh; (bie ©cele) dúfha; (©efpcnfi) ftráh , poíliárt. ©eijlcc! mclt f. IVét duhóv. ©eifleSíraft f. mózh dúhova. ©ciflig adj. duhovit , (unförperlich) bresteléfen, aud; duhöven. —lieh adj. (unförperlid)) bresteléfen, duhoven; (bie etoige 23ohlfaf>tí bes mcufd)[id;en ©cifteS befrcjfenb) dúfhen , feiten duhoven ; ít¡rcf)lid), goffeSbienftiid), prtejierlid)) duhovfUi, duhóven , zerlivén : fttr fein gciiiIid)eS 23ohl forgett, sa di'ifh-no svelizhánje fkerbéti ; bie gcifilU d)en Obrigíeifen, duhövfka ober duhovna gofpödfka. —[icher rn. duhóven , duhovnik, gem. méflinik. —lichfeit f. duhövftvo, duhövfhina. —íoS adj. bres pámeti, bres duba, auch bedáft. —reich adj. velike pámeti: ein geijireidjer ÍÓtann, mósh velike pámeti, prebi'ifane glávc , úmniga duhá. ©eis, fkopóft, auch lákota, lá-komnolt, batttt fkopíja , fkoparija, fkerljívoft tt. bgl. ©eijen v. re. íkóp, lákomen biti , fkopáriti, fkopováti , feltener lahomnováti, fkerljáti. ©cijhíilS ni. fkópiz, fko-
365	©e F
pin, lákomnik, fkerljfviz, Oler lún. ©Ctjtg adj. fkóp, lákomen. fkopárfk , fkerljív u. bgl. © e !l a p p e r, «. klopót, ropot, klo-
potánje u. f. f. ©eEIimper, n. brcnzhánje, bern-" kánje.
©cjÉltttgel, n. zengét, zengetánje,
zinglánje. ©eElirre, n. roshljánje , fliiim od oröshja.
©cErad;e, n. tréfk, tréflianje, aud; pokanje.
©eErifsel, n. zbérzhkanje, zherkét.
©cErífe, n. drobovina. ©c E ti tt ft e l f, adj. pri filón, prinujén. ©elad)C, re. liohót, krohot, lioho-
tánje. ©ctäcbfer n. fméh , fméhi. ©efa g, m. goftí, aud) goltovánje. ©elan ber, n. poprijemázh, fetten
naflonílo u. bgl. ©clangcu, v. n. (auEommen) priti, dójti: jttr Kennfntß _ — laffen, na snánje, svéditi dáti; jttr Kennt« niß —, svéditi; (btirrf; 95emt'íf)Ung crfialfcn) sadobíti, dofézlii. ©CÍaffett, adj. cfroa proftodáfhcn , ravnodúfhen , gcm. méren , miren »t. bgl. ©elafíen'heit /• ctroa profto-
<lú fimo ft, ravnodúfhnoCt u. f. TO. Oieláttfig, adj. vajen, úren, ró-zhen , hiter. ©eläuftgEeit f. vaje-nóft, úrnoft, rózhnoft u. f. f. © e 1 á u f, re. svonénje. ©efb, adj. sholt (lieS shout, shút), rumen: gelte 9íübeu, korénje. ©elb n. shólta fárba, auch sholtíza. 05etbe n. (ber (štboffer) rumenjak, ©eibett v. a. sholtiti, rumeniti. —gießer m. etwa mčdnik, aud; me-dokovázh. —grün adj. sholtoselén, rumenoselén. —lid; adj. sboltkaft, ruménkaft, rumenklját. —ting m. fternád. —fdntabel m. ptizhik; (ein junger Wenfd;) mlekoféf. — fucí>f f. cig. sholtiza, sbolzhiza, gem. and; sintoniza, nifharba, yiflivtrga. © e í b, re. dnárji, dnárje , pénesi, attd; déngi. —arttt adj. bres dnár-jov. — bettfel, —facE ni. (pénesna, dnárfka) möfhnja. —büße, —ftrafc f. kásen na dnárjih. —gier, —be= gierbe f. frebrolákomnoft, frebro-shértnoft. —gierig adj. frebrolá-komen, frebroshértcn. —mangel m.
©el	3<)6
fila sa dnárje. — máíler >n. mefhé-tar. —fd;ttlb f. dolg v' dnárjih. ©elegen, adj. perlóshen, prilizhcn, felfctt perkláden, attd) vgóden, vdó-ben , gettl. leshézh, unr. leshózh : baratt ift mir wenig gelegen, tégame je májlino már; eš TOCtr mir fo ge= legen, 51t bir JU Eotnmen, mi je 11a róke blo, k' tébi priti tt. f. TO. Gelegenheit /• peflóslmoft tt. f. to. ©clegenbeifftch ad), perlóshnoften. ©efegetiffid; adv. po perlóslinofti, prilizbno tt. bgl. ©elef>rig, adj. vuzhljiv, pomniv, attcb uméven , navuzhljív , pod-vuzhljiv. ©etetjrigieif f. vtizhlji-voft tt. f. f. ©cící;rfamfeit, ©efehrt«
heit f. vuzhenóft, ttur. návuk, na-vuzlinóft tt. bgl. ©eli'ht'f adj. vu-zhén, uttr. podvuzhén tt. bgl. ©eleife, re. kolovós, koléja, koli-
njak , kolotézhina. ©eleif, «. (ble SSegleifung) pót; ba§ — geben, pót pofóditi; (©efolge) drúsbba , drufhzhina tt. f. TO. , v. ©efolge. ©eleifett v. pót pofóditi, attd) fprevóditi, fprevódvati, fprémiti, fpréinljati. ©eleifématttt , v. 25 e g l e 11 e r. ©efettE, h. cig. íklép, attcb gib, zhlén. ©elenE, aucb — fam adj. gtb-kij, gibizhon , aud; ró/.hen tt. bgl. —famEcit, ©elenEtgEetf f. giblióft, gibzhnoft lt. f. TO. ©c lieb en, v. n. poljubiti fe, hotéti fe, »ergl. 25 e lieb en. ©clicbfe f. ljúbiza, ljubka, ljubljenka, ljüliza. ©eltebfer m. Ijúbik, Ijúbiz, Ijublje-nik u. f. 1». ©elinbe, adj. gladek, mehek, mi-
zlien, ráh, rábel: ein geftnbeä íiíort , beimpfet ben Unmufl;, ráhla beféda slobnoft vtolásbi; etiraS geliitbc be« faften, kar rálilo pofblátáti 11. f. f. ©elinbtgEetí f. gládkoft, mehkóft. ©Clingen, v. n. dóbro., po frézhi fe is iti, po frézhi fe véfti, vfré/.hi-ti fe, vdáti fe. ©elifpel, n. fhépt, fheptánje, zhc-blánje.
©elobett, va. obljubiti, obezhá-ti, obetati, ©elöbniß h. obljuba, obét, obezhánjo. ©Clfe, f. komar.
367	I
©ei t?! /. jt-li ? jelita, jelitc, jelite!
aH, al ni ? ©elf, adj. jAl, j.ilov: eine gelie ihth, Stege te. , jAla krava , jalova kosa , überhaupt jalovieaj gelteSißicl; über» haupt, jälovna. ©elte,/. shehtar, zhrepalo, itt i?r. aitd) koriz; (9Md;gefte) golida, mols-njak tt. bgl. ©eilen, v. n. veljati, obveljati; (auf etroaS gerichtet, ertaubt fet>n) nebft veljati aud) iti: baS gilt bir, tAtebi velja; bas gilt beineti Äopf, tö gre tvoji glävi u. f. 1P. ©elübbe, n. obljuba, ©eiuft, n. shelja , poshelenje , auch pohöt, mik. ©elitfleit v. n. poslie-leti, posheloväti, sheljč imeti, mikati , auch lioteti fe: eS gelüftet ihn «ach CttoaS, nekaj posbelüje, po ne-zhim ga shelje imajo, nekaj ga mi-zlie, fe mu I107.be tt. f. TO. ©entach, n. zhumnata, görniza, ji-
fpa , kämerza. ©e tu ach, adv. pozhAfi, fzhAfama, pomalem, tiho, rählo. ©emächlid) adj. pozhafen, utir. nareden, per-kladljiv u. f. TO. © C m d d; t, n. Tram. ©emal;!, drug, drusliej, sarozh-nik, salionik. ©emal;(tntl f. drü-sbiza lt. f. f. ©ernannten, v. n. (einen an etroaS) opomeniti, opominjati: eS gemahnt mich b. t. eS fchcitit mir, fe mi sdi, fe mi vidi, ©ernätbe, m AI, ettpa aud; obras. © e maß, n. mera. © e m >1 fi, adj. primerjen, aud; doftojn, p oelöben , perpodöben. ©emäjjljeit f primerjenoft, attch doftöjnoft. ©c Iii du er, n. sidina, sidövje, osidje. ©c metu, adj. gem. gmAjn, etwa rieh* tger öbzliji, obzliinCk, nur. vfeden, povföten; (gering, fd;(ccht) malopriden , niz hvreden tt. bgf. ©emetne , —be f. gem. gmajna, etwa ädriger öbzhina , obzbeftvo , obzhinftvo ;
(bie fämmtlichen (Sinroof;tter eines £>r= teS, bcf. eines Dorfes) in ©f. itebjT; gmAjna häufig fofedfka, fofefliina, feiten drüshba, drufhzhina. —be= Üblid; adj. etwa gmajnonavaden.
©enteitter (gemeiner (solbat) m. gem. gmAjn foldAk, (nach ö U t 3 ttt.) mnö-
©en	368
shen sliolnlr. —geijl m. obzhji düh. —hin, gemeinlglid; adv. narbölj, ve-zbidel, unr. vfedno u. bgl. inifjtg adj. obzhnokoriften, gmAjni hafniv. —fdiaft f. gern. gmAjna , richtiger obzhnoft, öbzhina, obzbeftvo, auch drüshba, drufhzhina, feiten sdrüsh-noft it. bgl. —fchaftlid) adj. öbzlien, öbzbji, aitd) vfili vkiipej, gem. gmajn, feiten sdrüshen u. bgl.: — fchaftlicheS ©ebef, molitev v' drufhzhini. ©einenge, n. smef, mefhaniza, unr.
smefhnjAva.
©enter!, n. snamnje, aud; snAmla,
feiten snamili. ©emefeel, n. klAnje, mefArenje. ©emtfeh, n. smef, mefhaniza, auch smefhik.
©ernfe, f. divja kösa, fehl, pezbna kosa.
©emurmel, n. fhüm, fhumöt, flui-motanje, aud) verfhenje, mermljanje. © e in ü f e, n. fozhivo, fozhivje, in Sit. ftrözhje, gem. selenje, selenjad, se-lenjAva, auch sravenjed, unr.kAflia, mözhnik.
© e m tt t h, eig. mitli in volja, etroa auch zliütljivoft, gem. düfha, düh, völja, ferze, pamet u. bgl. ©emüthS* franf(;eit f. düfhna bolesen. ©e= müt|)SPerfaiiung f., ©emüfhSjujtanb m. raspolöshnoft düflie, raspolo-slienje duliA. ©en, prp. proti, k', v', na: gen£im=
met, kvifhko, v'nebo. © c n či f d; i g, v. 91 d f d; i g. ©ena tt, adj. (enge) tefen; (accuraf) natAnzhen; (»oit ®aarenpreifett) po-fledenj, sAden, unr. marljiv u. bgl. ©enauigfeit f. tefnoft, teinota; na-tanliol't, natanzlinoft.
©ettehm, adv. nur mit bem 3eitro. halten, als — halten b. i. genehmU gen, beioidigen v. a. dovoljiti, sa dobro fposnAti. ©enetjiuhalfung, ©enef;migitng f. dovoljenje, pervo-Ijenje.
© e n e i g f, adj. nagnjen , voljen , feU teit Oiionjen, perklonjen. ©eneigt= heit f. nAgnjenoft, völja, völjnoft. _ ©en er al, m. gem. generAl, auch voj-
fkovöd, vAjvoda u. bgl. ©eneration,/ röd, sarod. ©enefett, v. n. osdraveti, 1-koditi, I feiten osdräviti fe , auch sdrav biti,
369	©en
sdrAvje dobiti, ©enefung /. osdrav-lenje.
©eniif, n. tivnik, sativnik, in <3t.
satilnjak, aud? savratnik. ©ente, n. eftoa glava, laftna pamet,
geni. geni}, unr. rasumnoft. ©eniegen, f. a. vsbiti, vsliivati, vsliivlati, aud) savsliiti, savsbivati. ©enicgbar adj. vsbiten , savsliiten. ©enieger rn. vsbivaviz. ©enujš m. vshitik, savshitev. ©enifl, n. ftiri.
©eni t i», m. rodi ven (nad) 93 o i> n.). G eno g, m. tovarfh, and) deleslinik, verftnik.
©enug, adv. sadofti, sadofta, dovolj ober dovel. ©entige f. volja, sadofta, dovolj, unr. sadoftnoft U. bgf.: — ffmn, leijten, sadoftiti, sa-dovoljiti; jur — f;aben, sadofta , dovel imeti, ©eitiigen v. rt. e$ ge= miget mif, po volji, sadofta, dovčl imam, mi dojde. ©enuglid) adv. sadofta, dovčl, po volji, ©enugfam adj. u. adv. sadoTten, dovoljen; sadofta, dovolj, po volji, ©emig» fant adj. sadovoljen, dovoljen, ©e* nugfdmfeit f. sadovoljnoft, dovolj-noft. ©enugftnm v. a. sadoftiti, sadoftovAti, aud) sadofta ftoriti (sa greh)- ©enugfijttung /• sadoftitev, sadoftčnje, sadoftovanje (sa greli). © e n tt f?, v. ©e n i efš en. ©eograpi», v. ©rbebefd)reiber unter (S r'b e.
©eometer, v. gelbmeffer. ©epacf, n. gem- bagaslia. ©epfapper, ©eplauber «. sblabra-
nje, berbranje, klepetanje u. bgf. © c p I a c t-, n. plAzh , vek , aud) de-rtnje.
©epotter, n. ropot, topot, zepet,
bann ropotanje ll. f. TO. ©eprdge, «.kov, (nad;@ufšnt.)
vdarik.
©epcdnge, «. krafnoft, babarija, gem. zeremonija, fd)I. prangovan-ftvo u. bgf. ©erabe, adj. raven, aud) naraven, ttnr. vraven, poverllten u. bgf. : ein geraber iBienfd), raven, naraven, pravi zhloveli; geraben ©egeS , na-ravnozh, na ravnoft; — adv. ravno, na ravnoft, fd)f. lih, verftno u. bgl. : getabe rcc^i, ravno prav u. f.
©er	370
ro. ©erabitcit /., ©erabftnn m. ravno ferze , ravnoft , ravnoferzhnoft U. f. rn. ©ecablinig adj. ravnozhertat. © e r a f f e l, rn. gerzhanje,fh(im,hrup. ©eräfl), n., ©eräti;fd)aften pl. orodje, aud) roba, fd)[. rifhtinga, na-pravli fh tvo. ©erat b en, v. n. (unter, in, an ttttb auf etroaš—) sajti , priti, nameriti fe; (ju etioaš —) dofezhi kar; (ge> (ingett) isiti ie , ftrezhi, aud) vfre-zhiti fe.
© e t a u iti, geräumig adj. proftoren , aud) proftiän; («on bet: 3cit) dolg. ©eräumigfeit /. proftörnoft, pro-ftranoft.
©ei'äufd), n. hriim , hrup, fhum ,
hrüfh , bann hrumenje U. f. 10-©erben, v. a. etg. ftrojiti, gem. k6-she vdeloväti. ©erber rn. ftrojar. ©erbereiy. ftrojarija. ©erecbt, adj. pravizhen, aud) pra-veden , po pravizi. ©ered)tigfeit f. praviza , pravizhnoft, pravednoft, aud) pravda, ©eredjtfame f. praviza, prava, pravda, pravo. © e r e b e, «.in ©f. guzh, aud; prA-
vozh ober pravozli. ©ereilen, v. «. (einem jtr eftoa§) biti komu v' kar, flushiti komu h' zhemur, uitr. fezhi, dopriti: baä gereid)t if)m jur (Sf;re, ta_ mu je v' zhaft, tA mu zhaft flushi. © e rette it, v. n. kfati fe, sbal biti, fd)f. grevati: e§ gereuet mich, fe kfam,1 mi je shal, me greva, ©ergel, m. (bie 9tinne tn ben Dau< ben ber gäffer, itt ¡t>eld;e ber 25oben befefligef mirb) hrofh ; (baS ©erf» jettg, vermitfelfl beffen gegergelt roirb) hröfhniza. ©ergelti v.u. hrofhiti. ©ericbf, «• (eine ©peife) fkleda,
gem. fcbf. rihta. ©erid)f, «. (bie SBettrfheilttng bes ftfttidjen ober red)tlid)cn 93erf)affenS ber TOftifdjeit te.) födba, attcb fodva, (öjenje. —iid) adj. födenj, fodnifhk. ©erid)fSbarfeif f. oblaft föditi, lod-nja vlaft. ©ericfef&bieitcr rn. födnji blapiz, birizb. @erid)fžl)atibet ">. pravda, aud) födnje delo. ©erid)tS= ^errftbaft /. födrija gofpödflia. ©e= ricbtSjlube /. fodniza , fodifhniza , födnja jifpa. ©erid;fStag m, födnji dan; (2lmtžtag) töshen dan.
371	©fr
©eri rt 3 C, adj. lahek, lagek, mAjhin, mal, toljzhkin, aud; malovreden, pizhel: tpie groß , o ©off! bift bu bei ber geringjten	kakor ve-
lik fi , o Bog! v' nar manjfhi rezili, per rezlii die toljzhkini; ein geringes b. i. fnappeS TOajj, tefna, aud) pizlila mera. ©eriitgfitgig adj. malovreden, malovAshen, nevAshen, malofhtiman u. bgi. ©eringfiigigfeit f. malovrednoft it. f. n>. ©erinne, n. slijeb, aitctj vodotok. 05 c r i n tt e n, u. n. vfefti fe. © e r tp p e, n. etg. lioitjak, aud; hröd,
Iirodje, rebrovje. 05 c r i p p f, ad), rebrät. ©ermaniftren, v. n. nemfhkovA-ti. ©ermaniftrer m. nemfhkvAviz, ponemflikväviz, ©crmaniSnutS m. nemfhlivanje. Giern, adv. fig. rad, rAda, rado,
feiten radovoljen. 05 e r ö l) r i dj, n. etwa lozhje, ©erfle, J. jazhmen, auch jözlimen. ©erjleit ad), jazhmenov. ©crfteiiJ liefet m. jazhmenifhe, jazhmenifhe. ©etfletlbfof n. jazhmenov krüb, jazli-meiiovz. ©erftengraupen pl. jazli-menova kaflia, iazhmenovo phAnje. ©erflenfprn n. jazhmenovo serno ; (am 2luge) jazhmeniz. ©erflenfaft m. pivo.
© e r t e, f. pr6t, protiza, prötje, fhi-
ba it. f. iv. © c t u d), m. (bet ©critd)itnn) eig. di-fheli, and) povoh, voll, gem. vohanje; (ein 05ctud>, bie '.'liisbüufliing) duh. —[öS ad), bres duha. 05eritd;f, «. etg. prävozh , in ©f. attd; güzh, gem. glAf, feiten flifh; (ber gute ober fd;led;fe Stuf) ime, po-riitenje, flöv, flava (döbro ali Inido). ©eru^eh, v. n. etwa blagovoljiti,
feiten povrediti le u. bgi. © e r it 11 e, ©criimpel «. odvaline,
aud; odvalinjad. ©erüft, tif podmoftje, gem. rufht,
Uttr. perprava u. bgi. 05efänie, «. femena. ©efammf, adj. veT, vefolen ober vefölen, aud; obzhji, Hup, fkiipej, vie kmälo. —fdjaft f. fkupfhina. ©efa übte, m. poflanik, poflaniz , aud; polel. ©efaubffdjaff ad), po-riAnftvo.
@ef	372
©efang, >n. pétuv, petje; (ein ©e« bid;t) popévka, péfem. —bud; n. pefméne búkve. —weife f. pevo-glAf, visha. ©efaß, n. (ber íunfere) fédalo, fé-dalze, aueb sAdniza, rit: (ber ©fui)!, ber ©ife) fedilo, fedalifzhe. ©efáufel, n. fapljánje , pihljanje , fhépt.
@efd;áft, n. oprávi k, opravilo, opráva, delo. ©efdjaffig adj. opravilen, opravljiv, delaven. ©efd)äf= tigfeit f. opravilnoft, délavnol'l. ©e= fd)iiffšioS adj. bres déla. ©efd)ííffá= fráger opravílnik. ©cfd;ef)en, v. n. goditi fe, sgoditi fe: eS gefd;ief)t ifjm Uttred;f, krivizo mu délajo, krivíza fe mu déla, fel= ten kriviza fe mu godi; um ibn iji es gcfcbcbcu, je prózh, jepogubljén. ©efdjeibf, gefd;eut adj. eig. svu-zhén, gem. pameten , úmen , zhé-den u. bgl. ©efd;enf, n. podarili, dar, darilo. © e f ib i A t e, /. (SSorfaH, aSegebenbeit) sgód, sgódik , sgódba , pergódba , and; sgodovína it. f. ll).; (ber jnbe= griff ber 23egebenf)eifen, bie í>tflorte) sgódbe , sgodovine pl., hiltórija : bie 23eítgefd)id;te, fvétna hiftórija, sgodovine fvetá; bie biblifd;e 05e=
frf;ife, fvctopifmiflie sgódbe, sgódbe is fvétiga pífma; (bie (Srjaí;luttg) povéft, povéd. ©efd)icf, n. (©dñíffal) ofóda, ofod-vina, odfódjenoft, fódba it. bg!. ; ííbr. Pergí. gal;igfcit. 0efd;íd1id;= feit /. (fórperlidje) rózbnoft, feiten fpofóbnoft u. bgt.; (geißige) úmnolt, védnoft tt. f. W. ©efd)tcff adj. ró-zhen, úmen, veden, vinéten. ©efd;irr, n. poiódba , pofóda; (^fccbegefdnrr) ópravá, n. p. kónj-fka óprava. ©efd)irren u.a. sapré-zhi, vprézhi. ©efd)irrí)o[j n. fhké-ren léf.
© e f CÍ) 1 a it f , adj. fliibik, tánek , dróben.
©efcblec^t, ród, rodovina, aud; pokolénje, pióme; (mánnlid; ober . weiblicb) fpol. ©efd)led;t»alter n. sárod, vék éniga rodú. ©efcl)fed)fž= folge f. pokolénje. ©efd)lcd)ísroá ad], bresfpólen. ©efd)lcchtSnamc m. ozhétovo uñé, perimik , perdévik,
373	©ef	|
gem. fd)I. zona. ©ef<$le$t«regifier n. bükve röjftva, kniga pokolenja ©efd)led)f6tjjeile pl. fpolnize, Ipolo-vila. ©efd)led)fštrteb m. pojatnoft. ©efcblecptžroott n. (nadj SS obuti) [polnili, foliji aild) zhlen. 0) e f d; f C p p, n. derhAl, drulial. © e f d; 11 f f e n, adj. (lijiig) prebrifan, prekanjen, svuzhčn.
©efd>macF, m. (baž SBermBgen ju fdmiecfen, ber ©efdjmacffinn) eig. vküf, poUuf, aud) Daj; (ein Pie= fdjmaef, eine angenehme ober unaiU genehme (Stnmiriuttg auf bie ©es fcpittacBorgane) tek, fläj, gem. baž ffoioenifirfc sbmäh, unr. duh, di-flielt tt. bgl. —lož adj. bresvkü-len, bres teka, gem. bres shma-bii. —IoftgEeit f. bresvkiifiioft, rid)figer brestezhnoft. —uoll ad). Ctroa vkufen u. bgl. © c f d) m e i b e, n. frebernina, slat-nina, aud) freberni ali slAti li-fhip, liinzh u. bgl. ©cfd)metbig adj. fliibik , gibkij, lizben, aud) tenik , droben u. bgl. G e f d) m e i jš, n. (ber Unrat!; ber Sites gen je.) frAnje , pofranje; (Ungejie« fer) inerzhef, zhervad, merkej , mergolinjäd, feiten zliemernina; (©eftnbel) derhal. © f f d) m i e r e , n. maš, mäsanje. © e f d) it a 1t e r, n. gäganje , slila-branje.
©efdjöpf, n. ftvar, aud) ftvarje,
ftvarina (bie ©efeböpfe überhaupt). ©efd)0fj, 1. ftrela, feiten ftrelilo. ©efdirei, n. krik, krizh, in aud) vpitje, vek; (©erinijf) pra-vozb, in ©t. aud) guz, iit itr. go-riza b. i. govoriza. © e f d) r ö t, n. mode, gem. möfhnja. ©efd)ufc, n. etma ftrelaflitvo. ©ef d) roa b C r, «. tröp, fhaka, innosh. ©efc&mänjt, adj. repät. G e f cp m a fe, govorenje , kvante , . kvAntanje , ttiebr. shlabranje , ber-botänje. ©efd)!Oct$ig ad]. govorljiv, gem. shlabrav, berbotljiv. © e f d) m e i g e n, v. n. samolzhati, ne govoriti, tiho biti: id) gcfd)roeige feiner Saftet obet- feiner Cajier ju ge= fd)lt>eigeit, samolzhim njega slofti, ne govorim od njega slofti U. f. 1». ©efcpioillb, ad). hiter, bers obet'
©ef	374
bersen, aud) j Adern , nAgel, uren, rozhen. ©efd)minbtg!elf f. hitrina , bersina, bitroft, bersoft , aud) ji-dernoft, nagliza u. f. f.
Gefd>mijier, pl. bratje in reftre. —Ciltb n. bratAniz , bratinz, feftra-niz, feftrizh, bamt bratana, feft rana tt. bgl.: mir jmet ftitb —finber, fva fi bratanza (b. i. mir jroet finb bie © ö 1; n e jmeier 25 r tt b c r), fva fi feftranza (b. i. mir finb © d) t» c--fierföpne), fve fi bratäne ober bratanke (b. i. mir finb bie 2 5 d)s t c r jmeier 25 r i'i ber), fve fi fe-ftrane ober feftranke (b. t. tpir ftitb bie S ö d> t e r jmeier © d) t» e ji e r n), fo aud), fva fi pol bratanza, pol feftranza (b. t. mir jmci ftitb bie © 61; n e bež 23 r u b e r ž unb ber © d) m e ji e r) it. f. m. —liebe f. bratovUia ljubesen.
© e f d) m o r n e r , m. perfeshenj, per-fesbenik.
©efd)mtlljl, f. olok, attd) oteklina ober oteklina, unr. otezhnoft, ger-zha ti. bgt.
©efd)it)itr, n. vred, unr. tvör, fd)l. fliena.
Gefell, m. (.?>anbmcr!_žgefctt) efioa
iiodmefliter, gem. hlapiz , delaviz, etfen drüshnik, perdrüshnik u. bgl.; (©efenfeftaffer) tovarfli. 05e« feilen v. a. perdrüshiti, perdrusho-vati, pertovarfliiti, pertovarfliovA-ti, dati v' tovarfhijo : ftd) jtt einem gefeiten, fe h' komur perdrüshiti; fid) mtber einen gefeden, fe soper kögar ftovarfhiti it. f. ID. Gcfetlig adj. drusliljiv, tovarfhljiv, auep perdrushljiv , gem. vluden , lovAr-fhen tt. f. m. ©efetligfeit f. drush-ljivoft u. f. f. ©efeliirtlt .'/. tovar-Ihiza. ©efet(fd)aft .f. tovarfhija, tovarfhtvo , bann drushina, drüsliba , drufhihina: gcl>e ttt bie ©cfell: fd)aft guter TOeitf^en, hodi v' tovarfhijo, v' drüshbo dobrih ljudi tt. f. m. ©efeflfcbafferm. tovarfh, aud; fotovarfh, etioa drushbenik it. bgl.
©efeni, «• (eine Siebe) vlAzheniza, grebeniza.
©efefe, n. cd)fflan»fd) sAkon, bei uitd menig gebräud)lid), bafttr gem. baä opite 9iotf) gebilbete poftAva, unr. sapövd, fcf)t. naredva u. bgl. —btld)
375	©ef
n. eig., sakönl, attcb sakönfka kni-ga , gem. poftävne bükve. —gebet m. eig. sakonodäj, ruff. sakonoda-tel, etioa aitd; sakonär, gem. pofta-vodäj , poftävar, poftavnik, sapo-vednik it. bgf. —gebung .f. eig. sa-konodänje , rttff. sakonodätelftvo , gern, poftavodänje tt. bgf. —lid) adj. etgt po sakonib, posakönfk, gem. po'poltävah, poftäven u. bgl. —lož adj. bres sakönov, gem. bres poftäv, nesakönfk, nepoftaven. © e f e fe t, v. S e % e tt. Oiefeufje, n. sdihovänje, attd; ftok. ©efid;t, n. (baž Sßermögett 511 fe!;en) eig. vid, gled, attd) pogled, videnje; (baS 2lngeftd)t, faciei) lize, oblizli, oblizhje, obräs; (Grfd)et= nuttg) perkäsen. ©eftdjfSfarbe f. gem. färba v' lizu. ©eficbtšfreiS rn. ehoa polonebje , obnebje. ©eftcbfž= ti nie f. zlicrta liza. ©efimS, n. etwa okräjnik, unt. poli za.
©efinbe, n. drushina, itt SS. attd) pöfli. ©eftnbel rt. derhil, druliäl. ©eftttbeätmmet n. drushihfka jisba. ©e filmet fei)lt, adv. duliä imeti, miniti: et i (t fo gerinnet, täkfhniga duhä, täklbnih mifli je, tako mifli. ©ejtttnmtggem. inifei, düh. ©efittet,adj. lepili flieg, dobro-
nräven, fd;t. napravljen it. bgl. ©eföff, n. pijäzha (hüda),' gem.
zlimiga, bibra. ©efpann, vide ©efeltfd;aft er. ©efpannfcWt f. (Somitat) ftoliza, febt. tovarfbina tt. bgl. 05 efpann, n. vprega, naprega. © e f p e n jt, n. eig. pofhält, in St.
aitci) düh, fträh, feifett fpäka. 05 ef petre, n. saklep, aud; sapir. ©efpiele, m. nerftnik, aud; tovärfli.
©efpielinit f. verftniza, tovarfhiza. ©efpinnfi, «. in SS. predilo, in ©f. predivo, aud; preja; (einer ©pintie) päjezhina , pavuzhina. ©efpifef, ad), gem. IhpizhaCt, unr. öfter.
©efpöff, n. safmeh, safmehovänje. ©efpräri),. n. pogövor, rasgövor. 05efptäd)ig adj. pogovoren , sgovö-ren, fetten pogovorljiv. ©efpräd;ig= feit f. pegovörnoft, sgovörnoft it. f. i». 0efprä4in)e!fe«^t>. v'pogovörib.
©et	376
©efprenielt, adj. fernAft ober
fernät, pefter, mävraft. © e ft a b e, n. béreg ober brég (réke , mörfki).
©e fia It, f. podoba, auch obräs, gem. figura, ©eftalfen v. a. podö-biti , podöbvati. © e ftá n b i g, adj. einer Sadie, ober einem eftóaé — fetjtt , obftäti kar. ©eftänbnijj n. etioa obftänje, fd)f. obftojézlinoft. © e ft a n I, m. eig. vonj, fmräd, gem.
niebr. vonjéra. ©eftatten, f. n. perpuftiti , dopu-ftiti, pervoljiti, bann perpúlhati. Schaffung f. perpufhénje , perpü-f Im ja n. f. to. ©e (taube, «. gofhaviza, auch fmüd-
je (fmödje). ©e (teilen, v. n. (gerinnen) vfefti
fe; (benennen) obftäti. ©eftei n, n. kämen, ©efteft, n. (bie ©runbft;eife) ftän;
(ttm eftoaS barauf ju (teilen) póliza, ©ejterit, adu. vzhéra, aud) vzhéré : — 21t>enbS, faözhi; í;eufe ?lbenbé, ne-zój. ©ejtrig adj. vzheránj, vzhe-räflienj, aitd) vzherénj, bann fnö-zhifhenj , nezójThenj. 0e(tirn, n. (Stern) svésda; (Stent' büb) svésdje, unr. svesdifhzhe. ©e(tirnt adj. svesdät, gem. aud; svésdaTt, svésdnat, febf. svésden. © e jt ö b e r, n. pih, fpih. ©efträueb, «. gerraövje, ternöshje, robidje.
© e (t r e i f t, adj. päfaft, pafät, mävraft, brésaft u. bgt. © e ft r e n g, adj. gem. shlähten. © e ft 11 g, v. © e ft e t n. ©e (täube, n. prahäliza. ©eftiite, v. Stuterei unter Stute. 05efitd), n. pröfhnja. ©efunb, adj. sdräv, feiten sdrav-ljiv. —btitnnen m. gem. toplíze. —f;eit f. sdrävje; (bie Sínrotínfcbung beim Stunfe) sdraviza. ©etón, n. gläf, aud; slivénk, svúk. © e t ó f e , «. fliúm, lirúm, hrúp, hrúfh. ©etrampet, n. topót. ©etranf, «. pitje, aitcb pijäzha,
pitvina, pivo © etra u en, fteb v. r. eig. vúpati fe, svíipati fe, and; predérsniti fe , podftópiti fe, pogúma fi vséti.
377	© c t
(Sc t reibe, «.in StSt. slifto, in ©f. getu. sérnje. —boben m. shitniza, aitd; káfbia. ©etreu, adj. eig. svéft, auch svč-ften, véren. — lid; adv. svéfto , vérno.
©etriebe, n. (bie ©onnfeife etnež ©ebirgeö) in ©f. prifóga; (itn 9Jíuí;= icnbauc) koléía. ©e tro ji, adv. fvéftno, f fveí'tjó, natléshno , bres fkerbi, «lir. od-sbalén. ©efröjten, fich v. r. fvé-ftiti fe, nadégali fe , in ©t. gem. trófhtati fe. ©et tí mm C I, n. lirúp, auch halabú-ká i rabúka, lárina, práfka tt. bgl. | ©eübt, adj. vajén. —i;eit f. váje-noft.	!
©evatter, m. eig. kúm, auch kör-; ftni özlie , gem. fd)l. boter , liöter | u. bgf. —inn /. etg. kúma, gem. ¡ fd;l. bötra, köterza. —fd;aft_ J. ] kúmftvo, [cht. botrina, kotrövfhina. © e v i e r f, adj. (in 4 Sheife gctheilt) v' fhtiri déle rasdelén; (víereefíg) fhtiritoglát, v' fhtiri vógle. ©es Vierte n. fhtirivoglovina. ©evögel, n. ptizhi, letenina, ku-retina.
©eroäch«, n. Cpftanjc) sél, sélfhe ober selifhe, gem. auch raftlinje, rafténje, bilje; Oluéroudjé) isráftik, isráftje.
© c m a ch f C it fei;n, v. n. einem —,
ftraliováti, ládati kógar. ©emahr, adv. — werben, savárati, auch sazhútiti, obzliútiti, sagléda-ti, sapásiti (kar). ©e»á(>ren, v. a. (angeloben) obljubiti, obezlmti; (baftir flehen, j. 93. einem feinen ©d;aben) saporozhiti fe, dóbro ftáti (sa kar); (beroillU gen) dovolj iti, fpolniti; (mitfhettcn, einem etroaé ©titeé —) podeliti, fkäsati. ©ewährleifiung, ©eroäi)t= fd;aft f. porófhtvo. ©eroáhrémann m. pörok. ©eroährung f. obljuba, obezhánje lt. f. tO. Ge roa f t, f. fila, obláft, fetten mózh. 0eroaítig*W). filen, obláften , mo-zhán. ©eroäffigen v. a. prefiliti , premagati, preládati, ftraliováti, v' obláft perpráviti. ©eroaltfam, geroattfhátig adj. ob fíli, po fili, bann pofilen, pofilnoften u. bgl.
©e»
378
©croaTffamEcit, ©eroalffl;äfigieit f. gem. fila , auch pofilnoft it. bgl.: er roiH offenbare ©eroalffhäfigieif Üben, filo delati je perpravljen ;
bie ©eroaifihäfigEctten nehmen ¿u, lila perhäja vezhi. ©eroanb, n. oblek, obleka, oblezh,
oblazliilo, öprava, fd;l. gvänt. © C » a n b t, adj. rözhen, gibkij, auch svüren. —fjeif f. rozhnoft, gibköft. ©eroarten, geroärfig fepit, gcroärti« gen v. n. perzhakoväti, auch fve-ftiti fe , nädjati fe, in ©f. tröflila-ti fe.
©cročifch, m. kvänte, in ©f. auch
prasen güzh. ©eroäffcr, n. vöde. ©e roe be, n. tkänje, feiten tkänftvo. ©erocl;r, n. (ÜGaffcn) oroshje, aud;
branilo tt. bgl.; (5'litlfc) püfhka. ©eroeih/ jelenovi rogli, auch
fd;lechtroeg rogovile. ©crocrbe, n. delo, opravilo, unr. dobivlanje , dobitje u. bgl.: eS fitib viele ©eroerbe itöfhig, mndgih delov je treba U. f. ro. © e ro erE, n. zeh.
©eroicht, n. tesha, viga, aud; slivne-zba, felfener vtesh, teshina; ($Bid;s figieit) vaslraoft. ©eroid;fig adj. te-sliek , döbre väge; vashen, väsli-noften.
©eroimmel, n. mergolenje, mi-gljänje.
©eroimmer, n. ftök , ftokanje. ©eroinnen, v. a. (crreid;ctt) dofe-zlii , dobiti ; (©etreibe) perdelati , aud; dobiti, nashnjeti, nabrali; (fein 23rof) krvih fi fliishiti; (burd; Ueberrcbung ic., für ftd;, für einen anbern) perdobiti, nagniti (fi kogar) ; (bie überhanb —) ftraliovati, smagati, preladati kogar; (©erotttn haben) perdobiti, perobrelti, aud; obrefti, obrediti, feiten dobizliko-väti u. bgl. ©eroinn m. dobizhik, dobitva, aud) perobreft, obrelt, obred, ©etviniter m. dobivlar, fefs teuer dobizhnik-, ©eroinnfitcht adj. dobizhkarija. ©erointlfÜChfig adj. dobizbkarijfk. ©eroin fei, «. vek, vezhänje, auch
zvilenje, zmevk, zmevkanje. ©eroirE, n. tkÄnje; (bei ben Sienen) pogäzhe, auch fät, fet.
379	©en>
©eroirre, n. bomatija, koderzija,
auch sinefhnjiva. ©eroiß, adj. gotöv ober got6v, auch iftinj, iftinfk, veren, feguren, gem. fchf. gvifhcn: beffen bin ich mir ge= toiß, tega rim fi fveft; ein gcrotffer, neliteri, neki, geilt, en; — adv. gotovo, verno, fchf. gvii'Jmo. —hei t f. gotövoft, yera, fehl, gvifhnoft. Getoiffe'n, «. veft. ■—l;aft adj. ve-ften. —haftigfeit f. veftnöft. —to»
adj. bresveften, bres vefti, aud) krivizhen. —Iofigfeit f. bresvel't-noft, —šangjt f. veftna britköft. —¿erforfdnmä/. fprafbovanje vefti. —«ruhe f. veften mir, pokoj vefti. ©eioitter, n. vihta, auch nevibta, batut gröm in blifk. —regen m. plöha. —rooifc f. grömfki oblak. © croi(jigt, adj. svuzhen. G C TO 0 g C u , adj. vgöden , nagnjen , blagoräd, feit, dobrovöljen. —t)tit f. vgödnoft, nagnjenje ti. f. f. ©erooh'ten, v.rt. navaditi fe (zhe-far), perväditi fi (kar), ©croöh'tetl v. a. vaditi, väjati, navaditi, perväditi, auch pervuzhiti, pervüzbati. @croo,httI;eit f. flieg a, navada, a ud) väda , naväjenoft: »in ber ©crooim= i;eit haben, navado imeti,« roirb mci= ftcnS burd) bie imperfectioen 3cifrocic= fer hcjeichnef, j. 25. er pat bie ©e= roohuheit, ju bir ju fontmen, roörfl. imä navado k' tebi hoditi, gern, k' tebi hodi, k' tebi sahäja , pohaja vt. bgt. Iti. 05croöhntich adj. navaden, v' navadi, v' fkegi: baš tjl ci= ne geroohniid)e Strt ju grüßen, je fhega, po tälifhno pozdravljati , je v' navädi, je navada u. f. ro. ©eroölbe, n. eig. obok, attd; lok, oblök, gcitt. fd;t. velb; (£aufmann$= geroolhe) fhtaziin. ©erobtbt adj. obokan, v' obok sidan. ©eroöif, n. oblaki, ©e 10 iil) I, n. rova nje , rituv. © e ro ü r nt, n., ©eroitrme pl. zher-
väd, lesezhina, lasnina, zhervina. ©c io ür j, n. eig. sazhimba, aud) di-fhäva, gem. flitüpa, iit SU. fd>t. lira-menja. •—t)aft adj. difhavät. —nelfe f. gern, klinzi. © e 5 d 1) n t, adj. sobät. 0 e 5 d tt £ , n. prepir, k reg. © e j e t f, v. 3eif.
© i t	380
©ejtern i n , ftd; -v. r. doftâti fe , fpodobiti fe, vdati fe, doftâjno biti, auch iti: eš acjtemt fïch, eš ge= {temt fleh nicht, fe doftoji, je do-ftôjno ; cš jiemt fteh für aüe nid)f, vfäzimu fe ne vdâ; ibm gcjfemt bieß uid)t, ta mu ne gré u. f. 10. ©ejintmer, rt. zimper. ©ejtfd)C, n. pfik , pfikanje. © e J li d) t, rt. rod, plod, pleme, leglo, © e j ro i t f d), e r, n. zverli, zverzbânje. ©i d) t, .y. protin , hudiza , fkernina, derhaviza, fettener rasvüdnoft, auch lôm v' koftéh; (Sd)Iagfiuß) eig. et» roamertûd, merliidniza, auchomert-vùdba, gem. bösliji shlâk. ©id)t= brüchig adj. mertûden, gern, fchf. od böshjiga shläka vdarjén. ©id)« tifeh adj. protinaft, derhavizhen , fettener rasvuden u. bgt- ©ichtrofe, v. Sp d on i e. ©ter,/! poshelénje , posheljivoft, pohlépnoft, hrepenôft, auch lâkota, lâkomnoft. ©icrcn v. rt. hlepéti , hrepenéti, pohlepovâti, aild) läko-men biti u. bgl. Gierig adj. po-sheljiv , pohlépen , läkomen , gladoven.
©ießen, v. a. liti, lijati, vliti, politi u. f. tO. ©ießbeefen n. medeni-za, auch vmirâlniza, vmivnik. Gieß* faune f. (©ießbeefen) vmivälniza , vmivnik ; (©ptifefrug) fhkropilniza, fhkropivniza, fehl, livna känta. Gießs fchaff n. lij, lijäk , lilo, liv, in atld) dolivka, läkomniza, läkovniza. ©ift, rt. eig. rtrüp, auch otröva(ruff. o trava), fettener jäd, gem. fehl, gilt; (ein heftiger 3orn) jäd, togöta, slo-ba U. bgl. ©iftig adj. ftrupén, ftrup-nàt, auch jaden, jadöven, jadovit, otroven ; (erbittert, boshaft) togöten, jadovit, slobiv u. bgt. ©iganf, v. 3tiefe. © i m pet, rn. pöpkar, lepär , fetten
rudezhiza. ©ipfet, m. verli, aud? verfhi/.h (bef. ber ©ipfet ber25diinte), verfhina (bie l)bd)fle ©tufe) u. bgt., (n. ©Ute tu-) kop. ©ipfelig adj. verhovät. ©ipä, m. gern, gipf, mitunter mäviz, bel i kämen it. bgt. ©ipfen v. a. gipfati. ©ipfer m. gipfar, gipfivz. © t r r e tt, /v. it. gergotâti , gergot-Ijäti.
381	©it
© i 11 c r, n. eig. refhetka, aud) omresh-je, gcm. fcijl. gater, fpleteniza. 1 © l a n 5, m. fvetloft, atid) fvetloba, bann Tvit, blefk, blifhzhoba, blifh, perblefhik , fijanje tt. bgl.; 0Poli= tur) lefk, aud) lofli; (Auffejjen, SRuljm) flov, Dava. ©IdnjCIt v. n. fvetiti fe, bliThzheti, aud) ftjati; (won Stic* fcllt IC.) lefniti ie, lefkati fc; (21 uf= fchen, iSetpunbcruttg erregen) floveti, safloveti u. bgl.; — v. a. (glditjctib mad)en) lofhiti, gladiti, vofhiti. ©laž, n. (ot;ne «ucfftchf attf gorm) eig. iteklo ober ftelilo, aud) fklen , gcm. glasb, glashovina; (SrinfglaS) krosluza, kosarz, bokal, fd)I. sinolg; (SfengelgtaS) kupa, zliafha, kupiza, zhafhka; (@IaSflafd>e) flekleniza, and; lkloniza, geni. fd)l. flailiS, ihiu-za u. bgl. —arfig adj. etroa ftekle-naft, fklenart, gem. glashovnaft, glashnalt. —auge n. ftekleno oko. -—bldfcr m. fteklodel, fteklopib. ©fafec m. cig. fteklar, gem. gla-sbar. ©lafcrinn f. eig. iteklariza , gcm. glasliariza. ©tdfern adj. fte-klen, auch fteklovat, gein. glashen, glasbnat. —glccfc f. fteklen svon. —5>itfic f. cig. Itekleniza (in 55r.>, gcm. fd)l. glashute pl. —ioralle f. fteklena biiera u. f. tU. © t a f u r, f. cig. lofh , in £f. attd) gorezbiza, nalizbik. ©lafurcit v. a. lofhiti, olofhiti, fd)l. nalizhiti U. bgl. ©lafurt adj. lofhen. ©ta ft, adj. gladek, gladik, gladak, attd? raven; (fd)tiipferig) p61sek, polsezh, and) fklisek, fkliskij. ©Idtfe f. gladko ft, gladkota ; pols-liolt , polsezlinoft. —eid n. golo-
led,.itt Sf. getu. fkrapa, felfcn unb unr. ledenina U. bgl. —Cifen v. n. cž glatfcifcf, je fkrapa, gololed. ©fatten V. a. gladiti, gladkati, po-gliiditi. ©latter m. (ein aBerfjeug Jtmt ©laftCll) gladilo, gladiljka. (!) 1 a (s c, /. plefh, plefha, plefhina, in Sf. lifha, unr. plčfhivoft obcr plefliivoft. Qila(jig adj. plefhiv, plefhaft u. bgl., iu Sf. lifbaft: ghu ki g roerbcn, plefhiti fe, plefhivitl fe, lifhati Te. ©lafcfopf m. plefbiz, pleChak, plel'hiviz , tu St. fd)Cl'jU>-[ifh, lifhez, lifhko.
©Ie	882
@Iau6c, m. (baä giiwafcrfjalfcn, bie Sicligion) vera, aud) včrvanje u. bgl.; (Grebif, aSerfratten) vupanje, savupanje. ©latlben v. n. (für wahr fyalten, itn fheologifcheit Sitt= ne) verovati, (im profanen Sinite) verjamiti, verjeti, obwohl biefet Unferfd)ieb nid)f allgemein bead)tef roirb ; (permufl;en) meniti, milliti, auch trofhtati fe, fiimovati u. bgl. ©laubenSarfifel 'n. del vere, aud) verni del. ©lau&enSbefemtfiiifi n. fposnatev vere, gcm. fd)lcd)ft»eg vera: baä apoflolifchc ©laubeitMu:* Eettnfnifj, apoftölfka vera. ©latlbs haff, glaubmürbig adj. verjeten, ©laubig adj. veren, ©laubige m. veriz, vernik, ©laubiger m. (Gre= bitor) etwa pofojväviz, sajemodi-viz, feiten verovavnili. ©leich, adj. (bie Uebereinflimmttng ber ©eflalt K.) jednäk, ednak', enak , fehl, plih; (gerabe) raven ; (dhnlid)) podoben, Ipodcibcn, fd)l. enäkefhen; (int SWaß, ©ct»id)t je. erhält »gleich« bie nähcrc2Seflininitutg POlti i>bjecfe, 5-S. ednakodolg, cna-koftär, auch öne dolgavc, ene fla-rofti; bie Shiere ftttb unž nid;t gleich, nefo shivali nafhe enAkofti itd.); — adv. (eben fo, genau te.) ravno, ednäko , fehl, lih ; (foglcid;) taki, bzhafi, kmalo, sdajzi u. f. rt), ©let» d)C!t v. n. enak biti , ednazhiti le. —fadž adv. ednazhki , aud) cnako-vishno, ravno takö. —förmig adj. enakopodoben , ednakfhen. —ge» UHcht n. enakotehta, ena ober ravna vaga. —gtilfig adj. ednakefbcn, auch ravnodüfhen. —mäßig adj. enakomeren , ravnomereu , aud) ene mere , v' ednako. —tnufl; m. enakodüfhnoft, enakefhnoft. —itiß n. perpodoba, felfener pcrcdnazli-va, gcm. fehl, pergliha. — feifig adj. enakoftranfk. —uieladv. vfe eelno. —toic adv. tako kakor. — molji adv. vender, fäj tüdi. —jeitig adj. cna-kozhafen. ©letjjen, v. n. (ben ©lan} einer gtt= feit Sad)c haben) 1'kasovati fe, hi-niti fe, hliniti fe, aud) fvetiti fe u. bgl. ©leijjncr m. lil i niz , hinavz , fkasljivz. ©letßneret f. hinenje, bimba, hinavfbina, hinävftvo, flias-
383	©te
ljivoft. ©leijjnerifch adj. blinfki, binavfk , hinävzhji, fkasljiv. ©leiten, v. n. eig. derzhäti, gem. peljati le , polseti, popolsniti fe , popeljati fe, popelovati fe. ©letfcher, «J. fneshna göra, fnesli-nik.
©lieb, n. zhlen, vüd , auch kötrig , fklcp, fd;l. glid; (9ieij>e, bei ben ©olbafen) red; (bet ©rab ber 9Ser= roanbtfd;aff) pokolenje. ©lieberig adj. kotrishen, vudnät. ©lieber* Irani^it/ protin v' kofteh, inert-vudba, aud; vüdna bolesen. ©lie» befiai;m adj. mertvüden. ©lieber; läl)mung /• mertvüdba, mertvüd-noft. ©liebmafj n. kötrig. ©limmen, v. n. tleti, ©lillipflid;, adj. rahel, lep , zhe-
den; — adv. s' lepim, s' dobrim, ©locfe, /. svön , aud; sgön. ©Iöcf= eben n. d. svönih, svöniz. ©föcielu ii. n. v' svönze svoniti , zengetati tt. bgl. ©locFengiefjer m. etwa svo-när, auch svonolijavz. ©locfenge* läute n. svonenje. ©locfenhauS n. svonik, svoniza. ©locfenfd;t»engel m. in ©t. zamelj , in Svit gem. kembelj, mitunter jžsik. ©locfen= fpeife f. med sa svonöve. ©locfner m. svonar, zerliovnik. (Sjlorte, f. zhaft, velizhäftje , veli-
zhaftvo, flava u. f. to. © f 0 f f e, /. opömba. © tu cb j en, glucfen v. n. kvökati, kvokljati ober kokljäti, kvozhkati. ©Ittcfhcnne f. kvöklja , aud; köklja, kvokäzha. ©lüif, n. frezha, felfett frezhnoft : baš — tfl ittgelrunb, frezha je opo-tözhna. ©lüden v. n. vfrezhiti fe, frezhno isiti. —Itd; adj. frezhen. —feiig adj. blag , bläshen , svelizh-1 jiv, aud; frezhen. —feligfeit f. (ir= btfche) bläshnoft, bläshenl'tvo, frezli-nol't, frezhejölt; (emige) svelizhanje ober svelizhanje. ©lÜcfSEinb «. do-brofrezhenik : er ifl ein ©lücfSEiub, frezha ga je rodila , frezha mu je mati. —mttnfch m. posdravlenje, feltener völ'henje frezhe. — mitnfcbeu v. n. einem ju einer ©acbe, posdrä-viti kögar h' zheniur. © l ü l; e n, v. n. sharjaveti, shareti, aud; sharjäv, sharezh biti; — v, a.
©ot	384
(gfúhenb mad;en) osherjáviti, shari-ti, oshariti u. bgl. ©lttl;e f. eig. shár, aud; sharénje, sharitev. ©lüs henb adj. sharjáv, sharézh. ©luth f. sharjáviza, sharjávo ober shivo vögolje; (heftige Gmpfinbungen te.) shár, ögenj. ©luthpfanne f. shar-jávniza , oglenka , auch pönva sa vöglje.
©nabe,/. etg. miloft, gem. fehl. gnA-da. ©nabenbejeigung f. snámnje mi-lofti, miloft. ©nabenbrot f. krüh milofti, aud) míloftinja. ©nabenblic? rn. miloften pogled, U. f. f. bie Übt rigett 3nfammengefefeten. ©näbigci//. miloften, miloftiv, miloftljiv, fehl, gnádljiv : gnäbiger Äerr, miloftni , shláhtni gofpód, aud; miloftnik, shláhtnik, fehl, gnádljivz, gnadlövz. ©olb, n. släto, slatö. —ammer m. fternád. —amfel; —Eräl)e / vüga; slatovránjka. —arbeiter m. slatár. —bergmerí n. sláti riidnik. —en adj. slát. —erj n. sláta ruda. —farbig, —gelb adj. slatoTvétel. —glätte f. si Ata péna. —grübe f. sláta ruda; (®Jtffcl ber Bereicherung) sláto dnö. —Etnb n. sláto déte. —münje J. slát. —fachen yl. slat-nína. —fanb m. sláti péfik. —fd;läs ger m. slatobit. —fcbmib m. slatár. —flücf n. slát, unr. sláti kól, mol)l aber kóf slatá. —ipage f. sláta vága.
©olf, m. mórfki saliv. © o n b e 1, f. zholn , auc^ lliájka.
Ó5cnbelier m. zholnár. ©önnen, v. a. sheléti, vóüiiti, persheléti , pershelováti tT**bgl. ©ünner dobrotnik , auch dobro-hótnik , feiten (nad) © u t f. m.) do: brovófhnih u. f. m. ©önnerinn dobrotniza. © o f ch e, yi (niebr.) góbiz, lápe. ©ott, m. Bög: ©oft £ob, ©off fei £>anE, hvála ober lláva Bogu, aud) bodi ga ober bodi mu Bög sahva-Ijén; ©Oft gebe. Bog daj, Bog hotel; ©oft behüte, Bög obvári, Bög naf ohráni; ©oft grtiße bich , Bog te fprimi; mit ©ott, lebe mof;l , s' Bögom, sdrávo , frézhno. ©otfeés aefer ?n. pogrébje, pokopali Izbe, gem. fd;l. brítof. ©otteábienfl m. bóshja flúshba. ©offeéfurchf J- eig.
385 - ©ojj
ftrAh boshji, geni. attcf) bogabojž-zholt. ©otfeSfurd)tig adj. bogabo-jezh. ©offeigeltfjrfamEeit ./. f>ogo-flovje, bogosnanftvo, bogovuzhe-noft. ©offe$gelef)rtcr bogoflov, bogosnaniz, bogoviik. Oioffešbauž n. hram boshji, zerkov, aud) tlom, bifha boshja. ffioffeSFaflen rn. fhkri-nja boshja. ©oftešldfiercr m. bogo-kleviz, aud) preklinjavz Boga. ©0f= teSidfierlid) adj. bogoklevfki. ©ot= tešfdflerung f. bogokletftvo , bogo-kletva, aud) prekletje, preklinjanje Boga. ©offeSfdugitcr m. bresbosh-nik, bogotajnik. ©offeSldugnung f. bresboshje, bogotaja. ©offc3(of)it m. boshje plazhilo. ©offešUl'ff)Ci( n. fodba boshja. 03offeš»erge[fen adj. bogosabljen. ©offeš»crge|Ten« Ijeit f. posaba na Boga, boshja po-saba. ©offgefdllig adj. bogoblag. ©offf)Cif f. boslieftvo, aud) bosbAn-ftvo , boshjoft, bogoft. ©offint» /. bogiza, boginja ober boginja. ©oft= licb adj. boshji. GottfidjEeit f. boshjoft. ©ottfoši adj. bresbosben, ne poboslien, hudodelen. ©oftfo« ftgfcif f. bresboshnoft, bresboshje, hudodelnoft. ©otfmeilfd) m. bogo-zhlovek. ©offfeiig adj. poboshen , bogoblag, bogoroden, fd)l. briimen : gottfeltg leben, po Bogu shiveti. ©OtffeligJeif f. poboslinoft, bogo-rodnoft, bogoblagoft.
©i>(je, m. ©bfcenbtlb n. mAlik obet' malik, molik, aud) rudevid. ©ofcen= btener m. malikovAviz. ©b^enbienft m. malikvanje, malikvavftvo, mali fhtvo.
©ciitttcnciir, m. (deshelni, deshel-fki) poglavar, vladaviz.
©rab, n. grob, jama; (ber —{mgei) gomila, raka. ©rabcfelle f. motika, aud) lopata, lopatiza. ©rabeit v. a. kopati, aud) greblti , grebati; (in ©fein, ffliefall) resati, fekati. ©ra« ben m. geni. graba, graben, aucjj jama, jainovina, ©raber m. kopazli. ©rabešf)Of)f<-' f; grobniza. —(nigel m. raka, gomila, aud) grob. —mdal n. nadgrobje. —fd)eit n. kopalo, kopAzha , aucb motika , lopata. —fdjriff./". nadgrobni nadpif. —fldf« te f. pokopalifzhe. — flid)el rn. dleto. —-tud) n. merlAk.
© f a	886
©rab, m. ft£>pnja, ftepenj, fd)(. vi-
fhik, grod. ©raf, m. grAf pber grof, aud; knes. ©rafenflanb m. grAffki ftan, aud) grafftvo. ©rdfinn f, grafinja, grA-fiza, aud) kneshiza, kneginja. ©raf« lid) adj. graffki, grafov, aud) kneshji. ©raf|*d)aff f. grafTtvo , grafija, G v a m, adv.-. einem — fei;n, na kogar jako hud biti, kogar fovraslnti , zhertiti. ©Mm m. gnjčv , fkcrb , aud) sloba, tarnanje, objed. ©rej« men, fld) v r. gnjcviti fe, tarnati fe, aucb slobiii fe u. bgf.: er grdmt fidi fef)r, hudo fe je, fe kvafi, fc tarna, ga pezhe, ©rdmlid; adj. hude volje.
©rammaftf, f. gramatika, (nad) SSobniE) pirinenort, pifmenftvo. ©rammafifer m. gramatik, aud) pif-menjik. ©rammatifcb adj, srama-tifhk. fo © r a n b, m. prod , pridiz. © r a n n e, /, oft na klafovji. © r d n 5 e, v. © r e n J e. © r a S, n. trava. ©rdSdjen rt. d. traviza, ©rafeit v. n. (uom ffiief;, abfrcffen) pafti fe; (mit ber ©id)c[ abfd)neibcn) shnjeti, kofiti., aud) le-zhi; ba« a>ief) grafef, shivina fe pa-fe; bie ®iuffer grafef, mati trAvo naprAvljajo, shanjejo, lcolijo, fezlie- * jo. ©rdferei f. koflmjn trave; pa-fiia. —garten m. travnifhe. —grtilt adj. selen kakor trAva. ©rafid)£ adj. traven. —-mafjb /j^travokofh-nja, kofitva. — mftcFc f. eig. pen^.a, attd) pčriza, muhaviza. ©rafung f. travokofhnja ; pAlha. —roiefe f. trAvnik.
© f a fj, adj. ftraflien , gr6sen. Oirdfi--licb adj. preftraihen, grosovit, gro-sovinfk.
©raffiren, v. n. lAdati, rasfliiro-
vAti fc, hudo ober ftrah delati, ©rdfe,/. ribja koft,. ©rafig adj.
poln kofti. © rdffd)en, v. rt. rnskrezhati fe, ©rafuliren, v. ©Itief rcuufcben un«
ter © 1 ti d. ©rau, adj. fiv, aud) fer; (aratt, ab« gelegeit) fed, fednaft. —bai-f, —fopf m. efroa fčrobrad , attd) beloglAv, feroglaviz, getu. fiviz, feriz, niebr, llviih , fernii. -—C it v. n. (»011 beli
387	©va
paaren bei- Wcnfiijcn unb Siliere) fe-riti l'c, auch fereti(Dorn läge) fvi-tati fe, soriti fe, daniti fe. —h1™5 rig adj. fivoläf, feroläf: ein grau* tjüacigeS, fleinalteS SBeib, Tivora. —lieh adj. fivkaft, fivkljät. —fd;imutel m. fiviz, iivko, fivi könj. ©tauen, v. i. e$ grattef mit, grosi i'e mi, grösa me imä, Iträh me je, aud; ftudi, gnufi , mersi fe mi u. bgl. — rt. fträh, grosa, auch ftüd, gnüf, mersölt. ©tältel rn., ©rälU'l= fi;at f. gnuloba, gnüftvo, aud; Iträh, ftrafhno ober grösno delo, groso-vinttvo. ©räulicb adj. grosen, fträ-flien , ftüden , gnüfen , grosovinfli. ©raufain adj. etg. Ijüt, aud; divje-ljüt, gem. grosovit, grosovinfli, tri-noilik, nevfmilen. ©raufamfeif /. ljütoft, geili. grosovitoft, trinofhtvo, grosnoft. ©raufen v. n. ež graufet mir, hudo me grosa imä , ftralhno me je fträh, grosa me gräbi. ©raupe, f. tn SS- pira, in <5t.
pfheno, phänje. ©tajie, }■ perjetnoft, ljubljivoft. ©reif, m. jäftreb; orlolev, aud;
habät lev. ©reifen, v. a. u. n. (fd;nell unb ge= roatffaiti anfaffen) sgräbiti, popäfii; (anfaffen) vseti, prijeti; um fieb —, rasThirati I'e, dälj legati , oköl fe grabiti; einem in fein 9ied;f —, v' kögar pravizo fegati, fe saletoväti, filiti; l;erum —, b. t. tappen, fhläta-ti, tipati.
©reinen, v. a. tt. n. (grinfen) re-shati fe; (atlSfd;elfen) kregati fe; fvariti, kregati, gräjati, fd;l. flipo-täti, flipotoväti (kogar). © C e i S,, adj. fer , fiv. — m. feriz, fiäriz, fivör. ©reifen v. n. feriti fe. ©reit, adj. prefvetel, öfter u. bgl. ©renje, f. (baS '¿leujjerfle an einem Singe) kräj, könz ; (eines Canbež) meja , saliräj, fehl, graniza. ©rem Jett v. n. inejati, mejiti, aueh mejiti fe, fd)l. grknizhiti. ©renjenloä adj. bresliönzhen. ©reitjcr m. eig. meja zli, gem. gränizhar. ©renjiinie f. inejiza. ©renjuad;bar m. inejäk, mejäfl), mejazh. ©renjfiein m. mejnik, auch mejäfh. ©renäftabt /. me-fto na nieji, mejäfhko mefto. ©rieS, m. (Saitb) pefik; (jur Spei»
©ro	388
fe) pfheno, etroa aui$ sdröb, gem. grief. ©riefen u. a. na pfheno mleti. ©riejig adj. pelhzben, pefh-nät. —mel;l rt. perva mela, pred-nja möka. ©riefeln, v. i. eS griefelt mid;, dre-
getiz me imä, dregezhem. ©tiff, m. (ba6 ©reifen) etroa prije-mik, popäd : mit einem ©riff hatte er e§, enlirat fege!, pa imel; (eine Jpaitbuoll) perifhe, auch pefhiza; («panne) ped , pedänj; (Stauen) l'hkrempclj ; (Stiel) dershäljka, rozh, rozhnik, auch lozanj u. bgl.; (Sunflgriff) svijäzha. ©riffet, rn. dleto, auch resälze. © r i l i e, f. eig. zherzhek, zherzhövz, gem. gril; (gelb—) müren, fhüri, märfha u. f. ro. ©rille, f. müha: et hat ©rillen im Sopfe , muhüje , muhe lovi , muhe päfc. ©rillettfang m. muhovänje. ©ritlenfänger m. muhoväviz, aud; muhöviz u. bgt. ©rillenhaft, grillig adj. muhöven, mulioväven, zhü-den.
© r i m m, m. eig. togöta, auch gnjev, ferd, divjefcrd. ©tintmen v. i. es grimrnt mich in ben ©ebarmen, grise me, je me po zhrevefah. ©ttmmen n. grisenje , grisha. ©rintmig adj. togöten, auch ferdit u. bgl.; (heftig, fürchterlich) hüd, fträflien : eine grillt' mige Saite, fträfhna , hüda, terda , ol'tra siina. ©rinb, rn. kräfte, kraftovine, auch fkrumbe. ©rinbid)t adj. kräftaft, fkrümbaft. ©rinbig adj. kräftav, kraftovnät, flirümbav, auch fkrümbaft u. bgt. ©rinfen, v. ©reinen. ©rot>, adj. gem. grob; (ttnh&fiid)) grob , neotefan, saröbljen , aud; gören; (nicht fein) grob , debel, tolft: er ijl ein fel;r grober TCenfdi, je gladäk kakor dobova fkorja. —l;eit f. (eilt grober 2ltiSbrucf) gro-böft, grobjänftvo; (bie grobe 23e» fdiaffenl;eit) groböft , neotefanol't, saröbljenoft , debelöft U. f. 11>. ©tobian m. grobjän, neotefaniz, nesaröblenz. ©roll, rn. eitua näslob, slöba, ferd, gem. pika, tiba jesa, fdil. ferdi-toft u. bgl.: er h^t einen ©roll auf
3§9	©ro
mich, piko imžt do mé. ©rotten v. i. e§ grollf mich, me josi. ©rofchen, m. grofh, fehl, drâjzar. ©rog, adj. velik, veliki: wie grog, köljki?; fo grog, »oljki: wie grog ttnb herrlich et auch febeinen mag, fhè koljki in kâliflini fe naj sdi. —altern pl. dédej in bàbiza, and; ftâri ftârfhi, predftârfhi u. bgl. —artig adj. velizhânfk. —âugig adj. velikook , aud) velikih ozhél. —bart m. barufàzh, bradâzh. —bars (ig adj. barufàt, bradât. — bafe/. ftâra téta. —baud) m. trebùflmik , trebuliàzh, anch vampâzh u. bgl. —bauchig adj. trebùfben, trebuliàt, niebr. blekàt. ©toge f. velikoft, velikôta, veliközha, auch velizhina. —enïel m. prevnùk, auch prévnuk. —entheils adv. vézlii dél. — fiirjl m. prednji, vikfhi, veliki knés. —fiirfb Itd) ad}, velikoknéshji. —fiitjlenthum n. veliko knésheftvo. —"]• veliki tergöviz, prédnji kupzhevâ-viz. —hert m. tùrfbki zâr. — m. vikfhi, veliki vàjvoda. —fnecbf m. prédnji, ftâri hlâpiz. —ïopf/w. glavàn, glavâzh m. unb glavâna , glavâzha /. — fôpfig adj. glavàt. —mächtig adj. vehkovlâften. —ntaul m. velikovùft, velikovùftnesh, niebr. lâpaviz, fhtimoritnik. —muth velika dùfha, velikodùfhnoft. —rait= thia adj. velikodufhen. —mutter f. bàbiza, ftâra rnâti. —mütterlich ad). bâbizhin, bâbizhji. — oi;eim m. ftâri ftriz ober vùjiz. —{prêcher m. velikovùftnesh , govorim , niebr. fhtimoritnik. —iprecberifd) adj. ve-likovûften. —(huer m. babâzh, bahavi', bahùn. — thuerinn /. bahâvf-Ija, bahùlja. —tijuerifd? adj. bahâfhk, bahâven. —tbun v. n. bahâti. —»a= fer m. déd, dédej, dédek, defzhik, ftâri ôzhe. —väterlich ad), déden, dédji, dédezliji.
©rotte, f. gem. grôta, niebr. luknja
v' semljö.
©rube, f. jâma; (23crgmetï) ruda, rudnik. ©rübchen n. d. jâmiza, jâinizhiza. ©rubig adj. jâmaft, ja-mizhàt Ut bgl.
©rube In, v. a. (tn ber Olafe îc.) riti, rovâti, bèrbati; (flitgeln) glâvo fi tréti, auch pàmetvati, uinftvovà-
©rti	380
ti, modrov&ti u. bgl. ©rftbler >n. pametvaviz u. bgl. ©ruft, f. pokopalifhe, pogrebje
isidano), fehl, fharf. © ru m m e t, n. otava. ©run, adj. selen; (unreif) nesrel: i d; bin ihm nidjf grün, ni möjmösh, ga ne imam rad; ber gtüne Šonnot» (lag, veliki zhetertik. — selena farba, aud) selenoft, selenina. CHrit» ne n. selen , trava selena. —traut n. selenjad , selenjäva , selenina. —en f.«. seleneti, seleniti fe, auch ozhefa poganjati , berfteti u. bgl. —lieh ad), selenkaft , selenkljat, ©rünfpaun >n. kötlinfka seleniza. —fpecpt m. eig. shelna (lieS shevna, shima), auch seleni detal. ©t unb, m. (eines glttffeS, .BettgeS, gaffeS k.) dno; (eines ©ebäubeS) gem. fundainčnt, grünt, tfn>a rid)fU ger rtalifhzhe; (Soben, Sanb) gem. grünt, cig. semlja; (©rimbung) o-tnovanje , pofnovanje, «azhetik; (Utfache) srök ober vsrök, feiten sa-käjk, gem. ürshoh, vürshah; von G5ruub bei J^erjcnS, ber Seele, is vfiea ferzä, is vfe düfne, is vfih mifli; aus bem ©tnnbe »erflehen, do konza , do flednje tröhe rasumeti; ju ©runbe richten, na nizh fpraviti, auch pogubiti u. bgf.; attfbenörunb iommen, do konza, do dna priti; ju ©runb gefjen 5. 23. »er Surft, koniz vseti, poginiti n. p. sheje. —böfe adj. prehüd . prchucLöben , v' kosho nizhvreden. ©rünbc» a. (ßeiuwanb je.) erfnoräti, olituti, fnüti; (jliffen) pofnovati, vltanoviti, sazheti, auch dnötiii. ©tiinber m. ofnovavz, ofnovatel, gem. vfta-novnik, sazhetnili. •—falfci; adj. zlo lashnjiv , do dnä ne ref. —ft)lc J\ tverdina. —gelehrt adj. öftro, do liräja vuzhen. —(;ei'r m. gem. ^rimt-ni gofpöd. —läge/ofnovanje, and) ftän , vftanovlenje. ©tültblich adj. do dnä , do könza , do liräja , fehl, grünten: etwas grünblid; »erflehen, do könza, do dnä rasumeti. ©ttinb» ling m. pefek ({roaf., aud? in (gf. pefäk), tnSr. peihkür, aud) pefkür. •—foS adj. bres dnäj (enbloS) bres liräja, breskönzhen; (ungegrünbet) bres vsröka , gem. bres vürshaha,
391	©rw
fdjl. brcsgrünten. —matter f. sid v' dno. —reget f. perva vödba, glävnö pravilo, prednja regelza. —riß m. ozhert, zhertesh, narifik. —fa(3 m. perva vödba. — ftein m. navogelni, kämen na vogel. —floff m. ofnova, ofnöviza, auch oTnütik. — urfad;e J. pervi vürshah, perv-srök. —jatjl f. (in ber Sprachlehre) (nach SS 0 6 n.) pervoobräsno flitevi-lo, ruff. ofnovätelno zhiflo. —jinS m. gem. grüntna däzka u. f. tv>. ©ruttjen, y. n. liröliti, unr. hrüpi-
ti, kermati. ©ruß, m. posdravlenje, feiten po-sdräva, posdravik. ©riißen u. n. posdräviti, posdrävljati: ©Oft grü= ße bid;, gebe bir ©ufeS, in ffr. llög te fprimi, in St. gem. dobro sdräv-je, sdrävo! © t ü fee,pfheno, auchpira, plianje,
feiten sdröb tt. bgt. ©ucfen, v. n. lükati, polükati, aud;
gledati, pogledati, kukati. © u cf g u cf, m. kükoviza. ©ntben, m. in goldinar, in
St. gem. räjnifh, rajnfhik it. bgt. © ü t f t g > adj. veljaven , aud) velja-jözh. —Seit f. veljävnoft, auch velja-jözhoft, veljänjc, fd;t. veljanjöft. ©umnti, «. in Sf. kezmez, fetten drevefen klej. ©ummiren v. a. s' kezmczam napajati. © U It ft, f. dobrohötnoft, vgödnoft, iniloft. ©duftig adj. (geneigt) dobrohoten, vgöden, miloften; (ttot= thei(haft) koriften, po völji, v' dobro. ©unfiling m. ljubimiz, ljublje-nik, ljubesnjiviz. ©urget, J. gerlo, görtan, gertäniz, dud; poshiräk u. f. t», ©ttrgeln, fid; v. r. gergrati. —Waffet n. voda sa gergränje. Gurte, j. murka, kumara. Gurt, m. päf, pojaf, fetten (nach © u t S m.) pafilo , opafilo ; (<Pferbe= gurt) podprog, podproga, podpčrf-nill, podpäf, podpäl'li, podpäfhnja. ©littet /«. päf, pojäf, pafivniza,
i? a a	892
pafivnik. ©litten v. a. päfati, opä-fati, prepäfati, prepojäläti. ©itrt= lerm.etwapojäfmk, (nach ©utSm.) pafär, pafodel.
©uß, m. liv, aud; litje, pläv, pläv-ka, (nach ©u fällt.) lija; (9Jegen= guß) plöha; (Shränengiiffe) potoki (sölf;.
©ut, adj. döber: gufeš TOufljeS, in Sf. döbre, in Sir. gem. shidane völje; gufer Singe fei;n teert ben SBeufei, dobre völje inolhnje kolje; guter Sreunb, ljubi perjätel; ein gufer Sd)ti|5, je vef ftreliz ; —adv. döbro: einem etwas gute hatten, persanefti, persanäfh^ti komur kar ; ein Unrecht wieber gut machen, krivi-zo poravnäti, popräviti; efwaS bet einem gut haben, v' dolg imeti; ef= was gut fepn taffen, puftiti, popufti-ti; fich etwas ju gute ti;un, pogofti-ti fe; einem gut fepn, ljubiti kogar, räd biti komur; furj unb gut*, o kratkim, s' eno befedö; im ©Uten, s' lepim , is lepiga. — n. blago , blago, aud; döbro. —achten n. gem. mena, meninga, aud; mifel, prefhti-manje. ©lite f. dobrota: in ber ©lite, s' dobrim, is lepiga; (jaben Sie bie ©life, bodite tako dobri.
—	heißen v. a. sa döbro fposnäti. —heräig adj. dobroferzhen, mil. —i>eräti\feif f. dobroferzhnoft. ©ü= fig adj. etg. dobroten, dobrotiven, dobrotljiv , auch döber, bläg, milo-ftiv: ©oft ijt uuenbtich gütig, Bog je nelkönzlino döber. ©ütigfeit J. dobrötnoft, dobrotivnoft u. f. w. ©üflid) adj. (fanffmüthig) miren: fld; gütlich fhun, goftiti fe, vefel biti. —müthig adj. dobrodüfhcn. —mtifhigieif/. dobrodüflmoft. ©uf= tt)aty. dobro delo, dobrota. — tt}ä* fig adj. dobrodelen. — fi)ätigfeif f. dobrodelnoft. —ti>dfcr dobrotnik, dobrodel, dobrodelnili. —fhun u.rt. priden biti, fd)t- dobro djäti.
—	Willig adj. dobrovöljen, radovo-ljen, aud; famovöljen.
£> a! i. ha! bop ! äj!	| (bie furjen S^tertjaare) dläka, dläzh-
i>aar, «. (Haupthaar) läf, auch vlif;| je; (ein (angeS ifferbehaar) shima,
393	¿?ab
aud> shinja; (»on einem ^Petje) ko-rniina: bet einem J&aare, fkoro fko-ro , aud; per (enim) lafzu; auf eiit •£>aar , na laf. £dcd)en «. d. lafiz ; dlakiza. —eifen «. koderzilo, fer-kozilo. —eit v. n. mifati fe, mifiti fe, fd;f. oddlAkati Te. —fled;fe f. pleteniza, gem. kita. —formtej, —td;t adj. lafaft, lafem podoben. —i g adj. lafat; (caud;) kofinat. —Eiein adj. u. adv. na laf, tanak kakor laf; pretanko, nadrobno, po drobno. —fraušter m. koilra-viz , kodreth. —locfe f. koder , kodra, kodro, aud) ferkolaf, fer-kozelj. —pubec m. lafoprab. —to§ adj. bres lafi. —falbe f. mas sa lafe. — fdjaef adj. britko ofter. —fteb n. fito (is konjfltih silim). —roacpš n. (©epne, gfecpfe) fiiha sbila, kita. —roicfet 'n. kodelja. —rottcbS m. raft lafi. —Jopf m. kita , aucp pleteniza. ^ a ben, v. n. imeti, aud; pofedčti, (als ^tilfžsetfrocicf) biti: _ba, pajl bu ež, na, aucf) na, tu imafk ; ba§ gaf i;at 5 (Stmer, Tod meri (aud; ima) pet veder; JOUnget —, lazben biti; man 1)at Seifpiele, fo isgledi, vemo isglede; teb i)abe (Sile, fe mi mudi; ež l;at nid)t» auf fid;, nizh ne de, nizli ne fhkodije , ni kaj na-nji. J&abe f., &abfeligfetteu pl. etroa imenje , imetik, imanftvo, gem. premoshenje, in <3f. glefht. feabfjaft roerben, v. n. dobiti, aud; vloviti, sgrabiti. Jpabfucpt f. eig. lakot, lakomnoft, dobizhkarija, aud; glad, gladovnoft, lazhnoft, bltigo-shelnoft , blagoshertnoft u. bgl. ■i>abfud)tig adj. lakoten , lakomen , dobizhkirfk u. f. t». Jsjabfiicfjfliitg m. lakomnik, dobizbkar u. f. f. ,£>aber, m. ovef. —aefer m. ovfe-nifhe. —bfOt «. ovfeni kruli, ov-fenjak. —grtifee f. ovfeno pfheno ; (ge6od;fe) ovfena kaflia. —mel)l n. ovfena moka. —firol) n. ovfena flama, ovfeni za. 6abid;f, m. jaftreb, autfc jaftrob, jaftran. £abid)tSnafe f. kljukaft nbf, kljukanof. £> a ef e, f. fekira , bann (nad) S3er= fdnebenpeit ber gortti unb bež (Se= braucpcS) tepazha , drevniza, brad-
£ dfj	394
lja , besjazha, sbamplaka , dehpo-la, lloferka. J^acfeu v. a. Tekati, vfekati, Telil j a ti; (mit bem ©d;na= bet) kljuniti, kljunjati , kljovati, klultati , atlib kiivfati , kavfniti. ^aefbret n. (in ber £iid;e) fekavni-za; (ein ©aiteninflrument) dilize, gem. zimbale. i)acfenjtiet m. feki-rifzhe, toporifzlie. Joacfer m. fe-kazh. 4>dcferling rn. res , aud) re-saniza. fiacfertingSbanf m. resni ftol. Jpacfmeficr n. nosli sa Tekanje, fekalo. ^»acpflocf m. panj, ter-kei, ploh.
^jabec, m. (ein Jpaberlumpen) zapa,
zandra , Ttarina , zota. ^>aber, m. (3an?) kreg, fvaja, aucp prepir, fovrafhtvo. —er /n. kreg-Ijiviz, fvadljivz. —f)aft adj. kreg-ljiv, fvadljiv u. bgt. —n v. n. kregati fe , fvajovati fe, aud; prepirati fe, pravdvati fe. Jpafen, m. (Sopf) loniz, in ©f. u. Sit. aud; pifker; (©eeljafcit) etma savetje b. t. savetrije, aud) ladjo-ftaja, priftan. ^»aferet f. savetni-na. Hafner, v. S 6 p f e r. •&affett, v. n. dershati fe, prijeti fe, vifeti: fur einen —, dober biti , gem. dobro ftati , attd; porok biti (sa kogar), iiaft m. (ge|"lig= feit) terpesli, obftanik u. bgl.; (Jpeft) eig. knupa, aud; baba, unr. primik, sadershik u. bgt. J^iiftd;eil 72. d. knupiza, babiza. 6 a g, >n. (eitt ©frattd)) germ. —ebtu d)e f. gaber, gaberzhik, aitd; bra-brika. —ebutte J. fhipik , aud) vo-glovje. ^>dgen v. a. (einl;agen) graditi, ograditi; (ffiitb te.) rediti; (©atb te.) gajiti. iiaget, tožba. —n v. i. eS t;c»=
gelt, tožba gre. ■i)ager, adj. fuh, doli, aud; mer-
fliav, liertaft. Jp d g e r, m. prode, .tpagefiols, m. pofuthlek. i>al;er, m. fboja, fhbjka. i>a(;tt, >n. koftot, (ber iiaužpapn) aud) petelin. —bucbe f. gaber. —gefd)t'Ci «. kokotak. —fujj m. fa-mojed, famojeja , aucp pisdogris. —iatnm ">. greben. —rei m. ro-gonof.
395	¿p d i
a t n, m. gAj, dobrAva. —6ttdji/. gaber.
£ a E e n, m. kavel. —f4)a* m. plush-
no 6lieleso. • S} n [ 6, fjal&cn , i»aI5cr, sa v61Jo , sa-ftran , sa delo.
a f f>, adj. pol..., polovina : —bauer, polkinet. —bruber ni. polbrat. —jah* rig adj. pol leta ftar. —infer /polotok , poloftrov. —ircn v. a. na dvoje rasdeliti, poloviniti, rasdvoji-ti. —Ereii m. polokr6g. —meffcr m. polpoprezhnik. —monb polme-fiz. —fchlafenb , —fi&enb , —ftehenb :c. adv. polfpaje , polftoje, polfedč itd. —fcbiocjter / polfeftra. — tud) «. polfukno, meslan , meslanka. •—fliefel m. kratki zhrevel, polfhko-ren, opanka. Jpdffte f. polovina, poloviza, pol. ■vaiffer,/ «gl Av, oglavnik, vujsda. -— tt v. a. ogla viti, voglaviti, vujsda-ti, ovujsdati. -S» a i i, tn. svak, sbvenk, glAf. i>atlcn v. n. raslegati fo , auch glafili fe, rasglafovati fe. •S» a 1111, m. cig. fteblo , biljka , aud) betvo, ftern. Jpalmcheu n. d. ftebli-ze, biljkiza, betvize, fterriize. ■£> a l S , m. gem. vrat (eig. ba5 i8irbef= brin bes £alfeS), in ©t. aud? fliinjak; (bie Selite, auch ber £>alS anglafcbeitj gerlo. —baitb n. eig. ogerlin (fo fern e8 jur 3ierbe gefrageit roitb), aucb ovratnik, ogerlaj u. f. ro.; (ber •Suitbe, roenn e$ mit eifernen 9čdgel= d;en befcfet ijt) grebeniza. —binbe f. vratnik, fcl)f. vratna pinta. —ei= fett, v. šp r a n g e r. —brufe f. nod-gerlika. —geridit n. glavna forlba. —Eette f. ogerlin, ogerlje. —flarrig adj. vporen , terdovrAten , terdo-koren , terdoglav , okoren. — jlar= rigfeit f. vpornoft, terdovratnoft tt. f. f. —fud) n. vratnjak, gem. riita okoli vratu. —jdpfchen n. je-si/.hik, zhepizh, gerzhanik. $a(fen, v. a. dersliati: (©otbafeit, iu>biente, i))ferbe te.) imeti, and) rediti, unr. dersliati; (©efefee, SRegetn :c.) fpolniti, fpolnovati, feltemir dersliati j (aufl;alfcn, anl;atten) vftano-viti , vftaviti, vdershati; (llteinen, benEen, fchdfeen) meniti, mffliti, zeniti, fhtimnti, sdeti fe U. bgl. ; (et«
$an »	896
nen fluf, fd>re<f)t te. —) ¡miti kögar, obhajati s' kom (dobro, hudö); iu ftch faffen, enthalten, sdershAti, meriti j eine Siebe —, rez h govoriti; fein ©ort —, per befedi oftati; ei mit einem —, dersliati fe kögar, vlezhi s' köm; »icl auf einen, (auf etroaS) bilten, veliko v' kogar savu-pati , mnögo kogar pozhiflati, po-razbuniti; — v. n. Cfiefjen bleiben, Aatf madjen) vftaviti fe, vftanoviti fe, poftAti: (;a(t! ftöj, poTtoj!; eS f;a(t fc^roer, teshkö (me) ftane; — fid) v. r. oftati , ohraniti fe, tcrpe-ti, terpesh imeti; (ein ©efecfef) braniti fe, auch tepfti fe (ferzhno, hudo). i)a(t m. terpesh, terdöft. haftbar adj. terpeshen, terd, krep-kij, ftanoviten u. bgl. .fiatfer m. dershaj, dershälo, dershnik, der-shiz, aud) podpöra. Jfiäfter m. (für roilbe 2l)iere) svernjak; (für gifcbe) ribnjak ober ribnjalc. Haltung f. dershänje u. f. 10.
iiafunEe,/ potepuh, ftepüh.
J& anten, m. fak, fakiz. _
4>ämtfch/ adj. liman, bimizhen, fei« tener kovären.
Jbautltiel, m. öven, kaflitrun.
flammet, m. klAdvo, kladiviz, kla-dilo. —eben n. d. kladvize , kladi-lize. jammern v. a. kovati, fetten kladvati. — fc^tag m. shelesinje , Ulir. shlindra. —|fiet m. kladvi-fhzhe.
Jg)anb, f. röka: rechte —, defniza, defna ober prava röka, fetten pra-viza; linfe —, leviza, leva röka; oor ber—, ta zhaf; bei ber — feptt, na röke biti; eine — »oft, gem. pe-fln'za, eig. perifhe. —arbeit/, rözh-no delo, rokodelo. —arbeitet m. rokodel. —beefen n. vmivälniza, medeniza. —buch n. röz.hna kniga, rözhne bukve. Jodllbcben n. d. rö-kiza. .6dnbeEtatfd)en pleflianje (s* rokami), rokoplefkanje. —feffetn pl. pöte, fpöne, okovi (na rokah), lifize. —feft adj. prav mo/.han, ko-renjäfhk. —gelb n. gem. likof, etroa auch nadävik. —gemein roerben v. n. tepfti fe, biti fe, tepeshiti Te (sazheti). —gemenge n. tepesh, hitva, metanje, ftillca. —gefcbmeibe n. sapeftnj«. —greiflich adj. etroa
397	Jpan
ofhlatljiv, primJjiv, obzhutlfiv: Sa» j
i|1 l)anbgreiflid), etroaž (>aitbgrriflid)i ntačben, tA fe da ofhlAtati, karofhlA-1 tati däti. —griff m. — fycfotf. rozh-t nik, lozanj u. bgl., aud) vulio, baba, dersliAj. —haben v. a. vladati, ravnati , voditi (s' roko) ; (baš jted)t) pravizo delati, obraniti. —Eorb in. korpizh, jerbäfzhik, zenja. —tan= gen v. rt. podajati, ftrezhi. —lait= ger m. podajAvz , podajAzh , ftre-sliiz. —(eitung/. rokovodftvo, vi-slianje. —icuc^fcr 'n. fvezhnik s' Jiabo. —imil)(e f. rozlini mlin, in 5?r. aud) shernek. —pferb n. podrözhni konj. —fant adj. prirözhen, perlo-sl en , na roke. —fd)lag m. gem. roka , lnösli-befeda : ben J£>ailbfd)lag geken, v* roke fezhi. —fdjrifi J-rokopif, fett. rozlino pifmo. —fd;ut) m. rokoviza. —fd)ul;ma(bet m- r?" kovizliar. —fixieren v. n. delati; (lärmen) rasbötiti , fd>t. larmati. ■—futb n. obrifalo , obriTAzh , obri-fäzha. —t>oH f. periflie/pcriflizlie, pelt, pefliiza, tmd) rokovat. —merE n. roiodelo, rokodelftvo, gem. ant-verh, (nad) ©ufSnt.) feiten rokar-fliina. —roerler m. rokodel, roko-delavz, rokodeliz, gem. Antverbar. —merEšgebraitd) m. rohodelfhka flie-ga. —loerEšburfd) m. rokodel fliki iilapiz u. f. n>. —merEžjeug «. ro-kodelfhko orodje. —mnrjel ,/. ko-lenz (na roki). i> anbei, m. (ber ©rrnerb ber rung) delo; (eine 9te4)t6fad)e) pravda:' (ižauf unb SßerEauf) kupzhija, aud) terg, tersheftvo ober terfhtvo, fcbl. baratija , barantanje , liandel U. bgl. ; (3mifl !C.) kreg, pravda, prepir, fvAda. —it v. n. (Eäuf(td) an fid) bringen) kupiti, aud) yterslii-ti; (Sanbe! treiben) kupzboväti, ter-govati, tersliiti; (unteiijanbeiu) me= gett beš greife« einer Sadte tershiti, rcegen etroaž mit einem fid) befpreeben
i »ogovarjati fe ober delo imeti s' iöm ; (von einer 3ad)e) govoriti, pifati o zliem; (»erfahren) obhajati, obnafhati, ravnati u. bgl. -—fd)aft f. kupzhijftvo, tersheftvo, tergo-vAvftvo. —Sbiener m. kupzliijfki flushiz. —ßgenofj >»■ hupzhijl'ki to-varfli. —$hau$ tergöviz, kup-
f) a r	398
zhováviz. —8berr, —?mann m. kúp-zhovAviz, kúpiz, tergóviz, aud) ter-sliiz , fhtazunár, fd)I. bnrantaviz. —žleufe pl. tergóvzi. —épleife m. tergifhe , tershíflizhe. —ájiabt f. tershno méfto. -fraubler m. tershiz, tergóviz u. f. m. Sanblung./. délo, djánje; (iit ben ®d)aufpielen) djánjli; (íianbet) lerg u. f. tt).
.£>aitf, m. konóple. —aefer m. konó-plirlie. •—eit adj. konópen , konó-plifk. —Ieiitmanb f. konóplifko plátno, konoplina. —fatnen "i. konóplifko féme. —ftaube f., —flengel m. konoplika. ^áitfling m. kono-plénlia.
Sang, m. (2(b(;ang) nádol, fn 5?r. aud) klániz; (ber Srieb) zhúd, aud) nagib , nagnjenje : jeber TOenfd) l;at einen anbern Saug, kóljko ljúdi, toljko zhúdi.
tangen, v. n. viféti, feltener vifítí, vifti , aucb tveséti; (freí fd)meben) bengláti, aud; kinkati; (an einer í})erfon ober éacbe) viféti, tveséti ober tvésiti fe na kar, vdán biti kómur; (— bleiben) obviféti : er blieb bei ben ^aaren Oangen, sa lafé je obvifel.
•frangen, v. a. (jíleiber, ©iebe te.) véfiti, obvéfiti ober obéfiti; (fein Jpet'5 )C.) tvésiti, natvésiti, pertvé-siti: l;ánge ben í»ut auf, klobúk obéfi; ©iebe mnrbeu einfi ge(;angt, tatóve fo nekdáj obéfliali; fein Ser J an jeitíid)e greuben, fid) an oerborbe» ue Wefetíen Oangeit, fvoje ferzé na zháfno vefélje natvésiti, fe na fpri-deiie továrfhe tvésiti.
S<vucrtt, v. n. eé í;apcrt, ne ide, fe savalúje.
Sp a ren, adj. ráfov: l;drenež fíleib, ráfovñik.
S arfe, m. gem. harpa, Arfa, aud) plúnke , zítre : bie — fpielen, na liárpo brénkati , na hArpo biti , hárpati , aud) plúnkati u. f. l». —nijt, Sarfuer m. harpeníft, hárp-nik, Arfnik, aud) plúnkavcz.
Sárittg, m. flanik , ferdún.
ŠarEe, f. grablje. —n v. a. grab-ljAti. '—nftiel m. grAbljifhe. —r in. grabljAzh.
S a r I C E i lt, m. pavliha, pavlúha.
-í) ai: ni, m. tilia sliáloft, velika fkerb,
399	ip ar
aud; objéd, pergí. ©ram. J5»dr= men, fich v. r, shalovAti fe, flier-béti fe, objédati Te.
Harmonie, f. foglAfjo, vkupglAf-noft. ^»armoniren v. n. fogiAfiti fe, fogláfno biti; (in SSejug auf baé Sßetragen) vbógati fe. Jöarmo»
nifd; adj. fogláfen , vkupgláfen.
•£> a r n, m. gem. fzAniza , fzAvniza, aud) mózha. —en v. rt. vódo pú-fhati, mozbiti fe, gem. niebr. fzá-ti, ofzáti fe , vfzáti fe. —ftrenge f. snperta vóda. —röhre f. fzAv nik, auch pofzálo, —treibenb adj, izan] i v.
-í> a r n i f d;, m. oklép, oklóp.
Jparpfe, i. (eine Art ©d;eitnen auf freiem Selbe, um baé ©etreibe 511 troefnen) koselz (lie® kosóvz), auch Hög.
.yftrren, v. ti. perzliakováti liar ehákati, nadégati fe (zhéfar).
.£> a r f d;, adj. fkrápaft, frénaft. —be: efe J. flirápa , fren,
<£>arf, adj. (nid;t tpeid;) terd ober tverdj (nicht leicht, mit ©chroiertg= feiten pcrbuubeit) tésbek, aud; shmé-ten; (unempfmblich, ftrenge) búd, ójfter: l;arteá SBrpt, terdi hrúh; í;at'fe ©ier, v' lerdo kuliánc jájza. — adv. (fehr nahe) zlö bliso , tik: hart an ber ©tabt,- tili méfta, zlö bliso méfta, aud; terdno per mé-fti; (fd;mer, nuihfam) teshko; (fehr, befchmerlich) hudó, Jpärfe f, terdö-ba , térdóta , terilóft. Jpärfen v, a. terditi, vterdíti; £©ifen —) aud; kalili, sakaliti. —í;autig adj. terde kóshe, terdokóslien. —f>erjic) "Jj. terdoférzhen, nevmilon , neV>n-len, —ÍW¡9	naglúh, naglu-
b;\t, fcherjTO. terdovuh , terdili vu-rhéf. — let big adj. sapréte potrébe. —[ich adj. terdikaft, terdlAt. —nä= cfig adj. opóren, okóren, tordo-vraten, terdokóren, terdogláven.
^í'arj, n, fmola, aud) kézmez. ■—baum m. finoléno clrevó. —eit v. a. (-Cuirj fatnmetn) fmólo bérati, aud; fmolá. riti; (—geben) fmölo púfhati, —iebt adj. fmölaft, -—ig adj, fmoluAt, fmolén.
$afchen, v. a. grabiti, lavkati, loviti (po obet' sa zhém), vloviti, do-
fp a n	400
biti , sgrabiti (kar), ^»afeher m. lovzh, birizh.
a f e, m. sajiz, in ©f. weniger rich= tig sAvez. Jpašcben d. sAjzhik, aud; savzhili, sajzlie. .Öafenauge n. sajzhje oko. Jpafeitbalg m. sajzhja koslia. Jjafenfett n. sAjzhja maft •Safenpanier n. nur in ber Siebe ba» Äafenpanier ergreifen, lefizi na rep feit i, vbegniti. $afel,—jtaube /. lefka, lefha, le-fhzhina. —bufd) m. lefkov gern,
aud; leflije. —Ijuhn n. eig. lefhtir-ka, unr. divja livoklja u. bgt. —ic= biifcb, —geflrippe«. lefkovje, lefije, lefhovje. Jpdfelrt adj. lelkov, lefbov. —n\\§f. lefbnik, lefhnjak. —rufl;e ./., —jtab m. lefkoviza, lefkovniza, lefkova fb'jlja, lel'hova päliza, le-fkoviz.
^lafpet, m. motovilo, motavnik.
Jjafpelii v. a. motati, ßaß, m. fovraflitvo, aud; zbertenje. Raffen v. a. fovrAsbiti, zhertiti. 4>affer m. fovrasb, 1'ovrashnik, zher-tiviz.
JO ä (j [ t ch , adj. gerd , auch oduren , fküren unb fkurnoben, fporen u. bgt. —fei t-f. gc-rdöba , gerdöft, auch odürnoi't 11. f. TO, ■Ö a i g, ad], nagel, jaclern, vuren. —feit f. nagliza, nagloft. a u, f. (bie Jpaujeit in ben ®eingär» t^n) köp. —begen m. fablja. —e f. mötika ober motika, auch kopalo, (eine am ©nb.e nicht umgebogene) in @f. rütaniza. —eit v- a. .(mit beiu Degen) klati, biti, po körn mahati, auch vfekati, vresati; (£>0(5) potri-rati , podreti, auch fekati; (©ras) liofiti, fezhi; (©efreibe) shnjtti; (i)ofS, Sieifd;, ffein hauen) fekati, fekljati; (iSatfen ic. btirch Sjehaus ung bitben) teTati , otefati, otefäva-ti; (mit ben ^afjnen ober bem ©chnaa bei uerrounben, öon einigen Shieren) kavfati, liaviniti; (mit 3iuti;en fchia» gen) biti, tepfti. —enfriet m. eig. motikifhzhe, aud; motikin fhtil. —er m. (in .ben ffieingärfen ;c.) ko-pazh ; (—jat;n) zhekän. ^»aube, f. gem. kapa, fd;f. Avbiza, nötiger z Ii epa, zhepiz; (geberbufch, bei 586gc(u) küpma, köp. i)dubd>en n. d. liäpiza, zhepiza,
401	i? a h
.$>aud), m. eig. dih, duh, gem. aud) huk , fapa , fiipiza , pih , dihanje u. bgl. Jpaucbett v. n. cig. dihati, duhati, aitd) hukati, fapati, pihati. •£> a u e n , v. unfer i» a u. a it f c , Jpatifcn m. kup, aud) kopiza (befottberž cin fcgelfin-miger ©trof)= haufe); (eine TOenge itberlj.) mnosli, mnoshiza, truma, fhereg, fhok, fhaka u. bgl. .£>dufcben n. d. kupiz, kupzhik. J£>d'ufcln v. a. kupzhati, kupzhike delati. Jpdufcn tj. a. kupiti , kopizhiti ober kopizhati, ver-fhiti, aud) na kupe fpi-avljati, kup na kup nakladati u. bgl.: ©unbe auf ©unbe (;dufen, greh na greh kupiti , nakladati; — fid) u. r. kupiti fe , mnoshiti fe, verfhiti fe , aud) podrediti fe, sarediti fe. J5att= fetimeife adv. po kupih, aud) poku-poma. £>dufig adj. obiln ; pogoften; dovel, veliko, dofta. .£> a u f; e d) e f, glodafh. £auE, m. (3apfd;en im £alfe) ger-
zhanik, mali jesizhili, zhepiz. £aupf, n. glava; (bie »orttehmiie ^crfon) UC6ji glava aud) glavar, poglavar; (beS 2aud)S ic.) glava, gla-vatiza; (tn 3ufammcnfe(jungen f. v. a. ioid)tig, Porjuglid) ic.) glaven, predenj, veliki u. bgf. —abfid)f f. perva , prednja namemba. —aber f. glavna shila. —altar veliki oltar, aud) prednji, glavni oltar. —artifcl m. glavni del. —biube f. ilt Kr. portik, fhapel, fonfi aud) porta u. bgl. i>dupfeln v. «. v' glave rafti. —l)aar rt. lalje. —glocfc j. veliki, prednji svon. —g(aubenž= n>al)rl)eif f. poglavitna prednja verna refniza. —fird)C f. poglavitna zerkov. —-iiffenn. podglavnik, pod-sglavje, vsglavje, vanjkufh. —littg rn. glavar. —mann m. glavar, poglavar ; (beim Wi(ifdr) gem. kapitan, aud) ftotnik. — mannfd)aft f. glavar-ftvo, poglavarftvo; kapitanftvo, ftotnifhtvo. —mann f. vogelni, attd) prednji sid. —perfon f. perva, prednja ofoba (perfhona). —punft m, glavna rezh, —fad)ej^ pervo delo, glavna rezh: baš ift bie -&aupffad)e, ta je perva in velka (rezh). —fdd)= lid) adj. glaven , poglaviten , predenj, pervi. —ftabf f. glavno obet-
f?au	402
poglavitno mefto. —ftrafie f. velika zefta , aud) prednja pot. •—ftücfi n. glavni del, feiten glava, gem. po-ftava. —fiinbe f. poglaviten ober gUven greh. —fheil m. poglaviten del. —tf)0r n. velike vrata. —tpacbe f. prednja, velika, aud) glavna ftra-sha. —»ort «. (in ber ©prad)lehre) ime. —saf)f /• (in ber ©prad)(d;re) pervoobräsno fhtevilo, aud) glavno zhiflo. —jtDCif m. sadnji köniz, aitd) pervi, prednji, glavni zli.
J&auS, n. cig. dom (b. i. ein ¡¡ur
" 2öoi)nung für ®ienfd)en bcflimmfež ©cbdube, befonbers bas .£>aiiS, mo Semanb rooljnf), in Kit, auch ©t. gegenwärtig gem. bifha (eigentl. uitb ciiifi bie (¿tube, baS 3immer, fpäter aber getoöljniid) auch baS £>auS, roeit bic Käufer, reenigftcnS in früheren Seifen, meift nur (Sine ©tube roa= ren), in ©f. häufig hräm (cig. eilt 25ehä(fiüfj, cin :>lufbct»ahrungSorf); (eine gamilie) rodovina, familija j (i>au6baltung) domovinftvo it. bgl.^ (®efd)led)t) rod : JU Äaufe , doma ; nad) -Saufe, domü; jutn i)aufe gehe» rig , domanj, domazh , aud) hifhen. —-armer m. fkrivni fromäk, auch hifhen vbosliiz. — bacfcnbrof, —brot n. domänji krüh , r'sheni hleb. —d)Cn n. d. domik, hifhka, hrä-mik. — biet» m. pohifben , domazh tat. —ehre f. (im ©djerje) shena, eofpodinja. Raufen v. «. (rcoi;nen) domovati, ftanovati, prebivati, shi-veti; (haushalten) gofpodäriti, _go-fpodinjiti, (lomoviniti, fd)i. virtiti , havshoväti; (poltern, lärmen) hru-peti, ropotati u. bgl.; (übel —, mit einem) obhajati, ravnati, delati u. bg(. —flttr,/; včsha, prililet. —frau f. golpodinja, gofpodariza, hifhna mati, gasdariza; ((Shcfrau) shena. —freunb m. domafhnji prijatel, do-
" moljübiz. —friebc hifbni mir. —geuojj rn. domanji, domazh , aud) dotnäfhnik, etwa domovinz; bic ^>aitSgenpffcn , domanji, domazhi , rodovina it. bgl. — geräff) po-hifhje, pohifhtvo, feltener hifhna roba, lnfhno orodje. —gefinbe pofli , drushina. —goffežbienfl rn. hifhna, domanja, aud) boshja flush-ba v' drusbini. — griffe /. hifhni
403	S} a u
zbčrzbek, müren, gril. —fjabn m. petelin, hiflini kokot. —ha'ici1 v• rt. liiriioväti, rlomoviniti, gofpodä-rlti, gofpodinjiti, kljuzhäriti, fd)f. virtiti , havsbovati. —heiter hiflinik ober hifhoväviz, auch klju-zhar, golpodar, gofpodarnik u. f. 10. —fyaltiy adj. gofpodariten. —ijaU fllttg j. Infhovanje , domovinftvo , gofpodarftvo, golpodinftvo , klju-zharftvo, domovodftvo, fd)l. virftvo. —(tcrr rn. gofpodar, gofpodin, pas-dar, fd)(. virt. — (jod) adj. hifho vilök, p revi Tok. —(;unb m. dvorni, doraänji pef. —1> ü t tj C r m. doma värh. —iren v. n. pohifhovati, po bifhali prodajati. —irer m. polii-fhovaviz. —jungfer./! hifhna, aud) kljuzhariza. —■Ettedit rn. dojnanji, bifbni lilapiz. —laub, —laud) n. natref, naterfk , viilielnik. — lein* toanb f. domazhe plAtno. pausier m. bajtar, in ©t. auch slielär. •C>dltšlicl) adj. domanj , domazh; (i)aitžl;d'[(ig) gofpodariten, doinovit, gofpodinljiv u.bgl.: ftd> l;aužlich an einem Orte nieberlaffen, vdomoviti fe, domovino fi fpraviti, kiipiti (kjer). —magb f. hifhna (dekla). —miefl)tf. najemna fprava; najem-Ihina, najemnina, fehl, zimsh. —mu t: ter f. hifhna mati. —fajjtg adj. na dömi , doma , vdomovljčn. —fl)ier n. shivinzhc (domänje). —bafer >». hiflini özhe. —mefeit rt-, —I0trfl)= fd)aft/ domovinftvo u.f. 10. —rotrfl; m. gofpodär, gofpodin, »ergietebe —haltet-, —f;ctr. — jinš, v. —mietl;e.
■Raufen, m. vis, viša. —blafe f. visov meh , višji mehur. —fleifd) n. visovina.
Jg> auf, f. kösha, felfett polt. .ftdut» dien n. d. koshiza; (auf bem ¿uge) mreniza. .©čiufen v. a. is kosile devati, is koshe deti, niebr. dreti, odreti, oderati ; — ftd) v. r. Ijeviti fe ober ljiviti fe, aud) Uliti fe. .Cuiu= fein v. a. (Sufurus 1C.) likati, lizlit-ti. .£)äutid)t adj. koshaft, koslinat. J&aufig adj. koshen, kosliät.
£> a u $ al; n, v.uitfer |)au.
4>at), m. inorfki pef.
S? e ! i. alö ! Ijc, l)otla ! na noge!
Rieben, v. a. vsdizhi, vsdigävati, vsdigovati , vsdigati: eilten S11"1'5
£ef	404
fei—, dvdima kogar refhiti; eine SranEheit ¡e. —, odpraviti; einen $U (iljren —, povsdizhi, povikfha-ti. Jjebatntne f. baba, babi/,a, febi. liebariza: Joebammenbienft leU jtett, bäbiti, babizhiti, baboväti. J&ebearjf m. efioa porodnizhär. Jpe= bebaum, £ebel rn. manjga , vsdi-gavka , drog : ben £)ebel birigiren , inanjgati. Jpeber m. vsdigäzh, vsdi-gaviz.
£> e cb e I, f. eig. greben , aud) dersej , i it ©f. rihcl: einen burd) bie i»edjel jieljen, kogar zhefati. -—n a. dersäti, rililjati , auch zhefati. —lOCfE n. dersovina. ■Siecht, >n. fhüka, aud) fhzhuka. —enEopf rn. rhükina glava. —eben n. d. fhzhukiza. •?>ecf e, f. (ein jlad)(iger iSufdi) germ, ternoviz, ternjev germ ; (iBeinbecfe u. bgl.) brajda; (ein 9ie|l »oll 35o= gel) leglo. £eer, n. vojfka (eig. baž Sriegžheer), fotlfl aticb truma , kardelo , mnosh , rajda, trop, rida, fhereg u. bgl. ■—biene f. ropar, poröpnik, aud) ropna bzhela. —flüchtig adj. vfkbk, ufliok. —fiibrer m. vojvoda, voj-fkovöd , aud) vojfkovläd u. bgl. —(trage f. velika zefta. —loagett m. vojni vos. ^»eerbe, v. ^>erbe. •öefett/ pl• droslii ober droshi, droslije , auch trolka, trofkje , gb-fha, golbiza, podmaft u. f. 10. tieft d) t adj. dröshalt, drbsbnat. i>efig adj. droshen, drosliat, auch moten, kalen (kavn). 5>eft, n. ober m. (©fiel, Oiriff) rozli, rozhnik, dershaljka, dershaj utib bergl.; (ettt SSerijeug, »ermitfelft bef= fen jioet ©inge sufammengeheffef roer= ben) sapona, auch säponki, saponzi, in einigen galleit sapenja, sapenja-zha. —en v. a. vpeti (vpnem) , vpenjati; (ein 23ttd)) f-fhiti; (feine '.'lugen auf eftoaž —) vpreti , vpira-ti v' kar. i» e f f i g , adj. filen , nagel , mozhen.
—Eeii f. Tila, mözh, nägliza. J§)egen, v. a. rediti, gäjiti , imeti, feiten dershati: Siebe — , ljubesni ftrezhi; Äag, 3om —, fovralhtvo
405	i> e &
pitati, togöto kuhati u. bgl., übr. uergt. £Ägen littb Jpaj.
■tehfcn, v. a. fkrivati. fehlet m. fkrivaviz: gäbe eS feinen J^epter, fo gäbe eS feinen ©fehler, ko bi ni-Iizher ne fkrival, bi nihzlier ne kradel.
S} e p r , adj. vifok, drag, velik U. bgt. e i b C, f. vref, unr. dobrava. —grü= fce f.. hajdinfko pitanje, pfheno. —forn «. hajdina. —traut n. ref, aud) refje. —(beere f. »bernika, zherniza, auch inaliniza.
■£>eibe, m. gem. ajd, häjd, auch pagan, fetten unb unr. neveriz, krivo-veriz. #eibiiin J. ajdinja, hajdiza, paganiza. Jpeibenftntm n. hAjdftvo, paganftvo. ^)eibnifch ad]-' bAjdji, pagAnfki.
•Ö c i b u cf e, m. hajduk.
•£>eil, adj. u. adv. (gans, unjerfheitf, gefuttb) vef, sdrAv, zel; (nach ber ffiertpunbung roieber geheilt) zel , sdrav. — n. blager, blagöft (b. i. bie menfchticbe ©fücffeligfeit ob. 5Bot)t= fahrt), fettener blashnott, blashen-ftvo, unr. auch svelizhanje ob. sve-li/.hanje (eig. ber Genuß ber 3Serei= nignng mit ©off in bicfcm uttb nach btefem Ceben, ba§ eroige Ceben): in ©ot( fein Jöeit fefeen, v' Boga fvojo blagöft ftaviti; Jpeit ntir , bir jc. , blagor, blager meni, tebi i. t. d. •Jpeilanb, Jpeilbringec m. eig.oblagro-vaviz, gern, svelizhar, auch svelizhi-tel (eig." ber ©eligtnad)er). —bar adj. osdravljiv , osdravitljiv , svrazhljiv u. bgt. leiten v. n. (heil »erben) želeti, sazeleti; — v. a. (heil ina= d»en) eine SBunbe, zeliti, vrAzhiti; («on einer Sranfheit befreien, gefunb machen) sdrAviti, vrAzbiti, osdrAvi-ti, osdrAvljati, svrAzbiti. —fllllbe ./'. etroa sdravniihtvo, vrazhnifhtvo, vrazhitelftvo , sdravnifhka vumnoft U. bgt. —fož adj. bresboshen, nAp-zhen , and) nefpAmeten , nevümen u. bgt. —mittel n. sdravilo, vra-zbilo U. bgl. —fant adj. osdravljiv, sdravezhen , bäntt blag, sveli-zhezh, Überhaupt koriiten, obreften, liafnjiv.
Seifig, adj. (vet: heilige Stbcnb, veliki poft, fveti navezher, Cveta bila; ber inilige, fvetnik; bie Zeitige,
¿?ei	4(16
fvetniza. ^ctttgen v. a. fvetiti, po-fvetiti, pofvezhovati u. bgt., unr. fvetovAti. ipeitigfeit f. fvetoft. £eU ltgmad)cr m. pofvezhovAviz, pofvo-zhitel, unr. pofvezhenik. —thum n. Tvetinflie, fvetifhe, fvetoftvo ; (bie Stcliguien) fvetinje. —ung f. pofvezhenje. •£eint, adj. domo, domu, aud) k'do-mu, na dom. J&eimafh f. domovina, doinovje, auch vlaft. .6eime f., -5>eiin= tbett n. zherzhek. J&eintifcb adj. do-manji, domazb, domafhen : heimtfd) fepn , doma biti, domovino imeti; heimtfcb roerben, podomazhiti fe, vdomoviti Te. —funft f. perhod domo. —fitd)Cn v. a. obiflcAti, obi-fkAvati ober obifkorati. —H)drt6 adv. proti domu, na dom, v' domovino. —t»eg m. pot proti domu , v' domovino, {te itn t teh, adj. fkriven , fkrivfhen, tajen; — adv. flirivAj, tkrivoma, fkrivfhi. —feit f. fkrivfhiiort, fkrivnoft, fkrivnjava. i)ctmtucfe, f. kovarftvo, hamizhi-ja , potiiba, podhljitnba, savitoft. •fieimtuefifd) adj. kovaren, hami-zhen , potuhnjen, potajljiv, savit. Jg> e t n t, adv. fnozhi, auch nezoj. i>eirath, .f- shenitva, auch vdaja, por6ka u". bgt. (cig. bie Srattitng), Dann fvAtva , fvAtovthina, shenitni-na u. f. tp. (eig. bie £>od)jeif). —ett v. a. (eine gratt nehmeit) sheniti, sheniti fe, osheniti Te : (einen TOaitn nebntcti) moshiti, moshiti fe , omo-shiti fe, aud) vdAti ie, vdAjati fe u. bgl.: er heirathet febon brei 3ah--re, pat ctber nod) nidjf geheirathet, tri leta sbe fe slieni, pa fhe fe faj ni oshenil; er f)«i reid) gebcira' tf>ef, bogato fe je oshenil; meld)e er ctma heirathen roirfc, ktero li bo shenil; fie bat ben ©ol;n beš 9iach« barž geheirathet, fofedoviga fimi je moshila ti. f. i», (ber llnterfchieb Pon moshiti itnb sheniti i|l nicht unbead)fet ju lajfen). ^etfch, v. i»etfer. •5) e i f d) c n, v. aSegehren ;c.
cifer, adj. hrebav, aud) kriglaft, ohripljiv, ofipljiv u. bgt.: ich bit( beifer, D m hrebav, brebljem, imam
407	i? ei
pivka. —Eeit f. hrebavoft, aucp lirigla, pivka u. f. f.
i> e i (j, ad). shgezh ober sligozli, vrozh , vrel (fiebenb peijj), gorezh (brenitenb), sharjAv (glitpenb), sliiv (tebpaft). —puitger,/". glad, gladöv-noft, lakota. —pungerig adj. gla-den , gladoven, hudo lAzken , lakoten.
•beißen, v. a. (nennen) klizati, svati, imenovati kogar, praviti komu, imeti kogar sa; (befehlen) veleti, poveleti, vkasati, rezlii, sapoveda-ti ltoinü; — v. n. (genannt rocrbeit) imenovati fe, praviti fe, klizati fe, svati fe, praviti Te, pilati le it bgl.; (bebeuten) pomeniti, na febi imeti, febi oteti u. bgl.: man peij>t micp s4>aul, P Avla me klizhejo, sövejo, imenujejo , aud) Pavi mi pravijo ; er pat itiid) fcpreiben gepeifjen, pitati mi je velel, vkAsal; er peijjt 0eorg, Juri fe imenuje, fe piflie u. f. 1».; biefeS 23ucp peijjt..., tem bukvam le pravi; i»a$ peifjt baSV baž peijjt nicfetS, kaj to pomeni, kaj ima nA-febi? tö nizh ne velja, to febi ni-kaj ne hozbe, to nejma kar na-febi.
Reiter, adj. (»on ber 2uff unb bem Sunftfreife) jAfen, veder, zliift, fvetel; (»on ber Stimme) jAren; (»om ÖenuitpSsufianbe) vefčl: ein fd)oner, peiterer grüptingSabenb, lep,
veder, jäten fpomlAtlen vezber; peiter maepen, svedriti, rasjafniti u. f. t». —Eeit f. vedrina ober vedrina, aud) vedröft, gem. jAfnoft u. f. tt>. .öeitern, fiep v. r. (peiter wer» ben) vedreti fe, vedriti fe, attep jaf-niti le u. bgl.
•Reisen, v. paliti, netiti v kuriti, bann sapaliti tt. f. tt>.: ben Ofen peijen, pezli sapaliti, v' pezh sane-titi u. bgl.; bie (Sonne peijt jiarE, fönze perpeka; roenn eS iatt iji, peije ein, bodi fi fveta katarina Ali kref, kadar je merslo , le neti lef. Äeijer >n. palesb, netiz , netesh , kuresh.
iptltil, .f. fufliiza, füha bolesen , fcpl. hetika, jetika. £c!tifcp ad). fufbizben,
^letb, m. eig. junak, aud) vites tt, bgt. ^»oibengebiept n. ctroa junazhi-
£em	408
za, junAflika péfem. J&elbenmájjig adj. junáfl'k , )unákovfki. £>elben= mutp m. junakóft, in ©f. auep fo-górnoft , junáfliki póguni, logórno ferzé, junAkoferzhnoft. Äe(benmii= tpig ad). junAflik, vojfliAfhk, ju-nakoférzlien, fogóren : ftcp petben= míitpig jeigen, einen -Selben fpielen, junAzhiti fe, fogóriti fe. JÓelbens tpat f. junakóvltvo, junafhko délo, •frelbinn f. junAkinja, aud; mosliá-kinja, korenjákinja. •helfen, v. a. pomAgati, pomagová-ti, perpomózhi, pomózhi, perpo-mósiti u. f. ro.: er pitft attS jebem 2>raitgfal, on is vfAke nadloge pomore; piff mir arbeiten, pomagaj mi delati; roaá pitft bir bas (Selb, zliimú fo ti dnArje?; @ott pelf, Bog pomAgaj, pomósi ti Bóg, Bóg te sliívi! Jpelfer m. pomozbnik , pomAgaviz, poinagAzh. Aelfcrimi f. pomozliniza, poinAgavka. ^ e t f e it b e i n, v. © t f e n b e i it. í> e 11 o t p o p i u m, n. (Sonncttroenbe) kréf; (ber 9iame einer 25(ume) po-
fólnzbniza, pofólzlina rósha. Reifte, f. poloviza, pol, v. «aIb. 4i e 11, adj. (von ben iönen) jAren , " glAfen; (uon ber P-tff unb bem £>unft= Ereife) véder, ja.en; (niept bunEet) fvétel; (nid)t frttb) bifter, zlnft, fetten utern; (»om Sßerjianbe) jAfen, bifter, prebrifan. Äetle f. járnoft; védrina, vedróft, jáfnoft; fvetlóft; biftrina, zhiftoft tt. f. f. —laut adj. na véf gláf, na vfé gérlo. £ C11 er, m. vinar, dnár, pénes, aud)
belizh, polbélizh, néshiza tt. bgl. •£>etm, m. (ber Äptfliel) toporirhzhe, fekiríflizhe u. bgt.; (eilte eiferne J>au= be) zheláda, fhifliak. •5>emb, «. gem. frájza, in St. aud) frákiza; ein tanges ©odenpemb opite ©rutel, in Sr. kosliúla; ein EurjeS Jpemb, in tsf. róbazha; fcbl. kikei u. bgt. í>embcpen n. d. frájzhiza. JÓetnmen, i>. a. vftAviti, vftAvljati, vftanoviti, vftanóvljati , opovréti, aud) sadersliAti , vdersháti u. bgt.; (bie Käber eines ©agen« mittelji ber SperrEette) savréti, savírati; (pin? bern) muditi. ítemmfeíte f. sAvor , sapénja, sapenjázha, fcpl. savrétik, savrétniza.
409.	i? e n
ijengft, m. ctg. shrebil, aud) zeliz, zeläk, rajni Hi ar u. bgl. — füllen n. shrebzhik, aud) züsik. •£>cniel, m. loznnj, lozen, lozinj, auch rözk, vuliö, dershaljka u. bgl. •Öenfelig adj. löznaft, loznät. £en= Eeln v. a. loznati. £enEen, v. a. (an ben ©algen) obč-liti, obefhati. Genfer m. räbel, fcls fcn obefhavz; (ein graufamer TOenfd)) trinog, kervovar. Jpeiliergclb n. ra-belfhina. ^>enferž£ned)t m. birizh. £enne, /. koköfh, aud) küra. er, adv. (im ©egenfafce beš hin) fem, aud) femkaj, tu fem, fem le: l;in unb l)er, fem pa tje (tä), fem ter tje ober feintertje ; greunbe l)Ul, grcunbe t>er, perjätli fem, pa tje; einige 3<*(;re her, nekoljko let, neke leta.
£ e r a 6, adv. eig. baS veraltete v' nis, nis , gcnt. döl, aud) fem dol, dol fem, unr. doli, dolej. —laffenb adj. vljuden. —laffung /. vljüdnoft. —roärfS adv. navsdol, navnis. (3n bcr 3ufammcnfefcung mit Seitmortern wirb »herab« gem. burd) »dol« be» jeidjnef, obwohl es auch richtiger burch ein perfectiveS 3eitrooct mit einem paffenben SBorworte gegeben wirb, 5. 25- —fallen, gem. dol pä-fti, auch opäfti, fpälh, fpädati; —fließen, gem. dol tezhi, aud) fle-kati; —rufen, dol klizati, auch po-klizati, fpoklizati, preklizati zhes fe u. bgl.) ■£>eran, adv. gem. fem, tu fem, fem-kaj, (in ber 3ufammenfefeung mit3eit= mortem) per..., }. 25. — iontmen, perbäjati, perblishoväti fe ; — na= l)cn, fid) v. r. perblisbati fe, perblishoväti fe; — rücfen, perhäjati, perblishoväti fe; — flürmett, per-vihäriti, pervihräti, perlomärtiti. herauf, adv. gem. gör, fem gor, gor Tem , auch V verh , na verh , unr. göri: — iotnmen, gor priti; — $iel)cn, gor potegniti, napotegni-ti u. bgl.
heraus, adv. vün, is , unr. vne, vünaj u. bgl.: — befotnmen, gem. vün, auch nasäj dobiti; — fallen, vün päfti, ispäfti; — geben, vün, nasäj dati, (ein 2Sud)) na l'vetlo däti; — märte, nasvün; — holen,
£er	410
gem. kögar vün poklizati; — iont* men, vün priti, (befannt merben) svéditi fe: babei üöinmt nid)ts l)er= auê v' tem nizh ni dobizhka, e$ ïômmt auf einê f>erauê je vfè édno, râvno tifto ; — ïriegen , istläzhiti, (ein ©eheimnifi) svéditi, raskriti, do vuma fézhi, (©elb sc.) vün, nasäj uobiti ; — friedjen , isléfti, isläsiti; — la Ifen, fpuftiti ; — (jen, vfè fpovédati ; — fd)üffeln, is-tréfti j —jlreid)en, prehväliti; —fu= d;en, odbérati, prebérati, odbräti;
—	micfelll, ftch v.r. isvitife; —tvoU len, hotéti vün, liotéti povédati : er mili mit ber Sprache nid)t heraus, nözhe povédati.
$erbe, adj. eig. tèrpek, ogäven (fd)l. ogäjten), aud) briteli, gorjüp, grének, shärek. Sjevbe f. terpkoft, ogävnoft. Werblich adj. ogävnat.
•Serbei, adv. fem, femkaj, (in 3"s fammeitfefeungen) per : — bringen, per-nèfti; — fliegen, perletéti; — füh« ren, pcrvoditi, perpeljäti ; —holen, po kogar iti, kögar perpeljäti, s' kom priti ; — fommen , perhäjati, priti, perblishoväti fe : herbei, f'om= met herbei, pojd'te fem, ftöpite bli-she ; —rufen, persvati, perklizäti;
—	Riehen, pervîézhi, pervläzhiti.
Verberge, /. oftäja, ftäja, auch
oftalifhe , prenozhifhe, ftanifhzhe , ofhtarija, kérzlima. Verbergen v. n. (bei einem) oftäti, prenozhiti ; (einen) oltäjo dati, pod ltrého vséti.
£erbft, m. jefén, aud) predsima. .Çerbfîen v. n. jeféniti fe. #erbfltich adj. jefénlk , predsimfk. —luft f. jefénfki srâk. —monaf m. eig. k'o-saperfk, gem. feptémber, feiten de-vétnik. —metter n. jelénfko vréine.
•Çierb, m. (2Sogcll;erb) ptizhniza; (Sîûchenherb) komen, aud) ogni-fhzhe; (bie 2Bol;nung) dom, domovina.
S) e r b e, f. zliréda, zhéda , attd) rij-da, trop, trùma, kardélo u. bgl. Berber m. zhrédnik, zhédnik.
Ô e r b u r d), adv. fem fkosi.
4>ereill, adv. fem noter, tü nöter, nöter fem; (in 3ufammenfefcungen) v': — bringen, gem. nöter perné-fti, auch vnèfti ; — Iaffen, nöter fpuftiti, vpuftiti.
411	f}t t
Vergeben, v. a. dati, fem dAti, prozli dati.
hiergegen, v. Dagegen.
■j>ergei)en, f. priti, perhAjati, aud) iti proti komu; (luftig —) velel biti, vefeliti fe ; (fid) jutragen) goditi fe; (worüber —) lotiti fe zhefar.
•£>eri>alten, v. n. dershati, poder-sbati, pomoliti tt. bgl.; (— muffen) terpeti, kriv biti.
#ec?ommen, v. n. priti, iti; (fei= iteit 3lnfang nehmen) sazheti fe, fe(= ten prois-iti, prois hajati, attd) isiti, is-hajati; (ab|tamtttett) roditi fe, rodu biti. — prois-hodenje, is-höd, rod, pleme u. bgl. ; (©ewol)n= Jjeit) fhega, navada. £er(unft f-prihod ober perhöd; prois-bodenje , rod u. f. W.
$ c r m a d; e n , ftch v. r. über etwas, lotiti fe zhefar , sazheti, pozhe-ti Isar.
£ c r me lin, n. popeliza, ruff. gor-noftaj.
.£> e r n a ch, adv. po tem , potlej, pötler, potlej.
# ernieber, adv. tu fem dol, v'nis. — fahren, — fommen, fpuftiti fo 's (b. t. nis).
.fteroifch, vide £eibenmütf)ig unter Jbetb.
S} e r 0 l b, m. klizAr, povediz , attd) porozhnik , osnanovaviz.
.£>err, m. gofp6d; (^auSljerr) gofpo-din, gofpodAr, gasdar : große Jperren Verfpvedjen »iel, veliki gofpödi, veliki obeti; mein £err, teb bitte Sie, gofpöd, prölim väf; ber Jperr, ©Ott ber .Oerr, gofpod-Bög. ,£>crrenbefebl m. gofpödfko povelje , gofpödnja vkAsa. iierrenbienfl m. gofpödfka flushba, rabota, tlalia. herrenlos adj. bres gofpoda, bres flüshbe. i>errenjlanb ?n. gofpbftvo, go Ipodrki ftAn. £errifcb ad], gofpödfki; (ge= bieferifdj) gofpodlj iv , sapovedljiv. —fiaft f. (bie ©ewatt, anbern $u befehlen) obläit, feiten gofpödftvo; (eine —, baS ©ebiet) gofpödfka, go-fpöjfka, aud) grafliina, feiten gofpöftvo; (in 23eättg auf baS ©efinbe, auch bie Herren überhaupt) gofpöfhi-na, gofpoda, feit, gofpöjftvo. —fei) äff= lieh adj. gofpödnji. —feijen v. a.
f}tl	412
Ctg. gofpodovAti, gofpodftvovati, auch vajvodvati, kraljoväti, vladati. —feber m. feiten gofpodoväviz, ofpodftvovAviz, gem. vajvoda, vla-aviz, aud) vladar, gofpodar, kralj u. bgl. Jperrfcbfucbt/. gofpodljivoft, sapovedljivoft. ^)errfd;fitcbtig adj. gofpodljiv. .£>errlicb, adj. gern, zhaftitljiv, ber-hek, lep, prelep, jak u. bgl., feiten (nad) & u t ž m.) gofpodAfhen. —feit
f. zbaft, zbaftitljivoftu. f. w.: wenn er in feiner Jperrlicbfeit fommen wirb, ko bö prifhel v' fvöji zhäfti. herrühren, v. n. eig. proisiti, gem. isiti, is-hajati, sazheti fe, pozheti fe, fd)l. fem priti. J^erfagen, v. n. govoriti, prAvitü S} er f d)'l e i ch e n, v. n. prilefti, pri-lAsiti.
i>erfcbreiben, fleh v. r. isiti od,
aud) pifati fe od. #erftammen, ▼. 2f b fi a m tn e n. JQ er fiel len, v. a. poftAviti; (in ben Porigen 3ufianb »erfefcen) popraviti; (ettten Sranfen) svrAzhiti, osdrAviti. #ertraten, v. n. priftöpiti. herüber, adv. tu fem, na tö ftran,
na ti kraj, feiten fem zbres. ■£>erum, adv. (um alle (Seiten eines DtngeS) krög, okrög ober vokrög, okoli in okoli; (um, herum, unge= fal;r) okoli: runb h^tum, um unb um, krög in krög; um ben i>erb l;erum laufen, krög ognifha tekati; gegen ben Slbenb herum, okoli ve-zbera; — brel;en, verteti, v' kröge fükati, v' kröge valjati, aud) oköli fukati tt. bgl; — fahren, vositi fe v' rasnih meftih, v' vfakih mnogih krajih; — gehen, hoditi, pohajati: wo gehft benit h«um, kjepa hodifh, kje "pohajafh?; — irren, klatiti fe, potikati fe , potepati fe, hoditi ; — laufen, gem. okoli letati, auch poletavati, potekovati; — liegen , oköli leshati; —febwrirmen, tepe-1 Liti fe , potikati fe; —fcbwärnier, tepefhnik, tepefh; —fcbwänncrei, tepefhija; — (treichen, -— fcblenbertt u. bgl., potikati fe, klatiti 'fe itd. herunter, adv. fein dol, eig. v'nis. -- bringen, dol pernefti, (in SBerfall bringen) pogubiti; — fommen, dol priti, (in Verfall fommen) na nizh
413	£«t
priti, pogubiti fe; — nehmen, gem. dol vséti, aud; fnéti, fnáinem;
—	fd)Iagcn, odbiti, prebiti, (2lepfel u. bgt.) klátiti; — jleigen, dol iti. —märt» adv. navsdöl, v'nis. ■— mer^ fen, dol, v'nis vrézhi.
Servor, adv. vün , is : — Miefen , glédati is; — bringen, roditi: bie SBáffec folien 2i;icre aller 2lrt l;er= »erbringen, naj rodé vodé vfáke mnóge shiváli; — gehen, isiti, proisiti , is-hájati , proís - bájati;
—	Eeimen, ziinati, berftéti, kliti; •— leud;íen, fijati, fvétiti fe is : auS biefer Begebenheit leuchtet hervor, is téga pergódlia Te fvéti, fijA; —mad)= fen , ráfti, poganjati: fieben fd;öne Áehreit rcucbfeit aus einem Salme her= vor, Tédein lépih kláíov ¡s éniga ftébla ráfe, pogánja; — ragen, mo-léti u. f. m.
Serroártfi, adv. tú fem.
še rs, n. férze ober ferzé; (ÍDhifh) pógum, ferzlinoít, kuráslia; (baS fflíarf, ber ííern) ferzhika; von Äer= jen, von ganjeni Serien, ferzhnó, is ferzá, >s zéliga ferzá , is vfé dú-íhe; eá gilt, mohin baS Serj ¡ielt, vshé vcljá, kamor ferze peljá. —aber f. ferzhna shila. —blatt n. (ein junges noch nicht euttoicfelfeS Blatt an ben Jansen) ferdézhje. —bred;enb adj. mil, sháloften. Ser* jeleib n. sháloft, tuga, vélika fkerb. —d;eit rt. d. ferzhik", ferzhéze : mein Serjchen, dúfha moja, mój ljúbzbik, ljúba má (inója). Serjen v. a. rád iméti, pomilovAti, Ijubováti, objé-mati, objemováti, kufhováti. Ser* jeuSangfi f. ferzhna fkerb, britlióft ferzá. SerjenSlujt f. ferzhno vefél-je u. f. f. ähnliche 3ufammengejefete. —grübe/, ferzhna shlizhiza, jámi-za. —hafí adj. férzhen , aud) mo-sliát, hraber , kuráshen , fogóren u. bgl. — I;aftigfeit f. (érzimoft. Serjig adj. prAv lép, ljubesnjivo lép , prelép. —innig adj. férzhen , is vfiga ferzá. —(id) adj. ferzhen, perferzhen. —loé adj. bres'fer-zlien, ncsdúfhen.
Serjog, m. vojvóda, bojvócl, boj-vóda, vájvoda, felt. vajvoilár. -—init f. vojvodiza. —lieh adj. bojvódfki. —í()um n. bojvódftvo.
¿?ie	414
S e fe t, f. drAshba , fhuntanje, fhun-tarija, fhulenje, hufkartja u. bgl. Sefeen v. a. drashiti, fhüntati, fhù-liti, liufkati. Sefeh1"1^ fhùntar-fki péf. Sefepeitfdje J. korbAzh.
Seit, n. féno oler fenô. —bautu m. sherd. —boben m. fenjâk , féniza. Seuen v. n. fenô fufhiti, feno TprAv-ljati. —ernte f. fénokôriinja, féno-fézlia, kofitva fenA. —führe f. v6s fenâ. — gäbet / vile, rATolie. —haitc fen m. ftog , nAval , plâft, kopiza fena. —maf)b f. fénokofhnja u. f. f. —mä(;ber m. kofez , fénokofiz. féuofék. .—monat rn. eig. inalifer-pàn, gem. julij , feiten fédemnik. —fd)reèfe/". kobiliza, auch konjizh. —mage f. l'énfka vAga.
S euch ein, v. n. hinàvzhitï, hinav-zhovAti, hljiniti fe, fvetohljiniti fe, fkasovàti fe, hiniti fe u. bgl. Se«5 d;elei f. hinâvftvo, hinAvfhina, hljim-ba, liimba, fkasovànje , fkasljivoft. Seuchler m. hinAviz, hljiniz, fveto-hljiniz. Sencblerinn f. binâvka, fve-tohljinka. Seucblerifd) adj. hinAvThi, binâvzhji, hljinjiv, fvetohljinjiv, hljinfk, fkasljiv u. bgl.
Seuer, adv. létaf, létof. —tg, (jeu* rig adj. létafhenj, téga léta.
Seuten, v. n. tuliti; (von TOenfchen)
vekAti, vezhAti, niebr. dréti fe. Seuratl), v. S e i ta t h-
Seilte, adv. in	danaf, danf,
danfi, donef, in ©t. aud) dnéf, dé-nef: heute früh, dnéfsjùtra, dAvi. Seiltig adj. dAnafhenj, dAnlhen, dnéfhen tt. f. m.
Sefe, f. zôperniza, auch zhAra , tn ¿>alnt. boliorniza. Seren v. n. zo-prati, aud) vrAshiti. Sereumeifler m. zopernili, zopernjak, aud) zha-rovnik. Serenjloff m. zôper. Se» );crei f. zopernija, auch zhAra, vrâsli, vrâslia,
Sie, v. Sie r.
Šieb, m. mali, mâhljej , aud) vdâr, vdarili, vfék, bitik.
Sief, m. glAf is lovfkiga roga, aud; trôbenglAf. —f)°rn lovflii l'ôg.
Ster, adv. tù, tùliej, tùki, mir. to : hier ttttb ba, tù ali tàm, fein ter tjè ober femtertjé. —ait adv. na tém, na té rézlii ; tù, tùliej. —auf ad v. na tû, na to rézh ; na té (ré-
415	im
zhi) ; po tém, potlej. —auê adv. Is téga; od tod. —frei adv. per tém, per té (rézhi) ; tù, tùki. —burd) adv. s' tém, s' takibnim , po tAkfhno u. bgl. —ein adv. v' tô ; tù noter. -—fit r adv. sa to. —gegen adv. sa tô, proti té (rézhi). — her adv. tù lern; dotôd; doflé. —l;tn adv. tù tjè. —in adv. V tém, v' té (rézhi). —mit adv. s' téin, po tém, po tàkfhno. —nad) adv. po tém, po tàkfhno. —nädjft ado. tik , tù térdno poleg U. bgl. ; aud) k' tém, verh téga. —neben adv. tù poleg , kre té^a , sràven , srâvno. —nteben ((»ienieben) adv. tù, tùkej, tù na tém fvéti, na té sémlji. -—liber adv. o tém , od téga ; tù prék, zhres tô. —unten adv. tù doli, na tém fvéti. —unter adv, pod rém, fpod téga. —Don adv. od téga, od té, v' té (rézhi). —roieber adv. sôper tô, tému nafprôt. —ju adj. k' tému, k' té; verh téga. —St»ifd)en adv. med té, vméf tô, tù med, tùki vméf. £ie(!g adj. tùkej fli en.
Himbeere, f. malina, Himbeere jiraud) m. malinov germ. Himbeer= mein m. malinoviz.
Gimmel, m. (baè Himmelsgewölbe) nebô ; (Sternenhimmel) svesdifzhe , unr. svésdje (baë ©efiirtt, baê (Sfer* nenbilb); (Aufenthalt ber ©eligen) nebéfa, aud) fvétli ràj, nebefhko krâljeftvo : bie Sßögel beê HimnteB, ptizhi fpod néba. —an adv. kvi-fhko , nakvifhko , v' nebô. —blau ad), nebéfen, lasùren. —branb m. (eine ^flanje) lûzhnek, rukaz. Him= meffahrt f. gem. vnebohôd, vnebo-ftôp , eig. odhôd v' nebéfa : SCfiariä Himmelfahrt , vélika gofpôdniza. ■—reich n. nebéfhko krâljeftvo; (ein l)ol)cv Grab seitlicher ©lücFfeligfeit) nebéfa. —fchreienb adj. vnebovpi jôzh. iùmmelègegenb f. gem. véter. Himmeïêheer «. nebéflika truma, nebéfhki trop. .Ôimmelêlicht n. nebéflika Ijùzh. $immelâfcmg rn. nebéfhki krâlj, u. f. f. âhnlidje 3u= fammeitgefefcfe. Jôimmelêflrich m. pod-nébje, podnebifiie. —roârtêai/u. nakvifhko, v' nebô. Himnieièbcroohncr rn. nebeflizhân. —roetf adv. hudo
$ i n	416
dalzh, dalzh dalzh. £immlif<$ adj. nebéfhk , unr. nében u. bgl.
Hin, adv. tA , tjé ; prôzh : hm Unb mieber, tù pa tAm, femtertjè; alleà ift hin, vfé je prôzh ; hin fepit, poginiti. —ab adv. gem. dol, tjè dol, dol tA, eig. v' nis, nis : i)inab fhir» jen, v' nis pAfti ; hiua^fârtë, na-vsdôl, v' nis. —auf adv. v' verh , na verh, v' brég, gor, vsgôr, na-vsgôr u. bgl. —auê adv. von, vùn, van, unr. vné, vuni u. bgl.
Hinbringen, v. a. pernéfti tù tjé; (fein ßeben) prebiti.
Hinbern, v. a. opovréti, opovéra-ti, ovréti, ovérati, auch na pôti biti, sadershAti, sadershovAti, muditi, felfener pâzhiti u. bgl.: er läßt fïd; nid)t in feinen guten ffierfen h'n= bern, ne dA fe ovréti (opovréti, ovérati) v' dôbrih délih; ich h'ns berfe ihn ju bir jtt fommcn, fim ga ovéral (sadershovâl, mudil) k' tebi priti. Hinberlich ad), opovéren, o-véren , na pôti, sadershljiv u. bgl. Htnberniß n. opovérik, ovérik, na-pôtlej , sadérsbik, pomùdik u. bgl.
Htnbinn,/ kolbùta, felfen jeléniza.
H t n b u r d), adv. zhres, auch fkôs : " bret 3ahre hinburch, tri léta, feltener fkôs tri léta; burd) bie SBiefe l/w blirch , zhres trAvnik , fréd trAvni-ka u. f. m.
Hinein, adv. noter (auch nôt), navnôter u. bgl. : (in 3ufammen* fefeungen mit 3eif»ôrtern) v' : h>uein bringen, nôter pernéfti, aud) vné-Iti; — fd;leid;en, fid) v. r. vkrAtti fe, vléfti; — finfen, vjésniti fe, potoniti u. f. m. ; —roârtê adv. navnôter, navsnôtraj tt. bgl.
Hinfallen, v. n. eig. kApniti, opAfti, vpAfti, auch opAdati, po-pàfti, popAdati, telébniti, prevré-zhi le it. bgl. Hinfällig adj. roörtl. opadljiv, gem. ridjtiger aber pçrh-Ijiv, flAb, preminôzh u. bgl. -Ôin» fäüigEeit f. perhljivoft, flabôft, pre-niinôzhoft u. f. tt).
Hinfort, adv. odsdAj, sanapréj, vpréd.
Hingang, m. odhôd, aud) fmért.
Hingeben, v. n. dAti, oddAti.
Hingegen, adv. naprôti, nafprôti.
Hingegen, v. «. oditi, auch pôjti:
417	i)in
er ift (jingegangen, jo odrhčl; ge&' t>in, pojdi; etipaš — faffett, kar odftaviti.
.£> i It I; a 11C n , v. a. dershati, moliti : eiiten mit leeren Jooffnuuitftt —, kogar s' prašno shli/.o piliti. i>tn(»elfen, v. «.pomagati; (jum ffierberben) pogubiti. i n C c n, v. n. hromiti, liromatati, mifuntcr attd) Thantati , plantati, lhantiizati, krulati tt. bgt. £>infenb adj. hrom, aud) fhantav, plantav, krulaft , krulov u. f. t». £infnien, v. n. poklekniti. •£>iitfommen, v. n. priti. £tnlangcn, V. a. podajati, podati; — v. n. (hinldliglid) fepn) dovel biti, Tezlii, legati. JptnldugHd) adj. dovel obet; dovolj, sadoftenj; — adv. dovolj , sadofta. i n m a d) c it, fid> v. r. podati Te , fpraviti Te. Jp t u n e h nt e n , v. a. odvseti, vseti, pojemati.
i>tnraffen, v. a. grabiti, pograbiti.
£> i nr e i d; e n, v. £ i n I a n g e n. •¡pinrei (jen, v. a. popafti, sgrabiti u. bgt. : ber 3orn rif! mid) fjtn, jesa me popadla, sgrabla , premagala, obladala u. f. f. i>inriebten, v. a. (in ©rbnttngte» gen) perpraviti, v' red Tpraviti; (einen »?iffefl;dfer ) ob shivljenje fpraviti , ob glavo djati lt. bgt.; (bie unmiffetbare llrfadje bež Sobež, bcž SBerberbenS fetjn) pogubiti, kon-zliati, v' nizh Tpraviti. £ i n f e i) n e n, fid; v. r. sheleti (ne-
kamor iti, nekjer biti). Stnfefeeit, v. a. poftaviti. 4> i n ji r e cf e n, v. a. podersliati, pomoliti.
£intan, adv. od, aud) nasaj: —fes fcen, odftaviti, aud; samuditi, sane-mariti.
£>tnten, adv. sad, sadi: tfon—,
odsaja.
#in ter, prp. sa, po: l;infer ber sffianb, .sa fteno; tjinfer i^m, sa njim, po njim; |»inter ben Oijren, sa vufhefami; ijinfer bie23anf, sa klop j tjinter ber 23anE, sa klopjo. —bacfe f. sadnje lize, aud; podev, sadniza u. bgl. —bei« n. sadnja
i?ir	413
noga : flef; auf bie Jpinfertetne flctlen, vpreti Te, vTtavili Te tt. bgl. —brin» gen v. a. donofiti, dokäsati. —e adj. sadnji, attd) odsadnji. —e, —n m. sadniza, rit. —einanber adv. eden sa drugim. —fufj m. sadnja noga. — gefjen v. a. golufäti, no-riti , otrapiti , omamiti it. bgt. —grttnb m. sadnji ftan. — ¡jaft m. podfäda, safada. ■—(jaupt n. pod-teme, sateme, aud» satilnik, otilnik u. bgt. —faffen v. n. sapuftiti, fporozlliti. —(egen v. a. Saloshiti, ohraniti. —Hfl j. eig. JiTt, kovar-Ttvo, fetten, bafür gern, savitoft, saleda , saTedljivoTt, golufljivolt u. bgt. —tiflig adi. liflik, kovären, gem. savit, safedljiv, hudokunfhten, svijafhk u. bgt. —rttcfž adv. sa herbtam, odsaja. —treiben v. a. fpodnefti, pregnati, opovreti u. bgt.
Eintritt, m. odhöd, fmert, k6-niz.	,
hinüber, adv. zhres, tje prek, na üni kräj, (in 3ufammenfefcuitgen) pre , 5. 35. — fpringett, geni. prek riiozhiti, etg. preTkozhiti.
hinunter, adv. navsdöl, v' nis, navnis.
$ i n TO e g, adv. prözli obet' prezh , od tod, vkräj, vfträn , aucb is poti ober fpoti, (in Si'famtnenfeijungen) od, j. 23. — begeben, jid; v. r.,
—	getjen , oditi, odhajati; — flie» gen, odleteti; — fti(;ren , — brin« gen, odpeljati; — neumen, odvseti , odjemäti; — feljen, fteb v. r. über etroaS , odftaviti kar, ne ma-rati, ne mar biti.
J£) i n 5 u, adv. h', k', k' temu, verli tega, (in 3ufammenfeijungen mit 3ett= mortem) per, 5. 23. — binbett, per-vesati (na kar, kar); — fügen, per-djäti , perTtäviti; — Eommen , priti ; — laffett, perpuftiti, dopuTtiti ;
—	treten, perTtöpiti.
£ippe, f. (Senfe) köTa; (©idjei) Terp; (ein irummeä öartenmeffer) vinjak, auch oreshnik.
J^irn, n. mosligäni, uur. mosig (bas itnocheninar!): er (tat meber ®iarE nod; i>irn b. t. er ifl am Körper uttb ©eijie fd;t»ach , nejma mosga, ne moshgAnov. —gefpinitfl n. smiflcn-ka. —106 adj. nefpameten , nor.
419	i?ir
—fdiale f., —fd)dbel rn. glavna zhe-pinja, zhepinja, hubanja, glubanja. t r f it), rn. jelen, aud) jelen, felten (nad) ©nfStn.) rogazh: fin ¿irfd) in ber SBrunft, kofbutnik. — brunft f. ferbesb , fpoj, pojatnoft, buk u. bgl. —fčinger rn. lovlki mezb, Eroat. bansbar, rujf. liortik. —geroeil) //. jelenove rogovile. —fjern n. jelenov rog. ■—Ijorngeift m. jelenovi?,, jelenoroshnjakovz. —fjaut .f- jelenova koška, jelenovina. —-falb n. d. jelenzbe, mditnlicbeS jelenih, »eiblicfteS jelenka. — fafcc rn. kle-fbar. —Enf; f. kofliiita , atteb jele-niza. •—tpilbpret n. jelenina. —Jie= mer m. jelenji podev, jelenov sad. •g> j r f c y rn. profo, attd) profo: Jpirfe aužfd)iagen, plevfhati, otepati. Jg»ir= feaefer rn. profifhe, profifbzhe. >6ir= febrei rn. proicno pfheno, geEpdjter profena kafha cber jAglizhi. —ftrol) rt. profeniza, profenifbniza, profena flama. .£)trf, m. eig. paftir, aud) zhred-nik, varovzbin, fluga u. bgl. : i>irte fet)it, bie ©d)afe (;uten, paftirzhiti,
fiaflirzbovati. —engebid)t rt. paftir-ka (pefcm). —etljlote .f. pifhal, pifhzbala, in ©t. auci) shvegla. —enljttnb rn. paftirfki pef. —ett= Enabe m. d. paftirzhik. —cnieben n. paftirftvo, paftirzhija, paftir-fko shivljenje , paftirzhovanje: ein •£)irfenleben ftiljren, paftirzhiti, pa-ftirzbovati. —enjiab rn. paftirfka paliza , aud) kravola. —enfafd)e f. (paftirfka) torba. —inn f. paftir-ka, paftirkinja, paftiriza. $ i ji o r i e, v. © e f d; i d) t e. £i&e,/. eig. snoj, felten, bafitr gem. vrozhina, aud) shar, gorka toplota , fd)l. vrezhoft tt. bgi.; (6eftig= Eeit) nagliza, lila; (3ern) jesa, to-gota, gnjev u. bgl. £>i(jblafe f. mo-solj, mosoljzbik. Jpifcen v. n. vro-zhiti; (von ber ©onne) perpekati, s liga ti, atld) greti. £>ifeig adj. vro-zhinfk, vrozhiven, aud) vrozli, go-rčzh , snojen u. bgi.; (l;eftig) nagel, filen: J)lfcige £ranEl;eit, gem.
legar, aud) vrozhinfka bolesen; baS i)tfcige gieber, vrozhniza. 0 b e f, in. rkobel, aud) ftrug, ftru-galo n. bgl-, fd)(. hobel. —n v. a.
# o cf>	420
flidbliti, attd) ftnigati, fd)t. hoblati. —-fpdne }'l. ftriifbki, fd)l hoblovina. $oboe,f. huba. Jf)obi)i|1 m. hubift. ^)od), adj. vilok, vi loki; (erfjaben, i>ornei)in) ¡menit, aud) vifhji; —adv. vifoko, (in Bufammenfebungen) pre, j. 25. ()0d)ad)tbar, prefbtiman u. f. 1p. —ad)tttng f. pofhtenje, fhtimA-nje, aud) prefhtiinAnje, fd)(. vifoko fbtimanje. —ad)fen v. a. pofhto-vati, zhaftiti, fbtimati. —altar m. veliki, prednji oltar. —amt «. velika peta mefha. —beinig adj. dolgonog. —berut)mt adj. prefla-ven, mozbno flovit. —beutfd) adj. zhifto nemfbk. —ebel, —ebelgebo= ren adj. blagoroden, shlahtnoro-jen. -—ebrtpurbig adj. viloke zha-fti vreden. —fiirftlicb adj. vifolio-knesbji. —geboren adj. vifokoro-den, vifokorojčn. —geel)rt adj. vifoko zhcfhen, prezhaften. —ge» lepvt adj. prevuzhen, vifokovuzhen. —geridjt n. morifhe. —mutl) m. prevsetnoft, aucb ofhabnoft, napuh U. bgl. —muttjig adj. prevseten , attd) ofhAben, napuhnjen: beri">od)« miitljige, prevsetnesh , aud) ofluib-nesb, napiibnesh. —fcbdfeung f- pofhtenje, fbtimanje. —jidmmig adj. vifokofteblaft, vifokofteblen. J>W)ji adv. odvifhe, vifhe vfiga, nefkonzh-no u. bgl.:	he'Ii9 nefkonzh-
no fvet, ein 1)i)d)fi fd)lecbteš 3al;r grosno hiida letina, bie hetbfle iratt» rigfeit grosna shaloft , ber #cd)|te (@ott) narvifhiz (Bog). —frabenb adj. napuhnjen. —petrafl) m. pregreha soper vladavza ali domovino. —tpo{)tgebpren adj. vifokobla-goroden. —nutrbig adj. zhafti vreden, aud) vifokovreden : baS J^>od)-tpurbigfle, fveto refhnje telo. —}eif J. eig. fvat\a, shenitva , aucb she-nitnina, in <£f. goftovanje ober go-Ituvanje, fvatovfhina, yrlt. pir: i>od)jeit halten, pir, shenitnino lmi-ti, in ©t. gem. goftiivanju flushiti. •—jeifeinlaber m. sovzhin, svavzhin. —jeiter m. sbenih, shenin. —jeite= rittn J. nevefta. —jcitgaji m. in SiSt. (Vat, in ©f. aud) goftovanirhak. — jeifEleib n. shenitvanfko oblazhi-lo, attd) prashnja, goftuvanjfka prebleka. —jeitltci) adj. shenitvanfk,
421	cf
fvätovfk , shenitnlnfk, in <2t. flltd; goftovänjfk. —joitmai)! n. fviitov-fhina (auch bie jurhochseit gelabenen ©ajle), shenitnina, vrft. pir, in ®t. goftovänje. —äeifwafer w. ftarafhina.
hocfe, f. (ein ©arbenhaufen) rasftä-va ober raftava, in $r. aitd; koselz; (ein SSiinbel 0ra§, holj :c.) breme, hocfen v. a. fnöpje rasftavljati, v' räftave slägati; — v. n. (auf beul öiücfen eines anbern (;ocfen) sliäbiti l'e; (auf ben gerfen ijoiien) zhepati, pozhepati, aud) zhizhati; baS hod'en, bie hocferei, zhep, zhepanje, zhizh. Dörfer m. gerb, gcrbäva, höcferig adj. gerbät, gerbavät.
£ 0 b e, /. möde, mödete, aud) modi, mödizhki. hobenfacf m. möfhnja, mofhnjiza.
O f, m. dvor; (ber i"»offauni) dvori l"h e ; (um ben 9}ionb, bie (Sonne, aSarjen an ber 23rufl) obftret, ob-ftretna, obftretje ober obftertje; (in, aud) an einem ©ebäube) nebfl dvör aud; veslia: (ein ©ebättbe mit einem hofe, ber Weierhof) priftäva; (bie hofleute) dvorjänftvo, dvor-nifhtvo, dvorftvo, dvorniki. —amt n. dvorna Ilüsliba, dvörfko flushi-lo. — arbeit f. dvorno delo; (grohs ne) tlaka, raböta. —bebienfer m. dvorni flushabnik. —bienjl rn. dvorna fliishba ; (grolme) tlaka, raböta. —gericht n. dvorna fodba, vifliji föd. ¿operen v. «. (einem) perliso-väti fe ober perlisävati fe, aud; per-kupoväti fe j (auf einen) pozhenati komü na glavo. —geftnbe n. dvorni ljudje, dvorna drushina. —Eir« che f. perdvörna zerkev. — Eitd;e f. dvorna kühnja, U. f. f. ¿¡hnltd;e 3ufanimengefefete. höflich adj. dvor-Ijiv, auch perjasen, perljüden, vljuden u. bgl. ÄöflicbEeif f. dvorlji-voft u. f. io. höfling, —mann m. dvornik , dvorjanik , aud) dvornik. —männifd) adj. dvörfk , dvorjanik, perdvören u. bgl. — meifter m. et» tra dvorni möjfter it. bgl.; (haue!« lehrer) eftoa detovödiz, gem. uzlii-tel, visbar, vladar u. bgl. —mei« flem v. a. vliasoväti, sapovedovä-ti (s' körn). — rafh rn. dvorni fvet-vaviz, aueb nadvörni fvetnik. hof« räum m. dvorifhe, dvör.
# 0 &	422
hoffarf, f. eig. gisda, gisdoft ober gisdölt, gem. aud) napüh, olhäb-nolt, prevsetnoft u. bgl., fehl, öfart. hoffärtig adj. eig. gisdav ober gis-dav, gisdaven , auch napühnjen , ofhaben , prevseten : ber Jpoffärtige, eig. gisdäviz, aitd) napühnesh it. f. ty. h Offen, v. n. viipati , vupoväti, aud) savüpati (eig. vertrauen), bann nädjati fe, fveftiti fe, fveft fi biti, in ®t. tröflitati fe (zhefar) : id) hoffe, bajj er Eommen mirb, miflim, l'e nadjain, fe tröflitam, lim fi fveft, de böde perfliel; auf einen hoffen, V' kögar vupati, savüpati u. f. t». hoffentlich adv. naj bersli, nade-slino. Hoffnung f. vüp , viipanje , auch nadega. hoffnungslos adj. bres vüpov, obvüpen. hoffnungsvoll adj. vupanja poln. hofieren, hofEirche it. f. n>., v. uns ter h o f.
$Öl)C,f. vifha, vilhava, viTliina, vi-fözhina. Roheit f. vifoköft. hohe« priefler m. vifliji duliöven, auch pervduliöven, niebt. prednji, vifliji far. hoheprieflerüd) adj. viflijedu-böven , pervduliövniflik. hoheprie= flcrthuin n. viflije duliövftvo, perv-dubövniflitvo. höher adv. vi Hie. hohl, adj. vötel; (»om ®d;atle) votel, glüh, top; (»ott ben ¿lugen) globok, vpaden. —beil n. dleto, —bol)' rer m. dürgclj. höhle fi berlög , votlovina, feiten volliflie. höhlen v. a. vötliti, dolbfti, dletvati ober dletviti. —Eel;le f. brasdeniza. —tneißel rn. teflo, auch dleto. Jbol)« lunber ?n. bes, beseg, aitd) besgo-viz : »on hohlunber, besgov, besov; bie hohlunberbltifhe, besovo zvetje; baS hohlunbergeflrippe, be-
sina, besgovina it. bgl. höhlltng votlovina, votlöba. —tpeg rn. klaniz , fehl, vötla pöt. hohlen, v. holen, höhn, m. eig. poimeh, saimeh, gem. pofmehovänje, safmehovänje. holm* neefen v. a. safmehoviiti (kogar), höhnen v. a. (einen) pofmebovati fe (komur), safmehoväti (kögar), aud) framotiti, saframoväti lt. bgl. höhnerei /., hol)ngeläd)fcr n. poime-bovänje , safmehovänje. höh11'!^ adj. pol'mehljiv, safmehväven, auch
14 *
423	i>ol
framotiv, framotljiv, saframovavcn, saframljiv. £o!)nlčid>eln, fjotjutactjen ■v. n. pofmehavati le ober poline-lioväti fe komu u. f. ro. £oI;nfpre= dier rn. pofmehovaviz, salinehova-■n iz, aitd) pofinehljiviz , framotiviz , safrainovaviz tt. bgl. £ o l b, adj. (giitt(lig, getoogen) rad, vdän, vgöden; (aitgeiietjni, liebreich) blag, ljub, mil, perjasen, ljubes-njiv, prelep, gmeten; rncitt ^»olber, moj ljübzhik , ljubimiz , Ijubesnjiv-zliik: bie £olbe, ljübza, ljubimka. —felig adj. eftoa blagomil, prenul, ljubesnjiv, ljubesnjivo blag, blago-rad u. bgt. —feligfeit f. blagöft, blagomiloft It. f. f. JTi o I e u, v. a. po kogar, po kar iti, pernefti : SBaffer l>ole» , l>o vode iti, attd) vode pernefti; er ift tnid) hoten gekommen, je po me perfhel; ti) C m Ijoleti, dihati u. f. t». £ elf ter, 5pi(ioIetij)oIfter f. tok. goltal i. alö! na noge! po könzu! 4>ölle,/. pekel ober pekel, »ötlen--aitgft/. hüda britköft, nesnäno veliki ftrah: er (jatfe i>60enangfl, bil vef v' ftraliü. .£>öllengeijt /«• pe-klenz, geni. vrag, hudjzh, slödi, zliert. jpötlifd) adj. peklenfli. i»otm, in. böm, hömiz, grizli. .£> 0 l p e r , m. gruda, gruzlia. £oIpe= fig adj. gruden , grudät, attd) gru-dalt (eig. l;olperid)t), bann gruzbät. £olä, n. lef; (ein ©fücf Jpolj) der-vo ; CBrennfiolj) dervä ; (ein !8aum) drevo: Jll £ol5 werben, lefeneti, olefeneti. —abgabe f. dervarina. —apfel »'• lefno, löfliko jabelko, auch letnika. — a>:f/. eig. aber »rit. topör, aettl. dreväzha, drevniza, drevnjazha, tepazlia U. bgt. —birne ,/. lefna ober lofhka gruflika , lefni-ka. —boef rn. kösel, kosäzha, bik. —boben m., —Ijüttef. dervärniza, dervöton. Jpotjen v. a. dervariti, derva fpravljati. poljem adj. le-fen, feltner dreven; (ungetenf, jleif) aitd) fhtoraft. —(jacfer rn. dervär; (ein Sßogel) detäl, in <3t. bergles. —Ijäber f. fhöja, fliöjka. —baufen m. dervöton, naton, köfter. —lege f. dervöton , dervärniza. —majt f. shir. —meffer rn. dervomer. —fd)tag m. fekanje, in £r. frät.
i>of	421
—fd)uh r»- «6kla. —fchliSgel nt. kiz, bit , terliel, màzel. — flamm rn. déblo, ftéblo. —fpantt m. trefka. —faube/. divji golob. —tourm m. kiikiz.
•Ç>onig, m. ftèrd , fterdina, and) med, mediza. —betu m. roorft. me-darija, medârftvo, gem. bzhelarija, bzhelàiTtvo. —bauer rn. medâr, geni. bzhelar. —flaben m., —fçbeiî be J. fàt, fatina, fatovje, fatovniza, fo aud) fèt u. f. io. —Eucben m. (eine 9Jief>(fpeife) iterdeniza, potiza ; (ein rabfortntgeê Dfterbrot, niit£onig gefutlt) in £r. kolâzh ; (ber Jponig= hid)en, ben nnin iti 3jlrien nad) ge« enbetem Jôod)jeitsniai)Ie ber Sraut in ben 3Dîunî> ju flecfen pflegte, unb ei juiveiten nod) tljuf) jébà/.h. —feint m. zhifta fterdina , aud) fàt, fatjé U. f. ». —fiifj adj. fladeli kakor méd, prefladâk. —tropfe m. fraga medu, kapljiza fterdine. JÔ C p ! i. nu ! le !
Jpopfen, rn. hmelj, hmeljina, hnié-lije. — adj. hmeljen, hméljov. —bau m. limeljarija, hmeljàrftvo. gordien, v.n. polluriiati, aucb pod-flùfhati, na vùho vlézlii, vuha flipi-zliiti. Î>ord)er m. podflufhâviz. J^orbe, f. (^liirbe) léfa; (jçiaufett)
trop, kardélo, mnosli u. bgl. £êrcn, v. n. riifhati ober flifliâti, aucb zliùti, flùh iméti ; (anl;oren) poflufliati; (erbôren) vflifhàti. Jpo= rer m. poflufhâviz. Ôortjont, m. obnébje, polobnébje. Ôorn, «. rog; (alà aSlaêinflrument) nebft-rog au^ trobilo, roshniza u. bgl. i)ôrnern adj. roslién, geni. koftén. ^orneule f. zhiik. i»orner= trâger m. r o gâz h , rogàzhnik. JÇ>or* nig f- ferflién. i)orn»iel) n. govéja shivina, govedina, ^»ornung, rn. fvizhan, felten dnij-nilt.
•Çorft, m. (Sicficbf) gbfha , gofliavi-za; (9te|î) gnjesdo. Jjorfteii v. n. gnjesditi, gnjesdovàti. £ o r t, rn. (urlt.) perbeshàlifhzhe, sa-
vèt, savétje. £ofe, /. hlâzhe. Jôofengûrfel m. pâf, pojâf, pafiza. .Çiofenl)àtffe f. hlàzli-niza. iiofentrâger m. hlàzhnik, fcbl. àlhtershli.
425	S? o f
$ofpttaf, n. efroa balenirhe , bole-
nifhniza, gem. fhpital. í>ut>, m. vsdignjenje, eig. vsdig, vsdiglej.
■í>nbe, j. (ein unberoopnteS23aucrguf) piifha.
•?>ubfcp, adj. eig. sal, aud) lép, fleten u. bgl. Rubeln, u. n. (eine (Sadje obenpitt Dcrricpfen) na pól, liudó opraviti, aud) prenagliti, fhufhmAriti j (eilten) hudo iméti, aucp tesliáviti. Jpu&Ier m. (Stümper) húd délavz, gem. riiuflunár. •C>uf, m. kopito, feiten kónjfki róg. —eifen n. podkóv, podkóva. —na= gel rn. podkóvnik. —fepntieb rn. podkovázh. í>üfel,y. (eine Stange) ofterv. Jpús fein v. a. v'oftervi slágati, oftervati. í»üfte, f. kvok , klik, aud) ftégno , bédro. .öiiffbetn n. kúk, kúkoviza. •£úfflt>ep n. bol v' kvoki, bolezliina v' bedráh. •Ciiiget, m. grizli, hrib, hóm , bre-giz, réber it. bgt. u p n, n. luirá, aud) kokóíh (eig. bie •fcenne), pífli, piílie (baé ÍJüpncpen, gem. -Seiibel). -£>üp tupen n. d. pifli, pifzhe, píflika. ¿úpnerauge n. sháb-je okó , feiten kúrje okó. ínipners ei n. kúrje jájze. Jóul)ner6ifj, £>üps nerbarm m. zhréviz u. bgt. í>iií)ncr= gefd)rei n. kokodák. Jpüpnergeier m. sakolzb, pifliétnik, kánja ,ká-njiz u. bgl. J&üpnerpunb »?. (38of= fteppunb) jerebizhár. -StipiterEotp >n. kúrjek, in St. aud» kúrezlinik. J^iipnerEramer ni. piflietár, koko-Hiár. .Öiipiicrjlcige f. kúrnik, kúr-njek, in St. aud) kobázba. U t b, /. blagovóljnoft, dobrovólj-noft, miloft. J&ttíbtgen v. n. perle-zlii, (nad) 0utám.) sveftovAti. •Ciulbigung f. pertéga. £ú(fe, f. pomózh: Jóüffc teiflen, pomagati , pomózhi, perpomózhi. ímíflid) adj. pomózlien , pomozh-ljív, poinagljiv. .pülflüé (id), bres pomózhi, ¿apufhén. -giulfreid) adj. gotóv na pomózh. ínitfébebürftig adj. potreben (pomózhi). ¿liífés mittel n. pomózliik, perpomózliik. í>ulfá»6íEer, .£tiíféfruppen pl. po-niózhna vojfka.
£nr	42«
f. ogrinjalo, ogrinfazha, sa gerndo, sagrinjAlo, pokrivalo, odeja , odevalo u. bgl. čnitlen v. a. ogrinjati, sagrinjati, odeti, pokriti, saviti: fiep in ben ®iante( piillen, v' plafh fe saviti, le omotati u. f. 1». pfiffe,/, eig. ftrök, aud) lufk, feiten lufhina. .hülfen v. a. liifkati, lu-fhiti. #ii[feiifriid)te pl. ftrozhjc, attep fozhiva, fozbivje. ■i) u iti a tt, adj. vljuden. Humanität
f. vljüdnol't. Rummel, J. zhmel, zlnnelz, /.Innerei , fd)l. fhumel. Summen v. n. buzhäti, berneti, aud) zhinereti. ■£) U lil 0 r , rn. gem. volja, zhüda, aud)
raspoloshnoi't düfhe. Ö um pen, m. bokal, kosArz. Rumpeln, v. n. fhantati, plantati,
fhantüzati,. hromatati u. bgt. •Öun.b, '». pef, aud) kusel , küsliik, fhzhcne : bet- grofje .ftuub (ein Stent* biib) luislak; bie erfien Jbunbe er= tranft mati gern, perva obreft gre sa duri feft. iutnbdjen n. d. peiik, pfizbik, kusliik. Jpünbittlt f. pfiza, aud) küsla. Jpütlbifcp ad), petji, pfizhji. Jpttnbšmelbe J. pel'viza. •imnbStag m. pefji dAn. -Öunbfijapit m. pcl'jak. Ö u n b e t-1, num. fto : baž Jpttnbert, ftotina, ftotinka. £unberter m. tto-tinka ; (eine 35aitPnofe) ftötnik. Jpuiu berterlei adj. ftoteri. —fad), —fa 1= tig adj. ftoterni, ftoternat. —japs rig adj f oleten, fto let ftar. —mat adv. flokrat. —malig "dj. ftokra-ten. i)uitbert|"te adj. ftotni. ■dunger, m. glad, aud) lAzbva, lazhnoft, lakota. Öitngerig adj. gem. lazhen; (peijjpungerig) gl Aden, gladoven, lakoten. .£utngerlciber gladovnik, gladovnjak. hungern <•. n. lazhen biti, gladeti; (Warn)et leiben , bar&en) 1'trAdati; (faflen) ne jefti, pol'titi fe: es pungert micp, fim lazhen. iMuigci'oltOtp J, lakota, ftrad, ftratlesh. Rupfen, v. n. fkozhiti, Tkakati,
fkakljAti. & ü r b e, f. pleteniza.
u r e, f. kürva. i)uren u. n. kut-vati fe. inirer m. kurvar, luirvAk, kurvin. .yni'ci'n f. kurvarija, kur-varftvo. ^urenfep, purifd; adj. kur-
427	% ti r
varfk , kurvAflik, kurvinfk. Iin6 n. hotiv, liotiviz, aud) kurve fin, mulzliek it. bgt. ur fig, adj. bers , hiter , jidern , vuren , rozhen. ^ut-tigfeit /. ber-soft, vurnoft it. f. TO. ^uffc'tt, m. kafhelj. Jbttffctt v. n.
kafhljati: ber ba intffef, kafhljavz. 4? tt t, m. klobuk. J0ufd)en n. d. klo-buzhik. —fflj ?n. klobuzliina. —Eopf m. oglavniza. —Irempe f. savih, saviliaj. —madjer m. klobuzhar. —fd;a4fel/. klobuzbak. # u f, f. eftoa varftvo, paska, zhuta, ftrasha: auf bet i>Ut fepn, pasko imeti, varovati fe; fet auf beiner i>uf/ pasko imej, varji fe u. bgf,;
Snn	428
(eine $erbe SSici;) zhreda; (bie 2Bci« bc) pafha, pafhnik, Jpitfen v• varovati, variti j (baS SSiel;) pafti, aud) paftirzhiti, paftirzhovati (b. i. J^trt fepn, citt $irfenieben fithreit); — ficb
v. r. varovati fe, variti fe, snovati fe, aud) ogibati fe u. bgf. £iifer m. varh , varvizh, varovaviz, aud) zliutar u. bgi. ■S» U f f d; e, f. giige, guganiza, gugov-na, aud) sibel u. f. to. Jputfdjert v. a. gugati, gugljati, aud) sibati; — v. n. gugati fe, sibati fe. .£>uff'e, / bajta, lopa, aud) kozha,
huta. .giuffcben n. d. bajtiza. £ p m » e, f. hvalna pefem.
3$, pr. jas, in £5?. auch jes, jeft.
3 b e e, / mifel.
3 b p i te, f. paftirfka (pefem).
3 g e l, m. jesh; (iSIutegei) piviza, pijaviza, pivola.
3{jm, Pr- njemu; mu. 3hn Pr• n)®" ga; ga. 3h,len Pr- njim; vAm.
pr. pers. vi. 3f)C pr- possessiv. vafh. 3hretiwlben, ihretwegen, if)tefwitlen adv. sa vaf voljo; sa nje voljo.	Pr- fvoj, fvöja,
fvöje ; vafh , väflia, valhe. 3hl'5el1 v. a. vikati.
3(tifš, m. etg. dihur, gern, thor, aud) fmerduh.
3 m m er, adv. vedno, preveno, vef-zliaT, smiraj, s mi ram, smire, smi-rej, fpotama, neprenehama, fploh, vfegda, vfikdär, vfele , vuninvun , fkosinfkos. —bat adv. vfegda, vedno , vfele. —fort adv. neprenehama, nepreftavno, bres liönza in kraja. —f>in adv. (eig. immerfort) vedno u. f. m.: er mag immerhin iommett, naj le pride, naj vfegda pride. —mehr adv. zlieelaljevezh zhedaljebolj. -—wäfjrenb adj. ve-den , bres könza, aud) neprenelia-ven u. f. ro.
Smmitfelff, adv. med tem.
3 m p f e It, v. a. eig. zepiti, vzepiti, vzepovati, getu. pelzati, pelzavati.
3n, prp. v', (aud)- va , vu, vo , u), po; in ba$ ^auS, v' bifho; in bcm
•Saufe, v' biflii ; in fremben Käufern bienen, po ptujih hifhah llüshiti.
3nbegrtff, m. sapopädik, foder-shik , obfeshik , prefeshik, vujetik.
3nbritnff, f. shiva ljubesen , (nad) (Sutžm.) gorezhoft. 3nbrunjiig adj. sliiv, aud) gorezh.
3nbem, adv. med tem, tizbaf; — conj. kar, ravno kar, ko, dokler, ker.
Snbeffen, conj. med tem, ti zhaf ober ta zhaf.
3 n bi »i b u u m, gem. zlilövek, (nach SßobntE) kaklhnik, kakfhni-za: TOaS ftttb baS für 3nbh>tbuen, käkfhni fo ti ljudje?
3nfanterie,/. pefhefbtvo, pehota, pefhzi. 3ltfanfetitl m. pefhiz.
3nfet,/ l'likofova kapa.
3ngber, m. imberik.
3n ge(;eim, adv. fkriväj, fkrivoma, fkrivfhi,
3 n g leichen, conj. ter, tako fhe , fhe tudi.
3nl>aben, v. n. pofedeti, pofefti, Inhaber m. pofednik.
3nhalt, m. sapopad, sapopadik, aud) fodershik, obfeshik.
3nlänber, m. ettoa snotrajniz, vdeshelnik. 3ntänberinit f. sno-trajnka, snotrajniza, vdeshelniza. 3ltiänbifch adj. snotranjfk, vdeshe-len, vdeshelfk.
3<tne, ad], fred: jroifchen ben iw«
129	3 n"	I
ren inne ffeíjen, fréd golpódor ftá-ti; — bleiben, doma oftáti; — í;a-ben, pofedéti, poféfti; — behalten,! ohraniti, obdcrsháti; — tjaltcn, lió-1 njati, jenjáti, aud; vftáviti, vftano-víti; ftd; — f;alten, domá oftájati; — (»erben, svéditi, savárati.
3 n ti C n , adv. nótri, snótri, snótraj, snotré : »on —, odsnótraj; nad;—,
navsnótraj.
2¡nnere, adj. notránj, notrénj, aud)
~ notrájflien , notréjfhen, notránjfk, bann snotránj, vnotránj , snotrénj u. f. i».: baá Sintere, bie inneren 2(;eile ic., notrijáva , notrínftvo , snotránjina, snotránjoft, snotráj-fliina, snotréjHiina u. bgf.; ©Oft fte(;t in baá innere, Bóg gléda v' snótraj. 3nnerí;alb prp. (»on bem ¿M\e) nótri v'; (»on ber 3eif) v': innerhalb ber ©fabf, nótri v' méfti; innerhalb (gem. in) breier Sage, v' tréli dneh. innerlich snotráni, snotrenj u. f. t»., v. 3 n n e r c: ein t»al> rer ©cbrnerj muß innetfid; fei;it, prava shiiloft mora biti notrénja, snótraj, v' [erzi u. bgf.
3 n'n i g, adj. Ullb adv. shiv, véf, is zéliga ferzá, is vfé dúfiie : innig lieben, shivo ljubiti; innige Siebe, shiva Ijubésen; mie innig liebte ber Safer ben ©of;n, kakó véf rád je iniél ózhe finú, kako v' shivo ga je ljubil U. f. m.
3nnung, f. gfm. zéh, felfener to-várfhtvo, druflizhina.
3 n o e u tiren, v. 3 m p f e n.
3nábefonbere, adv. fofébno , po-
Tébno.
3 n f ch 11 f t, n. lój. — íerje f. lojéna fvézha.
3 n f 4> r i f t, /. nadpif.
3 nfe C t, rt. mérkej, merzhéf, mer-golínz, aud; zherv.
3 n f e I, /. eig. otok, oftróv, auch ni edin ó rje. 3nfufaner m. otozliän, oXtrovzhán, aud; inedmóriz. 3ufu» Ianerintt /. otozbánka.
3nšgel>eira, adv. fkriváj, fkrivfhi, fkrivóiaa.
3 n é g e nt e i n, v. © e m e i n h t n.
3 ti é g C f a 111 tli f, adv. vfé , vfé vfé , v fe vkúp, vféprek : aflc inžgefammf, vfi, vfivfi, vefólni, vfivkup , vfi-prek u. bgf.
3"»	430
3nfiegel, ». pezhät.
3 n f t n u i r e n, ftd) v. r. vlesniti fe , vlisati f e , perlisniti fe , perkupi-ti fe.
3 n f o n b c r 1) e i f, adv. fofčbno, po-fehno.
3u|iänbig, adj. unb adv. neprene-haven, nepreftaven ,, vfilen, attd; neprenehaina, nepremikama, nepre-ftavno.
3nfiehenb, adj, perhöden, auch bodozli, naftoper-
3 nfi er, n. drob, drobovina, vu--tröba.
3nflinef, m. vrojeni natörni nagibi , zh üd.
3 n ft r u i r e n, v. a. podvuzhiti, pod-vüzhati.
3 n flritm e it f, n. (SBerljeug) orod, orodik, orodje, in ©t. aud) flikery fottfl gern, inßruinent, dokument.
3 n f u 1 a tt e r, v. 3nfcl,
3nfutfiren, v. a. pfovAti, opfovA-ti, rassbaliti u. bglt
3 n f u r g e n f,. m. püntar. 3nfurgit-ctt v. n. fpuntati fe, sbuzhili fe, rkvifh-kiti fe tt. bgt. 3nfurrection/. pünt» puntarija, fkviflik.
3nfegritaf,/ zeloft, zelina.
3 n te ref fant,, adj. etwa mikaven., vedenja vreden, vashen.
3 nfe reffe, «. (SSortijcit, 9iufecit) korift, obreft, ilt ©t. auch liafik, hafen, dobizliik, fehl, interef: bie Snfereffen, obreft, gem. interef, zimsli.
3 n f er e ff i r en, v. n. OemaitbeS Saugen betreffen) tikati, dotikati fe , mär biti' tt. f. n\; (auf 3emanbeS (Smpfinbungett roirien) mikati,.
3nter jection, f. (naef; SB o b n i£) medmet, ogläf obzhütenja,
3nferpref, m. raslägaviz , . ras kl a« daviz , raslagäzh , gern, tölraazh u. bgl. Snferprefafion f. rasläga, ras-kiädänje u. bgf.. 3uterprefitcu v. a. raslagati, raslosbiti, razkladate, rasdanitl, rastolmazhiti U. f. f.
3nfrigite, f. svijäzha, feiten ko-varflvo„
3 u » a l i b e, rn. invalid.
3.n»enf artlttn, «.inventar; fpllik, ras-p i ti k. 3u»enftren v. a. inven-tirati, raspifati.
3 U »t f t r en, v. a. vabiti, povabiti.
431	3 m»
3 n n> á r f 8 , adv. navsnóter, na-vsnótraj.
3 n Wütt bi g, adj. notránj, notrénj, snotránj, vnotránj , vnotránjfk lt. ^flí-J — adv. nótri, snótraj, sno-tré u. f. t».
3 ntpo fjtter, m. (cines SanbeS) pre-biváviz , ftanovnik tt. f. tt).; (eitt 9Kiefí>maitit) iti 5?r. ofebénik, inSt. ófer; ubr. »ergí. 6 i n m o h n e r.
•J lt 5 W i fd;en, adv. med tém, vméf, tí zbaí.
3 r b e n , adj. etg. ilén , parftén, lon-zlién, semljén, glinjén, fcfyí. iloven, ilovnát, glin ja Tt.
Jlfbifd), adj. sémljiflt, posémljifk, aud; pofvéten: nur bet- Seib ift k-bifeh b. i. ber Grbe attge&örenb, fá-mo teló ¡e posémljifko.
3 C ge n b , adv. kdé ober gdé, nékde obet- nekdé, nekje: auf irgenb einem ■¡Bege, irgenb mo bttrd;, nékod , nekod; irgeitb woher, od nékod; ir» genb einer, irgeití 3emanb, irgenb mer, nekák , nekáhfliin, auch én, nékdo; auf irgenb eine árt, po no-lialio, po nekáltflinim.
3 t religiös, adj. bresbóslien, ne-pobóshen.
3rre, adv. Eotnmf immer nur tnSSer= biitbung mit 3etfroorfcrn vor, unb mirb mit bettfelben bttrrh (Sin ©ort bejeidjnef, J. 25. — geí;e¡t (»on bem rechten iöege abweichen) gem. ne práv iti , eig. sájti, sablófti, sabló-diti , (unrichtige ©orílelluugen h"5 benb) blófti , bloditi, mótiti fe , smótiti fe , sablólti U. bgl.} — 1 eu
3*9	432
fen, sapeljAti, svoditi, smotiti; — fet;n (unricbfige 2Sor|M(ungen h1»1 beti) v' smota h biti, motiti fe tt. f. m., (bes SßerflanbeS beraubt, mal;t» finnig fepn) gem. ob pamet iti, noreti , auch nevu-nnovati, odvumao-vati u. bgl.: er ifl irre, ifl wabnftit* niil. nori, ob pamet gre, pamet fe mu media tt. f. m.; — roerben, obnjre-ti, ob pamet priti. — f. smotnja-va, eig. ttur in ber DlebcttSart: in ber 3rre gehen, motiti fe, blofti. 3rren v. n. (hin unb her gehen, bef. ohne bejtimmfe ilbficht unb JvennfitiB beS ®egeS je.) blofti, bloditi, potikati fe tt. bgi.; (ben rechten "Beg Verfehlen) sablöfti, sabrefti, s.ijti , sagäsiti ; (fid; »erfehen) fpreviditi fe, smotiti fe; — v. a. (irre ma= djeit) smotiti, in ©f. auch fpaz*iiti. 3rrgang m. sapeljiva pöt, auch smöta, pomöta. Starten labirint, svit vert. 3rtg'aube m. kriva vera, krivovera, I äs lina vera. 3ttgfaubig adj. krivoveren, krivoverlk. 3wgfäitbiger m. kri-voveriz. 3rtgiaubigfeit f. krivo-vernoft, lirivoverftvo. 3ttig ac^b blodljiv, sinotljiv, kriv U. f. m. 3tr(e(;rey kriv nävuk. 3rrlid)t n. vefba, auch smötava, fiep ogenj. 3rrfhutn m. smota, pomota, blöd-ba u. bgl. 3cmng f. smöta u. f. m. jrrmahu m. krivosdetje , kriv dosdevik. Sfmeg rn. kriva pöt, pogubljiva pot, krivnjava u. bgf. feg rt mm, m. volk (f te» vouk , vuk).
3
(Sob).
3 a, adv. dé , tak , takó , fehl, ja : ich fragte »habt i(;r nod) einen SBater?« uttb fte -antworteten »ja«, Hm vpra-flial »imáte flie ozhéta?« in fo djáli »de« auch »de ga imajo, imá-nio ga«; roerbet tf>c um 9Jtiftag su mir EommenV »ja«, böte o poldné k' meni perflili ? »bomo«; habt ihr jenes SSitcb gefauff? »ja«, fte Ii úno knígo kupili ? »to de, fmo«, ganj uttr. »ja«; mir fiitb ja 25rítber, fáj fva fi bráta; bewahret ja ein fchuíb--lofež Set'j, obranite vfáj nedolshno
ferzé; etwas mit einem 3a beank morten, rezbi dé; roenn er ja nidjt Eommen mid, fo te., zhe pa vfáj nózhe priti u. f. w. —herr m. gem. jakováviz. -—Wort rt. beféda : er hat mir fein 3amort gegeben, mi je befédo dal , imam njegóvo beféilo.
3achjorn, v. 3^hjorn unter 3áí>e.
3 a efe, f. jópizh, in @t. auch roka-vázli, itt ©übfr. bala.
3a g b, f. eig. löv ober lóv, bann gó. nja (bie Sreibjagb), attd) lóvlja, lo-vitva u. bgt., fd)f. jág : 3agb auf
433
efroaS machen, gnati To sa lear. —bar ad/. sa lov, and) lovil en. —fltitfe f. lövfka püflika. —l;unb m. löv-fki pef. —l;otlt n. ftvfki rog. 3a» gett y. n. u. a. (fd)neH Taufen, eilen) gnati fe, tirati fe , auch jähati, be-sliati u. bgl.; (ftiefjenb machen) gnati, sagnäti, auch tirati u. bgl. ; (£>a= feu, Jbirfdjc sc.) loviti, gnati Te sa sverjö, iti na löv (fehl. jag). 3äger m. ctg. lövz , aud) ftreliz, fd)f. jä-gcr. Jägerei f. lövfiva vednoft, löv-ftvo. 3^9ecced)t n. lövlka pravda.
3äf>e, adj. (fdjnell) nägel , bifter, hiter U. bgl.; (hifeig) nägel, öjfter;
. (fel;r abfehüffig) fterm, prefterm, fterraovit. 3a(;e f. (bie <äigenfd)aff eines DittgeS, ba es jäl; ifl) nägliza, nägloft; Ttermöft, ftermöta; (eilt jähit 2lbi;ang) fterma, Ttermina, ftermiz. Rahling adv. vnäglo, na-näglera, nanäglema, isnenäde. 3äl;= Jörn m. nägla jesa, aud) nagloferd. 3äJ»jornig adj. nagle jese , naglo-jesen.
3 a h C, it. leto , feilen göd , godifhe. —bud> n. letopif, aud) letne bükve, sgodovine. 3ah"Sbefchaffeni)eit f. letina. SahreSjahl f- letniza. —gang m. gem. leto. —gebäd)tnijj, 3<>heeS= fefl n. obletniza. —f>uni>eet n. vek, l'toletje. 3ährig adj. leten, leta ftär, 3ährlid) adj. vfakoleten, vTä-ko leto , auch leten. 3ä^rtiltg >n. letnik, letnjak. —lliarft m. veliki fejein.	m-	aud) ob-
letniza. 3ahrSjeit f. letni zhäf. 3 ä h 5 o r n, v. unter 3 ä h e.
3 am mer, m. (ber fjödjflc ©rab beS laufen SBJeinenS, auch bas 3ammer= gefchrei) vek , ftök , jävk ober jäv-kanje, pläzh ober pläkanje, tarnanje, (ein höhet ®rab beS (Slenbes) fila, nadloga, reva u. bgl.; (bie fal= tenbe ©ud)f) eig. böshje , boshjäTt, aud) padaviza , fv. Valentina bole-sen. 3ämmerltd) adj. reven, shä-loften. 3ammern v. n. ftölcati, ve-kati ober vezhati, javkati, plakati le, tarnati, jezhati, Ikvenzheti it. bgl. 3ammerthal n. dolina sölf, revnöta.
3anuac, >n. profinz, prosiiniz, auch simiz, leden, novolčtnik, felf. perv-nik, gem. janvär.
3«&	434
3 <3 f e n, x>. a. pleti, aneh pleviti. 3ater m. pleviz. 3«ferinn f. ple-viza. _3äthaue f. präliza. Satjcit f. plčjenje, pletev, pletva, plev.
3 au d) e,. f. gnojniza , gnöjfhniza.
3aud)sen, v. n. vükati , vrifkati, krikati , aud) jüzkati. 3aud)jer m. (ein SluSruf ber gretibe, j. 58. 3ud)!) vük, vrifk , krik ; (ber ba jaudjäcf)
vukäviz, krivaviz tt. f. 1».
3 a t» o r f, v. unter 3 a-
3 e I i. i ! kaj she !
3e, adv. zhe , bolj, lioljko U. bgt.: je mehr, je beffer (auch befto beffer), zhe vezh , tem bolje, aud) koljko vezh, toljko bolje , gem. vezh , bolje, 5. 25. je mehr bu mir gibft, je beffer ijt es für mid), vezh mi däfh, bolje sa me; je mel;r ich bie iSlume betrachte, je (beflo) mehr gefällt fie mir, bolj (aud) dälj) ko zvetlizo gledam, bolj (vezh) fe mi dopäde; je älter er wirb, je greifer, bölj ftär-ji, bolj fereji, aud) köljko ftärji , toljko fereji, bann bolj ko fe ftära, bolj fe feri u. bgl.; je mehr id) ihm gebe, je mehr will et haben, vezh ko mu däjam, tim vezh hozhe imeti tl. bgl. ; i)0lt je her, od nekdaj; je juroeilen, nekokda, vzhäfi; je jroei, je brei tc., po dvä, po tri i. t. d.; je ltad)bem, po tem kakor tt. f. TO.
3eber, pron. vTäki , aud) vTakteri
^ fledenj. —artig adj. vfälci mnogi.
3ebermann, pron. vfäki, vfakteri, vfäki kdö.
Seberjeif, adv. vfäkokrat, vfegda, vfigdär, viele, vfelej.
3ebod), adv. vonder, vender, vfäj, fzer.
3ebn>eber, jeglicher pron. vfakteri, vfleherni, vfäki fledenj.
3emals, adv. nekdaj, auch kda ober gda, kakokrat U. bgl.
3emanb, pron. nekdo, aud) kdö.
3eiter, pron. iini, auch öni, övi , tifti, tajirti u. bgl.
Senner, v. 3anuar.
3enfeif, jenfeifS adv. ünkraj, ün-ftran, aitd) prek, na iini fträni, na uniin kräju. 3eufeifig adj. unlirajn, unftränfk.
3 efe i g, adj. sdäjn ober sdänj, sdäj. fben, aud; fedänj, fedäriien, takrä-
435	3ocf>
ten.	adv. sdi, sdaj, aud) Te-
daj, takrat, tazhaT.
3 o d), n. jarem, aud) jigo ; (iSnicfen« joctj) poli, aud) jigo. —bar adj. pod-jarmov. —od)š m. jarmoviz, pod-jarinov vol. —tDiebe f. jarmovka, in St. aud) dega.
3o0anntž6cere,y; krefno grosdje, lafhko grosdjizhe, aud) kofmazha It. bgl. 3oh«nrtišfefi n. liref, Jan-shov dan. 3oi)anniši»iirmd)en n. getn. janshoviza , «ud; ivanjfhiza , Jvanova muha, Tvetliza, krefniza.
3oitrna[, n. dnevopif, aud) dnevnik.
3 ti bit, n. vukanje, vrifk, krik, preveliko vefelje, radoft. —feft it. ve-feljiza. —jal;r n. Tveto leto. 3u= beln v. n. vukati, vrifkati, krikati, rado vati Te. 3 ud> $ «tt, v. 3auch$en.
3 ud en, v. n. ferbeti, attc^ zhmeti : eS jticft mid), me Torbi.
3ube, m. j ud, aud) shid, shidov: eitt 3"&e roerben, pojuditi Te. 3u= beti, jtibeiu t>. n. ziganiti. 3ubeit= fd)ufe f. sinagoga, sbiralifhe. 3u= benif)ltm it. judTtvo, shidovftvo. Stibinn f. judinja, shidovinja, shi-dovka. 3libifd) adj. jtidji, judovfk, siiidovik,
3 u A e it b, f- (bie 3eif berfefben) mla-d6Tt; (juttge Seute) mladoft, geni. mlajina, mladina, mlajfhina: »on 3ugenb auf, is inladiga ober smla-diga, od mladih nog, od mlAdih rok. ■—feftiec m. mladoTtnija. —lid) adj. mladenTtljiv, mladinfk , mla-denflik u. bgf. —Ii$£eit f. mla-denTtljivoTt.
436
3 u I i H 3, m. eig. r'shenzvet ober ro-shen zvet, feiten fbeftnik, Tant, getu. jiili,
3ung, adj. mlad: bie 3ungen ttnb bie '¿Ilten, mlajina in ftarina, auch mlajzi in ftärzi; ein 3ungeS, eilt junges Sljter, mlädizh ober mla-dizh; juttg roerben, pomladiti Te , aitcf) omladeti; ber jiingfie, nar mlaji, naj mlafhi: ber jungfle Sag fod-nji dan, baš jüngfie öericfet pofled-nja ober sädnja fodba. 3unge »n. fant, fante, fantizh , aitd) inlajiz , pojb, mladiz, dezliik, otrok; (2ef)t= (ing) vuzheniz. 3ünger m. (eine jüngere Verfon) mläjiz, mläjzhik; (in ber 23ibef) eig. vuzheniz, vuzhe-nik, bei uns feiten gebräuchlich, bafur geilt, jöger. —fcr/-. dekliza, dekle, deklizh. -—frait f. deva, gem. divi-za, dviza. —fraulich adj. divizhji, divifhk, dčvji. —fraufd)aft f. di-vifhtvo , aud) devftvo. —gefeff m. (eine utiperheirafbeteiüiaiinsp'crfon tc.) deklizh. — gefe(lcnfd)aft f. deklifh-tvo , dekli Chili ftän. 3l>ng(ing '». mladeniz, mladenzh. 3ültgliugSaf= fern, mladenftvo, mladifhtvo, mlade leta u. bgf. 3üng|1 adv. nedavno , ündan, ünkrat, o kratkim. 3unEer m. shlähtnizh , gofpödizh , dvorjanzhik.
3uniu$, m. maliferpän, feiten fe-deinnik, gern. jüni.
3 upe, f. jopa, aud) bala.
3 u rt fl', >n. jnrift, etroa aud) prävdar.
3 U fi, adv. tik, geilt, ravno takö, ravno kar, lihkar, kar.
3 u TO e f, m. dragi kämen , shlähtni kämzhik.
5t
$t a b e I , f. voshe.
Ä'ad)ef', m. gem. kähla. —ofett m.
kahlena pezh. Sl&fet, m. shishala, shushänlia, shu-
shelka, gem. lieber, koka. jiaffee, m. käva, aitd) kafej. —bot)5 ne f. hob käve. —fjattS n. kavär-nja, kavärniza. —fteber m. kavär, kavovär u. f. io., Dergl. 6 äffe e. Ä ä f i d>, m. kletka , geilt, foglävsh; (gaile) paft.
5£a()f, ae!i- pJefhiv, (attd) plefliaft, plelliav , pleThinaTt) , lifaft ober li-Thaft, göl, golo-gläv it. bgf.; (arm) füll. —i)dt f. plefhivoft; (eine fal;= le ©teffe) goljäva, golizhäva , ple-l'lia, plefhina. —fopf rn. plefhiz , fcberjt». aud) lifhko, gologläviz. ji a i) m, m. plefenj (na vini), in St. aud? berfa, fd)[. kan. Saf)ttien v. n. plefnje-ti, plefnjiviti, berfati. Sai)lUtg adj. plefnjiv, in ©t. berfnät.
437
ivafjn, m. zheln ober zholn f(iež zhoun, zhün), lädija, fliajka. &at)n< d;cn n. d. zholnik, zholnizh.
i? a t f C r, rn. zefar, aitd; zar, $. 95. ber ftirfifrf)e Saifer, türfliki zär. —gelb n. zefärfki dnärje. Saiferinn f. zefariza, aud; zariza. —Brone f. zefärfka krona, zärfki veniz. Seit« ferlid) adj. zefärfk, zärfki. —fd)ntft m. inaterefek. -^fl;um n. zefärftvo, aud) zärftvo.
Salb, n. tele ober tele; (ein unge= fdtieffer TOenfdj) telibiz. Salbe, SaU bije f. teliza, in SS. aueb juniza. Salben u. n. teliti fe, oteliti fe, aud; fd)(ed;(ioeg teliti, oteliti, in ei= »igen Orten Sr. bräviti, obräviti. Salbecfjaft adj. teletöven, telebä-vaft. Sälbern v. n. (alberne 'Doffen treiben) norzhoväti, nevumnoväti, odvümovati; (ungefd)icft fallen) te-lebati, telöbiti, telebniti. Säiber= jaf)n rn. telezhji sob. —fieifd) n. telezhje meto, teletina. —feil n. telezhja köslia, Salbšbraten m. pe-zhena teletina. Salbšfopf m. telezbja gläva.
Sa Ienb er, m. in ©offfdjee prätika, oem. aud; kalendre, kalendar, —nta= d;et m. prätikar.
Sa lefd;c, f. kolefelj,
Salf, m. a pno, aitd; väpno: Sali brennen, äpno delati, shgäti. Sali» brenner m. shganjar (äpna), feiten opnär. SalBett v. a. apnoväti, v' äpno nainozbiti. —erbe f. apnena semlja. ■—grübe f. apneniza , äpni-za. —bdttbler m. apnär: Salfl)an= bei treiben, apnäriti. Salfidit adj. opnäft. Salfig adj. apnät, aud; ap-nen. —fleht rn. apnen kämen, äp-nik, apnjenik.
Saitnaufcr, m. potübnjeniz ; (öci$s l;a(S) fkopiz , fkopin, fkopär. Saf* mäufern v. n. potuboväti fe ; (Barg leben) fliopäriti, fkerljäti.
Salt, adj. mersel, simen, hladen, «rtt. ftuden, feiten mräsen; (unem= pfinblid)) mertev, ne shiv. —blutig adj. merslokerven. Seilte f. mräs, sima, hläd, prit. ftüd, aud; merslo-ta, mrasliza u. bgl. Saiten v. a. liladiti, prebläjati. Sältlicb adj. 11a-inersel, hladen. —jtnn m. merslö-
438
ba. —finnig adj. mersloferzhen, mcrslöben.
Sa ntecl, n. eig. belbljöd, velbljöd, aud; kamela. —Ijaar, — garn «. vel-bljodja preja, velbljodje predivo.
Sa m ille,/. gamiliza, aitd; koper.
Sa mili, m. dimnik. —feger rn. dimnikar.
Sa m ifol, n. (®efie) bei ©Iii telovnik, gem. aitd; läjbelz, prufhtof, bresrokävnjak, felteiter jopa, jö-pizh.
Samm, m. (haarEatnm) glavnik; (■ÖaintenEamm) greben; (2ßotlEatmn) eta. grebeniza, aud; dersej, rihel , rihläzha, omikävniza , kertäzha; (glacbšEattlttl) omikävniza, grebeniza; (beS ij)ferbež, bie Sammfware) griva; (ber 25art eine« ©d)liiffelž) bräda; (Kiffelfaitim) dersej , rihel, rihläzha; (SBeberBamm) berdö, aud) greben. Säninieu v. a. (haare) zhefäti , prezliefäti , prezhefävati ; (5Bofle) zhefäti, aud; oinikävati.
Sammer, f. eig. zhümnata, gem. kämra, aitd) jislia, feiten hrärn, hi-fha. Sdmmerer m. kljuzhär. Säm» meret f. kljuzharija, kljuzhärftvo. —herr, Sdmmerliitg rn. pöfteljnik ober pofteljnik. —juitgfrau f. hifh. na (gofpodizhna), —mdbdien, -ntagb f. hifhna (deliliza), aud;jifpna, jifp-niza.
Sarn p f, rn. bor, boj, aud) vojfka : obne Sampf gibt e» feinen Sieg, unö ot>ne Sieg feine (SI;re, bres vöjlke (attd; bora, böja) ni premäge, in bres premäge ni zliafti. Sämpfen v. n. boriti Te, bojoväti fe, vojfko-väti fe , aud; biti le u. bgl. Sätna pfer m. böriz , bojoväviz , bojäk, vojfhäk, vojnik u. bgl. Satnpfplafe rn. borifhe, bojifhe , vojfkovalifhe, poboriflie, pobojify.he lt. bgl.
Sana!, shleb, übr. v. Kanal.
Sa iti n d;en, «. pobifhen (aud) hi-flien, domänj) säjiz , fd;l. konjel, küniz.
Sanne, f. rozlika, verzli, übr. v, gtafebe.
Sanone, f. eig. top, gem. kanona. Sanonierer m. eig. topzhija, gem. kanoner.
Saute, f. r6b, kräj, vogel. Santig adj. robät, voglat.
•139	Ä n ti
S a n 5 et, /. (<prebigerjhtf>f) etg. leza, aud; predganiza, predishniza.
Sa nj e tte i, /. kanzelija. Sanjettift m. kanzelilt. Sanjler m. kAnzIar.
fiapautt, rn. kopun. 5Sap«utteit v. a. kopiti, resati.
Sap er,./, mörfki rasbojnik.
Sappe,/ kapa, aud) zhepiza. Sapp* baum m. gem. klema, eig. oglas nik.
Sappen, v. a. (potu daljne) narafti-ti; (abfd)lteiben) odfekati, isgladiti.
S a r b a t f d) e, / korbAzh, aud; bizb. SarbatfcJjen -u. a. pretepfti, pretepati (s' korbäzham).
Sarbätfcbe,/. kertazha, aud) karte. Sarbätfd)en v. a. kertazhiti.
Sarg, ad). fköp, fkopArfk, attd) ter-den, fkerljiv, fd)t. dershljiv, ftif-njen u. bgt. Sargen u. n. fkopari-ti, fkopovAti, fkerljäti, fd)t. terden biti, dershlivati. {targfjeif .f- iko-poTt, flioparija, fkerljivoft, fd)(. dersbljivoft. Särglid) adj. pizhel.
S a r p f e tt, m. kArp.
Sarre, f. (mit einem Diabe) eig.Ja-mokolniza, geitt. ihajterga, iit ©t. aud) gröd, tolign, in einigen Gegen* beit känkole , tazhlia ober tä/.hke, ruff. tazhka, teljega; (mit jroei 3id= bern) gäre. Särrtter m. toligar, tazhkar, aud) vosazh, fd)t. garoviz.
Sat jI, m. gern, kramp, feit, motika.
Sar te, /. karta. Sarfen v. n. kAr-tati, v' karte igrati.
S a rt o ffet,/. gern- krompir, karto-fel, aucb podsemljifke jabelka u. f. f. v. ©rbapfet unter @ r b e.
Safe, m. fir, aucb fir. —(ab n. Cirilo, firifzhe. —niabe /. tirni zlierv, —mi[d), —molfen / firatka. Safen v. n. (ju Safe werben) vfireti, aud) vfefti, — roaffer n. firniza , aud) firatka, Sä|"td)t adj. firaft. iväfig adj. firat, firen.
S a ft a n t e,"/ koftanj. Saflanieitbaum m. koftanj , koftanjovo drevo. Sa= ftanienbrattn adj. koftanjaft, koftA-njove färbe.
Saften, in. vomar.
Safteten, v. a. pokoriti, aucb ka-fhtigati u. bgt.
Satarrf;, m. nAhod, natika, nedu-ba. Jtfltarrfjaiifd) adj. nedufhen.
S a f e d) i S m tt S , m. katehisem.
Satee, >n• mAzhik, mazhAk.
Selj	410
Saff>eber, m. eig. leza, gem. kAnzel.
SatfjotiE, m. katolik, katölfliki kriftjän. Satijolifd) adj. katölfliki. Sat(;o(ieiämuä m. katölflika vera.
Stabe, f. mazhka, aucb müna; (ber SSlütenbünbel) mirna, müniza, ka-vernka. Säfed)en n. d. mazhe, mazh-kiza, müniza. Sagbatgen, jtd) v. r. metati fe. j?a(jenarf / mazhja ober mazhkinja fhega: nacb Safcenarf, po
mazil je, po mazlikinjim.
S a u b e r i» d i f d), adj. er fprid)t ?att= bern)ä(fd), govori, kakor bi otrobi vesal, aud) nekaj möta, kväfi lt. bg(.
Sauen, v. a. shvekati, shvezhiti, flvezhiti, preshevati.
Sauern, v. n. zhepati, pozhepniti.
Sauf, m. kilp , aitd) kupljenje, kupovanje. —brief m. kupni lift. Saufen v. a. kupiti, kupovati. Säufer m. küpiz. —gefb n. kiip-diina. Jiäuf(id) adj. kupiven, aucb kupljen: Eduftid) an ficb bringen, kupiti. —mann, —berr m. küpiz , kupzhovAviz , tergöviz , tershiž , fhta/.unar : Saufieute, küpzi. —inan= nifd) adj. kupzhijfk, tergövfk. Jiaitf* ntannfcbaft / kupzi, kupzbijllvo. —mannSgut n., —mannSwaare f. ter-göva. —febiding m. kupfbsliina.
Sati lit, adv. komaj, köinej, komi; (uor fe(;r Eurjer 3eit) ravno kar, lili kar.
Sati f e, J\ kodelja.
S a tis, (9iad)feutcben) zbukiz ; ein reicher Sauj, bogätiz, bogatin.
S e b žn) ei b, n. podlösbniza, botni-za u. f. m.
Secf, adj. dersen, predersen , finel, podftöpen. Secfbeit /. dersnol't, predersnoft, Tmelöft, podftöpnoft.
Segel, m. kegel. —ba(;n/, — p ta 6 m. keglifhe. Segellt v. >i. keglati.
Sel) te,/, gerlo, aitd) golt, goltäniz, gortänz , ' posbiräk. j?ei;fi)ecfel v. S? a u i.
Sei;ren, v. a. smefti, sinetati, atid) pomefti tt. bgt.; (roenbeit) obi-A/,bati , oberniti; —• ficb v. r. marali; fid) an etroaž nicbf —, ne mArati sa kar, ne mar biti. Se()rbefeit m. metla. Sebrbtirjle f. flizhet, aud) kertazha, aud) metliza. jiet;rid)t n. fineti , fmetje , aucb vumeti, ruff. umeti. Sehrrcifch >n. omelo, omotih u. bgt.
441	Sei
S C t d) e n , v. n. tesliko dihati, aud; hripati, fopehati.
Seifen, v. n. pikati le, kregati fe.
Seil, m. klin, sagvosda, sagosda, in ©t. säglosda, in übfr. sagojsda. Seilen v. a. kliniti über klinjati, and; kälati, raskläti. Seit^ue J. pik.
Seim, m. zima, in SS. and; kal, kliza. Seimen v. «. zimati, and; kliti ober kljiti. Scimd;en n. d. zimiza, and; klizhiza, kälizh.
Sein, ad), nobeden, noben, nijeden, aud; ne en, nikdo, nihzhe n. f. !0.: lein Wenfd) toar ba, nikogar ne bilo; er l;cit fein ©elb, nejma dnar-jov; toir ftnb feine Ungarn, nefmo Vögri; feiner nnfer eud;, smed vaf nihzhe; fag' eš Seinem, nikomur ne povej. Seiiterlei ad), niliak ober nikak, nikäkfhen: ant" fettterlei 2lrf, po nikakim, po nikäko, nikakor. Seittežioegž adv. po nikäko, nikakor, po nobenim k/aju, zlo nikar, krätko nikär. Seitintal adv. nikdar, nikoli, nobenkrat.
Seid;, m. zhäfha, auch küpa, gem. kelih. Seldjalaš n. küpiza.
Seile, f. sidärfka lopätiza, gem. zbebla.
Seiler, m. klet, aud) hräm, fd;l. kelder. — l)d§ >n. priklet. —feil; jter n. kletno ökno, auch okno v' klet. —fl;iir/. kletne dveri. —lourm m. ftänoga. Seltner m. kletär ober kletnär, fehl, kelnar, felfeil nataliär, natakäzh. Setinerinn f. kletariza, kletnariza, fd)l. kelnariza.
Sel t er, f. (bee <Prcgbobcn) podesliz, kerniza, dno; (©efnpreffe utib ©e» bäube) gem. prefha , auch tlazhivni-za, (nach X)ainfo) tozhilo. Se(= tei-er m. prefhar ober prefhar. Sek tern v. a. prefhati.
Sennen, v. a. posnäti, aueb snäti. Sennbar, fenntlid; ad), posnanljiv, snanljiv. Senner posnäviz. Sen» nerinn f. posnävka. Setinfniß ß snänoft, auch vednoft, snänje. Senil= jeidien n. snämenje , snämnje : ba8 teebfe Seitnjeicben, prävo snämenje.
Serbe!, m. krebüliza.
S e r b I) o I j, rt. roväfh.
S e r f e r, m. jezha, tränzha, vösa, tem-niza, f4)l. käjha. — nieifter m. jezhar.
Sie	442
Seri, »t?, (ein tapferer, flarferWann) korenjäk, hrüft, fonfi zhlövek: ein braoer, red;tfd;ajfener Serl, döber, praveden, priden, kaj vreden zhlövek ; ein fd;led)fer Serl, hudöbnik , slödej ; (23auernferl) hrüft, kmetävl'j (95ebienfer) hläpiz.
Sern, >«. (bet- in einer Höhlung «er* borgene feftv Sörper) jedro , serno ; (bie©amenförner bcr93eercn, Slepfel, 53irnen ie.) pezhka, pizhka; (ber ©fein in ^fi'fficben, Sirfcben :c.) ko-fliiza; (ber toeid;ere innere 2i)eil at= ter 2irfeit beä ©ameitš, itn ©egenfafee bet- ©djale) jedro; (baš 9D?arf bes •Öoi.ieS) ftershen, in SS. aud; föli; (ein Sorn) serno ; (ein triftiger Vlužjug; Jedro. —beiger m. dlel'k. —gehäufe n. lupina, hifliina, melii-na. —hoff ad), jedren. Sernig ad). sernät, aueb jedren.
S er je, f. fvezha; (933ad;šferje) vo-fhena fvezha; (Jatgferje) lojena fvezha. Serben v. a. (b. i. mit getoeil;= fen iBatbžferjen umtoittbeit, bamit man nad) bett abergläubifdjen 93iei= nungen TOancber oor ©d;laitgen be= wahrt bleibe) zhüzhati.
Seffet, m. kötel; (etn Seffetfljal) lierniza; (3lbgrunb) prepäd. Seffels fd;ntieb , Segler m. kotlär, feiten kotlovinar.
Sette, f. (eine SReilje forflattfeuber ©inge, $. 93. 93erge ie.) rida, räjda; (bei bett 2Bebern) fnöva, ofnöviza, fnütik, ofnütik; (eine eiferne Seffe) läniz, gem.ktitina; (©daueret) füsh-noft, hlapzhija. Seffetl v. a. fko-väti, perkoväti, sverishiti u. bgt. Settel J. veriga, vcriiga.
Sefeer, m. krivoveriz. Sefeerei f. krivoverftvo, kriva vera. Sefeerifch ad), krivoverfli.
S e u d) e n, v. S e i d; e n.
Seul i, f- bit, bätiza ober batiza,
z zep u. bgt.
S e u f d;, ad), zhift. Seufd)i;eit f. zhiftoft, zhiftöta.
Seufd;ter, m. bajtar, in ©f. auch shelär.
Sibife, m. (ein ©umpfDoget) ribizb.
Sicher, —erbf t f. zhizhik, auch zisara.
Siefer,/". (ber Stenbaum) bör, aud; hoja, liöjka. Siefern ad), börov, auch böjov. Siefertoalb m. börje, hojzhje.
4*13	Äie
Sief er, m. zheljúft.
Stet, m. (©cbifféEiel) dnó, podfék; (geberEiel) péro; (an ©ewad)feit) kožen u. bgt.
S t e m e, J. ribje vnlió.
Sien, m. lovoj, aud) fmóleniza, fd)t. zhinóvje. —bauitt m. bór, bója. —ruf; m. faje, aud) shúshik: Eien= fd)Warj, zhern liakor sbusbélka.
S icé, m. pród, pródiz , aucp péfik. Stefel, Siefetfteiit rti. eig. k remen ober kremén. Siefeterbe f. kréme-niza.
Stilb, n. déte, aud) ótrok: bie @¡fs ten ber Sinber annehmen, ein Stnb werben, pootrózhiti Te. —d)en rt. d. détize , aud) otrózhik. .—beff n. babine, babinje, otrozhnizbva. Sinb* befterinn f. otrózbniza. Sinbet-blaf* fern pl. ofépnize , kosé. Sittberei J'. otrozbija, otrozharija. Sinberfrau f. peltérna, péltina, peftóvna, pe-ftövniza, peftúniza. Sinberpaft adj. detínfk, detóven. Siuberfteunb m. détoljúbiz, détomíl. Silibern t>. rt. (nad) 2trt ber Sinber fánbeln) otro-zhováti. Sinberloá adj. bres otrók, bresotrózlien. SinberlofigEeif f. bres-otrózhnoft. Sinbermorb m. détomor, détomórftvo, détovbivítvo, détomó-rija. ííinbermorber rn. détomóriz. Sillbcrfpiet n. jigrázba , gurázha. Sinberwárferinn f. peftérna, péfti-na, bei GiQi atld) várufhka. Stnbeé» freine pl. »on Sinbeébetneit an, smlá-diga, od mládib lét, od mládib nóg, od mládih rók. SinbeSEinb rt. vniik, unúk. —l)Út J. detinftvo , detéflitvo, otrófhtvo. Sinbifd) adj. dezhinfk, otróflik: Einbtfd) fenti, o-trozbováti. —lid) adj. detinfk, de-tézliji, detétji , otróflik, otrózhji, pripróft: Einbíid)e Siebe, otrózbja, detinfka ljubésen. —faufe f. kerft, kerfliovánje ; (ber babet tibíicpe ©d)maué ) botrina.
Sinit, n. podbrádik, aud) bráda, in Sf- fkránja. —baefen m. zbeljúft, aud) zbeljúftje, fkranífhe. —fettef. bersila.
S i r cp e, f. zérkov , zérkva , zirkva , aud) hrám bösliji. Sirdjeiibiener, Sird)ner m. zérkovnik. Strcbeitbienfí m. zerkvéna flúshba. Strd)enfefi rt. obhajilo, autp féjem, in übEr. ímcjn,
£ia	444
ali ff. Tonem, obnovlenija. Sirdjen» gefd)id)te/'. zerkvčne sgodbe. Sir= d)enlieb n. zerkvena pefem. Sir» dienpfteger, Sirdjenprobft m. zerkve-ni ftarafh ina, in <St. attd) zehmefh-ter. Äircbenväter pl. fveti ozliaki. Sird)faprt f. fveta ober bosbja pot, romanje. Sil'd)pof m. fejmifhe; (griei>f>of) pokopalifzhe , brilof. Sird)pofmauer f. parkan. Sircblid) ad). zerkven, zerkoven. Sircpmeffe J. (bie jiprlid)e_ feierliche ®ieffe te.) obhajilo, obhajanje, shegnanje; (Sird)meihc) obnovlenija. &trd)fpicl m. fara. Sird)»ater m. fveti ozbi.lt. Ätrd)»efper J. vezherniza.
j?irre, adj. krötik, krotäk, tili, pervaden ti. bgl. iiirren v. a. krotiti, ukrotiti.
Ätrfd>e, .f- zbrefhnja ober zhčfbna. i5irfd)baum m. zhreflinjovo drevo , zbrefhnja. ivirfd)en adj. zhreflmjov. Äirfd)hol} rt. zhrefhnjov lef, zhrefb-njoviz. ,
Äifte,/. fbkrinja, fchi. kirbta.
Jvitt, m. klej, auch vöt. Sitten v. a.. blejati, and) votiti.
Sittel, m. janka.
Št tfee, f. kosle, koslizb.
S i ¿et, rn. Theget, fhegetiz, auch ferb. Sifte'ig, iifeltg adj. rhegetljiv, TligA-zhen, auch ferljljiv. Sifeefn v. a. fhegetati, attd) ferbeti; eS fifeett mich, fhegetiz me ima, me ferb i , me mika. Sijjter rn. fhgavzbik.
Staffen, v. n. (mit einem ©d)atle auffpringen) pozhiti, raspözbiti, auch raskläti fe u. bgt.; (»on ein» anbei- fiepen) sijati, resbati fe.
Staffen, v. n. lajati, fhkevtati. Sfdltir rn. flizbene.
Stafter, f. eig. feshenj, tn iObEr. feshim, f'd)t. klafter, klaftra._ Slaf» fern v. n. feshnjati, feshmati, fipl. klafträti.
S lag c, /. toshba; (bie Irauer ¡e.) shaloft, javkanje, plazli. Slagbar adj. toshen, toshiven , auch toshit-Ijiv it. bgt. Slagcfieb n. shaloftna pefem. Sfagen v- (»or Qieridjf) tosbiti, satoshiti; — v. n. (fid) bes Etagen, feine unangenehmen (Stupfin* bungen laut werben taffen) tösbiti fe, pertoshiti fe , obtöshiti fe, auch shalovati fe, javkati u. bgt. j — ftch
445	ÄU
v. r. (fldj mit einem Hagen, «Projc^ führen) töshiti fe. Kläger m. tö-shiz , toshnik ; (Sratternber) shalo-vaviz u. bgl. Klägerinn J. toshni-za; (Klageweib) shalovävka. Klage* ton m. shaloften gläf. Ktäglid) adj. (t»eljmütl;ig) slial, shaloften, mil.
K 1 a m m , adj. (eng) včsik, tefen; (feiten) redik.
klammer, f. etwa sapenja, sape-njazha, kljüpa, fd)t. närba, klänfa. klammern v. a. oklepati, okleniti, vkljüpati, ftifniti it. bgl.
Klang, m. eig. svon, zenk ober zeng, aud) shvenk, svük, glaf.
Klappe, f. salilopa, attd) kljüpa, sa-kljüpka; (galltl;ür) leto. Klappen v. n. lilopatisahlopati, sablopniti.
Klapper, f. klopotiz , klopotälo , ropotiz , ropotülja, ropotalo, aud) fhkrebetülja U. f. t». —mül;le f. klopotiz, ropotülja. Klappern v. n. klopotati, klepetati, ropotati , fhkrebetati, blöpati. —rofe f. pur-
Feliza.
ar, adj. (pon ber Stimme) jären, zhift; (»on ber ßuft) veder, jäfen, zhift, fvetel; (»on ftüffigen Körpern) bifter, zhift; (»on aller Dunfelheit befreiet, betu SSerflanbe beutlich) fvetel, zhift, aud) tenik, ozhiten, jA-fen; (rein, ttn»_erfälfcht) zhift, fvetel : mit heller Stimme rufen, s'jar-nim, zhiftim glAfani svAti; ein fla= rer ¿imtnel, jäfno nebo, veder nebes tt. bgl.; Člare 25äd)e, biftri potoki; eSifl mir fchon flarer, was bu gefprothen, mi je slie bolj fvetlo, kar Ti pravil; bie flare 28al>rheit, fvetla, zhifta refniza u. bgl. Kids reu, ftd) v. r. biftriti fe, zhiftiti fe, jafniti fe, vedriti fe ij. f. >»• Ktars heit f. biftrina, biftröta, biftröft , jafnoft, zhiftöta, fvetloTt U. f. tp. ivldrlid) adv. fvetlo, ozlutno.
Klatfd), m. plel'k. —bitdjfe f. ple-ikavniza. Klatfdje f. (gliegenilatfche; muhotep; (Klätfd)erinn) klopötiz, ropotülja. Klatfd;en v. n. plefkati; (mit ber ^)eitfd)e) pokati.
Klauben, V. a. berati ober birati, brati, preberati, rasberati, odbira-ti, odbrali u. bgl.; (nagen) obörati, obrati, glodati.
Klaue, f. purkel, nobit, krcmpelj.
Äle	446
Klaufe, f. (bie Seile eines SEMncheS) pifkriza; (ein enger ^)afj) fotéflia. Klausner m. pufhAvnik, famótnik.
Kleben, v. n. eig. lipéti ober ljepé-ti, gem. lipiti, Ijépiti, auch dersbá-ti fe, perjéti fe u. bgl.j — v. a. perljépiti, priljépljati, prikléjati u. f. t». Kleber m. lip ober Ijép, kléj. Klcbcrig adj. lipkij, kléjaft, )d;l. na-vifézhen u. bgl.
Klee, >n. détela. —aefer m. dete-lífzhe. —bíatt n. dételiza; (eilte 3al)l »on breien) trójka.
K leiben, v. Kleben.
Kleib, n. (ohne nal;ere SSeflimmung) oblazhilo, auch obléka, obiézh, fehl, gvánt; (bie ÍBefleibung leblofer Ditis ge) odeválo, pokrivalo u. bgl. Kleis ben v. a. obks.iiti, oblézhi. Klei» bermofte f. mol. Kleibung f. oblazhilo , obiézh, auch óprava. Kleis bungSjh'ícf n. obléka.
Kleien, pl. otróbi, uur. lúfki.
Klein, adv. majhen, mal: fe(;r ffeilt, májzkin, mizin, mizinik, mizlnnik. •—fügtg adj. malováshen, fehl, tan-kosloshljiv. —gläubig adj. malo-véren, flabovéren. —heit f. nia-lóft, majhenóft. Kleiiugfeit f. maj-henoft, majhnóta, málizbina, tróha, tróhiza, bitev. —muth, — inüílng» íeit /. malodúfhnoft, maloferzhnoft, auch zagljivoft u. bgl. — mítfhig adj.
inalodúfhen, maloferzhen, aud) zag-ljív. Kleinob m. blagotina, drago-tina, draga rézh u. bgl. —»¡el;' n. (Sd)afe K.) dróbniza.
K leí fie r, m. etroa lip, kléj, záza u. bgl-, v. Kleben.
K 1 e nt nt, v. K1 a m nt.
Klemme, f. (ein Kientmtperfsetig) gem. kljüpa, aud) vfhkernilo , pre-zép u. bgl.; (eilt enger ^afj) lotérica; (ein bebrängter 3u|1anb) ftifka, tefnota, nadloga. Klemmen v. a. vflikerniti, prellikerniti, vkljüpati, ftifniti tt. bgi.
Klepper, m. glafonóg.
KteruS, m., Klerifeiyr duhövfhina, fárfhina, fárftvo.
Klette, f. (ein ftd; anl;ängeitbeS Ding) klófhzh, kléfhzh, klop; (eilte ípfíaiis je) toríza.
Klettern, v. n. plašiti, plesati, nicbr. gomasati u. bgi.
447	«ïi
blieben, v. a. zépiti, liMati, raszé-piti, rasklâti. Stiebtjaiie f. zéple-niza.
Sli ma, n. podnebje.
S i i m m e n, v. Sletf ern.
St imp ern, -v. n. klénzkati, bern-kâti, terkljàti..
S linge, /. plôzha, auch darda, fd)t. Klinga.
Clingen, v. n. (fd;atten) shvenzhâ-ti, sbvenzhéti, svpnéti, svenzliéti, shvenkljàti, aud; (porjiigtid) uncig. burd) baè Q5et;ör empfunden werben) péti, glafiti Te , glàf ober zénk dati, z h ü ti fe, svonéti u. bg(. ; (pon ^ofaunen) buzliàti, sabuzhâti, péti,
i>ojeni. Stinget /. svonzhik, svonz-iiila, svonzhiza u. bgl. Stingetn v. a. U. n. zengetàti-, shvenkljàti, po-svoniti, pozengetàti, fd)t. zingljâti.
Sviinfe, /. kijùpa, kljùpiza, unr. veriiga.
Stippe, f. fkâla, fkalâd. Stipptg
adj. fkâlnat, fkalàt.
S I irre iv, v. n. roshljâti.
Si oben, m. (ein ©ebünbe) rokoväd; (ein ®5erfjeug $um italien) prezép ; (an einer 9Bage) flikàrnje.
Stopfen, v. n. terkati , klvikati ; — v. a. (ben Sladjê) tolzhi, auctj tréti : an bie Si)lire Etopfen, na dvé-ri poterkati , poklukati; baâ Ôerj ïtopft, ferzé bije. Stopfer m. ter-kaviz , klùkaviz ; terk , terkàlo, lilukàlo. Stopftjengfl m. koplenik. Stoppet m. bit, terkel, înâzel ; (ber <2d)läget in ber @tocfe) kémbelj, in <Zt- zamelj. Stöppeln v. a. pléfti.
Stoß, m. gruda, grùzha, aucb képa, dern; (®?el)Ifpeife) zmôk.
Stofler, n. klôfhtcr. —bruber m. menih, famôtnik. •—frau /. nôna. Slöfterlicb adj. klofhterfk, menifhk.
£10$, m. fhtor, aucb pànj , terkel u. bat. ; (ein (ÉrbEtumpcn) grùda, grùzha. Sfofcig fhtorâft. &to()= fcbui; m. zôkla.
Stuff,/, tokâva, taspôrik, prepad, rasfédina u. bgt.
S tu g, adj. innen, vméten , in (Sf. gem. zhéden, and) pâmeten: nicbf ftng roerben au$ einer ©aebe, auê einem, rezili ne rasuméti, v* kogar fe ne svéditi. Stugetn v. n. mnno-vâti, vmetnovâti , pametvati, mo-
Änc	448
droväti. Stugt;eif/ ümnoft, vnu't-noft, in ßt. zliednöft, aud) pamet. Stügler m. umuovaviz , vmetnovä-viz, pametvaviz, modroväviz.
Stumpen, m. grüzha , gruda , aud) kepa. Sttimpd)en n. d. griizhiza, grüdiza. Stümpern, fid) v. r. V grüde Te drobiti , grüzhiti fe, grü-diti fe. Slümperig adj. grüzhalt , grüdizliat.
S 1 u p p e, /. kljüpa , v. S1 e m m e.
,S l p ji i er, n. driftla. StpfHeren v. a. vderflmiti komu driftlo. —fpri(je / vs.idizhna derfkla.
Snabe, m. gem. pojb, (aucb päjb, im SSoeati» paj), in SS. fant, mif= unter dezhak , dezhik, aucb hlap-zhizli, ötrok. Snäbcfcen u. d. poj-bizh, fantizh, fante.
Sna et, i. hrup! refli! dlefk ! Snaefen v. a. raslefkniti, raskläti, raskla-vati.
Snatt, >n. svuk , trefk , pök, uitr. ropöt, liifk. Snaften v. n. trefkati, trefniti , pokati, pozhiti, aucb gro-meti, raslegati fe.
Snapp, adj. tefen, aud) vösik ; (taum i)tnreid;enb, fparfam) pizhel. — adj. (fejt antiegenb) tik, tikama; (iaum) komaj, komi.
Snappe, m. (ffiajfenfräger) oproda; (SSergEnappe) rudär, mdokop.
Snarpetn, V. n. hrüftati, hruft-ljäti.
S narren, v. n. fhkrip.iti, unr. fhkrebetati.
S na (lern, v. n. derfkati kak oginj. Snafterbart m. itariz, ftärzhik.
S n ä u e i, m. klöpka, klöpko, klonzh.
Snaupetn, v. a. obirati (kofti), oglävati.
S na Ufer, m. fkopar, ikopin, fker-ljivz. Snauferei / fkoparija, fko-j)ija. Snauferig adj. fkopärfk, fko-pinfk, fkerljiv. Snaufern v. n. fko-päriti, fkopoväti, fkerljati.
S neb et, m. zep, zepiz, klin. —bart m. eig. vofe, aud) refe, berkle, ber-karije, fd)t. muftazhi. —bärtig adj. voiat, refat u. f. ro. Snebetn v. a. sategniti, sategoväti, gem. rajkljä-ti, sarajkljäti-
Snedjf, m. eig. hläpiz, aud) füshen, füshnik (eig. <2cta»e), bann flusheb-nik, fetten rab. Sned)tifd) adj. hlap-
419	Sne
z Ii en, räbfki, hlapzhji. Kned>flid> adj. tesliaflik , blapzhovfk : Ened;f» liehe ','lrbeif, teshäfhko ober hlap-zhovfko delo. Äned?ffci>aft f. Iilap-zhija, hläpzhnoft, fushnoft, räbota, tlaka.
Kneifen, fneipen u. a. fhipati, fhip-niti, auch vzheniti, vzhekmti, vi'hek-niti, mir. fkübl'ti. Kneipe f. (ein aBerCjeug juni Kneipen) vfbkernilo , klefhzhi; (SSaucbgrintmett) grisha, gris , grisenje; (Kneipfd>enfe b. i. ein fd)led;teä 28irthäl;au6) zhaplar-nja: ein Kttcipciuinrtt), zhaplariz; in ben Kneipen herumfebmeitmen, zha-pläriti, po zhaplärnjali lo vläzhiti.
Kneten, v. a. mefiti, niebr. gnetiti, sliökati.
Kntcfer, v. Knaufe r.
Kinie, n. koleno: bie Knie beugen, pokleknili , poklekovati. —baitb «. podves ober podves. —beug i f.
Eodkolenik. —beugitng f. naklöm-a, perklonenje , aud; podkloinba, podlilonenje. Knien v. n. klezhati ober klezhati, poklekniti, poklekovati. —riemen m. (baž Kntebanb) podves; (bei ben ©puffern) kneftra. —fcheibe/". pifhala, goleno ober go-läjno , podkolenfka zev, költ od kolena do pet.
Kniff, m. fhzhip; (ßifi) svijäzha.
K n irren, v. n. fhkripljati.
Knirfdben, v. n. fhkripati. — n. fhkripanje, fhkripet.
Knijtem, v.n. derfkati, derfkljäti, dei'fniti.
Knoblauch, zhefnik ober zhef-nik, auch zhefhen.
Knöchel, m. gleshen, gleshenj, fei» fen zhlen; (an Jingerit) fklep, ko-lenz.
Knochen, m. köft, niebr. koftäzha, zbünta. Knöchelchen n. d. kofliiza, kofhizhka. Knöchern adj. koften, koflien ober koflizhen. Knod;ig adj. koftnät.
K it ö b e l, n. zmök.
Knollen, m. grüda, kepa, klonzh, shmökel.
Knopf, m. eig. gümb, gem. aitd) gläviza, fehl, knof, knep. Knöpf» d)en rt. d. gümbik, gumbiz, auch knofiz, knepiz. Knöpfen v. a. kne-j pati, sapenjati, auch knoflati, fi»pi- j
S 09	450
zhiti 5. 93. anftnopfen, odfhpizhiti, odknépati. Knopfloch "■ etroa gúmb-niza, geni, liiknja sa giuiib, gúmb-lia luknja.
K n o p p e r, /. volk, fkipik.
Knorpel, *n. herinetániz, hruftániz ober hrúüflniz , hrúl'taviz, hrúltiz. íínorpelig udj. hruftánzhaft. Kuor» pe 1 n, v. K n a r p e l n. -
Knorren, m. gerb, gúmb. Kuorren» jiocf ni. gerjázha. Knorrlcht adj. ' gerjázbaft.
Knof pe, i. pópika , iit KK. audj berft: bie Knofpen, pópike, popjé, berftjé. Kltofpd;en n. d. pópikiza , berftizh. Knofpen v. n. pópikali, popikáti, in KK. aucb berftéti, o-zhéía poganjati U. bgl. Knofpig adj. pópikat, berftnát, berftén.
K n o t e n, rn. vósel obcr vosál, Knof» djen «. d. vóslizh. Knóíeln v. n. vóslizhe délati, vóslizhati. Kltofen» fiocf >n. gerjázba, fhtekljázha, bá-
' kla. Knotig adj. voslát.
Knúpfen, v. a. voslá ti, navosláti, vésati, pervésati, saderzhiti.
K nutren, v. n. renzháti.
K n u t e, f. korbázh , bizh. Kltufen v. a. s' korbázhoin tépfti, bizho* váti.
Kttütlel, m. zép, zépiz , bát, baliza, bákla U. bgl.
K o apen, v.n. ójzkati, ciiich i'fijlitati.
Kober, m. kofli, kofliik.
Kobolb, m. (ÍBurjelbaum) in ©f. shivi hráft, in KK- kos el z (lic« ko-sóuz): Kobolb fd;ieCen, sbive hráfte ftáviti, koselz napraviti; (cine 2lrf ©efpenjier) flikrát, fhkrátelj, flikrá-tiz.
Kod), m. kuhár, fchl. kóh; <eine brei» artige ©peife) kuhalo, kuhánje, ká-fha. Kodien v. a. kúhati ober kuhati , va<üfi ; — v. n. kúhati fe, variti fe, vréti, kipeti ti. bgl. KÓ= chinn f. kúhariza. —Eunji f. ku-hárfka vmétnoft, auch kuliarija. —lóífel m. kúbaniza, kúhalniza, kuliázha, kuhélnik, kúhlja.
Kocher, >n. tul, ftrelotók.
Kóber, m. vába, vabilo, naltáva,
Kobent v. a. naftáviti, vábití. ¡Kofení, m. sádnje pivo, fchl. pa-j tezhi.
J K o g e I, m. hóm.
451
k el; l, m. kapúr, vohrávt, fd)t. okrAt. k o ble, f. vógol, ógol, aud) voglén: bte ívofjlen ítberljaupf, vógolje, óglje.
n. d. vógolik, v'oglénik. ko^Ien v. n. vóglje, vógolnizo shgá-ti. koftíeiibrenner, kbí)Ier m. voglar. koblenbampf m. zhád od vóglja. ivO^ienfetiet n. sharjáviza, shivo vóglje. kol;lerinit f. voglaríza. kófj» Xeretvoglaríja. iíoi^íErafje J. shél-na (íieS shouna), bic fd;marje zher-na, bie gruñe selena. kohlmetfe f. leniza.	adj. zhérn ka-
kor shushéíka, aud) skúsben , pre-zhern. koljlfcbaufel f. véfliza. SÍ OÍ be, f. zep, bata, butiza, roba-
tiza tt. bgí. koltE,/. gem. kólika, atic^» trod,
cig. gris, fkernina v' zhrevéfah. koller, m. béf, aud) togóta. k o 1 o n , n. (tta$ S8 o b n i £ ) dva-
pizlije. k o I 0 g, m. velkin. komet, m. kométa, svésda repáta ober bradáta, gem. fd;lerí;frceg repá-zha (©c^roeifftern), bradázba (23art= fiern).
komiEer, m. fméfhnik, kómik. ko»
mifch adj. fméfhen. komma, «. (nad) 93obttií) res. kommeit, v. re. priti, perliájati , fd>í. napriti, ntebr. pertépfti Te: bavon —, fmerti vújti, fe réfhiti, f-hoditi; (jinter etmaS —, saléfti, svéditi kar; um etmaž—, snebíti fe zhéfar, ob kar priti, fe fprá-viti; 5U etmaS —, dobiti, dofézhi; jlt fid) •—, prevéditi fe, savéditi fe; eS fommt aíleé, su yiel úber mid>, vfe leti ná-me , prev.ezli me doleti; trie fommt ba§ 23ttd> ? eS Eommt mid) £od>, kakó draga je kníga , kóljko veljájo búkve ? je draga, me drago ftáne-j eS £am etit SBtttb, véter je vftál u. f. w. kom= tttettb adj. bodózh, perbóden. 5? o m 6bte, f. komódja. kcmóbianí
m. komedjáfh. k o m p I i m e n í, v. Kompliment, ko ni g, m. králj (aud; kraji, kral) : kbttig fei;n, kraljevati, kóntginn f. kraljiza. kóltiglid; adj. králjevfk, aucb královfk: fóntgíidje Sefrfetjer* roürbe, kraljevniza. kúnigreid; n. králjeftvo, yrlt. zárftvo. kbnigá=
So t	452
frone f. kräljevlka kor6na, kraljev-
fki veniz. können, v. n. eig. mözhi, premö-zlii, samözhi, auch moreti, premo-reti, samoreti, bann vtegniti, fehl, v' ftäni biti, gem. (in Solge unrid)s tigen ©prad;gebrattcbež) snäti (eig. fennett, roiffen): fantt molji ein Söeiö ifu-eä kinbež yergeffen, bag fte ftdj beffen nid/t erbarmte, ali möre she-na posabiti fvojiga ptröka, de bi fe ga ne ufmilila?; rnie Eann man fid) erinnern, menn man nidits rcetg, kako fe je mözhi fpömniti, zhe nizh ne vemo?; t d; fürebte mii^, er ibnnfe fommen unb mieb finben, bojim Te ga, vtegnil bi priti in najti me; baž Eann icb febon ausmcnbig, tö vshe na pämet snäm , is glave vem; bafur £aitn er nidjt, sa tö on ne möre, na tem ni kriv u. f. m. konterfei, n. napodölja, pooblizh-
je. konterfeien v. a. pooblizkiti. iiopf, m. glava; (ißerflanb) vüm , glava, pamet: «tel köpfe, »ielSinn, köljkor gläv, töljkor mifel. köpf« tbeit n. d. gläviza. —binbe f. por-ta, pörtik, fhäpel. —brechen n. tA-renje glave: tote er fteb ben kopf jerbri^t, ko Ii glävo tare. köpfen v. a. ob glavo djati, attd) obglavi-ti, obglavloväti (kögar), glavo vse-ti (kömur). —gelb n., —fieuer f. eig. poglävfhina , poglavnina , aud) shivotnina, geni. glavna dazha, shi-vötna fhtibra. —fleifcb «•, j. glavina. —haac lafje. —Ijanger m. hinaviz, fvetohliniz. —Eiffett n. podsglävnik , sglavnik , sglävje, vsglavje. —fdjmerjen m. glavobol, glavobolenje. —jiitcf n. glavina. —übermärtä adv. prekopizhki, na-glavizliki.	*
kop p en, v. n. niebr. rigati, sriga-
vati fe ; (yott gerben) jafli grifti. koralle, f. korala, gem. gröla. korb, »M,'(eine glecbfe, mie j. 58. an SBauerroagen) fpleteniza, kripa; (ein «on Siutpen :e. gejlod)tenež @efäg) körb, korbazha, korbiilo , tn Ä"5v. aud) jerbaf, mitunter kofbAra u. bgl.; (eine abfcbldgige 21ntmort) kör-pizh, aueb odpövd: einen korb ge« ben, körpizh dati, savdariti, odre-zhl u. f. m. körbten «. d. kör-
453	Äot
bizh , kófpizh , jerbÄfzhik, kofhär-ka. —ntacher m. kofhár. —tpeibe f. vitra, rakíta.
SorE, rn. fkórja. —ftöpfet m. satcr-jálik is fkórje , rkorjén sátik.
S o en, n. (ein Sorn, 5. 25. ein ©a= menforn je.) serno; (an ©dHefjge= mehren je.) múha; (©efreibe) eig. sbito, in ©f. sérnje; (Koggen) eig. resh ober rosh (tieé r'sh), in ©f. unb St. gem. shito. Sörndjen n. d. sérnize , jédrize. —ähre f. liláf, auch lát. —Murne / modrifh. —bo= ben m. (SornEammer) shitniza, fehl, káfhta; (baé (Srbreidj in SSerhalfnij} gigen ben Roggen) sémlja sa shito, r'sh. —branb m. fnét, rjá. —branní* mein m. shgánje is r'shi, shita, etwa. auch r'shéna shganjiza. Sörneu v. n. v' kláíje ráfli, smetávati fe; (inSörner permanbeltt) v'serna drobiti. —felb n. r'shifhe, auch shi-tifzhe. —hanbel m. terg, kupzhija s* shitam. Sörilig adj. sernát, poln sernja, auch zhvérftev. —fteb n. rerhéto, rédof, fito. —tpurm m. sbishik.
SornetEirfche, Sornelle/. drén.
Körper, m. (ein burch unfete ©inne erEeitnbareé Sing überhaupt) ftvär, rézh; (ber ganje ßeib eineé TfyieveS) trúplo (ppt-jüglich ber Xtyiete , ber menfchfid;e inébefonbere in RücEftd;f auf feine SBerganglichEeif, eig. ber tobte ßeib), shivot (ber ßeib, fo fern er lebt), teló (porjügtid; im @egen= fafee ber ©eele): gejtent hat man fei* nen ßeib begraben, vzhéra fo njega trúplo (aud; teló, gaitj unr. shivot) pokopali; im ganjen ßeibe habe ich ©chnierjen, véf shivot (auch teló, feiten trúplo) me boli; ber ßeib beš ©lenfchen (tirbf, zhlovézkje teló (fet= ten shivot, trúplo) umré. Sörpetlid; adj. teléfen, trúplifk, truplén, shi-vóten. Sí'rpertoé adj. bresteléfen.
So rp oral, m. korporál, gem. ka-pról, feiten defeták, defétmk.
S 0 r fe t, n. árnofh.
Soft, f. (bie ©peife, ber eßbare Sör= per) jéd, jeftvina, jedilo , fd;l. flipi-sha; (ber ganje Unterhalt, befonberé im (Sffen unb Sriníen) ftrófhik, gem. kófhta: ohne Soft b. i. bfoß für ©eíb te. arbeiten, per cléri délati.
Ära	454
Soften v. a. kûfiti, kùfhati, bann okùfiti, vkufiti, oliùfhati, vk ut hat i. —fret adj. ftrôfhkafvobôden, —gtfn* ger m. perjédnik, aud; nahlébnik. —getb n. dnârje , plazhilo sa ftr6-fhik.
Soften, pl. (ber Slufmanb jur GrreU d;ung einer abftd;t, gem. unr. Un£o= ften) vtrâta, vtrofhik, vtrôfki. Sofb bar adj. drâg, predrâg. SoftbarEeit f. drâga rézh. Soften v. n. veljati, fd;l. kofhtâti : i>aè SBitch Eoftet 4 ©nfben, Eoftet Piel, tâ lcniga veljâ fhtiri goldinarje, je drâga ; eê hat ihm baà ßeben geEoftet, ob shivljénje ga- je perprâvilo u. f. m. Sôftlich adj. shîâhten , preshlâhten ; Eôfilt= d;eê Objt, sblâhtno , preshlâlitno fâdje.
S O t h, m- blâto, auch grés ; (bie (gfî Eremente ber 2Jîenfchen unb Sfuere) govno, lAjno , klât u. bgi. Sofhig adj. blâten. —îâfet rn. govnjâzli.
So t h/ «• bâjta, in ©t. kôzha. —faß rn. bajtar, in ©t. shelâr,
Sofce,/ zhoka, kôza.
Sofeen,t\ n. niebr. koslâti, bljùti, bljovâti.
Srabbc,/. môrflii râk.
Srabbefn, v. n. lâsiti, plésati, vlâzhiti fe ; — v. a, berbâti.
Srad;, w. pok, pozh, tréfk. Sracheit v. n. pözhiti, pôkati, tréfniti, tréf-kati.
S r a ch f e n, f. krôflmja.
Srâchjen, v. n. krôkati, grâktati , auch vjédati fe.
S raff, / mozh , auch lila, krepôft : Eraft fetner TOacht, is fvoje oblârti. Sl'âffig adj. môzhen ober mozhân, fi len, krépkij. Srâffigen v. a. krepiti , krepzhâti. —lOâ adj. bres mozhi, flàb. -rlofigEeif f. flaboTt. —mel)l rt. prédnja moka.
S r a g e n, rn. eig. vrAtnik, fehl, ko-lér; (Jpalê) vràt, gerlo.
S r ä i; e, f. vrâna : eine Srâhe fd;abef ber anbern nii^f, vrâna vrâni ozhi ne iskljùje.
Sramen, v. n. gem. péti, auch ko-kotâkati.
S rat le, ,/. fhkrémpel, aitch nohit. Srätten v. a. oprâfkati, oprâfniti.
Srant, m. mâli terg; (bie SBaaren) làvlia , blago , gem. rôba , krâma,
456	Ära	j
fhtazüna lt. bgl. Sramen v. n. prebirati, preftavljati; (hanbeln) ter-shiti, kramati. Srämer tri- gem. Iit^nnnr, feiten fhtazunär. —laben in. lhtazüna, lavka.
Srammeteoogel, m. borovnjak, bernjük, brinovka, feiten (nad; ©UtSm.) fmöleniza.
St aftipe,/ mötika, gem. kramp.
Sräitipe, f. s a vi h, savihaj. Sram= pett v. a. viliati, savihati, savihniti.
S r ä m p e l, f. grebeniza, omikAvnik. Sl'ämpeln v. a. omik Avati.
Stampf, rn. kerzh. —aber/. kerzb-na sliila. Stämpfig adj. kerzhen.
Sva nid;, m. sherjav, feiten grub.
S rani, adj. bolen, bolan, holen,
, aud; nesdrav, in Ungarn unb ben an Ungarn unb Sroajtett grenjenben ©egenben ©fcieimarES bas tinggrifd;e betöshen : EraitE werben, sboleti, fd;l. sbetesliati. Srdnfeln v. n. bolehati. Sranfen v. «. bolesnovAti, bolen biti , fd)l. betegovati. Srän= Een v. a. (einen, ifnu ©ratn te. »er= llt'fad;en) sbaliti, shalovati, fd)l. nad-logati; fid; Eränfen, shalovAti fe , atld; tarnati fe, koperneti fe U. bgl. Sreuifung f. sbäla. Sranfenbett n. toortl. poftelja bolniga, Sčanfen= jjauS it. etl»a bolenifhe, bolemTh-niza, ruff. bolniza, gern, fhpital. Sranfer >n. bolnik, bolen. —l;eit f. bolesen , atld; beteg ober beteg , nesdravje lt. bgl. Jit'änflid) adj. bolehav, liolehen, fd;I. beteshljiv. SrditflidjEcit f. bolehava, bolebnoft.
S ranj, m. eig. veniz , aud; fvitili, fehl, kreniz. Sränscbett n. d. ven-zhik. Sranjeliungfrau f. (bei -£>od;= Seiten te.) IV Ate v/, a , aud; drügiza. Srälljen v. a. venzliati, ovenzbati.
Srapf, in. gem. krap.
S 1' a (,! C tt, v. a. ftergati ober ftruga-ti, prafkati, oprAfkati, opral'nili; (mit ben 9iageln ber ginger) prAfka-ti, zhohati; (eine (Smpftnbuttg oer= itrfachen, als ob man gefrafet rotirbe) ferbeti, zlimeti, jefti; (fd)led)t fdjreU ben) zherzhkati, mAsati; (fh'tmper= i;aft auf einem (¿aiteninftrumente fpielen) ftergati, zhmigati, fhkripa-ti. Srafec f. (ein Sraijtocrfjeug) ftergazha, ftrugAlo, prafkalo. 5it*fi-(je J. (eine anftecfenbe Sranfheit)
ßre	456
gArjc (audj hArje) , krafte , in <2t. aud) frab. Srü(jig adj. garjav, kra-ftav, frabljiv.
SrattS, adj. kodrav, audj koderjav, ködraft, niebr. kolhtrav. £raufc/. ködro, bie .Spaarlocfe auch ferközel, ferkolaf; bie .fralSEraufe, gem. prA-mesh. Sräufeln v. a. kodrati, auch ferközati, ferkoteti, fcbl. rügati, ferliti, liravshati u. bgl ; baS Weer frdufelt fid), morje fe vali. —-tjaarig adj. ködravih lafi, ködrav, niebr. kofhtrav. —Eopf m. kodraviz , niebr. köflitraviz. —münse nie-ta; wilbe SrauSmünje, konjfka meta. SräuSler, v. i>aarErättSler unter £ a a r.
Srattt, n. (überhaupt ein 95Iätterge= wcid)S, eine ^flanje) sei, selifhe, selfbc, trava; (inSbef. ber Sohl) selje, kapuf: im gruhlinge wad)fen allerlei Sräuter, v' fpomladi ralejo mnogtere seli; faureö Sraut, kiflo selje, kifli liapuf. —aefer m. sel-nik , sclnjak , seljilhe. braute / plev, pletev. Srauten v. a. pleti, pleviti, auch podkofiti, podkAlbati. Srautermann m. selifliAr. Sräuter= funbe f. botanika, —garten m. selnik, aud; glavazhnik.
SrebS, m. rAk; (ein um ftcb freffen-beS@efd;WÜr) rak, mramorka. —att= ge n. rakovo ober razlije okö. Sreb= fett v. n. rake loviti, etwa attd) rA-zbiti. SrebSgang m. 5. 95. ben Srebs= gang gehen, navsrit hoditi, navsrit •iti, atld) nasaj iti u. bgl. SrebSweib= d)eu n. rakoviza.
S reibe, /. kreda, gem. krajda: mit boppelter Sretbe fd;reiben, po dve gube razhüniti; tit bie Sreibe fommen, v' dölge sagasiti; auf bie Sreibe sel;ren, v' dolg shiveti. Srei= ben v. a. kredati, pokredati. Srei' bid)t adj. kredaft, krednat. Sreibig adj. kreden, kredat.
S reiS, m. krog, auch okrog, okrö-glej, kolobar, itnr. okrogelnik , o-kroglifhe ti. bgl. : ber (SrbfreiS, sein-Ije okrogle j; eines SanbeS, krög, gem. krel'ija; in einem Sreife ftd) bewegen, v' kroge iti, v' krogih fe valjati u. bgl. —amt n. gem. krejf-amt, eig. etwa ftoliza (bei ben unga= rifdjen Slowenen ber (Somitaf), shu-
457	Site
pa, shupanija u. Sgl. Greifet volk. Sreifeln v. rt. verteti, v' o-krög fe fükati. Steifen v. n. fü-kati fe, v' olirögih fe valjati, v' okrog iti. —gang, —lauf /«. eftoa volirögen tek , krögotek. -—(;aupt= mann m. gem. krejfijfiii glavar, poglavar krejfije.
5vreifeben, v. n. hrebati.
£ L- eigen, v. rt. v'porodnih bolezli-kih leshati, krezhati.
S rep ie reit, v. n. poginiti, krep-niti.
Srenj, n. krish; («Roti;, Eeiben) nadloga, teshava u. bgt. —bilb n. eig. knshanik, krishaniz, attdj bosliji krish, gem. böshja mantra. —brav adj. slö priden. SreUjetJ v. rt. kri-shoma hoditi , aud; krishovati; fiel; Ereujeit ö. i. oft befreujett, krishati fe. Sreujer »>■ gem. kräjzar, eftoa aud; krishnik. •—falK'er rn. krish-nik, krishaniz. —fal)rf f. krishan-fka vöjfkä. —gang m. Oproceffiott) böshja pöt. Sreujigeu v- a. krishati , na krisli perbiti; fid; freuji* gen, prekrishati fe, krishati fe, krish napraviti. Sreujigung f. kri-shanje. —weg >n„ (©djeibetoeg) ras-pötje , raszeftje; (eine Eircblid;e 31it= baebt) krishov ober krishni pöt. —toeife adv. krishom, krishoma, nafkrish (eig. na-vs-krish). —jug m. krishna, gern, krishänfka vöjfka.
Sriebeltt, v. n. gomasati, gomsčti, migljati; (jinfen) ferbeti , zlimeti, fhegetäti: eš Eriebelt mid> in bet Siafe, v' nofi me ferbi , zhmi, fhe-gezhe; eS Eriebelt il>n im Sopfe, po glavi mu hodi, glavo mu tare.
Sriecben, v. rt. lasiti. plesati, plašiti fe, lefti, gomasati, vlezhi fe tt. bgl.; (fieb auf eine unanfldnbige Strt bemut(;igen) fliniti fc, perliso-v;iti fe, hljiniti fc.
Stieg, m. eig. vöj, vojna, aud; vöjfka, böj, shold. Stiegen v. n. (Stieg führen) vojovati, vojfkovati, gem. vojoväti fe, aud; sholdovati. Stie= ger m. vöjnik, vojäk, audj vojfhäk, bojäk, sholnir, foldak u. bgl. Stie= getifeb ad), vöjin, vöjnlki, vojniflik, vojäfhk, vojfhafhk, poböjin u. bgl. Sriegäanfüi)cer m. vojvod, vojvoda. SriegSbienjt m. vojna, aud; sholnir-
£ru	458
fka flushba. Sriegžl;eer n. vojftia, aud; armada. Sriegžgott m. tork. SriegSEnecbt m. sholnir, foldAk. SriegSnotI; f. vojfkina ober vojina fila. Sriegšobetjlet m. vojfkni pre-vifhiiik vojni pervak, u. f. f. ablt=
licfje 3ufaii'tttengefe(ste. Sriegžioefen rt. sholuirftvo.
Stiegen, v. a. (befommen) dobiti,
dofezhi.
Srtppe, /. jafli, jafle; (eitte i;ol;ie Minite) korito. Srippcben rt. d. jA-fiize.
SrifiE, f. kritika. Srififtren v. a. kriti kovati.
Sriijetn, v. it. zherliati, zherkljati, zherzhkati; (»on bet ©cbreibfeber) fhkripati. Stikler m. zherzhkaviz.
S r o I o b i 11 , «. krokodil. SroEobi(lS'= tijrdnen pl. fkašljive, mazhkine fol-se: 2Beiberf£tiSnen fmb SroiobitlSf(;rd= nen, shcnfkijok. pa mazhkine folse.
Srone,./'. gem- korona, aud; veniz, felten portik, fhapel. Sri3neit v. a. koronati, aud; venzhati, ovenzhati; (einen (šl;emann) roge ftaviti moshu. Sronprinj m. deden kraljcvizli, nafleden zefarjeviz, gem. kronprinz. Sronung f. korbnanje, venzhanje.
Sropf, m. brahor, aucb kehel, gem. krof, fd;(. putan. Sropfd;eit n. d. brahoriz, aucb kehlizh, gent. kroliz. Sropfig adj. brahoraft, brahorat, krofaft U. f. n).
Stofcbeit, v. a. prAsh;ti, zvrčti.
Sto te, f. kraftava shaba, kraftavi-za, krapaviza, kraftazha«
Sriicie, f. eig. bergla, operniza, fd;I. kruliva u. bgl.
Stitg, m. inSS. verzh, tn ©f.rozli-ka, Ulit. gerzha. Stugefd;eil n. d. vcrzliik, rozhiza, rozhkiza.
Sritnte, f. (bič 93rofame) drobtina; (ber roeicbere £l;eit be§ 95rofe6, iitt ©egeitfafee ber Kinbe) mezha. Stum* d)en rt. d. drobtinka, drobtiniza. Srumelll V. a. drobtinkljati , drob-ljati. Sritmen v. a. drobiti.
Stumm, adj. eig. kriv; (unetiatibf) napzhen , aitcb kriv ; ((a(;m) hrom , krulov, fhantav, plantav u. bgl. —beiltig adj. krivonog , aud; plantav u. bgl. Srumme, Sciintinmtg f. krivina , aud; krivnoft. Sruntmen v. a. kriviti, okriviti, aud) vugniti
459	S rü
u. bgl.; ftd» Jrümmeit, kriviti fe. —fiab m. paftirfka paliza, kravola. —jlroh n. ftelja, ftiri. 5S f ii p p e I, m. eftpa krüloviz, trüpizh,
fhterz U. bgl. Srufie, /. fkörja. Srujtig ad). Tkor-
jat, fborjen. Srpjtall, m. kriftAl, auch golot. 5v ii t) e i, m. gem. desha, kibla, in ©i. tünja.
5? ü d) e, f. kiihnja, kuhinja; (2lrt ju lochen) küha. Südjenfefeen m. pe-zhuhnja, pezhulmjiza. Süchengefchitc n. kuhniika poföda. SüchentKtb rn. ognifzhe, kömen. Süchertmagb f. kühnifka (dekla). S u ep e n, m. oprefnik , podpepelnik,
mözhnik, gibaniza it. bgl. S it d) 1 e t n, n. pifh, pifzlie, pifhka. SucfucF, v. ©ucfgucf. 5v it f e, _/! kad, zheber. S u g e I, f. krogla , auch krügla, okrügla. Sitgelcpen n. d. krogliza, auch krugliza, okrugliza. —bahn f. kegliflie. —büd)fe f. rdaniza. —förmig, fugelicht adj. krogel, o-krögel, krü^Ialt U. bgl. Sugetn v. a. it. n. potozhiti, potakati ; auch v' krögih fe valjati, v' kroge teti zbi. •—ruilb adj. opotozhen, okoli in okoli okrogel: baž ©tücf ifl fu= gelrunb, frezha je opotozhna. Suh, /• krAva: trie bie Sitf) gefüf» ferf rctrb, fo milcht fte, krava per gobzi mölse; eine träd;tige Sut), breja krava. —birne f. kravariza. —jlaben rn. kravjek, auch kravfhek. ■—paare f. kravje dlAzhje, Arovza. —haut f. kravja kösha. —f)irt rn. kravar, kravji paftir. —fyepe f. liravnjäzha, kravja zoperniza. —fä= fe m. kravji fir. —milch f. kravje mleko. —jiatl m. kravnjAk, kravja
riitäla.
Suhl, adj, hladek, hladen, liladAn. —becfen n. hladilniza. Süple f. hlad, lilAja. Sühlen V. a. hladiti, prehladi-ti, prehlüjati; (iühl fepn) hladen biti. S Ü p n , adj. dersen, predersen, auch imel, podftopljiv it. bgt. —tyeit f. dersnoft, predersnoft u. f. tp. —lieh adv. predersno. Sttl)rfürjl, m. knes isvoljitel. Summet, m. küm, kiunizh, kumin, ihimin.
Sup	460
Summer, rn. eig. tuga, felten, gem. slialoft, fkerb, gnjev, sloba u. bgt. —{»aft adj. tushen, shaljiv U. f. IP. Summertidj ad). shAloiten, reven. SummerloS adj. bres fkerhi, bres-fkerben. Sutnmern v. n. (Summer ertoecfen) tushiti, gem. shAliti, sha-lovAti, tArnati, slobiti u. bgl.; fid) ft'immern b. i- ftd» gramen, koper-neti fe, tarnati fe: er roitb fid) nod) ju 2obe iummcrn, fhe bo fko-pernel; n»aS iummert mid) baS, kar men' sa to; tpa? Eiimmert btch ba§, kaj je tebi to mar; er Iummert ftch um nichtž, nizh ma ni mar, sa nizh ne mara; er Eiimmert ftch fetjr fur fetne Sftebenmenfchen, slo fe fkerbi, odvifhe fo mu na fkerbi blishni.
Su m m e t, n. bomot.
Sunb, adv. snano: Eunb gehen, na snAnje dAti, osnaniti, rasglafiti. —bar adj. snan, ozhiten. Sunbe/1 snanje, snanoft. Sunbe m. kiipiz. Siinbig adj. veden, umeten. Sunb= fdjaften v. n. ogledovati, rasogle-dovati. Sunbfchafter m. oglednik, ogleduh.
S u n f f i g, adj. perhoden , auch bo-dozh; — adv. (inž fiinftigc) vpred, vperhodnizh.
Suniet, f. prefliza.
Sun ft, f. gem. vmetnoft, vmetal-noft, auch vmetnija, kuniht, (nad? 15aip?o) ifkuft, ruff. ifkuftvo. —arbeifer m. vumodelnik. Sunfietn v. n. eftpa vmetnovAti , vmetaluvA-ti, gem. modrovati u. bgt._ — feuer n. vmetAlfki ogenj. —griff m. etina rozhnoft, svijazha. Siinftter m. geni. vmetnik , vmetAlnik , vmeliz , (nad) 35 a t n E o) ifkuftnik. Sunflterinn f. vmetniza, vmetAlniza, vmelka. Sitnfi5 It<t> adj. gem. vmeten, vmetalfk, vmetaven^ vmelfk , aui kimfliten, (nai^ X>atnEo) iskuften. — md= |ig adj. povmetalfk u. f. tO. —fltiif, —merE n. vmetAlftvo, vmetftvo.
Supfer, n. kotlovina, in Sr. hauftg baker, au^ med, gem. kuper. Su= pfergetb n. gem. kuper, kupernati dnarje. Stipferig adj. kupernat. Supfem adj. kotlen, bakren, auch medjan, meden, gent. kupernat. —fchmieb m. kotlar, kotlovinar.
Suppet, m. paf, verv. Suppela v.


a. «višati, pervesati; (af§ Kuppler) »voditi, gcm. rofijAniti. —pel} m. gcm. rudezlia luknja. Kuppclei f. rofijAnftvo. Kuppler m. rofijan. Supplerintt f. rofijanka.
Jiurafi, m. oklep, oklop. Kuraffier nk oklepnik, shelesingar.
5v ii tb i g, Kiirb6 m. tikev obet tiltva, Ottb biizha. —jlaubeit pl. bilje. —fettgel m. bilovka , kožen.
Kur)chncr, m. kersnar.
Kur J adj. kratik, kratili, ttttr. pi zhel furj angebunben, biti kakor breja mazhka ; 511 iurj Jommctt, premajhno biti, preposno priti 11. bgf. iiirje J. kratkoft, kratkota, unr. pi-.hloft: in Kurje, Eurj unb guf, ob kratkim, kratko vfe. Kur« jen v. a. kratiti, perkratiti, pei'-lcrajfkati. Kurjlich adv. o kratkim, nedavno. —ftchfig adj. kratkoviden. —frcftigfeit f. kratkovidno ft, (\em. kurji ¡.ogled, kurczhja flepo-ta. —roeile f. liratik zhaf, ruff. sa-bAva. — »eilm v. n. zbAf fi kra-
2ab	462
titi, fhAliti fe 11. bgl. —»eilig adj. kratkozhafen, fmefhen, vefelu. bgf.
Sitjj, etioa poljübik, gem. küfii,' küfliiz. Küfjdjen n. d. poljübzhik , kiirhiz. Kliffen v. a. poljübiti , po-Ijubniti, ijubniti, gem. ltufhniti, kufhovati.
Küffen, n. (ber <PoIjTer) podsglav-nili, podsglAvjo, vsglAvnik, vsglav-je, podvsglAvje, aud; vanjkufh, fd;l. poll'hter.
Kufte,./! mörflii bereg, auch pomor-je,/permörje, primorje : baS balma= tifdje Küfiettlanb, dersliava pöleg morja, permörfka dershava.
Kitfler, in. zerkovnik, auch mesb-nar, feiten sbagradnik. Küflerei f. gem. meshnarija.
Kittfche,/". kozhija. Kutfcher m. ko-zhijalii 11. bgl. Kuffchiren v. «. ko zhirati, förovati.
statt, v. Kitt.
Kutte, f. menifhka jbleka, gem. küta.
Kü (sc l, v. Ki&el.

2 ab, n. firilo , att6 firfhc, firifzhe. Gaben v. a. vfiriti.
2abb,e, f. uiebr. zhöba, lape. 2ab= bern v. n. blebetati, kvAliti, klo-befhtrati.
Eabeit, v. a. (erquiefen, befonbcrS burd; ©peife itnb Sraiti) oshivljati, oshiveti (eig. oshiviti), auch rasshiv-Ijati, vkrepzhAti u. bat.; (einen Ohnmächtigen) in ©f. mAzati. ßab* fal n. oshivilo, vkrepilo, vkrep-zhAlo.
Sabprinth, v. 3t'tgang garten unter 31 r e.
ßad;e, f. liisha, mlaka, aud; kalusha, mlakusha.
Cache,/. lineli. ßäcbcltt v. n. ftneh-IjAti fe, nafmejAti fe. ßadjett v. n. finejati fe; (grob, attš »ollem -Öalfc Iad;en) hohotAti, krohotati u. bgl.; (über einen ober eine ©ad;e) ImejAti Te komü , pofmchovAti kar; (auf einen) nafmejAti fp komur: baö ©lücf lacht ihm, frezha mu ftreshe, mu je mati, ga je rodila; eilte lachettbe3u! iunft, vcfela perboduoft. Cad;en n.
fmeli, aud; fmejAnje, ntebr. bobot, krohot: id; fattn mich leid;t be§ Sa= chenS cnthillten, fe lahko fmehu branim. Cacher m. fmeluin. <'ad;ertid; adj. fmefhen, felfett fmehljiv. diertt v. n. eS Iad;ert mid; b. i. cd brdttgf tni^JU (ad;eit, fineh ne ima, fnieli me fili, mi je fmefhno.
2 a d; 6, m. slalovka (shlAhtna po-fterv).
Cadifer, n. fesbenj, feshem, fchf. klafter.
2acf, m. vc')fik, vofhilo, aitd; lofh (eig. ©lafur), fd;I. lak; (baž ©iegel=' lacf) volile, pezhatni vofik. Cacfiren v. a. vofhiti, aitd; lofhiti u. i>gl.
Sacfet, '»• lakaj.
2abe, f- eig. predal obet' predel, fd;(. lAdel. 2dbd;en n. d. predaliz, prgdelik, fchi. ladelzb.
Šaben, m. (bie 25ube) fhtazun.
2ab.cn, v. a. (TOaareu, j. 25. auf bett SiBagen jc.) vklAdati, vklalti, tovo-riti, vtovoriti, nalagati, naloshiti, fd)I. bafati , nabafati u. bgl.; (ein (Setuc&r) nabijati, nabili; (ver &c=
463	C<if
ricOf; ju Oiafie jc.) svati, posvati; vabiti , povabiti, gaber m. (®aa= rettinber) vklädaviz, vkladazh u. bgt.; (föintabet) sovzhin , svavzhin. ßabefhxf m. nabijäzh. ßabung /. (liajien) vklada, tovor, fct>i. bäfanje, bälinga it. bgt.; (bei- ©d)itfi) nabilo : ((šintabung) vabilo, f affe, m. fmerkolin, ferkolin. iiage, /. lega, aud) leslia, leshäj, feiten leshezhoft it. bgt.; (eine ©ci>id;= te) lega, aud) fkläd': (eine 9ieil)e, 5. 25. jianoiten te.) räjda, rida, feite» ner lega; (bie 25efd)ajfeitt>etf bet llm= fleinbe ¡c.) Itän. ßager n. (bet 3u; fianb, ba ein Sing Hegt) lega; (bet £>rt, wo ein Sittg liegt) lega, le-shifbe; (getbtager) eig*. täbor, ta-borifzhe, aud) ftan, fd)t. lager; (©d;id>fe) räjda, rida, fklädaniza, fklad, aud) lega ; (25ett) lega , policija; (eittež roilben Ši;tereS) lega, leshifhe, berlog ; (23obenfafe) golha, droshe, podmaft «. bgi.; (®aaren= Inger) magazin; (i?ranEl>eif) bolesen, fd)t. beteg; (unt Sčtffer barattf ju te= gen) etwa podmoft, podlog, gem. gnnter, legnar. gagerbier n. prednje pivo, fiagerbaft adj. bol en, bolan, fd)(. beteslien. Paget!;»!} n. gem. legnar, gänter. gagern v. a. (einen) poftljäti , poftiljati; (eilt geibfager auffdjfagen, gem. jtd) la= gern) taboriti, fbotoriti, täbor ftä-viti, fhotöre raspeti u. bgi.; — fid) v. r. (»on ÄrtegSPölEern) taboriti, Hiotoriii; (ftd; legen) poftljäti fe, lezbi, legati, polösbiti fe. gaget= fiätte / lega, lesbifhe, leshifzhe. C a (; Itt, ad], mertud, mertvüden, gem. In-om, lirülav. ßctymen v. mertuditi, oinertvüditi, gem. ohromiti, ohriilati, okrulavili. ßäfjmmig / mertüdenje", oiriertvildba, ohromi tje.
ßaib, m. gem. hieb, in ©f. aud) ko-l.V.li: einen Satt) 95rot, hieb, in ©t, koläzh kriiha. ßaid), /1. ikre, feiten ribje jäjza, ferne. ßatdjetl v. n. ikriti fe. ßaie, m. menih; (eine unerfa£rne
^erfüll) noviik, novinz. ßaErifse,/. fladizh, flazbiza. ß alten, p. n. zhckljäti, blebetati, ß a m e n t i r e n, f. «• javkati, revkati fe.
2 et 11	464
ßamm, n. jágne, jágnje; mäiinlis d;eá—, jágnez ; roeib(id)C§ —, já-gniza. 2<5mmd)cn n. d. jágnjezhe. jägnizh. ßamtnfcll n. jägnjezbji kósha, jägnjezhovna. —fteifcfe jagnjetina. ßammen v. n. jagnjii , jagnjiti fe, ojagnjiti fe. ßammS^ra« ten >n. pezhéna jagnjetina.
Campe, / fvetílo , fvetilniza , auch fvézha, fetten lúzhniza, gem. länpa.
ß an b, n. (im ©egenfafee beé fficíferé) sémlja , fúfha , aud) fúha sénlja : unb fie riefen »ßanb«, in fo sváli »fúfha«; (im ©egenfafee ber©tabt) pólje, kmetija; (SSoben, fcagbareá Gt-breicb) sémlja ; (baé ©eíxet, ba§ Weid)) sémlja, aud) oblaít -. baé fianb bei- Siírfen , túrfhko , túrfoka sémlja; (^ropinj) deshéla. —bau m. kmetija , kmetijftvo, ateb oratár-ftvo, ratarija tt. bgi. Änben v. n. v' kráj vftáviti, per'éntati, unt. doládjati u. bgt. ßanJerei f. sém Ija, pólje, kmetija , rttra aud) (nad) ©Ufént.) desbéKtv», deshélftvina. .fianbeéfürji, íanbeé)e« m- deshélin viádar , desbélfk oblaftnik , golpo-dár tt. bgt. fiatt^céregierung f. de-shélno víádanftvo. 2anbeé»ater m. deshélin ózhe, otlz deshéle. —gut in. félo. —Ear/e/ gem. landkárta, eftra aucb sémije obras. —Enecbt m. birizh. —iattfer, —fträueber m. gem potepúh, ftepúh , in íír. aud) plaj-fhzhár (roorttid) berJTOántler, meit bie ííiainer fíatt beé Wanteté eine tor-bizn ju tragen pflegen). —leben n. kmetvánje, pokmetijfko shivljénje, pokmétifhki shitik. —tcute/kmetje, kipctóvl'hina , kinetvávzi: bie ©itten ber fianbteiite annehmen, po-kmotiti fe. Péíttblíd) adj. deshélin, deshé.lfk; (betu ßanbe im öegenfafe .' ber ©tabf eigen) kmetijfk , pokme-tijl'k. —tnací)t f. fúliopótna vójfka. —mantl m. krnét, ktnetváviz, ora tár, rátej, kméfliki zhlóvék. —pfleget m. deshélin oblaftnik. —fd)af-/. deshéla, aud) deshélftva. ßanbä= Hauptmann m. deshélin glavár, de-shéllki poglavár. ßanbSEinb n., fianbémantl m. deshelán, deshelák, attd) seml¡án, semlják. fianbémann= febaft f. deshelánoft, desheláfhtvo u, f. n>. — fianb m, (nad) ©utém.)
465	Satt
deshelni ftAn , desliellki ftanik. —flraße f. velika zefta. —tag m. sbör. — perberblich adj. desheli na kvar. —warf« adv. proti beregu, navsbreg, navfüho (eig. na-vs-füho). —weilt m. domAnje vino. ■—Pol? «• kmetje, kmetövfhina, kinetifhk ljüd. —n>el)re f. deslielinabramba, bräm-bovzi. —me^rmann m. brAmboviz. —tpirff) m. kmetvaviz. —ipirthfd)aft f. kmetijftvo, kmetvAvftvo, aud) kmetija , oratarftvo u. bgl. ßang, adj. u. ado. dolg (lieS doug, dug); dolgo , dävno : tätiger, dalj, in ©f. auch dolgfhi, dolgeji; es ijt fd)on länger als ein 3af)t, je she dalj, je she vezh, kakor eno leto ; mein ßeben lang roerbe id; if>n nid)t »ergeffen, vfe fvöje slnve dni ga ne böm posäbil; es ijt fd)on fang, baß er hier aeroefen ijt, je vshe davno, kar je bil tükej i er ift fange nicht fo ..., ni bliso , po vfem ni... lt. f. tt>. —bärtig adj. dolgobrAd, bradat. —beinig, —füßig adj. dolgonog, dolgonöshen. fiöttge ,f. dolgo ft , dolgota, dolgova : ber ßänge nad), podol^oma: baS 5tei;t ftcb in bte ßänge, ta dolgo terpi, gre v' däljo. gangen v. a. lt. n. fegati, fezhi , dofezhi; (hlnrejchenb fet)n) fegati, fezhi, and) dovel biti; (htm reicbeit) pomoliti, podati , podajati U. bgf.; eS langt nicht, ne Teshe, ne döjde , ni dovel. Catigetpeile f. dolg zhäf: et hat ßangemeile, mu je dolg zliaf, fe mu toshi u. bgf. —f;a(S m. dolgovrat, dolgogerlji. —i;ärig adj. dol gol Af, dolgolafät. —hönbig adj. dolgorök. ßönglid) adj. dolgovät, podolgovat. —muff), —liuiffrigEeit .f. dolgovöljnoft, po-terpljivoft, persanefljivoft U. bgf. •—müfhig adj. dolgovöljen , gem. poterpljiv, persanafhljiv, persanef-ljiv, auch pozbAfen. — ol)f n. öfel, im ©cherje attd) dolgoüh. — öhrig adj. dolgoüh, dolgovuliAt, dolgo-vühji. — fatlt adj. pozbAfen, po-mAlein , pokefen, pomalen: OaS geht langfam, tö gre pozhAfi, po-zhafoma , pomälem , pomälema. —famfeif ß pozhAfnoft u. f. m. —fcbläfer m. safpäniz , safpane, sa-fpanjak, aud) dolgofenj. Cäugi adv.
Saf	466
srávno , kraj, (in ©f. kre , mahl-» fcheitilich eine faule 3htSfpracbe beS kráj) : löngS beS $Bad)eS, srávno, kráj potóka. ßöngfl adv. dávno, davné , sdávno , sdavné. ßöngfienS adv. najdalj, narvézh. —roetltg adj. dolgozháfen. —roierig adj. dolgoterpljiv u. bgl. Canje,/", kopjé, auch kopja, fúliza. ßanjeffe,'/! kopjizé, púfhniza. ß a p p , m. tráp , íinerkóviz , fmer-koíín.
ßappen, m. sáplata, auch zápa, zán-
dra, krájnik, fúknizh, ftarina. ßöt- die, f., ßörchenbaum m. mezéfen, in ©f. aud) rélih. Cärchett,_ lärchem bäumen adj. mezéfnov, rélihov, ßärnt, m. hrúp , lirúm, práfka, fehl, lárma. Carmen v. n. hrupéti, hrumeti , tréti, auch lármati: ein lar* menbcS SSergníigen, lirupézhe , hru-mézhe vefélje. Carpe, /. fhéma; (ein Snfecí) góre-
niza, zherv. Cafe,/, verzh, rózhka. C a ß , adj. lén , toshljiv , lenjiv, auch fláb, trúden, vpéfhan. Cöffig ad j. lenjiv, toshljiv, nemáren, Cdfftgleíí /. lenóft, tosliljívoft, nemároft. ßaffen, -v. i. (etne äußere ©ejlalt haben) vdáti fe, perftAti, fpriftová-ti fe : baS läßt i^m fchön, baS laßt nidjf, läßt nicht gut, tó fe mu lepó vdá, to ni perftójno, tó fe ne fpri-ftúje, ne perftojí. Caffen, v. a. u. n. (nid)f hinbern) puftiti, púfhati; (pcrlaffett, unterlaß fen) puftiti, opuftíti, neháti, jenjáti it. bgl.; (möglich, fl;unlid> fepn) dáti fe; (peranftalfen, ais : machen laffen le.) veléti, rézhi, d.íti, vkásati, na-rózhiti it. bgl.: einen gehen —, kogar puftiti;' id) babe mir fageit —, fim flirhal, fim zliúl (práviti), pravijo it. f. n>.; er laßt fid)'S fehmeefen, mu difhi, fe £ofti; bte Sljüt offen —, dvéri odperte puftiti; einen et» ma§ befehlen —, kogar vkásati dA-ti, kógar sapovédati puftiti; einem benSSorjug —, komur prédnolt dáti , puftiti; bas 25Öfe —, liúdo puftiti, sló popuftiti, od gréba neháti ; fein Sfmit unb Gaffen, njéga djá-. nje in nehánje, tpeuiger richtig aud) njegovo djAnje in pufhAnje; ifiuaä
467
unter baS ©olí oerfitnben laffen, kar med ljudi oklízati rézhi ; er läßt f¡d> nid;f iröjlen, ne dA fe toláshiti; Semanben 3eit íaffeit, odlóga dáti komú; er ließ ihn ju fich rufen, reihe, dá, veli, vkáshe, auch puftí ga h' febi poklizáti; laffe bicfy nic^t pon befen ©eifpielen irre leiten, ne daj fe od hudobnih is^lédov (auch liúdim isglédam) smótiti; ©off läßt mehrere (Sprachen unter ihnen entiles hen, Bóg dá (unr. pufti, veli u. bgl.) vezh jesikov med njimi vftáti; fein 9teid)f()um läßt baS erwarten, njegovo bogáftvo dá vúpati, od njegó-viga bogáftva fe dá, jé perzliákati; baá läßt ftch nicht lagen, fe ne dá povédati, ni povédati, ne mogózhe jsrézhi; er faßt fdjon nach, shé po-púfha; er hat febon nacbgelaffen, je shé popúftil; Slber [äffen, kri p»-Hiti, na shili púfhati. ßaßeifen n. kopjizé, púfliniza.
2 ä ß I i c&, adj, odpu ftljiv.
Saft,/. tésha, bann tovor, auch bú-tara, breme: einem etwas jur ßafl legen, kogar kriviti, v'krivizo vsé-ti u. bgl.; jur ßafl fatlen, kogar nadlégati, komú nadlégo délati. Callen v. n, teshiti. ßäflig ad), fiten, fítoften. —tftier n. tovorivka. —träger m. tovornik. —wagen m. téshki vos.
ßa|ter, «. (eine grobe tlebcrtrefung bes ©efefjeS) pregréha , aud) napaka , slóft, fpázhnoft lt. bgl.; (bie Steigung, ein ©efefe ju übertreten, überhaupt ju allein SJöfen) etwa fpázhljivoft, wenig gebräud;lid), ba= |>er getn. bas theologifche pregréfhlji-voft (Neigung jttr ©ünbe), auch bu-dóbnoft (bie SSöSartigieit). —fjafi adj. pregréfhen, pregréfhljiv, auch nápzhen, slóften, slozhinfk, hudoben u. bgl. —haft'flf«'/- pregréTh-jioft it. f. w. ßäftern u. a. kléti, preklinjati, preklinjeváti,auch slód-jati, hujdizliováti u. bgl. fiäflerer m. kléviz , preklinjaviz , prekliuj-váviz. ßäflerlid) adj. klévfk, pre-klinjvávfk. ßäflerung/. preklétje, preklinjevánje, klétva, klétviza.
Cafttr, m. lasur. fiafuren, lafurblau adj. lasúren, vifhnél.
tat eilt, n. latinfki jóíik, latínfhina.
Sau	468
Safeiner m. latiniz. ßatelnifch adj. latinfk. ßatiuni, läjza. ßa ferne, f. laterna, auch fvetilo ,
fvetilniza. ßafiniSmitS, m. polatinfhovanje.
ßafiniftren	polatinfhoväti.
ßaffe, f. lAta, lapja. ßaffen v. a. lAptati, poläptati. ßattenbohrer m. lAtnjak.
fiafe, m. OBruftlafe) ärnofh, auchkäm-
pa, prüfhtof; (4>ofenlafe) dverize. ßau, adj. mlAzhen , mlahen. ßautg= feit/, mläzhnoft, mlähnoft. ßaulich adj. mlazhnat, mlabljat, mlaliöven, mlahöten. ßaub, n. liftje, in St. auch lepenje. —bitfch m. vejnik. ßaube , ßauber» hüffe/ lok, lopa, auch vesba, fehl, büta. ßauberhüffenfejl n. podlöpna obletniza. — frofd? rn, eig. rega, in ©t. auch vega, vegaviza, fejtener selena shäbiza. —l'ftnat lef. ßaubig adj. liftnät. ßaubicht adj. liftaft. —hüffe f. (bie ©treu= hüffe) liftnik, liftnjak. 2fluch, rn. in ©f. luk, in SS. gem. zhebül.
ßau er, m. (Jreberroetn) tropinfhni-za, auch lavra, bibra, zhmigau. bgl. 2 a u e r, f. presha: auf ber ßauer flehen, na presbi ftAti. ßattern u. n. preshiti, auch preshati. Cauerer, ßaurer m. preshiviz. ßauf, m. tek, beg; (bei ben Sagern, ber guß) noga; (glinfenlauf) izev; (ber gorfgami einer ©adje) napre-dik, navfpredik : noch im ßaufe bie= feS 3al;reS, fhe v' tem leti. — bai;n f. (bie Kennbahne) tekAvniza, auch tekäj; (ber ßebenSlauf) shitik, sliiv-Ijenje. ßatlfen v. n. tekati, begati, bčsliati, tezhi, dirjati; (fließen) te-zhi; (entlaufen) vjiti ober vuiti, vbeshAti, pobegniti; (nach eftoaS, fteh eifrig bewerben) gniti fe sa zhem; (fich gatfen, Don einigen Zifu-. ren) goniti fe, pöjati fe, bükati le lt. bgl.bas läuft tpiber bieSBahrheit,
ta je proti refuizi, je refnizi na_-fpröt; ©efahr laufen, v' nevarnofti biti. ßäufer rtU tekar, tekAviz, auch begesh u.	ßäuferinn /
tekara, tekävka. ßäufig, läitfifch adj. pojäten, v' fpoii, v' bilki: lau= ffd) fetjn, pöjati fe, bükati fe u. f. 8).
4«9	Sau
fian a c, f- lúg. Saugen i>. a. shéh-tatí. ßaugenfaß shéhtnik. fiau= gen(;aff adj. lúgaft. ßäugnen, v. a. tajiti, satajiti, vta-iiti , saníkati: rézh sanikati, ben SScftfe einer ©ache »erläugnen. Eäug= ner m. tájnik, tajiviz. Sáugnerinn / tAjniza, tajivka. fiäugnung taja, vtája. fiauUd;, v. unter Satt, ßaune, / gem. v'ólja, tn ©f. zhuda, aud) duh, raspo] ó s hn o ft dúfhe: gu= ter ßaune fepn, dóbre ober sliidane vólje biti; übler Saune fepn, búde vólje, merzhen, merzliljiv biti. Saunig adj. (Saune, befonberá lujlige ßaune habenb) dóbre vólje, fméfhen, vefél u. bgí. Saunifcb adj. (mtirrifeb)
irterzhen, merzhljív, kújaít, zhú-den, húde vólje. Ca ur er, v. unter Sauer. Saue, f. véfh, vúfh, úfh. ßäuScben n. d. vúflika. Säufefamm m. glavnik. SaufeEraníí;eit f. vufhiva bo-lésen, vufhivíza. Sdufefraut n. vufhiva tráva. Saufen v. vufhi iriiáti, vufliováti. Sauftg adj. vu-rhiv. Sáufefudjt/. vufliíva bolésen. SauSmeusel m. vufhiviz. ßaufeben, v. n. (horchen) poflúfhati, na vúha vlézhi, vufhéfa fhpizhiti; (lauern) preshiti. Saufdje f. présha. Cauf, m. gláf, auch svúk, shvénk , fd)l. fhtima: laut bes Eaiferltd)en 25e= fel;lé, po zefárfki vkási. — adv. gláfno , glafnó , na gláí. ßaufbar adj. gláfen, ozhitcn , snán : lautbar mad)cn, rasosnániti, rasglafiti, ras-néfti, med ljudi fpráviti. Saute/. etma lávta, aud) zítre, plúnke. Sau= ten v. n. glafiti, oglafiti fe, gláf dáti, shvenzhéti, slivenkljati, sve-néti u. bgf. ßäufen v. a. svoníti, posvoníti. Saut er, adj. u. adv. ((jell, rein, un--»ermifebt) bifter, zhift, Tamozhift, gol, s gol, fámo: lauteres ©olb, zhi-fto slató; attS lauterer Siebe, is zhí-fte Ijubésni; aus lauter Sag, is g°-liga fovrafhtva; bu wirjl lauter ©e= gett uttb Seil fepn, sgol blagoflóvi in blágri te bodo. Sauferfett f. zhiftoft, zhiftóta. ßäutern v. a. zhiftki, prezbiftiti, ozliiítiti, ozhi-fhati, auch véjati, prevéjati, obzhi-niti, prebirati, odbirati U. bgl.
2ccf	470
Sauroarm,v. 8a u.
ßawenbel, m. fivha.
Sayiren, f. n. drifkavizo imeti, driftati fe, sdriftati fe.
Sa^aretfj, vide kranfenhauä unter £ r a n f.
Sebeit, v. n. shiveti; (ftcb mo auf= galten) biti, prebiti, prebivati, fta-noväti: lebe moi)t, gepab bieb rool)l, sdrävo, sdräv oftäni, Bog te shivi, Bog te obvärji; ber Soffnung leben, nädjati fe, in ©f. tröfhtati fe ; beS ßebenS fatt fetjn, shiveti fe naveli-zliati. — n. sbivljenje, aud) shitik (»orsügltcb bei ben ungarifeben ©lo= menett gebräuchlich), feiten shivetje; (Sebhaftigfeif) slnvollt; (ber fletfcbige empfinblicbe Ztyeil an ben f^ierifeben Körpern) shivot, aueb slnv. Sebenb, lebenbig adj. shiv: lebenbig lieben, v' shivo ljubiti; lebenbig werben, oshiveti fe, eig. oshiviti fe; leben* big machen, oshiveti, eig. oshiviti. ßebenbigfeit f. shivoft. SebenSart f. etwa shivna fhega, gem. sbivljenje. 2ebenägefal;r f. i'mertna nevärnoft. ßebenSlang adv. vfe shive dni. Sc» benSlauf m. shivljenje, eig. shitik. ßebenSmitfel n. shivesh , jeftvina u. bgf. SebenSfirafe f. fmertna käsen. ßebenSmanbel *n. shivljenje, shitje. Sebemohl H^vö. fieb(>aft adj. shiv, aud; shivezhen: lebhaft empfinben, v' slnvo zhütiti; ein lebhafter S3er= flanb , öjftra päinet; ein lebhafter ©ebanie, shiva mifel. SeMoS adj. neshiv, bresdüfhen , mertev. ßeb= fage pl. shivi dnevi: alle meine Seb* tage, vfe fvöje shive dni.
Seber, f. jetra. —wurft f. jetrena klobäfa, jeterniza.
Sebfttchen, m. popertnik, pogäzha.
Sed)jen, v. n. (lecf werben, »on i)öU jernen ©efäffen :c.) rasfufhiti Te; (fel;r burften) sevati (od sheje). CecB. rn. (©palte) rasporik. ßeefen v. n. (tropfenweife auä einem ©efäfje flie^ gen) zänkati, kapitljäti, kapljati.
ßeefen, x>. a. lisati, obolsniti ober oblisniti, oblisävati ober oblisovA-ti. ßeefer adj. (fef>r febmaefhaff) predober, aud; flaften; (geneigt, nur bad SSefic ju wählen) sbirzhen. ße> efer m. (bte 3»nge) jesik; (ber ba leeff) lisaviz, lisün; (ein Iecferl;after
471	Se&
SOtenfch) fladkofnednesh , fladkoshi-viz: ein junger fieefer, fmerkolin, fmerkoviz. fieeferbiffen m- flazhiza, fladka jed. ßeeferei f. [ladkoshiv-ftvo. ßecferhaft adj. iisezhen, flad-kofneden u. bgf. ßeefermaut n. li-sezhnik, fladkofnednesh u. f. tO.
fieber, n. (bie gegerbte #auf) eig- "" injej. vfnje, vulnje, a it d) ufnjo, fcbf. leder; (ntebt. bte 4>aut) kösha. ße= beert ad/. ufnjen, ufnjät, fehl. leder-nat. ßebern v. a. (einen, berb ab= prügeln) napökati , nashgäti, nakü-riti , omähati. fieberet m. vfnjär, ufnjär, fehl, ledrar. ßebererinn f. ufnjariza, ledrariza. ßebereret f. vufnjarija.
£ e b i g, ad j. (leer) prašen; (be§ 93e= ftijerš beraubt) pröft, gern, bres (pofednika); (un»erl)eitafl)ef) gem. fehl. ledik, beffet neomöshena, neo-shenen ; (yoit bee ©efanaenfebaft frei) bres..., pröft, fvoböden : beS ßei= 6ež bift bu lebig, trüpla fi fe sne-bil, fi bres trupla tt. f. to. —Eeit f. präsnoft, nesakönflii ftän. —lieb a-dv. sgöl, fämo, zlö.
Ceer, adj. präsen oberpräsden, aueb gol, sgöl. ßeere f. prasnina , pras-nota, prasnöba, präsnoft ober präsnoft. ßeeten v. a. ispräsniti, fpräsd-niti, fprasnov.iti: ein ©laž leeren, kosärz ilprasniti, fpiti.
£efje, v. Sippe.
Segen, v.a. polosbiti, pokläfti, djä-ti, polagati, poklädati, klädati, de-vati; ©ier—, jäjza nefti, jäjze sne-fti; ftcb ($u 23effe) —, lezhi (ie); an ben Sag—, ozhitno na snänje däti; in bie -&änbe —, v' roke däti; ben ©runb ju eftoaS —, kar ofnoväti, vftanoviti; ©elb an eftoad —, pe-pese na kar podati; ftcb auf eine ©gebe—, fi kar v' mär vseti; ber SBtnb l;at ftcb gelegt, veter je henjal, je minil; fein 3oru totrb ftd) fcboit fegen, togöta mu bö- slie minila , henjal a.
ßegenbe,/. shivljenje fvetnikov.
Segion, f. (eine ©cbaar rötnifeber ©olbafen) fheft tavshent; (eine gro fie mtbeflimmfe Wenge) tmä.
G ebbe,/. püfha, prelog.
Sehen, n. (baä ©arlehen) pofodilo, pofojilo , auch pofoda u. bgl.; (ein
Sei
472
Gehengut, abeligeö ßehen) najem, gem. mita, lehen ; (baS ßehngelb) polodi-lo ; najemfliina, primfhina, gem. mi-tovina. —bar adj. najemen. —recht n. najemna pravda. —träger m. najemnik.
ßehm, m. il ober jil, auch jiloviza,. glinja (ber löpferfbon). ßehmeu v. a. samäsati, mäsati. ßehmetn adj. jilen, auch jilovzhen, glinjen u. bgl. —grübe./! jilnik, jilnjäk. ßehmicht adj. jilaft. ßehmig adj. jilovnät.
Sehne,/, naflonilo, flönja u. bgl.; (2tbl;ang eines 25erge§ te.) nädol, auch kläniz. ßehnen v. a. polloniti, nafloniti, poflänjati U. f. 10.; — v. n. (nicht gerabe fielen) floneti, flä-njati. ßehnjtuhl "7. naflonjäk.
Sehnen, v. a. (borgen) V pöfod vseti, v' «lolg jemati.
ßehre, .f. vükobetuk, navuk; viizh-ba: eine fdjöne ßehre, lep navuk j in ber Sehte flehen, vuzhiti fe, v' vüki biti. Sehramt n. vuzhenifhtvo. Gehrart f. vüzhba. Sehrbutfch m. vuzlieniz. Sehren vuzhiti, navu-zhiti. ßel)rer m. eig. vuzhitel, fel= ten gebräuchlich, bafiir gem. vuzhe-nik. Gehrerintt f. vuzhitliza, vuzhi-telkinja , gem. vuzheaiza. ßehrgelb n. vuzhnina. ßehtjahr n.. vüzhno leto, leto vüka. ßehrling m. vu-zheniz. ßehrmei|ler m. vuzhitel , gem. vuzhenik, möjfter. ßehrreich adj. podviizhen, navukapoln. ßeht» faal m. vuzhilniza. ßehtfprucb rn. pripoveft, priflovo, prigovor. ßehr= fluhl m. etg. prlt. fedalifzhe, gem. känzel.
ßetb, m. telö , auch shivot, truplo, oergl. St ö r p e r; (am -öembe) ftän : bei ßeibe nicht, Bog obvärji! —binbe f. päf, pojäf, pafivnik. —eben n. d. telovnik, bresrokävnjak u. bgl. — gen adj. Tushen, fetten teloläften. —eigenfehaft f. füshnoft. Seibežfleafe f. shivötna käsen. —garbe f. shi-vötna fträsha. —garbijl m. shivo-tär. —gürtet m. päf, pojäf. —i;aff, —haffig adj. shiv, telefen, vtele-fen , vzhlovezhen , auch teloläften. —lieb adj. telefen, telöven, gem. läften: fein leiblichet ©obn, njegöv läften fin. —mache f. telefna fträsha.
Seiche, f. merlizh, mertvez, auch
473	Sei
truplo, ßeicfyenbegängnijj n. poköp, pogreb, pogreblhina. Ceicl;ent>egfe|= tiing f. pokopizlii, pogrebzi. ßeU cbctieffen n. fedmina. ßeicbenjug m. pogrebfhina , pogrebzi, pokopizlii. ßeid;nam rn. mertvo telö , trüplo, merlizh.
ßeictyf, adj. lahek (aucf) löhik, lo-hik, lohäk, löhik, lehik), ne te-shik, ne shmetön. —fertig adj. lah-kosliiv, lahkomifeln, aitd; prefhern U. bgl. —gläubig adj. lahkoveren , lahkoverfk, verljiv, radoverfk. ßeicb5 tigfeit f. lähkoft , lahkota , lagköta. —lid) adv. lahkizb, slohkäma. —ftntt rn. labkomifel, lahkomiflije, nefpre-mifel. —finnig adj. lahkomifeln, ne-fpremifliljen: fei nicbt leicbfftmtig, bres premiflika ne bödi it. bgl.
ßeib, adv. shal (eig. shalo): CS ijl mir leib für bid;, mi je shal sa-te. — n. shal, shälolt, aucb reva, brit-köft it. bgl.: einem efmctS su ßeibe f^un , komur kar hüdiga sadeti, shali sadevati; er fi;af it>tn nie eftoaS JU ßeibe , mu ni nobene shali ftö-ril; füget Siiemcutben ein ßeib ju, shali nikomur ne delajte; SReue ttnb ßeib, kef in sbaloft (grevinga). ßetbett v. n. terpeti, preterpeti, preftäti. ßeiben n. terplenje. ßei= bentlieb ad], preterpljiv: fi$ bei eU toaS leibcitflid; vergalten , kar terpe-
. ti; baS ift nocb fo letbenflicb, ta fhe vshe veljä u. f. to. ßeibenfcbaft J-eig. ftraft, feit, pohötnoft, terpesh-noft, terplenjoft U. bgl. ßeibenfcbaff= lid; adj. ftraften. ßetber ! i. bofh ! joj! ßeibig adj. vrashji, shiv : er ift ja roie ber leibige Seufel, pa je, ko fain shivi vräg. ßeiblid; ad]. preterpljiv u. bgl. ßeibtoefen n. shil , shAloft. Seiten, v. a. poföditi , pofojovati, v' pöfod dati, v' dolg dajali. ßetl;= Eauf rn. gem. likof. ßeitn, m. eig. klej, lip, gem. kelje (ber Sifcblerleim), lim (ber Sogelleim), aitcb jil, glinja (ber Xöpferleim, ßel;m). ßetmen v. a. klejati, lipiti, gem. ke-ljili , limati. ßeirnid)t ad], klejkij, lipkij , geilt, keljäft. ß e i n, m. lan, in <Sf. len. ßeine f. verv. ßeinen adj. lauen , atld; platen. ßeincn n. (leinenes ©arn) pre-
Cer	474
divo ; (leinenes 3eug, Ceinmanb) la-nina, platno, platenina. —öl n. la-neno öljc. —faitien rn. laneno lerne. —Wanb f. platno , aucb pert. —loanben ad], platen, platnen. ■—tpe= ber rn. tltävz, tltäzh, aucb tkaliz. ßeife, adj. tih, aucb rahel; (»om @e= fjöre) tänek, aucb öjfter: (eife fid; entfernen, tiho, tihama, attd) rählo, rahloma oditi; er (jat ein leifeS ©es hör, tanko zhüje. -—freier m. ((Spion) oglcdüh , oglednik, ßeifte,/. gem. rema, aucb lifhta; (2ud;lcifle) lirajnik , aud; okrajik; (am menf^licben Sörper) ftran. ßeifien, rn. kopito. —fcbneib«t m.
kopitar, kopitar, ß e i ft e n , v. a. delati, opraviti, narediti , fpolniti, ftoriti, vzhiniti , fkäsati u. bgl.: golge—, bogati, flürhati kögar, pokoren biti komur; Dienfte —, flüshiti, poflüshi-ti; ^ülfe —, pomägati, na pomözh biti; einen ©ib •—, prilegati, prife-zhi; ptel —, velflto delati, mnogo opraviti u. f. to. fiei|tung f. delo. Ceti en, v. a. vishati, voditi, ravnati, vladati, oberniti, obrazhati, auc$ vefti, peljati, napeljoväti u. bgl.: einen jurn ©uten —, kogar na dobro napeljovati; ©Ott feitet 21lleS , Bog vfe vlada, visha, vodi, obrazila; er iKtt es geleitet, baß..., on je oberriil, ki... u. f. to. ßeifer rn. vishar, vodja, voditel, vodnik, vladar u. f. to. ßeifer f. gem. löj-tra, in<Sf. beinahe burcbgeljctibs left-viza, (ruff. lesviza), bann baS neu= gebilbefe gred. ßeiferinn f. vishari-za , voditliza, vöditelkinja , vodni-za ti. f. io. ßeiterfproffe f. klin, aud; Itöpnja. fieiferioageit m. köla, in St. aucb gröte. ßeiffeil «. vöjka, vajet, povödiz. ßeititng J. vöja, voditva, vödftvo. ßenbe, f. ledje, ledovje ober le-dövje.
ß e it f e n , v. a. oberniti , obrazhati, ravnati, vladati, vöditi, nagniti u. bgl. ßenfer m. vladar, vödja. ßenf= fattt adj. vbogljiv, flufhljiv, pokoren, gibkij. ßen}, rn. pomlad, mladletik, vigred
u. f. to., v. g rti i) U u g. ßeoparb, rn. rila, rifena.
475	Set
ßerche, f. (ein (Eangbogel) fhkcrjä-
niz , l'hkerliz. fiercpe, ßerchenhaum, v. £3.T<he. flernei), v. n. vuzhiti fe. £efe,/ (bie £anbittng, ba man etroaS ¿ufammen Uefl) brätva, bränje, aud) pobiranje, sbiranje; (toaS man jU= lammen getefen (jat) bera, aud> bränje, brAtva. flefen v. a. (jufamiuen lefeit, auflefen, 5.33. Lepren :c.) brA-ti, sbirati, pobirati; (burd) 2lušein= anberiefen reinigen) prebirati, pre-brAti, aucp rasbirati, odbirati U. bgt.; (Sucher, TOeffe) gem. brAti, (hei ben ungarifchen ttnb ben an Um gatyt unb Srcajteit grenjenben jieieri» fchen Slowenen) fbtetij (ein (Solte= gium) vuzhiti. £efer m. (ber 2let>-rcn=, Sraubenlcfer) berAzh; (ber ein Such lieft) brAviz, fhteviz; (<Samm= ler) pobirAzh, bernjävf. fleferinn y. berakinja, beräzha, berazhiza; brAvka, fhtevka, auch braviza, fhte-viza; bernjivflja , bernjötlja. £es fcrliih adj. bräven. flefejeit f. branje, brätva, in j?t. aud) bendiva. fietten, rn. jil, jiloviza, jilena sem-lja, aud) glinja, fehl, mul, berna u. bgl. ßettig adj. jilnat, jilovnät. £et= tid)( adj. jilalt. £efct, adj. fleden, pofledenj, kräjn, sAdenj : ju guter flefct, flednjizh, pof ednjizh, sädnjizb, na flednje, na vefel köniz. flefstenS adv. nedavno, unkrat, pred krAtkim. £ettd)fe, j. fvetilo, fvetilniza, luzh. ßcuchten v. a. u. n. fvetiti, fvetiti fe, pofvetiti: ber TOonb leuchtet, lü-na fveti; baS leuchtet allen in bie 2lugen, to vfinuir' ozhi fija; einem bis" jur St)iire leuchten, komur do dver pofvetiti. fleud;fer m. fvezh-nili. ßcuchtft)urm m. prelüka. £ e u g it e n, v. £ d u g n e n. £ eu m u n b , m. pofhtenje, dobro ime. £ eilte, pl. ljudi, ljudje. —fd)eu adj. pläh , odljuden. ßeutfelig adj. ljü-den, perljüden, vljuden. ßeuffeltg= Jett f. Ijüdnoft, perljüdnoft. £e;:i?on, v. »ffiörterbuch unf. ©ort. ßiberal, adj. dareshljiv, mil. £id)t, n. (ber Sfatuc) fvetloba, (eig. aber »rtt. fvet, fvit); (ber Shtnfi) Juzh; (£er$eitlid)t unb Gidjtferje) fve zha: an baž ßid;t bringen, na dän
C i e	476
fpr&vlti, rasdanlti; an'9 flicht fom« men, na dAn priti, «vediti f e j ei« nen hinter bas ßiebt führen, kogar noriti, otrapiti; einem im ßichte fte= pen, saHAnjati komü. — ad). Tve-tcl, auch jäfen, bifter j (nicht bitbt) redik. —arbeit f. dclo per fvezhi. —braun adj. fvetlorujav. fliehten v. a. (lid)t machen) ofvetliti, rasfvetli-ti, rasdanlti; (ben 2lnfer) vsdigati, vsdigävati ober vsdigovAti, vsdizhi. flichterloh adv. fvetlo, prefvetlo, na vef öginj. —gelb adj. fvetlosholt. —giejjcr m. fvezhAr. -»-meffe f. fvezbniza. — pufce, —fcheere/. vter-njAliz, vfekainik. —fehett adj. po-niglaven. —febirm m. fenzhilo, auch fenzhnik. —jlral)l rn. fvetli shAr , fönzhni träk. —»oll adj. fvetel, prefvetel, jäfen. —¿iei;er rn. fvezhAr.
ßicitiren, v. n. lizitirati. £icifa« fion f. lizitiringa.
ßieb, adj. ljub, mil, ljubesnjiv, per-jAsen: wem bie 9htl)e beS ©cmiffetii lieb ifi, pokoj velti komup je mar; er pat mich lieh gewonnen, perküpil lim fe mu. —dugeln v. n. pome-shovAti, milovati fe. —chen n. ljuba, ljübiza, ljubka, ljubljenka, ljubimka. ßiebe/1 ljubesen, auch ljü-bav. fiieben v. a. ljübiti: liebet einanber, ljubite eden drüjiga, rädi fe imejte med feböj. ßiebenSmürbig adj. ljubesnjiv. flieber m. räji, rAj-fhi: ich mödjte lieber gel;en, bi räji odfhel; baS ifi mir lieber, to mi je Ijübilhi, ljübje u. bgt. fiiebesbrief m. gem. saljubljen lift. —tjaber m. Ijübiz, ljübik, ljubljenik; (ein »or= 5Üatid)er greunb) perjAtel; (überhaupt Sdufer) küpiz. —haberinn f. ljübiza, ljübka u. f. to. —haberei f. eU toa milorädoft. —iofen v. a. milo-vAti, gladiti u. bgt. —lieh adj. mil, perjäsen, preljubesnjiv, ljubljiv. —ling m. ljubimiz , Ijübzhik, Iju-besnjivzliik. —reich adj. poln lju-besni, ljubesnjiv.
ßieb, n. pefem, pevka, popevka. fliebd)en 11. d. pefmiza, popevkiza. ßieberbtld) n. pefemfke bükve, pef-mifka kniga. ßieberbichtec m. pef-mär, pefmenik, peviz.
ßieb er Ii d;, adj. nemären , sanike-
477	Sie
ren, auch rasgojscUn, lenjiv. —feit f. nemAroft, sanikernoft U. f. TO. ßiebiofjn, m. saflushik najemnika,
najemfhina. ßiefern, v.a. vrozliiti, podati, dati, ftaviti. Eiegen, v.n. leshAti! ba5 gerb liegt »oder Steine, p61je je pölno kAin-nja, na polji je vfe gofto kämnja; auf ben Knien —, klezhäti; mit et= nem im Streite —, f kom prepir imeti, s' kom v' kregi biti; baS liegt Por 21 ugen, tö je fvetlo, v' ozhi Rja, tö pämet kaslie; eä liegt nichts baran, ni nizh na-njem, mi ni mar tega; eS liegt an ifjm, je per njemu , je kriv. _ Eiegenb adv. leshe. ßieger m. leshiz. 2 Ute,/ ljimbar, auch lelija. ßimone,/. lemona. ßimonabe f. 1«-monAda.
2 i n b c, f., ßinbenbaum m. lipa. 2in= benbliifhett pl. lipovo zvetje. 2in* benholj n. lipov lef, lipovina. 2inb= chen rt. d. lipiza, 2 i n b e, v. ©elinbe. ßittbern v. a. polAjfhati, slajfhati, oblahkotiti, pomizhiti u. bgl. ßinbcrung /• po-lajfhik, slajfhva U. bgl. ßtnbrourm, m. habAt posoj, smAj,
smäm, smij, fehl, lindvorn. ßiltte, f. eig. zberta, auch rajda, ri-da, risba, verfla u. bgl. ßineal n. plajfhtro, plajba. 2tniren v. a. zherte delati. 2inf, adj. lev, auchlevizhen. —(>anb= ler m. levAk, levizlinik. fitnfž adv. na levi ftrAni, v' levo , na levo : linfž fetjn, levAk biti. ßinfe, /. lezba. ßinfenförmig adj. lezbi podoben, lezhaft. ßinSchen n. d. lezhiza. ßinfenftrof) n. lezhina flama, lezliovina. ßip p e, /. eig. vüftna, vuftniza, niebr. zhoba, sbnAbel; CŠhtnb) vüfta: bie Oberlippe, naclüftna; bie Unterlippe, poduftna. ßippengebet n. blebetanje. ßiSpeltt, v. n. fheptAti ober fbep-tati, fhepzbati, zhebljAti; (pom SBinbe, bem ßaube ber SBäutue, poit einem i8ad;e ic.) fhumotAti, fhumot-Ijati.
Stift,/ eig. lift, kovarftvo, gem. svija-zhine, svijafhtvo. ßiftig adj. lifhk, ko-varen, gem. svit, svijafhk, prebrifan.
Cof;	478
Sitfi, /. fnH-ii.
2itanei, f. litanija.
2ob, n. bvAla, pohvSla. —begterig adj. bvaloshelen, hvalorad. —bes giertfe f. hvaloshelnoft. Soben v. a. livAliti, pohvAliti. 2obltdj adj. liva-lovreden, bvalovit, pohvAlen. 2obs gefang m. hvAlna pefem. —preifen v. a. hvAliti, aitcb zbaftiti, velizhč-ftiti, livAle peti, bei ben ungarifchett Slotpenen dizhiti. —rebe / pohvA-la. —reblier rn. pohvalovAviz, liva-lun. —ftngen v. n. fpevati, hvAlo peti. —fucht / bvAle lakomnoft. —fpruch rn. pohvAla.
2och, n. lukna, luknja. 2ocblein, 28= chel,cben d. luknjiza. 2od?eln v. a.ij .knjize delati, vertAti. 2ochen t,, a. luknje delati, prcvertAti. 26= cherig adj. luknjat, luknjizhat, auch luknjaft u. bgl.
2ocFe, f. (JpaarrocFe) k6iler, kodro. 26cfchen rt. d. kodriz, kddrize. 26» efeln v. a. kodrizhati , v' liodrizo viti. 2ocfen t>. a. kotirati, v' kodre viti; — fteb v. r. kodrati fe, v' kodre Te viti. 2ocfig adj. kodrav, koderjav, kodrAt.
2ocFe, / (2ocfPogel) vAbiz, vAbizb, vAbnik, vAbka, vAblenka, vAbniza, 2ocFen v. a. vAbiti , vabovAti, per-povabovati. 2ocffpeife, 2pifuttg f. vAba, vabilo.
2ocfer, adj. rAh, rAbel, auch ohlapen, ohlAten; (lieberlich) sanikern, rasgojsdAn u. bgl. —feit f. rAh-loft , ohlapnolt u. f. TO. 2ocferu v. a. rahljAti, rAlhiti.
2 ob C rn, v. n. goreti, na vi'f plamen goreti, fhvigati, valiti fe u. bgl. 2oberafcfce f. perhAl, pcrhAvka, perhAvza, perbuta.
Coffel, m. shliza. —geflecf «. shlizh-nilc.
2 o t; e, f- (bie glamme eineS geuerž) plamen, shar, sbariza. 2oheit v. n. shareti.
2ol;e,/ (t>ie gefiampfte Olinbe ber(Si= d>en te.) hrAftova, dobova, jelfliova fkorja, gem. zhreflo. 2ol;gerber m. vufnjar.
2ol)f, rn. plazba, plazhilo, baitltpo-vernilo , povrazhilo , in Kt. XUlch mesda, mitunter najemfliina. —ar» beiter m. najemnik. 2ohneit v. a.
479	C o o
pläzhati, platiti, plazhovati,pop1a-zhoväti, auch poverniti, pomesditi. •—luffctK /. najemna kozhija. fioh5 nung f. pläzha, plazliilo u. bgl.
£006, n. etroa vädla, bäja, fehl, sdrib u. bgl.; (©c&icffal, Ungefähr) oföda, vrök, frezha, auety nefrezha, van u. bgi. ßoofen v. n. vadljäti, Irezho nagajati, feiten bäjati u. bgl.
Borbeerbaum, m. javorika, lävro-vo drevo, fd)l. lörbek.
£oS, adj. u. adv. (nicht fefl, locfcr) räh , rahel , olilaten; (leid;ffertig) raspufhen, rasgojsdan u. bgl.; (frči) proft, [voboden; (in 3uiammenfe= (jungen) bres, od, 5. 23. — binben v. a. odvesati, auch rasrefhiti u. bgl.; —bitten v. a. isprofiti; —j brennen v. a. vftreliti, in ist. omer-fiti, felt. podreti (piifhko); — briU deti v. a. (ein @etr>el;r) vftreliti, aud) podreti; — geben v. a. ispuftiti;
—	gejjen v. n. (»on Änoten ¡e.) ras-vesati fe, rasrefhiti fe, (»on@en>eb5 ren) omerfiti fe, auch podreti fe, (feinen 'ilnfang nehmen) sazheti fe, (auf einen) iti nad kogar, lotiti fe kogar u. bgl.; — iaufcn v. a. odkupiti ; — Eotnmen v. n. vüjti , re-fliiti fe u. bgl.; — laffen v. a. od-puftiti, fpuftiti; — machen v. a., odvesati, rasvesati, refhiti; — fd;lie= gen v. a. odkleniti, raskleniti; — fepn v. n. odpraviti kar, snebiti fe zhefar, aueb proft, fvoböden biti: j eist bin ich feiner febon loS sdäj Tun ga vshe odpravil ober fim fe ga she snebil, (efet bin id; loS b. i. frei sdäj fim pröft, fvoböden u. bgl.;
—	fpredjen v. a. odpovedati, (in ber 2Seid;te) fpovedati, odveso grehov dati ; —fpreebung J. odvesa (grehov, mäfhnikova) ; —> fcbicjjen v. a. vftreliti, omerfiti, podreti (pufhko); — trennen v. a. odpära-ti, raspäratv; — ittcrbcn f. n. snebiti fe, ofvoboditi fe zhefar, (einer Söaare) prodati , fpuzhäti blagö ; •— Rieben v. n. (auf einen) obreko-väti kögar.
£5 f eben, v. a. gafiti, vgafiti, minbet ridjtig vgäfniti, vgafhnjoväti; (etlpaS ©efdjriebeneS) isbrifati, rasbrifati. Eöfcber m. eafiviz. ßöfd)l>orn n. ga-fiinik. ßöfcbmittel n. gafilo.
5? it f	480
8 o f e , adj. (niebt fefl) räh , rähel, o-hläpen ; (leichtfertig) prefhern ; (lte= berlicb) sanikern, rasvujsdän: lofež Wanl, klafärfki jesik. ßbfegelb, n. eig. odküpfhina, feiten refhilo.
ßöfen, v. a. (lož machen, auffnt'ipfen) rasvesati, odvesati, rasvosläti, od-vosläti; (Kanonen) omerfiti, auch podreti, refhiti; (»cm fittlicben 25an= cen ttnb (SinfcbränCuitgen befreien) refhiti, ofvoboditi; (bureb ein 2le= quioalent befreien, als: burch ©elb IC.) refhiti, odkupiti; (öelb) refhiti , fd;l. nöter vseti; (ein ¡Rätbfel) vgoniti, vganiti, vgädati. ßöfung f. rasvesa, odvösa, rasvoslänje; omerfitev, omerfenje u. f. 10. ßofung,/. gefio, rök, fehl, lösinga. ßotb, (ein öeroiebt) löt; (jum ßö« tl;en) vär, varilo, ßötljen v. a. variti , savariti, svariti. —recht adj. navpik-ober navpik. fiotterbube, m. potepüh, rtepiili. ßotterie,/ loterija, ßöiwe, m. lev, auch oroflän. Bötren« grübe/, levnäk, oroflanjäk. Cöioens haft adj. levfk , oroflänfk. ßönnnn f. levinja, leviza, oroflanka, oro-llaniza.
ß u cb S, m. biftrovid, au^) ojftrovid, rif.
ßucifer, m. (TOorgenflern) daniza, sgödna daniza ; (2lbenbjlern) vezher-mza, auch ohne Unterfchieb fäUfyU loeg daniza. ß ü tf e, f. pomänka, fherbina, luknja, ßlicfig adj. jiomankljiv, fherbinät, luknjat.
fi U b C r, n. (2laS) merba , merletina , pära u. bgl., übrig, v. ßieberlicb. ßuft,/. eig. sräk, auch lapa, veter, gem. fehl, lüft, ruff. vosduh eig. hauch, bübm. povetri f. u. a. 2Sinb« 511g. —blafc f. mehur, auch ber-bunk, pulior. ßüftchen n. d. srä-zliili, fäpiza, vetriz. ßüften v. a. vetriti, prevetriti. —erfebeinung f., —äeichen n. sräzlma perkäsen, snäm-nje v' sräki, gem. liiftnina. —h'11'5 met, —Ereiö m. ohlip, auch sräk. ßltftig ad}, vetern ober Vetren, na vetri , auch hladen, fd)l. lüften u. bgl. —meffer m. «rakomer. —röhre f. gergiitiz, odihalze. —fcblojj «•
481	Sug
graj Chi na v' sraki , släti grad. —fpringen in Xialmat. 1'kosigore. —fpringer m. fliosigbriz. —»erän= beril 113 f- srazhno premenenje. •"•jug m. veter.
fing, m. nur mehr in ber JRebenSatt: mit tug uitb Srug, s' goliijami in leshami. fiiige /.' liisli, auch lesh (lieš l'sli) , nere'fniza. ßtigen v. n, lagati ober legati, slagati fe (lieS l'gati, sl'gäti fe): er lügt leicht, rad leshe; er l;at if)tn gelogen, mu je legal , fe inu je slegal. ßügenhaff adi. leshnjiv, lesliljiv. fiiigenhaftig« feit f. leshnjivort, leshljivoft. 2iig= net m. leshiz , lesbnik, leshljiviz , legün. Siianerinn f. leshiza, lesh-niza, leshljivka. £ ü m m e I, >". budalo, tarbaB. Cum p, m. potepuh. Cum pen, m. zändra, zapa, zunja,
ftarina, banjüsa. Cuitge, / pljüzha oberpljüzho. ßutt= genfaul adj. gnjilopljüzh'en, pljü-zhognjil, gnjilih pljuzb. ßungcn« fraut n. pljüzhnik, pljuzbna trava, ¿ungenfudjt f. pljuzhniza , aud; pljüzhna fufhiza , fdjl. hektilta, je-tika. ßungenfüchtig adj. pljuzhni-zlien, furhizhen. ß Ü n f t,f. ljunik.
a)? a 3	482 /
öltfi, /. (bie Cuftigfeif, bas SBergnii« gen) vefčlje , radoft ; (ba§ SSerlan« gen, bie SBegierbe) pohot, pohota,
i)oshelenje , and; mik ; (angenehme intpfiiibiing ) 11 a ; (unordentliches» Sjcrgnitgeti) flaft: Ouft ha&.e|1 Ctmaž, posheleti kar, hoteti fe komur kar; er f;af ßufi, hözhe fe mu, posheluje; er f>af feilte ßufl, nözhe fe mu, ga no mika. —batfeif /. Vefeljiza. —btl'tte f. kürva. ßüfiett v. k. pohoteti, posheleti, poshe-lenje imeti, mikati, lavkati: cž lii= fiet llltd;, fe mi .hözhe, poshelujein, me mika , sheljd* me imajo , poshe-lenje me fili lt. bg[. ßüfterit adj. pohoten, pohotljiv, aud; posheljiv, Dann fladen, Haften. — hau« n. kratkozhafhifhe, vesha. ßllflig adj, vefel, radöften; (fpaßi;aft) fine-fhen t luftig fet;n, döbre ober slii-dane volje biti. ßuftigmacher m. (Somifer) fmefhnik. —fettd;e f. framna kuga, •—fpiel «. komedija. —roanbeln v. n. prehajati fe.
Eutljeraner, m. luterän. ßufijerifch adj. luteranfk, £ut£>erthum n. lu-teranltvo.
ßupuS, m. gisda, gisdöft, üU^vträ-ta, potrata.
m.
SSJtaal, n. snámnje, snáinnjík, auch
maroga.
ÍOtadpen, v. a. delati, ftoriti, opraviti , djáti; (Kleiber) delati, narediti, flu ti; ((Selb—, erroerben) per-práviti , perdobiti; ich tnad;e bid; jum Sater eine« großen Solfeé, o-zhéta te poftávim velizigá naróda; (ich ba»on —, pobráti fe, oditi, uiti; fich úher etroaS —, lótiti fe zhéfar, nad kar iti; fich nidjté bar« au« —, ne márati, ne mar biti; ftch einen jum greuitbe —, poper-játliti fe s' kóm; mach«» baß er uid;t entflieht, gléj, ki ne vjide; fich auf. ben 23eg —, napotiti fe, na pót fe
Íiodáti; ftch an einen—, oberniti e h' komur; baSCŠffen—, perpráv-Ijati; bell Herrn —, gofpócfa fe delati. íJJtache f. délo. :J)lac$>em /,
delo. ®iad;erfoOtt n. plaisbilo sa delo. iOiachmerf «. delo.
SKachinafion, f. svijäzha, svija-zhina,
Stacht, f- mözh, mogo2lia, auch oblaft, vlaft, smosbnoft; (eine 'Avt mee) vojfka. 9Jiachfig adj. mogö-zhen , aud) mozhen , vlaften : einer (£ad;e mächtig fetjn , kar premozhi. ©iäditigfeit f. mogozhnoft. — hft&ei-' m. obiaftnik. ■—lož adj. bres mo-zlii, bres oblafti, fläb. •—fprttch m. —mort n. vkäsa, povelje.
'¡Bleibe, f. zlierv, feiten möl, saplivk, 5)iabig adj. zherviv.
TOäbchen, v. unter 9)1 a g b.
5)1 a gaj in, n. magazin.
TOagb,/. dekla, in Kr. aud; kriftjA-na, kerfheniza. Wägbchen, ®iäbchert n. dekli za, auch dekle, deklizh, de-16
483	S9?ag
klina, in bet ©tabt ßaibad; pünza, froat. püza. SDtdbcbenatter n. ile-klifhtvo, deklinftvo. ©idbd;enl;aft adj. dekli [lik, deklinfk. ©tdgbifd? ad), deklin. ©Jagen, m. slielodiz. —fieber n. shelodizlma trefhlika u. f. f. dl;n= lid;e Sufammengefefcie. ©tagenEraijer m. (im gem. Beben) kiflo hüdo vino, zhmiga.
sola a er, ad), flök, aud; medel, liüd,
fd)i. kümern. — feit /. floköft. Sötagie, /. (bie 3auberei, ©d>marä=
funjl) zopernija, vräsha. ©tagifter, m. möjfter, mefhter. sola g t fi rat, m. inagifträt. ©iagnat, m. perviz, pervak , vel-
kin (na Yogerikim in Pöljikim). ©lag n et, m. magnet. Söt a i; b, f. kofitva, kö[ha , [enokö[h-nja. ©td()en v. a. kofiti, in aud; fezhi; (©efreibe) shnjeti. ©ld= fjer m. köfiz, aud; lek, fezhnik, le-nofek. ©iäl;erinn /. koialkinja. ©i a l; l, n. eig. pir, feiten, gem.gofti, obed. —jeit f. obed, in Sr. and) (iit©fabfen) kofilo, (auf bent liattbe) jushina; übrigens v. ©t a I. Söial)len, v. a. (mühten) mleti, mi-1 jati, pomiljati, smleti. ©ial;len «. mletje , mlev. ©fahlgelb n. mletvi-na, mlevfhina. ©iahlmefce f. meri-za. ®af)lmfil;te /. mlin , malin. SOlaiilflrom m. vertinz, kerniza, zmerk , vodovrät. ©t d \) n e, /. griva. ©I a 1) n e n, a. opomeniti, opominjati , opomniti, ©ialjner m. opo-minjaviz.
TOdbr, ©idt;re /. (SOtdhrcben) bAfen, bäl'enka, gem. marnja, smiflenlia. ©t d I; r e, / (ein fd)lechtee ipferb) kljü-
fe, kljüsa. SOI a i, m. eig. velkitraven, aueb mäj,
mäjnik , feltetl petnik. ©taiS, m. korüsa, türl'hka pfheniza, aueb fromentin. —acter rn. korüsi-fhe. —flreb n. horüsniza. SKajeftdt, f. velizhelt, velizhaltvo: ©eine ©lajefidt ber itaifer, gem. fvet-li zefar, eig. njega zefariko veli-zhattvo. ©iajcftätlfd; ad), velizhe-ften, velizhanfk. SR a j o r, m. major, ©tajoran, >n. majorAn.
S0?nn	484
©t a j o r e n n, adj. perleten. S0iajo= rennitat / perletnoft, perletna ltA-roft.
©tafel, m. madesh. SDlaEelig adj. mAdeshen , madesbat. —log adj. bres madesha, bresmadeshen. ©tdfeln, v. n. (unterjjanbeln, tro* beln) mefhetariti. ©laEler m. me-fhetar. 2)idflertol)n m. meOietarina. ©tal, n. krat, fcfcl. bart u. bgl., j. iS. 5»ei ©tal, brei ©Jat, dvakrat, trikrat.
Stalen, v. a. eig. unb einft pitati, shivo pirati, je^t gem. malati, aucb obrasiti , obrasovati, oblizhiti u. bgl. SOlaler m. getn. malar, aucb obrasnik, obrasar u. bgl., ruff. shivopifiz. SKalerei f. (bie kunjt beg ©ialeng) malarija; (©etndlbe) mal, aucb malarija. SKaletifcb adj. prelep , shivo popifan. ©lalice, f. hudoba. aRatieiog adj. hudoben.
SOlalter, m. (ein ©etreibemag) mčri-za, mernik, ftar, vagan, shitna mera. SOial}, n. 1'lad. SOlaljen v. a. fladje delati.
SOt i lllllia, f. mati, mamiza, mamka. ©tammelucf, m. mameluk; ('¿lb=
trunttiger) odttopnik. ©t a m m o n, m. bogaftvo , saklad,
zhaliio premoshčnje. ©Jan, pron. indeclinabl. mirb itll ©lomenifeben «ermieben, inbcm man ben ©afe tn bie feibenbe Sotm toer= fefjrt, obet einc paffenbe er|le (Sn= bung fucbt u. bgl., 5. 55. man fagt, pravijo, le govori, pravozh je; man mili iinn Sltlcg geben, vie mu hozhejo dati; man l;at il)n »ergef= fen, io ga posabili , je posabljen bil u. f. m. SOtancber, prort. marlikak, m.ir-[ikdo , marfikteri, marfktir , neki, nektčri, nekokdo tt. bgl. SOiancber' lei adj. rasen, mnogoteri. ©?ancb= mat adv. marfikrat, vzhafi, vzha-fih, nekokda, nekterokrat. ©lan bat, «. vkasa, povelje. SOlaubel, n. (ein ©etteibeljaufen) pet-najftina, petnajft inopov, rasltava ober rafta\a. ©ta it bel,/. (TOanbelfern) gem. man-del. —batitn m. jeder. —irdl;e / slatovranjka.
435	50? an
Wanen, pl. düflie pokojnih.
angel, m. gem. pomänkanje, nej-mänje, feit. nedoftatoft, ruff. ncdo-ftatok: — leiben b. i. barbcn, fträ-dati; — leiben b. i. nid;t fjabcn , ne iineti. —fyaft adj. mankljiv, po-mankljiv. SOiangein v. n. mänkati, ne imeti: baš "(Mb mangelt mir, dnarje mi mankajo, nejinam dnär-jov; il;m mangelt baS nötige SBrof, kruha ftrada.
Wa ngEorit, n. smef.
m anier, f. fhega, naväda. —(ich adj. vljuden, nraven.
Wann, m. (eine <J)erfon, 3emanb)
zhlovek, nekdo; (eineHerfen mämt* Iid;en G5efd;lecbteS, 61;emann ie.)mösh, aud) fämiz; (SriegSmann) sholnlr, vojfliäk, foldali: Wann von ©ort, mösh-befeda; ein fcbfediter, feiger—, figa-mosh; ein redjtfcbajTener —, mo-sliäk, pravednik. Wannten rt. d. (ein Eieincr —) möshiz , möshik; (ein unbebeufcnber —■) dedik; (ein Silier männlichen @efd;led>teS) on, aud; fämiz. —bar adj. gem. srel, goden, permöshen: mannbar werben, braditi fe. —barEeit /'. permösh-noft, gem. sreloft, godnöta. —fejl, ■—l)dft adj. mosliät, möflik, moshe-ven : ein mannhaftes ©eib, moshä-kinja. —tyeit J. moshkoft, eig. mösluioft. Wänniicb adj. möshji, inöfhk , mosheven, aud; moshat: baS männliche ©lieb, küriz. 9ftänn* lid;Ecit J. mofliköft , moshevnoft, inosliätoft. —fcbaft f. ljüdi, sliol-nirje, foldäki. WanitS&iib n. möfh-ki, lämiz , in St. aitcb mofhtvö (?). 93iannSleutc pl. mofhki, moshje, inoshina. WannSname m. möfhlio ime. WannSpetfon f. mosh, mo-shäk , moChki. Wa'nnSfdjneiber m. möl'hki famböl. WanttSäUchi,/; vojni fträh.
W a n n a, f. mana.
Wa n n i g f a 11 i g, adj. raslizhen , gem. mnogoteri, mnogoternat. —Eeit räslizhnoft, mnogoteroft.
Wanfd;en, v. n. zhapläriti.
Wantel, m. (ein SleibuttgS|htcf) eig. pläfli, plajfhzh , auch meten, kolör, mantel, gabän u. bgl. —facE m, kanjer, kernir.
Wanufcript, «. rokopif.	j
9Waf	486
Warber, m. kuna, kiiniza.
War!, n. (bie ölige geffigfeif in ben iinod;enhöhicn) mösig; (ilt bem iiol*
je ic.) ftersh en , fok , fverg, fvers ,
fversh. WarEicbt adj. mösgal't. War* Eig adj. mosgovät, mosgnät.
Warf,/, (bie Qirenje) meja, mejiza, fehl, gräniza ober graniza; (eilt gc* roölmlicbeS @etoid;t beS ©olbeS unb ©ilberS) libra, mali fünt. —graf m. gem. markgraf, etwa auch mejni graf, mejäfhki knes. —fcheibe f. mejiza. —flein m. mejnik, auch mejafh.
W a r E e t e tt b e r, m. gem. marketen-dar, etwa auch jeftviiiär.
9JUrEt, m. (bie öffentliche Sufammen« Eunft ber Säufer unb 93crEäufer, unb bie Seit, wenn foiebe gefd;iel>t, aud; baSjenige, was man auf bem WarEte einEauft) fejem, fejm, in DberEr. fmejn , auch terg; (WarEtplah) ter* gifhe, fejiuifzhe; (WarEtflecfen) terg. WarEten v. n. fejmoväti, fejmvati. —faulte f. tershna banderiza, fejm-fka saftava. —hüte pl. (bie 93t'* roohner eines WacEffiecfenS) tershzi. —preis m. küp. —tag >n. tershen dan.
W a t- m 0 r, m. marmor, marbel. War« tnorn adj. marmorn, marbelnät.
Warobe, adj. truden, vpefhan.
Wa t*S, m. torek. SDJartialifch adj. hüd, vojfhafhk.
9Jlarfd;, m. odhod, pohod, hod, fd;l. märfh ; (in WufiE) popotniza. —fertig adj. gotov k'odhödu. War* fd;iren v. n. iti, gem. marfhirati.
Warfd;ali, m. marfhal.
9Jlar|iall, m. lionjfki hlev, konjar-niza ober konjärnja.
W arter, .f. eig. müka, aud) tara, gem. mäntra ober märtra. Wärterer m. inuzhitel, täraviz, mäntravz. Wartern v. a. muzhiti, tarati, ge;n. märtrati: baS ©etoiffen martert i(;it, veft ga pezhe. —tooebe f. veliki teden. Wärti;rer m. muzlienz, gem. marternik, aud; kervofvedok. 9Jiär* fprerthum n. muzhenftvo, gem. mar-ternifli tvo.
Wärj, m. ctg. füfhiz, tn St. auch bresen, pöftnik, feiten tretjik, tret-nik, ebehtnik u. bgl.
Wafd;e, /. (bei ben ajogel|lctlcrn) 16 *
487	SD?of	i
sajnka, progla, aucb petlja; (bie ©cbliitge eines ©friiftoerES) sajnka.
'JDi a f d; i ll e, f. makina.
9)2 a fe, J. (eine 92arbe) obraftlika, brasgotina, fd)I. fhrimf.
9)2afer, f. maroga, pika, madesh, ofepniza, snaninje, flikerbina, sbi-la v' drevefi al v' kamni. 2)2aS= holber m. klen, aud) brilovo drevo.
9Ji a 6 C e, J. fhema; obfbemaniz. s)Jia5= ti rt adj. obfheman.
SD2 a g, n. mera; (4 ©eibct) pint. 2)2dji= d)cit) n. d. meriza. 2J2afje f. mera: ttber bie 2)2afjcn, zlies mero , zbes-nierno; auf biefe ®2a|je, po te meri, po takfhnim; einiger SDiajien, nekaj, po nekakfhnim. —gebunc;
J. mera, rasmera. iJiajjig adj. me-ren, permeren; (nid)t itberitidjjig) ineren, smeren, aud) vsdershen, tresenj (mitfelmdjšig) fredenj, po-fredenj: feib mapi;) im ©emtjj Dež SBeineS, tresno pijte vino ; eilte Ul«= jjige (Srnfe, frednja slietev. 9)2dfji= geti v. a. vmerili, vmerjati. ©2d= jjigfeit mernoft, peruiernoft; smernoft, vsdershnoft u. f. TO. —Fatl-u e J. pint, aucb pintnik (iiberl;aupt eitt TOajjgcfdjj, aud; TOajjtopf "•)• —regcl f. pravilo. —fiab »>■ merilo , mera.
TOaffacrtren, u. a. mefariti, ras-
mefariti.
9J2 a f f c, f. (Me TOaferie, rcorattS efroaS gentad)t" i|t) eftoa ofnova, oinoviza; (baS (Sanje, bet Slumpen) zelina, zeloft, aucb gruda.
9)2 a jt, m. jambora, aud) jadreno drevo , troat. katai-ka, ruff. mazli-ta. —torb m. verfhelo.
ffliajt,/ (ber graji ber roilben ©cbroei-ne) sliir; (bas geftmacpen ber isd)tt)ei= ne unb atier iibrigen jal;men 2l)iere) pitanje, kermlenje , aud) pklia, reja, kcrina u. bgi. —barrn ritni-za, ritno zli revo, maftniza. ©Jdjten v. a. pitati, kermiti, rediti, podrediti. —od)fe m. pitan, podkerm-Ijen, podrejen vol. —|d)ti>ein n. kerniljenka, bafulja. •—(tati m. pi-tovnjak, kermljenjak, kermljen-fliak. —tf)ier «. pitaniz, podkerin-Ijenz, aud; kermljeniz , kerniljenka u. f. u>. —»tel) «. liermna sliivma.
9)2 a ft i je, '«. mirtvik.
95? o u	488
aferi e, f. (ber ©foff) etwa ol'nö-va, ofnöviza, aud) fnova, liiütik , röba, gem. materija; ((Šifer) gnoj.
5J2 a f 1) e in a t i f, f. matematika. 9)2a= fl;ematiEer m. matematik. 2Jiat^e= matifd) adj. matematiflik.
9J2 a t r a fc e, fi arovnik , arovnjäk, arovniza.
$2 a trotte,/. gofpi.
9J2atrofe,/ morinir.	,
9J2 a t f, adj. (iraffloS) Hab, aucb t rüden, medel, vgnan; (»om ®ejcbnia= efe) medel. Siaftigfeit /. flaböft , trüdnol't, lnedloft, medliza, vgna-
liort.
TO a tie It, v. n. mijäykati.
2)2 a u e r, f. sid , in St. aud) mir. —breeder m. ftenolöm , trupilo. SUiäurermeijter m. sidarfki möjl'ter. SJlauertt v. a. sidati, in St. aud) miriti. iOidurer m. sidar. —roerE «. sidarija, sidarftvo.
TOauI, n. vüfta, niebr. göbiz, läpe: eilt großes Waul paben, läpe imeti, läpati; jicb Eein Staff »or'S ©Jaul nehmen, na rävnolt govoriti ; baS 9)laul (;atten, molzhati; er ijat ein lofeS Waul, jesik mu leti. —affe m. sijak, sijälo: iKautaffen feil pa= ben, sijati, sijäla prodäjati. — äffen v. n. sijati, resliati fe. — cl;rijt m. fvetoliljiniz. SOiaulen V. n. zmeniti fe, küjati fe. —t)elb govorün , baliün , velikovültnesii. —Eorb m. torlia. —febelie f. berljüsga, ber-Ijüsniza , klapovüsniza. —trommel f. brüinda. —trommeln x>. «. brum-dati. —ftommler m. brümdaviz, brumdäfh.
Maulbeere,/ mörva, auch mürva, in ©f. aud) malina.
5)2 a It I e f e l, m. mesig , mčsg , aud) polkonj polofel. —treiber m. ines-gär.
TOaulrottrf, m. kert, aud) kertiza. —Ijaufen, —hügel m. kertinoviz , kertinjak, kertifbe. a U S , inifli. S02iiuSchen n. d. mifb-ka. S02čiufebrecf m. mifhjek. ®2att= fefalle/ päft, pädaliza. i02aufegift k. mifhniza. TOiiltfelod) n. mifliina, mifbja luknja. ®2aufen v. n. mifhi loviti, efroa aud) miflioväti: Safeen maufen gern, kar mäzhka rodi, rado milili lovi. $)2iiufejlill adv. zlo
489	39? au
tiho, ki ne glafa, pa ne duhA. Wäufefobf ad). zlo mertev.
Watlfcbei, rn. shid, shidov, jüd.
Waufe,.A (bie Waufcjeif) miianje, aud) inifa. Waitfen, (teh v. r. mi-fnti le ober mi Titi fe; (»on Srebfen) liliti fe, oliliti fe; (»ott Schlangen !C.) Ijeviti fe, polshiti fe.
Waufig, adj. terdokören u. bgl. : fteh matiji g machen, fogbriti fe, vftavljati fe.
Wauth,./! eig. harmiza, gem. mita, mavta : bie SrücFeitmaufh , moftövi-na, inoftnina; ©iraßeitmaufi), ze-ftövna , zeftnina. —frei adj. bres barmize. —harmiza, har-mizlina hifha. Waufhner >n. har-mizhar, gctll. mitnar, mavtnar.
W a t), WeipS, v. Wai, WaiS.
Wechanif, f. mehanika. Wecbanifer m. mehanik. Wed)anifch adj. me-hanifhk.
Weefern, v. n. merkati, merketäti, auch meketati.
Sic bie i tt, f. (JÖeilfunbe :e.) selrav-nifhtvo, vrazhnifhtvo, lekarftvo; (Sitjettci) sdravilo, vrazhilo. Wcbi= cinifch adj. sdravniflik, vrazhniflik, lekarfk. Webieiniren v. n. sdravi-lariti , vrazhilariti, feltenec lezhiti fe. Webieament n. sdravilo, vrazhilo, Ick.
W c b i a t e u r, m. frednik.
Weer, n. morje. —abier m. morilca poftöjna. —bitfctt m. (ttad) 0 tt t S= mann) morfko krilo, ruff. saliv. —enge./! (nach 0ufžm.) morfka vosköft, ruff. proliv. WcercSitilic f. bresvetrije, tiho morje. 2)1 ee= reStoetle, WeereSrooge f. raörfki val, fläp: bie WeereStoogeit, inörfki valovi , flapovje u. bgl. —frau f. mörfka diviza. —grun adj. selen kakor mörje. —(;afen m. eftoa sa-vetrije, v. Joafett. —fafee f. opi-za, gem. merkevza, fehl, morfka mazhka. —mann, —menfd) m. divji mösh. —fd)aurn m. ettoa inorflea pena, — fd)IOcitt n. morfka fvinja. —fpinttey. hobötniza. —(Irttbel m. morfki vertinz, kerniza u. f. tt). —ufer n. morfki bereg, permorflio beregiihe. —njunber n. morfko z hudo.
iBteerretfig, m. hren.
SDlei	490
eig. möka, in ©f. aud) inelja. _ —bcfjälfnijj n. mokarnja , mokärniza. —faß n. lajta. —(jftnb* ler m. mokar. Webltd)t adj. mo-kaft, meljaft. We(;lig adj. mozh-nat, meljnat. —muß n. mözhnik. —fteh n. fito. —t(;au m. fnet, rja.
Wehr, adj. U. adv. (berWenge nad), eine größere üttanfifäf) vezh; (ber Seit nach) dalj; (nachbrücfiicher te.) bolj u. bgl.: ich mirt nicht mehr febreiben, nözhem dalj pifati, attd) nezhem vezh pifati; er 1)af mehr al« nöfhig, ima vezh (ttnr. bolj, dalj), ko mu treba; (jüfe bich mehr oor höfen Seifpiefeu , als..., bolj fe varji hudih isgledov, ko...; je mehr, befto mehr, mehr unb mel)r, zhe vezh tim vezh, zhe bolj tim bölj, ¿ihedaljevezh , zhedaljebolj; mehr als ju off, mehr als }tt »iel, vezh ko prevezhkrat, vezh ko pre-vezh ; er hat mejjr Süd)cr als anbe= re,<iinä vezh knig kakor kdo drugi ;fmehr foldjer ižeufe, vezh takih nih ljudi. Wehl'fie adj. narvezh, Wehren v. a. mnöshiti , vezhiti, povezhati u. bgl. WehrenfheilS adv. vezhidel. Wef)rer m. povekfhitel, povezhitel , fd)l. gmeraviz. —fycit ./! eftoa mnösheftvo. —mafS adv. vezhkrat. —tnalig adj. vezhkraten.
Wieiben, v. a. u. «. ogibati fe, varovati fe , vanoväti fe , opufliati, bantt ogniti fe, varili fe, vanati fe, opul'titi: metbef baS SSöfe, vArite fe hudiga, svefto fe hüdiga anüjte, varovajte.
Weier, m. (ber S5orgefefefe eines 2anb= ober gelbgutes) priftävnik, fehl, mä-jar. ilWeierinn f. priftavniza. —l;°f rn. eig. priftava, fd)I. inarof.
SSleile^ f. mila, auch milja. 5Jieileu= faule f. miljnik.
Steifer, m. (eine ßaft oon etlf 3enf» ttern) milar.
TO ein, proti, moj, möja , möje : bie Weilten, moji, möjzi: baS ift mein, t6 je möje; mein ijt bie Diad)e, ine-ni gre mafhzheväti fe. 9}teittefhaf= ben, meinetwegen adv. sa möjo voljo, attd) savöljo ine, saftran nie. WeiiterfeifS adv. kar je nä-ineni.
Wein ei b, m, prelöinljenie perfege, kriva perfčga.
491	€0?ei
SOí e i it e «t, v. /i. gem. meniti, bann miniti; (Sillens fepn, wollen) nameniti; (es gut, bofe, falfch te.) dobro, liúdo hotéti. Weinung f. gem. mena , méninga , aud; mífel, na-mémba.
93? e i fe, f. leniza.
SR e¡ f} el, »».dléto, auch dlétvo, dol-bázh, téflo, resálo u. bgl. TOeifjeln v. a. dlétvati, dlétviti, auch dolbfti. Geißelungcllétvanje. Söieifjler m. dlétnik, (lletvenik.
9)ÍC¡fl, adj. uilb adv. narvezh, nar-bólj. aKeiflené ad\>. vézhidél, naj-vezhkrat, fkoro vfelé.
9)1 e i jt e r, >n. mérhter, mójfter: et= neS 9)íeifler werben, kógar ftraho-váti; fich »on eíwaá TOeijíer mad;en, liar fi perfvojiti u. bgl. —gelb n. mójftrovina , mojftrovina. —íjaft adj. mójfterfk, méfhterfk. Ü)?ei|tern i>. a. ftrahováti, prefézhi. —recht n. mojftrija.
9JÍ e l a n d; o l i e, f. melanholija, me-lanhóliza , auch merzhnoTt, zherna kri. ílMancholifch adj. melanhóli-zhen, aud; zhernokerven.
50Í e l b e , /. lóboda , lobo da.
9)1 e Ib en, V. a. oglafiti, osnániti, napovedati, na snánje dati, gláf dáti u. bgl.; — fich v- r. oglafiti fe, sglafiti fe. TOelbung f. ogláre-nje, osnanitev u. bgl.
TOeliffe, f. melífa. SMiffengeift m.
melifovz.
TOelE, adj. dójin: eine melfe Äuh, dójna kráva. Steifen v. a. in ©t. dojiti, podojíti, in Svív. gem. moliti, mlefti, pomoliti; (Scild) geben) dojiti. —faß n. molsnják, golida, duliel u. bgl. —Suh f- dójna kráva.
TOelobie, f. (2Bol;lHang) fogláfje,
vkupgláfnoft; (9Mobie) gláf, visha. SiMobifd; adj. fogláfen, vkupgláfen, fkláden.
e 1 o n e, f. dínja.
Sftenge,/ mnósh, mnóshiza, mno-shina, mnófhtvo, mnoshéflvo, mno-shitva, zhúda, trúma u. bgl.
soten g en, v. a. méfhati, preméfha-ti. Stengfel n. sméf, sméfina, mé-flianiza, mcfhanje.
TOenfch, m. zhlóvek: 9D?cnfch wer= ben, vzhlovézhiti fe, vteléfiti fe. — n. dékla, shénfka , kril'tjána.
50? e f	492
SOíenfchenalter n. vék zhlovéfhki. 93?enfcbenfeinb m. ljudovrág. TOem fchenfeinblich adj. ljudovráshen. Ojien; fchenfreffer m. ljudojéd. 9Jíenfd)Cin freunb m. Ijudomil, etwa aud; lju-doljúbiz, zhlovékoljúbiz. 3Jíenfcben: freunbüch adj, Ijudomil, vljúden. 93íenfd;enfurchf f. ftráh pred ljudmi, auch íjudoftráh. 93?eiifchenl;af m. Jjudovrásh. 9ítenfcbenEitib «. zhlóvek , zhlovezhán , fvetzhán. ©fen= fd;enfofh f. zhlovézbjek, zhlovézh-nik. OÍtenfchenliebe f. ljubésen do ljudi. TOenfdjenfafeung f. zhlovézhja
Softáva. Štenfd;enfd;eu adj. odljú-en. 93tenfchen»erflanb m. zhlovézhja pámet. 9Jtenfchenwerf n. zblo-vézhje délo, djánje. — \)tlt f. zhlo-véfhtvo, zhlovezhánftvo. —licb adj. zhlovélhk, auch zhlovézhji, zhlove-zhánfk, zhlovézhen. —lichteif f-zhlovézhnoft. —Werbung f. vzhlo-vézhenje.
TOe rgel, m. lápor.
TOert, n. snámnje. Síerfen ti. a. (mit einem 3eichen) sasnámnjati; (im ©ebáchíniffe behalten) pómniti, sapómniti, fehl, mérkati; (aufefwaá feine AnfmerffamFeit richten) pásiti, pásko imeti, in Jlt. auch vánzhati U. bgl. —lieh adv. préz , prezéj. —maal n. persnámnje. —roúrbig adj. imenit. —Wlirbigfeit f. imeni-toft.
TOeffe, /. (in ber Kirche, baS 9Díeg--opfer) gem. méfha, méfha, in Kr. máflia; (ber 3<lhrmarf0 veliki fé-jem: bie Steife lefen, mefhováti , auch méfho Thtéti , ináfho brati; in bie Steffe gel;en, k' inafhi iti; bie Steffe l;ören, per mefhi biti. Stefj= bud; n. inéfhne búkve. Stefjgewanb n. mélhno oblazhilo, plájfhzh. ner m. inéshnar, zirkóvnik.
TOeffen, v. a. mériti, ismériti, ras-mériti. ©leffer m. mér, méresh, mériz , feiten merjátel u. bgl.
TOeffer, n. nósh; (beá S5inberž) obrozhnik; (Safelmeffer) ftenjeník; (Safchentneffer) míhiz, fkljúzhik u. bgl. —bejlecf n. nóshnize. —fläche f. nóshna trépka. —heft	>
zherné, hélze. —rücfen ni. táleb. —fchtnib rn. noshár. —fpifee f. nósh-ni kónz.
493	SD? c f
TOc ff i a S, m. mcfija.
TOeffing, n. iit ©t., aud; StSt. méd, 2. medí, aitd; médo, banu medenina. TOeffiligen adj. medén, médan, irtédjan. —gefcpirr n. medéna po-fóda, medenina. —nabel f. méden-ka , inedénka.
TOe ta ti, n. rúd, rúda , brónz, aud; méd, médo. TOetalíeit adj. rudén, bronzhén, aud;. medén, médjan.
ÍUleffjcpfjer, f. metáfora.
TOetpa pfjpfií, f. metafisika. TOc-ípapppftíer m. metafísik. TOefljapt)t)= fifcb aidj. metafisifhk.
TOetl;, rn. méd, inediza. —fteber m. medovár.
TOefhobe,/. metóda, etwa richfiger vúzhba. TOctíjobifct) adj. metóden.
TOe t fe,/. (bic gruprneífe im _2tbt>enfe) sorniza , sgodniza, fvitni/.a ober fvitniza; (bic Spriflmette) polnózh-niza.
TOefee, f. (bie'gfeifchbanf) merníza, aud; mefárnja ; (eine iinsíídjfige •¡BeibSperfoit) vlazbúga; (citi @e= frcibemajj) batb vagan , bann ftár, kóriz u. bgl. TOefegen, me&gern v. a. u. n. mefáriti, aud) kláti, daviti. TOefjger rn. mefár. TOefeetung, TOefeelei f. mefárenje, mefarija, klánje , pobój.
TO e u d; e í lit o r b, m. fkrivno vbiv-ftvo u. bgf. TOeucheímbrber m. fkrivni vbijáviz, savrátnik.
TO t a u e It, v. n. mijávkati.
TOiober, n. mójdriz , etwa aud; telovnik.
TOlene,/". merda: cr macht TOieite forf5ugeí;cn, fe déla, ko bi liotél oditi.
TOieffje,/. najé m; (ber TOicf^inS) najémfhina, najemnina. TOicffjen v. a. najéti, najemati, fd)t. vdi-njati, mitati u. bgt. TOicftjcontract m. najéinna fpráva. TOiefper m. najemáviz. TOietfjgclb re. najémfbi-na, najemnina. TOictt;futfd;e /. najéinna kozhija. TOicf&ling m. najemnik. TOiefl;meife adv. ponajém-no, v' najém.
TO i l b e , f. mol , zlierv , zhervizli.
TOild;, f. inléko, bet ben ititgarifcbcn unb ben ait Sroajieit greitjenheit fíete; rifdjen ©íoweiten aucb svára; (faitee, geronnene TOild;) vfédeuiza, vfédeno
SO? i f	494
mleko. —aber f. mlezhna shila. —bart rn. podläfzi. —brei rn. mlezhna liafha. TOiid)Ctt v. n. dojiti. —frau f. mlekariza. — gefäß n. golida, lätva, latviza, molsnjak, dükel. —id)t adj. mleliav, mlezh-kaft. TOild;ig adj. mlezhen, aud; mlezhen. 2Ritd;ner m. ribji fämez. —rat>m m. fmetana , bei 0iabEet$= bürg mleko. —fpeife f. mlezhna jed. —fuppe f. mlezhna polivka. —(trage f. zefta v' R'nn. —topf rn. golidalätva, dükel. —5apn m. mlezhni söb, mlezhnik.
TOitbe, adj. eig. mil; glädik : eiita mitbe öabe, milodär, mili dar; mit= ber TiSein, gladko vino ; (meid), jart) mehik, mehäk, mizhen; (fiiti, fanft) tih, krötik, mizhen; (fretntblicb) perjäsen, perjeten ; (wof)lft)ätig) mi-lodären, dareshljiv, miloiltev. —f. miloit, mizhnoft u. f. w. TOilbern v. a. pomiliti, pomizhiti; (eine ©träfe) släjfhati, poläjfhati. TOitbe^ rung f- pomizhenje, pomilva , po-läjfhva. SDtitbtjerjig adj. milofer-zhen, miloftiv. SOtilbreicb adj. do-brotljiv, miloftljiv. ®tirbf()ätig adj. dobrodelen, dareshljiv u. bgl.
TOilij, f- vojfka.
sDtil(i0l1, num. f. milijon, inilijär, defet fto tävshent.
Siilj, /. flesena, aitd; flilescna, vrä-niza. •—fuc&f/. fleseniza.
TOinbec, adj. tt. adv. (fteiiier) mä-nji, mänjflii, menjfhi; (weniger) mänj, inenj. —jä()rig adj. podle-ten, aud) maloleten. ®tinbern v.a. pomänjfhati, vmenjfhati, vmanjfho-väti u- f- ». 9Jlinbeften§ adv. nar mänj.
TO ine,./' (bes @eficbfe6) merda, auep nameshik; (freunblid;e) naräshik; (unroiltige) pomerdik;) (rocincrlid;e)
nakorpizh.
TO i n t, f. (eine ©tube, ©d;ad;t) rudnik, aud; podköp. TOineral n. etwa rüd, rüda.
TOinifter, m. minifter.
TO i lt lte, f. ljubesen.
TO i n tt t e , f. minüta.
TO i f d) e it, v. a. mcfliati: fid; in eU was ttiifd;cn, fe v* kar vtikali. TOifd)= lliafd; m. sinef, methaniza, sinefb-njäva. TOifdjUlig f. smef, lneflianje.
495	SO? i d
Wiécelte, / sméfina.
Wiffen, v. n. lahko biti bres zhé-far, pogrérhati.
Wiffctbat,/. hudobija, húdo délo, pregreha. Wiffetbäter_ m. hudobnih, hudodéliz, hudodélnik.
W iß adaten, v. a. ne pofhtováti,
W i ß bi e t e n, v. n. premajhno obe-zliáti.
W i g b i II ige n, v sa húdo fpos-náti,
W ißbratt eben, v. a. napek obrá-ziiati, v' slo oberniti, húdo fe ob-ftrézhi: mißbrauchet nic^t feine ®ob(= traten, ne obrazhújte napek, luido fe ne obftrésite njégvih dobrót. Wißbraucb m, rasváda, nepridna Tliéga.
Wißerebif, m. húdovúpanje, liúda véra; im Wißerebit fepit, vúpanja, vére ne iméti,
Wißbeuten, a, húdo isloshíti, v' liúdo prevrézhi, pretolmázliiti, nápek saviti, Wißbeutung f. näp-zhna islága,
501 igfallen, v. rt, ne dopáfti , in (St. ne dopáfti fe , sóper biti, aucb shal djáti, mersiti fe, samériti fe ii. bgl.! eä mißfallt mir, mi ne do-páde, fe mi ne dopáde, aucb mi je sóper, mi shal dé n. f. to. Wiß= fallen rt. nedopadénje , húdo dopa-dénje, sámera. Wißfallig adj. ne-dopadljiv, sópern , neperjéten, sá-meren ober saméren,
Wißgebären, v. n. prevréd poviti, and) fpázhiti fe. Wißgeburt f. gem. fpália, fpázhik, and; podver-shiz u, bgl.
W i ß g e f d) i cf, n. nefrézha.
®i ßg Iii ¿en, v. rt. ne vfrézhiti fe.
Wiß gönnen, i>< a. no pervófhzhi-ti, savíditi, savidati, savidováti. Wißgunfi f, nepervofhzhlivoft, gem. savia, sävift. Wißgitnjlig adj, sa-viden, savidljív, saviften.
Wißgreifen,	mimo fézhi,
nápzhno Cégati. Wißgtijf m, napaka, nápzhnoft, smóta,
WißMnbeln, v, a. liúdo obhajati s' kóin, hudó sadévati komú, auch pfováti , feiten hudováti kogar.
W i ß í) e I Ii g, adj. ne permérjen , neslóshen.
SO? i t	496
Wißjaljr, n. hüdo leto, aucb hiida, jalova letina.
-Wiß El an g, m. rasgläfje.
SWißlaut;/. hüdi gläf. Wißlauten v, rt. hudo fe glafiti,
Wißlieb, adj. dvoinen, nevaren, negotov, nenadeshen.
Wißlingen, v. rt. fpodleteti, v'hudo fe preverniti, napek fe prevre-zhi, ne vfrezhiti fe, mimo pokäsa-ti u. bg{,
Wißmutl), m. huda volja, merzh-nolt. Wißmutbig adj. hude volje, inerzhen, merzhljiv,
Wißratben, v. rt. (nid;t gelingen) fpodleteti u. f. n>. v. Wißlingen; (einem etipaS, nicbt ratben) odfvet-vati, aucb gaditi, febt. odratati : ob= roobl ¡bm 21H* bie 23raut mißratben, bat er ¡te bocb gebeiratbet, akoravno fo mu jo vfi gadili , jo je .vender le vsel.
Wißt on, m. hudi glAf, rasgUf.
Wiß trauen, v. rt. nq viipali, ne savupati, aucb ne sanefti fe na kogar, — n. nesavupänje, nesavüp-noft. Wißtrauifcb adj. nesaviipen.
Wißveranugen, n, hüda volja.
Wißoerftanb, m., Wiß»er|tänbnifj n. napzhna pämet, feiten kriva sa-ftöpnoft. Wißwerfleben v. a. ne ras-umeti, krivo vumeti, napek urae-ti, ne prav saftöpiti.
W i ß tO a cb S , m, hiida letina.
Wift, rn. gnoj. Willen v. n. u. a. (feinen Koti; »on ficb geben) frati, ofrati fe; (mit Wijte büngen) gnojiti, pognojiti; (ben Wifl auä bem «Stalle fdjaffett) kidati, gnoj metati, ismetati. —gabel f. gnojne vile, gnojni kramp, —gaucbe, — ladje f. gnojniza, gnojfhniza, gnojna voda. —baufen rn, gnojifhe, gnajnifhe. —Earre/ kankole, gnojna toliga.
W t ft e l, f. ohmetje , lim.
Wit, prp, r, s', (aud) so, fo, se), aucb kräj (kre), sa u. bgl.: mit bem Weffer febneiben, s' nosham resati; mit bem štabe bejeidmen, f palizo sasnamnjati; mit einem effen, kraj kogar aucb f1 köm jefti; mit ber Slrbeit fertig fepn, delo opraviti; oergeltet Stiemanben ißöfeä mit 250= fem, ne povrazhujte nikomur hü-diga sa hüdo; er ifl mitgefommen.
497	90? 11
je tudi perfhel; fie führten tljn fort, fo ga T febo odpeljali; Jlbam fai) bie (Sva fünbigen uitb fünbigte fogleid) mit, Adam vidi Evo grefhiti in sdäjzi po nji je greli ftoril; mit Anbruch beš Jageš, sa fvita, sa so-ra , sa mladiga dne ; mit ben 3a(;= ren, poletih; mitunter, vmef (tudi) , vzhäfi; mit nicbten, nikakor, po nikakim, po nobeni zeni u. f.
ro. ; (in ber 3ufammenfefeung mit ¿aupfioortern , roo »mit« eine @e= mcinfd)aft, eine Sheitneljmung an e'= nerlei Umjianben bejeidmet) fo, f, sraven , sred U. bgl., J. iS. Wit= erbe , fodedizh , sojerbizh , sredna-flednik ; Witfnecht, lohlapiz , sra-venhläpiz u. f. ro.; (tn ber 3ufam= menftfeung mit 3eitroörtern, roo »mtt« eine Begleitung, ©efetifebaft, XfreiU nähme, überhaupt ein mitfolgenbeS Šafepn bejeichnet) kraj kogar, P kom u. bgl., 5. 58. miteffen, s' kom jefti: iß mit unž, jej s' nämi; mit* iommen, kräj kogar ober s' kom priti u. f. ro.
Witeinanber, adv. vküp, vküpej, aud) polegendrujga U. bgl.
Wt t erb en, v. n. etroa iodedovati, gem. tudi dedovati, tudi dedizh biti : bie 5rau erbt mit, shena tudi dedije.
SOI i f fahr en, v. n. kraj kogar, s' kom fe peljati; (einem übel —) obhajati s' kom (hudo).
Mitgeben, v. (jur Begleitung ober ©efellfchaft) kräj kögar, s'köm däti; (einer Socbfer bei ihrer SBerhei» rathung) däti (hzheri). Witgabe /. eig. juterna, auch dota u. bgl.
Wit gehen, v, n. s' kom, kräj kogar iti; ež geht noch mit, fhe she veljA.
©Utgenof, m. deleshnik.
SBtitglieb, n. tovärfh, vud, zhlen, aud) sredvud, srävenzhlen n. bgl.
SOiith alten, v.a. (mit einem anbern gemeinfd)aftlich galten) tudi dershä-ti; (ein Šefi) tudi obhajati, tudi poleg biti, auch dershäti fe kögar.
Mithelfer, m. poinozhnik , auch perpomozlinik, sredpomagäzh.
5R i t h i n, con7. tedaj, po tem takim.
3R t flau ter, m. (nach SB o b n.) fo-glafnik, (nach S> a i u £ o) tihnik.
SO?« t	498
TO i f let b, Witleiben n. vfmilenje, auch pomilvanje ober pomilenje, nad? (Sintgen sredmiloft, sräven-vfmilenje u. bgl.: ich habe WitleU ben mit if)m, fe mi vfmili, ga po-milvam, mi je milo sä-njega. Wik leiben v. n. (mit einem anbern su= gleich ober gemeinfdjaftlid) leiben) s' kom vred terpeti, tudi terpeti. Witleibig ad), vfmilen, auch sred-mil, sravenmiloftiv.
Wif machen, v. a. (eine Wobe )c.) tudi imeti, tudi fe dershäti u. bgl.; er mad;t 2Weš mit, vfiga fe pezlia; fte macht 2lHeš mit, nizhefar ne od-vershe.
2Äifne{>men, v. a. P febö, kräj fc vseti; (entkräften) oriäbiti.
Wiffäugltng, m. perdojenz , per-dojzhe.
W i t f p i ele n, v. a. tudi igrati; (ei= nem übel —) obhäjati s' köm.
Wittag, (SageSjeit) poldän ober polden , opoldan ; (.öimmefSgegenb) poldän, jüg: ju Wittag, o poldne; ju Wittag fpeifen, eig. obedvati, in auch jiishinati, in ßaibad) liö-fiti. Wittägig adj. poldänfk, pol-dneven, opoldänfk; jüshen. Wit= fagžeffen, WttfagSmahl eig- obed, in jiii. gem. jüshina, in ben Stäb« fen kofi'lo. žDlittagglanb n. poldän-fka deshela, jüshna semlja. ®Iit= tag^roärt« ad-v. navspoldne, proti poldnevu. 9Riffag6roinb m. eig. jug, auch jüslini veter , feiten Tevz.
TOitte, f. eig. freda, fredina, auch fredje, pofredje, pofredina u. bgl. TOlttel adi. fredenj , pofredenj, vfredenj. Wittel n. (bie Witte) freda, fredina; (baS -ftulf^miftel) gem. perpomözliik , in ©f. prirok, eig. aber feiten ofredik , fredftvo, fre-dik , fd)l. mitel: ftch tn'6 Wittel le= gen, in ba§ Wittel treten, vmef ftö-piti, bräniti ü. bgl. Wittelalter «. etroa Trednji vek. Wittelbar adj. fredenj, pofredenj. Wiffelbitig frednja rezh, freda, fredina. 0Jtif= teljinger m. frednji perlt, aud) fred-njAk. Wittelgröße f. frednja poftä-va , sräft. Wittelfä'nbifd) adj. fred-semen, freddeshelfk. Witfclmann tri. frednji zhlövek. Wittelmäßig adj. freden, pofredenj, vfredenj,
499	9)7 i t
©ttfteímehl n. frédnja móka. ©lit= teípunEt m. frodina , frédnja píka , frédnik, frediza. íJtifteíéperfon / fredník. ©tittetfl adv. eig. aber un= gemöhnlid; is frédftva, gem. is, po, s', s'mozhjó: mitteljl bes ©cbtüffeíé, s' kljuzhom- it. f. ro. ©tittefflrage f. fredina , frédnja pót. íQlittettreffen n. frédnja vójfka. ÜJtiffeíroocí n. (nad> Sß ob ti iE) deléshje, (ttacb 05« té ni. ) frédnja beféda. ©litten adv. fréd, pofréd, v' fredini: mit» ten bitrcb bte ©trage, fréd zéftej mitten auf ber ffiiefe, na frédi travnika, pofréd fenoshéta tt. bgf. ©titt= fa|len / fredpóft : ber ©titífaflem ©Oitntag, fredpóftna nedélja. ©lift= ler m. frednik, aucb pofrédnik. ©tittler adj. frédenj, pofrédenj, vfrédenj. ©littíermeiíe, miftíerjeit adv. med tém, ti zhaf. ©t i 11 e r n a d) t, f. polnózh, audjopol-nózli, polnózhje; (bie í)immeftge= genb) nebjl polnózh aucb polnozíii-fhe , féver: um ©titternacbt, o pol-nozhí. ©litternácbftg adj. polnózhen, opolnózhen, polnózhji. Í0litíernacbt3= rcittb m. eig. féver, aucb kriviz , polnózhen véter, polnózhnik U. bgl. ©i i 11 heilen, v. n. podeliti, deliti: er l;at uñé »on feiner gütle mitges tlje'üt, podelil nam je kar fvóje obílnofti. ©littter, v. unter ©litte, ©littroocbC, f. fréda: am ©littmo*
cbe, v' frédo.' ©tifwerfcbmorner, m. sredperfé-
shenik , fpúntar. ©lit ro einen, V. n. tudi fe jokati,
f kóm fe plákati. ©litmirfen, v. a. etwa perzhiniti, perzhinjati. ©litmirEung f. perzlnn, perdjánje. ©titmiffen, n. védenje , snánje. ©lobe,/", nófha, gem. móda. ©tobern
adj. ponófhen, po módi. ©lobel, m. etma podóba, gem. mó-del. ©lobeln v. a. podóbati, po-dóbiti. ©lobetfcbneiber m. podobo-rés, podóbar. ©I 0 b e r , m. trohlina, trohlóta, troh-nóba. ©toberig adj. trohnén, troh-liiv, trohnév, perhel, perhnén. ©tobern v. n. trohnéti, perhnéti, peréti.
93?ön	500
©logen, v. n. mozhi ober moreti, vtegniti, hoteti u. f. m., 5- 25. er hatte eS immer thun mögen (b. i. er hätte eS thun tonnen, hätte Urfacbe
getjabt) , bi fäj lahko ftoril, bi fäj mogel (gern. uitr. snälj ftoriti; baž magfi (b. t. baju haft bu bie (Srtaub= nig) bu ibm geben, tö mu le daj, tö mit floDodno däfh; ich fürchte, eS möchte (b. i. eä Eönnte erfolgen) ihm ein Unglücf pftoffen , er mochte Eommen, bojim fe , vtegnila bi fe mu käkfhna nefrezha nakljüzhiti, vtegnil bi priti; o bag ež bocb nicht mal;r fepn möchte, de bi le ne bilo ref, de bi le ne bila refniza; baS Buch mag ich nicht, jenes möchte ich haben, teh bükev nözhem, üne bi räd imel U. bgl. m. ©tögticb adj. mogozh, mogozhen. ©löglichEeit f. mogozhoft, mogözhnoft.
©lohn, m. mäk. —aefer m. maki-fhe, makifzhe. —hal,Pt makov-ka. —öt n. makovo ölje. —famen m. makovo teme.
©I o 1; t, m. eig. mür, müriz, auch sa-möriz , fd?t. mor, zhernjüh. ©loh5 rentanb n. murfka, samörfka sem-lja. ©tohrifcb adj. mürfki, samör-fki, samorzhji.
©I Öhre, / gem. koren, aucb mer-kevza: bie ©lohten überhaupt, korenje.
©to teb, mazharäd, inazharol, modra T.
©tolEen,/ firotka, auch smetki.
9Jt ome n t, m. doba.
©I 0 n a r cb, rn. famoblaftnik , famo-dershavnili, famodershiz , atteb fa-mokrälj, famozefar, famozar. ©lo= narebinn /. famoblaftniza, fainoder-shavniza , auch faiuokraljiza u. f. f. ©tonarebifeb adj. famoblaftnifhli, fa-inodershavfk tt. f. ro. ©lonarcbie /. fainoblaftnifhtvo, gem. famoder-shaven , famodershavftvo, lamo-kraljeftvo U. bgl., aucb monarhija.
©t ona t, m. mefiz. —lieh adj. me-fezhen, vfaki mefiz. —flug m. (bie monaftid)e Steinigung) mefezhina, mefezhna zhifha.
©I ö n cb , m. gem. menih ober menih, mnih, mörti. nacb monackus etma famotnik, famonjak, aud) pufhav-nik, puftinik. ©loncbžElofler n. me-
501	9TO o n
niHiki klofliter. TOondjšleben _ n. mnifliko sltivljenje , aud? mniho-vanje : ein üftöndjsleben füllten, po mnifliko shiveti , menihöväti. SlöncbSioefen «. meniflitvo.
9Jlonb, m. mefiz, in SS. gem. luna. —fin|tetnij3 f. otemnenje mef-za, itt SiSt' gem. merknenje lune. —lidif n. mefezhina. —fud)t f. me-fezhljivoft, mefezhna bolesen, —füd)* fig adj. mefezbljiv, mefezhen. —fü tiger m. mefzbin.
SJlonfag, m. ponedelik.
9)1 OOi1, n. blatovina, attcfimüslia, mozvirje u. E>gf. SDioorig adj. bla-tovinat.
9)1 0 0Ž, n. mah, meh, auch kozmö-viz, unr. blato. Sftooftcbf adj. me-häft. 9)?00ftg adj. mehnät.
9Jlonument, n. fpoininfhina.
Sötoraft, m. gres , bereg, müsha , mushina , blato , zekla. 9Jtoraflig adj. gresnät, zeklat , blaten.
9)1 orehe l, f- fmerzhik, auch mlezh-niza.
9Jlorb, rn. vmor, poboj, vbivftvo , vmoritev, vmörftvo. —brennet m. poshigaviz, poshgäviz. SEJiorben v. a. vmoriti obet umoriti, vmorjati, vbiti, vbijati ober vbivati. 9)lörber m. vmoritel, vmoriz , vmoriviz , vbijäviz , vbiviz. 9Jlorberifch adj. morilen, pobojin , poböjljiv obet pobojljiv. —gefd;id)te f. ftraflina poveft. —tl)at f. vmoritva , vmor-ftvo, vbivftvo.
ÜRorgen, ad v. jütro , j ütri: moe= gen früh / sjütra, sjuträj, sjutre , säjtra, säjtro. — m. jutro; (Dflen) jiitro, is-liöd, auch istök, ispäd. —brof «. in ©f. sajüterik ober gem. säjterk, in	auch kofilo. —b
adj. sajtrinfhi, sjutrenj. —bämme* rung f. fvit, sor. —blieb adj. vju-trenj. —gäbe f. jüterna, jüternina, jütrina, in Sit. aueb döta. —gebet n. vjütranja ober vjuterna molitva. :—gefang m. vjütranja pefem. —lanb n. jütrova deshela , aueb jüterna, is-hödna semlja: mir fommen »on 9ftorgen «nb faben im 2J?otgenlatibe einen ©fern, od jütra pridemo in fmo vidili na jütrovim (v* jütrovi semlji) svesdo. —länber rn. zhlö-vek od folnzhniga is-höda, is jü-
90? u ^	502
trove sémlje. —lâttbifd} adj. is-hô-den. —lieb n. sjùterniza. —rotb n., —rôtlie f. jutrénja sàrja. —é adxj. vjùtro. —feite /. is-hôdna ftràn. —fîern rn. daniza , deniza. —fl;au m. jutrâjna rôfa. — toârtâ adv. prôti jùtru , navis - hod (eig. na-v-is-liod). —toinb m. is-hôdnik, aud> is-hôdni, jùterni véter. —jeit f. jutro. SWotgig adj. jûtern, jù-terfhen, jûtrifhen, jûtrajn, jutrânj, jutrénj u. bgf.
9)lorfd), adj. pérav ober pirav , trohnèn, trohljiv, perhnén.
9)1 Ô r f e r , m. movshar ober môshar ; (ein l;ôf5erner —) ftôpa.
SJlÔrfel, m. mort.
9)1 Ofl, m. môfht. —birn f. tépka , aueb kororhiza. —tg adj. mofhtnàt.
flotte, f. mol ober môl. —nfrafi >n. molojéaina.
aUouffefin, m. meslân.
ÎSlÛ(Sc,f. mulhiza, aueb komâr.
2)1 ucfe, f. (iible Caune) merzhnoft, hùda volja, 9)lucffen v. n. zukati, zûkniti, etg. mikati.
ÏÏRÛbe, adj. truden , aueb vpéfhan , vgan : mûbe toerben , vpéfliati ; ei= ner ©adje mûbe roerben, navoljiti Te , navelizhati fe zhéfar. 23liibig= ïeif f. trûdnoft, vgnânoft.
9Ruff, m. (ber ©cbimmel) ftuhnota, pléfenj. —en t>. n. po ftuhnénim, po ftuhnoti difliati, audj plefnjéti. —ig adj. ftuhnén, plelnjiv.
SRtlffeln, v. n. mumlAti.
95îuhe, f. trùd, fcbl. môja : et gibt ftcb Oiel —, veliko fi persadéva. —n v. a. trùditi. 2)htl)fam adj. trudiven , trudljiv, velikotrûden , fcbl. môjaften , fiten u. bgl. 9)lûb= felig adj. nadloshen, réven, pre-vbog, prevbofhk. 9)iûl)felig£eit f. nadloga, nadlôslinoft u. bgl.
95lttl)en, v. n. mukâti.
9)1	mlin, malin: eine ©îith=
le mit brei ©angen, mlin na tri lio-léfa. 9)lûl)frab n. mlinfko kolô. 9)liti;lfleitl rn. mlinfki kâmen. WiiljU roerÊ n. mlinftvo,
SSluhme, f. téta,' tetiza , ozliina ober ozhétova féftra ; (beè Onfelê unb jtoar beê SBaferê=25ruberê 2Betb) ftrina ; (beê 9)ltitfer=i8tuberê ffieib) vùjna.
503	OT u l
m u f be, f. nifhke, aucb korito. 9Riitter, m. mlinar, in Sr. aud;
málnar. —inn f. mlinariza. ©lutfiplieation, f. etroa vmno-s lié nje. SDtuífipticafÓr rn. vmnoshi-tel. 9J{uitip(tciren v. a. vmnosháti, vmnósliiti. 2)1 um mí, f. fhéma, aucb obfhé-maniz.
©tu ntpf eln, v. OTuffeln. ©tu nb, m. vúfta, niebr. zhóbe, lape, sbérlo. üJtüitbcben n. d. úftiza. —arf f- isréka , unr. sgovorljivoít u. f. m. —bácfer m. vélki ober prédnji pék. —fauie f. gnjile vúfta. á)tunbet m. Ctroa pitómiz , ne-dorafbénz u. bgi. 9)tiíltbig ad/. per-léten, doralhén u. bgt. —Eod> rn. prédnji, aucb glávni kuhár. SDtúnb* lid) adj. vúften, unr. gláfen, glafo-vit. — íod) n. vúfta; (an ber £ano= nc) sbrélo. —fd)cnE m. tozháj ; (in Ojtrien bcr 0e!;ii(fe beé ftarafhína) naltazliíla. - jtíícf n. dúliz. 3)tún= bung f. (bic Deffnung eineá fjoíjlen Síaumcá) vúftje, sbrélo; (cincá 93a= d)cá, gíujjc» !c.) istók , is-bodífzhe, aud) islivalifhe, vúftje. ©t u u E c ( n, v. n. fheptáti, zhe-bljáti.
©t linter, adj. (mad)) eig. búden, aitd) sbujén ; (fcbpaft) vefél , shív. —feit f. búdnoft, sbujénoft; shi-voi't, e i) veféloft. ©tñnje, f. (ettt ffrauf) méta. —n=
geijt f. inétoviz. 2)1 n u 5 e, f. (cin Sfiíif gepragfeá ©te« fali) pénes , denár, fd)[. inonéta. —n i>. a. pénese delati, denárje kováti : baé pat er auf mid) ge= münjt, tó je meni namenil; barauf rear ed nid^í genuinjt, téga netim naklepal.
©tiirbc, adj. pérhik, perbljiv, aud) mebik, meb&k, inizben u. bg(. jDIttr= bigfeit ,/- pérhkoft. ©turmetn, V- »■ mermljáti; (fiü; ftern) fheptáti, zhebljáti. ÍÜturmelí tí)¡er n. góderniza, godernávka. ©turren, u. n. mermráti, goder-njáti , mcrzbáti , fd)í. kontráli. ©iurrec m. mermráviz , gorler. njáviz. ©tiirrifd) adj. mermráv, godernáv , . merzhen , merzhljiv.
©lurrEopf m. mermrek.
9W u t	504
©tufc&et, /. oftriga, fcbl. saklépni-
za, kopánja. ©tufe,/'. módriza , musa. ©tufiE,/. músika. ffllufíciren v. a. miisiko délati. —alifd) adj. músi-zben. —aní m. inusikánt, musi-káfli. —uá rn. músik. ÜJtuéEate,/ muflikáta, múfhkatni-za. —Ücr rn. múriikat, mufhkatél. —Uerbirn /. múfbkatna hrúfbka, múflikatniza. ©tuáEafnujj / grú-fliiza, hrúihkiza (mufhkátna). ©tuéEel, rn. mifhiza , miflika. ©t u š Ee f e , /. muflikéta, púfhka. 9Jt u g, n. mozhnik, káflia, Tók,
feíten podmét, mcfhta. ©tujje, /. prásen zháf, delapúft:
•— i)C>í>en, vtégniti , zháf iméti. 9JI ii g i g, adj. bres déla , prásden : er ijl intifjig, je bres déla, vtégne, prasdnúje. —gaug m. poTtopánje, aucb bresdélavnolt, prasdnovánje , lenjóft. —gánger rn. poftopázh, aud) vmanjúh, lenjúh u. bgi.: C5 ftnb tauter miífjtge Seitte, bába góbe shánje, dedej korénje ftersbe, fin polsbe ftréla, hzhi púnze déla. 95tííffett, v. n. inórati obcr mórati, mózlii , aucb dolshen biti U. bgi. : er ntujj eá ttjun, to mora ftoriti; er (;at eá fi;un imtffen, je moral (je mógel) opraviti; baé mujjt bu ¡bm VCrgetten, to mu mórafli , tó fi mu doíshen poverniti. 3)tug rt. per-móranje, dolg: tpenn nur bao 5Štug ttid)f lDiirc, de bi le permóranja, file, dolgá ne bilo. SRiígigen a. perfiliti, permórati. Ü)titfler, rt. etl»a predpodóba, pred-klád, obras, gem. múfhter. —n v. a, odbirati, rasbirati, preglédati , rasifkáti, gem. mufhtráti. —ung f. pregléd, gein. múrhternga. 9)tut(>, m. cig. pógum, gem. ferzé, kurásha, aud) Terzlinoft, kurásb-noft, jákoft, viteshnoft, brábroft, fogórnoft: eittanber — sufprccben , ferzé délati éden drúgimu; er pat Eeinen —, néjina ferzá; ciuem ipoÍ)Í 511 2)tufbe fepn, veféliga ferzá biti, vefél dúh iméti; einem niebt rool)l JU 5Dtutl;e fcpn, téfno komur okol ferzá biti, téfno ferzé iméti ; »ic ift bir 511 ÜJtutbe, kako ti je, kako ti je per ferzi? —ig adj. pógumen
505	Wut
ober pogúmen, gem. ferzhen, liurä-slien, aud) ják, vitesben, liráber u. bgl. — igfeit /. pogumno ft, gem. ferzhnolt u. f. tO. —loé adj. bres pogúma , bres ferzá , neferzlien u. bgl.: viele rourben muff)loä, mnógim je vpádala. —maßen v. n. mifliti Ii, liimiti, natolzováti, dosdévati fe (komú kar). —rotile j. húda volja, aud) besózhnolt, rasvujsdánoft lt. bgl- •—roiliig adj. nálafhen , hu-dovóljen, nagajiv, aud) besózhen; (mit Sleifš, oorfäfclid)) nálafh.
SOttifíer, m. (ein tnaufernber Srebé) ljilik.
SDi u t f e r , f. máti, aud) mama , ináj-ka; (SSarmufter) máterniza, plódni-za ; (Riefen) droshé , gnjésdo : roie bie —, fo bie Softer, kákorfhna máti, tákfhna hzhí, aud) kar mázh-ka rodi, rádo mifhi lovi. —6efc^tt>e= rung f. máternizhne tesháve. —bie= ne t- matiza ober matiza, aucb kra-ljiza, zaríza u. bgl. —bruber m
9?acf>	506
máterin brát, vújiz , unr. ftriz. —erbe f. máti sémlja, parJt, ■—ful; leu n. shrebíza. —Emb n. déte, máterni ljúbzhili. —Ealb n. teliza. •—Eird)e/. máti zérkva, glávna zér-kov. —Eorn n. ftári krúh. —lanb n. vláft, domovina, máti deslíela. —leib rn. máterno teló. 9)íiitterlid; adj. máterinfk, máterin. —loé adj. bres mátere. —nacfenb adj. gol, golonág. —pferb n. kobila. —fd)af n. óvza, biza. —fd)t0eitt n. praliza. —fd;roe(lery téta, tetiza, materna féftra. —fprad)e f. priróden , máterni jésili. —ftocE m. niátizhnik. —roi(5 "i. priróden vúin.
SDí ti fc e , f. kápa, zhépiza.
SDlpriabe, j. altfl. tmá (heutzutage ift tinä eine jal; 11 o fe SDÍenge: tma ljúdi, eine ungeheure SJicitge ßeute), gem. mirijáda.
S01 t)trpe, f. mira.
2)11) fie r i en, pl. fkrivnófti.
VI.
9labe, f. pčfto ober pefto, aud) pesda.
Siabel, m. pöp, popik, pöpizh. 9täbeld)cn n. d. popizhik. —febnur f. pöpkovnja , popovina.
9lacb, prp. po, sa , v': nacb ßinien fd)rciben, po zhertah pifati; nad) bem ©eroid;te »erEaufen, po vagi prodajati; einer itad) bem anbern, eden sa drügim, gem. sa-endrü-gim; nad) 7 Sagen roirb es regnen, po fedmih dneh bodedeshilo; bem 5Der|lanbe nad) ift er crleudjtet unb bem Sßillen nacb jutn ©Uten geneigt, po umi je rasfvetljen in po volji k' döbrimu nagnjen; itad) ,'lrt ber iiärntner, ber jnnetErainer, 23erg= lältber !C., po korofhko, noträjnfko, gorenfko i. t. d.; itad; ßaibad;, v' Ljubljano; nacb £>aufe, domo ober domü; nad; einem fd;lagett, po kom mahniti; nad) meiner ©eroobitljeit, po möji fhcgi; nacb ttitb nacb , po-lagama, fzhafaina, pozhafi; Ijinfen nacb, l;inten l;er, säd, odsäja; oor roie nad), nacb roie oor, sdaj ko pred, sdäj kakor nekdaj; nach
manbeit gel;en, sa kom iti; bir ge(;f er nid;t nad;, sa tebo ne pojde.
9i a d; a l)m en, v. a. pofnemati, po-fneti, aucb nafledovati, fd)l. nadja-ti, nadjanovati. 9tad;ahmer m. po-fnemaviz. 9iad;al)mung f. pofne-manje ober pofnemanje, pofnemik.
9tad)df>reny v. n. lavliati, klafje pobirati sa kom.
91 a d; a r b e i f e tt, v. a. delati (sa ober po kom) , popravljati (kar).
9tad)arten, v. n. svrezhi fe (po kom).
9iad)eritfe, f. druga slietva, attd; lavkanje. 9t'ad)crnicn v. n. v' dru-gizh sheti.
9iad)bat', m. fofed, aucb fofed. —ittn f. fofeda , fofedinja , foledi-nja. —lid) adj. fofedenj , fofefhen. —fd)aft f. fofedftvo, aucb fofefhina, fofefhka.
91 a cb b i e r , n. polpivo, sadnje pivo.
9tad)bilb, n. pooblizhje, poobras. 9tad)bilben v. a. pooblizlnti, po-obrasiti , poobrasliati.
9t a d) b l e t b C n, v. n. sad oftati, sa-oftati.
507
97 a c!)
9iachbringen, v. n. (einem etroaS) sa köm pernefti: bringe mir bas 23ud; nad), bukve sa meno perne-fi; (baä Sßerfäumte, einholen) dohiteti, perhiteti, döjti. 9t a cb b e m, adv. (herttad), roie) po tem , sa tem, po tem kakor; — conj. (ba, als jc.) po tem kakor, po tem ker. 9tachben£en, v. n. eig. premiflilo-vati, rasmifhljavati, aud) previgo-v,iti, pretehloväti, prevdärjati tt. bgt. 9fachbcnf(tch adj. premilhljiv. 9ia'd) br u cf, m. (eine angercanbte gro* jje Kraft) mözh, fila, ojftröft; (eine nathgebrucffe ©dprift) etroa ponatirk «. bgi. 9tad)brucFen v. a. (nadpbrü; efen) v'drügizh pertifniti, fpet per-tifniti; (eine ©chrift je.) efroa pona-tifkati «. bgi. 9iad)brttiflicl) adj, mozhen, ojfter. 91 a cb eilen, v. n. hiteti, gnati fe,
fd)(. hilati (sa kom). SRacbeinanber, adv. eden sa drugim, gern, sa-endrügim, sapöred, saporedama. 9tachen, m. zholn, auch fhajlia, lä-
dija, bärkiza. 9?acheffen, v. a. gem. jefti, jedati (sa ober po kom), etroa auch saje dati. 9iad)effen n. pojednja. 9ia d>fa e it, v. n. (hinter h« fah; ren, befonberS »on einer fchnetlen 25e= megung) sagnäti fe, fpuftiti fe (sa kom); (fahrenb nad)fo(gen) peljati fe, vositi fe (sa kom). 9? a d) f f i ege n, v. n. leteti, sleteti (sa kom).
9tad)fotge, f. nafledovänje, auch nafledba, fetten nahaja. 9tad)folgen v. a. (einem auf bem gufie, auch Se: manben in feiner ßeffie unb feinen •Öanblungen :c. nachafmen) fledovä-
ti, pofledoväti, nafleijoväti (kogar) attd) dershäti fe (zhC'far), hoditi (sa köm), ravnati fe (jy> köm) ; (einem in einem 5lmfe) naftöpiti (po köm). Stachfolger m. naflednik, naftöpnik. 9? a d)f o r"f che it, v. rt. ifpitävati ober ifpitoväti , ifprafhoväti, svedävati ober svedoväti. 9i a d) f r a g e n , v.u. pitati, praThati,
bärati, pitanje imeti (po köm). SJtacbfuhren, v. a. peljati, vositi (sa köm).
Macfr	508
9tachfülien, v. a. dopolniti, natö-zhiti, natakati, sapolniti lt. bgt.
9iacbgeben, v. a. (»on neuem geben) dodati, v' drügizh dati; — v. n, (nad;laffen, feinen SBiberftanb mehr leijlen) vdäti fe, gem. jenjati , per-jčnjati ober perhenjati , sanefti, persanelti. ■— n. perjenjba. 9iad)s giebig adj. vdajaven, gem. perjenj-ljiv ober perjenjljiv, persanefijiv, persanäfhen. 9tad)giebigfeit f. per-jenjljivoft u. f. t».
9iachgebtirt,y! pofteljka, pöftliza, aud; fenki, ftreva u. bgt.
9tacbgehen, v. n. (folgen) iti, hoditi (sa köm) , fledoväti, podedovati (kögar); (einer *t>erfon) hoditi sa köm; (nachflreben) gnati fe sa zhem; (0efd)äfien )c.) opravljati; (bem ©pieie, bem Srunfe te.) ftre-zhi, prodavati fe.
9tacbgiebig, v. unter 9iachgeben.
9i adjgiejje n, v. a. doliti, dolijati, auch perliti u. bgt.
9iachgr ab en, v. a, kopati, s' ko-panjam ifkäti.
9iachgrübetn, v. n. pämetvati, modrovati.
9tacbh<*ll> hrüm, odgläf. 9iach= Ratten V. rt. hrumeti, rasle^ati fe.
91 a d) h ä n g e n, v. «. vdati fe v* kar, ftrezhi zhmu.
9lad>heben, v. a. podvsdizhi, pod-vsdigati.
9lad)l;er, adv. potlej, pötler, po-tlam, potlej. 9iad;herig adj. po-tlejn, potlejfhen, potlejflien.
9lachherbjl, m. bäbje leto, auch babja jden.
9lachh"len, v. a. fhe po kar iti, fhe kar pernefti; (baS Sßerfäumte) dohiteti, perhiteti, auch dognati, döjti.
91 a ch i a g e n, v. n. (einem, hinter ihm her jagen) loviti sa köm; (ei« ner (Sache) gnati fe , dreti, vdreti, derviti l'e (sa köm) : jage ihm nach, vderi sa njim.
9iachflang, m. odsvön, odgläf.
9t a d> f o m men, -v. n. (nad;folgen)
priti sa köm , flediti , nafledoväti (kögar); (einem ^Befehle ie.> fpol-niti, fpolnoväti. 9iad)fomme m. mläjfh, aud; vnuk, felfener pote mik, sanämiz u. bgi. —fc^afi /
509	Vlad)
mlAjfhi, sarod ober saröd, auch mlAjfhina, vnüki, potemfhina, po-temftvo, sanamzi, sanamfhina.
Nad;lafi, m. (bie Nachlafjcnfchaft) eftoa l'porozhilo , sapüfhzhina , po-püfhzhina u. bgt. Nachtaffen v. a. u. n. (hinter fid; laffen) sadi pufti-ti; (nach bem Sobe in ber 2Sett) fporozlnti, sapuftiti; (bie (Spannung »erminbern, jutaffen, nachgehen je.) jonjati, perjenjati , odnehati, od-jenjati, perpuftiti, dopuftiti u. bgt.; (aufhören) jenjati, nehati ober nehati, henjati, bann henj Avati ober jenjovati tt. f. n>. Nad;läffig adj. nemaren, aud; nefkerben, sanikern u. bgl. Nachläffigfeit f. nemArnoft, auch nefkerbnoft u.f. tt>.: au§ Nach= läffigfeit, po nemArnofti, po ne-fkerbnim.
Nachlaufen, v. n. tekati, tezhi, auch beshAti, leteti, dirjati, gnati Te, dreti, vdreti (sa kom).
Nach teb en, v. n. shiveti po..., ifpolniti kar : ben ©ebotfjen ©ottcS nachteben, po böshjih sapövdih shiveti , boshje sapovdi ifpolnovati.
9? a ch I e f e, j. (bie nach ber eigentlichen ßefe angejtetlfe (šinfauimlung) lavka-nje, auch rabüranje, paperkovAnje (cig. poberkövanje). Nadrtefen v. a. (baS Uebriggebliebene auflefen) lav-kati, in <St. gern, rabürati, paper-kovati; (im Siefen folgen, befonberž in einem 23ucbe te.) brati, Hiteti (sa kom). Nad;lefcr m. lävkaviz, auch rabiiraviz, paperkovaviz. Nachlefe» rinn f. lAvkavka, lAvkelhka u. f. m.
Nachmachen, v. a. ponarediti, aud; pooblizhiti.
N a d; m a l š, adv. po tem, potlej, i potlej, v' prihodnizh. Nachmalig adj. potlenj, potlejlhen, perhoden.
9iachmeffen, v. a. fhe enkrat meriti, premeriti.
Nach mittag, m. popoldan , popol-den. Nad;mittagig adj. popolaanfk, i popoldneven. NachmiftagSmahl «. popoldniza, aud; maliza it. bgl.
Nachrechnen, v. a. prerazhüniti, fhe enkrat razbliniti.
Na d) r e b e, f. (tible —) ohrekvAnje , opravljanje, aud; pregovor .(hud) tt. bgt. Nachreben v. a. (naci;fpre= djeit) govoriti sa köm; (einem ubel)
9? a d)	510
obrekovAti, opravljati, rasnafhati (kogar).
Nachreiten, v. n. einem, jesditi sa köm.
Nachrennen, v. n. einem, gnati Te, dreti, vdreti, beshati (sa köm).
Nachreite, J. pösen kef, posdna grevinga.
Nad; rieht, f. osnanilo , porozhilo , glAf, auch snAnje, prAvozh (cig. baä ©erücht): jur Nachrieht bringen, glAf dati, na snänje dati, osnaniti, po-rözhiti it. bgt.
Nad; ruf, m. ime, flöv. Nachrufen v. a. klizati, svati (sa köm).
Nachruhm, m. ime, flöv, flava. Nachrühmen v. a. hvaliti, flaviti (sa köm).
Nachfchauen, v. n. gledati, sreti, sirati (sa köm).
Nachfch allen, f. n. hrumeti, od-glAf dajati, raslegati fe.
N a ch f d; i cf e n , v. a. polIAti, pofhi-ljati (sa köm).
Nachfchiefjen, v. a. (@elb) dodAja-ti, dodati; (hinter einem anbern fd;iefen) vftreljiti , vftreljati (sa köm).
Nachfchtagen, v. n. (nacharten) svrezhi fe po köm; (eine Š? lilije) ponarediti, ponarejati; (eine Stelle tn einem Sßtiche tc.) v' bükvab po-ifkAti.
N a eh f d; l e i ch e it, v. n. podkrafti fe sa köm.
Na d; f d; lep p e n, v. a. vlezhi, vla-zhiti (sa febö).
Na d;fd) lü f fc l, m. ponarejen kljuzh.
N a d; f d; r e i b e n , v. a. pifali sa köm. Nad)fcbriff f. podpif.
N a d; f d; r e i e n, v. n. einem, krizhA-ti, vpiti, svAti (sa köm).
N a ch fth ü t te n, v. a. dofüti, dofi-pati.
N a d; f d; to i m m en, v. n. plavati sa
köm.
:3ia d) f e t; e n, v. n. (mit ben 2tugcit fot= gen) gledati, sreti (sa köm); (unter» fnd;en , ob eine <sad;e richtig fei) pogledati, pregledati; (imd;fid)tig fepn) persanefti, persanafhati, persanafho-vati, aud; pregledati. Netd;fid;t f. per-sanefnort, persanafhnoft, persanef-Ijivoft. Nad)ftd;tig adj. persanefen, persanafhen, persanelljiv.
511	SKfl(f>
Stachfenben, v. a. pofláti sa lióm.
9tachfefcen, v. a. sádi poftáviti, v' neniar imeti, sanemáriti; — v. n. (einem, il;n in ber größten (Sile »er= folgen) gnáti fe, tirati fe, dréti, vdréti (sa kóm).
91 a d) f i d; t, v. unter 9i a d; f e h e n.
9Í a d; f i n n e n, v. n. premifhíováti, rasmiriiljávati.
9í a d; f o m m e r, m. bábje léto.
9í a d) f p ä l) e n, v. n. preshiti sa kóm.
9tad)fpotten, v. n. safmehováti kogar, gem. fhpotáti fe koinú.
9lad;fpringen, v. n. fkozhiti sa kóm.
Städjfl, adv. naj blishe , nar blishi. — prp. zlo polek, tik: nád)|t mir, zlo poleg mé , tik mene, auch ter-dno per meni. 9íád)fte adj. naj blislien ober naj blisbéji, nar bli-sliifhi: ber 9iäd;fte b. i. jeber SOtenfd; auger unS, blishen, blishua, in ©t. getu. blisbnik, blisbniza. adv. fkóro, o kratkim, o pervi perlóshnolti.
9i achfl a nb, m. dolg. «ttacbíleíjen y. n. (rücfftänbig fet;n) dolshno biti; (einem Šinge nachgefefct fet;n) nisbe zhéfar biti.
91 a d) ft e 11 e n, v. n. salesováti, sa-fédati kógar, saftópati sa kóm.
9í a d) (1 r e b e n, v. n. hrepeneti po zhém, gnáti fe sa kóm.
9í a d) f u d) e n, v. a. ifkáti, poifkáti, preifkáti.
Sí a d) t, f. n ó zli: gute—, lábkonózh; bei —, Stadjíé, po nózhi; Sag unb 9íad)t, nózh in dán; auf bie —, drévi, aud) nezój , gem. vvézher; ju — effen , vezhčrjati; bie — ju« bringen, prenozhíti. —arbeit/, po-nózhno délo. Stächten adv. (geflirrt 2ibenb) fnózhi. Slasten v. n. (9íacht Werben) nozhiti Te, mrazbiti fe: eé nad)fet, nozlii fe, mrazhi fe, nózh naliája. —effen n. vczhérja, —CU» te f. fóva , aud) vjér, zlnik. —(;er= berge /. prenozbífhe. 9lachtigatl f. flavizh , (lavizhik , flóviz. —fíeib n. ponózlino oblazhilo. —maí)l vezhérja.*"—manten v. re. vezhérjati. 9läd)tlicb adj. nózben, ponó-zben. —fd)tpärmer m. ponóznnik. —tpache/. nózhna zliúta, ponózhna
512
ftr&sha. —»ächter m. zhútar, ftrá-sbaviz.
9t a ch 11) e i t, w. fhkóda , aud) kvar u. bgí.: baé ifl mir jum Siachtbeil, tó je meni na fhkodó. 9iad)tf>eilig adj. fhkodljiv, na fbkódo, v'fhkodó.
Stachfragen, v. a. (einem etreaé) nefti, nofiti (sa kóm) ; (einem tras genb nad)bcíngen) pernefti sa kóm; (ergänzen) doftáviti.
SJla á) t rei ben, v. a. gnáti sa kóm; pergánjati.
9Í a d) ip a g e n, ftcb v. r. vúpati fe, podftópiti fe, predersniti fe (sa lióm).
9íad)toehen, pl. sabolézhki, pobo-lézhki, posabolézhki.
91 a ch IP e 11, /. sárod, sanámíhina tí. bgí., v. 9íachfpmmenfchaff.
9lacbrointer, m. pósdna sima.
9tad;jáhfen, v. a. prefhtéti, pre-fbtévati.
Sta d) j i ehe n, v. a. (hinter, her jies hen) vlázhiti, vlézhi sa febó; (hin= ter her reifen) iti, hoditi (sa kóm).
Stacfen, m. tilnik ober tilnjak, gem. satilnik , otilnik , auch satánz , sa-vrát U. bgl.
9tacft, nacfenb, naefig adj. nág, gól, golonág. — heit f. nágoft, góloft, auch nagóta, goljáva. 9latfenber m. nágiz.
Stab el,/, igla ober jigla. Stäbelcben re. d. igliza. —biid)fe /. igelnik, igelnják, iglinjak, aud; igleniza. —Öhr n. iglino vuhó. Stabler rn. iglár.
Sta g el, m. (an ben Singern unb 3e; hen) nóliit; (eifemer) shrébel, auch zhável, zvék; (höljemer) klin: auf ben — hängen, na kól obéfiti, sanemáriti. Síágelcben re. d. nóbtik, nóhtizh ; shréblizh, zhávljzh u. f. ip. 9íágelein «. klíniz. —bohrer m. shreblénjak, zhavlénjak, zvézhnjak, auch shrébelnik u. f. IP. —neu adj. zló nóv, véf nóv. Stageln v. a. perbijati, perbiti, auch sbrebljáti. Stagelfcbmib rn. shreblár, zvelsár. Síagelfcbmibhanbwerí n. zvekarija, shreblaríja.
Sta g en, v. a. glódati, auch ogláva-ti, ogrisati, grúditi: an einem Snos eben —, kóft oglávati, obirati.
Stahe, adj. blisheu, auch bliski, oe-
513
dAljen; — adv. blis , bliso. SJMflC f. blislia, J)lisliina, blisoft. Staljen, nähern, ftd? v. r. blisbati fe, per-blishAti fe , perblishavati fe , per-blishovati fe , blisbi perbAjati.
Stalen, v. a. fhiti, fhivati: — lernen , fhivati fe vuzhiti. Stätmabet f. fhivanlia, fhivna igla. 9tai)t f. fliiv, unc. safhiv, rob. iJ^ci E> f e tc i f. fhivanje. 9iäl;fmnn f. fhivilja, in gem. möjfhkra.
9t a h m e, v. 91 a m e.
91 äl) teti, v. a. rediti, shiviti ober gem. shiveti, feiten köjiti: bie 2lrs men —> vböge shiveti; fid; Don bet 3agb —, ob lovu fe shiviti; fteb fd;roer —, s' teshAvo fe shiveti, teshkö fe rediti. 9iaf)rl;«ft adj. shiviven , rediven, and) shiviten, rediten , tezhen. 9lai;rl;aftigEeif f-shivivnoft n. f. ro. 9läl>rlid) adj. pizliel , fköp. 9tähr(tanb m. red-nifhki ftAn. 9tahrung f. eig. pizha, and) brafhnja, brefhna, gem. shi-vesh.
Stame, m. ime, feiten imenik. 9?a= menloš adj. bresimen, bres imena. Siamentegifier n. fpifik imen. 9ia= nienšfag m. god, imena god. 9ta= meitžtagšgefdjenE n. godovnö, 9ta-menflich adv. po imeni. 9tamenž= Detter m. (im gem. Sehen) gnAna, gnaniz. Stämlich adv. najmrezh, auch navlAfti.
Stapf, m. torilo, auch lAtva, zhA-fha u. bgl.
Hl avb e, f. brasgötina ober brasgoti-na, obraftlika, fehl, fhrimf. Starbig adj. brasgotinaft, brasgoten.
Starbe, f. narda.
Starr, m. gem. nöriz, nevümnesh , aud) trep , trAp , tarbak, fmefhnik u. bgl. •• einen sum Starren h^en, kögar sa nörza imeti, kögar na nörza poftaviti. Starren V. n. (ftd) als ein Start- befragen) norzhovAti fe, nörze pitAti, nörze pafti, felte= ner noreti (eig. irrftnnig fet)n); (mit einem, [paffen) norzhovAti fe, fhAlo imeti, fhAliti fe (s'köm); (einen, ihm rote einem Starren begegnen) sa nörza imeti. Stärrchen n. d. nör-zhik. Stärrinn f. noriza, nevüm-neshka: eine arme Wärrinn, vbo-slüza, vbög nörzhik, vböga fhe-
0?at	514
miza. Starrenpoffen pi. norzhija, n6rfke k v Ante. Starrfjeif/. noroft, nevumnoft , aud; norija. Stdrrifd; adj. nor, n6rfk , nevumen ; (fpafš« haft) fmeflien: ndrrifd) roerben, eitt Starr feyn, urn ben Skr|tanb gera--tfyen, noreti, obnoreti, ob pamet iti, pamet fe mu mefha.
Statroall, m. morfki edinorog.
9tafchen, v.. n, efroa kozhlovAtl, fladliofnedati , aitch lAkoiniti fe. 9tafd;et m. kozhljiviz, fladkofned-nesh, auch lAkomnik, flaftoljub. 9tafd;haff, ndfchig adj. kozhljiv, fladkofneden, aud; lAkoinen. Stci« fcbigfeif, 9iafd;l;aftig!eit f. kozhlji-voft u. f m.
Stafe,/. no ft bie — rumpfen, s' no-fom inerdati, auch nof ferliati; ei= nem eine — attfhcffen, nalegAti kogar , slegati fe komu. Stdšcben it. d. nofili, noliz, nofzhik. Stafenbanb n. prevujsda. Stafenbetn n. nofna koft. 9tafenblufen n. tozhenje ker-vi is nofa: er f;at Stafenblufen, kri is noTa tozhi, is nofa mu liri te-zhe. Siafenfoch n. nofna, nofniza, gem. nofna luknja. 9taferoei§ adj. etroa nofat u. bgl., gent. vifokovu-men. StaShorn n. noforog.
21 a g , adj. moker, felfenet vlashen. n. mok, au^h mozha, mozha-va, mokrina u. f. ro. 9tdffe f. rao-zha, mozhAva, mokrina ober mo-krinja, mokrota, felfener vlAga , vlashnoft. Staffen v. n. mokro bi-ti, potiti fe, poteti. Sftdfjlich adj. mokroten.
9i a f i o n, f. rod, narod, and; ljud , ljiidftvo, felten baS neugebilbete ljud-vina. Štafional ad). roden, naroden, atteb ljudfk, nazionAlen.
Gaffer,/. kazha, gad. — junge f. gadji jesik. Sftatterngesuchf «. gAdji pl6d.
91 a t ur, /. gent. natvora, natura, aud; ftvarniza, narav, prlroda it. bgl.: in ber — geht nid;t« ju ©rttn« be, v' natvori fe nizh ne sgubi; er l>at cine ftat'fe, fd;road;e —, ima mozhno , flabo natoro ; ba§ i|t roi= ber bie — bes Wenfchen, to je so-per zhlovčzhjo narav; (bie fdjaffett= be 9tafur) nebft natvora auch ftvarniza, ftvArba; (Sigenfchaff) lAft-
515	9ïeb
noft, fyojftvo u. bgl. ; (Sei&ežbefchaf» fenlieit) nebjt natvora gem. nârav, feltener priroda. Naturalien pl. na-torfke rezhi, ponatorfhina, Natur* begebenbeit f. ponatôrina sgodba. Naturell n. narav, aud) natvora. —forfcher, —Eitnbiger tu. etwa nato-rosnâniz , fisik. —gäbe f. darovanje , natorin dar. — gefd)id)te f. etioa liiftôrija natvôre , védnoft ftvârftva, ftvârbe u. bgl. —gefefe n. ponatorin sâkon, ponatôrfka sapovd, poftâva. — fl'aft f. nato-rina ober natôrfka mözh. —fuube, — leljrt f. natorosnânje, fisika. Na= flïrltcb adj. ponatorin, ponatörik, natôrfk, natorin, aud) naraven. Na= turilienfd) m. ponatôrnili, ponatôrfk zhlovek. —red;t n. ponatôrfka pra-viza. —reid) ri. etioa natôrina krà-Ijeftvo, ponatôrftvo lt. bgl. —-trieb m. zliùd, ponatorin nagib it. bgl. —»olf n. ponatorin narod, pona-torik Ijiid. —toutlber n. ponatorin zhùdesh, natôrino zhudo.
9îebel, m. mègla ober mégla. Ne* beldien w. d. mègliza. —grau adj. jneglén. Nebelig adj. meglén , aud) megljàn, megloven, meglovit. Ne* belit v. n. megliti le: eê nebelt, megli fe, megla fe kadi.
Neben, prp. per ober pri, poleg, srâven ober sràvno , mémo: er fifet neben tf;m, per njemu ober gern, poleg njega fedi ; leg eâ neben iijn, kràj ober poleg njega jo poloslii; er i it neben feinem 9teid)fl)ume bod) nod) arm, srâven bogâftva [he je vboshiz ; er pflanjte neben ben 'äe= cfern einen ÎBeingarten, srâven ober mémo njiv je tudi nôgrad (terfie) safâdil ; (in ber 3ufammenfe(5itng mit #aupttöorfern, too »neben« ein A)ittg nafje bei unb außer einem anberit »on eben berfelben ilrt, ober aueb jutoei* len »on geringerer, untoiebtigerer 53e= fd)affcnl)eit alê biefe» bebeutet, intoel* cbent lefcteren galle eà ben mit»J&aupt« Sufammengefcfsten SBörtern entgegen gefeljt ijt) etioa per, srâven u. bgl., }. 23. —abftebt f. pernaméinba, srâv-na nainémba; —arbeit/, —rcerf n. perdélo; — bruber, —menfd) m. bli-slien, blisbnikm., bann blishna , blishniza f. —bul)ler m. tékmez ,
9Î c^ , 516
tekmenik, etwa aud) sopernik, sra-venljúb tt. bg[. —bing n., —fache f. srâvenrézh. —einanber adv. éden poleg drúgi ga, aud) drúg poleg drú-jiga, édna srávno druge , gem. po-legendrújga, srávenendruga u. bgl. —gefcbbpf «. ftvár. —her adv. per tém, póleg ober srávno téga. Ne= benroeib n. pershéna , podloshniza , perleshávka. —toort n. (in ber ©pracble!;re) narézhje (nad) Sß o b= nif, aucb ruffífcb), feiten (nad) ©Utêmann) perftâvna beféda.
N e b ft, prp, srâven ober srávno , getu. s' . . . vréd : nebft ber SBiefe fließt ber 93ad), sráven trávnika potok tézhe; ber SBater toirb nebft ber ÏÏÎutter fommen, ózhe bodo s* materjo vred perfhli.
Neef en, v. a. dráshiti. Neeferei/; dráshba.
Necfifcb, adj. fméfhen.
Neffe, m. vnúk ober unúk, auch ftriz , tetizhnik, ftrizhnik , vújzh-nili u. bgl.
Neger, m. múr, samórz. Negerinn f. muriza, mnrinja.
Negirett, v. a. odnúditi, odnújati. Negation f. odniija , odnújva. Ne« gafi» adj. odnujaven.
Neljnten, -o.a. vséti, jemati ober jemáti : bte Sranfl;eit \)<xt in ber ganjett ©egenb iiberhanb genommen, bolésen [e je po zéli ileshéli ras-rhiríla, je zélo deshélo prevséla ; fid) bie ÜJÍtihe nehmen, potruditi fe, v' trúd lï vséti; ©d)aben neumen, fhkodó iinéti, v' fhkodó priti; eis nen Anfang nehmen, sazhéti fe ; ein (šnbe nehmen, konza biti, aucb kon-za vséti, gent. jenjâti, hénjati ; e$ nimmt mich SBunber, zliúdo me je, fe mi zliúdo sdí, zhúilo me imá ; einem etioaè nehmen, kógar ob kar perprâviti ; einen bei ber -Öanb neb* men, kógar sa rokó prejéti ; einem baá ßeben nehmen, kógar vbiti, vino-ríti; bie 3litd)t nehmen, v' bég fe podáti, pobrâti fe, vbesháti ; (Ich wobei gut, fcblecht benehmen, fe lepó, gerdó obnáfhati ; ettoaê ju ôers jen nehmen, Ii' l'erzi fi vséti, h' ferzi ober v' i'erzé fi gnáti ; einem eftoaê übel nehmen, kónmr kar sa-slo iinéti, v' hudo vséti, samériti.
517	3?ef>	I
9t c f> m I i , v. 9tamlid> uttf. 9? a m e.
9tetb, m. savid , savift, nevofhlji-voft, nevofhzhljivoft , fd;[. nid, po-nidanje. 9teiben v. n- saviditi, sa-vidati, ne vofhiti, aud) savidcn, ne-yofliljiv biti. 9teiber, 9teibf>art m.
savidnik , saviftnik, nevofhljiviz ,
fd)l. ponidanik, nidaviz. 9teibifd)
adj. saviden, savidljiv, saviitljiv, nevofhljiv obet nevofhzbljiv.
9teig e,/. koniz , aud) fräga , gem. nejga : jttr 9teige gei>en, na konzi biti, gem. na nejgo hi; auf bie 9teige Eommen, do trage priti. VtcU gen v. a. (beugen, büefen) vkloniti, vklänjati, gem. nagniti, nagibati, perpögniti, perpogibati: ftd) neigen b. i. auž i>öflid>Eetf uor einem ben £eib büefen, perkloniti fe, vkloniti fe, vklänjati fe (komu); bie ©onne neigt ftd/, fonze sahäja; baS Saß neigt ftd) auf jene Seite, föd fe na üno fträn nagiblje. 9teigung /. nagnjenje , nagib, prinägnjenje , pri-nagib, feiten priklonoft u. bgl.
91 ein, adv. ne, aud) nikär.
9telEe, f. klinzhik.
9tennen, v. a. imenovati; — ftd) v. r. (genannt »erben, Reißen) imenovati fe , svati fe , klizati fe , veleti fe, präviti fe, rezhi fe , pifati fe u. bgl.: nenn mit ben greunb, roefebee ..., povej mi, imenüj ini prijätla , kteri.. .; man nennt il)n öeorg, Jürja ga imenujejo, ga sö-vejo, klizhejo, aud) Juri mu je ime, fe imenuje u. f. TO. Stenns bar adj. isrezhljiv, poimenoväven. 9tennn>ort n. ime.
9ter», m. bela shiliza, zhütna nitka. 9temnfteber n. in ©f. gem. legar. 9ten>ig adj. korenjäfhk, fi-len, krepkij.
3t e f f e 1, j. kopriva, kropiva, feiten shgäviza.
9tejt, n. eig. gnjesdo ober gnjesdo, aucb gnjesdje, meniger richtig gnjes-da ; ('Bett) lega , leshiflie, poftelja.
9tett, adj. fnäshen , zheden, säl, glädik , fleten , gineten. 9teftigfeif f. fnäga, fnäshnoft, zhednoft U. f. f.
9t e fe, n. mresba, attcb fäk ; (um'S $ers) oferzhje ; (um bte ©ebärme) ozhrev-je, gem. mrena. —förmig adj. mrö-skaft. —murjl f. mrenka.
9iicf>	518
9tefeen, v. a. mozbiti, namozhiti, namakati.
9teu, adj. növ: neue (Srbfrücbte, no-vine; neue Auflage, neue ©teuer, noviza: 9teueS bort man lieber als 21lteS, flitimanejriii fo novine kakor ftarine. —bacfeit adj. nov, növo-pezhen: neubacfeneS 2kot, krüh po pelii, aud) novopezhen krüli. —be= gierbe, —gtferbe f. radovednoft, ra-dovedzlinoft. —begierig, —gierig adj. radoveden, radovedzhen, aud) iu>-vosheljen u. bgl. — brud) m. n6vi-na ober novina. 9teuerbing§ adv. v' növizb , aucb vnövizh , vnovo , na novo, fpet u. bgl. 9teuerlicb adv. o krätkim, nedävno. 9teucs rung f. noviza. —geboren adj. prerojen : icb bin rcie neugeboren, fim kakor prerojen. —£ci'f f. növoft ; (9teuigfeif) noviza. — jaf>r n. n6vo leto, novleto. —lieb adv. o krätkim , nedävno , lihkar. —ling rn. noväk, noviniz. •—mobifd) adj. po növi mödi, novnöfhen. —monb m. mläj, mläd: ei ift 9teumonb, mefiz je mläd, lüna je mläda, v' mläji; eS rnirb 9teumonb, mefiz, lüna fe mladi. —ftabt f. növo mefto, nov-melto. —fiabftfcl) adj. novmefbk , novmeften.
9leun, num. devet. —auge n. piT-k6r, peflikür. 9teune f., 9teuner m. devetka , devetiza , deveterka. 9teunerlei adj. devetžri. —fad) adj. deveterni, devetojni. —fältig adj. deveternat ober deveternät. —f)uti* bert num. devet fto, devet ftotlnk. —jäfjrtg a^.^devetleten. — mal adv. devetkrat, rJ)l. devetbärti. —mo= natlicb adj. devetmefihen. —fe adj. deveti. —fetjalb adj. poldevet. —fei rt. deveti del, devetina, devetinka, devetik. —jef)en num. devetnäjft. —äig adj. devetdefet, in Sit. devet-red. —äiger m. devetdefet let ftär dedej ; (©ein) vino (tävslient fe-demftö) devetdefetiga leta.
9t e U f r a 1, adj. v' nobeno fträn, no-benopläten, aucb nevträlen. 9teu= tralitat f. nobenoplätnoft, nevtralno it.
9tid)t, adv. ne : er ißmmf niebf, ne pojde, ne pride, ga ne böde; er ijt nici)f geftorben, ni (b. t. ne je)
519	itticf
v meri; gar nid)t, ganj unb gar nid)t, nikakor, po nikAkim, zlo nikar, kratko nikar; id) bitte bid), gib cS i(;m nicht, profim te, nikar mu ga ne daj j iß eS nid)t, nikar ne jej; toer nicht wagt, gewinnt nichts, kdor ne vAga, je bres blaga; tritt näher, bamit teb eS betafie, ob bu mein<2ol>n (Sfau bi|i ober nidjt, blishej ftöpi, de pofhlAtam, zhe fi moj fin Esav ali kalj? 9iid;tig adj. nifhzheten, uttr. sanizhen u. bgl. 9iicbfigEeif f. nifhzhetnoft, fd)f. sanizhnoft u. f. t». —freunb m. neperjatel. —menfd) m. nezhlövek. —noti) f. nepotre-ba. 9lid)tS adv. nizh, in <Bt. atld) nikaj, nifhter: er Ijat mir nichts gc= geben, nizh, atld; nizhefar mi ni dal; beffer etroaS als nid)ts, boljfhi nekaj kakor nikaj; nid;tö befto toc» niger, nifhtermenj. —fet)n rt. ne-bitje. 9iid;tSn)ürbig adj. nizhvre-den : er ijt_ ein nid)fStoürbiger TOenfcb, nizhefar ni s' njim, nizh ne velja, ni vreden gluhiga oreha. 9iid)tS= toflrbtgfeit/. nizhvrednoft.
9titfen, v. n. (mit ben klugen) migati, migniti, atld; mishAti, trepati; (tnif bent Sopfc) kimati, kimniti, aud; migati u. bgl.
9iie, adv. nikdAr, nikoli. 9?iemalS adv. nikdar, nobenokrat. 9ticmanb proti. nikdo, nihzhe, nifhzhe, nih-zlier, nillie, nifhzhe: icb f)abe 9lie= ntanb gefehcn, nikogar nefim vidil.
Siieber, adj. nisok, nisek, nisen, nfšben. — adv. nisko, nisöko: auf unb nieber geben, gor in dol hoditi; (in ber 3ufi n menfe(jnng mit 3eiftoörfern) döl: —beugen v. a. perkloniti, perpogniti; —bred)en v. a. (etn ©cbatibc) poderati, podreti, attd) rasdreti, rasrufhiti u. bgl.; —brennen v. a. tt. rt. poshgAti, fo-shgAti, (bis auf ben ©runb abbren» Uctt) sgoreti, pogoreli; —biicfen, ftd) v. r. vkloniti fe, perkloniti fe, gern, perpogniti fe , bann vklAnjati fe u. f- m.; —beliefert v. a. v' nis tlazhiti, gern, dolpertifniti, (unter» brüefen) saterati, satreti; —fallen u. n. pAfti, opAfti: auf bie ifžnie, na kolena fe vrezlii , na tlA poze-
pati u. bgl.; — gefjen v. n. (won ber Sonne) sahAjati, saiti; —gefdjlagen
3Jim
520
adj. pobit; —gefcblagenheit f. po-bitoft; —Ijangett v. n. dol vifeti; —hoefen v. rt. pozhepati , pozhep-niti ; —fnicn v. n. poklekniti; —fomrnen v. rt. (entbunbcn werben) poroditi , poviti; ■—fünft f. povit-va, poroditva u. bgl.; —lanb n. dolanjfko, in £r. dolenfko, aud) dolna ober dolenfka deshela ; —lan» ber m. doläniz , dolenz; —länbifd) adj. dolAnfk , dolenfk; —läge f. (eines JöeereS) morija, (won 5Baaren) magazin; —faffen v. a. dol fpufti-ti , —faffen, fid) v. r. vfeliti fe, po-feliti fe, vdomoviti fe; —legen v. a. poloshiti, (ein 2lmt) odftaviti, —legen, fich v. r. lezhi, lezhi fe ; —mad;en v. a. (niebermefceln) po-klati, podAviti lt. bgl.; —reißen v. a. poderati, podreti; —rennen v. a. prevrezhi ; —fchießen v. a. vftre-ljiti, uftreliti; —fcblagen v. a. pobiti, pobijati, (bie 2lugen) pobeliti, (in ber Sbemie) vfedati, auch pobiti ; —fcblucfen v. a. poshirati, po-shreti; —fefcen v. a. pofaditi: fid) nieberfefcen, vreTti fe, ufefti fe; —finfen v. n. potoniti, vfefti fe; —fi C tt v. rt. vfefti fe; —jted)en t-. a. preböfti , prefüniti , predreti; —fiurjen v. a. prevrezhi , preküz-niti, (einen 2opf Je.) povesniti; —trächtig adj. gerd , nepofhten u. bgl.; —treten v. a. poteptati, po-zeptati; —toärfS adv. navnis , na-vsdol. 9iiebere f. nisha, nishava. 9?ieberttngnišha, dnika. iebli d), <idj. sAl, auch gmeten , fleten. — feit/! saloft, gmetnoft.
9ii e b r i g, adj. nisok , nisen, ni-shen. —feit /. niskolt, nisoköft, nishnoft.
91 fem als, v. unter 91 i e.
91 i er e, f. eig. obift, in ©f. auch ri-biza, in St." lediza.
91 t ef ein, v. n. v' nöf govoriti, gognjäti, gognjavati.
9iiefeit, v. n. kihati ober kihati, liihniti. 9iiefemittel n. kihalo. 9lie» fer m. kihaviz. 9iiefefud)t f. kiha-viza. 9iiefemurä f. eig. zhmerika, (nach X) a i n f o) auch kihavka, fei» ten talovje, maflak.
Stimmer, —mehr adv. nikdar, nikoli, nikAkor, po liikakim. 9lims
\
521	M i p
mermeljrSfag m. (fdjcrjt».) fvéti Tí»*
- kéli. 9limmerfatt rn. nefítnesll, nikdárfit.
9tippen, v. n. pokúfiti, vkúfiti.
9Î i r y e n &, nirgenbá adv. nikdé, nikiér , na nobénim kráji ; — l)in, nikámor; tton — tyev, od nikód.
SJtiffe, gnjida, gnida, aud) vu-fliénk, vùthiz.
SJtiflen, v. n. gnjésdo délati, gnjés-diti ober gnjesditi, gnjesdováti.
9îod), adv. U. conj. fhè : eâ tfl W-ber gut nod? fd)lcd)t, ni dóbro pa ni liúdo; er iji nod) nid)t gefont= Jlteit, Che ga ni, Che "ni perfhéi ; nod) einmal bitte id; bict), fbe v' drúgizli te prófim. —maiâ adv. fhè énkrat, í'hé V drúgizh, fpét, opét ober sopét , aud) drugózh.
Stominatitt, rn. imenováven.
9tonne,,/. getn. nóna, cima aucb fa-inotniza, mnihinja. 9tonnenflofter n. sbéufki, nónfki klófliter.
9t o r b , m. féver , aud) polnózh. 9t5rblicí) adj. févern, polnózhen. 9lorbifcb adj. féverfk. —Uc^t n. burjava. —oft rn. févero - is - liód. —ojíwinb m. iit 5Ír. bóra , efroa and) févero-is-hóden vétcr ll. f. w. —Wtllb m. féver, aud) poinozhnik , némiz, garbín, kriviz u. bgl.
9t o rm , f. vódba.
9tote, f. opómba, snámnje U. f. W.
9tot¡), f. potréba, fila, nadlóga, tesbáva, núja u. iql. : iti ben geijtlú d)en unb leiblicben 9tôtf>en, v' dúfb-nih in teléfnib potrébali ; l;elfe mir in bec 9totí>, V fili, v' potrébi, v' nadlógi mi poinágaj ; er ftecFf iit ber 9íotí>, nadlóga ga tepe, tesháve ga filijo ; etwa» auo 9toti; t^un, is file, is núje kar ftoriti ; im gatle bcr 9totf>, v' fili, v'potrébi tt. f. n).
• —brunttcn m. ftudéniz, kládes sa filo. —burft f. potréba, potréb-fliina , potrébnoft : feine 9toíl)burft Perriíbten, fvójo potrébo opraviti. —bt'itffig adj. potrében, vbóg, pre-vbóg, froináfhk. —fait rn. potréba, fila. —ijeífer '»• pomozhnik v' fili. —bülfe f. pomózh v' fíli. 9tôtl;ig adj. potrében : baê tyabe id; nofbig, tó mi je potrebno , téga potrebujem, téjja mi je tréba. 9tófí)igeit v. a. fihti, núditi, perfili(.i, per-
9? ti %	522
nuditi , permörati. 9tötl)igung .f. perfilenje, pcrmöranje, pernüja. —ft'CUltb in. perjätel v* potrebi. —lüge f. lash v' rili. —wenbig adj. potreben , is file : notl;wenbiger äBeife ifl bic 9tatur ©oft gel;orfam, is file je natöra Bogü pokorna. —$lid)figen v. a. divizo pofiliti.
9tottember, >n. cig. liftövgnoj, gem. november.
9totti täten, pl• novize.
9toPiä, rn. novinz , novAk.
91 u, i. i: nu was ifl bir, i kaj ti je?
9i ü d) t e r n, adj. (wenn man ben Sag nocl) nid)t gegeffen nub gefrunfen) tefh, teflizb; (nidjt betrunEen) tre-sen , ftresen , cig. tresev : niicfjici'rt effen, na tefhzhe jefti. —t)eit f. tefhzboft , tefhnoft; tresnoft, tres-voft.
9tubcl, f. gem. nudel, nüdelzli, aitd) fvälk, teftovnik: (geriebene 9iubelit) ribanki; (gefd)niftene) re-saniza, resanka; (gewürfelte) oblaki ; (gefüllte) gem. Bülanki; (©erm= nttbcln) kipnjenki; (BwecF» ober %<x-paunnttbcln) zveki, kopünjanki. 9itt= belroalgcr m. valeli.
9tull, adv. null unb nid)fig, zlönizb vreden, zlö nizh ne veljä. 9tutle f. nüla, (nad) ©ufžm.) gola, go-lina: 9tulle oon 9tulle geljt auf, vfe slizama j>6jde.
9t ummer,./! etg. zbiflo, fhtevilo, aud; nümera.
9tun, adv. sdaj, per te prizlii : Port nun an , odsdäj, od fili mal ; in eis nem 9tu, v' migi, v' bipzi, per ti prizlii. 9iunmel;r adv. sdäj. iKun= niedrig adj. sdänj, sdäjfhen.
9tur, adv. le, Taino: nur ein wenig» le trohizo, fäino kölzikaj.
9t u 6 , /., —bäum m. öreh, oreh : er ifi feine 9tufs werfl;, id) gebe nid>t eine 9iuf; um fein ßeben, ne velja pifhkaviga oreha, ne dam piflika-viga oreha sa njega shivljenje. —bäumen adj, oj-ehov. —• frälje f., —bäl)er rn. fhöja, fhöjka, irt. —öl rt. orehovo ölje. —fd)alc f^ orehova lufhina.
9lu$cn, rn. eig. prid, korift, häfefi, liäfik, obreft, aitd) dobizhik , fd)l. nüze'n : id; i;abe bauoit feilten —, od tega nejmam prida, hafna u. f. ip.
533	9? u $
Nupbar adj. priden, koriften, k' pridu u. bgl. Stufeen, nupen v. n. na prid biti, hafniti, hafnovAti: C8 niifef mir, mi je na prid, v' koriti, mi hafne; eS pat ipm nid;fS gC--ntipf, mu ni kaj halhilo , mu nizli nt pomagalo it. bgl. NlipUcp adj.
Obe	524
priden, koriften, hafnjiv, bafnovit lt. bgl., fcpt. nùzen. 9lüfclicpl!eit f. pridnoft, koriftnoft U. f. 9tllfe= loS adj. bres prida, bres h Alka , brcsobréften it. bgl. SR p m p p e, f. shelikshena, in Stoa--jien vila, gem. nimfa.

£>, i. o ! boflit! : o bag bocp , de bi faj, dcb' Bog hotel; o bu ©ienber, nefrezhna koft, nafrezhenik ; o wep, joj, prejöj, gorje u. bgl. £> b, co/ij. (in gragen unb 3tt>etfefn) eig. li, welcpeS beitt 3eitworte nacpge» fept unb angepängf werben foH, gern, aber ali, j el i, fetfener blog Ii; (für »wenn,« bocp nur ttadp »als, eben als, gleicp alS te.«) kakor da bi, kakor deb', ravno kakor da bi , lih ko deb' u. bgl.: icp tnödjfe rniffen, ob er iommt ober nicpt-, rad bi vedel, pride li ali ne ober ali pride ali kalj, jeli pride ali ne; nur ©Ott weig es, ob mir morgen nocb leben werben, fam Bog jo ve, bomoli sju-tre fbe shiveli ober ali fhe sjutre shiveli b6mo u. f. w.; er pat micp nacp tprem ©ruber gefragt, als ob t d; wügfe, wo unb waS ,.., po vi-fiiim bratom me je vpraflial, kakor deb' jas vedel, kde in kar ... u. bgl. Ob prp. sa, nad: ob bem Jpunger flerbett, sa glada vinröti ; ob einem erfcbrecft werben, nad kom fe vfträfhiti; ob bem Šbeitbntaple, sa vezherje , per vezherji u. f. W. £>b ado. sverh , nad : ob ben ®el* ten, verb fvetov; ob ben ©fernen, nad svesdah u. f. to.; oergl. Oben. jObacpf, f. paska, feifen unb weuU ger rid;fig vanzbanje, vänzhik, Ah-tinga: — geben, pasiti, pAsko imeti, aucp presbiti, fdjf. Ahtingo dati: er gab fo lang auf tptt öbacbt, bis er ipnerfappfe, tak8 dolgo ga je pAfel, da ga je fpal'el, dokler ga ni tpa-fel ibgl. Obbacp, n. ftreha, ftAn, ftanifzlie. ¡Oben, adv. eig. göri, aucp sgöraj, sgörej, sgore, sgörah, na verhi, and; verh, sverh it. bgl.: er ifl oben gewefen, sgore je bil; oben unb un=
fen auS, po planinah in dolinah: oben an fifeen, na sgornim kraji, na prédnim kônzu fedéti ; oben ein ober obenbrein pat er ipn nocp befro= gen, verh téga, poverh téga , po verhi vfiga fhe ga ogolufàl; er will oben aus, aber fann nicpt, ko fe ko-fhAti, ko bi rAd létel, pa Che ni pérja sredil ; nur obenpin »erridjfet er 'JttleS, le po verhi, kakor bodi, neniArrio, po nefherbnim vfè opravi ; oben über bem iDacpe ftpt ber SSogel, verh Ttrehe ptizh fedi u. f. W. Obig adj. sgorAnj, sgorénj.
Ober, prp. nad, sverh, snad u. f. w., v. Ueber.
Ober, adj. n.adv. (roaS oben ifl, im ©egenfape beS unter) sgoren, sgo-rânj, sgorénj, gorenj, Dann pover-ben, nad u. bgl.; (ber ffiikbe, bem Äange ober ber ©ewatt nacp pôper, befonberS in ber 3ufainmenfetsung mit Hauptwörtern) vikfhi, prednji, vél-ki u. bgl. ; }. —alte, —älte|ie m. Itarafbina; —amt n. prédnja shû-pa ; —amfmann m. prednji shu-pAn ; —auffeper m. prednji preshi-viz ; —befept m. vikfhi vödba, prednje povelje; —en pl. vikfhi, vifh-ji , felfener previfhniki, naprejpo-ftAvlenzi; —ftcidje f. verbravnina, poverfhina; —-felbperrm. vélki vojvod , prédnji vojvoda ; —fléicplicp adj. posverlien ; —geridpt f. vélka fôdba ; —gefcpog n. sgôrni ftAn, sgorniza ; — palb adv. sgôraj , sgore , s gor Ah ; —panb f. (ber obere Speil bet Hanb) nadroka, (Ueberge= wicpf) perva môzh ; —paupt «. (ber bie oberfle, pöcpfle ©ewalt pat) glAva, glavar, poglavar; —pemb/z. poverh-Ii-Ajza ; -—perr m. pervi gofpod , prédnji gofpodAr, attep vladàr u. bgl. ; — petrlicp adj, gofpôdinj u. f.
525	O b g
t». ; — furf m. vikfhi paftir; — Hcib n. poverhobleka; —tiefer m. nad-zheljüft, sgörna zheljullt; — lanbn. gorenfka semlja, gorenfko, in ©t. {nrifhko, gorjänfko U. bgi.; —tčin= ter m. itt ©t. gorizhän, in Kr. golen z ; —Idnbifd) adj. gorizhki ober gorifhki, tU 5tr. goren fli, gorjanfk; —leber «. oglav; —meifler m. prednji möjfter, ftarafhina; —tippe/ naävüttna, sgörna vüftniza; —prie= ficr m. vellii duhoven, vifhji far; —rtf m. nadftopalo; —rocE m. po-verhfuknja, fhavba; Obei'jt rn. glavar s'aolnirfk , ruff. polkovnik.
Obgletd), obfd>on, obwohl con], eig. akoravno , akotüdi, zlieravno, zhe-tüdi, fc^l. akolih, zheliii.
O b h u t , f. värftvo , savet U. bgi.
Obig, v. unter Oben.
übjeef, «.eftra predmet, preelföba, predfeba, gem. rezh.
Obliegen, v. n. (einer ©ad)e, bett Sötffettfdxiffen ie.) ftrezhi, nad) ©ini= gen nadleshati fs; (perbunben fei;it) dolshen, dolshnoft biti : eS liegt mir ob, biefeS 5U tl)Un, fim dolshen, je möja dolshnoft, tö ftoriti. —heit f. dolshnoft.
Obligation,/, obligazija.
Obrigfeif, f. gem. naprepoitAvle-ni, aud) vikliia oblaft.
O b r i jl, v. Oberft unter Obe r.
Obf eh o n, v. O bgt e i d).
Obficht, v. 21 u f f t d) t.
Obftegcn, v. n. premäg dobiti, premagati, obladati.
Obforge, f. fkerb.
O b fl, «. Tad, ladje : abgelegenes Ob|T, madni fad ; gebbrrteS Ob)}, fühi fad, aitd) fulhoba; bas Objt abliegen laf= fen, fad inadati. —bäum m, fädno drevo. Oebfter m. fadär, feltener ladjar, bränjoviz. —garten m. fäd-ni vert, gem. püngrad. —fern pizbka. —moji m. gem. tolkla (lies toukla, tukla), aud) pijazha, inšbef. jabelzhniza, grüfhkovniza. —fd)tli(5 m. reshen ober reshen; (gebörrter) klujiz, klojz. —ftein m. kofhiza , kotliizbka.
Ob ioo l;l, v. Ob g leid).
Oceibcnt, m. vezher, sahöd ober sähod, aud) sapäd. Occibenfalifd) ad], veiheren, sahöden.
Off	526
Ocean, m. velko morje, okean.
OchS, eig. vol, aud) jüniz, resa-niz u. bgi. Oed)Sd)en «. d. völek , völizh. Ocbfen adj. volov, govej. Od)fenfIeifch n. govedina, goveje mefö, feltener volövina. Od)'fenhaft adj. telebaft, Ihtoräft, bedäft. Od)= fenhaut f. völova liösha, volövina. Od)feit£aIb m. teliz , junzhik. l>d)= fenfncdjt m. volar. Od;fenfotl) '«• volovjek. Oehfenäiemer »?. bikova shila, bikoviza.
O c t o 6 ' r, m. eig, lcosaperfk, gem. oktober, feiten defetnik.
Oebe, adj. püft, gol, aitd) sapufhen, prasden u. bgi.: öbeS (Srbretd), eine öbe ©egettb, püfha, pufhava, pu-fhöba.
Obe in, m. fäpa , dih: roaS lebt unb Obern l)at, kar shivi in diha.
Obep, conj. ali, äl: er ijt entroeber franf ober geflorben, ali je bolen ali vinerl.
Ofen, m. pezli; (SSacfofen) pezbni-za. —banE f. klöp okoli pezhi. —gäbe! .f. bürkla, bürkle. —Erliefe f. grebliza, aud) krevla, podgrinjä-lo. —tod) n. mefteje , aud) luknja v' pezh , shrelo. —fd)aufel f. vefli-za; (25rotfd)aufel) lopär. — fefcer m. pezhar. —tpattb f. fteje , aud) mefteje.
Offen, adj. (nid)t 5ugefd)toffen) od-pčrt, odklenjen; (nid)t perftegeft) raspezhaten; (öffentlid)) ozhiten; (aufrid)tig) odkrit, räven, feiten od-kritoferzhen, ravnoferzhen unbbaS gar 51t .glatte goloferzben: offene ©d)Ulb, ozbitna fpöved. —bar adj. ozhiten, aud) jäfen, rasodet, odkrit u. bgt.: baž ifi ja ein offenbarer ®e= trug, tä je ozliitna golfija; 5llleS totrb offenbar, vfe fe'sve, vle bö . ozhito; att t(;m roirb öottes ^icrrlich--Eeit offenbar, nad njim fe rasodeva böshja zhäft. — baren v. a. rkso-deti, rasodevati: CS rcirb fid) 2ttleä offmbai'en, vTe bö na fvetlo per-fhlo, vfe fe bö svedlo , vfe fe ra-sodelo it. bgi.; (@el>eittiniffe ic.) ttebjl rasodeti gern, raskriti, rasdaniti , raskrivati, odkriti, na dan (praviti u. f. m. —barer m. rasodeviz , ra-sodevazh u. bgt. —barung f. raso-denje, rasodevfbina. — j)eit /• od-
527	Off
kritoft, rävnoft. —fja'jig adj. odkrit, odkritoferzhen, ferzoveften. —herjigfeit / odkritoft u. f. n>. Oejfetttlid; adj. ozhit, ozhiten. Oef= fenflid;Eeit / ozhitnoft. Oeffnen v. a. (ein PerftopfteS ßod; ic.) oddelati; (eine Sj)ür) odperati , odpreti , aud) odkleniti; (eine 2Bun.be) predreti , predirati; (¡Jen Wlinb) siniti; (ei* nem fein herj) raskriti, rasodeti. Oeffnung / odpertina , auch predor, luknja u. bgl. O f f i s i e r , m. ofizer. Oft, adv. doftakrat, velikokrat ober velikrat, mnogokrat, pogöftim: of« terS adv. vezhkrat. Oefter adj. do-ftakraten, velikräten, pogoft, vezli-kraten. Oftmalig adj. doftakräten U. f. w. Oftmals adv. doftakrät. O J) e i m, m. (bes SöaferS ©ruber) ftriz; (ber Wutter Gruber) viijiz. Oheime / tetiza, aud; ftrina, vujna. O e 1; 1, v. O e 1.
Ol; ne, prp. bres ober pres ; oljne mich, bres mene ober bres-me; mir finb nicht oljne, nefmo bres-njega; oljne bem, ohnehin, bres tega, Ohn= gefd(;r v. Ung-efa^r. Ohnmacht/ (Wange! ber Wacht) ,nem6zh; (25e= wujjtlofigEeit) omotiza ober omotiza, atirf; omamiza, medliza, medloba. Ohnmächtig adj. (fchroad» nemozhen, Hab; (in Ol;nmad>t liegen!)) omöt-zhen , omotizhen , oinamizhen u. f. to.: ohnmächtig werben, in Ohr.mad;t fallen , omagati, omedleli, feiten v' , omotizo päfti.
O h r, "■ vüho, vuli6 : bas Ohr einer
9tähnabel, fbivankino vubö, Ohr, «. vüho, vuhos fjch etwas tyin--ter baS Ohr fchreiben, kar pomniti, ne posäbiti; er ift nod; naß l;tnfer ben Ohren, fhe imä malt sa vuflie-fah. Oehrd;en n. d. vühize, vulhef-ze. Oljrenbeichte / (fkrivna) fpo-ved. Ohren&lafen n. podpihovänje, feltener vuhogovorenje. Of;renbläfer rn. podpihoväviz, auch vuhogovo-riz. Ohreitbraufen, OhrenElingeit n. svon, fhüm po vufhefih: id) !;abe OhrenHingen, po vufhefih mi svo-ni. Ohrengehen! n., Ohrring rn, vuhän, feltener navüliniza, navfhet-nik, Ohreule/, zhük. Ohrfeig e / ^ klapovüsniza , klapovüfhuiza, sa?
Örg	52^
vuhniza, klöfernlza , klofuta , bei-ljüsniza, shleperniza u. bgl.: einen eine Ohrfeige geben, kogar klajo-vüsniti, sa vufhefa vdariti , klo&i-ti, klofutäti it. f. w. Ohrfinger nn. inesinz, auch majhni perft. £"hri läpplein n. gem. vuhniza, podvükiz, aud; ufhefna mezha, mezhiza viihä. Ohrwurm m. gem. fhtrigla, fhtrig-laviza, auch vufhetniza.
O e f o n o m, v. ß a n b w i r t f> ic.
Oel, n. ölje, öli. —bautn m. öljka, olika, feltener mäflina. —jäumen adj. öljkov. —beere / miflinka, auch olivka. —berg rn. öl/fka gora. —btufen pl. olj ene droshe. Oelen v. a. öljiti , s' öljam napä-jati. —garten m. öljnik. —gärtner nr. öljnikar. —hänbler rn. oljar. —frug rn. öljelhniza. Oelig adj. oljen, oljnat. Oelichc adj. 'oljaft. —lainpc/ oljenka, oljenka. Oelung /olje: bie le(jte Oelung, fveto po-flednje ölje; bie leite Oelung geben, kogar v' fveto poflednje olje djati. —jreeig m. oljkina vejza.
Olioe, v. Oelbeere unter Oel.
Oper, / öpera. Opernfänger m. peviz v' operi u. f, tp,
Opfer, n. dar, darina, daritva, darovanje , aud; aldov (eig, ein unblu= fige« Opfer), öfer; einem etwas 511m Opfer bringen, v' dar pernefti, v' dar däti, darovati, aldoväti. —gelb n. darina. Opfern v. a. v" dar däti, dariti , darovati, gem. attcb öfrati ober ofräti, aldoväti. —priefler m. daroväviz, aldoväviz.
OptiE,/ optika. Optifd; ad). 6p-tilhk, OptiEer m. optik,
Orb en, m. red, ftän.
O r b e n 11 i ch, v. unter O r b n e n.
O r b e r, / sapoved, vkäsa.
O r b n C n , v. a. verftiti, verftoväti, sverftiti, sverftoväti, auch vrediti, vredoväti , vravnäti, vravnoväti. Orbnung f. red, verllta, OrbnungS= jaht / redovno fhtevilo , verftivno zhiflo. Orbentlid) adj, vreden, poreden , aitd; poredama : ein orbentlU cheS ßebeit fuhren, präv shivljenje obräzhati.
Orgel, / örgle, orgule, Orgeln v. n, orglati ober orgläti, orgle prebirati, na orgle igrati.
529	Dri
Orient, m. is-h6d, auch jutro; (baž ©iorgenlanb) is-hodna semlja.
Original, n. original. Originalität J. originälnoft. Originell adj. originalen.
OrEan, m. vihar, pifh.
Ort, »i. (bie Stelle) mefto; (35aitb) röb, liräj ; (Seite) fträn; (Ätabt) mefto; (3?orf; vir, vef; (Qjegettb) kraj. Oertlid) adj. krajik.
Orthographie, v. 91 e d; f f ch r e i= b u n
Oft, >n. jutro, is-höd. Oejtlich adj. jutroven , is-höden. OfttpärtS adv. pröti jütru , navis-höii. Ofitpiltb in. is-hodni veter, is-hödnik , jü-ternik u. bgl.
O fi e t n , pl. eig. velika nozh, and? velikonozh, velikanozh, in ©t. auch letnize, bei beit itngarifd;cn unb ben an Ungarn unb Kroatien grenjenben fleierifčben ©fotoetten vüsem. Ojier= abenb ro. eig. velika fobota, aud;
^on	530
velikon6zhni ¿Tvetik, velikonozhna bilja. Ojierbienfiag/n. velikonozhni tork. Ofterei n. in KK. pirh, auch pirhjajze, pirhpogazha, in ©t. pi-tanjka. Ofierfeiertag m. velikonozhni , letnifliki, vusemfki prasdnik. OjierjTaben n., Ofterbrot n. in jjt. kolAzh, in Kt. misnjak, in ©f. gent. presmez, fettener velikonozhni kruh. Oflerlamm m. velikonozhno jagnje. Oeflerlich adj. velikonozhen, aud; letnifhk, vusemfk. Ofierlieb n. velikonozhna pefem, velikonozhniza, vusemniza. Oflermontag m. velikonozhni , letnifliki, vusemfki po-nedelik.
Othem, v. 2lthem.
011 e r, /. (Sifcbotter) vidra; (©d;ian= genart) kazha, gad, smij.
Ol>al, adj. obel, podolgovat, podol-gama okrogel, jajzhaft, v. girunb unfer ©i.

!ßaar, n. eig. dvoje, gem. p&r: ein i^aar »on jeber S^ieraattung, dvoje vfake shiväle; ein 0aar geiertagš= Sleiber, dvoje prashnje oblazhilo; jmei ^>aar ©tiefel, dvoje zhrevlov, dvojne zhrevle, dvä para.fhkdr-njov; ein ißaar Sage, dva dni, neke dni; ju paaren treiben, ftraho-väti; fünf |)aar Ochfen, pet jarmov, auch pet parov völov, peter-nje vole, petkrat dvoje volov, paaren v. a, po paru sdriishiti, po dva sjediniti. —toeife adv. po dvä, po dvoje, po päru, fpäraina, po dvä in dvä, «Pobft, v. «Papfl.
cbt, m. najem, najemna fpräva, fehl, arenda, fachten v. a. najeti , najemati , v' najem imeti. Pächter m. najemäviz, fd;lcd)t arendator. —gelb rt., — sittž m. najemfliina, najemnina. —meife adv. najemno , v' najem.
iP a cf, m. vkläda , sveska , kanjer
ober kernir, fehl, bäfhnja, rönz. <P a cF c n, v. a. (bie Kleiber in ben Koffer je.) vklädati, slä^ati u. bgl.; (faffen) sgräbiti , gräbtti, auch po-
päfti; — jtch v. r. pobrati fe, fpred ozhi iti u. bgl.: ber 3orn paefte il;n, jesa ga sgräbila, ga popadla, ga gräbi; paefe bich , poberi te, pojdi fprpd ozhi u. bgl. späbagog, m. etroa detovod, deto-
vödiz. ipäbagogiE f. detovödftvo. (J)age, m. päsh, auch päglaviz. spallaft, m. poflöp, pollopje, auch
paläzha. «patlifabe,/. palifäda, k61. ij) a 1 m e , f. pälma , pälmovo drevö ; (bie Augen ober Knofpen an ben SKSeinjtöcfen) okö, pöpika; (bie 93iü= tenittofpen ber SBeiben ic.) kävern-ka, muza u. bgl. ^palmbufd) m. prefmez ober prefenz, zvetovz, müzovz, präjtlink. Spalmfoitnfag m. zvetna nedelja, panter, m. bandera, auch saftäva, kopje.
^PantalonS, pl. hläzhe, häle. Panther, m, rifena, bärf. Pantoffel, m. pantöfel, aud; krer-
Te, kopitiz u- bgl. Ganser, m, shelesen oklop, oklep, fehl, shelesna naperfnja , pönzar, panjem v. a. oklepati, oklöpiti.
531
a p a, m. otiz , ätej.
Papagei,/ papiga, fcbl. plederza.
Rapier, n. papir: ein Bogen pier, plahti za, lift papirja. «Papie= ren adj. papirnat, is papira.
Vapifl, v. unter «Pap jI.
$>appe, f. (Brei) käfha, mözhnik; (Steiftet-) ljepilo, gem. fd;l. aud; za-za, shlishta, kelje u. f. m. iPap= pen v. a. ljepiti u. bgl.
Rappel, f. jägnjed , töpol.
ipapft, m. papesh, fveti özhe. «Pa= pijt m. papin , papefhnik. «Ptipfllicb ad], päpefhk. «Papfttimm n. pä-pefhtvo.
5J) a r a b e l, f. perpodöba, pripoveft, fd)l. pergliha.
ip a rab te ž, n. paradish , eig. räj , fveti ober fvetli raj, vefelja vert. —apfel rn. paradishniza. «Parabie= ftfdp adj. paradifhk, eig. rajni, rajfk, —»ogel rn. räjfka ptiza.
^Parallel, adj. paralelen.
«P arentbefe, f. (nad) 85 obnii) medmeftje.
Satiren, v. «. (gel;ot $en) bogati; (roetten) vadlati.
«Pa rf, m. gaj.
Partei, /.rträn, plät, aucb del, fd;l. partija : einei Partei netjmen, s' kom potegniti, kogar dersliäti fe. ^ar= fetifd), «Parteilich adj. ednoTtränfk , ednopläten.
parite t p, vide ©titteiroort unter ©litte.
«Pafcb, '«. fpärane li6bre , päfh: er l;at ben ipafd) gemorfen, je kobre fpäral, je päfh vergel. «Pafcbeit v. n. köbrati.
«Pag, m. (»on «Pferben) fkok, Tka-kaj; (ein enger, befd)roerlid;er SBeg) eig. fotefiia, fdjl. voskovina u. bgi.; (ein gerid;fltd>er greibrtef jur tinge= innberten gortfefeung einer «Jteife) päf: ben «Paß reiten, v' fkok, v' fkakäj , fkakoma jesditi, jahati. —ganger m. jahön.
«Paff<ige,/. pöt.
«paffatminb, m. paßten veter (na indijfkim morji).
«Paffen, v. n. (iitt ©piele) no igrati, fd;l. päfati, pafoväti; (paffenb, angemeffen fepit) vdäti fe, perlezhi Te , fetten perftäti (komü) : Ci> paßt tttc^t für tl)!t, Ce mu ne vdä, fe mu
at	532
ne perleshe u. f. ro. ; (marten, fau= ern) preshiti, pâsiti (na kar), ftré-zhi zhémur. iPaffion,..f. (Ceibenfcbaft, Begierbe te.) poshélénje , shelé : içb f)abe — aufbaê, iinâm pashelénje, shelé me imâjo , mizhe me (sa tém) ; (Seiben) terplénje. «Paffionirt ad]. posheljiv, hrepenézh. iPafftren, u. n. (retfen, roanbern) prehoditi, prehajati, biti nekdé; (ertrâglid; fei;n) fhe shé veljati, fhe Te vdàti ; (jtcb jttfragen) sgoditi fe , goditi fe, aud; permériti fe, perpé-titi fe ; (stibringen , 5. B. bie 3eif> preshiti, preshivéti, prebiti, aucb dopernèfti. ^Pa'ffi», adj. terpiven.
Î) a fie te,/. gem. pafhtéta. «pa ft 0 r, m. paftir. ipater, m. ôzhe, otiz. —nofler «. (inolitva) ozhenafh ; (KofenEranj) roshenkrânz. ■patent, n. vkâsa, povélje, gem. patent.
«P a f f) e, m. eig. kûm, aud) kerftni ôzhe, gem. febt. bôter, liôter, gô-tej ; •—f. eig. kùina, aucb kerftna màti, gèm. fd)l. bôtra u. f. ro. ; (ber Sâufling) kumzhe. «Patbengelb, «Pa= fi)eugefdjeitE n. kumfhina. «Patient, m. bôlen, bolnik, fcbl.
beteshnik, v. iî r a n E. «Patriarcb, <n. eig. ozhâk, atteb patriarh. «pafriarcbaftfd; adj. eig. o-zhâfhk, aud) patriârhfki, patriarhalen.
«Patriot, m. efma ilomomil, vlafto-ljûbiz, gem. patriot. «Patrtotifd; ad]. domomillk, vlaftoljiïbfhki ,
gem. patriôtifhk. «Patriotiêmuê rn. Îjubésen do vlafti , do domovine. «Pa t roi le, f. patrôla , niebr, bàbji jâg.
«Patron, rn. eig. savétnik, atteb vâ-rih, pomozhnik u. bgl., gem. patron. «Patronat «. savétje, vârftvo, gem. patronat, "patroninn f. savét-iiiza, vârhinja, gem. patrôniza. «P a t r 0 n e, /. (ein «Olobetl, «3Jîu jter) gem. mufhter, ancb predklàd; (bei ben ©olbaten) etroa nabivina, nabi-jina, gem. patrôna. «Patrontafdje f. (sholnirfka) tâfhka, tôrba, mâvha. ^atfdb, m- pléfk, plôfk. «patfcben
533	a ft
v. n. plefliati, plöfkati; im SBaffer patfdjen, v' vodi berljusgati lt. bgl.
Vafeig, adj. ukljuben, togöten, fo-goren.
VauEe,,/ böbcnj, bobniza, auch
Eavka. VauEen v. n. bobnjati, obnizhati , aud) pavkati. VauEer w. bobnjar, bobnizhar, auch päv-kar.
a ll f e, f. eftoa pretihnjenje, vtili-njenje, auch odrtih. ^Pauftren v- n. prehenjati , prejenjati, pretiliniti.
Ved), n. Cinola. —brennet m. fmo-lär, fmolovar. —brati) m- dreta. Rechen ad). Imolen, is frnole. Ve= d)en v. a. (Vecb brennen) fmölo kuhati, fmoläriti; (pichelt) (moliti. Ved)id)t ad), fmolaft. Vecbig adj. fmolnAt, fmolen. —Eranj m. fmol-njäk , fmolen veniz. —51 n. fmo-Jeno ölje , fehl, peholje. —febroarj adj. terda tmA. —tarnte f. höja, höjka, auch fövoj.
Ve b a 1, n. pedal.
Vebant, m. pedant, Vebanferet f. pedantftvo. Vebantifch adj. pe-dAntfki.
Ve be II, m. pedel.
Vein, f. eig. müka, auch tära, te-shava, pesa, febi. mantra, peinigen f. a. eig. müzhiti, auch tArati, te-shAviti, pešati, pehliti, terpinzhiti u. bgf., fd)l. man trati: ba$ ©etotffen peiniget ben SSöfen, hudöbniga veft pčzhe, pekli u. f. TO. Reiniger m. eig. muzhitel, bei uns beinahe nie gebräud)lich, bafiir gem. taraviz, trinog, fd)l. mäntraviz. peinlich adj. (fd)tners(id)) britek, aud) trinofhli u. bgl.: baš peinliche ©ericht, uglav-na fodba.
V	ei ff Che, f. bizh, fehl, gajshla, jisliia , plctävflja, pletajfa it. bgl. Veiffd;en v. a. eig. bizhAti , bizho-vati, attcb biti, tepfti, febt- gAjsh-lati, jishlati u. bgl. VeitfcbenfHef *r>. eig. bizhnik, bizhnjäk , fd)(. gajshelnik, gajshnik , jishelnik.
Vel iE an, m. egiptovfka ptiza ; (ein SBerEjeug jum äuäjtiben ber 3^h"e) kl e fh i.
V	ef s, m. (bie Äauf ber Spiere) ko-sha, aueb koshüh; (eine mit 23eibe= haltung ber#aare gegerbte Shierhauf) kcrseii, kersno; (ein S(eibung§|1ücf)
531
kosliùh, in J?r. aud; fhávba, fhúba, ruff. fhúba. —bänbler m. koshu-hár. —toet'E n. koshúbovina.
Velsen, v. 3 m p f e n , V f r o p f e n.
Vergament, n. pergamént, koshé-ni papir. t
Ver tobe, f. (ein »oHfMnbiger ©a&) nad) SB ob ni E ftrók; (ein Seifraum) vék, zháf, dóba. Veriobifd) adj. Ttrózhen.
Verle, y! eig. bifer, bífera, gern, eróla; (Xh<*u tropfen, Xhl'ânen) rola. Veríd)en n. d. biferzhe. Veríen v. n. moséti, shivize fpúfhati. Veri' fjaím pégat ober pegàt. Veri* f>eitne f. pegátka.
V	e r r ti cE e, f. peróka.
Ver fon, /. (bie áufjere ©e|Mf itnb ©fafur) ráft, poftáva; (ein ®d>au= fpieter) fhéma, felfen Jíze ; (ber Wenfd) alé freitljâfigeê, ©e[6fljn>ecf habenbeS ffiefen, jum Unterfcbiebe »Ott fingen) eig. oTóba, oféba, gem. per[hóna> zhlövek ; (in ber ©prad)= Ettnf}) lize : er l)at eine fd)ône —, je lepe poftáve; bie brei gôftlid)en Verfonen, tri bóshje perfhóne, ofé-be; bie erfte, jmeife te. —, pervo, drúgo lize. Verföntid) adj. tpórtí. ofében, perfhónfk , gem. vprízhen, láftno fám , aitd) personálen. Ver= fÓnlii^Eeif ,f. ofébnoft, personálnoft.
Verfpeetip, n. perfpektiv, auch kúka.
Vefi,/ (eine im f)ôd>fîett ©rabe anfle= cEenbe <ècud)e unter ben Wenfcben) in ©f. mór, pómor, auch mórija, in £r. kúga ; (SSiehfettd)e, ííberbaupf eine fe(;r fcháblidje ttnb verberbficbc ©acbe) kúga, —beule f. kúshni ino-sól. Vefiilensialifch adj. kúshen, po-morílen. —jeit f. kúshni zliat, kúshno léto.
V	e t e r f 11 i e, /. pétersh, petershél.
Vetfd)aft, n. pezhàt. —ring m,
pezhAtnik, pezhátni perftan. —fle= d;er «7. pezliatár. Veffd)iren v. a. pezhátiti, sapezhátiti, fcí)f. sapezhi-rati tt. bgl. Vetfcbirtoachâ n, pezhátni vófik.
Vf ab, m. pót, ftésa, ftésda ober ftésja; (©chneepfab) tir, gás.
Vfaffe, m. fár, póp. Vfaffenbaum m., VfafFenhoIj fárfka kápiza , régrad. *Pfaffettgtlí n. fárfko bla-
535	$fa
gö: «pfaffengut gebeiljei nicht, kar iar perheka nejma tjeka. Pfaffen» Eappe f. färika kapiza u. f. f. ahn= liehe Sufammengefefete. ipfaffifdj adj. färfk, pöpovfk u. ögt. «Pfaffchen n. d. farzhik. 9) f a h i / kol, auch fteber. Pfählen v. n. u. a. (mit pfählen oerfef;en) s' köljom sagraditi ; (auf einen — fpiejjen) na kol nafaditi, natakniti.
Pfanb, n. eig. saftava, salöga, fchi. ara, fent. Pfänben v. a. v' safta-vo vseti, fehl. ärati, rübiti, fentati.
^Pfanne,/. pönva ober pönva, auch pondva, pundba. Pfannenbecfel m. pönvin pokrov.
^Pfarre,/. fära, fd)l. zerkovnifhtvo. Pfarrer m. färmolhter, fajmofhter. «Pfarrgenojj m., «PfarrEinb n. fär-man, tarinaniza. «Pfarrhof m. gem. färof. SPfartEtrehe f. farina zerkva. «Pfatrltcb ad), faröfhk, farövfbk. Pfarrmenge f. färmanftvo.
P f a u, rn. pav, feit, pavlin. Pfauen» hemte, «Pfauinn f. paviza. Pfauen; feber f. pävovo ober pavje pero. Pfauenfehtoeif m. pävji rep.
Pfeffer, m. pčper, perper. —gut* Ee f. pefana murka. —Eorn n. ser-no perpra. Pfeffern v. a. peprati ober pepräti. —fdjtoamm m. blagva.
«Pfeife, f. (ein jegiidjež Pfeifinjlru» lltenf) pifhäl, pifhala, pifhzhälka, in ©f. aud; sbvegla; (XabaESpfeife) gern, fäjfa, fäjlca, in St. pipa, Kila, feiten ba$ neugebilbete kadniza. Pfei= fen v. n. (uermittelfl einer pfeife) piikati, in ©t. aud) shvegläti; (mit bem SOtunbe) shvishgati, svisdati, niebr, füzhkati; (wm ffiinbe) pihati, briti. Pfetfenbecfel m. fa j fin pokrov. '•Pfeifenrohr «• pipina zev u. f. tO. Pfeifer m. pifkaviz, shveglä-viz, shvegläzh u. f. 10.
«Pfeif, m. ftrela, ftreliza, pufhiza,
iifhiza. «pfeilföcher rn. tül, ftre-otök.
«Pfeiler, m, podböj ober podvöj, fteber, podporna , attd; ftolp ober ftüp.
«Pfennig, m. denar , penes, vinar, • belizh, neshiza u. bgi.
«pferd>, m. gnöj. «Pferchen v. n. (»out Siehe) fräti, oli-ati fe, trebiti fe; (ben 2tcfer) gnojiti, pognojiti.
536
Pf erb, n. könj. —arbeit f. könjfko delo. —arjt rn. könjfki vrazh. —bohue f. böb. —beefe f. költer, Jhabräka, podfedliza. Pfetbcben n. d. konjik, könjizh, konjzhe. —bieb rn. könjfki tat. —fieifeh n. könjrko mefo, könjfliina. —gefchirr n. könjfka oprava, vprega. —gurt rn. podpäfh, podpafhnja, podprög. —haitbel m. könjl'ki terg, konja-renje. —h^nbler m. könjfki ter-sliiz, konjar. —imf m• könjfki rög, könjfko kopito. —haut f. konjina , könjfka kösha. —fnecht rn. könjfki hläpiz, konjär. —mäh5 ne f. könjfka griva. —marEt rn. könjfki fejem. •—fchtoan^ m. könjfki rep. —fiafl m. könjfka fhtäla, konjarniza. —-Jucht f. konjarija, konjärftvo, könjfka reja.
«Pfiff, rn. pirk, shvistg; (Siji) svi-jazha , svijäzhina. PfilTig adj. prebrifan, prekanjen, svit, svi-)äfhk.
p fin g ji en, p i. binkufhti, binkufht-ni prasdniki. «Pfingjimoniag rn. bin-kufhtni ponedelik. pfingjtiooche f. binkuflitni teden. «PfmgjtnelEe f. binkufhtniza.
Pfirftd;, m. brefkva , brefkev. —baum m. brefkovo drevo, brefkev. —bllifhe f. brefkovo zvetje. —branntroein m. brefkova sbgani-za, breskovniza. —fern rn. brefkova kofhisa.
Pflanje, f. eig. fadesh, vfadika ober vfadiza, auch sel, selfhe obet selifhzhe , fettener r.iTt, raftlina, raftlinje, bilje u. bg(. Pjlanjen v. a. faditi, vfaditi , vfadoväti ober vfäjati, safaditi, safijovati obet sa-fajati u. f. to. Pjfanjer rn. gem. faclnik, eig. faditel. pfianjort rn. vfadirhe , safadifzhe.
«Pflafler, n. (ein mit ©feinen beleg» tet gujjboben) gem. flälhter , ettoa aud) taraz , potaraz ; (auf ©linben) gem. fläfhter, aud; mäs. Pjlaftern v. a. tarazati, potarazati , gem. llafhträti, —tretet m. poftopäzh, vmajuh.
Pflaume, f. in SS. fliva, in ©f. könjfliza, könjfhiza,
Pflegen, v. a. (unterhalten, nähren, einen SBalb, 3iäuber tc,) rediti, ga-
537	$ft
jiti; (warfen, einen SranFen :c.)
ftrézhi , poftrézlii (komur), aud) fkerbéti sa kógar; (eine ober bie* felbe £anblung in allen ober bod) ben meifien gallen ffnm ober geftian Iji^ben) riavádo ober v' fhégi imeti, navajèn biti, (am päuftgfien unb ricbtigflen dber wirb eè burd) bie im= perfectinen unb frequenfafiwen 3eif= wórfer bejeidjnef) : burd) feine 9iad;= ftd)f pflegt er bie gautpeit, s' fvójo
Íiersanefljivoftjo lenjóft redi; bie= er Sauer pflegt fepr forgfältig feine Sßalber, ti kmét práv flierbnó tvoje lefóve gáji ober fvójim letom ftréshe ; pflege beineit SSater im 211= fer, poftréslii fvójmu ozhétu na ftároft; er pflegt im ©ommer íaglid) um vier Utjr aufjufieljen, ima v' navadi, po léti vfáki dán ob fhtireli vftáti, aud) po léti vfáki dán ob fhtíreh vftája ober vftáne ; red)f fo, wie greunbe su fpun pflegen, napm er »on mir 2lbfd)ieb, práv po prijá-telfko je flovó od mène vsél ; ber Nube pflegen, pokóju fe predati, pokóju ftrézhe. «Pflege / réja ; réj-ba , rejénzhva ; ftréga , ftrésbba , poftrésbba u. bgt., fd)t. ofkerbnoft u. f. w. : et t>at eine gute, gar ïeine «Pflege, imá dóbro poftrégo, néjma nikákfhne poftréshbe ; bu bifl in guter Wege, weit bu fo gut auêftei;fï,
fi v' dobri ré j i , de fi takó sdràv viditi. «Pflegcâlfern pl. krúfbni ftár-fhi. «Pflegeïinb m. réjiz , rejénzbe. Pfleger m. (ber «ßorgefefcfe, ber 2luf= feper einer èadje te.) vèjd, vájda. «Pflcgefol;n m. rejéniz , rejénzhik, íPflegetod)fer /. rejénka, rejénzhiza. ^Pflegevater >n. krúfbni ózbe, red-ník, redítel. Pflegling ni. réjiz, rejéniz.
«P f 1 i d) f, /. dolsbnóft, attd) dolg, dolsbna flúshba. —frei adj. bres dolsbnóft, próft, bres déla, fvobó-den. —ntâjiig adj. podolslmóften. —ft;eit m. dólslini dél.
«Pfloef, m. kól, aud; zhok, lilód , ftébriz u. bgl.
«P flti efen, v. a. (aušjietjen, rupfen) pipati , puljiti ; (abt>red;en, SSlumen je.) tergati, vtergati, potergati ; (auêlefen , Hauben)' prebirati, pre-bráti, rasbráti u. bgt.
538
«Pflug, m. gem. plüg, in Sit. attefe rälo, oralo, in i?r. drevö. —bäum m. gredel. —eifen n. zhertalo ober zhertalo , jesik , autp orälnik , räl-nik ober oravnik. pflügen v. a. plüsliiii, aud) orati. «J)fltiger m. plushär, aud) oratär, rätej. —iopf m. öplas, aud; plüshna gläva. —retife /. ötika ober ötka. — räber pl. plüshne , plüshnize. —fd)ar / lemes, lemesh, lemefh. —fd;leife f. fmüka. —flerje /• rozhäj, rozhnik per plügi , unr. rozhiza, feiten plüshnize.
«Pforte, /. vräta , au<$ dveri ober düri. «Pförtner m. vratär. «Pförf» tterinn/ vratariza.
«Pfofie , /. podboj Ober podvoj, Itröpniza.
«Pfote,/, täza, tazhiza.
«Pfrieme, f. fhilo , aud) bodalo, fd)l. fren.
«Pfropf, «Pfropfen m. saterjälik, sä-tik, sätizh? aud) pijka. «Pfropfen v. a. natikati, nadeti, naphäti, vtakniti, vdjäti; (SBditme) zepiti, vze-piti , grebenizhiti, vgrebenizhili , fd)I. pelzati, pelzavati. «Pfropfreis n. vzep, zepiz, grebeniza, fd)l. pelzika.
«Pfut)l, m. liiska, kalüsha, mläka, müslia. «Pfui;(id;t adj. lüshaft, ka-lushaft u. bgl.
«Pfti(;l, m. vsglävnik, vsglävje, aud; vänkush.
«Pfui! i. pej! fej! pfüj!
«Pfuttb, n. fünt, in Šr. unb Ciffi). libra, aueb litra. — birn /• füntefh-niza. «Pfünber m. füntnik, funtov-nik. «Pfitnbig adj. fünten. —leber n. füntna kosha, füntni podplati. —Weife ad], po fünti.
«Pfttfd)en, v. n. fhufhmäriti. tPfu» fd)er m. Ihufhmär.
«P f it 6 e, f. lusha , kalüsha , mläka. «Pfufeidjt adj. lüshaft, mlakaft.
«Phänomen, ».perkäsen, fenomen.
«pi;arifäer, m. farisej; (iieuditeV) hinäviz, fvetohljiniz. «pparifäifep adj. farisejfk; binävfk, fvetoliljinfk.
«Pbilifier, m. filiftej, filifzhän.
$>pitofopp, rn. modrez , aud) modrijan , modroljüb, modrosnäniz , gern, tilosöf. «ppitofoppie ,/. möder-i'tvo, aud) modroljübje, modrosnän-
539	W
ftvo, gem. filosofija. «P^ifofopittren v. n. moderftvovati, modrovati. ^{»iofaP&ifdj adj. moderfk, audf) modroljubfhk , filosoffk.
V () on t r, m. famolet, geni. fenikf.
9)bt?fif,/. fisika. 9%fiEee fisik. ^bpftftb adj. fisifhk.
9> t cb e n , v. a. fmoliti.
9M cf e 11) a u b e,./. zhelada, rhifliak.
9)iefen, v. a. kljuti, kljovati, aud; kljuniti, klunjati, klukati.
9) i i , f- (in ber Starte) selje.
*pife,y. fuliza, kopje.
9>.tlger, m. (SBanberer) popotnik, potnik , potvaviz ; (ffiaiifabret) ro-inar. —inn f. potniza , popotniza, potvavlia , romariza. ■—fd;afi J. pot, potnifhtvo, popotvanje, romanje , romarftvo. 11 S, »--. goba, glibanja.
9) i ti f e t, rn. etroa zhop, zhopizh, gem. penselz , ruff. kift.
9)tpe, /. pipa, (nad; ©utSm.) na-piirtniza.
l f f C, f. fzanje, fzaniza. ipiffen v. n. fzati , pofzati, ofzati fe. i ft o l e, f. piftola. 9)ijloIeni>olffet: /. tok.
1 a cf 111, v. n. tesliaviti, muzhiti.
ipiage,./. muka, teshava, tara, ftif-ka u. bgl.	v. a. muzhiti,
tesliaviti, tarati, treti, ftifkati, pekliti.
sp I Ct rt, adj. (eben) raven, plafhzhat, plofk. — m. (6bene) plana, planjava, ravnja, ravnina, ravniza u. f. to.; (GStunbrijj) ozhert, nazhert, zliertesh, narifik. ipianiren v. a. ravnati, vravnati.
ipiane,/ ponjAva, plahta, rantalia.
planet," m. planet, aucb planeta,
9> 1 a n i e, f. plot, planka.
9> i a tt t f d; e n, v. n. berljusgati, mer-lisgati, plufkati.
«P [ a p p C r n, v. n. berbrati, shlobu-drati, shlabrati, kvafiti, klobefhtra-ti , klopotati, kvantati u. bgi. tn. 9-Mapperet m. berbraviz, shlobuder, shlabra, kvafe, kvantazk it. f. TO. 9>(appei'baft adj. berbrav, shlobu-draft, shlabrav.
9)1 a rr en, v. n. dreti fe, oderati fe, sdreti fe, aucb sijati. <pidrre f. odertnjak , odertnik, sijak , sijalo.
9) i a ti na, f. platina, belo slato.
Voe	540
9>Iäffcbcrn, v. <piantfd;en.
9) lat t, adj. (eben, fiad;) raven, pUn, plafhzhat, plofhnat; (pon ©djdffetn, bem SSetjlanbe) plitev; (obne Unu febweife) na ravnoft. platte J. (eine ebene giäd;e) plana , planava, pla-fhzhad, ravena, ravnina; (eine fat)= ie ©teile auf bem ffiicbet beS ^anp« teS) plelha , plefhina, autb goljäva lt. bgl.; (biefeš Sled)) bleh, plahta, plözha.
9)1 a 6, m. (bie ©feile) mefto, kraj; (Diaitm) proftor ; (TOarftpiafe) terg , tergiflie, tershifhzhe, fejmirbe : auf bem ^lafee bleiben, v' boji vmreti; ieb babe feinen , nejmam pro-ftöra.
9>lafcen, v. n. (ben ©djatl »9>Iafe« pon fitb geben, piaufeen) plöfkati; (mit einem 9-^afee fpeingen) raspoli-niti fe, raspljüniti fe, pözhiti. 9)la6fegen m. plöha.
9>Iaubecn, v. n. blebetäti, kväfiti n. f. f., v. 9>(appern.
9)(aufcben, v. n. motati, zhenzliiti.
9) 1 Ö $ I i tb » adj. nägel; — adv. na-nÄglem, nanäglema, vnAglo.
9>Iump, adj. telebaft, telcbävaft, aud» ohrabel , terkel , fhtoräft, fhtorkläft. - beit f. telebavoft, ohräbloft, terkloft u. bgl. ^Iums pen v. n. telebati, telebiti, teleb-niti, flitorliljäti u. bgl. plumper m. fhtorkljesh , telebiz u. f. TO.
9)lltnbern, V. a. isropati, rasgrä-biti.
9) ö b e I, m. derhal, zliern, au<b polk. 9)i>bel()aft adj. efroa fhtoraft, zher-njafhk.
9)o eben, v. n. (fiopfen) terkäti, aucb kljükati; (potn Jperjen) biti; (iär= men) hrupeti, rasbötiti; (auf eU TOaž —) bahati, velikovüftiti, ko-fliatiti fe (s' zhem).
9)ocf e, /. ofepniza; bie ^oJen, otep-nize, in S)v. aud) kose. 9>oefen rt. ofepnizhati , ofepnize imeti. 9)ocfennarbe f. pika , aucb ofepniza. 9)ocfennarbtg adj. pikaft, ofepni-zhaft, unc. pegaft.
9)obag-ra, n. podagra, hudiza v' nogäh.
9)oefie, f. poesija, pevfka ümnoft. 9>oet m. peviz u. f. TO., v. 251 dj= t e n.
541
íPoEal, m. bokal, aitcf) kosárz, kró-shiza.
SX> olel,, m. (laníza. —fleifd) n. flá-no mefó, folonina, flanina. Köfeln v. a. vfóliti, vfáljati.
«Pol, m. pol. ípolarftern rn. burovfh.
«J> o 1 C i, m. dróbna meta.
Voliten, v. a. likati, gláditi.
«Potiti!, f. politika. $0litifer m. politik. ^Politifrf) adj. politifhk.
íp o l i j e i, f- polizija. —»erbrechen n. polizijfka pregreha.
«P o I (1 e r, m. vsglávnik , gem. van-kufli, vankufhnja. «Polflern v. a blasiniti, podblasiniti.
íPoltern, v. n. ropotáti, zopotáti, rasbótiti.
«Pometanje,/. pomerAnzha.
«Pomp, m. kráfnoft. «PompÖS adj. kráfen, kráfnoften.
Ropanj, m. ftralliilo.
«P o r t i o n, délesh, del; (Don einer ©peife) eig. uní) in <3t. gebräuchlich povsémka, fehl- pórzija, porzijón.
«Pofaune, J. trobenta, «Pofaunen v. n. trobéntati, auch trobiti. «})o= faunenbtäfer m. trobentár. «pofau= nenfchaU rn. trobéntni gláf.
^offe,/. kvánta, niebr. búrka, aud) norzhija u. bgl. ^>oífenl;aft adj. finéfhen. ^)offenreiffer m. finéfhnik, kvantázh. «Poffierlich adj. fmefhen, fliálen.
«p o fi, / pórhta ober pöfhta. —beam= ter /n. pófhtni pifar, —gelb n pol'htnarína. íPofliUion rn. pófhtni lilápiz , poftiljón. —meifíer m. pofbtnár , pofhtméfhter , pófhtni ó jlter.
Moflen, m. (bie ©teile) méfto; (2Bad)e) ftrásha; (ein 2lmt) flúshba.
íPot f af che, J. kótelni pepél, erufól.
^Pracht, f. kráfnoft, aud) gisda, gis-doft. <p'räd)tig adj. kráfen, prelép.
^rageln, v. a. práshiti, zvreti.
prägen, v. -a. (Selb) dnárje kovati , pénese délati: fid) tief in baS ©ebäd)fnijj —, terdó v' glivo, globoko v' pámet fi sabiti. raí; Ten, v. n. (fid) übermäßig rüf); meu) bahati ober babáti, «fhtimati le , hvaliti fe , kofhátiti fe , vúftiti fe. Prahler m. babázb, baliún, ba-havf, velikovúftnesh, niebr. fhtimo-ritnik u. bgl.: er ift ein leerer ^praí;=
542
ler, velik ropotiz , pa malo melje, aud) velik kri/.h, pa majhen ptizh. Prahlerei J. baliarija, bahafhtvo , bahanje ti. bgl. «Pral;letifch adj. ba-häven, babäfhk, bahat.
«Prall, adj. mozhno napet, prallen v. n. odleteti, odfkozhiti.
«Prattgen, v. «. krafneti, aud; noveli.
Oranger, m. kläda, auch terliza, ogerlin : an ben — fiedelt, v' klado djati, k' ogerlini perpeti.
«P r ä n U m e r a it t, m. pi-enumerant. «Pränumeration J■ prenumerazija. «pränunierircn v. g. naprej pläzhati.
«Prdfettf, n. dar, podarik.
«P t ä f i b e n f, m. president. Grafts bentinn f. presidentinja.
«Praffeln, v. n. brafketati, der-fkäti.
«P raffen, v. n. vtratovAti, poshre-fhovati, zhesnemzhovati, sapravlji-vo shiveti. «Praffer m. vtratovaviz, poshrelhnik, posherüh. «Prebigen, v. a. predirati, pridi-
tati, pridigoväti. ^rebiger m. pre-igar , predishnik. «Prebigt/. pre-diga, pridiga. «Prebigtfluhl rn. pred-ganiza, predishniza, auch leza, li-fher.
«Preis, m. (baS Cob, ber PJuljm) hvala, zhaft, velizlieft, bei ben uns garifeben ©toioenen dika; (bie S8e« iol;uung) plazha, plazhilo , povra-zhiloj (ber ©ertl)) zena, and) kup: einem etroaS ipreis geben, komur kar isrozhiti , zliesdati u. bgl. greifen v. a. hvaliti , zhaftiti , ve-lizheftiti ober velizbeltiti, velizbi-ti, dizbiti, zeniti. ipreiSlpiirbig adj. hvale vreden, hvaliven, zhaftiven, velizheftitljiv u. bgt.
«Prellen, v. a. _(l;intergel;en) otrapi-ti, ogolfati, ozigäniti, pretantati.
greife, / tlazhivniza , ftifkavniza , tifka , ftifka, ftifki , geni. prefha ober prefha. treffen v. a. tlazhiti, ftifkävati, gem. prefhati ober pre-fhati. ^reffet- m. tlazhiviz , ftii'ka-viz, ftifkar, gem. prelhar.
«Preti ÖS, adj. slilahten, drag.
«P r i cf e l n, V. n. zhmeti, fkleli , sbg.iti.
¡«priefler, m. duhoven, duhovnik, gem. mäfhnik, mefhnik, niebr. pop,
543
far. —amt n. duhövfka flushba. —lieh adj. duhövlk , gem. mefhen. —fdjaft f. dubövfhina, and) duhöv-ftvo. —flanb m. duhöv fki, gem. mefiini ftän. —tt)Um n. duhovftvo. —lpet()C f. fv. mafhnikov pofvezho-vänje , fv. mefhnikov she^novanje. iPtimaž, m. fhköf pervak, auch
prednji fhköf. i}) ritt m. gem. prinz, kraljev fin: (Eaiferlid;er —) zefarjevizh ; (Eönig= lieber—) kräljevizh ; (herjoglidjer—) väjvodizh; (furftfidjer, ber <Bo$n ei= nes regierenben ©rafen; eftra kneshe-vizh u. f. ro. iptinjeffinn f. gem. prinzefa, kraljeva hzhi. iprtor, ?n. glavar (klöfhterfki), vikflii (mnifhki). ipriorinn /. gla-variza.
<P r i t f d) e, f. fhefhka, auch vapazha, prizhka.
r i d a t, adj. privaten. —mann m. privaten zhlövek. ^Privilegium, n. gem. privilegija,
fonft auch predpraviza u. bgt. ■Probe,/ fküf, pofküf, pofküfhnja, fluiflinja u. bgl.: auf bie — jMen,
fküfiti , pofküfiti. probat adj. do-fkufličn. groben v. a. fküfhati ober fkufhäti, fkufhävati, fküfiti, pofküfiti. *Probiren v. a. fküfiti, pofküfiti, auch vardevati, vardeti. «P r o 6 fl , rn. pröfht. iprcbftei f.
profhtnija. «proceffio n , f. prozefija, aud;
böshja pöt. (proelamtren, v. a. preklizati, oklizati, osnäniti. ^Proclamation f. okliz , onanilo. iproclatnator m. oklizar , osnanoväviz. «P robu Et, n. perdelik. iprofeffion,/. rokodelo, gem. knt-verh. iprofeffiontjl m. rokodel, ro-kodeliz, gem. antverhar. <Profeffor, m. profefor. profit, rn. obreft, korift , häfen , dobizhik. *Profifabel adj. obreften, koriften. ^rofifiren v. n. perobre-ftiti, pridobili, (prolog, m. vvöd, vgovor, predgovor.
r 0 m p t, adj. natanzhen, gotöv. prophet, rn• prerok, aud; prerok, prorok, feiten bogoväviz. ^)ro= pijefinn f. prerökinja, preröknja,
u r	5-14
prerozhiza. ipropfiefifch adj. pro-röfhk , aud; prerökovfk. \prophCi jeien v. a. prerokovati, prerözhiti, feiten bogovati. "¡propheseiung f. prerokba, prerozhilo, preröfhtvo. ^Proportion, f. primera, ipropor«
tionirt adj. primeren. ^Profpect, rn. isgled , rasgled. ^Protefiant, m. tibiniz, proteTtänt. iprotejiantifch adj. tibinfk , prote-ftäntfki. iproteftantiSmui m. tibin. ftvo, proteftänftvo. iprotefliren v. n. vpreti fe J vftäviti Te, soperväti. SProfcen, v. n. küjati fe. sprofeig
adj. küjaft, terdokören. iprottiant, rn. hrana, ftröfhik, shi-
vesh.	«
<Pr o»i n 5, /. deshela. ij)roUifor, m. nameftnik, provisor. iProöiforifch adj. naineften, provi-sören.
SProjeß, m. eig. privda, auch tösh-ba, prepir u. bgl., fehl, prozef. SProjeffiren v. n. pravdati fe. ^Prüfen, v. a. fliufhäti, prefküfiti, dolküfiti , prejifkäti, prejifkovati: prüfet eure Jpersen, prejifhite fvöjc ferzä; ein geprüfter ßehrer, dofku-fhen , prefknfhen vuzhenik. iprü» fung/. fküf, prefküfhnja. iP r ü g e 1, m. tep , tepälo , zep , bat, bätina , batiza, kij, kiz. prügeln v. a. tepfti, biti, bätati. <P r U n E , m. kräfnoft. ^Pfalm, m. pfälm, fveta pefem. SPfalmifl m. pTalmenik , pfalinope-viz. ipfalFer m. pfaltir. iPubHE, adj. preklizan , rasglafhen, snän , ozhiten. SpubiiEum n. eftpa fküpfhzhina, gem. fjüd, ljudftvo. 5>ub(ieiren v. a. oklizati, osnaniti. SPublication/. okliz, oklizanje, o-snanitev.
ipubel, m. (ein imnb) köder, kö-draft pef; (Jehlcr) smöta, pomöta, blöd. —müfee /. müta. —närrifd; adj, prevefel, fmefhen. iPuber, m. lafopräli, fhtüpa sa lafe.
Zubern v. a. lafe flitüpati. *Puff, m. shök , vdar. puffen v. a. shökati, shökniti, biti, dregati, tol-zhi: ben SBein —, vino inefhati, zhaplariti. *PuU, m. zip, aud) bilo. —aber f. zipla, zipniza, zipna ober ferzhna
545
sliila, iroat. sliila igravlza. fdjlag m. zip, aud; bilo. ipulftren x>. n, biti. *}>ut»cr, n. eig. prah, geni. piilvcr; (sd;iefjpul»erf ftrelni "prah, gem. fd;Ied;froeg piilver; (eine trocfene 2lt= }enei ic.) flitiipa. —^orn n. rog sa pulver. <J)u(uerifireti, puloetn v. a. v' prah rasmeti. <P u u J t, m. (alS Setdjen) pika, felten piknja u. bgl; (etnpcllflanbiger©afc, eine<2ad;e, eiit ©egenjtanb ic.) rezli: auf betu lj)unffe fet>n, kaniti, na volji imeti u. bgl. <Punffd)en n, d. pi-zliiza, pikiza. ^unftiich adj. natan-zhen, gotov. ^)unCtiren v. n. pikati, pike delati. $ u p i 11 e, v. '^ugapfel, 2lugen= jI e rn.
iPltppe,/ (Socfe) Ijilja, piinza, pu-slia, donda u. bgl. i})uppcn v. n. piinze delati, s' ljiljami igrati.
Auc	546
*}>ltr, adj. zhift, famozhift, fam, goli pureš ©olb, famozhifto slato ; ait§ purer .Spabiuc&t, is gole dobizhkari-je. ij)urifl m. purift, zhirtnik. u r gan j,./.' driftilo. i|)urpur, m. eig. bagor, aitdj fhker-lat, karmesin, barshim. —farbcf. bagrja, aitd; fhkerlat u. f. t». —far* ben, — farbig adj. bagrjen, aud; fhker-laten it. bgl. —manfet m. bagrjani-za, fhlierlatariza. <Pufte l, / mosolj. *j)ltiJ, m. lifhep oberliflip, kinzh, fd;f. zir. $)ujjen t;, a. (fd;mticfeii) lifiipati, kinzliiti, aitcf) zheditij (bie 9iafe —) vfekniti; (baž Cidjf —) vterniti, vternjovati; (beti 23art -—) brado britij (rctnicjctt) fnishiti, zhediti; (einen) kregati, grajati, fvariti.

ÖU ab 6 elit, V. n. sibati fc, trčfti Te.
■Ctuaber , —flein m. fhtirivoglät ober v' fhtiri vogle kämen.
•D. u a brat, n. fhtirivoglovina, gern, kvadrat, filuabrafur f. kvadratura.
CluaEeln, v, n. zhenzhiti, shlabrä-ti u. bgl.
fitttafen, v. «. (befonberž Poit beni (2d;reien ber gröfd;e uitb ber (Snten) regljäti, vegati, feltener kväkati, regetäti , kveiietäti u. bgl.
•CutaEen, v. n. (befonberž pon bem ©efd;rei ber hafen) kvezhati ober kvezhäti , kvekniti,
fitual, f. müka, tära, teshäva, brit-köl't, fd;l. mäntra. dualen v. a. müzhiti, tärati, teshäviti, britko-väti, träpiti, pekliti, pezhi, drä-shiti, fd;l. mantrati. fiutdler m. mu-zhitel, tärar ober täraviz, trinog.
iiualif ä t, f. etroa käkfhnoft, kä-korfhnoft, kakfliimba, gem. dobrina.
dual m, m. zhäd, attd; p&r. fitual* men v. n. zhadeti ober zhaditi fe, dimeti ober dimiti fe.
Quantität, f. etroa auch kolikoft, kolikorHinoft, gem. mnoshina, sdäzh-nott, mera u. bgl.
£tuar?, m. (ÜuarEMfe) flr, möhot; (eine geringfügige <Sad;c) tröhiza, bitva, kajbodi. üuart, n. fhtirinka, gem. fhtertäl, fhtertiz, fhtertlej , filtert! del, fhtertak.
filuartal, n. fhtirinka, gem. fhtertäl leta, kvätre.
fit ttartanfieber, ri. rhtertiza
(trefliljika). fit u a r t i e r, «. (ber Pterte Shcil eines (San$en) fhtirinka, fhtertiz, fhterti del; (ein bejlimmteä 9Bag froefenee unb porjüglid; flüffiger Singe) fhtertak, aud; Tlitirnjäk, flitertirika; (et« ne Sföolmuitg) ftanifhe, prebivalifhe, gem. kvartir. fituartieren v. a. vdo-moviti, vdvoriti , Vkvartirati, ras-kvartirati. —meifler m. kvartirmoj-fter.
fituarj, m. kremen.
fit u a fl, in., fiiuafle f. ctg. zhöp, fehl,
kväft, liväfta tt. bgl. fiiuaiember, m. fhterti döl leta, gem. kvatre. —mittn)od;c f. kvä.
terna freda. fituecffilber, n. shivo frebro, fd;l.
koflierban u. bgl. filuell/ rn., -fituelle f. (baS aus einem 18
517	£>. u e
Orte auf bcr (Srbe ji'rbfbar {jeri)or= fpritigenbe SBaffer) vrelz, sviränjih; (ber ait§ einer &ttctle enffpringenbe Bad;) vir, in £r. gem. ftudeniz; (alles, mas ben ©ntnb be§ SafepnS ober ber (SrEenntnijj eines anbern XnngcS enthält) isvir, aud; pozlietik u. bgl. Ctuellen v. n. (I)emrquel= len) isvirati, aud) vreti, privirati u. bgl.; (aufquellen) namakati, na-mozbiti, rasmozhiti. Cuicflgrttnb m. sviralifhe. £utel(maffer m. vrel-zliina, in iir. ftudenzhniza. £iuenbel, rn. babja dufhiza. £l u e r, adv. vprek, navprek, attd) navfkrish , vkreber , navkreber. — adj. vprezhen, navprezhen, poprezben , navfkrislicn it. bgl. —ajcf /. drevniza v' dva feka, te-päzha v' dve plati ojftra. —halfen m. poprezhno brüno. öuere f. popi-ezhnoTt, poprezhina. —flöte
SKof	548
f. vidalize. •—fitid) m. zherta navfkrish , poprezhna zherta. £tuetfd;en, v. a. mezhkati, smezh-kati, aud) tifhati, tufhkati u. bgl. £iueffd;iuig f. mezhhlej, smezklej. Cuticf, adj. shiv , vefel. Ctutefen, ijuieffcbeii i», n. zviliti,
aud) vezhati. Ctuitt, adv. eig. proTt, gem. kvit. Ctuiftiren v. a.' (ben (šmpfang einer Stiinme fcpriftlid; bejeunen) getn. kvi-tirati, eig. beffer etma dati prejemni odpifik it. bgl.; (eitie <gad>e, aufgc= ben) flovo dati (flushbi), is flusbbe ftopiti. Cuiittung/. geni. hvitinga, beffer efma prejemni odpifik. Cluifte, f. gem. kutina, aud) kita, kitina. Ctuitfentpein rn. kiitinoviz , kutinoviza. £lu 0 b 1 ib e t, «. kvaf in vesani otrobi, aucb mefhaniza, smefhnjava, ko-derzija, zliobodra u. bgl.
X
9tabaffe, /. (ber 2luffd;rag am 5Hei= be) sadež, oflez.
K a b b i n e r, m. rabin , judovfki pif-movuk.
3iabe, m. eig. vran, attd; krokar, unr. orel. JiabcttaaS n. vranjek, vranfhek , merlia , merlina, merzi-na. 9iabenfeber f. vranovo pero. 9iabcngefang m. krokanje, krok. 9uibentrdl)e f. vrana. 3Iabcnfd)n>arj adj. vran, zhern kakor vran. 3ia= benjiein m. mori fhe, morija.
3iad;e,/. eig.mafhenje, mafhovanje, itttb baS mčniger gebrducbficbe ofveta, getn. aucb moshtovanje, ferd, filno naplazhovanje , sadovolfhine jemanje u. bgl. 9iad;cti a. mafhiti, mafhovati (kar nad kom) ; ftd) t\l= d;ett, mafhiti fe, mafhzhovati Te, ofvetiti fe, gem. aud; fantiti fe, od-ferditi fe (nad zhčm, nad kom). 3idd;er m. mafhovaviz, moshtova-viz, in £>ber?f. aud; ofvetnik. 9iad)= gier, Kacbgierbe f. malhvavnoft, mafhvavftvo. 9iad;gtcrtg adj. mafli-vaven.
9? a d;en, m. eig. shrčlo, atteb gcrlje, goltanje, zheljuftje, niebr. lape; (ein furcbferli<$- '¿Ibgrunb) prepad, bresen.
31 ab, n. kolo, feiten kolefo. Kabcben n. d. liolefze, aud) kölize ober ko-lize. — beljrer rn. durgelj. —brecbcn v. a. (räbern) kolefvati; (eine(£pra= d;c) hudo govoriti jesik. SHäbeltl v. a. verteti, v' kroge gnati. 9!čis belžfitl)rer m. napeljäviz, [preda. 3iabern v. a. s' kolefom kofti treti, kolefvati. Slabcrer m. kolefvaviz. —feige/. platifhe, platilhzhe , aud) kolobar, kolefni lok. —mad)er m, kolar, aud) kolefar. —nagel m. ljü-nik, aud; öfnik. — fd)iene/. fhinja. —fpeicbe f. kolefna prezhka , gem. fhpiza. *—fperre f. sävor ober savor, feiten sapenjäzha. —fpur f. koleja, kolinjak , kolotezlia, kolo-vös. —fd)uf; m. zolila.
9i a b e b a u e, f. (3ieutl;aue) kerzheni-za, kerzhalo, aucb mötika, kopalo u. bgl.
31 a ben, m. (ber Sftamc einer WanäO kolial, kökol.
3iäber, m. (ein ©efreibefteb) reiheto ober refheto, aitcb redof; (ber ba raberf oberPläbet berfauft) refhetär. 3iäbcrtt v. a. (reifein, fieben) relbe-täti, attcb obzhenjati.
SRabireti, v. a. ftergati, iftergati.
549	af
Waffen, v. a. grabiti, pograbiti, (pograbiti.
K off i n treu, v. a. (läutern) zhidi-ti, prezbidiati; (ttochfinnen) modri-ti, pAmetvati, glavo fi lomiti ober pamet 11 treti (nad zliem). Stajfi= nirt adj. (gefd;icft :c.) prebrifan, prekanjen, svuzhen u. f. TO.
Sloge it, v. 7i. moleti, unr. fterzhati, nadviTeti u. bgf.
Kol; nt, m. eig. (metana, in <St. verh-nje, unr. mleko. «Rohmen v. n. (Stalmi anfcfjen) fmetančti; (bie Wtldj) finetano odjemäti. o l)ni en, m. gem. rema , remiza.
Stain, >n. (einFinger)loka, dobrava; (ein fchmoler ©trieb mit 03m» betood;= fenen Sanbe« stoifdjeu jtpet gelbern) griva; (ber ©renjrain) meja. Stat' nen n. n. mejiti, oud> mejati. —ftettt m. mejnik, mejak, mejAfh,
St 0 m m e , f. mAzel, naboj, terkel. Stammen v. a. sabijati, sabiti (n. p. kölje v' scmljö).
Stammeln, v. n. goniti fe, pojati fc, orliti fe , turjati fe , jeshati fe , plemeniti fe, bükati Te, perfkati fe («orsiiglich «on 23oefen), flitramljati fe, niebr. jebati Te u. bgl., «ergl. «Begeben. Siammelseit/. buk, gonja, poj u. f. ro. Stammler m. (.spafe) sajiz ; (SBibber) öven , järiz ; (5lo= ter) mazhik, mazhAk.
St a 11 b , m. kraj, röb, auefy könz : mit eftoaS ju — fotnmen, s' zbem do kraja priti; am Stanbe eine« jleilen Seifen« , na röbi fterme pezbi. 9tätibrf;en n. d. krajiz, robik, attd; könzhik.
stanft, m. kraj, krajiz, oud) kraj-nik. Stänftchcil n. d. krajzhik.
Stang, (eine Steide) red; (2Bür= be, ©tanb) ftan, nach (Einigen attd; prednoft, isviflinoft, previllinort: einem beu — laffeit, komur zhAft däti.
Stani, rn. (eine Krümmung) krivina, krivnjava ; (ber Sunftgtijf) svijäzba, svijäzbina. Staufen m. fläk, veja. Staufen, fid> v. r. viti fe, ovijati fe, oviti fe; (mit bent ßeit») ferboritati, krivoritati.
St o n u tt f e l, m. famojed , famojeja , ntfbr. pisdogris.
Stanjen, ft$ v. r. (jic^ auf eine un«
Hat	550
fd)tcflid>e "Jlrt bel;nen) ležati fe, vlek-niti fe, pretegovati fe.
Stanj en, m. kanjer, kernir, torba, ronz; (23aud;) trebuh.
Sta n j i g, adj. sharik.
St o n Sion, f. odkupfhina. Staujtc* ničen v. a. odkupiti, odrefhiti.
Stoppe, m. zhern ober vran konj , vraniz, zbernko.
St o p p e l n, v. n. (flappern) klopotA-ti, verfheti u. bgl.; (nid;t bei gcfttiii bcm aSerftaitbe fetjn) mefhati fe : e« rappelt bei iijlll, pamet fe mu nekaj rneflia.
Sta P P ter , m. raper.
Stapport, m. porozhilo, glAf. Stap-portiren t;, n. porozhiti , glaf dati, na snanje dati.
stoppfen, V. a. sgrabiti , smakniti.
stopit njel, m. motovivz , leshnja-zhizh, rapunzel.
Star, adj. redik, malokdajn, porodili, aucp lep, sal, vfhezh. Storitdt f. redkoft, poredkoft.
St a f d), adj. (fdjnefl) hiter, rozlien, vuren; (rafd; uiib mutfjig itnb l;i(jig) nagel, prenagel. —l)cit J. vurnoft; nagloft, nagliza.
stafen, m. trata, attd; dern; (ber Stafengrunb, auch ein etiief Stafen) tratniza.
Stafen, v. n. (einen grofeit Sarnt macbcn) rasbotiti, rasbijati u. bgl.; (rafeitb l;anbelit) ftekati, befovati, gem. divjati, noreti, obdivjati U. f. ro. Staferei f. divjAnje, norenje, norija u. bgl.
Stafiren, v. a. (kogar) briti, obriti, aud) brAdo briti komur. Stofir» meffer n. britva.
Stafpel, / pilo ober pila, aud) ftru-galo. stofpeln v. a. piliti, atteh ftru-gati.
Stoffelit, v. n. verOieti, attd; krcfli-petati.
Stajt,/. pozhitik, pozbitje : »eber — n o d) Stu^e, ne pozbitka ne pokoja. Staften v. n. pozhiti, pozhiniti, po-zhivati (fi ober fe). — lo« adj. ve-den, preven, bres pozhitka. —tog m. pozhinik, pozhitik, ouc^ prAsd-nili, nedelja.
Stot^z m. eig. Tvet, nad; (Sinigen (loegen ber flnferfdjeibung «on »fvet bie SBelt«) Kit, rttff. fovet, fefal.
551	mat
rät; mit einem 511 9iaf^e gelien, s' kom fe pofvetvati; bafiir toeiß ii? feinen —, sato ne vem Tveta, ne pomözhi; eftoag ju Nattye palten, kar varoväti, i-hranoväti; (ein 9iatf)6= mitglieb) Ivetvavjz, fvetnik, fd)l. rät, rätnik. 9iafl)ett v. a. (burd; bloßeS Ungefähr urteilen ober 31t urteilen ftd) bemühen) gadäti, vgadati, gen;, vonkoväti, vgonjävati, vganjkovati, vgoniti tt. bgl.; (einen — geben) IV et vati, fvetiti, rüff. fovetovati, fd)l. rätati; (Reifen) pomözhi, pomagati; (fepit, ntifelid) ic.) biti, isi-ti fe (v' hudö ali döbro). —gebet: m. fvetvaviz , fvetnik, fcbl. rätnik. —l;ctuš n. fvetna bifba , gern- räv-tesb. —lož adj. bres I'veta: id) bin ganj raf^ioS, ne vem fi fvetva-ti, nefim fi v' fveti. —fattl adj. fvetvaven: bu mußt ež felbft toiffeti, n?a® ba rafl;fam t ji, tvöja gläva tvöj fvet. —fd)lagen v. n. pofvetvati fe, v' fvetih biti. 9£ätt)iel".gem. vgän j-ka, aueb vonka, feit. gadänje. iRätp' feljjaft adj. vganjkljiv.
Nation.,/ povsemka.
Nafte, 9ia(se f. podgäna, Eroat. fhtä-kor. —falle pä ft sa podgane, —fanget- >«• podganolovz. —lotp n\. podgänjek, podgänfjiek. 9iats fenfdjmaitj m. podgänüii rep.
Nattb, m. gem. röp, aud) rasboj, feiten plenj', opip u. bgl.; (25eute) dobizlia. —bieite f. ropniza, ropar. Nauben v. a. ropati , ropniti, aitd) po vfi fili vseti. Näubec m. ropar, toloväj obcrteleväj, rasboj-nik. Näuberei f- roparija , attd; röparftvo , tcleväjftvo , rasbojn-itvo. 9iältberifd) 'adj. roparfk, te-leväjlk , rasböjnfk , Sfjrabljiv : täu= befifebe ©ßlfe, sgrabljivi volkovi, ropärfki volzje. —ftfd) m. röpna riba. — l)öi;le , Dtauberliöljlc f. tele-väjfk berlog, ropärfko vbeshiflizhe. —fd)iff n. röpna bärka, rasbojnfka lädija. —fdlloß n. televäjfki gräd. —fljier n. sgrabljiva sver. —Vogel 7>7. vjeda , sgrabljiv ptizb , ropna tiza.
Nattd), adj. kofmät, find; koslmhät. -füßig adj. kofmätih nög, kofmä-tonog, kofmatonösben. —l;anbler
Stau	552
rrt. koshuhovinär. —toerf rt. (Vel}= toerf) kosbúliovina.
Natt d), m. dim. —alter m. kadílni oltár. Nattd;en v. n. (einen toar» men XJunfl vott fid) geben) goréti, kúriti fe , kaditi fe; (— Von ftd? geben) dimíti fe, kaditi fe; (SabaB, fcbmattd;en) in ©t. kaditi, in £r. piti (tabäk), getu. aud) tabák sligá-ti, kúriti u. bgl. 9íaud;er m. ka-diviz tt. bgl. 9iaud)ern v. a. kaditi , okaditi, aud; kadiliti tu- bgl.; (gleifd;) voditi, aud; dimiti, v' dimi fufhiti tt. f. tt).: geräudjerteö gleifd) , povojéno mefó. —fang m. dimnik, fd;l. fliúfliik, rór u. bgl. —fangfeí;rer m. dimnikar, fd;l. faj-nizhár, kazhmár. —fanggelb n. dimnikárfbina , dimnikarina , aud) dimnikovina U. f. tt). —färb adj. dimaft. —faß n. kadilnik, kadil-niza. 9iaud;ig adj. dimen , dimen, dimnát. —flltbe f. dimniza, dim-njázba. —tabaf rn. kadiven tabák, duhän. — toerf n. (9väud;ertocr!) kadilo.
Nattbe,/. kráfta.
N áube,/. gárje, kráfte, fräb, feiten perbljáj. ' y^äubig adj. gárjav , krä-ftav, frabljív.
Na ufen, v. a. (einem 5. 95. bie íjaa» re attž bent Sopfe) puljiti, in ©t. aent. pípati, unr. riti; (mit einem, ftd; balgen) metäti fe , tergati fe, tépfti fe, aueb pipati fe, mikati fe u. bgl. Díattfe f. (im ©talle) lójtra, aud) gárize. 9íaufer m. metún, tergávf, tepšvf, metáviz. Nauf= (laitbel m. tepésli.
9íauí), adj. (yon ber ©timme) bré-bav, and) fipljiv u. bgl.; (yon ber £itft, bem ©inbe ic.j ójfter; (yom 0efd;tltacfe) térpek , aud) grénik, gorjúp , britek ; (grob) fbtoráft , neróden, grob, divji: yon rauben ©iften, divjih flieg. Mauden, ficb v. r. (yon ben Sögeln) mifati fe. 9iauf>reif m. imje, ivje.
N a it m, m. -proltor. 9Iättmen v. a. (bttrd) #intoegM)affung ber förperli= djen iiinberntffe ben nötbigen 9iaunt yerfdiaffen, 5. 25- eine ©ranbfiätte sc.) is póti fpräviti, odpraviti; (baäUn* reine unb Unniiise meafebaffen, 5. 95. einen Seid), bie pfeife ic.) trebiti,
553	D? a ti
iftrebiti, aucp fnashiti It. bgl.; (cf= roa-3, 5. 23. baš> 3immer) Iprasniti; (einen Oct) sapuftiti, oditi. Stdus met >n. (cine ^erfon) trebesh; (ffietijeug) trebilo.
Si a it lien, v. n. Theptati, zhebljati, govoriti v' ubo.
Staunscn, v. n. (»on Safeftt) ker-njavkati, mermravkati.
Sta upe, f. goTeniza , and; zberv. Siaupen.ncjt //. gnjesdo gofeniz.
Staufcb, m. (etn ©ecdufcp) fhum, brum; (ein genriffcr Oirab bet- 23c= ftutiEcnpeif) pijanftvo t pijanoft: ei= nen — paben, pijan ¿iti; fcpitetl ei= tteit — beiomtttett, kmalo fe sapoji-ti. Staufdjeu v. n. i'li ume t i, aud; hrumeti, verfheti u. bgl.; (adpreitj vreti; (won bcit ©cproemen) biikati fe; (cin Gieraufcp uentcfadjcit) safbu-meti.
Ma ufperit, v. n. herkati, is-lierkati.
Staiife,/ (eine iPjiaitse) ruta, rutiza.
Ste be,/, (bee Stebjrocig) rosga; (9tcb< fiocf) terf, vinfka terta. Stebenbin* bee m. vesazh. Slcbettbinbcrtnu /. vesakinja. Stebcnbillbejeit / res, resitva. Stebcnblaft n. terfov lift. Sicbenlaub «. terfovo liftje. Stcben= faft in. vino , vinze> vinzhik. Sie= benflocE >n. terr, vinlka terta. Ste= beiitprdite/. terfova folsa obec rofa. Stebmeffer m. vinjak.
Si e b e 11, m. puntar. Stebelltoit /. punt, puntarija. Siebellireit v. n. fpimtati fe, puntariti fe, fpuntova-ti fe. Stebelllfd; adj. puntarfk.
Si e b I; u 1; n, «. jereb, jerebiza.
Siecen fent, m. Cfn>a prefhtimaviz , zeniviz, gettt. rezensent, kritik. Stecenfton f. prefhtimanje , zenija , gettt. rezensija , kritika. Steeenfiren v. a. prefhtimati, prezeniti, gem. rezenserovati.
Ste (pen, m. grablje. — v. a. grab-ljati. —fiiel m. grabljifhe.
Stecpnett, v. a. it. «. eig. razhuniti, and) razhunariti, fd;f. rajtati tt. bgl.: attf etmaž —sanafhati fe, sanefti fe (nakar); einenttnferbie_25ofen—, kogar med hudobne Hiteti , kogar hudobnim perfoditi tt. f. t».; CflDaš ftit ni d) t S —, kar nizh porazhuniti, sa nizh imeti; etmaž 511 t(;etier —, kar predrago razbliniti. Siecpenbcci
9tecf	554
n., Stcd)cnfafcl f. tabla, tabliza. -Sted;CIlEitnfi /• razhunfka vmetnoft, razhunftvo. Stecpeumeijtef m. prednji razliunar, razhunfki mojfter. 9ied;euid)aft f. razliun , fd)[. rajtin-ga. Slediner m. razhunar, fd;l. raj-tar u. bgl. Stccbnung f. razhiin, ra-zliuinba.
Ste d; t, adj. tt. adv. prav; (ridjfig) prav, and; iftinit; (getedpf) prave-den, pravi zli en : baž i|"l rcd)t, pa§ bu gefljait, ta je prav, ti je prava, ki fi jo ftoril; bie red;te Hanb, de-fna obet prava roka, defniza, fetfe= iKt praviza; rccbtš gepett, od-febe , na defno roko iti; ež t|t ntit llidlt rccpt, mi ni po volji , mi ni prav ; mit i ji '¿Uicš recfjt, meni je vfe prav, mi je vfe po volji; tljue recl;t, pra-vizo delaj, prav shivljenje obra-zliaj; bet red;te SSater, pravi ozhe; ve<i)t grog feptl, prav velik, prevelik biti. — n. eig. pravda, ¡jem. praviza: bit pafl —, prav iinafh,-tvoja je pravda; bie Stecpte ftubie* ^ ren, pravde ober praviz fe vuzlii-ti; er roitl baž — reeiter fud;cn, ho-zhe pravizo dalj i Tkati; barauf l)aji bu Eein —, na to nejinafli pravize. —ecf n. ravnovoglovina. Stcd;feit v. n. pravdati fe , pravdovati fe. —ferfigen v. a. opravizhiti, and; opravdati. —ferttgung f. opravi-zlienje, opravizbba. —gtdubig adj. pravoveren. —gidltbigfett f. pravo-vernoft. —tid) adj. pravizlien ; pravden; (aniidltbig) priftojni. —tnajjig adj. pravizlien. —fd;affeit adj. praveden , pofhten; (»orjiigf lid), fe(;r) prav, mozhno, jako. —fd;ajfenf)eit f. pravednoft, pofiite-noft. —fcpreibttng /. pravopifanje , ortograTija. Sted;tžfaff m. tosliba, pravda. Stedjtšgcleprier m. pravdo-vuk, aucb pravdar. Sted;tSI;aitbeI m. pravda, tosliba. 9ied;tžpfiege / pravida. Sted;tSflfcit /. pravda. —roiltielig adj. ravnovoglat.
Ste (J en, v. a, Ttegniti, pretegniti, rastegniti, Ttegovati obet' Ttesovati: ben iiopf tn bie i)6pe reefeit, glava kviThko podersbati, glavo kviTlika-rna pomoliti. — fid; -v. r. ftegniti fe, pretegovati fe , aitcp ležati f e , vlekniti fe.
555	Me c
Kecoifigiren, ftcb v. r. preminiti fe, sbrintati fe.
JReeomanbtren, v. (X m p f e l> l e n.
Šiecrut, rn. novak, noviniz, getn. rekrut. 9teerutiren v. n. nove shol-nirc nabirati, rekrutirati.
9tecfor, m. rektor. 3teeforat n. rektorat.
9iebe,./. (baSSSermogen rebrn, bie ©prad)e) eig. jesik, aucb govor, fd>l. fbpraha (bie '¿Irt unb TOeife biefež SSermogenž) jesik, gem. sgovor, pregovor, aud) befeda u. bgl., id)(. ina-rinj; (eilt ©efprad)) pogovor ; (bai ©eriicbt) pravozh , aitd) guzli, glaf: er Eann mit ber 9tebe nidjt fort, je-sik fe mu fpodleta, aud) njemu befeda tezho kakor fok v' dobi; in bie 9tebe fommen, med ljudi priti. 9lcben	govoriti, feftener oefe-
(liti, befedovati, in aud) kramljati , in fft. marnovati: ein reben= ber 95eipei3, sbiva prizha. 9tebetiš* art f. prigovor, rek, govorina. 9iebet(;ei[ rn. del govorenje , dol pogovora. 3iebner m. govoriz, aud) befcdvaviz , marnovaviz U. bgl. Stebnerifd) adj. gov6rfhk. 9iebtter= ftul)l m. leza. 9tebfelig adj. sgovo-ren, rasgovoren, govorljiv, pregovoren u. bgl. 3tebfeltgfeit f. sgo-vornoft U. f. 1P.
Oteblid), adj. praveden, pofbten. —Eeit f. pofhtenoft, pravednoft.
Sieebe, 9tei;be f. savetje (eig. save-trije).
9i e f 0 r nt i r e n , v. a. rasvade_ odpraviti, prenoviti, prepodobiti.
Jtege, adj. sbiv, aud) gibik, shive-zben: SllleS ijt rege, vfe je shivo, vfe fe giblje. Stegen v. a. ganiti ei>ee geniti; — ftd) v. r. gibati fe , goniti fe ober ganiti fe; (pon 9tei= gungen) gibati fe (v' kom), nahajati, obhajati (kogar).
¡Hegel, f. (ein Cineal, ein 9tid)ifcbeii) plajfhtro, aucb plajba; (23er()alfungš= regel, ©orfd>rift) cig. pravilo, ravnilo, felfett gebraudjiid), bafiir gem. vodba, regeiza, fd)I. redba, nared-ba, naravna lt. bgl. —lo3 adj. brespravilen, bres redi u. bgl. —-magig adj. pravilen, poreden , po redi tt. f. m. 9teguldr m. vpra-vilen, vpraven.
9? e i	556
Stegen, m. desb ober desb. —bo= gen m. in Äff. mavra, mävriza, pivka ober pijavka, in ©t. boshji ftölez (aber nid)f, tote ©nige wollen, boshji l'töl, weld)eš man itn ge= meinen üebett nie bort: für bie »Bta» jejtät ©otteS i|t aitd) bieg berrlid)c 9taturpf)anomen nur ein © t ü t> U cb e n!), Iroat. düga, püga. —Ijaft adj. desbljiv. —gufj rn. ploha. —fcbtrm m. gem. mrela , ftreha, aucb l'htörija, fhtorja. —tropfen rn. kaplja deshja. —roaifer n. desh-jevniza ober deshövniza. —Wetter n. deshevno vreme , deshövje. —rourm m. deshni zberv. 3tegnen v. n. desbiti, deshovati: CŽ regnet, desh gre , deshi , desliuje. 9tegne= rifd) adj. desböven , deshovit.
3t e g e n f, m. vlädaviz , vladar , kra-Ijevaviz, väjvoda lt. bgl.
^legieren, v. a. vladati, vladovati, aud) kraljevati, vajvodvati , bantt obrazbati it. bgl.: bu iannft bie ^Pferbe nicbt regieren, ne morelh könjov vladati; ©Ott regiert ,'llleä red)t, Bog vfe prav vlada, obrazka; griebtid) IV. regierte 59 3^!)= re, Friderik zheterti je kraljoval (vajvodval, gofpodoval, vlädal) 39 let. Äegterer rn. vlädaviz , vladar, aucb kraljeväviz , väjvod u. bgl. «Regierung f. vladanje, vlädarftvo. vlädanftvo , vladarija u. f. n).
Regiment, «. gem. regiment, Eroat. zbeta.
-Jtegtfter, ». fpifik, aud) regiiter, sapopädik. gjegijtrator m. regifträ-tor. Äegijtrireü v. a. sapifati v* fpifik.
Äcgnen, v. unter 3t e gen.
3t c g u t ä r, v. unter 3t e gel.
3t et), "• ferno ober ferno. —bot? rn. fernez, fernjak. —falb n. fernzhe. —feil n., — fjaut f. fernja ober fer-nova kösha, fernina. — fleifd) n. fern je mefo , fernovina, fernovina. —Stege /• ferna , ferna.
3teibe, 3teibeifen n. ribesh, aud) ribalo, dergälo ti. bgl. Steiben v. a. gent. ribati, aud) dergati, ftrugäti ober ftergati. 3teiber m. ribesh.
3teid), adj. (tticbf arm, einen lieber« flufj Ijabenb) bogät; (bemittelt, begu= terf) primöshen , feiten samöshen ,
557	9fc i
blagovit u. bgl.: er ift in Äurjem «iti; geworben, o kratkim je obogatel; er roitb in feinem Ceben nid;t reid) werben, fvoje sbive dni ne bo bogat, fd)crjn>cife aitcb bo bogat lia-dar pef roga t. Sicid)er m. bogati/., bogatin , bogatuli. —lid) adj. obilen , and) isobilcn , bogat. —tt)Uni m, bogatija, bogäftvo.
Kcid), n. (bie Herrfchaff, bie Gewalt) obläft; (ein 2anb, fo fern eS jeman« bes Herrfchaft unterworfen ift) kra-Ijeftvo, aud) zefärftvo (eig. baž Kai* (erreich). SteicbSabet m. meinfhko-kräljevfka shlahtnoft. Steit&Sfürft m. nöinfhkokräljevfk knes. Steid)S= ftabt f. neinfhkokräljevfko mefto,
St c i ch e n , v. n. (ftd) crftrecfen) legati , fezhi , auch moleti; (hinlangtid; fepn) fegati, fezhi, dovel biti; reU eben v. a. (barrcicben) podajati, podati, auch podeliti, deliti, pomoliti, moliti: bis jurn Himmel reichen, do neba fegati; ber barjureidjen pflegt, podajäzh. Steicbgabet f. podajavni-za. Stcichmateriate n. podäj fhina.
St e i ch 11; u m, v. unter K e i d), adj.
Weif, adj. (»oitSrüdjten, jeitig) srel; (»on Jhieren ic., jur SSott£ominenheit gebieten) goden. Steife f. sreloft; göd, godnota, godnoft. Steifen v. n. n. a. (reif werben) dosoriti fe, fosrevati fe, bann soriti fe, sasori-ti fe, auch dofrevati; goditi fe, go-dnjäti fe; (reif machen) dosrevati, soriti, sasoriti ; goditi, godnjäti , sgoditi u. f. ro.: bet- SSeinjtocf wud)S unb bie Srauhen reiften b. i. mürben reif, vinlka terta je räfla in grö-sdje dosorila. ¡Reiflich adj. u. adv. natänzhen; pretanko.
Steif, rn. (bec gefrorne 2tjau) flana, in @t. auch mras. Keifen v. n. (Steif fallen) llaneti, auch mraseti: e« reift jefct alle Sage, vfäki dan sdaj flani , fläna pade.
9teif, rn. (ein Sting, Saßreif je.) o-brdzh. Steifmeffer rt. obrozhnik. Steifjange f. vugibazb.
K e i a e r, v. St e i t; e r.
9teij)C, f. verfta, auch r!da, rajda, rajsha: bie Steitie b. i. 'ISenbtiug nehmen, ridatij bie 3teit;e foinmt an mich, s<läj je nä-meni verfta, name zhreda pride, zhrčda me döj-
si ei	558
de. Steigen m. (Steihenfaitj) raj: einen Steigen tanjen, rajati. Stegen v. a. (iit eine Steihe (leiten unb orb= nen) verftiti, verftoväti. 3ieil)CJX= folge f. verftvo.
[Reiher, m. zhäplja, uiir. fhtörka.
Sie im, m. etwa ftik, fkläd. Steimen, ftch v. r. (übereinEommen) ftikati fe, fkiädati fe, aud; perlezhi fe, vdati fe u. bgl.
Stein, adj. (nid)t hefd)inufef) fnäslien, zheden; (»on altem geringem 3u= fa&e frei, lauter) sgöl', göi, zhift, famozhift; (»otn Himmel) zhift, veder , jafen , fvetel ; (unfchulbig) zhift, nedolshen : fte War reine Ulis fchutb, bie reinfte ©d)önheif, je bila sgol nedolshnoft via, gola lepota; er war ttnS baS reinfte iSeifpiel, bil. nam je famozhift isgled II. f. w. Steinigen v. a. (»oni ©cbmitfce U-freien) fnäshiti, zhediti, ofnäshili , ozhediti; (»on altem geringem Bus fafce frei machen, läutern) zbiftiti, ozliiftiti, zhifhati, prezhlfhati, pre-zhifhovati. Steinigfeit /. zhiftoft, zhiftota. Steintich adj. fnäslien , zheden. SteintichEeit f. fnäshnoft, zhednoft.
St eis, rn. läfhko pfheno, gem. rajfh, risba, rilhkäfha.
St eis, «. (ein biirrer junger 3n>ei>|) mladika, aud) pröt, vejiza, odräfiik. SteiShotj «. hofta, prötje.
Steife, f. pöt, hoja , pohoja, höd , potovänje, zeftovanje, fehl, rajsha: auf ber Steife fepn, auf bie Steife fich begeben, na poti biti, na pöt fe podati. —fertig adj. na pöt perpräv-ljen, k' odhödu gotov. —gefällte m. pajdäfh , auch sredpopötnili. —getb n. popötnina. —muftf f. popötniza. Steifen v. rt. potovati, popötvati, zeftoväti, f^t. räjshati. Steifenber rn. potnik , popotnik , zeftnik. —5et;ruitg f. brefhna ober brefhen, bräflino u. bgl.
Steißen, v. n. (jerriffen werben) ras-zhefniti fe, rastergati fe , vtergati fe; (ftch mit fd)iieuer Gewalt fort bewegen) drčti, feftener derviti fe, gnäti fe ; (wüfhctt, toben) grifti, je-fti, jedati, tergati, fekati, resati : cs reißt mich im SBauche, v' zhrevefah ine grise, po trebuhi me je, terga,
559	Me i
auch reslie; cž reißt mich itt ben ©liebem, po vüdili me felia, re-slie, terga, lomi (unb nid;f grise je.); reißen v. a. (abreißen, jerrp fjen ¡e.) raszliefniti , vzhefniti , vtergati, pretergati u. bgl.; (einen ■öengfl) resati, aud> kopiti; (mit fdjnellet ©etoalf »on feinem Ort fort iiemegen) derviti, aucf) gnäti, dreti tt. bg'(.; (einen jn 25obeu) ob tla tre-Jfhiti, vrezhi ; (jetdjnen) rifati, ri-fovati, auch zliertati. — n. zefa-nje, terganje; (im ßeibe, in ben ©ebärmen) gris v' zhrevefih, res po shivöti; (in bett ©liebem) terjanje , felianje, löm po vüdih. yieißettb adj, (uom üöaffer ic.) bi-rter, derez Ii; (uou ipilben Spieren) sgrabljiv, derezh.
Stetfle, f. (ein fleineš 23unb itngehe» chelfen §lad;feš) kodelja; (feinen ge= hechelten 5lad;fe§) rokovät povefma, tanzhize,
9t e i t e n, v. n. jdsditi, jesdariti, jahati. Steifer m. jesdez , jesdar; (ein ©olbat ju *Pferb) konjik, konjenik. Steiferei f. konjifhtvo, ko-njenifhtvo. Steifern, v. Stdberu 1111= ier Stä ber, Steifgutf m. pojäf, prepaf, pafivnik. SteitEnedjf m. jesdni lilapiz. Steifjunjl f. jesdär-ftvo, jesdariia, jesdarfka rozh-noft. Steifpferb n. jesdni kijnj, Sieifjeug m. jesdna oprava.
•Steij, 'n. vaba, mik, mikalo. Steij: bar adj, drashiven , auch drasbljiv, dräshen , dräshilen. Steiäbarfeit f. drashivnoft, drashilnoft, auch drashljivoft. Steden v. a. (jtnnlid;e (Smpftnbungen heroor bringen) mikati , auch buditi j (einen ¿um SBöfen) drashiti; (locfen) väbiti, —mittel n. drashilo.
Stetig ion,/ vera, voranftvo, Ste= ItgiöS adj. poböshen, aud; brümen. Steligiofifdt f. poböshnoft , auch brümnoft,
Stetig Ute, / (Veti oftink , fvetinja, oftAnk fvetnikov.
0t enegaf, rn, potürzhenez.
Rennen, v. n. (fdpnetl laufen ic.) dirjati, aud; beshati, tezhi, tekati, leteti u. bgl.; — v. a. (einen, efroaž 51t 23oben) prevrezhi, pre-kuzniti; einem ben £>egen burch ben
SKeu	560
öetb ftojTen, kogar s' mezhom pre-dreti, prefiiniti, prebofti, auch fkos kogar mezh pognati u. bgl. Steuner m. tekar, dirjaviz, aud) begün. Stennplaö rn. beshAj. Ste«n= fd;ltffett m. fmuke. Siennthier n. feverni jelen, fedlön.
Ste it Ottiren, v. a. prenoviti, prenavljati.
Ste nt e,/. dohodki.
Stepariren, u. a. popraviti, popravljati , poboljfhati. Steparatur f. poprava, poprAvik.
Stepetiren, v. SB t e b e r h o t e n.
St e p r d fe n ta n t, m, nameftnik.
Stepublif, f. republika. Stepubli» fatier rn. republikan. S?epublifa= nifch adj. republikAnfk.
Stefeript, n. vkasa, auch ödpifik.
St e f i b e n f, m. resident. Stefibenj ./'. ftoliza, ftolno melto, auch poglavitno mefto u. bgl. Stejtbiren v. n. shiveti, ftanovati , imeti ftolizo.
StefolPtren, v. ©ntfchtießen, 25 e f ch t i e ß e n.
Stefonanj,/ odglaf, auch hrüm.
Stefpeef, m. pofhtenje, Stefpeetiren v. a. polhtovati.
Ste jI, m. oftanik:_ einem ben Steji ge= ben, kogar vbiti, kogar na nizh fpraviti. Stejlen, rejliren v. n. oftäti, v' dolg oftati, v' dolg biti , dölshno biti,
Stetirabe, f. beg, pobeg. StefirU ren 1>. n. odftopiti, odftöpati, auch beshati, na pobegi biti.
Stef te,pef, küshik.
Steffen, v. a. eig. odteti ober ote-ti, otevati, getn. auch ohraniti, refhiti: fte retteten fich mit genauer Stoti), s' veliko filo fe odtmejo, fo fe oteli, Stetfer m. eig. odtet-nik, oteviz, gem. auch refhnik, ohranile u. bgl. Steffung / otetje, otevanje.
St e f t i g , rn, retka , retkev.
Steue, f. in unb eig. kef obet kAf, auch shal, in @f. fehl, gre-vinga obet grivinga : Steue unb 8eib etweefen, kef in shal obuditi, ridt= tiger etroa kfati fe. Dteuen v. n. klati Te (zhefar), shal biti (komur kar), grevati (kogar kar) : alle meine ©ünben reuen mich, kfam fe vfih Tvojih grehov, gem. vfi moji
561	Weu
gréhi me grévajo. Willig adj. rkíYin , aud) sgrévan. 9ícumítff»ig, reuPOll adj. hela póln, aud) fkfán, sgrévan.
9t cu fe,./", verfha.
utc, 9teutf>aue f. práliza. Steuten v. a. pléti , pléjati.
Dteuteu, f. (ein ©etreibefieh) réfheto ober refhéto. —mad)er m. refhetár. Síeutern v. a. refhetáti.
StCPibiren, -v. a. preglédati, fpre-glédati. Stepijion f. pregled, Ipre-gléd.
9tc»0Ítireit, v. n. fpúntati fe, puntáriti fe, fkvifhkiti fe.
9t e » o l U t i 0 ti, /. prekuzíja.
9t 1; e b e, v. 9t e e b e.
9tf>inoeeroé, vide 9taž&pm unter 9ta f e. -
9tl;einfarn!raut, n. vrátizb.
Kid) t en, v. a. (einem 35inge bte gehörige Dtidifung geben) ravnáti, vravnáti; (alá 9tid)ter) fóditi, ob-fóditi, fdjl. ríhtati; (ben <J>unet be= flimitien , in welchem eine SSÍroegung in geraber ßinie geljet ober gel;en folí) vpirati, vpréti: er I;at fchon »on jeyer 'Meé nach (ich gerichtet, shé je od nekdaj vfe po febi ravnal ; fo wirb er nid)t richten b. i. lirfheileit, takó ne bó fódil, ták-fhne fódbe ne bó délal; feine 2lu= gen jum íumtnel richten, fvoje ozhi v' nebó vpréti; — fleh v. r. nach einem, ravnáti fe, auch obnáfhati fe, délati (po kóm). 9tichter m. fodnik, aud) fódja, fódez , fehl-rihtar. 9tid)teramt n. fódnje délo. SRichterimi /. fodniza. 9i¡d)ferttch adj. ródenj, fodniflik. Stichtem y. a. fóditi, obfójvati , auch fvariti, grajati u. bgl. 9tichterftul;l f°d-nji ftol. 9t¡d)tig adj. u. adv. prav, vpráven, gotov u. bgl,: er ift eilt richtiger 3«!)ier, je gotov plazhnik; e§ i'ft richtig, waé bu gefagt, je prav, je pravíza, je refniza, kar fi rékel; er ift richtig gefommen, gotóvo je prifhel. 9íid)tpla6 ni. fodifhe, fodnifhe, fódno méfto, gern, morifhe, mórija u, bgt. 9íid)t= febeií n., 9tid)ffd>nur /. plájba, plájlhtro; (Stegel) pravila, vódba, vodilo.
9tiechen, v. «• (Auabíínftiingcu yon
Stin	562
ftcf> gehen (äffen) difháti ober dífha-ti, dúli iméti: augenehm riechen, lepó difháti, dóber dúh iméti; unangenehm riechen, jiiitfen, vonjá-ti, finerdéti; (burd) ben ©eruchjtnn bergleichen Auébünftungen waf)rneí;= nehmen) vóhati ober vohati, obvó-bati u. bgt. , aud) dúhati: mir fcheint, bu ried)ft mich, pa fe mi sdi, ki ti difhiin, ki me vóharii ; er ried)t AUeé, vfe obvóha, vfe prevóha, vfe mu difhí u. f. w. 9iied)er m. fcherjm. vohálo. Štied); mittel n. duhálo.
Stiegel, m. eig. sapáh, auchprepáh, gem. sapirka, rigel u. bgl.
9t temen, m. remen ober remen, auch jérmen u. bgl. 9ti'enid)eti n. d. reméniz, reménzhik. Stiemer rn. remenár. Stiemerarbeit f- remená-rovo ober remenárlko délo. 9¡iein= jeug rn. reménje.
Díiefe, m. eig. velikán, velkín, in ©t. auch doígán, dolgin, fehl, ftrá-mor, góljat, orják it. bgl.: ein Verächtlicher, plumper—, velikavf, galjót. Sticfcni;afi, riefig adj. veli-kánfk, velkinfk. Stieflltn f. veli-kánka, velkinka u. f. w.
9t t e fj, rn. (nach ©utém.) Hilad, ruff. ftopá.
91 i e f e l n, v. n. (al$ ©anb) fípati fe ober fipáti fe; (alá S5ad), Quelle) gem. fliuméti , fhumotljáti, aud; shurzhéti , vréti U. bgl.
9t t Ct h, n. lózh , 1 ó zlije.
9tiffe, Stiftet / dersej, gem. ríhelj. Stiffeln v. a. dersáti, geni, rihljáti.
9t i n b , n. govédo, auch vól , júniz. Stinberbraten m. pezhéna govédina, govéja pezhénja. Stinbern adj. go-véj, govéjfki. Stinbern v- n. pójati fe, bíka botéti; (trächtig fepn) bré-ja biti, auch vimnjati. Švittberhirf rn. govéji paftír, auch govedár. —gelb n. govedarina. —fleifch "■■ govédina ober govedina, govéje mofó. —piel; n. govédje, govédina , govéja shivina. —piehsucbt f. govedarija , govedárftvo. —Piel)5 ätichfer m. govedár.
91 i u b e ,./. lió rja.
3ting, m. (ííreiá) króg, in einigen Sailen koló; (gingerring) perftan , fd)l. rinzhiza; (Steif) obrózh ; (all
563	. 9?in
&cr kette) klep, fd^T. rink. 9tingel rn. perftäniz, perftanzhik. 9tin= getu v. a. v' kölzhke viti. —finget rn. slatnjak, slatniperft. —mauer J~. meftni sid, obsidje, trt ©t. parkin. —nabet f. (sum Seften [,eä SembeS) iti kr. kleperniza. 9vingS adv. krög, oköli, krög in krog, okoli in okoli:'ringS berrfd)t 9tul)e, krög in krög pokoj vlAda.
Stingen, v. n. (nad; etmaS, es mii 2lit|trengung atlet kräfte ju erlangen fuchen) boriti fe ober boriti fe , gnati fe, kuriti fe, ftrezhi, f L) iti, persadevati fi (po ober sa zhem); (mit einem) boriti fe, niebr. metati fe u. bgt.; — v. a. (bie Sanbe) viti, previjati; (Sßetfcbe) shmeti, in ©f. shmikati: mit beut Sobe —, gem. s' fmertjo rinjati. 9tinger m. börez ober borez.
9tinne, f. shleb, rov, fehl. rinja. 9tinndugig adj. kermcshljiv. 9tin= nen v. n. (fliegen) tezbi, auch zu-reti, zreti; (ausfliegen taffen) tö-zhiti.
9tippe,./! rebro ober rebrö.
9t t g, m. (bie Dlifee) pözh, resha; (eU ne mit ber geber gemachte 3eicbnung) ozhert, zhertesh, narifik, plan: ber 9tocf fjaf einen Dvig, fuknja je pre-tergana, ima rčsho u. bgl.
9ittt, >n. jesd, dirk , jesha. 9tiffer m. (9teiter) jesdez, jesdar, konjik; (ein »Ubeliger, aud; Selb) vites, vi-tesh. Stitterlich adj. viteslien, vi-teflik , auch hraber, junafhk u. f. m. 9titterfd;aft /. vitefhtvo. 9titt= meifler m. konjifhk glavar, kapitan.
9ti&, m., 9ti f. pözh, resha. 0it= feett v. a. präfniti, oprafniti.
91 i» a l, m. tekmez , tekmenik.
9tobuft, adj. korenjäfhk.
9töd;etn, v. n. hröpfti, auch hrope-ti, hrepetAti.
9t o cF, m. fuknja ; (JBeiberrocf) jöpa. 9töcfd)en «. d. füknjiza.
9t o cf e it, m. prefliza; (©ocfeit) ko-delja.
9t o cf e tt, 9togge'n m. eig. resh, rosh (lies r'sh), itt ©t. gem. shito. —aefer rn. rshifhe. —brot n. rsheni krüh, rshenjak. —mc()I n. rshena möka. —firoh rt. rshoniza, in ©f. aud) shitna Hanta, shitniza.
91 o &	561
9t oben, v. a. kerzhiti. 9tobelatib n. kerzhovina, aud; novina. 9t0= bung f. kerzhitva.
9t Of, rn. fhtörija, fhtorja.
9togett, /«.ikra, feltener ribje jajza.
9t oh/	(unbearbeitet) neobdelan,
neobtefan; (ungefod;t) fröv ober fi-röv, ne kuhän; (»on ©itten) divji, fhtöraft; (hart, rauh) saröblen , fröv, terd, hüd u. bgl. —f>cit f. neobdelanoft, frovöft it. f. TO.
9t o h r, n. zev; (9toi;rpfeife) pifhäl, shvegla; (9tohrflocf) paliza ; (©cbilf= rohe) terft, terftika. —forb m. vi-'ternat körb. 9töhre, /. (bie langen Söhlen unter ber @rbe, roeld;e jid) gemiffe Sj>iere TOtihlen) röv; (ein jeber t>ot)te (Si>lin= ber) shleb, zev u. bgt.
9totte, f. (ffialje) valek; (»on <|>a= pier ¡e.) fvitik; (»on Sabaf) kloba-fa; Oiödfcbrolle) gem. röle, (nach Q5utSm.) likalo u. bgt. 9toUen v. n. U. a. (»Olli Donner :e.) grometi; (fliegen, »on Xt;ränen tc.) üti fe, aud; tezhi; (fortrollen machen) po-tözhiti, potakati, valjati; (^ufam-tnen rollen) sviti, saviti; (©dfd;e) gem. rölati, etma aud; likati u. bgl. 9toltbett n. poitelja na kolefah.
9t o m a n, m. roman. —b«ft aelh ro" manfk. —tifch adj. romantifhk, prelep u. bgt. —se f. romanza.
9tömer> m. (ffieingtaS) bokal, kosä-riz, kröshiza, kupa u. f. TO.
9tofe,./". rösha; (Öartenrofe) vertni-za , gem. gartrosha , vertna rösha. 9ioSd;en n. d. röshiza. 9tofenfarbe f. lepa zvetezha rudezha farba. 9vofenhottig m. röshni med. 9tofen= frans (5um Bethen) gem. röshen-kranz, paternöfhter. 9tofentoange f. zvetezhe lize. 9tofenmangig adj. zvetezholizhen. 9tojtg adj. rosh-nat, polno rösh, auch zvetezh.
9t 0 S in a t i n, rn. roshmarija, rosma-rin.
9t o g , n. könj, auch kljüfe. —arbeit f. könjlko delo. —arjt rn. könjfki vrazh. —btäme /. könjfkamüha, obad, in kr. brenzelj. 9toffen v. n. goniti fe, shrebza hoteti. 9vog= geifd; n. könjlko mefö. —hat1c "• könjfke shime; (ein einjelneS langes) sluma, in ©t. shinja, in kt. läl'aui-
565	9Í oft
za. —fäfer m. govnjázh , movrin. —pflaume f. kónjl'hiza. —fd)weif m. kónjfki rép. —fiad m. kónjfki hlév, kónjfka Hítala, konjárnja.
Stoft, rn. (ein ©itferwerf) refhétka_, röfli. Stöjien v. a. práshiti, zvréti, zvirati. Stojtbrafen m. eig. prashó-lc, gem. beshóle, auch perfhze, pe-zhéna govédina.
St o ji, m. (bic rauhe (grbe am (Stfett te.) rjá (aud) ruja), rjavina U. bgf-; (atn ©efreibe) rjá, aud) fnét. Stoften v. n. (Stojt anfefeen, rojlig werben) rjaveti , srjavéti: bie ¿paite rofiet, rjá motiko jé. Stójlen v. a. (JfacbS ?e.) goditi, máditi. Stojtig ad). srjavén, rjáv.
Stoff;, ad). rudézh. Stoff; «., St5fí>e f. rudczliíza, rudézhina. Stofhen v. n. u. a. (rofí; werben) rudezhiti fe; (rofh machen) rudezhíti. —glü--heitb ad], sherézli, sharjáv. —fopf rn. rjáviz. Stöfhiid) adj. rudézli-kaft, rudezhklát. —gerber m. vu-fnjár, gem. lédrar.
Stofte, f. mnósh, trop, fháka u. bgf. Stötten, jtd) v. r. púntati fe.
SI 0 6, rn. vósger, aucb fmerkelj. St0= feig ad). vosgriv, aud) fmerkljív. Stofeíóffeí m. vosgriviz, fmerkljiviz, íinerkolin.
Si tí be, f. répa: (gebratene) fmójka, aud) pézhka; (gcbünjte Stüben) fmód-nize ; (gebaeffe) fékaniza; (gefd)arr= fe, geriebene) ribaniza; (faure) kilc-la répa; (gelbe) korén, korénje. Stübapfet m. réplja. Síiíbgrofcbcn rn. répar. Stübcngrube f. répniza. Stü= beitfamcn répno féme. Stübcn= acfcr m. répifhc.
Stud) loé, adj. (áujjerfi goffíoS unb bofe) hudóben.
St tiefen, v. a. pomakniti; (mit ber '■ttrmec in ein ßanb) priti, priríniti, pridréti, prilomáftiti ; (ben-ÖUf) pre-vsdízhi, prevsdigniti, prevsdigat.i.
Stücfcn, m. herhet; (eine« ©cbtrgeé) veril; (be§ Wtefferé) herbet, taleb : auf bent Stücfen liegen, na herbtu, snák ober navsnák lesháti. —í;alt m. saféda. —marf n. herbtni mó-sig. Stitefgraf m. herbtáni*;, herb-tiflie. StÜcflingS adv. rítnifko , na-vsrit; (üon (;illfen) od sád, od saja. Stucffeife f. sádnja ftrán. Stücf=
Wa f)	566
fifc rn. Sadnji fedesh. Stücfwärtä adv. ritnil'ko , navsrit.
St tief fic^f, f. porazhün , porazhü-nenje, previdnoft, ogled, fd)f. sad-gled: auf einen befonbere Stücfftcbf nehmen, kogar polebno porazhü-niti.
Stücffpradje, /. pogövor: mit cW nem Stücffprad)e halfen, s' kom fe pomenkvati, s' körn le pogovarjati u. bgf.
St üef (taub, m. wörfl. sadoftänik , gem. richtiger dolg. Stücfjtänbig ad). dolshen: rücfjtänbig fet)n, v' dolgi biti, dolslino biti.
StüefwärfS, adv. navsrit, ritnifki ober ritnirhko ; (Jltrücf) nasaj, vsad : rücfwärfä gehen, navsrit iti.
Stü be, m. pef.
Stuber, n. veflo ober veflo, auch lenta. —banf f. barva. Stuberer m. veflar. Stnbern v. n. vefläti , vefläriti, aud) lentati.
Stuf, m. (baž Stufen unb bcr baburd) perurfachfe Cattf ober ©d)afl) kliz, söv, glaf; (jit einem 3lmfe, bcr 23e= ruf) pokliz, posov; (©erüchf) gläf, pravozh ober pravözli; (ber ßeu= munb) ime, flava. Stufen f. a. klizati, svati, poklizati, posväti ; (bie (Stutiben) preklizati, oklizati, preklizävati, oklizovati.
Stufe, f. krärta.
Stufen, v. unter Stuf.
Stitge, f. (ber Säbel) l'varilo, gräja. Stügen v.a. (fabeln) fvariti, grajati.
St.uhe, f. eig. pökoj; (bcr ©chiaf) eig. fenj, gcut. fpanie; (Sob) fmert: ©oft gebe ihm bie ewige Stühe, Bog mu daj vezhni mir. Stuben v. n.
iiozhivati , pozhiti, aud) pozhivati i , polcojiti fe. Stuhcjlätfe .f. poko-jifhe. Stuhefag pozhinik, po-zhitik. Stul)tg ad), pokojin, miren, tih: ruhig werben, vmiriti Te.
St U h rn, rn. ctg. flava, flöves , attd) hvala , zliäft: mehr Stuhm als ®cr= bienft, vezhi hvala kakor kräva, aitd) vezhi krizh kakor ptizh. —be= gierbc f. flavoshelen, fjavosherten tt. bgl. Stühmen v. a. (eine Perfon ober ©ache) flaviti ober flaviti, aud) flävljati, prcllävljali, hvaliti, zha-ri.it«, dizhiti u. bgl.: ft'd) rühmen, flaviti fe, hvaliti i'e, fhtimati fe u.
567	0t u í>
bgl. 9ttíí)m[¡cí) adj. ri/ivcn, hválen, flitimán. —rebig adj. baliáven, aucfo veliko viilten. —ftld)t J', flavo-shéja, napúli u. bgl.
Ktthr, eig. grisha, toeniger ge= traucfjíic^ kervaviza u. bgl.
K lí i) t- c It, -v. a. gibati , ganiti ober géuitij (umcüfjretx, j. 33. 'Brci) mé-fliatl; (Min ©d)Iage) vdáriti; (ei= nen, einent baš -§>etj) ganiti ober géniti, aucf; vsháliti, omajati, vshá-liti fe komú; ('Buffet) méfti ober méditi: bie Srommet riil;ren, na bóben biti; ber ©d)lag Imt ijjn gc= tüpvt, geitt. bóshji shlák ga je vdá-ril. Ktthrfafj re., Kúhrftíbel f. me-tilniza, metilo, tit jííí. pinja. Kit(;r= mtlcb f. srnédki, aud) metuda tt. bgl. 9itil;rung/ vshála.
N U i n, f. kónz , poguba , podertija U. bgl. Kuilte f. rasvalina, poder-tina. Oíuiuireit v. a. pogubiti, po-gúbljati, rasrúfhiti, podreti, podirati u. bgl.
9v íí I p f e n , v. n. rigati fe (komú) , srigávati fe : cr riíipfl, fe srigáva , fe inu riga.
JRummel, m. rasbóta, hrúp , aud) práfka ti. bg[. SRumttieltt v. re. ras-bótiti, hrupéti, práfko iméti u. f. 10.
¿Rumor, m. rasbóta, hrúp, ropótiz, Ktintoren v. re. rasbótiti, hrupéti.
0tuntpeln, v. re. ropotati, tréti.
Štuntpf, m. zhók, aud) trúplo, ftán. ií m p f C tt, v. a. merdati: (bie 9íafe) s'nófom merdati, nof ferkóma víé-zhi; (baá 9Jíaut) vufta v' én kraj vlézhi.
JRunb, adj. krógel, aud) okrógel, ruub Ijerattá fagen, na rávnoft po-védati. Kunbe f. króg , kroglína , mtd) okrógloft ti. bgt. 3<íüiit>en v. a. krogliti, króshiti. Kunblich adj. kroglo'vát , króglaft. Kuilbuug f.
I	<Zad>	568
(bai> Wunben) kröshenje; (bie ruitbe 93efchajfeul;eit) krog, kroglina, lirog-loft.
Klinge, f. rozhiza.
K u n E e t, —rübef. röna.
Kunjel, f. (befotiber» im (3eftd)fe) gerba, felteu vrafka, vräpa; (gälte) giba ober guba , sgiba. Äuujelig adj. gerbav ober gerbat, aud) vraf-kav tt. f. 10. Kunjellt v. a. gerbati, gerbäviti , gerbäzhiti; — ftd) v. r. (runjclig loerben) gerbati fe, gerbäviti fe tt. f. ro.
Kup fett, v. a. fkubfti, in einigen galten aueb pipati, puljiti.
Kupfen, m. (bie gt-öb|1e Seintoanb) hodnik, hödno platno, hodoma, atteb tulova, plina.
Nuß, m. räja, gem. faje. Kußig adj. fajaft, fajnat.
Kliffe t, m. eig.riviz, rilo, aud) her-lez, herfhel.
Kiiften, v. a. perprävljati, perprä-viti; (»oit 93auteufen, ein ©ertift mad)Cn) öder delati, getn. riifht fta-viti, rufhtati; — ftd) v. r. ((teb mit 9Baffett ocrfeben) oroshiti fe, oboro-shiti fe. Kllftig ad), korenjäl'hk, terfat, auch vüren , bers. Kltfiltng f. oröshje ober oröslije.
9t ti ft er, f. breft. Kuflern adj. bre-rtov.
Küthe, /■ fhiba, auch pröt u. bgl.; (ein befiimmfeš Bängemnaß) veri'ta; (ber ©ebtoanj ber meinen »ierfußigen Sh'ere) röp; (baž männliche ölieb) möfhki zhlen, gern, kuriz, kurz. Ktifhd)eit n. d. fliibiza.
Kltffd;eit, v. n. derzhäti, derkniti, auch pofmakniti fe, pofmikavati fe.
Kliffe in, f- a. trefti ober tröfti, mktäti, auch gibati. 9lüfie[|1roh ftiri ober ftiri.
<3.
Saat, m, gettt. sal, sala, fetf. musovsh. S a a itt e, v. © a m e. © a a f, /• (bie Äaitbfung bed ©äenä) féjanje ober fejánje, fejátva, auch lev; (baš ¡unge Qiefreibe) fétuv ober fétva, fétvina, fetvina, fétvo. —jeit f. fejátva , zhaf fojanja.
©abe!, m. fáblja, auch mezh, feiten palaTh, kriv mezh. ©ábeln v. a. fábLjati, s' fábljo máhati, kriliti. ©ad)e, f. (X>tng) rézh, aud; ftvár; (®efd)äft) délo, opravilo; ((Sreigniß) pergódik, sgódik : ber ©acbe 51t oiet íI)Utt, zhes méro fézhi, ne dersháti
569	@ « d)
mero. ©5d)eld)cn n. d. rezhika, Vč-zhiza, ftvAriza. ©ad)fdllig adj. nur tn ber 9tebenšarf: fadifäll'ig werben, pravdo sgubiti. ©ad)»erftcinbiger m. posnAviz. ©ad)walfer m. ofkerbnilt, opravilnili, pravdar. (Z 0. d) t, adj. tili, pozhafen, lahek, ©acf, m. shakel, vrezhe, aud) züla; (Safere) vArshet, shep ober shep , aud) majshar, devsbak u. bgl. ©acf= d)en n. d. shaklizh , vrezheze, zü-liza, varshetiz u. f. f.: ein ©äcfd)ctt ©elb, shaklizh, züliza dnärjov. ©d= cfel rn. mörhiija. ©äefelmeijier m. mofhnjar. ©aefen v. a. v' shakel grabiti, v' vrezhe vfipoväti, v'zülo devati. — leittmanb f. hodno platno, hodnik. —pfeife f. düde , düdeka , in TOitfelfr. mefhin. —ul;r/. shep-na vüra.
©aeramenf, n. Sakrament. ©acra= menfiren v. n. (niebr.) kleti, fhent-vati, hudizhovati u. f. W. ©acriflei, f. shAgrad. ©acrifiatt
rn. shagradnik, auci) zerkovnik. ©aen, f. n. eig. fejati , aud) fejäti. ©äeforb m., ©äetueb n. fejaniza, l'ejavniza ober Tejävniza, l'ejazlia. ©äemann m. fejaviz , fejAviz. ©affran, m. shafran. ©aft,/. fok, feiten vlaga, fd)l. lit, shaft; (»on 25duiuen, befonberg 35ir= feil ic.) mesga , feifcit bresova vöda u. bgi. ©affig adj. fozhen, fözh-nat; (unanjtönbig, . joffig) rasvuj-sdan. SaffigEeit/". fözhnoft. —loS adj. bres Toka. ©dge, /. gem. shAga, feiten unb roe= niger rid)fig resatiza, preresavka it. bgl. —mittle f. shAge, unr. shAgni mlin: id) mar auf ber —mit bie, fim bil na sliAgah. ©eigen f. a. gem. sbAgati , aud) resati. —fpdtte pl. shaganize, shAgovje , shAgovina. ©age, f. (ein ?lušfprud)) govor, befeda , rek ober rezli; (baž ©eritdjf) pravozh ober pravözli, goriza b. i. govoriza, aud) güzh u. bgl. ©agen v. a. govoriti, rezili, in ffr. l)äufig aud) djati, in gemiffen galien aud) prAviti, fei)r feiten eüzhati: maš fagt er, kaj govori, kaj prAvi, in ©t. aucb kaj guzhi?; er fagfe, baß er nid)t fommen werbe, je rcjkel, da ne bo prilbel; bie ijeilige ©cbrift
© a tn	570
fagt, fveto pilmo prAvi; man fagt, fe govori , pravijo, pravozh tak-fhna je; e8 (¡at llid)f§ ju fagen, nizh ne dene, nizhefar ne de; unb er fagfe ibm, in mu je djAl. © a l) n e, /. fmetana. ©a i te, y. ftrüna , ftrünja. ©aifett=
fpieler m. ftriinar. © a l a tn a n b e r , m. mazharAd , ma-
zharol, modraf. ©alaf, m. gem. fhclAta. S a I b a b e r, m. kvafe. ©albe,/", mas, mašilo, masha, fd)I. shavba. ©alben v. a. masati, po-masati, befonberg tnt ebleren ©ft)le masiliti: ber ©efalbfe ©ofteš, boshji masilenz. ©albel n. olje pomAsa-nja. ©albutig f. masilenje. ©albei, m. gem. shAvfje, shalbej,
aucb kadiilja, belofteniz. ©albiren, v. a. plAzhati, platiti. ©aim, m. slatovka. © a l m i a i, m. falmiak. —geifi rn.
falmiakovz. © a T p e t e r, m. foliter. ©als, n. fol: (TOeerfalj) morfka fol: (©trinfalj) vögerlka fol. — briil;e /. flaniza. ©aljen v. a. foliti. -—fafj n. folenka, folinjak, aud) folniza. —l;anbel rn. terg s' foljo. —b^nb= ler m. folAr. ©aljig adj. folnAt, flAn. ©alsigfetf f. folnAtoft, flA-noft, foliioft. —fd)an£, —uerfd)leifj rn. folarija. —nicer n. flano morje. —fee m. flani jeser. —fhief n. gruda foli. —faule f. folnata poftAva. —Waffer n. flana voda, flaniza. —Werf n. folovArnja. ©ante, m. feme, i. femena; (©aaf) fetva u. f. w. ©ctmenforn n. serno ober serno. ©čimerei f. femena. ®a m m e l n , v. a. brati, pobrAti, pobirati, nabirati, Perad)t(. bernja-ti; fid) —, (VCl'fammeltt) nabirali fe, f-bajati fe , fniti Te, fnidati fe. ©amnilitttg f. sberka, nabirka, aucb bera, nabera. ©ammelplafe "t. sbi-raliflie, sborifhe, f-hajalifhe, fnidi-flie , sborniza, fnidniza itnb bergl. ©animier rn. poberazh, perad)flid) bernjavf. ©ammlerittn J. jioberA-zha, »erčid)fl. bernjAvflja, bernjotlja. ©a m met, m. gem. shamat, aucb barshiin. ©atlimfen adj. sbAmaten, barshünaft.
571	@ a m
© a m m f, prp. vred , . s' ... vred : fammt mir, s' meno vred ; mit ipm, s' njim vred 5 fammt ttnb fonbers, vfâki mnogi , vfâki pol'ébej in vfi vkùp. ©âmmflid) ad], vti vkup, vèf, vefôlin, vefvôlen. ©amêfag, m. fobôta. © a n C f, ad], indeclinabl, eig. fvéti, fd)f. fhent : 6ei ©f. «Peter, pri fvé-tiin Pétri , aud) per fhentpétri. ©anb, m, péfik. —tanïy; nièl ober mél , aud) mélina, ruff. met, itt ©f. aud) prçd , prodé : bet- feine ©anb auf ©anbbänfen, fyisb. —berg ni. peflién verh. —bitd)fe f. péfkovni-za. —erbe f. péfheniza, pefbéna sémlja. —grübe f. pefbéna jâma. ©anbig ad], péfhen ober pefbzhén, peflinàt. —toril n. serno péfka, pefhzhinka. —lepite f. pläs. —jiein m. pefhén kamen. —npr f. gem. pefhéna vûra. —unifie f. pufhâva polna péfka. © a n f t, adj. tih, krotili, mizlien, rab ober rahel, lâhek : fanft bei ber •Ôailb faffen, tiho obet rahlo sa roko prijeti; efmaš fanft fagen, rahlo povedati, ©ânfte f. nofilo. —peit f. t i ho ft, krotkoft U. f. m. —mufp f. tilioft, krôtkoTt, krotko ferzé , mila dùfha. —müfpig adj. krotile, tili, mil, miloferzhen u. bgt. ©ang, m. pév, pétje, péfmi, po-pévke. ©änger m. pévez. ©äitge* rinn f. pévka, péviza. —pogel m. ptizb péviz, péven ptizli. ©angutltifdp, adj. sangvinifhk. ©appe,/. rov. ©appiren u. a. rove kopàti. ©arg, m. gem. shârg, attcp grôb. ©a lan, m. vrâg, peklénz, fetten fa-tana. ©atanifcp adj. vrâshji, pe-klénfk, fatânfk. © a 11, adj. fit : id) bin biefeê SMngeš fatt, té rezhi do fitiga imäm, te rezhi fim fe navôljil, fim fe nave-lizhal; id) pabe ipn fd)on fatt, fini gashéfit, fim fe ga shé navelizhal, fim fe ga shé nafîtil; fïd) fatt effen, najéfti fe ; ftcp fatt frinlett, napiti fe, napojiti Te; ftcp fatt fepen, na-glédati fe; fiep fatt përen, nafiifhâti fe, napofiûfhdti fe; ftcb fatt gepen, nahôditi fe , atld) vpefhâti u. f. 10. —peit y. fitoft. ©ôttig adj. l'itcn,
<S an	572
fitoften. ©affigen v. a. nafititi, nafitovati. —fant adj. dovoljen, sailoften ; dovel, do fitiga , do fi-tofti, sadofta. ©äffet, m. fedlo ober fedlö, uitr. fedla. —becfe f. nadfedliza. ©at* fetn v. a. fedlAti, ofedläti. —pferb n. konj pod fedlo, aud) fedlenik ober fedlenik. ©affter m. fedlar. ©a p, m. (©prttng) l'kbk; (2Sobenfap) gofha, gofhiza, podmaft, droshe u. bgl.; (ber Nebefafe) ftava, itavik; (bie&anbtung bc§ ©epenč) ftavlenje. ©afeung /. (eine SSerorbnung te.) po-ftäva, naredba. © a U , f. prafiza, aud) fprafna fvinja, fd)t. shavka. —bopne f. bob. - bor= jie_y. fhetina. ©auett v. «. (niebr.) fvinjariti, po fvinfko obhajati (s' zhein). ©auerei f. fvinjarija. —piri m. fvinfki paftir, fvinjar. —igel m. fvinfki jesh. ©atlifcp adj. fvinfki, fvinjärfk, prafizhji. —leber n. fvinfka koslia, fvinflio vufnje. ©au= fcpneiber m. resär (fvinfki), fcperjtp. fvinjores. —flatt m. fvinjäk, fvinfki hlev, —frog ni. fvinfko korito, ©auber, adj. (rein) fnäslien, zhe-den; (ptibfcp) säl. ©auber!ei£ f. fnashnoft, «iiednort; saloft. ©<hl= bern V. o. _fnashiti, zhediti, salfha-ti, ofnashiti u. bgt. ©auer, adj. kifel; (müpfam) teshek, hud, — m. kväf. —ampfer m. ki-feliza. —brennen m. kiHa voda, in ©f. gem. flätina. —Braut n. ki-flo ober kvAlheno selje. ©äuerlid? adj. kiflaft, kiflovät, kifelnat. —n ■v. n. kifati fe , okitniti, aucp kva-fiti fe, okvarniti. ©äuern v. a. ki-feliti, kifati, kvafiti, okifati, okvä-fiti. —ftd)fig adj. okifhnjen. —feig m. kvaf, aucp kvafilo. —topf m. okifhnjeniz. —tpaffer n. kifla voda, flätina. ©auf en, v. n. (pon Spieren, frinfen) piti; (auf eine auSfcptoeifenbe ,'trt frinlen, bem Srttnie ergeben fepn) pijänzhiti, pijänzhovati, aud) mozh-nö piti tt. bgl. ©aufer m. pijaniz, popijaviz u. bgt. ©atiferinn f. pi-janiga.
©augcn, v. a. (mit bent «Sitinbe, 5. 25. ben ©aft auš einem 2tpfel, ait ber 2Srufl je.) fefäti, in ©t. gem.
573 x © á a
sisati, zézati, and; zúsati; (Pon leb; lofen 35ingen, «renn fie eine Sluffig» íeit langfam in fid> sitien) piti, popiti , popivati. Sängen v. a. dojiti, and) kermiti, fd;l. áinati U. bgl. Sängamme f. doji za, dójka, dójiu-uja, dojniza. Säugling m. dojénz, dojénzhik, dojénzhizb, aucb dójzliik, fefno déte, feránzbik u. í>g(.
Säule, f. ftéber, aud) ftoip.
Saum, m. (ein umgebogener ober ltmgefcblagener 9iant>) rób, feiten obfbiv, "okrájik, fhkris U. bgl.
t Säumen v. a. (mit einem Saume verfemen) róbiti, saróbiti.
Saum, m. (eine geioiffe £ajl ober Scbroere) tövor. —fl)ier n. tovo-rivka.
Säumen, v. n. muditi fe , obotáv-lati fe , and) odkládati, odláfhati. Saumfelig ad). mudljiv, milden, sliúsblav, obotávlav. Säumnijj n. pomúda,
SauS, m. riiúm, aud; hrúp , tarufh u. bgl. Saufen v. n. fbuméti, audp hrupéti , hrufliéti ober hrufháti. Säufeln v. n. ihuinotljáti, tiho veti. Säufelnb ad), fhuinotljiv.
S b ir re, m. lóvzb , birizh.
Seester, v. 3 e p t e r.
S d; a b e, f. (ein ffierfjeug jum Sd>a= ben) ftrugázba, ftrugalo, aucb fter-gázha, ftergón; (eine Vtrt oon 3n= ferten) mol; (Kräfce) gárje, aucb liráfte, fráb. Scbabcn v. a. ftru-gáti, ftérgati ober ftergáti, unr. fkúbfti, flikerbljáti u. bgt. Scbä= beit pl. (bie 21d>eln) pesdérje. Sd;a» ber m. ftergár, ítergón. Scbäbig ud), (niebr.) gárjav, kráftav.
S d) a bar nací, m. kvánta.
Scbabracte, /. gem. fbabráka, aucb podfédliza.
Sd;ad?, m. gem. fháli, etioa aud> fkák. —bret n. fkákniza. —matt ad). (imScbacbfpiele) fhabmat; (fel;r febioacb.) fláb, trúden, vpéfban.
Scbäfber, m. rasbójnik.
Scbacbern, v. n. tergováti, terslii-ti, aucb júditi u. bgl.
Scbacbt, m. rúdni róv, gem. fhálita.
Sdjacbtel,/. rbkátlja, (nacb©utš= m a n ti) fklópniza. —mad;er w. flikalljár.
Schabe, Schaben m. gem. fbkóda,
\
© d) a	574
bei ben ungarifdxn Slotoenen utti> ¡bren SRadjbarn atid) kvár (eig. 9?ad;= tl;eil): eé ift Sd;abe um i(;n, fbkóda sá-njega; eé ijl nid)t obué Scbaben, ni bres fhlióde, bres kvára.tScba» ben v. n. fbkóditi, fhk^lovati, fbkódo délati, in einigen Säßen kvár délati, kvariti« Scbabenfreube J. slorádoft, fbkodosliélnoft u. bgí. Sd¿abenfrob ad j. slorád, fhliodorád, fbkodoshélen. Sd;abbaft adj. ofhko-dován. Scbäblicb ad), fbkodljiv, aucb kváren. Scbäblicbfeit/. fbkodljívoft, aud) kvárnoft. ScbabloS ad), bres fbkodé: id) bin fdjablož, fim bres fbkodé, néjmam fhkóde; einen febabs lož bilten, kóinur sa fbkódo biti.
S cb ä b e 1, v. S d; e b c 1.
Scbaf, «. övza, in Sit. aucb biza. Sdjäfdjen n. d. óvzkiza. —blättern pl. J. kosé. — bocf m. óven, aucb merkázb. Scbäfer m. ovzliár. Scbä= feriitn f. ovzharíza. Sdjäferei f. ovzbarija, ovzhárftvo. Scbäferbutlb m. ovzbárfki péf. Sd)äferbütte f. bájta. —fäfe m. óvzbji lir. —fteifcb n. óvzbje mefó, ovzbetina. —laué
Ígetn. klóp, klófbzh, in St. aucb léfh. —ninfter /. óvza , biza. —febere f. ftrishálo. —fdjerer m. ftrisbiz, ftríslinik. —fcbtir f. ftrisb-ba. •—flall ni. óvzhji hlév, ovzhár-nja, ovzhák. —pieb dróbniza. —n?oHe f. óvzbja vóvna. —junge f. (eine ^flanje) terpútiz.
Sd;aff, n. gem. fhkáf, aucb mévtra, védro, vodonóf.
Schaffen, v. a. unb n. (befel;fen) sapovédati, vkásati, veléti; (jur aSJirílicbfeit bringen, al« (Mb ic.) fpráviti, omifliti; (auž nidjtž bcr= porbriitgen) eig. vftvoríti, in St. aucb ftvoríti: piel ju fdjajfen l^íen, mnógo déla iméti, jáko Te páfhzhi-ti ; febaffet mir ©elb, dnárjov mi omiflite , pénes mi fprávite; fd;af= fet mir il;n í>iht»eg, fprávite ober pofprávite mi ga fpred ozhi; fíd) einen neuen 9íoct" febaffen, nóvo fúk-njo fi fpráviti, fi omifliti; baS Wirb i(;ni Piel, nidjt Piel ju Waffen macben, tó mu bó veliko déla na-
Íirávilo, ga ne bó mnógo déla do-etélo; er bat mit uñé uicbtSju fd;af= feit, s'námi nizh néjiua, s' náiui
575	@cf>a
néjma kar opráviti, sapovédati, vkasováti ti. Sgl.; ©oft fdjiif AtleS, Bóg je vfe vftvaril. Schaffner m. hifhnik, auch ofkerbnik. ©cbafí, m- eft»a obléf. ©d)äffen v. a. obféfati. ©chäfter m. obléfar, obléfaviz.
©d)ä?er, /n.tefma riialar, fhalún. ©cháfcnt v. n. fhalariti fe, fháliti Te. ©dHlfereijf. fliála, fhalarija. ©chai/ adj. fláb, medel, púft, prás-den.
©djale, f. (jum Srinícn) gem. fhá-
liza, eig. torilo, zliáfha, aud) kúpa; (von ©cbalflnereit, (Siern, Siüffen ic.) lufhína; (von Bäumen) fkórja; (»on griicbfen, 5. B. Aepfeln, SRüben k.) lupina, lúp , aud) kóslia , lupinje, lúplenize; (cineé SOlefferS) zherné. Schälen v. a. lúfhiti ober Ijúfhiti; lúpati ober lupiti j auch púsliiti ober pólshiti.
S d)a IF, m. poníglaviz, potúhnjenz, potájaviz. -—fjaff adj. kováren, po-niglaven, potuhnjen, svit, svijál'hk. —beit f. kovárftvo , ponrglavnoft, svitoft u. bgt. ©chalí, m. gláf, svón, shvénk, svék, h ruin u. bgl. ©challen v. n. gla-fiti fe, raslégati fe, rasdávati fe, svo-niti, shvenzhéti , hrumeti, péti , buzháti u. f. tt>. © ch a l rn e t e , /. pifhál, shvégla, rósh-niza.
© paiten, v. n. gofpodoväti, rav-náti, delati, obhajati: er foll jahten unb malten nach feinem Belieben, naj déla, liar hozhe, auch naj go-fpodúje, kakó fe mu poljubi , po fvoji vólji. Schaltjahr preftáv-zi, preftávno léto , auch preftänki, mcdftópno léto it. bgl. Schaltmonat m. preftávni méfiz. Schalttag m. preftáven dán. © d) a m, /. frám, gem. itttr. auch fra-móta, fehl, fhpót: er hat Feine —, getn. uttr. néjma Tramóte, Hipóla, rid)tiger néjma framí , ni ga frám; bientáiinlidje—, mófhka frám, niebr. kúriz ; bie weibliche—, shénfka frám, niebr. kúna, kúza b. i. kúriza, písda. —bein «• frámna kóft. Sdjamen, fid) v. r. framováti fe, frám biti, fehl, fhpót fe sdéti: er fdwmt fid), fe framúje, frám ga je, unr. fhpót
© d> a	576
fe mu sdi. —l;aare pl. böza. —haft adj. framljiv, frameshljiv, felt. fr.i-men. —haftigleit f. frainljivoft, framesliljivoft. —(efje f. pisek. —(oš adj. bresframen, auch nefra-meshljiv, lötern, löterfk. — loftgieit f. bresfrämnoft u. f. m. —roti) adj. od frami rudezh : er i|t fd)atnrofh, främ ga je, rudezhiza ga je fpre-letela tt. bgl.; er ijt fcbamrofl) gemors ben, kri ga je oblila, rudezhiza mu v' lize ftopila u. bgl. —rofhe f. rudezhiza. S ch a n b e, f. eig. framöta, fehl, fhpöt etwa« jit Schanbrn machen b. i. verun« jialten, kar pokvariti, kar pohabiti, pogubiti; einen juScbanben mad)en, kogar v' framoto fpraviti. Sd)iin= ben v. a. framotiti, oframotiti, sa-frainvati , framoto delati, onezha-ftiti tt. bgl.; (verunflalten) pokvariti, pohabiti, ofliriiniti, ogerditi u. bal.; (eilt Wäbcben) onezhaftiti, ob-filiti, niebr. fkurväti. Schdnber m. saframoväviz, oframotiviz. ©cfaanbs flecf m. framöta: einen foleben Schanbs flecf, töljko framote. Sdjanbhure f. vlazhüga, klafiua,, zafüta u. bgl. Scbänblid) adj. framotiv, saframva-ven tt. bgl., auch ogüden, gerd, o-ftüden tt. f. m.: bas war eine fcbänbs liehe Xhat, tö je bilo grosno hudo in gerdo delo. Schanbltiaul n. ne-framne vüfta, nefrämni jesik u. f. f. ähnliche 3l'famtnengefe6te. Sd)anb= tyatf. grosno gerdo delo, nefrämni zhin. Schciitbuttg f. oframotenje. S d) a n i, m. kerzhma. S d) a n 5 e, f. okop, safip, rov. Scham jen v. a. okopi delati, röve kopäti, safipoväti. S ch a r, /. trop , truma, rajda, rida,
fhöpa, liardelo, mnösli u. bgl. Scharben, -v. a. repo ribati. © d) a r b 0 cf , m. gnjile vüfta. ©djarf, adj. öjfter, öfter; (betjenb, freffenb) öjfter, fkelezh; (|treng, l;arf) öjfter, hüd; («oni SBerjtanbe) prebrifan, öjfter, bifter, jäfen ; (von Sönen) jären, öjfter: fcharf hören, tänko zhüti; fcharf fehen, biftro vi-diti. ©d)ärfe/. öjfter, ojftrina, oj-ftröft; biftroft. Schärfen v. a. oj-ftriti, aitcb biftriti. —rid)ter m. ra-belj, fehl, fräjman. —jtchtig adj. oj-
577
ftroviden, biftrovidcn. —jtchfigieif f. ojftrovidnoft, biftrovidnoft. —ftnn m. ojfter vüm, biitra pamet. —ftn= nig adj. ojftroviimen, birtrovumen. ©chdrfung f. ojftrenje. ©djarlad), m.fhkerldt; (eine VfTau= je) kadülja. ©d)arlachett adj. fliker-läten, fhkerlätaft. © d; a r m u 6 e l, n. mali böj, majhna
bitva. ©cbarmitijetn v. n. biti fe. ©d)drpe, f. sholnirfki pojif, fd;l. fhärpa.
© i) a r t C, f. grebliza, ftergälo, fter-gäzha, ftergon , feiten derkälo lt. bgl. ®<$atren v. a. grebati, fter-gati ober ftergäti, feiten derkäti u. bgl.; (äufamnten fdjarren, 5. SS. ©elb, SScrmögeti jc.) grabiti, pograbiti, nagrabiti, kupiti, kupizhiti, nakupiti u. f. t». ©charrer rn. ftergär, ftergon, grabesh, grabävf. ©dja rte, f. fherbina, fhkerbina.
©dpartig adj. fberblav, fherbinaft. ©Chatten, m. (bas bunfle 25ifb ei= neS unburchftd)figen Körper«, toelcheš entfleht, wenn er bte ßiehtflrahlen »on einem anbern bunWn Körper abhält, ittSbefonbere in 9tücffid)t auf beffen ©eftalt) tenja ; (ber TOangel beš Cichtž in einem erleuchteten Orte, fo fern berfelbe burch bie Pon Körpern aufgehaltenen ßichtflrahlen Perurfacfjt roirb, inžbefottbere alfo ber ©d;atten Por ben ©oititenflrahien, in 9hicfftd;t auf bie Kühle) fenza: ftch im ©d)at= ten laben, ftch fchatten, fenzhiti fe. ©chattiren t>. a. tenjo obrusili, te-njiti , otenjiti, itnr. fenzo deiati, fenzhiti, f<£(. fhatirati. ©d;attig adj. fenzhnat, fenzbnat. © d; a 11 u Ile , /. fhkätla, predelzliik,
fhkriniza. ©chafe, rn. eig. säklad (böhm. po-klad), aud) kinzh , salöga , gem. fhäz ; (©eliebter, ©eliebte) ljübzhik, ljubimiz, ljubka, ljübiza, ljubimka; mein ©djafj, mein ©d)äfecben, dragi moj, ljubi möj, fvet möj! —gelb n. sakladni dnärje, sakladnina. —Eams mer f. sakladniza , penesna kamra. © ch a fe e n , u. a. (aus t»ahrfd;einlichen ©rünben beflimmen, mufjmtafjen) fhti-mati, föditi, fiimiti, auch zeniti; (l;od) hatten, achten) pofhtoväti, fhti-mati; (bett "preis eines 25ingeS be*
@ci)o	578
flimmcit, taj-iren) zeniti, sazeniti, fd)(. fhazati. ©chdfebar adj. prezen-Ijiv, dräg, shlähten. ©d>ä£er m. eig. zenite! , auch zeniviz , zenik , fettener zenitnik, prefhtimäviz, fd)[. fhazman. ©djäfettng f. zenija , z0-nitva, fehl, fbäzinga. © d)au ¡e., v. © d; a u e tt. ©djattb, m. fhöpa, auch fhköpa;
©d;aitbe matten, fliöpati, fhköpati. ©chauber, ©chaubern, vide unter
© d) a u e r. ©d;auen, v. a. gledati, glediti. ©djait gled, vugled ober ogled. ©d;aitbrof n. gledni krüh. ©d;au= pfafe rn. etrca gledalifhe, gledifhe, gledalifhni öder, ©chaufpiet n. drama. ©djattfpiefer m. gledalifhen i gravi z , akter. ©d;aufpicierittn f. gledalifhna igravka, alcteriza, akte-riza u. bgl. ©djauer, rn. (ein fchnetl Porüber ge= {lenber ©turnt, ^taferegen ober ¿a= gel) vihar , vihta , plöha , tözha ; (eine fd;ne(I Porüber gehenbe @rfchüt= terung ber £>aut, 5'. SS. bei einem plöfelichen 2fttfaü ber Kdite, bež ©d;re= (Jene, ber ©hrfurcht sc.) grösa, auch trepetiz, dregetiz (inSbefonberž Por Kälte), fettener priitrah, trei u. bgt. ©djauerig adj. grösen, fträfhen it. bgt. ©d>auern v. i. u. n. fehauert b. i. ež hagelt, tözha gre, etma aud) tozhi; ež mirb nicht fd;attern, ne bö tözha fhla, ne bö tözhe; (©d;auer empftttben) trepetati, grositi fe, dre-getäti: es Mauert mir bie i>aut, dregezhem ober dregetäm , dregetiz me imä, grosa me nahäja, fträh me lömi; ež fdjauert it;m bapor, Te mu grosi, ga je grösa, ga je fträh, dregetiz ga imä (pred tem); er fdjauert Por Kalte, od mräsa drege-tä, od sime fe trefe u. bgl. —Polt adj. grösen , grosovit, grosovinfk, fträfhen, prifträfhen u. f. TO. ©djau= ber m. grösa, aud) ftud, gniifu. bgr. ©d)aubern v. n. trepetati, trefti fe, dregetäti, grositi fe, ftüditi fe, gnu-f. fe: e6 fd;aubert mid), dregetiz me imä, grösa me obide ; eS fd;au» bert i(;n ba»or, gern, pred tem, aitd) tega fe mu grosi , fe mu ftiidi, fe mu giiilfi u. f. tO. ©4)aitfet,/ lopata, felfener grebli-
579	© d) a
za, fehl, fhúbla; (SSroffchaufeí) lo-párj (SÍBurffchaufel) véjaniza, vejá-zba, vévniza. ©djaufefn u. a. lo-pátiti, s' lopáto grabiti, grébati, ogrébati. —fltcl rn. lopátifJie. ©cbaufeí, f. júbaniza , gúganiza, gúgovna, atich júlie, gúgo, in ©f, Ijäufig aud; sibél. ©cbaurefn i>. a. júbati, gúgati, juhljáti, gugljáti, sibáti ober síbati. ©d;aitm, m. pena, gem. peno pl. ©thättlltcit v. ti. tmb a. péniti fe ober peniti fe, feiten fítili fe (oor= jüglich Por ®ufh te.); (beit ©ehattm ahitehmen) pene fnémati , odpeno-váti , odpéniti. ©ríjanmig adj. pé-naft, polno pén. —fette./., —föjfet rn. pénavka , penjázha, peneníza , pénovka.
© d; a tt p (a é te., v. unter © d; a u e n. ©d;ccfe, f. gem. fd;t. fbék, íhékaft kónj, eftoa richtiger brésaft obet- pi-kaft kónj u. bgl; (ein Xfner mit farbigen gteefett auf einem toetjjen ©rttltbe) p i (ana ftvár, pikafta slii-vál. ©d;ccfig adj. gem. fliékaft, rídjfiger brésaft, mávraft, pikaft, pifan ti. bgl. ©d;ebe(, rn. zbepinja , lmbánja, glubánja, búzlia, ruffifeh zbérep. —ftäffc f. zbepinjoviz , hubánjoviz. ©eheffeí, rn. shitna inéra (mérnik, inérza, ftár, kóriz ti. f. tp.). ©d)ef= fe(n v. n. sdáti , sdétno biti; baá Sorn fd;cffett gut, r'sh dóbro sdá , r'sh je s'détna. ©ebeibe,f. liróg; (bie ©d;icjjfcbcibe) tárzlia; (bie gcitfterfd;eibe) fhibra. ©d)eibig adj. krógel, okrogel. ©d;ei= beitbohrer m. dúrgelj. Scheibenhonig rn. fát, fét, fatjé u. f. TO. © d) c i b e, / (©renje) méja , mejiza; (—toaitb) predél, pregrája; (®teffer= fcheibe te.) nóslina, nösliniza, auch nöshne, nöslinize. ©cheiben, -v. a. (ftd; »on Semanben entfernen, befonberé auf geraume Seit) oditi, lózhiti fe; (stoci £)inge »Ott einanber entfernen) lózhiti, raslózhi-l¡, rasdéliti, fetten rasdvojiti; «baé ©otb »om ©itber te.) oclbráti, ras-odbráti, rasodbírati tt. f. ro.; (5 loe i ©heíeufe »on einanber) lózhiti; (ei= nen ©freit, enífd;cibcti) raslózbiti, rasfóditi. ©cheibebrief m. pifmo lo-
©d)C	580
zbila, feffener lozhitni lift. ©djeibe« miinje f. dröbni dnärje, drobifb. ©d;eiber m. lozhiviz. ©cbeibetoanb f. predel, pregraja, medftenatt. bgf. ©d;cibctoeg m. raspötje, raszeftje. ©cheibttng f. lozhitva, lözbva, lo-zbilo.
©cheiit, m. (ber 3uflanb, ba ein Sör» per ftd;fbar mirb, aud; ber ©dummer, ©tanj je.) perblifhik, fijanje ober fijänje, fvit, leflc, blifh tt. bgl.; (2lnfchetn) vid, vides ; (fchriftlicijer) odpifik : nach bem ©cbeine, po vidu, na vides; jum ©d;eine, na vides. —bar adj. navidesen, na vid, auch fliasljiv, bljinjiv tl. f. tt>. —ehrift m. mörtf. navidesen kriftjan , gem. hinaviz, fvetohljiniz, fkasljiv kriftjan. ©cheinen v. n. (»oit ber ©on= lte) fijati; (»on bem ®onbe, ben ©fernen) fvetiti; (ben 2lnfchein h«= ben) sdeti fe , käsati fe : ež fcheint mir, fe mi sdi, fe mi dosdeva , fe mi käshe U. bgl. —frettnb m. fkasljiv , laslinjiv, bljinjiv perjatel. —heilig adj. fvetobljinjiv, fkasljivo fvet, binävfki u. f. to. —heitigfeit f. fvetoliljinjivoft u. bgl. ©d;eijje, f. (niebr.) drifkaviza, hi-triza, attd; fhifa. ©cbeifjen y. a. unb n. frati, ol'rati, auch ofräti fe, ifpräsdniti fe. © d; e i f, n. poleno , dervö ; (bren= ncnbeš) glävnja, ogorik. ©cheifer^ haufeit rn. germada, germäzha, kalter, in ©f. auch ftög, näton. ©d;ei= fern v. n. rasbiti fe; (nicht gelingen) (podleteti, ne vdäti fe. —d;en ri.d. polenze. — fjoTj n. derva. ©cheitel,/- teme, auch verli, ver-fliizh. ©d)citeln v. a. raszhefAti lafe v' dve ftrani, tit ©f. prezhko delati. —recht adj. nävpilc, navpik. ©d;el, adj. gerdogled, savidljiv, nevofliljiv. —fudjt f. gerdogledoft. —f«rf)figa<5?7. gerdogled: einen fcbcls flistig anfefien, gerdoglediti kogä. © d) e 11 c, f. (35acfenjireich) klapovüs-niza, berljüsniza, klöferniza u. bgl.; (ein £>ing, roomtt mau fcheflef) kragulja, krogülja, svönzhik; (ßanb', 5ugfd)ctlen) lefize, okovi; (in ber i?arte)kufa. —n v. a. kragüijiti, aud) svoniti, posvoniti, shvenzheti. —tl' geläut n. kragüljenje, auch svonenje.
581	©cfye
©d? C f m, m. tat, golüf, nepofhten
zhlövek. © cbe 1 fu d) t, v. © d> e 1. ©ekelten, v. a. u. n. (nennen) imenovati, klizati, svati, imeti: et fd)alt il;n einen Dieb, sa tata ga je imel; (fiucben) kleti, preklinjati, fhentvati , hudizhovati it. bgl.; (et' nen , auf einen febelfett) kregati, in kk. fvariti (kogar), attd) ozliitati komu ; (fd)impfen) pfovati, grajati tt. bgl. ©cbeltioort n. kletva, klet-viza.
©d)emei, m. podnogalo, podnosh-je, podnoshnik, podnoshniza, prü-ka.
©d) eni, m. (©htnbfcbettE) tozhäj, feltener naftazhila; (—toirffj) kerzh-mär. ižpdjenEe,/. kerzhma , fd)l. ta-berna, tovirna ti. bgl. ©djenien v. a. u. n. (auž eiitcin großem ©efafje in ein SrtnEgefäf; gießen) tözhiti, natozbiti, natäkati; (äBetn, ©ier ic. ini kleinett »etEaufeit) kerzhmariti, fcfjl. tabernati, (einem efmaš, uttent; aeltlid) geben) dariti, darovati, v' dar dati, deliti , fd)l. fhenkati ; (freiwillig erlaffen) puftiti, odpuftiti, attd) dariti u. f. to. —fhtbe f. kerzhma, goftilniza, pivniza. ©d)enEung f. dar, darovanje, daritev, dare-nje u. f. m. ©cbenEet, m. ftegno, bedro. ©cberbe, f. zhrep, zhrepina, zhre-pänja.
©d)ere, f. fhkärje ober flikärnje; (ffioUfcbe're) ftrishälo u. bgl. ©d)e; reit v. a. u. n. (®d;afe, Sud; ic.) ftrizhi; (.Öaare SC.) resati; (ben SSart) briti; (einen feberett, ihn- be= läjiigen) zbefäti, prezhefoväti (kogar), ozliitati komü ; (bei ben ©e= bern) ofnovo naviti , oTnoväti; (ßeute , brüefen) dreti, odreti, odirati, ljüpiti, satirati, satreti; fid) bie Jpaare fd;eren, lafe fi resati; fieb ben SSart feberen, bradö fi briti ; ftd> auž bem ffiege fd)eren, 's poti iti, pobrati fe; ež febiert nüd), bieb tc. nicblä, mene, tebe fe nizh ne dotizhe, aud) me , te nizb ne döjde; fieb nichts um einen, um ef= maS feieren, nizb marati sa kögar, sa kar. ©d)eret m. ftrishiz. ©cber= me[jer n. britva.
582
©d)erf, m., —d)en, —lein n. tróha,
tróhi:;a, bitva, bitviza. ©d; er ge, m. birizh, lövzh, fd;l.
músel, popadiga it. bgl. © d; e r s, m. eig. fhála, auch kvánta, fcljl. fhpáf. ©cbet-jen v. n. fhálíti fe. —t;aft ad], fhálen, finéfhen. —paffigEeif f. fhálnolt. —lüge f. lásh is fhále. ©d)eu, adj. pláh, pláfhen, attd) bo-jézh, ftrafhljív, felfener bojézhljiv, bojésljiv. — f. plahóta, pláfhnoft, bojézhnoft, ftráh u. f. m., aitd) gnúf, ftúd tt. bgl. — djett v. a. plá-fhiti, raspláfhiti. —en, fid) v. r. báti fe, ftráfhiti fe, ftráh biti: bie '.¿Itbcií, fí'd)_»or ber 2lrbeit fd;eiten, déla fe báti, déla kógar ftráh biti. —fal n. gnúf, gerdóba , grosovín-ftvo. ©cíjeujjlid) adj. gnúfen, gerd, grosovíní'k. ©cbeuer, ©ebeune f. (ein bcbecffes ©ebáttbe, in meld)em baé ©efreibe yet'toaíji'ct unb auégebrofd)en rcirb) eig. fkédenj, in ©f. gíinmo; (jene 2lbfbeilung biefeá ©ebáubes, bie oor= jüglicb. sum Drefd)ett bejiimmt tji) gúmno, pód; (ber 21ttfbewa()ruitgSorÉ ber au$gebrofd;enen ©arben :c.) pár-ma.
© d) e u c r n, v. a. gem. ribati, vmí-
vati u. bgl. ©d)icbí, f. (eine 9íeitje mehrerer utti) ítbereinanber bcfinbítd)er Dinge, eine ßage) eig. fklád, attd) lega, rájda, ríela tt. bgl. ©d)id)ten v. a. (t(;eilen, abfonbernj odlózhiti, odbráti, odbí-rati, predéliti tt. bgl.; (mehrere Dinge orbenflid) neben unb über etn= attber legen) slágati, fkládati, sló-shlti, rkláfty meife/. fkladóma, pofkládih, po légah. ©d)icfen, v. a. (abfcbicEctt, fenben) pofhiljati, polláti; (fügen, Uerorbs nen, verhängen) obravnáti, naravnati, odlózhiti, aud) pofláti tt. bgl.: tote es ©Ott fcbtcfí, kalió nam jo iiog obravná, hakfhno nam Bog pofhlje, odlózhi; — fid) V. r. (ju eíroaá, fid; bereiten) pripravljati fe , pripráviti fe; (ju etioaá, gefd)iift [epu, paffen) podobiti Te, priravnáti Te, priftáti fe, prikláfti fe, fpriftováti fe, vdáti fe, ftíkati Te, podobno biti, priftój-no biti u. f. m.; (in einen, fid) itt eií 19 *
583	<£d)i
»ene finbcn) svediti fe, vdAti fe (v' kar); (fd)icflid> fcpn) podobiti fe,
firiftati fe, vdali le, ftiliati fe, pri-izhiti fe , podobno biti, priftojno ober prilizbno biti tt. bgl. ©d)icflid) adj. prilizhen , priftojn , doltojn , prikladen, podoben. ©d)icflid)Eeif f. prilizbnoft tt. f. tO. ©cbtcFfal n. cig. vrok, frezha, aud) odfodvina, oioda, odfojenoft, gem. boshje po-flanje tt. bgl. : Ntemanb toeijš um feirt ©d)icffat, nihzlier ne ve, kar mu je Bog namenil ober nikdo ne ve sa boshjo ofodo; ©ott leitet ba§ ©d)iiFfal ber TOenfcben, Bog ravnA zblovefhke rezbi u. f. to. ©djicfung f. (bie giigung, baS Serfjangnijj) ravnilo, ofoda j (bie SBorfetjung) previdno ft.
©d)ieben, v. a. eig. tifhzhati ober tifhzliati, aud) tifbati: Segel fd)icben, potakati , keglati , kuglizbAti; bie ©cbulb attf einen fdjieben, kogar kriviti , na kogar krivizo svrAzliati. ©d;iebfarren m. (mit jioei aiabetn) gAre; (mit ciucm Kabe, bie @d)eib= trtice) famokolniza, tafbka ober ta z lika , in ©f. aud; toliga, grod, fd)f. rh Ajterga. ©djiebSridj f er, m. fodnik, fred-
nik, lozhiviz, miriviz. ©djtef, adj. vegaft , aud) kriv, ftranfk: fd)ief ael)en, ftranfki iti; fcbtef benfen, ftrAnfki ober krivo miniti; fd)ief mad)en , včshiti, sve-shiti, aitcb kriviti u. bgl. ©d)iefe f. vega, krivina. ©d)iefer, m. platizh , gem. fbibra, plena.
©d)ie(en, v. n. eig. krisliem gledati , aud» navfkrish, ftranfki, krivo glediti, fd)l. fhiliti. © d) t e n 6 e i n , n. pifbala, golen, go-lajno ober goleno , aud) podkolen-fka zev, koft od kolena do pet. © d) i e n e, f. fhinja. © d; i e r, adv. (balb, mtt nachftem, bet»
natje) fkoro, Ikor. © d) i er l i n g, m. trubelika. ©dnefjen, u. n. (ft'cf> auf baš fd>netl= fle fortbetoegen) dreti, vdreti, fpu-ftiti fe, gnati fe , leteti, dirjati u. bgl.; — lajjen (alS ben 3ugel) pu-ftiti, fpuftiti; — v. a. (mit Vfeilen, ©etoeljren uttb ©efdjufc) vftreliti,
@d)t	584
ftréljati. ©djiefjgetoebr púflika, púfhkiza. ©d)ieggraben m., ©chiefj= ftáífej£ ftrelniza, ftrelifbe. © d) t £f, n. (an gltigen unb TOeeren) barka, aud) fbAjka; (fefjr grojjeé ©Cbiff) ládija ober ládja, ruff. ko-rAbl; (Eleitteé ©d»tT¡ 9iad)en, 25oof, Sa^n) zlioln , zholnizh. ■—bar adj. barkáven, attd) vósben. —brtld) m. ladjelóm. —bríícfe f* bród. —en v. re. bárkati, ládjati , na bárki fe peljAti. —er m. barkár, ladjár, zbolnár, fd)l. zigar (eig. ber—jiefjec ber ©atoefd>iffe)- —¿patrón m. bar-kadór. —é»olí re. barkárfko Ijúd-ftvo, morinArje. —jotl m. brod-nina.
© d; i l b, m. fzbit, felfen tArzlia, pAjsh u. bgl.; (ein fráftiger unb fidjerer ©d)Ufe) savét, savétje, obrAmba. ©d)ilbern v. a. u. re. isobrásiti, popífati; (fleten unb toarfen, befon= Seré —roacbe flel;en) ftrásbati, na ftráshi ftáti. ©d)ilberung f. opíf, popífanje. —frote f. eig. shélev ober sliélva, ruff. zlierepAha. —tra» ger m. opróda, fzliitnik, pavesa. ©d)ilf, re. biza, bizhje, lózbje, aueb terftjé. ©djilfig adj. bizhnát, lozh-nát. —roí)r n. terftíka. —meer n. rudézbe mórje. © d) t f 11 n g, m. (ber 9fame einer Síttns je) fbiling; (eine 3"d>tigung mitKu» tl;en) fhibe. ©d;immel, m. (ein toeijjlicbeš obet gríinlid)eá ®iooá attf ber Oberflácbe tn gátiínig gerat^ener befonberé fetteb« ter ®inge) pléfen. pléfnivez, plefni-na, plefnovína ; (ein toeifjeá obertoeig= iicbeá Vferb) gem. fívi kónj, fíve:z , fivko, feltenerbéli kónj, béliz, belj-ko. ©djimmeln v. n. plefnjéti, pléf-nlti oberpIefníti,plefníviti. ©d)imm= tig adj. pléfniv ober plefnjiv. © d) i nt nt e r, m. bléfk, léfk, blifhzbó-ba ober blifhzliét, blífb. —n v. n. blefhzhéti ober blifhzbéti, léTniti fe, blifketáti, lefketáti ober lefketAti fe , fvétiti fe. © d) i m p f, m. safr/.mba, aud) Tramó-ta, bann pfóft, sméra. —en v. a. saframováti , aueb framotiti, ofra-motiti, bann pfováti, smérjati. —lid) adj. saframljiv, framotiv, gerd. —na= nte m. gerdo imé.
585	© cf) i
©(p i it bel, f. etroa fhkodla, defka,
dila u. bgl., gem. fliintel. © cp i n b e n , v. a. dreti, odreti, odirati, is kosho devati, is koshe djati. ©cpinbanget m. derifbe, oderifhe. ©Cpiltber m. derez , shivoder, mer-hoder. ©djitlberei f. derija, dertija. ©cpinbmdpte .f. siliva merha. S 4) i tt E e n, m. sadnje plezhe , Ctg.
gnjat, aud) bedro. ©cpippe, fdjippen, vide ©cpaufel, fcpaufetn.
© dp i t m , m. savet, varftvo , branilo , obramba. ©cpirmen v. a. sa-vetvati, savetiti, varovati, obvarovati , braniti, vbraniti. —petr m. savetnik, varovaviz, vArb. ©cplabbern, v. n. shlabrati, kvan-
tati, kvAfiti. ©epi a d) t, f. hitva, bitka, ttttr. boj. —battf f. klavna klop , mefarfka ftoliza, mefniza. —bar adj. klaven , sa klanje. ©d)lad;fett v. a. klati, saklAti. ©cp(dd)ter >n. me-Hir. —fetb n. bitvifiie, terifhe , bojovalfhe tt. bgl- —opfet n. klavna daritev , klavfhnja , klavfliina , klaven flAr. —otbnung /. vojina red. —fd)t»crf n. vojin inezli; klaven ober mefarfki nosb. —»iep n. klavna shivina. ©dplacfe, f. shlindra. ©cplacfig adj.
shlindraft. ©cplaf, m., gem. ©cbldfe pl. fenzi,
oflühi, fetfener flepe 6ka. ©cpTaf, >n. (bie tiefe Kupe) eig. fenj, gem. fpanje, ttitr. fpatje; (ber<©fattb ber 25efdubung unb ber fcplajfen Uu= fpdfigEeif) gem. oterpnoft, oterdob-, noft, feiten fpanje: im ©cplafe, fpa-je, Tpe ; ber — eitteš ©liebeS, oterpnoft vuda. ©cplafen v. n. fpAti, fpavati, aucp pozhivAti. ©cpldfer m. fpAviz, uitr. fpäjar. ©cpldferinn f. fpavka. ©d)Iäfern v. n. i. fpati hoteti: eš> fdjldfett micp , fpänje ine rili, dremota me imA, safpaniz me nabAja. —gefb n. denarje sa nozhenje, fpajina. -—gemad) n. fpal-niza, fpalnja. —gcfeil m. pofteljni tovarfh , fpalni driishe. •—lož adj. bres fpAnja, feiten bresfenj. —lo= ftgEeit f. bresfenj, bresfenjoft. —mif= tel n. vufpAlo. —mitpe f. (einfcpldf= tiger TOenfcp) safpane, safpanik, sa-
586
fpanjak. ,-tap m. p61h. ©cpldfrig adj. safpAn, uitr. pofpAn. ©d)ldf= rigEett f. safpanoft, aud) safpAniz. —fud;t f. safpaniz, aucp dremota; (ber 3"fianb ber SSefdubttng, ber Um fpdfigEeit !C.) oterpnoft, oterdöb-noft. —turnim, povezberik. — fruit» len adj. safpan. —jeif /• zbAf sa fpAnje, zhaf fpati. — jimmet n. fpal-niza, fpalnja. ©cpfaff, adj. flab , odmekel, ohlapen. —peif f. Oaboft, odmčklort, oblApnoft. ©d; lag, m. vdar, vdarik , bitik ,
f^f. shlAk; (bes Merjen«, be§ ^ut= f *) bijenje, bitje; (bet ©locfe) bitje, bitik, aucb slivenk u. bgl.; (ber 9iad?tigaß, iöad;tel k.) petje; (2lrf, ©affllttg) pleme, aucp rod, fela, plöd u. bgl.; (©cptagflufi, eine 5?ranE= petf) mertüd, mertiidniza, (nad) S5 0 b it.) kap , fd;l. bosbji sblak ; (©d;tdge, Prügel) tepesb, pAlize; (bie gaHtpür) lefa, dverize. —aber f. zipla, v. «putžaber. —bar adj. podirAven. —bauitt m. lefa, dverize. ©d;lčigel m. in kiz, kij, terkelj naboj, nabijalo, in ©t. ina-zel; (uout gefd)tad;tefen 25iel)) sadnje plezhe, bedro. ©cplagen v. n. tt. a. (vom -öerjen, beut ^ulfe, bet Ul)t) biti, feiten vdarjati , klati; (fallen, an etwa® fd;lagen) udariti fe, pobiti te , telebiti, fkolehati u. bgl.; (»oit ber Nacbfigatl) peti; (attö ber 2trf fdjlagen) isroditi fe, is roda fe svrezhi, prevrezhi fe; (»on ber Stamme, j. 23. iit bie fiupe fd;la= gen) kvifhko fhvigati, nakvifiiko fe valiti; (»on bet Sinfe, burd;fcplageu)
premakati, premozhiti, premölkni-
ti; (@elb) kovAti, delati; (ben getnb)
biti, tepfti, pobiti, premagati; (ilt bie g(ud)t) pregnati, pretirati , aucp v'pobeg raspoditi, raskropiti; (et= maš in f»apier te. fcplagen) v' papir oinotAti, v' papir savili; (eftuaš iit ben 2Bittb) kar sanemAriti , ne mA-rati sa kar, sa nizh ne mar biti; (bie 3lrme in einanbet fcptageii) roke v' krish poklAfti, roke krishem djAti, polöshiti; (ftd? efroaž auS bettt ©inite fdjfagcn) posAbiti, is mifel fi fprAviti; (JDotj, ©dume) podirati, podreti; (äBurjeln fcplagen, treibe« te.)
587	©d) t
gnati, poganjati, aitdj fpufhati, fpu-Ttiti; (etwas itt ©fiicfe fd)lagen) ras-köfiti, v'köTe raslomiti; (geuer) kre-fati, attdj delati, narediti; (i>et) delali; (bie '„'lugen jur (Srbe) ozhi pobeliti; (ftd) recbts, ItnES fcblagen) obcrniti, podati fe na levo , delno roko; (einen, au S Stäche, 3ücbfigitng, ©träfe te. prügeln, peitfd)en ¡e.) topiti , pretepfti, pretepati , biti u. f. w.; (»on gleifdjern, Ockfen :c.) klati, saklati; (eine SSrüeFej delati, narediti; fid) fcblagen mit einem, tep-fti fe , biti fe, tepesiiiti fe; ftd) ju einem fcblagen, s'kom potegniti h' komu perftopiti; er ift mit 25f.itbi t)ät gefd;lagen, je s' flepöto kasnan (fhtrafan), feff. vdarjen; baS fdjlägt nid)t in mein gad), ta ni mojiga opravila, ne lega v' moje delo; wen (Sott liebt, ben fdjleigf er, kogar Bog ljübi, ga tepe; bie ®etlen fd)lu= gen in baS <Spd)iff, valovi fo filili v' lädijo; baS TOeer fcbtägf SBellen, valove shene morje; wer ntöd)fe, wenn es uns oft aud; l;art fd;lägt, baS Un= gtiicf ttid)t lieben, ba es unS fo oft jum SSejien ifl, kdo bi, tudi kadar naf ojftro tepe, nefrezhe ne ljubil, ker nam je toljkokrat v' dobro, ©cbldger m. metün, tepävf, metävf, tergävf u. b^l. ©cblägerei/". tepesh, tepenje , bitje u. f. m. — flufj m. mertüd u. f. w., v. ©d; la g. —re= gen m. ploha, ©cblamm, m. glen, il, musha, ze-kla, grčs tt. bgl. ©d;ldmmen v. a. prezediti , pretakati, trebiti, od gleni ozbifhati it. f. w. ©d)lamttiig adj. glenen, ilen, müshaft u. bgl. © d; lü nt p e, f. vlazliüga, aitd) pote-püha, zafüta u. f. m. ©d;lampig adj. vlazhügarfk. ©d;latnpen v. n. vlazhügati fe. ©d)lange, f. kAzha, feiten smij, attcb gad: eine ©d;Iange ifl Perberb= lidjerals ein alfeS SBeib, gAd bAbo fnede. ©drängeln, fteb v- r. viti fe. ©d)Iaitgeitbalg m. kazhja liosha, kAzhjevina, aud) lev, ljev. ©d)lait' genbruf f. kAzhji plöd. ©d)lattgen= 10d) «. kAzhnik, kAzhnjak. ©d)[att= gentnanncben n. kazhür. ©djlanE adj. gibili, fhibik, tenek, droben, ©cblapp, v. ©djlaff.
@cf)t	588
©cbiatt, f. svit, prebrlfan, prekA-njen, potuhnjen, svijAfhk. —peit J. svitoft, prebrilanoft it. f. W. © d) l a lt cb , m. méh, koshéno vrézhe,
fd)l. zvéli u. bgl. ©cblaubern, v. © d) l e u b e r n. © d) l e d) t, adj. (übel befdjaffen, TCan= gel an nötigen ititb gufen (šigenfd)af= ten babenb) nezhimérn, nezbimurn, nizbemArn, nizhémurn, ne dober, hüd , aud) vbóshen , in fff. búrn ; (bem 3Bertf)e nacb, gering) malovré-den, malopriden tt. bgl.: fid) fd)led)t ileiben, fe fromAfbko oblAzhiti; ei= ne fd)Ied)fe SBofmitng, malopridno prebivalfhe. —l;eit f. maloprid-nolt, malovrédnoft. ©d)fecbferbingS a d tj. po vfém, po vfAko, na vfe krAje: fd)led)ferbtngS nid)f, nikAkor, po nikAlto , po nobenim krAji. —pin,. —Weg adv. prófto, na ráv-noft , bres ovínjkov. © d) l e cf e n, fd)lecfern v. n. lisati, kózhljiti, kozblovAti, aud) fladko-fnédati. ©d)leefer rn. fladkofnéd-nesh, kozbljiviz tt. bgí. ©d)lecfer= fjaft adj. fladkofnéden, kozhljiv. © d)lef)e, f. ternóliza, temina, ter-
nóla, ternika. ©d) leí eben, v. n. gem. léfti, lAsiti (eig. frtedjen), aud) plAsiti (eig. flef= fern), fetfener potuhovAti, natihama iti; — fid) v. r. krAfti fe, aucb potuhovAti Te, léfti. ©d)leid)er m. eU wa podlAsa , potühnesb unb bergt. ©d)teid)l)anbel rn. potüha. ©d)teid)= Weg rn. krivina, Ikrivna pót. ©d) te i er, rn. pAjzbolan, pAzholat,
shlár, aud) pokrivAlo, sagrinjAlo. © cb le i fe, f. (.öutfebleife) gern, pinta, aitd) prevósa tt. bgí.; (SBaaren barauf ju fdjletfen) fmuke, derkáli-ze, faní; (©cblinge jum gangeti) sAjnka, prógla. ©d)leifett, v. a. (auf einer ©d)leife fo.rtfd)affett, j. 25. ©aaren) na IVnü-kah dAlj fprávljati, feiten fmükati; (eine geflttng je., bem (grbboben gleieb madjen) rasdréti, rasvAljati, rasrü-fhiti, rasdjáti ; (fcbleppen) vlézhi, vlAzhiti; (gláffen) gláditi, Iófhiti, lizhiti; (welsett) ójftriti, ojftríti (eig. febárfen), fonfi gem. brüfiti, nabrü-fiti, sbrúfiti; (geftffef machen) ote-fáti, sdvorljiviti ti. bgl. ©cbíeifer
589	@d>I
m. brufär. ©d)leifmtffjle f. brilf, brufi. ©chleifjteitt nt. brüten kä-men, a it d) ofla. ©djieifjteinhorn re. voder, fehl. kumpa, fkapun. ©d)leif= toaffer «. brufniza. g. d) f c t h e, /• lini, fehl. shlanj. ©d) le i m, m. slilesa, slilesöha, getu.
fline. ®d)Ieitlltg adj. shlesaft. © d) I c i g c, /. (ein i>¿inner, langer, ge= fpaltener ©parni) trefka. ©gleißen u.a. (gebern) müsati, omüsati, fd;I. zhäjskati; (reißen, fpalten 5.93. ©cfteU fer) kälati, zepiti, zefkati. ©d)(ei= ßig adj. (abgettüfef) verhek. © d) I e ni m en, v. n. poslireflioväti, zhesnemzhoväti , feiten shreti , tre-büfiiiti. ©d)(cinmer m. poslirefh-nik , posherüli, zliesneinzhnik, tre-bnflmiV. ©d)Iemmerei f. poslierüh-lioft, zhAnemzhnoft, poshreflinoft. ©d)teitbem, u. n. gambati, noge vlazliiti, poiltöpati, po lenülije iti. ©d)ienbriail m. ftäre fliege in navade.
©djtenfern, v. n. trefti fe, ben-gläti, kinkati ; — v. a. metati, lü-zhati, vrezlii. © d) l e p p e, f. (eines SleibeS) rep ob-lazkila, fehl sblof. Schleppen u. a. vlazbiti, vlezki. ©d)teppčleib n. obleka s' repom, ©d) lep p er n, v. n. (fd)fnrfctiPon ■Öunben) lopati, lokati, lokljäti, lö-fkati, lofkljäti tt. bgl. ©c&Ieuber, f. präzha, präflizlia, and) prezba, fd)l. frazba. ©d)leit= berer m. präzliar ob. prazhär, pre-zliar. ©d;leitberit v. n. (mit ber —, überhaupt mit einem ©chiounge unb einer g(eid)fain jitternben 23eio_egung merfen) prezkäti, auch sagnäti (kämen) ; (mit Sßaaren) pod sgübo prodati; (mit ber Arbeit) na pol opraviti, ©d) ieu ni g, adj. hiter, nägel. ©cplcitfe, f. fplav , säjsa, fehl, käfhta.
(Schlich, m. krivina, auch fmüka;
(9idnie) svijäzhe. © d) Ii d)t, adj. glädek , proft: ber fd)Iid)te Wenfcheuoerftanb, priroden üin, prirojena päinet; ein fd)Iid)ter Wann, proft zlildvek, mosh 11a l'ävnoft. ©d)lid;ten u. a. (gerate, eben, glatt machen) ravnati, sravna-
590
Ii, obravnäti, fehl, sgllliati; (in ürbnung legen s. 35. £ois) slägati, slöshiti ; (einen ©treit) vmiriti, re-rhiti. ©d;lid;faj:t f. shamplaka , besjäzha.
© d) liefen, v. n. lefti, vläzhiti Te,
vlezlii fe, potegniti fe, pläsiti fe. ©d) ließen, v. n. u. a. (»on einem ©djlüffel, baS ©d)foß offnen) odkleniti ober odkleniti; (eine öeffmtng genau beefen ober ausfüllen, fejt an= liegen) ftikati fe, Itifniti fe, prile-zhi fe; (»ermittelft eines ©d)loffeS jumad;en, jufthließen) sakleniti, sa-klepati; (einen öetbrechcr) v' slie-lesje djäti, vkleniti, vlilepati; (bie klugen) ftifniti; (einen ÄreiS) fkleniti; (in fid), enthalten) sapopäfti, sdershäti v' febi; (eitlCtl i tt feine ■Jirnte) objeti, okleniti; (einen Sßer= trag, grieben, ein SSünbniß ic.) fto-riti, auch fkleniti: ein 23iittblliß fd)ließen saveso ftoriti, ben grieben fehließeti mir ftoriti ober vmiriti fe u. f. 1».; (enbigen, 51t ($nbe bringen) dokonzhäti , auch fkleniti; (aus eis nem ober mehreren SSorberfäften et= roaS herleiten) fkleniti, mifliti, ras-fo liti 11. bgl.; (ftch fd)(ießen, baS (Silbe nehmen) konzhäti fe , fkleniti fe, lienjati U. f. tt). ©djlteßlich adv. sädnjizh , poflednizh. ©cht i mm, adj. hüd, auch näpzhen,
slozheft lt. bgf. ©djf finge,/, säjnka, progla, sader-ga, auch klüpa; (9lad>ftet[ung, galle) päft, saderga u. bgl. © d) 1 i 11 g c I, m. vmajüh, niebr. gnji-
läzh, ftekläzli. <s d) i i n g e n, v. a. (in einer ©dn'au* benlinie umgeben, toinbeit, totcfeln) viti, sviti, ovijati; (heftig lUlb in großen ©iffeti hinunter fd)Iucfen) pogoltniti, poslireti, poshirati. Schlitten, m. fani, aud; fäni, —bahn m. faninjak, in fniniz. —fahrt f. vöshnja na faneh. ©d) l i (j/m. geni. liikna, feltenrr ras-res , raszep. ©chligeit v. a. rasre-sati, raszčpili , rasklati. © d) l o ß, n. (sum aSerfchließen) kljü-zlieniza , kijüzhanza; (ein &erv-fchaftSfd)Ioß, ein befeftigfer 2Boh"ft.& eines großen Jperrn ie.) gräd, graj-fhina. öchlößcheit "• d- g'idea,
591	® d) l
grâdek, grajfhiniza tt. bgl. ©chlof= fer m. kljuzhàvnizhair , kljuzhan-zliàr, kljuzhenizhâr, kljuzhâr ober hljuzhnàr. —Hauptmann grAjfki glavar.
©d) t o fie, f. tozha. ©chlofjen v. i. eê frf;It>ßcf, tozha gré, tozha ide. ©d;lofjipetter n. tozha , tôzhno vré-inc,
©d)Ioffem, v. n. drogetâti, tréfti
fe u. bgl. © cb t il d; i, f. prepâd, tokava. ©chluchjett, v.n. jokati fe, plakati fe, jihtiti fe, auch pojémati , sa-molkovâti fe, fehl. sazukovàti fe tt. bgl. — m. jihtôta. © d) tu cf, m. poshirk, poshir. ©chlu=
cfett v. a. poshirati, poshréti. ©d) (utrt mer, m. drein, drémanje ober dremanje, drémota ober dre-môta, felfettec drémaniz, drémotiz. ©cblummern v. n. eig. drémati, frfpï. kinkati U. bgf. © d; I u m p e n, v. © d) 1 o t f e r n. ©d)(unb, m. (bec 2lnfang ber ©peU ferô(;re hinten im Stunbe) posliirâk, auch gerlo, gortân, gortàniz, golt; (geuerfchlunb) shréloj (£ö()ie, 216= gritnb) prepâd, brésen, tokâva. ©d; Iii p feu, v. n. sinûsniti, fmùk-niti , sléfti , auch mûsati , fmukati , léfti. Schlüpfrig adj. glâdek, pol-sen, polsek, polsézh. ©cbtüpfrigEeit J. gladkoft, pôlsnoft, pôlslcoft, pol-sézhoft, polskôba. ©cpiltpftoinÉefm. sakotik, vbesliifhzhe. © d; ( u r f, m. férkljej : einen — fhtin, férkniti. ©d;(iirfen v. a. ferkati, ferkljàti, ferketàti, poierkati, po-ferkljâti, poferketâti, feltener zmèr-kati u. f. tp. ©chlujj, m. (®nbe) konihânje, kô-niz; (au§ SBernitnffgrûnben, (5nf= fd)(ttjî ¡c.) fklép, fklepâlo, felfener fklénik, fklémba : einen guten — haben (im Seifen), terdno fedéti na könji. —puncf m. (nach SSobn.) pika, nach (Sinigen konzlmj, ruff. tôzhka. —(lein m. fklépni kamen, efioa auch fklépnik. Schlüffel, m. kljtizb. —bart m. brada, péro. —bein n. fklépna kôft. —bluitie f. margétiza, auch lixzhnek, rukaz. ©chmach, v. ©chmähen.
© cf> m	592
Schmachten, v. n. eig. kopernéti, oinagováti; (barben) ftrádati; (einen hohen ©rab ber Sejmfuchf enipftnben) hrepenéti, sashelováti fe. ©chmäch= fig adj. ((;ungerig, armfe(ig) iftrádan, vb ó g, vbóshen; (fchíanE) fhíbik, te-nek. ©chmachfriemcn m. pojáf, páf, pafivnik (okoli lédja). ©chmacf haff, adj. gem. fehl, shmá-ben, eftoa richtiger vkúfen, vkúfu prijéten, dóber u. bgf. ©d;mabbern, x>• hudó pifati, másati.
©chtnähen, v. a. hudó iméti , sa-framovati, pfováti, ozhitati , kleti , smérjati, fehl, shmágati, sa-shmágati, shmagováti, sashmago-váti. ©chmach j. safrámva , pfóft, frám, framóta u. bg(., fehl. shinága, sashmága. ©chutdhlich adj. safrani-váven , gerd , fehl- sashmagováven u. bg(. ©ehmähfehrift./, saframváv-no pifino. Schmähung f. pfóft, safrámva, gerdo imé. ©chin al, adj. vósik, auch téTen; (geringe, fehlest, ärmlich) malovre-den, pízhel, húd. schmälern u. a. vmáliti, vmanjfháti, perkrájfhati. © d) m á (C n, v. n. kregati fe , grajati fe.
©chmaíj, n. máflo. —en v. a. (bie ©peifen, mit — roitrjen) roörfl. má-fiiti, pomáfliti, feiten, bafiir gem. sazhimti, sabéliti. —muß«, má-flovnik, máflovnjak. —topf rn. maflénik, mallénjak. ©chmarofeen, v. «. efma saplezho-váti, podhlebováti. ©chmarofeer >n. saplézhnik , podhlébnik , auch fhúr-tovz, prifhelz, feiten lisún. ©djmaé, m. zmók. ©chmafsen v. n.
zmókati, zmákati, zmókniti. ©chmauCh, m. góft dim. —en v.n. u. a. (— pon fich geben) diméti ober dimití fe , kaditi fe; (JabaE fd;mau= djen) tabák kaditi, in Jír. tabák piti , auch shgáti, kúriti. —er m. ka-diviz, tabakázh. ©d;mauá, m. gofti, fetten p ir. —en v. n. goftiti fe, goftém fiúshiti, go-fti iméti, po goítéi) hoditi. © d) m e čE e n, v. «. (bureb ben ©e= fdmtacfsfinn empftnben ober erEennen) eig. vkúfhati, getn. shmahováti, unr. vóbati, difiiáti; (burch ben öefchmai
593	©cf)ttt
empfunben roerben, 5. 95. ßuf, fchlcchf fd)tnecfen) cig. vküf imeti, gem. di-fliati ober difhäti, auch shmahovati, düh ober slimäh imeti; (nad) etroaš, baS ®afet)n einež 2)ingeö burd) @e= fchmacf »erfünbcn) eig. vküf imeti, gem. diOiäti, düha biti, duh ober shmäh imeti: bic ©peife fd)tnccft i^m, difhi ran jed; eš fd)mccft nad) ©atj, po foli ima vküT, je foleniga vküfa, gem. po föli difhi u. f. ro-©cbmeer, n. mäft, aud) falo, tolfha
u. bgl. —bauch >n. trebüli. Schmeicheln, -u. n. (einem) perlisa-vati fe ober perlisovati fe, perlisniti fe, auch perkupoväti fe, lifizhiti fe, inuzläti fe, fladkati fe u. bgl. ©d)mei« chelei f. perlisnoft. ©d)tnetd)elf)aff adj. perlisnjiv, perlisen, auch per-kupljiv. ©d)nieicblcr m. perlisaviz, perlisnik, lisün, fladkäzh u. f. ro. ©chmeibig, v. Oefcbmeibig. ©cbmeijjen, v. a. (niebr.) telebiti, fkolehati; (fd)lagen, roerfen) Ihver-kniti, vrezhi, metati; (ben Koti; burch ben Lintern »Ott ftd) geben, be= fonberš »on ben Sögeln unb 3nfccfeti) fräti, pofräti fe, ofrati fe. ©d)mcijj= fliege/, mefna müha. ©chmelj, m. gem. löfli, nie fpu-
fhanftvo U. bgl. © ch m e l s e n, v. n. (aitä einem fefien Körper in einen flüjjtgen »erroanbelt roerben) topiti fe, raspüfhati fe, tajati fe, plaviti fe, kopneti U. bgl.; — v. a. (einen fefien Körper »ertnif; feltf ber ©arme unb beS JeuerS in einen fltißigen yerroanbeln) topiti, ras-topiti , rastäpljati, raspuftiti, ras-püThati, tajati (in ©f. täliti), rastä-jati, plaviti, zvreti U. f. tp.; (etnail= tiren) etroa lofhiti. ©cbrnetjer m. eU roa plavik. ©chmelähüfte /. etroa pla-vilnja. Schmelzofen m. plavsli ober plävfh.
©d>mer$, m. (iörperlicher) bol, bo-lezhina; (jebe f>cffige unangenehme (Smpfinbung be5 öemütl>eS) shäloft, fkerb, britkoft tt. bgl. ©d)_tnerjen v. n. boleti, auch bolezhiniti ; (be= trüben) shaliti, shaloväti, aud) sligä-ti, pezhi u. bgl.: bic ©ttttbe febmerjf mich, rana me boli, me bolezhini ; cš fchmer_5t mich, bafj ich tlmbeleibigei l;abc, mi je fchal , fe shalüjem, me
® d) m	594
silgó , me gréva, fe kfám, ki fim ga rasshálii u. f. ro. —fyaft adj. bo-lézh. ■—Ud) adj. sbaljiv, shaloftljiv, aud) sháloften, britek U. bgl. —loé adj. bres bolezhine. © d) m e 11 e r l i ng, m. metúl, ttnr.
véfha.
© d) m e 11 c r n, v. n. (fdjatlen, 5. 95. »on Srompefett k.) buzháti, péti, hrumeti, glaliti fe u. bgl.; — v. a. (jerfd)!tiefferti) rasbiti, rasvrézhi, rastréfhiti. ©d)tnieb, ©djmtb m. kovázh. —ar* beit/. kóv, kováfhko délo. —e/. kovazhni?a. —en v. a. (burch -&ants merfcblage auébelwen unb bearbeiten) kováti, raskováti, raskávati; (etnen Serbred)er in Ketten) sakováti, djá-ti, pofaditi v' shelésje; (eine bofe 2lbftd)t jc. jur ©irilichfeit ju brtngen fltd)Clt) svijázhe pléfti, kováti. — tu a f. kovazhiza. -—hanbroerE n. kova-zhija. —íned)t rn. kováfhki hlápez. •—Eol>le/, kováfhki vógol. ©chttiicgen, v. a. (biegen) vklóniti ober vklóniti, vklánjati, aud) per-pógniti, perpogíbati u. bgl.; — ftd) v. r. (ftd) biegfam brehett unb roin= ben) viti fe, ovijati fe, ftifniti fe tt. bgl.; (ftd) »or etnem bemüthigen)
Íionishati fe, ponishováti fe, potu-íováti fe, vkrotiti fe. © d) tn t e r e, /■ más, máft; (©albe) inásha, mašilo, ©chmtercn v. «• másati, namásati, pomásati ; (tttií gefí befubeln) samásati, auch mafti-ti, namaftíti; (beh 2Bein te. »crfal» fehen) méfhati, zhapláriti; (fubel= haft fd)reiben) másati ; (béfiecheh) podkupiti, auch gem. podinítati; (prügeln) tépfti, nashgáti, napóka-ti,, iiakúriti u. bgl. ©chmierer m. masar, masázh, inásavez. @ri)ttlic= rerei f. másanje. ©cbmierig adj. (mit Scft befubelt) máften ; (bc= fchmu^t) vmásan , samásan ; ein fd)mtertger Stenfch, vmásaniz, sa-másaniz.
© ch m i n í c, /. (roeijje) belilo ; (ros fhe) rumenilo, rudezliílo; (über« haupf ein bicfltd) flügtger Kbrper, et= roaé bamit 5U bejíreidjen) más, mašilo. ©chtninEen a. beliti, ru-meníti , rudezhiti, masiliti, auch lifhpati, kinzhiti.
595	<S d) m
©cijmifj, nt. fhverk: tm — fctjn,
muha v' mozhniki biti. ©d) m t i) e, f. bizh. ©chtni&en i>. a,
biti, bizhati, bizhovati. ©cbmoilen, v. n. küjati Te. ©Comoren, v. a. präshiti. ©d)ittucf, m. kinzh , lopoti ja , auch lifhp, fd)i. zir. — adj. sal, fleten, gmeten. ©d)tnttcl:en v. a. kinzliiti, lepotiti, lepfhati, bann okinzhiti it. f. t»., auch lifhpati, salfhati, olifh-pati it. f. f. © d; m it n 5 e f tt, v. n. musati fe , na-
müsati fc, namiisniti fe. © d) ttt ti (j, m. nefnäga , aud) vmäs , Fkurnoba it. bgl. ©d)tnu(jcn v. n. vmasati, vmasovati. ©cbmttfeig adj. nefnashen, aitrf) vmasan, samasan. ©d; na bel, >n. (ba3 »ertängerte fyovn--Artige TOaui ber 83ögel) kljun; (im ©dierje ober niebr./bet 9Jhinb) gö-bez; (wrfdjiebene beitt — eittcd SBo* gefš nbnlidie Slicife eines Wittges) nof. ©dlltäbeln, fid) v. r. golobzho-väti fe.
© d; tt a i e, f. (ein Sitfeet) komär; (eilt fd;erähaffer , luftiger Einfall) kvanta, norzhija, nori ja. ©d)na= iifd) adj. (poffierlid;) fmefhen , rha-
len.
© d) n alle, f. (an ber Ifn'ir) kljüpa, kljüpiza, felfener kljüka, saletAvka, karjize; (an SleibitngSflitcFen) sapon, sAponka, attd) sApona, kljuka, sA-ponki , saponzi, feltett sadershniza it. bgl», fehl. fhnola. ©d)nä(ld)en n. kljüpiza, kljüpzhiza ; säponza tt. f. tt>. ©d)nallen v. a. sapeti, sapnem, bantt sapenjati tt. bgl. ©djnaljen, v. «. '(mit ber 3unge) dlefkati; (mit ben gingern) lüfkati, atld) dlefkati; (mit ber Veiffd;e) pokati. ©dmafjlaut m. dlefk ; lüfk; pök, pozli. © d) n a p p, fd)napps i. hlop! fhverk! ©d)ttappeu V. n. hlopniti , lilopiti: (nad) etroaS, mit beut 9Jhtnbe ;e. 51t eriiafcben fttd)en) loviti, grabiti, hlopniti (sa zhem); (nad) 8uft, n>emt man in ©efafjr ijt ju ertrin= Jett) hl in tati. ©d;näpper m. tn ©t. omerfalez. © d) it a r d) e It, v. n. herkati, her-zhäti, fmerzhäti, dernjohati , her-njöliti. Schnarcher m. herkAvez,
596
herzhAvf, dernjoh , liernjölesh , fmerzhéj it. bgl. S d) n a r r e n, v. n. hrefhâti, tre-fhzhAti.
Schnattern, v. n. (Bon ©ânfen, (Sitten te., fd)erjt»eife won -Dlenfchen) gàgati, végati, gogotàti, shlabrAti, shlobudrâti, fcflâti. ©dniatterganS f. slilâbra, félla; (ber Sd)ttatferer) shlAbra, shlAbravez, féflaviz u. bgl. Schnauben, v. n. (flarÊ a(l)mcn) fopéti, fôpfti, feltener puhati; (won Vfcrben) fôrzati ; (nad) etmaâ, ein heftiges 25er(angen haben) hrepeneti po zhém, sashelovâti kar. Schnaufen, v. n. fopéti, fopfti, in
©t. finiti. © d) n a it 5 e, f. gobez , aud) rivez , rilo, lieriez u. bg{. i£>d)itättjcben n. d. gôbzliik, rivzhik. ©chnâujen v. a. (bie 9îafe) vfékniti, vfeknjovâti , vfmerkniti, vfmerkàti ; (baâ t!id)f) vterniti , vternjovàti ; (einen, (iflig beuorthei(en) ozigâniti , obnoriti, ogolufati. © ci) n e cF e, f. polsh ((teS poush, pùsh, ttnr. plùjsh), fetten flinovez (tnâbef. bie ®egefchnecfe), nie hifhonöfez. © cb tt e e, m. fnég : ein Heiner —, fné-shizh. —bahn./1, in 5£S. gâs, in ©f. tir; (©cbfittenbahn) faninjak, fniniz. —bail m. fnéshna képa : ©cbneeba(= len merfett, képati fe. —berg m. fnéshna gora , Ineshnik. —flocfe f. fneshinka, fnéshna muha. —gebir= ge n. fnéshne goré, fneshniki. —glöifchen n. tizhiza , trùteriza. ©chneeig adj. fnéshen, fneshnàt. -—leine f. fnéshni plâs. —meife f. plàsiza. —maffer n. fnéshna voda, fnéshniza, fnégovniza. —meig ad). prebél, bel käkor fnég. —roctter n. fnéshno vréme. — iDolïe./". fnéshni oblâk. ©diiteien v. n. fneshiti, fnég iti: es fd)neiet, fneshi, fnég ide, fnég gré. ©duteiben, v. a. résati, vrésati; (ôo(j) shâgati; (©etreibe) shéti ober shnjéti ; (oerfdjneiben, Zl/iete) résati , kopiti ; (SSciume) obrésati, aiicb trébiti, otrébiti ; (einen, ihn um'3 ©elb bringen) odréti, odirati, obnoriti , ob dnàrje fpràviti u. bgl. ©cbiteibe f. eig. rés, gem. öfter; (einet J&acFe te.) fék. ©chneibebauï
597	@cf)n
f. resni ftól, feiten resák. ©d;net= 'beln v. a. (5. 25. bie Bäntne) gladiti, isgláditi, aud) obrésati u. bgl. ©cbneibemeffer n. résni nósk, aud; vinjak, óreshnik , feiten resák. @d;neibemüf)fe (Bretnuíf)(e) f. sbáge. ©cbnetber m. geni, shnidar, etwa richtiger fhivar , krajázh , robázh, lambo! u. bgl. ©d;neiberei f. gem. slinidarija, aud; fhivaríja tt. f. m. ©cbneiberinn f. shnidariza, fhivari-za u. f. m.; (9iä(;terinn) fhivílja, mójfhhra. ©d)ncibertt v. n. shni-dáriti, fhiváriti, fhívati, po fhiva-nji hóditi it. f. m. ©cbtteibesahn m. prednji sób. ©cbnetbig adj. résen, öfter ober ójfter. ©d;nelt, adj. (plöfelid;) nágel; (feí;r l;urttg) bers, bersen, hiter, jádern, aitd; vúren, rózhen. ©cbtteHc f. nágliza, bersina. ©cbttelíigEeif f. nágloft, bersóft u. f. ro. ©d;neílen, v. a. berfáti, berfniti, auch berzati, berkati, berzniti, berkniti.
© d) it e p f e, f. kljunázh , aitd; pod-
léfk, podléfka, fd)t. fhnéf. (Schnepper, vide ©d;näpper unter
© d; n a p p. © d; n e i; e n, v. ©djnetett mit. © <h it e e. © d; n i cf f d) n a cf, m. kvante, burke,
norzhija, norija. ©d; nie ben, v. n. fopéti, fopljáti. ©cbnippen, v. n. dléfkati, liifkati.
©cbttippcben n. dléfk, lúfk. © d; n i p p i f d), adj. berbrav.
© d; n i t t , m. (bie Sanblung beS ©d;tteibcttS) res, resitva; (Sieb, Ginfd;ttiíf) vrés , podres; (ein abge= fcbnitteneS ©tücF) kóf, kófzhik;- (et= neS 55ud;eS) obres; (ber ©efrctbe= fd;nitt) shétva. ©d;nittey. kóí, kófzhik, odrésik , feiten vrésniza, fd)í. fhníta. ©d;ttiffer m. shnjéz ober shnjéz, feiten shetiz. ©d;nitterittn f. shníza, shnjiza, slianjíza, shanj-kínja. ©d;nitt(auch m. drobnják, rósaniza.
©d;nié, m. (»on Qlepfetn te.) réshen ober resh'én ; (gebeerter) klójiz ; (ein SBatlad;e) résaniz, resaníli. ©d;nt= fien v. a. résati , resljáti, sresljáti, felfener rosbati. ©cbnifeer m. resák, resalo ; (3'eí)íet) blód , smóta, pomota. ©d)nt(5merí n. résha.
© cf) 0	598
© d; n 0 b e, adj. prasden, nifhzhcten, nizhemarn, nizhemurn, nezhimern, nezhimurn, attd) hüd, negoden, näp-zlien tt. f. m. © d; n 0 p p e r tt, f. n. voliati, hohnjä-
ti, poduhoväti, vohnjäti. ©chnuffeln, fd;ttitffeln v. n. vohnjäti, hohnjäti, povohnjäti, obhoh-njati.
©cbnupfen, u. a. u. n. fhnopäti, fhnöfati. — m. (berjentge Bujtanb, ba geroiffe Seud;tigfeiten fid; in ben ©e(;irn= unb 9iafcitftiod;en häufen, ftc mögen nun bafelbfi ftocfen ober ftd; Serti)eiien unb bttrch bie 9tafe abjlte= gen ) neduha, nähod, natiha , feiten nafzhitje, slmödla u. f. ro. ©d)ltu= pfer rn. fhnöfaviz , fhnöfar , flino-pazh. ©djnupftabaf m. fhnofäven tabäk. ©d;nupftabafSbofe f. taba-kerka, tabazhniza. ©cbnupftud; n. röbez, rüta, rütiza, lifanifd; mara-ma, fd;(. fazonetel u. bgi. ©d;nur, f. (©d)roiegertod;fer) fina-ha, fneha, in einigen ©egenben aud; nevefta (eig. bie Braut), fd)f. slinüra. ©d;nur, f. (ein aus mehreren Säben jufammen gebre(;teS. runbeS Banb) gem. fd;t. shnüra, etma ridjtiger pre-vosa, motos ober motvos, verv, nit u. bgl. ©cbnüren v. ä. gem. fehl, shnürati, etma rid;tiger privesati, sategniti tt. bgl. —gerabe adj. uttb adv. po plajbi, po verfti, zlo rä-ven, fehl, po shnüri. ©ehntirfd;uh ?n. opänki, etg. obvijanki. -—jiracfS adv. sdäjzi, naravnoft, shläkama, fpotama, naravnözh u. f. m. © eh n tt r r ba r t, m. vöfe , borke, berkarije , berlile, refe, muftäzhi; (ein ©ienfd; mit einem folehen Barte) vöTovz, refovz, berkovz, berliazh. © cb n u r r e, f. (ein fcbnttrreiibeS Ding) gem. volk; (eine fd;ersbafte ßrjählung) kvänta, fmefhna poved. ©d;nurren v. n. berneti, verteti Te u. bgl. ©d)nurrig adj. fmefhen. © d) 0 b, m., ©d;obe f. fhöpa, fhköpa. ©d;ober m. (ein groger Saufe Scu ober ©tro(;) kupiza; (eine Wenge einjelner Dittgc, geroöhnlid) 60, ricb= tiger baS ©djoef) köpa. ©d;öberd)en n. d. kupizhka ; köpiza. ©rijobei'rt v. a. v' köpe devati, v' kupize fpravljati.
599	@cf>o
©d; otf, n. kApa. ©d;ocFen v. n. (in ©djocfe feisett) v' köpe fpravljati; (gut, auggeben) sdAti, sdetno biti: bie öet-fie fcbocff red;t gnt, jezhmen prav sdA, je prav sdeten. —roeife adv. po kopali. © d; o c? o t a b e, /. fhokolada. ©cbofet, fd;ofelig adj. negoden, nizjivreden, malopriden. — m. isbirik, isvershik. © d; o t a r, v. © d; (i (e r. © d; o i I e, f. gruda, gruzha, kepa, dern.
©d; on, adv. vslie, ushe, slie ; (ofj= nei;in, o[)nebte|) bres tega, vshe takö.
©cfrön, adj. ctg. lep, auch sAl, fle-ten tt. bgt.: jtoar fcbčtt aber bttmm, sunej lep snotrej fiep. ©djöne f. sAla, lepa dekliza, gem. Ijübiza; (Sd;önbeif) lepota. © cb o n e n, v. a. (einen ober efroa«, bet' 0efaf;r ober einem liebet nid)t att«fe($en) varovAti, unr. persanefti, persanafhati (komur), fd;t. fliona-ti; — ftcb v. r. varovAti fe, attd; vanati fe, ogibati fe. ©Cb 0 ofj, rn. krilo, atltb nArozh, nA-rozlije (eig. bie 2lrme):' etroa« aitf ben — nehmen, kar na krilo , na nArozbe vseti; (©d;oojš, im ebferen ©fi;te, attcb bilblicb) nedro ober ne-drije, nadrije (eig. ber iSttfen), fei* fener lono: im ©cboojje 2tbra&am« ftfeett, Abrainu v'loni fedeti. ©cbÖjj= d;en n. d. krilize, nedrize U. f. tt). ©cbopf, m. (ber Gipfel eine« 95au= me«) verfhizh; (ber 3opf) kita; (etn SBttnbel ober 23üfd;el, befonber« Jpaare, gebern tc.) kupma, aud; zhöp, plasem. ©cböpfdjen n. d. verfhi-zhik; kitiza; küpmiza tt. f. f. ©cbopfi'g adj. kupmaft, auch zhö-paft u. f. m. ©cböpfen, v. a. (©affer te.) sajeti, sajemati, attd; zhrepati ober zhrepati; (bei ben Sägern, Pon bem SSilbpref) piti; (»on bem Äopfen) «vefti, zveteti; (2lfi;cm, ßuft) dihati ; (SOlutlj, Hoffnung, Stoji) dobivati, dobivljati, dobiti u. bgl.; (fdjaf= fcn, b. j. au« 9lid)f« i;eroor bringen) vftvariti. ©cböpfbrttnnen m. ftude-»iz, auch klAdes. ©d)öpfe/. metto ua relti, kde vödo sajeinajo. ©cbö=
600
pfer rn. (ein SBerSjeug $ttm©dj»pfen) tn Sr. kArez, aucb sajemulo, saje-mazh, zhrepAIo; (eine perfon, toeU cbe fcbopft) sajemavez , zhrepavez ; (ber Urfjeber, »orjiiglicb Pon ©otf) eig. vftvaritel, geni. vftvArnik ober ft varni k. ©cbopferifd» adj. vftvar-nifhk. ©djbpfung f. ftvaritva; (ber 3'tbegriff ber erfdjaffenen Dinge) tU ftvarftvo. ©cboppe, m. fodnifhk perfednik. © cb 0 P p e n, m. prihramba, fd>l. fho-pa, huta; (ffiagenfd;oppeit) kolAr-niza.
©cbop«, m. ovez, aucb ¿ven, fcbf. kafhtriin. ©cbopfenbraten rn. ovzhja pezhenja. ©d;opfenfleifcb n. ovzhe-tina.
©cborf, m. (bie rau^e 9linbe attf ei= ner SBunbe) krafta na rAni; (Grinb auf bem Siopfe) garje, lcrAfte. ©cbor= fig ad). kraftav, garjav. ©cbo r n fl e t n , rn. dimnik, dimnjak.
—feger m. dimnikar. © d) o fš, m. (ein junger 3n>eig eine« S8attme«, ein ©¿otling) mladika, mladiza, atlci) odraflik, feften odrA-ftik, pogAnjk; (ba« ©tocfroerC eine« ©cbaube«, ba« ©efcbo^) etroa nad-bifhje, naftropje, aucb gorniza u. bgt. ©cboffeit v. n. (Jpatmen geroin* lten, befonber« »on ©ctreibearfen) smetavati f e, v' latje iti, latovAti fe. ©cbojšling m. mladika, odraflik. —rebe f. vinfka mladika, mlada rosga.
©d) o te, f. eig. ftrok, aucb lufhina, lufk.
©d;rdg, adj. kriv, ftrAnfki. ©cbragen, m. kosel, kosAzha, fcbl. rufht.
©d) rani, m. (ein S5ef;attnig mitZijiv ren, allerlei Štnge barin ju »ertoal;= ren) omar, omara, aud> ormar, vo-mar.
© d; r a n E e, f., gem. ©cbranfeu pl. ' (bie ©iitfd;lie^ung eiite« Drfe«) ogrA-ja, predgrAja; (ba« Sefete an einent ©inge, befonber« bie »on ben @efe= feen ber 33ilIigEeif, Slugbeit, ober »on bem ®obl|iaitbe »orgefcbriebenen @ren= jen) mera. ©djtdiiEen, v. a. (tm ©e^en bie giige Ereu«ioeiS fefeen) krishem iti, nogo navfkrisb ftaviti; (einfcblie=
601 ® d> t
gen, mit ©tpranfen »erfepen) ograditi, pregraditi. ©d;raubc, f. (ein mit ©croinben »erfepcner (šplitiber) vertilo, vrete-no , fd>r. fhrAvf, felfettcr ferk , tuff. vint: bie ©orte auf ©eprauben fc= pen, na dva kraja, lovitno,govoriti. ©cpraubett v. a. vreteniti, ver-teti, vertiti , vreteno gnati , febt. fhravfati, fetten ferkati, ruff. vin-titi. ©cpraubenjtoinge /. shmek. ©cbratlbfiocf m. ferkalo. ©epreef, m. (ein Nif; Je. in einem feflen Sorper) pozh, reslia u. bgt.; (ber ©epreefen) ftrab , ftrabota. —bitb n. ftrafhilo. ©cprecfett m. fträh, aucp Ttrahöta, grosa u. f. t». • mir toaren im großen ©epreefen, bili fino v' hudih ftraheh; ber ©epreefen palt bie ©intoopner gefangen, ftrah grabi prebivAvze. ©djrecfen v. a. ftrafbiti, vftrafhiti, fettener plafhi-ti, rasplafhiti tt. bgt. —paft adj. ftrafhljiv, aud; plAfhen. —Iid; adj. ftrAfhen, aucp nevfmiljen : baš! @e= rotffen peinigt ipn fcprecflicp, ve rt ga nevfmiljeno pekli. —nifš fträh , priftrah, priftraha. ©d) reib en, v. n. u. a. pifati obet-pifAti, napifati, fpifati; — ftcp v. r. pifati fe , aucp klizati fe, svati fe, imenovAti fe u. f. tt). — n. (bie £anblung be§ ©cpreibenS) pifa-nje; (baS Sicfutfat biefer £anblung, ein ©rief te.) pirmo. ©epreiber m. pifAvez, pifez, pifazh; (in San= jcKeien JC.) pifar , fept. ihribar. ©d;reiberei f. pifanje, pifmo, pifa-rija. ©d;rcibertt v. n. pifAriti. ©d;rcibfeber f. eig. pifek, gem. pi-fatno pero, aud; pero t. ©d;reibfep= ter m. pomota v' pifanji. ©d;reib= flube /. pifarniza, pifärnja. ©d;rei, m. krik, krizh, vfkrik, aud; vpitje u. f. to. ©cpreien v. n. eig. krizhati obet' krizhati, in ivS- aud; vpiti, vpijati, niebr. dreti fe, tuliti, fd;l. fhrajati; (»on SßiegenEinbern) dreti fe , vrifhAti, vezhati; (in bie Dpren) krizbati, vpiti; (um imlfe) krizhati, klizati, svati. ©d;reier m. krikar obet krizhar, aud; krizlia-vez, vpijaviz u. f. TO. —palž m. odertnik, odertnjAk. ©d;rein, m. omar, omara; fhkri-
@ d) t 602
nja, fd;l. triiga , kifbta. ©epreiner ?n. eig. misar , fd;t. tifblar. © d; r e t f e n, v. n. cig. korakati, ko-rAzhiti, gent. ftópati, pomAlem iti: }tim 2SerEe fepreiten, rezh, délo sa-zhéti, aucp déla fe lotiti. © d; r c p f e n, v. © d; r ó p f e n. ©(pri cf, v. © d; r e cf. ® d; t iff, f. (gefcpriebene Scicpen ber 2Borfc ttnb Gcbattfett) pifanje, pifmo; (ein gefd;riebener 2luffap) pifmo, pifaniza; (bie gegoffenen ©ueps ftaben) zherke, pifmenze; (bie ©i= bel) fvéto pifmo. —geteprf adj. pi-fmovuzhén. —geteprfe m. pifmo-vuzhén , pifmovúk, pifméj. —lid; adj. pifmen. —Eltnbe f. pifinosnA-noft. —majjig adj. po pifmi, po-pifmifk, popifemfk. —fprad;e f. pifméni jésik. —fietfer m. pifAviz, aud; sloshivez u. bgt. —jeicpen n. pifménza, pífnja zkerka. ©d;ritf, m. liorAk, korazhAj, gem. ftopinja. —TOcife adv. korAkaina, gem. po ftopinjah. ©cproff, m. fterin. ©¿propfen, v. a. (baS ©efreibe, cá ntif ber ©id;et abfd;iteibcn, epe es ¿palme befommf) podkAfhati, pod-kofiti; (»ermiftetft fteiner cpiinbrt* fcper ©efafje »ott ©tas ober TOeffinej jur 2tber laffen) gem. kúfati, roski-zhe naftAviti. ©d;rof, m. (ein ©ftief einež ©anjen) kóf; (bie attgerften @nben beé gcroeb* fen Sudjcá) krájnik; (flcin gepacffeá ©let) drób , gem. fhrékel, bet £uf= fenberg fhprih ; (grobtid; gcmaptenež unb ungcbeufetfeé ©cfrcibe) drób, sAmet u! bgt.: ein 9)iann »on atfem ©d;rot unb Sorn, prAvi .Slovénez, dóber mósh, zlilóvek ftárih lét, ftáriga sliita. —bííd;fe f. eig. drób-niza. ©djrofen v. a. (grbblid; map* ten) debélo mléti, fd)l. fhrótati; (©dume) kléftiti; (jerpaefen, 5erf¿¡= gen) presbágati, prefékati, rasklA-ti; (fepieben, róátjen, j. ©. gáffer iu ben ívetter) kotáti, váljati. ©cprumpf, m., ©cpntmpef f. ger-ba , gerbAva , sgiba. ©cprumpfett v. n. gérbati fe, gerbáviti fe, ger-bAzhiti fe, attcb kerzhiti fe, fker-zhiti fe. ©d;rumpftg adj. gerbav, fkerzhén.
603	@cf) u
©ebttb, m. (ba§ ©d;ieben) tifhanje, tifh, aueb potifk; (bet ben SSdcfern, ciit — 25rot ic.) peka. —Earren m. (mit jtpei 9idbern) gare; (mit dnem 9Iabe) famokolniza, toliga , tafhka, in ©t. and; grod, fdji. fkajterga. —fafien m. predelna ober predalna omara. —rtegel m. sapiih. —(abe f. predel ober predal. ©d)ud;tern, adj. bojezh, plah,
plafhen. —Ijeit J. bojezhnoft. ©cbui;, m. gem. fholen, feltener ziirevel; (ein Cangentnajj, fo »iel alš Su|5) zhrevel ober zhevel, in ©(. gem. fholen: er mijjt fttnf — unb flinf Boli, pet zhevlov in pet pal-zov meri. —abfaf} m. sapetik ober sapetik. —aple f. fliilo. —brai)t 7n. dreta. —leifien m. zhrevljar-fko kopito. —tnacber /«. eig. zhre-vlar ober zhevlar, gem. aud; fbo-flitar. —fd;natle f. zhrevelfki sa-ponki, zhevelfka kopzha. —fo|>Ie f. podplat. —t»td;š J. vofhilo. © d; u i b u d;, v. unter © d) u l e. ©cbulb, f- (ein SSergetjen unb bie Sofge beffe(ben) pregreha, kriviza; (eine jebe SBerbinbiidjfeit, eine Wid)t, befonberS eine ©elbfummn, roetebe man ju bejaljten ober aueb jitmeiten ju for= bern l;at) dolg, aueb dolshnoft: oi;= ne m eine —, kres moje krivize; an rocm liegt bie —, kdo je kriv, na kom je kriviza?; an etroaS — fetjn, na zhem, ridjtiger zhefar kriv biti; beiita(;e 2Me fitib fefbft — an tereni SSerberben, fkoro vfi fo fi fanti krivi fvojga pogubljenja; in ©cbulben gerafijen, fiecfen, sadolshiti fe, v' dolgih tizhati. —brief m. gem. dol-shno pifmo. ©d;ulben v- «. dolgovati , dolslien biti. ©d;ulbig adj. (eiit S5ergei;en ober aScrbtedjen- auf ftd; i;abenb) kriv; (»erbitnben, »er= pfitcbfef, itt einer ^fMt gegriinbet, jtt erfiatten Perbunbett , oorjuglieb ©c(b ;c.) dolshen, itt ffr. dolshan. ©cbutbigieit f. (9>flicbt) dolshnoft; (eine fdjttibige ©elbfumme) dolg. —lož adj. ne kriv, nedolshen: fcbuibfoS fet;n, ne kriv, nedolshen, bres krivize biti. —ntattn, —ner m. dolshnik. —nerinn f. dolshniza. ©d;ttle, f. gem. fhola, thkola, feiten vushilifite: bie l;ol;e —, vifoka flto-
@cf)it	604
la, vfefholftvo, vfevuzhilifzhe tt. bgl. ©d;nfbttcb rt. fholfka kniga, fiikölne bükve. ©cbuler m. gem. fhölar, aucf) vuzhene». ©dmterinn f. fholariza, vuzhenka. ©djuifrettnb m. fholomil; fholni prijätel. ©ebul* gelb n. plazbilo sa vuzhenje v' fhkoli, fholno plazbilo. ©cbulge* red)t adj. po rhkolfk. ©d)ulfef;rer m. fhkolnik. ©dntimeijler m. fhölmoj-fter, aud; fhkolnik. ©cijulter, f. rama, aud; plezhe. —bfatt n. plezhe. ©ebuitern v. a. na rame d jati : fdjulfert (baž Q5e= me!)r), na rame, na plezhi! ©d) ulje, f. vefhki fodja, gem. rih-
tar, autb shupan. ©ebttppe, f. lufltina, lüfka, attc& fhpira. ©c^uppig adj. lufkinalt, fhpiraft. ©d; ur, f. ftrishba, ftrishenje. © eb it r e n, v. a. baS getter, ogenj rafhiti, rahljati, mefhati, dräshiti. ©cbttrbaien m. efrca kopalo, rufhi-lo, raihilo, podgrinjalo u. bgt., gem. fhirakel.
© d) u r f e n , v. a. rudo kopati.
©cbttrfer m. rudar. © d) u r E e , m. nizbvrednik, knäpazh. ©d;ttrEif(b adj. nizhvreden, knä-pafhk.
© d) u r }, m., ©d;itrse f. prednik,
Eredpert, krilo, aud; pripafivnik, irtuli tt. bgt. ©djitrsbattb n. po-jäf, prepäf, prepafivnik. ©cblirjen v. a. podvesati, podpäfati , prepa-fati.
©tbufj, m. (ber Buflanb, ba einging ficb febnetl, reißenb fort bemegt) dir, j. 25. naprej v' dir je tekel; (bads jenige, rcaž fcbießt, befonberS »on@e= rocidjfen, ein in einem 3abre gen>acb= feneS 9ieiž) mladika, mladiza, feiten poganjk , räftik ; (ber SnatI eines SeuergercehrS, aud; bie Jpanbiung, ba man baffelbe lož brennt) vftrel, vftrelaj; er I;at einen —, pamet fe mu mefha. ©cbüffcl, /. fkleda. — geflell n. fklednik.
©d;ufter, m. zhrevljär, fd;I. fhö-fhtar. —inn f. zhrevljariza , fcbf. fhofhtariza. —n v. n. zhrevljäriti. —rient m. kneftra. —fcbrcarje f. zherntlo.
605	@ d) n
©d;utt, m. rasfip, pofip, rasmet, rasvalina, gröblja. ©cbytte J~. (ber ©etreibcboben) shitniza, fcf>I. kafhta. ©cbiitteln v a. trefti, tröfti, aud; gibati, majati. ©d;i'tffett v. a. (et maž Irocfettež, atš ©etreibe, Cgrbe jc.) füti, fipati, vfipati, vfipavati ober yfipoväti; (etwaž glüffigeS, alž Sö?af= fer auf ben ©oben :c.) liti, politi, rasliti u. bgl.; (itn rcid;ett Wajie er* fi)ei(cn) deliti, podeliti; (ergiebig fcptt) sdati , sdazhno ober sdetno Liti. ©drittem v. n. tt. a. (sittern) trepetati, trefti fe; (fd;iiffertt tna= d;en) trčiti, ftrefti.
© ch u fe, m. savet, savetje , brämba, obramba, branilo, obramba, obranilo, varftvo tt. bgl. ©d;ufeett v. a. (einen ober etwas »or, gegen etwa*, fiebern, befd;trtnen ?e.) savetiti, braniti, obraniti, obraniti, oliranovä-ti, varovati, brämbati (kogar zlie-far). —enget m. angelj varili. ©d;tifeer m. (Befdjüfeer) savetnik ober savetnik, brämbovez, branik, obranik, varili ober varli, värvizh, varovavez u. bgt. -—geifi m. angelj varb , düh värvizh. —tätige m. savetnik , fvetnik värb , fveti varovavez.
© d)ü (je, m. Ttreliz.
©d; t» a d;, adj. (ntci;f ftarf) fl;\b , ne-mözhen , aud; flaböten ; (Iränftid;) bole ha v; (biiitlt) tenek , fhibik , vejblav. ©d;mäd;e/ flaboft; fhib-koft. Schwächen v. a. flabiti, ofla-biti, fetten flabotiti; (eine UMerfrei' rafljefe ^erfon) getu. fkurvAti. —tjeit f. flabott, aitd; flabota , flabozha. —herjig adj. mehküshen, flabofer-zhen u. bgt. —Eopf m. bedak, bü-dalo , trap, beba u. bgt. Sd;wad;= tid; adj. flab , flaböten, bolebav. —ftltn m. bedäftvo, nöra pamet, flaboviimnoft. —finnig adj. be-dalt, nore pameti, flabovumen.
6 cb to ab e tt, m. (ein bicfer Tntttfi) par, zhad; (eine Sieilje beS mit ber ©enfe abgehauenen ©etreibeS ober ©rafeS, wie fte ber Wät;er hinwirft) plafta , atld; red, rediza.
Schwager, m. fvak, aud; dever (»orjügtid; beS WanneS Bruber), fd;tecbt flivager. Sd;wägerintt f. fvak a , fväkinja, f4)ted;t fhvage.
©cfjrn	606
rinja. ©cfm>ägerfd;aft f. fvaHiina, fväflitvo. ©d)wäl;er, m. taft, teft. ©diwalbe, ./. laftovlza, laftviza, vlaftoviza, laftovka, fettener pod-laftoviza u. bgt. ©d;watbenfott) m. laftovjek.^ ©d;waibeitnefi «. lafto-
vizhje gnjesdo.
©cbwaif, m. puh, aud; plaf, rilrka,
finim, lirup it. bgt. © d; w a tu nt, m. göba. ©d;wämmd;ett n. d. göbiza. —id;t adj. gobaft, atia; puhel, vrapav. —ig adj. go-bat, gobizhät. — »criäitfcr m. gobar.
©d;wan, m. labud. ©d;wanengar=. ten m. labudifhe. ©diwanenweibs d; en n. labudiza. ©d;wattlittg m. labiidizh.
©d;wanen, v. n. (at;nben) dosdti-vati fe.
©d; wattg, m. fhega,, navada. '© d) W ä n g e t, m. kembelj, in ©f.
gem. zämelj. ©cbwanger, adj. nöfezh, nöfiiezh, aud; koi'hat, debel u. bgl.: fie tjl nid;t fd;wanger, je fama na febi. ©d;wängern -u. a. nöfezho ftoriti; (im ippattäenreid;e) obrodoviti; (in ber (£i;eillie) napajati , napojiti. —fd;aft Jr. nöfezhoft, nöfhezhva. © d; t» a It t, adj. tenek , gibek, fhi-bek, aud) vejhlav. — m. kvanta, norija, norzhija. ©cbwattieit v. >*. fvepati fe, sibati fe, aud; omahovati , podtikovati fe: wie er nur im 0et;en fd;wanit, kako fe le fve-plje; feine Knie fd;wan!en, kolčna mu prepiidajo, vtripajo it. bgt. © d; w a ti 5, '>,. rep. ©d;wiinäein , fd;wäitäett v. n. s' repom mrrdati , migati. — riem /«. podrepina, pod-repnik, podrepniza. —fteril in. repäta svesda, repazha. © d; wären, m. tvör, aitd; vred, ul u. bgt. — v. n. otekati, otezhi, gnojiti fe. © d; w a r m, m. (SSienen) röj ober röj; (ein Haufett, eine Wenge) truma , trop , roj. ©cbwärnten v. «. (ooit Bienen) rojiti fe; (tarnten, raufchen) fh umeti , hrupeti, fhumo-reti tt. bgt.; (raufd;enben SSergnii=-gitngeit nachhängen) tepefhiti fe, auch goftiti fe, okoli fe vla/.hiti
607	@cf)n>
u. bgl.; (»crtoorrene bttnfic 2?orftet= hingen nnb fömpfi'nbungen 511m S3e= flitiittiungSgrunbe feiner Urteile itnb hanblungen machen) bedäliti. ©d)ipär= mer m. (ein fchroärmenbeS Sing) etwa tepefhnik; (ber raitfd;enbe 23er= gnugtingen fucht) tepefh, tepefhnik; ("Santa)}) bedälesh. ©chtoärmcrei J. tepefhija; bedalija. © d; w a r t e f. toi Tta kösha; (Sßret)
del'ka, kräjnik, flirajdnjäzha. ©djtoarj, ad). zhcrn, aud) vrän; (fthmnjjtgy vmäsan , samäsan; (oon ber «Sonne perbrannt, fd;nwrj(id; gelb) sagorel , sagorelkaft, zherinlen ; (fd;euß(icb, gräßlich) vräshji, grösen: Sei ber 9iad)f fommt uns 21UcS fd;toar5 Por, vlc mäzhke fo po nozhi zlier-ne , aud; po nozhi je vteka kräva mävra; nicht 2ttIeS, was fchmarj, ift fd)ied;t, zherna kräva imä vfäj belo mleko. —äugig ad;. zhernoök. —beere f. zlierniza, auch inaliniza u. bgl. ©d;ioärse f. (bie fchtoarje Sarbc, als (Sigenfdjaft) zhernina, aud; zhernöft, vranöft; (als gärbejloff) zhern, zhernilo. ©chutärsen v. a, zherniti , ozherniti, pozherniti; (perläumben) obrezhi, obrekoväti. —haarig adj. zhernoläf, zhernola-fät. —fünft /• zopernija, zhära, vräsh , vräsha. —füllflter m. zo-pernik, zharovnik. ©chiodrjtid) adj. zhernav, zhernikaft, zhernkljät; (im ©eftd;fe) ogorel, sagorelkaft, zhermlen. ©d;t»äräung f. zhernitje. —jähnig adj. zhernosöb , zherno-sobät.
©chtpafeen, v. n. gem. shlabrati, shlobudräti , aud; zhebljäti , fhep-täti, kvantäti. ©chmäjjer m. shla-bravez , shlabrär, kvantäzh, kvän-tar. ©d;roahhaft adj. shläbrav, kvantarfk u. bgl. © d; m eben, v. n. vifeti , plävati, niebr. bengläti, kinkati : jtoifchetl Sur cht unb Hoffnung fchmebeti, med fträhi in vüpi omahovati; in 0e= fahr fd;toeben, v' nevärnofti biti. ©d)toefel, m. shveplo , auch s hupe], sliüplo. —faben m. shveplen-ka, shvepleniza. —id;t adj. shve-plaft. —tg adj. shveplen. —n v. a. shvepläti. —regelt m. shveple-ni desh.
@ et; ro	608
©chmeif, m. rép; (baS äitßerfte ßn= be eines SingeS) kräj, kónz. ©cbtoeU feit zi. n. (ff et) in einem reciten 9íau= me hin unb her bewegen) pohäjati, gnäti fe u. bat. —flern m. repäta svésda, repazha. ©chroeigen, v. n. lt. a. mólzhati ober molzhäti, tiho biti, aud) sa-molzhati. — n. molk , molzhänje. © d; to e i n, n. fvinja ; (eine fe(;r un= reinliche s})erfon) gnúf, iVinjär. —eret f. fvinjarija, fvinjärftvo. —fteifch n. fvinjina , fvinina , fvinfhetina , fvinfhina, fvinflio meló. —gefchrci n. królenje; (trenn ein JDunb unter fie fommf) krohót, krohotánje; (roenn fíe erfd;recft toerben unb fort* laufen) kernóhanje; (menn fie hun= gertg ftnb) dréti fe, zviliti. —hirt m. fvinfki paftir, fvinjär. —iget rn. fvinfki jésh , jésh s' rivzam. —ifd; adj. fvinfk, fvinjárfk, nefná-shen. —mtltfer/ prafiza, Ppräfna fvinja. —fdjneiber m. fvínjorés, gem. resär. —flatl m. fvinfki hlév, fvinjäk; (jitm Wäflen) pitovnjäk , in ©t. kermlénfhak. —jud;t f. fvinfka réja. ©d;n>ciß, m. pót, auch snój; (bet ben Sägern) kri: im ©d;roeiße bcS 2lngeftchfeS tpirft bu bir betn SSrot erroerben, s'pótam v' obrásu fi bófh kruh flúshil. —bab n. párna kóp-va. —en v. n. u. a. (fd;toi$en) potiti, aud; potiti fe, snójiti; (mit bem bloßen h^mmer jufanimen fcbmte* ben) variti , svariti: er fdnoifet gar nid;tS, zló nizh fe ne poti , kóljzi-kaj ne snóji; er hat ©litt gefcbtoifct, kervávi pót je potil. —ig ad), s' pótam oblit, véf moker, snójen. —tod) n. pótna ober snójna lúknja. © d; m e (g e nv. n. poslireflioväti, posherulioväti , zhesnemzhoväti , goftiti fe u. bgí. ©chtoelger m. po-shréfhnik, posherúh, zhesnémzhnik it. bg(. UebrigenS Pergleiche ípraf» fe n, ©ítem nt e n. © d; to c 11 e, f. präg, ©d; toe lien, v. n. (burch eine innere ltrfad;c auSgebehnt ober aufgetrieben merben) otézhi, otékati; (größer roerben, j. 25. oom SBaffer) ráfti, naráfhati, naráfti. ©ch toe m me, f. kópel, kopalifhe.
©d;t»emme_n v. «. (fdjmlmmen ma--eben) plavili, po vodi guati ; (im ÖBaffer reinigen, 5. 95. 9Sdfd;e) plaviti, l'plâviti; OPferbe) kopati; (ab« fpuicn, 5. 93. ©idfcr) oplAhniti, o-plahnjovAti, aud) vrniti, vmivati. © d) » e n g e [, v. © à) n> d n g e L ©ehroenfen, v. a. (fdjroingen nt a» eben, 5. 95. bie S a h m1) fûkati, safu-kati, vertéti (kar), pAhati, mahati (s' zhéin) ; — fid) v. r. oberniti Te, safükati !'e, saverniti fe. ©d) ttter, adj. tèshek ober teshâk u, f. n»., auch shméten ; (hart, j. 53. »on ©trafen) ojfter, hud. ©chroere f. tésha, attdj teshina, tesiiköft, teshkôzha, in ©t. auch shmézha. —fällig adj. flitorâft. —-lid) adv. tèshko , tèshko , 11e verjamem. —mittf) /. tesliliomifel, tèshko fer-zé , melanholiza. —mûtjjig adj. teshkofèrzhen, britkoferzhen , mc-lanhôlizhen. ©djroert, n. mèzh, auch fàblja , liAnshar lt. bgf. —feget rn. mczhAr. —fdKibey. nöshna , auch mezhniza, mezhénka.	*
® $ n> e ft e r, f. féftra ; (leibliche —) prâva, lAftna, priftna féftra ; (©tief« fd;roefter) napol féftra, nepriftna féftra ; (23etfd;t»cflcr) fvéta péta : eine alë feine — anfeiieit, poféftriri fe. —d;en n. d. féftrika, féftriza. —finb n. féftrin otrok, —lid; udj. Teftrinj, feftrinfk, féfterfk. —morb m. fe-ftromAr. —fchaft f. feftrina, Te-ftrovfhina. —fof;n m. féftrin fin; feftrâniz, féftrinik, féftrizb, — fort;« ter f. féftrina hzlii; feftrAna. © d; toi b fro g C tt, rn. obole, oblök, lôk.
© d; to i e g e r, f. tAfta , tâflia. —âU terit pl. tàft" in tàfha. —mttffer f. tâfta, tdfzha, tàfha, tàfhzha, in ©t. pùniza. —fohn rn. sét. —tod>ter./. finova sliéna, sétinja, in einigen ©egenben aitd; nevéfta. ~»ater m. téft, tAft. ©Chtoiele, f. (i>iêbldâ(i)en) mosôlj; (harte unb bid'e ©teilen in ber £aut, alž golgen angefîrengfer -Sanbarbeit) shùl, oshùlk; (in bie fidnge aufge« laufen« Streifen in ber -ôaut, t»eld;e befonberè «on «peiff^enhtebeii entfle« l;en) proga.
Schmtirtg, adj. (mit 93efchroerbett yerbtinbeit) teshAven, téshek, tesh-kdten. —feit f. teshâvnoft, tesh-^kota', teshkoft, ovrétik, nafprotik. © eh to i m ni e n, v. n. plàvati. ©d;mim»
Itter rn. plâvavcz, plAvez, plavar. © d) 1» l n b c, / lirhâj, »ergl. g l e eh t e. Schmitt bel, rn. öinot ober vömot, omotiza, feltener vertoglâvje, ruff. vertun, ttnr. omàmiza. -—er, — Eopf m. vertoglâviz. —ig, fd;toiiibltg W;, ömoten, omotizhen, vertoglàv, ver-toglâven : cr ijî fchtoittbelig, je omoten , mu v' ômot gré, vfe mu v' oberlénz leti , glava fe mu fùzhe. —n v. n. i. motiti fe , v' 6mot itl U. bgf.: mir fchroinbelt, glâva Te mi moti, mi v' ömot gré, fe mi fùzhe. ©cht» in ben, v. n. (fcbnetl »ergehen, »erfd;reiitben) miniti, auch sginiti ; (»erfroefnen; vfAhniti, vfahnjovâti; (unmmerft abnehmen, befohberé am förderlichen Umfange) fufhiti fe, aud; kvàfiti le, sginjâvati. ©d;i»inbfled;te f. lilhAj, serai. $led;te. ©chroinb« fucht f. eig. fulbiza, auch fùha bolé-sen, fehl, jétika, héktika. ©d)t»inb« fûchtig adj. fufhizlien : er ifl fchroinbs fiidjtig, imA fufhizo. ©Urningen, t,, a. (fd>n>enîen, mit einem ©chtounge bewegen, alê: bie ga(;ne) fûkati, safûhati (saftâvo), mahati, pAliati (s' saftavo) ; (beit glad;ê) trepâti ; (Oietreibe) véjati t (.$>eu, ©trol; jc.) trôfti ; — ftch v. r. (ffch an einer beroeglid;en Girtie um einen i))unct bemegen, auch ftd) auf beit 2:f;ron, itt bie Cuff te.) fplAvati, vsdigati fe, vsdizhi fe, plavati, po-gnAti fe, safûliati fe, fûkati fe u. bgl.: ber SBogel fehroang ftd; empor, ptizh fe je vsdigel nakvifiiko 5 fchtoinge blch mit îlblerfdmelle in bic he, fplAvaj po orlovo nakvifiiko u. bgl. ; (fd;aufe(n) sibati fe , jtihati fe, gùgati fe. ©diraittge f. (flachs* fdjroinge) trepAlo; (©etreibefehroinge) vejAzha, véjaniza, vévniza ; (gitfferi fdjtoinge) rafolie 3 (©d;roingfeber) pe-rùta, perotniza, auch fplavùta, liAba. ©chioit'ren, v. tt. beruéti, fhuréti,
zhirikAti, zerzhâti. ©chrotfcen :e., v. ©chiüetfen îc. un«
ter ©chroeifä. ©chtbôreii, v. n. perfézhi, perféga-20
ti, saperfezhi, fetfcner rotiti, saro-
titi, andj perfdgati To , rotiti fo: bei ©oft, bei bem Jpimmet fd)toSren, na Boga, pri nebefih prifezhi; bei ter ©eete fcbrooren, perdufhati fe, perdnfliiti fej er pat einen (šib ge> fd;tooren, je perfegel, fe je saprife-eel, fe je sarotil u. bgt.; roct gern fd;roorf, (iigt gern, kdor fe rad roti, refnize ni. © d) tt) it t, adj. fparen , fparzhen
©cbtDiiie f. fpariza, vrozhina. ©d) rout ft, m. (ber Bujianb, ba bet Ceib ober ein S^eil beffetben fcbroittt, bie @efd;rou(ft) otok; (im Weben ic., ber SSombaft) obrakloft. ©cbroitljiig adj. (gefd;rootten) otezhenj (poti ber ©d)refbatf) obrakel. ©fbrottng, m. mah, mahljej. —fe= ber/ peruta , perotniza , fplavuta. —roeife adv. maltama. ©d;rour, m. prifega. ©d; roti rig, adj, otezhčn, bolezh,
aucb ulen u. bgt. ©etaoe, m. eig. fusbenj, fushnik, aud) hlApez. ©elaoinil f. fushnja , fushniza, aucb dekla : eittc« — fet)n, pri kom v'raboti biti, komur hlap-zhovati. —ret/. eig. fushnoft, gem. hlapzhija: in ber —rei fcpn, v'fush-nofti biti , hlapzliovati. ©ctaotfd) adj. fusbenj, fushnifhk , hlapzhji, hlapzhijfk, trinofhk u. bgt. © c o r p i o n , m. fkorpijon, aucb ftru-
pijan, fkrakek. © e r o p p e t, m. shelve. —frattf rt.
shelvina trava, ©ecb, n. zhertalo, v. Pftugeifen un*
fer SP f I u g. © e d) Ž, num. fheft. — f. fheftka , fhefterka, felfen flieftiza. —eef rt. fheftvoglovina. —ecfig adj. na fheft voglov, fheftvoglat. —er m. flieftiza. —ertei adj. fhefteri, fd)(. fheftforten u. bgt. —fact), —fdlfig adj. flieflerni, fhefternji, fheftojni, fhefternat obet fhefternat. —gefpattn rt. fhefter, fhefterina. -—mat adv. fheftkrat. —malig adj. fheftkraten. —fpannig adj, s' fliefterjo. —fe adj. fhefti. — tet rt. riieiti del, fheftlej, fheftina, fheftinka, felfen ilieftak. —fens adv. v' fhefto, fhe-ftizh. — tao^Qadj. fheftdanfk, fheft-dneven. ©ec^jtiialb adj. polfheft. J
—roodjen pl. otrozhnizkva, rödi, bäbine. —toMntcrinn J. otrozhna, otrözliniza , aucb porodniza , fetten fheftonedeljkinja : bie — roöd)nerinn Befucbcn, na sibel iti, na sibel priti. —jetrn adv. fheftnajft. —jet)« ner m. fheftnajftka , fheftnajfhiza. —jetjnfe adj. fheftnajfti. —jig num. fheftdefet, in jvf. Iheftred. — jtgcr rn. fheftdefet let ftar zhlovek, vino. © e d) f e t n, v. n. (ofierr., fonji roa» fd)eit) shčhtati. ©ed)fer rn. shehtar. ©ecbfjober m. shehtnik , shehtnjak. ©ecfet, m. (bie (Saffe, bcr ©etibcu» tef) möfhnja. —meiner m. mofl)-njär, kljuzhar. ©ecrefar, m. fkrivni pifar, fe-kretar.
©ecufum, n. ftoletje, vek. ©ee, m. jesera, jesero. — f. morje Ober morje. —bar m. morfki medved. —fatjrer m. morinär. —fatjrt f. voshnja po morji. —fifcb trn. morfka riba. —gefedjf n. bitva na morji. —(jafett nt. inorfko savetje. —franffietf f. morfka ober morinär-fka bolesen. —frebž rn. morfki räk. —frieg m. vöjna, vöjfka, sholil na morji. —Eiifte pomorje, pri-morje, morfki bereg. —mann m. morinär. —offer f. morfka vidra. —räuber rn. morfki rasböjnik. —fatj n. morfka föl. — fd)toa[be f. hudo-vürniza. —ftabt f. primörfko metlo, —ffurnt m. morfki vihar, biir-ja. —roaffer n. morfka voda. —roe» fen n. mornarija, inornärftvo, mor-närfke dela. ©eele, f. düfha; (ber fange, palb= burd)ftd)ftge, roeicbe, inttcte Sfjeit et= ttež Seberfiete«) ferze, düfha v'perefi. ©eetenamt n. zherna mefha. ©ee= fenfraft/ düthna mozh, aitdj mözh düfhe. ©eetenangft f. britkoft dü-fhe. ©eetent;irf m. dürhni paftir. ©eetforger rn. duhovnik, ©egef, n. jädro, aucb vetrilo: unter — get)en, podati fe v' morje. —ti v. n. jadriti. —ftange f. jadreniza, lantina.
©egen, m. eig.blagoflov, blagodär, gem. shegen , aud; bläger: bad Un= aiücf roirb oft ju ©egen, nefrezha fe vel (krat v' blagre preoberne. ©egnen v. a. blagoflöviti, blago-
flAvljati, blagodarovAti, blagodari-ti, aud; blagriti, blagrovati, dobrö-titi , bann oblagoflöviti , oblagoda-riti u. f. lt>., gem. shegnati, shegna-vati ober shegnovati, poshegnati.
Sel;en, v. «. u. a. (»ermifteljl bet 2lttgen empfinben, 5. 25. nicht gut, tedjt toeif k-, auch einen obet etrcaS, j. 25. einen Eommen fetyen k.) viditi, felfctt sreti; (nach, auf etioaS, bie 2lugen batauf richten) gledati, gledi-ti, pogledati, felfen sreti; (etioaS, fid) fel/en laffen) kar, Te viditi dati, kar pokasati ; (eine geioiffe ©cftalf haben, als: ähnlich ;t.) vid imeti, viditi biti; icb fc£>c beit 6immef, vidim nebo; er fal; ben Sßafer ntdji, ni vidil ozheta; er ficht if;m gans ähnlich, mu je zlo enak, mu je vel"
eodöben ; iijr jel;ef blag, rofh, fte ledi, rudezbi viditi; ©off ftef)f nur auf bie ©eftnnuitg, Bog gleda le na völjo; bie genjler feben auf bie ffiiefe, okna na travnik liashejo, fo na travnik obernjene ; toaž bu mit erjählft, fel;e id> nid;t, ki mi jo pravifii, je ne previdiin ; bet 95Hn= be toarb fchenb , riepiz je previdil; fieh ba! lej, poglej! in na! na pa!
Selie, /. (bas SSetmögen ju fefjeit) vid, gled. Sehenber m. vidiz. Se= her m. prerok.
Sehne, f. luha shila, kita; (eines 95ogenS) tetiv, tetiva, tetivka.
6 e i) n e 11, ftch v. r. skeleti, poshelo-vAti, sashelovAti (kar), lilepeti, hrepeneti (po zbem). — rt., ©efjn» flicht f. hrepenenje , veliko posbe-lenje, auch poslieljivoTl u. bgl.
Sehr, adv. slö, prAv, mozhnö, pre... u. bgl.: cS bauetfe fehr lan» ge, slö dolgo , prav dolgo , predolgo , dolgo dolgo je terpelo.
Seiche, /. (niebr.) fzaniza, fzänje. Seiten v. n. fzati.
Seicht, adj. neglobök, plitek, pli-tiv; (uttgegrünbcf) flAb. —fyeit f. plitköTt, plitvoft, plitvina.
Seibe, f. gem. shida, felfen fvila, ruff. fh'elk. Seiben adj. shidan. Seibenfaben fn. shidana nit. Set= bentourm m. shidni zherv , shida-nik.
Sei bel, n. mAfel, mAfclz.
Seife,/, eig. milo ober mjilo, gem.
shAfftt, fetfener shopün. Seifen v-a. mjiliti ober mjiliti, gem. shajfati, poshajfati. Seifenblafe f. injilen mehüriz. Seifenficber m. mjilAr, mjilovAr, gem. shajfar.
S e i g e n, v. S e i 1; e n.
Seiger, adj. unb adv. nAvpik ober navpik.
Seihe», v. a. zediti, prezediti, prezejati, auch pretAkati, pretözhi-ti u. bgl. Seihe/! zedilo, zedilnik.
Seil, >1. vöslie ober voshe , verv, konöp, konöpiz. Seiter m. vosliar, vervar, fehl. shAlar. —tanj m. fko-sigöre.
Seim, m. (#ontgfeim) fet, Fat; (Schleim) shlesa, shlesöba. Sei' men v. a. (beit £onig läutern) zhi-ftiti, zliifhnti.
Sein, pron. fvöj; njegöv: ber 9Sa= fer l;at feinen (eigenen) 2'ßeinaarfeu »erfauff, ozhe fo fvöj nögrad prodali; Niemanb Eamt i(;m fein Dvedjt nehmen, nikdo mu ne more njegove pravize vmAkniti; baS 23ucb ijl fein, kniga je njegova. Seinethal' bat, feinetroegen, fetnefroiffen adv. sa njega völjo, saftrAn njega, sa njegovo delo. Seinige adj. fvöj ; njegov: ©off toachf über bie Seinigen, Bog zhuje nad fvöjzi.
Seit, adv. od, po , kar, od teh mal, od teh döb , od tega u. bgl. : feif früt; > °d davi; feit ber 3etf, od tega zhäfa, od teh döb; feif öier Sagen habe ich ilm itidjf gefeheit, she flitiri dni ga nefim vidil, gern, je she fhtiri dni, kar ga nefim vidil; feit feiner lebten 23etd)f, od fvoje sadnje fpövdi, auch po fvoji sadnji Tpövdi, —her adv. od teh mal ; od tčh döb, od tega zhafa, auch kar u. f. 10.
Seife,./: TtrAn, aud) krAj; (bcSjiör* pcrS) bök; (jebe gtädje eines ©inges, befonbetS loenn cd nur ¿loci .öauptfiä« eben l;at) plAt, auch plata: bei —, auf bie —, v' ftriuii, na ftran; auf jeinanbcS — fcptt, kögar fe dershä-ti, s' köm biti, s' köm vlezlii. Sei= fetlbref n. fkrajdnjazha. Seifcnges baube n. priftava obet priftava. Scifengeioehr «. mezh, fAblja. Sei= feniled/eit «. bodljAji. —wärfS adv. v' ftrAn, na ftran.
© C I i) CV, adj. fam. Selb ige, pron. ün, tifti. ©cibft, adv. Tam: mer einemSlnbcrn bie ©tube gräbt, fällt felbfl hinein, kdor komur jamo köple, fam v' njo pade; ein reifer 2lpfel fällt felbfl, srelo jabelko farno pade ; feilt ©elbjl ijl iintt fein ©Ott, on fäin fi je Bog, njegova laft, njegöv Bog ; fein ©elbft »ergeffen, febe, famiga fe, ljubo tebe posäbiti; »on felbfl (oljne ättjje» re6 ftcbtbareš 3ufi)ttn) oerfd;nrinbeit, fam o d le , famotesh miriiti. —eigen adj. laftno fam, laftno njegov, aticb famofvöj, famolAften. —eft>alfurtg f. obranenje famiga fe. —erfc)int= *nifj f. posnänje famiga fe. —gefät» lig adj. famoräden, famorAdzhen. —gefpräd) n. rasgovor s' famofebö. —i)errfd;er m. famoblaftnik , famo-- dersbez. —laut m. iamoglaf. —Iau= tet- m. gläfnik , aud; famogläfnik. —lob n. famohvAla. —mcrt> m. fa-momörija, famovmörftvo, aud) vbiv-ftvo famiga fe. —mörber m. famo-mör, famovmöriz} aud) fam fvöj vbijaviz. —peiniger m. trinog farnega fe. —rad)e f. famolaflno ma-fhvanje. — fd;ttfj m. famoftrel. —ftän= big adj. eig. famofvöj, ramofvöjen, fvöjften, aueb famoftälen, famofto-jczb tt. bgl. —ftänbigfeit f. famo-fvöjoft, famofvöjnoft, fvöjftnofl tt. f. m. —fud;t f. fatnoprid, famogölt-noft, fr.mopafhnoft. —füdjtig adj. famopridzhen , fainopafhen , famo-■ gölten. — fäufd)itng f. omama fa-iniga fe. —triegertfd; adj. febi la-miiiiu lasbnjiv. —tl)äfig adj. famö-tesh, famöteshen. —tf)äftgieii f. famöteslinoft, famoteshva. —jufrie= ben adj. s' febö sadovöljen. © e t i g, adj. (glüiffelig) frezhen, aud; blag, bliiger, blagröften, blagöften, blashen; (ber fjintmlifdjen ©lücffeltg--feit nad; biefem fiebert tl)eitl;aftig) svelizhan; (uerjiorben) in ©f. po-ltöjn, in kJŽ. rajnki: feiig ftnb bie Barmherzigen, blager miloftvim, bliigri ober blagöftni, aud; svelizha-ni 10 miloftvi;" bie feiigen ©eifler, svelizhAni duhovi; jettianben feiig greifen, kögar blagrovAti; für ben - feiigen 5>tad;bar, sa pokojniga, sa rajn'ziga foleda, —feit f. (©lücffe» [
Ii g Feit) blAger , blagöft, blAshnoft
tt. bgl.; (ber l;5d)jle ©rab bes ©er» gnügenS) rAdoft, preveliko vefelje, feltener vüga; (im tl)eologtfcben ©in« ne) svelizhanje ober svelizhanje. —mad;eitb adj. svelizhljiv, aud; sve-lizhezh. —mad;er m. svelizliar, bei ben ungarifd;en ©lomenen svelizhi-tel. —preifer m. blagrovavez. ©etten, adj. redek, poredek, aud) malokdAjn, malolulAjfhen , redko-kdAjn. — adv. redko, poredko, malokdaj , redkokda : baž gefd;iel;t fet= ten mo, tA fe malokje sgodi. ■—j)eit f. redkoft, redka rezh, pofebniza. ©ettfam adj. zhüden , aud) redek , poredek tt. bgl. © e m t f o t o n, n. (nad) 58 o b n.) nad-
pizhje, fonfi attd) napizhje. ©emmel,y. gem. shemla, etroa auch beli kruh it. bgl. —me|)l n. bela , prednja moka. ©cnben, v. a. poflati, pofhiljati. ©enbfdjreiben n. poflaniza , poflan-ka, pifmo. ©enbuttg f. poflanje. ©enf, m. eig. gorzhiza, aud; mü-ftarda , fd)l. shenf. —fern n. gor-zhizhno ferne, müftardno serno. © enfte,f. nofilo, nofilniza. © engen, v. a. fmoditi, pofmoditi,
pofinöjati. ©eng f. fmöd. © e n i o r, m. ftarafhina, fetten fta-röfta.
©enlen, v. a. (ftnfen macben) po-gresniti , potöniti, aud) vtopiti; (im ©ein» ttnb ©arfenbatte) eig. gre-bati, pogrčbati, grebenizhiti, po-grebenizhiti, in ©t. gem. gröbati,
i>ogröbati; — fleh v- r. pogrAshati e. ©enEblei n., ©enfel m. vtoni-lo, grešilo u. bgl. ©enfer m. (ein 3meig, 9ieiš ober 9lebe) grebeniza. ©enfred;t adj. nAvpik , navpik. © e n n e, v. © e l; n e. ©enfe, f. köfa. ©enfenring m. ko-fir. ©enfenfdjmteb m. kolar. ©en» fenfliet rn. köfifhe ober kofifhzhe, aud; rantifhe, rAtifhzhe. ©eptember, /n. eig. ktmavez, ki-mövz, gem. fepternber, feiten baä neugebilbete devetnik. ©er»iren, v.n. ftrezhi, poftrezhi,
aud; podajati, podati, ©effel, m. rtol. © e g l) a f f, v. 21 n f ä f f i g.
©epett, v. a. ftäviti, poft^viti, po-loshiti, djati u. bgl.: (ftpen macpen, ein jvinb 2C.) pofadtti, pofäjati ; (©dume !C.) faditi, vfadlti, vfäjati, vfajovati; (etioaS auf ben Sifd>) na miso djäti , poloshiti, aud) poladiti ; (fejl fegen) odlozhiti; (ein 3iel - fepen) do kraja priti, perkräjfhati, könz ftoriti; (etwas aus ben 2tugen) no märati sa kar, ne mar biti komur zhefar; (»on »erfcpiebenett £pie= ren, 3unge toerfen) mlade imeti ; (als toapr obet tid)ttg annehmen, 5. 35. ben gatl) verjeti, sa ref imeti: gefefet beit galt, prav tako, naj bo taka; (einem beit Segen an bie ©ruft) naftäviti, nafaditi; (in bie ßofferie) ftaviti, igrati; (eftras tn'S ©etb) prodati, v' dnarje fpraviti; (eftoaš auSeiuanber) raslagati, raslosbiti, aticp rasliladati, rastolmazbiti; (ei= nem etwas in ben iiopf) v' glävo sabiti, vterditi , vkoreniniti; (in Unrttpe) v' nepokoj fpraviti, ras-pokojiti; (in gurd)t, ©d)recfen) v' ftrahe fpraviti; (über einen ©rabeit, gluß J C.) graben prefkozbiti, zhes graben fliozbiti, reko preplavati , zhes reko iti; (baS SSertratten auf ©Oft fepeit) v' Boga savupanje ftaviti, v' Boga savupati; — fid) -v. r. (einen iptafe nepmen) fefti fe, ufefti fe, pofaditi fe; (»on bent Xrübcn eines ftüfiigen ÄörperS) vfefti fe; (fiep pciuStid) niebertaffen) pofeliti fe, v domovi ti fe; (fid) mit einem, gut* tid) »ergteiepen) pogoditi fe ; (»on einer 2lrmee) raspoftäviti fe; (»on ©ebäuben :e.) vfedati, vfefti; (fid) totberfepen) soperväti fe, vpirati fe, sopert fe ftäviti, vftävljati l'e. ©euepe, f. küga, küshna bolesen,
unr. pomor, ©ettfsen, i>. n. eig. vsdiliati ober vsdihäti, vsdihävati ober vsdihovä-ti, vsdibniti , gem. sdihati u. f. t». ©eufjcr in. vsdib, sdiblej. © e 9 n, v. n. biti: fein ©ruber iji mein greunb, njegov brät je moj prijatelj opne ©elb fcpn, bres dnar-)ov biti; eftoas fepn taffen, kar po-puftiti, od zhefar nehäti ; eS ifl mir, als meitn :e., fe m i sdi, fe mi dosdeva , fe mi vidi, ko de tt. f. 1».; er iji »or ©d;recFeit ganj außer
f?<$, od ftrahú fe nizh nizh ne sa-
vé; baS fann fepn, gem. unr. tá sná biti, tá fe sná sgoaiti, efma rid)ti= ger tá fe lahkó sgodí, tá je mogo-zlie; baS Eaitn niept fepn, tá nemre biti, tá Te ne more sgoditi , tá ni mogozhe; ba fei ©oft »or, Bóg naf obvári u. f. m. ©id), pron. fébe, fé ; fe. © i d) e t, f. ferp. —förmig adj. fer-páft.
©id) er, adj. (»011 jeber ©efapr be» freif) varen, aud) flobóden , savé-ten, fegúren; (»oit ber ©efapr beS ©egentpeils befreit, 5U»ertäffig) svéft, véren, aucp gotöv; (gennfj) gotóv, fd)l. gvifhen: »or ipm iji nupts fi= eper, pred njim nizh ni varniga; jit tntr barfjl btt fid)et- fomrnen, k' meni l'lobodno liodifh; id) bin beS fiebettS niept fíeper, shivljénja fi ne-fím fvéft; er roirb fid)er bejapten, bó svél'to, gotóvo plázhal. —peif f. várnoft, flobódnoft u. f. t».: in ©ieperpeit fepn, na várnim, flobóden biti. —lid) adj. gotóvo, ver-no , svéfto, fcpl. gvífhno. ©idjertt v. a. varováti, obvarovati, ohrá-niti, flobodíti, ofloboditi tt. f. I». ©icpfbar, ftd)flicp adj. viden, vidi-ten , vidljiv, viditeln, ozhiten. -—Seit f. viditnoft u. f. t», ©i d) ten, v. a. féjati, prel'éjati, pre-fejávati, aucp obzhínjati, obzhiniti. ©ie,/ 011a ober óna, aud) famiza. ©ie, pron. óna; (als 2lnrebe) vi, uitr. oní.
@Ufi, n. fito ober litó, aucp refhéto* ©ieben v. a. féjati, preféjati, aucp fitáti, refhet&ti. —mad;er m. fitár, geitl. refhetár. ©ieben, num. fédem. — f. féd-mizhka, fedmérka, aucp fedmíza. —er, ©iebner m. fédmizhka, fedmíza. —ertei adj. fedméri. —facp, —fálftg adj. fedmérni, fedmérnat, fetten fednójni. —geflirrt n. górto-févzi, goftoshirzi. —jáprig adj. fédem let ftar , fedemléten. —mal adv. fedemkrat. —fcpíáfer rn. polli. —fe adj. fédmi. —fet n. fédmi dél, fedminka, fédemzhik. ©iebjepn, fte* benjepn num. fedemnájft. ©iebjig nurn. fedemdefét, in Sf. fedemréd. ©iebjig jle adj. fcdemdeféti.
Siech, adj.JtoUhav, fdjl. beteshljfv U. bgl. Sied;en v. n. bolehati , vedno bolen biti, fehl. betegovati. StccbenhauS, v. SranEenljauž unter £ r a u t. —l;ett /. bolehavoft. —[ing m. bolehaviz.
Sieben, t>. n. vreti, vrčvati, auch kipeti; — v. a, variti, kuhati. Sie= benbljeiß adj. vrel.
Sieg, v. unter Siegen.
Sieget, n. (bte gigu.r, welche man Jtir a3erftd;erttng ober aSeftäfigung auf etwas $u bruefen pflegt) pezliAt; (bas ©erEjeug, worein biefe gigur gegraben ift) pezhätnik. —erbe f. pezhätna semlja. —tacP, —wad)S n. pezhAtni vöfik. Siegeln v. a. pezhätiti, sapezhätiti. —ring m. pezhätni perftan, pezhätnik. —fte= d)er m. pezhatar.
Siegen, v. n. premagati, prevladati, smagati. Steg rn. premag, premaga , smAga. Sieger rn. premaga vez , premashnili , sraä gar. SiegeSjeicbeit n. preinashno snAin-nje.
S t e i; ! i. glej! lej! in na ! na pa !; (SttaS betpete, ftef>, ba Eam ptbfelicb peuer »oni Gimmel, Elija je molil, in na ! ogenj fe je vderl, auch je molil, kar ogenj je fhinil is nebef.
SieEern, v. n. (nad) unb nach unb in Eteinen Sropfen butd) etwas brin= gen) tezlii, zänkati; '(bie geud)ftg= Eeit auf folche 2lrt burdjbringen laf= fen) tozhiti.
Signal, «, snamnje. Signataren v. a. snamnje dati.
Silbe, v. S p 16 e.
Silber, n, frebro ober frebro; (—gefcbirr) freberna pofoda , fre-bernina. —arbeiter rn, frebrär. —brati; rn. freberno fvilo. —gelb n. freberni dnärje , gem. auch fre-bernina. —geräth n. freberna pofoda , aud) frebernina. —Elattg rn. jaren zeng , zhifti slivenk. —ling rn. frebernik. —miinse/. freberni denar, frebernik. Silbern adj. fre-bern, eig. frebren. Silbern ti. a. frebriti. —flimme f. zhift, jären elaf. —weiß adj, bel kakor frebro.
Simpel, adj. prüft, priproft.
S t n g t n, v. n. piti, prepdvati, fpe-vati. — n, pitje.' Singeftiiii n. pžfem, popevka.
StnEen, v. n. vpAdati, vpAfti, aucb pogresvati fe , pogrAshati fe, gem. na kup lefti; (itn iffiaffer) topiti fe, vtopiti fe , vtApljati fe , potoniti, vtöniti, aud) potoniti fe; (fcblechter roerben, in 33erfatl Eommen) vnishati fe , vnishovAti fe , prepAdati, huj-fhAti fe tt. bgl.; itt Unmiffenheit ftn» fen, v'nevednoft lefti; in Ohnmacht finten, omedleli; »tele ließen ben SOiufb finEen, mnogim je vpAdala (k u ras ha).
© i n n , rn. zhüt, zhütik, pozhüt, po-zhutik; (SSerjianb) um, pAmet; (©emitfh, bie Qjemüfljöart) mifel, dufha ; (ber ffiille) volja ; (©eftn» nuttg, 3lb|tcbt) volja , mena , na-metnba; (ber SDerjianb, bie iSebeii* tung eines SBorfeS ober einer Äebe) pomen , poinemba , pomenjik : ge« funbe Sinne ftnb eine große SKotJl* tl;at, sdravi pozhutki fo velika dobrota; »on «innen Eommen, is uma priti, is uma iti; bet Sinnen fepn, pri pAineti biti; er tjatte itn Sinne, ju btr Eommen, je namenil, bila mu je volja, je kanil, k' tebi priti; er pat einen ftbletbfeit Sinn gepabt, hüdo je namenil, mu je bila hudobna volja; ftd; auž betn Sinne febtagen, is pAineti puftiti, is fpomina vseti, —gebicbt n. epigrAm, pripoveft, prigovor, priflovo. —licb adj. pozhutfki, aud) pozhutljiv. —licbEeit f. pozhütftvo. — loš adj. nevümen , aud) trApaft, bedaft. —fprud) m. priflovo.
©ippfcbaff,/. shlahta, rodovina, rodbina, rod.
Sttfe, f. eig. aber niebt gebräuchlich vatla, bafur rool;l atn rid)tig)lett nräv, gem. naväda (eig. bie @e> n)o()nl;eit), fhega (eig. ber ©ebraucb), j. bie Sitten unb <3ebräud)e ber 9J0mer , eig. väde ober nravi, gem. naväde in (liege Rimlanov; (ba3 äußere Sßerfal;reit) sadershanje , sa-dershAvanje, auch fhege. Sittlich adj. veften , morAlen , gem. sader-shavanjfk. ©ittfam adj. nraven, lejionraven. SittfamEett f. nrav-noft.
S i it, m. fždesh, telo, Cedilo , ftol,
feten fedälifzhe; (ber ¿Dri be8 2luf= enfbalfeš eitteš gurflen) ftölno me-fto, ftoliza; (übecijanpf Ort, ©feile) mefto, kraj. ©¡<jett v. n. fcdeti, iti ber £inberfprad)e zhizhati; (einem iBeidjfe ftfeen) fpovedavati kogar, v' fpovednizi biti; (trn ©efdngtttffe) v' jezhi biti; (Don SteibuncjSfhicFen, paffenb feptt) priftati, vdati fe, vle-zhi fe, fpriftovati fe u. bgl.} ein Wdbdjen ftfcen laffen, deklizo pofa-diti, deklize ne sheniti; ftfeen blei* ben, obTedeti, ne vftäti; (»on einem ©iäbeben) oftäti devica. ©ifjett n. fedenje, reja, zhizk: m». ©ifcen er= roirbt tnan nidjtž, zhizh v' uizh, zhizh ne da nizh. i£>igenb adj. unb adv. fedezh ; fede. —ffeifcfj n. gem. iein —fleifcb babett, ne hoteti feieti, ne ljubiti dolgo fedeti. 5 i S e, f. pervo nazhertanje.
© 0 , pron. ki : baž ffietb , fo itb bir jeigfe, skeno, ki fitn ti jo pokäsal. — adv. tak, tako, tako : unb fo »ar CS aucb, in tako je tudi bilo, in prav taka je bila; ilmfo (fo befcbaf= fen) ju fi'nben, tyabe icb nirfji gebad;t, ga täkfhniga, ga taziga najti, ne-firamiflil; fo »iel fann icb ibm nicbt geben, toliko mu ne morem dati; ffntf ©ufeš, fo »iel ibr »ermoget, delajte dobriga, kolikor je v' vaflii niozhi; fo gute belfern ju beieibigen, lüäre etroaS fel;r iBofeš, toljkanj dobre Ttarfhe shäliti, bi bilo hudobno. — con/, (bleibt int ©loroeni* feben roie itn Eafeinifcben unbejeid>= net) i roenn bu roitlfl, fo geben roir, zhe ho^hefh, pöjdiva; wenn bu ntaubfl, fo werbe itb ež il;m geben, zhe fe ti sdi, mu jo podam u. bgl. —balb conj. kakor hitro, ko u. bgl.: teb »erbe Eommen, fobalb als id> Eamt, bom prifhel, kakor hitro ko premorem, ober pojdein, km<klo ko bo mogozlie, aucb sdajzi ko premorem, pojdein. — eben adv. ravno kar, ravno sdaj, aucb lihkar. —gar adv. zlo, tudi: [ogar ber 25afer fam, zlo ozhe fo prifiili. —gleidj adv. kma-lo, sdäjzi, taki, hzhäfi, kar. —lan* ge (alS) adv. dokler.
©ob, m., —brennen n. sgäga : icb babe baä —brennen, sgagani« dere.
© o c? t, f. gem. shok , koplaa. ©ob o mit, m. fodomlján. — tfdfgdj. fodomljánfk. —txúf. gréh fodüun-ljánov,
©off, >n. (biegerfigíeif beS©aufen5) pijánoft; (baá ©etraní, oerácbílid;) zhmíga, bíbra , zhóbodra. ©obte, /. (bet ben Stmmerleufen) podfék; (bie utifere J&aífte bes gu= $eé, roorauf man ¡jebÓ podplat, ©obtíeber n. podpláti. © o 1; n, m. fin, aucb fin: an ©obne$ ©faff annebmen, vfinóviti kógar. ©Óbniben n. d. finek, fínizh. ©ob= neSfobn m. finóviz, ñnov fin, vnuk ober unuk. ©obneüfocbfer f. finóv-ka, finova hzlii, finkinja, vnúka ober unúka, ©obneSroeib «. fináha, fnéha.
©olcber, pron. táki, tákfhen, ta-kófhen, aucb tólik, tólikfhen u. bgl.: foicb einen íOíenfdjen fab »í nid>f, tá-ziga ober tákfhniga zhlovéka fhe nefim vidil; id) ba&e fein fotdjeS 25ttcb, tázih knig, táíkfhnik búltev néjmam; in fotdjer ©efabr ift er, v* tákfhni, aud) v' tóljki'hni nevárno-fti tizhí. ©oícbenfaíls, folebergeflalÉ adv. po tákim, po téin tákim. ©otb, tn. plázlia, plazhílo, fd;l.. shold. ©Olbat rn. voják, vójnik, getn. foldák, aucb sholnír, vojfhák. ©olbatenflanb m. vojáfhki ober fol-dáfhki ftán , aud) sholnirftvo , fol-dáfhtvo, foldazhija. ©olbafenmeib n. foldázha, sholniriza, sholnírka. ©Olbafifcb adj. roldáfhki. ©blbner m. najémnik. ©ole, f. flána vóda, flaníza. ©OÍlen, v. n. dólshen biti, moréti, imlíti u. bgl.: bu báftefl eá t(;un fol= len, bi inógel opraviti; bu fotlft SSater unb Wutfer e[;ren, imáfh, fi dolshen, ti je dolshnóft, ozliéta in máter pofhtováti; roaá fotl icb nun, kaj pa sdaj hozhem ?; roaš fotl baS, tooju fotl bas, kaj hózhefh s' té m, kaj imá tó poméniti, kaj bi rád ?; e6 fotl roabr fet;n, bag fein greunb ge|lorben ift, právijo, fe govori, pravozh je, de je réf, ki je njegov prijátel vmerl; roaá folien loir t(;m fagen, kaj mu bómo rekli, kaj inu naj povejmo; toaá folien biefe Iran-me bebeufen, kaj kozhejo biti té
623	Sora
tvoje Cinje ?: too foß td> nun hin, jus kani pa te böm djal?; toaS foU td) tlnin, tpol;in foll et jjehen, kai naj ftorlm, kam naj pojde ?; td) fotlte ju i(;m Eommen, bi imel k' njemu priti; bu foliji glauben, imafU verovati, fi dolshen verjeti.
Sommer, m. eig. poletje, gem. leto : im —, po leti. —abenb '«• poletna vezher. —fcIE> rt. njiva, polje sa jarino. —flecf m., —fproife ./• pega. —flecfig adj. pegaft. —frurfjt J'. jaro shito, jarina, järiza. —ger» jie f, jari jezhinen. —getreibe n. JiVo shito, jarina. —haft, —lid) adj. letnifhk, poletnifkk. —hifce f. poletna vrozliina. —Eleib n. poletna obleka. —forn rn. jara r'sh, in ©t. järo sliito. —monat m. poletni mefoz, —morgen m. poletnifhko jutro. —obfl n. rano fadje. —tag m. letni den. —tpeijen m. jiira pfheuiza. —toenbe f. kref. —n>et= ter «., —loifteruug f. poletno vreme.
(3 on b er, prp. bres, pres. •—bar adj. zliuden, aud) redek. —lieh adj. u. adv. (befoitberä, vorzüglich) pofe-ben; pofebno , släfti. —ling m. pofebnik , pofebnesh , famfvojz. ©onbern v. a. odbirati, odbrati, and) odlozbiti, odlozhovati.
©oilbern, conj. tcmözh, ampak: ich fpielte nic^t, um reich ju »erben, foit» bern um baä ©liicf }it «erfuchen, ne-fnn igral , de bi obogatel, temozh de bi frezbo fküfilj nicht für mich, foubern für alle Slowenen habe ich biefeS söuch gefd;riebctt, ne sa nie, ampak sa vfe .Slovenze Hm tö knigo fpifal.
Sonuabettb, m. foböta.
© o n u e, f. fölnzc ober fönze i an b[e —, in ber —, na fönze, na fön-zi. ©onnen v. a. na fönze djati; {ich fonnen, na folnzi fedeti, leshä-li. Sonnenaufgang m. is-höd, fe[= tener istök, ispad lönza : bei ©on= nenaufgang, pri folnzhnemi is-hodi, kadar gre fonzo is sa-göro. ©pm uenbahn f. föuzhna pöt. ©onnen= blume ./. pofölnzhna zvetiza, po-fonzluma. ©onnenfinfleriiiß f. fönzh-no otentnenje, aild) merknenje fönza, in ©t. vjedeno fönze. ©onnen= glaiij m. fijanje fönza. ©onuenjahr
®'pa	624
n. leto fönza, l'öuzhno UHo. ©on« nenflar adj. ozhiten, fvetlo kakor fönze. ©onnenlicht n. fönzhna fvet-löba, fönze. Sonnenregen m. föluzb-ni desh t. j. desb, kadar folnze li-ja. ©onnenfiaub rn. fönzbni prah. ©onnettfirai)l m. fönzhni shär, shärk, träk, ftrela^ ©onnenuhr f. fölnzh-na vüra. ©onnenuntergang m. sa-höd, auch sapäd fönza. ©onnen» irenbe J. kref. ©onnfeite f. prifo-ga. Sonntag m. nedelja, isonn* tdgig, fonntäglidl adj. nedeljen, ne-deljfk, ponedeljik. SonntagäEleib n. prasbnje oblazhila, obleka sa prasdnikjp. Sonfl, a, v. fizer, fzer; (etroaž an^ berž, außer bem) kar drüjga; (in etnem anbern Säße) inda; (ju anbe= rer 3eiO >nda, drüge kräti; (el;e= bem) nekdaj: arbeite, fon|l gefchieht roaS anöereS, delaj, fzer bö drüga; ich glaubte, eä roäre fonjl etioa», lim miflil, de je kar druga, kakfhua drüga rezh; fonji n-ar ei nicht fo, inda , nekdaj ne bilo takö. ©on= flig -adj. drügi. © o r g e, f. fkerb , auch mar : große ©orgen bleichen bie Haare frü^jeitig, velike Tkerbi sgödej lafe vbele (vbelijo ober vbelijo) ; für ba» hat er feilte —, tega mu ni mar, sa tö l'e ne fkerbi, sa tö fi ni v' fili, v' flierbeh. ©orgen u. n. fkerbeti, fkerb imeti , v* fkerbi fi biti , mar komur biti: er forgt für 2lHeä, sa vfe fkerbi, sa vfe fi je v' fkerbeh, vfiga mu je mar. Sorgenfrei, for= genlož adj. bres fkerbi, bresfker-ben, auch nemaren , vnemaren. ©orgeiiooll adj. poln fkerhi. Sorg= falt j. fkerb , fkerbnoft. ©orgfäU tig, forgfam adj. fkerben, flierbljiv, auch maren , niarliiv. ©orte, f. forta, fela, müfa. —tnenf, ©ortiment n. prebir, na prebir. ©orfiren v. a. prebirati, rasbirati, rasodbirati, odbirati, bann prebrati u. f. t». Spähen, v. n. lükati, kukati, ogledovati, preshiti. ©päher m. oglednik, ogledüh, preshiviz. ©palt,/«., ©palte f. pök, pözh , raszep , rasköl, pözhina, resha , fprAnj« u, bgl.; (bie l}Me ©eite ei-
ne« 23u$c«) poloviza. Spalten v. a. zepiti, kälati, raszipiti, raskla-ti. Spaltung f. (i>ie Sremtung) lo-zhitva, lözliva, auch raspartija u. bgl. Spalje f. mekina, pleva.
Span, m. (bttnne SSretcr te.) trefka, feiten zepotina u. bgl. —bett n. eig. poftelifzhe, gem. fehl. fhpampet.
Spänen, v. a. (fäugen) dojiti; (pou ber iDiuffetmild) entwöhnen) odfta-viti. Spattferfel n. oilojik, odoj-zhe, döjno prafe.
Spanne, f. ped, pedenj, peden ober pedanj. Spannen v. a. (einen elaftifehen Sorper, 5. 93. einen ©o= gen) napeti , napnein , napenjati, auch nategniti u. bgl.; (mit einer Seberfraft befcjligen, al« ba« (Sifen tn ben Schraubeftoii) sapeti, vpeti, sapenjati, vpenjati; (»on Schuhen) tifhzhati, auch shüliti ; (einen Sluß) sajesiti, prejesiti; (bie pferbe, an ben SEJagen) saprezhi, vprezhi, sa-pregati ober sapreshoväti, vprega-tij (mit 21u«behnung bet Singer bc: greifen, erreidjen) pednjäti, s' pedjö fezhi, na pedi meriti; (anflrengen, Don ben 5äi>tg6eifen be« ©eilte« ttnb fieibe«) napeti, napenjati ; (auf et» loa«, lauern) na vfliefa vlezhi, preshi-ti, pasiti. Spanner m. geilt. kljüzh, auch nategäzh; (beim ffieber) ofnö. Spannfette J. sapenjazha, sävor-niza.
Sparen, v. a. (511m Eünffigen ©e= brauche aufheben, 5.25. fein ©elb ic.) gem. fehl, fhparati, etwa richtiger zhüvati, varovati , hranovati, per-hranovati tt. bgl.: fpare ba« ©elb, wa« er bip gab, zhüvaj denarje, ki ti je dal; ba« .öeu fparen b. i. nicht« uberfliiffig ba»on gebrauchen, fenö hranovati, varovati; fpare beinen 2öi(j, perhräni fvojo ojftro pamet; feilt ©elb fparen, sa denarje ne marali, dnärjov ne porazliuniti. Spa= rer m. gem. fehl. fhpAravez , ctioa richtiger hranovävez , varovavez. Spärlich adj. fköp tt. bgl.; wer fpärlid; fäet, wtrb fpärlid» ärttfen, ber reid)lich fäet, toirb rcid>Iich ärnfeit, kdor fköpo feje , b6 fköpo shnjel , kdor gofto Teje , bo göfto shnjel, ober kdör redko feje, bo redko shel, kdor obilno fčje , bö obilno
sbil, au$ kdor krAtko pläshi, bö krAtko shel, kdor globoko plushi, dolgo vel. Spavfam ad), gem. fd;l. fhpäraven, richtiger värzhen, hranljiv. Sparfamfeit f. värzhnoft, hranljivoft, gem. fhpäravnoft.
Spargel, m. gem. fhpärga, fpärsha.
Sparren, m. lemes, gem. thkärnje, krökle.
Spaß, m. fhala. Spaßen v. 71. fhä-liti fe. —h«ft flialen, finefhen. —»ogef >n. fmefhnik, norzhäk, fha-lün, vefeljak.
Spät, adj. pösden. — adv. pösdi, pösdje, pösdno: JU fpdf, prepösdno. —gerfte f. pösdni jezhmen. —ling f. pösdnizh. Späte f. pösdnoft.
Spatel, >n. praliza. Spaten m. lo-päta, mötika ober motika, kopalo.
Spgj, m. vräbel, vräbiz.
Spajiren, v. n. pohajati Te, prehajati fe, prehoditi fe, bet bett un= garifd;en (EWotoenen fhetati, fhetova-ti. Spajirgang m. prehod, fpre-liöd, fprehaj. Spajirgänger m. prehajavez u. f. tp.
Specht, 77\. detal, detäl, detel, in St. auch bergles, slielna, shöna.
Speci e « , y. förta, fela, röd.
Spccf, m. eig. falo, fvinfko falo, flanina , fehl, böh , fhpeh : gehaefter Speef (öfterr. ba« S3ctf;acficbt) sarök, safeka. —fett adj. prav debel, tolft. —mau« f. fhifhmifh. —fau f. kermljenka.
Speer, m. füliza, attd) kopje, darda.
Speiche, / gem. fhpiza, «u^ kolef-na prezhka.
Speichel, m. flina, fline, fclfener pljünik, pljuvotina. —btüfe/. fiin-fka besgävka, Tlinjinka. — fluß m, flinot^k. Speidjeln v. n. fline ze-diti; (ben — au«t»erfen) pljuniti, pljoväti.
Spcid^er, m. sbitniza , aud; shitna hrämba, fehl, käfhta.
Speien, v.a. u. n. eig, bljüti, blju-väti ober bljovati, auch pljuti.
Speife, /. Ctg, hrana, jed, jöftva, aud; shivesh , pizha , fd)l. fhpisha. —meifter >n. ftarafhina. Speifen v. a. u. n. (— 5U ftd; nehmen, effen) jefti , pojefti , fnedati, inefti; (»on 9iahrung«tniffcln, Nahrung geben, auch fähigen) nafititi, nafitovati,
auch kermiti. nakermlti, napltAti,
fd;l. fhpishati; (einen, ipm ben ße» benSunterhalt reichen) shivčti, eig. sliiviti, aud) sli i ves li dajati u. bgl.; (beim ©peifen fepn) biti pri jedi, jefti; (Wittags fpeifen) eig. obedva-ti, in iir. auch jushinati; ('.JtbenbS fpeifen) vezherjati. •—röhre f. po-sliirAk , poshiralo, golt, goltanez, —-mirtj) m. ofbtir, ofhtirjafli, kerzh-mar.
©pelje, f. mekina, ftrok. © p e n b e , f. dar, podarik. ©penben v. a. däti, rasdati, deliti, dariti. ©penbit-en v. a. dariti, podariti, aud; deliti, podeliti, ©pettbabel adj. darljiv, dareshljiv. ©perber, m. kragulj, jäftreb, ka-
njiz, fkopez u. bgl. ©per fing, >n. vräbel, vrAbiz. © perre, f. (bie Jpemmung) vftano-vlenje, savretje ; (ein ©erEjeug jum ©perren) sAvor, savömiza. ©per* ren v. a. (roeif unb mit ¿eftigEeit öffnen, auSeinanber t^un, 5. 35. bie güße »on einanber) raslirezhati , rastegniti, rasodpreti u. bgl.; (mit einem Kiegel ober ähnlichen 35inge Oerfchliegen) sapreti, sapirati; (burd; ein .öinberniß hemmen, 5. ¿8. ben •£anbel) vftaviti, vftanoviti; (bie Näber am ffiagen) savreti, savira-ti; (ftcb fperren, fict> heftig wiberfe» (seit) vpirati fe, brAniti fe, v' bran je ftAviti. ©perrEeife /. sAvor, savömiza, feltener sapenjazha. ©perr= nabel f. kApizhafta ober gümbafta igla, aueb gumbniza, knöfliza, bu-zika u. bgl. ©perrriegel m. sapor, sapAb, ©perrtpeif adj. na ftrusliAj. ©pefen, pl, tröfliki, satröfhki, vtröfbki.
©pejerei, ./: difhözhina, gem. fhpe-zerija. —binbler -m. difiiezhinar, gem. lab, fhpezerijajr. (Sphäre, /. (ein SreiS) krög, krö-shiz, okölisb u. bgl. ©pf;arifcb adj, krögel.
©picEen, v. a. gem. flipikati, na-flipikati, aud) flaniniti, oflaniniti, s' fAlom natakniti; ben SSeutel fpi= deti, inoTlinjo napolniti. ©picEnabel f. gem. fhpikAvna igla, fhpikAvni-za, fpikAlka. ©piegel, m. gem.fd)L fhpegel, auch
0p i 628 vgledAlo, ogledalo, sgledAlo, feite« ner serkalo ober serkalo, ruff. ser-kalo, altfl. serzAlo. —glatt adj. pregladek , glAdek kot fhpegel. —i)(ü adj. prel'vetel, prejafen, pre-bifter u. bgl. Spiegeln v. n. fveti-ti fe, blifkati fe, blifheti u. bgl.; ftcb fpiegefn b. i. fein 'Bilb in einer glatten glänjenbett gläcbe barjlellen, befonberS aber fein 95ilb betrachten, gledati fe, viditi fe (v* ogledali); ftd> fpiegefn ait ettoaS b. t. es fidj $u einem ®lufler bei- Nachahmung bie» nen laffen, sgled fi vseti, sgledati fe. ©piel, n, ijjra ober jigrA, fehl, fbpil: traue bem ©piele nicht, kadar igra narbolj tezhe, ji oberni hitro ple-zhe; mit Elingenbem ©piele, s' mü-siko; ein übleS ©piel anrichten, kar hüdiga sadeti. ©pielen v. a. u. n. igrati: in ber Sarte, mit ©ürfeln, 35amen sc. fpielcn, v' karte, v' kobre, v' kölzhke (gem. közke) igrA-ti, auch kartati, kobrati, kolzhkati u. bgl.; Slatuer, Orgel sc. fpielen, na klavir igrAti, na klavir müsiko delati, orgle prebirati u. bgl.; um (Selb fpielen, v' dnarje, sa dnArje igrati; ber ©inb fpielt mit feinen paaren, veter mu v' Iafch igrA; mit ben gingern, mit ber VuP0e sc. jum Se'foertreibc fpielen, igrati fe, tn ©f. gitrati fe. ©pieler /«. igerz, igravez, igrAzh u. bgl. Spielerei, —fache f., —iperE n. jigrazha , auch igrAlo, in ©t. gurAzha, auch zhA-zha, - zliazhiarfja (eig. ber 2anb). —mann m. gödez, musikAfh, mu-sikänt.
© p i e g, m. eig. füliza, auch kopje , pika u. bgl. ©piegen v. a. nabofti, natAknati , auch preböfti, prebAda-ti; (jur ©träfe, 5. 95. ehemalS_ ©pio= ne se.) na kol pofaditi, natAkniti. —gcfeCl m. tovarfh. —ruthe, —ger= te f. fhiba, pröt u. bgl.; —ruthen laufen , fkös fhibe iti. —l;irfch /n. letnik , leta Ttar jelen. —jlange f, fulifzhe, ratifzhe. ©pinat, m. fhpinAt, fhpinAzha. ©pinbel, f. vitel, vitlo. —baum m. vreteno, vreteniza. —roitbel m. shmek. ©pinne,f, alffi. pauk, in SS. gem. pajek, In einigen öegenben ÄrainS
au<$ pilik, opâlik, fn ©f. pâvuk,
in Kt. fehl. kankara. —feittb adj. prefovràshen, vràg, zhert U. bgf.: er ifî ihm fpinitefcinb, mu je prefovràshen , mu je vrâg, ga prehudo iherti u. f. ro. Spinnengewebe n. pâjezhina, pâvuzhina.
Spinnen, v. a. prèfti, unr. nititi : eè ift nid;ts fo fein gefponnen, eS ïômmt einmal an bie ©onnen, kar fvét imâ sdaj fkrito, bo enkrat vfiin ozliito, auch kar fe ne ftori, fe ne své. ©ptnner m. predivez , feltener prednik. ©pinnerinn J. predivka, prediza , gem. prélja. ©pinneret f. préja. ©pinngelb n. prédfhina. ©pinnrab n. kolövred, kolovrat, ©pinnrocFen m. eig. ko-shel, aud> préfliza (eig. ber ©pinn» ftoci), kodélja (eig. ber SBocfen).
©pion, m. ogledùh , oglédnik , ogledvavez. ©piottiren v. n. ogle-duhovâti, ogledvâti.
©pital, vide Kranïen&aus unter K r a n E.
©pife, fpièig adj. gem. fhpizhaft, feltener ojfter, fhtûlaft : fpifce 9te= ben, bodézhe ober öjftre beféde. — »77. (eine #unbeatt) fhpiz, auch fhzhéne, kûshe, kushik u. bgl. •—bube m. sanikarnik, golùf. •—bit« bifcb adj. sanikaren , golùfen, go-lufljiv. ©pifee f. (berjenige Sl)eil eines Körpers, roo berfelbe am ©nbe in einen «Punct jufammen läuft) fhpiz , auch könez, ojfter u. bgl., feltener nabôda, öjfterz ; (eineS ¿au» feS) fiéme , auch verh ; (eineS 3Ser» geS) verh ; (eineS SSattmeS) verh, verfhizh ; (in ber ©chlachtorbnung) prédnji könez; (ein geElöppelteS @e» roebe) fhpize. ©pifeen v. n. gem. fbpizhiti, ofhpizhiti, auch öjftri-ti ober ojftrîti u. bgl. s (bie £>i;ten) vulhéfa fhpizliiti, na vùha vlézhi U. bgl. —finbig adj, savit, svijâ-zlien. —fi'nbigEeit f. savitoft, svi-jâziinoft. —ntauS f. gern, fhifh-mifh. —name nt. gerdo imé. —jahn m, ojfter sâb.
©pi Ut er, m. eig. ofkâlik, in ©f. fkâla, auch bil, pesdér, tröha, fhpi-za, fehl, fhpila u. bgl.: er hat fid; einen — in ben ginger gefloffen, fe je v' perft ofkâlif; bu fiefy\t ben —
in betneS «BruberS 2luge, «nb ben
©alfen in beinern eigenen nidjt, vi-difh pesdér (tröho) v" ozhéfi fvöj-ga bráta, bruna v' fvöjem pa ne vidifh. Splittern v. n. u. a. (— ge» ben) zépiti fe, kálati fe u. bgl.; (in — uermanbeln) zépiti, raszépljati, kálati u. f. m. —naefenb adj. göl, golonág.
©porn, m. oftröga ober ojftröga: bem ^Pferbe ben — geben , konja podböfti. ©porer m. oftrogár. ©pornen v. a. podböfti , podbá-dati, attch podbiijati, podbuditi, feiten oftrögati u. bgl. — ftreichs adv. v' dirk, v' dir, v' fkók, fko-káma.
©porfein, pl. podárki, pofébni saflúshki, darízhi, dobizhki tt. bgl.
©pott, rrt. safrámba, oframóta, sa-fméh u. bgl., unr. frám, fehl, fhpöt. ©pötteln i>. n. pofmehoväti fe komur, safmehováti kogar, auch pá-zhiti fe (eig. nidjt »on ©fatteit ge» hen), fehl, fhpotáti Te, Thpotarati fe. ©potten v. a. (e^rroítrbige unb ernfihofte ®inge jum ©cherje miß» brauchen, mit etwas fpotten) v' fméh obräzhati, saframováti, safmehováti (kar); (über etroaS, über einen) saframováti, safmehováti (kógar) , pofmehováti fe, fehl, fhpotáti fe (komur), auch oponáfhati kogar: an» ftatt ftch feiner ¡u erbarmen, fpottet er über i^n, ne de bi fe vfmilil, fhe oponáfha ga, fhe pofmehúje fe mu u. f. tt). Spötter m. safram-vávez, saRnehovavz, pofmehljivez, nagajiviz, oponáfhavez, fd)t. fhpotr ljivez u. bgl. ©pótterinn f. safram-vávka, safmehúlja u. bal. —gelb n. breszénik. ©pöftifch adj. saframvá-ven, pofmeliljiv, safmehljív, fhpot-Ijiv u. f. tO. —tt)eife adv. poTineh-ljivo, fméhama. —n?o£)tfeií adj. sa predober liúp, sa breszénik.
© p r a d; e, /. (eitteS SBolEeS) jésik , fehl, fhpráha; (bie Dlebe, bie 2lrt beS ©prechenS) beféda, rézh, govor, ©prachfehre f. geni, gramátilia, (nach SS o b n i É ) pifmenol't, pifmenftvo , pifmenja snádnoft. ©pradjlehrer m. gem. gramatik, (nach S3obnif) pífmemz. ©pradjloS adj. bres govora, bresgovóren. ©prachlofófeit
f. brcsgovöraoft. Sprachlehrer m. vuzhenik jesika. ©pracbroljt n. govorno trobilo, ©preeben, v. n. gem. govoriti, rd-zhi, in ©t. and; güzhati, feiten be-fedvati ober befedoväti, befediti, in ffr. kramljati, djäti: er fpriebt fünf Sprachen, govori ,■ kramlja, in ©t. guzhi , feiten befedüje pet je-sikov; unb 'er fprad; ju it>m, in je rekel, in je djal k' njemu, Sprech* art f. sreka. Sprecher m. govöriz, befedvavz, auch govorün it. bgl. ©preise, f. podporna podpora , podpörnja , podprijazlia , auch ras-pörna u. frgl. ©preisen v. a. (weif auseinander bel;nen, fperren) raskre-zhati, rašpirati , raspreti; (unter* flctttmen, unierftü&en) podpirati, podpreti ; (ftcb wiberfefeen) päzhiti fe, vpirati fe, vftävljati fe; (jtcb mit etwa«, fidj groß machen) podpirati fe, kofhätiti fe u. f. TO. Sprengel, m. okolish, krog u.
bgl.; (ber ffircbfprcnget) rhkofija. ©prengen, v. a. (fpringenunb über» (taitpt fjeffig laufen madjen) v' dir gnati, tirati, poditi, derviti u. f. w.; (mit #efttg!ctf serfpringen nta= eben, 5. 23. einen gelfen mit ^ulöer) rasgänjati, rasgnäti, raskläti; (ei= lien fförper in (leinen Steilen unb geringer TOaffe per&reiten unb wer» fen, 5.23. 2ßafier ic.) kropiti, fhkro-piti, aud) razkropiti, rasfhkropiti, rasfhkrapljati u. f. ro. SprengEanne f. kropilniza, fhkropivniza, aueb kropilnik. Sprengwebel m. kropilo, aueb kropilnik. ©prenEel, m. säjnka, aud; pro-gla.
SprettEeln, v. a. kropiti, pikati, popikati, feiten raspeitriti. SprenE* lief; adj. popikan , pikaft, pifan, vprislian, fhpreklaft, pefter. Spreu,,/'. pleva ober pleve, feiten fnet, osöblii n. bgl. —Eafien m. plevnjäk , plevniza. Spridim ort, n. (eine ©leicbnißrabe) pripodöba, fd;l. prigliha; (eilt alU gemeiner oft bilblicb auSgebrüefter Furjer Safe, meld;er unter einem SßolEe gangbar ifl) prigovor, priflovo ober priflovo, pripoved, pregovor, govorili» u. bgl. Sprichwort«
(ich adj. prlgovören , prlpoveften , v' pergovöru u. f ID. Sprießen, v.n. in ffr. kliti, In ©f. ztmati, in St. berfteti, aud) überb-mladje poganjati, räfti, mladiti fe. ©p ringen", v. n. Oerfprtngen) pö-zhiti, raspozhiti; (©prünge macbeit) fkakati, Ikakljäti, fkozhiti, vfkozhi-ti; (von etwas loSfpringen) odbiti fe; (über bic fflinge fpringen (äffen) vbiti, pofabljäti; (uom ©affer) puhniti, vdreti, vliti fe, fhterkniti. ©pringbrunnen m. etwa vodomet. Springer m. fkakim, fkakavez, po-fkakovävez; (guftfpritrger) fkosigo-riz; (trn ©tbacbfpiele) konj.	,
Sprifce, ©priSbtidjfe f. brisgälo , atteb brisgla, bsikavniza, bsikalni-za, besgälka , bsikaniza, aucb kropilniza. ©prtfeen v. a. brisgati, brisglati, bsikati , kropiti, flikropi-ti. ©prifjfantie f. fhkropivniza. ©probe, f. (leicht bred)cnb) kerhek; (»om anbern ©efd)lecbfe) nelleten, ncperljüden : (probe tl;un , hrepen-zhiti fe, ofhabiti fe u. bgl. ©proffe,/. (in ben Settern unbSBa= genteitern) klin, ftöpnja, fhpreklja. © p r 0 f f e, /., Sprößling m. mladika, berft, berftika, kliza, odraflik. Sproffen v. n. berfteti, berftje po.-gänjati, kliti, zimati, psirafhati it. bgl. Sprößling m. mladikiza, ber-ftizh, odräflizhik, fzimik, klizhiza.
S p r it d), m. (in ben Kecbfen, ber Ur= tl;eitSfprud)) rasfod, rasfödik, föd-ba; (ein 23erS, eitt Eurser nad)brücf= lid)er Safc) rek, isrek , prigovor, befeda, rezh, pripoved u. bgl. Sprubeln, v. n. kipeti, vreti,
vrevati, vervräti, moseti u. bgl. ©prüben, v. a. ifkrati ober ifkriti,
ifkre gnati, ©prttng, m. (ein Siiß ober 23rucb) pozli, resha; (ju guß ober ju s4>fer= De) ikok, vfkok, fkakaj: auf bem ©prunge fiel;en, kaniti, na mifli imeti. —Weife adv. fkokama. ©puefe,/ fline, fetten pljüve, plju-votina, pljünik. «puefen v. n. plju-ti, pljuvati, pljuniti. ©pucEnapf m. pljuvalnik.
© p u E, m. (Sarm, ©crattfeb) hrüp, rasbota, ropot u. bgl.; (eilte (Srs fcjetnung, ritt ©efpenft) ftrah, po-
fbAft, perkäsen, ©pulet» i■ fpuEf, Itrahovi hodijo, duhovi ftrah delajo.
©pul t, f. zev, zevka, feiten naviv-niza, navilo u. bgl. ©pulen v. a. na zev viti, motati tt. bgl. ©pul* murin m. glifia. © p ü I e n, v. a. (auSfpülen, ben SÄunb, ©läfer :c.) oplähniti, poplAhniti, bann miti, vmivati, vrniti, pomiti m. f. n>. ©pülfafi n. pomijak , auch pomjak, Ultr. omivälo._ ©pülig, ©pülidjt n. pomije , pömje. ©ptinb, rn. piljka, veha, aud) satik lt. bgl. ©pünben v. a. piljkati, sapi! j kati. ©punbdjen n. d. piljkiza. —pfropf rn. piljka, aud) zliep. ©pur, f. fled; (SKcrfjeichen) snäm-nje. ©puren v. a. (nad; efroaS) fle-doväti, iTkati; (»on JpUltbeit) I'ledi-ti, oflediti, aud) fledovAti, vohati; (tnerfen, feproaep etnpftnben) zliüti, zhütiti, aud) flediti u. f. TO. ©pür= hunb m. vohon, flednik.
©taar, m. (ber Name eines ©ang= »ogels) fkorz, auch fhkörz; (eine Sranlbeit beS'jlugcS) mrena, belina, ©taat, m. 0Prad)t) krAinoft; OPufc, iv(eiberprad)t) gisdöft; (ein Netcb, et* ne Sicpubüi ic.) dershava, feiten fta-novina. Staatsbürger m. derslia-vin, dershavnik. ©tab, m. (ein ©foef) päliza; (btc iiöcbfte richterliche unb ober{)crrlid)e ©eioalf) ftoliza, prednja iödba: über einen ben ©tab bred)cn, kogar k' rmerti obfoditi. ©täbd;en n. d. palizbiza. ©fachet, m. etg. shAlez, shelo ober shedlo (wrsüglid) ber 23ienen(iad)el), aud) tern (inSbefoitbere ber X)ornen= fiad)ri), oft, oftrina, örtno, öjfterz, bodilo u. bgl. —beere/, ol'tröslien-za , kofmazhc , bodezhövke , terni-na, ternöliza, agref lt. bgi. ©ta= d)did)f adj. ternjaft. ©tadjelig "dj. ternjev. ©fad)eln v. a. sböfti, sba-dati, auch podböfti, podbadati. —miß f. vödni öreh , kotliza. —fd)roein n. eftoa mörtka fvinja. ©tabf, f. mefto, iroaf. unb bei ben ungarifchen ©lotoenen vArash, ruft, gorod (grAd): bie Jbatiptflabt,; poglavitno melto , auch ftoliza, ftolno mefto; eine — einfehtiefcen, mefto
oblézhi, grád oblegati, ©Mbícpen n. d. méftize, méftizh. ©fäbfer m. méftnik, meftriizhAn , meflizliAn, felfener gradnik , grajfhzhán u. bgl. —gericht n. méftna lódba. —graben rn. méftni róv, graben okóli méfta. ©fäbtifd) ad), meften, méfhki u. bgl. —íinb n. méftno déte, méftni rojénz. —recht n. méftna pravíza, méftne prAvde. —fd)ule f. méftna rilóla, tt. f. to. áhnl¡d;e 3ufammetige» fctifc.
©faffel, / (bie ©proffe einer Seifer) klin, aud) ftópnja; (bie ©tufe einer Steppe ober eiitcS al)nlid)en ŽMngeS) ftópnja, ftépen ober ftepén, fd)íed)f rhtápnja. — TOCife adx¡. po ftópnjah.
©faffette, J. fhtaféta.
©tal;!, m. özel, in jéklo. ©fálj* leu i>. a. ozláti , jekláti. ©fáhlern adj. ozlén, jeklén. —mad)er m. ozíár, jeklár.
©fahr, (ein ©angpogel) fkóriz, fhkvórz.
©fall, m. blév, geilt. fhtAla. ©fad* eben n. d. lilévzhik, fhtAliza. ©fat= len v. a. it. n. (in ben — (ietlen, einfiallen) vhléviti, v' Hítalo poftá-viti; (frieblid) bei unb neben cinan= ber leben) bógati Te ; (Don ípferbeit, ©fein te., harnen) fzáti, otzAti fe. —gelb n. blévlhina , fd)í. Hitalgéld. —íned)f m. lionjAr, auch kónjfki ober hlévfki hlápez. —metfier m. rhtalmójfter.
©faittm, m. (ber ^heil eines 23au= mes 5TOÍfd)eit bcr SBurjcl unb ben SIcfien) déblo; (bcr "Xíjctt einer jebett «Pflanse über bcr ©rbe, bcr ©fenget) I'téblo ; (ber Jboljblocf) pánj, bruno u. bgl. ; (@efd)Ied)f, bcr SBolíSjiamm) pokolénje , ród : auS bem ©faitune teauibS , is Davidoviga pokolénja ; (eine ffltenge 5Bie|)eS, fo fern baffelbe ber 3al;í unb ©üfc nad; befiänbig er= halfen mirb) pléme. alfern pl. pervi ftárifhi, ozháki, déTzhiki, —baunt m., —buch kniga rójftva, búkve rodú. ©fanimcn v. n. roditi fe , aud) is-liájati , proliAjatí, fd)l. plemeniti fe: er flammt pon Sólttgcn, je krAljevfkiga rodú, od kraljev Te je rodil u. bgl. —enbc y. déblen kónz. — paft adj. (bicí unb flarl) korenjáfhk.. ©fámroig
ad). debldn, fteblen, —»afer m. pcrvl özha, ozhäk, auch fcbledjtmeg özlia: teb miß bid; 511111 Stammvater eines großen BolfeS matten, ozheta te böm ftöril velikiinu narod«. —lOOrt n. deblo, deblova befeda. ©tammein, v. n. jezäti, jezljäti, aild) blekotäti, zhaklati CinSbefon» berS bei bem Bucbflaben k mit ber 3unge anfloffen), sesljati (tnSbefon» berS befjgleidjen bei bem Budjflaben ©): er jiammelf, jezljä, jesik fe mu savalüje , on beTede sategüje n. f. m. ©tammelnb ad), jezljiv, ble-kotljiv. ©tammler m. blekotljivez, jezljivez, jezavez u. bgl. ©fampfe, f. (bie Bearbeitung burd) bas ©tampfen) phänje; (ein ffierf» jeug jum ©tampfen) ftopa. ©fam= pfen v. a. pbäti; (mit beit Süffen) zeptäti, zepetäti, teptati, ©fampfer m. (©tampfftöffel) ftöpizb, pliäj. ©tampfmül)le f. ftöpe. ©tampftrog »7. ftöpa.
©tanb, m. gem. ftän, in kt. fehl, änza: — Ratten, ftäti, oftäti, braniti fe u. bgl. ; icb bin nicht im ©tanbe, ne premorem , mi ni mo-gozlie, gem. auch nefim v' ftäni, nefim kof; er bringt nichts ju ©tarn be, nizhefar ne oprävi, nizheTar ne doverfhi , nizh do konza ne per-sliene ; bet — bet (Šl)e, sakonTki ftän; er bat feinen guten —, nejma dobriga ftanü, döbriga mefta; er ift nicht feines ©fanbeS, ni njegovi,-
ta ftanü. ©tänbd)en n. d. ferenä-a; (eines krämerS) ftän, ftänizh, fktazünizh. ©tanbeSperfon f. shläht-ni zhlövek, sliläbtni gofpod: bie ©tanbeSperfonen, shlähtna gofpöda tl. bgl. —baft ad), ftanoviten , ftä-len , tcrd. —(»aftigfeit f. ftanovit-noft, ftälnoft, terdoft. '—lager n. ftän, Itanifhe. ©tanbarte,/. bandern, kopje, eig. saftäva. ©tanbartenträger m. ban-deräfh, kopjäfh, saftavnik. ©tange, f. drög, ränta, rajiza, prekla, kol, shcrd u. bgl.; (Seb» ftange) vsdigälo, vsdigävka, mäjn-ga. ©tangenpferb n. könj kräj rüda.
© t ä n f e r, m. (eine flinfenbe «Perfon je.) fmerdüh, vonjälo, auch fmerd-
Ijlvea u. bgl.; feine Derfon, melcbe aus Bormijs 2llleS burchfudjt) ber-bavf, vohävf u. bgl.; (ein Bunter, ein unruhiger köpf) vertoglävez, prepiravez, fvadljivz u. bgl. ©fän« ferei f. (ein erregter ©eftanf) fmräja, vonjéra , finräd ; (bie »ormifeige ®urd)fuchung ftember ©adjen) ber-bänje, rasvobänje, rasifkänje; (ein ©ejänf) prepir, fväja, raspartija u. bgl. ©tänfern v. a. (etmaS burch ben ©erucb ju empfinben fuchen, gem. aus SSormife unferfucben) rasvóhati, berbati , preberbati, preifkoväti ; (einen ©eftanf verurfacben) savonjäti, nafmradéti; (Sänbel anfangen, ju Sänbeln reijen) prepirati fe, fvajo-váti fe, raspartijo delati, ©fapcl, m. (Raufen, ©cbidjf) kñp, fkláda u. bgl.; vom — laufen, fpu-ftiti fe na vódo. ©fapeln v. n. (mit h"d) aufgehobenen Beinen fang» fam bal;er fcbreiten) fhtápati, ftópii-ti, ftopnjäti; (in Saufen auf einan» ber legen) v' kúpe slägati, kupiti, ©ta tf, ad), mözhen , mozhin , mo-zliän, auch krépki, terden, filen u. bgl.: ein ftarfer ¿rinfer, húd na itje, húd pivez, liúdo pije; ein arfer Arbeiter, húd na délo, húd délavez , ójftro obet terdno déla; ein ftarfer íÓlann, terfát mósh, korenjak; ein flarfeS ffieib, moshäki-nja, korenjákinja, terfáta shénfka; fiar! fallen, filnó páfti; flarf gel;en, hitro iti, öjftro iti. ©färfe./". mózh, felf. mózhnoft, krepkóft; (maS flarf, b. t. fleif macht, bef. ein bef. aus ©et» jen bereiteter körper, bie ffiáfcbe ba» mit fleif ju machen) krepzhälo, gem. kerfka, fhtérka. ©färfen v. a. (eig. flarf ober ftarfer machen) omozhnéj-fliati , vkrepíti, vkrepzháti; (bie ©áfche) gem. fhtérkati, kerfzliáti; (einen beträchtlichen ©rab ber kraft verleihen, befonberS Srofl je.) térditi ober terditi, poterditi, vterditi, vterjoväti. ©fäcfer m. (ein Beina« me beS heiligen ©eijleS) poterdnik, vterdnik. ©farfung/. terdilo, po-terdilo, vkrepzhälo. —glätttiig ad/. mozhnovéren , terdovéren. —mu» thig f. krépki, mozhnorerzhen, mozhnovúmen , hräber u. f. m. ©farofi, m. ftaroft, ftarafhina.
©tarr, adj. tôg, drevén, terd, auch olióren, premeri u. bgl. : flarre-?)än= be (»or Salte) tóge, premerle, ter-de, drevéne roké; eilten jtarr anfe= ben, kógar ójftro, terdno gledati, v' kógar ozhi vpréti ; (ein jlarrer ©¡tut, eine unbiegfame ©emütbíart) terma , termoglávnoft, okórnoft, terdokórnoft, terdovrátnoft u. bgl. —btinb adj. zló flép. ©torren v. n. (flarr fepn ober roerbeíi) otogéti, oterpniti, ofhtoréti, opanjéti, oter-déti, odrevenéti, aud) tóg, drovén i. t. d. biti ; (auf cttoaê, eê mit un= perrpanbten 21ugen anfeben, cè aît|1ar= ren) terdno glediti, v' kar' ozhi vpréti u. bgl. —ïopf m. terma, termogláviz , terdogláviz. -i-ïôpjïg adj. termaft, terdogláven, vpóren u. f. «). —fteit f. togóft, oterpnoft u. f. m. —fud^t /. omertvúdba, mertúdniza. ©tat, adj. (fefl, ittibetpeglid)) terd, terden, nepremakljiv; (beflänbig, anbaltenb) véden , prevén , nepre-ftáven, neprenebáven , Ttálen, fta-noviten , obftojézb. Stätig adj. (Pont ípferbe) vpóren : baê ^ferb ijl flätig, kónj je vpóren, fe vpira, fe pázhi ; (ununterbrochen fortbauernb, anbaítenb se.) véden, prevén u.f. to. Staff, ©tâtte f. méfto: baê barf nicht — t>aben, tá fe ne fmé goditi, tó ne fmé biti, ait meiner —, ober — meiner, naméft mé, vméfto mene, v. '¿Inflatf; eê gef;t fchon von ©tatten, vshé od rók gré; eê toirb il;m gut 511 ©tatten ïommen, mu bó dobro néflo, fe mu bode prav vdalo; _ ju erröten, tad)fe er, ne de bi ga fráin bilo, fhe fmejal fe je. —h'alter »n. naméftnik ober nameft-nik. —[;alterfchaft/. nainéftvo, na-meftnija.
Statt l i d), adj. berhck, sal, fláven,
prav lép, bogàt. ©tatúe, f. kip, podoba, ¿ta t ur, f. ríft, sráft, poftava : et= it c fefle, hohe ©tatur babettb, terdne, vifóke poftáve biti. statut, n. poftâva, auch sapöved,
vkása, régelza. Staub, m. práb, unr. fmet: fid; auê bem ©taube mad)en, lefizi na rép féfti, pobégniti, vbesháti, sgí-
niri, miniti j ju — jerma^en, ras-mleti, rasmeti, rasdrobiti, v' prah sdrobiti u. bgl.; bu bifl •—, unb roirfl ju —, päVft fi, pärft pa b6fh. ©fattbchen n. d. prahelc, prahiz. ©tauben v. n. i. prafhiti fe: e8 ftaubf, prah fe kadi , praihi fe. ©täuben v. a. (— erregen) prafhiti; (»om ©taube reinigen, ai§ ©e« treibe) ftepati u. bgf. ©täuber m. (ein SBerfjettg, bamit »oni ©taube ju reinigen) ftepälo, ftepäzha u. bgf. Staubig adj. poln prahu, prafhnat. —me(;t «. mel, polifka. ©taube, J', germ, germik , protje, rakitje u. bgl.; (Sitrbijjflaube) bilje, bilovka; (3t»eig, '-¿tf!) veja. ©täub» d)en./i. d. germik, germizkik; ve-jiza.
©taunen, v. n. ftermeti, alti sa-vseti fe, oftermeti, felfett ofupnjen biti, sablenovati fe, gem. zhüditi fe, zhudoväti fe, prezhudoväti fe : alle flaunten über feine (Srjäf)iung, vfi fo ftermeli, vfi fo fe savseli , vfi fo oftermeli nad njega povedjo ; bie 3ä(me ftauiten mir, sobje fe mi fkominijo, imäin fkomino, sobje mi molijo. — n. (»or SSertoun» berung) ftermenje , oftermenje , sa-vsetje; (ber 3äi)ne) fkomina. © t a u p e, f. (eine grofje 9iiif!;e) fhiba, fd)erjtoeife pravid;_(eine anflecfenbe Srantt;eit) küga. ©täupen v. a. s* fhibaini tepfti , bizhati, bizhovati , fetten fhibati, fhükati u. bgL ©techen, v. a. böfti, Sbofti, vböfti, sbädati; (»on ©drangen, Snfecten :e.) pikati, pizhiti ober pikniti; (in Sttpfer, Wefatt sc.) dletiti, dletvati, vdletiti, isdolbfti tt. bgl. ; (»on bett ©trabten ber ©onite, ©rennneffetn ic.) shgati: eine 93iene Ijat ibn ges (lochen, pzhela ga je pizhila, unr. sbödla; einen mit einer 9iabet fle> eben, kogar s' iglo sbofti, unr. pizhiti ; bie Wüefen fledjen ltiid), ko-märi me pikajo, unr. sbüdajo; tm Wagen flid)t ež tnid;, v'shelodzi me böde, me grise; bie ©onne flieht mid) in ben Sopf, fonze me reshe v' glavo , me slige, me pezhe v' glavo; an ben SSrennneffefit t>af>e i d) mid) gefiod)en, na koprivah fim I fe osbgäl, opekel u. bgl.; ber Sifeel
flid;f ihn, fhegétlz ga Imá, lina ga íhéfhka; baé fítdjf t(;it in bic 9?aje, tó ga v' nóT zhmi; bu (;afi mich in baé 2luge geflocben, fi me v' okó péhnil;' ©čbroeine flechen, fvinje klá-ti, fvinjo sakláti. ©tcd;fl¡egeko-már, obád. ©íed;t)afme f. kriftánz, ftriz, ftrizhili. S tecfeti, m. (Sfocf) paliza, auch
bát, batíza, kól n. bgl. © t cíen, v. n. ii. a. (haften, an ct= ncm i>ríc auf cinc fefle, unberoeglid;e 2lrf beftnblid; fcptt) tezháti ober ti-zJiáti, aud; vtaknjén u. bgl. biti; (jlecfen bleiben, ttidif roeifer fonnen) vtizháti, vftanovíti Te, vltáviti fe, vftávljati fe; (im Wíorafle flecfen bleiben) vjésniti; (gern, vjásniti, vójsniti); (fepn, »erborgen fepn) biti ; (ein Xiing in baé anbere tlntn, 5. 95. baé Weffcr in bie 2afd;e, ben Segen in bie Scheibe ¡e.) vtikati, vtakniti ober vtékniti, aud) vdjáti, vdéti, vTaditi u. bgl.: in Stoff), itt Sd;ulben fieefen, v' nadlógi, v' dolgih tizháti; efroaé in bie'Safdje fle= líen, v'arshet vtakniti, v'sliép djá-ti; bcr ÍTSagen ifl ftccfcn geblieben, vés fe je vftávil, je vtizhál; eé flecff b. i. eé gcráfl; in'é Sfecfen, hat feinen tedjten gorfgatig , fe vftávlja, tizhi u. bgl.; "in 95ranb . fieefen, vushgáti. Sfecfttabel f. gúinbna ígla, gúmbniza, linófliza, kápizhaTta igla, v. ©perma bel. ©fecfreié n. nátizh. —rübe f. merkva. ©fefte,/ ffógla, ftóglej. ©teg, m. eig. láva, gem. berv, mó-ftizli; (auf mufifaltfdKn 3n|trumen= ten) kobila, konj, fédlo. ©fegeretf, m. ftréme , ftremén : efroaé atté bem — fl;un, na méfti kar opraviti, bres deb' fe per-právljali.
©tchen, v. n. ftáti; (ftd) befi'nben, ben Äußeren Utnflänbcn nach, alé: gut, fd)lecht te.) biti; (ju fichen fönt» men, gem. »on bem greife, foften) veljáti , gem. fehl- kofhtáti; (»on bcr -žlrt uttb fficife, tpte ein 5vlei= bungéftücf in bic Slitgen fällt, alé: gut, fd)led;t te.) cig. vdáti fe, vlé-zlii fe, perlézhi fe, fpriftováti fe, geni. fd;I. ftáti: c8 ftejjt nicht bei
mir; ni moni na voljó , ni na moji vóljl; bei einem in ','lnfeí;cn fleíjen, pri komu veliko veljáti; er roill nid)t fielen bleiben , nézhe obftáti, poftáti, auch nézhe fe vftáviti, f» vítanoviti; auf bem júnete fichen b. i. ini 95egrijfc fepn, na mifli imeti , kániti; einem nach bem Ceben flehen, komú po shivljénju ftré-zhi; míe fiehf'é mit ihm, mit ber ©efunbheit, roie fleht'é mit betnen 9Srúbcrn, káka je s' tebó, s' sdráv-jom , kákfhna je per brátih ? ; er ifl für alle gut gejtanben, sa vfe jo rta*; er flanb' mit i(;m in einem 95ünbniffe, savéso je s' njim imél; bcr Kocf fleht il;m recht gut, fúknja Te mu prav lepó vdá, perléshe U. f. ro. ©tehenb adv. ftojé: fiehenb l;af er gebetet, ftojé je mölil ; ein flcheubeé ®affer, ftojézha vóda. ©tehten, v. a. eig. tajiti, vtajiti, fafl nie mehr gebrättebfid), bafür gem. kráfti, vkt-áfti : fiiefjT nicht, bitte lie» ber: roaá bu erbitfejl, frägjl bu of;ne 5ltrd;f, ne krádi , ráji prófi: kar perprófifh, s' miram nófifh , auch kar fprófifh , bres ftráha nofifh, shíher nófifh; ftd; aué bem ílaufe flehlcn, is dóma fe vkrálti'. ©fehler m. kradljívez, tát u. bgl.: gäbe eá feinen Jpeljfer, fo gäbe eé feinen ©tel;» ler, ko bi nihzher ne f kri val, bi nihzher ne hrádel, aud) ko bi ne bilo fkrivávza, bi ne bilo kradljiv-za. ©fehlfud;f f. kradljivoft. ©fehl» füchfig ad). kradljiv. ©te if, ad), negibik , nevkréten , tóg, terd: fleif auf efroaé fefjen, ter-dnó v' kógar glédati; fleif auf et« roaá beharren, terdnó , ftanovitno, nevkrétno na zhém obftáti; er tyat fid) bieß fleif »orgenommen, to je terdnó fklénil, ttnr. tó fi terdno naprejvsél; bic íián^e ftnb mir ganj fleif geroorben, roké fo ini premer-ie , odrevenéle , oterpnile u. f. ro., »ergl. © t a r r. ©teifen v. a. po-terditi, vterdíti; fich auf Ctroaé jlei» fen, na liar fe sanélti, fe sanafhati, fe vpréti, Te vpirati, auch na kar vlézhi u. bgl. —heif f- terdóft, ne-gibkoft, togóft u. f. ro. S teig, m. (ber ^ußfleig) ftésa, ftés-da , ftésja, feiten gas, pót u. bgl.
-—bflgel m, ftröme, ftremön, fct>f. fhtengraf. Sieige f. (eine ßeiiet-)' leftviza; (¡treppe) ftopälnizo, ftop-nize, gem. fhtenge; (bie £ühncr= jleige) kürnjek, in St. gem. kobä-zha. Steigen v. n. (auf Stufen {unaufwärts ober hft,a&n>ärts_ i?eben) iti, unr. lefti , läsiti, plašiti (eig. frieden, Heftern); (fiel) in geraber ober fdjiefer 9iid>fung aufwärts be-wegen) nakvifliko fe valiti, nakvifh-ko Te vsdigovati u. bgl.; (auf ein iPferb fteigen) na könja Te fefti, konja safefti; (»om greife) prijemati. Steigern v. «. vifhe gnati, uttf. svifliati, povifhäti u. bgl.
Steil, ad), fterm: ein jteifer SSerg, ftermez. —fjcit f. ftermina, fter-möft.
Stein, m. kamen, auch pezh obeti fkÄla (eig. ber gclS); (im Sreffpiefe) kozka, eig. köljzhka; (eine Äranf» heif) pefek, fehl, grif: bei 3emanben einen — im SSrefc hoben, pri körn veliko veljati, pri körn v' milofti biti. —alt adj. slo ftar, preftar, ftar ftar: ein jteinalter Wann, prav ftar dedej, ftärez , ftarzhin ; eilt fieinalteS ißeib, prav ftära babiza, ftärklja, fivöra. —beißer m. (ber Slaitte eines gifcheS) kazhela. —boef m. divja kösa. —brechet m. rudar, kamenar, kamnolom. —brud) m. gern, rüda, fetten u. uitr. kame-närnja u. bgf. —eiche f. gaber, auch hrabrika tt. bgt. —eicheitwatb >"■ gäberje, brabrizbje. Steinern ad). kamen , kamnen , kamnät. —hfll'f adj. terd kakor kämen. —hal|er m. kainenär , kamenofek , fd)t. flitämizar. —tjaufen m. kup karanja , gröblja. Stcinicht adj. käm-naft. Steinig adj. kamnit, kamnät,
iioln kämnja; (auS Stein bejtehenb) lamen, kamnen, aud; kamnit. Stei= ntgen v. a. s' kämnjom pobiti , s' kamenjom pobijati, auch kamenovä-ti, kamnjäti. Steinigung f. kame-novänje , kamnjanje. —fotjfe f-parften voglen , kamen vögol. —tneißei m. dleto, dolbilo, teflo. —frebS ni., —nujj f. kofhäk. —reich adj. (fchersw. viele Steine habenb) kamnit, poln kämnja; (uneig. außer= orbentlich reid;) slo bogät, prebogät,
bogät bogät. —falj n. vógerfka fol, fetten kamena fol. —fd;Ieifer m. kamnobrúf. —fchlteiber m. kam-norés. —wanb f. kamnáta fténa, pézh, fkála. —Wurf rn. luzhäj (kämna).
Steiß, 'n. rit, fédalo, faja u. bgf.
Steltage, v. ©efteil, ©erüft.
Steile,mélto; (äßanbleifle tc.) póliza; (eine SScbiettfhtng, ein 'tat) Flúsliba, flusbilo ; (aus einem ißit* d;e) kräj: auf ber —, pri té prízhi, hzliáfi, sdájzi, kinálo, na méfti n. bgí.; bie heil. Schrift fagt an mehre« ren Stetten, fv. pifmo v' vezli krajih právi; er jeigte ihm bie —, wo er ftanb, mu je pokäsal kräj, kiér je Aal; ich an fetner — würbe nicht gehen, jas na njegovem méfti bi ne fhél; er wirb biefe — nidjt erhalten, te riúshbe ne bó dofégel. Stetten v. a. poftáviti, poftávljati, aud; po-lóshiti, djáti; (bie Ztye'úe cines £>itt= geS in bte gehörige uitb ju ber2tbfíd)t bientiche Sage bringen) rasftäviti, ras-poftáviti, raspoftávljati; (einen 95ür= gcn)dáti, fpráviti, pofláti; (ftch ftet= ten, fich perföntich einfiitben) priti, iti, djáti fe pred kógar; (ftch *>or= fteflen) délati fe, fkasováti fe : ftd) freunblich fletten, fe prijásniga délati , fe prijásniga fkasováti; 3e= manben Por ben Sönig ftetten, kogar pred kralja djáti ; einem nach beut Ceben ftetíen, komú po shivljénji ftrézhi u. f. W. SíeHuttg /. ftán, auch raspoloshénje, léga u. bgl. Stettpertreter m. naméftnilt.
S t eise, f. hodúlja, hodäljka , attd) bérgla, opérniza, leféna nóga.
Stemmen, v. a. (einen 23atint auS= einanber fpalten) kälati, zépiti, ras-kláti, raszépiti; (fhífecn, j. 95. bie güße an bie ffianb) vpírati, vpréti n. p. nóge v' sid; (baS äßajfer, bef= feit Abfluß hittbern) vftáviti, sajésiti. Sfemnte/. podpor, podporna.
Stempel, m. (ciit 2Betfscng sunt Stampfen) pháj, pliálo; (befoitberS ein foldjes mit einem 3eW;en »erfche» neS SüSerEjeug, uub biefeS abgebruette 3eid;en felbji) fhtampálo, fhtémpelj. Stempeln v. a. fhtámpati, fhtém-pljati. —papier n. fhtémpljan pa-
©fenget, m. (bee Q5arfengew5chfe, afê : Kûrbijje, 5Êraufïôpfe ¡c.) kozén, fd)t. fktâkel; (berVlepfel, SSirnenje.) • pézelj, rézelj, fd;l. fiiténgelj 5 (beê
©efreibeê) ftéblo. ©f eppe,/ vréf, pùfha. © t C p p e n , v. a. obfhiti, vfhiti, ob-rbivati, vfhivati, gem. fd;i. préma-ti, fhtépati. ©fet'bett, v. n. vmréti ober umreti, vmirati , felfen fmert ftoriti , gAgniti : beè Sobeš fîerben, fmerti vmréti; wemt Ceitfe nidjf flôrbcn, iPferbe nidjt »erbarben, wdre bie SBelt fdjott fângfi ju ©runbe gegangeu, zlie bi ljudjé ne vrnerli , fe konji 11e derli, bi vsbé davno fvét podérli ; cr i|l gerabe im ©ferben, ravno vmi-ra : ber fierbenbe iffiolf, vmirajozbi volk, ûUd) volk na fmertni poftélji. ©fcrbebeft ». fmertna poftélja. ©fers befall m. odmertija, fmert: ttad; bem ©ft't'befail ber ïïîuffer , po materini fmerti. ©ferbcnêfrattf a'jj. na fmert bôlen. ©ferblid) adj. vmerljiv, vmer-Ijiven, vmertélen, vmerjôzh. ©terb* ficher m. vmerljivnik u. f. m. ©ferb= lichfeit f- vmerljivoft u. f. w. ©terb» flunbe f. fmertna vura. @fern, m. svésda; (im litige) jédri-ze, punzliiza, ferklo ober serklp , séniza ober seniza. —bilb n. svés-dje, osvésdje. ©femehen n. d. svés-tliza. —bettfer >n. svésdogléd. —beit= terei f. svesdoglédftvo. —fyeU. adj. jàfen , véder. —jjimmïl m, fves-difbzbe. ©fertlig adj. osvesdén, svesdiiàt. —îuttbe y. svesdosnân-ftvo, aftronomija. —fûnbiger m. gem. svesdosnânez, felfetter sves-dAr. —fel;et >n. svésdogléd. —war= te / gem. awesdArniza. ©ter 5, m. (ein langer ©fiel) rozh-nik ; (ber ©'djœans eiiteè 2(;tereë) rép; (ber -Êuntere an ®îenfd;en) rit; (eine TOefjffpeife) sligânki, shgAnzi, (ein einjeltteê ©fûcf'»on biefer ®el;(= fpeife, sbgânk, sbgAnz), in Kf. and; méfbta.
(gfeftg, v. ©tâfig tinter ©tâf.
gfetê, ad v. védno, prevéno , ne-prenébaina , fplôh , siniré , vfelé , bres preftAvka, bres prevdârka, vfikdar, vfAkokrat u. bgl. ©fetter, f. dazha,^dâvik , fhtibra,
felfen vézha : milbe ©fetter, mili dAr, podârik, miloitinja. —buch n. dAzh-ne bùkve , fhtiberfke knige, fhti-bréne knisbize. —frei adj. prôft dàzbe, fbtibre tt. f. w. : biefe Söiefe tfl fleuerfrei, od téga travnika no gré dâzba. ©fettern v. a* (einem etwaê 51t efroaè) komur kar k' zhé-mu podàti, podajati, pridati u. bgf. ; (Abgaben entrichten) dAzho plAzhati, fbtibro plazbovati. ©fetter, —ruber n. eig. kormilo, kormanilo, auch körman, bei und gem. lénta, véflo. —mann m. eig. liorman, kormaniz, gem. kormâ-nush, weniger ridjfig v'eflenik, fd;[. barkolizli u. bgl. ©feuern v. a. (ein ©d;iff) vladati; (aud) alâ'v. n. nach einem örfe) kormâniti, auch kormiti, léntati ; (einem tlebel) vén-tati, odpomâgati (zhemü), aud; ové-rati, ovréti, savréti (kar). © f i ch, >n. eig. sbodljej, felfen saböd, sabodik , büz u. bgf., gern, sbode-nje, sbâdljej tt. bgf. ; (»on Snfeefett k.) pizb, pizhljej, pizhenje ; (©fichi rcunbe) rana : baž pat mir einen — itt'è i>erj gegeben, to mi je v' ferze léglo , tâ me je v' ferze vfékala , mi je ferze prebodla, auch mi ja ferzé prefùniia tt. bgf. ; einen im ©fid;e (äffen, kogar sapuftiti, komur ne pomagati; nicht — haifen (»on ©o(baten) ne ftAti, vbégniti , (unwahr fepn) lAsb ober lAshno, ne réf biti; jebež beiner Söv'rf« war ein — fur ihn, vfAka tvojib beféd ga je prebodla, ga. je sadéla u. f. W. ©tid;e(, m. dléto, dolbilo , resalo, liopAlo.
©ticheln, v. a. (auf einen, ihn auf eine »erbeeffe uttb beijienbe 21rt ta= beln) pikati kogar. © f i cf e i, adj. fterm. ©tiefett, v-a. vfhiti, vfhivati, vflii-vAvati. ©ficFerinn f. vfhivAvka, vfbivilja. ©ficffiufj m. saduha. ©ticfhuflen sadulbljiv kAfhelj. ©ti eben, v. n. prafbiti fe : ež fiiebf,
prah fe kadi, prafhi fe. ©tief, (nur itt 3ufautntenfefeitngen) nepriften tt. bgl. —altem pl. ozlmh in mAzhiha, aud) nepriftni ftArifhi. —brttber m. nepriften ober napol bràt. —gefd;wi|ier pl. neprAvi ober
nepriftni, auch napol bräti In fo-ftre. —Finb n. pafterk ali paTter-lia. —mutter f. inazhiha ober mä-zhelia , mäzholia , fdjersn?. pifana mati. —mütterlich adj, mazhihji. —fd)toefler /. nepriftna, auch neprava ober napol feftra. —fohlt rn. päftorik, päfterk, ruff. päfinok. —fochter f. paftorka, päfterkinja, iit einigen ©egeuben auch finälia, fneha, ruff. pazheriza. —Wafer m. özhim, özhuh. —väterlich adj. özhimfki, özhuhji. ©tiefe!, m. eig. zhrevel, auch flikö-renj, fhkörnize pl., feiten unb unr. knesha, fhtebala ; (Scbnürfcbubc) ■opanki; (leidste ungarifdie ©tiefet) zhishme. —Ened;f rn. hlapez , auch sajz ober säjiz , fetfener suväk. ©tiefetn v. a. (— anstehen) obüti, obuvati, —röhre / fara, fari, auch goloniza, fhkörnje U. bgl. ©liege,/! gem. fhtenge, eig. ftop-nje , ftopälize, attd) f-hodi u. bgl., vetgl. ©feige unter ©feig, ©fiegtih, rn. ofatiza, ftrizlievka,
lifek u. bgt. ©fiel, m. rozli , rozbnik, dershalj-ka, fd)t. fhtil ; («Öauenftiel) motiki fzhe; (Jpacfettftiel) toporifzhe; (Sen= fertffiel) koTifzhe , rantifhe u. f. tO.; (ber tange bttitne Xfceif an grüßten) fteblo, koz¿n u. bgt. ©tier, v. © f a r r. ©tier, m. bik ober bik. ©ftereit v. n. (von ben Stiffen, nad) bem ©ticre verlangen, rinbern) pöjati fe. ©tie-rig adj. (flarrEöpftg) terdovräten, bikaft. ©fiet'Eopf rn, bikoglävez, bikäzh.
©tift, m. klin, shreblizh, zvekizli. ©tift, n. (Jvlojler) kl6thter; (in ber 2Mbet, baS 95ünbni(j) savesa. ©fif. ten v. a. ofnovAti, vftanoviti, vter-diti: viel 23öfe5, toenig ©utež Riffen, dofta hüdiga, mälo döbriga vzhini-ti, sadeti u. bgt. ©fiffer m. vftanov-nik, ofnovävez, sazhetnik. ©fiffS= 1;iiffe f. fkrinja savese , fnidniza. Stiftung f. ofnovänje, vftanovlenje. Still, adj. tih, aud) tihotea u. bgt.: bie Sonne unb ber ©loitb flanben ftill, fonzo in ljüna fta poftAla, fta poftavala; int ©fitlett Eoniinett, na-tiliama priti; flilte! tiho! molzhüj
molzliite!; fltU reben, tiho govoriti, fheptäti, zhebljati; flitl werben, vtihniti, potihniti, auch samölkniti, oneraeti, ©title /. tihöta , tihoft, tiha, felfen mölzhnoft, pokoju, bgl:. tn bet ©title, na tihim, natihania; bie isfille beä WeereS, bresvetrije. ©filleit v. a. (sunt ©tillfcbroeigen ^bringen) vtifhati ober vtirhati, unr. vtihniti (eig. (litt werben) ; (ba$ ©ittf, ben ßtuß beffetben beitinwn) kri vftaviti, vftanoviti; (ben Surft) ^iejo vgafiti; (ben junger) glad pregnati, vtolashiti; (bie SSeaierben) shelje odgnati, aitcb vtifhati, vmi-riti; (einen 3tufrul;r) vmiriti, auch vtolashiti; (ben 3om) vtolashiti, pregnati; (eilt 5?inb) kermiti, na-liermiti, auch vtifhati, vtolfishiti, sababiti u. bgl. —Raffelt v. n. vftaviti , vftanoviti fe; ne gibati fe u. bgt. —fdjtoeigen t>. n. (richtiger fd;techfmeg fdimeigen) molzhAti, tiho biti. —fd;ioeigen n. vtihnenje, pre-tihnenje, molzhänje, premolzhanje, tihöta, —ftanb m. vftanovlenje, po-ftanik, poftäja, preftAnik, prevda-rik. —flehen v>. n. vftaviti fe, vftanoviti fe, Ttati, poftati, poftäjati. ©timme,/. gUf, fd)t. fhtima; (bie bitrd) 2Sorfe unb Richen auSgebrttcFfe Meinung in ber s£ctafhfcblaguug9Jteb= rerer) völja, befeda, mena. ©fitn* Uten v. a. (ein Suflrument) vbirati, vbräti, priglafovati, priglaTiti, fdjt. vfhtimati, vfhtimävati; (übeceitljtim= Ilten) edine ober ene mitli biti, eno meno imeti, edno meniti, foglafiti Te, foglafno biti; (feine ©fintme ge« ben) fvbjo meno povedati, fvojo bcTedo dati; (eilten, sum ©ufen ober 58öfen te. geneigt macbcn) nagniti: er l;at mich übet gejltmmf, me je v' liiido voljö fpravil; ich bin tibel ge« flimmf, fim hude völje , hiido ras-poloshen it. bgt. ©fitnmer rn. (bie Vcrfon, toeldje muftfalifche 3nftru* meufe jlimmf) vbiravez, priglafovä-vez , fehl, fhtimäzh ; (ein SBcrEjcug, fic bamif jw fiimmett) kljüzh. Sfim= mung/: völja, raspolöshnoft düfhe. © t i n E e 11, v. n. vonjati, fmerdeti, hudö difluid, hud duh imeti. Sfin« Eid;f, frinfig adj. vonjezh, fmerdezh, fmerdljiv. «t infra (i m. dihur, tlior.
Stirn,/ zhélo ober zlieló. — 6aab n., — binbe/. vénez, fhápel, pórtili. —beiu n. zhélna kóft.
Stöbern, v. a. práh délati, pra-fliiti.
Stochern, v. a. bérbati ober ber-báti, aucb trebiti , sbádati , píliati ti. bal. (Stocher, v. 3ahnftocher un= ter 3 a í; n.
S f o cf, m. (ber einjelne Stamm ñ-neS ©ewäd;feS) déblo , ftéblo : (ber SBetnfloef) terf, vinfka terta u. f. id. ; (ein Stab) paliza, bátina oier batíza (roenn er btcf), gerjázha (wenn er fitorrtg ifi); (Slofc, 95locf) pánj, flitor, porúngelj , zhók , terkel u. bgl.; (im ©efángntffe) kláda; (baS ©efcbojj eines ©ebäubeS, baS Stoef» werf) naftrópje, nahifhje it. bgl. Sfócfcfjen n. d, pálizhiza. —beil n. in TOíífelfr. balta. —blinb adj. zlo fiép, preflép, flép kakor kert ober kakor fténa , zhifto flép. —bllinm adj.' zlo nór. —bunfcl, —finfler adj. torda tema: eS ifl ftocffinfler , je terda temá , je tema, kakor v' mé-
lii. Sfocfeit v. n. (aufíflren, fteb ju bewegen) vftáviti fe, vftarioviti fe; (burd? eine Oeffnung ntd;f geben wol= leu) pháti fe , sapliávati le ; (im Sieben tnne halten) vtizliáti, vltávi-ti: er fíocft b. i. er Fanit mit ber Siebe nicht fort, jésik fe mu vftáv-lja, fe mu savalúje , mu saletújc , fcherjm. beféda mu tézhe , kakor fok v' dobi; (von flüßigen fförpern, gerinnen) vfefti fe, vfédati fe, oterp-niti, okréniti; (von troefenen Äör= pern, »on fdjäblidjer geticbfigfeit ver= berbt merben) ftuhnéti, f-húditi u. bgl. Sföcfen v. a. v'kládo djati. —ftfcb m- zhök , terda riba , ruff. trefká. —f>auS n. klada, auch vosa, jezha, gem. kájlia. Stoefig adj. ftuhnjén, f-hudén. Stöcfifcb adj. vpóren. —meijíer m. jézhar. —narr ?n. terdi nóriz. —fcblag, —flreiri) ni. paliza: er befam. viele StocFftrei= d;e , dófli páliz je (po riti) dobil. —ftumm adj. nem, zlo mútaft, zliifto mútez, —tperP n. naftrópje, nadhiflije. —jahn in. kótnik, kó-tefhnik.
Stoff, m. (eine jebe SKaferie, aus melier etwas wirb ober werben foH)
perprAva, perpravih, auch ofnfiva, ofnoviza (befonberS ber ©runbjtojf), gem. materija; (ffieranlaffung) per-loslinoft, (beiDitbnija in ffr.) pridka.
Stöhnen, v. n. ftokati ober ftokA-ti, auch jezliati. — n. ftok, ftoka-nje, auch jek, jezhanje.
Stolpern, v. n. opotäkniti fe, fpodtäkniti fe ober fpodtekniti fe, opotikati fe, fpodtikati fe. — n. opotikanje.
Stolj, adj. (fieb feiner SBorjüge be= mußt unb biefem SSewußtfepn gemäß hanbelnb) etwa ponöfen: fei fiolj auf bein SSaterlanb, ponefi fe sa fvojo vlaft, obnai'haj fe sa fvojo domovino; (befonberS aber fieb we= gen wahrer ober eingebilbetec SBor= jiige über anbere erljebenb, unb in biefer ©enfungsart gegrünbet, auch hod;mütl;ig, übermütig }c.) napuli-njen , ofhaben , prevseten , (nach ©ItfSm.) sdeten u. bgf. — m. (ber erlaubte, eble) ponöf; (baS ©es fühl cingebilbefer ober baS überfriet beue ©efübl wahrer SBorjüge) na-piih, ofhäbnort, prevsetnoft. Stols äiren v. n. (mit etwas) kofhatiti fe; (auf etwas) sa kar fe ponefti, na kar vlezhi.
Stopfen, v. a. sadelati, sadelava-ti, mafhiti, samafhiti, satakniti , satikati-, sapliati, saphävati, napliä-ti, napiiavati, nabiti, nabijati, sa-graditi- u. bgl.: eine pfeife Saba?, pipo tabaka Ii naloshiti, fajko s' tabäkom napliäti; einem ben SSiunb, komur vüfta sadelati, komur vüfta safhiti tt. bgl.; bie Sitgen, ein 8och, genjier lt., fpelie, lnknjo, okna sadelati, sapliati; (@änfe je.) kermi-ti, pitati, aud;liatiti; (Strümpfesc.) kerpati, sakerpati, saplätiti.
Stoppel, ./. (bie übrig gebliebenen unb aus ber (Srbe hervorragenbett (Snben beS abgehauenen ©etreibeS) ftern , fternje , fternovje; (bie jutn gen noch in ber -&aut befinblicbcn Siele beS gebervieheS) pil'kovje. —felb n. fternifhe, ruff. shnivo, Stoppeln v. a. (bie in ben Stoppeln liegen gebliebenen Behren jufamrneit lefen) lavkati, kläfje pobirati.
Stöpfel, m. satih ober satizh, auch säterzh, saterjalik, zhep u. bgl.
©ford), m. fliterh, auth fhtörklja, unr. zhäplja.
©fören, v. a. (unorbettflich in ef= met« "herum fahren, eS f)'" unt) werfen, befonberS um etwas bartn ju fud;en) berbati, riti, rovati, aud; preberbati, rasberbati u. f. m.; (3emattbeti in feinen ©ojdpäffcn te.) motiti , päzbiti, muditi: er ftört ntetn ©tuet, frčzho mi terga. ©io= ritng / fpäka, smota, pomota.
© t ö r r i g, arij. term, termaft, ter-mogläv, terdogläv, okoren, terdo-koren, terdovraten u. bgl.
©tog, m. pAh , puh, slidk , fiinik , dregnenje u. bgl.;' (Saufen Sol}) i k) a d, fklädaniza ; ((šrb|tof) semlje trei, potref; (UnfaU) perpädik, na-godik, napaft u. bgl.: feinem Sfrjen einen — geben komur v' ferze fč-zhi, fteb 3niang attfhun na filo kar delati ober filiti fe; baS gibt feiner ©efunbf;eit einen —, tö njegovo sdrävje podere, ©foffen v. a. (ei= nen — geben) füniti, pahniti, puhniti, dregniti, shökniti; (einen i)itt unb i;er floffett) füvati, päliati, puhati, dregati, sliökati u. bgl.; (jer= floffen, 5. 25. Pfeffer K.) tolzhi, ras-tölzhi, unr. tlezhi; (etwas ju 55o= ben) ,ob tlä trefhiti; (einen über ben Saufen) kogar prevrezhi, podreti; (ben Degen tn ben ßeib) kogar prebofti, prefiiniti , predreti, predregniti s' mezbom, aucb v' kogar mezh sagnAti; (efwaS' »Ott ftd; verächtlich jurücF roeifen) odvrezhi, aud; savrezhi; (fleh an etmaä, ein 55ebenEen babet haben) sadeti fe, sa-devati fe, opotäkniti fe , opotikati fe 11a zhem; (an etwas, eS mit einem ober mehreren ©fößett berühren) sadeti , sadevati, saleteti, saletoväti, aud; sadeti fe lt. f. W. v' kar; (in bas Socn, in bie Xrompete ftoffen) v' rog vdäriti, gem. satrobiti, sa-trobentatl; (auf einen, il)tn mt»er= mutl;et begegnen) kogar frezhati, na kogar fe nameriti, v' kogar sadeti; (auf etwas, es »011 ungefähr ftn=
ben) v' kar sadeti, 11a kar Te nago-diti, na kar fe namerili; (an et= was, baran gränjen) mejiti s'zhem; (einen attS einer ©efeQfcbaff) kogar is drüshbu fkleniti , is drüshbo
djäti , fdniti, pAhnlti U. bgl.; (»01t «Raubvögeln, auf etwas) fpuftlti fe , vrezhi fe , sagnAti fe na kar; (mit Sörnern, wie 5. 35. jtöffige Mi)e ic.) böfti, dregati n. bgl.; (an'S ßanb, an'S Ufer) k'beregu pvirtaviti, auch prilentati tt. bgl.; (einen vor ben köpf) sameriti fe pri köm; (mit güjfen, wie 5. 95. «pferbe) zeptäti, mandrati, trüpiti; (mit bem Sin= fern) ritati, ritati fe; (ju einem, ftd; mit ihm »ereinigen) komü fe per-drüshili, s' koim fe ftrlti, s' kom fe fniti, h' komu pririniti. ©tößer m. (ein Shier, welches flößt) bodäzh, bodazha; (ein ©erzeug, battttf 5« floffen) tolzh, tolkAlo. ©tößig adj. bodljiv; rltaft. ©f Ottern, v. n. berbotAti, jezäti,
jezljäti, zhakljäti, sesljäti tt. bg(. ©fraef, adj. (»rlf. gerabe) räven: ftracfeS gttßeS, flradfeS ©egeS, na-. ravnozh, na rävnoft. ©fracfS adv. sdAjzi, kmAlo, pri te prlzhi, prez, preži, ravno sdäj U. bgl.: .flracfs entgegen, rävno nafpröti. ©träfe, / eig. pokora, meifl »eraf= fef, bafür gem. kAra, käsen, fehl, kariitiga, fhträfa, Thträfinga; (©eib^ firafe) penja, birfnag. ©trafen v-a. eig. pokoriti, gem. kärali, kas-näti , kasnovAti, fehl, kafhtigati, flitrAfati; (einen BerweiS geben^ fva-riti, poTvariti, kregati, gräjati; (eU nett ßügen flrafen) kogar na läsh poftAviti. ©trafbar _ adj. pokori-ven , karaven , kasnjiv, pofhtraf-ljiv. ©trafgeridjt n. böshja käsen. © f raf f, adj. napet, ©frahl, m. (ein Sid;fjlrahO shar, shArk , aud) leik, trAk, fhtrem; (Weit) pufhiza, Ttrela; (ber 25tife, ber «StifeflrahO blifk, ^roinlka ftre la. ©trahten v. n. share fpüfhati; (»on ber ©onne) fijati. ©frahten= irone/. nebefliki venez. ©fräh'ne, /. gem. fhtrenja, aud;
pAfmo. ©fr«mm, v. ©fraff. ©trampfein, flrampfett v. n. zep-
tati, zopotäti, leplAti, mandrat i.
© f r a n b, m. mörfki bereg. ©iratt'
ben v. n. na bereg fefti. ©frang, m. verv, aud; sadergniza, prögla (eig. bie ©chtiitge), fc^f. fhtrih:
mit bem ©frange pinricpten, obeliti, ©fraiiguliren v. a. sadergniti, sagol-1¡ti, sagerzhiti, sadáviti, sadufbiti. ©f rapa}e,/.trúd,fhtrapáza. ©tra=
pajireit v. a. vtrúditi, vpefháti. ©trage, f. (ttberp. ein 2Beg) pót; (ein breiter öffcnflicper 2Beg) zéfta, velika pöt. ©trajjenraub m. rasböj. ©frajjcnrauber m. rasbójnik. ©fra= ßeiträuberifcp adj. rasbójnfki. ©t raub en, ftd; f. r. (¡tcp peffig roi* berfegeit) vpírati fe, vpréti fe : bie Haare ftrauben jtcp mir, lafié mi po Jiönzu ftojé (ftojijo); fträube bid; nicpf, cS muß bod; gefcpepen, ne vpi-raj fe, vender fe mora sgoditi. ©fraucp, m. germ. —bieb m. rasbójnik , hóftnik. —roer? n. ger-móvje.
©fraucpeín, v. rt. opotákniti fe, fpodtákniti fe, popólsniti fe, banit opotikati fe u. f. m. j (ftcp »ergepen) pregrefbiti fe. ©fratijj, m. (eiit©ogel) fbtrúz, unr. zl.úk; (ein 23íifcpel, bef. ein 25íífcpel jufammen gebtutbener SStumen) po-voják, gem. púfhel, púfhelz. ©íreben, v. n. (roiber etroaS, ftcp roiberfefcen) vpirati Te, vpréti Te, nafpróti délati, soperváti; (nad; et roas, ftcp mit 2tnroenoung aller Sräffe bemitpen) persadéváti fi, persadéti fi ober persadjáti fi : ei' nent nad; bem í'ebett fireben, kómur po shivljónju ftrézbi; jircbef gut ju roerbett, persadénite fi dobri biti. ©f recfe, /. (ein ©erzeug 511m©tre* den) nategálo, nategázh; (ein Kaum »ou unbejtimmfer ©röjje) pröftor, dálja it. bgl. ©frecfcn v. a. u. n. (eine ©ad;e, fe(;r iit bie Gütige aus» bepnen) nategniti , rastógniti, napé-ti, napném , bann nategováti, na-pénjati; (p¡n paiten, }. 25. bie be) moliti: er firecffe bie Hänbe, ro-ké je fpél, ftégnil, je'ftegoválj (fitp (treefen, jtd; reefen) lézati Te, vlékniti fe, Ttégniti fe, ftegováti fe; (fiep in bas ©ras jtreefen) fe v' travo polézhi, fe v" travo Itégniti; (baS ©eroepr) orosbje poloshiti. ©freid;, /«. (eine mit einem 3ttge »erbunbene 23ct»cguitg , ein Hieb te.) máh, máhljej, vdárik u. bgl.; (eine tijtige Hanbítmg) svito délo, ©icéis
d;e f. gladilo, gladiljka. ©treitpetn v. a. gladiti, pogláditi, poglájati. ©freidjen v. a. (mit ber Oberftäcpe eines £>ingcS auf ber -Oberfiácbe ei= ncS anbern in bie Sänge pinfaprett, $•23. cine Sage jo.) gladiti, pogláditi, poglájati; (25utter auf baS 2Srot) másati, namásati; (abjtrei« d;en, a(S ein »otteS s3)tajj) sgláditi, sgrébati; (mit Shtfpen) biti, tép-fti; (perum jtreiepen) potépati Te, potikati fe; (»on ber 2uft, bem 2Binbe JC.) piháti, prepibováti, vlé-zbi; (ßerd;en, fie mit bem 9?ege fan* gen) loviti; (etwas peraus itreiepen, ungebííprticp toben) prehváliti, po-vsdizhi; (ben SSiolinbogen jtreiepen) lók vofhiti, povofbíti. —Mfe 'n. móhot. —jtein m. (©enfen su-t»e= pClt) oflá , aticp brúfni kämen; («Probierftein) probírni kämen, ©fretf, Streifen m. (3eug, «Papier je.) kófzbik , liftek; (eiire Síeipe) rájda, rída, lif, fept. flitrém. ©frei» fet; v. a. u. «. (an etroaS, ein 3?ing att ber -Dberjtácpe pin fcpnetl bertíp» ren) dotákniti fe, dotikati fe (zlié-far), sadéti, sadévati (v' kar) , aucp sadéti fe zhéfar; (»on ©olbaten, 9>0(iscibebientcn JC.) natékati, napadati ; (burcp ©freiepen jtcp bie Haut »errounben) odréti fe, odirati fe, aucp odréti fi (kósho; ; (bie Haut, ben ©atg absiepen) flézbi n. p. sáj-za, is kóshe djáti, niebr. dréti , odirati, odréti; (btircp eine enge ■Deffnting äiepen, um abjufonbern, 5. 25. bie 251ätter »on einem 3roeige) fmúkati, músati, múliti, ofmúkati ober ofmúzhiti , omúsniti , omúliti. ©freifereí f. naték , nabég u. bat. ©treifig adj. rájdaft, rágizliaft, brésaft, mávraft, risbatt, fhtrémaft. ©freit, m. (eine Uneinigfeit jmifcpen jroei «Pcrfonen) prepir, aucp raspar-tija, fväja ober fváda; (9tecpfSpan= bel) právda; (eine ©cplágerei, ein ©efed;t !c.) tepésb, bój, vójna. ■—bar adj. hráber, vojáfhk, bojvá-ven, vojin , aud; junáfkk , vítefhk. —barfeit / brabróft u. f. i», ©freí» ten v. re. (í¡d> feptagen, ftoffen, fed>¡ ten se.) biti fe, tépfti fe u. bgl.; (Eampfen, fiir baS 25aterlanb) bojo-Váti fe, vojfkováti fe u. f. n>. I
(iiitf rinem líber, toiber rine ©ad>e) prepirati fe, pravdováti fe; (mit Saite, mit junger) s' simó, s' gladom , s' laiiotó fe kláti; (rinden) boriti íe. (Streifer m. vójnik, vojak , vojíkovávez, vojfliák u. bgt. —frage f. pravdno ober prepirno vprafhánje. ©freifief adj. prepiren, pravden , aud) prepirljiv u. bg(. —banbet m. pravda, prepir, frijf. prepiringa, pipinga, fhtritinga u. f. to. Streifigteifprepir, pravda, prepirnoft it. bgt. —fad)e f. právda, právdno délo, tósliba. —fueftt adj. pravdljivoft, prepirljí-voft, posheljivoft fe pravdováti. —fitcbfig adj. pravdljiv, prepirljiv, posheljiv fe prepirati. —loaffen pl. vójno orosbje. —toagen m. vójni vos. ©frenge, adj. (herbe, raub, Saft, befonberé »on ber Säfte) ójfter, terd, húd; (mit •Jlnjlrengung aller Sräffe, befotiberé até adv.) ójftro, terdno; (fe(;r piíneftid), genau) na-tánzhen ; (nicht nad)gebenl>, ol;ne Nachgeben unb aSerfd)onen jlrafenb) ójfter, nevfmilen u. bgt.: — fafU'll, ójftro fe póftiti; — SSufje fbun, oj*-ftro fe pokoriti, ójftro pokóro dé-lati; 3emanben flrenge hatten, kogá ójftro, v' ftrálii imeti; er ifi fcí;r flrenge gegen bie 33i>fett, hudobnim ju liúdo ójfter. strenge f. ojftróft. ©treu, f. ftéla, naftél, fetten tro-filo. —bítd)fe j. pefkovniza, pé-fezhniza. Streuen v. a. fipáti, fúti, pofipáti, nafipati U. bgt.; (bem SGiebe unterflreuen) ftljáti, nabijati , naíltíljati. —fatlb ?>i. péfek. ©trieb, m. (bie burch ©freieben mit einem färbenben Sörper enfflanbene ßittie) zhérta, linija, fetfener rájd, potesáj, finiiga u. bgt. 5 (©eg , ■Richtung) pót, aud) kráj; (£>eerbe !Döget) kita; (ber 3ug»óget) odlét; (Örbflrid), 30Ue) pojáf, podnébje, podnebifhe ; (pon betl gifd)en) der-ftva. —punct, v. ©eniicototi. ©trief, m. verv, konópiz, fetfener
prevósa, vesilo, fcfct. flitrík. ©triefen, v. a. eig. pléfti, klin-zliati, íd}(. fhtréka'li , feltencr uúb unr. fatkáti, fetkáti tt. bg(. © f r i e g e t, m. zhefálo , febf. fhtrí-
gel, unr. ftrugälo. ©friegetn a. zhefäti , prezhefAti , pozhefAtk, fd)t. fhtriglati, pofhtriglAti, unr. ftrugati, fherbati; (einen, ^ot)nifd> unb bitter burcbsieben) prezhefäti, prezhefovAti, rihljAti , pikati. <51 r i e m e, f. eig. proga, niebr. klo-bafa. ©friemig adj. prögaft, pro-gat.
© f r i e fe, ©friedet m. gem. fhtrüz;
(»Olt Sufuruj) kijez , roshizh. ©froh/ n- fläma; (Pom üieijen)
pfhenizhna flama, pflienifliniza; (»Ortl i)afer) ovfena flama, ovfeni-za u. f. to. —arbeit f. flamno ober delo is l'lame. —banb, —feil n. poreflo, povreflo. —bad) n. tlam-11a, flainnata ober flamnena l'treha. ©frohem adj. flAmen, flamnat, flaranen. —f;alm adj. flAmiza, bil, bilka. —h»f flamnik, flAmnjak. —mann m. flamnat mosli, ftraflii-lo. —faef m. flamniza. © f t- 0 in, m. (ber 3u|tanb, ba eilt ftüfjiger Sörper ftrönif) tok, tezhe-nje ;' (ein großer 3tuß) reka , fetten tök : _ im ©trome ber 3eif, v' d'ri zhafa. ©frbmeil v. n. tezhi , zu-reti ober zreti, aud) dreti. ©trö= mutig f. derilo valovov, dräva. —toeife adv. fzürkaina , v' dir ; flromtoeife toerben feine Spänen flie= fjetl, fzürkama bo folse pretalial , ; aud; tekel potok bo njegova folsav ©trotten, v. n. nadunjen biti, prepoln ober prenadet biti; (mit eftoa«) flitimati fe, hvaliti fe , ko-fhatiti fe. ©f rit bet, >n. vertinz, vodovrät, itt ©t. zmerk, kerniza, aitcb vertAnja, ■ vertoliz, vertazha it. bgt. ©frubeltt v. n. verteti fe, v' vertinz fe gnati, aud; fhumeti it. bgt. ©fritmpf, m. eig. aber feiten ge= bräud)tid) nogaviza, gem. fehl, fhtun-fa, slioli. •—banb n. podves ober podves, podveska. —flriefer m. nogavizhAr. © f r U n f, m. kožen, © t r U p P i g , adj. ' naferrhen , kofh-trav.
©fttbe,./; (ein Kaum, ein ©ehätfnifj) hrAinba; (eine ffiobitflube, ein 3im' mer) eig. unb in ©f. häufig biflia (in Sit gem. ba« £aitS), in SS.
Isba ober jfljpa, aucft zhúmnata, zliúnata, ruff. kómnata, fcífetter ftaniza, ftanifhniza, prebivAIfhni-za, fehl. zimer. ©fubengenojj, ©tu= bengefeft m. hífbni ober jifpni to-várfli. ©tubeníjocfer rn. ktéri vfég-da doma fcdí, sápezhnik ober sa-pézhnik. ©fubenmäbcben rt. hifhna, jifpna , fcbr. zimra. ©tubenofen m. b i finia pézb. ©fubentf)ür f. bífbno dvéri.
©tüá, n. kóf ober kóf, kófzhik, aucb del, fd)í. fálat, fhtúk u. bal. : «ib mir ein — 93rot, daj mi kof krúba; »on — jtl —, nadrobno, natanko: »on freien ©fücfen, fam-odfé , dobrovóljno. ©füefeín v. a. (in viele Steine ©füefe }ertt;eilen) raskofljáti, rasdrobljáti , na kóf-zhike rasresljáti; (au$ fteinen <StU» cfen {ufammen fefcen) is kófzhikov I'oftávljati. ©fücfen v. a. (in ©fücfe freiten) raskófiti, na kófe rasrcsa-ti; (ana ©fücfen jufamtnen fefeen) foftAviti , foftávljati. —toeife ad\>. po kófili, kofáma, kófzama. —roerf n. saplátovje.
©tubeiit, m. fhtudént, in ííroafien diják. ©tubien pl. vúki, vuzlién-ftve. ©fubiren v. n. (auf eftoaš) na kar fe vuzhíti; (atá ©fubent) vuzliiti fe, flitudirati.
©fufe» f- ftópnja, ftépen ober fte-pén, aud? fhtápla, ftopniza, fetfen greda, ©fufenioeife adv. po ftóp-njah, poftópnjaraa, and; korákama.
© f u h t, m. gem. ftól, ruff. aucb fe-dálifzbe : («et(;jiu(;t) klezhálo, prú-ka; (baS ©ericbt, ber ©ericbfétjof) floliza. ©ftií;tcbett n. d. ftólek, ftó-liz. —gang m. drifkaviza, hitríza, niebr. frázhka, fhifa.
© f ü t p e, f. (ein £)ecfet) pokrov, pokróvz, pokrivAlo; (ein umge» fcbtagener Sbeit eine« XMngeS, bc= fonberé an beit J&íííen ttnb ©fíefetn) saferlej , saviháj. ©tütpen v. a. (mit einem hobten 35ecfel bebecfen) pokriti, sakriti, savésniti; (utnfef)= ren, 5. 93. einen Sopf) povésniti; (umfdjíagen, auffdjíagen, befonberS bie .fi ti fe te.) saferliti, savibati, sa-vihnili.
©fu tum, adj. cig. ném, gem. mútaft, mútav , fette« bresgovóreo. ©fum=
m« f. mtita, mütavka. ©futnmer rn. mütez , mütavez. —^eit J. mii-tavoft, bresgovörnolt, eig. njemö-ta, njeinöft. © t ti m p e r , m. fhufhmAr. ©furo»
pern v. rt. fhufhmAriti. ©tU m of, adj. (fetner gehörigen San« ge beraubt, nicbt fct;arf je.) top, sa-karan ober fkäran , satopljen , aud» tümpaft: fiutnpfe 3äf;ne haben, fkn-mino imeti, fkoininiti fe komü; ein SDteffer fhtmpf mad;en, nösh sa-karati, satopiti ti. bgt.; ftumpfe ©inne, flAbi pozhütki. ©tumpf, ©tumpfen m. panj, fhtör, okerhik, oftanik. ©tümpfen v. a. sakarati , satopiti, topiti. © t u n b e , f. viira, ura : ©funben geben, po viirah vuzhiti; ju'guter ©funbe, o prAvim zbafi, pri dob n frezbi; »on ©funb an, od te viire, od te prizhe. ©tünbeben n. d. vü-riza. ©funbenglaä n. pofezhna vü-ra. ©funbentang adj. nekoljko vtir, zelo vüro, po viiri. ©tunbenrufer m. preklizAvez. ©tunbenroeife adv. po vüri, po vurab. ©tunbig adj. viiren. ©fiinbticb adj. unb adv. vfako vüro, od vüre do vure. ©turni, m. (ein |lar!er ffiinb, ein —toitlb) vihAr, aucb viher, pifh, vihta , nevihta, ruff. aucb nepogo-da; (auf ber ©ee) bürja; (im Srie» ge) nafkok , priftöp, napad, fcbt. fhtürm; (Unruhe, Sumutf) fhüm, lirüin , hrüp, prAfka, kramöla. —bocf m. trupilo, flenolöm. ©fürs men v. n. u. a. (»on einem flar!en 9S3inbe) vihAriti, vihrAti, nevihtati, filnö pihati; (©turm fc^tagen) v' nafkok biti, v' napAd bobnjati; (ein iiauS, eine gejlung) nafkozhiti na grAd, v' grad Piliti, ©fttrmer m. vihravez; nafkakvaviz. ©für« mifcb adj. viharen, vihraft, vihrav, auch büren u. bgt. —leitet f. pri-ftöpna leftviza, nafközhna löjtra. —toinb m. pifh, vihAr, viher, vihta. ©furj, m. pAd, pädiz, pädljej, preküz, preküzljej, vdir. ©tltrje f. (ein erhabener Reifet, ihn auf ober über eftoaž ju (füllen) pokröv, pokroviz, pokrivalo, ©titrjen v. h. u. a. (ptöfetich uttb mit groger •ftefftgEetf fatten) telebiti, opafti.
prevréihl fe u. bal. ; (ftdf> mlf aro« fjer ©efd)winbigfett unb HeftigEeit fortbewegen) vdreti, vdirati, fpufti-ti fe, sagnáti fe u. bgl.; (fd)ttell unb mit grofjer £eftigfeit fallen ma= eben) prekúzniti, prevrčzhi, podreti, preváljati u. bgl.; (mit einem l)oí)[en Secfel bebecfen) pokriti , sa-kriti , savésniti : er wollte il;n in großes Uttglücf (türmen, htél^ ga je povésniti (sverniti, sakopáti, prekúzniti) v' ftráfhno nefrézlio; baé Unrecht f>af uñé in'é ßlenb geftüi-jt, liriviza naf je v' nadlógo fprávila , nam je nadloge nagnala , nakopala
u. bgl.; er ftürsfe auf fein 2lntlife unb umïlammerfe feine Süffe, je te-lébil , Te je svernil , je butil pred njega na kolčna, na obras, in oklenil njegà kolčna; fte jturjten i£)m nad) unb nahmen ihn gefangen, fo vderli, fo fe fpuftili, fo fe sagnâli sa njim, in ga vjčli ; oom îbrone, in Ungnabe fitirsen, ob preftóí per-práviti , is preftóla pùhniti, v' ne-miloft fpráviti. ©türjung f. pre-kuzija.
©tute, f. kobila ; (bie erft gefiitlet b. i. ein Süllen geworfen) 's-shrébna kobila, ©tufenmeifter m. kobilár. ©fuferet /. kobilftvo. ©tutenfüllen n. shrebiza, zúsika. ©tûêe, y. opóra, podpora, podporna, podprijázha, podpir. ©tit= (jen v. a. (etg. eine ßajt, welche fonjt fallen würbe, burcb Unter» ober 2ln» fefjung eine« fleifen Sörpere fie^enb erhalten) podpirati, podpreti ; (ftd) auf etwaê, ficb barauf Perlaffen) opirati fe , opréti Te , aud) sanèfti fe , sanáfhati fe. ©füfeig adj. opóren, vpóren : ftch auf ben ©fab ftüfcen, fe na pálizo opréti, vpirati. ©tufe en, v. a. (bei bem unüermuííje» ten 2lttblicP eineê fremben SMngeè plöfclid) ftill flehen) vftáviti Te, obftáti , fterméti, ofterméti u. bgl. ; (einem ôuttbe bie üfjren) podrésati, odrésati ; (einen Baum) isglâditi, istrebiti.
©ft)l, m. etwa sgovôrnoft, gern.
rhtii.
©ubject, n. (nad) 93obn.) kak-fhnik, kákfhniza , gem. zhlövek, oféba.
©uMunartfch, ad], posčmljifk. ©ubmifflon, f. ponisbnoft, po-lilčvnoft.
© u b f c r i b 11 e n , v. n. podpifati Te.
©ubferipfion/. podpif, podpifik. © u b f i ft i r e n", v. n. shivčti ober sbiveti Te, prebivati u. bgl. ©ub« ftflettS /. sbivesh , Ttrofhik. © u b |"t a n t i p , n. ime. © u b jt a n 5, /. (nach SBobn.) vfebfbina. ©ubflituircn, v. a. odlozliiti kogar na mčfto drügiga. ©ubjiitut m. nameftnik. ©ubtil, adj. tenek, pretAnzhen. ©ubtrajjtren, v. 2lbjiet)en. ©uccebiren, v. n. (nachfolgen, auf bem £l;tone, itn 2lmte) fprejemnilc ober naftöpnik biti, aud) naftöpiti po kom. ©uceeffor m. fprejemnik,
naftöpnik. ©ttcpen, v. a. ifkäti, poifkäti ; (ftd) bemühen) persadeti u, persadjati fi, persadevati fi. — n. ifkanje. ©ucbt, /• (©euche) küga; (eine i)ef» fige Begiecbe) hrepenenje , hlepenje , poshelenje , posheljivoft. © u b , m. vrenje , kipenje. ©üb, m. (bie mittägige ©egenb) jug, polden; (ber ¡Btiffagšminb) jüg, jü-shen včter. — fanb n. jüshna sčm-lja, aud) semlja proti poldnevu. —lieh adj. jüshen, jüfhk , poldnč-ven, poldanfk. —oft m. jüshno is-hödna ftran, jushno-is-hoden veter. —öftlieh adj. jüshno-is-höden. —fee f. jüshno ober tiho morje. —wärtä adv. pröti jügu, navsjüg, nävsjüslino. ©übe In, v. a. mäsati, samasati. ©ulfan, m. türfhki zar. ©ulje,/, shülza, shojza. ©umme,/, füma, shüma. ©ummi»
ren V. a. fofhteti, fofhtevati. ©ummen, v. n. berneti, buzhati,
brenzliati. ©umpf, m. müsha , mozhvina , mozhvirje, auch bläto, podmök, berezhina. ©tttnpfig adj. mushat, mozhvinalt u. bgl. ©Ünbe, f. grell, auch pregreha, ©ünbenleben «. grefhno shivljenje, ©ünbenfchulb/. grefhni dolg. 2ün= ber m. grefhnik. ©ünberinn f. grefliniza. ©Ültbflufh /• potöp. ©ünbhaff, fünbig adj. grifhen, pre-
graben, pregrefhljiv. ©tinbigen v. n. grefhiti, pregrefhiti fe, pre-grefliati fe ober pregrefhovAti fe. ©tittbiicp adj. grefhen , pregrefhen. ©linblicbEeit/. grethnoft, pregrefh-nol't. ©iittbenfož adj. bresgrefhen. ©ttpetfetn, adj. od vfiga tenrhi, pretčnek.
©uppe, f. gem. sbüpa, beffer jüha, polivka , fok, fd;cr$tt>. vläga, zliör-ba ti. bgf. ©up p Itciren, v. n. ponishno prö-
fiti. ©Itppiif/. profhnja. ©ürfeftt, v. a. zmerkati, ferkati, zhrepati, frebati. ©urfter >n. zmer-kavez, zmerkAzb. ©iiß, adj. fladek , fladik , fladAk ; (angenehm) prijeten, Haften, feffeu ttnb unr, fterden. —broi n, par-nek. ©lifieiu V. n. fladljuti. ©Ü--
jjen v. a. (ffljj mad;en) fladiti, oila-diti, oflajati. —polj n. fladizh, flazhiza. ©üßigfeit /. fladkbft, fladköba, fladkčta, flaja, aud; fiaft. ©itßlicp adj. riadljat , fladkovat. ©üfiing m. (ein niebriger ©d;meicp= let) fladkAzh. ©pbarif, m. mehküsh, mehliush-nesh.
©plbe,./; ctroa slög, fklAd, nacp nigen sglas, geni. filba. ©t;(bentnag n. mera slogov. © t) m iti e t r i c, f. permčra. ©pmme=
frifep adj. permeren. ©pttagoge, j. sinagoga, sbirali-fzhe.
© pit tO JC, m. vesAnje befed. ©pflem, n. fiftema. ©pjlemafifdj adj. fifteinäten.

SabaB, m, tabak, ctttcfj duh An (inž= befonbere SiattdjtabaE). SabaBžbeufel m. meh sa tabak. SabaCšbofe tabalierka , tubazhniza , flikatla sa tabak, tabazhna fhkatla. 2abafo= Pfeife f. fäjka ober fajfa, in KK. pipa. Sabafžraudter, m. tabakAzh, tabakavez. Sabafšfcimupfer m. fhno-fävez, fhnopavez.
Säbelte, /. tabli za, tabelär. 2a= bellarifd; adj. tabelaren.
Sacf, m. takt. —feft m. terdi ober öjfter v' takti, —mäßig adj. taktoma, po takti.
S ab et, m, eig. graja, attd; fvarilo , fd;t. tadel, tAdhnga, fetten uitb unr. prigovor, liTa, krivnja , fälinga u. bgl- i er t)at biefen —, ima tb same-ro; Jttteš i>at feinen —, vfAka rezh itnä fvoje muhe, life, gräje it. f. m. —paff adj. eig. grAjaven, aud; fva-rilen, fvariyen, 'tAdliven, felfen gä-den tt. bgf. labein v. a. eig. grajati, aud) fvariti, tadliti, tadlovati, gAditi, fetten uitb unr. sanizhoväti, karati , popravljati, ogovarjati u. bgf. Sabfer m. ctg. grAjavez, graje, aud; fvarivez, fdjt. tadle.
Sa fei, f- (ein jeber ebener Korper) tabla, tabula-, (ein großer £ifd>) mi-sa; (befoiibcr§ ein ©peifefifch, ingtei=
d;en eine Stafjläcif) misa, pojednja: bic — beefen, na miso napraviti, na miso pokriti; ftd) }ur — fc&en, fefti fe sa miso; bie — aufpeben, vftäti is sa mise. —bier n. sadnje pivo, polpivo. 2äfe(cpcn n. d. täb-liza. Safcln v. n. ffdierst». bei beut Sia(;te fepit) per obedi biti, obed-vati, goftiti fe. Säfefn v. a. tab-lati, otablati, potablati, attd) pod-njäti u. f. m. —fud) n. eig. misni pert, geilt, krufhniza.
Söffet, m. tafta, tafet, fetten ka-muka.
Sag, m. den, dän : an ben — brin= gen, na fvetlo fpraviti, odkriti, raskriti, rasodeti; an beit — Bom= men, na fvetlo priti, odkriti fe , raskriti fe, svediti fe; ež i)l am Sage, je ozhitno, je vfem snäna ; nädjjter Xage, te dni, fköro; peut 5u Sage, danäfhne dni. 2agcarbcit f. dnevno delo. Sagebud; n. dnevne bukve , eig. dnevnik , dnevopif. lagebieb m. nemarnik, potepuh, lenivez, vmajüh u. bgt. 2ageiof;tt ni. dnina, dnjina, nAdniza, fetfeuer nadenfhina, aud) najemnja , najem-fhina, najem. Sagetofjner m. dninar, nadnizhar, fe(ten(r nadenfhi-nar, najemnik. 2agett v. n. fvitati
Fe, soriti fc, prisörjati fc ober pri-särjati, daniti fe ober deniti Fe, s daniti Fe n. bgl. Sagereife f. dan liodä: jroci Sagereifen, dva dni hoda. Sagetoerl! n. nadnek, nadne-vik, nadnirhtvo, fd>l. täverh. Säg= lici) adj. vFakdänj, vFakdäfhenj: tag: lici) ift er ju und gefommen, vlak dan je k' nam prifhcl; e$ ift bie täglidie Arbeit, tö je vfakdänje delo. Sagfafjung f. rok , obrok , narok. Sagšlidjt n. fvetlöba, däniz.
Satar, m. pläjfh, plaFhzh.
Saig, m. loj ober löj. Safgeit adj. lojen. Salgicfit adj. löjaft. Satgig adj. lojn.it, aud) lojen. —fic&f n. lojena fvčzha.
S a m b o it r, v. Srommelfcbfdgcr unter S r o m nt e I.
Sanb, m. (ein eitfeS Oiefd>todfc) zhen-zhljanje, zhenzhljarija u. bgt.; (eit* le, unntifee ©inge) zhäzha, zhazha-rija, auch igra, jigräzlia. Sänbetei f. zhäzha, zhazharija; zhazhljänje. Sän&cltt v. n. zhazhljäti, jigrati Fe, zlienzhljäti. Sdnbter m. zhazhlja-vez, zhazhljär.
Sänget, v. Nabel.
S a niii,/ jel, jelka, jela, auch bör, nnr. liojka, fmreka. Sannen adj. jelov, jelkov. Sannenhat's n. jelova Fmdl a. SattnenhofS rt. jelov Ief, je-Jovina. Sciitnenroalb m. jelov IcT, jelov borFht. Saiittenäapfen m. jelov zhürzhel, herzhik, zherfh, ki-jez u. bgl.
Sante,/. teta, tetiza, ozhetova Fe-Ftra, oergl. 201 u I; m e.
Sanj, m. plef, räj , fd)I. tänez. —boben m. rajlfhe, pleFiFhe. Sänj= eben n. d. plefizh , räjizh, Saujen v. n. rajati, plefati ober plefati, fd)t. tänzati, tanzoväti. Sänjer rn. plefäviz, auch rajavez, rajar. Sän= jerinn f. plefävka, auch rajavka, räjariza. —mcijler >n. plefär, ple-Fni möjfter. —faat m. pleianka.
Sap et, rt. prapöga, preftera.
Sapfer, adj. eig. hraber , finn»er= toanbt auch Ferzhen , junAfhk , vi-tefhk , krepki, pogumen. Sapfer* leit f. eig. hräbroft, auch Ferzhnoit.
Sappen, v. n. tipati, potipati, tip-tati, fhlätati.
Safche,/. (eilt 23euiei) möfhnjaj (an
Sieibern) vÄrsliet, shtip, mäjshar, devsliali u. bgt.; (Sötautfdietle) ber-Ijüsga, berljüsniza, klapovüsniza, , savübniza. Säfdldjctt n. d. möfh-njiza u. f. it>. Safd)en u. a. (eine Wattlfdjefle geben) berljtisniti, kla-povusniti , lilapovüFhkati u. f. to. Safchentneffer n. nöFhzhik, rkljü-zhek , fklepez , mihez u. bgl. Sa* febenfpiet n. Fleparija. Safchenfpieler m. ilepar. Safd;enuhr f. shepna vüra. Säfchner m. moFhnjär.
Saffe, f. fhaliza , zhäFha, torilo.
Saften, v. n. fhlätati, poflilätati ober poFhlatniti, tipati, otipati, potipati.
Sa tfche, /! berljüsniza, klapovüsniza u. bgf.
SaJje,yi täza, zopäta, lopäta.
Satt, n. voshe, auch konöpiz.
Sauft, adj. glüh, uttr. gluhaft, glu-lioben. Sauber m. glüfhez, niebr. gluhäzh. —i;eif f. gluhoft, gluho-ba, gluhöta. —-hafer m. glüFhiz.
Saube, f. golöb (eig. badTOänncben), eolobiza (baš 2öctbd)cn), golobe (ohne Unferfchieb). Säubdien «. d. golobiz, golöbzhik, golobizlika, go-löbzhe u. bgl. SaubenhÄnbler m. colobär. SaubenbauS n., Sauben* fd)Iag rn. golobinjak, golöbnik, go-lobnjäk. Saitbenioth rn. golobjek, in ©t. auch golobinjak. Sauber m. golöb, ön. Säubinn ./. goiobiza.
Sau dien, v. a. vtöniti, potoniti, pogresniti, pogresvati, vtopiti, na-mozhiti , podürniti; — v. n. vtöniti Fe, pogresniti Fe , Fpuftiti Fe v' vodö u. f. ro. Saucher m. ruff. vodolas.
Saufe, f. kerft, auch kerfhenje , kerrhavanje. Saufen v. a. kerfti-ti, kerFhävati ober kerfliovati. Sau= fer m. eig. kerFtitel, gem. kerFhe-nik: 3oh«n««8 ber Säufer, Ivan kerFtitel, gem. Janes kerFhenik. Säufling m. kerFhenez , kerFhenik, gem. küinzlie ober kumzlie. —name m. kerftno ime. —patine m. eig, küm, gem. böter, kerftni ober böter pri kerfti. fdiein rn. kerftni litt. —famfiag rn. kerftna foböta , kerftniza. —jetige rn. küm prl kerFti. —ftein tri. kerftni kämen , kerFtirna.
Sauac», v. n. gödno obet prikläd-no bili, Veljati, biti sa kar u. bgt.: baS faugf ju ntcfjfž, to sa nizh ni, t6 sa niz,h ni godno, t6 nizhemur ni prikladno; baš TOeffer faugt nichts, nosh zlo nizli ne velja u. bgt.; bie= fe_@peife faugt mir nicbf, ta jed meni ne ljubi, mi ne nefe, mi ne tje-ehe, ne tjekne. SaugentcbfS nt. ne-märnik , nizhvrednik , sanikarnik, nizhemurz. Saugticb adj. goden, prigoden, prikladen, feit, fpofoben.
Saumef, rn. blagütja, blagütnoft, omainiza. Saumetn v. n. blagutä-ti , vehljAti, fvepati fe. Saumetig adj. blagüten, venljav.
Saufet), m. menja, premenja, isme-nja, ismenjba u. bgt.: einen übten •— machen, fi fe omenil, fi fe omenjal ; bu baft einen guten — gemacht, fi fe dobro menjal, fi dobro sinč-njal. Saufd>en v. a. u. n. menjali, menili, premenjati , premeniti, is-menjati u. bgl., bann menjati fe.
S a U f d) e n , v. a. mami ti , omamiti, noriti , obnorlti, oträpiti, predepi-ti, ttnr. golufati u. bgt. Säufcbung / mama, mami za, omama u. bgt.
Saufe !tb, nurn. gem. tävshent, bet ben ungarifdjcit ©toroenen unb itjren fleterifdjeu 9tad)barn auch jeser ober jesero, fetten tifuzli. —«.tävshent, fett, tavshentinka, jeserinka u. bgf.: er hat Saufenbc, imä tävshente. Šau= fenber >n. tävshentniza, tävshentka, jeserka, jeserniza u. bgt. Saufenbei'i let/, fetten tavslienteri, jeseroteri, gem. tävshentpodöben u. bgt. —fad; adj, tavshenternji , tavshenternat, jesernji , jesernat, tavshentverften U, bgt. —gütbenfraut n, fvederz, r,hantara. —inat adv. tavshentkrat, jeserokrat, —jährig adj. tävshent Jet ftar , jeseroleten. Saufenbfie adj, tävshentni, jeserni, tifuzhen.
Sare,/, zena, fd)t, täkfa; (in einigen (Segenben f. a, 2tuftage) däzba, fhtibra, Sahiren v, a. zeniti ober zeniti, oženiti, prezenitl, fcht. ta-k tirati, täkfati, fhäzati. Sfefirer, Sajeafor m. zenik, prezenik, zeni-vez, zenitel.
Seid), m. ribnik, fcht, väjer u. bgf. —fifch m. ribniflika , fcht. vAjerfka riba.
Setg, m. teft6. Seigcn adj. teften. Setgicht adj. teftenaft. Seigig adj. teftnat, aud> teften. —tud) n. hleb-niza. —roerE n. teitnina, teftovje. Setter, m. eig. okroshnik, gem. ta-ler, taler. —tecfer m. sapl^zhnik , podhlebnik, lisun. -^-fuch n. misna ruta, fhat. Sem pet, m. gem. tempelj, aitch zer-kev, boshji hram , boshja hifha, ruff. hram. —berr rn. efma tem-peljnik, teinpljar. —fteucr /. (iit ber SSibet) tempeljnina. Semperament, n. raspoloshnoft tela , temperament, natora, priro-da, narav u. bgf. Semperafur,/ toplota, toplina. Senbens,/. dotekljej, sadni konz,
zil, namemba. S e n n e , / gumno, gumnifhc, fkeden. S e p p i d;, m. praprog. Ser min, m. rok, obrok, au<b <yllo-
zhen zhaf, odlog. Serpentin, m. terpentin, terpen-
tinka. —bt n. terpentin,ivo olje. Seftament, n. gem. teftament, aitch sadnja ober flednja volja, oporoka, fporoka: bas neue unb bas alte —, ftari in novi sakon , (nad) 35 a in= Eo) ftaro in novo savitje. Sejto= mentfich adj. sateftamenten , fporo-zhen, po flednji volji. Sejtircn v. n. sateftamentati, fporozbiti : ber Sird;e_ I;af er 5oo ©itfben feftirf, zerkvi je 5oo goldinarjov salefta-mental, fporozhil, oporozhil. Seufet, m. hudizh, liudir, slodi, slodej, vrag, zhert, slom, slomik u. bgt.: ber — hat itjn get;o(t, vrag ga je vsel. Seufetei / vrashje delo. Seuffifd) adj. hudirfk, vrashji, slomfki, zhertovfki, vragovfki. Sejrt, m. tekft, befeda, rezb, ftava. S h at, rt. dol, dolina. —bemobner m. in ©f. dolanez, in Sr. dolenz , aueh dolinar. —beroohnerinn /. do-lanka, dolenka. Sl)atcben n. d. do-lik, dolizh, doliniza. —roartS, —ab adv. na dol, navsdol U. bgt. S h at, / delo, djanje, djanjk, zhin, zhinitva: eS ift in ber — fo, pa je po pravizi, v'refnizi, sareftakflin;i. Shater m. zbinitel, zhinik; (ber Ur= heber einer bofen tt)At) krivez. Sha= fig adj. (feiit £)afepn bur^ Jpaubluit=
gen an ben Sag fegenb) djAtelen, djanjfki; (emfig, ünverbroffett im 21rbeitcn) delaven , delajözh, dclat-ljiv , auch fkerben , priden u. bgl. Shätigfeit / djätelnoft, delavnoft lt. f. m.	adj. nafilen, po
Tili, djanjfki. —fache f. fAmo delo, lAftno djänje , prava sgödba,
Xhau, m- röfa- Stauen v. n. i. e6 tl;auet b. t. eS fällt —, rofi, röfa fe naftavlja. S^aitig ad), rofnät, poln röfe. —tropfen m. röfina kaplja.
Shfluen, v. n. i. eä tljauef b. i. bie gefrortien glüffigfeiten fangen an von ber gclinben 2Bärme ber fiuff jtt 5er5 gef;en, taja Te, in ©f. tali fe: (vom ©d;tiee) kopni, sginjAva. —meffer n. odmeklo vreme. —roinb m. topel veter.
Sweater, n. teAter, ntebr. komedija. Shcatralifcb adi- teatralen.
Ehee, m. tej, ruff. zkaj.
S h e er, m. klej.
Sbcil, m. eig. del, and) fträn, plat, fehl, tAl, fälat, pArt: an etroaS — nehmen, delesh imeti, podelcshiti fe zhefar; jum—, einem Xfjeile nach, sdelama j er l;at ben Heinsen —, nar jnanjlhi bitvo, nar mAjbno bitvo imä. —bar ad), deliven, auch de-litljiv, raslozhljiv, feiten unb unr. rasjemljiv U. bgl. — barfeit f. deli vnoft u. f. m. "Sheilchen n. d. de-lizb , auch ftrAnzhiza, plAtizh u. f. m. Sheiien i>. a. eig. deliti ober deliti, rasdeliti, fehl- talati, rasta-lati it. bgl.; (in jmet Shei(c) rasdvo-jiti, raspoloviniti; (fich feilen, jer= fallen) deliti fe, rasdelovAti fe. Sheiler m. delivez, feiten delitel, rasdelivez, fdjl. tälavez u. bgl. —haber, —nehmer m. deleshen, de-leshnik. —haftig ad), deleshen , vdeleshen: fieb frember ©ünben theilhaftig madjen, ptüjih grehov fe podeleshiti , fe vdeleshiti. —nah5 me, —nehmung f. delesh; pode-lesliva, vdeleshva. —nehmer m. deleshen , vdeleshen , deleshnili. Sfjeilž adv. ober vielmehr con). sdeloma , nekaj : ti?eil6 meil id) fein ©elb f;abe', theilS meil id> tl;m nicht traue, nekaj ober sdeloma, ki nejmam dnarjov, nekaj ober
sdiloma pa, ki mu prav ne vü-
i>am. Sfteilung f. delitev ober de-itva, aud; 16z"hba, lozhitva u. ¿gl, SbeilungSseidjett n. snämnje o6er zlierka rasdelenja, aud; vesAj, Sfjeolog, m. etwa bogoflov, bo-gosnAnez , bogovük. Sheologie f. hogoflövje Ober bogoflövftvo, bo-gosnanftvo, gem. mefhtvo. Sheo» logifd; adj. bogoflovfki, bogosnän-fki u. bgl. neu gebilbete ober neu aufgenommene SJörter. S|ermo meter, m. termometer,
top'omer. • S h euer, adj. drag, auch dragoze-njen: er i|l theuer, er verfauft theuer, je dräg, drAgo prodaja; mie theuer ift baž, kalio drago je to, köljko tö velja?; baS hai cc 5" theuer ge> Sauft, pri tem fe je oküpil. Sheuc» re, Steuerung,/". dragina, draginja, dragöta, dragozha. Sh'cr' ,(e'n jebeS lebenbigeä Q5e» fdjöpf) ftvär, sbivAl obershivad; (ein Scusthier) shivinzhe, shivAl, shiväd; (bie Saugti;iere überhaupt, ba§ SStel;) shivina; (ein milbeS —, ba$ ffiilb) sver; (bie nulbeit Sl;iere überhaupt) sverina , sverjazhina , auch divje ftvari u. bgl. Sh'erchen n. d. ftvariza , ftvarizhka , sliivä-liza, shivalizhka, shivälze, shiväli-zhiza u. bgl.; (jah'tteS) shivinzheze, brävzhe; (mi(bcž) sverze, sverjize. —garten m. sverinjak, svernjAk, —gärtner m. sverinjAr. —l;aut f. slnvalfka kösha. Shierifd) ad), shi-valfki, sverfki, shivinfki , divji , sverjAfhk u. bgl. —freiž m. fonzh-na pot.
St; on, m. (ber Söpferfhott) glina ober glinja; (sunt SSerfd;mieren) jilj (Shonerbe) jiloviza. —artig adj. glinjaft, jilaft. Shönern ad), gli-njen, jilen, lonzhen, parTten , sem-Ijen , jilovnat U. bgl. Shoitig adj. glinjat, glinjovnat, jilovnat, jilo-ven, jilovzhnat u. bgl. Shor, m. (ein Unfluger, Unmeifer, inglctchen ein 9tarr) nevümnesh, bedAk , Avfha , abotnik , nefpamet-nik, trap, bodalo, norz u. bgf. —heit f. nevümnoft , bedaftvo , aböt, ncTpAmet, trapöft, büda-loft , noröft U. f. ». Shöricht adj.
ncvümen, bedAft, avfliaft, aboten, nefpameten, träpalt, budalaft, nor, bresumen : fpörtcpf fprecpen, budAli-ti, budalifati, klobeliitrati, trantAti. Spor, n. vrata. —ftüget m. vratArni-ze, vratnize, polovinka vrat. —getb n. vratnina, vratarina. —mdrfer »j, vratar, bifhni vArh. —ttmrierittn f. vratariza.
Spran, m. (ittšbefonberš gifcpfpran)
ribja maft, ribje fälo. Sprane, f. fölsa (attep fklojsa u. bgl.). Sprčinen v. n. folseti, folse tozliiti ober prelijati. Sproit, m. preftol, liraljev ftol, fti-desh , aud; tron. Sproitett v. n. vladati; kraljovati. SpUlt, v. a. delati, ftoriti , opraviti , djati , narediti , vzhiniti, vzbi-njäti, sadeti tt. bgl.: feilte 2trbeif tpUtt, fvojo delo opraviti; einem etiraž funb fpuit, komur kar na snanje dati; eine iSiffe fptlrt , po-profiti; eine Srage fpun, vprafhati; mit einem ober etroaž 511 fputt pabeit, s' kom ali kar opraviti imeti; ež ifi mir bartttn 51t tptin, mi je sa to, sa tö fe pafhzhim, tega me je mar; ■ ©äffet in ben ffiein fptin, vinu vode priliti; böfe fpun, hudiga Te delati; mepe fpun, boleti: bie ffiunbe fpuf mir mepe, fcpmerjf micp, rana »'me boli; fpuf @ufež, delajte dobro ; einem ©djaben fpun, komu kar hudiga sadeti, fhkode naprA-
•	viti; e§ fpuf Nofp, je fila , je po---1 trebno ; e6 TOirb ftd; fepon fpun , fe
bode vshe vdalo; fpuf ja nicptS, ma§ unredjf märe-, ne pozhnite faj nizli, ki bi bila kriviza; ba pabf tpr tibel gefpait, pri tem fte hudo »ravnali 5 er pat iprn itid;fš gefpan,
•	nizh mu ni djäl; ttiet jU fpun pa^ beit, veliko dela imeti. — «. dja-nje1 baä — ttnb ßaffeil, djanje in nehanje. —lid; adj. mogozlien: bi8 i ji itidjf fpttnltcp, to ni inogozhe.
Spunfifcp, m. tonina. Spür, / dveri, duri: mad;e bie — 1 JU , sapri dveri. —flliget m. dver-liize, dürnize. —püfer m. dvernik, ' dürnik. —pfofie f. podvöj , pod- ' boj. —fcproetle f. prag. Sparm, m. eig. baš «eratfefe ftolp, gent. tiiren, aucp svonik ober svo-
niza (bet ©tocFenfpurm), prelüka (eig. ber ßeuepffpurm). Spürtticpeit n. d. türnizli. Spürmen v. a. ko-pizliiti, kupiti. Sptirmer m. tür-nar, turnovfki zhuvaj. Spurmupt J. türnovfka viira.
Sief, adj. globok: ein tiefet ©eptaf, terdo fpanje; tief in bie Siirfei pin»
, ein, dalezh nöter na türfhko; ficp tief neigen, globoko fe perkloniti; eitt fiefež ©fillfdptoeigeii, dolgo mol-zlianje. Siefe/. gloucvkoit, globo-zhina , aucp bresen , prepad. Sief* grtinbig adj. gtobokofeslien. — fin rt 'n. rasmifel, rasinifhljenort; (eilt poper @rab beš ©cparffinneš) biftro-vinn, globökovümnoft. —ftnnig adj. rasmiliiljen; biftrovümen, globo-kovümen.
Sieget, m. nogät lönz , pekva, kotel tt. bgt.
S ig er, ?n. rif. —pitnb m. rifaft pef. Sigern v. a. rifati: getigert, rifaft , rifät.
Silgen, v. a. (yernidjfen) iftrebiti, sanizbati, konzhäti , satreti; (eine ©epulb) platiti ober pläzhati.
S t n C f n t, f. omika.
Sinfe, f. efma zhernilo, ruff. zher-nila, gem. tinta. Sintenfajj n. tint-nik, tintnjak.
S i r a n n, v. S t) r a n it.
Siftp, m. (ein ' erpopefež Statt, ge» meinigtid) auf einem ©efietle, atlet« iei a5errid;fungeit baratif »orjuneps men) eig. ftöl, gent. misa; (bas ©peifen an einem Sifcpe, bie SWapt» Seif) pojednja, obed, aucp misa: bei Sifd;e, pri obedi, pri miši; »or Sifcpe, pred obedom; nacp Sifcpe, po obedi; 5« Sifcpe Eotnmen, na obed, k' obedi priti. Sifcpen v. a. (ben Sifcp bereifen) na miso napraviti; (bei Sifd;e fipen, fpeifen) jefti, pri obedi biti. —ganger m. pri-jednik. —gebet n. molitva pred in po obedi. —geräfp n. pomisje. —fprb m. shlizhnik, aucp misniza. —labe f. misniza. Sifcpter m. mi-sar, fcpf. tifhlar. —fucp n. krüfh-niza.
Si t et, m. gem. titul, (nacp ®ufS= m a itn) predimik, fonji aucp imenik tt. bgl. —blaft n. sagi a ven, and; predimkov lift. Sitular adj.
titulAren. Situliren v. a. titul dilti , titul dAjati , velizhati.
Sobaf, v. Sabaf.
S o b e n , -o. n. divjAti , vdelovati, noreti, nevumnovati , togotiti fe , togoteti, ferditi fe u. f. ti).
Socbter, f. lizlii, in ©f.hzher, olffl. dfhzher. Söcbterchen n. d. hzherka, hzheriza. —ittlb n. vnuk, vnuka, vnuzhe, vnüzhizh. —mann m. set. Söd)tcr(id) adj. hzherfkiv
Sob, m. fmert: ber — perfchont k--lltanben, fmert ima kofö, ne fekire, auch fmert ftAre pokofi, mlAde po-ftreli. —bctt n. fmertna poftefja. Sobešangft f. ftnertna britkoft. So= bešgefal;t f. fmertna nevarnoft. So= bcSfatltpf m. vmiranje, a ud) borenje s' finertjo, gem. fd)[. rinjanje s' fmertjo. Sobešfcbroeif} rn. hladen pot. Sobešfltinbe f. fmertna vüra. SobcSflrafe f- fmertna kasen, kAra na fmert. SobeStag rn. den Tinerti. Sobešurtheii n. obfod na fmert, unr. fmertna födba. —fciltb m. fmertni fovrAshnik: er ift mein —feinb , mi je fmertni fovrAshnik , mi je vrAg. — franf adj. na fmert bölen. — fünbe f. fmertni greli. Sobt adj. mertev, vmerl, feltcit vfmerten. SöbtCll v. a. gem. moriti, vmoriti ober umoriti, bann vbijati, vbiti (eig. crfcblagen), feite» tter vfmertiti, vmertviti; (abtöbten, fafteicn) mertvAzhiti, krotiti, pokoriti : tobtet U;n nicht, bati; 3uba_ fei= ne SSrüber, nikar ga ne vbijajte , je profil Juda Tvoje brAte; ©Ott . tobtet tinb gibt ßeben, Bog mori in oshivla. Šobtcnamt n. peta zlier-na media. Sobienbai;re f. mert-vAfhki öder, atldj pare, mert-vAfhke pArc: einen auf bie 23ahre legen, kögar na mertvafhki vöder d jati, atld) naparati, na pare djati. Sobfenbegangtttjj n. pogreb, pogreb-rhina, pokop, v. fieidjenbegcingttifi te. unter ß ei che. Sottenbkif; adj. bled kakor fmert. Sobtcngebeine pl. mert-vaChke kofti. Sobtengraber m. po-kopazh. Sobtenfammer f. merliCh-niza, koCtnjAk. Sobte.nfopf m. mert-vAChlia obet" mertvezhja glava. Sob» teitmahl n. fedmina. Sobtcnfchein rn. fmertni liCt. SobfCitfiiü adj. zlo
tili, attcf) tih kakor merlizh : c3 ift tobtenfitff, tiho , ki ni glafA , pa ne duha. Sobter m, mertvez, merlizli. Söbtlicb adj. fmerten, fetten vmor-ljiv, fmertonöfen u. bgf. : eine tobt» liehe jiranfheit, fmertna ober bole-sen na fmert. Sobffcblag m. uböj ober vböj, vbivftvo ober vbijftvo, vbijAva. Sobtfd)iäger m. vböjiz, vbijAvez , vmorez , vbiviz. Sobts fchiagerinn f. vböjka, vbijAvka, vbivka, vmorivka. Söbtung f. vbit-je , vfmertenje.
Soli, adj. (aus 3orn ober Srunfen* heit ungeftüm tobenb) divji, sme-fhan , sinoten , niebr. ftekel; (auä «Beraubung beS SSerftanbcS unb 25c= roußtfepnS tobenb, auch un»ernüuf= tig ¡c.) nör, nevümen , bresvümen, aud) ftekel : ber tofle «Pöbel, divji ljüd; eilt toficr -frunb, rtekel pdf; ein tofleS ^Betragen, nevümno ob-nAfbanje, nöre nravi; tod fcpit, nör biti, noreti, divjati , ftekati u. bgf,; eilt fotler Šerl, s Al nörz, zhü-den zhlovek. —l;auS n. norzov liifha. —peit f. divjöCt, ftekloft , noröft tt. f. to. —fopf m. togöt-nesh , divji zhlovek. —fühlt adj. nöro ober nevümno podftöpen, bresvümno pogumen.
So I p et, m. büdalo , trap, flitör , besjAk, zmök, beba u. bgf. TibU peiei f. budalija, traparija u. bgf. Söfpeln v. n. budalafto fe obnA-fhati. Sbfpifd; adj. bebaft, büda-laft, trApaft u. f. to.: eine tölpifd;e SBeibžperfon, trantara , bebka.
S on, m. glAf, aud; shvenk , svük ; (ber 2icceitf) vdar: ben Soit činbcrn, glAf prevrezhi. Sönen v. n. gla-Citi fe , auch sveneti, raslegati Ce, glAC dajati, shvenzheti, shvenklja-ti, bužhati, peti, sabuzhati u. bg[.: ež tönte bie pofaune, trobenta je sabuzbala , trobenta je pela ; eitt föneitb (šrj, buahezh bron. •—fünft f. vmetnoft v' musilii, imisika.
Sonne, / Cöd, puzhel, kAd ti. bgf.: eine Sonne ©oibež, Cöd slatA t. j. Ctö tavshent tölarjov (krisliAkov).
Sopf, rn. lönz, in <Zt. unb St. auef; piCker. Söpfd;en n. d. lönzliik, pil-kriz. Söpfcr rn. lonzhAr, beinahe nie pifkrdr u. bgi. Söpferatbeit f.
lonzhárfko délo. Sftpfererb» f. lon-
zhárfka sémlja, glinja. Söpfern adj. lonzhén, glinjén. Söpfetlt u. n. lonzháriti, pifkráriti.
S 0 p p , i. naj veljá ! v' róko féshi! nó!
Sorf, m. fúfhik; (©raSforf) rufliina.
SorEeln, v. n. blagotáti, fhemáta-ti, fvépati fe.
Šornifter, m. rónz, torníftar.
Serte, /• torta.
S or tur,/. ínúka, tára, pésa, gem.
in antra.
Sota!, adv. zlö, po vTem.
Stat», m. dirk, dirja. St'aben v. n. (geben, treten) rtópati, hóditi; (im Štabe laufen) dirjati ober dirjáti, podirjáti.
Srab ant, m. (eine 2lrt íeibtoacbe) shivotár, fprémljavez ; (in ber 2lflro* nomie) trabánt.
Stäben, v. S r a b.
Sräber, /. (bie lleberbleibfet aller ausgepreßten Singe) tropine; (bie hülfen, »on bem aušgebraueten ®íal= je) mláto; (pom ©efreibe) fúfliki, sádnje.
Srad;f, f. nófha, bréme, bútara; (pon ©peifett) nófha, pojédnja, gem. ríhta; (yon Sleibern) nófha, nófh-nja, moda; (eme 55ürbe) bréme, bútara. Srädjtig adj. bréj, unr. nó-fezh (toelcbeS nur »otn SOtenfd;en ge« fagt roirb), aud; fpráfen (pon ©cbn>ei= nen), ftélen (pon Süben), s-shrében (von ©tuten) u. f. rc.; (fruchtbar, tragbar) róden, rodovit.
Srad)fen, v.u. persadévati fi, per-sadéti fi, persadjáti fi, hititi ober hitéti, ftrézhi, sheléti u. bgí.: trad;» tet gut ju fepn, persadéjte fi döbri biti'; trad;te fd;netl ju fommen, biti hoditi; nad; bem_Ceben trachten, po shivljénju ftrézhi.
íractament, n. (ein©cbmauá) go-ftí, goftvánje, pir. Sraetiren v. a. (betotrf&en) goftiti, goftváti, pogo-ftíti, gofti dáti u. bgl.
S r á g e , adj. lén, lenjiv, vmánj, tosh-1 j iv, vtragljiv. Stager (gaulenjer) m. lenják , lenúh , lenjivez , leñé , vmanjúh, toshljívez, vtragljívez. Srägtjeit / lenjoft, lenjivoft, vma-njóít, toshljívoft, vtragljivoft.
S rag en, v. a. néfti, nofiti} (Síei>
ber) nofiti, ¡inéti; ípon ber (Srbe, ben Säumen jc.) roditi, aud; fád iméti, nélti u. bg(.; (pon »ierfüßi« gen Sbieren, trächtig fepn) bréj biti; (eintragen, 9iufsen bringen) néfti: baá trägt mir nid;fš, tó mi nizh ne néfe; £eib tragen, shálo-ften biti, shalováti fe; ©orge tra» gen, fkerb iméti, flierbéti fe; bie Sd;ulb fragen , kriv biti; fid; tra» gen, b. i. gefleibet fepn, in 23ejie= I;ung auf bie 2lrt unb ffleife, nofiti fe; baS SIeib trägt ftcb gut, obléka Te lepó vdá, fe lepó nófi; bie So« fien fragen, vtrófhke plázhati ; ba* »on tragen, iméti, odnéfti: ©d>an» be !;at er ba»on getragen, Tramóte je imél, fi je nakópal ; er tyat baá 23ud; bapon getragen, je búkve od-néfil; er trägt meinen Síamen, ima moje imé; bie Sliníe trägt roeit, púfhka dálzh néfe, na dáljo féshe u. f. to. Sragbat adj. (maá gefra» gen roerben íann) prenelljiv; (»on bem 23oben unb ©eioäcbfen, fruebf» bar) róden, rodovit; (»on Sbieren, trächtig) bréj. Srage/ nofilo, no-fílniza. Sragforb m. kófh. Sräger m. nófez, nofhnik , fd,l. zigar;
(Sragebalfen) podfék. Sragfranj m. fvitek ober svitek. Srägerlobn m. nofhnina.
Sragöbie, f. tragedija; (eine trau: rige ÍSegebenbeif) sháloftna sgódba. Sragifd)adj. sháloften, tragédifhk. Sragifer m. tragédik.
Srällern, v. n. shvergljáti, shver-goléti.
Sram pen, flrampfen v. n. zeptáti, s' nogami tréti, berfáti. Srampeí m. fhtórkljesh, fhtórklja, aucb búr-kljesh, búrklja.
Sränbeln, v. n. muditi fe, obo-távlati fe.
S rani, m. eig. pivo, gem. pitje, pi-jázha , pijálo, pitvina ober pitvina, napitek u. bgf.; (für baé SSieb) pojilo. Sränfe/ pojifhe, napajifhe, napajulifhzhe, feiten vodopój, pojilo. SränEen v. a. pojiti, napojiti ober napojiti, napajati: ©off tränft unb fpeifet alie Sbiere, Bóg poji in hrani vfe ftvari. Stänfer m. poji-vez , napájavez. Sränfrinne f., SränEtrog m. napojilno korito.
SranSport, m. prevöshnja, tranf-port. Sranšporfettr m. voglomer.
Sr appe, m. (bec Stame eines großen SSogelS) trap, träpa, träplja.
Srappen, v. n. (im©ef)en berb auf» treten) teptati, zeptäti.
S r a u b e, j. grösd, fetten gros da; ei> ne Wenge Stauben, grösdje. Sräub= d)en n. d. grösdik, grösdizh; grosd-jizhe. Staubig ad). grosdnät. Srau= bid)t ndj. grösdaft. Sraubeniern m. grösdna pizhka.
Sraiieit, v. a. (ein petlobfež <Paar priefiertid) einfetten, eš coputiren) po-rozhiti, aud; sarozhiti, sdäti U. bgf. Stauung f. eig. poroka, aud) poro-zhenje, sarozhenje, sdavanje it. bgt. Sraurittg m. sakonfki, slieninfki, skenitni, porözhni perftan. Statt; febein m. shenitni lift, porözhno pifmo.
Srauett, v. n. einem efma?, vüpati, savüpati komu kar, aueb vüpati v' kogar, sanefti fe , sanäfhati fe na kogar; — ftd) v. r. vüpati fe, svü-pati fe, aitd) podftöpiti fe.
Stauer,/", (ber Sujtanb, ba man trauert) shal, shalvänje, fd)l. trör; (bie SraurigEeit) sliäloft: itt bet — geljen, v' siialvänji, aueb obrobljen, koraül hoditi; btefe (Srjät)lung »er= urfatbte große — int ganjen ßanbe, tä poveft je nagnala veliko slialoft, veliko shalvanje po zeli dc-sheli. -—fall m. shälni pergödik , shalvänfki permerlej. —gefattg m. shälna pefem. —fpiel n. tragedija. Stauern v. n. shäloften biti , sha-loväti fe, fett, shaloftoväti fe, fd)t. klagoväti, trorati. Sranrtg ad). (SraurigEeit ettipfinbcnb unb an bett Sag tegenb, betrübt) shäloften; (btefe unangenehme (Smpfinbuitg erroeefettb) shaloftljiv, shal j i v. SraurigEeit f. slialoft, aueb shäl, shalvanje: bie SraurigEeit eutEräftet, shäloft kol'ti
lomi.
Sraufe, /. (ber Dt t auf ber (Srbe, auf meteben baä von beni X)ad;e fro= pfenbe äßaffet fällt) käp , feiten ka-pifhe: »ont Siegen in bie —, 's de-shapodkäp; (ba$ Don einem t;öi;ern
. Orte, unb befonberS von ben ©äd?ern hetabfropfenbe ffiaffer) liapniza, liäp-na vöda. Stauf ein, traufen v. n.
kajiati, kapljäti, kapitljAti, kaplo-väti, auch zänliati, zankljäti.
S raunt, m. gem. fenja, in Kr. fanja, feiten fenj. —beutet m. islägavez fenj. —beutetet f. isläga fänj, aud) fänjfka isläga. Sräumen v. n. fe-njäti fe, fanjäti fe , v" fenji fe vidi-ti u. bgt.: id) träumte, fe mi je fe-njälo, fe mi je v' fenji vidilo, fei« teil fiin fönjal. Stäutttet rn. fenjäzh, fenjavez. Sräumerei fenjanje. Sräumerifd) adj. fenjaft unb bergt. —gott m. Bog fänj.
Staun, ady. verno, ref, refnizhno, po pravizi.
S r a u r i g :c., v. unter S r a u e r.
S r a u r i n g u\, v. unter Stauen.
Staut, adj. Ijüb, ljubesnjiv, pre-Ijüb, säl, mil.
Steffen, v. a. vgoditi , vgoniti, gem. troll ti, aud> sadeti; (erraff>ett) vgoniti , vgönjoväti, vgädati, vga-niti u. bgt.; (antreffen) najti; (2ln« jlatfen !C.) delati, napräviti, napräv-ljati: id) habe nicht» getroffen, ni zli netim vgodil, sadel ; baž t;at ihti getroffen, to ga je sadelo; bie 9ieit;e trifft tnid), verfta mene sadene, ver-fta nä-me döjde; ber ©d)lag t)at itjrt getroffen, mertüdniza ga je popadla, gem. boshji shläk ga je udaril tt. f. ro. — /t. bitka, bitva, boj. Srefftid) adj. prekräfen, prefläven , prepriden, berliek, säl, pofebno priden, dober u. bgf.
Sretben, v. a. it.'«, (ftd) l;erttm treiben) potikati le, pogänjati fe ; (merflid) jlarE mad)fen, j. 25. bie 95äume treiben) gnäti, poganjati, aud) berfteti, popkäti; (treiben b. i. fd)itct( gefjen machen, j. S8. burch @d)tagen ober Stoffen) gnati, goniti, poganjati; (jagen, in bie glud)t treiben) poditi, tirati; (antreiben ju eftoaS) priganjati; (UnEeufcbheit, ef» ma6 ju meif ic.) nezbiftoft, kar predälzh vgänjati ; (ein ©emetbe) biti: er treibt baä SÄäurergemerbe, je siddr, sida , sidäri. Sreibjagett n., Sreibjagb/. gonja. Sreiber m. gonjäzli, gonitel.
S rem et, m. drog, kij, batiza, mänjga, zep.
Srenuen, u. a. lozbiti, raslozhiti, auch rasdrüshiti; (abfenbetn) odlo-22
zhiti, oddeliti; (»on einanber tel ßen) rastergati, raszhefniti; (ven einanber fdjneiber.) rasresati; (»on einanber ijotfen) rasfekati; (eine 9iaf)f) parati, rasparati , rasparja-ti; •— ftcfy d. r. rasiti , rasoditi, lozhiti fe. Trennung f. lozhitva, lözhba; rasdelenje; ras-höd, ras id u. f. m.
Srett f t, f. bersda, klema.
Srepan, m. dürgelj.
Steppe, f. ftöpiije, ftopAlize, f-liö-di, übt. vergl. «Steige, Stiege, unter Steig.
Srefpe, f. liopitnik, atici) köhol, plevel.
Srefler, v. Sr'ä6er. —mein m. tropinfhniza, aud; fkAvez u. bgl.
S r e t e n, v. n. u. n. ftöpiti, ftöpa-ti; (mit_ beit Süßen auSquefftben) tla-zhiti , istlAzhiti, aud) mandrati, teptati; tritt i it feine gttßjiapfen, po njegovih ftopinjah liodi; in beit ©ieitfl treten, v' flüslibo iti, v' flushbö ftöpiti, flüshit iti, (lud) flüshbo naftöpiti.
Sreu, adj. sveft, aud) veren. Sreite f. sveftöba, fveftöft, aud) vera, vernoit: auf Sreu ünb ©lauften bat er mir baS gegeben, na vüpanje mi je tö dal; bei meiner Srcu! eS i|l toaljr, pri moji veri! ref je. —i;ers jig adj. odliritoferzhen, sveftofer-zhen. —lid) adv. verno, sveTto. —loS adj. bressveft, bressveften, neveren.
Sr i b uliren, v. a. ne miru, ne pokoja dati.
Srid)ter, m. lij, lijak, lilo, liv.
St-ieb, m. (bie jungen Schößlinge ei= nes U3aitmeS) mladika, mladiza, mladje, berft, popka u. bgl.; (bie •£attblung bed SreibenS) gön, gönj-ba; (bie SBeflimmung ber Sraft ei= ncs leftenbigen @efd)öpfeS, nad) toe(= d;er fte toirffatn ju tverben fieft be= müi;et, aucb ber Antrieb, ber £>ang) gib, nagib , poslielenje , zhüd : je= ber haubeit nad) feinem Sriebe, kolj-lior ljudi, töljkor zbudi. —feber f. (23ewegitngSgrunb, eintrieb) nagib, perganjik.
Sriekel, m. (ein ffierijeug, bie Dlet* fe auf Säffer anzutreiben) pogonez.
Sriefen, v. n. tdzhi, käpati: ba§
25iut trieft aus ber ©unbe, is rAne kri tezhe ; bie Singen triefen, ozhefa kermeshüjejo; bie Sleiber triefen Von bem Siegen, is oblazhila fe desb zeeli , fe desh ftezlie. Sriefauge n. gnöjno ober kermeljivo okö. Šrief» äugig adj. kermeljiv , kermeshljiv : fte toar triefäugig, je bila enojnih ozbi , kermeljivih ozlief. Sriefäus gigfeit f. kermeljivoft, gnöjnoft ozhi.
Stiegen, v. a. mAmiti, omamiti: bie Hoffnung triegt uns, vüpanje nai
mami, naf nori; — ftd) v. r. mAmiti fe, noriti fe. Srieglicft adj. mamljiv, lashnjiv.
Srift, f. (bieSßiebfriff) pafha, pAfh-nik. Sriffig adj. vashen.
Sril lern, x>. n. shvergoleti, shver-gljati, aueb jiglovati , s' glAfam ji-glati. Srißer m. jiglAvzbik.
Srinifaf , f. tröjnoft, trojftvo, trojnojedinoft.
Stinfen, v. a. piti, popijati, popiti. Srinfer m. pivez; (ein Srunfeti« ftolb) pijanez. Srinfgetb n. napivek, sapitek. Srinfgefd)irr n. pitna pofo-da. SrinfglaS n. kosariz, kroshiza,
küpiza, fd)l. glashik. Srinflieb n. pivfka (t. j. pefen) , aitd) napitna perem , napitniza. Srinffhtbe f. pivniza.
Sripliren, v, a. v' tröje vseti.
Srippeln, t;. n. fhtApati, prifhta-pati.
Srift, m. (jebe einjelne SSetoegung ber güße im ©eljen) ftöpnja, ftopi-nja; (bie jurucfgeblieftene »spur beS SriffeS) fled , atteb höd, gem. ftopi-nja ; (Stufe) ftöpnja, ftepen ober ftepen.
Sriumpl), m. vefeljiza, flavno obhajilo. Sfiumpl)iren v. n. (über eU toaS, froblocfen) radovAti fe, vrifka-ti, vefeljizo obhajati, flöves gnAti.
Srocfen, adj. füh, aueft pofufhen. —ijeit /. rüiha, fuhöta, fuhöft. Srocfnett v. a. fufhiti, pofufhtti, aud) otirati, otreti; (froefen werben) pofufhiti fe, vfahniti. SrocfenpIa$ m., Srocfenfiube f. fufhilo.
Sri) betn, v. n. (jattbern, sögern) muditi fe, obotavlati fe; (mit alten Sleibern ?c. banbeln) s' ftarinami tergövati. SföbelmarEt, Sröbel m.
ftAi-i Tejem: ich nxtr am 2rSbeimarEt, fim bil na itarim fejinu.
Srog, m. korito, unr. auch kadvine, nlflike.
S roden, v. h. (mit furjen plumpen Schritten einher traben) gambati, plefti fe, valjati Te; — ftd; v. r. pobrati fe : trolle bid;; poberi fe.
Z r o m m e l, f. boben , aud; boben , fcfol, pavka. —fd;läger m. bobnar, fehl, pävkar. Stommeln v. n. bob-nati, na boben biti.
Srompete, f. trobenta, trompeta. Srompeten v. n. trobentati, trobiti, em. trompetati. Srompeter m. tro-entar, tröbez , gem. troinpetar. SrompctenfehaH m. u-pbni gläf, tro-bengläf.
Sropf, v. Sölpef.
Sropfen, m. käplja, auch fräga. Sropfbab n. lcäpna kopel. Sröpf= d;en n. d. käpljiza, frägiza. 2xo= pfen, tröpfeln v. n. kapljati, käpati, auch zAnkati, zankljati, bann zure-ti, zurljati: e§ tröpfelt, b. i. es reg= net fe(;r fd;road), roü, feiten kaplja. Sropfentoeife adv. po kapljah, po käpljizah. Sropfnafj adj. zlo ober vel' moker. Sropftoaffer n. kapni-za. Jropfmein m. podzhepina.
Srofj, m. derbäl, druhäl.
Srofl, m. gem. tröfbt, etwa rtd;figer bač čraittifd;e toläsh, toläsbba, aud; täshba, potoläsh, potoläshba, ober baä neugebilbete odshäla, odshäle-nje, bei bett ungarifd;en Slowenen batriv, bätrivoft, ferb. uteha, ruff. uteha, oträda. Sröflbar adj. po-tröfhtijiv, odshalitljiv, potolashit-Jjiv, auch tashljiv. —brief m. tröfht-ni lift, odshälno pifmo. Sröflen v. a. gem. tröfhtati, potröfhtati, auch tolashiti, potoläslnti, täshiti, potäshiti, bann odshäliti, odslialo-väti, bei ben ung_arifd;en Slowenen bätriti, batroväti, ferb. unb ruff. otefhäti. Sröfler m. gern, tröfbtar, auch toläshe, toläslinik, täshe, täsli-nik, bann odshalnik, odshalitel, od-shalovävez, batrivitel, ruff. utefhi-tel. Sröfleriitn f. gem. tröfhtariza, aud) toläshniza, täshniza, bann od-shalniza, odshalitliza, batrivitliza. Sröjllid) adj. gem. tröfhtljiv, aitd; odshaljiv, potolashljiv u. f. ip. —log '
adj. obvüpen. —reich adj. poln od-sbalenje, rasvefeljiv. Sröflung f. odshäla, tröfht.
S r o fe , zn. kljübet, ukljüb, feiten nagäja: mir jum —, ineni ukljüb, meni na ukljüb, meni na kljübet-einem — bieten, komü ukljuboväti\ komu nagajati. — adv. ukljüb, kakor: trofe bem, bafj je., ukljüb temu, ki...; frofc allen ©efafjren, ukljüb vfih nevärnofti; er lauft, trofe einem Cäufer, teka hüje teka-ra , teka kakor tekar u. bgf. 2co= feeit v. n. kljubovati, ukljuboväti, kljuhetoväti, ukljübiti, nagäjati: er trofrt 2lUen, vfim ukljubüje, vfem nagäja; (feine Werrfchetibe Abneigung gegen alle Sßerfoljnung tl;atig an beit Žag legen, wiberfpänjtig fepn) küjati fe, aud; kljuboväti u. f. m. Srofeig adj. ukljüben, ukljubljiv, ukljube-ten, nagajiv, terdokören tt. bgl. SrofeEopf m. ukljübnesh , ukljublji-vez , ukljübetnik, nagajivez.
Srub, adj. (»ont SfBaffer je.) möten, kälett (aud; käln, kävn); (Pom £>ittt= mel) meglen, obläzhen ; (nid;t froi;) meglen ; (betrübt) sliäloften : fel;e nid;t fo trübe, ne gledaj tak megleno , ne dershi Te tak kiflo u. bgl. Srüben v. a. motiti, kaliti: trübe ltid;f baž SEQaffer, ne kali, ne moti vode; ber Gimmel trübt ftd), nebo fe megli, fe oblazhi. —fal f. (ber 3ujlanb, ba man große Uitlufi über ein ttnpermeiblicheš Uebel etnpftnbef) fkerb, shäloft_; (biefeS Uebel felbfl) nadlt')ga, nevolja, reva u. bgl. —fe= lig adj. sliäloften , nadlöshen , nesoljen, reven. —feligBeit J nadlosh-noft tt. f. 1». — fintt m. dolga shä-loft, melanhöliza. —finnig adj. meglen, sliäloften, melanhölizhen.
% rug, m. golfija , srnama: btird; Srug itnb Sug, s' golfijami in la-sbami. Srügen v. a. golufäti, mämiti, sinämitj. Sntglid; adj. golufljiv, smamljiv u. f. w.
Z v u i) e, f. flikrinja, kifhta.
Srttmm, n. (ein Sfücf, ein Stumpf je.) kol', drobävf, fhibra, fd;[. fä-lat, falament u. bgl. Srümmer p/. (5Bruchflü(jfe unb überhaupt alle Ueber= refle eineä 5er|1örten feflen Körper«) oltänki, fhibre , rasvaline, poder-22 *
tíne n. bgl.: auf ben írtímmern bie» fe§ £(i;Icffef>, na rasvalinah, po po-dertinah téga grada; alleá aefyt in Srtintmer, vfe gré v' flnbre, na vfe falaménte rasleti.
SrunE, m. (baé SrinEen) pitje; (übetmájjigeé SrinEen) pijánftvo,*pi-jánoft; (fo Diet eilš man auf ein SDiat frinlí) pitek; (ein ©etránE) eig. pivo , geni. pijázha, pitvina n. bgf. Srunren adj. pijan , iiitd) pijan : er i fi ganj fnntFen »or greube, no savé fe od velélja; ¡jenianbett tmnEen m«d;en, vpijániti, sapojiti; frunEen rperben, vpijániti fe, sapojiti fe, preopiti fe. SrunEenbolb rn. pijá-nez , pijanima. SrunEenl;eif f. pijá-noft, pijánitvo.
Srupp, m. tróp, trúma, fháka, pergleidje © d; a r.
Srufl)al)n, rn. púrman, purán , púrzh, aud; liavrán, kavrázh. Stuf» tjenne f. púra, aud; kávra. Stuf« pul;n n. puré, aud) kavré.
S ud), n. lukno cb. iuknó ; (©dinupf-tuch u1.) ruta, róbez. — abfdjniíi^-r. h. afhkert, áfhkerz. Stidjen adj. fuknén. —f)aitbcf rn. terg ober kup-zhija s' fúlmom. —f)éitlb[er m, ter-sbez, tergóvez, kupzhovávez s' fúk-nom. —madpet- rn. ftiknár. —fd;ere f. ftrishálo sa íúltno.
S ü efe t i g, adj. (bauerfjaff unb braudj» bar) krépki, mózhen, práv dóber; (grog unb fiarE) právi, aud) terfát, korenjáfhk; (ju eftraé, Poliig fattg» lid)) zló pripraven, pregóden, zló prikladen.
S ú cí e ¡e., v. £ ei m t ú cíe.
Su g en b, f. tn M. unb ben meifien ©cgenben ©t. zbednóft, fvéta zhed-nóft (bie SeinigEeit), injíroatien unb bei bett angrenjenben f}eierifcl)en©[oire'
nen krepoft (eig. bie©far?mufbigEeif, fortitudo); (bie Sraft, bie gai)igfeit jur Jpervorbtingung gemiffer, befon« ber« l)eitfamer SSeranberungen, j- 53. bie — einer Slrjenei ic.) mozh , dobrina. —f)aft adj. zhednoften, kre-pöften,
Sttlpe, f. tülipa, aud) kljünzbek. Summet, m. hlagütja, omotiza, omot u. bgf. Summeln v. a. (tau» mein) blagutati, fvepati fe u. bgf.; (faumein macben, mit einem ©«tum» tnei f;eftig bercegen, j- 23- ein 9)ferb fjerum fummeln) türjati, goniti, tirati ; (ji4) mit einem f)erurti fummeln) fe s' köm nagänjati; (fieb tummeln b. t. eifen) bitni ober hiteti.
S ü m p e l, Stimcfef m. komun, tomün.
Sum uit, m. hrup , kramöla , aud) pünt, halabuka, prafka u. bgt. Sil* nuiifuiren v. n. hrupeti, puntariti.
S iin d) c, f. eig. belilo, gem. fräjh, lika , mavez. Sunden u. a. gern, fräjhati, fhtribati , richtiger beliti ober beliti.
S u n E e , f. fök , omika , namaka. SlinEen u. a. namozhiti, namakati.
Süpfel, m. pika, pikiza. Slipfelig adj. pikaft, pikizhaft. Slipfeln v. a. pikati, pikizhati. Stipfen, tupfen i>. a. pizhiti, dotakniti fe.
Surban, m. zbalma.
Surnier, n. majdan, turnir.
Sttrtelfaube,/ gerliza, ptütika.
S Uten, d. n. trobiti.
S 9 rann, m. kervovar, trinog, sati-räzh, bän (horvatfki bän, ein ge= furd;fefer Kroate, ein Eroatifcfeer Sp= rann), aud) nevfmilnik, tiran, ne-sdüfhnesh. Sprannei f. kervovärft-vo, trinofhtvo. Sprannifd) adj. ker-vovären, trinofhk. Syranniftren v. a. kervovariti, satirati u. bgl.
U.
llebcl, adj. hud, felfen slo: ba§ iji eine iible ©emoljnheif, ta je huda navada; e6 ifi mir tibel, mi je hu-do , mi je slo , mi je medlo, me medli; einctn etipa§ ubel netjnien, komur kar sa slo vseti; einem ubel toollen, komur slo voljiti, komur hudo vofhiti. —• n, eig. slo ober
slég, atteb húdo tt. bgf.; (eineffranf» l;cit) bolésen, fd)l. beteg ; (Ungliief) nefrézha. —Eeif J", medliza, onied-leviza. —fianb rn. nepril'tójnoft , neprilizhnoft, nefpodóba. —tfjaf f. húdo délo, aucb hudodélftvo, hudobija , hudobijftvo, slozhinftvo, slo-djánje u. bgl. —ft)áfer m. hudodé-
liz , hudodel ober hudodelnik, aUlfy hudöbnik U. bgl.
Ueben, v. a. (einen in etwas) vaditi , auch vajati, povajati, (nad) ©utSm. unb 3ta»n.) vüriti; (eine kuufl je., treiben) biti; — ftrfj v. r. vaditi fe, vuriti fe : baS UttglücF übt -uns in ber ©ebulb, nefrezha naf v' poterpeshljivofti vüri; übet bie Soff5 nung burd) baS ©ebetl), vadite fe upanja s' molitvo; er übt baS 2Jtül= fergewerbe, je mlinar, mlinari, fe s' mlinom shivi; Kadje an einem üben, mafliväti fe nad körn. lieblich adj. v' navadi, v' flieg!, navajen, feiten fliegen, navaden, väden. Ueb= lidjEeit f. vadnoft, navadnoft U. bgl. Uebung f. väda, vürba, aud> fhega.
lieber, prp. zhes ober zhres, in ©f. and) kres, verh, nad, snad, sa u. bgl.: über bie ©äffe geben, zhres vülizo iti; Oiott über alles lieben, Boga. zhes vfe ljubiti ; über ben ©fernen, über jenen Jöelfen, verh svesd, sverh ünih f vetov; bie 9301'= febnng madjt überall über uns, po-vfot zhüje previdnoft nad nämi; ein bloß äußerlicher ©cbuterj über bie ©ünben taugt nidjtS, sgol svunenja shäloft nad grehi nizh ne velja; eine maljreSleue muß über alles fepn, pravi kef mora biti velik od vfi-ga; über bem köpfe hinweg merfen, snäd gläve lüzhati; über bie ffllaf; fen , zhes nemozh; er ifl tljm ü6er 3lUeS gemogen, sa vfe ga rad ima; über ber Safel, über Sifcbe, pri jedi , pri miši , sa obeda; eS fmngf über bem Bette, nad pofteljo vili; über bemSluffe wohnen, unhraj ober unftran reke ftanoväti ; über ßat= bad) natb Sriejt reifen, fkos Ljubljano v' Terft potväti; über bieg ifl er audj nod) 51t jung, verh tega pa flie je tudi premlad; bie 9tad>t über, po nozhi, aud) fkos nozli; über ei= nen 2Jt6nafh, über 100 ©ulöeit, dalj od mefza, aud) dalj kakor inefza dni ober kakor en mefez, vezh kakor fto goldinarjov; über bret Sage fomme i<h mieber, v' treh dneh ober zhes tri dni fpet pojdem; alleS gebt über unb über, vfe vprek leti.
Ueberall, ad v. povfödi ober po-vfot, iit ©t. and) povfödik.
Ueberanfmotten, v. a. vrozhiti, isrozhiti, predati, isdAti, unr. zhes-däti.
Ueberarbetfen, v. a. predelat!, predelavat! Ober predelovati; — ftd) v. r. zhes nemozh delati, fe prefiliti.
Ueberaus, adv. vi Che vfiga, od vfih , zhres vfe, odvifhe.
Ueberbauen, v. a. (ein Selb tc.) preoräti; (ein JpauS Je.) preftävitl, presidati, prezimprati, gem. pra-püvati.
liebe rbei n, n. nadkoft.
Ueb erbiet e n, v. a. prezeniti, auch preliitimati, prefhäzati.	,
Ueberbtnben, v. a. podvesati, prevešati.
Ueberbteibfel, n. oftänik, aueb zhresoftänik; (»on fößwaareit) sjedi eig- baS ©efreffiebt; (von anberen kaufmannSwaaren) pobrAnki, sbirk eig. ber Auswurf.
U e b e r b l i ef, m. pregled.
Ueberb reifen, v. a. rasgerniti, rasgri'njati, aud; proftreri , profti-rati zhres kar.
Ueberbrlngen, v.a. prinefti, auch doneTti, podati. Ueberbringer m. podajez, podajavez,
U e b e r b u r 3 e l n, v. n. preküzniti fe , prevrezhi fe.
lieber bau er n, ».«.prebiti, auch
preftati, preterpeti.
UeberbecFe, f. odeja, odevälo, odevka, poverh-odeja u. f. m. Ue« berbeefen v. a. odeti, odevati, sa-kriti u. bgl.
Ueber bem, adv. verh tega.
Ueber ben! en, v. a. premifliti, premi fhljovAti.
Ueber bieg, adv. verh tega. _ ^
Ueberb refren, v. a. premlätiti.
Ueberbritg, m. etwa navelizha, navoljitev, aucb omersa, ftiid U. bgl., unr. slöba, gnjev. lteberbrüf= fig adj. navelizhan: einer ©adje überbritffig werben, navelizhati Te , navoljiti fe zliefar.
lleberbüngett, v. a. pregnojiti.
Ueberetleit, v. a. (burd) angemanb« fe größere Šilferfigieif etnbolen) dohiteti , prihiteti, aud) dohititi H. f. m.; (etwas, ungebütjrlicb eilen unb babtird^ bie ©ad;e »erberben) prcUi-
teti übet preliititi, prenagliti, pre-
leteti, fd;l. prehilati. Uebereilung f. prenägliza, aud; nagliza, prehitenje.
ti e b e r e i n, adv. edino. —lommen xi. n. dogovoriti fe, pogoditi fe,
fd;l. sglihati fe: mir ftnb fcpoit über» eingefommen, fva fe she pogodila, fva fe vshe dogovorila, —fünft f. dogovor, pogodba. —fJimmett v. n,. foglafiti fe, foglafovati fe , pri-lizhiti fe, edino ober fogläfno biti.
II e b e r e f f e n, ftd) v. r. preobjefti fe, preobjedati fe.
Ueberfapren, v. a. (einen, 51t©a» gen JC.) prek zhefar peljati, prek zhefar vositi, aud; prepeljati, pre-peljovati, prevositi, preväshati; (über einen Slug, su <£d;ijfe) pre-barkati, prebroditi, aucp bärkati, broditi; (ein menig, auf einige 3«it piti uitb per füpren) fprepeljati, fpre-vositi tt._f.ni.; (geliitbe übcrflreicpen) pomasati, namäsati; — v. n. prek zhefar peljati fe, aucp prepeljati fe U. f. tt).; prebarkati, prebroditi, aud; .prebärkati Te it. f. to. lieber» faprf f. (baš Ueberfapren) prepelja, prevöshnja , prevashanje , prebär-Iianje, prebroslienje u. bgl.;. (ber £>rt, 100 man überfäprf) bröd, au ep prebröd, prebrodiflie u. f. to.
Iteberfall, m. napad, napAft, na-padenje. Ueberfauen v. a. napAfti, napadati: e3 überfiel il;n ber ©d;laf, fpanje ga obide , ga je prevselo ; fie luurbeit «oni geinbe überfallen, fo-vrasbnik je nad-nje ropil, soper-nik nje je napadel; ber Diegen, bie 9iad;t überfiel ipn, desh ga je dobil, nozh ga obfhla (obifhla).
U e b e r f 1 e d; t e tt, v. a. preplefti, prepletati.
U eberfliege n, v. n. prelijatife, pretezhi, islijati fe zhres kraj, fd)f. prek-iti. Ueberflllg rn. obilnoft, preobilnoft. Ueberflüffig adj. (fepr teidjlid;, im Ueberfluffe) obiln, pre-obiln; (uiltlöfpig) nepotreben.
U e b e r f l ü g e l n, v. a. obiti, okrö-sliiti.
lleberfreffen, fid; v.r. objefti fe, preobjefti fe, objedati fe, preobjedati fe, niebr. preshreti fe.
Ueberfüpren, v. a. (über etioa§ fiipreit) prek zhefar peljati u. f. t».,
»ergl. Ueberfapren; (fiberroeifen, überjeugen) previshati, preprizhati (kogar) , dokasati koinii. Ueberfüp* rer m. brodnar, brodnik, lieber« fupre, v. Ueberfaprt unter lieber» f a pr e n.
U e b e r f li 11 e n, v. a. prevezh napolniti, prenapolniti, prepolniti.
U e b e r f li 11 e r n , V. a. prekermiti, sakermiti , prepizkati, fept. preiu-trati , safütrati.
Itebergabe, llebergang, v. Ueber» gebe it, llebergepen.
UebergauEeln, v. a. preflepariti, obnoriti.
Ueber geben, v. a. (einem efmaž, überliefern) vrozhiti, isrozhiti, aucp predati, prekdäti, zhresdati; — ftep v. r. bljüti, bljoväti, aucp zhresdii-ti, niebr. koslati.
Uebergepen, v. a. u. n. (überlau» fen) prelijati fe u. bgl., v. Ueber» fliegen; (in bie ßjeroalt, in bie Aerrfcpaft eines anbern gepen) priti na kogar; (bttrcpfepen, eine 9lecp» nung te.) pregledati; (überfd;reifen , eine <2ad;e »orbei gepen laffen, opne fie jtt uerricpfen, ingleid;en itit £efen überfpringen, im ©pred;eu uerfcpmei» gett) prepuftiti, preftöpiti, prefko-zhiti ober previläriti , samolzhati ; (»erfcpioinbeit) miniti, preminiti, preiti obet- prejti: bie 31ugen gepen mir über, folse me nahajajo, folse mi v'ozhi ftöpajo; in Jäulniß über» gepen, gniti sazhenjati, aueb fcpled;t» meg gniti, gniliti, sgniti; ben 23ru= ber pafl bu übergangen, brata fi pre-püftil, prefközhil , posabil tt. bgl.; ubergepe feine gepler, samolzhi njegove sinöte, ne govori od njegä pomöt; bu pafl biep übergangen b. i. bu bifl ü6er beine Sräffe gegangen, fi Te prehodil, llebergang m. prehod, prejid , prehaja.
Uebergeroicpf, n. prevaga, prete-sha , fd;l. prevlezha.
Uebergiegen, v. a. politi, poli jati ; (fo giegen, bag efroaž überläuft) preliti, rasliti, prelijati. Uebergtig m. polivka.
Uebergolben, v. a. poslatiti ober poslazhiti , preslatiti.
U e b e c g r o g, adj. velik velik, prevelik.
lieberhanb nehmen v. n. prefiliti Obel- prefilvati, prevelizbati fe, prevseti, obiti, vezbi prihajati, lleberhangen, v. 11. vifeti zhres Isar ober nad zhem. lleberhättgen v. a. obvefiti, pokriti, sagerniti, sagrinjati. U eb er h du feit, v. a. preobilno komu z he far dati, auch preobiliti, safipäti, prenapolniti, preobfuti it. bgl.; einen mit SBoi;iti;atdt ttber=
Raufen , kogar s' dobrotami safüti. lleberhaupt, adv. poprek, fplöh, poverh, öbzhje , obzhinfki it. bgl. lleberheben, v.u. (einen einer <3a= d;e) refbiti , ofvoboditi kogä zhefar; — fid) v. r. prepovsdiz.hi_ fe, prepovikfhati fe , geilt, prevseti fe, preofhäbiti fe, prenapühniti fe. Ueberhelfen, v. a. podpomägati, perpomozhi.
lieber h in, adv. (»orbei, »orttber) mimo, memo; (über etroaS (tin) snad; (obenhin, nid;t mit bem gehe* rigen SIei|e)_ poverhoma, po ver-hi, koljzlikaj. Ueberhoch, adj. previfök. lieber hören, v. a. (einen) prefli-fhati; (etrcaš) ne flifhati, ne zhüti. lieb er hu bel n, v. a. prenagliti,
prehiteti, lieber hüpfen, v. a. prefközhiti, prefkakljati , prefkakoväti , aud) prepuftiti. lieb erjagen, v. a. pregnati, preganjati, aueb prepoditi, pretirali, tleberirbifd), adj. nadsemljifk, nadsemen.
II e b e r f a u f e tt, ftcb v.r. oküpiti fe,
preküpiti fe, predrago kupiti, lleberfletben, v. a. obljepiti, ob-inasati.
üeberfleiben, v. a. (beHeiben) ob-lezhi , obläzliiti; (überstehen) pre-vlezhi, obvlezhi; — ftd; v. r. pre-oblezhi fe, preobläzhiti fe. Ueber= ileib m poverhfuknja, poverhobleka. II e b e r f f u g , adj. prevümen , pre-
pämeten , prezheden , premöder, liebe rfoni men, v.n. (hinüber ober herüber fommen) priti; prebiti; — v. a. (befomnmt) dobiti , dofezhi. Ueberfunft f. prehod, lieber laben, v. a. prenalosbiti, preobloshiti.
Ueberlaffen, v. a. prepuftiti, pre-püfhati; — ftd; v. r. predati fe, vdati fe; ftd) gattj betn göttlichen SBillen überlaffen, vdati fe vfiga v' böslijo voljo.
11 e b er l a ft e n, v. a. preobloshiti, preteshiti, preobtovöriti. Ueberlafi f. pretesha, pretovor; (23efd;m>er= lid)Eeit, SSebritefung) nadlega, teshä-va. Ueberlajtig adj. (befcbroerlicb) nadleshen, teshäven, fiten it. bgl.
Ueberlaufen,i>. n. u. a. (pon flüf« figeit Sbrpern, über ba« gefefete 3iet ber ^>öhc laufen) raslijati fe, prete-zhi, getu. prek-iti, zhres-iti; (bhžlid) ¡u einem anbern übergehen, 5. 25. jititt geinbe te.) ctg. vfkozhiti ober ufkozhiti, attd) prebeshati, prebegniti; (eine«, über bett Raufen ren* nen) prevrezhi, podreti ; (auf ber ganjen Dberfladje ptn laufen, 5. 25. e$ überläuft mich ein ©d;auer ic.) obiti, fpreleteti, nahajati u. bgl. ; (eine Rechnung, flüchtig burdjfehen) pretezlii, preleteti; (ittt ßaufett <ut ©efcbumtbigleit übertreffen) pretezlii, prehiteli. Ucberläufer m. ufkök ober vfkök, aud; prebegesh tt. bgl. Ueberläitfertnn /• vfköka ober u-fliöka.
Ueberlauf," adv. prcglafno, na vef glaf, na vfe gerlo.
Ueberleben, v. a. preshiveti, dalje shiveti kakor kdor drügi.
lieber legen, v. a. u. n. (über ein anbereš Dittg legen) naloshiti, pre-loshiti; (genau ju erlernten fuchen, überbettfen) preminiti , premifhlja-vati, previgoväti, preföditi, prel'öj-vati, prevdäriti: bie jvleiber übetle» gen, oblazhilo preoblezlii; bie@tie= jfel überlegen, zhrevle preobuti. Ue« berlegt adj. premifhljen. lleberle« gung ž.premiflik, rasfödik, auch prevdarik.
Ueberlefen, V. a. prebrati, predite ti.
Ueberliefern, v. a. vrozbiti, is-rozhili, prerozbiti, predati, isdati u. bgl. Ueberlieferuttg f- vrozhenje, isrozhenje, predänje, isdaja U. f. 1».
Ueberliften, v. a. pregolulati, obnoriti , ozigäniti, preziganiti, svöditi u. bgl.
Ue ber m ach en, v. a. poflati, pre-
flAti, isrozhiti u. bgl.; (überarbei* ti'n) predelali, prenarediti. U C b e r in a ch t, f. zhresmözh , preft-la, premözh u. bgl. Uebermdchfig adj. zhresmozhen, prefilen. Ueber mannen, x>. a. prevladati, premagati, prefiliti, feiten preinö-zhi, prcTvojiti. Ueb er m aß, n. zhresmera, zhesne-mozli, feiten premera. ttebermdffig adj. zhresmeren, zhesnemzlien, fei' fen premeren : libcrmdffig effen, zhes-nemizh ober zhres mero jel'ti. Ue> beemaffigEeit f. zhresmernoft, zlies-nemzhnoft, fetten premernort. Uebermetflern, v. a. prefiliti, preftrahovati, preladati, premagati, premAsliiti, fehl, preinojftriti. Ueber m enfeh lieh, adj. nadzhlo-vefhki, prezhlovefhki, zhreszhlo-vefhki, auch zhresmeren u. bgl. It e b er m e f f en, v. a. premeriti,
premerjati. lieber morgen, adv. po jütrinim, po jütrifbnim ober pojutriflinim, poju-trim, in ©f. üni (aud) övi) den. Ueber* morgig adj. pojutrifhen , pojutrenj. lieber m uth/ preofhAbnoft, aueh prevsetnoft, prevupnoft, rasfAja. Uebermüthig adj. preofhäben, auch prevseten, rasfajen. lieber n achten, v. n. nozhiti, pre-nozliiti, prenozbovAti: 100 h^t er »iberndchfef, kje je nozlu'l, preno-zhil ? Uebernächfig adj. nozhen, pre-nozhen , ponözhen. Itebernaehtung f. nozlienje ober no*hitev, preno-zlienje tt. f. m. lieber nähme,/ prejem, prejetje. Ueberne(;men v. a. (m (Jmpfang neh= tnen) pre'eti, fprejeti, fprejemati; (l'icb ju enoaš freiwillig anheifd;ig ma= d;en , auf ftd) nehmen) na fe vseti, prevseti: ftdj übernehmen b. i. über= mdffig flolj toerben, prevseti fe, pre-ofliabiti fe u. bgt.; ftch »om 3orne übernehmen laffeit, jesi fe vdAti, od jese fe prelAdati , ie prevseti dati. Ite b er it a t tt r l i d>, adj. zhresnatö-ren , nadnatoreu , auch zhresnAra-ven, nadprirödin. Ueberpflügen, v. a. preplüshiti, preorAti.
Ueberrafdjen, v. a. prenagliti, prenapafti, preftrezhi.
lleberrechnen, v. a. preraihiniti, unr. prefhteti.
Ueberreben, v. a. pregovoriti, pregovarjati, feltener prebefediti, preinarnovAti (kogar na kar ober v' kar).
Ueberreich, adj. prebogät, bogat bogat.
Ueberreichen, v. n. (über etroaS reichen, langen) prefezhi, premole-ti, zbresmoleti; — v. a. v' roko dati, podati, vrozhiti.
lieber reif, adj. presrel, pregöden.
Ueber reiten, v.a. prejesditi, preja Ii ati.
Ueberrefl, m. oftanik, zhresoftänik.
Ueberrinnen, v. Ueberiaufen.
Ueberrocf, m. in WittelEr. poverh-fulinja.
Ueberfaen, v. a. (befden) pofejati, nafejati; (ju Pieten ©amen in bett 2tcfer fäen) prefejati.
Ueber faljeit, v. a. preföliti ober prefoiiti, prefAljati.
Ueberfatt, adj. prefit, prenapitan, • navelizlian. Ueberfdttigen v. a. pre-nafititi, prenakermiti, prepitati u. bgl.; ftch überfdttigen, fe prenafititi, fe navelizhati, fe preobjefti.
lleberfcbatten, v.a. obfenzhiti, « prefenzliiti u. bgt.
Ueberfchdfeen, v. aprezeniti, preflitimati, fd)t. prefhazati.
Ueberfdiauen, v. a. pregledati, previditi.
Ueberfcheinen, u- a. prefijati, obfijati, auch prefvetiti , rasfvetiti.
Ueberfdjitfen, v. a. preflAti, po-flati, pofliiljati.
Ue b er f d) i e§ e it, v. a. u. n. kogar preftreliti, auch zhres kar vftreliti, miino zliefar vftreliti; — ftch v, r. (ftch überburjeln) preküzniti fe, pre-kupizniti fe. Ueberfcbufj m. oftAnik.
Ueberfchlag, m. (eine ungefähre 53ered;nung :e.) premet, prerazhün, fehl. prevdAr. Ueberfehlagen v. a. u. n. (mit einem Sbeile bež CSnbei ben anbern Jheil bebecfeit) pokriti, odeti; (eine SlüfjigFeif, S. 23. ©eitt le.) pregreti , fogreti ; (bie Slnjahl, ©röfje !c. ungefähr beflimmen) etroa prerazhuniti , fehl, prevdäriti ; (im siadtfcblagen übergehen, überblättern) prepuftiti, prefkozhiti u. bjl.; (jid>
überfragen, b. t. riücfling« ^htflber fallen) preküzniti fe U. f. 10.
lie be rfd) leiten, v. a. podkrÄfti fe k' komu , salefti kögar.
Ueberfcbntieren, v. a. namäsati, premäsati, obmäsati.
U.eb er fd> n e ten, v. a. pokriti, sanefti , obfüti s' fnegom.
Ueberfdjreiben, v. a. (bariiber fcbretben) nadpifati; (fd>rjfflid> be= faunt inad)eil) na snanje dati; (nocfemalž abtreiben) prepifati. pre-pifovati.
Ueberfcbreiten, v. a. preftopiti, feiten prekoräzhiti, aud> prelomiti.
Ueber fdjreien, v. a. prekri*hati, prevpiti, presväti, preklizati.
Ueberfdjujj, v. unter U e b e r f d> i (--6 en.
Ueberfcb litten, v. a. prefipati, prefüti ; obfipati, obfüti U. f. n).
UeberfcbroanEen, v. n. prevefti fe. Ucberfd;i»anElicb adj. preobiln, isobiln, preisobiln, zhresmeren.
Ueberfcbipemmen,". a. satopiti, pretopiti, potoniti, feltener povod-njati, preplavati, rasliti fe po rbein. Ucberfcbtt>emmitng_ ,/*• potop, gem. povödenj, povodnja.
Ueberfdjmer, adj. preteshek, ttt ©f. and) preshmeten.	(
U e b e r f d) n> i m m e n, v. a. preplavati.
U e b e r f e t; e n , v. n. pregledati, pre-viditi , premishäti; (einem ettoaš) sanefti, sanäfhati. Ueberftcbt f. pregled, previd.
Ueberfenben, v. a. prefläti, po-
flati.
Ueberfefjen, v. a. (über etroaš fpriitgen) prefko/.hiti; (einen 5lujj) pregasiti, prebroditi u. bgl.; (einen 95erg) preliläfti, prekladati; _ (auf einen aitbern Ort flellen) preftäviti, prelöshiti u. bgf. ; (Bäume Je.) pre-faditi, prefäjati; (ein Bucb , eine ©tariff) preftäviti, preftävljati: aud ber beuffcben in bie floroenifdje ©pra= tfee uberfefeen , is neinfhkiga v' flo-venfki jesik preftäviti, gem. is nemflikigaprefloveniti; au§ ber flo* toenifcben in bie beutfcbe, türEifcbe u. f. ro. ©pradje überfein, is floven-fkiga v' nemfhki, türfliki i. t. d. jesik preftäviti, is flovenfkiga pre-jiemfhiti, pretürzhiti i. t. d.
Ueberflebeln, v. n. prefellti fe , prefeloväti fe.
lieber f i eben, v. a. prevariti, pre-küliati.
Ueberfilbern, v. a. pofrebriti, prefrebriti.
U C b e r fp a n it c n, v. a. prenapeti, prenategniti u. bgl.; (4J)fecbc je.) preprezni.
Ueberfpinnen, v. a. prepreM.
Ueberf p ringen, v. a. (einen ©ra= ben) prefkoziiiti graben, zbres graben fliozhiti; (im ßefen, 5. 95. StPei 3eilen) prepuftiti , prefkozhiti.
lieber fiel;eit, v. a. preterpeti, prebiti, prenefti, preftäti.
Ueberfletgen, v. a. u. n. prefe-zlii, and) prelefti, preleteti.
Ueberjlimmen, v. a. preglafiti; prekrizliati, presväti it. bgl.
U e b e r fl r e i d) e n, u.a. premäsati, obmäsati, namasati, pomäsati.
Ueberflreuen, v. a. obfipati, po-füti, potröfiti u. bgl.
Ueberrtitbiren, v. a. premifliti; — fid) v. r. prevezb vuzbiti fe, prevuzbiti fe.
Ueberflür$en, v. n. preküzniti fe , prckopizniti fe , prevrezhi fe.
Ueberfüg, adj, prefladek.
Uebertäuben, v. a. oglufliitl, sa-gluHiiti.
Ueber ffjeuer, adj. predrag, Uebers tfjeuern t>. a, predrago prodati, pre-dräshiti.
Ueberfrageit, v. a. prenefti, pre-nofiti, prenäfliati: einem efroaž über» fragen, prenefti v' kogar,, preporo-zhiti komü kar; einen übertragen, pläzhati sa kogar.
Ueber treffen, v. a. u. n. preie-zhi, preleteti, previfliati.
Ueber treiben, v. a,; zbres Tilo gnati, pregnati, prefiliti,
Uebertret'en , v. a. preftöpitl; (ein ©efefe je.) preftopiti, prelAmi-ti. Uebertreter m. preftopnik, pre* ftopävz , prelömnili, prelomväviz,
firelÄmavez. Uebertretung f. pre. oin , feiten preftöp , proftöpljenje , preftöpnoft. Ueberfritt rn, preftop,
Ueber trinfen, fid) », r. prepiti fe, preobpiti fe u. bgl,
Ueber füncben, v. a, pobeliti, po-lčpfhati U. f. IP.
Ueber&oU, adj. prepoln, preobiln, zhresobiln.
Ucberoortljetlen, v. a. obnoriti, pregolufati, prezigAniti, in Si. aucf) preshertati.
It e b c f )» a f e n, v. a. u. n. prera-fti, vifhe kogar rAfti.
Uebertoallen, v. «. prekipeti.
Ueb e rro d It igc n, v. a. premagati, prevladati, prefiliti.
Ue&erroanbern, v. n. prefeliti Te , pre Telo vati fe.
Ueberroeifen, v. a. preprizhati, previshati.
Uc b Cr t» e i g e n, t;, a. pobeliti, obeliti.
Ucbermcrfcn, v. a. prevrezhi : ben TOantel tibertperfcn, plajfh okoli fe vrezhi , na-fe obefiti, na-fe vrezhi; fid; mit einem ubertoerfen, fe s'
kom fvaditi.
It e b e r to i d; t i 3, adj. prevagen, pre-vashen,
U e b e r ip i cf e l n, v. a. obviti, obvi-jati.'
Uebertpiegen, v. a. (ein £>ing) prevagati ; (ubertreffen) prefezbi.
Ucb e r tp i n b e it, v. a. premagati, obladati, pofiliti. Ucbcripinbcr m. premagaviz , premashnik. Ueber= ipinbnng f. premag, premaganje. Ueberrotnblicb adj. premagljiv tt. f. ip. , »crgleid;e © i c g jc.
U e b c c ip i n t c r n, v. n. simeti, pre-simeti, aud; simovati, presimovati.
Ueb resah I/ f- efroa nadfhtevilo, zliresfhtevilo u. bg(. Uebcrsdhleit t), a. profhteti, prefhtčvati. Uebet= jdhtig "dj. Ctipa nadfhtevilen, zhres-ihtevilen u. bgl.
U c b e r j a f> i e n, v. a. preplazhati, preplatiti.
tteberjeugen, v. a. preprizbati, previshati, felten prefvedozhiti. Ue= berjcuguug f. preprizbanje, fd;l. pre-vishinga.
U c b c r 5 i c i) e it, v. a, prevlezhi; (mit Sruppen) napolniti u. bgl.
U e b e c 5 u tf e f n, v. a. ozukrati, po-zukrati.
U c b e r 5 u g , m. prevleka.
U c b c r 5 ip e r d;, adv. vprek, navpreli, navfkrisb.
Uebltch, Ucbung, v. unfct Uebcn.
Uebrig, adj. ettpa- oftalen : tibrig
bleiben, oftati, auch zbresoTtäti; roaS noch übrig ijt, tperbe ich ihm ge= ben, kar fhe je oftälo, kar fhe je zbres to , bom njemu dal ; bie üb* rigen Sachen fattn ich bir morgen überfcbicfen, oftalne rezbi, kar je oftalo, ti lahko jutro pofhljem. UebrigenS adv. zhres to, verb tega , svün tega u. bgl.
Ufer, n. bereg ober bereg, auch beregifhzhe ; (»on bem 3Jieere) nebft bereg auch primörje.
Uhr, f. vüra: um toie »iel Uhr h<*f* bu mich gefel;en, ob köljkib fi me vidil V; eä t>at brei Uhr gefchlagen, vüra je tri odbila. Uchrcben «. d. vüriza. —banb n. vürin träk. —macher m. vurar. —jeiger m. vürin käsar, fehl, zäjgar.
Um, prp. oköli, o, ob, po, sa: um bie ©tabt gehen, okoli mefta iti; um ffieihnachten, o boshizhu; um »icr Uhr, ob fhtireh; unt fein öelö fommen b. i. baffelbe »erlieren, ob Tvoje dnarje priti; um baS 23uch fommen b. i. baffelbe abholen, po bükve priti; eines um baS anbere, drügo sa drugim; um ©Ottež 23il» leit, sa böshjo völjo; um brei ©ul* ben fheurer, sa tri räjnifhe drashe; um fo »iel beffer, töljko bölje; um unb um, oköli in ökoli, krög, od vfih kräjov j alž er unt ©eiSheit bat, ltadar je po modröfti pröfil, auch ko je sa modröft pröfil; mir tfi cd febroer um'S ^erj, teshkö mi je per ferzi.
U macfern, v.a. preoräti, prearati.
Umdnbern, v. a. premeniti, auch fprevrezhi, predelati.
Umarmen, v. a. objeti, objemati, aud; obiniti, obinvati. Umarmung f. objetje.
Umbehalten, v. rt. imeti fhe dalje, ne flezhi.
Umbiegen, v. a. opögniti, ovklo-niti.
Umb ilben, v. a. prepodöbiti, pre-obrasiti.
Umbinben, v. a. (um ft^ ober ein attbercš ©ing binben) opafati, opa-foväti; (baä febon öebunbene aitberä binben) prepafati, prevešati; (etmaä mit cttoas, ei bamit umroinben) ob-vesati, oviti.
Umblafen, v.a. gem. oköllpihniti,
audj fpilmiti.
' U m b r e d) e n , v. a. prelomiti, vlomiti ; (umprägen) preoräti, preplü-shiti; (bei beit 95ucpbrucfern) preftä-viti, preftävljati.
Umbrtngen, v.a. vbiti, attd) vmo-riti, ob shivljenje perpräviti.
U Itt b e cf e it, v. a. prekriti, prekrivati.
Umb repen, v. a. safükati; (um fei» ne 2ld)fe brepeti) fükati, verteti.
tt m b r U cf e tt, v.a. prenatifniti, pre-ftifkati, fcpl. prefbtämpati, predrü-kati.
U m f a p e n, v. Umfangen.
Umfahren, v. n. obiti, obpeljati.
Umfallen, v. «. päfti, in ©t. päd-niti, fd)l. oköli päfti, gem. prevre-zlii fc; (Poni SB te p) poginiti, krep-niti, zerkniti.
Umfang, m. objem, obfeshje, okrog, okroglej, okraj, sapopädik lt. bgl. Umfangen v. a. objeti, obfezhi, sa-popafti.
U 111 färben, v. a. prefärbati.
U lit f a f f e n , v. a. objeti, obfezhi, aud) okleniti, oklepati.
Umflattern, v. a. obletati, obletavali, obferkljati u. bgl.
Umfliegen, v. n. obletati, krog zhefar letati.
Umfließen, v. a. obtekati, obtežbi.
U m f o r men, v. a. prepodöbiti, pre-podöbvati.
Umfrage,/ vprafhanje , aud) oko-livprafhanje u. bgl. Umfragen v. a. vpraflioväti.
Umfüllen, v.a. preliti, pretozhiti.
Umgang, v. unter U m g e p en.
Umgeben, v. a. obdati, oblezhi, obfefti, oftopiti.
Um gel; en, v. n. (ftd) unt feine 2ld)fe brepen) fükati fe, obräzhati fe okoli, verteti fe; (utttper gepen) hoditi: eš gept pier um, tukje ftrahovi hodijo; (int Kreife penim gepen) v' o-krog hoditi; (mit einer Sadje, fid) bamit befcpäftigen) pezhäti fe; (mit einem meprmalš in gefellfd)afflicper 2lbfid)t jufammen fontmeit) obhajati, pajdäfliiti fe; (mit einem gelittbe, part SC.) ravnati, obhajati s' liöm, imeti kogar; (eftpaž untgepcn, bem« felbcn attšroetdjen) ogibati fe, ogniti fe zhefar. Umgang m. obhöd, ob-
liaja , obhAjanje , aucp tovarfbija, pajdafhija u. bgl.
Umgießen, v. a. (anbcrJ gießen) preliti , prelijati; (einen flüffigeit ober flüffig gcmad)tcn Korper um ei« nen anbern pcrum gießen) obliti, oblijati. »
Umgraben, v. a. (fo graben, baß baS uiitcre oben pin fpmmt) prekä-pati, prekopati; (ititt ettpaS perum graben) okäpati, okopäti , oblcäpa-ti, aud; okoli kopati u. f. tü.
Umgreifen, v. a. obfezhi, aucp prefezhi.
Um gre njen, v. a. omejiti, omejä-fhiti.
Umgürten, v. a. (als einen @ttrf, ober permittelft eine« CiurteS um et« toaž befefligen) opäfati, prepafati j (anberS gürten) prepäfati.
Umpaben, v. n. nä-febi, okoli fe imeti.
Um pa cf en, v. a. (bttrd) i>acfen ober Ratten uitttpetfen) pofekati, gem. podirati, podreti; (auf allen Seiten bepaefen) obfekati.
Um p alf cn, v. a. objeti, ogerliti, Dergleicfje U ttt a r m c n.
Umgängen, v. a. oköli zhefar obe-fiti.
U m p a u e n, v. lt m h a cf e n.
lt ttt per, adv. oköli, okrog, krog. — gcpcit v. n. oköli hoditi , pohajati, prehajati. — laufen v. n. okoli letati, potikati fe, potepati fe u. bgl. — fepen v. n. ogledovati fe; übrigens pergleid)e Serum.
Um pili, adv. oköli zhefar; ntd)t umpin Eönneii, ne mogözhe fe ogniti, primoran biti.
U m p ü 11 e n, v. a. sagerniti, oger-niti, sagrinjati, aud) odeti u. bgl.
Umfepren, V. a. eig. verniti, vrä-zbati, vrazlioväti, aud) oberniti ober oberniti, obräzhati ober ober-noväti, obernjävati; cS feprt fid) tttn b. i. eš finbet baž ©egeiifbcil Statt, fe prevershe; einen utnfep« ren b. i. anberen StnneS mad)ett, ko-gä preoberniti; — fid) v. r. verniti fe, vräzhati fe ti. f. tP. Umfep* rung / obernitev, obräzhva, obrä-zhanje.
U m f l a m m e r n, v.a. okleniti, oklepati, aucp objeti, objemati.
U m Bleib t rt, v. a. preblžzhi, pre-blAzhiti, preoblezhi u. f. n>. Um» ileibttng f. preblazhva, preoblazhi-tev.
UmEontmen, v. n. poginiti, sgini-ti, konez dati, zhernniti.
Um f ranjen, v. a. ovenzhati, s" venzora obvesati.
Um Er e iS, m. okrog, okrogle}.
Utnla ben, u.a. prenalagati, prena-loshiti, aitd) prekladati, preklafti, fcfol. prebafati, prebafovAti.
Umlagern, v. a. obfefti, obfedati, oblezhi, oblegati, felfenet obtabori-ti, obdati.
Umlauf, m. obeganje, obtekanje , attd; okolitekanje unb bergt.; (eilt ©djrei&en) zirkulärno pifnio. Utn» laufen v. a. it. n. (im Saufen um» werfen) podreti, prevrezhi; (rttnb um efwaS laufen) kro^ zhefar tekati , okoli zhefar begati; (jid) bre» peti) fitkati fe, verteti fe; (im 5?rei> fe laufen) v'okrog tekati, audjobri-zbati Te, fükati fe; (einen Umweg ntacben) is poti iti.
Umlegen, x>. a. (auf bie ©eife le» en) v' ftran polosbiti, na ftran jäti; (einen TOantel) plAfh okoli fe d jati; (attberS legen) prelosbiti, prelagati; (uoit ben Schiffen, ftd> breljett) verniti fe, oberniti fe, vrA-zhati fe u. bgl.; (um ein £>ittg fjcc legen) oblosbiti, oblagati.
U m te nie n, v. a. (v' drugo ftran) sAverniti, vrazhati.
Umlteaenb, adj, okoli leshezh, aurf) okolen,
Ummachen, v. a. (anberS machen)
i>redelati, predelavati ober prede-ovati; (ein .öalsbanb :e.) oköli djati.
Ummauern, v. a. obsidati, s' si-don» obdati.
Ummeffen, v. a. v' n6vo meriti, fhe enkrat meriti, premeriti.
Umnähen, v, a. obfhiti, obfbivati, obfhivAvati.
U nt it e i) m e it, v, a. (einen TOanfet te.) oköli fe djati, and) fd)lecbff)in vseti.
U m p a cf e n, f. a, prenalAgati, pre-naloshiti.
Umpflanzen, f. a. (anberS pftan» jen) preftiditi, prefajati; (t-ingS l>er» um bepfTanseit) obfaditi, obfAjati.
Um pflögen, a. preoriti, prea-
rati, preplushiti. Umprägen, v. a. prekovAti, pre-kAvati.
U m r e i f e n, v. a. obpotovati. Umreißen, v. a. (ju Soben reigen) podreti, podirati; (ju Soben wer» fen) prevrezhi; (ungefdjicft burcbfu» eben) premetati , rasmetAti, rasriti. Umreiten, -o. a. (einen Umweg rei» fen) is poti jesditi; (ju Soben rqi» feit) podreti, prejesaiti; (eilten Ort) jesditi krog zhefar, objesditi, ob-jesdariti.
Umrennen, v. a. podreti, prevrezhi, prefuniti. Umringen, v. a. oftdpiti, obfto-piti.
U nt r i ß, m. ozbert, ozhertesh, obrif, obrifik.
Umrühren, v. a. mefhati, preme-
fhati, rasmefhati. Untfaffeln, u. a. prefedljati: er pat umgefatfelt, fe je preobernil, je druge mifli, v' drugo potegnil, befedo prevergel. Umfdjaffen, preftvariti, pre-podöbiti, prenarediti, preobrasiti, predelati. Umfebarren, t>. a. pregerniti, pre-grebati.
Untfchatten, v. a. obfenzbiti. Umfd) auen, ftcb v. r. ogledati fe, ogledovati fe, in £r. auch osreti fe, osirati fe. Umfdjaufetn, v. a. pregrabiti. Utttfdjeinen, v. n. oköli in okoli fvetiti fe, fijati, auch obfvetiti, fefj fen obftreti. Untfd;iffen, v. a. oblAdjati, obar-kati.
Umfchfag, m. /an ben j5leibnnggjiit» cfen) saflez , oflez; (maš loefer um ein Sing gelegt ober befefligef wirb) prevleka; (ein äußerliches um einen franfen Xpeil beS SeibeS gelegtes 2lr» jeneimtffel) oklajk, oklAdik ti. bgt. Umfd)fagen y. n. (plöfclid) ju Sobeit faden) opAfti, prevrezhi fe, prekuz-niti fe, sverniti fe ; (ftd) »eränbern) preoberniti fe, premeniti fe; (loefer um etwas befeftiaen, j. 25. Kräuter, um ein Eranfes ©lieb) oklAfti, oklA-dati: baS ffieffer fcblägt um, vretne fe prevershe u. bgt.
Umfcblef eben, v. n. fkrivlbi ober täjno oköli zhefar hoditi, nnr. o-höli zhefar lefti.
U m f d? l i e ß e n, v. a. okleniti, ofto-piti, obfefti u. bgl.
U ltl f d) 11 n g C n , v. a. obviti, obvi-jati, aucb objeti, okleniti.
U tn f d) m e i ß e n, v. Umwerfen.
U m f d? tti e l} e n, v. a. preplaviti, pretopiti, feiten preraspuftiti, pre-zvreti, prevariti; (völlig änbern , umarbeiten) fpremeniti.
Umfcbmieben, -v. a. (anberS fd)mie= ben) prekoväti, prekavati; (Čfifeit um efmaž (»erum fdpmieben) okovati, okavati.
U m f d? n e i b e n, v. a. obresati, ob-resovati.
U m f d; r ä n i e n , v. a. ograditi, ogrA-jati, omejiti, omejafhiti.
Umf treiben, v. a. (anberS febrei» ben) prepifati , prepifovAtij (um etwas ijerum fd;reiben) okoli zhefar napifati, aucb opifati; (eine <2ad)e, mit mehreren SBorten beutlid; ma= eben) popifati. Umfdjttff f. nadpif oköli zheiar, aud) opif, obpif.
Umfd;ürjen, v. a. opAfati, prepA-fati.
U m f d? ti t f e n, v. a. (aus einem ©e= fäffe in bas anbete febütten, eine gltiffigfeit) preliti; (einen troefenen ©egenftanb) prefüti, prefipati; (um= fioffen unb verfd;ütten, eine Slüffig* teit) rasliti, raslijati; (etroaž Šro= cfeneS, j. 25. <2anb, ©etreibe) rasfü-ti, rasfipati.
Ilmfd;meif, m. ovinjk.
Um fege In, v. Umfcbtffen.
Umfe^en, ficb v. r. (bas ©efidjf rücfwärts brel;en, fnnfer ficb feljen) ogledati fe , ogledovati fe , in kr. osreti fe, osirati fe; (um ficb ber feben, um etwas su erbliefen fudjen) rasgledati fe , rasgledovAti fe; (et= was ju erlangen fud;eit) fkerbeti fe
po zhem.
Umfefcen, v. a. (an einen anbern ¡Ort bin fefeen, attberS feßen) pre-ftAviti, preftavljati; (Bäume je.) prefaditi, preCajati; (©elb IC.) ras-menjati , aucb prodAti , rasprodAti u. bgl.; (rings herum befefcen) obfa-diti , obfAjati u. bgr.
U m f i n £ e n, v.n. opafti, prevrezhi fe.
U ra f 0 n p, adv. sabft6nj ober sap-ftönj , saftojn , saftön.
Umfpannen, -u. a. (anberS fpannen, 5. SB. bie ^Pferbe) preprezhi, pre-pregati; (mit ber Spanne umfaffen) s' pedjo prefezhi.
Umfpinnen, v.a. obprčfti, oprefti.
Umf p ringen, v. a. (im Springen Utlifloffen) podreti, podirati, prevrezhi; — v. n. (mit etwas) poftö-pati.
Umfialfen, v. Um fd;äffen.
Umfianb, m. okolik, okoljfhina, okölnoft, okolifhzhina , fcbledjt bie Kcngebilbeten okoliftAva, obliAva u. bgl.; (ber äußere Suflanb eines SDten« fd;en, befonberS in 9lticffid;t auf bag Bermögen, bie ßage, SSerbältniffe) ftan, oftöpki; (2ßeitläupg£eiten) o-vinjki.. Umflänbiid; adj. nadroben, natAnzhen, rasloshen.
Umfte eben, v. a. pregrabiti, pre-mefhati, prekopati, prekidati.
U m fi e 11 e n, v. a. (anberS flellen) preftAviti, preftavljati; (mit gejtell= teu Dingen umgeben) obftäviti, ob-ftAvljati,
Umfitmmen, v. a. (ein 3n(irtimenf) prcvbrAti, prevbirati ; (Semanben) na drüge mifli fpraviti.
Umfioffen, v. a. prevrezhi, aucb podreti, fd;l. okolipotifniti u. bgl.
U m fl r a 1) l e n, v. a. obfijati, obfve-titi.
Umflreuen, v. a. obfipati, obfüti.
U m fl u r } , m. preluiz , preliuzija , aud) premet, fd;l. preverg, prever-shik. Umjlitrjen v. a. u. n. pre-kuzniti, prekupizniti, podreti, prevrezhi it. bgl.; (um£e(;ren, befonberS ein ©efäjj) povesniti; (ju Boben fitirjen, ntcberfh'irjen) prekuzniti fe, podreti fe, opAfti.
Umtaufen, v. a. prekerftiti , pre-kerfhovati ober prekerfhAvati.
Uni ta ttf d) en, v. a. premeniti, pre-menjati u. bgl.
U tn t f; u n, v. a. (ßlcibungSflücfe je.) okoli fe djati, oblezhi; — fjd; v. r. (nacb etwas) fkerbeti po kom, ifka-ti kar.
U m 11 e i b e n, v. a. vertiti, füliati, okoli ober v' krog gnAtn
Umtreten, d. a. poteptati, pozep« tati, pomandrati.
Ummachfen, v. obrafti, obra-fhati. — adj. obrafben.
Umrodtjen, u. a. prevaliti, pre-valjati.
Ummecbfetn, v. a. premenitl, pre-menjati: mit Semanben ttmroechiein, meniti ober rasmeniti fe s' kom.
Ummeg, m. ovinjk, aud; odpot, ispotje: eS ijt ein Ummeg, mi je is poti.
II m TO C n b C tt, v. a. verniti, vra-zhati, oberniti, obrazhati, savei*-niti u. bgl. Ummenbttng f. verni-tev, vrazhva, obernilo u. bgt.
Um m c rf en, v. a. (ein Jiletbttngš= fliicf) okoli fe, na fč vrezbi u. bgt.; (umfioffen) prevrezbi, podreti; (ben SBagen) sverniti, svrazliati.
Umroicfetn, umitunben v. a. (anberS micfetn, J; 33. ein Siltb) previti, previjati; (um etroašmicfetn) oviti, ovijati u. bgt.
U m » 6 I f e n, fiet; v. r. oblazhitl fe : ber Himmel ummbtft ftd;, nebo fe
oblazbi.
U m ro ii i> I e n, v. a. preriti, rasriti, prerovati.
Umjdplen, v. a. prefhteti , pre-fhtevati.
lltlljfl U r.en, v. a. ograditi, ograjati.
U m 5 i e t) e n, v (feine ffiof;nttng perattbern) prefeliti fe, fchl. prevan-drati; (Sletber) preblezhi, preoble-zlii, preoblazbiti; (©djuhO preobu-ti, preobuvati; — ftd; v. r. preo-blezlii fe, preobuti fe u. f. m.
Itm s t n ge t n, v. a. objeti, obfefti, oblezhi.
Uttabdnbetlith, adj. nepremenj-Ijiv.
Ultabldffig, adj. nepreneliaven, neprenebljiv. — adv. neprenelia-ma. —Eeit f. neprenehavnoft , ne-prenebljivoft.
Unabfepbar, adj. nepreviden, ne-previdljiv.
Uitad)f, adj. ne pravi; nepriften; nepofiiten.
Un a d; tf a m, adj. nepdsen, nepas-ljiv, fcht. nemerkljiv.
Undtjnlicp, adj. nepodoben.
XI n a n n e t; m I i d), adj. neprijeten.
Uttanfeijnltd), adj. nevashen.
llnanftanbig, adj. neprilizben, nedoftojn, nepriftojn.
Unart, /. nepodóba. Unartig adj. nepodóben , nedvorl¡iv.
Unaufpörlicp, adj. neprenebáven, neprenehljiv, véden, prevén, no-preftáven tt. bgl.
Unauflöslich, adj. neodvesljiv, auch neodrefhljiv.
U na tté b t e ib I i ch, adj. nemankljiv, gotóv.
Unauégefefjt, v. Unaufhörlich.
Unauétofchtich, adj. neisbrifhljiv, nevgafljiv.
Un a tt é fp r e d; t ich, adj. neisrezhljiv, nedogovorljiv, nedopovedljiv.
Unauáftehftch, adj. neprenefljiv, nepreterpljiv.
Unbdnbig, adj. nevkróten, nevkrot-ljiv, nevgnán, nevkrotiven.
Unbarml;cr5ig , adj. nevmílen, nevfmilen, aud; nemíloftev, nemi-loferden.
Unbdrtig, adj. bresbráden.
Unbebadjt, ?n. brespremiflik, ne-premíflik. Unbebdchtig adj. bres-premifhljén u. bgt.
Unbegreiftid;, adj. nesapopadljív, neprefledljiv, nerasuméven.
Unbet;erjf, adj. neferzben, bres ferzá, bres kuráshe.
U n b e E a n n f, adj. nesnán, neposnán.
UnbeEttmmerf, adj, bresfkerben, bres fkerbi.
Unbelebt, adj. bresdúfhen, nesbiv.
Unbeliebt, adj. nevgóden, nepri-kúpen, neprijeten.
Uit belohnt, adj. nepoplázban : ©Ott roirb eud; nid;t unbelohnt laf» fen, Bóg vaf ne bó puftil bres po-vrazbila.
Unbenannt, adj.neimenován,bres-ímen.
Unbequem, adj. neprikláden, ne-prirózhen, neprilizhen.
Unberebt, adj. nesgovóren.
Unberufen, adj. nepoklizan, nepo-sván.
Unberíthmf, adj. nefláven.
Unbefchotten, adj. neobrekván.
Unbeschreiblich,. adj. nepopifljiv.
Unbefonnen, adj. nepremifhljén.
Unbefianb, m. neftálnoft. Unbe» fidnbig adj. neftálen.
Unbetríígíicb , adj. negolufljív, nelásben, nelaslinjiv.
Unbeweibt, adj. ncoshenjén.
Unbewußt, adj. nesavedenj td; bin mir beffen unbewußt, tega fe ne sa-vem, tega Ii nefim v" fvefti.
Unbesmtngitcb, ad), nepremagljiv.
Unbiegfam, adj. negiblii, nevgib-ljiv.
Unbillig, adj. nepraveden.
Unblutig, adj. nekervav: ein un= blutiges Opfer, nekervav öfer, äldov.
Unbraud;bar, ad), nizhvreden, feiten nefbpoganljiv u. bgl.
Un bußfertig, adj. nefpokoren. —feit f. nefpokörnoft.
Une^rifl, m. nekriftjän , nekerfhe-nik. —lid; adj. nekriftjanfk, ne-kerfhänfk.
Uni), con], i, in, ino, inu, ter: unb was ijl bir, i kaj pa ti je?j ber2Sa= ter itnb ber <Bot>n, özha in fin; er gab il;m baS 23ucb unb fagte ju i i) m, mu je dal bukve, ter mu je rekel.
UnbanE, m. nebvala, aud; nehva-leshnoit, fett, neblagodarnoft. —bar ad), nehvälen , aud) nebvaleshen , neblagodären, nebvalen.
Unbenflid;, adj. nepomnjiv.
Ullbeutfd), adj. nenemfhki; (uni>et= fldnblid;) nerasloslien, nesaftopen.
Unbieunfertig, adj, nepoflusbiv, nepoftreshen u. bgl.
U n b i n g , n. nerezh, neftvar.
U n b u r d) b r i n g l i d;, adj. nesapo-padljiv, neprefledljiv.
U n b u r d; f i d; 11 g, adj. neprevidljiv.
Uneben, adj. neraven, neglädek.
Unehelich, adj. nesakonfk.
U n e 1; r b a r, adj. nepofliten , nefra-mosbljiv.
Unehre, f. nezliaft. Unehrlich adj. nezhaften , nezhefhen , nepofliten , nepraveden u. bgl. Uttel)rerbietig adj. nefporhtljiv.
Uneigennufc, m. bresobreft, bres-obreltnoft. Uneigentut$ig adj. bres-obreften.
Uneingejogen, adj. nevsdersben, netih.
Uneinig, adj. nejedin, nejednäk, neslöshen. —feit f. nejedinoTt.
II n e m p f i n b l i d;, adj. neobzbüten, lieobzbütljiv.
Ultenbfid), adj. nefkönzhen, bres-könzlien , bres könza: unenblid; »iele ßeutc finb gefommen, nevfmi-
leno veliko ljudi je prifhlo. —feit f. nefkönzhnoft tt. f. 1».
U n e n 11; a 11 f a m, adj. ncvsmcSren, nevsdersben, zliesnemzben.
U n e r b i 111 i d;, adj. nefprofliljiv, neisprofljiv.
U n e t- f a I; r c n, adj. nefkurhčn , neveden n. bgl.
Unerforfcblid), adj. nesapopad-ljiv, neprefledljiv, nerasmodriven.
Unerfreulich, adj. nevefel, nera-doften.
Uttergtunblich, adj. neprefledljiv, nedokonzhan, gem. neisgrün-tan.
Unermeßlich, adj. neismeren, ne-ismerljiv, auch breskönzlien u. bgl.
U n e r m ii b e f, adj. nevtruden. — adv. nevtrüdama. Unemitlblid; adj. nevtrudljiv.
Unerfatt lieh, adj. nenafiten , ne-nafitljiv.	,
Une rfd;öpf (ich, adj. neiszbrepljiv, breskönzhen.
Unerfchrocfen, adj. nepreftrafhen.
U n e r f d; ü t f e r l i d), adj. nepremakljiv, neomajljiv.
Unerfehltcb, adj. nedoftavljiv.
Unerjleiglicb, adj. nepreplasljiv, nepremagljiv u. bgl.
Unerträglich, adj. nepreterpljiv, neprenefljiv.
Unerwartet, adj. neprizliakan. — adv. isnenade.
U nermecf l i d;, adj. neobudljiv, ne-predramljiv.
U n e r w c i S li d;, adj. nedoliasljiv. (
Unfähig, adj. negöden, nepriklä-den.
Unfall, m. napaft, nefrezlia.
Unfehlbar, adj. neblodljiv, ne-premotljiv.
Unfern, adj. nedäljen. — adv. ne-dalzb, nedäleko.
Unflat h, m. fkurnöba , nefnäga. Unfläther m. fkurnobnesb, nefnash-nik. Unfiäthig adj. lliurnoben , ne-fnäshen.
U u f t e i ß, m. nemarnoft, nepridnoft. Unfleißig adj, nemaren , nemarljiv.
U 11 f r e U 11 b , m. neprijätel. — adj. neprijeten, neprijäsen.
Unfrieblid;, «¿Z;, nemiren, nepo-köjin, Unfriebe m. nemir, liepokoj, raspartija.
Unfruchtbar, adj. neroden, nero-dovit; (dom S3ici>, gelt) jäl, jälov : eine unfrud;tbare Sup ¡e., jäloviza , jalova kräva; unfruchtbares SSief) überhaupt, jälovna shivina, jälovna.
Unfug, m. nerednoft u. bgl. Un= füglich adj. nepriftöjn, neprilizhen.
Ungeachtet, conj. unb adv. zhe-rävno , akorävno, defirävno U. bgi., »ergt. O b g 1 e i dp.
Ungebräuchlid;, ad), nenavaden, nenavajen, ne v' fhegi.
Ungebühr, f. nepriftöjnoft, nedo-ftöjnoit, neprilizlinoTt. -—lid; adj. nepriftöjn , nevdän, nefpodöben u. f. m.: baS ifl ungebührlid), ta fe ne priftoji, fe ne fpodobi.
Ungebulb, f. nepoterpesh , nepo-terpljivoft, nepoterpeshljivoft. Un= gcbltlbig adj. nepoterpeshen, nepo-terpljiv, nepoterpeshljiv : Ungebul» biger, nepoterpeshnik, nepoterplji-vez, nepoterpeshljivez.
Ungee(;rt, ad;. nezhaften, nezhe-fhen.
Ungefähr, adj. nagoden, prigo-den. — adv. isnenade , nagodno : eS i(i ihm »on ungefähr wiberfahreit, fe mu je vflepilo u. bgl.
Ungefällig, adj. neprijeten, nedo-padljiv, nepriftöjn.
U n g e t> a 11 e n, adj. nevöljen , liudo-
völjen.
Ungeheuer, adj. nedopovedljiv; neprefhtetljiv ; divji; fträfhen U.
— n. käzlija pofhäft, divja sver, aud) ftraböta u. bgl.
Ungehinberty adj. neovert, neo-veran.
U It g e h 0 r f a m , adj. nepokören , aud) nevbögljiv. — m. nepokör-noft, nepokörfhina , auch nevbög-ljivoft.
Ungelegen, adj. neprilöshen, neprilizhen. —hei t f. nepriloshnoft, neprilizhnoTt, auch nadlega u. bgl.
Ungelehrig, adj. nepodvüzhen, nepodvuzliljiv, nepomnjiv.
U n g e l e h r t, adj. nevuzhen.
u n g e l e n f , adj. negibzhen, negib-ki, aud? dreven, lefen u. bgl.
Ungemad;, n. nadloga, nevölja, teshava tt. bgl. Ungemächlich adj. nadlöshen, nevöljen, teshäven.
U n g e m d fj, adj. neprimerjčn , auch nedoftojn, neprilizhen.
Ungern e t n, adj. nepovföten, auch nevsmeren u. bgl. — adv. . odvi-fhe, vifhe, slö, prav präv U. bgl.
Ungenannt , adj. neimenovan , bresimen.
Ungentigfam, adj. nesadovöljen.
Unorbentlich, adj. neroden, ne-poreden,
Ungerabe, adj. neraven , kriv.
Ungerathen, adj. näpzhen: unge* rathene Sinb*r, näpzhni otrözi.
Ungered;t, adj. nepravizhen, kri-vizhen. Ungerechtigkeit f. nepra-vizhnoft, krivizhnoft, auch nepra-viza, kriviza.
Ungereimt, ndj. nedoftojn, nepriftöjn , neprilizhen: er fpricht unge« reimteS 3eug, govori, kakor bi o-tröbi vesal.
Ungern, adv. neräd.
Ungefd;ehen, adj. nefltorjen.
Ungefd)icft, adj. neprilizhen u. bgl. —heif f- neprilizhnoft U. f. rc. Ungefchicfter m. fhtorkljesh, barkljesh.
U n g e f e l Ii g, adj. nevljuden.
Ungefprdchig, ad), nesgovören.
U it g e fl ii m , adj. filen , nägel. — m. fila, nagliza.
Ungefunb, ad), nesdräv.
U n g e t h ü m , n. pofhäft, fträb, ger-da sver, käzhja pofhäft.
Ungetreu, ad], nesveft.
Ungeroijj, ad), negotöv, fit. ne-gvifhen u. bgl.: ber Sob ijt unge= miß, ne vemo sa fmert. —l;eit f. negotövoft, fehl, negvifhnoft.
Ungeroiffenhaft, ad), neveften.
Ungeroitter, n. vihta, nevihta, pifh u. bgt.
Ungejiefer, rt. merkej, merzhef: alle ©attungen Ungejiefer, vef mnogi merkej.
Ungejogen, adj. rasvujsdän, ras-gojsdän. —tyeit J. rasvujsdänoft.
Ungezwungen, ad), neprifiljen, nepriinöran.
Unglaube, m. nevera ober nejevera, auch neverftvo. Ungläubig ad), neveren , nejeveren , neverfli. Ungläubiger m. nevernik , nejever-nesh. Unglaublich ad), neverjeten, neverjetljiv.
Unglcid), adj. nejednAk , neraven. —f)eit f. nejednalioft , nerAvnolt.
Unglücf, n. nefrezha. —lid; adj. nelrezhen.
Un gn ab c, ,f. nemiloft, and) same-ra : iit -t jteben, v' sameri biti. Un« gndbig adj. nemiloftiv.
Ungötflid), adj, nebosliji.
Ungültig, adj. neveljaven.
Ungunft, f. nevofhljivoft , savid, savift. Uiigünflig adj. nevofhljiv, savidljiv.
Ungut, adj. etmat für — neunten, kar sa slo vseti, kar hudo imeti, kar sameriti.
U n g ü t i g , adj. nedobrotljiv , nedo-broten.
Unhaltbar, adj. neftalen, neobfta-noviten , nedershljiv tt. bgl.
Unfy eil, nei'rezba, sieg, —bar adj. neosdravljiv.
U ni» et H g, adj. nefvet. —Seit / nefvetoft.
Unhöfttch, adj. nedvorljiv, aud) nefleten, nevljuden, nepriljuden. —feit f. nedvorljivoft u. f. n).
U nf> 0 t b , adj. neprijAsen, nevolTi-ljiv, nepriklonjen. Unbolbe m. zo-pernik, fhkratez, vrag u. bgl. Un« tjolbinn .f. zoperniza, zbAra u. bgl.
U nt» er fit d t, f. gem. universitet, aud) vifoka fhola, vfefliölftvo, vfe-vuzhilifzhe u. bgl.
UnEe, f. vöfh ober vosb , rtiff. usli.
UnEennfltd)/ adj. neposnanljiv.
UltEeufd), adj. nezhift, nezbiften , prefhefhten: ein unEeufd)e3 Uebcn führen, nezbiftvati, prefliefhtvati, v' nezbiftofti shiveti. UnEeufd)er m. nezhil'tnesb, prefliefbtnik. Un« Eeufd)f)ett f. nezliirtoft, nezhiftöta, prefhefktnoft U. bgl.
Utlf lug, adj. nemöder, nezbeden , aueb nefpimeten, nör, trApalt u. bgl. —tyeitf. nemodröft u. f. tt>.
U tt E ö r p e r l i d), adj. brestelen, bres-telefen.
Uttfofien, pl. vtroChki, satrofhki,
aud) vtrata u. bgl.
Unlrdfftg, adj. nemözhen, flab.
Unirauf, «. plevel, dröfa, kokolj, glota, ljüljka, dergöfa u. bgl.
Hnfttnbe, f. nevedenje, nesnanje. UnEünbig adj. neveden.
ttntflngfi, adv. nedolgo, nedavno, pred krAtkim u. bgl.
U 11 i d U g b a r, adj. nevtajltljiv.
U n l a u f e r, adj. nezhilt, nezheden.
Unleibltd), adj. neprenelljiv, ne-preferpljiv, nefterpiven.
U n I e f C r l i d), adj. nebraven.
Unlicblid), adj. nclep, neprijeten, nemil, neljubljiv, neljubesnjiv.
Unloblid), adj. nelivalovit , nebva-liven u. bgl.
U n l U ji, f. nefla , nevefelje , nera-doft, aud) gnuf, rtud u. bgl. Ultlu« ftig adj. ncvelel j (»ont 2Bettcr) neprijeten.
Ultmaf, n. nesmera, nemera. Un« tlldjjtg adj. nesmeren, nemeren, zbesmeren, zbesneinzhen, fd)l. ne-mafen u. bgl.: ber 2Bein, unmdfjig gefntnEen, i ¡t @ift, vino, bres mere pito, je ftrup. UnmdfjigEeit f, ne-smernoft tt. f. tt).
Unmenfd), rn. nezblovek, gcm. trinog , nesdufbnesh. —lid) adj. ne-zlilovčzben , getn. trinofhk , nesdu-fhen. —lid)feit f. nezblovezbnolt, nesdufhnort, breszhlovezbnoft.
U n nt i 11 e Iba r , adj. nelrednifhk, nelredljiv , ruffifd) nepoTredltven , gcm. aud) fpolnizb, fpolnoma.
U n m b g l i d), adj. nemogozhen : ba§ i ji lUtinogltd), ta ni mogozke, to ni mogozbno.
U n tu it n b i g , adj. nedorafben , pod-leten u. bgl.
U tint U 11), m. nevolja, nejovolja , aud; gnjev ti. bgl. Unmuting adj. nevoljen, nejov61jen, gnjeven,
U It It a t ti r l i d), adj. neponatoren , nenaraven.
U line lin bar, adj. neisrezhljiv, nedopovedljiv.
U lino ti; i g, adj. nepotreben: baS i ji unn&tljig unb fd;abltd), to je tako potrebno, kakor tern v' peti.
Unnufc, adj. nizbvreden, malopriden, nizbemurn, nizbemarn: fuu jebe6 ttnnufee SBorf, sa vfako nemarno , nepotrebno befedo.
Unorbenflttb, adj. bresporeden, nevreden, nefporeden, napzhen, neroden : itnorbcnflicbc aBunfd;e , nerodne obet napzhne slielje. — adv, bres redi, napeli, napzhno. Unorbnnng f. nered, brespored-
noft u. f. R)., 011$ napaka, nap-
ziinolt.
II upa g, unpafjlid) adj. bolefcav, fd)l. beteshljiv : uiipafj feptt, bolehati, holehavati, fd)l. betegovati. Utt= paj5[id)fcif f. bolehavoft.
Unrafl), fmetje, isgnufki, klat, lajno, govno, .pplazhina u. bgl.
11 tt r e Č)'t, adj. neprav; (uttrid)fig) nevpraven; (ber 2lbftd)f, bet 23e= flintmung ntd;i getnaji) napzhen, liri v; (\tnred)fmdfiig) nepopraven, krivizhcn. — n. nepraviza , beffer unb gcm. kriviza. —mdfjig adj.
krivizhen, nepravizhen.
U U f e b I i d), adj. nepofhten , nepra-veden. ■—feit f. nepofhtenoft, ne-pravednoft.
U lt t' C if, adj. nesrel.
Unrein, adj. nezhift , attd) vmasan, nefnasben. Unretntgfeit f. nezhi-itoft, nezhiftota, aud) vmasanoft, nefnasbnoft. Unreiniid) adj. nefnasben , vmasan, nezheden. Unrein= lid)feit f. nefnasbnoft , vmasanoft, nefnaga.
Un rid) tig, adj. nevprAven, kriv.
Uuru i)t, f- nepokoj, nemir; (in ber Ul;r) nemirika. Unrupig adj. ne-pokojn, nemiren: itnrul)ig fepn, ra-fajati.
11 it r U I) nt I i d), adj. nedaven.
Unfanff, adj. nemizlietj, nemil.
U n f a u b e r, adj. (ttnrein, fdjmufcig) nefnasben, nezheden, vmasan. Un» fauberfeit f. nefnaga , nefnashnoft.
U n f d) d b l i d), adj. nefhkodljiv.
U n f d) d 6 bar, adj. neprezenjen, ne-prezenljiv.
Unfd)icf lid), adj. nedoftojn.
U n f d) I i tt, n. loj. —ferje/ lojena fvezha.
U n f d) m a cf i) a f f, adj. bres teka , netezhen obet netjezhen, fd)I. ne-shmahen.
Unf^ulb,/. nedojsbnoft, feltcn ne-krivnoft. llnfd)ulbig adj. nedol-shen , nekriven.
tlnfetig, adj. nefrezlien, prenefre-zhen.
Unfer, prort. nafh. Unferfpaibcn, \ uufcrttoegeit, unfetriotllcn adv. saftran ! naf, sa naffio voljo, savoljo naf.
Unfidjer, ad . ne varen cber ne-j vAren, feltcn nefeguren u. bgl.
U nfi f b a t, adj. neviden, nevid-Ijiv , neviditen , neviditelen , nevi-dčzh: unfid)tbarer ÍBeife, nevitlamn. —feit f. nevidnoft u. f. ro.
Unfinn, m. bresúm , brespámet , ncvvim, nefpámet. llnflniltg ad. bresúmen, brespámeten,' nevumr.¡, nefpámeten. llnfinnigfeit f. bres-úmnoft u. f. 1».
Unftftig, adj. nenráven, gerdili návad ino tákih fhég.
Uufldff, ad]. neftálen , neftano>ít, ferborit u. bgl. : unfldtt unb flüfi)= tig follft bu fepn, v' bégu böth in po fvétu fe bófh klátil.
Unjlerblid), adj. nevmerjózh, i e-vmerljiv, nevmet telen. —feit /'. nevmerjózhoft u. f. m.
U n fi e r n , neirezha, luida vúra, aud) nesgoda.
llnflreitig, adj. gotóv. — adv: gotóvo , réf.
U u f Ú n b l i d), adj. negréfhen.
Un ta u g lid), adj. negóden, nepri-kláden.
Unten, adv. etg. doli, fpódi, ¿ttd) sdólaj, sdolé, sdólah , fpbdaj, Ipo-dé.
Unter, untere adj. itnb adv. (ira» unten ifl, im ©egenfajjc beé ober) sdólen, (poden ober fpódenj , altd) sdolénj, fpodénj; (in ber 3wfalllt menfefeung mit Sauptmórfern) pod, aud) fpódenj u. f. n).; (ber SBiirbc, bem Diange ober ber (Setoalf nad) gc= ringer) nísbji, sádnji, máli u. bgl.; ä- 58. — abfpeilung J. podrasdélik, podrasdelénje; —baud) m. podtre-búh , atld) podzhrévje, fpódnji trebuh ; —lippe f. podvúftna , fpódnja vúftniza u. f. t».
Unter, prp. pod; (unter einem 2Mn= ge (;cr»or) fpod; (geringer, weniger alé) nishe, mánj ober ménje ; (jrot' fd)en) med; (rodprenb, unfer ber 9ic» gierung) sa, o zháfi: unter ber 9ia« fe, pod nófom; bie SSögel unter bem Gimmel , ptizhi fpod neba; er ifl unfer mir b. i. geringer alé id), je nishe mé; liebet eitd) \tnfer einanber, rádi fe iméjte med febó; unter SBunbcrti fítprfc fie ©otf aué (5gnP; ten, med zhúdeshi jih Bóg popeijá is Egipta ; unter (Sari bem ©rsßen, sa Karola velikigo.
UnferdcJern, v. a. podorAti, pod-Arati , saorati.
Unierbauen, v. a. (ein Selb) podorAti ; (bajmifdKtt faen) medfejati; (ein ©ebäube) podsidati, podftaviti, podpiivati, podzimprati.
Unterbett, n. podpbftcl, podpo-ftelja.
Unterbinben, v. a. podvesati, podvesovAti.
Unterbleiben, v. rt. saoft Ati, sa-oftajati.
U n te r b red) e n, v. a. u. n. preter-gati , prenehati, prehenjati, preje-njAti u. bgl.
Unterbreiten, v. a. podgerniti, podgrinjati, podproftreti, podpro-ftirati.
Unterbringen, v. a. pod ftreko (praviti, ofkerbeti.
Unterbeffen, adv. medtem, ta-zhAf, eig. tizhaf.
U n t e r b r it cf e n, v. a, (bie CSnffle» l;ung, ben Ausbruch, bie Sortbauer einer ©acbe mit öeroalt (jinbern) sa-dufhiti, ovreti, overati , vtifhati; (einen, bebritcfen, «erfolgen) satirati, satreti, ftifkAti, ftifkovAti, tlazhiti u. bgl.: unterbrüeft Stiemanben, nikogar ne tlazhite , ne satirajte u. f. m. Unferbritcfer m. satiruzh, sa-tirAvz , ftifkAzh , ftifkavz. Unter» briiefter m. satiranz , satrenz , ftif-känz. Unterbriicfung f. satir, sati-ranje, satrenje.
Untere, v. Unter.
Untereggen, v. a. podvlazliiti, podvlezhi.
Untereinanber, adv. medfebö, aud) eden drügiga u. bgl.; («er= mifd;t) mefama, smefama.
Unterfangen, fteb v. r. (ftd; er» fecfett) podftöpiti fe, lotiti fe , pre-dersniti fe, svüpati fe : er l;at ftd) unterfangen ju lugen, lagati fe je lotil, fe je podftöpil.
Unter f reffen, "v. a. podjefti, pod-jedati.
U n t e r f u f f e r, n. podklada, podla-ka, podloga, gem. Iura. Unterfut» fern v. a. podklafti , podvlezhi, gem. fürati, podfürati.
Untergang, v. Untergeben.
Untergeben, v. a. poddAti, v' oblAft dati , podvrezhi , podlo-
shiti. Untergebener m. podlösben,
podlöshnik.
Untergeben, v.n. («on ber ©on» ne) saiti, sahoditi, sahAjati; (im SSaffer) vtopiti Te, potoniti fe u. bgl.; (ju ©runbe gel;en) sginiti, poginiti, pogubiti fe , könz vsčti, konzhAti fe. Untergang m. pogin, könz, poguba, pogubljenje, kon-zliAnje, polionzhanje u. bgl. : bie ©tiitbe bereitet 23ielen ben Unter» gang, greh mnoge pogubi, jih veliko greh konzha; ež nähert fid; bet Untergang ber ©tabt, konz fo blisha meftu.
U n t e t g e r i d; t, rt. nishja födba , podfödba.
Untergraben, v. a. podkopAti, podkApati.
Unterhalb, adv. fpodi, fpodaj, fpode, aud; sdoli, sdole u. f. m.
Unterhalt, m. shivesh , ftrofhik , fcbl. vundershba; (baš jur (Sri;al» tung be6 CebenS eines Siitered Stoti;» racnbige) reja, kerma, pizba u. bgl. Unterhalten v. a. u. n. (unter et» traš halten) podftAviti, dershati pod ...; (bie Sortbauer eitteš Sitt» gež burd; tbätige Hulfšmtftel beroir» Een) vdersbati, sdershAti; (SSieh Je.) rediti, auch keriniti u. bgl.; (einen, einen mit @efpräd;eu ¡c/bie Seit »erEürjen) vefeliti, konni zhaf kratiti; fid; unterhalten, rasgovar-jati Te , pomenkvati fe u. bgl. Un» ferhaltung f. vdershAnje; rejenje, rejba ; rasgovor u. bgl.
Unterh« ubeln, v. n. rasgovärjati fe, pogAjati fe; (mät'efat) inefhetA-riti. Unterl;anbler m. (Šermiftler) frednik; (SJiitftcr) mefhetar.
Unterhaus, n. (ber untere Iheil eines HattfeS, aud; molji ein niebri« aer gelegene« JöattS felbji) fpodnji del d6ma, fpodnji dorn, fpödnja hifha; (in fönglattb) nisliji parlament.
Unterhemb, rt. efroa podfrajza, fpödnja röbazha, fd;l. interfat.
Unterjochen, v. a. podjArmati, aud; premAgati , pod ivojo oblAft fpraviti.
U n t e r t r b ifch, adj. podsemljifk, aud; podsemen, podseinljen."*
U n t e r f i n n , «. podbradek.
U nt er f leib, n. podobleka , podo-blazliilo u. bgl.
U n t e r E o m m c n, f. pod ftreho priti; (in einen X>ienfl Eommen) fliishbo najti, dobiti.
UnterEßnig, m. mali ober nisliji kralj, krAljevfki nameftnik.
UnferEried;en, v. n. podlasiti, podlefti, fpodlefti, podpolsniti.
. Unterlage,/. podklAda, podlaga, podloga.
Unterlanb, «. dolenfka ober do-lAnfka semlja, dolenfko. Unterlans ber m. dolenz, dolanz. Untertan» bifeh adj. dolenfk ober dolAnfk.
Unterlaß, m. oi)tie —, bres neha-nja, bres prehenjanja, bres pre-vdArka, neprenehama, nepreftavno, fehl. bres popufta. Unterlagen v. a. opuTtiti, popuftiti, nehati, samu-diti, bann opüfhati n. f. m. Unter» laffnng/ neliAnje, prevdarik, opu-fhenje: bie Unteriaffung guter SBer» Ee, sam Vid a dobrih del.
Unterlaufen, v. a. (einen) pod-begniti, podbesliAti pod...; ■— u. n. (mit unterlaufen) nalioditi fe, medlefti Te, vlefti fe ; (mit Silit) satezhi.
Unterlegen, v. a. podloshiti, pod-lagati.
Unterliegen, v. n. obleshAti, o-magati.
Untermauern, v. a. podsidati.
Untermengen, v. a. medmefliati.
Unter min i ren, v. a. podmüliti, podkopati, podrovAti.
, Untermifd;en, vide Unternien' gen.
U n f e r n <3 h e n, v. a. podfhiti, pod-fhivati, podfhivavati.
Unternehmen, v. a. pozheti, sa-zlieti, pozhenjati, sazhenjati. — n. pozhetik, pozhetje.
U it teror bn en, u. a. podvrediti, podrasdeliti.
Uitterpfanb, n. salo ga, saftava.
Unterpflügen, v. a. podorAti, podArati, podpliishiti.
Unterreben, ftd; v. r. pogovarjati fe, rasgovArjati fe, pomenkvati fe, meniti fe tt. bgl.- Unferrebttng / pogovor, rasgövor, pomenkva.
U n t e r r t d) f, m. navuk ober nauk , auch navk, bann podvuzhenje. Un=
(errichten v. a. vuzhiti, navuzhiti , podvuzhiti, podvüzliati; (benachrid)» figen) na snAnje, glaf dati komü.
Unter roef, m. podjAnlia, podjopa.
Ultterfagen, i>. a. prepovedati, prepovedvati. Unterfagung /. pre-pövd, prepoved.
Unterfafc, v. Unterfefeen.
Unterfcheiben, v. a. (fd;eiben, ab» fonberit) lozhiti, odlözhiti ; (ein Šing «on bem anbern, erEenneit) raslözhiti, auch rasposnati. Unter» fd;cibling /. lozhenje lozhitva ; raslözhenje, rasposnAnje. Unter» fd;eibungš5eid;eit n. (in ber (Sprad)» lehre) snamnje med befedali , (nach 58 ob n.) prepona: (ber Seijirid)) prenehljej , res; (ber <2trid;punEt) napizhje, nadpizhje; (ber Stöppel» punEt) dvapizhje , naftopljej ; (ber ©d;lu|jptilifr) pika , konzhAj; (baS gragejeidjen) vprafhAj.; (baš ^luSru» fungžjeidjeit) klizAj ; (bas 2lnfiih» rungSjeicben) ufhefza; (bie 9>aufe) pomifhljAj ; (baS (Stnfchlufoeidjen) medmeftje, oklepaj; (baš Sinbejci» ehen) vesAj. Unterfd;ieb m. raslö-zhik, aud; rasdil, rasbör, raslizhje. Unterfchieblid) adj. rAsen, raslizhen, mnogoter u. bgl.
U n t e r f d; i e b c n, v. a. podtAkniti ober podtekniti , podhizhiti, pod-vrezlii. Unterfcboben adj. podtaknjen, podhizhen: ein ttnferfcbobencš Sinb, podtaknjenz, podvershez.
Unter fch lagen, v. a. (Sriefe !C., heimlid; tuib böslich für ftd; behalten) vtajiti, satajiti; (einem ein Sein) podftaviti , podbiti ; (bie Seine EreusrociS fegen) noge navTkrish po-losliiti.
Unterfchfeif, m. potüha, feiten podlesva.
U n t e r f d) r e i b e n, v. a. podpifati, podpifovati. Unterfchrift f. podpif, podpifik.
Unterfe^en, v. a. podftaviti, pod-ftAvljati, aud; podpreti, podpirati: unferfefct b. i. Elein unb flat-E ober bicF, terfAt, korenjAfhk. Unterfafe m. podftava, podftAvek.
UnferfinEen, v. n. vtoniti ober vtöniti fe , fo aud; potoniti, bann vtopiti fe, pogresniti ober pogres-niti fe , podurniti fe.
U n t e r (t e ci e n, v. a. podtakniti; inedtakniti.
Unferjteben, v. «. pod ftreho ftöpiti; -— ftd) v. r. podftöpiti fe, predersniti fe , sviipati fo , lineti, ruff. ofmeliti fe.
Unterteilen, v. a. podftäviti, podftävljati.
U it t e r fl c nt m e tt, v. a. podpirati, podpreti.
U n f e r fl o f f e n, v. a. podfüniti, podtakniti.
Unterftreidjen, v. a. podzherlia-ti, podzherhniti, podbriiati.
ti nt e r fl r e n e n, v. a. (©anb te.) podfipati, podfuti, a ud; podtröfiti ; (©treu , ben «Pferbeu ¡e.) naftlati, podTtlati , rpodftiljati.
U n f e r jI tt (5 e n , v. a. podpirati, podpreti; ( beifleben ) pomagati, podpomägati: von ben 9tafur£raffcn itnferflüfef eine bie anbere, natörfkih mözhi ena drugi pomaga, aucb natorfkih mözhi mozli mozhi pomaga.
Unfetf ud? en, v. a. rasjifkäti, 1'pre-jifkati, rasjifkovati, fd)l. podjifkati. Uitferfud;ung f. rasjifkänje, fprejifh-va, pregled.
11 n t er t a u d; en, v. a. potoniti, vtö-niti.
U tt f e r f i) a n , adj. pokoren, podlö-slien. —- m. podlöshnik, feiten poddanik u. bgl. Untertänig adj. podlöshen, aud) pokoren : unfetfba* niger Diener, flüga ponishen. lln= ferfljÄnigEetf f. podlöshnoft.
Unterwarfen, v•«. podräfti, vre-diti fe.
tlnferrodrfs, adv. navsdölej , na-vfpödi, feiten v' nis.
U nferroegeS, adv. pojdözti , attci> grede, po poti, fpö tarna.
Unferweiten, adv. vzhäfi , ne-kokda, neköljkokrat.
Unter weifen, v. a. vu/.hlti, pod-vuzhitl, podvuzhati, feiten podvi-shati.
Unte r werfen, v. a. podvrezhi, v' obläft fpraviti: er unterwirft ftd) beinett Befehlen, Te podvershe tvo-f" jim vkasam ; er tjaf fid) bret ßönig« reid>e unterworfen, tri kräljeftVa je v' fvojo obläft vfilil. Unterwürfig adj. podlöshen, v' obläfti, v' fträ Iii, füshen.
ü It t e t W n I; l e 11, v. a. podriti, pod-roväti.
Unter seidenen, v. a. podpiläti, mörtl. podsnämnjati. Uiiferscidmitng f. podpif, podpifanje, wörtl. pod-snämnje, podsnämnjanje.
Unterstehen, fid> v. r. (einer ©a= d;e) na fe vseti käkfhno delo.
Wntl) at, f. pregreha, hudobija.
Un fl) a fig, adj. bresdelen, bresde-laven, nedelaven u. bgl.
(i tt 11) e i 1 f> a r, adj. nedeliven, ne-rasdrushljiv, nelozhljiv.
Untäter, n. sver, attd; fträfhna ftvar, zhudovifzhe; (ein lafterljafier Wilber OJicnfd;) trinog, divjäk.
U n f p U tt 11 d), adj. nemogözh.
Untiefe, f. plitkoft, plitvina.
Untragbar, adj. neroden, nerodo-vit; (von klilKit, gelt) jal, jalov.
Untreu, adj. nesveft. Untreue/, nesveftöba, nesveftöft.
U n f r i e g 11 d), aclj. negoluflj i v, ne-lashnjiv.
Untrofllidj, adj. neodshalitljiv tt. f. w., v. Sröfllid) unter Sroft.
Uttfttgenb, f. (©itttbe, Safler) pregreha . napaka ; (üble ©ewoiwbeif) hüda fliega , näpzhna navada, ras-väda.
Unüberlegt, adj. nepremifhljen, brespremifhljen. —fyeit f. nepre-milhljenoft, brespremiflik.
U n it b e r w t tt b I i d), adj. nepremagljiv, nevftrahl jiv.
Unumgänglich, adj. (nid;t gefellig) nepriljiiden , nevljuden. — adv. (fd;led)ferbingž nof^wenbig) po vfem, na vfe kraje.
Ununterbrochen, adj. ncpreneh-Ijiv, neprejenljiv , veden, preven ; — adv. ncprenehama, vedno, v' eno mer, sapored.
U tt Ver ä n b e 1* t i cb , adj. nefpremen-Ijiv, aud) nepreminozh.
U n v e r b e f f e r l i d), adj. nepobplj-Chljiv.
U u V e r b r it d; t i cb , adj. neprelom-Ijiv.
'U 11 V e r b e r b t, adj. nepokashen, ne-popazhen.
Unverbienf, adj_ nesaliushen.
U u V e r b r o f fe tt , ' adj. netoshljiv, räd , dobrovö 1 jen.
Unvctegeliebt, adj. (vom Scauett»
jimmer) neomosliena; (»om ©ianne)
neoslienjen.
U 11■ D e r e i n i> a f I i d) , adj. nesjedin-ljiv.
U n» e r g an g t i ep, adj. nepremin-Ijiv , nepreininozli.
Unbergejjlid), adj. neposabljiv, nesablji v.
Unbergleidjiicp, adj. nepripodob-ljiv, neprijednazhljiv.
U ti y e r 1; e t r a t f; e t, v. U tt»e r e t;!e= 11 d; f.
Untftrpolett, adv. na ravnoft , bres ovinjkov.
II n »e t-m e i b i i ep, adj. neogibljiv, neodjidljiv.
Utttjermogcit, n. nemozh , ne-smoshnoft, nepremoshenje, atldp fla-hoft. Um>ermi>genb adj. nesmoshen, nepremoshen.
lltt»ermttij>ef, adj. nedomifhljen , isnenade, isnevefti.
Unbernttnff, f. nefpamet, bres-pamet, nevumnoft. Um>emunftig adj. nefpameten, brespameten , nevumen.
Unverrucff, adj. nepremaknjen.
U n t) e f f d) a m (, adj. neframen , ne-fraineshljiv.
Un»erfd;utbet, adj. nesadolslien.
Un»erfet>en6, adv. neprevidno, ne nalafbzb.
U »f e r f e i) r I i d), adj. neokvarljiv. Utttoerfeprf ad]. neokvarjen.
U n j» C r f 6 p tt i t d), adj. nepotolashit-ljiv, nevtasbljiv, nefpravljiv, ne-fpravitljiv.
Untterfianb, m. nefpamet, nesa-ftopnoft. ttnserftdnbtid) adj. nesa-ftopen, nesaftopljiv, nerasumeven.
It It ti e t-1» e [ £ i i d;, adj. nesvenljiv.
Unoermeštidj, adj. nertroliljiv.
U It V e r 5 e i t; I i d;, adj. neodpuftljiv , neprisanefljiv.
U tt U t r 5 ti g 11 d), adv. neodlafhama , neodnafhama, nategama, per ti pri-zbi, bres odloga, sdajzif
U n uo l f f o m m e n, adj. gem. nepopoln, eig. nepopolnom. — adv. nepopolnoma. -—ijeit f. nepopol-noft, nepopolnomoft.
Unuolljtdnbig , adj. nepopoln , nedoverfhen , nedokonzhan , felfeit nepoluoftaven u. bgt.
Un»orfafcttd>, adj. nenalafbzhen.
Unborfid;tig, adj. nepreviden.
Uit traf) t, adj. nerefen, neref, li-shen. — adv. neref, ni refniza. —paft adj. nerefnizhen, nejiftinit u. bgl. —fd;einlid) adj. neverljiv. —tieit f. nerefniza, läsh.
Untoaiibelbar, adj. nefpremenljiv.
Uttroegfam, o^/.neprehodljiv, bres. pöten : imwegfame iöerge, gore bres zeft.
Unroetf, adv. nedaleko, nedälzh.
Untuerft), adj. nevreden. — m. nevrednoft.
U n TO t f ett, n. rafaja.
Unrcetter, n. vibta, nevihta.
U it tt> i d) t i g , adj. nevashen , malo-väshen , nejimenit.
Unmiberfpredjlid), adj. nepre-govorljiv , nesopergovorljiv.
Unroieberbringttdp, adj. nedobit-Ijiv.
It ntDteberruflid;, adj. neprekliz-ljiv.
Un mitte, m. nevölja , nejovölja, aud) huda volja, merzhnoft. Un» mitlig adj. nejovoljen, budovoljen, merzhen, merzhljiv.
Ulttoiffettb, adj. neveden: baš i it mir nid;t unmiffenb, to mi ni ne-snäno, tö vem; ein uniriifenber Sie n f d), neveden zhlovek , neved-nesli. Unmiffentlid) adj. (opne s£e= mugtfepn) nesaveden , nevfveften. Untpiffenflicp adv. nevedama, po nevedama. UltlBiffittpeii f. neved-noft, nevedenje.
U n tt) it r b i gv adj. nevreden, aud) nedoftojn.
Unjapt, f. nefhtevilo, bresfiitevi-lo: eine Unjapl Cente, bres Ibtevila veliko ljudi. Unjaijlbar adj. bres fhtevila veliko, nepreflitetljiv. Un= jciplig adj. nefbtevilen lt. bgl.
Uit je it,/, nezhaf, negöda, nepravi zhaf. Unjeitig adj. ne o pravim zhäfi, nedöben, negöden; (nidjt reif) nesrel.
Unjerbtedjlid;, adj. neslainljiv, neraslomljiv.
Unjerflörbar, unsertrennlicp adj. nerasdertljiv.
Uliiiemtid), adj. nedoftojn, nepri-ftöjn.
U n J u d) f ,./. nezbiftoft, neframnoft, loternija: in Unjucbt leben, nezhift-
yati, nezhifto shivčti. UnjlScfefig adj. nezhift, neframen, loterfk , lotern. Un5lid)ftger m. nezhiftnik, loter, loternik. UnjU^figEett /. loternoft, nezhiftoft.
It n 5 u f r i e b c n, adj. nesadovoljen, nedovoljen, ne po volji: bamit btn id) unjufrieben, to mi ni po volji. —¡Kit /. nedovoljnoft, nesadovolj-noft.
11 n 5 u g d n g t i d;, adj. nepriftopljiv, nedofegljiv.
Unjuldfftg, adj. nedopurtljiv.
Uitjutterldffig, adj. neveren, ne-sanafbljlv.
U n j to e i f e t t} a f f, adj. bres dvoma, nedvomen, nedvomljiv.
U e P p i g , adj. riaden , nafladen, tje-zlien it. bgt.
11 r a l) n, m. preded, defzhik, prede-fzhik.
lir alf, adj. preftar. Urdlfern pl. preftarifhi, prededi.
Urbeginn, m. pervi sazhetik, po-
zhetik.
ti r b i l b , n. prepodoba, perv-obras, perva podoba, original.
U r e n Se l, >n. prevrnili, prevnuzhik.
Urgrofjpater, m. preded, prede-fzhik. UtgrojšmUtfer f. prebabiza.
Urheber, m. sazheve» , sazhetnik , pozbetnik. Urljebertnn f. sazhevka, sazhetniza u. f. ti).
Urin, rn. IV.änje, Izaniza. Urtniren v. n. fzati, oTzati fe.
Uriunbe, f. pifmena fprizbba , fprizbno pifmo.
Urtaub, m. 1'lovo.
Urili, f. vedra, parftena poföda , lönez, gem. iirna.
U r p t Ö fei i cb , adv. nanaglema , na vli naglizi, prenaglo, k mälo, per te pri z Iii, sdajzi u. bgl.
Urquelle, f. isvir, pervi vir, pre-vrelz.
Urfad;e, f. vsrök ober srok, aucb vurshah, feiten razliitn, fd?I. arezh.
Urfprung, An. isvir, Urfprungli$ adj. isviren.
Urft off, m. ofnöva, ofnöviza.
Ur f I; ei t, n. (eines SlutterS, ber enf= fdjeibenbe ¿luSfprud) über eine jlreiti» ge ©adje) fod, fodba , rasfodik; (jebe Sleinung Pon ber 93efd;affeni;eit eines SingeS) mena, mifel. Urfljei» len v. n. (oditi, rasfoditi; meniti, mifliti, sileti fe,
U 110 e l f, J. pervfvet.
Urtoefeit, «. pervo bitje.

SSaeanf, adj. bres, prAsen. 33a« tanj J. valianza ober vakänze , prasniki pl.; prašna fliisliba.
Saecinirett, v. 3 ni p f c n.
SSagabunb, m. potepuh, ftepüh, potepin, potepazh. SSagabunbiren ■v. n. potepati fe, ftepati f e , potikati fe u. bgl.
83a le f, n. flovö ; gofti.
SSamppr, m. kervofef.
58 a n i l 1 e, f. vanilija.
Bafall, m. vasal, po^loslinik.
83 a f e r, in. özha ober özh.e , felfener otez, roditel, rodnik. —tjerj n. ozhetno ferze. —lanb n. vlAft, domovina, domazlia seinlja, ozhe-tovfka ober rojftna deshela , ozhe-ftvo. —Idnbifd) adi. vlafrcn , do-movinfk, ozhetovfke semlie. 23fi= terlicb adj. ozheten, ozhetovfk, ozhinfk: er liebfe i (m pdferlidj, po
ozhetovfko ga je räd imel. —liebe f. ozhetovfka fkerb, ozhetna ljti-beken. —loS adj. bres ozheta , bresozheten , firofhk. —ftabf f. rojftno mel'to. —flette f. mefto ozheta: —fletle bei einem perfrefen, biti komü vmefto ozheta. —fi;eil m, ozhin del, ozhinftvo. —unfet n. ozhanafh.
85 e g e f a b i t i e ti, pl. raftlinje , seli, selflia u. bgt.
©eild)en, n. vijola, vijoliza. —blau adj. vijolniit, vijolzhen.
33 e it t i I, n. sahloplia.
83 e r a b f o t g e n, v. a. vrozhlti, po-flžti.
33 e r a b r e b e n, v. a. vgovoriti fe, pogovoriti fe.
33erabfaitmen, v. a. samuditi, sa-müjati.
33 e r a b f d; e ti e n, v. a. (uiditi k»r,
aud) ftuditi Te, gnufiti fe komur kdor. aSerabfd)Citung f. ftudenje, aud; gniifhenje, ftud, gnuf, gnu-fitva.
SSe rabfd)teben, v. a. komu flovo dati, kogar pofloviti.
aSerac cffen, v. a. liarmizo od zhe-far plazhati, aud) saharmizhati.
S3eracbten, v. a. sanizhavati ober sanizhovati, sametavati, v' nemar imeti , safmeliovati , sairamvati. 5Berdd;ter m. sanizhovavez, same-tavez , auch safmehvavez it. bgl. aSerdcbtlid) adj. sanizliljiv, sanizh-vaven , sametljiv , safmehljiv it. bgl,: einen »erdd)tlicb atifeljen, kogar gerdoglediti. 23erad)tung f. sani-zhovanje it. f. t».
S3eralten, v. n. ofiareti, vftareti, aud) vftarati fe.
aSerditbcrn, v. a. prcmeniti, fpre-meniti , fpreminati, and) predelati U. bgl. ; — fifty v. r. premeriiti fe, fpreminati fe , and) preoberniti fe , prevrezbi fe; (ft$ ucri)ciratl;cn) o-slieniti fe; (einc aubere ©obnung bejicijen) prefeliti fe. aSerdnberltd) adj. premenljiv, premenozh tt. bgl. SSetdiibecuitg f. prememba, pre-menja.
SBet aitlaffen, v. a. priloshnoTt k' zbemu cKiti.
S3 e r a n fla f1 c it, v. a. rasporediti, naravnati , napraviti.
as e r a n 11» o r t e t»-, v. a. sagovoriti, odgovor dati ; — jtd) v. r. sagovoriti fe, opravizhiti fe. aSerantu>ort= lid; adj. sagovorljiv.
aSerarbeiten, v. a. sadelati, obdelati.
aSerargen, v. a. saslo imeti, sa-slo vseti.
SSerarmen, v. n. obosliati, ofiro-teti.
33 o r a r j e n ei e n, v. a. savrazhilari-ti, sasdravilariti.
SS er d u jj e r jt, v. a. prodati, in ©f. aud> oddati.
aSerbanb, v. aSetbinben.
S3erbannen, v. a. pregnati, pretirati u. bgl.
aS e r 6 a it c n, t,. a. gem. sapuvati, eig. sasidati, saziinprati u. bgl.
33 e r b e t fi e n, v. a. (ben 2luSbrud) eiuet (žmpfinbung ju untcrbriicfen
fud)en) sadershati , aud) pregn.iti, premagati; (bie (Snbftlben in ber '^lužfpradje ucrfd;lucfen) pogoltniti, pogöltvati; — fid) v. r. s' sobmi fe sapopafti, s' sobmi fe ftifniti. aScrbergen, v. a. fkriti, fkrivati; (yerbel)!en) sakriti, satajiti. aSerbor= genbeit f. fkrivnoft, tihoft. SSerbeffern, v. a. poböljfhati ober poboljfhäti, poboljlhavati, pobolj-fhoväti, aitd) popraviti, popravljati. aSerbefferlid) adj. poboljfbljiv, poboljfhväven u. bgl. aSerbefferer m. poboljfhvävez, poboljfbljivez.
aSerbefferung f. poboljfhänje, bann poprava, popravik. SS erb engen, fid) v. r. nakloniti fe , prikloniti fe, vkloniti fe, bann na-klänjati fe it. f. 1»., fd)l. perpogniti fe , perpogibati fe. Sßerbeugung f. naklon, priklünik. aSerbiegen, v. a. pokvezhiti. SSerbieten, v. a. prepovedati, pre-povedvati, prepovedävati. aSerbot n. prepövd, prepoved. 33 e r b i it b e n, v. a. savesati, obve-sati, prevešati, bann savesävati ober savesoväti; (ein aSucb) svesa-ti, preplefti; (»ereinigen) sjediniti, sdrusbiti, fkleniti n. bgl.; (einen , i£)tn etroaS als eine VP'^bt auflegen, »erpflicbten) komü dolshnoft nalo-shiti, aud) kogar nuditi, prinuditi, prinüjati , rUff. obvesati , gettt. sa-dersliati kogar; (fid) ¡u ettvaä —, fid; antyeifd;ig macben) v' dolshnoft ftopiti, dolshnoft fi naloshiti , nä-fe vseti u. bgl., ruff. obvesati fe. aSerbinbticb adj. dolshen, feiten ob-vesljiv, sadersbljiv u. bgl.: fid) »er* bittblid) mad;en, dolshnoft nä-fe vseti. aSerbinblid;teit f. dolshnoft, fel= ten obvesljivoft u. bgl. aSerbanb m. obveska, prevtiska, prevösa u. f. U). aSerbitten, v. a. odprofiti. aserbittern, v. a. greniti, gren-zhiti, peliniti, battn ogreniti u. f. t».: fiel) baS ßeben »erbittern, shiv-ljenje fi greniti. aSerbitterung f-ogrenenje, ogrenzhenje. aSerbfeibett, v. n. oftati, oftä-jati, bann saftäti, saoftati: man »erbleibt im 2llter, mie man ftd; in ber 3ugenb seigt, sgöda po/.hne shgäti, kar kopriva imä poftati,
aitcf> zhlóvek káshe vslié v' mladó-fti, kar hoz he biti v' ftarófti.
58 e t 6 I e i d/en, v. n. obledeli, po-bledéti.
SSerblettbett, v. a. prcflépiti, o-flépiti ober oflepíti. 93etbícnbttiig f'■ preflépenje, oflepénje.
93erb íitfft, adj. sateléban.
95 erb Iíí í> en, v. n. ozvéTti, ozve-téti.
93erbtufen, ftcb v. r. kri preliti, kri istozhiti.
8 e r b o r a en, v. a. pofóditi, v' po-fod dáti.
93 e r b o r g e n £ et £ , f. fkrivnoft , fkrivfhina.
25 e r b o f, v. unfer 93 e r b i e f e n.
93erbr anten, v. a. obloshiti, obró-biti, fcbt. oprémati.
93 e r b r a u d) en, v. a. eig. vpotrébi-
ti, fd;I. sanúzati, saHipógati.
93 e r b r e d; e n, v. a. (abbred)en, »orne abbredjen) odlomiti, vlomiti; (eftoaS »erbrod)en ijabett) prelomiti (sa-póvd), pregrefhíti fe. — n. pregreha, prelómljenje sapóvdi. 93er« bred;er m. pregréfhuik, preftópnik, prelómnik sapóvdi. 93erbred;erifd) adj. pregréfhen.
93e r b r e i t c n , v. a. rasprottréti, rasproftirati . rasfhírjati; (auéfa= gen) rasosnániti, raspovédati, rastré rti: ftoff feinen gefjíer ju »erber« gen, »erbrcitcf er ifjn uod), ne de bi njegóvo smóto perkril, The rastré-fa ga ; baš menfcblidjc @efd)íed)t »cr= brciteí ftd), zhlovéThki ród fe pod-redúje , Te mnóshi, fe namnoshú-je; eé »erbrcifet ftcb bie 9íad)rid)f, bag er Eommctt toirb, gláf fe raslega, fe rasglafúje, ki pójde.
93f rb re nn'en, v. «. (»on bem Sreuer »erjebrt tocrben) goréti, sgoréti, pogoréti, fclfcner opálitife; (mi£ Sfamme) fplahtéli; — -u. a. (bttrd) SBrennen »erbraucben, aB: Jg>oís te.) foshgáti, seshgáti, aud) snétiti, fkúnti; — ftcb v. r. (5. 95. bie £>anb, bttrd) ttbermafjige Jpifee »er« lefce:;) oshgáti fe, opézhi fe, aud) oshgáti fi rolló it. f. 1». ; (»on bcr ©ontte Perbranní rocrbctt) ogoréti, sagoréti u. bgl.
5See6ringen, v. a. (»erfd)n>etibcn) sapráviti, satrátiti ; (ju ©fattbc
brittaen) do konza dognati, dokon-zliati, doverfhiti.
93 e r b r 6 f e t n , v. a. rasdrobiti ,
sdrobiti.
93erbrti bern, ftd) v. r. pobratiti fe, sbratiti fe.
93 c r b rti (j en, v. a. opariti, obva-ri ti.
93erbnrgen, v. a. sa kar ftati, sa kar porok biti, kar saporozhiti.
93'er6ufjlen, v. a. savafvati.
93 e r b a d) t, m. natolzovanje , attrf) ftim: 3etnattben in 93erbacbt I;aben, kogar natolzovati. SSerbddpfig adj. natolzovan , dolsliljiv.
93 e r b a m m e n, v. a. sajesiti.
93erbammen, v. a. (fur flraffdllig erEIaren, »erurtbeifen) obroditi, orodni; (in bcr Xi>eotogie, ¡)Cr emigni ©trafe fdntlbtg erEennen unb berfel« ben ubergeben) na veke pogubiti, na vezhne zhafe prekleti; (fur nadjtjjeilig erilaren, »ertoerfen) sa-vrezhi , fcijt. ferdamati: ettt 93er= bammfer , peklenz , pogubljenz. 93erbamnt[id) adj. obfodljiv. 93er= batntnnijš./. obfodba v'pekel, vezh-no pogubljenje, prekletftvo u. bgt. 9Scrbammung f. obfodenje , pre-kletje.
93erbampfen, r. n. (bttrcb 3?aitt= pfen »crjitcgen) hlapeti, is-hlapeti, ispariti fe, iskaditi fe, istamati Te.
95 e r b d m p f e it, v. a. (»erbatnpfett ntadjett) hlapiti, is-hlapiti,- istamati ; (»on 95dttmen, menit jle attbere in ii;rent 9rBttcbfe erjlicEen) sadufhiti.
93erbanEcn, x>. a. sabvaliti, hvalo vediti , hvalo dolshen biti.
93erbaueit, v. a. kuhati, variti, baviti, prekuhati U. f. t». 93erbau« Itd) adj. prekuhaven , prevariven.
93crbecŠ, n. pokrita ftran , ruff. paluba.
93erbeden, v. 93er6ergen.
SSerbettien, v. 93erargen.
93 e r b e r b e tt, v. a. (ttnbrducbbar, itn« iaugticb madjett) pogubiti, fpriditi, fkasiti , pokasiti; (»ott ber SRiri)fmtg be« 9BiiIen«) fpazhiti , popazhiti; (serfloren, »crntd)ien) rasdevati, ras-djati; — v. n. pogubiti fe, fpriditi fe, fkasiti fe, pokasiti fe, fpazhiti fe , atld) f-huditi , lluhneti u. bgf. -- n. (bie -?>anblung befi 83er=
berbenS) pogubljenje, pogubljanje u. f. ro.; (ber Suftanb, ba etroaS »er» birbt ober vcrborbeit ijt) pogüba, pogubljenje, popäka u. bgl/; (eilt Sing, toetcbeS bctž Sßerberben etttež attbertt beförberf) nefrezha, pogüba u. bgl. SSerberber m. pogüb'esh, fpridesh, aud; pogubivez, pokasi-vez it. f. to, Sßerbecbtid) adj. poguben, pogubljiv, fkasljiv, fpazli-Ijiv tt. bgl. SSerberbntß n., SSer» berbtf>eif, SSerborbenbeit f. pogüba , pogubljenje, IpridenöTt, fpazlinoft.
SS e r b e u t f d) e n , v. a. is kakfhniga' drügiga jesilia v* nemfhkiga preftäviti , gem. preneinfhiti , prenem-fhvati.
58 e r b i cb f e tt, verbicfen v. a. sgo-ftiti.
Sßerbtettett, v. a. saflüsliiti, pri-flüshiti; (überhaupt erwerben) pridelati , pripraviti tt. bgf.: er ver= bienf nicht fo viele ©ohlthafen, nc saflüshi toljko dobrot, ni vreden toljko dobrot. S3erbienft m. (ber» jentge ßol;n, meldten man ftd) burd) feine JMenjte ober Arbeiten ertoorben) sAflüshik , aud) plazhilo u. bgl. 25erbien|t «. (baSjenige, rcobittcb man ein 3ted)t auf bie Belohnung, 'Mr-fttng unb ©rfennfttebfeit Anbeter bat, unb biefe§ Diedjf jugleid)) saflüshba, s.ifluslienje. SSerbienfitid) adj. sa-l'lüshen, priflushljiv, saflushljiv.]
SS e r b o ( m e f f d) e n, v. a. pretolma-zhiti, preinefhetati.
SSet-boppeln, v. a. vdojiti, po dve gubi vseti.
S3 e r b o r b e it f) e i f, v. unter SS e r»
b e r b e tt.
25 erborren, v.n. vfufhiti £e, vfah-niti, svoneti.
SS e r b r d n gen, v. a. pretifhati, pre-filiti, pregnati,
SS e r b r e f; e n , v. a. safükati, prelu-kati: baž 9ied)f verbrefjen, pravizo prevrezhi; baš SBorf verbrejjen, be-fedo prefekati tt. bgl,
SS e r b r i f § e tt, v. n. i. sameriti fe , toshiti fe , mersiti ober etg. merse-ti , mersiti fe u. bgl.: eä verbriefst mir, baß er nid>f gefommen, mi ni po volji, mi mersi , ki ga ne bilo ; ei bat i(;tti verbroffen, baß bu ihn »ergeffett f;afi, fi fe mu slo sameril,
fe ititt je prav samerilo, ki fi ga posabil; ei hätte mir oerbroffen, mitten im 'Parabiefe allein stt feptt, bi fe mi bilo toshilo, v' fredi raja lam biti; ei verbrießf if)m gfeicb at» tež, vfe mn kmalo sagreni, fe mu lizhafi sameri; fid) feine Soften, fei» nc ©lit he verbriefjen taffcn, ne mära-ti sa vtröfbke, sa trüd. SSerbrieß» lieb adj. samerljiv, tosbljiv , iners-Ijiv, aud) merzhljiv, merzhen, vtif-njen, fiten. Sßerbrießticbfeit f. sa-mera. SSerbroffen adj. len, lenjiv, toshljiv u. bgl. SSerbruß m. sanie-ra ober samera, samersa u. f. to.
SSerbuften, v. n. ispuhteti.
SSerb Unfein, V. a. pomrazhiti, satemniti, otemniti, sateinnovati.
2Serbünften,v. SSerbampfen.
S3erb tieften, v, n. sashejati, sheje omagati, sheje vmreti.
23 er eb ein, v. a. shlahtnejfiiati, o-shlahtnejfhati , aueb shlahtiti.
5ß e r e t; e 11 cb e n, fid) v. r. (von Wannä» perfonen) osheniti fe; (von grauen» jimmern) omoshiti fe; übrigen? ver» g(eid)e ©belieben unter © fr e.
SSere^ren, v. a. (einen, Cihrerbie» tung gegen ifm hegen) pofhtovati, fpofiitoväti, aud) zhaftiti, v' zhäfti imeti; (einem efroaS, febenfen) dari-ti , podariti , feltener prijeti, prijemati. SSereprer m. fpoflitovävez, zhaftivez. aSete^rung f. poflitovA-nje, zhaftitva, zhaftitev. SSeref)« rungäroürbig adj. fpofbtljiv, zhaftiti jiv.
23 er ein, m. fklenilo, sdrüshba. SSer» einbaren , vereinen, vereinigen u. sjediniti, Tklepatr, fkleniti: fieb mit einem über eftoaš vereinigen, fe s' kom sa kar pogoditi; baž läßt fid) bamit nid)t vereinbaren, tö s' üniin fe ne da sjediniti; fte vereinigten fid), @oft jtt verehren, fo fe fklein, ii, Bogä zhaftiti; in ifrm Vereinigt ftd) ber ßeib mif ©Ott, v' njem i'e fklepa shivöt s' Bögoin. ffiereitt» bartid) adj. sjedinljiv, sdrushljiv, SSereinigung f. fklenilo, sje inenje, ■
25 er ei te In, v. a. ovreti, overati, fpodnefti, v' nizh oberniti, oprasd-niti.
SSeref ein, v: a. vgaditi.
Sßerengen, v. a. ftefneti, svösbiti.
SB e r e t b cn, v. n. oparfteneti, osem-Jjeti.
23 e c e t» i g e n, v. a. na veke pre-flävljati. SSereroigt adj. rajnki, poköjn,
23 erfahren, v. n. (eine (Sache auf eine gerotffe 2lvt bebanbeln, weiche'„Hrt bureb Siebenroörfer unb Umfd;reibutt» gen. aužgebriicft wirb) obhajati, ob-näfhati, ravnati s' kom; — -u. a. rasvositi , rasväshati; (ben ©eg) säjti, sablöditi fe: mit einem übet »erfahren, hudö kogar imeti, hudo s' köm obnAfkati. — n. obnäfha-nje, ravnilo.
58er fall, m. vpad, vpadenje: iit Serfall gerafhen , vpädati, vpAfti. Serfallen v. n. (in etroaš, j. S. in ©träfe, in ßafier ¡e.) vpAfti, pogres-niti fe , sagAsiti, sabrefti, sAjti u. bgi.; (auf etroaS, »on ungefähr bar» auf fommen, einen (Siitfall beEommen) ipoinniti fe; (ju Soben fallen, »on ©ebäuben unb bereit S^et(en) podirati Te, podreti fe, rasvaliti fe; (»on ber 3eit, befonberS 3ai;lungen, Sd)ulb»erfd;reibungen te.) pretežki, preminiti; (am itörper) fufliiti fe , pofufhiti fe; (an gutem ©ohlftattbe te. abnehmen) vpädati, fd;l. dolje-mati , dolpriti.
S3 e r f ä i f<b e n , v. a. (@elb) ponare-diti, ponarejati; (©ein) mefhati, zhapläriti; (ben Sinn eine» ©ortež) befedo preoberniti , preobräzhati, prefekati.
Ger fangen, ftch v. r. (ftd) fangen (äffen, wie in einem 9iefee) vloviti fe-, vjeti fe, v' päft iti ; (»om ©in» be) sadeti fe; (»on 9>ferben) samo-tati fe; — v. a. pomagati, sdäti. SBerfänglid) pdj. loviten , svijAflik , feiten kovären.
53 er f ä r b e n, ftch v. r. färbo 'fpufti-ti, farho fpüfiiati, odfärbati fe.
Sßerfaffeti, -u. a. (ein Such, eine Schrift te. auffefeen) slosliiti, fpifa-ti, isdelati. SBerfaffer m. sloshi-vez, pifävez, isdelavez u. bgl., »er» gleiche 2lutor. SSerfaffung f. (bie £aitblung beS SerfaffenS) släganje, pifanje it. bgl. ; (bie 2lrf unb' ©eife ber Scrbtitbüng ber XfyeiU SU einem ©anjen) raspolöshnoft: firi; in SBers faffung fe(sen, prigotöviti fe.
SB er faulen, \>. n. sgniliti, sgnjiti, attd) ftrolineti, fperhneti.
SB e r f e d; t en, v. a. braniti, inSbef. sagovArjati, sagovoriti.
Serf el; ten, v. a. (nicht treffen) no vgoditi, ne trofiti; (ben ©eg »er» fehlen) säjti; pemanben) ne näjti; (eine @elegenl;eif) opuftiti: id; mer« be ttid;f »erfehien b. i. ermattgeiu, ne bom preminil; hiebet haft bit bid; »erfehlt, pri tem fi fe sablodil, fi safhel.
ÜBerfetnben, v. a. fovräshiti, zlier-titi.
23er feinem, v. a. _(bef. uneig. bie Sitten) sdorljiviti, isobräsiti, is-lizhiti, gem. otefäti, nach föinigen obrufiti, sobriifiti.
Serfertigen, v. a. narediti, isdelati , dogotoviti. SBerferftger /«. narejavez , isdelavez u. bgi.
Serftnfiern, v. Serb it n Eel n.
S e r f I e d; t e tt, v. a. preplefti, fple-fti, prepletati u. bgi.
Serflicfen, v. a. saplätiti, saplA-tovati, sakerpati, fd;l. oilikati.
Serf liegen, v. n. (fid) fliegenb eut» fernen), rasletati fe , rasleteti; (»on fünften itttb kämpfen unb afmiidjeit Singett) iskadili fe, iskäjati fe; (ju roeit'fiicgen, ftch int gtuge »erirren) saleteti ober saleteti fe, saletäva-ti fe.
SBerfliefjen, v. n. pretežki, prete-kati; (»ott ber 3eit) pretezhi, pre-tekati, potekati, preminiti, preiti ober prejti it. bgl.
SBer flu d;en, v, a. prekleti, preklinjati , preklinjovati-, auch sakle-ti, sahudizhväti, safhentoväti, sa-slodjeväti u. f. ro. Serflud;itng f. prekletje , prekletva. Serflud;ter m. preklenz,
S e t f lit d; t i g e tt, v. a. s' parami isgnati.
Serfolgen, v. a. (einem ©inge nacheilen, um bemfelben Sd;aben ju» jufitgen, als: bie geinbe) gnäti fe, dreti sa köm; (einen , il;m ol;ne fei» ne Sd;ulb bet allen ©jlegenheiteit fd;aben) pregänjati, feltener pretirati , aud) satirati, satreti u. bgl, ; (feinen ©eg »erfolgen, benfelben fort» Rfcetl) podäljfhati , podaljfhoväti. Serfolger m. pregänjavez, prega-
\
njazh, satirAzh u. f. ro. SSerfoi' /• pregAnjanje , preganj, pre-gänjba ti. f. n>.; (biti gorffefettng) podaljfhanje. SSerfolg m. podälj-fhanje , podaljfhik, aud; nafledik, naftopik tl. bgl.
S3erfreffen, v. a. sajefti, sajedati, lüebr. sasbreti, sgrüditi.
SBerfrierett, v. ($ r f r t e r e tt.
8Serfügen, v. a. (eine ©ad)e, »er= attfiaffcn) naravnati , vravnati ; (ü= ber 3entaitben ju »erft'tgen (jaben) s' kom sapovedati, sapovedvati; — ftd) y. r. (n)ol)ilt) podati fe, pöjti, napotiti fe.
SS e r f ti \) r e tt, v. a. (SSaaren ie. in bie gerne fttljren) rasvositi, rasva-sliati; (irre führen, falfd; führen) svoditi, savoditi; (befonberS su ei= tter böfen Sanblung bewegen, »erfeU ten) sapeljati , sapeljovati, savoditi, savödvati, rasvrätiti. S3erfttl)rer in. sapeljivez, savodljivez, sapeljA-vez, sapelazli. 83erfüf)rerifd) adj. sa-peljiv, sovodljiv, sapeljafhk. SSer= füprung f. sapeljänje.
SSerfütfern, v. a. sakermiti, fd)I. safütrati; (bttrd) uttmäffigeS Stiftern »erbctben) prekermiti, prepitati.
SSergctffen, fid) v. r. sasijati fe, sagledati fe, satelebati fe, sabama-ti fe, samoliti Te.
SS e r g ä 11 e n, v. a. (einen gifd) , bie ©alle beim '¿lusSttefjnien serrcißen) shelzb pretergati , rasliti; (»erbif= fern) greniti, grenzbiti, peliniti, ogreniti tt. f. tr.
SS e r g ä n gen, adj. pretekel, preminil, prejfhel, minjen it. bgl. 5öer= gältglid; adj. pretekljiv, preminljiv ober preminözh, prejdljiv, aitd) perbljiv tt. bgl. SSergänglid)Ecit f. pretekljlvoft u. f. t».
23 e r g e b e tt, v. a. (falfd; geben, 5. 53. bic Karten) sdati fe; (mit ©iff) sa-vdati: (eilte ©teile !C.) dati, dariti; (öerscipen) odpuftiti, odpüfliati: von feinem 9ied)fe nid;t baš ©ertttgfle »er= geben, od fvöje pravize ne koljzi-kaj vftopiti. SSergeben« adv. sa-vman, sapftonj. SSergeblid) adj. (verseiplicb) odpuftljiv; (umtüfe) ne-priden, malopriden, sapftönjfk, prasden. SSergebuug f. odpufbe-nje, odpufkauje.
SS ergeben, v. n. (ficb bem ©eftdjte ober ber (Smpfi'nbung nad) ttnb ttad; Verlieren) miniti, preminiti, premi-nati; (uon ber 3ett) pretezhi , po-tezhi, potekati, prejti u. bg(.; (uacf) itnb nad) fein £*afei;n verlieren, auf= böten) henjati, jenjati, nehati, pre-benjavati, prejenjovati, prenehava-ti ; (vom ©d;nee) kopneti, fkopne-ti; (Vor Surft te.) omagati; — fid; v. r. (einen ftfflidjen gel)ler begeben) pregrefhiti fe, Tposabiti fe, previ-diti fe. — n. pregreha, fposaba.
SSergelten, v. a. verniti ober ver-niti, vrazhati, bann poverniti, po-vrazhati, povrazhoväti , fd)f. gve-rati, feffener platiti, plazhati. Söer» geifenb adj. povrazhljiv, attcbvrazh-Ijiv. SSergelter m. povrazhnik, aud; plazhnik, fetfener platitel, povrazhi-tel, povernitel u. bgl. SBergeifuitg f. povrazhilo, plazlnlo , vernilo, povernilo.
5B e r g, ef e 11 f č)1 a f f e n, ftcbu. r. sdru-sliiti Te, rpajdäfhiti fe, ftovarfhiti fe s' kom.
23ergeffen, t;, a. sabiti, posäbiti ; — ftd; v. r. sasabiti fe, fposäbiti fe , samifliti fe. —bet t f. posäba , posabljenje. SSergegiid) (»irgeffen) adj. posAben , sabljiv, posabljiv. SSergipmeinnid;t «. potözhniza , fa-niniza.
SS e r g e u b e n, v. a. sapraviti, satrA-titi, vtrAtiti.
SSergetuiffern, v. a. sarefniti, sarefnizhiti , sagotöviti, saverjeti, fd;l. sagvifhati.
SSergiefen, v. a. (mit 33fei ?e.) šaliti, obliti, salijati; (ftd) im ©ie= ßen irrett, fei>l gießen, uerfcbiiftenj rasliti, raslijati: (53iuf, 21;ranen) preliti, prelijati. SSergießung J. prelitje.
SSergiffen, v. a. (giftig marben, mit ©ift »erntifcben) oftrupili, s' ftriipoin smeTbati; pergfeid)« 23 e r= geben.
SS er gif fern, v. a. obrefhetiti , oboinreshiti, pregraditi, pregrA-jati, fd)f. ogAtrati.
SSerglafen, v. a. oftekläti, ofte-klovati, v'fteklo preoberniti.
SSerglafiren, v. a. lofhiti, olo-fhiti.
SSergleid), m. (baSSScrfmltnif!) primera, pripodoba , fdjl. pnglilia; (ein Sßertrag jur Hebung einer fdjon entflanbenen ober beoorjieijciibcit S frei» tigieit) pogodba, fpräva , fd;f. sgli-ba. 83ergleid)eit v. u. (fireifettbe ^)ar= feien) primiriti, vmiriti , fpraviti; (bie 2lej>nlid)fcit ober Undpittid)lieit jwifd)en jmei ober mehreren Singen 511 enfbeefen fudpeii) prijednazhiti, prijednazhoväti, pripodöbiti , pri-podöbvati, primeriti, primerjati , fetyf. priglibati, priglihävati; — ftd) v. r. primiriti fe, pogoditi fe, fpraviti fe tt. bgl. ; (ftd) gleid) fiellen, fiep gleid) ad;fen) primeriti fe, primerjati fe u. f. W. 23crgfeid)iing f. prijednazhenje , prijednazbva 11. f. w. aSergteidjungSweife adv. prijed-näzliki, perpodöbno , v' pripodö-bah, fd)l. perglibaina.
SSer glimmen, v. n. iftleti, vgäf-niti.
SB er g nü gen, v. a. (genug geben ober tnadjen, b. i. bett 2lbgang an etwas erfegen) sadöfta dati, sado-ftiti, sadoftoväti; (einem, feinem 5öunfd>e ober feiner gorberung _ ge= itug tl;un) dovoljiti, sadovoljiti; (ergegett) vefeliti, rasveTeliti; — fieb v. r. vefeliti Te , döbre volje biti. — n. (fpnonpm für grettbe) vefelje, radoft, feltener sadovolje-lije, sadovöljftvo, perjetnoft. S3er= gnüglid), »ergitügfam adj. (mit bent Notdürftigen jufrieben) dovoljen, sadovoljen; (ßufi, 3"fnebenl)eit er» weefenb) rasvefeljiv, sadovoljiv, prijeten u. bgt. SSergnügt adj. vefel, radoften, sadovoljen. Sßergnitgung f. rasvefelenje.
SSergotben, v. a. poslatiti, poslä-zbiti. SScrgolbung f. poslata, po-släzbenje.
SB er gönnen, v. a. dovoljiti, dopu-ftiti, pripuftiti, vöfliiti, privöfbiti: es ifl mir nid)t vergönnt, mi ni däno.
SSergötferit, v.a. pobogoväti, po-boshati. Sßergöfteritng f. pobogo-vanje, pobösbanje.
25 e r gr a be n, v.a. sakopäti, sako-pavati ober sakopovati.
SS er g reifen, v. a. (burd) ©reifen alle machen) fpojemati: bie fißaare
ifi »ergrijfen, blago je prodano; — ftd) v. r. (fid) bie Hattb uerflatid;en) sviniti, naviniti (fi roko); (fatfd) greifen, fid) ittt ©reifen uerfefjen) mimo, napak fezhi, fprefezbi fe u. bgt.; (fid; eine frembe Saclje ot;ne 9ted;t sueignen) satezlii fe, saleteti fe v' kar; (fid; att einem) lotiti fo kogar: er l;at fid; am fremben Dled)= te uergriffen, v' ptujo pravizo je satekel, le je saletel, je vfilil.
S3ergrofjern, v. a. povezhati ober
iiovekfbati, povelizbati ober pove-ikfbati; (permepren) mnosbiti, na-mnoshiti, fd)t. gmerati, pogmčrati. SSergrbjjerer m. povekfbavez, p()-vekfbitel, febt. pogmerar, pogmera-vez. SSergrbjjerurtg f. povekfbanje, povelikfhanje u. f. m.
SS e r g 11 tt fi i g e n, v. (S r l a u b e n.
SSergtifen, v. a. poverniti, povra-zliovati, flikodo popraviti, «Bergli» tung f. povrazbilo , povernilo , poprava.
SBerpacf, m. safek , safeka.
,83 e r p a b e r n , v. a. s' pravdami sa-praviti, sapravdati.
SSerpaft, m. jezba, vosa, tranzba, gem. areftvo. S5erl;affcn v. a. vje-t.i, v' jezho djati, v' areftvo pofa-diti. 5>ert;affung /. vjetje.
SSjy;i)atfen, v. a. (juritef tjatfen, 5. •'ffirt ben llrin) sadersliati, vdersba-n; (einem efwas) satajiti, samol-zliati, prikriti u. bgL ; — fid) v. r. (»on gcfctjepenett Stngen, unb ooit ber 21 rt, wie fte gefd)epen ftnb) bili: bie©ad)e uertjdtt fid) fo rezli je tak-fhna ober taka je s' njo, mit tpnt yeri;alt eS fid) fd)limnt s' njim je huda; (in 93ergleid)ung mit einem anbertt ai;nlid)ett Siitge befd)affett fei)ll) biti, primeriti "fe, felfener sdersliati fe , prilizbiti Te: bie Jpope »er(;att ficb jur 95reite wie jwei JU einS vifokoft je proti fhirokofti kakor dve proti ¿dni, ober aud) vi-fbina fe primerja fbirini u. f. W.; (bon einem anbertt Singe feinett dti= jjent Umfidnben nad) befiimmt mer» ben) sdersbati fe: wic »ertjdlt fid) baS iSlei im geuer, kako fe sdersbi fvinez v' ognji, aucp kakfhna je s' fvinzoin v' ognji'?; (feine eigeneii SBerdnberungen nad; ¡Utajjgebung bec
Singe aufjer unS beflimmen, ftcft be= icageit ic.) obnafhati le, sadersha-vati Te obet- sadershovati Te, obno-fiti Te, sadershati fe. — rt. sader-shanje, obnafhanje tt. bgl. a3eri;d(f5 llifj adj. primera , primcrnoft, fet= ten sadershnoft, sadersliba u. bgt. S3erbatfnifjmajjig ad). primeren, aud; pripodoben.
53erpanbetn, v. a. pregovore imeti, pregovarjati fe ; (oerfaufett) prodati , prodajati. $8erl;anbiung f. pregovor, pogodba, fprava.
25 c r t) d n g e n, u. a. (jttijdngen) save-fiti; (ein tlebet julaffeu, jufdjicFcn tlttb »etanfaifen) poflati, naravnati, oloditi u. bgt. 93erl)angnifš n. vrok, ofoda tt. bgt., vergteidje ©d)icffat,
SS C f t; a r r C tt, v. n. oftati , obftati.
23eri;drfen, v. n. oterdeti.
23crl;afjf, adj. fovrashen: frembe ŠBorier nuidxtt bie ftoreenifc&e ©pra= d;e asielen vcrijajjt, ptiije befede flo-venfhino mnogim perfkutijo, pero-ftudijo.
SS e r f; a it, v. SS e r f> a cf.
aSerf;auen, v. a. (Eiirjcr ober Hej* ner i;aiten) odfekati, prefekati; (ei= nem ben 23eg) savaliti, safekati; — ftd; v. r. mimo mahniti.
S5cff>aufen, v. a. satratiti, sapra-viti, sagofpodariti.
aSerfjeben, fid; v. r. prevsdizhi fe , prevsdigati Te.
33 er t) e e re n , v. a. rasoriti, satreti, satirati, pokonzhati u. bgt.
$3 e r f; e H e n, v. a. (auf "etne pftidjf,-i»ibrige '21 rt oerbergen) fkriti, prikriti", vtajiti; (bie 2Baf>ri)eif »er= fd;roeigen) prikriti, samolzhati, sa-tajiti.
S3cri)eiten, v. n. sazeleti; — v. a. sazeliti obet sazeiiti.
SSerfjeimtidjen, v. a. tajiti, vtajiti , satajiti, sakriti, prikriti u. bgt. SSerl;einilicf)ung f. tajba, satajba.
S3 e r f> e i r a 11> e n, v. 33 e r e i) e t i d; e n.
33 e r f) e t j> en , -V. a. obezhati, obeta-tati, aitd) obljubiti. 93ct(jeijjung f. obezhanje , obet, obljuba: grofje 3Seri)eifiungen, Heine Ceifhtngen , veliki obeti , mali prejeti. 33eri)etfje= ner m. obijublenik, obljubljenz.
SBerijelfen, v. a. pomagati, pripo-magati.
SSerljerrliien, v. a. rasOaviti, preflaviti, rasflavljati, preflavljati, zhafti ti, povelizhvati, v* zhaft dja-ti. 23erl;errlid)t part. zhaftitljiv, zhefhzhen, pozliefhzhen, povelizh-van tt. f. 33erf>errlid)ung f. ras-flavljanje, zhaft u. bgl. 23er l;e(5en, v. a. drashiti , nadra-shiti, rasdrashiti, podshgati , pod-shigati tt. f. tO. SS e r i; t n b e r n, v. a. overati, ovre-ti, sabraniti u. bgt., »ergteid;e ^>in« 4 ber n.
33erl; offen, v.n. nadjati fe, trofh-• tati fe.
as e r t; o 11 e n, v. a. saframovati , sa-fmehov&ti, oponafhati. SSeriioimer m. saframvavez , saTmehovavez. S3er!;of)nung /'. saframovanje, sa-fmehovanje. SSerhor, n. fprafhovanje. aSer^oren
v. a. fprafhovati. 33 e r 1; u b e t n, v. a. prehiteti, prenagliti.
SSe r l; ti 11 e n , v. a. sagerniti, sagri-
njati, odeti, odejati tt. bgt. 33 e r t; it n g e r n, v. rt. gladu vmreti, sagladiti.
23 er 1; u n 5 e n, v. a. fpakdrati, fpre-
nagliti, pogubiti. 23erl;uren, v. a. sakurvati, s'kiir-
vami sapraviti. aSer^nfen, v. a. odverniti, odvra-zhati, odvrazhovati, savarovati, sabraniti u. bgt. aSerjagen, v. a. pregnati, prepoditi, preganjati, odganjati, rasod-ganjati u. bgt.	%
aSerja^ren, v. n. gem. sajarati Te. aSerirrett, fid? f- r. sablofti, sajti ober saiti, sagasiti, sabrefti, aitcft
firegrefhiti fe, pomotiti fe, smotiti e. aSerirt-ung f. sablodenje , sa-blodba, smota, pomota U. bgt. aSerjitngen, v. a. mladiti, omladi-ti, pomladiti; (»erfteinern) vmaliti, vmenjfhati; — ftd) v. r. omladeti , pomladeti. aSerjiingenb adj. po-mladiv.
2Seriatfen, v. C5rfatfen. 23erEappen, v. a. obfhemati. aSeriattf, m. prodaj, prodaja (aucft predaja, odaja). SSerfaufen u. a. prodati, prodajati (and) predati, odati), prodavati. SSerEdufer m.
prodAve» , prodajavez , pro da] z , prodaja zli ti. bgl. SßerEdttferinn f. prodävka, prodäjavka it. f. 10. 2SerEäuflicb adj. prodAjaven, pro-dajljiv u. bgl.
23 e r E e h r, ">■ (£anbel ttnb ©anbei) terg, kupzhija, prodaja; (Umgang, @cmeiitfd;aft) obhöd, obhaja, paj-dafhija, tovarfhija. a3crEel;rcn v. a. (anberž fef;rcn ober loenbeu) oberni-ti, preoberniti, obrAzliati, preobrA-zhati; (£>anbel ttnb ©anbei treiben, ©aaren abfegen) tershiti, tergoväti, kupzhovAti, prodajati; (vertranbeln) premeniti; (aus ber gehörigen ober bod; gctoöbnlid;en 9iid)tung in bie entgegen gcfcfcte bringen, 5. 23. bie 'klugen verbreiten) preoberniti , pre-obräzhati ; (einež ©orte) befedo prefekati , preoberniti; (in ber 23i= bel, jut- (güiibe verleiten?" fpAzhiti, prepAzlu'ti. 25erEehrf adj. unb adv. (umgeEehrt) obernjen, preobernjen; (»Oll Sitten) fpazhen, nApzlien, na-opazhen , naröben; (im ®cgenfa(se beš Dicgelmäfigen) naröben, bann napak ober napeli, naröbe, naöpek ti. bgl.: er macht 2llleš verfehrt, vfe naröbe, napek oprAvi; i!;r t)cAct beti Dtocf verEehrt angesogen , füknjo fte naröbe, nApek oblekli; baš ftnb VerEcl;rfe Ceutc, ti fo nApzhni ljudje, fc nApzhniki. S5etiel)rtl)eif f. napaka ober napAka, nApzhnoft, naröb-noft tt. bgl.
23er Seilen, v.a. saglosditi, saglos-dovAti, aud; sagojsditi, sagvosditi.
SSerfennen, v. a, ne posnAti, pre-viditi fe.
Sßerfctt'en, v. a. sverishiti, feiten sverüshiti.
S3er£efcern, v. a. sa krivoverza imeti.
SSerEitten, v. a. sakeljiti.
23erElagen, v. a. töshiti, satöslii-ti : einen beim unred;ten 9iid;ter ver« Hagen, dufho pri telefi satöshiti. SSerHäger m. toshnik, töshez , sa-toshnik tt. bgl. aScrElaguttg f. tösh-ba, satöshba.
25er! latn iti e n, v. n. (vor Saite cr= flarren) odreveneti , oterpniti.
23er Eid ren, v. a. (ffar, helle, heiter madjen) rasbiftriti , rasvedriti, ras-jafniti it, bgl.; (iit ber 23ibet, einen]
i>6pern ©rab ber SoUFomiiienhcif jc. erteilen) preobrasiti, prefvetliji ponebefiti, rasflaviti. 23crEldrung f. rasbi(trenje u. f. t».; bie Sßerfld. rltng (Slirifli, prcobrAshenje Kriftui'a
aSerifatfcben, v. a. (einen, burd; Slatfcberei in eilten Übeln 9tuf brin= gen) rasnefti , rastrelu , obre? Iii-(att6Hatfd;en) ¡šklepetati, ispovedati.
SSerHeiben, v. a. preblezhi, pre-oblezhi, preblazhiti tt. f. tu. : ftd; in einen 23auer verHciben, Fe v'kmeta preblezhi.
25er El einem, v. a. vmAliii ober vmaliti , vmenjfhati , vmAnjfliati. SSerHeinerlicb adj. vmaliven, vmenj-Fliaven. Sc'rlfeinerunggroort n. vma-livna bete da.
25 erEle i (lern, v.a. saljepiti, sa-mAsati.
23erEnüpfett, v. a. savosljAti, in ©t. saderzhiti, aud; svesali, sjedi-niti.
23er£ried;en, v. n. ober verEricd;en, ftd; v.r. salefti, saplAsiti, Fkriti fe, sagomasati, sapolshiti.
23 er Er ihn ein, v.a. sdrobiti, ras-drobiti.
aSerEritmmeit, v. n. FkerzliitiFe, ¡skriviti Fe.
23 e r E r it p p e I n, v. a. pokvčzhiti.
23 er E ti ni m e r it, v. a. (verbittern; greniti, grenzhiti, ogreniti.
2SerEintbtgen, v. a. osnaniti, osna-novati , na snAnje däti , felfeit ras-glafiti; (ein verlobfež Vaar) okliza-ti, oklizAvati ober oklizovati. 23cr« iunbjettel m. osnanilo.
as e r E u 11 b f d; a f t c n, v. 31 tt ž t- ti n b* f d; a f t e n.
25 er E tir seit, v. a. kratiti, perkrAti-ti, perkrajfhati, okrajfhati tt. bgl. aSerEtirättng f. perliratenje, perkriij-fhanje, okrajfhik.
aSerlad;en, v. a. saframvati, sa.-fmehovAti. aSerlad;ung J. safram-vanje, safmehovanje.
9S e r l a g, v. unter 25 e r 1 e g e n.
as C r l a 1; m C n, v. n. ohromeli, okru-leti.
as er lan gen, v. a. (ein lebhaftes ©ollen nacb einem entfernten ©itfe mit unruhiger (Srtoartung empft'nöetr) sheleti, posheleti, slieloväli, jjoslie-lovati; (heftig verlangen) hrepeneti
po zliem; (haben mollen) imeti ho-teti, gem. fd;led)tt)iu hoteti; (begeh* reit, foröem) terjati, fd)[. pogerva-ti: er verlangt bett SSater, ozheta poslielüje; eS verlangt mich, }u nuf= fen, shele me imäjo, shele me she-nejo, vediti u. f. m. Seetangen n. shelenje, poshelenje, shele tt. bgl.
ÜBerlängern, u. a. podäljfhati, podaljfiiovati , feiten podolgfhati. ySerlängerung f. podäljl'hanje , po-däljfhik.
25erlarven, v. a. obfhemati, sa-fhemati, fd;I. sapintati. 25crlarvter m. oblhemanz, oblheinanik tt. bgl.
58ertäffen, v. a. sapuftiti, sapti-I'hati, auch popuftiti, popüfhati; (bei feinem Xubc jurmf laffen) l'po-rozhiti, and; sapuftiti tt. f. m.; — ftd) v. r. sanefti fe, sanäfhati fe (na kar) , nadjati fe zhefar. 33er= laffener »«. sapufhenz. 23erlaffen= fdjaft f., 25erlaß m. efma fporöfh-tvo, gem. dedidina, dedovina , od-vefhtvo, nafledl'tvo, ozliinTtvo, fd;l. verbthina, verbija, sapüft tt. bgl. 25crläßlid) adj. veren, and) doveren, feiten sanafhljiv. SSerläßlicbfeit f. vernoft tt. f. m. SScriaffuttg f. sa-pu fiten je.
23 e r l ä (T e r n, i>. a. obrekoväti,, ras-näfhati, prekleti, preklinjati lt. bat.
25 er lauf, m. pretezhenje , pretek,
Ereminenje ; (eine 23egebenbeit) sgöd-a, pergödba it. f. m.: nad) SSerfattf von brei Sagen , v* treh dneh, zhes tri dni. 25crlaufett f. a., n. tt. r. (einem ben ffieg, bureb Saufen ver* fperren) satezhi, saleteti; (von ber Seit, fcbnctl vergeben) preminiti, po-migniti, preleteti u. bgl.; (fid) ver« laufen, fid) laufenb entfernen) odbe-shati, odbegniti u. bgl.; (ftd), bitrcb ober im Saufen verirren) sabeshati, säjti tt. f. f.
25 e r I ä u g tt e n, v. a. satajiti, vtaji-ti, auch sanikati; (einem Singe feierlid) entfagen) odpovedati fe odrezhi fe: er enffagte bem mähren ©laubeti b. i. er hat i(;n verläugnet, fe je odpovedal prävi veri tt. f. m.; (verfdjmetgen) samolzhati. 2?cr(äug: nung J• satäj, satäjba, satajenje.
33 er l a u t, '«• pravozb , oglär. 85er lauten, fief) v. r. isrezhi fe: eS ver=
lautet, b. t. ei rctrb gefagf, man fprid)t, pravozh je , pravijo (pre).
83 C rieben, v. a, preshiveti, presht-ti, preshivljati.
23erlecbsen, v. n. rasfufhiti fe.
25 er fegen, t». a. (an einen anbern Ort legen) preloshit!, preltäviti; (auf eine anbere Seit verfebieben) od-losliiti, auch preloshiti; (eine <2a» dje, an einen uttbefannfen Ort legen) saloshiti; (bttreb ein gelegtes Sinber= niß Verfperren) savaiiti, saloshiti, sagraditi u. bgl.; (im -öanbel unb Sßanbel, mit ctroaS verfemen) ofker-beti; (ein 23ucb verlegen) V salögo, na prodaj vseti, auch saloshiti tt. bgl.; — ficb v. r. prijeti fe zheTar, pezhäti Te s' zhem: er verlegte ftch auf bie 3agb unb ben gelbbau, fe je prijel lova in kmetije. S3erteger m. efma salogar u. bgl. SSertag m. efma saloga, saloshba.
25 e r t e g e n, 25ertegenheif, v. unter 25er liegen.
25er Ich nett, v. a. poföditi, diti u. f. ro., vergleiche 25 er leihen.
aScrlciben, -v. a. peroftüditi, per-fkütiti, ogreniti (komur kar).
25erleihen, v. a. (an einen anbern leihen) poföditi, poiojväti; (als ein Sehen uberfragen) v' sajem dati; (umfonft beroilltgen, geben) dati, deliti, podati, podeliti, podeloväti, dariti, podariti, podaroväti. 25cr= leiher m. pofojvävez; darivez , po-deltvez. SSerleihttng f. pod. ritev, podelenje it. bgl.
25erleifen, v. a. svöditi, sapeljati, sapeljoväti.	t
25 e r l c r n c n, -v. a. rasvuzhiti fe, is-vuzhiti fe, posabiti.
2Sertefen, v. a. preklizati, prekli-zovati , aud; brati , prebrati u. f. m.; (auSlefen, attSfucben) odbirati, odbräti, prebirati, rasbirati u. f. f.
25 erleben, v. a. (befchäbigen) ofhkö-diti, pofhkodoväti; (verrounben) o-räniti.
25erleumben, v. a. eig. obrezhi, obrekiväti, opravljati, altih rasne-fti, rasnafhati, rastrefti u. f. m., niebr. oferati , ofrati. 25crleitmber m. obrekovävez , opravljivez , ras-näfhavez. 23erlcuinberifd) adj. ohrezh-ljiv , obrekväven , obrekvävfk , o-
pravljir, rasnafhljiv. Söerleumbung f. obrek , obrezkenje, obrekvAnje.
85er Ii eben, ftd) r. »aljubiti fe, vljübiti fe, niebr. sasijati fe, sate-lebati fe. SSerliebt adj, saljubljen, vljublien. 93erliebt!)Ctt f. saljublje-noft li. f. t».
SS er liegen, ficb v. r. saleshati ober saleshati fe. 93erlegen adj. (bitrd; lange« Siegen verborben) salesliän , entd) fednaft, fejnaft; (mit Unruhe ungewiß, wie man einer Schwierig* feit abl;elfen foll) v' tefnobi, v' fti-rki, sapleten u. bgl. 9SerIegenhett y. neprilöshnoft, samotavka , fti-fka n. f. W.
SSerlieren, x>. a. sgubiti, sgüblja-ti, ob kar priti, sapraviti: einen greunb verlieren, prijatela sgubiti, ob prijatela priti; fein SSermögen verlieren (aus eigener ©cbulb, bureb üble ©irthfcbaft ¡e.), premoshenje sapraviti, (fd)ulb[oS um ben 25efi(s eine« Tinges fommen) ob premoshenje priti; verloren gehen, sgubiti fe, gem. v' sgübo priti; verloren fctjtt, pogubljen biti; ben 93er|tanb Verlieren, is vüina iti; — ftcb v. r. (ftcb ttdcb unb ttacb entfernen) sgubi-te fe , posgubiti fe , poras-sgubiti fe u. bgl.; (ficb in einer SSorftetlnng, itt einem öebanfen verlieren) rasmi-fliti fe.
23 er loben, v. a. (ftcb gegen ©off bureb ein öelübbe verbinbiid) madjen) obljubiti, obezhati; (einem feine Socbfer, ober feine 2od)fer mit einem)
sarozhiti hzhi s'köm, obljubiti komu hzhi. 93erlöbniß_.tf. saröki, sa-rozhki ober sarözhki, savodle.
93erlocfern, v. a. (bttreb leichtfertig ge Ausgaben vcrfebmettben) satratiti, Tträtiti, sadelcati, sapraviti.
SS er lobern, f. a. fplahteti, sgo-reti.
SSerlogen, adj. lashljiv, iaslinjiv.
SS er lohnen, ftd) v. r. vredno biti: es verlohnt ftcb ber 9Dtitl>e nicht, ne trüda vredno.
SSerlöfchen, v. n. vgäfniti.
SSerlÖfheit, v. a. svariti, savariti.
SBerluft, >n. sgüba , sgubizhek. SSerlujtig adj. v' sgübi: einer ©ad)e Verluftig werben, ob kar priti, kar sgubiti, snebiti fe zhefar.
93 e r m a dj e n, v. a. sadélati, sadelá-vati eber sadelováti, auch sadjáti u. bgl.; (im Sejiamenfe) rporozhiti, sadélfhati, sadédovati, sateftamén-tati. 93ermäd)tniß n. sadédidma u. bgl., vergletdje S3erfaffenfcí;aft unter 93 e r I a f f e n.
93ermahlen, v. a. semléti, smléti.
93 er ntáh len, a■ porozhiti, omo-shiti, osheniti. 93ermählung/. po-róka, oshenitev.
93er m ahnen, v. ermahnen.
93 e r nt a l e b e i e n, v. a. prekleti, preklinjati , preklinjováti.
93 er m ante lit, v. a. sagrinjati, sa-krivati , prikrivati, sagerniti, sa-kriti.
SSer-marien, v. a. omejáfhiti, omejiti.
93ermauern, v. a. sasidati, obsi-dati.
23eruteh.ren, v. a. povézhati ober povezháti, povezhováti, mnóshiti, namnóshiti, pomnóshiti, obilfhati , poobilfhati , saredíti , saplemeníti u. bgl., fehl, pogmérati, pogmero-váti. aScrtnchrtmg f. povézhanje, mnóshenje, poobilfhanje, fehl, giné-ranje , pogméranje. SÉermehrer m. povezhvávez, povekfhítel, fd)l. po-gméravez.
Söermeiben, v. a. ogibati fe, ogniti fe (eig. ogeníti fe) , vgeníti fe. 9Sermeiblich adj. ogibljiv, vgenitljiv.
93 er meinen, v. a. meniti, nameniti, miniti, namifliti; (vetteren , unb jtoar burd) bloßes 2lnbliefen) vúrzhi-ti, vúrozhiti, in Sit. auch vplatiti.
SBermelben, v. a. oglafiti, auch nasnániti, napovédati.
93 e r m c n g e n, v. a. méfhati, smé-fhati, preméfhati; — ftd) v. r. (mit etwas, ftd) mit efroaS abgeben) mé-rhati fe med kar, pezháti fo s' zhém.
S3ermerfen, v. a. sapásíti, opási-ti, oflediti, obzhútiti, fpáfti, in Sit. aud) ovánzhati, savánzhati : faum habe ich es vermerft, kóma fim jo sapásil, fpáfel.
S3 e r m e f f e n, v. a. (auSmeffen, nach bem Wajje jutheilen) mériti, ismero-váti ober ismérjati, odmerováti , ismériti u. f. W.; — fid) v. r. (bei bem Wteffen ober im Wlaße irren)
omčriti fe , premeriti fe; (hod; f>e-rijenern, fcbroorcn) rotiti fe , perfe-gati, perdufhati fe tt. bgl. $ (ttt Un= gnabe fommen) sameriti fe. 2Ser= "lneffentlid;, »erttteffen adj. dersen , predersen, presavupen tt. bgl., fel= ten prevseten , saineren. —peit f. dersnoft, predersnoft, presavitp-noft tt. f. tt).
SS er m t e 11; e n, v. a. v' najem dati, fd;l. samitati, v' ftan dati tt. bgl. a3ermietber m. najem,i vez.
33 c trn t u bc f n , v. a. vmaliti, vma-lovati, vmenjfhati, vmanjffiovati.
SSerm if d; e rt, v. a. mefliati , sme-fliati, premefhati.
aSermiffcn, v. a. sgrefhiti, pogre-fliiti, auch sgrefhati, pogrefhati.
SS e t- iti i 11C l tt, v. a. primiriti, vmi-riti, pogoditi, feltener frediti, po-Trediti tt. bgl. aSermittler m. pri-inirivez , auch frednik , pofrednik. ascrmiffclfl adv. f', s' mozhjo , s' pomozhjo, feiten pofrčdftvom.
aScrmobcrn, v.n. ftrolineti, fpcrli-neti, Tpereti, fparfteneti, fpepeleti.
23 c r tn ö g e, adv. po , is, savoljo u. bgl.: »ermöge beš (Serid;teš, po fod-bi, savoljo föilbe. a3ermögen v. a. (auSridjfen, bemerf fielligen, Eönnen) premözhi, premoreti, smozlii , sa-mozhi, mozh imeti, veljati: er IjaU fe »iele 9iinbcr,je premogel veliko govedine (goveje siiivine); er »cr= mag bret Saufettb (Sulben, premore tri tävshent goldinarjov; tttač ich »ermag, »erbe id; geben, kar jas premörem, kar je na meni, kar mi je mözhi, bom dal; tt)aš ein «Kenfcb »ermag, jeigt fid; im Ungtii» de, kar zhlovek premore, köljko zlilövek veljä, köljko ima mozlii , fe v' nadlogah pokashe. SSermögcn n. (bie gäbtgfett ober ®töglid)fcif, aSeränbcruttgen hcri>cl: 5" bringen) smöshnoft, primöshnoft, attd; smo-shenje, mözh; (ber Sßorratb att (Selb ttttb (Sutern) premoslienje, amb glefht, blagö. ©ermöglich adj. premöshen , primoshen , bogät.
SSertnummen, v. a. obihemati.
93ermutzen, v. a. meniti, mifliti, iradj»ti fe , nadegati fe, tröfhtati fe, dümati it. bgl. aSermutblicb adv. bles, bleso, po meni, kakor fe mi
doideva. S3ermufbltng f. mena, ml-fel, nadega, troilit.
23ernacb laffige n, v. a. sanpmari-ti, obnemariti, v' nemar puftiti , v' nemar pufhati, auch samuditi. aSernad;(dffigung J. sanemarenje.
SSernagein, v- a. sabiti, sabljati, sashrebljati; (eine iianone) sagojsdi-ti, saglosditi, »ergl. 2Serieilen; (ein 9>ferb) sakovati.
23 e r n d b e n, v. a. safhiti, safhivati.
SSernarren, v. n. (ein STarr mer* ben) is (nna iti , obnoreti; — ficb v. r. noro fe saljubiti, po norfkO fe vljubiti, satelebati fe , vnoriti fe v' kar.
SBernafchen, v. a. sajefti, sajedati, sahikomniti.
SBerne^men, v. a. flifhati ober fli-fhati, saflifhati U. f. t». , ttt ©f. geni. zhuli, sazhiiti; (pbvcn unb uttter« febetben, »erjiehen) vumeti, rasvume-ti, gem. saftopiti; (bureb baž (Serud)t erfaljren) svediti, zhuti: icb bflbe »ernommen, bajj bit nidjt lommett mirjl, fini pr&viti zhul, fim svedel, de ne bofh prifhel. — n. (bie •£>anbiung, ber 3llflanb, ba man ct* toaš »ernimmt) pravozh ober pra-vozh; (bie 21 rt unb SBeife, mie man gegen Sinbere geftnnf i|1) sloshnoft: bem aSerneljmen nacb, kakor je pravozh, kak fe govori; in gufem S5er= neljmen mit Semanben fieljen, biti s' kom v' sloshnofti, biti s' kom fi dober. aSernel;mlid; adj. rasloshen, glafen.
2>erneigen, ftd) v. r. vkloniti fe, vlilanjati fe, prikloniti fe u. f. tt».
SS e r n e i n C n, v. a. sanikati , tajiti , vtajiti, satajiti , auch odrezhi, ne dovoljiti.
SSerniarfen, u. a. sanizhati, sani-zliovati, v' nizh delati.
SSernunft, f. pamet, auch vum, rasum. aSerniinfteln v. n. pamet-vati, modrovati, vumnovati, vum-nizhati. aSerniinftig adj. pameten , aud) viimen , rasumen. —loS adj. brespameten, bresvumen.
5&erorbnen, v. a. povelčti, pove-levati , vkasati, vkasovati, sapove-dati, sapovedovati. aSerorbnung f. povelje, vkAsa, sapovd.
SSerpachfen, v. a. v* najem dati,
fd)l. samitati, arendari, v' fhtont dati u. bgl. S3erpad>ter m. najema-vez, fd)l. samitnik, arendator.
S3erpefiet, ad). kiishen.
as e r p e t f d; i e r e n, »erpctfcfeafien v. a. sapezhatiti.
SSerpfal; len, v. a. s' koli ograditi, sakoliti.
SSerpfdnben, f. a. saftaviti, sa-ftavljati, audj saloshiti, v' saltavo dati u. bgl., fd)f. arati.
aSerpfefferit, v. a. saperprati, preperprati.
SSerpflanjen, v. a. prcfaditi, pre-fajati, felten premeftiti.
SScrpftegen, v. a. shiveti, rediti, aucfc ofkerbevati, satrofhiti, trofhi-ti kogar, ftrofhek (lajati komur.
SSerpfufdien, v. a. fpalidrati, po-gubiti, Tkasiti.
SSerpic^en, v. a. safmoliti, ofmo-1 iti«
S3erpraffen, v. a. satratiti, vtra-titi, sapraviti s' jedjo in pitjom.
SSerprcjeffiren, v. a. sapravdati, v' pravdah sgubiti,
S3 c r f a t n e n, v. a. omej Afhiti, omejiti.
aSerrammeln, »errammen v. a. saloshiti, sariniti.
23 e 11 a t f), rn. isdaj, isdaja, isdajba. SScrratben v. a. (ein (Selieimnifi) ras-kriti , rasodeti ; (in ber 2li>|ld)f ju fdjaben, bem Jeinbe uberliefern) is-dati , isdajati , aucf) prodati ober predati, feltener ovaditi. SSerrather m. isdAjiz, isdavez , feltener ova-desh u. bgl. 23errafl;eret f. isdaj, isdaja, isdajanje u. bgl. 23errdtl;e= rifd) ad). isdajljiv, isdajvaven, is-dajflik u. bgl.
33erraud?en, v. n. ¡«kaditi fe, is-puhteti, preminiti; (vom SSeittc) svetrčti.
SSerraufdjen, v. n. prefhumeti, odfhumeti,
SS e c r e d; it c n, v. a. (etne ©adie, mit in Medjitung bringen) sarazhuniti, fdlf. sarajtati; — fid) v. r. prera-zliuniti fe, orazhuniti fo, v' razhu-ni fe preleteli, fd)l. prerajtati f e, orajtati fe.
2Serred)fen, v. a. sapravdati.
83 e rte d c it, v. n. zerkniti, krepni-ti, poginiti, ruff. okoleti.
SSerreben, v. a. sarezhi, sagovo-riti fe ; — fiel) v. r. sarezlii fe Jt. f. m.: cr l;at ftd; »errebef, sareklo fe mu je, jesik mu je fpodletel.
SSer reifen, v- n. oditi, odpotovA-ti, sazcftovati, fcfcl. odrajshati, sa-rajsliati.
23 er reißen, v. a. rastergAti, ras-zhefniti, raszefati.
23 e r r e i t e n, v. a. sajesdariti, sa-jesditi.
23er r e n fett, v. a. naviniti, previ-niti, and) isviti, isvrezhi, premAk-niti u. bgl.
23 e r r t d) t e n , v. a. opraviti, opravljati. 2Serrid;tung f. oprAva, opra-vik, opravilo, aud) delo.
23 e r r i e g e l n, -v. a. satAkniti, sariniti, sapAh saloshiti, sapreti.
23 e r r t n g e r n, v. a. vmenjfhati ober vmenjfliAti, vmaliti, slajfhati, olch-kotiti, oblAhzhiti, sloshejfhati.
S3e r r o d> e l tt, v. a. ishröpfti.
23 et-roji en, v, n. s'rjaveti, sar'ja-veti.
23 e r r u dj t, adj. fpazhen, prepazhen, hudoben, prehudoben.
23errttrf'en, v. a. premakniti, pre-geniti ober pregenit: , premikati tt. bgl.: einem Den Kopf »errüden, komu pAinet premakniti, prcmefhati. SSerrüeft adj. premaknjen, pahnjen. 83errücftbetf f. premeknjenoft, pah-njenoft, noroffe u. bgl.
SS er rufen, v. a. rasglafiti, prekli-zati, rasklizati u. bgl.
S3 e r ž, m. gem. verfta, vers, ctma aud) ftik, fdjl. rajm, ruff. ftih.
93erfagen, v. a. (ben ©enuß eitteJ 35inge6 jitfagen, perfpred;en) obljubiti, obezhAti, obetati; (einem et= roaS, abfchlagen, verweigern) sarezhi, odrezhi, odpovedati u. bgl.
SSerfaljen, v. a. prefoliti, prefA-Ijati: ftd) bie ©uppe vcrfafsen, sa-meriti fe; einem bie greitbe verfal= jen, komur vefelje ogreniti.
SG e rf a nt m el n , v.a. sbirati, sbrati, vkup fprAvljati, feltener nabirati n. bgl.; — ftd) f. r. sbirati fe, nabirati fe, gem. rtd)figer f-iti fe ober foiti fe, f-hAjati fe, fniti fe, fnidatj fe : fte verfammelten ftch, fo fe f-fhli, fo fo fnidali tt. f. m. 23erfamm= Iung /. sbor, fnid, f-höd. 23er«
famniiungSfaal m. fnidniza, sborni-
za, sbiraliHie.
S3erfafe, v. tmfer SBerfefeett.
SScrfanem, v. n. okifniti, prekif-niti , fliifati fe, prekifati fe, pre-kvAfiti fe.
SSerfattern, v. a. prekvafiti, prekifati.
S3erfaufen, v. a. (»eririnien) sapi-ti,sapijanzhiti j — v. n. (ertrinfett) vtopiti fe.
SSerfaumen, v. a, samuditi, samu-jati, samudvati, samujovati, ttnr. sakefniti, safbtentati u. bgl. S3er= fdnmniji n. samuda, samudik.
SS e r f d; a d) e r n, v. a. prodati, saju diti ti. bgl.
SS e t' f ep a f f e n , V. a. fpraviti, dobiti : idj roerbe if>m ba» fd>on »erfd)af= fen, to mu bom vsiie fpravil; icp »erbe mir c« fd;on »erfd;affen, jo bom she dobil; er »erfd;afft 3ebem 3iedjf, vfakimu pravizo dela; biefeš ašitd; mufjt bit bir «erfdmffen, to knigo fi imAfh fpraviti, li jo rno-rafh omifliti, fe morafh s'njo pre-fkerbeti U. f. t».
SSerfd?amf, adj. rramesbljiv, fram-Ijiv. —fjeit/i frameshljivoft.
S3erfd>anjen, v. a. obliopati, s' osidjom in s' obkopi obdati.
33 erf d) a tre tt_, v. a. sagrebfti, sa-kopati, safuti, safipAti.
$3erfdjeiben, v. n. vmreti, lozhiti fe , vgafniti , fmert ftoriti. •— n. vmiranje , fmert.
SSerfdjenien, v. a. rasdariti, ras-darovAti, rasdati, rasdajati, fcfjf. rasfhenkati.
SSerfdjeršen, v. a. safhaliti, sa-norzbovati, sgiibiti kar , fpraviti fe ob kar.
9Serfcbeud?en, v. a. odegnati, od-ftrafhiti, rasplafiiiti, rasltrafhiti.
S3erfd?icf en, v. a. poflati, odpofla-ti, raspoflati.
S5 erf cb t e 6 e n, v. a. (auš bet gef)6ti= gen ober bod) get»of)nltd>en £ag'e fdne» pen) premakniti, premikati, felten pretifhati ti. bgi.; (anf eine anbere 3eit fdjieben) odloshiti, odlagati, odkladati, odnafbati , odlafhati.
33erfcbieben, adj. eig. rasen, ras-lizben, attd> mnogoter, fd;l. veliko-forten, druge forte, —fjeit f. ras-
noft, raslizbnoft, fliicp mnogotčroft, mnogoft tt. f. t».
S3e rf dne jš e n , v. n. (»on garben) obiedeti, premeniti fe; — v. a. (ihthter, SBlet JC.) saftreljati; — ficp v. r. saleteti fe tt. bgl.
SSerfdnmmeln, v. «. fplefnjeti, fplefnjiveti, fplefnjiviti u. bgl.
aSerfdilafen, v. n. saipati, attep salesbati.
SBerfdjIagett, v. a. (mit SKdgeln, 58refern te.) sabiti, prebiti, o-biti; (einen SSerfd>(ag mat^en) predelati, pregraditi; (@d)iffe »om ffiinbe) sa-gnati, sanefti, vnefti ; — v. n. (ef= roa« erroarmt roerben) ogreti fe, fo-greti fe; — ftd; v. r. (uon SSrofamen jcv in bie CtJftropre geratpen) saleteti. — adj. savit, prebrifan, prekanjen. SSerfdjIag rn. predel.
aSerfdjredJtern, v. a. pohujfbati, f-huifhati, Jiuje napraviti.
SSerfd;teicf)en, ft^ v. r. rkrivflii oditi, fkriti fe, vkrafti fe, miniti, vmakniti fe.
23erfd)(eiern, t;, a. sapezbati, sa-kriti, sa^erniti, saviti u. bgl.
SS e r f efe I e t f e n, v. a. sabriifiti, sa-brufhati.
SSer f d; i eim en, v. a. sashlesiti.
SSerfdjieigen, v. a. (abtragen, ab-mifeen) obnofiti; (»eriieren, alž bie 3eit) sapraviti, vtratiti; (Derlaufert) prodati, prodajati, rasprodati.
SSe rf d; lep p en, v. a. savlezhi, sa-vlazhiti, atid; sapraviti, fkr:ti.
SS e r f d) f eu b e r tt, tr. a. sapraviti, satratiti, savlazhugati.
SSerfdjiiegen, v. a. (mil einem @d;Ioffe jttmadjen) sakleniti ober sa-kleniti, saklepati , and) sapreti, sa-piratj; (bie 'itugen, ben Sittnb) sa-tifniti, satifkati.
SS erf d) I im m er n, t>. a. f-hujfhati, pobujfliati.
SSerfd)li_ngen, v. a. (pertoicfeln) samotati, saviti u. bgi.; (pinunter fd;(ingen) poshreti, poshirati, and) pogoltniti , niebr. povritniti; (eine ©plbe, ein SBort im Keben) pogoltniti, pogoltvati.
SS e r f cb i u cf e n, v. a. poshreti, poshirati.
SS e r f d; i u m m e m, f. a. sadremati, predremati.
2Serfcpmad)ten, j>. a. obnemozhi,
obnemigati obet omagati, obroago-vati ober omagovati, attcp koperne-ti, fkoperneti.
C e r f d; m a p e n , v. a. savrezhi, sa-metavati, sanizhovati,,fcpl. sashma-gati, sashmagovati.
25 e r f d) ttt a u f e it, v. a. sajefti, sa-jedati, sagoftiti, sagoftovati.
2S e r f d; m e r j e n, v, a. prenefti, preterpeti, prebiti.
SS er f d) m i e b e tt, v. a. sakovati, sa-kavati.
23e r f cp m i cr e rt, v. a. samasati, sa-masovati.
S3erf(pmifef, adj. savit, prebrtfan, prekanjen, liudokunfhten, kovaren. —peitj. savitoft u. f. t».
SS e r f ep n a p p e n, ficp v. r. sahlopni-ti te; saleteti fe, pregovoriti fe.
SSerfdpnauben, »erfcpnaufen v. n. odahniti, odibati, odihovati.
SS e r f d) n e t b e tt, v. a. (burd) ©cpnev-ben aHe macpeit) saresati , isresati ; (»erunftatten) fkasiti; (an ber 8dnge eftoaS abnepmen, befdjneiben) obresa-ti, obresovati; (enfmannen, uerfcpnei-bett) kopiti, aucp resati, isinoshtti.
SS c r i d) n e t e tt, v. a. s' fnegom sa-nčfti, safnesbiti.
SSerfcpnittener, m. fkoplenz, ko-plenik, kopun, resanik.
SSerfcponen, v. a. sanefti, sanafha-ti, persanefti komu kar, fcpl. saflio-«ati kogar s' zhem.
23 erf d) 6 it er n, v.a. olepfhati, olep-fhovati.
23erfd)_rdn!en, v. a. (bie guge) na krisli poloshiti, v* krisli djati; (burd) ein freujmeife gclegteS i)inber= nig »ermadjen) pregraditi, preplefti.
23erfcpreiben, v.a. sapi lati; (burd) ©cbreiben »erbraitcpen) sapi Tarifi.
83 c r f d) r e i e n, v. a. (in einen iibetn 9tuf bringen) raskrizbati, rasglafiti, rasnefti , rasrezhi u. bgt.; (bet bem abergliubifdjen 93ol?e, bitrep ben bto= gen ','lnt>inf »erpeven) vurzhiti, felte= iter vrezhi u. bgt. — n. (btc fepn foltenbe 2Scrperung) vurok.
23 erf cb r um p f e n, v. n. fkerzbiti fe, sgerbazhiti fe.
58 e r f d) u b , m. odklad , odkladik , odlog, odlafhik, odnafiianje tt. bgt.
S3erf^ulben, v, a. (ettpa? ober ct=
toaS on einem) pregrefhiti, sagra-fbiti, fettener «adolskiti fe. —■ n. pregrčha, pregrčfhili, pregrefhenje. SSerfd)Ulbet ad). sadolshen , v" dolgih : »erfdntlbef fepn, v' dolgih biti.
SS e t* f cp it t f c n, v. a. (burd) ein pin=. gefcpiitfefeS .Cunbermg »erfperren) sa-i'ipati, safüti; (aus Um>orjtd)fig!eit ausfließen taffen, etwas XrocfeneS, als: ©attb te.) rasfipAti, rasfüti; (eine glügigfeif) rasliti.
25 c r f d) to ä g e r n, ficb t>. r. v' fvAfhi-no ftopiti, fefvafhiti fe (s' kom).
SSerfeprodrjett, v.a. (üerteumben) obrezhi , obrekovati, rasnefti, rasglafiti u. bgt.
23 e r f d) m a fe e n, v. a. saslilabrAti, sashlobudrati u. bgl.
23erfd;roeigen, v. a. samolzhati, vmolzhäti, vmölliniti, aud) satajiti, vtajiti, fetten satihtati. SSerfcptoeigung f. samolzhanje.
S3erfebmelgen, v. a. sajefti in sa-piti, sagoititi, niebr. sabordeläti.
SS e r f d; me f l e n, v. n. otezhi,_ote-kati, aucp sabühniti, rasbühniti.
SS e r f d) io e m m e n, v.a. satopiti, sa-pläviti.
23crfd)menben, v.a. sapräviti, sa-pravljati, in StSt- aud) tratiti, saträ-titi, potratiti, v tratiti. SSerfd)toenber m, saprävljavez ober sapravljivez , potratnesh. S3erfcptoeiiberifd) adj. sa-pravljiv, saträten. 83erfd)menbung f. saprävljanje, sapravljivoft, satra-ta, potrata u. bgt.
SS e r f cb m i c g e tt, adj. molzhljiv , sa-molzhljiv, vmolzhen.
S3erfcpminben, v. «. miniti, po-migniti , sginiti, sibniti.
23 e r f d) ip i fi c r tt, v. a. pofeftriti, fettener safeftriti.
SS e r f d) m i fe e it, v. a. s' potom po-gubiti; (»erlernen) rasvuzhiti fo, posäbiti.
2Jerfcpro5ren, v. a., aucp — ficp v. r. (eine ©aepe, eibtid) angeloben, fie ju unfertaffen) sarezhi fe, saper-fezhi Te, sarotiti fe; (ftd) jueiiter bbfen ©adje »erbinbett) fpüntati fe , fpuntariti fe, [pnritovati fe, feltener s roti ti te. S3erfd)to«rung f. ?pi'"t, puntarija, feltner srotenje, fkvifiik.
93erfepen, v. a. (nidjf fepen, falfdj fepeit) prevtditi, ne viditij (etipftS,
aus Una$ffamiett einen geiler bege= pen) pregrefhiti, auch pregrefluti fe; (ein 2lmf oerfehen) opraviti, opravljati , auch ofkerbeti; (einen mit etioaš, Petforgen) prefkerbeti, ofkerbeti, aud) previditi, prevido-väti; (einen mit ben ©fetbfacramen» fett) fpovedati, fpovedävati; — ficf) v. r. (einen geiler begeben) pregrefluti fe ; (mit ettoag) ofkerbeti fe , prefkerbeti fe, previditi fe; (per= muf(;en, hoffen, erwarten) nadjati fe, prizhakati, prizhakovAti, vüpati , savediti fe , tröfbtati fe , previditi fe n. bgl.: ich üecfefje tnid) beffeit ju euch, tö od vaf vüpam, tega fe od vaf savem; ich hafte mich feinet nicht fcerfehen, nelira ga prizhAkal, neliin fe ga nadjal, nefim fe ga tröfhtal; baä hatte ich mir pon iijni nicfjt »er= feigen, te^a bi Ii od njega ne bil miflil, tega bi fe od njega ne bil previdil, ne bil tröfhtal u. f. to.
83 e r f e h r e n, v. a. okvariti, ofliko-dovAti, omadeshväti.
83 e r f e n b e n, v. a. poflati, odpofl Ati.
83 er f en g en, -o. a. Tmoditi, ofmodi-ti, pofinoditi.
83 e r f e tt f e n, u. a. vtopiti, vtöniti, potoniti, pogrositi u. f. tt).
SSerf eisen, v. a. (in einen nicht ge= hörigen, an einen falfchen Ort fefeen) ne na fvöjo mefto poftäviti; (an= berSwofrin fefeen) preftäviti, preftav-Ijati; (SBältme !C.) prefaditi , prefa-jati, prefajoväti; (bie SSewobner ei» ne» CanbeS —) prefeliti, prefelovA-ti; (einen ©d)lag je.) vdAriti kogar ; (oerpfanben) saftaviti, saftAv-Jjati; (antworten) odgovoriti, aud> rezhi, djAti u. bgl.; («tefalie, 2lrje= neietl) smefhati, primefhati; —- fid) v. r. prenefti fe, preftäviti fe.
83e rfe ufsen, v. a. prevsdihati, pre-vsdihovAti.
SS e r f i d; e r n, v. a. sagotöviti, saref-nizhiti, saverjeti.
SSerfiegeln, v. a. sapezhAtiti.
SSetftegen, v. n. vfahnitf, vfuflii-ti fe.
SSerfifbern, v. a. pofrebriti, ofre-briti.
SSerfittfen, v. n. potoniti fe, vtöniti fe , pogresniti fe , pogresovä-ti fe.
©erftnnliehen, v. a. sblro obrä-
siti.
93erftfeen, v. a. prefedeti, profe-dati ; — fteft v. r. safefti fe, safž-dati fe.
23 etf ö h t e n , v. a. fpraviti, fprav-1 jati, aucf; vmiriti, primiriti ; (eined šorn) potolAshiti, vtolAshiti, vta-shitioerföhne bid) ntit ben geinben,
\ fpravi fe s' fovrAshniki. S3erfö!)ner m. fpravnik, fprAvljavez, potolash-nik. 23erföl)ttlid) adj. fpravl|iv, fpra-vi ti ji v u. bgl. 23erföhnitng f. fprAva.
33 e rf o r g e n, v. a. ofkerbeti, prefkerbeti , »ergl. SSerfehen.
23erfparen, v. a. prihraniti, sa-hraniti, aud) odnaihati, odlAfhati.
SSerfpafen, fich v. r. opösditi fe, gem. prepösdna priti, sarauditi fe, muditi fe.
58erfpeien, v. a. sapljuti, sapljo-vati, opljovati.
aSerfperren, v. a. sapirahi, sapre-ti, aud) pregraditi, pregrAjati, fel> fen saklepati, sakleniti, salcleniti.
aSerfptelen, v. a. sajigrati, fAl. safhpilati.
33 e r fp 11 f e n, »erfpliffern v- a. sa-praviti, satratiti u. f. tt).
SSerfpoffen, v. a. safmehovati, saframovati, fd;l. fhpotati, safhpoto-väti. aSerfpoffer ?n. safmehovAvez, saframovävez. SBerfpotfuug f. sa-IrAmba, saframovAnje , šalmeho-vanje.
aSerfpredpen, v. a. (einem efroaS, jufagen b. i. fagen, baß man ež }u feinem 9iu(jen f!;un ober faffett wolle) obezhati, obetati, obljubiti; — ftd) v. r. (mit einer iperfon, ihr bie ©he Perfprechen) sarozhiti fe; (aui öiangel bee '.»IttfmerEfamfeif falfcfe fprechen) sarezhi fe, pregovoriti fe; (Hoffnung geben unb niadjen) nadjati fe , tröfhtati fe , obetati fi. — n. obezlninje, obet, obljuba ; (eheliches —) särozhki ober sarözh-ki, saröki, savodle. SSerfprecbenb ad), obeten: piel perfprechenb, veli. ko obeten.
23erfprei5en, x>. a. podpirati, podpreti.
aSerfprengen, v. a. pregnati, ras. odgnati; (ben fteinb —) raspoditi, raskropiti.
93er fp ringen, M r- navinlti l'o , previniti fe, gem. previniti fi nogö it. f. W.
93erfprifeen, v. a. isbrisgati, is-bsikati 11. bgl.; (baS 25(ut) preliti.
SS er f p ü it b eit, v. a. sapiljkati, sa-vehati.
SSerfpüren, v. Spüren.
93erjtanb,v. 93erjtehen.
93crjiärfen, v.a. pomnoskiti fhte-vilo , auch omozhnejthati, otcrdej-fhati.
SSerftarren, v. n. otcrpniti it. f. ii>.; (vor 58erwuttberung gteicbfam ftarr werben) fterineti, dreveneti, auch oftermeti, odreveneti, vergl. Grftarren.
93erftatten, v. a. dovoljiti, dopu-ftiti.
93crjtauben, tr. n. raskaditi fe.
93erflaucben, v. 93errenfen.
SSerjtecfen, v. a. (burcb ein batjin gefiecfie« -öinberniß verfperren) satak-niti, satikatl; (verbergen) fkriti, fkrivati.
83erflehen, v. a. (bie ©cbeufutig ci= neä ¡eben Reichen« unb befonbet-« ber SBörter einer Siebe wahrnehmen, beut» liehe 23egttjfe von etwa« haben) eig. umeti ober vumeti, vumeyati, attd; rasuineti (in St. gem. räsmiti), ra-sumevati, feftener sapopafti, häufig aber germaniftreitb saftopiti, safto-povati; — ftcb V. r. (bltrd) lange« Stehen fefcabhaff ober untüchtig rc>er= beit) preftati , saftAti : baS verlieht 3eiter beffer af« wir, to imi bolj rasumi kakor mi; ich »erflehe llidjt, Wa8 er fpricht, ne vumiin, kar govori; ba« »erfleht jtch »on fctbft, tö fe vč; mit ihm verfielen wir tut« leidet, s' njim fe lahko bögarno, s' njim fe lahko viuiuiqo , rasumimo, saftopinio; ftcb auf iertoa« fcbnetl »er« flehen, hitro Te v' kar svediti. 93erftaub m. (t>a« SBermögen, 51t »er« flehen) eig. vtim, rasum, ttnr. auch saftöpnol't, saftöp tt. bgt.; (bie (Si= genfehaff, bie gerttgfeif, ieidjt \vt »et-= fiehett je.) vüinnoft, rasü'nnoft, unr, saftopnoft; (bie SBerouuff) pamet; (»01t ber Siebe uitb beit Söorten, ber Sinti, bie 25cbeufung) pomen, po-menjik: bett 98er|ianb verlieren, is vüma iti, ob pamot iti; ein uo^ fo,
auJgejetdjnefer Sßerflattb fjbüfjf nid;t Vor	vùm fhe tiki naf ne
obvArije v" nefpAinet ; fie Wlinber= ten ftd) über feinen 93erjtanb, ùmno-fti njegovi fo fe zbudili. 58erflätl« big ad). vûmen, rasumen, vineten, auch pâmeten, saftöpen. 93erjîânbi* gett v. a. (eilten) rastolmAzhiti, ras-îosbiti, dopovedati, dokAsati ko^ mur kar; (benadjrichttgen) gliif dati, na snAnje dati kômur kar. 93er= jtčmbiid; adj. vuméven, rasuméven, attd; saftopljiv, rasumljiv U. bgf. 93erftänbniß n. slôshnoft.
9Se rji eigen, ftd; v. r. saléfti, salA-siti.	•
58 e r (i e i g e r n, v. a. na lizitiringo prodati.
58 e r fl e i n e r 11, v. n. okamenéti. 95er= fictlterititg/. okamnina.
93 er fte Ifen, v. a. (auf furje Beit eine attbere utib jwar nachteilige ©ejtalt crtheilen) premeniti, onefpo-
I dobiti u. bgl. ; — fteh v. r. (»on außen ftd) anbcr« jeigen, alž man beitft unb eiti p fin bet) fkasovAti fe , hljiniti fe , potuhovAti fe , potajiti fe „ potâjati fe , lefizhiti ffc , binav-zhiti, binavzbovati. 23ef|ieflerifch adj. hljinjiv, fHasljiv U. bgl. 93er= fieOuug f. fkasljivoft, bljinjivoft, hliinba u. f. W.
93 c r ft e r b e n, v. ©î e r b e tt. _
93 e r ji i m nt e n , v. a. preglàfiti, ras-vbräti u. bg(.
93 e r ji o cf e it, v. n. (brivci? tange an» hattenbe geudjtigFeit verberbt toerbou) ftuluiéti, f-lmjditi ober f-bujdéti ; (vorfâ(j[id) ttnempfinblich gegen ade heitfame ÎSefferungemiftel fei>n) otcrpniti, oterdobniti, ofhtoréti, opanjé-ti, sakerknitl : gegen gute Cïrmahs nitngen feitt ■Ç'crj vecfiorfien, dobrj-mu opi>"ninvanju ferzé sakerkniti. 93erjiocft ad), oterpnjèn. 93erftocft= heit f. oterpnjènoft, otei-pnoft u. f. w. 93erftocfung f. oterpnenje,*oter-döba, ofhtorénjc it. bgf.
93er|tohlen, fkrivôma, fkriv-fhi, fkrivàj, tâjna.
93 er jt o p f e 11, v. a. satikati, satàk-niti , sadélati, sadelovàti, sainà-fhiti, sapliati, saphovati ; (»OUI Ceibc) sapréti. .aserjiôreu, v. a. rasgnâti, raapo-
ditl, raskropiti tt. bgi.t »erfiiren auSfe^en, preftrarhdno glcditi.
58erfiojj, m. pomota, sm6ta, pre-grelliik. 58etftoffen v. a. u. n. (ei= neit, if>m ben biShertgen ©dntfe, feine Cube k. auf eine geroaltfame ;>lrt en U Jteijcn) savrezhi, ovrezhi, aud; sa-tlazhiti, satreti tt. bgf.: 3emanbett attS bem Saufe »erfioffen, kogar is liifhe funiti , is hifhe pahniti u. bgf.; bet 58afer pat ben ©oi;n »er» fioffen, ozha je fina savergel , sa-terl, pregnal; in _baS eroige geuer »erftoffen, v' vezhni ogenj pogubiti it. f. m.; — ftch v. r. pomotiti fe, pregrefhiti fa 58erfloffung f. sa-vershba, overshba u. f. ro.
SSerftreicben, v. a. samasati; — v. n. (vergeljen) pretežki, preminiti.
JSerfireuett, v. a. (ftreuenb »erlie* ren) rastroHti, rasfipati, rasiiiti,
s prefipati.
feerfirtcfen, v. a. (in gaHfkicfe »erroicfeln) saplefti, sasajnkati.
58erflummeln, v. a. rkasiti, oker-niti, prerekati u. bgl. SSerfiummci luna f. fkashenje, okernenje u. f. ro.
58 c r ji tt m nt e n, v.n. ((luntm roerben) obnemeti, onemeti, obmutniti; (plcls* lid) aufhoren ju rebett) obmolzhati, obmolkniti, vmolzhati, vmolkniti: Semanbcn »erfhimmen utajen, kogar obmutiti.
58erjiur$en, v. a. savesniti.
58 e r fi u fc e tt, v. a. podresati, »ergl. © t u 6 e n.
58 e r f u d;, m. fkuf, fkufbnja , po-fkufhnja : eincn SBerfud) mad)en, fku-fiti, porkufiti. SSerfttcben v. a. (pro» biren, auf bie <J)robe fleKen) rkuriti, porkufiti, fkulhati, fkufhavati, fd)t. vardeti, vardevati; (Eofien) fkiiriti, eig. pokufiti, okuliti, pokufhati u. bgl. 58erfud;er m. fkuflinjaviz, f! uThnjavnik , aucb fkufhaviz , fku-fhavaviz. 58erfud;ung f. fkufhava, fkufhnjava.
58erfubcln, v. a. sagerditi, ofkru-niti u. bgl.
58 e r f it n b i g e n , ftdj v. r, pregrefhiti Te, pregreThovkti Te. 25erfunbi= gung f. pregreThejiie, pregreha.
58 e r f u jji e n, v. a. riaditi, vfladiti, ofladiti, Ha j Thati, oflajfhati, oflija-ti, polladkati.
SSitfil nbeln, v. a. sazhenabiti, sa-
zhenzhljäti. 23er ta njen, v. a. saplefati. 58 e r t a u f d) e n, v. a. meniti, preme-
niti, ismeniti, premenjati u. bgl. Söerfeufelf, adj. hudirlk, vräshji. 58erfbetbigen, i>. a. (mit ©orten, beroetfen, baß eine i)erfon ttnfcbulbig, eine ©adje roabr ober rechtmäßig fep) sagovärjati, sagovoriti; (einen ?lns griff burcb Eörperlicbe ©egenroebr von etroaS abjumenben fucben) braniti, V brAn rtäti, aucb sabraniti u. bgl. S3 er t hei len, i>. a. rasdäti, rasda-
jati, rasdeliti. 58 e r t b euertt, v. a. drasbiti, pre-
drashiti, sdrashiti. 58ertl;un, v. a. tratiti, saträtiti, vtratiti, auch sapraviti, sapravljati. 58erthulich adj. sapravljiv. 58erftefen, v. a. glöbllie delati, globiti, globejrhati. 58ertiefung f. globina.
58erfilgen, v. a. etg. istrebiti, po-trebiti, auch vkonzbäti, pokonzha-ti , satreti, sanizhäti, vnizhati, v' nizb tlazhiti: »ertilget bie ©ünbe au6 eurem Serjen, potrebite greh is vafhiga ferzä. 58 er trag, m. (ein Gontraet) Tpräva; (ein SSergleicb) pogodba, aud; dogovor : einen 58erttag fcbließen, fprävi-ti Te, pogoditi ie. 58ertragen v. a. (an einen ungehörigen ober unbefann« fen Ort fragen) vnefti, sanefti; (er» fragen, als: Sifee, kälte tc.) prene-fti, preterpeti; (einen mit einem , jroei *J)erfonen, »erföfmen) Tpräviti, und; vmiriti; (ftd) mit einem gut, fd)Iecf)t te.) bogati fe, zhrediti Te , f-häjati fe , obnärhati Te , fd)l. g'i-hati fe tt. bgl. : mit ihm »erträgt ficb 3ebermann mol;l, s' "jim vfaki lahko f-häja, fe lepim pogajaf; mit bir aber fann fich 9iiemattb »erfra» gen, s' tebo pa fe nihzher ne more bogati, pa nikdo ne möre f-häjati; »erfraget eud) in ©iife, s' lepim fe zhredite. SBerfräglich adj. mirovit, fpravljiv tt. bgl. 58 er trauen, v. a. u.n. (einem ober einer ©acbe, ober auf einen ober et» maš) vüpati, savüpati, savupoväti v' kogar , felfener sanefti fe , sanä-fhati fe na kogar: auf ©off #e«»
trauen, v' BogA savupati. — n. vupanie , «avupanje, auch savöplji-va u. bgl. S3ertraulicb adj. savupen,
Sßerfräumen, v. a. predremati, prefpAti, prefanjati.
SSer t reiben, n. a. (burch geroatffa= me SDliffel entfernen) preganjati, pregnati, auch pretirati; (einem ober fich bie 3eif) kratiti; (ffiaaren ab= fefeen, Verkaufen) prodati, prodava-ti: als ein SScrfriebetier unb flüdjtig rnirft bu in ber ffielt (;erum irren , preganjan in beshe fe bofh po fvetu potikal. Sßerfreibung f. pre-ganj, preganjba.	.
58 er treten, v. a. (burdj einen fau feben Srift verlefeen) previniti, svi-niii; 0>or etwas treten, unb baburch ben 3uä<>ug l;ini>ern) saftöpiti; (an eines 2lnbcnt ©teile treten) naftöpi-ti, naftopovati; (einen ober eines ©teile) nameftnik biti, feiten name-ftiti, nameftovAti. SSertreter m. nameftnik ober namcTtnik.
SSertrinien, v. a. sapiti, prepiti.
SSertrocfnen, v. n. vfufhiti fe, vfahniti.
SS e r t r o b e I n , v. a. prodati, raspro-dati (na ftArim fejmu).
SSertröflen, v. a.nadjati, tröfhtati.
Sßertufdjen, v. a. sakriti, prikriti, satilitati, satajiti.
SS er üb ein, v. a. sa slo imeti, sä-slo vseti.
SSerübeit, v. a. narediti, pozheti, vzliiniti, doperneTti.
ißerun ehren, v. a. onezbaftiti, nefpofhtoväti. SSerunehrttng /. one-zhaftitev, neTpofhtovanje.
SSeruneinigen, v. a. rasjediniti, rasdrüsbiti, rasprijatliti, rasdreti.
SSentnglimpfen, v. a. pfoväti, opfovAti, obrezhi, obrekoväti.
SS er u tt g I ü <f ett, x>. n. ne vfrezbi-ti fe.
SS e r u n f> e i I i g e n, v. a. onefvetiti, ne fvetiti.
Verunreinigen, v. a. ognufiti, onefnashiti, olkruniti, ogeriliti.
'SSerunflaften, v. a. raspodobiti.
Sßerunt reuen, v. a. nesvefto opraviti, podkrAfti, podtajiti, feit, one-sveftiti.
5Berurfa4en, v. a. vzhiniti, pri-zhiniti, vzhinjavati , prizhinjati ,
aud) naprAviti , sadeti, feiten narediti , ttnr. bie neugebilbeten vsrozbi-ti, arezhiti.
SS e rurtfjeilen, a. obfoditi, ob-fojvati.
SServielfältigen, t>. a. mnosbiti, pomnöshiti, namnöshiti, vmnösbiti, rasmnösbiti.
SServoIIEommnen, t>. a. dover-fbiti, doverfhovAti u. bgl.
S3ern>achfen, v. a. sarAfti, prera-fti, obrAfti.
SSermapren, v. a. (einen ober et« toaS, an einem fidjern Orte aufbeha'« ten) braniti, sahrAniti, prihraniti, ohraniti, bann branovati u. f. TO., auch varovAti, savarovAti; (burcp bienlicbe SDtittel in ©id^erheit fe(jen) bräniti, sabraniti u. bgl.
SJermaprlofen, v. a. sanemariti, sanemarvati, v' nemar puftiti.
SSertoaifen, v. a. ofiroteti, ofiro-mäfhiti,
SSertoaifen, v. a. oprAviti, opravljati, ofkorbeti , previditi , ravnAti u. bgl. SSerrcalfet m etroa opravil-nik, ofkerbnik, vAjd u. bgl.
Sßertoanbeln, v. a. preverniti, prevrazhati, preoberniti ober pre-oberniti, preobrAzhati, premeniti ober premeniti; fpremeniti, fpre-minjati , fpremenovati , attd) pre-ftvariti u. bgl. SSerroanblung f. pre-vernitva , prevernilo , prevrAzhva, prememba, fpremimba u. f. tt).
SSermanbf, adj. v' rödi, v' rodo-vini, rodovinfk , rodbinften , v' shlahti u. bgl.: mir finb mit einatt* ber uerroanbt, fva fi v' rödi, fva fi v' shlahti u.f. TO. —fd)aft f. rodovi-na, shlAhta , »ergl. 21 it v e r m a n b t.
Sßermarnen, v. a. opomeniti, opominjati, fvariti, poTvariti.
S5eri»afd;en, v. a. saprati, pr?-prAti.
SSerroeben, v. a, satkati, saplefti, preplefti.
SSerioed)feln, v. a. preminiti, pre-menjati, ismeniti U. bgl.
SS e r m e g e n , ailft predersen , presa-vüpen, prepodftöpen,
SSerroepen, v, a. ras veti, rasvejati, rasmetati, raströfiti.
SSern) epren, v. a. sabriniti, pre-brAniti.
83e c w etcty 11 ty e n, v. a. omehkü-s hiti.
£3er weigern, v. a. odrozhi, ne dovoljiti, odkAsati.
83 er »ei le n,v. n. muditi fe, pomu-diti, saoftati, saoftAjati, aud) prebiti , prebivati.
S3erweinen, v. a. (mit ©einen ju= bringen) prejokati ober prejokati, prejokovad: mit verweinten '-¿lugen, s' vjokanimi ozhmi.
S3erweifen, v. a. (einen auf einen anbern Ort weifen) odpoflati; (aus einem ßattbe) pregnati, pretirati; (einem etwas, ifmt fein 2>erge(;en mit ©orten vorhalten) kregati, fvariti, okregati, pofvariti, pofvArjati kogar. ©erweis m. okreganje, pofva-ritev, pofvarilo.
SSerwetfen, v. n. svedniti, sveniti.
93erwenben, v. a. (wegwenben, j, 93. fein 2lttge von einem) odverniti, preverniti; (fein Selb, vielen gleiß je. auf etwas, wenben) oberniti, obrAzliati, naoberniti, trAtiti, vtra-titi u. bgl.; — ftcb v. r. (für einen) Tkerbeti fe sa kogar, na Tkerbi imeti kogar. 23erwenbung f. odver-nenje , odvernitev u. f. w.; (gleiß) prid , mAr.
83 er werfen, v. a. (als tmfauglid) wegwerfen) savrezhi, ovrezhi, od-metati it. bgl. 23erwetflich adj. sa-versliljiv, overshljiv.
83 e r W e f e n , v. n. ftrohneti, fperh-neti, sgnjiti, sgnjiliti. 2SetweSlicb adj. ftrohljiv, fperhljiv, libr. Vergl. SSertreten, 93 e r wa 11 en :e.
SSerwe 11 en, v. a. savadljati, fdjl. savetati.
83 e r Witten, adj. pretekel, preminil, nedAven. — adv. nedavno.
83 e rioi cf c l n, v. a. saplefti, saviti, samotati.
SSertoilbern, v. n. sdivjeti-, odiv-jeti, podivjati fe, sdivjati fe.
33 erwilligen; v. a. dovoljiti, pri-voljiti, aticb dopuftiti, pripuftiti.
83 e r to i r f e tt, v. ^ (etwas begeben, »erbrechen) pregreftiti fe, prelomiti it. bgl.; (fid) burd) eine unerlaubte •§>anblung um etwas ©uteS bringen) ob kar priti , ob kar fe fpraviti, snebiti fe zbefar: baS ßeben verwit; ien, slavljenje sapafti, ob shivlje-
nje fe fprAviti, ob shivljčnje fe djati, finert saflushiti ; JjemanbeS ©nabe verwirien, ob kogar miloft priti, kogar milofti fe snebiti.
S3erwirren, v. a. smefhati, preme-fliati, smotiti, premotiti, sahomo-tati. 93erwit-rung f. smefbnjAva, koderzija , bomatija.
23 e r w i t f to e n, v. n. ovdoveti. 23ers wittwet adj. vdov: im vertoiffroefen ©tanbe leben, vdovftvovAti.
93 e r w o h n e n , f. a. rasvAditi, ras-vajati. 23erwbhnung f. rasvada, rasvAja.
93erwttnben, v. a. rAniti, oraniti. 93ertounbung/. rana, ranenje.
SSerrounbern, ficb v. r. zbuditi fe, zbudovAti fe, prezhuditi fe, sazhu-diti fe, aud) savseti fe u. bgl. 93ets wunberttng f. zhudenje , prezbudo-vAnje tt. f. W.
93erwunfd)en, u. a. rotiti, saro-titi, sahudizhovati, saslodjovAti, isdajovati, preklinjati, preklinjo-vati, saklinjati u. bgl. 2Serwitnfcbf adj. preklet, vrashji, sahudizhvAn, budirfk n. bgl.
23erwuften, v.a. popufhAviti, gem. rasrufhiti, rasdfeti, satreti, pokon-zhAti, pogonobiti, popAzhiti it. f. W. 5SerWiifiung f. popufbavlenje, rasrufbenje u. bgl.
93 e rja gen, v. «. obvupati, aucb sdvojiti, fd)l. fzagati, ozagati. 93er= jagt adj. obvupen, fcbl. zAgaven.
93 e ¿5 d b len, fid; v. r. vihteti fe, ofhteti fe.
95er3apfen, v. a. (93ter, ©ein te., cinjeltt oerfaufen) iskerzhmariti, ras-
kerzhmariti.
2Ser$arfeln, v. a. omehkushiti.
SJerjdunen, V. a. graditi, ograditi, sagraditi, plotiti.
93 e r 5 e d) e n , v. a. sapiti, sapijAnzhi-ti, sapijanzhovati.
93 e r je t> en t e n, j', a. defetfno dati od zbefar, felten sadefetiniti kar.
23 e r s e i) r e it, v.a. (bttrd; 3ebren alle madien, befonberS ben ©ertb eineS T)iugeS burd) (šffen itnb SrtnEen er= fcbopfen) satrofliiti, potrofliiti,-ntteb sajelti in sapiti u. bgl.; (bie Sl)eile eineS ©anjen auflofeti unb nad) ttnb nad) jerjloreit) savsbiti, povshiti, fd)l. pozerati, sazerati.
S3crjetdjn«n, v. a. (eine Wigur) nd-pak nariTati; (23üd;er, SSaaren je.) sapifati, fpifati, fpifovAti. SSerseid)* niß n. fpifik, rasfpifik u. bcjl.
SSerjeihen, v. a. odpuftiti, odpu-fhati. aSeräcipung f- odpufhenje.
S3erjcitein, v. a raströfti, pöpu-rtiti, vtreti, satöriti, broditi u. bgl.
58 er $i cht,/ odpövd ober odpoved, odpovedanje: Sßerjicht fl;un auf aüe 05üfer, odpovedati fe vfiga bläga.
53er}iehen, v. a. u. n. savlezhi, savlazhiti; (ben SDhtnb) vufta v' en kräj vlezhi; (ein Siltb) sanemäriti; (aufhalten, auffebieben) odloshiti, odlagati, odlafhati, odnäfhati; (an einem Orte verharren, ben man ver= laffen follte ober motite) muditi fe, pomuditi fe, oftati u. bgl.; (Von Buchungen) kerzhiti, fkerzhiti (kerzli ga terga); — ftd) v. r. (ftd) Erumm iiel;en, von SSretern tc.) svrezhi fe, fliriviti fe; (vorüber Stehen, alä ein ©eroittcr !C.) preiti, preminiti, ras-kaditi fe; (fieb in bie Gänge jiehen) dolgo terpeti, opresovati fe U. bgl. aserjug m. odlaga, odlög, odläfhik, odkladik : ohne SSerjug , bres odloga, neodlaihama, neodnäfhama; mit aSerjug, odläfliama, odnAfbama.
831r 5 i e r e n, v. a. olilhpati, okin-zliiti, olepotiti, fehl, ozirati.
58 e r 5 6 g er n, v. a. muditi, pomuditi, odloshiti, odlagati u. f. tO.
58 er Jollen, v. a. harmizo plAzhati.
Söerjitg, v. unter SSerjiehen.
58erjroeifeln, v. n. obvüpati, auch sdvojiti, fehl, fzAgati, ozägati. 58er= jmetfelung f. obvüp ober obüp, ob-vüpnoft u. bgl.
iß e f p e r, f. vezher, nAvezher. —brot n. mala jüshina, mäliza, unr. ve-zherjaj (ber nachmittägige 65otteS= biettfl) vezhernize.
58ettel,./l baba, ftarklja, vlazhüga, ftAra kürva.
SJetter, m. (ein jeber ißertpanbfer, ber nicht SSafer, SSruber ober ®d)tva= ger tji) rodvtniz, aud; ftriz, vnük.
SSeriren, v, a. drashiti, rasdrAshi-ti. S3efirerei f. drAshba.
58 i et u a Ii e n, pl. shivesh , jeftvine.
58ieh, n. (jebeš unvernünftige Shier)
shivinzhe , auch shivina , sbival ; (bie &ai)inen Xl;iere, meld;e ber SÄettfch
jtt feinem Gebrauche um fid; hat) shivina; (Kleinvieh, als ©¿hafe, Biegen je.) drobniza, drobnina; (öeltvieh) jalovina: ein SSief) roerben, poshivi-niti fe, poshivinzhiti fe. —atjenei shivinfka vrazhitev u. f. ». —bir« ne, —magb f. shivinariza. —l;etf shivinftvo. 5ßiehtfch adj. sbivinfk, poshivinfk. —futter n. kerma, pi-zha, reja. —marEt m. shivinfki fejem. —feuche f. küga. —flatl m. shivinfka fbtala , hiev. —roeibe f. pAfha. —jud;t f. shivinarija , shivinfka reja , auch shivino-reja, go-vedarija u. bgl.
23 t et, adj. mnög: Viele SSüdjcr, mnoge knige. — adv. mnögo , in KK-auch veliko, tn ©t. getn. dofti ober dofta: »iet Eann id; it;m nid;t geben, veliko, döfta^mnogo mu ne imam däti; eS gibt ber ßettte viet, je veliko ljudi; fehr viele ©täbte fyat er gefehen, preveliko meft je vidil. •—artig adj. velikovishen , mnogo-vislien, —ecE n. mnogovoglovina. —ecEig adj. mnogovoglat, velikovo-glAt. S3iefer(ei ,f. mnogoter, velilio-ter: n)ie vielerlei (fragenb), koliker. —fad), —fältig adj. mnogoterni , velikoternji, mnogoternät, mnogo-verften, mnogogüben U. bgf. —fär» big adj. pifan. —fraß m. poshe-rüh , poshrefhnik, jedün. —fräßig adj. posherühen, poshrefhen , auch jefhzh. —fuß m. (überhaupt ein Shier mit vielen güßen) mnogonög, velikonög; (befonberä als ein eigen» fhüntlidjer SJiame eines gemiffen 3n» feetež) ftanoga ober ftanoga. —fü» ßig adj. mnogonög , mnogonogät, mnogonoshen, velikonög u. f. tp. —geliebt adj. preljubljen , prclju-besnjiv, preljüb. —götterei f. ruff. mnogoböshje. —freit f. mnogöft, mnösh, mnöshiza U. f. t»., vide SOlenge. —Ieid)f adv, more biti, moreliiti, morbit', mordö, zhafti, leh-kizh, lohkej, läkej, snä biti: tveitn er fid; viedeid)t beffert, zhe fe mor-biti poböljfha, zhe fe vtegne po-boljfhati. —mat adv velikokrat ober velikrat, mnogokrat, dolta-krat. —malig adj. velikokraten ober velikraten u. f. m. —männerei f. mnogoiuoshitva, mnogomöfhtvo.
—met)V conj. tžm včzh, tim bol), veliko vezh, töljko bölj, zhedälje-bölj u. bgi. —roeiberei f. mnogo-shenitva , mnogoshenftvo. iS t er, num. fk tiri, auch zhetiri ober zhvetiri. —, SSiere/. ihtirka ober fhterka, zlietirka, zhveterka. —bet= nig adj. flitirinogat. —ccf n. fhti-rivoglovina. .—ecfig adj. fhtirivo-glat, na fhtiri vögle. Viererlei adj. zhveter, fd)I. fhtiriforten u. bgf. •—fad), —fältig adj. fhtiröini, zhve-ternji, zhveternät, v'zhveter. —fiirft m. (im ehemaligen jübifd)en ßattbe) zhveteroblaftnik, glavar zhres fhti-ri deshele. —füßig adj. flitirinög, flitirinogat, fhtirinöshen, zhvete-ronög u. f. m. —gefpantt n. zhveter. —5>unt>ert num. Hitiriftö. —jäh» ttg adj. fhtiri leta ftar, fhtirileten. —Fantig adj. fhtirirobät. —fing m. fhtirzhik, —mal adv. fhtiri krat. —malig adj. fhtirikraten. —fägtg adj. fhtiridneven , ffitiridänTk : 1 DiertägigeS Sieber, flitertiza. —te adj. fhterti, zhveterti. —te[ n. zhetert, zhetertinka , zhetertnina, zlietertlej, fhtertlej, fhtertiz, fliti-rina, fhterti del, fd)i. fhtertal. —tenS adv. fhtertizh. —feilen v. a. zhveteriti , zlietertiti , zhetert-vati. — fhetiung f. zhetertvanje. 1—jehtt num, fhtirinajft, —Selm te adj. fhtirinäjfti. —jig num. flitiri-defet, in Ät. aud) fhtiri red. SSigilien, pl. bilje, auch vigilije, 5öioie, vijöla, vijöliza. Sßiofeff
adj. vifhnjev. Stotine, f. göfli. 23toItntjl m. gö-
dez.	s
531 p et, f. gäd, unr. modräf. S3ifir, n. (baSjenige, rooburcb man fleht, befonber'S an einem Seltne, ber yorbere Sheit, unb vorjitglicb baS ©itter, rooburd) man ftehO refhetka, lizhnik; (baS Äorn an ben geuer» rbhren) muha, zil. 23iftren v. a. meriti, nameriti; (befonberS ©efäße flüßtgcr Singe auSmeffen) visirati, in 3nncrEr, ämati. —maß n. mernik.
SSififiren, v. a. pojifkäti , preji-fkati, prejifkovati, SSifttafor in. prejifkvävez, SStftf e, V. 2Sefuc$.
23i t at, adj. shivöven. SSitalität f.
shivevnoft. SSo cafip, rn. sviven, klizäven. 23 o g ei, m. eig. ptizh, ptiza, aud) tizh; (ßocFoogef) söviza, vablenka, vabka , väbniza. —bauer m. gem. fogUvsh, gajbiza, ruff. kletka (bei uns gem. ber ffiogeffitiag), unr. ti-zharniza u. bgi. —beerbaum m., —beere f. jerebika, ribika , ruff. rjabina. 23ögeld)en n. d. ptizhik, ptizhiza. —beuter m. ptizhogled. —beutetet f. ptizhogledftvo. —fang m. ptizhji löv. —fänger rn. pti-zhar. —flinfe yr püfhka sa ptizhe. •—gefang m. ptizfije petje. —herb m. ptizhniza. — (eint rn. lim sa ptizhe, ptizhji lim. —geier m. sa-kolzh, kanjez , pifhetnik, ptizhnik u. bgi. —tief! n. ptizhje gnjesdo. —fchiag rn. kletka, isbiza. Bogt, m. väjd, väjda, shupan, fta-
rafhina; (23orgefefjter) nameftnili. ÖoIE, n. (eine TOenge lebenbiger @e= fcböpfe) tröp, kardelo, mnösh, mnö-shiza u. bgi.; (Solbaten) vöjika, sholnirji; (eine TOenge 9Jtenfd)en an einem Orte beifammen) ljüd, ljiid-ftvo ober ljüftvo, polk; fber große •£aufe , bie itnferflen Sfdffen itn Staate) ljudje ober ljudi; (bie 6in» »ohner eines ßanbeS, fo fern fte et» neriet Sprache haben) naröd, aucb jesik, feitener ljüd, ljüdftvo, polk. 23Öiferrecht n. narodov praviza, auch narodna pravda. 25ö(Eerfchaft f. naröd, auch polk. —reid) ad). poln ljudi. 23öffertpanberung/. narodov prefelovänje. 3o((, adj. poln, auch napolnjen; (betrunEen) pijan. —auf adv. preobilno, presadöfta. —biütig adj. polnokerven, kervät. —bringen v. a. doverfhiti, dognati, dokonzhäti, ftoriti, aucb dopernefti, doperna-fhati: unb bieSttnbe mar »otlbrad)t, in greh je bil ftorjen , in je v' djanji grefhil; toaS man anfängt, muß man vollbringen , kar fäzhne-mo, moramo doverfhiti, do könza dognati, dokonzhati. — enben v. a, dokonzhäti , do könza prignäti, dognati, doverfhiti. —enber rn, dokönzlinik, dokonzhavez. —enbS adv. do konza, do kräja, s' vfem.
236tleret poshréfhnoft, posherùh-noft, zhesnémzhnoft. —führen v. a. doverfhiti, dognâti, fpolniti, ifpe-Üiti U. f. tO. —(;eit/. pijänoft, pi-jinftvo. —pengfl m. zélez , shré-bez. 5BÖHig adj. u. adv. zlo, popolnoma, se vlëm, vùn in vùn, do konza in krâja. — Eommeit adj. popolnom, popoln, vèL —Bommen adv. popolnoma. —ïommenpeit f. popôlnomoft, popolnoft. •—macht f. oblaft, zéla oblaTt. — leibig adj. polnoshivôten. —monb rn. poln méfiz , polna ljuna, sbip: ei ifl —monb, méfiz je poln, je o polnim. —flänbig adj. popoln, doverfhén, feiten baê neitgcbiibete polnoftâven. —ftimmig adj. polnoglà fen , na vfe glâfc. —firecfen v. a. opraviti, do-verfliiti tt. bgt. —michtig adj. pol-novâgen, polnovâsken. —Salzig adj. polnofhtevilen. —jiepen, v. —(trecfen te.
58olontâr, rn. dobrovôlnik, rado-vôljiz.	t
58 on, prp. od; is; sa: »on ©rag biê Caibad) , od Gridza do Ljubljane ; bie 'ilrbeit getjt il;m »on ber Hanb, délo mu gre od rok, mu gré v' fkôk ; »om Sadje perab fa(= len, is (eig. nis) ftréhe pàfti ; ein TOann »on aSermögen, primoshen mösh ; ber Söntg »on «Preußen, Prijfovfki krâlj ; bie ©rafen »on ßitJi, gràti zéljfki; ein Seufet »on einer grau, vrashja shéna, je véf vrâg v' nji tt. bgl. ; »on Sugenb auf, sa mladofti, sa mladih lét, od mladih lét, od mladih nog, od mladih rôk u. bgl. ; »on fid) felbfi, tam od fé; »on ©tuitb alt, od té vure, kmâlo, pri té prizhi ; »on Sag ju Sag, od dné do dné; »on nun alt, od fih mal , odsdàj lt. f. m.; »on neuem, v' novo, snövizh , vnôvo, snôviga u. f. f. —nöfpeil adv. tréba, potrébno : ich pabe nicht »onnötljcn, mi ni tréba, mi ni fila, netim v' potrébi , ne potrebujem.
58 or, prp. préd; od; fprèd : »or brei ©tunben, préd trémi vûrami; »or einem 3apre, préd énim létom, lini; »or bie 9iicpfer, préd fodni-ke; »or Sraurigîeit unb 21ngft beut ©opne in baê ©rab folgen, od shâ-î
lofti in britkófti «a Hnom pod
sémljo iti ; »or '¿litem aber tpiit lticbfè 950feê, pa mémo vféga, na ftorite nikolj nizh húdiga; rcopilt mili ieb »or beinem 2lngefid)fe ftiepen, kam liozhem beshati fpred tvojiga o bi izb ja ; ftd) »or ©ott bemtifpigen, pod Bogi Te ponishati; »or Hunger fierben, gladù vmréti ; »or greube außer fid) fei;n, od vel'élja fe né savéditi ; »or Seiten, nékdaj, in St. tanelieda. — adv. (epebcm) préd, p ré j ; (in ©egentoarf) nasózhi, vpri-zbo: eê ifi allež mie »or, je vfe, kakor préj, kakor nékdaj ; et- fiept »or bem Könige, vprizho králja ftoji u. bgt.
5ßorabenb, m. návezber ober na-vezliér, predvezbér, ófvetek, bila.
58 o r â I f e r n, pl. predftárifbi, aucp predédi u. bgl.
5Boran, adv. (»orne) prédi oberpré-dej, fprédej ; (»ortoârtè) napré, na-préj, vfpréd , napréd: er ifi fepott »oran, je shé prédi; gepe »otait, pójdi napréd u. f. m.
SBorarbett,/ preddélo. 58orarbei» ten v. a. preddélati u. f. m.
58orauè, adv. (»orne) prédi, pré-dej ; (»ortoarfê) napré , napréd , vfpréd: »iet »or anbertt »orauêfeçn, dalzli pred drugimi biti, slo bolj prédi biti kakor drúgi ; er ifi »or« au$ gegangen, je napré odfhél ; jttm »orauê toiffeit, gem. napré véditi, aud) predvéditi ; eftoaë »oratiš fefeen (eá ais roapr, alé mögtid) ober rotfc!» lid) annepmen) préd sa refnizo imeti it. bgt., ru ff. predpolágati ; baš pabe icp nicht »orauâ gefepen, téga nefim previdil u. bgl. —fiept f. previdenje, previdnoft, gem. pretl-védenje u. bgl. — japlung f. gem. napré-plazbílo , aud) naplazhilo , predplazliilo.
5ßorbauen, v. a. (ein ©ebâube »or eftoaë atiffüpren) predpúvati, pred-zimprati , predsidati u. f. m. ; (eis nem Singe) odvrazhováti, odvén-tovati (kar), saváriti, savarovatî (v' kar).
5Borbebacpf, m. premíflik, pred-miflik.
5Borbebeufttttg, f. predsnimnje.
SSorbebcufen v. a. predsnAmnjati, gem. napre pomeniti, ißoi'be^itfi, m. isvsetik , isjemik , pogoj , predohranenje, pridersliik u. bgl. 58orbcbalten v. a. (ftcb et-. !»ač) isvsčti fi, pogoditi fi, pred-ohraniti fi, ohraniti sa fe, isgo-voriti fi , pridershAti fi, sadersha-ti fi it. f. tt). 33orbet, adv. mimo, memo, mem: Ulic Vorbei, mimo ine , memo mene; vor einem vorbei geben, mimo kogar iti; vor einem vorbei fal;ren, mimo kogar fe peljati; eš loirb balb vorbei fepit, bo fkoro minilo, bo sdAjzi prejfhlo, bo kmalo pre-fiilo.
33 o rbereifen, v. a. pripraviti, pripravljati , fd)f. prednapraviti. 58orbcreitung f. priprava ober per-prava, priprAvik. * 3Sorberid)t, m. predosnanilo, pred-
osnanik.	»
58orbefcbeib, m. pokliz, posöv (v' födbo). SSorbcfieiben v. a. polili-zati, posvati (v' födbo). 33 o r b c t e n, v. a. geni. napre moliti. 33 o r b e u g e n, v. 58 o r b a it e n. 33orbctoufit, m. vedenje : o^ne
nteilt —, fcres mojiga vedenja. SSorbilb, n. isgled, predpodöba, predobräs. 33orbilben v. a. pred-podöbvati , predpodobiti , pred-obräsiti.
33orbinben, v. a. (vor ben Unter» leib binben) predpAfati, predpafo-väti.
33orbitte, v. gürbifte. 58 o r böte, m. predpoiel, predfel. 58 o r b a cb, n. predftreha, predftrefhje. SSotber, adj. preden ober predenj, aueb fpreden. —aebfe f. predna öf. —fug , —lauf m. predna noga. —glieb n. predni zhlen; (bei <Boh baten) perva red , predna verfta, predni könz. —bauPt "• predni del glave, til, tilnik. —mann m. - fprednik. —tbeil n. predni del. —tpr f. preddveri. —treffen n. predna vöjfka. — jaljn m. predni sob.
5B o r b r ä n g e n, v. a. napre tifhati,
vfpred filiti. 83or bringen, v. n. napre filiti fe , dalj fe gnati.
58 or eilen, v. a. (einem) pregnati, prehiteti (kogar). Sßoreilig adj. pregnAn , prenagel.
58o r e in p f i n ben, v. a. prezhütiti, preobzbütiti, fettener predzhütiti u. bgl. SSorempfi'nbung f. prezhü-tik, preobzhütljej u. f. tp.
23 o r C n b e, n. k rajnik.
5Gor en 11; alten, v. a. perdersbati, perdershoväti.
SSorerinnern, v. a. predopömni-ti, predopömnjati, predoporninjati. 58orerinnerung f. predopömnja.
33 o re rnte,f. predshetva.
33orerfl, adv. najpred, pred vfem.
33orfai)r, m. prednAmiz, preded.
SSorfall, ?n. pergödik, prikljüzhik, permerlej u. bgl.; (58orfaU ber ©e= bärmutter) trut. SSorfallcn v. n. pergoditi fe, prikljüzhiti fe, per-meriti fe.
aSorfefl, n. bila, öfvetek.
58 orf it t) r e n, v. a. pripeljati pred kogar.
5ßorgang, v. unter SSorgeben.
5Borgeben, v. a. gem. napre dAti, napre dAvati; (eine (Sntfcbulbiguttg VOrfcbiifecn) praviti.
SSorgebirge, n. predgorje, aueb berdö, feiten nadmörje.
58orgeben, v. n. (einem) iti (pred kogar , aueb komü napre); (ben SSorjug baben) prefezhi, prefegati kar; (vorragen) moleti; (fteb-ereig« nen) pergoditi fe, permeriti fe, pnkljüzhiti fe. SSorgang m. (baž föreignifj) pergödik, permerlej, prikljüzhik. 58orgänger m. prednamiz, preded.
23orgcfcbmacf, m. poküfhnja, unr. poküfliina.
58orgeflern, adv. predvzhera, pred-vzhere, predvzherafhnim. 58orge» flrig adj. predvzberenj, predvzlie-rafhenj.	'
58org reifen, v. a. pretezhi, prehiteti kogar.
58 or l;abe it, v. a. (ein jŽIeibungSfliicf vor bem ßeibe) nofiti, imeti pred febö; (eine ©acbe, mit ben 2lnfia!fen jur 21ušfiibrung berfelben befcbäjtigt fepn, im ttinne baben) v' mifli imeti, namifliti, nameniti, v' mifli biti lt. bgl. — n. namemba, mifel, naklep.
SSortjalten, v. a. dersh&ti pred
kogar 5 (einem einen gefjler) opona-fhäti, oponöfiti, in ifÄ- auch ozhi-tati (komü, feltener koga). SSorljanb, f. predni del roke, fel= fen predröka; (ber 23orrang) per-vo mefto , predfbina: bie — haben (im ©piete), biti v' roki. SSorhanben, adj. unb adv. gotöv,
pri rokah, Sßorhang, m. sagrinjalo , predvefi-lo u. bgl. Vorhängen v. n. vireti zhres kar. 23 Otlingen v. a. občfiti pred kar, sagrinjati, sagerniti kar. 33 or h au 6, n. vesha obet vesha, lopa, prediiifha, priklet. 23 o r 1; au t, predkösha, predköshje. aSorher, adv. pred obet prej , popred, poprej, auch pred tem u. bgl. — beflittimcn v. a. naprč odlozhi-ti. — beftimmung- f. predodlozhe-nje. — fagen v. a. napre povedati , eig. prerözhiti. —fagung,/. na-prepovedanje. — fehen v. a. previdni, gem. auch napre viditi. —fe= hung/. previdenje. SSorhin, adv. (»or turjem) nedavno, pred kratkim. 35 0 r h 0 f, m. predni dvor, preddvor,
preddvorje. 25orhöIle/y. predpekel. as o r t g, adj. (maž »or bem »ergangen mar) prejfhen , poprejfhen : »origeS 3al;r, Jani, lAnfko leto. aSoriduen, V. a. predshvezhiti, predshvekoväti; (einem efmaS, t(;m alle 235orte, bie er fagen foH, gleic£;= fant in ben 9Runb legen) raslAgati, rastolmäzhiti komü kar. 23oriauf, m. predküp. 23oriaufe_n v. a. predkupiti, predkupovAti. 25orEaufer m. predküpiz. 23orEef)ren, v. a. naravnati, pripraviti u. bgl. aSoriehrung f. priprava , priprAvik u. f. f. SSoriommen, v. n. (»ot(;er iom= men) prej priti; (einer <2ad;e) napre priti; (ftch ereignen) pergoditi fe, primeriti fe, prikljüzhiti fe u. bgl.; (fcheinen, nur in ber bttffen 5>erfon, ež fommf mtr »or, atš je.) sdeti fe, viditi fe, kasati fe , do-sdevati fe U. f. m. aSorlaben, v. aSorhefcheibeu. 23 o r t a g e, v. unter 23 o r l e g e n- J
aS o r t d n gfi, adv. dAvno, predivno,
s davne.
aSorlattfett, v. n. predtezhi, pred-tekati; (eincn, i(;n itn Saufen iiher« freffen) preleteti kogar. aSortaufer m. (in ber 25ibel) predteka, pred-tezha. SSorldufig adj. predidozh, poprejfhen.
25 o r I a u t, adj. preglafen , preder-sen : »oriauf fepn, prej kakor vfi pregovoriti.
as o r I e g e n , v. a. (©peife te.) dAti, podAti, podAjati; (etnen aSorfchlag machen) predloshiti, predpoklAfti u- f. m. SSorlage f. predloga u. 'bgt.
aSorfefen, v. a. gem. naprebrAti, napre-fhteti, predbrati, aud) brati, fhteti v' fluh. aSorlefttng/. lekzija.
23 o r 1 e fe f e , adj. predfledenj, pred-pofledenj, predsadenj.
23o rlett chf en, v. a. (einem) fvetiti komu; (mit 23eifpieten) fvetiti (s' lepimi isgledi, s' fvetim shivlje-njom).
aSorlieb, adv. sa ljubo: »orlich nelmien, sa ljubo vseti, sa ljubo imeti.
25orl t e 6 e, y. ljubesen, rAdoft, pre-ljubesen, prerAdoft u. bgf.
25 o r ti e gen, v. n. leshAti pred kom.
2Sor t it g e n, v. a. lagati komur, nalagati kogar.
aSormachen, v. a. sadelati , pred-delati u. bgf.; (einem etma§) kasati , pokasovati.
aSormatl, adv. nekdaj, nekdej, ne-kidan , atteh pred tem , prej, po-pred. aSortnalig adj. nekdanj, nek-daflien, aud) poprejfhen u. bgf.
25 o r m a n n , m. fprednik, predna-miz, predmeftnik u. bgt.
aSormauer, f. osid, osidje, oplot, oplotje, safhzhit, sabramba, branilo.
23 o r m i f f a g , m. prcdpoldAn , dopoldan. ašormittdgig adj. predpol-danfk, predpoldneven, predpoldne-fhen. 25ormiftag$ adv. pred pol-dnom.
23 o r m U tt b, m. efma ofkerbnik.
23orn,_ adv. predi ober predej, fpredi j)ber fpredej.
25ornad;ftg, adj. nezojfhen, ne-zojn.
9S o r n a m c, m. predimd, kerftno ime.
58 orne m, adj. imenit, imeniten. 2Soritebmlicb adv. poiebno, släfti.
SBornetymen, v. a. (eine ©cbürje jc.) pred fe vseti u. bgl.; (eine Sa= che, anfangen) sazhčti, pozheti, na-zheti u. f. t».; (fid) etioaS »ornel;» men, eS ju tf;uti befd)lie|jen) fkleniti, aud) naprevseti fi. — n. fklep, naprevsetje, namena u. bgl.
SS 0 r r a n g , m. pervo mefto , auch previfbnoft, isvilhnoft.
23 0 r r a t h, perprava , saloga u. bgt. ; (auf bie Keife) brafhnja. 23er» rätl)tg adj. pripravlen, gotov.
23 o r r e d) t, n. predpraviza, pofebna pravi za.
23 o r r e b e, f. predgovor, febt. pred-märinj. Šorreben v. a. predgovo-riti , predgovarjati. 2Sorrebner m. predgovoriz.
25 o r r e i t e n, v. n. (einem, »or il;m l;et reiten) jčsditi pred kom; (ei= nein , il>n im Keiten übertreffen/pre-jesditi kogar; (einem, jum TOujier ber 9iacbal;mung in beffen ©egenroart reiten) kogar jesditi vuzhiti u. bgt.
25 o r r i d; t e it, v. 25 o r b e r e i t e n._ _
23 o r r ti cf e n, v. a. vifhe pomakniti, dalej pomikati; (einem etioaS, ii;m etwas SSergangetteS mit 2Serweifen ober mit 25itterEeit wieber in'S 2tn= benten bringen) oponäfhati, oponö-fiti, ozliitati komü kar.
25orfaal, m. preddverje, preddiir-je, vesha.
23 orfang, »J. predpetje, predpe-fem. ißorfanger m. predpevez. SSorfängerinn /. predpeviza, pred-pevka.
25 c r f a b, v. unter 2Sorfefcen.
23 o r f d) e i n , m. jum — fommen, na dan , na fvetlo priti, najti fe, sve-diti fe; jum — bringen, na fvetlo fpraviti.
23 o rf cb ieb e n, v. a. predtifhati, napre tifhati; (Stiefelte.) podfbiti; (»or etwas anbereS, »or eine üeffnung fd)ieben) satifniti, sadelati u. bgl.
S3or fließen, f. n. (plöfelid) unb fdjnell ftcb »orwartS bewegen) vrezhi fe , sagnäti fe , vftreliti napre ; — v. a. (Selb tc., leiten) poföditi, gem. napre dati.
25 0 t f db lag, m. fklepälo, predlöga u. bgl.: eilten — tfjun, kar fklepa-ti, predloshiti. 23orjlellen v. a. (ei= nein etwa«, »orftetlig mad;en) predloshiti, predlagati.
SSorfdpneibett, v. a. napre resati, predresati, predresoväti.
23 o r f d) n e 11, adj. prenagel.
58orfchreiben, v. n. vuzhiti kogar pifat!, komu pifmo käsati, auch komu predj#fati, napre pifati. 23or» febrifty". predpif, predpifmo.
23orfcbub, m. pomözh , pripomö-zhik: einem — ttyun, pomagati, pri-poinägati.
23orfdjuhen, v. a. podriiiti.
23orfcbufj, m. pofodilo , v' poföd däni dnarje.
23 o r f d; ü 11 e n, v. a. isfipati, isfuti, isliti.
23 o r f cb ti b en, v. a. isgovore delati, ovinjkovati.
23orfel)en, v. a. previditi; — fich 'u. r. prefkerbeti fe , ofkerbeti fe. aSorfebung/. previdnoft.
23orfefcen, v. a. (»oran fefjen) na-
iire poftaviti; (»or ein anbereS 35ing eben, als: einen ßaben, »or ein gen^ fler) saftaviti, saloshiti; (jttm &e> nuffe »orfefeen) dati, podati, podajati , poftaviti pred kogar: &ott hat bir ©affer unb getter »orgefebt, nel;me, was bu witlfl, Bog je pred te poftavil, Bog ti je dal vodo in ögenj, primefh, sa kar zhefh; (fteh vorfefcen, fefi bei fich befchliegett) terd-no fkleniti , gem. öjftro fi napre-vseti. 23orfafe m. fklep, aucb terd-no naprevsetje. 23orfäblich adj. premifhljen: ber »orfäfeliche Sobt« feblag, premifliljeni vboj.
58 erficht,/, (bie 5Sorfel;ung ©ofte?) previdnoft; (bie Klugheit, fich »or allem 9iacbtheil unb Sdjaben ju l;u* ten) premifhljenoft, pomifhljivoft.
23orfife, m. predfedenje , predfed-ba. 25orfiben t>. n. predfedati.
23orforge,/. fkerb, pretkerb.
58orfpann, m. vprega, predprega, priprega , pripresh , ruff. podvödi. 5Sot-fpannen v. a. (»or etwas fpan= nen, als : bie Vferbe, »or ben 2i.-a= gen) saprezhi, vprezhi; (einem, fei* ne Vferoe »or beffen SSagen ju bejio
gefdjmtnberem gortEommen fpannen)
priprego dati tt. f. t».
SSocfpiei, n. predigra.
S3orfpringen, v. a. prefkozbiti, prefezbi koga v' fkäkanji.
Söorjiabf, f. predmeftje , predme, fto. 25orfläbter m. predmeftnik, predmefhzhan u. f. w.
23 o r fl an b, m. ftänje na födbo.
25orflecEen, v. a. satikati, satakni-ti, saloshiti.
23 o t fiepen, v. n. (vorragen) moleti, legati zhres kar; (vom i>tipner= punbe) ft.iti nad; (einem £>inge, bie 2lufficf)t über bašfelbe füpren) mörtl. predftati , gem. naprepoftavljen biti ; (apnben) sdeti ie, dosdevati Ie: e6 fiept mir vor b. i. e§ almbet mir, dosdeva (e mi, sdi fe mi. 23orfie= per m. roörtf. predftojnik, nameft-nik.
23 or fiel feit, v. a. poftäviti pred kar; predftäviti fi, predftävljati fi, mifliti fi, domifhlovati fi : fie paben ipn bem Könige vorgefleHt, poftävili fo ga pred kralja; roaS bte Kircbe ju glauben vorflellet, kar naf zerkva verovati veleva; baš 23ilb ftellt eis nen heiligen vor, ta podoba fvetni-ka pomeni; jenež fatin ictj mir nidjt VorflcUen, üniga fi ne morem mifliti, fi ne mörem domifhlovati. ftellung f. (eine 3bee, ein öebanfe) miiel.
23 o r fi r e cf e n, v. a. nategniti, pre-tegniti; (einem efroaS) poföditi, v' pofod däti.
25ortpeil, m. prid, pridobizhek, bafek, korift, böljfiiik. —paft adj. priden, pridobizhljiv, hafnjiv, baf-novit, koriften.
23ortrab, m. perva vojfka, pred-fhina.
25ortrag, m. prednöfbnja; (bie 31rf itnb SBeife, mie man eine Siebe vor» trägt je.) sgovörnoft, govor. 23ot» tragen v. «. (vor einem anbern t>ev tragen) nofiti, nefti pred kom; (ei» nem eine Sache vortragen) predlo-sliiti, predlagati; (alle feine Seelen* uttb ßeibeSbebürfniffe vortragen) vfe fvöje düfhne in telefne potrebe tösbiti.
SJortreffIicp, adj. prejak, berbek, preberbek , predober , isvifiian u. bgf. —Eeit f. prejakoft u. f. m.
23ortreten, v. n. napre ftopiti.
23 o r t r u p p, v. 25 o r 11 a b.
23orfUcb, n. predpert, prepert.
23oriiben, v. a. (napre) vaditi, navaditi, vuriti u. bgf.
23 o r u b e r, v. 23 o r b e i.
23 o r u r f p e i l, n. predfodba, predras-fodik.
23ort»anb, m. prašen isgovor.
2?orrodrt§, adv. napre, vfpred.
23 o r ro e 11, f. prednamftvo , pervi ljudje, pervi fvet.
23 o r t» e n b e n, v. 23 o r f d) u fe e n.
23 o r io e rf e n, v. a. (als einem šun« be bie Knod;en 2C.) vrezhi pred kogar; (eineni etioas, vorruden) opo-nafbati, ozhitati (kogar, aucb komur). 23oriourf m. (vorgeroorfene Cocffpeife) vaba; (eine mit SSitterEeif verbunbene (Srinnerung an eine Uit= VolIEommenpeit) oponafhanje, o zli i-tanje; (ber ©egenflanb, baš Objeti) predmet, predftiba.
23orn>iffen, n. vedenje: mit — pat er e« getpan, vedama je ftoril, vergfeid)e 23orben>uf!t.
23 0 r m i fe, m. vedzbnoft , radoved-noft, radoglednoft: i-— ber 2lttgen, radoglednoft ozlii. 23oncifeig adj. vedzlien , radoveden, radogleden , fdjl. firbizben.
asormort, n. (in ber Sprad)Iepre) nacp 23 o b n i E predlog.
23orn>urf, v. unter 25 o r mer f en.
23 o rjeicpen, n. predsnamnje , na-snamnje.
23orseit,./l pervi zliaf.
25 or je i teit, adxj. nekdaj, nekidan, v' nekdanjih zhafib.
SSorjiepen, v. a. (pervor jielien) ispotegniti, isvlazhiti ; (alg eineit 23orpang) sagerniti, sagrinjati ; (ei= ne Sadje einer anbern) rezli od rezili bolje fhtimati, raji imeti u. bgl. 25orsug m. pofebnoft, pred-noft, isvirimoft u. f. m. 2ior5tiglid> adv. pofebno , slafti.
23or5immer, n. predjifpa, pred-bifba.
23ulEan, m. ogenj-bljuvna gora.
771	Sßaa	|	5£Sa&	772
m
©a are, f. blago ober blago ; (in§= bef. Kaufmannsmaare) roba , tergö-va, tövor tt. bgl., fd;t. ropotija.
5'Sähe, f. pogäzha, auch Tat ober fet (eig. ber Honigfetm).
555 a d), adj. eig. budezh, ne fpijözh: er tjl mach, ne fpi, budi, zhüje. '©acfje f. itrasha, aud; zhüta (uor= jüglicb bie getbt»ad;e), varftvo, fehl, vähta. ©ad;en v. n. fftcf> in bemje= nigen	befinben, toeld;er bem
®d;fafen entgegen gefefjt i_ft) budeti, zhüti, zhüvati, ne fpäti; (auf ber ©ache fet;n, bie ©ad;e haben)_ ftra-shati, na ftrashi biti, zhüto imeli, zliüvati, vähtati; (für etnaS, unun* terbrochen «sorge fragen) na fkerbi
imeti (kar), Tkerbeti (sa kar), zhüti (nad zhem). —hai!f zhuvajfhniza, ftrasbna hifha, värfhniza. — fam adj. büden, buditclen. budljiv, fträshen u. bat. ©achter m. fträsh, fträshavez, zhuväj , zhütar, väreh, vähtar. ©äebterinn f. ftrashavka , zhuväjka , värehinja , vähtariza. —fhurm m. zhuväjfhniza, ftrashi-
fhe u. bgt.
SBa^hotber, m. bor, boroviza, brin, in Kt. aud; fmerlin, fmerli-novz, fmolje U. bgt. —bauin m. börovez , brinovez. —öl n. borovo ober brinovo ölje, aud; böro-vez , brinovez. — geflrüppe n. bo-rovizhje, brinje. —beere f. borova Ober brinova jagoda, auch fmerlina it. f. ip. —branttfmetn m. borov-niza.
©ad;S, n. vörk, auch vöTek , vöjfk.
_bt(b n. vofhena podoba. ©äcb=
fern adj. vofhen ober vofhzben, is vöfka. —facfel f. vofhena bäkla. —bänbfer m. kupzhovavez s' vö-fkom. —Eerje f., —licht voihe-na fvezha. — leinroanb f. klejano ober povofheno plätno. —siet;er m. fvezhar, kteri vofhenc fvezhc dela.
©aebfen, v. n. rafti, aud; räftiti; (»om ©äffet ¡c., fich vermehren, ju--nef>men) narafhati, na rafti, aud; mnöshiti fe, podredoväti fe , ras-fhirjavati fe tt. bgt. ©achSfhunt m. raft, rafba.
SB a cht ei, f. prepeliza, in <&t. auch
pütperniza. —Eöntg m. harezh. ©äd;ter, v. unter ©ad;, ©acfeltt, v. n. (fich toanEenb fortbe» megen) fvepati fe , sibati fe , kole-bati fe, prevalovati fe, auch koba-zati, gambati,klonzäti; (aud ©langet ber notbigen gefiigEeit betoeglicb fepn) gibati fe, majati fe, majovati fe. 955 a cfer, adj. jäk, berhek, kore-
njäfhk, shivezhen, priden u. bgt. 255 a b e , f. mezha, auch litka, kräzha.
©äbeben n. d. mezhiza. ©äffet, / etwa gibäniza. ©äffen, pl. oröshje. —fchntieb m. oroshar. —loS adj. bres oröshja, bresoröshen. —flittflanb m. premirje ober primirje. —träger >n. oproda, fzhitnik. ©affnen f. a. oröshiti, oboröshiti, oboröshati. ©age,/. väga, aud; libra, fhtander. —batEen m. gredeljniza. —getb n. va-gövina. —Etoben *n. vagine fhk.ir-nje. —red;t ad], navpik ober na-vpik. —fdjate f. vage torilo , vagino ober väshino torilo. ©agen, v. n. (ber ©efahr beS 25er= lujleS auSfefeett) vägati ; (auf btofje ©at;rfcheinIichEeit einež guten ©rfo(= ged thun) fküfiti , podftopiti fe, svüpati fe: mer nidjtS wagt, ge= rointtf nid;tS, kdor ne vaga, je bres bläga; — fich v. r. vagati fe, podftopiti fe, vüpati fe, svüpati fe, predersniti fe. ©aghatö m. vägret. ©agtich adj. nevaren, ©agnijj n. vaganje, auch nevdrnoft, ruff. ot-vaga.
©agen, vös; (©auerroagen, fflteiertoagen) köla; (Kutfd;e) kozhi-ja, auch vös. —flechte jf. fpleteniza, kripa. —geteife n. koleja, kolinjak, kolotczlia , kolovös , kolefovina , gl es h a u. m. bgl. —ieifer f. gäri-ze, leftvize, gröte. —fdjmiere f. gem. mäft, auch kolomaft , kolni smaseli u. bgl. —fd;oppen >n. ko-lärniza. ©agner m. kolar, feiten vosär,
©ägett, v. a. vagati, vagoväti, in ' anbertt f(atoifd;en 2>talecfen vefiti. © a h l, /• voljitev , isbör. ©ät;(en
x>. a. voljiti, isvoljiti, anef) isbirati, isbrati. ffia(>icr m. isvoljiz , isvo-I j i tel, voljitel. —fah'3	>svo-
ljitljiv, isvoljiven.
SEJ a 1)11, m. mena, menenje, fiim. ©df)neit v. n. menit!, (umiti, du-mati u. bgi. —ftnn m. noroft , brespAmet, hudumnoft.
©a£r, a({j. (mirElid), ecbf, ntd)t er= logen) ref, refen, refnizhen, iftinit, prav. —i>aft, —l;aftig adj. reTni-zlien , iftinit. —f)Cit f. reTniza, iftina. —lid) adv. refnizhno , sa ref, gotovo , po pravizi. -—peitfc liebeilb adj. efma refnizoljub , Iju-bezh ober ljubljiv refnizo. —fagen ■u. n. vedeshvAti, pervedeshvovati, vrasiti ober vrashiti, vrashovAti, bogovati, prerokovati, —fagcr m. vedesh , vedeshvAvez, pervedesh-vovavez , vrashovavez, bogovavez tt. f. t». —fagerei f. vedefhtvo, vrAslia, bogovAnje. —fagefinit f. vedefhka. —fd)einlid) adj. verjeten, veropodoben, dosdeven: t»ai)r= fcbcinltd) u)irb er Eommen, mende bo prifhel.
2B a f) r e n, v. n. terpeti, podaljfho-vati fe. ©at;renb prp. o , ob, sa : ivaljrenb bes ižficgcš, o vojni; roaf)= rciib ber 9iegierung Kart bež Gro« gen, sa Karola velikiga; n>a()renb be$ Sageš, sa dne. ©aljrung f. terpesh; (»oni (Mbe) zena.
©a I; r 11 e f) m e n, v. n. obzhutiti, sa-pasiti, savarati.
SBaife, f. firota, fi roti za. — ?n. firotez, firotek, firotej, firotizh u. bgi. ©aišd)en n. d. firotle, firozhe. ©aifen()auS n. firotfki dom, firo-tifhniza.
SSalb, m. lef; (bid)fer —) liofta; (Jpocbroalb) gosd, gojsd ; (.i>nin) gaj, log; (Sorfi) borflit. —biene f. divja pzliela. —bruber m. pufliav-nik, puftinik. —efef m. divji ofel. —f>orn lovfki rog. —f)°nig m-divji med, divja fterd. —Etrfd)ei/'. lefna zhrefhnja, loflika zhčfiina. —menfd) m. divji zhlovek. —rebe f. frebota, frobot, firobot. —feufel >n. mirkuzin, fhkratez. ©albung f. lef, gosd. •—tijiete pl. hoftina sverina.
SBalEen, v. a. valjati, teniti.
©alf, m. (eine regelmäßige(Srfj&l)ung von Grbe um einen Ort) ofip, sa-fip, nafip; (bie ffiijle, bas llfer) bereg, primorje. *" © a 11 a d;, m. (ein verkniffener iicngfi) resan slirebez , resanik , koplenili, konj. ©a(Iad;cn V. a. slireJiza re-sati , kopiti, ©alten, v. n. (vom ©affer) valiti fe, kipeti, vreti, vrevati, meliuriti fe; (von i>aaren, ©eroänbern ¡c.) si bati fe; (gefjen, reifen) romati, ©aller, ©atlfat)rer 'n. romar. ©att= fatjrt ž boslija pot, fvetu pot, romanje. ©aftfaprten -U. n. na boslijo pöt iti, romati, romariti. ©allling f. vafenje, kipenje. ©attfifcb, rn. morfk! fom, aitc^
balena. ©a t (nit	lifhhi oreli.
© a 11 ro u r j, f. gäbes. © a 11 e n , v. a. (mit ober in einer (Sadje fcbaffen unb malten, nad) ©ut= bttnfen verfahren) po fvöjim delati, gofpodoväti s' kakflino rezlijo; (liber etmaž, regieren, tjerrftfcen) ravnati, obräzliati, vladati, vladoväti (kar).
©a t je, f. välej, valek. ©alseit v.
a. valjati, potozliiti, potäkati. © a m 111 § , n. jopizli, hala. © a n b, f. ftena. —tjafen m. kavel
v' fteni. —lauš f. fteniza. © a n b e I n, v. a. (ftd) veränbertt > premeniti Te, preminjati fe; (ge» lien, reifen te.) iti, hoditi, pohajati, fhetati: manbfe feine ©ege, njegove
Soti hodi; (iit ber Xfjeotogie unb iorat, bie 9Iei^e feiner ftfftidien .£aub{ungen auf eine geroiffe '„'trt ein= rid)fen) shiveti: manbte gofffetig, po Bogu sh i vi ; — v. a. (U)ät)renb bco ^eiligen 2Jiefjo(>fee§) povsdizhi, po-vsdigovAti. ©anbei m. (Gebenšlauf) shivljenje, shitek, saderslianjc, ob-nAfhanje. ©anbctbar adj. preminljiv, preminözh, neTtanoviten. ©anbtung f. povsdi^ovAnje. ©anbern, v. n. potovati, zeftovati, aud) popotovAti, pozeftovAti, pt-e-feliti Te , prefelovAti fe , gem. iti, hoditi, pohajati, romati , fd)I. vAn-drati: tn bie grenibe roanbern, na deshele iti (inžbefonbere von ben ^anbmerEšgefelten, fretnbe Orfe Pe= 25 *
fliehen). ©anbercr, ©anberSmann
/n. pótnik , popotnik , popotni zhlövek , fd)l. vándrar , vándravez ti. bgl. ©anberftab m. rómarfka paliza, ©anberung f. pót, prefe-lovánje. © a n g e, f. líze.
OB anfiel, —mvíffiig adj. omáhel, neftanovit, kinkav. —mutf) m. ománloft, neftanovítnoft, kinliari-ja, veternija, hibún. ©fl Ii fie n, v. n. omahováti, majati, pobibováti , zhinkati, obotávíali , gem. omahováti fe, majati fe ti. f. t»., fvépati fe: tn ber £>ojjnttng auf ©oft reanfen, v' savupanji v' Boga májati, omahováti, neftanovít biti. ©ann, conj. (um weld;e 3eif) kda ober gda: mann toirb er fontmen, kdá bó prifhel. — adv. bann unb mantt, vzháfi, nekokda. ©anne, f. (ein eirunbeé ©efafj ooit SBöffcberarbeif) kád ; (ein ©efäfj, ©efreibe bann burd; Schwingen ju reinigen) vejázha, vévniza. ffian= neu v.a. (burch Schwingen reinigen) véjati.
Sßannen, adv. kód: »on mannen,
od kód, od koder. © a n fi , m. trebuh , vámp. ©a nj e, / fteniza, auch (nach@ttfš*
mann) zimavíza. ©apen, «. gem. vápen, ruff. gerb. SS a p n e n, v. © a f f n e tt. «Barm, adj. tópel, felfen tépel; (febr warm) pretópel, górk, vrézh, vrózh; (fiebeitb warme« ©affer) króp. —bab n. (marine 9tafurquelle) toplí-ze. ©arme f. toplina, toplóta; (jlarfe ©arme) pretoplóta, gorkó-ta, vrozhína. ©ämtemeffer m. toplomer. ©armen v. a. gréti, gré-vati, sagréti, ogréti ti. f. w.; — ftd) v. r. gréti Te, fegréti fe, fe-grévati fe u. bgl. ©ármpfanne f. sharjávniza , oglénka. ©ärmitltg f. grénje, grétje , grévanje, fegré-vanje U. fcgl. S5J a r n e n, v. a. opoméniti, opominjati, in StSt. fvaríti, pofvaríti, po-fvárjati: er í>at bid; fo fd;ön ge= marnt, tako lepo te je opominjal; ein treuer greunb wantf uñé oor 25öfetn, svéft prijátel naf fvari od búdiga; ©off warnte ben Äain, Bog
je Kajna fvaril. ©arnung/. opomba , opomimba , 1'varilo , pofvarilo, fvaritev.
©arte, f. (bie ©ad>e, bie 2luffid>t) fträsha, fkerb; (ein erhabener Ort, »on toeld;em man eine ©egenb über* fehen unb beobachten Eann) ftrashi-fhe, ftrashniza u. bgl. ©arfen v. n. u. a. (auf einen, auf etwa«) zha-jati, zhakati; (Sorge für etwa« fra= gen, 5. SB. feine« 2littfe«, einen Äran« fien, eilten ©arten :e.) ftrezhi, po-ftrezlii (kömur, zheinur); (etnjvinb warfen, ©ärfer ober ©ärterinn fepn) peftvati, varovati: brei Sfunben irarten, tri vüre zhakati; mit einer (Sache warfen, s' rezhjö pozhakati; auf ihn wartet noch ein Unglücf, njega fhe nefrezha zhäka; matte, warte nur ein wenig, zhaj, pozhäj, pozhäkaj!; bie Eranfe ®uffer war= ten, bolni materi ftrezhi; ba« &inb Warfen, dete peftvati, varovati, attd) detetu ftrezhi. ©ärfer m. ftraslion, ftrashonik, ftreshez u. bgl. ©ärterinn f. ftrashonka, ftreshka; (£tnb«märfcrtnn) peftövna , peftina, peftövniza, peftuniza, peftniza, pe-fterna, im (Sillier jireife värul'hka ober varüfhka, fehl, kindra. ©arfs gelb n. flnarje na pozhak , pozha-kövina. ©arfting f. (bie pflege, bie nöthige £anbteid;ung) ftrega, po-ftreshba, poftrega.
ffiarum, adv. (ai« grageworf) sa-kaj; (al« bejiehenbe "partifel) sakar: marum bijl bu gefommen, po kaj, sa zhefar voljo fi prifhel?; marttm ich fam, weiß ich felbft nidjf, po kar, sa zhefar voljo fim prifhel r fam ne vem.
©ar je, /. bradoviza. ©ärjehen n. d. bradovizbiza. ©arjig adj. bra-dovizhnät, poln bradoviz.
©a«, prp. (fragenb) kaj; (bejiehenb) kar ; wa« für eilt , käki, käkfhen : wa« i|t ba«, kaj je to ?; wa« id) weif, habe id) ihm gefagf, kar vem, fim mu povedal; to a« ijl baS für ein Sh'ec' ktera shival je to?; waž für ein fd>öne« ©etfer ift heute, ka-kö lepo vreme je dnef! ; wa« gebt ihr mir für einen 9iath, kaj mi fvet-vate, käkThen fvet mi dafte?; waä für ßeufe ftnb ba«, käkfhni fo ti
ljudje?; alles, rnaS bu »ertangjt, vfe, kar shelifh. ©afchen, v. a. (£änbe, ©eftchf, ©e» f äffe je.) miti, mivati, vrniti , vmi-vati; (ffidfd)e) prati , oprati, aud? shehtati; (plaubern, Elatfdjen) klepetati , kväfiti, shlabräti, shlobu-dräti. 2öafd)bani f. perilna klöp. ©afd)becfen n. medeniza, vmivälni-za, vinivnik, umivalo U. bgl. ©afch» bläuet m. perazha, perülja, perav-ka, in Si. aud) trepavnik, trepka, perilnik. ©äfd)e f. (bie Jpanblung beS ©afchenS) pranje; (in fo fern bas leinene ©erätl; getoäfchen roorbett) pranje, perilo; (baS jut Sleibuitg tuib Haushaltung nötfngc leinene @e= räfh, ©eißjeug) platenina. 5Safd)er m. perivez, perilnik. ©äfd)erinn J. periza , perivka, perilja. fd)er!o(;n m. plazhilo sa pranje, pravfhina, perifhnina. ©afd)fafj, ©afchfd)ajf n. perivniza, aud)slieht-nik , shehtnjak. ©afd)tud) n. (216» roafifefeen) vmivälniza. © a f e n , rn. rüfha , rufhina , in ©f. gem. trätniza, träta, in Št. aud) (lern, dernje: ben — aitSfted)en, rufhiti, dernoväti. —meijler, v. '21 b b e cf e r. ©affer, n. voda; (23ad)t»affer) po-tözhna vöda, potözhniza; (glufj» roaffer) rezlmiza, ftrüga; (53runnett= roaffer) ftudenzhniza , ftudenzhna voda; (aus ber 6rbe heroorquetlen» beS —) vrelzhina ; frifdjeS —, mers-la vöda: ju — unb 511 ßanbe, po vödi in 11a fuhiin; baS ifi — auf meine ®lül;le, ta meni ftreshe; bie 2iugen flehen il;m boH —, ima fols-näte ozhi, fölse ga nahajajo; baS •— abfd)lagen, vodo pufhati, pufti-ti, gem. fzäti, ofzäti fe. —aber f. vödina shila. —ampfer rn. zevta, vedra. —bab n. vödna kopel ; (Saufe) kerft. —beifen n., —bel;äl= ter m. vodniik, vodarna. —blafe f. puhor, berbunk , meliür. —tu mer f. lijaj. -—fatX m. vodopad , flap , flapovje , flapifhzhe. —flutl) f. flapovje. -—floi) rn. povodna bollia. —furd)e .f. jarek , dr,ig;i , auch pofredik, rasgon. —fttct f. bröd, aucft pregasifhe itnb bergt. —gang m. vodovod, vodotok, vo-
dotézhina. —getoächS n. povodna sel. •—hälter rn. vodnák, vodarna, ©äfferig adj. vodén. —hulm n. fúlika, aud) koliófhka. — gufj m. plöha, (naí Wetelío) naliv. —teifung J. vodovod , vodotok. •—mann m. vodáli, povódnik , po-vódnji mósh, aud) divji mósh; (ber 9tame eines ber jtoolf 3eid)en bes SliiertreifeS) vodoléj. ©äfferit v. a. (bei ben Sägern) fzáti, ofzáti fe, mozhíti; (mit — oermifcí>en, be» feuchten IC.) vodeniti, vodenéti, mozhiti, namakati : cé toäffert ihm ber íSíunb , sliclje ga nahajajo , je posheliven; bie ípferbe toäffern, konje pojiti , napojiti , napajati. —npmphe f. (ein 3nfecf) káahji pa-ftir. — quelle J. vrélz , vir, in Jir. auch ftudenz. —rab n. vódno koló. —reich adj, vodénzlien, ftudénzlien. —rinne f. shléb. —fchaff n. vodo-nöf, in <St. gem. fhkáf. —fcheu f. fteklöft, fteklina. —fchtatige f. ^ufh, guflizh, beloúflika, povodna kázha. —fd)öpfer rn. in SS. lcörz, — fud)f J. vodenika ober vodeniza, vodéna bolésen. —füchtig adj. vodenizhen. —fuppe f. vodéna shúpa, prásna polivka. —thier n. povodna shi-vál ; (bie Éiehwafferfucht) glén. —träger m. vodonöfez. —trtnfer m. vodopivez, vodopija. —trog m. korito, —tropfen m. káplja vodé. —uhr f. vödina vúra. —POf gel m. vödina ptiza. —toeljre jés. —toeibe f. iva. •—toirbel m. vertázha , vertinz , vertölez , ver-tánja , in ©f. gem. zmerk, kerniza, feiten vodovrät. ©aten, V. a. gásiti, bréfti, pregá-
siti, prebréfti. ©eben, v. a. (Such, ßeimoanb te.) tkáti; (»on ber tíspiune) préfti. — v. n. gibati fe. ©eber, m. tkálz ober tlcávz, tkázh. —baitm rn. navój. — btatt n. berdó. •—gelb n. tkávfhina , tkávzhina. —l^tt^roerí "• tkavzhija, tkavzho
vánje. —famm m. grebén. ©eben v. rt. tkavzhováti. —red)en rn. sliváje. —fdjíjf n., —fd)ií6e f. fno-valniza, aud) fuvavniza , fuvalniza. —fd)UÍe f. vink. — flin;t rn. ftátva, l'tátve.
SB e d) fet, m. eig. menja, mčnjba ober memba, aud) premenja, 'sme-uja , premeinba, menitva , preme-nitva, menenje, premenenje it. f. I». —batg rn. liajdenik , najdenz , raspotnik, podvershez. —banfi f. menjavfka misa; menjäfhki doni, menjafhka biflia. —bar adj. menjave», menitljiv, premenjäven u. bgl. —fteber m. menjavna trefhli-ka, preinenjavna mersliza. —geib n. menjavfki dnärje. ffiecpfeln v. n. it. a. (auf einanber folgeitbe 93er» änberitngen erteiben) menjati fe, pre-menjati fe, fpreinenjati fe, meniti fe u. f. tt)., aucp prevrezhi fe : ba$ Sßettec toed;felt jeben 2lugenbticf, vreme fe vfak zhaf premeni, fe pre-versbe ; (pin unb roiebcr siepen ober gepen) prefelovati fe , prehajati fe, prefeliti fe tt. f. i».; (tailfdpen, »er= taufcpen, j.JÖ. ©etb, ©riefe te.) meniti, menjati, premeniti, 'sineniti li. f. f.: er loecpfelf« feine Äfetber, fe je preblekel; tocd)fele feine Sieiber, preblezi ga ; er pat ipm einen 3">an» jiger gen>ed;fett, mu je dvajfetizo menil tt. f. n>. ©ecpfelll n., ©ecp= felling f. menitva , premenitva. —recpf f. menjavfka praviza. —fei» fig adj. nafpröten, nafprotiven. —lOeife adv. preinenjavno. —jap5 Jung f. nafprotno plazhilo. 28ed;š= ler rn. menjavez , menivez , meno-vävez, menazh u. bgl.
SESeeFen, v. a. buditi, dramiti, bann 'sbuditi, prebuditi, 'sbiijati, prebujati , predramiti it. bgl. .äBecftr m. budilo, budivez , feltenec budilnik , buditel.
23 e bel, m. (ber beioegüdpe ©eproan* an mandjen »ierfüßigen Spieren) rep, fcperstD. metla, muhotep; (ein 23er!= jettg, bamit ju tocpen ober jit fpren» gen) mahäljniza, mahäljze ober uia-halza, mahalo, mulialo , muhaljza, muhovez, muhovnik, mufbjalt u. bgl. 23ebelrt v. a. mahati , gibati , merdati, migati, mahljäti, merdlja-ti, migljati.
23 eber, conj. no, aucp ni: er barf roeber effen nod; frinfen, no fme ne j e Tti , ne piti.
23 e g , adv. prozh obet" prezh , Tpoti ober is poti, fpod nog, aucp vkräj,
vfträn : weg, fort mit bit, prezh s' tebö, poberi fe , fpoti; (iu ber 3U» fammeufepung mit 3citi»örtern) od , fettener prozh u. f. ro. —arbeiten v. a. odlomiti, odrabotiti. —bege* ben, ficp v. r. oditi, odpodäti fe. —beißen v. a. odvgrifti, odjefti. —btafen v. a. odpihati , odpihniti , weniger ridptig prozh pihniti. —blei» ben v. n. ne priti, gem. odoftšti, prözh oftati. —brennen v. a. u. n. (burep getter vertilgen) odshgati, odkuriti; (burep geuer vertilgt roer» ben) odgordti, odkuriti Te; —brin» gen v. a. odpraviti, odpravljati, odnefti, vnefti, aucp oddaliti, vda-liti. —brdngen v. a. odriniti, od-tifhati, odfiliti. —eilen v. n. krnilo oditi, hzhafi vjiti , odhiteli. —effen v. a. (vfe) pojefti, pojedati, fnefti. —fapren v. a. u. n. (uertnifi telfi eiiteS guprtoerfcS megfcpaffen) odpeljati, odvositi, odväshati; (ficp »ermittelfl eines gupttrerfeS entfec» neit) odpeljati fe. —falten v. n. od-pafti ober odpadniti , odpadati. —fangen v. a. odloviti, poloviti. —faulen v. rt. odgnjiti, očlgnjiliti. —fegen v. a. odinefti , odmetati. —feilen v. a. odpiliti , odpilvati. —fifcpen v. a. odribiti , odmakniti. —fliegen v. n. odleteti, sleteti. —fließen v. n. odtezhi, odtekati. —-freffett v. a. pojefti , sjefti , pojedati it. bgt. —fiipren v. a. odpeljati, odvoditi. —geben v. a. oddati, gent. prözh (lati. —geben v. n. oditi, odhajati: baS 28eib iji uom OJlanite gegangen, shena je v'pot fhla. —gießen v.a. odliti, odlijati. —p a« ben v. a. (eine <2ad)c, bereits cm» pfangen pabeit) imeti; (cinfepen, ser» fiepen) rasuineti, fcpl. saftöpiti : er pat e» bei mir meg, pri meni fi je pogübil. —peben v. a. odvsdizhi, odvsdigati. —polen t>. a. priti po kar , priti in s' febö vseti. —pit» pfen v. n. odfkozhiti. —jagen v. a. odgnati, pregnati.* —lapern v. a. vmäkniti, odvinäkniti. —iepren v. a. (loegfegen) odmefti; (roegroen» ben) odverniti ober odverniti, od-vrazhati. — fommen v. n. gem. prözh priti: (oon einem Orte ;c.) oditi; (verloren gepen) sgubiti fe ,
v' sgübo priti. —Eönnen f. rt. mozhi oditi: teb fanti nidjt meg, morem oditi, -j-laffett v. a. opu-ftiti, prepuftiti, odpuftiti. -—Icipcit t>. a. v' poTod dati, poföditi, ocl-poKditi. —fatlfcn v. a. odleteti, odtezlii, oddirjati. —legen v. a. prozh djati. —leiten v. a. odvodi-ti, odvefti. —locfetl v, a. odvabiti, odväbovati. —mad;en, fid; v. r. oditi , vkrafti Te , pobrati Te. —muffen u. n. morati oditi. —nal;= me f. odvsetje, odvsetik. —net;men v. a. odvseti. —pacfen, fid; v. r. pobrati fe. —prügeln v. a. odgnati, odpoditi, pregnati. —reißen v. a. feinem efroaS, e$ aus feinem fifee reißen) odvmäkniti, odtergati; (efroaS, bas befefiiget mar, mit @e= malt lož ltiad)en> odtergati, odlomiti , odzhel'niti; (einreißen, j- 93. ein ©ebdtlbe JC.) podreti, rasdreti, podirati, rasdirati. —reiten v. n. od-jesditi. —rücfen v. a. odmakniti, odmikati. —rufen v. a. odsväti, odposvati, odpoklizati. —fägen v. a. odshAgati. —fcbettfen v. a. ras-dati, rasdavati, rasdariti, rasdaro-Vtiti* —fdjeren v. it. odftrizhi, s' fhkarjami odresati. —fd>eud)en i>. a. odftrafhiti , odplafhiti, rasod-ftrafliiti u. f. m. —fd>iefen v. a. odpofläti. —f (hießen v. a. odflre-liti, prefireliti. — fcfjlagcn v. a. odbiti, odtreti, odtrupiti. —fd;leU d>en, ftd) v. r. podkrafti (e, vkrafti fe, smüsniti. —fdjneiben v. n. odresati, odresoväti. —fdjneden v. a. berfati, zebati , bann berfniti, zeb-niti u. bgl. —fdjiiffeit v. a. (efroaS Srocfenež) odfipati, prozh vfipati; (eine glüßigfeit) odliti, prezh vliti. —febroemmen v. a. odplaviti, odmi-ti, odplakniti, poplahniti. —feljen v.u. gledati, glediti (prözh, vfträn, vkraj). —fenben v. a. odpoflati, odpofhiljati. —fe(?en v. a. odl'tävi-ti , prözh poftaviti; (eilt Ätnb) od-ftaviti, podvrezhi ; (fid) über anbe» re) ne märati sa kar , ne mar biti komu zhefar. —fepn v. n. (abme; feitb feptt) ne vprizlid, ne nasözhi biti; (verloren, »erfiridjen fet;n) miniti, sginiti, pretezhi. '—fptifilen v. a. odvrniti, odvinivati, o dpi ah-
niti. —flehten v. a. vkrafti. —flellett v. a. vfträn poftaviti , vkraj djati. —ficrbcit v. n. odvmreti, odvmirati. —treten v. a. odteptäti, odmandrä-ti. —frinfen v. a. popiti, vfe fpiti. ■—m ciljen v. a. odvaljati, odvaliti ober odvaliti. —mafdjeu v. a. od-miti, podmiti. —mettbeit v. a. od-verniti, odvrazhati, odvrazhovatf. —verEattfen v. a. odprodäti, od-prodajati. —merfen v. a. odvrezhi, ovrezhi , savrezhi. —mifchett v. a. obrifati, otreti. —jiel;ett v. n. oditi, odriniti.
® e g, m. p6t; (ber ©eftmeg, ©feig) ftesa, ftesda, ftesja; (ga(;rmeg) ze-fta: ba« i|1 mir im SBege, tä mi je na poti; unter ffiegeš, pojdözh, po poti; feine« ffieges, auf feinerlet
'Jlvt, nikako, po nikakim, po nobenim kraju; verfliege alle ffiege, fkü-fi na vfe kraje. SBcgebreit, 2Bege= rtd; rn. shilnik, attd; terpütiz, etg. terpötiz, terpotik, perpotik u. bgl. ©egebifiel /. fhetize. ffiegegelb potnina. ©egemeffer m. potomer, ftesomer, Zeftomer. 5öegeffi>eibe f. raspötje , rasftesje , raszeftje. 3Se= geftein m. zelltni mejafh. 2ßege5el)= rung f. popötnina, popötniza, brälh-nja. ©egmeifer m. kashipöt, aud> potovod, vodnik lt. bgl.
®el), mef)e! i. jöj ! gorje! ve! oh! joli! au mel), jöj, prejöj ! gorje i™ gorje!; mel; mir, gorje meni, jöj nuni!; bie ffiunbe. tl)uf il)m mel), rana ga boli; c'S fl;itt il;m nid)tS ttiel)r meh, ga nizli vezli ne boli; es bat if;m me(;e geti)an, baß bu tl)tn nicht« gefagt baji, ga je peklo, mu je shal djälö , mu je slial bilo, ki fi inu nizh ne povedal. — n. (ber ©dnners) böl, bolezlnna; (baS Un= glticf im ©egenfafee bes ©ohleS) beda (»rit.), hudo: ber Wenfd) füll baS ißo()l unb ©eh mit ©leid;muth ertragen, zhlovek ima hudo in dobro s' ena'iim ferzom prenefti. —muffet f. bdba, bäbiza , fd)l. he-bariza. ^—Eloge J. eig. javk , javka, auch pläk, plazh , vek, jök, johöt it. bgl. —flogen v. n. eig. javkati, aud) plakati i'e , raspläkati fe, jokati fe, vekati, vezhäti, johotati u. f. m. — mtifl; f. preshaloft, (nach
©lt (S m.) milóba. —mitfpfg adj. presháloften, mil, prentil: mit Wep* müfpiger (Stimme, s' milim gláfom.
SBef>en, t>. n. eig. véti, véjati, gern, pihati: ber Sffiinb mehef, veter veje, gcm. véter piha; ber 2Binb wepet fd?arf, véter brije, véter breslii.
2B e i; r e n, v. a. (einem obet einem cfwaé) braniti, v' brán ftáti, sa-brániti, vbrániti; — fid) v. r. brá-niti fe. SEBepr, ©ehre f. brán, bránva, brámba, obrámba, bra-min, brámesh: ftef> jut SBepre fiel* Ien, v' brán Te poftáviti. SBeprpaft adj. brámboven, braniven. ffiepr» mann m. brámbar, brámbovez, branik. 3Bepfio6 adj. bresoróshen, olorók. ©eprftanb m. brámbovzi, ráinbovrtvo, bránfki Ttán.
2B e i b, n. (eine <J)erfon weiblichen @e= fchted;teé) shéníka, (nad; ©ufém.) shénftvo; (eine »erheirafpete weibli* á)e Verfon) shéna, auch sákonfka shéna, sakónka; (mannhafteé —) korenjákinja, moshákinja; (lebigeé grauenjtntmer) Tamiza; (alteé —) bábS; (päfjlicheS alteé—) babúra, babúsa , babótlja , babina , babáv-fija; (eienbeé —) babrhzhé, babljé. —eben n. d. sbénka, sbeníza; (»on Spieren) óna. SíBeiberarbeif f. shén-fko délo. SBeibefpaft adj. bábji, bábovfk. SBeiberfeiitb m. fovrásh-nik slién. ©eiberpag m. shénfko fovráfhtvo. SBeibermann, ©eiber* narr w. bábnik, bábnjak. 28eiber= lepen n. sbenfko mito. SBeiberíiebe f. shénfka, niebr. bábja ljubésen. ©eiberpemb n. shénfka frájza; (ein lurjeá) rokávze. ffieiberroc? m. ján-ka, jankara. ©eiberfaffet m. shén-fko fédlo. ©eiberftnn m. shénfke mifli, shénfka pámet. SBeibifd; adj. bábji, babovfk. SBeibfid) adj. slién-fki. ©eibébilb n., SSeibéperfon f. shénfka , aud; famiza. SffieibéEIeiber pl. sliénfko oblazhilo. SBeibéPolE n. sbéníko Ijúdftvo.
323 e id>, adj. (nicbt part) méhek , me-hik , mehák, auch mégek, mékek, mézhek, peralíef mjak, mjakkek; (ieidjt gerüprt, fanft, jarí) mizhen , mesliéven; (weichlich) mehkúshen, mehkúshav; (»on abfiegenbem Ob= fie) mádcn, mizhen; weich mateen,
mebzbiti ober mezbiti , mehkoväti, mehzhati; meid) bnicfen, mczhkati, muzbkati. —bilb n. (ber 5U einer ©tabt gehörige Umfang von gelb) mazej; (ein ©efpenfl) pofhäft. SSei» che f. (bie weiche iBefdjaffenpeit) meh-koft, mehkoba, mehköta; (ber wei= che Zijeil jwifd;en ben Kippen unb ßenben) lakotniza, tifhina, flapina, fd;l. flarn ' hlämovina; (bie 2Babe, überhaupt weiche« gleifch) mezha, mezhäva , aud; mehzha, mehzhina ; (ber 3"ftanb, ba etwa« eingeweicht wirb) meza. ©eichen v. a. u. i. (nach unb nach weich machen) meia-
ti, mezbiti, mehkoväti, mehzhati;
(nach unb nach in einem flüffigen Sor= per meid; merben) namakati fe, na-mozhiti fe; (»on einem 35rucfe ftch attš feiner ©feile bringen laffen) fpu-ftiti, omajati, vkloniti fe, vmakniti fe; (fich langfant »Ott einer ©teile entfernen) ögniti fe (eig. odgeniti fe), oditi; (einer überlegenen ©etoalt je. nachgeben, aufpören) henjati, je-njati , nehati, prihenjati u. f. tt>. —peit f. melikoft, auch mehkoba, mehköta. —perjig, —ntütpig adj. mehkoferzhen , «mehkozhuten, meh-koben, mehköten. —(jeh adj. (ein tüenig weich) mehköven, mehkovat; (ber gehörigen Kraft beraubt, befon= ber« »Ott Speifen) mehek, r.ihel; (intfäpig, unangenepme (Smpfinbungen uttb iSefchwerben su erfragen) eig. neshen, auch nesheven ober meshe-ven (meifi »eralfet), gem. mehkü-shen, mehküshav; (fd;wad)) fläb , vedel. —(iijg m. mehküsh, meh-lcüshnik, mehküshnesh, mehkü-shavz , mebkovsh. ®e i d) f e I, /. vifhnja , vifhna. 2B e i b e, f. (ber 9?ame eine« ®frau= chež ober auch 95aumež) verba, auch verbäzba ; (eine fleine —) verbiza. Söeiben adj. verbov. 95Seibengegenb f., S3Jetbid;t n. verbovez, verboljäd. SBeibenmalb m. verbje , verbovje, verbov lef. ffieibe, f. (bie SKaprung bež SSiepež, boch nur »on bern ©rafe unb bett Kräutern, melise baS SSiep auf bem gelbe felbjl finbef) pafha; (ber Orf, wo baS SBiep biefe Siaprung finbef) päfhnik, fpafhina; (Sßergnügen, Cuji)
vefelje, radoft, fla, Halt. —fejt n. pafhnik. —lanb n. fpafhina, fpafh-nik. —gelb n. pafhina. 28eiben v. n. u. a. (feine Siafjrung auf bem gelbe fudien unb neumen) pafti Te, aud) traviti u. bgl.; (bai aSici;, l)tU ten) pafti, aud) paftarizhiti, paftir-zhiti, paftirzhovati; (t>uten) varovati; (fpeifen) nafititi, napitati, na-kermiti: fid> mit leerer £ojfnung toeiben, fe s' prašnim vupanjoin pitati u. f. n>. ffieibgefang m. orok, orokanje (ooit orokati toie bie .£>irs ten ftngen).
SBei be, f. (»rit. bie Sagb) lov, fd)l. jag. —mannm. lovz, jager. —man= nifd) adj. lovfki obet lovfhki, lovzhji. —meffer n. lovfliki nosh. —ta\i)tf. lovfka torba, bafhka.
SBeiblid), adj. pravi, dober, filcn, jak tt. bgl. — adv. prav, jako, filno.
2$eife,/. motavilo, aucf) motalo, motavnik. SSeifen v. a. motati, namotati U. f. tO. ffieifer m. mota-vez. aOBeiferinn f. motavka.
ffieigern, v. a. (einent etroa«, aft= fd)lagen) odrezhi, ne dovoljiti; — fid) v. r. vpirati fe , vpreti fe, so-pervati, aud) braniti Te. SBeigerung ,f. vpir, vpornoft, vpretje.
2Beil)e, f. (ber 9tame eineS 9tauftoo= gets) kanja, kajna, kanjez, kanjuh, sakolzb.
93eit;en, v. a. eig. after fetten ge= ftrdudjlid) pofvetiti, poTvezhovati , gem. sbegnati, shegnovati obet she-gnavati: 21ltdre, ©locfen te. toeiljen, oltare pofvezhovati, svone shegnovati ; fcin Geftett bem SSafertanbe ioei= l)en, sliivljenje domovini dariti , sa domovino isrozhiti ; jefet ftijl bu ©ott geioeil)t, sdaj fi Bogu pofve-7. h eni ©eiljung, gem. ffieifje f. po-fvezhenje, pofvezliovanje, gcm. she-gen, sliegrtanje. 355eil)ftifd)Of m. fhliof v' sliegne. 2Beii;!effel m. fhkropil-nik, fhkropivnjak. ©eit;nad)fen pl. eig. boshizh, boshizhni fvetki, aud) koleda, koledni fvetki, fd)l. vie-nahti. SBeitinadjtSaftenb m. fveta vezlier. 2Beil>nacfcf$6rof n. popert-nik, boshizhnik, potiza tt. bgt. ©eif>nad)tstag m. fveti den. ®ei(;-taud; in. kadilo, fd;t. vierih. ffieil);
raucftgefifj n. (sum Siattdjem) kadil-niza. S0ei!;n>affer «. fveta obet shegnana vöda. Söeitjwebel m. kropilo, fhkropilo.
©eitler, m. eig. ribnik, au$ bajer, väjer tt. bgl.
255 eil, con j. (fo tange a(S) dokler; (inbem) kar, po tem kar, ki, aud) ko; (eine Urfacfte, einen 25etoeiS unb ©runb, auSjubriicfen) ker, unr. da, de.
SBeitanb, adj. indeclinabl. (»er« ftorften, fetig) rajnki, rajnza, rajnko ober rajni, a, o (man l;örf cž aud) fäi^lid)), in @t. gem. poköjn.
SBeiie, f. zhaf, doba: eine fange, iurje, fcftöne —, dolg, krätik , lep zhaf; id) l>afte tange —, mi je dolg zhaT, fe mi toshi; 6iS ju biefer —, do fe dobe, do lih dob; id) tyafte —, imäm zhaf, vtegnem; id) l;abe Eeine —, ne imam zhafa, ne vtegnem. 2Bei(d)en n. d. zhafik , zha-fiz. ®eilen v. n. oftäti, oftajati, muditi fe, pomuditi fe.
ffi e i n, rn. vino ; (©eind)en) vinze , vinzhek; (flarer —) zhifto vino; (fd)(ecf)ter, »errodiener —) isvreliza, savreliza, savrelka , zhmiga ti bgl. —apfet m. vinfko jabelko , viniza. —ftau rn. vinogriija, vinoreja, vinfko delo u. bgl. —ftauer m. vinogradnik, nogradnik. —fteere j. vin-fka jagoda. —fteerfeen m. pizblia. —fterg 'n. gem. vinograd, nögrad, eig. unb in"<2t. goriza, verh , aitd) terfje: gehen toir in ben 2Beinftcra, pojd'mo v'verh. —ftirn f. vinfka grufhka, viniza. —ftlatt n. terfov lift. —ftliife/. vinfki zvet. —broffet f. nogräfhki drčsg. —effig m. vin-rki vrifk, kif, jefili. — ifajj n. vinfki fod, aud) puzhel, brenka u. bgt. —flafcfte f. vinfka flafha, barigla. •—garten m. vinograd , nograd. —gärtner m. vinogradnik, nogradnik. — geifi m. vinfki, aud) vinjen duh. — gelžnber «., —tyecfe/. bräj-da. —gfaS n. küpiza , kosärz, bokal , glasil. —!;anbel m. kupzhija s' vinom. — l)änbler m. kupzhova-vez s' vinom, aud) vinfki ktipez u. bgt. —tyaue J. motika, kramp. —ijefeix p/, vinfke droshi. — tyiiter m. vinografliki varil , nogi albki
ftraslion. —jaíjc n. vinfka létina. —feiler rn. vinfka klét. ©einig, Weinicht adj. vinfki, vinjen, povin-fki. —fern rn. pizhka. —lanb n. vinfka sémlja. —taub rt. terfovo liftje. —(efe f. brátva, branje, tn íít. bendiva, auch tergátva, terga-nje. —(efer m. berázli , vinobér. —(eferittn f. berávkinja, vinobráv-ka. —inarÉt m. vinfki féjeoi. —maf n. vinfka mera. —mottat rn. kosa-perik, gem. oktober. —itttlf n. vinfki inözlinik. —tneffer n. vinjak. —mfícfe f. vinfka mufbiza. —pfähl m. tik, kól, prakól. —raufe f. brájda. —rebe f. rosga , vinfka mladika, vinfka terta. —famittfung/. vinfka sbér, sbériza, bérnja U. bgl. —faucr ad), kiflovát kakor vino. —fáufec rn. pijiinz , vinoshrez. —fáuferitllt f. pijaníga. —fäure f. vinfka kirií-na , kiflúta. —fcfjanf rn. kerzhina. —fcbáníec m. kerzlimár. —fcbierling rn. zhefhmilje. —fefeíing rn. grebe-niza, vlázbeniza, kljúzli u. bgl. —jtein m. gem. vénflitcrg, feiten vinfki kamen. —jtocf m. terf, vinfka terta. —trabet, —frejiet pl. tropine, -ftraitbe f. grösd. —träub« dien n.d. grösdek, grösdizli. —-tritt« fei" rn. vinopivez. —-tfcbutera f. zlió-lara , in ©f. and) sliúrzh. —t»ad)S rn. viuoráflia, vinfka ráft. —loage f. vinfka vaga. —Sehent m. vinfka defetina. —jerl rn. gern, vinozar, gornik, vinogradnik, fehl. vénzerl. ©einen, v. n. jókati, itt ©f. jokati fe; (l;eftig meinen, mie 5. 25. bie ííinber) vékati ober vélcati, ve-zháti, plákati fe, verfhzhéti, bantt sa vékati, povéliati u. f. 10.; (mit ©d)íitd)jen heftig meinen) zmerdrá-ti, aud) zmévkati, zinéviti fe, íhtiti fe, pojémati tt. bgl.; ber gern meint, jokljívez, vékavez, plákavez, ziner-dravz u. bgl.; bie gern meint, jok-ljivka , zmcrdérlja , véklja U. f. t». ■— n. jók, józh, verfk, plázli, plá-kanje, vék, vezliánje u. f. m. ©cu nerlid) adj. jokljiv , jokováven. * © e i i, adv. entern eftoaé meisS maceen, nalagali kogar; etraa« met« toerben, fposnáti, rasposnáti, rasvuméti. © e i f e, adj. eig. móder ober múder, auch pameten u. bgl.: einen roeife
machen , modrovati, sinodroväti. ©eife rn. modrez, modrijan, feiten modrosnanez : ben ©eifen fpielen , meife thun , mödriti fe , moderftvo-vati , modrijäniti. ©eišbeif f. mo-dröft. ©cimlich adv. pametno, ©eife, f. (bie to unb ©eife) na-zhin; (bie ?lrt ju hanMn unb jtt »erfahren) fhega; (bie "iOtelobie eineä ßtebeä) visha, pevogläf. ©eifen, v. a. (einem etwa«, fei;en faffen) kasati, pokasati; (ben .Ort »orfchreibett , mobin man ftch roenben foll) pofläti kogar, vkasati komur; (in etrnaž unterridjten) vishati, ravnati , vladati u. bgl. ©eifung f. (55efehO vkäsa , povelje; (SSerroeiä) gräja, käjanje, fvarilo. ©eifer m. (eine <Perfon, melche etmaS seiget, Einleitungen gibt te.) vishar, vliidar; (in einem 23ienen[tocfe, bie fflhttfer« biene über jiöniginn) matiza ober matiza, auch krajjiza, zariza u. bgl. ffieif, ad), bei: ber meife ©onnfag, bela ober brotrizhna nedelja; roet« fe ©äfche, belo perilo, fnashno pranje; ein roeifeš ©chroetn, beljug, beljüga; einem etroa« toeif machen, kogar flepiti , mamiti. — n. (ein weifer garbenförper) belina; (ein weif er Körper überhaupt, 5. 95. ba« (Široeif) beljak. —bier n. belo pivo , samednize. —birfe f. bresa. —bliche f. gäber. —bücben adj. gabrov. —-budjenholj n. gabrina, ga-brövina, gabrov lef. —budjenwalb m. gäberje , gäbrovje. —born rn. glög, glögovez, glögje , aud) med-vednik, medvedova brüfhiza. ©eif; bornbeere f. gloginja, glögova jagoda. —bornen adj: glögov, glögov-zhev. ©eife/". belöft, belota, belina. ©eifen v. a. beliti ober beliti, attd) obeliti u. bgl. — ftcbfe, auch —tanne f. hoja , böjka. —tan« neit adj. hbjov, hojkov. —tannen« roalb m. hojzhje, bojkovje. —fifch m. beliza, bela riba , podleftva , kazhura. —gerber rn. jerhär, jer. hovez. —grau adj, fer, ferovat, fivoraft. —paarig adj. beloläf, fer, feroläf. -—^afftci adj. belogerlji. —fopf rn. beloglävez. —föpfig adf. belogläv, beloglaven. —fof)i zik-lja, auch blitva, beli kapuf. —(ich
adj, bélav, bélkaft, bélkljat, belo-vät. —leber n. jérh, jérha ober jirha. -—lebertt adj. jérliaft, jerh-nát: weijjleberneé geti, jerhnáta kó-sha, jérhovina. —Wurj f. béli koren, kókorik.
SBeiffngen, v.a. prerokováti, pre-rózhiti ober prerozhiti, auch bogo-váti it. bgt., »ergl. SB a fr r f a g e n. SBeiffager m. prérok, bogóviz u. f. w. SBeiffagerinn f. prerokinja, pre-róknja, prerozhiza, bogóvka. SBeifs fagung j. prerókva, prerózhenje , bogovánje u. 1».
SBeit, adj. (entfernt, entlegen) dá-lajn , dálaj filen, dáljen, dáljnji; (nicfet enge, alé Kleiber ¡e.) fhirók; (geräumig) proftrán, proftoren: er ging in bie meite SBelt, je fhel kri-shem fvetá; Won loeifem, isdálezha. — adv. däleko ober daléko, dálezh ober délezli, dálezhe; fkiróko: weit unb breit mürbe fein Slame berühmt, fliiróko in dolgo je perflovélo njega imé; weit »on frier, dálzb od-zod; jebn ©tunben weit, defét vúr dálezhfo weit £>aft bu 9ied)t, tako dalezb imáfh pravizo, do fem, do tod fi v' pravizi; weit beffer, dálzh bólje, slo bóljrhe u. bgt. m. SBeite f. (bie (Snffernutig) dálja, daljaya ober deljava, dalekóta, dalezhina, dáleka, dáljnoft, dálezhnoft U. f. w. ; (bie Breite) fhirina, fliirokóft; (ber Umfang beé initern Staumeé, bie ©eráumigEeit) proftránoft, proftór-noft. SBeiter adv. comparativ. dá-Ijc ober dalj, daléj, dalé , dlé : wei= ter stehen, fich entfernen, dálj fe pomikati. SBeifen, fich i>. r. dáljfhati fe , daléjfbati fe , rastegováti fe u. bgl. —läufig adj. predáljen, pre-proftrán , preproftóren, fhirók: ei--ne weitläufige Sßermanbtfdjaft, dáljna shláhta; etwaé loeittäufig erElären, kar na fhiróko in dolgo raslágati. —ficfetig adj. dáljnovidcn. —fd)weU fi'g adj. rasgojsdán , raspufhén.
SBeijen, pfbeníza. —acEer m., —fetb n. pfhenjzhifhe , pfbenizhi-fhzhe, pfhenizhno pólje. —brot n. plhenízhni krúli, pfhenízhak, pflie-nizhnik. —Eteien pl. pfbenizhni o-tróbi. —mefrl n. pfhenizhna moka.
!B e I ch e r, welche, metd;eé pmn. {be-.
äiehenb) kateri, attd) kteri , k tiri, kiri, lieri, Eroaftfd) unb ruffifch auch köj; (was für, j. SS. meld; eine ©anEbarEeit) köljki, kakfhni, kak-Thna livalesbnoft, köljka ljubesen U. f. tO-; (einige) neliteri , nekoljko u. bgl. SBeld)er(ei adj. kakriien, kaki, kakov, käkiga plemena, käli-fhniga rodü u. f. f.
SBelE, adj. vedel, vedljiv , svedel , prevedel, füll u. bgt. SBet-Een v. n. veneti , vedneti, vödniti ober ved-niti, svedniti, sveniti, vedleti, sved-leti, svedlevati, fufhiti fe, vfufliiti fe, vfahniti u. bgt. SBetEheif/. ved-16ft.
SB e 11 e, f. val, auch valhar, atfft. vlna , fetfener flap (ber SBafferfatt): bie SBellen überhaupt, valövi, va-16 v je; (ein um feine ,W)fe beweglicher (Stjtinber) vAlej , valek , valjovez , valiz, vertenze, vertölez, vitlo. SBettenförmig adj. valovat.
9BelS, m. (ber Slame eines gifd)ež) Tom, (nad; ©utStn.) aud; bolar.
©elf, f. fvet; (bie Beute) Ijüdi, ljudje: atte SBelt nteifj, zeli fvet ve, vfAkimu je snAno; SBelt haben, fvet posnäti, vediti s' ljudmi obhajati; tn aller SBelt nicht, sa zeli fvet ne. ■—all n. vefolni fvet ober veTolni-fvet, alfft. vfelennaja. —alter «. vek. —beEauitf adj. vfemu Tvetu snan. —berühmt adj. preflaven, preimenit. —bitrger m. fvetzhan. —gebäube n. veTölni fvet. —ge= brattd) m. pofvetna fhega. —gegettb f. ftran Tvetä, fvetna ftran. —geift= lid)e m. pofveten duhoven , fveten mefhnik. —geriebt n. sadnja ober fträfhna fodba. —Eettnfntß /. sna-noft fveta. —Einb n. (ein irbifch ober ftttnlid? gejtnnter ©lettfd;) fvet-nesh, pofvetnesb, aud) mefenäk u. bgl. —Eünbig adj. vfem , vfemu fvetu snän. —lid) adj. fveten, pofveten, fetten deshelfk; (finnlid;) mefenafhk, aud) pofveten: meltlid)e DbrigEeiteti, pofvetni ober deshelfki naprepoftävljenzi. —mann m. (eilt finulich geftnnfer S)iann) fvetnesh,
j^nofvetnesh , mefenäk; (ein WettEtu=
^er 9)iann) zhlövek sa fvet. —meer n. veliko mörje, okean. —fittn m. pofvetne mifli, polvetnoft. —theil
m. dél fvetá, fvétni del. —Weife rn. módrez, modrijan, aud) modro-snánez, filosóf. —wetžl)t\t f. mo-dróft, filosofija.
23 enben, v. a. eig. vrátiti, auch verniti, gem. oberniti, obrázhati, vrázhati, vrazbováti, preverniti, preoberniti, fpreoberniti u. f. t». : ben ©agen wenben-, vos oberniti; bie 2lugen auf ctroaš wenben, ozhi v' kar vpréti; fid) menbeit, verniti Ce, oberniti fe; ben 9iod: wenben, fúknjo preoberniti; beit 9íüeFen wen= ben, odverniti fe ; (Selb auf etwaé Wenben, dnárjov sa kar isdájati; eé wirb ftcf> fd)on wenben b. i. än= becn, fe bo vshé premenílo , fe bo vshé preverglo; ein $um ©enben gerichteter Sí;eií bež ßaufcS, obrák. ©enbebalá m. ferborit, ferboritnesh. ©enbeltrcppe f. okrógle ftopálize , safúkane ftópnje, v'oberlénz fhtén-ge. ©enbitng f. vernílo, vernitev, obernilo , obernitva , obrázhba u. bergl.; (SBeránberung) premémba, smemba.
©enig, adj. unb adv. mál, májhen, feiten pizbel; m;ilo, inájbno, ne veliko, ne döfta; (feijr wenig, außerors benflid; wenig) premalo, premajhno, májzeno , mizeno, majzbkino, mik-no, milino, kólzikaj, kolizhkaj, tró-bizo u. bgi.: in wenig 3al)ren, v' málo létiti, man hört aud) v' málih, v' májlinih létih, gem. v' kratkih létih ; mit wenig SSerflanb, s' málo pametjo, s' kratkim vúmom; We= nig Oiebulb haben, málo poterpesh-Ijivofti iméti; er ifi wenig gegangen, málo ober májhno, ne dolgo je pohajal ; id) bitte um ein gar tpenig Sil'Of, pröfim sa májzhkino, sa kolizbkaj, tróhizo kruha; mit gar fo tpenig ift mir nicht geholfen, s' tó-lizbkiin , s' tákfbnim kólizhliaj mi ni pomágano tt. f. tö. ©eiliger adj. unb adxi. ménji, ménjfhi , mánjfhi; ménje, mánji u. bgi. : gib mir wenU ger, até bu wolftefl:, ménje mi dáj, kakor fi naménil; in weniger 3ah! reu , v' ménjfliih létih u. f. n). ; je weniger, befto meniger, zhe ménjj^, tém ménje u..f. f. —Éeií f. maliW., málnoft, majbenóta, májhnoft, iná-lizhina a. bgl. ©enigfteitS adv. po
pizhK meri , po naj menjtTii méri, naj ménje , vlaj, bar, barem, kon-zhi, vender. ©enn, adv. kda ober gdâ , v' kté-rim zhâfu. — cortj. àko, àk, zhe, otffi. afhzhe : wenn bu mäßig lebeji, bann wirft bu gefunb bleiben, àko
mémo shivifli, bofb sdràv shivél;
ber SOîenfd; muß arbeiten, wenn er leben will, zhlovek möra délati, zhe hözlie shivéti ; wenn er bocb Eotnmen möchte, da bi vfàj vender prifhel; wenn ich gleich nicht reich bin, fo bin ich bo6 sufrieben, àko ravno, zhe tudi nefim bogàt, fini vender sadovôljen. ©er, pron. (fragenb) kdo ober gdo ; (bejiehenb) kdor ober gdor : wer ift geEommen, kdo je prifhel?; wer er ift, weiß ich nicht, kdo je, ne vém ; wer nicht ïommen will, foU ju Jpaufe bleiben, kdör nézhe priti, naj doma oftàne ; wer immer, kdor bodi, kdor kôli. 28 e r b e n , v. a. (um etnc Sache, fte Sit erhalten wünfchen) jifkâti kar; (Solbaten) vabiti , nabirati , fehl-verbovàti; (um eine Srattt) fvâtiti, fvatovâti, fnûbiti, aud) v' fvàte iti U. bgi. ©erber m. vàbnik , vàbez, nabiràzb ; fvât, inubazh , fnôbok U. bgl. ©erbung./". vàblenje, nabiranje, nabör; fvätenje,-fnùbenje. ©erben, v. n. (alâ ein eigeneš 3e't» wort fur fid), unb jmar in ber U3e= beutung: in einen gewiffen 3"ffanb gerathen) bom (metfienè aber burch bie verba inehoativa), feiten Unb unr. poftâti, grâtati u. bgl. : er wirb Äönig, bo krâlj ; er wirb für il;n «Bürge , bô sà-njega porok, fe bo sâ-njega saporôzbil ; eê wirb nid;fž auš ber Sache, is téga nizh ne bo , fd)et'SW. is té möke ne bo môzhnik ; sum armen ÎKanne wer= ben, ofirotéti, oboshati ; sur ©ifwe werben, ovdovéti; su ©affer werben, svodenéti, v'vadô fe verniti ; EranE werben, sboléti; wieber su (Srbe,_s_u 21fche werben, v'semljo fe poverniti, v'prah fe verniti, aud) oparftenéti u. bgl.; alt werben, ftârati fe; allež wirb alf, vfe fe poftàra; wie warb e» beitn, kakô pa je bilo, kako pa je isifblo , kako je minilo, kàkfhni
je bil konz?; eS toirb finfter, nozbi fe , temni fe , mrazhi fe , nozh na-liaja u. f. f.; geroa&r toerben, sve-deti Obet svediti, sapäsiti, savära-ti, savaroväti it. bgl.; eS toirb mir Itntoobf, medliza me obhaja, med-
leva me u. f. m.; (in SemanbeS 95e* fi(j Eommen, il>m toiberfajjren) bom: maS roifb mit bafüt, kaj mi bo sa to, kaj dobim sa to ?; (toirEltd; merben, entfielen) gern, nabijati, po-Ttajati, grazhoväti, grätati u. bgl., (am riditigflen unb häufigjlen tfl btc 58ejeid;nung burd) bie verba mehoa. iiva): eS toirb Jag , den nahaja , dani le, deni Te; eS toirb 9?ad;t, nözh naftopa, nozhi fe U. f- f.; (bauern , roäljren) terpeti: baS tottb mir fion ju lange, to mi vshe predolgo terpi u. f. m.; (als #ulfS= roort, fotooljl bie fünftigen Seiten ei= neS geittoorfeS, als aud; bie ganje leibenbe ©attung bet Seifroorter ju bilben) biti, bom: et tottb mit fomnien, ne bo prirhel; er lotrb nidjt me(;r gefunb werben, ne bo vezh sdräv; ber ©of)n toirb «on bcm SSafer aeliebt, fin je (unr. bo) od ozbeta ljubljen, getobimlld) ozha fina ljubi; i d) märe gefragt toorben, jäs bi bil baran bil , in 5?t. beim (be Tim) bäran bil, in ©t. bä baran bil, fd;l. jäs bi bil bäran gra-tal, bäran poftäl U. bgl. ©erfen, v. a. u. «. metati, vrezhi, ljuzhati (inSbef. mit freier -Öanb), kidati (bef. 2>ung), aud; pahniti, zaz-niti unb bergl.: einen ^tetn tn bas 555 a ff er toerfen, kamen v' vodo vrezhi; Steine ju toerfen pflegen, kam-nje ljuzhati; einen ju 23oben toer= fen, kogar ob tla trefliiti; in ben Serfer toerfen, v' iezho vrezhi, V temnizo pahniti, djäti U. bgl.; ftep in neue Sleiber toerfen, v' novo ob-lazhilo Te preblezhi; (Pon Ptelctl »ierfiißigen Spieren, Sunge gebären)
povrezhi, polezhi , mlade imeti U.
bgl.; (oon Sul;en) teliti Te; (»oti ©d;toeinen) prafiti Te; (»on ©tuten) shrebiti Te U. f. m.: bie Sul) l)at getoorfen, kräva je povergla, fe je telila, fe je otelila; bie ganje £eer= be i)«t Sunge getoorfen, vfa zlireda je polegla u. f. to.; — fti r-
(Irumm trerben, vom ^olje) svrézhi le, fkriviti fe.
©erg, «. kodélja , (na$ ©iti S m.) aud; ofljak.
ffietff, n. fnóva, ofnóviza, fnútik., ofnútik.
ffierE, n. (etne oollbradjfe SSerrid^ tung, ein jur ©irElid;Eeit gebrad;tes X)iug) délo, djánje, opravilo: gufe ©erEe, dóbre déla, dóbre djánja; toas {rilft eS, tpenn 3emanb ben ©latí» ben l;at, aber bie ©erEe nid;t, kaj pomága , zhe kdor imá vero , dél pa ne imá ober dél pa ne, dél pa kar; ein ©etE ber SSatmberjigEeit, miloltino délo , ufmiljene déla; toeffen ©erE ifl baS, eS ifl beitt ©etE, zhiga délo je tó, je tvóje délo; bie ©erEe ©otteS, bóshje déla. —biene f. délavna bzhéla. —leus te pl. délavzi. —flátte J. delavníza, delavnifhe. •—flelltg adj. opravljén, narején: toerEflellig mad;en, oprávi-ti, naréditi. —tag m. delavnik, delaven dén. —jeug n. oród, oródik, oródje, aud; rifhtinga. ffierle, ©erre /. (ein Snfeet, gryl-lus gryllotalpa) mrámor, brámor, in £t. aud; podjéd , podjédez. ©ermufl), rn. pelin, pelén, aud; pelinje: toie ©ermutl; btffet madjen, peliniti, opeliniti. —él n. pelínovo ólje. — toein m. pelinovo vino, pe-linovez.
© e r t í>, adj. (an ©elbe, ber TOübe ic.) vréden , eig. aber »eraltet doftójn ; (lieb, roertl;) mil, ljúb, ljubesnjív; (tl;euer, roertl;) drág, predrág, ne-prezenjén u. bgl.: baS ^iaitS ifl taus fenb ©ulbett toertí;, hifha je tavshent rájnifli vrédna; rcir finb nid;f roeríí;, bafi 1C., nefmo vrédni, fi ne saflú-shimo , ki it. f. m.; Semanben toerfb adjten, tpertl; fd;áfcen ic., kógar sa vrédniga iméti, kogar fhtimati, zhiflati u. bgl. — m. (bie TOeinung'1 pon bem aíorjuge, ber ©íite einer ©aefee) vrédnoft ; (í))teiS) zéna. —gefdjafet adj. drág, predrág, dra-gozenjén, vifokopofhtován. ©efen, n. (ntebr. baS ©eráufd;) hrúp , fhúm; (bie ©pilepfte) bóshje, boshjáft, auí padaviza, fv. Valentina bolésen ; (ein felbflfWnbigeS SDing, an tpelíem man tpeiíer nid;ts,
alé biefe ©elbftflanbigfeif fccjcidjncn toill) bitje, bitl'ivo; (baé áufjere 25e= t i-ageu eineá Sienfdjen, beffen ©itteit IC.) sadershánje, sadershávanje, ob-náfhanje , Niege , naváde , nraví ; (bie matare 23efd)ajfenl)eif cines Sin= geé, ttn ©egenfafce beé ©d>cineá) ívójftvo , natóra, felteiter nárav, priróda; (überl;aupt cinc ©ad)e) ftvár, rézh , délo. —l)eit f. bitje, bitftvo. 233efentlid) adj. gláven, prédenj.
SBefpe,/ ófa, aud) óf rn. 2S3efpen= neft n. ofinak , ofenífbzhe, ofír.
233 efjf)alb, tpefii»egcii adv. sa zhé-far vóljo , sazhéfdélo.
233 eft, 2Be(íen w. (biejenige í>imnteíé= gegenb, roo bie ©onnc untergepí) sa-liód, sap¿d, sáton, vezhér: Don —, od salióda. —lid) adj. sabóden, sapáden. —loéírfá adv. próti sabó-du, próti vezhcru, vsahód. —tpillb rn. sahódnik , sapádnik , sgórnik , vezhérni véter ti. bgl. —ittbien n. saliódna indija.
25$efte, f. podjópizb , podjópiza, ( nad) £> a l n í 0 ) bresrokávnjak , bei (Siíli telovnik , fd)I. kamishóla.
© e ft e r I) eiti b , «. krislieinnik.
SBefte, f. vádlja , vádljinga , (nad) ©lité m.) atld) Ttáva, okláda, ruff. sáklad. ffieften v. a. u. n. vail-Ijáti, vadljáti fe, ftáviti, aud) oklá-dati fe ti. bgl.: tpaé ipetteft bu, baf; te., kaj vadljáfh , kaj ftávifb, ki u. f. tp. SBetfeifer »>. eig. etroa tékma, vadljánje, geni, fhtritanje, fhtritin-ga, fprotivna vrózba sbéljnoft lt. bgl. 2i3etteiferer rn. in ©t. tékmez, tekmenik. SBetteifern v. n. tékma-ti, fhtritati fe. ©ettrennen v. n. sa ftávo tézbi, v' vádljo tékati, v' bé-gu fe fhtritati.
933e tt e r, m. (bie 23efd)affení>eit beé Sunfífreifeé, bie ©ittet-ung) vréme, aud) vúra; (eiti ©eipiffer, baé Son» nerioetíer) in ©t. víhta, nevihta, búrja (inébef. jitr ©ee), húda vúra, nevúrje ; (ein ©furtn, ©furmrpinb) víhta, viha, vihér, búrja; (ungeftü* mee Cártn) hrúp, fbúm u. bgl. —blu= Ule ./". neshévje. —bad) n. ftréha, nadftréfhje; (auf ©dnjfen) fhtórija. —glaé «. vremenih, aud) toploinér, srakoinér. —t¡al)n m. véternik;
(»on rcanfeligen TOenfcpen) ferborit, vertogläv. —launifd) adj. klavern , nierzhen, merzhljiv, mersljiv, iner-shak. —mad)ec m. (bei ben unt»if= fenbjten ßeuten, eine '¿lrt Sauberer) nevürnik, zöpernik u. bgl. —leitd)* feit v. n. blifkati fe. ©eitern v. n. (bonnern, regnen unb ftürmen) nevihtati, nevihtoväti, grometi, vihrati ; (flticben te.) kleti , preklinjati, rasbotitv it. bgl.: ež wettert, je hüda vüra. —fd)abe rn. uima, fbkö-da od nevürja. —fcplag m. tozha. —ftrapt m. blifk, gem. grömfka ftrela. —regen rn. ploha, naliv. —tpenbifd) adj. ne ftanovit. —tpinb m. nevürni veter. —tpolfe f. hu-dovürni obläk.
28e(jen, v. a. u. n. dergati, dergni-ti, dergetati; (ntif bent Jpintern) ripfati, krivorititi; (burcl) Hin; unb Herfireicben fdjarf madjen) brüfiti, nabrüfiti it. f. tp., aud) oftriti U. bgl. ffiefeftein m. brüf, ofla. 2Befc= fleinporn«. oflenek, fhapun, voder.
S5S i d) f e, f. vofliilo. SBidjfen v. a. vofhzhiti, vofkati , povofhzhiti.
S53 i d) t, m. nizhvrednik, nifbzhetnik, bodiliaj, saniliarnik.
233 i d) t i g, adj. (überhaupt febroer) te-shek; (baS gehörige ©en>ici)t l;abenb) polnovägin; (»iel »ermögenb, an= fel;nlid) te.) väsben , prevashen. —ieit,/. väshnoft, prevashnoft.
S53icfe, J. (ber 9?ame einer Hülfen* fruebt) grahor, grähoriza , gra-horka.
233iefet, m. (ein 9teifienbüfd)cben) toka , totika ; (auf ber iiunfel) kof-mizli; (»on gröberem gladjč) köfem, kodelja; (für 233unben) zhopizh; (¡uiti Sragen ber ¿torbe) fvitek, eig. svitek; (jum TOaften beš ©eftügelä) fvalk, kopünjak. —banb «.povoj, povöjzhizh , fd)I. fazha. —ftnb n. dete, dojenz , dojenzhizh , rojen-zhik. 2Bicfeln v. a. (3t»im auf eU nen Snaut) viti, vijati, aud) motati, vüjati; (etmaž in ein Rapier) viti, saviti, savijati u. f. ro.; (ein Sinb, mit 2Binbeln umgeben) poviti, povijati ; (jtd) auš> einer ©acbe ¡e., fid) aus einer SSerlegenpeit t;elfen) is v iti fe. —jettg n. pelnize in povoji.
S33ibber, m. eig. oven, aucp jarez,
hrAv, kafhtrün u. bgl. —Eopf m. övnova glava; (ein jerrauffer £opf) kofbmider, raskofmanik. — fleifd) ad], ovnovina , ovzbetiiia ti. bgl. ©i ber, prp. (»on ber Micbtung einer «Bewegung gegen einen anbern £or= per, bocb baß bamit ein «Biberftanb »erbunben tjf) söper, and; söpcrt, nad; (gegen, ol;ne feinblidje ©egen= WirJung) proti, nafpröti, zbes u. tgl.: triber uliiere geinbe, söper na-fbe iovrasbnike; lpiber bie Ungläu= bigen ju gelbe jietyen, nad neverze iti; roiber ben gluß fd)wiintnen, reki nalpröti plAvati; toiber feine *Pflid)t Ijanbeln, fvoji dolsbnöfti nafpröt, aud) soper ober zhes fvojo dolsli-noft delati, —bellen v. n. söper-vati, söpertvati, gem. nasAj lajati u. bgl. —fahren v. n. (begegnen, im uneig. Sinne, juMicn) sgoditi fe, primeriti fe , nakljuzbiti fe, pripetiti Te: eS ijt if>m eilt Unglücf n)iberfal;ren, nefrezha Te mu je sgodila u. f. w. —halfen v. «. vpi-rati fe, braniti fe, vftAvljati fe u. tgl. —legen v. a. efttfa previsbati , preprizhati. —lid) adj. fpören, aud) söpern , protiven. —natürlich adj. zbesnatörin , zbresnatorfk , aud; proti natöri, söper natöro. —part in. (ber ©egner) söpernik, protiv-nik. —rotten v. a. odfvetvati, od-fvetiti , fd;l. odrAtati. —red;tlid; adj. proti zcfArfkim sapovdam, söper poftAve , krivizhen. , —ruf tn. prekliz. —rufen v. a. prekli-zati. —ruflid; adj. preklizljiv. —rufung f- preklizanje. —fadjer m. söpernik, protivnik; (au§ 23oš= l;eif) sapetnik; (auS £>umml;eif) sa-tepilo; (Seufel) vrag. —fefcen, ficb X). r. söpervati, söpertvati , söper fe ftaviti, v 11 Avl jat i fe, protiviti fe U. bgl. —fefclid; adj. söpern , protiven , vpören u. bgl. —fpdnflig adj. vpören, okören. —fpredien v. a. söpergovoriti, prötigovoriti. —fprud; m. navfkrish-befeda, pro-■ tiven gövor , nafprotivna befeda , super-befeda. —flanb w. vpör, odpör, brAn u. bgl.: bamit bu 2ßi= berftanb leiflefl, de böfh obftal. —flel;en i>. «• söpervati, söpertvati, protiviti fe, braniti fe , sö-
per ftAti, vftAvljati fe, vplrati fe, obftati pred körn, v' brAn ftAti: ©oft wiberfteljet ben Jbod;inütl)igen, Bog fe vftAvlja prevsétriiin; feiner '4IIiiiad;t wiberfiepet nicbfš, njegovi vfigamogozhnolli fe nizli ne vbra-ni.' —loärtig adj. (Ijödijl unange« ncbm) püft, oftuden, neroden, fiten , fpören u. bgl. : fef;r wiberwar= fig, ol'lùden kakor ftAra mAft; (et« ner 9iid)fung ober Sßewegung entge« gen gefefct) protiven , nafprotiven , nâpzben u. bgl. —toârtigïeit J. (eine unangenehme SBegebenlieit) nadloga, nevölja, napAft u. bgl. -—Wille J. nejovölja , aucb ftüda, grösa.
Süß ib m en, v. a. dariti, podariti, podâti, pofvetiti, Tporozhiti u. bgl.
SBibrig, adj. (enfgegengefefct, wiber* wârfig) söpern, protiven; (unanges nel;m) fpören , oftuden u. bgl. : bie Speife wirb mir wibrig, jéd fe mi preféda, fe mi gerdi u. f. w. —ïeit f. söpernoft U. f. W.
ffiie, adv. (fragenb) kak, kakö , po kAkiin u. bgl. ; (bejielicnb) liakor, aud) köt, ko; — conj. (alê, ba) kadar, kda ober gda , aucb ko: wie Iiafî bu baê angefangen, kakö n to pozbél ? ; wie (;eißt er, kak fe pravi, kako fe klizbe?; toie aber tyafl bu bid; utiferflanben, kakö pa fi fe predersnil?; o wie fd)ioer, ob, kako téshko ! ; wie benn , kak pa, kakö pa?; wie treuer, kako drago, po zhém?; wieJange, kako dolgo, odkléj?; wie weif, kak dAlczb, doklej?; wie ©oft will, kakor llög bözhe, po böshji völji ; ipaul ift reidjcr alê 'Peter, Pavl je bogatéjflii kakor Peter, je bogatéji ko Peter, je bogatéji od Petra ; er lebte wie OTofcž, wie er, je shivél po Möse-fovo , po njégovo; er liebt il)n wie fein ßeben, ljubi ga sa fvoje shiv-Ijénje ; benïef, wie weit fïci? ber 9?ei» ber am (Silbe oerirrf, miflite, kam vl'e nevofbljivz sadnjizh sabréde ; wie oiel gibfl bu mir, köliko mi dAfli ; wie oielfad) finb bie ©elübbe, kolikére fo obljube?; wie vielerlei 2lepfel l;afl bu gebrad)f, kolikéro ja-bélk fi prinéfel ? ber wie »ielfe bi|ï bu gewefcit, köliki fi bil?; wicioobi tel; wollte, baß lt., akotudi, zberav
no fim hôtel, da tl. f. n>. ; rote et tntep erblicfte, fuhr er cittê bem SBettc auf, kadar me je vglédal, ko me sagiédal, me sagledâvfhi je is po-rtelje plànil. ©iebel, m. shishek. ©iebeln, v. n. migljati, gomséti,
fhumoréti, »ergl. © i m m e i ti. ©iebe,/'. terta, unr. lizhje, beko-vina.
©iebehopf, m. eig. vdôd, ûdod, gcroötjnlid) vdéb, udéb, odap, odep, udap, adoff, bûtej, in ©t. aud) (roahrfdjeinlid) »on feinem öiefattge) hùbliazh, mutez, (nad) 0 u t ê m.) fmerdàt, fmerdokâvra (toeil er ben Koti) liebt unb fein 9ïe|1 bamit füllet), ©ieber, adv. in KK- fpét, sopet, auch opét, in ©t. gem. drugôzh, aud) v' drugo , v' novizh , Che enkrat , pâ, pâle it. bgl. — arbeiten v. n. fpét délati u. f. TO. — be= ïotnmen v. a. (eine verlorne ©ache) nasâj dobiti, nâjti. —bringen u. a. (erfiatten) poverniti, povrâzhati, povrazhovâti, in ©t. aud) gvérati (etroa »om beutfeben gewähren?). •—bonnern x>. n. raslégati fe : ež bonnert toieber, grôm fe rasléga, groin doni. —eriitnerung f. opo-mémba. —erfiatten v. a. poverniti, auch gvérati. —finbey f. a. fpét nâjti. —gebaren v. a. preroditi. —geboren ad), prerojèn. —geburt /.'prerôjftvo, prerojènje. —gene= fen v. n. osdravéti, osdravévati. —gfroiniteti v.a. nasâj dobiti. —hfl" rryt odglaf, lirûm. —îwllen v. n. od-gîafovâti fe, hruméti, raslégati fe. •— (jerflellen u. a. v' ftâri ftân po-ftâviti. —polen v. a. fpét naréditi, v' novo ober v' drùgo opraviti u. bgl., aud) ponoviti, ponavljati, fei» ten podrugâzliiti, podrùgiti, fpétva-ti ? pofpétvati. —ïâtten v. a. pre-shévati (nad; (Sinigen unr. preshi-vati), preshvékati, preshveliovâti,
firedvézhiti. —ïepren v. n. nasâj e verniti, oberniti fe. —ïommen ■v. n. nasâj priti, nasâj fe verniti, fpét priti. —nehnien v. a. nasâj vséti. —fchaU m. odglâf, brùm. —fchallen x>. n. odglafovâti fe, hru-inéti, raslégati fe , donéti u. bal. —fepein m. ofvét, odfvit, perbléfhik.
—fcheinen v. n. ofvétiti fe, odívitati fe, perblefhéti. — fd)icfen , —fenben v. a. nasáj pofláti. —taufe f. pre-kerfhénje, drúgi kerít. —taufen v. a. prekerftíti, prekerfhávati ober pre-kerfhováti. —tönen o. n. raslégati fe, hruméti, donéti. —um adv. fpét, sópet, v' drúgo , nóvizh , páfhé, pále. —»ergelten v. a. poverniti, povrázhati, povrazhováti, aud; gvérati, gverávati. —»ergeU tung f. poverniío, povrazhílo, ättch gverílo. —»ergeltungSrecht n. po-vrazhilna právda. ©iege, f. sibél, sibéla, auch sibn , sibka; (ßutfd)e) sibabanka, gúge, gúganiza, gúgovna, júhaniza, auch vertolásija (bie ®rehhutfd)e), fukalj-za. ©iegen v. a. sibati. ©iegen= Einb n. síbélno déte, sibélni ótrok. ©iegenlieb n. sibélna péfem. 20 i e g e n, v. n. (eine geroiffe beflimm*
te ©d)t»ere h<>f>en) vágati. ©iepern, v. n. rsáti ober hersáti, rsatáti, rsgetáti ober rasgetáti, raf-ketáti, rifazhiti. — n. rsanje, rsa-tánje u. f. ro. © i e é b a it m, m. sherd, auch shert, sherv.
©iefe, f. trávnik, auch fenoshét. ©icfenblume f. famojéja. ©iefen» furche f. járek, dráge. ©iefenflee m. detelja, ffiiefenmapb f. (nach Qltfém.) travnina, travnizhina. ©iefenrooUe/. gríshna tráva. ©ief»l, n. láfiza, podláfiza ober
podláftiza, in ©t. attd) gránoflek. ffi t e t» o 1; I, v. O b g l e i d). © i l b, adj. (ber pfjpftfchen dultur be= raubt, ungebaut) eig. aber »rit. dík, gem. púft, divji; (nid)t jaíim) divji, sverinfk; (ber gefelífchaffltdj'cn Gultur beraubt unb entgegen gefefet) divji, divjáfhk, sverjáfiik, aud) nevljuden, odljúden ; (graufatn) divii, divjinfk, sverjáfbk , divjáfhk,. ne-sdúfhen, ljút; (auégelaffen, muíprnil» lig) rasgojsdán , rasvujsdán , besó-zhen, rasdivján, divji u. bgl. ; (toií* be (Siehe) adrafh ; (roilbe Diebe) vini-ka; (roiíber ©pargel) bilufh ; (toilb hin unb her fd;auen) mishúrkati; (roilb toerben, »erioilbern) sdivjáti, sdivjéti; Qemanbeit milb machen, aufbringen) raskázhiti, rastogotiti
u. bgl. — n. (dn milbeS Sfiter) svcr, divja ftvár, auch sverina, sverjázhina, svérjah (ein rx>iífc»eé Zpiev, ©Mnncben), «ne. divjina; (roilbe Sinete überhaupt) sverina, sverjázhina, divjina, divjázhina; (toilbež ©eflügel) divja letenina, peretnina , luirelina u. bgl. —bad) m. hudovúrnik, biftriza. —bab n. (marmeš) toplize , tópla kopel. —bautn m. lefníha (n. p. lófhka grúfhka, léfno jabélko) , léfno drevo. —bieb m. hóftnik, sverinfki tát. —fang m. (ein ungeftümer ÍJJtenfcb) divják, dékavez it. bgf. ■—fleiftb n. divje mefó , divjázhina «. f. ro. —fremb adj. zló ptúj. —-futfer n. efhbizhje. —fütíerer rn. csbbin. —í>eitf. divjázhnoft,. sver-jázhnoft, aucb rasgosdánoft it. f. 10. —lager n. eshbínje, berlóg. —fing ?n. divják, mlado divje drevó. —llijj divji kráj, divjóta, pufti-na, pufháva. —preí n. divjázhina, sverjázhina, aud) divjina, sverina; (totpeé) jelenína; (febroarjeá) divja fvinjina u. f. ro.; auf ©i(b= pretarí Juristen, po divje naprávi-ti. —fdjitr m. volzhja timba obet fhávba , vólzhji koshúh. —feforoetn n. divja fvinja. —fatlbe f. divji golób.
SB i lie, m. vólja, utir. radoft: freier ©ille, ráda, prófta, fvója vólja, ftbR frájvolja; aué freiem ©itlen, is ráde vólje, fam rád; um ©otfeé ©itlen, sa bóshjo vóljo, sa bóshje délo; ©ittenS fet)n, na vólji Iméti, vólja komu biti, nameniti, nami-fliti, kániti, hotéti u. bgl. ©itt= fabren v a. dovoljiti , povoljiti, vftrézhi komú u. bgl., aitdj voljó fpolniti. ffiillfabrig adj. poftresh-ljiv, ^-vftreshljiv, poflushiv, rado-vóljen. ©itlig adj. vóljen, rado-vóljen, rád. ©illigen v. a. (in et= U>a-5) voljiti , pervoljiti, dovoljiti. ©itligEeif /. vóljnoft u. f. ro. ©il* liglicb adj. vóljno, rád. 2Bit¡EÜjn-f. fvoja vólja, prófta vólja: ttad; ®illEüt)r, po l'voji vólji.
5B i 11E o m m e n, adj. prijéten, vriiézh : fep roitlEommen, fepn Sie roitlfom= men, Bóg te fprimi, Bóg val !¿>ri-mi, auch sdrávo , dobro sdrávje ,
dobro frdzho u. bgl.; Semanben roitlEommen heißen, kogar fprejeti, posdraviti. — m. sdravje, frezlia; (ein 23ed)er) däfhliza. ©immeln, f. «. migljati, "mergo-leti obet- germoleti, gomseti, ver-vreti, fliumoreti, vfe shivo biti.
©immer, f. (ein harter »erroorrener Sl;eil in einem roeid;ern, 5. SB. bei-kitorren »01t einem 2lfie) gerzha, aitd) fverg (eig. ba6 Cötart imSotje). ffiimmerig adj. gerzhav. ©immern, v. n. plakati fe, ve-
zbätl ober vekäti, vpiti u. bgl. © t m p e r, f. söinzi, ofemzi, mige , veje. ©irnpern v. n. trepuhati, mi sli geta ti , migati, ffiinb, rti. veter: — mad)en, pahati, pahniti, attd; mahati, mahniti, (auf= fd;neiben) hvaliti fe, vuftiti fe , ko-fhatiti fe u. f. m.; ber — blažt, veter vlezhe , piha u. bgl.; ber — pat nadjgelaffen, veter je henjal; (ber 9Kagenrcillb) perdez , pesdez ; — 0011 efroaž beEommen, kar sava-rati, ovohati, svedeti. —beufel rn. (ein mittbtger TOettfch, «Prahler) pa-hä/.h, pahün, bahavi u. bgl. ©in= ben v. n. (oott ben 3«gbhunben, rte= eben) vohati, ovohati. ■—ei n. slilä-pertek , pogubljeno jajze, aitd; klo-potez. —hafer m. prašen ovef. —huttb rn. hert. ©inbig adj. vetern, vetrovit, vetroven : (fel;r min= big) prevetern. —djeit n. vetriz, fapiza. ■—loch rt. diifhnik. —madjer m. pahäzh, pahün, flitimoritnik, fmerkolin u. bgt. —meffer m. ve-tromer. —mupU f. veterniza , vetrov mlin. —rofe f. veterniza. —fidjer adj. saveten:'ein minbftcbe= rer Ort, savetje. —flill adj. bres-vetern, tili, saveten : ein minbfiitler Ort, savetje. — ftitte f. bresvetrije. —floß m. pahnenje, palia. — ftutm m. viha, viher, burja. —mirbel m. veterni vertenz, veterni oberlenz, in ©t. bohorin. —mtpt f. samet. —fud;f/. fufliiza. ©in ben, v. a. viti, vijati, bantt o-viti u. f. m.; (bie Šanbe) fpenjati; (einem etmaž auž ber Sanb) (komur kar is rok) 'sviti, ¡sviti; (jtrdnje) plefti, fplefti, fpletati; (meifen) motati ; (»ermtifelfl einer um eine betoeg» 26
lidje SBeOe geführten Straft bewegen) na vitlo gnati. SBiitbe f- (ber 9?a= me einer ^flanje, welche ftci; um an--bete (Segenjtanbe roinbef) slak, aud) lalliki grah; (eitt SBcrfjeug, gäben bamif ab= obet- aud) auf einen itnauel ju mtnbett) fhtritiv; (ein SBerfjettg, Saften bamit in bie -6öi;e jtt minben) vitlo. SBinbei f. pelnä , pelniza, pleniza, um-, povoj, SBinbellt v. a. v' pelnize poviti, povijati.
SB i n E, v. SB i n i e n.
SB in Se t, m. kot. —d)en kotez, kotizh , kotizhik. —e(;e f. fkrivni säkon. —eifett n. vogelniz». 2Bilt= ieitg'ßfl'/. voglät. —ma§ «. voglo-mer. —jahti ni. pefji söb.
SBinfcn, v- n- kimnili, kimati; (mit beit 2iugett) migati, migniti ; (mit ber £anb) mahati, mahniti. SBiltE m. mig, miglej, pomiglej, kimnej.
SBtnfein, v. n. zmevkati , zveliti ober zviliti, zvizhati, aud) včkati, johotäti. SBinfeler m. zmeviz. SBin= fefertnn f. zineva, zmevka , zmeru-]ja , zmela.
SB i n t e r, m. sima: ben — jttbringen, simoväti, osimoväti, presimovati; fiir bett — mitji ntanforgen, sima bö barala , kaj fmo po leti delali. —abenb m. simfka vezhčr. •—apfel m. simfko jabelko, shelesniza, ter-dika. —arbeit f. simfko delo. —birn f. osimiza (aud) bie Dieinecfe, ein 'gifeb, ber um SBeifniad/ten gefangen Wirb), simfka grufhka. •—gerjie f. simrki jezhmen. —grtilt m. ber-fhljen, aud; divja blitva. — i;aft adj. simen , simnjen. —fteib n. simfko oblazbilo. —iid) adj. simen, simfk, posimfk u. bgi. — fing jn. osimik. —mottaf rn. liftövgnoj, aud; fvinfvetnik u. bgl., perg(cid>e SJiooember. SBittfern v. n. sime-ti, simovati: eS mittterf, sima na-ftöpa, she simi u. bgf. —obfi n. simfki fad. —faat f. simina, osimi-na, aud) osimiz, altfl. osimj.
2B i n J e r, 'n. vinogradnik , gornik , vinozär, fd)f. venzerl.
SB i nji g, adj. majhinek, majzen, majzhkin, miben, mizen, mizlii-nik, premajhen , premiken , mali-zhik u. f> m.
SBipfel, m. verh , verfhizh, artish, ajz, verhotizh, ftrop u. bgl.
SBir, pron. mi: mir jmei, mi dva.
SBirbef, m. (»ott einem gemifiVn fd)neü mieberfebrenben eintönigen jtf= fernben ©djalle, befonberê auf ber Sromttiel) berzhânja , ruff. drob ; (ber SBafierwirbel) vertinz ober ver-ténz , vertânja, vertâzha, vertoler, kerniza , zmerk , vir, viranjek, fc(* ten vodrovràt ; (ber SBinbwirbcI) bo-horin, attcb viher u. bgf. ; (auf beut Stopfe) téme, verh glave; (ttl ber 5)hif)fe, bie©t>ittbcf) vretènoj (©pinn« mirbel) vretènze, vertélez, verténz u. bgl. —bein n. obràzhna köft. SBirbelig ad), (fcbwinbelig) verto-glàv, omotizhen. SBirbetn v. n. (einen — febfagen, befonber« auf ber Srommel) herzhânjo biti, berzhà-ti; (ftd) im Äretfe bewegen) vertéti fe, v' oberlénz fe fukati.
SB i r f e n, v. a. (SBeräuberungen in einem attbern ©inge (;eroor bringen, j. S5. bie 'jlrjenet wirft) mozb kàsa-ti, gnati u. bgt. ; (ben Seig) méfiti, saméfiti; (weben) tkâti ; (moralifebe SSeränberungen ^'coor bringen) pri-zhiniti, prizbinjati, opraviti, doper-nèl'ti, perdélati, djati, eig. déjltvo-vati. SBirflid) adj. ttnb adv. ftor-jèn , djànjfki, refnizhen, v' djânji, v' refnizi: roirfitebe ©ititben, djà-"j-fki gréhi ; es ift mirEIid) fo, je v' djànji tàka ; et- pat mirffid) otei ge= litten, réf ober v' refnizi je veliko terpel. SBirfHcbfeit f. djânje , ref-niza. SBil'ffam adj. etwa djàteln u. bgf. SBirfung f. gem. djanje, zhin , délo, opravilo, aud) pogânjk u. bg[. ; (bie ¿traft) niozh.
SB irren, v. a. samotati, saplèfti, saplétati, fpàzhiti, sahamotàti , sa-kodrati, sméfhati u. bgf. SBirrgarn n. samotki, sapletki. 2ßirrwarr >w. koderzija, sabamotija, smotnjàva , smefhnjâva.
SBirtf), rn- (^auiwirfl)) gofpodàr, gofpodin, gàsda ; (©aftwirtl;) ofhter-jàfh, ofhtér ober ofhtir, aud) taber-nazh, kerzhmâr, gofbtàr, fctjf. virt. SBirfi)tnn f- gofpodariza, gofpodi-nja, gasdariza; ofhterjâfhka, ofhte-riza ober ofbtérka, kerzhmariza tt. f f., fchf. virtinja. SBirtl)itcÎ) adj.
(ben ©aflmirfljen eigen) kerzhmArfk, ofliterjäfhk, oThterfli. 23irfl)fd)aff f. gofpodärftvo , gofpodarija, fd;l. virftvo. 2Sirfbfd)aften v. a. gofpo-dariti, gofpodinjiti, attd) liljuzliari-ti, fdji. virtiti. 2Birthfcbaffer m. klju-zhar, aud) hifhnik. 2Birfl)fcbaft(icb adj. gofpodärfk, gofpodinjfli, gofpo-dariten u. bgl. 2BirtI)žl;auž «. ofhtc-rija, kerzhjna, taberna U. f. f.
2Sifd), m. {ein 2Bcrfjeug jum 2lbwi= fd)en !C.) oiuelo, ometih, aud) bri-fälo. 23ifd)en v. a. u. n. brifati , obrifati; (fid) auf eine leid)fe, fd)ttelle u. 2lrt fortbewegen) vmüsniti le, vjiti ober uiti, miniti, inegniti. •
SBtfpeln, v. n. fheptati, zhebljAti, shvishljati.
SBiffen, v. a. u. n. vedeti ober ve-diti, aud) vedati, bann snäti: id) weiß, baß er Eommf, vem, ki pride; nid)ts> »on einer <2ad)e wiffen, ocl kakfhne rezili nizh ne snäti; eilten etwa« wiffen (äffen, komur kar vedeti ober na snanje dati; weißt bit maš, vefh kaj?; matt fbntt nicbt wiffcn, ni mogozhe vedeti; etwaš auSwenbig wiffen, kar na pamet, is glave snäti; fo »iel id) Wetß, koliko fe savem u. f. w. SBtßbcgierbe J. poshelenje fe kar navuzbiti; (Sieus begierbe) radovednoft, radovedzhnoft u. bgl. 23ißbegierig adj. radoveden lt. f. W. ÜB i Ifen n. ved, attcb vedenje, snanje : oi)UC mein 23iffen, bres inojiga vedenja. 28i|fenb adj. vedeli ,' vedezli. SBiffenfd)aft f. eig. vednoft, aitcb snanoft, (nad) © U i mann) vedesh. ©iffenfdjafflicbadj. vednoften 11. f. W. SEBiffentiid) adj. unb adv. veden , saveden; vedama ober vedoma, savedama.
SBif tem, v. n. u. a. (bonttern unb regnen tc.) grometi in desliiti, vih-tati ober nevihtovati; (burd) ben ©erucb cmpftnben) völiati, obvöliati; (»erfptiren, merEen) obzhütiti, sapä-fti, oflediti u. bgi.
SB itferung, f. vreme; (Pott ben Jpunben) rob, düli, difhök, nöf.
iE ifwe, f. vdova ober udöva: ar= me, Eleirte, eienbe 23itmi,/ vdöviza, vdovzbe. 23ifwenftanb m. vdövftvo, vdovfki ftän: im 5Bitwenfianbe ieben,
vdovftvovati. 23ifWCr m. vdóvez : als SBifwer leben, vdovzbováti.
$3 i (s, /n. vúm, oftrovúm, biftrovúm, attd) fól. 2Btl3Íg adj. vúmen, oftro-»innen , prekanjen, prebrifan u. bgf. ffiifetgen v. a. prekaniti, svu-zhiti , sinodriti , spanietvati u. bgl. 23ifjling m. vúmnesh, vumnov'ávez.
353 o, adj. (fragenb) kdé ober gdé, kjé, aud) kéj u. bgl.; (bejiei;enb) líder, kjér ober kir: mo immer, wo-auch, kjerkoli, kjerbodi; n)o herum (fragenb), kód, ködi, (bejiehenb) koder, ködar; wo nid)f, zhe ne, äko ne. SBobei adj. pri zhém.
23 o che,/ teden ober tjéden, kéden, ruff., attcb in einigen ©egeitben ©f. u. itf. nedelja. ŠJocbenbefucb m., 23od)Cttbeff n. bábina, bábinje, attd) sibél: auf ÍSocbenbefud) Eontmen, na sibél priti. 2Bod)Cngelb «. tednina. 23ocbcnEinb n. fefno déte, rojén-zbik. ©ocbenmarEt m. féjem v' té dni. 23od)enfd)rift f. tédnik, ted-nopif. 23 ochenta g m. (','lrbeifšfag) détavnik, delaven dén. 2Bod)enfIid) adj. tédenfk , potédenfk , vfáki té-den. 2Bocf;enweife adv. po tédni, potédnama. ©ocbnerinn f. porod-niza, otrozbniza.
23 o b u r d), adv. (burd) weldjen Ort) kod, ködi (fragenb); kóder, ködar (besiehenb), unr. fkos kar u. bgl.; (burd) welches Wittel) s' zliém (fra= genb), s' zhemur (bejtehenb).
STBofern, conj. alio, äk, zhé.
23 o f ü r, adv. sa kogá , sa kaj, sa luériga u. f. w. (fragenb); sa kogar, sa kar (bejichcub).
23 o ge,./, vál, auch valhar tt. bgí.
333o gegen, adv. tému nafpróti, proti tému, nafprót téga, aitd) sa tó.
23 oh er, adv. (fragenb) odköd ober odkód, (bejíehettb) odlióder, odliö-
\ dar: wo Eommf il;r íjer, odkód pridete?; wo(;er ihr attd) Eommen mö= gef, odkoder tudi pridete; woher anberš, odkód drugód? 2ßol)in adv. (fragenb) kám, kámo, (bejiehenb) kámer, kámor: wohin immer, kamer koli, kámor bodi; wol)in gehlí bit, kám gréfh ?; ich Weiß eš félbfl nicht, wohin id) Eommen werbe, fám ne vém, kámor bom prifhel.
23ohl, adv. (bem ©efití)te angettclnn, 26 *
nid)t tief;) dóbro, blágo, blágor ober bláger, oerfiúmmelt blóger; (ben Söiinfcben, ben "2í6ftcf)fen, ber Sftatur ber <Sacbe angemeffen) dobro, prav, lepo; (feinen SSeifatí an ben 2ag Iegeno, allerbingS jc.) takopazh tt. bgl.: 3entanben n>oí;( motten, komur dobro boté ti; ba§ ff;ut einem tnííben ©tenfehen ioot;t, tó trúdnimu dobro déne: baá fjctft bit ganj mol;í getnad)t, tó l'i po v fe ni dobro opravil; i^r fet;b locht nid;f gans gefitnb, mar nefte zlo sdrávi; t»oí;f fichen 5Kaf bat er ftd) geneigt, pázh ober fáj fedemkrat fe je priklonil; ioot;t ttné, menit JC., blagor nam, zhe u. f. tO. 9Bot;l «- blagóft, aitcf? dobro, blágor: baé ©Ohl unb ®ehe liegt itt eueren Hauben, blágor in gorjé je v' váfhih rókah u. bgt. — ad)t= bar adj. blagozenjén. —an i. no ! le! na róge! po konzu ! — anftäiu big adj, priftójn, blagodoftójn. — auf i. sdrávo! dóbre vólje!: —auf fetjrt Eoflet (Selb, dobre vólje mofhnje liólje. —bebadlf adj. dobro premifbljén. —befinben n. sdrávje. —beleibt adj. dobroteléfen, shivó-ten, —berebt adj. sgovórn. —ebel adj. blagorojén, blagoróden, (liad) ©utém.) dobroshláhten. —el;rnu'ír= big adj. zháfti vréderv^ zhéftvréden. —ergehen n. sdrávje. —fahrt f. lé-
So tlobro sdrávje. —feil adj. ne rág : baS ift n)OÍ;tfeít, tó ni drago; ba§	toohlfeit geEauft, to n
dobro kúpil, tó imáfh sa dober kúp. —gefallen n. dopadénje. — ge= lehrt adj. prevuzlién. —gemtlfí; adv. dóbre vólje, veféliga ferzá. —ges netgf adj. pershélen: roof;ígencigt fei;n, persheléti, pershelováti. —ge= ruch rn. difháva, lépi dóber dúh. —gefdjmacf m. prijeten vkúf. —febrne» denb adj. perjéten jéfti. —riechenb adj. lepodifliézh. —gcftaff,/! lepó-ta , lepa poftáva. — gefiattet adj, lép, lépe poftáve. —í;abenb adj. blagovít, blagoviten, aud) primó-shen. —habenheit f. blagovitoft, primóslinoTt. —ílang m. prijeten ober lépi gláf, lepogláfje u. bgt. —rebent;eif/. sgovórnoft. —fepn «. sdrávje. —ftanb m. dober ftán, dobro ftánje, blagóft u. bgt. —tfrit
f. dobro délo, dobróta, —ft)áfer m. dobrodélnik, dobrotnik. —thil« íerlnn/. dobrodélniza, dobrotniza. —thátig adj. dobrodélen , dobroti-ven , dobrotljiv. —thatigfeit f. do-brodélnoft, dobrotljivoft, dobrót-noft. •—fí;un v. n. prijétno biti , dobro djáti; (©utež fí;un) dobro délati. —oerhatten n. dobro sader-shánje, lépo obnafbanje. —tootlen v. n. dobro hotéti. —tpollen »• do-brohótftvo , dobroskélnoft, dobro-hótnoft. — tooltenb adj. dobrohoten, dobroshélen.
2Bot; ríen, v. n. ftanováti, prebivati, aud) sbivéti. SBohnbar adj. ftano-váven, prebiváven. ®obnhaff adj. ftanovajózh, prebivajózh. SESohm t;au$ n. dóm. ©ohujtfe ni. félo. 2Boí;nftttbe f. etma ftaniza, ftanifh-niza , gem. jifpa , hifha. 28ot;nung J. prebiválfhe ober prebivalifzhe , ftanifzhe it. bgl.
ffiblben, v. a. v' obók sidati, lóli délati, obókati, lókati. 2BÓlbung f. obók, lók.
■ÜSolf, m. volk (Iteévouk, vúk): ein junger, íteiner SiSoff, volzhé, vól-zhik , volzhizh. Sffiofftnn f. vólki-nja, /Volzhiza. SBblftfd) adj. volzhji. SBotfébalg m. volzhja kosha. SBotfá* eifett «• vólzhja páft. SBolfáhunb m. volzhji péf. SBotfégrube f. vólzhja jáma. SBotfSírauí n. volzhja trá-va. ©otfétud)« m. lifovt. SBolfS» mtld) f. hvójka , kazhez. SBotfš« pelj >n. volzhji koshúh , volzhja i'húba. 2£¡clféf)nel n. volzhkovánje; baé SíJotféfpiet fpieleit, volzhkováti. ÜColfétourj./. volzhji korén, lifják. SBotfájahn m. volzhji sób.
2B o tí e, f. oblák, in et. unb Kf. unr. auch mégla. 2BotEdjen n. d. oblákiz, auch mégliza. üBolfenbrucb m. plóha, naliv, ©ólfen, fich v. r, oblazhiti fe, auch megliti fe. SSot» Eig adj. oblázhen, auch meglén..
SSJolle, f. volna ober vovna (lie? vóuna, vúna). SIBolíen adj. volnén. SBolíenarbeit f. volnéno délo. SEBol« lenhanbel rn. kujizhija s' volno. 2Bot= tenfraut n. rukaz. SJBotlenreicb adj. poln volne. ÜBoUhentb n. koshúla. aSoUicht adj. volnaft. SBottig adj.
volnát. SBollmarít m. volnin fé-jem. ©oHtokfeí n. kófem. ©o II en, v. n. hotéti (aud) Titétí), vóljo iméti: maš toillft bu (baben), lsaj hózhefh, kaj bi rád (imél)?; er totU nicbt Fommen, ne hózhe, gem. nézhe ober nózlie priti; er ¡oill i(;n gefeben baben, právi, de ga je vidil; et toill ©eib baben, dnár-jov hózhe (iméti) , aud) dnárjov bi rád (imél); er tpill lieber fdjlafen, alé arbeiten, ráji bi [pal, kakor dé-lal; tooflfe ©ott, bajj ic., de bi Bog hotel, ki u.f. U).; id) ipitl nid;t f>of= fen, ne vúpam; er tpill ben 'Peter in bie ©efangenfiaft neumen, Ti Petra vTushnoft fvóji; ee mili e§ ibm mit ©etoalt nepmcn, mirii mu po fili vséti.
ffiollufl,/: (ein bober ©rab bež 53er* ^migenS überbaupt) flá, rádoft, ve-félje; (ber bocbfle ©rab eineS unge= orbnefen ftnnftcben SGcrgnügenS, nnb »orjiiglid; bešjenigen,- i»e(d;eš mit ber SSermtfcbung beiber Q5efd;lcc6fer per* bunben t jI) fládnoft, nafiádnoft, náft, fladóft; (bie ungeorbnefe 9tei= gutig ju biefeni Bergníigen, bie ©ei(= beif) nezhíftoft, hotljivoft tt. bgl. ©oHitflig adj. Cláden, nafláden, fláften, hotíjiv. ©ofllíjlling m. fládnesh , nafládnesh , hotnik. SBomif, adv. s' zliém (fragenb), s'
zhémur (bejiebenb). ©onne, f. eig. vúga, gem. radoft, preveliko vefélje u. bgl. ©onnig adj. eig. vúslien, geni, radoften, preveTeljiv. -©oran, adv. na zhém, pri zliém
(fragenb), na zhémur tt. f. to. ©oraitf, adv. na zhém, na ktéri rézhi, attd; na kár, na ktéro rézh. ©oraué, adv. is zhéfa (fragenb),
¡s zhéf#r (bejief;enb). © o r e i tt, adv. kám, v" kaj (fragenb),
kámor, v' kar (bejtebenb). SBorfeln, v. a. (baá ©etreibe, burtb ©erfen gegen ben ©inb son ber <Spreu reinigen) véjati , 'svéjati. ©orffdjaufei f. vévniza, vejázha. 88 o r g c n, ftd; v. r. dergniti fe , dá-viti fe.
SESorin, adv. kjé, kdé ober gdé, v- zhém (fragenb) , kjér , kdér , v' zhémur (be¡>tebenb): bte Sircbe, roo»'
rin icf; fo otel Seitfe gefeben fjabe, zerlvva, v" kteri, attcb zerkev, ki fim v'nji toliko ljudi vidil tt.f. t», ©ort, n. beleda , feltener rezli , govor, ganj »rit. flovo (nur tttebr bet* Urlaub): ein nicpts bebeufenbe« ©ort, nifhterz; baS ©ort ©ottež, befeda boshja; ein gufež ©ort finbet einen gttfen £>rf, lepe befede ftesde in poti potreblajo ; uiete ©orte , aber toeitig ©abrbeif, velki ropotiz, pa malo melje, aucb veiki krizh, pa mali ptizh u. bgl.; tooju fo »iele ©orte, k' zhem toljko befed, sakaj toliko guzha; baš ©ort. nebmen, komur v' govor fezhi u. bgl. ©ort» cbett n. d. befediza. —arm adj. vbog na befedah. —brefcber in. la-pAvf, kvantavez, kvantazh, kvafe, prašen befedvavez U. bgl. ©ortein v. n. befedovati, prepirati fe u. bgl, ©orterbud; n. etroa befednik, befe-dAr (nad; bem ferb. rezhnik , poln. flovnik, rttff. flovar), aud; befedne bitkve , unr. befedifzhe. —fugung f. vesanje befed. ©ortlid» adj. u. adv. po befedi, od befede do befede; eftoa pobefeden. —jlreit, —tped;fel m. prepir, ©otuber, adv. nad zhem (fragenb), nad zhemur (bejiebenb); nad kaj, nad kar, zlires kaj u. f. f. ©orttnfer, adv. pod zhern, pod zhemur ; pod kaj, pod kar: ber Sifcb, unter toelcbeni eS liegt, misa, pod katero leshi u. f. t», ©ofelbfl, adv. kje, kde, gde, aucb
kjer u. f. m. ©op on, adv. odzhefa (fragenb), od
zhefar (bejtebenb). ©0P0r, adv. pred zhem u. f. tp. © o tO i b e r , adv. proti zliemu u. f. tp. © o 5 U, adv. k' zliemu, sa kaj u. bgl. ©ud;er, m. mito, aud; obreTt (inš* befonbere ber ©etoinn, toefcben matt Pon feinem ©tgentbume b«t), gem» voher, odertija, in 5tt. (nad;0iitž» ntann) kimata, shuh. ©udierer m. gem. vohernik , aucb vobraVez , vohrar, kamatnesh u. bgl. ©ttd;es rifd; adj. voherniflili, aucb vohrav, kamaten. ©ud;em v. n. v' milo pofoditi, 0em. vohrati, vohrovati, kamatovati u. f. t».; (PPU ^)f(atlien) prevezli rasrafliati le.
SBltcpS, m. ráft, sráft, ráfha.
SB íí p len, v. a. (mit bem SRüflcí) riti , rívati, attcp rováti ; (»erácpfticp für floren) berbáti, bróiliti: in CiU ten iöücpent peritm rotteten, v'ftárih ltnigali berbáti, broditi; einSDÍenfcp, ber s'ltleä burcproüptt, burd) ©tören in Itnorbnung bringt, brödor.
28 tt p m e, /. iávra.
SBttnb, adj. bólen, bolén, gem. ranjen , oranjén. ©uitbe f. rána. —arjeiiei,/. vrazhilo sa ráne. — arjt m. etroa ranozélnik, in UnferEr. attd) lékar, gem. pádar. —batfam m. hladilo , sdravilo sa ráne. —breit» lien v. n. fhzbiméti, zliméti, fklé-ti. —fieber n. tréfhlika od rán. —falbe f. másha sa ráne u. f. m.
SB u n b e r , n. zhúdo, fettener zhúda, aucp zhúdesh: e§ nimmt ntid; —, me je zhúda, zhúdo fe mi sdí; viele — pat er gefepen, veliko zhú-deshov je vidil. —bar adj. zhúden, aud) zhúdeshen, zhudovit: tounber» bare Sráume, zhúdne fánje; tottnber» bare Singe pat er getpan, zlmdesli-ne ober zhudovite rezhi je ftoril; auf eine totmberbare 2lrt, zhudama. •—bilb rt. zliudovita ober zhudodél-na podoba. —bing n. zhúdo, zhú-desli, zliudovita rézh. —gäbe f. dár zhúdefa delati. —finb re. zhú-deshno déte. —grof adj. slo ober nesnáno vélik, prevélik, zhúdno vélik. —lid) adj. (WUltbetbar) zhúden , zhúdeshen , zliudovít ; (felt= ■fam) zhúden ; (laittlifcp) merzlien , inerzhljív, hudovóljen. —mann m. zhúdeshnik, zhudodélz. SBunbern, fid) v. r. zbuditi fe ober zbuditi fe, zhudováti fe, aud) sazhúditi fe, savséti fe u- bgl.: bie ©aepe toun» bert micp, ta rézh fe mi zhúda sdi tt. f. to. —regen m. zhudovít désh. —fd)ótt adj. nesnáno ober zhúdno lép, prelép, lép lép, ljubesnjívo lép. —fcpónpeit f. prelepóta , Iju-besnjiva lepóta. —tpat f. zhúdno délo, zhúdesh. — fpafer m. zliudo-délnik ober zhudodélz, aucp zbü-deslmik. —fpatig adj. zhudodélen, zhudodélfk, aucp zhudovít u. bgl. —mer!, —jeid)cn «. zhúdno dtlo, zbúdesh , zhudodélftvo. -—tpier tt. zhúdcshna ftvár, zliudovifzlie.
rottnfcp, m. shélja, shelénje, poshe-iénje, shelovànje, aucp vofhenje, vôfhik (mêbefonbere bie ©ônnung, bie 21nmttnfd)ung, toaâ man 3eman= ben ant»ûnfd)f). ©imfcpen v. a. she-léti, shelovâti, bann sasheléti, sa-shelovâti, poslieléti u. f. n>., aucp vôfhiti, pervofhiti : id) t»ttnfd)e mir, baf U'., fi shelim, de bi u. f. t». ; et reûnfepf tpnen allée ©ute, vie dobro vam sheli ; er toiinfcpt eê ju roiffen, ràd bi védel.
SBt'trbe, f. (ein jeber SBorjug eineâ Singes ober einer <J)erfon) eftoa prédnoft, previfhnort; (ein mecE= lid) âufjerer SSorjug in ber bûrgerli» d)en ©efettfcpaft je.) zhârt; (bie (Si» genfcpaff, ba eftoa» biefen SSorjiigen
- gemâjj ifl) vrédnoft, doftojnoft ' u. bgl. : er verbient pope STBitrben, vilo-ke zhifti fi saflùsbi, velikih zhâfti je vréden. ©iirbern v. a. zeniti, prezeniti tt. f. to. ffîûrbig adj. (ben âtijjern unb iunern 23orj'ugen einer iPerfon angemeffen) doftojn; (bie no= fpigeit SSorsttge 511 etroaS pabeub, j. 58. eineè 2lttifc5 nuirbig) vréden ; (bie 3d)tung 2lnberer verbieneitb) po-fhtovâven, fpofhtljiv, zliaftiven, zhaftitljiv u. bgi. : einen ftir totirbig ad)ten, kogar sa vrédniga iméti. SBûrbigen v. a. (fur totirbig palten) sa. vrédniga iméti, vrédniga ftori-ti, (nacp ©ufêm.) vréditi', povré-diti , pâllfi'g aucp zhafliti, pozhafti-ti; (fcpâgen,' rourbern) zeniti, prezeniti: er miirbigt ficp, fe vrédniga ftori; fr roûrbigt uns feiner greunb» fd)aft, prijâtelftva naf vrédne ftori, s' prijâtelftvom naf zhal'ti. 23iir= bigfeit f. vrédnoft.
SBurf, m. gem. vershenje, Ijuzha-nje, aud) vershlej, vershez, fettener kidez (inSbefonbere ber Sitngmurf), pâufi'g Ijuzhàj, vershâj (eig. bie SBurfroeife) ; (fo vief 3ttnge, atS ein Spier auf eiutnal roirft) pomét. —anget f. vodiza. SfSiirfel m. in <Bt. kôzka (eig. kôlzhka), iit jîf. kobra (im plurale kobre ober kobri) , kofhenk ober kofhzhenk. ©ûrfeln v. n. kôzkati , kobrati, v' kozke ober v' kobre, aud) V kofhenke igrati. — garu n. mo-tavniza. —pfeil tri. pufhiza sa
metanje. —fcf)aufel f. vejäzlia , ve-janiza, vövniza. ©ürgen, v. a. (erfiicFeit machen, er--löürgen) daviti, gerzbiti, dergniti, sadüfhati, sadufhiti, bann sadäviti «. f. TO.; — fid) v. r. dergniti fe däviti fe, toccgl. SB o r gen. ©ürg= enge! m. fmertni angelj. ©urm, m. zherv; (berKinbermurm, berföingeTOeibemurm) glifta; (ein :ta= genber Kummer) shäloft. ©ürmeben «. d. zhervik , zhervizh , zhervi-
zhik. ©urmen v. «. (toie ein — frieden) lasiti, lefti; (uttruf)ig ma= djen, franien) pezhi, shgäti, pekli-ti. —fraß rrt. zhervöba, zhervo-jed. SBurmig adj. zherviv. —me{)l, —gefreffidji n., —foff) m. zhervpje-dina ober zhervojedina, zhervojed-nja. —ftid) m. zhervojed, zhervo-jedina; (ber 3uftanb, ba ein Körper von ©ürmern bttrd)freffen morben) zhervivoft. —|ltd)ig adj. zherviv, zhervojeden: rourmflid)ig werben, zhervoveti. ©ürfi, f. klobäfa, iu ©f. aud) kolina (inSbef. bie SSreinntrfi). ©ürfldjen n. d. klobäfiza. —bligel in. rösliizb sa klobäfe. —boril m. gem. fhpila. —fülle J • nadevka. —madjer m. klobafär. —fuppe /■ g o dl a. ©ürse, f. eig. sazbimba, feifener sabel (eig. ba>3 SBetfcbmalsidjf), gem. fhtüpa, in Kf. aud) liramena , kra-mernija. ©Ürjen v. a. sazbiniti, sazliinjati, feltener beliti, sabeliti u. f. TO., gem. ihtüpati, krameniti.
© U r J C I, aud> ©uri f. koren , aud) korenina, korenika. ffiSurjeldjeit n. d. korčniz, koreniniza, korenzhik, korenzlj. —getoacbS «. korenika. —mann m. (ber ein ©efdjdft baraitS 111 a d) t, f tir 2lpofpeEer ic. ©urjeln ju fammeln) korenar ; (ein flarfer ©tann) korenjak. iBurjetn v. n. korenje fpufhati, koreniti fe , ko-reniniti fe, vkoreniti le u. f. TO. •—meri n. korenje, korenina, ©uft, m. (Scbmufe, llnreinigfeif) fkurnoba, nefnaga; (eine uerrcofi rene s)J?ei1ge) mefhaniza , smefhnja-va , koderzija. ©ti (i, adj. (ltnbeTOofmi, nngebauf) pult, pufhaven; (oermilbert, V«; roorreu, unorbentlid)) bresporeden , rasvujsdan, rasgojsdan, rasdivjan, divji u. bgl. ©iifte f. pufha, pu-fhava, puftinja , pufiioba. ©ufteit i>. a. gubiti, pogubiti , pogubljati , (tirati ti. bgl. ©uflHng m. pogu-besh , rasfipnesb , bresporednesh, © u 11>, f. etg. noroft, bann norija , togola , gnjev, sloba , aud) ferd , divji ferd u. bgl.; (bie Sollpeif ber Jptlnbe) fteklolt, flekloba, fteklina. ©Ufl)Cll v. n. noreti, togoteti, ra-rajati, bantl togoteti fe, gnjeviti fe, slabiti fe , ferditi fe u. f. TO. ; (Don ^utibeii) rtekati. ©utperidi adj. grosovinfk zhlovek, kervovar, ne-vfmilnik, trinog, ffiufptg adj. nor, prenor, togoten, ferdit u. bgl.; (toll, Uou ^unbeit) ftekel.
B.
3acfen, m. gazila , vila, rogovila, söb, fhpiz. 3acfig adj. gazhaTt, vilaft, sobät , fhpizbaft.
3agel, m. (©djrcans) rep; (3opf) kita.
Sagen, v. n. bati fe, obupati, obupovati, gern. fd)l. zagati, zago-vati. 3agl;a|t adj. bojezh, obupen, gem. zagljiv , zagoven : ber ba sag= ijaft i ji, bojezh zhlovek, obupnesb, zagljivez,' ziigovez. 3agl;afiigfeit/. bojezhoft, o^üpnoft, gem. zaglji-voit.
a \) e, adj. sbilav, felfetter vlczhezh,
vlezhljiv u. bglv (gei'\tg) fkop. SaO« l;eit/. shilavoft , felfen vlezhezhoft.
3 a 1)1,/. fhtevilo ober zhiflo, felfener fhtevenje, broj (eig. froatifd), »iel= leicbf 0011 brati): iOienfdien opne —, ljudi bres fhtevila veliko. —atlit n. (nad) © tt t S m.) plazhilno liu-shilo u. bgl. —bar adj. plaziliven, plizhovaven, plazhilen. 3aplbar adj. prefhtetljiv, prefbteven. 3a!)5 len v. a. platiti , plazhati ober pla-z ha ti, plazhovati: er mirb ntemals »japlen, bo plazhal , kadar vrabel profo. Sapleit v. a. fhleti, fefhteti,
prefhteti, prefhtövati, aud) zhftati, baitn zhiflati, zhifloväti, fetten bro-jiti: met itacbeinanbee jahten, veliko fpozhitati , döfta fpozhitovati. 3aj)5 len rt. fhtčtje ober fhtenje, fhtive-nje. 3«&ter eig. platitel, plazho-vatel, gem. plazhovävez, plazhnik. 3 ä J) ter m. zhifl6vavez, flitetnik , zliiilenik u. bgt. —lož adj. nepre-fiietljiv, neprefhteven, bres fhte-vlla u. f. m. —meiflee m. prednji plazhovävez tt. bgt. —reid) adj. roßrft. flitevilät, zhiflät, brojnät it. bgt., gem. veliko, döfta, mnogo, fhtevilen u. f. m. —tag m. pla-zhilni den. 3<li>tuitfl J- plazha, plazbilo: grofje 3a5>(ungen, velike plazhila. 3a()tung f. fhtetje, zhi-flovanje, fhtetva u.i bgt. —tvodje f. plazhilni teden. —i poet rt. fhte-vilno ime.
3 a t; ttt, adj. pitom, domäzh (nttr »on Spieren, f. ». a. tyeitnifcb}, krotek , kröten, krotljiv, aud) privajen, vdomovan u. bgt. 3«&niett v. a. pitomiti , krotiti, aud) pervajati, vdoinoviiti: fid) 5af)mett, vdersbati fe. —t;eit f. pitomoft, krotkoft.
3a()n, m. söb: bie 3ä(>tte, sobje. 3at)nct;eu rt. d. sobek, sobez, sob-zhik, sobizbek, sobizbizb U. f. TO. --arjt m. sobni vrazbnik. —burjle j. sobna fhetiza. S^^ttein v. a. u. n. (mit Heilten 3dtmen »erfe(;en) , sobzhike delati; (3aptie befommen) sobiti fe, sobzhike dobiti u. bgl. 3ai)lien v. n. sobiti fe, sobe dobivati u. f. m. — fleifd) n. dlafna, (uacty ©utSm.) soberina. — Etap» pern n. (sobi) klepetanje , klepet. —iož adj. bressöb, bressoben. —-Ittcfe f. fherba, fherbina ober fhkerbina, aud) sobni versel u. bgt. —titcfige m. it. f. bressobnik, bressohniza, bann aud) fherbljivez, fherbljtvka. —fcbmerjen pl. sobni bol: id) fjabe —fcbtuerjen, sobje me bolijo.
Säfte i, f. folsa, aud) fkl6jsa u. bgt.
Sange,'/! lilefhe oberklefhzhe, aucb klefhi, fetten fhzhipalke.l
3 a n f, m. prepir, kreg, rashka, aud) fväda ober fväja , ravf, randiga it. bgt.	v. >•. prepirati fe, kre-
gati fe, aud) ravfati le , kerpavfati
fe lt. f. nt. 3infer rrt. prepirnvez,
Erepirljivez, kregljivez unb bergt. änEifd) adj. prepirljiv, kregljir, aud) fvadljiv.
3apfen, m. zhep (»orjuglid) im fe), aitd) sätik, sätizh u. bgt.; (brr ©pttnbsapfen) veha, vesbniza, in ©f. piljka; (iSaumsapfen) fhtarsh, zherfh, abränka, kijez u. f. m. ; (SiSjapfen) rag, ragift, auch shven-gel, ftresh u. bgt.; (jroei ¿Drüfeit im SDIunbe ju beiben (Seiten fiinten am ©aurnen, tpetdje jttr SSerfd)tiefiung be$ ©djtunbeS unb ber ßuftröfjre bie= nen) zhep, zhepizh, jesizhik , zip-zhek u. bgt. — v. n. (©etranE im Jiteinen «erfaufen) kerzhmäriti, ras-kerzhmäriti u. f. f. —fraut n. vrät-nik, naglift.
3appetn, V. n. zepetati, zerketati, dergetati, mesgetäti, vtripati , aud) trepetäti u. f. tt>.
3arer, m. (ein SSoget) derfkäzh.
Barge, f. kräj, rbb , obod.
3art, adj. eig. aber »rlf. neshen, gem. fhibek, tenek u. bgt.; (meid;) mehek u. f. n., rah; (fe(;r ftein) mäjzkin, miken. —[jeity. eig. nesli-noft, gem. fhibkoft; mehkota ; inik-noft u. f. m. 3ärfiid> adj. eig. neshen, gem. mesheven, aud> mehko-ferzhen, mehköten u. bgt. 3ärftid)' feit f. meshevnoft, mehkoferzhnoft. 3arfting m. mehküshnesh, meli-kovsh, mekufh, mehknshnik.
3a Uber, m. eig. zoper, vräsha, zhä-ra, aud) baja (eig. baä ßoä): (3iei,i) mik, aud) prelift. 3i>l't»erifri) adj. zöpernik, zöpravez, autb zharov-nik, bäjavez u. bgt. 3auberifd) adv. zoperfk, zopernifhk; (reijenb) etwa preliften. —mittet rt. zoper, aucb vräsha, zhära, bajilo. 3aut|ern v. rt. zöprati, zoproväti U. f. f.
3au d) e, f. pfiza.
3aubern, v. n. obotävlati fe , mu-diti fe, shushljäti, kefnoväti, muh-Ijati, zhäkati u. f. TO. 3<iubercr m. obotävlavez , sliüshljivez , zhakän, muzhkavez. Qau&erbaft adj. obo-tävlav, mudljäv, shnshljäv u. f. TO.
3 a u m, m. vujsda ober üsda , aud> shväla, bersda. 3<*umcn v- trtn ^Pferb, il)in ben — anlegen, obersdAti, obvujsdäti; (in ben gehörigen @d>ran»
Fen erhalten) bersdAti, vujsditi, krotiti u. bgt. —loš adj. bresvüjsden, auch neobvujsdAn, neobersdän.
3aun, n. plot, aud) gi'Aja, Prlf. tin. Säuncbett n. d. plötizb. 3äunen x>. a. gem. graditi, ograditi, auch plo-titi, plot delati u. f. m. —gerfe f. pröt, protika, rakita tt. bgl. —Fö= tltg m. krAljizh, palzhizh, ftershik u. bgt. —öffuung versel: (eine —Öffnung madjen, versniti. —pfaf)l m. kol, planka. —rÜbe,/", (toilbe SSetnrebe) divja vinflia terta, vini-ka. —fliege f. prelas ober prelAs.
3 a U f e n, v. a. mikati, puljiti, pipa-ti: bei ben paaren —, kogar tesati, lAfati, sa lafe dreti, lafe puljiti.
3eche, f. (eine 3unff, eine Snnung) sdrüshba, trüma ; (eine ©efettfebaff jufammen reichlich frinFcnber ^)erfo= nen, ein ©etag) goffi, goftovanje, gem. zeha. 3ed)en -v. n. goftiti fe, goTti imeti, gem. pijAnzhiti, pijan-zhovati. 3echer, 3ecb&tuber m. pi-vez, pijAnz. 3e<i>frei adj. kteri ni-zhefar ne pläzha; einen jedjfcei hal= fen, plazhati sa drugiga.
3ed)ine, f. slät, zekin.
3 e cf e, /. klefhzh, in KK. auch klöp, klöfhzh, gem. övzbja vüfb.
3 e 1; e , /. perft na nogah, in Sit. auch deletnik: bie große" —, palz; auf ben 3eheu gel;en, po perftih hoditi.
Sehn, Sehen num. defet. Seheub
(eine 3«!)' 0011 5ehit (Sinfjeifen) defet-ka, aud) defetiza. Qeijent m- (&er jehnfe $heit öott efroaS, befottberSPon Abgaben) defetina, defeti del. 3e= l;enten v. a. defetlno pobirati ober jemati, defetiniti. 3ehenter m. de-fetinjak, defetinjar. 3e()ne f. defet-ka, deTeterka. Sebuer m. defetka, defeterlia; (eine ©itbermünje) deletiza, aud) deTetka; (^apiergelbeS, 5. 25. eine 25an?note :c.) defetnik, de-fetnjak. —eefig adj. na defet voglov, defetvoglat. Sejmerlet/ de-feteri. —fad), —fätftg adj. defe-terni , defeternji, defetojni , defe-ternat. —jäf)rig adj. defet let ftar, defetleten. —mal num. defetkrat. —fe adjr defeti. —fei n. defetina, defetinka, defeti del. —fenž adv. defetizh.
Behren, v. n. (pott bem ©einigen,
«on feinem Kapital !C. ffc^ unferhal= fen, leben) jefti in pfti, shiveti, ftrofhek imeti, trofhiti, fehl, zerati u. bgl.; (bei einem Sßirtbe für Selb effen unb frinEen) trofhiti, satröfhi-ti, jefti in piti; (ftd) »erminbern, fid) perjcfjren, befonberS uon flüffigen Singen) fufhiti fe , vfüfiiati fe ; — ■v. a. (j. 25. ber Sf;ee, ber ©ein tc. jehrf) fufhiti, pofufhiti. 3ehrgelb «. tröfbni denär, ftrofhek. 3ehrung f. ftrofhek, ftröfhba, auch brafhno, fehl, zeringa.
3 eichen, n. snam, snamen , snam-nje, snamenje, snAmla, snAmik u. bgl. —beutet m. vgibavez, pana-vez, islAgavez, islagazh; (aus ben ©e|timen) svesdogled u. bgl. —beu= feret f. vgibanje, isläganje snamnj. Seichnen v. a. u. n. (bie Umriffe ei= neš ©egenflanbed burch ßinien nach= • bilben, 5- mit 25(etjliff) rifati , zhertati, nerifati, nazhertati, ori-fati u. f. m.; (ein —■ barauf machen) sasnämnjati; (feinen Flamen, bie girma unterfebreiben) podpifati^ fe. —buch n. rifna kniga , rifovalne bükve. 3ei^ner m, rifar, rifova-vcz u. bgl. 3eid;nung f. narifanje , narifik; rifanje, rifovänje.
Scibeln, v. a. obresati, podresati, obresovati lt. f. m., bzhelatn nckaj medü vseti. Seibler m. bzhelar.
3 ei gen, v. a. kasati, pokasati, po-kasovati, auch dokäsati, raskasati; geige ifjm baž SSvtd?, knigo mu po-kashi; baž jeigt fti aus ben alten ©chriffen, tä fe pokashe is nekdaj-nih pifem; jeige bich als Wattn, fkashi fe mosha; er jeigf ftd) ihm als einen liebenSmürbigcn ©ohlfbäfer, fkasüje fe mu ljubesniviga dobrotnika. 3eißefinger m. kasin, kasinr. Seiger m. kasitel, kasavez, kasäzh, kasälo, fd;l. zajgar.
Seihen, v. a. kriviti, dolshiti, fehl, zijati.
Seile,/ verfta, red, resha, rejslia.
Seifig, m. ternjovka, fhterlinz, 6-fiza, ruff. zhisliik.
Seif, f. eig. zhaf, auch vred, doba (porjüglid) eine bejlimmfe —), fetten vreme, fehl, zajt : um tPetche —, o kterim zhafi, kako vred, kda?; Por ber —, prevred, auch prerä-
no, presg6da; bi$ ju bicfet —, do fe dobe, do fih dob; —- i) ab en, zhaf imeti, vtegniti; bie — totrb ež lebten, po zhafi fe bo pokäsa-lo ; ftci> t it bie — fcbicfcu, fe v' fvet svedeti; tt>etd;e — tfl ež, ob kolikih je?; ež ijt fpdt an bet —, po-sno she je; voit — JU —, od zhäfa do zhäla; nach bet —, potem, pofle; ju Qeiten, vzhafi, nekokda; fcet 3etfen, vred, sgoda, rano; Ult= tet bet —, tizhaf, med tem; —ge» mig, zhäfa sadofta, and) rano sa-dofta; vor 3eifertx nekdaj, nekidan. —altir n. vek. —buch zhafopif, feltenet zhäfna kniga. —genoj; m. verftnik. —pet adv. tizhaf, od tega zhäfa, od teh dob. 3eit'3 adj-(jcfeig) sdajni, sdäjfhen; (niir eine beftimmfe — baucrttb) zhäfen ; (maž vor bet gewöhnlichen — ift obet g es fd;iehf, fn'ifj) sgöden, r.in; (feilte gc= porige — ¿abenb, reif) srel (von grüßten), goden (voit Shiereit, ge= röflctem gladjfe u. bgl.). Seifigen v. a. u. n. (reif ntad;eil) soriti, fesori-t.i, fesrevati; (reif loerbett) soriti fe, fesoriti rti, fesrevati fe. Sättigung f. sreloft, godnöta. —Emtbe f. zha-fosnänje. —fang, j. 95. eine'—fang, liekoljko zhäfa, enzhaf. —IcbenS adv. baä werbe id; jciffebeit« nicht vergeffen, tega fvöje shive dni ne bom posäbil. —lid; adj. (trbifd;, tttd;f ewig, nid;f geiftlich ic.) zhäfen, pofveten, posemljifk it. bgf., Vergf. Seifig. —Itchfeif f. zhäfnoft, pofvet-noft it. f. m.: btofj für bic —lidjfeit forgen, sgöl sa zhäfno shivljenje Ikerbeti. —mafj n'. mera zhäfa, •—meffer m. zhafomer. —ptutcf m. doba : biž JU bicfeiu —punefe, do fe dobe, do teb dob. —raitni m. zhaf, a ud) vek. —fchfift/. zhafopif, le-topif u. bgf. —verlufi '». vträta zhäfa. —vertreib m. kratek.zhaf, in ©f. auch sabäva: auä —vertreib , sa kratek zhaf. —vertreibet m. sa-bävnik. —WOtf n. glagol (tltff. unb nad) 93 o bit.), zhäfna befeda .(nad; 03 u f ž m.).
3 e 11 u n g, f, (eine Slachridjf von ci= ner gefd;ehenen SSegcbcnheit) glaf, noviza, novina; (eilte gebrtteffe ober gefchriebene 9lad;rid;t von vorgcfalle=
nen 95egebenf;etfen) novize, novlne, novinje, feit, (nach @ufêm.) zhaf-nize, fehl, zäjtinge. 3eifungâfchrei= bet rn. novinje-pifez u. bgl.
Seile, f. (ein ïleincâ Simmer, befon= betê eiueâ 9Könd)eä) jisbiza, inenifh-ka hifhiza; (SSienenjelle) pifkriza. Seflengewebe n. pifkrizhafto tkanje. Sellig adj. pifkrizhät.
Sett, n. l'hôtor, (nach @Utêm.) and; dondar : bie Seite auffchlagen, fhotôre poftaviti, fhotoriti. —bett n. vôjna poftélja. —pfal)t bol , prâkol. —bach n. fhtorija. —wagen m. fhotorni vos.
Sentner, m. ftô fantov, zént, etwa auch ftônt.
Sep hp t, m. sahodnik , hladen prijeten vezhérni veter.
Sept er, n. kraljula, zhéflo, krâljev bât, vajvodfka pâliza.
3 erbe if en, v. a. rasgrifti, i-asgri-sati, rasgrisovàti.
Serberften, v. n. rastréfliiti fe, raspôzhiti, rasletéti u. bgl. •
Serbläuen, v. a. pretèpfti , pretepati, nashgâti, nakùriti.
3erbred;en, v. a. raslômiti, rasbi-ti, rastréti, rastrûpiti , bann prelomiti, ftréti u. f. W. ; (jtcb ben iîopf über etwaâ —) glâvo fi lomiti, fi tréti (nad zliém). 3e'rbrechlich "dj. raslomljxv u. f. W.
Serbtöcfellt, V. a. drobiti, drobljà-ti, rasdrobiti, rasdrobljäti.
3erbrefd;eu, v. a. ismlâtiti, pre-mlàtiti, rasmlatiti.
3 e r b r Ü cf e It , v. a. smuzhkati, smezhkati , rasmùzhkati, rastifniti, rastlâzhiti, rasdâviti , smandrâti , rasmandrâti u. bgl.
3 et fa lien, «. (im gallen jcr= fdjlageit, alâ: fid? belt iîopf) rasbiti (fi glavo); (in ©titcfe fallen, auê= einanbet fallen) raspàfti, raspädati, ra^fùti fe , rasfipati fe, rastrél'ti fe: alleâ jerfâllt in ©tticfc, vfe gré v' fhibre , vfe raspâde , rasleti u. f. m.; (mit einem —) fvâditi fe, v' raspartijo priti, rasprijàtliti fe (s' kom).
3 erfeilen, v. a. raspiliti, raspil-vati.
3erfc$en, v. a. raszäpati, raszu-ujati, raszàndrati, rasdràpati, ras-
tergati, rasdreti. getfe^f adj. ras-zäpan, zApaft, zünjaft, zAndrav u. bgl.: ein jerfefeier ©lenfeb, raszapanz, täp u. f. f.
3 e r f t e t f d> e n, v. a. rasmefAriti, raskervAviti.
Ber fließen, v. n. (»orn <5tä :e.) tajati fe, taliti fe, rastäjati fe, topiti fe, räspüfhati Te u. f. ro.; (ycm ©ebnee) raskopneti, fkopneti ; (»on flüffigen Dingen) rastezbi fe, raste-iiati fe, raszediti fe u. f. m.: tn Spänen —, salijati fe s' folsami, v' folsah fe topiti.
Berfreffen, v. a. rasjefti, rasjedati.
Bergenen, v. n. rasiti fe; rasta-jati fe; rastopiti fe; raspuftiti fe; raskopneti fe U. f. tt).
Bergen, v. a. (bureb 9teeferei ¿um Borne reijen) dräshiti , rasdrashiti, rasdraslioväti, rasfvaditi, rasfvajo-
vati.
3 er g liebern, -u.a. (einen fbierifeben körper) rastelefvati, rasvüditi, ras-vudeniti u. bgl.; (einen Safe) rasla gati, raskladati.
3eri;acfett, v. a. prefekati, rasfe-kati.
3 e r l> a m m e r n, v. a, raskovAti, raskavati.
3 er f;attchen, v. a. raspiliati, ras-pihniti.
3erhauen, v. a. rasfekati, prefekati, rasfekAvati u. bgl.
3 e r E a u e n, v. a. rassbvekati, ras-slivezliiti , rasshvekovati, rasdve-zhiti.
3erflopfen, v. a. rastolzlii, ras-tolzovAti.
BerEnaifett, v. a. raslefkati, ras-lefkniti.
BerEntcfen, v. a. pokvezbiti, ras-lomiti.
3 er E n i r f d) e n, v. a. raslefkniti, rastreti, rasmüzbkati u. bgt. Bet'« Enirfcht adj. pobit, ftert U. f. m.
Ber Eo d; en, -v. a. rasvariti, raskii-hati, prekuhati; — v. rt., aud) — fid; f. r. raskuhati fe, rasvariti fe, (int ©lagen) rasbAviti fe it. bgl.
BerErafeen, v. a. rasprafkati, ras-drapati , in kf. aud; rasshebati, o-sliebati.
B e r E r ü m m el tt, x>. a. rasveshiti, rasvegati, raskvezhiti.
Berfaffen, v. a. raspuftiti, raspü-fliati, aitd; raszverati, raszvreti.
3 e r t d fl e r n , v. a. preklinjati, obe-rati, rasnAfhati, ntebr. rasfirati.
3 erfechten, -v. «. rasCAliniti, ras-fufhiti fe.
3 er te gen, v. a. rasdjati, rasdeva-ti , attd; raslösliiti , raslAgati ; (baš gleifd;) rasresati, rasresovati.
3 er lu m p f, adj. raszapan , zapaft, zunjaft: ein jerlumpfet iKenfch, rasterganz, raszapanz, zap, zapin.
Ber tli a h len, v. a. rasmleti.
3 e r m a 1 m e n, v. a. rasdrobiti, sdro-biti, rasnefti, rasdrusniti, rasdrü-Sgati, rasmeti, rasmleti.
Bermarfern, v. a. rasmuzhiti, ras-mantrati.
Bermefeeln, v. a. rasmefAriti.
Ber na geti, a. rasgrifti, rasgrisa-ti, rasglödati, rasgruditi.
3 e r u i d) t e tt, v. a. sanizhati, vnizlia-ti, v'nizh fprAviti, pokonzhAti, aud; potrebiti, istrebiti.
Berplafeen, v. n. rastrefbiti fe, rasplöfniti fe , raspljüniti fe, ras-vrezhi fe, raspozbiti.
Berpreffen, v. a. rastifkati, ras-tifniti, rastolzbkati, rasmüzbkati.
B e r q tt e t f d) e ti, v- a. rasmüzbkati , rasmezhkati, rasmusbgati, rastifkati (auch rastüfhkati), rastlAzbiti.
3 e r r e 1b c n , v. a. rastreti, rastirati, auch preribati, rasribati.
B er r e n b a u m, m. zer.
Bet reißen, v. a. rastergati, pre-tergati; (jerfefeen) raszapati, raszü-njati; (nieberreißen) rasdreti, rasdi-rati; (jerfletfcheu) rasmefAriti; — v. n. rastergati fe, pretergati fe, vter-gati fe. Berreißung f. rasterganje, preterganje u. f. ti).
Berrett, v. a. vlezbi, vlazbiti, ras-vlezhi, rasvlAzhiti,
Berrittnen, v. ti. rastezbi fe, ras liti fe, raspuftiti fe, raszureti fe it. bgl.: roie geroonnen, fo jerronnen,
kakor priflilo , tako prčjflilo , auch kakor priprAvljeno , tako rasprav-Ijeno.
B e r r ü h t' e tt, v. a. rasmefhati,
3 e r r Ü t f e n, V. a. sinefhati, smoditi, smötiti u. bgt. Bemtffung f. srnefiinjAva, siuotiijava, koderzija.
3erfägen, ». a. rasshAgati, pre-shägati, preresati, rasresati.
3erfchetfem, v. n. rasbiti fc, ras-lömiti fe, raspäfti, rasleteti u. bgf.
Qecfcbeiten, v. a. rasbiti, rasvre-zhi, raslöinitl; — v. n. rasbiti fe.
3erfd;iejjen, v. a. preftreliti, ras-ftreliti, preftrčljati U. f. f.
3erfchlagen, v. a. rasbiti, rasbi-j'ati; ftch v. r. rasbiti fe U. f. m.
3 e r f d) m e i fj e n, v. a. rasvrezhi, rasmetäti, rasljuzhati.
Berfcbmeljen, v. a. raspliviti, rastopiti, raspüfhati, raszvirati u. f. TO.; — u. n. rasplAviti fe, rastopiti fe u. f. f.
ßerfchmeftem, v. a. rasvrezhi, rastrüpiti, rastrefhiti, rasnefti, ras-dregniti.
Serfcfjnetbeit, v. a. rasresati, ras-resovati, preresati, isresati u. f. m.
3 erfpafieit, v. a. rasklati, raskla-vati, rasplatiti, auch kAIati, platili, (läufig auch zepiti, raszepiti.
3 er f pfiff cm, u. a. rasklati, raszepiti , raszepljati; (unitiiis anwen» bell) vtrAtiti , satrAtiti, sapraviti , rasprAviti, rasnefti, rasteplti.
3 c t f p r c tt g c n, v„ a. (in ©f tiefe fpteitgen) rasnefti, rasgnAti, rasvrezhi; (nach allen ©eilen »erjagen) rasodgnati, raspoditi, raskropiti.
3 e r fp r i tt g e n , v. n. raspözhiti, rasleteti tt. bgl.
3er flau ben, v. a. raskaditi, ras-vejati, rasprAviti, raskropiti, ras-tepfti, rasnefti u. f. m.
3 e r i e b e n, v. n. raskaditi fe, ras-vejati fe, rasprafhiti fe.
3erflbren, v. a. rasdreti, podreti, rasdirati, podirati, rasrüfhiti, ras-rufliovati, rasdjäti, rasdevati, rasnefti , rasvaliti , rasmeti, rastreti. 3er)lörung f. podertija , rasdertija, rasrufhenje, rasdjänje u. f. m.
Rerfloffen, v. a. ftolzhi, rastölzhi.
Berflreuen, -u. a. (aus einanber fireuen, afž ©anb je.) rastrefti, ras-tröliti, rasfipati, rasvejati, rasveti it. bgl.; (3emanben) rasvlezhi mihi kogar; (aufheitern) sabäviti, rasve-feliti: er jerflreuefe bie ßeutc in ber SBeif, je rasinaknil ljudi po fvetu; fin jerflreufcs ©ebefh, rasmifhljena molitev/ Serflreuung f. rastrefenje
u. f. m.; (ber ©emitfh^uftanb, ba bie 2tufmerffamfeit auf mehrere frembar= fige ©inge gerichfef roirb) rasmifh-ljenoft u. bgl.; (Aufheiterung) ve-felje.
Serflüifen, v. a. rasköfiti, auch rasdrobiti , na kofe rasresati.
3erflütnmeln, v. 93 e r fl it m m e 1 n.
3erfheilen, v. a. rasdeliti, rasde-loväti, ras dvoji ti (in jwei Silile fheilen), fehl, rastalati u. bgl.: baS SSaffer jertheilf fteh in »ier ©fronte, voda fc rasteka v' fhtiri biftre reke. 3ertheilung f. rasdelenje, ras-delitva u. f. m.
3er trennen, v. «.'rasdeliti, ras-lözhiti; (eine Sftaht) parati, raspä-rati.
3ertrefen, v. a. pozeptati, poteptati, smandrati , rasmandrati , auch ftreti, smanzati u. bgl.: einer ber Sftacbfommen bes iESetbež wirb bir ben jfopf jerfrefen, nekdo pa sheni-nih mlajfhov ti bo glavo ftaril (fterl).
3erfritmmern, v. a. rasvrezhi, rasdreti, rastreti, rastrüpiti u. bgl.
3ern)eichen, v. a. rasmäkati, ras-mozhiti; — v. n. rasmäkati f e, rasmozhiti fe.
3 e r to ti h t e n , v. a. rasriti, rasrovä-ti, rasberbäti, rasbroditi, rasvoha-ti, rasjifkAti u. bgl.
Serjaufcn, u. a. raspipati, raszü-kati , ri^mikati, rasvlezhi, rasvla-zhiti, raszünjati u. f. m.
Serjupfen, v. raszükati, rasmi-kati, raskerpavfati.
Setergefchrci,./". shivo vpitje.
3effei, m. (ein fleinež ©fücf Rapier) zedul, pifmize u. bgl.; (bei ben ffic» bern , ber iiufjug, bie Seffe) fnütik, ofnutik, ofnöva. —enbe h. kräjnik; (an ber ßehtroanb) sävernki. _
3effeitl, v. n. broditi, töriti, rasbroditi , satoriti.
3eug, m. u. rt. (ber ©foff, bie ©ia= ferie, woraus etmaš bereitet werben ober bereifet werben fotl) eig. ofnöva, oTnöviza, aud) röba, gern, materija; (leinener - ) platenina; (härener —•) aräf, rAT; (ein ©erzeug) oröd, orödje, auch rffhtinga; (ein ©ewirf, fo fern e» ber Stoff ju Älei--bungžflucfenifl) tkäna, tkanje, tkän-
ftvo; (SBaaren jc.) r6ba; (efnSlng, dne Sache) rezh, ftvär, auch röba; (bummeS, alberneS —) burke, kvante, norzhije, traparije «. bgl. —ma« d)er rn. tkalz ober tkavz, tkäzh. ■—hftiS n. oroshifhe, oroslmiza.
3euge, m. prizha, aud) fvedök. 3eu= gen v. n. (bie ©ahrijeif einer Sache burd) feine (Erfahrung betätigen) pri-zliati, fvedözhiti; (Seugenfcbaff 51t geben pflegen) prizhoväti, fvedozho-vati. 3eugniß n. prizlia, prizhanje, prizbovanje, fprizhik, fprizhimba.
Beugen, v. a. (ein Sing feiner 2lrf burch fich felbft, ober burd; unmiffel« bare Söiitfheitung feines SßefenS t>ev> »orbringen) roditi, poroditi; (burch gorfpfiansung vermehren, Saume :e.) rediti, sarediti n. bgi. 3eugung /. rojenje. SeugttngSglieb n. rodilen ober främen vüd, niebr. kürz, feite« ner porodilo u. bgl.
Siefe,/. mlada kösa, kösiza, kosi-zliiza, kosle, koslizh u. bgi. SicFeln v. n. mläde imeti, jagnjiti fe, fei« ten kositi fe.
Sieche,/, prevleka, obvleka.
Siege, /. kösa: ratlbe —, divja kösa; Siegen hüten, kose päfti, kosa-riti, kosarzhovati u. bgl. Siegenbocf m. kösel. 3iegenfeU n. kosina, ko-slizhina, aud) kosletina. Siegenfleifd) n. kösje mefö , koslina, kosletina, lioslovina. 3iegenl)eerbe /. kösja z h reda. Siegenhirt m. kösji paftir, kosär. Siegenhirtinn f. kosariza, kos&rka. Siegenfäfe m. kösji fir. Siegenmild)/. kösje mleko.
Siegel, m. gem. zigel oberzigov, (nad) ©ufSm.) aud) opeka, ma-don , zhrep. —brenner rn. shgänjar (zigla), unr. ziglär, opekar. —bad) n. ziglena ftreha. —erbe/, ziglena semlja. -—glitte /. zigleniza, zigov-niza. - —rnatier J. ziglen sid._
Sieben, v. a. vlezhi, vl'azhiti, potegniti tt. bgl.; (bei ben -öaaren —) kogar tesati, läfati; (an fld) —) k' iebi vlezhi, k'febi potegniti; (burd)
Wege unb ©artung machen, baß et« t»as'herann>äd)ji) rediti, isrediti, (»on «Blumen) faditi, fajoväti, (»on Sa« men) pripraviti, fpraviti, pripüva-ti; (ben Seufel —) pläzhati, plati-ti; (ben Segen —) mezli potegniti;
(ben J£>ttf •—) klobuk is gläve vseti, prevsdizhl n. bgl.; (eine ßinie —) zberto narediti; (erhalfen, empfan« gen) dobiti, dofezhi; (fid) eftoas ju ©emtlfhe —) fi kar v' mifli vseti ; (»on einem Orte an einen anbern) preTeliti fe; (als ©olfen) derviti, priderviti; (auf bie ©ad)e —) na fträsho iti u. bgT. — fid) v. r. vlezhi fe, potegniti fe; (aus etner Sa« che) isviti fe; (»on Sntppen) iti, oditi u. f. m. Siehgelb n. rejina, rejenzhina. 3iel)Einb n. rejenz, re-jiz, rej^nka, rejenzhe. 3ie(>e / (bie ivoft unb (Srjiehung ic.) reja.
3iel, n. (baS befiimmfe ®nbe eine$ DiaumeS, bie ©renje) meja, mejiza; (ber Sermin, befonberž ein 3af)lung$. termin) (löba, rök, obrök; (berfför* per, baž Sing, nad) meld)em man }ie« lef) zil, tärzha; (ber 3wecf, bie 216» ftd)f) namemba, namenenje, könez, zil , doteklej u. bgl. 3ielen v. n. (nad) einem ober efroaš, fcharf barauf fel;en, um eS ju treffen) meriti, nameriti, auch Kil i ti na kar; (jur 216» ficht haben) nameniti, namifliti, na-membo imeti, naklepaj
Siemen, fid) v. r. priftati fe, Tpo-dobiti fe u. f. tp., »ergletd)c ©ejie« men. 3>emlid) adj. unb adv. (mif= telmäßig, gewöhnlich mit einem Mura« eben 3iebenbegri(te beS mehr großen ©rabeS) preze, she veljä: er ift äiemlid) alt, je preze Ttar, auch she velja, köljko let imä u'. f. tp.; (faf}, beinahe) fköro.
3 i e m e r , m. bikova shila, biko-
viza.
3iepen, v. n. zverzhäti, zherzhati.
3 i er, Sierbe / kinzh, lifhep, lepo-tija, lnaga, fehl, zir; (ffinberjierbe) kija. Siereit a. kinzhiti, lifhpa-ti, lepotiti, salfhati, bann okinzhiti U. f. t»., fd)l. zirati; — fich v. r. braniti fe, vpirati fe, vftävljati fe. —lid) adj. okinzlien, säl, auch fnä-shen. —lid)feit /. saloft.
3tefererbfe,v. Richer.	*
Siffer, / zifra, fhtevilo, zliiflo, —blaff n. ziferblat.
3igen ner, zigan. — inn/ zi-ganiza. —ei /. ziganija. —fraut n. zhervivez.
31 m mer, n. (ber Stoff jum Sauen,
827	3 i m
bai S3auf>orj) terarfki ober zimper-manflii lef; (ein ©ebäube) liräm, bifha; (eine junt Aufenthalte für 9Jtenfd)en befiimmte Abteilung eines ©ebäubeS, ein ©einach :c.) eig. bifha , in SÄ. gem. jisba , zhüninata «. bgi., fehl. zimcr, oergt. ©tube. -—arbeit f. zimermanfko delo. —t\f t f. ziinpermanfka l'cliiia, gem. tepa-zha u. f. m. — beefe f. ftröp. —ge= fcfl m. zimpcrinanfki hläpez. —(jotj n. tefArfki ober gem. zimpermanfki lef. —mann m. gem. zimperman , felfener tefar, tefazh, Ttenar it. bgi. —meifier m. zimpermanfki möjfter. 3immern v. a. jimprati, and) ftavi-ti (zimper). —roet'E ri. zimper.
3tmmet, rn. flädka fkörja, zimet, ruff. koriza.
3 inte,/ (ein jugefpifeteS £>iitg, ober ber jugefpifcte 2l;eit eines Tinges, in mannen Säßen, 5. 23. gem. bie 3«-* den einer ©abel) rögel ober rogel, roglizh, sob, aud) rafohe ober rä-shohe (auch bie Heugabel), vila; (bie f;öd)|le ©pifee eines 23ergeS) verh ; (¿r SRame eines mtififalifcbcii 2SlaSin[t™meiifeS) roshniza, rog, trobilo ti. bgi.
3tnn, n. kofiter, auch ölov, ruff. ölovo, gem. fehl. zin. Sinnen, jin= tiern adj. kofitren, auch olovcn , olovnät, fd)l. zinjan, zinjaft. — fjer rn. kofitrar tt. bgi. — grübe f. kofitrena ober rüda na kofiter.
Sinne, /. verb, (nad) ©itfSm.) aud) ftröp (eig. bie Simmerbecfe), osidje (eine gemauerte (Sinfaffung, bie ©tabtmauer), riemc (eig. ber £)ad)ftrji).
3inS, m. (eine jebe Abgabe, meldje man bem ßanbeShcrrn entrichtet) dä-zba , auch dazija, daz , fbtibra, in St. häufig vezha, käsen (inSbefonbe= re bie alte, feit lange fd)on begehen» be, herrfd)afflid)e Abgabe), fd)t. zinsh; (©tiefhäinS) najemfhina, najemnina, aud) zinsh; (3ntereffen) obreft, in-teref, zimsh. —bar adj. vezhöven, käsenfk u. bgi. —bauet rn. vezhöven kniet. —bttd) n. vezhovne bükve. 3infeu v. n. tt. a. (— ge= ben, — eintragen) zimsh nefti; (als .— bejahten) vezho it. f. 10. pläzha-ti, vezbovati, kasnovati, na vezbo
828
iti u. bgi. —frei adj. pröft vezhe, fvoböden kdsni, fehl, fräj od xin-sha. —getreibe n. shitna kasen, vezhovno shito. —tag m. vezbo-ven den. —regifier n. vezhovne bukve.
3 i P f e t, rn. fhkriz , konzhik, kraj-nik.
3ipperlein, m. protin, hudiza, fkernina ti. f. m., wergt. ©icht.
3 i t b e l b a U m , m. zer, zerovo drevo.
SirEel, m. (ber UmEreiS, eine runbe 5igur)krög, okrög, okröglej, oböd u. bgi.; (ein SöcrEjettg, eine 3irEel= tinie ju machen) eig. fheftilo (in ©teiermarE bei 9iab!erSburg gebräud)* lid)), etma auch okroglilo , obvodi-lo, gem. zirkel. —bogen m. obod. —förmig adj. krogel , okrogel. SirEeln v. n. s' fheftilom meriti, theftkati ober fhet'titi, feiten obvö-diti u. bgt., gem. zirklati u. f. m.
3irpen, v. n. zherzhäti, zverzbäti, zhirikäti, aud) peti.
3i f d) en, v. n. fizhati ober fizhati; (auSjifchen) pfikati, pfizhati, is ti tikati it. bgt.; — v. n. (jifdietn) fhe-petäti , zhebljäti, fetten shvishgeta-ti u. f. m.
<3 i ff e r n e, f. vodarna , ftekva , roel-nak, rüpa, fd)t. 1'htirna.
Sit pet, f. zitre : bie — fpieten, zi-träti.
3ittern, v. n. trepetati, dergetati, trefti fe. Sitterafpe,'3itterpappel f. trepetljika. 3'ttermaal n. lifliaj.
3 i (3 e / bradoviza na fefzih , auch fefez , sisek u. bgi.
3 obet, m. föbol, njuft. —fang rn. lövlja Tobolov. —pelj rn. fobolt'ki koshüh.
3ober, m. zheber, kad.
3 o f e , /. jifpna, hifiina, fd)t. kamer-jerza.
3ögertt, v.n. obotavljati fe, kefno-väti, odlafhati u. bgi., »ergt. 3 « u= b e r n.
3ögting, m. rejenz , rejiz , ruff. U. ferb. pitömiz.
3 o ti, m. (eine Abgabe für bie SreU heit, burd) ein ©ebiet ober in einen ört 51t reifen, ober 2Baaren ju fdjaf« fen) barmiza, müta, mita, fd)l. zol; (ein Üängenmaß, me'lcheS ungefähr bie S3reite eines ftarEen Baumens auö=
madjf) pAlz ober pavz. —bar adj., od zhefar fe mora inuta plazhati , samuten , saharmizhen. —beaillfer /«. rnuten flusliilnik. —t>ci*eitt-r m. mutni hlapez. 3otIen v. a. harmizo Ober muto plazhati, mutati, samu-tati. —t;au6 n. miitna obet har-mizhna liifha. 3otlucr m. eig. liar-mizhar ober harmizliar, mutar , alfff. mitar, fd;I. zolnar. —gered;= tigfeif f. mutna praviza. 3one, f. podnebje, podnebifhe,
Hitrem, pojaf semlje. 3opf, m. hita, aitdj zhita. 3opfcben
n. d. kitiza. 3orn, m. jesa , gnjev, zhemer, aucb jad, ferd, togota, sloba tt. bgl. i eincn in — brinaen, kogar rasjesi-ti, rastogotiti, rasferditi, raskazlii-ti U. f. m. 3"t'nig adj. jesen, gnje-ven u. bgf. —nutffng adj. ferdit, togoten; gnjevljiv cber gnjevljiv, sloben u. f. f. —itliifliigEcit f. fer-ditoft tt. f. t», —rotiti; /. togota, ferd, zhemer.
3ofe,/ (me^rere t;erab tjangenbe ttnb jufamtnenHebenbe Jpaare) kozina, kof-jna tt. bgl.; (fcerab l;angciibe Sumpett ober Gappen, beionberS an Sitcibungiis ftlicfen) zunja, banjusa, zandra, za-- pa tt.f. m.; (ein fdjmufeiger 2lušbrttcf)
burke, kvante, klobaTarija, nefrain-na befeda. 3otd)en n. d. zunjiza tt. f. 10. 3oteln v. n. (Bofett reijjett ober oorbtingeit) kvantati, klobafi-niti u. bgl. 3ofenreijjer m. kvan-tazh, klobafin. 3otid)t adj. zunjaft. 3ofig adj. zunjat, raszapan tt. bgl. 3ottein v. n. fhajtrali , plantati u. bgl. Šoftig adj. kofmat, kodraft: cin jottiger 9E)ieufd), kofhmider, ras-kofmanik. g», prp. k' ober h', do, pri ober per , v', sa , po , na , pre : ju mir, k' meni; ju ber ©frajie, h' zefti; , biš ju il;m, do njega; bie Ctebe Ju Oioft, ljubesen do Boga; Jit ber 3eif, v' tem zbali; oertrauef auf (Sott, savupajte v' Boga; jugeben, pridati; JU grofi, prevelik; eud) JU (Sljrcn, vam na zhaft; ju »tel, pre-vezh, odvezh; ju ©rctfe (jerum jlrei= djen , p° Gradzi fe potepali ; ju £aufe fepn, doma biti; ju 2ifd>e fifceil, pri misi fedeti, pri obedi |
biti; »on Sag jtt Sag, od dne do dne; Rapier ju m ©direiben, papir sa pifanje; ffliiid; jutll (Sffen, mleko sa jed; er lief auf m i d; ju, proti meni je tekel; gerabe aitf etroaš JU= gel;en, naravnoft na kar, nad kar, proti zhemur iti; eS i ji JU toenig , je premalo, premäjlyio. — adv. le I bolj !
3 U bau en, v. a. priftäviti, prisida-ti, prizimprati U. f. m.
3u bereit en, -V. a. pripraviti, pripravljati. Zubereitung f. priprava ober priprava, pripravili.
3 u b i n b e n , v. a. sav,esati, savesä-vati ober savesovati.
3 U bi a f en, v. a. prav pihati, jako pripihoväti ; (jupjiern) podpihäti, podpihovati.
3 u brin gen, v. a. (einem efroaS, e5 ju il;m bringen) prinefti, prinafhati, aud) donefti, donäfhati ; (bie 3eit ic.) preshiti , preshiveti, prebiti , (läufig dopernefti , dopernäfhati ; (jUfrinEen) napiti , napijati komu : bringe il;m jit, napij mu; id; bringe bir ju, bu fonjl (eben, Bog te shivi, mäsi ti Bog! ; (ein Jpctratl;ggut) sa-sheniti, prinefti del.
3 u & " Ü e / /• vträta, saträta. 3u&tt= gen v. a. vträtiti, satratiti.
3udjt, f. (ein 3öer!jeug ober £>ing jum 3iel;en) vlek; (bie gortpflanjung ehieš Sl)'ere6 ober einer 21rt Sjitere» pleme: gut jut — fepn dober na pleme biti , ber —ocbž vol na pleme ; (bie SBeratiflaltung ber gori: pftanjttng mit (Sinfri;luß bet Pflege unb SBartung) reja: bie S3iebjud)t shivino-reja , bie 23ienenjud)t bzhel-na reja ober bzbelarija, bie Obji= jud)t fädje-reja it. f. f.; (gejogene junge Sl;iete, aud) bie Jpeerbe, bie 25ruf, baš öejüdjf) plod, pleme, röd u. bgt.; (bie Einleitung ju einem pflid)tmägigcii Verhalten, 'roo ber Se= gritt bet ©d;drfe balb mel;r batb roe^ niger i;croor ftid;t) fträh , aud; red, pokora u. bgt.; (bie SBitEung biefer —, bie ©cbamljaffigEeif, bie ©ittfam= feit) lepo sadershänje, lepe navade in fliege, aud) flräli u. bgl. 3Ücb« fig adj. frameshljiv, vsderslien,
ijrimeren. 3'id;ttgfeit f. framesh-jivoft, zhiftoft u. f. f. 3!.d;figen
v. o. (tmr<$ peranflartet« Uebel 51t beifern fudien) pokoriti, ftraboväti; (mit ber Küthe) tepfti, fhefhkati it. bgi.; ((trafen) kärati, fhträfati u. f. m.; (mit ©orten, einem etroas per» roeifen) fvariti, pofvari.ti kogar u. bgi. Züchtigung f. kara, kasen, fhträfa, pokora u. f. m. —lož adj. bres ftraha. —meifler m. ftraho-väviz. —rutpe f. fhiba ftrahoväv-ka; (©träfe) kära, käsen u. f TO. —fau /. fvinja na pleme. —flute f. kobila na pleme. —Kiep n. shi-vina na pleme.
3 uefen, x>. n. mikati, mälcniti, zü-kati, z utrniti; (mit ben Jldjfein 511= efett) räine vsdigati, s'räinami migati.
3ucfer, m. gem. züker ober zükor, (nad; Ö u t e in.) fladkor, flahkor, ruff. fäliar. —bdefer m. fladkopek, zukropek , zukrär. —brot n. flä-dek krüb. —büd>fe J. fhkätlja sa zükor. —put r/i. grüda zülcora. 3ucfern v. a. zükrati, ozükrati, pozükrati, lladköriti it. f. m. —fies berei f. zukrovärnja. —füß adj. flädek kakor zükor, preflädek. —wer! n. zukernina, flädka jed. —rourj f. flädki koren.
3 u b ä nt m e n, v. a. sajesiti, sadöla-ti, saphäti u. bgf.
3ubecfen, u.a. odeti, odevati, bann sakriti, sakrivati, sagerniti, sagri-njati, aud; pokriti it. f. ro.; einen jubeefen (im SrinEen) sapojiti, vpi-jäniti.
3ubettEen, v. a. nameniti, namifli-ti: baž toar ihm jugebadjt, to je bilo njemu namenjeno u. f. m.
3ubrepen, v. a. saChkerniti, safu-kati.
3ub rängen, ftd) v.r. filiti fe kamor. 3ubringiid> adj. prifilen.
3ubrücfen, v. a. satifniti; (bie 31tt= gen) meshäti ober mesheti, meshge-täti, auch ftifniti, ftifkoväti u. f. m.: ich ho&e bie ganje 9?ad)t Eeitt 2ittge jugebtiteft, zelo nozh nefim •ozhefa ftifnil.
3u eignen, v. a. prilaftiti, prilafto-vati , prifvojiti, priTvojväti komu kar, auch laftiti fe, prilaftiti fe, po-laftiti fe u. f. ro. zhelar; (roibmen) pofvetiti, pofvezhovati, aud; dari-ti, podariti, prinefti.
3ueffen, v. n. (einem, etner ©ache, ju ihm ic.) hiteti u. f. ro. (k'komu).
yuentbieten, v. a. na snänje dati.
3«erEennen, v. a. priföditi, pri-fposnäti.
3«erfl, adv. najprej ober narpred, pred vfem, vpervizh; (baž erfle TOal) pervo krat.
3 »fahren, v. n. (hurtig fahren) hitro fe peljati; auf etroaš jufafjren, na lcar ober nad kar fe peljati, fe sagnäti; fapr ju, le peljäj!
3 U f a i i, m. nagöda, nagodik, bann prigoda, prigödik, prifleplej, pri-merlej u. bgl. 3ufätiig adj. nagöden, auch prigöden, prigodijiv. 3u= fallen v. n. (nieberfaffen unb »erfcbiie* ßen, j. 25. bie ÄJjjppe ifl $»gefallen) sahlöpniti fe , sapäfti u. f. nt. ; («on ungefähr ju Xljeil roerben) nagoditi fe, prigoditi, primeriti fe, prikljü-zhiti ie, prilepiti fe : ei fdQt i(;m 2if(eg JU, vfe fe mu priflepi.
3 Ufer t ig en, v. a. dopifati, podati, dati.
3uf(ed;fen, v. a. saplefti, saple-tati.
3uf(icEeit, v. a. sakerpati, saplato-väti, fehl, sailikati.
3ufliegen, v. n. prileteti, prile-tati.
3« fließ en, v. n. (ftd> fließenb nä» l;ern) pritekati, pritezhi ; einem »iet ©utež jufließen, kogar döfta dobri-ga döjti. 3uf(uß rn. priteka; dohodki.
3 u f f u d) f, / vbesiiifhzhe, pribeshä-lif zhe, savetifhzhe, savetje, savü-panje u. f. m.
3ufotge, v. gotge.
3 it f r i e b e n , adj. dovoljen , sadovö-Ijen: er ifi mit eitlem jufrieben, je s' vfem sadovöljen; id; bin ež ober bamit jufrieben, mi je po volji, mi je präv; einen jufrieben laffen, kogar pri miri puftiti; einen jufrieben fteilen, kogar sadovoljiti , kogar sa-doftiti; einen 3ornigett jufrieben fpre> chen, jesniga vtoläshiti u. bgl.; jteh jufrieben geben, sa dobro imeti, vtoläshiti fe.
3ufrieren, v. n. samersniti, pri-mersniti.
3 t! fügen, v. a. sadeti , sadevati, feltener prizhiniti, gem. ftoriti.
3ufti^re, f. privoshnja. 3uführen v. a. (ju ©agen, ju ©affer) privô-siti, privashati, pripeljati, pripe-ljoväti; (3emattbeit einem) privoditi (kogar komur).
3 il g, m. (baê 3iel;en) vlézhenje, vlâk, ûucfe vlék; (im Srtnfen) poslnr, posili rk , auef) dufhka: auf einen — aužtrinien , na éno dufhko ispiti ; (mit ber gebet k.) zherta; (»ott Šruppeit !C.) räjda, truma u. bgl. ; (weit aSögeln) kita; (Sßortibergang) prehod; (^ferbe) vprega ; eij^n — t(;un (mit bem 9îefje) ribe lcMÉ s' vlakom, (ein Stal trinfen) Äfwat piti; (—minb) véter; (bie ©efi<frž= juge) etma zherte liza, gem. obräs; in ben lefeteu 3ügen liegen, vmirati, pri fmerti biti. —viel) n. fvèsh, vpréshna shivina. —loch n. düfh-nik, sdufhnik.
3ugabe,/. pridâvik, nadâvik.
Sugaitg, in. prihôd, priftôp. 3U= gdngtich adj. priftôpljiv, priftôpen.
3ugeben, v. a. pridàti, pridâvati; (gefiatten, einem) dopuftiti, dovolji-ti , pripuftiti, pri volji ti ; (int Sar» fenfpiele) mâft däti, auch môdlati.
3u gegen, adv. vprizho , nasozhi: — fctjtt, vprizho ober prizha biti.
Bug eh en, v. n. liitro iti; (fid)fd)(ie= gen) sapirati fe, sapréti fe; (gefche» l;en) goditi fe, sgoditi fe u. f. f.
3 u gehör, n. priprava. Bugehören v. n. kôgar lâft biti, komur flifha-ti : baè gehört mit* ju, tô je möje , tô meni fliflii; baê gehört bit nicht 5« b. i. eê ifî nicht bèiite Wicht, tâ tebi ne gré u. f. m. 3ugehôrtg adj. (wirb burch <Poifefft»ai = SSeitoörfer be= jcichnet): baê ijt bem <Peter jitgehö» rig, tô je Petrovo; ba» ifî unâ SU' gehörig, ta je nâfha.
3 il g e 1, m. povôdez, vâjet, vôjka u. bgl., unr. bersda, vüjsda u. f. m. : Semanben im — galten, ne dati volje komur, kogar v* ftràlii iinéti. —lož adj. rasvusdân, bresvusdân, rasgojsdân, raspufhèn.
Buge m ii fe, n. sélje, prikùlia, ftrôzh-je, fozhivo U. f. m.
3ugefel(en, v. a. pridrushiti, pri-pajdafhiti, pritovarfhiti.
3ugeflehen, v. a. dovoljiti, dopuftiti u. f. m.
3 U g e f h a n , adj. podAn, vdän : er i|T mir jugetijan, mi jo vdan, me rad imä.
3 u g g a r n, «• vlak.
3 u g i e f; e n, v. a. (basu gießen) prili-ti, prilijati; (burd) ©ießen einež jer= fdjmoljenen Sčrperž oerfchtießen) šaliti, sal i jati, aud; obliti u. f. t».
3u gleich, adv. sraven ober srävno, vkupej ober ukupej, vred u. bgf.
3 tt gleichen, v. a. ravnati, isravnä-ti, poravnati.
3u gürten, v. a. sapafati, pripäfati.
3uha,fen, v. a. sakopzhäti , saknu-piti, saknepati.
3 u halten, v. a. (verfehlteren, suma» chen) sapirati, sapreti, sadersnova-ti, saperto dershäti; (bie ¿itigen) meshati, mesheti, shmeriti.
3 u l;a it gen, v. a. savefiti.
3 u h a u e n, v. a. (burd; Jpaiten yt ei= nem bejtiminfen ©ebrauche vorbereiten) tefati, obtefati, obtefavati; (auf ei= tten) tepfti, pretepati kogar.
3 U h e i i e tt, i*, n. sazeleti. sazelevati.
3 uh ör en, v- poflufbiti. 3ul;örer m. poflufhävez.
3 u (; ü 11 e n, v. a. odeti,/Sakriti, sage miti , odevati, sakrivati, sagri-njati.
3ujattd>5en, v.n. vrifkati, krikati.
3 uf ehren, v. a. verniti, oberniti, obräzhati, obrazhovati.
3uinöpfen, v. a. saknepati, sa-knolläti, sariipizhiti.
3ufttüpfen, v. a. savosljati, sa-derzhiti.
3uSommen, v.n. dojti, priti; (ge» bübren, erlaubt feyn) dojti, iti it. bgl.: bie Wadjrid^t ifi jugeEommen, gtaf je dofhel; baž iommt il;m sit, tö njemu gre. 3ufunft f, prihod, prihödnoft, prihodni zliaf, felfctt bodozhi zliaf, bodözhoft u. bgt. BuEünftig adj. prihoden, aild; bo-dozh.
3 u lachefn, V. n. nafmejäti fe komur.
3 U tage,/: priloga, priloshba, pri-16 sh i k tt. bgt.
3ufangen, v. n. (nad; etioaž fangen Uttb greifen) fezhi, fegati (po kar); (bie erforbertiche Sänge' jit etmaž b(t= beit, bef. uiteig. jti eftoaž, genug fepn, hinlänglich fepn ¡e.) fezhi, dojti, do
völ] ober dovöl biti; (einem cfrcaS, mit aušge|lre<iter Jpaub barreichen) podati, podajati, 3ulänglich adj. sadöfti, dovel, and; sadöften,
3ulaffen, v. a, dopuftiti, pripu-ftiti , dopiirhati, pripüfhati , aud) dovoljiti, privoljiti. 3uldff(0 adj. dopuftljiv, aud) dovoljiven. 3ul«f5 fung/1 dopufhenje, dovoljenje.
3 u t a tt f, m. beslia, derhäl. u, bgl, 3ulaufeit v. n. (auf einen ober ef= loaS) tezhi kam, ftezhi fe, sbräti ie u. f.vin.: fpifeig julaufen, öfter könz imeti.
Sutegen, v. a. (eine öeffnung) sa-delati, salosliiti it. bgl.; (l)injU (es gen) pridati, priloshiti, priklafti , pridäjati u. f. to.; fieb eilt iPferö jufegen, könja fi fpr^viti, fi omifli-. ti, fi liüpiti.
3 ul ei men, v. a, sakeljiti.
3 U t e fe t, adv. flednjokrat; Hedntzh, sailnjizb, napofied» na kons, k'fled-njem.
3 U m a d) e n, v. a. sadčlati, sakriti, saphati, samafliiti u. f. m.; (bie 3(ugen) ftifniti, shmeriti, meshati; (eine Sfmr u.) sapirati, sapreti; (beit Oiocf jumachen) saknepati,
3 U m a l, adv. pofebno , slafti,
3umauern, v. e, sasidati.
3umeffen, u. a, (in 3em{f"be§ 0e= gentoart mejfen unb ihm übergeben) odmeriti, odmerovati; (beiiueffen, jufchreiben) prlmeroviti, pripifova-ti, primeniti u. bgi.
Qutiiufhen, v. n. pritolzovati, primeniti komur, mifüti fi od ko-gar.
3 u n ä d) (1, adv, najblisbo , narbli-slii, zlo bliso , tik.
3 u n d h e n, v. a. safhiti, safhivati, safhivavati,
3 U n a i) m e, f. vmnoshenje , priräft, priräfha u. f. m., uergleiche 3 u n c h* m (n.
3«iiame, m. priime, primik, peri-mik, fehl. zona,
3ünben, u. n. vneti fe, vnemati fe , vsligAti fe , vsliigati fie , feiten sagoreti fe U. bgl.; —■ v. a. vneti, vshgäti u. f. tO. 3unber rn, vne-malza, vnetilo , podpal unb bergl, 3uuberfd)n)amm m. göba. 3 ti tt i? -pfantte f. pönva na piifhki.
3 u n e m c n, v. «. (größer werben , toad;fen) räfti, narafti, narafbati U. bgl., fehl. gorjemati, gorvseti u. f. nt.; ()~td) vermehren) mnöshiti fe, vinnöshiti fe; (bief werben) tolfteti, vrediti fe u. bgl.; er nahm ju an 21[ter unb 2SeiŠ&eit, je rafel na fta-rofti in mladöfti; bie Sage nekmeti JU , dnevi rafejo u. f. m.
3unetgung, f. prinAgnjenje, auch priklönoft, priklönjenoft.
3 u n f f, f, zeh ober zeha, auch sdrush-b^ frenja, fkupfhina u, bgl.; (ber Sttnim) rod. —mei|ter /n."zehmoj-JPf, auch zehin ftarafhina.
3»|rge,/. jesik: er Eantt mit ber ^ — tli d) t fort, jesik fe mu savaliije. 3üngein v, n. jesik gibati, jesizhir ti. ßungenbrefcher m. kvantazh, govorim u. f, m.
3 uni ch te machen v, a. v' nizb fprä-viti.
3unicfen, v. a. kimniti, kimati, auih migniti u. bgl.
3unothtgen, ftd) %,. r. prifiliti fe, po fili fe pridriisbiti.
3 u o t b n e n , v. a, pridati, privre-, diti, pridriisbiti.
3upfen, v. a. zlikati, zükniti, auch mikati, pipati, dergati unb bergl.: SSotle jupfen, volno kofmati.
3 u p i ch e n, f. a, safmoliti, s' fmolo obliti; prifmoliti.
3 U r a f h e n, v. a, fvetvati, prifvet-vati komur kar, auch prigovarjati kogar, fehl, ratati.
3 U r e ch n e tt, v. a. prirazhiiniti, pri-, razhiinvati tt. f. f., übr. vergl. 3u» m effen, ßu be nE e n jc,
3 u r e ch t bringen v. a. popraviti, v' pravo red fpraviti u. f. 10., »ergf, 9i e d) f.
3ureben, v, a. (etnem) prigovarjati, in St. priinarnovati (kogar).
3ureichen, v. a. (hinreichen, bamit ber anbere eS nehme) podävati, podati; — v. n. (hinlänglich feon) dojti, fezhi, sadöfti ober dovel biti, 3ureid;er m, podajäzh, podajavez, ftreshez. 3ureichungžmateriale n. podaj rhina.
3 ur i d) t en, V. a. napraviti, pripraviti , napravljati, auch narediti tt. f. to.; (befchmuöen, »erberben) vdelati, onefnashiti, pogubiti u.
f. f.; — ftd; v. r. viWlati fe, opra» viti fe.
¿«riegeln, v. a, sariniti sapali, sarigläti.
Stirnen, v. n. (unwillig fepn) jesiti fe , togotiti fe , gerditi fe , käzhiti fe u. bgl.; (auf einen) hüd ober jesen biti na kogar, übrigens pergl. 3 o t n.
Snriicf, adv. nasaj, ttnt. säd ober sädi (hittfen). — bef;a[fen v. a. ob-dershati, sadersliäti. — bciommetl v. a. nasäj dobiti. —. bleiben v. n. saoftati, saftäti fe, sädi oTtäti.
—	bringen f. a. nasaj pfinefti.
—	benicn v. n. nasaj mifliti, rid;fij ger pomniti, fpomniti Te. — fallen v. n. nasäj päfti; (auf ben DlücFen fallen) vsnäk päfti. — forbern f. a. terjati. -— führen v. a. nasäj peljäti. — geben t>. a, nasäj däti,
—	get)en v. n. nasäj iti, auch na-vsrit ober ritnilko, feltener navsäd ober sadnifko iti; (bon Saufen, Jpet= rafhen 2C.) rasiti fe, rasftöpiti fe lt. bgl. — halfen v. a, sadershäti, sadershoväti. — jagen f. a, od-gnäti, odgänjati, odppditi, —lehr
y. vernenje , vernitev , auch nasäj' prihod u. bgl. — !el;ren v. na^ saj priti, verniti fe , oberniti Te.
—	fommen 1>. r, verniti fe, priti nasäj; (von einer TOeinung) opnftiti mifel, fvöjo meno premeniti. — le» gen v, v' fträn djäti, poioshiti u. bgl.: (einen weiten äSeg) dalzh priti; (viele 3af>re) preshiveti, pretiti. — nehmen t>. a. nasäj vseti: fein ©ort, preklizati, ne oftäti pri Tvoji befedi. — lenSen v. a. nasäj verniti, odverniti , saverniti , vrä-zhati. — prallen v, n> odfkozliiti, odbiti fe, odleteti tt. f. m. — rit* fen v. a. nasäj pokiizati ober po-sväti, odposväti, odoklizati U. bgl.
—	fduefett v. a. nasäj poflä'ti, •— fehen f. rt. ogledati fe, osreti fe , ogledoväti fe , osirati fe. fe* fcen v. a. v' fträn poftäviti; (3e= manben) sanemäriti» Aud; nasäj po-Ttaviti. — fioffen u. a. nasäj päh-niti ober poriniti u. f. w. — frei« ben f. a. odgnati , pregnäti, odpo* diti u. f. nt. — treten v. «. odftö-piti. — jiehen v. a. nasäj vseti;
—	ftd) t>. r, odftopiti, odftopati, odftopovati. —marfž adv> navsAd, sadnifko, aud) navsrit, ritnifko.
Buriiefen, v. a. primakniti ober primekniti, primikati.
3 u r u f e n, v.n. (eittcm) klizati, svati (kogar ober na kogar).
3ttriifien, r. a. pripraviti, priprAv-ljati. 3ui'uflung f. priprava, pri. pravik.
3ufage,/obljitba, obezlianje, geat. befeda. _ Sufagen v. a, obljubiti, obežhati, obetati, obezhovati, be-fedo dati; (anfianbig feptt) vdati fe, dopAfti fe, po Volji biti,
3 u fant men, adv. vktip, fkup, vkd-pej, fkupej, (in ber Sufammenfefettng mit Seitivorfern) f', aitcb vkup u. f. h). berttfen v, a, fklizati, fklizo-vati, aud; resvati, felfenctvkup fklizati, — binben I), a. svesati , aucb vkiip svesati, — bred;ett v. a, u. n. raslontiti, rastreti, rtreti u. bgl. ; (eittfallen, einflurjen) podreti fe, rasdreti fe, — fahtett v, a. u. n. (ffiaaren je.) vkup vositi; (mit 3e« htattben) vositi fe, peljati fe s' kom vkupej; (gerirtnen, befonber§ von ber ®ii(d;) vreiti fe, — fatlen v. n. (cinflurjett) podreti fe; (ftd; vereini« gen) fo-ediniti fe, sjediniti Te u. f. tn. — faffen f. a. poprijeti*, vkup vseti. -- fltegen v. n. ftekati fe, ftčzhi Te. —pufi m. ftok , ftekva; (von 5)lenfchen) f-b6d u. bgl. — fric* ren d. n. smersniti, — geben v. a. vkup dati, — geljen t/. vkiip priti, (niti fe U,' bgl.; (ftd; Dertirt* gern) vmcnjfhati fe, =— (jalfen v. a, vkup dershati; (von TOettfdjen) eden driigiga fe dershati, edinih mifli biti. — hang m, eig. ftik, sve-sa, fd)f. vkttpvifek. hdngen v. n. vkup vifeti; (—i;artg h^bett) ftikati fe , sveso imeti ti. bgl. *— l;aufen f, a. vkup dreti, kupiti, kopizhiti.
—	hdfen v. a, r-fhiti, — hefeen v. a. rasdriishiti kogar s'kom. —Fom« tnen t), n. f-iti fe , f-hajati fe, fniti fe, fnidati fe, aitch Vkup priti, nabirati fe it. bgl.; (sufdllig) nagoditi fe s' kom, fl-ežliati kogar. —Eunft f. f-hod, fnid, f-id, -— laffen v. n. vkup puftiti. -— faufen t>. «. pokupiti t fpokupitl , pofkupovati.
—	laufen v. n. ftézhi fe, ftékati fe; (üon bet SDiilcf)) vférti fe. — Ie= gen v. a. slagati, sloshiti. — nep* men v. a. vkùp vséti, povséti ; (fparen) hranovâti, varovati. — raf= fen v. a. fodréti, pograbiti U. bgl. ;
—	fid; v. r. pobrati fe. — rechnen v. a. vkup srazhüniti. — fcharren v. a. fodréti, fodirati : äufamtucn= gcfd;arrfe Dtnge, foderga. — fd;i» ČFen, fid) v. r. vdäti fe, priftäti fe.
—	fd;iejjen v. a. (eine Stabf) ras-dréti, rasrufhiti, rasdjâti u. f. ro.; (öietb) vkup dati. — fd;tageil v. a. rasbiti, rastrupiti, ftréti u. bgt.
—	fd;lcppcn v. a. na kùp vlâzhiti.
—	fdjtumpfen %>. n. fkerzbiti fe.
—	fd;mefjen v. a. ftopiti, fplâviti u. f. ni. — fd;micbeil v. a. fkovà-ti. — fcbmeifjen v. a. svariti. — fe= fcetl v. a. foftâviti , foftâvljati, atld; sliigati, sloshiti. —fefcung J. foftàv-Icnje, sloshénje. — fîet>en -v. n. vkup ftopiti. — fl offen v. n. (an® grétnjen) mejiti fe, mejàflia li biti; "(äufammen treffen) frézhati fe, fclfe= ner vkup napoditi fe. — treiben v-a. vkùp sgnati, eig. fchted;fn>eg sgnâ-ti, fognäti, sgänjati u. f. ro. — fre= feil f. a. poteptati, pomandràti.
—	road;fctt v. n. sràl'ti fe , srâfhati fe. — fragen v. a. snâfhati, sno-fiti, snéfti. — werfen v. a. (an ei= nen Ort mehrere Dinge) vkup vré-zhi, svrézhi u. bgl. ; (über ben £au= fen) prevrézhi, rasvrézhi it. f. m.
—	jie^en v. a. svlézhi, svlàzhiti, fpotégniti , aud; vkup svlézhi u. f. m. ; (in eine Summe) f-fhtéti, srazhüniti ; (Vctftitjett) fkerzbiti, flira-tovizhiti ; (îtuppen) sbrâti , sdrù-shiti vojl'ko.
3ufpriftâva, priftâvik, aud)
doftâvik, doftâvka. 3ltfd;anjen, V. a. fprâviti komur kar.
3 uf d) au en, v. n. glédati, glediti. 3ufd)atier m. glédavez. 3ufd;atierinn f. glédavka. 3ufd;aufeln, v. a. sagrébati, sa-grébfli.
3ufd)icfen, v. a. (einem etroaê, es ibm fd;iefen) poflâti, poflnljati, aucb priflâti u. bgf. ; _ (2lnfîalf ju etroaê machen) priprAvljati, pripraviti.
3«fd)iejjen, v. a. ((Selb, gttr <šr--gänjting einer Summe te.) pridati, pridävati, priloshiti, prilagati.
3ufd)lagen, v. a. (hurtig fdjlagen) prav biti, jako tepTti, aud) pretepati , kuriti, pokati, vdariti lt. f. m.; (rcohl beiommen, 5. 95. bas KeU fen roitt ihm nid)t jufcblagen) dobro djati , tjekniti, ljubiti u. bgl.; (bie Slnir) satrefniti, satrefhiti dveri , aud) trefniti s' dverami; (25reter) pribiti, pribijati.
3itfth lief en, v. a. saklepati, sa-kleniti ober sakleniti.
3 u f d) m i e r e n, v. a. samasati, attd) samafhlti 11. bgl.
3 u f ch u a 11 e n , v. a. sakopzhati, fehl, saflinolati.
3 u f d; n a p p e n, v. n. (nach efroaS fchnappen) po köm kavfati , kavfni-ti; (mit einem fd)nappenben ßaute jumadjen) sahlopniti.
3 u f d) n c i b e n , v. a. priresati, pri-resoväti, aud) liröjiti, kröshiti, prikrojiti it. f. ro. 3ufcbnitt m. prires, priresanje, kröj it. bgl.
3 tt f d) n it r e n, f. a. sategniti, sader-zhiti, sagerzhiti.
3ttfehrattben, v. a. savintiti, sa-fhkerniti, fd)l. safhrävfati.
3 uf ch reiben, v. a. (an 3emanben fdjreiben) pifati komur; (einem ein 93ud), roibmen) pofvetiti, prilaftiti; (für ben Urheber ausgeben, beilegen)
prilaftiti, prilaftoväti, pripifovati. 3ltfd)rift f. pilino, pifanje.
3ufd)reien, v. n. vpiti, krizhati na kogar.
3tifd)ug, m. pridavik , priloga.
3ufd;ütten, v. a. safipati, safüti, savaljiti u. f. ro.
3ufcbmbren, v. rt. prifezhi komur na kar.
3ufeben, v. rt. gledati, glediti, Der= gleiche 3ufcbauen. 3"iel;enbS adv. vidama, vidoma.
3ttfenben, v. 3uf<hiifen.
3ufefeen, v. a. (su einem anbern Dinge fefeen) priftäviti, priftavlja-ti; (bttrch JgJinjufljittt wermehren) po-mnoshiti , povezhäti ; (nach unb nad; verlieren) satrofhiti, potröfhi-ti, vtratiti , sapraviti U. bgl.; (ei= item, fd;arf in ihn bringen) filiti, nuditi kogar.
841	3nf
3ufiegeln, v. a. sapezhAtiti, sapc-
zliatovati.
3 m f p e i f e, v. 3 u g e m ii f e.
Šufperren, a. a. sapirati, sapreti.
3 u f p i 6 e n, v. a. saoftriti, gern, o-flipizhiti, prifbpizbiti.
3ufprecbeit, v. a. (einem efmaS, burcb ein gericbtlidjež llrtheil juer= fennen) prifoditi, odföditi: einem SShlti; 5Ufpred;en, komur ferze delati , kogar podbüjati u. bgl.; einem freunbüd? 5ufpred;en, kogar prijasno nagovoriti; bei einem jttfprecben b. i. il;n auf furje 3eit befucben, kogar obifkäti, pri komur fe sglafiti.
3 u f p r t n g e n, v. n. prifkozhiti, pri-hiteti.
3ufpünben, v. a. sapiljkati, save-hati.
3 tt jt a n b, m. ftan , auch okolik, o-kolfbina.
3 u jI e cf e n, v. a. satäkniti, satikati; (einem etroaS, eS i(;m_ heimlich gen) vtakniti, vtikati, fkrivflii dati.
3 ti fiel) en, v. n. priftäti, vdati f e , iti: bas ftel)t Ujm JU, to mu gre, to mu priftoji u. bgl.; — v. a. (abfre= ten) prepuftiti; (gejlatten) pripufti-ti, dopuftiti, privoljiti u. f. m.
3ujteilen, v. a. (eine Oeffnung) sa-ftaviti, saftävljati; (einem etmaS, cini;anbigen) vrozhiti, dati: einem GMaubcn juftellen, komur verjeti.
3ujtopfen, v. a. samafkiti, sapbati.
guftoffen,.». a. (fortfahren *u ftof= fcn) tolzhi; (burcb «Stoffen uerjtopfen) saphäti, sapboväti; — v. n. (be= gegncn, gefcbehen) primeriti fe , pripetiti fe, prikljuzhiti f e, prigoditi fe u. bgl.
3ujlromen, v. n. pritekati.
3 u t h a t, /. priprava u. bgl., »ergl. 3 u 11; u n.
3uf heilen, v. a. odlözkiti, prideli-ti, vdeliti, fd?l. vtälati.
3uthun, v. a. sadelati, sapreti, sa-kriti u. ,f. m.; (hinjulegen) pridjäti, pridati; — ftcb v. r. perlisovati fe, perkupoväti fe U. f. f. — n. (bie iOiitioirfuug, bie -imlfe) pridjanje, pomozh: 'ol;ne mein, beiit te., bres moje , tvoje i. t. d. poinozhi. 3n= thulicb, jUthdfig adj. prilisljiv, pri-kupljiv.
3 U tragen, a. a. a. prinefti, prinä-
3 U n	842
fhati; — ftcb v. r. sgoditi, prigoditi fe, prikljuzhiti fe u. f. m.
3 u f r d g l i d;, adj. hafnjiv, koriften, tjezhen, priden n. bgl.: eS ift un3 SUtrdalicb, nam tjekne," nam je bolj, nam ljubi u. f. m.
3ufrauen, v. a. nadejati fe, nadja-ti fe, trofbtati fe, vfveftiti fe (zlie-far od kogar) , vupati (kar od kogar). — n. savupanje. 3utraulich adj. savupen.
3«freffen, v. n. fkljuzbiti fe, fchl. vkup trofiti.
3ufreiben, v. a. gnati, prignati, priganjati.
3 «tri ni en, v. n. napiti, napijati, piti na sdravje, sdravizo.
3utriff, m. priftdp , vbod: er pat bei ¡hm Eeineit 3ntritf, ne fme k' njemu pr'ti.
3u»erlafjlicb, adj. gotov, veren, sveft, nadesben, felten sanalhljiv, fd)l. gviThen.
3 u » e r f i d; t, /. fveft ober vfveft. —lici) adj. fveft: fid) juoerftchtliche ^offnung madjen, fveftiti fe.
3u»or, adv. pred ober prej, poprej, pred tem. 3nvbrberfl adv. pred vfem, narpred.
3 U m a cb 8, m. prirafba, priraft, auč) sarod ti. f. m. 3uwad)fcn v. n. (burd) bcit ffiacbSthum »erfd;loffen merben) sarafti , sarafliati j (ju 3emanbe3 ©ebrau^e rcacbfen) prirafti, prira-fhati.
3 u m a r f e n, v. n. zhakati, pozhaka-ti. 3nmarfung/i pozbak.
3 U m e i) e n, v. a. priveti, privejati.
3« me i len, adv. vzhafi, vzhafib, nekokrat u. bgl.
3uroeitbeit, v. a. (ben9tiicFen) ober-niti, obrizhati; (einem efmaS, tiers anjtalten, baf er e6 befomme) fpra-viti.
3nmerfen, v. a. vrezbi komur kar; (mit (Srbe tc.) safipati, safuti.
3 u m i b e r, adj. (miber bie ^Ibft^f je. eitteS anbern) protiven, nafprotiven; (bie 9ieigung eine§ anbern beleibigenb) sopern. — prp. soper, nafproti.
3uminfen, v. n. kimati, kimniti komur.
3 u m b l b e n, v. a. salokati, saobo-kati, fcbl. savelbati.
3usdunen, v. a. sagraditi, sagrajati. (
3 «Stepen, v. a. satégnit!, savlézhi, savlázhiti; (S3iep tc.) ploditi, plemeniti , rediti; (Perttrfadjen) nagnati , nakopati, na glavo navlezhi, nakloniti (komur kar).
3 m a cf e n, v. 3 t» i cf e n.
3 toan g, m. núja, prinúja, primo-ranje, aud) fila. —bienfí m. rabota , tláka.
3 roa 11 j ig, num. dvájfet, dvájfti. —• J. dvájfhiza, dvajfetérka. —er m. (bie 3<>pl, aud) eine ©ilbermún» je) dvájfbiza, dvajfetiza, fcpl. zván-zigariza. —etíei f. dvajfetéri. —fál» tig adj. dvajletérni , dvajfetérnji, dvajfetójni, dvajfetérnat. —jle adj. dvájfti ti. f. i»., tiergí. © e d) é.
3u>ar, conj. fizér, fzér, tér u. bgí.
3 roed, m. (Síagel) shrébel, zvék u. bal.; ((Snbsroecf) zil, kónz, doté-klej , namémba. 3roecfen v. a. (be» feffigen) pribiti, pribijati; (auf ef= rcaž) zil iméti, naklepati na kar , nameniti liar.
3 tt> et, num. dvá, dvé. —f. dvójka. —bcufig adj. v' dvé plati, dvómen, v' dvé pámeti. —et m. dvójka. —ertei adj. dvój. —facp adj. dvojni, dvójften. —jáprig adj. dvé léti ftar , dveléten , dvuléten, —fampf m. rtlff. poedinok. >—nial adv. dvakrat. —fcpneibig adj. v' dvé platí ófter, aud) obojóden. —fe adj. drugi, bdi. vtóri. —fel n. polovína, po-iovíza. — fená adv. drúgizh. —jún> gig adj. dvolizlien, dvojesizben.
3ro etfe 1, m. eig. dvóm, dvómnja, aud) dvój, Túm u. bgl., fd)í. zvibel: opne —, bres dvómnje, bres luma, Lres dvójov, gotóvo. 3roeifetn v. n. dvómiti, aucp dvomljováti ober dimljováti, dvojiti, fd)l. zviblati: et sroeifeíf, bajj bu fommett roirft, ne vérje, ki bófh prifhel. 3roeiflet m. dvómnesh, dvómz, dvomljivz, atld) dvójez, febf. zviblavez. —paff adj. (— pabenb, empfinbenb) dvomljiv, dvojljiv; (©ríínbe bes ©egenfpeilš gegen fid) pabenb, ungemif) dvómen, negotóv, nevéren, dvojézhen. —paf= tigfeií f. dvomljivoft u. f. ro.
3l» etg, m.véja, aucp mladika, odrá-flik, berft, berftika, kliza, zép ti. bgí. 3roeigi(pf adj. véjaft. 3roeigtg
adj. vejät, koliiat. 3roetgfein n. d. vejiza , vejizhiza, mladikiza u. f. to.
3 ro e t fp , adv. vprek, popre k u. bgl., bergt. Ctuer. —-feil n. opniza, mi-fliiza, prepönka.
3 ro 'e t g , m. patuljak , magafh , pä-glovz, pertlikovez, ruff. karla, kär-lik. —baunt nt. malo drevo, per-tlikovez.
3roeffcpEe,/. eig. Tliva, inSr. gem. zvefhpel, zvedipla, (nad) <55 u f š m.) aucp perpizh. 3roeffcpfenbrattnfroein
m. flivoviza , flivova sliganiza.
3raeffd)Eeitbaum m. flivno obet fli-vizhno drevo. 3roeffd)fengarten m. flivje. 3roetftpfenmuf n. flivov mozhnik, flivovez, flivovnik.
3roicf el, m. (an ©trumpfen) rosha, ruff. ftrelka; (bet Seil) sagojsda ober saglosda. —barf nt. vole, berke u. bgf., Pergleicpe ©cpnutr» ba tf.
3rotcfen, v. a. rhzhipati, vfbzhipa-ti, fhzbipniti, vrhzhipniti, vzbeni-ti; (trn ßeibe) grifti. — n. Clizhi-panje u. f. m. 3roicf m. (ein flehtet tftagel, bte Sftiete) fhenz; (bte ßanb» lung beS 3roicfenž) fkzhipez, fhzhip-nenje; (ein SBerfjeug, roomit man jroicff, bie 3roidsanqe) fhzhipalke,
klefhzhi.
3 ro i cf m ti p I e, f. gofli, dv6jni mlin.
3roiebacf, m. fubar, fd)i. zvibak.
3roiebel, 'n. eig. lük, aucp zhebül, in St. zhebula, zherlenz. —apfel m. lukafiiniza, —bauet m. lukar , zbebular.
3roiebracpe, f. (in SBeingärfen) tretja kop.
3roiebrai^en, v. a. drügo prabo orati.
3tt)tefacp, adj. dvojni, dvöjften, dvojnät.
3 ro i e f e l, m. gäzbe. —ig adj. g k-zbaft.
3roiefracpf, f., 3roiefpalt m. ras-dir , raspartija , fvada obet fvaja , sdräsbba U. bgl.
3 tO i 11 i cp, m. dvöjfhert, aucp plahta, plahuta.
3 mit (in g, m. dvöjzhizh, dvöjizh. 3roitling$briiberpl. dvöjzhizhi, dvojki , dvöjzi. SroiDingžfcproeiletn pl. dvojke.
3 roinge, f. (einSBerEjcug, jroei5petie
battttf jufamrnen jit jtoingen) vpenja-zha. Broingei! v. a. filiti, prifiliti, primovati, nuditi, nujati, prinudi-ti, prinujati. 3n>inger m. (eine <Per> fon ober ©acbe, toelcbe jtoingf) fil-nik, primoravez u. bgl.; (eilt um= fd;foffener 9laitm, befonberš jioifd;en jtoei ©fabfmauern) vulize.
3)0 ten, m. gem. zvirn, (nacb05ufS= matin) fkivanik, fukanik, ruffifcf) nitka.
3ioifcben, prp. med, mej; (in ber 9Jtitfe) Tred, vfred, v'fredi, pofred, vinef: friff jroifdjen unš, ftopi med naf; sroifdjen bie Pidber gerafl;en, med kole fa priti. —ntauer f. med-sid, medsidje. —raum m. medpro-ftor, medproftorik. —fpiel n, med-
igra. —toanb/: medftena, predel. —jeit f. medzhäf: in ber —seif, v* tem zliäfi, ti zhaf.
3mi(l, m. rasdir, raspartija, sdräsb-ba tt. f, m., oergl. 3tt>ietra<$i. —ig adj. fvadljiv, sdrasbljiv.
3toitfcbem, v. n. zverkäti ober zverzhati, zverketati, zvizhati.
3 tOi ff er, pol mosh pol shena.
3lOÖlf, num. dvanajft, (dva na de-fet). —f. dvanäjftiza, dvanäjftka. —er m. dvanajftlta , dvanäjfhiza. —erfei adj. dvanajfter. •—fad;, —fdtfig adj. dvanajfterni, dvanaj-fternat. —fe adj. dvanajfti. —fei rt. dvanajfti del , dvanajftinka. —fejtS adv. dvanäjftizb.
S^annS« uní* $rauennamen.
Möfhke in shénfke iména.
2Iac
210. r 0 1t, m. Aron.
21b et, m. Abel.
21 b r a h a m, m. Abraham, auch Abram.
2lchtlleä, m. Ahil, auch Ahile;, 2. Ahileja, auch Akil.
21 b a nt, m. Adam.
2lbelgunbe,/ Adclgünda.
21 b o l p p, m. Adolf.
21boniS, m. Adonid.
2lbrian, nu Adrijan.
2lbriane, f. Adrijäna, aud; Adri-janka.
2lgatpe, /. Agata.
2legtbtus, m. Bgidi, gem. II, II-go u. bgi.
2lgneS, 21gnefe/ Ncsba, auch Nesli-ka, bann bie perfleinerten Nesliiza, Neshltiza, nie Agnesija.
2(lb recht, m. Albert.
21 lejca n b e r, m. Alekfänder.
21 lepiuS, m. Alesh.
2itoi;S, jllopfiug m. Alojs ober Alöj-si, gem. Löjsek.
2lIo9fta, f. Alöjsija, gem. Löjsa, Löjsika, Lojsinka u. bgl.
2llppon§, m. Alfons.
21 nt a [ i a, f. Amalija, gem. Mälika, M alinka.
21 m b r o f i a m. Ambros, Ambrosh, Ambrösi.
2tn aflafitt«, m. Anaftäs, Anaftash, 0. lld) Anaftäsi.
2lnd;tfe3, rn. Ankis.
21 n b r e a $, m. Andrej , Andrafb , aud) Andrejfhko, gem. Andrejzhik, Andräfhek.
21 n n a, /. Ana. 21nncpen n. d. äniza, änka, änzhika.
21 n f o n i U 6, rrt. Antonj , Antoni , gem. Tönck, Tönzhik u. bgl.
G&r
2lrnoIb, m. Arnold.
2ltpana_fiuS, m. Atañas, Atanásb, Atanási.
21U g U fl, m. Avguft.
2iugu(ltn/ m. Avguftin, aucp Avgu-fbtin.
2lugu|iine, f. Avguftina, aud; Av-guftinka.
2turetiu§, m. Avréli, auch Avrélj.
25 a l b U t n , m. Baldvin.
23altpafar, m. Báltashar ober Ból-tashar.
¡Barbara,./? Bárbara, gem. Barba, Bárbika, Bárbiza, Bárbizhiza.
25artpolomaué, 23artpel m. Arni ober Jérni, auch Arnej ober Jérnej, 2. Arnéja ober Jernéja, gem. Arnéj-fhko , Jernúfha, Jernúfhko u. bgl., bann Arnek, Arnez, Jernéjzbik.
25 a f i l i u d, m. Basíli ober Basilj, aud; Basíljko.
25enebict, >n. Benedikt, gem. Be-denik u. bgl.
58 la fiué, m. Balásh ober Blásh, auch Baláshek, Blásbek u. bgl., nie Blási.
Benjamin, m. Benjamin.
23 e r n 1; a r b , m. Bernárd.
25 e r n 1; a r b i ít e, /. Bernardina, atfdj Bernardinka.
23 o n i f a c iu á, m. Bonifáz,Bonifázb ober Bonifázi.
25 r igt t ta,/. Brigita.
25 r U n 0 , >n. Brún, Brunón.
(Sä eilt a,/. Zezilija, getn. Ziliza, Zi-lika tt. bgl.
<£ ä f a r, rn. Zésar,
(Sparlotte, /. Karolinka, Karolin-kiza u. bgl.
Sprifltaii, m. Kriftijan.
849	G$r
G f; r i fî i a tt t, f. KriTtijAnka.
G i; r i jî i n e, f. Kriftina, Kriftlnka , auch KriTtinkiza.
Gbrifoflomuë, m. Krisôftom.
Gbttftoph, m- Kriftof.
CI au bia, / KIAvdija.
Glaubtuê^ m. KlAvd, KlAvdi.
G l a u ž, v. 9Ï i c o l a u ê.
Gonrab, m. BonrAd.
G r i fp in/ m. -Krifpin.
GrÔfuS, m. Krés, aud) Krésh, Kresi.
Sanici, m. DAniel ober Daniel,
Saptb, m. DAvid.
Se met ritt ë, rn. Demeter.
Sefiberiu ê, m. Desidér ober Dc-sidéri.
S t o n 9 ft u i, m. Dionis, Dionish , Dionisi.
Sominieuê, m. Dominik.
Sorot i) ca, / Doroteja.
Gberharb, m. EberArd.
G b u a r b, m. Edvard.
G l e o n o r a, /. Eleonôra , Eleonôr-ka, auch Lenorka.
Gltaë, m. Elija, auch Elijafli.
Glifabeth, / Elisabéta, in ber£ol= loê ,Shpéta, fonft gem. Lisa, Lisin-ka, Lisika u. bgl.
G mil, Gmtliuë rn. Emil j, Emili.
Gmilte,/ Emilija, Emiljka.
Grnejtine,/. Erneltina, Erneftinka.
GfaiaS, rn. Jesaija, auch JesAj, Je-sAjafh it. bgl.
Gfthcr,/. Eitra.
G u ch d r i u ê, m. EvhAr, EvhAri.
G u b o V i a, /. Evdôkfija.
G ug en tu 6, m. Evgén, Evgén i, z. Evgéna.
G »a, f. Eva.
5 a 6 i a n, m. FAbijan.
Sabriciuê, m. Fabriz , Fabrizh , Fabrizi.
gerbinanb, m. Ferdinand, aud) Ferdinanda, FerdinAndek.
S' I 0 r e n t i n , rn. Florentin.
g I ort an, m. Florijan, auch Florjana, FlorjAnek.
5 r a n j, m. Franz , (in ber SSibcl) Franzifhko, fonfi gAn.Frdnz, FrAn-za, FrAnzhik, auch tPOhl Ferénz , Ferénzhik u. bgl.
Sriebrich, 5ri& rn. Friderik.
Srieberiïe,/. Friderika, Fride-rinka.
©abrief, m. Gabriel ober Gabriel.
3«t>	850
OJcrharb, m. Gerard. © e o r g , m. Juri.
©eorgeben, ©örgen jc. m. Jürek,
Jiurko u. bgl. ©e rt raub,/. Gerza, Jedert. Srub=
chen n. d. Gerzhiza. ©ottfricb, m. Bogomir, auch Bo-gollAv.
© o t1 i i c 6, m. Bogoljub , Bogomil,
felten Teofil. © r e g o r, m. Gregor, ©reitchen, n. d. Margezhika, auch
Gerzhika. ©it (l a P, m. Güftav. i»annchen, n. d. JAnefhka, IvAn-kiza.
■Öa it tte, v.*3 o ha n n e. .£> ä n n š d) e tt, n. d. Janskik, Ivanck, auch Janshika u. bgl. einrieb, rn. eig. Henrik, häufig auch Arelt.
£> e l e n a, ctg. Helena, Ilelenka,
gem. Lena , Lenka. Henriette,/. Henrinka. •Š> iac in f h, m• Jazint. i er o nt; mu 3, m. Jerönim, auch Jerömin, Jeröm u. bgl. Hilarius, m. Ililari. ■£> i ob, rn. Job.
'3afob, m. JAkob ober JAkop (verächtlich Jakön), gem. Jaka. 3a£ob= djen «. d. Jakcz. 3 a i o b i n c, / Jakobina, Jokobinka. 3 e f u S, Jesut".
3 g n a t i u «, 3gna6 m. IgnAz, IgnAzi. 3nnocentiuž, 3nnocen5 m. Ino-
zčnt, Inozenzi.
3 0 a ch t rn , m. Joahim. 3 01; a n tt, m. Jänes ober Johanes, fcltener unb nur bei ben ungarifdjcn unb ben an biefe unb Kroatien gretu jenbett flcicrifdjen ©lomcncn Ivan, gcm. JAnsh, Janslia, Janslie u. f. tt). 3 o h a n n a, / JAnefhka, aud; JohAna,
Johanka, felfener Ivana, Ivanka. 3 ona S, rn. Jon, Jona, Jonash. 3 o fep h, m• Joshef ober Jöshep , gcm. mol;l auch Jösha, Joshe, Jo-fliko, Joshik tt. bgl. 3ofepha,/ Joshefa, Joshefka. 3ofU a, m. Jösve, aud; Jösue, 5.
Josveta. 3faaE, m. Isak. 3f a belle, / IsabeJa. 3ttba6, rn. Jud, auch Juda, J6dash.
3 It b ji p, f. Judita. Julian, m. Jülijan. 3 u l i a n a, f. Julijina, Julijanka. Sulic, / Julija, aud; Jüljika, Julji-
kiza u. bgl. 3 u fi t n , m. Juftin. 3 u ji i n i a n, m. Juftinijan. 3 u fi i n i a n e, f. Juftinijana, Juftini-,janka.
3 u ji i ne, /. Juftina, JuCdnka. 3ufiu§, >n. Ju rt.
Kari, rn. Karel, rid;tiger Karol. Ä a f 011 n e, J. Karol inka. itat patina, /. Katarina, Katre ja, in bet Umgangšfpt<ad;e gem. Katrin-ka, Ka t rej i/a, Katrejzkkiza. Kilian, m. Kilijan. Klara,/. Klara, ii t e m C n ö, m, Klement. ji I e m e n f i n c, /. Klementinka. i; r o f 1; i l b e, /. Klotilda. it 0 11 rab, m. Konrad, 116 red. it 0 n ji a n t i it, m. Konl'htantin. it 0 n fi a n f i n e, f. Konfhtantinka. iS o n fi a n s, m. Ronfhtanz , Kon-
Thtanzi. i? 0 tt fi a n 5 i a, f. KonCIitanzija. iio melius, rn. Kornel, Kornčli. it oš mit S, m. Kösem, aud; Kosma,
Kosmash. 5tunegunbe,y; Runegunda, gem.
Küngota. f a m 6 r e d) f, m. Lambert. £ a tt r a, f. Lävra. £ a it r e n t i u s, v. 2 o r e tij. 2a 5 a r u g, m. Lazar. 2 e a n b e r, m. Leander. 2cne, /, 2end;en/. Lena, Lenika,
Leniza. S e o , m. Leon.
2 e otto te,/". Lenora, Lenčrka. Seopolb, m. Leopold. 2ieSd;en, n. Lisa, Lisika, Lisinka. Cor en}, rn. gem. Lavre, aud) Läv-
rent, Lovrenz. 2 o f f e, /. 2otfd;en n. Lötika, Lotiza, Lotinka.
2ottife, f. Souiždjen n. Lojsa, Loj-
sika, Lojsinka. 2ucaS, m. Luka, gem. auch Lükash. 2ubtoig, rn. Ludovik, Ludvik. 9Jtagbalena, f. Magdalena, auch
Magdalenka, Magdaleniza. SDiarruš, m. Mirko ober Marka, feiten Markufh.
©faraar f h a , f. Margareto , gettt. Margéta, Margeza. SWargareíljcpen n. d. Margézhika. 9)î a r i a , f. Marija (ycrácpfl. Marina, Marùfha) , gent. Marinka, Minka , Miza, Mójza. 9Jïaried)cn n. d. Ma-rinkiza, Mizhika, Minkiza u. f. m. ÎKarttya, f. Marta. 9Jlartin, m. Martin ober Martin,
aud; Martinek u. f. t». ÎOtatf;iaé, m. Matija, Matjâsb.
m. d. Matizhik, Matjásliik. a 11 h â tt S, m. Matéj, Matévsh , aucp Matévshik. 30î a u r 11 i u ê, v. 99î o r i 9» a tt ru S, m. Máver. 9J< e l d; i o r, m. Melhijór. 9)i i d) a e l, m. Mibál, Mihél, gent. attd; Mih, Miha, Mihe, 2. Miha ober Mihéta : ber ïleine —, Mihá-lek, Mihek, Mihez u. f. f. ïïfi o r i $, rn. Mavriz ober Mavrizi,
gem. Móriz. SBiofeê, m. Mójse obet Móse, auch Mójser, feltener Mójserh. a ta lié, m. Natáli. Sîatpanael, m. Natánael ober Nata-naél.
Sîcfio r, m. Néftor. SKicoIauê, m.Mikol, Nikolàv, gem.
Mikula, Miklavsh. Sloety, rn. Nóe, a. Noéta. £>C t a V i U ê , m. Oktáv , Oktávi. £> r p 1; e u â , m. Orféj. ¿} 11 o, m. Otón.
ípaul, m. Pávl ober Pável, gem.
Pávli, Pávla u. bgl. í) a U l i n U ž , m. Pavlin. Pauline,/. Pavlina , Pavlinka. ípeter, m. Péter ober Péter, »er= ad;tlid; Petrón, Petrúfha. t) i l i b e r t, m. Filibert. Philip p, m. Filip, a. Filipa, gem.
aucb Lipa u.-bgl. ^Philippine, f. Filipinka. 'Plato, m. Platón. ^Pontpejuê, m. Pompéj. jtain^arb, m. Ràjnard, Bénard. 9locbttS, m. Rób, Rók. 9îofaIia,/. Rosálija. 9t Ô ê d; e n , n. d. Rósika, Róshiza. 9îofc,/! Rósha, Roshinka. 91U b 0 l p b , rn. Budólf. 9í up recb t, m. Búpert ober Rópert. ©alomo, m. Salomón.
(Samuel, m. .Samuel, .Samuel. Saul, /». ,Sávl ober .Sável. Scbaflian, m. ,S(fb,afti¡án, gem.
BaThtján , Bofhtján, Bofhtjánek. S i c g f r i e b, m. Vladimir. S i g i ê m u n b, m. Shiga. Simon, m. .Shùmen. Sop	Sofija, Sófika u. bgt.
Sijeoborii, m. Teodorik. S: i 111 0 f l) C U ë , m. Timotéj. , S i Í U ë, m. Tit,
lobiaê, tn. ïobija.
Ulrid;, m. Ulrik, gem. Vôrih.
Urban, m. Urbán, Verbán.
U r f u t a , /. Urfhula , Urfha.
93 a len tin, m. Valentin, a ud; liá-
lant. 93 ci t, in. Vit. ©otfgaitg, m. Vólfgang. 3 a d; a r i a é, m. Zaharí ja , Zahari-jash.
r
©eograp^iftyc Sramen
(bet Sauber, SJölfer, ©tabte, gliife u. f. to.).
Geograffke imena (deshel, rodov, meft, rek i. t. d.).
2i ad)
SH a d) C n, Porčzhe, Ahen,
2lbpfftnien, Abifinija. 2tbpffimer m. Abifiniz. 2tbpffimerinn f. Abi-finka. 2lbpfitnifcb adj. abifinfki.
2t e g t) p f c n, Egipt, Egiptovfko. 2te» gpptifr m. Egipzbau. 2tegpptiid) adj. egiptovfki.
Petita, m. Etna.
21 f t i f a. Afrika. 2lfrttaner m. Afri-kaniz ober Afrikim. ,>lfriEaneriltn j: Afrikanka. 2tfriEanif£h adj. afri-kanfki.
21g ram, Sägrcb.
2tigier, (bie ©fabf) Algir, baž ©e= biet) Algirija. 2ligteret m. Algiriz, Algirzhan. 2tigicrifd; adj. algirfki.
3! t p e n , pl. Planine.
.¿I meri Ea, Amerika. 2tnieriEaner m. Ainerikän ober Amerikaner. ?lme= riEanet'ittli f. Amerikana, Ainerikän-. ka. 2!mertfanifd) adj. amerikanfk.
21 r a & i e n, Arabija. Araber m. Aräb, Aräbez, Arabzhän. 2trabifd) ad], arAbfki, fetfener arabzbänfki.
21 r dränget, (bie ©tabt) Arhängel, (baS ©ebief, baS ©otivcrnemcnt) Ar-bänglija: berJSimoobner Pon2lrrhan= get, Arhanglijan , Arhangleshän.
21 f i e n, Asija ober Asja. 2i|tafe m. AsijAn , Asijätez. 2lfiaftmt f. Asi-janka , Asijätka. 2lfiafifcb adj. asi-janfiii , asijätfki.
2lfipriett, Afirija. 2tffprier m. Afi-riz, Aürzlian. ilffprifcb adj. afirfki.
iöttr
2t f tj e n , Atene. 2tft>ener m. Aten-zban. 2tfl;enifcb ad], atenfki.
2luetžberg, (Ortsname in iirain) Turjak. 2tueršberger m. Turjazban.
21 tt g ž b u r g, Avgfhburg.
95 ab et, SBabpton, (bie ©fabf) Babilon, (ba6 ©ebiet) Babilönija. 25a= bptoitier m. Babilöniz, ßabilonzhan. 95abptonif(b ad], babilönfki.
25 aper it, Bavärija, bavarfko krä-ljeftvo. 25aper m. Bavärez, Bavar-zhän. 23aperittn f. Bavärka. 25ape=
rifd) adj. bavärfki.
25etgrab, Belgrad, 2. Belgrada, gem. beli grad, 2. beliga grada.
25er ti n, Berlin, Berolin. berliner m. (@tntoo(;ner oott 25er(tn) Berli-niz, Beroliniz, atld) Berolinzliän.
25öbmen, Bohemija ober Bohemja, Pemija ober Pemja, aueb Zliefbko kraljeftvo , Zhehija. SSö^tlie ?n. Bohemiz , Bohemz , fPemz , Zheb. asö^minn f. Boliemka, PemkaT Zlie-hinja. 25öf)mtfcb adj. bohemfki, pemfki, zbefhki.
©Oänien,/. Bofnija.
25 r a fi t te lt, Brafilija, Brafilijänrko. 25rafitier m. Brafiliz, Brafilizban.
95 r e 6 (a tt, Breflava.
25ritanien, Britanija. 25rtffe m. Britänez. 25riffinit f. Britänka. 23rittifd) adj. britänfki.
95 u t- g u n b, Burgündija. 25urgunber m. Burgündez.
Gabijr, KAdishe. Gabi]-..., von (Sa=
bip, kadlflilii.
Gartbago, KartAge ober Kartage-ne, (Sarfbager m. Kartagenez, Kartagenzhan. (Sarf^agifrf? adj. karta-genfki.
Cafafonten, Katalonija. (Safalonter m. Katalönjez. (Saialonifd; adj. ka-talonjfki.
G b a l b ä a, Kaldeja. CSbatbäer m. Kal-dejez, Käldejzlian ober Kaldejzkän. (Sbalbäifd) adj. kaldcjfki.
dfritl a, Kina ober Kine pl. , Kineja, ruff. Kitaj. <5f)inefer~/«. Kinejz, Ki-nejzhan ober Kinejzhan, ruff. KitA-jez. ßbtneftnn f: Kinejka, Hinej-z Ii Anka , ruff. Kitajzhanka. (S^irte= fifefy adj. kinejfki , kinfki.
6b In, Kolönja: (Kölner..., von (Sein, kolonjfki.
(Sonftanfinopel, ZarigrAd. Gon= pantinopolifauer m. Zarigrajzhan. Gonftanfinopbiifantfcb adj. ZarigrAd-fki, Zarigrajfki, ZarigrAfhki.
©flf mafe, m. Dalmatiniz, Dalmat, Düven. šalmaticn, Dalmatina, Dal-matinfko. ©almafinn f. Dalmatin-ka , Dalmatiza, Düvna. Salmattfd; adj. dalmatinfki.
Säne, m.DAnjiz, Dänez, Danzhan, Danzhanin. X)äncmarf, DAnija. ¿>ä= ninn f. Danjka, DanzhAnka, Dan-zhaninka. Sänifd) adj. danjfki.
35 a r b a neffen, pl. Dardaneli.
SDeuffd}, adj. nemfhk, and) german-fki. Šeuffd)er m. Nemiz, NemzliAn. SeuffdK f. Nemka , NemShküta. Xieuffcblanb, nemfhko krAljeftvo , auch Germanija.
Knieper, m. Dnjeper.
©nicjler, m. Dnjefter.
Scnau, 'f. Donava.
£> r a u, f. DrAva. £)rat>er m. Drav-ljan.
© r e ž b e n, Dresdava.
Gibe, f. Elba, Elbava.
Gnglanb, Anglija, Anglefhko, attrf; Englandija. (Sngtönber rn. Anglc-shAn , AnglijAn , Angleshancz , fd)t. Englendar. (gnglänbifd), englifd) adj. angleshanfk , anglijanfk , anglefhki.
ßttropa, Evropa, ©uropdet m. E-vropejAn, Evröpejz. (Suropäerinit,/". EvropejAnka, Evropejka. (Stiropaifcb adj. evropejanflii, evropcjfki'.
giuttte, Réka.
§ f a tt b e r tt, Flâmija. glammlanber
m. Flamijàn. glorenj, Fiorénza. glorenfiner m. Fiorénz, Fiorenzhàn. g(oreniittifcb adj. fiorénfki. granfe, m. Frankôn, Frankoncz. granïen, Frankonija. granEinn f. Frank ônka. grânEifd) adj. fran-kônfki.
granEretdj, FrAnzija, and) Galija, gem. franzôfhko krAljeftvo. gran= jofe m. Franzos, aud) Gai, Galijàn. graitjôfïnn /. Franzôsinja. granjô« fifd; adj. franzofbki, franzôfki. g r t c b a u, Ormusb. griebauet m.
OrmushAn, Ormushânez. grtefe, m.Fris, FrisijAn, Frisônez. grieftfcb adj. frisonfki. grieêfanb n. Frisija. g roi; nleif en, Kétina. giinffird;en, Pétzerkve. © a I i I â a , Galileja, ©alilâer m. Ga-liléjz, Galiléjzlian, GalilejAn. ©ait» lâifcb adj. galiléjfk. © a l i s i e n, Galizija. ©a lit en, GAlija. ©allier m: Gâl, Gai i j An.
© a ê c o n i e n, Gafkônija. ©aêconter
m. Gafkonjz. © e n f, Géneva.
©enua, Génova. ©enitefe m. Géno-
vez, ©enueftfd) adj. génovfki. © o n 0 I» i (} , Bonjize. ©ôrj, lAfhlia goriza. ©0 f t>(, rn. Gôt.
© o 11 f d) e e , Gozbévje, Gozhévarfko, aucb Kozbévje. Qiotffcbeer m. Go-zliévar, Hozliévar u. f. f. ©ras, Gradez. ©raser m. GrAzhan
cber Grazhàn. ©riedje, m. Gerk ober Grék. ©rie= d?enlanb n. Grékija, Grékja. ©rie» d)inn f. Grékinja, Grézhinja. ©rte= cbtfd) adj. gcrzbki ober gréfhki. ©urï,/ (ein gluf) Kerk. ^)anno»er, Hanovera. ^anno«era=
tter m. Hanoverz. ^ebrâer, m. Hebréjz, Hebréjzban
u. bgl. .&ebrâtfd; adj. hebréjflu. 3 er ti fa le m, Jerùsalem. 3eritfaTe= nterw. Jerusalémz, JerusalemzhAn. 3erufalemifd; adj. jerusalémfk. 3IIprien, Ilirija. ^tlÇi'ier m. Ilirz, Uirijàn. Sfht'iW adj. ilirfki.
3 It ö t en, Indija. 3nbtfcf> adj. indij Tki. 3nbianec m. Indijan. 3 n n , m. Iniz. 3 f e r, f. Isariza.
Serien, /• Iftrija. ^flrtarier m. Iftrijän.
Stalten, Italija, LaClilco, lafhka sem-
lja. 3taltener m. italijanCk. 3ttbda, Judeja, judejfka obet shi-dovflca semlja. 3ube m. Jud , Ju-dejz , aitd) Shidov, Shidovez. 3"= binn f. Jüdinja, Judejka, Shidovka. 3tibifd) adj. judovfki, sbidovfki ; judejfki.
Barnten, Goratän, KoroOiko. Kdrnf» ner m. Rorofhiz. KdrnfnerinjtRo-roTha, Korofhiza, Horofbkinja. Kdrnfnerifcp adj. korofhki. Äarljlabt, Rarlovez. KatljWbferm.
Karlovzhän. K a f ep au, Käfliava. Ä 1 a g e tt f u r f, Zelovz. K o_r i n t i>, Korint. Korittfper m. Ko-
rinzhän.
Krain, Krajna, Krajnfko, krajnfka semlja : ¡Dberlrain, Gorenfko; ®it= tel= ober 3nner?rain, Noträjnrko; Unferltain, DolenCUo. Kraiiter m. Krajan, Rräjniz. Ktaincrittn f. Rra-jänka, Krajniza. Krainifd; adj. kräjn-fki: bic Erainifd)e<3pracf)e, kräjnfhina. Eacebäntott, Lakedemon. £aeebdtno= nifd), lafonifcp adj. lakedemonl'k, la-konfk.
£ a i 6 a d), Ljubljana, Ibljana. Saibas Cper m. Ljubljaniz , Ibljäniz. £aiba= d)erinn f. Ljubljänka, Ibljänka. £ a P P l a h b , Lapönija. £af einer, m. Latin, Latinez. 2afei=
ttifd) adj. latinfki, fiatitfm, Lažja. £ a tt f c n, Ljubno. £eipjig, Lipziga, auch Lipniza. £ c m b c r g, Lvov.
£ i e f l a n b, Livonijn. £ieflänber m.
Livonjez. Ciefldnbifd) adj. livönjfki. £onbon, London, 2. Londona, fiueea, Luke.
9R ä f) r c n, Moravija. $tdfjre m. Mo-
rävez. 5ftdi)rifd> adj. morävfki. SDlacebonien, Makedonija. Sötaee=
bonier m, Makedbnjiz. 5ft a I f 1) a, Malta. TOalfpefer m. Mai
tesez, gem. Krishnik. BR a pi a it b, Milana. SOiapldnber m. Milänez.
TOanftta, Mantova. 9ftanfuaner ti.
Mant/jvez, Mantovzban. TOapnj, Magonza. iStepico, Meshiko , Meshikanfko. 9Jiejrieaner m. Meskikan, Meshika-nez.
TOolbau, / Moldava. SDtonfenegro, zherna gora. iOion=
feflegriner m. Zhernogorz. ®ioSEau , Mofkava, Mofkva,Mofko-va. 9Jio»Eaiter m. Mofkovez, Mo-fkvizhan. ®lo$fautfcp adj. mofkovfki. Sftajaret, Nazaret. SRajarder m.
Nazarefhzban, Nazarezban. Siinipe, Ninive: ber 6inrool;ner oon
9lintpe, Ninivlan. ■Oebenburg, .Shoprun. De (1 e r r r ei d;, gem. Eftrajh, audj Avltrija, felfen Rakufhanija, Raku-fhanfko. Oeflerreidjer rn. Eftrajhar, attd; Avftrijan,.felfen Rakufhinez. ■Of en, Bude, Budiin. ¡Ofner *n. Hudimi z.
^)aris5, Parish, ^parifer m. Parishez.
spartftfd; adj. parifhki. ^)erfer, Pers , Persovez , Persan.
^)erfien, Persija. ^Perfifcb adj. per-
sovfki, persanfk. «Peieržbttrg, Peterburg, felfen Petrov grad. spolen, Polonija, PoijTko, Poljfka semlja. 5Pole m. Polz, Poljak. *Po= littn/ Poljka, Poljakinja, ipolnifch adj. poljiki. %i> 0 111 m e r n, Pomorje ober Pomorje, attcp Pomeranija. *Pommer m. Po-mor#z, Pomeranez. <J> t a g, Praga.
■^reitgen, eig. PruHja, gem. Praj-fovfko u. bgl. ^reitjje m. Prufijan, gem. Prajf. 5Preitginn /. Prufijanka, Prajfinja. <Preujjifcb adj. prullii, pru-fijanfki, geilt. prajfki, prajfovlki. fP 0 I fl e r a u , ,Sredifhe. SlabierSbttrg, Radgona. Dtom, Bim. Komer Rimz, Rim-Ian. Kbmerinn f. Rimka , Riudan-ka. Kotili id) adj. rimfki. Kltffe, m. Iiuf. Kttfftnn J. Rufinja. Kllffifd) adj. riifki, rufovfki. Kug= laitb, Riifija, riifko zefarftvo. ©ad) fe, m. ,Sakfonez, and) Sbavez. ©ad)fen, ,Saklonija, sliavlTco kralje-(tvo. ©ad;ftfcp adj. iakfonlki, shiiv-| fki.
861	@ a nt
©a m ar i a, .Samarija. ©aniarifcr
.Samarijän. ©au, /! .Sava. ©arocr m. .Savlin. © d) i C f i C U, .Shlesazluja, .Shlesafliko.
©d;lefier m. .Sblesak. © d) ro a 6 e, m. .Shveb. ©d>roaben , Sbvebija, .Shvebfko, ©d;roäbifd> adj. fhveblki. © d> ro e & e, .Shved. ©d;roet>en, tSlive-
dija, .Shvedfko. © dvro C i 5, .Slivajz. ©ibiricn, .Severija. ©ibirter m.
.Severiz. ©ibirifcp adj. leverlki. ©'i ebe It bürgen, Erdelija, Erdel-fko. ©iebenbürger m. Erdeliz. ©ie= bettbürgifd; adj. crdelfki. ©laroe, m. .Slav, eig. .Sloven, .Slovan. ©laroifcp ö^'/riävfki.
SiflT 862
©lorocne, m. .Sloven , .Slovenez. ©loroentttn f. .Slovenka, ©loroenifd; adj. [lovenji, flovenCki.
©tein am Anger, .Sambotcl.
Surfe, m. Türk, Turzhin. Surfet f. Turzbija, Turflio. Sürfiltn f. Turkinja. Sürfifd) adj. türfki, turfbki.
Ungar, m. Voger. Ungarinn f. Vo-griza. Ungarn, Vogrija, Vogerfko.
SB a r f ep a tt, Varfhava.
¿Bien, Dünej, attd) Bezh, Vjena. SBiener m. Dunejz.
SBippad;, Vipava. SBty)jatf;er m. Vipavez.
31 g e tt tt e r, m. Zigan. 3igettnerintt f. Ziganiza. S'Seuuctifc^ adj. zi-gänfki.
i " v

*
V	'■ jjfc T - . •
j »-f- .; .' » „
■"•'"i *■"
5
.¿i » .• - ' . ,• . . » • «• 'V '».:*!	■ -
■ '»r » •
• - % ■
• V <,
• 'V • »				*	
					
					
	i		» '		
					
					
			1		


Z ^	; / - Z" _ •
• • . . * fv * < • . V*Y*- ; 7






*
*J>M
* *
.'■ • y



t". * 4

* ■ * ,	.« MÉ : « ■
t*

.Slovénfko - Némfhki
i n
Némfhko - 4Slovénfki
RÓZHNI BESEDNIK.
i ^
Kakor
ß
fe flovénfhina govgfrí na
4Shtájerfkim, Korôfhkim, Krájnfkim
i n
v' sahodnih ftrajiih na Vógerfkim.

S 1 o s h i 1
anton 3f a n e 0 M u v h o.
MY.
Slovénfko-Némfhki Dél. y ' <& ía Á m % ¡l
V' salógi in na prodaj per Fránzi Ferftli.
Janes L a v r e G r e i n e r.
1 8 3 3.

Natifkin papir od Andreja La j k am a déJizhev (naflédnikov).
Slovénfko-Némfhki D él
t
<5ïon>cmf$ í SDcutfc^cc £f>cíf.
i

' ' ; — ; ■ .1 b CI à ïàïïi m è Pi - o il nèvol 2

A.
A
A, i. al;?
Ab a l-at, m. bic SfablPUrj. {Arte-
rnisia abrotonum. Linn.)
A b a t (f) m. ber 2lbt. — iza f. bie Vlcbftffllllt. —izbin adj. ber 2lcbfif= ftnn. —nija f. bie 2lbtei. —ov adj. bcS Äbte». — i'ki adj. jur 2lbtei ge« hörig, '¿lebten eigen, äbtlich. —Itvo n. bie VlbfSunirbe.
Abezeda,/. bas 2llpbabcf, 5195 6. —r m. ilbcblld). Abezed-en , «na, >no adj. 21 95 (£ •.. =nc bükve , baS 2lbcbuci). «ika/. bie 2lbcfafe(. «nik m. «iza f. ber ¿Ibcfehüler, bie — inn. «nikov adj. be» '.>lbcfd)ÜlcrS. «nizhin adj. ber 2lbefd)ü(erinn.
A b o r a , f. ber SdjoberfelS.
Aborad, m. bie ©cbojinHirj.
A b o t, auch abota f. bie
—en , —na , —no adj. t()Öricbt. —nik m. ber "Jbor. —niza f. bie 2i)örinit. —noft f. bie 2(;ori)eit.
A b r a n k a , f. ber SSetumjapfen.
Abrät, m. 'baS Scbamjüngcben.
Ab rata, f. and) abratizb m, unb abrazba f. ber 25aureif.
Admiralj (f) m. ber'¿Ibmiral. —ev, aud) —ov adj. beS 2lb.miratS. —fki adj. 2lbmkafeii..., ber 21bmiräle. —ftvo n. bie 2lbmiralität, bic 2lbmi« ralSttmrbe.
A doff (f> v. Vdeb.
Adräfli , m. roilbe (Siebe.
A 2 ä t, rn. ber 2lgaf.
A g r e f (+) rn. bic Stachelbeere.
A h , i. ad)!
Abel (f; abla, in. v. Dersanje.
A j, i. ach I au roeb ! ei!
Äja, i. ali) nein! nid)t bod)!
A j d (f) m. ber i>eibe. —inja f. bie Jpeibinn. —ji adj. ber Reiben, .£>ei= ben . . ., beibnifd). —ov adj. bcS Reiben, —ftvo n. baS ^icibenthum.
Aj'dina (f) f. ber 95uchipeijeij, baS
Arnp
iteibeForn. (Polygonumfagapyrum. L i n n.J A)d-ifki, aild) «ovfki adj. S5ucbtv>ei}cn ..., »ou röucbwcijen. «ifbe, aud) «ifbzhe n. ber 25ud)u><U jenaefer. «ifbiza, auch «oviza f, bas
iöucbweijenflroh'
Ä j (', i. 3uruf au ben pfTiigcnben Od)« fen, bajj er fid) lint'S roenbe. —kanje n. iklS ajf fagen. —kati, am v. impf, ajf fagen. —kaviz, vza rn. ber immer ajl'fagt. —niti, nein v. pf. ajf fagen ; baS ajf mit ber sJ)eitfd)e beibringen.
Ak (+)m. bie©d)ifferjlange, berufen.
Äk, ako, coni. roenn, liefern. Äko* rävno, «tüdi, «lih , obfd)Ott, IPtC« tpobl, obgleich; * bi, ipofern etwa; « le, wenn nur.
Akt er (f) rn. — iza f. ber Schau« fpicler, bie —inn. —izhin adj. ber Scbaufpieleriun. —jev , aud) —ov adj. beS ScbaufpielerS. —fki adj. Scbaufpiclcr .. ., ber Sd;aufpicler, nach Sd)aufpielcr ©eife. —ftvo n. baS Sd)aufpielroefen.
Ii, v.. Ali.
Aldov, m. ein unblutige« Opfer. —änje n. bie unblutige Opferung. —äti, am unb düjcm v. impf. ein unblutige« Opfer barbringen. —aviz, vza m. —avka f. ber Opfer« priejlcr, bie —inn. —ävfki adj. Opfer..., $um Opfer gehörig. —äv-zhev adj. beS OpferprieflcrS.
Ali, aud) iilj, conj. aber, boch, allein, ober; älj ... alj, entreeber ... ober; alipa, bod), allein, aber.
Al mos Ii na (f) /. Almosbtvo n. baS 2llniofcn»
Alzen (f) v. Löf.
Ama (f) f. bie 2lmme. Amftvo /*. bie 2lmmfcbaft.
Amen! 2lmen!
Am p a k, conj. fonbent.
7	Ana
AnatAm (f) m. ber Anatom. —i'ja
f. bie Anatomie. —iranjo n. baä Anatomiren. —irati, am v. impf. anatomirett. —iraviz, vza m. 6er ba anatomiret. —ov adj. be« Ana» fomen. —fki adj. anatomifd;.
A n d o h t (f) f. bie Anbacht. —en , —na, —no adj. anbcicbtig. —Ijiv adj. etg. aubäcbtierifd), gem. anbäd?» tig. —ljiviz, vza m. —ljivlia f. ber Anbäcbtler, bie —inn. —ljiviti, im v. impf, anhäufeln. —ijivoft f. bie AnbiSchtigfeit.
Angelj, aud) änjgelj m. ber (Sngel. —ev, aud) —ov adj. be« föngets, —iz , —za m. d. ber Gngef. — fki adj. ßngel..., ©ngefn eigen, eng» (ifd); anjgeljfko zhefhenje, ber englifcbe @titfj. —zhev adj. beS ©ngels.
AnaVi fe, aud) anovati fe, niljem fe v. r. impf, ftd) buten, cnäf<n>etd)cn ; taziga dela fe anüj, oor einer foi= dien Arbeit fyüte bid;.
Antelcrift (f) m. ber Anfiet)rifi.
A n t v e r Ii (f ) m. baä .fpaitbtoerf. —ar, rja m. —iza-f. ber Jbanbioerfer, bie —inn. —-ai<jev, aud) —arov adj. beä £aubtoerfer6. —arfki adj. £artb= merfs..., sunt &anbtoerfe gehörig, barin gegriinbet.
Äpat, v. Abät. —niia f. auch äpazke f. pl. bie Abtei.
Apnär, rja m. —iza f. ber 5Jalf= bdhbfer, bie —inn. —enje n. ber fialfbanbei. —iti, im v. impf. £alf= banbel treiben. —izhin adj. ber it'alEbänblerinn. —jev , aud) —ov adj. beS Salfbahbrerä. —fki adj. SatEbänbter ..., nad) Äalfbanbier Art.
, — l'tvo n. bie ifalfbänblerei.
Anno, «. Jtafp. Ap-nAlt adj. fal= Eid)t. *nät adj. falfig. siien adj. POn Salf, falten, meniza, »niza f. bie SctfEgrube. =njak, sjenili m. ber ff alt'; jleiti. «noväti, äin v. impf, falfen.
Apöftolj, aueb apöftcl , apöftelna m. ber Apoflel. •—ev, aud) —ov unb —nov adj. beg Apo|MS. —fki adj. Apoflel..apojloiifcb. — ftvo «. bae Apoftelamt.
Apo töka (f) f. bie Apotbefe. —r, rja m. —riza f. ber Apofbefer, bie —inn. —rjev , aud) — rov adj. bei Apotbefwi. —rfki adj. Apptye«
A v Í	8
fer. .T/apotbeferifib, nacb Apotbefer Art, jur Apotbefe gehörig. Aprilj, m. ber TOonatl) April. —fki adj. April..., aprilmäßig; —fko vréme, ba§ Aprilioetter. Aptub (f) m. eine Art^aupttud) ber
Sbalfloweninnen in ©teiermarf. A r a (t) / baá ^)fanb. —ti , —m r.
impf, »erpfeinben. Aral (f) m. ein harener 3eug, bar«
aus gemachter falftger 23etberÉiffeí. Ara z h, m. ber Sauer. A r a z Ii j e, n. ber ©traueb. Arba, / ber íDíuttermuub. Aren d a (f) f. bie ^ad)t. —nje n. bie Sßerpachtung. —ti, —m v. impf. Perpad)ten. —tor m. ber ^)äd)h'r. —torov adj. bei ^)äd)tere. Areftánt (f) m. ber Arrefhutf. Areft-äntov adj, beá Arrestanten. =vo n. ber Arrejl. Arözh (f) f bie Urfache. — iti, im v. impf, perurfacben, finb oon P. Marcus erbid)tef. Arg a,/. ber <Poitron, ber Wautbelb. A r f a (t) f. bie -ßarfe. Arf-nik m. miza f. ber -öarfner, bie —inn. «nikov adj. t)eé JdarfnerS. Arh ángel), auch —iz , —za m. ber CSrjengel. —ev , aud) —ov adj.. beS (SrjengelS. —fki adj. ßrjen= gel..., (grjengeln eigen. A r j a , v. R j a. A r j á v , v. ß ú j á v. Arjovéti, arjúti, v. Rjüti. A i*l i z e , f. pl. roalfcbe Sirféen. Arne), árni m. ©artholomäuS. Arnek
m. d. «arthel. Arno fh , m. ber 95rttfliafe. Arovnik, m. arovniza f. bie trafee. Arovza f. ba5 Subbaar. A r fi n , m. bie @l(e. Arshet, m. bie Safcbe, ber ©acf. A r t i z h , m. ber SBipfet. Af 1 a (f)/ (eine Sranfbeit) bie ÍRofr. ¡Afbkéfez, rza, auch afhkért m.
ba-5 Sudjabfcbntfjchen. A Iii te-rshl i, m. pl. ber Jöofenträger. Ata, átej m. (in ber Sinberfprad)e) ber SSater, ber *Papa. Atati v. impf. ben áta rufen, ^la:ipern. Av^úft, m. ber OTonat Augwflf ein
männlicher Sauf tú ine. A v f Ii a , f. bec S|)or. —ft adj. iböttc^t.	3 ' K:) ■ .
Ba
Bar
10
B.
B a ! bah ! i. (t>erad)fenb) bah ; Ii a b a, f. bie ©rojsmutter j ein alte« SBcib; ble Jpebamine; ein 23eib (nichtigen ©taube«}. Bäb-aft adj. alrmriblMh »esli , «llik , snjak m. ber ffieibernarr. »in adj. ber bäba ge= hörig. =ine , n-ajc f. pl. ba« ffio.chcn» bett, ber 2£od;enbefuch.. »iftvo (*), ifbtvo «. bie JocbammenEunbe. =iti, im v. impf, ioebammenbienfl Bereich5 teil, siti i'e v. r. impf, gebaren. »iza /.bie ©rofsmutter; bie Jpebamme; ¿er \senfentjng ; ba« Jpäffdjeit (Jpefiei) , ber SDengelamboS. «izhen , izhna , izbno adj. Hebammen ..., ben Jpe» Kimmen eigen- »izhenje n. ba« bä-biza « ©et>n , bie -£>cbammenfunfh iizbin adj. ber bäbiza gehörig, »izkiti , im v. impf. @eburt«htilfe leiten. tizhka, «izhkisa f. da. ein alte« ©U'ittercben. »ji adj. meibifd). ;ka f. d. ba» .SBeibcben. »oväti, am Ulli »üjem v. impf, ^»ebammenbienfi leijien. »ovfki adj. älfBettelifdj. »fhzhc, ta n. ein elenbe« ffiieih. =üra, -.üsaf. ein Berachtlidje« 23eib. »zhinfki adj. <$ebam.men ..., ber Hebammen; bi»b= zbinl'ka vüimiuit finD Die fbeoeeiifdKii iU'nittnifje, bie eine Jpebauime hoben foll : jum Untcrfdjicbe »on bäbzhinl'ka rozbnol't, ipeldje« bie ©eiBanbthcit, bie Äebammeniiin|i praetifch au«iiben ;u Eömu'p, be&eidmef. Bagläti, am v. impf, iubringlich betteln. Bagläviz, vza m. iin ju= bruiglidn-r aSettler. BiiR«r (*) rn. ber Purpur. Bäg-riti, im, v, impf, purpurrot!; färben, »rja /" bie iPuupurfflfbev . »rjaniza /. ber >j>urpiirmantcl. Hr» hin j.e, «. örojjfhunba§ .^rai;» len. Balia-rtja, =vnoft / ble förojj; thuerei, 4'hki. adj. Ergebt:.... ; prah= {erifch. *t ftffa« prachtvoll. »ti, an ; v- ¿»i/t/:. grofjfbun, »ven adj. xutyyiv-prah'erifcb, grofjfiiuenfdn «vi?., ■vir.a, rg,h m. ©rojjthuer, ber. ^ruhtet. Kahulja /. bie ^rahferitui.
B i*i», f. '.^cäaubetv bo&Stoofr: i-rt+inik
in. -tlnua f.jbet y5aufiera-bii>tHnn. .ptfliivo bie <#ai|fejci. —isjevAba« •Uubeni. —ti, -m v. impf...jau--
tern, löfeln. —viz, vza m. —vi/.a / ber 3"iiberer, bie —inn. —vizhia adj. ber 3auberinn.—vzhe\ adj.iiei ßa'uberer«. Bajilo n. ba« Saubcrnjittel. Bäjta,/ bie Stufte, Biijti^a /. baä
^»tiffchen. Bäk (I) rn. bor öpef. B a k a 1 a r ,. m. ber; iSai'tataiii'fuä. Bali er, kra m. ba« Supfer. Bok razh m. ein füpferner Jiclfel.. »reut adj. fupfern. Ba 1) (f)«,. ber San (Sans), v. P 1 e f. B a 1 d a , /. ein bietet lJ>riigei. B a 1 e n a (f) /. aBaüflfch. (lialaena
myiticctus. L i H l'.J B ii ifa m (f) m. ber 23a(fam. —irovaii, am v. impf, balfauiireiu fki adj. balfoniifch. B a n d e r a (f) f. bie gähne, bie ©fanb= atfe. Bander-äl'h m, ber gähnrid;, ber ©faiibarfenfräget. ial'hev, auch
täl'hov adj. be«' gdi)tlttd)8. ;iia /. d.
ba« gähnietn. liänka, f. —zli m. ber 25aniojetf<t. Bar, /«. ber Soibenhit«. Bär, barem ad%>. menigfien«. Bäranje, n. ba« gtagen, bie'giage< Barali, am v. impf, fraqetl.	<|
Barätati (f.) v. impf, mit'Semanb }u ti;un (©efdiäfte) ihabeii, -Öanbei treiben. Baratija /.'.ber Jpanbei., B A r e k, bai ik- adv. begierig; Verlan» genb; öna ni bä(«k,teg9i,' fte ifl b«r* nach. nicht begierig ; ,»)ni fo bärik jia to, fie habeu'ßuji batn.a^; (Bari gl a (f) f. bie SBeiitfafcfK , ber iinüttif. Bari-gliza /. >d. ba« äBeiiw fläfd;d;en. slo «, bcrö'.Äanbf«i8dn'n._ B'U r k a vj^ ba^;(£efV'ober ,®aefif«hiff/ Dieirche. —durj m. ber £.chi)i«pairon. —r ,, rja m,. bei 8d)i,ffei;.' x-rjev 4 aud) -ri-oy ,adj, l>ed	■ -^rf ki
adj. ©diiff« —, jnm ©chiffe gehötig. —ti, — inimpf, fdlijfen. r-ven, vna , viw adj. . fchijfbar. —vnolt/' . bie ©ehiffbarieit. Bark-in adj. b"e«
©djiffe«, =i/.a f. d. ba« .©dMffchen. B a r k 1 j e s h , m. (©dnilipflBOti) ein 1 Uregcfdjiiciiei;,;
B,»,r o n (jrj 7/1. ber greiherr. -r-inia, —iza / bie gteifcaii. -roy adj. be« greiiKiir«, —-fki gfeiheiriii... /
II	Bar
freiberrlicb. —ftvo n. bie greiberrn« würbe, bie iSaronie.
B a r o v z h i n , m. ber SSiebbüter. —ov adj. be« SSiel)t)üfcr«. —1 In adj. ffiiebbüter ..., nad) S5iel)l)üfer '¿frt.
Barl', m. ber i|MWff)er. (Felis par-dus. Linn.)
B a r s h u n , m. ber Sammef. —äf adj. fanintfen.
Bart (f) eine Siacbftibe, v. Krat.
B a r t o n , m. ein große« Sd)iff auf ber QMMM
Barül'a, f. ein eirtjefne« SBarfhaar. Baruf-aft adj. bärtig. «äzh m. ber ©roßbarf. «c f. pl. ber 25arf, bie
Ba rva,/bie StuberbanE. ¿iBarfbaare.
Baf, m. bie SBaßfHmme, bie 95aßgeige.
Bäfanje (f) n. ba« Cabcn, ba« gaffen. Bal'ati, fhem v. impf, laben, faffen; —I'e v. r. impf, baberfd)(enbern.
Bafenka, f. ba« 9MI)rd;en. Bäfn, bafnja f. bie Jabel.
Bafülja, f. ba« TOaftfcbwein.
Bafli ti <f) i. feiber !
B a fh z h e n i k (Sit.) v. O d v e t e k.
Bat, m. bie Äolbe; kräljev bat, ber Bepter. —ati, am v. impf. pcü= geht. —ina , —iza f. d. bie Jieuie, ber trüget, ber Sniftfel.
Bati fe, V; Bojati fe.
B e b a , f. ber Stopf. Beb-aft adj. tölpifcb! «ez, sza m. ber Sölpel. «ka f. d. eine arme 9tärrinn.
Bedäk, m. ber ScbwacbEopf, ber ©umutEopf. Bedä-liti, im v. impf. febwärmen. =ft adj. bumm. «ftvo n. bie 35ummf)eif. «zka f. eine bumme ffieibsperfoit. «zhija f. fcollj 9iarren= poffen pl.
Beden), dnja m. e i g. ein pvpUv 23atimftantm ; bie iioblbrücTe.
B e d n i z a, ß bie 9tübengru6e j eine elenbe -Cuiffe.
Bedral't, aud) bedraft adj. groß* fd)enf(id); Bedr-iza/iV. ba« Sachen« ieltben. «o ». ber ©d)enFei.
B e d r i k a , f. eine ©af tung ?Iepfel.
Beg, m. fd)nel(er Sauf, 'bie gluckt. —ün m. ber gfüd)fling.
B e g a n i z a, f. ba« ifutbenbürbeben.
B e Ii a, f. bie ©efemeibe.
Bekati, am v. impf. Möcfen. Bek-aviza f. bie 55iöcffriltll. =niti, nem v. pf. eilten 'Bffkfiauf »on fid) geben.
Bei, adj. weiß; bela nedelja, ber
Ber	12
weiße Sonntag; beli grid, aud) ju« fammen beligräd, bie Stäbte Stttl)l-weißenbura unb SSelgrab; beli tok, ber weiße gluß (eine Äranfl)eit). —av adj. meißlid). —enje n. ba« ©eißen , ba« ©etßmacben; ba« Scbäien ber grünen SKinbe »out -öolj^; ba« Schmal« jen (SSermacben) ber Speifen. —es m. bie SSieicbe, bet SSleicbpIafe. —ez m. ber Schimmel. —ibög m. ber gute ©off, ba« gute <Princip, bet ©oft be« ßid;fe« ber" l>eibitifd>en Slawen. —ilo n. bie SBfeicbe, ber 251eid)plafe; weiße ©cbminfe. —ina f. bie ©eiße; eine ffieinrebengaffung in SfeiermarE; ber Sfaar. —iti, im v. impf, weißen, weiß machen; bie grüne Stinbe »orn ■£>oI$ febälen; bie Speifen fcbmaljen (oermachen). —iviz, vza m. 6er bleichet. —ivlia f. bie 95fetcberinn. —ivzhev adj. be« 23ieicber«. —iza f. ein weiße« (Si; ber ffieißfifch. —izli-ki adj. fchöll meip. —jäk m. ba« ßiweiß. —jlia f. 9iame für eine weiße Seltne, Äui> u". bgl.; ber Sdjneiber« fifch. —jkaft adj. roeißlid), etwa« weiß. —jüg m. ein weiße« männli« d)e« ©chwem. —jüga f. eine weiße ©au. —ogerlji adj. meißhalfig. —o-glav adj. Pott weißem Raupte. —o-gläviz, vza, —oglävzhek m. d. bet ffirißüopf, ber einen roeißen iiopf hat. —oft f. bie weiße garbc. —ota f. bie ffieiße. — oul'bka f. eine 2trt ©afferfd;fangen.
B e 1 i z h , ffi." ber Pfennig, (^f.)
Beljblod, m. ba« Äamefrf. fCa-mellus bactrianus. Linn.)
B e n d i V a, / bie ffieinlefe. (Sf.)
Be'netalo, n. ein fangwetfiaer ©cbwä^er. Benetati, am unb oe-nezhem v. impf, langweilig fd;wafeen.
Ber, rn. ber gend). (l'dnicum itali-cum. Li n n.y —ov adj. fendjen. —ovniza f. ba« gencfrftröts
Berakinja, f. bie (®ein=) Ceferinn. Ber-äf bki adj. «efer ...■; iBeffel nad) iBeftfer '21rf. «azh /w. beröejer; ber SBeffier. «ar,ba f. bie Ceferinn.
«azhen, zlina , zhno adj. 6effeil;aff. «azhenje n. ba« 95effefn. «azhija f. SBeffeieti'-' «äzhinja , «ar.biza f. bie iBefflerinn. -nzbiti v. impf, beffeln. «azhnoft/ bie ®etfeihaffigfeif. «azbo-ven , vna, vno adj. tefflerifch-
13	Ber
lf erb an je, n. baS ffiüpfen, baS£er= limflöretl. Berba-ti, am v. impf. mtiplen, periimiiören. =viz, vza m. ber Herumitörer.
licrbotati, am unb bozliem t>. impf, flottem.
Berbötaft, adj. raup.
Berbränje, «. baS plappern. Berbr-al), sav adj. plapperpaff. säti, am v. impf, plappern. saviz, v/.a m. ber ^Mapperer. =avftvo n. bie ^lapperpaftigfeit.
B e r b ü n k, m. bie ftep auf bem ©pies gel beS ©afferS bilbenbe iölafe, aud) ber teirn Berplafeen betfelben perbare taut. Berbunkati, am v. impf. bejeid;net jene« Grübeln, welches entflept, wenn ans ben untern ©(piepten einer glüfjigs feit Euftbiäsd;en aufzeigen, tinb auf ber Oberflacpe mit ©eräufcp 5erpla(jeit.
Herda, f. ein niept fleiler SSerg. Berd-ar m. ber ©eberblaifinacpcr. saft, sät adj. bergig, pügelig. =o «. baS ©eberbtatt, ber ©eberfantm; baS SBorgebirge.
Bereg, m. baS Ufer; ber iöloraft. Bere-gifhe, sgifhzhe n. bie Uferjlätfe. sshek m. d. baS Ufercpen. »zbina f. (coli) ein fuinpficpter Ort.
B e r gl a , f. bie Srticfc. Bergliza f. d. eine tleiiie Srücfe.
B e r g 1 c s , m. ber SSaumpacfer, ber ©ped)t. (Picus. Linn.)
Berbek, hka , liko adj. flattlicp.
Berilo (*) n. bie ßeetüre.
B e rk a r i j e, berlile/pl- ber ®d;nurr= bart. Bcrkät adj. fdjnurrbärtig.
Berke,/^/. (coli) verworfene J)inge. Berkniti, nein v. pf. atlSfeplagen.
Berkla, f. bie Diatipigfeit, bie Urs pabenpeif. —ft adj. raup, voll Oiaupigs feiten u. bgf.
Berlav, adj. fdjtedjt fepeitb. Beriet!, lim v. impf, fd^lecpt fepen.
Berljüsga, berljusniza f. bie Wallis fcpelle, bie Safdje, ber 23adeitflreicp. —nje n. baS ipiantfcben. —ti, —m v. i/np/plautfcbcn. Berljusniti, nein v. pf- tafepen , plantfepeu.
Berlog, /«. baSiGärem, baS©cpmeim lager; bie ©ilbpöple.
B e i- n b i z e, f. pl. bie TOauffrommel.
B e r « e n j e , ' n. baS ©d>ipirreil, baS ©umnten. Berneli, niqi v. impf. fcpioirreit, furnmen.
Bef	14
Bern ja, / (verädjtl.) bie Sammlung, berßutnpen. Bernj-áti, ám v. impf. (veráeptl.) fammeln. sàvf m. ein vers äcptlicper ©animier. sávflja, sótlja f. eine veräd;tlicpe ©ammletinn.
B e r n j ù k , m. ber SramtnctSvogeí. (Turdus pilaris. Lin n.)
Bernkanje, n. baS Sümpcrit. Bernk-ati , am v. impf. flimpem. sàzh rn, ber Sliniperer. 'sàzhev adj. beS SltmpererS.
Bérovniza, v. Bér.
Berfa, /. bie ©einbritpe, getn. b« Sapin. Berfnàt adj. (vom ©eine) fapmig.
Ber l'a nje, n. bas ©egfcpitelten. Berf-ati, am ob. fbcm, aucp skali, ain v. impf. sniti, nem v.pf. ipegfcpneUeu.
Berit, m. ber Srocig', bie" ©proffe. —izb m. d. baS ©pröjjd)en, bie Snofpe. —je «. (coli) junge ©proffen,
B e rl'hlen, m. ber ÚppCU. (Hederá hélix. Lin n.)
B e^n s, —en, —na, ■—no adj. purtig, etí= fertig. —anje n. bas fôilen. —ati, am unb sbein v. imp f, eilen. —i adv. eper, balb, fogfeid;', fofort. —noft / bie fâilfertigfeit, bie «urtigfeit. —o, bersb adv. eper, balb, fogleid;. Berslizhaf adv. waprfdjeinlid). iier-shéj adv. purfiger, waprfcpeinlidKr.
Bersda, / baS ©ebift, ber Baum, bie Stemme. Bersd-ánje «. baä Bäpmen. sáti, ám v. impf, jdpmeit. sit adj. ftolj (von <Pferbcti).
Berv,/ ein ¡eber weitigftenS aufsmei ©eiteii bfpauene ÍBaumftamm, ber ©teg. —nanje n. bas Aufhalfen. —nati , am v. impf, aufhalfen, —no n. ber ÍBatfen. —?-è n. d. ein Heiner ©teg.
Berzáj, m. ber ©atlop. Berzati, am v. impf. auSfdjtagen.
Bef, m. ein bpfer Šanton. —en,—na, —no adj. rafenb. —noft/ bie 9taferei,
Befé da, f. baS ©ort. Beféd-en , Siia, -.na adj. sánfifep. sifbe (*) n.
eig. ein Ort, wo ©órfer gewefen ftitb, bàl)er itnrid)tig, bas ©örterbueb, wel= d)eè befedár (*) f. v. a. ©ôrtertrâger, ober, nod) nötiger boféd-nik (*) snjak f. v. a. ffiortbepâtfnig, wie »lilizbnik u. bgf. peijjen initfi. =iza / d. ©ôrtepen. =ovánje «. baS ©pre= d;en, baS ©ôrfetn. sováti, ám ui'b
15	Be«
iiljcm v. impf. fprec$eik,,< ttdrfefri. ('„'Iber «nik m. =niza /--ber 9tebner, t>ie inn; bann «nifhe n. bie >iatt= jM-, ober ber Ort, 100 gefproeben wirb, unb =nizhßk m. bei- ©predjer, ftnb vcm F. Marcus erbid;tefe unb oefi roerftid;« ©orfformen.) . ' '
Beiden, dna m. >(eig. bWisden, Von bres Unb dnö) eine bobentofe Siefe, ber ?lbgruitb.
Bescg | besga m. ber -^ottunber. (Sambucus nigra. L i U m) Bes-gov adj.. J>?nuubcr ..., »on i)of(un=
( ber, Bcsgov-bt, vza m. ber £otlün= ber; ber Jpoflunbertoein; bie £>otIun= bergcgcitb. sjo n. (coli) baS ¿otlun* bergejtrüppe. -Ana. f. (coli) ba§ 4>ollun» ber'gei)öij, baS Jooflunberhots. =niza f. baä ©eblagjnütScben.
B C S g ■ A J k a, / bie ©pfcikMWfe.
B 6 s g a n j e, n. baS ßaufen im Xrabe, wie j. 93. bie Äütye u. bgf., mit in bie .ßöije geridjfefem ©ebnxnfe. Besg-am v. impf, im Srabe taufen, setäli , am unb ezliem v. impf. briinjtig l;üpfeit.
B e s g ä V k a , / baS TOanbetgefcbmiir, bie J5rüfe. -•-ft ad), briiftg. Besgav-kiza f. d. baä Srüsdjen.
B e s j a k , m. ber Sötpet.
B e s j a k b a, / bie 95arte, baS 93arfbeit.
B e s n i z a , f. bie fy'otjh.
Besozben, zbna, zlino adj. auSge* (Affin. Besozhnolt f. 2(u3gelaffenbeif.
Bös Ii a, f. bie 5(nd>t, ber 2tuftaüf. Besb-Aj m. ber 9ieitnp(afe. ;anje n. baS glieijen. =ati, im v. impf. ffie= I;en. =liv adj. ffitd)tig. =liviz, vza m. ber Sluctjtting. " »livoft f. bie gh'icbtigt'eif.
B e s b o j e, f. pl. bie Jiarbonabe.
Blies, tega m. bie itranEpeif. ■—ovanje n. baS KttfnEettt. -—ovAti, ujem v. impf. EränEetn. Bete-slien , slma , slino adj. franf. »sbljiv adj. Fi'älltiid). jsbljivoft f. bie ÄrauHiebEeif. sslinik m. ¡slmiza f. eine franfe «Perfori.
B • t v o, n. ber i>alm.
Bs vkiij f. bie ßauS. (Pediculus.y
Bavkanje, n. ba§ 53c(fern. Böv-kati, am v. impf, belfern (»oni gutfjs).
B , "JMrflfet, um ben l>«artü unb bie bebitigenbe ?lrf ber •gdtwörter'anju» ¿eigen; bi dal, id; luW;ri\ rtm'rbe
Bii	16
geben. (Sigen(Itd) ift bl eine Beit (ber min meift unabänberliebe Optativ) beS ¿jiiifsjeitmorteä biti felbfi, nun, als.
Bibeliki, adj. bibtifd). Biblija f. bie 93ibe(.
Bibra, f. fchteetyter(verpanffebtcr)©ein.
B i j a t i, am v. impf, öfters fetytagen. Bijenje n. baS ©plagen.
Bik, auety bik, i. bika, bikä unb biku m. ber ©tier, —all adj. jtierig. —azh m. —azha f. ein flarrftnniger, »erfloiiter SDienfcb, ber ©tier{opf(co'/n). —ez m. d. baS ©tiereben. —oglaviz, vza m. —oglävka f. ber ©tiertopf (com). —oviza f. Oebfenjiemer m.
Bika,/. baS i|)infen?raut.
Bil, m. ber ©ptitter, bünner i»afm. —je, n. (coli) ©eroäcbfe, Wansen, Äürbijjjlauben, ba«Srauf. —jka f.d. baS ©ptittereben, baS ^»atmeben; nejma biljke ne derve, er pat roeber -Öolj noeb ^iafm, gar nidjfS ; lüh kak biljka, mager toie ein ^>a(m. —ovka / ber iirautflengel, eine einjelne jiürbig= ftaube.
B i 1 a, /. ber geflabettb. Bile f. pl. (coli) ba« Xobtenoffieium.
Bilo, «.bie ©ebtagaber, ber <putä.
Bilufh, m. »Uber ©parget. (Asparagus.)
Binkuthten (f) tna, tno ad). i)>fi'rt#..., jur ^fingfiscit. Binkufh-ti /. pl. bie ippngften, bie i)fingfi= feiertage. =tniza / eine öattiiirg 'Jlepfel, ber «Pfingjlapfet; baS «Pfingfl« (ieb; bie Pfingfineffe.
B i r i z h , m. ber ©ericbtSbiener , ber ©ütfet, (attft.) ber '¿tuSrufer-. '•—ev, aueb —ov adj. beS öeridjtSbienerS.
Birma (t) / bie gitmung. — niz , nza m. ber girm fing (com). —rtje n. baS Sinnen. —ti, am v. impf, firmen.
Birov, m. ber Sorffctnltse.
Bit, m. ber '¿tuerod;S. (Taurus urus ferus. Linn.)
Bifer, m. ober —a/biederte. —hat 'adj. perliebf. —nik m. —niza f. ber
■'■ Vertenbänbter, bie—irtn. — zhe «. d. bie liebe Steine ^Vrle, baS gerieben.
Bifter, ftra, ftro adj. pitl, ftar, rein ; (oom ©emäffer) reißenb. Biftr-ang« / bie goretle. (Salmo Farioi 'l'i, i n n.) rt'nje n. baS i?Id=" ren, bAS ;i»ellmaebeit, baS Steinigen, -iua, =öta / bie Startyeif; (i>om
17
Bif
©ewdffe») Me©dmeHigEettj (»omBer. fiatibe) bie ©cbärfe. --iti, im v. impf. Hären, bell machen, reinigen, ata f. ber »Balbjtrom; ber 9tame beS 'glufjeS ttitb ber ©tabt geijiritt. =ovAti, am ttnb üjem v. impf, abflaren. B i f t ro vi (1, m. ber fiud)S. (Felis lynx. L i n n.) —en adj. fd;arfjtcb= tig. —ji adj. Eucbfen . . ., lud)fen= artig. —noft f. ©eharffiebtigfeit. —ov adj. beS ßücbfen. Bil'trovüm, m. ber©ä)arfftnn. —en, C—na, —no adj. febarffinnig. —nolt
f. bie ©ebarfftnnigfeit. B'iftvo, n. baS ®cfen. B i t e k , tka m. ber ©cblag. Bit-i,
■	bijem v. impf. fdllagen; » fe v. r. impf, ftd) f&lagen, raufen. =je n. bie ©djlägerci. =ka , =va bfe ©chlaebt.
Biti, fem, J&üiföäcifroort fepn, »er= tritt aud? baS beutfdje ¿¡>ülfS$eitmort haben. Bit-je n. ba§ äBefen, ba» Dafepti. =noft f. bie Bemanbtniß. B i v o 1 , rn. ber Büffet. (Hos buffclus. Linn.) —iza f. bie Büffelfub. —ov adj. beS Büffets. — fki adj. Büffet '..•.', nad) Büffel 2trt. —zbe , ta n. baS Büffetfalb. B i z , m. baS Binfetitobr. Bizb-je n.-(cöll) baS ©chilf, bieBinfen. «nät adj. Binfen..., fdjilficbt. B i z a , f. baS ®ufterfcbaf. Bizbek
m. baS ©tiereben. Bizh, m. bie ipeitfebe, bie ©eifel. —ati, am t>. < impf, peitfehen, geifetn.
nik, —njak m. ber ©eifelftiel. —ovanje n. bie ©eifetung, baä 0ei= fetn. —ovati, am ttnb zhüjem v. impf, geifetn. Blag, adj. ebef, gut', mol;!. —or adv. mobil—er, —ra m. baS Seit- —odar m. ber SHtttF. —odAren, rna, rno adj. banfbar. —odarnoft f. bie Danfbarfeit. —odäriti, im v. impf, banfett. —onraven, vna villi adj. rooblgefittet. —orezbnik /». ber Parlamentär. —oroden, dna, dno adf. abelig, ebelgeboren, mol)l=
■	Victoren. —brodnoft f. ber VI bei (als . (Sigenfcbaft). —orodftvo n. ber '2lbel,
ber ','lbelftanfc. —oflov m. ber ©egen. —oflöviti, im v. pf. feg nett, bette: ;beitn , treiben. — oflovleniz, nza »•>». ©efegneter, ©¿benebelter, ©e= n>ei(;ter. —oft f. bie ©efigfeif, bie|
B1e :	18
©Ate. —Aften, ftna, ftnö adj. ft'lig. — rovâti, rùjem v. impf feiig pfeifen. —rovâviz, vza m. ber ©eltgpreifer.
Blàgo, auch blago n. bie Ußaare, baê ©Uf. —sbélen , Ina , Ino adj. habfücbtig. —shclnoft /: bie Jpabfudjt. —tina f. ba€ kleinob. •—vit, aud> —viten , tna , tno adj. »ermöglkh-—vitnoft f. bie Bermöglicbfeit.
B1 a g h t a nje, n. baS laumetn. Blagut-àti, àm v. impf, taumeln, ten, =na, =no adj. faumelnb. »ja^ =noft f. ber îaumet.
Blag v_a, f. ber 'Pfifferling, ber i)fcffet< f cb W a 111. ( A g aricils piperatus. L in n.)
B1A n j a, f. ber ßabett, bas Bref. BlAnj-iza j szbika f. dd. baS ßäbcbiit, bas Breftben.
B In n z.o. v a n j e, n. baS ganfaftren. Blanzovati , am ttnb zijein v. impf. (»on iîranfen) fantaftren. .¡'^
Blasen, sni f. ber gre»et. Blas niti, =novati, ämutlb nujem v. impf. fre»eln fludjen. =niv adj. .ftewiijaff. -ni viz, vza m. =nivka/ ber.gre»ler, bie ^-inn. =nivoft f. bié gtc»eli)aftigfeit.
B I A s h e n , adj. felig. —oft, blisli-noft f. bie irbifebe ©iücffettgfeiti —ftVo n. bie ©eligfeit, ber 2Boj>lftanb.
Blaten, 'tna, tno adj. foftitgi Blat ili , im v. impf, fotflig maéen, mit kotb befebmufeen, im kotite rcateii. snik , sn ja k m. snjAzha f. ber fot^ig tfl, ober anbete mit kotb befebmufet. -o n. ber koth, baS 9)tooS. sovina f. (coli) ber Sötoorboben. =ovinat adj. moorig.
Blebetalo, n. baS ipiaubermaut (com). Blebeta-ti, am ttnb ble-bcr.hem v. impf, ptaubern. «viZ, vza m. ber yiauberer. =vfki adj. plauberl)aft. «vftvo n. bie ipiauber« baftigfeit.
Bléd, adj. bleich, blaß. —énje n. bas Blaßroetben. — étL v. ■ impf. —.iti le v. r. impf bleich merbeit, —oft, —o'ta, —ozba/. bie Blafje. —oven, vna, vno adj. cfmaS bleich.
Blé h <t> m. baS Blech, bie platte. —Ar, rja m. ber Btechfchläger/ b r Bledimadjer. —Arjiev, —Arov adj. beS Bled;fd;ldgerS. —nit adj. blecherlt, »on Btecb-
B1 C j A11 j e, n. baS Btôefen. Blejati, Am v. impf, blötfen.
19	Ble
B J i- Ii a f t (f) adj. (niebr.) grogbaudñg. Bléki m. pl. ba«9íefs im Körper ítber bie ©ebártne; gem. bie gleefe.
B1 é k n i t i, nem v. p f. einen fiaim mefnben Saut Pon fieb geben. Blek-otánje «. ba« Stammein. sotäti, ám unb özhem v. impf, flammeln. »otljiv adj. fiamtnelnb. sotljiviz, vza rn. sotljivka / ber Stammler, bie —tnn. sotljivoft f. ba« Stam= mein (alé (Sigenfcbaft).'
B1 é f k , m. ber Schimmer.
Bléfti, edem v. impf, fanfaftren.
Blefkrtij iitiv. impf, (burch Schein) blenben.
Bles, bleso adv. »ertnutplid).
Blifk, auch hlifk m. ber »life. —anje n. ba« iSlifeen. —ati, am v. impf, blifeen; blii'ka fe, e« blifet. —ét m. ba« ©efuntel, ber Schimmer. —etáti, ám unb ézhem v. impf. funfein. — etézhen, /.lina, zhno ad). futtfelnb. —etljiv adj. febitnmernb. Blilniti, nem v. p f. ein ®lal büßen.
B1 i f k i V , adj. btenbenb. Blifh-zhánje n. ba« SMeitben. szhäti , im v. impf, blenben. szhéti, im», impf. febitnmern, futiEefn, glänjett. szhöba f. ber ©lanj, ber Stimmer.
B'lis, autb bliso adv. nape. —¡na f. bie dlätyc, ein naher Ort. —oft, blislia f. bie 9láí>e. Blish-anje n. bie '9iäf>erung. »ati l'e, am (e v. impf. fieb nähern. *en, sna, sno adj. nape, si adv. näher. snik m. 9täehfter.
Blitva,/: ber TOangotb.
Bljováti, blújem v. impf, fpeten, fpttcfen. Bijúniti, nem v. pf. ein StRal fpuefen. Bljuvanje, auch bljo-váruje n. ba« Speien, ba« Spucfen. Bljúvati, v. Bljováti.
B1 ó d, m. and) — ba f. ba« S3erfehen, ber Šepfer. —esh m. ein ¿rrenber. —ézhen, zhna, zhno ad). fehlerhaft. —ézhnoft, ljivoft f. bie Jeplethafs tigfeit. —iti, im v. impf, irren, -»-noft f. bie 3rrung, ber 3rrti;itm.
Bob, m. . bie SBobne, bie .^ferbes, obet, 3«[bbo!;ne. (Vicia faba minor. Linn). — ifhe n. ber'23Phttenacfer.
—ki m. pl. (coli) birnenförmige
Sehmaljíudje». —ovadj, lohnen ..., pon SSoljnen. —ovniza / ba« 25oh¡ nenflrci;. —ovflii adj. Söopneti..., »on iSopnen.
B6g	20
Böben, bna, auch böbenj unb boben m. bie Trommel. Böbn-aft adj. frommelfellartig; =afta mrena , ein Xrommelfeüen ähnlich gefpannte« 9lefc. senje «. ein butnpfe« Sönen. =eti, ni v. impf, bumpf fönen, size f. pl. bie ij>aufe. sizbär, rja m. ber «Paus ier. sizhärjev, auch =izhärov adj. be« ?PauEerä. sizhärfki adj. *t>au= Eer .. ., nach ^auCer 2trt, Käufern eigen, sjanje «. ba« Stommeln, «jati, am p. impf, trommeln, sjar, rja m. ber Srommelfchlager. sjärjev unb sjärov adj. be« Srommler«.
B o b u 1 i z a , /. ba« Safchenfraut.
Bödalze, n. ber Solch. Bod-äzh m. fiöfftger Och«. =enje n. ba« Sfe= eben, senz m. ber Sd)merj|tich. *ez, sza /7i. bie Sittel. sezh adj. jiechenb, grimmig, »ilo «. ba««ted»njirumenf, ber Stachel, sljäj m. ber Stieb- =ljäji m. pl. (coli) bie Kolif, ba« Seifenfies eben, sljiv adj. flöffig. djivoft f. jlöfft= ge« 23efen. sezhovka f. Stachelbeere.
B o d i ... bodi, fei... ober. —kaj adv. etwa« fei;r ffieringftigigeS («Bagatelle).
B o g , g am, ©oft; Bog me bei ©Ott ; s' Bögam , lebt TOOl;! ! —abojezb ad). gotte$fürd)fig. —abojezhnoft, f. bie ©otte^furcht. —ajme n. ba« 2llmofen. -maroden, dna, dno ad). fromm. —aroelnoft f. bie i>rötnmig= feit. —ina, —inja f. bie (Söttinn. —injin ad], ber ©öttinn. —oblag adj. gottgefällig. —oljübiz , bza m. ber ©oft liebt. —oinoliz m. (»om Wiönche) ber iSeter, ber gürbifter. —oodftöpnik m. ber abtrünnige. —oodftöpniza f. bie 2lbtrünnige. —ooelftöpnoft /. bie 2lbfrünnigEett. —oilov (*) m. ber Xl)eolo3e. —oflö-vov adj. be« Il;eologen. —ol'lövl'ki ad]. Sheologett..., theologifeh- — flövftvo n. bie Si;eologie. —osnäntz (*) nza m. ber ©otfeSgelehrte, ber Sheologe. —osnänje n. bie ©offe«3 iennfniß. —osnänftvo n. bieöotfe«» geiehrtheif. —ovänje n. ba« ©ai;rj fagen, bie ®al;rfagerei. —oväti, ujem V. impf. ;roabrfagen. —ovä-viz, vza m. — ovävka f. ber ©aljri fager, bie ^-init. — pzliäftvo «. bie «Religion. —fhati v. impf, ©oft ähnlid) ju werben ftreben. —arodijia f. bie ©offe«gebärerinn.
21	Bog
Ii o gilt, adj. reich. —eifhatl, am v. impf, bereidxrn, reicher machen. —eti v. impf, reich werten. —ez , ■—za ; —in; —inez , nza m. ein rei» eher Wann (reicher Sauj). —inlia f. ein reichet ffieib. —iti, im v. impf. bereichern, reich machen; — fe v. r. impf, reich werben. —oväti, am utib —ujem v. impf, ben 9teid)en fpielen. —ftvo, gewöhnlich bogäflvo «. ber «Reichtum. —üh m. ein reicher <praffer.
B ö g a t i, am v. impf, koga , gebor» d;en, folgen. Bogliv adj. fofgfam. Boglivoft f. bie golgfamEeit.
Böh'(f) m. ber Specf.
Boj, m. ber Sampf, bie Schlacht. —ak m. ber Kämpfer, ber iirieger. —iz, —za m. berStreiter. —illie, —o-valiflie n. baS Scblacbtfetb. —ni adj. iiampf..., jum Kampfe, Kriege ge» hörig. —nik m. ber Secbter. —o-vänje n. baS kämpfen, baS Srieg» fuhren. —oväti, am v. impf. fedi» teil, flreiten, Ärieg führen. —oväven, vna , vno adj. flreitfiidjfig, friegerifcb. —ovävnoft f. bie ©feiffucbt. — roda m. ber Anführer beS ganjen leeres, ber i>er$og. —vodiza f. bie i>erjo= ginn. — vodizhin adj. ber Jperjoginn. —vodfki adj. (jecjDg(id). —Todltvo
n. bie Jöerjogswürbe, baSJperjogtbum.
Doja,/ bie Jarbe. Boj-är m. ber gcirber. »ärenje n. bat- färben. »arija f. bie Färberei. »äriti, im t;. impf. färben, »ärjev tmb »ärov adj. beS gdrberi. »ärfki adj. gärber . . gdrbern eigen.
B o j a t i fe , jim fe r. r. impf, ficb fürchten.— Boj-esen, sni/. biejurcbt. »csljiv adj. furchtfam fcbtkbfern. toslivoft f. bie ©diüdKernheif. »ezh, »ezhljiv adj. furchtfam, feig. =ezh-Ijivoft, »ezhnoft f. bie jurdjffatnfeit. »ezhnik m. ein furdjtfamer Wenfd;, ein .£>afenfuß.
B o k, m. bie Seite beS 95attcheS. — aft adj. f>ct>{, conea».
Hok fr I (f) m. ber SSecher.
Bold, rn. ber Z>ompfaffe (Simpel).
(Loxia pyrrhula. Linn.)
B ö 1, m. ber Sd;merj. —ehnti, am v. impf. träufeln. —ehav, atld) —eben, kna, lino adj. EränEltd;. ^elliioiW! bie Ärdniiicbfeif. — ehnöta f.V\tlln-pdßltcbfeit. —ehöviz, vi* tu. —eliovka
B 6 r	22
f. eine frdnfiidje Herfen. —en, —na, —no, aud; —en unb —an adj. frattf. —enik m. —eniza f. (auch bolnik , iza) eine irante Herfen. —enifhe (*) —enifhzlie, auch —nifhc n. eig. ber Ort, wo itranfheifen ober Äranfe gewefen finb, inigemein aber unrtcb» tig, baS ÄranFcnhauS , baS Spital. —enjc n. bie jiranfheit, bie 93etrüb= nif. —eh f. ber melandjolifcbe Schau» ber, bie £ran£l>eit. —elten, ftna, itno adj. febmershaft, Eränflicb. — e-sen, sni / bie jiranfheit. —esenfki adj. Sraiifheits..., Sranfheiten über» haupt betreffend —esnik m. —esniza f. ber Patient, bie—inn. —csniv adj. Eränftid). —esnivez, vzam.—esnivka f. eine fränftiebe SPerfon. —esnivoll f. bie Sränttiebteif. —esnoba f. bie Äranfheit. —esnoväti, nüjem v. impf. frani barnieber liegen. —eti, Ii v. impf, köga käj, fchmerjen, mef;e thutt. —ezh adj. fchmerjhaft, febrner» jenb. —ezhina f. ber (Eörperlicbe) Scbmerj. —ezliinaft adj. fd)merjtn» »oll. —ezkiniti v. impf. Schmcrsen verurfadjen. —ezhinoviz, vza m. ber Sdnuersenmann. —ezhoft, —ezh-vina f. ber Scbmerj. —nifhniza (*) eig. —enifhniza f. bie Sranfenanfiait, baS ÄraitEenbaitS. —ezhek, zhka m. ber Schmersfiicb; —ezhki porodnizh-ni, bie Oieburtöwchen.
Bö llia (iieS bovha, biiha) f. ber g(ol;. Bölli-aft adj. flöbiebt. »injalt m. baS glohbehäitniß, ber giohwinfel. »injek, »jek m. ber gtohfoth. »Ijiv adj. voll Stöbe, flöhig. »Ijiviz , vza m. »ljivka f. ber »oH gtöhe, flöhig ifl. »oväti, ujem v. impf, flöhen.
B o 1 j, adv. fiärier, nad;brüeftid;er, metir. — Chi adv. beffer, größer.
B o 11 a, f. baS ©ewölb (St). Boltezh m. baS Sd)ijfd)en am Ohre.
Bömba (f) f. bie SSombe. —rda f. bie iöonibarbe. —rdir, rja m. ber SSombarbir. —rdirati, —roväti, am v. impf, bombarbiren. —rdirjev, unb —rdirov adj. beS SSombarbirS. —rdirfki adj. ©ombarbir.. ., ber ffiombarbire, jtun iöombarbiren ge» hörig.
Bor, m. bie©eißföhre (Äiefer). (Pin-
nus ji/vejiris. Linn). Jtttffam. ifi
bor'ber öefchiechtiname beä SRabeU
23	Bür
hoijcfl. —in» f. {coli) ba9 97abei^otj. . —je, —ovje n. (call) ber fvieferiparb. . —ov adj. güfjrcn . .., Eiefern; ©a= ■ d;oiber . .., von ©adjofber. — oviz , Tza: njv ein jeher SJtabelbanm; ber ffiad;ofberbranntipein; baä©achofÖer= ge|lriippe. —oviza f ber ©adjoiber, (Juniperus communis. L inn.) bie beeren bavon. —ovizhjo n. (coli) baä ©acboibergejiriippe. —ovizhji adj. ©aeboiber.,von ©ad?oIber= bolj. —ovniza f. ber ©ad;oiber= brannfroeitt. —ovnjak m. berSram= raefäooget, ber Äronabet»ogei. (Tur-dus pilaris. L i n n.) B ö r f h t (f) m> ber gorfi. —nar, rja rn. ber görfler. —-narija f. bie gör= fierei. —nariza f. bie görjlerinn. —närjev, unb —narov adj. beägör= fierä. —narfki ad/. görfler, focjlfic^. —närlivo n. baä gorfiredjt. B ö.f, adj. barfuß. —äk m. —azha f. ber S5arfiijjer, bie —inn. —iti, im v. impf, ben i»uf abnehmen. —öta f. bie iBarfüfUgEeif. Bö fil j ak(f)m. iöafififptt, baä25aftiien= Erauf. (Ocimurn baßiieu/n. /-. i n n.) Bofpor, m. bie -Knobfaudjbrübe. ki 6 f I; i, bödem v. impf, fiedjen. Bafbti, i. \eiber! Bwsh&k, m. ber ©oft ber ©afifret= beit unb beä $ausfricbens, bie ©eib= naebtäfeier, v. B o s h i z h. Böshani'ki; adj. ber ©offbett eigen. Bosli-anftvo, =eltvo n. bie Q5offt>eif. ■Ä\ ad), göftlid); =ja kraviza, ber ■UMattEäfer, ber ©olbEäfer, ber ©on= liertiifer. (Cocvinella punctata. Linn.) Böshji beißt aitcb fettig, aber nur in boshjipot, bie ©aU= faijrfv unb boshji grob , baä ^eiftge ©rab. =jöft f. bie ©ötfiid)Eeit. Bos Iii zh, m. bie ©eibnaebten, ber Plirijitag. —en, —na, —no adj. ©eifmaebtä ...;. —ni fvetki, bie©eif)=' liacfefsfeiertage;. o bosbizbu, jii JßeU;= > matten. —jak , —nik m. baä ©eib= iiacbtä-brot. -r-ovanje n. baä geiern ber ©eibnadjtäfeiertage. — oväti, am unb ujem.ti. impf, bie ©cibnad;t»= feiextagr jubringeni B o s h j a k, m." bie geringfie Wiiitje,
bofä :trd>arfiein. D o s h Min , m. bie tyätonw, bie 0id)fEi>fc. (jfuAanJat vfßckHdlil* Linn) d
♦	Brd	24
B o t d r ff) m. ber ©ewafter, ber tt>e. — Bot-ra f. bie ©eoatterinn, bie 'i>afbe, srina f. baä asrof, n>e[d>es bie fötiern beä Sinbeä ben Jaufpatbe.n fdjicfen; eine ungefaßt »ier bis feefcs ©odxn nadj ber" ©ebut-t beä iiinbeS übiiebe, geipöbniicb mit einer ®la(;fjeit perbunbene geierlicbEeit, baä ^Utben« maiii, baä Sinbämabi. --rinfki ad/. Laiben . . jur botrina gehörig; botrinfke pogazbe, baä iPatbenbrot. »rinzi m. pl. bie ipafbenfreunbe, bie iPatbengajle. B ö z a, f. eine jtedjenbe ipflanje; bie ©djampaare. —ti, —m v. impf. ©cbambaare befommen. B r a d a, f. ber SSart. Bräd-aft, .at ad/, bärtig, sazb m. ber ©roßbart, ber einen großen 93art ^at. «inftvo n. baä SOlannäaiter. «iti Te, im fe v, r. impf, mannbar roerben. =iza, sizbka f. baä SSärtcben. =lja f. bie aSartbacfe. sobriviz, vza m. ber aSarffcbcrer. sobrivftvo n. bie 85art= fdjererei. sobrivzliev adj. beä S5arf= fcbererS. =ovje n. (coli) ber SSaum* bart. iovka f. bie 83arfmeife. B r a do v i z a,'/. bie SBarje, bie 2Srnfi> roarje. Bradovizh-iza , =kiza f. dd.
baä ©ärjdjen. =ji ad/. JSarjen____
snat adj. Doli ©arjen, toaejig, Brahor, m. ber Sropf. — al't adj. fropfld)t. —iz, — za m. d. baä Sröpftben. —nät ad/. Eropjig. B r a j d a, /. bie SBeinbecfe. Brajdi«a
f. d. baä' ©einbeefeben. Bramor, m. (ein Snfeit) bie ©erre.
(Gryllus gryllotalpa. Linn.) Brana, f. bie (Sgge. Brän-ali , am v. impf, eggen, »enfbze f. pl. ein febr Eietner ©(btitfen, 5i*a f. <ji ^ine iietne ©gge. »ovlek m. baä ©agen= brittei.
Bräniti, im v. impf, febüfren, l»ib= ren, «ertbeibigen, fdurmen; — l'e v. r. impf, fid) pertbeibigen. Bra-mJba; f. ber '©<bub, ber ©djirm, bie 3k.r= tbeibiaung, bie ©e(>re; deshelnas bramba , bie Canbioebre. =mbali, am v. impf, ftbüfeen , roebreu. =mb(>yiz (1) v?a; m. ber ianbniebrSmann. =BV bovi'ki adj. ßaubmebrä..f,ttr ianb= raebre gehörig. . smbovftvo n. bie ßanbre<(bre, bie ßatibmiiife. «mefli m. bie SBruflieehW', üiiio n. ber 24>u(i,
25	Bra
bie ©cbufemajfe. «nifbo n. baS Q3»>n> merE; bee Mofl. mifhtvfc n. bie gcfluttg.
Branjc, n. baS ffieinlefen (ged)fen), bte ©einlefe; baS Gefen (eines ©ucheS tt. bgf.)
B r a n j o v i z, vza m. branjovka f. bet Oebfller, bie —inn.
B r a f h n j a , f. bie Keiie$el;rung. Bra-flmo n. (alffl.) bie ©peife.
Bras<la, f. bie gurebe (bie burd) bie aufgetootfene (Stbe entflanbene. 23er= fiefung). Brasd-eniza f. bie $ol)b Eejjte.' =iti, im v. impf. gurd)en jtehen, einfebneiben. «iza f. d. eine Eleine gurd>e, bie 3eiie-
Brasgoten, tna, tno adj. narbig. Brasgotina f. bie 9larbe. Brasgo-tinaft adj. mirbid)f, narbig.
Brat, brata m. bit ©ruber, and;: ©ruber! greunb, guiergreunfe; pravi brat, ber leibfid)e ©ruber.; brati ino feftre, ba« ©<fd>»i|t«r. —aiiiz, nza, aud) —iniz, nza rn. ber ©ruberfohn. —anzhev, —inzlicv adj, be.S ©ruber« fobneS. — ek, —ez m. d. ba« ©rttber« ¿en. —inftvo «. bie ©rui>erfd>aft. —iti fe, im fe v. r. impf. ©ruber roerben, ©ruberfd)aft nut 3emattb macben. —oljub, and)—oljubiz, bza m. ber ©tttberfreunb. —omor m. ber ©rubcrntotbcr. —omorov adj. be« ©rubermbrbetS. —omdrfki adj. ©tubermbrber ..., btubetmorberifcb. —ovfk, aud) —infk adj. bruberlid). —ovfbina f. bie ©ruberfebaft. —-ov adj. be« SBruberS.
Brati, bercm v. impf. (efeit, fam= meln. Bra-tva f. bte Cefe. «viz, vza m. «vka f. bet Cefer, bie —inn.
B r a v , m. baS ©«hafvteh (ohtte 9iucfftd)f auf baS @efd)Icd)t obet '¿liter). —iz, —za m. ber ©chop«. —® i ta n. baS TOafivieh- —je, aud) —je n. (coll) baS £Uia|ittief). —fki adj. ©d)opfen... —zhe, ta n. d. ba« <ecb6pSd;eti. —zhetina f. ba« ©d)opfcnfieifd).
Breber (*) m. bet ©ibet. (Cajtor fiber. Linn.)
lirug, brega unb brega m. bcr--£)U= gel, ber ©erg; ba« lifer, fyofyct iiattt. —ovit adj. ^ugelig. —ovje, aud) —ovje n. (coll) baS fflebirge. —ez m. d. baS ©erglctn, ba« lifer« cben.
Bregefhe, f. pl. i>ic Ctnnenfcofe.
. B^è	26
Bregöfhniza f. bie £dj,ffe einer. 8ir.« nenljofe.
B r e g u 1 j a, / bfe 3i(;einfd)n)albe. (HU rundo riparia. Klein.)
Bréj, adj. (von Silieren) trächtig. Bréjati v. impf, trächtig machen, be« Ingen.
Breme, na in. bie ©ürbe , bie Safl, bie ©efd)tverbe. —nit adj, fd)i»an« ger. —nôliz, fza m. ber ßaftfräger.
Brenk, m. ber ©aitenton. —ati, am v. impf, ein ©aiteninjlrument fptelen.
B r é n k a, f. ba« 2Bein,fajj. Brénzbiza f. d. baS SBeinfäfjcbcn.
Brénzelj, na (f) m. bie9îofjbrâmfe. (Qefirus equi. Linn,)
B re n z h à n j e , n. ba« Äiimperit. Brenzb-àti., im v. impf. Eltnipern. siti , im v. impf, fummeit.
Bréfkev, fkvi unb bréfkva, fkve f. ber ^Pfirfichbauitt unb bie gruçht ba« Von. (Amygdalus pcrsica. Linn.) Bréfk-ov adj. ipjürjici)...., von sJ)pr« ftchhol?. «ovniza f. bet, (l)jtj:fichtuoii, ber ippr(îd)btanntmetii.	f. d.
ein fleiner ij)ftrfich, ein Eleiiter i^gr« fid)baum.
Bréft, m. bet Ulmbaum. (Ulmus
eampeftris. Linn.) —ek in. d.
eine Eleine Ulme. —ov adj. ulm« bäumen. —ovina f. baS Ulmholj.
B r é f h n a ,f. bie ïïlabruitg, bie 3ehicung.1
B r è s , prp. ohne , loS ; b,res gliive* , 0l;ne Äopf; brès jedi ino pijàzhe, ol;ne ©pet« unb XtanE ; brès njega, oi)Ue ihn. -^böshen , stma, slino adj. gottlo«. — bosheftvo n. bie ©otteSläugnung, ber Atheismus. —bo-shuili m. ber ©ottlofe. —bösbniza f. bie ©ottlofe. —bôslinol't f. bie ©OttlofigEeit. —delaven , aud; —deloven, vna, vno adj. unti)àtig. —dé-lavnoft/. bie UnthätigEeit. —délno adv. ohne 2lrbcit, unbefd;äftigt. —dél-noft f. —délftvo bie 2lrbeit«lo« ftgEeit. —djânj adj, fimtenloâ. —djâ-njoft/. bie '¿fjateniofigÉcit. —dufhen, Tlina, fhno adj. Icblo«, hct'S'o«, flt|)llo«. —du f Ii ni k m. ber Jjerjlofe, guhllofe. —dùfbniza f. bie ¿erjlofe, bie gtil)l!ofe. —dfiibnoft f. bie ßet« loftgfcii, bie gühlloftgEeit. —glâfen, fna, fno adj. ohne ©(¡mine. —gl«--' fnik m. ber SJcitlaut. —gldfnoft f.
27

Me ©ftmmfojtgieif. —glAv, —gla
ven , vna , vno adj. opne OKrpaupt, obcrpauptšloš. —glavnolt / bie Ober» pauptMojigfeit, bas ¡3riterr'egrtuiti, baS yn>ifcpcnreicp. —govoren, rna , rno adj. fpracploč. —govornolt f. bie ©pracploiigEeii. —grefhen, flina , Tlino adj. funbenfoš. —grelhnik m. —greflmizaf. ber ober bie opne ©linbe t(t. —grefhno adv. Opne ©iinbe. —ereflmoft f bie ©uitbenloflgfeit. —lierven, vna, vno adj. bllltloS, unbfutig. —liervnoft f. bie ffilui» lofigieif. —konilien, zlina, zhno adj. eilbloš, ttnenblicp. — konzhnoft f. bie (šnbfofigEeii, bic ttnenblidjfeif. —koften , fina , ftno adj. opne 5itt0= d)en, Inotpenlpž.—Ijiiden, dna, dno adj. (euteftpeu. —ljudnik m. ber iiaplmaufer. — inadeshen, slina, slino adj. mafelloš. — madeshnoft f bie SDfafelloftgfeit. —mesdno adj. ttmfottji, unentgelflicp, opne Copn. —obrashiti , iin, il, shen v. pf. entfieden , »erunfiatfen. — obreften, 1'tna, ftno adj. nufeloS. —obreft-noft/. bie 9iuplofigfeif. —obrozhen, z lin a , zhno adj. opite Dieifc. —O-dihliiv adj. afpcmlož. —odililjivoft f. bie Atpemlofigfeit. —oroshen, shna, slino adj. roaffenloš. —o-roshnoft./. bie 2Baffenfofigieit. —o-trolcinja /. ein EinbcrlofeS ©ctb. •—otrozhen , zlina, zhno adj. itn» berloš. —otrozhnoft /. bie Šinber» lojtgEcif. -—podoben , bna, bno adj. ttnsergleicplicp. —podobno!* f. bie Un»ergieicplid)?cit. —pomozhen, zhna zhno adj. ptilfloš. —pomozhnoft/. bie £uf|ioftaSeit. —poreden , dna , dno adj. orbnungšlož. —porednoft f. bie Dtbmmg$Ioftg!etf. —poten, tna, tno adj. unroegfam. —potnoft J. bie Unmegfamieit. —prentillik m. ber ttnbebacbt. —premiTliljeno adv. ttnbebaiptfam. —prikladen , dna , dno adj. beifpielloš. —prikladnoft f. bie 93eifpielIoitgieif. —rasfoden, dri a , dno adj. unbebacbtfam. —ras-fodnoft/. bie Unbebacptfamieif. —ro-kavnik, aud) —rokavnjak /«. ein Slcib opne (Srmel, bie ffiieftc. —ro-zlien, /.lina, zhno adj. opite £><Jnbe. —lapen , pna, pno adj. afpemloš. —fapnoft/ bie AtpemlcftgEeif. —fer-
Br6
28
zhen, zhna, zhno adj. perjlož. —ferzhnoft/. bieiiersiojtgfeit. —1'ker-ben, bna, bno adj. forgfož. —fkerb-noft /. bie ®Org(cfij)feif. — Clushen, shna, slino adj. bieilftloS. — l lush-noft f. bie SJienfllofigfeit. — framen, nina, inno adj. fcpamloS. —1'ramnik m. —framniza/ ber ober biefdjantloS ijt. —framnoft f. bie ©epamiojtgfeif. —ftarfhen, fhna, fhno aAj. elterit» los. —ltarfhnoft f. bie (Slternlojig» ieii. —fhalen, )na , Ino adj. opne ©cperj, ernfllicp; bresfhalno s'tobo govorim, id■> fprecpe ernfilicp mit bir. —fhalnoCt/. bie (Sntfllicpieif. —fhko-den , dna , dno adj. fd;abloS. —flikodnoft /. bie ©cpablojtgfeit. —fhtrafen (f) fna, fno adj. uit» flraflid). —fhtrafnoft f. bie Unftraf» lid)Eeif. —sakoniz, nza aucp —sa-konik m. (»on bres opne unb sakon baš fflefefe) eig. berfo lebt, alS gabe e$ Eeine ©efefee b. i. irreli» gibž; gem. ber (špelofe. — sakonfk adj. epetož. —sakonTtvo n. eig. bie ©efefelofigfeit, bie 3rretigi6fitdt; gem. bie (SpelcfigEeit. —sveCt. aucp — sve-ften, ftna, ftno adj. freuloS. —sveft-nik m. ber Sreulofe. —sveftniza f. bie Xreutofe. —sveftoba, — sveft-noft unb —sveftort f. bic Sreulo» figieit. —shenftvo n. bie SSeiberlo» figfeit. —telefen, fna, l'no adj. ibrpertoS. —teleTnoft J. bie Sbrper» Ioiigfeif. —umen , aucb —vumen , mna, mno adj. »ernunftioS, bumm. —umiz ober —vumiz , mza m. ber SDummBopf. —Vimnoft f. —umftvo n. bie ttn»ernunft, bie Zutmmpeit, ber SBapnroife. —veften, ftna, ftno adj. geroiffenloS. —veftnik m. ein geipiifenlofer 93ienfcp. —veftnoft, —veltoft /. bie ©eroiffenloftgfeit. —vetrije n. bie SBinbflitle. —zhaften, ftna, ftno adj. eprtoS. —zhaftnoft/. bie (SprfojtgEeif. —zhlovezhen, zlina, zhno adj. unmenfd)li(p. —zhlovezh-noft f. bie Unmenfcplidjfeit. —zhut-ljiv adj. emppnbungSloS. —zhiit-ljivoft/. bie (Smpfinbungoioftgfeit.
Bresa,/. bie Sirfe, ber25irtenbaum. (Bctula alba. L i n n.) lires-aft adj. mit 5<Jcben geflreift, birfenapn» Itcp. »iza f. d. EiaS SSirfcpen. »izh m. eiuc junge SSirie. »je n. (cott)
29	Bre
eine Wenge Siefen, bet 2Mrfenwatt>. sjizhc n. d. (coli) ein junger SBirfeit» watb. sov ad). birfen, won SSirfen. =oviz, vza m. =ina f. baS 23irEen= holj. =oviza, sovlia f. baS 95irfen= reis, bie SSirEenrufhe. =ovniza f. ber 35irEeufaft; ber ©irEenftab.
Dresden, dna aud) bresen, sna m. ber 3lbgrunb; lefctereS in £t. aud) ber SWonat Wars-
B r e s m e z m. bad Öflerbrot; baS am <l)almfonntage geweihte £o!;t.
Brcsbizh m. d. ber ^Ügcf. Bre-sbizbki adj, £üget. . ..
B r e v i a r (f) rn. baS ©revier.
Brijäzh m. ber ©arbier. Brija-zbevadj. be§ ©arbiersi. szliki, aueb =fhki adj. ©arbier ..., ber ©arbiere.
Brin m. ber ©atbolber. (Juniperus communis. L i n n.) —je n. (coli)
baS ffiaebotbergefträud). —jev adj. SSacbolber..., von ©atbofber. —o-viz, vza m. ber iEJaebolberwein. —ovlia/. ber SrammetSvogel. (Tardus pilaris. L i n n.)
B r i f a 1 o, n. brifävka , brifazha f. baS ilbroifebtueb; baS £>anbtucb. Bri-fanje n. baS (,'lb) »i)"d)cn. sfati, fliem v. impf, (ab) Wtfcbcn.
Brifzavik, vka n. baS Saufenb: EörnerEraut.
B ri s g 1 a , /. baS Sprifed)cn.
Britek, tka, tko ad), bitter. Britko-ft f. bie ©ittcrEeit. «ften, ftna, ftno , aueb =ven, vna, vno adj. bitterlich; äitgjtlieh. =väti, am unb üjem v. impj. Ängfligen.
Britcv, aud) brituv, tvi unb britva, tve f. baS ©arbiermeffer, baS ©eber= nteffer. Bri-ti , ijem v. impf. bar= bieren, feberen, rafiren; — le v. r. impf, fid; raftren; gefroren werben. =tje n. baS ¡Barbieren. =tviza f. d. baS ©arbiermeffereben. =viz, vzam. ber ©arbier. ^vniza/. bie ©arbierjlube.
Britof (f) rn. ber grieblwf, ber ©ofteSarfer.
B r 6 d, m. bie gurt, bie Ueberfaftrf. —iflie n. bie ,'lnfurt, bie '¿Inlanbe. —nar, rja. —nik rn. ber Ueberführer, ber gäbrniann. —nar jev, —närov, —nikov ad). beS UeberführerS. —nar-Tki, —niriiki adj. Ueberfutjri..., }tir Ueberfabrt gehörig. —nina/. baS Ueberfal;rfSgelb," bie Ueberfuf;rsgebüi;r.
Búd	ao
Brodét, m. baä ©eieffen (9iagout, ©ingemacbfeS).
B r ó d i t i (aud) broditi) , im v. impf. vereiteln, i)in unb wieber fatten faffen, s. ©. ©peifen, wenn man ungcfdjiiff ift, u. bgt.
Brój, m. bie 3<*ht- •—iti, im ».impf. }äf)ten. —nik m. ber ©ejajjtfe.
Brój iza, y. baS 9toti)fd)wänjd;en.
B r ó n , rn. baé @rj. —a ft adj. au? ©rj, ehern.
B r o n z ú s a, f. ber Sürf ijj.
Bröfhzh, m. bie gärberröflje. (Rubia tinctorum. L i n n.)
Brubánje, n. baé Uebergcben. Brubáti, ám v. impj. fid; übergeben, ftcb erbrechen.
Brúmda, f. bie SOiautfrommet, baS ©rummeifen. Brumdáfh, —vi/., vza m. ber TOautfrommter. —ti, —in v. impf bie -Blaultrommel fd)Iagen.
Brúmen (f) mna, mno ad), fromm. Brúm-nik m. ber gromtne. =noft f. bie grömmigieit.
Brun, rn. ober bruno n. ber 2?aIEen.
Brúniz (-)■) nza m. eig. iBronpe; baá ©rj. Brúnzbnat ad), áuá aSronije; et)ern.
Briif, m. ber ©ebteiffiein. —ár, rja m.
i ber ©d)(eifer. —ariza f. bie ©d)Ieife= rinn. — árjev, —árov ad), beé ©cbfei» ferá. —ärfki adj. ©d)teifer ..., wie bie ©d)teifer. —iti, im, il, fben v. impj. fd)(eifen. —en , —na, —no adj. ©ebteif ...; brüten kamen, ber ©ebteifftein. —nik m. ber ©d)teifer. —niza f. baS ©ebteifwaffer; baS ©cbteifgefletl.
B s i k a n i z a, /. bie ©prtfebüd)fe. Bsi-kati, ain v. impf, unb bsikniti, nein v. pf. gtüfjigfeifen aus einem tuft« bidjt gefd)[offencn Öiefäjje mit öewalt burd) eine enge Ceffnttng tjerauspreffen, 5. ÍB. mit ber ©prifcbücbfe, mit ber 3unge jwifd)en bie Bahne u. f. w.
B ú b a, f. (in ber Äinberfpracbe) ber ©cbmerj, überhaupt '.'titeé, wa«©d)merj verurfad)t. —ti v. i. impf. fd)mer= jen, wehe tf)un; gláva me buba, id) habe £opffd)mer'$ett.
Bú dal a ft, ad), thöriebt, tölpifcb-Buda-tifanje n. baS fl)orict?fe ©pre= eben, difati, am v. impf, thöriebt fpreehen. Aon. ber St;or. =loftf. tie ¿horheit.
31	Bdci
Böden, dna, dno adj. macbfam. Bud-enje n. ba9 ffiacben, 'baä ffiad;« fepn; baälBeefen. «ilnik, «itelj, =ivi«, vza m. bet SBachmann; ber 'ffietfer att ber Upr. =eti, im, ej v. imvf. wachen, tvad) fepn ; zelo nözb fem • budel, id; ijabc ibie ganje 9iacpf ge* macht, biti wach gewesen. 'iti, im, i I. v. impf, werfen, wad> machen; kaj me budifli ? waä n>icfc|l bu mich i >noft f. bie SBadjfamfeit. B u h t i t i, im v. pf. anfallen. Buk, m. bie SBrutlji. . —anjc n. baä ßäuftgfei)tt. — ati fe, am fe unb zheni fe v. r. {#!/;/-.(ppcjliglifl t)«n ©d;meinett) läufig fepn. B ü k a t i , am v. impf, (»om Siinb»
wie£)> brüllen. B Vike v, kvi ober bükya; live f. bie , Suche, ber «öuiöbauni. (Pagus ßl-vatica. Linn.) Bük-evza J. bie . s£ud;eid)ef. --ov adj. buchen, bud;= bäumen. =ovinn f. bie SSuchcngegenb. sovina f. baä Sufhenpolj. »ovje n. \cqII) ber Sudjtpaib. Bukvar (*) rja m. baä 21bcbud>; ber 'Dudjfllhrer. Bu-kvarniza (*) f. bie 2Mb(iot(;ef. »kve, kev f. pl. baä s£ud). ikvenatifkäviz (*) «liveflifliä-viz (*) vza , skvotif (*) »i. ber S5«cb= bruefer. «kvenalifkävzbey, «kveCti-fkavibev, skvolifov adj. bed SSuch= brueferä. «kvesvesaviz (*) vza, =kvo-platär (*) rja, slivoves (*) m. ber ?Bud)binber. =kvesvesavzhev, =kvo-platärjev, «kvovesov adj. beä 23ud) binberä. «kvizo f. pl. d. baä ißüch lein.
Bula, f. bie gütle; baä ©efehwür Bul-anki m. pl. (gefüllte) 9iubelit. »ati, am v. impf, füllen, fepoppett.
Dal
32
Btilefh, m. ber Ovlnbelftfcfc.
Buna,/ ber ffialbflrom.
B u n k a /. bie öefchwufjl.
B ü r (f) m. bie @d)wclgeret. —delati, am v. impf. fd;welgen. —delniza./ bi? 5ßotbc£[(>iire.
B ü r j a, /. ber ©cefittrm ; ber ©türm« witib, ber 9iorbwinb; baä ©türm» weiter. —va f. baä Slorblicbt.
Burka, f. baä ©turmwettcr. —nje k. baä 23rubcln. —ti, —in f. impf. brubeln.
Buren, rna, rno adj. armfeltg, fehlest. Bürnoft'/ bie 2lrmfcligiejt.
B u r k e, f. pl. hoffen, vi.
B ü r k 1 a, f. at:d) bürlile f. pl. bic Ofengabet. Burklin adj. ber jOfen= gabel.
Butara,/ bie SSürbe.
B u t a f t, adj. perjlocft, tölptfch- Butiti, im v. impf, fdjlagen.
B u t e j, v. V d e b.
B u t o 1 j, m. ber 9?anie eines 2lpfcl= baunteä.
B ü z i k a, / bie ©fecPitabel.
Büa b a, / ber itürbif) (Cucurbita mulo. Linn.)-, ber Ärug, bie Sur« bijjflafche; ber «.cbäbel.
B u z h a n j e, n. baä ©umfen. Bu-zkati, im v. impj. fumjen. Buzbezh adj. funtfenb; braufenb.
B z b e 1 a, /. bie 23ienc. Bzbe-lär , rja m. ber SMencnbauer, ber S3iencn= nichter. »larftvo n. «larija f. bie SMcnenjucbt. «linjak m. baä 23ienen= (;auä. «liza, tlizhka, «lizbkiza (nad) ben verfcbiebenen 25er£leinerutigä= unb Ciebfofuugägraben) /. baä SBiencben. •len, Ina, Ino adj. 95ienen ..., ber iQienen; bzbelni sbalet, ber S5ie--uenjia4)cl. »lnik m. ber SSieneniocb.
D.
Da , conj. (alffl.) bafj, bantif, v. I) ö.
1) a b i, conj: auf baf, baniit, um.
I) a |i n i t i, nem v. pf. einen '4tl)etn» jUg.fl)uu.
Dajanje, n. baä yiele öftere ©eben. Kaja tel j , dajäviz, vza m. da javka/ ber öeber, bie ..-rinn. Dajati, am v. impf. öfter>, viel geben, ju geben pflßgeit, Dajaven, vna (*) m. bie brit'te (Snbung. Dajba / bie ©abe.
D a 1 a j n , dalajfhen, fhna, fhno adj. weit, weiter. Däleka , daleköta /. bie gerne. Däleko, dälezb , dalzh adv. weit, entfernt. Dälezhe, adv. weit entfernt. Dalezhina , dälezh-noft f. bie (Sntfernung. Dalj, Dalje, aueb die adv. länger; weiter. Dalja, daljava/ bie SSeite. Daljen, ljna, ijno, adj. weit, entlegen, ferne, ent= fernt. Daljnoviden, dna, dno adj.
33	IHni
roeifflcE/ttci; «neig. fd>arffid;fig. Dalj-novidnoft f. bie äBcitftcbtigEeif. Dalj-fhati, am v. impf. aufibehnett.
Dämjek, m. bie ©emfe. (Antilope rupicapra. L i n n.)
Dan , a. dna, dne unb dneva m. ber Sag. Dän-af, atld; dänf adj. heute, raflienj, flinja , flinje adj. heutig ; dän danafhenj, heilt ju Sage. =iti fe v. r. impf, tagen, Sag werben. <iza f. ber ©iorgcnftern. =izhen, zlma, zlmo adj. wie ein 93torgen= flern. «jevati, am v. impf. Dia|lfag halten.
Danjko, n. dänjfhak m. ein Sebents freier 3nfaffe ober ©runb. Danjfki adj. jehentfrei.
I) a n k a, /. ber geffbarm, bie SSIunjcn» wurft.
Dar, 2. dara, daru unb darovam. bie ©abe; baS ©efcbenE. — eshljiv, — ljiy, —ovit adj. freigebig. —esliijivoft, —ljivoft, —ovitoft/. bie greigebig: Eeit. —ilo n. baS ©efcbenE. —ina f. bie ©abe.. —itelj, —iviz, vza m. ber ©eher, ber ©cbenEer. —itelj-kinja, —ivlia f. bie ©eberinn, bie ©cbeitEerinn. —itev, tvi, —ritva/ baä Opfer. —iti, im v. impf. febem Jen. —ivzlicv adj. be$ ©d;enEer$, beS ©eberS. —oviinje n. bie Sßer» ieihung, bie ©cbenEung; bie 9latur= gäbe, baS Safent. —ovanftvo n. baS ©efdjeitE. —ov.iti, am unb üjem v. impf, ©efdjenEe machen, opfern; verleihen, befdjenEen. —ovnik m. —ovniza f. ber Geber, ber ©cbenEer, bie —inn.
Daril a, f. ber ©urffpicjj ; dardiza f. d. bie klinge.
D a r ftl i vk e, f. pl. bie Vllraunbeere.
D a f Ii 1 i z a, /.'ber aBillEommbecber.
Dafhzheza,/ ber SutterEräpfel.
Dati, dam, aueb dadein v. pf. ge= ben;- 11a snanje dati, ju wiffen thun, roiffen iaffeit; — fe v. r. pf. 2Ben= buitg nehmen; böde fe slie dälo, es wirb fich fd;on geben, eine anbere Söetibuug nehmen. Da van je unb da-vati, v. Dajanje unb Dajati. Dävik , vka m. bie ©abe.
Dave, dävi adj. Eurj JUVOr, l)CUfC früh, !)"iie ÜJtorgen. Davefhonj, Ilm ja, flinje adj. furj Stivor, heute frül; gefchel;en.
D é d	34
Dáviti, im, il, vljen v. impj. würgen; brüefen. Dáv-iza f. (eine kranEheif) bie $aléenge. djenje n. baá SBürgen; bae Srücfen.
Davné, dávno adv. langel;er, längjf, vor langer Seit.
D á z , m. ber Safe. Dázlia f. bie Vlbgabe (©teuer).
Dé, conj. bafj, auf baß, bamit f.quod, utj : fem siiédel , de je vinérl, td; erfuhr, baß er geflorben ifl; ga je profil, de naj pride, er bafb i(;u, baß er fotnmen möchte; baá dé et-= fefef aitd; baž bejiehenbe gürmort k i, htéri me (d; er, menit beni ©ub= jelfe eine (Sigenfd;aft ober S^efcbaffeu» l;eif beigelegt wirb; veliko jih jé, dé ga rádi poflüfhajo, eá gibt Viele, melcpe ihn gerne anböten, b. i. eí gibt viele von ber 2lrf, baß fie il;n gerne anhören; de bi, deb' bamit, auf baß (utj ; de Ii wenn nur (dum-modo, dum) ; de lih , de fi, de fi lih, de fi rávno, de fi tüdi ober delih, defi, defijih, defirávno , defiiúdi, deflih obgleid;, obfd;on, wiewol;! (et s i , ut ut, quamquam , quamvis, licetj: defirávno je pri-fhel , vuner nizh ne pernéfel, er bradjfe bod; uidjfs, obwohl er ge£om= tuen ifl; de lih ... vuner, defirávno ... vuner u. f. W. obmo!;! . .. jebod) (etsi ... tamenj.
D é , adj. ja.
D é b a n z a, / (ein ©efd;irr) bie ©ein« Erufel.
D e b é 1, adj. bicF ; fett, feifl. —ák m. ein fetter 9ttcnfd) (gettwanfl). —éti, im (aud) —éti fe, —im fe) v. impf, bief werben. —ina f. bie Sitie. -jkaft adj. l)übfcb bief", bicf= lid;. —ogláv adj. yon bicFem köpfe. —okóften , ftna , ftno adj. biefbeiltig. —okóftnoftf. bie Sicfbeiitigfcif. —oft f. bie 2)icfc'; bie geifiigieit. —fhati, am v. impf, bief mad;en, verbicfeit; — fe v. r. impf, ftcb »erbiefeit, bici werben.
Déblo, n. ber Baumfiamtn, stirps.
Dédj dédej m. ber ©roßoafer; alier Wann. —ejev, —ov adj. bcé ©roß; oaferž; bem alten Wanne gehörig, eigen. —ek m. d. baä ©rojvafercbea.
D é d i z h , m. ber Grbe. Dédifhna , f. baž (Srbe, bie (Srbfchaff.
35	Dég
D é g a, f. ber 3oebriem. —ti fe, —m Te v. r. impj. aneifern.
1) é h n i t i, v. Dahniti.
Dejanje, «. baš ffîcrf.
Dé kl a, f. bie Wagb. De-klè, ta n. (gertngfd;âi;enb) baâ SBîâbcfjen. sklenili m. ber SSit^Ier uni eine 9)îaab. «klina (liebEofenb «kliniza, sklinzhi-za) f. betê SOtiibdjen. «klinji adj. WéibdK'tt..., ber SOWbt&en. «klinfki adj. SOtâbeben..., mâbd;ettf>aft, nacb Wâbdjen 2lrt. îklinitvo n. bae TOâb= djenalter ; ber 9)tâbd;enftanb ; bie ®tâb« djenfdiaff. «lilifhk (biffer fiaff «klizhk) Wâbdjen ... ; SuttggefeÛen . . . , «klifhki ftân , ber 3unggefeïïenfîanb. «kliza , îklizhka J. dd. ba$ ®tâgbs iein; ba6 Sienfîmâbcben. «klizh /n. baâ TOàbdjen ; ber 3unggefetle.
D é 1, m. ber 21;eil. —enje n. baâ Sfjeifen, bie ïbeifung. —esh m. bie Si)ciinai;me ; ber îlnfljeii. —eshen , shna, shno adj. fbeilbaffig. —eshnik m. ber S(;eitnel;mer, èer ©enofi. —eshnoft f. bie Sbeiibafttgfeit. •—eslitvo re.'bie ©enoifenfebaff. —itelj (*) m. ber Zfyei 1er. —iti, im unb —iii, im v. impf. geben, fl;ei(en ; —iti fe v. r. impf. fid) (in etwaà) t()eifen. —jitev, ivi —jitva f. bie ®;eiluitg. —jiviz, vza m. ber ©ebiebSmann. —nik m. ber 21;et(= neljmer. —itliiv adj. fijeitbar. —it-Ijivort f. bie Sjjéiibarfeif.
Del a j « z h , part, arbeitenb. —en , —na, —no adj. arbeitfatn, —noft f. bie ?lrbeiffamEeif.
Del an je (aud) délanje) n. baâ ?(r« beiten. De-làtelj , dé-laviz , vza m. «avka f. ber 5lrbeifer, bie—iitn. «lati, ani v. impf. arbeiten. «latljiv adj. arbeiffam. «latijivoft f. bie 2lrbeif= fatltEetf. «laven, vnà, vno (aud) déloven) adj. îirbeifé..., arbeiffam, ff)âttg. «lavnoft, «lovnoft f. bie 2ir= beiffamïeit, bie ïbâfigEeif. «iavnik m. ber îirbeifâfag, ber SBerEfag. «lav-nifhc, «lavnifhzhe n. bie SBérffîâtfe, ber-.Orf, wo gearbeifet wirb. «lavniza f. bie 2lrbeiféftube. «lo «. bie itrbeif.
Dele z h, v. I) à 1 e z h lutter D à 1 a j n.
Délfhati, ara v. impf. erben. Délfhina, délflinoft f. bie jluâfteuer.
Dén, i. dn;v, dné ttnb dnéva m. ber ïag. —ef adv. fjeufe. —cti, gem.
Der	3t»
jttrticffiifjrenb —iti fe v. i. impf. Sag werben, tagen. —iza f. ber SJtorgenftern.
D e r a , baS Arbeiten ebne Soft: per deri delati, oljne Soft arbeiten-
Derdranje, n. baS ftennen. Der-dräti, am v. impf, rennen.
Devese,/ pl. bie <Sd)ul;eifen.
D e r e ä t i, am v. impf, fegen. Der-gäviz, vza m. dergiivkaf. ber Seger, bie •—inn.
Dergetänje, n. baä Staffeln; baS 3iftern. Dergetäti, am itub gezliein v. impf, raffeln; jittern, beben.
D e r g n i t i, nein v. impf, reiben; würgen; rifeen.
D e r li A 1, f. ber <pöbel; ber 2lnf;ang; ba§ ©efihbet. Derhäliza f. d. ein JpiutfdH'n, eilte i)aitb »oll ß'eufe.
Derhaviza, f. bie ®td)t. Derlia-vizhen, zhna, zhno adj. giebtifd).
Derkäliza, f. bie ©ebleifbafjne. Derli-anje n. baä Saufen, «ati, am unb derzhem v. impf. laufen, fpriit= gen. «aviz, vza, =äzh m. ber Saufer. «niti, nem v. pf. einen Sauf ober (Sprung tljun.
D e r m , m. ber *)>ed)braf;f.
Derma, / ba$ Scijaffuffer, bai genfuffer.
D e r f a n j c , n. baS Sd;feifen. Derl'-ati, am unb derfhem v. impf. fefeieifen. «niti, neni v. pf. fdjleifen; fdjarren mit bem ©ebarre'ifen u. bgl.
Derfk, m. baä ©efnifter. —ati, am v. impf. Euiftern. —azh m. ber 3a(;rer, ber Sarijerpogel.
D e r fk 1 a , f. bie Sprite: —vsddizh-na, bie Ätpjiierfprifee.
Derftiti, derftovati, am unb ftu-jem v. impf, ftreieben mie bie Sifdje. Dtfi-ftva f.' ber Strid; ber Sifebe.
D e r s a n j e , n. ba» i>eet>eln ; ba» Sßagen. Ders-ati, am v. impf. l;ed;'e(n; wagen, fieb erEitl;neit. =ej m. bie jpecbel. =en, «na, «no (aueb soften) adj. verwegen, Eübn; freeb ; rtifiig, waefer. =niti, nem v. pf. wagen, fieb erfiibnen. «oft j. ber Stütl), bie SSerroegenbeif, bie Sred)« beif. «ovina f. baä JpecbeiwerE, baS ®el;ed)e(.
D e r s h A j, m. bie iianbbabe, baä Oies länber. Dersh-aljka f. ber ©ri(T, ber Sftef. «änje n. baä iiaifeu. =Ati,
.77	Der
sliiin , slial, shan v. impf, ^afttfrt : »' kóin dersháti, fié ait 3emanbê Partei í;alfcn ; — Ce v. r. impf. fid) an Semattb (»alten, auf ctroaê ruljen ; ftd; anhalten ; befolgen. »Ava f. ber ©taat. »áviz, vza m. »aviza/ 'ber 23eherrfchcr, ber Dïcgent, bie —inn. íávftvo n. bie 25eherrfchung, bie 91 e» gtcruitg. »avftvováti, ám v. impf. beherrfdien, regieren. =ina/ Mega» niitie, baê Oefinbe.
Dertija, dertviza f. bie ©djinbc* rei. Dertje «. baê ' ©chinben ; baê plärren.
Dertinfhiza, f. cine Jansen» gattung.
Derva,/ unb dervo 11. baê ©djeif. Derva n. pl. (coli) baê SBrennholj. Dervá-r, rja m. ber Jpoljbaucr, ber •Çioljmamt, bcr -Ooljcr. »renje n. baê Holsen. »rina f. bie ^otjabgabe. >riti, im V. impf. Jpotj fädelt, í)ol» jen. »rjev, aud/ =rov adj. beê #0Í5» hauerê. »miza /. bie £olshüíte. =zha f. bic ^oljart. Derviza f. d. bas ©cbeitd>en. Dervóton m. bie .^olslege.
Derzhánje, n. baá ©leiten. Derzháti, im v. impf, gleiten.
Défcn, fna, liio adj. rechtê; défna ftrán bie red?te ©cite , rcdjtê. Defniza f. bie rechte ¿lattb, bie fechte; bie göttliche Wacht.
D e fé t, num. sehn. —Ali m. bcr 3et)en= mann, bcr Corporal. —¿rí adj. jehuerfet. —érnat adj. jeimfälfig. —érnji , —ójni adj. jelmfad;. —i ad). jehnfe. — ¡na f. ber 3el>eut. —inenje «. baê Qetjcnten. —initi, im v. impf, beit 3eheuten nehmen. —injak m. ber Qel)enter, ber ¿ehent» fammler. —infki adj. 3chent... ; jehentbar. —iza f. ber 3ehncr (®il= bermiinjc). —ka"/ bic 3ebne, bie 3al;l 3ehn ; ber 3el;ncr (©iibcrntütije). -nik, —njak m. bcr 3eijcntl>erc ; ber 3ebiter CPapicrgelbeê). —lirat num. jehn SDíal. —liráten, tna, tno adj. jchnntalig. —leten, tna, tno adj. jehnjä^fig. —létiz , tza m. eilt jehnjähriger fflîcitfch.
D c fk a, f. baê íBret. —11 adj. brcfcrit. Defkiza f. d. 23rcfd;en.
D é fn i, v. D é fe n.
Dcfhzhck, rn. d. bcr ©rojjoater.
D é s Ii, deska m. ber 9îegeit. —eh
Dev	88
m. d. ein Eleluer Dîegen. —éven ober —oven, vna, vno' adj. regnerifd). —évje, —óvje, n. (coli) yieí 9ïcgett, baê 9îegettt»effer. —évniza , —¿>v-niza f. baê 9legent»affcr. — iti, iin, il ober —ováti, újem v. irnpf. reg» nen. —ovit adj. regnerifd).
Des h a (f) f bie Sofe, bie Stíbel.
Deslióla, / baê üanb, bie ^rottinj. Deshe-lák, îlàn , slnik m. bcr Üanbé» mann, ber Canbeéeingeborne. »láken, kna, kno, slànfki adj. íanbémdnttifch. slálinoft f. bic Canbêmannfdjaff. =lá-kov , slànov , »lnikov adj. beê Canbá» manncê. »Ion, Ina, lno adj. beê CaiibeS, ein einjeltteê ëaub betreffenb t deshélno ládanftvo , bic Canbcêftelle, bic Siaitbeêregierung. »lfki adj. ßän» ber ..., mehrere ^rotnnjcn betreffenb. »ITtva (*) f. bie ßanbfdwft. .-irtven adj. fanbfcbafflich. »lftvina f. dftvo n. bic Cânberci. »Ifhen, fhna, fhno adj, lanbfchaftlich.
Dotal, detel m. bcr 35aunifpcd)t, ber $olsfd;reier. (Picas arborarius.)
Déte, detéta n. baê jíinb (infans). Det-étji, sézhji adj. ber ftïttber, jîinbcê ... ; finblid;. =eze n. d. baê ííittblein. sézhen , zhna , zlino adj. ber Sinber; ïittbltd;. sézhnoft f. bic Sinblidjïcit. sézhtvo n. bic jvilibhcit. «infki adj. finblid;; iinbifd;. =inftvo n. baê Sinbeêalfet ; bic iîinbheit. soljûblf,, bza m. ber Jvinbcrfreuitb. sovódiz (*) dza m. ber ^päbagog ; ber .öofmeijler. «ovódftvo n.' bie Sinberjucht.
Détela, /. bcr SUee. (Trifolium, pratenfe. L i n n.) Det'el-ifhc , sifhzhe n. ber Äleeacfcr. »iza f. d. ber ivfec ; baê Skeblatt. »ni , szhni adj. Slee..., «on ßlee.
1) é t i, dém , dénejH , v. D j á t i.
Déva, dévka, feifcit gebräuchlich, v. D i v i z a.
Dévati, am v. impf, oft hinlegen, hinzulegen pflegen.
Dé ver, aud) dé ver m. ber für bie Söraut bejiinunte Jôod^eitbireEfor, jum Untcrfcbiebc pon ftarafhina, roeldjer bettt SSräufigant alé ©pcifemeijier bei» gegeben tfl; auch ber ©dimager.
D e v é t, num. itenn. —deiet num. nettnjig. —deféti adj. iteunsigilc. —ik, —ka m. «inka f. bcr neunte 2 *
39	I)<U
Spelt , baä SReuntef. _ —eri adj. neunerlei. —ernat adj. neunfaltig. —ernji, —öjni adj. itettnfad). —i adj. neunte. —ka f. bie 3<>pl Wetin, .ber SJicutter. —krat num. neun Wal. —kraten, tna, tno adj. neunmalig. —leten , tna, tno adj. neunjäprig. —letiz, tza m. ein neunjähriger "SOtenfep. —näjft num. neunjepn. —näjfti adj. neunjepnfe. —näjftkrat num. nettnjepn 5Jial. — näjftkraten, tna, tno adj. nettn$epnttia(ig. —naj-fhiza / bie 3ap( Steunsepn, ber 9?euit= gebner. —nik , v. Ii ö s a p e r f k. —red, v. —fielet.
Den f. (coli) bie Sinber, eine Wenge Sittber. Dezhiza f. d. (coli) eine Wenge Heiner Sinber.
Dez ha k , auch dezliek tlllb dezliik , zhka m. ber Änabe.
D e z h 1 a , f. ba§ Wäbepen.
Dibla, f. baä SStaferopr. Diblati, am v. impf, auf beut ßorne blafen.
Dih, autp (lih m. ber Atpem. Dihanje , auep dihanje n. baJ Atpmen. Dihati , am ttnb difhem v. imp f. atpmcn. Dihniti, nem v. pf. einen '.UfpeittjUg fpun.
Diht, m. ber 25tlff. Dihteti , im v. impf, buften.
Dihür, rja m. ber 31ti§, bie ©finf= ratte, bie greife. (Mußella puto-rius. L i rfn.)
D i j ä k, m. ber ßafetner ; ber ©fubent. Dijafhk , a ud) dijäzlik adj. lateU
ttifd;; fiubenfenmäfjig.
D i k a , f. ber ^reiž, baä Cob : nebefh-ka dika , „bie pimmlifcpe ©iorie. Dizhiti, im v. impf, greifen, loben, rupmen. > •
Dil a,/, baž	—ft adj. brefern.
Diliza f. d. bete 'S5refd;en.
D im, auep dim Vri. ber Äattcp. —aft adj. raucpfart.T U^eti (auep —iti fe) v. imp f, tauepen. —na t adj. in Siauep eingcputlf. —nik, —njak m. ber ©cpornfletn, ber Äatiepfang. —nikar , rja m. ber ©cporn(teinfeger. _—ni-liarjev, aud) —nikarov adj. beš ©djornfleinfegere. —nikarfki adj. ©d)ornfteinfeger ..., rcie bie ©eporm fieinfeger. —nikärftvo n. bie ©eporm fieinfegerei. —niza, —njäzlia f. bie i)iaucp|iube.
D i ml a ti ,\ ani'-w. impf, »ermtitpeu.
Djä	40
Dim-ljlv adj. argro&pnifep. »loräti, am nri ujem v. impf, argiropnen; smeifeln.
D i m 1 a z h a, / bie JPcjibrüfe.
D i m 1 e, f. pl. bie tsebamfeife.
D i n a , attep dinja f. bie Weione (Cucurbita pepo. Linn.) Dinji adj.
Welonett ..., «on Wetonen.
Dir ja,/, dirk m. bie Srabfaprf, ber Kitt. —nje n. baS Sraben. —ti, —m v. impf, traben, im Xrabe taufen.
Di fh an je,'n. ba8 Ktecbeit. Difhäti, im v. impf, rieeben, ©erttd) geben. Difhäva/ ber SSoplgerucp. Difhäven, vna, vno adj. rcopiriedjenb. Difhek m. ber ©erud;, ber ©eruepsfinrt.
Dishc,/. pl. bie Wonatrofen (rosae menstruae).
Dishen, shna, shno adj. ttnreitl (vorn meiblitpen ©efcplecpfe ttuiprenb ber monaflidH'it Reinigung). Dishen-ga /. ber ©eiberflujj
Diti, dijem v. impf, ein irenig, teife afpmen.
D i v i z a, /. bie Sungfrau.
zhen , zhna, zhno adj. ber 3ung» frauen, jungfräutiep. szhin adj. ber 3uitgfrau geporig, szhiza, =zbka, szhk'iza f.dd. baä 3üngfercpen. =zhji adj. jungfräutiep. =zhnoi't /. bie 3ting» fräulicpfeit. =zhtvo, auep dhtvo n. bie ^ungferfdiaft.
Divjak, m. ber ffiitbe; ba5 ®itb« fdjrcein. Div-jänje n. bai Siafett. sjati, am v. impf, roie ein 2Bilb ra< fen. =jazha f. bi'e ©ilbe. sjäzhen, zhna, zhno , äjazhki, atld) sjäfhki adj. toilb, roütpenb. sjäzhina f. (coli) milbe Spiere; baä SßJtlbpref. =jäzhnoft f. bie Ißitbpeit. =ji adj. roilb (im ©egeitfafee »on japm), eulti« öirt u. bgl.; baper divja.kosa. bie milbe Siege, ber ©teinbeef. (Ibex. Linn.) ' sjina f. (coli) ba§ ©emilb. sjlnfki adj. ipie bie löiiben Spiere-, sjoierd m. ber ©rimm. sjoferden, dna, dno adj. grimmig, »joferditi fe, im fe v. r. impf, ergrimmen. =jota f. bie ©tibnijj.
Dizhiti, v. Dika.
D j a n j e , n. bieHanbtung, baä Spun; baS ©preepfrt, ba§ Äeben: djänje in nelianje , baä Spun unb ßaffen-Dja-njk /«. bie Sbat. »njfki adj. fpätig, praefifd;. «njftvo «. bie Äanö=
41	D je
tung; bte gratis. «telen, Ina, lno adj. tl)ätig, arbeiffam. «telnoft f. feie £l)dttgieif. Djati, dem, dencm v. pf. tijun, tvirEen; Inttfegen; außer öcr gegenwärtigen 3eit aitd; fagen, fpred;en: ob glävo djati, entl;aup= tcn, föpfen; kam fi djäJ V raotuu i;aft bu c« gelegt? kaj fi djal? was (»aft bu gejagt V mai t>ai* geti;an?
Djel, v. Del.
]> j e s k a , v. D e s h a.
Dläka,/. ba« cinjeitte Jjjaar amßeibe be« 9Kenfd>en, ba« -£>aar bei- Sfjiere, pilus. Dlakiza f. d. ba« .£>ärd)eit.
Dl an, /. bte fladje Jpanb; bie ©reite ber -banb. Dlänizk m. d. ba« flache ■imnbcbcn.
DUTna, f. ba« BafcnfTeifö.
D1 a t o , v. D1 e t o.
Dia/, hen, zhna, zhno adj. raucf), bcfjaart. Dlazhje n. (coli) bte Zpiev--f;aare.
]) 1 e fk, m. bcr ©dmalälatif; (ctnS3o= gci) ber Äernbeißcr, ber Sid!fd;nabef. (Loxia cocothraustes. Linn.) —an je n. ba« ©djnatjen mit ber 8unge. —ati, am v. impf, mit ber 3l"l3c fd»tal$en.
D1 e t n i k , m. bcr Wcißtcr. Dleto , mtd) dle-tvo n. ba«. ¡Stcmmcifcn, ber Weiße!, «tvanje, «tvenje n. ba« geißeln, bie ®tcißclung. «tvati, am oi>er «tviti, iip v. impf, tneißein.
Dnar, rja m. ber Pfennig. Dnarji rn. pl. ba« ©elb. Dnärar, rja m. ber ivämmerüitg. Dnärarjev, aud) dnararov ad], be« jtammeriiltgi.
D n e r, mtcb dner adv. (jeute. Dne flien, fhna, fhno ad), beutig, dne-fhnc dni i;cut 51t Sage. I>neven,vna, vno adj. lag« . • •, be« Sage«. Dnev-nik, dnevopif (*) m. ba« £agetutd).
Dnika, /. bie Siieberung , bte liefe, eilte tiefe glädje. Dnizhen, zhna, zlmo adj. lieber..., toaä iit #ner tiefen gfdebe tfl: dnizhen lef, eine 92iebertpalbttitg.
Dni na, aud) dnjina f. ber Sagctobn.
I) n o , ber ©oben, bie ©runbftefe, ba« See« ober glitßbecf.
Dnotiti, im v. impf, gritltbeit.
Do, prp. bi-3.
Döb, m. bie Ciidje, ber CSicbbaum (Quercus. L i n n.)
D 6 b a, /. bie redjte Seit; ber Beifpttnrf
Dob	42
D o b k b i t i fe , im fe v. pf. gebären-Dobäblenje n. baž ©ebären.
Dob äran je, n. baž (Äffragett. Do-bärati, am v. pf. erfragen.
Dobel en je, n. baž äBcißraadjen; baž ©dpalen ber Siinbc oora Jpoije. Dobeliti, im v. pf. meiß mad;en; febäten.
Döb er, bra, bro adj. gut, rcblid), red)tfcbaffeit, »ortrefflid). Dobrina f. Die innere ©üte eine« Objccfe«: dobrina fenä, bie ©ütc bež Jöctte«. Döbro-delen, Ina, lno adj. guttl;ätuj. »delnik m. «delniza fi bet" ©Ufti;a= ter, bie —ittn. «delnoft f. bie ©ttf* f(;dtigieif. «deven, vna, vno adj. mol)('t()ucnb, angcnc(;me (šmpfmbmt* gen uttb ©efiii;Ie ocrurfad^enb. «hoten, tna, tno adj. mobfmoncnb, rci(l= fdfjrig. «hotnik m. bcr 23o(;lmollenbe. «hotnoft f. sbotftvo n. baž 9Bo(;l= motlen, bie ©idfaijrigfeif. «tjubiz,. bza m. ber Sreuttb bež ©Uten. =mi-fel, rii/. ber ©ol)fgemutb. «miflezh adj. gutbcnfcnb, »olftgeftnnt. =fer-zhen, zhna, zlino adj. guf{;er}ig. «ferzhje n. (coli) bie moblmolleitbe ©eftttnuttg. «ferzhnoft f. bte ©ut^er? jigEcit. sfrezhenik m. baž ©iitcfžEinb. =r't f. bie ©üte (a(S föigcnfd;aft). «sielen, Ina, lno adj. mol;froollenb. S&liel-nik m. «slielniza fi ber ©onncr, bie —itm. «shelnoft, f. baž ©ci)imot!en. »ta f. bie ©oi;lti;at, bie ©itte. _*ten, tna", tno, «tiven, vna vno adj. gtb fig, iool;tti;ätig. «tivnoit/. «tnoft /.
bie ©ttte, bte 5fBo(;(tf)äfial'eif. «tivnik, itnik m. «tniza/. ber SBol;Itf;atcr, bie —iltn. «telefen,'fna, fno adj. tD0l)(-gcftaltet. «telernoft f. bie ©obige-jiaft. «tljiv adj. gütig, mo()ltl>dtig, guttbätig. «tljivoft f. bie ffiobltba« tigieit. «vina f. baž ©Ut. «voljen, ljna, ljno adj. gufmtUig, freimiflig-attž eigenem Eintriebe, «völjiz, l;/.a, «voljnik m. bcr greimitlige. «■ oijnoft f. bie ©ufttnttigleif, ber freie eintrieb, ber freie SBilfe. «zhinitelj m. ber 0ttffi>afer. «zhinftvo n. bie 9®ol;(* tf;at, baž ©oi;Iff;un.
D ob e s hat i, beshim v. pf. 5Ufliei;en.
Dobiti, im, il (aitd) dobil) v- pf-beEommen, empfangen. Dobi - t je n. ber (Smpfang. »vanje n. baž bf« tere, forfmd^renbe ©efommen; ba«
13	Döb
Gewinnen; bas ©ewinnen imflanbel.
svati, am v. impf. forfwähtenb be= lommen, ju bekommen pflegen; ge= Winnen. =vlar, rja m. ber ©ewinner. s/.lia f. bie SSeute. =zhik, zhka, stik, tka m. stev, tvi (a 11 d) stva) f. bet ©ewinn, bei- Siufeen. szhljiv adj. einträglich. =zh]jivoft f. bie ©tttfrag= lid)Eeit. szlikarija f. bie Jpabfttd)t, bie ©ewimiftid;f. szlinik m. ber ©e= winner.
D 6 bo v, adj. eichen, »oit Gichenhofy Döbovje n. (coli) eine Slenge CSi= djett, ber (šidnoalb. Dobrava f. bie Vlite, ber Anger; bie SBalbtlng; ber 9iatne eine« žborfeš in Kroatien.
D o b r i t i, ijem v. pf. fdjeren, abra= ftren. Dobritje n. baS Sd;eren.
Dobrufiti, im v. pf. fd;Ieifen. Dobrufhenje n. baS Sdjfeifctt.
Dodajanje, dodavanje n. ba» Äers beigeben, baS J^tnjugeben. Dodajati, do d a vati, am r. impf. jjerbeigeben, hinjugeben. Dodätili, tka m. bie 3ngabe. Dodati, am v. pf. «ugeben.
D o d el a n j e, n. baS SBctlenben ber Arbeit. Dode - lati, arn v. pf. bie Arbeit Pollenben. sloväti, lüjem v. impf, mit Sßollenbung ber Arbeit bes fcbäffigt fepn. =loviz , vza m. ber SSellenber ber Arbeit.
D o de l en je, n. bie 3utheilung. Dodeliti, im v, pf. jutheilen.
D o d e s b i t i, im v. pf. bis..., regnen.
D 6 ga,/, bie gafjbaube. Dögiza f. d. eine Eleitie Šaube.
D o gA m b a t i, am v. pf. herbeiges maffcbelt Eommen.
DogAn jati, am v. impf, betreiben; herbei treiben.
D o g ä s i t i, im v. pf. herbei waten, waten bie ...
Doger deti Te, im Te, auch doger-diti fe v. r. pf. aneEeftt, attjueEeln anfangen, ju »erbriefje.n beginnen.
Dogermeti, im v. pf. herbei bon' nem, bonnern bis
Dognati, doslienem, dognal, dognali v. pf. herbei treiben, treiben bis...; ju (gube bringen, ausmachen (ein ©efchäft n. bgl.) : flie ne dog-näno, es i|i nod» nicht auSgemad)t; do verha dognati, jur 9SollEommens heit, ju ®nbe bringen.
1) o g o d, m. ber Cšrfolg. Dogodile, dka
D o j	41
m. ba8 (Sreignifj; ber 3«faH. Dogoditi
fe, im fe v. r. pf. jutrejfen, f'd> ereignen.
D o g o r e t i, rim v. p f. brennen bis ...
D o g o t o v i t i, im v. pf. fertig madjen, b. i. bie Arbeit «oll'enben. Dogo-tovlenje «.bie SSolIenbung ber Arbeit.
Dogovor, m. ber ©ertrag, bie Ues bereinEunft. Dogovoriti fe , imTe , auch doguzhati fe , im fe v. r. pf. burch baš Sßefprechen über eine Sadje eins werben.
Dohajati fe, v.r. impf, ftd) jiemen, gejtemen.
D o h i t i k, tka m. ber gaufIot;n. Dohititi, hitim v. pf. ereilen, eins holen; jumerfen, jufdjliefjen.
Dohoden, dna, dno adj. allfällig. Dohodki m. pl. bie (SinEünfte.
Dohripati, am ttnb pijem v. pf. ieidjen bis...: zlö do me je do-hripal, fogar bis ju mir ift er (laut hufienb) aeEommen.
D o i g r ä 11, V. Do j igrati.
D o i f k a t i, v. D o j i f k a t i.
Dojäzha, f. eine mildjenbe Suh, 3ieae u. bgl.; baS »lilcbgefag. Do-jeniz , nza m. sjčnlia f. ber Saug» lina. sjiti, im v. impf, fangen; milchen, Sftilch geben; (in St. uns rid;tig) melEen: na laftnih perfili f> ga niäti dojili, an ihren eigenen S?rtt= ften hat ihn bie Ufiutter gefäugt; letaf kräve fläbo dojijo, gegenwärtige» 3al;r milcfcen bie Äiihe wenig; fefira je dojit fhla, bie Sdiwefler ifl tnel» Een geaangen. sjitva./'. bie Säugung ; baS "®ild;en; baS »ielEcu. =ji\ka f. baS SDfeligefäfj. =jivo auch döjvo n. (coli) bie SSKilch im Allgemeinen unb Alles, was barauS bereitet wirb, sjiza , döjka , döjkinja , dojniza f. bie Amme, bie Säugamme.
D ö j d i z , dza m. ber ba fommt, ber uns einholt. Döjti, dojdem, döj-fhel ober dofliel (aitS do bi S unb iti gehen) v. p f. eig. gfcben bis...; baher erreichen, einholen.
Dojesditi, im v. pf. reitenb an« Eommen, reiten bis .. •
Dojigräti, am v. pf ju ©nbe fpielen; baS SKuftjiren vollenben.
Dojifkati, aud) dojifkäti, doji-fhem, (lojifzhem v. pf. ba6 Suchen Pollenben.
45
Dok
Dok Agat i, sliem v. pf. begreifiid) madiett; |>ciiufict> fageu, hinterbringen.
Dokle, dokler, aud) doklizh, do-lielizh con], conditional. etadv. relativ. big, fo fange alg , fo tange bi», big'(ju bet Seif): gl«daj, dokler ie ti hözhe, fdjaue, fo lange eg bit be» liebt; dokler lino sdrAvi, sdrAvja ne fhtiinämo, fo tange »it gcftntb finb, acbfen mit bie ©efuubl;cit nicht; jifhi, dokle ne nAjdefli, fud)C , big iti eg fitibejt b. i. fo tange bit eg nicht ftnbefi. Dokle, doklej ober doklej adv. interrogativ. toie loeit V big toannV big roohin? big 511 roeldjem Orte V big ju ioeld?er 3eit? i>ig ju i»etd)er (Efunbe V
Doki 17, a t i, 7. h em v. pf. errufen.
D ok od, adv. interrogativ. toie weit?
Dot 6n z lian je, auch dokonzhanje n. bie 23eenbigung. Dokonzhati, ara, auch dokonzhAti, Ani v. pf. beenbigen. Dokonzhnik m. dokon-zlmiza f. bet 25eenbiger, bie —inn.
D o k o p A t i, Am unb köpljera v.pf graben big ...
Dolore, adv. (bcjicljciib) big 5U wet» dier (Stunbe, big wann: dokore na-saj pride, ne vemo , big mann er 5unicF Eonimt, wiffen roir nidjt. Dokore, dokorej adv. (frageitb) big mann? big ^u welcher S tu übe V dokore fte pitali ? big ju welcher Stunbe habet iljt gefchrieben V
Dol, m. dolina/, bag 21;at. DolA-niz, nza m. »lanjka /. bet Untertan* bet, ber 2|>atbeiool>ner, bie —inn. «lAnjrki adj. Ii;albeuiol;ucrn eigen, 1111= ferldnbifch. »leniz, nza m. »lenka/. ber 2:iiaIbe»o(;ner; ber UnferErahter, bie —inn. »lenfki adj. Unfcrldttbcr..., uuterfrainifd). »lenfko (ill3t. »lAnjfko) n. adj. bie untere ©egeitb eines gan» beg; UttferErain. »linaft adj. fl;alig, VoH Ipd ter. »liniza, »linizhka J. aud) dolek , dolezhik , zhka m. dd. bag Ztjaldjen.
D61, adv. hinab, herab: tje döl hin» unter, fem dol herunter; (in 3ufam= menfefcungen mit 3eitwörfeni) ab..., 5. 23. —devati , am v. impf-', unb —(ljAti, dein, denem v. pf. ablegen, hcrabtijun; —kapati, pljein v.tmpj. abfallen, herabfallen; —padati, am v. impf, unb —pAduili, *em llltb
Dül
4(J
—pAfti, pAdem v. pf. abfallen, hin» abfallen; —polagati, am v. impf. unb —polosliiti, im v. p f. ablegen, herabiegen; —pöloshnik m. ber jlb» leger; —pomAgati, am v. pf. per» unter helfen, abhelfen ; —slefti, esem v. pf. herabftnEen, hinabftuEen; —sle-senje n. (semlje) bie (Stbabfifettng ; —vseti, vsamem v. pf. abnehmen, herabnehnicit u. bat. in.
Dol Aga (auch dolaga) /. bie Butage. DolAganje «. bag yttlegcit. DolAga-ti, am v. impj. julegen; bag 9Kan» gelitbe ergänzen.
D o 1 A j a 11, am v. pf. herbei betten, bellen big ...
D o 1 b a z h, aud) dolbAzh m. ber Jpolji» meijjet. Dölbfti, bem, bel, ben (aud) dolbiti, im, il , blen) v. impf. meißeln, aušpohlen-
Doldevati, v. Dol.
Dole, doli adv. unten. (93ian bead)te bie ©tabasionett »on dol l; t n a i), dole ober doli unten itnb sdö-l e j ober s d 61 a h unterhalb ge» nau: fte finb fetnegfallg ibentifeb.)
Doleti, adv. big IjiebCV.
Dolefti, esem v.pf. Ijerbei Ericchen,
friecbett big... D O l e t a n j e, n. bag Suftiegcn; fig. bag 3ufloffen. Doletati, aiu, dolelo-vAti, ujem v. impf, jufliegen; fig. juftoifen. Doleteti, iin v.pf. aitgcßo» gen fommen; fig. juft offen.
Dole te n, tna, I110 adj. bejahrt, alt genug.
Dolevka, v. Dolivka unter Do-l i j a n j e.	,
Dolg (lieg : doug, düg), 2. dolga unb dolga m. bie ®d)Ulb. Dol-govAti Am unb güjeiii v. impf. fd)ltlben, fdjutbig fepii. »shen,shna, slino, aud) dolsliAn adj. fchulbig. »siliti, im v. impj. fchulbeu, fd)tilbig fctjit; be= fd)utbigen. »shnik m. »shniza /. ber @d)ulbner; ber ©laubiger, bie —Inn. »sinu,rt/, bie ©d)u(bigfeit,bie^)flid)t.
Dolg (lieg: doug, düg) adj. lang.
j Dol gin m. ber 9liefe, ber iuttte.
¡Dolgo adv. lang. —denftvje n.
j (attfl.) vita longaeva. —denftvo-vAti, Ain v. impf, (atfft.) vitam longaevam producere. —lAf adj.
j »oit langen paaren, fanghaarig. —li-zben , z lina , zhno adj. »01t langem
47	Dol
©ejid;te. —nog adj. langftljjtg. —nof adj. langnafig. —rep adj. faitgge= fcbrodnjf. —rok adj. »on langen .£>iui= beit, langbdnbig. Dolgoft, dolgota /. bie tange. Dolgoften, ftna, ftno, dolgoten , tna, tno adj. Cangen .. •, dolgotna mera ba» Cdngenmafj. —ter-pljiv adj. iange baiteritb, langmierig, —terpljivoft /. bie fiangmierlgfeit-Dolgova f. bie Sdnge. Dolgovat adj. Idnglidj. —voljen, ljna , ljno adj. langmiiff)ig. —voljnoft f. ber Cang* ntufb, bie fiangtm'iti)tgfeif. •—vii\iaAj. »on fangen 01;ren. —zhafen, fna, Tno adj. langtoeilig. —zharnolt /• bie Cangmeile!
Doli, v. Dole.
D o 1 i j a n j e , dolivanje rt. baS iffere SSotlgiefšen. Doli-jati, svati, ara v. impj. ofi »oll giejjen, nad^itgiefjen pflegen. =ti, sjem v. pf. naebgiejjen, »oll giefjen. Doliv m. bie fliifSige g ¡tile, j. 55. ber gullmein u. bgf. =vka /. baS ©iefjfcbaff.
D o 1 o s h i t i, aud) dolosliiti, im v. pf julegen, baS TOangelnbe ergdnjen.
Dolozhen, zima, zkno adj. be= fitmmf. Dolozh - enje n. bie 23e= ftimmung. =iti, im v. pf. beflimmen. =ljiv adj. bejiimmbar. djivoft f. bie Befltmmbarfeif.
D o 1 k a p a t i, v. Dol.
Dolpadati, v. Dol.
Dolpolagati, v. Dol.
Dolpomagati, v. Dol.
Dol si e fti, v. Dol.
Dol sli en, v. Dolg, ga.
D o 1 v s e t i, v. Dol.
Dolu, adv. nieber.
Dom, m. ber beftanbigeffiofmorfetner gatntlte; baS ©obnbatts, ber ©of)n= fife, bie Seimafl;, bie Bebaufttng; doma sit Sattfe : feTtra je doma , bie ©d)roejlet ifl baljcim, ju #aufe; domo ober domu, and) na dom , nad; Jpattje, grem domo id; gelje nad; •£>aufe. —anji adj. Jf>auS • • •, do-manji m. pl. bie iiausgenoffen. —Aflien , Tlina, Tlino, — azh adj, £au§...; bduSlid; ; l;etmifd;, baS •frattš befreffenb; domAzhi m. pl. bie .©auSgenoffen. —azhija./. (coll) baS Jpaušmefen, bie 9Sel)aufiutg, ber ©olmfife. —ek m. d. baS JpduSdjett. —orodiz, dza m. ber CanbeSeittge«
Dop	48
borne. —ovAnje n. bie 33ef;aufung, ber ©obnftfe. —ovina f. i>auS ttttb £of; ber Bcftfefl)um, bie Jpeimati), ba» Sßaterlanb.
Domäjati, am v.pf. erfcbitffern.
Domeriti, im v. pf. bemeffett, vt (Sttbe meffen. Domer-itje n. bie Maßregel. =jati, am v. impf, tc meffen. =noft /. bie Maßgabe; He Maßregel.
Dometik, v. DoftAvik.
Domiriiti fe, im fe (zhefa) v. pf. ftcb enfftnnen, ftcb erinnern, Äitf» fdjaffen. Domifh-lik m. bie ®in= bilbnng: prAsen domifhlik, eine leere ©inbilbnng. djivAv adj. er= finbungSreid). slovati Ti, lüjem fi v. impf, ftcb einbilben: fi kaj do-mifhlüje er btlbet fid; efroaS ein.
Do ml At iti, im v. pf. baS X»rtfd;en »otlenben. Dömlatki m. pl. baS X)refd;»oCtenbungSmabt, melcbtS ber i>auSmtrfb auf betti l'anbe gemöbnlid; im ©inter gibt, unb bte Drefcber unb fonfi bttrd; baS ganje 3al;r tl;ätige Mitarbeiter baju einlabet.
Donäfhanje, n. baS ^erbeibrtngen. Donafhati, am v. impf, unb do-neTti, fem v. pf. l;erbei bringen, beibringen.
Donava, f. ber ging Donau. Dönav-iz, vza m. ber Donaubemol;» ner. =fki adj. Donau..., aus ber Donau.
Donila,/ bie flippe.
Donenje, n. baS fallen. Doneti, ni v. impf fallen, bumpf fönen.
Don et, adv. Ijeüte. Doneriien , riina , rimo adj. (jeutig.
Donöf, m. bie Eingabe, bie Vlnflage. —itelj m. ber 'ilngeber, berVlnfläger. —iti, im v. pf. an .Ort unb ©teile bringen; angeben, auflagen.
Dopad, m. ber Beifall. —äjenie n. baS ©oblaefallen. —ejözh adj. gefallenb, gefällig. —ejozhnoft f. bie ©efätligfeit. —enje n. baS ©obige» fallen; ber Gefallen. —ljiv adj. ge= fällig ; moblgefällig. —ljivoft f. baS ©oi;(gefatlen ; bie Gefätligfeif. —noft f. ber (gefallen. DopAfti, adem (in <Bt. gemöbnlid) dopAfti Te ober do-pAdniti fe) v. impf, gefallen.
DopemArhanje, n. baS Darbrin« gen. Doper-nArhati, am v. impf.
49	Dop
unb snčfti, fem v. pf. barbrittgen, jubringen ; beroerf|îe(Iigen, auêûben. snafliavi/., vza m. ber Satbringer ; bcr îtuêitber. Dopé z hi, dopézhi, zhem v. pf.
auêbacfen, ju (Snbe bacfen-D o p i f, m. &te 3ufdjrifi. Dopiiati, fhem v.pf. auêfchreiben ; jufcbretben. D o p 1 a t i t i, im itnb dopl Azhati, am v. pf. potienbê auêjahlen, cntgelfcn. D o plavati, am v. pf. fd;toiinmen biê . . .
DopoldAnTlien, flina, Tirno ttnb dopoldnéven , vna , vno adj. SSor= mittagê..., »ormttfâgig. Dopoldan ob. dopoldén (aitd) dopoldne), dné ob. dnéva m. ber Sjormttfag ; dopoldne, dopoldné V>or ®iftag, biê TOltfag. Dopoldnék, dopoldnévik, vlia m. roaê biê SKitfag befîimmt iji. D o p ô 1 i, adv. jur J&âiffC. Dopolniti ((ieê: dopouniti ober do-puniti), im v. pf. erfutlen- Dopol-nitnja, snitva f. bie (Srfûtlung. «njA-vanje, snovanje n. baê SSotifiipren, baê (Srfulien. siijAvati, am, movAti, nùjem v. impf. poflfithren, erfiiflen. D o p 6 1 n o k h i, adv. biê ÎOtiffeun«d;f. Do pomagati, am v.pf. «bpelfen.
Dopomagljiv adj. abintlflid). Dopovedati, vém v. pf. crfagen, bcgreiflid) madjen ( bitrci) SSorte).
Dopovedovati, Am v. impf. fid) ©hipe geben, etroaâ begreiftid» 511 ma* d>en, fitb mit 23egreiflid;mad;en bes fd)ciffigcn.
D o p r i j é t e n , tna , tno adj. ange* ne bm. Doprijétnoft f. Jlnnepnts licbïeit.
D o p u f t i t i, im v. pf. crfatibcn, ju* Iaffen. Dopùfhati obet dopufhzliati, am v. impf. jtt erfaiibcn pflegen. Do-pufliénje «. bie (Srfaubntfj. D o r 6 d e n , dna , dno adj. mo!)Ibe= leibf. Dorodnoft f. bie <ffioi)(be= ieibfpeif.
D o r 7. a, n. pl. d. baê Sijûrlein. DoTegovAti, Am unb giijem v. impf. itnb dofégniti, nem obet do-fézhi, féshem v. pf. erreidjen, ers laugen.
Dofehmal, ober dofihmal adv. biê nun.
Dofip, m. toaâ bem gcljlenben juges ftbutief uritb, bie frotfene 5iiile.
Dos	50
—anje n. bie 3ufcht3ffung beš gefj= lenben. —A vat i, am, auch vijem unb —ovAli, Am v. impf mit Bii= fcijiiftung bcê Se(;tenben befd;âftigt fepn.
DoTkAkati, am. ober fkazliem v. pf. (butd; uielfâltigcê 3Serfud)en) er« fpringcn. Dofkdzniti ober doflio-zhiti, im v. pf. (mit (Sinem Sprunge) erreidjen.
Dofkiifiti, im v. p f. erproben. Dofkufhen , ena , eno part, erprobt. Dofkulhnja f. bie 23en>cii>rung. Do fié, adv.' biê nun, biê jefef. DoTluslii ti, im v. pf. biê ju (Snbe
bienen, feine 3ctf auêbienen. Do foré, auch doforèj W). biê JU
biefer ©tunbe, biê nun. Dofta, dofti adv. »iel, genug. —kr A t ober —kr A ti adv. oft, offmalê. —kraten, tna, tno adj. oftmalig, paufig.
DoftAti fe, ftoji Ce v. r. impf.
ftch ¡temen. D o T t A v i k , vka m. ber (Srfa/j. DoftAviti, im v. pf. unb doftAvljati, am v. impf, crfefeim, ergânjen. Do Tt o j n, adj. fd;ief(ich, toûrbig, nadj SBittbe, gejiemenb. —oft f. bie Schicfs (idif-eit, bie SBiirbe. Doftôp, m. ber Bufrtff. —iti, im
v. pf. hinjit treten. Dofufhiti, im v. pf. pôïïig trocfnen. D o fh état i, am v. pf. herbei fpa» jircit.
D o rh i t i, i jem v. pf. ju (Snbe näpen. DosdAj, dosdèj adv. biëjefef,bià
nun. DosdAjni adj. biêherig. Do s d A11 je, dosdAvanje n. bie 2ipn= bung.
Dosdévati Te, vam Te v. r. impf. fdjeinen, biinfen. Dosdé-vili, vka m. bie (Siitbifbung, bie 31hnbung, baê ^irngi'fpinnfi. ':ven, vna, vno adj. n?ahrfrt)ein(ich. »vnoft f. bie SBahrfcbeinlidjCeit. Dos or i k, rka m. ber 0(anj, ber 2(nbrucb beê Sageê. Dosoriti, nud) dosoriti, im v. pf. 5ur Keife brin= gen, reif machen; dosoriti fe v. r. pf. jttr Keife tomnten, reif œerben; (Pom Sage) anbrechen. DosvAti, sovem v. pf. errufen, l;erbei rufen ; — Te v. r. pf. in jüh gehen, beffer iperben.
51	Dos
Dosveilllc, dka m. bie (irfat>rung. Dosvediti, sveiu v. pj. erfabreit.
D o s h 11 j e t i, dosheti, shnjem v. pf. acnfett biš ..., Me 2lernfe voHenbeit.
Dota,/, bic SEJtorgcngabe.
Dot A k a t i, am v. impj. uofl fd;enfen.
Do t e k 1 e j , m. bie 2ibjtcbt, bet- ;]mt\f. Do-teknenje «. bie ©erubrung. -teli-niti fe, obet- stakniti fe , nem fe (zliefa) v. pf. anvui;ren, beriiljrcn. stik m. ber '„'Ingrilf. »tikanje n. baš bftere 23erii[)ten. stikati fe , am ob. s ti z h cm fe v. impf. oft bcruijrctt, ju bcrul;tcn pflegen.
Doti e, adv. biš i)iei;er.
D o to d, adv. MS l)ici)er,Mg(5U bemOrfe).
D o t o z Ii i t i , aticj) dotozhiti , im v. pf. voli fdjenfen.
D o v A b i t i , im v. pf. crfoefen.
Povaljati, am v. pf. ijeran toaijen, bet-bei todijeit.
Doveden, dna, dno adj. erfabreit. Dove-denje n. bie Gtfaijrung. sditi fe , vem fe (zhefa) v. pf. erfabreit.I sdnoft J. bie (šrfaf>renl;cif.
D o v e 1, v. Dovolj.
D e v e r e n , rna , rno adj. tfcrldfj(id). Dovernoft/ bic SBcrldjjiidjfcif.
D o v e r f h e n j e , n. bic SSotlcubung. Doverfhitelj m. bee 9Sofienber. Dover-fhiti, im t-, pf. ju Stanbe bringen, jur 50oilfommcnl)eit bringett, «crv>ofI= lommnen.
Dovod iti, im v. pf. becbet f iiijrcn.
D o v o I e nje, ober dovoljenje «. bie 25ci»i[(igung, bie ©rlaubttijj. Dovoliti , im obet dovoljiti, im v. pf. bcroitligen, eriaubcn.
Dovolj, ober dovolj adv. fjinlditgs iid;, geitug, jur ©ettiige. —ati, am v. pf. bcfciebigen. —en, —na, •—no adj. jttfricben, geniigfam. •—noft/ bic >}ufrieben(;eit, bie ©enugfamfeif.
Dovositi, aud; dovositi, im v. pf. iperbci fufjren; — fe v. r. pf. berbei faftcen-
D o z e 1 i t i, im v. pf. erganjcn, gattj
D 6 z o d, adv. biš i)ki)er. fmaeben.
DozkAkati, am v. pf. bul'd) laits geš SBarfen erreieben, crmarten: tak dolgo fem zliAkal, de fem ga do-zhaiial, id; rcarfcfe fo tange, biš id) it;u erroartete.
Do z h i f ta, aud; do zliiftiga adv. gattj teln, uottig, gdttjitei;.
Dr4	52
Dr A g, adj. fl;cuer, lieb , werfh, Eofc bar, drag kamen cin (jbetfiein, moj dragi meiu ffiertl>cr. Dra-gina. sginja, sgota, sgozha / bic Sijeuerung. sgi-nar , rja m. ber SBcrfbcuercr. =giti, i m v. impf. »ertbeucrn. »goft / bie JŽoitbarEeif. =goftvo, sgotinftvo n. baš .siteinob.
Draga, f. bie gurdie an ©iefett; baš 3ifd;erne<j; eiue 3trf 23ein.
D r a k a, /. baš ^anbgemenge, bie ©d;tdgerei.
D r a m i t i, i m v. impf. rcccfen , auš bcm Sebtafc bringen.
Dr a panje, n. baš Srafeeu, baS Sieipcn. DrApati, am imb pijem v. impf. irafeeit, reijjen.
DrAshba,/ baš JOefectt, baš 2f;ters befeen, bie Jbefee. DrA-shenje n. baS 9tccfen, baš Dicijen. sshitelj m. ber 9ieefer. sshiti, im v. impj. neefen, reijen. sshljiv adj. reijbar. sshljiviz, vza m. sshljivka/. ber Diltbjlorer, bie —tnn. sshljivoft /. bie SReijbarieit. «shovati, am itub sliujcm v. impf. reijen, befeen.
DrAv, m. bie ©ittjiinbung (berffiuit» bcu tt. bgf.).
Drava,/, ber gfufj Srau, bie Drave. DrAvFki adj. fcraue ...drAvfke ribe , gifd;c auš ber Sratt, £)raufifd;e.
Dr Azli, m. ober drazhje n. eine 2lrt Uutraut (saliunca).
D r e g a t i, ain v. impf. off fioffen , ju |toffcn pflegen. Dregniti, nem v. pf. (mit einer ©tange, bem (StU bogen u. bgt.) |toffen.
Dregetanje, n. baš iBeben. Dre-getati, gezhem v. impf. VOr jvdlte beben. Dregetiz, t za m. ber ©d;aus ber, ber Jiberfroft.
D r e ni, m. ber ©d;tummer. —anje n. baš 3d;tummerii. —ati, am unb —ljein v. impf. fdjtummcrn. —av adj. febtummerig, fdjtdfrig. —aviz vza m. ber 2d)timimerer; baš 2d;lan= genmooš (Lycopodium). —ota/ ber ©cbtummer,' bieScbtafiufl; eine^jlan«
je. (Lichnis viscaria. L i n rt.)
D r e n , m. bie jlornettirfcbe (95aum unb grtld;t). (Cornus mascula. Lin n.) —ek m. d. eine Efeine ifor= ne(firfd;e. —ov adj. uon jvorneiiir» fd;cnf)oIj; »oit SorneiEirfcben.
Dreto,/ ber ed)U|lerbra£;f, ber
53	Dre
Vedjbrapt. Dretiza f. d. bai <Ped;= braptcpen.
Dreti, derein, der] (tieš: derv) v. impf. fd;inben; — fe v. r. impf. plärren.
Drevar, rja m. ber Holjpänbter. Dreven adj. von Hofj; fig. erfiarrt, fiatr. Dreven, vna, vno ober dre-vefen , fna , fno ad). 55attm ..., Vom 25aunie: drevno ober drevefno, eicmcinigitd) lafhko olje, bas SBaumöt. Dreveneti, im v. impf, ju erflarren anfangen , flarr »erben , fiarren. Drevefze, drevefzliize n. dd. baž 93äumd;en. Drevje n. (coli) viele «Bäume, befonberfi Obfibäuine. Drev-jizhe n. (coli) d. viele junge 25äu» me, vorjüglid; Objibdunidjen. Drevo cber drevo, 2. dreva, dreväunbdre-vefa m. ber SSauni; in Sr. aucp ber «Pflug. Drevodelftvo n. (altfl.) bie Arbeit in H®'5- Drevofezliiz m. (altfl.) ber Holjarbetter.
Dre vi, adv. peute Abenb (Eünftig).
D r i f k a v i z a , ober drifta f. ber 3>urd)fati, ber ©tuplgana _(baš Ab» tveicpen). Dri-ftalo ober ari-ftilo n. baž ßafirinittel. »ften , ftna, ftno adj. jum £>urcpfalle gepörig, mte beim Xnircpfall. »lUa /. baS jtlpflier.
Drizhati 1'c, ain fe v. r! impj. fdjnetl fal;ren.
D rob, m. baS (Singeroeibe; baS Hein 3erfd)nittenc ober perribene. —ävf Di. ein großes ©fiief (bet SStoefen). —en, —na, —no ad), feilt, feilt; geflaltig ; drobni penesi obet dnarji, ¡Edieibeunmje, fletitež ©elb. —enza f ober »enze n. ein ©fttcf Heineš Homviep, j. 95. ein ©epaf, eine 3iege tt. bgl. —et m. bas 25i$d;en, baž 85röcflein. —-iz, —za m. (coli) baž Hein 3erriebcite ober 3erfiücfelfe; bie Waferit (eine Sranipeif.) —ir, rja m. (coli) bae> Hein 3erfiücfelfe tt. bgl. —ifh rn. (coli) baš Steinjertpeilte; bie ©cpeibemünje; eine Art ©raž. —iti, im v. impf, brölfeilt, ntalmen. —izli m. bae ©tüefcpen/baS 25i$d>en. —izlieli, zlika, zbko adj. fept feilt, fept fein geflaffet; dröbizbko ras-r es h t, jerfepneibe eS fepr fein; tvoj brat je drobizhek , bein 95rtlber ifi febr fein gehaltet, fd;lanE u. bgl. —je, ober —je n. (coli) ba§ (Siugcmeibe.
Drti	54
—Ijána m. baé aSröeflein. — ljáti, ám v. impf, bt'öfellt. —Ijej rn. d. bas 55röcfd)i'lt. —nina f. (coli) baä Heilte Hornviep, a(g gdiafe, Biege« u. bgl. —nifhki ad), vom Heincit Honiviep. —niza f. ein ©fíief Jlei» neé Hornviep; (Von Jägern) ber ©d^rottbeutel. — nizh m. ber Heller, überhaupt biegeriitgfie Wünje. —nizbe n. d. ein ©tüef Heiiieš Hornviep. —nják m. ber ©djititfiaitd;. —ovina f. (coli) baž (Singeroeibe; baé ©e= Höfe. —tina f. bie 95rofame. —ti-niza , —tinizhka/ dd. baž Sni Indien.
D r ó g, ga ober gá m. bie ©tange. Drógati, am v. impf, fioffett.
Dr opija,/ bie Srappe, ber Srappe.
(Avis tarda , Otis tarda. L i n n.)
D rósig, sga m. bie ©roffel. (Tur-dus viscivorus. Linn.)
D r ó s b e n i z a , / ber ©efegerbraiuifí mein. Dróshi, droshi ober dróshje / pl. (coli) bie Hefe (ber ©eleger). Droshize / pl. (coli) eine Buberci» fuitg aué Šleien , toeld;e beim 25rot» baefen bie ©teile bed ©aucrtcigeS (kváf) vertritt.
Drova, n. pl. (coli) baä 25rennt)OÍ$.
D rüg, m. ber SSegleifer, ber ©efett= febafter, ber 25rautr"üi>rer, ber Sreunb, ber ©efetl. Dru-gák m. ber ííamnte» rab. =gáko , =g<ázh, sgázbi adv. ail= berí. sgákfben, flina, flino ad). fonfiig. »gám, jgámo adv. anberö toopin. sg'ázhen , zbna , zbno adj. aitberä befd;affen. =gdi, =gc, »géj adv. anberéroo. ¡géjni, Sgokdéfhen, fbna, fimo adj. aitbernjeitig. >gi adj. an» bere; jroeite. »ginja / bie 55eg(ei» terinn, bie ©efetlfdjafterinn. >gizh adv. atibertené, jmeitenS. =gód, =gót adv. auf einem anbercit SBege, auf anbeten ©egen. sgokrát adv. ein anbereí Wal; jum jroeiten Wat. =go-kráten, tna, tno adj. jitm jioeiten Wal, abermalig, sgöten, tna, tno adj. anbermärtig. Drújiz, jza m. ber *3n>eitgeborne. =jí /adj. anberej jivepte. sjikrát adv. eilt anbereé Wat. sgnili, aud; =jnik (*) m. ber Wonaí Hornung.
D r ú s ha, f. bie ßpegaftinn. Drúsh-ba f. bie '©efetlfcpaft, bie SSegíeifung, baá ©efofge. »banj m. ber 95raufj füprer. »biza / d. eine Heine ©e»
55	Dúb
fettfájaff. =ej m. bcr ©fjegafíe. »Ina f. (coll) bie ©efeíífdwfí ; bie Sami--lie ; bie -Cxuiégenoffeti ; bie £>¡ener= fd;aft, baS 35kn|lgeftitbc (matt fd>reit>t eS aud; drufhziiina). =infki ad). ©efitibe..., drushinfka jispa baS ©ej'tnbejimmer. =inzhe, ta «. ber 2)iett)16otí;e. =iti, im v. impf. paa= ten, »ereinigen; — fe v. r. impf. eine SßerMnbung eingeben, fid) »er= fcinben, fid; gefeiten. =i/.a f. bie 95e= gteiterinn, bie SScautfiii;rèrinn, bie ©emai;linn. =nik m. ber ©efett. =tvo n. (coli) bie ©efettfd;aft.
D ii b 1 i z e , f. pl. bie ©adäpfef.
Dùdo,/. pl. ber 2>ube!facf, bie<Bocf= pfeife.
D ii h , ?.. diiha ober dubá m. ein ©eifl ; ber ©etfl, bie (Beete; ber (Spiritus; ber £>aud;; ber ©erudi; ber ©eijt, ber St)iuf£>. —ati, am v. impf ried;ett. —i, —óvi m. pl. (coil) tt>ol)íried;enbe «Sachen, ¿>e(e, ©äffer lt. bgt. —ov adj. beS ÖeifleS, mózh duhova bie ©etfleSEraff. — oven , aitd; —öven, vna m. ber ^rieftet'. —oven, vna, vno adj. geifllid), priefîerlid) ; geifiig. —ovit ad). geU jlig. —óvnik m. ber ©eifltidjc, î'er Vrtefîer. —óvniftvo n. bas (^riefter= ami (sacerdotiurn). —óvnoft/ bie ©eifligEetf. —oviki ad). geijîitd;, pricfter(id). —ovftvo n. (coli) bie ©eiftlicfcEetf, ber (šteruS; ber geijtlidje (Sfattb. — ôvfhina f. (coli) bie prie; frerfdjaft, ber (SteruS. —ôvf hniza f. (unrid;fig —ovnifhe n.) bas if)rie= fierijauS, baS (Seminariunt.
Dit lia n, m. ber 9îaud)tat>af. (Herba nicotiana).
Dùli z , Iza m. bie 35ubelfa<frßfjre; (an SMaSinfhutinenfen, trügen u. bgt.) baš ÎOÎunbjtiicF.
Dunaj, dúnej m. bie <Sfabt ©ien. Diinejfki adj. ©iener ..roienerifd). Dùnejz m. duuejka / ¡Jet ©ietter, bie —iun.
D up in (~f*) m. ber ^)CÍpf)tn. (Del- j phinus delphis. Linn.)
D up ir, m. bie gfebermaitS (Vesper- j tilio).
Duplja, dúpljina/. ober dúpljo n. bie 33aum(;ôl;(e.
D U r A n Z a , /: ein SSaum, and; grud>t= Üuef, beffen glcifc^ nicht Pom Serne ge(;f.
Dva	5ti
DúrgelJ, ljna m. ber £5ritibof>rer. D uri, diirnik, dùrnize, v. Dvéri,
dvérnik, dvérnize. D ú f k a , f. bie (Seete. Dii-rben, fbna, f hilo adj. (Seelen ..., dúfh-no svelizhanjc bie SeligEeit. = fhé-ven, vna, vno ad). (jerjiid). =fhév-noft /. bie ôerjtichEeit. =rhiti, im v. impf, roürgen, ben 2ttí;em been* gen. jfhiza f. d. fcas <Seetd>en; bábja ober bábina dufhiza, eine fiarE ríedpenbe klanje (Mentha po-legion. Linn) unb dùfhizovz, ber £xuenbe[geifl. =fhka/. aud> =fhik, fhka m., baS ßufftod;, bie Cuff, ber 3itg; fód néjma dùfhke, baS ga§ bat Eeine fiuff j k' jódni dufhki jé fpil, er fjat eS in (šinem 3uae attS» getrunîen. =fhnik m. baS fiuftiod;, bie ßuftröhre. =fhnizhik , zhka m. baá 9tied)fláfd)d;en.
D ú t i, dújem v. impf, (auf bem #orne u. bgt.) btafen.
D v A , dvé num. smet. —préshen , shna, shno adj sroeifpdmiig. —présli-noft /. bie 3toeifpânnigEeit. Dvelé-ten, tna, tno ad), jtoeijdímg. Dvc-létif!, tza m. eilt jtoeijäfjriger TCenfcp. Dvclltó num. jtoei(;unberf. Dveftó-ten , tna, tno adj. jroeil)unbert|íe.
Dvájfet, aucí) dvájfti num. jt»an= jig. DvAj-fetéri adj. jmanjigertei. sfetérnat adj. jmanjigfátfig. =fetér-nji, attd) ífetójni adj. jmansigfad). =feti ober =fti adj. jtoanjigjle. =fe-tinka / ber smanjigfíe Síjeil, bas ßtoansigflet. =fetitiim v. impf. in ätoanjtg 3:(;eite freiten. =fetiza, and; =fhiza f. bie 3»«njig , bie 3at)t 3ioanjig ; ber Swanjiger ( <2iiber= mitnje). =fhak m. ber Swanjiger (T)apiergeibeS, eine SanEnote 51t stoan= jig ©ttíben U. bgt.). :itikrAt num. jmanjig 5)îat.
D v a n A j ft, num. j tO Ö if. Dvanaj-ftár, rja ober sftnik m. einer aus ben 3n)ó(fen, bet* 2ípo|1e(. sftéri adj. Jtoölferiei. «ftérnat adj. jtoôlffâitig. sftérnji adj. jtoötffad;. =fti adj. jroôtfte. sftina (*) /. bas Xíuobej. sftkrAt num. jroôif 9Jîa(. =ftkráten, tna , tno adj. jtoölfmattg. =ftléten , tna, tno adj. jlt>0ífjá()ttg. sftlétnoft /. bie 3mö(fjäi)rigEeit. =ftnoft (*) f. baS Suobej. jfhiza f. ber groolfer
57
Dve
(dni 9Mnje); bic 3»6If, bie 3n>6tf.
D v e r i, f. pl. bie S^ur. Dve-ren , rna , riio adj.	. . ., jut Ji)lir
gchorig. =rize f. pl. d. baš Siniti, »rnik m. bet ŽIjvitfrutcv; bet Zfruv-flocf. =rniza J. bie Sburhnierinn. ■rnize f. pl. ber Xl)«rflugei. =rftvo n. ba§ "'Sfjitr^ufcramf.
Dvezhenje, n. baS SBieberEduen. Dvčzhiti, im v. impf. ipiebcrfaitcn.
Dvigati, dvigniti, v. Vsdigati, vsdiziii.
Dvoj, auch dvoji adj. jnietcrlei. Dvo-jali m. ber 3>»eier (ein balbcr S?reu= jer). sjazha f. bas! ©ccbsEreujcrjtuif (»on dva, meif ež jroei Slepar» ent= hdlt). sje adv. bas ^aar, smeierlet; po dvoje, paati»etfe; na dvoje, enijtrei, aužeinanber; ozhe imajo dvoje zhrevlov, bet SSater f>ai gt»ei H)aar ©tiefel. »jetniza (*) f. baž 2>up(iEaf. »jglafnik (*) m. ber £>oppe(laut. »jiranje n. baž Jpalbi= ren. pirati, am v. impf. (jalbiren. jjiraviz, vza m. bcr Jpaifeirer. =jka f. bie ¿al)l 3>»ei, ber 3>»eict; bie Sioppelflinte. =jke/. pl. bie-3t»itling§i fdjrocfiern. =jki m. pl. bie 3'»itlingS= briiber. »jnaft, auch sjnat adj. jmcU faltig, boppelt. =jni, aitd) =jften, ftna, fino adj. Jtpcifad). sjnik m. ber ©oppellaut. sjnojesizhen , zhna, z lino adj. jrceijungig. sjnojesizhnili m. bet 3roeijiungigc. ijnojesizlmoft f. bie 3u>eijuiigigicit. sjnokasen, sna, sno, aud) =jnopomeniten, tna, tno adj. boppelfinnig, jmeibeutig
Eno	58
:jnokäsnofl, alt d) =jnopomenitnoft f. bie SoppelfinnigEeit, bie 3t»cibeutig« Ecit. sjnoverften, ftna, lino adj. boppelt. sjorezh adj. jtpeifelhaff; äroeibeutig. »jpiknja f. bet ¿»oppel« punft. s j ftvo (*) n.' bas 2>up(itat. =jfliert m. ber 3millilh. »jfherten, tna , tno adj. 5ttu[[id;eit, »on 3t»illicb. ijfhki adj. 3t^i0tngS . - •, dvöjfhki ober dvojfhek porod bie Shillings» geburf. =jzhet f. baž SrotBiugšpaar. sjzhizh m. ber 3l»illitig. slizlien, zlina, zlino adj. boppeljliltgtg. =lizhi-ti, im v. impf, boppeljimgig fepn. slizhnoft f. bie SDoppeijiingigfcif.
Dvoj, m. ber 3feifel. —ezlien, zima, zimo adj. zweifelhaft; niijjlid;. —ezlmoft f. bic 3n>eifelhaftigveit; bie 93Jifj(id;feif. •—iti, im k. impf^mi-fein; in jwei Sbeile theilen.
D v ö in, m. ber 3n>cifel. —en, —na, —no adj. jtncifelljafiig. —iti, im v. impf. jroeifeln. —ljiv adj. jati» felfiid;tig. —Ijiviz, vza m. —Ijivka f. ber 3»eiflcc, bie —inn. —ljivoft f. bie Smeifelfmht. —noft f. bie 3i»eifet()affigEeif.
Dvor, 2. dvora ttnb dvora m. ber .^of, ber £ofpaHa|l; ber £auSl;of. —an, —janik , attch —nik m. ber Jpofherr, ber Jpöflilig. —en , —na , —no adj. Jpof..., am £ofe lebenb. —ifke, auch —iflizhe n. ber -frof, bie ^>ofe fldtfe, obet bet Ort, roo ber 4?of ¿e« tpcfen ifl. —jAnfki, aud; —flii adj. llbfifd). —janftvo n. ber i>of, bie Jpoflciife. —ljiv adj. höflich, —ljivoft /. bic .f)öflid;£eif.
E.
Ebelitniza,/ baš gcjlTOariaS5er= , fiinbigung.
li d e n, dna , dno .ober eden , ena, eno num. einš. Edniza, enklja f. bie Bni)i (5 i n o, bcr (šittfer. Edno-gläfen, fna, fno adj. etnjlimmig, einhellig. Ednoglafnoft f. bic (Sill= fliminigfeif. Ednoleten , tna, tno adj. einjährig. Ednoletiz ,, tza m. ein einjähriger ®lenfd). Ednoök, edn«özhen, zlina , zlino adj. ein= augig. Ednoozhnik m. bet (Sinätigige. Ednopreslien, slina, shno adj. ein=
fpännig. Ednopreslinoft f. bie Gtn= fpannigfeit. Eclnoverlten', ftna, fino adj. einfältig, einfad). Ednovislien, shna , shno adj. eintönig, einförmig. Ednovislmoft f. bie (Sintönigfeit, ble (SiitförmigEcit. En adj. irgenbeiner; • en läni, gud) enfam, einjig, einer allein. Eni, enoji adj. einerlei. Enkrat num. ein Wal. Enkraten, tna, tno adj. einmalig. Enmalo, enmajlino adv. ein Wenig. Enojni adj. cinfad;. Enerpgaft,, auch eno-rogät adj. eilll)Örnig. Enorogazh
59
Edi
m. ba8 (Sinljom. Enomer, nur mit v" gebräuchlich, v* enomer in einem fort, linauSgefefef. Enopoduben, bna, bno adj. einförmig. Enöpodobnoft f. bie Ginförmigleit. lidnoft f. bie (Sin(;eit.
E d i n , adj. einfad), einzig. Edi-niz, nza m. ber einjige Sohn. =niti, im v. impf, einigen, inüpfen. =nji adj. einfad) , einjig. =nodüflien , fhna, Thno adj. einmütljig. snodüfhnoft f. bie föinmütijigfeit. moglafen, fna, fno adj. einhellig. snoglafnoft f. Ginhefligieit. snorojen adj. eingebo= ren, einjig geboren. =norojeniz, nza m. ber (Singeborne, snorojenka f. bie (Singeborne. =noft f. aud; =nftvo n. bie (Sinigieif. siiovoljen, ljna, ljno ad], einstimmig, snovoljnoft f. bie Ginflimmigfeit.
Ednajft, aud) enäjft nurn. eiif. Ednaj - fteri adj. eiiferiei. sfternat adj. eilffältig. sfternji adj. eiiffad). sfti adj. eiiffe. sftkrat num. eiif Mal. iftkraten, tna, tno adj. eiff-malig. sftleten, tna , tno adj. eilf= jährig. sftletiz, tza m. ein ei[fjä(;ri= ger Menfd). =fhiza f. bie 3al;l (Sitf, ber (Silfer.
Ednak, adj. gleich. —eflien, aueb — flien, flina, i'hno ad], gleichgültig, gleichförmig. —efhnoft./- bie Q5leid)= gültigieit; oieöleichförmigieif. —ome-ren, rna, rno adj. gleidjmäjjig. —omernQft f. bie ©leicbmäjjigfeif. —oma adv. auf gleiche 3Beife. —opo-doben, bna, bno adj. gleichförmig. —opodöbnoft f. bie ©leicbfötmigfetf. —oft f. bie ©leid;l;eit. — otekta f.

60
baS ©[eidjgeroidjt. —ovisbno, auch ednazbki, enazbki adv. gleichfalls. Ednazhiti fe , im fe v. impf, glei» eben, gletd) fei)n.
E k f e m p e 1 j (f) ljna m. baS 23ctfpief, baS (Stempel.
Element (f) m. baS (Slemenf. —arfki adj. (Sletnenfar . . ., burd; Glemente begrüubet u. bgl.
En , v. unter E den.
Enal, v. E dn ak.
E p i Ii (f) m. ber Sellerie. (Apium graveolens. Linn.)
Erb (t) m. ber (Srbe. •—ati, am V. pf. erben. — ija f. (coli) baS (Srbe, ber (Srbtpeil. — izh m. ber (Srbe. —ov adj. beS Geben. —ovfki, auch —ijfki ad]. (Srb ..., 'Pupillen . ..; erbovfki penesi, bie ^upillengetber.
Erdezh, v. Rudezli.
Erfjan, m. erfjanka f. ber ihtpp= ler, bie —inn. —iti, im v. impf. fuppeln.
E r j a, v. R j a.
E r j a v , v. R j a v , r u j ä v.
Ersen, sna, sno adj. fäuetiebf. Ers-noft f. bie Säure.
E r s Ii, v. R e s b.
EruTöl/ bie i>ofafcbe.
Efbbin', m. ber SfSilbfüfferer. Efb-binje n. baS SBilblager. El'bbizhje n. (,coli) baS 2ßilbfutter.
Evanjgelj, m. baS Goangelium. -—ift /77. ber G»ang?lifl. —(ki adj. (Sbangelien..., evangelifd). —fliizc f. pl. baS Goaiigelienbud).
E v r ö p a, f. Gutopa. Evro-pejiz , jza m, jpejka/. ber Guropäer, bie —inn. ipejfki adj. europäifeb.
F.
F a 1) Ii 1 a (f) f. bie gäbet.
Fadlati (f) am v. impf. fd)oppeil. Fadlaviz , vza m. unb fadlavka f. ber Sd)opper, bie —inn.
E a g ö t ( f ) m. baS gagot. —en , —na, —no adj. gagot..., JUtll gas got gehörig.
F ii j a (f)y. ber Steiß.
Fajanz a r (f) rja m. ber ©lafürer.
Fajda (f) f. ber ffiudjer. —ti, —m v. impj. iouchern. —viz , vza m. —vka f. ber 2Sud)crer, bie —inn.
F ä j fa t aud; fajka (f) f. bie pfeife. Fäjlin adj. pfeifen..., ber 'Pfeife: fajiina zev, baS Pfeifenrohr. Faj-(iza f. d. baS ^Pfeifchen.
F ä j m o f b t e r (f) tra m. ber "pfars rer. Fajmofhtrov adj. beS iPfarrerä.
Fajtati (f) am v. impf, febmafeen, plaubern. Fajtazh rn. ber Sd)mä(jer, ber 'Plattberer.
Falat (f) m. baä StÜcF. Falament /«. bao gragment, baS '¿rumin. Fa-lazbek m. d. baä Sfüefcben.
61	FAI
F a 1 i n g a ( t ) f. bcr Sei; ifr. Faliti, im, il, fâljen v. pf. fehlen, einen Selker begeben.
Falot (t) m. ber .ÇalunEe, ber 33a» gabunb. —ati, am v. impf, ein £>a= iunfeulebcit flirren, »agabuubircn.
Faniniza (f) f. baé SScrgtfimeiitlücbf, eine 2lrt 9)läiifcol;rd;cn "mit blauen SSIlimcben. (Myosotis palustris. Lin n.)
Fant (f) m. baé <Pfanb. —ati, am v. pf. pfânben.
F à n t (f) m. ber Snabe, bcr 23urfd)C, überhaupt ein febiger sD?enfd;. Fanten, tna, tno adj. Knaben..., bu» bifd). »tin m. ein lebiger 23urfd)C. »tinftvo n. bas Snabcuaiter. »tiflitvo n. bic 5Suberei. »tizli m. d. ba» iSnäblein, ber ißube. »tov adj. beé Sauten, stovl'ki ' adj. ganten..., nad) ganten 2lrt.
FAntiti (f) im v. pf. unb fantviti, am v. impf, »erberben, râcben ; —fe v. r. pf. tiitb impf, f t ci; râdjen, 9ia= dje nehmen.
Far (t) rja m. bcr ÏH'affc; in jîroa» tien aud) bcr »intertl;eii beé <Sd;iffeè. —ar, rja m. ber Pfarrer. —arjev, aud) —arov adj. beé s})farrerè. —jev, aud) —ov ad], beé ^fajfen. —man m. baé Itfarrfinb (®îaun). —maniza J. baé Vfarrfinb (Œ?eib). — manizhin adj. bergarmanija gehörig.—mannv adj. bein garman gehörig. —manfki adj. VfarrEinber ..., ber ^farrleute. —iHiuilh o n. bic vPfarrincnge. —mo-fluer, tra m. ber Pfarrer. —of m. ber (}>fati'f)of. —ofhki adj. Pfarrer..., pfarrlid). —ovfliak m. eine pfarriiebe Ï3irtl)fd;affêrcalitâf. —flii ad. <J>faf» feu ..nad)2lrt ber <Pfajfen, pfeiffifd;. —fivo n. bie iïlerifci.
F à r b a (f) y. bie garbe. —njc n. baê Sârben. —ti, —ara v. impf, färben. —r, rja m. —riza f. ber geirber, bie —inn. —rizhin adj. ber gärberinn. —rjev ober —rov adj. beé gârberê. —rfki adj. Särber ..., nad) S'ïrbcr 21 rt ; jum gârben gcl;örig.
F a r c s h a (f) f. ber SKegcnmantct.
Fariséj (f) m. ber <})l)àri|âer. —ev adj. beê ^barifàerâ. —flii adj. pl;a» rifäifd). —ftvo n. bcr (}M;arifâii3--mué.
Farkefk (f) m. bie SKogbetfe.
Fei
62
F ar fli (f) m. ber Sdjoffcitbom. —je n. (coli) baé Sd)ottenborngebiifd).
F a fá n (f) m. ber gafan. —ov adj. gafanen . .., »on gafanen.
F i» t k a r (f) rja m. bcr Stricfcr; bcr 9tad)rebuer. F ¿tkati, am v. impf. flricfen; übet nadjreben.
F á v d (liež: fand) (f) m. bic gälte. —i'ti, am v. impf, galten mad;en , falten.
F a z o n é t e 1 j (f) Ijna m. baé <2d)ltupf» ftid). —zbili, zlika rn. d. baé Sd)iiupf= tiid)fein.
Fázelj (f) Ijna m. ber Scboppntlbct.
Féfla, ferfúlja (\) f. bie >¿;d)naffct» gané. Fefláti, ám v. impf. fd)nattern. Féflaviz, vza m. uub féflavka f. ber gdmatterer, bie —inn.
Féla (f)/. bie ©attung, bie 21rt.
F 6 n i k f (f) m. ber i|)l)önip (ein fa= belhafter aSogel).
Fcnt (t) m. bie 'j) fäll hing, baé ípfanb. —ati, ain v. pf. unb —ováli , ám ober újem v. impf, »erberben; pfänben.
Fe r begati fe (j-) ain fe v. r. pf. fid) eutfd)(agcn.
Férbeshen (f; slina, slino adj.
, lecf, Eiil;n. Férbesbnolt f. bie 5£ccf= l;cit, bie ftiii)til;eit.
Ferfetáti (f) ám ober ferfezhem, aud) ferfoléti, im v. impf, flattern.
Ferfráti (f) ám v. impf, flattern; laut fieben (gem. farfeln); auf einem aué SSirEcnrinbe gcmad)ten lllfcifcbcit biefeni Seifmorte ähnliche Söne her» »orbringen. Ferfrávka f. eine 2lrt SBirEenpfeifchen.
F er k (f) m. bic <2d)raube. —alo n. bcr ©chraubenfloif. —ati, am v. impf, febrauben. — oláf, and) —ózelj, Ijna m. bie .öaarlocfe. — olinm. bcr štuljcr. —oléti,—olim, aud)—ózati, am v. impf, fräufeln. —ožilo n. baž Aaareifen.
iFerkati (t) am, aud) ferliljáti, áin v. impf, flattern ; erjlercé aud) fd)rau» ben. Ferliaviza f. cinc 21 r t 25irfcn» pfeifd)Clt. Ferliniti, nem v. pf. eilt» flattern.
Ferié ti (f) im, aud) ferzháti, im v. impf, flattern, fd;n>irrcu.
Ferna z lia (f) f. eine glitte ju III 35örreit bcé ÍOtaljcé.
Fers Ii in á g a t i (f) am v. impf.
63	Fer
fäftern, fabeln. Fersbmdgaviz, vza m. bei- ßäfieter, ber SaMer.
Fcrzänja (f) f. eine ',Hrt nnebfen, jebod) eßbaren ©chroaninteS.
Fer.zanje (t) «• ba« Koppen. Fer-zati, am v. impf, bie üuft hafttg einfdjtuifen itnb eben fo roieber ait«= lloffen, Joppen; gem. burd; bie 9lafe furzen, befonberS bei «pferben.
F e r z h ä t i, v. F e r 1 c t i.
Fi du Uta (+)/ bie ©olfSmifch, eine «•Pflanze. (Esula.)
F i g a (f) f. ber geigenbaum; bie gei= ge; figa mos Ii, ein feiger 9)Jenfd;. Fi-gin adj. geigen ..., ber geige: sgino drevo ber geigenbaum. =giza f. d. baS geigenbdumdjen.; eine Heine 'geige. =gov adj. geigen..., an« geigen.
Figar (f) rja m. ber ©triefer. Fi-gati, am v. impf, (triefen.
F i g Ü r a (f) f. bie gigur. —ti, —m v. impf, formen.
F i i i f Z h a n (f) m. ber ippifijter. —ov adj. beä ^¡»tifter«. —fki, auch fili-ftejiki adj. «Philifter ..., nach «Phiü= fter 3lrf.
Filosöf (f) m. ber <Ph'iofoph> — f. bie «Phi(ofoph'e- —ijftvo bad '«ppilofophem, phitofophtfeheö ©pflem. —ov, adj. be3 «ppüofophen. —Iki adj. «ppifofophen..., phifofophifch.
F i m o r (t) rja m. bie Schmerle.
(Cobitis barbatula. Linn.)
Finesh (f) m. ber ©d;naufer. Finiti, im v. impf, fdmaufen.
Fin grat, 'v. Naperftck.
Firbizhen (f) zlina, zbno adj. Por= roifeig. Firbizhnoft f. ber Sßorroife.
Firma, firmati, v.Birma, birmati.
Firnash (j-) m. ber girtliß.
Firfht (f) m. ber Surft. —inja / bie gürjtinn. —ov adj. beS gürjten. —vo n. basS gürjtfnfpum.
Fititi (f) im v. impf, geifern, um ben iöiunb fdjciunien.
Flafbter (f) tra m. ba» «Pfiafter. Flafhtränje n. ba» «Pflajtern. Flafb
Gab	64
trati, am v. impf, pfiafiern. Fläfh-traviz, vza m. ber «Pflajterer.
Fleten (f) tna, tno adj. hübfeh, ar= Hg, höflich- Fletnoft f. bie ©chön* f;eit, bie ¿IrtigEeif.
F1 i T (f ) ber gleiß. —ati fe , am ie v. r. impf, fich befleißen.
Flöferka (f) f. eine Eieitte Jpacfe, bie glöfferhaefe.
F n 6 r a t i (f) am v. impf, anfaffen («Perlen it. bgf.).
Foglävsb (-f) m. baž SBogelhauž.
Föringa (j-) f. bie guljce, baä gul;r= roerE; ber guhrfohn. Foringäfb, auch fürman ober förar , rja m. ber guhrntann. Förovati, am ober förijem v. impf. gu(;rmann fepn, Eutfchiren, gem. fiihrroerEen.
Fr a j (t) adv. frei; fräj völja , ber freie äßitle. Fräjoft /. bie greiheif.
Frajli (f) m. bie Sünche. —ati, am v. impf, tünchen.
F r a n s h a (f) f. bie granje. Fran-shnat adj. gefranst, fransig.
F r ä fhka (f ) f. bie Üelfjefe, ber ©djmtebEohlenmift.
Fräzha, v. Prazha.
F r e m e n (f) m. ber ©fegreif.
Freu (f) m. ber «Pfriem bei- ©d;neu ber, ©d;u|ter u. bgl.
Frigati (t) am v. impf, bünften, röjten.
Fromentin, v. Korüsa.
Fük (f) adv. jiracEšroeg, hinweg. —ati, am v. impf, fcbnell l;in unb her fahren. —niti, nem v. pf. ent* roifchen, enffchlüpfen.
F ü 1 i k a (t) f. baš SSläßfein, baž Kohr« htthnchen. (FuLika.)
Funt (f) m. baš «Pfunb. —en, —na, —no adj. «Pfunb . . . , pfiinbig. —nifhza f. (eine 21rf 2lepfet) ber «Pfunbapfel.
F ü r m (t) m. bie gorm.
F u r s h i 1 e (f) f pi- baš ©agenfeil.
Fusbilj (f) m. ber ©od;f. —nik m. bie 2id;tpufefchere.
G.
, Gabán, m. obergabaniza/ bers)Jtan= tet, roie il;n bie Kroaten ju fragen pflegen. G á b a n ji e, n. baá «ißafen. Gábati, am v. impf, tpafen.
G á b e r , bra m. bie ©eißbuche, bie Hainbuche, fCarpinus betulus. Linn.) Gá-berje n. (coli) ber ©eißbuchenroatb. »berzliek m. d.
65	Gâb
cinc Elcine SBcifjbucbe. »brina aueb sbrovina f. (coll) baê aSîcifibucbeu» bolj. sbrov adj. mci|;biid)en. Gàbes, m. bie ©cbroarjtDurs, bic SBaTIrourj. (Symphytum officinale. Lin n.)
Gàd, 2. gàda, gadii, gadova m. bie SSiper, bie Sîatfer. GAdji adj. SSt= pern ..gAdji plôd bie ©d)langen= brut, baê 23ipernge$ticbf. G à d a n j e, n. baê 3îât(;fef. G A d c n , dna , dno adj. eEeijjaff ; fa» belbaff. GAditi, ira v. impj. ciel» bnft macben; tabeln. Gadnol't f. bie (SEclbaftigEeif ; bie XabelfiaffigEéif. G Agati, ain v. impf. fcbhaiicrn; ûfbniett. GAgniti, nem v. p f. ben lefeten Viffjemjug fbu:t, erflerben. G à j, m. ber #ain, ber (Sid)enhain, ber <))flaiist»alb. GAienje «.baê sï>fle= gen. GAjiti, im v. impf. pflegeit (ifialber unb bgl.). G a j s h I a (f) f. bie 'Peiffibe, bie ©ei* fe(. Gàjsh-lati, a» v. impf. geifefn. «nit, aud) mjali m. ber *))eitf<benfHet. Galéja, eig. galeri f. bie ©aleere,
baê ©aleercnfd)ijf. GAlge (lieê: gàvgei (f) /. pl. ber ©algen.
Galjot, m. ein grojjT plumper iîerl.
—lja f. ein grojjcê piumpeê 233eib. G a 1 ù f , v. G o 1 ù f. Galun (f) ber '41au.t. Galup, m. bie Silite. Ga lz li, m. bie ©dm terfdimârse. GAmbati, am v. impf. luacfefnb
geiien, roatfdjeln. G a ra i 1 i z a (f) . bie Sautille. (Anthémis nobilis. Linn.) Gamilzb-nat adj. jJamitlen..., »on ifamiflen. Ganiti, nem v. pf. betuegen, berûcFcn,
»on ber ©telle beingen. Ganter (f) rja m. baê SSSeinfajjge»
ftefl, ber t'agerbaum. G à r a ft, adj. raui), asper. G a r b i n , m. ber 9Îorbroinb. Gare (f) f. pl. ber jîarren. Gàrenje, n. baê Umperroerfen ber giïjje, 5. 25. »on ilinbern. Gâriti le, im le v. r. impf. mit ben giijjen umljerroerfen, ftcf? ungebiifjrlid) ge= berben.
G A r i z e, / pl. d. bie SBagenreifern. GArjati, am v. impf. brennen, eine brennenbe ©m;fiubHiig »erurfacben.
Ger	66
GAr j e,/. pl. (coll) bie Stvâpe.
Gârtrosha (f) f. bie ©artenrofe.
G a r z li i n , m. ber ÎOlafibaum.
Gafiti, im v. impf. Iôfd)en. Gafî-ven, vna, vno , adj. Ëôfd)..., ôgenj galivni ober gafitni navod biegeuer« lofd)orbnung. Gafivie, vza m. bec Côfd)cr. Gafivka f. bic 2ôfd)erinn. Gafilo n. baê 2ôfd;miffel.
G.A s, 2. gâsi unb gasi ber ©d)ncepfab, bie ©d;neebabn. Gasiti im v. impf. roafen. GAshenje n. baê ffiafen.
G A s d a, gAsdar , v. Gofpodâr.
Gâter (f) tra m. baê ©iffer; bie ©itterfliiir. GAtraft adj. gifterformig.
Gâtiti, im v. impf. fd;oppen.
Gaz ha, f. bie 3acÉe. GAzhaft adj. jaifig. Gâzhef. pl. ber SBajfcrîaften ; bie Unferl;ofen; ïreujtpeië »erroacbfene 25aumâ|îe.
Gda, gdje , gdo, v. Kda, hjé, kdô.
G en iti, nem, nil, njen v. pf. be; i»egen. Genitje n. ber 23eroeggrunb, '■Ujfeit ; bie 23eroegung. Genitljiv , genljiv adj. bemeglid). Genitljivoft, genljivolt f. bic 25ei»eglicbfeif.
Gèrb, m. ber ôôfer. Gèr-ba / bie Munsel; ber ôôfer, ber23ufci. '»baft, ober »bav adj. runjelig; buEelig, pôEe» rig. »bati , am v. impf. runjeln. «bava, aud) »bàviza /. ber ^ôfer. :baviz, vza , ober »azil m. bel* »oll Kunjeln ifl. «bavha ober »bàzha f. bie »oil Siunjelit ifl. ¿bâzhiti, iin v. impf. runjelu; 9îunseln macben; — fe v. r. impf. fid) runjetn, 3iun= jeln befommen.
Gèrd, adj. abfcbeuticb, l;âglicb. Ger-dénje n. baê ôâfiiicbmadien; baê fôCeln. =déti le, di le v. r. impf. eieln , ©Eel biben. =diti, im v. impf. InîfKid) rnadien, befnbelit. »doba f. bie ôdglidjEeit. »dogléd adj. fd)èi= fûd)tig. »dogléditi, aud) »doglediti, im v. impf. fcbelfûdjtig fei;n. »do-glédoft f. bie <gd)e(fud)t. »doft/bie JpâgiidjEeit, bie abfd)eutid)?eif.
Gergotàti, âm unb gergozhem v. impf. girren.
G e r g r à t i, aud) gergâti , âm v. impf. gurgefn. Gergràven, vna, vno adj. ©urgel..., jum ©urgelit gc^êrig, beflimmf.
Gé r h , v. G r ék.
G e r k à t i, Am v. impf. Ereifc£e»t. â
67	Ger
G p r 1 i 7. a, /. t>ie lurfelfaube. (Co-
lumba turtur. L i n n.) Gerli-zliin adj. ber Surfelfaube. =zhiza, =zhka f. dd. ba« Xurtelfäubcben. =zhji adj. 'iSurfelfauben ..., ber iurfeltauben. Gerlje, n. ber Stachen. Gerlo n. bie Seble, bie ©urgel. Gerloviza ober gerlovna f. bie Jpalženge. Germ, m. ber iSufd;: ternov germ ber Sornbufcb- —ov adj. SMtfd;..., »otn SStlfcb. —ovina f. (coli) baš ©ejtruppe. —ovje n. (coli) baš @e= büfcb, baš 25ufd>weri, baš ©efträud). —ovjizhe n. d. (coli) flelneS, jun= gež ©ebüfd). Germ ¡i d a , aud; germäzha f. bet
Scheiterhaufen. Germeti, v. Gr omet i. Gert ä niz, nza m. bet Sd;ltinb. Gerzha, f. bei- Snotcn b. i. ber tleberreft, bie SBurjel bcä 2lfie$ im Jpolsc; ber Srug; bie SSeule, bie 0e= fcbmulft. Gerzhanik m. ba3 £alš= jäpfdjen. Gerzhav adj. fnotig, »oti JŽnofen (»»in Jpotje). G er z hat i, zhim v. impf, rollen, raffeln.
G e r z h i t i, im (unrtd)ftg aud) ger-zhäti, zhim) v. impf, broffeln, würgen.
Geflo, n. bie ßofitng, bie parole. Gib, giba m. baä ©elen?, bie S5e= wegung. Gibanje n. ba$ SSemegen. Gibati, barn ober bljem v. impf, te? : wegeii, fcbwenfen; — le v. r. impf. ;; ;fkb bewegen, fkb regen. Gibik, bka m. bie SSewegung, ber 2lffe?f. Gibizhen, nud) gibzhen, zhna, zhno adj. be= Wcgtid), gelenEig. Gibizhnoft, ober gibzhnoft f. bie ©elenEigfeif. Giblej m. bie Bewegung. Giblejozh part. bewegenb. Gibljiv adj. biegfam, be= weglicb. Gibljivoft f. bie 2Megfam= feit, bie 3Seweglid)Če'if. Giba, f. bie Salte. Gibaft adj. fal= fig. Gibiza f. d. baš galfdjen. Gi-bizhaft adj. poli fleiner galten. G i g a t i, am v. impf. fd;reieit (Pont (Sfel).
G i n g a v , Ober gingavaft adj. fcbwacb»
lid), sdrflicb. Gin i ti, nem v. pf. »erfcbwinben, * untergehen, 51t ©runbe get)en. G i p f (f) gipf? m. ber ©pp«. Gisda,/ bie ^ojfart, ber CitytiS, beri
Glä	68
itbernnüfiige Jlufwanb. Gis-rlati, am v. impf. aufpufcen fcbmiicfen. «dar, ober =daven, vna, vno adj. boffärtig, ftolj. =daviz , vza m. ber Jpoffeittige. »davka f. bie -Öoffärfige. =doft f. bie •£>ojfärtigteit, bie £offarf.
Glad, 2. glada, gladil, gladä m. ber Jpungcr. Glä-den, dna, dno adj. I;itngerig. »deti, im v. impf. f)itngern. »dovati, am unb düjem v. impf, iiunger leiben, Imngerig fepn. »doven , aud) »doven , Vna , vno adj. beißbungerig; gierig. »dov-nik m. ber Stimmerfätt,' ber junger* leiber. sdovnoft/. bie .ftungerigfeit, bie ©ierigfeit.
Gladek, auch gladik unb gladak , dka, dko adj. eben, glatt; (»on 2l)ie= ren) fjübfcb, fd)mucffett; (uon ®or= fen) febmeidieibaff, glatt; (»on ber «Schreibart) fliegenb; (»om 2ßege) fdjlüpfrig ; (»om ifopfe) geglättet, gc« pufet. Gladiljka/. baä ©lättbols ber Sd)ul>mad)er. Gladilo n. ber ©laft« fiein; ba8 58ügeleifen. Gladiti, im ober gläjem, gladil, gläjen v. impf. eben, glatt madjen; glätten; fireidjeln; — fe v. r. impf, fleh glätten unb pufeen. Glädkati, am v. impf. bii= geln. Glädkoft ober gladköta/. bie ©lätte, baš ©lattfepn.
Glägol (*) m. baž Seifwort. Glagole (*) f. pl. bie Soehfdntle.
Glaf, 1. glal'a , glala. glalu, glalo-va m. ber ßauf; ber 3iuf; bie Stim= lue; bie Siadjricht. Glä-fek, ober =fiz, fza m. d. baä ižautdKli. =fin m. ber Son, ber fiaut. =fiii fe ober sfiti fe, im fe v. r. impf. Söne »on fiefa geben , laufen, fönen; fidi ju rnelben pflegen, sfitje n. ber Slang. =fnik (*) m. ber Selbfllaut. =fen, Tna, fno adj. laut, peü, fönenb. =fno adv. lauf fönenb, bell- =lnoft f. bie ^»elle (»on ber Stimme, ben Sonen). ;fonög m. ber Slepper. slovit, auch sfoviten, tna, tno adj. befannt, allberübmf.
Glava, / ber Sopf, baž -Öaupt; baä ^)aupt beä Sioblš , Caudjö u. bgl.; baS überhaupt; baž Jöauptflüif: is gläve snäti, auöwenbig miffen; od glave do pet, »cm jEopf bid 511m gu£. Gla-van ober svazh m. ber Sidtcpf, ber ©roßfopf. «vana ober
69	Gle
ivitalia / bie eincn grofien JSopf I6at, au§ bem bcFaitnfen Spticproorfc: fova (nizi glavana, bie 9iad)teule fcpilf bie SKeife einen ©rofifopf. »var, rja m. bet fiaupfling. »varjev, ober »varov adj. beS Jpiupflmg«. »vazh, cber »vazhek m. bie Sope (eitt gifcp). «ven, vna, vno adj. $aupt..., glaven del ba$ Haupffiitcf.' «vina/, ba« Sopfficifd); bie Sopfpaut; (»on *Pffanjen) bie ©amenEapfel. »viza, »vizhiza, »vizhka, «vizhkiza / (nad) beit »erfcpiebcnen SSerEleinerurigš-- unb i!ieb!ofung5graben) baS £duptd)en, baž Sopfd)en. »vnik m. ber Sannn. »vni-zhar, rja m. ber Saittmacper. »vnja / ein angebrannteš Jpotj, ber geuer» braitb. «vobol m. ober »vobolenje n. ber Sopffd)iner$. «vobolcn , Ina, lno adj. roaš Sopffdnncrjen »erurfadjt.
Gled, y. gleda, gledu m. t>ai ©e» \id)t, ber 0efid)tSfinn; bie fccpatt. Gle-dalifhe, and) »dalifhzhe n. ber ©djauplafc, baS Špeafer. «dalifhen , ihna, flino adj. jum Speater gepo» tig : gledalifhen igraviz , ber <Sd)au= fpielcr. «dati, am ober »diti, im v. impf. fd)auen, betrad)fen. «daviz , vza m. unb »davka/, ber 3«fd)auer, bie —inn. «ilavzhev adj. beš 3"= fcpauerS. »den , dna , dno ad]. <Sd)au . .., gledni kruli, baS ©cpatt« brot. «dkati, am v. impf. d. fcpauen, ilein, piibfd) fdjauen. «dniti, nem v. pf. einen SMicf fpun.
Glen, m. bie SSieproafferfncpf.
Glenaft, v. Glinjaft. Glefht, m. bas SSermogert, baS $ab unb ©ut, ber 9Ieid)tptim. Glefhtati, am v. impf. »crmbgen; im©elbe»er« mogen, b. i. ©efb paben: nizh ne glei'litam, id) pabe gar nid)tS iit niei» nem SCermogcn; to je vefmoj glefht, bas i ft all mei n £>ab Kn& ©uf.
G1 e s li e n, aucp gleshenj, shnja m. ber Snod)ei.
G1 i b a n j a, / ein ebler (Srbfdjtoatnm, ber ipilj. e Phallus esculentus. Lin n.) Glibanj-ev adj. (J)i[5 ..., »eva juha, bie <3d))»ammfuppe. «iza, «izhiza, «ka, «kiza, »zhika / (itacb ben »erfcbiebenen 33erHeinerimgžgra= ben) baS 4J>i(5fd)rodmmd)cn.
Glih (t) indecl. gleid), eben: glih prav, eben recpfj glih misa, ein
Glti	70
ebener, aeraber, gteicber Sifdj. Glilia / bie ©leicppeif. Gliliahje n. baS @leid)mad)en, ba3 AuSgleicpen. Gli-liati, am v. impf. gleid) macpen, audgleicpen. Glihaviz , vza m. unb glihavka / ber @(eicpmad)cr, ber Vlužgleicper, bie —inn.
G1 i n j a, f. ber Sopferfpoit, ber 2epm. Gli-njaft adj. fpottig, lepmig. »njen, aud) «njan adj. irben. »njiOie unb »njifhzhe n. ber -Drt, ibo ber Jpon ifl ober t»ar, bie Xponfidtte. »njiza / bie Spongrttbe. »njizhen, zhna, zhno adj. Cepin . .., Spoit..., gli-njizhna verfta , bie Gepmfcpicpfe.
Glifta, / ber (Spulmuem, ber ©in» geroeiberourm. CAscaris lumbricoi-des.J Gli-ftaft adj. TOttrmdpnltd); »o« ffitirmer. «ftin adj. bes ©inge» rceiberottrmež. »ftiza f. d. bas <šin» gemeibemurmcpen.
Gliva,/, berSSaumfcproamm. Gliviz, vza ober dim. glivzhek m. eiite iit Sleipeit t»ad;feitbe ejjbare ©tproantm» gattung.
G1 o b e 1 j, aud) globla / bie SSer» tiefttng. Glo-bina / bie 2iefe, bie Hople. »bok adj. tief. »bokofeshen, slina, shno adj. fiefgriinbig. =bo-holeshnoft / bie ¿iefgrttnbigEeif. »bokoftvo n. »bozhina f. bie Siefe, ber 2lbgrunb. sbokoft ob. »liota / bie Xiefe. »bozliiti, im v. impf tief mgcpen.
G1 o b o z h e k, m. (ein gifcp ) ber ©refiling.
Glodanje, aud) glojcnje n. ba§ 9iagen. Glodati, glodam unb glo-jem (attcp glodati u. f. tt). mit o) , glodal, glodan unb glojen v. impf.
nagen.
G1 o d a f h, m. (cine <))flanje) bie^au» pecpel. (Ononis antiquorum. Lin n.)
Glog, glogoviz, vza m. attd) glogje n. (collj bet ffieigborn, ber TOeplborn. (Crataegus oxyacantha. (L i n n.) Gloginja/. bie Stieplbeere. Glogov, Glogovzliev adj. t»eifbornen, »on SBeifborn.
Glota, / eine 2(rt Unfrattf auf ben > Sornfefbern.
Glubanja,/ bie Htfnfd)ale.
G1 u h , adj. faub, gepbrlož; (»om ©cpale) bumpf; (»on ber 9iuf) popi. , Glu-hazh m. unb diazha/(verdcpti.)
71	Gma
(ine gchörlofe Manns» ober ®cibä= perfoii. »fbiz, fh/.a m. ber 2aube, bei- ©eberlofe. shöba, »höta f. bic SaUbbcit, =fliiti , im v, impf, taub machen.
Cma j n a (f) f. bie OJemcinbe; bie ©emcinfceweibe. Gmajnonavaden (*) dna, dno adj. gemcinbeiiblicb. Gmeten, tna , tno ad), nett, nieb= licl), bnbfd?. Gmetnoft J. bie 9tet= tigEeit, bie SJtiebltcbEeif. Gnada (f) f bie ©nabe, bie Milbe. Gnad-ljiv adj. gnabenooll, gitäbig. sljiviz ob. doviz, vza m. itnb -ljivka f. bei' gnäbige ¿den, bic — grau, djivoft f. bie ©nabe, bie Milbe. G n a 1 e 11, Ina, Ino adj. freibenb. Gnati, slienein, gnäl, gnän v. impf. treiben, jagen ; gnanje n. baä treiben. Gnel'ti, (aud; gnetiti) gnetem, gne-tel, gneten v. impf. Eneten, brüefen. Cnesda, f. rid;figer gnesdo ober gnjesdo n. baä 9tc|t. Gnes-denje n. baä 9ieftmad)en; baä Stiften. =diti, im ober sdovati,' am unb düjem v. impf, baä Steft machen, niften. =dize, n. ;diza, sdizhlia f. dd. baä 9tejtd)en. .sdje n. (coli) baä Stefi. =dovanje n. baä 9tejlmad?en. =clöven, vna, vno adj. ¿um Steftc gehörig. Gnetiti, iin v. impf, jünben, ein» beijen.
Gnev, auch gnjev m. ber Born, ber ©rimm. Gnevanje n. baä Bürnen. Gnevati, am ober gneviti, im v. impf, jürnen, aufbringen;—fe v. r. impf ftd) Jörnen, fcbmotlen. ' Gnevljiv adj. junt >jomc geneigt, jorn» miitfng. Gnevljivoft f. bie Geneigtheit Sunt Bocne, bie BontmütlngEeit. Gnida, and) gnjida f. bie Stiffe tn ■haaren. Gnidaft adj. nifftg, ootl 9tiIfen. Gnidiza f. d. baß 9tißcbcn. G n i 1, auch gnjil adji faul, gefault, morfd), Gni-läd/'. (coli) baä gaitlidjf. dätev, tvi, stva f. bie gättlniß. dazh m. släzha f. ber gaulenjer, bie —inn. =liti, im (gemeinigt. gniti, gnijem) v. impf, faulen. =16ba, «loft f. bie gaule, bie gäulniß, ber Mober. doplodcn , dna , dno adj. faitlbrü-% tig; gniloploden roj, ein Bienen» fchmarm, beffen Brut »on gäulniß angegriffen ijt. =loviza f. bic Damm» erbe. »tje n. bie gautung.
G 6h	72
Gn j a t, f. ber ©cbinEcn.
Gnjävefh, m. ber ©ürger, ber Mißhanbler. Gnjaviti, im v. impf. roörgen, broffeln, mejgern, mißhan« beln. Gnjavitva/ bie Mißbanblung. Gnjävlenje n. baä Sßürgen, baä Miß« hanbetn.
Gn j i ni t i, nem v.pf. röhren, bewegen.
Gnoj, 2. gnoja, gnoja m. ber Dung, ber Mift; ber (liter. Gno-jazh m. ber ba ben 2lcfet bungt. »javizaf. bie (J)ufte(. »jenje «. baž Düngen, bie Düngung; baž (šitern, bie &ite= rung. «jm, jna, jno adj. Mift..., gnojna voda baž Mi|lwaffer. »jifhe, »jifhzhe, »jnifhe n. ber -.Ort, WO Dung gefammelt wieb, ber Mipbau» fen, bie Miftjtäfte. «jiti, im v. impf. büngen; — te v. r. impf, eitern, fchwären. »jitva J. bie Düngung, bie (Siferung. »jniza, »jfhniza f. baä Miftwaffer, bie Dungbrühe, bie Mi|t= ladje, bie Miftjauche.
Gnojnobrodenza,/. ber Berg« finf, bet ©außnE, ber Mtfiß'nE, ber StiEowij. (Fringilla montifringil-la. Lin n.)
Gnuf, 2. gnüfa, gnufa m. ber(SEef; ein eEelhafter, ahfcbeulicber Menfcb. —a f. eine cEefhaffe, graužliche ©eibs« perfon. —en, —na, —no adj. »er= abfeheuungäwörbig, häßtid), abfebeus lich. —itljiv adj. graužlich- —itlji-voft J. bie ©raitšitdjEeit. -noft /l bie BerabfcheuungäwürbigEeit, bie iiäßs ftchEeit. —oba f. ber 2lbfcbeu, ber GEet; wa» eEelbaft ift. —iti, im v. impf, befubeln; eEeln. —tvo n. ber ©nliiel; bie ©rauefthat.
G ö b a , f. ber (Sdjwamm; ber Vlušfafe ; mörfka göba, ber Babfdjmamm. Go-bajur m. (eine ©chmammart) ber Raubling. =bar, rja m. ber ®d)wamm= berEäufer. =baft adj. fchmammig, fchmammicht. »bav adj. aužfafeig. =baviz, vza m. ber Vlušfafeige. =bav-ka f. bie 2tužfafeige. »biza J. d. baä ©d)wämmd)en. =bizliaft adj. «oll ©cbwämmdjen, ©cbwämmchen ähnlich.
G ob i z, bza m. bie ©cbnaufee. Göb-zbaft, =zhat adj. maulid)t. kovanje n. baž Srofcen, baä Srofeigrebetj. izovati, am ober züjem v. impj. trofeig reben. =zbek m. d. baä ©chnaufciben.
73	G6d
God, a. goda, goda, godu m, baS 9tamenSfefi, bet- SftamenSfag. Go-difiizhe n. bet ijahreStag. Godovje, ja n. bic WamenSfeicr. Godovno n. bas KaiiienSfagSgefcbenf.
God, 2. goda, goda m. aud; godnö-ta f. bic 3icife. Goden oben godin , dna, dno adj. reif, fauglid;, b. i. bie gehörige 3eit (jaOenb, 5. 35. von Sungen bcr Xi)ierc, von geröfietcm Stach«, in bcn »ebenSarten: ptizhi flie nifo gödni, bic Sögel ftnb nod) nicht befiebert, auSgetvadjfen, fte ftnb nori) unreif; fchersroeifc ober ironifd) fagt man eš auch vom SWenfchcn : ti
sa slienitvo flie nili goden , bu bijt
noch nidjf mannbar, nocb nicht reif genug, als baß bu h.eirathen ionntcfi u. bgl. m. Goditi, im obet' godnja-ti, ara v. impf, jeitig mad)en , tauet» liri) machen; — le v. r. impf. }citi= gen, jeitig tvcrben, fauglid) roerbcn. Godnoft/. bie Oicifc, bie Sanglich» feit, bie Wannbarfeit.
G 6 d e 11 j e, «. baS ©eigen, baS SSio» Itnfpielen. Godiz , dza m. ber ©et» §er, ber SSiolonift. Goditi, im v. impf, geigen, bic Sßioline fpielcn.
Goder, dra m. bie U5ul;ne, baž ©ertifl.
G oder ni z a, f. baS ®htrmelfhier, (Arctomis murmotta, L i n n.) CodernjA-ti, am v. impf, murren, habent, brummen. »viz, vza m. »vka f. ber ®hirrer, bie — inn.
Godi (altfl. godje) adv. angenehm, (iebtocrfh.
Goditi fe, di Te v. r. impf, fid; jittragen, gefd;chcn.
God) a,/, ber ffiurjifafc. —ti, —m v.impf.<0iclunb bummeš3eug reben.
Godzhev, adj. bes ©eigerS, beS aSiolinfpicIerS.
Gognjäti, am (and) gognjavati, am) v. impf, ntefcln. GognjAvaft adj. niefclnb.
Gogotanje, n. baS ©aefern. Go-gotati, am ober gogözhem v. impf. gaefern, fchnatterit.
Gojsd, m. ber Kalb, ber gorft.
Gnjsditi, im v. impf, verteilen.
Gol, ad). bloß, fahl, "naett. Golina f. bic bttrd; baä ','lbjiehen bcr 9iiitbc cntflanbcnc SSlöße. Goliti, im v. infpj. bie SHinbc abfdjälen, Eahlma«|
Gol	71
d;cn. Golizliäva f. ber fahle Siücfen eines 25ergeS. Gol jasen, sni f. ber ©djabe am ©etreibe, 5. 25. burch ffliäufe. Goljäva f. bie 25löße, bie Äahlheit. Gölo-brAd adv. unbärftg, bartlos, »bradiz, dza m. ber 25art= lofe. »glav ad), mit entblößtem Raupte. »glAviz, vza m. ¡glavica,/", beffen ober bereu iiaupt itnbebccft. »rök adj. mit unbebcdrfcn^iänbcn, reehrlos, »ferzhen, zbna, zhno adj. aufrichtig. ;fer/.lino I't f. bie ?lufrid;figteit.
Goldinar (f) rja m. ber ©ulben.
Golfija, golfiv, golfiza, v. G o-lufija, golufliv, golfiza,
Goliba, f. eilte leere (Sbene. Goli-bafh /n. "ber 25etoohncr eines uniul» tivirfen 25obenS.
G o 1 i d a, /. bie ©Hagelte.
Golöb, 'm. bic Saube. —Ar ober —injar, rja m. bet- Saubetthänbler, überhaupt ber Saubemnann. —aft adj. taubenfarbig. —e, ta n. bas Säub» dien (ohne Uitferfcbieb bež ©efebled;» tcS). —ek, —iz , —izb , —kez , —zbek, —zhelcez , —zhizli m. dd. baS Saubenmannd;en. —injali m. bcr Xaubeufchlag. —inji adj. Sau» ben..., bcr Saubett überhaupt, —iza f. baS Saitbentoeibd;en. —izhka, '—izlikiza, —izliiza f. dd. ein ItcbcS ilcineS 2aubettreeibd;en. —jek m. ber SaubenSotl), bcr aber in <Bt. auch —injak beißt. —ji adj. Saubcn ..., ber Xauben. —ov adj. ber Sattbe, beS ¿aitbenmannd;cnS. —ovfki adj. Sattbcn ..., ber Sauben überhaupt. —nik m. bcr Saubenfdplag. —zbe , eta n. baS Xäubdjcn. —zhovati fe, am fe v. r. impf, fdmabcln.
Golot, m. ber st'i)fiall.
Golt (lieS gövt, gut), 1. golta, golta m. ber ©rijhtnb,' bic &hle. -aniz, nza m. bie ©peiferöhre. —anje n. bas ©chlingen, baS ©d)lucfen. —ati, am v. impf, fchlingcn, fdjlucfcn (be= fonberS, roenn etreaS im ©djluube fiecfen bleibt, uttb man es unter Jper= VorbredKn von Shränen hinabättmür» gen ftd; bemühet).
G o 1 ü f (f) lüfa m. ber SSetrieger. Go-lüfati, am ober »lufati, Am v. impf, befriegen. alufon , fna , fno adj. fci'frieumfd). dufija f. ber 25e» trug, bic ©efrtcgcrei. =lufiz, 1'za /«►
75	Gol
unb duflza/. ber ÍSeft-ietjcr, bi» —inn. ¡dufijiv adj. betrííglid;, slufljivoft, f. bie 23efritgí¡cbtH;it. slufnják m. ber ©etrieger. «lúlnoít f. bie 83e= triegerei.
Golup, m. bie Camprete. (Petromy-tnn marinus. L i n n.J
Gomásanje, n. baá £riecpen. Go-másati, ain v. impf. .íriechen.
Gomila, /. ber -fraitfen; bié Síufjin« feí (<Bá)ütt)-, bie £>eibe.
Gomsénje, n. baá ©imtneln, baS ©eroimmel. Gomscti, sim v. impf. roimmeln.
Gón, m. ber Srieb. Gónenje n. baé Sreibcn, ba§ 3<*gen; baé Eáufigfenn. Góniz, nza, m. ber Sreiber, oer SSerfoíger. Gonitelj m. ber Sreiber. Goniti (audj goniti) im v. impf. oft unb lange treiben, su treiben pfle= gen, ¡agen, »erfoígcit; -— lo v. r. impf. láqfi'g fepn. Gonja f. bie Sreibjagb. Gónjba J. bie S3runftjeif, bie 3eit beé Cáuftgfepné. Gonjáj m. fo »iet Selb, alé man an einem Sage su acferit im ©tanbe ijh Gonjázk m. ber Sreiber. Gonjázliev adj. beS Sreiberé.
Oóndranje, ober gondránje n. ba§ unverjMitMiche Xíapermurmeín. Gon-dráti, ám v. impf. unverjiánblicb bapermurmeln. Góndraviz, vza m. ber SSrummer.
G o n ó b a, f. bie liebcrtreibung, ber ©djabeit, bie3ugrunberid;íung. Gonó-ben , bna, bno adj. verberblid), ju ©runbe richtenb. «biti, im v. impj. uerberben, fd;ánben, su ©runbe ricpten.
G o n z h, m. baé ©chlagljólschen.
Gónzhek, m. d. bié ÜUingel, baS ©lócfchen.
G 6 r, adv. perattf, pinauf, (in Sufam* menfepuitgen) auf..., j. 95. —djáti v. pf. pinauf ff;un; —dája /. bie 2lufgabe; —dájati v. impf. ttnb —dáti v. pf. aufgeben; —pomagati v. pf. aufpelfen , pinauf pelfen; ■—vitájenje unb —vftánje (eig. blofi vl'tajenje, vfúnje, unridjtig gor-vftájenje, ober gar gorivftájenje) bie 2íuferf}epung; —vsdigati v. impf. unb — vsdigniti ober —vsdi-zhi v. pf. pinauf f;eben; —vsdizbi
* fe v. r. pf. ficp auépeitern (»om í>immeí, »on ber ©itterung) u. f. 10.
Gor	7«
Gora, i. gore, gore f. ein po«
per 23erg; göre ober gore, gor / pl. (coli) baä ©ebirge. Go-raft ober gorät adj. bergig. Göra-vit adj. geoirgig. Gorazhina f. bie 3lnpölje.
Gördaja, gordäjati, gordati, v. Gör.
Göre, gore ober göri adv. oben, (©opisu unferfdjeiben »on gor p i n= auf, peraufunbsgörej,sgö-rah oberpal b.)
Gorenje, n. ba« ©rennen. Goreti, rim v. impf, brennen. Gorezh part. brennenb, bninjiig. Gorifhtvo n. ber 25ranb.
G o r e n k a, /. bie Oberfrainerinn. Go-renlki adj. oberfrainifd). Gorenz m. ber DberErainer. Gorenzhev adj. beä Obcrfrainerä.
Goreti, v. Gorenje.
Gori, v. Göre.
Gori za, f. ber SStipel, ber Jpiigel; in ©f. aucp bet ©einberg; bie ©age f. ö. a. govoriza. Görizhanj ober görzhan, a. gorizhänja ober gor-zhäna m. unb gorizhanka f. ber ©ebirgSflomene, ber floioenifcbe' über« Idnber in ©i., bie —inn. Gorizhen, zhna, zlino unb gorizbji adj. ©ein« gart..., S5tipel.,., ©eingärten u. bgf. betrejfenb. Gorizhki, auch go-rizbanjfki adj. Oberlänber ..., roie ein ©ebtrgäfloroene.
Gorje, i. roep! gorje meni! »ep mir ! gorje no gorje, obet ve no gorje! ach unb mep !
Gorjüp, auch gorup adj. bitter.
G ö r k , adj. heiß, fcbwül; bitter. Gorköta f. bie ©arme.
Görna, aucp görna f. baä 25ergred)t. Gör-ni, auch =nji adj. obere, pöpere. «nija f. baä SSerggeridjt. =nik m. ber SSergmann, ber ffiinser; ber 2tuf= feher über bie ©einberge. =niza f. baä ©ergrecpt. «nizhnik, «nizhnjak m. ber 25ergho(b. «njak (*) ber ©ejiminb. =nfki adj. «Bcrarecbfä • • •; görnllce knishize baä 55ergrecptä= büchel.
Gorpomägati, v. Gör.
Gör t an, gortana m. bie Keple, bie ©urgef.
Gorvftajenje, v. Gör.
Gorvsdizbi, v. Gör.
77	G o r
G o r i h 11 a, / ber ©enf. (Sinapis, sinapi.J Gorzliizhen , zhna , zhno adj. ©enf..., »on ©enf; gorzbizb-nu fémenze, baê ©eitffôntfetn.
Góf, i. gófi, gofi J. bie ©anê, oljne Unîerfdjicb bc» ©cfcblccbteg. (Anas miser. L i n n.) Gofetina J. bag ©àiifejieifd). Gofinjak m. ber ©âufe= ftati ; ber ©ânfetofb. Gofinji adj. ©ân= fc .. . ; go finja kósha, bie ©ánfefjaut. Oofják ober gofák m. ber ©ânfcrid;. Gófka /. bic ©an« (bag 2Beibdj>en.) Gófkiza /. d. bag ©ânêd;cn.
Go fe n i za, aud) gofenka unb gofén= za, gofùniza f. bie Staupe.
G ó fk a, v. Góf.
Goflár, rja m. ber ©eigenmad>er. Goflen adj. ffiiolin ..., sur ©eige gcborig ; góflen lók, aud) blofi lózhcz, ber ©eigenbogétt, ber giebefboqen. Gófli, in ©t. góde f. bie SSioítne. Góilize f. pl. d. cinc ïleine SBioIine. Gófli, geni. gófti, gódem, gódel v. impf. geigen.
G o f p á, f. bic grau. Go-fpód m. ber iicrr. rfpoda f. (coll) Die #er= rcit, bic £errfíbaft, ber '.ilbef. îfpo-dár, rja ober d'podin m. ber .Çierr (®igcntl;iimer), ber £auêioittl;. =l'po-darilen, tua, tno adj. t)âuS(id), haugl)â(terifd). =fpodaritnoft /. bie JpáuSIicbfett. =fpodáriti, sipodiniti, »fpodinjiti, im v. impf. Jôerr fei)n; bag .Çiauêtoefctt regieren, »irff)fd)aften, baugfjalfcit. »fpodaritva f. bie-&aug= baifung. îfpodariza , sfpodinja f bic JOauêfrau. sfpodáfrjey, aud) sfpo-dárov adj. bcê ©ofpobar. îfpodàrnik, m. ifpodarniza f. ber •Ç'oiiápálfer, bic —inn. sfpodàrflîi adj. ©ofpobaren... ; îrie ein Giofpobar. «fpodárftvo «. bie •&aug(;a(fung, bie.&auêtoiribfd)aff. »rpodaflien, fknà, fhno adj. fjerr= lid). ífpodáfhnoft f, bie £erriid)Feif. »fpódek m. d. bag #errdxn. =lpoden, dna, duo adj. ber J&erren, ber .(>err= febaft ge(;5rig, (jcrrfcbafflicb. =fpodi njin adj. ber ÎJiHlgftau. ifpodinjfki adj. i>augfraucu ..., n)irtl)fd)aftlid). efpodizhizli rn. ber (5beIEnabe. =fpo-dinftvo «. bie .&aiiénnrt(;fcbaff. =fpo-dir.hna /. bag (gbclfraulein, bag grân= I lein. sfpódniza J'. bag grauenfefl ; | m.ila gofpódniza , bag getf ®?ari<ï • ©cburt ; vclilia gofpôdniza, baê Sefî |
G u r
78
OTarid JÇiimmelfabrt. =rpódov adj. beg £>errn, bem J&errn geporig. sfpo-dovánje n. bag J&crtfdjen, baê-£>err= fepn. slpodivâtî, am ober diijem v. impf. tjerrfcben, £>err fepn. sfpodo-vàviz, vza m. îfpodovàvka f. bit i>errfd)cr, bic —inn. sfpodljiv adj. gebieterifd). sfpôdfka, sfpojfka, >fpo-ilia f. bie Obrigíeií, bic £ertfcbaff. sfpôdfki adj. ben ierren geíjíkig, l)crrcmnáj?ig.
G o f t, m. ber ©ají; v'gófti jur 55e= gafhutg. Go-fténje n. bie ©djlenunci re'. =iti f. pl. (coll) ber ©cbmaug. cftiniza f. bie ^erberge. sftitev, tvi ober sftitva, tve f. baê @aflntaf)(. sftiti, im v. impf. bemirtben, bega--ften ; — fe v. r. impf ftcb beit>irfl;en, jitb wob( gefcbe(;cn laffen, febmaufen, fdjlcmmcn. -ftitje n. bag ®al;(, ber ©djmauê, bie S5e»irfi>ung. =ftnik m. ber ©cbfcmmer. =ftniza f. bec ©pcifefaat, baê ©ajlsinimcr. Góftnja f. bie Snroobnerinn. Góftnjak m. ber 3ui»obncr. sftovánje ober «TtVi-vanje n. eig. bic ©aficrci, baê Scifêmabl; in ©í. gent. bic Aodjscif. sftovánjfki ober =ltùvanjfki adj. jPiodjseit •.., ho<bSeitiid). =ftoyánjftvo n. bie ©ajicrei. rftová»jfhak m. ber ííod)seifga(t. =ftováti, ám ober ftú-jcm v. impf. Oniiroohner fepn ; gajiiren. :ftóven , vna, vno adi-' gajlfrei. dtovniza/ baê ©aft$immcr. =ítóvnoft m. bie Q5afifreií;eit. sftovi-na /. bag ©ajlnia()(.
GóTt, adj. bid)t, triib; gofio fétvo,
bid)fc (nid>t fdjútfere) ©aat ; gófta flúshba, rédka fúknja, roer oft ben SMcitft ioed)[elt, erfpart loenig. Gófti ti, im, il, ftizhen v. impf. uer» bid)fcn, bid)t rnadjen; trtíben, frub madjen. ¡Ttokrat adv. offmalg; 4'to-kráten , tna, tno adv. oftmalig, bau» fg. rftózlia /. bic 2?iid)te, bie' Sid)t= íjeit. Gófba, gofliáva, gofhíza, gófhzba , gofhzbáva , gofiizhiza f. (coll) bcr ©afc ftü^iger ©inge, bcr S3obcnfa6; baê SDicfidjt. GofliAt adj. bidjf. Gofhaviza f. bag I5icficbf, bag ©cfiriippe. Goíliávlia J. ber <£(raud)í bie ©arfenrofe.
Gófti, v. unfer Goflár.
Go fto fé v z i, goftosliirzi m.pl.(coll)
baâ ©tebengejliru, bie ©indienne.
79	G 6 s
Gösh, auch göslia, göshka f. ber Srefcbelriemen; ein große« «ffifiben* banb.
G o t ö v, auch gotov at!j. bereit, fertig, gewiß, fidper; (vom ©elbe) baar,oor= hanben; tä je gotova, baž ifl foviel alž ridjfig; gotovi denarji, baarež ©elb. Gotovina f. (coli) bie SBaar* fibaff. Gotovnoft f. bie ©ewißheit. Govedir,rjam. ber 9vinberi)irf. Go-vedarija f. bie 9tinbt>iebäud;t. Gove-darina f. (coli) bie iBejablung bež Kin= berbirfen, baž Stinbgelb. Govedärfki adj. Kinberlrirten ...; nad? 9vinberbir= fenffieife. Govedärftvo n. bie 9tinb= »iehsucbf. Govedina f. baž Siinbfleifcb. Govedje n. (coli) baž Jbompief), baž ÄinbBieb. Govej adj. Šlinb ..., »on Kinbfleifch; goveja jüha, bte Siinbfuppe. Gövna, aucb gövnja f. unb gövno n. ber Sarmfofh (£>ref). Govnjäti, am v. impf, wie ein ©tinWdfer fummen, aucb bummež 3eug reben. Govnjäzh m. ber ©tinffäfer. (Sca-rabaeus ßercorarius. L i n n.) Gövor, 2. govora, aud) govor, 2. govora m. bte Stebe. Go-vorenje n. baž ©prechen, baž Sieben. =voriz, rza m. ber Stebner. =vöriti, im, (jem. svoriti, im, svöril, «vorjen v. impf, reben, fprecben; govori fe, ober govori Te, ntan fagt, ež wirb . gefprocben. =vorina/. bie Stebenžarf. svoritelj m. ber Stebner. svorljiv adj. rebfelig, gefpreicbig. =vorljivoft f. bie StebfeligŠeit, bie ©efpräcbigEeit. =vörnik m. ber Stebner. Graba,/ ober graben, bna m. ber ©raben. Gräbiza f. d. ein @räb* d;en , eine gttrcbe, »orjüglid; jwifd;en Oett ffieingärfen. Grabizhaft adj. Poll ©röbdjen.
Gräbefh, m. ber Sufanttnenfcbarrer. Grabiti, im v, impf, raffen, $U» fammen fdjarren. Grabienje n. baž Staffen, baž Sufammenfdjarren. Grabljänje, n. baž Stedden, baž Warfen. Grabljäti, am v. impf, re* dben, harten. Grabljäzh m. ber Stecher, ber parier. Gräblje , grabelj f. pl. ber Stedjen, bie £ar!e. Gräbljifhe «. ber Stecbenfiiet „ ber £arfenftief.
'Grad, 3. gräda unb gradü m. eine SBurg; eine fejte gefcbtoffene 53urg;
Gre	80
eine fefte ©tabt; ein ©djfoß; ein fe= fleS ©d)ioß. —ek, —izh m. d. baS ®cbIÖßd>en. —ez , —za m. d. baS ©cbfbßd;en; bie ©tabf ©räfe. —ifhe, —ifhzhe n. bie ©cbfoßftätte, ober ber Ort, wo »ormablS baS ©cbfoß ftanb; ber ffiatl; bte Stingmauer. —iti, im , il, grajen v. imp f. j<i'u= nen, befeftigen. —je n. bie ©ergeifa» belle, snik (*) m. ber 93ürger. —fki, aud) griijfki adj. «schloß..., -Serr^ fcbaft« . . ., berrfcbaftiicb- —fhina, aud) grajfhina f. baS &errfd)aft$fcbtoß.
Grab, gräka m. bie gafete, bie ga= fole (Faseolus vulgaris. L i n n.) ; aucb ©rbfen, ober SBohnen überhaupt. Gräliez m. d. baS (SrbScben, bad aSohnd;en. Grahiflie n. ber gafolcn* acier. Grahov adj. gafoien . . ., CSrbfen..., SSobnen . . ., von örb= fen. Grähovina , grähoviza , gra-hovniza f. baS gafolenfiroh.
Grahor, m. auch grähoriza, gra-horka f. bie SBiefe, bie Sioßwicf'e (Vicia). —niza baä SBiefeniiroh-
G'äja,/ bie 35ersciunung, bie 55efe= fligung, ber X)amm. Grajfki , grajfhina, v. unter Grad.
Gr ¿ja/ ber 2abei. —nje n. baä2a= beln. —ti, —m v. impf, fabefn. —ven, vna, vno adj. tabelhaft. —viz, vza m. —vka f. ber £ab(er, bie —inn. —vnoft f. bie SabelbaffigCeif.
Graktati, am v. impf, frädhjen.
Gr amp a, / ein rauher STBeg.
Graniza, / bie@ränje. Granizhar, rja m. ber' ©räujer, ber ©ränsfoibat.
Granoflek, m. baS ffiiefei. (Mußella vulgaris. L i n n.)
Grätati (f) am v. pf. werben, ent= flehen. Grazhoväti, zhüjein v. impf. werben, im (Sntfleben fepn.
Grebanje, n. ba$ Starren. Gre-bati, am unb bljem v. impf. fd>ar= ren, auf bie ©eite fdjarren, hinweg fdharren. Grebliza f. ber ©cherjettg (für ben Ofen). Grebfti, bem, bei v. impf, fcharren, graben.
G r e b e n, m. ber Samm (beS JpahneS); ber ©eberfatnm. Grebenaft adj.at-. jeibnelf. Grebeniza f. baS gfacpä« brett junt Becheln beS gladpfeä; ba$ i>unbebanb, wenn es mit eifernen StcU gefn befefet ifl; baä «Pfropfreis. Gre-benizhiti, im v. impf, pfropfen.
81	Gré
Gred (*)/. bic Edier.
Gréda,/- bas ©arfctibcef. Grédiza f. d. bas ©arfciibeetd;en.
Gré dan za, / bic 2>Jagenfd;cre.
Gre dé, adv. im ©eben. Grédem ober grém v. impf, (nur in ber ge= gentiurfigeit Seit üblich) geben.
Grédelj, Ijna m. ber ipfiugbalfen; bet- Gplinbcr eines ¡eben 9îabeS. Gré-dcljniza f. d. 6er Sßagcbalfen.
Gréh, 2. greha, greha m. bie©Ûnbe.
Greménje, greinéti, v. Gromé-nje, grométi.
Gré nek, ober grénik , grénik, gre-nik, grenâli, nka, nlio ad], biffer; grénka fol, bas SMtterfalj. Greniti, itn, a ltd) grénzhiti, im v. impf. »erbittern, bittet machen. Grénklat adj. cfrcaS bitter. Grénkniti, nem v. pf. unb grenkovâti, kùje/n v. impf. etroaS bitter fepn.
G r é f h e n , fhna , fhno adj. fünbig , funbjjaff. Grefhiti, im , il v. impf. fiillbtgen. Gréfh-nik m. sniza/. ber Siinber, bie —inn. mikov adj. bes ©ünberS. »noft f. bie ©ünbigfeif.
Grés, 2. erési, greši / aud) grési /. pl. berijworaft. —aftarfj. mora|lig.
Gröd, m. bie ©cbeibtrube. Grodek m. d. eine flcine ©cbeibtrube.
Grof (f) m. ber ©raf. —ija f. bie ©raffchaft. — inja, —iza/. bte (Srcu finn. —izliin adj. ber ©räfinn. —ov adj. beS ©rafen. —o v Iki adj. gräflich.
G ro m, a. groma , gromu m. ber Sottner. —énje n. bas Sönnern. —éti v. impf, bonnern; gromi es bonnerf. —öta f. baS ©ebraufe. —ovnik m. ber Sonncrer. —fki adj. Sonner ... ; grömfka ftréla , ber (erbiebfefe) Sonnerfeil.
G r o m â d a, f. ber ©d)eiferbaufen.
Gr-ofh (f) m. ber ©rofd;cn. Gröfhek m. d. bas ©röfebeben.
Grosa, f. ber ©Zauber, ber ©fei, ber Abfdjcu; grosa me jmâ, eS fd)au= bert mieb- Grö-sen, sna, sno adj. entfe&licb, febr groß, fdjauberbaft, grau« fam. îsénje n. baS Sroben. =siti fe, im fe v. r. impf, broben. ssiza f. ber ©cbauber, ber ©fei, «er Abfdjeu. îsnoft f. bie ©raufamfeit, "bie ©nf* fefclicbfeif. ssovinfki adj. ettffefelid) grojj, ungeheuer, ssovit ad . eitffe$=
Güm	82
lieh, graufant. =sovitoft/. baS ©nf= fefeett, bie ©raufamfeit. Gröshnja, aud; grositva / bie Siobung. Grösd, aud) grosd m. bie Xraube. —ek, —izh m. d. baS Xräubcben. —izlije, —jizhe n. d. Sräubcben, eine Šienge fleiner Srauben; krefno, lafhko ober rudezhe grosdizhje, Plibiffetn, SobanniSbeeren (Kibes
rubrum. Linn.). —je it. (coli)
Srauben, oiclc Stauben, eine 2rau= bcnnienge. —ni adj. Stauben ... j grösdne pizhke, bie Sraubcnfernc. Gr ösen , v. unter Gros a (fantnif
allen Ableitungen). Grüda, f. ber Stümpen, ber Snotlen, ber ©rbflofj, bie ©rbfd;olle. Grü-daft adj. flumpig; flitmpid;f. ;den , dna m. ber ®ionat Sejember. =diti, im v. impf, perfdjlingen. ;diza, sdizhka / dd. baS Slünipcbcu. =dizhaft adj. Poll Stümpd;eit; Slümpd;en ähnlich-'dje n. (coli) bic Stumpen, bic ©rb= fd;ollenmenge. Grüliti, im. v. impf, gurren. Grünt (f) m. ber 25oben, ber ©runb. —ati, am v. impf, grüttben. —tni adj. ©runb ..., grüntna gofpöjfka, bie ©ritnbobrigfcif. Grüfhiza,/. bie 2Jtußfafnuß. (Nux
moschata.)
Grüfhka, f. bcc 23irnbaum; bte 2Mrne. Grüfh-kiza / d. baS 23irn= bäumeben; baS iSirncben. =kov adj. SSirnen... ; bienbäumen. =koviz, vza m. ber SSirnflocf, baS Sirnbolj; ber aSirnweitt. =kovina / (coli) baS SBirnbols; baS SMrngebötj. =kovje, =evje n. Coli) eine iOienge 25irn= bäume, ber aSirnioalb. sliovniza /. ber 2Mrnmojt. Grüzha,/ ber Stoß, ber Stumpen. Gruzliaft adj. flumpig. Gruzhiza f. d. bas Slümpcben. Guba, / bie gälte. Gu-baft adj. faltig, ibiza J. d. baS galfd;cn. sbizhaft, »banzhalt adj. Poll galfchen. Gügati, am unb gljem, auch gu-gljäti, am v. impf, butfehen, fcbaufeln. Güganiza, gugovna j. aud; guge /. pl. bie £uffcbe, bie ©Raufet. Gugäven , vna, vno adj. fcbaufelilb. G u 111 i, im v. impf, reiben ; feberjen.
Guljava/ bie SSIöffe, bie ©lafje. G ü m b, m. ber Snopf. ~a / bie
83	Güm
SScitte. —Ar, rja m. ber Snopfmad)cr. —aft adj. fnopft'g; gümbafta igla, bic ©tecfnabel. —ez m. d. ba« Snöpfcben. G ü m n i flc i , ad/, jitr 35refd)tenne ge» fcörig. Gumnifhe, gumnifhzhe n. Der Ort, n>o bie £>rcfd)tcnne ficht, ober gejtanben pat. Gümno n. bie X)rcfd)tenne. G ü m p , güinpa, v. G u in b , gumba. GundrAti, v. GondrAti. Gurgokati, am unb gözhem v.
impf, girren. GuTb, f. bie ffiafferfdjlangc. G ü s a t i, am v. impf, migen. (3ftan
Her
84
fagt e« nur Poit jafjnlofen ißerfonen, als fleinen Äinöetn, alten SSeibern it. bgl.)
G u z h, guzba m. bie Weberei, ba« ©erlieft; gerde gü'zhe imeti, häßliche Dieben führen; priHili fo guzhi, 9iad)_rid)tcn liefen ein u. bgl. Gii-zbati , guzhim v. impf, reben, fprecben.
GvAnt (f) m. ba« ©eroanb, bie 5?lei= bttng. •—ati, am v. impf, Eletbcn.
Gverati, am v. //".vergelten. Gve-rilo n. bte SSergeltung-
Gviflien (f) fhna, fbno adj. gewiß. Gviflinoft f. bte ©eipißheit.
H.
H' (flatt be« veralteten he) prp. ju (ad) nad; fid) bin, nau) ficb ju (mit bem Sone auf bem ficb); I'1 bonzu, ge= gett ©nbc; b' gaju, 5um Jdaine; h' sheni, jitlll ©eibe; li' zelli, ju bcr (Straße; h' zhölnu, 511m Šal;ne. (35tcfc« h' wirb nur in öbcrErain vor beti ižautcn g, k, fk, sli, z , zh ftatt be« l)ärfcr Elingenben k' gebraucht.)
Hiba,/ ber 3'lügel. —ft adj, geflügelt.
II ab A t, m. ber 311 itd). (Sarnbucus ebulus. L i n n.)
TI a b i t i, im v. impf, perberben.
H A j d, v. Aid.
11 a j d a , bajdina, v. A j d i n a (mit allen '¿Weitungen).
Hajdi, liAjdiino, liajdite, gehen toir! (fr. allons.J
llala, f. ein plobcritbe«, bi« an bie gerfe retebenoe« ©emanb; bie Soga ber Körner; ein langer SRocP. HalAzhe, v. H1 A z b c.
H al a biika,/. ba« ©etümmel.
11A m i z li e n, zhna, zlino adj. binferli= ftig , bötttifd). Hamizhija/! biei)infer= lift. Hamizhnoft/. bie JpinferitjtigEeif.
II A n s ii a r, rja m. ber ®old).
HApan, m. ba« 3werd)f<tL
IIA r e z h, m. bet' 233ad;telEönig. fOr-tygometra.)
Ha r j a, v. Garje.
Ha r mi za,/, ber 3oll. Harmizhar, rja m. ber 3öllner. Harmizhen, zhna, zhno adj. 3oll • • • / liarmi-zlina kifha, ba«
H a Ti k, fka, auch hafen, fna m. ber
9ltt(sen, ber 93orff)eif. HaTljir, haf-niv, hafnovit adj. nüfelid), «ortbeii: haft. Hafniti, nem , auch hafnovAti, nüjem v. impf, nitfcen, vorteilhaft fet)n. Hafljivoft, hafnivoft , hafno-vitoft /. bic SKüfclicbFetf.
Hat iti, im, il, liAtjen ober bazben v. impf, fdjoppen. Hatnjak m. ber ©cboppnubel.
Heb ati, am v. impf, (in ber Jiircbe)
(5i;or fingen. Heize , f. pl. ba« TOefferbeft.
H en j a ti, am v. pf. aufhören, nad).-laffett, metd;en; desh je henjal, ber Siegen bai nadjgelaffen; bolesen je henjala , bie itranEheit ijl gereichen; lienjati fi, ausruhen, au«ra|len, ficb erholen; benjani delavzi, auSgcra= jlete Arbeiter. HenjAvati, am unb vijem, aud) henjovati, am v. impf. aufhören, im waeffaffen fcpn; tri vüre fo fi henjavali, vonder pAk ne henjali, brci ©fttttben haben fie mit 2ltt«rajicn jugebrad)t, ftcb aber bod) nid)f erholt u. bgl.
II e r b e t, bta m. ber Diücfett. Her-betina f. (coli) ber Oiitcfentheil, ba« Kitifenjicifch. Herbtaniz, nza m. herhtifhe n. ber 9iüefgrat, Herbti rn. pl. eine 2lrt Oeiter. Herbeten , tna, tno adj. Sfcihfett..,, herbetna köft, ba« Diücfenbetn.
Herga,/. bie SSeute.
Herganja, / eine ?lrt hbfieener ober irbener glafd)en. Herganjiza, herr gAnjka /. d, ba« giäfd;d)en.
85	Her
11 er k, m. tmb horzhek m. d. bic rbt)rcn<51)ntid)c UKiittbuitg eines ÄrtigeS ober anbern ©efäßeS. •
Her kanje, n. baS ©epnareben. Ilerka-ii, am v. impf, fd)nard)cn; fid) rau= fpern. llerkaviz, vza m. lierkavka J. ber ®d>nard)er, bic —inn.
Hermetäniz, nza m. ber Sitorpcl. Hermetanzhaft adj. fnotpelig.
Herpen, adj. begierig.
Herlhcl, flila m. bei- Küffet.
II er sanje, n. baS SBiepcrn. Her-sati, shem v. impf. roiepern. »saviz, vza m. ber SSicperer; ein gern unb jlarf ia-
Hcrsh, v. R e s Ii. £d)cnber fflfcnfd).
llersheniza, f. ein brauner grofd).
Ilert, m. baS ©inbfpiet, ber ©inb= punb (VertagusJ. Hertaft adj. pii= ger. Hertolt/. bie HagerEcit.
llervati, am v. impf, ringen.
Hervor (f) m. ber $otarjiern, ber Jupnuaitn.
Hcrzati, am v.impf. unb herzniti, nem v. p f. (ftd) ob. bic 9tafe) fcpnäm jen, b. i. mit fcpnetler unb peftiger JtuSjloffung ber ßuft reinigen.
Herzbati, zhim, zhal v. impf.
fattft fd>natcpen, fd)nard)etn.
Herzhka, J. eine ©cproammgaftung im Aprit.
Hevz (lies: lieuz), m. ber £ud;ä. (Felis lynx. L i n n.)
Hibi a,/, ber Hangioagen.
II i bim, m. baS ©anfen.
Hilati, v. unter Hitenje.
Hile,/. pl. bie 55ritle.
Himba, f. bic ©Icifjnerei. Himbaft adj. gteijjnerifcp.
H i n a v i z , vza m. unb liinavka f. ber £eud)ter, bie —inn. Hinav-tki adj. pcttcplcrifcp. «ftvo n. ;fhina f. bie .£>cudietei. «zhen, zbna, zhno 1 adj. gteijjnerifcp. »zbiti, im aud) szliövati, am unb zhüjem v. impf. t)citd)e(n. «zhji, szhevfki adj. peudj; ferifep, i>eud)(er...; po hinavzhje , nad) 21rf ber Jpeudjter. Hinenje n. bie ©teijšnerci. Hiniti fe , im Je v. r. impf fid) «erfietlen.
Hinz] j i v, adj.fred). —oft/!bieSred)pcif.
Hip, hipa m. ber 2tugenbtief. Ilipiz, pza m. d. baS 2tugcnb(icfd)cn.
Hirati fe, am fe v. r. impf. fd)toinb= fücptig fepn, abjepren.
H i Tb a, aucp liislia f. cig. bic ©tube,
RU	86
baS 3inimcr; aud), weit baSJ£>atté ge« môlmlid) nur (Sine ©tube pat, geni. baâ JpauS fetbft. Hi-fhen, flma, fhno adj. £auS..., hifhen sàjiz, baS Äa» nind)en (Cuniculus). =fhiza f. d. baS ©tübd)en ; baS .SbatiScpen. dhna f. baS 3iuinieriuabd)en, baS ®tuben= mâbcbcn. sfhnik m. ber £>auépâlter, ber HauSmeifler. dhotvoriz, rza m. ber SBaumeifier. =fhotvorfto n. bie SSauEunfi. ïfbovànje n. baS .£auS= palten, bic .ÇiauSpatfung. =fhovati, âm unb riiujem v. impf, bie -i>auS= palfung füpren, pauSpalteit. »fhviviz, vza m. ber HauSpatfer. Hitenje, n. baS (Siten. Hiteti, im (autp hititi, hitati, hilati) v. impf. eilen. Hiter, tra, tro adj. eilig, fd)nc(I. Ilitrina f bie ©djnetlc. lli-triza f ■ ber ©tiiptgang (bas Abroci» d)en). Ilitroit f. bie ©cpncttigEeit. H i v o j k a, f (ber SRame einer 4J)flanje)
bie IBotfSmitcp. (Esula.) Hlàd, a. hlada unb hladit m. bie Süpic. Hladek, dka, dlio, aud) hladen, hladin , hladan , dna , dno adj. Eüpf. HIa-dézh , sdiven , vna, vno adj. ïûplenb. sdilo n. ber 25aU fam ; überhaupt ein füptcnbeS Wittel, sdilniza f. baS Äüptbeden. sdnetina f. bic ©ulje. sditi, im, il, hlajen 'v. impf. ïîitjlen, ïiipt macben ; — fe v. r. impf. ftd) Eü()fen, füllt rcerben. Illâp, ?.. hlàpa unb hlapù m. ber Sampf; bie febensluff. —en, —na, •—no adj. bâmpfig. —éti, im v. impf, bie ©eiftcSgegenroart »erlieren ; (Pom Woft, Gifig' u. bgt.) auébûnfien., —iti, im v. impf, bie ©eifleSfraft benehmen, —niza f. baS S)ampfs Iod). —noft/. bic Sämpfigfeit. Hlapi z , pza m. ber Snedjt. Illap-zhek m. d. ein ffeiner junger Snedjt. »zhev adj. beS SnecpfeS. «zhevanje n. bie ©ieitfibarfeif, baS Äned)ffcpn. szhevàti, âm unb zhùjem v. impf. in ber 5?ned)tfrijaft bienen. =zhevflii adj. ber Snccbte, ben Sned)fen eigen, gehörig, »zhija, szhnofty. bie Änecpi* fdjaff. izliijlki adj. £ned)fid)afts,.., lilapzhijflio shivlénje, baS Šnccbf» fcbaffStebcn. «zhinji adj. ber Suchte, szhizh m. ber Änabe; ber Sun^gc: feile, «zhön m. ein großer, »cra^t» lid)cr Änccpf.
87
Hlá
Iiláftanje, n. baä ©chroafeen, baä 2lttäplaubern. Hláftati, ara ober lilaftáti, am v. impf, fchwafeen; be« gierig effen. llláftaviz, vza m. ber begierige (Sffer. Hlaftniti, nem v. pf. begierig aufeffen; (mit einer 2ü= ge) hervorbrechen, lllaftaviza f. bie ©chwalbe (Hi'rundo).
H1 á t a t i , v. ,S h 1 á t a t i.
Hlázhar, rja m. ber £>ofenfräger. Hlá-zhati, am v. impf, in Weiten Spantalonä einher febreiten. «zhe f. pl. baá ÍSeinfleib, bie Jpofen. «zhnik, «zhnjak m. ber ^»ofenriem, ber Jöo« fenträger. «üliniza f. bie i)ofeni;aifte. szhón m. ber große SScinUleibcr trägt.
Hléb, ober hieb, i. hléba imb hlebii m. ber SSrotfaib; baä 25rot. Hlé-bek, auch blebiz, bza m. d. baä S3rotlaibd;en. Hlčbniza/. baä Seig« tud; bet;m ©rotbaefen. HIébzliek m. dd. ber Kud;en; maflén klébzhik, ber ©chmafsEttd;en.
H l é n i t i fe , im fe v. r. impf. fatl= Tensen.
Hlepeti, pim, pél (auch hlepiti, im, il) v. impf, begierig fei;n, fich felmen.
Hiev, m. ber ©fad- Hlévfki adj. ©fall..., ben ©fall betreffend Iilév-zhek m. d. baä ©tdflehen.
II 1 i m b a , f. bie SSerfiellung. Hli-niti fe, im fe v. r-, impf, ftch Verfiel: Ien. Hlinfki adj. poli 2Ser|lellung, heudjlerifd;.
H1 i p, m. bie ßuft, bie ßebenäluft. Hlip-tati, am v. impf, nach ßuft fd)nap= pen (von foldjen, bie in (Sefahr ftnb, 511 ertrinEen u. bgl.)
H1 ú p, m. ber £)ampf, ber Dunjl. Hlúpen, pna, pno adj. bämpfig, bunfiig.
H1 ó b a t i, am v. impf, mit ©eräufch nagen.
Hl ód, m. ber^Vflocf, überhaupt ein ©fítcf ^>0(5. Hlodövje «. (coli) eine Sftenge Heiner £olS|1ücfe, ipflöcfe. Hlodzhek m. d. baä 0fIocfcheu 5 ein je« beä ©tüefchen £>ols.
Hlopotáti, am mtb pözhem v. impf, ptätfehern.
H m An, adj. fdjlintm, boshaft, hämifdj.
»Hmelj, m. hmeljína f. bet ¿0= Pfen. (Humulus I up alus. LinnJ
Ilmélje n. (coli) ber topfen über«
Hot
88
Ijaupt, bie ■fcopfentnenge. Ilmeljev adj. von -öopfett.
Ilment, m. ber ipurpurmantef.
Hobotniza, f. bie SDieerfpinne.
(Cancer maenas. Linn.)
II od, m. ber ©ang. Hode adv. 5U gtljj. Hoditi, hödim v. impf, ge« hen, Su gel;en pflegen. Höja, höjba f. ber ©äng ; ber SBerlauf; bie Keife; bolesnina höjba, ber KranEpeitä« verlauf.
Hoden, dna , dno adj. rupfen, Von rupfener ßeimvanb. Ilodnik m. ber Kupfen. Ilodnina f. (coli) ber ¿Ku= pfen, bie rupfene ßeinwanb.
II ö dina, J. bie Ul;r.
Hofmänoviz, vza m. ber Jbofmannä« geijl, bie Jpofmann'fdjen Stopfen.
Ilohotati, am unb hobözhem v. impf, laut lachen, huebein.
Höja, hojlca f. bie ©eißtanne, bie %Sei$\Ö\)te(Pinussilvestris. L inn.), v. Smereka. Ilöj-iza, «kiza f. d. baä ©eißtanneben. »kov, =ev adj. reeißfaitnen. «kovina f. baä SScißtan« nenpols. «liovje, «zhje n. (coli) ber ©eißtannenwalb. «kovka f. eine vor« jüglid; in ©eißtannenwälbdjen gern machfenbe ©chroammgattung.
Höja, höjba, v. unter Höd.
Horn, •).. höma, horaa m. ber ^»ügel, Hömiz, mza m.d. ber«35ühel.
II o m a t i j a,f. (homat) bie SSerwirrung.
Ilomöt, rn. ber Kummet.
H o m u 1 e z e , f. pl. ber Mauerpfeffer, bie -Paitsrout$. (Sedum aerc. L i n 11)
Hop rüg, m. ber Sragereif.
Höfta, f. baä ©ef;öIS5 baä ©efträuch; Hein ge'had'te tiefte sur ßinftreu oöer Sum Ünterheiscn. Höften, ftna, l'tn« adj. wilb ; böften med , ber ©alb« honig. Höftnik m. ber ©ilbfd)üfe, ber ©ilbmann, ber ©atbbewopner.
Höten, tna , tno adj. geit. llötiv, hotiva m. ber ©oöüftfiiig; aud) ein unehelicheä Kittb, welche« in manchen ©egenben butcb botiviz bejeichnet wirb. Ilotiviza f. bie ßiebhaberinn (©oliü« füge). Hotljiv adj. geil, tppllüfiig. Ilotljivoft, audj hötnoft f. bie ©eil« peit. Hotnik m. ber ©eile, ber SS ob lüftling. Hotniza f. baä Kebätpeib.
Hoteti, bözhem, böte) v. impf. wollen; bi hötel Bog, wollte ©Ott! Hotenje n. baä ©olien.
89
H
ra
II ruh, 1. liraba ob. lirabü m. ber Sapfcrc, ber föraf. Hriiber, bra, bro adj. tapfer. Hrabroft f. bie Sapfcr= Eeit. HrabfkiW;'. gräflic^. Hrabftvo n. bic öraffchaff. H r a b r i Ii a, f. bie ©cifj= ober £aim filtrfje. (Carpinus betulus. Linn.) Hrabrikov adj. meifjbucbeit. Hra-brizhje n. (coli) ber 28eifjf>ucbcrmtalb. Ilrakati, am v. impf, räufpern. Ilvaliel, kla m. ber ¿uSmurf, ber Speichel beim Dtäufpern. Ilram, 2. Iirama ob. hramu m. baä 23ebälfnif), baä Steinhaus; ein »er= roaitt'fer i>rt, bic Äammer : brämba J. ber'Vlufbeioabrungäorf, baä Behält» nifj. Hramina f. baä ©ebäube. Hi ämfki ad/. Jpauä..., junt #aufe gehörig, baä £auä betreffend llran a, f. bie Äoft, bie Stahtung, ber ^roaiant, ber SSorrafb- Hra-nitelj m. »niteljiza f. ber SKähret, bic —inn. siiiteljfki ad), jum 9läh» ren gehörig, «niti, im v. impf. nähren. Hränjenik m. baä 9tährEinb. Hranifhe, ober hranifbzhe n. baS Magazin, ber 'jlufberoabrungäort. Hräniti, branem, branil, branjen v. pf. »erroahren, aufbewahren, in SSertoahrung nehmen; — fe v. r. pf. (alfff.) ficb hüten, fich in 21d)t nehmen, llranljiv ad), fparfam. Ilranljivoft f. bie SparfamEeit. Hranovati, üjem v. impf, mit beut 'Vlufbemahren einer Sache befd^äftiget fepn; ju 9iatl;e l)aU fcn; fparen. Hränva f. unb hran-viza f. d. ba§ Jach (jum ijtufberoahren) Ilraft, i. hrafta unb hraftü m. bie (Sidje, ber (Silbbaum. (Quercus austriaca. Li n n.) —ina , —ovinaf. baä (Sicbbolj; bie (Sicbcngegcnb. —izh m. d. eine Eteine, junge (Sid)e. —izbje n. d. (coli) ein jungeä (Sidjmätbcben —je n. (coli) ber ßid;roalb. —ov ad/, eichen, eid;bäumcn. —zhiza f. ein ffiaib, ber gtöfjentheitS auä (Sidj» bäumen befiehl. Ilrebati, am unb bljem v. impf. beifer fcpn. Hrebav ad/, heifer. llrebavoft f. bie .freiferEeif. Ii ren, auch lirin (f) m. ber 2fteer= rettig, gem. ber Ären. (Cochlearia armoracia. Linn.) —ek m. d. baä ®teetretfigroürjcben. —ov adj.l Meerretfig... , »oit SEHeerreffig. j
Hrti	90
Hrepenenje, «. unb brepenoft f.
bie Scimfucht. Hrepeneti, im v. impj. fich fehncit, eifrig miinfd;en, flreben.
II r e p e n z h i t i f e, im fe i>. r. impf. fpröbe tf)un.
H r e p e t a t i, am unb pčzhcm , aud) hrepeti, im v. impf, übet Elingcn.
IlreTlizhati, im v. impf. )larE raufrijen.
H r e t i t i f e, v. impf. eEetn; tä rezli fe mi hreti, »oc biefer Sache l;abc ich CSPel. Hretljiv adj. efelpaft. Hret-ljivoft f. bie (šMhaftigfetf.
Hrib, i. Iiriba unb iiriba m. ein Efeiner Berg, ber £tigcf. Hribar, rja unb hriboviz, vza m. ber Bcrg= bemohner, ber £ugeIbcrooi>ncr. Hri-biz , bza m. d. baä i>ügetd;en.
Hrigrati, ¿mu. impf. fd;naffcrn.
Hripa,-/. eine BrujlfranEbcit, mit ftarEem Ruften unb 'Vlitämurfe auä ber Citnge »erbtinben. Hripati, am unb pijem v. impf. fd)tocr atpnicn, Ect» djen. Hripav adj. heifer, heifd), rödjelnb (atä Jotge einer BruflEranEheit). Hri-paviz, vza m. liripavka/. ber ober bie fdjroer afl;met, Eeichet (»on fiungen» EranEen).
H r 6 d, m. unbhrödje n. baä ©erippe.
II r ö m , adj. lahm. Ilro-matati, am unb »miti, im v. impf. hinEen, (ahm gehen, smäzh m. «me, möta n. ein ¿ahmer. »mota/, bie Siähtnung.
Hropöt, m. baä Dlödjeln ; baä 03c» töfe. Hropotäti, am unb pözbem v. impf, ©etöfe madjen; rödjelti. hröpfti, pem, pel v. impf, rödjeln.
Hröfh, m. ber MaiEäfer. (Scara-baeus Melolontha. Lin n.)
Hrüin, hrüma m. ber tiefe Schall; baä (§d)o. llrümati, am ttnb Ijem V. impf, activ. tofen, lärmen. Hrumeti , im v. impf, neutr. im tiefen Sonc fchatlcn, braufen.
Hrüp, hrüpa m. baä ©etöfe, baä ©etummel, ber Vluffianb, ber 2!uf= lauf. Hrüpiti, im v. impf, ©etöfe, Cärat madjen.
H ruft, aitd; brüft, i. brüfta m. ein fiarEer SJienfd). Hrüftiti fe, im fe v. r. impf, trofeen.
Hrüftaniz, nza, aud; brüftaviz, vza unb lirüftez m. ber Änorpet. Hrüftanzhaft adj. Eitorpeltg.
91	Hrii
Ilrúftanje, n. baS ©rammeln. Hrú-Ttati, am, ober hruftljáti, ám v. impf, grammein.
Hrúftez, m. ber 9Tame für eine
^»flanje. (Medicago sativa. Linn.)
Hrúfh, hrúíba m. baé ©eráufd), baá SHauftben. Hrúfhati ober hrufháti, hrufhim, hrúflial, a lid) lirufliili, im, 11 v. impf. raufdjen, braufen.
Hrúfhka, v. Grúfhka.
Htéti. hzliém, v. Hot ¿ti.
Huba, /. ber SRagelEopf; /.veló s' okróglimj húbami, Slägel mit run» ben Köpfen.
Hubánja,/. ber ©djábet, bie £itn= fd)ale. Húbiti , im v. impf. aué« hol;(en.
II ú b k a t i, ara v. impf. £ub ! bnb ! rufen. Hubkazb m. ber 28iebeí;opf-(Loxia pyrrhula. Linn.)
Húd, adj. fd)(ed)t, fdjltmm, bofe, arg. Hudér ober hudir, rja m. ber 25o» feioitbt, ber Senfel. Húditi fe, im le ober hndováti fe, dújem fe v. impf, böfe feyn. Iludiza/. bie ©i<$t. Hudizb m. ber Seufel. HudizUek m. d. baé Seufeltben. Hudóba/. baä SSöfe (in concreto); ber SSöfe, ber böfe ©eift, bcrXeufet. Iludöben, bna, bno ober hudobljiv adj. böS« artig, boshaft. Hudobija/. hudöbflvo n. bie 25o§(>eif. Hudobljivoft, hu-dóbnoft/. bie 25öSarfig!eit. Hudöb-nik, liudöbnesh m. ber SSöfeioicbt. Hudobovánje n. bie 9Jlijji;anblung. Hudobováti, bújem v. impf. mijj= ^anbeln. Húdo-dél, aud) «délnik m. ber Uebeltl)äfer. «déliti, im v. impf. Uebelf^aten begeben, einfiajier« leben führen. >délfki adj. Uebelfl;ä« fer..., (afterbaft. «délftvo «. bie Uebelfbat. »gläf m. bejc Wifjlaut, ber Wifton. »künfht Qf) f. bie böfe Sunfi , bie ßtfl. «kiinfliten , tna, tno adj. lifiig, arg ; «kúnfhtna kázha, bie böfe lifiige ©erlange, «létniza/.
Ige	92
eine ^flanse. fErigeron canadense. Linn.) rmifelni, «miflezb adj. a r^ benfenb. «nagnjen adj. junt 23öfen geneigt, «nágrijenoft f. bie ©eneigt« beit Juni Söfen. «voljen, Ijna, Ijno adj. mifSgünftig. «vófhljiv adj. fdja« benfrob- «vúrriik m. ber SBilbbacb ; ber Unflern. «vúrniza/^ bie Weer« fd)toa(be. (Larus. Lin n.) «zhin-ftvo n. bie ßafterffiaf. Hújfhati, am v. impf, argern, ärger ntacben.
H u h n) á t i, ám v. impf, fcbnuffeln, fdjnüffeln. Húknjaviz, vza m. ber <Sd)itüffler.
H ú 1 a v i z , vza obet húlesh m. ber SrofeEopf. Húliti, im v. impf, an« reiben, abElopfen.; — fe v. r. impf. erbittert fepn, fd)leicben, froren.
H ú f a t i, am v. impf, fegen.
Hvála, f. ber J)anE; íivála Bogú, ©Ott fei SatlE! liválen, Ina, lno adj. fiob..., löblid); bválnapéfem, ba¿ ßoblieb. Hválenje n. baé ßoben. Hvaléshen, slina, shno, ober liva-liven , vna , vno adj. banEbar. Hva-léshnoft, livalivnoft f. bie SanEbar« Eeit. Hvalitclj m. nnb hvaliteijkinja f. bet fiober, bie —inn. Hvaliti, im v. impf, (oben ; — fe f. r. impf. ftd) brüfien, ftcb rühmen. Hvaliili'iv adj. preiéroürbig. Hvalitljivoft/. bie <PreiéroürbigEeit.' Hválnik m. ber ßobrebner. Hválnoft/. bie ßöbficbEei'. Hválo-shélen, Ina, lno adj. lobgie« rig. «shélnoft/. bie ßobgierbe. «sher-ten , tna , tno adj. lobfücbtig. «sliert-noft/. bie ßobfnd)t. «vit ad), (öblicb. «vreden, dna, dno adj. lobenžioertl). Hválfhnja f. bie XíanEfagung, baí ©anEopfer.
H t k t i, v. ,S z á t i.
H z h i, aud> hzhér f. bie Softer. Hzhérin adj. ber Socbter; bzherin mósh, ber Xocbtermann. Ilzhérlki adj. ber 2öd)fer, töcbterlid). Hzbéri-za, bzhérka/. d. baš, 2od)terd)en.
I.
(Verfllcirfjc mit J.)
I, v. Ino.
Iba,/, bie aSad)roeibe fSiler). Igelfki, adj. «Rabel..., ber Nabeln.
Igelnik, igelnjak, iglinjak m. ober igleniza/. bte 9iabelbüd)fe. Igerz,m.ber ©pielmann, ber Wufifant,
93	I gl
Igla, /. bie Stabel. Iglär, rja m. bet 97abler. Iglärjev" ober iglärov adj. beS Siablet'S. Iglarflii ad). Stab--ler..., nach 2lrt ber Stabler. Iglen aidj. Stabel..., »oll Slabeln. Igle-naft adj. nabelartig. Igliza, iglizh-ka/. dd. baS Stabelcben.
Igo (f) n. baS 3od;.
Igra, / baS Spiel. Igraliflie : igra-lifhzhe n. ber Spielplan; gledalifhno igralirhe, baS ©cbaufpielbauS. Igranje n. baS ©pielen. Igränjfki ad), ©piel..., SDtufit...; igränflii prijatel, berSJiu« ftffreunb. Igrati, am v. impf. fpie= len. Igräviz, vza m. igravka /. ber Spieler, bie—inn. Igräzha/. bie Spielerei, ber ©pieljeug. Igrä-zhen, zbna, zhno adj. ©piel..., jum ©ptele gehörig. Igroshelen, Ina, Ino ad), fpielfücbtig. Igroskelnoft/. bie ©pielfucht.
I h t i t i, im v, impf, fcblucbjen.
I	kraft, adj. bem Siegen ähnlich. Ikre, iker/, pl. (coli) ber gifdjrogen, fiaich; Sinnen. Ikren adj. Siegen..., »on Stögen; voll Siegen.
II, m. ber ßetten, ber ^hon. Haft adj. lethig. lloviza/. bie Xl;»nerbe, ber Xhon. Hoven, vna , vno , auch ilovnat adj. ßeljm..., »onßehtn, tbo« ntg, irben. Ilnik m. ba« ßebmbebält« niß; ein lehmiger Ort; ber SJtarEt ©biswalb in ©t.
II	ja da,/, baS Saufenb. Ujaditi, jm v. impf. pertaufcnbfacben. (2Senig beEannt unb gebräuchlich.)
I m a nje,«, bie -£>abfd)aff. Iinanftvo n. bie Sahrnijj, Iinenje n. baS i>ab U. ©ut.
Imberik (j-) rka m. ber 3ngber, ber 3ngroer. (Amomum lingiber. Lin n )
.Ime, ■>.. imena n. ber Stame; baS
\ Jpauptwort; flitcvilno irne, ba§ 3«h'= wort; kak ti je ime ? wie heißt bu ? Imenik (*) m. ber Stamenfnmmler. Ime-nit ober sniten , tna , Ino adj. berühmt, «nitnesli, mitnik m. ber Vornehme, snitoft / bie SSertihmt» heit. snovanje n. bie 25enatnfung, bie Benennung. «novati, nüjem v. impf, nennen, benennen, benamfen; — fe v. r. impf, benannt werben, heißen; kak fe imenüjefb? wie hei= ßefl bu? «novaven (*) vavna m. bie erjle ©nbung, ber 9?omt«ati».
isb	91
Imeti, imäm, imel, in J?r. imal v. impf, haben. Imelik, tka m. bie •Spabe.
Im je, n. (eine ©attung Sieif) ber Stauhreif.
In, v. Ino.
I n uk, adj. aitberer 5lrt. Inäko ober inäzlii adv. anberS, 5. 25. inako fe mi fturi, es wirb mir anberS, b. i. bie 2lugen gehen mir über. Inam adv. anberS wohin, au einen attbern Ort. Inde (altfl. indje) adv. an= berSwo.
Ino, inu, in, no, nu, i conj. unb, nebjt (et). £)aS i wirb bei uns feit fen, unb nur noch im Anfange ber ©ä&e ßehört: i kaj ti je, unb was ifi bir V i pa mu rezi, fage es ii;m alfo.
IntereT (f) m. baS 3ntereffe, bie Sinfen.
I r h a, /. baS 2Beißleber. Irliaft, irli-nat adj. »on 2Beißleber, weißlebern; irhafte hlazlie, weißlcbcrne Jpofett.
Jrt, m. ber Siußhäher, bie StußErähe.
(Pica nueifraga. Klein.)
I f k ä t i, ober ifkati,ifzhem ober ifhent, ifkal, ifkän v. impf, fuchen. Ifkaje adv. fuebenb.
Ifkra,/. ber SunEe. Ifkrati,am, auch ifkriti, im r. impf, flimmen, fitnieln, SunEen fprül;en. Ilkriza/. d. baS günEchen.
Ifkuft (*)/. bie Sunfl. —en, —na, —no adj. Eünjiltd;. —nik m. ber Sünjller. —noit/ bie £ün(llid)Eeit.
Ift, pr. (jlatt tift) berfelbe.
Iftina, /. bie 23abrl;eit. Iftinik m. ber 2Bahrl;eitSfreunb. Iftinfki adj, wahr, wahrhaftig. (Gigentlid) froa--tifch, unb bei uitS feiten gebräucblid).)
Is, prp. aus, »on; is uorofhKiga, aus Samten; is semlje, aus Der (Srbe; is nebef, Pom Jöimmel; is frebra, »on Silber; is dobre völje, uoit freien Siücfett, gutwillig; kri-zhati is vfih üft, aus »ollem iialfe fchreien.
Isara, v. Jesera.
I s b a, f baS allgemeine ©ohnjimmer, baS Simmer.
Isbadanje, n. baS 2lUS|ied;en. Is-b.idati, am v. impf auSfledjen.
Isbeg, m. bie 2lllSfiud)t. Isbesliati, beshim v. pf. entfliehen.
95	Isb
Isberanje, n. baS AttSEIauben; ba§ 2i>äi)(cn. Isbe-rati, am v. impf, atiS» Elauben; erwählen, aitSerwäblen. =rik, rka m. baS AuSElaubfel, ber Dtejt.
Isbijati, am v. impf, unb isbiti, ijera v. pf. berausfdjlageit.
Isbiranje, v. Isberanje (mit allen Ableitungen.
Isbiftreti, im v. pf. bell, Elar »erben, ftd> Elären. Isbiftriti, im v. pf. ijeü, ilar mad;en, Elären; — fe, v.r.pf. bell, Elar werben, ftd> Staren.
Isbiti, bijem v. pf. berauSfcblagen, ausftoffen.
I s b i /. a, /. ber aSogetfd)tag; eine EfeU ne itammer.
Isblevati, am v. impf, attSfpeien.
Isböbnjati, am v.pf. berauätrom= mein; bzkele isböbnjati, bie iöienen burd) Stommeln heraustreiben (aus bem SBienenEorb u. bgt.)
Isböli, m. bie'.'luSböl/inng. Isbokati, am v. pf. aushöhlen.
Isbör, m. bie Auswahl; ber AuS= fdniß. —nik m. ber AuSfcbußmanji.
Isböfti, bödem v. pf. auSfiecben.
Isbränje, n. Die Auswahl. Isbräti, berem v. pf. erwäl;len.
Isbrühanje, n. baS (Srbrecben. Isbrühniti, nein v.pf. unb isbruho-vati, hüjem v. impf, auSfpeien, erbred>en.
I s b ü d i t i, ober isbuditi, im v. pf. aufweclen, auferroecfeit.
Isd;ija,/. ber SSerratb. —nje rt. bie aSeraitSgabung. —ti, —m v.pf. »er* ausgaben. —viz, vza ober isdajäzh, isdajiz, jza , aud) isdäviz, vza m. ber aSerrätber. —vka, aueb isdävka f. bie aSerratberinn. Isdajovänje rt. bie 58ern>ünf<bung. Isdajoväti, am v. impf, »erwttnfcben. Isdati, am v. pf. verausgaben; einantworten; verrafben. Isdavänje n. baS ffieggeben, baS ißerauSgebeit ; baS a3erratben.
Isdalezha, adv. pon gerne.
Isdati, v. unter Isdaja.
I s d e 1 a, adv. jum Sbeile, eines SbeiiS, tbeits.
Isdelati, am v. pf. unb isdeläva-ti , am, aueb isdelovati, am ober iüjem v. impf, ausarbeiten.
* I s d e 1 n i k , m. ber AuSfpenber.
Isdershäti, shim v. pf. (burth längere 3eit) erhalten, bewahren.
Isl	96
Isdihanjc, n. baSAuSatbmen. Isdi-liati, am v. pf, auSatbmen; auS= haueben, fd^maepten, beElemmt fepn, feufjen.
Isdivjati, am v. pf. auSwüfben.
Isdöibfti, bem v, pf. ausmeißeln.
Isdrobiti, im ober isdröbiti, im v. pf. jerbröcEeln.
Isfofotäti, am v.pf. berauSjlaf« fern, entflattern.
Isgänjati, am v. impf, austreiben, mit Sßcrfreiben befebäftiget fepn.
I s g 1& d i t i, im v. pf. aitSgläffen, »ertilgen; in O. Jvt. auSfdjnatten, fdjnafeen b. i. bie Slabelbotsbäume bis ju ben ©ipfelä|len fhifcen.
Isgladovänje, rt. bie AuSbunge« rung. Isgladoväti, düjem v. impf. aushungern.
Isgled, m. baS aSorbilb, baS ®iu= fier, baS SSeifpiel; bie (Sinftcbt.
I s g 16 d a t i, am v. pf. jernagen.
Isgnanje, rt. bie Austreibung. Is-gnati, isshenem ober isgoniti, im v. pf. austreiben, treiben aus..., »ertreiben aus...
Isgnevati fe, am fe v.pf. auS= wüfben.
I s g n i t i, ijem v. pf. auSfatilen.
Isgnjezhiti, im auSqnetfdjen.
Isgnüfik, fka m. bie Barmentlec* rung; oitri isgnüfki, fdjarfe £arm= entleerungen.
Isgöditi fe, im fe v. r. pf. r Dieife gelangen, reif werben.
Isgovärjanje, rt. baS ©ntfcftulbi« aen. Isgovarjati, am v. impf. tnU fd)utbigen. Isgovor m. bie Ausrebe, bie 6ntfd;ulbigung.
Is grüntati (f) am v.pf. ergrünbeit.
Is-harkniti, v. Is-hrakniti.
Is-hläditi, im v. pf. abEÜtjliri.
Is-hläpiti, im v.pf. auSbampfei'.
Is-höd, m. ber Ausgang, ber Alii-jug. Is-hodiflizlie n. (altfl.) bie ©tätte beS Ausganges, bie iSiiinbung.
Is-hräkniti, nein v. pf. unb is-hrakovati, am v. impf. auSräufpern.
Isid, m. ber Ausgang. Isiti, idein v. pf. ausgehen , atiSroattberti, auSs Sieben; — fe v. r. pf. in (Srfiillung gehen, gefebeben; isidi fe völja tvoja, bein SSille gefdjebe.
Isimati, isimljem v. pf. abbringen, entreißen.
97	Isi
lsifkati, ifhem* unb ifzliem v. pf. unb isifkovati, am v. impf. l)etÜOr» fudien, burc&fuchen.
Isjafniti, nem v. pf. aufflären, aufhellen, auSpettern; — fe v.r.pf. fid) aufheitern, pell werben.
I s j a t i, v. pf. abbringen, entreißen.
Is je mat i, jemljem v. pf. nad; unb nad) ausnehmen. Isjem ober isje-mik (*) mka m. bie 2luSnahnte. Isjet P ar t. aufgenommen (exceptusj.
Iskapanje, n. baS Ausgraben. Is-kapati, pijem v. impf, ausgraben.
I s k a p a t i, pijem v. pf. austräufeln, atiSfröpfeln.
Is k asi t i fe, im fe v. r. pf. fid) verfcbneiben, fid) »erflümmeln.
Iskidati, am v. pf. (ben ©ung) auswerfen, auseinander reißen, ent: 5wei werfen.
I s k 1 ¡i t i , koljem v. pf. fd)lad)ten.
I s k 1 e n i t i, nem v. pf. ausfd)ließen. Isklenovati, Am v. impf, aušges fdjlotfen erhalten.
Isklizati, zbem v. pf. unb iskli-z.avati , am unb isklizovati, am ober züjem v. impf, (bie ©tunbcn) ausrufen; heraus forbertt.
Iskljüti, üjein v. pf auSptcfen.
Is k opäti, kopijem 'v. pf. ausgraben. IskopAvanje n. baS fortwährenbe 2luS= graben. Iskopävati, am ober isko-p o v a ti, am v. impf, mit ,'luSgraben j ich befcbaftigen.
Is kopneti, im v. pf. serfcbmeljen, jergcpen (in }». »ont Sdjnee).
Iskoreniti, im v, pj. entwurjcln, ausrotten; — fe v. r. pf. ausgerottet werben, ju ©ruube geben.
I sk otiiti fe, aud) iskotati fe , am fe v. r. pf. ausgebrütet werben, jttr SSelt fomnten (etwa bas bcutfdie a u S= fcb.liefeu, gem. »on SSogeln unb Snfeften, fcherjweife aud; »on anbern i Silieren).
Is kovati, am v. pf befcblageit.
Is kregat i, am v. pf. auSfd;elten (auSgreinen).
Is kri vi ti, im v. pf. jerfrümmen.
lskühati, am v. pj. austodjen; »erbauen.
I s k ü p i t i, im v. pf uttb iskupoväti, püjem v. impf. ¡»Staufen, erlofen. lsküplenje n. bie CoSfaufung, bie (Srlöfung,
Ism
Isküfiti, im v. pf. »erfudjen. Iskü-flinti , am v. impf, öfters »erfudjen. Iskuflienik m. ber 9to»ije. Isl.u. fhenje n. bie SSerfucbung.
ils lag a, f. bie »Husfegung. Islagati, am v. impf auslaben , berauSIegen; auslegen, erklären. Islagaviz, vza m. unb islagavlia f. ber Ausleger, bie —ittn.
I s 1 ä j a t i, am v. p f. abbellcn ; — fe v. r. pf fid; fatt bellen, auSbeden.
I s 1 ak o t o vä t i, tujem v. impf. aushungern.
I s 1 a s i t i, im v. pf. herausgehe«, l)crauSfd;ieichen.
I s 1 e h k o t a, f. baS fiabfal, bie (Sr= feidjferung. Islehkotiti, im v. pf erleichtern, linbern, Islefti, «sem v. pf. auskriechen, auSjteigen,
Islesbati fe, sli i in fe v. pf.'fiAi fatt liegen. Isleshitb'a f. bie 2luSa brütung. lslezbi, islesbem, islegel, isleshen v. pf. auSbriiten.
Isletaj, m.'ber ",'luSflug, baS 2(uS= fliegen. Isletöti, ioi v. pf. ausfliegen.
Islijanje, n. bie VluSgießuitg. isli-jati, am v, impf ausgießen, fleh bamif befcbaftigen. Isliti, ijem v, pf. ausgießen; — fe v. r. pf. fid; er» gießen. Islitje «. ber VlitSguß. Isli-valifhe k. ber ,'luSguß, bie 5litSguß» ftätte. Islivanje n. baS 'Ausgießen, bie Ueberfd;wemmung. Islivati, am v. imp f, ausgießen; — fe, v. r. impf, fid; ergießen.
Islokati, am v. pf. auSwölben.
Is los h it i, im v. pf. herauslegen, auslaben; anSiegen, erElären.
Is 16z Iii ti, im v. pf. ausfcheiben. Islozhljiv adj. auöfül)r(id).
I si üp i t i, im v. pj. auSfd)älen.
Islüfhiti, im v. pf. aushülfen.
Is mal an je (f) baS ju (Snbe ®ial;len. Ismalatl, ain v. pf. ju (Snbe mahlen, auSmahlen,
Ismalega, adv. »on Sinbhett an.
I s n» e d, prp. aus einer ®enge »ou ..., »on jwifdien hinweg: ismed bratov ea vsamejo, man nimmt ihn aus ber ©rüber SWitte hinweg.
I s m e d 1 o v ä t i , lojem v. impf. auS" mergeln.
Is me I si t i, im v. pf. attSmelfen.
Is meniti, im v. pf. auSwecbfcln;
fli)
I s m
—	Tb v. r. pf. fiel) dtibcrn, ocrroanbeft roerben. Ismenja f. bie 2ltiStoed)S luitg, ber Satifd). Ismenjati, ain v. impf. auSmcd;fefn-
Ismerenje, n. Die 2luSmcffung. Is-merenjfki adj. SßermeffuttgS.. -, jur 2luSmeffung gehörig, ismeriti, im v. pf. ausmeffen.
Ismefhati, am v. pf. permtfd;en; (im 2opf) umrühren. ismefhanje n. bds SBermifcben; baS Umrühren.
Is metanje, «. baS 2luStoerfen.. Is-metäti, mezliem v. pj. auSroerfen.
Ismifliti, im v. pf. erbid)ten, er= benfen , erjtnnen. Ismifhljavati, am ober ismifbloväti, lüjem v. impf. 511 erftnnen pflegen. Ismifhloväviz, vza m. ber immer etroaS ju erbid)ten pflegt. Ismifliljavkaf. bie (Srbichtung, bas ®di;vd)en.
Is miti, i jem v. pf. auStrafdjcn. Is-mitje n. bie 2ltlSmdfd)Ung. Ismivanje n. bas ffiafcfjen bes SŽopfeS. Ismivati, am v. impf, (beti Šopf) atiSioafchen;
—	fe v. r.' impf, fid) bell 5iopf aitš* roafd)cii.
I s m 1 ä t i t i, im v. pf. abbrefd)en, aušbrcfd)eii.
I s m o 1 e ti, im v. imp f, hervorragen. Ismolezh p ar t. hervorragenb. Ismol-jäva J. bie ^erporragitng.
Is mol sik, ska (lieS : ismovsik ober ismüsili) m. bie (Sntfd)lüpfung. Is-molsniti (lieS: ismovsniti ober is-musniti) , nem v, pf. entfd)lüpfen.
I s m o s h e n j e (*") n. bie fönfmaitnttng. Ismosliiti, im v. pf. entmannen.
Ismudroväti, ober isniuhoväti, üjem v. pf. auSiünjtelit, ausklügeln, ergrübein.
Is naj den je, n. bie (Srfi'ubung. Is-näjdnik m. ber (Srfi'nber. Isnäjti, näjdem, näfliel ober näjclel, näjden v. pf. erfiitben. '
Isnäfhati, am v. impf, ausfragen, herauszutragen pflegen.
Isnenäde, adv. imVfrmUtbet.
I s n e fti, liefern (aud; isnefti, nefem) v. pf. herausbringen, austragen. Is-nöfiti, im v. pf. nach unb nach 2lHeS herausbringen, austragen.
Isnevefti, adv. tmvertmifhef.
i s o b i 1 e n , Ina, lno ad7. iit>erfrf;n>eng= lieb- Isobilnoft f. bie Ueberfdweng= liefert.
Isp	100
¡Isobräsiti, im v. p f. unb isobrä-shati, am v. impf, bifben, gehalten, Sit ffiege bringen, 5. 23. ein öemdlbe ober anbereS ßunfitoerf; (tropifd;) »erflären. Isobräsiti fe v. r. pj. fieb bilben, fid) ;u 9ted)te machen; (tropifcb) fid) verflären. Isobräshenje n. bie SSilbung, . bie öeftaltung; (tropifcb) bie SSerffdrung.
Isomreti, mrem ober merjem v. p f. abiterben.
Isoräti, örjem v. p f. auSacfern.
Isöftriti, im v. pf. febärfett, ver= fd)arfen.
Ispäd, m. ber 2luSfatl. Ispälti, padem v.pf. ausfallen, einen2luSfaH thun.
Ispära, auch ispäriza f. Die 2tuS= bünftting; povtna ispärza, bie -fraut» auSbÜnftung- Ispären, rna, rno adj. 2luSbünftungS . . . ; ispärna zevka , ber 2luSbüttjtungSFanal. Ispäriti, im v. pf. unb ispärjati , am v. impf. auSbünfien.
I s p e 1 ä n j e, n. bie 2lužfuhrung. Is-peläti, am v. pf. ausführen; — fe v. r. pf. ausfliegen (von jungen 25o« geln, roenn fie"baS Steft auf immer verlaffen).
I s p e r v a, ispervizh adv. anfänglich, juerft.
Ispezhi (auch ispezbi), pezhem r. pf. auSbacfen.
Ispifati, fhem v.pf. herauSfcbret= ben. Ispifävati , am ober ispifoväti, füjem v. impf. herauSäufcbreibcn pjle« gen. Ispifvaviz, vza m. ber -jieri auSfd)reiber.
Ispitati, am v. pf. erfragen. Is-pitavati, am ober ispitoväti, tujem v. impf, erforfchen. Ispitävanje rt. bie förforfebung.
Ispiti, pijem v. pf. austrinken.
I s p 1 ä h n i t i, nem v. pf. auSfpüien.
Isplakati le, am fe v. pf. auS= meinen.
I s p 1 k f b it i, im v. pf. oerfd)eud)cn-
Isplatiti, im ober ispläzbati, am v. p f. attSjahlcn, entrid)ten.
I s p 1 ä v i t i, im v. pf. bie 2Sdfcbe auSfchmemmcn.
I s p 1 e t i, plejem v. pf. ausjäten. Isplevati, am v. impf, mit 2luSjdten befcbdftiget fepu.
I s p 1 ü v a t i , am v. pf allmdllg 2ltles auSfpeien.
101	Isp
Is pod, prp. »ott unten Ijintpea, »on unten ba»on: ispod njive ruüo lio-pdjo, man gräbt baS unter bem2lcfer Itegenbe ($rj aus.
Is pol n i ti, im v. pf. erfüllen. Is-polnjavati, am ober ispolnovAti, lnijem v. impf, ju erfüllen pflegen.
Ispodobik, blia m. etroas »olligi VluSgebirbeteS. Ispoclobiti, im v.pf aushüben, gefialten.
Ispöls i k, ska m. bie 2lbrocichurtg. Ispolsiti, iin v. pf. ausgleiten, ab= meinen.
I s p o p r a t i, perem v. pf. 2llleS bltrd) SSafchen reinigen.
I sporedi t i, im v. pf. itt Orbttltlig bringen; — le v. r. pf. fid; in eine 9icii>e |lellen.
I s p 6 f t i t i le, im Te v. r. pf. auSs faflen, abfallen.
I s p o t e g n i t i, nem v. pf. nach Uttb nad) Jilie» bet'»orjiel;en.
I s p o t i fka t i, am v. pf nad) Uttb nach JlUež hctausbriicfem
Ispotiti, im v. pf. uttb ispotovAti, tujem r. impf. äuSfchmifjctl, burd; ©cbiveijj »on fid) geben. Ispotovänje n. bie 's'lužfd)iBtf)ung.
I s p o v e d a n j e , «. ba3 23cEenitfniß< Ispoveilati, vem v. pf. uttb ispovc-dovati, üjein v. impf, benennen; — le v. r. pf. beidjfen.
I s p r a f k a t i, am v. pf. l)eraitžEraf= Jen, aušira&en.
I s p r a I ii a t i, am v. pf aitSfrdgen. lspral'hov Ui, öjetn v. impf. auS= forfdjeti. fspralh vanje n. bie 2luS* forfdjitng.
lsprasnenje, n. ober isprasnitvd f. bie' (Snfleentng, bie 2luftleerung< Isprnsnilo n. baš GrvileerungSmiffel, bas fiarirmiffel. Isprasniti, aud) is-prasclniti, nem v. pf. ausleeren; — le v. r. pf. ausgeleert roerben, ficf> entleeren.
Is p r a s n o v k t i, ob. isprasbnjeväti, üjem v. impf, mit 2luSiecren befcbčtf» tiget fepit.
I s p r ä t i . perem V. pf. austoafchcit.
Is pra va, /, bie •&eraužfdjaffung. Is-praviti, im v. pj. mtb ¡spravljati, am v. impf. f;erflušfd)affen, perauS»! bringen.
Ispred, prp. »on ber ©egemoart1 Jmtrceg, »sit »orne htntpeg.	j
Is r	102
I 9 p r e g r i ft i, isem ober ispregri-sati v. pf. uielfad) jerbeijicn.
¿spremeniti, iin v. pf. »eränbern.
I s p r e o b e r n i t i, nein v. p f. unÖ ispreobräzhati, am v. impf, per* »attbeln, umtoanbeln; beiepren. Is-preobernitva f bie SSefehtitng.
I s p r e f t i, predem v.pj. auSfpiitnen.
Isprevrezhi, vershem v. pf. »ol< lig umfioffen, gattj umfloffen.
Isprofiti, auch isproiili, iin v. p f. erbitten.
Is pridi ti, im v* pf. »erberben, un» brauchbar machen.
Isp l ika ti, am v. impf. auSjifchen,
Isp uliti, im vt pf. ausraufen, aus* reißen.
Is.püft, m. bte 2ltižfaj?ttng.
Ispuftiti, im, püftil, pufhön v.pf. auSlaffen ; frei laffen. Ispüfliati, am V. impf. auSjulaifeit pflegen. Ispü-rimja, f. bie greiiaffung. Ispüfhnje-niz , nza m. ber greigelaffene.
I s p u z h a t i, am v. pf. (bie 2Bare) an Mann bringen.
I s r a j a t i, am v. pf. attSfanJert.
Isräft, ober isräftik, ftka m. bei* VlitSrouchS. Isrälti, fem v.pf. uttb isrälbzhati, am .r. impf. l)Ct»or» madjfen, herattStoacbfett; auStoachfen. Israftje n. ber ©tbšjjling. Isrälti« kaft adj. »oll JluStmichfe.
Isravnänje, h. bie VlltSgleidjung. Isravnäti, am v, p f. gerabe richten, ausgleichen? —- fe v. r, pf. fid; auf' richten, fid) erheben-> I s r e k , m. unb rsrelcva f bet ¿litS« fpruch; bie KebenSart. Isreka (*) f. bie 5)iltnbarf. Isrekovati, kujem v, impf. attSjufpredjeit pflegen. Isre-zbili) zhka m. uttb isrezlienje n, ber 2luSfpritchi Isrezbi , rezhein v, pf. ausfpredjen, fich äußern.
Isrefhiti, im v.pf. befreien, lož' madjett, auslofen.
I s r e s a t i, shem v. pf. attSfd)neibeiti Isrčsik, ska m. bet' Vlušfdmitt. Isrc sovänje n. baS ?[itSfcbneibeit. Isre* sovati, am v. in.pf. auSfdjneiben.
I s ri bi t i, im v. pf, aušftfcbeit.
I s r i g a t i, am v. pf. auSrtilpfen. 11 s r i n i t i, nem v. pf, verbringen, i I s r i t i , rijem v. 'pf, atlSlOUplert , ' biifcbroitiifen.
Is rod, m. bte ?ibart, ber 2UtSi»uff,
103	I s r
Isroditi, im v. pf. gebären, enfbim ben ; — fc ». r. pf. auS ber Vir t fcblagcn, aborten. Isrojénka (*) f. bie erfl geboren l;at, bie Sîcuentbunbene.
Isrózben, part, ausgeliefert, über« liefert. Isrozhénje n. bie Ueberliefe« rung. Isrózhiti, aueb isrozhiti, im v. pf. ausliefern, überliefern.
Isrúti, üjem v. pf. ausraufen, aus« reißen.
I s f é k a t î, am v. pf. ausbauen, ab« floefen.
Isferkati, am v. pf. auSfcblürfen.
Isfipanje, n. bie VluSflreuung. Is-fipati, pljein v. pf uttb isiipávati, am v. impf ausflreuen.
Isfizhati, am v. pf. auSjifcben.
Isfjálik, Ika rn. ber Vlbglanj.
I s f k o z h i t i, im v. pj. (>eràuSfpringen.
Isfléd iti, aucb isfledíti, im v. pf. ausfptiren.	' •
I sine ti, fnámen v. pf. ausnehmen, auSeffen.
Isftifkávanje, n. baS hinaus« brücfen. Isftifliávati, am v. impf. unb isftifniti, nem v. pf. IjinauS« brücfen.
Is ft ¿peí, pla, plo adj. berauSge« treten. Isftópik, pka m. ber VluS« tritt. Isftôpiti, im v. pf. austreten, berauStrctcn.
Is ft rá dan, part, ausgehungert. Isftrádati, am v. pf. aushungern.
Is fu f hi t i, im v. Pf. auètrocfnen, froefen machen; — fe v. r. pf. tro« efen roerbeit.
Is fût i, fújem V. pf. ausfcbütten.
Is fh ver k niti, nem v. pf. heraus« febießen (worn SBaffer).
Isshalováti, lújein v. impf. ftân= fen, abfümmern.
Isshémati, mljem v. impf, unb isshméti, shmèm v. pf. auSpreffen.
Isshéti, isshánjem v. pf. auS« febneiben.
Is t á jati, am v. impf, fcbtttcljen.
Ist á k an je, n. baS Vluêfcbenfen. Istákati, am v. impf. auSfd;enfcn.
Istákniti, v. Istèkniti.
Is tama nje, n. bie VluSbampfung. Istámati, ain v. pf. unb istamávati, am v. impf, machen, baß cinc glüf«
» figfett verbampft; — fe v.r.pf. unb impf, ausbampfen, in Dompfgeftalt entfehroinben.
lsú	104
Istégniti, nem v. pf. unb istcgo-váti, gùjem v. impf. auSbehnen, auSflrecfen. Istegnót(*) adj. ela|iifch. Istegnotoft f. bie (Slafiijitat. Iste-góta f. bie VluSbehnung.
Istèkniti, nem v. p f.. auSflöbern. Istikati, am v. impf. auSjujiöbern pflegen.
Ist eliti, auch istéliti v. pf. falben.
I s t é n z h i t i, im v. pf. »erbünnen.
Isftèpfti, pem v. pf. unb istépati, pljem v. impf. auSbeüteln, ausflopfen.
Istefáti, ober istèfati,téfhemv.pf. mit ber Vljrt ausarbeiten.
Istezhi, tèzhem v. pf. auslaufen, ausfließen.
Is t i fn iti, nem v. pf. auf ein Mal htnauSbrücfen. Istifhati, fhiin v. pf. nach »ielem Müpen herauSbrüefen.
Istkniti, nein v.pf, (bie Vlugen) attsfied;en. _
Istlá z Ii i ti, im v. pf. auSpreffen, auSbrücfen, austreten.
Is tók, m. ber Sonnenaufgang ; ber VluSfluß b. i. bas fânbe eines glußeS.
I s t ó 1 z h i, zhein v. pf. herausfd;la= gen, jerfioffen.
Istôzhiti, auch istozhiti, im v.pf. auSfdjenfen.
Istovórjati, am v. impf. auSpaefen.
Istréba, aud) iítrébva f unb istré-bik, bka m. bie Räumung, bic 9ïei« ntgung. Istrébiti, im v. pf. (Bau« me, kraut u. bgl.) auSpufeett; ttertil= gen, ausrotten. Istrebiven , vna , vno adj. jur Käumuttg, sum 2tuS« pulsen gehörig. Istréb'lenje rt. bie Vluêrottung; bie Reinigung. Istréb-lanje n. baS Steinigen, baS VlttSptt« $en. Istrébljati, ain v. impf, nüt VluSpufecn befchäftiget fepit.
Istré ft i, fem v. pf. auSfchtitfefn, auSbeufeln.
I s t r é s v i t i, im v. pf. nüchtern ma= eben; — fe v. r.pf. fid; auSnucbtertt, nüchtern merbett.
Istrobéntati, am v. pf auSpo« faunen.
Is t r oft i, (im v. Ist ré ft i.
I s t ü p i t i, im v. pf. fhimpf machen, abfhtmpfen.
I s ü t i, üjem v. pf unb isúvati, úvam v. impf, komu kaj ober kóga (bie gußbefieibuitg) ausgehen, ausfchuheit
(e ¿euere).
105	I s v
I s v ali t i, im v. vf. auftBrfifett; fe v. r. pf. aužgebriifet trerben.
Is val jati, am v. pf. f>erau6rodfsen.
Is vas ha nje, n. baS .«perauSfufjren. Isvashati, am v. impf. ijeraušfufjren.
I s v e d i t i, včm v. pf. erfafjren.
Isvcdreti, im v. pf. auši;eitern.
Is ve j a ti, ain v. pf aušminben, poti ber ©preu reinigen.
I* vek fh i ga, adv. grojšentfjeiiž.
Isvemiti, nem v. pf. umrocrfen.
Isverftno ft, f. ber 2lušfcunb.
Isvertati, am v. pf. aužboijrett.
Isvcfhati, am v. pf. nad; ber 9teis l;e (;dngcn.
Is vi d i k, dka m. bic 3ittftd)f.
Is vir, m. bet Urfprung. Isviranje n. ber Urfprung / bic '¿Ibflammung: isviranje befed, bie ©tpmologic. Isvirati, am v. impf. entfpringen, ijcrfcmmen, abflammcn. Isvirik, rka m. bie Ciuellc, ber Urfprung. Isviren, rna, rno adj. urfprungiid;: isviren greh, bic (Srbfunbe.
Isvifhati, am v. pf. erf)6fjen, 6c= forbern; — Te v. r. pf. ftd; a«žjeidj= ncn. Isvifhik, fhka m. bie (Srf;o= fjung, bic (šrfjabenfjeit. Isvifhnoft (*)/. ber SSorsug.
I s v i s h a t i, am 'v. pf. erroeifen, be= roeifen; — fe v. r. pf. fid; attSroeU fen. Isvisliek, slika m. ober isvi-shinga f. ber 'ilušroetž.
I s v i 11, vijem v. pf. cntroicfeln, ioš= irinbcn; — fe v. r. pf. ftcij f>erauš= tuinbcn. Isvitje n. bic (šntnucfelung, bic EoSroinbung.
I s v 1 a z h i t i, im v. pf. altindiig fjer= aušjicficn. Isvlezhi, zhem v. pf. voflig fjeraušsicfjen.
Is vodeni ti, im v. pf. aužtpaffcrn.
I s v o d i t i , obcr isvoditi , im v. pf. ijcrauSfubren; afrieifen.
I s voh a ti, am v. pf. erfptiren.
I s v o 1 e n j e , n. bic 2iu6tpd(>ittng. Isvo Ijitev, tvi f. bic 2!u6n>a(;i. Isvoljiti, im obcr isvoljiti, im v. pf. aušmdt)' len, aužcrtiefen. Isvoljitelj m. ber
Jab	106
2!u»crtpdf)fcr : knesi isvoljitelj!, bie Surfiírflen. Isvóljeniz , nza m. ber 3luáern)ál;ifc.
I s vos it i, ober isvositi, im v. pf. l;eraušfii()ren.
I s vótli t i, im v. pf. aužf)či;(en.
Is vrát iti Te , im Te v. r. pf. (pott (šrjen) auSipittern.
Is vrč zli i, verskem v. pf. i;inattš= trerfen; nógo Ti isvrézhi, ftdj beit gujš aušrcnFcn.
I s v s é t i, vsámem ober vsemem v. pf. aiténcfjmctt. Isvsctje n. bic 2lu6= italjme. Isvsétom adv. mit 2lu0nal)mc, auégenommen, auénaímiéroeife.
I s v ú j s d a n , adj. auégclaffetl. Isvúj-sdanoit J. bie 2lu$geíaífctt(>etf.
I s v u z h i t i, im v. pf. aužieljrcn; — fe v. r. pf. auélernen.
Isvúmleniz, nza m. ber Siinflier.
Is z éd i ti, ober iszediti, im v. pf. auSfeteben.
Is zéli ga, adv. u6etf)ciupf, im ©an= Jen aenommen.
I s z é 1 e n j e , n. bie Jbeiiitttg. Isze-léii, im v. pf. geljeiit trerben, »cr* I;ciicn (yon SEBunben). Iszéliti, im v. pf. (jejien, bie •ttetlung (;erbeiftt(;ren.
I s z é p a t i, pijem v. pf. jerfpaifen.
Iszéfati, am v. pf. jcrfplittern, sec= rcijjen.
Iszézati, am v. pf. aušfattgen.
Iszhákati, am v. pf. unb iszlia-kováti, kujem v. impf. ertparfen, auf 3enianb roarfcit. Iszhakvániz, nza m. ber (Sriparfete.
Iszliefáti, fliem v. pf. aušlcimen.
Iszhiftiti, im v. pf reinigctl (expurgare). Iszhifha f. bic Mcinigung.
Itak, adv. neuerbingž.
Iti, idem, fliél (ficé': fhov ober fhú, in ©t. rhá), Hila, rhlo v. impf. geljen.
Iver, m. (na koleni) bie Sniefc&etbe.
I v i r , m. ber •íioljfplitter. Ivirje n. (coll) bic ©agefpdnnc.
I v j e, n. (coll) ber 25auntfrofl, ber ataufjrcif.
Ize (f) 2. iz f.pl. baS gegcfeuer.
J a, pr. id).
J.
(Vfrfllfirfjt mit T.)
jábuko ober
jáboko) n. ber ?(pfef.
Jabolko,audjjábelko (íieS: jabevko,| Jabelzhár, rja m, ber 2iepfeljÍoífer
107	Jäd
Jabelzlinik , jabelžhnj&k m. baž Aepfeltnujj. Jabelzbniza, auri) jA-buzhniza f. ber Aepfelmoft. Jablan ober jabloii m. aticp jablana/, ober jriblo n. ber Apfelbaum. Jablunka f. ein mit Aepfelbäumen beroacpfener sPla£. Jäd, 2, jäda, jadii utib jadova m. ber ©rinim, baš 05iff. Jaditi fe, im te v. r. impf, fid; flarE jutucu, ergrimmen. Jadovit adj. jornmütpig, grimmig, giftig. Jadovitoft f. bie ©rimmtgfei't. Jäd ereil, rna , rno adj. eitfertig , eilig, purtig. Jddernik m. ber (Sil? botpe. Jädernoft /. bie (SitfertigEeit. Ja dren, ad). Segel.,.; jadreno drevo, ber Waftbailltl. Jädreniza J. bie Segelftange. Jädrenje n. baš Segeln. Jädriti', im , auch jadrati , am v. impf, fegeltt. Jädro n. baž Segel j eilte Art SBorpang. Jädrovina f. ba» Segeltuch, »'¿g (t) bie 3agb. Jägati, am v. impf, jagen. Jäger, gra rn. ber Säger. Jägerl'ki adj, 3äger . . ., 3agb . . jägerfki pef, ber 3«gb= hitnb. Jägrov adj. beS 3ägetS. Ja g 1 i z h i, f, pl. bet Hirfebrei. Jägne, aticp jägnje, jägneta n. baS fiainm. Jägnetina, auch jägnezho-vina f, fco 11) baž ßammfleifrir. Jägnez rn. ein inänttlid)e$ Camm. Jägnbzhe n. d. ba$ ßämiud)«». Jägniza/. b«$ Wutterlamm, J i g n e d, auci) jägnjed m. bie Schtoarjs pappet, ber Sdnoarjpappclbaitm. (Po-pulus nifira. Linn.) JAgnedje n. (coli) bte ^)ippelreihe, ber Rappel« toatb.
J A goda, / bie 23eere überhaupt; bie (Srbbeere (Frngaria vesca. L i n n.) ; brinova jagoda , bie Sronabetbbeere. JAgodiza, jägodizliiza, jägodizhka f dd, baš 23eertein; baš (Srbbeertein. J ä b a t i, jäfliem v. impf. fd)neIJ, ftarf
reiten. Jabbn m. ber Paßgänger. J ä j, i. geh ! anroch! J ä j z e, n, baž (Si. JAjzhaft adj. ei= förmig , Obal. .läjzhen, zhna, zimo adj. (Si,,,; jäjzbna podoba, bie (Sigcfiatt. Jäjzhika ,f. ober jäjzhize d. baž (Sieben, Jäjzhnik, jäjzh-. njak m. ber (Sierftocf, Jak, adj. tiari, tapfer; dnef ti päzh jäk, peilte piff bi( tPPpI piibfch, opne
Jar	108
©fanget; präv jäk, vortrejflicb; jäko adv. fel;r, »orjuglid), au»iiepmenbr Jäkoi'tbie Stärfe, ber TOutp.
Jakoväti, kujem v. impf, bejapen, SU Altem 3 a fagen. Jakoväviz, vza m. ber 93ejaper, ber 3aperr.
J ä 1, 2. jäla , jalü ober jälova m. ber 9ietb. Jälen, Ina, Ino adj. neibifep.
J a 1, aud) jälov adj. (»om Sßiep unb »Ott £>b|lbäutnen) gelt, unfruchtbar: jälova kösa, eine gelte unfruchtbare 3iege; (»om Hanf) opr.e Samen. Jälovna f. (coli) unfrucptbareS SSiep u. bgl.; bie Unfrucptbarfeit. Jaloviza f. eilte unträeptige itup u. bgt.
Jama ,f. bie ©rttbe. Jämaft adj. »oll ©ruben, grubig. Jämiza, jamka, jämkiza f. d. baä (Srblod), bas ©tüb» d)en. Jämizbaft adj. »ott @rübd>e;t. Jämina, jämovina f. ber ©raben.
J ä III a t i, am (Ultferfr. amati) v. impf. ba$ 5af »tftren.
Jarahöra,/, ber SCiajlbaum.
Jänesll, rn. ber Aniejj. (Pirnpinella anisum. L i n ri.)
Jänka, jankära f. ber ©eiberfittet. Jänkiza , jänliizbka/". dd. baS SBeU berfittelcpen.
Jansboviz, vza m. ber 3opanitiä= fegen, ber Abfd;iebStrune; gem. Ibentjanshoviz.
Jäpa, m. ber »Papa. Japiza m. d. baä 83ätercben.
Jar, adj. Sommer..., (»oit Saaten, im ©egentpeile ber SBinterfaat); jar jezbmen, bie Sonimergerfte, Jarina, auep järiza/. (coli) bie Swnmerfrucpt.
J ä r i k , rka m. eilt tiefe» 2pal; baS 53äd;lein.
Ja rem, rma m. baä 3ocb, Järmati, ain v. impf, bejocheit. Järmovlia f. bie 3od)t»iebe, Järmoviz, vza in. ber 3od;od)S,
J ä r e n , rna , rno ajd, hell, peüfönenb, foitor, Järnoftjf. bie Soitorität.
Järiz, rza m. ber Hammel.
Järka, järkiza f. eine junge Heulte.
Jarza,/, baS Üiacpgrummet.
Jä fan, v. Je fe n.
Jäfen, Tna, fno adj. pett, peiter (»ora Sicuiamenf). Jäfniti fe , im fe v. r. impf, fid) auSpeitern, pelt i»er= beit. Jäfnoft/ bie Heiterfeit.
Jäfti, auep jäfle f. pl. bie Srippe, Jafiizc f. pl. d, baä Ärippcpeu,
109	Ja i
Jäftran, jäftreb, jaftrob m. bet •£>abid)t, bet Ätibnergeter. (Vultur albicans. Klein., t'alco aerugi-tiosus. Linn.)
Jas, pr. i d}.
i a s b a , /. baS ßod), bie ^ö^tc. Jäs-bez, atld) jäsvez m. bet £>ad)S, (Ursus meles. Linn.) Jäsbezliev adj. J)ad>S...; jäsbezhcva köslia , bie J^aut beS 2)ad>feS, baS Sac&gfetl. Jasbezbji adj. £)acbS..., ber 2>ad;= fe: jasbeztija navada, bie ©et»obn= t/it ber £>ad;fe überhaupt. Jäsbina / baS ®ad;S(od); bte äBilb(>öl;le.
Javaine, adv. jtoctfle, »ermitti)ticl> tiidjt.
J a y k a ,/. bie SBetjEtage. Jävkanje«. baS ißeljElagcn. Javkati, am uitb jävzhem v. impf. t»ef)Elagen, jamertt.
J ¿vor, javora m. ber 2ll)0rtt. (Acer platanoeides. L i n n.) Javoren , rim, rno ttnb javorov adj. »uit '^borttfjols, abornen. Jäyorina f. (coli) ba» ^bornfiolj. Javorje n. (coli) bor 2li>ornt»alb.
J a v o r i k a, f. bet Sorbeetbaum.
Jaz hit i fe, im le v. r. impf, ftd; jiärien.
J a 7. h m e n, v. Jez h m e n.
J c , adv. eS ift, ja.
Job, rn. ber 25eifd;iaf. Jebanik, aitcb jebiz, bza m. ber iöeifdjtäfer, and; ber £urer. Jebaniza/. bie SBcifdjM» ferittn. Jebanje n. ba« SSefdjiafett. Jebali obet jebati, am unb bijein v. impf. befd)iafen, ben 23eifd;.!af ausüben.
Jed, jedba f. baS ©ffett überhaupt, bie ©peife. Jedenje n. bas ©peifen. Jediz, dza m. bet ßffer. Jcdilniza f. aud; jedilbe n. ber ®peifefaat. Jedilo «. bas lebenSmiffel, bie (Sp toare; bas ©ebijj. Jedljiv adj. efibar. Jedljivoft f. bie Gfjbarfeif. Jednina f. bie (Sjjioate. Jcdün m. ber Sreffer, ber ©d;iemnt,er (Gulo).
Jeden, v. E den (mit atleti ba»on '•Abgeleiteten uttb baraitž 3ttfauimeu= gefeöten).
Jeder, dra m. bet 9Ranbelbaum. (Amygdalus.)
Jedin, v. Edin (mit atleti ba»on 'abgeleiteten unb baratiS 3ufammen= gefegten).
J C'dr o, n. ber Sern, ber puffern;
Jér	HO
uber(;anpt jeber in eitter tjarfcn<5d;ale eingefd;toffene ejjbare ííeru, als »on Wanbeín, Wrftcben it. bgt.j etn Eór¿ niger 2lušjug, bet jíetn. Jédrize, aitcb jederze n. unb jéderka f. d. baS £ertid¡cn. Jegulja,/, ber 'Jtat, eiu gifd). (An-guilla, obet Muraena anguilla. Lin n.) Jegulji adj. Via!.... Je-gúljnik , jegúljnjak m. bet ',!laU;alfer, ber italteid). Jé k, m. baS Gd;o, ber £all, bet ©d;all. Jékniti, nem v. pf. aufad;= jen; erfcballen. Jékelz, m. bas ffiagejüngefdKtt. Jeklár, rja m. ber ©taí)ímad;cr. Jekláti , ám v. irnpf. fM()ten. Je-„ klén obet jeklen adj. fia()lern. Jelilji-na f. (coll) bet <sfa(;t, ©tablwaren. Jéklo h. bet <Btat)L Jé 1, jéla m. obet jél,jéli/. (aud) jelja , jélka, jélva f) bie Saiute (Abies). Jéljev ober jélov adj. faitnen, »on Sannenjiofj. Telen, jeléna m. ber Jb i L' f ct). (Cervus elephas. I*,inn.) Jelének, jeléniz, nza m. d. baS ^irfcbtein. Jelénjna f. (coll) bas i>irfd;t»itbptef. J eU-niza/, bie Jpirfd/fuí;. Jelénji, aud) jelénfki adj.Qtrfd;..., »ou í>itfd)en. Jelénovina /. bie £>ii'fd)(;auf. Jelé-noviz , vza, aitd) jelénoroslinjákovz m. bet •ÍHtfd)f)OtngeÍfh Jelcnzhe, ta n. baS JOirfd;EaIb. Jé i i (jé li)? t»aS,tfl'Sfo? nidji t»af>r'? j él i da ober jélita , jelité, jélite , nicfií tu a l)t ja V nid)t tvaí;t? Jé lo, n. baS CSffen, bie 9lal;rung, Jélfba, /. (lieS: jévfha, jóvflia u. bgl.) bie CStle, ber (Srtenbaum (Alnus). J él fhe vina f (coll) baS tórlenbolj. Jélfbje n.' (coll) ber Grlenroalb. Jélflijev adj. erten, »on (Srtenfjolj. Jélfliji adj. (šrlen..., »on (Men. Jétflieviza /. eine '4rt fc!;r íieiner 5ifcbe._
J e m á t i, jemljem v. impf. ne(;nien,
pt ncíjmen pflegen. J é n i z a, v. J ú n i z a. Jénjati, am v. pf. nadigeben, nad> laffen, attfhbren. Jenjávati, am ober jenjováti , ám ober i'ijein v. impf, j allmáltg nad;faffeit, int ','lufbbren fepii. ¡Jérbaí, m. eiu ruiiber ivotb. Jer« i bál'zliek m. d. baS ÍUu'bchftt,
III
Jer
J e r»' b , m. baS üU'&fjufjtt, eig. ber 9icM;a(;n (Perdix). Jerebiza /. baS iublnihn, cig. bic Díebhemte. Jere-bizliár, rja m. ber Säorflehhunb. Jerebizhji adj. 9JebI;ui;n . . ., »Ott ¡Rebbülmern.
Jerebika, /. ber S3ogeibeerbaum.
CSorbas aueuparia. Linn.)
Jerebizbje, n. bic WooSbcere.
J é r Ii , m. baé ©eißleber. Jerliár , rja ober jérlioviz, vza m. ber ffieiß= gärber. Jérhaft, jerhnát adj. loeißä lebern, »on fficißiebcr. Jérhovina f. (coli) bas ©eißleber.
Jeriti fe, im fe v. r. impf. ftd> betocgcn.
J é r m e n (aud; jerémen) , jerména m. ber Stiemen. Jerraenár, rja m. ber Kiemer. Jerméniz, nza m. d. baS Kiemchen.
Jef, auch jeft, jes pr. ich-
Jefén,/. ber $erbfl. Jeféniti ie, im fe v. r. impf, jum £erbfte ge (jen, herbflen. Jefénfki ad), .öerbfi..., load im Jperbfl ifl, herbfitid;; jefénfki srak ober lúft, bie Jperbfttuft.
Jéfen (aud) jéfen), jeféna m. bie (Sfcfjc, ber <Sfd;cnbaum (Fraxinus. Linn). Jefénov adj. efd;cn. Jefé-noviz, vza rn. eig. baS ($fd;enl;oIj; auch ber föfchenbaum; bic <5fdje.
J e f é n i z a , v. ,S é n i z a.
Jé lili (j-) m. ber (Sfftg. Jéfihov adj. ©ffíg..., beá (Sfftgé: jéfihov dúb, ber (Sffíggeruch. Jéfhifhen, fhna, fimo adj. (Sffig..., für ben ©fftg beflimmf; jéfhifhna pofóda , baé (Sf= figgefäß. Jéfhiflmiza/. ber ßfftgfrua.
Jéfti, jédem unb jém, jédei unb jel v. impf effen, fpeifen ; — fe v. r. impf, eßbar fci;n; fich abgrämen; jaufett: tá rézh fe jé, biefe Sache läßt fid; effen, ifl eßbar; njégova féftra fe luido. jé, feine Schweiler bärmf fid; fejjr ab; fplóh fe jéjo, ko liúdi pli, fie sanfen in (Sinem, míe bofe ímnbc. Jéftvina/. baé Ce= benSniifteí, bie (Sßroare. Jeftvinár, rja m. unb jeflvinariza f ber ®íar= íefenber, bie —inn. Jeftvinarija f bie SUarfefcuberei. Jéftvinfki adj. ^)ro»ianf..., (Sßroaaren.... Jéflizh adj. gefräßig- Jéfhzhnik m. bieSpei* » ferbl;rc. Jé'flizhoft/. bie ©efräßigEcit.
Jéfhpren, v. J é z Ii in e n.
Je»	112
Je», i. jesa m. ber Samm, feie ©«hre. Jesiti, im v, impf, bämmen, eine ©afferreeljre anfegen..
Jesa,/. ber Born; nigla jesa, bet ©ähjorn. Jesati, am ober jesiti, im v. impf, (köga s'zhim) ärgern, jürnen, jornig madjcii; — fe v. r. impf, fich jürnen, 3om empfinben. Jesaven , vna, vno ober jeslav aij. ber leicht über Steinigfeiten in 3«rn geräfi;, mürrifd). Jeslaviz , vza m. ber leicht jornig wirb.
Jesar, v. Jeser.
Jesbiza, f. ber SBogetfchlag; eine ilcine Sammer.
J e s d , m. ober jesda f. ber Sitt. Jesdäriti, im v. impf, ju reiten pfie= gen. Jesdäzh ober jesdez m. ber 9ieiter. Jesden, dna, dno adj. Sieit..., jtim Keiten gehörig; jesden könj , baS Keitpfecb. Jesditi, im-y. impf, reiten.
Jeser,/. (auch jesero unb jesero n. aber nie jefar) faufenb, baS Saufenb; dve jeseri vojfliäkov, jmeitaufenb Srieger. (Jeser ift in ©t., namcnt= lid; in bet ©egenb «oit MabferSburtf unb ben ungarifepen ©foroeitcn, tocld;; baS germanif'trenbe tavshent gar nicht feunen, noch itn oodetn ©ebrauche. Auch in Sir. roirb baS jeser »erflan= ben, aber nicht gefproebett; nur in St. ifl eS nid;t (V) oerflänblicb.) Je-sernat adj. taufenbfältig. Jesernik m. ber Oberft. Jeserniza / bie 3aht Saufenb, ber Saufenber. Jesernji adj. taufenbfad;. Jeseroteri adj. taufenberlei.
J e s e r a , f. ber (See; ber Sumpf. Jeserina f. unb jeseriflie, jeserifhe n. ber ©umpf, ber 5Rorafi. Jeser-nat adj. fumpfig, voll Sumpfe, mo= raflig. Jeserlki adj. jum See ge= hörig; Sümpfe betreffenb.
Jesili, jesika rn. bie Bunge; bie Sprache: imä dolg jesik, er i;at ein lofeS aiiaul; fvöjinu jesiku ne däj volje, hafte beine 3unge im 3aume. Jesizhek ober jesizhez m. d. baS 3Ünge(d)en. Jesizben, zbna, zbno adj. gcfchmäfeig, janEfüd;tig. Jesizhi-ti, im v. impf, plauberu. Jesizh-noft /. bie 3anffud)t.
Jesiti, v. unter Jes.
Jesiti, jeslav, v. unter J-e s a.
Jesljati, am t. impf. jitngftn. J e s h , m. ber 3gei. (Erittaceus.
L i n n.) J e s Ii a ,f. ber 2)amm. J c s h a't i, am v. imp f, reifen; — fe
v. r. impf, läufig fci)n, rammeln. Jeshiza, bann jeshizhiza, jesliizhka f dd. bic jiachlid)e ©d)ale «on £a= fianien u. bg(. J e s h 1 a (f) f. bie Seifet. JeshUti, am v. impf, geifeln. Jeshelnili m. ber ©cifelfHct. Jeti, jämem, imem ober jmcin, jel »■ pf. faffen; fangen; anfangen, be= ginnen; je jela jokat, fle fing an }u meinen.
Jetika (f) /. bie ßungcnfucht, bic
J&eEtif. Jetikait adj. heEtifd). J e t n i k , au<b jetnili m. ber ©efangenc. .Tetra, jeter n. pl. bie ßeber. Jeter-
niza f. bie ßebertourfi. J e z a n j e, n. baä ©tammein. Jezati, am v. impf, ftammeln. Jezaviz, vza m. jezavlia f. ber ©tammter, bie —inn. Jezljati, ¡im v. impf. ftammeln, jioffern. J ez b a , f. ber SerEer. Jezhäti, auch jezhati, zhim v. impf, äd)SCn. Je-zlianje ober jezlianje n. baS '.Jlccbscn. Jezhär, rja m. ber SerEcrmeijicr. J e z h m e n , 2. jezhmena rn. bie ©erftc. (Hordeum. Linn.) Jczlimen ad). ooit ©erfte, gerften. Jezhmeniz, nza m. d. eine öefcbroutft am 2tugcn(iebe (baS ©crffenEorn). Jezhmenifhe, jezhmenifhzhc n. ber ©erfienaefer, Jezlunenov adj. ©erfien..., »on ©erfie, gerjlen. Jezhmenoviz, vza m ba» ©crflcitbrof. Jigta, v. Igla. Ji go, v. Igo. J i g r a, v. I g r Jif, v. II. J i m e , v. I m e. Jinzkati fe (eig. jünizkati fe), am fe v. r. impf. (gem. oon ivinbern) im ©dierje eiuanber necEen, herum fpringen u. bgt. Ji 1-h a , v. I r Iia. Jifkäti, v. Ifkäti. Joj! o joj! jöjmene! i. roeh mir! Ji fp a , y. baS Binnner, bic ©fube, Jifpiza f.d. ba§93cigemacb. Jifpniza f. bie Kammerfrau. Jögcr (t) gra m. ber Sünger. Je
Igra.
gerfki adj. 3ünger..., nach 3ü"ger 3lrf. Jogrov adj. beä 3l'ugcrs, bau 3ünger gehörig.
6k, m. baö ffletnen. Jc'ikanje n. baS SSeineit. Jokati fe, jokam ober jo-zhem fe v. r. impj. meinen. Joklji-viz, vza m. joliljivka f. ber ober bie gerne meinet.
6 1 f h a, v. J e I fha, mit eitlen 2lb= leitungen.
ojia, J. ber grattenjimmerroef. Jo-piza f. d. bad Äöefeben. Jopizh m. ber WannSrocf (ber 3<inEcr). 6 z h , v. J o k.
ü, I;eiba! ju! ju! juj jühej! (ciitcS 3auehjcnben).
üd, 2. jüda m. ber 3ube. Jiulejiz, jza m. ber 3ubder, ber 3ube. Jü-dinja, judiza f. bic 3'ibinn. Jüdov ad/. be'ä 3ubcn. Judovijti, iijem v. impf, jubeln. Jüdovfki adj. 3u= beit..., jübifd). Jüdovftvo n. baS 3ubenthutn. Jiidftvo «. bie 3uben= fdiaft.
Jtig, 2. juga m. ber ©üb! ber ©üb= miitb. Jugov adieg ©iibminbeS. Jugoviza f. eine ©cbioammgatfung. Jtishen , shna , slino, aueb jüslik adj. ©üb . .. , fübtieb ; jüslino- isto-zlien, füböfilid); jüslino-salioden,
fübmeftlid). Jüsliina f. in iir. bie TOittagSmahtscit; in ©t. baS SBcfper= brot, bic 3al,fe. Jwshinati, am v. impf, in Sr. miffagmahten; in ©t. baä'9Sefperbrot einnehmen, jaufen. Juli a, f. bie ©uppc. Julian'iz a, f. bie ©diauEef. Jühati, jüliam ober jühljem v. impf. fd)auEe!n. Jühej, i. l;eiba!
Junak, m. ber -Öetb. Junakinjay. bie iielbinn. Junäkort f. bie Sapfer= feit, ber Äclbenmufh- Junakoferzhen, zhna, zhno adj. hclbentniithig. Ju-nakoferzhnoft f. bic Jbetbennuifhigi Eeit. Junakovliii adj. I;clbeniuäfjig, heroifd). Junakovftvo n. ba6 J&eh benlhum. Junafhki adj. belbcnmäßig, Jöelbcn..., tapfer. Junafhtvo n. ber 4>eroi$iiiuS, bie Sapferfeif. Juna-z'hiti fe, im fe v. r. impf, fid) al§ Äcfb ftetlen. Jüniz, nza m. eig. ein junger -Ocfcs (Serj); in ©f. aud) ber üd)S übers battpf. Jüniza f. bie gärfe (Salbe). Jünzhe, eta n. ober jünzhik, zhliu
115	Jür
m. d. ba' DecfjSit'in. JunzhAr, rja m. ber Ocbfenbatter. Jünzhev adj. iM)fen ..., beS A>d)jen, wem Ddjfeu. Jünzhevfki adj. Ockfen . . ., ber £>d>fen; od)fcitf>aff. JürThiza, aud; jürjofbza f. eine
©cbmamtngaftu ng im gtüi;littge. Jüshen, v. unter Jug. Jüterna, jtiternina , aud) jiitrina f. bie iltorgengabe, baS £od)jeifgefcben"E. Jütern, jüterflien ,.jutrilhen , Thna, fhno ober jutranji, jutrenji adj. morgig : po jiitrinim, po jiitrifhniin,
, Kak	116
übermorgen. Jüterniza f. ber Wor» genftern; baS äÄorgenlieb. Juternik, juternjak m. ber iOtorgenwinb. Jutre, jutri adv. morgen. Jutribog /».ber SOiorgeitgott. Jutre n. ber iOiorgen. Jütrofkenj, fhnja, fhnje adj. »un biefem ©torgen. Jütrov adj. 2)ior= gen...; jutrova desheia, baS 5)toc= gentanb.
Jüz kanje, n. baS 3attd)jen. Juzka-ti , am v. impf, jauebjen. Jiizkaviz, vza m. ber ba jauchet, ber 3aucb-jer.
K.
IV, prp. ju (ad) nach f i d) ju, nad) f i d> l;in (mit bem Soite attf bettt fteb); kaj k' febi vlezhi, etroaž JU fid) jie« I)en; k' tebi, jtt bir; k' vezheru, gegen 2ibettb.
15 A d , 2. kadi f. bie SBamte. KAdizh-ka f. d. baS ©anndjen. Kädvine f. pl. bie SBiege; ber Srog.
Jinda j, adv. interrogativ. Wann? wenn?
Kadar, adv. relativ, loic, ba, nad); bem, al«, wenn, wann; kädarkolj ober kadar koli, wann immer; kadar fi bodi, wann es immer fei.
Kaden je, n. baS SXaucbern; baS 9iattd)Cn. Kaditen, Ina, lno ad]. Ofaud)..., jitm 9iäud)ern beftimmt. Kadilniza f. ba» Diaud)fajj. Kadilo n. baS iJiäucbwerf; ber K>eil)raud). Kadilftvo n. ba» Diälicbiocrf. Kaditi, im, il, kajen v. impf. rdud)ern: in St. tobak kaditi, JabaE raud)cn; — fe v. r. impf. ratld)en : kadi fe , CS raucht. Kadiven, vua, vno adj. 9?aud)..., jttm 9iattd)en: kadiven tobak, ber 3taud)fabaE. Kadiviz , vza m. ber 3tiutd)er. Kadivnik m. bie Äaucbröbrc, baS Äattd)(od).
K A d i f _(f) m. bic gforetfeibe,
K a d ü 1 j a , f. (eine ^ftanje) baS ©d)ar» lacbEraut, ber ©cbarlei. (Salvia horminum. Lin n.J
Iiafej, kafejniza, v. Kava, lia-vArniza.
K Afra (f)jf. ber Sampfer. Ifafroviz, vza m. ber Sampfergcijt.
* K a f t A n (t) rn. eitt fiirfofcbeS Ober» Elcib.
Kahla (f) f. ber Ofeniatfeel: nözhna liahla, ber 9iad;ttopf, baS SJiacbfge» fd)irr.
IiAj, pr. interrogativ. WaS? CquidJ: kAj pA, kaj pA de, ja, freilich; kaj neki, was etwa? kaj Je, n)a» nur? kaj mar, maS W0()l ? kAj vam je, WaS febit eud) ? inu neraa kaj dati, er bat ii)m nid)ts su geben. X>aS kaj (meld)cS in ©f. aUjeiit mit reinem a, in Är. aber, wenn es nicht als f r a= g e lt b c S Pronomen ben 9iad)brucf auf fid) (;at, kej gefproeben wirb) ge= braudjt man aud), unt eine ju abfoiit» fe »Behauptung ju mifbern, j. 35. mu ni dobro, I)eijjt: CS ijt il)m nid)t gut ; mu ni kaj dobro aber: CS ijt ihm nid)t fo red)t gut. Kako vam je, wie ift eud) ? liako vam je kaj, mie ift eud) bod) wol)f? Je poflal po-uj (po njega), de bi mu fvetval, kaj bibilo kaj fturiti, er fd)icffc nad) ihm, baß er ihm raffen möchte, was w o h ( i r g e n b ju fhutt wäre. Äop. örantnt. ©. 3oo. ilebrigenS vergleiche K a r.
K A j a t i, (in UitferEr. karati) am v. impf, mit ©orten beftrafen, oerwei» fen. Kajati fe, v. kefati fe unter Kef.
Kajenje, v. Kaden je,
K a j h a (f) f. ber Werfer, gem. bie Seiche.
K A j t i, conj. benit.
KAk, ober kaki, kaliifhin, kakofhen, kakov, kAkfhen , flma, l'lmo pr. interrogativ. Wie befdjaffeil V WaS für einer? kaliflmi pa te je, de ga tak odvifhe hvalil'b, wie i|t er beult
alfo befdjaffctt, ircil btt ihn gar fo außcro'.'bcntlid) lobefi? käk dä slie fi, wie btt bod) befd)ajfen bift! käkf.ini To türki, wie jittb bie SürEen befd>af= feit? käkfbni fte, wie ihr attsfebcfl Käk, kali o ober kako adv. interrogativ. mie? kako fi rekel, wie haft bu gcfagtV käk pä, freiiid)! Kakati, am v. impf, (cacare). lläkor (perflümmelt koker) adv. relativ. et con), copu/ativ. Wie; fo wie; eben fo: kälior fi hodi, mie cS immer fei; käkor fi mu rekel, bo djäl, wie bu ibm gefagt (;afi, wirb er eš tijuit; käkorkolj ober kakorköl, trie immer; kakor tudi, fo trie aud; (quemadmodum etiam) ; käkor ... tako, fomoflt ... als aud) (tam ...
quam, aeejue ... aej. Kakor Then, fhna , fhno pr. relativ. trie befdjaffen : käkorfiien tudi je, ga vonder nözkem, mie er aud) befebaffett fei, id) triii ihn bennod) nid)f; liäkorflina mati, taka hzhi , käkorfiien ozha , taki fin , ?lrt läßt nidjf »on 2lrt, ober trie bie SDiutter, fo bie Sodjfer, trie ber SBater, fo ber ©ol;n. (Kokerfken ifl eine rcrwerf= liebe SSoIiSrerflümmelung.) Kaköft (*)/. bie 2lrt, trie etwas ijt, bie iJSefdjaffenijeit, bic Qualität.
u. haldovniza/ tann nie »© d) 1 a di U opferfiftb« beißen, treil kaldovati ober aldoväti nur in ber SSebcutung »ein unblutiges Opfer rer= rid;fen« gebraucht trirb; übrigens v. Aldoväti.
Killen, Ina, Ino ober richtiger käln (iieS kävn) ad), trüb: kälno 6ko, ein trübes ?luge; kälna voda, trübes asaffer. Kalifhe ober kälifiie n. ber Vful)l- Kaliti ober kälifi, aud) lia-Ijiti v. impf trüben, trüb. tnacben; — fe v. r. impf, ftcb trüben, trüb werben. Kälniza f. baS ßofdimaffer. Kalusina f. bie Sinfe (?). Kalüsha, aud; liäla f. bie ßad;e, bie <Pfüfee. Kalüshanje n. baS ©äljen ber©d;wci= ne im Äotl;e. Kalüshaft adj. pfttE>= liebt, pfüjicbf. Kalüshati (aud) kalin fhati ©f.) am v. impf, (lioga) 3e= ntanb wie ein ©cbwein' im Sethe waU jett; — fe f. r. impf fid) im Sotbc träfen: fvinje fe räde kalüshajo, bte Sd)treine trajen ftcb gerne im Sofbe.
Käm, ltämo adv. interrogativ. W0= hin? käm grefh ? wo gefjfl t)in V (S3ergleid)e Kamor).
Kamäta,/, ber 28ud)cr. Kamäten, tna, tno adj. wueberlid). Kamätnaft adj. ontcherhaft. Kamätnik m. ber SBudjercr.
K ä k f h n i k (») m. ein männliches K ä m b a, /. baS ©feinbtcr. Snbiribuum. Kákfhniza (*) /. ein Kamelja (f) /. baS Samehf. (Ca-
weibltcbeS 3nbwibuum. Käkflmoft, käkorflinollt, aud) kakfhimba (*) f. bie iBefdjaftenheit, bte Ciualität, bie Snbiribuaiifäf.
Käliti, conj. als wie.
Kä 1, ■>.. käli ober kali/. ber Seim an Oicroäcbfcn.
Ka lamära (f) f. (eine gifebarf) ber Vladfifeh,
Kalamit, mita m. ber SOiagnet.
Ii ä 1 a n i z a,/. ein Saum, aud) grud)t= flücf, bcffeit SIcifcb ront Serne geht; itisbcfonberc biefe Wrfichgaffung. Ka-Jaqje n. baS ©palfett. Kälati, am v. impf, fpalfen ; — fe v. r. impf. gcfpalfet werben, fid) fpalfen: pezhi-ne fo fe kälale in jnertvi vftäjali, bic Seifen fpalfcfcn fid) unb bic 2ob= ten ftanben auf. Kälaviz , vza m. ein Söerfäcug jum ©palten, bcr©palfer.
Kälbrin, m, ber©fad)el; ber Seim.
Kaldovuifhe, kaldoviflie (*) n.
melius bactrianus. Linn.)
Kämen, mna m. ber ©fein. Kämen adj. fleinetn: kämena berv, ein flcU nerner ©feg. Kamenär, rja m. ber ©feinmeij. Kameneti, kamneti, im v. impf, perficincrn, ju ©fein wer= bcn. liainenit, kamnit ad), fleinig. Kamenjal); ad), flcinicht. Kamenjati, am v. impf, fleinigen. Kamenje, kämnje n. (coli) ©feine, eine SJtens gc ©feine, ber ©feinhatifen. llame-noväti, lijem, auch kamnjäti, äm v. impf, fleilttgen. Kamenovänje , liamnjänje n. bic ©feinigung. Ka-mcnoväviz, kamnjäviz, vza m, itnb liamenovävka/. ber ©feiniger, bic —inn. Kämnat adj, flcinarfig; flei? nid)f. Kamnen ad), pcrficinerf; fieU nertt. Kamniza /. eine ©teitifraitl:': l;eif. Hämzhek ttnb kämniz, nza /«. d. baS ©feind)en.
Kamor, adv. relativ, bot'ifmi, trt»;*
Inn; kämorkoij ober liamor höl, rool)in immer; kamor Co özlie fhli, mi ne fraerao iti , mol)in ter SSafer gegangen ift, bürfen wir nicht getien.
Kampaviza, f. baä SriegStieb (?).
Ha muka, f. ber Xaffef. Kamükaft adj. faffefen-
Kan, m. v. Berfa.
H a n e 1 a (j-) f. ber Sanel, ber 3'm* met.fLaurus cinnamo mum. Lin n.J
Kaniti, im v. impf, tropfen, frie= fen; auch: im ©imte haben, 5. 23. kam kanifh iti, wot;iu gebenfcfi bu ^u gehen?
Iianja, f. ober kanjiz , njza m. ber iHauhöogei überhaupt; ber 23ogelgeier inSbefotibere.
K A n k o i e, / pl. eine Art ©chubfarren.
Kani j i v, adj. betrügerifch. Kanlji-voft f. bie 23efrügerei. Itanöft f. ber 23efrug, bie SSctrtigerei.
Kant, m. ber 23anEeroff.
KAnzIar (f) rja m. ber Sanjler. Kanzlija f . bie Sattjlei. Kanzlijfki adj. Sanslet..., bie Sanjlei betreffenb, baju gehörig.
Kap, kapa, liapii, liapova m. bie Sraufe, bie Šachtraufe; ber ©cblag= fluf; (?). Käpanjc n. bas oftmalige Herabfallen. K.ipati, pijem (auch käpati) v. impf, öfter herabfallen, ju fallen pflegen;'tropfen, fraufen. Ka-pitljAti, am v. impf, tröpfeln, fo baß jeber einjelne Sropfen einen ©d>atl «Ott ftd; gibt. Kaplja f. ber Sropfen. Kaplji/.a f. d. baS Stöpf= d;en. Hapniza f. baS Sropfwaffer, j. 23. »orn 25a'cbe. Käpva f. baš Sropfbab. Käpniti, nein v. pf. fal= len machen, fallen taffen.
Kapa, J. Me TOüfee, bie Sappe. KA-piza f. d. baS Säppcheit.
Kapel ja, f. bie Sapelle. Kapeljiza f. d. baS SapeUchen.
Kapelj, peljna m. (eine $ifcbarf) ber ©topp. fCdttus gobio. Lin n.J
Kapitan (f) rn. ber Hauptmann. KapitAnov adj. beS Hauptmannes.
Kapiin, ober richtiger kopün m. ber iiapattn. Kapünov adj. Sapaun..., »onKapaunen: kapünova mafha, baS Sapaunfeff.
Hapuf, m. ber Sohl (Brassica).
Kar, pr. relativ, et conj. copulativ. maš (quod); fo lange, als, feitbem,
fiep (i-r 9uo tempore, ex quo, quamdiu , quo d, en, tunc) : kar fAzhnefh, inorafh dokonzhati, HHtS bu anfiingji, mufjf bu »ollenben; kar-kolj ober karkol, was immer; kar ga posnam, fo lange als ich it)tt fen= ne; kar je minil, feitbem er »er» fdjtpanb; komaj ga sagledam, kar le fkrije, Eaum erbtiefe'ich ihn, fteh, ba »erbirgf er fid). 3n Sf. ift kar auch fiatt nikar gebräuchlich, als : liAr de ne jejte, eig. nikar de ne jejte, effet bod; nicht!
Kara,/, bie ©träfe. Karanje n. baS ©trafen. Karati, am v. impf, mit 2Sorfen jirafeit. Käraven, vna, vno adj. firafbar, fträflieb. KAraviz, vza m. ber ©trafer. Karavnoft f. bie ©frafbarEeif. (25ei uns weniger ge= bräuchlich.)
Karakter (f) rja m. ber ©haraffer. Karakteriften, ftna, ftno adj. d>a= rafterifiifcb. Itarakteriftika f bie (SharaEferiftiE.
Kardelnik, m. ber Horbenführer. Kardelo n. bie Hetbe, bie Horbe, baS SSolE.
K Ari a, f. eine 2lrt großer rotier Aepfel.
KArjize,/. pl. bie Shürfchnatte.
Karmen, m. baS Pergament. Kar-menaft adj. pergamenten, »on gament.
Karmesin, m. ber SermeSfdjartad;. Karmesinaft adj. EermeSfcbartacben.
KArnar (f) v. KoftnjAk tinter K oft.
K A r p, ober kArf (f) m. ber Sarpfen. (1Cyprinus carpio. Lin n.)
Karta (f)/. bie ©pielEarte. KArtanje n. baS Sartenfpiel. KArtati, auch 5«= rüiiführenb kArtati fe v. impf. Sar= fen fpielen. KArtavez , vza m. ber Sartenfpieler. KArtiza f. eine Eleitte Sarfe.
Kar ta z ha, v. Kertazha.
Kafha,/. geEodjfe (Hiefe», 05erfien=) ©rüfee, ber SBrei. KAfhniza f. eine mit 23ret gefüUfe SBurfi, bie' 23rei= murfi. Kdfhnat adj. breiiebf, breiartig.
KAfhelj, fhlja m. ber Hüften. Hafii-Ijanje n. baS Hufien. Hafliljati, am v. impf, hufien. Kafhljav adj. h\u ftelnb. Kafhljaviz, vza m. ber .Öufiler.
K A f h t a (f) f. ber öetreibeEafien, bie ©chlcttfe.
Kafhtiga (f) / bic ©träfe. Hafli-tigati, am v. pf. firafcti, betrafen, (ffiorjitglicb bei; SKabEeréburg unb an ben örenjen Kroatiens ju .Saufe.)
Kafhtrún (f) m. ber Rammet, ber Kajtraun.
Rásalo, n. baé	Rásanje
n. baá Beigen. Kásati, sliem v. impf, jeigen. Kasaven , vna , vno adj. anjeigenb, Räsaviz, vza, aucb kasitelj m. ber Beiger, ber SBejfer; ber Beigefinger. Rásin ober liásiniz, nza m. ber Beigefinger. Kasliipót m. ber SBegmeifer."
Kásen, sni/. fie ©träfe. Kásnati, am unb kasnováti, újem v. impf. firafen, betrafen. Kasniv adj. ftráf= litb, jlrafbar. Rasnivoft f. bie ©traf» barEeit. Rasnoväviz , vávza m. ber ©trafer.
Rasen, m. ber Bin« von ©ein, @e= treibe it. bgf.
H asi ti, gem. kasiti, im, il, kasliön v. impf, »erberben, »erjhtmmeln, »erpfufdjen.
K a t á r k a, /• (Eroatifch) ber UJiaflbaunt.
Hateri (auch katir, ktér unb kör) pr. welcher. (©rjlereé nur bei feierte d;en Sieben gebräuchlich).
Ra torna,/, baé £afelí;uhtt. (Tetrao bonasia. L i n n.)
R a V a (í) f. ber Kaffee. Rayar , rja m. ber Kaffeefieber. Ravárniza ober kavárnja/. baá Kaffeei;au». Ráven, vna, vno adj. Kajfee..., »on Kaffee. Kávnat adj. Eajfeeig.
Kávélj, Ijna m. ber í>aEen.
R ave rnli a, f. bie 9Beb» ober ©irf= molle; baé ¿jafelfdfedjen ober -tiafeí-•säpfchen, moran bie SSftífbc tji.
Iíáviia, / bie £>o!;!e (Corvas mone-dula. L i n n.); baé 3äfErämpchen. Rávkati, am v. impf (»on 3Doi;íeit) frácbjeu.
Rávklar (f) rja m. ber ¿afchenfpie» íer, ber ©auílet.
Rávra, f. malfcbe Seltne, bie Srttf» í;citlte. Ravrán m. ber Üíabe. (Cor-vus coracc. L i n n.) Ravrázh , kávrej m. wälfcher -£.">aEjit, ber £ntf= fjafjlt (Gallus indicus). Ravranózli f. ber 91ad)t»ogeI.
Rávfati, am v. impf. Piel tutb oft fcbitappctt, fd^nappern. Rávfniti, nem v,pf mit bem offenen SOiunbe, ©chita»
bei it. bgl. cftpaS $u erpafchen fudjen, fchnappen.
R ä z Ii a , f. bie ©djlange (Serpens). Kazliela f. (ein gifch) ber ©teinbeifjer.
(Cobitis taenia. Linn.) Räzhen-ka, v. Jegülja. Räzhez m. ober kazhniza f. ein giftiger (Srbfchmamm; eine ©iftpflanse (Euphorbia. L i n n.) Räzliiti, im v. impf, (koga) reisen, ärgern: käzhi me, er ärgert rnid). KÄdiiza j. d. eine Eleine ©djlange. Käzhjevina f. ber ©chtangenbalg. Razhji adj. '©cbiangeit..., ©chfangen eigen, nach ©drangen '.'Irf. Räzbnili, luizimjak m. ber ©chiangeni;aufcn, ba« ©d;langenlod;; ber (¿d)tangenbi= fam. Razhür, rja m ba$ ©drangen» männchen; and; ber '¿lal (V).
Kazhmär, rja m. ber Kauchfang» Eel;rer.
Rdä, kdäj, v. Radäj.
Rde, in Kr. kje, in ©f. gem. kej, lidej adv. interrogativ. moV Ilde fi gä näjfhel, too *>u il)tt geflttt» beitV kje je bil, mo mar crV
H il e , gern, kjer adv. relativ, mo : kjer gä je näfhel, mi ni povedal , mo er ii;n gefunben, fyat er mir nicht gefagt; kjer je bil, ne vem , mo er mar', roeijj id; nid;t. Rjerliöl adv. mo immer.
Rdö, pr. interrogativ, mer V (quis): kdo je tö piial, mer hat ba§ gefebrie» ben V kdö neki, mer etma ? kdö mar, mer moi;l? lulo le, mer nur? sdej nema kdo priti, jefet (;at SWictnanb üu Eommett. Rdör pr. relativ, mer (qui) : kdör je tö pifal, ne vem , mer baä gefdjrieben hat, meifs i^ nici;t; kdörkolj ober lidor köli, mer immer. Rdör fi bödi, mer e« immer fei. Rdöjka (*) f. meibiieheä ©ubject.
Rebelj, ljna'm. ber TOefeen.
Rebe r (f) bra m. ber Käfer; ber ©cbmabeuEäfer. Kebrek m. d. baä Käferchen.
He fa (f) f. bie «Pferbbütfle.
Regel j (f),ljna m. ber Kegel. Re-gljäti, am'», impf. Eegetn, Kegel fchieben. Keglifhe «. bie Kegelbahn, ber Kegelplafe.
Kehel, hla m. ber Kropf bei ®ten* fchen unb Xpieren. Rchljänje n. baä Keicben. Rebljäti, äin v, impf. fd;tper atl;men, Eeid;en. Keliljav adj.
cinctt jîropf í;abcnb, Eropfîg. Kélilja-viz, vza m. ber einen Jíropf t>at.
K è h n i t i, nein v.pf. ein iSîa( niefen.
KèIi, i. pfui.
K e k 1 j á t i, ám v. impf, beim B'.'cb« fîabcn iî. mit ber 3unge anftoffen, (lottern.
Rélik, v. Kólik.
Keliti, im v.impf. leimen. ïteiflern.
Rélje, ober keljé n. bec ßeint, ber Sifcblerlcim. Réljaften, itna, ftno adj. fiebrig.
Reib, ober lièlih (f) m. ber Má).
K é m b e 1 j , Ijna m. ber ölocfen« fd;roengel.
Repa, f. ber ÍHofe, bie (Srbfcbcöe, ber Schneeball. Hépaft adj. fluni« pi cl) f. iU'pati fe , am fe v. impf. Schneebällen roerfen.
Képernek, auch kepernik m. ber 9teitmantel.
Kér, auch kèr conj. causal, inbem, weil, ba, nun (quia, quoniam, quurn ) : kér fem ga dôbro viclil, inbem idj ihn gut fap; kér je réf, benn cê ijt rcabr.
R e r f k a (j)/. bie Stârfe (jum Stei« fen ber 5Â>âfd)C). Herfkati, ara v. impf. (ÎBâfcbc) jtârfen.
R é r h a n j e , n. bas ffîegbredjcn ; baS Sd)lagen nad) ctmaS. Rèrhati, am v. impf, «on einem fprôbcn, mürben Dinge nach unb nad) bureb fanfte Sdjíáge Elcine Stücfdien losmachen; oft nach Semanb fd;lagen; ftumpf machen: tóliko mifhi je bilo, dé fo jé per jédi zló slilizami kérliali,
cê gab fo viel Stäufc, baß fie beim Speifen fogar mit ßöjfcln nad) ihnen fd)lugen. Rerliik, bka, hko adj. mürbe, fpróbe, gcbred)lid>. Rérhkoft j. bie Spröbigfeit. Rérhniti , nem v. pf. (káj, kóga) nad) etwas einen Schlag führen, verfefcen; kerlini g¿í, dé nai boga, gib il;m einen (febroa« eben) Sd;lag, bamit er folge. Kerh-Ijád f. (coli) fpröbe Dinge; mür« bes 3eng. '
Rèrhel), ljna m. ein Stücf von ei« nem acfpalfeten Vlpfel, ber Vlpfetfcbnife. Rerbíják m. baê Älefecnbrot. Rerli-Ijázli m. baS Dteibcifcit.
^lierhlika, ober kerlika f. bergauf« bäum. (Khamnusfrangula. Lin n ) Kerlilikoviz, vza~ m. baê gaulbaum«
botj; bie gaulbaumgegenb. Kerlilizb-je n. (coli) viele gaulbaumc.
R e r h n i t i, v. unter R e r Ii a n j e.
R e r k a t i, am v. impf, fchartig, ftumpf niadjen; auch baS kerz! kerz! -Schreien ber Bienen , bevor fie febmarmen.
Rerlefb, m. ber biefe Stift, mit bem bic ogerlini an bie Deicbfelftan« ge befeftiget roerbeit.
Rerina, f. b.;S SSiehfutter; ber i>in« tertheil beS Schiffes. Rermiti, im v. impj. füttern. Rermiza f. d. baS liebe gutter. Rennen , mna , miio adj. gutter..., jur gutterung beftimmt: kerinna travina, baS gut« terfraut. Rermlenje n. bie gütfe« rung, bie ÜRäjhtng. Rermlenka f. baS SJtaftfchlpein. Kermlenfbak rn. ber StaU für bie TOajtfd)i»eine.
Rermel, mla ober kermeshel , sbla rn. ber Gifcr in ben 2lugcn, bie SJta« tcrie bei triefenben Vlugen. Rermeljiv, kermeljsbljiv adj. triefäugig. Rer-meljivolt, liermeljsbljivoft f. bie Sriefäugigfeit. Rermeljshoväti, shü-jem v. impf. Sriefaitgcn haben.
Rernir, m. ein fleincr Sacf, baS gedeifen.
Kerniti, nem, nil, njen v. pf.
megfdjicben.
R e r n i z a , f. ber ©affcrroirbcl; bai Äeffelthal; bic preßfuffe, bie kefter; eine 2lrt hblsernen ©efäfjeS. Rerni-zhka,/. d. von kerniza.
Rernjaft, adj. verftümmelf. Rer-njati, am v. impf, (tummeln, ver« ftümmcln.
Rernjavkati, am v. impf. gem. raunjen.
Kerpa, kerpina, kerpetina f. ber Sud)« ober ßeinroanbflecf. Kerpanje n. baS glicfen, bie glicferei. Rerpati, kerpüzali, am v. impf, flitfen. Rer-paviz, v/a, kerpazh, kerpüz rn. ber glicrer. Rerpize f. pl. (eine Speife) bie glecferln.
Rerple, pel f. pl. ein Stefe mit gc« bogeneit SeifenholH'rn, morin bie Bauern ßaub, Streu, Stroh u. bgl. jtt tragen pflegen. Rerpeli f. pl. biefe Seitenböfjer felbft.
R e r ft, m. bie Saufe. Rerften, ftna, flno ad]. Sauf...; kerl'ten lift, ber Sauffchein; kerftne bükve, baS Sauf«
bitd;. Kerftirna f. bcr Sauffíein. Kcrftitclj m. ber Jaufcr. Kérftiti obcr kerftiti, din, il, kerfhén v. pf. faufcn. Kerftitje n. baá Saufen, bie Xaufbanbíung. Kerftnik m. cig. ber Sáuflittg; gemcinlnn aber bcr Xaufer: Janes kerftnik, 3ol;auneá ber '2au= fer. Kerftniza f. bcr Sauffonnabenb; ber Sauffiein; baá Saufroaffer. Ker-fhánfk adj. cfjritlEafliolifd;. Ker-fliánfiovéren, rna, rio adj. Eafl;o* lifcb, c!;riftgíáubig. Rerfhánrtvo n. bie Gf;rif}eití)etf, baá @í;riftenff)um. Kerfhavati, am ober kerfhováti, fhújcm v. impf. faufen, bie Sauf» banMuitg »ementen. Kerfhávanje, kerfhovánje n. baá S3errid;íen ber Saufbaitbíung. Kerfhenik m. «eig. bcr Oetaitffe, ber tStjcifl. Kerfheni-za f. bie 6(;rifiinn; bie 9Jlagb.
Kerfhélj, m. bicgiljlattá (morpio).
Hersnár, rja m. ber ©eijjgárber; bcr gelífárber. Kersnárfki adj. ©eifjs gárber..., nad? ffieijjgárber 2lrf. Ker-sniti, im v. impf. geltc jubcreifen. Hérsno n. obcr kérsen, sna m. baá ííútfcbleber. I-lersovina f. acErauátc ©ene.
K é r s h , obcr liershizli m. d. ber (Efruj, ber Sfnuel.
Kérshek, m. ein grofie $íau5, bcr 4">amfler. (Mus cricetus. Linn., Marmota cricetus. B l u m e n b.)
Kért, 2. kérta, kertá, licrtóva rn. bcr SJíauítourf, bie <2d;crmauá (Tal-pa. L i n «.) : delih jé kákor kért, fej rije kákor kért, obtoof)! bumm unb btinb (toie cine <2d;crmauá), bod; unruí;ig unb ein (sfórcr. Kertina /: kertínjak, kertinoviz , vza m. unb kertirhe n. ber TOaulreurfí^ügeí, ber Sftaultourfáljaufen. Kertiza f. v. Kért.
K e r t á z h a (f) f in SI. bie 95tírfie; bie j?arbáffd;c, ber ffiotlEamm. Ker-1 tázhiti, im v. impf. biirflen, Ear= batfd>cn.
liérv, 3. kérvi, kerví / iit Sr. burd;= aué kri, 2. kérvi obcr kervi J. baá ÍSiut: liérv Jvána, baá 3ol>annié= íraut (Hrpericum pe.rforatinn. Linn.). Kervár (*) rjá m. bcr SMufoergicfier. Kervárftvo (*) n. eiite blu'tige £f;af. Kervát, kervnát, kervavit adj. blufreid;, ooIlblüítg.|
Kervát o ft, kervavitoft, kervnatoft f. bic aSeObítítigfetf. Hcrváv adj. blu« fig. Kervávaft adj. bíufat'fig. Ker-vavétii im v. impf. blttfett, bfutig rcerben. Kerváviti, im obcr kerva-viti, im v. impf. biutig marijen. Kervavitva f. bic 2S[utttng. Kerva-vivka f. bic ben SSlufflufi tjat. líer-vaviza /. bie SBfutlourft; (bei <Pfcr» ben) bie 23íttfbeule. Kervávlenje >i. baá S£íutigmad;en. Kérven, vna, vno adj. SSIUt..., pom !8íufe. Kervnát adj. blltfreid). Kervnik m. bcr9Jíorb= fdjufbige. Kérvniza f. ber SBo»iftfu= getfdjtoainm, bcr ípuffball. (Lycoper-don bovista. i n n.) Kervomó-zhen, zima, zimo adj. blufoergics fjenb. Kervnjáli m. baá SSIufgcfeíg. Kervo-prelitje n. baá SBruf&ergicficn. =ferden , dna , dno adj. biufbürfítg. sferdnoft/ bie 23iufbur)ligEcif, ber 23tuíbttrfl. =l'odnik m. bcr 951itfrid;= fer. sframen, rana, rnno adj. bíut= fd)ánbcrtfdj. =frámnik m. ber 5Sfití= febánber. fráinnoft f. bie SBluffcljan: be. ssliéjen, jna, )no ober shélen, ]na, lno adj. bíufgicrig , biutbürflig. =shélnoi't f. bie ©íufgicr. =tók, tóka m. ber SS'tutflufj, ber SBhttgang. =tó-zhen, zima, zhno adj. SBlutfíufj..., am 93tutflufie ícibettb, bluffltífjig. =vár, rja m. ber Stjrann. =váren , rna, rno adj. tprannifd;. =várnoft f. bie Sprannei.
K é r z a t i, am v. impf. unb kérzniti, nem v. pf. (auf bie ginger) fdjfagen.
Kérzh, m. ber Srampf; kerzh gá terga, er l)at ben Srampf. Kérzhi'ti, im v. impf (kóga) íram^f^aft §u= fammcn5ieí;cn; — fe v. r. impf. ju« fammen gejogen toerben, fid) trampf= I;aft jufammen sietjen, sufammen fdjrumpfen. Kerzhaft adj. írampf= íjaff, Erampfáí;n(icb. Kerzhen, /.lina, zhno adj. Srampf..., bc§ Srampfeá.
Kérzhalo, n. ein tjbljerner 8Serbitt= bttngénagel am ^fiugc.
Kérzheniza, f, ein jroeisacfigcá ffierfseug jum AuSroften ber SSaüni' tottrseín unb Síócfe. Kérzhenje u. baé Sloben. Kérzhiti, im v. impf. roben. Kerzhitvá f. bie Díobung. Kerzhevina ober kerzhovina J. eitte ooii ffiatbungen aeretnigfe ©cgenb, bie Siobe, baá Kobélanb (©reuf^).
K e r z h m a, f. bie ©djenFe, ba& ®irfb$= bauS. Kerzh-mar, rja m. berSdjenf, ber Scbenfmirti;. äinariti, im v. impf. auäfcbcnEen, 2tuSfd;anf! l;aben. «mariza f. bie ®d)ctiti»irfi;intt. »mar-fki adj. Sd;enEwirtl;en ..., wie bie ScbenEwirtbe; jum '¿luSfcbanE gehörig, »marftvo n. ber '^luSfd^ani; bie Sd;enE= wirtbfd)aft; bie Scbenfgerecbtigieif.
lief, •>.. kefa , kefa unb kfa rn. bie Dleite. Kefanje n. bie «öereuung, bie 3letie. Kefäti fe, am fe v. r. impf. (zliefa) leib tf;un, reuen, bereuen: triam fe vfili grehov, id) bereue meine Sünbett, alle Sünben tl;un mir leib.
liefen, kefin ober kefän, fna, fno ad7. langfam, jaubernb ; fpät. Ke-fnoba f. bie Späte. liefnoväti, am unb nüjcm v.impj. jögern, säubern. Kefnoväviz, vza m. ber 3<>3crer, ber 3<*uberer.
K e t i n a (+) f. bie Seife.
Ii e i m e z , m. jebeS 23aumf;ar$: arab-flii kezmez, arabifdje« ©ummi.
Kezlia, kezhiza f. d. (ein Sifcb) ber Stör. (Acipenser sturio. Linn.)
Iii, ein allgemeine« 53e$iebung$mori, (tatf Uteri", a, o; aueb ein 9Stnbe= Wort, bajj, bannt (quod, ut): inati fo rekli, ki fo gä vidili, bie «Bittf: ter Jagte, bajj ftc ifjn gefefjen fjabe; innogo njih je, ki tega ne vejo, es gibt viele, meldte baS nidjt »iffen; ki \ rag, wer Seufel.
Kibla (t)/. bie Äübel.
K i d a n j e, n. baS Auswerfen be§ ®ii= fies, ©tingers. Kidati, am v. impf. ("3)11(1) auswerfen.
K i Ii a n j e , n. baS 9iiefen. Kihati, kiliam ober kiriiein v. impf, niefen, ju niefen pflegen. Kikaviz , vza m. ber 9liefer. Kihaviza f. bie 9liefe= fuebf, b. i. ber bejtänb'ige Steij }um duften. Kihavka (*) f. bie 9iiefetpurj. (Veratrum album. Linn.)
Kihra, f. bie Siebet, bie 3iefererbfe.
(Cicer.)
11 i j, kija m. ber Snüffel.
liila, f. ber 2luSwnd;S an einem 5&am nie; ber 25rud) im Unterleibe; ber ßeibfdpaben, bie SBorlagcruttg (hernia). Kilav adj. einen iSrttd) b^öenb; um * reif (ber iftannbarfeit enfgegcitgcfefct). jiiiaviz, vza m, ber einen iörn<b £?a,t;
ein unbebulflicbe§ unreife? ©efdiöpf. Kilaviti, im r. impf, einen S5rueb »erurfacben. Kilavlenje n. bai SSer» urfacben eine« ßeibfcbabenS.
Kimanje, n. baS 9iicfen. Kimati, am v. impf, niefen; mit bem Sopfe waefein. Kimniti, nem v. pf. einen «(liefet machen, mit bem Sopfe einen ©inE geben.
Kimaviz, vza ober kimövz m. ber ©lonat So'ember.
K i n k a t i, am v. impf, unb kinkniti, nein v. pf. frei fd)webenb fieb bin unb ber beipegen (flanfeln); binfen.
Ki.p, kipa m. baS 25ilb, bie SStlb» faule. Kipati,sam v. impf, bilben. Kipores m. ber SSilbbauer. Hipzhek m. d. baS 35ilbfau!dben. (Sei uns wenig gebräuchlich-)
Ki pen je, n. bie '¿lufwallung. Kipe-ti, piin 11. impf, aufwallen, auffteben.
K i p n i t i, nein v. impf, (»om Jeige) ftcb gipfen, ftcb bauten, aufgeben. Kipnjak rn. ber Wermhtcbcit. Kip-njanki rn. pl. bie (Sermnubeln.
Kif (*) m. ber ßffig. Kii'ati , am v. impf, fauer machen; fattern ; — fe v. r. impf, fauer werben, gabren. Kifel, fla, rio adj. fauer: kifla voda, ber Sauerbrunnen. Kifelina ober liiflina f. bie <2äure. Kifeliti ober kiTeliti , im v. impf, fauern. Kifelitje n. bie Säuerung. Kifeliza f. ber Sauerampfer (Humecc ace-tnsa. L i n «.) ; fi'g. faurer ©ein. Kifel na t adj. etwas fauer, fäuerlid). Kiflaft adj. fduerlid), etwa« fauer. Kifloft, kiflöta , kiflovina, kifloalia f. bie SauerEeit, bie Saure. Kifo-vanj m. ber G)al>raus6etid).
Kita, f. ber 3opf; bie jled;fe, bie Sebne; ber 9ter»e: kitaft adj. 3opfeu äbulid), Poll Svpfe; flecb|ld)t; fel;uidjt, fef;nig. Kitiza J. d. Das ^eptebeu; baS glecbsdieit; ber 9ier».
Kiz, kiza m. ber Jpolifd;lägel, ber Snüftef.
K j e , adv, interrogativ, wo ? Kjer adv. relativ, wo; weil; kjerkolj WO immer. SBergleicbe Kde , Kde.
Kid da, f. ber Slocf (trabs); ber «Pranger; bie ßage. Kladati, am unb klal'ti, kladem v. impf, legen.
Ulailes,/ ber SSrunnen.
Kladilo, n, auch kbtdiviz, vza unb
129	Kla
kládivo, kládro n. ber JJammer. Kládvifhzlie n. ber £ammerftiel.
KKif át¡ (f) Am v. impf, ctrgerlid; reben, Reffen reißen.
Iiláfter (|) tra m. unb kláftra f. bic íflaffcr. Klaftráti , ám v. impf. Eíaftern, mtf ber 5ílafter meffétt.
Iilagováti (f) gújem v. impf. janíincm (lamentare).
K1 aja,/ baä SBiebfutter.
K1 á ra a, f. ber 2í)cr, gem. bu ßapp.
Klániz, nz.a m. bie ¿lnhöi;e; ber £ol)l>oeg; ber 2lbl;ang.
K1 á n f a (f) f. bic Jílammer. Klán-far, rja m. ber Spengler (Slampferer). Klanfati, am v. impf, flammern. Klanfiza f. d. baä Slammetd)eit.
H1 á n j a t i, am v. impf, neigen, beu= gen; — fe v. r. impf, fui; oet'beu= gen. Klánjanje «. bie Sßerbeugung.
K 1 a p o v ú h , klapovúha m. (ein Sd)tmpftt>ort) fu elenber nid;fämür= biger Serl. Klapovúflikati, am v. impf, (kógar) beohrfeigen, mifjf)an= beln (burd)' tp¡eberl)cl)ite" Sdjláge auf ben Sopf unb in baä ©efidjt). Kla-povúsniti, nem v. pf. (ltógar) eine ¿M;rfeige geben, beoljrfeigen.' Klapo-vúsniza, aud) klapovufhniza /. bie . JDÍjrfeige, bie ífJaulfcbeUe.
Kláf, 2. klafa, klafá, klafii, kláfo-va m. bie 31et)re. Kláfck m. d. eine fleine ¿lehre. Kláfje, kláfovje n. (coli) eine Stenge ¿lehren.
Klárti, v. Kládati.
Kláltje, n. unb klaftnina ober kláft-nina f. (coli) baä SSiebfutter.
Iii át, 2. kláta, blata m. ber ÍDreE. Klátaft adj. brefid)í- Kláten , tna, tno adj. brefig. Klátje n. v. K1 át.
Klätcfh, m. ber ßitmpe, ber Sanb» fireieber. Klátiti, im v. impf. í;er= abfd)lagen (Ob(i oou ben SBcíumen); um ft'd) fcblagen; beruiujireidjen; fya--umlumpen.
Hláti, koljem ober kóljem, klál ober kl.il v. impf. eig. fpalfen; gem. fd)lacbfeu, ab(ted)en; — fe v. r. impf. ftd)_ ge^eitfeifig morben , ftd) beißen , bijjtg fepn, raufen. Kláven, vna, vno adj. Scblarí)í..., jurn Sd)lad).-ten befiimmf. líláviz, vza m. ber Sd)läd;ter. Klávfhina f. baä <£d)lad)t-. opfer.
K1 á v e m, adj. niebergefchlagen, oh-. '
Kle	130
landjolifd). KlAvernoft /. bie 9)1 e* lanebolie, bie 9iiebergefd)(agenl)cif.
K1 e g, rn. Uttb klegje and) kle) m. baä 21;er, baä SBergöl, baä iöergbarj. Klejaft adj.	, flierig. Klejati
v. impf. fi;eren, mit .^arj ubersiejjen: lilejano platno , bie 3Bad)Sfcinn>anb.
Klekniti, nem v. pf. nieberfnien. (SSeraltet, bafür gem. poklekniti.)
Kiemati, am v. impf. Hemmen.
Kien, rn. (eine SSatunarf) bie ßenne, ber gelbal)ortt. Klenov ad), felba« hprnen, von gelbabornbol}. Kleno-viz , vza m. baä gelbal)ornl)oläj ber gelbaljornbaum.
Kien, rn. (ein gifd?) ber ¿Utting.
Kleni ti, nem v. pf. fcbüeßen.
Kl enkati, ober klenzkati, am v. impf, ölocfenftreicbe geben, flimpern. Klenz, atld) klenk m.' ber ©loefeit» flreid), ber Äfimperlauf. Itlenzkaviz, vza m. ber Älimperer.
Kiep, 2. klepa, kl epa m. ber Dting an ber fieffe.
Klepalo, n. baS ßäufebret, bte SSrefä gloefe. _ Klepanje n. baä JJeugelu. Klepati, am unb pljem v. impf. betigeln. Klepazh rn. ber X*engler; ber 35engefl)ammer.
Klepet, m. baä ©eföttc ber j?uh« glocfen, baä ©eföfe, baä ©eflapper. Klepetanje rt. baä klappern. Klepetati , am itnb pezhem t>. impf. Elappern; fd)nell reben; rafpeln. Klepetulja/. bie Älapper.
Kleftenje, n. baä 3lbbacfen ber ¿leite. Kleftev, ftvi f. baä ¿Eopfl)olj. Kleftiti, im v. impf, ¿lejte abwarfen.
Klefkar , rja m. ber i)irfd)fäfer.
K1 e fh e , kleflizlie, aud; klefhi /. pl. bie 3ang*>
Kle fhtre, ter/, pl. bie Summet» flammern.
Klet, /. ber iiellcr, bie Cammer. Kletar ober kletnar, rja m. unb kletariza, kletnariza f. ber Seilner, bie —inn. Klezhina/. baä Ädmmer« lein.
Kleti, kölnem v. impf, flttdjen, Iii» (lern. Kletva, kletvina, kletviza, kletev/, ber glud;, bie fäfterung. Kletven ad). g(ud; enthaltend läfter» fid). Kleviz, vza rn. ber 5lud;er, ber ßäfterer.
Kletka,/ ber 3Soge[fd)iag.
Klet v a, v. tmfer Klet i.
Iil.e z h al o, n. bic ©etbbanl. Hle-zbanje n. ¿aS Snien. Klezbati, lde-zhim v. impf. inictt. Klezbe, lile-zheje adv. t-itietlb.
KI i k zli a t i, ara v. impf. (»cm 2lb= ter) fcbreien.
Klin, 2. klina m. ber ^ocijitaget, bie ©proffe (iti ber Ceiter). Klinaft adj. i)o(jnnge[formig. Kliniz , nza m. d. eitt Eteiuer JDoljnagel; klinzi m. pl. bie ©eroiirjnelEen. (Caryophyllum aromaticurn. Litin.) Klinje n. (coll) bie i)etjtičigetmcnge.
Klini ti, im v. impf. bie £>anbtung,! ba man ilernotift ijjt, itub ben Sera hinaitSroirfi; (©cfreibe) fd)i'oten ; an= pappen.
K1 i n j a t i, am v. impf. (ttrtt.) »er= tttalebcien. _
Klinzliati, am v. impf flricfen.
Kliti, ijem v. impf. Eeimett,fproffen. Kliza f. bet4 Seim^ bie ©proffe.
KI i zalije, n. ba§ 9iltfen. Klizati, gcm. klizati, zhem v. impf. rttfeti; — fe v. r. impf. genanut rocrbett, t)cijjcn. Klizaven (*) vna m. bie funfte (Snbttng, ber 23ocafiu. Kliza-viz , vza m. ber 9iufer. Kliz m. ber Stuf.
K1 j o v a n j e , n. baS ^iefen. Kljo-vati, klujem v. impf. mit bem ©d;nat>et tjacfen, piefett.
K1 j u b e t, f. ber Srofe. Kljubetovati ober kljubovati , lijem v. impf. fn> (sen.
Iiljujiz, kljujza m. ber 2lpfet = ober ©irnenfcbntl} (Objlfpattel_, Štetje). Kljiijzbek m. d. baž ®d>nif;d)en. Kljujzhev adj. ©djnifc ..., »on Objt= fpatfctn.
KI j iik, 2. kljuka m. ber Stopfer, ber Sicpftaut.
Kljuka, f -bie @ d) nafte, ber £afen; (itt ber ©prad)tel;re) ber (£ircnmftep, ebra ba aitd; kliikaft vdar, spiritus circuniflejcus.
KI j likanje, n. baš Stopfen. Klju-kati, am v. impf. Hopfett. Kljiiko-viz, vza m. (ein 93oget) ber Slocfer.
KI j ukano f, m. bie','lblcrnafe. Kljii-kaft adj. gcirutnmf.
H 1 j u n , kljuna m. ber Cgdjnabet. Kljunazh m, bic ©d)ncpfe, ber fiang* fdjnabel. (Scolopax. Lin rt.) llljii-
nek m. d. baS <£cbni5betd)en. Kljüniti, nein, nil, njen v. impf, mit bem <3d;na6el Hopfen, piefen. K 1 j ü n j z h e k , m. bie Suipe.
fTulipaJ K1 j ü p a , v. Klüpa, K 1 j ü f e , feta n. baä (Saumroß.
Kljüsa f. ber (Sauf. Kljuvati, V. Kljovati unter
K1 o v ä n j e. Kl"j ü z h , m. ber 3d)litffe(. Klju-zliar, rja m. ber Samtnerer; überhaupt jeber, bem bte @d)lüffet ansertraut ftnb, ber Jpau§l)ätter tt. bgt. »zha-riti, im v. impf. wirthfdjaften. «zha-riza f. bie .£>au$bälterinn, bie 95c-fcbließerinn. «zbärfki adj. ber Sattt« merer, ben -OauSljältern eigen u. f. tt>.
jzhavuizhar, szhanzbar, szhenizbar, «zhnar m. ber <2d)tö|fer. Kljüzhe-niza , kljüzhanza f. baS Schloß. Kljüzhik m. d. baS °®d)tüßetcben. Klobafa, f. bie "Burjt, bte gleifd)« wurft: mefena klobafa, bie ©rat« murft; kervava klobafa, bie ©tut« nrnrft; sa p[om klobafo nofiti, 3?« manb, ber bod) fetbjl lommen unb ' bitten fottte, etwas nachtragen. Klo-bafär, rja m. unb klobafariza f. ber 9Bitrflter, bie —inn. Klobafärfki adj. 9ßtirj}(er..., würfiterifd). Klo-bäfanje , klobafinenje n. baS reißen. Itlobafati, ltlobafiniti, im v. impf. 3ottcn reißen. Klobäfaft adj. wttrflförmtg. Rlobänti fe v. r. impf, bie Sßurftform annehmen, wurflförmig werben. Illobäfizay. d. baä 9B«r|td)en. Klobellitrati, aud) klobefhtrati, am v. impf, »erwirrt, ftnnloS rebett. Klo buk , m. ber -fput: klobük 11a tri desbele, ein breieefiger imt, ber ©turm.hut. Klo-büta /"ein fd)tcd)ter i)ut. =buzbär, rja rn. «buzbariza f. ber ^>utmacher, bie -inn. =buzbär-jev ober =buzliärov adj. bc3 ÄUftlta« d)Cr6. sbuzbarfk adj. -öittmacber..., wie bte -öutmacber. =büzhek m. d. baä Jpütcben. «buzhinä /1 bfir Jöutfiis. K16 f e r n i z a (f) fi bte Ohrfeige. Klofniti, nein v. pf. (kogar) eine Ohrfeige geben. Kloftäti , am v. impf, (kogar) ohrfeigen. fUot'uta f. ein fcbled)ter öut; bie Ohrfeige; eine liebertiche 5Beib»perfon. Klofutati,
am v. impf, oprfetgen; perutm fd;(ampen.
Kl6 j i/,, v. Kij ü j iz.
Klokati, am unb klokotati, Äm ob. liozlicm v. impf glucfen; ftjmaffern.
Kloniti, im v. pf. neigen, beugen.
Klop, 2. klopi obet klopi / eine ringsumher an ben Sßdnben fefige= inarfife ©anE.
Klop, llitterir. klöflizh m. bie 3e<$e, bie ©d;aflauš. (Acarus ricinus. L i n n.)
K 1 6 p k a , f. aud> klöpko n. ttnb klonzli m. "bet Snduel. Klopkiza, klopkizhka f. and; klönzliizh m. d. bas Snduelcpen.
K1 o p ö t , m. baž ©eHapper; baš 25raufen (V). Klopotäll'tvo n. baž jtlapperroerf. Klopotati, am obet pözhein v. impf, Happern. Klopö-tiz, tza m, bie Slapper, bie Stapper= m ti 1; le.
KI o 11» t er (f) tra m. ba5 Stojier. Klöfliterfki adj. Slojier..., Hojierlici).
lilo l'h zli, rn. bie 3cde. (.Acarus ricinus. Linn.) Kloflizliovna J. (coli) bie Beden, bie ©djaftdufe.
K1 ü k a , v. Kiju k a.
Kliin, v. Kljun.
K1 ü p a, f. bet- S'atlriegel; eine fjotjerne Slemnte, womit man ¡oilbeit Küpen bie 5'ujše Hemmt. Klüpiza f. d. bas 5ailricgeid;eit; bie Spttrfdjnatte. Klup-ka /. fcaS Augenlieb.
K1 li z k , v. Kij u z h.
K m al, kinali, kinalo adv. fogleid;, alsbalb, balb.
li met, aucb kmet m. ber 23aticr: kar eofpoda ftori krivo, krneti morjo pläzliat' shivo , toaš bie Herrfd;aft unredjt ttjut, japlt ber 25auer bureb fein 25(ut. Kmetavf m. ein grojjer »eräcpflicber Satter. Kmetävl'ija f. eine »erdcbffid;e 25duerinn. Knieten, tna, tno adj. SSauern..., ber2Sauern. Kmetija/ baS 25auernguf, bie23duerei. Kinetijfk aa^.lanbroirtllfcpafflicp. Kmetij rtvo n. bie Sžaitbt»irti;fd)aff. Ume-1infK, kmetifiik, kmetovfli, kmetizh-ki, kmefhlti, kmezhki adj. 25auern..., ber 23auern, bduerifcb: kmetovfke o-pravila, bie 25auernarbeifen; kmeti-t'hki fti'm, ber 25auernjlanb. Kme-tinja, kmetiza ober kmetiza./. bie 25duerinn. Kmetizh m. d. bas '-Bauer»
Iein. Kmetovanje, kmetovanje ober lunetvanje n. baS Sanbbauer»©epn. Kmetovati, tujem, aud; lunetvati, am nnb kmetiti, im u. impj. 2anb= bauer fepn, Canbioirtpfdjaft freiben, mirtpfcbaften. Kmetftvo ober kme-rtvo n bie Canbroirtpfcpaff.
K n a f t r a, v. K n e f t r a,
Knalo, n. ber©foef, ber 23toc? (Um terfr.)
Kneftra (f)/. ber ©dnificrriem.
Knes, knesh m. bet- jtirfi; eilt l'C= gierenber ©raf. Knesovanje «. baž giirft»©epn. Knesovati, am v. irnpf. giirjl fepn, regieren. Knesovlki adj. gtirfien ..., furfilid;. Knesheftvo; kneshtvo n. baž S'iirfieitfl;um; bie furjllidje ©eioalf, SStirbe. Knesliija f baš gurfientpum; bie ©raffcbaft. Kneshina/. baS ©ebiet etnež 5'tirjien. Knesliiza, knesbnja, eiltfi kneginja f. bie Stirflinn. Knesbji adj. fiirjT» "lici). (25ei tinž toenig gebrdttcblid;,)
Kniga,/. baš 23ucb. Rnigar, rja ber 25ucbf)dnbteriiberpaupf ein 25ti« djermann. Knigarniza/. knigirhe ober knigifhzhe (*) n. ber 25uepert>er(ag. Knisheven (*) vna, vno adj. literd»
rifd). Knislievnik ('*) m. ber 8itera= tor. Kniskevrtvo (*) «. bie 2ttera= tur, bie 25ttd)erhtnbe/ baš ©epriften» ttmm. Knishiza f. d. baž 25ucblein. Knishnik (*) m. knisliniza J. ber ©cbriffjietier, bie —iitn.
Knof (t) rn. ber Snopf. Knofliza/. bie ©tecfnabel.
Knupa, f. ber £eifi; knupiza/. d. baš Jpdffd;en.
Ko, conj. roenn, atS: ko bi le pri-fliel, roenn er bocb iditte; ko bi vam ne bil rekel, menit icp ettd) nicpt ge= fagt f)dtte; mi fmo mozlineji, ko (jiatt kakor) vi, toir finb jidrEer, alS il;r; ko., to, toenn... fo (tjuum... turn) 5. 25. ko bi ga naj raji vidil, to ne pride, menit er mir am tuei= fteit loillEonimen todre, fo Idft er fid) m d) t fe(;en.
Kob azh a,/, bie .fpupiterjieige.
Kobel, Ina m. bas ©iften mit gleid; auSetnauber gefirerften Siifeen.
Kober, bra rn. ber ©tirfel. Kobra-ti, am v. impf. (oitrfellt. Kobre, ber / pl. bie »Burfet.
Kobila, / bie ©tute; in i?f. fig. baš
gieber : 's-sbrébnakobila, eine ©tut«, bie geworfen pat. Kobíliti fe, im fe v. r. impf, (»on ber ©fufe) 2¡unge werfen, fußen. Hobiliza f. d. baS ©fiifdjcn; bie £>eufcbrecfe; ber S5io= Iinfaftel; baS oberfte, gewöhnlich íe= berne (Snbe einer «Peiffefee. Kobilji adj. ©fufen..., ber ©fufen. Kobil-ftvo n. bie ©fuferei, baS ©eflúf. Kobilzhár, rja m. ber ©áumer. K o b iil i z a, /. (eine ^flanje) baS la-. fdjetErauf. (Thlaspi Bursa pafioris L i n n.)
Kód, kódi adv. interrogativ. WO herum , auf welchen SEegen, nach (auf) wetd)em ©ege? Kódar, kóder adv. relativ, auf weld)em SBege, auf bem 2Beg_e wo..., wo her» um: kód jé sbégnil, auf welchen 5Bege ijt er entflohen? kóder idefn, povfod té najdejo, auf welchem 2Be= ge, wo herum bu auch gcl;fl, liberan fi'nbef man bichj kóder kolj ober kodarköl, wo herum immer: od kód, woher, »on warnten? od ko-dar, bort, woher; woher — Kod él ja, auch kodéla ober kódla J. ba« SSJerg in ber cilinbrifd;en gorm, iit ber es aufbewahrt, unb bann ge» fponnen wirb. Kóder, v. unter Kód. Kóder, dra m. bie ímaríoiíe; ber «J>itbei. Kóderjav, kódraft, kódrav adj. ErauS »on paaren. Kóderzija ober kóderzija f. ber SSirrwar. Kó-drati, am v. impf. Erätifeln. Kódra-viz, vza, attd) kódrefb m. ber SrauS= Eopf; ber £aarErduSlcr. Iíódro n. bie Traufe. K ó d e s b, m. ber SSeffter. Kóditi, im v. impf, betteln. ('¿In ber (Srenje Un= gamS gebräud)ticb.) K ó j, kój adj. fogleid), of;ne SSerjug. Kój, m. bie 5v0ft, bie Währung. Ko-
jiii, im v. impf, nähren. K ó j s n i z a , /. bie (Srbäpfel. Kóka,/ baé SBürmehen, ba« Snfeif. K óker, kóko , v. Kak, Kakor. Kó k a 1, v. K ó k o 1. K ó k 1 a, aud) koklja/. bie ©fucFhenne; ber 9lamc eines ©fernenbitbeš. Uebri= genS v. Kvókanje. K o k o d á k , m. bas GeTchrei ber penite, wenn fie ein Gi gelegt b«f. Kokodakanje n. baS öaeffen. Kolio-
dákati, kokodáfhkati, am v. impf. gaeffen.
Kókol, in Jír. kókal ober kókalj m. (ein UnEraut) bie ffiiefe, ber Diaben. (Agroßemma githago. L i n n.J Kókolnat ober kókalnat adj. poti Kiefen, »od Kabcn.
Kok ó 1 na t, adj. wie»ielfälfig.
Kókorik, rka m. ober kókoriza f. (eine «Pflanje) baS gitjErauf. (Cuscuta aud) Antirrhinum linaria. Lin n.)
Kokófh, f bieJ&entie; divja kokófb, bie Auerhenne. (Tetrao urogallus femina. Linn.) Kokofhár, rja
m. ber i)ühner»erfäufer. Kokolhinji, kokófhji adj. Rennen ..., »on Jpen» nen. Kokólbka, kokófiikiza / dd. baS í>ennchen.
K o k ó t, m. ber .£ahtt. (Gallus galli-naceus) ; divji kokót, ber Auerhahn. Tetrao urogallus. Linn.) Koko-ták m. baS í>annengefchrei. Koko-tákati, am v. impf, wie ein £ahn Eräljen.
Kol, m. ber "pfahl. Kolar, rja m. ber ^Nfahlmacber. Kólek m. d. baS ij)fähid)en. Koliflie n. bie<Pfabireihc. Kóliti , im v. impf, »erpfählen. Kólje n. (eoltj »ieie pfähle, baS VfahlwerE.
Kóla, i, k ó 1 n. pl. ein »terräbriger ©leierwagen. Kolár, rja m. ber SBag» iter. Kolarija / bic ©agnerei; bie ©agnerarbeif; baS ©agnerhanbwcrP. Kolárniza / bic ©agenfcboppc. Ko-lárov ober kolárjev adj. beS ©ag» nerS. Kolárfki adj. ©agtter . . .; liolárfko órodje, bcr ©agnerwerEjeug. Kolárfivo n. bie ©agnerjunft; baS ©agnerhanbwerE.
Kolávfanje , h. baS ©chaufcln. Kolávfati, am v. impf, fiarf fd)au= Eeln. Kolávfniza f. bie ©d)auEel.
Kolázh, m. ein runber 95rot(aii>; rabförmigeS Dfierbrot. Kolizhek m. d. baS ©roflaibcbeu.
Koléda, f. einfl ber ©oft bcr gefi» tage ober eine gewiffe goftesbienjlliche •£>anblung; (jeif nur noch) in Sr. ber Umgang ber 25auernbuben (kolédni-kov) mit SölufiE unb Xanj »on £auS äu £auS, um bie Soften ber Sird>cn= beleuchtung ju coHeefiren. liolédnik m. bcr ©eihnadpffänger. Kolédniza,
auch köleduiza / ba« ©einadjtlieb. Kolcilovati, üjem oer lioledvati,
am v. impf. SSeihnacbtlieber fingen; jti 3Beit;nad;fen ©elb für bie Kiefen» beleuchtung fammeln.
Roledrati, am v. impf, peritim fdjnwmen, herumjtreicbeu.
Kolo ja,/, baž 'Bagengeleife.
K o 1 o n o, n. baö Knie; ber SGerroaitbi» fchaftägrab.
Kolenz, m. baä ^anbgefeni, ber Knöchel am Singer.
Kolonzhati , am v. impf. bält= bigen,
K o j e n z h i k, zlika m. ein Heines» Kinb, roelcbeS man nebjl 21nberen ber ffiraut, als neuer Jpaušl>a[terinn, in ben ©chooß $u legen pflegte.
Kol er, m. ber Kragen.
Kolefelj , Ijna m. bie Katefche. Kolefniza f. baä ^ftugrab. Kolef-vanje n. baS Kobern, bie Käberuug. Kolefvati , am v. impf, räbern. Kolefvaviz, vza m. ber Kdberer.
K o lik, lka, Iko adj. wie groß. Ko-likeri adj. wie pietertei. Kölikizh adv. roie vielfenS. Koliko ober köl-ko adv. interrogativ, roie Viel? Kolikor adv. relativ, wie Viel : köli-korkolj ober kolkör wie viel immer. Kolikokrat,, aud) koliko krat, kol-kokrat, kölkrat adv. interrogativ. K)ie oft? Köliliorkrat, auch kölkor-lirat adv. relativ, roie oft immer , fo oft als. Kölikoft (*) f. bie Cuian* tität, bie Menge. Kölikoverften, ftna, Tino ad), roie vielfältig. Koli-koteri adj. ber wievielte. Kolker ober kolkir adj. roie vielerlei? Kol-koguben, bna, bno ober kölkofiien adj. roie vielfach?
Kolina, f. eine mit «Srei, SSfut u. bgl. gefüllte ffinrfl (im ©egenfafee ber bioß mit Sleifch. gefüllten TOürfie, roeld;e klobäfe heißen). Koline, kolin f. pl. ber Sautanj; baS ©e= fcbenE an Jleifch unb ffiiirfien an bie 9iad)baru, roentt ju Äaufe gefchlachtet rourbe. Koliniti, iin v. impf, fchlach» teil, ■gem. fdHadjteln.
Kölinka, f. bie 2ßiege. Köliza, köliz u. pl. d. ein Heiner Söagen, ber Äinberroagen.
K ö 1 k, (lies r kövk, kük) m. bie £üfte, baS Hüftbein,
Kölko u. f. ro., v. unter Kolik.
K öl k Ihn o f t, /. bie 2lu$bef)nung.
Kol inus h , m. ber Kalmus. (Acorus calamus. L i n nj
Kolö, aud) kölo, 2. kolä ober kole-fa n. baS Kab. Kolobär m. eilt rab= förmiger UmEreiS. Kolomäft f. bie sZSagenfd;miere. Kolotezlia f. unb kolovös, i. vösa m. bas 9Bagenge= leife; lefetereS auch ber gahrroeg. Kolovrat , auch kolövreil m. baS Spinn* rab. Kolovratär, rja m. ber ©pilins rabmad)er. Kolovratov adj. beä ©pinnrabeS. Holze n. d. baS Käbcheu.
Kolör, m. ber Mantel.
Kolter, tra m. bie SBeffbecEe.
Kölzati, am v. impf. auffd)naifeit, rülpfeit.
Kö 1 z i k a j, köl zlikaj adv. ein 25iSd>en.
Kol z hč, kolzheta n. ber 23utfer= flampel.
Köm, m. etroaS KunbeS.
Komaj, kömej, liome adv. Eaiim.
Komar, rja m. bie ©elfe, bie Mücfe. (Culex. Linn.J Komärnik m. baS 9ie(j ober ber 23orl;ang gegen bie 3«'-bringlichEett ber Stiegen, ©elfen u. bgl.
[(omarama, adv, auf allen SBieren gel;enb. Komärati, am v. impf, auf allen SSieren gehen.
Komät, m. ber Kummet.
Komati ja,/, ber ffiitrroar.
Kome d ja,/, bie Koitiöbie. Komed-jäfix m. ber Komöbiant.
Komen, mna m. ber gcucrl)ctb.
Komölje, n. baS "liietterröSchen.
11 o m ö 1 z, m. ber (Slbogen.
Komönika, /. (eine ' Wanje) ber SSeifllß. (Artemlsia. L i n nj
Komp an i ja (f) f. bie Kompagnie, bie ©efellfdjaft. KompanijiVi ad). Kompagnie . . ., jur Kompagnie ge= hörig.
Kompör, m. bie SSraunbeere.
Komun, m. ein ©ammelplafe, eine ffiertiefung im SBaffer.
Kö niz, nza rn. baS (Silbe; in Kr. auch ber 2lnfang; lafje mi po könzu ftojijo, bie Jbaare flehen mir gegen Serge. Könzi m. pl. bie (Silben; ber Swirn. Konzhänje it. baS (Silben ; baS Jilgen. Konzliäti, am v. impf. enben, 'enbigen; fi'gcit; — Te v. r. impf, fid; enbigen. Kunzliäviz , via
m. ber ©itbiger; ber 2itger. Hon-zlien, zhna, zimo ad). enblid) ; (Sttbe..., konzhni slog, bic (Snbfitbe. Konzhnoft j. bic (SttblicbEeif. Konzlii adv. lpeitigflenS.
Konj, m. baS 'Pferb; bcr SSiotins faftct: konj pod fedlo , baS Sattei' pferb; konj kre ruda, baS *j)ferb neben bcm Saffetpfcrbe; konj na vojko, bas erjte sj)ferb tinES 6ci rinem SBiergefpann; konj kre vojke, baS crfte ^fcrb red;ts bei cincm SSierae» fpantt. Konjanili, konjenik, konjili m. ber Keiter, bcr Gaoatteriff. Ko-njanifhtvo n. bic 9leiferei, bic (Sa»afle= rte. Konjar, rja m. bcr 9tojjEned;t; bcr 9)ferbe[janbier. Konjarenje «. bcr 'pferbcijanbei. Konjariti, im v. impf. mit iPferben banbefn. Ito-njarniza f. bcr iOiarftatl. Konjediriz, rza m. bcr Sd>inbcr, bcr 28afcn= mcijler. Konjek, konjizh, konjizhek m. unb konjzhe, zheta n. baS iPfcrb» dien, ¡ras Kofjdjcn. Konjina f. bic i>ferbe£auf. Konjizh m. bic S}cu* fdjrccfc. Konji z liki adj. SJieiter . . . , CEa»at[erie..., 5ur (ša»attcrie gcf;6rig. Konjfki adj. <J)ferbe..., »on sJ)fer= beti ; konjfki kamen, t»er 23latt»itrioi. Konjfhak, konjfiiek m. bcr ^Pferbe» Mi).
Ko n open, pna, pno obcr konoplifki adj. Jpanf..., ¡Sanfcn. Konopiz, pza m. bcr j&aufflricf. Konopla /. bcr -Sanf, bie .daiifflaubc. Konople 2. pel f. pl. (coll) ber #anf iiber= i)aupt (Cannabit sativa. Lin n.) ; gofpodari kakor pef v'konoplah, cr toirtbfc&affcf fdjfedit. Konoplenka /. bcr .£>an_fling. (Fringilla canna-biha. L i n n.) Konoplika /. bie £anfftaube ,• ber imnfftctigel. Kono-plina ober konoplina f. (coll) bie •C^anfteimoanb. Konopliflie n. ber •¿>rf, i»o -£>anf geflanbcn; ber i)atifacfer.
K on z i, konzliati u. f. tO./ v. uttfcr K o n i z.
Kop, m. bcr ftcberfutfd). Kopaft adj. cinen geberbttfd; fja&enb, fcfeopficfjt. op, a. kopi, kopi /. bie ^»au (baS Umfjauen bes ©eingarfcnS). " Kopalo n. bas ©rabeifett. Kopanje ober kopanje n. bie ©rabuitg, baS ©raben. Kopati , ara ober kopljem r. impf. graben. Kopazh m. bcr .£>auer, ber
ffieltigarfgrÄbcr. KopAzlia f. eine 3lrf Jpaue jutn ©raben.
Köpa,/. ber Schober; eine 3aM »on
Söier.
K o panja, f. ber Srog; bie braune Sdjate ber iiaflanien u. bgl. Kopa-njevje n. (coli) eine SJlettge foldjer Sajlanienfcbaten u. bgf.
K ö panje, n. baS 55aben. Kopati, pijem v. impf. baben; — fe v. r. impf. ftd) baben- Kopel, 2. kopeli, audb kopel, 2. köpli, ober kopela , köpva /. unb köpelo n. baS Sab : parna kopva, baS Sunflbab, baS 35anipfbab. Kbpelnik m. ber SSaber. Kopelniza/. bte 25abt»anne.
Koper, m. ber ®end) (Panicum. Linn.)-, ber Siti, baS Sitlfrant (Anethum); bie gemeine Samiüe (Chamaemelum vulgare, ober Ma-tricaria chamomilla. Klein.)
Kopernenje, n. baS ©cbmadjfcn. Koperneti, nim v. impf. fd)madjteii.
Kopi na, f. bie ^ecfenEirfche, bie a3rombeerflaube. (Lonicera xylo-steum. Linn.) Kopinje n. (coli) baS JoecFenEirfdjengeftraud), ber 93rom» becrflrancb. Kopinflmiza/ bie Reifen» Eirfcbe, bie SBrombeere.
K o p i f h e , kopiflizhe n. bie ftobiflatte.
Kopitar, rja m. ber jžetflcnfcbnetbcr. Kopitize n. d. baS ße!jld;cn.
Kopiti, im v. impf, entmannen, Eaflriren.
K o p i t n i k, m. (ein Unirauf) bie Srefpe. (Bromus. Linn.)
Kopito, n. ber Seift, ber -Cutf.
Kopiza, /. ber šepober; eiit fcgef= förmiger <3trob!wfe- Kopizhati , iiopizhiti , im v. impf. fcaufcn, ankaufen.
Köpja,/. bie Canje. Kopjäfli m. ber ©tanbartenfrdger. Kopje n. bic ßanje, ber Spieß , bie Stanbarte bcr Keifer. Köpka/. ber ffiurffpieß.
Kop leni k, m. bcr Saflraf.
Kopneti, nim ober kopniti, nem v. impf. gem. kopneti fe v. r. impf. »ergeben (»oni Scbnee): fneg kopne ober fneg kopni, ber Schnee fdjmttjf, 5erge(;t. Kopno n. bie Sfetle, »o ber Sdjnee btntoeg ift.
Kopriva,/ bie Srenneffet (Urtica urens. Lin n.) ; inertva kopriva, bie taube Steffel (Lamium album.
Linn.). Kopri-vifhe n. bec Orf, t»o SSccnneffet roaccn ober nocb ftnb. «vje n. folij bie 9ieffetn. =vji adj. SSrenncfiel . . ., »oit 35tenneffeln. »vnjak m. baê SSrenneffelnntf; (cirtc ©pcife, ans jitngen 25ren;ieffeln bc= rcitet). «viza/. d. baê 9icffetci;cii.
Kop il n, m. bec itapaitlt. Kopiinov adj. kapaun..., bcê kapaunê : kopùnova màlha , baê kapannfett. Kopùnzhe, cta n. d. cin fdjlccbtcr kapantt.
K o p z h a, f. bie ©cbnafle.
Kora,/. bie (Siêfdpolle.
Korak, auci) lioraz , liorazhàj m. bet ©d)ritf. Korikama adv. fluffemoeifc, fdjrittroeife. Korakati, ara unb ko-ràzhiti, im v. impf. fd;reifen, ein= fjcrfdjreifen.
K o r b à z h, m. bie Q5cifel, bie krnite.
K o r h âzli a ,f. ber korb. Ilorbiilo n. ein grojjer Sort.
K o r d e z h , m. baê ©d)tt>ert, ber Dol d,.
Koren, m. bie ©urjet, bie 93aittn= »urjel ; gelbe 9liibe , bic Moi;re. (Daucus sativus. Linn.J llore-nâliik adj. fiarf, rûjtta. Koréneli ebec koréniz, nza m. d. baê ©iicj= ¿en. Korenina,/, (crillj baê 28urs jcltoerf. Koreniniza f. d. baê 3Biic5= d)CH : koreniniza poglavitna, bte •Çiauptnmrset ; koreniniza poftranfka obet ftrinfka , bie ©etfenroursel. Koreniti fe ober koreniniti fe, im fe v. r. impf. ©urjel faffen. Korenjak m. ein jtarfer ritfiiger Mami. Korenjiihinja f. ein fiarfeê manul;af= tež grancnjitnmer. Korenje n. (collj baê SButjeltoerf; gelbe Dïiiben, ffllôijren.
Iloriz, rza m. baê ©cbôpfgefâfj baê SSicrtct (ein ©etreibemajj).
Korift, m. bec 9ïuften. Keriften, ftna , ftno adj. ntîfclicb.
K o r i t n i z e ,/. pl. biegiebel. Korit-nizhar, rja m. ber giebier.
Koritnjak, m. ber ©iciitbictauê; brud;.
Korito, n. ber 2rog, ciite grojje 9ïinne.
K o r m a n , m. baê ©fcuetritbcr. Kor-miiniti, ira v. impf fieUCïtt, baê ©teuerruber ftibren. Korminush m. ber ©teuetmanit. (25ei iiuê feiten gebt'âudjUd).)
Korona (t) /. bte kçone. Koro-
nanje n. bie krûmtng. Korónati, ara v. pf. frenen.
Ko rù f he 1, fhla m. bie ©djaar.
Ko r iis a, f. ber Sufitruj, ber Mais. (Zea mays. Linn.) Korúsifhe n. ber kuElirujacfcr. Korúsniza f. baê kufurtijjirob. Korùsnik, ko-rusnják m. baê kuEurusbebâÎinijj ; baê kufurujbrot.
Kóf, m. bie vimfel (Tardas mcrula. L i n n.J. Kófek m. d. baê 2(mfe!d;cit.
Kof, and) kóf m. baê ©tíícfs kóf krúha , cin ©íúcf 93rot. Kófez, Iza obet kófzhek m. d. baê ©tíícfcben:
kófzama adv. fhtcftoeife.
Kófa,/. bic ©enfe. Kofár, rja m. ber ©enfcnfdjmicb. Kofálkinja f bie Má^bcrinn. Kólíz, iza m. ber Máí;er, ber Mál;ber ; kófzi m. pl. ber 9iatne eineê ©fcrncnbitbeê. Kolilo n. baê grttfjntal;! ; (bei bem ©téíbfer, roetl ber fpât auf|lcí>f) baê Miffagêmal;!. Kofilzhati, am v. impf. frtiljfhtd'Ctt. Kofir, rja m. ber ©crtfenring. Kó-lifhe, kofifhzlie n. ber ©enfenjitel. Kofiten, tna, tno adj. traê pin Maben ifl, malabar. Kofítev , tvi ober kofitva f. bic TOabb. Kofiti, ira, il, lioflièn v. impf. inciden. Koriti, im v. impf. (kr.) eig. setfhicfcrt ; gent. fríií;fhtcfctt.
K ó T e m , lina m. bft 93lttlb 95. glacbê. Kolmizh m. d. baê 95ítnb= lein. Kórmizhaft adj. bíínbclformig.
Ko fite r, tra, aitd) liolitar, ara m. baê 93tcd) ; baê 3inn; baê kupfer. Kofitrár, rja rn. ber 3¡ltngicficr. Ko Ti tren ober kotitáren, rna , rno adj. jinnen ; fupfcrn.
Koriti, lió ri Z V. linter K ó Ta.
K ó riz, rza rn. d. baê ©türfíben.
Kofm.it, adj. rand), }otfig, baatig. Kormátaft adj. raitd), etioaê bcí;aarf. KoDuatéti, tim v. impf. ober liof-mátiti fe, im Te v. r. impf. rand), baarig, jotfig roerben. Kofnmtina f. bic 9Íattd)í)cit, bie 9iaudngfeit. Kor-ínatinje, koftninje n. (collj 3lOeê, toaê raucb i ji. Kormázha /. bie ©tad;clbecre. (Ribes grossularia. L i n n.J Kofinina f. baê Jçaar voit einem sJ>cf(',c it. bal.
K ó rt, ?.. kófti ober kofii/. baê 95cin, ber knod;en : obrázhna kóft, baâ SBirbelbeitt. Koftâzha f. bec knodjen.
ein großes 93ettt. Kotten ober ho-rbzlicn, koflien adj. beineu, »011 23cin. Kofijali m. ber Sötagere, att bem nichts als 23eiit ift. lioftniza f. ober koftnjäk m. baS SSeinbauS. Koft-njäzha f. bie Steifcbbacfe.
K o ft a n j, koitänja m. ber Sajianien= baillll (Fagus caslanea. L i n n.J ; bie Äajtanie. Koftanjaft adj. Ea|tanien= braun. Koftanjev, koftänjov adj. Saitamen..., »on Saftanienbofs. Ko-ltänjovje n. (coli) ber Saftaniemoalb.
Kolter, ftra m. ber ©cbeiterbaufeu.
K o f t r e b a , f. eine '„'trt GiraS.
Köfzama, adv. jtücEipeife.
Kofzhek, m. d. baS @fücFd)en.
K6Th , m. ber KücEenEorb, bie Siepe, ber Sober : perfen köfh, ber 23ruft= forb. Kofhara f. ber Sorb. Ko-fharenje n. bie jiorbmacberei. Ko-fhariti, im v. impf. Sörbe machen. Kofliärka, kofhärkiza f. dd. baS Sörbd;en. Kofhaft, köfliav adj. bit= fcbid)f. Kofhät ad], breit, äjtig, auS= gebebni; febtoanger. Kofhatiti fe, im fe v. r. impf, fieb ausbreiten, (leb auSbef;tien. Köfheli m. d. baä Stücfen» förbeben.
K o f h e n k, m. ber ® ürfel.
K o I' Ii e v i a a , f. eine eben abgemäht e ffiiefe.	J '
Kofhiza,/. d. baä Setncben; ber Objljtein b. i. ber Sern »on 3n>etfcb» icn, fßfirfiihen u. bgf. Hofhizhka f. dd. baS iöeincben; ein felir Eletner Ob|tjtein.
Hdfhnja, f. bie 3eif beä 9JtäbenS, bie Wabb.
Kbfhta (f) f. bie Soft. Köfhtati, am v. pf. unb kofbtavati , am v. impf. Soften, »erEoften. lioflitäti, am v. impf. Eoficn; gelten, werft; fepn. Köflitingc f. pl. bie Soften; gem. bie UnEojten.
Köfhtra, f. eine 2BcibSperfott mit unauSgeldmmfen' , jeräaitjten Sopf» baaren. Köflitrav adj. (»oit -öaaren) unauSgeEämmt, in Unorbnung. K6-flitraviz, vza m. ein "¡Staun mit »er= roorrenen Sopfbaareit.
K o f h ü t a , f. bie dtrfcbEub. Korhüti-za f. d. baS i>irfd)Eitb<be;t. Kofhüt-nik m. ber £irfcb in ber SSrunff.
Kofbzhak, m. ber «Sfeinuujjbaum;
, bie ©ietnitujj.
K ó f h 1 b i k , m. d. ba» StÄcPcben
Kosa, f. bie 3iege, bie ©eifje; ber doijbočf; divja kosa, ber (gteiitbocf (Capra ibear. L i n n.) Kósaperflt m. ber ÍOtonat Ocfober. Kosár, rja unb kosariza f. ber 3iegenbirt, bie —inn. Kosárz m. bas íBeingfaá. Kosé f.pl. (coli) bie SBfaffern. Ko-sázha f. ein f;öfjerner XJreifujj. Ko-sel, sla m. ber 3iegenbocf, ber SSocE (caper). Kóselz m. d. bie @arben= ijarfe. Kosina f. baS 3tegenfeíl. Kó-siza f. d. baS ©eifjlein. Kósjevina f. bas 3'egenflcifcb. Kósji adj. gies gen...; kósja bráda, (eine Wanje) berSSocf ábart. (Tragopogón. Linn.) Koslánje n. bie fSrbredjung (beé ©e= noffenen). fíosláti, ám v. impf, fid) übergeben, ftcb erbrecbeit. Kósle, leta n. baá SifcdKii, baS 3ie9e,lbl'ctte'n-
Koslina f. baá íSotEéfleifcb. Kóslizh m. d. baá 23öefcben; (eine ^fianje) ber SBaíbrian (Valeriana. Linn.). Kóslizhina f. bie daut »ora 3iegen» böeffein. Kóslovfki adj. ißoets ..., ber 23o<fe.
Kosdér, v. Pesdér.
Kosúlj, m. baé SíiitbEórbef.
Kósh a, f. bie -Öaut, baá geti: enemu kóslio vkrál'ti, únemu zhrévle v' bóga-ime dáfti, geftoblenen 3Beib5 raueb @ott opfern. Koshár, rja unb koshariza f. ber Jpáutebáubler, bie —tnn. Koshárfli adj. däutebänbler..., nacb 2lrt ber dáutebánbler. Kóshaft, kóshnat adj. bautig. Kóslmaft adj. báuticbt. Koslnza f. d. baá dáuteben.
K o s h ó 1 ,f. beröpinnrocEen, bieSunEef.
Koshúh, 2. lioshúha m. ber s})e($. Koshuhár, rja m. ber ^eljbänblet. Koshúhovina f. (colij baá ^eíjioerE.
K o s h ú 1 a, f. ein motleneS ßemb.
Kót, 2. kóta n¡ib kotá m. ber ©in» Eef. Kótaft adj. roinEelig , »ofl 33in» Eet. Kótek, kótez m. ber SöinEel» jabn, ber ©focfíabn.
Kotanje, «.baá 2Báfjen, baá 9lol» lem Kótati , am aucb kotáti, ám v. impf, loaren, rotíen.
Kotanj iza,/ bie dóbíung.
Kót el, tla m. ber Seffel. Kotlár, kotlovinár, rja m. ber Supferfcbmieb, ber Seffelfimieb. Kotlariza /. bie Seffeífcbmiebinn. Kotlén adj. »on Supfer, Eupfertt. Kotlenina f, baí
jhtpfergefdrirr. Kotlina, aud) kotlina/. bie ffieingarfbiingung. Kotliti, im r. impf. in bie 9S5iuBetflrubd;cn beim SBcinftode btiitgett. Kdtlizh m. d. baž Seifeldjen. Kotlovina, aud; kot-lovina, kotlina/. baž Supfer, ber Supferfloff.
K o t e r, v. Boter.
Kotiti, im v. impf. brtifett, 3unge roerfen.
Hotrig, m. baž ©lieb. Kotrishen, slina, slino adj. gfieberig.
Kov, m. bie ©čbmiebarbett. Kovanje n. baS ©c&mieben, ba» J&ammern. Kovarftvo n. (vrli.) bie ©cblaulteif, bte Sticfe. Kovafhtvo n. bie ©d)tnie= berei, bie ©djmiebesunff. Kovati, ara unb kujem v. impf. fd)tnieben, tncrit. Kovazk m. ber ©cbntieb. Ko-vazliiza/. bie ©dnniebinn. Kovazhi-ja f. bas ©djmicbitanbtoer!. Kova-zhina/. (col!) bie (šifenfpanne. Ko-vaflik , kovAzliki ad). i^djmiebe ..., nad) ©duniebe 2lrf. KovAzhniza/". bte ©d;miebc; eine 21rt 2lepfef.
Koza, ober koza f. (aud) koz, ko-zliur m.) ettte softigeŠecfe, bieŠoise. Kozaft adj. sočtig, tote eine Sojse. Kozina /. (collj joffige £aare u. bgl.
Kožen, m. ber ©fengel att Siirbijjen, ivratttiopfen u. bgl.
Kozino vi z, vza m. unb kozmovje n. fcollj ein moožartigež ©etoad)ž Sitni SBerftopfen ber 9lijje \tnb ©paU" teit an SBrefern, ©dnjfett u. bgl.
Ko z h a, /'. eine elenbe ©auernfiuffe, eitt fleinež £>auž. Kozhka, kozhkiza f. dd ba« Sauernl)uttd)en.
Koz hej, m. baž SerEel, ©pannferfel.
K o z h e v a r, rja m. —iza / ber ©oiffd?eer, bie —inn. —jev ober —ov adj. bež @offfd)eetž. —fki adj. ©otffcbeer..., gofffd)eerifd).
H o z h i j a (f) / bie £ttffd)e. Kozlii-jaTh m. ber jfttffcf>er. KozliijAflik adj. ifuffc&er..., nad) £utfd)er 21rt Kozhiranje n. baž Sttffcbiren. Kozli irali , am v. impj futfd)iren.
K o z li 1 j i v, attd) kozkljiv adj. nafd) bflff, nafd;ig. Kozli-ljiviz, vza m. djivka f. ber S>lafd)er, bie —inn. ■ljivoft/. bie 9iafd)igfeif. sljovAti, 1 j lijem v. impf. naften.
li r a b u 1 i z a , v. K r e b li 1 i z a.
K r a d e s h, m. ber £>iebjtal;i. Krad-
ljiv adj. biebifd). djiviz, vza m. eine bieMfd)e OTannžperfott. «ljivka /. eine ftel)tfud>fige SSeibžperfon. djivolt /". bte ©fef)Ifud)t. «njazha f. ein biebi» fd)ež ®cib. Kradniti v.Kra T t i. Kra-dun m. ber £>ieb, eitt biebifdjer ODicnfd).
Kragulja, bie ©cbetle. Kraguljiti, im v. impf. fd;etlen.
Kraj, kraja m. baž ©ttbc, ber Drf, ber Dtanb. Krajazh m. ein ©cbujlers toerljeug. KrAjiz, jza m. (ootnSBrot) ber 9ianff, ber Snuji. Itrajn adj. 0)rens..., aufjerj}. KrAjna f. baž ©renjlatlb. Krajnik m. aud) krajor-na f. ber getoebfe ©aitrn an allen <5ttSen ber Sitcber; erfterež aud) baž halbe ilcferbeet ant (šnbe bež 21cferž. Krajoven (*) vna m. (in ber ©prad)= fe^re) ber (šafuž Localis. Krajfki adj. eittige Sfjeile betreffenb; fpeeieU. Itraj-zbek m. d. baž ©rotranftiben.
K raj da (f) bie Sreibe. Krajden , dna, dno adj. Sreiben ..., «ireibig.
K r a j f h a t i, am v. impf. Mrjer ma» cben, oerEurjen.
K r a j z a r (-)-) rja m. ber jtreujer.
Krak, m. ber grofdjfaid).
K r a k a t i, am ober krakotati, am unb liozhem v. impf. Eracbjett.
Kralj (au^ kral unb kraji) 2. kralja, kralja unb kraljeva m. ber Sonig. Kraljeftvo, liraljevanftvo n. baž 9lei<b, baS Sonigreicb. KtaljevAnje, aud) kralovanje n. baž ^)errfd)ett, baž 9legieren. Kraljevati, am ober kralovati, lujem v. impf. (alž ein Sonig) l;errfd)en, regieren. Kraljeva-viz ober kralovAviz , kraluvaviz , vza m. unb kraljevavka/. ber i>err= fi^er, bie —inn. Kraljifhtvo n. bie E6niglid)e SSSitrbe. Kraljiza /. bie Sontginn. KrAljizli m. bež ŠonigS ©oljit, ber Ibniglidje iprinj; (ein 83o= gel) bet Baunčonig, ber ©cbneeEbnig, baž @oIb()af)nd)en (Trochilus). Kra= ljizhin adj. ber Soniginn. Kraljula f. ber 3ePler. KralovzhAn, kraljefli-zliAn m. ein ioniglicber llnfert^an. KrAlov, krAljev adj. ičniglid), bež Soittgž, bent Sbnig ge^orig. Kralo-
vizh, krAljevizb m. bež jžbnigž ©ol;n, baž ifoniglein. Kralovnik, kraljevnik m. ber ibniglid)e ©ietter. Kralovniza , kraljevniza /. bie j?03 nigžburg; eine Eoniglid;e 2>tenerinu.
KrAIovfk, krAljevfk arij. bet S6= nige, fonigficb.
Krama (f) f. ber Sramnt. Kramar, rja imb kramarizajf. ber Srdmmer, bie —tnit. Kramariti, im v. impf. Srdmmer fetjn, Erammen.
K r a m b i s h a r , rja m. baš gttfj= eifen.
Kramljati, am v. impf. fpred)en: pet jesikov kramlja, er fprid;t ftinf Sprad)en.
Kramp, krampa m. ber Sarjt (Sram= pen). Krampati, am v. impf. Erai= len. Krampazh m. ber 9tabe.
Krap (|) krapa m. bet- Srapf. Kra-pek m. d. bet Stapfei.
K r a p a v i z a, f. bie Stote. (Rana bufo. Linn.J
Krafen, fna, fno adj. prunfoott. Krafnoft f. ber <PrunE, bie gradit.
Krafta, kraftovina f. bie Srage, bie Diaube, ber ©rinb. Kraftav adj. Irnf3tii, rattbtg, griubtg. Kraftazba f bie Srofe (Rana bufo. Linn.) Kraftaviz , vza m. ber ©rinbigc.
Krafti, kradem , kradel ober kral, in ©f. a Ud) kradniti, nem, nil v. impf. jiei)len.
Krat (eine 9iad;|11bc) ®M: defetkrat, jei;n 9Jlaf.
Kr a tek, tka, tlco adj. Eurj. Kratiti, im v. impf. Eitrjcr mad)en, !ur= gen. Kr^tkoft," kratkota f. bie Siir= 5C. Kratko-vidcn , dna , dno adj. $urjf(d)tig. »vidnoft f. bie Surjftcb* tigteit. =zliafen, fna, fno adj. Eurj» wei(ig. »zhafnoft f. bie Surjweile. izhafhifhe n. baS Cu|"lf)au5. Krato-viza (*) f. eig. ber Snoten, i»enn ftd) ein jlarE aebref)feS 25anb jufammcn* Jieijf; bie SGerftirjung. Kratovizhiti, im v. impf. in Snoten jufatninen Stepen, oerEurjen.
Krava, f. bie Suh: 's-telna krava, eine Suf), bie gefdibcet l;at. Kravar, rja m. ber &ui)f)irf. Kravariza/! bie Siti)bime. Kravarizbin adj. ber Sul); birtte gei)brig. Kravarov adj. be$ Stll)l)irfcn. Kravenjak, kravnjak m. ber Suf;ftatl. Kravin adj. ber Sul), eiiter bejtimmten Sni). Kravjazha f. bic Suf)(;efC. Kravjek, kravnik , kravnjak, kravfhak unb kravfhek m. ber SubEot^. Kravji adi. itul;..., bet Sii(;c ttbetljaupi. Kr»vl'hzhe, ta
n. eine erenbe Stil). Krávola/. ber •Öirtenftab.
Krávkati, v. K r i v k a t i.
K ráz, kráza m. (ein Soge!) ber ©frobfdnteiber.
Krázba, f. baä SBabebein; ber ©dnnfen.
Kre, prp. fang», entlang ; mit b. i. an ber Seite, in 0efenfd)aft: kre potoka, kre njive, tdngä beä SSa» d)C¡>, beut ¿Wer entlang; kre matere ráji gréin , kákor kre ozhéta , mit bcr ©íuífer gebe id) lieber, alä mit bemSSater. (3m ©f. allgemein tiblid).)
Krebúliza,/". (eine ^Pffanje) ber Serbe!, baä SerbeiEraut (Cerefolium.)
Kreda (f) f bie Sreibe. ' Krédaft adj. Ereibig. Krédati, am v. impf. Ereiben, mit Sreibe betreiben. Kré-dnat adj. Ereibid)t.
K r é e, m. ber £aber, ber 3anf. Kreganje n. baä .¿labern, baä ¿htä» fcbeifcit (©reinen). Kregati, am v. impf, (kóga) attäfd;citcn (greinen); — fe v. r. imp f. l;abcrn, saufen (greinen). Krégljiv adj. jdntifd). Krégljivoft f. bie 3anEfud)t.
Kregúlj, m. ber Sperber (Nisns). Kregúlja ,f. bie Sdjeíle. Kregúljiti, im v. impf. fd)ef(en. Kregúljzhar, rja m. ber gaíEner (galEenier).
Krémelj, 2. krémlja ober liréineli-na m. bie ilrtíerrebuttg. Kremljáti, ám v. impf. ftd) uittcrreben, fid; be= fprecben, fd)toafeen.
K remen, 2. kreména ober mna m. ber Siefeljtein. Krcmeniza f. bie Sie» feferbe.
Krempel j, pija ober peljna m. bie Sratle. Krémplizb m, d. cinc Eleine SraUe.
Kréms li en je, «.bie fficrunjiaftung. Kremshiti, im v. impf. perunflalfen.
Kreniti, nem v. pf. bewegen.
Krepek, pka, pko adj. fiarf, ftarfs miiti;ig. Krepiti, im itltb krépzhati, am v. impf. jlarE machen, ftarfett; ■— fe v. r. impf, ftd) laben. Ki'ép-lioft f. ber Sfarftnufb. Krepóft f. eig. ber ©farEmutl), in ©t. aud) bie Sugenb. Krepóften ober krépoften, ftna, ftno adj. tugenb^aft. Krepó-ftin adj. ber Sugenb. Krepzhálo rt. baä ©tarfungämittef. Krepzká-ven, vna, vno adj. fiatfenb.
K r o p ó 1, m. ein SfiicT Hotj. Krepelóti, v. Prepeieti. K r e p ¿ n, adj. fiarr, erjiatref, 5. 93. »or Salte.
Krépniti, nem v.pf. unb krcpati,
am v. impf. wrrecfen. Krepóft, krepzhálo, v. ttnfer
Krepek. K r é f, m. ba§ 3opannišfcfi, bie ©011= nenmenbe. Krefúlo, krefilo n. ber getterjeug. Krefánje n. baš Setter» fcptagen. KrefAti, fhem v. impf. Setier fd;Iageit. Krefáva f. ber geuer» Jeitg. Krefáven, vna vno adj. getier..jum Jeuerfcpíagen gepprig. KrefAvnik m. ber geiierjíein. Kreten , fna, fno adj. fonnemoeitblicp. Krefiven, vna, vno adj. jum geucr= fcplagett gepórig. Kréfnik m. ber 2)io= nat	Krčfniti, nem v. pf.
eincn ©cplag fiipren, um gcuer ju madjen. Kréfniza /. ber Sopattniš» lOUrnt.("Lampyris noctiluca.L i n n.) Krefija (f)/. ber Sreiš, 5. 23. grAflika krefija , ber ©raper Šreiš. Vefijfki adj. grete..., Ereišamf» M.
/refha, kréfhiza f. (eine ^ftanjc)
bie Rreffe. (Lepidium. Linn.) K r e f h p e t A t i, ám v. impf. raffetn. Kres, v. Z hr e s. Krcshel (f) shla m. ttnb krésliniza
f. bie imlšfrattfe (ber Sreš). Kré tan je, «.bie ©eberbe. Krétati fe , am fe v. r. impf. fid) geberben. Krč vel j , vlja m. ein Erammcr Ha= fen. Krévlja f. bie Ofenfrfiefe, bie iDfenfcpaufet. Krévlcz m. d. baš ©djtoimntpóljípen. Krévljaft adj. Brutnm, gefrtimmf. Krévljati, am v. impf. pinEen. K r é v f e , f. pl. bie 5)aittoffefii. K r é z h a n j e , n. baš Sreifien. Krč-zliati , geni. krezháti, krezliim impf. íreijjen. Krezhaviz , vza m. krézhavka/. ber Sretjjer, bie —tnn. Kri, battlt kriváv, v. K e r v, kerváv. Kri g la,/, bie HeiferEcit. Kriglaft
adj. (;eifer. Krik, m. ber SatnPjer; baš ©efeprei. Krikanje n. baš 3aucpjen. Krikati, am v. impf jaud)jen. Kriliti, im v. impf. uttbefcmnen (j. 23. mit beit .Ciditben) pin ttnb per fapten, pecumftičptetit.
Krilo, n. bcr©d)oof!; (atfft.) ber
gtuget.
K r i p a, / ber geflod;tene Safien ctneS 23auernroagenS.
K v i p A1 i z a, f. bie Heiferfeit. Kri-plezh adj, peifer.
Kriftjan, m. ber (Sptifi. KriftjAna f. bie 23auernmagb. Kriftjanfii adj. Cprijilidj. Kriftjanftvo n. baš (Spri» fientpum; bie Sprijienpeit.
K ris h, krisha m. baš Sreuj. Kri-shak m. ber Srcnenfpatev; ber £rau= ber (junt gifdifangen). Krishanik, nka m. baš Sretljbilb. Krislianiz, nza m. ber Sreujfaprer. Krishahje n. bie Sreujigung. KrishAnfk adj. Sreus • . .; lirishanfke vojfke, bie Sreitjjtige. Krishati, am x>. impf ireujigen; beErettjen. — feu. r. impf. fid) beErettjen. Krishek , krisliez m. d. baši£reujd)en. Kriškem, krishom, krishoma adv. Eretljtocife: krishem fvetA je fliel, er ging in bie treife ffiett. Krishemnik m. baš Sauf» pembdjeit. Krishen, skna, shno adj. Sreuj . . .,; krislini pot, ber Sreit$toeg. Krishma /. bet- Srifant. Krishmati, am v. impf mit Srifant falben. Krisliopota/. ber Sreitjtoeg. Krislmik m. ber Sreujtriiger, ber Sreujer. Krishovaten , tna , tno adj. ©riinflocf..., »orn ©ruitfiocfe: krishovaten terf, ber ©titnjiocE (ei= ne ©einrebengaftnng in Unterfi.) Krishovatna/. (cofi) ber 03 f ti It ji o ci tiberpaupt. Kriskniza f. baš Sreuj= bein.
Kriti, krijem v. impf. beefen. Kriv, adj. fd)ief, irumm; (einešOSen breepenš) fd)ii(big. Kriviz, vza m. ber (eineš 23eri>red)enš) ©d)ti(bige; ber Sttorbroinb. Krivina/, bie 5irum= me; krivine/./)/, iruntme 2Bege, ©cbteidnrege. Kriviti, im v. impf. (kaj) fruftimen ; (kiga) befd)utbigen; — fe v. r. impf. ficp Erummen. K r i v i z a, f. baš Unrecpt. Kriviz a, f. eine ipcrfon, bie efroaš
»erbrod)en pat. K r i v i z h e n, zhna, zlino adj. Unredpi, ungered)f, unred)tmagig. Krivizhnik m. berUttgerecpte. Krivizlmoft / bie UngerecpfigEeit, bie UnredjtmdfigEeit. K r i v k a t i, am v. impf. (»on ben £raiud;cn) fd;reieit.
kurjavfhina f. baš Jjeijmaferiale. KurjAven, vna, vno adj. heijbar. Kurjavnoft f. fcie #eijbarfeit.
Kurji, kürnjek, v. unter Küre.
Kump rat, m. bie Schnepfe. (Sco-lopaoc. Linn.)
Kurisa, v, Korüsa.
Kurva,/ bic Jöure. Kur-vak, »var, »vin m. ber Jpurer. »vAnjie n. baš Untren, »vArniza f. baš £urenijauš. svärfk, »vinfk ad), intrifcb. »vArftvo, »vinftvo n. bie Hurerei, »vAti fe, Arn fe v. r. impf. berumtniren. =ve-
tAt m, ein lieberiidjer ©tenfch.
K ü f i t i, im v. pf. »erf ojten. Küfhenjc n. bie SScrfofhtng. Küfhati, am v. impf, Eoften.
K Vil'h (f) küfba m. ber 5vuf}. Küfhiz, fhza m. d. baš j?ujjd)en. Küfhljiv adi. fuglich. Küfliniti, nein v.pf. füffen, einen Sufj geben. Kufhovanje n. baš Süffen. IiufiiovAti, fhüjem v. impf, füffen, ju füffen pflegen. Kufhvaje adv. Eltffenb.
Küfhzkar, rja m. bie Sgrüne Gi» becf)fe; (eine £a(šEranEheit). Kü-fhzhariz , rza m. d. ein grünes (Si= becbsdpen.
Küseij, sija ober seljna m. baš Aünbdjen. Küsla /. bie .ßünbinn. Küslak m. ber ^mnbžfJern. Küshik m. d. ein Eleiner fdjroarjer ^)unb.
K ü s h e n, v. unter K ü g a.
Kutina,/ bie Cutiffe; ber Ctuiffen» bäum (Cydonia vulgaris. Linn.).
K u z n i t i, nem v'ipf. itürscn madjcn; umwerfen; — fe v. r. pf. umfallen, umftürjen.
K uz h A j, m. ein ©ünbel glad;ž.
K ü z h, m. ber Stößel. Kuzhiti, gem. kiizlii, küzlicm, kükel v. impf. fdplagen; floffctt. (3n einigen ©egenben SfeiermarEž fiatt toizhi gebräuchlich.)
K ü z h et, f. bie&üfte; baš Hüftbein.
K u z Ii i j a , v. K o z h i j a.
K v A k a, /. bie SiinEe.
K v A k a t i, am ober kvazhem v.impf qttaefen. KvAkniti, nem v. pf ben
ßaut Ctuacf (tpie j. 93. gröfche) Pon ftcb geben, qttaefen.
Ii va n t a t i, ain ». impf hoffen treiben. Kvantazh m. ber '.Poffenteifjer. Kvante / pl. unnu&eš ©efcbœds, hoffen.
Kvàr, 2. kvAra, kvArova, kvarit m. ber Schabe, ber 9îacbfbeif. Kvaren. rna, rno adj. fdpäblicb , ttad)» fheiiig. KvAriti ober kvariti, im v. impf, befcbäbigen, fd;aben. KvArnoft J. bie Sd)ablid)feif.	s
Kvartir (f) rja m. baâ ûuartier.
KvAf, i. kvAfa ober kvafA m. ber Sauerteig. Kvafè, fêta n. ber Sdjmäfier. KvAfen , fna , fno adj. faue rteigig. Kvafiti, im v. impj. feinem ; finnioš fdproäfcen. KvAfniza f. aud) kvAfnize/ pl. bie 95ierbefen (95iergerm). KvAfhen part, gefâuert. KvAfheniza f gefäuerfe Kiiben u. bgl.
K v A t e r n, adj. ûuatember... ; kva-terna fréda, bie ûuatembermittwocbe ; kvAterna nedela, ber Ûuafember» fonntag; auch ber jroeite Sonntag in ber gaften. KvAterniza/ ber Ctua» temberfonntag ; bie Ctuatemberjeit. KvAtre f. pl. ber ûuatember.
K v é k , m. aud) kvéka f. bas ©equacfe. Kvékniti, nein f. pf. ben Eaut q u ä cf von ftd) geben. Kvézhanje n. baš üuäefen. Kvézbati ob. kve-zhAti im v. impf, (pom 5Behgefd)rei junger ôafen) quäcfen.
K vint, gem. kvintelj, teljna ober kvintizh m. baš ùitenfcben.
Kvifhko, auch na kvifliko adv. himmelan, in bie Jböf;e, bimmelroärts.
K vi t i n g a (f-) j. bie £iuiftnng. Kvitirati, am t;, pf. quitfireit.
Kvok, m. bie -Öiifte, baš Hüftbein.
K v o kanje,- n. baš ©tucfen, baš ©iucffett. Kvokati, am ttnb kvo-zhein, aud) kvokljAti, Amunbkvozh-kati, am v. impf ghtcfen, glttcf» fen, g(ttd)jen. Kvoklja f. bie ©luef» benne; ber Sîame einešSfernenbilbeš.
Kvofli, m. ber Sfrol)trifib ju m 3tei» ben ber Seller u. bgi.
L.
Labùd, 2. labvida ttnb tabiidova m. ber Sdjroan (Cygnus). Labudifhe n. ber Sdjtpaneugacten. Labudiza f.
baš Schn>anent»eibchen. Labudizb. m. d. ber Scbrodinling. Labiidji adj. Schwanen..., PoitSchmcinen.
L a d a 5 ö l h, part. (;errf(%enb. Lii-danftvo n. bic ¡Regierung, bai ©u= bcrnium •• deshelno ladanftvo, bie Sanbešftellc; deshellko ladanftvo, bie fiänberfleHe. Ladati, am v. impf. überroätfigcii ; regiereit (auri) baS ©d;ijt); jmingen. Ladaviz, vza m. ber Ueberreälüger; ber Kegierer; ber ©feuermann.
La del j (t) deljna, ßitcf) ladilzh m. unb ladizhka f. bie £abe, baS ßäbcben.
Ladja, cig. ladija/. baš ©djijf; aud)
bie ©dnffbrücfc, bie gabre (PontonesJ.
Ladjati, am v. impf. fcbiffen. Lad-javiz , vza m. bcr ©djiffer. ^ Lad-jelöm m. ber Schiffbruch. Lädjiza /. d. boš ©d)ijfd;en; baS Soot. Läd-joftaja /. ber i>afen. Lädjovje, ladjovftvo n. bie glotfe.
Laganje, n. bač gügen. Lagati, am unb laškem, lagal, lagän v. impf, lügen.
L ä g e k , v. Lahek.
Lagoda,/, bie fficrtbloftgicif. Lagoden, dna, dnoadj. gering, fd;lccbf, t»crfbloS.
L ä h a t, v. Laket.
Lähek, aud) löhik, lohik, lohäk, löhik, lehik , lika, hko adj. lcid;t. Lalien, lina, lino adj. leifc. Lah-kizh adv. leid)tlicb, vielleid)t. Lahko-mifeln adj. leichtfertig, leicbtfinnig. »mifel, ni/, bcr ßcicbtfinn. =mifel-noft /. bie Ceicbffertigieit. =miflesh m. ber £ei<btfinnige. =miflezh adj. leicbfbenicnb , leicbtfinnig. Lähkoft, lahkota, lagkota/. bie ßeidjtigEeif. sshiviz, vza m. ein leid;tfertiger Sftcnfd). sshivftvo n. eine Ieidjfferfige ßebentStoeife. Lahkötenje n. baž ßin* bern ; bie ßinberung. Lahkoti», im v. impf. linbern. =veren, rna, rno, aud) sverfk adj. leichtgläubig. sver-noft / bie ßeicbtgfäubiglcif. Lähnoft, lahnöta / bie ©elinbigtcif, fieidjfig» feil, Erleichterung. Lahnöten, tna, tno adj. leidjtlid;, linb. LAhzhati, am v. impf. erleichtern, liuberu.
Laj, m. bai Sellen. Lajanje n. baä Sellen, bas ©ebelle. Lajati, am, v. imjf. bellen. La javi z, vza m. ber Seiler.
L ä j n a t i, am v. impf, leiern. Laj-naviz, vza m. ber ßeiermann. Lajne f. pl, bic Geier.
Lajno, n. bcr Soff; (Srei).
La j p a , v. Lopa.
L a j t a , /. ba» ©efrcibcfafj. Lajtiza, läjtizhka /. d. baä ©efreibefäßeben.
Lakaj (t) /»• bcr ßafai, ber Siencr.
LAlianje, n. bie Anfechtung. Läkati, am v. impf anfechten.
Lakat ober Iahet, läkta, gem. lahti (in ©f. aud; Iahet:, 2. lalieta) «. ber ©Ubogen; ber (Sllenftab; bie (Sllc.
Lakno, v. Vlälmo.
LAliomen, mna, mno, aitd) lako-
ten, tna, tno adj. gierig,babfücbfig, geijig. Lakommli, lAkotnik, lakol-njak m. ber #a6fiicbfling. Läliomnoft, lakotnoft /. unb lakoinftvö n. bie •£>abfüd)figEeit, bic £abfucbf. Lakot unb läkota /. bie .£>abfud;f; bieimn= aerSnotl;. Lakotiz, tza m. ber SBöllcr. Lakotnija /. bie i*abfücbfigEeit, l;ab= fücbtigeä SSefen.
Lakomiza, f. baS @ießfd;ajf, ber Trichter.
L a k o t n i z a , /. bic Sffieidje.
LAkovniza,/ ba$ ©iejjfcbaff.
Lamati, am unb mljem v. impf. bred;en, 511 6red;en pflegen, mit Src« djen ftd) befdjäftigcn.
Lämp, Sr. vamp (f) lampa m. bcr Saudj. Lampalt adj. baudjig. Lam-paviz, vza m. ber ©rofjbaitd), ber einen großen Saud) tyat. Lampek m. d. 'baS Säucbclcben.
Läinpa (f) f. bie iiampe. Lämpiza /. d. baä fiämpcben.
Län, 2. läna, lanova, lanü m. bcr g[ad)6. Lanen adj. fiad)fcn. Lanifhe, lanifhzhe 11. ber gladjSacfcr.
Läniz, nza m. eine große jiettc.
Lani, adv. worigeS 3äi;r, im Perfloifc= nen 3af>r. Lanina /. (coli) raaä »om vorigen 3abre ifl. Lanfk, länjfk adj. vorjährig.
L a n t i n a , /. "bie ©egcljlange.
Lapor, m. bcr SOiergel, ber Wcrget* (lein. Läpornat adj. SKergel entbal» teub.
L k p t a , /. bie Satte. Läptanje n. bie ßaffitng. Laptati, amv. impf, laften. LAptaviz, vza m. ber Caffer; ber Eaffnagcl.
Lapüh, rn. bie Steife. (Arctium lappa. Linn.)
Larma (f) /, ber ßärm. LArmanjo
n. baS Cdrmen. Lärmati, am v. impf. Idrmen. Lärmaviz, vza m. ber Cärmer.
Läf, 2. läfa, laTä, lafü m. eirt ein« jelneS £>aar. Läfaft, lafät adj. paa« rig; roiefelfarbtg. Läfati, am v. impf. bei ben Jöaaren fcputteln. Läfiza f. baS SBiefef. (Mußella vulgaris. L i n «.) Läl'naft , lafnät adj. paa« rieht. Läfoprah, 2. lafopräha ttttb lafoprahü m. ber #aarpuber.
Läit, 2. läfti unb lafti f. baS ©igen« tpum : küpiti kar v' läft, etwa« eigen» tpumlicp an fitij bringen. Läften, ftna, I'tno adj. eigen, etgenfhümlid;: läftna Ijubesen, bie ©igenliebe. Laftina, laftnina f. baS ©igen tpum, ber eigentümliche SSefifc. Laltinjak , laftnik m. ber ©igenthümer. Läftiti, im (I i) u. impf, jueignen, eigen madjen.
LaOnogläven, laftnovoljen, laftno-
midezh adj. eigenfinnig; originell. Laftnoglävnoft , laftnovoljnort f. ber ©igenfinn; bie Originalität. Laftno-rözhen, zbna, zhnö adj. eigenpdn« big. Läftnoft./'. bie ©igenfdjaft. Lait-noba f. bie ©igenpeit. Laftovit, la-fioviten, tna, tno adj. eigentümlich. Laftovitnolt f. bie ©igenthümlid;Mt. Läftvo n. baS ©igentpum.
Läftoviza, läftviza f. (Sdjroalbe. Laftovizbji adj. ©cbioalben.... Lä-ftovjek m. ber <2d)ioa(benfotp.
L ä s i t i, im v impf, fchleidjen, frie« d;en. Läsnik m. ber (Schleicher.
L ä s h, 2. läshi, lashi f. bie ßüge. Lash-nik, sljiviz , «niviz , vza unb läshiz, shza m. ber ßügner. «ljiv, «niv adj. lügenhaft. «Ijivka , «niza , snivka f. bie ßügnerinn. «ljivoft, «nivoft f. bie fiügenitaftigEeif. «niv-i'tvo n. lügenhaftes 2Befen.
Lät, 2. läta , lata , latü, latöva m. bie Diifpe; bie ilcpre. Lätez m. d. baS KiSp^en; baS ileprlein. Lato-vänje n. baS Sichren. Latoväti fe, üjem fc v. r. impf, apren, in 2le()= ren fchiefjen. Lätovje n. bie 2lepren überhaupt.
Laterna (f)/. bie ßaterne. Later-niza f. d. baS ßaterneben.
L ä t k i, m. pl. bie 2Babe.
Lätva,/. unb lätviza/ d. ein f)'oU jerneS öefdji, }. SS. ber Milchnapf u. bgf.
Läva, f. ber ©rebenjftfch, ber S3or= fefetifch.	:AModi.-
L ä v k a n j e , n. bie ftacblefe. Lär-kati, am v. impf nachlefen, 9Jach« lefe palten. Lävkaviz, vza m. ber 9lad)lefer. Lävkavka ober lävkefbka f. bie 9iad)leferinn.
Lavra,/ fiaura (ein toeiblicper lauf« name); baS ßuftlocb auf bem ©ife.
L ä z o I, m. ber ßajurfiein.
L i z h e n , zima zbno adj. pungerig. Läzhnoft f. bie £ungerigieit, ber 21ppetit.
Le, adv. nur, ficher, nur ju, 5. S.: kaj le delata, roaš fte (jwei) nur et« roa machen; le pridi, Eornm nur, fid)er; le idi, gep nur.
Lobeda, f. ber ©alat.
Leb, v. Lev.
Led, 2. leda, ledü m. baS ©iS : je na led pelajen, er ijl in ben Šai gefchoben. Leden adj. ©is..., eijig, »on ©iS. Leden (*) dna m. ber ©iS« monb (januar). Ledenaft adj. eificbf. Ledenina/. baS ©iSfefb. Ledeniza f. bie ©isgrube. Lednik (*) m. ber ©iSmoub (3anuar).
Leder (-f) dra m. baS ßeber. Leder-nat adj. iebern, »on ßeber. Ledrar, rja m. ber ßeberer, ber Kotpgärber. Ledrariza/. Jie Oiotpgarberinn.
Ledina,/, ungeacfert ßanb; eine obe SBiefe; bie SSeibe.
L e d i z a, / bie 9liere.
Ledje, in <3t. gem. ledövje n. bie ßenben. Lednizä (*) f. bas fienben« ober ©armbein.
Lega,/, bie ßage; baS ßager, ber fiiegeplafe.
Legar, rja m. baS 9ier»enfieber; gem. aud) jebe (nfe^e Sranfheit.
L e g a t i, am v. impf, oft unb lange liegen.
Legäti, v. Lagäti unter Laganje.
Leglo, n. bie SSruf.
Legnar (f) rja m. baS SSeinlager, ber fiagerbaum.
Le ko vlhe, p. ber Dbfigarten , ber ßuflgarten.
Lei ij a, aud) lelija, lelja/ bie ßilie (Lilium J Leljiza/ d. eine tleine ßilie.
Lemesh, f. lemesha ober lemesli, 2. lemesha m. bie «Pjlugfcharre.
Lemona (f)/ bie ßimonie. Lemo-näda/ bie gimonabe.
Lén, a. lena, lenú m. ber gtadjS; divji lén, baS fieinfraut (Linaria vulgaris. Linn.) Lenén adj. fíadjfen. Lenifliniza f. ber 2ctnbiírr= ofen; bic fieinbirne. Lén, lena, léno ober leniv adj. fea» ge, fatll. Léniti, im v. impf. faulen» jen. Lenivoft, lenjóft , lenóba, le-nóft f. bie Srägbcit, bic Saulbeit. Lenják, lenúh m. ber Sautenjer. Lenóben, bna, bno ad), faul, frage. Lenger, m. (in Kroatien) bcr2In6er. Lén la, / cig. baä ©teucrruber; auch baä Kuber überhaupt. Léntati, am v. impj- rubern, ficuern. Lép, adj. febón; tó lepo diflii, baS riecht auf; lepó jé rején, erficht gut auä. Lepáva /. ber (íscbmucf. Le-páviti, iin v. impf, fcbmücfen. Lé-pizhki adj. gar hübfd) unb fie in, nieblid). Lepo ober lepó adv. febön, anfläitbig. Lepogovorljív adj. mol)U berebf. Lepogovorljivoft/. bie äßobl» rebenbeif. Lepóta/. bie ©cbönbeit. Lepótenje n. iaä ©diönen. Lepótiti ober lepótiti, im v. impf, febónen, íd)én madden. Lepótina, lepótiza/, bic ©cbminfc, ber 2lnflri<b. Lepotin-rtvo n. ber ©cbnunf. Lepovishen, shna, shno adj. bacmonifd). Lepo-vislinoft/. bicdarmouic. l.épfhanje n. ba« Sßerfd)önern. Lcpfhati, am v. impf »erfcbönccn, fdjóner ntadjen. Lepar, rja m. ber ©impel, bcr £)om=
pfaff. (Loxia pyrrhula. Linn.) Lepen, m. baé SSlatí, baä fiaub. Lcpénjaft adj. blätterig. Lepénje n. (coli) ba« Saub. Lépiz, pza m. unb lépje n. berSBo» gelleim.
Lepiti, im v. impf, bic SSílípTc PCt» fd)Ieifcn.
Lépo u. f. m., v. unter Lép. Lé r, i. léfa, lefá m. baä Jg>0ÍS, baä aSoubofj; in St. auch ber ffialb. Lcfén adj. böläern. Lefenéti, im v. impf, ju dotj «erben. Léf, Iéíein, léfi adv. hiebet. Léfa,/. bic dütbe, bie gled;fe, bie Satltí;ür. Léfiza f. d. ein Etcineä geftoebfeneä Shot. Léfiza, /. bcr gud>5, baä gitcb«= rcctbd)cn. Lelize f. pl. bie danb» fejfeln; bic 3üd;ä(inge. Lefizhji adj. gud;s ..., ipie bic $ücbfe. Lefizhka
/. d. baS Stächen (®eib<ben). Lef-jak m. baä Sud)Smänncbcn. Uebri= genä vergleiche L i r. Lcfizbe'k, 7n. baä ©ebtangenmooä
(Lycopodium).
L e f k, m. ber ©trabt; ber ©lanj, ber ©d)immer. Lefkanje n. baS ©länjen, baä ©cbtmtnern. Lefkati, am v. impf. gent. lefkati fe, am fe ober lefniti fe, nein fe v. r. impf, gtdnjcn, fd;imtncrn. Leficota aueb lefnözha f. eig. bcr ©lanj, ber ©Limmer; fig. uueb bie <Prad;tüebc. Lcfka,/. ber dafeljlraucb (Corylus avellana. Linn.). Lefkoviz, vza m. ber dafelfiab. Lefkoviza, lelkov-niza f. bie dafetrufbe, baS dafel» fläbeben. Lefkovje n. (coli) ber da» felroatb; baä dafetgeftrüppe. L « f n i k a, f. ber doljapfclbaum ; bcr doljbirnbaum ; biegrudjf bauon. Lei-nikov adj. von ber ßcjjnifa. Lel'ni-koviza, lelnikovniza/. ber dotjäpfet»
ober dofibirneninofl. L e f t i, lesen» v. impf, friceben, fietgen. L e f t v a , /. bie Srcppc. Leitviza /. d. altfl. bie ©tiege, bic Steppe; in ©f. noeb allgemein bie ßeifer. Leiha, lellizbina /. bcr dafet|1raud). (Corylus avellana. L inn.) Lefbje, lefhovj« (coli) bcr dafetroalb, ba& dafelgcbiifcb. Lelhnik, leflinjak m. bie dafelnujs. Leflmizhik, zhka m. d. baS dafetnüßeben. Lefhtarka /. baä dafelbl'bn. (Tetrao bonasia. Li H n.)
Lefhtram, m. ber «Baffen, auf bem in gejtmmerfcn Käufern bie 3'mmet» beefe rul;ef. I, es h, v. LAsti.
Lesha, /. ober leshaj m. bic ßage. Lesliak m. ba« ©ienenmänneben, bic Drohne. Leshänje n. ba« Biegen. Leshäti, sliim, leshal v. impf, üe-gen. Leshe adv. ttegenb, im Biegen. Lesliezhoft (*)/ bcr tiegenbe 3uftanb, ■ baä Biegen. Lesliiz, shza m. ber Sieger. 'LeshifUe n. bie fiagerftätfe. L e t ä j, m. bcr ging. Letanje n. baä stiegen, baä fiaufen. Letaniza/ber Sttigcl. Letati, am ober lezbem v. impf, fliegen; off unb lange laufen. Letenje «'. baä Stiegen. Leteti, im v. impf, fliegen; taufen. Letenina f. (coli) baä ©efliiget.
a
L e t. a f, adv. gegcutödtfigcö 3a£r, heiter. Lctalhen, flina, fhno adj. bießjahrig, heuer.
Leti, letä, letö pr. tiefer ba.
Lcten, tna, tno adj. 3al>re8 ..., jährlich; Sommer . . ., fommerlich. Letina f. bie 3abre$befd;affenbeif, b. i. bas> 3«hr in 9iitcfficht auf grud)f= barfeit: döbra letina , gutes? 3al)t 5 Jinda letina, fd;led)fe6 3af)t. Letnik, letnjak m. bet- 3ahrliltg. Letniza f. bie 3f|>reS8ahf. Letnize f. pl. jährliche CSinEü nfte; bie Oflerrt. Let-nizhki adj. -Djicr..., öfierlid): lct-nizliki fvetlii, bie .Otierfeietfage. Leto n. bas> 3a(;r; ber ©ommer. Letopif m. (aud; letne biikve) baä 3al)rbucb<
L e t o d, adv. auf biefetti SBege.
Letof, adv. biefeä 3ahr, heuer. Le-tol'henj, flinja, i'lmje adj. bießjährig, heurig. Letol'bnili, letofhnjak m. ber feurige; bie -^afelnuß.
L-etu, adv. nur h>er, hier ba.
Lev, m. bie abgejireiffe £aut: käzbji lev, bie abgejireiffe ©ebfangenhauf.
Lev, m. ber fiöwe. Levinja , leviza f. bie ßöroittn. Levizh m. ein junger ßöwe. Levnäk m. bie ßöwengrube. Levov adj. be6 ßöroen. Levflt adj. ßöroen..., wie bie ßöroen, Ieuenhaff. Levzhe, ta n. ein Bleiner unanfehn= lieber fiöroe.
Lev, adj. linEfeitig, linBä. Leväk m. ber ßinEler. Levähinja f. bie ßiniferinn. Leviza aud; leva/". bie ßinfe, bie linfe .£)aiib. Levizlien, zhna, zhno adj. linEfeitig; finBhäns big. Levizbnik m. ber 2inH;änb[er, ber ßinEler. Levizhno adv. littES.
Leva, f. ein gemauerter ^erb neben betii .Ofen, worauf man bie ©pamt= lichter aufbewahrt, ber Samiu, baä 9taucblod;.
Liin,/: bie Äanjel (Str.)<
L e z a n j e, n. ba» DieeEen ber ©lieber. Lezati fe, am fe v. r. impf, ftd; (oor ©d;laf ober gaulheif) firecEen, fictj reifen, bie ©lieber stehen.
Lezat (f) m. ba$ ßcijelt. Lezatar,
rja m. ber ßebjelfer. Lezha, f. bie ßinfe; bie ßinfen t'tber= aitpf. Lezhaft adj. linftd;f, littfen= örmig. Lezliiza f. d. ba$ ßinächeit. Lezbovinay bas> ßinfenftrof).
L e z h i, leshem, legei-z>. pf. ftd; h*
gen. (®tan l>ßrt auch lezhi fu unb iezhi Ii, fieb legen).
Li, Ii (eine grageparfiEel, bie a!6 9iach= ftlbe gebraucht wirb) ob, etwa, roobl (ba§ enElitifd;e ne ber ßateiner); nur (modo , tantum, dumtaccat); nur allein (solummodo): ne vem, je Ii ref, ali ne, id) weiß nicht, ob eS toaljr fei, ober nicht tt. f. w. häufig jeboch (in ©f. btird;gehenbs) wirb Ii mit ei= ner SSerflärEung »ali, jeli ob« ges brattdjf, ttitb fte^t bann immer im 'Anfange unb oor bem ßeifroorfe. ©tatt je Ii tvoj brat domä, fpridjt ittanba= her gern jeli je tvoj brat domä ober ali je tvoj brät domä, ifi bein 93ru= ber jtt £aufe?
Libra, f. eine 3bealmünse »on 10 ©olbi; aud; baä (Pfttnb.
Lih, Hb adv. eben, gerabe; jwar, wenigjienä: lih präv, eben red>t; lih täm , eben bort; lih tega ober tega lih nozhem rezhi, baä WiQ ich eben nidjt fagen; deb' she lih tega ne Ituril, rcenn er wenigjienä baä nicht getl;an hätte.
Lij, 2. lija (auch lijäk, lilo, liv, löj) rn. ba§ ©iefjfcbajf; berSrichter. Lijak m. bie 2tu3gußrinne, ber Srichter. Lijati, am v. impf, oft unb lange gießen, mit öießen befchaftiget fepri, bantit fortfahren.
L i k , v. L e k.
Lika, f. bie innere sattere Kinbe ber 23ättme, ber 23aft; bann bie feinen blätterichten Jöäute, bie ben SuEuritj= Eolben junäd;ji einfdtließeit. Likat! v am v. impf, ben 33a)i oott SSdutnen fchalen; SuEuritä u. bgl. hauteltt; auch glätten. Likäzh m. ber ben 55a|i bott 25aumen fd;alet; ber jvuEuruj häufelt.
L i k i, adv. gleicbfam wie.
Likof (+) m. ber ßethfauf.
Likovfhniza, f. eine 21rf 21epfe(; ber ^äitpfelfalat.
Lilik, 2. lilka m. ein tniefernber Srebä ; bie ^uppe eiueä 3nfefteä (Nympha).' Lilenje n. ba6 Wiefern. Liliti fe, im fe v. r. impf, (»on Srebfen) miefern, ntufern; («on SRau= pen) fich häuten.
Lilo, n. ber Sricbfer, ba6 ©ießfchajf.
Lim, m. bie 5)iijiel; ber 25ogelleiiti. Limati, am v. impf, leimen.
Liiabar, rja m. Me QiÎie (Lilium).
Lias,/ baê Dacbfenfier, eitt genfier oljne ©(as, mie auf Sjjûrmcn, in fieftungê» unb ©d)Iofjmauern u. bgl.-Liniza / d. baê DacbfenflerdKtt.
L i n j , 2. linja m. bie ©djíeiíje. {Cyprinus tinea. Lin n.)
Lipán, m. ber 9lame eineê gifdjeê.
Lipa, f. bie Sinbe, ber Sinbenbaum (Tilia). Lipiza f. d. baê Cittbd;en. Lipov adj. (inben, Cinben ..., won Cinbenijolj: lipov bóg, ctn bôijerneê Jîteujbilb ; fd^ersm. ein $M¿ecner utt= bel)ii(flid)er Menfcb- Lipoviz, vza m. ber £inben(;onig; ber Ctnbenjîab. Li-povina f. baê Êinbent;ot$.
Lipiti, im v: impf. l;aften, pano¡cn.
Liptati, am v. impf. Itd/jen, mie bte ^lunbe.
Lif, 2. lifa m. ber gudjê, baê gud>ê= mânndjen (Vulpes). Lifiza /. baê gud)ên>eibd>cn. Lilize f. pl. bie ^>anb= feffeln, bie ôanbfcbetlen, bie -ôanbcifen ; bie gudjêlinge. Lifizhina/". bie gud)ê= l;cble. Lifizbenje n. baê gucbêfcbroiïm ¡en. Lifizhiti , iin v. impf. fud)ê= fcpmânsen; — fo v. r. impf. fcbnta= rojen. Lifizbji ad-¡. gudjê.... mie bie giicbfe. Lilizhka f. d. baêgitcbê* djen. Lifják m. baê gud)êmânnd>en.
Li fa,/, ein lânglidjter,befonbcrê roeifer gleef, bie ©tafee. Lifaft adj. einen meigen gtccf, eine ©tafee Ijabenb, gtafeig, befonberê »on ^ferben. Lifek m. ein mânnticbeë, unb lifôga/. ein roeiblidjeê ©djmcin mit einem mcijscn glecfe «orne am 5îopfc.
L i tiz, fza itnb liTzliek m. berSiftel« fini, ber ©tieglij (Carduelis).
L i fi z a , v. unter Lir.
Lifk, v. L è tk.
L i Tk a, /. bie Slofjrbommet. (Ardea stellaris. L i n n.)
Lirt, /. (»rit.) ber Scfrug, bie $áu= fdjung.
Lirt, m. baê 55taft; ber SSricf. Liftek m. d. baê 93Iâttcbcn. Litten , ftna ,
rtno adj. 55fatt..., Caub____liftna
ufli bie SMattlauê (Apkis. Linn.J. Littjal't adj. bldttericbt. Liftje n. (coll) baê fiaub. Liftnàt adj. blâfferig, Saub...; liftnàt lér, baê Caubbo'lj. Liftnik, liftnjak m. ber £aubfd)ober, bie tíaubbütfe. Liftovgnoj m. ber ïïîonat 9lo»ember. (îlber liftar m.
ber 95rieffr5ger ; liftraáren adj. febrift; »crfMnbtg; liftmárnik m. ber ©tus beut, ttnb liftróm m. baê Dîegifler, ftnb P. SOîareufifdje 5Bôrfer.) L i t h a , lifhaft, v. Lita, lil'aft. Lifhâj, m. (eine Jpautfranfbcit) bie 3itterftecbte. Lirliájatt, lirhájnat adj. flcd)tenartig ; mit gied)fen bel;aftet. Lifháji m. pl* bie 9iállbe. Lifiiájiti Te, im te v. r. impf. gfed)fen be= fommett. Lifhájljivka f. ber 9iame einer W»$e. L i fli i p , ftipa m. ber Pltfe. Litlipanje n. baê Pitfecn. Liriipati, am v. impf. pufeen, fauber, neft madjen. Lifher, rja m. ber Ptebtgffiubí. L i f h k o, n. ein Pferb mit einem meijjen
gleef ait ber atiene. Lil'hta (f) / bie Seifte; bie ffîanb*
(etjie (um etroaê barauf ju jietteu). Lisanje, «. baê Cecfen ; lisanje sa kráve, S3Iumen unb anbere íírauter» aattungen, bie man gemobntid) im grítblt'nge eigenê fiír bie Stüpc fammett, bamit btefe mel;r íBíitd) geben. Lisati, lisliem v. impf. teefen. Lisaviz, vza m. lisavka j. ber Cecfcr, bie —inn. Lisé ober lisáje adv. tecfenb. Li-sézhen , zima , zimo adj. Iecfci'í;aff. Lisêzhnik m. baê Cecfermaut. Li-sézhnoft /. bie 8ecferl)aftigfeif. Lisún m. ber ©cbmarojer. Liti, lijem V. impf. giefíen. Livzbek
m. ber Sricbter. Liti rh, m. baê asirfbbauê, bie ®d>enfe. Lize, n. baê ©eftcbf ; bie SBange; bie red>te ©cite beê Sudjeê. Lizhize n. d. bie SBSange. L i z li e n , zhna , zbno adj. alatt, gc= febmeibig. Lizhnoft f. bie ©lattbeit, bie Q5efd)meibigfeit. Lizlije, n. (coll) ber 95aft. Lizlmat adj. baftarfig; »ott	Lizliiti,
im v. Likati unter Líka. L j a d i n a, v. L e d i n a. Ljéljo, n. Vlmor, ber Otebcêgoft. LJe^viti fe, ober ljiviti to , im Te V. r. impf ftd) fruten. Ljivivniza
f. baê beint pauten ftd) abfonbernbe '.yaufftt'icf. Ljilja,/. bie Pttppc, bie Docfe.
Ljiljika f. d. baê piíppcbcn. I, j i m b a r , v. L i m b a r. L i ù b , adj. (ieb, merfb, gefáflig. Ljúba /. bie ©attjnn. Ljúbav J. bte
ßiei>e (Charitas). Ljübavcn , vna, vno adj. Cicbcä ..., lit'&cöoti. Ljn-besen, sni f. bie Siebe (Amor). Ljubesnik m. ber geliebte Sreunb. Ljubesniv adj. liebeuSnn'irbig. Lju-besniviz, vza m. ber ßiebiing. Lju-bcsnivoft f. bie ßiebenäroürbigfeit. I.jnbesnivzhek m. d. ber ßiei>enS= Wiirbigjte. Ljubimiz , mza m. ber ßiebiing, Ljübik, bka, ljubiz, bza, ljublenik, ljübzbelt m. d. ber ÖC= liebte, ber ßiebiing. Ljubitel m. ber ßiebeube. Ljübiti, im, il, blcn d. impf. Iteben ; — fr v. r. impf, ftcb gegenfeiftg lieben; belieben, gefallen. Ljübiza , Ijiibka , Ijublenka , Ijübza f. bie ©etiebte, baä ßiebcben. Ljublenje ii. baä ßiebeit. Ljübljiv adj. lieblich, anmutig. Ljübljivoft/ bie ßieblicb= .feit, bie 2(nmutb. Lj'ubniti, nem v. pf. fußen. Ljubofiimen, mna , mno adj. eiferfttc&fig. Ljubofümnofl f. bie (Siferfttcbf.
Ljiid, m. baä 33olE. Ljüden , dna, dno adj. leutfelig, h«ntan. Ljudje, aud; ljüdi ober ljudi m.pl. bteßeufe. Ljudnik, ljüdnjak m. ber OTenfd)en= Jott;. Ljüdnoft f. bie ßeutfcligfeit, bie immanifdf. Ljudo-löv m. ber 3Dtenfd;enfifcbcr. =inör (*) aud; =möriz, rza m. ber Sötörber. »morftvo n. ber fflfcrb. =mörfk adj. mörberifd;. sräd m. ber 9Jienfd)enfreunb. »raden, dna, dno adj. menfcbcnfrettnblid). sradnoft f. bie ®tenfcbcnfreunb(id;Eeit. Jjjüdfki adj. 23o(ES . . ., öffentltd;, allgemein; fremb. Ljudftvenoft f. bie asölferfcbaff. Ljüdfto, gem. ljuitvo n. bie SSoIESmenge, baä SßoIE. Ljüd-vina f. bie Nation.
Ljülika, Ijüllia/, ber Sftame eineä Unfrauteä, ßolcb, ber Scbroinbelbafer. (Loliurn tcmulentum. Linn.) ij , L j ü t, adj. graufam. Ljutoft f. bie ©raufatnfeit. A Loboda/, (eine ^ftanje) baä ®iilfen=
frauf, bie bleibe. (Atriplecc. Lin n.)
Log, m. ber ßuftmalb; bie 2lue.
Löhek, lohik, lobak, bka, liko adj. Ieid;f; ber Gorttparafi» peigi loshji, Jobkejfhi, lohkeji j. 25. loshej
^ fkosi tri vafi lazhen, kakor fkos eno nag, teiebter fomntt man bttrcb brei Dörfer (mngerig, als burch (gineS uacff.
L6j, ober löj , ?. loja, lojä m. ber Saig, baä Unfcblitt. Lojen adj. tal* gig, Saig . . ., »on Saig: loiena fvezha, bie UnfcblittEerje. Lojenjc n. baS Ueberjiehen mit Saig. Löjiti, im v. impf, in Saig eintauchen. Lojnat ad), talgig, »ott Unfd;lift. L o j tr a , v. Gred. Lok, m. ber iBogen; bas ©emölb: goflen lok, ber ©eigenbogen.; v' lok sidati, eine gewölbte Stauer aufführen, Wölben. Lokoftreliz , Iza m. ter 25ogenfdn't(s. Loka,/, bie 2Iuc.
Lokanje, n. baS <2d)Iiirfen, baS Schleppern. Lokati, am v. impf. (»om -öunbe) febtücfen, fcbleppem. Lökniti, nem v. pf. einen Schlurf fl;un.
Lom, m. ber 23rttd). Lomaft/. baž geroatffame (Sinbrechen. Lomiti, im v. impf. bred;en. Lomitva f. bie S5red;ung. Lomljiv adj. brüchig. Lon (f) m. ber ßobn. Lönati, am v. pf. lohnen, uergelten: Bog lönaj, ©Ott vergelte es. L 6 n i z , nza m. ber Sopf, ber ßafen. Lon-zliar, rja m. ber Söpfer. =zba-rija f. bie Söpferarbeit. »zbariti, im v. impf. Hafner fepn, töpfern. =zha-riza f. bie Söpferinn. jzharfli adj. Söpfer..., ttad) Söpfer 2lrt. =zhek m. d. bas Söpfcben. szben , zhna , zhno adi. töpfern, »on Sl;on. Lopa, J. baä Sßorl;auä, bie intffe. Löpiza, lopütajf. baä ^lüttcben, bie ßattbe: divizhna lopüta , baS jung= fernhautcben. L o pa nje, n. baS ©djfeppern; baS ©djfagen mit ber ©cfeaufel, jiacbeit ^»anb u. bgf. Lopati, am unb pijem v. impf. (»om ^»ttnbe) fcbleppern; mit ber'@d;aufet fcblagen. Lopar, rja m. bie SSaeffdjaufef, LopArek/7i. d. eine fleine 23aeffd>attfef. L o p ¿t a , f. bie epatte, bie Sd;aufe(; baä 9tuber. Lopätiza, lopatizhka f. d. baS ©paffletn, baS Scbaufelcbeit. Löpefb, m. ber Seeräuber. Löf, m. baS (Sfenb, baS <šfenbf(>ier.
(Cervus alces. Linn.) LöTkanje, n. baS @d;teppern; baS i{)faubern. Löfliati, am v. impf. fcbleppern ; plaubern. Löfkaviz, vža m. ber ba fc^Ieppert, pfaubert u. bgt.
Löfh, m. bic ©lafur. Löfhen part. gtafurt, mit einer ©tafur übeejogen.
Lofhki, adj. (vom i>bfl) löilb, niebt verebelt: löfhlia grüfhka, bie JpotS= birnc. Löfhperniza/ bie Woftbirne; ber Woflbirnbaum.
Losa,/, ber ffiatb.
Lösen, sna, sno adj. abgenüfef, fchon balb jerriffen, fcblcijiig (vott Slcibern).
Los ha, löshba/. bie ßagc. Loshiti, gern, loshiti, löshim v. impf. JU; fanimen legen. Loshizkiza / bie
25ru(tf>öpie.
Lötek, ober lötik, a. lötka m. ber (Sinfchlag ber ffieber.
L o t c r, tra auch löternik m. ber Um flüchtige. Loternija f. bie Unjudjf. Loterniza, löterza f. bie tlnäüc^ttgc. Lötern, löterfk adj. unjüchfig. Lo-ternoft f. bie UnjüchfigEeit.
Lötiti fe, im fe v. r. pf. (kögar, zhefar) überfallen, anfallen, ftch über Jcmanb hermachen, iijtt anpaefen.
L o t r ij a (f) / ba« ßoff ofpiet': v' lo-trijo ftaviti, ßoffo fpiclen, in baS ßotfofpiel fefcen.
L ö v, aueb löv , 2. löva m. bie Jagb, ber Sang. Löviz, vza m. ber Jäger. Lovifhtvo n. bie Jagb, bie Jagb« barEeit. Loviten , tna, tno adj. jum Sange geneigt, baju gerichtet; »er« fänglid): lovitno govöriti, bie SBorte auf ©ebrauben legen. Lovitnoft /. bie 93erfänglid)Ecit. Lovitljiv adj. jagbbar. Lovitva/. ber Sang, bie Jagb. Löviza /. bie Jägerinn (als 2lppofition ber Slinte, Safce tt. bgl.). Lövlenje n. ba« Sangen. Lövlja / ber Sang, bergifd;fang. Lövfli adj. Jäger..., Jagb..., wie bie Jäger, iur Jagb gehörig. Lövftvo n. bie Jagb, bie JagbbarEcit. Lövzh m. ber _£äfd;er.
L o z ä n j, auch lözen, zna gem. lözinj, löznja m. ber HenEel, bie ©efchirr« (janbhabe, ber Sogen junt 2lnfaffen an Sorben, bie ¿>©bne: lösten ober lözinj v" diinlah , ber SSaucbriitg. Löznaft, loznät adj. mit einem £em iel, Sorbbogett verfetten, Ijcnfeltg. Löznek m. d. baS JpenEctchcn.
L ö z h , m. ober lözhevje , lözhje n. (coli) ba6 KiebgraS, baS SBiitfcngraS (Juncus articulatui. L i n n.). Lözh-nat adj. »otn vielen ißinfengetpächfe.
L 6 z h b a, gem. lözhba, lozliitva f. lozliilo n. bie Sreunung, bie Spal« tung; baS ©cbiSma. Lözhiti, im v. pf. unb v. impf, trennen, abfott» bern, fd;eiben ; düfha fe je od trüpla lözhila, bie,©ecle hat ftd) vom Sör«
f>er getrennt; kösha fe mi od mefa özlii, bie Haut fonbert fich vom S'leifdje ab. Lozhiten, tna, tno adj. ©djeibe...; lozbitna vöda, baS @d)eis beroaffer; lozhitni lift, ber Scheibe« brief. Lözhljiv adj. trennbar. Lözh-ljivoft /. bie IreuttbarEeif.
Luft (f) m. bie ßuft. Lüftnina/. baS Cttftscichcn, bie ßufferfcheinung.
Lüg, m. bie ßauge.
Lugati, v. Lagati unter Lag An j e.
Lük, a. lükam. ber3toiebel (Allium caepa. Linn.). Lükafhniza/. ber Srotebefapfel. Lükov adj. Swiebct..., Dom 3roiebcl: lükov düh, ber 3u>ie= belgeruch.
Lükanje, n. baS XHtrdjblicFen. Lü-kati, am v. impf, burd) eine enge öeffnuttg burdjblicfen, fpäl;en. Lüka-viz, vza m. ber Späi;er. Lükaviza / ijje ©päfjeriun; bic Sternwarte (V).
L u k n a, lüknja ,/. ba» fiod;. Lük-njaft adj. löcherig, ßöchcr habenb. Lültnjiza f. d. ba» 2öd;elchcn, ba» fiÖd)erd)Clt. Lüknjizhaft adj. voll ßcchcln.
Lüna, / ber 93ionb. Lüniza / d. bas '®ionbd)en.
Lunik, lünjelt, njka m. ber 2ld;S= naget.
Lüp, m. ober lupina/. bie Sd;ale von 2lepfeln, Diübcn u. bgl. (Putamen , tefia). Lüpati, pljcm ober liipiti, im -v. impf, fdjälen (2lepfel, Kübeit, Saflanictt u. bgl.). Lupinje n. ober lüplenize /. pl. (coli) bie abgelöteten Schalen ber Kühen, Acpfcl u. bgl.
Lüfk, m. bie SdjottC. Lüfkanje n. baä AufEnacfen ber Schöffen. Lüfkati, am v. impf. Sd)offenfrüchte, als SürbiPern^r u. bgt.> mit bcn3äpnen aufEitacfcn, fcpälen, auSfdjoffcn. Lü-fkaviz, vza m. ber ba Sürbißfamen tt. bgl. ausfehoffef.
L u f k i n a , / bie Sd;tippe. Lufkinaft adj. fdiuppig.
Lufhina, f. unb liifhinka/ d. bie harte Obflfd;ale von SKüjjen u. bgl.;
Me QUU »on (Jrbfen, ©ofjnen u. bgl. Lufhinje «. ccollj parte Obflfdjaien; •£ulfen. Lulliiti, im v. impf. fcba« len (9tufje, KuEurttj u. bgl.); au«« hulfen (S5o(men, (Srbfen u. 6gl.)-Lufht (t) m. bie eufl. Lufhtati Te, am fe v. r. impf. gelujten. Lufhten, tna , tno adj. lujlig. L u s li a, f. bie <J)f}tfce: is luslie v' mlako, Dom SKegcn in bie Srattfe. Lushen , slina, shno adj. «Pfiifecn..., pfuisig; faugig. L u t, adj. graufam. Lutoft f. bie 9ta«
feret, bie ©raufamfeit. Luter, tra m. 2uti;er (ber ©faubcn«« reformator). LuterAn m. luteranka f. bcr fiufperaner, bie —inn. Lu-terAufk, luterfk adj. lufperifcf). Lu-
terAnftvo, lüterftvo n. taS 9utfjer= tbum.
Lüzk, a. lüzhi ober luxlii f. baä fiicpf ber J?un|f, baä Kerjenlicbt: ne-befhka lüzh, baä eroige Gicht; lüzh v'roke, kljuzh is rok, bem Sterben« ben reicht man baä Sicht, nnb nimmt if;m bie Schlüget au« ber £>anb. Liizhniza (*)/. bie gacEel (?).
LuzhAj, m. ber 23urf; bie ffiurf« roeite. Lüzhanje, luzhAnje n. baä SBerfen. Luzhati, am ober lüzliati, am v. impf, werfen ; — fe ringen, in ötife raufen. LuzhAvka f. bie Schleuber. Lüzhiti, im v. pf. einen ffiurf tijun, werfen.
L ü z h n e k, m. ba« SBollErauf, ber i>imei= branb. (Verbatcumthapsus.L i n nj
M.
MA de s h, m. ber Mafcl. Madesken, shna, shno adj. maEelig.
Magafh, m. ber 3>»erg.
M A g a t i, am v. imp f. Eönnen (polte).
Magnet, m. ber Magnet. Magneten , tna, tno adj. magnetifeb.
Mäh, m. ber Schwung, ber Jpieb: na mali, augenblicflich, im 9tu. Ma-halniza f. unb mähalze / pl. ber gädjer. 'Mahalo n. ber £afpel- MA-hama adv. mit Sd;roung, febroung» roeife. Mahanje n. ba« Schwingen mit ber £anb, bem £ute u. bgl. Mahati, am v. impf, mit bcr &anb fcbneU hin unb l;er fahren, oft fchroin« gen. MAhljej m. ber -Sieb, ber Schlag. Mahniti, nem, nil, njen v. pf. eine ?lrt fchnelle 93eroegung machen, roenn man }. 23. einen Streich führt, ober »om ©ageit, roenn er umfchlägt; ein Mal fchroingen; einen Streich, •Sieb führen.
Mah, i. maha, mahA, mAhova, ma-hü m. baä Moo«. Maliovat adj. mooftg. MAhovje n. (coli) baäMoo«. MAhovnaft, mahovnat ad], mooftg, mooftchf.
M a h o m e t A n , m. —ka f. ber Mu« hamebatter, bie —inn. —Iki adj. muhamebanifd;. —llvo n. ber Mu« hamebaitiSm.
* M A j, ober mAjnik m. ber Monat Mai.
MAjanje, «. ba« (Srfihütiern. MA-
jati , am v. impf, bie ©runbfefte er« fchüttern. MajAv adj. roanEeimiithig.
M A j e r (f) rja m. —iza f. ber Meier, bie —inn.
M a j h e n , hna , hno adj. tiein , ein fleiner. Majhenoft, majhenota f. bic KleinigEeit. Majhno adv. ein roe« nig. MAjzkin adj. winsig, Eleinroin» ¡ig. MAjzkino adv. ein iüiäcben.
M a k , m. bcr Mohn (papaver) : dir-ji mAk, bie rotpe Kornblume (Papaver rhoeas, Linn.) Makiflie, makoviriizhe n. bcr Mol;nacfer, baä Mol;nfelb. MAkov ad], Mohn..., beä Mohne«, »onMolm- Makovka/. baä Moimhaupf. MAkovCk ad/. Mohn..., ben Mohn überhaupt betreffend
MAliati, am v. impf, tauchen. MA-kaviz , vza m. ber Jauchet.
MAlcataviza, f. ber Krampf. Ma-katljäti, Am v. impf, ein Wenig, fanft rütteln. MaktAnje n. ba« iRut> fein. MaktAti, Am v. impf, rütteln.
M A k n i t i, nein v. pf. rüEen, fdjieben.
MAI, adj. Eleiit; mAli bcr Eleine (wirb meifl nur einverleibt gebraucht, roie mali trAven ¿Ipril, mali 1'erpAn 3ulilt«). MAliti fe, im fe v. r. impf, deiner roerben. MAliza f. in Kr. ein Eleine« Sroifcbenmahl, EleineS ßffen, j. 33. roäl)renb ber gelbarbeit, jroifd)en bem kofilo (in Kr. grühflücf) unb ber jüshina (in Kr. Mtttagäeffen),
ob« $roifd)en ber jüslilna unb vezlierja ('ilbenbeffen). Malizli /«.ber ©üken» pfaff; in ©t- gem. bie «Äpcife, baS ©erid)t, baber bie Dlcbenäart: koliko lafi, toliko malizliov mie viel Jpcia« re, fo »iet ©ericbte. MAlizhina / bie SfeinigEeit. MAlizhki adj. fd)ön'flein. MAlo adv. wenig: mAIo Ijiuli n>euig Seufe. Malo-düflien, fhna, flino adj. tleinmütbig. »düfknesh , »düfh-»ik m. ber Sleiiinitiitjige. »düfhnoft j. ber Sleimnutb, bie 5Heinniüfi;igEeif. ;lacUij, =kda adj. fetten. »krat adj. tmnige iDiale, fetten, «kteri ober »ktiri pr nicht leicbt 3emanb. ¡mar, rja/ bie UnachtfamEeif, bie Sorglofigfett. 'inerten, ftna, ftno adj. ileinftäbtifcf). »meftnesh m. ber Steinftöbter. =pri-den, dna, dno adj. fdj(ed)f. sferzhen, zhna, zhno adj. Eleinbersig. =ferzli-noft /. bie fiteinhersigfeit. Malöta /. bie SßeuigEcit, eine geringe ®?enge. sveren, rna, rno ober «verfk adj. ileingläubig. =vernoft/ unbiverftvo n. bie Sleingtäubigfett. =vreden, dna, dno adj. tbenig Werth, geringfügig, svrednik, svrednjak m. ber Sauge» nid)tS. »vrednoft /. ober »vredftvo n. bie ©eringfügigieit.
Mälar (t) rja m. berTOaler. MAlati, am v. impf, malen (ein 25ilb unb
Mälik, m. ber 2lbgott, beriiatiägofee. Mali-kovänje n. ber ©öfeenbienfi. =lu>-väti , am unb küjem v. impf. '}lb> götterei treiben. »kovAvfk, »köven, vna, vno ober »kvavfk adj. ©ößcit • • • / abgöttifd). »kovAvftvo, skvAvl'tvo n. bie '¿ibgotferei. Malifktvo«. berööfcen» bienji, bie '¿tbgofferei.
Malin, mAlinfk, v. Ml in, mlinfk.
Malina, /. ober maliniza f. d. bie Himbeere (Morum idaeum); ber £>¡111» beerftraucb, bei Segeborn, ber ßtjrifl= born (Rttbus idaeus. Linn.); ber «Maulbeerbaum (Morus)-, bie ®iaul= beere (Morum). Matinje n. (coli) Himbeeren; ^Maulbeerbäume, 5Jlaul= beeren überhaupt.
M Alink, m. baä Senujeicben, baä TOal, ber TOafel.
Maliträven, vna m. in 5ir. ber Wonat '."Iprit.
Malo, fammt ben 3ufammenfe(jungen, v. unter MAI.
Mama, niAmiza, mamka/. (järflid)) bie Wutter (TOama).
M A m es h, m. ber Säufeber, ber Sa» fdpenfpieter. MAmiti, im v. impf. betäuben; betören, täufdjett; — fe v. r. impf, fid; trügen, fid) täufdjen.
M a n d e 1 j, Ijna m. bie SWanbel.
M andrati, Am , v. irnpj. mit gü» fjen treten; beuteln, febüftetn.
Manj, adv. («eiliger. Manjkrat adv. feltener. MAnjfliati, am v. impf. f(einer , geringer nfadjen, minbertt ; — l'e v. r. imp f. Eleiiter, geringer werben, fid) miiibern. Manjfliaviz, vza m. ber Winbcrer.
M An), adj. träge. Manjoft, f. bie Sräghcit.
MAnjganje, n. baJ 3Dirigiren einer ßajl mit ber 4>ebftange. MAnjgati, am v. impf, mit ber £ebflange eine Viaft ju birigiren unb fortsufebaffeit fudjen. MAnjga f. ber ¿ebel.
MAnkati (f) am v. impf, mangeln, fet;len. Mankljiv adj. mangelhaft. Manliljivoft J■ bie Sfangelhaftigfeit.
M Antra (+) f. bie TOarter: böslija mAntra, baS Sreuäbitb, baä Srusift');. Mantrati, am v. impf, martern, qua» ien. MAntraviz , vza m. ber 3)iär= terer, ber iiuäler. Manternik m. ber TOärtprer, ber ©eqitälte. Man-terniza f. bie 5)lätfi;rcrinn. Man-ternifhtvo n. baS 9Jlärti;rerthnm.
M a n z 1 j A t i, Am v. impf, lllit bei! gingern fauff reiben, rütteln. ,
Mar, m. bie Sorge, bie '¿tdpffamt'eit (?td)t, öbatbt). MAr adv. %ieber: liAj bi fe uzliil, mar fe igrani , mag fott id) lernen, lieber fpiete id>; lim ne mar, e« i|l if;m nicht barait gelegen. Marati, «im v. imp f, ad)» teil,' fid) (um efroaä) beFümment: ne mAra sa-nj (eig. sa njega) ober mu ne mar sa njega, er befümtnert fid) nid)t um it)n; ne mAram nizti, id? befümmere mich um nid)tä, frage um nid)t»; nizli ne mAraj, mad)i bir nidjts barau«, fei ruhig, unbeforgt, getrofi! MAren, rna, rno adj. fleU jjig. Marljiv adj. ämftg. iVfarljivoft f. bie '¿lemfigfcit. M Arno Ii/bef gfeig.
M A r b e 1 (f) belna m. ber Waemor (richtiger mArmor). —naft, —nat ober rid)figer mArmornat adj. nun-morit, tfoii -JÖiaruiot-.
Alaré la, maréliza /. ber 2(5rtcofen>,
bei' 5DiariUin6aum (Prunus armenai-cii)-, bie Abricofe, bie 9JíariIIe (Pru-num armenaicum).
Mar garána, f. bcr 05ranatapfel (Ma-lum granat'um); ber ®ranatapfel= baunt. (Púnica granatum. Linn.)
Margéta, margétiza /. bie Sd)Iiifs felblutllC. (Prirnula veris. Linn.)
M i r i n j, 2. márnja m. ble 31ebc , bie ©age.
Marke« (f) m. bcr®íarígraf. Mar-kezija /. bie SOíarfgraffdjaft.
Marljív, v. unter M á r.
Marmol a (f) f. baá 3Dlurmelt&icr. (Marmota. L i n n.)
Mama,/, bieÍRegengófftnn bcr nifchcn Slatocn.
M árnja, f. baá ÍDÍci^rd^cn, bie (5r= bidjtuug, Die Webe, bie ©age. Már-njati, am v. impf. fchtoafeen, fabeln. Marnováti, Am unb márnijein v. impf. rebcn, fprcdjcn.
Márnoft, v. unter Mar.
Márof(f) m. ber ®íctcr(;of. Márof-fki adj. íOtcierbof..., jum Weierhof gehörig, Pom OTeicrfjof.
Maróga, f. ber ©treif, bcr glecf, bie ®íafer, bie 9íarbe. Marógaft adj. fiecfi^, Poli ®íafern.
M ¡i r f i k a j, pr. »of)t ctrcaá, toaá Im« mer. Márfikdo pr. mancher. Már-fiktéri ober márfíktiri pr. root)í tnan« d;er, tooí;I toclcher. Márfikrat adv. mandjniaí, niancbcS TOal.
MárTIia,/ bie geíbgriíle.
Marti ni z, nza m. cine 2lrt (5ibe<h= feit, ber SJÍebenmurm.
Mártra, v. Mántra.
Marvalena,/. bie ®lirabcfte.
M á f (t) ?.. máfi f. baS SDíafj, bie fjigfcit: bres vre máfi, ol;ne alies ®?afj. Máfati fe , am fe v. r. impf. fid) mäßigen.
Máfel, 2. mATelna ober máfla m. baá ©eibeí. Máfelfki adj. ©eibeí..., feibel(;äftig: máfelfki glásb, baá Sei« bclglaá.
Malí ák, m. bie 2Buft), bie SRaferet. Maflázhiti, im v. impf. rafen, toii= ffjen ( furere).
Mafien, adj. ©cbnialj..., auS Schmal^. Maflénik, maflénjak m. bcr ©d)uialí= , topf. Maflénka /. baá SchnialsEipfeí. Máfliti, im v. impj.já)ma\!¡e*. Mallo
n. baíSdjmalj. Máflomik, máriov-njak m. ba¿ ©ájmaljmujj. Maf.oba f. baá 5ett.
31 á f 1 i n a, /. ber íMbaum. ffláflin ka f. bie Delbeere, bie Dlioe.
Máft, 2. máfti ober mafti f. beá ©d>mcr, baá gett. Máften,ftm, fino ober maftit adj. fdimierig, fe't. Máftiti , im ober maftiti, im v. imff. fdmiierig, fett madjen, mit Jett btfu« bcln; — fe v. r. impf. fid) iool;I ge= fd)c!)cn íaffen; »or gett glänzen. Má'ft-nina, máfha, máfhzha, máfhzhovina, mafhzhöba /. baá gett. Máftniza f. ber íUlaflbarm. Maftnják m unb maftnjázha/. eine febmierige, mitgett befubelte 27íanná= ober grauenáperfon.
Máfha,/. bie SOleífe, v. Méfha.
M a f h i t i, iin v. impf. jlopfen.
Máfhiti, im v.pf. unb mafhzheváti, ám ober zhújem v. impf rächen; — fe v. r. impf. fid) räche». Ma-fh/.hevánje, maflivánje n. bie 3íachc. Marhzhováven , mafhváven, vna , vno adj. rachgierig, rädjerifch. Ma-flizheváviz , vza m. maflizhevávka /. bcr Kddier, bie —inn. Maflizhe-vávnoft /. bie 9?acbgicr. Mafhzhe-vávfk adj. rachfiicbtig. Mafhzheváv-ftvo n. bie 9Iad;fud)f.
Mafhkánzar, maflikánzbek m. eine ,'lrt Aepfel.
M a fh t a 1 i r, rja m. ber ©tatlmeifíer.
Más, i. mási ober masi, gem. auch más ha / dberh. toomit man fchmie» ret, bie ©dimicre, Másaliza /. bie Oeíbúcbfe. Masálo ober masilo n. bie ©atbe. Másanje n. baS ©alben, baá Schmieren. Masar, rja m. bcr bie hölserncn ©ebäubc mit ßehm »er« fehmiert, bcr Älicfer. Másati, shem v. impf, falben, fdimicren. Masilár, rja ober masilodélaviz , vza m. ber Salbeninadicr, bcr Quacffalber. Ma-silárftvo, masilodélllvo n. bie £Xuacf= falberei. Masiláriti , im v. impf. quactfalbern. Másaft adj. fchmterig , fdjmieridjt. Másaven, vna, vno adj. ©djniier..., jum Schmieren gehörig. Masileniz, nza m. ber ©efalbte. Masilenje n. bie Salbung, bie Sal« famirung. Masiliti, im v. impf. balfamiren, falben.
M á t e r e fé k (*) m. ber Saiferfchnitt.
i Materinfki, mitorfki adj. ber 2Xüt»
ter, m/itterlifb. Materdüfklzovz (*) m. ber Ciuenbelgeifl. MAteriti, im ober inatervAti, am v. impf. ©tut* terfepn, Wutter werben. Mäternik (*) m. ber 53ieiien|locf, toenn er gefdiroärmt hat (im SBerlwlfnifie jum jungen, neuen ©diioarm), ber Wutterflocf (?). MA-terniza f. bie SBar= ober ©ebärmut= fer; bie 95iiitterEranEl;eit. MAterni-7.hin adj. ©ebärmutter ...; mater-nizhin vrät, ber ©ebdrmutferbalS; maternizlinc teshave , bie ^it)jlcric. Mätem adj. ber TOutter gehörig; mAterna dufliiza, ber Ctuenb'el (Thymus serpyllum. Linn.). Mater-noft f. unb mAterftvo n. bie OTuf= terfd)äft. Mati, a. matere f. bie SJiutter. Matkanje n. baS mäti=rufen. Matkati, am v. impf, in (Sinem mati rufen. Matiza ober matiza f. d. bie TOufterbiene, bie SBienenföniginn, ber SBeifel. Matizhniza (*) aud) inatizh-na kobazhka f. ein ©ebäufe an einem Stabe, um n&tf>igenfaÜ4 ben SBeifel (matizo) aus einem iBieneitjlocfe tn einen anberit }u übertragen. Mateshen, shna, shno ad). launig M a t i k a , v. M ö t i k a. Matkati, v. unter MAterefek. Matüda, f. v. S me tki. M a v h a, f. ber ©djnappfacf. M a v i z , Vza m. ber ©i)p8; bie Xüncbe Mavkati, v. Mij A v k a ti unter
M i j Avkanj e. Mavra, mavriza f. eine fd)tt>5tjli^
gejlreifte Sufi; ber Siegenbogen. M a t. e 1, zla m. ein ()b(}erncr ©djla» gel, ber 25inberfd)ldgcf. Mazlaft adj. fd)(ägelförmig. Maziih, m. eine Art Aepfel. M a z h a k ober mazhek , a, mazhaka m. ber Sater; ber Anfer; (fdiersm.) ein verborgener ©cbafc. MAzlie, ta n. bieKafce, obne Unterfdjieb bes ©e= fd)(editeS. MAzhii ad/. Safcen ..., ber Šafeen. Mazhka f bie Safee; ber Anfer: je vtifnjen kakor breja mazli-ka, er ifl fef>r empftnblid), l)dcferlig; kar mazhka rodi, rado miflii lovi, Art (aßt nid)t von Art, ber Apfel fällt nidit iveit vom ©tamme. MazhkAr, rja m. ber Anierfcbmieb. MAzhkin adj. ber Safce. Mazhkinji adj. Äa= feen..., ber Safeen, ivie bie iiafccn. Mazlikinjak , mazhkinjek m. ber
Safcenfoth. MAzhkiza f. d. ba5
Sä(jd;en.
M a z h a r A d, mazharol m. bet 9Diol<b, ber ©alamanber (Salamandra). Ma-zharAdaft adj. toie ein Wold) aefdrbt, bas ifl fditoarj mit gelben filecfen, aueb überhaupt verfdjiebenfarbig. M A z h e h a , f. bie ©tiefmutter. MA-zhehin ad]. ber Stiefmutter gehörig. MAzhehji adj. ber ©tiefmütter, flief« tnufferlid). M A z h e f h i z a, f. ber Ctuenbel, ber
iiotjfoenbet. M a z h e z a , v, Matiza unter M A-
terefek. Mazhka u.f-to.,v. unter MazhAk. M A z h o h a , v. M A z h e h a. Med, 2. meda, medA ober medii m. ber Sftefi; ; ber .£onig. MedAr, rja m. —iza f, ber £>onigbauer; ber-£>o= nigfjdnbler; ber Wetijbrauer, überb-ber .ftontgmann, bie— inn. Medarija f. bie Wetjibraiterei; ber $onig!>an= bel. Medarniza, medArnja f. bie 9Dict()fhlbe. Meden, dna, dno adj. iionig ..., medeii duh, medna voda, medno vino ber Jöoniggerud), bas £onigtpaffer, ber Äonigioei'n. Mediti, im v. impf, mit -Ooitig verfügen. Mediza f. ber .fconigber TOetf). Mčdnik '(*) m. ein mit £onig ge= fiiHter ©ieneitlorb. Medopek m. ber Scbjelter. MedovAti, üjem v. impf. (von ÜSienen) -^onig fammein. Med, a. medi f. man bort aud) med eig. baä TOetall; (in £r. fjduftg) baS Supfer; (in ©t.) bas OTefftng. Meden , in ©f. gem. medan, medjan adj. eig. metallen; (in £r. häufig) aus Supfer, tupfern, s- medena pofeida baS Supfetgefdjtrr; (in ©f. burdigehenbs unb aud) in einigen @e= genben SrainS) meffingen, aus ®ef= jlng. Medenina ober medenina f. (coli) eig. baS Wetall; aud) baS Äu= pfer; gem. baS Weffing. Medeniza f. baS '95cE!en, baS ©ießbeefen. Me-denka, im tiefen Unterfrain gem. medenka f. eine meffingene ©tecT« nabel. Medenjak, mednjAk m. ein meffingener 3ting. Mčdo , a. meda n. (in ©f. unb tm tiefen Unterfr.) baS TOeffing. Med, mej prp. unter; jmtfeiien; auSj über, baS i)l ioäl;renb, bei, tnbemi
med otrobe fe mefhati, jld> unter Die Älcien mengen; med konja fe poftaviti, fid; unter bie (jioei) Vferbe fieUen; med nama oftäne, unter und gefagf, es bleibt unter unS; eden med vämi, einer aitS eud); med jedjo , med delom , med mefhami, unter bem (äffen, rodbrenb ber Arbeit, jwifdjcn beit grauentagen (bem gro= fien unb Eleiiten); med meno in te-bö, jmifd;en mir unb bir; med tim, tnjwifdjcn ; med hiftiaina je njiva, mej delam fi vzhafi oddahni , mej tolovaje sajdem, jwifeben ben (swei) •Käufern iji ber 2lcfcr, wäbrenb ber ilrbcit tube mandatna* auf einen 21u« gcnblicf aus, unter bie Stäuber gerafl;en.
Medel, dla, dlo adj. matt: medlo mi je, ci ift mir unroof)!, übet. Med-leti v. impf, (kogar) ohnmächtig wer= ben: medli me, icfj fii^c mich un= roofrl, einer Obnmad>t nabe. Medli-za, medloha, medloga f. bic Ofyiu mad;t. Medloft/. bic TOattigfeit.
Medenika, f. (eine klanje) baS 25icnenEraut.
Medenka, v. unter Med, s.mcdi.
Medgorje, n. (coli) eilt Ort jwi= feben ben 25ergen.
Medgövor, m. bic (Sinrebe, bie 3n>ifd)cnrcbc.
M e d i g r a, / baS 3roifcbcnfpiei.
Medi za, v. unter Med, 2. meda u. f. m.
M e d k 1 o p j e , n. ber Ort srotfcbcn ben SSänCen.
M e d k o s h e n, slina, slino adj. waS jroifcben ber -Öaut ift. Medkoshje n. (coli) bcr Ort smifeben bcr daut.
M e d 1 eti, medliza, medloft, v. um ter Medel.
M e d m e f t j e (*) n. baS ©nfd>(ufc jeicbcn (parenthesis).
Medmet (*) m. (in ber <Sprad)lebrc) bas (Smpfinbuuggmorf; eigentlicb etwas ba;wifcben ©erporfencS. ' Medmetati, medmetam ober medmezliem v.impf. injwifcben werfen.
Medmorje, n. ein Ort swifdjen ben Uteeren ; bai;er bie Snfel. Medmorfk adj. was swifd;en bem Tteere, auf ber Snfel ijt.
, Medni z e, f. pl. ber öerrn, bie &e= fcn. Mednizkär, rja m. ber ©erm» träger.
Me do, v. unter Mod, t. medi. Medopek, v. unter Med, 2. meda. Medozhen, zhna, zlino adj. waS jwifeben ben 21ugen ift. Medozhje n. bie Sfieife }wifd)en ben Lütgen. Medplezhen, zhna, zlino ad). jwi» feben ben Schultern befi'nbiicb. Med-plezhje n. ber Ort jtpifcben ben Schultern. Medproftörik, rka m. ber 3®i=
fcbenraum. Medftäviti, im v. pf. ttnb med-ftävljati, am v. impf. bajwifd?cn (teilen, bajwifcben feften. Medftöpiti, im v. pf. bajt»tf<$en treten.
Med s oben, bna , bno adj. wa» SWifdjett ben 3äbnen t|l. Medsobje n. bic Xbeile jwifdjcn ben 3>»bnen. M e d t k a t i, medtkam ober medtkem v pf. bajwifd;en weben (intertexere). Medved, 2. medveda m. ber S5är. Medvedinja , medvediza f. bie 25d= rinn. Medvedji adj, 23dren..., bcr S5ä .•en. Medvedka f bie 25drimt. Medvedov adj. bcS 25dren ; medvedova hriifhiza, aud? medvednik, bcr SBeijjbprn (Crataegus oxyacan-tha. Linn.). Medvedovfk , med-vedfk adj. 25aren • •., ber "Baren. Medvode, f. pl. (ein Ort) 3n>ifd)en= wäffern; and) med vöde, jwifdjen ben 'IBäffern (inter aquas) ober med-vodje , 3rcif<benwaffern (interam-nium). Medvöden, dna, dno adj. was jwtfcben ben üöäffern ifi. Medvrezhi, aud) medverzhti, ver-
sbem v. pf. bajwifd;en werfen. Megla, f. ber 9lebel; tinrid;tig bie SBolEe. Meglen , megljan , meglo-ven, vna, vno unb meglovit adj. neblig. Meglenje n. baS Umnebeln. Megleti fe, gl i fe v. r. impf. nc= beln, nebelig' werben. Megliti, im v. impf, einen Stebel um fid> uerbrei= ten, 5.' 25. burd) Tabafbampf. Me-gliza f. d. eilt Eiciner fiebel. M e g n i t i, nem v. pf. wilden , bei!» ten: s'ozhmi inegniti, mit ben 2tu= gen blinjen. Meli, 2. meha, meha, mehova m. ber 25afg, ber Scbtaud); bic 23Iafe, bie Urinblafe. Meli, aud) meh, meha, mehova m. baS SJiooS. Mebaft adj. moofig.
Móhnaft, mehnát , mohovnát adj. itioofid)f. M ¿hov ina / (coli) bao'; Woo S.
M ehe k (auep méhík, mcliik, mehák): hka, liko adj. r»ei(p. Mch-kjshav,1 »kúshen, slina, slino adj. weid)licp, »crroeid)lid)f. «kishaviz, vza, ;kúsh, skúshnesh, skúshnik m. ber 3áct= ling, ber 2Beid)ting. =kóba , =kóft, sköta, skózha/ bicSBeiépe, bie935etd>= peif. =koterzhen, zlina, zhno adj. wciepperjig. íkorerzhnoft / bicüßeicf)« perjigEeit. =köten, sköben, bna, bno adj. »eicpmüfpig. skotiti, skóbiti, im v. impf, errccid)en, roeidynacpen; — fe v.r. impf, fiep ermetepln, meid; werben. «kötiioft, »köbnoft f. bie 8Scid)trtüfpigEeit. =kováti, ám ober «kujem, bantt méhzhati, am v. impf. meid) maepen; — fo t>. r. impf. weiep werben, fiep toeid)en. «kozhúten, tna, tno adj. jartfüplenb. «küslinoft f. bie SBcicpticpEeif. =zhéjfhati, am v. impf, roeieper machen. Mébzha ober méhzhina f. bie ©eiepe.
Mchina, / bie feine Hülfe, worin baS HirSEorn u. bgt. eingcfd)loffcu ifi. Mchiniti fe , im fe v. r. impf, puls fen, Hülfen bcEommen. Mchiniz» f. d. baS Hülsd)en. Mekinje n. (coli) eine Wenge Hülfen; Hülfen überpaupf.
Mchir ober mehiir, rja m. bie25lats fer, bie 95 ta fe; baS WooS (?). Mo-liiriz , mehirzhek, meliúriz, me-húrzhik m. dd. baS 25IáSd)en. Me-hirjaft, mehúrjaft adj. bíafid)f. Me-hirnát, mehurnát adj. »oll 25lafett, blaftg.
Mehkóft, mehkúshen , v, unter Mehek.
M c j, v. M e d.
Meja,/, bie ©renje, ber Dfain. Mejak, mejáfh, mejázh m. ber 2tngren« jer, ber ©rettjbatter, ber ©renjnacp= bar; ber 9iaiitflein. Mejáfbk adj. ©ren$..., ben ©ren5nad)bar ober fiainfjein befreffenb. Méjati, am ober mejiti, im v. impf grenzen, rainen. Meji za / bie ©renjlinie. Méjni adj. ©reitj..., bieörenjebetreffenb. Méj-nik m. ber ©renjflein.
M ék ek , v. Mehe k.
Meketánje, «. baS WccFcrn. Me-ketáti, ám unb kézhem v. impf.
meefern.
M e k i n e , /. pl. feine Äfeten.
M e k 1 é n, m. ber ©pinbelbaum, ber ©pillbattitt.
M ë k n i t i, nem v. pf. rúefen : méfcni dálj naprej, rücfe weiter »orwärtS.
Mél, 2. méli ober meli f. bas Wap« ten (bei ©cfreibeS). Mêla, aud) mêla / baS Wept. Meliti Te, im fe, v. r. 'impf, fid) jermapleit, in Wept jer= fallen. Mélnat adj. meplig.
Melém, m. bai iPftafter. -
M cl ina, v. Malina.
Mél i na,/, bic «Sanbbanï.
M e 1 i n i z a , f. d. bic Sd)warjbeerc.
Meli Ta (t)/, bie Weliffe: Melifen, fna, fno adj. Wetiffen ..., »on 4Die= liffen. Melifovez , vza m. ber Wc= Iiffengcifl.
Mel ja, /. bas Watj.
M eis i t i, sem v. impf, mctfcn.
M é m , mémo , mèm adv. »orbei, »or= über : mémo potóka, bem Stußc »or= bei. SBcrgleicpe Mimo.
M e m 1 j á 11, memnjáti, ám v. impf. muffeln, mumpfeln, mummeln, mum< peln. Mémljaviz i ínémnjaviz , vza m. ber Wuffler.
M é n a , méninga, ménitva f. bie WeU nintg. Méniti, im v. impf, meinen; — fe v. r. impf, (od zliéfar) über einen ©egeitfianb fiep befpredjen. Mé-nenje n. baS Weinen.
Mena zli, meni vi z, vza m. ber ©ed)S« 1er. Meniti, im v. p f. wcdifelit, au?* wccpfcltt (©elb tl. bgf.). Ménja, ménj-ba f. ber îaufd). Ménjati, am v. impf, wccpfcllt, taufepen. Menováti, ám v. impf, ju wed)fetn pflegen. Me-nováviz, vza m. bec ©e(bwed)Ster.
M è n i h , 2. meniha m. ber Wönep. Menihov adj. beS Wôncpcê. Menifhk adj. Wëndjê ..., mônd)tfep. Meni-flitvo n. bas WöndjStpum, bas WoiicpS* leben.
Meniti, meniviz, v. unfcrMenázb.
Méniti, v. unter Blé na.
M é n i z b, m. (ein gifd)) bie Stufte.
Ménj, adv. weniger. Ménjkrat ober ménjekrat adv. wenigermafs, nid)t fo off. Ménfhati , v. Mànjrhati unfer Mànj.
Ménkati, v. Mánkati.
Ménzati, am v. impf, reiben, mit bent ßeibe unrupig fiep bewegen.
Méra,/. bas Wafj. Méren, rna,
rno a/tj. tnafilg. Merenje n. ba3 Steffen, bie Steffung. Mer es b ober meriz , rza m. ber Šteffer, ber Selb» meffer. Meriti, im v. impf, (kaj) tnefjen ; (kaj proti zhimu al s' zhim al med Teboj) »ergleicben, ©ergleicbe aufteilen. Meriza/. bie Sierija (ein beftimmtež ©etreibemajš). Mernik m. ber £>a(bmc(ien (ein Sornmajj); bet Steffer. Mernoft f. bie StajjigEeif.
Mer d an j a, (getoölmlid) kurja mer-danja f. baž ieifförmige ¿Ineinanber» reii;cn ber Jpanbfiitgcr, bet öüljnerfteif.
Mer d an je, n. ba6 ©ebeln; baž Stümpfen. Merdati, am t>. impf. rcebeln (mit bem ©cbmeife); rümpfen (bie 9tafe).
Meren, mčresh, v. unter Mera.
M e r g 1 i n a, f. ber Stergel.
Mergolenje, n. baš ©eroimrnei. Mergoleti, lim d. impf, mimmefrt.
Mergolin, m. ber 3t>erg. Mergo-liniz , nza m. d. eilt fc(;r flrtneS Sl;ier, bas 3nfeEt.
Merb a, merliovina, merletina, mer-fliina f. bai 2la5. Merhäv, merfbav adj. aaftd)t. Merluji adj. 2Iaž..., aasf;aft, aaftg.
Meriti, v. unter Mera.
M e r j ä fi z, Iz a m. ber ©ber (®aubat).
Mer kak, adj. aužgelaffen. Merltä-koft f. bie 2luSgelaffettl)eif.
Merk ät i, am obet- merketäti , am unb ke-zkem v. impf, meefern. Mer-käzh m. bet ©eijjbocF.
Mcrkati, am v. impf, blinjen.
Merk a ti (f) am v. impf. merEen. Merkljiv adj. attfmerifam. Merklji-voft f. bie 2lufmerEfamEeit.
Merkej, m. baS Ungeziefer.
Mčrkevza, merkoviza, merkva f. bie Eleinfte 2ljfengattung, bie Steer» iafce; bie Siölirrübe (Daucus sativus. L i n n.); eine Wanje , bas Sßogef» rieft (Daucus carota. Linn.). Mer-lievzhji adj. SteerEafcen...; ffllvl>r= rtiben ...; SBogelneft....
Merk ne nje, n. baš ©linjen; bie (Sonnen» ober Stonbeš») Sitijteriiijj. Merkniti , nem v. pf. blinjen; (Pon bet Sonne, bemStoubc) ftd) Perfi'nftern.
Merleti, lim v. impf. fd)ipad) brennen.
Merletina, v. BI e r b a.
Merli fhni sa, /. bteSottenfammer.
Me ril s ga ti, am %>. impf, mit bem
©äffet herumtoafebefn ( herumprit» fd;e[n ).
M e r 1 i z h , a. merlizha m. bie ßeidiC. Mej-lizhik, zhka m. d. baS ßeiebeben.
Mermljáti, ám v. impf, murmeln. Mèrmljaviz, vza m. ber Sîurtnlcr.
Mermránje, n. baâ Sturren. Merm-ráti, ám v. impf, murren, »ráv adj. ntürrifd). »ráviz , vza m. »ravka f. ber Sturrer, bie —inn. »rávkati, am v. impf, (oon Sagen) raimsen, murren, »razbaft adj. in einem l;o» ben ©rabe mürtifeb. »rek m. ber SSrummer, Sturrer.
Mérnik, mérnoTt, v. unter Mera.
M e r rhà v, mèrfhji, v. unter M è r h a.
M e r » á t i, mersi v. impf, verbriefen : mèni letá rézb mersi, mid) verbriefst biefe Sadje. (Ober vielleicht richtiger (?) mène letá rézli mersi: Schrei» ber biefeä erinnert ftcb immer nur bie briffe (Snbung gehört ju haben.)
Mèrsek, ska," sko ad/. fdjábfich, jttmiber : mèrslta gôba, ein fchäblicber giftiger Sdjtvamm.
M er sel, sla, slo adj. ïalf. Merséti, im v. impf, fait roerben ; ïuijfen. Mersézh part. ïalf, frifd), ïâffficb.
Mer s iti, mersi v. impf. gem. atid) mersiti fe, mersi fe v. r. impf. eEeln, perbriejien : tèbi vfè mersi ober tèbi fe vfé mersi, bu (jaft Oor 3inem ®!eí, bir »erbriegt 2l(leá.
Merslénje, n. baê Sübíen. Mer-sléti, slim v. impf. ïiibfen. »sletina, sslotina f. ©efrorneá. =slina , »slo ta f. bie Malte, bet groft. »sliv adj. fauerftdjíig, perbrießlicb. »sliviz, vza >n. ber Sauerfopf. »slivka f. eine mürrifebe, oerbrießüdje ©eibèperfon. »slivolt f. bie @aiterftd;tigEeit, bie 33erbriefitiéfcif. »sliza /. baè Ealfe gieber. »slizbati, am f. impf, fie» bern. »sloba/. ber Saltfinn. »slöben, bna, bno adj. ialtjtnnig. »slobnoft f. bie Salfftnnigieif. »sloferzhen, zhna, z bno adj. iaifblüfig, falfberjig. »slo-rerzlinoft f. bie Sáífblütigfeit.
Mértek, m. ber Srefcherloíin an ©efreibe.
Mèrtev, tva, tvo adj. tobt: mertev sa kúre, fterb(id) Perliebf; mertva kóft, eine Sßcrhärfttng unter bergauf. Mert-úd rn, ober nidniza f. ber
185	r
©chlagflujs. :va]iflio n. fei ©offe«= acfcr. =vaflih, =vefhk adj. Seiden..., roie eine Cetebe, lobten..»Ott Tobten, ivazh m. sväzlia f. eine fel>r träge 5Jiann«= ober ©eibäperfon. «vAzhenje n. baä 2lbföbfcn. =vAzhiti, im v. impf, allmälig füljlloä madjen, ab= tobten, svAzhnoft f. bie ©ierblicb= ieit. «ve, ta n. ein fefjr träger Menfd), ohne Unterfdneb beä ©cfd)lechfeä. =vez, m. bie £eid)e. svezhina, =vina f. baä 2laä (Cuber). »vezhji adj. 2ob= ten..., von lobten. =vilo n. bie ©djlaffucbf. «vini*, nza rn. ber ©cbeintobte. «vinka f. bie ©cheinfobfe. svinzhaft ad], fcheintpbt. svizaf. bie ©iebf. =vad ber ©ichfbrüchige. «vüden, dna, dno adj. gidjfbrücbig. ivüdnoft, =vüdba f. bie ©ichfbrüchig« feit, bie Cäfjinung (Paralysii).
Mcrva, / ba« Sßiehfuffer (i>eu, ©tum* met); eine KleinigEeit. Miirviza f. d. baä 5Mäcbcn: mervizo mi dAj, ein 35iäd)en gib mir.
Merzina,/, (ein ©chimpfroorf).
M e r z k a t i, am u. impf, (»om $orn« »ief>) biefem 3cifn>orte ähnliche Söne von ftch geben.
Merzhanje, n. ba« Knurren. Mer-zhati, zliim v. impf, inurren.
MerzhAft, ober merzhen , zhna, t!mo adj. übelgelaunt, fauerfichtig. Merzliljiv adj. trübfinnig. Merzhlji-voft/. bie XrübfmnigEeit. Merzhnoft f. trübe ßaune, murrifche« SSefen.
Merz hei, m. ba«3"feft; ein Sticht«« rourbiget.
Mefar, rja m. — iza f. ber gleifchCr, ber Mcfegcr, bie —inn. Mefarenje n. ba« gleifd)cm. Mefarija f. bie gleifcherei, baä gleifd;erl;anbioerf. Me-fariti, im v. impf, fteifebern, melj= gern (fcblachfeln). Mefarizhin adj. ber gleifcherinn gehörig. Mcrarniza f. bie gleifcherbanf. MefArov ober inefArjev adj. beä g(eifd)cr«. MefArlk adj. gleifcber..., ber gleifdjer: inc-farfki pef, ber gleifdjerhunb. Me-farftvo n. baä gleifd)crred)t. Mefen adj. gfeifcb . . ., fleifchern: merena jed, bie glcifcbfpcife. Mefen, fna, fno adj. gleifch..., fleifchlich, baä gleifch befrejfenb : mefna koslia, bie Muäielhauf; mefne mifli, finnliche öebanfen. MefenAk m. ber ©iitn=
M e T	186
lid^e. Mefenäriik adj. finnlich, fleifch« licl>. Mefenina, mefovina f. (coli) ba« gleifd; überhaupt, gleifchfpeifen. Mefenoft f. bie ©innltcbfeit. ATefe-noi'ten, ftna, ftno adj. fleifchlich, finulich. Mc'fnat ober mefnat adj. fieifdjig. Mefnaft adj. fleifchicbt. Mef-niza, f. bie gleifd)banE. Molo ober mefö n. baä gleifd). Mefojed/. bie gleifd)fpeife. Mefojeden, dna, dno adj. fleifchfreffenb. Mefopüft ?n. ber gafrbing , bie gaftnad>f. Mefze, mefzhize n. dd. baä glcifdjcben.
M e f e z , ober mefiz, fza rn. ber Monb; ber Monat. Mefezhen, zlina, zhno adj. monatlich. Mefezhina, aud) mefizlina./. ber Monbfchein; bcr Mo« natäfluf, bie Monatäreinigung. Me-fczhljiv adj. monbflichfig. Mefczlilji-voit f. bie Monbfüchtig'feit. Melzo-pir (») m. bie Monatfcbrift, eine 3eit= fchrift, bie monatlich auägegeben mirb. Merzhin m. ber 9lad;fmanbler.
Mefiti, im v. impf.lnettn-, unruhig fepn: kriih mefiti, 93rot Eitcfen; »' nogami mefiti, mit ben güfjen mefccn.
Mefniza, mefö, V. unter Mefar.
MeTteje,/ pl. ba« Dfcnlod).
Meften, ftna, ftno ad), ©tabt..., (iäbtifch. Mcfiiflie n. bie ©tätfe, ba« ©efiätte. Meftjan, meftnizhan, mcfhzhan, mefavnik ?n. eig. ber ©tabtbemopner, ber Sürger. 'Meft-janik, meftnizhanfk, meflizhanflc adj. bnrgerltd;, mie in ©täbten. MeftjAnftvo , meftnizhanftvo , mc-flizhanftvo n. bie ©tabtbcroobncr über= paupt, bie ©ürgcrfchaft. Meftnili ober meftnik m. bcr ©täbter. Meito «. ber '.Ort, ber «IXafe, bie ©tätfe; bie ©fabt (gcmeinfchaftlicber Sftatne'eincä Orte« unb einer ©fabt); überhaupt jeber Ort. Meflik adj. jiäbfifd;.
M e ft i, metem ober medem , metel ober mel v. impf. (SButter) rühren; reiben.
Mefti, metem ober medem, metel ober mel v. impf, fehren, mit VluS= lehren befdjäffiget fepn.
Mei'lia, ober mefha (f) / bie Mcffe; nova mefha, bie *j)rimij; dniga növa mefha, bie ©eiunbij. Mefknik rn. ber «Prieflcr: növi mefiinik , ber ^rimiäianf. MefhovAnje n. baä Meffe= lefen. MefhovAti, fhüjem v. impf.
bie Meffe (efen, baS peli. OTefiopfer l>errid)fen. Mefhtvo ober meftitvo n. bie 2l)CoIogie: nameflitvo feuzhi, er fhtbtrf Xl;eo(ojije.
M e r h a n i e a , / ba$ Gemifcb , eftoaS ©emifdjfeS tiberf)aupf, j. iS. gemifd)= fe« S3iei)fuffer u. bgl. Mefhanje n. bits Mifdten, bie TOfcbung. Mcfliali, am v. impf. ntifdjetl.
M 8 fh e t a r', rja m. —iza f. ber 9Jtafi ler, ber Unterl)anbfer, bie —inn. Melhetarenje n. baS UftaEeln. Me-flietariti, iin v. impf. maEeln.
Metli cz, riiza m. ein Eleiner 33alg, ber ©djlaucfc. Melliizhik m. d. baS Sd)laucbcbcn.
Me I'll in, m. bie SSocfpfeife, ber Du= belfacf.
M e T h i z h j e , n. baS ©elbe in ben SBItiffjen, ber SSIufi;en)laub.
Mel'hkati , am v. impf. rve'ld) bru= efen, quetfcben.
M e Tli li 6 v e n , vna, vno adj. fangfam. Medikovnoft/. bie £angfamEeif.
M e r h t e r, tra m. ber ©iet(ter. Mčrh-terik adj. meiflerl;aft, meijleriidj. MerViterftvo n. bie UJieifierfcpaff. McITitrija f. bas ®eijierred>f. Meih-trov adj. beS TOetjietS.
M e $ d a, f. ber £o(;n. Mesditi, im, aud) incidovati, am itnb dujem v. impf. loljnen, befolben. Mesditje n. ber £teblof)n; bie Coljnitng. Mes-dovanje n. bie SBefolbung.
M e s d r a, f. bas ©eErofe; baS £eim> leber.
M e s d r o , n. ber SBaff.
Misga, /. ber SBauntfaff. Mesgnit adj. faffig, faffoofl.
Me s i g, s ga m. ber TOattlefef. Mes-garrja m. bet SOfaulefelfreiber.
M e s I n i z, nza m. ber Eleine ginger; (eine "Pranje) bie <gd;afgarbe (Achil-lea^millefolium^ L, inn.). Me-sinzhik m. d. baS Eleine gittgerdjen.
M e s 1 an, m. ber Mnjfelin. Mesla-naft adj. mujfelinett. Meslanka f. ein flein aufgerollfer gefalteter kiffel ber kraittetinnen.
Me sli a ti, im unb meshgetati, am ober gezhem t;, impf. blinjen, blin= jeln. Meshe, adv. blinjelnb.
Mesheven, vna, vno adj. jatflid;. Meshevnoft f. bie 3arflid)Eeif.
Mesl»nar (f) m. ber Mejiner, ber
ihlfier. Meslinarija f bie Mejjnerei, bie jltijlerei.
Meta, f. (eine Wanje) bie 9Jhin\e, bie krati fetmin je ("Mentha)-, konjfka meta, bie loilbe SBtunjf (Mentha sil-vestris. Linn.); ogradna ober vert-na meta, bie ad)te kraufenuinje (Mentha crispa. Lin n.). Metiza f. d. bas kraufemunjdjcn. Metnoviz, vza m. ber SŠiinjengetft.
Metanje, and) metanje n. baS ISer* fen; baS ¡Singen. Metati, mezkem v. impf. (mit Sfeinen u. bgl.) roer= fen; — fe v. r. impf. ficb fialgen, ringeit. Metaviz ober metiviz, vza m. ber 9iinger. Metavniza f. baS ffiurfgarn.
Mete n (f) m. ber SOianfel.
Me t eni z a, / baS KtibenErauf.
Meter, adj. eig. befagt, bei 3abten; anfefmlicb.
Meti, manem, mel, met v. impf. ju Sfaub, }u (gaitb it. bgl. reiben. Met je n. bie Meibung , baS SKeibeit.
M c t i 1 n i z a , f. ba«~ Butterfaf; (bie SRubriubel). Metilo n. ber Ku|)rjtoj;ei.
Metla, i. metle ober metle f. ber SBefett. Metlar, rja m. ber ŠBefett* btnber: metlika, metlikovina f. (ei= neWanje) ber SSeifttf (Artemisia). Metlinjak cber metlinjak m. (eine Wanje) baS 25efenlraut (Chennpo-
dium stoparia. Lin n.). Metlinji
adj. SSefen..., 25efen betrefenb, ba= ju gel;brig. Metliza f. d. bas 23eS= cben; ber kleiberbefen. Metljaji m. pl. bie 6gelfranff)eif. Metlovina f. (coll) baš iBefentranf.
Metulj, m. ber <2d>mefferling. Metuljev adj. beS ©cbmefferlings.
Me v, 2. mevi ober mevi f. baš ©fau6= mtp\, baS keprmebf.
Me v tra,/. ein EleinereS ®cbaff.
Mezati, v. Mebzhati unter Mehek.
M e z e n (f) zna m. ber ®iefeen (baS beEannte ©efreibemag).
Me z efen, fna m. bie Sardte, ber gardjeitbaum. Mezefiiov adj. larcben, oou ižatcbenliolj, larcbenbaumen.
M e z h, m. (nacb £ i n I; a r t eigettfl. nttb einfi) ber SBurffpieJ; (jefet hur nocb) baS ®d;»ert. Mezhar, mezhir, rja m. ber ©djroerffeger. Mezhik , ine-zbizh m. d. baS ©cbnjectcben. ber
Solch- Mčzhniza ober mezhenka (*) /. bie Sdjwcrtfdxibe, bie Segenfd)eibe.
M ¿7. ha, mezhAva / bie ©eiche; bie ffiabe. Mezhiti, im t>. impf. wei» eben, weich madjen. Mezhiza f. d. baS 2Bäbd;en. Mezhiven, vna, vno adj. erwcicbenb.
M c z h i z h j e , mezliizhevje n• (coli) (eine Pitanje) bcr Sd;wcrtcl.
Mežika, / baS Einflrcumebt, baS 9Jlifd)mei)t.
Mezhkanje, n. baS Cutetfdjen, bie £litetfcbung. Mezhkati, am v. impf. quetfdjcn.
Mig ober mig, 2. miga m. eine au» gcnblicFlicbe '^Bewegung, bcr Augen» blicf. Migati, am v. impf, einen Sfjcit beS ÄörperS fortwäbrcnb bewe» gen: s' ozlimi migati, bie Augenlieber in (šinem bewegen. Migaviz, vza m. ber einen Zi>eil beS 5?örperS fort unb fort bewegt. Migetati, am ober mi-giizhcm t>. impf. (baS grequentati» »um »on migati) fdjnetl unb fort» träijrcnii bewegen. Migljati, am v. impf, wimmeln, funtcln. Migljej m. bcr 2BinE. Mignili, nem v. pf. Winten, beuten. Mignovenje n. ber Augcnblicf; ber SSint.
Mihälek, miliez m. bai Schnapp» tnefferdjcn.
Militär, m. baS ©eEröfe.
MijAvkanje, n. baS ®tiauen. Mi-jävkati, am ober jAvzhem v. impf. miauen.
M i j o 1 k a , f. baS mijolka - ©efdjirr. Mijolkiza f. d. baS mijolka-j?rü» gclcbctt.
Mik, 2. mika m. bic Anfedjtung, bic jlnwanblung, bic ßufi: mik do nenavadnih jedi, bie ßujl nad; unge» wöl;nlicben Spcifen. Milializa f. bie 3ucfung, bie Smiungett überhaupt. Mikati, am ober mizhem v. impf. (köga) jupfen; anfedjten, anwanbeln. Mikaviz, vza m. ber 3"Pfer; ber Anfedjter. Mikavnik m. ein 3nfh-u> ment mit pieten Spifjen jum 9teini» gen beS gladjfeS.
Mil,orf;. gnäbig, barmberjig; lieb, Werth; ilaglich: milo fe je jokal, Eläglich h«t er geweint; mil glaf, ein Eläglicber Saut.
Mila, ober milja f. bie Weile.
Milar, rja m. ein ©ewid;t, eine ßaft
Pott eitf 3cnfncrn; auch ber (Seifen» fieber (?). ffierglcid)c Mjilar.
Mil i j Ar, ober milijon m. Witlion.
Militi, im v. impf. Erbarmen ha» ben, bemitleiben , »ebauern; — fe t>, r. impf, (für Scnianb, für etwa«) leib fepn : ta rezli fe mi mili, um biefe Sache ift mir leib.
Milo, v. Mjilo unter Mjilar.
Milo dar, m. (aud; mili dAr) ba§ Almofcn, bic ßiebcSgabe. Milo-radoft f bie fiiebhaberei: tö imam sa milo-radoft , baS fyabe ich aus Ciebbaberei.
sferden , »ftiven , »ften , »ftljiv adj. gnäbig, barmherjtg. »ferdnoft, »ftiv-noft, »ftljivoft, »linoft f. baS Erbar» men, bie SSarmberjigEctf. »ferzhen, zlma, zhno ad), fanftmütbig. »ferzh-noft f. bie Sanftmut!;. Miloft /. bie ©ttabe; bie Erbarmung. »ftija f. bic iSarmhersigEeit. »ftinja J. baS Alnto» feit, »ftno adv. mitleibsvoll. »shelen, Ina, lno ad), wohlwollenb. »shelnoft f. baS Wohlwollen. MilvAti, Am unb lüjem v. impf. Erbarmen haben, be» mitleiben, bebaue,rn. Milovaven, vna, vno adj. lieb habeitb; erbarmungS» Polt. Milovaviz, vza m. ber Erbär» mcr. Milvati, am ober milvati, am v. impf, bemitleiben.
Mimo, adv. worüber, porbei: —po-liasati, fchlfd)lagcn. — gredozliparf. im SSorbeigehen, »orbeigc(;enb. — hod m. bcr Sßontbcrgang, baS Sßorbeigchcn. —hoditi ober —hoditi, im v. impf. vorüber 511 gehen pflegen. —hödnik «. ber vorbei gel;t. —höjenje«.ba3 aSorübergehcn. —iti, idem v. impf. vorbei gehen, Vorüber jichen. —navaden , dna , dno ad), aufjcrorbeitt» lid). —nefti, fem v.pf. vorüberfra» gen. —plavati, am v. impf, vorbei fdjmiinmen. —plavaviz, vza m. ber Vorbei fdjwimmt.
Miniti, nem v. pf. vergehen , ver» fchwinben, aufhören. Mi'njliv, auch minjljiv adj. vergänglich- Minjljivoft f. bie a3ergänglid)Eeit.
Minuta (t) J. bieffllinufe. Minuten, tna, tno adj. 9Jf ¡nuten... Minütiza f. baS 9Jiitiütd;cn.
Mir, 2. mira, miru m. (eigentlich ttltb allgemein) bcr griebe; (in einigen ©e? gctiben auch) bie SDfauer.
Mira,/, bie ©fprrhe.
Miroljuben, bna, bno adj. frie» fceiieben&. Miraljubnik m. ber grie» benšfreuttb. Miraljubnoft f. bie iiiebe }Um grieben. Miren, rna,- rno adj. ft-iebiid), friebfam. Mirenje n. baš a>erui>igcn, baš gnebemaebcn.
M i r i j * d, m. bie SOipricbe.
M i r i t e i j , m. bec gricbenSfd;iicj;er. Miriti, im v. impj. griebe mad)en; (in cinigen ©egenben aud)) mauern.
Mirkuzin, m. ben SBaibteufei, bec Saipr.
M i r u i k , m. (ein 3nfeft) bie 2fffcl (Scolopendra. Linn.).
Mirnoft, /. bie grieblid)feif. Mirovati, ara unb rujem v. irnpf. ru= I;cn, fid) frieblid) verljaltcn. Miroven, vna , vno adj. fricOfain. Mirovnoft f. bie grkbfamieit. Miroviten, tna, tno adj. friebferfig. Mirovitnoft f. bie gricbfcrfigEeit.
Mirta, f. bie TOprfe. Mirtinka f. ber iDtprtenbaum. Mirtinkov adj. SDii;rten ..., von iKprten. Mirtin-koviz obet mirtoviz, vza m. ber TOprtenbain.
M i r t v i k, m. bet Sfajiijr. Mirtvi-kov adj. SOiajlij:..., ven iftafli):.
Mifanje, n. baš #aaren. Mifati Te obet mifitri Te v. r. irnpf. jiitb l)aa= rcn, ftd) fjareit (ftd) maufen).
M i Tel, 2. mini f. ber (Sebanie, baš 05emtiff). Mifliti, im v. impf. ben» fen: fem fi pazli miflil, id) ipabe eš mir moi;[ eingebiibet; teshko fi je to mifliti, man fann ftd; baš febmer vorflctien. Mifliza f. d, ber ©eban= fe. Miflenoft (*) f. baš 2)enE»er* mbgcn, bie GinbilbungSEraft.
Miril, aucb mifh, 2. mifhi f. bie SJtauš. Miriiina f. baš ©tdufelod;; ber Sftaufegerud;. Miflijek ?n. ber TOaufcfofi). Miflika f. baš TOauš» djen; ber SDtušEei. Miflmiza, aud; jnillienza f. baš SJtoiufegift; ber glie» genfd;n>amin, roti; mit roeifen ipunc» tcn. (Agaricus muscarius. Linn.)
M i s a , f. ber Sifd;: dnarina misa, ber 28ed;feitifd;. Misar, rja m. ber Sifd;icr. Misarov adj. be3 Sifcblerš. MisArfki adj. Sifd;(er..., nad; Jifd;» Icr '2irt. Misen, sna, sno adj. Sifd)... Misiza f. d. baš 2tfd)ci;en. Misniza f. bie 2ifd;Iabe. Misnjak m. baš Sifd;= 'brot.
M i s h A n j o, n. baä SSIinsetn. Mi-shAti, im v. impf, mit balbverfcblof* fenen 21ugenliebcrn bliefen, biinjeln.
Mita,/ ber 3oü. Mitik, tlia m. bie 3oQgebÜl)r. Miten, tna , tno adj. 3»tl •.. Mitje n. baS £cf)en. Mitnik m. ber 3öHner. Mitniza/ baS $olU i;aui. Mito n. baS SDiiefbgeib, ber ßeb_cnjinS. Mitovina/. baS Beben.
Miti, mijcm v. pf. unb niivati , am v. impf roafeben.
Mizen, mizinik, mizhinek, nka, nlio adj. Eleinunnjig.
M i z Ii e n , zhna, zlmo adj. fanff, milb. Mizhijiv adj. niebiieb; fd)ön fanft. Mizkljivoft J. bie ftieblicbfeif. Mizh-noft f. bie Sanftheit, bie SRilbe.
Mjilar, ober rid;tiger mjilovAr, rja rn. ber Seifenfieber. Mjiliti, im v. impf, feifen. MjilnAt adj. feifig, »od Seife. Mjilo n. bie Seife- (25ci unä toenig ober gar niebt gebräuchlich.)
MktAti, Am v. impf, rütteln.
M1A d, adj. jung. MIAd ober mlAj »i. ber 9ieumonb. Mladeniz , nza ober mladenizk, nzha m. ber 3üng» ling. Mladenifktvo, mlAdenftvo, mla-denfhtvo, mladifhtvo n. baS jugenb» lid;e Jlltcr, baS Knaben» ober 3üng« lingSalter. Mladenftljiv adj. jugenb« lid). Mladenftljivoft f. bie Qugenb» lid)feit. Mladenfhiza f. ein jugenb« IicbeS iDiäbd)en. Mladenfkk adj! ju» genb ..., Jüngling« ..., ber 3üng» Tinge. Mladenzhik, mladenzkizh rn. d. ber Snabe. Mladeti, im v. impj. jung rcerben. MIadika , mladiza f. ein junges StciS, bic Sprogc, ber Sprößling, ber Sd;cfjiing, bec Srieb. Mladikiza f. d. baS SiciScben. Mla-dina, mlAjfhina f. (coli) bie 3ttgenb, junge ßeute. Mladinfk , mlAdoften , ftna, ftno adj. 3ugenb..., jugenb» lid;. Mladiti, im v. impf, verjüngen, jung mad;en; — fe v. r. impf, fid) verjüngen, jung merben. MIAdizli m. ein 3«ngcr (j. S. cinSSogei, iBienen» <toef u. bgi.). Mladizhje, mladje n. (coli) 3ieis, junges Sicis. MIAdizhki adj. febön jung. Mladizlinat adj. voll junger Steifer; mie junges Sieis. Mladlefen, tna,Hno adj. grublingS..., mie im grül;(inge. Mladletik, tka m. ober mladletje n. ber grübling, ber ßenj. MIAdnik, v. MIAdizh.
Jilädoft ober mladöft f. Sic 3ugenb (fotoohl bie 3eit berfeTben, als auch junge ßeufe): mladöft je noröft, ßugeilb hat nid;f Jugenb. Mlädoften, ftna, ftno adj. jugendlich. Mlaeloft-nija/. ber 3ttgcnbfcbler, berSugenb» ftreid). Mlädolinik m. ber 95uf|"d;c. Mläjina f. (colij junge Seilte. iVIla-jiz, jza ober ralajzliik m. ber 3üng» ling; ber jüngere (itn ©egenfafee ber Alten rtär/.ov) : Evröpo fo slie Itärzi posnäli, Ameriko pä To mlajzi is-näfhli. Mläjfb m. ober mläjfbe, ta n. ber 9iachEomnie; ber 2Men|ibotf;e. Mlajfki m. pl. (coli) bie 9?achEom* inenfehaft; baS ©icnftgefinbe.
Ml äli eil, hna, hno ad/. lau. Mla-hota f. bie ßauigieit. dioten, tna , tno ober ihöven, vna, vn« ad]. Iaultcb. diötnoft ober =hdvnoft f. bie ßauIid;Eeit. =hotnik, diövnik m. betraue, ber ßauling. sbnejfhati, am v. impj. lauer machen.
Mläj u. f. id., v. unter Ml ad.
M 1 ä k a , /. bie <Pfütse, bie Cache. Mlä-liaft ad), pfufcig, voll ^füljen. Mla-kiislia J. ber (Sumpf. Mlaküshaft adj. fumpfig.
M 1 af k an j e, n. baS Schmalen. Mlä-fkati, am f. impf, fdjitiafjen, mit betn Wuitbe fd;nalscn. Mläfkaviz , vza m. ber ba idjmafeei.
Mlät, 2. mläti ober mlati, in St. gem. mlatitev, mlatitva, mläzhva f. baS Srefeben, bie £>refd;seit. Mlä-"tiz, tza ober mlatitelj m. ber 35res feber. Mlätenjc, mläzlienje n. baS 25refcheit. Mlätiti, im v. impf Drc= feben. Mlätizli m. ber 3jrefd;er. Mlätizhev adj. beS ©refdjerS.
M1 ä t a, f. ober mläto n. bie Srebcrtt von Walj.
M1 ä z h c n, zlina , zlino adj. lau. Mläzliina f. ober mläzhjc n. (coli) bet- Sumpf. Mläzhnoft/ bie EauigEeit.
Mlehav, adj. mi(d;ichf. Mlekar, rja m. ber Wilcbutann. Mlekariza f. baS Wiidjtoeib. Mleko n. bie Wild); (in einigen (Segenben Steiermark, befottberS um SRabferSburg, ift mleko ber 9Ja[;m, svära bie Wilcb, unb fmetena ganj unbefannt): snä od jälove kose mleko dobiti , er toeifj aus allen Sachen SSorfheil 51t stehen. Mlezh , auch inlezbiz m, (eilte
Sd)ioammart ) ber Wiid)fd)ioamnt. Mlezhen , zhna, zlino adj. Wild)..., von Wild) : mlezbna jed, bie Wilcb» fpeife. Mlézbkaft adj. milebiebf. Mlézli-nat ad], milchig. Mlézbnik, mltizh-njalt m. ber Wifcbsaht». Mlczhniza f. ber Wifdifdjtoatnm ; bie WilchEanti mer; bas Wild)gefäjj; bte Wi(d)birnc. Mlezhnomläzben, zhna , zlino ad). lauioarnt, miId)toarm.
Ml en je, «. ober mlév, ?.. mlcvi , mlevi f. bas Wahlen auf ber Wühle. Mléti , meiern ober méljein v. impf. mahlen ((Setreibe). Mletje n. bas Wahlen. Ml et vina, mlévfiiina f. baS Wahlgelb.
Mléfti, molsem v. impf, melfen.
M leti, v. unter M1 é n j e.
M lézli u. f. to., v. unter Mlébav.
Mlin, m. bie Wühle: mlin inéle, kar mu nafpé, auf grobe ïiîorte folgt grobe Antwort.
Mlinar, rja m. ber Wiiller. Mli-nariza f bie WÛClerinn. Mlinarjev ober iniinarov adj. beS WüllerS. Mlinarl'ki adj. Wtiller..., wie bie Wiider, bas Wû(lerhanbt»erï betreffenb. Mlinarftvo n. bas WüBerrc^'t, bas Wüllerhanbtoerf. Mlinfk adj. ¿Jai!;(..., Sur Wüble gehörig: nilinfki kämen, ber Wùhljiein. Mlinftvo /i. bas Wtïhlroerf.
M1 i n z i, m. pl. (coli) eine Art fla« d)er Ätidpen (bie Sd;arrblättcben).
Mnog, ad), viel. Mnogi-térama adv. auf mannigfache ÜBeife, auf vielerlei Art. stéri adv. vielerlei, mannig« faltig, «tëifiat ad), vielfältig, steril!, stérnji ad), vielfach, tlernofty. bte SSielfadiheit. =térort f. bie Wannigs faltigfeit, bie aSerfchiebenheit.
Mnogo, adv. viel. —krat adv. Viel Wal. —leten, tna, tno adj. Viel= jährig- —üz ad], viclförmig. Mno-goft f. bie SBieIl;eit , bie Wenge. —shenitva (*) f. bie SJicltociberei. —moshitva (*) 'f. bie Vielmännerei. —téro adv. vielerlei. —verften , ftna, ftno ad), vielfältig. —verft-noft f. bie Sßielfältigfeit.
Mnosli, 2. mnösbi ober mnoslii; audi fagt mau mnoslia, mnosbina, innoshina, mnoshiza, mnosliiza f. unb innoslieftvo n. bie Wenge. Mno-slien , sbna , slino adj. vielfad;.
Mnoshénje ober mnóshenje rt. bie 33crmei)t'ung. Mnoslnti, auch mnó-sh iti v. impf. mearen, vervielfältigen. Mnoshitva f. bie S3ervielfdlfigttng. Mnóshnoft f. mnóshtvo n. <>ie SBieI= fad)(;eit.
M ó de, múdete f. pl. ober módi, módizhki tn. pl. bie deben, bie ©eilen.
Mödel (t) Ina m. baä SffiobeH. Mö-delnik m. ber Sßilbner.
Moder, dra, dro adj. blau. Modraf, 2. modráfa m. bie geuerfd)lange, ber ©alamanber, ber SJiold). Mödraft adj. bldttlid). Modrina ober mödrina
f. (colij bie SSIdue; in <Zt. blaue ©eintraaben. Modrifh >n. bie blaue Kornblume, bie ßpane (Centaurea cyanus. Linn.). Mödriti fe, im fe v. r. impf, blau »erben, fid; blauen, ing «Blatte fpiclen.
Móder, dra, dro adj. mcife, Elug. Móderftvo (*) n. bie ^i)iIofopf>ic. Mederftvováti (*) ám v. impf. pí;iIofopí)íren. Módriz ober modrijan m. ber ®eife, ber «P&ilofopb. Modrina (*) f. bie gelehrte ©efetl« fcbaff. MódriHie ober modrifhzhe (*) n. bie d'Ocbfd)l!le. Módriti (*) im v. impf, toeife macben; — fe v. r. impf, ben »Keifen fptelen. Módri-za (*)/. bie SDUtfe. Modróft f. bie SBct§i;cif. Módrofren, ftna, ftno adj. TOeiälid). Modróftin adj. ber SOBei«heit. Modroftljiv adj. »ot! ©eié= f;eit, iveiélid). Modrosnániz , 117.a m. ber Sßeifroeife, ber «Philofoph-Modrosnánoft/! ober modrosnánftvo n. bie ©efftociäheif. Modrovanje n. baä Klügeln (bie_2lffefíation ber Sföetä= hei t). Modrovati , ám ober drújem , auch modrijániti, im v. impf. Elü= geln; ben SBeifen fpielen. Modrovä-viz, vávza m. ber Klüglet-.
Mogózh, adj. möglich. Mogó-zlie adv. möglich; né mogózhe , uumög= Ud), szlien, zhna, zhno adj. mög= lid); mächtig. =zliljiv adj. mögltd); mäd)tig. «zhljivoft, szhnöba, »zhnoft, -.zhoft f. bie Wöglichleif; bie SJtdch= tigEeif. =zhnäk m. ber Mächtige.
Möhot, m. ber ©treid)Eäfe.
Mój, moja, moje pr. mein.
M ó j d r i z, m. baä «Stiebet-, baä 2eibd)en.
Mójfter (f) ftra m. ber SReifter.
Mojfterfk adj. 2Jteijter..., mei|ter« lich, meiflerhaft. Mojitrij^jf. baS ®teifierred)t. Mojftriti, im v.impf. (koga) mcijlern, (uber 3etnattb) ®teU (ter trerben, (jemanben) tiberlegen fei;n. Mojftrov adj. beg TOeifterS: mojftrov fin, ber @o()n beg SDteijterS. Mojftrova f. baS SBcib beg SJteifterg, bie iDteifterinn. Mojftrovati, ain ober ujem v. impf. metfiern, hofmeifiern.
M o j fh kr a, f. bie Sidhferinn.
Mok, 777. bie 5'lujjigieit.
Moka, f. baž OTeijl- Moliar, rja 777, unb mokariza/. ber <Btei)lhiinbier, bie —inn. Mokarniza J. bag 'Dtei;(-behdlfnif. Mokojed, 1. moliojedi f. bie SOiehlfpeife.
Moker, kra, kro adj. naf. Mokrina ober mokrinja f. bie geucbtigfeit. Mokriti, im v. impf. ndfjen; h«rnen. Mokrota , mokrota f. bie 9tdfje. Mokrotiti, im v. impf. ndfjen, be= feucbfen. Mokroten, tna, tno adj. ndfjlid), feucht. Mokrotnolt f. bie 9td&lid)feit.
Mol, m. bie TOotte, bie ©cbabe, bie TOilbe. Moljav obet molnat adj. mtlbig, »on Stotten.
Moledovati, dujem unb moled-vati, am v. impf. flehen, anfieben. Moledvaviz, vza m. ber §[el)er. Moledvavfk adj. ffei)entlici)-
Molenje, n. ober moljava f. bie •&er»orragung. Moleti, im v. impf. hingeflrecft fe'pn, [;er»orragen. Moliti, im v. impf. hinjlrecfen.
Motenje, auch molenje n. bie 3ln= bethitng; bag ©efhen. Molez 777. ber 53eti;er. Moliten, tna, tno, auch molitivfk, molitovfk, molitvil'k adj.
25etb ..., ©ebeth ..., beg ©ebefi;eg: molitovfke bukve, bag ©ebethbud). Moliti, im, il (aud> moliti) v. impf. befben. Molitev, molitov ober 1110-lituv, 1. molitvi unb molitve/ bag ©ebeth-
Molj, v. Mol.
Molk, m. bag <gd)toeigen. Molkniti, nem v. pf. plofetid) ftitle roerben. Molzhanje n. bag <Scht»eigett. Mol-zhati, aud) inolzliati, zkim v. impf. fchroeigen. Molzhenje n. bie S5er= fcbroeigitng. Molzlie adv. fchroeigenb, jtiU. Molzhezh part, fchroeigenb, auch »erfchroiegen. Molzhezhnoft,
mol zlil jivoft /. Die SEerfchrciegenpeit. Mozhljiv adi. »erfd;wiegen.
M o 1 o ril z h n j a , J. baS 2lfmofett.
Mul ft i, obet inölsti, mölsem f. impf, melfett. Molsnik m. ttnb molsniza f. bet MelEer, bic —inn. Molsnjäk m. bie Milcpgelfe, baS MelEfaß.
M 6 n g a ,f. bet Schwengel.
M6r, m. bie <Peft, große Sterblich' feit (ber Sferb).
Mor (f) m. bet Mopr. Morinja/. bie Moprinn.
Mora, f. ber 2Up, bie Srub; aud; bie Stute.
Moräk, m. bet Stufpapn, ber «Puter
(Gallus indicus).
Morati, am, al ober morati, am, al v. impf, tntißen. SBergleidje M 6 z li i.
Moravfhiza, f. bie Sdjale für Suppe u. bgl.
Morde, morebit, morebiti adv. vielleicht, eS iann fepn.
M o r e t i, morem, lem mogel v. impf. tonnen, im Stanbe fepn (posse); unrichtig ntüßctt (oportere, necesse est, cogi, debere) : ne mörem (ober gem. abgeEürjt nemrem) heißt »id; tann nid)t, ich bin nicht im Sfan= be«, unb l;af nie bie SSebeutung »ich muß nid)t<c, tpeldje e8 aber surücf--führenb bod; nothwenbig haben müßte, wenn moreti, mörem nebji E ö n n e n auch bie ©ebeutung müßen pabett füllte. UebrigenS »ergleiche Mörati unb M ö z b i.
Morifhe, n. bie Motbfläffe, ber Mprbplap. Moriti, im v. impf. }tt Sübe quälen, tobten. Moriven, vna vno adj. föbtlid).
Morizh, m. ein fdjwarjer grofd).
M ö r j e , ». baS Meer. Mornar, mor-jär ober morinür, rja m. ber Mas trofe. Mornärrk , morjärl'k adj. Matrofen..., ber Mafrofen. Mörlk ad). Meer..., jutn Meere gehörig, im Meere lebenb: morilca vöda, baS Meerroaffer; mörfke shiväli , im Meere lebenbe Spiere, Seetpiere.
Mört (f) m. ber Mörtef.
Morüna, f. (ein gifch) ber kaufen (Acipenser Huso. Linn.). Mo-runin ad), beS JÖaufcnftfdjcö: morünin meh, bie ^aufenbiafe.
M ö r v a, f. ber Maulbeerbaum (Morus).
M ö ft, 3. möfta, moftä , mol tu m. bie ©rücfe. Motten, ftna, fino adj. SSrücfen..., bie SSrücfe befreffenb. Mufti z h m. d. bas SSrttefchen. Möft-nik m. ber 93rücfenmautpner. Moft-nina ober inöftnina f. bie «Briicfeu« maufh. Möftniza ober moftniza /. ber SBrttcfenbalfen. Moftovina ober lnöftovina./". bie 23rücfcnmautp. Mö-Ttovinar ober moTtoviiiär , rja m. ber SBrücEenmautpner. Möftovsh m. ber ©ang. MoTlina, ober möfhnja /. ber ?ÖCU= tel. Moflinär, moflinjär, rja m. ber SäEelmeifler; ber Safd^ner. Mofii-njariza f. >ie Safchnerinn. Möflmje f. pl. bi> £oben (eine« SpiereS). Möfhnjizi f. d. baS 23eufelcben. Mofhnjiza/. ber ^obenfacf. MoDi-njize/. pl. bie -Soben. M 6 ril t, m. ber Mofh Moflitnariza f. bie Moflfrägerittn. Möfhtnat adj. '»ofl Mofl, faffreich. M örii z h j a k, m. ber SBifant, ber
Mofd;už. M o se ti, im v. impf, fprubetn. M os i g, sga /fi. baS Knod;enmarE: nema mösga 'ne moshjänov, er pat
webet Kraft noch Sßerflanb. M o s ö 1 j, ober mosülj m. bie Schwiele, baS JpipblaScpen. Mosöljzhaft adj. fdnoiclidjt, «ifeblaScpett apnlich. Mo-söljzhik m. d. bas Sdnoieldjen. Mosöljzhnat adj. fchwielig , »oll i)i6bläschen. M ös h, i. inosba, moshü, mosličva tr. ber Mann. Moshäk m. ein fe= flerMann. Moshäkinja f. eine mann« Itd) geftnnte grau, bie Männinn. Moshät adj. mannhaft. Moshätoft f. bie MannhaftigEeit. Möshek m. d. baS Männd;en. Moshe v, and) möshov adj. beS ManiteS, bem Manne gehörig. Mosheven , vna, yno adj. männlich. Moshevnoft/. bie Mämilicbfeif. Mo-shiti, im, il, moshčn v. pf (»on grauenjimtnern) peiratpeu, einen Mann nepmen: möja feftra je fiifedoviga fina moshila, meine Schweflet pat ben Soptt beS Nachbars juiti Manne genommen; — re v. r. impf, bamit umgepett, einen Mann ju peiratpen. Moshitva f. bie £eirafp, bie SSerepe» liebung. Möshk, aud; möshk adj. Mantis..., mannhaft, ben Männern 7 *
eigen: neli möshki je sünej, ein WannSbtlb iji brausen. Moshköft J. bic Wannhett. Möshljiv adj. ntann= bar. Möskljivoft/. bie Wannbarfeit. Moshtvö «. ein inännticber Sinn, fefter männlicher Gjjarafter: ti küpiz moshtvä ne derslii, biefer gättfer ift nicht Wann vonäßort; in gt. beißt moshtvo and; baž WamtSbitb (?).
Möshar, mövshnar ober möshnar m. ber Wörfcr.
M o s h g ä ji i, moshgänje ober mösh-jäni m. p/. baš Hirnmarf, baš (Sepirn.
Moshtovanje, «. bie iiadje. M osh-tovati, am unb tüjem v. impf. rädjen; — fe v. r.impf. ftd; räd;en, SSacbe nehmen. Moshtovaviz, vza m. ber 9iäd;er.
Motänje, auch mötanje n. ba$ Ha= fpeht, baž SIBeifen. Motati, am ober mötam v. impf, pafpetn, meifen. Motavilen, Ina, tno adj. J&afpei..., jtiitt SBeifen gehörig. Motavilo n. ober motavnik m. ber Hafpel, bieSeife.
Möten, tna, tno adj. triih. Motiti iin v. impf, trüben, trüb madjen.
M o t e r, adj. betagt.
M o tika, aticb motika f. bic Haue. Motikin adj. Hatten..., ber Haue; mötiliin fhtil ober richtiger möti-kitlizhe n. ber Hauettftiel; mötika kmeta in kralja Vedno jamo fpavla, ber Sob mad;t bett SSauer unb Äönig gtcicp.
Motiti, im (auch motiti?) v. impj. ftören, vermirren, irre machen; — fe t;, r. impf, irren, ftdj irren, fid) verfehen, fehlen. Motiven , vna, vno adj. fiorenb, Störungen ver= ttrfachenb. Motiviz, vza m. ber Störer. Motnejfliati, am v. impf. ftören, nod? verroirrter machen.
Mo tos, inotvös m. bie Sd;nur, baä SSattb.
Moto vilo, v. Motavilo unter Motänje.
Movräniz, nza ober movrin m. ber Wiftfäfer. (Scarabaeus sterco-rarius. Linn.)
Mo/, vir je, n. (coli) ber Woraft.
M ö z h , 2 mozhi ober mozhi f. bic Stärfe, bie graft, ber Siad^britcP.
Mozha, ober niözha , auch mozhäva f. bie Näßc.
Mozken (auch moehin, mozhän),
zlina , zkno adj. ftarf, fräftig. Mözh-noft /. bie geftigteit.
Mozheriid, rada ober mozlieräv, rava m. ber Wold), ber ©alamaitber.
Mozhern, ober mozhirn adj. fum« pfi'g, feucht. Mozhernoft obec moziiir-noft f. bie geitd;figfeif, bie Sumpfig» feit. Mozhevina/". (coli) ber Sumpf.
Mozhi, mörem , fem mögel v. impf. fönnen, im ©tanbe fepn, unb mozhi, mörem, fem mögel v.impf. müffen: ftar möre (in groatien uitb einigen ©egenben UnterfrainS möra), mläd möre vmreti, eilt Atter muß, ein Junger fann fterben; zhe ne möre, pak möre, meint man nicht Eann, fo m u ß man. £>icfe$ Sprid;toorf, tocl= dieä in ©t., namentlich im (SiUier greife, burdiauä gebräuchlich i|t, jeigt ben Untcrfd)ieb jmifchen möre (mit hohem o, ungefähr roie einfilbtg ou) unb möre (mit tiefem mehr beut oa fieb nähernben o) am aujfattenbfien. ilebrigenä vergleid;e M ö r a t i unb Moreti,
Mozhiren, v. Mozhern.
Mözhiti, im ober mozhiti , im v. impf, nefeen, näßen, eimoeichen.
Mözhnat, adj. Wehl..., von Wet;l, mehlig- Mözknik m. ba$ Wehlnuiß (ber Strubel).
M ö z h n o , ober mozhnö adv. ftarf, nadjbrüdlich. —ferzhen, zhna, zhno adj. jitarfmüthig. —ferzhnoft,/. bie ©tarfmüthigfeit, ber ©tarEniutl;. —shilaft adj. von ftarfen Abern, nervig. —veren, rna, rno adj. ftat'f= gläubig. —vernoft f. bie ©tar?. teilt* bigfeit. —vümen , mna , mno adj. von ftarfent ©eifte. —vümnik m. ber viel ©eifteSfraft befijst. —vümnoft f. viel ©eifteSfraft, bie ©eiftcsftärfe.
Mozhvaren, auch mozhviren, rna, rno adj. fumpfi'g. Mozhvärnoft , mozlivirnoft f. bie ©ttmpfigfeif. Mozhvina/. ber Sumpf. Mozhvirje n. (coli) ber Wotaft.
M r k k , i. mräka , mrakä m. bie Dämmerung. Mralianof?«. ber Abcnb= fiern. Mräzh-en, zhna, zhno adj. (auch=ljiv) bätnmerig, buitfel. =iti fe (auch mrazhiti fe) im fe v. r. impf. bämmern, fich in X)ämmergrau um= ftalten. djivoft, «nol) f. bie 2>unfel= heit. =nik m. ber Nachtvogel.
Mrámor, rjam.cin3nfeTf,bieSBerre (Gryllus grillotalpa. L i n ti.). Mrámorka jT. e¡» um ftcí) frefienbcé (Scfdiroiir (pkagedaena).
M r á fli , a. mráfha ober mrafiiá rn. ein bunffer 3ciic|- Mráíhen, fhna, fimo adj. Don mráfli.
M ras, 2. rarása m. ber grojt, bie íiüífe. Mrásen. sna , sno adj. fro> ftig. Mraséti , sim v. impf froften, rcifen. Mrasljív adj. fro|tig. Mras-Ijivoft (aitrf) mrásnoft) f. bie gro= jligfcit. Mrasliza,/. bie'Salte.
Mrav, i. mrávi obcr mraví , gem. (llld) mrávlja/. bie jimeife (Fórmica). Mravljíniz, mravljínjak, mravljíno-v¡7, , vza rn- ber ,'lmeifení)aufen, ber 2lmeifcnl;ügel. Mravljínji, mrávji adj. '.'imeifen .. 4 bie ¿Imeifcn über= l;aupt befrejfenb. Mravljíza ober mrávljiza f. d. baé 2lmciécben.
Mié la (t)/• ber Stegenfdjirm (nad) bem gemeinbeutfcben ¿tmrell imb betn tafeinifcben umbrellaj.
M r é n a , /. baé Jociutcbcn um baé ¿tugc unb bie ©ebármc; (cine 3tugenfranf= f>eit) ber ©faar; (ein gifd;) bie ÍBarbe (Cyprirtus barbus. L i n nj. Mré-niza f. d. baé ñáitfdjen, baé 3tefed;en. Mrénka /. cine tn baé SJtefefett cin= gercicfeftc SBurftfpeife; eine bumme íBeibéperfon.
Mrésha, /. baé 9?efe. Mréshar, rja ober mréslinik m. ber 9tcfe¡agcr. Mréshen, slina, slino adj. 9íe(s • .., fum 9iefc gcfjorig. Mrésliiza./. d. baé 9íc(jcben. Mrésknat adj. ne&fbrmig.
M r é t i, ínrém , mérl v. pj. fterben.
Mshíti, v. Misháti uiifer Misil á n j e.
Muden, dna, dno (aild> múdljav, mudljív) adj. faumfcfig ; í)inberíid>. Mudíti, ím v. impf. fattmen, í)tn= bern , auffjaffen. MVidliavoft, mud-ljivol'L, múdnoft/. bie ©aunifeligfeif, bie í»inberlid)Ceit.
M u (lcr, v. M o d e r.
M ¿i h a, f. bie gliege; (an ber gíinte) bie -Kíucfc b. i. bcr ,'lbfcf>pttnft atn 9ío()re. Muhálo, inúhotep, múli-nik, múlinjak rn. ber gliegcntpebeí. Múhaviza ober muhaviza f. (cin SSogcl) bie ©raémúefe. Múlic f. pl. bie ©ritlen, bie Saunen. Múlnza f, d, cine fíeme gfiege. Múhizh m.
cine Títt ©raé, porjñglid) in 25cin= aarfen (»erfd)ieben uon frákona). Múliji adj. gfiegeit.. , trie bie glie= gen, bie gtiegeú betrcffenb: múbja góba, ber gliegenfdjroarmn (Aga-ricus muscarias. Linn.J. Mub-lánje n. baé 3bgem. Muhláti, ám v. impf. jauberii, jógern. Múlilav adj. jaubernb. Múhlaviz, vza m. bcr 3auberer, bcr 3ógerer. Muho-vánje n. ber ©riltenfa'ng, bie ©rilten= fangeret. Muhováti , ámitnbbújem v. impf. ©riílcn tangen; tliígcín.
Múhoviz , vza Ullb múbovnik m.
ber ©ritlenfanger, ber ©ctajármer; ^ > ber gltegemvebel (?).=	f
M ú ja, áud) moja (f) f. bie Stíí(;e, bie ¿tnftrengnng: bres múje fe zliré-vel ne obúje, ol;ne .ánjtrengung erreid)t man nid)fá.
M úka, J. bie ípein, bie goíter, bie Ciuat.
Múkati, ara v. impf. (Poin Diiltb) mu[;en.	,.
Mili, rn. ber Scften. Mulnat adj. ícttig.
Múlaft, adj. barfto«. Muliz, Iza m. ber ©arflofc. Múliti, ira v. impf. abftteifcn.
Mumláti, ám'«. impf. mnffcln, mummetn, mumpeln.
Mima, j. Í)ífe ítafeie. Múniza f. d. baé Satdjcn.
Múr, m. einfcbmarjeéSjiier. Múrenzh m. bie gelbgritle.
Múrba, murga, múrva, v. Mor va.
Múri, rja m. ein jebeé fdjmarje 2>n= feft) eine '¿Ippofifion ber getbgrilte, iit ber SBef^roórnnglformet: ^búri, múri, pójdi vún).
Múrka, f. bic ©urfe (Cucumis). Múrkin adj. ©nrfen . ,.; múrkino férae, bcr ©urfenfanten.
Mú fa , f. bte ©arte.
M ú f t a r d a , f. ber ©enf (Sinapis). Múftarden, dna, dno adj. ©enf..., i>on ©enf.
Muftázhe,/ pl. ber ©(hmtrrbarf..
Mufbétar , rja m. ber ÜJiallcr, Mufhetáriti, ira v. impf. máfellt.
Múfliiz, fliza m. boí tlnfrant.
M u fh iza, f. d. bie fflüítfe.
Múfhkat, m. bic SDínéfaf/ricrrcbe (iritis rnuscata) ; baé ü)íUéfrtfctter= frauf. Múfbkateliza, múlliJiamita
203
M lir
f. bie 2Jlu5Eafellerbirne. Mùflikaten, tnn, t no adj. SDÎ i! öEaf elfer____
M ù rh n i za,y. bet- gliegenfcbroamnt. (Agaricns muscarius.. Litin.)
M ü T h t e r (-j-) tra m. ba« «¡Uhljler. Miifbternga f. bie ffihijtouttg. Mu-fhtrati, âm v. impf, unifient.
M usa ti, am v. impf, (baê ßatlb) abflreifett ; fd^munjeln.
M ii s e 1 j , ljna m. bec ©cierge.
M û s i li a (f) /. bie SDïttftE. Musikant m. bet ÜHuftEanf. Musikântov adj. beê StuftEanfen. Musikâfli rn. bet Muftîer. Musiliàfliev adj. beê ®ht= fïferê. Mùsizhen , zhna , zhno adj. ÏOÎufiE ... ; mùsizhne sdéla , bie ®ïufiSalien.
M Ù s il i t i, nem v. pf abfireifen, ent= lauben; fcbmunjeln.
M i.s h a, f. bet SKorafl, ber ©umpf. Miiskaft obet mushâven, vna, vno adj. niorafiig, funtpfig. Miishina, mitshovina / ber 9Jîoor, ber 93ioor= boben.
M u s h é v e n , vna, vno adj. jart (teuer). Mushcvnoft/. bie 3arfbeif.
M u s h g a t i, am v. impf. quetfehen , sufamnienbriïcfen.
Mûta,/ bie ©fumme; eine 2lrtpel}=
Nah
201
tappen Von ßammfetlen. Miitart, mütav adj. fhtmm. Mutati, am v. impf, fhtmmen, fiumm fepn. Mü-taviz, vza ber ©fumme. Mütarrtvo n. bie ©fummheif. Mütez m. ber ©titmme (gem. ©fummerl; in man= dien ©egenben ©feiermarE« auch ber ffiiebebopf (Upupa epops. L i n n.).
Müviti, im v. impf brummen, btimpf fönen.
Müza, / biekafee; baS PatmEäfjdjen. Müzov'iz, vza m. bie *))alme. Mü-zovje n. (coli) ber Palmipalb.
M ü z h e n , zhna, zhno adj. peinlich, qualvoll. Muzheniz, nza m. unb muzheniza f. ber Mdrfprer, bie —inn. Muzhenje n. bie Peinigung. Mu-zlienltvo n. baS SDiärtprerfbum. Mu-zhitel m. ber Ctuäler, ber Märferer. Muzhiteliza f. bie Ctuäierinn, bie Marferiitn. Muzhitelfk adj. grau= fam. Muzhitelftvo n. bie ©raiifams Eeif. Muzhiti, im ober müzhiti, v. impf, quälen, peinigen, martern; — Te v. r. impf, ficb quälen; Pein leiben; ftd» fefjr viel TOühe geben. Müzhnoft / bie PeinticbEeif.
Müzhkati, am v. impf, queffcben,
ätifammenbrücEen.
N.
Nä, ba! ba bafi! nAte! ba f>abt iljr'S!
Na,prp. auf; an ; ju; in; u m b. i. über; naef» b. i. nacb einem ßaitbe bin, melcbe« mit einem in bie (Snb= filbe fko auägebenben 2lbjeeti»o pafronpmieo benannt mirb, ober welches ein £ochlanb tfi; enblicb mer= beit ©fäbfe unb aitbere Oet-fer, meldje enfmebcr wirEltcb ober menigflenä in ber 3bee l;ocb, ober auf bebeufenben (Sbenen ober großen glüßen liegen, burchgebenbS mit bem 9Sorworfe' na gefügt: na klöp fe lezhi, auf bie SSanE ftcb legen; na lezo iti, bie Äanjel befteigen; na könju fedeti, auf bem pferbe fifeen; na nebu sve-sde vidimo, am Gimmel feben mir bie ©ferne; na jefen, na simo , auf ben£erbfl, auf ben SBinfer; na Tpeh, auf _ bie ©cbnelligEeif; na pomozh , priti, SU Änffe eilen: na möjo Ire-zlio, 51t meinem ©tiicF; na dno ober
nadno, jif ©oben, in bie Tiefe, bis auf ben ©runb; na prodaj, junt SSerEaufe; na mifel priti, in ben ©inn Eommen; na kofe raslekati, in ©füeEe jerl;auen; na snänje däti, bcEaitnf machen ; narobe, timgeEebrf; na liže narediti, für'S '¿luge (baß eS nur ein fchöneS'Xnfe(;en bat) machen; Tem Ii na sgübi, na dobizhki, ich verliere, td) gewinne; vfelej na drugi dan, alle SEJiol um ben anbern ¿ag ; na Korofhko , na Koratän, nad) Kärnten; na D^lenfliem biti, in UnterEratn fecn: na Dünej, nach SBien; na Düneji, jit 2Bien; na ,Savo, nach ber ©ave hin.
N a b a d , m. ober nabada f. ber ©fa» cbel. Nabadanje n. baS Vluffiecfen, baä 2lnflecEen, ba$ Vlnfiechen- Nabadati, am v. impf, aufilecfen, anfie» cfen, anfiecben.
Nabafati (f) fliem v. pf unb na-
bafavati, am v. impf, auflaben, auffaffen.
Nabijanje, n. baä Anfragen; baS Saben. Nabijati, am v. impf, an* fditagen (Steife an ein gafj);' laben (bie glinte, 5£anone): föd nabija, er fd)fägt Äeife an bal gaji; püfbko nabija, er labet bie glinte.
Nabiranje, «• baä Csinfautmeln (bie gechfung); baž Sätteln (eines £>em= beS); ba5 Anfaffeit (ber perlen u.bgl.). Nabirati, am v. impf, einfammetn (feebfen); fättein (ein ivinb); anfaf fen (perlen): jeli veliko nabirafh? I;a|T bn eine reid?e gccbfitng? frägt jur ffieinlefejcit ein SJiachbar bett an--bern; — fe v. r. impf, fidj perfauu mein; fid) anfammeln; fd)wären: ljudje fe nabirajo, bie ßeuie »erfammetn fich; roka Te mi nabira, bie Jpanb fängt mir an 5« febwären.
Nabirizbati, am v. pf. angeben, aiijeigen.
Nabiti, bijem v. pf. v. Nabijati unter Nabijanje.
Nabliso, adv. nahe, in ber 9!äl;e, in bie Stäbe.
Naboj, m. ber 53inberfd)täget.
Naböirbanje, n. bie Erbauung. Naboiriiati, am v. impf, erbauen. Nabolfhljiv adj. erbaulieb. Nabol-fliljivoft/. bie (SrbaulicbEeit.
Nabor, m. bie Anfaintnlung.
Naböfti, bodem v. pf. atifpiefien;' anftedjen.
N a b o s i z , sza m. ber 23obrer.
Na bos h en, slina, slino adj. an= bäd;tig, fromm. Naböslieftvo n. ober nabosbnoft f. bie Aubacbt, bie gröm= migfeit.
Nabrati, berem v. pf. v. Nabirati unter Nabiranje.
Nab udi t i, im v. pf. aufmuntern.
Nabüliniti, nabükniti , nabüniti , nem v. pf. unb nabubova», nabu-kovati, nabunoväti, am v. impf. auftreiben, aufgebunfen machen.
Nad, prp. über; ab; »or; auf; oben auf etwas t>in; wiber einen geinb hin: nad töbo, über bir; nad menoj, über mir; nad glavo vili, es hängt über betn Stopfe; ftud nad malikmi, ©räuel ab ben ©öfcen; nad zhiin oftermeti, »or einer <Za-cbe fich entfefcen; nad jämo, auf b. i.
über ber ©rube; tizh fe nad liifl.o féde, ber ffioget fefet fid) oben auf ben Oiiebel beS #aufeS; nad Turka iti, wtber bie Süríen su gelbe sieben.
N a d ál j, nadalje adv. bajti, weiter hin.
Nadáti, am f. pf. baran geben; hintänglid) geben; — fe ■». r.pf. fid) ergeben, fid) jutragen. Nadivati, am v. pf. einem oft unb lange, »iel unb binfängtid) geben. Nadávik, vka m. Die Angabe, bie Sarangabe.
Nad d veren, rna , rno adj. über ber Sin'tr befinb(id). Naildvérje n. (coli) was über ber Xhür ijl.
N a d é g á , f. bie Hoffnung. Nadé-shno getrofl, mit 3it»erfid)t.
Nadeli ováti, liújem v. impf. ein= flößen, einblafen; anhaudien.
Nadénik, m. ber Saglöbner.
N'á der, dra m. ber Untei'balS eines •£>d)fett.
Nadéti, dénem v. pf. itnb nadevati, am v. pf. füfien, anfüllen (j. 25. ei= neu SSraten, ein gelleifen u. bgl.); — te v. r. pf. fid) atifd)(ampcn. Na-dévanje n. baS Anfüllen (beS S5ra= fettS u. bgl.). Nadévka /. bie ffiurjl» fütle.
Nadglávje, n. fcoll) baž Äap'taf, ber ©äutenEopf.
Nadgróben, bna , bno adj. über bern ©rabe befittblid). Nadgróbje n. (coli) bie ©rabfehrifi. Nadgrobniza f. ber ©rabflein.
Na (ligniti, nein v. pf. ein wenig erheben (5. 53. ein Sißcinfafj).
N á d j a t i fe, am fe v. r. impf, (/befar) hoffen, erwarten, fid) »ertröften, auf etwas rechnen.
Nadjunázhiti, im v. pf. an £el-benthum übertreffen, tiberpelben.
N a d 1 á j a t i, am v. /f. líbcrbctlen.
Nadlega ,f. bie 23efd)werbe; bte lltt= Gelegenheit, bte 25c(äfitgung: nadlégo déla» , (äftig fepn. Nad-légati, ¡1111 ober slegováti, ám unb giijein, aud) sleshváti, áin v. impf, (kóga) unge» tegen fepn; betätigen. =)éfbtvo ir. beis Ungemach, dés lia ti fe, am fe v. r. impf, fid) wibmen: pravizam fe nadlésbam , id) flubire bie 9íed)te, wibme mid) beti 9!ed)ten. slesbénje n. baS ©fubium, bie ©ibittuitg. =lé-slinoft f. bas Anliegen, bie Uii;jetc= genheit.'
Nadlifhk, >n. ber ,'irraun.
N a d loga, f. baš £>rangfal, bei« 93er» hängnifi. Nadloshen, shna, »lino adj. miihfelig. Nadloshnoft f. bie ®hihfcligEeif. _
N a d in ä h n i t i, nem v. pf. o£>ett an» fdjtvingeit, über 3emanb hinn>egfd;n>in= gcn.
Nadmörje, n. baš SSorgebirge.
Kad nek, auch nadnevik, vka m. unb nädnifhtvo «. baš SageroerE. Nadniza f. ber Sagelohtt. Nadni-zliar, rja m. ter £agelöl)ner.
N a d n ö f i t i, im v. pj. bantberfra» gen. Nadnöfkenje n. baš ¡Darüber» fragen.
N a d o li i t e n , tna , tno adj. erblid): nadobiten greh , bie ©rbfünbe; na-dobitna bolesen, eine anflecfenbe 5?ranEi;eif. Nadobiti, im v. pf. »on einem anbern beEotnmen, erben.
Nadoglävje, n. (coli) bie 23or» berhaupfšff>eile.
Nädo I, ?n. ber 21bf)ang (eineš 23er= geš). Nädolen, Ina, lno adj. ab» pdngig.
Nadomeftiti ober nadomeftiti, im pf ergänzen. Nadomeftitje n. bie ©rgäitjung.
Na dpi f, m. bie Snfchrift, bie 2luf» fcbnft, bie Ueberfd>riff; bie 2lbbreffe. Nadpifan part. übertrieben, abbref» ftrf. Nadpifanje n. bie 2luffd)rift, bte lleberfcbtiff. Nadpifati, fhem v- pf- barübcrfdjreiben, eine 2luffd)rift (2lbbreffe) madpen.
K a d p i z h j e (*) n. (in ber Sprach» leijre) ber ©frichpnnet (;)•
Na d präg, 2. nadpräga m. bie Ober» fd)l»etle. Nadprägje n. (coli) I paš über ber ©djroclle ifl.
N a d r ä m n i z e, f. pl. ber Xrage» riem.
N a d r a s h o v ä t i, Am v. impf, an» hefecn, aufheften.
Nädrije, 2. nadrij ober näder f. pl. ber SSufen, bie ©ruf!.
Nadroben, bna, bno adj. genau, fubfil. Nadrobiti ober nadrobiti, im v.pf anbröefeln (einöefäfj, hinläng» lid;). Nadröbnoft f. bie ©enauigfeit.
Nad fl ä viti, im v. pf. unb nad-ftavljati, am v. impf, barüber fe(jen, oben anfeiien.
«Nadftopälo, rt. ber ./'errifl.
N a d ft r e f h i k , fbka m. unb nad-
ftrefbje n. baš Oberbacb, baš SSor» badj.
Nadseinlje, n. (coli) maš über ber ßrbe ijt, baš girmament. Nad-semljifk adj. überirbifcb.
N ad tök , m. bie-Sluti;.
Na d trebuh, trebuha m. ber Ober» baucb. Nadtrebüfhen , flina, fiino adj. ben Oberbauch betreffenb.
Nadunit i,'nem v. pf. unb naduno-vati, am v. impf, aufblähen. Na-diinjen pari, aufgebläht.
N a d z h c 1 j u f t, f. ber OberEiefer. Nadzhcljuften, ftna, ftno adj. Ober» Eiefer ..., ben OberEiefer betreffenb, baju gehörig. Nadzheljüftiza f. d. ba"š OberEieferchen.
N a d z h 1 o v e fb k , adj. nbermenfdj» lieh.
Nafärbati (f) am v. pf. färben, anfärben.
Na fü trati (f) am v. pf. anfuttern.
Nag, adj. nacff, itnbetleibef.
N a g ä j a t i, am v. impf, (komu) frofecn; läflig fepn. Nagajiv adj. frofcig; läflig. Nagajiviz , vza m. ber jrofežopf; ber <J)lagegeift.
N a g ä n j a t i, am v. impf. v. N a-g n ä t i.
Nagätcn, tna, tno adj. poli ge» ftopff. Nagatiti, im v. pf. Uoll flo» pfen, poli pfropfen.
Nägel, gla, glo adj. plofefich,
gäh : nägla jesa , ber ©äb}»rn. Nä-glenje n. baš (Silen. Nagliti, im v. impf, eilen. Nagi i za f. bie ©äh» heif, bie (Sile. Näglizh adv. gäh, plöfelicb. Naglo adv. eilig, hafiig, gäh, plöfclicb. Näglojesen,' sna, sno unb nägloferden, dna, dno adj. eholerifch, gdbjorntg. Nägloft ober naglota / "bie ©ähheit, baš Uttge» flüm. Nagloferdnoft f. bie ©ähjor» nigEeif.
Na g e r b i t i, im v. pf. aufflülpen, aufrollen.
Nagib, m. ber eintrieb. Nagibati, am unb bljem v. impf, fenfen, an» leiten; neigen, }u neigen pflegen; oft anfefeen (5. SB. baš ©laš an ben ®lunb).
Nagläf, adv. hedlauf.
N a g 1 a v i z h k i, adv. IjäuptlingS b. i. mit bcm jiopf am 95oben u. bgl.
Nagle d, m. ber 3lnblicf. Nagled-i-
riitvo (*) n. baä Anfepen. Nag?e-dati fo, am fe v. r. pf. fid? fatt fdjauett. Xagleden, dna, dno adj. anfd)aulid). Naglednoft f. bie 2ln« fchau(id)Ecif.
Nagliti u. f. ro., v. unter Ti k gel.
N a g 1 n h, adj. etwaS faul).
Nagnati, nashenem v. pf. aitfrei« bett; abtreiben, vertreiben; — fe v. r. pf. ftd) auf Jemanb werfen.
Nägnenje (and) nagnjenje), n. bie Neigung, bie 3uneigung. Nagniti, nem v pf neigen. Nagnjen part. geneigt. Nagnjenoft/. bie ©etteigtpeif.
N a g n č s d i t i, im v. pf. ber foenite eiit 9ieji machen.
Nagniti, i j eni v. pf. anfaulen.
Nagnjetiti, im v. pf. Voll pfro« pfen, votl aufiboppen.
Na gnoji ti, im v. pf. büngen.
Na gniiTen, fna , ino adj. greifticb, bäßfid). Nagnüfiti , iin i», pf. befu« belit, beiinflätiiigen. Nagnüfnoft f. bie Häßlicpfcif.
Na goden, dna, dno adj. burd) 3U= fall, jttfäHig. Nagoditi fe v. pf. jufättig gefd)pl)cu.
Nagon,'«?, ber Antrieb, ber Auftrieb. Nagoniti, im v. pf. antreiben.
Nago r en, rna, rno adj. auf ben Sergen beftnbücb; gebirgig. Nagörje r. (culi) eineöegenb auf einem Ser« gc. Nagörnik, nagörnjak m. ber ¿Bergbewohner, ber £iufd)ter.
Na gört, liagöta f. bie 9iaiiti)eit, bie Slüße. Nagotoväti , am v. impf. ttarf't fepn.
Nagovarjanje, n. ba$ Sefprcdjett, bas> Sereben. Nagovarjati, am v. impf, befpreebeu, bereben; — fe v. r. pj. ftd) fatt fpreeben. Nagovor fn. bie Anrebe. Nagovoriti, im v. pf. anrebeit, grüßen.
Nagrabiti, im v. pf. jufammem fdwren; — fe v. r. pf. burd) 3u= fainmenfcbarrett reid) werben.
Nagrabi j ä t i, am v. pf. jufammem harten: anreden (ein ©efaß, IjtnreU d)enb).
Nagraditi, im v. pf. unb nagra-jali, am v. impf, vorrichten.
Nagrashan je, n. ba$ Altbrotjcu. Kagrashati, am v. impf, unb na-grösiti ober nagrositi , im v. pf. anbrohett/ bebrohen.
N a g r i f t i, i»em v. pf. anbeißen. Nagris, auch nagrisik, siia »j. ber Anbiß. Nagrisati, am v. pf. viel mit ben 3apnen aufbeißen, vtet jer« beißen.
N a g u d o ft, f. bie ßeibenfehaft. Nagu-doftljiv adj. teibenfcbafttich. Nagu-doftljivoft f. bie ßeibcnfd)aft(id)Eeif.
N a h a j a, f. ber (Srfotg. Nahajati, am v. impf, erfolgen.
Naliiriien, flina, fhno adj. waš über bent Haufe ifi. Nahifhje rt. (coli) ber ©achboben.
Nahöd, m. ein ©ang jttm i>inattf= fieigen. Naliöditi fe (auch nahoditi fe)', im fe v. r. pf. fich mübc, fatt gepen.
N ¡i hod, 2. nahoda m. ber Schnupfen.
Nahraniti, itn t», pf. anfpeifen.
N a h ü d a m a , adv. von ungefähr.
N a h u Tli a n j e , n. bie Anbetung. Nahiifliati, am v. pf. aiii)e(sen , auf« t;efeen. Nahüfkaviz," vr.a m. ber Att« hefeer.
Naigrati (najigrati) , am v. pf. bas Spielen votfenbcn; — fe v. r. pf. ffd) fatt fpiifen.
Na imenovanje, n. bie Senatu« futtg. Naimenovati, Am unb ntijem v. pf. beitanifen.
Na i Tka ti, naiTlizhem v. pf. Voli anfmben.
N a j, (^arfitel, um ben Superlativ unb bie gebiefenbe Art, bann bas beutfd)e Soll atiSjubrüden): naj bö , eS fei ; naj lepfhi , ber fdjStlfle; naj shivi, er foll leben; näjprcd, jtterft.
Najedno (auch na ¿dno), adv. auf ein Wal.
Najem, m. bie TOiefbe. Najemati, am v. vf. miettjen; in Saglohn tiet)= men. Najemaviz, vza m. ber Ab« iniether. Najemen , mna , mno adj. verbienjilich- Najemljiv adj. vcrbicnji« (id). Najemnik tn. ber Wierling, ber Sagelöhner. Najčmniza f. bie Sagelöbnerinn. Najemfhina f. baš Wiethgelb. Najeti, najinem v. pf. in Sagetohn nehmen, bingett. Najet part. gebitngen. Najčtnik tn, ber ©ebungette.
N a j e Te n f k, adj. bent Hcrbfie fteh nähernb.
N a j e T t i fe , jem fe v. r. pf. fich fatt effen.
N A j n , pr. utifcr beiber. Najti, najdem, nAlliel unb najdel, najden v. pf. finben, (eig. barauf iomnten, mie invenio). Najdeniz, nza un& najdenik m. baž ginbelEinb. NakAditi, nakaditi, im v. pf. unb 11 alta jat i, am v. impf, anräuchern, »tel räuchern. Nakajanje n. bie An= räucherung. K a k A p a 11 , pijem v. impf, (mit JČaue unb Sarfl) attflaben: gnoj nakäpati, ben Šung auf bett ffiagen faffen. NakApati, pijem v. pf. »otl a;tfai= leti, bttrd) Šropfetn »pil tperben, »pil antröpfeln. NakafhljAti, am v. pf anhuflen, »otl hujlen; — fe v. r. pf. fich faff huften.
N a k A s , m. bie Anjeige, bie Anorb= nung. Nakasati, shem v. pf. anjeU gen, atterbnen. Nakäzhen, part. bßfe gemalt, auf= gebradjt. Nakazliiti, iin v. pf (koga) 3emanb aufbringen, giftig (tpie eine Schlange) machen. Nakerkniti, nem v. pf. (tpie 23rof)
anfcbmetlm. Nakermiti, im v. pf. anfuttern, abfüttern.
Nakinzhiti, im v. pf. »erjierett,
auöfcbmücfen. Nakipniti, nem v.pf. (»pnt Xeige)
attfgipfen, aufgehen. Na k i fei, fla, Ho adj. etroaS fauer, fäuerlich.
Nakladati, naklAfti v. impf. auf=
legen, auflaben 0imponerej. Naklänjati, am v. i'npf. herunter beugen; lenEen; — fe v. r. impf. fid) fenEen, fieb büefen; fleh verbeugen, SSerbettgungen machen : den naklanja fe k' vezheru, ber lag neigt fieb, eS toirb Abenb. Naklatiti, im v.pf. genug (25ir= nen, Acpfet tt. bgl.) i;eruiiterfcblagen. Naltleniti pber nakleniti, im v.pf.
anfcbliefjett (mit einem Sd;fpjje u. bgl.). Naklep, m. ber Antrag, ber Anfcb'tag. Naklepovati, am uttb naklepüjem v. impf, einen Anfcbfag, Antrag ma= d)en.
Nakljuvati, am v. pf. piefen bis ..., * attpiefen.
N a k 1 j ü z h a t i fe , am fe ober na-kljüzhiti fe, im fe v. r. pf fich
anfdjfiefjen; ftd) ereignen. Nakljüzh-ba f aucb nakljiizhik, zlika unb na-kljuzhlej rn. ber 3ufad, baš (Sreig= ni§. Nahljüzhen, zhna, zlino adj. jufällig. Naklo, n. ber AmboS. Naklomba,/! bie SenEting, bie gii= gung, bie Anlage. Naklon m. eig. bie Neigung; (in ber Sprachlehre) bie Art. Naklonenje n. bie SSerbeu= gung. Nakloniti ober nakloniti, im v. pf. hinneigen, herunterbeugen; — fe v. r. f>f. fich »erbeugen. Nakloniv adj. abhängig. Naklonivoft f. bie Abi)angig?eit. Naklonoft /. ber Ab* hang; bie 9ietgung (beš ©entütheS). Nakopati, kopljem v. pf. genug angraben; (mit Sarjl unb .£aue) auf= iaben.
Nakopati, kopljem v. pf. htnrei= chenb baben; — fe v. r. pf. fich fatt baben.
Na kopiten, part. angeheftet: na-kopitena parft, bie (Srbe, bie ftd) bei feudjter, Eptljiger ©itterung an Stiefel u. bgl. anjuheften pflegt. Nakopititi, im v. pf. über ben ßeift fcblagen. Nakopizhiti, iin v.pf mib nakopizhvati, am v. impj. anl)mt= fen, aufhäufen. Nakopizhva /. bie Anhäufung. Nakoremtia, f. bie ©rünbttng. Na-
koreniti, im v. pf. grttnben. Nakorpizh, rn. etne Wiene, alž wenn man meinen molite: nakorpizh nabirati, baS ©eficht jum SZSeinen »erjiel;en. Nakofiti, im v. pf. anmähen. N a k o v, nakovAvnik m. nakovalnja f. ttnb nakovalo, naliovo, nakvo rt. ber Ambož. NakovAlen, Ina, Ino adj. jum Ambož gehörig. NakovAti, am unb kujem v. pf. »otl anfd;mieben. NakrAfti, ädein v.pf. itt Wenge
flehten, jtifatumenjlehlcn. Nakreniti, nein v. pf beugen, neigen.
Nakrish, adv. frettšroeife. Nakri-sliati, am v. pf. Eretijtoeife jerhauen, mit Sreujen bejeichnett. N a k r i v , adj. etrcaö fdjief. Nakrizhati, krizhim v.pf. unb nakrizhoväti, Am ober zhujem , v. impf, »iel fcbreteit: nakrizhati vu-Ihefa, einem bie Ohren »oQ fchreien.
Nakúhati, am v.pf. genug Eodjen; — le, v. r. pf. ftcb anEod)en.
Náliup, m. ber 2tnfauf. Nakupiti, im v. pf. ankaufen. Nakúplenje n. ber ¿InÉauf. Nakupovati, ám unb püjem v. impf, in Menge Saufen.
Na kúp 7, hati, am v.pf. aufhäufeln.
Na kuriti, im v. pf. (sld kógar) berb abprügeln.
N a k ú s h c n , slina , shno adj. »er= pejlef. Naküskiti, im v. pf. »er= peften.
Nákva fa,/. bie (Säuerung. NakvA-fíti, im v. pf. unb nakvafliováti, fhújem v. impf, fäuertt.
Nakvífhko, adv. nad) oben, í>im= melroárté; auf!
Nalaganje, n. baá Auflegen. Nalagati , am v. impf, auflegen, auf= laben.
Nalagáti, naláshem v. pf. Piel »erlügen, »erteumben; — fe v. r. pf. fidj »oll lügen, ftch fatt lügen.
Nalájati, am v. pf. anbellen; »iel beden; — fe v. r. pf. ftd) fatt bellen.
N a 1 A m a t i, mljem v. pf. in Menge ¡erbrechen, »oll anbrechen.
N á 1 a T Ii, nálafhzh adv. eigen«, ge» fliffenflich, mit gleiß.
Nalásiti, im ober nalcfti, lésem v.pf. »oll auEriechen. Nalesljívarf;. fcblcid)cnb.
Nal ¿fh 7. hi ober nalcshäti, shím v. impf, obliegen, ftri) auf efioaä le= gen, etwas eifrig betreiben ; nalesháti i'e v. r. pf. fichfaff liegen; (»on Sram len) fich aufliegen. Naleshézhen, zlina, zhno adj. angelegen. Naleshezhnoft f. bie Angelegenheit. Naléshnoft/. bie ©arau'flajiung.
Nalétik, tka m. ber Anflug. Nalé-ten, tna, tno adj. angeflogen: na-léten ptizh, ber 3u8»ogel. Naleteti , t i m v. pf. unb naletváti, ám v. impf, in Menge, »oll anfliegen.
N a I i j a n j e, n. ba§ ffiollgiefjen , baš ©ingieren. Nalíjati, am v. impf. eingießen, »oll gießen; füllen, ein« fd)eufen. Naliti, lijem v.pf. Poll gießen, einfchenEen. Nalitik , tka m. ber '.Hufauf;. NalivAk, nalivázh m. ber Trichter. Nalivati, v. Nalíjati. Náljiv m. ber «piaferegen, ber Kegeitguß.
Nalíftiti, i m v. pf. in©lätter »er= watibelii, mit Slätfent anjtrcuen. Na-
Ii ft) en part, in SSlätfem: naliftjeno slatö, baši SMatfgolb, baS «Blättergolb. Nalifhpati, am v. pf. aufpufjcti. N a 1 j üb i t i fe , im le v. r. pf. ftcb
fatt lieben. Naljüden, part. bepÖlEert. Naljü-diti, im v. pf. be»blEern. Naljüdnoft f. bie 23e»ö(Eerutig. Na loga ober naloga, f. bie Aufgabe. Nalökati, am v. pf. anfchliirfen;
— fe v. r. pf. ftd) faft fdjlitrfen. Naldmiti, im v. p f. anbrechen. Nalöfhiti, im v. pf. glafuren; po= liren.
Naloshba, f. bie iluflagc. Nalo-slienje n. bie Auflegung. Naloshiti ober naloshiti, iin v. pf. auflaben. Nalöshnoft /. bie Obliegenheit. Naloviti, im v. pf. tu Menge fan= gen.
Nalürhiti, im v. pf. anfdjalen. Namakanje, n. baS (Jitimeichen. Namakati, am ober mazhem v. impf. eintaud)en, eititunEen, einweid)en. Na m a 1 a t i (+) am v. pf. anmalen ,
aufmalen, »oll malen. N a m a r t i t i ober namartiti , im v.
pf. Ulit Jett befübeln. Nam Asa ti, shem v. pf. einfcbmie«
reu; falben. N a m e h z h a t i, am v. p f. ein menig weich machen; »on einer (Sache eine Siemliche Menge weich machen. N a m e j a , f. bie Angranjung. Name-jati, am v. impf, angränsen. Na-mejAzh m. ber 'ilngränjct. Nam eis iti, im v. pf. in Menge
melEen, anmelfen. N a m e m b a , f. bic 95eflinimttttg. Namen m. ober namena , namenja f. bie Meinung, bie 21bftd)f. Namenen part, beabflehtet, »orgel;abf. Name-nenje «. bie Abfichf, ba§ SSorljaben. Namenili, nlia m. bie 23eftimmitng. Nameniti, im v.pf. bejtimmen; »or= haben. Namenjen part. »orgeljabf, bejiiinmt, beabfidjtigf. N a m e n fa t i, ain v. pf. burch baS ¡Reiben jwifchen ben Bingern Piel aus* fchäten u. bgl. Namera, ober namera/. Die !Segeg= nttltg, ber Bltfall. NAmerik, rlia m. 'baž Ungefähr, ber 3ufall. Nameriti fe, i ni fe v. r. pj. fid) »on ungefähr, burch 3"foH ereignen.
N a m e ft, namefti ober namefto prp. fiatt, attftafi: al mu bo nameft ribe Lazilo dal, mirb er if;m toobl attjlaff bes gifdješ eitte ©cbfattge geben V 83or bem 3nftniiiw liebt man baž nameft nidjf, fonbern man fagt lieber: ne de bi delal, ampak igra, anflatt ju arbeiten, fpielt er. 50of>f aber: nameft i dela igro Ijitbi, anjtatt ber 2Irbetf liebt er Paš ©piel. Nameftik ober nameftik, tka m. baž ©urro» gat, ber (Srfafc. Nameftime (*) imena tn- (in ber ©prad>lebre) baž gnrtoorf. Kamefliti, im ober nameftiti , im v. /f. erfefcen. Nameftnili m. ber ©tellocrtreter, ber <5tattt>aUev. Name s hi k, slika m. bie SOltcne, ali
roentt man meitten toollfe. Namet, 'n. ober nam e tj e n. (coll) ma6 bariiber gereorfett i)1; ba« ©d)irm= bacb, ba$ SBetterbacb- Nametati, na-mezhem v. pf. auftperfen, poH mer= fen. Namezhik, zhka ?n. ber2lnbang. Name t i, m. pl. bie gingerjeige, bie SBinfe. Nametovati, tujem v. impf ju »erfteben geben, einen 2Biitf geben. N a m e z a t i, v. N a m e h z h a t i. Namignenje, n. bie 3mpinfung. Namignik m. ber-SJtuf, ber ginger» jetg. Namigniti, nem v. pf. ttnb namigovati, gnjem v. impj. jnrpin» fen, bettfen. Namigovanje n. baS 3tttPtnfen. N a m 1 a t i t i, im v. pf. in SDienge
brefd;en, anbrefdien. N am 1 e ft i , molsem v. pf. in 2Jien=
ge melfen, anmelEen. Nam let i, melein v. pf. itt 2)lenge
(Sefreibe) ittal;(en. N a m n 6 s h i t i, im v. pf perpieffdltU gen; — fe v. r. pf. ftd) permel)ren. N amoliti, im v. pf. anbetben; — fe v. r. pf. ft d) fatt bcfijett. Namol-nik m. ber 21nbefi;er. Naniofhtnik (f) m. ber ilnmoftler, b. i. ber attf feitten erjl itn iomnten» ben Serbjle jtt fedjfenben ffiein (mdflit) fdmn »oraui, 5. 25. trn gruijlinge, _ ©dnitben madjt.
Nam o tati, am v. pf. ttnb namo-tavati, am v. impf. ani;afpe(rt, Poti nnbafpeln. Namotavanje n. baS 2ln= , bafpeln. Namozhiti (and) namozljiti), im f. pf, einiaudjen; eim»eid;cit.
Nâmrezh, adv. ndmltdj. . Namùliti, im v. pf. aitflrcifen
(Saub tt. bgl.). N amùsa t i fe, am fe v. pf. fcbmtttWfn. Nanâglem, nanâglema adv. plo£s
lieb, gâl;[ingê, etlenbê. Nanâfhati, am v. impf. ättfam= ntentragen; — fe v. r. impf, fieb besiegen, 25ejng neunten. Nanafha-ven (*) vna, vno ad), (in ber ©pradjs lebte) bejiebenb (relativus). IVana-fhkati, am v. impf, fleilttoeife JU» fammenfragen. Nanôfiti, im v. pf. gufarnntenfragen, in SJKenge, »off tra= ^en. — fe v.r.pf. jtd) mtibe tragen. N à n g a, nàjga (f) f. bie 9ieige, bie defen.
Nanisgati, am v. pf. anfaffett (perlen).
Nanôvo, adv. neuetbings, anfâ yte ne.
Naoberniti, nem v. pf, unb na-obernovati, am v. impf, anroenben, Permettben. Naobernovanje n. bie 3tntpenbung, bie SSertoenbiing. Na op ak, adv. ttnred)t, dbirfjt, »er= fet;rf. Naôpazhen, zlma, zhno adj. abiebf, uerEebrf. Naoräti, naorjem v. pf. in Wenge,
Piel aefern. N a o r t r i t i, im v. pf fdjdrfen. Naozhljiv, adj. augenfdjeintid). Na-t ozhljivoft f bie 2tugenfcbeinK(bfeit. Napàd, aiteb napâdik, dka m. ber Sufatl, ber SSorfaO ; ber 2lttfal(. Napadati, am uttb liapafti, ädern v. pf. anfallen. Napâdenje n. ber ?tnfall. Napajanje, «. baâ Sränfen. Na-p;i-jati, am v. impf. iranien, 5« frirtfen geben. «javiz, vza m. ber Sranfer.' »javka /. bie Sranferinn. »jiflie ober »jalifhzhe n. bie Srânfe. Nà p a k ober nàpali, nàpek adv.*àbi<i)t, nnreéf, perfebrt. Napaka /: bietln» regefmâjjigfeit, bažllnbeit, bde Ca fier. Nàpazhen, zlina, zhno adj. dbicbf, Perfebrt; (a)lerbaft. Näpazhnoft f bie 2>erfebrtbeif ; bie ßaflerbaffigfeit. N a p â m e t (atteb na pamet) , adv.
aitèroeubig. N ;i p a ft, f. bie SBibermdrtigfeit ; ber T3ufall. .
N a p à f t i, fem v. pf antpeiben, bttrcb ffieiben baâ SSiel; fdttigen. Napdfha f. bie îlnœeibung.
K a p eliti, ain v. pf. unb napela-vati, am obet napelo viti, lujem v. impf. anfliljrcn. Napelaviz, vza m. napelavka f. ber 2lnfui;rer, bie — intt.
Napenjati, am v. impf. anfpannen.
Napčrfen, fna fno adj. auf ber SSrufi beftnbitcb. Kaperfje n. (collj roaž auf ber SBrufl tft, ber 2Sufen. Naperfnik m. ba» ©rujlbiatt.
Naperftik obet naperftnik, m. bet' gtngerl;uf.
Napčrshiti, im v. p f. ttiel (irt <£d;mais) rbften.
N a p e s d e t i, dim v. pf. »oH fiflen.
Napeti, pnem, pel, pet v. pf. fpannen, anfpannen. Napetje n. bie ©pannung.
N a p e z h i, zhem v. pf. in ©tenge, picl brafen ober bacten.
Naphati, napfliem ober napfhem v. pf. unb naphavati, am ober na-phovati, am v. impf. anftopfen, fiopfcn; (iampfen.
Napihniti, nem v. pf. anbtdf)en, aufblafen. Napihnjen pari. aufge= blafett. Napihnjeniz, nza m. cin jtoljer, aufgeblafener 9Jienfd>. Na-pihnjenoft f. bie Slufgeblafenbcit. Napihovanje n. ba« ¿hlfblafcn. Napihovati , am unb hiijem v. impf. aufblafen, anb(dl;en. Napihvaven, vna, vno adj. anbldfjenb, 2Mai;ungen pcrurfarijcnb.
Napikati, am v. pf. puitifiren.
Na pili ti, im v. pf. aitfctlen.
Napinjati, v. Napenjati.
Nap i pa t i, am ober napipijem v. pj. voli anraufen.
Napil', m. bic 2luffd)riff. Napiranje n. bie 25erfd)reibung. Napifati, fhem v. pf auffcbreiben; ooll fd;rciben, oerfcbreiben; — fe v. r. pf. oetfcbtie* ben roerbcn.
Na pit i k, tka m. ba3 ©efrdnf (ber Srunf). Napiten, tna, tno adj. SriitE . . . ; napitna pefem , ba& SrinHieb. Napiti, pijem v. pf. ju» trinfen: fvojimu lofedu napi j, bei= nem 9iad)bar frint juj — fe v. r. pf. ficb antrinfen, jut ©enuge frin= fen, ft(b fatt trinfen. Napitniza/. baS Sriniiieb. Napivati, am ober vijem, aud;-napijati , am v. impf. jtitrinicn. Napivik, vlia m. baS Srinfgclb.
Napi z h a t i, am v. pf. aitfuttern.
Na plat i ti, im obet' naplazhati, am v. pf. bclo(;nen.
Naplefti, pletem v. pf. itt SJtenge fiecbteit, Poli anfled)ten.
N a p o b ol j fh a t i, am v. pf. auf= erbatten. Napoboljfhljiv adj. aufer® baulicb.
Na podob a, /. ba§ 21bbilb. Napo-dobiti, im v. pf. eiit 2ibbi(b macben.
Napoj, m. bie SrditEc; ber Sranf. Napojiti, im v. pf. anfrdnien; fatt ju frinEen geben.
N a p o k n e n, part. angefprtntgcn, f)«ib aufgefprungen. Napokniti, v. N a-p 6 z bi t i.
Napol, adv. i>alb, jUf ^>d(ffe: napol brat, bcr J^albbruber; napol feftra, bie i)aIbfcb)oefter; napol ftarfhi, bie ©tiefeltern.
Napolniti, nim (licž: napovniti, napuniti) v. pf. anfitUcn, ooUfutlen.
Nap o Celiti, im v. pf. anfiebeln.
Napofled, adv. IcfctenS b. i. }u (šnbe, enblid), jitlefit.
Napoft,/. bic «SitelEeit. Napoftcn, ftna, fino adj. eitcl.
N a p o T t a v a, / bcr 21uffafe, bie ©chid;tc.
Napota (aud; napota), f. tt>a8 im ®ege, roaS l;inbet!id; ift. ISapotik ober napotik , tka m. bie 95crl)inbc= rung. Napoten , tna , tno adj. l)in= berlid), int ffiege ftejienb. Napotje n. unb napotnoft f. atleS, waž int SBege i|l; bas .'pinbcruiji. Napotlej m. ba6 i»inbcrni|. Napotnik m. bcr •tunbcrer.
Na po v (f) m. bcr 3ltibau. Napova-ti, am v. pf. aitbauen.
Napoved (attd) napovd), f. bie2ltu fage. Napo-vedanje n. bic Jlnfagung. svedati, vem v. pf. anfagett. »vedej, =vediz, dza unb svedvaviz, vavza rn. bcr ^Infagetv bcr 83orbofi;e. jvedvav-ka/. bie 2lnfagerinn, bic 23orbotl)inn. ivedik, dlia m. bie ','lnfagc, bic SSer» iunbigttitg, bie 9iacbrid;t.
N a p 6 z h i t i, im v. pf. anfpringcit, l;a(b auffpringen; (oom Sage) anbre= cben.
Naprava (atteb naprava),,/, bie 2llt-ftalt; baž 9)iad;roerE. Napravba f. bie Jtnjtalf, bie ($inrid;fttng. Napraviti, im v. pf, etrichicu, »iranfialten;
anorbnen, Juristen, machen; — fe v. r. pf. fleh anEleiben. Naprávljanje n. baS Sßeranjialten ; baS ®iad;en; baS ¿InEíeiben. Naprávijati, ain v. impf, erachten, veranflaltett; anorbs neu," machen; — fe v. r. imp f, ftch anEletbett; k' désliu fe naprávlja, eS fieí;t auá, als menn es regnen motlte.
Napré, napréj adv. vormártS, vor= auá, «oran, fünftig í;in: nam naprej gré, er gehet uns voran, hat ben SBorjug vor unS, übertrifft uñé.
N a p r é <i , adv. vorwärts.
Naprédik, dka m. ber Fortgang (in Buíunft). Naprédi, adv. vor= marte.
N a p r c g a, f. baS ©efpattn.
Naprégrosézh, adj. heryorragenb.
Napréhod, m. ber gortgang; baS 25orau§ge(;en. Napréhoditi , iin v. impf, vorgehen, vorausgehen.
Napréje maten, tna, tno adj. Vors juitehmenb. Napréjemáti, jémljem v. impj. vornehmen.
N a p r é k, adv. nach quer über.
Naprépelatljiv, adj. beforberlid).
Naprépífan, parí, vorgefehrieben. Níiprépifati, fhem v. impf. Vor» fdireiben.
Nnprépokládanje, n. bie SSor« legung (propositio): krúhi napré-poliládanja, bie ©cbaubrote. Napré-' pokládati, naprcpokláfti, ádein v. impf, voríegen (proponere).
Naprépolóskiti, v. pf vorlegen.
N a p r é p o ft á v i t i, im v. pf. vor* fefeett. Naprépoftávlenik m. ber SSor= gefefcte. Naprépoftávlenftvo n. bie ObfigEcit. Naprepoftávom adv. vor; ausgelegt, unter ber SßorauSfefeung.
Naprépríti, idem v. pf. }UVorEom= mc<t.
Napréprófiti, im v. impf, für: bieten. Nap'réprófhnja f. bie gür= bitte.
Napréfti, prédem v. pf. inSJíenge
fy mueit.
N a p r é s h e n, sima, shno adj. 3ug...; naprésben kónj, baS 3ugpfetb. Napré?. Iii , préshem v. pf. anfpannen.
Naprévséti, vsémem ober vsá-mem v. pf. ftd; etmas vornehmen, % einen Sßorfafe machen. Naprévsétje : «. ber SBorfafc, baS Vorhaben.
Naprizhen, zima, zimo adj. ge=
genmärtig. Naprlzhnoft f. bie ©e* genmart. Naprizho adv. in 0egen= wart.
Naprot, naproti adv. entgegen; mtber, gegen : naprot idem komu , ich gel;e Jemanben entgegen; tö je meni naprot , baS ift roiber mich. Naproten, tna, tno adj. roibrig.
Napuh (aud; napuh), m. bie .§>of= fart, ber ^ocbrnutl). —niti, nem v. pf. anblähen, aufblafen. —njen p a rt. aufgeblafen, ^od>mütt)ig. —njeniz, nza m. (aud; —nesli) ber «tolje, ber £>od;müfl>tge. —njenoft f. bie Vlufgeblafenheit, bie JpocbmüthigEeif. Napuhljiv adj. attblahenb.
Napüftiti, aud; napuftiti, im v. Pf. anlaffe« (ein ©efchirr mit ©ein u. bgl.). Napüftniza f. bie Pippe.
N a p z h e n , zhna, zhno adj. unrecht, falfd;, bem Siechten entgegengefefet. Napzhina f. baS Unrecht (im ©egen= fafce beS SiecbteS). Napzhnoft/Tbie llnricbtigEeit, bie galfcbheit.
Nar, v. Naj.
N a r a m a , f. ber Oberarm. Nara-men , mna , mno adj. Oberarm ..., ben Oberarm betreffend Narämje n. (colij bie OberarmStheile. Naramni-za f. ber 2ld)fetriem.
Naraft, f. bie Begattung (vom Ge= ffngel). Naraftiti, im v. pf. (votn ©e'flügel) fteb begatten.
Naräfti, fem v. pf. anmadjfen, fid; vermehren; ermadjfen. Narafhati, nm v. impf, anmaebfen, juneftmen. Na-räfhik, fhka m. ber VlnmndjS.
Narasen, auch naräsen adv. ettf= jroei; auSeinanber.
Narashik, shka m. bie SRiene, als ob man meinen moUte.
Närav, /. bie Statur; bie 0emüfhS= art; baS Staturell. Naraven , vna , vno adj. natürlich. Näravnoft f. bie SiatürlicbEeit.
Va ravnanje, n. bie 3lnorbnung, bie ©inleitung. Naravnati, am v. pf anorbnen, einleiten. Naravnozh (auch na rävnoft) adv. gerabe atlS, gerabes ©ege§. Naravn'olt f. bie JlufrichtigEeit, bie @erabi;eif. Narav-. noften, (bia, ftno adj. aufrichtig.
V a r b a, f. ein eiferneS Banb att ber j £i)ür vor bent 2lnhängfd;foife.
Sarbölj, adv. am mei)ten, größten:
ttyeilt. Narboljiz, Ijza m. her (fbel= jie. Narboljka f. bie Gbclfte.
Nar dalje, adv. am weiteren.
N a r e d , m. baS SSerE: pifArfki na-red, ber ©dweibjeug. Naredba f. bieSRegef; bieilitorbnung; bas SBerf. Nareden, narednoften, ftna , ftno adj. regelmäßig. Narediti, im v. pf. unb narčdovati ober narejati, am v. impf. eig. anoqbnen; reiben, magert, biiben, fertig machen, ju ©taube bringen, verfertigen. Nared-noft f. bie KegelmäßigEeif. Narejik, jka m. baä SOi'acbroerf; ber ©foff.
N a r e k a t i ober narekvati, am, auch narekovati, küjem (*) v. impf, in bie geber fagcn , biftiren: narekama nifati, 3Mftanbo fdpreiben. Nare-kva (*) f. wa« man einem in bie geber fagt, baS Diffanbo. Narezhje (*) n. (in ber ©pra<$Ie(;re) baš 9ie= benwort.
N a r i 1, m. ber Entwurf, ber ^Han, ber ©runbrifj. Narifati, am v. pf. aufjeidpnen, einen (Sntwurf machen.
Närka,/ ber 21rreft, bie Jpaft.
Naröbe, adv. perEehrf, umgefehrf, äbidpf. Naröben, bna, bno adj. petEcfprf, äbidpf.
Narod, naroda ober naroda m. bie Nation, ber SSolESflamm. Naroden, dna, dno adj. SBoIES..., 9tafional..., VotEstbütulid). Narodnoft/. bie SßolES» flnimiidpieif. Narödfki ad], SSoli«..., »olEStbümiidp.
Narökva, narozbniza f. ba§ 2Irm= banb. Närozhe f. pl. bie 21rme.
N i r o z h, m. (aud) narozbäj, narözli-je) ber ©dpooß.
NArozh, m. ber Auftrag, bie 6m» pfelplung. Närozhen, zhna , zlino adj. auSbrücflid). Narozhilo n. ber Auftrag. Narozbiti (narozhiti), im v. pf. auftragen, einen 2iuffrag er= fipeileit. Narozhito , närozhno adv. aušbriteFfidj. Narözhnik m. ber iluf= träger.
N a r p red, adv. juerfl.
Na fad ober nafad, 2. nafada, nafa-da unb nal'adü >n. bie £age jltni 2)refd?en, ber 2lufa6. NafAdati, aueb nafaditi, im v. pf. unb nafajati, am v. impf, ber -Zenite (Ster unterlegen; ben ©fiel anfejjen, anjteefen; anp'flan» jen: mati fo livökljo nafädli, bie
SDluffer bat ber J£>enne (Sier jurn 2luS= brüten untergelegt; brat je fekiro nafailil, ber ©ruber bat bie .fraefe an einen ©fiel angefefcf; feftra je selnik nafadila, bie ©djwefler i;af beti Srautacfer bepflanjet.
NafAljati, am v. impf, faljen, ein= fatjen.
Nafam e m , nafämo adv. einfam , in ber (SinfamEeit, feiftpärfä, olpne 3eu= gen.
Nafeben, bna, bno (Pon na an unb febe ficb), adj. bell ©rttnb ber ©jcijlenj in fid) habeitb, an unb für ftd) notlpwenbige golge, eigentlich.
Nafedeti fe, dim fe v. r. pf. ficb faft fiten. Nafednik m. ber Jnfaße.
Nafejati, am v. pf. anfäen, ait= bauen. Nafejavati unb nafejovati v. impf, anfäen, befäen.
Nr.feka'ti, am v. pf. in SDiettge bauen, anliefen; — fe v. r. pf ficb mttbe fpaeien.
N a f e 1 i t i, im v. pf. unb nafeloväti, am v. impf, anftebeln; nafeliti fe v. r. pf. fid? anfiebein.
Naferkati fe, am fe ober dim. na-ferkljati Te, am fe v. r. pf. fidp au= fcblürfen, fidp faft fdplürfen.
Naferfbiti fe, im fe v. r. pf. eig. fid) aufbtafen, wie ein gereijfer Xvut= l;al;n, wenn er mit jornig gerofbefem Sopfe fein ©efieber fiarr' von fidp firecff, unb mit ben glügeln an ber ©rbe fcbleift; baiter burdp froftig evnfi= baffe TOienen feinen Unwiüen ju er? Eeitneit geben.
N a fe r z h i t i, im v. pf. aufmuntern, berjf;aff mad)eit.
Nafefati fe, am fe v. r. pf. fid)
anfaugcn.
Nafip, in. unb nafipje n. ber ®aU, bie ©dpanje. Nafipaii, pljem v. pj. anfdpüffen, auffdpüffen.
Nafititi, im v. pf. fäfftgen , faft machen; — fe v. r. pj. ficb fäfftgen, faft werben.
Nafkäkati fe, nafkazhem fe v.
r. pf. ftd) inübe, fid) faft fpringen.
Nafkerb,/. bie 21dpf, bie Achtung.
Nafkerljiv, adj. heiElidp. Nafker-Ijivoft/; bie £>eiE(idpEetf.
Nafkök, m. ber ©türm, bei- Einfall. Nafkozbiti, im (aud' nafkozhiti) v. pf. l;inan fpringen, auf etwas fpringen.
Nafkrish, m. bei- ©iberfprttch. Na-flirish ober nafhrlshem adv. Ereuj» weife; entgegengefefct. Nafkrishen , sliaa, slino adj. wiberfprecbenb. Na-fkrislinoft f. ber ©iberfprud).
N a fl a d e n , dna, dno adj. wotliifHg ; geil. Nafladnik m. ber ffioQtiflfiltg. t Nafladnoft./. bie ©0011(1; bie ©eil» fjeif. Nafladoväti , am v. impf. itnitijroiQig fepn; rammeln.
Naflamürjen, adj. untufticj, Per» brieflich. Naflamürjenik m. ein 23er* brieflicher. Naflamürjenoft f. bie SBcrbriejjlichfeit.
N a fl a n j a t i, am v. impf anlehnen; — fe v. r. impf, fich anlehnen.
Nafläva,/. ber Nachruhm. ,
Nafleda, ober naflednik m. ber 9?ad;folger. Nafledba f bie 9iad)= folge; ber Anhang. Nafledik, dka r/i. biegolge, ber Verfolg. Nafleden, dna, dno adj. nad)folgenb. Nafle-<11 ti, im v. pf. folgen. Nafledvanje n. baS Siadjfolgen. Nafledovati , dujem ober nal'ledvati, am v. impf. (komu, koga al sa kom) nachfolgen, nachahmen.
N a fl i fh i t i, im v. impf, angehören.
N n fl o n i t i, im v.pf. anlehnen. Naflon ober naflonjäli m. ber ßefjnfeffel. ISafionilo rt. baS ^>ult.
Kafmeh, m. baS Anladjen.
Nafmejati, jim v.pf. (koga) 3e= manb anlädjeln; — fe v. r. pf. läd;eln.
Nafmetiti, im v. pf. anmifien.
Nafmöliti, im v. pf. anpid;en.
Nafntükati, fmüzhem v. pf. in ©enge anflreifen (ßaub «. bgl.)'.
N a i n ü b i t i, im v. pf. werben, an» werben.
Nafoliti, im v. impf, faljen, eilt» fatjen.
N a f p a t i fe, fpim fe v. r. pf. fich an«fchlafen.
Nafprbti, adv. entgegen, gegen. Nafproten, tna, tno adj. n?a§ gegen» über liegt, entgegengefe<jt. Nafpro-tiven, vna, vno adj. entgegenfefcenb, aboerfafi». Nafprotnik m. nafpröt-niza f. ber ©egner, ber ©iberfadjer, bie —inn. Naiprötnoft/. bie ©¡brig» , Seit, bie geinblid;fejt.
Nafrati, ferjem v. pf. Poll fcheifjen.
Naft äti, ftojimi'. impj. beporflehen.
Naftäva, (auch näftava)/. ber An»
fall, bie Anlage; berSiber; biegalle. Naftaviri, im v. pf. anfefcen, an» filieren, ergänzen. Naftävljati, am v. impf, aufnieten, anfefeen. Naftävz, aiicb naftavili, vka rn. ber Anfaö : naftävz zelnifhlii , ber Xroiur. Naftävnili m. ber SSorgefefcte, ¡.sc Weifler.
Naftazhila, m. ber ©peifemeifler.
Näftel, f. bie ©treu, bie (Sinjlreu. Naftiljah , am v. impf, unb na-ftlati, freiem v.pf. einflreuen, unter» flreuen (beu ©tau, bem S3tel>).
Naftergati, ftersbem v. pf. an» fdjaben.'
N a f t o j n , adj. anflänbig. Naftöjnoit f bie AnfMnbigleit.
N a f t 6 p , m. ber Antritt; ber Auftritt, bie ©eene. Naftopati, am v. impf. unb naftöpiti, im v. pf. antreten, nad;folgen : barauf treten; eintreten : fila je naftopila, ber höchjle Srang trat ein. Naitöpik, pka m. bie golge. Naftöpnik m. ber 9iad)folger.
Kaftor, m. bie Abneigung; bie CSi» ferfudjt.
Na f t o zh i 1 a, v. Naft a z h il a.
Naftranfk, adj. nach ber ©eite, fchräg, einfeitig.
Naf t r e fli i k, fhlca m. baä SBorbach-
Naftröpje, n. baS ©toefweri.
Naftrügati, ftrüshem u. pf. an» fdjaben.
N af ük at i, füzbem v. pf. piel brehen, anbre(;en.
Nafülizati, am v.pf. anfpiefen.
Nafufhiti, im v. pf. in Wenge börren.
Nafvetvati, väm unb nafvetüjem v. impf, rathen, anrathen. Nafvet-väven vävna, vavno adj. rafhlich-Nafvetvaviz, vza m. nafvetvavka f. ber Kafhgeber, bie —inn. Nafvet-vavnoft f. bie KcithlichEeit.
Nafvezhati, am v. pf. unb naive-zbavati , am ober nafvezhovati, zhüjem v. impf, weiffagen; perEiin» bigen.
Nai'h, näfha, nafhe (in ©f. näfho) pr. unfer.
N a fh a 1 i t i ie , im fe v. pf. fich fatt fdjerjen.
N a f h e in i t i, im v. pf. maliiren.
Nafhiti, fliijem v. pf. unb nafnivati, am v. impf, (liefen; in Wenge nal;en.
Nafli-
Na fhHe il)ív, adj. fjeiEticb kerljívoít/ Me Î>ciïtid)Eeiî.
Nafhtámpati, am v. pf. (25i3djer in Wenge) abbrucfett.
R a I' Ii t ú k a t i (f) am v. pf. anjtúcfen.
R a f Im n t a t i, am v> pf. aufreden, anliefen.
Nasád, adv. jurücf, rucfltngS. sáclik, tika m. bei- Mcfgang (fd)led)= ter (Srfolg). Nasáden, dna, dno adj. Ere&Sgdngig.
Rasai, adv. jurücE, riícfwarfS.
Nasájpoftáviti, im v. pf in ben »origen ©tanb (juritcf) fefeen.
Nas a vanje, n. bic Anrufung. Nasavati, am v. impf, anrufen.
Nasdól, adv. bergab.
Nas er t, adv. rücftpärtä geíjcnb (raie bic Šrebfen). Náserten , tna, tno adj. rücfgängig*
Nas i dati, am v, pf. aufbauen, ei= uen Ueberbau machen.
N a S i 111 o V á t i, U. impf, fait roerben.
N asís at i fe, am fe v, r. pf. ftcb »otl faugen, ftcb fat t faugen.
N a s 1 à g a t i, am v. impf. anfd)icï>ien.
Nasi ob, m. ber ©roti'
Nasmifliti, iin v. pf unb na-smifblováti,lújem v. impf, anbieten.
N a s 11 á k, adv. auf bem Sîûcf en : na-1 snák íesháti, auf bent 9tücfen liegen. |
Rasna mik, mka m. bie Anzeige. Nasnaménati, am unb nasnaineno-vàti, ám V. impf, »erjetebnen, an= merïen. Nasnámkan part, angezeigt. Nasnámkati, am r. pf anjeigen, angezeigt madjen ; bejetebnen- Ra-snámvaf bie Anmcrlung. Nasnámk, nka m. bie Anjeige, bie Anbcufung. Nasnánenje n. bie AnEtinbigitng. Nasnániti, im v. pf anEünbigen. Rasnanováti, ám ober nújem v. impf, anfünben, anfutibigem Ra-snáñje n. bte Anjeige, Nasnanováviz, vza m. ber ArtEimbiger, ber 25otí;= febaffer. Rasnázhenje «i bie An' jeige, bie ítunbitiacbung. Nasnázbiti, im v. pf. anjeigen, íutibmacben.
Nasobáti Te, sóblem fe v. r. pf.
fieb (mit Sórnern) fáttigen.
Naso ben, bna, bno adj. auffáfjig* Nasóbkat, nasóbzliaft adj. gejà^nelt. Nasóbnoit f. bie AuffájjigEeit. Na-sóbzhati, am v. impf. Jcïl;ne(n, ge= jáhnelt machen.
Nas ó zli en, zlina, zlino adj. gegen» »»artig, »orliegcitb. Nasózlii adv. in ©egenwart (coram). Rasózbnoft f. bie' ©egenwarf.
Násrit, adv. rííifwárté gehettb (wie bie Srebfen).
Nashágati, Ava v. pf. anfâgcn, itt Wenge fägett.
Nashéti, naslinjéti (aueb nasbéti , nashnjèti) , nasbnjèm , náslinjein unb nasliánjem v. pf. ântten (eine Wenge, »iet, l;inlangltd)).
Nashgáti, nashgèin v. pf. uiib nasbigati, am v. impf. aitjíínbcit> anbrennen: sló gà jé nashgál, er l;at if;n berb abgeprügelf;
Nashivéti Te, vim fe v. r. pf. fid) fait teben.
Nasbréti fe, naslirèm te v. r. pf. fïcÇ» »ott freffen.
Nát, f bie ÍBtátfer an Sraitt unb Ki'ibem
Natákanje, n. baS (SinfdjenEem Na-tákati, tázhem v. impf, einfcbenïeit. Natakar, natakázh m. ber Setiner ; ber WunbfcbenE.
Natán z b en, zbnä, zlino adj. gc« nau, püuftüd). Natánzhnoft /. bie ©eitaitigEeif, bie ^>ünEfltd)Eeit.
Nategama, adv. unverjtiglid).
Nategázb, m. ber Keiffpantter (ein SSinberweríseug). Nategniti, nem v. pf. Unb natesováti, ám ober sùjem v. impf, anstehen > ausfpannem
N á t e n I auch náton m. ber 23(ocf juin ^>ol5= unb ©treu =-Çiacfett ; ber Ort ínetstt.
Natergati, am v. pf. in Wenge pfltícfen. Natergátev, tvi/. WaS mati gepfl tieft l;at, bie Sefe*
Naterfk, m. bte -ftauSmitrj.
N a t e fno v á t i, ám v. impf, áttgfíeu.
N a t è f h e , natèfli£ii adv. nüchtern (wenn man nod) nichts genoffen l;at).
N atiba,/. ber ©cbnitpfeti.
N a t i h a in a , adv. till ©tillen.
N a t i k , m. bas IBcftecf. Natikati ^ natikováti, kujem v. impf, anjieefen ; ftöbern.
Natifk, m. ber Abbrucf. Natifkati^ am v. pf. abbruefen (ein 25ud)). Na! tifniti, nem v. pf. aufbrüefen (bie J&aut, bas gleifch); aubrüefen; (ein 23ud)) abbntcfen.
Natizh, baS ©fecErciS»
N a 11 á r. h i t i, im v. pf. »oll antreten, anjiopfen.
N ató, adv. hierauf, barnacb.
N a t o 1 7. o v á t i, áin ober natolzávati, am v. impf. Hopfen; im 33erbad;f paten , argwöhnen.
Natólzhi, 7.hem v. pf. in Wenge fioffen, fchtagen.
Natopiti, im v. pf. in Wenge fdnnel= jen; anfdnnetjen b. i. burd> ©d;met= jen befitbein.
N a t ó r i t i, im v. p f. anmiflen , am jeffetn.
Nal ó z Ii i t i (natozhíti) , im v. pf. einfchenfen.
Natref, v. Naterfk.
N c t r ú lien, dna, dno adj. unermtibef.
Natrófiti, im v. pf. anjetteín, be= ftreuen.
Natura (f) f. bie Natur. Naturalen, Ina, Ino adj. Natural.... Naturen , rna , rno adj. Natur .. .; itatiirlid).
Natvegama, adv. unperjtiglieh.
N a t v é s b a f. bie Anbänglicbieit. Natvésiti, im u. pf. (komu kaj) anhängen.
Natvóra,/ bie Natur. Natvóren, rna, rno adj. Natur..., natürlich. Natvórosnániz , nza m. ber Nafur= Hiltbige. Natvörosnanfk adj. naftir--íünbig. Natvórosnánftvo n. bie Na= turfunbe. Natvörfhina/. jebe in ber Natur gegrünbete SBerricbfuitg, <Snt= leeruitg u. bgl.
Náuk, naúka m. bie 2el)re, ber Um terriebt, v. Návuk.
Nauftiti, im v. pf. in ben Wunb legen, »erführen, verleiten.
Nauzhiti, v. N a v u z h i t i unter Návuk.
Naváda (aud) návada), f. bie Ange= roöhmmg, bie Ocwobnbeif. Navaden, dna, dno adj. gewöhnlich. Naváditi, im v. pf. angewöhnen. Navádno adv. gewöhnlich- Navajati, am v. impf gewöhnen, abrichten ; — le v. r. impf. ficb üben. Navájenoft f. bie Sitte, ber ©ebrauch.
N á v a 1, m. ein legeiförmiger Haufen Heu ober ©rummet auf ber SBiefe; bie ffielle, bie 2öoge.
* N a v á 1 e n , Ina , lno adj. 5BeQ ...; naválni péfik, ber SSetlfanb.
Na v ¿in, adj. etwa? leer, nicht bis
oben »oll: föd je navan, baš Jaf; ift nidjt gaiij voll.
Navdar, rja /«. ber Anfcbtag. Na-vdäriti, iin v. p f. nnb aavdärjati, am v. impf. auffd;Iagen, »erleben; »eranfehtagen : zeno navdariti, ben "preis auffchtagen.
Navdäti, am v. pf. barangeben; erfüllen: pet goldinarjov mi je navdal , fünf öulben hat er mir baran« gegeben; difliave lepi duh je vfo nifho navdal, ber ©opfgerueb erfüllte baš ganje H<wS.
N a v d i h n e n j e , n. bie (Sinfprecbting. Navdihniti, nem v. pf. unb navdihovati , hüjera v. impf einbrechen.
Nav döl, adv. bergab , 'ttacb unten.
Navejati, am v. pf. ©etreibe au5= winben, »on ber Spreu befreien (eine Wenge, ein 23ebälfnijj »otl).
N a v e 1 i z h a t i le, am fe v. r. pf. (zhefa) überbrüfjig werben, fatt be* Eommen: dela fe navelizhati, ber Arbeit überbrt'ißig werben.
Navert, v. Navret.
Nav er ta ti, am v. pf. anbohren.
Mavefeljiti Te, im fe v. r. pf. fich fatt freuen.
Navefti, vefim v. pf in Wenge hängen, aufhängen, (einen Ort) »otl hängen.
Navesati, shem v. pf. uitb nave-soväti, süjem v. impf, aitbinben, aufbinben.
Navezherjati fe, am fe u. r. p f. fich ju Abenb faft effen, mit bern Abettbeffen fertig fepn.
Navgrifti, grisem v. pf. anbeißen.
Na vidljiv, adj. neibifd). Navidljiv-nik , navidljiviz, vza m. ber'Neiber. Navidljivoft, auch navift/". berNeib.
Navijati, am v. impf, mit Aufs widelit befchäftiget feptt.
Navilizati, am v. pf. aufgabeln.
Naviniti, nem v. pj. »errenfen.
N a v i r a t i, am v. impf (ben Ha(;ii bet gtinte) fpaniten; (bie Ul;r u. bgi.) aufjiehen.
Navifha, /. bie Anhöhe. Navifhe adv. baju obenbrein ; aufwärts.
Nävi s lian, part. angewiefett. Na-vislianje n. bie 2lnweifung. Navishati, am v. pf. anweifen.
Naviti, vijem v. pf. baS Aufwiefeln »otlenben; (einen gaben) einjiehen.
IV a v j é m a n , part. verpaßtet. Navjé-inali , liiljem v. impf. unb navjéti, vj Amern v. pf. in Pachtung neumen. Navjéinaviz, vza m. navjémavka J. bet ^adjter, bic —inn.
N a v h r i s h, adv. tibcré Srcuj, freuj« Weife. Navkrishen, slina, slino adj. waé liberé Sreuj ift.
N a y Ii 1 é n i t i, nem t», pf. anfeffetn.
K a v 1 é z hI j i v (*) adj. anjnglid). Navlezhljivoft/ bie 2lnjitglid)feif.
K a v m i f 1 i t i, im f. pf. unb navmifh-lováti, lújein v. impf. (íi) fiel) cin= bilbcit , in ber (Sinbilbung leben. NavmifliljAva/. bie (Sinbtlbungéírafí.
Na vn ó ter, adv. nad) ijitieirt. Na-vnóiri adv. nacb innen.
NAvod, m. unb navödba f. bic 2ln= jíifíung, bic 'Einleitung. Navoditelj, aneb navódnik m. bcr 21nfül;r/r, ber '■Änlctfer. Navoditeljftvo, navódftvo n. bte Einführung, baé Somanbo Navodili, im (äueb navöditi unb navoditi) v. pf. anleiten, anfuhren.
Nav olji t i fe, navóljim Te v. pf. (zhéfa) faft werben, überbrüßig wer= ben: téga déla Tem fe shé navóljil, biefer Arbeit bin id) fdjott fatt gewor= ben.
NA vor, m. ber £ebebautn.
Na vos i ti (aud) navositi), im v. pf »olí anfúl;ren.
Navosláti, ám v. pf. anfnüpfen.
Nav pik, aud) návpik adv. fcnfrcdjt.
M a v p r é j , adv. nad) »orpárfé. Navpréjflien , fhna, fhno adj. nacb vorwärts; was porwarté ift.
Navprék, adv. quer barüber; übers l;aupt , im ungemeinen : navprék travnika jé fliél", er ging quer über bic SlMcfe; od bóshjih sapóvdi navprék, »on ben ©ebofíjen ©otícS über» baupt. Navprézhen, zima , zlino adj. quer über, was quer über ift.
IV a v r á s i t i, im v. pf. eine fd;on l;alb t>erl;arfcbte Sßunbc miebcr aufrijsen.
K a v r ä t n i k , m. ber Steucbelmörber. Navrátniza f. bie 9taubbicne.
Navrét, part. (»oni glintenhafjn) gefpannt; (»on ber llfjt u. bgi.) auf® gejogett. Navréti, vrém v. pf. (ben i>al)n bcr gliitfe) fpannen; (bic UI)t) aufziehen.
Navfpód, adv. nacb unten.
Kavfpréd, adv. nacb »orne. Na-
vfprejfhen , fhna, flino adj. nad) »orne ftd) befinblid).
NaVsäd, adv, nacb rücfwärts, nacb l;inten. NovsAjfhen, fhna, fnno adj. Eintet', mas nacb ruefwatts, nach hinten ift.
Na v s e in a t i fe , am fe t. r. impf, juucbmcn, größer werben.
N a v s c t i, vsämen v. pf. aufnehmen. Navsetje n. bie 2fufuabme.
Na vitli ni za, m. unb navfhetnik m. bas Dht'gehäng. Navüfhniza f. bas Oehr.
N ä v u k , m. bie ßehre, ber Untcrricbt: kerfhänfki nävuk, bie <Si)rtfienfef)re. Navuzhiti, im v. pf. utifcrrid)feu, ben Untcrricbt »ollenbeit; mad)en, baf! 3emanb etwas erlernet; — fe v. r. pf. erlernen.
Navün, adv. nacb außen.
Nazisnik, m.' ein linbencS ober ir* beiteS itiitehen jur (Erhebung ber 33rujt= warjen.
Nazhenjati, am v. impf. unb nazheti , nazlinem v. pf. (23rot u. bgi.) aitgänjen ,_anfd)neibeit.
N a z h e r z h k a t i , am t;, pf. an= fri(jcln, »otl fri(jeln.
N A z h i, adv. anberS, auf eine aitbcre •Hrt. Nazhin m. bie rt unb SBeife, bie ©attitng. NAzhifhenj , flinja, fhnje adj. anberS, anberS bcfdjaffeit.
Nazhiniti, im v. pf uitb nazhino-vati, üjem (*) v. impf. (komu kaj) »crurfacben , bewirten.
N A ■/. h k e , v. N i f h k e.
N a z h u d i t i fe, im fe v. r. pf. fid) fatt wuubern'.
Ne ober ne, <Partifel, nein, ni d) t; (in bcr 3ufammfc(5ung) u n ...; zlo ne , po nobeni zeni, krAtko nikar ne, um feinen ^rciS, gatij unb gar nid)t; ne ... ne, weber . . . nod) fnec... neque) : ne fmem ne mela. jefti, nč vina piti, id) barf weber glcifcb cffen, nod) fficin trinfen; ne lamo ... fhe veliko vezh, nicht nur, nid)t allein ... »ielmeht- nocb (>y>n
tantum ... sed potiusj: ne fAmo bogat, fhe veliko vezh dobrotljiv, m d) t allein reict;, »ie(mei)r nod) mol)U tbätig; ne ... temozli, nicht . . . fonbent (non ... verum) : ne jigram, de bi obogatil , temozli de frezho fküfim, icb fptefe nicbt, um reid) ju 8 *
werben, fonbern um mein ©lücf 51t »erftld;en ; ne ... ampak , nicht ... fonbern (non ... sed): ne jigräm, ampak Ii gledam, id; fpiele nicht, fonbern fepe nur 51t ; ne Ii ... ampak tudi nidji nur ... fonbern aud> (non solum . . . sed etiam) : ne Ii vidil fim ga, ampak tudi s' njim govoril, icp habe ifm nicht nur ge= fepen, fonbern auch mit ihm gebrochen.
Neba h lad:, m. baS SBetterleuthten, bie ßeudHung. Nebefa n. pl. ber Gimmel (Aufenthaltsort ber Jjbeiligen) (coelij. Neben, bna, bno adj. beS Rimmels: nebne ptize , bie 336= gel beS Rimmels. Nebinaft adj. himmelblau. Nebefhk adj. himmlifct). Nebefbzhan m. nebefhzhanka J. ber-guiuelsberoohncr, bie—iitn. Nebo, 2. neba n. ber Gimmel, ber £immel$= räum (coelun1); ber Shronhimmet; ber ©aumen. Nebes m. bažjirmamenf.
N e b z h e 1 n a t, adj. nicht bienenreich.
Nedavno, adv. neulich, vor nicht gar langer 3eit, untdngfl.
Ne del a ven (aud) nedelöven), vna, vno adj. untijatig. Nedelavnoft f. bie Unfhatigfeit.
Nedela, auch nedelja/, ber ©onm tag. Nedelen , Ina , lno adj. <2onn» tagS..., beS Sonntags. Nedelko n. ber Müßiggänger. Nedelfk adj. fonntäglid).
N e de rje, v; Ne d rije.
Ne dob en, bna, bno adj. jur un= gelegenen 3eit, }ur Unjeit, ungünflig.
Nedobiten, tna, tno unb nedobi-telen adj. unerreidjbar. Nedobitel-noft f. bie UnerreichbarEeit.
Nedobrovoljen, Ijna , ljno adj. abgünflig. Nedobrovolnoft /. bie Abgunft.
Nedogodenje, n. baš Mißlingen. Nedogodeti, di v. pj. mißlingen.
N e d o j i t v a , / bie 9lichtfaugung.
Nedokasljiv, adj. unermeßlich. Nedokasljivoft/. bie UnerroeiSlichEeit.
Ne dolos h en, adj. ungelegen. Ne-dolosbnoft /. bie Ungelegenheit.
Nedolslien (lieS: nedovsbeu , ne-dusben) , slina , sbno adj. unfchulbig, Nedolshnik m. ber Unfchulbige. Ne-* clolsbniza f. bie Unfchulbige. Ne-dolshnoft f. bie Unfdnilb. Neclolsh-noftin adj. ber Unfchulb.
Nedopadljiv, adj. ungefällig,miß; fällig. Nedopadljivoft / bie Unge* fälligEeit.
Nedopölnjen, pari, unerfüllt.
Nedopuftiti (auch nedopüftiti), im v. pf. verneinen, nicht julaffen. Nedopufhen part. nicht sugelaffen, verneint. Nedopufhen , fhna , fhno adj. unjuläfftg. Nedopüfhnoft/ bie UnsuläfftgEeif.
Nedoräfhen, part. unauSgeroachfen.
Nedorezhljiv, adj. unfaglid).
Nedoftätoft (*) f. bie Ünjuläng* lichEeit, ber poftfive Mangel.
Nedoftavljiv, adj. uiterfefelich-
Nedoftöjn, adj. ungebührlid;, um fchicElid). Nedoftöjnoft j. bie Unge= bübrlichEeit.
Nedofhtetljiv, adj. unjäljlbar, äal;tIoS.
Ne dos de van, part. unvermutet.
Nedösrel, adj. unjeitig. Nedosre-loft f. bie UnjeifigEeif.
Nedovärjen, part. unverEocht, un= verbaut.
Nedrije, /. pl. unb nedro n. ber 95ufen; ber Schooß.
N e d u h a , f. ber schnupfen; bie ÄeEtiE. Nedufhen, fhna, fhno adj. heEtifch.
Nedvöjno, adv. ungejroeifelt.
Nedvorljiv, adj. unhöflich. Nc-dvorljivoft/. bie Unl)öflichEeit.
Neednäk, adj. ungleich. Neednä-koft /. bie Ungleichheit. Neednäk-flien, fhna, fhno adj. ungleichförmig, ungleichmäßig.
Nega, (aus ni gä, unb biefeS au« ne gä je) indechn. ifl nid)t ba, maus gelt, fehlt (caret) : kde nega ma-zhäka, fe niifhi goftüjejo, roo eS Eeine Safce gibt, fchmaufen bie Mäufe.
Negda, negdäflien, v. Nekda, nekdänj.
N e g n i j 6 z h , adj. unverroeSlid). Negnijözhoft/. bie UnverroeälidjEeit.
Negoden, dna, dno adj. unreif, unjeitig. Negödnoft/ bie UnjeitigEeit.
Negotov (auch negvifhen), adj. um gettfiß. Negotovina , negotovoft f. bie Ungewißheit.
Nehänje, n. baS ßaffen : nehänje in djänje, baS 2hurl l"ib ßaffen. Ne-häti, am ober nehati , am v. p f. aufhören, nachlaffen: ne neha be-
razbiti, komur fe paliza v'rok ali ogreje, bie ©emobnbeit ju betteln wirb itid;f Icicbt unterlaffen.
N e h va 1 a, / ber Unbant. NehvAlen, Ina, Jno unb nehvaleshen, sbna , shno adj. unbanfbar. Nehvaleshnik tiitb nekvalnik m. ber Unbanfbare. Nehvaleshnoft ttnb nelivalnoit /. bie Unbanfbarfeit.
N e i m e n v a 11 , pari, ungenannt,
• anonpm. NeimenvAnik, nka m. bet Ungenannte , ber '2litont)muS. Neimenvanka /. bie Ungenannte; bas ungenannte Sein (neimenvAna liöft). Neimenvanoft /. bie 2lno= npmität.
Neisbri fljiv, adj. unaušlofcblid). Neisbrifljivoft / bie UnauSlöfchltd;= feit,
Neisgovdrljiv, adj. itnauSfprecb= lid). Neisgovorljivoft / bie UnauS= fpredjlidjfeit.
N e i s in e r e n, rna , rno adj. uner; mcfilid). Neisinernoft f. bie Uner= inefjlicbEcif.
Neispro fljiv, adj. unerbittlich. NeisproCljivoft f. bie Unerbittlicbfeit.
N e i s r e z li en, part. unaužgefprodjen ; geni. aber unridjftg: unauSfprecblicb • Neisrezhljiv adj. unfäglid). Neis-rčzhljivoft /. bie Unfägltcbfeit.
Neisvishljiv, adj. ttnerweiSlid). Neisvishljivoft / bie UnerwetSlidjfett.
Nejedin, adj. uneinig. Nejedinoft f. bie Unetntgfeif.
Nejevera,/ lief Unglaube. Nejeveren , rna, rno adj. ungläubig. Nejevernesh, nejevernik m. ber Ungläubige, ber Jltbetjl. Nejevernoft /. bie Ungläubigfeit. Nejeverfk adj. ungldubifd), ati;eijlifcb. Nejeverftvo n. ber Unglaube, ber iltbeism.
Nejevolja, /. ber Unwille. Nejevoljen, ljna, ljno adj. unwillig. Nejevoljnoft/. bie UnirtUtgfeif. Ne-jevoljz m. ein unwilliger, unjufrie» bener 2)lenfrf).	i
Nekaj, ober nekej adv. etwaž: nekaj ... nekaj, fl)et[Ž ... fi)eilS; nekej v'blagi, nekej v'denarjih, tfreibi
in ©aaren, fbeilS im ©elbe. Nekaj-mefezhnik (*) /n. ein SiltD poti etlichen SUenaten. Nekajtednik (*) m. ein ftinb «on einigen SBocben.
Nekako, adv. auf eine gewiffe W.
Nekak, ober nekaklhin, flina , fhno adj. fo gewiffer iOlafien befebaffeh, ä. 93. kAkfhin je bil tifti pef, ki fi ga vidil (wie fal; ber -öititb aus, ben bu gefeljen '■) 'Antwort: Nekakfhin zhern (fo gewiffer Slaffen fd;warj); nekakfhni einige.
N e k ä s e n , sni / baš> 2lbentl;euer. Nekäsljiv adj. abentf)eucrlid;. Ne-kasljivoft / bie 2lbcnfl;ctu'ctid)Eeif.
Nek da, nekdaj, nekdej ober neki-dan adv. eittfi, einjtenS, elieutal, irgenb einmal: od nekda, poit jeher. Nekdanj adj. ehemalig. Nekdanjoft / bie (Sl;emaligfeit,'bie S5etgangen= beit, baS 2l(tetfi)um.
Nekdo, pr. wob! einer, irgenb einer, 3>emanb (fo Piel als: ne vem kdo, id) weiß nicht wer).
Nekej, v. N eka j.
N e k e r f h a 11 f lc, adj. unebriflltd;. Ne-kerfliAnftvo n. bie Und)riftlid;feif. Nekerfhcniz, nza ttub nekerfhenik m. ber Uitdjrijl; ber «Jticbtcbrifl.
Nekerväv, adj. nid)t blutig. Ne-kervavitva f. bie 9lid)tblutung. Ne-kerven , vna , ' vno adj. unblutig. Nekervnoft f. bie Unblutigfeit.
Neki, pr. (gemeintgltd) nek, nek) irgenb einerein gewiffer Semanb. Neki ober neki adv. etwa : kar neki hzhe, was er etwa will.
Nekje, adv. irgenbwo. Nekjer adv. ntrgenbs.
Nek'od, ober neköd adv. auf irgenb einem SSege, irgenbwo burch: od nekod, irgenb woher.
Neliokda, adv. juweileti, bisweilen.
Nekokrat, adv. manchmal, mand^eS Wal.
N ekoliko, obernekoljko adv. etwas, einiges: noköljki m. p/, einige.
Neko lik rat, nekolkokrat adv. ei=
nige Wal.
Nekoriften, ftna , ftno adj. un-»ortheilbaft, nicht ntifeltd). Nekoriftje n. ber Siichtnufcen.
Nekrepoft, f. bie 9lid;t|1ärfe; bie Uitfugenb.
Nekriviza, / bie Unfdjttib 5 baS Unrecht.
N e k t e r i, pr. (uermufblicb jufammen-gejogeit aus ne vein kateri, id; Wc'ifj nicht welcher; nid;t aber, wie einige meinen, enkateri für nekateri) man*
eber, irgenb einer, irgenb n>er, 3e= manb: nekteri p/. einige, eftidje.
Nek v aren, adj. nnfcba&ticfc. Ne-kvArnoft f. bie UnfcbdbliehEeif.
N e 1 a f At, itd], uitbehaarf.
Nelep, adj. unfd;on. Nelčpo adv. unanjldnbig, ungebiifjrlicb.
Neljub, adj. itiilieb, tpiberiicb.
N e 16 z h 1 j i v, adj. unfrennbar. Ne-lozhljivort f. bie UntrennbarEeit.
Nem, adj. (»(t.) jhtmm.
Nemam, jtaft ne imam, id) pcibe nid)t.
Neiriar, aud) nemar m. bie ©org= (ofigEeit: tako v'nemar shivi, ec kit fo forglo«, unifjdttg bafjin. Nemaren, rna, rno unb nemarljiv adj. fant, unthafig , trage , iieberiid;. Nemarljiviz, vza aueb nemArnikunb nemarnjazh m. ber gauienjer, eine frdge, lieberiiebe ®tann3j>erfon. Ne-marljivka ujtb nemarnjazba f. bie Sauienjerinn', eine trage, lieberiiebe SffieibSperfon. Nemarljivoft /. bie Srdg(;eif, bie CiebcriicbEcit. Nemarne, neta m. ber Sauienjer. NemArnoft ober nemarort j. bie UnacbffamEeit, bie (SorgioftgEeif.
Nemil, adj. unbarmbersig. Nemiloft f. bieUngnabe. Nemiloftiv adj. un= barmtjerjig, nicbt gndbig. Nemilo-ftivnoft, nemiloftivoft/. bie Unbarm« berjtgfeif.
Nemi r, m. bet-Unfriebe, bieUnrube. Nemiren, rna, rno adj. unfrtebiid/. Nemirika f. bie Unru(;e in ber Ufjr. Nemirnik m. ber Unfrieblidje. Ne-mirnoft /. bie UitfrieblicbEeif. Ne-mirovAti, am unb riijem v. impf. unruijig fetjn.
Nemogozhe, adv. unmogiicb. Ne-inogozben, zbna, zhno adj. niebf mddjfig; uhmoglicb. Nemogozhnoft f bie Unmoglt<bE»if.
Nemoshen, slina, slino adj. un= Permbgeitb. Nemoshnoft f. bie Un= Permogenheif.
N e m o z h (aucb nemozh) , f. bie iM;it= madjf. Nemozhen, zbna, zhno adj. obnmdcbttg.
N e n a d j a n, part. unvorgefeben.
I N e n a g 1 i Z a , /. bie Jlicbfeiie.
Nenavaden, dna, dno adj. unge: mbbnlicb. NciiavAdiioft f. bie Uttae= tPo(;nftebEeif. Nenarajeniz , nza m.
unb tienarAjenka f. ber ober bie nidpt geübt, nidjt gen>of>nt ijt. N e n a v i d e n , dna , dno adj. miß: günftig. Nenavideti, dim v. impf. mtggönnen. Nenavidnesl* m. ber TOifjgüniiling. Nenavidnoft /. bie SDHfjqünfligEeif. Nenavift f. bie TOijj= gutijl.
Neobdelan, part. unfultipirt, ltn= bearbeitet.
Neobgöden, dna, dno adj. im* seifig; jttr Unjeif: neobgddna boga-bojezhoft, eine unjeitige ©offesfurcbt. NeobkraljevAn, part.nnbeberrfdjt,
»on feinem Überhaupte regiert. Neoblöshen, part. unbelaben. NeobmesdovAn, part. unbefoibef. Neobrösan, part. uiibefcbniffcn. Neobröshjan, part. unbewaffnet. Neobftrashan, part. unbetracbt. N e o b t e f a n , part. unbehauen, ttn=
gefebüffen, grob. Neobzhüten, tna, mo adj. gefübf* lož. Neobzhütnoft f. bte ©efrii)f(o= ftgEeif.
Neodbesliljiv, adj. unentfiiebbat. Neodbeshljivoft f. bie Unentflieb&ari Eeif.
N e o d j i d 1 j i v, adj. maž nicbt ent«
geben Eanit, ttnenfgebbar. Ne o den A ti j i v, adj. unverfreibfttb. NeodgnAtljivoIt f. bte UrtPertreib* (icbfeit.
N e o d k 1A d I j i v, neodnAfbljiv, neod-tifliljiv adj. unperfd)iebtid?< uit»er= fcbiebbar. —oft f bie Untferfcbieblteb' Eeif, bie UnPerfebiebbarEeif. N e o d p r A v 1 j i v , adj. un»erfitgbar. NeodprAvljivoft f. bie Unperfiigbar--Eeif.
N e o d p ü f 11 j i v, adj. unerfdgtidp.
NeodpuftljivoCt f. bte UnerfdgficfcEetf. N e o d r e f Ii 1; i v , adj. nnertdšfieb.
Neodrefliljivoft f. bie llnertbžficbEeit. Neodshalitljiv, adj. unfrö^ftd). Neodshalitljivoft f. bie Uttirofiiicij-Eeif.
Neodvesljiv, adj. unauffoSfieb. Neodvesljivoft f. bie Unauflöslich Eeif.
N e o d v i f 1 j i v, adj. unabhängig.
NGodviiljivoft f. bie Unabhängigkeit. Neogibljiv, adj. unpermeibticb. Neogibljivoft f bie Unoermeibtich» Eeif.
N e o k o f ra á z h e n , adj. Ullbe^aart, nicbt rattd).
Neokrájfhan, part, un»erEítrjt; uiibefcbráiiff.
N e o m a d e s h v á n , part, uubcflecft. Neomadeslivanoft f. bie Unbeflecft= beif.
N e o ra a j 1 j i T, adj. unerfdjtíffetlid). Neomajljivoft f. bie Unerfd;iïtferlid)» Peif.
Neomezhljiv, adj. itnectDcid>iid;. Neoinezhljivoft f. bie Unern>eíd)Iid>= !eü.
Neomóshen, part. unt>erebelid)f. Ncomúslicnlia f. cine Unuereíjelidpte, cine (šl;eiefe-
Ncopluden, part, unbefrud)fef(»on ffieibdjen bec Sf>iere).
N e o p o t i 11 a in a , adv. Ultgcf)¡nbcrf.
N e o r a 11 i t ljiv, adj. unDccrounbb^c. Neoranitljivoft f. bie Um>ert»unb= bartcit.
Neofkrúnen, part. UnDCrfefeí, Ull= bejïecff. NcorUrúnenoft f bie iln= befieiffbeif. Neofkrúnljiv adj. un= ber(eíslid). Neofkrúnljivoft f. bie Un»eclefcfi<fcíeit.
Ne'ofólen, part, intgefatjen.
Neofhkôdljiv, adj. Unfdjâbltd). Neofhkôdljivoft f. bie UnfcbâMicbîeit.
Neos dr a vi ji v, adj. uufjeilbar. Neo-sdravljivoft f. bie Uni;eitbac£cit.
N e o t é f a n i z, nza rn. bec 9loi;e, bec ©robian. Neotclànka f. bie SRofje, bie ©robe. Neotéfanoft f bie 9to()-bcif, eig. bec Sufanb cineê 33aitm= jiamtneê, ba er nocb nicbt bel;auen, b. i. buccb -ftauen bcarbeiict ift.
N c o t r û d 1 j i v , adj. uncrmííblid). Neotrùdljivoft f. btc Unettniiblicb= telf.
Ncpámet,/ bie Um>ernunff. Nepa-mcten, ini, tno adj.. unvcnumftig. Nepáraetnoft f. bie Unucrniiltftigieif.
Neperjasen, sna, sno adj. un= freunblid). Nepcrjásnoft f. bie Un= frcunbiid)fcif.
Neperjátljiv, adj. itnfteunbfcbaft lid). Neperjatljivoft f. bie Unfreunb* fdjaftlicbfcif.
Neperljúden, dna, dno adj. in bimtan, grob.
Ncpitàven, vna, vno adj. nicbt nabrl;aff.
N epi a z hilen, lna , lno adj. tlnenf* gettlicb. Neplazhilnoft f. bie Uncnt» geitlid)?cif.
Nepobóljfhljiv, adj. uni>erbeffer= Itd). Nepobóljfliljivoft f. bie Un»et= befferlid)feif.
Ne pobos h en, shna, slino adj. nid)t frontni, ltnfromtn. Nepobóshnoft f. bie Unfrômniigfeit. Nepobósheniz, nza m. ber nidjf fromm ijl.
Nepofárban, part, itugefârbt.
Nepogáfljiv, adj. (»OUI geucr)
nnauêlôfcbficb.
N e p o g r é f h a t i, am v. impf nid)t Bertttiffen, cnfbebrctt: téga ne pogré-fhara, bao »ermiffc id) nicbt ; to rézh léhko pogréfham, bie ©acbe ettfbebre id) leid)t. Nepogréfbljiv adj. ent= bcbríicb• Nepogrérhljivoft /. bie (5ntbe!)r(id)íeií.
N e p o k a r 1 i i v adj. tttlfh'áflid). Ne-pokarljivôft f. bie Unflráfli^feit.
Nepoklizan, part, iittberitfen.
Nepókoj, a. nepokója m. bie Utt= rul;c. Nepokójati, am v. impf. (and) nepokójiti unb nepokojiti) beunrubigcn. Nepokójn adj. unru= big. Nepokójnoft /. bie Unrilbe. N e P o k ó n Z 11 1 j i v, adj. unt>crfilg=
bar, unauéroftbar. N e p o k ó r e n , rna , rno adj. litige^ (;orfam. Nepokórnoft, nepokórfhi-na f. ber UngcI;orfam.
N e P o ra é 11 ril 1 j i V , adj. toaê fi d)
nicbt »erlleinern tâjîf, uttwerHeinerlid). Nepopázhen, part. ungel)illbert,
ungeftórf.	, ,,
Nepopifljiv, adj. itnbefcbreibltcb. Nepopifljivoft /. bie Unbefcbretblid>=
N e p o p 1 á z 11 a n , part, unettfgelfíid).
Nepopolno m (Ueê : nepopóvnom, nepopiinom) , adj. unvcfllommen. Nepopólnoma adv. uM)oUfonimen. Nepopólnoraoft f. bie tlnootltom. menfjetf.	. ., .
Nepopràv, ad). Unrtd)ttg. Nepo-pràvoft f. bie ltnrid)tig£eif.
Nep O P lift 1 j i V, ad). uncrínfilicb. Ncpopúftljivoft f. bie Unerlá§lid)fett.
Neperlós lien, shna, slino adj. un.- Neporéden, dna, dno ad). iinor= gelegen. Neperloshnort f. bie Un=| benfltd). Neporédnolt / btc Unor= jelegeu!)cit.	I bcntítd;fei(.
NepoflonAt, adj. ohne Ccbne*. nepoflonat ftol, eilt <2ful)i, ber feine 2el;ne l;af,
N e p o fr e d ft v e n (*) adj. tlnmif= fefbar. Nepofredftveno adv. unmif= felbar. Nopofredftvenort f. bie Uu= miffeibarfeif.
Nepoihtra f 1-j i v (f) adj. unjlräf= Iidi. Nepofliträfljivoft f. bie Un= fh'äfltdjEeif.
Neposabljiv, adj. unPergefjlid;. Ncposäbljivoft f. bie Unuergeftich* feif.
Nepotekljiv, adj. itnperfteqbar, un= erfcböpflid;. MepotekljivoCt f. bie Um Perftegbarfeif, bie Unecfd)öpfiid>Eeif.
Nepoterpesh, m. bie Ungebufb. Nepoter-pesben, slina, shno «nb «peshljiv, and; spljiv adj. mtgebul= big. speshnik , jpeshljiviz, =p)jiviz, vza m. ber Ungebtifbige, =pesIinoft, ;pesbljivoft, =pijivort/. bie Ungebufb, bie Ungebytbigfeif.
Nepotoläshljiv, adj. nid)f ju befänftigen, unfröfHich. Nepotoläsh-Ijivoft f. bie (Siaenfcbaff, bei- 3u= fianb, ba fleh 3emanb nidjt befänffU gen, nid>f trotten läßt.
Nepotreba,/ bie 9iid)fnoff>- Ne-potreben, bna, bno adj. unnötig. Nepotrebnoft f. bie UnnöffngEeif.
Nepovöljen, Ijna, Ijno adj. un= midfontiuin.
Nepräv, adj. unrichtig, unrecht, fa(fd) : noprävo rebro, bie faifdje Kippe. Nepraviza f. baS Unrecht. Nepravizlien, zhna, zhno adj. un= gerecht. Nopravizhnoit f. bie Unges recbfigfeif. Neprävnoft f. bie Un-richtigteif.
Nepregovärjama, adv. ohne 23i= berfpruch. Nepregovoriten, tna, tno adj. unmiberfpred;(id;. Nepregovo-ritnoft f. bie Unrciberfprechlidifeif.
Nepreklizljiv, adj. unroiberruf* «eh. Nepreklizljivoft /. bie Uttnu= berruffidjfeif,
Neprelesljiv, adj. unitberfieiglid;. Neprelesljivoft f. bie Unübcrfteiglicb= reif.
Neprelöinljiv, auch neprelomljiv adj. Ultperbrildjitd). Neprelomljivoft » f. bie Unperbrächfidjleif.
Nepremagan, part. unbeftegf. Ne-prcmaganol't /. bie Unbeftegtheit. Ne-
premagljiv adj. unbejtegbar, uniibers miliblid). Nepremagljivost f. bie Un= uberroinblidjfeif.
Nepremakjen, aud> nepremekjen part. unerfchuffert, unPernicft. Ne-premakjeno adv. unoeerucff. Nepre-makjenoft f. bie Untterriicffbeif. Nepremakljiv adj. unerfdjufterlicb. Ne-premakljivoft bie Unerfchiitterlidjfeit.
Nepremenjen, part. untterdnberf. Nepremenjenoft/. ber 3uflanb, ba ein 35ing noch unuerdnbert ifh Ne-premenljiv adj. unperdnberlich. Ne-premenljivoft f. bie Unperdnberlich« teit.
Nepremikama, adv. unperrueff.
Nepreminozh, adj. un&ergdnglich. NepreminozboCt f. bie Un»ergdng= lichfeif.
Nepremifblama, adv. unbebachf» fam. Nepremifhlenoft f. bie Unbe» bachffamfetf.
Nepremoshen, sbna, sbno adj. un»ermbg(ich ; unPermbgenb (eunu-chusj. Nepremosbnoft f. bie Ults »ermbgenheit.
Neprenehama, adv. unabfdfjig, o(;ne Unterlafj. Neprenehaven, vna, vno adj. unabfdfjig, ununferbrodjen. Neprenehavnoft f. bie Unabfdfjigfeif.
Neprenefljiv, aud; neprenefljiv, adj. Itnerfrdglid). Neprenefljivort/. bie Unerfraglichfeif.
Nepreplasljiv, adj. unuberfleig= Iid>. Nepreplasljivoft f. bie Unuber= fleiglichfetf,
Neprefezbljiv, adj. uniibertreff= lich- Neprefezhljivoft f. bieUnuber= trefflichfeif,
Nepreftaven, vna, vno adj. un= unferbrochen, unabfdgig. Nepreft;iv-no adv. unaufhbrlicb, of>ne Unferfaf. Nepreftavnoft f. bie UnabtdfjIgfeif.
Nepreftraflien, part. unerfd>recff, Neprellrafliljiv adj. unerfcbrecfbar. Nepreftrafhljivoft JF bie Unerfd)recf= barfeit. Nepreftraflmoft /. bie lin* erfchrecffheif.
Neprefhtetljiv, neprefhto\ en, vna, vno adj. unjdhtbar. Nepre-flitetljivoft, neprellitevnoft f. bie UnsdhlbarEeif.
Nepreterpljiv, adj. unerfrdg(id>.
Nep revi dama ober neprevidno, adv. unoorgefehett. Nepreviden part.
imttorgefe()en. Neprevidnoft /. bie Un»prgefei;en(;eif. Ncprezcnjen, part. unfd)ä&bar. Nepridcn, dna, dno, adj. nu(ilo6. I Neprijätel, m. berNicbtfreunb, ber geinb. Neprija-telen, Ina, lno adj. tinfreuitbtid). ;telkinja, Hliza/. bie 1 Unfreunbinn, bie geinbinn. stclfk adj. J uiifreunbfcbafflicb. ;telftvo/z. bie9lid;f; freunbfdpaff. Neprijeten, tna, tno adj. uttam genehm. Neprijetnoft /. bie Uiiam iiepiniidjieit. Neprilizlien, zlina, zhno adj. ungelegen, unbequem. Neprilizlinoit f. bie Ungeiegen(;eif, bie Unbequem; tidjEeif.
Ne p r i 1 ö s h n o ft, / bie SSertegenpeit. Nepriften, ftna, Ttno adj. uned)t: ncpriften ozha, ber ©tief»afer u. bgl. Nepriftnoft f. bie Unecpfpeit. Nepritezhen, zlina, zhno adj. um fd;tnacfi)aff; ungebeiplicb. Nepritezh-noft f. bie Uufci;macfi)«ffigEeif, bie Ungei>eii;iicbEeit. N c p r i z h a k a n o, adv. unerwartet. Neprizhen, zlina, zhno adj. ab; roefenb. Neprizlmoft /. bie 3lbtt>e; fenpeit.
Nerädo unb nerado, adv. ungern.
N e r a d o v o 1 j e n , ljna , ljno adj. nidjt freiwillig, ungern. Neradovöl-noft / bie (jigeitfcbaff, bamanetroaS nicbf gern t(;ut. Ner alt je, n. ba§ SDiifjgeroäcbS. Nerasdertijiv, adj. unjerjtörbar. Nerasdertl jivoft/. bie Unjerjtörbar; feit. Nerasdertnoft /. ,bie Unjer; ftörtheit.
Nerasgovören, rna, rno adj. um
berebt findisertusj. Neras 1 6zhen, zlina, zhno adj. um beutlicb. Ncraslözhnoft / bie Un; beuflicbEeif. U craven, vna, vno adj. uneben.
Ncravnöta /. bie Unebenheit. N ereil, / bie Unorbnung. Nere-doyen, vna, vno adj. orbnungSmib; rig. Ncrcdövnoft /. bie örbnung«« ttibrigfeif.
Ne re fen, adj. UnTOapr. Nercfniza/. bie Uiiti)a(;rl;eif. Nerefnizhen, zlina, zlino ad/, unmalirtiaftig. Nereliiizh-nol't f. bie UnmabrbaftigEeif. Neroda ober nerödnoft, / bie Um
gefebieftid^reit. Neroden, dna , dno adj. ungefebieft. Nerödnik m. ber Ungefdjiifte. Nerodoviten, tna, tno adj. un; frud;fbar. Nerodovitnoft unb nero-dovitoft /. bie UnfrudjtbarEeif. Neröjftvo, n. bie TOifigeburt. Nefem, aud> ne fem, ich bin nicht. N e fila , / bie Nichtnofi). Ne fiten, tna, tno adj. unerfätflicb. Nefitnesh ober nefitnik m. berStinu merfatt. Nefitnoit / bie Unerfätts lidjEeit.
Nel'kerbama, adv. Uttbeforgf, ot)5 ne ©orgelt. Netkerben , bna , bno adj. forgtoš. Nefkerbnoft / bie ©orglofigEeit. Nefkladen, dna, dno adj. ttnge;
fügig.
Nefkritljiv, adj. unuerbergtieb.
Nelkritljivoft /. bie UiwerberglicbEeif. N e f 1 ä n, adj. ungefaljen; unfd;macfs tiaft; junnber (fab). Neflaniz, nza m. eig. ber Ungefatjeite; ein faber Sölenfcb. Neflanka/ ein fabeš grauen« ¿immer. Nerianoft / bie gabl;eit, bie Ungefatjenbeit. N e fl a it, f. bie Unluft. N e D u f h 1 j i v, adj. unfotgfam. Ne-
nüfhljivoft/. bie UnfoIgfamEeit. Nefnäga, ober nel'nagöta/. bie Uli; reiulichEeit. Nefnashen, shna, slino ad), unreinlich, unfauber. NeTnäsh-nort / bie Unreinlid;Eeit, bie Uttfau; berieit.
N e tnü b 1 j en , part. unbermähtf-N e l'p ä m e t,/. bte Uu»ernunff. Nefpä-meten, tna, tno adj. unvernünftig. Nefpametnoft / bie UnöernünftigEeit. : NeTpdzhen, part. ungeftörf. Nefperbljiv, adj. uimermežlid). Nclperliljivoft /. bie Utiuenveslirf); : feit.
Nefpodoben, bna, bno adj. um anftänbig, ungebührtich. Nerpod6biti l'e v. r. impf, ftd) nid;t Siemen. Ne-fpodobnott f. bie Ungebührlidjieit. ; Nefpogo jen, part.'unbebingf. ; NeTpokörjen, part. ungebüft. Nefpomeren, rna, rno adj. un; mäßig. Nerpomernoft /. bie Uniiiä; , ßigEeif.
- N e 1 p o ril ti ji V, adj. ltnehrerbiefig.
Nerpolhtljivort / bie Unebrerbietig» : Eeif.
Nefpotikljiv , adj. Itnanjt6|ig. Nefpotililjivoft f. bie UnanftößigEeit.
Nefpreineknjen, part. ttnttetrücff, nicht von feinem iJMafce gerüeft.
Nefpremenljiv, adj. um>eränber= lieb. Nefpremenljivoft /. bie Un»er= änberlicbEeif.
N e fpr e m i fl i k , m. ber Unbebacbt. Nefpremifhlen part. uniiberbacbt, unbefonnen. Ncfpremifhlenoft f. bie Unbebad;ffamEetf, bie Unbefonnenpeif.
Nefprevidon, dna, dno adj. un= burchftcbfig. Ncfpreridnoi't J. bie Unburd^flcbtigEeit.
N e 1 p r i m c r a , f. baS 9iid;(»etpd[f= niß. Nefprimeren, rna, rno adj. unserhälfnißtnäßig. Nefpriinernoftf. bie UntterhältnißmäßigEeit.
Ne fr am eil, mna , mno adj. unöer* febätnf. Neframeshljiv adj. nicht fchamhaft, fdmmloS. Neframcshlji-viz , vza unb neframnesli, nefräm-
nik m. ber Un»erfd)ämte, ber Scbatn= lofe. "Ncframeshljivha, neframka, neframniza f. bie Scbamlofe, bie Umierfcbämte. Neframnoft f. bie Un»erfcbanitl;etf.
Nefrezha, f. baS UnglÜcF. Ncfre-zlien , zhna, zhno adj. unglitcflid). Nefrezhnik m. ber UnglttcEäfohn. NeTrezliniza f. bie UttgliicESfocbfer. Nefrezhnoft f. bie UnglücffeltgEeif.
Neftanoviten, tna, tno adj. un= beflättbtg. Ncftanovitnoft f. bie Utt= beflanbigEetf.
N e ft i (auch nefti) , ucfein v. impf. frag«!.
Neftoritljiv, adj. untunlich. Ne-ftoritljivoft f. bie UnffninlicbEeif.
Neftresen, sna , sno adj. unmä* fjig. Neflresnesh m. ber Unmäßige. Ncftresnoft f. bie UnmäßigEeit.
Neftrohljiv , adj. unöermeMich. Neftrohljivoft f. bie Um>erroe3lid)Eeit.
Ne Tu 111 eil, mna, mno (aud) nefum-nitijiv) adj. nid)t argn)öi;nifd); un= »erbädjtig. Nefümnoft, nefumnitlji-voft f. bie Um>erbäcbtigEeit.
NeTvaritlJiv, adj. unfträflich, um fabelhaft. Nefvaritljivoft f. bie Um tabelhaffigielf.
Nefzedljiv, adj. itnburchläßig. Ne-fzedljivoft f. bie UnburdjtäßigEeif.
Nefhälen, Ina, lno adj. nicht fchei'ähaff, ernfl, ernfiltch. NefhAlno
adv. ernfHich. Nefhalnoft f. ber (Srnfl.
Neflike, v. Niflike.
Nefhk-odljiv, adj. unfdiäblid). Ne-fhkodljivoft f. bie UnfcbdblicbEeit.
Nefhpel (f) pelna m. tinb nefli-plin f. bie Mifpel; ber Mifrelbaum.
Nefhpoganljiv, ad/. unbrauchbar. Nefhpoganljivoft/. bte Unbrauchbar* Eeif.
Nefkterga, f. ber Jragefeffel, bie
(Sänfte.
Nefhtevilen, Ina, lno adj. un(äi)« lig. Ncflitevilnort f. bie ttnjäi)lig= Eeit. Ncfhtevilo n. bie Unjabl.
Nesadöften, ftna, ft.no adj. ntl= julängfitb , ttnjureidienb. Nefadoft-noft f. bie UnjulänglichEett.
Nesadovöljen, ljna, ljno adj. unjufrieben. Nesadovöljnoft f. bie Itnjufriebenfjeif.
Nesagovorljiy, adj. un»eranf= morflich. Nesagovorljiroft f. bie Uin>eranfroorflicbEeif.
Nesakonfk, adj. unehelich-
Nesakritljiv, adj. unverberglicb. Nesakritljivoft f. bie Un»erbergticb= Eeit. Nesalirivno adv. unverholen.
Nesamiidno, adv. ungefäumt.
Nesanäfhen, fhna, fhno adj. um öerldßltd). Nesanarhnoft f. bie Um üerläßficbEetf.
Nesaröblen, part. eig. niebt ge> faumt, «cn raupen, groben Sitten, ungehobelt. Nesarobleniz , nra m. ein OTenfcb »on groben Sitten. Ne-saröbienoft f. bie Ungefchliffenfieif, bie Otohheit, bie ©robfjeif.
N e s a fl ü s h e n , part. unöerbient. Nesariüsbenoft f. bie Unverbientpeit.
Nesaveden, dna , dno adj. bemußt: loä. Nesavednoit f. bie 25eroufSf!o=
* ftgieit.
Nesavlovljiv, adj. unverfänglich-NesavIovljivoft,/b.Un»erfäng(id)£eit.
Nesavüpen, pna , pno adj. niiß=. trauifch- Nesavüpnoft f. baä ®iß= trauen.
N e s b r i f h 1 j i v, adj. unauSlöfcblicb. Nesbrifhljivoft/bteUnauslofchltdjEeit.
Nesdershen, shna, shno adj. Uli: enthaltfam. Nesdershnoft f. bie Un= enthaltfamEeit.
N e s d r a v , adj. ungcfunb. Nesdrav-je n. bie Sticbtgefunbheit.
245	N e s
Nesdrusliljiv, adj. unüercinbat" liefe- Nesdrüshljivoft f. bie Unoer* einbarlidjfeit. Nesdüfhen, fhna, fhno ad), ge* fiitjIIcS. Nesdüfhka f. bie ©efüf>l= Iofe. Nesdufhnesh, nesdiifhnik m. bei- ©efüfeliofe. Nesduflinoft f. bie ©efühiiofigfeit. N e s g i n 1 j i V, adj. um>crfd)Winbbar. N&sginljivoft f. bie Uiwerfcbwinb* barfetf.
Nesjedinljiv, ad). unöcreinbar= (¡d). Nesjedinljivoft f. bie Uufec einbarlicbEcit. Nesloshen, part. nid)f jufamtnen= gefefet, einfach; uneinig. Neslöshnoft f. bie ßinfacfeijeit; bie Uneinigieit. Nesmafen, nesmäfnesh , nesmäf-noft, v. Nesmeren, nesmer-nesh, nesmernoft. IJesmera, f. baS Unmaß, baS Ueber= maß. Nesmeren, rna, rno ad), un» mäßig. Nesmernesh m. ber Untnä* ßige. Nesmernoft f. bie Unmäßigfeit. Ncsnan, adj. unbefannt; ungewiß; ungeheuer. Nesnäno adv. ungemein, über bie 93taßen. Nesnänoft f bie UnEennfniß.
Nespröfhljiv, adj. unerbittlich.
Nespröfhljivoft f. bie Unerbittlicfefeit. Nesrel, adj. uitäeitig. Nesreliz, lza m. ein uttjcitigeS, unreife« Sinb.
Nesvenljiv, adj. unoerroclEIid).
Nesvenljivoft f. bie Unöerwelflicbfelt. N c s v e f t, adj. untreu. Nesveften, ftna, ftno adj. ungetreu. NcsveTt-nesh, nesveftnili /«. ber Sretilofe. Nesveftniza J. bie Ungetreue. Ne-sveftnoft f. bie Srcufoftgfeit. Ne-sveftöba j. bic Untreue. N e s v e s n o f t, / bie Ungcbuttbeitheif. Kcshiza, / bcr geller (bic flcittfie 93t ünse).
Neshevje, n. (eine 2irf S3lumen)
bie ©efferbfume. Ncshiti, v. impf. v. Poneshiti. Neskiveven, v'na, vno adj. nid)f lebensfähig. Neshivevnik m. ein nicht lebensfähiges Sinb. Nesliivev-nolt /. bcr St'angel au ßebenSfähig= feit. Neshivezli adj. leblos. Netajljiv, adj. unläugbar. Ketegama, v. N e t v e g a m a. Neteti (eig. ne hoteti), nezhern v. impf, nicht wollen.
Néti, adv. nid)f einmal: néti...néti, weber... nod) (nee... neque).
Netilo, n. ber 3unbcr. Netiti, im il, ñézhen v. impf, beijen, jünben.
Netopir, m. (für nedopir) eilte SlebermauS, bie ftd) nicht in SSäu> men, fonbern im ©emäuer aufhält.
Netrésen, sna, sno adj. nid)t mich« tern, betrunfen. Netrésnoft /. bcr 93tangel au 9lücbfern[>elf.
Netrófhtljiv, adj. untröjtlid). Ne-tróflitljivoft f. bte Untröfilid)feit.
Neutruden', dna, dno adj. uiter= titübef.
Netvégama, adv. unoerjügltd).
Nevaren, rna, rno adj. g'efdhrlid). Nevárnoft f. bie ©efafer-
N e v b 6 g 1 j I v, adj. uitfolgfam. Ne-vbógljivoft f. bic Unfolgfamteit.
Nev e dama, adv. Ultwiffentfid). Neveden , dna, dno adj. unwiffenb. Nevédenje n. unb nevédnoft f. bie Unwiffenheit. Nevédoma unb nevé-dama adv. unioiffcntlich.
Nevelátljiv, adj. ungültig. Ne-velátljivoft/. bie Ungültigkeit.
Nevera, f. ber Unglaube. Neveren, rna, rn o'adj. ungiäubtg. Neverjeten , tna , tno , ober neverljiv adj. unglaublich. ' Neverjétnoít /. bie UngtaubIid)Eett. Nevérnik m. ber Ungläubige. Nevérniza f. bte Un= gläubige. Nevérnoft /. bic Ungläu= feigfeit.' Nevérfk adj. unglátibtfd). Nevérftvo n. bcr Unglaube. Nevéfta, ./. bie 53rattf. Nevéftin adj. bei- SSraut. Nevéftinfk , ne-vértji adj. bcr SBräutc, bräutlich-Nevéftiza, f. d. baS 23räufd)en. N e v'g á fl j i v, adj. unauSlofOTcb, un= oerIofd)Iid). Nevgafljivoft f. bic Un= ausfbfd)fichEeif. Nevgnán, part. unaejäfjmt, attsge= laffen: nevgnán jésik, eine (ofe, aus= gelaufene 3ll«iK* Neviden, dna, dno, aud) nevidézh, nevidljiv unb neviditen, tna, tno adj. unftd)tbar. Nevidézboft, nevi-ditnoft, nevidljivoft, nevidnoft/. bie UnftcfefbarMt. Nevihta, f. ba« Ungewitter, bcr ©turni. Nevihtováti, ám v. impf. jtíirmen, wettern. N e v k a n 1 j i v , adj. untrüglich. Ne vk reten, tna, tno unb nevkrč-
ven, vna, vno adj. unbeweglich, un-bettgfain. Nevkrétnoft unb nevkrév-noTt f. bie Unbeugfamïcit.
N evkroten, tna, tno adj. itnbân; big. NevkrötnoTt f. bie Unbânbigfcit.
Nevmàternizhen, zlina, zhno adj. nicbt iit bec ©ebarmuffer : ne-vmàternizhna snofitev, eine ©d)roan= gerfchaft auffer ber ©ebärmuttet.
Nevmerjôzh, nevmerljiv, auch ncumerjozh adj. unfîerblich. Ne-vmerjozhoft , nevmerljivoft bie Un= fterblicbEeit.
Nevmilen, Ina, Ino adj unbarmherzig. Nevmilnoft f. bie ttnbarmherjigEeif.
N e v in i t, part, ttngeroafd;en.
Nevprizhen, zlina, zlino adj. ab= rcefenb. Nevprizhnoft f. bie 2lbroe= fenheit.
Ne vol ja,/, ber Unwille, baê Ungemach, bie 9îotf>, baê Srangfal. Nevôljen , ljna , ljno adj. unwillig, bebrängt, mühfelig. Nevoljivati, am unb nevöljijem v. impf, unroillig feçn, ben Unwillen burcç Slagen laut roerben (affen.
Nevôfliljiv , nevôfhzhljiv adj. mijigünfttg, ncibifd). Nevôrhijiviz, vza m. nevofliljivka f. ber 9ïeiber, bie —inn. Nevôfliljivoft /. bieTOifj: gitnft, ber 9leib.
Nevçrâven, vna, vno adj. un= richtig, nicht bie rechte îlrt h<*&enb. Nevprâvje n. unb ne%pràvnoft f. bie UnridjtigEeit.
Nevreden, dna, dno adj. unroür= big, roerfhloS. Nevrédnoft f. bie Unroürbigfetf, bie SBertblofigfeit.
NevTelejn, adj. nicht allgemein.
Nevfmilen, neufmilen, Ina, lno adj. unbarmherzig, lieblos!. Nevfmi-lenje n. unb nevlinilenort f. bie Unbarmhcrjigïeit.
Nevftàven, vna, vno adj. unflitl» bar. NevFtâvima adv. unaufhörlich. Nevftâvnoft bie UnjîillbarEeit.
Nevftralivän, part, unbejroungen.
Nevftràrhen, part, unerfebroefen. Nevftràflinoft f. bie Unerfd;rocfen= hetf.
Nevfhézli, nevfhézhen, zhna, zhno
adj. unangenehm, unbehaglich, uitges fällig. Nevfhézhje n. unb nevlhézh-* noft /. bie Unlujt, bie Unannehm= lid;Eeif, bie UitbehaglidjEeiî.
Nevtajitljiv, adj. untäugbar. Ne-vtajitljivoft bie Unfäugbarteif.
Nevteken, kna, lino adj. unges beglich- Nevteknoft / bie Ungcbeü)-licbfeit.
Nevtruden, dna, dno adj. ttner= miibet. Nevtrndiven, vna, vno unb nevtrüdljiv adj. nidjf ermübenb, un= ermüblid). Nevtrüdeniz, nza m. ber Unermübefe. Nevtrudivnoft, nevtrüdljivoft f. bie UnermüblicbEcit. Nevtrüdnoft J. ber 3uflattb, ba man nidjt ermübef ift, bie 9ti<btermübung.
Nevüm, m. unb nevüma /. ber Uit= »erfianb. Nevümen^ mna, mno ad]. unverflänbig, bumm. Nevümenik , ncvüinnesh m. ber T)ummEopf. Nf-vümka, nevümniza f. bie Summe. Nevümeten, tna, tno adj. un»erjtän= big, unElttg. Nevümetnolt f. bie Uituerfiänbigfeif, bie UnE(ugt)eif. Ne-viunnoft f. bie Dummheit.
N e v vi r a, f. bie UnglücfSftunbe, ba§ Ungtücf. Nevüren , rna , rno adj. ungiiieflich , unglücffelig : t6 je meni nevurno, baä ift mir ein Unglücf. Nevürnik m. ber UnglücBmann. Nevürniza f. baS UttglücftSrocib.
N e z o j, adv. heute 2lbenb, heute Stacht (gegenroärtig). Nezojfhen, fhna, flinok. adj. was heute 9tad>t ift.
Nezhaf, m. bie Unjeit. Nezhafen, fna, fiio adj. jur Unjcit, unjeitig.
Nezhäft, / bie Unehre. Nezhaftcn, part. ungeehrt. Nezhaftiten, tna, tno unb nezhaftitljiv adj. unebtwür= big. Nezhaftitljivoft, nezhaftitnoft f. bie Unehrroürbigfeit. Nezheftvo-väti, am v. impf. gottlos fjanbeln. Nezhefhen part. ungeehrt, unbes rühmt.
Nezhimern, nezhimurn adj. nid)= tig, eitel. Nezhimernoft, nezbimur-noft f. bie Siidjtigfcit, bie (Jitelfeit.
Nezhiflaven, vna, vno ad], uns jählig, unjahlbar. Nezhil'lavnoft J. bie llnsählbarfeit.
Nezhift, adj. unrein; unfeufd). Ne-zhiften, ftna, ftno adj. unfeufch. Nezhil'tnik m. ein unlettfcberSlenfch. Nezhiftoft, nezhiftota f. bie Unieufd); heit. Ne hiftväti, am v. impf, ein unfeufdKS Seben führen.
Nezhlovek, 2. nezhloveka m. ber
. Unmenfd). Nezhlovekinja/. bie Un=
menfcbtnn. Nezhlovefhk adj. un= menfd)Iid). Nezliloveflinoft f. bie ttnmenfcblicbicit.
N e z h u 11 j i v , adj. unempfinblid). Nezhutljivoft/ bie Unempfinbltdjfetf.
Ni i (i eigentlicb einertet mit bem 23er= neinungSroortdjen ne , mit bem man eS nirfjt feffen »eri»ed)feft, je nadjbem einjelne ©egenben fur baS eine ober bas anbere mcfrv SSortiebe fraien. ©o (jat man ftd) in Sr. unb h., roenn bas iuilfSjeitioort tim in ber gegem rodrfigeit ober »ergangenen 3eit mit einer SBerneinitng ge!ra.id)t toirb, faji burcbgeljenbs fur ba« ni cnffd;ieben: nifim ga v idil, id) l;abe it;n nid;t gefei;en; nije prifhel, er ijt nidjt gefommen. (Sigenttid) ijl nifim nicbtS aitbereS, alS ne jcfm, fotgticb abge» fiirjt, rcie im 2lltflat»ifd)en njetm! ober nefm; bafjet- es aud) in mandjen ©egenben niefm (autet, unb ftatt ni ridjtiger nie, fo »iet alS ne je, toie im 2litfian>ifcben njeft (nieft), beijjen foll. Š)er fieierifdje ©lotoene, befom berS im ®larburger Kreife, gebrattcbf baS ni gar nidjt , fonbern fagt: ne fem ga vidil, ne je prifhel u. f. m.
Ni d (f) m.' ber Steib. Nidek , dka , dko adj. neibig.
Nigde, nigde, adv. nirgenbS.
N i g d a r unb nigdar, v. Nikdar.
N i h z h e , niflizhe , niflie , nifhzhe, nihzher pr. Stiemanb.
N i j e d e n , dna , dno adj. šfttemanb, Sieiner.
Nikaj, adv. nicbtS.
Nikak, aud) nikak adj. Fetnerlei: po nikakem, po nikako, (im tiefen Unferfratn) nikakor feineStoegS, auf feine '.¡Irt.
N i kam, nikamor adv. nirgenbS bin.
Nikar, adv. nicfet: nikar', nikari, nikar ne, ti;u eS nid)t; nikarta, meibi. nikarte, tfjuet (il;rjn)ei) nid)t; nikarte, fpun fie nicbf, tl;ut i(;r nid;t (gebietenb).
Nikati, am v. impf. fid) nieberbeu* gen.
Nikdar ober nikdar, adv niemalS.
N i k d e , nilide adv. nirgenbS.
Nikdo, pr. Uiiemanb.
Nikir, nikjer adv. nirgenbS.
Nikoder, adv. itirgenb i)etttm: od nikoder, »on nirgenbS i>ev.
Ni kól, nikóli, nikólj adv. nie, ltte= mals; feineStoegS, atif Eeine 2lrt: to fe bo sgodilo o fvetim Nikóli, ba§ mirb nie gefcbeljen (ad calendas graecas).
Nimam (ttur im «PrafenS gebraucblid)), id; frabe nid)f. Nifem (nur itn *Ptaf.), id) bin nid)t.
N i f o k , v, N i s o k.
Nifhke, nizhke f. pl. ber 95acftrog.
N i f h t e r m e n j, nizíimánj adv. nid)tá befto meniger, nid;ts roeniger. Nifh-terz m. etn nid)ts bebeutenbeS ©ort. Nifhzheten , tna , tno adj. nid)tig. Nifhzhetnoft/. bie 9iidbtigEeit.
Ni s, adv. (»rit.) |)inab : nisloshiti, l)inablegen ; nis-hoditi, tjinab gel;en. (2luS btefem »eralteten nis ifi btird) dimoegtoerfung beSn unb i baS freut ju Sage in ber 23ebeufung (terab, ab, de gei>raud)licbe 's entflanben, bal;er eS and; 's ju febreiben, unb nie mit s', f' u. f. t», ju »ert»ed)fein tfi, }. 93. 's drevéfa, fo »iel a(S: nis drevéfa, »om 93attme frerab; ganj unrii^fig: s' drevéfa u. bgl. m.)
N i s a t i, nisgati, am v. impf. (*Per= len u. bgl.) anfaffen.
Ni sok, aud) nisek , ska , sko , uní) nisen, sna, sno adj. nieber; niebrig, gemein; (»on Sonen) tief. NisokoTt ober nisokóft f. bie Siiebrigfeit; (»on Sonen) bie Siefe. Nisha, nisháva f. bie Siiebere. Nishe adv. ttiebrU ger. Nishen, slina, shno adj. 9iie= ber..., nieber. Nislijost/". etn gerin» gerer ©rab. Nishnoft f. bie 9íie= brigfcit.
Nit, 2. niti ober niti f. ber gaben. Nitka f. d. eiit fleiner gaben; ber 9íer»e; bie gafer. Nitkaft adj. fa= big ; ner»ig; faferig. Niti f. pl. ber SBebertrumm.
N i t a, f. bie 23ejlecbung, baS 93ejted)< gelb U. bgl. Nitati , am v. impf.
Niva, v. Njiva.	£befied;en.
Nizh, adv. nid)tS: nie hózlie na nizh fpráviti, er miti mid; ju 0run= be ricbten; pod nizh fim dál, icb frabe eS mit SSerfufl tjergegeben.
Nizhánje, n. baS 5Rul)en. Nizháti,
nizhim v. impf. ruijen.
Nizhemárn, nizhémurn adj. mertt los, nicbftg, eiteí. Nizhemárnoft, nizhémurnoft f. bie 9íicí)fígfeif.
Nizhemérn, v. Nozliimérn.
Niihvreden, dna, dno adj. nichts trmrbig. Nizhvrédnik m. ber 5au= genidjtS. Nizhvredndft f. bie StichtS* roürbigfeit.
Njegov, pr. fein (männlich, auch fácblich).
N j é m , adj. (prit.) flumm.
Njen, pr. t(;r (rpciblid)).
Njihov, pr. ihr (oielfach).
Njiva,/, ber Tiefer. Njiven, vna, vno adj. Acter..., Pom Acfcr. Nji-viza f. d. baž Aecfercben.
1 Njúi't, njúfta m. ber^O&el (Mustella Zibellina).
No! i. nu!
Nobeden, dna, dno ttnb nobén adj. fein. Nobénkrat adv. niemals. Nobénoplatnoft f. bie Unpartcilid;= fett. Nobénopláten , tna , tno adj. unparteilich.
N ó g a , /. ber guß: k'nógam, ju guß (richtiger peHi); vém , kámor peí' nógo molí, ich t»ciß baé ©eheimniß. No'gát adj. langfüßig. Nogaviza (*) J. ber ©trumpf. Nogavizhár, rja m. ber ©trumpfroirfer. Nogázh m. ein ßangfüßiger. Nógiza f. d. baé gußeben! Nogánza f. bie gußtrette. Nogodolg adj. einen guß, einen ©djuh lang.
N ó grad, m. ber SBetngarfen. Nó-gradnik m. bet äßeingärtner. Nó-grafhk adj. 'IBeingart...
N ö h e t, hta m. ber gingernagel. Nóhtez, nóhtoviz, vza rn. d. baé Wägelchen.
Nój, m. ber SSogel ©frauß. (.St m-thio camelusj.
Nóliata, / ber ©feinflee (Melilotos).
Nona (f)/. bie Stonne. Nónftvo n. baä Stonuenthum, baS Stonncnteben.
Nor, adj. närrifch. Noreti, rim v. i "pf- roaimfinnig, närrifch fepn. Nö-riz , rza m. ber 9tarr: nóriz gá iómi, er ift muthmilltg; nórzepáfti, 9tarrenpoffcn treiben; Bog daj nor-zam pámet (pámeti!), baß bodj bie Üeute pernünftig mürben; nörzom bóben, bem Marren eine ©chellen= fappe. Nóriza /. bie SJtärrinn. Nór-lav adj. etroaS närrifch, tölpifch. Nor-» lázha f. ein nárrifeheé äBeibSbilb. Noroft"/. bie Starrheit. Norovitnoft
f. bie Alberci. Noroviten , norzho-viten , tna, tno adj. alberig. Nor-zhöven, vna, vno adj. albeeit. Nor-zhövuoft f. bie Albernheit. Nörzhek m. d. bäs Starrchen. Norzhija f. bie 9tarrenpoffen. Norzhovati, zhn-jem v. impj. 9tarrenpoffen treiben, po-ffenhaft fd;cr$en, albern (häufig auch norzhovati fe v. r. impf.).
N6f, m. bie Stafe. Nöfaft, nofat adj. Iananaftg. Nofazh m. ber ©roß* nafe. Nofazha f. bie ©roßnafe. Nö-fek , nöfez, nöfiz, nöfizhek m. dd. baS 9tä3cben. Nofniza ober nofniza f. baS 9tafenloch. Noiulja ). bie ©roßnafe.
Nöfez b, nöfhezh adj. fchmanger. Nöfezhoft, nöfhezhoft, nöfhezhva, auch nol'hezhva f. bie ©chtt>anger=
fdMft.
Nofilniza f. bie ©änfte. Nofilni-zhar, rja 'm. ber Sänftenträger. Nofilo n. bie Srage. Nofiti ober nöfiti, im v. impj. oft unb lange tragen, ju traaen pflegen. Nöfha, nöfhnja f. bie Sradjt; baS Xragen. Nöfhnik , nöfiz m. ber Sräger.
Nösh, m. baS iKeffer. Nöshek, nöshzhek m. d. baS Uftefferchen. Noshar, rja m. ber Wefferfchmieb, ber SQtcfferhdnbf«. Nöshna, noah-niza f. nöshnize f. pl. bie ©effer« fcheibe.
N ö s h e n , slina , shno adj. guß . . .; nöshna zev, baä Schienbein. No-shiza, noshizhiza, noshizhka f. dd. baS güßchen.
Nöter (auch nöter), adv. hinein, barein: nötri, barin; snötrej ober snötrah, innerhalb; — iti, ijinein gehen, eingehen. —hodifhe n. ber iSingang. —nefti, fem v. impf. eintragen. —nefik, fka m. ber (Sim trag. —pihati, am v. impf. unD —pihniti, nein v. pf. einl)aud)cn, hinein blafett. — pofiati, pofhlem v. pf. unb —pofhiljati v. impf. einfettben. —potöniti, im v. pf.: eiiifcnfeu, »erfenfen. —puftiti, im V.. pf einlaffen, hinein laffen. —fmut| niti, nem v. pf. hinein fchlüpfen. —fprepifati, fliem v. pf. eintrage«, ciitfchreiben. —slefti, slesem v. pj.\ einjleigen. —vmiisniti, nein v. pf.' hinein fchlüpfen, einfchlltpfen. —vo-
siti, auch —vositi, iin v. impf, ritt! fuhren, hinein fuhren. —vseti, vsA-mem v. pf. einnehmen. —vsetik, tka m. unb —vsetje n. bie (Sinnahme.
Not et i (ftatt ne hoteti), nozbeiu v. impf, nicht trollen.
NotrAnj ober notrenj, adj. inner. N6tri (im gern, ßeben oft not) adv. barin, iittoenbig, barein. NotrijAva f. baS Snnere. Notrinftvo n. baS innere, bie inneren Sijeiie.
Növ, adj. neu, frifch. NovAk m. ber Sieftut, ber Steuling. Novazh m. bet' Stcufafj. Noviz , vza rn. (eine ®tünjc) ber fünfte ¿heil eines ©rofcbenS: növzi m. pl. baS ©efb. NAvina f. ber Steufafe; bie 3teuig= feit. Novina f. etwas StcueS, neue Singe, ein ttcueS «ProbuEt , frifche grüchte U. bgl.; fhtimanejfbe lo no-vinc, kakor Ttarine, StcueS gilt mehr als 2llteS. Noviniz, nza, auch nö-vivza m. ber Steuling, ber 2tnfän= ger, ein noch ungeübter Steufcb in \e--ber ©adje. Novinje (*) f. pl. bie 3eitung. Noviti unb noviti , im v. impf. Steuerungen einführen. No-vitnik rn. ber Steueret. Noviza f. eig. bie Stcuigfeit; eine neue ©teuer: norize f. pl. bie 3eitung. Novizli adv. neuerlich. Novo-leten, tna, tno adj. StcujabrS..., neujcthrig. =let-nik, --letnjak m. ber Steujährling. ;naprävljen part. neu gemacht. =pre-oburiijen part. neu befefjrt. spre-
obernjenoft f. bie StcubeEehrtheit. =rtvorjen part. neu gefchaffen.
Nozöj, adv. heute Stacht, heute Abenb (gegenwärtig). Nozojfhen , fiina , flino adj. was beute Stacht ift.
N o z h , 2. nAzhi, nozlii f. bie Stacht t lAhko nozh , gute Stacht!; nözli in dän, "Jag ttnb Stacht; nozh imA Tvojo mozk, bte Stacht ift feines 5Kcnfcbett greuitb; od nozhi do nozlii, von ber 2Jiorgen= bis jur 2lbenb= bämmerung. Nözhen, zhna, zlino adj. Stacbt.. ., nächtlich. Nozkiti , im v. impf, über bie Stacht bleiben, übernaebten; — (e v. r. impf. Stacht werben.
N 6 z h e m , auch nezhem , für ne bö-zbem, ich Will nicht.
NrAv, 2. nrävi unb nravi f. bie ©itte. NrAven , vna , vno adj. fifs tig, fttffam. NrAvnoft f. bie ©tfs tigfeit, bie ©ittfamfeit.
N u ! i. wol;lan !
Nudel (f) delna unb nüdelzh m. ber Stubel. Nudelniza f. baS Stu= bclbrett.
Nüditi, im v. impf, nbilngen, jwittgen. Nüja./. bie Stoff), ber 3w'ang.
N u j! i. greif ju ! riujta, weibl. nujte! nujte! greifet ju ! auch nute! nur noch ! numo ga fhe! wir wollen CS noch!
N ük , v. V n u k.
Nüka, f. baS Stacbgntmmcf.
N ü n i k a , f. cm ©d)ilfpfeifchen.
Nur,bat, Vre. ber 21bEömmling.
o.
O, prp.- um, ju : o bosbizlii, ju 5ßeih= nachten; o pùfti, ju gafchtng ; o fvéti Trojizi, am gcjtc ber heiligen £)rctfalfigEeit; o brAtvi, jur ßefejeit.
Ob, prp. 'um, an b. i. eine ungefähre Stahe ber 3eit baburd; ju bejetdjneit, j. !8. ob lïieftih, um fechS Uhr; ob treh popoldne, tun brei Uhr Stad;= mittags; ob kolikih jè? wieviel Uhr ift es? ob fténi, ob brégi, an ber Sßanb , ait bciti Ufer; ob énimkrat, auf ein Wal. gerner Eommt ber @e= gettjtanb, beffen man beraubt wirb, ober ber uns SBiberftanb leiftet, in ben Accufati» mit ob, als : ob kaj priti, um etwas Eotnnten ; ob kaj
perprâviti, um etwas bringen ; ob glàvo djati , um ben Äopf thun, enthauoten, topfen ; ob sbivljenje mu gré, es hattbclt ftcb um fein ße* ben ; ob kamen fe udariti, an einen ©fein anftoffen; ob pAmet iti, wal;n= finnig fet)n.
ObA, nurn. beibe : oba éno godita, fie fittb beibe nach einem édjlage ; obadvôje num. aUe jwci, aile beibe; obAkrat, beibe SJtal.
O b A b i t i f e , im fe v. r. pf. gebäs ren, nieberfommen. ObAblenje n. bie Stieberfunff.
Ob Ad, m. ber JpornEä'fer, bie 9to|j= brämfe (Oestru «qui. Linn.).
Ubadati, am v. impf. »otl fiedien, 5. 23. am ganjen Cctf>c ©tid;e bei= bringen.
ObAjanje, n. baš 23epC)ren. Ob.i-jati, ara v. pf. bepejreu (5. 23. eine SBttnbe).
Obalenje, n. bie Umflammerung. Obaliti, im v. pj. umElammern.
Obal 7. hi (ozbi) , 7«. p l. bie ffieilts
rebenaugeit.
Ob A rili", rlia m. ber 2ibfub. Obariti, i m o. pf. abfteben, abbrttpen.
Obdaj a t i , am tutb obdajvati, am v in pf. baitlt obdati, am v. pf. timgcbeti. Obdajvaviz , vza m. tihb obdajvavlia f. ber Utngeber, bie—inn.
Obdariti, im v. pf. unb obdarovati , rujem v. irnpf. befdjenien.
Obdelati, am v. pf. unb obdela-vati , am ober obdelovati, 1 ujem v. impf. bearbeiten; juruttben. Obdelovanje ober obdelovanje n. baš 23earbeiten. ObdelovAvir, vza m. ber 23earbeiter.
ObdershAti, shim x>. pf. bepalten; erl;a(ten ; — Te v. r. pf. ficb erpatten. Obdersliik, shka m. mai man bepalt tinb erhalf.
Ob divjanje, n. bie SSerroilberung. Obdivjati , am v. pf. »e«t>ilbertt.
Obdolsheniz (lieč: obdovsheniz ober obdusheniz), nza ttnb obdol-shenka f ber uitb bie 23efd)ulbigte. Obd61shenje n. bie 23efcbulbigung; bie 23erpflid)fung. Obdolshiti, im v. pf. befd;nlbigen; perpflicbfen.
O b d r a v i Z , vza m. ber am glttfje 3>a»e roopnet.
Obilufhen, fhna, fhno adj. ge= mufijiicp. Obdidlije n. baS ©emtitl). Obduriinoft f bie @emutl)tid;Eeit.
O b d v o j i t i , im v. pf. unb obdvo1 jovati, am v. impf bejtoeifeln.
Obed , m. baš &aupfmabt, bas 9Jiit* tagSitiai)!. ' Obednik m. ber Wiftagš= gaji. Obedniza f. baS ©peifejitnmer. Obeilvanje n. baš ®peifen ju 'Mttag. Obedvati, am ober obedijem v. impf. jtt ®itfag effen.
Ob eden, dna, dno unb oben obet občn num. Eein.
O bel, bla, blo adj. o»at, rttnb.
Obolenje, n. bie ■Beigmad;ung; bie Abfcbalung. Obeleti, im v. pf. tpeiji tperben. Obeliti, im v. pf
roeiß machen, tiind;en; abfcbäten, baß eš weiß roirb, j. 23. bie Kinbe »on 23äumen tt. bgt.
Obel i fli, m. ba§ TOerEjeichen.
Ob er an je, n. baS 2lbElauben, bas 2lbEnabbern. Oberati, am v. impf. abEIattben, abfnabbern.
Oberlenz, m. bie 9iitnbe: v'ober-lenz füliati, in bie Kunbe, in einen SBirbel brepen. Oberniti, nem v.
pf llltb obernjavati , am v. hnpf.
menben, umfeliren. Obernitva f bie Itmiebrung, bie SBeitbuitg, bie (Siti» ricbtung.
O b e r s d A t i, am v. pf. jiumeit, aitfjäumen.
O b e r t e n , tna, tno adj. purtig; gefebieff. Obertnoft f. bie Jpurtigfeit.
Oberva,/ 6ie 21ugenbraune. Ober* vi j, pl. bie 2lugenbraitnen.
Obefilniza, f. baš Hochgericht. Oberitel m. ber JpenEet. Obefitel-Ttvo n. bas HenEetStnapl- Obeliti (aticb obeTti), fim, fil , Then v. pf. aufhängen, erhängen, henfen ; vam je na n6T oberil, er hat euch einen 23ären aitgebunben, hat eud) mas auf; gebunben; — fe v. r. pf. ftch er= hängen. Obefhanje «. bie Vliifhätt= gung. Obefhati, am v. impf. I;dn= gen machen, aufhängen.
Obefniti, nem v. pf. in 2Bufl; gt'= ratl;en, roüfhig werben.
Obešati, shem v. pf. umtruitben; »erbinben. Obesilo n. unb obesik, ska m. ber SSerbanb, ber Untfd)lag.
Obet, baS SSerfprechen, m. bie 25er= fpred^uitg. Obetanje , obetövanje, obezhävanje ttnb obezhovAnje «. baS forfroährenbe 2Serfprech_en. Obe» tati, am ober obetovati, tüjem, bantt obezhävati unb obezheväti, am v. impf, oft ttnb lange »erfprechen, ju »erfpred;en pflegen; slAte gradi fi obetati, (Schlöffet in bie Suft bauen. Obetaven , vna , vno unb obeten, tna, tno adj. wiel »erfprechenb, »et! fprecherifd;. Obiitavnoft unb obet-noft f bie (Sigenfchaft, oft unb »iel jtt »erfprechcn. Obetun m. ber SSiel« »erfprecher. Obezhanje n. baS 95er: | fprechen. ObezhAti unb obezhati, am xi. pf. uerfprechen. beteshanje, n. bie (ärfranfung. \ Obeteshati, shim x>. pf. erfratiten.
257	Obg
O b g c r n i t i, nein v. pf. umlntllen.
Ob gl avlo van je (*) n. bie (Sttf= paupfung. Obglavlov.iti, ain v. pf. enthaupten.
O b g n j e v a t i f c , am Te v. r. pj.
fid> abfiimmecn.
Ob govor, 2. obgovora obet obgovora m. bie SBerabrebttng. Obgo-vöriti, im v. pf »erabteben.
Obhajan je, n. baS geiern; baš iiominunijiren. Obhajati , am v. impf, feiern, (einen Tag) feierlich begeben; fotnmitnisiren, baS heilige ilbenbmabl feiern; (ootn priefter) baS heilige 2lbenbmal)t reichen: s' kom obhajati (dobro al hüdo), mit 3emanb umgehen (gut obet arg), ipn (gut ober arg) behanbeln; shelje me obhajajo,' bie Begierben roanbeln mich an; — fe v. r. impf, baS 31benb= mahl empfangen, Eommunijiren. Ob-hajaviz , vza m. bet Sommunifanf. Obhajilo n. bie geier; bie Sommu= nien. Obhöd m. ber Umgang. Obhoden , dna, dno ad}, umgänglich. Obhoditi ober obhoditi, im v. pf umgehen. Obhodnoft/. bie Umgäng? lichfeit.
Obiln (lies: obivn, obiun), adj. rcid)Iich, in gülle. Obilnoft f. unb obilftvo n. bie 9teid)licbfetf, bie'gülle •. is obilnofti ferzä vüfta govore, auš ber güUe beS ^erjeitS fprid)t ber IDtunb.
Obimanje, n. baS Umarmen. Obi-mati, am unb obimljem v. impj. unb obiniti, nem v. pf. umatmen, umfaffen. Obinenje n. bie Umarmung.
Obiranje, obirati, v. Oberanje, oberati.
Obifk, m. unb obifhba ober objifhba /. bie Befucbung, ber Befud). Obifka-ti, am ober obifzhem v.pf. befuebett. ObiTliavati, am v. impf, ju befucpeu pflegen.
O b i ft, /. bie Stiere. Obiftje n. (coli) ba« Gingeroeibe.
Obiftriti, im v. pf. abfläten.
Obiti (lieS : o-biti), bijem v.pf. Ve r= fcblagen (mit Brefern u. bgl.).
Obiti (lieS: ob-iti), auch objiti, idem, obfiiel ober obifhel v. pf. befallen (von ber gurebf, bem gieberfro|te u. bgl.): ftrah, grosa me je obfhla ober obifhla, bie gureht, ber ©chau= "ber hat mich befallen.
O bi	258
Objedenje, n. baä greifen, bas SSersehreu. Objedati, am ober ob-jedovati, am ober düjem v. impf. unb objefti, jedem ober jem v. pfi abfreffeu, ruitb herum abfteffen. Ob-jedljiv adj. ber Vlnbere abißt, fteh vom ©d^meiße '¿Inberer nährt; baber ein Beiname ber Staubbieueu. Ob-jedljiviz, vza m. ber 2lttbere abißt; ber StaubbienenflocF.
Objemati, am ober jemljem Ullb ob-jemovati, tniijem v. impf, unb objeti , objmem , objamem, obimem v. pf. umfangen, umarmen, umfaffen. Objetjc n. bie Umfangung, bie Um« armung.
O b j e s d i t i, im v. pf. bereifen.
Ob j ok a ti, am ober jozhcm v.pf. unb objoliävati, am ober objokovati, kujem v. impf, bemeinen. Objokovanje «. baš Bemeinen. Objokvaviz, vza m. uttb objokvavka f. ber unb bie einen ober ctmaS bemeittef.
O b j o r d a n i z , nza m. ber an bem 3orban moljnf.
Obkladati, am ober ebklalti, ädem v. impf, umlegen, umfcblageu. Ob-kladik', dka m. i>er Umfchiag.
O b k o r e , ober obkorej adv. um i»eld)c ©fttitbe ?
Obkoreniti, im t), pfi abtoürjen.
Obkoli t rat i, am v. pf. »erjittneit.
Ohkraj, kraja m. bie Umgebung, bie Umgegenb.
Ob lad a, f. ber ©ieg. Obladati,am v. pf. überroälfigen, befiegeit. Ob-ladaviz, vza m. ber Uebermältiger, ber Sieger.
Oblä d jat i, am v. pf. befd;iffen; umfchiffen.
Oblag, m. unb oblaga / baS <J>fta= fier. Oblagati, am t», 'impf, umle» gen, belegen.
Oblagati, läshem v. pf. (lioga) belügen.
Oblagodariti, auch oblagofloviti, im v. pfi unb oblagrovati, am ober grüjem, attd) oblagoflävljati, am v. impf, fegnett, beitebeien. Oblagrova-viz, vza m. ber ©egner.
Obla j ft, y. (eine Pflanje) baS SBaib« (rauf, ber Söaib. (Isatis. Linn.)
O b 1 ä k, m. ber kugelfieiit.
O b 1 ä k , m. bie aßolEe. Oblaliez m. d. baS äSelfchen.
Oblamati, mljem v. impf, unb oblömiti, im v. pf. (rultb petum) abbrechen.
O b 1 a 11 a, f. unt. ber SSafi.
Obläft, ']. bie ©erichtSbarfeif; bie SWadjf, bie ©eroalf (bie Ausübung beS
SRetbtS, potestas). Oblaftiti, im v. pf. bevollmächtigen. Oblaftljiv adj. mächtig, gewaltig. Oblaftljiviz, vza m. ber Mächtige. Oblaftljivka/. bie Mächtige. Obialtljivolt f. bie Mach» figfeit, bie ©emaltigfeif. Oblaftnija f. bie (Mad)f, bie ©eroalf. Oblaftnik m. oblaftniza f. ber SSeljerrfcber, ber Madjfhaber, bie —inn. Oblal'toväti, ftüjem v. impf, ©eroalf ausüben.
Oblasiti, im v. pf. befdjteidjen.
Obläzhen, zhna,' zhno adj. 9BcI= ien ...; woliig: obläzbno je, eS fiept trüb aus.
Oblazbilen, Ina, lno adj. Klei= ber..., ber Kleiber. Oblazhilo n. bie Kleibuttg, ber'Anjug. Oblazbilfk adj. Kleiber ..., ber Kleiber. Oblä-zliiti, im v. impf, ansiepen; — fe v. r. impf, ficb ansiepen; fid; wöl= Jen : vfe nebö fe oblazhi ober obla-zIii, ber gan$e Gimmel übcrjiept fid; mit ffiJolien. Oblazhnät adj. wol= iid)f.
O b 1 e d e n , part. mit 6iS übersogen, eifig. Obledeneti , nim v. pf mit ©iS überwogen werben; ju die wer* ben. Oblcdenenje «. bie Uebcrjies pung mit ©iS; baS ©erben ju ©iS.
Ohle Jen, dna, dno adj. fiolj, mufp; miliig.
Oblcdenje, «.bie ©rblajjung. Oble-deti, im v. pf. erblaßen, Obledüh yn. ein fepr bläßer Menfd;.
Oblegati, am v. impf, off liegen •bleiben, erliegen.
O b lehkävanje, n. baS Sinbern. Oblellkavati, am unb oblelikotovä-ti, tüjem" v. impf, littbcm , erleid): fem. Oblehkötenje «. bie ©rleicb= ferung. Oblehkötiti, im v. pf. er= leidjfem.
O b 1 e k , m. unb oblelia f. baS Kleib.
Oblenenje, n. baS gaulenjeit. Ob-leniti fe, im fe v. r. impf, faulenjen.
Oblepotiti, im unb oblepfhati, am v. pf. »erfcpöitern, «erfd;önen.
* Ohlei', m. ber ©djaff. Oblel'anje ä. baS ©djäften. Oblelati, am v.
pf. fchäffen. Oblofaviz, vza m. ber ©cbäfter.
Oblefti, lesem v. pf. befd>leid)en.
Obles b an, part. abgelegen. Oble-shäti, shim v. pf. befdjläfen; liegen bleiben. Oblezlii, leshem v. pf. be> fefceit, belagern.
Obletävati, am v. impf. umfUe= gen, umflattern.
Obleten, tna , tno ad), jährlich. Obletniza f. ber Jahrestag ; pocllöp-na obletniza, baS ßauberhutfenfejl.
Oblezbenje, n. ber Anjitg, bie 23e= fleibung. Oblezhi, oblezhein, oble-kel, oblezlien v. pf. anjiepen (KleU ber).
Oblijati, am v. impf, runb peruni »ergießen.
Ob 1 ina, f. bie Dlunbe.
Oblisati, sliem unb olilisniti, nem v. pf. ablecfen. Oblisüvanje, auch oblis'ovänje n. baS 23elecien. Obli-sävati, am unb oblisoväti , sujem v. impf, belecfen, oft ableden; — fe v. r. impf, fich lecfen, ©ßlu|1 jeigen.
Obliti, iijem v. pf. unb oblivati, am v. impf runb herum »ergießen. Oblivanje n. baS SSergießen j. 33. mit ©lei.
Obliza, /. ber S5aH, ber ©pielball. Oblizhaft adj. ballförmig. Oblizli-ka /. d. baS 33ällchen. Ohio n. bet 23allon, ber SöinbbaU.
Oblizh, ?n. unb oblizbje n. baS 2lngeftd;f, baS 2lntlife.
O b 1 j üb a , v. O b 1 üb a.
O b 1 o g , m. unb obloga f. bie ^im-melsuefie.
Ob 16k, m. baS genfler; bet 95ogen. Oblokaft adj. gewölbt, bogenförmig. Oblozlinize f. pl. bie genjlerlaben, bie SBalEen.
Obloslienje, n. bie iSehangung, bie 95elafiung. Oblöshiti (aud) obloslii-ti), im v. pf. belabeit, belaften, be= hängen.
Oblüba, f. baS ©elübbe: obläba dölg dcla, baS 35erfprod)cite wirb jut *Pflid)f; säkonfka oblüba, baS »erlöbtüß. Oblübik, bka m. bie 35er= peißung, baS ©elöbniß. Oblübiti, im v. pf. geloben. Oblübleniz, nza in. ber ©erlobte; ber SSerheißene. Ob!ü bleniza f. bie SSerTjeißene, bie 35raut.
Obmadesliovänje, n. bie 23ema!
fclttng. Obmadeshováti, ám v. impf. bemaíeln.
O b m à sa t i, shem v. pj. abfebmieren, gehörig furnieren.
Obmeglánje, n. bie Umnebelung. Obme'gláti, ám v. pf. umnebeln.
Obméijanje, n. bie 23efcbranEung. Obméjati, am v. pf. befd;ráníen.
Obinesdítje, and) obmesdovánje n. bie ©efoíbitng. Obmesditi, ím v. pf. unb obmesdováti, dujem v. impf befelben.
Ob mi ríti, im v. pf. beruhigen.
Ob mit i, míjcm f. pf. abwafd;en.
Obmóliti, im v. pf. anbethen.
Obmolkniti, nem ober obmólzlia-ti, z bim v.pf. vermummest. Obmólk-nenje ober obmólzhanje n. bie SSer» fiummung.
Obmotánje, n. bie Umwinbung. Obmotáti, ám v. pf. unb obmotá-vati, am v. impf. ttmwinben. Obmetavanje n. baê Umwinben.
Ob mótil i, im v. pf. täufd;en.
Obmùtniti, nem v. pf. verflum= men, fiumtn werben.
Obnáfhanje, n. bie 3luffu()tung, baê betragen ; bie ©eberben; — fe v. r. impf, ftd; geberben ; fief» betragen.
Obnáshiti, im v. pf. ber Kleiber berauben, nadt auêsiefjett.
Obnávljanje, n. baê ©mettent. Obnávljati, am v. impf, erneuern.
O b n é b j e, n. ber dorisbut.
Obnemáganje, n. bie SBcrfd)tnad)= ftlttg. Obnemágati, am v. pj. OÍ)n> snäcbtig werben;" verfd;mad;ten.
Obnemárenje, n. bie SSernacbláf» ftgung. Obnemáriti, im v. pf. ver« naebtäffigen. Obnemárnik m. ber SSernatblâffigfe.
O b n e m é t i, mim v. pf. vcrflumnten, fiumtn werben.
Obneváriti, im v. pf. in ©efalw bringen, gcfäljtbcn.
Obniti, f. pl. ber ffîeberïamm.
Ob n ore iije, n. bie ffietfjöruitg. Obnoréti, im v. pf. wafmftntttg, ein 9iarr werben. Obnóriti, im v. pf. betörest, tauften; — Te v. r. pf. fid) tauften.
Obnôfiti, im v. pf. (von Kleibern) abtragen. Obnóflia f baê SGetragen. Obnofliézbva f. bie ©d;waugerfd;aff.
Obnoviti, im v. pf. erneuern. Ob-
nóvlenje ti. bie Grneueruttg. Obnov-lenija f. (altfl.) bie Kird;weibe, baê Kit'cbwetbfefl. Obnóvljati, v. Obnávljati unter Obnávljanje.
O b n ó z b , adv. über 9<iad;t. Obnó-zben, z lina, zhno adj. waâ Über 9îad;t i ft.
Obód, m. ber givïel&ogen, ber Um« Ereiê.
Obóg, v. Vbóg.
O b o g a t é t i, im v. imp f. l'eid) Wer« bett. Obogatiti', im v. pf bereichern, reíd; madden ; — fe v. r. pf. reich werben, ftd; bereichern.
Obokati, am v. pf. bitrd; bett ©e» rud;êftntt auf etwaè fominen, auêftb« bent : vfè obóha, er ftöbert ÏÏtleê attê.
Obój, adj. beiberlei. Obóje adv. bei« bei. Obójn adj. beiberlei, beiberfei« tig. Obojnák m. ber 3miífer. Obo-jod adv. an beibett Orten, beiberfeitê.
ObóS, and; obók m. baê ©ewólbe, ber iöogen. Obókan p-art. gewölbt. Obókaft adj. bogenförmig. Obokali, am v. impf, wölben, ein ©ewölb machen ; — 'fe v. r. impf, fid) wölben.
O b o k 1 o p o v á n j e , n. baê SSepatt» sem. Obolilopováti, ám v. impf. bepanjern.
O b ók n i z a,/. berSeultcrtaben. Obók-nizhka f. d', baê genfierlâbd;en.
O bó'ls n i t i (für oblísniti), nein, nil, njen v. pf. ablecfen, belecfctt.
O bora, /. ber Xljiecgarfett.
Oboróshenje, n. bie "Bewaffnung. Oboróslieniz, nza m. ber 23er»gffncfe. Oboróshiti, im v. pf. bewaffnen.
Oböfti, ödem v. pf. voll flechen, 5. 23. bett ganjen 2etb.
O b ó s h an j e, n. bie ©erarmung. Obóshati , ain v. pf. arm machen ; — fe v.r.pf. arm werben, verarmen.
O b o t à v a , f. bie 3ögerung. Obotáv-lanje n. baê 3<*ubern. »lati, am v. impf., auch dati fe v. r. impf, jait» bent, sögern. «lav adj. $auberl>aff. «laviz, vza m. ber 3allberer. davita /. bie pouberinn. «lavo ft f. bie 3«u* berhaftigîeit.
O b o 2 h i t e n j e, bie 23efcbeintgitng. Obozliititi, im v. pf. bereinigen.
O b ó z b j e, n. (coll) bie ilugeubrattnen.
ObpáT, m. ber ©chnrj. Ol) p ai an j o n. baê (Schtirjen. Obpáfati, fhem v. pf. fchürjen.
Obpoldnčven, vna, vno adj.
9)iiftagž •.., mittägig.
O bradi ji v, adj. erfreufiib. Obra-dovAti, dujem v. impf, erfreuen.
ObrAkel, tla, lilo adj. fd)WÜljlig. Obrakloft f. bie <Sd;miirjtigEeit. Ob-rakuiti, nem v. pf. anfebwetfen.
ObrAmba, f. ber ©cbuft. Obrani-fhanje n. bie 93erfcbanjung. Obrani-fhati, am v. pf »erfdjanjen. Obraniti, nim v. pf. »etree^ren, etroef;» ren, reffen.
Obrän, part. abgeEnabberf; («on ei= ner SinberEranEbetf) abgeElaitbf. O-brAnje n. bie Sžefe.
Ob-raniti, im v. pf. unb ob-ranjo-vati, .im v. impf, »entutnben.
Obrafik, flia m. bie 93erroacbfung. ObraTti, Tem v. pf. »erwaebfen, er= wad)fen; (»on QJeroädjfen) feböne @fau= ben bekommen, fid) bejianben. Obra-rtlika/. bie Starbe.
Ob ras, i. obrasa m. baž ©eficbf; bie ©eftalf, bie Rornt; baž 95ilb, baž 8Sirb;niji _; baž SOiufier, baž ©eifpiel. Obrasiti, im, sil, shen v. pf ma= len, formen, abbiiben. ObrAsnik m. ber TOaier. ObrAstvo n. baž Qie= mčiibe. ObrAsze n. d. baž ®cficbf= d>en, baž 5Mfbd)cn.
Obrati, oberem v. pf. abEfauben; abfnabbern.
ObrAtiti, im v.pf. umfef)ren, men= ben.
Ob r A vi t i, im v. pf. (in einigen Orten j?r.) Ealben.
ObravnAnje, n. baž <5ben=macben. ObravnAti, Am v. pf. unb obrav-nAvati, am v. impf, eben mad;en, ebnen.
O b ra z b a j, m. bie Ifjtirangel. O-brAzbanje n. baž ffienben. Obrazha-ti, am v. impf, nettben, oft unb fange toenben : vodo v'fvoj mlin obrAzha-ti, baž ffiaffer auf feine Wühle lei= tfn; zhlovek obrazha, Bog oberne, bet Wenfcb benEt, ©ott lenEf; — fe v. r. impf, fid) toenben. ObrazhA-ven, vna, vno adj. jur ffienbung gehörig, baju befiimmf. ObrAzhba ober obrAzliev, zlivi f. unb obra-zhilo n. bie ©enbung. Obrazho-vAti, zhüjem v. ObrAzhati.
' Ob rediti, im v. pf. gewinnen, et= iten S3orfi;eil machen.
Ob rek, m. bie 93erleumbung. Ob-rekati , ain unb obrekovati, kujem v. impf, (kogar per ljudeh ohol) »erfeumben. ObrekovAnje n. baž S3erleuniben. ObbrekovAviz, vza m. obrekvAvlia f. ber 93erleumber, bie —inn. ObrekvAvfk adj. S3erleum= ber..., »erfeumberifch.
O b r em en e n j e ,• n. bie 23elaftung. Obremeniti , im v. pf. beiajlen.
Obreft, /. bie 3infen, bie 3nferef= fen; bec öewinn.
O b r e f t i, edem v. p f. finben.
Obres, m. bie 95efcbneibung; ber Jlbfchniff. Obresa f. unb obresanje n. bie 93efd)neibitng. Obresati, she n v. pf. befebneiben. Obresan part. befchniffeit. ObresAvanje unb obre-sovAnje n. baž ©efebneiben. Ohre-sAvati, am unb obresovAti, sujein v. impf, mit ©efchneiben beschäftiget fetjn, off unb fange befebneiben, j. 95. SRüben, Wöhren u. bgf.; gem. i>ap= peln. ObresAvkinja f bie SBefdjneU berinn. ObresAzh m. ber 95efcbnei= ber (gewöbnlid; ber bie 93läffer ber SRitben, Wöhren u. bgf. aužfd;neibet). Obresina f unb obresik, ska m. waž man abfdpneibef, baž ilbfdjnifef.
O b r e s en , sna, sno adj. feblimm, bož= artig. Obresnoft f. bie 9?ožarfigEeif.
O b r e z h e n j c, «. bie SSerleumbung. Obrezhi, zhem v. pj. »erleumben.
O b r i j a t i, am v. imp f, barbireu; — fe v. r. impf, fteh barbiren laffen. Obrijazh m, ber 93atbir.
ObrifAlo, n. aucbobrifAzh m. Ulib obrifazha f baž 21bwifd)fnd;, baž i>anbfucb. Obrifati, fhem v. pf. abwifdjeit. ObrifAven, vna, vno adj. 'Jlbwifeh • • •, sunt 2lbwifd)en.
Obriti, brijem v.pf abfdjeren, bar» biren; — fe v. r. pf. gefeboren roer= ben. Obritje n. baž 2Ibfeheren.
O brodi k, dka m. baž jrudjferfrags nig. Obroditi, im v. pf. (»on ©amn= unb gelbfrud;fen) gerafhen : flive l'o letof ne obrodile, bie 3wetfd)Een gedeihen heiter niehf. Obrodoviti, im v. pf. befruchten. Obrodovitje rt. bie 53efritd)fung.
Obrok, m. eine fejtgefefcie 3eif-
O b ropanje (f) n. bie Seraubung. Obropati, am ober pijem v. pf. (koga) berauben.
Obró fi ti, im v.pf. behauen.
Obróshenje, n. fie 3luicü)íung. Obrósliiti, im v. pf. rûfictt, ailö= rujien, beioajfnen.
Obrózh, m. ber 9îeif. Obrózhek m. d, baê Keifeben. Obrózlinik, obrozbnik ober obrozbnják m. baé Pîcifmejfer (bei ben gaßbinbern).
Obrúbik, bka m. ber 3lanb.
Obfedávanjc, n. bie ©elageruitg. Obfedávaviz, vza m. ber 23eiagerer. Obféden part, befefet, befeffen. Ob-fi-deniz, nza m. ber Befeffene. Ob-fédenje n. bie SSefefeung. Obféde-n ift f. bie ©efeffen^eit. Obfedéti, im ober ob fe f ti, fédem v. pf. be= feljen.
Obféhati, am r. impf, ttnb ob-fébniti, nem O. pf. a(ijeí;t'en : obfe-bajózba tréfhlika, baê abjehrenbe gieber.
Obfcjati, ain v. pf. befâen. Obféj-vati, am v. impf, befâen.
Obfékati, am v. pf unb obfeká-vati, am v. impf, (ruitb herum) ab= bacfen. Obfékanje «. baê »otlenbete 3lbl;acfen (runb herum). Obrekáva /. baá Sopfholj, runb herum abge-bacfteê Jpotj. Obfekávanje n. baê forftoctyrcnbe Abi;acfen (ntttb herum). Obfekávcn, vna, vno adj. toaê ft d) runb I;erum abl;acfen läßt, afè Sopf= hoíj »erwenbbar. Obfekávka f. ein alé Sopfholj »ermenbbarer 25auitt.
ObTénzhenje, «. bie Ueberfchaf= fttng. Obfénzliiti, im v.pf. übet" fdja'tfen.
Obfésbik, sbka m. ber Jinhatt. Obfesbje n. bie Sphäre, ber Um= fang, ber 25creid). Obfézbi, féshem v. pf. einnehmen, umfangen, fid; er= jlrccfen.
Ob f i jati, am ttnb obfíniti , nem v. pf. »on ber Sonne, toenit fie toie= ber Atlcê mit ihren Strahlen be* ftheitief.
Obfípanje, n. bie Umfd;üftung. Obfipati, pijem v. pf. Unb obfipá-vati, am v. impf, rings herum be: fdjiitfeit, umfebüffen.
Obfnovánje, n. bie ©rünbung. Obfnováti, fnújem v. pf. grunben.
Ob f ó (Ib a,/, baê Schi'cFfa'r. Obró-dik, dka m. ber UrthetíSfprucb, bas Urthcit, Obfóditi, im v. pf. unb
obfójati, am v. impf, aburteilen, baê Urfheit fätlen, verurteilen. Ob-fójeniz, nza m. bet ©crnrfbctífe.
O b to r é , obforèj adv. um biefe gegenwärtige Stunbe, um bie jefcige Stunbe.
O b f r a m ó t e n j e, n. bie 93efd)ä< lllttng. Obframótiti, im v. pf. be= fchämen.
O b ft á j a n j e, n. baê fortwährende SSefiehen. Obftájati , am v. impf. fortwährenb bejtef;cn. Obftánik, nka m. ber 23e|laitb. Obftaniten, tna, tno adj. beharrlich. Obftanitnort f. bie SeharrtichEeit. Obftánjfk adj. 2?e= flattb ... ; obftánjfki del, ber 23e= fíanbtheit. Obftáti, ftánem , aud) ftojím v. pf. ferfheftehen, forfbattern; (v1 zhém) beharren. Obftáti, ftojim v. pf. (kóga) fith um einen flcllcit, einen umgeben.
Obftáva, f. ttitb obftávik (*) vka in. ber Utttfianb. Obftáviti, im v. pf. ttnb obftávljati, am v. impf herumfehett, herum jletlcn; obftáviti fe t.. r. pf. fid; mit ctwaê umgeben. Obftávl en je «. bie JberumfteUuitg.
Obftertje, n. ber Untfdjein, ber ©tans, ber £of 5. 25. beê Wonbeê.
Obftój (*) /n. ber tlmfianb. Obftó-jen, jna , jno ober obftojézlien, zlina, zhno adj. bauerhaft. Obfto-ji'zhnoft f. bie 35aucr(;affigïeif. Ob-ftójnoft f eig. bie £aueri)aftigïeit ; ganj unrichtig, ber llmflanb. Obfto-jiten , tna , tno adj. beftânbig. Ob-ftojîtnoft f. bie 23cflättbigfeif.
O b it ó p, 'm. bie' <Sinfd;Iießung ; uttr ber Umjlanb. Obftópiti, im v. pf. umringen, cinfd)(ießett. Obftóplenje «• bie (Sinfcbfießung.
Ob ft rán, prp. wegen, um einer Ur-< fad;e SEBiOen.
O b rt r á s b b a, f. bie 23ewad)ung, Obftráslienje ft.' baê SSewachen. Ob-ftráshiti, im v. pf. bet»ad)cn.
Ob ftrét, auch obftïétna f. unb ob-ftrétje n. ber £of um ben SEflonb, bie Sonne ober bie ©rujlwarsen ; ber CuftFreiS, bie Atmofphärc.
Obfùti, újem v. pf. tibetfd;ííttCH ; umfeh litten.
Obfbèkniti, nem v.pf. timfpatt? nett (mit ben Armett) : tó déblo láhko obfliéknem , bicfett SBftUnijiatllHt UlU-
fpanne id; (cid; t »
Obfhemaniz, nza, aud) obfhema-nik m, ber ®erlar»fe. Obfhemanje n. bie ffieriamtng. Obriiemanoft f. bie $Bcriar»fl>cif. ObOiemati, am v. pf. »erlar»en, ma&Eiren.
Ob Tli i ti, ijem v. pf. uttb obfliiva-ti, am v. impfi ring§ itnutaben, itber= naften, jttcfen. Obfhivanje «. baS Unrnaljen.
O b Tli t 6 n t at i (f) am v. pf. »er* padjfen.
O b s a k o n i t i, im v. pf. »ereftelidjen. Obsakonitje n. bie 83ereljetid>ung.
O b s d i h o v a t i, am unb liujem v. irnpf. befeufjeti.
Obsidati, am v. pf. runb (jentm maitern; ubermauern. Obsidik, dka m. ba$ ©efanber. Obsidje «. bie SSaftei, baž Sollmerl.
Ob sli ali t i, im v. pf. befriiben, be= triibt tnad)en.
Obsbaloftovanje ober obshalo-vanje «. baS 25efrauern. Obshalo-ftovati, ftiijem unb obslialovati, lu-jem v. impf. befrauern, bereuen.
Obshertanje, n. bie 25e»orfi;ei= lung. Obshertati, am v. pf be»0l-' fiieilen.
O b t a n fh a t i obet' obtenfliati, am
v. pf. »erbiinnen.
Obtožbi, zhem v.pf. (»oni ffijaffer) umrinnen (»on ©ienfdien unb 1t>ie* ren) umtaufen; (»on ber 2lrmee) utn--flugein.
O b ti z h a t i , obtizbim v. pf. flecfett bleiben.
O b t o g i t i, im v. pf. erjlarren.
O b t o s h i t i, im v. pf. unb obtoshe-vati, am v. impf. anflagetl. Ob-tosbljiv adj. Elagrourlng.
Ob tovori ti, im v. pf. bepacfett.
Obtruditi, im v. pf. abmuben; — Te v. r. pf. miibe roerben, et< muben.
O b u d , m. unb obuditva f. bte 3(uf= erroechtng. Obudiz, d za unb obud-vaviz, vza m. obudvavka f. ber (Stmecier, bie —inn. Obudilcn, Ina Ino unb obiuliven, vna, vno adj. ($rn>ecFung6..., jutn (Srroecfen: obuditi (aud) obuditi), im v. pf unb obudovati, ain ober diijem v. impf. aufermecfen.
Obuja, f. unb obul alo, obuvalo n. ber gufjanjitg, bie gujjbeEIeibung, bie
SScfdntftung b. i. ber Anjug ber (strtim* pfe unb ©d)ul;e (l;âufig aud> obutev, tvi ober obiitva f). Obiiti, oje m v. pf. unb obujati ober obiivati, am v. impf. bie gujjbeileibung an= jiei;en. Obuvanje n. ba« ?ln$ief)en ber gttfjbeileibung. Obuvàk m. ber Stiefelaufjietier.
O b ii p , v. Obviip,
O buTli j i, m. pl. bie ©fiefetrôfjren.
Obusdovâti, àm v. impf. bejiil)» men, jaljmen.
O b u t ¿11 o , obuti, obuvati, v. unfer O b ù j a.
Obvarifbtvo, aud) obvarftvo n. ber ©dntè, bie SSerroafjrung. Obvà-riti, im ober obvàrvati, vârjem v. pf. ben>at;ren, »erroaijren.
Obveljati, âm v. pf. forfrodfjrenb gelten, geltenb bleiben, aužfjarren.
Obvel'elénje, n. bie Érfreuitng. Obveréliti, im (aud; obvefeliti) v. pf. erfreuen, beluftigen. Obvefčljiv, aud) obveleljiv adj, crfrettlid). Ob-veréljnoft /. bie SSelufligung.
Ob vé sa, f. ber SBerbaiib ; bie 25ec= binbung : Tpràvna obvésa , bie Son= traEtè<3Serbiubung. Obvésanjc n. ba-S SSerbinben; ber Serbanb. Obvésati, shem v. pf. »erbinben. Obvesljiv, aud) obvésljiv (*) adj. »erbinblid). Obvésljivoft f. bie SBerbinblidjfeif.
Ob vi jat i, am v. impf. utlb obviti, vijem v. pf. utnrciefelti, umrcinbcn. Obvitje n. bte Unuoicfelung, bieUin= roinbung.
Obviez hi, zhem v. pf. iiberjiefjen. Obvlezhilo n. ber Ueberjug.
Obvratiti, iin v. pf. dtmi;alfen. Obvratitje ober obvratenje n. bte Umftaffung.
Obviip ober obviipanje, n. bie S5er: jroeifelung. Obviipati, am p f. aile Jpofftiung aufgeben, baS 5Bertrauen »erlieren, »erjagen, »crjroeifelr. Ob-vitpen, pna, pno unb obitpljiv adj. ftoffnttngèloê, »ersmeifelf. Obvuplji. vofi unb obviipnort f. biei>offuttngž< lofigEcit.
O b z li é 1 i t i, imv. pf. bienenreid) mai cfeen; — Te r. r. pf. bienenreid) merben,
Obzhéftvo, obzhinrtvo n. unb obzhina f. bie ©emeinbe. Obihinfi adj. ûtigémein. Obzhji adj. ©emei» be ..., ber CŠemeinbe gel;brig.
Ohzhiníti, nem v. pf. utlb obzlii-njati, am v. impf. (aucb obzhéniti, obzhénjati) baé ©etreibe bitrcb (Ziehen reinigen. Obzliinlia f. ein ein= ¿eine» ©tiíefefeen »on ben beim ©e= freibejteben weggefallenen Steilen.
Obzbuditi, im v. pf. unb obzhu-Aováti, dújem v. impf. bemnubern. Obzhudovánje n. bie ÍSetottnberung. Obzhudváviz, vza m. obzbudvávlia f. ber SBctouitbcrer, bie —tntt.
Obzbútik, tka m. bie (Jinpfiitbung, baé'©cflibl. Obzhúten, tna, tno adj. empfmbfam. Obzhútiti, im v. impf, etnpftnben, fíífelen, roafernefemen. Obzbútje n. bie OÍegung. Ohzhút-Icj m. bie (Smpjtnbung. Obzbútljiv adj. cmpfmblicfe. Olizhútljivoft f. bie (SmpftnbliíbEcit. Obzhútnoft f. bie GnipftnbfamEeit.
Od, prp. »on, »on efrnaé í;er, »or; (iit Bufammetifefeungen) ab=, roeg=: od sazhetka (veta, »oit Einfang bcr 25Jeít ber; od sinladlétka do jeféni, »ont Sruíjling bié Juni -Öcrbft; od lela do léta , »on 3<*fer jit 3afer; od dolsiga zháfa fe mu séha, cr gáfenet »or langer ©cite; od vro-/.liine séva, er fcfemacfetet (eig. lecfe$ef) »or -Slike; od sliéjc oflabéti, »or £>urft »crfd)mad>feit (eig. fcfeioad) rocr= ben); od klej? mic rncit l;er? »on mannen V feit toattnV feit reeller Seit?; od kód? mofecr? »on ioait= ncnV od kodar ober odkoder, bort, mober; mober...; od dálezh, toeif feer; od drugot, anberé mofeer; od nekod, irgcitb mofeer; od unod, jeit; feité ber-
Oda ja,/, bcr SSerfauf. Oda jati ober odávali, am v. impf, unb odáti, ám v. pf »erčaufcn. Odájovcn, vna, vno adj. SSertaufé... ; oda joven kráj, bcr Elb f a (3=, bcr 25er= íauféort. Odávanje n. baé 33eríait= fett. Odavázb m. bcr SSert'äufcr.
O d á p , odéb , v. V d é b.
Odbárkati, am v. p f. abfd)iffcit.
Odbáfanje (f) n. bie Elblabuitg. Odbálati, flicm v. pf. ablabcn. Od-báfaviz. vza m. bcr Elblaber. Od-bésbati, besliím v. pf. entfliegen.
Odbora ti, aud) odbirati, am v. impf. unb odbrali, odberem v. pf.
tocgtlauben, auéfoubcrn. Odbirik,
rka ober odbérli m. baé ®cggcflatib= fe, ber 'Eluémurf. Odbrán part. aué; erlefett. Odbránje n. bic 3luéfonbe= rung. Odbránolt f. bie 2luéerlefen= fecit.
Odbiti, bijem v. pf. mcgftoffcn; — fe v. r. pf. abprallen, suritef praí= [en. Odbitje n. bie ©cgftoffung, bie Elbpralluttg: odbitje gfafá (?) ber äBiberfeatl, baé (Sd;o.
O db r á niti, im v. pf. ablieferen.
Oddahniti, v. O d d é b n i t i.
O d d á 1 e n j e , n. bie (šntferitung. Od-dáliti, im ober oddálfbati, am v. pf. unb oddalováti, lújem v. irnpj. entfernen; — fe v. r. pf. unb v. r. impf, fitfe entfernen.
O d d á t i, ám v. pf. abgeben.
O d d é h n i t i fe, nem Te v. r. pf. auSfcfenaufen, 511 El ti; cm tommeu: kó-mej fem fe ( obet' riefet iger fi ?) od-dehnil, iefe bin Saunt ju Eltfecm ge= 'tommen.
O d d é lati, am v. p f. aufmacfeen, bjfnen.
Od dé le nje, n. bie 25etl;eifung. Od-déliti, ¡111 v. /f. betfeeilen.
Odderkniti, nem v.pf. abtocidjen, abfpringeu.
O d d e r s h á t i,' sliiin v. pj. Ultb od-dershávati, am v. impf, entfernt fealten; — le v. r. pf' unb r. r. impf. fiefe enthalten, fid) ferne fealten. Oddi'rshen, slina, slino adj. enffealt= fant. Oddérshnoft f. bie (intl;alt= famfeif.
Oddih, oddihlej m. bcr Elffecitljug (nad) lange »erfealtenem Eltfemen). Oddlhati, ara v. impf. aufatfemen, Sit 2lfl;em tommen.
O ddo ji t i (and) oddójili), ira v. pf. »on bcr Stuttcrbrufi entmöfenen.
O d drúg.o d, adv. anberé mofeer.
O debe Vén j é, n. baé SMcfmerbcn. Odebeléti, ira v. pf. biet werben.
O d e g n á t i, v. Odgnati.
Odeja, /. bic 23cftbecfe, bic TveFe. Odéjanje 11. baé 3ufeüöen. Odéjati, am v. impf, jufelitlcn ; — fe r. r. impf- fiefe jtifeüllen, fid) Hciben. Odé. niti ober pdéti, odéneni v. pf. ju= bullen, jubecl'en.
Oder, ódra rn. baé ©crúft, baé ©C-
fiel!.
Odérati, am v, impf. ftbinbeit.
Odertina f. bie ©chinbmâhre. Oder-tnik, odertnjali m. unb odertniza, odertnja/.ha f. bet ©djmpalš.
Odervenéti, v. Odrevenéti.
Odefetinenje, n. bieAbjehentung. Odefetiniti, im v. pf. abjepenten.
Odéti, v. tttifcr Odeja.
Odév, / bie ïBebecfung. Odevàlo n. bie ititOe. Odčvati , am v. impf. 5ui;iit(en, jubecfen. Odevka f. bie 3)ecfe.
O d f à r b a t i (f) v. pf. bie garbe faljren laffett, abfârben.
Odganjanje, n. baš Abtreiben. Odganjati, am v. impf. abtreiben, t»eg= treiben, uerfreiben.
O d g é n i t i, nem v. pf. roegruefen, megfchieben.
O d g è r n i t i, nem v. pf. enthûQen, aufbeefen.
OdglaC, aud> oglaf, m. ber 2Biber= I; a H, baS @d;o.
Odgnati, odslienem, aud) o d goni -ti, im v. pf. abtreiben, megfreibeit.
Odgniti, ijem v. pf. hinroegfaulen, abfauten- Odgnitje n. bie JlbfaitUtng.
Odgovarjati, am v. impf. unb odgovoriti , im v. pf. anitoorfett. Odgovor m. bie AntroorU Odgo-vorljiv adj. gcrne attfroorienb, ge= fprâchig. Odgovorljivoft f. bie ffie^ fpradjigfeit.
O d granit i, im v. pf. ttnb odgra-bovâti, bùjein v. impf. roegfcbarien, abnei;meit 5. 95- mit ' bet- ©d;aufei tt. bgf.
Od gr omet i, im v. pf abbottnern.
Odhajanje, n. ba§ allmâlige £im tt>eggef>en. Odhajati, am v. impf. atlmalig jicb entfernen, abreifen. Odhod m. bie Abreife, ber AuSjttg. Od-hôdnja f. baž 2ibfd;iebêmaf;t.
Odhénjanje, n. bie SBetčbitng. Od-bénjati, am v.pf. unb odhenjàvati, am v. impf. aufpbren, nachgeben, meid;en.-
O d h ù 1 i t i, im v. pf. abfegen.
Odihalze, bie Cuftrôpre. Odi-liati, am v. impf. afpmeit.
Odiranje, n. baâ 21bfd;inben. Odirati , am v. impf. abfdjittben.
Odifliàvati, a m v. impf. murjem
Oditi, odidem, odifhei ober odfiiel v. pf. toeggei;en, nbgepen.
O d i v j e n , part, uettpilbert. Odivje-
noft f. bie 93ertoilberung. Odivjeti, jim v. pf. ober odi viti fe v. r. pf. »erroilbern.
Odjadrati, am v. pf. abfegeln.
Odjekniti, nem v. pf. äipjen; »i--berpatlen.
Odjema t i, odjemljem v. pf. pim toegttehmen. Odjeinik, mka m. bie Äinmegnaijme.
Odjenjati, am v. pf. unb odjenjä-vati, am v. impf, nachgeben, nad); tafjen, aufhören. Odjenjba f. bie Nachgebung. Odjenljiv adj. nadjgies big. Odjeiiljivort/. bie 9iachgiebig£eif.
Odjefti, jem v. pf. megeffen, ab* beißen.
O d j e s d i t i, im v. pf. ba»on reiten.
Odjüshinati, am v. pf. mit ber jüshina fertig werben.
Odka, f bie ^flugreute. Odkanje n. baš 'ilbiofen ber (Srbe »om Wuge niifteiji ber i^flugreute. Odkati, am v. impf. mittelfi ber ipjiugreute bie (Srbe Dom Pfluge ablöfen.
O d k ä p a t i, pijem v. impf, abgraben.
O d klad, attd) odkiad m. ber 3ltlf* fdntb, bie SSerjögerung. Odlilädati, am v. impf, aufziehen, »erfcbieben. Odkladik," dka rn. ber Altffcbub: odklädki i'o odpadki, oft aüfgcfcbo» ben ifi aufgehoben.
Odkl e, adv. »on toeld;er Sßergteiche Od.
Odkleniti, nem v. pf. unb odkle-pati, am ober pljem v. impf. auf= fdaließen. Odklenjba f. ber Auffchtuß.
, Odklepanje n. baS Äuffchließen.
Odköd, adv. tooper ? Odködik (*) dka m. ba$ ©oper, bie Urfadie: bres oilködka fe nizli ne sgodi , ohne Urfache gefd)iel;t nichts.
Od k opat i, odkopljem v.pf. unb odkäpati, pljem, odkopavati, am ober odkopovati, am v. impf. ab= graben.
O d k o p z h ä n j e , n. bie 21uffcfena(= lltng. Odkopzhati, am v. pj. auf= fdjnallett.
Odkofiti, im v. pf. abmaheit.
OdkoTilzhati, ain ober odkofiti, im v. pf. mit bent Srxt^effert (kolilo) fertig Jetrn.
Odkofiti, am ober odküjem v.pf. lošfchmieben.
Odkriti, ijem r. pf aufbeden, ent=
bullen; — le v. r. pf. offenbar roer* beti. Odkritje rt. bie (SufpüUung, bie 2litfbecfung. Odkritoferzhen, zlina, zbno adj, offenherzig. Odkri-toferzknoft f. bie OffenherjigEeit. Odkritoft/ bie Aufgebettet. Odkrivati, am v. impf, aufbecfeit, enf= fjüUen.
Odküha,/. bie AbEodntng.
Odküp, m. ber fiošEauf, bie Aušlo= fung. Odküpiz , pza , aucb odkupi-telj m. ber ßoSEäufer, ber ©rlöfer. Odkupiti, im v. pf. unb odkupovati, piijem v. impf, ložEaufen, er= faufen, ankaufen, erlöfen. Odküp-fliina f. baS ßbfegelb.
O d 1 a d j a n j c , n. bie Abfdsiffttltg. Odladjati, am v. pf. abfdjiffeit.
Odlaga, f. ber Auffdjub, bie SSerjo* gerurig. Odlagati, am v. impf. auf= fibieben, »erfch'ieben.
O d l ä j a t i, am v. pf. abbellen, ba= »onbellen.
Odläfhati, am ober odlafhovati, fiiiijem, auffdjieben, »erfcbieben.
Odi edo vänje, n. bie Altffljauung. Odlerloväti, dujem v. impf, aufs fl;auen.
0(1 le g a, f. unb odleglej m. bie Wadjlaßjeit (beS ©djmerjež u. bgl.), ber Diiipepunft. Odlegati, am v. impf, oft (eine 3eit laug) auffjören, jeitiveife nadjlaffen.
Odlepeneti, im v. p f. unb odle-penjati, am v. impf, abblaffen. Odiepenje n. bie Abblaffuttg. Odle-penjoviz, vza m. ber Abblaffer.
0 die s Ii en, slina, shno unb odle-shezhen, zhna, zhno adj. entlegen, abgelegen. Odleshezhnoft, odlesh-no'ft f. bie Abgelegertl;eit.
Odletati, am v. impf, unb odleteli , im v. pf. batton fliegen.
0(11 i jati, am v. impf, unb odliti, ijem v. pf. abgießen, efroaS roeggie= fielt. Odlijik, jlia m. unb odlitje n. ber 2lbgufj.
0 (11 i ft en j e, n. bie Abbfäfferung. Odliftiti, im v. pf. abblättern, ab= blaffen. Odliftoviz, vza m. ber Ab= blaffet.
O A1 j ü d e n, dna, dno adj. reutefdKU, mifaitfbropifd), unhöflich. Odljüdnoft f. bie ®enfcbenWeu ; bie Unl;öfitdjEeif.
Odi j up i ti, im v. pf. ablöfett (»on
ber ©d;ale); — le v. r. pf. ftdj ab= löfen.
Odlog, m. ber Aufföub.
Odi o mi k, mka m. eitt abgerifieneš ©tücFd;en. Odlomiti, im v. pf. ab* bremen, abreißen.
O d 1 o s h c n , shna, shno adj. ettffernf. Odloshiti (aud) odloshiti, odloshiti) im v. pf. ablegen; auffdneben, »et= fdjieben. Odloshnoft f. bie ©nffernitng.
O d 1 o v i t i, im v. pf. abjagen, eine 3agb beendigen.
O <11 o z li e n j e, n. bie Abfottberung; bie SSeflimmung. Odlözhiti, im v. pf. abfonbern; trennen, fibeibett; be= ftintmen.
Odlüfk, m. bie ßoSfmtfung. Odlu-fkati, am v- pf- loSpitlfen,lošfchaleit.
O d 1 ü f h i k, fiika m. unb odlnfhva f. bie fioäfihälung. Odlüfhiti, im v. pf. loSfthälen.
O d 1 u z h i k , zhka m. ber Abtourf. Odlüzhiti, im v. pf. roegtoerfen.
O d m e k a , f. baš Aufbauen ; baž ŠSerrucEen. Odmeliniti, nem v. pf. »on ber gehörigen ©feile rttcFen, uer= r tiefen; attffpauen; erfcblaffett, etfd;lap= pen. Odmekati, am ober odmelio-väti, üjem v. impf, aufbauen, fcf)laf fepn. Odmekel , kla, klo adj. fcblaff, fd)lapp. Odmeliloft f. bie ©d)laff= Ijeit, bie ©djlappljeit. Odmekliven, vna, vno adj. erfdjlaffenb. Odmek-njen pari, erfchlafft, fdjlaff. Odmek-njenort/. bie ©d)laffl;eif.
Odmeniti, im (*) v. pf beftim= tuen. Odmenjenoft (*) f. bie 25e= fltmmflieif.
Odmeriti, im v. pf. Utlb odmero-vati, rüjem v. impf. baS gehörige SDlaß geben ober nel;nien, abmeffen, au«meffen.
Odmersniti, nem v. pf. unb od-mersnoväti, nüjem v. impf. auf= fl;auen. Odmersnovanje n. bie Aufs tl;auung.
Odm er t i ja, f. ber Sobešfad, baž Ableben.
Odmet, m. ber Abmurf. Odmetänje n. bie SBerroerfung. Odmetäti, me-zhem v. pf. »erroerfen, roegroetfen. Odineten, tna, tno adj. (s' ziirkvo) abtrünnig.
0 (1 m i k a t i , mizhem v. pf. tPeg* fd;ieben.
O (l m o t â t i (atld; odmotati), àin v. pf. ab(>afpein.
O Jmréti, mrèm v. pf. megfîerben.
Odnâgnenjc, n. bie îlblieigttng, bei" Sßibcrmille. Odnàgniti, ne m v. pf. ijintoegneiaen, abneigen. OdnA-gnjen part, abgeneigt. Odnâgnjenoft f. bie Olbgeneigti;eif.
Odnâfhanje, n. baê S3erfd;ieben. Odnàfhati, am v. impf. f)iitmegfra= gen ; auffcbieben, «erfd)ieben. Odnéfti, fem v. pf. entfragfn, bavontragen.
Odnéhati (odnehâti), am v.pf aufboren gtt (bun, abiaffen.
Odnùditi, iin v. pf. unb odmijati, am v. impf, verneinen. Odnujàven (*) vna, vno adj. «erneinenb: odnu-jâvna beféda, bas SBerneiititngêmorf.
Odobrotba, f. bie Ueberl;äuftlng mit ©o!;(tl;afen. Odobroten pari. mit 2Boi>ltt>afen ûberfcbûttet. Odo-brötiti, im v. pf. mit S33oi)lff)afeit überhäufen.
O d 6 j i li , jka m. unb odôjzhe, ta n. baê ©panferïet. Odojiti (odojiti), im v. pf. «on ber îîhiftermtldj ent= môfjnen, fpanneti.
Odôndod, adv. «on bannen, «on borfi;er, «on tpolier.
Odoprâti, odopércm v. pf. t)iiu
megmafcben.
O d o r o s h j à n j c , n. bie ©llfmaff= nung. Odoroshjàli, àm ober odo-rosbiti, im v. pf. entwaffnen.
Oaoftâti, ftàncm v. pf. {ntimeg bleiben, entfernt bleiben.
Odovâriti, im v. pf. bltrd) iïocben atiflôfen, eine 21bEodntttg madien.
Odpàd, m. ber 2lbfall. Odpâdik, dha m. ber 2Ibgcmgltng, baê 2lbgäng= fef. Odpadljiv adj. abfällig. Odpâ-dnik m. ber Abgefallene, ber 2lbfnïm nige. Odpâdniti, nem ober odpâfti, odpâdem v. pf. abfallen, wegfallen.
Odpàrati, am v. pf. unb odpàr-jati ober odporjati , am v. impj abtrennen, festrennen, rcegfrennen.
O dp à fan je, n. bie ßoSgürfitng. Od-pàfati, fhem v. pf. unb odpafovâti, fùjem v. impf. foSgürten. Odpafo-vânje n. baê ßoägürten.
Odpeljânje, n. bie Gnffübrung. Odpeljâti (aud; odpéljati) am v. pf. megftii>ren, entführen; — fe v. r. pf. abfahren, ba«on fahren. Od-
peljaviz, vza m. ber (Snfftttjrer. odpelja/. bie 2lbfal;rt.
Odpeni t i, imii. pf. unb odpenovati, am v. impf. abfebdumen, abfaumen.
Odperati, v. Odpirati unter Odpiranje.
Odpenjati, am v. impf. unb odpeti , pneni v. pf. abfpannen, loS= fpannen. Odpetje n. bie SioSfpannung.
O dp er tik, tka m. odpertina/. unb odpertje n. bie Oeffnttng.
Odpevati, am v. impf. ftngenb ficb entfernen, i;inmeg fingen.
O d p e z h a t e n j e , n. bie Gntfiege= lung. Odpezhatiti, im v. pf. ents ftegeftt.
Odpihniti, nem v. pf. f;inwegblafen.
O d p i 1 i t i, im v. pf. roegfeilen.
O dpil j k a t i, am v.pf. ben ©puitb auS bem ©puitblodje nebmeu; gem. bas gag aufpetlen.
Odpiranje, n. baS 2lufTperren. Odpirati , am v. impf. auffperren, bie Shut bjfnen.
¡Odpirati, fhem v.pf. abfdjreiben. Odpifik, fka m. bie 21bfd>rift.
O d p i t i, ijem v. pf. bai i>bere weg--trinfen, abtrinEen.
O d p 1 a k a t i, am v. pf. bil I'd) 9®ei= nen abbitgcu; meinenb ba«on gel;en.
Odplavati, am v.pf. fortfcbmiitimen.
Odplaviti, im r. pf. fortfdiwemmen.
O d p o 1 d n e , adv. «on 3ftitfag.
O d p o 1 ov i t i, im v. pf. hinmegfangen.
Odporna g a nje, n. bie 2lb(;u(fe. Odpomagati, am v. pf. abljelfen. Odpomagljiv adj. abblilfiid).
Odpor, m. ber ®iberftanb; bie-.0ejf= llltng. Odpora f. odporik , rka m. bie Oeffnung. Odporen , rna , rno adj. roiberfcfelicb. Odporljiv adj. miberflel;Iid). Odporna f. bie ©tber= fefeung; ber (Stnmurf. Odpornoft f. bie SEBiberfefelicbfeit.
Odporesati, shem v.pf llinmeg febneiben.
Odpoflati, pofhlem v.pf. abfem ben, megfd)icfeu: abfertigen. Odpo-flanik m. ber 21bgefanbte.
Od pot, m. unb odpotje n. ber 2lf>; meg. Odpoten, tna, tno adj. megfam. Odpotiti fe, im fe v-r.pf. ficb auf ben ffieg macben. Odpotiu t adj. abmegtg. Odpotnoft f. bie 2lbs megfaniEeit.
O ilpo t i fn i ti, nem v.pf. wegfd^ieben.
Odpöved (licS: odpovd), vdi f. bic Wage. Odpovedanje «. bie ¡äuffa» gung. Odpovedati, vem v. pf. abfagen, auflagen; enffagen.
0 d p o z h i n e n j e , n. baS 2luSrllhen. Oilpozhiniti, nein ober odpozhiti , ijcni v. pf. ausruhen, auSraften.
0 d p r i'i l'k a t i, am r. pf. wegErafcen.
O dpra y i t i, im v. pf. Eurj abweU fen, abfertigen. Odpravlenje n. bie 2lbferfigung.
Odpreti, prem v. pf. auffperreni bükve odpreti, baS 23ud) auffri)(a= gen. Odpretje n. bie Auffperrung.
Odpi'ezlii, preslicm, pregel, pre-slien v. pf. loSfpannen.
OdprihAjati (odvifiti), am v. impf, abhängen, IjerEommeit.
Oilpröfiti, im v. pf. unb odpro-fiiovati, fhüjein, abbitten. Odprö-fliljiv ad), abbiftiich- Odprofhnja f. bie abbitte.
Odpüfki, m. pl. ber Ablaß. Od-piift m. bie (Sntiaffung, ber ilbfcbieb. Odpuftik, ftka >n. bei" 9iad)laß. Od-puditi (and) odpüftim), im v. pf. unb odpufhAli ober odpufhzhAti, am v. impf, perjeihett, nadjiaffen, perge= ben: fArbo odpürhati, abfärben. Odpuftitljiv, odpultljiv adj. perjeih' lieh, läßlich, erläßlich. Odpuftitlji-voft, odpünijivort/. bie SSerjcil>licb= ieit. OdpufhAnje n. bie SScrjethung, baS SSerjeihen, bie 9?ad?laffung: od-pufhAnje greliov, $ftad;laß berSitn« ben. OdpufhaViz, vza m. odpu-Pi.ivka f. ber SSerjcifjcr, bie —ittn. Odpüfknja f. ber SScrjicbt. Odpu-fhenje ober odpufhzhenje n. bie SSerjeihung.
0 d r, v. Öder.
Odraflik, m. ber Sproß, ber Sprößling, ber 3r»eig. Odral'ti, fem v. pf groß wadjfcn, erwad)fen. Odrafhen part. crmad)fen. Odra-flieiiiz, nza m. ber (Srroadjfcne-
0 drazhün, m. bie ilbredmuttg. Odra-zlniniti, im v. pf. abred;nen, im Sieebnen abjiehen. Odrazkünljiv adj. obfcbläglicb.
Oclrcka, f. ober odrekovAnje rt. bie ajerneiitung, bic SSermeigerung. Odrekovati, kiijcm v. impf, per; weigern, »erjagen, abfeblagen.
Odrefhenje, n. aud; odrefhitva f. unb odrefhilo n. bic (Srlöfting. Odrefhenik m. ctg. ber (Srlöfle; gem. ber (Srlöfer. Odreflieniza f. bie (Srlöfle; bie (Srlöferinn. Odre-fhenftvo n. baS (SrlöfungSrperf. Odre-fhitelj, m. ber (Srlöfer^ ber SSefreier. Odrefliiti, im v. pf. pon einem Uebel loSmad;eit, erlöfen.
Odresati, sliem v. pf. unb odre-soväti, Am v. impf, abfdjneibeit.
O d r e t i, öderem pf. abfchinbcit, aufreißen, aufriften; — fe v. r. pf. ftd? (bie i>aut) aufreißen; ftd) tjcifeir fd;rcicn, ftd; ju 2obe plärren.
Odreveneti, im v. pf. (por Sälte) fiarr werben: noge fo mi odreve-nele, meine güßc ftnb (por Sälte) gattj flarr geworben.
Odrezlii, zhem (auch odrezhi) p. pf. perfagen, abfdjlagen: nizli mu ne odrezhe, er fci)lägt ihm nichts ab, läßt ihm nidjtS abgehen; — fe n. r. pf fich entfd)lagen, entfagen. Odre-zihiven, vna, vno ai//'."pcrncinenb. Odrezhljiv adj. abfdilägig.
Odriniti, nem v. pf. ipegfdjicbcn.
Odrivavati , am v. impf, hinweg
f(hieben, ablöfen (}. 95. bie (2rbe Pom Wugc).
Odrod, >n. ber 5ßoIESgamm; bie2lb= flammung. Odrodovanje n. bie 2lba^= tung. Odröditi fe v.pf. unb odrodo-väti fe, diijem fe v. r. impf, abarten. Odröjenik m. ber 3lbEömmliitg.
Odrözhen, zlina, zhno adj. enfle= gen. Odrozhenje n. bie Ablieferung. Ödrozhiti, im v. pf. abliefern. Odrozhnoft, f. bie (Snflegettl)cit.
Odfaj, v. Od.sdaj.
OdfedlAti, ära v. pf. abfattcln.
Od fehmal, adv. pon nun an.
Odfehati, am v. pf. abbacfcit, ab= hauen: glAvo odfeliati, enthaupten.
Odferd, m, bie Diachc. Odferditi fe, im fe v. r. pf. ftcb räcbcn ; nad brAtom fe je odferdil, am ©ruber hat er feinen 3orn auSgelaffcn,
Odfefti, federn v■ pf. abftfcen,
Odfihmal, v. Odfehmal,
Odfilenje, n. bie 2lbnöthigung. Odfiliti, im v pf abnöfhtgtn.
Odfipati, pljem v.pf. illtb odfi. pAvati, am v. impf. wegfd;iitten (eU nen tycii),
Odfkakovàti, Am unb riiakûjem v. impf. Itltb odfkozhiti, im v. pf abpratlen, megfpringen, enffpringen.
O d fk 6 r j an j e, n. bie Abrinbung. Odfkorjati, am v. pf. abdltben.
O d fl é, adv. »on nun an.
O d f lu s h i t i, im v. pf. itnb odllu-shovâti, âm v impf. abbienen.
O d roditi, im v. pf. btttd) einen Urtl>eilêfprucb juerEemien. Odlodje-nol't (*) f. baè S3crl;ângnif. Odfod-vina (*)/. bas ©rfncffal.
O d Top rti, pem v. pf. ju Ai(;etn ïomtnen.
O d P f o d i k, dka m. bet- llnferifteit.
O d t p o s n à n j c , n. bie AberEettnung. OdfposnAti, am v. pf. aberïennen, juerfeniten.
O d r p r é d , adv. POtt »orne. Odfpre-dcn, dna,, dno adj. »on »orne, toaê »on verne ifl ober gefcfrieftt.
OdTtApanje, n. bie Abtoeidntng. Odrtàpati, ain v. impf. abtoeicljen, a&geften.
OdftAti, Rojim v. impf. abjletjen, entfernt )1ei;en.
O d rt à v a, f. bie Abfefcung, bie <šnf= fernung (»om Amfe) : bet Abfafc, ber «Paragrapl;. OdftAvili, vka m. ber Abfafe, ber ^araarapi;. Odftâvleniz, nza, aucb udftàvlenzhik, zlika m. d. ein enttoôpnfeê (abgefpâttnfeê) Sinb. Odftâviti, im v. pf abfefeen; ber SJluftermild) enttoôfnten, fpânnen.
Odftergati, ftersliem v. pf. ab= îrafcen.
Odrtirniti, nem v. pf. abjtpacfen, abpreffen.
Odi'top, m. bie Abtoeidmng; ber Abfatl (»om ©laubcn). Odftopati, am v. impf. linb oditôpiti, im v. pf. tpeidjen, abtreten; (»om ©lau= ben) abfaUen. Odftôpnik m. ber Ab= frunnige.
Odftranfk, adj. abfeitig.
Odftràriiitî, i m v- pf- abfd;reefen. OdftrAThljiv adj. abfprecftenb.
O d f t r ù g a t i, v. O d T t e r g a t i.
O d Tu k a t i, rùzlieni v. pf. abbre(;en.
O d f v e t é n j e, n. bie @nff;eiiigung. Odlvctiti, im v. pf. Ultb odfveto-vAti, tujem v- impf. enf(;eiligen.
, O d r V i t o V A n j e , «. baê Abrafl;en. OdrvitovAti, Am v. impf. abrat(;en, ioiberratl;en.
O d ril li è r n i t i, nem v. pf. auf= fdjrau&en, loêfcbrauben.
O d f ii k o d i t i, im v.pf. entfd» ibigen. Odškodovanje n. bie (Snffcbabigung. OdfliiiodovAti, Am v. impf. entfd;a= bigen, fdjabloè ftatten.
OdTlinolati (f) am v. pf. auf= fd^natlen.
Odriiterkniti, nem v. pf. enf= toifd?eu.
O di'lité t i, rhtéjem v. pf. unb od-Thtévati, am v. impf. tjintoeg 5% len, toeg$a!;(en.
O d ril z h é t i t i, im v. pf. abbitrflen.
Odfhzhipati, pijem v. pf. abjioi= cfen, abfneipen.
O d s à d, adv. pon ftinfen. OdsAden, dna , dno adj. (aucb odsAdnji) adj. roaê Pon fjinfen l;er i|l ober gefd)iel;t, initier. OdsAja adv. »on ftinten f>er.
Ods a j t e r k v At i., am v. pf. mit bem griiftfliicFen fertig fepn.
Odsazhéten, tna, tno adj. am
fanglict».
O d s d A j, adv. »on jejît an. OdsdAj-ni adj. ®aê poti jefet an ijl.
O d s g ô r , adv. »on oben. Ods»oren, rna, rno adj. toaê Pon obeit ijl.
Odsnotraj, odsnotrah adv. »Olt 3nnen. Odsnotranj, odsnotrajfhen, fhna, rhno adj. to al innerl;a(b ijl ober gefd>ief)t.
Odsvoniti, im (aud> odsvoniti) v. pf. bad Santen »oiienben, ju Iaw= fen anfftôren.
O d s v ù n a j , odsvùnah adv. Pou aufen , auferl;alb. Odsvùnanj, od-svùnajfiien, (lina, 1'hno adj. »on attgen (;er, attfer.
O dshAla,/. ber Srofl. Odshale-nje «. aud> odshalitva f. bie 2rč= flung. Odshaliten, tna, tno adj. frojïbar. Odshalitelj m. ber îro= (1er. OdshAliti , im „. pj. frôjîen. Odslialitljiv adj. frojlltcfe. Odslia-litljivoft f bie SrofllicbEeif. Odsha-litnoft f. bie Srojlbarïeit. Odshalmk m. odslialniza f. ber Ârojîer, bie— inn.
O d s h é j a t i, am t. pf (koga) ben SDut'ft bcne(;nten.
Odshertati, am v.pf. (komu kar) einem efroaè abftfdjen.	.
O d s h i v é t i, im v.pf unb odsluv-]jati, am v. impf. abieben. Odshiv-lénje n. baê Abieben.
Ods Ii Iahten je, n. bie (Sntabelung. Odshlähtiti, im v.pf. entabefn.
O dt Ajenje, n. bie Abläugnung. Odtajiti, im (auch odtajiti) v. pf. abtäugnen. Odtajljiv adj. täugbar.
O d t a m a t i, am v. pj. abbampfen.
0 d t a m d o d, odtamfem adv, von ba, »Ott borther.
Odtegnenje, n. bie (Snfjiefjttng. Odtegniti, nem v. pf. enfjiehen.
Odtehtati, am v. pf. ttnb odteli-tovati, tujem v. impf. überwiegen, an ©ercicbt übertreffen.
0 dt eli, m. ber Abflug. Odtekati, am v. impf, unb oiltezhi, zhem v. pf. abfließen.
Odterjati, am v. pf. abbringen.
0 d t e r g a t i, am v. pf. abbredjen. Odtergatik, tka m. ein abgeriffenes ©tucfcben.
Odtefiiati Te, v. Otefhiti fe unter 0 tefh en j e.
Od t et i, tmem v. pf. befreien, r et--ten. Odtetje n. bie Befreiung, bie Meffuttg. Odtetnik m. ber SSefreier, ber SRetfer.
Oiltč/. hi, zhem v. pf. abfließen.
0 dt i rat i, am v. pf. vertreiben. Odtiraviz , vza m. ber SBertreiber.
Odtifnenje, odtiflianjen. bieffieg* brängttng. Odtifniti, nem unb od-tifhati, tifhim v. pf. binmegbritcfett, wegbrängen; abbrängen.
0 dt o d, adv. »on ba, »on rootjer, »on bannen.
Odtok, m. ber Abfluß.
0 d t r a v i t i, im v. pf. abgrafen.
Odtrüpiti, im v.pf. (j. 95. ein Horn) abfioffen : Bog slie ve, kteri kosi rög odtrüpi, ©oft tpeiß fepon, rcenn er jüd;figen foH.
Odtvesen, sna, sno adj. unabpän= gig. Odtvesnoft f. bie Unabpängigfeif.
Odünod, adv. »ott bannen.
Oduren, rna, rno adj. »erbrießtid). O du riti, im v. impf, »erbrießen; ecfe(l)aff feptt. Odurnoft/. bie 9Ser= brießlichfeif.
Oilüfhje, n. ba§ ©emütfj.
O d ü f h k a, f. baS Cttfflod;.
O ilväbiti, im v. pf. roegtoefen.
Odvada,/. bie Abgetoöhnung. Odvaditi , im v. pf. unb odvajati, am v. impf, abgewöhnen, entwöhnen.
Odvalina,/. bie (Srbabfifcung. Od-
valiti, im v. pf. ttnb odväljati, am v. impf wegwätjen. O d vä n z ha t'i, am v. pf. abwerfen. O d ven iti, nim v. pf. babitttoelfen. O d v e r n i t i, nem v. pf. abtoettben, ablehnen.
Odvershenik, m. ber SSerfioffene. O d v e f h t v o, n. bas (Srbe, bie (šrbfcbaff.
O d ve s a, f bie Cošbinbttng, bie 2p= fttng, bie fiošfprecbung. Odvesati, shem v. pf. tlttb odvesavati, am v. impf. toSbinben, aufbittben. Odve-shovanje n. baš ßoSbiitbetl. Odve-sliovati, slriijem v. impf. jI d) mit • ßoSbittben befchäftigen. O d v e t i k , tka m. ber (Srbe. Odvetnik, m. ber gürfpred;er. O d v e z k , adv. JU »iel. O dvez k e r jat i, am v.pf. mit betn Abenbeffen fertig fepn. Odvezhera ober odvezhera adv Nachmittag, bor bem Abenb. Odvezheren, rna, rno adj. nad;mittagig. Odve/.herka f. ba« Nad;miffagSma!>t, bie Saufe. Odvijanje, n. baS SoStoinben. Odvijati, am v. impf. unb odviti, ijem
v. pf. loSwicfetn, ioSminben, to«« fcbrauben. Odvitje n. bießoSmittbitng. O d v i f i t i, im v. impf, ablängen. Odvifljiv adj. abpängig. Odvirijivoft /. bie Abbängigfeit. Odviflie adv. ju, a ti ju, ju fel)r, ju »iet, aufferor* benttid;, über bie TOaßen. O dvläzhenje, n. megfcbleppeit. Odvlazhiti, im v. pf. wegfdjteppen. Odvlezlii, zhem v. pf. baoon fchiep* pen, abtrünnig machen. O d v m r e t i, vmrem v. p.f. wegfier=
ben. Odvmretje n. ber SobeSfatl. Odvöditi, im v. pf. wegführen. Odvölgniti, nem, nil, njen v.pf.
feitdjf toerben. O il v 61 i t i, im v. pf. auSerwäbten. Odvoslänje, n. bie (Sutfnotung. Odvoslati, am pf. beti Snoten auftöfen, entfnoten. O d v ö s h n j a, /. bie Abfahrt. O d v r a z h a n j e, n. bas ©eg wenben. Odvrazhati, am ober odyrazhvati , am v. impf, abtenfen, abroenben. Odvrazhba /. bie Abtenfung. Od-vrazhvaviz, vavza rn. odvrazhvavka f. ber Abwenber, bie —intt. Odvreteniti,imr. pf. abfd;rauben.
O d vre ti, vrem v. pf. lo«fpaniten (ba« SBagentab, ben 3linfenpal;n u. bergl.).
O d v r e z h i, vershem v. pf Permerfen.
O d v s e t i, vsamein obet vsemem v. pf. abnepmen, megnelnnett: kogar vfim opravilam odvseti, atlet ©e* febafte enfl;eben. Odvsetje «. bie Abnahme, bie SBegnajmte.
Odvsdiglej, m. bet Abpub. Od-vsdiguiti, nem unb odvsdizhi, vsdi-shem v. pf. abgeben.
O d vii s d a n j e, n. bte Abpalfferung. Odviisdati, am v. pf. abhalftern.
Odvümovati, am ober mijem v. impf. red;t toll perum fprittgeit ti/ bergt.
O d v u z li i t i fe, im fe w. r. pf. ab' lernen.
O d r, editi (aud) odzediti), im, od-zedil, odrejen v. pf. (einen Speit) megfeigen.
O d z e ftj e, n. ber Abmeg.
O d z o d, adv. »Ott t)ier.
Odzhefniti, nem v. pf. megfpab ten, megreißen.
O d z h'r editi, im v. pf. »on ber SSacbe ablöfen.
Ofer (t) fra m. ba« Opfer. Ofrati,
am ober ofrati , am v. pf. unb o fr A vat i, am ober ofrovati, ofrü-jem u. impf, opfern.
Oferfoleti (f) im v. pf. briicff ba« ionptilftpifcbe unb £erpupfen be« mit bent Sobe ringenben ffiogel« au«, bi« erganjentfräffetliegenbleibt.
Ofer t (t)/, bie i)offart. Öferten, tna, tno adj. poffärtig. Ofertnik m. ber .£>offärtige.
Ofrefeleti,v. Oferfol e't i.
O ga f iti, im v. pf. (ba« geuer, ba« i!id;t) au«löfd)en, »erlösen madjcit.
O ga ven, vna, vno adj. pet'b. ©gä-vnat adj. perblicp. Ogävnoft J. bie •Serbe.
Ogel, gla m. bie (šefe. Oglat adj. eefig.
Ogenj, ognja m. ba« geuer: is dima v' ogenj, »oni Äegcn in bie Sraufe; moram s' röko v' ogenj, icp muß in einen fauren Apfel beißen; s' öljom ogenj galiti, mit bein bete ba« Jeuer
, löfdKlt.
Ogerlaj, m. bie £al«fette, bie£al«= biube. Ogerlin m. ba« Jpalžbanb:
ogerlini m. pl. bie Ketten, mittel)! bereu bie SPferbe att bie 33eicbfelfiange gebunben merben. Ogerlje «. ba« Jpttnb«6anb, ba« JöaBbanb.
O g e r n i t i, nem v. pf. umfmUen.
Ogibati Te, bljem fe v. r. impf. (zhefar) ait«i»cid)en, tneiben : grehov fe je ogibati, bie ©unben muß titan tneibett. O gibljiv adj. au«roeid)(icp, »ermeiblicb. Ogibljivoft f. bie SSer* meiblidjEeit.
Oglar, i. oglarja, aud) oglar, a. oglarja m. ber Kopier, ber Kot;len= brennet. Oglärenje n. ber Kopien« banbel. Oglariti, im v. impf. SOp« len!;anbel treiben.
O gl a fi ti fe , im fe v. r. pf. ftep anmetbe», jtd) auf ba« DUtfen melben.
O glav, m. ba« Ueberleber.
O glav, adj. mit entblößtem -ßaupfe. Oglaviz, vza m. ber mit entblößtem •Sattpfe ttmpergel;f.
O g 1 a v a t i, am v. impf, abttagen, abfnabbetn.
O g 1 4 v j e, n. ba« i>auptfliicf, ba« Kapitel; ber ÄutEopf. Oglavka f. eine Art eßbarer ©eproämme. Oglav-nik m. bie i>alfter. Oglävniza, oglavniza/. ber £>uifppf.
O gl e d, m. ba« SSeifpiel; bie ^Sefcban« ung, bie 25eficbtigutig; ba« SSrautfre» ficp'tigen; bie Umfidjt; bie Äüeffiept: v' ogledi, rticffiditlicb. Ogledati, am ■v. pf. unb ogledävati, am ober ogledovati, üjem i>. impf befcpaiten, befieptigen; — fe v. r. pf. unb v. r. impf, fiep umfepen. Ogledalo rt. ber ©piegel. Ogledavanje n. ba« 23efid)tigeu; ba« Untfepen. Ogled-Ijiv adj. befebattlid;. Oglednik m. ber SSrautmerber. Ogledüh m. ber ©pion. Ogledvati, am ober dü-jem v. impf, fpioniren, auäfpcipeit. Ogledvaviz, vza m. ber ©pion, ber Äpäl;er, ber SSeftditiger.
Oglenka,/ bie ©tufppfaune. Oglje n. (coli) bie Kopienntenge.
O g 16 d an je, oglojenje n. ba« Ab« nagen. Oglodati, am v. pf. abna« gen, abtoefeen.
O g 1 ü h n i t i, nem unb oglufhiti, iin v. pj. taub merben. Oglufhiti, im v. pf. taub mad;en. Oglufnenje n. ba« Saubitoerben.
Ogn en, auep ognen, ognjen adj.
feurig. Ognenoft f. bie geurigfeif. Ogi)t*v ad], eiferig. Ognifhe, ogni-fhzhe n. bie geuerftäfte, ber geiler« herb. Ognjik ni. ber gcuerfteiu. Ognjilo «. ber geuerseug. Ognjo-bojezh adj. feuerfcbeu. Ognjoboje-zhoft f. bie geucrfcbeu. Ognjomer m. ber geuermeffer, ber «Pptomefer. Ognjonevären, rna, rno adj. fetter« gefäijrlid). Ognjonevärnoft_ f. bie geuerSgefghr. Ognjov adj. g'etterS..., beS geuerS : ögnjova nevärnoft, bie geuerägefaijr.
Ognez, m. eine im 9Honafe 3uniuS bliifienbe ^ftansengaffung.
Ogniti fe, nein fe, v. r. pf. auS Dem 2üege gehen, ausweichen, meiben: pijänzov fe vfikdär ognem, Srun» fenbolben gehe ich allejeit aus Dem ®cge.
Ognüfiti, im v. p f. itnb ognufhati, am v. impf, verunreinigen, mit (Siel erfüllen, befubeln. Ognüfhenje n.
bie SSerunreimguitg, bie 25efubelung.
O g o 1, m. bie &ol;'c. Ogolje n. (coli) bie Sohlen, bie Soi)leumenge.
Ogolenje, auch ogölcnje ri. bie blößung. Ogöbti, im ober ogoliti, im v. pf. entblößen.
O gol üs ni t i, nem v.pf. rein, naeft auSplünbern.
Ogon, 2. ogona m. baS 2lcFerbeet, bet 25tijfing/Og6nek m. d. ein tlei« ne» '-¿leferbcef.
O görel, ogorela, ogorelo adj. »on ber ©ontte »erbrannf. Ogoreti, im v. pf. ringsum brennen, umbrennen. Ogorötje n. bie llmbrennung. Ogö-rik, auch ogöi-ik, rka m. ber geuer« branb.
Ogofpodäri t i , im v. pf. (vom •pauSherrn) unb ogofpodiniti, im v. pf. (»on ber JpauSftau) bie £anS=, bie ©irthfchaftSgefchäfte beforgen, »er« richten.
Ogöftiti, im v. pf. bid)f machen, »erbidjfen; — fe v. r.pf. bid)f werben.
O govor, 2. ogovora unb ogovöra 77>. bie SSerleumbung. Ogovarjanje n. baS SSerleumben. Ogovarjati, am v. impf unb ogovoriti , im v. pf. »erleumben.
Ograd, m. ein iimjäunfer «Plafs, ber ©arten. Ograda , aud) ögrada f. bie (Sinjäunung; bie eiitgejännfe
ffiiefe. Ogradck m. d. baS ©ärf« eben. Ograditi, im (aud) ograditi) v. pf. citijäunen ; befejligen. Ogra-den, dna, dno adj. ©arten..., sunt ©arten gehörig. Ogradnik m. ber ©drtner. Ograja J. bie Umzäunung, bie ©ebrnnien. Ograjati, am v. impf »ersaunen.
O greli a 11 je, //. baS ?lbfd)aufein, baS ©rijarren. Ogrebati , am unb bljem v. impf, bann ogrebniti ober ogreniti , nem v. pf abfcbaufeln ($. 25. geuer), fcharren. Ogreblja f. baä ©d;at-reifen (in ber Suche); b'ie ge« merflattge.
O greda , f. ber 3ug.
Ogrejanje, n. baS ©armen. Ogre-jati ober ogrevati, am %>. impf, unb ogreti, ogrejem v. pf. wärmen, er« wärmen.
O greneti, im unb ogrenkniti, nem v. pf. bitter werben. Ogrenzhenje n. bie Verbitterung. Ogrenzhiti, im v. pf. »erbittern; — fe v. r.pf. bitter werben.
O g r e fh e n j e, n. bie S3erfünbigung. Ogrefhiti fe, im fe v. r. pf. ffd) »erftmbigen.
Ogrinjalo,' n. unb ogrinjazlia f. bie -öütle.
Ogrifti, ogrisem v- pf. Ultb ogri-sävati, am ober ogrisovati, süjein v. impf, ringsum beißen, abbeißen. Ogrisik, ska m. baS Ueberbteibfel eines gegeffenen '-Apfels, ber 2lbbiß: ogrisik maternih trobent, bet Sen« felSabbiß. Ogrisine/: pl. bie lieber« bleibfel »om den in ber Stippe.
O g r 6 d e n , dna , dno adj. raulj. Ogrödnoft f. bie Diaulj^eii, bieDlau« higfeif.
O g v ä n t a t i (f) am d, pf. mit ©e« wanb »erfehen, fleiben.
O h ! i. ari)!
Oba! i. halt! o langfam!
O h a t i, am v. impf, riechen.
Oliernija (f)/. ber ©ucher. Ohernik m. bet ©ucherer. Ohernfki adj. wucherlid).
Ohladiti (auch ohladiti), im, oJilä-dil ober ohladil , ohlajen v. p}. abbilden: per ferzi fe mu je ohladilo , eS fiel ijmi ein ©fein »om derjen.	j
O h 1 a n z a, / gehechelfer, feiner giachS,
bie Dteifte. Ohlanzhji adj. »on 9tei= fien, cet|len.
Ohlapen, aucfe ohláten, tna, tno adj. meit, íocfer. Ohlátnoft f. bie îiîetfe, bie ßocferheif. Ohlatnov¿iti, nnjern v. impf- erweitern, toeif, ío= cfer niad;en ; — fe v. r. impf. fie!) et= weitern, weif werben.
O Ii 1 i ]), m. bie 2ltmofphéíre, bie afnto= fphárifdje ßuft.
O h I ó d i ti, im v. pf. »erpatlifabiren. Ohlódje n. bie SScrpaflifabiruttg.
O h m é t j e , n. bie Stifte! (eine ©d;ma= rojerpflanse).
O h ó 1 e n , Ina , lno adj. feocfetnÜtÍHg. Oholnoft/. bet ^ocfemuffe.
Ohrábel, aud) olirébel, bla, blo adj. plump. Obrábloft f. bie flumps beif.
Obrámba,/ bie (Srfjalfting, bie 5öe= mal)tung. Ohránik, nka m. unb ohránva f baé ©cfjaltnijj. Ohraniti, im, nil, njen v. pf. bewahren, erhalten; befeaffen.
O h r o m è n j e , n. bie (Sríafemung. Ohromeli, im v .pf. Erumm werben, erfahrnen. Ohromiti, im v. pf. fritmm ntad)en, lafemen. Ohromitje n. bie ßäbmung.
O i á d e n j e , n. bie SSefrtífeung. Ojá-diti , im , dil, den t>. pf. eig. pet* qiffett; füg. betrüben; in Summet »er= ft&en.
Oje, auch oje n. bie 35eichfel.
O j e s è r i t i, im v pf- ju einem ©ce roetben. Ojesérjenoft f. ber 3nftanb, ba ctmaé su einem ©ee geworben.
Ojize, ojnize n. bie 2)eid;feí, bie 35eid)fefftange.
O j ft, v. Oft.
Ojfter, ftra, ftro adj. febarf (acutus, acerj. Ojfter, ftra m. bie ©cbneibe, bie ©d)ârfe. Ojftrenje n. bie ©cbár= fitng. Ojftriti, im v. impf. fci)är= fen. Ojftrip m. bie ^)tcfe. Ojftró-
ta f. ber ©porn. Ojftróft f. bie Schärfe. Ojftro-víd m. ein febarfer, burefebringenber 3Micf, ber ©cbarf= blicf ; bet 2ltd)é (Felis lynx. Lin n.). sviden, dna, dno adj. fd)arfficbtig. ívidiz, dza m. ber ©cbarfficbfige. svidji adj. fiuché..., mie ßud)fe, lücb= fenbaft. =vidm>rt f. bic ©cbarfftcb» tigfeit. uvidov adj. beê 8ud)feê. =vùm m. bet ©efearffinn. svúinen, rana,
irnio adj. fcbarfjinnig. îvùmnoft f. bie ©cbarfjtnnigfeif.
O kadit i (okáditi), im, okádil, okajen v. pf. untraucbern.
O k a in e n é n , adj. »erjlocft. Okame-nénoft f. bie SBerjtocffjKif. Okame-néti, im v. pf. ju ©tein merben. Oliameniti, im v. pf. ju Ätein ma= eben, »erjtocft mad)en.
Okàpanje, n. baê Umgraben. Oká-pati , am ober pijem v. impf. um= graben.
Okénjak, m. ein fefjr Eleincé gen= fter, geroö()niid) ol;ne ÓJÍaé. Okenze n. d. baé Senftercben.
Okèrnenje, n. bieSBerjlümmeiung. Okèriviti, nem v. pf. »erjtiimmein (»erjtiimpeln).
O k e r v á v i t i, im v. pf. biufig machen. Okervâvlcnje n. baé SBíufig* machen.
O k è r z h i t i, im v. pf. urbar ma= chen, attérobett.
Okífanje, n. bie ©äuerung. Oki-fati, am xj.pf. faiter machen,' fáttern;
—	fe v. r. pf. faner loerben. Oki-fniti, nem v. pf. perfauern. Okí-flinjen part, »erfauert; fauerftchtig, faucrtópfifd). Okifhnjeniz, nza m. ber ©auertopf. Okifhnjeniza f. cine faucrtopftfche ©eibéperfon. Oki-fhnjenoft f. bie ©auerftchtigEeit.
O k 1 á d i k, dka m. ber Umfchtag.
O k 1 j é n e n j e , n. bie Umklammerung. Okijéniti, nem v. pf- umElammern ;
—	fe v. r. pf. fid; anfiammcrit.
Oklép, m. ber ^anjer, bie SRùjlunçj.
Oklépanje n. bie 23epanjerung. Oklepati, pijem V. impf, bepanjern; um= klammern.
O k Ii z , m. jebe Sßerlautbarting über» haupt ; inébefonbere bie 2lnfünbigung einer £eirafh vorher von ber Sanjel, baé 'Jlufgebofh. Oklizati, zhein v. pf. unb oklizávati, am v. impf. »erlaufbaren; eineôeiratb anftinbigen, aufbiefhen. Oklizávanje n. bie Etuf: biefhung.
O k 1 ó p, m. ber Sítrafj. Oklópje n. ber ôarnifch. Oklópnik m. bet Sií= rafflet.
Okinétvati, am v. pf. abmirflj= fchaffen.
Okno, n. baé genjler. Oknmjak m. ein fehr fleineé Senfler, geroofenlich
2S9	Oko
ohne ©laž. Oknize n. d. baž gen» jlerd;en.
Oko, oko, i. oka, oka oder ozhefa m. baž Auge: fiepe ¿ka, bie <Sd)lä= fe; shabje oko, ber ßeicbborn, baž •<>übnerauge. Okize n. d. baž Aeug= (ein.
O kol, okoli ober okolj prp.etadv. um b. i. herum, runb herum (cir-cum) ; um, gegen, beinahe, bei (circa) .- okol njive, um ben Acfer her* um; oköli fhefie ure, um (gegen) fed)ž Uhr; okol pet bratov je vmerlo, ungefähr fedjž ©ruber finb geflorben. -Waii lajfe ben wichtigen Unferfehieb, ob okoli eine ^räpofition ober ein Abverbium ift, ja niebt unbeachtet, »»eil e§ alž i|)rdpojttion immer, als Ab»er= bium nie mit bem ©cniti» gefügt wirb, J. 25. Okoli fbtiri hiibe gore, okoli pet hifli gori, ež brennen bei (beilätt= fig, ungefähr, circa) fünf Käufer, unb okoli flitirih, okoli petih hifh gori,
heißt: ež brennt um »¡er, fünf .Öäu* fer (b. i. um »icr, fünf Käufer runb herum, circa circum).
Okol, m, eine llmjäunung für bie Schweine.
Okölik, lka m. ber Umjlanb. Oko-lina f. bie Umgebung. Okölifhe n. ber Umfang; bie Umgegenb, ber £>i» ftriff. Okolisli m. ber Umfang. Oköliza f. ber Stieb, bie Umgegenb. Oköljn ad), maž runb herum i|i. Okoljnoft, oköljftava (*) f. ber Um= flaub. Okoljfhina (*)/. 'bie Umge= biing; ber Umftanb. Okoljtepnik m. (bei einem geuerwerie) ber @cbwär= mer, »on okäljtepfti, pem v. impf. herum fdjlagen.
Okopati, okopljem v.pf unb oko-pävati, am ober okopoväti, am ober üjem v. impf umgraben.
Okoren, rnä, rno adj. unanftellig, linfifib; flörrig. Okörnoft f. bie UitanfUDigfeif; bie (StörrigEeit. _
Oköv, rn. baž 25efd)(äge: okövi m. pl. (coli) eiferne geffeln, bie (Sifen. Okoväti, am ober oküjem v.pf. (in (Sifett unb ©atibe) fdjlagen; be--fdiiageit.
Okradenje, n. bie 25ejtehlung.
Okräj, okraja m. baž Ufer; bie 6jr= tremität ; ber 25ejirE. Okräjik, jka unb okrajnik m. ein (StucE ÜBiefe;
Okr	290
baS ©ebräme. Okrajina f. ber 25 e= jirE, ber £>i|triff.
O k r d j f h a n j e , /z. bte 23erEiirjung. Okräjfhati, am v. pf. »erturjeit, einfcbränfen.
O k rak, m. baž 2Baffermoož, b. i. ber grüne Ueberjug auf ^fü&en, ßa= d;en unb anderen ftehenbcnSeroaffern.
Okraftati, am v. pf. mit einem Aužfdjlag anjlecEen.
Okr alt i, adem v. pf. bejlehlen. Okräftvo n. ber JMebftahl-
Okräslia,/ ber ÜBeiberfdjmucE.
Okrä t, rn. ber Sol;!, baž SohtErauf.
O kratke m, adv. Eurj; in Eurjer 3eit, im Sur jen.
Okreg, m. ber Sabel. O kreganje n. baž Säbeln. Okregati, am v. pf. fabeln. Okregljiv adj. tabeb haff; fabelfüchtig. Okregljivoft f. bie Sabcll)aftigEcit.
O kreni ti fe , im fe v. r. pf. (»om geffe) flarren, flocEen, erjlarren.
O k r e p /. h a t i, am v. pf. fldrfett. Okrepzhavati, arn v. irnpf. anl;al= feub jtarlen. Okrepzhäven, vna , vno adj. ftarEeitb.
O k r i j e k, m. baž ©affermoož.
Okrilje, n. ber Schirm.
O kriti, ijem v. pf. bebecfen.
Okriviti, im v. pf. befcbulbigen. Okrivlenje n. bie ©efcbulbigung.
Okrog, prp. utn, herum, ringsum. Okrog m. ber 5ireiž, ber Sirfel, bie SÄUltbe. Okrogel, gla, glo adj. runb. Okrogla f. bie Sngel. Okrö-glama adv. runb herum. O ki oglej m. unb okroglina f. bie 9tltnbe. Okröglifhe n. ber Šreiž, bie SKum bung. Olirogliti, im v. impf, run* ben, runb macpen; — fe v. r.' impf. [ich rünben, runb werben. Okroglo-lizhen , zlina , zlino adj. »on run» beut ©eficbfe. Okrogloft ober okro-glota f. bie Oiunbung.
O k r ö p i t i, im v. pf. befpreugen. Okroplenje n. bie 25efprengung.
O k ros h, m. ber 9ting. Okrosliaj m. ber Šreiž, ber 3ir£e(.
O k r 6 s h e n j e, n. bie 3l'rundung, bie AbjirEelung. Okroshilo n. ber 3irEe(. Okroshiti, im v. pf jurun» beit, abjirEeln. Okroshnik m. ber Seiler.
O krö t i ti, im v. pf b&(jmen, bdnbigen.
Okrováviti, im 'v.pf. blutig ma= d;en. Okrovávlcnje n. ba« Blutig= machen.
O k ú p i t i Te, im fe v. r. pf. eilten
fd>ícd)fm Sauf madien. Okúfiti, im v. pfi verfofteit. Okú-
fhenje n. bie Beríofiuitg. O Ji ú s h i t i, im v. pf. ycrpefieit. O] (lie«: óv, óu) m. b«8Bier. Olar, rja m. bct Bierbrauer, ber Bterwirtb, über!). ein Biermann. OlaiTk adj. Bier...; ólarfka deslíela, ba« Bier« taub. Olovár, rja m. ber Bierbrauer. Olénka, aitd) ólcnka, f. bie Del= lampe. OleChniza fi ber OelErug. Olí ober ölje , ?.. ólja n. ba« Del: óli délati, Del fcblageti. Oljar, rja m. ber Delfrämer. Oijlia (aud) ólika ittib ólika) f. ber Oelbaum. Oljkin adj. be« ÓelbaumeS. Oljnik m. ber Delgarten. Oljnikar, rja m. ber Üelgártnet. Oljnat adj. ölig, olid)t-Oljfki adj. í>el...; óljfka góra, ber -Oelberg. O 1 e p o t i 7. h i t i, im v. pf. »ecfd)Ö5
neu, fcbmúcfcn. O I é v i t i, im u. pf. pauten, bie £>aut abrieben; — Ce „. r. pf. ficb bauten, bie £>aut verlieren. Oli, v. unter Olénka. Olílik, lka m. ein mieíernber Streb«. Olíliti fe v. r. pf. mietern, mutern.
0	1 j e , v. unter O 1 é n k a. Olófhati, ain v. pfi. glafuren.
01	ov, m. eig. ba« Blei; aud) ba« 3¡nn. Olovnát adj. bieten; ¡innen. Olovo n. ba« Blei; ba« 3'nn. Olovfk adj. Blei...; 3inn —
Oirha (Dberfc.), v. Jélíha. Olúp, aud) ólup, 2. olúpa m. bie abgelofete adíale ber SHüben, 21eofel u. bgl. Olúpiti, im v. pfi. fcbalen, abfdjalen.
O m á d e s h i t i, im v. pf. unb oma-desliváti, ám v. pf befíecfen, bema= fein. Omadeslivánje n. bie Bcfle= cfung, bie Bemafefung. O ni á g a n j e, n. bie Berfcbmad)fting. Omágati, am v. pf. verfd)mad)ten. Omagovánje n. baá «Schmachten. Omagováti, giijem v. impf. fd)macb= ten.
Omáhati, am v.pf. (kógar sló)
berb abpriigefn, rech' burcbblaueit. O ni á li a i t i, nem v. pf. ju Boben
ftnEen , umftíírsen. Oinabováti, hú jem v. impf. l;itt unb per fdjroin» gen; bin unbl;erfcbmanfen. Oináhel, lila, hlo adj. fcbwanEenb, wanfelig. Omájanje, n. bie (Srfcbtítferiin;}. Omájati, ain v. pf. unb omajováti, áin ober jújem v. impf. bemegen, erfcbütfern, fcbütteln. Omajovánje n. ba« ©cbütteln, oftcá (Srfd)iíttern. Omáka, f. bie Sinítur. Omámiti, im v. pf. betäubt ma= eben, betäuben. Omámiza, fi aucb omámlenje n. bie Betäubung. Omám-Ijiv adj. betäubenb. O m an, m. ber Alatli, bie2llantpflan=
je. (Inula Helenium. Linn.) Omár, ra m. unb omára f. ber kaftén. Omaren, rna, rno adj. ka|ten..., be« kaftén«. Omár i ti, im v. pf. vcrnacbläfjigett. Omár iza, f. d. ba« käfieben. Omáftenje, «. bie Befubelung (mit gett). Oináftiti unb oinaftiti, im v. pf. mit gett befubeín. O m á r h i k , fhka m. ber «töpfel.
Omáfbiti, im v. pf. »erjtopfen. Omásati, shem v. pf. befebmieren,
mit einer <gd;miere etnfd>mieren. O m á t e r i t i, im v. pf. geboren ba= ben, Sötutfcr gemorben fetjn. Omá-terniza /. bie aBödmerinn, bie fo eben Wuíter geworben war. O in a t i z h i t i, im u. pf. einen wcU fellofen Bienc:ifd;warm mit einem ffietfel »erfeben. Orne día vi za, aucb omedleviza f. bie Of>nmad)f. Omed-léti, im v. pf. ohnmächtig werben. =lévanje n. wieberbolte« Df>nmächtigsroerbcn; ba« ©cufien wie eftte« Ohnmächtigen, slévaft adj. ohnmächtig, dévka f. bie Ohnmächtige. dévati, am v. impf, oft unb lange in Dbnmad)t fallen; wie ein Ohnmächtiger feuften. O m chkúshenje, n. bie Berlocid); lichung. Oinelikvisbiti, im v. pf. verweichlichen. Orné Ii z ka n j e, n. bie (Srweid)tiitg. Omébzbati, am v. pf. erweid)en, weich madien. Omehzháven, omeli-zliilen, oniebzliiven, vna, vno adj. erweid)enb, ju unb ¡um (Srmeichen. O m e j á fh i t i, im v. pf. einmarfetv 3Jtarf|teine fefeen. Omejárhtvo n. bie DOtarfung.
O m e k n i t i, nem v. pf auf bctn g(ad)Sbrcte bcn gtad)š' reinigen ; — fe v. r. pf. ausgleiten.
Omeniti fe, im Te v. r. pf. unb omenjati fe, am fe v. r. impf. ei= nen üblen Saufch machen.
O me rs a, f. ber (JEct. Omersiti, v. pf. verhaßt madjen, verfcbreien. Omersljiv adj. eEelI;aft. Omerslji-voft f. bie (SfeihaftigEeit.
Omers] et i, im v. pf. Eaif roerben. Omersliti, im v. pf Eaif machen.
Omertvüdba, f bie Caimtung. Omertvüditi, im v. pf. lähmen.
Omefti, metem v. pf. abfeieren, abfläubcn. Ometälo, auch omelo n. bcr Sartroifd). Ometih m. ber 9Sarf= wifd) jum (Ausweißen) lleberfünd;eti ber Wattern. Ometati, am v. impf. mit Abjläubett befd;äftiget fepn.
Ometati, omezbem v. pf. eitl Wal anwerfen, baS Einwerfen volleuben. Ometävati, am v. impf, ftd; Ulit bem Anwerfen befd;äftigen.
Omezhiti, im v. pf. er weiden, weich machen. Omezhaven, omezbi-lcn , omezhiven, omezhijiv adj. er*
roeiebenb, erweislich, ju unb junt Erweichen.
Omikävanje, n. baS glachSretnU gen. Omikävati, am v. impf, auf bem glad;Sbrcfe ben gladjS reinigen. Oinikavniza f. baS gtadjSbret (mit Vielen eifcritctt (Bpifecn).
Omifiti fe, im fe v. r. pf. firf) haaren, ftd; hären , fich ntattfen, ftch maufern.
Omiflenje, rt. unb omiflik rn. bie ßitlbifbuug. Omifiiti , im V. pf. (fi kär) ftch etwas einbifben; ftd) et-was anfd;affen: konje fmo fi sdej dobre omiflili, Wir hoben ttnS jeftt gute i)ferbe beigefebafft; obleko fi omifiiti, ftd; eitt Šteib aufchatten.
Omisje, n. (coli) baS Stfcbgcräff).
O 111 i t i, ijein v. pf unb omivati, am v. impf, abwafchen. Omitje n. fie Abwafd;itng. Oinivanje n. baS Abtpafd;en. Omivljiv adj. was ftch abn>afd;en läßt.
O m I a den je, n. bie SBerjüngung. Omladeti, im ober omladniti, nem v. t>f. ftch verjüngen, jung werben. Omladiti, im v. pj. verjüngen, wic= ber jung machen; — fe v. r. pf.
fid; verjüngen, jung werben. Omla-diven , vna, vno adj. VCrjlittgetlb, was fid) verjüngen (aßt.
O ml k t i t i, im v, pf abbrefcbctt. Oinlazhen part. abgebrofd;ett, aflbe= Eannt, verbraud;t. Omlazhva f. ab= gebrofchetteS 3eug.
O mokri ti, aud) omokrötiti, im v. pf. benäßen, befeuchten.
O m o sli en je, n. bie SBerbeiratung. Omosliiti, im v. pf (feitte Socbter an einen, mit einem) verheiraten; — fe v. r. pf ftd; verheiraten, einen Wattn nehmen (nur von Wäbcbett wirb eS gefagt). Omoshenka/. ein verheiratetes grauenjimmer.
Omot, m. unb ömotiza f. ber Satt: mel, bcr ©d;winbel. Oinoten, tna, tno ober öinotizhen, zhna, zlino adj. fd;n>inbe(ig, tattmeinb. Omot-noft ober omotizknoft f. bie©d;wut= beligEeit-
O m o z h i t i (aud; omozliiti) , iin v. pf. eintaud;en, befeuchten.
O m o z h n e j f h a t i, am v. pf. ver»
flärEen, jlarfer machen.
Omreshenje, n. bie SSergiffcruttg. Omreshlti,, im v. pf. vergittern, umftrifen. Omreslije n. baS ©ittčr. Omreshjizhe n. d. ein EletttcS ©itter.
O m ü r h i z h n e k, m. baš 3iebpfla= fier, SScfifator.
On (aud) oni, ona), ona ober onä, öno ober ono pr. er, fie, eS. (Sic= fes Pronomen bezeichnet, außer bem einfachen Sttominativ 6n cr, ona ftc, ono cS, nur ttnbeflimmfe (}.Vrfoncii ober ©egenjMnbe, auf bie man in ber Siebe nur anfpiett, fie aber auS= brüeflid; ettfweber nicht nennen Eatttt ober nid;t nennen mag: oni je povedal, ber Sing (ber —) hat ge= fagt; ona wirb (wie tä) für baS Wannt, unb Sßeibt. gcbraud;t: onä je povedal unb ona je povedala; od onigä, od onega fini dobil, Von einem öcwiffeit, von bem Sing habe id; cS erhalten ; per onem, per onej, per onema, per oneh je bil, er war bei einem, bei einer, bei swei, bei einigen ©ewiffen, bie ich nid)t nennen fann ober wilt; po ranjzim onem, nach bem feligett Sing, ic. Sic nämlid;e unbeflintmte Sebeufttng l;at i. baS bavon abgeleitete ippffef' 10 *
fi VU m onegir, a, o (onégov), ©eibl. onAv, a, o : posnAfli onegAvo hzhér, Eennft bu bie Sochter eitteâ ©ewiffen (beê ©ing) V onAv fin jè per naf, bor ©oljii einer ©ewiffen (ber Ding) ifî bei unê; a. baè SSerbunt onegA-viti (onégati), etwas madjen, waS mon ttid)t nennen fann ober will: dolgo ga je oncgAvil, pa ga ven-der né mogel pregovoriti, er hatte lange bießfallS mit ihm ju tl;un ge= habt, unb Eonnfe ii;n boch nicht über; rebeu ; oginj fim tesliko poonegA-vil, bas geuer ftabe idj fchwer bc= fd)U)id)tiget. (Wet. öratnm. ©. 202.)
Ondi, adv. bort felbjl, eben bafelbfl, bort.
Ondöd (and) ondöt uttb ondod), adv. auf bem borfigen ffîege. On-dôten , tna , tno adj. borfig.
Onégati, onegAv , onegAviti, oné-gov", v. unter O n.
O 11 e m é t i, im v. pf. (prit.) fhtmm werben, crfhtmmen.
O n e in o z h i, moshem, mogel v. pf. EraftloS werben.
O n e f n A s h e n j e , n. bic Ißerunrei* nigung. OneTnAshiti, im v. pf. 'verunreinigen-
O n e z h é d i t i, im v. pf. befchmu(jen, verunreinigen.
O n i Ii a t i, am v. impf, (koga) ju 3emanben oni (©ie) fagen. 5Gerglei= d;e Tikati unb Vikati.
O 110 d, adv. auf bem jenfeifigen ©e= ge. Onoten, tna, tno adj. jenfeitig.
Ontipà, adv. wahrfchcittfid), per= mutijtidj (nad) bireEt gesellten 3ra= gen uitb erfolgter ¿Bejahung).
O p A d a n j e , rt. bai ©inEen. OpA-dati, am v. impf, finEen, Einfallen. Opadljiv adj. hinfällig. Opadljivoft f. bie #infälligEeit.
OpAhati, am v. impf. ltnb opAli-niti, nem v. pf. anwehen.
Opak, adv. »erfelirt: vfé na 6pak gré, alles gel)t verEei;rf.
O p A1 i t i, im v. pf. verfengen, welE tnad)cn.
OpAnjenje, aud) opanjénje, rt. bie Sßerjloiiung. Opànjenoft f bie S3erjiocff(;eit. Opanjeti, im v. pf. »erflodeit, verftocft loerben.
O p Ank a, f. ber ©dniiirfdml).
O p à r a, bas iöerfochwaffer. OpA-
ren, ma, rno adj. an ber ©affer* fperre leibenb. OpAriti, im v. pf. anbrennen, mit heißem ©affer begießen.
O p ar ft en én j e, n. bie SSererbung. Oparftenéti, im v. pf. jU tôrbe mer» beit, »ererben.
Opâf, m, • aud) opalivniza f. unb opafivnik m. ber Öürtel. O'pAfati, fhem v. pf. umgürten. Opafovànje ». baS Umgürten. Opafovati, fùjem v. impf, umgürten, itd) mit ilingür* ten befd)âftigen.
OpATti, opadem v. pf. verfiitfen, verfallen.
O p A s e n , sna, sno adj. bel;utl)fam. Opasenje rt. bie SSemerEung. OpA-siti, im v. pf. bemerEen. OpAsnol't f. bie i8eI)UtbfamEeit. OpaslievAnje n. baè 53eobad)teit. OpashevAti, skùjem v. impf, beobachten. Opa-shevAviz , vza m. opashvàvka f. ber 33eobad>ter, bie —inn. Opàskva f. bie Beobachtung.
Opat, opatiza, v. Abat, abatiza.
Opéka,/ ber Siegel- Opélcati, am v. impf, bacfeti.
Opepéliti, im c. pf. mit Afcfce beftreuen. Opepeléti, im 1?. pf. ju 2lfche werben.
O p é r a t i, am r. impf. anfiemmen, anfersen ; — fe v. r. impf, (ici) «n» jîemmen, fief) jlüfeen.
Operh, m. ber Attêfafe.
Opemiza J. bie Ärutfe.
Opérvizh, adv. jlterft.
OpefovAnje, n. bie S5erunglim= pfung. OpefovAti (aud) opfovAti), opfùjem v. pf. verunglimpfen.
Opéfhanje, n. bie (Srmûbung. Opéfhati, am v. pf. ermüben.
O p é t ( im tiefen UuterEr. ) , adv. wieber.
O p é z h i, opézbem , opeltel, ope-zhen v. pf. anbrennen; — fe v. r. pf. »on ber ©onne »erbrannt wer; ben; fid) verbrennen.
Opikanje, n. bieUmtiipfelung. Opi-kati, am v. pf runb herum jertùpfeln, umfüpfellt. OpikAvati, am v. impf. etwas ©pifeeS Ijineinflecfen, baß ei fieefen bleibt, (ieefen machen. Opih.i-zha f. eine am oberen Gnbe in bie (Srbe gefieeffe Siebe.
Opipati, opipljem v. pf. (rutli l;erum) abîlauben, wegraufen.
297	O p i
Opiranje, n. baš 21nflemtnen. Opirati , am v. impf. an|temmen, ait= fefeen; — fe v. r. impf. ficb an» jlemmen.
Opif, m. bie Uttlfcbriff. Opifanje n. bie Umfd;reibung; bie Sefcbreibung. Opirati, fliein v. pf. umfcbreiben; befcbreiben. Opifljiv adj. umfdjreibenb.
Opiza, f. ber Affe. Opizliji adj. Jlffen■.., affettlbaff. Opizbka f. d. baš 21cjfd)en. Opizlinik, opizhnjak m. baš 2lffeit=9ftditttdKn.
O p i z h i t i, im v. p f. et maš Spifeeš bineitt fteefen, bafj eš flccPeit bfeibt, jtecfen macben; — fe v. r. pf. ffecFen bleiben.
Opla line nje, n. bie Aušfpufuttg. Oplahniti, nem v.pf. unb oplahno-vati, nujem v. impf. aušfpulen; ab= fpiilen.
O p ] a f h i t i, im u. pf. fcpeu macben, t»erfd;eucben.
O p 1 a s , m. ber Dflugiopf.
O plat Fommt nur in SBerbinbuitg mit r', 5. 33. v' oplat vrezhi, ju Soben roerfen, uor.
Op t ¿Tki ti, im v. pf. Eapl macben.
O p 1 e Tt i, opletem v. pf baš £aar macben, friftren. Opletanje n. baš grifiren. Opletati, am v. impf. ben Šopfpufc macben, friftren.
Opij u vanje, n. bie SefpucFung. Opljuvati, ain -o. pf. befpttcFeu. Opljuvik, vka m. ber ©peid>el.
Oploditi, im v. pf. unb oplodo-vati, am ober dujem v. impf. be« frucbteit, frudjfbar mad;en (pon Jf;ie= rett).
Oplot, m. ber 3autt.
O p odtekati fe , am fe v. r. impf. ftoipern, flraud;etn.
O p o k a t i, am v. pf. ( kogar slo ) berb abpriigetit, redjf abbldtten.
Opoldan, dneva m. ber ®!iffag. Opoldanfk adj. miffdgig. Opoldne, opoldne adv. JU iOiittag. Opoldne-ven, vna , vno adj. iBiiifagš ..., mittdgig.
O p o 1 no z h , 1. opolnozki ober opol-nozlu f. bie ®ittcrnad)f. Opol-no-zlien, zhna, zimo adj. mifterndd)tig, mitterndcbtiid). =nozlii ober =nozhi adv. um Wiftcrnad)t. mozliji adj. 2)litternacbt..., mitternddjtig. «tozli-piza f. bie ©prijlmette.
O p ö	298
Opomägati, am v. p f. unb opo-magovati, ara ober güjem v. impf. (komu) abpelfen.
Opomba, f. bie ®la|mung. Opo-memba , opomimba , opominek , opoininjeli, opömnja f. bie (Srimte= rttng; bie ©rmabnung; bie 23emer= Jung. Opoineniti, opominiti, nem v.pf. Ultb opominati, opominjati, opominvati, opomenovati, am v. impf, mahnen, ermahnen, erinnern, anmerEen; opomeniti le v. r. pf. ficb erinnern, gebeitfen. Opominjanje n. baš TOafnten , baš (Srmabnctt. Opominjaviz , opominväviz , vza m. opotninjavka, opominvavka f. ber (Srmabner, bie — tnn. Opomniti, nem v. pf. aufmerEfam machen.
Opomözhi, morem, möge! v. p f. (fi) ftd) bepelfen : mäti fo fi opomogli, bie 2>iutter l;at fid; bel;o(fen.
O p o n ä fli a n j e , n. baš SSormerfen, baš SorrticPen. Oponäfliati, am v. impf, unb oponöfiti, im v. pf. mit HeftigEeit unb SitterEeit mieber in baš Anbenfen bringen, »ormcrfeu, »orrucPen : ne de bi fe revesh« ufmilil, flie le oponafha mu ober gä, anflaft fteb beš (Sfenben ju er» barmen, fpotfet er nod) feiner. Opo-naTbnja f. ber SSormurf.
Opöra, oporna / bie (Sfiifse. Oporen, rna, rno adj. jlttfcig. Opör-nol't/. bie ©tiifeigfeif.
Oporöden, dna, dno adj. @e= buriš..., bei ber ©eburt.	•
Oporoka, f. baš ¿ejlamenf.
Opofelitife, im i'e v. r. pf. fid; aitfiebeln.
O p o t, m. ber Umgang.
Opotakniti fe, in ©f. opotekniti fe, nem fe v. r. pf. unb opotikati fe, am fe ober opotizliem IV: v. r. impf. fiolpern, flraudjeln. Opotika-nje n. baš Stolpern, baš Straucbefit.
OpotiTk, m. ber ©egenbrucf.
Opotözlien, zhna, zlino adj, iuget« runb: frezha je opotozhna, baš ©tücf iji Eugelrunb b. i, »erdnberlicb.
Opovreti, em v.pf. ein tuettig auf= halten, hentmen. Opovretje n. bie Hemmung.
O p oz hi ti, im v. pf gttfpringen, etroaš guffptingeu: d<in je opözhil, eš beginnt ju tagen,
299	O p r
Oprafkati, am v. pf. »ielfad; jer« Erafeen. Oprafniti, nem v. p f. ein Mal irafeen, burcb Krallen »erlefeen.
O p r a f h i t i, i m v. pf. (laubig uia« eben, befläuben; — fe v. r. pf. flau« big werben.
O p rasne nje, n. bte SSereitelung. Opräsniti, nem v. pf. »ereiteln.
Oprati, operem v. pf. auSroafchen, roafdjen.
Oprava, f. (auch oprava) ber An« jug, bie K'leibung; baS ©efchäft, bie 95efcbäftigung : konjfka oprava , baS i)ferbegefd;irr.
O p r a v d a n , part. gered;tfertiget. Oprävdanje n. Bie Ptechffertigung. Oprävdati, am v. pf. rechtfertigen.
Opravi k, vka m. bie 93errid)fuitg. Opravilen , Ina , Ino adj. gefd)dftig. Opravilnik m. ber 0efd;dftSfiihrer; ber SBerroalter. Opravilnoft f. bie ©efchdfttgEeif. Opravilo «. bie 2Ser« richtuijgbaS ©efdjdft: to ne mojima opravila, t>aš gehört nid;t in mein Sad;; je vef v' tvojih opravilali, er iäjjt fich feine @efd;äfte angelegen fetjn; le ena je bila vfe njegovo opravilo, in ta jč bila , böshje kraljeftvo na semiji vterditi, alle feine Si;aten hatten nur ein 3iet: bie ©rünbung eine« SJJeidn'S ©otteS auf (Srbeit. O-praviti , im v. pf. »errichten : vino s'nezliiin opraviti, bem ¿Bein einen (Sinfchlag geben b. i. »erberben; — fe ■v. r. pf. 'fich jurecht richten, fich an« fleiben, ftd; anlegen.
Opravizhen, part. gerechtfertiget. Opravizhenje n. bie Stechtfertigung. Opravizhiti, iin v. pf. rechtfertigen.
Opravljati, am v. impf, (kaj) feinen ©efchdften nadigeheii; (kogar) übel nad;reben, »erleumben; gem. ausrichten; (s'köm) mit 3emanben fd;atten. Opravljaviz , vza m. unb oprävljavka f. ber SDerleumber, bie —inn. Opravljiv adj. »erleumberifd). Opravljivoft f. »erleumberifcheS ©e« fett; bie @igenfd>aft, gerne ju »er« ieumben. Öprävzken, zhna,zhno adj. ©efdjdftS . . . , jum ©efd;äfte gehörig.
O p r e m & g a n j e , n. bie Uebermdl« tigung. Opremagati, ara v. pf. Überwältigen. Opremägaviz , vza m. ber Ueberrodltiger.
Org	3(M)
Opréfen, fna, fno adj. (»om <5rof) ungefdtiert; (»om Kraut, Oiüben tt. bgi.) frifeh, ungefduert. Opréfnik m. ungesäuertes SSrof. Opröfnina obet- oprefnina f. (coll) ungefduerte ©peifen.
O pré ti, oprem v. pf. flufeen; — fe v. r. pf. fjch fiüfeen, ftdj jlemmen.
Oproda, m. ber ©affenträger.
Op ro fi t i, im v. pf. erbitten. O-profljiv adj. erbittlich. Oprofljivoft f bie ©rbittlichfeit.
Opröftiti, im v. pf. befreien, fret machen. Opröftnik m. ber ©efreite.
Op fo vânje, n. bie SSefchimpfuug. Opfovàti, oplüjem v. pf. befebimpfen.
O p u f t i t i (auch opüftiti), im , opiiftil, opufhén v. pf. aufheben; unterlaffen, meiben: kar fe odloshi, fe ne opufti, attfgefchoben ift nicht aufgehoben.
Opzhéftvo, v. Obzhéftvo.
Orcilo, n. ber Jdalbpflug. Oranje n. baS Acfern, baS 'Pflügen. Oràftvo n. ber Acferbau. OratAr, rja unb orAzh m. ber AcferSmann. OratArfk adj. ber Aiierêlcufe. Orâti, orAm unb ôrjem, oral, oran v. impf acfern, pflügen. Orâven , vna , vno adj. aeferbar, ppgbar : oravno polje, baS Acferfelb.
0	r â n e n j e , n. bie SSermunbung. OrAniti, im, nil, njen v. pf. uiib oranovAti, niijcm v. impf. »er« rounben.
Orden (f) dna m. ber Orbett.
Oreh, i. oréha m. ber Sîugbaum ; bie 9lu|j. Oréhik , oréhiz m. d. baS S^uf bäumchen ; bas SJÎuji'cben. Orehov adj. nujjbäumett, »on SRufbaumholj; SKufj . • ., »on 9ïûffen. Oréhoviz, vza m. baS 9îufjbaitmholj. Oréfhje n. (collj ber Sftujjbaumroalb.
Orel, ôrla m. ber Abler (Aquila). Orliti fe, iin fe v. r. impf, ram-mein. Orlov adj. beS Ablers : orlovi nohti, bas ©eipiatt (Caprifolium). Orli zli m. d. eilt junger Abler. Orlji ad). Abler..., ber Abler.
1	O r e s Ii n i k , m. ein fchneibenbeS
ffierïjeug mit jmei ftattbhaben.
Orglânje, n. ba« Orgeln. Orglàti, am ober örglati , am v. impf, orgeln. Orglaviz, vza m. ber Orgel« fpieter. Orgle , örgel f. pl. bie i>r:
gtl: orgle prebirati, bte Orgel fpie« len.
Orja,/ bie ?(cFertttig.
Orjak, ')1. ber Mtefe; bet £eibui. Orjakinja/. bie 9{iefimt. Orjakovfk adj. rieftd;f, ricfenl;aft.
Orlizh, orlov , v. unter Orel.
Ormar, m. ber Saften.
O r o d, aud? orodili, dka m. unb orodba/I baS ffierfjeug. Orodje n. (coli) bie ©erijettge/ baS Q5erafi;e.
Orodjen arij. 3cug ...; orodjen lef,
bas 3eughol$.	-
O rodoviten, tna , tno adj. be« fruchtet. Orodoviti, im v. pf. be« fritdtfen. Orodovitje n. bie SSefrud;« tuitg.
Oroflän, m. bet ßöwe (Leo).
O r o s h a r n i z a, oroshavniza / bie Dhijtfammer. Oroshiti ober oröshiti, im v. pf. bewaffnen. OroShjak m. bet ©affentrviger. Orosbjati, am v. impf, toaffnen. Oroshje ober oröshje n. (coli) bie ©äffen. O-rosbjirhe n. ber Ditiftplafe. Orosbnik m. bet ^Bewaffnete. Orosbnifhe n. baS 3eughauS. Oroshniza f bie Sitiftfammer. Oroshnjar, rja m. ber 2Baffenfd)mieb. Oroshtvo n. (coli) baS ¿düftseug, bas ®affengeraf(;e.
O r Ta nje, n. baS iBalgett, baS SRau? fen. Orfati fe , am fe v. r. impf. (ich balgen, raufen (im ©cherje).
Of, •>.. ofi ober ofi f. bie 2ld;fe; bie ©diärfe; auch bie V(ei>rcnfpi&e (baljer baS ©oflectipe olje).
O Ca,/ bie ©efpe (Vespa).
O fat ober ofat, rn. bie £>iftef (Carduus). Ofatiza ober ofatiza f. ber 2>iftelftnE, ber ©tiglij (Carduelis). Ofatizhji adj. bet feiftelfinien.
Ofeba,/. bie <Perfon, bas 3nbivi= buum. Ofeben , bna, bno adj. pet« fünlicb. Ofebenik , nka m. bet 3n= ipobner. OTebenkovati , kujem ober ofebčnkvati, am v. i -r pf. Anwohner feott. Olebitoll f. bie SSefcbajfenheit. Ofebiza f d. eine Heine sj)erfon. Ofebnoft f. bie $erfönlicbfeif. O-feböjn adj. abgefonberf.
Ofedlanje, n. bie ©affeliing. O-fedlati, am v. pf fafteln, auffatteln.
O fe 1, 2. öl'la m. ber (Sfel. Ofeirk adj. (Sfef . . . , bet (Sfer, efelhaft.f Ofelftvo «. bie (Sfeljiafftgteif.	|
Ofelnik, m. baS ©efefteingeftecF.
O Te m, and; öfem (lieS : ofm, ol'm) num. ad)t. Ofem-danfls adj. arfits teigig. «deTet num. adjtjig. «defet-danfk adj. ad)tsigtägig. =defeti adj. acbfjigfte. «defetkrat num. adtfjig Wal. «defetleten , tna, tno adj. ad;tjigjal;rig. «krat adv. actjt Wal. «kraten, tna, tno adj. achtmalig, «leten, tna, tno adj. achtjährig, «letnoft f. bie 21d)fjai)rigl:eif. «mefe-zlien, zbna , zimo adj. arilfnioitai« Itd), «mofezlinik m. ein 2ld;fmottaf« iinb. «najft num. ad)t}e(;n. «näjfti adj. ad)t5ehttfe. «najftkrat adv. ad;t= Sehn Wal. «näjfhiza /. bie ¿al;t ilchtjeijn, ber 2lcbfjel)ncr. «nik (*) m. ber Wonat Vluguft. «njak m. ber 21cht«(Snber. «red adv. (iit St.) adjtjig. «zbili, zlika m. baS Achtel.
O Temzi, m. pl. bie 2lugcnwimpern.
O Te n, fna m. baS ©f u pfeife tu
Ofenifbe, //. baS ©efpeutiefl.
O fen i ti, im unb ofenznati , am v. pf. befehatten. Ofenzhanje n. bie ©efdjaffuttg.
O Tepni za', f. bie «ßoefe, bie2?iatter; bie iBiatternarbe. Olepnizliaft adi. poefengrubig) blätterig, blatternarbig. Ofepnizliovänje n. baS iBfaffcertt. Ofepnizhovati, am v. impf, blättern.
Oferjati, am v. impf, liiebr. Per« leumben.
Oferzlije, n. (coli) bas Kiugereei« be um baS fierj, bie derstheile: /.ve-tno oferzlije, baS 3nnerfte, baS^erj ber iBIitfhe.
Ofet, v. Ofat.
O f e v a t i, am v. impf. attS bem &C--feife tommen.
Ofiliti, im v. pf. gewaltig werben.
O f i m n i z a, f. eine ,'lrt gifdje.
O fin a, / bie 2lehrenfpifee, bie 91ifpe.
O f i n j a k , m. baS ©efpcnneft.
Ofipanje, n. bie Umftreuung. Ofi-pati, pijem v. pf. ringsum ftreuen, umftretten; — le v. r. pj. p o m ©a« men, wenn er aus ber ©antenEapfel fällt.
O lir, rja m. baS ©efpenneft.
O f i r o m a f h e n j e , n. bie ©erat« ntiing. Ofiromafheti, im v. pf Per« armen, arm werben.
Ofirotenje, n. bieSßerwaifitng. Ofi-roteti, im v. pf. »ertpaifett.
Ofiza,/. d. bas SBefpchen. Oiji adj. 5ßefpcn..., bei- ©efpen.
Ofje, «. Ccoli.j bie 9tifpen, bie Aeh» rdnfpifcen.
OTk.il en je, n. baä ©irisieren eini"ä (Splitters. Ofkaliti fe v. r. pf. fid; einen ©plitfer einsieden.
Oflierb, ober ofkerbya/ bie Ob» forge, bie Pflege. Ofkerbävanje ober olkerbevanje n. baS Pflegen, baS ©orgen. Ofkerbävati, ofkerbevati, am v. impf, pflegen, für efwaSSor» ge fragen. Ol'kerbeti, im v. pf. beforgeit, anorbnen; verforgen: Pzliim fe ofkerbeti, fich mit efroaS verfel;en. Ofkerblenje n. bie ©eforgung, bie tßeforgniß; bie SSerforgting. Öfker-bljiv ad), beforglid). "Ofkerbljivoft f. bie 23eforglid/Ceif. Ofkerbnoft f. bie Pflege, bie Übforge.
Ofkobliti, im v. pf abhobeln.
Ofk omina, f. baS ©faunen (lange
3'il;ne).
Ofkorufha, f. ber ©perberbaum (jjarpfenbanm) unb bie gruebt bauen.
O f k r i 11 i k , nka m. ber Saften.
Ofkrümba, f. bie Verunreinigung, bie 25cfubefung. Ol'krünenje «. bie aSefTecfuitg, bie ©cbänbung. Olkrü-niti v. pf. beflecfen, verunreinigen, fdjÄnben, befubeln: düfho fträft bölj köt gobe telö fpäzbi in ofkrüni, bie Seele beS TOenfcben wirb bureb bie geibenfehaff mel;r enfflellf unb verun» reiniget, als ber ßeib bureb ben AuSfafe.
O fkubfti, fkübem, fkübel, üuiben ober ofkübiti, im, il, blen v. pf. ru» pfen, abrupfen. Ofkübenoft ober ofknblenoft f. ber 3«flo"b beS 0e» rupfffeinS.
O ri a , f. ber SBefcjtein.
O flabe van je, n. baS ©d)loacbwer» ben. Ol'labevati, am v. impf, unb oflnbcti, im ober ofläbniti, nem v. pf. febmad) »erben, ermatten. Oflab-nenje n. bie (Srmaffung, bie ©d)ioacb= rcerbung. Ofläbiti, im v. pf unb oflablati, am v. impf, febwacben, enfEräffen, matt madjen. Ofläblenje /?. bie Schwächung, bie (SntEräftung. Ofläboft f. bie Scbrcäd)e. Oriabo-väti , büjem v. impf, fcbwädjett, matt madjen.
O Fladen, dna, dno adj. wollüftig. Ofladnoft /. bie ffiollufi.
Ofladenje, n. bie ©erfößung. Oflä-diti, im u.pf. verfügen, fuß machen; — ie x>. r pf. ober oflädniti, nem v. pf füg werben. Ofladkolkörjati (*) am v. pf. mit ber 3innuetrinbe würben. Ofladoväti, düjem impf. füß madjen, »erfüßeit.
Oriak, m. baS ©erg.
O f 1 a n i n i t i, im -v. pf fpiefen.
Oflir, rja m. ber (äfelfreiber, ber (Sfelflirt. Oflärjev ober oflärov ad). beS (SfelfreiberS, beS (Sfelljirfen. O-flarniza ober oflärnja/. ber (Sfelfiall. Oflarfk ad). (Sfeltreiber..., wie (Sfel» fjirten. Oflarftvo n. bie Gfeltreibe» rei, bie (Sfelei. oriäft ober öflaft adj. efelfwft. Ofläftvo n. bie <5fel= affigfeif. Ofle ober öfie, ta n. d. as (Sfelein.
Oflaft,/ bie SBotlufl. O Haften, ftna, ftno adj. Wollüftig.
Oflaviti, im v. pf. unb oflavlova-ti, lüjem V. impf, verherrlichen. Oflävlenje n. bie SBerberrlidmng. Oflävdenolt f. ber 3ujtanb, nad>bem man verherrlichet werben. Oflavljiv adj. verherrlid;enb.
O f 1 e d e n j e , n. bie Auffpürung. Oflediti (auch oflediti), im v. pf. auffpüren, erfpüren, auf bie ©pur fommen: fim ga vonder ofledil, id) bin ihm bennoch auf bie ©pur ge» ioinmen.
O fiepet!, im ober oflepniti, nem v. pf. blinb werben, erblinben. Ofle-piti, im v. pf. unb oflepljati, am v. impf, blinb machen, blenben, ver« blenben. Ofleplenje n. bie Serbien» bung. Oflepnenje n. bie (Srblinbung. Oflepnoft, oflepötaf. bie förblinbung, bie ©linbheif.
Oflez, atid) oTlezI) m. ber3luffd;lag, ber fragen an Kleibern.
Ofliza, auch öfliza f. bie Gfelinn. Oriizb ober öflizb m. d. ein junger Gfel. Oflizbji adj. ber (Sfelinnen. Oflov adj. beS (Sfels. Oflovlk ad). ber (Sfet, wie ein 6fel, efelhaff.
orioböditi, im V. pf verfichern; frei machen.
Oflühi, m. pl. bie ©ebläfe.
O fmäk (*) m. baS Achtel; ein f>a(be5 ©eibet.
Ofmeh, m. ber ©potf, baS öefpöffe. Ofmebävati, am ober ofmehovati,
305	O im
hiijem v. impf (köga) verladen,
auslacbcn, »«(puffert.
0 f m er,/ baS 21cbigefpattlt. Ofmer-ka f. bie 2ld;t, ber 'ilcfefcr. Ofmer-kali, am -v. impf. verad;tfad)cn. O-fmernat adj. aci)ffälfig. Ofmcrni, ofmcrnji adj. aefeffad). Ofmi ad). acbfe. Ofmina f. ba$ 2lcfefci, bcr ad)fe Sbeil; bie Dcfav ober bcr ad)fe Sag. Ofmiza aud) ofmiza ober öfinizh-ka f. bie 3afel 2fd)t, bcr 2ld)fcr.
Ofmöd, m. bic Seng, bie Sßerfem gung. Ofmoditi, gern, ofmoditi, im f. pf. »erfettgen, fettgen , abbrennen. Ofinojenoft f. ber 3u)fanb beä 33er= fengffeinä.
Ofmöliti, gem. ofmoliti, im v. pf. mit ißecb verunreinigen; kdör fmölo sbera, fe ofmoli, mer <pcd; fammeit, befubelf fieb mit <Ped).
O fm ü k a t i, ofmüzhem v. pf. unb olmukoväti, am v. impf, (ßaub u. bgi.) abftreifen.
Ofneshiti, im v. pf. befebneien.
0 f n i, fna , fno adj. 21d)$ ... (Knill m. bcr Elcfednagel.
Ofnjäk, m. baä ©efpennejt.
Ofnöva, ofnovizä/. bcr Stoff, ber äarfe örunbjioff; (bei ben ©cbern) ber Settel, ber 31uftug; bie ©erfte. Ornoväti , am ober ofruujem v. pf. (ba$ 03 am) anjeffeln; benörunb (ju einem ©ebdube) legen. Ofnütik, tka m. ber 21nfäug bei ben ©ebern, bevor er an ben QBeberfhtfjl Eommf.
0 fo b, m. ber ©etfef. Oföba f. bic <Perfon. Oföben, bna, bno adj. perfönlid). Oföbnili m. ba$ 3nbi»i= butim. Ofobnoft f. unb oföbftvo n. bie ^erfönlicbfeif.
O f 6 d a , f. t>aS Scfeicffaf: boslija ofo-da, baä 9Ser()ängniß. Ofoditi, im v. pf. richten, aburteilen.
Ofolcnje, n. bie Safjung. Oföliti, gem. ofoliti, im v. pf. fafjen, eitt=
' fallen.
Oförej, adv. um biefe 3eif, um bie* fe gegenwärtige Stuitbe.
Oforcn, rna, rno adj. fefearf. Ofor-noft f. bie Schärfe.
0 fr amos h 1 e n j e, n. bie 35efd)ä= muitg. Oframoshliti, im tr. pf. bt-febämen. Oframöslilenoft f. bie 25c-ftbamfbeif.
Oframötenje, n. bie 23efchäitumg.
Oft	306
Oframötiti, im v. pf. in Scbanbe bringen.
Ofranjak, m. (niebr.) ber Sd>ciß= ferf. Ofrati, oferjein v. pf. bcfd;ei= ßen; — fe v. r. pj. anreißen. O-franiza f. (niebr.) eine fdjmufcigc ©eibSperfon.
Ofredilc, dka m. bie TOitfelftirefee; bie glußinfei.
Ofrezhanje, n. baä ©eiingen. O-frezhati fe v. r. pf. gelingen.
Ofrezbenje, n. bie Öcgfitcfung. Ofrezbiti, im v. pf. beglücfen.
Ort,/, bcr Sfadjel, bie Spifje.
Oftajanje, n. bat 3urucFbfeiben. Oftäjati, am impf. Perbleibcn, jurticfbleiben. Oftänik , oftanjik, njka n. ba$ Uebcrbfeibfei.
Oftanoviti (atld> oftanoviti), im v. pf. jtiffen, grt'iitben; hemmen, einl;a[t ffeun; — fe v. r. pf. ftefeen bleiben, baffen , Jöaft macbcn. Ofta-ncivlenje ober offanovlonje n. bie Stiftung, bie ©rünbung; bie .£>em= Utting.
Oftarenje, n. bie Seralfung. Oflarati fe , am fe ober oftariti fe, im fe v. r. pf. »craiten. Oftärjen part. alt, »eralfcf; (»om ©ein) ab= gelegen.
Oftati, oftänem v. pf. bleiben, »erbleiben, verharren.
Öfter ober ojfter, flra, ftro adj. febarf. Öfter, Ttra m. bie Scfeärfe. 58ergleicbe Ojfter.
Oftermen je, n. ba8 Staunen, baä ©nffefjcn. Oftermeti, im v. pf. erjtauncn , fid) enffefien; erbeben : nad zhim oftermeti, ftd) vor einer Sacbe enffefeen.
Ofterv, a.of'tervi ober i. ofterva, 2. ofterve f. cin bebauener 9tabefbaum, bie imfet, bie .Oüfelftange, bieÄarpfc ol;ne X>acb. Oftervanj'e n. ba« Joiu fein. Oftervati, am u. impf, hfts fein. Öftervizlika /. d. bie .^tifef.
Oftnina, oftniza /. unb ciTtno ber Stad)e(, bie Sfa^elborjte.
Oftopanje, «. ba« Umringen. Oftö-pati, am u. impf, nnb offopiti, im v. pf. rttnb hemm treten, umringen, umfebtießen. Oftöplenje n. bie Ums ringung.
O ft ra (t) /. bie Elufter.
Oftrafnenje, n. bie 2tbfchrc<fung.
Oftráfliiti, im v. pf. abgreifen,
fdjrecPen.
O ft r él i t i, im v. pf. anfcbießen. O ft ré rh, m. (eine gifcbart) ber '.pârêling.
Oftrézlii, ésliem v pf bebienen,
bewirthen. O rt ri ga,/, bte TOufdjel. O ft ri il a, ober órtrina / bie ©d?âr=
fe. Oftriti, im V. impf. fdxïrfen. O rt r i s Ii i t i , geroöbnlid) oftrizhi, isliem v. pf. abfcbcren (mit ber ©d;ere ).
O 11 r ó g, m. ein befefligter, gídebfam
mit VaHtfaben umgebener Ort. Oftriiga, f. ber (sporn. OTtrógni-za /. ber Stitferfpow. (Delphinum. Linn.)
Ort rós lienza, f. bie 33rombeer=
(taube ; bie SSrombeere. Ortróv, m. bie 3nfcl. O rt rú p e n j e , n. bie SSergiftmtg.
Oftrupiti, im v. pf vergiften. O rtú da,/, ber Abfdjeu , ber EM. Oftúditi, im V. impf, verabfdjeuen ; îibfdKti haben, cleln. Oftudnize/ pl. bie ^efeffchett. Oftudnoft /. bie AbfcbeulicbEeit, bie EEelbaftigïeit. ortve,/ pl. ber Sreijacf ber gifeber. O fujak, m. ber TOonat SOtárj. O fú k an je, n. bie Abbrehung. Ofii-
kati, ofùzhem v. pf (ibbrcben. orúpniti, nem v. pf crflaiiiien.
O fúpnjen adj. erflaunt. O fût i, ofiijein, o lui, ofút v. pf. ringsum flreiten; — fe v. r. pf. vom ©amen, wenn er atiá ber ©a* menfapfel fallt, orvet a, / bie 9íad)e, bie ©üí;ne. Ofvetik , tka m. ber Anruftag, ber Süorabenb eineê großen gejttageá. Ofvctiti, im t>. pf. heiligen; — fe v. r. pf. geheiligt' werben ; fieb rä= djen : lidor fe ne ófveti, ón fe po-rveii, roer fieb nidjt rad)t, roirb meht geheiligt. OTvetnik m. ber Kâcher (St.).
Ofveti én je, n. bie Erhellung, bte Erleucbtung. Ofvetléti, im v. pf.
ttltb ofvetlováti , lújem v. impf.
bclettd)fen, erleuditen, erhellen. Olvet-lovánje n. baS 25eleud;ten, bafl Er= bellen.
Ofvitanje, n. bie ©idjtbarwerbung bei aubrechenbem Sage. Ofvitati,
am x>. pf. (bei anbreebenbem Sage) fiebtbar »erben.
O I vo j i ti, im v. pf. eigen machen, erobern.
Ofzáti fe, ofzliim ober oflizliim Te v. pf. unb orzkivati fe , am fe v. impf, ftcb bes £>arná entlebigen, auSharneit.
Ofháben, bna, bno adj. verôcbt= lieb, hodnnüthig, ftotj. orhábiti, im v. pf. hodjnuithig machen. Ofliáb-nesli ober oriiábnik m. ber í>od)mu= thige. OHiábnort/. ber í)ochmufh, bie' í»ochmííthialeit.
oriiésk, m. baa Acbfcnblccb.
Of hiti, i j em v. pf. unb ofliivati, am v. impf. fiicFen, mit 9iábten verjieren-
O Tli it i (für vórkiti), im t>. impf. roünfcben.
o r k k ó da,/, bie Einbuße.
Ofhkrófiti, im ober olhkrofotáti, fózliem unb oilikroptati, ám v. pf. bcflecfcn , befubeln (bepriffdjeln).
0	riilali, m. baS "Berg; ber Efelž= furs, bie Kegebijlel (Onopordon).
01	h 1 á t a n j e, n. bie ©ewahrwerbimg burd) Saften. Ol'hlátati, am v. pf. betaften, burd; ben Saftftnn geroahr werben.
O fh p ó g a t i, am v. pf. abnuften.
Ofhriben, bna, bno adj. muti;» roiöig. Ofhribnoft /. bie ®tutl;= roilligietf.	.
O I'll t a r i j a , / ber ©aftl;of. O-fhtarjáfli, atld) oflitir , rja m. ber ©aftwirtb- Oftterjáfhiti, im v. impf, ©afíwirth fepn. Ofhterjáriik adj. ber ©a|iwirthe.
oriitorénje, n. bie SSerfiocfung. Oflitoréti, im v. pf. verjtocfen, ju einem Slofe werben.
O s á If h a t i, am v. pf. verfd;öneni, verlieren. Osálfliaviz, vza m. ber SSerfdwnerer.
O s á n k a t i, am v. pf. mit einer ©cblinge umgeben, umfdjlingen.
Osditi, im ». pf. borren. Osdiza /. bie Sarre.
Osdráva, /. bie Arjenei. Osdra-véti, im v. pf. gefitnb werben, gene-fen. Osdravèzbèn, zhna, zhno adj. beilfam. Osdravilo n. bie Arjenei, baâ JöeilSmittel. Osdráviti, im v. pf. gefunb machen, peilen ; — fe v.
r. pf. gefunb werben. Osdravlenik m. eig. ber ©enefene; unr. ber 2trjf. Osdravitljiv adj. heilbar. Osdra-vítljivoft/ bie Jbetibarfeií. Osdráv-lcnje n. bie Teilung, bie ©enefung. Osdrávlenz m. osdràvlenka f. ber obet bie ©enefene. Osdrávljati, am v. impf, heilen, gefunb machen. Osdravljív adj. fjeiífam. Osdrav-Ijivoft f. bie Jpetlfantfeif. Osdrávljati , am v. impf, heilen, gefunb maceen, euriren. Osdravnik, aud; osdravnítel m. ber Arjf.
Osébel, bla, blo adj. erfroren. Osébioft f. bie Erfroreitl;eif. Ose-bováti, ám v. impf, £älfe íeibett. Osébfti, bem, bel, ben u. pf. burd) Srojt fül;lloS gemacht werben, »on ïîâlfe bitrdibrungen werben, wenn j. 55. bie ©lätter ber ^pausen »ertoel» fen, aber bie 'PPanje fefbfl fünftigeS 3al;r wieber wächft. 23erfd;ieben »on Smersniti.
Oseleiiéti', im v. pf. grün wer» ben; griiit färben.
O s i d i e , ». (collj bie ©runbfefle, bie SBerfdjausung.
O s i m é n j c unb osimovánjc n. bie Ueberwittferttng. Osiméti, im v. pf. unb osimováti, áin v. impf, líber» wintern ; auswintern. Osímiz, mza m. bie ÏBinferfrud)f. Osimina f. (afffl. os im j) bie ©itiferfaaf.
O s i 11 i t i , nem v. pf. ben ©unb auffperren : je veliko osinil, pa ni mógel posliréti, er l;at ben ©unb weit anfgefoerrt, foitnfe es aber nicht ftinab fd)(ucfeti; ober: er í;at ju oieí auf ein ©al unternommen.
O sir, m. ber 3htcfblicf, bie SJtücfjtchf. Osiranje n. bas Umfel;en ; bas Uni» herblicfen. Osirati fe, am fe v. r. impf, umfehen; umherblicfen.
O s 1 ó b e n j e , ». bie Erbitterung. Oslóbiti, im v. pf. erbittern.
O smér jati, am v. p f. (kóga) mit SBorten beftrafen, aushelfen; gem. auSmad)en, auSgreineti.
Osnámlian, part, inbijirf. Osna-iiílo ». bie SSetfünbigung, bie 23er» lûutbarung, bie Sofhfchaft; ber 23er= fmibjeffel. Osnániti, im v. p F. unb osnanováli, niijcm v. impf, befanut inadien , »erfünbigen , »erlaufbaren. Osnanitje ». bie Nachricht. Osna-
nováviz, vávza m. ber SSerfünbiger, ber -fterolb.
O s ô r, 2. osóra m. ber SJlücfblicf, bie 9lücffid)f. Osréti fe, osrèm le v. r. pf fid; umfe(;en, rûcfblicfen.
Osvésden, part, gefiirnt. Osvé-sditi, im v. pf. mit ©temen »erjic= reit, gefiiruf mad)en. Osvésdje «. ber ©fernenhimmeí ; ber ©fernen» franj, bas ©eflirn.
Oshaloftiti, im v. pf. betrüben, traurig machen ; — fe r. r. pf. fich betrüben, traurig werben.
Osharjavénje, ». bie Erglühung. Osbarjavéti, im v. pf. glül;enb wer» ben, erglühen.	t
O s h é m a n j e, n. bie AitSpreffitng. Oshémati, am v. impf auêpreffetl. Oshémaviz, vza m. ber AuSpreffer.
O s h e il i t e v , 2. oslienitvi ober oslic-nitva, 2. osbenitve,/. bie 3ScrI;eira» fung. Oshéniti, im v. pf. (eilten ¡jüngling an eine) »erheiraten; — fe v. r. pf. fid) »erheiraten-, ein ffîeib nehmen, ftd) beweiben (nur »ont ittättn» lieben ©efdjfechte fanit man es fagen).
Osker tati, am v. pf. i;infertijlig betrügen, belugfen.
O s h g á t i, osbgém v. pf. unb oslii-gaii, am v. impf, anfengen, »erbren» tien ; ( irbeneS ßiefchirr ) brennen. Osliig >rr. bie ©ertge. Osbiganje ». bas Anfengen ; bas'SSrennen (bes ©e» fdjirreS).
O s Ii g é z h i t i, im v. pf. heifi ntadjen.
Oshivéti, im v. pf. »oit SReuem anfangen $u leben, toieber aufleben: na rasvalínah novina oshivi, auS belt Xnimmern erblüht ein neues Se» ben. Oshíviti, im -v. pf. beleben, (einen Sobfen) mit Seben »erfe!;cn; laben, erqitiefen; — fe v. r. pf. fid; ergiiicfett. Osbivlenje n. bie Aitfle» bung; bie Belebung. Oshivljajózli part, belebenb, erqutcFltd;. Osliívlja-nje ». bie Erquirfung. Oshivljati, am v. impf, beleben ; erqitiefen, laben.
Os Ii Iahte nje, ». bie Abelung. Oshláhtiti, im v. pf. abeln.
Oshmáganje, ». bie ©dmiäftung. Oshmágati, am v. pf fcbtiiäi;en. Oshmágaviz, vza m. ber ©chmäher,
O s limé t i, os ht n ém v. pf. auSpreffcn.
O s h ii 1 k , m. eine burd) Arbeit eut» ftanbene ©chwiele. Osluilenje », bie
Berurfacbuttg ber Schmielen. Oslni-liti, im v. pf. Schwielen, Blafen »erurfadien ; — fe v. r. pf. ficb Schwielen, Blafen jujic^en.
Otâlenje, n. bie Auftpauung. Otâ-liti fe obet otâjiti fe, im feu. r.pf. aufbauen.
O t im né ti , v. Otemnéti unter Otemnénje.
Otäva, f. ba« ©rummet. Otàven, vna , vno adj. ©rummet... ; otâvna kofhnja, bie @rummetmal)b. Otàviza f. ober otàvzhizb m. d. baê 9îad)= 'grittnmcf, baê Späfgtttmmef.
Otekanje, n. baê Sdjwctlen, baê @efd)tt)o[[ett î îôerben. Otékati, am ober otézbem v. impf, burd) eine innere Utfacbc auêgebefmf werben, fdjweHen, anfdjwefliit. Otekel, kla, klo adj. gefdjwollcit, attgefcbwollcn. Oteklina auch oteklina f. bie 0e= fchwuljî. Oteklinaft adj. »oll 0e= fd;wülfte; gefd)wut|1artig.
O t élit i fe, auch otcliti fe , im Te v- pf. falben.
Otemnénje, «.bie XHinEelwcrbung; bie BerbunEelung. Otemnéti, im v. pfi. bunEel, finftèr werben. Otemniti, im v. pf. unb otemnovàti, niijem v. impj. verbuttEcln, ftnfier machen ; otemniti fe v. r. pf. fïnfter werben. OtemnovAviz, vza m. "^emnovâvka f. ber BerbunEfcr, bie —iitn.
O t é p, »m. eine auêgeElopfte ©efreid garbe. Otépanje n. baê AuêElopfeit ber ©efreibegarben. Otépine f. pl. (coli) halb auêgeElopfte ©efreibegar» ben. Otépfti, pem v. pf. unb oté-pati, am ober pijem v. impf. 0ar= ben (über ein Saß) fdjlagen, bamif bie iîôrner herausfallen.
O t erden, part, verhärtet, erhärtet. Otèrdenje n. bie (Srbärtung. Oter-déti, im v. pf. verhärten, hart werben. Otérditi, im xj. pf. erhärten, hart madjen; — fe v. r. pf. erbar= ten, h«ft werben. Oterdnovàti, am v. impf, fejter machen; — fe xj. r. impf, fefter werben. Oterdoba f. bie (Srijätfung, bie SSerjtocfung (in
■ concreto). Öterdobnenje n. bie (Sr= härtung, bie Berflocfung. Oterdob-niti, nem v.pf. verfioeft werben; erhärten. Oterdobnoft f. bie SSer= ftoeftheit.
Otèrnjanje, n. bie Beborintng. Otérnjati, am v. pf. bebornen.
Otérpnenje, n. bie ©rjtarrung. Oterpnéti, im obet otérpniti, nem u. pf. erftarren : beféda mu Vùftah oterpni ober otérpne, baê ÎBort ftirbt ihm auf ber 3"nge; roke fomiotérp-nile, bie Jpânbe er|îarren mir (vor kälte). Otérpnoft f. ber 3uftanb ber ©rftarrung, bie @rftarrfheit ; (tropifeh) bie ©eftihilofiaieit.
O té Ta nje, n. bie Bebauung. Oté-fati ober otefàti, otérhem v. pf. unb otefàvati, am v. impf, bebauen. Otefâvanje n. baê Bebauen. Oterâ-ven, vna, vno unb otefljiv adj. waê ftcb bebauen läßt, behaubar. Ote-ràvnort, otefljivoft,/: bieBebaubarEeit.
OtèTlienje, n. bie ©ntniichterung. Otéfbiti fe (otéHiziiati fe), im fe v. r. pf. ftch enfnitchfern, b. i. in ber grtih, wenn man noch nüchtern ijt, etwaê effen ober trinEen.
Otesh kotiti, im v. pf. erfdjmeren.
Otét i, otméin, otét v. pf. unb oté-vati, am v. impf, befreien, retten. Otét je n. bte Kettung. Otévanje n. baê Stetten.
O ti z, tr.a m. d. baê Bäfercben.
O té z h i, zliem v. pf. anfcbwellen. Otézbljiv adj. waê leid)t anfdjmiflt; fchwülftig (?). Otezhljivoft f. bie Gigenfcbäft, leicht an$ufd)WeClen.
O tika,/, bie Pflugreute.
Otip, m. ber Safijtnn. Otipati, pijem u. pf. betaften, burd) ben Xaffe ftnit gewahr werben. Otipen, pna, pno unb otipljiv adj. fühlbar, bureb ben Saftfiun wahrnehmbar.
Otök, m. bie ©efcbmul|t.
O tök , m. bie 3nfel.
O top len je, n. bie (Srwärmung. Otopliti, im v. pf. erwärmen.
Otörbanje, n. bie BerEörbung. Otorbati, ani xj. pf. verEörben , mit einem BeißEorbe ( SJtaulEorbe ) ver= fefien.
O t o s h e n , slina, sbno adj. traurig, betrübt ; faumfelig. Otoslinoft f. bie SraurigEeit , bie Betrübtheit ; bie SautnfeligEeif.
O tovoren je, n. bie BeoacEung. Otovöriti, im u. pfi bepacfen, be= lafîen.
O t o z h à n , m. otozhânka f. ber
3nfutaner , bie — iittt- Otoihanfk "dj- Snfnlaner..., von bet Jnfel, jur Snfel gepbrig. O t ranit i / im v. pf. befpbren. O t r e b i k , bka m. baš Abilaubfel. Otrebiti, im v. pf. abElaubett; ver« fitgen, reinigen; baš (Singcmeibc bet'5 auš nepmen, befonberš bei gifcben: drevje otrebiti, bie unnufeeu 'ilefte von bettSdumen fcbitetben ; hrufhke, fkelato, selje , ribe, mlako, ribnik otrebiti, 23irtten, <2a(at, Sraitf, Ji» fcbe, bie Sadje, bett Setd; aušpufeen U. Sgl. Otreblenje n. bie ?lbf(au= bttng; bie SSertilgung, bie Keinigung. Otrefanje, n. bie 2lbfd)uffe[ung. Otrčfati , am ober otrefti, fem v. pf. abbeuietit, abfcbutteln. O t r e s n i t i, nem f. pf. ( kogar )
nucbfern macben, ben Matifcb aušfrei« bett; — fe v. r. pf. nucbfern mer« ben, ben ftaufcb verlteren. O trč t i, v. pf. abroifcpen, abfrocFnen. Otrobi, aucp otrobje, 2. otrobov ober otr6bi m. pl. unb f. pl. bie Jtleien: govori, kakor bi otrobe vesal, er fpricbt opne Sufamnienbang. Otrok, 2. otroka m. baš Šiltb. Otrofbk adj. £inber ..., ber Sinber. Otroflitvo n. bie &inbbeit, baš Sin» bešafter. Otrozharija/. bie Sinberei, bie Sinberpoffen. Otrozhe, ta n. (verad;tl.) ein elettbeš ilinb. Otro-zhizh m. d. baš Sinblein. Otrozhija f. bie Sinberei. Otrozhinltvo n. bie £inbpeit. Otrozhji adj. Sinbš..., ber itinber, iinbifcp: otrozhja po-ftelja, baš 95eft fur bie Sinber; baš ajocbenbett. Otrozhniza/. bie©bd)= nerintt. Otrozhnizhva (*) f. baš fSocbenbeft. Otrozhnjek m. bieSSar' nuttter, bie (Scbarmutter. Otrozho-vati, zliujem v. i»ipf. Sinberpoffen treiben, finbern. O t r u d e n , part. maff, erfd;opff. Otrudenoft /• bie ®af figfeit, bie Grimibung. Otruditi, im t,. pf. abmuben , miibe madjett; — fe v. r. pf. iniibe merben, ermuben. Otudi, adv. furj friiper. O t u m p a t i, am v. pf. abjiumpfen. O v, ova, ovo pr. biefer, biefe, biefeš (alš bie eigentticbe, in ganj Sroafien nod) gebrdud;tid;e, in Kr. unb £f. ganj, in ©f. metjl veralfefe
SSebeufung biefeš ^ronomenš). Hau« fig jebodj' mirb in 2t., roo man baš un, una, «no ber Srainer feltener bort, jener, jene, jenes bureb ov, öva, ovo bejeiebnet, 5. 95. ne toti (Sr. leta), ovi te je vidil, niebt biefer, jener f;af bid) gefepen; uv den , vorgeitern ; übermorgen.
Ovaden, dna , dno adj. ftd;er, niept trügenb: ovadna snamla, ein ficpe= reš	{in foldjeS, btircb
tveldješ mir etmaš erfapreit, baš uns baš @emünfd;te erfennen läßt. Ovaditi , im v. pf. $u erlernten geben, verratpen, entbeefen.
Oven, ovna m. ber 9öibber, ber ©d;opš. Ovnov adj. ©epopfen..., beš SSibberš. Ovnovina ober övnovna f. (coli) baš ©cpbpfenfleifcp. Ovnovfk adj. (Schöpfen..., ber üöibber.
Overati (f) am v. impf, abroepren, abpalten. Overili, rka m. ber 9Bi= berflanb.
O v e r n i t i, nem v. pf. abtvenben.
Ovef, ovfa m. ber Haber, j>er Hafer (Avena). Ovfen adj. Hafer...; ovfeni kruh, baš Hafcrbrot. Ovfe-nifhniza f. bie Habetbirne. Ovfeniza f. baš Haferjlrob. Ovfenjäk m. baš Haferbrot. Ovfifhe, ovfifhzhe n. ber Haferader.
Ovefelenje, n. ber Sroji, bie ®r» roeduttg von greube. Ovefeliti, im ■v. pf. tröjien, erfreuen, greube er= meden. _
Ovijati, am v. impf. unb oviti, ijem v. pf. umminbeh. Ovitje n. bie Umminbung.
O v i n j k , m. ber Umfd>meif, bie SBeitläufigFeit. Ovinjkaft adj. irre« gttlär, ungefornit.
O v o m o t i t i, im v. pf fdjminbelig madjen, betäuben; — fe v. r. pf. fdjmiitbelig roerben.
Ovo Tkati, am v. pf. mit ffiad;5 uberjieben.
O v o s a , f. baš Ueberbanb.
Ovratnik; m. baš Halšbanb.
Ovrozheti, im v. pf. in Hipe iomnten, erpipt merbett.
Ovfen u. f. m., v. unter Ovef.
Ovza , f. baš ©epaf. Ovzhär, rja m. ovzhariza f. ber ©d;äfer, bie —inn. Ovzharjev ober ovzharov adj. beš ©cpäferj. Ovzhärniza, ovzharnja
/. ober ovzhak m. bet- ©c&affiafl. OvzhArfk adj. <2d)dfer..., ttnc eitt ©djafbirf. Ovzlietina f. (coll) baS ©(paffletfcfc. Ovzhiza/baS ©d)df« cbcn. Ovzhji adj. <2d)af..., bcrSdjafe.
O z e j a t i (and) ozedati), am v. impf. tlltb ozediti (aud) ozediti), imv.pf. feigen, feil;cn.
O zel , aud) ozel, ozla m. bcr ®tal)l. OzlAnje n. baS ©fdl;icn. OzlAr, rja m. bet <Sfal;Iniad)er. Ozlaft, ozlen adj. fldpicrtt. Ozlali, am a ud) ozlati , ara v. impf. fidl)letl.
O z ep, m. baS PfropfreiS. Ozepcn, pna , pno adj. pfropf...; ozepen volih, baS ffiad)S jum pftopfen. Ozepiti , im -v. pf. roegfpaltett ; pfropfett.
O z e t, m. ber 6fitg.
O z i g a n i t i, im v. pf. Itad) 3igeuilCt 3trt betriigen, prellen.
O z i m a t iam v. pf. aufieimcn, auf« fprojjen. Ozimik, mka m. bcr ©prof« ling; bcr Sraubenfhel.
Ozirati (f) am v. pf. Pcrjicren.
O z u k r a t i , am v. pf. bcjucfern , »ersucfern.
O z v i r a t i , am v. impf. unb ozvreti, em v. pf. bas ©cbtnalj, bcn ©pecf jerlaffen; gcmeinigltd; ben Speci tu (Sdjmalj ttcriDanbcln. Ozvirk m. bic ©pecffrumme. Ozvirkez m. d. baS Specfftiimtndjen.
O z v i t a n j e , n. baS Abblupen. Ozvitati, am v. impf. unb ozvefti, ozvetem v. pf. abblupen.
O z h a , ozheta, rid)tigcr ozhe, ozheta m. bcr SBafer. OzliAk m. bcr (Srj= pater, ber Pafriard). Ozhaken, kna, kno adj. patriard)alifd). Ozhaftvo n. bic Pdferlidje Jpeimat, baS 33ater= Ianb. Ozhcnafh m. baS 33aferitnfer. Ozhetov , ozhin adj. beS SSaterS, paferlid). Ozhetovfli, ozhetji, ozliinfk adj. ber SSatcr, paferlid». Ozhik obet ozhka, 2. ozhka m. d. bit SSdferčben, licbcr SSafcr. Ozhim m. ber ©tief« pater. Ozhinftvo n. baS pdterlidje (Srb« tpeil; baS (Srbfl)ei( (PatrimoniumJ.
Ozhilnize,/ pl. bic iSritle.
O z h e, v. O z h a.
O z h e d i k, dka m. bie 9teinigung. Ozhediti, im v. pf. reinigen.
Ozhcmeriti fe , im fe v. r. pf. jornig, aufgcbtadjf ipcrben.
O z li c r n i t i, im v. pf fdjTOarj tna« cbcn, anfdwar$en; — fe v. r. pf. fid) fcbtrarj tnacben.
Ozhert, ozhertik, tka m. bcr 1>Ian. Ozhertati, am v. pf. einen plati aufucpnicn, aufj«d)nen.
Ozherftvenje, ozherftvitva f bie (Srfrifd)ung, bie Aujfrifcbung. Ozher-ftveti, im v. pf frifd) roerben. Ozher-ftviti, im v. pf auffrifd;en, frifd) macbett.
Ozhe fa nje, n. bic AuSfdllitnung. Ozhelati obcr ozhefati, l'hem v. pj. auSfdntmen.
O z h e f z e , n. d. baS Aeuglcin.
O z h i, ?.. ozhi f. pl. bie Augen.
Ozhinfk, v. unfer O z ha.
Ozhiftenje, ozhifhenje , ozhi-fhzhcnje n. unb ozhifhbabic 9tei= nigung. Ozhiftiti, im v. pf. unb ozliiCtovati , ftujem , ozhifhvati, am, ozhilhzhati, am v. impf. rci« nigcn. Ozhiftitje n. baS SReinigungS« Iti i t tel. Ozhifhovanje n. baS 3!eilli« gen. OzhiThvalo n. bic SKeiniguttgS«
anflalt. Ozhifhvaviz, vza m. ozhifh-
vavka f. ber SReiniger, bte —inn.
O z h i t, ober ozhiten , tna , tno adj. offentlid) , augenfcpciniich: kar fvet ima sdaj fkrito, bo enkrat vfii ozhito, nicbts ifi fo fein gefponnen, cS Eoinint cinmal an bie ©onncn. Ozhilama adv. PjfenfHdj, augenfcbeiii« licb. Ozhitanje n. baS SSorpalten, baS SSorrucfcn. Ozhitati, am t,. impf. upritefen , »orrocrfen ; auSfcbel; fett. Ozhitnoft f. bie Deffentlicbteit, bie 2lugenfd)eiuIid)Eeit.
O z h i t r e n i k (*) nka m. ber Augen: blief. Ozhiverten, ftna, Ttno adj. attfricbfig. Ozhiveftnoft f. bie Auf: ricbtigieif. Ozhovid m. ber Augeii: fcbcin. Ozhoviden, dna, dno adj. augenfd)einlidj. Ozhovidnoft f. bie Aitgenfcbcinlidjfeif. Ozhnize f. pl. bie 92>riUe.
O z h o v"f k , v. Ozhetovfk untet O z h a.
Ozhuh, m. bcr ©fiefpafer. Ozlm-hov adj. beS ©tiefoatetS. Ozhuhji adj. itiefuaferlid).
O z h ii t i t i, im v. pf. fujjlen, genjaljr tuerben. Ozhutljiv adj. fiiplbar, ipapritepmbar.
p.
Pa, eig. pak con j. unb, aber: jas fini v' melti, ozhe pä na kmetiji, icb bin i it ber Stabt, unb bet Sßater auf bent fiatibe; bi mu she dal, pa ne boga, id) würbe ež t(>m febon ge= bett, aber er folgt ttidjt; ali pa tudi pridejo, fommen fie aber aud;? kaj pa de, freificb tt>o(>f.
Paberik, rka m. baž CefeEorit. Paberkovanje n. bie 9iad)fefe. Paber-kovati, am v. impf. Stacblefe l;a(tett.
Pad, m. ber Sati. Padal i za /. bie Salle, bie SJiaužfalte. Padanje rt. baž öftere Sailen. Padati, am v. impf off falten. Padaviza J. bie fallenbe Sudn. PAdenje ober päd-«enje n. baž Sailen, ber Satt. Pa-desh (*) m. (in ber Sprachlehre) ber SSieguitgžfall, bie CSttbung. PAdiz, dza, autb padlej m. ber $atl. PAd-niti, nem, nil, njen v. pf. fallen, eilten S«U tun.
PA dar (+) ber ©aber, ber SSunbarjt.
Pagadur, m. berSdmfcmeiiler (nad? ö ute m.).
Pag an, m. ber bleibe. Paganiza f. bie .öeibinn. Paganov ad). bež Jgiets ben. Paganfk ad), heibnifd). Pa-ganftvo tt. baž ^)etbenfi;um.
Piiglaviz, aueb pAgloviz, rrt. ein eigenfinniger Snabe; ba^er »cräcbflid) ber -jwerg ; nacb 0 u t ž m. ber ¿bel» Enabe (V).
Pali, 2. paha, paha, pahü, pahöva m. ber dliegel f.fessulusJ.
P A hat i, am v. impf, bureb febnetlen Ciang bie Suff in ©eroegung feiseit, SBinb machen, faebeit; jlotj einherge= Ijeit. PAhanje n. baž 23en>egen ber Viuft, baž Sad;en. PahAzh m. eig. ber iöinbmadier, ber Stüter.
Pähl jat i, am v. impf, (baž Sre» quenfafi»um »on pAhati) Eleinweife bie ßuft bewegen, fadjelit: veter nAm hlad pahlja, ber SBittb fäufetf, fädjclt iiiiž &iij)te ju.
Pahniti, nem, nil, njen v. pf. ftoffen; binfiurjen: s' drogom me je paiinil, vfi fo na me pAhnili , ntif ber Stange l;at er mtd? gesoffen, alle fliirsten auf mich t;in; vfA rodvina je pAhnjena, bie ganje Sreunbfcbaff
(Samitie) i jI geifležarm (geni. ifl an» brennt, l;at einen Sd;uß). PAhnje-niz, nza m. eig. ber gefloffeu t»or= bett; gem. ber ©eifiežarme, ber 9Ser= riieEfe. PAhnjeniza, f. eine geiftežar» me, »errtteffe SBeibžperfon. PAhnje-nol't f bie ©eiftežbefd;i\iuEfl;eif, bte SSeiTtiefibeif.
P a li o d , v. P o h a d a.
Pa j da fh, m. eig. bet- Sleifegefpann; ber ©efpamt, bet- @efellfd;affer. Paj-dAfhenje rt. bie ©efettung. PajdAfhi-na f. bie ©efeUfebaff. Pajdafhiti Te, im fe v. r. impf (s' kom) fidl bei» gefeiten, umgehen: kdor fe s'volkom pajdAfhi, tudi s' njim tuliti mora,
wer mit beut SEßolfe umgebet, muß auch mit il;m heulen. Pajdafhiza f. bie 9ieifcgefellfd;afterinu; bie ©efell» febafterinn. Pajdafhljiv ad), gefetlig. PajdAfhljivoft f. bie ©efelligEeit. Paj-dafhtvo n. bie Steifegefellfcbaff j bie ©efetlfd;aft; ber Umgang.
Pajek, pajik m. bie Spinne fAra-rteaj. PAjezhina f. baž Spinnengeioe» be. Pajezhji adj. Spinnen..., »oit Spinnen.
Pajzholan, m. ber Sloe, ber Schleier.
Pak, con), unb, aber. (Wan fd;reibt aber lieber pA, weil pak außer ber 3ufammenfe<}iing (ampAk) feiten ge= fprod;en wirb.) SBeraleidie P A.
Pal a z ha (f) / ber $aUafl.
Pale, adv. wieberum.
P a 1 i k, v. Pajek.
P Ali ti, im v. impf, brennen, attž» brennen (j. 25. ein h^ljei-než ©efäß, baß ež fid; biegen unb binben laßt).
P Ali z , pAlza (Rež: pAvz, pauz) rn. ber ,£)aumen ; ber 3»tl. PAlezlinik, pAlezhnjak (liež : pAvzlinik, piivzli-njak) rn. ber ¿ältlllUltg.
P A1 i z a, /. ber Stab , ber Sfoef. PAlzhiza /. d. baž Steibdien, baž Stöcfcben.
P Al i z h n i k, pAlizhnjah m. ber Stab» grofeben (nad; ©ltfžm.).
P Alma, / bie kaline. PAlinov adj. i>alm..., ber patine: palmovo drevo, ber <Paimbaum (Falma).
PA1 z (liež: pavz), rn. ber Šaitmen;
bec 3otl. PAlzliek (lie? : pivzliek) m. d. bas 35âumd)eit. PAlzhizh m. d. bas î)âuntd)en; bcr §aunf&nig, bas ©otbfeâbnd)cn (Trochilus). PAt-zlinik, pàlzhnjak m. ber Z)âttmliîtg.
P A m c t, /. eig. bas ©ebâdjtnifj ; g«ni. bec 83er|taitb ; bas ©emiitl; : nn pA-met snAti, auStocnbig, auS bem ©e= bddjtniffe miffen, Eënnen ; dôlgi lAfi, krAtka pâmet, ©eibet baben Eitrjen fficrjtanb ; tô mi v' pâmet 11e gré , bas miti mir nid)t in beit iîopf, idr îamt mir cS nid)t jn ©ctniifbe fûl;= ren ; po pameti mu hodi, baS mad)t il;n benïen, baS gefet if) 111 tm Sopfe Ijertim ; Bôg daj bébzom pamet, bajj bod) bie Seute gefd)eiber rourben; v' pâmet vséti , mai)rnei)inen. Pameten, tna, tno ad]. »erminftig, »erftânbtg, ocrnuitffmčifjig. Pametljiv adj. ber eingcbenE ifl. Pâmetnik, pâmetnjak m. ber am ©ebâd)tnifj= tage ber itiifd)ii(bigen Sinbet- (28. ®e= jemfcer) mtf bcr -9tutt>e ober eincm ©tâbdjen berumgefjt (gem. ber 2luf= ïinbler). râmetnoft f. bie 2>crniinf= tigEcif, bie Siugfeeif.' PAmetovanje, pàmetvanje n. bas SCernûttffeln, bie fficrniinftclci. Pâmetovati, tijem ober pAmetvati, am v. impf. pet'; niinfteln. Pâmetvaviz, vza unb pA-metvavka /. ber SSerniinftter, bie —inn. Pâmetvavfki adj. verniînffî lerifd). Pâmetva, pàmetiva f. ber ©ebâd)tnif;iag ber unfd)ulbigcit 5Žin= bcr (gem. bcr unfcfeulbige Sinbeltag, bas iùnbetfejt).
P à n a t i (f) am v. impf. in 25ann tegen, besaubem, befeeren.
Pan dir ik, rka m. bie ©ucEenfe.
PAn j, m. bcr ©tod', bcr 251ocF; ber tBienenfîocE ; ber SSaumjtamtn : per fuhim pânju jè lahko ogenj gnéti-ti , bei biirrem Î>oIse ijt leiebf beijen.
Pâperk, m. bas SïefeEom (j. 25. iti ben ©eingârtcn cin libriggebliebeneS Srâubcben, ober auf ben gclbcrit einc jurûcigeiaffenc 'Elefere). Pâperki m. pl. bie 9îadpiefe. PaperkovAnje n. bas 9tad)(efcn, bie SRacbleie. Paper-kovàti, àm 1. impf. 9îacbtefe fealfen.
Pâpesli, m. bcr <J>ab|t. Pàpeshev adj. bes 'pabfieS. Pâpeshki, pâpe-slievfki adj. pâbftticl). Pâpeshtvo ». baê î))abjiti;uin.
Papiga,/. ber Papagei (.Psittacusj. Papigiza f. d. baS 1)apageid)en.
Pap rat, f. baS SarttEraiit.
Par, m. baS »Paar: po pAru, paar= meife; ne mu ga pära v' kranjfki desheli, matt finbet feines ©leidjen in ganj Srain nid)t.
Pära,/. (niebr. als g(itd)mort) SSiel), Sttber-
PAra,/ ber X)nn(t.
Farad ish (+) m. baS <})arabieS. Pa-radishen , shna, slino adi. parabie* ftfd). Paradisliniza/. ber <J>arabies--apfcl; ber *ParabieSapfelbaum.
Par an je, n. baS brennen. Parati, am V. impf, (pon ben ©djneibern) trennen. Paraviz, vza m. ber ba trennt.
P A r e (t) /. pl. bie Sobtenbabre.
PAriti, im, il, rjen v. impf, mit Eod)enbem ©äffet begießen , briiljen; fteben, Eocben; — Te, im fe v. r. impf. mclE merben, melEett. Pariven, vna, vno adj. »erbau(id). PAriza /. bie ©cbmitie, bie '¿luSbiinjiitng, 6er ¿mnft. Parjen part, (»on «pei= fen) gebrüfet; (Pon ^flanjen) roelE.
Parket, kelna ober kla m. bie Ätaue.
Pärma,/ berJ&eitbobcn, bie©d)eucr.
Parnik, m. baS ©üßbrot.
Parft, 2. pArfti ober parfti/. bie 33ammerbe. Parften adj. trben; er= big. Parfteneti , im f. impf, jtl (Srbe merben.
P Art a (t)/. baS SSartbeit.
PAf, m. bcr ©ürfet. PAfanje n. baS ©ürten. PAfaft ad. geftreift. Pa-fati, fhem v. impf, glitten.
Pafiha , f. v. PäsduIi.
P a ri V n i z a , f. bet ©ürtel, bie SSinbe.
Pafiza, / baS ©iefet. (Mäste IIa vulgaris. L i n n.)
PAl'ji, adj. (jiinbifcb, »om imnbe: pafja vera, ber JbnnbSgfauben; po pafje, po pafjem, nad) Elrt ber Äunfe.
PAfmo, n. baS ©ebinbe.
PaTt, 2. palii, parti/", bie Satte, bie StauSfatle.
Pattariza,/ bie TOcicrinn. Pafta-l-izhiti, im v. impf. Stcierinn fepit. Pattarizhji adj. bet ®teicrinnen.
P A rt er k, v. P A ft o r ik.
Patti, pattern, pAdel , paden v. pf. einen Satt flnitt, fatten: bei ko paden fueg, toeiß mie gefatlenet ©ebne«.
PAfti, pafem v. impf, njci&cn. Pa-ftir , r)a m. bcr irt. Paftirinka , auch paftarinka, pafterinka , pafti-rizlika/ unb paftirizhik, zhlia m. bie ©acbjlefje (Motacilla alba. L in n.J. Faftirinkiza f. d. baä S5ad;flcf5d)ctt. Pafliriza , paftirkinja f. bie Jpiufittn. Parftirjev ober paftirov adj. bes inrten. Paftirfk adj. bcr .öirfen, •flirten . . . , nad) Strien 2trt. Pa-ftirftvo n. ba$ ^>irfenicbeit, bcr -Cur« iettflaitb. Paftirzhe, ta n. ein fcbtecbter £irt. Pattirzhek m. d. ein Eichtet £irt. Paftirzhji adj. Ritten..., bcr •Birten. Paftirzbovati, am unb zhü-jem v. impf, .gnrt fepit, ein ^>irfctt= [eben führen.
PATtorik, rka m. bet ©tieffo&n. Päftorka, pAftorkinja f. bie ©tief» tod)ter.
Päftuk, m. bcr 25efd)ater.
Piifha,/. bie ffieibe. PAfhen, flina, ilino adj. ©eibe . .., gutter . . .; pafhne selifha, bie gutterfräutcr. Pafliina f. bai ©eibegelb. Pailinik m. bie ffieibe, ba« SBeibelanb; baS ©cibefefl.
PAfhzhiti fe, im fe x,. r. impf. ftcf) tummeln, ftd) beeilen, ftdj fpuben.
Pas der,/, bie 2tge, bic '.¿Icbcl, bcr ©ptiffer ('Abfälle beim gtadjSbrecbetn ober ©pinnen). Pasderje n. (coli) bie 'Agenmenge. Pasdernat adj. »ott 'AAetn.
Pasduh, m. ober pAs-lia/! bte litt
feradjfei, bic Ud)fc.
PAsen, sna, sno adj. ad;ffam, attf= ntcrEfam. PAsiti, im ober pasovati, am v. impf. 2td)t t;aben, achten, auf; merfen. Paska f. bie 'Ad)t, bie 2tuf= tnerEfamEeif. PAsliiv adj. aufmerE= fam. PAsljivoft f. bie 2lufmerEfams Eeit. Pasnoft/. bie 2iufincrEfantEctt, bie JtdjtfamEeit.
P a,s h i t i, im v. impf, füttern, ftopfen (5. 25. bie ©anb mit TOooS).
Päshnoht, m. bie Staue (ber Sü^e, Sd)t»cinc u. bgl.).
Pataka, f. bcr Srebermofl, morauS (Sfjtg wirb.
Patönika,/. bic 25efonte, bic <päo= nie (Paeonia officinalis. Linn.).
P a t u 1 j a k, m. bcr 3rcerg (nach Outöm.).	.
PAuk, v. PAjek.
P A v , m. bcr ipfau (Favn)
„ . , .... _____,„-,-..,. PAviza
f. bie í>fancnt)cnne, bic 'Pfauinn. Pavji adj. Pfauen...; pAvje perél'e, bic ^Pfauenfeber. __
Pavesa,/, ber ©djitb.
P a vlili a, pavlúha m. bcr JparteEin.
PA vol a (f) f. bte S3aumi»otle; ber gtaum, giaitni = ober ©taitbfcbcrn; bic erjten mot(id;feit 25arti;aare. PA-volnat adj. baumioottcu; flaumig.
P A v u k, m. bie ©pintte. PAvužhina f. baá Spinnengewebe. PAvuzliji adj. ©pinnett . • . , oon ©pinnctt. PAvuzhnat adj. poti Spinnengewebe.
P a z b, auch pAzh adv. ja, W0|)í: pAzh réf, rool;t mat;r; takó pAzh, fo Wol)l; Al brát ne bó prifhél, toirb ber 23rttber ntd;t Eotnmen ? 2lnf« roort: ja, wobt, pAzh, de ober bó prifhél; Hm fi pAzh miflil, icf; t;abe mir c6 to oí) t eingebitbet.
P A z h e j, m. ber ©bcr.
P A z h e n j e , n. bic Störung, baš dtnbern. PAzhiti, im v. impf, hin» bertt, floren; — fe, im fe v. r. impf. uiebt «on ©fatten geí;en motten , fpöttetn: kónj fe pAzhi, ba8 *Pferb tjl flättig. Pazhiven, vna, vno adj. hinbertid), flörenb. Pazbivcz, vza m. pazbivka/. ber ©törer, berSScr» totrrcr, bie —inn.
PA/,holat, m. ber ©chlcter, bad gtorfuch-	.
Péd, 2. pédi ober pedí f. 11t ©t. auch peden, dna unb tn ItntcrEr. jiedAnj m. bie ©panne. PednjAti, Am v. impf, mit ber ©panne auSmeffen, fpannen.
P 6 g a,/. ein Efehter gfecP, ber ©01m merfled. Pégaft adj. braitngeflecft; fommcrfledig. PegAt m. bcr t)at)n, unb pegAtka / bie 5)ertt;enne (Numida meleagrii. Lin nj. PÓ-govat adj. geftedt.
P e g 1 a, /'. baž Sber , ba§ ©cbiffgped?.
Péh, m. ber ©töffet, bcr ©tampfer: kógar sa flAmo po péh pofláti, 2>cmattb ctioaž 3lbfurbe« befehlen, foppen, in ben 2tprit fdjicEett. Pé-hanje n. baá Stoffen, baé Stampfen. Pehati, am v. impf, mit einem ©töffet flampfen, flojfen. Péhek m. d. ein Eteiner ©töffet, ein Eteincr ©tampfer. Péhniti, nem v. pf. mit eftoaž Spiísem fioffen, flechen: Volcó 11
me je pelmil, er i(l mir mit etroaä Spiöem in'S Auge gefahren.
Pehar (f) rja m. ber Sedier, gero. ein pöljerner Sedier. Pehärzhek m. eine ©eproamgaftung, v. Jürfhiza.
Pekota,/. (coli) bie Snfanferie,baS gußvotl.
Pehtram, m. (eine <J)ftanje) gem. ber 9)ercptram.
Peli, m. ber SSäcfer. Pelia f. fo Diel auf ein SDtat gebadett mirb, MeSacfe: krüh po pelii, frifcpeS 23rof. Pe-kälniza , pekarniza , pekarnja f. baS 23adpau$. Pekinja f. bie Säcferinn. Pekov adj. bes SäderS. Pekovfk adj. Säefer..., ber SSäcfer.
Pekel, kla m. bie -öötle. Pekleniz, nza m. ber Holieitberoopiter, ber Hödengeijl. Peklenfk adj. pöttifeb-Pekliti, im v. ¿Vn;»/". peinigen, mar« tern.
P e k e t ä t i, am ober pehezhein v. impf, jtampfen (von SÄoffeSpufen).
Pekev, kvi ober 1. pekba , pekva/. bie Sraf^fanne.
P e 1 ä t i, im v. impf, führen, fapren-( veho ) : kämo me peläfh , roo füprft ober fdprft bu mid; l;inV — fe v. r. impf, fahren ([vehor): kämo fe peläfh, roo fätjrfl pin b. i. roo roirfl pingefaprett? PelAviz, vza m. ber güprer. Pelavka/. bie güprerinn.
Pelhek, kka, hko adj. mürbe.
Pelin, m. ber ©etmufp (Artemisia absinthium. Linn.) ; divji pelin, ber SSeifltß (Artemisia vulgaris. L i n n.J. Pelinov adj. ffiermufp..., be$ ffiermutpä. Pelinoviz , vza m. ber 23ermufproein.
Peli f a ,f. iai £i(jbtdacpen (üBimmerl).
Pelilkati, am v. impf, unb pe-lifhti, fhim v. pf. fafepen, oprfeigen (ftperjro.).
Pelnä, pelftiza f. 2QinbeI b. i. tei« nene Sücper, roorein man fteine fiim ber pültf, um fte froefen unb reiit ju palten.
Pelzati (f) am (tie5: pevzati) r. pf. unb pelzävati, am u. impf, pfropfen, »etjen , impfen. Pelzika f. bae fyropfreiS. Pelzlinik m. ber ffiitb« ling b. i. ber roitbe ©famm, auf ben gepfropft roirb.
* Pöna (f)/. bie ©träfe.
Pena, f. geroöpnlid; auep pene f. pl.
ber ©ebaum. Pénaft adj. uoll ©djatttn, fcpáumig. Pénavka, péneniza, pe-njázha, pénovka/". ber licbaumlöflet. Péniti, im v. impf. abfcpdumen; — fe v. r. impf. fepdumen-
Penes, m. bie 'ÍJÍiinje; ber Pfennig:
Íiénesi, pénes m. pl. baá ©eíb. 'enesár, rja m. ber SJiünjer. Pe-nesárniza , penesárnja f bie ÍKÜnj« anjlalt, ba¡> íüíünjamf. Penesárftvo n. baá SDMnjtoefen. Penesát adj. getbreicp. Pénesen, sna , sno adj. SJÍunj..., Selb...; pénesna mofhnja, ber ©etbbeutel.
p én i z a, f. (ein SSogel) bie ©raámuere (Curruca).
P é n k 1 e , kel f. pl. bie Keblditfe.
P e p é 1, m. bie Afcpe. Pepéljaft adj. afcpidjt, afcpfarben. Pepélnaft adj. affenartig, afd)icpf. Pepelnát adj. afd;ig, »olí Afcpe. Pepelnik, pepel-njáli rn. baS Jtfcpenbepdltniß. Pepel-niza f. bie Afcpermifftood;e.
Per, prp. bei, an; (in ber 3ufatm menfefeung)^ et«, an« u. f. ro., j. 23. per sliivini, bei bem SSiep ; per mé-ni, per njému, bei mir, bei ipm ; per Drávi, an ber £>ra»e; persváti, errufen; pcrkléniti, anfcbließen; vém, per zhim fmo, id; roeiß, mie »iet ei gefdjlagen l;at.
Perázha,/. ber SSafcbbläuet.
Perba ha ti, am v. pf. praplenb anfommen.
Perbegati, am uilbperbegniti, nein v.pf. perbei fliepen; 3l'fl«d)t nepmeit. Perbegesh, perbegneniz, nza m. ber gtüd)tiing; ber ba perbei fiiept. Per-beshálifbzhe n. bet 3"find)f6ort. Pcrbéshati , shim v. pj. perbei füe« pen; 3uftucPf nepmeit.
Perbijati, am v. impf, unb per-biti, bijem v. pf. annageln, an« fd;(agen.
Per bit je, n. bie Annagelung.
Perdájati, am v. irnpf. unb per-dáti, ám v. pf. beifieuern, jugeben. Perdávik, vka obet perdávzbek m. d. eine fleine 3«gabe, bie Seifteuer.
Per dalo, n. baá gurjmerfjeug, ber Arfcp, baS ©efäß. Perdénje n. baS gutjen. Perdéti, im v. impf für« jen. Pérdiz, dza unb pérdzkek m. d. ber gurj, ber laufe Saucbminb.
Per déla ti, am v.pf.mit ber Arbeit
erwerben, erfecbfen. Perdelik, ]k m. bie gechfung, ber ßrwerb, baä (Srseugnifi.
P e r d e r s h ä n j e , n. bie Anbalfitng, bie Grma(muitg. Perdershäti, shim v. pf. unb perdefshävati, am ober perdershovati, shüjein v. impf. anhalten, ermahnen; — fe v. r. pf. firf) anhaften.
Perderviti, im v. pf. heran frei* ben; — fe v. r. pf. heran getrieben toerben: perdervili fo fe zherni obluki, fchwarje SSBolEeit fmb heran gcEontmen.
Perdevik, vka m. eig. bie 3ugabe (attributum) ; ber 3nname. Perde-vati, am v. impf, jugebeit, beitragen.
Perdjanje, n. baä3ufbun, ber25ei= frag. Perdjati, denem v. pf. }U* ffjun, beitragen.
Perdljiv, 'adj. gern, geneigt sunt fursen. Perilljiviz, vza m. perdlji-vka f. ber gurjet, bie —inn. Per-dljivoft f. bie ©eneigfheit jum fursen.
P e r d ü fli en j e, n. baä (Schwören bei ber Seele. Perdiifhiti fe, im fe v. r. pf. bei ber Seele febwören.
Pcre, 3. pereta ober 1. perefe, a. perefa n. bie geber. Perefze n. d. baä geberchen. Pereten, tna, tno adj. gebet-..., von gebern. Pereze n. d. baä gebereben.
Perenäzhiti, im. v.pf. «ergteid;eit.
Pcrcti, im v. impf, tttobern.
Peretniza,/. ber glügel berSpufj* (e, beä ®ithlrabeä.
Perga, f. gem. ber SDtohnFdfe (b. i. bie Iaibarfigen Siejte nad; auägeprejj= fem i>e(e).
Perganjanje, n. baä Antreiben. Pergänjati, am v. impf, antreiben. Perganjazk m. ber Antreiber.
Pergliha (+) f. baä ©ieidmiß. Per-glihati, am u. pf unb perglihävati, am auch perglihovati, hüjem v. impf. Dergleichen.
Pcrgnäti, pershenem v. pf. herbei treiben.
Pergo dba, f. ober pergödik , dha m. baä Greignif;. Porgöditi fe ober pergoditi fe, im fe v. r pf. jid) ereignen.
Pergöden, dna, dno adj. frül)sei--tig. I'ergödi adv. frül>
Pe rgo ip o d a r i t i, auch pergofpo-
diniti, im v. pf. burd) bie i)au»; wirfhfehaff erwerben, (SSermögen) er» mtrthfchaffen.
Pergövor, m. bie 3nrcbe. Pergo-yarjanje n. baä 3u"bcn. Pergovär-jati, am y. impf, unb pergovoriti, im v. pf. (komü) jureben; bereben.
Pcrgrevati, am v. impf, wärmen.
Perba;, m. eine Art Staube; baä ffiagjiingcbeit.
Perba) ati, am v. impf. a(imäiig hersuEommeu; beginnen: ljüftvo per-liäja in odliäja, baä SSolE ftrömf nach nnb nach herbei, unb entfernt fid) fo mieber.
Perhai, perhavka, perliävza, per-büta /. bie ßoberafd;e.
P e r h e k , hka, hlio ober perhel, hla, hlo adi. mürbe; morfcb- Pcrhkoft,/. bie SJtürbigEeit.
P c r h e k a t i, am v.pf. mit (Shorftit= gen »erbieiten.
P e r h i t e t i, im v. pf. burd; boppefs fen gleiß einbringen.
P e r h 1 a d, auch perhladina f. (coli) baä ®torfcbicbf.
Perhljaj, m. eine Art Staube.
Pe r hl j i v, adj. mürbe; ittrmelfid). Perliljivoft f. bie SJtürbigEeit j bie aSerweälicbEetf.
P e r h 1 j i n e n , part. Oerjtetlf, gefcblU (ben. Perhljinenoft f. bie SSerftel= iung. Perhljiniti fe, im fe r.pf. fid> »erftellen, gefcblicben Eommen, fchetnheilig herbeirommen.
P e r h n e n , ad), moberig. Pcrhnenje n. baä SMobern, ber SJtober. Per-hneti, im v. impf, mobern: dnef zhlövek shivi, jütri perhni , heilte lebt ber SDtenfch, morgen mobert er.
Perhöd, m. bieAnEunff. Perhoden, dna, dno adj. juEÜnffig. Perhodi-flie n. baä GinEommen. "Perhödnoft f. bie SuEunft.
Perholad,./. (coli) baä SDtorfcbicbf.
Perhranovänje, n. eig. baä 2(uf= bewahren; bie (Srfparung. Perhra-noväti, am ober nüjem v. pf. eig. aufbewahren; bnreh ©parfamEeif er* werben, erfparen.
P e r h ruraenje, n. baä ^Jerbeibraus fen. Perlirumeti, im v. pf. herbei braufen, heran braufen.
P e r h ii 1 c n, Ina, Ino adj. nieberfrächfig. Perhüinoft f. bie StieberfrdchfigEeit.
P e r i 1 j a , /. bic i3äfd;crinn. Perilnik, perivnik m. bcr 2ßäfd;er. Perilo n. (coli) bic SBäfdje. Perifhe, peri-fii/.ho n. bic flad;e .$>anb; eine gaitfi »oll; bie 2ßafd)banE; bcr Ort, wo man wäfepf. Periven, vna, vno adj. SBafcp,.., jum ©afdpett gehörig. Perl 7.a f. bie ®afcl)frau. Perizhin adj. ber SEBÄfcfcerinn.
Pcriraik, mlia m. bcr Bunante, bcr SSciname.
Perisa, / bie ©raSmiicFe (curruca).
Perjaniza,/. bcr geberbufd). Per-jaft adj. »oO gebertt, feberig ; gebern äpttlid), feberiefet.
Perjasen, sna, sno adj. fmtnblid), polbfcfig. Perjäsljiv adj. polbfclig. Perjäsljivoft, perjäsnoft f. bic £)0lb= fcligfcit, bic greunblicPeit. Perjä-snik rn. bic £>olbc, bcr greunb. Per-jasniza f. bie .£>o(binn, bic greum binn.
Perjätel, m. bcr greunb. Perjä-telliinja, perjätliza/. bie gteuttbittn. Perjälljiv ad], frcunbfcbäftlid). Per-jatljivoft f. bie greunbfd)äftiid)!ett.
Perjävkati, jävzbem v. pf. perbei jammern, jammernb anfomnien.
P e r j c , n. (coli) baS ©efieber, bie gebern.
Perjcdnik, m. ber Miteffcr, bcr Soffgänger.
Perjemati, jemam ober jemljem v. impf, unb perjeti, priinen, per-jel, perjet v. pf. attfaffen, bei ber £anb netjmcn; epren (eine -ftube it. bgl.). Perjemfbina f. bie Sprung an bte ©runbperrfdjaft. Perjetje n. baS Anfaffen, baS Sftepmen bei bcr £anb.
Perjenjati, am v. pf. ober per-jenjoväti, am ober njujem v. impf. nadjgebcn: vifhjimu perjenjaj, nish-jimu persaneii, bem £öl>ern gib ttad), bem 9liebcrn »erjeipe. Perjenjba /. baS 9iad)geben. Perjenjljiv adj. naCb= giebig. Perjenjljivoft f. bie 9iacpgic= bigfeit.
PerjeSditi, im v. pf. perbei reiten, reifenb ankommen.
PcrjetcA», tna, tno adj. angenepm, anmutpig. Perjetlfiv adj. annebm» liefe. Perjytljivoft/. bie Annepm!icb= ieif. Perjetnoft f. bie Anmutpigieit.
* Perjime, jimena n. ober perjimik, mka m. ber Bunattte, ber Sciname.
Perjizhe, n. d. (coli) baS ©efte« bereden.
Pcrjokati fe, jozhem fe v. r. pf. tocinenb E'omtuen, l;crbci weinen.
Perjotnjak, m. ber geberEöeber.
Pcrkäditi, aueb perkaditi , im v. pf. perbei raud;eit, rattd;ettb Eommen.
Perkäsati fe, sliem fe v. r. pf. fiep jeigen, erfebeinen. Perkäsik, ska m. bann perkäsen, sni f. unb per-kasilo n. Die Cstfrticitutng: gofpodovo perkasiio, bie (Srfdjeinung beS Gerrit.
Perkimoväti, am v. pf. niefenb lommen, juwinEen.
P e r k i p et i, im v. pf. aufwallen, in bte Jbbpe wallen, wallen bis...; ka-der sliäloft do verha perkipi , fe vefelje she glafi, wo bie 9iotp am pödjflen, ba i|l ©oft am ttadjflcn.
Perkläda,/. bie Sßeilage. Perklä-den, dna, dno ad), gefdjicff. Per-klädnort f. bie 0efd)irflid)Eeif. Per-kläfti, klädem v. pf. beilegen.
Perkleniti, nein v. pf. aitEeffcn, anfeffeln; beifdjfießcn. Perkienjenoft f. ber 3itflanb, ba man angeEeftct i(i.
Perklenva,/. ber iScifeplug. Per-kienviti, im v. pf. beifd)liegcn.
Perklizati, zhem v. pf. perbei ru; fett, fjersu rufen; errufen.
P e r kl 6 n i t i, im v. pf. beugen ; — fe v. r. pf. jicb verbeugen, eine SScr» beugung macben.
Peritmetvanje, n. wai man ftcb als 23auer erworben. Perkmetvati, am v. pf. ftd) al§ SSauer bureb ßattb= wirtpfd;aff etwas erwerben, erwirtp« fd>aften.
Perkräjflianje, n. bicAbEttrjung. Perkräjfbati, am v. pf. abEiirjeit. Perkräjfhba f. bie AbEürjung; bai JlbEurjungSjeidben.
Perkriti, ijem v. pf. unb perkri-vati, am v. impf, verbeefen.
Perkülia, f. baS 25eiejfen, bie 3u-fpeife: selfhnata perkuha, baS 3l|: gemiife.
Perküpiti fe, im fe v. r. pf, fiep beliebt machen. Perkupzhovänje baS burd; ^>anbel törmorbene. Per-kupzlioväti, zhüjem, v. pf. burefe ben Jpaitbcl erwerben, gewinnen.
Perkürjati, am v. impf, jupeisen, jureben.
Perla,/. bte ©fubenmagb.
Perlägati, am v. impf, fjutju fftun,' binsit fügen, beilegen.
Perlaftiti, im v. pf. unb perla-floväti, ftujem v. impf, sueigncit, (¡u eigen matten. Perlaftiven (*) vna, vno adj. jueignenb (posscssivus).
P'C r ] c, adv. eijer, Porber.
Perlegati, am v. impf, anliegen, paffen. l'erlegaviz, vza m. ber ©rijlafgefell; ber ©cifcbfäfcr. Perle-gavka f. bie SSeifdjläferiun.
P e r 1 e t e n , tna, tno adj. bejafjtf. Perletnoft f. bie ®eiaf;rffteit.
P e r 1 e t e t i, im v. pf. herbei fliegen, geil; ankommen : muba, ktera perle-ti, hujflii pizhi, ein gäbe fommenbe» Uitglücf ifl fdjlimmer.
Perle zki, leshem v. pf. ftinju IC-gen; — fe v. r. pf. anliegen, paffen: ta obleka fe väin lepö perleshe, biefcSÄletb fiel;! euch febön: perlesbe fe mi , döbro fe mi perlest) e grös-dje , bie Sranben fdjmecfen mir.
Perlisanje, n. bie Schmeichelei. Perlisavati fe, am fe ober perliso-vati fe, suiem fe v. r. impf. fdjmeU djeln. Perlisaviz, vza m. pcrlisa-vka f. ber ©cbnieicblct, bie —inn. Perlisen, sna, sno adj. fcbmeicbelig. l'erlisniti fe , nem fe v. pf. fld) bc= liebt machen. Perlisnik m. ber ©chmetcbler. Perlisnoft./! bie ©dnnei= tbelei; bie ©d)meicbeligfeit. Perlisniv adj. fd)meicbeli;aft. Perlisnivoft f. bie ©cbmeid;eIl;aftiaEeit.
Perliti, lijem, Iii, lit v. pf unb perlijati , perlivati, am v. impf. Imtju gießen, baju gießen, jugießeit. Perlijanje n. baS 3ugicf;eu.
Perljüflen, dna, dno adj. leutfelig, höflich. Perljüdnoftf. bie CcutfeligEeit.
1' erlog (*) m. (in ber ©prad;lcl;re) baä SSciroort.
Perlöshba, f. baä 3ulehen, bie 3ugabe.
Perlös ben, slina , shno adj. gele» gen, paffenb.
Perlöshik, sbka m. bie 3ut<*9e; Perlosbiti, im v. pf. hinju fl;un, hinju legen f,adtribuoJ.
P e r 1 ö s.b n o f t, f. bie ©elegenl)cif: po perlöslinofti, gclegeitheiflich, uad; Gelegenheit. Perlöshnoften , ftna, ftno adj. getegenheiflid). Perlöshno-ftiza f. d. baä ©etegenheitd;en.
P e r m e r a, f. baä SSerhältniß, bie Proportion, baS Ebenmaß (propor-tioj. Permeriti, im v. pf. unb per-merjati, am v. impf, (liöinur kar) beimeffen, jufd)teiöen; (bar s'^ zliem, ober lcögar zbimur, ober kögar h' liömur) verglcidjcn (comparo). Permeriti fe, im fe v. r. pf. ftcb ercig= nen, ftd; ergeben, pon Ungefähr ent= flehen. Permerjaven (*) vna, vno adj. eine S5ergleid;ung enfhalfenb, mit S3eraleicbungperglcicblicb (compara-tivus, comparabilis). Permerjen part. angemeffen, gemäß. Permerjs-noft f. bie Angemeffenheit, bie ©e= mäßbeit. Permerlej m. ber 3"f«tf/ baS Ungefähr.	r .
Permersniti, nem v. pf. anfrieren.
Permöliti, (auch permoliti) im v. pf. bureb 93cfben erreidjen, erbefben.
Permöranje, n. bie 9iÖfl;igung. Permörati ober permörati, am, al, an v.pf. nötigen, Jimngen, bemüßigen.
Permorje, n. ba6 Süfiettlanb.
Pemahti, >n. pl. ba§ geft ber l;eU Itgen bret fiönige.
Pernat, auch pernät adj. gebet..., »on gebellt: pernata sbivad, baä ©eflügel, baS geberpich.
Pero, I. pera n. bie ©tal;lfcber; ber berporrageube Sbcil an ber Scule.
Pero, i. perefa n. bie ©djreibfcbcr, ber geberfiel. Peroresiz, sza m. ba§ gebermeffer; eig. ber geberfebneiber.
Peröt,/. bie©ebretbfeber, ber gcbcr= fiel; ber glügel. Perötniza aud; pe-rotniza/. ber ginget; bie©cbipimm= Poße.
Perpädik, dka ?r. ber 3ufall, ba§ Ungefähr. Perpadljiv adj. jufätlig; beifällig.
Perpekati, am v. impf, (pon ber i>i(5C) jubeijen: vrozbina perpelia, e» ' ifl große Jpibe; gem. bie i>ifee beijt jit.
Perper, perpra m. ber Pfeffer.
Perpeti, perpnem v. pf. anheften, anietten.	. "
Perpeti, perpejem ober perpöieni v. pf. herbei fingen, fingenb hcl'6ci Innmen.
Pcrpihljäti, am v. pf l;erbei fa«= fein.	, , f .
P e r p b a t i, pfhem v. PJ■ V(tm
ftoffeit, ftoffcnb, ftantpfeub anfommen-
Perplävati, am v. pf. fyerbei fcbwimmen, fchwimmenb fommen.
Perplefati, fliem v.pf. l;erbei tanjen, tanjenb fommen.
Perpodöba, /. baS ©leicbniß. Per-podobiti, im v. pf. pergieid)cn.
Perpogibati, am ober bljem v. impj. unb perpögniti, nein v.pf. her= Itieber beugen; perpögniti fev.r.pf. eine S3erbeugung machen, ftcb Perbeugen.
Perpökati, am v. pf. herbei fdjnaU jen, fd;naljenb anfoinmen. Perpo-kliati, am v. pf. fdjwacb, aber off fdjnaijcnb ankommen.
P e rp o m 6 s i t i, im r. pf. (kömu) beihelfen, unferftiifeen.
Perporozhivati, am auch per-porozhoväti, zhujem unb perporo-zhati, am v. impf, empfehlen; — fe v. r. impf, mit »ieien Zeremonien fitb empfehlen; Empfehlungen fuchen. Perporözhba f bie Empfehlung, ber Empfehf. Perporozhilo n. ber SSor» fdjiag. Perporozhiti, im v. pf. ein* pfeifen; — fe v. r. pf. fleh empfe!> (en (beim 2lbfchiebe); fid; burcb eine empfehleube &anbiung baS ©ohiwol* ien erwerben; bal;er fplöh fe perpo-rozliava, päk fe vonder ne perpo-rozlii, er fuchf immer Empfehlungen, empfiehlt fid; aber bocb nicht (burcb eine empfehienbe Zi>at tt. bgl.).
Perpotif, m. ber gufammenbaitg (ber Diebe).
Perpovedvanje, n. bie ErjäMung. Perpovedväli, am ober perpovclüjein v. impf, erjdhfen. Perpovedväviz , vza m. perpovedvävka f. ber Er» äahier, bie —inn.
Perprati, am v. impf, pfeffern, mit Pfeffer würjen.
Perprava, f. unb perprävik, vka m. bie SSorbereituitg, bie ^Materialien. Perpraven, vna, vno adj. bereit, fci(;ig. Perpräviti, im v. pf. unb perprävljati, am v impf. uerfrf)af= fen, bereiten, erwerben: dve vüri Te perpravljal, preden fe je per-pravil, er brachte jipei ©tunben ju, ehe er fid) entfehfießen Eonnte; v- ve-lik fträli ga je perpravil, er bat i . 'l große gurebt eingejagt. Pcrprävljanje , «. ba« SSerfchaffeit, baS bereiten. Perprävlifhtvo n. bie iSereitfdjaft. Pcrprävnoft/". bie ©efcbicflichfeit.
Perprid, m. ber Siebengewinn (llc> eibenj )f
Perpröfiti, im v.pf. erbitten; bifc ten bis..., bittenb fommen.
P e rpuli t e t i, im v.pf. herbei buften.
Perpuftiti (atld) perpüftiti), im v. pf. unb perpüfliati, am v. impf. jutaffen, «erfiatten. Perpuflienje ober perpüflizhenje n. bie 3ulaffung, bie Erfaitbniß. Perpufhljiv ad), juläffig. Perpufiiijivoft f. bie 3uläffigfeit.
Perrek (*) m. bie Sßerftcberung, bie SBeEräftigung (affirmatio). Perre-zhi (*) rezhem v. pf. (»on per unb rezhi) eig. (etwas) baju fagen; baju fügen, hinju erbenden, beilegen. Per-rezkiven (*) vna,. vno adj. eine SGerficberung enthattenb; befräftigenb
(affirmativ us).
Perresa (*) f. eig. ber 2lbfcbnitt, bie Abfcbneibung; eine Stebeftgnr, wenn man einen ©ebanfen abbricht, ohne ihn ju Poüenben (praecisio, uposio-pesisj. Perresanpari. eig. abgefebnit« ten; futj, mit wenigen ©orten (prae-
cisusj. Perresati, sliem v. pf. eig. »orn abfebneiben, überhaupt abfebneiben.
Perrojen, part. angeboren.
Perropotäti, am ober perropö-zhem v. pf. polfernb nnfommen.
Perfedba , f. ber iöeifife. Perfedeti, im v. impf, beifijjen. Perfednik m. ber 93eififter.
P e r f e, v. P e r fi.
P e r f e g a, f. ber Eib, ber ©d;witr, ber Eibfchwitr. Perfeganje n. baS ©d;wören. Perfegati, am v. impf. unb perfegniti, nein, nil, njen ober perfeziii, feshem , Tegel, (eshen v. pf. febwören, einen Eib abfegen. Per-fegolöm m. ber Eibbruch. PerTego-lomezli adj. eibbrüdjig.
Perfelnik, m. ber ','ingeftebeife.
PerTerzhen, zhna, zbno adj. beri* (ich, bfäinnig. PerKrzhnoTty. bie •Ser^icbfeit.
Perfevik, vka m. bie 9iebenfaat.
Perfi, f. pl. bie iSrnft. Perfize f. pl. d. baS 'Grüftdien.
Perfilenje, n. bie 9löti)igung. Per-filiti, im v. pf nöthigen, jroingen.
PerTkAkati, fkazhem v.pf. her» bei hüpfen, hüpfen bis..., hüpfenb fommen. Perfkaköma adv. geiegens heitiieh, unterbrochen.
1'erfkati, am v. impf. fpurjctn.
Porfkok, m. ber SScifprung. Per-fkozhiti, im v. pf. beifpringen.
P e r fhii t i t i, im v.pf. »erbajst mad)en.
Perfloveti, im v.pf. tufmiVoU fid) »erbreken.
Perflushiti, im v. pf. perbienen.
Perfmejati fe, jim Če v. r. pf. ladienb Eemmen, t>ert>et fad)en.
Pčrfnik, "i. bie SBcjle. Perfniza f. bcr SrujHafe.
PerTt (lieS: p'rrt) m. bcr Siuger: perft na nogah, bie Sujš$che; velki pcrft, bcr ©tittelfingcr,' ber grofje tftnger.
Pcrft, perften, v. Parft, parften.
Pcrftan, m. ber gingerritig. Perft a na ft adj. ringformig. Perftanik , nka m. d. ein lleiner giitgcrring. Perftauzliar, rja z/7, ber Singerring» macicr, ber Singerringframer.
Pčrftez, m. ber 9tame citteš (Srb= fcbrcaimneS.
Perftop, m. bcr ©eitrift. Perftopi-ti, im v. pf. beifrcfcn. Perftople-niz, nza m. ber SBeigeteetcne.
Pcrftudenje, n. baš 9Eflifš»ergntU gen. Perftuditi, im v. pf. cteltt, Šffiijjfccrgnugctt crregen, »erf)afji tna--djett: nar boljrhi prijatel je , kteri vam pregreho perftudi, pa krepoft perkupi , ber bcjte greuitb ijl ber, roelcbcr eud) bas liaficr »crhajšt, unb bie Šugenb liebenšnnirbig macf;i.
Peri vojen je, n. bie 3ueigituttg , bie 2lncignung. Perfvojiti fi , im fi r. pf. fid) sucigitcn, ftdi ancigttett.
Perfhenje, n. ein Efeincr Dicgen. Pcrfheti, im, perfhel, v. impf. eilt roenig regnen, niffefn; riefelit.
Perfiiniza, f. eitte 2lrt frui;reifcr Aepfcl.
Perfhona (f) / bie iperfon.
Perfhtapati, am v. pf. Ijerbei trippeln, frippelnb Jomtncn.
Perfhteti, ejem v. pf unb per-ilitevati, am v. impf. beijatjtm, (jinsusdijfeit.
Persadeti fi, persadjati fi, denem fi v. pf. ttltb persadevati fi, am fi v. impf. fid) anftrengen, ftd> beftrebeit, Kube amoenbett, ficb ernftlich beiniii;en: vfe fi persadene, er ffjti f feiit 2(eu= ferfieS. Pcrsadetva f. bie Anftrem gmtg, Persudevanje n, baš ®?tt&en,
Persadljiv ad), antfta, bejlrcbfam. Persadljivoft f. bie icmjtgEeit, bic iBcfircbfamfcit, bie 83emüi)ung.
Persana fhanje, n. baS 9tadj= fe(;en, baä (Schotten. Persanäfhati, am aud) persanafhoväti, am ober fhüjem v. impf, unb persanefti, fem v. pf nacbfehen, 9tad)ficbt haben, bttrch bie Singer fehen, fd)onen. Per-
sanafiiaviz, auch persanafhoväviz , vza m. ber 9fad)fidt hat, bcr ßang= mttfh Übt. Persanäfhen, persane-fen, persaneiljiv ad), fchottcnb, nad)= ftdjfig, faitgmüfhig. Persanafhnort, persanel'noft, persanefljivofty. bie (^cbonung, bie 9tad;ficbt, bie fichfigfcit', bcr ßangmufh.
Persiieniti, im v. pf. erheiraten, erfreien.
Pershvenkljati, am -u. pf. \&U--tenb fotnmen, wie bie (Schaf? unb 3iegcnf>erben unter ©focfcngeflintpcr.
Pershvishgati, am v. pf. herbei pfeifen, pfeifenb Eomnten.
Pert, m. ein <Stücf ßcinroaitb über^ hattpf; baä SBetttud;j ba« Xifchfucb-Pertär, rja in. ber Jeppichntacher. Perten adj. finnen: perlene hlazhe, bie ßinnenhofen. Pertenina, pert-nina f. (coli) ber ßinnenjeug.
Pertekati, am ober pertezhem v. impf, unb pertezlii ober pertezhti, tezhem, tekel, tezhen v. pf. herju fließen ; heran laufen: voda perteha ober pertezhe, baS ©affer fließt heran, fließt herbei; pot lizam pertezhe, ant ©cfichte bridjt bcr ©chmeiß heröor.
P e r t e r d i t i, im t. unb perter-doväti, düjem ober jüjem v, imp f. befefligen, bcflärEett, behaupten, »er= ftchcrn (affrmare■). Perterdiven (*) vna, vno ad), eine iBefiärhtng, 93er= ftdjcrttng enthaltenb (affirmativus).
Perterdva (*) f. bie Behauptung, bie SSerficberitng (affirmatio).
Pertergati, am -v. pf. unb per-tergavati, am v. impf, brechen btS..., abbrechen: od üft fi pertergati ober pertergavati, ftd) vom 9Jittnbe abs brechen, an feinem Wunbe erfparren.
Pertezlii, v. Pertekati.
Pertlikoviz, vza m. ber 3'oerg,
Pertvesen, pari, (na kaj) gnge* bttnben, angehängt, abl;ängtg. Por--
tvesiti, im V. pf (na kaj) anbinben, anfangen. Pertvesnoft f. bie 'M--hängigfeit.
Pcrüija,/. bei- ffiafcfeblducl.
Perunika, f. ber 9lame einer 23lu= nie {Iris germanica. Linn.).
Peruren, rna, rno adj. fiinE, ge= feineff. Periirnoft f. bie 5linii;eif, bie ©efcfeicflicfefeit: njih periirnoft ga boli, er beneibei fte um ibre ®e= ftbtcflicfefetf.
P e r u t a , f. ber glügel.
P e r ü z h a t i, am v. impf. (baS 3*6= ratioum »on uzliiti) lehren.
P e r v ä b i t i, im v. pf. herbei locfen, herju locfen.
PervÄda,/, bie2ingemör;nung. Per-vaditi, im v. pf. unb pervajati am u. impf, angewöhnen.
Perväk, m. ber ©rfte 5. 33. im ©faafe, ber ffllagnat (primariusj.
Pervedeshvovänje, «.bieSBafer» fagung. Pervedeslivoväti, am v. impf. maf;rfagen. Pervedeshvova-viz , vza m. pervedeshvovävka f. bcr SBaferfitcjcr, bie —inn. Perve-deslivovävKvo n. bte SSahrfagerei, bie aßajjrfagerfunji.
Perveje (aitfl.), v. Vperve.
P e r v e n i z , nza m. (auefe pervez) ber ©rflgcborne, bcr ©r|lltng (ba6 erfie in feiner 21rf, ber Seit na$ über« fjaupt, als: ber erfie SSienenfcfemarm u. bgf.). Pervenftvo n. bte ©rftge= burf; _ba8 9lccf>i ber ©rflgcburf. Per-venfhina, pervenzhina f. (coli) bie ßrftlinge. Pervoröjftvo «. bie ®tfi= geburf, baS 9lccfet ber ©rflgcburt.
Perveflati, Äm v. pf. gerbet fe= geln, rubernb Eommen.
Pervefmiza (*) f. bie baä erfteÜJiaf geboren bat.
P e r v e ft i, vedem v. pf. herbeiführen.
Pervi, num. ber erfie. Pervfna f. (coli) bie ©rftlinge.
P e r V i r a t i, am v. impf, juflrötuen, aufließen.
Pervi fik, rka m. ber2inf;ang. Per-vifiti, im t-. impf, anhangen. Per-vifljiv ad), anhängig, anhängifeb. Pervifljivoft f. bie 2lnhätigigEeif. Pervifnik m. ber Anhänger.
Pervizh, adv. erjl, 511er jl, erjllidj. Pervizhnik, pervizhnjak, pervnik, pervnjäk m. ber ©rfiling. Pervo-
krat adv. baS erfie SDiai. Pervo kräten , tna, tno adj. maS jum tt* fien Söiai ifi ober gefcfeiel;f. Pervolenje, «. bie ©inmitHguxg. Pervoliti, auefe pervöliti, im v. pf. äugejiehen, einmaligen, feine ©inttilli« gitttg geben. Pervoljen pari, bereit» toillig. Pervoljnik m. bcr 35eijlim= mer^ ber SBereifmitlige. Pervöljnoft f. bie SBereitnnlligfeit. Pervoobräsen (*) sna, sno adj. ©rttnb . . . (primitivus) -• pervoo-brasno fktevilo, bie ©runb* ober Jpaitpfjahl.
Pervo polten, ftna, ftno adj. maS in ber gafienjeif suerfl ifi ober ge* fd;iehf: pervopöftna nedelja , ber erfie gaftfonntag u. bgf. Pervorojen pari, erfigeboren. Pervoröjeniz, nza ober pervoröjenik m. ber ©rflgc borne. Pervoröjenka f. bie ©rftge» borne. Pervoröjenoft f. unb per-voröjenftvo «. bie ©rfigeburf. Pervöfhiti, im v. pf. »ergönnen, münfeben. Pervofbljiv adj. efmünfcb= lieb- Pervöfbljivoft f. bie ©rroitnfcfe« lieb feit.
Pervoslatl, am v. pf. burefe einen Snoten an ctmaö befcfligcn, anfnürfen. Pervreti, cm vpf. feerbel raufefeen,
als meint c« fteben möchte. Pervfvct, 2. pervfveta, pervfvetä
m. bte Urmelf. Pervtifniti, nein v. pf. h'njU
brüvfctt, beibrüefen. Pcrvühif, m. bie erfie 3eit, bie Urjctf.
Perzvörknlti, nem v.pf. enfämet jmiefen.
Perzhakanje, «. bie ©rmarfttng. Perr.hakati, am v. pf. unb perzha-kovati, ktijem v. impf, ermarten. Perzhenjanje, n. baä Elnfangen, baä beginnen. Perzbenjati, am v. impf, anfangen, im SSeginnen fetjn: kräva perzhenja , bie iUif; mirb tradj-tig b. t. man ftefet ihr baä 2räcfefig= fet>n immer mehr an. Perzbenjaviz, vza 771. bcr 3?eginncr. Perzbeti, zlinem, zbel, zhet v. pf. anfangen, beginnen. Perzbetik, tka m. ber 2lnfattg, ber 55eginn; ber 2lnfangä= grunb.
Pef, 1. pfa m. ber -Öunb (canis): naj fe pef obefi, e6 fofle, maä ei
irolti, <|em. frifj SBo^et ober ftirb; Tta Ii dobra kakor pef in mazhka , fie fittb einanber fptttnefeinb ; vem , kam pef tazo moli, ich meifi , 100 baS bittauS tritt, wotun baS jictt.
PeT; , /. ber TOangolb (Jieta).
Pefeai, m. d. baS .£>ünbd)en.
P c Te k (froatifd) peTak) m. bcr 9?amc eines gifdjeS, ber ©ritnbling. (Cypri-iius gobio. Linn.)
Pefek, fka m. bcr ©anb. Pefekni-na, pefekninoft/'. bie ©feinfranftjeif.
Pefika,/. toenig gebräud)lid), bafür gem. pefikoviz, vza m. ber Kreujborn (Rharnnus catharticus. L i n n.) ; bcr ©afferbotunber, bcr ffiafferftieber (Viburnum opulus. L i n nj.
Pcfezhen, zhna, zhno adj. fanb» bättig , fanbig; fanbarfig , faubidjt. Pefezln'na f. (coli) ber ©anbbobcn; bie ©anberbe.
Pefem, fmi, aucb pefen, fni nnb pelma f. ba$ ßieb: hvalna pcfem, baS fiobticb ; napitna pefma, baä SrtnElieb.
Perjak, m. ber ditubSjabn, ber 31tt= geitja(;n. Pefjck m. ber -ÖimbSEofb. Pefji adj. .fjunbs...; bünbifd): pef-ja glava, bcr .ftunbSEopf; peCji dnö-vi,'bic ¿unbStage; po pefje ober po pefjem, ijimbifcf), nad) 2lrt bcr -iuinDe.
Pcfknät, adj. fanbi;ältig, fanbig. Peikovje n. (coli) ber ©anb. Pef-liovniza /. btetsanbbücbfc, bie©frcu= biid)fe.
Pefmär, rja unb permenik m. bcr ßieberbiebfer, bcr 3Md)ter. Pefmeniriik (*) adj. bidjferifd). Pefmeniriitvo (*) n. bie 3Md)t>Eunfi. Pefrniza /. d. baS ßiebeben. Pefmofprävlenje (*) n. bie Eieberfammtung. Pcfmosnanftvo (*) n. bie ©icbtEunft.
Pefn jak, v. P efj ek.
Peft, 2. pefti, pefti f. bie Sauft. Peften, ftna, ftno adj. Sauft...
Pe ft e rna, peTrina/ bic SinbSmagb, bie J?inbsn>ärtcrinn.
Peftiti, im v. impf, in bic (Snge treiben, f;arf bebanbeltt, ftrenge halten.
Peftniza ober pertniza/. bie Sauft, bie geballte Sauft.
Petto ober petto , n. bie 9iabbüd;fe, roorein bic 2lcbfc läuft, bie 9iabe.
PeftovAnje, peftvanje n. baSKim bewarfen. Peftoväti, ftüjera ober
peßvati, Am v. impf, iïinbcr mar» fen, Sinbsroärferinn fei;n. Pettövna, peftovniza, peftùniza/. bte Sinber» magb, baS Stnbermäbd)en.
Péril, adv. ju Sufj : péfh jè prifliel, er Eam ju Sujj an. (£mS, strar ge< bräud)ticbc, k' nogam jè prifhel ijt ein reiner ©etmaniSmuS.)
Péfhen, aitd; pefhén adj. fanbig, fanbt)äffig.
Péfhefbtvo, n. (coli) baä Sufi oolE, bie infanterie. Péfbiz, fliza m. ber Sufgänger, ber 3nfanfcrift.
Pefhiza, f. bie Sauft. Pefhizbka, pefbizlikiza f. d. bas Säuftcben.
P e Tb k i, adj. Suß ... 5. «8. pérhka pöt, bcr Sujjrocg, ber ©ctjroeg.
P é f Ii k a , f. bcr Sern Ocit 2Mubcn= unb anbcrcn SScercn.
Pefhkùr, rja m. bcr ©ritnbltltg (Cyprinus gobio. Linn.)
P c f h n à t, "adj. fanbig , fanbbättig. Pctiiniza,/. bie ©anbèrbc. Peflizhén adj. fanbig. Péflizhcniza/. bic @anb= it(;r, baê'©funbcngfflê.
Pc fh pôt, m. ober/, ber S«ßfcg, ber ©cl;nu'g.
Pefhzhâj, m. bic f(ad)e J5anb.
Pesa, /. bie Softer, hierein, bi« ûuat; bie SSci^e. Pésanje n. bie Reinigung, bas peinigen ; bas ©eisen. Pésati, am v. impf, foltern, peints gen, quälen; bciscit." Pésaviz , vza m. unb pésâvka /. ber Reiniger, ber Cutälcr, bic — in'n.
P é s d a , J. bic 9îabe , bie Pîabbiiebfc.
Pesdér,/. bie beim ©rcdicfn unb ©ptnneu beè Sfad)fe« abfaCtcnbe ©pi» ée, bie 3tgc, bie 2td)et. Pesdérje n.
■ (coli) bte"2lgen, bie îldjeln.
Pesdénje, n. baS Siften. Pesdéti, im v. impf, fi'ften, SJtagcnroinbe tafs fen. Pèsdez m. ber Sift (bie tauttoS fortetebenbe Wagettbtäbung, baf>er bas ©prieptoorf : pèsdez jè gréTlien, perdez pà fméfben). Pesclljiv adj. gertt fiftenb. Pesdljiviz, vza m. ttnb pes-dljivka/. bcr Sifter, bic — tur». Pes-dljivoft /. bie ©eneigtl;cit ju ftften.
Pesovànje, n. baè peinigen, ba§ Soltern; bas ©eisen. Pesovâti, im unb sùjem v. impf, foltern, petni» geit; beisen.
Pet, nu m. fünf. Petdânrki, petdné-ven , vna , vno adj. fünftägig. Pet-
dcfét num. ftïitfjig. Petdefetrlánfki, petdeíetdnéven, vna, viio adj. fünf* jigfägig. Petdeféti adj. fííttfjtgfh. PetdeKtkrat num. fünfjig ®îaf. Pet-defetkráten , tna, trio adj. fünfzig« ttiatig. Petdefetléten, tna, tno adj. füttfjtgjáprtg. Peter adj. fünferlei. Peter / baš günfgefpann. Petérik, rka /n. ein ©ewietjt »on 5<J)funb, ei= ne fiiïnge von 5 Slaftern. Peterka/, bie 3aí)l günf, ber giinfer. Petérnat ad), fünffáltig. Petérni, petérnji adj. fünffach. Péti adj. ber fünfte. Pétik, tka m. ber greifag : to fe bó sgodilo, liadar bó v' pétik nedélja, baš toirb niemalš gefd;ei)cn (ad calendas graecas). Petina /. baš günffeí, ber fünfte Speií. Petiza / baš günfgrofcbemSfüci, baš Sieben« îe!)ner=(2tucf (von pét, fünf, weil bie vJlunje fünf Dleparš enthält). Pétka f. bie 3ahl günf, ber güttfer. Petkrat num. fünf TOaf. Petkraten, tna, tno ad), fünfmalig. Petléten, tna, tno adj. fünfjährig. Petlétnoft / bie günfjä(>rigEeif. Petnájft num. fünfjehu. Petnájfti adj. fünfjehnte. Petnájftkrat num. fünfjehn ïïîaf. Petnájfhiza / bie 3af)t günfjebn, ber günfjehner. Petliften, ftna, Ttno adj. fünfblätterig : petliftna tráva, baš günffingeríráuf (Poteniilla rep-tans. L i n n.J. Petójn adj. fünf« fach, ftinffältig. Petójnoft /. bie gunffälfigEcif. "Petréd num. fünfjig (St.). Petrobàt adj. fünfEanfig.
Péta, / bie gerfe : to jé tako po-trébno , kakor tern v' péti, baš ift fdjäblid) unb unnötig. Pétaft adj. ferftg, grofjferfig. Péten, tna, tno adj. gerfen..., jur gerfe gehörig. Pétiza, pétizblia f. d. baš geršd;en.
Petdáníki u. f. w., v. unter Pét.
Petelin, aud) petélin tn. ber Jbattê= l;ai)n ; ber glintenhapn. Petelinzhek m, d. ein Heiner Jôaijit.
Té ten, v. unter Péta.
Petér u. f. m., v. unter Pét.
Pc ter s h, auch petersbél m. bie ^Peferftlie. (Apium petroselinum. L i n n .J
Péti, péjem ober pôjem, pél, pét v. impf, fingen : kokót pöje ober petélin pöje, ber .ftaušbatm Erâpet ; * péta mèflia, bie gefungene TOeffe, baš
2lmf; flavizb p6je, bie Nachtigall feblägt; ftrünja, svön poje, bie Saite, bie ©tocFe töllt; fbiba novo mefho pöje, ohne jirenge 3U(bf ifl Eeitte gute (Sräiefiung; bofb mojo pefem pel, bu wirft mein Gieb . reifen.
Peti, petik u. f. to-, v.unter Pet.
Pet je, n. baS Singen, ber ©efang.
Petkrat tt. f. tp., v. unter Pet.
Petla, petlika/ ber Stengel. Po-tlizhje n. (coli) bie Stengelmenge, gem. baS StenaeltoerE.
Petleten, petliften, petöjn u. f. TO., v. unter Pet.
Petuv, tvif. ber ©efang. Pevalifke n. ber Drt, roo gefungen roirb, ober too man ju fingen pflegt. Peviz, vza m. ber Sänger. Peviza , pevlia /. bie Sättgeriiin. Pevfk adj. Sänger...; biditerifcb. Pevoglaf m. bie ©efattg« weife, bie 2lrie. Pevzhev ober pev-zhov adj. beS Sängers.
Pezclj, pezeljna m. ber Stengel.
Pezh, 2. pezhi ober pezhi f. ber £>fcn; bie getfenwanb. Pezbär, rja m. ber Ofenfefeer.
Pezha,/. ein ipeijjeS ^»auptiue^ ber Sloweninnen.
Pezhärka, pezharkiza / d. (eine Schwammart) ber 25ratfchwamm.
Pezhät, m. baS Sigitl, bie (i>ctfcbaff. Pezhatär , rja m. ber Sigitlfled^er. Pezhaten , tna, tno adj. ¿igitt..., <Petfchir...; pezhätni vofik, baä SigiüwacbS. Pezhatiti, im v. impf. ftgitliren, petfehiren. Pezhätnik m. ber SigiUirer.
Pezhäti fe, am fe v. r. impf, fich abgeben, befaffen, fcheren: fe nözhe s' njim pezhati, er will ftcf» mit ihm nid;t abgeben.
Pezhenina, /. (coli) gebratene, gebaefene Sachen. Pezhenja, pe-zhenka/ ber SSrafett. Pezhenjiza, pezhenkiza / d. ein Eleiner iSraten. Pezhevnik 'm. ber Sratenmenber. Pezhi, aud) pezliti, pezhem, pekel, pezlien v. impf, baefen, braten: letä rezli nie pezbe, biefe Sadie ängfliget mich, verurfacht mir gnifjeS ßeib ; njega grelii pezhejo , bie Sün« ben ittadien il>m ein peittigenbeS öie« wiffen, brennen it;n. (©igentlid) fott man im Infinitiv pezhti fchreibeit, mie matt eä nod) in vielen ©egen«
341	P e z
ben ju h»ccn befommf: baž t ifi ja ber cbaraftcrifiifcbe Bucbjiabe bež 3 n fini ti» S.) Pezhniza/ bcr Durrofen.
Pczliina, f. ber gelž; bie £öbte. Pezhinaft, pezhovnat adj. felfig. Pezhovina f. baž gctfcnfhicf. Pe-zhovinaft adj. felfig; fe(ftd)f. Pe-zhövjaft ad/. felfidjt. Pezhovje n. (coli) bie gelfen, bie gelfeumenge. Pezliovnalt adj. felfig; felftd>(.
Pezhiihnja, pezhiibnjiza f. d. ber ■Dfcnfefeen, ber küdKiifefecn.
P h a j, m. ber Stampfer b. i. ein Sfßerfseug sum Stampfen, ber Stampf5 ftöjfel. Phanje n. baž istoffen mit $eftigfeif, baž Stampfen; bie ©rtifee, eig. Mež, toažman burd; Stampfen er= polten pat. Phati, pfhem , pliäl, phän v. impf, mit .£eftigfeit ftoffeit, jtampfen.
P i a.v h a, / baž Sanafcben, bie gificl.
Pibcr (f) bra m. ber Biber. Pi-brovna/. baž Bibergeil.
Pili, 2. piha, pihü, pihova m. ber ■£>aucb. Pihanje n. baž Blafen, baž 2öel;en. Pihalo n. ber Blafebalg. Pihati (aud) piliAti), pihani ober gem. pifliem (etitftanbcn auž pihujem, pihjcin), pihal v. impf. (urfprüng= lid; nur »on belebten išefen, jefet aud; »on feblofen Singen) £uffbemcgttn= gen madjen, blafen, meben : ljudje s' üftami pihajo , veter pa bres iift pifne, bie ßeufe blafeit mif bcm 9Jlunbe, uitb ber ffiiub bldfl oi;nc 9Jhtnb, er wehet; liar te ne pezhe , ne pihaj, »as bid) nicht brennt, baž blafe nid)f b. i. roaž biri; nid;fž angel;t, baž (afj fielen. Pihljati, am -v. impf (baž bimiiutfi»irfe grequenfati»uin »on pihati) fleinweife, fd;mad; blafen ober wel;en, fäufetn. Pihniti, nem, nil, njen v. pf. ein ffllat blafen: pihni da, blafe bocb ein SSM, macbe ein wenig einen äßinb.
Pija.n, pijäna, pijano adj. beftutt« fen. Pijaniga f. bie Säuferinn. Pi-janiz, nza m. ber Srunfcnbolb, ber ©äufer : pijaniz fe preoberne , kä-dar fe preliüzne, ein Säufer beffert fid) nicbt. Pijanoft /. bie Befoffem l;eit, bie Bctrunfenhcif- Pijänftvo n. bie XrunCenbeit. Pijanftvovati, am v. impf, beut Srunfe ergeben
P i n	312
fepn. Pijànzhiti, im ober pijänzho-vati, am unb zhijeiu v. impften. Pijànzhovanje, pijânzhenje n. baž ßecben, baž Saufen.
Pij a vi z a, pijavka/, bet (Sget, ber Blutegel, ber Blufwurm (Hirudo ,
Sanguisâga).
P i j à z h a, / baž ©cfrdnf.
Pik, aud) pik, s. pika, pika m. ber Sfid? ; ein ©erzeug sum Stechen, bcr Stecher; bcr. Dorn, bie Spifee. Pika/, ein fleiner puttff, berSupf; bie Blatternarbe ; ber ©roll ; (in ber Sprad;lehrc) bcr punît (.) : do(vfàke, flédne) pike fe je prerokovanje fpolnilo, hudjfläblich ging bie ®eiffa= gung in ©rfiillting ; ne iméj pike na fvojiga blishniga, fjabc feinen ©roll gegen beinen Stadien; zlo (nànzh) pike ne posnà, ne vé , et Eennt, er raeifj gar nid;tž. Pihanje n. baž Punftiren-; baž Stechen. Pikaft adj. punftirt, blatternarbig. Pikati, am v. impf, flecben (mit Sftaturroaffen), 5. B. »on Bienen, ffiefpen, TOücfcn, ©elfeit u. bgl., mit bcin Stachel, bem Saugrüffel einbringen unb »ermunben ; aud; »on Sdjlangen, meif man glaubt, fie fiedjen mit einem Stad;cl am Sdjroanseitbe ; pitnffircn , tüpfeln. Pikez m.eine Traitbenfranfheif, menn bie Trauben fd^warse Punfte befommen. Piké z h adj. fied)enb. Pikiza f. ein einsiger Punft, baž Tüpfd^ett. Piki-zhaf't adj. tüpfclig, getüpfelt. Pi-kniti, nem, nil, njen v. pf. ein »ial fiedjen. Piknja /. ber tüpfef.
Pila, / bie geile. Pilär, rja m. ber geilhaucr. Pilenje n. baä geilen. Pilez m. ber geiler. Piliti, im, il, Ijen V, impf, feiten. Piliza f. d. baž geilcben.
Piljka, /. ber Spunb; »orsugžmeife baž runbe ober »tereefige ßoeh oben in bcr SOtitte bež gaffčž , unb ber baretn gef)ôrenbe Pfropf; baž Spunb» lod) ; bèr Sptinbsapfen. Piljkati, am v impf, mit einem Pfropf »erfiopfen, Piljkiza f. d. baž Spünden.
Pilo, n. bie geile.
Pina, pinja f. unb pinj m, ein eiges než öefäfj, um barin bur^ bcjiänbige Bcmcgung bcr Sal;ne Buffer her»or Su bringen ; baž Butterfaß, bie fübet.
Pinjka,/. (coli) Me äußeren roeib« lieben ©efci>led;fsfpeile.
P i n k a , pinki/.a f. d. bai Krümm« djen, baá Heinde 93róíd)en , baS '¿Itoni: nó pinkc , gar ntd)fé.
Pino f Ii, m. ber MiftfinE, ber ©au« fünf, ber 9li£ewis (Fringilla monti-fringilla. L i n n.).
Pint, m. bie Maß, bie SDtaßflafdje. Pinten, tna, tno ad], eine Maß enfpalfenb , maßpälfig. Fintnik , pintnjak m. bie MaßEanne , ber Maßtopf, ber MaßErug.
Pipa,/ bie Pipe (in beit JSeinfäffern).
P i p a t i, pipljem «... impf, raufen, ausraufen.
Pipek, m. ber ©topfet.
Pipiz, pza m. ba« ¿afcfeenmeffer$en, baS ©tpnappmefferdjen.
Pipnik, pipnjak rn. ber Pipenwein.
Pir, m. (naep 2 i n í> a r t eig. unb einfl) ein bei ben Siationalfefien ber alfen©Ia« wen libticb gewefeneS feierlidjeS ©afi« rnapf; (beutsutage) bie Jg>od)5etf; pir iméti, Jpod)$eit paiten. Pireh , rha m. baS Oftcrei. Pirlipogázha, pirh-pogAzhiza (von pireli unb pogázlia) baS Ofterbrof, baS man ftatt bei Öfter« eicS erhält.
Pira, f. bie ©raupe, befonberS pon ber Gerfte.
P i r n i 7, a , f. ein befottberS ben AecFern fdiäblicpeS Unfraut.
Pifan, ad], pieifarbig, bunt; firiemig, geftriemt: pifana máti, (fafprifd)) bie Stiefmutter b. t. bie bunt, luxuriös aeEleibefc Mutter. Pifaniza, pifanjka f. ein bunt gefárbteá (St, baSOfierei. PiCanje n. bitS ©^reiben ; bteSdjriff. Pilar, rja m. ber ©d>retber, ber '¿e« anite, ber ©cpriftgetetjrte. Pifarija f. unb pilärftvo n. bie ©cf)reibeEun|í; bie ©ebreiberei. Pifáriti, im v. impf. ©djreibgefdjäfte »errichten, ju fepreiben pflegen. Pifáma , pifárniza f. bie ©djteibfhtbe. PiTArov adj. beS©d;rei= berS, beS aSeamten, beS ©cferiftgefefir« ten. Pifárfk adj. ©ebreiber..., 23e« aniten ..., ber ©d;riftgefeí;rten. Pifa Ien , tna, tno adj. ©ebreib ...;
Fifa tu o péro, bie ©efereibfeber. Pi-Mi, fliem, fal, fan v. impf. fd)rei« bett; — fe v.r. impf. eig. ftep febrei« % ben, gefebrieben werben; (jagen : Júri fe pífhe Kovár, ber ©eorJ'peißtÄo«
war. PifAven, vna, vno adj. fefereib« bar. Pifaviz, vza m. ber ©ebreiber, ber9Jerfaffer. Pifävnoft/". bie®cpreib= barfeit; bie ©direibart. PifA/li ?n. ber ©epretber. I'ifek m. bergeberEiel.
Pirk, rn. ber pfiff von einer glöfe unb beriet Pfeifinfirumenfen; baS glöten. Pifkanje n. baS glofen. Pil"kati, am v. impf, auf ber gföte ober einer anbent Pfeife fpiefen, flöten. Pifka-viz, vza m. ber glötenfpieter.
Pirker, kra m. ber Sopf. PitTirez m. d. ein Eleiner Sopf.
PiTkriza,./; bie Belle, bie 33ienen= äelle. Pirkrizhart adj. jellenförmig: pirkrizhafto tkAnje, baS Bellgewebe.
Pi fma, f. ober pifmo, n. bie «seprift, baS ©d>reibett, ber 95rief: shenitno pifmo, ber J&eirafpSEontraEt; prörhno piTmo, bie 95ittfd>rift. Pifmej m. ber ©d;riftgelel>rte. Pifmcjrk adj^©ebrift« gefcfjrten..., nad? Art ber »djriftge« leprten. Pinnen adj. fepriftiieb. Fi-rmenji (*) adj. grammatifcp, fptacb« lid) (grammaticus). PiTmenjik, pi-rmeniz, nza (*) m. ber ©rammati« Eer, ber ©pracpEunbige, ber ppilolog. Pirmenoft (*) f. unb pifmenftvo (*) n. bie ©prad;lel;re, bie ©pradiwiffen« fepaft (ars grammatien). Pifmenza f. baS ©ebriftseid?en. Pil'mosnanoft (■") f. bie ©ebriftfunbe. Pifmovrik ober pifinovüzhenik m. ber ©djriffgelept« fe. Pifmovüzhen part. fd;riftgelel>rf. Pifmovüzkenort f. bie ©epriftge« lebrfpeif.
P i Tt o k a, piftovka f. (ein SSogel) ber ©efjel.
P i fh, m. ein fiarEer SBinb, ber ©türm« winb.
Pifhäl, piflizliäl, 2. pifliali, pifhali, aitd) i. pifliäla, 2. pifhäle f. bie Pfeife pon abgejogenert SSattmrinben ober von 9tol;ren tiberpattpf; biei>ir« fenpfeife, bie glöfe. i'iriiälka, atitfe pifhzlialjka f. d. baS pfeifd^en.
Pifhäio, n. ba§ ©epienbein.
Pifhe, 2. pifiieta n. baS iiübndieit. Piflietär, rja m. ber intbnerEramer. Pifhetnik m. ber J&üpnergeier (Kultur albicans. K l e i Falco ae-ruginosus. Linn.). Pifhka, pifhlii-zn f. unb pifhzhe, pifhzhetaz/. baS JötipndKtt, baS Stidjlein.
P i f h i v, pifhkav adj. wurmig, wurm«
ffid>tgs nc velia jiifhkaviga oreha, er t ji feinen Schuß $ul»er tpcrff), ijl ein langenichtS (homo non naučij.
P i n. 161 a (t) / bie ^»iflofe.
Pistla, pisdiza / d. (tiiebr.) bie OTufferfdjcibc. Pisdizh m. (niebr.) ein »eräd)f(icber, feiger OTcnfd); ein gemeiner Spcichellecfer. Pisdogris m. bie Ranunfel, ber Hahnenfuß (Ra-nunculus. Linn.). Pisdoliniti fe, im fe v. r. impf, fiennen.
Piseic, ska m. bie Sdjamiefje.
Pitaniz, nza m. ber ©emäflefe.
Pitanje, n. bie gragc. Pitati, am, auch pitati, am v. impf, fragen.
Pitanje, n. baS SOtafien, baS Wahren. Pitati, am v. impj. nähren, mäjlen. Pitovnjak m. ber TOafl)tali.
Piti, pijem, pil, pit v. impf. frin= fen: zhe bol) pijem, bolj fim she-jin, je mehr ich trinfe, beflo burfliger bin ich; tobäk piti (in Sit.), Sabaf rauchen. Pitje n. baS ©efranf; baS Srinfen.
Pitom, adj. jal;m. Pitomiti, im v. impf, ¿ahmen. Pitomiz, mza m, (ferbifeh) ber 36gling.
Pitvina, f. baš ©efranf.
Piva, f. ober pivo n. eig. baS ©c* fränf; gem. baS 23ier. Pivär, rid)= tiger pivovar, rja m. pivovariza / ber SBierbraucr, bie —inn. Pivovarna , pivovarniza f. baS SkauhauS, baS IbicrhauS.
Piviz, vza m. ber Srtnfgafl, ber Sritifer. Pivniza f. bie SrinEflube, bie Schdttfe.
Pivola, f. ber 2MufcgeI, ber 25iuf=
trtirm (hirüdo , sanguisüga). Pi-
voliza f. d. ein Eieiner SMutegel.
Pizlia, pizha, aud) pifhzha / bie Siahrung, bie Speife, baS gttfter. Pizhoben, bna , lino adj. nal;rhaft. Pizhobnort f. bie Wahrhaftigkeit.
Pizliel, zlila, zlilo adj. fparfam, gering, fnapp: pizblo dva funta, faum', fnapp jroei «Pfunb.
P i z h i t i, im, il, 'ziien v. pf. fied)en (mit efroaš Spifcein, atš bent SBienen» ober SOiücfenjiachel): kogar kazlia pizhi, fe svite vervi boji, ben ein* mat bie Schlange beißt, ber fürchtet jcbeš genntnbene Seif; ober : ©rfaf»' rung macht flug. SSergleiche Pikati unter Pik.
P i z h k a, f. unb pizlikiza f. d. ber Sern Pon Sßirnen, Aepfcln, beeren u. bgt.
P i z Ii t i, v. P i z h i t i.
P jefk, v. P 6 Tli.
Plah, v. P le h.
P 1 ah, ad], fdjeii, furchtfam, feig. Plahez m. ber gcighcrj, bie Wemtnc. Plahota f. bie Scheu , bie geigheit.
Plahta, f. eine grobe 2)ecfe »on 3mild) u. bgi.; toliko pomaga sliläh-ta, kolikor ftära plähta, bie Söets roanbfen helfen wenig. Plahuta/, baä " 95etttud), auch eine jebe ßeinroanbbecfc. Plahutati, am v. impf. laufen, baß Alles bapon fliegt.
Plajba, f. bie »ichtfchnur.
P 1 a j r h , plajfhzh , v. PUfh, pläfhzh.
Pfäji'htro, n. baS ßincal, bcfoitberS baš Schnciberlineal.
P lak a nje, n. baš heftige ©einen, baš ©ehflageit. Plakati, am v. impf eig. burch sIßafd)en reinigen; gebräud)(icher: plak ati fe, ain fo v. r. impf, heftig, bitterlich »einen, rochttagcn. Pläkuiti, nem v. pf. fpiilen, abfpülen.
Plamen, mna ober plamen, mena m. bie glatnirie. Plameneti, im ober plameniti, im v. impf. (Tammcn. Plamenzhek m. d. baš glämmcben. Plamnaft, plämnat adj. flammicbf.
Plan, /n. ber Anfall, ber Ausfall. Plänenje n. baS Anfallen, baS ßoS= flürjcn. Planiti , nem v. pf. (na koga) anfallen, loSflürjen (auf 3c= manben).
Plan, adj. eben : ponozhi na plänim dregetäti, itt ber Wacht unter freiem ■Gimmel uor Saite gittern. Plana, planäva f bie Gbetie.
Planet, m. ber planet, ©anbelflcrn.
Planina, f. ber ißcrgipalb ; bic AN pc; eig- ber ©raSpldfc im ©ebirge. Planiniz, nza ,7;. ber Aipeiibcmohncr. Planiniza f. d. 'eine Heine Alpe. Planinfk adj. Alpen..., »on Alpen. PUnihar, rja rn. ber Alpenhirt.
Planks, / ber 3aunpfahl; ein bre= ferner 3aün (boSnifd) unb ferbifeh bie gefhtng).
Plan t a v, adj. fruinnt, hinfenb. Plantaviz , vza m. ber -giinfenbe.
Plaft, m. unb plaftek m. d. ba8
JegelfSrmig aufgefdtfcfcfefe £ett. Pla-fta f. eine 9ieif>e ©rafeš, rpic fte ter 9fta()ber ftinioirft; bie ©d>id)fe. Pla-rtiti, im, aud) plaftovAti, f tu jem v. impf. £eu auffd;ic&ten; fd;erjto. ftarf, oiel effen.
P 1 A fh , plaflizh, Cberfr. plajfh , plajfhzh m. bet- OJianfel (»onuftann6= perfonen); bal ©tefjgetvanb.
PlAfhen, flino, fhno unb plAfhljiv adj. fdntd)fern, fdjeu. PlAfhenje n. baS ©ci)eud)en. Plafliiti, im v. inipf. fdjjeu madjett, fcbettdjen; — Te v. r. impf. fdjeu toerben. PlAfhljivoft, plafhnoft f. bie ©d)ud;ferni;eif.
PlaflizhAd, f. bie 5idcf>e. PJa-
fhzhat adj. ffad>.
P1 a s, m. bie ©anblei;ne; ber ©leffdjer.
Plasenje, n. bnž iiteffern. Plašiti, im v. impf. fleffern, fleigen. Pla-snik m. ber ižlefferer. PlAsovina f. ein ©ebirge, roo mait mci;r Elefferf, als gel;t.
PlAsi z a, plashiza f. bie ©cftnee* meife.
Plat, plati, plati f. bie ©eife.
P 1 a t a , / bie ©eife; bie Vlaffe.
Platen,' adj. leitten, leintoanben. Pla-tenina f. (collj baS Ceinen, baS 2ei= nenjeug. Plateniza f. eitt Ceinroanb--fhief. Platenizkkar, rja m. ber fieim roanbframer.
Plati, polem oberpolem, plal, plan v. impf. fdjopfen; platfd;ern: voda, drsh pole, baš ffiaffer, ber SRegen platfd?erf.
Plat i f h e, platiHizlie n. bie gelge.
P1 a t i t e 1, m. ber 3<*!>Ier > ^er 9Ser= gelfer. Platiti, im v. pf. jal;len, be= jahten.
Platiti, im v. impf. in jtoei Sfteite točilen, fpalfen. PlAtizk m. bie -£>a(ffe eiueš ©aumflammeS.
Platnar, rja m. platnariza/. ber £einn)anbt>anbler, bie —inn. Platnen adj. leintoanben.
P1 a t n i z a, f- ber ©eifenf(;ei[.
Platno, n. bie Seintoanb.
P1 a v (f) adj. blati. Plavkaft adj. blaulid).
Plavanja, plavanjka f. eine falbe Sni). Plavka f bie 'SSIonbe, bie SMonbine.
, Plavanje, n. baž©d;tt)immen. Plavati , am v. impf. fdjrpumnen. PIA-
vaviz, vza ober plaviz, vza m. ber ©dnoimmer.
Plaviti, im v. impf. fčbtoemmcn; id)tnc(jen; — Te k. r. impf. abrin» nen (5. <5. bie £erse).
P 1 a v i z a , J. ber glog.
Plavsli, m. ber ©dimefjofen.
Plavut a,/, bie giofjfeber.
Plazlia, f. bie 3al;iung > ber ©o(b. Plazhati, am u. pf. jaijlen, bejaljlcn. Plazhaviz , vza m. ber 3af)(er. Pla-zhilo n. bie 3a|)Iung. Plazhnik m. ber 3«hier, ber SSergelfer. Plazim-vanje «. baS 3aHen. Plazhovati, zlmjem v. impf mit 3<*!>'en be« fdjdffiget fepn.
P 1 e h (f) m. baS 95Ied). Plehaft, plehnat adj. bled;ern, »on SSled). Ple-hoklepiz, pza m. ber 95(ed)fd)iaqer.
Pleha (f)/. bie aSleicbe. Plehati, am v. impf. bteidjen (5. S5. Ceinroanb).
Plejenje, n. baž 3afen.
Pleme, 1. plemena n. baš ©efcblecbf, ber ©famm, bie 31rf, bie ©attuntj,
bie 3utbfs dobriga plemena biti,
»on gufem S^lage fepn. Plemenit adj. »on gufem ©famm, gufer -frer* futtff, abelig. Plemeniti Te, im fe v. r. impf. rammeln- Pleinenitnik m. ber tabelige, ber Gbelmann. Ple-meniven (*j vna, vno adj. ©af= fungS...; plemenivno flitevilo , bie
©atfungSjal;!.
P 1 e n i z a , v. P e 1 n a.
Plenj, aud) plen m. bie Settfe. Ple-njati, am v. impf. SSeufe madjett, rauben, plunbern.
PIčr, m. ber Sanj, ber 95ali. Ple-faje adv. fanjenb, tnbem man fanjt. Plefanje n. baS Sanjen. Plefanka f. ber Jatljfaal. Plefar, rja m. ber Sanjmeijler. Plefati, fhem t>. impf. fanjen. Plefaviz, vza m. plefavlta f ber Sanjer, bie —inn. Ple-fifhe n. ber Janjorf, ber Sanjfaal.
Plefen, aud) plefinj, fnji f. ber ©djinimel.
Plcfk, m. ber iifaffcb. Plefkanje n. baž Slaffd)en. Plefkati, am v. impf. ffaffdjcn. Plčfliav, plefkaven, vna, vno adj. ltaffd)l)aff. Plefkaviz, vza m. plefkavka f. ber Slatfdicr, bie —inn. Plefkavniza f. bie Sfatfd;: biid)fe , bie iinadbucbfe. Plefkavnoft f. bie S!atfd;l)aftigfeif, bie jžlatfd>ereu
P 1 e f n 6 n j e, aud» plefnitje n. ba$ ©cbimmcln. Plefneti, im, auch ple-fniti, plefniti, plefuijein unb ple-fniviti, im d. impf. fcbimmcln, ©d)immel anfefeen. Plefnina, ple-fnovina f. ber ©cbimmei. Plefniv adj. fd)immclig. Plefnivoft f. bie ©cbinuneligEeif.
P1 e f n i, /. p/. baS ^reßgeftmfe.
Plefti, plčtem, pletel ober plel, pleten v. impf. flricFcn; eig. flechten.
Pleflia, aud) plerhina f. bie ©lafce, bie platte. Plelhaft, pleihav, ple-fliinait, plefhiv adj. fa()f- Plčfliiz, fbza m. ber Saf>l?opf. Plefhivoft/. bie Sahiheif.
Plesanje, n. baS Sief fern. Plesati, sliem v. impf. Eleffem, jleigen.
Pleteniza, f. bie £aarfTed)fe, ber 3opf; eine Siechte »on 23rof u. bgi.
P le te v, pletvi ober i. pletva, pletve /. baS Säten; bie SÄfjeit. Pleti, plejem ober plevem, plel, plet v. impf jäten. Pleviz, vza m. unb pleviza f. ber pater, bie —tttn.
Pleva,/, ein einjelneS ©tiicf ©preu. Plevaft, plevnat adj. »otl ©preu, fpreuartig. Pleve, i. plev /. vi. (coli) bie ©preu. Plevel m. baS ©cjäf; ber Siaine eines UniraufeS. P le ven, vna, vno ober plevji adj. ©preu ..., »on ©preu : po plevje raspraviti, toic ©preu »erfcbioenbcn. Plčvniza f. eilt mit ©preu gefülltes Unterbett flaff ber ©tafraje; bcr ©preu» faflen. Plevnik, plevnjak m. baS Spreubehtilfniß, ber ©pretiFaflcn.
P1 e v f h a n j e , n. baS ','lusfcblagen beS i»irfei. Plevfhati, ain v. impf. £ir6 u. bal. auSfIopfcn, ausklagen.
P le zli a, n. pl. ober plezhif.pl. bie Schultern. Plčzhaft, plezhat adj. breiffchulterig, »ierfchröfig. Plezhe, aud) plezlie^ ta«. baS ©cbulferbiaff; ber SchinEen. Plezhen, zhna, zhno adj. ©d)iilfern..., jur ©chulfer ge« hörig. Plezhnat adj. »on breiten Schulfcrn. Plezhndtoft, plezliatoft f. bie SßreiffcbulfcrigEcit. Plezlniga/ (»erächtl.) eine breitschulterige 2Bcib's= perfon.
Plirka, / bie 23acbffel$e, baS ?lifer= männchen (Motacilla alba. Lin n).
Plitek, tka, tko ober plitev, tva, tvo adj. jeid)t. Plitkoft, plitvoft/
bie ©eichfigFeif. Plitvina, plizhina
f. bie ©eichfheif.
P 1 j u n i k , nka ober pljün m. ber ©peid)cl (Sputum). Pljuniti, nem, nil, njen v. pf. ausfpeien, ausfpucfen. Pljuvanje ober pljuvanje n. baSAuS« fpucfen. Pljuvati, am ober plovàti, pljùjem v. impf, off unb lange aus« fpuefen. Pljuväviz, vza m. ber AuSfpucFer. Pljuvotina/. bcr ©d)teilii. Pluvotinaft adj. fd)Ieitnig.
PI j ii z ha, n. pl. auch pljûzlie unb pljùflizlie f. pl. bie ßunge. Pljù-zhiza f.pl.d. bie liebe flehte ßunge. Pljùzhen, zhna, zhno adj. ßungen..., »on ber ßunge, bie ßunge befreffenb. Pljûzhnik m. (eine spanje) bas ßun« genïtauf. Pljùzhniza f. bie ßungen« fud)f.
Plod, m. bie 25ruf, bas Xhicrgefchiechf. Plodenje n. bie ©ruflegung. Ploditi, im, il, plojèn v. impf. bie ifîrut legen; — le v. r. impf. (»on Sun« gen ber ^rl^iere) gelegt werben, abftam» men. Plödniza (*) bie SSärmutter.
Ploditi, im v. impf, »erjagen, fort« jagen.
Ploh, m. unb plohek, plöhzhek m. d. bcr £acifioti.
r 1 ö h a , / ber SEalb jlrotit ; ber Siegen« guß, bcr ^Mafcregcti, ber ©etoitferregen.
Plôfk, rn. ber SIaffd)Iaut. ,
PlöTk, m. unb plofka f. bie SÎéidie.
Plöfka, f. eine Art früh reifer 23ir« ucn (bie 3aEobis25irnc).
PI o Tkanje, n. bas blähen. P16-fliati, am u. impf, unb plofniti, nem v. pf. fichm, ober fonjl ctroaâ •£albi»cid)cs fo werfen, baß cS einem biefem Seiftnorfe ähnlichen Ion »oit fich gibt, piaêett.
P lof na, J. bie Waffe. Plolhiza/. d. eine Eleiiic platte, bie ©dneferfafef.
Plot, u. plota, plotà m. bet 3auit. Plotniza f. ber Sürbijj.
P 16 zli a,/. bie Slinge.
Plug, m,- ber ^fiug.
P 1 u, s h, v. Polsii.
P 1 u n k a , f. bie ßaufe. Plùnkanje n. baS fallen ; bas ©pielen ber fiaufe.
Phinkati, am v. impf. unb pliui-kniti, nem t>. pf. fo hallen, wie wenn ein etwas leeres Saß gefchûffelt wirb j bie fiaufe fpielcn. Plùnkaviz, vza n. ber ßaufenfd;läger,
P lü Tkati, v. Pleffcati unfer Plefk.
P 1 u s h A r, rja m. bcr bcr (i)jiug Ien= fcf, ber öliger. Pliishenje n. baS pflügen. Plüshiti, im v. impf. ben ^jlug leitEen, pffügeit. Pluskne, plü-shnize f. pl. bie $>tugräber.
Po, prp. um, b. i. eine Semegung mad;eit, um efmaš jn erlangen (baš bcutfdje polen), nad), auf, ju, in, an: po kar, po kogar, po piti priti, efmaš, 3emanben, einen SranE fjoten fommen, überhaupt um etmaž gefeen, fcbicfcn, fai;ren, taufen u. bgt.; po vina, po vode poflati, um ®ein, um ©affer fd)icfen; po glavi vdariti, auf —, nad; beut jvopfe febtagcn; po govoru posnati, nad; ber ©prad;e Eennen; po köm prafliat, nacb 3c= ntanb fragen ; po volji, nad; ffiun* fd;e; po'Boshizhu, nad; Söeif)tiad)= ten; po turfkem, po turfko, auf —, nad; 2lrt ber Surfen, auf türEtfcfc; po nemfhki, po nemfhkem, po nemfhko , attf bcutfcb; po pafje, po paTjem, nad; 3lrf bcr Jputtbe; po volzhje, po volzhjem, nad; 2trt bet SfBčtfe; po domazhe, nacb baušlicbem ©cbraud)c; po gofpoflco, nacb 2trf bcr fierrfcbaff, ber Herren; po vini hrepeneti, nad; beut SBeine ftd; fefes nen; po ulizah fe potepati, auf ber ©äffe feerum fcbtenbern; po planavi höcliti, auf einer (šbene gcljeit; po ednem, po dva, po pet, 51t (Sinem, ju jrcet, ju fünf, ober: je (šiner, je jmet U. f. m.; po fhtiri dni ga ni doma, ju »ter Sage ifi er nicbf ju JDaufe; po tri tedne, po pet mefzov nifim ga vidil, ju brci ©od)en, JU fünf Sionafe £;abe icb il;n ttid;f gefe» t;eu ; po feftro je poflal, cr fd)icffc um bie ©efemefter; po morju in po fuhim, ju ffiaffer uitb ju Canbe; po dvä groflia , po tri dvajfhize, po pet goldinarjev fini to prodal, ju jmct'0rofd;ett, jti brei 3»«njiger, ju fünf ©ulben tjabe id) biefež »erfauft; po zhim, mie ffeeuer? po defetizi, ju ©iebjefjiter, ju 3e{)ner; po nözlii, bei ber 9tad;f, jttr 9tacbfžjeit; po vfakem, po vfim , allerbingž, auf jeben gatt; po nikako, po nikakim, feinešmegž; po mefti hodit, in ber ©tabt feerurn gefecn; je she po njem, e& i ji f4?cit auž mit itjm, eS ijl um
ipn febon acfd;el;en, er ijl fdjon babitt; po vfih uTtih pove , cr fagt es> ganj berauJ; po tim ker, meit nun, nacb-bent nun; po famesu, einjeln, eins jetnmeife; po ozbetu fe svrezhi, bern 23ater nad;gerat()en ; fo vfi po enim kopiti, fte finb ade über (Stnen £et= ften gcfdjlagcn; po nobeni zeni li ne da dopovedati, er laßt ftd;'ž auf feine 2lrt erfagen; vfe mazhhe fo po nözhi zherne, über: po nözhi je vfaka krava nuivra, bei ber 9?ad)t fittb at!e JDinge (Äül;e) fd>roarjb. t. glcid;; po fvöji glavi, po fvöji termi, nad; feinem ©ufbünien; kruli po peki, frtfd;eš b. i. neugebacfettfi SStof; frajza po perili, frifcbcS -fretnb; po mit bcm Žocat bcr <2ubftanfh>e bes jeicbnet attd) baž _beuffcbe »m e i f e« : po ftöpnjah , fhtffenmeifc; po pari, paarmeife; po malim, Eteiumeife; po kofi, jliicfmeife; blago fe po niti nabira, pa po vervi saprävlja, Fleins meife (fabenmeife) mirb baS aSermögen ermorben, unb im ©rofjett (jlricfmcife) »crfl;an.
P o a j d i t i fe (f) im fe v. r. pf. bie (giften ber Jbeiben annehmen, ein i>cibe merben.
Pobarati, am v. pf. (kogar kar)
eine grage tf>un, befragen.
Pobafati, fliem v. pj. atleä jus famnten faffen.
Pobeg, m. bieghtcbf. Pobegesh, po-begneniz , nenza m. ber glüebtfing. Pobegniti, nem v.pf. ftd; entfernen, ftd; atiš bcm Staube mad;en.
Pobeliti, im v. pf. funcbeit, über« tünd;en, meijjcn, atismcißen.
Poberanje, poberati, v. Pobiranje, pobirati.
Pobefedovanje, rt. baš 25cfpre= d;cn. Pobefedovati fe, ain fe v. r. impf. ftd; befprecfeen.
P obe fit i, im v. pf. fedngen mad;en, tjangen taffen: ozhi bobefiti, bie'te gen nicberfd;tagen.
Pobeshanje, n. baž ($nfflief;en. Pobeshali ober pobeshäti, pobeshim v.pf. entfliegen; pobeshim, id; n>er= bc piel;eit.
P o b i j a t i, v. Pobiti unter Pobit.
Pobiranje, n. bas 2tuffammein, baž Jtufftauben. Pobirati (poberati) am v. impf. fauimetn, auffammelit,
jafammen Elauben. Pobirazh ober poberäzh m. ber 2lbfamm(er, ber Auffammler, ber (Sammler.
P o b i t, part. bureb einen gall befebä« febdbigt: je pobit, er ift niebergefd)la* gen; pobito ferze, eilt jcrEitirfrf;feS £erj. Pobiti, bijem, bit, bit v. pf. unb pobijati, am v. impf, ttad; ber Steit;c tobten: pobiti fe, bijem fe u. r. pf- fieb (bureb einen gall) fcblagen, befebäbigen. Pobitodüfhen , fbna, flino adj. iteinmüfbig, uiebergefd;ta« gen. Pobitodüfhnesh m. ber 9lie« bergefd;tagene. Pobitodüfhnoft/ bie Wicbergefcbtagenbeif.
P o b i t v a, / bie Sd>lad;t.
P 6 b i z h, pobizhek, zhlia m. baS ihtäblein.
Pohlajfhanje, n. bie SBerebfung. Pobläjfhati, am v. pf. Derebeln, eb= ler ntad;en; — fe v. r. pf. fieb Oer« ebeln, ebter merbett. Poblajfhaviz, vza m. ber SBerebler.
Pöble den je, n. bie Grblaffung. Pobledeti, dim v.pf. erblaffen, bleich »erben.
Pobogatenje, n. bie Sereicberung. Pobogatiti, im v. pf. bereichern, reieb tnacben.
Pobogovanje (*) n. bie Sßer^öfs terung. PobogovAti, Am ober üjem v, impf, sergöttern. Pobogväviz , vza m. ber Seraötterer.
Po b 6 j, 771. ber Sobffcbtag. Poböjin, jna, jno adj. beS ¿obtfd)lagS. Po-böjljiv adj. mörberifeb. Pobojljivoft /. ber Suftanb, bie ©igenfebaff, ba eftraS mörberifeb ift.
Pobolezhki, m. pl. bie Siadwcpcn.
Pob61 jrhanje, n. bie Sefferung, bie SScrbefferung. Poböljfhati, am v. pf. beffern, »erbeffern. Pobolj-fhljiv adj. »erbeffertid). Poböljfhlji-voft f. bie SBerbefferlicbfeif. Pobolj-fhovati, fhüjem ober poboljfhAvati, am v. impf, beffern, verbefferit. Po-boljThvaviz, vza m. ber Sßerbefferer. PoboljfhvÄvka f. bie SSerbefferinit. Poböljfbik, fhka rn. bie SSetbeffe« rung.
Poboshanje, n. bie Semjfleibllttg, ber Sroft. Poboshati, am u. pf. be« mitleiben, tröflen.
Poböshen, sbna, shno adj. fromm. Poböslinoft f. bie grömmigfeit.
Pobot, m. bie 9ted)enfcbaft. Pobö-ten , tna, tno adj. 9ted;eufd;aftä. ... Pobotovati, üjem v. impf. Stechen« fchctft ablegen.
PobrAti, pobörem Ober poberem v. pf. attffammefn, jufammett Hau« ben; — fe v. r. pf. fid) fort paefett, fich aus bem Staube mad;ett: poberi fe, paefe btd? fort, trotte bid).
Pobratenje, n. baS ©ruber«wer« ben. PobrAtiti fe, im fe v. r. pf Srttber merben, ftcb auSföhnen.
P o b r i fa t i, fhem v. pf. 2lUeS ab« t»ifd;en.
Pobrüfiti, im v. pf. ein wenig fchteifen, anfchleifen; abermals fdjlei« fen. Pobrüfhenje n. bie 2lnfd)tei« fung.
Pod, prp. unter (sub) : pod drevö ftopiti, unter einen Saum treten; pod drevefom fedeti, unter einem Saunte ftfcen; fe dershi, kalior de bi ga pod nörotn bril , er ift ernft» haft; pod navädno zeno, unter bent gewöhnlichen greife; pod paf, pod brädo, pod kolena, unter ben ©ür« tet, ben Sart, bie Änie; pod kasni-jo, bei Strafe; pod pei fego, unter einem (Sibe; pod nizh fim dal, ich habe eS in meinen Sßerlujl gegeben; pod fvöjo obläft fpräviti, tn feine ©ewalt bringen; pod milim Bögom prenozhiti, unter freiem Jg>immcl übernachten; is deshja pod käp, aus bem Stegen in bie Traufe.
Pöd, 77?. ber Soben.
PodAkniti, v. Podehniti.
Pod Aj an je, n. bie 3uretcbung, bte Darreichung. Podajati, am v. impf. reichen, jureieben, barreichen. PodA-javniza f. bie 3ieid)gabet. PodajAzh m. ber an bie Hanb reicht; bieSReich« gäbet. PodAjrhina f. toai man an bie Haitb reift.
Pod AI Jfhanje, n. bie SSertdnge« rung. PodAljfhik, rhlia m. bie 33er* tdngerung, ber gortfafe. Podaljfho-vati , am v. impf, unb podAljfhati, am v. pj. »erlängern, länger machen; ermeitern.
Pod An, part. ergeben. Podanik, nka rn. ein freies lebigeS ©ut. Po-danje n. bie ©arreidjung, bie 6rge« bung. Podanoft f. bie 'Csrgebertljeti. Pociati, Am v.pf. reid;en, barrei«
d>en; — fe ti. r. pf. ftd; begebcn, 1 ftd; an eitten Drt Perftigcn.
P o dar, 2. podara ober podaril m. baš @cfd;enE. Podarenje n. baS ©cbertfen, bie ©d;cnEitng. Podariti (podariti) , im v. pf. ffbenEcn. Po-darovanje n. baš 25efd;eitEen, bic 93e= fd;enEung. Podarovati, am v. impf. fd;ettEett, Q5efd;enEe madjen.
P o da vat i, V. Podajati unter P o-dajanje.
P o d a v i t i, im v. pf. unb podav-Ijati, am v. impf. 'JItic6 nad).bcr Sleifjc erjlicEen mad;cn, crroiirgen. Podavljanje n. ba§ (šrnnirgen bcr 9Jeii;e nad;.
P o d b e r a n j e , n. baž> Unfcrttau= bctt. Podberati, am v. impf. un= terElauben. Podberazh m. bcr Un--terfiaubcr.
P odbijanje, n. bad Unterfd)fagen. Podbijati, am u. impf. unb pod-biti, bijem v. pf. Pon unfett bititpcg fdjlagen, unferfcblageit. Podbitje n. bic ituterfd;lagung.
Podblosiniti, im v. pf. unfcr* pbljtern.
Podboj, m. bcr S^iirpfeiler, bic X()urpfojlc.
P o db r a d i h , dlia unb podbradnjak
m. baS Unferiinn, baS Sinit.
Podbrijanje, n. baS 23arbiren, ba§ Diaftren. Podbrijati, »mv. impf. unb podbriti, ijem v. pf. barbircn, rafircn. Podbrijazh m. bcr 23art>ir.
Podbrifanje, n. bic Unterjlrei* cbttng. Podbrifati, fhern v. pf. tut= ferjlretcben.
Podbuditi, gem. podbuditi, im v. pf. unb podbujati, am -u. impf. aitfmunfcrn. Podbiidenje n. bic 2tuf= ntunfcritng. Podbujaviz, vza m. bcr 2lufmittiferer, bcr 2lneifcrer.
Pod Janje, n. bie Uttfcrgcbuttg. Poddati, ain v. pf. untergeben.
Poddel, m. bcr 23orfd;ub (ber ©d»u= tje). Poddelati, am v. pf. (bie ©cf)it= fje) t>orfd;ie&en, uorfcbuiieit; and; (bie ©d;ttbe) boppein.
Poddelenje, «.bie Unferf(;citung. Poddeliti, gettt. poddeliti, im v. pf. untert[>eifen.
Podeliniti, nem n. pf. bcried;cn.
* Podeliti, aud; podelili, iin v. pf. miftfjeilcn. Podelitja/. bie 5Jiitff;ei=
ittng. Podeljfhina f. t»a§ ntan mit« ffjeilet, rcecbfelfeifige i>ulfleijlung.
P o d e r s h a t i, sbim x>. pf. ein U>es nig Ijalfen, anl;affen. Podershaven, vna, vno adj. anf>altenb.
P o d e r t i j a, podertina f. ober po-dertje n. bie 3erft6rung, bcr 95uitt.
P o d e r z li a t i , zhim v. pf. ein KC-ttig laufen, nttfd;en : poderzhim, id; tperbe tutfd;en, lattfen.
P o de s h z, m. bie Selter, ber ^)rejji boben.
Podev sadni, bcr Joinferbaden: podev jelenov, ber ditfdjjiemer.
Podgana, f. itltb podgani/a f. d. bie 9iatte (Mus Rattus. Lin n.). Podganfk udj. Saften ..., »on 9ulf» fen, tpie bic Kaften. Podganlbek m. ber atatfenfoth-
P o d g 1 a v j e , n. t»a§ unter bem Sopf i ji. Podglavnik m. ba5 SopfEiffen.
Podgoreliza, f. bcr3unbcr. Pod-gorelz m. ber 9tame cincS ajogelž. Podgorelzhji adj. na<$ '-¿Irt befi pod-gorelz.
Podgorje, n. bcr Sug eineS93ergcž.
Podgrinalo, n. ber ©cbiirbaEeit. Podgrinati, am v. i>npf. fd;iti'CU, anfdniren.
Podherbet, bta m. roaS unter bem Siucfcn i ji.
P o d h i z h e n, part. ttnfcrfcbebett. Podbizbiti, im v. pf. unferfcbiebett. Podhizhenje n. bie llnterfcbiebung. Podhizhnoft f. bic Uitferfd)obenbeit.
Podblebnik, >n. bcr 3d;maro}er. Podlilebovati fe, lijem fe -u. impf. fcbinarojen, cincn Sd^marojer tnad;ctt.
P o d h u j f t e n j e , n. bie ','lufr^juttg, bic Jlufhefeung. Fodbujftiti, im x>. pf. unb podhujfhavati, am ober pod-huifliovati, am v. impf. anfrcijcn, nufbefeett. Podhujfhavanje n. baS 'Attfreijcn.
P od h ulit i fe, im fe v. r. pf. eine trofjige SOiiette tnacben, ftd; t>erjielicn.
P o d i g a t i, batttt podigavati, am j;. impf. unb podigniti , nem v. pf. erbeben, etroao frofrev macfeen.
P o dihanje, n. ba$ SSeriecben. Po-dihati, am ober podiTliein v. pf. ttnb podihavati , am v. impf. be= ried;en.
Podiranje, «. baS 9iicberrcigen; baž Saden. Podirati, am v. impf.
(j. 93. ein öatts) nieberreijjen, eittrci« (jen, einflürjen machen, jerjiören, (Jppfj) fallen. Podi raven, vna, vno adj. fällbar, fd;faiibar. Podiravnoft f. bie Scbfagbarfeit. Podiraviz, vza m. ber .öoljfdUer.
P od i r jati, aitcf) podirjati, am v. pf. ein wenig laufen, rennen: podir-jiim, icb werbe galoppiren, merbe im Trabe fal;ren.
Podifbcn, rhna, fbno adj. maž jiim Diiecbeit i ji: podifhen tabiik, bcr Sdmupffabaf.
P o d i s h, m. ber 3od;pol jler fiir bie ■Dcbfcn.
Poditi, iin v. impf, treiben, jagen.
Po d jarmov, ad). 3ocb... fsubju-palisj: podjärmov vol, ber 2>od;= ori;5.
Podjefti, jem obet jedem v. pf. unterfrcffcn, »on unten, »on innen »egfreffen, 5. 95. bie SSurjel eines ®ewdcbfež, bie £aut einež X(;ierež.
P o d Ii ä d i t i, auch podkaditi, im v. pf. unferraucben.
P o d li A p a n j e , n. baS forfgefefcfe Untergraben. Podkipati, pijem v. i»:pf. untergraben.
Podkäfhanje, n. baž TOäl;en bes (SrafcS in ben 2ßeingdrten. Podkä-fliati, am x>. impf, in ben 28eittgdr= fett baž 0raS mdljjen.
Podli a vanje, n. baž 25efcblagcn. Podkavati, am v. impf, (eitt Pferb) befdjlagen.
Podkeriniti, im v. pf. füttern, tliajlen. Podkermlen part. gemdfret. Podkčrmlenje n. bie Didjiung.
Tod klad a, podkladiza f. bie Un= terlage. Podklal'ti, klädem v. pf. unterlegen.
Podkleftiti, im v. pf. »Ott unten bie 3'»cigc toegbacfen. Podkleftvanje n. baž ißegbaefen ber 3meige »on litlfcn. Poilkleftvati, am d. impf. bie 3n>eige »on unten mcgbacfen.
P o d k 1 o n i t i, im v. pf. "itnferbiegen.
P o d k 1 o p j e , n. maž unter ber 93ani ijl.
P odkop, m. bie Untergrabung. Pod-kopanje n. bie Untergrabung. Pod-kopati, kopljem v. pf. unb podko-pavati, ain, aud; vijem v. impf. untergraben.
Podli o v, m. ober podkova f. baž
■Cntfeifen. Podkovati, am ober kujem ¡j. pf. (ein Pferb) befcblagen:
konj berza , pa ga veiuler podkujejo, bažpferb fcbldgf auž, rotrb aber boeb bcfcblagett. Podkoväzh m. ber .iutffcbmieb. Podlioviz.a f. d. eiit Heines .ßufeifen, baž ©fiefeleifett. Podkovnik m. ber ^ufnagel.
Podkradati, am v. impf, unb podliräfti, kradem v. pf. »erttn« freuen.
Podkupiti, im v. p f. erfaufett, bejiedbetl. Poilkupiven , vna , vno adj. bejied;lid;. Podkupjvnoft f, bie 95ejied)ftd)feif. Podkupljen part. er* fauff, bc|iod;en. Podkupljenje n. bie 95ejied;uttg. Podkupljenoft f. bie 95e|iocbenl)e"tf.
Podlaga, f. bie Unterlage. PodlA-ganje n. bds Unterlegen. Podlagati, am v. impf, unterlegen.
P o d 1 ä k a , f. baž Uuterfutfer.
P o dlan z, m. ber X)refcbboben.
Pödlanxa,/ bie ¿anbfldcbcnhdlffe.
Podlafiza, f. baž SBiefel. (Mu-
Stella vulgaris. Lin n.)
P o d 1 a f z i, m. pl. bie 9Mcbf)aarc, ber ©iilcbbart.
Podlega,/, bie Unterlage.
Podlefk, m. baž ©tenbelfraut (,sa-tyrium, orchis).
Podlefk, m. ober podlefka /. bie ©ebnepfe (Scolopacc. Linn.).
Podlefti, lesein v. pf. uttfetfrie» eben, unter etwas irieeben, befcbleicbcn. l'odlesenje n. bie Uuterfriecbung, bie 95efcbleicbung. Podlesina f. etwas ^inuntergefimFcneS.
Podleshati, »Iiiin v. pf, unter« liegen.
Po d leten, tna, tno adj. waS un« ferm 3al;r tfi, minberjäbrig. Podle-tez m. ber 9Jtittberjäi>rigc. Podlet-noft f. bie TOinberjdl)tigfeit.
P o d 1 e z h i, zliem v. pf. uttfersieben.
Podlij an je, n. baž Untergiepen. Poillijati, am v. impf, unfergiejjen. Podliti, lijem v. pf. baž Unfergie* ßen »ollettben. Podlivka ). bieSuppe.
Podlög, m. bie ©fttfee, ber ©ritnb. Podloga j. bie Unterlage, baž Uit« ferfuffcr. Podlosben part. uttterlegf. Podloslien, slina, slino adj. ttufer« geben, unfergeorbnef, Unter..., unter« fljdnig. Podlosbiti ober podlöshiti, 12 #
im t.', pf. unterlegen. Podloahnik m. ber Untcriftan. Podlöshniza J. bie Unfetfbatiinn; baS £cbs»cib. Pod-löshnoft f. bie Unterfbdnigfeit.
Pod m a kanje, n. baš Befeuchten »en unten. Podmäkati, am ober podmazhem v. impf, »on unten be* feuchten, bewäffern.
Podmaft, f. ber Sdjmerbobenfafe.
f o d m e k ni ti, nein v. pf. »on un* ten fjinioeg rtiefen.
P o d m e t, m. baš Wehlmuß ; ber Untorfaum.
Podmitati, am ober podinititi, iin v. pf. beftechen. Podmitenje n. bie Beftechung.
P o d in o 1, m. ber Uferbrud).
P o d m ö z h i t i, im v. pf. »Ott unten feud;t machen.
P o d m ü 1 e n j e , n. bie Untermini* ritng. Podmuliti im v. pf. unter* miniren. Podmüljen pari, unter* miniti.
Podneben , bna, bno unb podne-befen, Tna, ino adj. maž unter bem 4MmtneI ifl. Podnebifhe , podnebje n. ber .£>immel6flrid).
Podnet, m. ber Antrieb; (Unterfr.) baž 3'inbmaferia(e.
P o d n e v e n , vna , vno adj. |»aS unter Sagš ifl ober gefchie(;f. Podnevi adv. unter Xagä.
P o d n i t a t i, v. Podmitati.
P 6 d n i 7. a, f. ber BalEen, bai Bret ju einem Boben.
Podnogalo, m. ber gtißfd)ämei. Podnöshen, slina, shno adj. unter ben güffen befinblid). Podnöshje n. maö unter ben güffen ifl, j. B. im Bette; ber gußfchätnel. Podnoshnik m. ober podnöshniza f. ber guß= fchämel, gem. loorauf ber ©eher tritt.
Podöba, f. äußere ©eflalt; bie gorm, bie AchnlicbEeit, baS Bilb. Podoben, bna, bno adj. ähnlich: . to ne refnizi podobno, baS ijl nidjt i»af)rfchein(ich. Podöbiti, im v. impf. formen, bitbeu; — fe v. r. impf. fiel) bilben, fich ähitlid; machen; ahn* lieh »erben; fich gejiemen. Podob-naft adj. etmaS ähnlich, älmelnb. Podobnik m. ber fich Semaitb ähnlid) gemacht. Podobnoft f. bie Aejmlich* « ieit. Podobva f. bie ©eftaltung. Podöbftvo n, baä Bilbniß.
Podobi aftnjen, part. botmäßig. Podoblaftnjenoft f. bie Botmäßtgfcit.
P o doji t i (auch podöjiti), im v. pf. auSmelfen, mit bem Welten fertig reerben.
Podolen, Ina, Ino adj. abhängig (declivis).
P o d o 1 en z h i t i f e , iin fe v.r. pf. bie Sitten ber UnterErainer anneb* men, ein UnterErainer merben.
P o d o 1 ^ a in a ober podölgoma adv. ber Sange nad). Podolgovat ober podölgait adj. länglich. Podolgovato ft f. bie ßängiidiEeit. Podolg-fhanje «. bie Verlängerung. Podölg-fhati, am v. pf. verlängern.
P o do in .i z lic, adv- heimatlich, wie in ber Jpeimat. Podonnizlien part. einheimifeh. Podomazhiti, iin V.pf. einheimen, einheimifeb madjen; — fe v. r. pf. fich einheimen, vertraulich, einheimifd) merben.
P o d o r k t i, podörjem v. pf. unter« pflügen.
Podöftrenje, n. bie 3ufP'6ung von unten, bie 3ufd)ärfuniv Podo-rtriti, im v. pf. unb podofhtravati, am v. impf, von unten sufpifeen, jufcharfen.
P o dpa f, m. ber ©urt. Podpafanje n. bie Auffchiirjnng. Podpafati , fliem v. pf. auffchiirjen, in bie Jpohe gurten. Podpaffc m. ober podpa-ibnja /. ber ©url; ber Baudigurt.
Podpasiti, im v. pj. heimlich be* merEen, beobad)ten.
Podpasduh, auch podpäfdnh m. ber (; ol) le J hei I jmifchen bem Ober* arm unb ber Brufl, bie Uuteradrfel, bie llchfe.
Podpera,/ bie Stiifee.
P ö dp er da', f. bie ©achtel fen-
tumia:).
Pödpernja, f. bie Snicfe.
Podperfnik, m. ber Baudigurf.
P od p et ni z a, f. ber Abfafe (an Schuhen unb «Stiefeln).
P o dp i hat i, am v. pf. unb podpihovati , hüjem r. impf. »on unten blafen, unterblafen; aufhefeen.
Podpiranje, n. bal Unterflüfeen, bie Unterflübung. Podpirati ober podperati, am v. impf, unterfieni: men, unferflüfcen.
Podpif, m. bie Unterfchrift. Pod-
»ifati, riiem v. pf. mifcrfctjrciOcn. rodpifiz, fza m. ber Untericbricbcne; eig. ber Unterfdjrcibcr.
P o d p i z h j e, n. (iit ber ©pracbicbre) baž '»'lužrufungšjeidjen (!).
Podplat, m. bie Sujjfoble, bie ©oble überhaupt. Podplätcnje n. bie 23e* fofjlung. Podplatina f. bas ©obleti* Icber. Podplatiti, im v. pf- be* fofiteii.
Po dpi ¿Tti, podpletem v. pf unb podpletati, am v. impf, unter» flcdjfcn.
P o d p o m a g a n j e, n. bie Unter* ftiigung, bic -S>iilfcleiflung. Podpo-m.iganfki adj. Untcrftiifcungi . . . , i>iilTS . . .. Podpomägati , am v. pf. (komur) Jpüffc allerlei Art (ei; (len, untcrfiiifcen , unferbelfen. Pod-pomozh f. bie 9?ad)i;ulfe, bie Un= terfliifcung.
Podporen, rna, rno adj. ©tiift..., trai jum Untcrftemmcn bient: podporni sid, bie ©tiiljmauer. Podpora , podporna ober podpörnja f bic ©fuße, bie Unterlage. Podpornik m. ber Untcrjluljer. Podpreti, podprem ober podprein, aiteb pod-perem ober podpčrcm, podperl , podpert ober podpret v. pf unter: flemmen, unferftüften. Podprijäzha f. bie Unfcrftiifee.
P o d p r i I 6 s h i t i, im v. pf. pon unten, unterhalb f)in}u legen.
Podprog, m. ber 23aud)gurf.
P o d p üT t i t i , aiteb podpuftiti, im v. pf. unter (i d) rocglaffen.
P odra pati, am ober pijem v. pf. jcrfrafjctt.
P o d r a j t a t i (f) v. P o d r a z h ü-n i t i.
P o d r d ft i, fein v. pf. unb podra-fliati, am v. impf, unfcrroadjfcn. Podrafhanje n. baS Untcrmadjfcn. Podrafhenje n. bie Uiiterroacbfuttg.
P odra s de lik, Ika m. ober pod-rasdelenje n. bie Unterabteilung. Podrasdčlenfki adj. Utiferabtbčis lungž . . .. Podrasdeliti , im ober podrasdeliti, im v. pf. unterab* tbeilen.
P o d r a sum i t i (*) im unb podra-siiinljati, ain v. impf, barmtfcr Per* fiel)en (subintelligere).
Pod ras k iti (liea : po-drashiti) im
v. pf. verteuern, teurer mad;cn; — le v. r. pf. tf)curer werben.
Podrazhüniti, im v. pf. eine ju große Rechnung niad)cn, itn Stcdjneit ubcrijalten; — fc u, r. pf fid; per* redjnen, ftd> im 3tcd;tten irren.
Podrediti, gern, podrediti, im v. pf. matten, aitfinuifien.
Po dremati, mljem v- pf cttt tpe* nig feblummcrn (dormitare).
Podre pina, podrčpniza f. unb podrčpnik m. ber ©d)tt>ansricmen.
Podres, m. ber ©ebnitt pon unten. Podresati, shem v. pf. unb podre-soväti, podresävati v. impf. it ilfer* fcbncibcn.
Podres n iti, nem v. pf. unterfen* !en; — Te v. r. pf. unterftnfcn.
Podreti, dereni v. pf. v. Podirati.
P o d r i g ä v a n j e , n. baa SJilitpfcn. Podrigavati Te v. r. impf, rtilpfen.
Podroben, bna, bno adj. eittjeln, befailirf. Podrobno adv. einjeln, betailirt. Podröbnoft f. bie (Sin* 5clnl;cit, bas Detail.
P odru god, adv>. jrocitenS. Poilru-g»zhenje (*) n. bie ffiiebcri;oIung. Podrugazhiti (*) iiu v. pf. roieber* boten.
P o d T ä d a, f. ber iiinterbalt.
P o d Te b a (*) f unb podlebik , bka m. (iti ber ©prad)tcl;rc) baaSubjeft.
Po d Te d, podredili, dka m. unb podredenza / tuaž )"id) unter einem (Scgenftaitbc, j. <8. unter ber -Öaut aitfcfet, bie Untcrlaufung: baber ker-vin podTed ober liervna podteden-za, bie ©filfunfertaufung; s' kervjo po d red iv», mit 58tut unterlaufen.
P O d re d 1 i Z a, f. bie SecPe unter bent ©attet, bie ©etjabracte.
Podfčk, m. ber Qirunb)tamm beö Sacbflublež. Po d ftkat i , am v. pf. unb podfekavati, am v. impf, von unten mcgbacFcti.
P o d To d b a, / baž llnfergcritbf.
P o d rt ä t i , ftojim v. impf, unter* (leben. Podftojezli part. untcrfiebcitb.
P o d f t ä v i k , vka m. ber Unterfafj. Podftaviti, im u. pf. unter(teÖen, unferfeften, unterlegen. Podftävlja-nje n. baž Unterfletten. Podftavlja-ti, am v. impf, barunter (leiten, un= ferfcftetj.
Podftiljati, ara v. impf, unb podftlati, ftelem v.pf. unterflreuen, Unterbetten.
Podftopiti Te, im fe v. r. pf. fich untergehen, ftd> unterfangen, ftd; untermtnbcn. Podftopljiv adj. ücr= wegen. Podftöpljivoft f. bie 33er« wegen(;eit.
P o d f v i n h a, f. baž ©pannferEel.
Podfhiti, fhijem v. pf. unb pod-fhivati, a it d) podfhivävati, am v. impf, unternäpen; boppeln, uorfebu« f>en. Podfhiv m. bie Uniernapt; ber SSorfchub (ber ©djuhe).
P o d f h ü n t a t i, ara v. pf. aufheben, aufreijcn.
P o d s e m e n, mna , mno adj. unter« irbifd).
Podshgäti, shgem v. pf. unter« jünben.
Podshiganjc, n. baäUnterjünben. Podshigati, am v. impf entflammen, anfadjeit; unferjüitben. Podshiglej m. bie Unferjünbung.
Podtakniti, nem v. pf. unb podtikati , am ober podtizhem v. impf. unterfchieben; podtakniti fe -u.r.pf ftraucheln ; jlolpern. Podtaknjen par:. unterfchoben. Podtaknjenoft f. bie Unterfdjobenheit. Podtikanje n, bai Unterschieben; bai ©traucbeln.
P o dt eine, 2. podteinna ober pod-temena n. ba$ ^linterfjaupt b. i. -ber Speii unter bern ©Heitel.
P o*dtikanje, podtikati, v, unter Podtakniti.
Podtrebuh, 2. podtrebüha m. ber Unterbauch. Podtrebühov adj. bei UnterbaudK«. Podtrebüfhje n. (coli) bie Unterbaucb6f(;eiie.
P o d ü h a t i, am v. pf. beriedjen.
P odurni ti, nem v. pf. unterfau« d;en, »erfenien; — Te v. r. pf. ficfj untertauchen, »erfinfen.
P o d u f t i t i, im v. pf. aufwiegeln, aufreisen, verleiten.
P o d ü f t n a , v, P o d v ü f t n a.
Poduzhiti, v, Podvuzhiti unter Podvuk.
PodvAkrat, adv. ju jroei Wal.
P odvaliti, im v. pf. untermal« «en.
% Podverniti, nem v. pf (ben ©tie« fei) auf bie ©eite treten.
P o d v e r f t e n j e, Ä. bie Unterredung.
Podverftiti, im ober podvsrftiti, im v. pf. Unterreithen.
Poclvershba,/ bie Unterwerfung. Podvershen pari, unterworfen. Poa-versliiz, sbza m. ein unterfchobeneS Sinb, ber ffiechfelbalg. Podvershljiv adj. unterwürfig. Podvershljivoft f. bie Unterwürfigfeit.
Pödves, aud; podves m. unb 1. podves, 2, vesi ober vesi, ober 1. podvesa f. bai Unterbanb, bai Knie« banb. Podvesati, shem v. pf. un« terbinben.
Podvinenje, n. bie 33errenEung. Podviniti, nem v. pf. »errenEert. Podvinjen part. perrenEt. Podvinje-noft f. bie SSerrenEfbeit.
P o d v i r k, m. ber xnttffel.
Podvifbanje, n. bie (Srpopung. Podvifhati, am v. pf. erhöhen.
Podvisanje, n. bie 23eei(ung. Po-dvisati fe, am fe v. r. pf. jtib beeilen.
Podviti, vijem v. pf. unferbiegen, aufbiegen: roliäv 11 podvij, fireife ben Bermel hinauf.
Podvöd, m. ber 33etrug, bie Unter« fübrttng. Podvoditi, im ober podvo-diti, im v. pf. unterführen, betrügen.
Podvoräti, v. Podorati.
Podvrazhanje, n. bai auf bie ©eite« Xreten bei ©tiefeli. Podvra-zhati, am v. impf. (bett ©tiefe!) feitwiirts treten.
Podvrezhi, auch podversliiti, ver-shem v. pf. unterwerfen.
Podvternjaliz, lza m. bai ßidjf« puggefied.
Podvük, m. bie SSeleptttng. Podvu-ehen part. unterriebtef, bele(;rt. Pod-vüzhen, zbna, zhno adj. [efjrrcicb. Podvuzhcnje n. ber Unterricht, bie 23ele£rung. Podvuzliiii, im v. pf. unterrichten, belehren.
Podvüftna, podvüftniza f. bieUn« terlippe.
P o d z h e 1 j ü f t, f. unb podzkeljüfti-za f. d. ber UnterEiefer.
P o g ä j a t i, am v. impf, unb pogä-jati fe, am fe x>, r. impf, einen SSer« trag ober Sßergleid) machen, aeeorbi« ren, einig werben worüber, übereinfom« nten, ftch abfi'nben (paciscor). Po-gajdven ober pogajiven , vna , vno adj. bebiltgenb (conditionalis). Po-gajk (*) bie SSebingung.
Poganjati, am v. impf. aufreiben, aumälig weiter treiben. Poganjk m. ter Eintrieb.
P o ga fi ti, im ober pogafiti, im v. pf. nacfeeinattber (bas gdter, bie iSicb* ter) auslofdjen. Pogäfhati, am %>. impf, mit Eluslöfcben befd;äffigef fet;n. Pogäfiaviz, vza m. ber 2lu8lbfd;cr.
P o g i z Ii a f. mcijjcS, überhaupt beffe= res als gemö<;itiid;eS -öauSbrot.
Pogerditi, in» über pogerditi, im l>. pf. bejubeln, verunreinigen. Po-gerdnik, pogerdnikm. ber Sefubler.
P o g e r v a n j e (f) «. bas 9$egc(;ren. Pogervati, am ober pogerjem v. pf. begehren.
Poeibniti, nem v. pf. ju ©runbe geben.
Poginenjo,«. ber Untergang, bas SSerrecfen. Poginiti, nem v. pf. po-ginjavati, am ittlb poginovati, nujein v. impf, verfcbminben, untergehen, ju ©ruitbe gei;en; vcrrccfen.
P o g 1 a d i t i, im v. pf. jtreicfeeln ; «ufpußen, frifiren.
Poglavar, rja m. bäS Oberhaupt, ber Häuptling. Poglavarov adj. bes Oberhauptes. Poglavärfk ad), ber Oberhäupter, oberl)äitpflid). Pogläviz, vza m. ein eigenfinniger Söurfcfee. Poglaviten , Ina , tno adj. ^aupt..., poglavitno meflo, bie -ipaitpfftabf. Foglavizhlii adv. Eopfüber. Poglav-nik m. ber SSorfieljcr : vifhji poglav-nik, ber Dbervorjief)er. Poglavno adv. überhaupt.
Pogled-, m. bei- »lief, Jlnblicf; bie SBefcbau. Pogledati, am v. pf. unb poglcdävati , am ober pogledovati, üjem o. impf, anblicfeti, befeheit. Pogledljiv (*) udj. fchenSioücbtg.
Poglobejfhati, am v. pf. vertie= fc'n, tiefer inachen; — fe 'v. r. p f. ftd) vertiefen, tiefet- mcrbcit.
P o g m e r a n j« (f) n. bie SSermehrung. Pogmčraviz, vza m. ber SBermehrer.
Pognati, poskenem v. pf (kar,
kogar) bavoit jagen, verfolgen, ttad)= fe(jeit; antreiben: poshenem, td) mer= be treiben; poslieni, treibe ein menig.
Pogniti, nem, nil, njen v. pf. beu= geit: pod pögnjeno drevo hodijo kose frat, einen Uttferbrücffen ver= fpotfcf Ellies.
Pognojavati, am v. impf, miti
SDtingen fecfd;äftiget fet)tt. Pognojiti im v. pf. büugeti.
Pogodba, ober pogodba f. bie Ue» beretnlunft, ber SSertrag. Pogoditi fe, im fe v. r. pf. übereinfommen; fict> abji'nben, einen 23crfrag obet-S5cr= gleid; machen, ftd) mit einem verglci= d)en (paciseorj : s'lepo pogoditi fe, ftefe in bei- ©üte ausgleichen. 'Pogoj m. bie SBcbingung, bas SSebittgnif;.
P o gol t (*) m. (in ber (Sprachlehre) bie SBerfcblucfung eines SSofalS, bie ©lijtoit, ber Elpojiropf). Pogoltnenje «• bie ©Ijbirttng, bic S3erfd)luefting. Pogoltniti, nem, nil, njen v. pf. unb pogöltvati, am i>. impf. Ver= fchiuifen, verfdiliiigcn: pogoltno snämnje , baS (SiibirungSjeichcn, ber Elpoftropl;.
P o g i) niz, nza m. ein Sajjbinbers merfjeug.
P o g o n o b i t i, im -v. pf. jit ©runbe richten.
P o g ö r , rn. bie geucrSbruttft. Pogorel, rela, relo adj. abgebrannt; auch von ber ©onne verbrannt. Pogorel/, m. ber btit-ch eine geuerSbrunjt SScr» uuglucfte; ber 9tame ctueS SSogelS.
P o g o r e n z h it i fe , im fe v. r. pf. bie ©itten ber OberEtainer annehmen, ein Oberfi-aiiter merben.
Pogoreli, im v. pf. abbrennen, verbrennen j biirri) Jener verunglücfen. Pogoretje n. bic Elbbrcnnung, bie SJerbreunuitg; bie SBetuiigliicfitng burch gcuer. Pogorifhe n. bie aSraitbftäffc.
Pogoft, äudj pogoften, ftna, ftno adj. häufig. Pogofto adv. off, öfter, häufig. Pogpftoft (*) pogoftnoft f. bie .Öättfigfeit.
Pogovarjanje,«. baS iBcfprcd)cn. Pogovarjati fe, am fe v. r. impf. ftd) berafbeit, ftd) befprecben. Pogovor, 'i. pogovora ober pogovora m. bie SSerathung, bas ©efpräd). Pogovoren, rna, rno adj. gefpräd;tg, rebfelig. Pogovoriti fe, im fe v. r. pf. ftd) eilt menig berafjjcn, befprecben. Pogovorno it f. bie ©efprächigfeit, bie iiebfeligfeif.
Pograbiti, im v. pf. Jltfaiumcu raffen, jttfammen fdjarren.
Pogreb, 2. pogreba m. baS CcjcbeiU begängniß, baS 'ißcgräbttiß , bie 23ecr= biguitg. Pogrebanje, pogrebenje n.
bie ©cerbigung. Pogrebätel, gem. pogrebiz , bza m. bet Jobfenbegleis ter, ber geicbenbegfeiter. Pogrebati, am ober bljem v. impf, unb pogre-bfti, bem, bel, bčn v. pf begra« ben, beerbigen. Pogreben, Sna, bno adj. QJegräimifj..., Seerbigungš.... Pojrrebnik m. ber Tobtengräber. Po-grebriiina f, ber fieicbenjug, baS S5e» gräbnif-
Pogrejli, m. bai ©armtucb, ber Unifcblaa.
Pogreflinnje, n. baS 93ermiffen. PogrePiati, am v. impf, unb po-grefhiti, im ober gem. pogrefhiti, im v. pf. »ermiffen. Pogrethovanje n. baS Gntbepren. Pogrefboväti, am v. impf, entbehren. Pogrelhik, fblia m. ber Abgang, ber TOangel, ber gehler.
Pogresn'enje, n. bie ffierfenEung; bie llnfertaucbung; bie SßerftnEung. Pogresniti, nein x>. pf. pogresvati, am v. impf, untertauchen, unter bai ©ajfer tauchen; »erfenEen; — fe r. pf. fjcb untertauchen, »erfinien.
Pogr6bati, am v,pf.(in ben ©ein» garten) gruben.
Pogrositi, im xi. pf. unter bai «Baffer tauchen, »erfenEen; — fe v. r. pf. ftcb untertauchen, »erfinfen; (komur fe) anbrol;en, brohen.
Pogrösniti, v. Pogresniti unter Pogresnenje.
Pogüba,/. ber Untergang, bai S3er--berben, bie 50erberbnifj, bie Sßerbamtm
nijj. Poguben , bna, bno adj. »er« bcrblicb. Pogübesh m. ber SSerber« ber. Pogübiti ober pogubiti, im v. pf. unb pogübljati, am ober pogu-blovati, am v. impf, »erberben, um brauchbar machen ; »erbammen. Pogubljen pa-t. »erberbt; »erborbett; »erbanunf. Pogübleniz, nza ober pogübl enik m. ber SBerberbte, ber iBerbammte. Pogubljenje n. bie 93er« bammung, baS SSerberben. Pogu-bljenjfli adj. SBerbammtingi ..., bei SSerberbttiffeS. Pogübljenoft f. baS aSerberbnig, bie SBerberbtheif, bieSßer« borbenheit. Pogubljiv adj. »erberb« lieh. Pogubljivi.ft / bie 23etberb« Iichfeit.
Pogum, m. ber TOutl). Pogumen, mna, mno adj. mutl;ig. Pogümnoft /. bie SÄufhigieif,
Pohabiti, im v. pf. »erberben Eriippelll. Pobäblenje n. bie SBer« Erüppelung. Poliablenoft /. ber 3u* ftanb, ba etwa« »erfrüppelt ift.
Po h ad a , m. ber ®ott ber ©itterung ber alten Slawen.
Pohajanje, n. baS Spajiren. Pohajati fe, am fe v. r. impf, fpaji» ren, ftd) ergehen.
Pohajkovati, am ober küjem v. impf »or ©lattigfeit balb ftfeen, halb flehen ober geErümmt gehen.
Pohäfniti, nem v. p f. benüfcen. Pohäfnenje «. bie SSenüßung. Poba-fnitljiv adj. benttfebar. Pohafnitlji-voft /. bie S5enu6barEeit. Pohafnjiv ad], nufebar. Pohafnjivoft /. bie 9tu(jbarEeit. Pohafnovänje n. bai 23enufcen, bie SJtufeniejjung. Pohafno-väti, üjem v. impf, beilüden. Po-haf'noväviz , vävza m. ber niefjcr, ber aSentifcer.
Pohenjavanje, n. bai gemöhnlid)* allmälige Aufhören. Pohenjävati , am v. impf, gewöhnlich, periobifch aufhören, näcblaffen.
Pohibovätife, am fe ober üjem fe V. r. impf. roanEen, febroanfen.
Pohifhen, flma, fhno adj. Haiti..., $um Haufe gehörig ; pohifhni säjzi, bie Hauihafen, bie Kaninchen. Po-hifhje n. (coli) bie Hauieinricbfung. Pohifhovanje n. bai Haufiren. _Po-hifliovätl, fliüjem v. impf, haufiren. Pohifhovaviz , vävza m. ber Hattfl' ret. Pohifhtvo n, (coli) ber Hatti« ratl)» bai Hauigeräthe, bie 3intmer« einrichtting.
Po hit iti, im v. pf. werfen, gebären (nur »on »ernunftlofen Ihi«en).
Pohitozh, adv. auf ein OTal, im 9lu. Pohitrenje n, bie ©efcblettnU gutig. Pohitriti, im v. pf. befcbleu» nigen.
P o Ii 1 a p 7. h o v i n a, /. eine ©einte« bengattung in Unterjieietmarf.
Pohla fta ti, am v. pf, (fcherjweife) »erfchlingen.
Pohlat, m. bai ©efiiht- ber Taflftitn. Pohlätati, am v. pf. befühlen, betaften.
Pohlepen, pna, puo adi. lü|iern, gierig. Pohlepnoft/. bie Siijiernheit, bie iSegierbe (aviditas). Pohlepo-vati, im v. impf, nach etwas febnam beit, icl;r begierig fepn (averej.
m	Po h
P o h 1 é r p 11, vna, vno adj. bcmtit()ig ; eingesogen, fanftmútliig. Poblévnenje n. bic ¡Demütigung. Pohlévniti, nem v. pf. bemUfl)igen. Polilévnoft /. bie £>emutb ; bie Gingejogenbeit: pohlevnoft je pohlévnofti vrédna , eine Art erforbert bie anbere. P o h 1 ó p n i t i, nem v. pf. aitffd)nap= pen, auffcbiteflen. t. Pohoditi, im and; pohoditi v. pf jertreten, barauf herumgeben. Po lio t, m. bic Sujt, ber 2rieb, bie ©egierbe. Pohoten , tna, tno adj. luflern.
P o h o 11 j i v, adj. luflern: leibenfdiaffj lid). Pohotljivoft./". bic ficibcnfdiaft» liebfcit. PohotnoTt /. bie ßeibenfebaff. P o h r o v á t i t i fe , im fe u. r. pf. bie (Sitten bcr Kroaten annehmen, ein Kroate werben. Poli ruft an j c, n. baS grammelnbe Aufcffen. Pohrúftati, am v. pf<M\-effen.
Pohújfhanje, n. baä Acrgernijj; bie SSerfd)limmerung. Polni j Chat i, am v. pf. »erfdjlimmern, pcrfd)le<f)» tevn; ärgern, Aergcrnifi geben; — le v. r. pf. fid) wrfd)limmcrn, fd)Icd)ter werben : fid) ärgern, Aergernifj nehmen. Pohujfhljiv adj. »crbctblicb; drgerlid), Aergernifj gebettb. Pohujfhltiviz , vza m. bcr Aergernijjgebcr. Pohuj-fhljivoft f. bie ©erbcrblid)čcif. r o h v á 1 a, f. baS Sob, ber ©eifall. Pohvalen , Ina , lno adj. ßob . .., rpaš Sob enthält. Pohválenje n. bie 53rlpfcung. Polivaléslien, shna, slino adj. banfbar, Pohvaléshnoft f. bie £>anfbarEeit. Pohväliti, im v. pf. beloben.; — fe v. r. pf, fid) brtiflett, fid) pral)len. Fohvalitljiv adj. ruf)m= Itd), Pohvalnih m. ber Stuljmer. Pohvälnoft f. bic ©clobung. Poi^ränje, n. bie ©emufijirung. Poigrati, ám y. pf. bemuftjiren; — fe v. r. nf. ein locttig fpielen, feberjen.
Poimenovanje, n. bie ©enam» fung. Poimenováti, ám ober nújein v. pf. benamfen , benennen. Poii'kati, gem. poilkáti, poifzhem v. pf auffucfxn : v* búkvah poifkáti, baS ©ttcb aufícblagen, im ©udje nach» fudicn.
Pojáf, m. ber ©ttrfel, bie ßeibbinbe.
Pók	370
P ó j a n j e, n. baä fiäufig = fet)ti, baä Kamtncfn. Pójati fo, ain fe v. r. impf. läufig fepn, rammeln. Poját-noft/. ber ©efcblccbtSfrieb.
Pójdem, (ein mangelhaftes 3eifi»orf) id) io er be gefeitíjat nur ben 3m« peratío pójdi gehe bu, fomm, pójdi-va , pójdita, póidiino, pojdite, naj pójdejo ober pojdó, toelcbe X)ua(e unb atúrale man aber getoöbnlid) lieber fpnfopirt: pójva, pój'ta, pójmo, pójte. Poiti uno polillo beißt aber ausgeben: shito nám je pofhlo, baS ©etreibe i)l unS ausgegangen.
P o j é d a n j e , rt. baS Aufeffen. Po-jédati, am v. pf. effcn, nad) bcr 9ieil;e AtleS attfcffen. Pojédniza, pojedina, pojednja,/". baS 9?ad)mal)l.
Pojé mati, am obet pojémljem v. impf. fcblucbsen; afamen. Pojémlej m. ber Aff>em}ttg.
Pojemáti, pojémljem v. pf. AHeS nad; ber ÍReilje nehmen.
P o j é T t i, pojem ober pojédem v. pf.aufeffen, attfjehren.
P o j es d i t i, im v. pf. abreiten: po-jésdiin, id) tperbe fortreiten.
Pojiti, im v. impf, trdnfen.
Pojúditi fe, im fe v. r. pf. bic Sitten bcr 3uben annehmen, ein 3u« be toerbctt.
Pojúterfhen, fhna, fhno adj. tiber» morgig. Pojúterfhnem, pojútrem adj.' übermorgen.
Pók, pokáj m. bet Knall, berSdinalj* laut. Pokanje unb pokanje n. baS Knallen, baS <Sd)naljen. Pókavniza f. bic £íatfd)bítd)fe.
Pokaditi, gem. pokaditi , im y. pf. beräudiern.
Pokarati, am v. pf. beflrafcn J — fe v. r. impf, bulbigen. Poká-raven, vna, vno adj, firafbar, )lraf= lid).
PokaThtigati .(f) am v. pf. be= flrafcn,
P o k á s a t i, shem v. pf. jeigett, an= jeigen; — fe v. r. pf. fteb ¿eigen, fid) feben laffen, etfcbeinen. Poká-sliik, slika m. baS 3etgen. Pokashe-váti, shújem v. impf jeigen.
Pókati, gem. pókati, am v. impf.
inallen, fdjnaljen; Píiffe, Sprüngj -befottimeu. Pókniti, nem (aud) pók-niti) v, pf fchnaljen; eine« ©pruna
beEommen. Pokinja f. bie ©palfe, bie Kifce. Pokniza , poknjiza f. ein EleincrSRiß ober ©prung^ Poknji-r.liav ad), riffig; (bet tscbtoeinen) pon unreiner, fcbuppiger .öaitt.
Pokčfnenje, n. bie Verzögerung. Poliefniti, nem v. pf. perjogern.
Poki a dati, am ober poklafti, ädern v. pf. hinlegen : roke nafliri-sliem poklAda, er hängt feilt 0e= fdjäff an ben 9tagel.
Poki A ti, kolem v. pf. 2llleš nad) ber 9ieif;e fd)Iad)fen; — fe v. r. pf. fid) bttrd) einen Sad befdjabigen, v. Pohiti fe.
Poklekniti, nem v. pf. nieber» Enien. PoklekovAnje tt. baS ofte SiieberCniett. PoklekovAti, Am ober njem v. impf, oft nieberEnien, tiefe Verbeugungen tnacben.
Pöklina, poklina f. bie itluff.
Pokliz, n,. ber SBeruf. Poklizanje n. bie Serufung. Poklizati, zhem v. pf. berufen.
Pokmetovan, paru pon einem Sauer beioirthfcbaftef.
Pokoj, 2. pokoja m. bie 9Iu(;«. Po-kojifhzlic n. bie 3iuf)eftätte. Poko-jiti, im v. impf, beruhigen. Pokojn ad], ruhig; oerftorben, feltg: pokojni ozka, ber feiige, »erjtorbene Vater.
Poliolcnje, n. baS @efd)led>f, bie 2lbjlamtnung: is DAvidoviga polio-lenja , atiö 'beut @efd)ted)te SapibS.
P o k ö n z h a n j e , rt. bie Vernidjfung. Pokönzhati , am ober pokonzkAti, am v. pf. ju ©runbe richten, ju nid)te madjen, »ertoüften, gänjlicb oer= berbenj — fe v. r. pf. ju ©runbe gehen, ftdj felbji ein (Snbe machen, ¿ergehen. Polionzhaviz, vza m. poli onzhayka f. ber Verntd)ter; ber Voilenber. Pokönzhnik m. ber Vol= ietlber. Pokonzhovati, am ober po-konzhAvati, am v. irr;pf. JU Örun= be richten, jit ntdjte machen.
P ö kop, 2. pokopa ober pokopa rn. baž SSegräbnijj. Pokopalifhe , po-kopalifnzlie n, ber ©otfešacfer, bie SSegräbnißftäffe. Pokopati, pokö-pljem v. pf begraben (2tHe$ ber Diethe , nach), Poköpizh m, ber ßetchenbe= gleitet-.
Pokora,/, bie ©träfe, bie 3üchti=
guttg; bie 25ltße. Pokoriti, im v. impf, (trafen, büffeu; — fe v. impf. (zhefar) Suffe thun; hülfen. Poko-riven , vna, vno ad], bußfertig. Pokoriviz, vza m. pokorivka /.ber Sejtrafer , ber Süßer, bie — inn. Pokorivnoft f. bie SußfertigEeif.
Pokoren, rna, rno ad/. unferioür» fjg, gehorfatn. Pokornoft, pokör-fhina/ ber ©ehorfatn.
Po k o filze, n. ba$ SonfeEf, ber 9?ad)tifd). Poköfiti , im v. pf. ab» effen, mit betn ©peifen fertig fepn.
Pokofiti, im v. pf. abmähen, mit beut ®täf)en fertig fepn.
P oko tati, am ober poliötam v. pf. herutnioäläen, baß etwa« flehen bleibt; ver fe je pokötal, er frat (ich beim Jpcrttmtpä[$en ood Seth ober ©chmufc gemacht.
Polirajn, ad), ©rem..., am Dtanbe. PokrAjna f. bie ©rfllje , ba$ ©renj» lanb. Pokrajfk ad), örtlich.
Pokrafti, kradem f. pf. 4Ucä ber 9leü;e ttad) flehten.
Pokredati (+) am v. pf. betreiben, mit Sreibe wolt fdjrciben.
P o k r e p z h a n j e , n. bie ©fiirfung, bie 2lttjfrifd)itng. Polu-eprhatl, Am v. pf. unb poiircpzhAvati , am ober pokrepziiovAti, Am r. impf. fti'rEen, auffrtfdjen; pokrepzhAti fe v- r- pf-fid) erfrifdjen, fteh fldrEen- Pokrep-zhAven , vna, vno adj. jtärfenb.
Pokriftufhiti fe (*) im fe v. r. pf. bie ©itten ber £ri)lett annehmen, ein Ärift merben.
Pokriti, ijein v. pf. bebecEett: pokriti fe , feinen Jput auffefeen. P6-kriv ober pökriv m. ber X*ecfe(. Pokrivalo n. ber Secfel, bie dutle, ber ©d;(eier. Pokrivanje n. ba» ®ecEett, ba$ Sebecfen. Pokrivati, am v. impf, bccfett, mit Sebecfen befd)äftiget fenn. PokrivAzh m. ber 2>ecFer; ber Šadibecfer.
Pokropiti, gem. pokropiti, im v. pf. befprengen. Pokröplenje n. bie SSefprengung.
Pokrov, auch pokrov m. berSDecEel.
, Pokroven , vna , vno adj. 2>ecE ..., jitrn ®eifen: pokrövna flAma, baä ©edfiroh, bftž Sachltroh- Pokrövnik m, ber ©eefet.
Poküditi, im v. pf. fabeln. Po-
373	Pok
kudljiv ar!j. fabelhaft. Pokudljivoft t. bie labelpaffigEeit.
Pokupiti, im v. pf. aufEaufen, s«= fammenEaufen. Poküpljenje «. bie AufEaufung.
Po kür, m. bet ©efchmacE. Poküfiti, im v. pj. unb poküfkati, am v. impf, fo)len, UetEoiien. Poküfhenje «. bic SSerEofiung. Poküfhnja, unricb» fig poküfliina (*) J. bet aSorgefd;macf.
Pokvariti, gem. pokvariti, im v. pf. unb pokvarjati , ara v. impf. »erbetben, fchlechf machen, ju ©rmtbe richten; — Te v. r. pf. »erbetben, fd;lccbt werben, ju ©runbe gehen, umfommett.
Pokvezkenje, n„ bie S3erfntppe= [ung. Pokvezhiti, im v. pf, yet= Eriippeln, »erErümmeln.
Pol, adv. halb (bie £älfte).
Pöla, f. bie gfacfee.
Pol a d jat i, ara v. pf. befcbijfcn.
Polaganje, rt. baS SSorlegen beS 5'Uttcrš bem SSiep. Polagati, am v. impf. (;infieüen; bem SBiel; baS gufter »orlegen.
F o 1 a g a m a , adv. atlmälig, nach unb nacp.
Polahkavati, am v. impf, unb polahzbati, am v. pf. etleid;fern. Pol allen , hna , hno adj. leife.
Poläjfhanje, «.bie 6r(eid;ferung. Polajfhati, am v. pf. erleichtern, leid;fet; mad;en, tinbern.
Po lan iz, nza m. polanka f. ber gelbbauer, bet gelbler, bie —inu. Polänfk adj. gelbbauern..., mie bie gelbbauectt.
P o 1 ä 11 i t i, gem. polaftiti fe, im fe v. r. pf. (zliefar) ftd; eigen mad;en, ftd) jueignen , fid; bemächtigen.
Po i as h n j i vo, adj. auf lügenhafte SBeife.
Polbelizk, m. bet .ÖäHer.
Polbrat, 2. polbrata m. bet i?alb= btubet.
Poldan, in ©f. polden, 2. poldnä obet poldneva m. unb i. poldne, 2. poldneva n. bet Mittag. Pol-danflc, poldnefhen, poldneven, vna, v no adj. Mittags..., mittägig.
Poldrugi, ad), anberfpatb.
Polediti fe , gem. polediti fe , im fe v. r. pf. glatfeifen, eifig werben. Poledniza f. baS ©latteiS.
Pol	371
Poleg, prp. neben, längS: poleg mefta , poleg vali fo travniki, nc= ben ber ©tabf, neben bem £>orfe liegen bie «Siefen; poleg potöka fim fe fprehAjal, id) erging ntid; neben bem ©ad;e, läng« bes SŠadjeS.
Polelikenje , n. bie Milberung, bie (Srlcid;ferung. Polehkiti, im v. pf. erleichtern, milberit. Pelehkota f. bie Erleichterung, baS Cabfal.
P o 1 e j, flatf poglej, pogledaj, fiel; !
P o 1 e k, v. P o le g.
Poleno, n. bas @d;eit. Polenge n. d. baS ©d)cifd;en : kuresbno po-lenze, ein ©d)eifchen SBrennfmfj.
PolepötitL, gem. polepotiti, iin v. pf. »erfchönen. Polepfhati, auch polepfhati , am v. pf. fchöner machen. Polepflianje n. bie Sßerfchöncrting.
Polefti, auch pol cist i, leseni v. pf. ein wenig fried;en: polesem, id; werbe Eriechcit.
P o 1 e s h i f h e , n. baS ©eftäffe.
Poleten, tna , tno adj. ©ommer..., fonimerlich, roaS unter bem ©ommer ift ober gefchieht. Poletje n. ber ©ommer. Poletnifhk adj. ©ommer..., fomnterlich. Polezhen pari. fommer= lieh gefleibef: dnef b6m polezhena k'meflii fhla, heute werbe ich in ©omtnerEleiberu b. i. ohne ObetrocE jitc Meffe gehen.
Poleteti, ti m v, pf. ein wenig Iau= fen, fliegen: polotim, teh werbe flies gen, laufen.
Polevka, v. Polivka.
Pole z bi, polesbcin v. p f. (»on ©aaten) umfallen ; (»oit Spieren) ¡junge werfen.
Polh (lies : pöuh ober püh), m. bie ^»afelmauS, bie ÄellniauS, ber ©ie« benfd;läfet, ber SSilltch (Sciurus elis. Lin n., Glis esculentus. £ l u-menb.). Polhov adj. beS S8illid;eS, Polhovfli adj. ©illich..., ber S5illid;e.
Poli, m. pl. baS ©rücFenjod;.
Pol i ji an je, n. baS iöegiefen. Po^ Ii jati, ara v. impf, mit ©egiefjcn fortfahren, befchäffiget fepn.
P olika t i, am v. pf. ebnen, glätten; (»om SBege) bahnen.
Polifka,/ baS ©faubmehf: viiftna
iioliTka, eine SinberEranEheif, wentt ie im Munbe unb abwärts tit beit ©ebärmeit weiße glecEen unb ©läädjen
bcfommcn. Polifkati, am v. impf. bc|lauben , mit ©faubtne&l beftreuen. Polifkaft, poliikav arij. niit ber viili na polifka bebaffcf.
Polifhk, arij. I)aIbmaf;I)aiiiq: poli fhki glasli, ein OSIaS, rcefcijeS eine Mbe ijilt.
Poli sat i, shem r. pf. auffeefen.
Politi, lijem v. pf. bcgiejjcn. Polivati, am v. impf. mit 23egiefjen be= fcbdffiget fepn. Polivavniza f. ber ©prifcErug.
Polivka, f. bie ©ttppe.
Pol i za, f. unb polizhiza, polizlika f d. ein an bie ©anb gcfd)Iaqenc5 25rcf, um cfroai barauf'$u fletlen, bie ©anbleifte.
P o 1 i z h, i. polizha m. eine ftalbe 2ftafi, bie fiatftc Pont pint. Polizh-nik, polic,linjak m. ber ^iafbmag= fopf, bie ftalffe »0111 pintnik.
P o 1 j .i k , m. ber ^olaEe, ber ^ole. Poljakinja, poljkinja f. bie ^olinn. Poljana/, ba« ebetie gelb, bie Sijal» ebene, bie Sefbebene. Polje n. bas gelb ; bas ©eftlbe. Poljni adj. getb..., beS gelbeS. Poljfk adj. geib ..., ber gelber; potmfd>, nad» 2lrt ber Voten. Poljfhzhina f. (collj bie ftelbfriicbfe.
P o 1 j n 1) e s n i v i t i, im r. pf. liebenš» rourbig mad>eit; — Te v. r. pf. Ite= benStmirbtg roerben.
Poljubiš, bza m. ber 5vUfj- Poljubiti, im v. pf. eitt Sftal Citfjen; — fe v. r. pf. jtrf) uin TOat Eiijjen; beticben, Cufl (jaben.
Polk, m. baS SBolf. Polkov adj. SBolES ..., bes SSolEcS, bem SSolEe etgett. Polkovfk adj. 23olES..., SjblEer ..., ber VblEer.
P o 1 k e p a , /. ber JOalbEtumpen.
P o I k 1 e z h e , adv. f)a(b!ltienb.
Pol les h e, aud) polleshej ober pol-leshaje adv, f>albtiegenb.
P o 1 m a f e 1, fin m. baS £>albieibef. Polmafelen, lna, lno adj. ftalb» fcibeff>ctf fig.
Polmefiz, fza m. ber i)a(bmonb. Polmefzhnat adj. i;afbmonbenformig.
Poln (lieS: poun ober pun) adj. poti. Polnesh m. jebe, fon>oi;t frotfene als * fliifjige giille. Polniti, im (aud) polniti) v. impf. fitden. Polnitva /. f>ie giiiliing. Polnoglafen, fna, fno
adj, polIfKmmig. PolnogUrnoft /. bie aSptljlimmigEeit. Polnoft, pol-nota f. bie gude : mefiz v' fvoji pol-nofti naf oTvetliije, ber 9)?0ltb in fetner giide beleitd)fet unS. Polno-ftaven (*) vna, vno adj. »olljlanbig. Polnoftavnoft f. bie SSodflanbigEeit. Polnofhtevilen, lna, lno adj. »od» Saftlig. Polnofhtevilnoft / bie S3od= 5al)ligEeif. Polnoshivoten, tna, tno adj. »oflleibtg. Polnoshivotnoft f. bie SSotlfeibigEeif. Polnotelefen, fna fno adj. beleibf; »ollleibig. Polno-telefnoft f. bie SSefeibfbeif. Polno-teshen, slina, shno adj. podrotdjfig. Polnoteshnoft /. bie 33odn>id)tigEetr. Polnozh ober polnozh , a. polnozhi ober polnozhi f. bie 3Jiiffernad)t: ob polnozhi, um ©itfernadjt. Pol-noznen, zlina, zhno adj. mifter» nad)ilid). Polnozhifhe n. bie ©itter» nadjfSfeife. Pol nozhje n. bie ©iffer» nad)t. Polnozhnik (*) m. ber Šlorb» minb. Polnozhniza ober polnozh-niza f. ber ©offeSbienfl in ber Srifi» nad)t , bie Srijlmetfe.
P o 1 o b 1 i z a, / bie J&albiugel. Pol-oblizhaft adj. ftalbEugelformig.
P o 16 k a t i, am v. pf auSfdjiurfen.
Polonebje, n. ber -ftorisonf.
P o 1 6 f k a ti, am v. pf. attsfdjleppern.
Po los hiti, gem. poloshiti, im v. pf. I)infletlen ; bem Sicft baS gufier »ortegen; eineu 3>»etg, eine Webe ab= legen. Polosbniza f. ber '.'Ibleger 5. etner Diebe. Poloshnjak m. cin »erborbeneS (Si.
Polotok, m. bie iialbinfel.
Polov, m. baS potlenbefe 3ufammen= fangen. Poloviti, im v. pf. AileS jufanimenfangen, ber fteifje nad) ab= fangen; ben gang »oflenben.
Pol o vina, /. bie i>albfd)eib, bie Jpafffe. Poloviniza /. d. baS .Siaiff» djen. Polovinenje n. bie fiatbirttng. Poloviniti, im v. pf. fialbtren. Po-loviza f. bie i»a(ffe. Polovizhka f. d. bas i>afftd)en. Polovnili m. (ein C5etreibeinaf) ber •ftatbinerling ober Siertelmeben. Polovnjiik m. baS iiafbiiartinfag . melcbeS fiinf (ši= mer ()šft. Polovnjazhek m. d. baS i>albiiarfinfafd)en. Pelovnjazhk adj. halbliartintjaltig: polovnjazhki ob-rozhi, ^)alb(lartinretfe.
Pol pet, adv. Utlb polpeti adj. fiinft* i>alb.
P o 1 Te d e , ado. halbjtfcenb.
Polfheft, adv. unb polfhdfti adj. fecbžthalb.
P o 1 f p a j e , adv. halbfdjlafenb.
Pol ft o je, adv. I;alb)tcf)cnb.
P 61 f h i n a , f. baž ©itltcblocb.
Polfhterti, aud) polzhetert! adj. »icrffjatb. Polfhtir, polzhetert adv. »iertl;alb. Polzhetert f. baž balbe SSiertel.
P o 1 s e k (liež : pousek) , ska , sko obet polsen, sna, sno adj. fdjliipfrig. Polsenje n. baž Sd)ltipfrig = fepn. Polsezh adj. ein menig fcbiupfrig. Polsezhoft, polskoft, polskoba f. bie ScblupfrigFeit.
P o ls h, audj polsh (liež: pousli obet push) m. bie ScbnecFe. Polshek m. d. eine fleine ScbnecFe. Polshji adj. Sd;itccFen . . ber ScbnecFen, fcbnecfeithaff. Polshov adj. Scbne* cFen..., bcr Sdmecfe.
Polt, f. bie garbe ber .£>aut ober bie •i>aut felbft am lebenbigen Ceibe, atlem fallž aucb bie Sinnlichfeit, baž gleifcb (franjof. la chair)-, bet Stibnija in Šr. fagt tnan : to tele ima zhčrno polt, biefež kalb iji »on fcbroarjcr $aut; do polti fim moker, idj btn nag biž an bie Jpaut.
Pol trak, m. ober poltura f. ein balbcr ©rofdjen, befteht auž pol unb bem »eraltefen vtori b. t. anberil;alb kceitjer.
P o 11 r e t j i, adj. briftljalb.
Po lokati, am v. pf. begucFen, ptr--aus gticfen.
P o l u t a, f. ober polutik , tka m. bie Salffe.
Polvura, f. jinb polviiriza f. d. bie Jpalbjiunbe, baž Jpalbjlunbcbeit.
Pomaganje, n. baž Jpelfett. Pomagati , am v. pf l;elfetl: jas ne morem pomagati , i d) faitn nid)t ba= flir; kaj mi bo, kaj mi zlie to pomagati, maž iann, maž foll mir oaž beljen. Pomagaviz, vza m. ber £>eifer. Pomagavka f bie ^»elferinn. Pomagazh m. ber ©ehulfe. Po-magljiv adj. fbrbcrlicb. Pomaglji-voft / bie gorbcrlicbieit.
Pomikati, mazliem v. impf. eim roeid>en, einfeudjten.
P o m a 1 e m , poinaloma adv. allmälig, nad) unb na<h, ileinmeife.
P omam a, / bie Söul!;, bie Tollheit, bie Siaferei. PomAmen , mna, mno adj. mütbenb, toll. Pomamiti, im v. pf. müthenb, toll machen; — Te v. r. pf müthenb, toll roerben. Po-mamljiv adj. toiifl^ig. Pomaiiiljivoft /. bie ©utbigieit.
Pomandrati, Am v. pf. ¡ertcefen, burcb Treten »erunflalieit unb um brauchbar machen.
P o m a n j , adv. etmaS mcniger, fachter.
Po m a n j Tli an je, bie SSetFleine= rung. Pomanjfhati, am r. pf. »er= Urinem. Pomanfhljiv adj. »erFleU nerlich-
Pomankati (f) am v. impf, er: mangeln, mangeln. Pomankanje n. Grinangelutig, bcr Stangef. Pomanjkljiv adj. mangelhaft. Poman-kljivoft f. bie OTangclbaftigFeif.
Po in As a nje, n. bie Salbung. Po-masaniz, nza m. bet ©cfalbte. Po-masati, shem v. pf. falben. Poina-siliti, im v. pf. falben, balfamiren. Fomaslia/. bte Salbe.
Poraba,/, bte (Srinncrung, baž 2ln< benFen.
P o m e k n e n j e, n. bie <H>eiterrucFung. Pomekniti, nem v. pf. mcitcr rticfeh, nacbriicfen.
P o m e 1 s i t i , iin o. pj. abmclFen, aiižmelFen.
P o m e m b a, f. pomen m. unb po-raenitev, tvi f. bcr Sinn, bie »C* bcufung. Pomenenje n. bie 23ebeu= fung. Pomeniti, nira v. pf. bebeu« fen^ <2inn habcn: kaj to pomeni, maž foll baž hcifjcn, ma» bcbeufet bießV — fe v. r. pf. fid) ein menig befpredjcn. Pomenjati fe, ara fe v. r. impf ftd) befpredjen, mit einanber rcben, ein »crtrautež ©efpradi fiil;ren. Poraenjek, njka >n. bcr Sinil.
Pomen liati, v. Pomankati.
Poinenkvanje, n. baž Befprccbcit. Pomenkvati fe, am fe f, r. impj.
ftcb bcfprecben, mit einanber eiit »er= trautež ©efpräd; führen.
Pomeni ej, m. bie ©ebetifung, ber Sinn. Pomenoflen, ftna, fino adj, »on SScbeitfung, bebeutungž»o(l,
P o m e n f h a t i , ara v. pf. llllb po-
menfhavati, .am v. impf, »crrtngctu, »erileinern.
Pomerdik, m. bie SOtiene junt ©einen.
Pomerknenje, n. bie SBerfin(le= rung. Pomerkniti, nem v. pf. ffdj »erfinfiern (»on ber Sonne , bem Wonbe).
P o m er sä v anje, n. ba$ grieren. Pomersävati , am v. impf, itnb po-mersniti, nem v. pf. frieren, erfrieren.
Pomeft i , metein , metel ober mel, meten v. pf. abEel;ren, auSfepren, äufammenfepren.
P o m e s d e n j e, n. bie ißelofmitng. Pomesditi, im v. pj. ttnb pomes-tlovati, am v. impf, belohnen, befolben.
Pometanje, rt. b«S AbEeljren, baS 2lu«Eel)rcn. Pometati, am v, impf. abEepren, auSEel)reit: pred fvöjo ki-fho pometaj, iepre »or beiner £l;ur.
P o m e t i n a, /. bie SJtadjgeburf.
Po migati, am v. pf. minEen, bem fen. Pomigljej m. ber ffiinf.
Pomije, «. (coli) baS Spiitid)t. Pomijak m. ein Äiicbenfcbajf, worein mein baS Abfpülicbt gießt.
P o m i 1 i t i, im v. pf., v. Pomilvati, unter Pomilovanje.
P o m i 1 j a t i, am v. impf, (baS ©e« treibe) maplen; mtiplen.
P o m i 1 o f t i t i, im v. pf. begnabigen. Pomiloftitje n. bie ¡Begnadigung.
Pomilovanje, n. bie Žiebiofung; bie ©rbarmung; baS SOtifleiben. Po-inilovati, lijem ober pomilvati, am v. impf, (kögar) licbfofen; bemif= leiNn; ftci? erbarmen. Pomilovavez ober pomilvaviz , vza m. ber ©rbar= mer, ber SSemifleiber.
P o m i n e n j e, v. P o m e n e n j e.
P o m i r a t i, am v. impj. uacfjeiliam ber tocgjierben, bapinfierbeu.
Pomiriti, im v. pf. befriebigen, befdnffigen, jufrieben jiellen; — fe v. r. pf. fid) aiižfbfjiten.
Pomifl i t i, im v. pf. bebenden. Po-miflik m. baS SBebeiiEctt, bie 9liief= fidjf. Pomifljeno adv. bebadjtfam. Pomifl j eno It f bie 95ebad)ffamEeit. Pomifljiv, pomifliljiv adj. bebenflid;. Pomirijivolt. ober pomifliljivoft J. bie 95ebenE(icbEeif. Poinifklenje «. baä 'ßebenEen. Pomifhlik m. bas
SBebenien, bie 95eben?jeif. Pomifhlja-vati, ain v. impf nadjbenfen, be= benEen.
Pomisen, sna, sno adj. 2ifd)..., jum Sifcb gebbrig. Pomisje n. (collj bas Sifd;gerdtb.
Pomiti, pomijem, mil, mit v. pf. Ultb pomivati, am v. impf. abioa« feben, abfpiilen. Pomivanje n. baS 3lbmafcben, baS Abfpulen.
Poinulien, zima, zhno adj. nicbf jat;, fdnftig, mdfiig. Poinizlienje n. bie fiinberting, bie SJtilberung. Po-mizliiti, im v. pf. linbern, minbern, befauftigen. Pomizlinort/. bieSanf» tigEeit, bie TOdfiigEeif.
Po m j ali, m. bas" £tid;engefdg, morein bas 21bfpulicbt jufanimengegoifen mirb. Pomje n. (collj baS Spulicbf.
Pomlad, i. pomladi, pomladi f. ber gru!;ting. Pomladenje, aucb po-mladitje a;, bie SSerjttngung. Pomladiti, im v. pf. fid? »erjiingen, jtmg toerben. Pomladiti, im ober pomladiti , im v. pf. »erjiingen, jttng ma> tben; — ie v. r. pf. ficb »erjiingen, jung merben. Pomladiv adj. »er> jiingenb.
P o m l a t i t i, im v. pf. ein »enig brefdien.
Pomlazhenje, n. baS 2aulicb't»dr« men. Pomlazkiti, im v. pf. lau, laulicb mdrmen.
Pomij i v, adj. eingebenf, (tip leidjt erinnernb. Pomniti, im v. impf. (kogar) ftd; erinnern, gebettEcn. Pom-niv adj. gelcprig. Pomnivoit f. bie ©elebrigEeit. Pomnja /. bie 51n« merEtutg.
PomnoshAvati , am v. impf. »emelfdltigen, »erittebren. Pomno-shenje n. bie SSermebrung. Po-mnoshiti, im v. pf »ermebreit. Po-mnoshavanje n. baS 58er»ielfaliigen, bas SDermebren.
P o m o k r 6 t i t i, im v. pf. fetld;t, nag mad;en.
Pomoliti, im v. pf. binceidjen, biitjireefen, »on fteb fireefen.
Pomor, m. bie Speft. Pomoriti, im v. pf. (ber 9ieil)e nacb) fbbteit, ba» Tobten »otlenben. Pomoriven, vnii, vno ober pomorljiv adj. morberifeb-Pomoriviz , vza m. ber Sobtfcblager. Pomorftvo rt. bie Siieberlage.
l'omórjc, /». (coll) baé jvííilcníanb.
P o 111 ó Tt a n j e, «. bic ^flajlcrutig. Pomóftati, am -o. pf. pffajtem.
P o m ó t a , /. and; pomótlej m. bie Srruitg.
Pomóz li,/ bic £>Ú(fe. Pomózhen, zlina, zlino adj. l;ü(fceid). Pomózlii, pomórem, pomógel v. p f. (liómnr) beífen, bcbcífen: m.íti fo n pomógli, bic üíiuffcr I;af fidj behotfen, erl)olf. Pomózhik , zhka ober pompshik , shka m. ba$ £>íilf$mittel, bcr Sebeíf. Poniózliljiv adj. bcbulflid). Pomózh-Ijivoft/. bic 23cí;ülfiicbfcif. Pomozh-nik , pomozliniza /. bcr ¿pelfcr, bic —inn.
Pomrázhati, am u. impf. unb pomrázliiti, im v. pf. »crbtlltEcfn, bunfcl machctl. Pomrázhenje n. bic SSerbunEeíung.
Pomúda , /. unb pomúdik , dka m. bic SScrjogerung, bic Sáumung. Po-muditi, im v. pf. perjógern, auf» balten.
Pon a re db a, f. bie 9tacbniacbung, bic S3crfálfd)ung. Ponaréditi, im v. pf. nacbniachen, burcb 9iacbniacben per» fálfdjcn 95. ©elb, Uríunben u. bgf. Ponarején parí. nadjgcmacbf, ver» faffebt: ponarejéna petiza, etn fal» feber Siebjebner.
Ponatékniti, nem v. pf. auéflóbern.
Ponatóren, ober ponatvóren, rna, rao adj. nafurlid;, bcr Siatur gemaji. I'onatórnoft / bie SNatiírlicbícif.
Pona v á d ama , ponavádno adv. unb ponaváden , dna, dno adj. ge» rpoljnlid).
Ponávljanje, n. baS Erneuern, baé ¡Rcnovircu. Ponávljati, am v. impf. (cin ©cbaube) erneucrn, roieber her» ftetlen.
Ponebéfenje, n. bie SScrllárung. Poncbéfiti, im v. pf. »ertlareit, einc í>immelágefialf geben. Ponebéfnoft / ber 3úftanb, ba man perflárt ijl, bic SSerElárfhttf.
Ponedélik, lka m. bcr 9)íoníag. Ponedélik adj. montagig.
Poncmarenje, n. bie 25crfd)lccbfe» rung. Poncmáriti, im v. pf. ver» fcblechrcrn, fcbfccbtcr, fauítr machen; — fe v. r. pf. ftch perfchlcchtcrn, fcblechter iperben.
Poncmfkiti fe, im fe v. r. pf. bie
Sitten ber Seuffcben annehmen, ein X)euffd;er roerben.
Ponéfti, néfcm v. pf. ein mcnig tragen: ponéfein id) toerbe tragen.
P ó n e s h , m. baä ©ebädjtniß.
Po nesli iti, im v. pf. ©croäd)fc, afä 9ioggcii, SBeijen, ©raä.u. bg(. jufamméit treten.
Pónev, v. P ó n v a.
P o n i g 1 a v e n , vna , vno adj. tticfifdj. Poniglaviz , vza m. ber Sucfmäufer : je prav poniglaviz, er ift ein rechter Sacfmaufer. Poniglavnoft f. bie SücFe.
P o n i s i t i fe , im fe v. r. pf. fleh hcrabiaffcn. Ponislianje n. unb po-niskba f. bie Ernicbrigung. Poni-shati, am (kógar) v. pf. erniebrigen, bennifbigen; — fe r. r'. pf. (kómur) Scmanbcn hulbigen. Ponishen, slina, slino adj. bcmtifbig. Ponishnoft f. bie Semttfh : ponishnoTt zhlovéka perporozhi, burcb Scnuitl) empfichlf man fid). Ponishovánje «. baä (Stniebrigen. Ponisliováti, skujem ober ponishávati, am v. impf , be» müfbtgen, perHeincrn.
Ponjava,/, bcr 23fad)cn, tporatif iä ©etrcib'c gebortet wirb.
Ponóf, rn. ber (erlaubte, ebie) Stofj. Ponófiti, im, il , rilen x>. pf. ein menig fragen (j. S5. S(eiber); vor» rücfen, permeifen , »orroerfen, fpotten. Ponóflia / baä ÍSctragcn.
Pon o v , v. Pó n va.
Ponoviti (ponoviti), im v. p f. er» neuern, mieber herfieffeti (j. 23. ein ©ebäube); »ieberheiett; — fe v. r. pf. ftch (burd; neue jileiber) erneuern. Ponovitva /. bte Erneuerung.
P o n ó z h e n , zlina, zhno adj. 9?ad)f..., nächtlich: ponózhi adv. jur 9?ad;fä« jcif: ponózhi na plánim dergetáti, jur 9iad)täjeif im greien por Säfte beben. Ponózhnik m. ber 9iad;t= fchroärmcr.
Ponudba,/, ponudili, dka m. Ultb ponúdenje n. ber Antrag, ber Sßor» fdjfag, baä Anerbieten. Ponuditi, im v. pf. unb ponujati, am ober po-núdovati, (lijem v. impf, anbieten, bnrbicfeit. Ponujanje n. baä Alf bieten.
P o n ú z 1 j i v (f) adj. bcniiftbar. Po-núzljivoft/. bie S0euu¿jbart'cit.
Pönva, auch pönva, f. unb pönviza, pönvizhka f. dd. bie Pfanne.
Poobefti, befim v. pf. unb poo-befhati, am v. impj. beengen.
Po obla Tte nje, n. bit SSePotlmacb« tigung. Poohlaftiti, im v. pf. be= »oHmadjtigen; — Te v. r. pf. ftci) bemächtigen. Poobläftjenik /n. ber 58e»ollmad)tigte.
Poobräs, 2. poobräsa m. baS 216= bilb. Poobrasiti, im v. pf. «in 2lb= bilb niadjen, abbilben.
Poodftavama, adv. abfafcweife.
Poonegäviti, v. unter On.
Po of tati, ftänem v.pf. binten Mej» ben, jurücf bleiben.
Poöftriti, im v. pf. »etfebärfen.
Po o Tb ab i t i, im v.pf. bocbmütbtg madjen; — Te v. r. pf. flolj werben.
P o o z h i t i t i, im v. pf. befcbeinigen.
Pöp, m. ber Stabel; (oeräcbtl.) ber qj>faffe, bet 2Beltgeijllid)e; bie i>appe.
Popadanje, «. bas Hinfallen nad> ber Diei(;e. Popadati, am v. pf. na<b ber 9leil)e tjirif»allert.
Popädik, dka ober popadlej m. ber Einfall. Popidniti, nem ober popäTti, adem v.pf. (kogar) ergrei« fen, anfallen.	t
Popa gani t i fe, im fe v. r. pf .ic Sitten ber Reiben annehmen, ein £cibe werben.
P op ar en je, n. bie 2lbbrul;ung; bie Verbrennung. Popariti, im v. pf. abbrühen; burd) übermäßig feiges SBaffer »erleben, als bie #anb u. bgl.; — Te v. r. pf. fteb bureb SSer« brennen »crlefcen; weli werben.
P op A rt i, afeni v.pf. abweiben.
Popeljati, am v. pf. ein wenig fuhren: popeljam, id) ioerbe führen; popeljati re v r. pf. eilt wenig fa(;= ren; fal;ren werben, ausgleiten. Po-peljavanje n. baS güljren; baS gab= ren; baS '¿luSgleiten. Popeljavati,am v. impf, oft ein wenig fahren u. f. w.
P o p e 1 i z a , /. baS £ermelin (Mu.
Stella Erminea. Lin n.). Popelizh-
ji adj. Hermelinen . . ., nach det-melineit 2lrt.
Poperilen, Ina, Ino adj. (»on ber SRJdfcbe) frifeb, gewafd;en : poperilna * fräjza, ein frtfdjeS deinb.
P oper tn ili, m. ein flad;eS Srot ju SKeibnacbten, baS SSeibitacbfSbroi.
Popetna, popetniza f. ber Sep« pitb.
Popivanje, n. baS Singen, bet ©efang. Popevati, am v., impf. fin« gen. Popevka F. bas Sieb. Popev-kiza/. d. baS liiebcben. P o p e z h i, zhem v pf. nad) ber Dteifje braten; ein wenig, nur an et« ner Seite braten; — fe v. r. pf. ftd) (amgeuer) oerbrennen, ftcb »erbraten. Popih o vati, hiijem v. impf, mit
•Sunwegblafen befebäftiget fepn. P o p i j a t i, am v. impf, auftriiifeii; (»oni Rapier) fließen. Popijaviz, vza m. bet Ellies wegtrinft. P 6 p i k , popka m. d. ber 9tabel. P o p i k a , f. bie iviiofpe. Popikaft
adj. fnofptg, voll Snofpen. Popikati, am v. pf. betüpfeln; ein
wenig fteeben. P o p i k ä v a t i fe, am fe v. r. impf. wanten.
P o p i p a t i, pijem v. pf. ein wenig
ausraufen; 2llleS ausraufen. Popil", aud) popifik, fka m. bie SBefcbteibintg, bie Sdjilberung. P<>-
iiitanje n. bie 23cfd)teibung. Popi-ati, rbem v. pf. befd)reiben, fdiil« bern, »erfaffen. Popifavati, am ober popifoväti, füjein v. impf, }U febil« bern pflegen, bamit befebäftiget fepn. Popifcmfki adj. febriftmäßig. Popi-femftro n. bie Sdjriftmäßigteit. Po-piTljiv adj. befcbreibiicb. Popifova-viz , vavza tn. ber 35efcbreiber, ber Sßerfaffer.
P o p i t c k, tka m. baS ©etränP. Popiti, ijem v pf. Unb popivati, am v. impf, frinfen, auftrinfen; (wom Rapier) fließen: kdor veliko pije, malo popije, wer viel trinlt, trinft uid)t tange. Pöpje, n. (coli), bie Snofpen. Pop-kanje n. baS Knofpen. Pöpkati, am v. impf. SŽnofpen beiommen ober treiben, fnofpen: drevje pöpka ober popka, bie SSäurne fcblagen aus. Popkar,_rja m. bet ©impel, ber
Dompfaff (Lo.ria pyrrhula. L.). Pöpkarjev ober pöpkarov adi. ©im« pel..., beS ©impelS. Popkarfki adj. ©impel..., bet ©impel, gimpelbaft. Popka ti, v. unter Pöp je. Popkov, adj. 9iabel..., beS 9iabe!S: pöpkova silila ober bloß pöpkovnja
f. bie 9tabelfd)nut; pöpkova zipla, bie Otabelfcblagaber.
P <> p 1 a h n i t i, popl.ikniti , nem v. pf. uub poplabnjeväti, ¡1111 ober po-plakovati, kujem v. impf, alt6füll' lett, abfptifeit. Poplakovanje n. baS Viti--, baS sHuSfputen.
P o p 1 d z b a t i, ain v. pj. EltleS be» S«l)lcit. Poplazbaviz, vza m. ber Jtlteä ksai;tf.
Po p l c m e n o v a t i fe, am Te v. r. impf, fiel; begatten, ficb belaufen, rammeln. Poplemenfki adj. mas ei» ner ©pejies ober Sta^e eigen i|t, an» geerbt.
Popljuvati, am v. pf. befpucFeit.
Popoldan, a. dne ober dneva m. ber sXacbnttffag. Popoldne adv. nad; Sötittag, nad;mittag. Popoldänflii, popoldneven, vna , vno adj. itad;< mittägig. Popoldniza f. baS 9tad;« mitfagSmabl (frü(;e Saufe).
Popoln am, aud; popolnom adj. uotlfoinmeil. Popolnoma adv. Volt* tommen: popolnoma mu je odrekel , er bat es ¡fem runb abgefdjtagen. Popölnoinati , am v. impf, Vet'Votl« fommne lt. Popölnomoft, aud) po-polnamaft f. bic SBollEommenheit.
Popolno z h en, zhna, zhno adj. maS nad; S)iitfernacbt i|t. Popolno-zki adv. nacb 95iiffernad;t.
Popolsnenje, «. bie '.JtuSgfetfung. Popolsniti fe, nem fe v.r.pf. auS« gleiten, auSgiitfd;en.
Popoten, tna, tno adj. reifenb, ber auf ber Steife ijt. Popotnik m. ber Sieifenbe, ber ©anberer.
P o p 61 n i n a, f. baS Sieifcgelb, bie StcifeEojten; bie ©egejebruug; ber 23otenlobn. Popötniza f. ber iötarfd;, bie Steifemufii; eine rčifenbe ffieibs» perfoit. Popotovati, tijein ober po-potvati, am v. impf, reifen. Po-pötvanje n. bie Keife. Popötvanfki ad]. Steife..., jur Steife geborig.
P o p o v j e, n. (coli) bie Sitofpenmenge, bic Sncfpen überhaupt. Popovka/. bie ÄrtPfpe. Pöpovkiza f. d. bas Suofpd;ett. Popovnat adj. fnofpig: tnofpid;t.
Poprafhati, am v. pf. befragen. Poprafliik t flika n,. bie Anfrage. Poprafliva f. bie SSefragung.
Popravili, vka m. bieElužbefferitng,
bie Reparatur. Popraven, vna, vno adj. richtig. Popraviti, im v. p f. ausbeffern, toicbcr bcrjletlen, reparu rett; berichtigen.
P o p r a v i z h b,a , f. popravi zlienje n. bie Rechtfertigung. Popravizbiti, im pf. rechtfertigen.
Popravlenje , n. bie 2Bicberi;cr« ftettung; bie SBerid;tigung. Popravljati , am v. impf, ausbeffern, repa« riren, berichtigen. Popravljaviz, vza m. ber SBerbefferer. PopravozhAfen, fna , fno adj. ju red;ter Beit.
Popre d, poprej adv. vot-feer, früher, ehe. Poprejfheii, fhna, fhno adj. vorig. Foprejfbina f. (coliJ toaä vorher mar.
P o Ai r e k , adv. quer, iiberjmerd;; überhaupt, im Mgemcittcn : poprek travnika je fliel, quer burch bie SSJtefe ijt er gegangen; od böshjih sapövdi poprek, von beit ©ebofben öotteS überhaupt, im '„ungemeinen. Poprezben , zlina , zlino adj. über» jmerd; ; überhaupt. PoprezhUaina, poprezliliem, poprezliki adv. quer, liberjioerd;. Poprčzhnik m. bec Surehfchnitt.
Po p res vanje., n. baS brachten, bii SQcftrebung. I'opresväti, amu. impf. trachten, ftreben. Popresvaven, vna, vno adj. bejtrebfam. Popresvävnoft f. bie SSefirebfamEeit.
P'opreti t i, im v. pf. mit einer £>robuitg verbieten, attbrohen.
Poprijätlenje, n. baS greunb« merben. Poprijätliti, im v. pf. 3e« manb jum Jreunbe mad;ett; — fo v. r. pf. 3emattbeS Sreuttb merben, ftefe attsföhnen.
Po p rije mati, jemljem v. i'npf. nnb poprijeti, poprimem v. pf. be» greifen. Poprijemazh m. bas ©e» Ičinber.
Popröfiti, im ober poprofiti, im v. pf. (kögar) ein menig bitten, an» fachen. Popröflienje ober popro-flienje n. baS 2lnfud;en. Popröfbnja f. bie 53itte, baS ','lnfuchen.
Po pul j iti, im v. pf. ausraufen, ausreißen. _
P o j> u ft i t i, im v. pf. (kömur kar) ¿berfaffett, betaffen; (kögar) ber SJeibe nad; vifiež verfajfen. Popüfliati, am v. l:.. f. nad; unb uaa; »ertaffen, 13
belaffen. Populhenje «. bie Uebcr= (offuitg, bte ©elaffung.
1*or, m. bet öaucb.
P o r a h 1 j a t i, am v. pf. locfer llia= eben, auflodern.
Po raj s hat i (f) am v. pf. bereifen: vle mefta je porajsbal, er bat alle Stäbte bereifet ; poräjshain , icf> werbe reifen.
Pora j tanje (f) poräjtati, poräj-tinga, v. Porazhunenje, po-razhiiniti, porazhun.
Por a (ti, fem v. pf ein wenig wacb= feit; anioacbfen.
Poravnati, am v. pf. ttnb poravnavati , am v. impf, eben, gerabe niacbeit, ebnen : s'lepo poravnati ober poravnati Te, ficb in ber ©lite mit einanber »ergleicben.
P o r a z h ii n , m. porazliunba f. porazhunenje rt. bie 'Anrecbnung, bie S5eacbtung; bie Berechnung. Pora-zhuniti, im v. pf. Rechnung (jalten; tit Rechnung bringen, berechnen, be= ad)ten; vle fvdje Udävke je po-razhünil, über ade feine Ausgaben (>at er Rechnung gehalten, (;at fte berechnet;" mojih dobrot nizli ne porazhiini, meine 2öobltf>aten nimmt er gar nid;t trt Red;nung, beachtet fte nicht.
P o redek, dka, dko adj. feiten, fdjiitfer.
Poreden, dna, dno adj. eig. or= be.ntlid;, orbmtngSntäßig; gem. mutb= willig , auSgelaffen. Poredenje «. bie Orbnttng (bas Refultat be» Orb= nenS). Porčdi, geni. po redi, nad} ber Örbnitng, ber Diethe nad). Porodili , dka m. bie Orbnuttg. Po-redili, im ober poreiliti , im v. pf. orbnen, in Drbnuttg bringen. Po-rednoft f. eig. bie OrbenflicbCeif, in Orbnttng gejtellfe 35tttge; geni. bie Süiutbwiilig'feit, ber 93iitri;n>'iUe, bie VlllSgelaffettheit. Porodoma , pore-flama adv. regelmäßig, in ber Orb: niing, orbentlich. Poredovanje «. bie Orbituug, baS Orbnen (bie Jpanb= Iintg beS DrbnenS). Poredovati, üjem v. impf, orbnen, in Orbnuiig , flellen. Poredöven, vna, vno adj. regelmäßig, orbentlid;; planmäßig. Poredövnoft f. bie Regelmäßigfeit; bie ^lanmäßigfeit.
Poredko, adv. feiten. Poreilkoft
f bie Seltenheit.
Porednoft, poredoma u. f. w., v. unter Poreden.
Poreflo, n. baS ©arbenbanb.
Porefnenje (*) n. bie 'Bejahung, bie 25eftätigung. Porefniti, im ober porefnizhiti, im v. pf. unb-pore-fnovati, n njem v. impf. bejal;en, betätigen, oerfiebern, bewahrheiten.
Poresati, shem v. pf. jitfammem fdineiben, abfebneiben-
P o r e s n i t i, nem v. pf einen ©dinitt haben 5. 25. leto vino poresne, biefer SBein !;at einen Sdmitt, ifi etwa» frifeb.
Po r e'z h e n j e , n. bie 2Biberrufung. Porezhi, zhem v. pf. wiberrufen; ein wenig fagenj porezhem, ich werbe •fagen.
Poi-ibiti, im v. pf. abfifchen, aus« fifcheit, baS 5ifd;en oollenben.
Poriniti, nem v. pf. febieben, bin= ein febieben. Porivävali, am v. impf. hinein 51t fchieben pfTegen.
P 6 r j a t i, v. P ¿i r a 11.
P o r k e, /. pl. ber (Si;or in ber Kirche, bie (šmporiircbe.
Por ob (-f-) m. ber Rattb, bie 25eufe. Poröbiti, im v. pf. (kogar) berau= ben, auSpltiiibern.
Porod, 2. poroda ober poroda m. eig. bie ©eburt; aud; bie SJtieberfunft; bie Slacbionimeufdiaft. Poroden, dna, dno adj. eig. ©eburts..., bie ©eburt betreffenb; auch was Snidite getragen : porodno drevo, ein 25aum, ber ge= fruchtet bat. Porodenje n. bie ©e= bärting, bie Slieberfunft, bie (žntbin5 bung. Poroditi, im v. pf. gebären, nieberfommen , enfbunbeit werben-
• Poroditvn , porodnöba , porojvrf J. unb porojäj m. bie (Sntbinbutig, bie SiieberEunft. Porodnik m. ber (lr> jeuger (genitor). Porodivnik, po-rojivnik (*) m. ber ©ebitrtsftubl-Porodnifhe (*) «. baš ©ebarhaus. Porodnifhtvo (*) n. bie ©ebärtunbe, bie Jpebammenfunfl. Porjdniza J. bie ©ebärerinn : böshja porodniza , bte ©ottežgebdreritin. Porodnizhar (*) rja ber ©eburfžarjt. Porod-nizhärfki (*) adj. ©eburtS..., ge= burtSbiiflid) : porodniihärfki ober porodnifhki vük , bie ©eburtžfehre, bie ©eburtShülfe- Porodnizhärftvo
389	P ô r
n. porodnizhba (*) f. bic ©eburfS» l>iilfe (als ©iffenfchaft unb ihtnfl). Porojcnzhik m. ber 9îcitgcbornc. Porojilo «. bas ©efd;fecbfSorgan, ber ©cburtstbcil.
Pùrok, -y., porôlia m. ber Bürge.
P o r 6 h a ,./. bie ïrauung.
Pörop, 2. porôpa m. ber©iptieines gefäueten BaumeS.
Pi>r6p (j;) in. ber Kaub, bie Beute. Porùpanik m. ber Beraubte, ber ©eplunberte. Poropati, am v. pf (kogar) berauben, auSpiitnbern.
Porofiti, im v. pf. behauen ; ein loctiig regnen, als wenn 2l;au gefallen mare.
Porofhtvo, «. bte Bürgschaft.
l'orôzhat», am v. impf, unb po-rozhiti, im v. pf. (kômurkar) eilten Auffrag geben , auftragen ; berichten , Bericht erftatten ; (kôgar) trauen, copulircn, ein »erlobtes *j)aar priefler» lid> einfegnen. Porozhilo n. berBe= riebt ; bei- Auftrag.
Pörta, f. bie 85orbe. Portaft adj. borbirt. Pôrlik m. baê ©tirnbaub ber "¡¡Räbchen in Sr. Pörtiza f. d. eine fieine Borbe.
Porùnselj, 2. porùngeljna m. ein Heiner Bioct, bas Bföcfcbcn.
P o r ù fli e n j c, n. bie »Jerfiörung, bie ©dileifuug. Poriifhiti, im v. pf. (eine Stabt) febieifen, bem (Srbboben gleich machen.
Porz ja (t)y. bie portion.
Porzhehen, lina m. unb porzhehne f. pl. v. P o r h c.
Pofâditi, gem. pofaditi, im v. jpf. anfefeen, pfiansen; fcfcen, «nett ©ife antoeifen : je 11a lêd pofajèn, er ift in ben ©aef gefchoben; — fe v.r.pf. fich einen ©ifc nehmen, ftd; feisen.
P o l'am e m , pofämim adv. einjetn. Pofàmesen, sna , sno adj. einjein, toas einjelu, einfam ba ift. PofA-mesnoft, polàmnoft J. bie (Sinjelns heit, bie ©infamfeit.	•
Pöfati (f) am v. impf, büffen.
P o f é b a n , part, abgefoubert, ge* trennt fabstruetus , segregutus ). Pofebanje n. i<aS Abfonbern, baS ïrennen. Pofébati, am v. impf. abfonbern, trennen (abstraherc, se-gfegare). Pofébe, pofébej, poft'bi adv. befouberS, tnSbefonberS: vfäk
P o f	390
pofébej , jeber einsein , befonberi. Poleben, bna, bno ober pofebéjn adj. befonber, fonberbar. Pofébnilt rn. ber öonberting. Pofébniza f. eftoaS BefonbereSeine befottbere ©peife u. bgt., S. B. na porébnize fe sanâfha, sato ne jé, er tuadjt 9îccbnitng auf bie bcfoiibcrn ©eriebte, befjrcegen ißt er nicht. Pofébno adv. bcfonberS, porsüglid;. Polebnoft, pofebfliina f. eine befonbere 6igen= fchaft, bie fôigenl;eit. Pofébva f. bie Abfonberung, bie Xrennuttg (abstras-tio , segregatioj.
Pofedanje. auch pofedanje rt. eig. bau ©t&en balb ba, balb bort; bal;er aitd) baé 3)1 ùfftggehen, baê 9iichtèthun. Pofédati, auch pofedâvati, am v, impf oft ftßen, s" fifcen pflegen, balb ba, halb bort ftch nieberfcfecu ; bal;er auch miiffiggehen, nichtSthun. Pofédaviz ober pofedâviz , vza m. berSiidjtêthuer; eig. ber balb ba, balb bort ntitfjig 51t fifcen pflegt.
P o f é d b a , f. ber Befife. Pofedénje n. bie Befifeung. Poi'edéti, im u. impf, burch ©ifeen befe&t halten, bc= fifcett fpossederej. Pofédnik m. po-
fédniza f. ber Beftfeer, bie — intt.
Po fehmal, adv. »01t nun weiter.
Poféjanje, n. baS Befäen, baS AuSfäen. Poféjati , am v. impf. befâen, aitêfâen. Poféjva f. bic Aus« faat. Poféjvaviz, vza m. berSäentatin.
Pofélianje, «. bie Ausbauung (bas Kefultat beê AuêhattenS). Pofekati, am v. pf. (einen Söalb) auêh'-uen.
Po fei, fia m. ber Botbe; ber £)icnft= bothe.
Pofelifbe, pofélo n. eine befiimmte ©täte.
Pofèrkati, am unb poferketâti, am ober poferkèzhem v. pf. ganj auêfcblûrfcn, gaus auäfebfeefen.
Pofèrzhenje, n. bie (Srmufbigung. Poferzhiti, im v. p f. ermuthigen.
Poiefti, fédem, fédel ober fei, fc-dèn v. impf, befïben. Pofeftvo n. ber Befibtbutn.
Pofétva,/. bie Auèfaat. Pofevati, am v. impf, befäen, auêfâen. Po-févik, vka m. bte Auêfaat; baâ Sîadjmebl, bas Aftermehl.
Pofczhi, zhem v. pf. abmähen, baS tDiäben »ottenben.
P o fi j a t i, am v. impf. (baS greqtten! fafivum von fijati, fjäti) fd)einett: folnze pofija, Die ©onne fdjeint baib, batb mieber nicht.
P o T i 1 e n , Ina , lno adj. gemalffam. Pofilenje n. bie 25e$roingung. Po-filiti, im v. pf. beswiltgeil: divizo pofiliti, eine 3ttngftau nofh$üd)figen. Pofilnik m. ber ©ejroinger. PoCil-noft f. bie ©eroaftfamfeit.
Pofip, m. ber ©ebutt. PofipAlo (*) n. ber ©treufanb. Pofipälen (*) Ina , lno adj. 9toH..., ma« ftd) (eid)f loSmadjf unb herabrotlt: poCipalno kamenje bai ©feingerötfe. Poflpanje n. bie 23eflreitung,' bie Attffchüffung. Pofipati, pljcm ober pofipati , am v. pf. uttb pofipavati, am ober vljem, aud) poCipoväti, üjem v. impf, be= ftreuen, auffireuen, attffchüffen (©anb u. bgt.). Pofipvaf. bie SBerfchütfung.
Pofkakati, fkazhem v. impf, ein menig fpringen. PoCkakovanjc n. ba« Springen, ba« Rupfen. PoCka-kovati, am ober gem. poCkaküjem, flUtfe poCkakvati, am v. impf. (ba$ grequenfativum von podiAkati) off ein menig fpringen, in bie i)ö(;e fprin= gen, aufhüpfen: od veCelja pofka-küje, vor greube püpft er in bie £öhe (oft, fange Seit). Pofkakva/. pofkAkvanje n. ba« impfen vor greu= be, ©cfymerj u. bql. Pofkakvaviz, vza m. ber oft in bie £öf>e hüpft-
Pofkerbnoft (*) f. bie Snbujtrie. PoCkerbnolten , ftna, ftno adj. 3m bttfirie..., tnbuflriö«.
Pofköbliti, im v. pf. abpobefn, butch -öobetn gfaff machen.
Pofkübfti, bem ober pofkübiti, im v. pf. abrupfen, betupfen.
PoCküfiti, im v. pf. verfttefeen, prüfen. PofküChanje n. bas> ißerfm d;eit, ba« Prüfen. Pofküfliati, am v. impf, ju verfud)eit pflegen, im Prüfen fepn. PoCkuChAven , vna, vno adj. Probe . . .. Pofküfhba, poCküflinja f. pofküfhenje n. unb pofküfhlej m. bie Prüfung, ber SSerfucf».
PoflAbiti, im v. pf. fchrocichen, % fd)t»ad) mad)en. PoflAbiti fe, im fe v. r. pf. ober potlabeti, im v. pf. febmad;' merben; (vom ©rj) auSroiffetn. Podabljen pari. gefd;mäcf)t; blöb.
PoflAbljenoft f. bie @efd;mad;t(;eif; bie 33(öbf;eit.
Pofladenje, n. bie SSerfügttng. PodAditi, im ober pofladiti, im v. p f. verfügen, füg machen. Podad-kati, am v. pf. eig. verfügen, füg machen; gem. unter lauter ©ügigieU fen aufeffen : ne bodi preflAdek, de fe kdo s'tebo ne pofladka, fei nidjt gar ju füg (fd;önfintenb), bannt bich nicht 3emanb verfditucff.
Poflanik, podaniz , nr.a m. ber ©efanbte. Podanikov adj. be§ ©e= fanbfen. Podanikova./", bie @efanb= finn. Poflaniza, poflanka J. bie ©efanbte; bdtö ©enbfchreiben. Po-ClAnje n. bie ©enbung. PodanCtvo n. bie öefanbtfcbaft. PoflAti, po-fblem v.pf. fchid'en, fenben. Poflaviz, vza m. poflavlia f. ber ©enber, bie —tun.
P o fl a v i t, adj. berühmt. Poflavitoft f. bie SSerühmfheif.
Pofledek, dlca m. bie gofge. Po-fleden, dna, dno adj. eig. ber fol« genbe; gem. lebte: Cveto poCleclno olje, bie lefete öelung. PoCledi, poflednizh adv. Jttfefet, enbfid). Podedovati , dijem obet pofledvati, am v. impf, (kogar) auf ber ©pur nachfolgen, nachfpüren. Poflej adv. hernach, enblich-
Podonat, adj. ßehn..., }um 2eh= nen geeignet: poflonat ftöl, ein ßehnjiithl. Podöniti, im ober po-floniti, im v. pf. anlehnen, lehnen madjen.
PoClopje, n. ber Padajt.
Poflovenje, n. bie iöeurlaubttng. Podoveti fe, im fe v. r. pf. fich beurlauben, Abfchieb nehmen. Poflo-viten, tna, tno adj. Urlaub«..., AbbanEung«.... Podöviti, im v.pf. Urlaub, Abfcbieb geben, abbanfen: gofpodär ga je poClovil, ber Jperr pat ihm ben Sienjt aufgegeben; — Te v.»r. p f. Urlaub nehmen, ftd) beut» tauben.
PoClüb, i. poflüha m. ba« ©el;ör, ber ©ehörSftnn. Poflühniti, nem v. pf. (kar) anhören, ein menig jtt= hören, ©ehör geben. Pofluflianje n. ba« Anhören. Poflufhati, am ober podüfhati, am v. impf, (kar) am l;ören, äul)ören. Poflufiiaviz , vza
393	Pol
m. poflufliávka f. ber 3«(;orer, bie —inn. Poflúfnljiv adj. (bei uns »e= nig gebräuchlich) folgfani. Poflúfhlji-voft /. bie gojgfant'feit. Po flush i ti, iin i>. pf. (kógar ober kómur s' zhim) bebienen, aufroarfen. Poflushnjiv adj. bienflferfig. Pol'lusli-njivoít f. bie Z)ienftfertigïeit. Pofméli, 2. pofraéha, pofmehú m. bas fiacben über ef»as, ber ©pott, baS Hofmgcläcbfer. Pofinehávanje, pofmehovánje n. baS Hohnlachen, bas Hohngelächter. Pofinehávati fe , am fe unb pofmehováti fe, újem fe v. r. impf. (kómur, zliimur) fpoffen, hohnlachen. Pofinehljiv adj. fpöttifcb, höhnifd). Pofméjanje n. baS Hachen ein »enig ; bas SBertadjen. Pofméjati fe ober pofmejáti fe, jim fe v. r. pf. ein »enig lachen ; (kómur) berladjeñ ,_auSlad)c'n. P o f^n è k n i t i fe , pofm Akniti fe, nem Te v. r. pf. pofmikávati fe , am fe v. r. impf, ausgleiten, auSgtiffcben. P o fmó d, m. bie ©enge. Pofmóditi, gem. pofmodíti, im v. pf. aiifcngeit, verfengen mad)en ; — fe v. r. ' pf. fid) aufengen, »erfeitgt »erben. Pofmúkati, fmúzhem v. pf. (ßaub
u. bgl.) abftreifen. P o f n é m a n j e , n. baê Nadjabinen. Pofnéinati, am tiltb fnémljem v. impf, nachahmen: fvójo máter po-fnéma, fie fchlägt ber Shifter nad). Pofnémaviz, attrí) pofnemáviz , vza rn. itttb pofnemávka,/! ber Nachahmer, ber Nachfolger, bie —iun. Pofnémik, mlia m. bie Nad)ahmutig. P o l'n é f t i, fnédem obet' fnéjem , fné-del ober fnél, fiicden v. pf. auf= Sepren, aufeffen. Pofnéshiti, im ober pofneshíti,
im v. pf. befchneien. P o ín é t i, fnámem , fnél, fnét -v. pf.
nad)ahmen. Pofnovánje, n. bie ©rünbung. Pornováti , ám ober fnújem v. pf. ben ©ruttb (su einem ©ebäube) legen , griinben; (baê ©arn) aitjeffefn. Po-Tnováviz, vza m. ber ©rünber. Po ró d a ,/. (col!) baê ©efcbirr (vasa). PoTódba, pofódva /. unb pofódviza f. d. baê XSefäfj (vas). P ó f o d a , f. baê ßeiheit: na pófodoi vséii, entleihen, ¡¡u ßeipe nepmen. |
P o f	394
Potodilo, poTojilo n. »aS matt leihet, baê 35arlel;en. Pofóditi, im v. pf leihen. Pofodnik m. ber ba (ein SCîàf) leihet. Pofódftvo (*) n. baê X)ar= lepen. Pofójati, am auch pofojeváti, jújem ttnb pofojváti, áin v. impf. äu leihen pflegen, off, 51t »erfchicbcnett Seiten auêletpen. Pofójaviz, pofoj-váviz, vza m. ber ba ju íeiben pflegf, off, 511 »erfdjiebenen ©îaten austeipet, ber ©dnifbperr, ber ©táubiger.
P o T ó 1 i t i, gem. pofoliti, im v. pf. mit ©als bejireiieu, einfallen.
Pofólnzhen, zima, zimo adj. ©ontten ... ; pofólnzhna ober bloß l'ólnzlina vúra, bie ©oitnenuhr ; po-rólnzheu desh, ein Siegen, ber auf bie ©onne folgt. Polölnzhnik, po-fólnzlinjak m. ein ÜSinb, ober eig. überhaupt 2tt(es, »aê nach ber©onite bejiimmt »irb: júterni pofólnzlmik, ber SOtorgem, ber öfitoinb ; vezhérni pofólnzlinik, ber 2tbenb=, ber 2Befl= »iltb. Pofólnzlini/ay. (and) pololn/,lili a rósha) bie ©onnenblume (He-lianthus annitus. L i n n.J.
PoTpán, adj. fdjläfrig. Potpánol't f. bie ©d)ígfrigíeif. Pofpáti, Ipim v. pf. eitt »enig feptafen. Potpávati, ain u. impf, oft, $u pcrfcpiebenett .Seifen ein toenig fd;tafen, su fd;tafcn pflegen.
P o T pe t v a v e n (*) vna , vno adj. SSieberpotungS..., frequenfafi» •• po-l'pétvaven glagol, baê 9Bieberpotuiigê= jeitroorf.
P o fp ó I s k a t i fe , am Te v. r. p f. ausgleiten, auêgliffcpett, Pofpolslc'o-váti fe, ám fe ober kújem le v. r. impf. auszugleiten pflegen, oft, ju yerfd)iebeiten Seifen ausgleiten.
Pofpráviti, iin v. pj. tinb po-fprávljati, am v. impf. einfatnmelit, einbringen (5. 95. gclbfrücpfe u. bgl.).
Poframótiti, geni, pofrainotiti, ím v. pf. befebänjen,
Potránje, pofránze ti. ein niebt'igeS ©d)impf»ort. Pofráti, férjein, l'rál, frán v. pf 1111b poférati, am v. irnpj. mit eigenen ©ftremenfen beunfläthi= gen ; — fe v. r. p f. unb v. r. impf. fid) feíbfl auf folcpe 21 rt perunrei» nigen.
P o fr ébat i, am unb bljeiu, and) pofrébfti, beui v. pf. auSfchlürfeit,
attffcbfürfcu. Pofirebik, bka rn. ba« ©cblttrfcben; ba« ©äfften. Pofrebrenje, n. bie SSerftlberung. Pofrebriti, im v. pf. unb pofrebro-vAti, üjcm v. impf, »erfilbern. P ol'red, pofredej, polredi prp. mitten bureb, mitten entjmei: pofred mefta je gorelo, mitten inberSfabt Ijat e« gebrannt; pofredi trivnika je fiiel, er ging mitten burd; bte SBicfe. Pofreclen, dna, dno adj. mittelmäßig. Pofredik, dka 777. unb pofredje n. (coli) wa« in ber Stifte ift, bie OJiiffelflraße. Pofrednoft/. bie 9JtiffelmäßigEeit. P o f r e z h A n j e , pofrezhenje n. bie ©eglütfung. PofrezbAti, am ober pofrezhiti, im v. pf. beglücfen, glücf» li<b matben. PofrezbAviz, vza m. ber ©cglucfer. Pöft, m. bie Saften. PoftAjanje, n. ba« ©ntflefjen (ber Suftanb be« (5ntfte£;enS, ba etwa« im ©erben tft); ba« ©teilen 5 ©leiben (oft unb lange). PoftAjati, am v. impf im (§ntftef>en fepn; oft, ju nerfdjieben SDtalen fteben bleiben. Po-ftanik, nka m. bie <5nf ftelntng, ber ©eginn. PoftAniti ober poftAti, po-i'taiiem v. pf. entfleben, eben auf» iommen, werben. Poftaranje, poftArenje n. ba« Alfmerben; ba« SSeratten. PoftArati, am unb poftAriti, im v. pf. aft nta= djen; — fe r. r. pf. alt werben; Veralten. Poftaren , rna , rno adj. etwa« alt, ältlid». PoCtArnollf. bie AelfHcbfeif. PoftarovAti, üjem v. impf älteln. p o ft A t, f. bie Steide bet ber J?elb» arbeit.
PoftAti , ftAnem , v. unter P o-
ft a j an j e. poftati, ftojim v. pf. ein wenig
flehen, ein wenig ftel)cn bleiben, polt Ava (*)f. etg. bie ©afeung; ba« ©efefc; ba« #aupfftücf (in ©üd)crn); ber Ti3ud;«, ber ©d>lag : tega ni v' nafhib poftAvab, poftäve tega ne sapovejo, ba« entbalten unfere ©afetin» gen niebt, bte ©efefee gebieten bieg
niebt; Evangeli fvetiga Matevsha v' ober na i3. poltavi, (Sttangelium be« * b- TOatf(;äu« im t3. £>aupfflü<J; lepc poftave biti, »on fdjönem ©cblage
fepn. PoftAvar, rja ober poftavodAj, daja (*) m. ber ©efe&gebcr. Pofta-varjev ober poftavodajov adj. be« ©efefegeber«. Poftaven , vna , vno adj. ©afeung«..., ©efefe...; poftävne bükve , ba« ©efefcbud). PoftAvik (*) 777. ber ©afe. PoftAviti, im 17. pf. fefeen, (teilen ; (eine ©cbilbwadte) auf» (teilen ; aufftellen , einfefcen : sid poftAviti, eine Stauer aufführen; v* bifho poftAviti, tn ba« -Sau« (l;inein) ftellen; kogar sa kralja , fäjmoflitra poftAviti, Semanben pm könige, jutn Pfarrer einfefcen; zeno poftä-viti, btnr Prei« auffdilagen; kogar na lAsh poltaviti, 3emanben ber ßüge (trafen. Poftävljanje n. baä ©eften, ba« ©teilen; ba« (Sinfefeen. PoftAvljati, am v. impf. JU fefeen, ju (teilen pflegen u. f. "ro. PoftAv-Ijenjc n. bie ©infefcung. Poftavno adv. ern)llt^, im Grttfte.
Poftelj, 2. poftelji ober 1. poftelja, 1. pöftelje f. ba« ©ett. Pölteljifbe, pöfteljifhzhe n. ttnb p6ftelnjak m. bie ©ettftäte. Pofteljka, poftelj/.», pöftljiza f. d. eig- ba«*©ettcben ; bie trtatbgcburf. Pofteljnik m. bcr kam» merling.
P ö f t e n , ftna , ftno adj. Saften ...; pöftna jed, bie Saflenfpeife. Poitenje 71. ba« Saften.
Poftergati, ftersbem v. pf. 511= faminen fdjarreu, sufammen Waben.
Pofterv, 2. poftervi ober 1. po-fterva, 2. pofteive f. bie Sorelle (Salmn Farto. L i n n.J.
Poftiljanje, 72. ba« 2lufbetten. Po-ftiljati, am v. impf, betten, auf» betten, mit Aufbetten befdjäftigct fepn.
Pöftiti fe, im fe, aud) poftiti fe v. r. impf, fajtcn.
P o ft 1 j A t i, fteljem , ftljal, ftljan v. pf. aufbetten , ba« Aufbetten »ol» lenben.
P o ft o j n a , f. bcr Abler (aquila). Poft6jnr,si adj. Abler..., ber Abler: poftöjnfko oko, ba« Ablerauge; po-ftojnflia bAba, bcr Ablerftftig, ber Ablcrflügei.
Po ftop A nj e, n. ber Müßiggang, ba« ®tüßiggel)en. Poftopati, am v. impf, müßiggeben. PoftopAzb m. poftopazha/. ber iUiüßiggänger, bie —itttt.
Poftöpiti, im v. pf ein wenig
auftreten, hinfreten. P^ftrahovati, am ober liujem v. inpf. jmingen, in ber gurdjt, in ge= hH'igcr •Öod;ad;tung erhalten, tneiflern, ¿nötigen. Poftrahovaviz , vza m. ber bie Obcrhanb hat-PoTtraniza, f. ber Sehenftifih; bie •üueifiöfe (eig. 'etwaä fficibliebeä, waä (in btr Seite ift). Poftränfki adj. Seitei . . ., waä an ber Seife ift, feiti»äits, fd;rdg. Poftreli fhzlie, n. bic SSrefdje. Portrcl.ti, im v. pf. crfcbiejjen (2lHeä, ber 3tcil,e nach). Poitreljati, am v. ■ pf. naefe unb nach 21flcä ber 9teif)e nach erfcb'efjcn. Poftreioväti, lüjem ober pofttolvati, am i>. impf. be= fcbiefjen.
Poftreshba, / bie 25cbienung. Po-ftreshen part. bcbicnt. Poflrcshen, slina, slmo adj. bebienfant. Poftre-sliiz, siiza oüer poftreshnik »1. ber Aufrodrter. Poi'tresiiljiv ober po-ftreshljiv adj. bienjlfertig. Poftresli-1 j ivoft f. bic Dieitjtfertigfeif. Po-ftreshnoft f. bie SSebienfamfeit. Po ftrezhi, eig. poftresliti, shem v. pf. (Uomur) aufwarten, bebienen. Poftruga, v. P o f t e r v. Poftrügati, ftrusliem v. pf. ju= fammen fcharren. Poftrüshnik, po-ftriislinjak m. unb poftrüsimiza f. ber 25roflaib, ber febon auö bem §u= fammen gefcharrten Xeigreflchen ge» mad)t wirb. Pofükati, füzhcm v. pf. perbreheit. P o ru i'h i t i, im , füfiu], fufiien v. pf. troefnen, börren, froefen, bürre mad;en; - ie r. pf. froefen wer» ben, perborrett. Pofufhlek m. bcr i>ageflotä. _ Pofüti, u)em, ul, wVy. ps. Uber» febüften : s' kämnjam pofüti, fteinigen. P ofväditi, im v. pf. unb pofvaja-ti, am v. impf. 3mictrachf anjtiftcn, cnfjtoeien: vfe fofede je med fobo pofvädil, unter atier 9iad;bam I;at er 3t»icfrad;t geftiffef. Pofvarenje, n. bie 3urechfweifung, bie aSeflrafung mit ©orten. Pofva-riten, tna, tno adj. Straf . . ., fträjiicb. Pofväriti, gem. pofvariti, im v. pf. (kögar) mit ©orten be= firafen, oeripeifcn. Pofvaritnoft /.
bie Sfrdflicbfeit. Pofvarivcn, vna , vno adj. ftrafbar, ftrdffid;. Pofva-rivnort f. bie Strafbarfeif. Pofvar-nik m. pofvarniza f. ber SScrweifcr, bie —imt.
P o f ve dö 7. h e nj e , «.bie SScäCitgung beffen, raaä man gcfchen i)at. Pofve-dozhiti, im v. pf. (har) beseiigeit, 3eugnijj abfegen.
PoTvet, m. bcr Dtafh, bie 3uraff>ung, bie 25eratf;ung. Pofvetovati, tijem ober poiVetvati, am v. impf ratfieit, SuraffKit; — fe v. r. impf, fid; be= ratf;en. Pofvetvaviz, vza m. ber 9iatbäi;err.
Pofve'ten, tna, tno adj. weltlich, profan.
Pofvetenje, n. bie Jtjeifiguttg.
Pofvetiti, im v. pf. (komur) 3c=
manben ein wenig (5. 25. bie Sreppe hinunter) feudjfcn.
PoTvetiti, im v. pf. heiligen.
Pofvetnesh, m. baä'SBeitfinb, ber ©eltfing'; bcr ffieftmaitn. Poivetnort f. bic 2öeftlid;feit.
P o fv e z h a v an j e , pofvezhovanje n. baS heiligen, bag geiern. Po-
Ivezliävati, am unb pofvezhovÄti, zliüjem v. impf, heiligen, heilig bc= gehen. Pofvezhen part. geheiiigef. PoCvezlicniz , nza ober pefvezkenik m. ber öchciligfe Pofvezhilo n. bie Heiligung. Pofvezhnina/ baä Opfer.
Pofzalo, n. bie iiarnröhrc. Po-fzanje n. baä ßarnen (baä Jicfuftat bawon); ein niebrtgeä Sdnmpfroort. Pofzati, fzIii 111 v. pj. beharnen, be= piffen, mit feinem ©affer beneften.
Pofhäliti fe , im Te v. r. pf. ein wenig fdierjeit, im Spafj etroaä fagen. Pofiiäliza f. ber Sdjerj, bcr Spafj.
P o fh ä ft, f ein öefpenjt; in So!» mein in Sr. bcr Schnupfen.
Pofliegetati, am ober fiiegeziiem v. pf. ein wenig fifeeln. Pofliege-tävati, am llllb pofliegetoväti , tü-jem v. impf, oft, unb fange, ju perfchiebenen 3ctfcn Eifeefn , 511 Eifjeln pflegen.
Pofiiiljanje, 11. baä Seitben, baä Sd;iefen (oft). Pofliiljati, am v. impf, fchiefen, feuben (oft unb fange, 511 «erfd)iebencn Walen).
Pofhip, m. eine ©einrebeitgaffitng in UnferjteicrmarE. Pofliipaft (5, 25.
pofliipaft terf) adj. oon biefer ffieim rebengaffung.
Pofhipovati, pujem d. impf. I>ie unb ba Eneipen, jmicfcn.
Po T h hoditi, im v. pf befdjdbiaen.
Pofhhodljiv, adi. fd;abfid). l'o-flikodovAnje n. baS 23efd)abigen. PofhkodovAti, dujem v.' impf. be» fcbabigen. PoflikodovAviz, vza m. ber 23efd)abiger.
P o fh k r a p 1 j a n j e , n. baS 23efpt-en= gen. Poiiilirapljati, am v. impf. unb pofiikropiti, im v. pf. befpretv gen, befprifeeit.
PofhlAtati, am unb pofhlAtniti, nem v. pf. betajlen, befippen, ein tpenia betafien.
Pofhle, v. P 6 11 a m.
Po fh61 Tki, adj. febulmajjig, fd;ub gerecbt.
P 6 f li t a (t) f. bie baž ippflamt; bie STacbricbf,
Pofhtampati, am d, pf. bntefen, abbrucfen (ein Sud)).
Pofhten, adj. el;rlic&, reblid), ge» efirf; poflitena zena, ein bifliger 9.>reiž. Poflitenje, poflitenje «. bie (Sfire, ber gnfe 9lame. Pofhtenoft f. bie ®i>rrid>Ecif, bie »ebficbEeif.
P o f h t n a r , pofhtmojfter (f) lira m. ber li)oflmei|ler. Polhtnarov, pofbt-mojftrov adj. bei i)o|lmeifleri. Pofbt-ni adj. «pofl..jur ge(;brig.
P o f h t o v a n j e , n. bie 2ld)tmig, bie SSerei;rung. PofhtovAti, tujem v. impf. pere^ren, acbfen, ef;ren. Pofhto-vaviz, vza m. bet 23eref>rer.
P o f h t r a f a n j e (f) n. bie Seflrafung. Pofhtrafati, am v. pf. (kogar) be= flrafen, abflrafen. Pofhtrafljiv adj. flrdtfid). Pofhtrafljivoft/ bie@traf= iidjfeif.
P o fh um, m. baS ©ebraufe.(ein loenig, Eurje 3eit). Pofhumenje n. baS SSraitfeit (ein mentg, Eur$e 3elf)- Po-fhumeti, im v. pf. faitfeit, erbraufen.
Pssaba,/. posabljenje n. bie 25er= geffung. Posaben , bna, bno adj. pergejjiicb- Posabiti, im v. pf. per= geffeil: lahko ga posabim , ¡¡)n Eann icb iool;i enfbepren. PosAbljenoft f. bie 93ergeffenf)eif. Posabljenftvo ('*) n. baS 9lei<b ber aSergeffenf;eif. Po-« sabljiv adj. pergejjfid): lashnjiviz ne fine biti posabljiv obet posabljiviz,
ber ßügner muß ein guteä Oiebäcbfitß (laben, barf nidjt »ergefliib fem. Posabljiviz, vza m. posabljivki f. bcr ober bie »ergeßlid? ifl. P<<s,i>lji-voft J. bie SGergeßlicbEeif. Posabjati, am v. impf, ju »ergeffett pfleget-
Posabolezhki, m. pl. bie 9tad)= »eben.
Posavshivati (*) am v. impf. verbauen.
Posdej, posdnej, posnej cdv. ber; nad), fpäter. Posden , dia, dno ober pösen, sna, sno adj. fptf. Pösdi, posdje, pösno adv. fpät. Pösdnizh, pösnizli m. ber Spätling. Pösdnoft f. bie Späte.
P o s d r A v i t i, im v. pf. grüßen, bd grüßen : posdravite mi Orata, grüßt mir ben Sruber; — fe v. r. pf. ein» anbergrüßen; gencfen(?)- Posdravje n. bie örußung, bie 25:roitlfommung; bie öcnefung (V). Posdravlenje n. bie 93egrüßung. Posdravljanje n. baä ©rußen. Posdravljati, am r. impf, ju grüßen, *n begrüßen pflegen. Posdravljaviz, vza m. ber ©rüßer.
Poseba, / bie SBertpinferung. Po-sebl'ti, bem v. pf bnrd) bie Säfte, ben grofl ©cbaben feiben, erfrieren.
Posemljifk, adj. irbifd), (Jrbeit..., ßatib .. . ; posemljifke sliiväli, bie ßanbff)iere.
Posen, v. Posden unter Posdej.
Poslata, f. bie SßergolSung. Poslä-titi, poslatiti, aueb poslazhiti, im v. pf. oergolbcn, Poslatnik m. ber SBcrgofber.
P o s n a m e n e n j e , n. bie 95cjelfbs nung, bie Kennfficbmadmng. Posna-meniti, im v. pf. Ultb posnameno-väti, nüjem v. i'npf. bejeidinen, Ecitnf(id) madjen. Posnamenovanje n. baS Sßeseicbnen. Posnamnje , posnamka./. baS £enn$ei$en.
Posnän, adj. beEannt. Posnanje n. bie (SrEeitllfniß. Posnanljiv adj. erEennflid), erEennbar. Posnanljivo adv. merEfid;, jitnt SrEeuneit. Po-snanljivoft f. bie SeunflicbEeit, bie (SrEennbarEeit. Posnat», am v. impf. Sennen: 'väfhiga brata posnam, ko* rofliiz je, id; Eenne eueren Sruber, er ifl ein Kärntner; —• fe v. r. impf erEannt werben, eiitatiber Eennen: fe vim she posnä, ki fte tridefet let
Pari, man fentif eS euch Won an, baß ijir breißig 3abre alt feib; vafh brat in jäs fc shi dolgo posnava, il;r ©ruber unb ich fennen unS (ein» anber) fcbon fange. Posnavati, am v. impf, nad) unb nad? $u ertennen anfangen. PosnAviz, vza m. ber Senner, bie —inn.
Posnej, adv. fpäter, 5>ernacf). Po-snejfhati , am v, impf, fpäfer nia« eben, »erfpäfen, »etjögern. Pösnizb m. ber Spätling.
Posöbati, am ober söbljem v. pf. Kernet- (5. 55. Kirfd;en, Jrauben, (Srb= beeren u. bgl. einjeln, fernerweife) aufeffen , aufsef;ren, ioie bie SBögef.
Posöj, 2. posoja m. ber £>rad)e. Posojn adj. brachen..., besprachen.
Posovzhin, m. ber ©intaber jur •Öocbseif.
Posvanjanje, n. baS Sauten (OOn 3eit }U 3eif, ein wenig).
Posvänjati, am v. impf »on 3eit ju 3*tt laufen, ju »erfcbiebenen SRa= len ein wenig läuten, wie 5. ©. auf beut ßanbe, wäl;renb TOeffe gelefen roirb.
Posväj, 1. posväja m. ber ©eruf. Posvanje n. bie ©erufnng. Posväti, sövem u. pj. rufen, berufen; jurütf berufen (V)-
Posverhcn, bna, bno adj. ober* fläeblid). Posverbnoft f. bie £>ber= fäd)licbieif.
Posvisdati, v. Po s b v i s h ga t i.
Posvöniti, gem. posvoniti, im v. pf. ein wenig läuten, anläuten, fltn= geln.
Poshajfati (f) am v. pf. einfeifen.
Poshälenje, n. bie ©ereuung, bie ©ebaueritng. Poshaliti, im v. pf. unb posbalovati, lujem v. impf. (kar) bebauern, bereuen, ftd? leib fepn laffeti.
Poshär, 2. poshara, posbaru m. ber 25ranb, ber ©albbranb.
Poslielek, lka m. bie ©egierbe, bie Euft. Poslielen, ln'a, lno adj. febn= fücbtig. Posbelenje «. bie ©egierbe, biiä ©erlangen: poshelenje ozbi, bie Augenlufh Posheinort f. bie Sebnfucbf, bie ©egierlicbfeit. Poshe-leti, im v.pf (kar) »erlangen, wün> fdjen, nad) etwas einen ©uufcb äu=. fern. Posheloväti, lujem v. impj.
heftig »erlangen, off, ju »erfcbiebenen
, Seifen »erlangen (concupiscere).
Poshcräl, m. ber Scblunb, bie Speiferöbre. Posheranje n. baS Scblucfen, baS Sehlingen. Poshera-ti, am v. impf. fd)lucfcn, fdjlingen.
Posherüh, poshertnik m. ber Jjircfs fer, ber Vielfraß. Posheriihen, bna, bno ober posherten, tna, tno adj. gefräjfig. Posherühnoft, poshertnoft f. bie ©efräffigfeit.
Posheti, poshanjem ober poslmjem v. pf. ben ©efreibefebnift »ollenben, abärnbfett.
Posligajati, posbigati, poshgäva-ti, am v. impf. btaniien, ©reniter fepn. Posbgajaviz, poshgäviz, vza m. poshgäjavia, poshgävlia f. ber Sltorbbrenncr, bie —inn. Posbgäti, sbgem v. pf. nieberbrennen , jufatn= tnenbrennen, bureb gänjlicbeS 3Serbren= nen jerftören. Posliiganje, posbgä-vanje n. baS ©ranben, baS SRorb« brennen.
P o S h 11 k a, / ba« ©aftliEon, baS ©a= filienEraut. fOcimum basilicurn. Linn.)
Posliir, m. ber Sd)IucP. Poshiräk m. poshiralo n. bie Speiferöbre, ber Scblunb. Posbiranje n. baS Sdjlucfen, baS Sdilingen. Poshirati am v. impf, fcblucfen, fdilingen.
P o s h i t i, ijem , il, it v. pj. aufjeb* ren, aufeffen.
Posbivinenje, poshivfnzlienjen, baS Vieb= werben. Poshiviniti fe ,
Fosbivinzbiti fe, im fe v. r. pf. ie (Sigeitfdiaffen bei ViebeS annel;* men, ein SSief> werben, »erwilbern. Poshivinfki adj. wie ein Vieb, »ie= bifcb-
P o s h i v i t i, im ii. pf. beleben, er* quiefett; — fe v. r. pf fieb erquis efen , fidj erfrifeben. Posbivljiv adj. erquieflid). Poshivljivoft f. bie för« quicflidifeit.
Posiiivoten, posliivöten, tna, tno adj. was über ben ganjen Ceib ift. Posbivötenje (*) n. bie'Äffimilirting. Posbivotiti fe (*J im fe v. r. pf fid; affimiitren.^
Poshlempati, am v. pf. (kar) biueinfdilampen, eiel^aff aufeffen.
Pösbniti, im v. impf »erfpäfer«, »ersögern.
403	Pos
p o sil ré ril en, rima, fhno adj. ge= fräjjig, fdjtemmerig. Poshréfhnik m. bei- Sdjiemmer. Poshréfhnort j. bic (Schlemmerei. Poshrefhováti, fhú-jem ober poshréfhvati, am v. impf. fdjlcmmen.
Poslircti, slirém ober sliérem, sliérl, shért v. pf. oerfcbtucFen, auf ein ©tat verfd;Iingeii, bjnabfd)Iingcn:
né mógel poshréti, kar je osinil , er vermochte nidjt baS Unternehmen auszuführen.
Poshrétnili, m. ber ^reffet, bet SSielfrajj. Poshretnoft f. bie 0cfräf=
jijgFeif.
Pos h v isligati, am v. pf. cm we= nig pfeifen, aufpfeifen.
Pót, m. ber Sdjrocifi: Iii je kervávi pót potil, ber SMut gefcfewi&t f;af.
Pót, Oberfr. f., Untcrtr. m., St. m, ttnb f. ber ffieg : krishni pót ober krisiiov pót, ber Äreujmeg ; shena je v' pót Hila , baé ÍBeib pat ihren Wann oerlaffen; bóshja pót, bie «3atlfahrt; mi je na póti, er ijt mir tut Sffiegc.
Póta, f. bie geffel.
P o t á j a t i Te , am fe i>. r. impf. tinb potájiti fe, gem. potajiti fe, im fe v. r. p f. ftd) »cr|tetlcn, beu--d)c(n; befonbcrS, menn 5. 95. Safer unb aitbere Sh'^'djen bei ber teifejten Berührung fid> fo '$ufammenjiehen > unb |íet(en, alé ob fie tobt wären, ober menn man 3emanbcn ruft, unb ber (Berufene fo tl;ut, até inórete er nid)t. PotAjaviz , vza m. p'otAjavka f. ber £eud)ter, bie —inn. Potájen, j na, jno ad). heud)Icrifcb. Potájnoft f. bic i>eud)etei, bie 5ßer|tetlung.
Po ta 1 äs h b a U. f. W., v. Poto-1 ás liba u. f. W.
Potákati, am ober potázliem t,. impf, feheibeu (ein 9tab., eine Sugel u. bgl-)-
Potantánje, n. bie Ueberroälti; gung. Potantáti, Am pf. überwäi« figeit.
Potapljati, am v. impf. Ulit (§t=
feänfett bcfcbäftigct fepn, faud;eit, um tertauchcn machen.
P o t a p t A t i, Am v. pf. nicberfreten, Zertreten; tropifch: ttiifh«nbc(n, »er= * äd)tlid; fecfjanbeln.
Potará!, m. baé Sfeinpftaftet. Po-
tarazanje n. bie ^jlafterung. Pota-rAzati, am v. pf. pjlajicrn. (95ei utiS wenig beEannt.)
PotAshba, f. bie Semiitbigung. PotAsliiti, im v. pf. bemüthigen, bämpfeit.
Pot A Z h, m. baS 9tab, baS ©agem rab (bezüglich auf bejfen ©eflatt unb bie ©igenfchaft, forfgerottt werben zu iönnen).
Potega, f. utlfe poteglej m. ber 3ug, ber Strich- Potegljiv ad}, maS fieb ziehen läßt, zäh- Potegniti, nem v. pf. anziehen; einen -Öieb führen; einen Strich sieben; einen 3ug (aus ber Biafchc) tt;un l s' rovrAshnikom potegniti, ftcb zum Seinbe fchtagen;
re zi. r. pf. ftch baPon, h^uweg fchteichen.
Poteh mal, adv. nach bem, nach biefem.
Potehtati, am v. pf. potelitorAti, tujem v. impf, e u> igen.
Potekati, am v. impf. n*cfe unb nach oecftiejjen: zhAt poteka, Öic Seit fehwinbet.
Potekniti fe, potAkrviti fe, nem fe v. r. pf. jiolpern.
Potem, adv. hernach, bamach: potem kak, je nad)bem.
P o t e m i k , m. ber Jtachfomine (aus po unb ti, ta, to nebji bem ,'tusgam ge beS Hauptwortes).
Potenje, n. baS S^wcijjcn, baS Schmiden.
Potepanje, rt. baS -freritmfiretchcn. Potepati te , pijem fe v. r, impf. herumftreicben, oagabunbtren. Pote-pAzh m. potepAzba f. bet 2anbjirci= eher, bie — inn. Potepenza, pote-pevka, poteplca f. bie Scfetampe. Potepin, potepuh m. ber ßltmpe, ber SBagabunb. Potepühen, hoa, h no adj. (untpig, 8umpen..., oaga= bunbcnmäfiig. Potepühnja f. eine licbetliche SBeibSperfon, bie Scblatm pe. PotepiihnoTt f. bie ßunipigteit.
Poterdba, poterdva f. unb P°ter-denje rt. bie SSeftätigung, bie iBeträf-tigung, bie 25efc|iigung (confirmatioj. Poterditi, iin v. pf unb poterdo-vati, du jem v. impf, bejiätigen, bc-iräffigeit, behaupten. Poterdiven ,
, vna, vno adj. eine 25efräftigung ent= hattenb, beEräftigenb fconßrmativusj:
beCsda poterdivna, baš 23efrafti= gungSmort. Poterdnik m. ber ©fnr=
ter (confirmatorj.
P o t e r j a t i, am v. pf. abfotbern, mir Dfcdjf abtorlangen.
P o t e r j a t i, am v. pf. fidvicn, jtar= Fer mad;en.
P o t e r k a t i, ain v. pf. anFfopfett.
Poterkljati, am i;, pf. leife, ein menig anEiopfen. Poterkljavati, am v. impf. off, mei;r ®ial leife am Flopfen.
P o t. e r p e s h , m. poterpesliljivoft, potcrpljivoft f. bie ©ebuib, bie @e= bttibigfeif. Poterpeshati, am v. pf. gebulben. Poterpeslien, slina, shno, ba ti rt poteiuieshljiv, poterpljiv adj. gebulbig. Poterpeti, im v. pf. cin rcenig feiben, cin rocnig gebuibett. Poterplenje n. ein EleineS Cetbcn; bie ©ebuib.
Potert, part. jetbrodien, »erbrodjen: noterto ferze, cin 5erEnirfd)feš £>er$. Potertoft f. ber 3uflanb, ba etrcaž jerbrod)en ijl.
Pote s, poteslej m. ber 3ug. Potesa f bie ©djnur. Potesa j m. ber <2frid). Potešiti, nem v. pf. unb potesva-ti, am v. impf. anjtepen; ©frid>e $iel;en. ("Bci unS menig gebraud^iid).)
Potesli a nje, poteshanje n. bie SSefdjmerttng. Poteshati, am v. impf. imb poteshati, im v. pf befd>roeren. Poteshava f. bie 23efd)roernifj. Pote-shaviti, im v. pf. erfd^mercn. Po-teshavlenje n. bie @rfd>meruiig. Po-teshba /. bie SBefcfemerbe. Poteshljiv adj. befcfemertid). Potesbljivoft f. bie ©efdjmetlicbEeif. (jin ptaEfifcfecn Sieben menig gebrnudjlid;.)
P o t e z h i, zhem v. pf. ein menig laufen: potezhem, iefe rcerbe laufett.
Potihniti, nem v pf. jiifl mcrbeit.
P o t i k a n j e , n. baš -Serumfireidjen, bas SBagabtmbiren; ba6 ©treifen, baš ged;fen. Potikati fe, am fe ober tizhem fe v. r. pf. unb potikavati fe, a 111 fe v. r. impf. (jctumjlreicpen, »agabtmbiren; ftreifen, fecfcfen.
Po ti! ni k, potilnjak m. baš #in» fetl;aupf.
Potip, m. ber Saflftnn, gem. bažSe* fiipi. Potipanjo n. bas ŠSetaflen, bie SBefajlung. Potipati, am ober pijem unb potipniti, nem v. pf. antajten,
befajlen. Potipnenje n. bie Seta:
! flung.
P o t i f, potifk m. ber iftadjbrucE, »or= jíígíid) in ber @prad)(ef)re (emphasisJ. Potirák (*) m. ber edneber, ber ©cbuber. Potifkalifhc, potifka-iifhzlie n. baê ©ebrânge : je na po-tifkalífhzhi, cr ijt im ©ebrânge. PotíTkati, ain v. impf. potiriiáva-ti , am v frequent, ttnb potifniti, nem x>. pf. anbríícFen, forffdjieben; (in ber 9tebe) mit 9îad;brucF fpred;en (emphatice loqui, emphasi utij. Potifkávanje, potifkovánje n. baê AitbriicFen, baâ gorffd;ieben. Poti-fkljâti, àm v. pf. unb potifkljàvati, am v. impf. leife anbritefen.
Potiti fe, im fe v. r. impf. feiproeu gen, fdjmifeeu.
Po tiza, potviza, in UnfcrFr. povi-tiza f. ein mit .Çiottig, Stiffen u. bgf. bereiteter Sudjcn, gem. bie Potije : materna potiza, ber MtttferFuc^ett.
Pót I am, potlej, potlej, potier adv• pernacb, liadjfjer, bann. Potléjn, po-tléjfhen, pótlejflien, fhna, fhno adj. ttad)i;erig.
Pot majen, jna, jno adj. piinifcb, tiícFifd). Polinájnoft , potmajóft f. bie Sficfe.
Potok, 2. potóka m. ber SBad). Po-tózhcn, zhna, zbno adj. Í8acf>... ; potózhna voda, potózhne ribe, baé íBadjmaífer, bie 25ad;fi'fd;e. Potózh-niza j. baê 25ad)maffer ; baê 3Sergig= meinni^f (eine Art ®îcïttfeô(;rd)en mit bíaueit aSíüntdjen Myosotis palu-stris. L i un.).
P o t o 1 á s h b a , f. ber Srojí. Poto-láshiti, im v. pf. frôjlen. Potolá-shnik, potolashnik m. ber Srôfler.
Potónen je, n. bie SSerfettFung; bie aSerfinFung. Potoniti, nem v. pf. »erfenFcn, unridjfig »erftnFen; — fe v. r. pf. »erfinFen, unfergefieii.
Potop, i. potopa m. bie ©rfáufuttg, bie Ueberfduoeiniiiung, bie SBafferfiutp, bie ©ttnbflitfi). Potopiti, gem. potopiti , im v. pf. erfáufen, erfranten (AQeê ber Meipe naefe); — fe v. r. pf. erfrinEen, etfaufen.
P o t ó s h i t i, im v. pf. (kogar) eitt rcenig atiElagen; — fe v. r. pf. ftdj beflagen.
Potovanje, n. Me Xeife, baê Xeifen,
PotovArfhenje , n. bie 9Sergefet= lung. Potovarfhiti Te, im fe v.'r.i pf. fidj uergefetlett, Umgang pflegen, in Umgang treten.
Potovati, potujem v. impf, auf ber Steife fepn, reifen.
Potovörenje, n. bie 95epacEung. Potövöriti, im v. pf.Uyacfen.
Potozhen, potozbniza, v. unter Potok.
Po t oz hiti, gern, potozliiti, im v. pf. rollen madjen, fcbeiben (eine £u= gel, ein Stab).
Potrata,/, bie SSerfdimenbung, ber Aufmanb fperditioj. Poträtenje n. bie 2>erfd;menbung. Potratiti, im v. pf. »erfchmeuben. Potratnesh m. ber SSerfdjroenber.
Potravenje (*) n. bie 2lbgrafung. Poträviti, im u. pf. abgrafen.
Potreba, f. bie Stofb, bie Stofbroem bigEeit, bie 9toH;burft, baž 35ebürf= nifi: fvöjo potrebo opraviti, feine 9totl;burft »etridjfen. Potreba, gem. treba adv. notfjmenbig. Potreben, bna, bno adj. notljmenbig, nöfbig; bebürftig , bürftig : tii je potrebna (rezh),"baS ift etwa« 9tot(;roenbige6; potreben zhlovek , ein btirftiger SJtenfd;.
Po tre biti, im v. pf. abElauben, reinigen; vertilgen, ausrotten. Po-trebienje «. bie SBerfilgung, bie?tits= roffttng. SBerateidje Otrebiti, otre-blenje unter Ö t r e b i k.
Po t r e b i z a , /. d. eine fleine Stoflj, ein EleiiteS 95ebürfnifJ. Potrebnik,
iiotrebnjak (*) m. ber Stadjtftubl. 'otrebno adv. noffiig, notbmenbig. Potrebnoft f. bie 9totl;menbigEeif, bie Beburffigicit. Potrebovänje n. bie 95enÖtl;igung. Potrebovati, bu-jem v. impf, bebtirfen, benöttngen. Potrebfhina /. bie 9totf>, bie S5iirf= figEeif.
Potref, ■).. potrefa m. baS (Stjit* fern, baš (štbbeben.
Potreti, terem ober tarem, terl, tert v. pf. ju ©runbe ridjten, tnif giifjen treten, »erbrechen: to delo me je zlo poterlo , biefe Arbeit pat micb ganj jit ©runbe geridjtet, gar gelähmt; — Te v. r. pf. $u ©runbe gerichtet, »erbrochen werben.
P o t r i k r a t, adv. ju bret "Stal.
Potrobuflati, am v. pf. ettt We= nig pldffcbern (j. 93. wettn gtfdje an bie Oberflacbe bes ©afferS ioittmen).
Po t r o fh i k, fhlia m. ber 23erbraucb: potrofhki m. pl. bie koften (geni. bie Itnfoflen). Potrofhiti, im u. pf. linb potrofhovati, rhujem v. impf. »erbrauchen, »erjehren, »erauSgabeit.
Po tr o fli tat i (f) am v. pf. (kogar) ein menig troften, burd? Sroftgriinbe CSrleid;terung »erfdjaffen.
P o t u h a, f. ber Unterfcbleif, ber ©cbleicbhanbel. Potuhniti fe, nem fe v. r. pf. tinb potuhovati fe, liujem fe t,, r. impf. flill werben, ftd; gefuhllos jtellen,'ben ©cbalE ma= cben. Potuhnjen part. tuefifcb : potuhnjen zhlovek, ein »erfdjlagener 9)tenfd;. Potuhnjenik , potuhnjeniz , nza m. ein fiiefifcber, »erfcblagener SDtenfcb, ber ©djalfi. Potuhnjenoft /. bie SiicFe, bie ScbalEbeit.
Potuhniti fe, nem fe v. r. pf ftdj bfiefen (5- 95. menn man ©ras tnahef, itnb bašfelbe fid; bucff, baj! bie ©enfe bariiber l)inmegg(eitet).
Poturzhiti fe, im fe v. r. pf. bie ©iffen ber SiirEen annel;aien, ein StirEe merben.
Povabiti, im v. pf. einlaben. Po-vabizh m. ber (Sinlaber. Povable-nje n. bie (Sinlabung.
Po valiti, im ober povaljati, am u. pf. ein menig rodljen; eine Eletne SBJoge machen, ein reenig mogen.
Povanzhati, am ober povanzhiti, im v. pf. bcmerfcn. Povanzhljiv adj. attfmerEfam. Povanzliljivoft f. bie JlufmerEfamEeif.
Povapniti, nem v. pf. mit kalE tiberjiehen, iiberEalEen. Povapnjen part. mit kalE uberjogen, uberEalEf.
Poved, /. povedanje n. bie ©r$db5 lung , bie ®age. Povedati, povem v. pf. erjahlen, fagen. Povedik, dka m. bie 6rjdl;(ung. Povčdiz, dza ober povedvaviz, vza m. ber (šrjdb5 ler. Povedovati, dijem ober poved-vati, am v. impf. fagen, erjahlen (off, tange).
Povegan, adj. febief. Poveganiz, nza m. ber febief gemacbfen ift. Pove-ganka/. etne fd)iefgeroachfene 935eibž= perfon. Poveganoft./. bie (gcbiefheit.
Povekfhanje, n. bieSSergrbgerung.
Povelifhati , am v. pf. unb povek-fhavati, am ober povekfhovati, fhu-jem v. impf, vergrößern. Povekfbi-tel m. ber TOehrer, bcr Vergrößeret.
Povelenje, n. baS ©ei;ciß, ber Befehl. Poveleti, im i>. pf. (kömur
kar) auftragen, befehlen, fjetfien. Po-velevanje n. ba» ¿Befehlen. Pove-levati, am v. imp f, (kömur kar) ju befehlen pflegen. Povelevaviz, vza m. ber ju befehlen pflegt, ber ¿Befehls» habet.
Po vel i k fh a n j e, povelikfhanje n. bie SGergrößerttng, bieEmporbringung. Povelikfhati, povelizhati, am n. pf unb povelizbovati, zfcüjem v. impf vergrößern; in Aufnahme bringen, em» perbringen; verherrlichen.
Povelja, f. unb povelje n. ber!Bc= fehl. Povelväviz, vza m. ber ba ju befehlen pflegt, ber ¿Befehlshaber.
P o v e n i t i, im v. pf. oerwelEen ma» eben; welE werben, vcrwclEen.
Poverb, adv. nebflbei, oben barauf: poverh tega, ju bem. Poverhen, lina, hno adj. Ober...; poverhna köshiza, baS Oberhäutchen. Poverh-nja f. bie Oberfläche.
P o v e r n i t i, nem v. pf. (komur kar) entfebäbigen, vergelten, erfefeen. Povernitva f. bie Vergeltung, ber Erfafc.
Pove r Tb i na, f. ber Ueberfchlag, eine allgemeine ¿Screcbnung.
Po v er ti na, f. (coli) bie ©arten» getoäcbfe.
Pove fč liti, im v. pf. unb pove-fčlvati, am v. impf, erfreuen, tröflen.
Povefiti, iin unb povefkati, am v .pf. aufhängen (AUeS, ber Keifte nach).
Poveflo, «'. baS ©arbenbanb.
Povefmo, n. ein ¿Bunb, eine £>anb voll gehechelten glacbfcS, gem. ber i>aarjähling.
P o v č f t, f. bie ßrjählung, bie ©age.
P o ves a ti, sbein v. pf binben, su= fammen binben: v' fnop povesati, in ©arben binben.
Povesniti, nein v. pf. Umfltirjen (j. 35. ben Sopf).
P o ve s h b a, f. bie ©cbtefe. Pove-sben, slina, shno adj. fchief: pove-shen premernik ober povesbnik, ber febiefe ©urcbmeffer. Poveshnama adv. fchief.
Povezhanje, n. bie Vermehrung. Povezhati, am ober povezhati, im v. pf. vermehren. Povezhäviz, vza, aud) povezbitel m. ber 5!JM;rcr, ber Sßermeftrer. Povezhovati, zhüjem unb povezhavati, am xi. impf. be=
förbern, permeftren.
Povezherk, m. ber ©d;laftrunE, was man AbenbS por bem ©cftlafen trinCt.
Povijanje, n. baS Einwiefeln, baS gaffeben. Povijazha f. eine Art SBurjlfpeife, in baS 9?e6fell_gewicFelt.
Povikfhanje, povifhanje n. bie Erhöhung. Povikfhati, povifliati, am ober povikfhati, povifliati, am t>. pf. erhöhen. Povikfhavati, povi-fhävati, am ober povikfhovati, po-vifbovati, iijem v. impf ju ei'ftö» hen pflegen, mit Erhöhen befdjäffigf fetjn. Povifhba f. bie Erhöhung. Povifhljiv adj. erfteblich. Povifhlji-voft /. bie ErbeblidjEeit.
Povifeti, im v.pf. hängen bleiben. Povifik, fka m. ber Abhang.
Poviftniza, eig. boviftniza f. ber ¿BoviflEugelfdjwainm, bcr 0ujfbaH
(Lycoperdon bovista. Linn,).
P o vi fh an j e u. f. >0., v. unter P o-vik Tb an j e.
P o v i t i, ijem , il, it v. pf. eintoi» cEeln, fatfdjcn; nieberiommen, entbin» ben. Povitva f. bie Sötcfelung; bie Enfbinbung.
P o v i t i z a j f. eine Art mit £onig, ¿Hüffen u. bgl. bereiteten SBacfwcrEeS; bie ^otije.
Povjemati, mljein v. impf, unb povjeti, vjämem v. pf. auffangen. Povjetje n. bie Auffangung.
Povlaften, part. bevoÜmädjfigf, befugt. Povlärt.iti, gem. povlaTtiti, im v. pf. bevollmächtigen, befugen.
Povläzhiti, im v. pf. abeggett, baS Eggen vollcnbcn: vfo njivo je povläzhil, er ift mit bem Eggen beS ganzen AcfcrS fertig gcroorben.
Povlezhi, cig. povlezhti, zhem v. pf eig. ein wenig sieben, ein loenig febieppett; ein wenig eggen; povle-zhem, ich werbe stehen , fcblcppen ; povlezi, egge ein wenig, siebe (fcblep» pe) ein wenig.
Povmetalen (*) Ina, Ino itnb po-vmetalfk adj. Ettn|lmäßig, run|lgemäjj.
Povmetalnoft f. bie tfunftinafiigfeif. Povmetnlftvo n. bie juin|llctfci)aft.
P o v in r e t i, vmerjem ober vmrem v. pf. aušfterben: zela vaf je po-vmerla, bas ganje ®orf t(l au$ge= ftorben.
Povoden, dna, dno adj. ©affer..., wa§ im SHJaffer lebt: povodne shi-vali, bie ©atfertf)iere (im ©egenfafce t)0tt poseinlifke sliivali, bie 2anjE>= ttjiere). Povodenenje n. bie 95ewaf= ferung. Povodeniti, im v. pf. be= waffern. Povodenj, dnji f. bie IU-berfd)wemmung.
P o v o d i t i, im v. pf. (gieifd)) rfiudjem.
Po v odi z, dza m. ber 3i'3el, Seiffeil.
Povodniza (*)/. baS Slofj. Povo-dnja f. bie Ueberfd>wemnuing.
Povo cinik 7n. bei- ffiafferniann, ein im ffiSaffei- lebenber ®iann.
P o v o h , m. ber (Sentd), ber ©erud)6= ftnn. Povohati, am v. pf. (har) ein roenig riedjen, beriedjen.
Povoj, m. bie SSinbe, bie Satfdje.
Povoj ak, m. ber SSlumenftrailjš. _
Povojen, part. geraud?ert: povoje-na lilobafa, eine gerčiucberte 5Bur(h
Povojnik, m. ber Surban, ber jiopfbunb.
P o v o j n i z a , f. baS Jiinbbettgefdjenf.
Povoljen, ljna, ljno adj. tpiilEoni: men, attgeneljm, anflaitbig.
Po v osa,/, boš 23anb.
Po vpiti, vpijcm v. pf. eig. cin locmg fdjreien, rufen; (kogar) beru= fen^ (sa kom) nadjrufen.
Povporinik, lika m. bie 9ladjrii= ching, bie 9lad)fd)ie6ung. Povpori-niti, nem v. pf. nad>ru<fen, nad)* fdjiebcn.
Povrativen (*) vna, vno adj. 511= rttcffuljrenb (reci p rocus).
P o v r ¡i t i z h, m. ber SRijetnfarn (Ta-
nacetum crispum. Linn.).
P o v r a z h a n j e , n. baž ©ieberiej)' rcn; ba$ SBergelten. Povrazliati, am v. impf. suriicfftctlen, »ergelten; — fe v. r. impf. »ergolten werben, wieberiel;ren. Povraziiilo n. bieSBers fleltung. Povrazhljiv ad). »ergetfeitb. Povrazhnik m. ber S3ergelter. Po-•	vrazhovanje n. ba» ®ieberiel;rett, _bat>
SSergelten. Povra«hovati, zhujem v. impf. wieberfef)ren, »ergetten.
Povrcflo, n. ba3 öarbenbanb.
Povrezhi, vershem v. pj. f)inroer= fen; (»cn vielen »ierfüßigen 2t>ieren) (jinwerfen, gebären.
Povfeglaven, vna, vno adj. über unb burcb ben ganjen Kopf.
P o vfe s Ii i v ö t e n , tna , tno adj. allgemein, über ben ganzen Seib.
Povfod, povlöt, in ©t. aucf) po-vfodik adv. überall, allenthalben. Povfoten , tna, tno adj. l»ad allent= falben ift, allgegenwärtig ; amt allge» mein (generalis). Povlotnoft f. bie 2lllgegenroart.
Povsä m iti, v. Povseti.
Povsdignenje, n. bie (Srl;ebung (eine fleine). Povsdrgniti, nein ober povsdizlii , vsdisliem v. pj. etroaä ergeben. Povsdignjen part. etwa» erhoben, ergaben. Povsdignjenort f. bie (Srl;obenl;eit. Povsdigovänje, po-vsdigavanje n. eig. baä (§rf>eben; in ©t. aud> bie 2lufroanblung it»äl;renb berWeffe. Povsdigovati, gujem ober povsdigävati, am v. impf. eig. er« l;eben, mit örljeben ftd) befc^äftigen; tn 8f. aufroatiöeln.
Povseti, vsamem ober vsemcm n. pf. jufammen faffen. Povsetje n. bie 3itfaimmenfäffuitg.
P o V s h i t i, ijem v. pf. 2llle3 genießen.
P o v t, v. P o 1 t.
Pozengetäti, gezhem v. pf ein wenig ilingeln, anflingeln.
Pozepetäti, pezhein v. pf.
jertreten, jerfiampfen (conculcan■).
Pozerkati, am ober pozerknili, nem v. pf. »errecfen (2llleo ber Äeti;e nacb).
P o z ü s a t i, am v. pf. ein roentg faugen.
Pozh, f. bie Spalte, bie 9li(je, ber ©prung, ber 9Iijj.
Poz häkati, am v. pf. ein wenig warten , erwarten. Pozhakavati, am Ulib pozhakovati , küjem v. impj. warten, erwarten.
Pozh a Te 11 , fna , fno , aud) pozha-fnaft, pozhär.likaft adj. allmälig, langfam, nid;t» übereilenb. Po»h;ifi adv. allmälig, nad) unb nadj, factjte. Pozliäfnoft f. bie illlmäligfeit, bie ßangfamfeit. Pozhafoina, pozluit'a-ma adv. illmcilig, nad> unb itad).
Pozhaftiti, im v. pf. (kugar) 6e=
ehren, (Sfjre crtoeifen; bcitnrtfjen. Po-zbaftitjc n. bie (5i>renbeseigung.
P o 7. Ii e <1 i t i, im v. pf. reinigen, fäubern.
Pozheniti, v. Pozliepati.
Pozlienjanje, n. baS ^Beginnen, baS ©ei;it im ^Beginnen. Pozhenjati, am v. impf, anfangen, beginnen.
Pozliepati, am ittib pozhepniti, nein v. pf. nieberboefen, nieberi;aitern.
Pozherniti, im v. pf. fctjmai'J ma= eben, fdjmärjcn.
Pozlierpati, am v. pf. fd)öpfen.
Pozbeti, pozhncm v. pf. anfangen, beginnen. Pozhctik, tka m. pozlietje n. unb pozhetvay. ber Einfang, ber SSegittn.
Pozliinik, nka ober pozliitik, tka m. ber Kufjefag, bei- Kajifag, ber ©tiUftanb, bie Äafh Pozliiniti, nem unb pozhiti, ijem v. pf. (gemeinig= lid) wirb c$ mit fc ober fi vertun* ben) ausrufen, auSraften.
P o z h i t i, im v. pf berflen.
Pozhitje, ». bie 9taft. Pozhiv m. ber SRutjeptafc. Pozhivnnje n. baS SRttljeit, baS Kaflen. Pozhivati, am v. i'npf. rutjen, raften. Pozliiven, vna,viio adj. 9iui>e..., Wajl...
Pozhudenje, n. bie 95en>unberitng. Pozhuditi, im pf. unb pozliudo-vati, dujem v. itnpf bcnuinbern; pozhuditi fe v. r.pf ficb ttcritutnbern.
P o /. h ü t, m. ber innere ©inn.
Pozliütenje, n. baS23efmben (sta-tus animi et corporis).
Pozhutik, tka m. ber äußere ©inn, taS ©efti!;!, bie (Smpfinbung.
P o 7. h u l i t i fe , im fe v. r. impf. fid) befinbeit (xjalere): kakö fe po-xlhititc, wie befinbet ti;r eueb V dobro fe pözhuthn, id; befinbe mid) n>oI)f.
Pozhiitljiv, adj. ftnnlicb. Pozhüt-ljivoft f. bie ©innlid)ieit. Pozhütfki adj. ©efübls..., Sinne«... Pozlvutftvo n. baS ©cfiil)lSoermögen. (©iub tteu= gcbilbete, im gewöhnlichen lieben niebt gcbraud)lid)e SBörter.)
I'rag, praga m. bie ©djmctle, bie 2t?urfd)t»eUe: zlie vlezhefh ozheta do präjja, te bodo tvöji otrözi zlics präg funili, wenn bu beuten SSater bis jur Sbürfcbwefle fd)leppeft, fo werben bid> beine jvinber über bie» felbe hinaus fioffen.
Präjtel, präjtlink m. in Sit. ber
<palmbufd).
Prall, 2. pralia , pralia, praliu m. ber ©taub: zveten präh, ber 25tü= tbenfiaub.
P r a h a, /. baS 5Srad)felb.
Pralia! , 2. prahäli, prahali f. bie ßoberafebe.
P r A Ii e k , prAliiz , hza m.. d. ba§ ©täubeben.
Prakol, m. ein abgenüfcter 2ßein= gartpflocf.
P r A1 i z a , f. bie Sätbaue.
Frames (f) m. bie granse, baS ©e= bräme.
Pränje, n. ba§ 2Bafd;en (ber SBä= febe).
Prapoga, /. ein Sud; jum ihtS* fpannen (nad) OutSm.).
F r a p o g n i k, m. ber Sapejirer; ber gapnrtd; (nad) ©utSm.).
Praprat, prapret, praprot, prapot (aitfi. paprat) f. baS garnfraut, ber glitgelfarn (Pteris aquiLina. L.J. Präpraten, tna, tno adj. glügei« farn..., »on gfügetfarn.
Praie, i. prafeta ober l. präfe , a. präTeta n. baä ©d)tt)cinferEei. Prafu-ze n. d. baS gerflein. Prafiza f. bie ©au, baS ®iutterfd)i»ein. PrA-fizli m., pralizhek, zlika rn. d. ein männücbe$ ©d)it>ein. Prafizhji adj. ©au...; fd)roeinifd), fäuifd;.
P r a ik a , f ber 'Jlufrnl;r , ber 2l«f= flanb, ber SSoliSfumult.
Präfkanje, n. baS Äraren, ba5 Äratlcn. Prafkati , am v. impf. fragen, frallen. Prainiti, nem v. pf. auffraßen, auftratlen, mit ben prallen, ben Stägcln »erlefeen.
Prafket, m. einirafeenbeS ©eraufeb. Prafketäti, prafkezhem ober pra-fkezhati, prafkezhem v. impf, ein irafecnbeS ©eraufeb mad)en.
Pra f h a j (*) m. (in ber ©prad)Icf;re) baS gragejetiben (V).
P r a f b ii n j e, n. baS gragen, ber &v-folg bes gragenS, bie grage. Pra-fliati, am, oild) präfliati, am v. pj. (kogar kar ober kogar po kar) fra= gen, eine grage tfjun.
Prafhiti, im v. impf. brad;en.
Prafliiti, im, il, flien v. impf. jlauben, ©taub erregen; — fe v. r. impf, ©taub fei;n, (täuben.
PrAfhnik, m. ber SBracfymonat, ber TOonaf 3uniu«.
P r a. f h z h a, v. P r k z Ii a.
Prifhzhanje, präfhanje n. ba® ©eiradje, ba6 ©einalle. Präflizliati, präfhati, fhzhim v. impf, fracben (wenn man ißreter bricht, ober ein Sßilb bitrcb ein ©e^öfj läuft u. bgl.l: Itol prafhi, ber ©tul;l fraefef; megla prafhi, e$ nebelt; veter prafhzlii, ber Sßinb braufet, tobet.
Präsden, dna , dno, in ©f. gem. präsen , sna, sno adj. leer: prasna vera, ber Aberglaube; prasna zhäft, eine eitle, leere (Sl;re. Prasnija,/ ber Aberglaube, Präsnik m. ber Jeierlag : ne vfak dan präsnik, eS ifi nieijt alle Sage Sonntag. Pra-snina , prasnöba, prasnota f. bie ßeere, ein leerer Kaum. Prasniti, im, gem. prasnoväti , nüjem v. impf, feiern (Jeriari, otiarij ; frier» lid; begeben, ¿»eiligen. Prasnizhen, zhna , zhno adj. JeiertagS... Pra-snoft f. bie ßeerbeit. Piasnovanje n. baS Seiern. Prasnovera f. ber Aberglaube. Prasnoveren, rna, rno adj. abergläubig. Prasnoveriz , rza itnb prasnovemik m. ber 21bergläu= bi^e. Prasnovernoft f. bie Aber» gla\tbig!eit. Prasnoverfli adj. aber= gläubifd).
Frashenj, shnja, shnje adj. 3eier= tags..., jum Feiertage gehörig: prä-sliuja frajza, baS 5ciertag§l;emb; praslinje yredivo, ber 9iciflenflacb§.
Präshenje, n. baä Kojicn, ba$ itröfeben (gem. baS <j)rägrin). Pra-shiti, im v. impf '. ro|lcn, tröffen, in «Sdjmals baefen. .
Präti, perem , präl, prän v. impf, CIBäfd;c) roafd;en; (kogar) abbläuen, prügeln.
Pratika,/! ber Salenber. Prätikar, rja m. ber Äalenbernuicbcr.
Prav, adxj. red>t (iu allen 53ebeu= tungen biefe§ IBorteä): fe prav na-jeL'ti, fid; reefct faff effeu; zhe vam je prav, wenn e» eud; redjt ifl; vfe je prav, alles ifi redjt; prav prav ober prävprav , aujjerorbentlicb, gar fein--
Praväk, in. ber 9ied)ff>änbler, b. t. ein an bie redete i>anb ©ewofmter.
Pravbräuje, n. baS Kedjtlefen.
P r A v d a, f. eig. baž erworbene 9ied»t; bal;er bie SRedjtžfrage, ber 0e= ricbtžl>anbel, ber 9ted)tžl>an&el, ber sl>roäeji; aud> Söortftreit, ber Söortwecbfel: pravdo konzhati, imeti, einen 1>rojejj aužfiil;ren, ijaben. Prävdanje n. baž 9ted)ten, baž ^ro= Jeffiren ; baž 2Sortn>ecf>feln. Prävdar, rja m. ber Kedptžfreuub, ber Abvo= čat. Prävdarov adj. bež Otecbtž» freunbež. Pravdarfki adj. AbuoEa= ten...; recbtžfraftig (V). Pravdati fe, am fe ober gem. pravdovati fe, dijem fe x>. r. impf, redeten, pro« jefftren; roortmecfefeln, roortftreiten. Pravdosnaniz (*) nza m. ber ŠRecbtž= gelehrte. Pravdoväviz , vza m. ber Üiecbteiv ber ^Projeffirer.
Praveden, dna, dno adj. rechtlich, bieber. Pravednik m. ber SSieber« mann. Pravednoft f. bie 9ted>tlid?» feit, ber SBieberjinn.
Pravi, ad), red)t; n>a6r; richtig.
Pra vid, aueb pravida f. etg. bie Stec^tžpflcgc; fcberji». bie 9htfl>e, weil oft biefe Drbnung erhalten muß.
Pravilo, n. bie Kegel.
Präviti, im v. impf, fagen, erjäf;« len: fveto pifmo, fveti Evangčli pravi, bie l;eilige (Schrift, baž l;eilige ©vangelium fagt; fova feniza gla-väna 'pravi, ein (Sfel fdjilt ben an« bern gangoi;r; kaj mi tu prävifli, »až erjal;l|l bu mir ba ?
P r a v i z a, /. baž 3ied>t / j"* (in « l' l e n aScbeufungen biefež ffiorte») : fe v'mojo pravizo saletiije, er gebt mir in'ž ©e(,)ege; praviza ozbikoiip, bie 2Bal;rl;eit l;ört man nidjt getu; to ni po pravizi, baž t|i nidjt 9te<f>>-tenž. Pravizhen, zhna, zkno adj. geredet. Pravizlinoft J. bie ©ered;* tigfeit.
Prä vi i z a, f. bie (Srjäfjlung, bie Jabel.
Pravopifanje , pravpifanje n. pravpifmoft f. bte 9ied?tfcbreibuug (ortnographiaj.
Pravoveren, rna, rno adj. red)t> gläubig. Pravovernik m. ber 3ied)t< gläubige. Pravovernizayi bie 3icd)t> glaubige. Pravovernoft f. bie 3led)t< gläubigfett. Pravo ve rfli adj. red;ti gläubig. Pravoverftvo n, ber reetjte ©laube, baž Srijientijum.
Pravö 7. h,/, bie Srnic, ba§ ©eru<bt.
P ra v o i. h a Te n , fna , fno ad/. }uf redjten 3eit, recfcfjeifig.
Prä v fh en, flma , flmo adj. ridjtig, normal. Prävflirioft f. tue 9torma< lifäf, bie rechte (Sigenfcbaft, bic ipafjre 23t'fri)aifci'l;cif-
Pravvogläft , pravvoglat adj. recbtroinEelig.
Pra z ha,/. Me ®d)fcittcr.
Prc, ein untrennbares S3oraort, bitrd), jer«, cntjtrci, ju feljr, allju; über» flili, I)öd;ft u. bcjT. Pretergati burd)» reißen: prejefti serbetfjen, bttrebbeifien; prerekati entjroci Ratten, äerjmcfcn; prcfladik ju fcfjr, «tlju, überaus füji; prefveti bödjfi Zeitig u. bgt. ra.
Prcbäba, gem. prebabiza, aud) prö-baba, prebabiza/ bic '¿Ufetmuffer, bie Urgroßmutter. Prebabin, pre-babiilini adj. ber Urgroßmutter. Prebabji adj. ber Urgroßmütter, utgtefjnuifterlicb.
Prebarkanje, n. bie Ueberfdjiffitng. Prebarkuti, am v. pj'. Ullb prebar-kavati, am v. impf, iiberfctyiffen,
burd)fd)iffen.
Prebäfanje, n. bie Ucberiabung. Prebälati, fliem v. pf. überlabeii; — fe v. r. pf, fieb überiaben.
Prebivati, am ober vijem v. impf. »erfoeben.
Prebernenje, n. bie 2lcnberung, bie 2lbänberung. Preberniti, nem v. pf. änbern, »cranberit.
Prebijanje, n. baä 25urd)fd)iagen. Prebijati, am u. impf. burebfebiagen.
Prebiranje, n. baS Ueberiefen, baö UeberEiauben. Prebirati, am v. impf. «beriefe«, überllauben.
Prebiti, prebim ober prebom v. impf, aushalten, aušbattcrn.
Prebiti, ijem v. pf. burebfebfagen: poterplenje shelesne vrata prebije, teebulb febtägt ein eiferneS S^or butcb, ober ©ebutb bringt 9tofen.
Prebivalifhe, n. ber ®ot;nort. Prebivanje «. baS 355ol>nen. Prebivati, am v. impf, ipoijnetl, fid) aufhalten: na kmetih prebiva, er hält fieb auf bem ßanbe auf. Pre-bivatljiv adj. berooljnbar. Prebivat-ljivoft f. bie 85etr>oi)nbarEeit. Prebi-vaviz , via ober prebivävz m. pre-bivavka, prebivavka f. ber fein»
mof^ner, bic Giumofmcritin. Prcbiv Ik, vka m. Der ®anbel, ber fiebondlauf. Prebivihga f. bic ffîotyttung.
P r e b 1 à s h e n , slina, slino adj. fieb« Itd;. Preblaslmolt f. bie fiieblicbteit.
P r u b 1 à t e n, tna , tno adj. adjli foti;ig. Prebldto /z. ju Viel ,'iotf;.
P r eb li 7i h e n j e, n. baê UmHeibeiî. Preblâzhïti , im v. impf, mit Util* Eleibett befdhiftigct fet/n-
Prebléka, f. baâ ftteib, bie Um« Eieibung. Preblézhiti, gem. prc-blezhi , zliem , blékel , blezhèn v. pf. umfieiben, tiberjletjen.
Prohlis, prebliso adv. gar 511 nai)C. Preblishgnj, shnja, slinje ad;. ju naijc.
Prebok, m. bie Surcbboljrung, ber £)urd;brud;. Prebokniti, nein v. pj. burebbobren.
Prebodenje, n. bic X)ur^ficd)ung, bic Sttrcbboljrung. Prcbodljiv ober prebodljiv adj. maê burcbfiodjcn toer» ben Eann, burd^bringltd). Preboil-1 j i v o Ïf. bie ®urtbbr!iigli($ïcif. Prè-bofli, liôdem , bodel ober bol, bo-dèn ober bodnjèn v. pf. î>urt^)1cd;e», burtbboiiren.
Prebrati, bèrem v. pf. uberlcfen ; überEIaubeu.
P r eb r i fa n, part. eig. burd>gi'ÎMd)i'it 5. 33. eine Sdjrift u. bgt.: prebrifa-11a glàva, eine gute ÏÏÎaturanlage, «ici ®ïuffcrnn&. Prebrifnol't /. bic jUugfjeif.
Prebùdenje, n. bie 2lufn)e<fu'ng ; bie Ïïufroadjung. Prebudéti, im v. impf. burd;irad;en : tri no?, h i je pre-bud'él, bret 9îâtbte (;at er burd)geirad)t. Prebuditi, iin v. pj. (kogar) auf« roecfen, t»ad) m a d; en ; (ben <3 d fi) auf« regen ; — fe x>. r. pf. tpacb toerbeu ; aufgeregt loerbeit.
Prèa, prp. «oi' (ante , praej : pred präg poitàviti, vor bie £l;ûrïd)itktli |îeilen ; pred trémi dnémi , Bor biei Sagen j pred vezheriô, uor bem 9îacf;fmal;(e ; pred dùri Te poitàviti, ficb »fr bie 2l)ür jjlitfleilcu ; pred fmertjo, »or bem Sobe.
Préd, adv. beoor, e(;er, früher; kdor préd pride, préd mélje , iper früher ïommf, ma()It fui i; er.
f red A j, v. Prodaj.
Predal, m. bie ?lbti;eirimg, bie (S^eibetoanb, baS Sacb-
14
ft
Predálceh, predélezh adv. gar ju weif.
Predáti U. f. TO. , v. P r o d á t i U. f. t».
Predávno, adv. lángfl, fd&oit gar lange.
Preilbába U. f. IV., v. Prebába it. f. ro.
P r e d d é d U. f. ID., v. P r é d e d
lt. f. TO.
P r e d d é 1, m. ber Sßorberfljcit.
Pre Adveren, rna, rno adj. »or ber 2S)lil- brattfjen befittblid). Preddverje n. (coli) bie Sßortbiir.
Preddvor, m. unb preddvörje n. ber 9Sorf;of.
Predebel, adj. $it bicF, afljlt feff.
Préded, ?,. prededa ober i. predéd, s. predéda m. ber 2líter»aíer, ber Urgrojj»afer. Prédedov adj. be$ Ur= großuafcrä. Prédcdji adj. ber Ur= gropäfer, ttrgrojšvaferlid;.
Prede j, adv. »orne, »oran.
Predel, attcf) predel m. bie 2l6ff>ei= íttng, baž Rad;, bie ScfjuMabe, ba« 5acb, bie ©djeibetoanb.
Predelati, ara v. pf. überarbeiten, übermalen.
Predelen, Ina, lno adj. mit 5<S= d?crn, mit ScfjuMaben »erfefjett: predelna ormára, ber <2d)iibiab'faflen.
P r é d e n , dna , dno adj. ef)e, cl)t--»or, bevor, uorber: preden flikof bet (Srjbifcbof ; preden svón, bie £aupfgtocfe ; preden oltar , ber £aupta(tar.
Predérsen, sna, sno adj. »ert»e= gen, »crmeffcitfiicb; fredt. Preder-sniti fe , nem le v. r. pf. ftd; unter fangen, ftd) eriecfen, jtd; erfreuen. Predórsnoft f. bie 5Berroegenl>eit . ¡Oermeífenfjeif, bie Streif.
Predersháti, silim v. pf. eri;al ten: jabélka Clios simo predersháti, bie ítepfeí ben IBinfer í;inburd> er= galten, baß fíe nidjf »erberbett o. bgt.
Prédga, f bie *)>rebigf. Prédgani-za f. bic ^rebigtíanjel. Prédganje n. baá ^)rebigen. Prédgar , rja m. ber íprebiger. Prédgarov adj. beá ^)rebiger$. Prédgarfki adj. sPrebi= ger . •., ber ^>rebiger. Prédgati, ain v. impf, prebigen.
Predgorje, n. ba3 SBorgebirge.
Predgovor, m. bie SBorrebe.
Prcdgovören, rna, rno adj. SSors rebe.... Predgovornik m. ber93er« rebner.
PredgrAja,./; bie (SdjranEen.
l'redgrinälo, n. ber Sßorfjang.
Fredhâjati, am v. impf, voran» gelten , »ori>erge(>en (antecedere). l'l •edhajozh part. »orl)ergel;enb (antecedens).
Predhifhen, fhna, fhno adj. S5or=
i;auê---- Predilirllje n. baê portal;
ba§ SBor^auê. PredhiThtvo n. maâ im SBorfjattâ ijî, baê S3orf>auêgerâtl;e.
Prédi, adv. »orne, »oran.
P r e d i d o z h, part. »oraugei>enb, Vor= Ijeraeljenb.
P r é a i g a , f bte <Prebigt.
Predimik, mka m. be» ïitei, ber ©ornante.
Pre dir an je, n. baS £>urc&6redjen ; bai Aufbrechen (eine ©efdwuffl unb bgf.). Predirati, am v. impf. burd)= brechen, burd>|lcd;en ; offnen (j. 25. ein öefdjtüiir); — fe v. r. pf. burefc brocken werben; ftcb offnen, aufbre» djen (5. 55. von einem ©eftf>t»ür).
Predishnik, m. ber <))rebiger. Prédishniza f. bie <Prebigtîanje(.
P r e d i t i, idem v. impf, »orangefien, toor^ergetteit.
P r e d i v o , n. baê ©efpinnfî.
Prediza, f bie ©pinnerinn, bie gtacbôfpinnerinn.
P r e d j e fén , f. ber SBorljerbfl. Pred-jelenfk adj. uorijerbflltct), roaä im SBorl;erbfi tft.
P r e d j i fp a , f. baè 58orgemacb.
Pr edk àr ft j e, n. (coli) bie ScforanEen.
Predklad, m. baê SSeifpiel.
P r e d k 1 é p (*) m. baä (f infcbhtjjjeidten. (primum sigtium parentheseos).
P r e d k ô s h j e , n. (coli) bie SSorljailf.
Predkùpiti, im v. pf. unb pred-kupovàti, ùjein v. impf. Vorläufen. Predkùpiz, pza m. ber SSorftïufer.
P r e d k n fh a t i, am v. impf, »orber »erfinden, früher »ertoflen (praeten-tare).
Predlàgati, am v. impf.Vorlegett, »orfleden.
P r e d 1 â n i, adv. »or äWei	■
»or bem »ersoffenen ja^re. Pred-lùnjflii, predlânfki adj. »orflroeijäljrig.
Predleshati, sliim v. impf. »cr= liegen. Predlesbézhpart, »orliegenb.
Predlog, m. bie 23orfagc; (in bcr
(2prad)tcl,>re) ba§ ©orroort. Predloshiti, gem. predloshiti, i m v. pf. »oriegcit, »orflellen. Pred-loslinofl (*) /. bic Mfidjt (?). Pred-loslinoftljiv (*) adj. abftcbtlicfc (?). ir edine It en, ftna , ftno ad). 33ors ftabf..., ttorfhfrfifd). Predmete , predmefto n. bic SSorflabt. Pred-ineftnik m. bcr S2or|labfcr. Prcdraetati , am v. impf. (komur)
vor 3enianb roerfen. Pre dna m iz (*) mza /«.prednamka /. bcr SBorgčingcr, bic —utn. Pred-namftvo (*) n. fcollj bic S3orn>eIt, bic SSorfaijren. Prednefhe, adv. vorjugtic&. Pred-neDien , flina , fiino adj. »orjiiglid}. Prednerbnoft f. bic SBorjugiidjfeit. Prednik 'n. bcr Obere. Prednoft f. bcr SGorjug, bcr SBorrang.
Predobras, predobrasa m. baS ŽBorbilb. Predobrasiti, i m d. pf unb predobrashati , am v. impf. »crBilbcn. Predobraslienje n. bic SBorbilbung. PredobrSten, tna, tno adj. allju autig. Predobrotnoft f. allju grofje ©iitc.
Predokna, n. pl. bic SSorfcnftcr. P r e d o 1 b f t i, bem v. pf. bur4)irieifjcln. Predolg, adj'. ju lang. Predolgota
/. ju grogc Cange. P red oporne m ba, f. unb predo-pomenik, nka m. bie SSorerinnerung. Predopomeniti, im v. pf. »orerinnern. Predor, m. bcr 25urd;brud). PredosnAnik, m. bcr SSorberidjf.
Predosnaniti, im v. pf. uorberid;ten. Predozhen, zhna, zhno adj. icai
»or bett 2Iugen t|i. Predor, h črt, m. bcr 1>iatt, bic SBorjeicbnung. Predozhertanje n. bie SSorjeidinung, bie ©Sijje. Predo-zhčrtati, am v. p f. »orjeidjnen. P r e d p a h, 2. predpaha, predpaliu
m. bcr SSorrieget. Predpafti, padem v. pf. toorfatleit. Pred pekel, Kla m. bie SBorijofle. Predpert, m. baš SSortud;. P red peti, pojem v. impf. t>orfin= gen. Predpetje n. bcr SSorfang. Predpčviz , vza m. predpeviza, predpevka f bcr 93orfanger, bie —in».
■
P r e d p i f, predpifa m. bic SSorfdjrift. Predpifanje n. bic SBorfcbreibung, bic SBorfcfcriff. Predpifcti, riiem v", pf. predpiKvati, am obet predpifovati, l'iijem v. impf. »orfdjreiben, 23or= fd>riff macf>en. Predpiimo n. bic 93or» fcfrrifi, efroa« SSorgefd)fiebencš, um bantad; ju fcf>reiben.
P r e d p o d 6 b a, /. ba« SSorbiib Pred-podoben, bna, bn o adj. SSorbiib..., »orbiibficb. Predpod6bi ti, i m v. pf. redpodobljati, am v. i?npf. worbi(* en. Predpodobnik m. bcr ©orbiibiter.
P r e d po 1 d a n , predpolden m. ober predpoldne n. i. predpoldneva , predpoldna bcr SSormiftag. Predpol-dnem ad%,. S3ormiffag. Predpoldnč-
. ven, vna, vno adj. »oimittagig. Prcd-poldniza f. baž a3ormittaggniaj)f, cin fpatež 3riii)jlucf.
Predpolnozh, prcdpolnozliiy! bic S3ormittcrnad)f.Predpoln6zlien,/.liiia, zhno adj, uormifternadjfig, »orOTiftci-i nadjt. Predpolnozlijo adv. »or 3JiiN fernadjf.
Predporoden, dna, dno adj. yor bcr (Seburt, reaS bcr ©cbiirt voraii' ge&t.
PredpoTel, Tla m. ber 93orboff>c.
PredpoTlanik, ?n. bcr 93oraužaei fanbfc. Predpoflanje «. bic SSorauS; fcnbung. Predpoflati , pofliljem v. pf. Unb predpofhiljati, am v. impf. »oraušfenben, »oranfcbicicn.
P r e d p o f t a v i t i, iin v. pf. (kar) »oraue>fc&cn; (komur kar) fror 3cmans ben flcllen, »orjlcHen. Predpottavlrrije n. predpoftavlenoft; f. bie BoranS* fefeung. rredpoftavljati, am t>. impf. (kar) »orau^jufeften pflcgcn; (komur kar) »or 3emanben ^injuficllcn pffegen.
Predpot, m. predp6tniza f. bcr a3otbotl;e, bic aSorbotI;inn.
Predpralia,/ bie Šorbracbe.
P r c d p r a vi z a, /. ba« SSorrcdjf.
P r e d p r i t j e (*) n. ba« 3u*>orEomnicn.
Predrag, adj. adju fi;cttcr. Predra-ginja/". ju grofje Štjcuning.
Predramiti, im u, pf. aufroecicn; — fe v. r. pf. ermad)cn.
Predrasliba, f. bic Ueberrcijung. Predrashiti, im v. pf. ii&erreijen.
Pre dren fk adj. burc^flocbcn, »crs jauberf.
P r e d r (i t i, derem ober derem, deri,
dert v. pf. biirdjbredjen, biu-d^iiccfjctt; öffnen ($.'35. ein ©cfdjroür); — fe t». r. pf. burd)brod>en, burd)|Tod)en roer^ ben; (»on ©efdjroüren) fic^ öffnen, aufbredjen.
Predfedeti, im v. impf, »orfi|jen, ben SSorfifc (jaben. Predfednik m. bet SSorftfeer.
P r e d Fo d, m. nnt> predfodba f. baS SBorurtfjeil.
Predftati, ftojim v. impf. Vor|ic= ben , aSorfleljer fetjn.
Predftaviti, im v. pf. (komii) »or 3entanb jieHen, »orfleflen. Predftäv-lerije «. bie SSorfietiung, bie OSorfefeung. PredftAvljati, am v. impf, »or 3e= manb fteflen, »orfteflen; predftav* 1 jat i fi, ftcij »orflellen, ftdj einbilben (V).
P r c d ft o j n ili, m. ber 23orftei;er. Predltöjuftvo n. (coli.) bie SSorfteljer inšgefammt.
P r c d f t o p i t i, im u, pf. »ortretcn , i;er»or treten. Prcdftopel, pla , plo adj. »orgetreten.
P r e d ft r e h a, f. tmb predCtreflije n. baž SSorbad;. Predftrčfhen , fhna, llino adj. SSorbac^ ..., ba3 SSorbacb befrejfenb.
P r e d s i m a, f. ber 23orrointer. Pred-simlki adj. 83orrointer ..., »orroins terlid;.
P r e d s n a m en j e , predsnämn e n. ba» 58orjeid>en. Predsnamvali, am v. impf, »orjeicfmen.
Predsnänj e, n. bie SSorBenntnif. Predsnati, am v. impf. »orberroitfeit.
P r e d s h i v o t, m. ber SBorberieib.
P r c d v e d e n j e , n. ba6 SBorberipiffen. Predvediti, vem v. impf, »orijer roiffen. PredvednoTt f. bie SSor!;erj roiffettfc&aff.
Predvčzher, aucfj predvezher m. unb f. ber SSorabenb.
P r e d v c z h i t i , im v. impf. njicber= fäuen.
Predviditi, im v. impf. Uor^er* fel;en, uoraitžfei;en.
Predvifje (*) n. (coli) ber SSor» fcana.
P r e d v k ü f i 11 , im v. pf. (kar) fid) ben ffiorgefc&maci »erfd&affen.
Predvorljiv , adj. adju i)6fiicft. Prcdvorljivoft f. ju viel jj>Qfiidjfeit.
Predvidi, m. ber 93orbeiidjt, bie SSorerinueritng.
P r e d v e h e r a, adv. »orgeflern. Prcd-vzherajn, predvzličrajfljen , flina , fhno adj. »orgeflerig.
Predzhaf, m. bie SSorjcit. Pred-zhafen , fna , fno adj. »or ber ¿eit, in früherer 3eif. .'
P r e d z h ü t i t i, im v. impf, »or()rt fügten, »orauš e.r.pfinben (praesen-tire).
Preganjanje, n. ba3 SSerfoigeit; t>aš SSertreiben. Preganjali, am v. impf, vertreiben, »erfolgen : pred Co me klizali, sdaj pa me preganjajo, früher f>abeit fie mi d; gerufeu, jefet »erfolgen (abtreiben, ba»onjagen) fie mid;. Preganjaviz , vza rn. prega-njavka f. ber SSerfotger, bie —iun. Prcganjba f. bie Vertreibung (baä 9iefit (tat bes SSerfo(genä).
Pre gas i ti, im v. pf. (kar) über» toaffen , baniber matten, burdjroatten.
P rogelj, glja m. ber ©perrnagel.
Pr e g eni t i, nem v.pf.»on ber Steile bewegen, »erriicfen.
Pregib, m. ba$ (Seien!. Pregibanje n. baž Sßeroegen. Pregibati, am ober bljem v. impf, »on ber ©teile bt-roegen, »erriicfen (oft, ju »erfcfeiebenen URa(en). Pregibljiv adj. leid)t bc»e;j= lieb, gelenfig. Pregibljivoft f. bie 25eipcgfid)feit, bie Octenfigfeit.
Pregl.ifiti, gem. preglal'iti, iin v. pf. übertönen.
Pregledati, ain v. pf. bitrdjfdjauen, überfein ; nad) (angem 9iicbtfef;en roieber ben @efid>t«jtnn brfomnieu: ko fi je ozlii nainAsal, je pregledal, Wie er fid) bie Jlugen gefalbt l;atte, marb er feijeub. PregledAvati, ara ober pregledovati, diifem f. impf. beficbtigen, behauen, befef;en. Prt;-gledifiie (*) n. baš 3fe»if5onžamt, bie Senfitr, ba§ Sdjriftgericbt: linishno pregledifhe , baS SndH'rreöifionöamt. Preglediflinik (*) ber 3ie»ifor : knisli-ni preglediflinik , ber (Senfor, ber ii= d)errid)ter. Preglediz, dz» m. ber SSieberfelH'nbe (ber einmal blinb roar, unb min roieber baž ilugenficbt bat).
Preglödati, am ober glöjem v. pf. burd)nagen.
Pregnanec, nza ober pregnanik m. berSBe'riricbene; aud? .6>oc6miifbige. Pregnati, slienem v.pf vertreiben ; ju »icl antreiben, übertreiben, iiber=
jagen : ta itiosh je pregnan fann f;eU fien: tiefer Wann ifl»e'r t r i e b e n unb aucb biefer SDiann i|1 t> o d; m ii f 1) i g.
P reg nji t i, ijem v. pf. burd;faufen.
Pregon, rn. pregbnba f. bie Ueber= treibung, bie Verfolgung, Progoniti, geni. pregčniti, im v. pf. überfreu ben, ju viel antreiben.
Pregoreli, im v. pf. btirdjbrennen, entjroei brennen.
Pregoftinzhovati fe, zhijem fe u- impf, gafifrei gegen eiitaitber fepn.
Pregovarjati, am v. impf. n>iber= lege», rpiberfprecben ; — fe v. r. impf fiel; gegenfeitig nHbcrfprccbeu , mer t-trecfcfeln.
Pregovor, m. baS <2prid>tt>orf.
Pregovoriti, im v. impf. nad; langem ©djroeigen mieber ein 2>ial fpre= d>en, bie verlorne Sprache mieber be= iomrnen; roiberfprecbeti: predfmerijo flie bo pregovoril, vor bem Sobe nurb er nod) ein SÜtal bie bereits verlorne 8prad;e roieber befommen; vfe mu pregovori, er n>iberfprid)t il;m JllleS.
P r e g r d d i t i, gem. pregradi ti , iin
. v. pf. unb pregrajati, am v. impf. übermannen, eine Sßerjäunung anbriiu gen. Pregraja/. bie Iteberjä'tmung.
Pregröha, f. baS ßafier, baS ŠSer--brecben: naglavna pregreha, baS £>alS= Verbredjen. Pregrefhen, flina, (lino arij. init(gijnben überlaben, laftecfwff. Pregrefhenje n. bie SSerfÜnbtgung. Pregrefhjk , fhka m. ber Je^ler, baS 58erget>en. Pregrefhiti f e, iin fe v. r. pf. fid; verfünbigrn, eine ©i'inbe begeben. Pregrefhljiv adj. fünbfjaff. l'regrefhljivoft, f. bie <Sünbf;affig= teit, bie ßajler^aftigfeif (als Neigung jur ©tiltbe). Pregreflioväti, fhujem v. impf, ei« funbl;affeS geben führen. Pregrefhtvo n. bie SDtiffeifjat, baS SSerbredjett.
Pregrenk, adj. feftr btffci", JU bitter,
Pregrefhen u. f. ID., v. unter Pregreh a.
Pregreti, ¿jem v. pf. b ur d) mannen, burd) unb btu-dj marin madjen; — Te v. r.pf. burd; unb burd; mami werben.
Pregrindlo, n. ber SSorljang.
Pregrifti, grisem ober pregrisniti, nem v. pf. burdjbeijjen, enfjroet b?i= jjen: befedo pregrisniti , ben @inn eine-5 Serie? verbrenn.
Pregrob, adj. fefjr grob, 51t grob.
P r c g u 7. h a t i, preguzlnm , v." P r e-govoriti.
Prehajati, am v. impf, auf ttnb ab geljen; zhaf je she prehajal, eS mar bereits über bie 3cit; — fe v r. pf. firi) ergeben, Utjtmanbcln.
Prehenjanje, n. bie <J)aufe. Pre-henjati, am v. pf. eine ^aufe ma= d;en, pauftren.
P r e h i t e r , tra, tro adj. ju fcfcneH , alijttgefd)minb.
Prehiteti, im t», pf. (kar) übereilen; (kogar) juvorfommen; — fe v.r.pj. ftd) übereilen.
Prehladen je, rt. prehladik, dka
' ober prehlaj m. prehladva, pre-hlaja, prehlajva f bie @r£ül;(ung. Pre-liläditi, gem. prehladiti, im v. pf. abfüllen, burd; unb burd; £iil;( ma= djen; — fe v. r. pf. fid; ertüi;(en, fid) abfüllen; Eilfjl roerben.
P r e h 1 i p a t i, am v. pf. bitrcblüffeit.
P r e h o d, m. bie JPiaubfung , roenn man baš ©e(;en (»ieber fyerfieüt; audj ber ©pajirgang. Prehoditi, im v. pf. bie 5ii§e mieber jum öel>en brin= gen; Don einem önbe bis ju m anberit ijiuburd; ge(;en ; burdjreifen, burd)t»an= beln; uorüberrcanbcln; — fe v. r.pf. ftd) ergeben, einen ©pajirgattg fbun. Prcbojcnje n. bie SSetpegiiiig, (Som= motion.
P r e h ii <1, adj. gar bfife , erjböfe.
P r e i fk a t i, v. P r e j i f k a t i.
P r e i s b r a n , pari. auSerlefen. Preis-branofl f bie 2luSerlcfent>eit. Preis-brati, preisberem v. pf auSerlefen.
Preiti, v. P r e j t i.
Prčj, adv. früher, »or^er.
Preja,/ bas ©piutten, bas ©cfpinitjt.
P rej do/.h, adv. beuor , «orge(;enbS.
P r e j.em a t i, am obet ml jem v. impf. übernehmen.
Prejefti, jem ober jedem v. pf. jerbeißen, burdjbeifien, jerfreffen; — fe v. r. pf. fid; ubcreffeit.
P r e j e s d i t i, im v. p f. burd^reifen (ein Canb), »on einem (Snbe bis jum aubern reifen; rcunb reiten.
Prejesiti, gem. prejesiti , im v. pf. unb prejeshati, am v. impf, »er-bammen, eine 3Baiferipci)re anlegen. Prejesbenje, prejeshenje n. bie 33er= bainmuog.
Prejeti, prejmem , prejel, prejet v. pf. empfangen, in (Smpfatig nehmen , übernehmen. Prejetva, aurf) prejetev/. ber (Stnpfang. Prejeviz, vza m. ber (Smpfänger.
P r e j i f k a t i, jifzhem v.pf. nnb pre-jifliavati, am ober prejirkovAti, kujem v. impf, unfetfudjen, burcfyfor» fd^en, Unterfuc^ungen anjMen.
Prejiti, v. Prejti.
P r e j p o v e d b a, f. bie 93ori>erfagung.
Prejlhen, fbna, flrno adj. früher.
Prejti, prejdem v. pf. übergeben; »ergeben, vorüber qetjen: nebö ino semlja bode prejfhla , moje befede pa ne bodo prejfhle, Gimmel unb terbe werben »ergeben, meine 2Borte aber »erben niebf »ergeben; kakor prifhlo, tako prčjflilo, roie geroom nen, fo gerronnen.
Prek, prp. über, quer über, quer ibtirtb : prek travnika , quer bureb bie SBiefe; prek hriba, über ben ©erg.
Prekäditi, gem. prekaditi, im v. pf. unb prekajati, am v. impf, burd?5 rändern. Prekäjen pari. burdjrau= d;erf, burdjgeräucfcetf: prekAjeno mero, geraud>erfe8 5Ieifd>, Äaiferfleifdi.
Prekaniti, nem v. pf. bur^ifropfen, burd)treiben. Prekanjen part. burdj= trieben ; tropiM» »erfd&iagen. PrekA-njenoft/. bie £>ur<$friebenl)etf.
Prekapanje, n. ba$Umgraben. Pre-k Apati, am ober pljem v. impf, um» graben (j. 95. ben ©arten).
Prekaft, adj. fdjief; fdjielenb: pre-kafto gledati, Rieten.
Prekb ä rkan j e, n. bie Ueberfa^irf. PrekbArkati, am i>. impf, über= febiffen.
P r e k d A t i, Am v pf- übergeben.
PrekdrAvfki, adj. roaS jenfetts ber 35rai»C ijl. PrekdrAviz , vza m. ber über (jenfeifS) ber 35raroe roofjnet.
Prekerftiti, im v. pf. iiod> eilt Sftal taufen; — fe v. r. pf. ftcij n>ie= ber taufen laffen, fid) umtaufen laffen, umgetaufi werben.
Prekervat, adj. 51t Dotibliitig. Pre-liervatoft f. bie 93o[lb[üfigieit.
Prekez, m. ein weiß5 ober gelb ge* flecftcä obet- fo geftreiftež männliches ©dntk'in.
P r e k 1 a, f. eine bünne Stange.
Prekladi,/, pl. bie Xenttbetfe.
Prekladiti, im v. impf, (in ber ©pradtfefjre) abroanbeln, conjngiren.
P r e k 1 a n,j a t i, am v. impj. »erbie» gen; — Te v. r. impf, flcfc serben« gen, fttb »ernetgen.
P r e k 1 e n r,, m. Ser 93erflucbfe. Preklet part. »erflucfef. Prekleti, k61nem v. pf. »erfiudjen, uerf(ud)enb »erroiinfcfeen, iäflern. Prekletje , prekleftvo n. bie SSerbammung. Preklinjanje n. bas Sßerfhtdjen, ba§ Safiern. Preklinjati, am unb preklinjovati, njüjem v. impf. »erflud?en, läflern. Preklinjva-ven , vna , vno adj. iafieriicb. Pre-lilinjvAviz, vza m. ber ßafterer. Pre-klinjvavnoft f. bie Safterfirijfeif.
Preklizanje, n. bie 933iberrufung; bas 2luärufen (j. 95. ber ©tunben jur 9tacbi«ieif)- Preklizati, zhem v. pf. unb preklizavati, am ober preklizo-vAti, züjem v. impf, roiberrufen; (jur 5Kad)i«äeit bieStunben) anärufen. Preklizanz m. ber auigerufen, berüd?» tigt ifh
P r e k 1 o n i t i, v. pf., v. P r e k 1 n j ati.
PrekmAl, prekmälo adv. gar ju fcbneO.
Prekmürer., rza m. ber jenfeiti ber ®iur roo^inet. Prekmörlki adj. ma8 über ber ©iur ifl.
Prekomorez, au<§ prekmorez, rza m. unb prekmörka f. ber unb bie jenfeits be6 TOeere« rool;net. Preko-mörfk, prekmörfk ad]. n>aä über bem Speere ifl.
Prekopati, köpljem v. pf. timgra» ben (5. 95. ben ©arten). Prekopovati, v. Prekapati unter Prekapanje.
Prekorazhiti, im v. pf. über' fdjrciien.
Prekoreden, dna, dno. adj. un= gejogen, fred?. Prekorednoft f. bie Ungejogenfteif, bie 3red)f)eif.
Preköfiti, im v. pf. ein ©tücP wegnehmen: zefto preköfiti, ben 5Beg abfd^neiben.
Preko fha,/. ein gelb» ober roeißge= flreifted ober fo 'gefteeffeä »eiblid^eä ©djroein.
Prekotätl, am ober prekötniti, nem v. pf. umrodljeit.
Prekoväti, küjem v.pf. überfdimle» ben, überftbroeigen; (ein <Pferb) neuer= bingž befc^lagen.
Prekpuftiti, im v. pf. öbcrloffcn.
Prekramljäti. , am v■ pf- JU= bringen, »erleben.
Prekriti k, tka, tko adj. JU iurj. Prekrätiti, im v. pf. abEürjen, »er= fürten. Prekratkoft, prekratliota f. jit bebeufenbe jttirje.
Prekreniti, nem v. pf. uberf$l»en= Een.
P r e k r i s h a t i, am v. pf. befreujeit; — fe v. r. pf. (Id; beEreujen, ein Sreuj machen.
Prekriti, i jem v. pf. iiberbecfen, neu becFen, anberSroo verbergen. Prekrivati , am v. impf, überbeefen, neu beefen, anberSroo ju »erbergeit pflegen. Prekrivanje n. bai Ucberbecfeit, baS 91eu=becfen; ba8 Sßerbergen (anberSroo)-'
Prek favi z , vza m. ber jenfeit« ber garoe wohnt. Prekrävfki adj. jenfeit« bcS ©awefluffe« gelegen-
Prekftränfki, adj. jenfetfig.
Prekuhati, am v. pf. übertönen, ju »iti, ju jtarE fochen, normale lochen.
Preküpiti, im v. pf. Unb prelcu-povati, püjem v. impf, »ortaufen. Prekupiz, pza, m. ber jSBorEäufCr.
P r e k u p i r. k v a t i, am ober preku-pizoväti, züjem v. i/npj. oft UIU= ftürjen, nteberflurjen machen; — fe r. r. impf, umfallen, SSurjelbäume machen, Äobolb fdjicjjen, burjeln. Pre-kupizniti, nem v. pf. u m flu r j en, nic= betfliirjen mad;en; — fe v. r.pf. um= faden, einen SBurjelbatim fdjlagen.
Prekurfh, m. bie ^eflbeufi (nad; ©u tam.).
P r e k u z , kuza m. ber Urafturj. Pre-kuzija , f. bieUmwaljung. Prekuznik m. ber SBurjelbaum, ber Äobolb. Pre-kuzniti, nem t>. pf. niebet#urjen ma= dyn; — fe r. r. pf. einen SSurjefbaum machen, burjeln.
Prelagati, am v. impf, überfragen, uberfefeen; — fe v. r. impf. iibertragen, überfefct werben.
P re 1 äko m e n , mna , mno adj. feljr gierig, Ijabfitchfig. Prelaliomno adv. cilljU gierig. Preläkomnoft f. bie Jpabfučbf.
Prelamati, am ober inljem , bann prelämljati, am unb prelamljovati, ljujem v. impf, »erbi-id««, jerbre=
djen (einen Stab); fropifefc brechen,
»erbredjen (ein ©ebofl)). Prelamaviz, vza m. prelämavka/ ber Uebertrefer, ber Verbrecher , bie —Inn.
Pre las, m. bie Uebcrjliege.
P r c 1 ä s i t i, v. P r e 1 e ft i.
Prelep, adj. rounberfchbn. Prelepota f. ju groß« ©cfyönljeit, eine aufjerorbent= "itd)c Schönheit.
Prelefti, lesem v. pf. überfleigett, barüber jteigen.	, .
P r e 1 e t e t i, im v. pf. preletovati, tüjem unb preletati , am v. impf. überfliegen, »orbetfliegen; befallen : grösa ga je preletela, ber <Sd;aubcr bat tl;n befallen.
Prelij an je, prelivanje n. ba6 öf= fere Vergießen. Prelijati, mtb prelivati, am v. impf, preliti, lijem v. pf. »ergießen (25luf, Sl;r atten); über= gießen, überleercn; — fe u. r. pf. unb l>. r. impf, »ergoffen werben- Prelitje n. bie ©ergießung : kervino prelitje, bie 2Mut»t'rgießung.
P r e 1 j a, /. bie ©ptnnerinn, bie 5iac()S= fpinuerinn.
Preljub, adj. allerliebfl, feljr lieb. Prcljubcscn , sni f. bie Vorliebe. Pre-ljubesniv adj. l;öd)fl ItebenSmürbig. Preljubesnivort/. bie l)öd)fte liiebcnö= würbigieit. Preljubljiv adj. fel;r lieblich , aOju angeneljm.
Prelog, m. ber'Abacfer, berAbwalb, bie .(jeibe.
Prelomiti, im v. pf. enfjwet bre= d)en, jerbredjen (einen ©tab); tropifch brechen, »erbred;en (ein ©ebotl;). Pre-lömlenje n. bie(Snfjn)eibred;ung. Pre-lomljivrtf/7. jerbred;lich. Prelomljivoit
f.	bie 3erbred)lid)Ecit. Prelömnik m. ber Verbrecher.
P r e 1 o s h b a, f. bie Uebcrfcijung, tue Ueberfletlung.
Preloshen, shna, slino adj. einem Abwalb, einer ^icibe aljnlid),
P r e 1 o s li i t i, gettj. preUishiti, im u. pf. überfefeen, überfletlen.
Prelüka, f. ber l!eitd)tfl)urm.
Prema perva, ber SSorber» unbprer ma sadnja, ber .§infertl;eil beS SBagen«.
PremAg, rn. ber ©ieg. Premagati, am v. pf. bie Ueberwälfigitng, bie lle= berroinbung. PremAganfki adj. <Sie-geö...; premäganfko ober premä-
g,-ivfko	snampje, ba§ ©icgežjeid;en. Premagati, am v pf- (Uogar) t>cfie-
gen, überwinben, überwältigen. Pre-magaviz, vza m. premägavka f. b/r Sieger; bte —inn. Premagljiv adj. tfberwinblidi, bejtegbar. Premagljivoft f bte llcberroinbttcbFeit, bie iBefteg* barEeif.
Prem a j ii i n , lina, hno adj. JU Eleitt, gar 51t Elein.
Pre m a k n i t i, nem v. pf. Vetrüifett, »on ber ©feile bewegen.
Prem a l o v e r e n , rna , rno adj. Eleinglättbig. Pretnaloveriz , rza m. ber jžfeitiglmtbige. Premalovernoft f. bie ÄfeingläubigEetf. Premaloverfki adj. Eleingfdttbifrf). Premaloverftvo «. ber Sleinglaube.
P r e m a s a t i, shem v.pf. überfcbmterett.
Pr emäs hn i k , m. ber Ueberwütber.
P r e m e k n i t i, nem v. pf. VerrücEen, »on ber ©feile bewegen. Premelinjen pari, öemicff. Premeknjeniz , nza ber SScmicffe. Premeknjenoft./. bie SSern'icff(;eif.
Preme ml) a, f. premenenje n. bie 23erwccbšlung, bte SSercinbentng, bie SBerwattbftmg. Preinenitelen , lna, lno adj. »eranberlid). Premenitelnoft f- bie SßeranberlicfcEetf. Premeniti, im unb premeniti, Im v. pf. verwecbfeln, »erwanbeln, »eränbern. Premenjati, preinenjävati, am v. impf, abwerf): [eilt, »erwecfefelit; abänbern. Preme-nja'ma, preinenjävno adv. wed)fel--weife , abwecbfelnb (commutandoj. Premenjaven , vna, vno adj. ©ed)= fei..., abwedjfelnb, wedjfetfeifig. Pre-menjävnort/. bie3SJed)felfetfigEeif. Pre-menljiv adj, abänberlid), veranberlid). Premenljivoft f. bie 5Berättberlirf)Eeif.
P r e m e fh a 11, am v. pf. burcbmifrfien.
Premet, m. ber Ueberfcblag, eine allgemeine 23ered)nuitg.
P r e in e t a t i , am obet premezliem v. pf. itttb premetavati, am v. impf. C>tn» unb Verwerfen , jerwerfen.
Premin en je, n. baž SSerfdjwinben. Preminiti, nem v.pf. »ergeben, »er= frfjwinben, vorüber fepn. Premmözh part. verganglid). Preminozlioft f. bie SßergängltdjEeif.
Premiflik, >n. bieUeberlegttng. Preminiti, im v. pf. bebenEen, uberben* Een, ermähnen; — fev.r.pf firf, be» » benfett; ftd) anberS beftttnen. Premi-fliljavanje, premifhlovänje n. baä
Uebcrlegen, baž C?rwagen, bas 23e» frad)fett. Premifhljavati , am unb premifhlovati, lujem v. impf. iibers legen, erwdgen, befrad)fen Premi-fliljiv adj. »orbebddjfig, mit 21bfid)i (baž »efulfat ber Ueberfegung).
Premoder, dra, dro , adj. fel)r, £)ocl;fi ^ atlju weife. Premodroft/ bie f>ocf)fte, ju grofje SBeišfceit.
Premog, m. in £r. bie ©feinEol;le; tn £f. ber Srac&e.
Premoliti, im v. pf. Ijerab betljen, burcfebefijen, aušbefljen: Elija je s'molitvijo fedemkrat premoleno deshja od nebaperprofil, ©liaž erflef)te burd) fteben TOal wieberf)olfeš ©ebefl) Kegen vorn J&immel.
Premoshen, shna, slino adj. stera tttoglid). Premoshenje n. bašSSerntOs gen. Premoshnoft,/. bie 5Berinoglicb= Eeif.
Premotiti, im v. pf. irre madjen.
Prem o zli,./! bie Ue&eritiacbf. Pre-inozhen, zhna, zlino adj. ttbers mdd^fig.
P r e m o z h i, premorem , premogel v. pf. uberwinbetS^
Premozhiti, im v.pf. buriftndfj fei)_, burd; unb burd; nag madjett;
—	fe v. r. pf. burcbnajjf, burd) unb burd) naj? werben: preinozhilo fe je, bas SBaffcr l;at bur4>gef4ilagen.
Premras, premrasa m. ju grofje Jvdlfe. Premrasiti fe, im fe v. r. pf- fid) erEdlfen, ftcb er£uf)fen.
P r o 1.1 u d e r , premudrolt, v. Premoder, premodroft.
Prenagel, gla, glo adj. ju gdf;, fepr gdi;. Prenaglenje n. prenaglili m. bie Uebereitung. Prenagleniz, nza m. ttnb prenaglenka f. ber Uebereiler, bie —inn- Prenagliti, im v. pf. burd) eine ju groge (Silfen figEeit bieSacite verberten, ubereiten;
—	fe v. r. pf. ju fef>r eilen, ftd) ubereiten. Prenagloft f. eine ju grofje (SifferftgEeif.
Pre napenjati, am v. impf unb prenapeti, pnem v.pf. ttbcrfpamten.
P i c 11 a p o 111 i t i, im v. pf. uber= futlen.
Prenaraven, vna, vno adj. uber> ltciftirlid). Prenaravnoft f. bie Ue= bernafiirlicbieit.
Prenarediti, im v. pf. prenarč-
jati, am v. impf, umäitbern, üt>cr= machen, umflalfen.
P r e n ä f h a t i, am d. impf, erfragen, überfragen; anberš wohin fragen.
Pr c n a z h i n i t i, nim v. pf. prena-zh in jati, am v. impf, umäitbern, SSeränberungen machen.
Preneha m a, adv. unterbrochen.
Prenehanje, n. bie Unterbrechung; baš Unfcrlaffen. Prenehati, am v. pf. unterbrechen, unferlaffen.
P r e n e m f h e n j e , n. bie 3Serbeuf= fdjung. P r e n e m f h i t i, im v. pf. unb prenemfhoväti, fhujem v. impf, »erbeuteten.
P r e n e TI j i v, adj. erfräglid;. Pre-nefti, fem v. pf ertragen, uberfra= gen; anberš wohin fragen.
Prenefvet, adj. ju unheilig.
Prenesmčren, rna, rno adj. gar jit übermäßig. Prenesmernoft f bie Uebermafiigieif.
P r e n i s e k, ska, sko adj. allju nieberi
Prenoviti, im v. pf. erneuern. Prenovitvah", bie Erneuerung.
Prenozhenje, n. bie Ucbernach* fung. Prenozhifhe n. bie 9?ad;f(;er= berge. Prenoanitj, im -u. pf. übet* naften. Prenozhovati, zliujem v. impf, bie 9iad)t jubringen, über« nad/fen.
P r e o b e r n b a, f. bie Umietjr. Pre-obernenje «. bie ttmfeljrung, bie 23efel;rung. Preoberniti, nem v. pf. unb preobernovšti, nitjem u. impf. umFei;ren. Preobernovanje h. baš Umt'el;rcn.
Preobilen, Ina, lno adj. übers flüffig. Preobilnoft f. preobilftvo n. ber Ucberflujj. Preobilovati, lu-jem v. impf, überfließen, Iteberflufi haben (abundare).
Preobjedati fe, am fe v.r. impf. unb preobjefti fe, jem fe v. r. pf. fid) iibereffen.
Preobladati, am v. pf. (kogar) bie üierhanb befommen.
P r e o b n o r h e z h v a (*) f. bie Ueber= fchwängerung.
P r e o b 1 ä z h i t i, im d. impf. (kogar) mit Umtleiben befdjäffigef fepti, 3emanb überfleiben. Preoblezhi, zhem v. pf. (kogar) timifeiben.
Preobräsiti, im v. pf. eig. um= Halfen, umbilben; (biblifd;) »erilarenj
— fe v. r. pf. eig. fid; umflalfeit; (biblifdi) »erclärf werben.
P r e o br ¡\ z ha n j c, n. baš ttmEelj: reu, baž Umwanbeln; baä 23efel>ren. Preobrazhati, am v. impf. um£el)= reit, nmroanbeln, itmEe!;reii.
Preobroditi, im v. pf. überfruch= fen; 511 viel Sntdne fragen. Preob-rodiiva./". bie Ueberfruchfung.
P r e o b u t i, lijem u. pf. unb preo-büvati, am v. impf, bie ®chul;e überstehen, wieber jured^t machen. Preobüvanje n. baž Ueberjtehen, ba0 ©ieber=jured;fmad;en ber ©chu(;e.
P r e o p i j a I i fe , am fe v. r. impf. fid; ju bcraufcheit pflegen. Preopiti fe, ijem fe u. r. p f. fid) beraufdjeit, ftd) einen ¡Xaufd; anfrinfen, ftd> uber= frinfeit.
Preorati, preorjem v. pf. um= pflügen.
P r e o f 1 a b e 11 , 1111 v. pf. ju fchwach werben.
Preofbäben, bna, bno adj. feljr, gar ju 6ochmüfhig.
P r e o s e k , ska , sko adj. ju eng, gar ju fd;mal.
Prepad, 2. prepadi f. unb •>.. prepada ni. ber ,'lbgrunb, bie Kluft.
P r e p a d a t i, am v. impf, hin unb her fallen wollen, fchwanfen-
Prep ¡i Ii 11 i t i , nem i\ pf, unb pre-pahnovati, nujem v. impf, biltch* frechen, burchfloffen.
Prepafati, fhem v. pf. (kogar) umgttrfen, ben öürfel anberž ridjfen.
Prepäfti, padem v. pf. umftürjen.
P r e p e 1 e n j e , n. baž glaffern. Pro-peleti, im v. impf, flaffern. Prc-peliza f. bie SBachfei CcoturnixJ. Prepelizhji adj. SBa^lfel..., DOlt 2Bad;fetu.
Preperel, preporela, preperelo adj. »ermoberf: ]>reperelo platno, vermoberfe Ceinioattb.
Prep et i, prepnem, pel, pet v. pf. an eine anbet-e SfeQe binbeit (j. SS. ein weibenbeä Wcrb) überbinben, überieften. Prepetje n. bie Ueber= binbung.
Prepevati, am v. impf, ju fingen pflegen, trällern.
P repe/.hi, eig, prepezhti, zhem v. pf. liberbarfen, nochmals bacfen < ju viel bacfen.
PrepihAvati, am ober prepihov A-t¡, hújem v- impf. forfrpal)ri'nb l;in unb l;er bíafen, ju blafen pflc^en; (»on ©inben) i?errf(t»enb: prepiha-vajózhi vétri, Me ^crrfdjcubcn TOinbe.
Prepiliti, im x¡. v f. bnrcbfeiten, entjroei feilen; tibcrfeilen, nod) etn Wat feilen.
Prepir, m. ttnb prepirenga /. ber 3anf, ber ©treit, oer 3tt>ift. Prepiranje n. baS S3"^'11' baS ©treitcn. Prepirati fe, am fe v. r. impf. janfcn, fkeiten. l'repíraviz, vza m. prepiravlia f ber 3anfcr, bie —inn. Prepirljiv adj. jánfifd), flreif» fudjitia : ftreifig. Prepirljivoft f. bie 3aníftíd;fig£eit, bie ©trcitfudjt. Pre-pírfk adj. 3anl..., ©freif...; ftrcif* fúd)tig.
Frepif, prepifa m. bie "7l6fci>rif f, bie ivopie. Prepiranje n. bie ?tbfdjrei« bung, bie itopirung; bie ?l_bfd)riff. Prepifati, fhern v. pf. prepifávati, am unb prepifovAti, fiijem v. impf. íopiren, abfd)reibcn, úberfcbrcibcn. Pre-pifili, flia m. unb prtmifmn n. bie Vlbfdjrifi, bie Ropie. PrepifvAviz, vza m. ber jtopijt, ber 3lbfd)rciber.
P repi tati, am v. pf. ilbcrnífjren, tibcrmáflen.
P r e p i z h a n j e, n. bie tteberfutte= rilng. Prepizhati, am unb prepi-zháti, ám v. pf. iiberfiittern, ilber= ndbren.
Preplaha t i, am ober nlázhein v. pf. burdjtoeincn (j. 25. ben ganjen Sag).
Preplázlianje, preplazliilo n. bie Ucberjaljlung. PreplAzhati, am v. pf. nbcrjahicn, ju »iel jadíen.
Prepléfti, plótom, plétel ober piel, pletén v. pf. iibcrfícd)tcn.
Preplofhnát, adj. gar jtl fiatb; fcljr fiad).
Prepoditi, getn. prepoditi, im v. pf. verjagen.
1*repogóften, fina, ftno adj. gar ju b'.uiftg.
Prepólniti, im v. pf «fccrfíiUcn, ju uotl macben.
Preñó na (*)/. baí Untcrfcbeibungí= jeidjen (iuterpunctio).
P r e p ó f t i t i, im, aud) prepoftiti v. pf. btircbfaflen.
Pr'epósdi, adv. unb prepósen,
aud) preposden , dna , dno adj. alU ju, JU fpat.
Preposhrefhen, fliua, fbno od/, feljr, gar ju gefrdfiig. Preposhrefh-noft f. bie (Scfrdfjigfeit.
Prepoved, aud) prepovd f. ba» SSerbot. Prepovedati, vem v. pf. «erbieten, unterfagen. Prepovedovati , am ober prepovedvati, vedi-jem unb vedvam v. impf. JU t>er= biefen pflegen.
P r ep oz h Af e n , fna, fno adj. unb prcpozhafi adv. gar ju langfam.
Prepozhiti, t jem ik pf. auSntfjen, auSraften.
PreprafhAti, Am ober prepra-fliati, am v. pf. (kogar) »er^oren, 2tHe§ burrf)fragen. Preprafbba, pre-prAfhva f. ba9 iBer^or , bie Unter= fudjung.
P r e p r A t i, perem v. pf. ibern>a=
■ fcben, n od; etit "Bial roafcbett.
PreprebAba, preprebAbiza f. bi? Ururgrojjinutter.
Prepreded, preprededek m. ber llrurgrofjvater.
Preprodenfhi, adj. einflig.
Prepreja,/ eig. baSUeberfpannen ber 1>ferbe (uott eincm ©agen an ti--iten anbern); and) bas^ferbegefcblrr.
Preprefti, aurf) preprefti, edem v. pf. riberfptnnen.
Preprezhi, eig. prepreshti , shem f. pf ilberfpannen, bie *J)ferbe Bon eincm ©agen an einen anbern fpannen.
P r e p r i z h a t i, am v. pf. iiberjeu= ¡jen, burcb 3e"gcn ober 3c«gntffe ubci-rocifen. Preprizhva f. prepri-zliik, zhka m. bie Ueberjeugun^._
Preprofiti, gem. preprofiti, im v. pf. redjt »iel unb tnftanbig bitten.
Preproft, adj. einfai^, leidit fag= iid), begreiflicb; einfaftig; bumm (?).
Prepoftoren, rna, rno adj. fejjr, gar ju gerdumig.
P r e p u f t i t i, im v. pf uberfaffen.
Prcrad, rada, rado adj. feprgern; gar ju gem, gar jti ieidjt: kdaj fino v' nefrezhi, fe le prerado sgodi, de naf vfi perjAtli sapuftč, roenn n>ir im Ungliicfe finb, gefd)ie()t e« nur gar ju gern (leidjt), bag un« aDe greunbe »erlaffen.
Prerahel, hla \ hlo adj. ju locfer; fe^r locfer. Prerahljanje n. bie 2luf=
P re
Prerahljäti,
locferung. Prerahljäti, am v. pf. auflodern.
Prerifti, fem v. pf. unb j>rera-ri»ti ober preraflizliati, am v. impf. (kogar) im ©adjfen »urücflaffen.
Prerasdrashili, shka m. bic Uc« berreijung. Prcrasdräshiti, im v. j pf. überreisen.
Prerasprojen, part. gar ju auš;' gebeljnf.
Preraven, vna, vno adj. fe(>r ge= rabe; aar ju gerabe, jit eben.
P re rede K, dlia, dko adj. fel;r, gar | JU fibüffer. Preredkokrat adv. gar ju feiten.
Preresati, shem v. pf. jerfebneb beit, enfjipet fdjneiben. Preresva f. bie 2)urd)fd>neibung.
Preribati, prerivati, am v. pf. burebreiben, cnfjtttci reiben.
Preriti, ijem v. pf. bttrcf)trül>ien.
Prerod, m. prerojftvo n. bie ®ies bergebutf. Preroditi, im x>. pf roie: ber, noeb ein ajial, neu gebären; — fc v.r.pj. tpieber geboren'tperben.
Prerok, preroka m. btr ^ropbet-Prerokba, prerokva f. bie ©elffa« gung, bie 'fropljejeiung. Prerokinja, preröknja f. bie $>ropl>ctinn. Prerokovanje n. bai SrOeiffagcn. Prerokovati, kujem impf, tpetffagen, propf>ejeien. Prerökovfk adj. bet-^ropbcten , propfjetifd). Preroflik ad . ^rop(;efen..., propfjetifd;. Pre-rAflitvo n. bie SBeiffagung, bie <Pro* p(;eseiung.
Prerovati, am ober prerovati, Arn t,, pf. bur<$rpub!en, entjipef nml;Ien.
Prerözhiti, im ober prerözhiti, im v. p f. roeiffagen, prop^ejcien. Prerozhiza f. bie ipropfjefinn.
Prefaditi, im v. pf. unb prefä-jati, am v. impf überfefcen, über= pflanzen.
Prefe, v. Prafe.
Prefegati, am v. impf, über^anb nehmen; ubertreffen.
Prefegniti, v. Prefezhi.
P r e f e k a t i, ami, pf. entjipei ^auen, enfjtPci l;acfen: befedo prefekati, ben Sinn einei SBorteS »erbreljen. Prefeklej (*) >n. ber 2lbfd>niff.
Prefelenje, n. bie Ueberfiebelung, bie Uebetroanberung. Prefeliti ie
"	438
v. r. pf. uberfte=
ober prereliti fc beln. Proftilovanje «. ba§ lieber; ftebeln, bie ffianberung: ndrudor prefelovanje, bie ©ßlfiTtpanberung. Prcfelovati fe , lüjem lc u. r. impf. überfiebeln, überroanbern.
Prefen, fna, fno adj. frifd), unges fätterf (»oiti 5?rauf, 9t üben, ©rot u. bgl.).
Prefenz, v. Prefmez.
Prefezhi, fesliem v. pf. übertrefs feil (antecello, supero).
Prefilen, Ina, ]no adj. fe(;r ge» roaltig, 511 i>efflg. Prefiliti , im'», pf. übertreiben, über bie Wagen an» treiben ; überwältigen. Prefiinik m. ber ©estringer. Prefilnoft f. bie Uebergeiralt.
Prefipati, pljem v. pf. unb prefi-pävati, am ober preflpovati, püjem v. impf, überleeren, überfd)tiffen, j. 35. anberä ipoljin fdnitten.
Prefkerb, f. bie Sürforge, bieSBor* forge. Prefkerbeti, im f. pf. »or= forgen; — fe v. r. pf ftd; »orfel;<n, fid) »orforgen.
PrefkozKiti, prefkßiihim v. pf. itberfpringen.
Prefkuflti, im v..pf. unb prefku-fliavati, am i>. impf, prüfen, erpro= ben. l'rcflniflienje n. prefkiininja f. bte Prüfung.
Prefläb, ad). fef)r, afiju ftf)lBad). Prellabrtft/. feljr grofe, aftja gro^e ©dwädx.
Prefladek, dka, dko adj. febr, JU füg, überfüfl.
P r e f 1 e d j e, n. ber Btpifdjenraum (intervallum vaeuumj.
Preflen, m. ber Spinnrocfen.
Preflepiti, im ober preflopiti» im v. pf. »erbtenben.
Preflifhati, fliim v. pf. überf)5ren.
PreTliza,/. ba6 Okfiell, worauf ber Spiitnrocfen geflecft wirb; eine 2lrt ©ra6, baä 3intll;eu (equisetum ar-vense).
Prcflov Aniti, prefloveniti , im v. pf. au§ einer anbern «Sprache in'ä ©lorpenifcfee überfefien.
Preflüfhati, am t\ pf überhören.
Prefmez, m. ber ^aimbufd); ba« Oflerbrot.
Prefodik, dka ober preföjik , jka m. bie ffieurfheiftmg, ber Urt^eiIi*
fprud). Prefoditi , im v. pf. beim t()cilen.	*
Pr e To vr ä sh e n , shna , slino adj.
fpinnenfciitb.
Prefpäti, fpim v. pf. burd;fcbfa= feu : zelo nozli je prcfpäl, er fcbtief bie ganje 9iad;f.
Prefrebrati, am v. pf. über; filbern.
Prefredik, dka m. ber miff lere Xi;eii.
Preftänik, nka m. ber ©tiilllaitb. Preftänki m. pl. baS <Sd;aItjal)r.
Preftati, ftojim v. pf. überfielen, ausfielen, nuSbulben, übermtnben.
Preftaviti, im v. pf. tiberfcfeen; — IV v. r. pf. überfest werben, f>in= fcbeiben. Preftavljenje n. bie lieber^ fefeuna. Preftävljati v. hupf, mit Ueberfefcen Jxfcbäftiget fepn. Preftä-ven, vna, vno adj. mit Unferbrc djung : preftävno leto , baS Sdjalfj jiiijr. Preftävno adv. unterbrochen, mit Unterbrechung. Prcftävzi m. pl. baS ©d;alfjal;r.
Preftergati, ftershem i>. pf. burd;fcbabcn, entjroei fcbaben.
Prcfti, predem, predel ober prel, preden u. impf, fpinneu.
Preftiljati, am u. impf, uitb preftljati, fteljcm v. pf. überbeften.
P r e (t o 1, m. ber Sbron.
Preftop, m. ber Ueberfriff; bie Ue> bertrefung: teshek polizijfki preftop, eine fd;roere Volijeiüberfrefung. Preftopati , am v. impf, unb j>re-ftopiti, im x>. pf. übertreten, über efmaS treten; bamiber (jaitbeln. Pre-ftopaviz ober preftop.) viz , vza m. ber Uebertrefer. Preftopen, pna,
fino adj. Ueberfrift...; preftopno eto, baS (£d)aftjal;r. Preftöpki m. pl. bie 3el)ftritte, Preftopljenje rt. bie Uebertretiing. Preftopnik m. ber Uebertrefer» Preftöpnolt f. bie Ue* bertrefung.
Preftor, v. P r ö f t o r.
Preftran, ad}, geräumig. Prefträ-noft f. bic öeräumtgieif.
PreCträfben, fima, flino adj. er* fdjrecflid). Preftrafiiiti , im y. pf. in ©djrecfen fejjen, erfcbreifen; — fe rj. r.pf. erfebreeff merben, erfdjrecfen. Preftraflmoft J. bie <$rfcbtecflid;icii.
Preftreti, ftrem y, pf. ausbreiten, „auSeinauber fi;un.
Pre ftrezliba, /. bie Ueberrafcbung. Preftrezbi, zhem v. pf. ubcrrafcbcit.
Preftrizhi, eig. preftrisliiti, siiem v. pf. mit ber ¿d;eere enfjmei fdjneU ben.
Pre ftrohne t i, im v. pf. burd;* faulen, burebmobern.
Preftvariti, im v. pf. uiufdjaffen, neu erfcbajfen.
Prefüniti, nein v. pf. (kogar)
3emaub bureb einen Stög befd>äbi= gen; — fe v. r. pf. ftd> bureb einen ©furj ober Stojj befd;*bigcn (aber nur bie (Singeroeibe).
PreTürhati, am v. impf, unb prefufhiti, im v. pf. überbörren; — fe v. r. pf. burd) unb burd; burr merben.
P r e f v e d ö z Ii i t i, im v. pf. übers Seugen, tiberroeifen.
P r e f v e t e 1 , tla , tlo adj. f)eligiait= jenb; ju bell.
Prefveti, adj. alierijeiligjl, l;od;fi (»eilig.
Prefzediti, im t'. pf. unb pre-fzejati, am u. impf, (vom (Srbbo= ben, SBaffer u. bg(.) burdjlaffcu. Pre-fzediven , vna, vno adj. burcbläffig.
Prefha, in ©f. and) preflia (f) f. bie treffe. Prcflianje n. baS '4>ref= fen. Prefhar, rja m. ber Treffer. Prefhati, am v. impf, preffen. Pre;-fliaviz, vza rn. ber Treffer, bie —tun.
Prefbekniti, aueb prelhekniti, nern v. pf. fiemmen, tneipeit; (mit ben 2lrmen 5. SS. einen ißaum) unt= fpannen.
Prefhercn, rna, rno adj. auSge= laffen, ietd;fferftg, frof;. Prefbernoft f. bie '4uSgelaffeni;eif, bie üeid)tfer= figieit.
Prefhefhten, tna, tno adj. un= ieufd), ef>ebred;erifcb. Prefhefhtnik ober prefbefhtväviz , vza m. pre-fbeflitniza ober prefliefhtvävka f. ber @bebrecber, bie —inn. Preflieflit-noft f. bie UnfeufcblKit. Prefheflit-vanje n. baS (S[)ebred;en. Prefliefht-vati, am ober prefiiuftovati , ftijem v. impf. UnEeufd)i)eif treiben, et)<* brechen. Prefheflitvo, preflitvo n. ber ßi;ebrud;.
Prefhiniti, im v. pf. burebbrim gen: öäinj vfe prefbuü , baS 8euct bur4)bringt 2lüeS.
1*réfli i zn,/. d. cinc ïfciuc greffe.
Prelliiroh, prcfhirok adj. feljr breit, su breit, ûberbreit.
Prefhkârnjati, ¡un u, pf. (kôgar) fiicbeln, burçbljecbein.
Prefhkèrniti, nem v. pf. ï(em= men, fneipen.
Prefhtèti, éjem v. pf. abjâi;ieit, iit'rrjâl)fen. Prcflitévanje n. baâ ',Mb= jâjjfen, bas Iteberjâfiten. Prcfiitévati, ain v. impf. mit 2lb$âl;fcn fid; bc= febâffigett.
P r e fh t i m a t i , am v. pf. Ullb pre-Chtimàvati, am v. impf. ju fbeuer bic= feu, libcvbiefen ; feine ÎJÏcinung diif= fern, jucrfcnueit, abcrfemteu: vfi fo preflitiraâvali, pa màlo dobriga prnl'htimàli, afle Oaben (barûier) nacbgebadjt, aber roenig OîuteS ab= erfannt (geni. fjerauSgebracbf).
P r e T h u m é n j c , n. ein fiarfeS 25raufen.
Prcfhùflien, preThùriititi , pre-flriiflitovati , v. P r é fli e Th t e n u. f. H>.
Prcs, v. Bres (mit atlen 3ufain= mcnfefcungen).
Prèsati, am, v. impf. gem. rautn jen, roie $. 25. Srebfen, roenn foldje aujjer bem 'ISaffer finb ; — fe », r. impf. auffpringen, fid) ôffnen (»on Samenfapfefn, .Ouifeu u. bgl., roenn fie fïd; »on felbft ôffnen) : Hn, gràli fe présa, bic ¡Sainenfapfefit beS CeinS, bie Jpûtfen ber ÎSo()ncn fpringen anf.
Prcs à vati, am v. impf auêrufen, bureb fautes Kufen yerEûnbigcn. Pre-sâvaviz, vza m. ber 21uSrufer.
Près goda, presgôdej adv. jufrûl), gar ju friti). Presgodcn, dna, dno adj. unjeitig, ju frtif).
Président, m. presidéntinja f. bec iprafîbent, bie —iitn. Presidén-tov adj. beS ^rvïftbenfen. Presidént-ftvo n. bie *}>râftbentfd)aff.
Prcsiméti, im ober presimiti, im v. pf. tibernniiicm.
Preslati'ti, im v. pf. ûbergoiben.
Presoberniti, nem v. p F. um= îrenbeti, umfefjren (etit iîicib, auc^p ben @inn einer 9îebe).
Prcsoblézhi, zliem v. pf um= fleiben, uberEleibeit.
Presobuti, ujem v. pf. bie Suf3= tefleibung rocdjfeln.
Presôv, m. ber 2lu6ruf, bic 55crftin= bigung burd; fautes Sufen.
Presùpern, adj. gar ju loibrig.
P res va ti, sovem v. pf auSttt* fen, burd) fautes Kufett »ertiinbigcn ; burdjrufen, rufen (j. 93. bie gaitje 9?ad;t i;inburd)). '
P r é s h a, f bie Šauer : aui) baS Sd;au= fpicl (V) : na préslii (lati, auf ber Sauer ( gem. auf ber '•Vag ) jteben. Prcs Kanje n. baS Cattern ; baS 21uf-paffen. Préshati , am n. impf. lauern ; ( bei eiuer •Ç'ocfjjett ) »or ben Senftent paffett.
P r e s h é 1 j e n, Ijna, ljno adj. (fis fient. Preshéljnoft f. bie 2iiftcrnf;cit.
P r é s li e n , slina , slino adj. juin (Sinfpanuen, 3"9—j préshna shivi-iia, bas 3ug»tel;.
Prešli črten, tna, tno adj. fef;r gefrâjjig. Preslièrtnik m. ber SSiol: frafj. Preshértnoft f. bie ©cfrcU fjigfeit.
Preshévanje, n. baS ÎBieberEâuen. Prcshévati, am v. impf toiebcrfdtteii.
Preshgâniza,/ baS 23ranbma(. Presligàti, shgém v. pf. burd)bren= uen.
P r e s h i v, adj. ju frifeb : konj jc preshiv, baS ^)ferb ijl ju frifd), ju feuerig.
Près h i vat i, am v. impf. roieber* Eâuen.
P res hi ve ti, im v. pf. bttrd)icben, _ »crleben, crfebcn : deiét lét fim slié " preshivél, jel;n 3a[>re jjabe icf) fdjon burd;iebt.
Preshivézhen, zlina, zlino adj. JU Iebi;aff.
Preshlâhtcn, tna, tno adj. fôfl= ïid). Preshlâlitnoft/. bie Jîoftticbfeit.
Preslivékati, am ober preshvézhiti, im v. pf. wieberEâuen, bamit fertig fet)n. Preslivekovànje n. baS 3Bie= berEâuen. Preshvekovâti, kùjein f. impf. roieberïâuen.
Pretakanje, «. baS 'Jibjicfien, baè Ueberfiillen beS iBeincS, (SffigS. Pretakati, tâzhem ober tâkam v.impf. (2Bein, 25ter, fôffig u. bgf.) abjie(;en, ûberfuHeit.
Pretantâti, àm v. pf ûberreben, iibertôfpefn.
P r e t â p 1 j a t i, am v. impf. umftfimef» jen, noàj ein $M f^mefjen.
Pretehtati, am v. pf. tint» pre-telitAvati, am v. impf, bllichprüfen, ermahn.
P r e t e k a t i, am v. impf. (k6"ar) im ßaufen jurüeftaffen; (»oit bei- 3etf) »er= gehen, »erfließen.
Pretekel, kla, klo adj. vergangen, »erftoffen fpraeteritusj.
Pretèkniti, nem v.pf überflecfen, wohin anbecö flecfen.
P r e t e 1 é f 0 n , fna , fno adj. über=
ftunlid?, überiörperlich.
Pretep, m. bie Îhircbprûgelung. Pretepati, am ober pijem v. impf, tittb pretèpfti, pem v. pf. auêftopfen, burchprügetn.
Pretèrd, adj. ju fefl, ju {»art.
Pretérg, m. ber 2>urdn"iß, bec¿>urch= brueb. PretcrgAtev , tvi J. bie 35urch= teiÇuug. Pretèrgati, am v.pf. burd>= bredjen, entjroei reißen, jerreißen.
P r e t e r p é t i, im v. pf. erfragen, er* bulben, auêfW;en, auêfjarren. Preter-pljiv adj. erträglich.
Pretéfen, fna, fno adj. fe(;r, gar 51t enge. Pretefnoba f. eine gar ju ftarïe (Snge.
Prêtes h, m. ber 2Droher.
PrctésKcnga,/. bie Saft, eine ju große Safl.
Pretezhèn, part, »ergangen, »er« ftoffen. Pretézlienje n. ber SSerlaitf, ber Ablauf: popretézhenjitéga zhaia, nach SSertauf biefer 3eif- Pretežki, jihem v. pf. (kogar) im Caufen jtt= rücflaffen, jnöorfommen. Pretezhnoft f. bie Sßergangenheif.
P Vetih niti, nem v.pf. ein wenig innehalten, ein wenig fiiti werben.
Pretiknnje, n. bas Ueberflecfen; baê ®fotpem. Pretikati, am ober tizhem v. impf, überfteefen ; — (e v. r. impf, flolpern ; ftdj fioffen, 'Hev--gerniß nehmen.
Pretirati, am u. pf. vertreiben, »er^ folgen. Pretiraviz , vza m. ber SSers folger.
P r e t i fn i t i, nem v. pf. burdjbriicFen, enijwei brücfeit. Pretifhati , tifhim v. pf. nad) langem ©riicfen entjwei brüefen, burdjbrängen.
Pretiti, im, il, pretèn v. i'npf. (kômur) bro(;en, etnfchârfen.
Pretok, pretoka m. ber SBertauf: , kèrvin pretok , ber 35tutlimlauf.
Pretopiti, im v. pf. umfd;me(jen, überfebmetjen.
Pre to z h i ti, gem. pretozliiti , im v. pf. (jfßein unD anbete Jlüffigieiien) überfüllen, abjiehen.
Pre trebi ti, im v. pf. reinigen, burdn-einigen, noch ein Wal ptifeen. SSergleidK Otrebiti unter Otrebik.
Pre truden, dna, dno adj. fel;r mübe, gar ju mitbe.
PrevAcliti, iin u. pf. unb prevajati , am v. impf, (kögar) »erwoh* nen.
P r e v a n z h 1 j i v, adj. bebčutcig. Pre-vänzhljivoft f. bie SBcbachtigfeit.
Prevar i. ti, im ober pre variti, iin v. pf. überfochen, noch ein Wal fo= eben; »ertochen, »erbauen. Prevaritev, tvi f. bie Ueberfochung, bieSSerbauung. Prevariven , vna , vno adj. leicht JU »erfochen, »erbaulich-
PrevAshati, am v. impf. überfüf>= ren, »on einem Orte an einen anbern führen.
Prevbog, adj. fe^r arm, bettelarm.
P r e v d A r i t i, im v. pf. einen lieber* febtag machen, iurj berechnen; eig. burch* fdllagen. Prevdarjati, am v. impf überlegen; burchfcitagen. Prevdarnolt f. bie Uehcrtegung. < Prevdreti, vderem v. pf. buref)5 brechen.
, P r e v e d i t i, vem v. impf. »orh«r* wiffen.
: Prevedriti, im ober prevedriti, im v. pf. auShetfern, f>eiter machen; — fe v. r. pf. fteh aufheitern, heiter i werben.
Prevelik, adj. fehr groß, ju groß, übergroß. Prevelikoba, prevelikoft ■ f. ju bebenfenbe ©röße, bie Uebergröße. : Preveno, adv. immerfort, ununter: brorijen, in einem fort.
Prevera,/ ju »ier, ju großer ©taube, = ber Aberglaube. Preveren, rna, rno = adj. abergläubig. Prevernik m. ber Abergläubige. Prevernoft f. bie 3lber» , gläubigfeit. Preveri'ki ad). aberglau= | bifch. Preverftvo n. ber Aberglauben, i Preveriti, im«, pf. (kogar) ma= djen, baß Senianb etneš anbern ©lau« ^ benž wirb, ihn belehren; — fe v. r.
pf. einen anbern ©tauben annehmen. : P r e v e r 1 i, adj. »ortrejfiid), freujbra». Prevčrloft f. bie 23ortrefftichteif.
Proverniti, nem v. pf. BCrfehren; (ben 2Baaen) umwerfen.
Prevetri, adj'. fe(;r fr&i>Iici>, über», froh- Prevefelje n. febr grofje, ju grofe, übermäßige greube.
Prevefhcn, Uma, fhno adj. Bor» bergebenb.
Prevez h, adv. JU Biel: kar je prevezi], ni s' kriiliom dobro, atljUBlel ift tingefunb. Prevezhkrat adv. gar ju Biel ©ai, gar ju off.
Previden, dna, dno adj. tfcrficbfig. Previditi, im v. pf. Borfeben, Ber» forgeit; Borherfefjen; überfefjen. Previdnih m. ber etwas Boraus fieijf. Preridnoft f. bie Sßorficbf, bie 5ßor= ftebfigfeif; bie SBorfehung.
Previfhcn (*) fhna, fhno adj. Borfreffltch- Previfhnik (*) m. pre-vifhniza f. ber gürfl, bie gürfhnn. Previfhnoft (*) f bie SBorfrerflicbfeif.
P r e v i s h a n j e, n. bie Ueberweifung, bi« Ueberjeugung. Previshati, am v. pf. überweifen, iiberjeugen.
Prevjčti, vjämem v. pf. auffan« gen. Prevjetje n. bie ?tuffangung.
Prevleka, f. ber Ucberjug. Pre-vlezhi, zhem v. pf. unb prevlazhi-ti, im v. impf. überjiehen, mit einem Ucberjug Berfefjen: dani fhe Te bo prevleklo , äl jütri pöjde desh, beute wirb bas SBeffcr nocb fo aiti» Ralfen, aber morgen wirb e« regnen.
PrevmetAlen, Ina, Ino , adj. fefjr fiinfliicb. Prevmetalnoft f. fei)r gro» jje £unft.
Prevnük, m. prevnüka f. ber Ur» enfel, bie —init.
Prevogerfhiti, im v. pf. Bon einer dnbern in bie ungarifebe ©pra» <bc überfein.
Prevös (*) m. prevöslinja f. bie Ueberfuhr, bie Ueberfahrf.
Previsa, f. ber ©trief, ber 95inb= faben.
Prevösek, ska, sko adj. fefjr eng, übereng.
P r e v p i t i, vpi jem v. pf. überfcbreieit. Prevpitje n. bie Uebcrfcbreiung.
Prevrazhanje, n. baS Umwerfen; baS Umfdjfagen. Prevräzhati, am v. impf, umwerfen; —fc v.r. impf. ficb fjerum werfen, fieb wiitben.
Prevred, adv. JU früh-
Prevrcti, vrem v. pf. auffieben,
überleben. Prevrétik, tka m. ber 2luffub.
Provrézhi, vèrshem v. pf. um» werfen; (baS SSlaft eines 'Suche«) umfchlacjen; befédo prevrezhi, ben ©inn etneS ffiorfeê «erbrehen.
Prevsdizhi, shem v. pf. überheben.
Prcvséten, tna, tno adj. über» müfhig, hocbniüff;ig. Prevseti, vsA-mem ober vsémem v. pf. übernch« men ; übermannen, überwältigen ; — fo v. r. pf. iiberf;anb nehmen ; (ich über» nehmen, ^ot^mütfjig werben. Pre-vsétje n. bie Uebcrnahme, bie lieber» nehmung. Prevsètnik, prevsetnjàk m. ber Uebermüthige. Prevsétniza , prevsetnjizha f. bie •£>Ocbmüfhtge. Prevsétnoft f. ber Uebermuth, ber 4>ochmuty.
Prevùpen, pna, pno adj. über» müfhig, Bermeffenftitb- Prevùpnoft f. bie 23ermeffenflicbïeif.
Prevùsda,/ ber SSinbfaben.
Prevzhera, prevzhérajnim, pre-vzhérajflinim adv. Borgeftern.
P r é z a (f) f. bie SQrejel.
Prezé, prezèj adv. jiemltch Biet; fogleich •• prezèj ljudi je bilo, es gab jiemtich Biel ßeufe ; prezèj priai, ïomm fogleich.
Prezediti, im ober prezéditi , im v. pf. unb prezéjati, am v. impf. burdh ein ©ieb rinnen laffen, burch» feigen.
P r e 7. e n i t i, im v. pf. überbieten, überfchäfcen. Prezenljiv adj. bebeu» fenb , Bon SBebcufung, fdjäfcbar. Pre-zenljivofty. bie ©ebeufenheif.
Prezép, m. ber Stoben, bie ©palte; bie Ätemme; ber Obfibrecher.
Prezefja (f) /. bie ^rojeffton.
Prezviranje, n. baS 3^tïaffctt, ba§ Umfcbmeljen. Prezvirati, am v. impf, unb prezvréti, zvrèm v. pf. (©chmalj, ©peef u. bgl.) ietlaffen, umfcbmeljen.
P r è z h , v. P r o z h.
Pré z ha,/, bie ©chleuber. Prézhanje n. baê ©cbleubern. Prezhär, rja m. ber ©cbleuberer. Prezhârov adj. beS ©cbleubererS. Prezhârfki adj. ©chleuber..., jur ©chleuber gehörig, ber ©d?leuberer. Prézhati, am ober prezhäti , am v. impf, fcbleubern.
f r é z h ç n, zhna, znno adj. wa§
tiberjTOerd) ijt: prezhna mrena , baš 3TOerchfell; prčzlien prejnernik ober prezhnik, ber Cluerburchmeffer.
Prezhefati, zhefhem v. pf nnb prezhefavati, am v. impf. ailž= fämen, überfämen.
Prezliiflati, am v. pf. erwägen, überbenfen, berechnen.
P r e z h i f t, adj. fef)r rein, fet;r feufch, tiberrein, engelrein.
P rez lik a, f. bie 2lbf()eifung ber Kopfhaare beim weiblichen ©cfdjlerfjic.
Pr cz lin i k, prezlinjak, m. ein 21;eil überjroerch, 5. 25. ein '-ätferbeet quer bitrd) beit '-¿iifer u. bgi. m.
P r e z h ud e s Ii e n , slina, slino arij. TOunberbar. Prezhiiileshnoft f. bie SBunberbarfeit. Prezliüditi fe, im fe v. r. pf. unb prezbudovati fe, düjem fc v. r. impf. jtd) fei;t' Vtr-tounbern, erfhiunen.
Prczliuti, iijem v.pf burdjwachen, wachen (5. 25. bie gau$e 9tad;t jin» bureb).
P r e z h ii t i k , tka m. unb prezlnitenje n. bie SSorempfinbung Prezliütiti, im v. impf, vorempftnben, alnten. Prezhütjc «. bie '¿Innung.
Pri, prp. bei, an; (in ber3ufammen= fefeitng mit 3eitwürtern) an», 51t«, er» u. f. W., J- 25. pri delitVzili ftati, bei ben ilrbeitern flehen; pri moji 1 veri, bei meinet (Styre u. bgi. (2öirb| in pri bas i nicht gebehnt, fo fpriditi unb fchreibt man, i it fir. itnb iit. fafl burcbgel)enbg, lieber per anflait pri: in St. unb bem ffotpenifdjcu Ungarn aber wirb wiederum pri häufiger ge» fproeben). UebrigenS vergleiche Per.
Pribadanje , n. baž 31nf»iefen. Pribädati, am v. impf, anfptcfjen.
Pribarliati, am v. pf. fd)if|en bis ..., tyerbei fd;iffen.
Pribafati fe, fliem fe v. r. pf loatfchelnb herbei fommen.
P r i b e g a t i, am unb prihesliati, besliim u. pf. flie^enb l;eibei fommen.
P r i b i j a n j c , n. L\t5 ,'lnfchiagen, bas einnageln. Pribijati, am v. impf tmb pribiti, ijem v. pf. annagein, anfchiagen.
P r i b 1 i s h a t i fe, ant fe v. r. pf. fid) nal;ern, ganj na(;e fommen. Pri-blisliavati fc, am fe unb priblisho-väti fe r sliüjem fe v. r. mpf.
annagen, nä^er fommen. Priblishen, slina, slino adj. beiläufig. Pribli-slinoft f. bie 35eiläufigftit.
P r i b 6 f t i, ödem, odel ober öl, oden v. pf. anjtechen, anfpiejjen.
Prid, aud) prid, ■>.. prida, pridu m. ber 5'leifj; ber 9iufcen.
Pridati, am v. pf. jugeben, JU» fchiejjen. Pridavik, vka m. bie3i'gabe.
Pridelati, am v. pf. mit ber '>lt= beit .¡^»erben, erfechfen. Pridelik, Ika t:., ber Grwerb, bie Jechfung, baš ^robnft, ba6 (Srjeugnifj.
Priden, dna, dno adj. fleijjig; niifelich.
Pridersbanje tt. f. n>., v. Per-derslianje u. f. ro.
P ri de r z h ä t i, zhim v. pf. ren= nenb fjerbet fommen, fchneli (jerbei fommen.
P r i d e v i k, vka m. ber lunarne, Sitel.
Pridiga, v. P r e d g a.
P r i d i r j a t i, am v. pf. herjU laufen.
Pri d jati, pridenem v. pf. ^inju t^itn, sati;un.
Pri d k a, f. bie Sßeranlaffung (bei Kibnija in £r.).
Pri dnoft, f. bie 2f;ätigfeif; bie 9hifeiitb?eif.
Pridobiti, im v. pf. unb pridobivati , am v. impf, befomnwn, ge» »innen. Pridobizhik, zlika m. ber SSotflKii, ber ©eroinn.
P r i d r ii s h i t i f e , im fe v. r. pf. fich baju gefetlen, in ©efetlfchaft tre* ten: umnim ljudem fe rad priilrii-sliim, mit vernünftigen fieuten gel;e id; gerne um.
Priganjati, am v. impf, anfrei» ben. Prigänjba/. bie Eintreibung.
Pri gl a fo väti (*) fujem v. impf. flimmen (»on mu|1falifchen menten).
Pri gl e d, m. baž 25eifpiel (nach @ u tž m.); bie Umftcht (?). Prigled-nik «!. ber 25eobachter (V).
Pri gl i ha (f) f. ba$ Oleichnig. Pri-glihati, am -v. pf. unb priglilidva-ti, am ober pri^lilioväti, hüjein v. impf, (kar s' zhim) vergleichen, SSer» gleiche anjfeüen. Priglihaven, vna , vno adj. vergleidjiich.
P r i g n a t i, prishenem v pf- tyetbli treiben.
419	Pri
Prigoda,/, ber Bufafl.
Pri goden, Prigodnoft
dna , dno adj. jufäßig f. Bic 3ufälligfeit. P r i g 6 d b a , f. baS (Sretgnifj, ber SSorfall. Prigödik ober prigödik, dka m. ber SSorfall. Prigoditi fe, im fe v. r. pf. ftd> ereignen, jufällig eintreffen.
Pri gonit i, aem. prigöniti , im r.
pf. (jerju treiben. Prigovor, 2. prigovora, prigovora m. bilž ©prid;rcort. Prigovoren, rna, rno adj. fpridjrobrtlid). Prihajati, am v. impf, jugeljen, allmdlig, fortroätjrenb l;erbei iommen. P r i h e k , lika , hko adj. gä(;. P r i hi fh en, Thna, flino adj. J^auS..., n>aS um baš £auS herum, beim .Spatife ift: prihifhen ograd, ber-ÖauSgarten. Pri hite ti, im v.pf. eilenbS aniom= men; befdjteunigen. Prihitevati, am v. impf, befcbleunigen. Prihod, m. bie 2lnfunff. Prihoden ober prihoden, dna, dno adj. fünf; fig. Prihodnoft ober prihödnoft f. bie 3«£unff. P r ihr i pati, pijem v. pf. Jeucfcenb,
febtver huftenb anEommen. Prihröpfti, pem v. pf. röcfeelnb ankommen.
Pri jas en, sna, sno adj. frcunblilfc.
Prijasnoft f. bie greunblicfeieit. P r i j ä t e 1, tla m. ber greunb. Pri-jätelen, Ina, Ino ober prijätelfk adj. freunbfdjaffficb. Prijatelkinja, prijatliza f. bie greunbinn. Prija-telnoft /. bie 3reunbfd)afflicbMt. Pri-jätelftvo n. bie greunbfd;aft. Prija-ten, v. Prijeten. Prijemati, jemam ober jemljem ttnb baž verlängerte prijemavati, am v. impf. sunef;men. Prijemaj m. bie 3unal;me.
Prijemljanje n. ba§ Gmpfangen, baš Aufnehmen. Prijemljati, am v impf, empfang«»/ aufnehmen; ein* netjmen.
Prijeten, tna, tno adj. angenehm, freunblicf>.
Prijeti, primem ober prijmem, prijel, prijet v. pf. angreifen, bei ber £anb faffen; empfangen, aufnehmen: ni z h fe ga ne prime, e$ wirft nicfetš auf if)n; kar is ferza ne pride, fe ferzu ne prime , waS ni$t »om £er=
sen fommf, gef)t nicht jtt Jßerjen. Prijetje n. ber ©mpfang, bie Aufnahme. Prijetnik m. bet- (Empfänger. Prijigrati, am v. pf. mufijirenb
ijerbeifommen. Pri j i me, mena n. ber 3'm«'nc. P r i j i f k ä t i, fzhem v. pf fud)enb
anEommen. P r i j o k a t i fe , pri jozhem fe v. r. ¡f.
weinenb herbei fommen-Prikafhlj a ti, am v.pf. l;ltjienb
herbd iommen. P r i k a s a t i fe u. f. W., v. P e r k a-
s a t i fe u. f. W. Pri klad, m. baS 25eifpiet. P r i k 1 a d a t i, am ober prililadoväl i,
düjem v impf, julegen. Prikladen, dna, dno adj. fällig.
Prikladnoft f. bie gäl)igieit. Priklanjati fe, am fe v.r. impf.
ftd> verbeugen, Verbeugungen machen. Prikläfti, adem v.pf julegen. Prikleniti, nem v.pf. anfd;Iiefjcn, anfügen; burd) ein ©d>loß befefligctt; — fe v. r. pf. ftcf? anfd;liefjcn , ftd> verbinben.
Prikloniti fe, im fe r. r. pf. eine Verbeugung machen. Priklönjenoil (*) f. bie Geneigtheit. Prililönoft (*) f. bie 3uneigmig.
Prikriti, ijem o. pf. uttb prikrivati , am v. impf, jitbecfen, verbed'en, verheimlichen. Prikupiti, im v.pf. ankaufen, baju laufen; — fe v. r.pf ftd; beliebt machen. Prilagati, am v. impf. v. Prilo-s h i t i.
P ri laft, f. (von liit, bie Saufdjung, ber SSefrug) wa« ber£ui> tvätjrenb bed iTOelienž ju freffen gegeben wirb. Csn
einigen Q5egenben©teiermari$ lisanje).
Prilaftiti, v. P erlaftiti.
Prilega,/. bie «Beilage. Prilegavka f. bie 53eifd)läferinn.
P'rilefti, lesem v. pf. herbei fd;(ei= d>en, fdjleidjenb ankommen.
Prileshati, shim v. impf. bet= liegen. Prileshezli part. beiliegend
Prileten, tna, tno adj. bejal;rf; großjährig (?). Priletiz, tza m. ber bei Saferen ift; ber (Sroßjährige ('?)• Priletnoft f. bie 55eja()rfl)eit; bie ©roßjährigfeit (V).
P r i 1 e t e 11, im v. pf. faufenb, flte--genb l;erbei fonimen.
15
P r í 1 i 1» a , /. bie ©elegenheif; i>a3 ©leid;uifj. Prilikováti, kujem v. impf, (kar s'zhini) vergleichen, 3Ser= gleidje anfleHen.
P r i 1 i s á v a t i fe , am fe ober pri-lisováti fe, sújem fe v. r. impf. fdjmeidjetn. Prilisáven, vna, vno adj. fchmetchelj>aft, fctmu'id)(crifd). Pri-lisávnoft f. bie ©chineidjelíjaftigíeif. Prilisváviz , vza m. unb prilisvávka f. ber Schmeichler, bie —init. liefert» genS vergleiche Perlisanje u. f. t».
Pril i ti, v. P fc rl i t i.
Prilizhen, zhna, zhno adj. gele» gen, günftig, bequem; gelegenheitlich. Priližhnoft f. bie SBeqitemíichfeif.
P r i 1 j é p i k, pka m. baS 2lnflebfel. Priljépiti, im ober priljépljati, am v. impf, anflehen.
Priljuden, dna, dno adj. human, tnenfdjlid; geftftef, leutfelig; menfchen» freuttblid); ftfflid;. Priljúdnoft / bie Ceutfeligfeit, bie ®ienfchenfreunblichfeit.
Priloputa,/. bie aSorijaHe.
Prilóshba, f. unb prilóshik, shlia m. bie 3uíage. Prilosliiti, im v. pf. jufefcen, (»nju legen, julegen.
Prilóshnoft, f. bie ©elegenheif-Priloshnoftvováti (*) ám v. impf gelegenheitlich híl'^eifúhren.
Priinár, m. unb primárenje n. bie 25emüjjigung, bte2lufmunferung. Pri-máriti, im u. pf unb priniárjati, am v. impf.bemußigen; aufmuntern.
Primati zli en, auch primatizlien , zhna, zhno adj. »on SSienenfchioär-inen, wenn fie einen SSeifel (matiza) haben.
Primera u. f. t»., v. P e r m é r a U. f. 1».
P r i m é f a, f. bie SSeimifdmng (roaS man baju Enetef). Priméfiti, im v. pf. bajti fnefen.
P r'i m é fh a, f. bie ÍBeintifchunc] (tvaš man baju mifcht). Priméfhati, am tj. pf. uttb primefhávati, am v. impf, beitnifdjen, bajumifchen; —fe v. r. pf. beigemifcht, »ennengt mer» ben, fteh beimifd)cn.
Primi k, mka m. ber 3uname.
Pri mir, 2. primira, primini m. ober primirje n. ber SBaffenflilíjlanb.
P r i m i f h l j a t i, am v. impf, (komur kar) jttnutfhen.
* Pri mlj i v, adj. greiflich; fähig (V).
Primörje, auch primorje n. baS Ktiflenlanb. Primorfk, auch primorlk adj. See1..., tvaS am 2)?eere, längs ber Seefüfle ijt: primörfko mefto , bie Seeflabt; primörfka deshela, bas Kiiflenlanb.
Primoshen, shna, shno, auch pri-moshen ober primoshten adj. »er= möglich. Primoshnoft, primoslinoft f. bie SBermöglichfetf. Primoshtvo n. bas ffiertnčgen.
Primfhina, primfhzhina f. ber jžauffchilling, bie ©hrung an bie ©runbherrfdjaft.
Prinapölniti, im v. pf. auS» füllen.
P r i n a f h a t i, ain v. impf herbei fragen, off, ju verfchiebenen SÖialen bringen, jufragen.
Pri lieft i , auch prinefti, fem v. pf. bringen, herbei bringen, jubringen.
Pripenjati, am v. impf, anfeffen, anhängen, anbinben.
Pripeti, pojem, pel v. pf. jtngenb herbei fommen.
Pripeti, pnem , pel, pet v. pf. anhängen, anfetfen, anbinben.
Pri p et ik, tka m. ber 3ufatl. Pripetiti fe, im fe v. r. pf. fteh ereignen , eintreten.
Pripifati, fuem v. pf. hinju fdjrei» ben fadseribereJ. Pripifiz , fza m. ber feinen tarnen baju fchreibf, ber SSeiftanb u. bgl. fadseriptorj.
Priplavati, am v. pf. fchrvimmenb herbei fommen.
Pri p ] a z h a ti, am v. pf. hinjUjah» len. Priplazila f. unb priplazhilo n. bie ^injujahiung.
Pripodöba,/. baS ©leichnijj. Pri-podoben, bna, bno adj. vergleich» bar, vergleichlich. Pripodobiti, im v. pf. (kar s' zhim) vergleichen.
Pripogibati, am ober bljem f. impf, unb pripogniti, nem v. pf. beugen; — le u. r.pf. (teh »erbeugen.
Pripolöshiti, im «. pf. beilegen.
Pripoinägati, am v. p f. nachhelfen, helfen. Pripomözh, f. bie SSeihülfe. Pripomozben, zhna, zhno ober pri-pomözhljiv, pripomozhljiv adj. be» hülflid). Pripoinözhik , zhka m. baS #ülfSmitfel. Pripomözhljivoft, pri-poniözhnoft f. bte 23ehülfli<hfeit.
Priporazhanje, n. baS Opfern,
bie Opferung. Priporäzhati, am v impf, empfe^en, aufopfern. Priporediti, im v. pf. unöpripo-redvati, am, aud; priporedovati, dujem v. impf, anreihen, anfchliefjen; — fe v. r. pf. fid) anreihen, fich an= fchliefien.
Pri porok, m. ber®mpfcl;t, bie2ln= empfetjlung: to ni vredno priporoka, baž wrbte'nt feine Empfehlung. Priporozheai fk,W/.(Smpfe<>iung6... Pripozhitba f. baž Opfer (V). Pr'ipo-rozluten , tna, tno adj. empfeblcnž= merfj), ansuempfehfenb. Priporozhiti, v. P r i p o r a z h a t i. Pripoväbiti, im v. pf itnb pri-poväbvati, am v. impf. herbei locfen. Pripoved vati, am ober vedijem
v. pf. ersähen. Pripoveft, 2. pripovefti, pripovefti f. baž Sprichwort, ber £>enf= fpruch. Pripoveften, 1'tna, ftno adj, fprichwörflicb. Priprava, auch priprava/, unb pripravik, vka m. bie Vorbereitung, oie Zubereitung. Pripraven, vna, vno adj. taug=
Itd), gefchicft. P r i p r ä v i t i, im v. pf. »erfchaffen, erwerben, bereiten, juberetten. Pripravljanje n. baž bereiten. Pripravljati, am v. impf, »erfchaffeu, be= reiten.
P r i p r a v n o f t, f. bie ©efdjicf Iii feit,
bie 2auglid)feit. P r i p r e s h, auch pripresh m. bie Vorfpann. Priprezhi, preshem v. pf. »orfpannen. P r i p r o f t, adj. einfältig. Pripröftoft
/. bie (Sinfatf, bie (šiitfalfigfeif. P r i p u f t i t i, im v. pf. juiaffen, ge= . flatten, »erjlaften.
Prirafik, fka m. auch i. priräft, 2. priräfti, prirafti unb i. priraftik, i. priräftka m. ber 3u>Mcbö; baž (Srträgnifj. Priräfti, leni u. pf. er= warfen : pfhenize letafneje priräflo, SBeijen t jI heuer feiner gewaebfett (ge= raffen).
Pririniti, nem v. pf. ijtnju brängen. Pri rodi t i, im v. pf, tragen (att fruchten); grüchte bringen. Priro-ditva/ baž 5rud;fcrfrägnig. Prirojen, pari, angeboren"*, prirojen greh, bte (Irbfünbe.
Pri	454
Prirozhen, zhna, zlino adj. fdneft; bequem. Prirozhnoft f. bie @efd)icflid>feit; bie 23equemlichfeit.
Prifad, m. bie (Sntsünbung, ber
23l'anb (gangraena).
Prilega,/ ber Schwur. Prilegati, am v. impf, unb prifezhi, feshem v. pf. fd;wbreit. Prifeshenik m. ber ©efd;worne, ber Sd;oppe, ber '„'luž* fchufjmann. Prifeshenftvo n. ber Atižfcbug.
Prifkakati, fkazliem v. pf. fprtn* genb anfommen. Prifkakljati, am ■v. pf. in fleinen Sprüngen f;erbeis fommeit.
Prifkerb, 2. prifkerbi, prifkerbi f. bie Sürforge. Prifkerben , bna , bno adj. beforgt. Priflierbeti, im v. pf. »erfdjaffen, fürforgen. Pri-fkerbnoft f. bie SSeforgtheit.
P r i f k o z li i t i, gem. prifkozhiti, im v pf betfpringen, herju fprtugeu.
Priflusliba,/. baž Verbienji. Pri-flüshik, slika m. ber SSerbienfl, ber (Srwerb. Priflüsbiti, im v. pf. cr» werben, »erbienen.
Prifmejati fe, jimfe ober prifme-jati fe, am fe v. r. pf. ladjenb Ijer» bei fommen.
Prifmoliti, gem. priTmoliti, im v. pf. anpid^en, mit <Ped> flebeit machen.
Priföiliti, im v. pf. burd) ein Ut= ti^eil juerfennen.
Prifpciti, ¿m v. pf. eilenbž perbet fommen.
Prifpodabljati, am v. impf, unb priipodobiti, im u. pf. uergleid;en ; — fe v. r. pf. fich jiemen, ähnlich werben. Prifpodöblenje n. bie Ver« gleicbung.
Priftäti fe, ftojim fe v. r. pf. fteb jiemen.
Priftdva,/ bet SKeteri;of.
Priftäviti, im v. pf. htnjufe^eit, htnjujteClen, beifefeen, aitjiücfen, su= feßen. Priftavlenje u. ber glect*, ber 3ufafe. Priftävljati, am v. impf, hin« juficllen, beifefsen, anjlücfen.
Priftävnik, m. etnfi unb eig. ber ®}eifler, ber Vorgefefcte; Ijeufjutage ber 9Jieier. Priftavniza f. bie itfieie» rinn.
P r i f t e n, ftna, ftno adj. ad)f j ieiblid): priltni ozlie, ber leibliche Vater. Pril't-noft f. bie v'techti;eit; bie iieibliehteit.
Priftöjn, adj, roo^Tanfianbtg. Pri-rtöjnoft f. bie ®ohIanftänbig!eit.
P r i l't 6 j na , /. bei* Söietcr^of. Priftoj-nik m. ber TOeier. Priftojniza f. bič 3Reierinit.
Pri ft 6 p iti, im v.pf. beitreten, £jtn= jufretcn.
Priftraha, f. ba§ ©chrecFntji, ba$ ©cbreifMib.
Prifväjati, am v. impf, unb pri-l'vöjiti, im \j. pf. jucignett, eigen machen.
P r i f v e t i t i, im v. pf. herbei feuchten, feitdifenb (»erbet fommen.
P r i f h e I 7., m. ber, olrne baß er gefa= beit mtttbe, bet einer Jöodjjeit erfcheint, um ba bureb 3nfe^ett feitte SJieugierbe ju ftiffen, ober um ju fdjmarojcn.
Prifliiti, fhijem v. pf. unb prifhi-vati, am v. impf, annähen.
Prifhpizhiti, im v. pf. jufpifcen.
P r i s a d e t i fi u. f. t»., v. P e r s a-d e t i fi u. f. m.
Pr isänkati, am v.pf mit einer ©dringe anhängen.
Prisavati, am v. impf, unb pri-svati, sövem v. pf. fjerbci rufen.
Pri s h en, shna, slino adj. reinlich.
Prishieati, am v. impf anjünbett.
Prishmza,/. ber ^rebigtfUthf.
P r i s h v i s h g a t i, am v. pj. (fi) pfet= fenb gerbet fommen.
Pri te z hi, aucb pritezhi, zliera u. pf. faufenb, fliegenb, ftiejjenb (jerbei fommen.
Priti, pridem, in @t. prifhel, in £r. perfhel ober perfhel v.pf. fommen: jih je perfhlo kot liTtja in trave, eS fant i^rer eine jahHofe SOtenge; kakor priflilo , tako prejfhlo, n)ie ge= rooitnen, fo jerronnen; tak dalezh naj ne pride, fo meit fofl e§ nid;t fom* men; mu je she v' navado perfhlo, eš tji i(;m fchon jtir ©emohnheit ge= morben; sa nami pridi, fomme uitš nad?. (®ijr f d> e i n t bas «Präteritum prifhel ridijiger, als perfhel ober perfhel, men man tm entgegen gefe(j= tett Salle, um cotifwuent ju bleiben, auch tm 3inparatiu p ^ r d i (vonper-deti) anflatt pridi fprecbetKunb fchreU ben nutjjfe.)
Pritifk, m. ber ©rucf. Pritifkanje «. baš '»'litbrucfen. Pritifliati, am unb Verlängert priti fkävati, am v. impf.
ritifniti, nem v. pf. anbrttcfen, Ju=
riiefen.
Pritkáti, tkám ttnb tkém v.pf. a n= meben, (ein <8tM) baju mebeit.
P r i t k n i t i fe, nem fe v.r.pf. (zhefar) anrtíhren, beruhren.
Prit ó s hi ti fe, im fe f. r. pf. ftdj beflagen.
Pri t iip it i, im v.pf fhtmpf machen — Te v. r. pf. flumpf merben.
Privábiti, im v. pf. unb privabljati, aru v. irnpf. herbei Iocfen.
Privaditi, im -v. pf. unb privajati, am v. impf. angemófmen.
P r i v á 1 i t i, im r. pf. herbei tvaljen.
P r i v á s h a t i , am v. impf juftthren.
P r i v é f t i, védein v. pf. herbei fahren.
P r i v é s a t i, shem v. pf. anbinben , jubinben.
P r i v i j a t i, am v. impf. unb priviti , i jem v. pf. baran roicfeln.
P r i v 1 á z h i t i, im v. pf. nach unb nacb herbei fcbleppen.
P r i v 1 é z h e n j e, n. bie i>erbei= fdjfeppung, bie (Sinjiehuitg. Privlézhi, zhem v. pf. herju fcbleppen.
P r i v ó s h n j a, /. bie 3"fuhr'
Privre z hi, vershem pf. ^ittjlt merfen fadjicerej.
Privséti, vsámem ober vsémem v. pf. hinjuitehmen.
P r i z é p i t i , im v. pf. pfropfen.
Pri z ha, f ber 3«"ge, ber 3ugen-jeuge; bie ©egenmart.
Prizhákanje, n. bie (Srmarfung. Prizhákati, am x>. pf. unb prizha-kováti, kújem v. impf. encarten.
P r i z h a t i , am v. impf. jetigen, 3eugnijj geben. Prizhba, prizhva f. baá 3eugni0. Prizhen , zhna, zimo adj. gegenmártig. Prizhnoft f. bie ©egenmart.
P r i 7. h é t i, zhném v. pf. anfangen, beginnen. Prizbétik, tka m. "ber 2tnfang, ber SBegtnn.
P r i z h i j ó z h , part. anroefenb, gegen= roárfig. Prizhijózhnik m., ber mcfenbe. Prizhijózhnoft f. bie '»'111= roefenijeit, bie ©egenroart.
Prizhiniti, gem. prizliiniti, im v.pf. unb prizninjati,prithinjávati, am v. impf. »erurfadjen.
iPrizhkati, am, gem. prizhováti, zhújem v. impf. jeugen, 3e«gni§
¡ geben. Prizhnoft j. bte (Segenmart.
Prizho adv. in ©egenrcart, im 95ci--fepn fcoramj. Prisbovanje n. baS Beugen, baS 3eugniji = ©fbeit. P r j i m i k, mka m. ber 3uname, bet 23einame.
Prod, i. proda , proda , produ m.
ber Stbober, ein faitbigeS Ufer; bie SanbbanE; bic (Srau) 3nfef. Prode /. pl. bic Srauinfeln. Prodaj, gent. prodaj m. ur.b prodaja f. ber Serfauf. Prodajanje n. ba§ ŠerEattfen. Prodajati, am ober prodajavati, am v. impf. »erEaufen, mit SßerEaufen befebäftiget feptt: sijala prodajati, 9Jfau(affen feil fjaben; ne
prodajaj köslie , dokler medved v' berlogi tizhi, »crEaufe bie -£>aut nidjf, fo lange ber S5är nod) tn ber -öö^ie fieeft, 'ober, mac^e o(;ne ben SBirfi; nicbt bie 9ted)itung. Prodajaviz, vza m. prodajävka f. ber SSerEäufer, bic —init. Prodanje n. ber SBerfauf. Prodati, am v. pf. »erEaufen. Pro-däven, vna, vno adj. »erEauflid;.
Prodavniza f. baS 23<rfaufSgeit>oibe. Prodekalniza, (etg. Eroat.) f-
bic Sanjet. Pro de z, m. ber Sdjober. Proga,/, bie Strieme. Progät adj.
flriemig, »oU Striemen. Progi a, f. bie Sdjltnge (gem. ber
Slang) jttm gangen. Pro Ten, adj. £irS ..., »on £irS: profena kafha, profena flama, ber •Öirfebrei, baS -ÖtrSflrol;. Profeniza, profenifkniza f. baS J^icöflrof). Pro-lenizhen, zhna , zlino adj. »on •inrfejttof).
Prolcnjak, m. eine 2irt brauner,
eßbarer (Srbfcbroämmc. P r 6 f e n z , m. etn bet J&ocbseiten iib= lidj geroefener iörotEucfyen; ber 5Ronat januar.
Profezhen, zlina, zhno adj. SSitt...,
bittlid), ißiffcn entfjattenb. Profinz, v. Profenz. P r ö T i fli e, profifhzhe n. ber iiirfeacfer. Pro fit i, gem. pro Citi, profini, profil, profhen v. impf. (kogar sakar ober kogar kar) bitten. Profnjazhiti, im u. impf, betteln. Profo, audj proTo n. ber -ipirS, ber JjMtfett (Panicum. miliaceum. L.). jProfomlatez, profomlatizh m. ber $itfcbref<tyet.
Profora,/ bie 'Pfanne.
Proft, adj. frei, lebig, ioS; einfältig.
Proftertjc, n. bie Ausbreitung. Proftirati, am v. impj. ausbreiten, ausbeuten.
Proftnili, m. ber gretyerr.
Proftopuftiti , im v. pf. frei* raffe». Proftopuüienje «. bie g«t= faffung.
Pröftor, proftora m. ber 9iaum. Proftoren, rna, rno adj. geräumig fspatiosusj. Proftoritj , im v. pf. SKaum magert. Proftöriz, rza m.d. ein Efeiner Dtaum.
Proftorojen, part. freigeboren.
Proftoferzhen, zhna, zhno adj. frei= mütfjig. Proftoferzhnoft/. bergrei= mutf), bie greimüffugfeii. Proftol't, proftözha f. bie gretf;eit. Proftöftin adj. ber greil)eit.
Proft ran, adj. n>eit, geräumig, auö= gebreifet.
Proft reti, ftrem v. pf. ausbreiten, ausbelmcit.
Profhen, fhna, Hino adj. 5Mff„., Sitten enti;afteub: pröfhno pifmo, bie S5tttfd)rift. Proflienje n. bie iöittc, baS 2lnfud)en; baS Sirdjenfeft, bie ©aUfa()rf. Pröfhljiy adj. bittUd;. Profhnik , aud) proihnik m. profli-niza f. ber gürbitter; ber aSiftjleller, bie —inn.
Pröfhnja,/. bie SSitte: proHinjo imam do vat, ic^ i;abe eine iöitte an eitd;.
Pro rh n j alt , profhnjäzh m. ber SSeffiet. Profhujäzha bie ©ettle--rinn. Profhniazhenje «. baSSSettcfn. ProIhnjAzhiti, im v. impf, betteln.
Proflit (t) tn. ber ^ixbfl. Prollit-nija / bie Vrobllet.
P r o s i m i z , mza m. ber iöioiiat 3attuar.
Pro t, m. bie ©erte.
Proti, prp. gegen, ju etroaS (im SSerf)älfniffe) gegenüber, entgegen, nacb einem ©egenjtanbe 51t: proti vetru, gegen ben Sffiinb; proti feverju, jugu, sahodu, is-hodu, gegen 9?orben, Sftbett, SfBeften, Offen; dve proti fhlirem je kakor fheft proti dva-näjftim,jt»ei ju »ier »er(;äft fid) roie fedi» 511 jrooff; proti Düncju, nacb ©iett 51t.
P r o t i b r a n , 1.. protibrana, pro-tibranü m. bie ©egentoetjr.
Protigovor, govora m. bie ©it>er= reîfc. Protigovorénje n. baS ©iber» fprccben. Protigovoriti, im v. impf. (kômur) tt>iberfprc(beit.
P r o t i m 6 z h , mozlii/. bic ©egenïraft.
Protiléten, tna, tno adj. grill;» lingS...; protiléten dàn, ber grû^» ïiixgêfag. Protilétik, tka m. proti-létje n. ber gritl)ling.
Protin, m. btc @id)f, baSBippecicitt.
Protinasnâmik, mka m. bie ©e= genanseige.
Protinôgnik, protinôshiz, shza m. ber ©egenfiijiler.
Proti fi lenje, n. bas <£nf§egen= brâttgett. Protifiliti, im v. impf. ftcb ènfgegen brângen.
Protiftàti, ftojim v. impf. gegen» iiber ftefien. Protiftojézh part. ge= genûber fîe^enb.
Proti ftàva, f. protiftâvik, vka m. ber ©iberfianb. Protiftâviti fe, im fe t>. r. impf. ftcb roiberfefeen.
P r o t i t i, im impf (kômur) brof>ert.
P r o t i v e n , vna , vno adj. enfgegett» gefcfcf, feiliblicb : protivenkrémplizh, ber ©iberljaîen. Protiviti fe, im fe v. r. impf ftcb roiberfefccn, ©iber» flemb ieiften. Protivnik m. ber 0eg» ner, ber ©iberfacber. Protivnoft f. bie geinbfid;feif.
Prôtje, n. (coll) bie ©erfen t'iber= haupf, bas ©e|îrâucb, bas iîopfljols.
P r o v o, n. ber ©off ber ©erecbtigieif (bei bett alfen ©laroen).
Prôzh, adv. iveg, ab »on —, eni» fernf von —.
Prozhodbérati, am v. impf ttnb prozliodbrâti, bèrem v. pf bitreb baS ©egflaubctt abfonbern.
P r ù h t i t i, im v. impf. fdielfen.
P ritka,/. ber ©fu(>l, bie SSanf; ber ©djciniel. Prùzhiza f. d. baS ©tiif>l= d;cn ; ein fleiner ©d/âmef.
Prùngel}, prùngeljna m. eiit ïlei» ner SBlocf.
Pfina, f. ber Sîupfen.
Pfiliati, and) pfizliati, am itnb pfizhàti , zliim v. impf. jifcbeil. Pfik m. ber 3ifd>er (¡ibilus).
P f i z a , f. bie ôttnbintt. Pfizliik , zlika m. d. baS Jbtinbdjen. Pfizhin adj. ber J&iinbinn. Pfishji adj. ber » Jbûnbtnnett , bûnbifcb.
P f o f t, i. pfofti, pfofti/i bie ©chmadj»
rebe. Pfovänje n. baS ©cbinäben, baS ©ebimpfen. Pfoväti, pfujem v. impf fcbmcüjert, febimpfen. Pfoven, vna, vno adj. fd?mdtic(?. Pfüja f. ber ©ebimpf.
P f Ii e n i z a, f. ber ©eisen (triticum
vulgare. Linn.)-, s'ljuliko pftie-nizo isrüti, baS Sinb mit bem feabe ausgießen. Pflienizhak, pflienizliek m. baS SBeijenbrof. Pflienizhen, zhna, zhno adj. ©eisen..., von ©eisen. Pfhenizhifhe , pfhenizhifbzhe n. baS ©eijenfelb, ber ©eijenacfer. Pflie-nizhji ad;'. ©eisen..., von ©eijen. Pfhenizlika, pfhenizhkiza f. d. -ber liebe ®eijen. Pfhenizlinik, pfhe-nizhnjak m. baS ©eisenbrof.
Pfh en o, n. rol;e ©rüfje, E>aS ©eröts.
P f b i z a, /. ber 'Pfeif; baS (Spigramm.
P t i z a, f. (biebter.) ber SSogei.
Ptizh, ptizha m. ber SSogei. Pti-zhar, rja rn. ber SSogler, ber SSogeU fänger, ber 23ogeI|M!er. Ptizliärniza (*) f. baS S3ogeli>auS, baS SSogelbatrtr. Ptizhärov adj. beS SSogelfängerS. PtizliärQii adj. SBogelfänger .... nacb 2lrt ber ©ogelfänger. Ptizharftvo «. ber SSogetfang. Ptizhek m. d. ein Heiner SBogel. Ptizhiza/ d. (bitter.) ein iletner SSogei. Ptizhjek m. bec aSogelmift. Ptizliji adj. Sögel..., Von Sögeln: ptizlije perefze, bie SSogetfeber. Ptizhniza,/. ber SSogef* berb. Ptizliogledftvo (*) n. bie S5o* getbeuterci.
Ptuj, adj. fremb. Ptujiz, jza ober ptujnik m. ber grembting (Wann). Ptujika, ptüjka f. ber grembling (eine ©eibsperfon). Ptüjfki adj. fremb. Ptüjfhina f. bie grembe. Ptüjzbev adj. beS grembtingS. Ptujzhevänie n. baS fieben, baS J&ernmmanbeln (roie ein grembling). Ptujzbeväti, am v. impf. a(S ein grembitng leben, herumirren.
P t u t i k a, f. bie Surf etfaube (Columba turtur. Linn.).
Pübe (f) pubeta m. ber 95u6e, ber Änabe. Pubizli m. d. baS;ivtiäbfein, baS ißübdien.
P u d i t i, v. P o d i t i.
P u d r a (f) f. ber (#aar) ^ltber.
P ü f (f) püfa m. bie Rröte (Rana bufo. L i n n.).
Püh, 2. pulia, puhä m. ber ©c^maÖ,
bie Jpeftigfeit, ber ©fofj^ ber Ctualm
(Ímpetus, vapor).
P ú !i a t i , am v. impf. blafen , fcbnauben : tabik puhati , Sabacf raudjen.
Puhel, hla, lilo adj. fdjmammicbt, niibt recfct iernig: puhla (in ©f. vrápava) répa, eine fd)n>amn»id>fe (gem. pamjlige) Kiíbe; púhla pfheniza, fernlofer, leerer ©eijen.
Piili ni ti, nem v. pf. floffen.
Puh ó r, m. bie ©afferblafe.
Púht, 2. púhta, pulita, puhtú m. ber ©uft. Puhtenje «. baá Xluffen; flarfeé Afamen (?). Puhteti, tim, tél v. impf. buften; (latí afamen (V): folsa pobosknemu ne pada na tla , v' vézhnoft puhti, bie £(;ráne beé grommen fallí nidjt auf ben ÍSoben, fie buffet in bie (Sroigfeif.
Púk, v. Polk.
P ú k a t i, am v. impf. aužrattfen.
P u 1 j i t i, im v. impf. auéraufen, auéreifjen; rauben.
P iin grad (f) ber SBaumgarten.
Púnt (f) m. puntarija/. púntanje, púntarflvo n. ber 'Aufru()t, bie (Sm= porung, bie Kebetlion. Puntar, rja m. ber Aufrütjrer, ber (Smporer, ber Sttebell. Puntáriti fe, im fe ober puntarováti Te, újem fe, aud) pún-tati fe, am fe v. r. impf. ftd) em= póren, fid) verfd>n>5ren, eine 33er= fdjioorung sufammenjieljen. Púntarov adj. beé Jiufrü(»reré, beé (Smpóreré. Púntarfki adj. Aufrufjré . • •, auf= nii;rerifd).
Punza,/ (in ber ©fabt Saibad) unb ,«t.) baS Wábdjen; bie ^)uppe; (in ©f.) bie ©d)n>iegermuffer.
Púnzhiza, /. d. ber Augapfel (pu-pilla) ; bie ©amenh«(fe; ein tleineé *Mbd)en.
Púra,/. bie Xrufí;enne, bie íal«ufí= fdje, inbianifcbe í>enne (Gallina indica). Purán m. ber Xrutt>aí>n, ber filter (Gallus indicus). Púre , ■?.. púreta ober puréta n. eilt Stuffjuljn oinie Unterfdjieb beé ©ef(bled;tež.
P ii r g a r (f) rja m. púrgariza /. ber SSiírger, bie — ittn. Púrgarov obet púrgarjev ad¡. be« ©uraer«. Púr-garfki adj. burgerlid). Púrgarftvó n, bie 23nrgerfd>aff.
P ú r j i, adj. Xruf í;aj>n...» »on Ztwt-
(jüímern. Púrman m. ber 1ruff;ahn, ber ^)ufet (Gallus indicus).
Púrpeliza, /. (eine Art beS roilbeit ®íol;né) bie glitfchrofe, bie Slatfc^ rofe (Papaper rhoeas. Lin n.).
Púr z h, m ber 2ruti;al)n, ber <Pttfer.
l'úft., m. ber gafcbittg, bie gaflnacbf.
Púft, adj. óbe, míift, leer, unbebauf. Puftinja /. bie (šinbbe.
Puftiti, ím, púftil ober puftil, pufhčn v. pf. laffen: púfti ga per miri, lafi il;n in ber 9Ju(;e.
Puftováti, ám ober puftújem v. impf. gafhtadpt falten.
Púfha, /. ein leerfte(;enbeš, unbe= roohnfeé íQaucrngut, bie £ube.
Púfhanje, n. baé Saffen; ber Aber* lajš , baá ' 3lber(affen: máti fo k' púfhanji hodili, bie Whtffer ifl »orn Jpaufe meggegattgen, um fid) jut 21ber ju laffen. Púfhati, am v. impf. laffen; lB(ut laffen, 5ur Aber laffen.
P u f.li ¿rja,/ bie (Sinčbe.
Pufliáva, /. bie ÍSüfle. Pufliáven, vna, vno adj. roüft, obe, ungebauf. Pufhávnik m. pufhávniza /. ber (Sinficblcr, bie —inn. Pufhávnifhe n. bie ©inftebelei. Pufhávnoft / bie SBJuflcnei, bie IBiiflung.
Púfhelj (f) 2. púfhija, púflieljna m. ber ©nnb, ber ©fraitg, ber 93ln= menfirauf, ber ©ufdjen.
P Vi f h e 1 j z , m. eine 2lrt f o f) u frut> reifer Aepfel; ba« 95üfd)4>en, baá ©tráugd;en.
Púfherka, f. bie jífaue.
Pú riii z a,/'ber «Pfeil.
Púfhka,/ bie Jlinfe, bie 9?ííd)fe. l'úflikiza / d. eine flcine glinfe, bie pifióle.
Púfhliz, púfhlizhik, v. Púfhelj z.
Púfhnik, m. ber (Sinfiebler.
Púfhniza,/ bie Sanjefte, baá Cag= eifen.
Pufhóba,/. bie fieibe, bie (Sinobc. Puflióben , bna, bno adj. WÍjfl, Un= gebauf, »erlaffen.
Púfhzlia, Puflizliáva, v. Púfha, Pufliáva.
Púsh, v. P ó 1 s h,
P ú s h a, / bie *}>uppe, bie 3>ocfe.
Púshiti fe, and) púsiti fe, ím fe v. r. impf. fid) l)«aren, fid) maufen.
P ú t a, /. bie 95utfe; elit <Bd>meid}tU name, ben befonberá ítiitbcr beit 23ut=
ferfxmttm gefreit: jájze vézh kó puta vé, baá (Si rotíl Eiliger fepn, alé bie £enne.
Putar (f) rja m. ber 25ufíenfragcr. Pútarjev ober pútarov adj. beé SBuftenträgerä. Pútarfk adj. 5Butíen= träger..., nad) 3lrí ber 33uffentrager.
Pútcr (f) tra m. bie SButter.
Púterli, m. baä Jbattbfäßrf;ctt, ber £anbErug ntif einem engen £alfe.
Pútiza, f. d. v. Púta.
Pútperniza, / bie 2Bad)fel feo-tur niaj.
Pú tr a, / ein irbeneé, engf;afjtge§ @efáf.
Púv (t) m. ber 25au. Púvanje/z. baé 35auen. Púvati, am v. impf, bauen.
P uz a , f. (Eroat.) baä OTdbcben. Püzek, zka m. ein 2lnfafe (apejc). Püzha,/ ba$ Sßo(ESmäf;rcben.
Puzhati fe, am fe v. r. impf, ftd)
abgeben, ©emeinfebaft madten : fe nb-zlie s' tebo puzhati, er mill jtcb mit bir nidjt abgeben. Püzliel, 2. puzhela m. bad gaß (in pizhal baS SSierfajj). Puzhelar, rja n. ber gafjbinber, ber 2Jöftd?er. Puzhelarov adj. beS gafjbinberS. Pu-zlielarfki adj. gajjbinber..., roie bie gaßbinber. Puzhelek m. d. baS gäßdjen.
P z h e 1 a, Pzhelnik , v. Bzhela, Bzhelnik,
R.
Raba, / bie 3irbeif, ber ©ebraud) Cususj: ni sa nobeno rabo, er faugt {u Eeiner 2Irbeif; lete bukve fo sa rabo deshelfkih fhol, biefež 23ud; ijt Jtim ©ebraudje ber Sanbfcfeuicn.
R a b e 1 j, rabeljna m. ber ©efearf* ridjter.
Rabiti, bim , bil, bljen o. impf gebrattdjen (uti).
R A b O t, a it d> rabota f. bie grofetie, ber groi;nbien|i (Kobotf;). Rabo-tenje n. bas grbljnen (Siobotljen). Rabotiti, im v. impf. froi;nen, groI;nbiettfle leiflen. Rabotnik ober rabotnik, rabozhan ober rabozlianj m. ber grofmer (ftobotijer). Rab-ftvo n. bie 2lrbeif, bie grobne.
Rab u ha,/, ba« @ef itmmel, ber 2iuf= lattf, ber Iždrm.
Rabiiranje, n. baž Siadjlefett; bie 9iarf)lefe. Raburati, am v. impf. 9iad)Iefe I;alten. Raburiza / baž CefeEorn.
Rad, rada, rado adj. gern: ozhe bi radi fpali, ber SSafer mocbte gern fdjlafcit ; nabrufhen nosil rad reshe, ein g.'fcbliffenež OTeffer fdmeibet gut; kar mazhka rodi, rado mifhi lovi, roaž »on ižafsen Eontmf, miti maufen, ber ;>lpfel falft ntd>t roeit »om ©tam= nte; fam rad je k' foldatom Utopil, er ijt freiroitlig jum 9Mifar gegan= gen; tudi fvoje fovrashnike moramo radi imeti, atteb unfere geinbe ' mujfen toir gern fjaben; po hudi to-
varfhiji rada glava boli, böfe ©e» feilfd&aff »erbirbt gute ©itten (»erur= facbf tKeue).
Radegaft, m. ber ©dju&goft, ber ©oft ber greube.
Radodaren, rna, rno itnb rado-dajaven, vna, vno adj. freigebig. Radodajävnoft, radodärnoft, rado-danoft /. bie greigebigfeit. (©inb (auter itnglücflid) tteugelnlbefe JBors ter).
Rad oft, aud) radöft f. bie greube, bas Vergnügen; bie ©ontte (V). RA-doften , ftna , ftno adj. greuben..., freuben»otl. Radoftljiv adj. erfreu= li^. Radoftljivoft / bie (Irfreulitfes Eeit. Radovänje n'. baž grolllocfen. Radoväti fe, düjeni fe v. r. impf. fid> flarE freuen, frofelocfen (exultare). Radoväviz, vza m. ber grofeloiJer.
Radoveden, dna, dno adj. n>t§= begierig. Radovednoft /. bie 5Bi|= begterbe.
Radovedzlien, zlina, zhno adj. borroi&ig, neugierig. Radovedzhnoft f. ber ŠSortDi^.
Ra dovoljen, Ijna , Ijno adj, gut' toitlig, freiroitlig. Radovoljnik m. ber grein>it(ige. Radovoljnoft /. bie öutmitligEeit, bie greimilligEeit.
R a g 1 i z a , /. bie ©tange.
Ragljati, am unb ragotati, am ober gözhem v. impf, roie bie Eaubfröfc^e febreien, qttaefen.
|RAh, au4>rähel, hla, hlo adj. ioefer.
poróé, gelinb, leife: ráhla beleda slobnoft vtoláshi, ein gelinbeé©ort bampfet ben Umnufh; ráho de hodi, déte fpi, gci;e boch lri¿e, baé jíinb fdjlaff; térdi kruli teshko jedem, ker néjmam sóbi, ráhiga fhé pázli, parteé íSrot effe id? ferner, weil id> íeine S^íme habe, meicheé root>l nocí). Kahliza,/, ber ©ollfamm, bie Kar» baffehe.
Rahljanje, n. baé ßoefern, baé 2íuf-lotfem. Rahljati , ám v. impf, lo» (fern, loefer machen. RáhloTt, rahlóft/. bie ©elinbigfeit. Ráj, raja m. ber Sanj, ber Steigen: nebéfhki, fvéti, fvétli ober vézhni ráj, baé íParabieé. Rájanje n. baé Saneen. Rájati, am v. impf, tanjen. Rájaviz, vza m. ber Sánjer. Raja-viza, rájavka/ bie Sanjerinn. Ra-jirhe n. baé iSallljaué, ber Sanjplafc. Rájizh m. baé Sánjchen. Raj í i a, f. ber ©foef; eine bünne,
lange ©fange. Rájni, adj. ^parabiefeé..., parabiefifd). Ráj ni k, m. ber 9tame einer spanje, heilirafttg bei jeber burch ©äffen bei» gebrachten Sßermunbung. Räjnki, rájnza, rajnko, in mannen ©egenben auch rájnfki adj. feiig, »er» jlorben (defunetusJ: mój rájnki özlia, moja rájnza máti, moje rájnko dekle, mein feiger SSafer, meine feüge UJiuiter u. f. w. Rájnifh, auch rájnfheli, fhka m.
ber ©ulbeit. Ráj Sha (t) /. bie Keife. Rájshati,
am i>. impf, reifen. Ráj tat i (t) am v. impf, rechnen; fmo Ii nekaj rájtali, mir haben Ulté mit einanber befprocheit. Rájtanje n. baé Rechnen. Rájtinga f. bie Kech» itung.
Rák, ráka m. ber Krebé (cáncer): rákam shvishgati, vergebliche Singe tlurn, leereé ©froh brefehen. Ráka,/. ber örabl;ügel. Rakár, rja m. ber Krebähänbler,
überhaupt ber Krebfenmann. Ráke, f. pl. bie ffiafferleifung, ber Süfühlgang: je perprávno, kakor ráke in satórniza , eé ifl guf auge» legt,- wie eine ©afferleifüng unb ©afferfperre. R áke z, m. d. ein Sleiner, junger Krebž.
R a k i t a , /. bie 25acbtt>eibe (siler). Rakitje, rakitovje n. (coll) eine OTenge ©achmeiben, baé S&achmeiben» gehóíj. Rakitov adj. bachroeiben, »on Sachmeiben. Raliitoviz, vza m. bie 25ad;roeibengegenb. Rakitovka J. bie 53ad;meibengerte, bie Sachroeibenrufhe.
Rákov, adj. Krebé..., »on Srebfen: rákove fhkárje, bie Krebéfcheren. Rákoviza f. baé Kreb黩eibd?en.
HA], i. ráli ober rali /. baé Mern. Ralo n. ber Jbalbpflug.
Rama, f unb ramiza /. d. bie 2lch» fel (humerus): imá krájnfke rame, er f»at frainifehe b. i. fiarte ©d)ul= fern. Rámeniza /. bie 2lchfelfchnnr.
Rarnufh, m. baé ©efofe (nad» ©ufém.).
Rán, adj. frül;, frühseitig: ráne hrúfhke, SSirnen, bie früh teif mer» ben; rana media, bie grühmeffe; rano vftáti, früh, 3eiten auf» fleten.
Rana, f. bie ffiunbe. Ránenje n. bie SSermunbung. Ráneniz, n.za m. ber SGermunbefe. Rániti, im y. pf. (ober v. impf. (?) unb orániti baé ^erfeíti»um) »ermunben: me je ranil, er h<*t mtch »ermunbef.
R á n j k i, v. Rájnki.
Ráno, adv. früh TOorgené, fríihjei» fig. Ráno n. ber frülje Slorgett: sá rána (fo mié sa dné), aud> sará-no, fo lange eé nocí» Xag ifl.
R a n o z é 1 n i k (*) m. ber ffiunbarsf, ber (Shtrurg. Ranozélnoft /. bie ©unbarjneífunfl. Ranozélfki adj. munbarjtlid). .
Ránta,/. eine lan^e ©fattge, ein nut efmaé bel;auener, bunner 35aumfiamm, utn ©eingarfen, ©eiben u. bgl. ju »erjaimen, bie Caffe nuf ©agen.
Rántaha, audj rántolia/. ein gro». beS Ceinfuch, baé man jur 3ett beé ©efreibeeinlegenS unter bie Catten (ranta) auébreifef.
Rantifhe, n. ber ©enfenfliel.
Ránzhoha,/ ber í»alb|liefel.
RaTketáti, ám ober ralíiézhem, rafkézhem v. impf. roiehern,
Rafkidati, v. Raskídati.
R á fo h e, /. pl. bie £eugabel.
RaTol, m. baé Caab (nac| ©uf ém.).
Rá'foj'j e, n. (coll) bie ©etreibefpts fcen,*ie Dlifpen.
Rafpénjati, rafpéti, v. Raspé-njati, raspéti.
Râft, 2. rafti f. waê
bie Jruchf ; ben SBachêfhum, berffiuc&è.
Raft.ijati, am v. impf. fchmeljen, Serlaffen.
Ràfti, ràfem, aud; ràftiti, im v. impf, wadjfen.
Ra rtlin a, /. baê ©ewâchâ. Ra-ftlinjc n. (coli) bie ©ewâcbfe.
Raftljivoft (*) f. ber ffiudj«.
Ràrha,/ berîôuchâ, ber T8ad)M(;uto. Ràflienoft (*)/. bie SSegefafiott.
Ràfhiti, im v. iinpj. auflodern, locfer machen ; reijen, fjefeen, wühlen.
Ras, prp. gem. untrennbar jer«, »ers u. f. w-, in Oberfr. unb einigen ©e5 genben jtârnfenê wirb eê auch getrennt gebraucht : raspözhiti, jerfpringen ; rasvàditi, »erwohnen ; ras könja ftö-piti, vom (}>ferbe fieigen ; ras drévo vséti, vom 23auine herab nehmen ; je padel ras ftrého, er ifl »om ®a= d;e gefallen.
Hasirati, am i'.impf, auèeinanbet pflügen.
Rasbeg, m. rasbésbanje, rasbeshâ-nje n. bie glucht nach allen Seiten
(diffugium). Rasbégniti, nem «nb rasDcsliati, rasbesliati , beshim v. pf. unb rasbegovàti, gùjem (eig. tann man rasbegùjem nidjt fagen) v. impf, nach allen Seiten entfliegen
(diffusere).
Rasbijanje, n. baê 3«W<*9en, baê Bfflören ; baê Samten. Rasbi-jati, am v. impf, unb rasbiti, ijcm xi. p f. jerftören, serfcbfagen ; lärmen ; rasbiti fe, jerfchlageit werben, jer= fallen.
Rasbogati fe, am fe v. r. pf. ftdj »ertragen, ftcb vergleichen : mi bräti fe lâhko rasbogamo, wir SSrüber »erfragen unê leimt.
Rasbôj, 2. rasboja m. ber ©fragen» raub. Rasbojnik m. ber Straßen» räuber. Rasböjnoft f. rasböjnftvo n. bie Strafjenräuberei. Rasbojnfki adj. ftrafSenräuberifch, aufrül;rerifd).
Ras bor a, f. bie ßaitgwiebe beim Sßagen.
Rasböta,/? ber ßärm.
* Rasbràti, bèrem, bràl, brâi^ x>. pf. auêetnanber lefen, auê^itanber îiauben.
Rasdâjati, am v. pf. nach unb nach an SSerfcfyiebene »erteilen, »er» fchenfen.
Ras d an i Li, im v. pf. rasdanovàti, niijem v. impf, erhellen, f)ell machen ; — fe v. r. pf. bell werben.
Rasdâti, ani x>. pf. 'ilUeê vertierten, »erfcbenfen.
Rasdél , auch rasdélik , lka m. ber abfdjniff, bie 2lbff>eilung. Rasdélenje n. bie	Rasdéliti, im
ober rasdeliti, im v. pf. jerfljeilen, »erteilen, auêfpenben ; — fe v. r. pf. jerfaflen, ftd> teilen.
Rasdelitljiv , adj. jerfbertbar. Rasdelitljivoft f. bie 3erfbei(barfeit. Rasdelovânje n. baê 3lbtt>eilen. Ras-delovâti , lùjem ober rasdélvati , am v. impf, abheilen, jertheilen.
R a s d è r t, part, jerftort, niebergeriffen. Rasdertija/ bte 3erftorung, ber 3wift.
Ras dévati, am v. pf nach unb nach 2Weê auê einanber fegen.
Rasdir, m. ber ßwiff. Rasdirati, am v. impf, jerflören, nieberreigen, abbrechen.
R a s d j à t i, dénem v. pf. auê ein» anber legen.
R a s d r à b 1 j a t i, am v. impf. jer= brôcfeln, jerflürfeln.
Rasdrâpati, am t;. pf jerfra^en , jerlumpf machen.
Ras dràshiti, im v. pf. aufreijen, äum 3orne reijen. Rasdràshba f bie 21ufrei5ung, bie Jpefeutig.
Rasdréti, dércm v. pf. jerflören, nieberreifien, abbrechen.
Rasdrâbiti, im ober rasdrobiti, im v. pf. jerftücfeln, jerbröcfeln. Rasdroblenje n. bie 3erftücfelung, bie 3ecbrôcfelung.
Rasdrvisniti, nem v. pj. jermal)» feit, jermalmen, swifchen ben gingern jerbrücfen.
Rasdrüshenje, n. bie Scheibung. Rasdriishiti , im v. pf. fcheiben. Rasdrusbljiv adj. trennbar Ras-drushljivoft f. bie "Srennbarfeit.
Rasdvojiti, im v. pf. in jwei Steile fl)ei(en ; entzweien ; — fe t> r. pj. in sroei ïbeile verfallen ; fich enf» jweien, uneinê werben. Rasdvöjnolt f. bie (Snfsweiitng, bie 3wifligfeit.
Rasen, sna, sno adj. »erfchieben (diversus, varius).
Rasganjati, am v. impf, nach allen Seifen au« einanber treiben, jertreiben. Rasgänjba/. bie Auseinanberfreibung.
11 a s g ('■ r n i t i, nem v. pf. ausbreiten, auSeinauberbreifen. Rasgernjen pari. ausgebreitet, auSeinanber gebreitet.
Rasgetati, am ober rasgezhem , rasgezhem v. impf. wiehern.
Rosgibanje, «.bie Bewegung. Rasgibati , am ober bljem v. pf. bltrcb unb burd; bewegen.
Rasglafen, fna , Tno adj. lautbar. Rasglafiti, im v. pf. unb rasglafo-vati, füjem v. impf, ben Äuf wer» breiten, lautbar ma'djen: rasgläfite me, i(;r bringet ntid) unter bie ßeufe. Rasglafilo n. bie ßauffoirmaebung: golpodovo rasglafilo, bie (Srfcbeinung beS #errn. Rasgläfnoft f. bie Cauf* barmatfeung.
Rasgled, aud) rasgledik , dka m. bie AuSftcbt; bie (Sini'icbf. Rasgledälo (*) n. ber Spiegel. Rasgledati, am v. pf. unb rasgledavati, am ober rasgledovati, düjem v. impf. but'd)=
ftbauen , burdjfudjen , burebprufen, einfeben, begreifen.
Rasenäti, rasshenem ober gem. ra-seshenem v. pf. auSeinanber treiben, mit ©erraff nad> allen Seifen auSein= anber treiben, jerftreuen: vinoje föd rasgnalo, ber ©ein l;af baS gaß jer» fprengf, ganj auSeinanber getrieben; sholnirji fo derhnl i-asgnäli, bieSol' baten haben ben "Pöbel auSeinanber ge= jagt, nacb allen Sr'fc" vertrieben.
R-asgöjsdan, part. wilb, barbarifeb.
Rasgon, m. ober räsgona f. baS ©rabeben, bie gurd;e jwifcbe'n jwei Acferbeefen.
Rasgöniti, v. Rasgnati.
Rasgovarjati, am v. impf, abban* beln, 5. 23. eine Älage u. bgl.; — fe p. r. impf. Mücffpracbe pflegen.
Rasgövor, rasgovöra m. bie 9tttif> fpradje, bie llnferrebung: pilmeni rasgovor, eine fcbrtffliebc llnferrebung. llasgovören ober rasgovoren, rna, rno adj. berebf (dissertus).
Rasgräbiti, im v. pf. berauben. Rasgräbljenje n. bie Beraubung.
R a s g r a b 1 j ä t i, am v. pf. auSetn» anber reeben, auSeinanber l)arten.
Rasgrinjati, am v. impf. auSbrct» ten, auSeinanber breiten.
Rasgrifti, aud) rasgristi, sem v. pt. entjwei beijjen.
Rasgubiti, im v. pf. nach unb nacb, bie unb ba Alles verlieren: ko fmo domó Ulli, fmo fe vfi rasgúbili, als wir nachlaufe gingen, haben wir uns alle verloren.
Ras-hájanje, n. baS AuSeinanber= geben; baS Spajiren. Ras-hájati, am v. impf. auSeiitanbcr geljen, ftcb allmälig entfernen ; — fe v. r. impf. fid; ergeben, fpajiwn. Ras-liód m. ober ras-hójenje n. bie SJewegung, bie (Sommofion. Ras-hóditi fe, im fe v. r. pf. einen flarfen Spajirgang fljun.
Rasiti, idein v. pf. aueb rasiti fe v. r. pf. auSeinanber geben, jtd) jer* flreuen: vefélimo fe brátje, kdár fe vidiino, sháloftni poftójmo, kdár rasidemo, freuen wir uns, wann wir uns feben, frauern wir, wann wir auSeinanber geben, einer ben anbern »erlaffen.	r
Rasjéfti, jém ober jedem pf. entzwei beißen, {«beißen.
Rasjésiti, im ober rasjpsiti, 1111 v- P.f erjtirnen, aufbringen, jornig machen.
Rasjokáti fe, áin fe ober rasjú-kati fe , józliem fe v. r. pf. in lau* fes ÍBeinen ausbrechen, fiebausweinen.
R a s k a d i t i, im v. pf. Wte Raucb auSeinanber treiben unb jerflreuen, jerfláuben; — fe v. r. pf. wie9íaud> jerflreut werben, »erraitdjen.
R a s k á 1 a t i, am v. pf. jerfpaffín, enfjwei fpalfen.
Raskápati, am ober pljem i>. irnj>f. auSeinanber graben; bie (Srbe serwíí^ len, ¿erfragen, wie}. 25. ^üb"«.
Raskásati, shem v. pf. beuflicb, begreiflich machen.
R a s k á z h i t i, im v. pf. aufbringen, recht jornig machen, giftig machen.
Rasketáti, v. Rafketáti.
Raskládati, am ober rasliladováti, dújem v. impf. auSeinanber legen, auslegen, jerlegcn; erHären.
RasklAti, koljem, klál , klán v. pf. enfswei fpalfen, jerfpalfen; (von Hüffen u. bgl.) aufbeißen, aufbrechen.
Rasklávati, am », impf offnen, auffpalfcn; — fe v. r. impf, fic^ offnen, befonbers »on Snofpen.
R a s k 1 é m a t i, am v.pf. auâeinanber bringen.
lias kloniti, im v.pf. tmb rasklé-
Îiati, pljem v. impf. atlffdjließen. {asklépanje n. baê Vtuffcbiießen.
RaskopAti, kopljein v.pf. auSein* anbcr graben. S3ergleicbe It a s k A p a t i.
R a s k 6 fi t i, im v. pf. jerftücfcn.
R a s k o v â t i, Ain obet' kujem v. pf. jerfcbmieben.
RaskrezhAti, âtn oberraskrékniti, nem v. pf. unb raskrezhAvati, am ober raskrezhovAti, zliùjem v. impf. auSeinanber flreefeit, j. SS. bie Siiße.
Ras k ri t i, ijem v.pf. unb raskri-vati, am v. impf, aufbecfen, abbe* cfen, enthüllen.
Raskr opiti, gem. raskropiti, im v. pf. jetflreuen : l'ovràshnika raskropiti, ben geinb jerflreuen, in bie 5iud)t fcblagen. Raskroplénje n. bte 3er|îreuung", bie Berfprengting.
Raslàga,/, bie Auslegung, bie (Sr* örterung, bie (SrElâruiig ; bie Serie* gung. Raslâganje n. baê 2luStegen. RaslAgali, am v. impf auslegen, erörtern, inferprefiren; ¿erlegen.
R a s 1 A k a, f. baê öeipüfjl.
Rasi à ma t i, ml jem v. pf. ¿erbrechen.
R a s 1 é g a n j e , n. baê ffiSiberballen. Raslégati fe , am fe v. r. impf mi» betI)aUen, tönen, fcballen : petje fe raslega, ber ©efaitg tönt, fd)a(If.
R a s i è f k n e n j e, «.bie VlufEnaef nng. Raslčfkniti, nem t>. pf. aufEnacfeit, entbülfen, entböten.
Rasiez Iii, z he m v. pf auêeinanber Sieben, »erjiefjen.
Ras lika, / bie îiifferenj, ber Unter* fcbieb.
R a s 1 i j a n j e, n. baê SBergießen, baê 9Serfd)ütten. Raslijati, raslivati, ain v. impf, unb rasi iti, ijem v. pf. einen Çûffigeu Körper, befonberê aitê Unvorficbtigfeit ausfließen (äffen, »er* gießen, »erfdmften; — fe- v. r.impf. unb v. r. pf. auSgefd>üttet werben, jerfließen : po vfi sémlji fe rasliti, fié iiber bie ganje (Srbe ausgießen, bie* felbe überfdjwcnunen.
RAslizhen, zlina, zhno adj. »er* fdneben. Ràslizhnoft f. bie 3Serfd)ie* * benbeif.
Rasloshen, slina, shno adj. um* jlänblid), beutlicb.
R a s 1 ó sh i t i, im v.pf auslegen, 2t0eS berauSlegen; erörtern, inferpretiren.
Raslöshnoft,y. bieSeutlicbEeit, bie tlmfiän&iic^Peii.
Raslózhen, zima, zlino adj. beut* lid), umflánb(id): raslózhno mu po-véj, fage eS i(;m beutlid), {teile es ibm beutlicb »or.
R a s 1 ó z h i k , zhka m. ber Unterfcbieb. Raslózliiti, im v. pf. unterfcbeiben, fdjeiben, trennen.
Raslózhnoft, f. bie SeutlicbEett, bie Unterfcbeibung.
RasmAkati, am ober mAzhem v. impf, ¿erweichen, roeicb macben ; — fe v. r. impf, ¿erweichen, weichen.
Uasmákfiiti, nem v.pf. ¿er¿upfen.
RasmAsati, shem v. pf. jerfcbmie* ren, auSeinanber fcbmieren.
Rasmérenje, n. bie ilbmeffung. Rasmériti, im v. pf. abmeffen, aus* meffen. Rasmérnik, rasméresli m. ber 21bmeffer.
Rasmefariti, im v.pf. ¿erfleifcben, ¿erfleifcbern.
Rasmefti, métein v. pf. unb ras-métati, am x>. impf, ¿erfehren, aus* einanber festen.
Rasmét, m. ber Schutt.
Rasmetáti, ám ober rasmézhem v. pf. ¿ermerfen, auSeinanber werfen.
Rasméti, mánem v. pf. ¿erreiben, in «Saitb, Staub »erwaiibeln.
Rasmika ti, am ober rasmizliem v. pf. ¿er¿upfen, ¿er¿aufen.
Rasmiriti, im v.pf. unruhig ma* eben; — fe v.r.pf. unruhig werben.
Ra s mifhl já va 11, am ober rasmi-fhljováti, Ijújem v. impf, nad); benfen , naebfinnen. Rasmifhljén part. in ©ebanfen ¿erflreut. Rasmi-fhljenoft f. ber 3ufianb, ba man in öebanfen jerflreut ifi.
Rasmléti, rasméljem v. pf ¿er* mahlen, in ajleíjí »erwanbeln, jerrei* ben; — fe v. r. pf. jermal;len wer* ben, ¿u Webi werben.
RasmodrovAti, am ober drújein v.pf. ergrübeln. erElügeín, burd; eine affeEtirte 'Z?ei$heit herausbringen.
Rasmozfifti, gem. rasmózhiti , im
v. pf. ¿erweichen, weich macben ; — fe v.r.pf. ¡ich jerweieben, weich werben.
RasmuliovAti, liujem v. pf. er* grübeln, erElügeín.
Rasnafhanje, n. baS SPerleumbeit. Rasnafliati, am v. impf, ftd) mit 2tuScinanberfragen befc&äftigen; »er» teumben, ausrichten. Rasnafhav adj. »erleumberifeb. RasnAfhaviz ober ras-nafbaviz, vza m. rasnafhAvka f. ber SSerleumber, bie —inn. Rasna-rhavoft f. bie ©igenfebaft, gerne 511 »erleumb'en, uerleumberifdjeS ffiefen.
Rasnefti, auch rasnrfti, fem v. pf. auSeinanber tragen, «¡erfragen; jerftören ; »erleumben : rasnefete me, tf>r jerreißet mich (5. 55. »or Cicbe, »or 3ubringlid)tcit, aud) »or ©ufl;), aud): it>r bringet mich unter bie ßeufe, macht mid) berüchtigt, »erleümbet mich.
R a s n e t i fe, im fe i>. r. impf fiel) ausbreiten, fidj »erbreiten: po deshc-lah fe rasneti, über ganje ßänber ftcb »erbreifen.
R a s n e t i t i, im v. pf. aufheijen.
Rasnisati, nanisgati, am v. pf. efmaS Angefaßtes 5. 25. perlen auf« fäfern, auSeinanber faffen.
Räsno, adv. »erfd)iebentlid) (varia-timj. Rasnoft (*) /. bie 93erfchie= bentjeit (variatio, dijfercntia).
Rasnovanjc (*) n. bie 5ßerfd>ieben= beif, bie Sßeränberung (variatio). Rasnovati (*) nüjem u. impf. »er= febieben fepn, variiren (variari).
Rasodberanje, n. baS 2luSfcbei= ben, baS AuSeinanber;E(auben. Ras-
odberati , rasodbirati, am v. impf unb rasodbräti, berem v. pf. auS= Reiben, auSeinanber f tauben, aus ei ner Wenge heraug abfonbern (baS weniger obsr mef;r 25raud;bare).
Rasodenje, n. rasodevfhina f. bie Offenbarung. Rasodeti, denem v. pf. unb rasodevati, am v. impf. aufbeefen, enthüllen, enfbetfen, an'S Uicbt bringen, offenbaren; rasodeti fe v. r. pf. ftd; offenbaren, fieb äuf= fern; eig. fieb aufbeefen, fieb enfhük Icn, bie -Sülle »on ftcb wegnehmen. Ra^odevAzh m. ber ©ntbeefer , ber Offenbaicr.
Rasodlozhen, part. auSgefd)icben. Rasodlozliiti, im x>. pj. auSfdjeibett, ausfonbern (aus einer Wenge »on...).
RasoglAv, adj. unbebeeff", mit ettf= blößfcm iiaupfe. RasoglAviti, im v. pf. entbloßen, bloß machen (ben Äopf) abhalftern (baS <|>fcrb).
Rasohlätiti, iin v. pf unb raso-lilAtvati, hlatijem ober rasohlatvati, Am v. impf erweitern, weifer ma= machen; — fe v. r. pf. unb v. r. impf, fich erweitern, weifer werben.
RAsor, 2. rasora m. bie Surcbe b. i. bie »om Wuge aufgeworfene (jrbe.
R a s o r a t i, rasörjem v. pf. bureb ben ij)flug trennen, jeraefern, auSein= anber pflügen.
R a s o s n a t i, Am v. pf. unferfebeiben (discernere).
Ras pa d, 2. raspada m. uitb 2. ras-pAcli, raspadi f. ber Qirifi; eig. ber 3erfatl. RaspAdati, am v. impf. nad? unb nach jerfatlen, atlmälig aus= •einanber fallen. Raspadljiv adj. jer» bred)Iicb, baufällig, hinfällig. Raspa-dljivoft f. bie 3«rbrechlichfeit, bie •Öinfätligfeif.
Rasparat i, am v. pf. jerfrennen (ein Rleib).
R a s p a r t i i a , /. bie Uneinigfeif, ber
Raspafati, Chem v. pf. (kogar) abgürfen, aufgürfen, ben ß$ürfet weg» nehmen; — le v. r. pf. fid) abgürfp, ben (Surfet weglegen.
Raspe ti, pnem, pel, pet v. pf. ausfpantien , auSeinanber fpannen ; (ein 3elt) auffd)lagen; (attfl.) freuji» gen: s' raspčtiini rokAmi, mit auS= gefpannfen, mit offeran 2lrmen. Ras-petje n. bie 'JtuSfpannung; bie jlreu=
Raspifanje, raspifanfe n. bteUm' febreibunej , bie 3«fanimenfchreibung. Raspifati, auch raspifAti, fhem v. pf. unb raspifavati, am ober raspi-fvati, tujem v. impf, umfcbreibcn, baS unorbenflid), serftreuf ©efchriebene in bie gehörige -Orbnung jufammen fchreiben (diseribere).	*
RasplAfhiti, im v. pf. »erfcbeu» eben, auSeinanber fcheuehen (etwas weniger als diffugare).
Ras p lit i, poljem v.pj. jerfdjopfen, auSeinanber fehöpfen.
Rasplefti, plefti, pletem v. pf. aufftecbfeit. Raspletati, am v. impf. mit »'tufflechfcn |ld) befchäffigen.
R a s p 1 j ü n i t i fe, im fe v. r. pf. wie ©peiebet serfallen, jerplafeen (wie j. 25. $u weid;e, faule 2tepfel, iBirnen u. bgl. ju jerfatlen pflegen).
Baspobéeniti, nem unb raspo-bésnati, beshim v. pf. nadj alien ©eiten enfffie(;en (diffugere).
Baspodíti, ím v. pf. »erjcrgen, auSeinanber ¡agen (diffugare).
B a s p ó k , m. raspólia f. ber ©prung, ber SJlifj. Baspóliati, a'm v. pf. nacb unb nacb $erfprittgen.
BaspognAti , poshénem v. pf nad; aüen ©eiten in bie gludjt fd)la= gen (diffugare). .
Baspoloshén, part. audeinanber gelegt, in Oebnuitg geftellt (disposi-tusj; geftimmt, gelaunt, gem. aufge»
legt (compositus e. g. malej. Bas-polóshiti, im v. pf. auéeinanber le= gen; unorbentlid) 'burcfeeinanber ge= roorfene (Sachen (jebe) an ben geí;bri= gen Ort legen (disponere). Baspo-úishnoft f. bie Eaune, bie <Seiíteé= flimmiíng.
Baspólsniti fe, ñera fe v. r. pf. jerfallcn, in eine eticas fiííffige SOtaffe jergefjen.
Baspór, raspórili, rka m. bie Oeff= nung, bie geírennte, often jtefjenbe Oejfnun$.
Raspofaditi, ira oberraspofaditi, im v. pf. ben ge(;brigen ©ifc anroei* fen (dislocarej : yfi goftjé fo per 6lini ftáli, ozhe pa fo vfe raspofá-dili, alie (Sajte fianben beim genfier, ber SGater bat aber jebem ben gel;óri= gen ípiaé angeioiefen.
Baspoféliti, im v. pf. unorbent* lid) sufaminengefieUfe Singe jebeé an ben geíjorigen Ort fefeen.
B a s p o f 1 á t i, póflilem v. pf. au$= fenben, nad; a fien ©eiten, nacb »er= fdjiebenen Orfen auáfenben, »erfenben.
Baspofóditi, ira v. pf. an 8Ser= fcbiebene auéleil;en.
Baspoftáviti, im v. pf. unb ras-poflávljati , am u. impf. an bett geíiorigen Ort ftellen, auéeinanber fefcett (dislocare). Baspoftávlenje n. bie '¿luéeinanberfefsung (dislocatio).
Basposnáti, ára v. pf. eríennen, burcb bas ©ríenntnijivermogen aué= miftetn (noscitando irtvenire). Bas-posnávati, ara v. impf. unterfucben (noscitare).
M Baspótje, n. ber jíreujtüeg, ber ©djeibetpeg, bie 355egfd;eibe: na ras-potji frezlia fedi, baé GJlüif ijl Eit=
gelrunb b. i. yeránberlidj. Baspótnik m. baé ginbelfinb.
B a s p ó z li a , f. ber Stiji, ber ©prung, bie ©paite. Baspózhiti, ira v. pf. jerfpringen, jerberften.
Baspráviti, im x>. pf. raspráv-ljati, am v. impf. »ert^un, toergeu» ben; enfEIeibeit; — fe v. r. pf fidf enffleiben.
Basprézhati, am ober raspréziii ti, im v. pf. uon einanber fperren (j. 25. bie gííge), grátfd;eíu (varicare e. g. crura).
Rasprodáti, ám v. jrf. unb ras-prodávati , am v. impf. nacb unb nad; an Serfcbiebene »erfaufen (di-vendere).
Basprój, m. bie 2luáflrecFung, bie (Srroeiterung. Basprójati , am v. impf. auéflreifeit, erroeifern.
Raspróftina, / bie ©trecfe, bie gíácbe.
Basproftírati, am v. impf. auá= breiten, roeit auéeinanber breiten, au¿= fpannen.
Baspro Ttóren, rna, rno adj. auégebel;nt, aitégebreitet (spatiosus). Basproftórjati, am v. impf. geráus mig macfeen. Rasproftórnoft f. bie ©eráumigfeif.
Basproftrániti, im v, pf. aué= breiten, erroeitern.
B a s p r o f t r é t i, v.pf.v. Basproftírati.
Baspudíti, v. Baspoditi.
llasrésati, shem v. pf. jerfdjneiben, auéeinanber, entjroei fcbneiben.
Baspuftiti, im v. pf. nacb alien ©eifen ent\aj\en(dimittcre)-, jerlaffen, fd;mel5en. Baspúfliati, am v■ impf. jerlaffen, fcbmeljen. Baspúfhay. baá burcb ben ©djmeísungéprojeg <Srbal= teñe. Baspúfhnik m. ber ©úflling.
Rasráfti, fem v. pf. unb rasrá-fhati, am v.impf auéeinaitberroad;fen.
Rasrefhénje, rasréfhenje n. bie SSefreiung, bie (Srlbfung. Basréfliiti, im v. pf. erlófen, befreien.
Basród, 2. rasróda, rasrodú m. ber S3olfé(lamm.
B a s r i t i, rí jem ober rasróvati, am v. pf. sern)ül;len, aufitiühlen.
Rasrúfhiti, im v. pf. unb rasru-fhávati, am v. impf. jerjloreu, bem (Srbbobett gleic^ maceen.
RasfAhniti, nem v. pf. atlSjiliren, alle ÖebenSfraft nehmen; — fe -<>. r. P f. auSgejehrf werben, bie £ebenS= frafi »edieren. Rasfähnjenpart. auS= gejel;rf. Rasfahnjenoft f. bie 2luS= gejebrfhetf.
Rasfaja, f. bie Unruhe. Hasiajanje n. baS ßärmen. Rasfajati, am v. impf. Unruhe machen, lärmen.
R a s fe d 1 ä t i, am v. pf. abfaffefn.
Rasfejanje, rasfjanje n. bie 3C1"5 fhettung. Rasfejati, am ober ras-fjäti, am v. pf »erftreuen, jetfireuen.
Rasfekati, am v. pf. jerjjacfen, enfjreei l>acfen.
Rasfeliti, im v. pf. »on einer TOenge jebem einjelnen ben 2Bol;nft$ anroeifen; — fe x>. r. pf. tiberfiebeln, uberroanbern, auSeinanber roanbern.
Rasferden, dna, dno adj. erbojit. Rasferditi, im v. pj. erbofjf machen, |um 3orne reiben, aufbringen. Ras-ferditljiv adj. djolecifd). Rasferdnoft f. bie ®rbofjtf>eif.
Rasfefti fe , fedem fe v. r. pf. (ich fefjen, jebeS feinen ©ife einnehmen.
Ras fip, m. ber (Schutt: potnik, vidifh tam sidine, öne püfte po-dertine , v" rasfipu fhe velike , ®an= berer, ftehft bu bort bie Stuinen, noeb in ihrem Schutte groß. Ras-fipati, pljem ober rasfipati, am v. pf. unb rasfipävati, am v. impf. etwas SrocfeneS, als ©efreibe, Saitb u. bgf. »erftreuen; — fe v. r. pf. »erjireut roerben, ftd> »erftreuen; (»on Säffern) jerfallen. Rasfipen, pna, pno adj. auSgelaffett. Rasfipnoft f. bie 2luSgefaffenf>eit; ber Cujus.
R a s fl a vi a t i, am ober rasflavlo-vati, lijem v. impf, unb rasfloviti, im v. pf. ben Äufjm »erbreiten, be= rüfjmt inad;eit; — fe v. r. impf. unb v. r. pf. in 3iuf fommcit, be» vüt>mt werben.
Rasfodba, rasföda/. unb rasfödik, dka m. baS Urteil, ber Urtl;eilS= fprueb. Rasföden, dna, dno (*) adj. befebeiben, burch Urteil befiimmt. Rasföditi , im v. pf aburteilen, bureb einen Urt&eilSfpr'ucb eitffd)ciben. Rasfodjenoft (*) f. bie UrtheilSfraft. Rasfodnik m. ber ScbiebSmann. Rasfödnoft (*) /. bie 95efd;eiben» fceit.
Rasfkufiti, im v. pf. erproben, »erfud)eit.
Ras ft a vi ti, im v. pf. auSeinanber fefcttt, jerfefeen (dislocare). Rasftav-ka, aud; rasftava f. an einanber ge= fiellfe ©arben.
Rasftegniti, nem v. pf. unb ras-llegovati, gujem v. impf. auSbel;= nen, auSbreiten.
Rasftopiti, im v. pf. auSeinanber frefeit, auSeinanber gel;en.
Rasftreti, fterein v.pf. jerbrechen, enfjroei bred;en.
R a s f v e t, m. bie ©rleud>fltng : pri rasfveti mladga dneva, bei attbres cbenbem Sage. Rasfvetiti, im v. pf. erleudjfen, beleudjten. Rasfvetl&-niz, nza m. ber (Srleuchtete. Ras-fvetlenje n. bie ©rleuchfltng. Ras-fvetliti, im v. pj. unb rasfvetlova-ti, lujem v. impf. erijeUen, er= feucbfen.
Rasfhemanje n. bie 6nflar»ung. Rasfliemati, am v. pf. entlar»en.
Rasfhir, m. ber Umfang, bie 2lttS= be^nuttg. Rasflnrenje n. bie 2luSbrei» tung, bie SSerbreitung. Rasfhiriti, im ober rasfhiriti, im v. pf. unb ras-fliirjati ober rasfljirjAvati,am v.impf.
auSbreiten, »erbreiten; — fe v. r. pf. unb n. r. impf. fidp auSbreiten, ftcf> »erbreifen.
Rnsfhotorenje, n. bie Cagerung. Rasfhotoriti, im v. pf. lagern, bte ©ejeffe, bas fiager auff4)l<»9en/ baS= felbe bejief)en.
Rasfhteti, fhtejem v. pf. abjahlen.
R a s s e b e r a t i, am v. impf. unb rassebrati, berem v. pf. auSeinanber ilauben, jerflauben, burdjlefen.
RassnAmik, mka m, einunterfchei= benbes Sennjeicben.
R a s s h a 1 a , rasshalva/. rasshalenje n. bie iSeletbigung. Rasslialiti, im i>. pf. beletbigen. Rasshalnik m. ras-shalniza f. ber 25eleibiger, bie—inn. Rasslialz m. ber SSeleibiger.
Rasshiviti, im v. pf. unb ras-shivljati, am v. impf. erguicfen.
Ras tajilo, n. baS 2luf(ofungSmiffd. Rastajiti,im v.pf auflbfen, fcbrneljen-
R a s t a n f h a t i, am v. pf. »erbfinnen.
R a s t a p 1 j a t i, am v. impf. jerlaffen, umfcbmeljen.
Uastegniti, nem v. pf, aw6em<Ul»
i>er}iehen,auSflretFen, auäbcfjncn. Ras-tegva /. bie 2litäbel;nung, bie 2lu§» flretfung (expansio).
Rastenfhati, v. Rastanfliati.
Rastepen je, n. bie 3erfireuung. Rastepfti, pem v. pf. jerfireuen, »eis geuben; — fe r. r. pf. jerflreut roev-ben, ftcf; $erftreuen: kakor perdobleno, tako rastepeno, wie gewonnen, fo jerronnen.
Rasterganiz, nza m. einjerlumpj ter ÜJlenfrf). RastergAtev , tvi f. bie 3erreißung. Rastergati, am ober ras-tergati, am v. pf. serreißen.
Raste rpinzhati, am ober raster-pinzliäti, am v. pf. jermactern.
Rastogötiti, im v. pf. (kögar) auf= bringen, erboßt mad;en; — fe v. r. pf. erboßt, red;t jornig werben.
Rastopiti, gem. rastopiti, im v. pf. jerfebmefsen, umfdjmetsen. Rastöp-nizay. ber ®d)mefjtiegei.
Rastrefti, fem ober rastrofti, fim v. pf. »erfchüffen, jerftreuen.
Rastrupilo, n. ber ®iaucrbrerf>er (überhaupt jebei 3nftrument jum 3er= bredjen). Rastrupiti, im v. pf. }er= brechen.
Rasum, m. ber SSerflanb. RAsumen ober rasümen , mna, mno adj. »er= jiänbig. Rasumeti , im v. pf. unb rasumevati, am v. impf, »erftehen. Rasumljiv adj. »erftänblich. Rasum-ljivoft/. bie 23er|länblid)feit. Rasüm-noft f. bie Sßetjtänbigfeif.
RAsun, prp. mit Aufnahme, auger, aufgenommen.
R a s v A da , f. bie SSermöhnung, ber Söiißbraud;. Rasvaditi, iin u.^/iunb rasvajati, am v. impf. »erwöhnen. Rasvajanje n. ba§ SSerwöhnen. Ras-vajaviz, vza m. ber SSerwöhner. Rasvajen ober rasvajen pari. »er= wbi>nt. Rasvajenofty. ber 3nftant)/ bie (Sigenfcbaft, ba mau »erwölmt tjl, bie aSer»»öl;nt(;eit.
R a s v a 1 i n a, f. ber 9iuin, ber ©chutf: na rasvalin.ah novina osliivi , auf ben Stümmern blühet ein neues Sieben auf. RasvAliti, gem. rasvaliti, im i>. pf. jerjlören, nieberreißen (destruere).
Rasvedreti fe , v. r. pf, (»Olli gir= * mament) fleh aufheitern.
Rasvejati, am v. pf. mie ©preu jerjlreuen, ser(Muben.
Rasvefelenje, n. bie (Srgofeung, bie ßuftbarEeit (ber (Srfotg von rasve-felnoft). Rasvefelezhen, zlma, zhno ober rasvefelen, Ina, lno adj. er= freulieb. Ravefelitel n. ber (Srfreuer. Rasvefeiiti, im v. pf. (kögar) er= freuen, greitbe erregen. Rasvefeliv adj. erfreutid), ergöfclid). Rasvefeli-voft f. bie (Srfreu(id;feit, bie ($rgöfe= lichfeit. Rasvefelnoft f. bießrgüfeung b. i. waf jur Srgöfeung bienf. Rasve-felvaii, am ober rasvefelovati, lüjem v. impf, (kögar) erfreuen, greube erregen.
Rasvesati, shem v. pf. unb ras-vesliovati, shüjem v. impf attfiö' fen, aufeinanber binben (dissolverej.
RasvezhovAti, zliüjem ober ras-ve/.hvati, am x>. impf, »ermehren.
Rasvislianje, rasvishänje n. bie (Srroeifung: bie 2lnorbnung. Rasvi-shati, am v. pf. (komurkar) erroeii fen, beireifen, fo baß gar fein 3n>eifel übrig bleibt; in bie gehörige Orbnung »erweifen. Rasvisliljiv adj. erroeiflich. Rasvishljivoft f. bie ßrmeiflidjfetf.
R a s v 1 A /. k i t i, im v. pf. »erfchleppen, na4 unb nach AfleSauSeutanber sieben.
Rasvlezhi, zhem v.pf. auSeinanber jieheit.
Basvora,/ bieSangmiebe, bie3ßinb= flange; ber SBagebalfen.
R a s v p i t, part. »errufen, berüchtigt. Rasvpiti, ijem v. pf. »errufen, be= rüchtigt machen. Rasvpitje n. bie95e= rnchtigung, bie SSerrufting.
Rasvrezhiti fe, gem. rasvrezliiti fe, im fe v. r. pf. fiel) ereifern, in •Öijje geraden.
R a s v ro z Ii b a, f. bie ©rhifeung. Ras-vrözhiti, im v. pf. erhifcen, in bringen; — fe v. r. pf. ftch erhifeen, in^)i§e gerafhen. Rasvrözhnoft f. bie (Sigenfch'aff, ber 3u)ianb, ba man er= M* ifl.
Ras vu den, (*) dna, dno adj. gichf* brüchig.
Rasvudenje, (*) n. bie 3ergliebf: rung. Rasvüditi,im v. pf. jergliebern.
RasviidnoTt, (*) f. bie @icbf6ru= chigfeit. Rasvüdnik m. ber ©ichtbru= chige.	. ,
R a s v u j s dan , auch rasvujsdanparf. aufgelaffen. Rasvüjsdanoft, rasvujs-danoft f. rasvujsdAnje n. bie
fleiafTen^eif. Rasvüjsdati, am ober rasvujsdäti, Am v. pf. auSgelaffen machen.
Ra svümen, mna, mno adj. »er= fhtnbtg. Rasvumeti, im v. pf. »ets fielen, einfei;en. Rasvümnoft f. bie SBerjiänbigfeit.
Rasvun, prp. außer, ausgenommen, mit SluSnabme: l-asvun feftre nikogar ne blo, außer ber ©cbwefter war Sftiemanb.
R a s z a p a n , part. jerlutnpf. RaSza-paniz, nza m. einserlumpteriOlenfd;. Raszapati, am v. pf. jerfumpen, in gefsen »erwanbeln.
R a s z e p, m. bte ©palte, bie ©pal= fung. Raszepiti, im v. pf. fpaffen, auSetnaubet fpalten.
Raszeftje, n. ber ©djetbeweg, ber Sreujmeg, bie 2Begfd;eibe.
Ras z ükati, am v.pf. jerfefcen, jer= lumpeit.
Raszvefti, zvetem ober raszvefti, zvetem, auch raszvetiti, im v. pf. unb raszvetovati, tüjem ober raszvi-tati, am r. impf, ausblühen, auSein= anber blitl;en.
R a s z v i r a t i, am v. impf, unb ras-zvreti, zvrčin v.pf. ©cbrnais, ©pecf u. bg(. jerfchmeljen, fcbrneljen machen.
Ra s z h em er i t i, im ober raszhe-meriti, im v. pf. aufbringen, jorntg machen.
R a s z h e r ft v i t i, im v. pf. auffri* fd;en, burd) unb burcb frifcb machen.
R as z h e fat i, gem. raszheläti, ras-zhefhem v. pf. auSfämmeit, auSetn= anber farnmen, jerfärnmen.
Rn s z h e i'n i t i, nem v.pf. auSetn= anber, entjmei reißen (5. iS. ßeinwanb, Sud; it. bgi.).
Rashelj, shlja obet rashenj, shnja m. bet 35ratfpieß. Räsbnik m. ber Srafenroenber.
Rat (f) 3. rata, ratü m. ber Statt;. Ratati, am v. impf, (komur kar) rathen, jurathen.
Rat a ti, v. G r A ta ti.
Rate j, m. ber Mersmann. RAtejka /. baS 2t<firSroeib.
RAtifhe, rAtiflizhe n. ber Caitjen» fliel.
RAtnik (*) m. ratniza f. ber 9iatf)= geber, bie —tnn.
Raven (fo viel alš srAven , srAvno)
prp. neben, bei: raven mefta fo vali, neben ber ©tabt liegen bie 2>br= fer; ravenhlApiz, ber aftitEnecbt; rA-venshena, baS ÄebSweib.
RAven, vna, vno adj. eben, getabe; aufrecht: let A pAliza je rAvna, bte» fer ©tab tfl gerabe, b. i. nidjt gebo» gen; rAven morafh ftAti, bu mußt aufrecht fiebert; raven permernik ober ravnek (*), ber gerabe Sutcfc meffer. Ravena, ravnina, ravniza, rAvnja, ravnjAva, ravnota f. bie ©bene, bte glacbe. Ravnanje n. baS (Sbemmacben, baS ebnen. RavnAti, Am v. impf, eben, gerabe machen, ebnen, aufrichten: k' deshju Te ravna, ež jiei)t aus, als wenn es regnen wollte, es richtet ftcb jum Segnen. RavnAzh m. bet 0leid;mad)er, ber ©bner. RAvnik m. ein ebener ijjiafe; baS gerabe ^flugeifen. Ravnitva/. bte 9fid)fung. RAvnizhki ober rav-nizhki adv. eben, nach ber (Sbene. RAvno adv. eben, gerabe: ravno prav, eben tedpi, apropoS; rAvno sdAj, eben jef^t, gerabe tfcf; ravno tAk, rävno talio, gerabe fo, eben fo. Ravnoferzhen, zhna, zlino adj. ge» rabe, aufrichtig, offenhersig. Ravno-lerzhnolt/. bie @erabi;eräigfeit, bie üffenherjigieit, bie Aufricbtigfeit. Rav-noft ober ravnoft f. bte ©erabheit, bie Sreimüthigfeif: na ravnoft mu je odrekel, er fyat eS il;m gerabeweg abgefcblageit; 11a ravnoft govorim , povem, ich fpreche freimtitbig, ne(;me mir fein 23iaff vor ben s)Jlunb. Rav-notift pr. eben berfelbe, getabe bet= jenige. Ravnovagen, gna, gno adj. baS ©leichgewicht l;abettb , gleichge» wichtig.
Ravf, m. ber 3«nf. RAvfati, am v. impf, janfen.
Raza,/, bie .(Snte (anas) : divja raza , bie SBilbente. RazAk, razman m. ber ©nterid;.
R A z Ii a 1 o , razhälo , razbilo n. eine Dicttße sunt gangen ber Ärebfen, bie ÄrebSreuße.
R a z h j i, adj. j?tebS..., »on iirebfen (cancrorum , caticerinusj : razlije flikarnje , bte ÄrebSfd)eren; (Snten..., »Ott (šnten (anatum, nnatariusj : razbji orel, ber (Snfettabier; razlije mefo, bas (Sntenfleifcb.
Ra z h ün, m. bie Kedjnung. Razliunär,
rja m. ber Ked;enmeiffer, ber Keiner. Razliünenje n. baš Keddien, bie Ked)= nerei. Razbüniö, im v. impf, rech» neti, berechnen. Razhünftvo «. bie Kecbcnfuitfl.
Reber, bra m. bie Tlntytye.
R e b i li a ,/. bie WooSbeere (als Strauch einjeln betrachtet). Rebizhje/z. (coli) baž WooSbeerengefträuch.
Rebra, n. pl. bie Kippen, bie Seite: v' rebrah me boli, in ber Seite hibe ichbenSchmerj. Rebraft, rebrat adj. mit erhabenen_Kippen »erfetjen, ge= rippf. Rebrenik, rebrenik m. re-brovje n. bad Siefeft, baš Änochem gebänbe, baSöerippe. Rebrizof.pl. bie Sarboitabe (eine g(eifchfpeife). Rebro , rebro n. bie Kippe.
Red, f. bie Kei^e.
Red, m. bie Orbnung, ber Drben.
Redek, dka, dko adj. feiten, fchüffer: zlö po redkim k'nam pride, erfontmf gar feiten ju unS; kdor redko feja, bo redko shnjel, t»er fparfam fäet, wirb fparfam dntbfen.
Reden, dna, dno adj. regelmäßig, orbenflidj.
R e d i f h e , n. baä ©efjege.
Rediti, im auch rediti, im v. impf. orbnen.
Rediti, im v. impf, itätjren : dobro ga redifh , ker je tako srafel, bil näi;rft ihn gut, roetl er fo geioachfen i jI. Rechten , tna, tno ober rediven, vna, vno adj. nal)rf)aff. Reditnoft, redivnoft./: bie 9iaf)rf)affigfeif.
Redize,/. pl. fleine Keil;en.
Redko k da, adv. feifen. Redkofty. bie Seltenheit.
Rednik, reditel m. ber 9WI>rer, ber förjteher, ber JPflegewtter.
Redof, m. eine fefjr große hbljerne Keufer, um baž betreibe »oit bei-Spreu ju reinigen.
R e d l't v o , ber ürben ; bie Klaffe.
Kega,f. ber Caubfrofd) (rana arbo-rea, calamites) ; tropifch: ber öuacfer überhaupt.
R e g e 1 z a, f. bie Kegef.
R e g e t a t i, am auch regezliem ober regezhem v. impf, wie eine (Slfter » fchreien.
R e g 1 j ;i n j e, n. baš Ctuacfen. Regljäft adj. immer quacfenb. Regljati, im
v. impf, quacfen (wie bie ßaubfrofche) ; tropifch : plaubern. Regljázh m. re-gljázha f. ber ^tauberer, bie —inn.
Regrad, m. baê ^faffcnblatt, ba« iPfaffenröhrchen (Leontodon tarajca-cum. L i n «.).
Reja, f. baê SBichfutfer, roelcbeê jut Wäjfung, jum Jùttern beê SSie(;eâ, befonberê berSd)tt>eine, »erroenbef wirb, afê: (Srbäpfef, Ktibett, Wöhren u.bgl.
R é j b a, f. bie Pflege, bie 9îai)rung.
Rejéniz, nza m. unb rejénzhik m. d. ber <PfIegefoí;n, baé^PflegefoI;nchcn. Rejénka/. rejéii/.hiza f d. bie ^fle= Ciefod)fer, baê 1>flegeföcbtercben. Re-jénzhenje ». baê Pflegen, baê (Srs jiebcn. Rejénzhiti, im v. impf, in Pflege haben, erjiehen.
Re jilo, m. baê Sftal;rungêniiffel.
Reji z, jza rn. baê íj)flege£inb, bas Äoftfinb.
R é k , m. ber Spruch.
Réka,/. ber gluß ; bie Sfabf gittme.
R é 1 i b , m. ber ßärchenbaum, bie Särdje (Pinus larix. L i n rt ). Rélibov adj. lärchen, »on Säi-cben^ol?.
R é m a (f)/. bie SBanbleifte ; bie Kaljme.
Remen, reména m. ber Kiem, ber Kiemen. Remenár, rja m. remena-riza f. ber Kiemer, bie —inn. Re-menárjev ober remenárov adj beê Kiemerê. Remenárfki adj. Kiemer..., mie bie Kiemer. Reniénje n. (co¿l) ber Kiemjeug. Reménov adj. riíinen, »Ott Kiemen gemacht. Rcménzhèk rn. d. baê Kiemdien.
R é n a , f. ber Ôafenbecfel. Rcniza f. d. baê $afenbccfefcben.
R é n e m, in 3nnerfr. fur sbènem, ich treibe.
R é n z h i t i, im v. impf, wie ein 35är brummen.
Rêp, m. ber Schwans, ber Sd)weif, ber Schlepp: imá jésik kot krava rép (dolg), er hat eine 3unae wie ein Schwert ; Hóg shé vé, ktéri kósi rép kráti, ©ott weiß fchon, roettn er jüchfigef.
Répa,/". bie Kübe (rapum, rapa): gelbe Kúbe, b. i. bie TOöhre, korén; láfhka répa, ber (šrbapfel, bie Äar» foffeln.
Hepar, rja m. eine ibeafifche Wunje ber Ärainer, feché Solbi im SBerthe, ber 23a£etu
Repaît, repàt ad], gefc^wärtjt, mit eitlem ©cbwanje »erfehen. Repâzha , J. was einen ©chwanj l;af, unb weib= lidjen ©efd;(ed)feS i|t, gewöhnlich ein ffieiname bec Sül;e. Repetnisa,/ bec 2lblerflügel. Repina,/ {coli) bec ©d)weiffheil. Répen, pna . pno adj. 9ïtiben..., »Oit Stiiben ; réprio iéme , bec Sliibfamen. Répiflie, «. bec Ätibenacfer, baê Sftiibenfelb. Répiflien , fhna, fhno adj. Siûben ... ; répiflina njiva, bec 9iiibenacfer. Répiza,/. d. eine f leine 9lübe, bas 3lübcf>en.
R e p i r. a , f. bec ÏSagenfchmeif (an
SQauemwâgen). R é p 1 j a, fi bec Sïnbenapfel. R é p n i k, répnjak, m. bec 9îdbenfopf ; bec Hänfling (Fringilla cannabina. Lin n.). Répniza/. bie ftiibeugrube ; baê Dlübenroatfer. Répokopiz, pza (*) m. bec Kübengräber. Réf, adv. (ober «ig. ein inbeclinableS ©ubjtanfivum wetbl.@efchled;teè)wahr, j»af)rl;aftig, in ber ït)at' roirflich : pàzli réf, wol)l roaf)t; to je réf, baê ifl wal>r; to ni réf, baê tfl nid)t roai)t; réf je, wahr ijl'i; nirér, eSijtntdjt wa(;c.
Réf, 2. réfi, refi /. bie #etbe, baê •Çieibeïrauf (Erica vulgaris. L inn.J. Ré fa, f. bie ©pifee berühren, bie Dîifpe ; (ein SBaffergewâchS) ber ©a» cher. Réfaft, refàt adj. mit 9îifpen verfemen, gerifpt; rauh (asper). R é f e,/. pl. ber Knebelbart, ber©d>nurr= bart.
Réfen, adv. wahr, wahrhaftig, œtrï»
lit, in ber 2(;at. Uefjé, n. (coli) eine ®ïeuge £eibc,
•Ôeibefraut (Erice vulgaris). Réfk, i. wenn es einfchlâgt. Refniza, f. bie SBahi'heit: sa re-fnizo ober po refnizi ti to povéïn , baê fage id> bit- in ©aljriieif ; to ni refnizi podöbno, baê fdpeillt nicht wabr. Refnizhen, zbna, zhno adj. n>«hr, Wahrhaft: refnizlino vàm po-vém, wahrlich, fage ich euch- Re-fnizhnik (*) m. bec ÏBahrheitêfrcunb. Refnizhnoft f. bie SBahrhaffigHeif. Refnoba,/. ber ©rnft. Refnoben, bna, bno adj. ernfl, ernfllid;. Re-fnobnoft/ bie (Srnfîlichfeif.
R é f h c n j, fhnja , fhnje adj. Gclö» fttngá...; fvéto réfhnje obec réflino teló, ber (StlöfungSleib, baS ¿och» wñrbigfle (Corpus Redemptoris). Re-fhénje n. bie (Srlöfung.
R e f h e t á r , rja m. refhetariza f. bec SIeufermadjer, bie —inn.
Refhetárka, f. ber Stfame einec Wanje.
Refhetárjev, in ©f. gem. reflie-tárov adj. bes 9íeufermad;erS. Re-flietárfki adj. Keuíetmadjer..., wie bie 9íeufermad;er.
Refhétka,fi baS ©iffec.
Réfheto, refhéto n. ber SRáber, bie Keufer : vódo s' refhétam sajémati, ftch eine« untauglichen Littels be» bienen.
Refhítel, m. ber ©t'löfer. Réfliiti, im v.pf. (kógar zhéfar) foS ntad;en, erlófeit, befreien, auslöfen: réfhi náf tólko bolésin, befreie uns »on fo »ieleit Kraníheiten; hlázhe mi je ré-fhil, er hm'r baé SSeiníleib aus« gelöfef. Refhitva/. bie (Srlöfung, baS (MöfungSwerE. Refhnik, m. refhniza f. ber (ärlöfer, bie —inn.
Rés, i. rési, resi /. baS SBierfelpfunb; bie Stebenfdjnitfjeit, bie ©dmittarbeit; gefchnitteneS ©froh jurSüfterung ber V>ferbe (Jpäierling)ij. (in ber ©prach= lehre) ber 25eiftrid; (,).
Resák, m. bie©tneibcbani.
Résaniz, nza ofcer resanilt tn. bec ißerfchnittene, ber Kaftrat.
Résaniza, résanza f. unb résanzí m. pl. gefchniffene 9lubel; gef<hnitte« neS ©trol; f"1' i>ferbe.
Résanje, n. baS ©cbneiben. Resár, rja m. ber ©chweinftneiber. Résati, shem v. impf, fchneibeit. Kesázh m. ber 9lebenfchnitfec. Resatiza/. (nach @ u t S m.) bie ©äge.
Résba,/ ein gefdjnifefeS SBilb. Res-bár, rja m. bec Jpoljfchneibec, bec SSilbhauer.
R é s e n, sna, sno adj. fchlteibig; (Pom ©eine) frifch-
Resitva,/. bie Siebenfchnittjcif, bie ©d;nittarbeif.
Resljánje, n. baS ©chnifeen. Re-sljati, <im v. impf, fchmfcen, fd^nifeeln.
Resnik, >n. in ©f. ber ©djnitfling b. i. jenes ©fücF Siebe, welches beim ©chuift am ®einf}ocíe gefaffen wirb, 16 *
unb gewöhnlich fcrct ilugeit hat; itt £r. foH es ein EcummeS SOieffec fepn, roo» mit ma.: bie ffieinceben befcbneibet (in ©f. heißt ein folcheS EcummeS Keb» meffec vinjak).
R e s U , (lieS r'sh), 2. r'ski, r'slii f. einfl unb eig. (Setceibe «berf>aitpt; jefet bec Koggen, baS Sern (Seeale cereale. L i n n.J.
R e s h a, f. bei- Siftaulaffe, bec mit auf* ^efpeccfem 93iunbe hingafft; bec im» mec gcob, ungezogen lacht, obec fo meinet.
R e s h ä 1, adj. Efaffenb. Reshanje, reshanje n. baS Klaffen; baS Sfetfcben bec 3äi;ne, beä ®hittbeS; gcobeS ßa» eben obec Sßeinen; baS SDiuccen. Re-sjiati, reshiin v. impf. gem. re-sbäti fe, reshim fe, reshal fe v. r. impf. Elaffeit; bie 3äj>ne, ben SOittnb petfeben, baS Söianl oiren haben; grob fachen obec meinen (baß man babei bie 3abne ieigf); murren.
Reshen (lieS r'shen) , adj. COggen, Koggen..., »on Koggen: resheni krüh, baS Koggenbrot, coggeneS SScot. Resheni za (iieS r'sheniza) f. baS Koggenftcob. Reshenjak, r'shenjak m. baä Koggenbrot, baS Sornbrot. Reshiflie, r'shifhe n. ber Koggen» aefer, baS Koggtinfelb. Reshnizvet (lieS r'shnizvet , ober ift roshnizvet richtiger?) ber '•Äonat, in bem baS Korn blüt>t, ber iKonat 3uniuS.
R e t a , f. eine '-¿Irt Keuter.
RetljAnje, n. baS 9tieberbrehen, bai föinengen. Retljäti, Am v. impf. einbreben, einengen, feflEuebefn.
Reva, /. bie Scübfaf, baS föienb. Reven, vna , vno ad), efenb, Arm, betrübt, frtibfelig: ftrafhno je reven, er ifl blutarm. " Revesh m. ein mit» leibSroürbiger^lcmer: fkriven revesh, ein JöauSarmer. Reviza f. ein Elei» neS föienb.
Revkaft, adj. unfeeunbfieb. Revkati, am v. impf, unfreuitblid) fei;n, grob antworten.
R e v n i k, m. ein föienber, ein 2lcmec. Revniv ad), efenbigfieb, aemfefig. Revnivoft f. bie 21rmfefigfeit. Rev-» noft, revfh'ina f. baS föletib. Revfhe-ta n. ein elenber, armfeliger Sienfcb.
Reza,yi bie fönte (anas). Rezak m. ber fönterich.
Rezelj, «. rezlja obec rezeljna m.
bec DbflfM, bec Obftflengel. R e z o v i n a, f. (coli) bas föntenfteifcb-Rezh, 3. rezhi, rezhi f. baS 33ing, bie ©acbe; (Eroat. baim.) baS ©ort. R e z h b a , /. bie Sage, baS 0erud>t. Rezhenjc n. bec 21ušfprucb. Rezhti, rezkem, auch rezhi, rezhem, rekel, rezhen v. pf. fagen, auSfprecben: tako fva fi rekla, fo haben mir un5 »erabrebet; orgel ne fhlätaj, bi rekle, bie Orgel betafte ntdjt, fte roiicbe einen Ion geben. R e z h i k a , rezhiza f. d. baS Singleilt. R e z h j i, adj. fönten ..., »on fönten. R e z hn i za, f. ein 2>anEdrnbtefejl ber alten ©laroeh, bem ©Ott ©wantewib geweiht.
Rezhovina, rezhovina f. (coli)
baS föntenfleifcb. Riba,^. ber jtfcb (piscis). Ribärenje n. baS Stfchen. Ribarija f. bie fd;erei. Ribariti, im v. impf, fifeben, ju pfebett pflegen; gifebbanbei treiben-. R i b a n i z a (*) f. (coli) geriebene Kuben.
Ribati (f) bljem t', impf, reiben. Ribesh m. baS Ketbeifen, bai Küb» eifen.
R i b e s , m. bie 3ohann'ž&eeritt
bet rubrum. Linn.).
R i b i k a, f. ber SBogelbeerbaum (Sor-
bus aueuparia. Linn.). R i b i t i, im v. impf, fifeben. R i b i z a , f. d. baS S'/cbtein; ber OTuSEel; bie 9iiere. Ribzhat od). muSEufoS.
Ribi z h, m. ber Sifcher. Ribizhar, rja m. ber 3ifd;i)äni>ler. Ribizhinja, rihizhka f bie (5"ifd)erinn. Ribji adj. gifd).. ., »on gifeben: ribja koft, bie gifchgrate; ribja maft , ber 8ifcb= thran; je jafno kot ribje okö, eS ijl ganj he'fer. Ribnik m. ber Seicb. Riboviten, tna, tno adj. fifcbreid). Rihovitnoft f. ber SiMureidjfbum. RibThki adj. Sifdjer..., nach -ilrt bec gifcbec. Ribfhtvo n. baS Sifchec» geroecbe.
Rida, /. bie Keibe, bie ©enbuttg.
Ridati, am v. impf. Kciben machen. Ribati, am v. impf, cütpfen, foppen ;
mie bie föfel fdjceien, iauen. Rigla, f. ber Jbafenbeefef. Rigliz» f. d. beis .£>afenbecfelcbeu. .
H i h e 1, lila m. bie S}td>el. Rihl j Ati, am v. impj. ^ec^etn, bitrcb bie Jocd;et *iei)en.
IIihta (f)/. baS ©erid)t, bie ©peife.
R i h t a r (f) m. ber Kidjter, ber £)orf= ridjter. Rihtarnija ./. baS Diid>ter= ami, bas ZJorfrkfcfeeamf. Rihtarov adj. bes Dlidjters.
R i k a t i, am v. impf. rote eilt £btt>e briiflen (?).
Ril, m. bas ©tammflucf.
Rima, v. R e m a.
Riniti, nem v. pf. unb v. impf. fortfd)jeben.
Rinja (t) f. bie »inne, v. Slileb.
Ripfati, am ober ripfati, am v. impf. mif bem #intetn roefcen, un= ruijig ftfeen.
Ril', m. eig. ber Siger (Felis Tigris. Lin n.); gem. aud) ber 2ud)S (Felis Lynx. Lin n.).
Rita, f. eig. ber fieoparb (Leopar-thus); gem aud) ber SžucbS (Felis Lyncc. L i n n.).
Rifaft, rifat adj. getigerf.
Rifati, am v. impf jeicbnen; figern.
K i C a z h i t i, im v. impf. roieljern.
R i f e n a ,f ber Seoparb (Leoparthus); baS «Panterttjier (Felis Pardus. L.).
lli f h peta, n. pl. bie ©tiefelt)bl$ev.
Rifhtinga, f. bie ffierijeuge,-baS ©eratije.
Hi sli a, f. bie 9teifje, ber ©freif. Rishaft adj. geftteiff.
Ris lian, gem. ridshan m. ein brati: neS *Pferb ^ ber 23raun.
Rit, aud) rit, 2. riti f. ber Joiutere, baS ©efajie (ber Arfcb). Ritaft ad,. groj^interig, einen grojjen .guntern babenb. Ritati, am v. impf. uit: ruf)ig, flofftg feptt, mit bem £inteni unb l;er rocfeeit: lionj rita, pa ga vender podkujejo, baS "Pferb fcbfagt auš, rcirb aber bed) befdjfagen.
Biti, rijern, ril, rit v. impf. t»u£)= len; brangen.
Ritinfko, ritnifliko adx>. rucflingž (geftenb, en reculant, mie 5. 35. bie jtrebfen). Ritnik, ritnjak m. ritni-7.a f. ber geftbarm, ber 9Jiajlbarm.
Rivanka, f. ber 3mijt.
Rivi 7, |*vza m. ber Dviiffer. Rivzliek m. d. baS SRuffeldjen.
Rizhik, zhka m ein brautieS <Pferb, ber iSrattn. Rizhka f. eine braune £tuie, bie SSraun.
Rja, IieS r'ja/ ber 9tofi. RjAv adj. rofiig ; au<h btaun. Rjaveti, im v. impf. rojtig roerben, roflen. Rja-vevfliina f. (coll) »errojiefe 33inge. Iljavina f. ber 9to|t. Rjaviti, im -u. impf. rofiig lliacben. Rjaviz, vza m. unb rjavzhik m. d. ein (id)tbrau= iteS 2hter mannlicben ©efd)led)feS; gem. aud) ber 9loti)Eopf, ber roti;e šaare i>at.
Rjuha, f. baS S5etffud;; uberfiaupt ein grojjeS 2ud).
Rjut i, rjovem ober rjujem, rjul v. impf. (»te ein Soroe) brullen; fiari fd)tetett, fjeuten. Rjutuv, rjutvi f baS ©ebrufle, ©et>eule.
Rob, 2. roba, roba, robu, robova m. ber ©aum ; ber 9tanb ; [ber 35ug.
Roba,/. baS Beug, ba§ @erdff)e, bie ©aare.
Robat, adj. mit Dtanbern »erfeben, Eantig : robAto - fhtulaft ppramibal, pi;ramibenfbnnig.
R o i> a t i z a , / bie iiotbe (itac^ © u t S111.).
Roba 7. li, m. ber <Sd>neiber; in 5žf. aud) baS Jgianbtud;.
Rob azil a, aud) robAzha/. einflunb eig. ein grogeS, langeS £alstud), i»eld)eSr )laft bež JpembeS, bie ©rufl bcbedte; je&t geni. ein EurjeS, nur biS an bie Senben reidjenbeS, grobeS Joemb; aud) jebes £emb uber^aupi.
Robez, robi7., bza m. eig. ein Elei= ner ®aum; ii6erf)aupt ein EleineS. ge= faumfeS 2ud); shepni robez , baS ©cbnupffud), baS ©acffud;; vratni robez, bas iiaiSfud) (vratnik?).
Robida,/ bie 95rombeerflaube, ber 23rombeer|lraud) (Rubus). Robidje n. (coll) eine 93tenge SSrombeerflauben, baS ŠSrombeergejiraud).
r 6 b i t i, im v. impf. faumcn (ein Su d; 11. bgl.).
Robota,/ ber grol;nbien|l (Oiobofb). Robotiti, im v. impf. frbfjiien, 5rol;n= bienfle teiflen.
R o b s e 1 , v. Robida.
Rod, 2. roda ob. roda, rodu, rodova m. ber ©famm, ber SSotESfJamm; baS ©efd)ied)f, bie Samiiie; bie ©e» neratioit; bie ©eburf (?): fmo fi vVbdi, nur gelioren sum namticbeii 0efd;fed)te, icir finb eitianber »enpanbt; bodo ga
zhaftili vfi rodóvi, eS roerben ihn pfeifen alle ©efdjlecbter.
E o d á k, m. ber öanbcSetngeborne; ber 23tuts»erroanbte.
Rodbina,/, (coli) bie gamitie, bie gamiliengtieber sufammeit genommen. Rodbiniz , nza, aitcb rodbinjak m. ber SSerrcanbfe; baS gamilienglieb. RodbinTki , and) rodbinften, ttna, ftno adj. »erroanbt; jur gamitie ge= hörig. Rodbinftvo n. bie SSerroanbi* i cbaft.
Roden, auch róden, dna, dno adj. fruchtbar.
Rodi tel, aucb rodiviz, vza m. ber (šrjettger, ber SSafer (genitor).
Roditi, im, il, rojen ober rojén v. pf. (aud> v. impf.) jeugen; grucbfe bringen, fruchten; gebaren, juräßelf bringen: Abraham je rodil Isáka, Abraham jeugete ben ; let° drevó vfáko léto rodi, biefer 23ainn frucb= t et a{te Jahre b. i. er bringt alle Jahre grüßte; njégve gorize ráde rodé, feine ffieinberge finb gern fruchtbar; in Róg rézlie k' Evi: s' teshávo bófh otroke rodila, unb ©Ott fpracb Sur (§»a: mit ©djtnerjen roirft bu bie Sinber gebären.
R o d i v e n, (*) vna m. (in ber ©prach= tehre) ber britte 55eugungSfalt.
R o d i z a, f. bie (Srjeiigerinn, bie ®e= bärerinn, bie Sftutter.
R o d j a n i k , rodnik, rodnják m. ro-djaniza, ¿-odjánka, rodniza, rodnjá-kinja/. ber SMutSfreunb; ber SSer= roanbte, bie —inn.
R ó d n o f t, /, bie grucbtbarfeit.
Rodovina, f. (coli) baS @efchle<$f; bie SDerroanbtfdjaft, bie SBerroanbfen; bie gamitie: dobre rodovine biti,
, »oit gutem ©d)(age fei>n.
Rodoviten, tna, tno adj. frudjt* bar. Rodovitnoft f. bie grucbtbar= Ceti-.
R o d v i n i z , nza m. ber Anöerroanbte.
RofijAn (f) m. bet Suppter. Rofi-jánili , im v. impf. íuppetn. Rofi-jánka f. bie Ättppierinn. Rofijanftvo «. bie íítippíerei.
R«g, >n. baS.£>orit : róg obilnofti, baS güQhorn;kógar v'kosji rog vgnati, 3e» manben tn'8 SiocfShorn jagen, in bie 6n= ge treiben; Rog she vé, ktéri kósi róg odtrúpi, ©ott toeig fchon, roen er
Süchtigen foD. Rogät adj. gehörnt, mit hörnern »erfehen: on bö bogät, kadar pef rogät, er roirb reich, roann ber Jpunb gehörnt b. i. nie. Rogäzh m. ber Börner hat 5. 25. ber öcbS. Rogäzha f. bie gehörnt ift j. 23. bie Ruf;- Rogäzhnik m. ber 4>örnerträger, ber i>ahnret. Rogäzhnoft J. bie i>ahn= reifcbaft.
Rögelj, 2. röglja, rögeljna m. ber 3«ien, baS £orn. Roglaft, rogljät adj. gejaft, jafig. Rogljazh m. ro-gljazha f. roaS 3afen, Börner trägf. Rögljizh m. ein deiner 3a!en, baS Börnchen. Rögljizhaft adj. mit fleU nen 3<ičen, mit hörnern »erfehen.
Rog os , 2. rogösa, rogösa m. baä Keijtch, roetcbes bie gajjbinber jroifcbett bie gajjbauben ju jiehen pflegen. Ro-gösiti, im oberrogositi,im v. impf. mit bem 25inberreificb bie gajjbauben bitrchjiehen. Rogösniza f. bie Äeiftcfc becfe.
Rogov äti, am v. impf. pfropfen.
R o g o v i 1 a , f. ein 2l|t mit AitSroiich= fen. Rogovile f. pl. Aefie mit roüchfen; baS öeroeit), baS ©ehörn, bas ©eftänge.
R6j, auch roj m. ber ©chroarm, ber 25ienenfebroann.
Rojak, m. rojakinja/, ber 2anb&° mann, bie CanbSmänninn.
R o j e n ä k (*) m. ber (Srbhotb.
Rojenje, «. bie ©ebnrt. Rojenott (*)/. bie ©eborenljeit. Rojeniz, nza ober rojenzhik m. ber Sieugeborne. Rojilo n. bas 3engitngSorgan.
Rojiti fe, gem. rojiti fe, im fe v. r. impf, (»on ben 23ienen) fcbn>är= men. Rojitva/. baS ©cbroärmen.
Röj ftv en, adj. ©eburtS..., jur ©e* burt gehörig: röjrtven lift, ber ©e= burtsbrief. Rojftvo n. bie ©eburt.
Rok, m. bie ßofung; bie parole.
Röka,/ bie -Öanb : delo na rokah, baS Äanbroerf.
R o k A1, rokav m. ber 3termet. Ro-käviz , vza m. unb rokavzhek m. d. ein fieiner '¿lerntet. Rokavzi m.pl. eilt bloß über bie 23ruft reid;enbeS J?)em& ber ©eiber.
Rokavi za,/, ber Jpanbfcbuh. Roka-vizhär, rja m. ber £anbfebuhmadjer. Rokavizhji adj. ^)anbfd)uh..., itanbs fchutje betreffenb, ju i)anbfchuhen ge*
hörig. Rokavizhka , rokovizliiza f. d. etit Efeiiter Jöanbfdnil).
Roliiza,/. d. ba8 .fpanbrben.
Ko kodel, rokodelaviz , vza , roko-deliz, Iza Ullb rokodelnik m. ber •franbroerfer. Rokodelavkinja /. bie •Öanbwerferinn. Rokodelov, rokode-lavzliev adj. bes £>anbwerierS. Ro-kodelfki adj. ."¡panbroerfer..., weriSmäjjig- Rokodelftvati, am v. imp}. Jpanbwerfe treiben. Rokodelftvo n. baS .öanbwerf, bie JpänbwerESsunft.
Rokovat, rokovad/ bie Jpanbgarbe, was matt mit ber ^>anb auf ein TOal faffen iann, j. 25- ein SSunb Stacks u. bgl.
Rokoviza,v. Rokavi z a.
Romanz, m. ber 9tame eineö Un= irauteS.
Romar, rja m. unb romariza f. ber ©atlfaftrer, ber Pilger, bie —inn. Romarjev ober romarov adj. beš «PilgerS, beS ffiaCtfahrerS. Romarlki adj. Pilger..., ŠBaflfa&rer..., wie bie Sßallfabrer, pilgermäfitg. Romarftvo n. bie Spitgerfdjaft. Romanje «. baS ©aflfafjrten; bie ®aOfa(;rt. Romati, am v. impf, pilgern, wallfahren.
Rona, f. bie 9tofIjrübe, bie 9tunfel= rübe (Beta rubra).
Rönz, rönz (|) m. ber SJiantelfacE, baS gelleifen.
Rop (t) m. ber 9taub. Ropanza/ bie Kaubbiene. Röpar, rja m. ber Siciuber; ber 9taubbienen|ioiJ; bie Kaubs biene. Röpariza f. bie 9iätiberinn. R6-parflii adj. räuberifd). Roparftvo n. bie SÄäuberei. Ropniza f. bie SHäuber= hbfjte.
Ropöt, i. ropöta, ropota m. baS öetöfe. Ropotalo «. ein ¡jniirument jum ßärmett, juni ©etöfemad)eit. Ro-potanje n. baS Sännen, baS foltern. Ropotati , ain , ro-iözliem ober ro-po/.hem v. impf, (l'et'äuid), ©etbfc machen, lärmen,' poltern. Ropotulja f. bie Kocfel, bicÄobel, bieÄlapper, bie Slappermüi;[e.
R o p t a n j e, n. baS Sofen, baS ßär= men. Roptäti, am v. imjiJ. tofen, lärmen.
Ror, •>.. röra, rora m. ber Oiaudjfattg.
RaTa. f. ber Si;«1; baS £i;auroeffer, jebe träufelnbe geuchtigfcit, ©affer, Ifjratteu, iMd), Sli», 5. iö. röfo imaCh
v' ozliéli ober imáfh rofnáte ozhi, bu haftlhränen in ben Augen. Röfen,lna, fno adj. Xl;au..., tl;auig. Rofiti, im v. impf, ffjanon, ganj fein regnen : ál de-sln? ne, ló roTí, regnet eSV nein, es tí;auet, niffelt nur. Röfiza f. ein ííeU uer $6au ; feí;r feiner Siegen. Rofnát, adj. thauig, Pill Sí;au. Rolnátoft f. bie 2l;auigEeif.
R o Di, v. R o váfh.
R ó s h , v. R e s h.
Rósha, f. Me Mofe; gem. auch bie 93(ume. Róshaft adj. roficfit; roftg. Róslien, shna, slino adj. Dtofen..., Pon 9tofen: róslien méd, ber 9tofett= honig; róshenkranz , ber 9tofenl!ranj (als ©ebetl) unb 3nftrument). Róshiza f. d. baS SlöScben; bas SSlümdjen:
fovori , kakor bi rósliize fadil, ka-or bi méd lísal, er ift »on füfjett ©orten.
R ó s Ii i z h , auch rösliizli, rosliizli , rosliizhek, zlika m.'d. baS Jpórndjen.
R ö s h j e (für rösgovje) , n. (coli) bieÄcben überhaupt, bie Kebenmenge.
R ó s h j i, auch rósliji adj. ^orn—, beS ^orneS, pon ^>orn.
R o s h 1 j á t i, ám v. impf, (»on ©af= fen) flirten, einöeräufch machen (mit ben ©äffen).
Roshra»rija,/. ober roslimarm m. ber KoSmarin \liosmarinus offici-nalis. L i n n.).
RoshnAt, adj. »oll Siofen, roftg.
R ó s h n i 7. a , röshniza f. bie ©thalmct.
Roshnizvét, v. R e s h n i z v é t.
Uotélije, n. baS Schworen, baS 95efd)wöreit. Roiiti, im v. impf. be= ■febwören, »ermittelft eines Schwüre« ju etwas nötigen; — fe v. r. impf. febwören, (Sibfdjwüre ablegen?, mit ©tbfehwüren beflättigen, betheuern: kdor fe r;td roti, refníze ni , wer gern fd)wórt, lügt gern. Rotnik m. ber ©efdjworne.
Röv, 2. röva, ró\a m. ber ©raben; bie 9linne, ber ííanal.
R ó van je, rovánje n. baS ©ül;len.
Rováfh, m. baS Serbijolj b. i. ber SRafd;, worauf bie Arbeitstage gefehlt»« ten werben,
Rováti, ám oberrövati, amv.impr. wühlen, (wie Maulwürfe, Schweine tt. bgl.) bie (grbe auftperfen.
Rö?h, a. rózUa itltb 1. rózh, 2. ró-
R
zha m. auch i. rózha , rozlia/. fie ;Ru g a 1 i z a , /. ba« £rau«eifen. Ru-•panof;abe an irbenen ©efäßen. I gati, am v. impf. Eräufen.
h en, z h na, zhno adj. £anb...; ,R u h a, f.m ein grofje« leinene« lud).
bel;enb ; hanbfam ; gefcbicff: rózhna shága, bie í>anbfáge". R o z h i z a, /. bie ©agengipfe. R ó z h li a , rózhka f. ber JpanbErug. Rózhkiza, rózhiza^/-. d. baS Jganb= Erügtein.
RÓ7. hnama, adv. flinE, be^eiib. Rozhnik, m. eig. bieí»anbí;abe; ba» f>er bie ípflugfterje; ber ©fiel, moran ber Drefdjfíegcí befejtigef ift, geni, ber £>riifche[.
R ó z h n o f t, f. bie ©emanbfíjeif, bie 25er;enbigEeit, bie glinffjeit; bie ©e= fcbitflidjEeií (Eórperliche); bie jpanb= faniEeit.
Rúd, m. ba« (Srj, ba« SJtefatl. Rí.da f. baS @rs; bie (Srjgrube; ber©f{in= bruch- Rudár ober rúdar/n. ber Srj= fchürfer. Rudaríja/ bie @Kf#ürferei, ber Sergban. Rudárfki adj. ber <$rj» Mwrfer, mié bie ©rjfchürfer, berg= mánnifch. Rudárftvo n. bie 25ergman¡t= fcbaffj ber ©ergbau. Rudéti, ím v. impf. (alé Acfittum menig gebrauchtid;) rofhen, rofl; ma* chen; — fe v. r. impf. ftch rofí>en, errbfhen, roffj roerben. Rudevid, m. ber ©bfce. Rudézh, rudézha, rudézhe adj. roff). Rudézhina/. ba« 3íoff;e über--fjaupt, bie Jíóf^e. Rudézhiti, im Ultb rudézhiti, im v. impf. rofíjen, rotí) madjen; — fe r. r. impf. fích rófí;en, errófíjen, roff; merben. Ru-dczhiza f. eig. and) bie SRbtfje über* haitpf; gcm. bie ©chamrbfhe. Ru-dézhkaft adj. efwa« roff), rófhlid). Rudézlikati, am ober rudczhkáti, ám v. impf. róff;lid) mad?en; efma« in'« Xofí;e fpielen, r6fí>etn. Rudézh-klat adj. ganj eiit menig in'« 9íofi>c fpieíenb, efma« rofhticb. Rudézhkta-ti, am ober rudezhkláti, ám v. impf. efma« rofhticb machen; ganj menig in'« 9íofí;e fpiefen. Rud'ézli-nort f. fíe 9iofí;e (ai« anfíebenbe ©i--genfchaff).
R u d i n a, f. bie (Srjgrube. Rudoflié-gcn, gna, gno adj. bergmannifch, nacft Arf ber ©ergleufe. Rudovánje n. ba« 'Bergbausfreiben. Rudováti, ám ober rudújem f.¿W/25ergbau freiben.
efma« bamif ju b.ebecfen, j. 95. ba» 95efffud>. Rühiza f. ba« Z>iminuti= »um öon ruha.
Rujav, adj. braun. Rujava, rujä-vina, rujavina./. bie 25räutu\ Ru-javeti, im v. impf, (at« Acfi»um menig gebräuchlich) bräunen, braun machen; (ich bräunen, braun merben j roften, rojtig merben; — fe v. r. impf-, (ich bräunen, braun merben. Rujaviz, vza m. rujävka f. ber ober bie ganj braun ift; bafjer mirb burch rujäviz ber 25raunEopf b. i. ein an paaren ober ©eftchi brauner SUtann, auch jebe« braune Xl;>er männ» liehen ®efchte<hfe«, unb burch rujävka ein an paaren ober ©ejicbt braune« SiBeib, auch jebe« braune ¿hier meib= liehen ©efchlechfe« bezeichnet. Rujavi-za J. eig. auch bie 95räune; in ©t. gem. eine Art brauner Ameifen. Ru-javkaft adj. efma« braun, bräunlich. RujAvkati, am ober rujavkati, äin ■u. impf, bräunlich machen ; etwa« in'« Sraune fpielen, efma« bräunein. Rujavklat adj. ganj ein menig in'« ifjc fpietenb, bräunlich- Rujävklati. am ober rujävklati, ain v. impf. efma« bräunlich machen; ganj ein menig in'« 35räunticbe fpielen. lluj.-i-voft f. bie ¡Bräune (al« (Sigen» fchaff).
R ü j h t , rujhtazh , auch rujhtelj, rujhteljna m. ber grofeh, ber grüne Seichfrofch- Rüjhtati, am v. i-npf. mie bie 'großen;, grünen Xeichfröfche fchreien.
R u j o v e t i, v. Rjoveti.
R u k a z , ?n. bie ©chfüfjefbfume (Pri. mula veris. Linn.)-, ber .Gimmel« branb (Verbascum Thapsus. L.).
Rumen (auch rumen) , rumena, rumeno adj. eig. gelb; auch rofenfarb; falb: rumena kri, rofenfarbe« 95luf; rumeno liftje, falbe« 8aub. Rume-neti, im v. impf. (af« Acfi»um mes nig gebräuchtich) getb, falb machen; 0etb, falb merben. Rumeniti, im v. \mpf. ge(6, fatb machen; — fe v. r. impf, gelb, fatb merben. Rumenjak m. ber (Siboffer. Rumenkaft adj. etwa« gelb, gelblich, fatb. Rumen-
klat, rumenklät adj. gatt} wenig gelb, etwa« gelblid;. Ru inpa, /. eine Art fe(;r großer
3wergcibirnen. 11 u p a, f. bie 3ifierne. Rüflia, / ber QraStorf, ber SBafen. Rufbilo, n. ber ©djürbafen. Rulhina, ./". ber Kaien, ber ffiafen. Rüfliiti, im v. impf, äßafen aus» flecken.
Rufht (t) rn. baS ©erüfi. Rürbtati, am x>. impf, ein ©erüfi machen.
R ü t, m, eine fel;r großcSlnhöbe, b. Äogel.
R ü t a, f. ber 9iamc eines gifcheS ; baS ¿üdjel; baS ßinnentueb.
Rüti, rüjem, rül, rüt v. impf, auSs raufen, ausreißen; rupfen.
Ruväti, v. Roväti.
Rüzha, f. ber Sragriem (an 9iü(fen= förben, Söutten u. bgl.).
,S' (für s', sc, To) prp. mit, famint (cum); bureb, wenn eS baS SMttel, eine SSirfung |er»orjubringeu, be= jeiebnet (aber nie bat T bie 23ebeu= tung von, de, nis, is, 's): s'volki ober s' volkovi fe päjdafliiti, ffiölfe ju ©efdbrfen nehmen; f' ober s' tobo, s'menö je govoril, mifbir, mit mir l;at er gefproeben; f ober s'fekiro fe viekati, ficb mit beut SSeile einen Jötcb beibringen, ficb verwunben; f' ober s' kropom fe politi, ficb mit fiebenb beißem SBaffer begießen.
,S a b 1 j a, f. ber Säbel: britka fablja, febarffebneibenb wie ein Sarbiermeffer.
.Sabot, m. ber Steljfcbuf) aus #olj.
,S a b o t a, f. ber Sonnabenb, ber ©am|iag.
S ä d , 2. fada , fada , fadü , fadova m. (altfl. bie ^fkinje) bie gruebt, be= fonberS bie Saumfrucbt: kaliö fe
iirävi leti fäd ober kako pravite etčmu fadü, wie nennet man biefe gruebt; flive, mu pravimo, mir nennen jte 3weffd)fen; flive fo dober fad, 3wetfd)fen ftnb eine gute gruebt. .Sailen, dna, dno adj. grud;t..., 33aumfrücbte betreffend
,S ä d e s h, m. bie 'Pflanje.
,8a de z, m. d. eine l'Ieine gruebt, bie liebe ileine gruebt.
.Sadika,/, bie ^flanse. .Sadlkaft adj. <J)flan$en . . . , wie ^flanjen, pflansenäbnücb.
.Saditi, im v. impf, fefeen, pflanjen (SSäume unb jebe öattung ^ftanjen): govori, ko bi röshze fadil, er fpriebt, als wenn er SMumen pflanjen möcbfe b. i. er ijt von fußen SBorfen.
.Sadjar, rja m. ber Oebfiler. . ,Sad-jariza pf. bie öebfifertnn.
.Sadje, n. (coli) grüebte, befonberS 25aumfrüd)te, baS Obfl.
,Sadoköfi z, IV.a m. ber gruebfmäber.
,S A d o v , aueb Tadöven , vna , vno adj. grudjt . . . ; fadövno drevo , fädovo drevje , ber grudjtbaum, bie gruebtbäume. .Sadovit adj. fruchtbar,
• reich an 33aumfrücbten. .Sadovitoft f. bie gruebtbarfeit, ber 3teicbf()um an SBaumfrücbien.
,S a d ö v j e, v. .Sadje.
(S ag, m. ber leppieb.
,S a h n i t i, ncra v, pf. (auch v. impf.) bürre werben, gem. abfiehen: leto drevö je fähnil'o, biefer SBaitm tfl bürr geworben, gem. ifl abgeflanbeit.
,S ä j, and) fäj adv. wenigjienS, boch : ko bi fäj pifal, roenn er wenigflen« gefebrieben hätte.
.Saja, f. ein einzelnes ©tiicf Kuß. .Säjaft adj. wie Kuß, rußid;t. .Sajät adj. voll Kuß, rußig. ,Säjef.pl. ber Kuß (überhaupt). .Säjnik m. ber Kaucbfang (gleid? über bem Ofenlocb). (Sajoftersliiz, shza m. ber Äamin* feger, ber Kaucbfang?ei;rer. .Säjo-vina, aud) fajovina/. (coli) ber Kuß, rußige Singe, rußiges 3eug.
.Sak, fäka m. ber gifdjbärn. ,Säkez m. d. ein ileiner gifdjbärn. .Säkinja, fäkovina, Takvina f. baS Sftefegam.
.Sakfebe, adv. aiiscinanber.
.Salmiak, faliniäka m. ber Salmiaf (sal Ammoniacus). .Salmiäkoviz, vza m. ber SalmiaEgeifl.
.Salo, n. baS Scbnter, baS Kinbfett: mäzhko h' fäli poftäviti, bie Äafce jum ©d;mer fieden-
,S ä m , adj. fe!6ji, allein: kdorkomar jamo köplje , fam v' njo pade , wer einem 2lnbern bie ©r^be gräbt, fällt
felbjl hinein5 sre'a hrüflika fama pade , srelo jäbelko famo pade, eine reife S3itne, ein reifer '2lpfel fällt »on felbjl ab; naj fami vravnajo, fte follen es unter einanber allein auSma= ten; fam mu je rekel, er l)at e§ ihm felbfi gefaßt.
.Sambol, m. ber ©d;neiber. ,Sam-bolov adj. be§ ©chneiberä. .Symbolik adj. ©ebneiber...; ber ©chnei= ber, fchneibertnäßig.
,S ä m e s , m. baS ©injelne.
.Samija, f. bie rotije Sreibe, ber Köthel.
tSam i z, mza m. ber ©r; ber allein ifl; ein einjelner, lebiger 2Jienfcf>, baS 93?ann$bilb. .Samiza f. bie ©ie; eine einzelne, lebige ©eibSperfon, baS grauensimmer, gem. auch baS 2Beib$: bilb.
.Samoblaft, 2. famoblafti, famoblafti f. bie ?llleingetvalt, bie ©elb|l= mad;t. .Samoblaftnik >n. famoblaft-niza f. ber 2lHeinf)errfd)er, ber ©elbfl= l;errfd)er, ber iOionard), bie —inn. .SamoblaTtvo n. bie »'llleinl)ertfd)aft, bie 9Jlonard)ie.
.Samobfe, famobfebe adv. (n. p. lidor sliivi Tarn ob fe) für ftch allein, unabhängig. .Samobfeben, bna, bno adj. für ftdj allein bejlehenb, unab= ijängig von ?lnbern, felbfifiänbig. .Samobfebnoft f. bie Unabhängigfeit, bie ©elbftflänbigfeit.
,S a m 6 d e, conj. allein (entgegenfe^enb).
.Samodle, lamodfebe adx>. Von ftch felbfi, ohne fidjtbareS 3"thun, ohne bemerfbaren, ftnnlich tvahrnehmbaren ©influß von außen: famodfe mu je noga sazelila, von fich felbfi (ohne 3ufhun von außen) ifl fein gttß »er» heilt. .Samodfeben , bna, bno ad;. iva$ von felbfi gefchiel)f, ohne äußer= Iid?e ftdjfbare Urfadje: famodTebna fmert, ber 2ob von fich felbjl, ber natüriid)e Job.
,S a m o d e r s h ä v a (*),/". bie iOlonar* d>ie, ber monarchifdje ©taat. ,Samo-dershavnik , famodershavnik, auch famodershiz, shza m. ber ©elbfl= ^errfcher, ber 2llleinherrfd>en, ber ®lo= nard). .Samodershavniza, famoder-shavniza f. bie 2llleinherrfcherinn, bie ©etbflherrfcherinn, bie9Jionarcbinn. .Samoderfhävlki adj. monarchifch.
.Samogläf, 2. famogläfa, famo-glafä , famoglalü, famoglafova m. ber ©elbjlfon, ein Saut allein. ,Sa-moglafiti, im v. impf, felbfi tönen, allein lauten. .Samogläfiz , fza ober famogläfnik, famoglafnik (*) m. (in ber ©prachleljre) ber ©elbjllaut (Vo-calis).
.Samogläv, famoglaven, vna, vno adj. eiejenfinnig , halSjlarrig. ,Sa-mogläviz , vza m. famoglävka f. ber ©farrfopf, ber ober bie ßigen= ftnnige. .Samoglavnoft /. bie ©igen* ftnnigfeif, ber ©igenfinn, bie Sja flarrigfeit.
.Samogolten, tna, tno adj. (kdor le famo sa golt, sa fvoj golt fkerbi) eigennüfcig; gefräßig. .Samogoltnik m. famogöltniza f. ber ober bie ©i= gennüfeige; ber ober bie öefräßige.
,S am o jed, m. famojeja f. ber 9?a= nunfei, ber Äahnenftiß, eine ^flanje mit gelber SSlüthe fRanunculus. L.J.
,Samojedin, adj. einzig ttnb allein.
,S a m o k o 1 n i z a , f. bie <Bč)Utl-rit\x^e, bie ©cheib j Xruhe; gem. bie Kabel: Sruhe.
.Samo kup iz, pza m. ber Stlein* fäufer.
.Samolet, m. ber fabelhafte SSogel tP|>onip.
.Samomor, famomor, 2. famomora m. ber ©elbflmörber. .Samomörfk adj. felbflntörberifch- .Samoraorftvo n. ber ©elbflmorb.
,S am o no g, adj. einfüßig.
,Samopäfhen, fhna, fhno adj. felbflfüchtig. .Samopafhnesh m. ber ©elbflfudjtige. .Samopälhnoft f. bie ©elbflfucht.
.Samopräfben, fhna, Oino adj. aulgelaffen. .Samoprafhnoft f. bie ilužgelaffenheif.
,S am o prid, m. ber ©igennu^- ,Sa-mopriden, dna, dno ober famo-pridzhen, zhna, zhno adj. eigen= nüfeig. ,Samopridnesh m. ber ©igem nüfeige. .Samopridnoft, famopridzh-noft f. bie (Sigenniifcigfcit.
.Samoraden, dna , dno ober famo-radzhen, zhna, zhno adj. VoH @i> genfiebe; felbflgefällig. .Samoradnesh m. ber voll ©igenliebe, felbflgefätlig ifl. ,Samoradoft f. bie (Sigenliebej bie ©elbjlgefälligfeit.
Samoróg, adj. ein$$rnig.
.SamoftAlen, Ina, lno adj. felbft» ftänbig. .Sainoftalnoft f. bie ©elbjt» flänbigfeit.
,S a m oft o j é z h , adj. felbflftänbig. .Samoftojézlioft, famofíojézhtooft f. bie ©elbjiflänbigfeif.
(Samóftra, f. famóftrcl m. unb famóftrel, 2. famóftreli, famoftrelí
f. auch famóftro n. ber ©djiefibogen; bie «itlicbfalle.
(S a m o f v é t, adj. allein heilig, h&cbfl fieilig : famofvéta Trojíza , bie allein (»eilige, bie allerheiligfte X>reifaltigfeif.
.Samofvój, fvója , fvóje adj. felbjl» ftänbig: famofvój goTpód, fein eige» ner, felbftftänbiger £>err. .Samofvó-jiz , jza m. famofvójlia f. bet ober bie ftlbfljtänbig ijf. .Samofvójoft f. bie ©elbjiflänbigfeif, bie grc¡í;eif.
.Samó ta, famóta f. bie ©infatnfeif. .Samoten, tna , tno adj. einfam, iu ber Ginfamfeif.
,S a m ó t e s Ii, adv. aus eigenen Äräf» ttn b. i. oljne ein DBerfjeug, oljne frembe S5eil;iilfc, felbfttl>ätig: famó-tesk fmo leñó perpeljáli, au8 eige» «en Kräften (b. t. ol;ne 23etí)iílfe eines 3ugtf?iereé) l;aben roir baé Jbeii bié bieder geflirrt. .Saiñóteshen (*) slina, slino adj. felbfKf)ätig. .Sainóteshnoft, famóteshva (*) f. bie ©elbflfI>äfigEeit.
.Samotnih, famotnik m. ber (Sin» fiebler; ber TOóndj. .Samótniza, famotniza f. bie (iinfteblerinn; bie 9?oitne. .Samótnoft/". bie (Sinfamfeif.
.Samoúli, adj. ein iM;r l;abenb, ein» óljrig; eigenfinnig.
.Samouk, adj. ber oljite2el;rer efroaá erlernet.
.S a m o ú f h k a, f. eine 2lrt SBaffer» fdjlangen.
.Samo vélik, adj. allein groß.
.SamovlAft, 2. Tamovlafti , famo-vlafti, attd) i. fatnovlAftnoft f. bie Unabljängtgfeif. .Samovlaften, ftna, ft.no adj. unabhängig.
.S a m o v m ó r i z , v. .Samomor.
.S a m o v ó 1 j en, ljna, Ijno adj. frei» willig, felbjtroiHtg, aus eigenem Ein» triebe. .Samovóljiz, Ijza ober famo-vóljnik rn. ber gteireidige. .Samo-vóljnoft f. bie S'rmfiHigBeit.
.Samözh, conj. allein, fonberit (enf» gegenfefcenb).
.Samozhâft, 2. famozliâfti, fa-mozliafti f baê (Sigenlob.
.Samozhi ft, adj. allein rein, feljr rein, l;öd;ji feufd; : fainozhirta diviza Marija, bie aflerreinjie Sitngfrau Waria.
.Samfvôj, v. .Samofvoj.
.Sani, 2. fàni f. pl. ber ©cbliffen. .Saninjak m. ber ©d;liffenroeg, bie ©d;littenbal)n.
.Sânja,/; ber Sraum. .Sanjanje n. baê Srâumett. ,Sanjati, am v. impf. ober fanjati fe u. r. impf. frätimcn : kaj fi fAnjal, roaê fjafl bu geträumt; ftrAfhne rezlii fo fe mi fanjAle, fitrdjfbareXUnge haben mir geträumt. .Sanjâzh m. fanjâzha f. ber 2tâu= mer, bie—inn. .SAnjfki adj. Sraum..., im ïraume.
,S A n j z i, / pl. bie ©ebläfe.
,SApa,_^'bcr 3lf(;em, berôaud;: néj-ma fApe, er hat feinen 2lfl)em. .SA-piza f. d. ber £aud;, baê Stïffthen. .Sapljâti, Am v. impf, fa n f f tt>e= hen: vétriz nain hlàd fapljà, ber Sßinb fäufelf uuê iîiil;lung jtt. (SAp-nik m. bie ßuftröljre.
.Sari, 2. fAri f. pl. bie ©fiefelr&hre-
,S à t, 2. fàta, fatii, fatôva rn. ber ■£onigfeim, ber .Ç>onigfîtt&m:.
.SAtan, m. ber leufel, ber ©afan. .Satànfk ad), fatanifeh, teitflifch.
.Satina, v. ,S à t.
.Sàtje, fAtovje, fatovjé n. (coli) ber ^onigflaben, ber -£>onigfeim ûber= f;aupt.
,S é d , v. ,S é d n a f t.
.Sedàj, adv. jejt, nun.
.Sedalifzhe, n. (»rit.) bie Se^ fanjel.
.Sédalo, fédalze n. baê ©efäße.
.Sedanj, adj. jefcig, roaê i^t tfh
.Sedé, adv. fifeenb, int ©ifcen.
.Sédem, num. fieben. .SedemdAnrk, ledemdnévcn, vna, vno adj. fteben» tâgig. .Sedemdefét num. ftebenjig. .SedemdeTetdanfli adj. ftebenjigfägig. .Sedemdeféti adj. ftebenjigfle. <Se-demdefétlirat num. fiebenjig SOîaL .Sedemdefetléten, tna, tno adj. fte= bensigjährig- .Sedemkrat num. fie» ben 5ftal. .Sedemkraten , tna, tno adj. ftebenmalig. .Sedemleten, tna, tno adj. ftebenjäljrig. .Sedemlétiz, tza m. ein fiebenjähriger SKenfd;.
.Sedemletnoft f. bie ©iebenjährigfeif. .Sedeinnäjft num. ftebett$e(m. ,Se-demnAjfliiza f. bie 3a(;l ©icbenschn, ber ©iebjef)ner. .Sedemnik (*) m. bei' Wonat 3uliuS. .Sedemnjak m. ber ©ieben=@nber. .Sedemred num. (in ßf.) fiebenjig. ,Sedem£t6 num. ftebenhunbetf. .Sedemftöten, tna, tno adj. ftebenhittibertfle. .Sedein-zliili, zlika m. baS Siebentel.
Sedeniza, i. geronnene, faure Wild).
,S e d e n j e , n. baS ©ifeen. .Sedesh m. ber ©ife. .Sedeti, fedim, fedel ober fetle] v. impf, fifeen. .Sedilo n. ber ©ife, bec Ort sunt ©ifeett: al slie fo kuri na fcdili, ftttb bie Jgmfjner fd)on am ©ifcorfe b. t. reo fie sur 9tad)f$seit_ ju fifeett pflegen. .Sedkati, am v. impf. d. (baS 23er= tleinerungfl* ttttb EtebtofungSworf »on fcdeti) fifeen.
,S <; d I a k, »1. ein Wann su <Pferb. .Sedlar, rja m. fedlariza f. ber '©aftler, bie —inn. .Sedlärjev ober fedlarov adj. bei ©aftler«. .SedUr-rki adi. ©aftler..., wie bie ©affter. .Sedlaft, fedlaft adj. faftelartig, wie ein ©affel. .Sediat!, am V. impf. faffeln. .Sedlenik ober fedlenik m. ba§ ©aftelpferb. .Sedlo n. ber ©af= fei: fe mu vda, liakor prafizi fe-dlo, ei flef>t i!)tn, wie ber ©au ber ©affel b. i. plump.
.Sedlön, m. baS 3ienitfl;ier (Tha-randus. Linn.). .Sedlönov adj. beS 9iennfl)ierei. .Sedlonfk adj. Stenn* fbier..., «om 9ieuttfi>icre.
(S e d m e r , ./. baS ©iebengefpann. Sedmeri adj. ftebenerlei. .Sedmerka f. bie ©icben, ber ©iebner. .Sed-mernat adj. fiebenfältig. .Sedinerni, fedmernji adj. ftebettfach. .Sedmi adj. fiebenfe. .Sedmina f. eig. bie OFfawe, ober jebeS Seit, baS mit ber 3al;l flehen jurücFfefjrt; bafeer ba$ eiitfl bttreh fteben Xage üblich gewe= fene, j e (51 auf ftirjere 3eif berünfer= gefefcfe ßeid)ctim<i[)(, baS Irauerfefl bei einem ©ferbefaU; bie ©ebacfetnifj ben ftebenfen lag. .Sedminiz, nza ober fedminjak m. ber geidjettgafh ,Sedminfki adj. jur fedmina get)0* rig, bie fedmina befreffettb.
.S e d m i z a, y: bie©ieben; (eine3beal=
münje) ber ©iebner, ba5 ©iebenčreu« äer=©fiicf.
,S e d m i z h k a, f. bie	©ieben,
ber ©iebner.
,S e d n aft, adj. grau, abgelegen.
.Sedniza'(*) f. (fedna koft) baž ©i&betn (os ischii).
,S e d n o j n i, adj. jčebenfad).
.Seganje, n. bas 2)arnach;langen. .Segati, am ober feshem v. impf. (mit ber 4?anb) nad) etwa« ju langen pflegen, bis wohin reiben: njegova njiva do möjiga travnika feshe, fein 2lcfer reicht bie ju meiner SBiefe. .Segaviz ober fegäviz , vza m. fe-gavka f. ber ober bie nad) etwas langt.
.Segetiti, v. .Shegetati.
.Segle j, m. ber CSrijf. .Segniti, nem v. p f. wornacb langen, greifen: y' roke mi je fegnil, er mir bie ^>anb gegeben.
.Segnäti, feshenem -u. pf. jufam» men treiben.
.Següren, rna, rno adj. fidjer. .Segürnoft f. bie ©iefeerheif. ((Sig. froijt. unb bei uns weniger gebrauch« lieh.)
.Sej, adv. wenigfleni, boch; ja, frei= lieh: fej je perfhöl, er tjl ja ge!om= men; fej bi blo, de bi..., ež wate freilid) wol;l, wenn...; fej fiin mu slie trikrat velel, ich habe eS if;m ja fd)on brei ®tal aufgetragen b. i. befohlen; terpi, fej te ne bö köniz (könza), buibe nur, bu wirft ja nicht umformten.
,S e j a, f. ber ©ife , bie ©ifeung. _
.Sejaniza, fejavniza, fejävniza, fejäzha f. ber ©aeiorb. .Sejanje, fejanje n. baS ©äen; bie ©aat. .Sejati, am ober fejati, am v. impf. feien: kar fejafh, borli shel, wie bie ©aaf, fo bie 2lernbfe. .Sejatva, fe-jatva f. bie ©aatjeif. .Sejavjz , fe-javiz, vza m. ber ©äematin.
.Sejem, fejm, alffl. fonein, Oberfr.-fmejn, 1. fejma, fejmü m. ber Warft, bet 3cil?rmarfC, baS Sirchfeft. ,Sei-miChzhe n. berTOarffplafe, berJvird)= fagSplafe; ber Kirchhof. .Sejmovati, mujem ober fejmvati, am xj. impf. »Ott Warft ju Wjrff gehen, framett. .Sejinvaviz, vzber Wdrttler, ber Ärämet.
.Sčjnaft, v. .SednaTt.
,S e k , m. bie ©dmeibe ber Jpacfe. .Stikalo «. bie Äu^etif)liefe, bie Kiiben= fjocFe. .Sekanje n. baž Jpacfeit, baž Jpauen. .Sekati, am v. impf. i;acfen, hauen. .Sekaven, vnit , vno adi. fattbar, fcbtagbar. .Sek.ivnoft f bie ftaflbarfeit, 'bie ©eblagbarfeif. ,Se-kazli m. ber Äotjt)aiier. .Sekira, fekjira J. bie .Öaefe, baž SSeil- ,Se-kirifhe, fekirifhzhe n. ber Jbacfen* ftiei. .Sekljati, Am v. impf, (baž SSerfleinerttngS» urtb 8tebfofungžroorf »on tekati) febon Elein l;acFen, i(ein= meife bauen.
,SeK llä m. ber 23off;e, ber (šifbofhe, ber ©efanbfe.
.Seläk, m. ber 3»faffe; ber Canbž» mann. .Seläkov adj. bež 3nfaffen; bež Sianbžmannež.
.Sel en je, n. bie ©anbentng, bie Ucberfiebeiung. .Selilo, felifhe n. bie Kolonie, ber Wanjorf; baž i))flan5= »oiE. .Seliti, im v. impf. gern. Teliti fe, im fe u. r. impf, fiebeln, ttiterfiebeln, ©anberungen vornehmen, beit	oft »eränbern.
,Selo, n. bie Sage; ber ©ifc, ber ffiobnftfe.
.S e 1 rt v o, n. bte Sothfcbaff.
,S e 1 s e n a , flsena, flsenina f. baž KäfepappelErauf.
,Sem, adv. her, fykfyer; Pein döl, herab; fem gor, herauf; fem ter tje ober femtertje , femtertäm, ()ie unb ba, bin unb mieber; lefein, nur her, i>ier ber.
.Seme, 2. femena n. ber ©amen. .Semiza f. jener -£>anf, überhaupt jebe »Pflanze, meiere ©amen trägt, baž SSeibcben »on einer «Pfianäengaffung.
.Semenj, feinifhe , v. ,S e j e m , fe-
.Semo, v. .Sein.	£mifhe.
.Senagölten, tna, tno adj. nä: f(big, naf<bl;aff. .Senagoltnoft, fe-nagöltva f bie SRäfdjigEeif, bie Stafcb5 baffigfeit.
.Seni, feniniz, feneniz, v. .Sani, faninjak.
,S č n i z a, f. ber Äettboben.
.Seniza, f. bie ©ieife, bie Koiifmeife (ParusJ. .Senizhji adj. Kohtmeifen..., wie bte Weifen. .Senizhiza, fenizh-ka /. d. eine Heine Koi;lmeife, baž Sföeii^ett.
.Senj, m. ber Schlaf; ber Uraum.
,S e n j a , v. .Sanja (mit allen ,>lb(ei= funjjen).
.Senjem, v. .Sejem.
.Senki, m. pl. bie 9lacbgeburf.
.Seno, feno n. baž #eu. .Senokofiz, fza m: ber Jpeumabber. .Senokofhnja f. bie i>euma(;b. .Senofek m. ber £eumähber. .Senosh, 2. fenosha m. bie TOafib. .Senoshet/. biei)ettma()b; gem. bie ffiiefe, bie ©ergmiefe; eine abgemähte ®iefe.
.Senza, f. ber ©(baffen. .Senze f. pl. ber ©djaffengang: v' fenzah fe prehajati, in ben'©<baffengängen ftd; ergeben.
.S e n z i, f. pl. bie ©ebläfe.
,S e n z h e n , zhna, zhno adj. ©djafs fen..., ©d;affen enthalfenb, febatfig. .Senzheniza (*) f. ber ©onnenfd?ir'm (umbraculum). .Senzhilo n. ber fiicbffdnrin. .Senzhiti , im ober fen-zhiti, im v. impf. fd;affen, befd;af» feit, ©Waffen geben. .Senzhnat, fenzh-nat adj. fdjatfig.
,S e p , i. fepa, fepu, fepova m. (in ben 28eingärfen) ber ©d?iag.
,S e r , adj. gretS.
.S e r b , v. .S r a b.
,S e r b e n j e , n. ba«	.Serbe-
ti, im v. impf, juefen, beißen: glava me ferbi, am Kopfe jueff ei mich; sobje fo me ferbeli, bie 3äh"e hfli ben mir gemäffert. .Serbezkiza f. baž 3ucfm, bie SucFerei. .Serborit adj. unruhig/ mufhmiQig. .Serbo-ritnesh, ferboritnik adj. ber Unru= bige, ber TOtifhmillige. .Serboritnoft, ferboritoft f. bte itnruhe, bie Unru» higfeif, ber Wfufhmitle.
.Serd, 2. ferda, ferdü m. ber3orn.
,S e r d e k , dka m. ber ^Joijiern.
,S e r d e n , dna , dno adj. jornig.
.Serdezh, adj. Kern..., ferntg: fer-dezh lef, baž Kernholj ; lerdezh med, ber Kernhonig, ber befte i)o> nig. .Serdezhje n. (coli) bie ^»erjs eben ber «Pftanjen.
.Serdit, adj. jornmiifhig. .Serditi fe, im fe v. r. impf, jornig, jorn= mufhtg fepn. .Serditljiv adj. gehäi ßi^. .Serditljivoft f. bie @ebäßig= Eetf. .Serditnesli, ferditnik m. ber 3prnmüfhige. .Serditoft/". ber 3orn= mufl;, bie 3ornmtifhtgEeif.
.Serdnát, adj. Eernig. ,Serdnik m. ober ferdníflia f. baä Äcrnfjois.
.Sérdnoft, ferdnóft f. ber 3"rn.
.Serdún, m. ber £>äring (Clupea Harengus. Lin n.J.
,S e r d z e, v. ,S e r z e.
,S é r e z , m. ber @reW>. ,Sériti fe, im fe v. r. i»i¡jf. grči«, grau werben-
,S e r i 1 n i k , lerilnjak , ferivnik m. ber Abtrift, ber Abort.
.Sérka, f. eine <J)fIail$e (Sorghum vulgare. Linn.).
.Serkalo, «. ber ©pieget.
.Sérlianje, «. ba« ©cbllirfen. ,Sér-kati, am v. hrtpf. fd;tiirfen. ,Ser-kaviz, vza m. terkavka./. ber ©d;tiir= fer, bie —inn. ,Serketáti, ára ober ferkézliein , ferkézhem unb ferkljáti, ám v. impf, (baé 23$ieberboiung«=, SJerEteinerungéi unb ííiebEofungéróort »on férkati) itacb unb nad; fd;lúrfen, Eteinweife fdjfürfen, fürfetn. ,Ser-kljéj, ferkljéja m. ber ©dpfurf. ,Sér-klja (*)/. bie SJiiícbpttmpe.
,S é r k 1 o, «. ber Augapfel (nacb 35 a t> nt a f i n).
.Sema, f baé Dteí;, bie Kefjsiege (Cerva capreolus. Linn.). ,Sér-nez , fernjáli m. ber 9leí>bocf, ba§ Ke(;mämtd)en. ,Sernina f. bie $>íel)= í;aut, baé Oiebfeü. .Sérnji adj. 3íe{>..., »on 9vel> .Sórno n. baé Diet) (obne Uttíerfdneb beé 65efd)íed)teé>. .Serno-vína, fern ovina f. baá 9vcí;fleif4).
,S é r o f t, f. baé öreifenalter, bie t;oí;e ®annl)cit.
,Sérp, m. bie ©id;el. .Serpán m. ber ©idjetmoinit: maliferpán, ber Eieitte ©icbeimonaf, ber SÍJÍonaf 3u= tili«; velikiferpán, ber große ©icbet= mottaf, ber ®ouat Augttjl. ,Serpár, rja m. ber ©id;eífd)mieb. .Serpárjev ober ferpárov adj. beé ©icbflfdjtniebeá. .Serpárfli adj. ber ©icbetfdjmiebe, wie bie ©idjelfcbniiebe. .Serpáftarf;. fidjeífórmig. .Serpázhaf. eine fcblecbte ©idjel. .Sérpek m. d. baé ©id?el= d?en. .Serpiza f. bie 3afbaue. ,Ser-pizliaft adj. fid;etförmig, wie eine ííeine ©icbel. .Serpnát adj. ficéis förmig.
.Serfhén, m. bie Jporitiífe (Vespa crabro. L in n.) : ferfliéne drásliiti, fprid)ioörtticb, in« 2Sefpenttefl floren, (ich SSerbruß injieren j iiná ferfliéne
v' ¡»lavi, wegen jn großer ©orgen mitrrifd;, »erbrießlieb fepn.
.Serze, ferze n. ba« JperJ: zhefar je polno ferze, rado is uft gre, wooon ba» £er$ »ott ijt, gebt ber Slunb über; kako väm je bilo per ferzi, wie war eud; ju Wufjie; per ferzi fe mu je ohladilo, e« fiel il;m ein ©fein »om Öerjen ; she veljä, kamor ferze pelijä, e« gilt auf tl;r Sßoi;Ifei)it, e« gilt febon, roobin ba« •Öerj'jičlt. .Serzoopert, ferzoojier-ten, tna, tno adj. ojfeniierjig. ,Ser-zoopertnoft, ferzooperloft f. bie ■DffenbetjigEeif. ■ .Serzoved m. ber bie Jperjen Eennt , ber JpersenSfenner. .Serzovid m. ber in bie -Merjen fiefjf-.Serzhen ober ferzhan, zhna, zlmo adj. waž »on Äerjen ifl, berjlid), jjerjbaft: ferzhna jäma, bie -Öer^ grübe; ferzhna ljubesen, (jerätiebe Žiebe; ferzhno fe bränite, »ertt;eibi= get eudj b^rjliaft. .Serzheze «. d. baž iterjeben. .Serzhika/. baS Warf, ber ivcrit, ba$ ^erj. .Serzhnöft f. bie Jpei'äüdjEeit; bie JoerjiiaftigEeit: ferzlmöft veljä, frifcb gewagt, ijl. haib gewonnen. .Serzhnovüften, ftna, ftno adj. wie beim -Oers, fo beim 9)lunb, offenl;erjig. .Serzovüftnoft /. bie ÜffenheräigEeit.
.Sefati, am v, impf, faugen. ,Se-favka (*) f. bie ba faugt, ba^er baä 9)lilcb$ugglaš. ^Sefavzhik m. d. ber ©äugting. ,Sefez , fza m. bie weibs Ii die SSrufl; bie 3ifee. .Sefülja/ baä
1 ©auagfaS.
.Sefefti, federn v. pf. jteb jufammen fefeen; — fe u. r. pf. fith jitfammen feljen; betabfitifen.
jSefti, federn, fedel ober fei <J. p f. (fiäuftg aueb fefti fe ober fefti fi) fieb fefeen.
.Seffra, f. bie ©cbwefier. .Sefträna /. bie ©d/wejlertocbter : fve fi feftrani, wir jwei finb ©djweflertöcbt« b. i. unfer beiber ffllütter waren ©cbwefiern. .Seftraniz, nza a II et) feftrinik, teftrizli m. ber ©cbwefterfobn: feftränzi bie ©cbwellerfö^ne, bie OefcbwiflerEinber. .Seftrika , feftriza f. d. ba« ®d>we= flercben. .Seftrin adj. ber ©cbwejler ge= tjörig. ,Seftrina /. bie©cbwe)lerfcbaft. .Seftrinj, feftrinfk, fefterfk adj. ©cbwefier...,b.©ci)wejlern,ichweilerli4.
.Séfhki, / pl. bie Schnuppen.
.Sefli té ti, flitéjem v. pf. sufammen-jäl;(en.
• „Seš i d at i, ara v. pf. aufinauetn.
.SesnAniti fe, im fe v. r. pf. ftcb befattitf machen : she pèrvi dan fva fe fesnánila, fcbott am crften Sage haben wie mit einanber íBefanntfcbaft gemacht.
,S e s h e n j , shnja rn. unb feshenj, shnji f. bie iîlafter. (.Séshenj, in ;06erfr. au d) féshim , shma m. i ft in ■Überlc. unb jenen ©egenbett Steierm., in beuen eá gebt-äudjlich ift, beâ mann: liehen, in Unferf. unb ','lltfl. be»weib= liehen ©efchleehtež). .Séshinati ober féshnjati, am v. impf. flaffern, flaf= terweife auêmeffen.
.Set, fetina, fétje , v. ,S àt u. f. I». , .Set k an je, rt. baè Striefen. ,Set-kAti, Am v. impf ftricfen. ,Setká-viz , vza ober TetliAzh m. ber Stricfer. .SetlcAvlca ober fetkAzha/. bie Striefen rinn.
.Sétniza,/. ber 9lame eine$ SBogetž, ber Sornbreher, ber SJieuntöbter (Lantus collurio. L i rt n.).
,S e t ó v j e , v. ,S a t ó v j e.
,S é t u v, fötvi ober létva , fètve f. bie Saat, bie Saafjeit. .Sètvina, fetvína f. unb fétvo n. bie Saat.
.Sever, rja m. ber Sîorbwinb; ber ÜKorb (bie £intmelêgegenb). .Severni, féverfk adj. 9torb . . . , nörblid; : féverno-istózhen ober féverno-is-hóden norböftlicb; féverno - sahóden norbwcfîlicb.
.S é v i z , vza m. ber Sáemann. ,Sé-viza f. baê Sáemeib.
,S é v k a , f. unb levkiza/. d. bie Cerche (Alauda).
,S é v o 1 j e n, ljna, Ijno adj. unmutig »oU. .Sévoljnoft/. ber 3ufianb, bie l Gigenfdjaft, ba man uitmufbèuotl ift.
.Sé zli, lëzha m. bie TOaI;b. .Sézhenje n. baá blähen. .Sézhi, fézhcm v. impf, mähen.
.Sézhi, íésliem, fégel, féshen v.p f. roornach langen, greifen: komú V' befédo féz h i, ¡jemanben iitê ©ort falten b. i. im Keben unterbrechen; tA povéft mu je v' ferzé fégla, biefe (Sr¡ál;lung ging ihm su fersen.
,S f e rf o I é t i, fferléti, im aud; ffer-zháti, fferfráti, Am, (»on Schnepfen)
flbfotAti, Am, rfofózhem ober ft'o-fo z Ii em v. pf. aufflattern, entflaftern.
,S - h a j á 1 fh e , n. ber Sammelplajj, ber Ort bei 3"famnienfommettš. S-hA-jati, am v. impf, jufammeu Eommen, fid; »erfamnteln ; aufgeben ; abfommen : gofpódje shé f-hájajo, bie Herren »erfammeln ficb fd;on, Eommen nach unb nad; sufammeu ; fólnze f-liAja , bie Sonne geljf auf; s'njim né f-liá-jati, mit ihm rann man nid;f abfoiíten.
.S-hladénje, n. bie (šrfaltung. .S-hladéti, im v. pf. (gem. auch f-liladéti fe u. r. pf.) füt)l werben , erfalfen. .S-hláditi, im, gem. auch f-hiaditi, im i>. pj. ful;! machen, er= falten; — fe v. r. pf. fühl werben, erfalfen, ficb erfälten. .S-hlAjenoft ./'. bie (Srfältung, bie Abgefttblfheif.
,S-hód, 2. f-hóda, f-hodá, f-hodú m. bie 3ufammenfuuft, baê ©eben: f-hod mi ne sdA, baâ ©eben gibt mir nicbtê auž. ,S-hodlflie, f-liodí-flizhe n. ber Sammelpla($, ber 23er« fammlunjäort ; bie Jfialle sntn Spa« Siren. >-hodíti, gem. f-höditi, im v- P.f- S«fammen fommen (vergleiche f-hAjati) : vfi fo shé f-hódili , alte finb fchon »erfammelt ; letá zhíóvek nikdar ne bó f-hódil , biefer TOenfd) wirb »on feiner Sranfheit nie genes fen; prevézh Hm fe f-hódil , fim truden, ich bin su »iel gegangen, bin mübe. ,S-hodniza f. ber šammel« plaé, bie Spnagóge.
,S-hramba, f. baê 23et;äifnifi. ,S-hrA-niti, im ober l-hraniti , im v. pf. bewahren, aufbewahren; erhalten, be« wahren.
,S-hudo biti, im ober f-hudobíti, im, auch f-hújfliati, am ober f-huj-fhAti, Am v. pf. »erfd)liinmern, »er« fcbledjtern, ârg'ern, ärger, fcblechter machen, 2lerget:nif geben ; — fe ». r. pf. jtd) »erfchlimntern, ftd) »erfd;lech= fern, fd;led;ter werben, ficb ärgern, Aergernig nehmen.
,S i g a, f. fchwerer 3lt^em.
,S i j a n j e , n. baê Sd;einen , ba3 Seuchfcn (»on ber Sonne). .Sijati, am v. impf. fd;einen, leuchten (»on ber Sonne).
.Sik, fika m. ber 3ifcbcr, ber laut.
.Sila,/ bie ©ewalf, ber £>rang, bie
f)o(je 9íoff;: po lili ober po vil Pili vséti, mit ©eroalt, mit atier 05eroatt nehmen; lia filo jéfti, na filo fe fmejáti, ttberOTacbf effen, líber SDlacbt lachen; fila kola lomi, Slofb bricbt éifen, 9íoth ?ennt íein ©ebotl;; sló mu je fila, fhé komej dije, er fjat hohe Angfl, Eaum nocb aff>met er. .Silen , (na, Ino adj. geroaltig. .Siliti , im v. pf. brángen, nofhigen: kam pa fílifh, n>of)in brángft benn ?; v' fhkodo mu fili, er geht ií;m in'S ©el;ege, fucbt il;m ju fdwben.
,S i 1 j e, n. (coll) bie ©efreibefrtichfe, bie gelbfrúchfe.
.Sílnik, m. ber Oraufame, ber 3!t)= rann.
,S i 1 n i z a, f. ber ©etreibcfaflen.
.Silno, adv. fehr, ftarí, beftig, un= gemein, aitgerorbenfíicb, über bie ®ía= gen. .Sílnoft f. bie ©eroalfigíeif. .Silnoften, ftna, ftno adj. getüalfc tl)átig.
.Sin, 2. fina, finú, finóva m. ber ©oí;n. .Si áka f. baS ®eib beé ©oí)' neé, bie ©d)n>iegertod)ter. .Sinek m. d. baé ©ohnchen.
,S í n j e k , m. ber blaue SalEftein. .Sinji adj. 6íau; finji kámen, ber bíaue ©tein.
,S i n k i n j a, f. beé ©ofmeS tocbfer, bie ©nfeíinn. .Sinov adj. beá ©oí)5 iteá, bem ©oí;ne getjorig. .Sinovi/,, vza m. bes ^b'í;ne5 ©ohn, ^er (Sníef. .Sinóvfki, finiTii adj. ©oí;= neS ..., ber ©oíme, trie bie ©6f)ne.
,Sip, fipa rr. ber ©chutf. .Sipati, am ober fipljem v. impf. fcbliften, fh-cueit. .Sipina f. ber ©runb, bie ©runbfefte.
,S i p 1 j i v, adj. cngbrííftig. .Sipljívoft f. bie (Sngbrufiigíeit.
.Sív, adj. (yrtt.) »erwaifef, elfernloé.
.Sil-, and) fir, 2. fíra, firú m. ber Safe. .Siraft adj. íáftg, fáftcbt. Sivatka /. bie Safemiíd), bie £afe= molEen. .Sirek m. d. baá SaScben. .Sirilo, fírifhe , firifhzhe re. baá Sab ($um Sáfemacben).
.Sirka,./, ber 5Reer(;irfen (Sorghum vulgare. L inri.). .Sirliovina/baá ®íeerl)iréjtrof;.
.S í r n i z a, firniza/-. baá Saffieháítnifj.
.Siromak, m. ber 2lrme, ein Armer. .Siromáfhk adj. arm; armfelig. ,Si-
romálhtvifhe n. baé ArmenbauS. .Siroináfhtvo n. bie Armutí). .Siro-mázhek m. d. ein armer 9íarr, ein armer í)afd)er. .Siromázhnoft f. bie Armuth, bie Armfeligfeif. .Sirófhina f. bie ©¿trffigfeif. ,Siróta /. bie SBaife, ein elterníofeá ívinb; ein jeber bebauerungéroíirbige SEftenfch. .Siró-tiza , firótka f. d. bie arme SSer= roaijle; ein ariner, gar bebauerungé» roíírbiger íDtenfcb. .Siróten, tna, tno adj. arm, armfelig. .Sirotinftvo n. bie Armutí). .Sirótnik m. ein honig= armer ÍSienenfcbroarm, ber aué ÍKans ael an Jóonigtforraff) ftch in bie 9íad)= barflocfe einjufd)leicben fucht. .Siro-tízhek m. d. ein fehr armer, be¡ bauerungémíirbiger SDtenfcb.
.Sirotka, v. .Širatka unter .Sir.
.Siróv, v. .S r ó v.
.Sirózke, firózheta re. eine arme 2Baife; ein fehr armer $tenfcb. ,Si-rózhtvo n. bie SSerroaifung, bie Ar« muth-
.Sirfki, adj. Jíáfe..., »on Safe.
.Sifáti, ám ober fifati, am v. impf. faugen. .Sifik, fka m. bie SUlutter* brufl.
.Siflt, m. ber 3¡Wer, 3ifd?íaut
(sibílus). .Sífkati, am t>. impf. 5¡fd)en (sibilare).
,S i t, fita, fito adj. fatt.
.Sitar, rja m. ber ©iebmacfjer. .Sitarjev ober fitarov adj. beá ©ieb» macheré. .Sitarlk adj. ©iebmacher..., ber ©iebmacher, na^> Art ber ©ieb= mad)er.
.Siten, tna, tno adj. fáttig, beffen man batb fatt fyat, la|tig. .Sitenje n. baS ©áftigen. .Sititi, im v.impf. faífigen. .Sítnesh, fitnik m. ber ©atíige, ber ^laggeifi. .Sitnoft f. bie ©átfigíeif. .Sítoít/ bie©aífheif.
.Sito, n. baé ©ieb.
.Sitoft, f. bie ©aftheif. .Sítoften, ftna, ftno adj. fáttig, beffen man balb fatt h at/ taflíg.
.Siv, adj. grau.
.Siven, vna , vno adj. grattfam.
,S i v i z, vza ni. ein graueí *Pferb, ber ©d;immel.
,S i v k a , fivkiza f. ber ga»enbet (La-vandula. Linn.); ber 9íame fiir eine egbarC graue ©chroammgattung.
.Sivkaft, f. etmaé grau, gcaulid).
.Sivki jat adj. fci;r roenig inž ©ratte fpielettb, ganj roeittg graulich. .Sivko, v. ,S i vi z.
,S i v n oft, f. bic ©raufantfeit.
,S i v o g I a v, adj. ppn grauem Raupte, ein grauež Jöaupt fjabertb. .Šivolaf adj. »on grauen £>aaren, grauhaarig. .Sivora J\ ein jteinalteS "SBetb, bäs graue £aare i;af.
,S i z e , iizer adv. jmar (quidem) ; (im Anfange) fonft (alioquin): dal hi Hini fize , pa mu ne vüpam, ich würbe ihm sroar gehen, aber id; traue ihm nicht; pläzhaj, fizer bo drüga, jahfe, fonft gefchiefjt maš attberS. .Sizeren, rna , rno adj. fonftig.
,S i z h a n j e , fizhanje n. baš 3'f$en. .Sizhati ober fizhati, fizhim l>. impf. äifchen.
, S k a k , i. fliaka, fkakü, fkaköva m. ber ©d;achfteiit.
.Skakaj, fkakaja m. ber ©prttng« lauf, ber ©allopp : na fkaltaj jesditi, im ©aUopp reiten. .Skakanje «. bas #üpfen. .Skakati, fkazhein v. impf. hüpfen. .Skaltaviza f. bic impferimt (eine Appoftfton beš glof)eS). ,Ska-kljanje «. bad impfen. .Skakljati, am v. impf, in gar Steinen ©prün« gen, wie j. 93. Sßogel hüpfen: ptiza lälika fkaklja. .Škakniza f. bao ©ebad;fpief. .Skaköm, fkaköma adv. im ©allopp : po fkaköm ober fkaköma je odjesdil, er ift im ©allopp ba»on geritten.
.Skala, f. i>et gelS; in ©f. au d; ber (Splitter, bie Age.
.Skaliti, im v. pf. frühen, früh mad;en (bttrd; aufgerührten Soff;, wie bie gifd;e u. bgi.).
.Skälje, n. (coli) bie geffeit über« l;aupf, bie gelfcttmeitge, bie Stippen« menge. .Skalnat adj. felftg, felfen« reid), yotl gelfen. .Skälnik, fkalnik (*) m. ber gclfenmaitn. .Skalovit adj. Polt getfeit, fetfenreid). .Skalovje »/. (coli) bie geffeitmeitge, bie getfen überhaupt. .
,S Ii a m eilet i (eig. fekameneti, To-kameneti), im v. pf. ju ©fein iper« ben, pcrfleinern.
.Skäpati (eig. nisliäpati), fkapam ober fkapljem v. pf. nacb uitb nad; Alte« herab fatlett: hrüfhke fo she vfe fkapale, bie 93irnen ftitb fd)on
Jttte nach itnb nad; vom Saume herab gefädelt.
,S k ¡i r a n, pari, fhtmpf gemacht, ftumpf, :tid;f fcharf, ohne ©cbitcibe: nösh je filaran, baé ÍKeffer ift jhtmpf, hat ícittc ©d;neibe. .Skárati, am v. pf. (kar) (lumpf machen, bie ©chärfe benehmen.
,S k a f h I j á t i, ám v. pf. gab, uit« Penuiifhet (niftcit, aufhufien (fo Pief até fokafhljáti); auéÍHtften (fo Piel alé iskafhljáti); — fe v. r. pf. fich aušiniften.
,S k á s a t i, sliem v. pf. ermeifen, be« jetgen : vfe zliaftí mu je fkásal, er l; a t ihm ade ©hren erwtefen, ange« fhait; — fe v. r. pf. ftd) ¿eigen •• fe je fkásal (sa) pravizliniga moshá, er jeigfe fieb até ein gerechter 9Jtann. .Skasäven (*) vna m. (in ber ©pracb« lehre) bte fünfte (Sttbung, ber 3n* ftrumenfal (Ablativus loci). ,Ska-sljiv adj. heiichíerífch. .Skasljíviz, vza m. fkasljivka f. ber feuchter, bie —inn. .Skasl ¡ivoft/ bie Heuchelei. .Skasováti, siijem ober fkasheváti, shújem v. impf, erroeifen, bejeigen: vfá/.imti fkasliujte le dobro, erioei« ftt 3ebem nur ©utež; — fe v. r. impf, fich jetgen. _ _
,S k á s i t i, gem. fkasíti , im v. pf. ju ©runbe rid;ten, perberben; — fe v. r. pf. fich ju ©runbe rtd;fen, ju ©runbeget;cn, perberben. .Skashénje n. baé Sßerberbnig, bie 58erberbft;eit (nad) © a l m a f i n).
.S k á v i z, vza m. ber Irefieripetn.
.Skedéla, fkedélja f. bie ©d;ügel, bie ©challe.
.Skedenj, auch fkédenj, dnja m. bie Senne, ber £)refd;bobett.
,S k é k a n j e, n. baé Steigen. ,Ské-kati, fkékam ober fkézhem v. impf. laut ädjjen, freiten. .Skékaviz ober ftickáviz , vza m. ber Sreifier. ,Ske-kavka ober fltekávka/. bie Sretfjerinn.
.Sltérb, 2. fkérbi, fkerbi f. bie ©orge, bie ©orgfalt: ne me flterb k' njeinu (ober do njega) priti, eé ift mir nicht bange, ju ihm ju fomuten. .Skérben , bna , bno adj. forgfam. .Skerbéti, im v. impf, forgen, ©orge fragen: ne fkérbite (aud; fkerbite) fe dofgiga sliivljénja, ampák döbrih dél, feib nicht um ein laitgeä ßeben, 17
foitbern um gute ffierfe beforgt. ,Sker-bljiv adj. forgföltig. .Skcrbljivoit f. bie ©orgföltigfeit, bie ©orgfalt. .Skerbnik rn. ber SSerwalfer, ber Pfleger u. bgl. .Skerbnöft f. bie ©orgfamfeit.
.S k e r 1 j i t i, am t>. impf, Enicfen, Fargen , Enaufern. .Skerljiv adj. Eniiferifch, fnaufertg. .Skerljiviz, vza m. ber Knicfer, ber Knaufer. .Skerlji-voft f. bie Kargheit, bie Knauferei.
(S k e r 1 o, n. ber ©tiefer.
,S k e r n i n a , f. bie graifen, bie graiß, bie graifd); bie ©icbt. .Sker-ninaft adj. 2lnfäÖe »on graißen t>a* benb; gitfift-
.Skernoba ,f. baS ^inberntg.
,S k e r 11 j i v , v. .Skorljiv unter .S ke rl j ä t i.
,S k e r z h i t i, im v. pf. Frampfhaft jufammenjiehen, frampfen (fo »iel als fokerzhiti); auSroben, auSgreutljen (fo »iel alS iskerzhiti) : bolesen ga je eJo fkerzhila, bie Kranfheit l;at i(;n ganj sufammengesogcit; vzhera fo ga fkcrzbili, geflern haben fte i(;n jufammen geframpft, gem. in ben S5ocf gefpatint; letof fo vender lef fker/.hili, heuer haben fte boch ben SBalb auSgerobet; — fe v. r. pf. frampfhaft jufammen gesogen werben, ftcb frampfen, jufammen fd;rumpfen. .Skerzhev , 2. fkcrzhvi , i. fker-zliitva, fkerzlilota./". bie Sufammen» fdjrumpfung. .Skerzhik, zhka m. bie frampfhafte 3ufammenjiehung. .Skcrzhljiv adj. [eicht jufammen» fcbrumpfbar ; leicht jufammenfchrum= pfenb; ela|lifd?. .Skerzhljivoft f. bie ®igenfd;aff, leicht jufammen sufchrum» pfen; bie (Slafiijität.
.Skerzhmariti, im v. pj. (flott iskerzhmäriti ober fokerzhmariti) oupfthenfen, ben 5Borroth erfcfeöpfen: tri polovnjake je fkcrzhmäril, brei •£>albfaß hat er (nach unb nach als ©d;enE»irth) auSgefchenft.
,Sk e f an j e , bie SSereuung. ,Ske-fäti fe, am fe v. r. pf. (zhefar) bereuen, Keue empfi'nben.
.Skipek, m. gem. bie Knoppern.
.Skipenje, n. baS 2luffteben. .Ski-peti, im v, pf. aufftebeu, aufwallen: majhni pifkerzi hitro fkipe, fleine Söpfe gehen gleich über.
,S k i p n i t i, nem v pf. (»om Seijj) ftd> gehörig gipfen, aufgehen.
.Ski f a t i, am v. pf. (a(S 31cti»um weniger im ©ebrauche) fäuern, fauer machen; »erfauern. .Skifniti, nem v. pf. ganj fauer werben, »erfauern.
.Sklad, 2. fkläda, ikladu, fkladova m. bie ©chichte, bie guge (concor-dantia, commissura) ; (»om 1>apier) ber Stieß: fklad na Ikladu fe vsdi-güje, eine ©d»d;te erhebt fich auf ber anberti. .Sklädaniza f. eine Keihe aufgefd)ichteter Singe. .Skladanje n. bie Bufammenlegung; bie 5lufeinanber= häufung. .Skladati, am v. impf. jufammen legen , aufeinanber reihen (concordem facere , componerc) j — fe v. r. impf, überein flimmen, jufammen paffen (congruere, con-sentiens esse , concordarej. ,Skladen , dna, dno adj. »ereinbar (con-cordabilis). .Skladnoft ober fklad-nöft f. bie Uebereinflimmung, bie Harmonie, bie ©chicflitfeit, bähet ©pmetrie, Proportion (congruentiaj. .Skladeti, im v. impf, aufhäufen, auff deichten.
.Sklanjanje, n. bie 2lb5nberung (declinatioj. .Sklanjati, am v. impf, abönbern (declinare). .Skla-njaven adj. abönberlich.
,S k 1 e d a, y. bie ©chüffel. .Sklödnik, fklednjak m. ber ©chüffelforb, baS ©chüffelgefleH.
.Skledniza,/ bie ©d;ilbfröte.
,S k 1 e m a t i, am v. pf. jufammen flemmen.
,Skleraba,/ ber SSefdjlitjj; eine g t--fchloffene ©efellfdjaff. .Sklčnenje n. ober fklenik, nlia m. ber SJefcbluß.
,S k 1 e n, m. baS ©las (ohne Svücfficht auf gorm).
.Skleniti, nem ober fkleniti, im v. pf. befdjliefjen, einen ©ntftlug faffen, ftch »ornebmen: sa terdno fim fklenil, ich t)abe eS mir fefl »orge= nommen.
,S k 1 e n i z a, /. bie ©laSftafche.
.Sklep, fklepa m. unb fklepalo n. ber ©chluß, baS ©elenf; ber ©nt« fchluß, ber 93efchluß.
.Sklepati fe, am fe ober fklepljem fe v. impf, (s' zliim) ftch ftließen, genau paffen.
.Sklepati, am ober fklepljem u.
pj. bengeln, fertig bengeln (bie Senfe, bie Sicbel).
.Sklöpiz, pza m. ba* Sd)nappntef= f«r,«in fcblecbtei Xafdtenmeffer. .SUlep-nat adj. WaS ftchfd)licfienldf;t: flilep-nät nösh, ba6 Xafchcntneffer, ba8 Scbiiappmeffer.
.Sklef, and) fklef, 2. rkleia, fklefii
m. bcr (iibifd) (Althaea officinalis.
Linn.). .Sklefov adj. (Stblfd)----
»on (Jibifd).
.Sk*ieti, fklim, ("klel, fklet v.impj. wuttbbrettnen, beißen (5. 25- vom <5f» fig auf ber 3unge) > tropifd) aud) über» hattpt fchmerjen, brennen, fej»r wel>e fl)un.
.Sklezhiza, fklezhka f. d. (ftatt fkledzhiza) baž Schiiffelchen.
,S k 1 i s a n k a , fklis.inka f. bie 9tie= fel, bie <5i6glitf4)e. .Sklisati, am ober fklisati, am %j. pf. riefeln, glit= f4>en.
,S k 1 i s e n k a , v. ,S 1 e s e n a.
.Skliti, ijem v. impj., aud) fkliti fe v. t. impf, feinten, auffeimen.
.Sklizovanje, n. ba& Aufrufen. .Sklizovati, /.»jem v. impf. aušru= fen, 5. 95. bie Stunben.
,S k 1 j a t i fe, fl; ulj eni fe v. r. pf. in «Streit geraden, baß einer ben 2lnbern bttrd) Jljätficbteifen befcbabi* get: zhe dva pfa eno ko ft glodata, le fköljeta, wenn jwei Öunbe an ei= nem Sein nagen, jerbeijjeit fie fid).
.Skljina, J. baä SBuitbbreniien, ber Schinerj.
,S k 1 j u z h e ri , part. flarf gebiiift, eingefcbrutnpff. .Skljüzhik, zlika m. ein fd)led)feS Sdmappnteffercbett , baä ©thlufämeffer. .SkJjüzhiti, im v. pf jufamuien friuntncn, jerfrtippeln.
.Sklonit, fkloniv ndj. abgebadjt, abhängig. .Sklonitoft, l'klonivoft f. bie Abbadmng, bie Abgebad;tl)eit; bie ,'lbf)angigfeit.
.Skobci, bla m. ber J&obet. ,Sko-bliti, im v. pf. hobeln, burd) Kobeln glitten.
.S k 6 d 1 a,./: ber Sd)inbel. .Skodlaft adj. Schinbel..., »on Scfcinbeln: fkodlafta ftreha, baS Schinbelbad).
.Skok, fkoka m. ber Sprung, bie Jpufte: v'fkök, im ©allopp : ta rezh ne fine na fkdk iti, biefe Sad;c' bacf nid)t im ©allopp gei;en, barf
nicht ubereilt werben; kje je döfti rök, tam ere delo v' fkok, viele •Svattbe machen ber Arbeit balb ein (Snbe. .Skökama adv. im ©allopp.
S k o 1, v. ,S o k o 1.
,S k o 1 ö h a n j e , n. baS jlolpernbe Saden. .Skolehati, am v. pf jlofi pertt, uitb bann feeftig fallen.
Skomina, f bie ScfeldbtgFeif, gem. lange 3di»ie: fkomino imam, ¡d) ija* be bie Scbldhigfeit, b. i. bie 3dhne finb mir lang. .Skominenje n. bai giettnen. .Skominiti fe, im fe v. r. impf, lange 3fil;ne befommen; ffen= ttett: fe mi she fkomini, i d) fanae an, lange 3äl>ne ju befommen, bie 3«t;ne werben mir (ang.
.Skonez, adv. atn 6nbe. .Slion-zhanje n. bie Vollettbung; bie 93et-= filguttg. .Skonzliati, am v. pf. volleren; «ertilgen. .Skonzliavanje //. b'a« Vollenbett; baß S3ertilgett. .SkonzhÄväti , am v. impf, mit SßoUenbctt; mit Vertilgen befd;dftigef fepn. .Skonzhaviz, vza m. fkon-zhävka /. ber Vollenber, ber SBertil* gir, bie —itttt. .Skönzhki adv. nad; beut ©nbe 511.
.Skop, adj. geijig, farg. .Skoparija f. bie Sargl;eit, bie giljigfeit, ber ©ei5- .Skopariti, im v. impf. gci= jen, Eatgen, luicten.
,S k o p e r n e t i, im v. pf. »ergeben, »erf$mad)ten.
.S k op i j a, / ber ©eij, bie Siljigfeit.
,S k o p i t i, im v. pf enfittannen, fa» flriren.
,S k o p i z, pza m. ber jfarge, ber ©eijl)al6, ber Jilj: bogati z je rad fköpiz, ber SSeitbe ifl gewöhnlich ein ©eijhals.
,S k o p i z , pza m. ber #abi<ht (Acci-piter).
,S k o p 1 e n j e, n. bie (Snfmattnung. .Skoplenz , aud) fliopiz, pza m. ber (Sntmannte, bet Äaflrat.
.Skop neti, iin obet fkopniti, nem v. yf. gem. fkopneti fe v. r. pf. vergehen (vom Schnee): fnčg je fkopnel, ber Schnee ifl gefchtnoljett.
.S kopoma, adv. farg, filjig, geijig. .Skojioft f. bie Kargheit, ber ©eij, bie SiljigFeif. .Skopovati , pujem v, impf, fargen, fnicfeit, fnatifent.
S k 6 r, fiiorej, fkorej, fiioraj, fiioro
ari v. baf&, beinahe, fafl: l"kor, fkorej t ali o lep, beinahe, faft fo fdn'n; (le bi lc fkorej perfhel, baß er nur balb fommen möchte.
,S k o r i f h , v. ,S k o r o fh.
.Skoriz, rza m. ber ©faar (ein93o= gel, sturnus).
.Skorja, audj fkörja f. bie 9tinbe.
.Skorofli, auch fkorfli m. ber 3ar« pfenbaum; bie Srucbt bavon; in iif. ber Janttenjapfen. .Skorofhev adj. Barpfen...; von Sarpfenholj.
,S k o f t e n e t i, im v. pf. }u Sltochen werben, verfnöcbern.
,Skös, ikösi prp, b U r cb b. i. bie Kicbfung, bie man bem Kaume unb ber 3«'t nach nimmt: fkösi mefto iti, burcb bie ©tabt geben; fkos okno gledati, burcb baö geitfier fcbauen; fkos, tri leta, burcb brei 3a(;re, brei Saljre Ijinburcb; fkos in fkosi, fkosinfkosi, burd) unb burd;.
,S k o s i h o d, m- ber ^Durchgang.
,S k o s m 6 1 k n e n j e , n. baS Sburcb» fließen, bas £)urcbfd)lagen. .Skos-morkniti, nem v. pf. burd)fd)lagen, bttrcbflteßen (5. 95. von ber linfe).
.Skosprezherkati, am v. pf. burcbjlreicben, efmaS öefchriebeneS trn» leferlicb machen.
,S k o s s i m f k i, adj. waS iiber ben ffiinter iji ober gefcbieht-
.Skostekati, am ober fkostezlii, zliem v. impf, burchfließen, burcb» rinnen.
,S k ö t n i t i, nem v. pf. an einen Ort b'nmdijen; ¡junge jur iß elf bringen, werfen; — fe v. r. pf. ge» werfen werben, jur ©elf fommen. .Skötnjen ober Tkotnjen part. bin» gewagt; geboren, geworfen. ,Skot-njeniz, nza m. fkötnjenka f. ber ober bie geboren, geworfen ift. (Hian fagt es gemeiniglich nur von ben fdjäblichen Xbieren, at« 3nfeffeu, ©tirmern u. bgl.)
,S k o z h i t r, gem. fközhiti, im v. pf. einen Sprung fbun.
,S k r a j d n j ä z h a, f. ber ©eifen» laben, ber ©cbwerbling.
,S kr a jem a, fkrajoma adv. alt ben ©eifen: ("krajema fliledo obriflii , an ben ©eitenrdnbern wifche bie ©cbüffel ab.
,Sk r a j f Ii k n, part. verfürjt, Etirjer
gemacbf; befcbrduft, begrdnjt. .Shraj-fliati, auch fkräjfliati, am v. pf. ver» Fiirjen, Eiirjer machen.
,S k rake k, m. ber Sforpiou.
.Skranja, /. baS Äinn. .Sliränjifhe, fkränjiflizl'ie n. ber JŽinnbacfen.
,S krapa,/ bie ©chneerinbe, bie ge« frorne ©cbneebecFe.
,'Skri shema, fkrishomaadv. FretiJ» weife.
.Skriti, riirijem , fliril, Hi rit v. pf. verbergen, verjieifen: kar Tvet ima sdäj ikrito, bo enkrat vfim ozhi-to, nichts ¡¡i fo fein gefponnen, e8 fommt einmal an bie Sonnen.
.Skrivaj, adv. heimlich, tu ©eheim. .Slirivaljkati Te, am le v. r. impf. aSerftecfen fpielen. .Skrivaljkinja f. eine Sperfon, bie fid> 511 verbergen fucbf. .Skrivalo, fltrivalfhe n. Per SSerbergungSort. .Skrivanje n. ba5 fortgefejfe äserbergen. .Skrivati, am v. impf, ju verbergen pflegen, mit Šerflecfen befcbaftiget fetjn: ko bi nihzhe ne Tkrival, bi nihzbe ne kradel, wäre fein £>ehler, fo gäbe et feinen Stehler. .Škrivaviz, auch fkriväviz, vza in. Ikrivävka f. ber SSerberger, ber fehler, bie —init. .Skriven, vna, vno adj. geheim: fkriven fvetväviz , ber ©eheimrafh ; Ikriven vmoriviz, ber 'ÜDteucbelmör« ber. .Skrivnjava, fkrivnöft f. baä ©eheimniß. .Skrivnoften, ftna', Itno adj. geheimnißvoll. .Skrivoma, fkri-voma, fkrivfhi adv. unb fkrivflien, Oma, flino adj. in ©ebetm, heimlich-.Skrivflinoft/. bie .Öeimlichfeit. Skriv-fhnoften , ftna, Tino adj. geheimniß» voll.
.Škropiti, im v. pf. verfprengen, jerflreuen, in bie Slticbf jagen.
.Skroshenje, n. bie 3urünbung. .Skroshiti, im v. pf. jttrunben, ab» runben.
,S k r ü 111 b a, f. gem. fkrtimbe / pl. efelhafte ©efchwtire, ber ©rinb. .Skrumbaft adj. voll efelhafter ©e» fdpwitre, grinbig.
.SkübTti, beni, bei, Ikuben, in St. aud) fkübiti, im, il, bljen v. impf, rupfen.
,S k ü h a, f. etwa« ©efocbteS. .Skii-hati, am ober Cliuhäti, am v. pf. abfodhen; verfochen, verbauen; — fe
v. r. pf. genug gefocbf babett: máti fo nám vezliérjo rkuháli, bte ÍBtut» ter I;at uñé ein 9tacbtmaí)l gefocht; ne jéj prevezb, toliko shelódiz ne inore fkúhati, ijj nicbt 5« Vtcl, fo
■ &iel Fflnn ber SJlagen nicbt werfochen; mefó fe je slié fkuhálo, baá gleifd; í>at fchon genug gefocht.
.Sküjanje, fluijánje n. baé 9icfttf= f«f beá ©cbmoflené, bie ©djmoUung. .Skújati fe, am fe ober fkujáti fe, ám fe v. r. pf. eine fdjmoüenbe TOie= ne, cin pfnotigeé SBetragen anne^men, fd)rtloí(enb roerben.
,S k u m ú z, m. eine 2lppoftfion fíír tteine 2f>iere, roeldje ben 2aut fkumú, roie 5. 23. gerflein, »on fid) geben. .Skumúzkati, am v. irnpf. blird) langere Beif íkumúz rufen.
.Skúp, fkupéj adv. miteinaitber, 511= famfnen: vfi fluip, alljufamm, afle mifeinanber; fkúp ¡n sófeb, fammí mib fonberé.
.Skupdélaviz, vza rn. fkupdélav-hinja/. ber Witarbeiter, bie —inn.
,8 k u p g 1 áfen, fna, fno adj. f;armo= nifch. ,Skupgláfiti fe, im fe ober fkupglafiti fe, im fe v. r. impf.
i;armoniren, jufammenjlimmen. .Skupgl á fnik (*) m. (in ber ©prachfehre) berWitlaut (consonans). .Sliupgláf-noft f. bie -Sarmonie.
.Skúpljati, am -v. pf. unb fkup-Ijávati, am ober rkupljeváti, Ijújeii) v. pf. auffaufen, 5 ufa turnen faufen (nacb unb nacb, fleinroeife, t>oit 93er= fdiiebcnen).
,Skúpfhina (*) f. baS <j)nbr¡fum.
.Skupslágati, am v. irnpf. jus
fammcn fúgen.
,S k u rn ó b a, y. ber Unflafl). ,Skur-
nóben, bna, bno adj. ttnfTafbig.
.Skurnóbnoft f. bie Unffátf;igEetf, bie Unfláfíjerei.
,Skurvá11, ám v. pf. jur £>ure machen.
,S kúf, m. unb fkúfha f. ber 25Cf» fudj, bie ^rüfung. .Skúfiti, im v. pf. »erfuchen, einen SSerfucb, ein @jr= p'eriment machen: bóva fe fkúfila, finili jas alj ti mozbnéjr, mir lt>er= ben einen SSerfud) machen, ob id) ober bu (lárfer fei; fkúfi de vsdízhi, »erfuch eS ju (jeben. .Skúfliati, ara ober fkufháti, ám, bann fkufliávali,
am ober fkufheváti, fhújem v. impf. ffierfuchc anflellen; »erfucben, ejrperU menfiren, príifen. .Skufliáva, fku-fhrijáva f. bie SSerfuchung: ne vpé-Ijaj ober lie vpeljáj náf v'fkufhávo, fiií;re uñé nidjf in áSerfitcbung. ,Sku-hiávanje n. baé SSerfucheit, baá
, perimenfireit, baé trufen. _ .Skufhá-
vaviz, fkufbáviz , fkuflmjáviz, vza unb fkufhnjávnik m. fkufhávavka, fkufhávka , fkuflmjávka, fkuflinjáv-niza f. ber SSerfucber, bie —inn. Skúfliba f. bie í|)rüfung. .Skuflie-nóft (*) f. bie (Stfafming. .Skú-fhnja f. ber SSerfuch.
,Skús i, v. ,Skós, fkósi.
,S k u s li é n, parí, »erpejlet. .Skuslie-niz, nza m. ber SOerpefiefe. ,Skú-shiti, im v. pf. »erpeftcit.
,S k v a r i t i, im v. pf. »erberben, be» fíiabigeit; 511 @runbe richfen; — fe v. r. pf. «erberben, ju ©runbe ge^en.
,Sk v e n z h i.t i, im v. impf. jammern.
|s k v i fk, m. bie 25e(iür5iing. ,Skvi-fhkiti, im v. pf. bejiürjen.
,S li v ó p , fkvópiz , v. ,S k ó p, fko-piz.
.Slá, f. bie Cufl.
(S 1 áb , ■}.. fiaba, flabá , flabú m. ber X)unji, ber Dampf: Háb me je nádno vdáril, ber Z)un|l í>at mich niebergefdjlagett.
Sláb, flába, flábo adj. fcbmad): fláb zlilóvek, cin fchmad)er 9Jíenfcb ; imá flábo pámet, je flábe pámeti, er í;aí roenig Calente. .Slabéjfhati, am v. impf. fch)oad;er machen, fchn)á= cbeit. .Slabéti, im v. pf. fd^wad) toerben. .Slabézb parí, fdjiüácbenb. .Slabiti, im v. impf. fdwad) ma= d>en, fchmáchen: pitjc ga flabi, baS Srinfen fd;rocid)f if>n. .Slabiven, vna , vno adj. fchioachenb. .Slábiz , bza m. riábka f ber <8d>i»ád)Iitig. .Slabofórzben, zima, zimo adj. fleiní;ersig, fd)wad;()criig, fleinmüfl;ig. .Slaboférzlinoft f. bie ©d)tuad)í;er= jigfeif. .Slabóft, aud) riáboft f. bie (¿chmáche; bie édjnHicbbeif: flabóft ga je prevséla, bie ©d)road;e baf fid) feiner bemachtiget; posábi náflie flabórti, vergif! utifere @d)t»ad>heifcn. .Slabóta, flabóta, flabózlia f. bie ©chroache. .Slabóten , tna, tno adj. fchwachlich. .Slabótuik m. ber
©cbroctcbling. .Slabotnoft /. bie ©d;ttKicblicbEeit. .Slaboveren, rna, rno adj. fcbroacbglättbig. .Slabover-noft /. bie ©cbroacbgläubigEeit. ,Sla-bovümen ober flaboumen, mna, mno adj. fcbraacbfinnig, blöbe, btöb= finnig. .Slabovumnoft/. bie ©d)t»acb! ftnnigEeif, ber 2Möbftnn. .Slabovu-zlien part. wenig gelehrt, fcbroacb ge= lefjct. .Slabovuzhenoft/. eine fc&roa= d)e, geringe ©etehrtbeif. .Slabozhu-tik, tka m. baž ©djioacbegefiihl.
,8 lad, 2. fläda , fladü, fladova m. baö Watj.
,S 1 ä d e k, fladik, fladAk , dka , dko
adj. fiiß: od fladkili befedi Te nihzhe ne sredi, »on fußen 3Sor= ten roirb SRtemanb fett; fladka fkor-ja, bie 3<wmfrinbe.
,S 1 a d e n , dna , dno adj. rootlüflig.
.Sladina, /. bie ©üße, ber ©iiß=
floff-
.Sladiti, im t>. impf, fuß machen, »erfüßen; — (e v. r. impf, ftd? fcbmeicbetn, fd)6n, fuß fi>un: pr6ti vfim fe fladi, gegen '-illte ifl er »oll ©üßigEeiten.
(S 1 a d i z h, m. bie ©üßrourjet, baä ©üßfjeij (Glveyrrhizaglabra. L.).
,S 1 A d j e , fladje n. (coli) baS TOatj.
.Sladkati fe, Am fe v. r. impf. fdjön, füß tfjuii: ko fe le oköl mater fladka, ker ve , de kaj dobi, roie er nur «m bie Wutfer fo »otl ©üßigEeiten h«umfcbtei$t, weit er roeiß, baß er eiroaž beEommt. .Slad-kazh m. ber ©chmeidjier, ber ©üß= ling.
.Sladkofkör ja, fladkofkorjina/. ber 3iinmef (Laurus cinnamomum. Lin n.J.
,S 1 a d k o g 1 a f, 2. HädkoglAfa, gla-lü, glaföva >n. (attfl.) ber 3Bot>Hauf.
,S1 adliopefnjiv, adj. (a(tfl-) fuge ßieber ftngenb. .Sladkopetje n. (attfl.) füßer, fiebftcijer ©efang.
.S 1 a d k o f n e d e n , dna, dno adj. nafcbhaff, näföig. .Sladkofnednesh m. ber stdfcber. .Sladkofnednoft/. bie 9tafcbbaftigEeit, bie 9lafd>igEeit.
(S 1 a d k 6 f t, /. bie «üßigEeit.
^Sladkoshiviz, vza m. ber 8ufb Ier. .Sladkosbivftvo n. baS ®oj?l= teben.
.Sladko t a, fladliota, fladkoba f.
bie ©l'tße. .Sladköten, tna, tno adj. füßlieb. .Sladkbtnoft f. bie ©uß= licbEeit.
.Sladnoft, fladnoft, auch fladoft f. bie Otijl, bie ©olluft.
.Sl a d z hi z a, attcfj flahzhiza f. bie
©üßigEeit; bie ©üße; ber Secferbiffen.
,S 1 a j, flaja m. ber ©efcbmacf.
.Slaja,/. bie ©üße: leto vino ima prAvo flajo , biefer SBein tjat bie n>af)re ©tiße.
,S 1 A k, flaka m. (eine «pftanje) baS ffiinbficb.
.Slama, 2. flAme, flame f. baS ©fro^: prašno flamo mlatiti, lee= rež ©trot) brefeben. .SlAmiza f. d. ein Efeineš, büttneä ©trot). .Slamnat adj. ©trot)--, »on ©troh> flrohern. .Slamnik, flAmnjak m. ber ©trol)= t>ut. .Slamniza f. ber ©trehfacf. .Slamnjazha f. ber ©troi;Eorb. ,Sla-moresiz, sza m. ber ©trof)f<hneiber.
.Slan, adj. gefaljen, faljig.
.Slana,/, ber Steif, ber grofi. .Sla-neti, im v. impf. froflen, reifen: tri dni she flani, brei Jage reift eS febon.
.Slanina,/, ber ©pec?. .Slaninaft adj. fpecEig. .Slaniniti, im v. impf. fpiefen.
.Slaniza, f. baS ©afjtoaffer. .Slan-lat adj. fatjig. .Slanoft , flsnota f. bie fatjige Jperbe, bie faijige 25itter= Eeit.
.Slap, J. flApa m. ber SSafTerfatl. .Slapovje n. (coli) bie ©afferjlufb.
,S IA f t, 2. riafti, Hafti f. bte ©üße; bie ßufl; bie ffioüuil.
,S 1 A t i n a, f. ber Sauerbrunnen (Quelle unb ffiaffer). .Slatinlk adj, ©aucrbritnn ... ; flAtinfka tlAfha , bie ©auerbrunnftafcbe.
,S 1 A v a , / ber 9luf;nt (gloria). .Slaven, vna, vno adj. beritf;mf (glo-riosus). .Slaviti, im unb flavlovä-ti, am ober lüjem v. impf, p reifen, rühmen, toben. .Slavitljiv adj. rübtn= tieb. .Slavitljivoft f. bie atühmtiih» Eeit. ,Slavitnik m. ber Kühmer.
,S 1 a v i z , vza ober flavizh m. bie 9lacf>iigatl (luscinia , lasciniusj : flavizii poje, bte 9facbfigatl fchlagt. Slavizhik ober flavzhik, zhka m. d. baä 9ia(btigatlchen. .Slävzhe, zho ta n. d. eine junge SiachtigaU.
.Slazhcnje, n. t>aS (StlfElcibetl. .Slazhiti, im v. impf. enfEleibeil.
,S 1 a z h i z a, f. baS ©tifibolj, bie ©lijjmurjei (Glycyrrhiza glabra. Li nn.).
jS 1 a 7. h j e, n. (coll) bag 58inblidj.
,81 e d, 2. fleda, fleda, fledu m. bie ©pur: tukej fe je fliril , fej fled vidim, l;ier f>at er fid) »erftecft, id; fe(ie ja bie ©pur (5. 25. bie gufi* fritfe); fled fe je fkril, bie ©pur i|t »erfcbrounben.
.Sliden, dna, dno adj. jeber, jcb-nn'ber; lefete: in vfe fe je fpolnilo do fledne pike, unb jebeS (t>unff= cben gittg in (šrfullitng.
.Slediti, im v. impf auf ber ©pur fetjn, fptiren: pef sAjza she fledi, ber £unb ijl beni £afen fcbon auf ber ©pur.
.Sleherni, adj. cin 3eber in$befon= beri, ei.t 3eber einjeln (singulus, tinguli).
.Sleme, flemena n. ber girftbalEen; in St. aud) ber oberpe £f)dl ber 25auernofen.
,81 ep, adj. blittb: siinej lep, snotrej Hep, er ijt fd)bn, aber unroiffenb; fliipe oka, bie ©d)lafe. .Slepar, rja "t. ber SSlenber , ber Safcbenfpieler. .Sleparija , flepotija f. baž 93leitb= n>crE, bie iSIenberei. .Sleparjev ober fleparov adj. beS JafcbenfpielerS, beS SrugEiinflter«. .Sleparfk adj. fcbenfpieler ..., nad) Art ber £rug= hinftler, blenbenb, tdufd)enb: fveta flcparfka hrup, bas »erftil;rerifcbe ©etbfe ber SCSelt, ber SrugEunfle uoi» le6 ©eraufcb ber SSelt. ,'Sleparftvo n. bas SSlenbroerE. .SlepAzh m. ber SSerblenbete. .Slepazha f. bie SSerblenbefe. .Slepez ober Tlepiz , pza m. ber SMittbe: alio flepiz flepza vodi , oba v' jamo padeta, točim ein ©linber ben anbern fui)rt, fallen beibe in bie ©rube. .Slepiz, flepizh , flepir, flepovofh m. bie SMinbfcbleid)e (Caecilia). ^Slepljiv adj. blenbenb, thigerifd). .Slepoft, flepota, (lepota f. bie 251inbl;eit. .Slepotno adv. blinblingS.
.Sles, m. baS ©ibifd)Eraut, bie (Si=
bifd)nmrj (Althaea officinalis. L.).
,Slesena, Oeseniza/. bie SKifj.
4Slezbi, aucb flezhti, zhcm, fle-
kel, flezhen part. enfileiben , auS= sieben: do nägiga fo ga Heidi, fte haben ibn rein ausgesogen.
,S 1 i n a, f. cig. bie ©peiebelblafe; ber ©peicbel. .Slinaft adj. i»ic ©peicbel, fpeid)elid)f. ,Slinav adj. »oll ©pei= tbef, fpeicbetig; tropifcb: fd)lüpfrtg. .Slinaviz , vza m. unb flinavlia f. ber ©peid)ler, ber ©peicbellecfer, bie —inn. ,Slinavftvo n. bie ©peid)el= lecferei. .Sline f. pl. ber ©peid)el. ^linenje n. baS ©peid)eln; ba§ ©d)äunien, baS ©eifern. .Sliniti, im v. impf. fpeid)eln, mit ©peicbel be« feuchten; — fe v.r. impf, fcbäumen, geifern; ftcb fcbmetcbeln, ©peicbel le= rfen. .Slinjak ober flinjAk m. ber ©pucfnapf.
,S 1 i j a t i, am v. impf, in SöietaW gießen.
.Slifk, adj. fd)lüpferig. .Slifkoft f. bie ©cbliipferigfcif,
S1 i f h ä n j e , fliflianje n. ba§ £ören. .Slifliati ober fliThati , ilifhiin, fii-fhal ober flifhal, flifhän v. impj. böreit, »ernebmen, burd) ben @eborS= finn roabmebmen.
.Slifhen (*) fhna, fhno adj. gef;o= rig : ob flifhnim zhafi pridi, fomme ju reifer 3eit; Hifhno fvöje delo oprAvi, »erridjte gehörig beiue Arbeit.
,S 1 i t i, ijem V. pf. in detail gießen.
,S 1 i v, riivaft adj. rote 3»etfchfen, blaulicbf.
,S Ii va, f. in Sr. bie Pflaume; in ©f. bie 3n>effchfe (Prunum dornesticum. L i n n.) ; ber ^Pflaumenbaum , ber 3n)etfchEenbanm. ,Sliven, vna, vno adj, 3tt)effchicn . ..; flivni fufhäzh , ber 3n>etfd)!enbörrer. .Sliviza f. d. eine Eleine 3wetfd)Ee, t>a6 3n>ctfcbfen= bäumchen. .Slivje n. (coli) eine Wenge 3roetfchEenböiume, ber 3_roetfcb= Eettgarfen. .Slivniza ober flivniza j. ber ¿roet^fenbörrofen. .Slivov adj. 3n)etfd)Een ..., »on 3roetfd)|fn : flivov mozhnik , aud) flivoviz , fli-vovnik, baS 3n)etfd)Eenmuß. .Slivo-viza f. ber 3'feffd)icitbramtfn)cin, bie ©lirooroisa. .Slivovka, flivovkiza f. ber 3mcffd)fenfd)n)amm.
,S I o b o d e n , dna , dno adj. frei, fid)er : flobodna völja (nad) £>al= inafitt) ber freie TOille: tu fi flo. bodeu, l;ier htfl bu ftchcr, in greis
heit. .Sloboditi, iin ober floboditi, im v. impj. fret crf^aTfen, ftdjei-n: ftrada (pred ftradom) delavnoft vfaziga dohodi, »or Koti; jlrfjert 3eberniann bie '„'IrbcitfamEeif. Slo-bodnoft, flobodriiina/". (nad) T) a l» mafin) bie greiheit; aitci) bie Si» d)erljeii. .Slobodnoftin adj. ber grei» t>eit. .Slobodno, and) flobodnoa^i». ficber, mit greiljeit: al fi fmem kruha vresati ? flobodno , barf id) mir ein Stiiif SBrot abfd;neiben i Mer, nur ju.
.Slog, aud; flok m. baS 3lcferbeet.
,Slok, adj. mager. .Slokoft f. bie TOagerfeif.
(Slon, a. flona, flonova m. ber (Siepfjant (Elephas maccimus. L.); fc&ersroeife aud) ein iBienfd), ber uber» ali unb iinmer l)erumlel)nt.
,S 1 o n e n j e , flonenje n. baS Sehnen. Sloneti, im v. impf. gejliifct fepit, le^nen: na sidi floni, er lefmt ait ber SDiauer; kainor drevo floni, tje pade, auf roeldje Seite ber SSaum geflu&t ifl, b. i. nad) melcher fjtit er hangt, bortfjin fallt er. .Slonilo n. bie Cel;ne, ber pult. Sloniti, im -o. impf. anlelmcn, leljnen madjen ; aud) le!)tiett, gejliifet fei)n.
,Slonok6rt, 2. flonokofti, flono-kofti f. unb flonolioftje n. (coll) baS (Slfenbeitt. .Slonokoftčn adj. elfenbeinen, »on (Slfenbein.
,81onov, adj. bes Stephanten: flonova koft, baS (šlfenbein. .Slonfki adj. ©lepijanfeti..., ipie bie @lepf;anten.
.Slosa, altfl. flesa, v. .Sol s a.
.Slov, m. ber Kuf, ber guteKuf, ber
(S 1 o v a , f. bet- 33ucbitabe (Littera). .Slovftvo (*) n. bie Cifteratur. ("Bei trni roenig gebrauchlich.)
.Slovar, rja m. obet flovarfke bukve, bas ffiorferbuch- (9Sei unS roc= uia gebrauchlich.)
(S 1 o v e n j-e, «. baS i8eruhmt»fei)n.
.Sloves, m. bie geier, bie geierlidj» feit, ber Kiilmi. .Slovesen, sna, sno adj. feierlid), auf eine feierlichc 3lrt: flovesno, mit SSerlaub; flo-vesno povej, fage eS feierlid). .Slo-vesnoft / bie geierlichfeit.
.Sloveti, im, flovem ober flujem v. impf. im gufen Kitfe jtehen, ge=
feiert, benimmt fepn: fláva bóde fpét flovéla, ki .Slovénzam dá imé, ber 9tul)in wirb roieber gefeiert werben, ber ben Slowenen ben Kamen gibt; od nékdaj Ljubljanke fo lepe Dovele , febon üon jei>er flanben bie Caibadjerinnen im Kufe ber Sd>önheit.
.Slóvka, f. bie Silbe. .Slovkiza f. d. eine íleitte Silbe.
.Slovó, auch flóvo, 2. flóva, flová, flovéfa n. (eig. unb bei ben meiflen Slawen nod) bitrchgehenbs) baS ©ort überhaupt; bei unSgem. baS2lbfcbiebS» wort, ber 2lbfd)ieb felbft, ber Urlaub, ber SSerlaub: flovó jémati, 3lbfd)ieb nehmen, ftch beurlauben; komú flovó dáti, Semanben ben '¿Ibfchieb geben, il>m ben Sienfl aufgeben; na tri dni
' imá flovó, auf brei Sage \jat er Urlaub.
.S 1 ú g a , m. ber öemeinhirt; ber ©iener: flúga ponishen, untertha» niger X)iener.
.Slúh, flúha m. baS öehör, ber 0e» hörSfinn.
.Slúka,/. ber 9lame eines SDogelä.
.Slúfhati, am v. impf, horchen; (kógar) gel;ord)en, folgen.
,S 1 ú s h b a , f. ber Sienfl: gófta fliish-ba, rédka fúknja , wer oft ben £)ienfl wetfelt, erfpart wenig. .Slushbmá-ren (*) rna, rno adj. im Sienrte eifrig. .Slushbmárnoft (*) f. ber Sienfleifer. .Slushében, riushéven, vna, vno adj. bienflbar. Slushébnik, flushévnik m. flushebniza, flushév-niza f. ber Siener, bie —inn. .Slu-shébnoft, flusliévnoft / bie Sienil» barfeit. .Sliishen , shna , shno adj. S)ien|i . . . , ben Sienjt betrejfenb. .Slúslien, shna m. ber Knecht, Sfla»e. .Slúshenje, flushénje n. baS Sie» nen, ber Stcnfl. .Slushézhen, zluta, zhno adj. bienlid). .Slushézhnolt f. bic Sienlid)feit. .SlushileB , Ina, Ino adj. 2lmtS..., juin 2lmte, sur ÍSebienflung gehörig , baSfelbe be» treffenb. .Sluslninik (*) /«• ber-Be» aitlfe : prédnji ober vifliji flushilnik, ber Oberbeantfe. .Slushilo (*) riu-sliilftvo n. baS 3lmt, bie ?Qebicn|lung, bie ©ürbe: is nalójje flushílftva, 2lmfSroegen. .Slúshiti, im v. impf. (komú)'bienen; (kar) feiern: kóliko flúshite, wie »iel »erbienet ihr, wie
jtarE ift curre SSefolbung málo, veliko flúsliim, id) ucrbt&e mir roeitig, piel, meine 23efoIbung, mein gcroobnlidjcr SBerbienft ift Elein, grog; hrano bó imél, in 100 goldinarjev flúsliil, er roirb freien Sifd), unb ion Oiulben Sefolbitng haben; védno fi flus Iii, naj liar déla ál né, feine ©cfolbung léíuft immerfort, et- mag ieaé arbeiten ober nid)t; defét Iét je /.crárju l'lúsliil, jetm Safjre l)at er begi Šatfer gcbient; dóbro fi flúski, er (jat guten Serbien)*; tá mu Dúshi^ biefe <Sad)e Eommt ií>m ju «Statten, i|t für iíju »ortí)ci(í;aff; brát mu je j»oftovánje flúshil, ber 55ruber f;at il;m bie ^ocbjeit b. i. baé .£>ocbjcifé= inafjf auégehaltcn; gód, domlátkero flúsliili, fte í;aben beit SRamenétag, baé £)refd)Pol[eitbungémal)l gefeiert. .Slusliitva,/, bic SBebienftung.
,S 1 u t i, llújem, flúl, flút v. impf. berühmt «erben, gefeiert fcpn, im hohen ¡Kufe, im grogen-ílnfebcn ftcljen.
,S in é h , 2. fmélia , fmeliá , fmehii m. baé Sachen, baé ©eläebter: fméli me Tili, baé Sad)cn brängt mich- ,Smé-liama ady. lachenb, feberjtoeife.
,S m e j á t i Te , auch fméjati fe, Tmejim Te v. r. impf. ladjen; (komú) ver; ladjeu, auéíachcn: tvój brát Te rád finejí, ti pa Te rád józhefh, bein SBrnber íadjt, unb bu roeinft gern zhimu pa Te ('mejite, worüber lacht tl;r benn?; njemu fo fe fmejáli, fie íw= beit über ihn gefadjt, haben ijjn »eríacbf.
(Sinerdakávra, f. fmcrdát, data m. ber ffiiebehopf (Upupa epops. L.J
,S in e r d é n j e , n. baé (SfinEen. ,Siner dé ti, im v. impf. fiiitEeit, ©cftanE Don fid) geben : Iáslie, de finerdí, er lügt, "bag fid) bie ÍBalEeit biegen, wie ein 3ahnbrcd)er. .Smerdina f. baé (StinEaaé. .Sinerdljiv adj. ftin= Eenb, ©ejtanE enthaftenb. ,Smerd-Ijiviz, vza m. Tmerdljívka /. bcrj ober bie ba jliitEf, ©eftaiiE enthalt. i ,Smerdljivoft f. b'er ©cflanE (afé an» Elebeitbc (Sigenfchaft). .Smerdúh m. baé <StinEthier, bie iStiuEratíe (Mu-stella putorius. Linn.).
,S in e r é k a, f. bie gid)fc (Pinus abies. LinnJ; jene ©egcnbeit aber, »reiche bie Iß e t g f ö h r C (Pinus silvestris. j L.) bttrcb bor bezeichnen, »erflehen |
unter fmcréka (anberortä burchge(>enbs bie g i d) te, Pinus abies. L.J bie hójka (Pinus silvestris. L.J, unb Eemteit baé ©ort fmerélta gar nicht. .Smrékov hdj. _ f¡d)íeit, pon gichfctt« holj. .Smerézhje n. (collj ber gich£ fenrpatb.
,S meriti, im v. p f. tinb fmérjati , am v. impf. eig. erniebrigen; gem. befebimpfen, fafíern. .Smerjanje «. baé ©dumpfen, baé Säftcrn. ,Smér-javiz, vza m. ber ©d)impfcr, ber ßäftcrer.
,S m er k a t i, am v. impf, bic Hafens feud)figEcit an fid) 5tel;en. .Smérlielj, kija m. bie9íafenfeud)tigEeit, ber 9Io(j. .Smérkljav adj. rofcig. .Smérklja-viz, vza m. ber Mofcige. ,Smér-kljavoft f. bie SiofeigEeit. '.Smerkolin m. ein citfer, bumnter ©filter, Sajf.
,S m é r t, f. ber Sob : dosdévana fmert, ber ©cbeintobt; fmert imá kofó, ne fekíre, ber Sob »erfdiont Síientanb ; fe na fmert opiti, fid) jtl Sobe frtn= Een; na Imcrt bolán, jum (Sterben EranE; na fmert ober h' imerti vbiti, tobtfcblagen. .Smerten , tna , tno adj. Sobt..., töbtfid): Tmertni gréli, bie Sobfünbc; finertna póftelja, ba§ Sobtenbett ; fincrtno ga je ránil, er hat it;n töbtlid) vertpunbcf. ,Smcrt-nodjánje (*) n. ber Sobtfcblag, b^e 5ölorbtl)at. .Smertonófen, fna, fna adj. fobtbringeitb.
,S me r z h á n j e , n. baí ©d)narchcn, (Smerzbáti, zliim, zhal -u. impf. fcbnard)en.
,Smét, f. ciit einjetneé (Stücí Pom 2lu«Eehricht.
.Smétana, fmétena f. ber 9ia(jm, bie <Sal;nc.
(S m c t i, finém, fmél v. impf, büfa fen: téga mu ne fméfh dati, ba9 barffi bu ihm nicht geben; lasliljíviz ne fmé biti posabljíviz, ber Sügnee rnug ein guteé C!ebád)tnig h"6cn.
(Sméti, f. pl. Unb fmétje «. (coli} baé 2luéEeí)fÍd)t. .Smetifho, fine-tiflizlie n. unb fmetnják m. ber Orf„ mo man baé íluéEehricht hinjuroerfeti pflegt, ber OTifthaufcn: bogátiz vézh imá na finclífiii, kót firóta v'hifhi, ber 9ícid)e hat mehr auf beut 3E)?ift, alé ber Arme im 3¡ntmer. ,Smetiti, im ober finétiti , im v. impf. Poll
TOijl b. i. AuäEebricbf machen, aitmU ften. .Smetjv, fmetljiv adj. unrein, unauSgeEebrt; (vom 2Öctjeti> brattbig, y. ,S n e t i v.	,
.Smetlika, f. (eine 9)fK»n$e) ber Augetttrofl fEuphrasia).
.Smilenje, n. bei« (Srbarmen, baS ©iitleibeit : nizli nejmajo fmilenja s' njim, fte	gar fein S3ebauem
mit ibm. .Smlleznen, zhna , zhno adj. barmberäig: fmilezhni möramo biti, mir muffen barmberjig fei;n. .Smilezbnort f. bie iöarmberjigEetf. .Siniliti fe, im fe v. r. impf, bauern, leib fepn: njegövi ItÄrfhi fe mi fini-lijo, feine Aitern bauern niicfj, flögen mir ®ifleiben ein; al pa fe ti ne fmili, de ga takö sliälifh , bauert er bieb aber roirElicb nicht, baß bu i!;n fo betrübeft?
,S m i 1 k a, /. (eine ^ftanje) ba3 Kotten* frauf.
.S m o d , m. bie ©enge. .Smodenje n. baö ©engen. (Smodiflie n. bie ©engflätte. .Smoditi, im t>. impj. fengen, anbrennen: kaj pa fmodifh, de tak vönja, roaS fengfl bu benn, baf) e6 fo flinff; — fe v. r. impf. ficb anfengen, ftcb anbrennen: kafha fe fmodi, ber ißret brennt ftcb an.
S raojiia,/ bie gebratene Kttbe.
^S m o k v a , f. ber Feigenbaum; bie geige. .Smökviza f. d. baS geigen; bäumeben j eine Heine geige; in Dberir. bie (Srbbeere (Fragaria vesca. L.j.
S m ö i a , 2. fmöle, finole f. baä ^)ecb : vläzhna fmöla, ©ummi elaflicum. ,Smolär , rja ?n. ber <Pecbbauer. .Smölaft adj. wie i})ecb, pecbidjf. .Smolez m. ein 23einame ber ©dju* jler. .Smöliti, im v. impf, pichen. (Smolnat adj. »od 9)ed) , pechig. 'Smolnjak m. etwas attS ^ed) (5nt= jtanbeneS; aus <ped; bereitete ©agen= fdjmiere; etn mit <Pecb gefülltes ©t. (Smölfki adj. <)>cd;..., »on ¥>ecb: i'mölfii kamen, ber Agtfiein.
S m r k d , 2. finrada, fmradä, fmradü in. ber ©efianE. .Smräden, dna, dno adj. ©efianE »erbreitenb. ,Smra-denje n. baS ©fättEem. .Smradeti, im v. impf, ©efianE »on ftcb geben, ftinien. .Smräditi, gem. fmraditi, im %>■ impf, ©eflaitf verbreiten, ver= ttrfacben, fiänfern. .Smrädljav adj.
©ejioutf erregenb, fiinEenb. Smrad-ljiv nW/. ©efianE erregenb, flänEernb. (Sinradljivrz, vza m. fmradljivka f. ber ober b t e ba ©efianE erregt, ber ©täitfer, bie —inn. .Smradiji-voft f. bie (Sigenfcbaft, ba etwas 0e= ftanE erregt.
.Smréka, fmrékov , fmrézhje , v. unter ,S m e r é k a.
.Smii g a,./! ber ©trieb. .Smugavnik m. baâ ßineat.
,S m ii k a, f. bie ©cbleifbabne, bie Kiefel.
.Smùkanje, n. baS ©treifen, bas 2lbflreifett. .Smukati, am v. impf. flreifen OBIätter von Steigen u. bgl!).
.Smüke, f. pl. ber Kennfcblitten.
.Smùknenje, n. bie (Sntwifcbung. , Smukniti, nem v. pf. entwifeben, entfebfüpfen.
,S m u z h k n j e , n. baS Kennen. .SmuzhAti, zliim, zhal v. impf. rennen.
.S m ù z b i t i, v. tSmiikati unter .S mil k an j e.
.Snâga, f. bie Keinlicbieit fin concreto) : na fnâgo ga ne morem navaditi , id? Eann il;n an Eeine Kein= lid;feit geroôbnen. .Snàsben , slina, shno adj. rein, reintid) : fnàshna poftelja, etn reineè S5ett. .Snashki, im v■ impf, reinigen, vom ©cbmuö befreien: s'droshâmi fi rit fnàshiti, ficb eineé untauglichen SDlittelê bebie= nen. Snashljiv adj. reinlich- .Snàsh-noft/. bie KeinlicbEeif.
S n â li a , v. .S n é h a.
]s n é d a t i, am v. pf. aufsehen, auf* effett.
.S né g, 2. fnéga, fnegâ m. ber©cbnee : fnég gré, ež febnetet ; mâra sâme kot sa lânjfki fnég, er fragt nach mir gar nidjt. .Snégez m. d. ein wenig ©ebnee; ein Eleiner ©ebnee. Snégov adj. ©ebnee..., beè©d>nee'8. Snégovniza f. baê ©ebneewaffer.
s'nélia, f. bie ©d?nttr, bie ©d»»ieger=
' fodjter. ' .Snéhin adj. ber ©ebnur, ber ©djro'iegertocbter gehörig.
.Snemati, am ober mljein v. impf. abzunehmen pflegen, mit ßerabnebmen tefdjäftiget fenn-
.Snéfti, Tnedem, Tneiem oberfném , fnédel ober fnél, fnéden v. pf. attf= effen, aufje^ren : boljfhi je hranjeno
533	Sne
jajie, kot frieden vol , eS ifl beffet fin S3ogel, ben id; in bet ftanb h«be, al« jroanjtg Sperlinge, bie noch auf , bem Sache ftfcen; kdör le med otrobe , mefha, ga fvinje Tnedö, mer fiel) unter bie Kleten mifcht, ben freffen bie Schweine. ,S n č s h e n , shna, slino adj. Sdjnee..., auä Schnee. .Snesliiti , im v. impf. fitneien. .Sneshizli m. ein fleiner Sdmcc, ein wenig Sdjnee. .Sneshni-za, Yneshniza f. baS Scbneemaffer, baS ©Smaffer. ,S n e t, m. ber <5ranb b. i. eine 5franf= heit bei ©emädjfen, inSbefonbere beS ©efreibeS.
.Sneti, fnedem, fnejcm ober fnem, fnedel ober Tnel, fneden v. pf. aufs ¡ehren, aufeffen (cnmederej. Sneti, fnämem ober fnein, fnel , ' (net v. pf. abnehmen, herabnehmen, j. <5. vom 9tagel, »om ißaume.
Snetiv, fnetjäv, fnetljiv, fnetljiv ' adj. branbtg (»om ©eisen). .Sneti-voft, fnetjAvoft, fnetljivoft, fnet-ljivoft f. bie 93ranbigfeit. .Snetjava f. ber ißranb (5. 53. am ©eijen). Snetje n. etwa« SBtanbtgeS; ein un= Seifige« Kinb, gem. bie OSoIa. (Snidanje , n. baS aümälige 3«'-fammen=Eonimen. .Snidati fe, am le v. r. impf, aflmaftg, nach unb nach jufammen fommen. .Snidniza, fnid-niia f. ber SBerfammlungSfaal. .Sniti fe, fnidem fe v. r. pf. sttfammen fommen, ft<b »erfammeln. Sniniz, nza m. bie Schlittenbahn,
ber Schliffmeg. Snipor, m. baö £>euicbf. 's niza, eig. jefeniza f. ber £erbfts »oget, bie Weife (Parus); tn Kr. auch bie ©anje. S n ö b o k , fnoboka m. ber Staufs roerber : v' fnoboke iti, in'S SSraufs rcerben gehen. .Snop, fnopa m. bie ©arbe. ,Sno-pizli m. d. baS ©arbeben, eine fleine öiarbe. .Snöpje «. (coli) bie ©ars ben überhaupt; bie ©arbenmeitge. .Snovanje, r. baS '¿Injeffeln. .Snovati ober fnüti , fnovam ober fnu-jem v. impf, ansetfeln (bet ©ebern); fpulen, roeifen. ,S n o z b i, adv. geftern 2lbenbS, gejtris gen 2lbenb, gem. nachten. .Snözlii-
,So g	531
fhenj , rhnja , fhnje adj. geftern 2lbenbS, geflrig, nadpfen. .Snubazh, fnubazh, v. .S n o b o k. .Snubenje, n. baS SSrattfmerben, bas gretroerben. .Snubiti, im v. impf. freimerben, braufmerben. .Snuti, fnujem, fnul, fnut ii.iinpf. anjefteln (»om©eber); fpulen. ,Snu-tik , tka m. ober fnova f. ber Sfoff, bie TOaferie; baS 3cftel beim ffieber. .Sobota, f. ber Sonnabenb, ber Samflag. .Soboten, tna, tno ad). fonnabenblich; faniftagig. .Sod, 2. Toda, Toda, fodu m. baS gafj, baS ©einfafš. .Sodar, rja m. ber Šajjbinber. .Sodarjev ober fodArov adj. bes gafibinberš. .Sodarfki adj. ber gajjbinber, gajšbinber... / „ach 2lrf ber ^a^binbcr. .Sodarftvo «. bie gajjbiitberei, baS gafibinberbanb= merE.
tS o d b a , f. baS ©ertcbf: glavna fodba, bai ©lufgericbt; viflija fodba, baS Obergericht.' ,S o d e n j, dnja, dnje adj. ©ericbfS... ; foden dan, ber ©erichfSfag, »orjuge» roeife bet jiingfle 2ag; ne bo h'fod-nemu dnevu trobil, ober : fe bo ftegnil , preden pride fodenj dan , et mttb nic^f bi* sum jungflen Xage leben; fke bo h'fodnjemu dnevu kafho kuhal, er mtrb in eroige 3"= fen leben.
,S o d e r g a , f. sufammengefchatrfeS X)ing.
.Sodez, m. d. bas gageben, bas
©eittfafjd^en. .Sodez, m. bet Kichfer b. i. eine im Urfheilen unb iRidjfen fhafige (|)erfon. .Sodifhe n. bie Ki^fflaffe, ber Kicbf= plafe. .Sodifliniza f. baS ¡JticbfbauS. .Soditel m. ber 9ti4)fer. .Soditi, im v. impf. rid)ten: ne fodi, tak ne bofh fojen, richte nid)f, fo roirjl nidjt gerid)tet roerben. .Sodja m. ber Šorfri^fet, ber ©emeinbertchfer. .Sodnik m. ber Siicbfet. .Sodniza f. bie ©erichfSflube. .Sodnifhe n. ber Kichfplafe, bie Kicbtfldtte. Sodrega,/. eitt Heinlich benfenber, . ' leibenfcbafflid;er Wenfch. ,So d vi n a, /■ unb Todvine/.p/. baS
Schtcffal, baS SSerhangnig. .Soglaf (*) 2. foglafa , glaia , gla-fova m. ber (šinflang. .Soglafen,
fna, fno adj. ííbereinjlimmenb, í>av--monifd) (consonus). .Sogláfnik m. ber Wiflaitt, ber (Sonfonant. .Sogláf-vati fe, am fe v. r. impf. iiberein= ftimtncn (consonareJ. .Sogláfje n. (coli) bie Uebereiitflimmung , bie Harmonie. ,S o g n á t i, fosliénem v. pf. jufammen» treiben.
,S o g ó r n i k , m. ber Wifroinjer. .Sóli a, folia f. ber 'Pfahl, ein großer ^ffotf, rooraitf man gewöhnlich bie Kante ju legen pflegt. .Söhiza f. d. ein Eieiiter
,S o i t i , idem t;, pf. jufammen Eontmen. ,Sójen, jna, jno ober fojniflik ad). 65erid)tá ...; fojna ober fojnifhka oblárt, bie @erid)fábar£eif. ,S o j 111 é n o f t (*) f. Ullb fojménftvo re. gleiche IBebeufung ber ©örfer fsy-
nonymia). .Sojinénflú adj. gleid;= bebettfenb (synonymus). ,S ó k, ?n. baá ÍBaíimmarE, ber ©aff: njemu beleda tezlie, kakor Tok v' dobi, er fanit mit ber Siebe nicht fort. ,S ó k e r v z a , v. ,S ó k r o v i z a. .Sokol, m. ber galfe (Falco). .Sokolov adj. beé galEen, »om galEen. .Sókolfkí adj. galEett..., ber galEen. .Sökroviza,»lit ÍBluf gemifd)fer ©iter, bie blufam|e Waferie. ,Só-krovzhen, zhna, zbno adj. beá bluíarfigen ©iteré. .Sókrovzhnat adj. eiterig/6futarfig. ,S ó 1, 2. röli, foli/. baä ©afj. .Solár, rja m. ber ©aljhällbler. .Solarija/". ber ©aljverfcbletjj. .Solárniza/. baá ©aljgeroölb. ,S o 1 d ä k, foldát (f) m. ber ©olbat. .Soldáfhki adj. ©olbafett.. ., nach Art ber ©olbafen: foldárhki ftán, ber ©olbafenftanb. .Soldáflitvo re. ber ©olbaíeitflanb. .Soldázha,/ baá ©olbafenroeib. .Soldázhin adj, beá ©olbatenroeibeá. ,8ól en, ío\eapart. gefaljen. .Sólenka f. folínjak m. folniza f. baá ©alj= faß, baá ©aljgefaß. .Sóliti, im, attd) foliti, ím v. i"'pf. faljen. .Solnát adj, faljig. .Solnátoft, fol-nóft f. bie ©aljigfeif. ,S ó 1 n z e , n. bie ©onne : koder folnze tezlie, fe krúh pezlie , in ber gan= jen SiSelf, ber Wenfch fein 93rot er= jpalt. .Sulnzhen, zhna, zhno adj.
©onnen..., bie ©onne befreffenb : fólnzbni f-hod ber Sonnenaufgang. .Sólnzhek in.d. unb fólnzheze n.d. bie liebe, holbe ©onne.
€Sólsa,/. bie Xtjräne. .Sólsen, sna, sno adj. Xhránen..., fhránig. ,Sol-séti, ím v. impf, ober fólsiti fe, im fe v. r. impf. fíirdllCIt. .Solsnát adj. »otl Shranen, tl;ránenb, fhránig.
,S ó m, m. (ein gifch) bie ©chaibe, ber 2Belá (Silurus).
.Sopar, m. ber SMtnfl. .Soparen, rna , rno adj. fchtoül. .Söpariza f. (alffi. para) bie AuábUnftung. .Sópar-noft/ bie ©d)tpüle, bie ©chmiiligfeif.
.Sopéhanje, n. baá ©cbnatiben. .Sopehati, am v. impf, fchnauben.
.Sopénje, re. baá ©chnauben.
,S o p e r, prp. roiber, gegen (feinbiich) : fóper náfhe fovráshnike, gegen un» fere geittbe. .Sópern adj. feinblich, roibrig. .Sópernik m. ber öegner, ber SBiberfacber. .Sópernoft f. bie geinblichEeit, bie ÍSibrigfeit.
tSopét, adv. roieber, noch ein Waí.
,S o p é t i , fopim, fopél v. impf. fdjroer atonten, fchnauben.
(S ö p i h, m. ber 2>unfl, ber Sampf; ein aufgeblafener Wenfcf).
.Söpfti, fópem, fópel v impf. fehroer aflamen, fchnauben, röcheln.
,S 6 prasni k, m. ber ©ebächfnißtag.
.Sora, J. bie ©fange in ber Witte beé SBagené.
,S ó r s h i z a , auch fórfhiza f. gemifch= tež (betreibe, alé: Koggen, öerfle U. bgl. (Sörshizhen, zhna, zlino adj. "»ont gemifd)fen öefreibe; för-shizhni k ruh, baá 23rot Mm gemifch» fen öefreibe, baá ÍKiuébrof.
.Sörta, f. bie 05aftuitg, bie ©orfe.
.Sofeben, bna, bno adj. befouber. .Sofebnesh m. ber ©onberling. ,So-fébno adj. inábefonbere, uorjiiglich. .Sofébnoft f. bie Sßorjiiglicbfeit.
,Sofed, 2. fófeda, foféda m. ber 9íad)bar. .SoTéda , fófeclinja , fo-íedinja /! bie 9íad)barinn. .Soléden, dna , dno adj. 9íad)bar .. ■, nach= barlich- .Sofédnoft f. bie 9íachbar= lichEeit. '.Sofédovanje, fofédvanje re. baá 9Íad)bar=fei)n. .Sofédovati, dijem , aud) fofédvati , am x>. impf. Síachbar fepn. .Sofédftvo ober fo-féftvo re. bie 9íachbarfchaft: hrainóvje
s' fl.imnimi ftrehami fo nevarnc fofeTtva, JOiSiifer mit (gfrol>bäd)ern ftnb gefoifjrfi<t>e 9iad;barfcbaftcu. ,So-fefka, fofefhka, folefliina f. bic Stacbbarfcbaft; in <Bt. bic ©emeinbe: is vfake fofefkc dvä mosba fta mögla v' grad priti, von jcber ©e= mciube mußten jwet Warnt in bic •Öerrfdjaft Bommen. (Sofeflien, kna, kno adj. ©emeinbe..., bie ©emeinbe bctrejfcnb. .Sofefben, flina , flino adj. 9iad>bar ..., nacfibariid). ,So-feflinoft f. bie 9iadbbarlid>feit.
,Sofe ft i fe, federn fe v. r. pf. (jer* ab finEen.
.Sofhteti, fhtejem v.pf. jufammen ääfjlen.
.Sosädi, adv. Den ^tttfCTt.
,S o s i d a t i, am v. pf. aufbauen, aufmauetn.
.Sosnaniti fe, im fe v. r. pf. ftcb befannt machen , mifeinanber befannt werben, ftcb gegenfeitig erfettnen.
.Sosrel, adj. jeitig , auSgejeifigf. ,Sosret.i, srem ober sörim v. pf. jur Keife bringen, reif mad)en ; — fe v. r. pf reif werben. .Sosrevati fe v. r. impf, im Keifen fepn, reifen.
,Sosheäti, sligem v. pf. verbrennen : vfe derva je she l'osligal, er l;at fd?on "MfleS SSrennijolj verbrannt.
.S o t e fk a , f. ein enger <l>aß.
,S 6 v a , f. bic 9iacbfeu[c (Noctua).
,S o v a t i, rüjem v. imp f, fioffeit.
,S o v e , foveta m. ber 8l*a(;rfager.
.Soverbizh, m. ber Witerbe.
(Sovel, v. (S v et (mit allen 2lbUu hingen).
,S 6 v j a k, m. ber Stame eines SSogef«.
tS o vo j, fovöja m. harjigeä ^>ofj, ber Sien.
tSovräsh, m. ber i>affer. <So-vrashba f. bie gcinbfd;aff. .Sovra-shen, slina, shno ad), feinb(id). lSovräslienje '«. baS Raffen, baS Seinben. <Sovrashiti, im v. impf, (jaffen. .Sovrashljiv adj. fcinbfelig. jSovrasliljivoft f. bie geinbfeiigEeit. Sovräshnik m. fovrashniza f. ber geinb, bie —inn: s'fovtäsliniki je potegnil, er bat ftcb 511111 Reittbe gefcblagcn, i;at bie Partei be« SeinbcS ergriffen, ^ovrashnoft f. bieSeinb» Iid;feit. ,Sovrashtvo ober fovrafntvo n. bic Seinbfchaft,
,S o v u z li en i z , nza m. ber Wit= fd^iiicr, ber Wif[c()r(mg. Sovuzhe-nik, eig. fovuzhitel m. ber Witfebrer.
,Sozhen, zima, zbno adj. faftig. o z h i v a, f. ober Lozhivje n. fcollj bie -?>iiifenfrud)te, baS @reifelwerf.
,So z li i vn i za, f. bie ©peifefainmer.
(S o z h i v o, v. ,S o z h i v a.
4S o z h n a t, adj. faftig, vofl <2aff. (Sozbnatoft, fozhnoft f. bie ®af= tigfeit.
.Spadati, am v. pf. (jerabfatlen, entfaflen.
tSpAh, 2. Ipaha, fpaliu m. bic S3er* retifung. .Spahniti, nem v. pf. ver« rcnfen, verfruppeiit; vkup fpalmiti, jufamrnen^eften.
(S p a j da fh e n j e , n. bie S5ergefef= Uing. .Spajdafhiti, im v. pf. ver» gefefien, vergefellfcbaften.
(Spak, m. unb fpaka f. baS i"iinber= nifi, bie ©torung ; baS 2lbenti)euer , baž ©efpenft; bie SRifjgebttrf. p A ln i z a, fpalniza f. baž ©chfaf= Simmer.
tSpamet,y. bie SScrnunff. ,Spa-metvati, am ober fpametovati, tijein v. impf. verniinftig madjen.
tS panje, n. baS ©cbiafen, ber @d)fnf. (Spanjopijan adj. fd)tafiruufen. ,Spa-njopijanoft f. bie ©cblaftruufenlieit. ^panzlikanje «. baž fanfte, ieife ©cbfafctt. (SpAnzbkati ober fpAn-zhikati, am v. impf. Ieid)t, ein we= nig feblafen (fpAnzhkati i|t baS SSer» f(einerungS= unb gicbfofitngžmori von
fpati).
(S p A r, m. eiite grofic ©onnenhiise. ,SpAra, fpariza, fparza f. bie ©a;wufe. cSpArzlicn , zbna , zbno adj. fd)wiii. (Sparzlinoft f. bie ©d)wiiie.
(SpAfti, fem v. pf. unb fpafliovAti, fhujem v.impf. abiocibeit, beweibcn. ^pAilinili m. bie ®eibe. .Spaflio-vAnje n. ba6 2tbweiben.
(S p A j i t i, im v.pf. bemerfen, wa()r» nelnnen.
(S p A t i, fpim v. impf. fcbfafen. (SpAvati, am v. impf. ju fd;!afen pflegen. (SpAven, vna, vno adj. ©d>taf . . . ; fpAvna poftelja, baS ©cbrafbcft. .SpAviz, vza m. fpAv-ka f. ber ©¿fafer, bie —inn. ,SpAv-ljati , am v. impf. etiifdpiafeni;
(eig. baS SiebfoftingSworf »en fpAti) ein wenig, fcbön "fanft ju fd;lafett pflegen.
4S p A z h e k , zhka m. bie ®iijjgeburt. (SpAzhenje, n. baS Serberben, baS ŠSerberbnifi, baS ©ntfletlen. ,SpA-zhiti, im v. impf, »erberben; bin* bern, flöten ; entjletlen: zlo me je fpazbil, er i;at micb ganj irre at-tri a d) t; dufho ftraft bolj kot gobe telö fpAzhi in ofkrüni, bie ©eele wirb bui-cb-bie fieibenfd;aft mehr ent= fletlf unb verunreinigt, als ber ßeib but-cb ben AuSfafj. .Spazhljiv adj. taftertiaft. .SpAzhljivoit /. bie fia= flerfjaftig&tt (als Steigung ju allem Unrcd)fen). .SpAzhnoft f. baS ßa--fler, bie 2a|lerl;aftigieif.
^Speli, i. fpeba, fpehA, fpeliü m. bie gertigEeit, bie Juge. .SpehAvati, am v. impf, unb fpehniti, nem v. pf. abhobeln, giaft macben. .Spelije n. (coli) bie gugen.
.SpeljAnje, n. bie Ausführung. .Speljati, Am v. pf. auf eine liflige Art ausführen, »erführen; — fe v. r. pf. (»on ben jungen Sögeln) baS 9leji auf immer »erlaffen. .SpeljA-vanje n. baS Ausführen. .Speljä-vati, am ober fpeljoväti, ljüjem v. impf. auSäuführen pflegen.
,S p e n j a t i, am v. impf. auSflrecfen, auSbehneit; — fe x>. r. impf, ficb öuSbebnen, (ich auSflrecfen.
.Sperhneti, im v. pf »erwefen, »ertnobern, »erfauten.
SperjAsniti fe, nem fe v. r. pf. freunblid; werben, mit Semanben fleh ctuSföhneit.
. S p e fh e n , flina , flino adj. fcbteu» nig. .Spefhiti, im v. pf. befcblettni» gen; '— fe v. r. impf, »on ©tatten get;en. .Spefhnort f. bie ©cbleu« itigfeif.
Spet, ady. wieber, nettet^ingS, noch ein Wal.
^Speti, fpem v. impf, eilen, l;erbei eilen.
(Speti, fpöjein v. pf mit bem ©in= gen fertig werben: tii pefmi je fpel, er hat brei ßieber attSgefungen, mit bem ©tnacn breter ßieber ijl er fer» tig geworben.
.Spetoviti (*) tüjem v. impf, wie» bcrl;olen.
tS p e va n j e, «. baS ©eflngen, baS greifen. .Spevati, am v. impf. prei= fen, beftngen, bur$ ßieber preifen, rühmen.
(SpezhAti, v. .Spuzhati. 'S p e z h i, auch fpezbi , zbem , fpe-kel, tpezben v. pf baefen ; braten : mati fo she krüh fpekli , bie ®ut« ter hat febon baS 25rot gebaefen, ijl mit bem SSacfeu fertig. .Spib, m. ber ©turmwinb. 'Spipati, fpipljem v. pf. ausraufen, 'spifati, fbem v. pf. attSfdjreiben, ' bis su @nbe febreiben; $ufammen fchreiben, einen AuSjug machen. .Spi-fek, fka m. unb ipifmo n. baS Set» jeiebnifj, ein fd;riftltcber AuSjug. ,Spi-fovati, füjem v. impf. auSsufcbreiben pflegen; AuSjüge machen. Spi'rhiti Te, im Te v. r. pf. unÖ ' fpifliovAti fe, fhüjem fe v.r. impf. »ott 3ifferfled)fen werben: vüfta fo re mu fpifliile, fein SDlunb ift »ott 3itterfied>ten geworben. ,Spiti, fpijem v. pf. atiSfrinfen. tS pivkati, am i'.pf. »erjehren, »er» ioeben.
(Spläntati, am y, pf abbüßen;
Irumtn. uneben, htnienb mad>en. Spläfhiti, im v. pf- fd?eu ma»
eben, »erfdjeueben. .Spl a s i ti, im v. pf. Eriedjen, »er= fricchen.
4S pl ä t i ti, gem. fplatiti, im v. pf.
AtleS bejahten. S p 1 A v, Tpläva m. ber Abortus, eine ' unseifige grucht; bie ©cblcuße. .Spläzhati, am u. pf. AtleS be< jahten.	.
,S p 1 e b a n (f) pari, gebleicht. .Spie-
hati, am v. pf. bleichen. S p 1 e f n j e 1 , fpleinjela, fplernjelo <idj. fcblmmetig, »oU ©cbimmel. .Splefnjiti , njijem ober rplefnjiviti, im v. pf. fchimmelig werben, »er= febimmetn. S p 1 e f t i, fpletein , fptetel ober fplel, fpleten ober Tpleten v. pf. Sit (Snbe flechten, ausflechten; jnfant» men flechten; — fe v. r. pf ftd) in einanber fchlingen. Splesati, sliem v. pf. Heftern, ' baS klettern »ollenben, an einen bt-. ftimmfen Ort Heftern: na ftreho je fplesal, er ift auf baS X>ach geHetterf.
.Spletati, am v. impf, flechten/mit gled)ten fid) befd;aftigen. .Spleteniza f. eilt geflochtener Sott»; ber Mafien eine« ©auernroagen«. .Spletnik m. ber jiranj.
.Spioditi, im v. pf. vertreiben, verjagen.
.Splöh, adv. im Allgemeinen, über: haupt; in einem fort, ol>ne Uttfer= brechung.
.Splöh, m. ber ©ewifferregen, ber ßrgtifi eine« Regen«, ber s}>tai!regen.
.Spionen, auch fplörhcn, fhna, Inno adj. allgemein, überhaupt. .Splölinolt, fplörhnort/. bie Allge» tneinfjeif.
,Sp6d, prp. unterhalb, von unten weg, von unten bavon, unter einem 35inqe hervor: fpod pöftelje , unter bemSettehervor. Vergleiche Ispod.
.Spod b a dati, am v. impf, unb fpodböfti, bödem v. pf. anfpornen, aufmuntern, aufflacheln.
.Spodej, fpödi adv. unterhalb, un= ten. .Spöden , auch fpoden , dna , dno adj. unter, wa« unten ijl.
,S p o d g e r n i t i, nem v. pf. uttb ipodgrinjati, am v. impf. unterbreU ten, unterhalb ausbreiten.
,S p ö d i n z, auch Ipodinz m. ber Unter int Äartenfpiele.
.Spoditi, im v. pf. vertreiben, »er= jagen, verfcheudten.
.Spodlefti, lesem r. pf. ftd) unter eftva« fchfeichen, von unten, unterhalb hinein fchfeichen, begleichen: fo ga she fpodlesli, fte finb fchott auf feine Scfeletd)wege gefommen; ga hozhe fpodlefti, er lauert auf feinen SMenft.
.Spodletati, am unb Tpodleteti, tun v. pf. von unten weglaufen, ver=j fchmiitben.	•
(Spodnefovanj e (*) n. bažVerei» teilt. .Spodnefovati, füjem v. impf. ju vereiteln pflegen. .Spodnefti, fem v. pf vereiteln. .Spednefhenje n. bie Vereitelung.
.S p 6 d n i k , fpodnik , Tpodnjak m. rea« ftch unterhalb beftnbef, ber Unfer= theil, ber Untermann. .Spodnina/ (coli) bie ©obettbefchaffenhett, ber (Sruttb unb Soben-
.Spod ob a,/, bie ©eflalt; bie Aefen= licfeEeit. .Spodoben , bna, bno adj. ähnlich. ^Spodobiti, im v. pj. ge=
ftalfen, bilben; — fe v. r. pf. ftd) jienien, fidj gejiemen: to fe ne fpo-dobi govoriti, ba« jiemt ftd) nid)t ju fprechen. .Spodobno adv. ahn= lich. .Spodobnoft f. bie 2lehnlid)Eeit. .Spodobvanje n. ba« ©eflalfen, ba« SSilben. .Spodobvati, am v. impf. geflalfen,bilben. ,Spod6bvaviz,vza7n. fpodobvavka f. berSBilbner, bie —inn.
.Spodobiti, im v. pf. nach unb nad) Atle« befommen.
.Spodobno, fpodobnolt , fpod6b-vanje, v. unter .Spod ob a.
.Spodresa,/ ber 2lu«fd)nif f (exci-swa). .Spodresati, shem v. pf. vott unfeti hjutvegfdjneiben, unter= fchneiben: jesik fpodresati, bie ge lofen.
,S p o d v e s a, /. ba« Unterbanb., Spod-vesati, shem v. pf. unferbinben.
.S p o dvi f h a ti, am v pf. erl)oheti, von unten i)bf)er machen.
,Spodvoden, dna, dno adj. Vers fuhrertfch. .Spodvoditi, im v. pf. verfith rett.
.Spodvseti, vsamem ober vsemem v. pf. unterhalb hervornehmen.
,S p o g a j a t i, am v. impf. bebittgen, bebingt madjen.
,S po gledati, am v. pf. nad) unb nad) AUeS anfd;attett.
.S p o g o j, fpogoja »n. bie 23ebingung. .Spogojen ober fpogojen part, bes bingf. .Spogojiti, im v. pf. bebingt machflt, bebittgen.
.Spoj, fpoj m. bie SBegaffttng. ,Sp6-jati Te, am fe v. impf. ftd) begatfen.
.Spokojenje, n. bie iSertiljigung. .Spoliojiti, i m ober fpokojiti, im v. pf. bcrtthigett.
,S pokor en, rna , rno ober fpoko-riten , tna , tno adj. bufjferfig , reu= miithig. .Spokoriti, im v. pf, ober gettt. fpokoriti le, im fe v. r. pf. abbtifjen : imalh fvoje grehe fpokoriti, ober: fe imafli Tvojih orehov fpokoriti, bit foliji beine ©unben abbiiffen, foll|i fiir beine ©unben 53tlffe thltn. .Spokorjeniz, nza m. ipokorjenka/ ber SSiiffer, bie—inn. .Spokornolt, fpokoritnoft f. bie 53ufiferftgleit, bie 9ieumufhigfeif.
.Spol, m. ba« ©efchlecht.
,S pol g I a fn i k , m. (in ber ©prach= lefjrc) ber SKiflauf, bet (Sonfonanf.
.Spolkúpiz, pza m. Ser9Diitfäufer.
,S p ó 1 n i k (*) m. baS ©cfddcdifSworf. j
tSpolnitel, m. ber (Srfüller, ber ','lusführer. .Spolnítev, tv¡ f. bie (Srfüllung. .Spolníti, gem. fpólniti, im v. pf. erfüllen: vráki fvojo be-fédo naj fpólni, ein 3eber fyalte fein ©ort. .Spolnjávanje , fpol-novánje n. baS (Seflitlen. .Spolnjá-vati, am ober fpolnováti , nújem v. impf. 511 erfüllen pflegen: bösbje sapóvdi fpolnováti , bie ©ebotíje ©otteS falten.
.Spólnize Of.pl. bie ©efd;le<hfS= tf)eife. .Spolovila n. pl. bie áugeren ©efdjfecbfSfheile. .Spolovilo n. bas ©efd;led;tSorgan, ber 0efcbled;fSfheif.
.Spolovinar, rja m. ber £>alfeirer. .Spolovincnje n. bie .öaibirung. .Spolovíniti, im v. pf. Ijalbiren. tSpolovíza f. bie #älfte.
€S polo vi ti, im v. pf. nach unb nad; Alles jufammenfaitgen.
tS p o l v u z b é n , parí, Ijalbgelehrt. .Spolvuzhenóft f. eine í;atbe ©elehr= famfeit.
.Spomenik, nka m. baS Senfmal, baS Senfjeid;en, baS Anbenfen.
^pomeniti, im ober fpomeniti, im v. pf. erinnern, bemert'en. ,Spo-menjávati, am v. impf, ermähnen, oft erinnern. .Spomenoft (*) f. baS 0ebäd;tniß.
.Spomcrcn, rna, rno adj¡, mäßig.
tSpoméfti, métem, metel obermél, mét v. pf. ausfahren, Alles sttfam» men lehren.
4S p o m és h i t i, im v. pf. fleljenbes ©etreibe, tyofyeé ©ras u. bgl. nieber= treten.
(Spomin , m. baS Anbenfen. .Spominjati, am v. impf, mahnen, 51t erinnern pflegen. .Spominftvo n. unb 'fpontinfliina f. baS Senfmalf baS Anbenfen.
tS pomlád, fpomláda ?n. ber grül;» Iing. jSpomladániz, nza m. ber grtfd;ling. tSpomla<lánfk adj. gnil)s lingS ..., bie 5rül)Iitig$jeif betreffenb. 4SpomIáden , dna , dno adj. grüh= littßS..., im Jrijhlinge.
,Spomniti Te, i in fe v. r. pf fich
erinnern, tnfi ©ebächtniß $urücfrufen. S p o m ó r i t i, gem. fpoinoriti, im v, pf. ber Keihe nach .¿ttlee tobten.
.Spopadkaft, adj. fiebrig.
.Spored, /: bie Anorbnuitg, bie Orb; ituttg. .Sporediti, im v. pf. in ■Orbnung bringen, orbiten.
Sporen, rna, rno ad/, graßlid;. .Spornoft f. bie ©räßlid)feif.
.Sporök, m. bie Anempfehlung, ber »atl; (nach Sainfo); baS leftcu ment, bie lefetwillige Anorbnung. .Sporozliiti, im -u. pf. in bie-öänbe eines anberit übertragen: shivljenje sa kogar fporozliiti, für 3emaitb ba$ Beben aufopfern; özhe fo vfo finu Hiorozliili, ber SBafer hat Allei bem ©olme vermacht. .Sporozhnik m. ber etwas in bie -dänDe eines 2ln« bern überträgt, ber ßrblaffer.
.Spofäditi, gem. fpofaditi, im v. pf. »eranflalten, baß fich biefieute jufammen fefcen.
.Spofoben, bna, bna adj. fähig. .Spofobnoft f. bie gähigfeit. ((Sig. rußifch unb bei uns wenig gebräuchlich.)
.Spoflitovänje, n. bie 33erehrung. .Spofbtoväti, rhtüjem v. impf, ehren, verehren. .Spofhtuv, tvi_/! bie 25er* ehrung. .Spofhtväviz, vza m. fpofht-vävka f. ber SSerehrer, bie —inn.
,S p o s ä b i t i fe, im fe v. r. pf. ftch »ergeffen, aus SSergeffenheit etwas fhuit ober fagen, was man nid;t thun ober fagen follte: nad fäntom fe je fpo-säbil, er »ergriff ftch an bem Knaben. .Sposabizh adv. aus Sßergefjlichfeit, »ergeßlid;er ffieife: fposabizh fim nösli s' fobö vsel, vergeßlicher ©eife, b. i. ohne baß id; eS wollte, \jafee ich baS iKeffer mitgenommen.
.Sposnaniz, nza m. baS iBeichtfinb. .Sposnänje n. bie ©rfenntniß. .Spo-snanlji^ ober fposnanljiv adj. er= fenntlid;. .Sposnanljivoft/. bie Gr= fenntlichfeit. .Sposnänoft J. bie (Sr= fenntniß. .Sposnatev, tvi ober tve /. bas S5efenntniß. .Sposnäti, am v pf. erfennen : svöjo sheno fposnä-ti, fein SEBeib erfennen; — fe n. r. pf. befannt werben, mifeinanber 2Se= fänntfd;aft machen. .Sposnävati, am v. impf, ftch ®hihe geben, etwas ju erfennen (noscitare). .Sposnavanje n. baS (Srfennen {noscitatio). ,Spo-snaviz, fposnavaviz, vza m. ber 23eichtiger.
.S p o s v'an j e, n. bie 3tifamenberufung,
.SposvAti, sövem v. pf. jiifamm«n= berufen. .SposvAviz, vza m. ber 3ufammenberttfer.
.Spotakniti fe, nem fe -v. r. pf. anfloffen, flolpern , firaucbeln: fe je fpotaknil in pädel, er iji gefiolpert unb gefallen.
,S p ö t a m a, adv. unauSgefebt, in ei* nem fort. .
,S p o t e k n i t i fe , nem fe v, r. pf. anfloffen, ftolperm .Spotekvanje n, baS ¿Stolpern, ber Anflog. .Spotek-vati, ara v. impf oft (mit ben gügen) anfloffen, in einem fort ftol» pern, ju fkaueftein pflegen.
.Spoti, adv, hinweg, aus bem ffiege.
.SpotikAvanje, fpotikvänje n. baS Anfloffen, baS Stolpern, bas ©traucbeln. .Spotikavati fe, am fe ober fpotikvati fe, am fe v, r, impf. oft an|ioffe»i, in einem fort ftrattdjciii, flolpern. .Spotikljej m. ber Anflog.
.Spovd, aud) fpöved f, b«s35eEennt= niß, bie. S3eid)f. .Spovedalniz« f, ber SSeidjtfluf)!. .Spovedanje n. bie SSeEenntnig; (in ber 25cid;t) bie 2oS* fpredjung. .Spovedati , fpovem , fpovedal , fpovedan v. pf jtlleS bei fennen; (in ber 23eid;t) «on ©ün; ben loSfpredjen : vfi>, karköl fte govorili , nain je fpovedal, er itat uns Alles, was immer il;r gefpreepen habet, befannt, gebcidjfet; fpovednik fo ga she fpovedali, sdäj laliko vmerje ober umre, ber !8eicbt»ater l;at iljn fd^on (»on ben ©ünben) loS-gefproeben, jefct fatttt er leid;t flerben; pet roinarov je she fpoyedanih (aud) fpovedänih), one pa bom jutri fpovedal, fünf äBallfabrer finb febott in ber S3eid;te gehört unb loS= gefprochen, jene aber werbe id? mors gen beid;tb»ren uiib loSfprecben; ■—fe v.r.pf, bie iBeidjt »errichten: trikrat fe je she fpovedala, fte l)at fchon brei ffllal bie 95eid)t »errkbtet; vfAki katölfhki knTtjan fe ima grehov , l'povedati, jeber Eath»lifcbe (Šhrifi fotl feilte ©ünben beidjten. .Spoveaävanje n. baS aSeichten bas ißeid;fhören.
.Spovedävati, am v impf. SSi'idjt hören: zeli dan fo fpovedAvali, beti ganjen Sag haben fte ©eicht ge= hört; letega moslia she fim petkrat fpovedavat hodil, tiefen iDlann war
ich ftfjoit f/titf Wal (mit bem diler* beiligfien ©aEramente beS Alta'rS) »et-' fehen gercefen; — fe v, r. impf bie 58eid;t »errichten, beichten: öna bol-niza fe je dve vüri fpovedAvali, jene ÄranEe bat jwei ©tunben gcbeidjtef. jSpövden ober fpoveden, dna, dno ad;, !öeid)t..., jur SSeiit gehörig, biefelbe betreffenb: fpövdna molitov, baS S5eidjtgebeth. .Spovednili . unb fpovednitel rn, ber 95eid;f»ater. ,Spo-vednifhe n, unb Ipovedniza f. ber
aSeid;tfluh(.
.Spovzhütik (*) tka rn, baS 50itf=
gcfdbl.
,S p o z Ii e 16 f t (*) f (»ont meiblid;eit öefd;lecbte) bie 3äl;igfeit ju empfangen-,S p o z b e t e I, rn. ber Segintter. ,Spo-zjieten , Ina , tno adj, Anfangs, .., urfprünglid). .Spozhotev, tvi ober tve f. bie (Stitpfangntg. .Spozheti, zhnem v. pf. anfangen, beginnen j (»ottt weiblichen ©efd;lcchfe) empfangen. .Spozhetik, tka m. ber Anfang, ber ¡Beginn, .Spozhetila n. pl, bie inttes reit weiblid;en OefchlecbtSorgane. ,Spo-zlietje n. bie (Smpfängttig. ,S)>o-zhetnik (*) rn. ber AnfangSgtitnb, baS ffilentenf. .Spozhetnoft /. bie Urfprünglidjfeiti ,S p o z h i t a t i, am v, pf. nachjagen,
überredeten« ,S p r a h e n e t i , im in pf. jtt ©taub werben, äer|licbcit< .Spraheniti, im v. pf. in ©taub »erwanbeln, jerfiäu» ben; — fe v. r. pf, {tt ©taub wet= ben, jerflieben« ,S prafhän j c , n, bas> Ausfragen. .Sprafhäti , am v. pf. ausfragen. .Sprafhovänje n. baS forfgefefete Au_S= fragen, baS Verhör. .Sprafhovati, fliüjem v. impj. ausfragen, »erhören. .Spralhvaviz , vza rn. bei' Verhörer. .Sprafhvavniza f. ber SSerhörfaal. p ra s d n i t i, gem. fpräsniti, nem v. pf ausleeren, baS Ausleeren »ollen* ben. .SprasdnovAti, nüfem v. impf. ausleeren, mit Ausleeren befchäffiaet fepn.
,S p r Ali, fperem, fpral, fpran -v. pf auswafeben, burchwafd;en, baS !iöa= fd;ett »ollenben. .S p r A v a, f bie 23erföbmtng, ber Vergleid), ber ÄontraEt; bie Cfiit» fammlungj kratka fprAva je boljfhi 18
547	«Spr
kakor dolga pravda, ein iurjerSSer* gleich tfi beffer als ein langer i})ro$e{i. .Spraven, vna, vno ober fpravljiv adj. »erföbnlid). .Spravilhe , fprav-liflie n. bie SSerfammlung. .Spraviti, im v. pf. einbringen, eittfammeln, aufbewahren; auSföl;nen: ga hozhe na nizh fpraviti, er will i(;n ju ©runbe richten; pod Tvojo oblalt Tpräviti, in feine ©eroalt bringen; koga v' nefrezho fpraviti, 3euian= ben inž UnglitcE ^itrjen; mervo, fenö fpraviti, baS £eu einbringen; nizh fe ne da is njega fpraviti, eS laßt fid) nidjts aus ihm herausbringen b. i. man Eann »on ihm iüd;ts er* fahren; med ljudi fpraviti, unter bie ßeute bringen; dnärjev fi fpraviti, fich ©elb »erfcbaffeit; fpravi me s'tvojim bratam, ücrföfjne mich mit beinern 23ruber; — fe f. r. pf. jtcb flUžfbhnen. .Spravljanje n. baS (Sin* bringen, baS (šinfamnietn. .Spravljati, am v. impf mit Einbringen, (Sinfammetn fieb befchäftigen; auSföh= neu S sdäj jezhmen fpr&vljajo , jebt ftnb fie mit ©infammein ber ©erjle befdjäftigt; s' rasümnimi ljudmi fe Tpravljaj, mit »erfMnbigett Seufen pflege Umgang. .Sprävniza f. bie ©peifeEammer, bie SBorratbsEa'mmer. .Spravnoft/. bie 33erföhnlid;Eeit.
.Spre, ein untrennbares SSormort, be= beutet eine gän,(liebe SBeränberung beS 3u|lanbe8, j. 23. fpreoberniti ober fpreberniti, ganj utnEehren; fpre-meniti fe, ftcb ganj ummaitbeln.
.Spreberniti, nem v. pf. gattj UtnEehren. .SprebrAzhanje n. baS UmEehren, baS SßerEehren. .Sprebra-r.hati, am v. impf, mit UntEehreu fich befchäftigen.
.Spred, prp. atiS ber ©egenroart meg: Ipred mene ober fpredme peljajo njegovo feftro , fie führen feine »or mir gemefene Schroetter h'n= meg; Tpred ozhi iti, aus ben 2lugett gel;en; poberi Te Tprecl mene, paefe bid; »oit mir, aus meiner ©egenroart hinweg. SSergleicbe I s p r e d.
.Spreda, m. ber WäbelSführer.
.S p r e d e j 4 fpredi adv. ba»er, »or* ne : vari fe tiTtih mazhek, Iii Tpre-dej lishejo, in sAdej prAl'liaj«, hü* the bid; »or jenen Sa^en, meld;e »on
.S p r	518
»orne Iecfen, unb »on fnnten frafeen, .Spredenj, dnja, dnje adj. roa6 »or* ne i jI, baS »orbere. .Sprednik obet fprednik m. ber SSorbertnann.
.Spregled, m. bie25eftd}tigung, bie Unterfudjung; bie (Sinftcht: sanefem fe na fpregled modrih, id) »erlaffe mich auf bie Unterfucbung ber 2Bei= fen. .Spregledati, am v. pf. burefj* fdjauen, befidptigen. .Spregledovati, am ober fpregledovati, dujem v. impf. burcbfd;auen, beficbfigen.
.Spreglodati, am ober fpreglojem v. pf bitrcbnagen, jernagen.
.Sprehaj, haja m. ber Spajirgang. .Sprehajanje n. ba5 Spajiren, baS (fich) (Srgehen. .Sprehajati , am v. impf. anmanbefn: grosa ne fpreha-ja, 'ber Scbauber roanbelt tnicb an; — fe v. r. impf. fpajiren, fteb er< gehen.
.Sprehod, m. ber ®pa$irgang. .Sprehodifhe rt. ber Drt jurn @pa= jiren. .Sprehoditi fe, im fe v. r. pf. einen ©pajirgang fbun. .Spre-hojba/. bie iSemegung, bie (Sommo* tion.
.Sprejemati, am ober mljem v. impf. aufnehmen, aufjunehmen ppe* gen. .Sprejeti, Tprejmem ober fpri-inem, fprejel, fprejet v. pf. aufneb* men, empfangen: v' nebefa To Tpre-jeti, fte ftnb in ben £>immet aufge« nommen; Bog te fprirni, ©ott eni* pfange bid> f. »• a. fei mir roillEom* men, ©ott gruge bich!
,S p r e j i f k a t i, getu. fprejiflcati , ji-fzhem v. pf uitferfudien, burchfucheit. .Sprejilhva f. bie ZHirchfucbung, bie Unterfucbung.
.Sprekleti, kolnem v. pf. »erfiu* chen, jerlaiiern. .Sprekletje n. bie aserflucbimg. .Spreklinjati, am v. impf. »erfluchen, serlajlern, »erroun* fdjen.
.Spreletati, am v. impf. unb fpreleteti, im v. pf. befatlen, tiber* fallen, liberfliegen: ftrah, grosa, fo-vrafhniki fo ga fpreleteli, bie gurebt, ber ©cbauber, bie geiitbe hoben tl>n uberfallen.
.Sprememba, f. bie 5Beranberttitg.
.Spremenenje, fpremenenje n.
bie ganjlidje Ummanblung. .Spreme-nik, nka m. ber ©ecbfel, bie SBerait*
5*9	.Spr
b<run<J. .Sprsmeniti, im ober fpre-meniti, im , auch ipremniti, im v. pf. ganj ummanbeln, »erwanbeln; — fe v. r. pf. ganj umgemanbelt werben, ftd> ganj »eränbern.
,S p r c m e n j a m a , adv. roec^feirocife, abwedjfefnb.
.Spreminjati, am v. impf, mit Umwanbeln, mit Sßerwanblungen be* fertiget fepn,-
.Sprem in, m. bi« ganjlicbe Um« toanbiung; bie pldfcitc^c Sßerfchwtns bmtg.
,Spreminiti, im ober fpremeniti, im v. pf. entfcbroinben, »erfebwinben.
,S p r e m i f 1 i k, m. ber SSebacbt. .Spremifliti, im v. pf. burcbbenfen, in (Srwägung siefjett. .Spremiflilja-vati, am ober fpremifhljoväti, ]ju-jem v. impf, erwägen, nachfmnen, tiberbenfen.
.Spremiti, im, il, mljen v. pf. begleiten. .Spremljati, am v. impf begleiten. .Spremljavi?, ober fprem-ljaviz, vzam. berŠegleiter. išprem-nik ober fpremnik m. ber ©elettGs mann. .Spremnifhtvo ober Iprem-nifhtvo n. baS ©eleit.
.S p r e n agli m a, adv. fibereilt, mit Uebereilung.
.Spreoberniti, nem v. pf. ganj umfel;ren, umwanbeln; befel;ren; — Te v. r. pf. ftd) gattj umfe^ren, ganj umgemanbelt werben; ftd> befefjren. .Spreobernitva J. bte 23e!ehrung.
.Spreftirati , am v. impf,\ unb fpreftreti, ftrem v. pf. ausbreiten, auSbehncn. .Spreftiranje n. baS 2lu8= breiten. .Spreftretje n. bie 2luSbreis tung.
,S p r"e v A j a n j e , n. baS ¡Begleiten. .Sprevajati, am v. impf, begleiten, conbueiren. .Spreväjaviz, vza m. ber Begleiter; ber Sonbufteur, beffeit ©ad;e cS ift, burd) lange Qeit ober burcb'S ganje Beben »on einem Orte jum anbern ju conbueiren. .Sprevä-javka f. bie ¡Begleiteriun.
.Spreverniti, nem v. pf. umfet)« ren, eine anberc Einrichtung geben.
,S p r e v od i t e 1, m. ber" ¡Begleiter (auf furje 3«>f/ S- wahrenb eine« <2paj(rgangeS). .Sprevoditi, im v. pf. (kogar) begleiten. .Sprevodvati, am v. impf, begleiten.
,S p u	550
,8 p r e v r e * h i , auch forcverzliti, lpreversliem v. pf. umjturjen, um« werfen, bureb emanber werfen: je rnifli fprevergel, er h«t feinen ©c« banien etne anbere SBenbung gegeben, gem. er bat umgcfaftelt; — fe v. r. pf. fid) anbern: vreme fe bö fpre-verglo, bas ¡Keffer wirb fteb anbern.
,S p r i d e n j e, n. bie SSerberbung. .Spriditi, im, il, fprijen, fprijen ober fpriden, fpriden v. pf. »erbers ben, untauglich machen. .Sprijenoft, Ipridenöft f. bie SSerberbtjie», bie Serborbenhcit.
(S jp r i j e t i, v. .Sprejeti unter .Sprejemanje.
,S p r i f t e n , ftna, ftno adj. anpafs fenb. .Spriftoviti Te, ftujem Te v. r. impf, paffen, anflehen: fe mu fpriftuje, kakor prefizi fedlo, e8 fleht ihm an, wie ber £ul; ber ©ats tel b. i. plump.
,S p r i z h a t i, am ober TprizhAti, am v.pf. unb fprizli&vati, am ober fpri-zhoväti, zhüjem v. impf, bejeugen, erweifett, beweifen; enffcbulbiaen, recht* fertigen. .Sprizliba f. fprizhik, zhka unb fpriehva f. baS 3eugnifi, ber95e« weis. .Sprizliimba f. unb fprizbo-valo n. baS 3eu9ni(j.
.SproTiti, im», pf. erbitten.
,S p r o ft i r a t i, v. .S p r e f t i r a t i.
,S pr 6 ft i t i, im v. pf. befreien, frei madjen.
,Sp r o f 16 r i t i, im v. pf. geräumig machen, ¡piafe machen.
.Spr öftre ti, v. .Spreftreti unter .Spreftirati.
,S p r ö f h 1 j i v , fprofhljiv adj. erbift* lid?. .Sprofhljivoft, fpröfhljivoft f. bie ©rbiiflic&fetf. .
.S p r 6 s h i t i, im v. pf. aufregen, re« ge machen.
,S p r 61, fpröti prp. gegen (erga). .Sproten , tna , tno adj. ©egeil . • •, gegenteilig: fprötna Jjubesen, bie ©egenliebe.
,S p u d i t i fe, auch fpüditi fe, im fe v. r. impf, fteb fpuoen.
,S p ü n t a n j e (f) n. bie S3erfchwb« rting. .Spüntati fe, am fe v. r. pf. fteb »erfchtDČren, eine SSerfdjwörung ¡w fammett sieben, eingehen, fich empören.
.Spurifh, m. baS öifenfraut (Vtr-bena ofticinalis. Linn.).
551	,S p u
.Spuftiti, im v. pf. atižlaffen, io5= (äffen; — Te v. r. pf. ftctj l;inablaf= fen, ficb i;etfa£>fflff<n. .Spurhaj m. bet 2lužfafc, ber '»'lušfd;lac(. .Spufha-ti, am u. impf. ložjitlalfen, aužju= laffen, f;inabjulaffen pflegen.
,S p ü v a t i (f) am -v. pf. aufbauen, erbauen, ju (Snbe bauen (5. 95. eilt ©ebaube); — fe v. r. pf. aužgerots tei werben, aitžflerfren: vel röd fe je Tpuval, ber ganjc ©fantni ifi auž= geflotbett ; vfe fiivje fe mi je fpuvalo, alle Sn^ff^ettbamnc fiub mir »er= borrt u. bgl., überhaupt aužgeflor» ben.
.Spuzliati, am v. pf. unter baž SSolC bringen: tö blago fe ne da fpuzhAti, biefe ©aare läßt ficb nid)t art Wann bringen.
,S rab, 2. fraba, fraba , frabu m. ber '-¿lužfafc, bie Gräften. .Srabljiv adj. aužfaljig, »oll Jfräfcen, Fra(jig, räubig. .Srabljiviz, vza >n. frab-Ijxvka f. ber ober bie aužfdfeig, voll ifräfcen, Fräfcig tfl. .Srabljivoft /. bie AužfafcigFeit.
.Sraböta, frabotika , frabotje, v. .Srebata a. f. m.
.Sraga,/, ber Sropfen; baž25ižcfeen SBeitt, 25ier u. bgl., weld)ež ftcf> ittt ©lafe anfamntelt, wenn man bažfelbe niefet gattj rein aužgefrunFen h«-.Sragiza /. d. baž Sröpfchen, ein SSižcheit SBein, 25ier, ffiaffer u. bgl.; al fo ti vina piti dali? irAgize ne, haben fte bir SBein ju frinFett gege* ben? niefet ein Sröpfdjen; tri tedne slie ni fragize deshja, fd)0lt brei 3Bod;en haben wir nicht einen Xro= pfen Regen.
,S r a j z a , /. baž 4>emb : fräjza po perili ober novoprana frAjza, frU fd;ež, frifd;gewafd;ene§ fiientb; navada ima shelesno fräjzo, bie ©ewofmiKrt i)0.t ein eifernež £emb b. i. bie ©e> rcoi;nf)eit wirb jut ¿weiten Statur. .SrAjzhiza f. d. baž Jpentbdjen.
.Sraka, /. bie (Slfter (Corvus pica. Linn.). .Srakin adj. ber (Sffler, einer beftimmten (Slfter juFommenb. .Srakiza f. eig. eine Heine (Slfter; in <£t. aud; fo viel ali frAjza, baž £:ntb.
,S r a k o 1 i z a, f. ber ©tofivogel, ber ©eier (nad; 0 nt ž nt.).
4S r 4	552
.Srak o na, frakonöga /. ber £¡111« meltl;au f Digitaria sanguinalis. L i n n.).
.S rako p er, m. ber 2?ornbrehet, ber Steuntöbter (Lanius collurio. L in n.).
.Sralifhe, n. niebr. ber Ort, feine 9?ofbbttrff ju »errichten.
,S r k m, f. (gemeiniglich eine ittbeFli= nable ^artiFel wie ref) bie ©cbattt: fram me je, id) fchäme mich; al pa te 111 fram, fdjäntfl bu bid) bentt ttid;f? .SrAmen, mna, nino adj. ©chatn..., »erfchämt: frAmna küga ober framna bolesen, bie ßltflfeuche. .Sramno ft f. bie SSerfchämtheit. ,Sra-mesliljiv, frainljiv adj. fchanthaftig, gefefeämtg. .Sramesbljiviz , framlji-viz, vza m. frainesiiljivka, fram-Ijivka f. bet- ober bie fchanthaftig, gcfchäntig, »oll ©chant iff. .Sramesh-Ijivoft, framljivoft /. bie ©d)ami)af» tigfeit, bie ©efchämigEeit.
.Sramota, f. bie ©chanbe, ber ©chiuipf. .Sramoten, tna, tno adj. fchänilid), fchittipflich b. i. bie ©djatu be, beu ©d)impf enihaltenb, 5. eine .£>anblung. .Sramotiti, gem.
framotiti, im v. impf, (kogar)
fdjänben, fchimpfen, febmähen, ver= fpotten, in ©pott unb ©d)anbe brin=
v gen. .Sramotiv, framotljiv adj. fpÖt=
> tifch, fchänbenb, ©pott ttnb ©d)anbe verurfachenb, bringenb. .Sramotiviz, framotljiviz, vza m. ber SSerfpotter, ber Schimpfer, ber ©d)mäl)«/ ber Cäflerer. .Sramotnoft /. bie Sd)impf= Iid)feit, bie Schänb(id)feit. .SrA'mov adj. Scham...; framov obloli, ber Sdjambogen. .Sramovanje n. bie Scham, baž Sich * Sd)ättten. ,Sra-movAti fe, müjcm fe v. r. impf. (zliefar) [ich fd;ämen, S^am ettt= pfinbett.
.SrAmfa, f. ber (glfenbaunt (Crataegus torminalis. Lin n.). .SrAm-fhen, flina, fbno ad], elfenbäumen, von (Slfenbeerbattm.
.Sranje, n. baž SSerridjten ber 9loth= bltrff. .Srati, ferjem, Tral v. impf. feine 9lothburft uerrid)ten feacare).
.S r A z h j i, adj. (Sifter..., ber (Sljlern, wie bie (Slflern.
.SrAzlmiza, f. ber Stuhlgang, baž 2lbweid;en.
553	,Sre
.Srebati, am ober frebljem, frebal v. impf. fcblürfen.
,8 r e b e r n, fiebern ad). ftl6ern. ,Srebcrnik m. ber ©ilbcrling, bie ©ilbermünse. .Srebernina f. (coli) ba« ©ilberjeug, filbernc Dinge.
,S r e b 1 j e j, m. ber ©d)lurf.
,S r e b 6 t a, y. (auch Troböt, UnfcrFi\ firobot m.) bie ffialbrebe (eine ficb um SBäume fcblingenbe <l)flanäe, Cle-matis vitalba. Linn.). .Srebotika f. ber SBatbrebensweig, bie 2ßalb= rebenruthe. .Srebötje n. (coli) bie ffialbrebeit überhaupt, bie ©a(breben= menge.
,S r e b r A r (nacf) @ u t S m. freber-nAr), rja m. ber ©überarbeitet. .LSrebrinje n. (coli) ba« ©ilberjeug, filberne Dinge. .Srebro , frebrö n. ba« ©ilber.
,S r e d, prp. mitten in, mitten unter, mitten an: fred leta, mitten im3«!)' rc, mitten im ©ommer; fred döbrih Jjüdi fo tüd hudöbni, mitten unter ben guten Seilten finb and) böfe. .Sreda f. bie Witte; bie Witfwocbe. jSreden, dna, dno adj. wa« in ber Witte ijt, mittler; mittelmäßig; (in ber ©prad)let)re, »om @efd)lcd)te be« •ÖauptmorteS) fäd)lid) (neuier). ,Sre-dik, dka m. ber mifttere S[;eif, bie Witte. .Sredina/. bie Wittefloji v' fredini mej konji, er fleht mitten unter beit <Pferben. .Srediti, im v. impf. Wittel machen, »ermitteln. .Srediza J. bie 25r0tfd)molfe. (Sredje n. (coli) bie Witte, ber Wiffelpunff, bei- mittlere Xfyeit. ;Sredleto n. bie 3ahre5mitte; gem. bie Witte be« ©tminter«. «Srednik m. ber Witt» Icr; bie mittlere Daube eine« Saß5 bobeitS, ber mittlere ©üfftng eine« AcferS u. bat. m. ,Srednina f. (nad) ©UtSm.) ba« Wittel .Sredniza/. bie Wittlerinn. .Sredniperft, auch fredni perft, frednjäk m. bei- Wit--fefftltger. .Srednomeren , rna , rno adj. mittelmäßig. .Srednomernoft f. bie Wittetmäßigfeit. .Sredopöft, frolipo ft, frejpöft /«. bie Wittfaflen. ,Sre-ilopöften, fredpöften , frejpoften, ftna, ftno adj. Wittfajt..., Wa« ilt ber Witte ber Saften ift: fredpoftna nedclja, ber »ierfe ©onitfag in ber
< Sailen, bei Wittfajteufpimiag. .Sred-
<S r ó	551
ftvo n. (eig. ferbifd)) ba« Wittel. .Sréd-flven adj. mittelbar. .Sredftvenoftj fredttvenoft f. bieWittelbarfeit. ,Sréd-fliina f. ba« Witielbing. .Srcdsima/". bie Witte be« SJinterS. .Sredsimfk adj. am« in ber Witte be« SBinfetS ift.
,Srcn, m. gefrorner ©d)iiee: po fré-ni kláfje pobiraii, fein SSrot »ergeb= lid) fud)cn, eig. auf ber ©¿hneebecFe Aehren fauimetn.
,S r é n j a, f. bie ©eineinbe (bie ($om= müne).
.Srésli, m. ba« 9iof;eiS, ba«9taujjeiS.
.Srézlia, f. eig. nía« 3emanben be= gegnet; bähet ber 3ufalt; ba« ©cbicf= fai; baSölücF: frezha je opotózbna ober na raspólji frézha feili, ba« ©fücf ijl iugefrunb, b. i. »eränberlich; vójfliiiia frczlia, ba« StiegSglücF; ni nefrézbe bres frézlie , fein Un= glücf oi;ne ©fttef. .Srézhanje «. bie ^Begegnung. .Srezbati, am ober fre-zliáti, Am v. pf. begegnen: AI fte
ga pojdózh frézhali, habt ihr ihm
unterwegs begegnet?; na zéfti fim ga rrézhal, auf ber ©fräße habe id} tt>n begegnet. ,SrezliAvanje n. ba« 'Begegnen, ba« fortwährenbe 93egeg= nen. .SrezliAvati , am ober frezhe-váti, zliújem x>. impf, forftoährcnb begegnen: ko- fim v' z.érlivo fliel, fo ine védno otrözi frezhAvali, al« id) in bie Sirdje ging, Famen mir in einem fort Sinber entgegen. .Srezhen, zima, 7.lino adj. glücfiid). .Srézhno a di,. gtücFlid); lebt wohl, gehabt etid) wohl! (beim ',»lbfd;iebe). .Srézhnoft, frczliejóft f. bie ©fücffctigFeif.
(S r o b ó t, >n. v. ,S rebota.
r o m A k, m. ber 2lrme, ein Armer. .Sromáflien, fiina, finio adj. arm, bürffig. ,Sroinazhija f. bie Armutl). (Sróta f. bie Arme, bie ffiaife. Sßer» gleiche .SiromAk u. f w.
,S röv, fróv adj. roh b. t. ungcfoffen, ungeiod)f; raul; b. i. grob, unl;öflid): fróvo mefó , rohe« , ungekochte« Sleifd;; fróve derva ne goré, ft'U fche« i)olj brennt nid)t. .Srovina/ (c.nll) bie Kohheit; rol;e Dinge. .Si'óviz, vza ober fróvnik, fróvnjak >n. ein roher Wenfcb, ber ©robian. .Srcivka ./. bie SieißFe (eine Art ©djwämme, Agaricus deliciosas. L i n n.) ; eine rohe 2Beib«per(o«.
555	«Stä
.Srovift f. bie Koffert; bte ©rofe» heif.
.Stäja,/. bet ©fanb bei S5ief;e8; bie Jperberge.
,S t a. j a n j e, ftäjati, v. V ft ä j a n j e , vftajati.
.Stalen , Ina, lno adj. feeflänbig. .Stalifh m. unb rtalifhe n. ber be» flänbige Aufenthaltsort, bet ©ohnorf. .StAlnoft /. bie SSeflättbigEeif.
.Stan, 2. ftäna, ftanü, ftanova m. bet ©fanb; bas Saget; bet ©tamm, bet Kumpf; bet ©tocf beim -öerb, bes grobes u. bgl.; vfi To s' fvöjim ftanom sadovoljni, alle ftnb mit ihrem ©taube jufrieben; sakonfki itan, bet ©hejlanb. .Staniflie n. bet beflänbige Aufenthaltsort, bet ffiohm ort, bie 2Bo(;nung. .Stanifhniza, .Staniza/. bie Kammet, baS ffiohn= «immer. ,Stanje n. bas Stechen; ber ©taub, baS Sefinben; baS#auS, baS ©ebäube.
.Stan o ga, ftanoga /. (ein 3nfeft) bet £unbertfufi, bie Affel (Scolo-
pendra. Linn.).
.Stanovanje, n. baS 23of)nen. .Stanovati, nüjem v. impf, anfdfjig fepn, motjnen, feinen Söohnorf haben. ,Sta-noväviz , vza m. unb ftanovAvka f. ber (šinroot>ner, bie —tnn.
.Stan o vi na (*) f. ber ©taat.
.Stanoviten, tha, tno adj. 6eflan= big, ftanbljaff. .Stanoviti, \mv.pf. griinben, fiiften. .Stanovlenje ,Jta-novlenje n. bie ©rünbung, bie ®tif= tung. .Stanovitnoft f. bie Sfanb= haffigfeif.
.Stan ovni k, m. ber ©inroohner, ber SSeroofmer.
.Stapanje, n. baS ©greifen. ,Stä-pati, am v. impf. fd;reiten, fd)ritt» roeife gehen.
,S t ä p 1 j a t i , am ober ftapljevati , ljüjem v. impf, fchmeljen, fc^metjen machen.
.Star, 2. ftara, ftara, ftarova m. (ein ©etreibmaf) ungefähr jroei ©lefeen.
.Star, ftara, ftaro adj. aft: kar mladi ne vejo, jim ftari povejo, t»aS bie 3"ngen nicht roiffen, erfahren fte «on beit '¿Ilten.
.Starafhina, m. bet ©tarafchina; bet Aelfefle, ber ©cnior; ber gelb= Hauptmann ; bet ©peifemeijter bet
4S t k	556
£od)jeifen, bet J^ochseitbireifor; ber Kird;enprobfl, ber Kird;enfdmm«ret. .Starafhinov adj. beä ©tarafchina. .Starafhinfki adj. ©tarafchina..., tole bie ©tarafchina, flatafchinenmagig.
.Starati, am v. impf, alt machen: fkerbi ga ftarajo, bie ©orgen ma« d;cit ihn alt; — fe v. r. impf, altern, alt »erben: tri leta fhe fe slö ftara, feit brei Sahren wirb er fchon recht alt. .Starejfhi m. pl. bie ©Itern. .Starejfliina , vide .Starafbina. .Starez , rza unb ftarin m. ber Alte, ein alter Wattn. .Starina f. (coli) alte Singe überhaupt, 5. 33- alter Sffiein. .Stärifhi in. pl. bie ©Item. .Starizlien, zhna, zhno adj. ältlich. .Starizhnoft f. bie AeltlichEeit. ,Star-jäk m. ein alter iKann. .Starka, ftarklja f. bie Affe, ein alte« ffieib= eben. .Starojimeniten, tna, tno adj. aftberühmf. .Staromeften, itna, ftno adj. alffläbfifch. .Staroft f. baS AI« tet: zhlövek kashe she v mladofti, kar hozhe biti v'ftaröfti, jung ge« moi;nf, alt gethan, roie baS -öänScben, fo ber -öanS. .Staroftam. (eig. poln.) ber älfejle Kämmerling bet ßanbtafeln. .Starofhegen , gna, gno adj. altmo« bifch, altwäferifd). .Starosnan adj. alfbefannf. .Starovčren, rna, rno adj. alfgläubig, am alten ©laubeit hängenb. .Staroveriz, rza m. bet Alfgläubige, gem. ber Affgfäuber. .Staroverftvo n. ber Alfglauben. .Starovina f. baS Alterthum. ,Sta-rovinar, rja m. ber Altertbümler, ber A(ferfhumSforfd;er. .Starovinfki adj. altertümlich. .Starovizhen , zhna, zhno adj. ältlich, männlich-.Starovizhnoft f. bie AelflichEcit, bie SJiänitlichieif. ,'Stärfh m. ein Sheil ber ©Item, ber S3afer ober bie OTitfter (parens). .Stärflii m. pl. bie ©1= fern: prednji ftärfhi, bie SSorelfern, bie SSorfahren.
4S t 4 t i, ftojim, ftäl V. impf, flehen; auch Eoflen: kdor na sädnje pride, dobi kofti, kdor prepösno pride, pa ftoji, gem. mer nicht fommt ju rechter Seit, muß effen, roaš übrig bleibt (sero \jenientibus ossa); kako drago te bö to Ttälo , mie i)0<S} reirb bich baS jit flehen Eommen, roie »tel roirb ei bich Sofien; teskko me
rtoji ober tesliho me ftine, eS fbmmt mit fd)rocr an.
,8 t ä t t a , n. pl. ober ftitve f. pl. ber 2ficbcrftul;i.
.Stäv (*) f. bic Aufgabe, bor Safe (thema, positio). ,Stava (*) /. ber Satj; baS .Öaupffiüif (positio, caput in libro). .Stavili (*) vka rn. ber Safe (positio). .Stavitelj m. ber Sefecr. .Staviti, im v. impf. fcfeeti, ftellen; bauen: gradove Cvitle flävi fi v' oblake, er bauet fteb lid)tc Sdjloffcr in bie SSolČcn; tabor fta-viti, bas Sager auffdjlageit. .Stav-lenje «. bie (Stellung, bie Sefeung-jStävniza f. einfl' bie Äeerfal)tte; jefet bic Opferfaljne. .Stävftvo n. bie 23auPunfl.
.Steber, bra m. bie Säule: na ftebri fluni, er lel;nt an ber Säule.
.Stellen, ari). Stamm..., 25aitm= flamm..., ben JBaumflamm betreffenb. .Steblo «. ber ijalm, ber ©etreibe» flcngel; ber 23aumflamm.
.Stebre«, ftčbrizli rn. eine deine Säule, baS Säuldjen. .Stebrizbaft arij. mit ein Säulcben, fäuldjenartig; mit tleincn Säulen verfemen.
.Stegna,/, ober ftegne f. pl. ein lang geftreefter SBcg $roifd)en jmei 3äittieit.
.Stegniti, nem v. pf. auSflreefcti, verlängern; — fe v. r. pf. ftdj ganj ausflrecfeit; aud) flerben.
.Stegno, n. bie -büftc, ber Sd)ctt¥ci.
.Stegovati, güjem v. impf. bcl)= neu, (Irecfen.
.Šteje,/ pl. bie innere Dfcnmanb.
.Stekati, ftekam ober ftözhem v. impf, abfliegen; toll fei)tt, rafeit, toiu fben; — fe v. r. impf, jufammeit fliegen.
Stekel, kla, klo adj. mütljenb, toll: fteklih pfov fe ogiblji, tollen fünften ge^e au« bem 2Scge.
.Steklar, rja m. ber ©lafer. .Steklarjev ober fteklärov adj. be5 ©fa= fer«. .Steklarfki adj, ©lafer..., mie bie ©lafer, nad) ?lrt ber ©lafer.
.Steklaf, gem. Tteklafa ,/. bie Sre= fpe, roifber ober tauber i>afer (Ave-na fatua. Linn.).
,S t ek 1 k t h, m. ein fef>r träger OTenfdj.
,S t e k 1 k z h a, f. eine fel>r träge ffieibSs perfon; eine 2lrf »idif geniegbaver ($rb= (djipamme.
.Steklen, adj. gläfccn.
,S t e k 1 e n i z a , f bie 23cinflafd>e, bie ©tasflafebe; bie @faSf>ütte (in Unferfr. bei St. 25arti)elmä).
.Steklina,/, bie .£>unbsmttflj, baä 5Sufbgiff, bie 3Bufl>.
.Steklo, n. baž ©laS (oljne 9vücfftd)t auf gorm); aud) ber 23ccnflein.
.Stekloba, ftekloft, fteklota/. bie JöunbSroutlj, baS SButfjgift. .Steklo-ben, flekloten, tna, tno adj. mit» fl)ig, roüfljenb, toll.
,Steliva, /. bie Kegenäifterne, bie 2Baffcrgrubc.
,S te 1 j a, / bie Streu.
.Stena,/ bie ®anb; aucb bie TOatter, infofern mattSöiauer flaft 2Sanb fefeen Eantt: bob v' fteno metati, Ver= geblid;e Singe fl;un , gem. leereS Strol) brefeben. .Stenar ober ftenar, rja m. (nad) 05 tt t S m.) ber 3immer= mann. .Stčnarjev ober ftenarov adj. bes 3immcrmanneS. .Stenarfki ober ftenärfki adj. 3immermannS ..., ber 3immerleufe, mie bie 3immerleute. .Steniza f. d. eine f feine ©anb.
,S t e n i z a , f. bie ffianje (Cimex).
,S t e n f b e v i n j e, n. bic 5Bcrfctnc= ruitg, eig. baS fortgefefete SScrfcincrn. .Stenflieväti, fhüjcm v. impf, tmb ftenfhiti, im v. pf. verfeinern.
.Stepati, am ober pijem v. impf. abbettfeltt, abfcbufteln (5. 25. ben Staub von Kleibern it. bgl.); abprügcln; prügeln.
.Stepen, aud) fiepen, 1. ftepena m. ber ©rab, bie Stufe.
,S topiti, aud) rtepfli, ftepem, fte-pel, ftepen v. p f. abbcuteln, ab= fdjütteln (ben Staiib von SIeibern); abprügeln; — fe v. r. pf. fid) gcgctt= feitig abfd)iitteln; einanber abprügcln.
.Sterd, aitd) fterdina/. ber-^otlig, ber robe Jponig. .Slerden, dna, dno adj. ^»onig..., uoit ^ontg.
.Sterditi, im u. pf. erhärten, Oart mad)en; — fe v. V. pf. erwarten, f;arf roerben.
.Stevgalo, n. ftergäzba, ftergiilja /. (ein Sdjabemcrfjeug) baS Alnetfdjcif, bie Spatel. .Sterganje n. baS Sd>a= ben. .Slergär, rja rn. ber ba fdja« bet, bei- Sd/aber. .Stčrgati, ftcrsliem, ftergal v.impf.\6)tibtn. .Stergon rn. baS S^abmeffer, baS ©ärbermcjier.
559	S t e
.Sierganii, nza m. ein jerlumpte'r Wenfd), ber 2itmp, gem. bei- ©d)lam= pamp. .Stergati, am, al, ari v. pf jerreißett (5. 95. Kleiber u. bgl.).
.Sterhel , lila, lilo adj, morfcb. .Stcrhlöft, fterlilöta ober fterhlota f. bie Worfcbigfeit.
,S t e r 1 j i v, adj. jerbrecblicb. ,Stci> ljivort/. bie 3c'cbl'';d;[id;feif.
.Sterin, auch ftermen, miia, mno adj, fteif. .Sterma f ein fteiler, ab* fcbießiger Ol'f.
,S t e r m a t i , am v. impf, mil-fen, meben (j. 95. ©trumpfe u^ bgl.),
.Sterinen, y. .Sterin.
.Sterinenje, n. baä 25eben. ,Ster. meti, im v, pf ftauneit, ftcb entfefeen, beben.
,8terrakaft, adj. etroaS flreijiem= lieb (teil. .Stermnoft/. bie (Steimelf. .Stermoft, ftermöft, rtermöta/. bie ©feile. .Stermovit , ftermoviten , tna, tno ad/, fefiv fteil; »oU fteiler gelfen. .Stermovitnoft, ftermovitofl f. eine feijr große ©teile; ber 9ieid?= tlmm, bie Wenge ait (teilen gelfen u. bgl,
.Stern, aueb fternina f. (coli) jene gelbfrürfjte, mcld;e in 2te!;ren unb Wifpen roaebfen; bai;er baä 9Sinter= getreibe, bie aufgeroaebfene ©aaf.
.Stcrnäd, m, (ein Singvogel) ber 2lmmer, ber ©olbammer, gem. ber Riemerling, ber Jämmerling (Embe-riza citrinella. Linn.). .Ster-nädka f. baä ©olbammer = Sffieibcbeit.
.Sternifhc , fterniflizlie n, baä ©toppelfelb, ber ©foppelacfet-.
.Sterniti, nein x>. pf. vereinigen; — fe v. r. pf. ftd; oereinigen, ju= fammen frefeit.
,St6rnje, fternovje n. (coli) bie ©toppef.
,S t e r p e t i, im v. impf ftd) enthalten.
.Stershen, m. ber iBaumfem b. i. baä 3efigcmebe in ber Witte bet-25äit= me unb anberer Jansen, baä 95aumr maef ; aud) ber (Sifeepfropf b. i. ber Witfefpunft an ©efdjwüren j. 95. ben gucunfeln, "-Äffen ti, bgl, .Stershe« naft adj. Eernig, roie 95aummarf, .Sterslienika./". (coli) baä Kernbols,
.Stersheti, im v, impf, hervorragen.
.Stershik, m. ber 3attnfönig, ber ©rfmeefonig, baä ©olbijähnchen (2>o-cfiilus).
,S t i	5C0
,8 t e r » Ii c t i, v. ,S t e r s Ii t' t i.
.Steinenje, ftefnenje n. bie $3eren= geritng. .Stelniti, nein ober ftelmti, im v. pf. enger machen, verengern. .Stefniti fe v. r. pf. ober ("tefYieti, im v. pf. ftd) verengern, enger werben.
.Stesa, ftesda, ftesja/. ber gußjteig, ber «Pfab. .Stesdiza , ftesiza , ftes-jiza f. ein fleiner gußfteig, ber'})fab.
.Stesaj, f. bie 2luibel;nutig: din-i fo na ftesÄj odperte , bie 21)iir ijt angelipeit geöjfnet, eig. nach ber gaitjcu 2htsbe(;nimg,
,S t e s a t i, skem , sal, san v. pf. auibehnen, attäjlreefen; bei ben i>aa= ren jieben: özhe To ga ftesali, ber S3ater l;at ihn bei ben Jpaaren gesogen.
.Steskäj, m. bie 2luäbehnung.
,S t e z h e n , zlina, zhno adj. miithig, toll, rafenb. .Stezhnoft / bie 2oil= heit, bie SBüthigfeit.
,S t i k, m. ber 3ufammenhang (ber 9febe). .Stikama adv. ganj gleich, gem. auch mursab. .Stikati, am v. impf sufammen hängen, in einattbec paffen.
.Stip, auch ftip m, ber Kniff in bie ffiange.
(S t i p e r, m. ber Juflaftich (Tussi•
lago farfara. L i n n.J.
.Stirati, am v. pf auSjagcn, »er* jagen, vertreiben.
.Stil', ftifk, aud) Ttif, ftifk >n. ber SritcP, ber augenblicflicbe ©rticf, .Stifek, fka ?n. bie 3lng)t, baä ©e* bränge. .Stiflsa f. baä ©ebränge; bie iöebrängniß, bie ^riibfal. .S'tif-kälo 11. bie ^reßinafcbine, bie Klemme, .Stifkati, am v. impf, brftefen, jtt brüefen pflegen ; brängen, aitgjien (tingerej. .Stifkati, am v.pf. brucfeil (ein 23ltcb). .Stifliävati, am v. impf brüefen , mit 2)rliefen fortfahren. StiOiäviz, vza m. ber ba brueft; bei- Unterbrücfer, ber Srucfer. .Stifr kävniza f bie ^)reßmafcbine, bie treffe. .Stifkäzh m. ber ba brüeft; ber Unterbrücfer; ber Srucfer. .Stif- y ljej m. ber £>rucf. .Stifniti , nein v. pf. brüefen; 511 Dt-liefen, sufammen brüefen; erbrüefen : tri dväjfhize To mi v' peft ftifnili, brei 3»<>njtger hat er mir in bie itanb gebrüeft; f« ni prav Ttifnilo, eä hat fid) niebt recht gcfcbloffen; kräva je tele ftifnila,
bie Shifi f>at bas Saib erbrucff. .Stir-njeniz , nza m. ftiTnjeniza f. ber iinicfer, ber Snaufer, bie — ittn. .Stiftioväti, nujem v. impf, ju brücfen pflegen ; angjfcn , brdngen (angerej.
.Stkan i za, f. ober ftlianje n. baS 0en>e6e. .Stkati, ftkäm ober ftkem v- Pf ä« webe», ju ©nbe tr>ir= (en.
,S 11 j ä t i , fteljein , ftlal v. impf. flreuen, mit ©freu betreuen, ©treu machen.
,S t läz h i ti, im v.pf. jufammeit brü= cfen, jufammeit fd;tebett, jufammen treten.
.Sto, num. (»ttnberi : fto goldinarjev, i;unberf ©ulben j pet od fto mu dam dobizlika, teb gebe i{mi fünf tyrojenf ©eroinn. (.Stö ifl bei ben übrigen ©(amen noch, roie bor "jllfetS bei uns, abänberlicb. 3n St. ift es beufjufage nurnodjbis vier Thtiri unabanberlicb (fto) j. 55. dve , tri, Tlitiri fto let., jtvei-, brei», vieri)itn= bert 3at;re; mit fünf pet unb ben fofgcnben @rutibja(;len nrirb es aber (in St.) gebogen, j. 55. pet f't, flieTt fet, fünf», fecbsbunbert u. f. m. (rct, Tot, T't mit flumtnen ffioiafen). 3n Sr. nnb ©f. ijt fto bttrd)ge(;enb§ un= flbänberlid): dve ftö, tri ftö , pet fto, flieft fto u. f. tv>.)
.Stög, ftög, 2. ftöga m, bie©efreib* barpfe.
.Stögla,,/! unb ftöglej m. bie ©fcf= te, ber ©dmurriem.'
.Stoje, udv. trn ©fei;en, flebenb.
.Stok, m. ber ^Hfammenftuß.
;Stök, m. baS ©eacbje, baS ©ebeule. Stokanje n. bas 21ed>jen, bas #eu= len. .Stokati, am ober rtözhem, ftö-kal v. impf, dd^eit, beulen.
,S16k 1 ar, auch ftöklafa f. bteStefpe (ein llnErauf, retfber ober tauber #a= fer, Avena fatua. Lin rt.).
.Stokrat, num. bttnbcrf Wal. .Stokraten, tna, tno adj. l;unbcrfmatig.
.Stöl, rtöl >n. (eig. unb cinft) jebeS beroeglicbe ©eräfl;; (bei beit anbertt etaroen noch bttrcbgebenbs) berSifcb; (bei uns) gem. ber ©tui;l. .Stölek, v. .Stöl ez,
.Stoleten, tna, tno adj. i)ttnberf; jährig» .Stoletiz, tza m. ein tjun*
berfjdhriger ©lenfd;. .Stoletje baS 3ahri;unberf.
.Stolez, ftolez m. d. eiit Efeiner ©fufji, bas ©ful;ld)en : boshji ftolez, ber 9tegenbogen (reorflid): bas goff= licbe ©fti hleb en, bas ©tui;fchctt ©offeS; aber nid;t rote eittige n>o(ien, maS aber nirgenbs praffifcb tft,bosliji ftdl : ber sftegenbogen ifl fiir bie TOajefiaf ©ofteS nur ein ©fuhldjett! Bosbji ftolez ijl in ©t. bttrd;gebenbS praEttfcb).
.S t 6 1 i li a t i (*) arn v. pf. verviel» fdltigen.
.S t o 1 i z a, / nt ©t. etne ftarie 25anE; (itt Ungarn) bie (Sefpaitnfd;aff.
.S 161 p , m. (v(f.) ber Stjurm.
.S t o n t (*) >«. hnnberi <Pfunb, ber 3eitfner.
.Stopa, ftopa f. bie ©farnpfe.
.Stopaj, rtopaja m. ber ©d;riff, bie ©cbrifftveite; bie ©fufe, ber ©taffel; ber Sriffplaij.
.Stopal, tn. ber Iriff, bie gttfifohie.
.Stopalnize, f. pl. bie Sreppe, bie ©ftege.
Stopalo, n. ber guffriff b. t. bie
' Sujiiobie.
.Stopanje, n. bas 2htffrefen, ba§ 6inbevfd)rcifen. .Stopati, ara v. impf. einherfchreitfu, auffreten.
.Stope , ftopi j. pl. bie ©tampf= mubte.
.Stopinja, f. ber ©djriff. ,Sto-pinjza f. d. baS ©d)ritfd)cn.
.Stopinten, tna, tno adj. hltltbert 3Kajj baltenb. .Stopinlnik , rtopint-njak m. ein gag, ein@efaj$ »on hun= bert TOag.
.Stopiti, im v. pf. verfd;meljen, fdjmetjen ntadjen; — Te v. r. pf. jerfdjmetjen, jerrinnen, jerfliegcn.
.Stopiti, im v. pf. auffrefen, eiuett ©d;riff fbittt: ne molzhi, ko bi mu na jesik ftopil, er fd;n)d^f 21(IeS auS ; v'vrelo kaflio fi ftopil, bu f>afl bic eine SattS itt bett ipelj gefefef.
.S t op i zb, rtopizb m. ber ©fampfer b. i. ber ©fampfjioffel.
S t 6 p k a t i, ain v. impf. (baS SUer» fleinerungS» unb SiebEofungSroort vott rtopati) fleinroeife einherfehreiten, EIei= ne ©djritfe madjen.
.Stopnize, f. pl. bie Sreppe, bie ©fiege.
.S t 6 p n j a , /. ber iSdjrift, bi* ©rab» flllfe; bergußfrift: ftopnja merjenja, bie 23ergleicl)ungS|ta)iel; ftavna ftopnja merjenja, bie erjte SŠergleicbuitgSflaffel; fodnja in prefeshna ftöpnja merjenja, bie ¿weite unb britte 5BergtcicbungS= flaffei.
.Storiti, im, ftoril, ftorjen v. pf. fl;un , machen : zeno ftoriti, ben ij)reis ausmachen; liar fe ne ftori, fe ne sve, nur mas man nicht ffjuf, Wirb ntd;i erfahren b. t. nichts i|1 fo fein gefpomten, es Jommf ein Wal att bie ©otincit; ft je zliaft ftoril, er hat eine 6I;re eingelegt. .Storiven (*) v na m. ber fech|te ŠSeuguttgSfall. (Ablativus instrumenti , Instrumentalis.),
.Stoteri, adj. huitbcrferiei. ,Sto-terka ober ftotiza f. bie 3a{)t -Öun= bert, ber .Smnbcrfer. .Stotörnat adj. hundertfältig. .Stoterni, ftoternji adj. hunbcrtfach- .Stotina f. baS •trnuber» (als £aupft»orf, j. 55. let;» mosli ima ftotine, btefer Wann hat •öunberte); ber ¡>nnberffte Ibeil, baS •fpunbertflel. .Stötizh adv. h«ubert= flenS. .Stotni adj. huuberfjle. tStot-nik ober ftotnili m. ber Hauptmann über loo Warnt f.decurio) -. eine25anf= note »on ioo ©ttfbcn. .Stotnifhtvo n. bie i>auptmannfrf;aft, bie Haupts mannsmürbe (centuriatus). .Stot-niza ober ftotniza f. bie 3ai)i ßun= bert, ber -ömiberfer. .Stotojn adj. huitberffad), hunbertfältig. .Stotojnolt, ,/'. bie ^unbertfaltigfeit.
.Strad, m. ber junger; überhaupt ber Wangel, bie (Sntbe(;rung einer ttofhmettbigen Sache; bie £>arbung. .Stradanje n. baS 35arben- .Stradati, am v. impf. Wangel leiben, enf= behren, barben: vafha gnada kruha fträda, bu bifi ein armer (Sbelmann, wörtlich: (Suer ©naben haben baS sunt Geben nöthige SSrot nicht; lulorkrüha ftrada, fe Imelia hitro navelizha, mer an 93rof Stoti; leibet, i>at am ßachen balb genug; je merihav, kakor bi krülia ftradal, er ifi mager, als menit er nicht genug 23rot ju effen hätte; ftrada, de fe goli ober ftrada, de fe ljüplje, er leibet ben Außerften Wange! an Allem; kobiliza je po leti plefala, in po simi ftra-
dala, bie i>eufd)recFe fauste im Som= mer, unb barbte im SBinfer. .Strá-desh m. bie JoungerSnofb > ber 9ial;= rungSmarigel. .Strádaviz, t za m. ber ba čiunger Ieibef, barbet. .Strád-nik m. ber 9iame für einen 35ienen= febroarm ttnb 25ienenflocF, ber aus Wange! an -Öontg bar6ef. .Strah, 2. ftrália, ftraliú, ftrahá, ft rali ó va m. ber ©djrecfen, bte gurebt; aud) ber ©eifi, baS ©efpenft, ober fo efroaS in btefe íiafbegorie ©ehörigeS :
ko fiin vzhéra domó fhél, me je
Itráli bilo, als id) geftern nacb £>aufe ging, fürd)fefe id) ntid) (»or ©eiflern, ©cfpenjicrn, fiejren u. bgl., aífo grunb= IoS); v* veliki ftráh fo ga perprá-. vili, fte haben ihm große gurebt ein= gejagt; ftráh böshji je velika lire-pórt, bie ©offeSfurcht ifi eine große Sugenb; v' tákfhne ftrahé f<i me fprávili , deb' fkór bil sginil, fie haben mich in fold)ett ©djrecfen »er« fefet, baß _td) beinahe $u ©rttnbe ge= gangen wäre; okól óne zérkve ftrá-lii ober ftrahóvi hodijo, unt jene Äirche herum waitbetn ©eifter, fpuifen Qlefpenfter u. bgl.; per letéin kríshi fim ftrahá vidil, bet biefem Äreuje babe td) einen ©eifl, b. i. ein ©efpenft gefehen; tám Ilrahóve délajo, bort fpueft e5; ál pa ga néjinajo práv v' ftráhi? v' ftrálii bi ga mogli
iméti, hält er ihn nicht red)t in ber gurebf, in 3ucbf? in gurebt fotlfe er ihn halfen. .Strahljív ad). fttrd)ffam, á'itgfílid), feig. (Strahljivoft f. bie geigheif, bie grunblofe gurdjffamfeif. .Stráhoina, ftrahóma adv. mit gurebt, unter gurdjf. .Strahota/, bie gurebt: táke ftrahóte slie dolgo néfiin pre-ftála, fold>e gttrd)t habe ich fdjott lange nid)f auSgejianben. .Straho-vátl, hújem r. impf, in gttrdjf hat' fen; anSräffen überlegen fepn, nteiflern: brát ga vender ftrahiije, ber 'Brus ber bälf it;n boeb in gurebf; fkúfi, ál ga inórefli ftraliováti, »erfuebe, ob bu ihm Weifler werben fannfi?; ne mórem ga ftraliováti, je. pre-mozhán, id) íann ibn nid)t meifiern, er ifi jtt fiarf. .Strabováviz, vza m. ftrahovávka f. ber ober bie 3emanben in gttrébt hält, su flrafest pflegt u. bgl. .Strahovit, ftrahóvi-
ten , tnn, tno adj. furchtbar, ffircb» terlid), fcbrecflid;. .Strahovitnoft, ftrahovitoft /. &ie gurchibarfeif.
,S t r :a m o r, ftramor m. ber 9tiefe. .Strimorfk adj. rieftg, riefenhaft, nach ?lrt ber Kiefen.
(Strän, 2. ftrani, ftrani / bie Sei» te. .Straniza , ftranlia f. d. eine Heine (Seife, j. ¡B. bie Seife eines ¡Buches. .Stränfki adj. feifig, nach einer Seife, etnfetfig. .Stränftvo n. bie (Sinfeitigfeit. .Stränfkali m. ber einfeirtg ifi.
.Straft, 2. ftrafti, ftrafti /. bie ßeibenfcbflff. .Straften, ftna , ftno ober ftraftljiv adj. leibenfcbafflich. .Straftljivoft, fträftnoft f. bie Selben» fcbafflicbEeif.
.Strafhen, flina , fhno adj. fchrecf» lieb, fürd)ferlicb, furd)fbar: ni tako hud , kakor fträflien , er ifl niebf fo fcblimm, als er ausfielt; fträfhno adv. furchtbar, fcbrecflicb; enffefelich, fehr, aufjerorbentücb: tö je rträfhno viditi, baS ijt furchtbar anjufehen; fträfhno fo ga tepli, fte haben i(;n furchtbar geprügelt; tä je fträfhno lepa, baS ift furdjfbar, außerorbent* lieh fchön. .Stralhilo n. baS Sdjrecf» bilb , wie man bergletcben in Sraut» unb SuEurusäcfer su jMen pflegt, um i>afen, SSogei u. bgt. abjuhalfen ; and; baS Scbrecfbifb überhaupt. .Sträfhiti, im v. impf, fehreefen, Schrecfen }u madjen pflegen : nikär ga fträfhite , fdirecfet ihn nicht. .Strafhljiv adj. leicht ju fdjrecfen, febeu. .Strafhljiviz, vza >n. ftrafhljivka f. ber ober bie ftd) leidjf erfd>recfen lägt, febeu ift. .Strafhljivoft f. bie ©igenfdjaft, fich leicht ju erfdjrecfen, bie Scheuheit. .Strifhnik ober ftrafhnxk m. baS ©efpenft, ber SchrecF», ¡Poltergeift. .Sträfhnoft ober ftrafhnöft f. bie Sd)recf(id)feit.
.Sträsha, f. bic ¡¡Bache: velika ober prednja fträsha, bie £>auptl»acbe. .Sträshati, am v. impf, machen, ¡Bache halfen. .Sträshaviz, vza m. fträshavka f. ber ffiäcbter, bie—iltn. .Strashifhe «. ber ÜBacbtfhurm, ber Sßarfpoften. .Strashobranifhtvo (*) n. bie ¡Befafcuita.
,S trebiti, v, Ötrebiti unter Otre-bik.
.S t r é g a, / bie ¡BJatfung, bie 'Pflege: bolán je, pa néjma nikáke ftrége , er ijt Eran?, hat aber gar feine ¡Pflege.
,S t r é h a, f. baS Zíad). .Stréhiza f. d. ein fleineS ©ad).
.Strél, m. ber Schuß. .Strela/. baS ©efdjog, ber ¡Pfeil; ber 2)omter« fdjlag ftréia je vdárila , ber £>oit» ner (eig. ¡Blifc) i)at eingefebfagen j grómlka ftréia, ber (erbid)fefe) Ž5on= nerfeil. .Streláj m. ber Sdjug; bie Scbugroetfe. .Strélafhtvo ober ftre-läfhtvo n. baS©efd)üfc: veliko ftré-lafhtvo , grobes, fcbroereS ©efdjüß. .Strelilo n. baS 0efd;oß. .Strelifhe n. bie Scbiegftäffe. .Stréliti , im ober ftreliti, im (eig. vftreliti, uftre-liti) v. pf. einen šchttg tl;un; (kogar) erfchiegen. .Stréliz, Iza m. ber ©cbüfc- jStréljanje n. baS Sd;iegeit. .Stréljati, am v. impf, febiegen, }u fliegen pflegen: brät je v' bránji ftréljal, ber ¡Sruber hat in ber Sefe gefeboffen; vzhéra fo flili sájzov ftréljat, geftern finb fte £>afen fd)ie= feit gegangen; öfle ftréljati, bumme Streiche begehen. .Strélniza ober ftrelniza /. bie Sdnegjtäffe (?). .Strelotók m. ber Äöcher.
.Stremen, m. ber Wiem ober bie Schlinge, um bie Stiefel an bie gü» fje ju jiel;en; ber Steigbügel; ber Stegreif.
.Stremen, mna m. Sanb unb Sfein, gem. ber ©rieS (eine Sranfíjeit). .Strémenk m. ein einjelner Stein pon biefer itranlheif.
,S treniti, v. .Stern iti«
,S trepetati, ám ober ftrepézhem, rtrepézhem v, pf. erjiftern, erbeben, fid; entfefeen.
.Stréfati, am ober ftréfti, fem v. pf. aufrütteln, erfd)üifern, auffchüt» fein. .Streíovánje n. baS Sd;titfeln. .Strefoviti, fujem v. impf. fd)i!f= teilt, rütteln^— fe v. r. impf. ge= fchtiffelt roerben, fich Wüttefn: vfe od gróma fe ftrefúje, ber X)onner erfchüffert, Alles.
.Stréfhnik, m. ber £)ad;ätcgefi .Stréfliniza /. baS T)achftroh, baS Decfftroh; bas ©achmaffer.
.Strésen, sna, sno ober ftrésljiv, ftresljiv adj. nüchtern, nicht befrum feit; enfnüchferf. .Strésniti, nem v.
pf. nüchtern machen; bewirien, baß 3emanb bie Xrunfenheit, ben SKaufch vertiert; — fe v. r. pj. ntfchfern werben, beit Staufd) au§fd;lafen, bie Srunfenheit vertieren. .Stresnoft f. bie Stüchfernheif.
,S t r e s h b a, f. bie Aufwartung, bie SBebieitung; bie SBarfung, bie pflege. .Streshe, sheta n. ber Steuer, ber Aufwdrfer. .Streshen, shna, slnio adj. bien|lfertig, bereitwillig. .Stre-sliiz, shza (aud) ftreshavnik, ftresh-nik, ftreslmik) m. ber Aufwartet; (bei ben TOäurern) ber 3ureicher. .Streshljiv ad], bienflferfig. .Stresh-ljivoft f. bie SienftferfigFei't. Stresh-noft f. bie SienflferfiaEeit, 'bie 23e= reifWidtgfetf. .Streshti, slicm, Itre-gel v. impf, (komu) bebienen, auf: warfen : ta mu dobro ftreshe, bie Sad;e_ Fömmf if;m gitf ju Staffen.
,S t r e t i, fterem ober fterem , fterl, ftcrt ober ftren v. pf. serbrecfeen, bredjen machen; jerreiben; — fe v. r. pf. 5erbrod;en werben, (von fetbft) bred;en, serbrechen.
,S t r e z h i , vide .Streshti unter .Streshba.
,S t r i n a, f. beä £>f)eim§ väterlicher Seife (be» SBaferS ' ©ruber« ftriz) grau. .Strinin adj. ber ftrina ge= hörig.
,S t r i n j a n j e , n. baS SSerMnigen. .Strinjati ober ftrinati, am v.impf. vereinigen, verbriibern; — fe v. r. impf, fich vereinigen.
(S t r i s h äl o ,'n, bie Süßollfcbere. .Strishba f. bie Sdjur. cStrisliiz, shza ober ftrishnik m. ber Sdjerer. .Strishti, shem, ftrigel u. impf. fcheren, mit ber Schere abfd;neiben.
.Striti, fternem v. pf. vereinigen.
(Striz, m. ber £>heim väterlicher Seife b. i. be$ SSaferS ©ruber; ber 9?ame ber größten Sifielgaffung. .Strizhek m. d. ber gute, liebe £>n= Fei, baS OnFefchen. .Strizhev adj. be3 ftriz, bem ftriz gehörig.
,S t r i z h e v k a, f. ber Sifielfini, ber Sfieglifj (Fringilla carduelis. L.).
.Strizhi, v. .Strishti unter ,S tri- , s h A I o.
,S t r i r. h n o f t, f. ber S3erwanbffd)aff3= grab sroifd)en OnFel unb Steffen, gem. bie OnFeffchaft, bie SSetferfchaff.
i .Strohljiv, adj. morfeh, vertvcžlicb. ) .Strohljivoft/. bie (Sigenfchaft, leicbt i ju vermobern ; bie 85erwe6lichFeif. ; .Strohneti, im v. pf. vermobent, vermefem
.S t r 6 j, m. bie SSeije, bie ©erberbeije. i .Strojar ober ftrojar, rja auch ftrojitel, ftrojiz, jza m. ber ©erber. tStro-jarija f. bie ©erberei. Strojarjev ober ftrojarov adj. beS ©erberš. .Strojariki adj. ©erber..., ber ©er= ber; gerbermdfjig. .Strojiti, im v. imp.f. gerben. .Strok, ftroka m. bie £>ulfe; (in ber
Sprachlel;re) bie Periobe. ,Strom, m. ber Stamm. .Strop, gem. ftrop >n. bie 3immer= beefe, ber Sippelboben, ber Plaffonb : nebefliki ftrop, bež JpimmelS Som. .Stropje n. baS StocFwerF. .Strop-niza f. ber Pfeifer. .Strofiti, im v. pf. erfchuffern, fchuffeln.
.Strofhik, fhka m. ber SebenSunfer» halt; bie Koften, gem. bie UnFofien. .Strozhen, zbna, zhno adj. J&uf; fen...; (in ber Spracblehre) periobifeb. .Strozlije n. {coll) bie Jpulfenfrudife. .Strug, ftruga m. baš Srechfelmeffer;
ber Pfeiler. .Struga, f. ber Arm eineS glufež; bet Kanal: zlireveTna ftruga, ber SarmFanal. .Strugar, rja m. ber Srechsrer. .Strugarija f. bie Sred;6lerei, baž SrechS(erhanbwerE. .StrugArjev ober Ttrugarov adj. bež Sredjžlerž. .Stru-garlki adj. Šred)6ler..., ber Sredjš= ler; brechžlermdgig. .Strugati, ara v. impf. bred)feln; ^obefrt; fchaben. .Strug iz a, f. d. ein Fleiner Arm
eiitež gfugež; baž Kanalchen. ,S t r u j a, f. ber Arm etneS glugež;
ber Kanal. .Strumen, v. .Stremen, ,S t r u n a , ftriinja/. bie Saite: ftrunja poje, bie Saite fout; ftrunje vbi-rati, bte Satfen fiimmen. .Strunjar, rja m. ber Saitcnniadjer. .Striinjiza f. d. eine Eleine Saife. .Strup, ftriipa m. baš ©iff. .Strupen, pna, pno adj. ©iff..., giffig- .Strup-nat adj. giffig. (Strupjan /«. ber SEorpion." ,S t r u s h a j, m. ber ithurpfeiler:
dveri To na ftrushaj odperte, bie Sfeür ifl angelweit offen. .StrusliAj-nik m. ber 2l)ürpfofien.
.Strüshiti, vide .Strugati unter ,S trugar.
.S tiid, ftiida m. ber ?lbfd)cu, ber (Sfcl; bie Reinigfeif. .Studen, dna, dno adj. rein; Jati.
Stiideniz, nza m ber SSrunneit (im 2lttfl. ift ftud bie Salte). ,Stu-denzhen, zlina, zhno adj. 93ritnnen..., auS bem 55runnen : ftudenzhna voda, baS SSrunnenwaffer. .Stüdenzhik, zlika* m. d. baS 23rünnd)cn. .Stu-dcnzhnat adj. mteUenretd). ,Stu-denzliniza ober ftüdenzhina / baS SSrunnenwaffer.
.Studiti, im v. impf, »erabfdjeuen; — Te v. r. impf. 2l6fd)eu cmpfi'nbcn, efefti: leta rezh Te ini ftiidi , Vor bet (Sadje elett mir.
,Stüp, m. bie ©ante.
.Sturiti, v. .Storiti.
.Stvar, 2. ftvAri, rtvari f. ba8 ©C= fd)öpf; baS £>ing: vfe , kar je Bog ftvaril, To boslije Ctvari, alle«, was ©oft «Waffen Ijat, finb ©efdjtjpfe ©otfeS. .Stvarba (*) f. bie tt>atige, febaffenbe 9iafur. .StvarinaJ. (coli) ba« (Srfdjaffene, bie ©efcfcöpfe , bie Spiere überhaupt: povodna ftvanna, bie ®a)Terfi;iere; morfka ftvarina , bie Seefi)iere. .Stvaritel m. ber Sd)öpfer. .StvAriti, im v. pf. er* fdjaffen (creare). .Stvaritva, ftva-ritba f. bie Sd)öpfung. .Stvariza, ftvarizhka f. d. baS Xt)ierd;en , baž ©efcböpfdjen. .StvArjati, am v. impf, ju crfcfeaffen pflegen, im Gr= fdjajfen begriffen fenn. .StvArje, ftvarjeta n. baS ©efdjbpf, bie Srea= tur. .Stvärjenje «. baS (šrfd;affen, bie ©rfdjaffung. .Stvarnik m. eig. ba« ©efdjbpf; gem. ber Srfjopfer. .StvArniza f. ein SBeiname ber 9la= tur; (nad; bem angenommenen tspracb= gebrauche) bie Sd)öpferinn. .Stvaro-loviz, vza m. ber Šhierfinger, ber 3aaer. .Stvarolovljenje «. ftvaro-lovlja f bie 3agb, ber Sfeterfang. .Stvarftvo n. ber 3nbegriff alles (Sr= fdjaffenen.
.Stvori tba, favoriti, ftvornik, v. .Stvaritva, ftvariti, ftvarnik unter .S t v ä r.
.Suh, adj. bürr, froefen: per fuhim panji je lahko ögenj gnetiti , bei
biirrem J^oljc iann man leicht geuer unterhalten. .SuliAr (*) rja m. ber 3roiebacf. .Suhazh m. ein magerer, biirrer Wann. .Suhaaha/ eine bür= re 2Beib»perfon. .SuholjAd, fuhljad f. (coli) baS 15ürrid;f, froefene ReU fer. .Suholnat adj. ganj ein wenig bürr. .Suhöta, fuhöta f. bie ®ürre, bie Irocfenijeit. .Suliöten, tna, tno adj. etwas bürr, ein wenig froefen.
.Sukalo, n. bie X5rel;banf, bieSrel;» mafd)ine. .Sükanik, nka m. ber Swil'U. .Sukati, füzliem , fülial v. impf. brel)en; fpulen.
.Sukniir, rja f. ber Xuchmadjer. .Sulinarjev ober fulinarov adj. beS SucbniadjerS. .Suknen adj. von Sud), füd;en. .Suknenina f. (coli) tiid)e» neS 3c»9/ 35iuge von' Such, baS Sud) felbfh .Süknizh m. ein Stücf alten Sud)e6. .Süknja f. ber SRoef. ,Sük-no n. baS Sud).
.S iil i za, / ber iPfeif, bie Eanje, ber Spieß.
.Sulz, m. (ein Sifd)) ber .öuefeen.
(Sum, m. unb lümlja, fiimnja j. ber SSerbacfef; ber 2lrgwol)n. .Siimiti, iin v. pf. itttb lumljati, am ober fumnoväli, nüjem v. impf, args wöl;nen; im 93erbad)fe ijabcii. ,Su-men , mna, mno ober Ii im lit v adj. argwöhnifd); »erbdd)fig. .Sumljivoft unb rüinnoTt f. ber ','lrgwol;n, eig. bic (Sigenfdjaff, ba man argwbhnifd) ifl. .Sumovanje n. baS 31rgwöi)nen. .Sumovaviz, vza m. ber ?lrgwöf)ner. S un i k, nka m. ber Stoß. .Süniti, nem t>. pf. floffen, einen Stoß ver= fefeett.
.Super, v. ,S 6 p c r.
'Süra,/. ber Sutterfaif.
,S u fh a , f. bie £>ürre : letaf je velika füfha, (;euer ifl eine große Sro» efenfjeif, ¡Dürre; fiifha travnikom lhkodi, bie Srocten!)Cit frf^abet ben SBiefen. .SufliAzh m. unb fufliazha /ber ober bie ba börret, froefnef. .Snflien, fhna, l'lnio ad], froefen: füfhno leto, frocfeneS 3ah1'- <Su-Ihenje n. baS Z>örren, baS Srotfiien-.Sufhiti, im v. impf, börren, trocf= neu; — fe v- r. impf, bürr, froefen werben. .Sufliivniza /. ber £>örr=
ofen. .Süfhik, Thlia m. ber Sorf. .Sufhilo n. baš 2luSfrocfnungäroerf= jeug, bie 21u$trocinungžan|talt. ,Sü-fhiz, fhza m. ber~Wonat SDldrg. .Sufhiaa f. bie ©cbminbfud;t. ,Su-fhizhen, zbna, zlino adj. fd;minb= fücbtig. .Sufhizhnoft./". bie ©djroinb» fud)tigfeif. .Sufhmäd, 2. fufhmädi, fuflimadi f. (coli) baž ©ürricbt. .Sufliöba, fufhöba f. (coli) gebörr» tes Obft, gefrocfnefe Singe.
, Sushcn, sbna, shno adj. bienflbar, untertänig, ieibcigen. .Süshenj, shnja ober füsbnik m. ber ©flaue, ber ßeibeigene. .Süsbniza, fushnja f. bie©E(a»inn, bie ßeibeigene. .Süsli-noft f. bie ©fiaverei , bie ßeib= eigenfcbaft.
,S uli, Tujem, Tül, füt v. impf. fd; litten.
.Suvaini z a, fuvävniza f. ba8 SBe» berfd;ifflein.
.Suvanje, aucb fuvanje n. baS ©toffen. ,Süvati , am v. impf. floffen (mit bem ©libogen, ber gattfi u. bat.).
.Sva da, fväja/. ber 3anf, &tc 3n>te= fradjt, bie geinbfcbaft. .Svaditi, im v. pf. aufbringen, heftig erjurnen, ettfrtiflen; — fe r. r. pf. uneinig »erben, ju ganfen anfangen: s' letö befedo fi ca pazli fvädil, burcb biefeS ©ort tjaft bu ifjn mot;t aufge= bracht; ko vkup prideta, fe fvädita, mie fie jufammen fommen, gertrageit fieftcb. .Svadljiv adj. gänfifcb. .Svad-Ijiviz, vza m. fvadljivka f. ber Sänfer, bie —inn. .Svadljivoft f. bie 3anffucbf. .Svajen part. aufge= bradjt, gorttig, enfrüftef.
.Sväk, m. ber ©djmager. .Sväliina, fväkinja f. bie ©djroägerinn. ,Svä-koft f. bie ©djmägerfcbaft.
.Svälk, m. etroaš gnrifd;en bett4>anb= ftädjen 3ufammengerotiteš, g. 25. ber 9iubel u. bgt.
.Svarilo, fvarilhtvo, fvaritje n. unb fvaritev, tvi f. bie ©arnung, ber SSermeiš. .Svariti, im v. impf. (kogar) ermahnen, mit ©orten flra* fen, tabetn, toanten, »ermeifen. ,Sva-riviz, vza m. fvarivka f. ber 2ab= ler, ber ©arner, bie —inn. < S varljiv adj. fabel(;aft. .Svarljivoft f. bie SabeibaftigEeif.
.Svärbina, f. unb fväfhtTO n. bie ©¡bmägerfebaft.
,S v t, fväta m. ber ©efdbrte teS 25rautigamg j ber ^ocbjeitSgajl; ber ©erber um eine ®raut. .Svatba, fvätva f. bie .feoebgeif. .Svätevza f. bie £oä;geiterinn, bieÄrängeljungfratt. , Svatina , fvätinja/. bie 65efdl;rtinn ber 25raut, bie 25rautjungfrau. ,Sva-titi, im impf, um "eine S5raut werben, freimerben. .Svätovfk adj. bbcbgeitlid). .Svätovfhina, fvätov-
flizhina f. bie ßod&geif; bie ^oebjeiti« gdfle: fvatovfhzbino imeti, .£>ocbgeit hatten.
.Sveder, dra m. ber 25ob«r: s' fvedrom krävo dreti, mit bem 25ob' rer bie Sub febinben, b. i. ftcb einei untaugtieben SWittetS bebienen. ,Sve-derz m. (eine Wange) ba« Saufenb« gütbenfraut (Centaureum). .Sveder-zhik, zlika ober fvederz, fvedriz m. d. baS 25obrer^en.
.Svedök, fvedok, 1. fvedoka m. ber 3<uge, ber öbrengeuge, ber etroaS Weiß. , Svedozhänftvo , fvedöfhtvo n. baä 3engni§. .Svedozlienje n. baä 3eu3e.n, bai	.St6"
dozliiti, im v. impf, jeugen, 3^9' niß geben.
.Svepati le, fvepljem fe v. r. impf, roanfen, macFetn.
.Sverg, Tvers , fversh m. ba« Warf im £o[je, baä Saummarf. .Svcrshlia J. ber ©trauß, baf 25üfd)tben.
.Sveft, 2. fvefti, fvefti / bie 3«: »erfiebf. ,Sveft adj. äu»erftd)tiicb, bemußt: fveft fim fi mirü, idt> bin mir be« griebenS bemußt, id; b"ffe mit 3u»erftd;t grieben. .Svcftiti Te, im fe v. r. impf, ftcb ju»erficbtlicbe Hoffnung machen.
,S v e t, 2. fveta, fveta m. bie 2ßett; ber ©lang: povfot fveta', atter ür< ten, in ber gangen ©elf. .Sveten, tna, tno adj. Sßett...; fvetnafträn, bie SBettgegenb. .Svetomer m. ber getbmeffer. .Svetomerftvo n. bie getbmeßfunft. .Svetzban m. ber SBettbürger.
.Svet, ailtb fvet, 2. fveta m. ber 9tatb : tvoja glava tvoj fvet, l;anbe(e nacb eigenem ©ufbünfen; kakfhen fvet mi darte , rca6 gebt it;r mir für einen 9iafb"
?; döbre fvete dajati,
weife RatyfdWge geben. .Sretvalirhe
n. ba« (Soncüium, bie SBetfammlung,
um ftcb gegenfcifigjuberathen.^.Svet-vati, am eben fvetovati, tijem v. impf, ratf>en: kaj mi fvetvate, wa« gebt ihr mir für einen 9taff>, wa« rat(;et iljr mir?. .Svetvaviz, vza m. ber Dtaftjgeber; ber Dlaf(j«herr: flirivni fvetvaviz, aucb tajni fvet-vaviz, ber ©ehcimraih-.
,Svčt, adj. heilig: fveti dan,, fveta nozli, ber heilige Sag , bie heilige SJtacbt b. i. ber Šbrifltag, bie ©i»rifl= nacfet ^ v' fveto ölje djäti ober fvcto ölje däti, bie lefete Oelung erthei= len; fveta peta, bie iBethfcbwefler. .Svetapeten , tna , tno adj. fcbeinf)ei= lig, bethfchwejlerlicb. .Svetenje n. ba« Zeitigen, ba« geiern. .Svetezlien, zhna, zhno (*) adj. trie an einem heiligen, feierlichen Sage, feierlich. .Svctezhnoft f. bie geierIid;Eeif. Svetik, tka m. ber geftfag, ba« &efl. .Svetine /. pl. bie Steliquien. .Svetinja f. ber Abtajipfennig; bie Jpeilige. .Svetinfhe , fvetinfhzhe , fveti flie n. ba« £eiügthum. .Sveti-tel m. ber ba (twas heiliget, ber Zeitiger. .Svetiti, im v. impf. heU tigen , heilig halfen; feiern: böslije ime imamo fvetiti, bett Flamen ©otte« follen wir heiligen; nefrezlia nikdar ne fveti, ba« UnglücF feiert niemal«. .Svetiz, tza m. gem. ber Schein* heilige ; ber fo fhuf, al« trenn er fcf;on ein ^eiliger märe; in vfi fvetzi ba« geft Allerheiligen auch ber heilige felbfl. .Svetnik m. ber ^eilige: hosliji fvetniki, bie heiligen ©otte«. jSvetnifhki adj. Zeitigen..., ber ^eiligen, bie Jpeiiigen betreffenb. .Sv.etniza /. bie fieilige. .Svetohli-niz, nza m. ber Scheinheilige. .Sveto-lilinka f. bie Scheinheilige. .Sveto-litinfki adj. fcheinheilig. .Svetolilin-ftvo n. bie Sd)einheiligfeit. .Sveto-kradnik m. ber Äircbenräuber. .Sveto-kradva f. ber Jvircbenraub. .Sveto-nozlien, zlina, zlino adj. ma« am heiligen Abenb, in ber (Shriflnacbt ijl. .Svetopifmenfki adj. biblifd;, in ber heiligen Sdjrift gegrünbet. .Svetöft /. bie i?eiligicif. .Svetoftvo n. ba« £eiligthum. .Svetel, tla, tlo adj. \\<ü)t, fyeü,
glinjcnb: bükve fho nefo na Tvetlo dane, ba« 93ud> ifl noch nicht f;erau8 gekommen; vfaka rezh na fvetlo pride, jebe Sache mirb offenbar, lommt an ben Sag; sdäj fo fvetle nozlii, jefjt finb f;ellc Siädjfe; fvetli kralj (ridjtiger velizheiten kralj) feine Wajeflat ber JSönig; fvezha ne gori fvetlo, bie jverje brennt nid;t heU, lid)t; imäfh fvetle zhrevle, bu t;afl lidjte, glänjenbe Stiefel. .Svetenje n. ba« ßeucbten. .Svetiti, im v. impf. leud)ten: s' fvezho mu fveti, leuchte ihm mit betn Sterjen» lid;te; luna, mefiz fveti, ber ®lonb leuchtet; — fe v. r. impf, glänjen: sla 1.6 fe fveti, ba« ©olb glänjt; vfö ni slato, kar fc fveti, nid)t alle«, ma« glänjt, ifl ©olb. .Svetliti fe , im fe v. r. impf, fchimmern, glanjen.
.Svetliza f. ba« 3ohannismürmd>en
(Lampyris noctiluca. Lin /z.); ber 9tame einer Art Aepfel. .Svetloba, fvetloba f. bie £elle, ba« fiid)t ber Statur. .Svetloft , l'vetloft f. bie £clle, ba« ßid;t; ber ©lanj, bie JperrlidjEeit : boshja fvetloft , bie JpcrrlichEeit ©otte«.
jS v e z h a, ./. bie Äcrje; ba« Serjen« Iid)t, ba« ßidjt ber iiunfl. .Svezhän m. ber Wonat gebntar. .Svezhar, fvezliar, rja m. ber fiidjtjieher. ,Sve-zhäva f. (coli) ba« fieudjtmateriale. .Svezhiza/. d. ba« Derschen. .Svezh-nik m. ber ßeudjtcr. .Svezhniza f. ba« gejl Waria ßichfmef.
.Sviben, bna rn. ober fviba f. ber •Öartricgel (Cornus sanguinea. L.). .Svibov adj. von Jbartriegefhols. .Sviboviz, vza m. ba« Hartriegels hols- .Svibovje n. (coli) eine Wen« ge ßartriegelbaume.
.Svila, f. bie Seibe. .Svijen, Ina, Ino adj. von Seibe, feiben.
.Svilar, rja m. ber XJröhfjteher. .Svilnat adj. Draht..., avt« Draht; brabfartig. . Svilo n. ber Draht.
.Svilen,"v. unter ,S vila.
.Svilnat, fvilo, v. unter .Svilar.
.Svine, gem. fvine, fvineta n. d. ba« Sdhrceind;en.
.S v i n i z , nza m. ba« 95let.
.Svinja, 2. fvinje, fvinje f. ba« Sd^mein: P prafna fvinja, ein Schwein, ba« fdpon geworfen i>at,
bie ©alt, gem. prafiza. ,Svinjak m. ber ©cbmeinflall. .Svinjar, rja m. fvinjariza f. ber ©d;weinhirt, bie —inri. .Svinjarija J. bie ©aiie* rei, bie ©cbweinerei. .Svinjárjev ober fvinjárov ad j. beS ©d?weinb¡r= feit. .Svinjárfki adj. ©d)meini)ir: ten..., bei- (Sd?i»etri|>tften; fd)t»einl;ir= fenmäßig. , Svinjárftvo n. bie @cbwei= nerei. .Svinjina, fvinina, fvinflie-tina, fvinfhiña f. baS ©d)Weiltfleiíd). •.Svinjiza f. d. baS ©chwetncben. .Svinjkati, am v. impf, baS (SOU* fpief fpielen. .Svinjfki adj. ©d;wein...; fd>roeinifd): fvínjfto mefó, baS ©cbwei= nefleifd). .Svinjfhak, fvinjek m. ber <Sd;rociné£of(;. .Svinzhe, ta n. d. ein íleineS ©chroeín, ba» ©djweinchen. .Svinihen, zima, zkno ober fvin-zhén, fvinzhnat adj. volt 23ícl, Heien. ,S v i fl a , n. pl. ober fvifli f pl- bie 2ri|te uoit Jpoíj, worauf man ben KuEuruj aufhängen pflegt, ber©froí;= boben.
,S v i s h , fviska m. ber obere feine
©anb an einer ©anbbaní. .Svit, m. baS Wtorgenlicbt, ber 2a= geSanbrucb. .Svítati' fe v. r. impf. tagen, vom Worgenlidjfe l;ell werben. ,S vi t, v. .S v é t.
S v i t i k , eig. svítik, tka m. etwa« SufammengeroUfež, 5. 25. ber Stiegel, um etwas leidster am Kopf ju fragen. ,S vi t i z e, f. pl. bie Unterhofen. |s v i 111 i z e, f pl. bie grttl;meffe in
ber Slbvcnfjeit, bie Siorate. ,S v i t v a t i, v. .Svétvati unfer ,S vé t. €S v i z Irá n , m. ber Wonat gebruar. ^Svoboda, /. bie grcifjeif. .Svoboda m. ber greil)err. .Svoboden, dna, dno ad), frei, unabhängig, frei ff>ä= fig. .Svobodiza f. bie greifrau, bie greiinn. .Svobódnoft f. bie greihett, bie Unabhängigkeit. S v ó j, fvójá, fvóje pr. fein (auch : mein, bein, unfer, euer, ihr): fám fvoj gofpód je, er ifi fein eigener JOetT ; máti fo mi d'áli fvöj nösli, bie Wuffer f;at mir ihr eigenes «Keffer gegeben it. f. w. .Svojljubav f. bie ©elbflliebe, bie (Sigenliebe. .Svo-jogláv , fvojogláven , vna, vno adj. cigeuftnittg. .Svojogláviz, vza m. ber CSigenfinnige. .Svojoglávnoft f. fvo-joglávftvo 11. ber (ligenftnn. ,Svojo-
veren, rna, rno , ober fvojoverfki adj. freigeifterifeb. .Svojoveriz, rza m. ber greigeifi b. i. ber frei nach feinem ©inne benEf, glaubt unb han= beif. .Svojoverftvo n. bie greigei-flerei. .Svöjften, ftna, ftno adi. felbfiflällbig. .Svöjftnik m. fvojl'tni-za f. ber ober bie ©elbflflänbige. .Svöjftnoft f. bie ©elbfiflänbigieif. .Svöjfhina (*) f. bie greibeif. .Svoj-völjen, ljna, Ijno adj. aus eigenem 3liifriebe, freiwillig. .Svojvöljiz, liza, ober fvojvoljnik m. ber greiwillige.
,Svoi, m. ober fvöra f. bie Sang» wiebe; ein bejtimmter Stagelim JSagen.
,S 7, ä g a t i (f) am v.pf. »erjagen, »er« jweifeln.
.Szäniza, fzavniza f. ber£arn, ber Urin. ,Sz;'.nje n. baS #arneit; ber ■£>arn. .Szanljiv adj. Jparn treibenb. .Szäti, fzkim, fzäl v. impf, harnen, Jjarn laffen. .Szävnek, fzavnik m, bie i)arnröf;re.
.Szediti, gem. fzediti, im v.pf. abfetd;ett, burebfeidjen, burd;jteben.
.Szela, izelama, l'zeloma adv. ganj, im QJanjen. .Szelenje ober fzeienje n. unb fzelitva f. bie «Berhetlung, bie ßuheilung (einer äöunbe). .Szeleti, im v. pf. »erheilen, jtiljetlcn, heil werben. .Szeliti, im v. pf. »erf;ei(en, heil machen; — fe v. r. pf. jul;eilen, f;eil werben (»on SBunben).
.S z e r , v. ,S i z e r,
.Szefati, am v. pf. jerfefcen; (mit bem «Keffer j. 95. ©pättne) jerfpaifen. .Szefili, fka m. ein ©cbeit 2Beißfan= nenholj jum O^iadjen ber ©panne.
(S zi in a t i, am v. pf. aufkeimen, ben Keint befommen. .Szimik , mka m. baS 3lufge!eimfe, ber »cbößling.
(S zurkama, fzürkoma adj. jlroitl= weife.
.S z v e f ti, fzvetem, fzetel ober fzvel, fzveten v. pf. aufblühen , erblühen.
(S 7, hafama, fzhäfoma adv. lllit ber 3eif, allmälig, nach unb nach.
.Szherftviti, im v.pf. frifch Itia= eben, erfrifd;en, aitffrifd;en.
.Szhiftiti, im v. pf reinigen, rein niad;en.
,S z h i t, fzhita m. ber ©d;ilb. .Szbit-nik ?n. ber ©cbilbfräget.
,S z Ii m e t i, fzbmim v. pf. ein wenig fifceln, juefen, irimmetn
Sh.
.SliAfti (f) adv. Fauin, fcbroerlicb.
,S h A j k a, f. baä Schiff, ein großes
Srugfdjtff.
.SliAjterga (f) btc Scbeibtrube.
.ShAk, m. unb Iliakaber Anfang.
.Shala,/. ber Sehers. .Shalen, Ina, lno ad). fd)erj(;aft. .Shalenje /z.baS Schersen, baS Sdjacfern. ,ShA!ez, lza ober fhalnik m. ber iPoffenreifjer, ivomifer. .Shaliti fe, im fe v. r. impf, fcberjen, fcfiäcfern. .Slialnoft J. bie ScherjbaffigEeif.
.SkAliza (+) f. bie Schale, baS Sdjälcben, bie Jaffe.
,8hamla, /. ber $bor- .Shamlaft adj. fjjcricht. .Shamluft f. bie Zt)0Vi)eit.
,S k a n t a t i, in ©f. auch fhantüzati, am v. impf, frumm geben, btttfen. .Shantar adj. frumm gehenb, laljnt, binfenb. .Shautaviz, vza m. ber im ©epen binft.
.SliApati, am v. impf. gern, auf» Einbeln, am	ber unfd)u(bigen
itinber mit ber Küthe ober einem Stäbchen honen. .SIiApaviza/. baS geil ber unfdjulbigeu Slinber.
,S b A p e I, pla m. eine Art fefwarj» fammtnen £>iabemS um bie Stirn» gegenb, begleichen bie (ebigen Ära! nerinnen $u tragen pflegen.
,S h a p ü n, m. baS ©e(j|ieinborn.
,Shar, i. fhara, fharü m. unb fha-rir.a f. (eine Art auf fumpfigen 2ßie» fen m'acbfenbeit ©rafeS) baS ©parfograS
,S h A r a, f. bie ©attung.
.ShArkel, kla m. ber Äucben.
,S h a t, m. ba« Setlertud), bie ©eröiette.
,S h a t o r , v. ,S h 6 t q r.
,SliAtorniza, fhatorniza f. bie UnEe (Coluber domcsticus).
.Shajtrati, am v. impf, (fpötiifd?) jiarE h'nfenb geben. .ShAjtrav ad). fefjc hinfenb gehenb. .Shajtraviz, vza »«. ber ba binienb gebt.
,S h a t r i j a, f. bie Jpeperet, bflS Sölenb toerf.
,S Ii a v 1) a, f. ber *pc(}.
.Sliavje, n. bie grünen iölätter an Kuben, ©rbäpfeln u. bgf., gem. bie Ärautblätfcben.
,Slie, adv. noch: niköear fhe niblo, eS mar noch Siiemanb ba.
Shebetati, v. .Shcpctati unter ,S h e p t.
,S h e g a, /. ber ©ebraucb, bie Sitte, bie ©emöhnbeit: te fo gcrde fliege, baS ftttb häfjlidje ©ebräuche, abfd)cit= lid;e ©eroohnbeiten; fhega ne od-vershe fliege, Art faßt iiid)t von Art. .Shegiza f. d. ein itnbebeufeu» ber ©ebraucb-,S h e g e t, m. baS Äifjeln, bie j?ifee= lung; ber Äifeel. .ShegetAti, am ober fhegezhem unb ihegezhem, fliegetal ober fhegetAl v. impf. Eikein. .Shegetiz, tza m. ber Äifeel: aJ te kaj rad fhegetiz imA, bifi bu toaS leicht fifclid)? .Shegetljiv adj. Eifclicb. .Shegetljiviz, vza m. fhe-getljivka f. ber ober b i e ba Eifjlicb t|h .Shegetljivoft f. bie ßifclid^Eeif. .Shegiza, v. unter ,Shega. ,S h e f, f. ber £eber, gem. ber 3ug Ijum Aussieben einer g'lüßigEeit, bei ©eines, SSiereS u. f. n».). ,S h e 1 i, adv. erfi, erfl bann. ,S h e m a, f. bie WaSEe, bie Parte: fheme ga lishejo , er ifi mutbmillig, er ifi närrifcb- .Shemar m. ber ®iaä= Ecnoerfertiger. .Shemaft adj. roie bie ffliaSEen b.t. bie mas!irtenßeute,närrifd;. S Ii e m a t a t i, Am ober fhemAzhem ,
fliematal v. impf, taumeln. Shcmiia,/. eine fleine WaSfe, ein
lieber SSerlaroter, baS 9iärrd>en. S b e n a, f. (eine Sranibeit) bie 9tofe,
ber Diothlauf (ErysipelasJ. Shentej, i. ein'gtudjmort. ,Shen-tov ' u, tujem v. impf. Puchen, \d)cU ten b. i. fhentej fagen. S h e p a f t, fhepav adj. l;infeub, (ahnt gehenb.
S h e p t, audj fhept, i.. fliepta, fliep-tA, fheptü m. baS ghijiern, baS ©e« flüfler. ,SheptAnje, fliepetanje n. baS gfüfiern. ,SheptAti, auch fhe-petati, am ober fhepezhem unb fhepezhem, flieptal ober fhepetal v. impf, flüflern, leife fpreeben, rau» feben (nie j. iß. bie SSlätter ber SSäiu ine u. bgl.). .Sherba, fhorbAnja, flierbina f. bie ©djerbe; bie 3«blli"cf,;' .SherbA-njalt, fherbinaft, fhei'banj'av, fher-
binav, fherblav adj. mie bie ©eher» ben; jafnilüifig. .SherbAnjaviz ober fhertlaviz, vza m. itnb fherbanjav-ka, fherblavka f. ber ober b i e 3ahnlücfige.
.S he reg, fherega m. baS Jpeer, eine große ©d;aar.
,Shermir, rja m. ber genfer. .Sher-miTlie n. ber gedjtplafe.
.Sheft, num. fed;S: fod fheft veder ober fheftvedrin fod, ein gaß mif fed;S (Sintern, ein fed)SeimerigeS gaß. .Shcftäk m. baS ©echftel (ein 5Raß). .Slieftdänfki adj. fechSfägig. (Sheft-defet num. fecbjig. .Sheftdefetdän-fki adj. fechsigtägtg. .Shcftdefeti adj. fed)äigjie. ,Sheftdefetkrat num. fecpjig SKal. .Sheftdefetkräten adj. fedjjtgmalig. .Sheftdefetleten, tna, tno» adj. fed)5tgjäf;rig. .Shefter f. baS ©ecbSgefpattn. .Shefteri adj. (ed)Setiet. .Shefterik, rka m. ein gefedjfler gaben, fecbSbra^tiger 3mtrn. .Shefterinaf. ein ©efpann »ou ©ech= fen, baS ©ecbSqefpamt. Sliefterka, fheftka f. bie 3af)I Seths, ber ©ecb» fer; ein fedjSbläfferiger iilee. tShe-fternat adj. fecbSfciltig. .Shefternji, fhefterni ad). fetbSfacb. ,Shefti ad). fcdjfte, fed;3fe. .Sheftilo n. ber 3ii'= fei (oon fheft, fed;S, meil bie gaßbinber mit in'ilfe beS Su'EelS ben feisten 2l;cil beS SretSumfangeS fu= djett, unb babttreb bie ©röße beSgaß* bobenS erfahren). .Sheftiza f. (eine TOüitje) baS ©echSEreujerfhtcf, ber ©ed)fer. ,Sheftkati, am ober fheft-käti, Am v. impf. jirEeln, abjireein, miffeift beS 3irfelS ben fed;Sten S(;eii beS iireiSumfaitgcS ftteben. .Shcftkrat num. fecbS ®ial. .Shcftkräten, tna, tno adj. fecbSmalig. .Sheftleten, tna; tno adj. fed)Sj<li)ttg. S Ii eitle t-nol't f. bie ©echsjahrigfeit. .Sheft-najft num. fed)jef)n. ,Sheftnäjfti adj. fechjel;itte. <Shertn4jftkrat num. feebjehn ÜÖtal. .Sheftnäjfhiza f. bie 3al;I©ed;jehn, ber ©echjehner. .Sheft-nik (*) m. ber SDlonat 3untu8. .She-ftojni adj. fed;Sfad). .Sheftonedelj-kinja f. bie ©edjSroödjnetinn. (She-ftopirniza f. bie ©freiffolbe. ,Sheft-red num. in ivi. feebäig. .Sheftfto num. fechsfjunberf. .Sheftftöten, tna,j tno adj. fed;SI;unbertfie.
.Shefhka,/ bie ¡Prrtfcbe. .Shefhka-riza f. (d;erjm. bie Kuthenfürjtinn. .Shefhkati, am ti. impf, mit ber ¡Pritfdje (trafen; neefen: lüna ga fhefhka, er ifl tieffinnig, ijt in bie iüMancbofie perfatlen.
(Shefhnjäti, am xj. impf, febnaf* fern. Shefhnjav adj. fchnafterig, fchnafferhaft.
,Shet,y. bie Surfte.
.Shetal, m. ber 3iame einer ¡Pftan= äenarf.
.Shetati, am ober fhezhem, fhetal tj. impf, fpajit'cn.
(S b e ti n a , f. bte Sorfte. ,Shetinaft adj. bor|tid;f. .Shetinizay. d. baS Sorftcben. Shetinje n. (coli) bie Sorjien, bic Sorftenmenge.
,S h e t i z e, f. pl. eine Art X)ifieln.
,S h e v , v. S h e f.
.Shgävzhik, rn. ber jvifefer. ,Shga-zhen, zlina, zhno adj. Eifelid).
.Sljiba,/ bte Küthe, bie ©erfe; fig. bie ©träfe, bie 3üchtigung: fUos fhibe iti, ©pießruff;en laufen; fhiba novo mafho pöje, ohne ftrenge 3ucf ift feine gute (Srjiehüng möglich- .Shi-ben , bna, bno adj. Kufhen . . ., Gierten..., Pon Kuthen. .Shibik, bka, bko adj. bunn, (chipach, bieg= fam. .Shibiti fe, im fe -v. r. pf. (ich mie eine Kttflje biegen, fcbroaitfen •• toliko jedi je bilo, de fe je misa fhibila, es gab fo Biet ©peifen, baß fid> ber Sifch gebogen. .Shibiza /. d. eine ffeine Küthe, baS ©ertdjen. .Sliibje, rhibovje n. (coli) bie Ku» then, bie Kufhcitmenge. .Shibkota f. bie Siegfamfeit; (nach Salm.) bie ©cbroäche. .Shibnat ober fhib-nat ad). Ktitf;cn..., »on Kufhen; Poll Kufheit, mif Bielen ©erfen ; mie Kufhen , ruthenarfig.
_S h i b r a, f. ber ©ebiefer, bte ©d)etbe.
Shi dr o , n. ber Anfer.
,S h i j a, f. baS ©djulterblaft.
Shi 1 o, n. bie Ahle, ber ¡Pfriem.
,S h in a, f. bie ©ifenjtange.
,Shiniti, nein v. pf. burihbringen, einleuchten.
,S h i n j a, f. bie Kabfchiene, baS ©chten« -eifen.
.Shinjali, fhinjek rn. ber i>alS; eig. ber Siaifen. .Shinjakovina , fhinjakovina f. (coli) ber £alStheil.
.Shinkoviz, vza m. (ein ©ing* »ogel) der ginf (Fringilla. L i n n.). .Shinkovka f. baS ginEen = 2S5eibd)en.
,S h i p a, /. bie gcnjierfdjcibe.
,S h í p a t i, p]jeni v. impf, flicipcu, Eneifen, snncfcit.
.Sliipek, plia rn. bic Hagebutte, ber #agcbom, bie £etfcberln (Rosa canina. L i n n.J. .Sbipezbje n. (coli) bie i>age£>utfen überhaupt, bie £age= borncntnettge.
,S h i r i ri a, fhirjáva , fliirokóít f bie S3reit¿. ,Shiriti, im v. impf et-roeifern. .Shirok ober fliirók adj. breit. .Shiroklat adj. etroaS breit. .Shirokoúft adj. bretfmünbig, oiel= uerfprccbcrifd). .Shirózbka J. ba§ 23reitbeil, eine breite 'äpt.
.Shifhak, m. bie ^¡cFclijaube.
.Shifhka,/. ber ©atlapfcl (Galla)-, bie ©elenESf>61>le.
,Slii ru.mifh , f. bie ©peifmattS, bic ©pifemaus (Sorex).
(S b i t i , fhijem unb fliívati, am v. impf. nä£;en. .Sliiv m. bie 9tal;f. .Shivanka J. bic 9tál;nabel. .Sliivá-ven , vna , vno ad¡. 9íal)... , Jltlll 9iäl;en befitmmt. .Shiváviz, vza m. fhivávka f. ber ©djneiber, bie —inn. .Sliivílja f. bie 9iäi)ferinn.
.Slikäf (f) flikáfa rn. baé ©djaff. .Shkalen, fna, fno adj. Schaff..., jum ©cbaff gehörig. .Shkáíiza, fhkáfza f. ein breites unb niebereS ©d;aff.
,S h k a n d é 1 a, f. eine irbeite ©cbiijjcl.
.Shkarlát, v. .Shkerlát.
,S h k á r n i z a , f. bie ©d;cerciibälfte. ,Shkárnje f. pl. bie ©ebeere. .Slikár-njize f. pl. d. ba§ ©d;ecrchen, eilte Eleine '©d^ere.
,S hk á 11 j a, /. bie <Bd)ad)teí, bie £>ofe, bic SBücbfe: fhkátlja sa tabák, bie SabaEébofe. .Shkátljiza f. d. baS Sd^äcbtelcben.
,S Ii k é r, m. baS ©erEjcug. .Slikeren, rna, rno adj. jtnn 2BerEjeug befiimmt, baju gehörig: flikérni léf, baS 3eug= Ms-
,S like r b a, f. bic Scharte ; bie 3ai>n= [ücPe. .SlikerbaTt adj. febärtig; ia^n-Itiifig. .Slikerbáli, áin v. impj. Erafcen, Sd;artcn inad)en. .Slikerbina J- bie ©d)arfe. .Sbkerbinaft adj. fdjartig; fcbartidjt. .Shkerbiniza / d. eine Eleine Sd;arte. .Shkerbljánje
n. ba§ Krifteln. .Shkerbljäti, am ■u. impj. frifccftt, ©cbärtd)en mad;en. .Slikerbljaviz, vza m. ber Kciljler.
Slikerjäniz, nza m. bie 8crd;e (Alauda). .Sbkerjänzkik m. d. eine Eletne ßerd;e.
.Shkerlat, m. ber Scharlach; ber Purpur. .Slikertalariza f. ber 5))ur= purmanfet. .Shlierlätaft adj. piu-s purn, fcbarladn'Oti). .Shkerläten, tna, tno adj. Won ^itrpnr; n>0lt Scharlach.
.Shkerliz, v. ,S h k e r j ä n i z.
S h k e r t a t i, am v. impf, biefcnt 3eifi»orfe ähnliche Söne £)eri>orbriii= gen (j. 23. beim ©d;neibeit mit einem fd;(cd;ten TOeffer). .Shkertaviz, vza ber ba biefem Söorte äl;nlid;e l;er»or= bringt.
Slik öila , aud) riik^da f. ber ©d;a= ben. .Shköditi, im u. impf, fd;abcit. .Shkodljiv adj. febäblicb. .Shkodlji-viz, vza m. unb flikodljivka f. ber ober b i e ba ©cbaben anrichtet, ber 25efdpdbiger, bie —inn. .Shkodljivol't J. bie ©cbäblid;Ecif. .Slikodosheljen, ljna, ljno adj. fd;abcnfrol;. .Shkodo-slieljnoft f. bie ©cbabenfrcubc. ^ihko-dovati, dijeni ober nikodvalT,' am v. impf, ju fdjaben pflegen.
.Shködla, f. ber ©djinbel. ,Shk<>d-Jaft adj. ©djinbcl..., Don ©d;inbe(n; fbkodlafta ftreha, baö ©d;inbclbad;.
.Shkof, fhköf (f) rn. ber «ifd)of: vifliji ober prednji l'hköf, ber ßrje bifd;of. .Slikofija f. baS !ßiSfl;um; ber 25ifcbofbof. .Slikofov adj. bcS 25ifd;ofc§. .Shkoiovl'lii adj. SSifcbof-v bifdjöflid).
tS b k ö 1 a , f. bie ©cblllc. .Shkölar, rja m. fhkolariza j. ber ©cbttler, bie —inn. .Sbkolija f. ber ©d)ulbi= firift; baS ©d;u(gebäubc. .Shkölnik m. ber ©dntlmann, ber ©d)ullel;rer, ber ©eburmeifier. ,Shk61fki adj. ©djul..., bie ©d;ule betreffenb.
(Sbköpa,y. gern, ber ©d;aitb, 53. ©trol; , ber ©tro()bunb. .Shköpati, am t>. impf. ©d;aub madjen. tSlikö-piza /. d. ein Eleiner ©d;aub.
(S Ii k 6 p n i k, fbköpnjali rn. ber geuermanit (in ber 30ii;fl;o(ogie).
.Sbkörenj, rnja rn. f Ilhorn ja f. unb fhkörnji m. pl. ber ©ticfel. Slikornjiza f. d. ein Eleiner ©tiefei.
(S Ii h ór ir,, rea m. be» ©fahr (Stur-nus).
,S Ii k o rp j ó n (f) m. bet Sforpion (Scorpio).
.Sh lir ¡i t, fhkrátelj, t. fhkrátlja ober fhkráteljna, fhkrátiz, tza rn. baê SSergnnïnttdjen (ein mefamorpho» fil-fer ïeufel). _
4S k r e b e t á t i, ám ober flikrebé-ziiem unb fhkrebèzhem, fhkrebé-tal ober fhkrebetál v. impf. £iap= pern, ein ©crâufd) madden (roemt 5. 25. in einer ^djachfel ©eíb ift, uitb man biefelbe fchütfelt). ,Shkrebetú-Ijaf. ober fhkrebetúlo n. bie Klapper, h k r é m p>e 1 j, pija ober peljiia m. bie Kralle.
,S h k r i 1, m. bie Sdjráge.
(S h rkin j a, f. bie îrui;e. 4Shkrínji-za f. d. eine Sieine £rui;e (junt 23er» fperren).
.Slikrip, m. baê Knirfdjen, baê ©e» ïnirfcbe. .Slikripa f. unb flikrípiz, pza m. Schimpfwort für ein fchlech» teê îafdjenmeffer. .Shkripanjc «. baê Knirfcben. 4Shliripati, am ober pljein v. impf. ïnitfchen. ,Shkri-paifaadj. fnirfchenb $ (von 2ßaqen, Setfeln u. bgl.) fehlest, alt. .Shkri-pázli m. eig. ber Knirfcbet; gem. ein »eracbflichet Spielmann, ein fchledjfer Wufiüant. (Shkripót, fhkripóta m. ba» Knirfchen, baê ©efititfd;e.
,S h k r i z , rn. ber 3'Pfel.
,S h k r o p i 1 n i k , Chkropilnjak m-ber 2BeihbrunnEeffeI. .Shkropilniza, flikropivniza f. ber Spritjfritg. .Slikropilo n. ber Sprengmebei. 4Shkropiti, im v. impf, fprifeen, fprengett, befprengen. .Shliroplénje «. baê ©prifcen, bie ©efprengung.
4Shl Apa, f. ber Sölpel.
4Shlátanje, n. baê Saflen, baê 25etafien. .Shlâtatî, am v. impf. fajlen, befaflen: fej fhlátam, panizli ne oflilátam, ich tafle roohl, roerbe aber burcb mein Safien nidjfê gewahr.
.Sblévàft, adj. geiferig, um ben ïOîuitb fdjâumenb. .Shléviti, im u. impf, fo (angfam reben, baß einem ber ©peichel über bie ßippen t;erab» fließt.
(S h m á r n i r. a, f. bie SEfîaiblume.
4Shnôfanje, flmofánje (f) n. baê ©dumpfen. .Shnol'Ati , Ain ober
Thnôfati, am v. impf, fcbnupfen. (Shnofávic , vza m. unb fhnofAvka f. ber ©d;nupfer, bie —inn.
,S'li ó ja, fliójka f. ber í>á|>cr, bet KußhälKr, bie Kufjfrâhe (Pica nu-ci fraga . Klei n.).
.Shok. ílióka m. einkaufe, eine jietn» lid;e ÎOïcnge : fliók ljudi, ein Raufen (baê beuffche ©chocf?) ßeute.
,S Ii ó 1 a, f. bie schule : vifóka fhóla, bie Ôod)fd;ule. .ShoIAr, rja m. Thó-lariza f. ber ©couler, bie —inn. .Shólarjev ober fhólarov ad. beä ©d;ülerí. ,Shólarfki adj. ©chüler..., ben ©Gütern gehörig, fie betreffenb ; fd)tilermäfjig. jShólen, Ina, ino adj. ©d)ul..., ber ©chulé. .Sholmófhter, tra m. ber ©cbulmeifler. .Sholmórh-trov adj. beê Sd>ulmei|lerâ. .Shól-fki adj. Schul..., bie Schuten be» trejfcnb.
.Shólenj, lnja m. ber Schuh-
,S h ó p a , v. . S h k ó p a.
,S h or tel, tla m. ber Kuchen.
4Shötor, fhotóra m. baê3elf. ,Sho-torénje n. baê Auffdjlagen ber 3elte, baê ßagerfchlagen, baê fiagern. Sho-torifhe n. baê ßager, bie ßager|tätfe. .Shotoriti, im v. impf. 3elfe auf» fchlagen, ßager fcfelagen, lagern.
.Slip A m p et (f) m. bie ©effftâtfe. .Shpámpeten, tna , tno adj. !8etf» flâfte..., jur 25ett|îâtte gehörig.
,S lip A ran je (f) n. baê Sparen. (Síipárati , am v. impf, fparen. .Slipáraven, vna, vno adj. fparfam. .Slipáraviz, vza m. ber fparfam ijt, ber Sparfame. (Shpáravnoft f. bie SparfamEeit.
,S h p é g e I (f) gla m. ber Spiegel.
,S h p é n , fbpéli (f) m. ber špecf. .Shpchár, rja m. ber Specffrdmer. .Slipehaft adj. fpecficht, fpecfartig. .Slipélinat adj. fpecfig.
(S h p é r a, fhpérovjia f. Kamen für bejlimmte Si>'ite beê Sachgenifleê.
,S h p í 1 a, f. eine lange höljerne Ka< bei.
tShp i sha (f) f. bie Speife. ,Shpi-slianje n. baê Speifen, baê Àbfpei» fen; bie (Sommuttion. .Shpishati, am v. impf, fpeifen, abfpeifen, ju effen geben ; commitnieiren.
.Shpiza. f. bie Spièe ; eine fpifcKie ©tauge; bie 3acfe: viliae s' tremi
585	,S h p
riipizaaü, ein» (Säbel mtf Drei 3a« tfcrt; fhpizo im.'un *a nohtam, id; habe einen ©pliffer (gem. ©peil) un« fet bem Fingernagel. .Shpizhaft ad). (piß, fpiijig. .Slipiz'henje n. baä ©pifjeit, baä ©pifcig=Wad;en. ,Shpi-zliiti, im v. pf fpifceit, fpifcig nia« dien.
,S h p ö g a t i, am v. impf. brattdjen, benüfeen. .Shpoganljiv adj. braud;= bar. .Slipoganljivol't f bie 35raucb-barfeif.
,S Ii p ö t (f) s. fbpöta, Hipöta m. ber ©poff, baä Ciefpoffe. .Slipotati, am v. impf, (kögar) fd)mäl;en (auäma= d)en, attägreiiten); — fe v. r. impf. (komur) fpoffen, »erfpoften, böbnen. .Slipotljiv adj. fpöffifdj. .Shpotlji-, viz, vza m. flipotljivka ober flipo-tarka f. ber ©pöffer, bie —inn. .Slipotljivolt f. bie ©pöfferei. ,Shpo-tovati, tüjein v. imp.f. (kögar)
fdjmdben, auäfd>etfen (gem. auägrci= nen, auämadjen).
,8 h p r a n j a, /. bie ©palte, bie gttge, bie föifce.
,8 Ii p r e k 1 j a , f. ein SBerigcug ber ©aebbeefer.
.Slitala, f. ber ©fall. .SlitAliza f. d. ein Heiner ©tall.
.S.litazün, m. ber ßaben, baS Sauf« mannägeroölb. .Shtazunär , rja m. ein iiaufmann, ber ein Wetvolb bat-
S Ii t e n g e , f. pl. bie ©fiege.
,S Ii t e j e n j e , flitenje n. baä 3df>rett, bie 3d{>tung.
,8 h t e p i Ii, m. ber ©dböpf&rünnen.
.Sliterk, m. ber ©foreb (Ciconia). .Shterkov ad), beä ©forebeä.
,S Ii t. e r k a , v. ,S h t i r k a.
,S Ii t e r kn i t i, nem v. p f. n. p. gläsliik vina, ein @faä ¡Bein attä> trinEen.
,S h t e r 1 i n i z , nza m. ber 3etf!g (Linaria viridis).
.Shtertal, m. ber »terfe Xt;eif, baä SSierfet. .Shtertak (*) m. baä ©eibet. .Shterti adj. »ierfe. .Shtertin, gem. fhtertinjak (enfflanben aus flitiri fto pintnjak), ber ©fartin b. i. baä3<bn* eimerfag. .Shtertinfki adj. ©tartin..., auf ben ©tartin paffenb, jum ©far* tili gel;örig: flitertinfki ohrozlii, ©tarünretfe. .Shtertiz m. baä 93ier= fei: fiiterltB vina, ein Steffel ÜBein.
.Sht	586
.Shtertiza f. »lertdgtgeS 5Be$feIfIeber. .Shtertnik (*) m. ber Wonat April. ,Shtertlej r„. baž SSierfel, ber »ierfe Sbeii: vlak pol fhtertlej vure, jebe
baibe SSierfeljrunbe.
LShtčrz (eig. ifliterz, »on ifkati, metrites im Alfflaroifcbeit unb bei ben ©lomenen in Ungarn nocb gegenn>dr= fig »forbern, bitten, fud>en', petere, quaerere« bebeufef) m. ber ¡Beffler, ein fel;r gebrecbiid)cr miibfeliger SBett' Ier, alter' Wantt.
.Shtcti, flitejem, flitel v. impf. jdbten ; (95iicber) lefen. .Shtetva J. bie 3&{>lung. .Slitevilen, Ina, lno adj. jabibar; jur 3dbtttng gebbrig. .Shtevilo n. bie 3af;l: mnoshiviio flitevilo, bie ©erwielfalfigungSsabl; edinje, dvojftno , mnoslino flitevilo, bie einfatbe, jroeifacbe, vielfad;e 3a(;l.
,S k t i b r a , f. bie ©feuer : glavna flitibra, bie Sopffieuer. (Slitibrirk, flitiberfk adj. ©feuer..., bie ©feuer befreffenb.
.Shtimanje, n. bie Acbfung, bie iJocbfcbafeung, bie ©djafeung: flu i-manje vfili dobrili ljudi, bie Ad)= fung aller gufen Wenfdjen. .Sliti-manljiv adj. feb'dfibar. .Shtimanlji-vort f. bie ©d?d(5barfeif. .Slitima-n6ft / bie Jbocbad)tung. .Shtimati, am v. impf. meincn i debfen, fd)d|en, bod)ad)fen, bod;fcba(jeu: ozlie fhtima-jo, de ni prav, bet JOafer mcint, bag ef nid;t red^f ; pridniga zlilo-veka vfaki Thtiina, einen fleigigen 5)ienfd)en ad>fet 3eberntann. ,Shti-moritnik m. ber <J)rablbanS.
.Slitiri, num. »ter. .Shtiridanfki, flitirdneven , vna , vno adj. »¡erfd= gig. (Slitiridefet num. vierjig. (3n j?t. beigf inerjig fhtired'i, bef= fee fhtirredi, »on fliliri redi, »ier Dteibeit, bie 9!eibe ju jebn geredjnef, mie im Seuffdjen » i e r j i g, glei<b= fam »ier 3uge.) .Shtiridefetdanflu adj. »ierjigtdgig. ,Sfatiridefetleten,
• tna, tno adj. »ierjigjabtig. .Shtiri-defeti adj. »ierjiglle. .Shtiiidefet-krat num. »ierjig Wat. ' .Shtiriglav adj. »ierfopfi'g. .Sbtiriliolefep, Vna, fno adj. »ierrdberig. tSbtirikrat num. »ier Wat. 1 Shtirikraten, tna, tno adj, »iermatig. .Sktirileten,
tna, tno adj. »ierjcií;rig. .Shtirilé-tiz, tza m. ein »ierjáfjriger Wenfcfe. .Sluirilétnoft f. bie 33ierjcií;r¡gfeif. .Shtirinájlt num. wierjef)n. .SÍiliri-nájfti adj. »íerjc^nfe. .Shtirinájft-krat num. »ierjeím SUlaí. .Shtiri-nájfluza f. bie aStecsepu, ber SSter= jefjner. .Shtirinóg, fhtirinogát, Thti-rinósben, shna, slino adj. »ierfüfjig (quadrupes). .Shtirirobát adj. »ier= fantig. ,Slitiriftó num. »ierí;unbert. .Shtiriftóten, tna, tno adj. »ieríjuns bertfte. .Shtirisób, fhtirisobát adj. »ierjahnig, »ierjacfig. .Shtirivogiat adj. »ieretfíg. ,Shtirivoglovina ,/'. baS S3ierecf. .Shtirka f. bie 3af;í SSier, ber SJierer; »ieibfátteriger £(ee. .Shtirójni adj. »¡erfad?. .Sktirzhik,. zkka m. ber SBieríing b. i. eineé »oit »ier ju g(eicf;er 3eit »ott berfel=
- ben Wutter geboriteit £¡itberii.
,S h t i r n a (f) f. ber 2Ba|ferbeí)áIíer, ber 23runnen, bie 3iffecrte.
.Shtiper, v. .Stiper.
.Shtór, 2. fhtóra, fhtorá, fhtoró-va m. ber í?(ofe, ber Slumpen. ,Shtó-raft adj. i»ie eitt Jttofc, tólpifd); un= empfmbítdj, tjarí.
(Shtorbuláft, adj. grob, inhuman, roí;. .Shtorbuláftvo n. bie ©rob: f)e!t, bie 3íoI;í)eit.
.Shtórija, flítórja f. eine 2lrf 3ü)ad; an ©agen ober ©<£iffen; ber ¡Kegem fcbirui.
.Slitórka, fhtórklja f. eitie unge= fd;icfte -Beibéperfon (fhtórka beíjjt and) ber ©torcb, ciconi«). ,Shtor-kljáti, ám v. impf. flolpern, unges fd;icf£ gel;en. .Shtórkljesh rn. eilte utigefcfeicfte Waitnépetfon.
.Shtoróvka, fhtoróvkiza f (riñe ','lrt ©djroamme) ber Sfocffcbroatnm ; ber ©fojfifd) (Gadus Morhua).
.Slitráfa (f) f. bie ©trafe. ,Shtrá-fati , ara v. pf. (kógar) flrafen, be= flrafen. .Sbtráfcn, fna, fno ¿idj. flrafbar. .Shtrafljiv adj. flráflidj. .Shtrafljivoft /. bie ©ír<Sflid>feií. .ShtrAfnoft/'. bieSfrafbarEeit. .Shtra-fováti, fújeni v. impf. ju flrafen pfíegen.
,S h t r ó m, m. ber ©traí;í.
(S h t r é n a ,f. ber ©tráí;u, bie ©frcíi;ne.
[Sktríglai riitriglavíza f ber í>f)r= nntcm (Forfícula auricularia. L.J.
(Shtrit, adv. v. (Slitriz.
,S h t r í t, m. (nacb S> a t m a t i n) ber ©íreif; ber ffietíeifer. (Shtritanje n. baé istreifen; baé SBeffeifern, ber SBetteifer. .Shtrítati fe, am fe v. r. impf. fireiíen; etroaé in bie SSetfe tíjun, roeffeifern : pójdiva fe fhtritat, ktéra bó prej ógon poshéla, roeff* eifern roir (jroei), roeldje (»on uñé beiben) fcüíjer baé 2lcferbeet abmafjen (mit ber ©idjeí abfdjneiben) wirb.
,S h t r i t i v, m. ein Ijófjerneé «úlf3--inftrument jum |@aritabn)inben.
.Shtríz, adv. neben an ber ©eife, unb jroar in geraber Sinie nebenein= anber, mit ber gronte »ormárté: fhtriz moshá, neben bem Wanne, unb jroar in geraber Sitúe, mit ber gronte »orroarté; bifha fhtriz hifhe, ein #aué in geraber|J9íi(htimg neben bem anbern.
,S b t r ú z , m. ber 33oget ©traug (Struthio camelusj.
,S h t ú 1 a, f. bie ©piée. .Shtúlaft adj. fpifeig. .Shtúliza f. d. baá ©piftcben.
h túpa, f. iiberhaitpt eftoas lj)uí»e= rijtrfeé; ba'í;er 'baá ©eroütj; bad^)uí= »er (auá ber '.'Ipofíjcfe); fhtúpa sa lafé, ber £aarpuber. ,Shtúpati, am v. impf. mit ettoaá ^ulucrifirten be= flreuen, roitrjen tt. bgl.
Shúba,/. ber ^etj.
'S h ú j a t i, am v. impf . abntergeín.
'Shújza, f. bie ©cbráge v 95. I" fhújzo, fcferág, in fd;ráger Diicbtung.
,Shúliti, im v. impf. í;e(5en:pl'a fo ná me fhúlili, fíe l;aben ben fiunb nacb ntir geí;eíjf.
(S íi ú m , m. baé ©eraufcb; ber íírebés fang (roenn ttamfid) im grüi;linge sur 9íaüté5eit bie íírebfen an bie feicbfetlen
~©teUett ber 93ád>e oberfteinereti^gfiige fommen, unb man mit einem ©p«nn= iidjte im 23affer, um baéfelbe nicbt 5u trüben, flrommaufroarté gefet, ttitb biefetben abfaugt) j. 95. vzhéra fino na fhúm hodili, gefiern roaren »ir íírebfen fangen.
,S h ú m a, f baé Sicficbt, baé ©e= firtippe.
.Shaménje, n. baé Raufcben (beé SBafferé, ber. 951atter). .Shuméti, iin v. impf. raufífyen, faufen. .Slium-ljáti, ám v. impf fanft rauftfceu,
fäufetit. Slnimöt, fhomöta m. &a§ ©eräufd) , ba« Kauften. .Shumo-t ;inje n. ba« ©aufen, ba« 9taitfd;en. .Shumotati, am ober rhuinozhem, fliumözhem , fhumotäl v. impf. Taufchen, faufen. .Shumotljanje n. ba« ©äufeln. .Sliumotljäti, am v. impf, faufein. .Shumotljiv arf/'.ttnb fliumotljivo adv. fättfelnb, mit fanf= fern, fcbwacben ©eräufcbe.
.Shüntati, am v. impf, (liögar) ^efeen, anreisen. .Shüntaviz, vza m. btt- Anhefcer, ber Anreißer.
,Slnirk, m. eine ©atfuitg fchwarjer ©ritten, bic gelbgritle.
.Shiirtoviz, vza m. ber bei einem 0ajmai)fe ober einer -öochjeit am genfter paff, um .feine 9ieugierbe 51t beliebigen ober 5U fcbinarojen.
.Shüfhki, m. pl. ba« fcblecbfere, beim AnSwiitben wegfaflettbe ©efreibe.
.Shüfblek, m. ber Waufcbter.
,Sh vedra, f. ber Srummfuß, ein Erummfüßiger TOeufch. .Shvedraft ober rhvcdraft adj. Erummfüßtg.
,S h v e 1 z h i z a, f. ba« SRettnaug (Pe-tromyzon ßuviatilis. L i"n n.J.
(Slivigati, am v. impf, ttnb fhvig-niti, nem v. pf. mit ber größten ©chnetligEeif, wie ber SSIife, ftcb im' uitb l;it jiel;en; (kogar) peitfchcn: kot martinzliik oko) flivigati, wie eine (šibecbfe fcbnetl Ijin uiib wiebet fet)n; plamen fhviga, bie glamme flacferf; pogum mu is ozlii fliviga, ber Sluti; leuchtet tl;m au« ben Augen heran«.
,Sh z Ii ü j k a, fi ba« ©d;iff, ein große«
glußfcbiff. .Shzhapin, m. ein elenber Serl. ,S h z Ii e m e t i, v. ,Shzhimeti unter
,S h /. h i in e n j e. ,S hzhe n e, ta n. ein junger , elenber •Öunb.
.Sluhcrenla , f. (eine Pflanze) meviianifcbe« Sraubenlraut (Cheno-podium ambrosioides. Linn.), ß h 7, h e t, f. bie SSiirfte. .Shzhetina f. bie SSot'fle. .Shzhetinaft adj. bor= "(lig; borjlidjt. .Slizhetiti, im v. impf, bttrflcn. ,S Ii z h e v ä t i[, am v. impf, bie £>unbe hefcen.
Shzhimenje, fhzhiraänje n. ba« SBunbbreitneit, ba« ¡Stimmen. ,Shzhi-meti , im, fhzliimel ober fhzhimati, am , äl v. impf, wunbbrenncit, Erimmeit, breitfelit.
(S Ii 7, h i n k o v i z , flizliinkovka , viele
.Sbinkoviz, fhiiikovka. (Shzh ipanj e, n. ba« Kneipen, ba« 3roicfen. .Shzhipati, pljem v. impf. Ineipett, swiefett, Fneifen. ,S h z h i p e k, v. ,S Ii i p e k. ,Shzhira, /. in Überit. fo »ict al«
fekira , bie Hatte , ba« Seil. ,S Ii z Iii sIi e n j e, n. ba« friechenbe Oleniten. .Shzhislietl, im v. impf. irieebettb rennen. ,S h z h ü k a, f. ber Hedjf (ein gifch, F.sox Lucius. Linn.). .Shzliü-kin adj. be« J?ed)fe«: Äedjfeit . . ., »om Jöedjte. .Sh'zhükiza f. d. ein Heiner Hccbf, ba« £cd;fd;en.
s.
S', prp. mit; burdj, roentt e§ ba« Slittel, eine ffiirEuitg her»orsubringen,besetd)= net. Sßergleidje ,S'.
Sa, prp. roährenb, bei, unter ber 9fc-gierung; bei b. t.für; um, für (pro)-, ätt; hinter; hinter fieb her; nach b. i. hinter, roenn c§ eine Orbnung ober 9iei(;e bejeidmet; unter b. i. hinter; »or b. i. ob, wegen; über, nad>ein= anber: fküfi sa dne priti, bom sa raua prifbel, frad;fe oor ber S)dm= merttng ju Eommcn, ich werbe, fo lange cS nod) lag ifl, fommett; sa (olnza, sa jütra, sa vezbera, sa
zbala , sa mraka, sa liläda delati, fo lange nod; ©onnenfdjefn, grüh, Abenb," 3eif, Dämmerung, iiithle ifl, arbeiten; sa prednjih farjev Anafba in Kajfafha, unter ber überpriefler= fd;aff be« Ana« ttitb Saipha« ; sa röko vseti, bei ber Joaitb nehmen; sa tri krajzarje, um brei Sreujer; sapezb, sa klöp vrez Iii, hinter ben Ofen, hinter bie SSanE werfen; sa lafe, sa vrat, sa brado popafti, bei beit Aaaren, beim Äatfe, beim ®arfe patfen ; sa kofti fe tergati, sa füknjo fe vläzliiti, fich um bie itnod;en
bälgen , fleh nin ben 23eflfe befi Kocfeä }iepen; sa dveri poftaviti, fjinfec Bie Xl;ik flelleit; kogar sa fina vseti, ¡jemanben an KtnbeS <ztatt annehmen; ni sa nobeno rabo, er taugt ju nichts; sa ljübo imeti, sa slo vseti, lieb b^ben, für lieb nehmen, für übet nehmen, übet anrechnen ; mu ni mar sa-nj, ne mara sa-njega, er fragt nichts nach ihm; sa menoj hodi, gebe hinter mir l;er, folge mir nach; sa feboj vlezhti, hinter, jtcb ber stehen; sa menö, sä tabo, sa njim, mir, bir, ihm nad?; dalezh sa kom biti, weif unter 3emanb (geringeren Kan« geS) fepn; sa shejo omägvati, »or i&urjl febmaebten ; eden sa drügim , hintereinanber, nacheinander; dan sa dnevom prejde, ein Sag »ergeht nad; bem anbern; vos sa vosam, foldak sa Coldakom, ein ffiagen nach betn anbern, einSolbaf über bett anbern.
S a b ä j a t i, arn v. pf. »erjaubern, besaubern. Sabajatljiv adj. besau* berttb; leicht }u bejattbern. Sabajat-Ijivoft /. bie (šigenfcbaff, leicht ju bejaubern.
Sabavljanje, n. baS Sro&en. Sa-bavljäti, am v. i'npf. (komu) frofeen, Jpänbel ansetteln. Sabavljiv adj. ber gern £änbel attjeffelf. Sabavljivoft J*. bie (Sigenfcbaft, gerne .£>anbel an= jujettefn.
Sabel, bla-m. womit man bie Spei= fen fd;mal$f, gern. baS Vermacbidjf, baž Verweißad). .Sabeliti, im v. pf. eig. »erweißen; gem. (bie Speifen)
^ »ermachcit, fcbmalsen.
Saberneti, iin v. pf. gaheinSum= fen, ein Surren erregen, t»ie wenn man $. 55. einen Stein wirft, ober ein Vogel mit feinen giftigen »erurfadjt.
Sabers dati, am v. pf. einsäumen.
S ab iti, ijem v. pf. »erfebfagen, ein= fdjlagett 5. 53. einen Siaget in bie ©anb U. bgl.; v' glavo fi sabiti, fich bem (Sebäcbfniffe einprägen.
Sabiti, im v. pf. »ergeffett. Säblenje «. bie aSergeffenheif. Sabljiv ober sabljiv adj. vergeßlich- Sabljivoft f. bie Vergeßlichkeit.
Sablifkoväti fe, küjein fe u. r. impf, »on 3eit S« Seit aufblifcen. Sablifniti fe , nem fe v. r. pf. blifcen, ein ®fal blifcett.
Sablifhót!, Im v. pf. »rgldnjin aufleuchten.
Sablód, sablódik, dka m. unb ai-blódba f. bie Verirrung, ber gebt*. Sablóditi, im ober sablófti, blód/:m ■v. pf. ftch »erirren. Sablodljivoft f. bie 3rrtgfeit.
Sabobnéti, im v. pf. bumpf er« fönen.
Sabödik, dka m. ber Stich.
Saboléti, im ober sabolézhati, pm v. pf. einen plöfelicben Scbmerj »er« tirfachen, erfebtnersen.
Saböfti, ödem v. pf. hineinfielen, anfiedjen ; abfieeben, erflecben.
Sabrániti, im r. pf. »erwehren.
Sabréditi, im ober sabréfti, bré-dem v. pf. »om rechten ©ege ab« fontmen , ftch »erirren.
Sabrúfiti, im v. pf. »en'cbleifen b. i. bureb Schleifen »erberbe*.
Sabftónj, adv. umfonfi, unent« gelflich.
Sab ú hei, hla, hlo adj. aufgebunfen. Sabúhloft f. bie '•ilufgebünfenbeit. Sabúhniti, nein v. pf. aufbunfen.
Sád, sádej , sádi adv. hinten.
Sadáhniti, nein v. pf. (kogar) er« flicfen, ben 2lfhem benehmen.
Sadáviti, im v. pf. erwürgen. Sa-dávlenje «, bie (Srwürgung.
Satlégati, am v. pf. »erfebwenben, burdjiagen.
Sadéhniti, t. Sadáhniti.
Sádek, dka m. ber Se&tfolger; ber ^»inferfhetl.
Sadélanje, n. bie Verflopfung, bie Verbamtng. Sadélati, am v. pf. unb sailelävati , am ober sadelováti, lújein v. impf, »erarbeiten, »erflopfett, »erntacben, »erbauen. Sadelávanje ober sadelovánje n. baS Verarbeiten, baS Vermachen.
Sáden, sáclenj, dnja, dnje adj. hintere, festere.
S á d e r g a , f. bie Sdjlinge, bie ©tirg» fcblinge; bie -Diafcbe. Sadergniti, nem v. pj. mit einer ©ürgfcblinge erfliefen machen, erwürgen, erbroffeltt. Sadergováti, újem v. impf, würgen.
Saders, m. ber Älang, bie Schlinge. Sadersniti, nem v. pf. »erfntipfen, »erfchlingen b. t. einen foleben Änopf machen/ben man nicht leicht wieber öffne« faun.
SadcrsliÄnj«, «. ba6 Verhalten, ba6 ¡Befragen. Sadershati, sliim v. pf. aufhalfen, l;inbccn, jucücilpaltcu; vorenthalten; — Fe v. r. pf. fid;1 verhalten, aufführen, betragen. Sa-derskävanje n. ba8 3urücfhaften, ba« SBorenfhalten; baS ©erhalten, baS ¡Betragen. Sadershavati, am unb saderslioväti, sliujem v. impf. aufjubelten, ju hinbern, vorjuenf[;at= ten pflegen; — fe v. r. impf, ftd; betragen, ftch aufführen; ftd; aufju= hafttn pflegen. Sadershba f. bie Sßerhaitung, bie Sitte; baS ¡Berfwit» nifj. Sauers liljiv adj. (jinberlicb. Sadershljivoft f. bie ^inberltdjfeit-Saderslinoft f. baS ¡Bcmaitbfniß. Sadersbtvo n. bie Sitten, baS Sßer= halten.
Saderzhiti, im v. pf. verknüpfen, »etflängen b. i. eine folche Sd;(inge machen) bie man nicht leicht aufföfen fan it.
S a d e t i , denem , det v. pf. treffen , anjtoffen: s' vösom je sadel, er ift mit bem ¡Sagen angeftoffen, angefai;» ren; sadeti Ii, fid> anftrengen; do-fti fi je sadel, er hat ftd; vief ¡Stühe gegeben, er hat fich fel;r angeftrengt;
ka) lo mu le vTe sadeli, pa vender nizh ne rezhe, tpaS fte ifjm nur Af* IcS angethan haben, er fagt aber boeb 4 nid;t$. Sadevanje n. b'aS Steffen, bas häufige Anftoffen. Sadevati, am v. impf, oft treffen, anjufioffen pffe= gen (adhaerescere) : Tjiloli sadeva , er floßt immer an; buaö fo mu sa-devali, fte haben il;n arg behanbclt; jesik ie mu sadeva, feine 3unge floßt immer an, er fantt mit ber ¡Hebe nicht fort.
Sadgled (*) m. bie 9tücffld;f, bie ¡Berücfftdjtigung. Sadgledaten (*) tna, tno adj. beriicFftd;ftgenb. Sadgledovati, dujem v, impf. KÜ<f= ficht' nehmen, berücffichfigen.
S a d i, adv. hinten.
S ad i 1 k a n j e , n. baS SSertäfeln, bie SSertäfefung. Sadilkati, am v. pf. vertäfeln.
Sadniti, ijem v. pf. unb sadnivä-ti, äm v. impf, ben ¡Boben in ein gaß mad;en, verböbneit,
S ä d n i z a, /. ber Wintere, baä ©efäß. Sadnji adj. hintere, lefctere. Säd-
njizh adv. TefcfenS b. i. ja Gnbe, enblich, julefcf.
S a d o b i t i, im v. pf. erreid;en, er« fangen, erhalten : vfAki sbeli vezhno svelizhanje sadobiti, ein 3eber mitl bie emige Sefigfeit erlangen. Sado-bivati, am v. impf, ju erreichen pflegen, forfroährenb erhalten.
Sadojiti, im ober sadojiti , im v. pf. mit bem Säugen ju ©runbe richten.
Sadölsbek, slika m. baS©ergeben, baS 93crfd;u(ben. Sadolsben part. »erffhulbef. Sadolshiti, im v. pf. »erfd;iilben, »erbrechen: kaj fi sadol-shil, maS hafl bu »erfd;uibcf, »erbro= djeti; — fe v. r. pf. verfd;ulben, ftch verfiutbigen; fid; verfchufben, in Sdjul* benftanb geraden.
Sadofta, sadöfti adv. genug, hin» längfich. Sadöftakrat adv. oftmals genug. Sadöften , ftna, ftno adj. hinlänglich, genugfam. Sadoftitev, tvi j. bie ©enugthuung : sadoftitev sa greb, bie ©enugthuung für bie Sitnbe. Sadoftiti, im v. pf. befrie= bigeit; genugthun.
Sadoftänik, nka m. ber Kücf« ftanb. Sadoftati, ftanem v. pf. jitrücf bleiben, hinten bleiben; im 9lü«fftanb verbleiben.
Sadovolje, n. baä ®ergnügeit, bie ©enügfamEeit. Sadovoljen ljna, Ijno adj. jufrieben. Sadovoljezh part. befriebigenb. Sadovöljiti, im v. pf. befriebigen, jufrieben ftetlen. Sadovoljnoft f. bie 3ufriebenheit. Sadovoljftvo n. baä Säcrgnügen, bie 3ufriebenheit. Sadovc'iljlliina f. bie ©enugthuung: sadovöljfhine jema-nje, bie 9iad;e (?).
S a d p o e 1 e d a t i, am v. pf. unb saclpogledovati, düjein v. impf berücfftchfigen.
Sadrem, m. baS ©infd;iuiumern. Sadremanik , nka ober sadremaviz, vza m. sadremanka , sadremavka f. gent. bie Sdjtafmiifee b. i. eine fchtafrige ¡JJtanitS« ober ¡BetbSperfon. Sadremati, am ober mljem v. pf. einfchiunintern, verfchlummern.
S a d r e t i fe, (lerem fe v. r. pf. Überlauf auffchreieit.
Sadriftati, am v. pf. abführen, beit Stuhlgang »eriirjV.djen.
Sadftati, ftojhn v. impf. ttacfj-fleljen.
Sadufhati, attd) sailulliati, ain v. impf. uttb sadufhiti, im v. pf. er= flicfeit, erfltcFeri mad;en. Sadufhenje n. bie (ScfiicPung. Sadufhljiv adj. erflttfenb, crfitcfficf) j erfiicf&ar.
S a f o r 1 i t i, im v. pf aufjiufpcrt.
Sagasenje, n. bie SBerirrung. Sa-gasiti, im v. pf. ¡teb »erirren, »om recbten 'ffiege abfommen: v' pregrobe je sagasil, er i]t in ©iinben gera= f f > C H ; — Te v. r. pf. (per komu) (teb bet Semaitben »ermeffen, in Uit= gnabe geratf;en.
S a g a t e n , tna , tno adj. (¡evb. Sa-gatnoft f. bie jerbe.
Sagaten, part. »erftopft. Sagatiti, im v. pf unb sagatovati, tujem v. impf »erflopfen.
Sagernilo, «. bie -Sulic, bet' SSor= battg. Sagerniti, nem v. pf. ¡¡u-becfeit, veri;nHen, »erfcbutten.
Sage r z h e n j e, n. sagerzhva f. bie aSerFniipfung; bie (Sraitrgung , bie (Scbroffetung. Sagcrzhiti, 'im v. pf. »erfniipfen; etroutgen, erbroffetn.
Sagi h a, f ber (šinbug.
S a g 1 a d i t i, im v. pf erbungern, ■Smngerš jterben.
S a g 1 a d i t i, im v. pf. burdj ©iatten gieteb macben, bie Uncbenheifen f»115 roeg gtatten.
S a g 1 a v j e, n. (coll) baS .?>inferbaupt.
S a gledati, ara, and; saglediti, im obet sagledniti, nem v. pf. er= fcbauen, erbltcFen, erfeben; — fe v. r. pf ficb »erfcbauett.
S a glodati, ain obet saglojem v. pf verroefeen, bie ©cbarfe eineS fdjneibenben SBerFjeugeS »erberbeit; bie Uncbenijeiten eineS fejten KorperS l;inmeg me|iett, »erreiben.
S ag 1 o s da , f. bet Seif. Saglosde-iije n. bie SBerfeilung. Saglosditi, i m v. pf »erFeilett.
Sa gnati, saslienem v. pf. bitteilt feeiben (j. 93. beit Seii); — fe v. r. pf. lo6fhic$ett.
Sagnesditi, im obet sagnesditi, im v. pf. dnniflen, einnifien macben.
Sagnojiti, gem. sagnojiti, im v. pf. ben £>iinger »erbraucben b. i. burd) ben ©ebraucb bem a3orratbe jtacb erfcbopfeit.
S a g o j s d a , sagosda , saglosda , sagvosda f. ber Keii. Sagojsditi, im p. pf »erteifen.
S a g 611 i t i, im i., pf. ernnirgeu , erbroffefn.
S agorelhaft, adj. etroaš »on bet ©onne »erbrannt, fa^i.
Sagorje, sagorje n. ber ©rt, eine ©egenb, baS Žanb £>tnfer ben iSergen.
S a g o t o v i t i, im v. pf ( kogar ) »erftcbern, »ergeroiffern. Sagotovlenje n. bie SSerftcberttng.
Sagovarjanje, n. ba3 23ertf)eibU gen (mit ©orten); bas ©icb -- tSnt» fcbulbigen. Sagovarjati, am v. impf. (mit SBorfen) ju »ertbeibigen pflegen ; — fe v. r. impf. ficb entfcbulbigen, ftd) »ertheibigen. Sagovor, sago-vora m. bie Sert^eihigung (mit ffior= ten); gefoben, etmas' ni$t ntebr ju tbun; — fe v.r.pf. ftd) »ertbeibigen; fteb uerreben, fteb »erfprecben; ficb »er= abreben, fteb »erfd;mbren. Sagovor-ljiv adj. ju entfcbulbigen, einet ©nt» fdjulbiaung roertb, fafjig.
Sagrabiti, im v. pf. etne Janb, einen Cbjfel »otl nebmen.
S a grad a, sagraja /. bie a3erjau= nung , ber 3aun. Sagraditi, im v. pf. einen 3<»utt jte^en, »erjaunen.
S a greneti, im v. pf. bifter mer= ben, einen bittern 0efd;maef »on ficb geben.
S a g r e n i t i, nem v. pf. »er^itlleit, »erbeefen.
Sagrefhenje, n. bie 5Berfunbigung. Sagrefhiti fe, im fe v. r. pf. ftd; »erfunbigen.
S a g r i n j a t i, am v. impf »ertjutlen.
Sagrometi, im v. pf. erbonnerit.
Sagvifhanje (f) n. bie SDergemiffe* rung. Sagvifhati, am v. pf (kogar) »erftcbern, »ergemiffern.
Sahajanje, n. baš Unterge(;en (bet <2onne). Sahajati, am v. impf. (»on ber ©ontte) unfergebett.
S a h i t i t i, im v. pf. »ermerfen.
Sa k lopniti fe , nem fe v. r. pf fteb verfcbnappen.
S a k o d, ciucb sahod m. ber Unter» gang, ber SRiebergang, ber 2Sefl. S&hoden, aucb sahoden, dna, dno adj. ©ejl..., ©onnenuntergang ..., mejtlid). Salioditi, gem. Šah6diti, im v. pf (»on ber ©onne) unter=
geben; Sic 3eif bnnh Umwege, burch fd)lecbte Söerroenbitng verlieren: she fpet je leto sahödil, fdjon wieber hat er ein 3af;r verloren. Sähodnik ober sähodnik m. ber ©efiwinb, ber 2lbenbwinb.
Sahomotänje, n. baä Sßerwirren, baS 2Sirrmad>eii. Sahomotäti , äin v. impf, verwirren, wirr machen; — fe v. r. pj. fich verwicfeln, fich verwirren.
Salii»umcnje, n. bie (Srbraufung. Salirumeti, im v. pf. erbraufen.
Sahudizhoväti, am ober saliu-dizhijem v. pf. ein Wal fluchen; verwünfd;en, jum Seufc! witnfchen.
Sa Ii vAla, f. ber 35attf. Sahvälen, Ina, Ino adj. ®anf .. ., beS ®ait= EeS, banfbar: sahvalna pefem, baS X)anflieb. Salivaleslien, slina, shno ad], banfbar. Sahvaleshnoft, sa-hvalnoft f. bie £>anfbarfeii. Sahvä-üti, im V. pf. banfen ; — fe u r. pf. (ich bebaufeit. Sahvalflmja f. bie Äanffagung.
S a i g r a t i, am v. pf. »erfpielen, burch ba$ Spiel verlieren.
Saiine, saimona n. (in ber Sprad)» lel;re) baä gürwort.
S a i ft i n o , adv. wirflich , in ber
shaf.
Sa i t i, v. S ä j t i.
S a j ä j z h 11 i z e, f. pl. ber ©ierftoef.
SajAvkati, am ober sajavzhein v. pf. aufjammern, eine ffiehflag r er» heben.
Sajedno, adv. jugleid), in ©inem.
S a j e in a t i, am ober mljem v. impf. fdjöpfen , jn fth&pfen pflegen: vodo s' refhetom sajemati, baS 35anaiben= faß füllen, gem. leeres Stroh brefchen.
Sajefti, sajedem ober sajein v. pf. vereffen, auf ©fjwaaren verwenben, bafür ausgeben.
Sajesiti, gem. sajesiti, im x>. pf »erbämmen.
S a j e t i, säjmem , sajel , sajet v. pf. fchöpfen: korz vöde mi säjmi, fd)ö= pfe mir einen Irunf (Stinfgefäfj) ffiaffer.
Säii, f. pl. baS Jöinfergefreibe.
Sajidik, dka m. bie SSerirrung. Sajidiü, dza m. ber SBerirrte.
S a j i m a t i, v. Sajemati.
S a j i t i , v. S a j t i.
Sajiz, jza m. ber £>afe: na'to fe tolilio ümi, kakor sajiz na hoben, er ift in biefem gache ein gan} unerfahrner Weitfcb ; ima töliko mifel, kolikor sajiz germov, er hat jeben Elugenblicf einen anbent öebanfen, ein anbereS Sßorhaben. Siijka f. bie •giäftnn.
S a j n ka , f. bie (Schlinge. Säjnkiza f. d. baS Schlingchen.
Sajsa, f. eine an 93ad;en tinb Heine* ren glüfjett Eünfllidj angelegte 33er= bämmuitg, in ber bie Wiiller baS Süaffer fammeln, um burch längere 3e>t mahlen ju Ebnnen.
Säjterk, m. baS gruhftücf. Saj-terkanje n. ba« gl'üf)filiefen. Saj-terkati, am ober sajterkvati , am unb sajterkoväti , küjein v. impf. frühfhiefen.
S a j t i, sajdcm v. pf. irre gehen, in bie 3rre geratf>en,' von beiti regten SBege abfomnien, fich »erirren.
Säjtra, sajtro adv. Worgen früh-Sajtrinfhi adj. morgig b. i. Wor= gen früh-
S a j z h e, sajzheta n. ba§ JpäScben (oi;ne Unferfchieb beS ©efdjlecbteS). Sajzbik, zlika m. d. baS ÖäSchen (Wänncben). Sajzhinja, sajzliiza/. bie •Öäfinn. Säjzhjek m. ber i>afett= fotl;. Säjzhji ad]. i>afeit..., von ipafen.
Sakäditi, gem. sakaditi, im v. pf. verrauchen, ben aSorrati» burdi Sianchen erfeböpfen; mit Siauch voll tnad^eit, anräud;ern. Sakajanje n. baS Verrauchen; baS Anrauchen. Sakajati, am v. impf, ju verrau= eben, anjutäud;ern pflegen.
S a k a j, adv. warum. Sakäjk (*) m. ber ©runb, bie Urfad;e: bres vfiga sakaj , bres vfiga sakajka, ol;ne allen örunb, ohne Urfache.
Sakaran, pari, filtmpf. Saliarati, am v. pf. jlumpf machen, bie Schär--fc nehmen-
S a k e r k 11 i t i , nem v, pf. ver^ härten.
Sakernel, sakernela, nelo adj. fchwarsgallig.
S^akerniti fe, im fe v.r. pf. (von ber cconite) untergehen.
Sakerpati, am v. pf. verliefen, auSjiicfeu.
SakerahátJ, zhim v. pf. juraffetn,
jufaüen (von S{>ücen). Sakéfnenje, n. bie Verjbgerung. Sakéfniti, nein v. pf. yerjügern, »erfpáten. Sáklad, m. ber ©cínife. Saklánje, n. bie ©chtadjfung. Sa-kláti, kúlom xj. pf. fdjíadjten, at>= flechen.
Saklázhiti, v. S a 11 A z h i t i. S a k 1 é n i t i, ñera v. pf. yerfd;)[iejsen,
jufperren, sufdjíiefjen. Saklép, m. unb saklépa f. baé ffle= fperr. Saklépanje n. baS 2SerfcbIiefien. Saklépati, am ober pljem v. impf.
ju »erfchíiegen pflegen. Saklínik, nka m. ber 3tt>tcFcí. S a k na fl á t i, ám xj. impf. jufnópfen. Saknaflávati, am unb saknaflováti, lújem v. impf mit 3"fnopfen be= fcháftiget fetjn. Sakólenje, v. Saklánje. S a k o 1 z h , ber ©eier, ber í>úí;ner= aeier (Vultur albicans. L i n n. , Falco aeruginosus. L i n n.). Sákon, a. saltona, sakóna m. (eig.
unb nocí) bei alien ©íatycn) baS @e= . fefe; (bei un« ©toroenen nur) bie (Síje. Sákoniz , n/.a m. ber (Sfeemann ober ba« ©heroeib, bie (ffeeíjalfte. Sako-nodáj , dAja m. ber ©efefegeber. Sákonfki adj. e&éticfe. SAkonftvo n. ber (SOeflanb. Sákonzi m. pl. bie Gí;e(eute.
Sakonjáriti, iin xj. pf. burcí) SPferbefjanbet auf nidjf« Eomtiiett, yer* Iteren: velíko fi je pergofpodáril, pa vfe salionjáril , er fíat ftd> yieí ermirfbfcbaftet, aber ai« <J)ferbej>ánb= ^ Ier aíle« yertoren.
Sakopáti, ám v. pf. unb sako-pAvati, am ober sakopováti, pújein v. impf. vergraben, verfd>arren. Sakoréniti, gem. sakoreniti, im xj. pf. einrourjeín machen; — fe u, r. pf. einmttrjeln, ffiurjel faffen. S a k o fi t r anj e , n. bie Verjinnung.
Sakofítrati, am v. pf. verjinnen. Sakótik, tka m. unb sakótje n. ber
©d)Iupfn>infcf. S a k o v á t i, kújem v. pf yerfcbmieben. Sakramént, m. baS ©aframent. S a k r i k n i t i, nein v. pf aufjaud)jen. S a k r í t i, íjem i>. pf. unb sakrivati, am v. impf. yerbergett, verfjütlen.
bemínfeín : njegóve »mote sakrira , er bemántett jeine (eine« britten) gebler. Sakrízkati, gem. sakrizháti, zhim ^ v. pf. auffchreien. Sakróshiti, ira v. pf jurúnben. S a k u p z h o v á t i, ám ober zhújem v. pf. bttrch ben íianbeí ba« 6rr»or= bene yeríieren : kar je perkmétval, je fpét sakupzhovál , toa« er al« 23auer eriinrthfcfeaftet, hat er burch ben í>anbet yerloren. S a k ú r i t i, im v. pf. einheijen, auf= heijen.
SAI, adj. húbfch, netf: sala dékliza,
ein húbfche«, fcbmucfe« TOágbíein. S a 1 á g a n j e , n. baS SBeríegen , ba« SBerpfánben. Salágati, am v. impf. yeríegen, yerpfánben. S a 1 A j a t i, am v. pf. betlen, ein betlen. '
SalAsiti, im r. pf. fjittfer eft»a5 fomnteit; ^infer efroaá gefeen; (yon ber ©otttte) hinfer bie 33erge gehett. Salega, y. bie SBrut: gAdja salega,
bie Sftatternbruf. Salépiti, im unb salépniti , nem xj. pf. erfticfen: zhad bi me fkóro salépnil, ber Sampf f;atte mich beU naí;e erflicft, fjáttc mir beittahe ben 2lfhem benommen. Saléfti, lésem v. pf. (kógar) bin= fer eftoa« fommeit, au«finbig machen. Salesávanje n. ba« 9tad>fteuen. Sales Avali, ara ober salesováti, sújem tf. impf (liógar al komu) nach= fletlen. SalesvAviz, vza m. ttnb salesvAvka f. ber Stachfieder, bie •—inn.
S a 1 e s h A n , saleshén xj. pf. yeríegen, abgeíegen, bttrch 'ju tange« Ciégett yerborben. SaleshAti, shira v. pf. liegen bíeiben; — fe v. r. pf. fich yerliegen, bttrd) ba« fiiegen yerberbett. Salésbnoft f. bie 95erlegenheit. Saletávaft, adj. unachffam, unge® fdjicft, ber nberatt anrennt, gem. fd)ttf= feíttb. Salétel, saletéla m. ein Un= gefdtiifter, ber úberatt anrennt. Sa-letéti , ira xj. pf. anrennen ; (yott ©peifen) in ben uttrechfeu ©chlunb , in bie Suftróhre geraífeen: v'mti je salétel, er i|i auf niid) angerettnf; drobtinza mu je saletéla, ein ÍBro«5 cheit ifl ihnt in bie Cttffrbhre gerafhen. Saletovatí, tújem \>. impf. anju«
renneit pflegen: v'in.'.jo praviio fe saletùje, er gcf;t mir inê ©ebege, er »erirrf ficb imtner in tnein 9îed;f.
Salijanje, salivanje n. baê SSer« giejjen. Salijati, salivati, am v. i'npf. imb saliti, ijem v. pf. »er= giejién.
S a 1 j ù b i t i fe, im fe v. r. pf. ftcf> »eriiebeit. Saljubljèn part, »crliebt : saljubljèn lift, bec Ciebeêbrief. Sa-ljubljenik, nlia m. saljiibljenka m. ber ober bie SSerliebfe. Saljiiblje-noft f, bie S3erlicbfi;eit.
SAlog, saloga m. baê ^Pfanb. Sa-Jôga f. bie aScrpfanbung ; ber SBor= rafb^ bai ©îerïblait im SSucbe. Sa-loshaj m. bel- SSiffen. Salôsliba f. ber SGerlag. Saloshiti, im v. pf. »erlegen; »erpfdnben-
Salùfhiti, im v.pf. raufcben, roenn ber 9legen auf frifcbgebaute 3'elber fcitlf.
Salùzbanje, saluzliânje n. bie SSerroerfiïng. Salùzhati, saluzhAti, salùzhiti, im r. pf. »erroerfen- Sa-lùzbljiv adj. »ermerfltcb. Salùzhlji-voft f bie SSerioerfltcbîeif.
SamAkati, am ober samAzhem v. imp.f. cinroeidjen, feuct»t ober najj macben, begtejjen.
SamAknenje, n. baê ©rfîautten. SamAkniti, nem v. pf. enfjiicfen.
S a m A n j g a t i, am v. pf. mit etnem i>e6el efwaê beroegen.
SamArovati, mArijem ober saina-rovati, rùjem v. impj. »ernaebÎâffï» gen, ju ©runbe gebeit Iaffett, »er= mabrfofen.
SamAfhiti, gem. samafliiti, im v. pf. unb samafhovàti, fhùjem v. impf. »erflopfen-
Samàsaniz, nza m. ber fdjmufctg, »oll ©djmiere ifi. Samàsati, shem v. pf. »erfcbmteren, jufdjniieren ; be= fcbmtifcett, befdjtnteren. SainAsba f. btc ©cbtniere, loontit man jttfcbmierf.
S Ame cl ,f. £(eien unb anbereê grobeê 9ïïebl juin Vermacben (SBurjen) beê ©diroeinefuiferê.
Samedi ti, im v. pf. cig. mit JÔo= nig rourjen, »erfiifjen ; gem. uermad^n.
Samèkniti, nem v. pf. »on unten binroeg rucfen.
Saméniti, im v. pf. cintaufcben, einiéfen. SamenjAven, vna, vno
adj. Ginïbfunge ... ; samenjávna bánka, ber (Sinlôfungêfc&ein. S A m e r a, f. baê Uebelnel;men, ber SSerbruji; bie Ungnabe, bie 23er« meffung.
Samérdanje, n. bie SSerjerrttng be8 SOÏuubeê. Samèrdati, am v.pf. ben ®lunb, bie 9ïafe »erjteben, »erjerren. Samcri.ti, im v. pf. jïbet nebtnen, »erbenEen : ne samérim mu , id; »er= bettEe eê ibm nidpí; tó mu samérim, baê nebme td) ijjm fur ûbcl auf; — fe v' r' pj* auè ber ©unfl Eommen, ficb »ermeffen ; sdàj fe mi je pazh lindo saméril, jefct l;at er fid> roo(;l fel;r »ermeffen. Samérkati, am ober samerkáti, ám (*) v. pf. ermerlen ; bemerfen. Samerkljiv adj. aufmerïfam. Sa-merkljivoft f. bie Slufmertfamieif. Samerljiv, adj. ber leid;t iibel nimmt.
Samersiti, im t>. pf. »erbriefjen. Samersljiv adj. abgefdjmacff. Sa-mersljivoft f. bie 21bgefd)macffbeit. S a in c r s n i t i, nem v. pf. sufrieren. S a m é í i t i , im v. pf. abïnefen,
burcbEneten. Samèsditi, im f. pf. »ertobnen.
Samesdnik m. ber SBerïobuer. S a m e s h ik , slilia m. ber '■ilugenblicf. Samesbiti, im v. pf. jublinjen: ka-clar sameshi, menn er bie Augen Sufbuf.
Samétanje, sametAnje n. bie S5er= roerfung. Sametáti, Ain ober samè-zbem v.pf. »ermerfen. Sainetávanje n. baê aSemerfen ; baê SSeracbten. Sametávati, am v. i'npf. yerioer» fen; oeracbfen. Sametljiv, samét-zhen , zlina, zhno adj. »ert»erfiid;, »ermerfenb. Sametljivoft, samét-zhnoft f. bie SSerroerflid^Eeif. S a in í k à t i, samizhem v. pj. anfeib5
ten, anioanbeln. S a m i f 1 i t i fe , im fe v. r. pf. tn tiefeè SïacbbenEen »erftnEen, ficb oer= tiefen. Samifhljenje , samisliljénje n. bie aSerftefung. Samifhljen ober samifhljén part, in ©ebanEen «er= fieff. Samifliljenoft, samifhljénoft f. bie Verfieffbeif. Samlàditi fe , gem. samladiti fe , im fe v. r. pf. '(»oit SSuuben) ftcb fcbliejjett, »ernàrbett..
Samolknenje, n. bic (Srflummung, bie ^aufe. Samolkniti, nein v. pf. crfluntmcn, »erfhtmmen.
Samolkovlinje, n. baSSchindlern Saraolkoväti, kujem v. impf, fci;Iud;= Jen. _
S a m o 1 z h a n j e , samolzbänje n. bie SBerfdjweigung. Samolzhati, gem. samolzbäti , zhim v. pf. »erfcbwei= gen : nobene ne samolzlii, et' bleibt feine Antwort fd;ulbig. Samolzliljiv adj. »erfcbwiegen. Samolzhljivoft f. bie Sßerfcbwicgenbeit.
S a m o r a t i, am , al, an v. pf. nö= tl;igen ,bcmüffigen.
Samöriz, rza m. samöriza, sa-morka f. ber Woi)f , bie —inn. Sa-morjan m. ber 9iorbwinb. Samorje n. (coli) ber Ort, bie ßänber «ber bem SDfcere. Samörfki ad), jenfeits beS SKeereä gelegen; Wöhren..., mobrifcb-
Samosben, slina, slino adj. mäch» tig, »crmögenb, im Sfanbe, »ermöglich. Sainöshnoft f. bie ®Md;tigfeit, bie SScrmöglid;feit.
Sam 6 z Iii, samorem , samögel v. pf. im Sfanbe fepn, »ermögen.
S a m 6 7. b i t i, im v. pf. einweihen, naß ober feucht machen.
Samräzhenje, n. bie SSerbunfe» lltlig. Samräzbiti, im v. pf. »er--bitnfeln, »erbüflern; — fe v. r. pf. biiflcr, bunfel werben.
Samuda, f. baS SSerfäumniß. Sa-mudenje n. bic SBerfäumung. Sa-müditi , gem. samuditi, im v. pf. »erfctumen , »erabfäumen: kar dnef samndim , bom jutri perliitel, was ich heute »erfdume, werbe ich morgen einbringen. Samudljiv adj. ber leicht etwas »erabfdumt. Samudväje adv. mit SSerfäumniß: take fi nözhemo zbaf samudväje nakopavati, ein fol= d>cS Sdncffal wollen wir uns burch 5Berfdumung ber 3eit nid;f jusiehen. Samudvati ober samujoväti, äin v. impf äu »erfdumen pflegen, »ernach« (affigen.
S a n a p r e j, auch sa naprej adv. fünfttghin, in 3ufunff.
Sanäfbanje, n. baS äu»erftd;fltd>e (Srwarfen ber .£>üffc, beS 23eiflaitbcS; baS ©chouen, bie Sd;omutg. Sanä-fhati, am ober sanafhoväti, fhüjem
V. impf, (kiinü) fchonen, 9?acbfid;f haben; — fe v r. impf, jtch »erlaf= fen, mit _3u»erficht Jg»üffe erwarten. Sanafhaviz , vza m. ber etwas mit 3u»erftcbf erwartet; ber Schonung, SRachfidjt hat. Sanäfhen, flina, fbno ober sanafbljiv adj. nachfiditig; ju: »erldffig , »«läßlich ; »ermeffentlicb. Sanafhljivoft, sanäfbnoft f. bie JiachftchfigEeif; bie 3u»erldffigfeit; bie SSermeffenflidjfeit.
Sanemäriti, im v. pf. unb sane-märvati, am v. pf. gering achten, »ernachlaffigen, »erwahrlofen.
Sanefenje, n. bie 9iachftchf, bie Schonung. Sanefti, fem V. pf. (ko-mü) fchonen, nad;fehen, 9iachficht haben; — fe v. r. pf. (na kaj) fith »erlaffen, jutferfichflich erwarten.
Sanikaren, rna , rno adj. nad)(df= fig, wüfl, iieberlich- Sanikarnik m. ber ©üfHing, ber XaugenichtS. Sani-karnoft f. bie ßieberlicbfeit.
S a n i k a t i, am v. pf. »erneinen : sa-niliati rezb, beit 23efi& einer Sache »erläugnen.
S[a n i z b a t i, am ober sanizliiti, im v. pf. »ernidjten, »ertilgen, ju nichts machen. Sanizbävanje «. baS S3er= nichten; baS ©erachten. Sanizhävati, am ober sanizhovati, zliüjem v. impf, »ernidjfen; »erachten. Sanizli-ljiv adj. nid;fig, nicbfSwiirbig. Sa-nizhvaven, vna, vno adj. »erächfi lieh- Sanizhväviz , vza m. sanizh-vävka f. bie SScrcichtcr, bie —inn. Sanizhvavnoft f. bic SScrächtlichfeit.
S ä n j k a t i, am v. impf fchlingen , Schlingen machen; fchnüren; — fe v. r. impf, fich fchlingen, fich »cr= f^ltngen.
Sanohtniza, sanohtnizhka f. bie STagelwurjcl.
Saorati, örjem v. pf. unterpflügen.
Saoftäfanje, n. baSSurücfblcihen. Saoftajati, am v. impf, juriiif ju bleiben pflegen. Saoftäti, ftänem -v. pf. hinten bleiben, jurücf bleiben.
Sä päd, 2. säpada, sapadü m. ber SSerfall; ber Untergang, ber ÜBeft.
Sapäjanje, n. baS ©craufcbcn. Sapäjati, am v. impf, beraufeben, fritnfen machen.
Sa palen je, n. bie ßinbeijung. Sa-paliti, im v.pf. einhei}en, einfeuern.
S a p á m eliti, im v. pf. mcríen, trn ©ebäcbtitiffe behalten.
Sapá si t i, im v. pf. bemerïen, be* obad;tcii.
Sapeljánje, n. bie SSerfúfirung. Sapeljáti, ám v. pf Unb sapeljáva-ti, am ober sapeíjováti, Ijújem v. impf, »erführen, hintergehen. Sape-] javen, vna , vno adj. »ctführerifd;, triiglid;. Sapeljáviz, vza m. sape-Jjávka f. ber Verführer, bie —init. Sapeljavljiv ad), »erführerifcb, trüg* lid), betrügfieb. Sapeljavljivoft jr. bie©i_genfd;aft, ba etroaê »erführerifcb ift. Sapeljávnoft f. bie Írüg(id;Eetf. Sapeljiv adj. nerfüfjccrifd). Sapelji-viz, vza m. sapeljivka f. ber SScr* führet-, bie —init. Sapeljivoft f. »erführerifchea SBefen, bie SSerfüh* rung. Sapeljívzhev clj. beê SSet* führerS.
Sapénja, sapenjázha f. bie Slam* mer, baê .ôemmhoij, ber Sperrftab. Sapénjanje n. baê ©tnHammern, baê ©infpannen. Sapénjati, am v. impf, einfíammern, einfpannen, bem •DrucE mit ítrafí entgegen roiríen.
Sapera, f. baê öefperr. Sapéranje n. baê SSerfperren. Sapérati, am v. impf mit 3«fperren befd;äftiget fepn.
S a p e r f é z h i fe , fésliem fe v. r. pf. einen ©ibfibrour ablegen, mit ei* nem ©ibe bekräftigen : al pa fe vú-pafh sapérfézlii, getraucjt bu bicb aber einen ©ib abjutegen?; réf je, kar právi, fâj fe je saperlegel, eê i it t»ahr, roaê er fpricht, er hat eê ja mit einem ©ibfebroure bekräftiget.
S a p é t i, pném -v. pf. einEíaitimern, einfpannen ; juEnöpfen.
S ape t i, pójem v. pf ein ßieb herab fingen: lepo péfem de nam sapéj, finge mtê bod; ein ftbôncê ßieb.
S à p e t i k , sapétik, tka m. ber ©tie* felabfafc.
Sapévat i, am v. impf herab jit fingen pflegen.
Sapezhátenje, n. bie SSerftege* hing. Sapezhátiti, im v. pf. »er* fiegefn: vie fo sapezhátili, jte haben OTeê »erftegetf b. i. iit 23efd;tag ge= nommen.
S a p é z h i, zhem v. pf. »erbacien, btifth SSacfen »erberben ¡ ©djinerj
»erurfacben: til me je v' Terzu sa-pékla, baê -bat mir einen brennen* ben, heftigen Schmers »erurfadjt. Sá pez h ill, auch sapézhik , zhka m, bie Sîifcbe an ber Seite beê ^ Dfenê, ber Ofenminïet. Sapliáti, pfhèm v. pf. unb sapliá-vati , am ober saphováti, pliújem v. impj. »erftopfen, »erarbeiten, »er* bauen : vfe ókna fo dóbro sapháli, fíe haben alie genfter gut »erftopff. S a p i j ;in z h i t i, im ober sapiján-zhováti, zliijem v. pf. »ertrinken, »erjedjen, burd; îrinEgetage aufgehen laffeit.
S a p i 1 k a t i, am v. pf. mit bem Spunbpfropfe »erftopfen, »erfpunben. S a p i n j a , sapinjati, v. Sapénja,
sapénjati. S api ra, sapirati, v. Sapera, sapérati.
S a p i Ta t i, fliem v. pf. atiffd;reiben ; — fe v. r. pf. aufgefd;rieben roer* ben, fid) auffdjreiben taffen, ficb »er* fdjreiben-, j. SB. bem îeufet. Sapi-fáviz, vza m. ber ©infebreiber, ber 2tuffcbreiber. Sapifávati, am ober sapifováti, fújem -u. impf, aitfju* fd;reiben pflegen. Sapifik, flia m. etroaê Aufgefcbriebeneê, baê 9îesept. Sapifkati, am o. pf. ein ®íal (auf ber glöte) pfeifen, "einen glöfen* ton hören (äffen. S api tati, am v. pf. mit bent ©là*
ften jit ßh-unbe richten. S a p i t i, íjem v. pf. »ertrinEen, btirch îrinlen »erfhun ; — fe v. r. pf fích betriiiEen, fid; in'ê XrinEcn »erlieren. S aplata, f. ber glecf. Saplátovje
n. (collJ baê gíicEroerE. Saplemenéti, im v■ pf. unb sa-plemeniti fe , im fe t', r. pf. ficb einniften, fteh einbrüten. Sapleine-niti, im v. pf. einnijien, einbrüten mad;eii.
S a p 1 é ft i, plétem v. pf. »erfledjtcn, jufïed;fcn; etnfïecbfen; — fe v. r. pf. fid; »erflehten, fid; »ermicfeln. Sa-plétanje «. baê SSerfied;teit, baê 3u= Pedbfen ; baê ©in(led;fett. Saplétati, am v. impf mit S3erfli'd;fen ; mit ©inftechfen befchâftiget fcpn. Saplé-tik , sâpletik , tka m. îûnftlich ge* fïod;feiieê i>aar u. bgl. Saplétnoft f. bie Serlegeiiheit.
Sapleihnik, m. ber Sdjmarojer, ber Jeflerlecfer. SaplezhovAnje m. baä Setlerlecfcn. Sapiezliovati, *hü-jem v. impf, fd)tnarojen.
Sapljuvanje, n. ba$ SSerfpeien. Sapljuvati, am v. impf, öerfpeien.
S a p I 6 d i t i, getll. saploditi, im v. pj. bic ©ruf anlegen.
Sapneti, nem v. pf. JuEnöpfen.
S a p o j i t i, gem. sapojiti, im v. pf. trunfcn machen, beraufchen; — fe v. r. pf. fid) beraufdjen, trunfcn »erben.
Sapolnenjc, n. bie SßerfüUttng. Sapölniti, im v. pf. Unb sapolnja-vati, am ober sapolnovati , nujem v. impf. Verfällen.
Sapomin, m. bie SBormerfung. Sa-pominiti, nem v. pf vormerEen.
Sapomn-iti, im v. pf. im ©ebadjf» ntffe behalten, tnerfen: to, Jiar Ii sdaj pravil , fi lahko sapomnim, ba$, »a$ bu jefet gefagt Ijaft, begatte td) leid;f im ©ebäd)ftiiffe.
Sapon, m. tmb s/iponka f. bie Sdjnaflr. Sapona f. ber -ßeft, ber Jpeffct. Saponki m. pl. bie Sdmai» len, bic Sdnihfdjnallen. Säponzi m. pl. bie £>cmbhcftel, eine Art £emb= äcmclvcrjienuig.
S a p o p a d, sapopadik, dka m. ber Inbegriff, ber 3n(;alf. Sapopadniti,
nem uilb sapopäfti, padem v. pf.
begreifen, in fid) begretfen, entsaften, umfaffen. Sapopactljiv adj. begreif» lieb. Sapopadljivoft f. bie ©egreif» lidjfcit.
Sapor, m. baä 33erfod)»affer ber gäffer; ber Schieber sunt aScrmadjen ber Scblettfen.
Sapöred, saporedama, saporedo-ma adv. nad) ber Orbnung, nad;cin= anber, hintcreinanber.
Sapor ok ovati, küjein v. impf. unb saporozhiti, im v. pf. üerbiir» gen. Saporozhenje n. bie öerbür» gung. Saporozhnik m. saporozh-niza J. ber SSerbitrger, bic —inn.
Sap o seien je, n. bie SSerfpcitung. Sapösditi, im v. pf. perfpäfen, fpa> ter fommen (äffen, »eräögern; — fe v. r. pf. fid) »erfpäten, ju fpäf Eom» men.
Sapövd, sapoved f. ba§ ©ebof. Sapovedanje n. ber ©efe()i, bie ©e» &iefuiuj. Sapovedati, vem v, pf.
(komu kar) gebieten, befehlender» orbnen. Sapovedavati, am ober sa-povedvati, vedijem, auch sapovedo-vati, düjem v impf. ju gebieten pflegen; ©ebote, ©efehle er'tbeilen; bie SBerorbnungen jur Kunbe bringen. Sapovedljiv adj. gebieterifd). Sapo-vedljivoft f. gcbieferiKbeš ©efen. Sapovednik m. sapovedniza f. ber ©ebieter, bie —inn. Stipoveft , ■?„ sapovefti, sapovefti f. ber ©efei;t. Sapozheti, žhnem v. pf. anfan; gen, beginnen. Sapozhčtik , tka m. tutb sapozhetje n. ber 2cnfang, ber ©eginn. Sapozhetnik m. sapozhet-niza f. ber ©eginner, bie —inn. Sapräva, f. bie 2Serfcb»enbung-Sapraviti, im v. pf. uerfdjroenben , »erthuit. Sapravljanje n. baä SSer» fch»enbcn. Saprävljati, am v. impf. ja »erthun pflegen, »erfchmenberifch fepn. Sapravljaviz ober sapravlji-viz , vza m. saprävljavka , saprar-ljivlia./; ber SSerfchipenber, bie—inn. Sapravljiv ad], t>crfd)menberifd). Sa-pravljivoft f. bie (Sigenfchaft, ba 3e» manb «erfd)»cnberifd) ijt, »erfebmen» berifd;eä ffiefen. Sapravljiy/.hev ad). beS 9Serfd)»enber5. S apre da, f. bie Sßerroiifefung . bie
Verflechtung. Saprega, /. bie Anfpannung, ber
Säorfpann. Saprefti fe, predem fe v. r. pf. fid) »erwicfeln, fid) »erfle'chfen: mi ni ljiibo, ki fim fe v'njegove pravde saprel, e« ifl mir unlieb, baß ich mich in feine Prosejje »erfioebfen habe-Sapreshenje, n. bie Anfpannung. Sapreshti, shem, sapregel, sapre-shen v. pf. anfpannen (ben ffiagen, bie Pferbe an benfelben). Sapretenje, n. bie (Sinfchärfung. Sapretiti , im v. pf. einfehärfen, febarf an'ž Jbers legen. Sapret i, prem, perl, pert oter pren v. pf. »erfperren, »erfchließen; einfperren. Sapretje n. bie SSerfper» rung; bie (Sinfperruna.	_ .
Sapretiti, v. unter S a p r e t e n j e. Sapretje, v. unter S a p r e t i. Sap rez h i, "v. Sapreshti unter Sapreshenje. S a P ft 6 n j, adv. umfonfl, unent» geltiich.
Sapúftik, ftka m. ober sapürha f.
6er SSerfafj. Sapuftiti im v. pf. verfallen; (3emanben) hüifioS faffen ; (nach feinem Sobe) (>int«rlaffen, nad)= faffen. Sapufliávati, am ober sapu-riiováti, flnijem v. impf }U Veriaf» fen pflegen; vergf. Sapuftiti. Sa-pufhéniz, nza m. sapufhénka/ eu ne verfaffene Wann«! ober ffieibéper* fon. Sapufhcnje n. bie SSerfaffung. Sapúfhnoft f. bie 93eriaffenf>eif. Sa-púrhtvo n. bie aSeríaffenfcbafí, bie ■öinferiaffenfcbaff.
Sára,/. bie ©renje, bie Kaingrenje, bie (Snbfurdje.
Saráno, adv. bei Seifen, jetflicb fruí;.
Saráft, 2. saráfti, sarafti J. bie SSerroacbfung. Saráfti , fem v. pf. verroacbfen. Saráfhik, fhka m. bie S3ermacbfung.
S a r e g 1 j á 11, am v. pf. ein pí&éíU che« ©eijuacFe erbeben (j. 23. menn man bie gröfcbe beunruhigt, unb biefe auf ein 2M ju quacfeit anfangen).
Saréf, adv. in ber Xhat, roirilicb, fürroahr. Sarefnizhenje n. bie 9Ser= ftcberung. Sarefnizhiti, im v. pf. Verftcbern, jufidjern, bie ©eroijíbéit einer Sache mit ©orten behaupten.
Sarésa, auch sarésha, saresotina/. ber (Sinfcbnift: sájzhja sarésa, bie •£>afenfcbarfe. Sarésanje n. bie ©in* fcbneibung. Sarésati, shem i>. pf. (kar) einfchneiben, einen (Sinfcbniff machen. Saresávanje n. baé ©in= fchneiben. Saresávati, am ober sa-resováti, sújein v. impf. einfcbnei= ben, (Sinfcbniffe machen. Saresoti-nal't adj. mit (Sinfcbniften verfehen.
S a r é z k e n j e , n. bie ©efobung (bei fich felbft); bie SSerrebung, bie Sßer= fagung. Sarézhi, rezhem v. pf. (komú kar) verfagen, abfragen: vfe To mu sarékli, sa kar je pröfil, man bat ihm alfeé abgefcblagen, um reaS er gebef(;en hat; — fe v. r. pf. vererben b. i. bei fteb fcfbfl geloben, efroaS nicht roieber ju fhun; tid> ver= reben, fid; verfprecben: saréklo fe mu je, er hat ficb untviUiührlicb verfpro= eben.
Sarigláti (f) ám -u.pf. verriegeln.
Sarinik, nka m. ber Kiegel. Sa-riniti, nein v. pf. verrammein.
Sáriti, im v. impf, glänje«.
Sárja, / überhaupt ein rofbfid>er ©(ans ober Schein am íúmmet, bie TOorgetiröfhe, bie geuerrötbe u. bgi. Sarniza f. bie gtiihmeffe in ber 2tb= Ventjeif, bie Korafe.
Saróbiti, im v. pf. einfaumen. Sa-roblen je n. bie (Sinfaumung.
Sar od, 2. sároda, saróda m. bie Sftadjtvelf, ber Stacbmacbä, baá 9tad)= gefchiecbt; auch ber Stamm, baS 0e= \d)Uá)t. Saroditi, im v. pf. ben 9iad;madj« befieHen.
Sarogósiti, im ober rogositi , im v. pf. mit bem 23inberreiftcb (rogos) bie gajjbauben burchjtehen.
Sarohnéti, im t, in 2lufru[)r gerafhen.
Saróki, m. pl. berRlermefauffchlag; in St f. auch baS (Sbeverfprecben.
Saroten je, n. bie SBefcbroörung: bie 25annung. Sarotiti, im v. pf. befebmören, miffelft eine« ScbmureS 5u eftvaS (j. 23. bie ©ahrheit s« be= icnitett) nöfhigen; bannen (ben Seu« fei, einen Seift) : sarotim te per ski-vim Hógu, povéj mi, ál H ga vidi], ich befdjmöre bich beim lebcnbigeit ©offe, fage mir, ob bu il;n gefeiten hafl; duhá je sarotil, er hat ben ©eifl verbannt; — Te v. r.pf. fcbroö= ren, mit einem föibe befläfigeti.
Sarozhénje, n. bie aScrmähfung, bie Srauung. Sarozhiti, im v. pf. vermähien, trauen; — fe i>. r. pf. ficb vermählen. Sározhki ober sa-rózhki m. pl. bie Sßeriobung, baS ©he»erfpred;en. Sarozknik m. ber Sermähffe, ber öentahi. Sarozhniza J. bie Jßermähife, bie ©emahlinn.
Safad, 2. salada, safadú m. ber SPfiausorf, Keugreufh. Safáditi, gem. safaditi, im v. pf. unb safájati, am ober safajeváti, jújem v. impf. Ver= pfüansen,etmaéUnangebauteé anpfiansen anfefeeit 5.95. mit 95äumen. Safadinje n. (coli) Jansen, ©eroäcbfe. Safad-nik m. ber ípfTanjer. Safájanje unb safajevánje n. ba6 SSerpfiansen, baS Jansen. Safájenje n. bie Rlnpflan» jung.
Sa Ted, 2. saféda, safedu rn. baS vodenbefe ©ich»-?>inauffefeen (5. SB. auf ein Vferb); ber ©ifctag; aud) bie SKacbflellung, bie J5inferíi|í. Safédati, safedávati, am ober safedováti, dú-20
jeim v. impf, (kógar, kar) }U befíei» gen pflegen (5. 25. ein Vferb); $u be» fefeen, einzunehmen pflegen ($. 25. bie ©ifce) ; ( komur ) nad) [teilen, nad;» fefccn, »erfolgen. Safedljiv adj. nach» flellig, binterliftig.
Safegljív, adj. ergreifenb, rüh» renb.
S á fek , rn.i. sáfeka ober safcka/. ber einge[;acffe ©pecf, gem. baê 8Secl)acfid;t. Safckanjo n. baê »ollenbetc Aliéna» cíen. Saféliati, ara v. pf. einliefen, pci'hacfen, jcrhacfen.
S a 1 ë f t i, fédem v. pf. befieigen 5. 25. ein 3>fetb; befcfcen, _ <piaß nehmen; kónja je safèl in odjéselil, en beftieg baê Vferb unb ritt ba»on; vfe ftôle fo saféli, f¡e haben alle ©fühle be» fefcf, bu cd; ihre ©i&e eingenommen.
Saféftrenjc,. «. bie SSerfd;mijle» ruitg. Saféftriti, im v. pf. »er» fchmiflern ; — fo v. r. pf. jtch »er» fcbwijtern.
S a f i j a t i, am v. pf. erglcínjcn, ein wenig fd>einen, aufleuchten (»on ber ©onne).
Safip, m. bie ©djanje. Safipanjc n. bie SSerfchuttung. Safipati, pljera v- pf sufchütfen, »erfchiitten. Safi-pávanje, safipovánje n. baê 3u= fchütfen, baê SSerfcbüffen. Safipáva-ti, am ober saTipováti, pùjem v. impf, mit Bufdjûttcn, mit 23erfchiif= ten befcbäffigef fepn.
Saflánjanj e, n. baê S3eríe(men, baê ©tehen »or bem ßiebfe. Saflá-njati, am u. impf, »erlehnen, »or bem ßidjfe flehen, baß ein Anberer nid)tê ftehf.
Saflavéti, im v. pf. Auffehen er» regen.
Safléditi, gem. saflediti , im v. pf. (kogar) auf bie ©pur Eommen, erfpüren.
Saflépiti, gem. saflepiti, im v. pf. unb safiepováti, pùjem v. impf. »erblenben.
Safièa, fié7.a m. ber Auffchfag (an jv(eibungèfiûcfeu).
Safliniti, im v. pf. mit ©peichef befubefn.
Saflifhati, fhim v. pf. erhören, bnrd; ben ©ehörftitit wahrnehmen.
Saflómba, f itnb saflón m. ber SSorhang, ber ©chirm, bie fpanifche
ÜBanb, überhaupt etwa« 9Sorgelel;n« te$. Safloniti, im v. pf. »erlehnen.
S a flüs h b a , f. unb salluslienje «. baä 33erbienfh Saflüsbik, shka m. ber SSerbienjt. Saflüshiti, im v. pf. Perbienen. Saflushljiv adj. »erbienft» lieb. Saflusliljivoft f. bie SSerbienfl» licbEeif. Saflüsbzhen , zbna , zhno adj. ber ftd; überaii etwas ju »erbte» nen fudjf, beroerbfam. Saflüshzhnoft f. bie iöewerbfamEeit.
Safmehoväti, büjem v. impf. (kögar) (»öhnen, »erhöhnen, i)olm= lachen.
S a f m e j a t i fe, gem. safraejäti fe , jim fe v. r. pf. "auflad;en, ein ®e« (achter erheben.
Safmerdeti, im v. pf. plöfclidj einen QSeftanE pon ftch geben, auf» ftinEen (?).
S a fm r a d i t i, gem. safmraditi, im v. pf. »otl (SeftanE machen, anftän» lern.
Safneshiti, gern safneshiti, im v.
pf. »erfebneien.
Saföliti, gem. safoliti, im v. pf.
öerfatjen.
Saföpfti fe, pem fe v. r. pf. ficf> außer ?ltl;em laufen: fe je safopel, er ftch außer Athem gelaufen.
S a fp ä j a t i, am t>. impf, im (Sin» fd)Iafen begriffen fepn. Safpan adj. fehfeifrtg. Safpane, ta n. safpäniz, nza, auch saipa11'!1 > safpanjäk m. ein fd;läfrtger m'nfch, btt ©cblafmü» (je, ©d;iafhanä (safpaniz heißt auch bie ©cbfäfrigEeit, bie ©d)laflu|l 5. 25.
safpänzu vfelej pod vüho podlilä-dati, ber ©chlafluft jeberjeit erliegen). Safpanjäzha f. eine fchläfrige 28eib8» perfon. Safpänoft f. bie ¿chläfrig» Eeit. Safpäti, fpim v. pf. »erfchla» fen, einfd^lafen. Safpävati, am v. impf, im (Sinfchlafen fepn: ni fhe safpal, äl she safpäva , er hat noch nicht eingefcblafctt, aber er ift fcboit im ©infcblafen, Wummert fdjon.
Safrämba,/ bie iSefcbämung. Sa-framiti, im v. pf. unb saframovati, müjem v. impf, (kogar) befchämen, »erfpotten, fdjanben. Saframovänje n. baä 25efcbämen. Saframväviz, vza m. saframvavka f. ber Sefchdiner, ber ©chönber, bie —inn.
Saftanoviti, im v. pf. hemmen,
aufhalfen: kri saftanoviti, t>4§ 95Iiif ffillen.
Saftárati fe, am fe v. r. pf. »et» alten.
Saftáti, ftáncm v. pf. jurücf bfei» ben, ausbleiben.
Saftáva,/. baS <ftfanb, bcr SBerfafc. Saftávíti, im v. pf. uerfefcen, »er= pfóínben. Saftávlenje n. bie S3er= fefcung, bie SSerpfánbuttg.
Saf té ni t i, geni, safteníti, im v. pf. »erfchatisen.
Saftójn, saftón, saftónj adv. ltm= fonfl, unentgeltlich, jwecfloS, ofjtte grud;f, olme Shifeen.
Saftonovitir v. Saftanoviti.
S a ft ó p, m. (nad> 3>alm.) ber 5ßer= fiatlb. Saftópen, pna, pno adj. »erflanbig. Saftópiti, im v. pf eig. »ertreten b. i. in ben 3Beg tre» ten; gem. »erfteben, auffaffen. Sa-ftópljiv , saftopljiv adj. »erffänblicb. Saftópijivoft /. bie SSerfMnblicbfeif. Saftópnoft f. bie SSerffánbigfeit.
Saftrán, prp. wegen, um einer <&a* ebe nullen: ftóri saftrán mátere, tíjlte eé wegen bcr OJhitter.
S a ftr ashan je, n. baS ÍSewachen. Saftráshati, am r. impf, bewachen.
Safúk, m. safúkanje n. bie 93erbre= hung, bie ümbrehung. Safúkati, fú-zliem v. pf »erbrel;en, umbrebeu, jurücf bremen.
Safúniti, nem v.pf. jurücf floffen, »erfíoffen.
Safúti, fújem v. pf. »erfchüffen.
S afve 11 é j fh a t i, am v. pf. erl;et= (en, aufhellen, (jefler rnadjen; — fe v. r. pf fíd; aufbellen, heller werben.
Safvöjenje, n. bic 3«eignung, bie ©igenmaebung. Safvöjiti, im v. pf. jueignen, eigen madxn.
Safhebetáti, ám, auch safhebé-zhera ober safhebézhem v. pf. ein fdjwacheS ©eräufcb, ein ©efíüfter er* regen.
Safhegetáti, ám, safhegézhem ober safhegézhem v.pf. einen gefeit ííifeef »crfpüreit, erregen: nékaj me je salhegetálo, etwaá t>at mieb aefi= «fcelt (ein Wal, auf einen Elugenblicf).
Safkémati, am • v. pf. »¿r(ar»en, maSfiren.
Saf h én tati , am v. pf. eilt SKal fluten, ein 2Kal fliéntej fagen.
Safhiti, ijem v.pf. unb safhivä-vati, am v. impf, jungen, »er= näf)en: je fam febi rokäv safliil , er l;at ftcb felbft ben 2lermel »ernäbet b. i. er hat ftcb felbfi gcfchabet, fieb felbfl bie ßans in ben ^)elj gefeftf; ne inolzhi, deb' mu üfta saHnl, er fd?weigf auf feine SSSeife.
Safhkerniti, nem v. pf. unb sa-riikernoväti, nujem v impf, »er»
brel;en, pbrehen j. 25. btc fyipe beS
gaffeS. Safhkor m. bic (Schraube.
Safhkrebotäti, am, saflikrebe-zhem ober safhkrebezliem v. pf. ein ©eräufcb »erurfad;cn, wenn man 5. 25. (Selb in einer 25ücbfe fdjutfelf.
S a f h u m e t i, im v. pf. ein ©eräufcb, ein Saufen erregen.
Sasabiti fe, im fe v. r. pf. fidj »ergeffen.
Sasäjnkati, am v. pf. »erklingen.
Sasävati fe, am fe v. r. impf. [ich berufen: na Bogä fe sasävati, [ich auf ©oft berufen, ©oft anrufen.
Sasdeti fe, sdnene fe v. r. pf. unb sasdevati fe, va fe v. r. impf. (komü kar) »orfommen, bünfen, aljnen.
Sasijati, am v. pf. gälj unb unan» fiänbig benJSJhtnb auffperren, aufgaf= fen; aufflairen; aufftbreien; — fe v. r. pf. ftd; »ergaffen; ftcb ju Sobe fdjreien. Sasiniti, nem v. pf. ben TO litt b öffnen; — fe v. r. ff. ben Wunb fo weit öffnen, baß man i{m niebt mehr jubringen faitn.
Säslo, adv. tibel: tö mu säslo (eig. sa slo) imäm , baS i)0ibe id; ihm für übel, baS nehme ich t!;m übel.
S a s 1 o d j a t i, am v. pf. eilt Sölal fluchen, ein SKal slödi fagen. Sa-slödvanje n. bic 23erflitcbitng. Sa-slodovati, dijem ober saslodvati, am v. impf, fluten, oft slodi fagen, »erflueben.
SasnAmlati, am v. pf. bemerfen, bejei^nen, burch ein 3cid;en fennbar machen.
Sasnamnjevati, njüjem ober sa-snamvati, am v. impf, beäcichlten, burch ein 3etcb«n fennflid) mad;en.
Sasnäti fe, am fe v. r. pf. mit einanber befannf werben, fid? gegen= feifig erfennen.
S a s ö r i t i, im v. pf. auSjetfigen, 20 *
ä«t Keife bringen; — fe v. r. pf. reif werben: dAn fe je sasöril, eS i|l (;etl(icbfer Sag.
Sasov, sasöva >n. bie Appellation, ber 9iecurS. SasvAti fe, sövcm fe v. r. pf. fich berufen, appetliren, reeurriren.
Sasvoniti, im v. pf. anläuten; anflittgeln.
Sasheleti, im v. pf (kar) ein (großes) »erlangen nad; etwas äußern.
Sa'sbgAti, sbgem v. pf. JÜnben, anjünben , anbrennen ; verbrennen, burdj Heijen verbrauchen; mit 23rennen Derberben, jerftören, verleben; vie derva frao she sasbgali, wir baben febon alles («renn*) Hol$ verbraucht (bureb baS Heijen); sashgAl fim fe, id) tyabe mici> verbrannt, bureb baS Seuer »erlefct. Sashiganje //. baS 3iinben, baS Anjünben. Sashigati, am v. impf jn jünben pflegen, mit Anjünben befebäftiget fepn.
S a s h m a g a (f) f. bie Sßerfcbmäl;ung, bie ©d>mad). SashmAgati, am t>. pf. unb sashmagovAti, güjein v. impf febmäben, vcrfdjmäben. Sa-shmagovanje n. baS Ißerfcbmäben, bie SBerfcbmäbung. SashmagovAven, vna, vno adj. fcbmäbfücbtig. Sa-shmagvAviz, vza m. sashmagvAvlia f. ber ©djmäber, bie —inii. Sa-shmagvavnoft f. bie ©cbmdbfud,)t, bie (¿djmäbfücbfigieit.
Sashugati, am v. pf. anbroben, broben.
S a t A j a t i, am v. impf. }u verlätt_g= nen pflegen. Satajiti, gem. satajiti, im v. pf. verlättgnctt, verheimlichen.
Satan z, m. baS Hinterhaupt.
Sategniti, nein v. pf. jUjicben, verfldngen : vösle sategniti , bie Snoten jujiehen.
S a t e k n i t i, nem v. pf. hinein fteefen, bureb (Steden vermadKn, verfdjieben.
S a t e 1 e b a t i fe , am fe v. pf. ftch vercjajten, gem. fich verplumpetü
Satem, adv. ^emad;, barnacb.
Satemneti, im v. pf - verfinfiern, verbüflern.
Satepfti, pem v. pf. bie ©uppe mit Wehl vermachen.
Satercienje, n. bie 25eflärfttng, bie SSefräftigung. Saterditi, im v. pf. beflärfeu, befräftigen, befefligen, befeuern.
SatcrjAlik, lka m. unb saterjalo
n. ber ©töpfel.
Saterpeti, im v. pf. gebulben.
S&terzh, m. ber ©töpfel.
Satefnenje , n. bie (Sinengung. Satefniti , nem *>• pf unb satefno-vati, nüjem v. impf, einengen.
Sateti, tnem, tel, tet v. pf. ein« beißen, genau paffen.
Satihta'nje, n. bie SSertufcbung. Satihtati, am v. pf. »ertufeben.
SA tili, /w. ber ©töpfel, ber ©punb; ber Stiegel.
Satikanje, n. baS SBerfcbieben. Sa-tikati, am v. impf, burd) ©feefen Vermachen, verfebieben. Satikazba f. ein böljerner ©tab ¡tint Hineinflccfen.
SAtilnik, sAtilnjak m. baS Hinter» haupt; baS ©enief.
S a t i r a n i z , nza m. ber Unterbrücfte. Satiranje n. baS Unterbrücfen. Satirati, am v. impf unterbrücfen, hart brüefen. Satiraviz, vza ober satirAzh m. ber Unterbrücfer. Sati-ravka f. bie Unterbrücferinn.
Sa.tifkavanjc, satifkovanje n. ba5 3ubrücfen. Satifkavati , am ober satilkoväti, küjem v. impf, unter« brüefen, fortwäbrenb brüefen. Sa-tifniti, nem v. pf. jubrüefeu.
Satifhje, //. (coli) baS ©ebüfeb-
Sativje, n. bie ftinterlifi.
Sativnik, sätivnik m. ba8 Hinter« haupt; baS ©enief.
S At i z h, m. ber ©töpfel.
S a t k a t i , tkAm ober tkem v. pf. verweben.
Shto, satö conj. beßbalb, barum.
SatolzovAnje, n. baS allmälige 3ufcblagen. SatolzovAti, züjem v. impf atimälig jttfchlagen. Satölzhi, zhem v. pf. jufcblagen, verfcblagen.
Sätona,/. }. 23. folnze bo fkorej v'böshji sAtoni, bic ©onne wirb halb unter fetjn.
Satopiti, im v.pf ertränfen; über* fdjwemmen; — fe v. r. pf. verftnfeit (unter SBaffer), überfd^wemmt werben.
Satopiti, im v. pf. flumpf machen, abflutnpfen. Satoplen part. abae* flumpft, flumpf. Satoplenje n. bie Abflumpfung. Satoplenoft f. bie Abgefiumpft'beif.
Satörcj, satorej adv. berohal^en, berowegen, beßwegen.
Saturniza , / bie 5£afferfpcrrc: je perprävno, kakor räki in satör-niza, ei ift gut angelegt, wie eine •JBafferleifung unb ffiaffcrfpcrre.
Satoviz, vza rn. baö •£>interf;aupf, bas ©cnitf.
Saträta, f. bic Verfchrocnbung. Sa-tratenje n. bic Verfcbmenbung. Satra-titi, im v pf. Ultb satratovati, tüjem v. impf, »erfcbrocnben, vcrfl>un.
Satrenje, n. bie SJtieberlage (stra-ges). Satrcti, tarcm ober tercm v. pf. unterbrücfen.
Satröfiti, im t. unb satrofo-väti, füjem v. impf, anjeffclit, »er« jeffeln, »erflreuen. Satrofovanje n. baS '¿Injeffeln,-ba$ Verzetteln.
Satröfhba,/. unb satrofliik, Alka m. bie Sofien, bie Fluglage, ber Verbrauch. Satrofhenje n. bie Ver= brauchung. Satröfhiti, im v. pf. »crbraud;cn; versehren.
S a t u 1 i t i, im v. pf. erbrüHen, plöfelid) heulen, aufheulen, ein ©eljeule ergeben.
S a ü k a t i, saüzhkati, am v. pf. aufjauchzen.
Savadijäti, am v. pf. »erlüeffeit, burch ißeffen »erlieren.
S a V a 1 j a t i, am v. pf. bltrdj eftDaS •fMnsugervätjfe« »errammeln; — Te v. r.' pf. fich burch £in$uroälsungen »errammeln, fich »erroaljen.
Savaloväti fe , üjem fe v. impf. anftoffen ; jesik fe mi savalüje , ich fioffe mit ber 3ungc an, fann mit ber ¡Xcbc nicht fort.
Savaluh, m. ber gaulenjer. Sa-valiihji adj. Jaulcnjer ..., ber gau= lenjer. Savalühniti, nem v.pf.wt--faulenjen, burch 5aulf;eit ju ©ruitbe gehen.
Savärvati, am ober savarjcm v. pf. »erhüten.
Savashati, am t>. impf, »erführen, burch £injuftiijren »oll mad;en.
Savdariti, im v. pf. abfd;fagen, »erfagen: to fe ne fme savdariti, ba$ barf man nicht abfragen, ver= fagen.
Savdäti, am y. pf. »ergeben, »er= giften. Savdanje n. bie Vergiftung.
Saved, m. baS 25en>ufjffet;n. Save-dati fe , am fe v. r. impf, fich beimißt fepn. Saveden, dna, dno ad), beroufjf.
Savera ,/. bai SDertrauen; bie Skr»
flcherung. Saverjeti, verjem v. pf. unb saverovati, rüjem x>. impf. (komu) anvertrauen; (kogar) »er« fiebern. Saverjetje «. bie '¿Inverfrait; ttng; bic Verfichcrung.
Sav er an (f) part. gel;inbert. Sa-verati, am v. impf hinbern. Saverk m. baä £inberniß.
Saverjeti, v. unter Savera.
Saverniti, nem v. pf. abtocnbcil, abtreiben.
Savernlii, m. pl.J>a$ßeimvanbenbe, bie ßeintvanbfranfen.
Savershcn, part. »erroorfen. Sa-vershenik, saversheniz, nza m. ber Verworfene. Saverslienje n. bie Verwerfung. Savershljiv adj. »er« toerflich. Saversliljivoft f. bie Ver* merfllichfeit. Savershnoft f. bie 23er» roorfeitheif.
Savertanje, rt. bic Vetbohrung. Savertati, am v. pf. »crbol>ren.
Savervanje, n. bie Verftricfung. Savervati, am x>. pf. »erfh'icfen.
savesa, f. ba« 23ünbnijj. Savesati, shem xi. pf. »erbinben, einbinben. Savesik, ska m. etmaä (Singcbun« beneä j. 95. 0elb im Suchet, ber fflierffnoten im Südiel fclbjl. Save-sovänje rt. ba6 Verbinben. Save-sovati ober saveshevati, shüjein v. impf, ju verbinben pflegen, mit Verbinben befchaftiget fci>n.
S aveten, tna , tno adj. gefaljrloä, ftcher. Savetili, im V. impf, fchüfeen, fchirmen. Savetje (eig. savetrije), savetiflizhe n. ein von SBinben ftd)C= rer i>rt; ber ©icherl;eit6ort, ber 3«= flitchtsorf; bie 95efd)irnuing, bie 23e= fd)ü(5Uitg; bie SHijcbe. Savetnik m. savetniza /. ber 95efchii(5er, ber 95c= fchirmer, ber Vertl;eibiger, ber ^a« fron, bie —inn. Savetrina f. ein gegen ffiinbe geflcherter Ort.
S a v e z , vza rn. ber ^afe. Sävezlijek, sävezlmjak m. ber Jpafenfofl). Sa-vezhji adj. ^afeit..., ber i>afcn, Von .fjafen. SavezhliovAti, am v. impf. baS iiafenfpiel fpielen. (2lHge» meiner unb bemnad; richtiger ifl Säjiz unb bic bavon 2lb.geleitefen.)
Savezhen, zlina, zhno adj. fchnöbe. Savezhnoft/. bie ©chnöbigfeif-
Savgledati fe , am Te v.r. pf. ftch »crfd;auen.
Savid, m. ber 9îeib. Savfden, dna, dno adj. neibig, mifjgünflig : saviden zhlôvek, faifcber TOenfçb- Savidenje, savidanje n. baê ïïlijjgônnen, bie SDtifjgunji. Saviditi, im unb sa-vidati, am v. impf, mißgönnen, nicht gönnen, beneiben. Savidljiv adj. neibifcb, mijjgünfiig. Savidlji-voft/ bie ÜJlijjgünftigFeit. Savidnoft f. ber 9îeib, bie Wißgunft.
Saviliâj, m. bie ©tülpe, bie Sräm» pe. Savihati, am ober savihati, am, auch savihniti, nem v. pf. jiüipen, ïrâmpen.
Savîjanje, n. baê (Sinmicfeln, baê VerwicFetn. Savijati, am v. impf. mit (SinwicFein beschäftiget fepn; ver= wicFefn, »erbreben : némiz je, fàj berede po némfhki savija, er ifi ein ®euffd?er, er betont ja bie ©örter nad; 2Irt ber 2)eutfchen.
Savijâzha, f. ber gatlfiricF, bie SrugEunfi, bie £i|î. Savijâzhen, zhna, zlino adj. fi(lig. Savijâzh-noft f. bie ßijiigfeit.
S a v i n i t i, nein v. pf. vernitten.
Saviranje, n. baê hemmen, baê1 Sperren (beê ©agenê). Savirati, am v. impf, hemmen, einfperren (ben ffiagen).
S avift,/. ber Sîeib.
Savit, saviten, tna, tno adj. Ver» micfeft, verbrebt; ¡nnteriijïig, fchlau, tùcfifch, fd^alfhaff- Saviti, vijein v- pf. einwicfein, verwicFeln. Savi-tik, tka m. etroaê (SingemicFelteê, ©iitgebunbeneê ; ber SBunb. Savitje n. baê S3ünbni§. Savitljiv adj. arg» lijiig. Savitnik m. ber ©chat?. Sa-vitnoft f bie ©djatfhaftigfeit. Sa-vitva f. bie VerwicFetung.
Savlézhi, zhem v. pf. etnsieben.
Savmân, adv. vergeblich, umfonjl.
Savôd, m. bie Verführung. Savô-diti, im v. pf. verführen. Sâvodle f. pl. baê (Iheverlöbniß. Savodljiv adj. verführertfcb, betrûgerifcb. Sa-vodljivoft f. bie Verführung; bie aSetrügIid;Eett.
Savôlj, savôljo prp. wegen, um ei» ner ©acbe wiflen : savôlj té tolko terpim, beinetwegen (eibe ich fo viel.
S â v o r, m. ober savôra f. bieSperrïette.
S a v ô s i t i, im t,. pf. verführen, burch ôinsufiihren voU machen, verrammein.
Savoslâti, âm v. pf. verfntipfen, mitfeiji eineê Ânotenê fefl machen.
Savpiti, ijem v.pf. auêrufen, auf» rufen, auffcpreien. Savpitje n. ber Auêruf, baê ©efdjrei.
Sovrâten, tna, tno adj. ^inierlis jiig, meucheiig, tneuchferifih. Savrât-nik rn. ber Weuchier. Savrâtno adv. anf eine hintertiftige 3Irt unb ffieife, meuçhiingê. Savrâtnoft bie 5)îeud;e[ei.
Savréliza, f. ein fd^fechter, verbot» benec ©ein. Savréti, vrèm, vrél, vrét v. pf auffteben : kmal mu sa-vrè, et wirb gietcb böfe.
Savréti, savérem ober sâvrem, savèrl, savèrt, savrét ober savrèn v. pf. einfperren, lammen, (Sinhait ti;un (baê 3iab).
Savrézbi, vershem v. pf. ver= werfen.
Savsdigniti, nem v. pf. erheben ; — Te v. r. pf. jtcb gâb erheben.
S avsét, part, erjlaunt. Savséti fe, vsàmem fe v. pf. erfiaunen. Sa-vsétje n. baê ©taunen, baê (Srjlau» nen. Savsétljiv adj. erjlauntich. Sa-vsétljivoft f. bie (SriiaunlichEetf.
Savùh, m. savùhniza f. bie Öhr» feige.
Savùpanje, n. bie Hoffnung; baâ Vertrauen; ber iirebit. Savûpati, am v. pf. (v' kogar ober na kogar) hoffen; (komû) "trauen., vertrauen. Savùpen, pna, pno ad], vertrauenê» voll. Savùpljiv adj. vertraulich, voll Vertrauen. Saviipljiva /. baê Ver» trauen. Saviipljivoft f. bie Vertrau» iichieit. Savùpno adv. vertrauenê» voQ, mit Vertrauen. Savupnoft f. baê Vertrauen.
SAvzhik, m.d. baê £âêcben. Sâvzh-kivati , kijem ober savzhkovàti, âm v. impf, baê fogenannte Ôafen» fpiet fpiefen-
Sazéliti, im ober sazeliti, im v. pf. jubeifen, verheifen (von ©unben). Sazelitva f. bie Verbeilung.
Sazeptâti, âm v. pf. ein ®at, ein wenig flampfen.
Sazopranje, n. bie ©ebepung. Sa-zoprati, am v. pf bei;eren.
S a 7. v i 1 i t i, im v. pf. ein fyeUei ©cbweingefcbrei erheben; winfeln.
Sazhénjanje, n. baê SBeginnen.
Sazhénjali, am v. impf, anfangen, im ¡Beginnen fepn. Sazbénjaviz, vza m. sazhénjavka f. ber 25egin= ner, bie —inn.
Sazhépanje, n. bie SSerjapfung. Sazhépati, auch sazhépati, am v. pf. »ei'äapfen, »erfpunben.
Saz h er n él, adj. fd)»är$ticfe.
Sazhéti, zhném, zliél, zhét v. pf. anfangen, ben Anfang machen, begin= nen; — fe %>. r. pf. anfangen, ben Anfang nehmen. Sazhétik, tka m. aud; sazkétje n. ber Anfang , ber 23eginn. Sazhétnik m. sazhétniza f. ber Anfänger, ber Urheber, bie —inn. Sazkéviz, vza m. sazhévka f. ber tBeginrier, bie —inn.
S.azliimba, f AHeé, »omit ©pcifeit gcmürjt (yermadjf) »erben, gem. baé 23ermad)idpt.
Sazhiinen, mna, mno adj. fähig* Sazhimnoft f bie galngfeif.
Sazhina,/, bie ffiürje; gem. baé S3ermacbichf. Sazhiniti, -nim v. pf. n>iirsen,_ gem. (bic ©peifen) »ermadjeit.
Sazhínjanje, Sazhínjati, v. Sa-z h é n j a n j e , Sazliénjati.
Sazbúdenie, n. bie SSernmnbenmg.
Sazhúditt Te, im fe u. r. pf. fictj venounbern.
Sazliúti, zhújem v. pf erhören, nad? langem Kufen ein íOlat bureb ben ©eljörfinn rcahrnehmen.
Sazhútiti, im v. pf. empfinbeit, burcb baé @efüí)l ge»aí)r »erben.
Sbádanje, n. baé ©fedjen. Sbá-dati, am x>. impf. íeife fled;eit, 511 flechen pflegen. Sbáden , dna, dno adj. fledjenb.
Sbagláti, ám v. pf. abbringen, abbetteln.
Sbárati, am v. pf. ausfragen, er= fragen, auéfinbig machen.
Sbáti fe, sbojim fe v. r. pf. in 5urd)t ¡jerafhen, fid) erfcbrccfen.
Sbébiti, im v. pf. 511111 Xhorcn madjen, betl)örcn. Sbéblenje «. bie SSefbörungi
Sbédriti, im v. pf. írummfüjjig mad^en; — fe v. r. pf. Erummfüfjig »erben.
Sbég, m. bie S(itd)f; cig. bcr 3u-fammcnlauf bcr 8'(iíd;tfinge ('confu-piumj. Sbégniti, nem v. pf. eitt= fliegen.
S b é 1, /. bie SBiegc.
S b é r a , f. bie Aué»al)f.
Sbérna, f. (yerád;f[.) bie ©amm= íung.
S b e r né t i, ím 'o. pf. aufftltnfen, ein ©umfen erregen.
S b e r s di t i, im v. pf. abjaumen.
Sbesháti, shim v. pf. bie gtucht ergreifen, entfliehen.
Sbeteshánje, n. bie (SrEranEuttg. Sbetesháti, ám v. pf. Eranf »erben, erftanfen.
Sbiralifhe, sbiralifhzhe n. bie SBerfammfungéftáffc, ber ©ammclplaft, bal;er aud; bie ©pnagoge. Sbiranje n. baé SBerfammeln; baé Sammeln, baé Klauben. Sbírati, am v. impf. »crfammeln; Hauben, lefen, einfam= mein. Sbírik, rka m. roaé beim AuéElaubeit übrig bleibt, baé Alté» Ífaitbfel. Sbirka, sbirza f. bie Sammlung überhaupt, int-befembere bie ©ammlung ((Solleetur) bcr Pfar= rer, Kapläne, ©chufmeifler u. f. ». Sbírzhen, zhna, zhno adj. @amm= lungé..., »011 bcr ©ammlung; tjeif* lid;, häcfelig, ungenügfam (»eitn man j. <8. beim (Sffcn Alleé burdjfucht). Slnrzhnoft y. bie JpeiEfidjSeit.
S b i t i, sbijem u. pf. »egfloffen, he»'3 auéfehlagen. Sbítje n. bie ©egftof5 fung, bic í>eranéfd)fagung. Sbivanje n. baé ©toffen. Sbivati, am v. impf mit ©egfloffen, Jpccauéfd;Iagen befehäffiget fetjtt; (kogar) l;tn unb
^ l;er floffen.
Sbódniti, v. Sbófti.
S b ó 1 j f h a t i, ain v. pf. beffet ma= d)cn, »erbeffern; — fe v. r. pf. bef= fer »erben.
Sbolénje, n. bie (SríranEuttg. Sbo-léti, im v. pf. erEraittcn, tránf »er= beit.
Sbór, sbór, ?.. sbóra, sboríi m. bic SSerfammlung, bie ©efellfehaft, bie gaEultát. Sborifhe n. bcr Sßerfamm» lungéort. Sbórnik m. baé SKifglieb einer SSerfammlung, ©efellfd^aft; ber Kathéherr. Sbórniza f. bcr SSer= famtnlungéfaal, bcr OlathSfaal.
Sbófti, sbódem, sbódel ober sból, sbodén t>. pf. flechen, einen ©tieh yerfc(ien.
Sbránoft, f. bie Auéeríefcitheií. Sbráti, sbcrem v. pf. «erfanuneln;
auflefen, aufElauben; attSecroaf^Icn, auSerlefen; sufammeit lefcit, jufam« 'inen Haubon.
Sbrihtati fe, am fe v. r. pf. eig. ben ©efcbmacf roieber beEommeti, roi'e« ber ©efcbmacf fi'nben; baber roieber ju fteb fontmen, .fieb roieber erboten j. SS. Don einer Ohnmacht; roieber SDiuth beEommen; fid; roieber beftn« nen, roieber ju SSerflanbe fommen (resipiscerej.
Sbrifan, part. attigeiöfchf, roegge« roifebt; fd;arffmnig, t»i&ig. Sbrirati, fhem v. pf. auSlofcben, htnroeglöfcben,
roegroifeben.
s b r ö j a, f. bie Küfiung; ba« lieber« bleibfel (nacb Sutern.).
Sbrüfiti, im v. pf. auspfeifen. Sbrüriienje «. bie Aussteifung.
Sbuditi, gem. sbuditi, im v. pf. erroeeFen, roacb ntad;en; — fe v. r. pf. roacb roerben, erroacben. sbüjati, am v. impf meefen, fortroährenb roe« rfen, ju roeefen pflegen.
Sbürjan, part. trübe, jlürmifeb. Sbürjati, am v. pf. trübe, jtürmifcb macben.
Sbuzhenje, n. bie ©mpörung. Sbüzhiti, Im v. pf. empören.
Sdä, sdaj adj. je'fcf, i^f; fogleieb: sdaj je perncfel, jefct l>at er eS ge« bracht; sdaj je minil, fogleieb »er« fdproattb er ; rävno sdäj, sdajle, eben jefet.
SdAjanje, n. bie SSerattSgabung. Sdäjati, am v. pf. »erausgaben, nach unb nacb »erff;eiien, bergeben.
S da j a n j e, n. ba« Sßerroünfcben. Sdäjati, am v. impf, »erroünfcbeit: mozhno ea je sdäjal, er fjat ü)n fef;r uerroünfd;t.
Sdäjba, f. bie Ausgabe;, ber 33er« vatl).
S da je vit, ad), ergiebig, ausgiebig. Sdajevitoft f. bie (SrgieMgfeit.
S d ä j n , v. S d ä n j.
SdAjfhen, Tlina, flino adj. jefcig, bermafig.
Sdäj z i, adv. fogleieb, eilig, firaefs.
S d A n j, adj. jefcig, bermalig, gegen« roärtig. SdAnjoh f bie Oegenroart.
S d A t e n , tna , tno adj. ergiebig.
S d A t i, Am v. pf. ausgeben; über« liefern, einantworten, »erraffen; aus« geben, ergiebig fepn; trauen, »er«
mähten: vle dnArje fim she sdAl, ich habe febon all mein (Selb auSgege« ben ; fvojiga prijätla sdäti je zhes-natorno, feinen greunb ju »erraten (ihn ben geinben einjuantroorten) ifi roibernatürtieb; letaf shito ne sdä, heuer gibt ba« (Setreibe nicht au«, i,% nidjt ergiebig ; v' nedeljo bodo m-fhiga fofeda sdäli, am Sonntage roirb unfer Slacbbar getrauet.
S d ä t n o f t, f. bie (SrgiebigEeit.
SdAvanje, n. bie S3erau«ga6un^; ba« Stauen, bie Stauung. Sdavati, am v. pf. nach unb nach ausgeben, verausgaben; unb sdAvati, am v. '■mpf. ergiebig fepn,ausgeben; trauen, ben SraüungSact vornehmen. Sdavik, vka m. bie Ausgabe; (bei «Petfau unb in ganä 23inbifcbbübeln) ba« 3»f«m= mengeben bet '.Brautleute, bie Stauung.
S d A v n e j , sdavnej, sdävno adv. läitgjl, »or Tanger 3eif.
S d A z h e n, zhna, zhno adj. ergiebig. Sdäzhnoft f. bie (SrgiebigEeit.
Sdebeleti, im v. pf. ober sdebe-liti Te, im fe v. r. pf. bief roerben. Sdebeliti, im v. pf. bief machen. Sdebelfhati, am v. pf. biefer machen.
S d e h , m. bet ©eufjet. Sdehniti, nem v. pf. (fi) feufjen, ein 3)lai feufjen: selehnil fi je in vmerl, er feufjte unb fiarb.
S d e 1 a t i, am v. pf. ausarbeiten, »er« fertigen. Sdelik, lka m. baS «Pro« buEt, bie 2ltbeit b. i. ba« äSerEfiücf.
S d e 1 o m a, adv. theiiroeife, jum Sheile.
S d e n i z , nza m. bie £tue(Ie, ber SSrunnen.
S d e n j e , n. ber S5ünfel, bie ffiidEühr.
Sderkniti, nem v. pf. rutfehen, entfchiüpfen.
Sdershama, advK hinter einanber, in einem fort. Sdershäti, shim v. pf. erhaiten; — fe v. r. pf. ficb ent« halten; fteb erhalten, trgenbroo bleiben. SdersbAvati fe, am fe ober sder-shoväti fe, shüjem fe v, r. impf fteb enthalten; fteb aufhalten. Sder-shezhen, zhna, zhno adj. baltbar, bauerhaft. Sdershezhnoft/. bie^alt« barfett, bie S)auerhaftigEeit. Sdensh-ljiv adj. enthaltfam. Sdershljivoft f. bie ©nthaltfamEeit.
S d e r z h a ti, zhim v. pf. forfrutfe^en, eutfcblüpfen.
625	S dé
Sdeten, sdétnoft, v. S daten, sdátnoft.
Sdéti fe, sdím fe v. r. impf, büit» ten, bauchen, fcheinen: fe mi snán sdi, er Eommt mir befannt Por. Sdétje n. ber £)ünEel.
Sdévati, am v. pf. nach unb nach Alle« f>in«uf, h'naiié, auf einen be» flimmten £}rt fhun.
S d i h , m. ber ©eufjer. Sdilianje , sdihánje, sdihávanje , sdihovánje n. baé ©eufjen. Sdiliati, sdíhovati, am ober sdihováti, hújem v. impf. feufjen: nózh in dán sdihúje, er feufjeí Sag unb SJíacbf. Sdihlej m. ber ©eufjer. Sdihlenje n. ba« ©eufjen.
Sdirjati, am v. pf. laufen »erben; ein wenig laufen.
S d i v j é t i, im v. pf. perwilbern. Sdivjétje n. bie SSerwilberung.
S d 61, adv 1;«ab, hinab, herunter. Sdölaj, sdölej, sdólah adv. unter» halb, unten. Sdölen, Ina, lno adj. wa« unterhalb ift, unterig. Sdóliz, Iza (*) m. ber Oftwinb.
Sdrámiti, im v. pf. aufwecfen, mach madjen.
S d r 4 j> a t i, am ober pljem v. pf. serreißen.
SdrásJiba, f. bie £efee, ber 3n>ift-Sdráshbar, rja m. ber $efcer, ber (Störer. Sdráshiti, im v. pf. auf» reijen, ÍKfcen. Sdrashljiv adj. reis» bar. Sdrasliljivoft f: bie DteisbarEeit.
Sdráv, sdráva, sdrávo adj. ge» funb: sdráv je viditi, er fieht gut •aué, hat ein gefunbe« Áuífehen. Sdravilár (*) rja m. ber 2lpof!)eEer. Sdraviláriti (*) im v. impf, mebisini» reit. Sdravilba f. sdravilo rt. bie 3lrjenei, ba« íieilémiftel. Sdravilnija (*) f. bie íípothefe. Sdráviti, im v. impf, heilen. Sdraviviz, vza ober sdravnik m. ber Ar$t, ber ^eilíúnftler. Sdravnifhk adj. ätst» lieb, mebisinifch. Sdravnifhtvo (*) n. bie -öeilEunbe. Sdraviza f. bie @cfunbj>eif (bie 2lnwünfcbung berfel» ben beim SrunEe). Sdrávje n. bie ©efunbheit; ber 3uftatib, ba etwa« gefunb ift: dóbro sdrávje, gute @e» funb^eit! (23egrüßung«forme'l bei ber 3ufammenEunff). Sdravnikov, sdra-vivzhev adj. bcé Arjteä. Sdrávo
Seh	626
adv. ©egrufjungSformcl bei ber 3u» fammenfunft urib ba« AbfchiebSwort beim 2lu$einanbergehen. Sdregetati, gezhem v. pf. por ©cbauber erbeben, $ufainmenfd)aubern. Sdreti, sderem v. pf. entreißen;
— fe v. r. pf. auffchreien. Sdreveneti, im v. pf. erftarren, jtarr werben (por ©ebreefen, gurcht, ?tngft).
Sdnb, m. baä ©djicffal; bai Soo8. Sdriftati fe, am fe v. r. pf. ben
©fuj)lgang £aben, abführen. Sdröb, i. sdröba, sdrobü m. tU was fein 3erriebeite« , 3erbröcfclte«. Sdröbiy; pl. ba« Jpeugebröfel. Sdro-biti, im v. pf. jerbröcfel», jerbröfeln. Sdrüsgati, am u lib sdrüsniti, nem
pf- secmalmen, jermablett. Sdrüshiti, gem. sdrusliiti, im v. pf. vereinigen, »ergefellen. Sdrüsh-niza f. bie 3"nft. Sdüfhik, v. Düriika unter Düflia. Sdüti fe, sdüjem fe v. r. pf. (»oit ber Jpaut) fid) loSlöfen, wenn man fich ä- *8- »erbrannt l;at: jesik fe mi je sditl, bie .S>aut hat fich »on ber 3ungc lo«gelöfet. S d v o j i t i, im v. pf. oer$agen, per»
SWetfelit. Sc, v. ,S\
Seba, f. ber ginf (Fringilla. L.J. Sebin adj. be« ginten. Sebji adj. ginfen ..., ber ginfen. S e b i r a t i, am v. imp f. au«Flauben, auSlefen. Sebiräzh m. ber '.'luSElauber. Sebnik, m. bie Silfe, ba« ©ilfeniraut. Sebrati, berein obrr berem v. jtf.
au«roäl)len, auäerwählen. S e b f 11, be v. impf, frierentalt
fetjn : sebe me, e« friert midi. Sedinen je, n. bie SSereinigitng., Sediniti, im v. pf. »erciitigen. Sedin-Ijiv adj. »ereiniglidi. Sedinolty. bie ¿Bereinigung, bie tSinf;eit. S e g n a t i, v. S g n a t i. S e g n i t i, ijcm v. pf. »erfaulen, per» mobern.
Seh, m. bie 2luffperrung be« WtitnbeS beim @äl;nen. Sebanje «. ba« (Sahnen. Sehati, am v. impf, gähnen. Seha-viza f. bie ®ä|)nefud)t, ber SDrang jum ©ähnelt: sehaviza me imä, ich muß immer gähnen, es brängt mich SU gäl;neu.
Seherkati fe, ober selierkäti fe v. r. pf. ftd) auäräufpern.
Sei, sia, slo adj. flarf, fd>limm, böfe.
Sei, 2. seli f. bic asfätfer ber Kuben, Wöhren u." bgf.; baS Kraut, bie ^>ffanse: repa nejma seli, bie Küben haben feine grünen 23Iäffer; mnogtere seli je pernefei, er l;atallerlei Kräu= ter, Jansen gebrad;f.
Selen, adj. grün. Seleneti, im v. impf, grünen, grün werben. Selenika f. (colij ber örünftocf (eine Keben--gaffwng). Selenina f. ba$ ©rüne; grüne X)inge. Seleniti fe, im fe v. r. impf, grünen, grün werben. Se-lenjad, selenjäva/. unb selerije n. (coli) baä ©rünfrauf, baS ©rüttseug, ba$ ©emüfc. Selenjäk m. ein ein= Seiner ©rünrebenfioef ober eine Sraube von bemfelben. Selenkaft adj. grüit= fid). Sclenklat adj. ganj ein wenig grün, efwaS grünlich- Selenoft/. bie ©rüne.
S e 1 i n j e , n. (coli) bie Kräitfermenge, bie Jansen überhaupt. Selifhar, rja m. bcr Kräutermann; ber_ SSo* fanifer. SelifliAriti, im v. impf. bofaniftren. Seliflie, selflie «. bie ¿Pflanse. Selje n. (coli) ba§ Kraut: oprefno, kiflo selje, frifd)eS, faureo Kraut. Seljifhe n. ober selnik, selnjak m. ber Kraitfacfer, ber Kraut* garten. Seljizhe n. d. (coli) baS liebe Kraut. Selniza f. baä Kraut* waffer. Selnizhik , zhKa m. d. ba3 Krautgärtchen. Selfhina f. (coli) bie Kräuter, bic Kräutermenge.
Sernlja, f. bie @rbe (Kiefeferbe, Kaff* erbe n, bgl.); bie^ro»inj, baSßanb; bie (Srbfugel , ber (SrbfreU ; bie eigenti;ümti'd)c (Srbe b. i. jener ber (Srbfläcbe , wetdjer SemanbeS (Sigentl)um ausmacht, ber ©runb. Semljäk m. ein aus einem Steile bes eigentümlichen ©runbcS (semlja) an* gelegter ©cingarten; bcr ßanbSmann. Semljakinja f. bie ßanbSmämiin. Semljäkoft f. bie ßaitbSmanufdjaff. Semljen adj. erbig. Semljikoviz, vza m. bcr nnferjle Äolstljeil eineä SSaumjlamtncS. Semljifki adj. ir= bif(b. Semljifhe n. baS (Srbreicb. Semljiflitvo n. baS ßanbgut; bcr eigentümliche ©runb. Semljomer
m. ber Grbmcffer. Semljomerftvo «. bie (Srbmegfunft.
Semzi, m. pl. bie 2lngenwimpern.
Seniza,/ ber 2lugapfel, ber '.¿lugen* (lern.
Serjoveti, serjuti, v. Sr j o ve t i, srjüti.
Serkalo, n. ber ©piegef.
Serklo, n. ber Augapfel, beruhigen* fiern.
S e rni z e, n.d. baS Körnten. Sernje n. (coli) eine Wenge Körner; in ©t. baS öetreibe. Sernjiki adj. Korn..., ©etreibe..., baS ©etreibe betreffenb. Serno n. baS Korn, baS ©amenforn, baS ©etreibforn.
Sefekati, v. Safekati unter Safek.
S e Tk a k a t i, fkAzhem u. pf. nach ber Keilje, nach unb nacb hinüber, jufammen, an einen beflimmfcn Ort fpringen.
Se fnashiti , im v. pf. 2llleS pufcen, fäubern, reinigen.
Se Freden je, n. bie 3luSmiffelung. Sefrediti, im v. pf. auSmiffeln.
SeTtAviti, im v. pf. jufammenfefeen.
Sefufhiti, im», pf. 'MeS borren, froefen machen.
Sesati, am ober sesati, am v. impf. faugen. Sesiz, sza m. bie Wutferbrufi.
S e s 1 j a n j e , n. baS ilnfloffen mit ber Bunge. Sesljäti, am v. impf, mit ber 3unge im Keben anfloffen. Sesljav adj. mit ber Bunge anftoffenb. Ses-ljaviz, vza m. ber mit bcr Bnnge anflögt. Sesljavka /. bic mit bcr Bnnge anflögt.	.
S e s n a n i t i fe , im fe v. r. pf. m SSefanntfcbaft geraden.
Sesöriti, im v. pf. seifigen, reifen, Seifig machen, jur Keife bringen; — fe v. r. pf. seifigen, seifig ober reif werben.
Seshlahtenje, n. bic SSerebelung. Seshlalititi, im v. pf »erebeln, ebel
mad^cn.	, ,, .
S e s h in e t i, slimem ober seshmikati, slnnizhem v. pf. auäpreffen, auä= ringen, auSbalgen.	.
Set, 2. seta, seta m. ber ©chwieger; fohn, ber Socbfermann. Setinja/. bie ©chwiegertochter. Setov adj. beä ©dnuicgerfobneä. Setovfki adj. ber ©d)wiegcrföl;ne, nach '-äct ber ©chwio gerföljne.
Sevanje, n. baS Seemen. Sevati, am v. impf, (ecfyjett. Sevaviz, vza m. ber ba feebsef, ber Sechser.
S e 7,, v. S a j i z.
Sgaböz, m. ein ungefchicffer, furcht» famer OTenfdj.
Sgiga, / baS ©offbrennen: sgäga me «lere , ich (;abe ©offbrennen.
Sgajiti fe f im fe v. r. pf. gem. fict» abbauen, auSfterben: vfi lefovi To fe mi sgäjili, alle ©älber haben fieb mir abgebaut b. t;. bie SBälber t;aben aufgehört.
S g a t i k , tka m. ber ©töpfef.
Sgerbäzhiti, im v. pf. runjetig machen.
S g e r di t i, im v. pf. befubefn, efelig ma= eben; — fe v. r. pf. efeln, eEelig »erben.
Sgiba,/ bie Satte. Sgibanje n. baS Sotten. Sgibati, sgibävati, am ober sgiboväti, büjem v. impf fatfen. Sgibiza f. d. baS Säffctjen. Sgibi-zliati , am v. pf unb sgibizhevati, zhujem v. impf, fätfetn.
Sginiti, nein v. pf. unb sginjati, am ober sginvati, am v. impf, »er» febroinben, »ergehen, ju ©runbe gehen, fich vertieren.
S gl a ri t i fe, im fe v.pf fichmetben.
Sglävje, n. (coli) ober sglävnik m. unter bem Äopfe tft, baS Haupt» pfüf>l, baS ÄopfEiffen.
Sgled, m. baS SBeifpiet, baS TOufter.
S g n a t i , s-skenem v. pf. austreiben, vertreiben.
S g n j i t i, sgnjijem v. pf. verfaulen, vermobern.
Sgöd, 2. sgodü, sgodova m. ba§ (Sreigniß.
Sgl) da, sgödaj, sgode, sgödej adv. früh, früh Borgens, bei Seifen. Sgo-den, dna, dno adj. früh / frühjeiftg : sgodna daniza, ber TOorgenftern.
Sgödik, dka m. baS (Sreigniß, ber Sßorfall. Sgodifhe n. bie ¿Begeben» heit. Sgoditi fe, im fe v. r. pf. gefd;ehen. Sgodovina f. bie @efd»cb» fe. Sgoilovine f. pl. bie Annaten, bie Sahrbücher, bie (Shronif.
S g o d n i Z a, f. bie Srüfjmeffe in ber Abvenfjeif, bie Morafe.
S g o d n j ä t i fe , am fe v. r. pf. reif, jeitig werben, bie rechte 3cif beEoni» men (vorjüglicb vomSlachfe, »on^un» gen ber Sßögel u. bgt.).
Sgodno, adv. früj), in ber Srüt;e. Sgödnoft f. bie Srübseifigfeif.
S g 61, sgölj prp. bloß, lebigfieb.
S g o n, m. eig. ber Austrieb; in St. bie öioefe, v. Svon.
Sgonjen, pari, burebgefrieben, He» berlid;. Sgonjeniz ober sgonjeniz, nza m. sgonjenlia f. eine burebge» friebene, liebertiche SOtannS» ober ffieibsperfon.
Sgonzhik, m. d. baS Qilöädjen, bie Klinget.
Sgör, adv. hinauf, herauf. Sgöraj, sgörah , sgore , s^örej adv. oben , oberhalb. Sgorajfhina f. bie über» ftöctje. Sgoräjfhnolt f. bie öberftäcb» iiebfetf. Sgoränj, sgören, rna, rno adj. raaS oberhalb ift, oberig, obere. Sgörnik, sgornjak m. ber obere Sheil/ bie obere Hälfte, überhaupt was ftcb oberhalb befi'nbef; (nach ©utSm.) ber SBeftwinb. Sgorniza f. ber obere ©aal beS HaufeS.
Sgoreti, im v. pf. verbrennen: hU flia je sgorela, baS HauS ifi abge» brannf.
Sgotöviti, im v.pf. fertig machen b.i. bie Arbeit vollenben; vergewiffern.
S e o v a r j a t i, am v. imp f, ausju» fprechen pflegen; red;fferfigen. Sgö-vor, 2. sgovöra, sgovora m. bie AuSfpracbe; bie AuSrebe, bie AuSffudjf, bie 9ted)fferfigitng. Sgovören , rna, rno adj. ber leicht mif ftcb reben läßt (affahilis); and) rebfelig ; berebf, be» rebfam. Sgovoriti, im v. pf. auS» fpredjen. Sgovörnoft f. bie Otebfe» tigfeif; bie ajcrebfainfeif, bie ©chreib» arf, ber ©fpl.
S e r k b i t i, im v. pf. (kögar) Ijabs paft werben , ergreifen, ermifeben: lej, de ga sgräbifli, fiel), baß bu it;n abfängft, baß bu feiner habhaft Wirft. Sgrabljiv adj. räuberifch, reißenb: sgrabljivi volkovi, reißenbe ffiölfe.
Sgräjati, am v. pf, abfabefn, burch Nabeln verleiben.
Sgrefhiti, im v. pf. »ermiffen.
Sgrifti, v. unter S grisati.
Sgrisati, am v. pf vietfai^, ruitb herum jerbeißen. Sgristi ober sgrifti, sgrisein v. pf. verbeißen. Sgrisik , ska m. ber 9teft eines Sruchffiücfeä nad; abgebiffenem Sieifche.
Sgrometi, imv. pf. erbonnem.
S g r ü d i t i fe , im fe v. r. pj. »er* finEen.
Sgüba,/. uttb sgubizliik, zhlta m. ber Sßerluft. Sgubiti, Im v.pf »er* Heren; — fe v. r. pf. »ertoren wer* ben, »ertoren geben, ftdj »eriiereit. Sgubleniz, nza m. ber SSertorne. Sgublenje ti. ber 93erlufl. Sgubljiv adj. fad^fättig.
Sgüzhati , sguzbim v. pf. ttad) langem ©d;n>eigeit ein ©ort fprecben.
S i b ;t, v. S h i v a.
Siba, sibel, sibela, sibela f. bic SSßiege. Sibanje n. ba§ ©iegen. Sibati, am ober bljem v. impf. rcicgen. Sibaviz, vza m. ber ©leget. Sibelen , Ina , Ino adj. ©iegen ..., jur ©iege gehörig. Sibelka, sibika f. d. eine Heine ©iege, baS «Biegten.
S i b n i t i, nem v. pf. »crfcbroinben.
S1 d , 2. sida , sidöva m. bie Wauer : sid poftäviti, eine Wauer aufführen. Sidaniza f. ein gemauertes JbauS. Sidanje n. baS Wauetn: tö je fläbo sidanje , baS ift eine fd)tcd)te Wäurer* arbeit; sidanjem liodi, s'sid.i-njem fi je veliko saflüsliil, er treibt baS WäurerbanbroerE, mit bcm Wäu* rerjjaitbroerEe l;at er ftd; »iet »erbicnt. Sidär, rja rn. sidariza./". ber Wäu* rer , bic Wäurerinn. Sidarija f. bie Maurerarbeit, baS WäurerhanbtDerf!. Sidarjev ober^idarov ad], beS Wäu* rer«. Sidärflci adj. Wäurer...; nach Art ber Wäurer. Sidarftvo n. baS WäurerfjanbroerE; bie Wäurer* junff. Sidati, am v. imp f. mauern. Sidäviz, vza m. ber Wäitrermeifler. ber 25aumetfler. Sidävflii adj. jur SSaufunjt gehörig. Sidavftvo n. bie aSauEunji- Sidina f. baS ©eniäuer. Sidje, sidövje n. (coli') »iete Wau* ern, baS ©emäuer.
Sijak, sijazh m. unb sijalo n. ber ©affer, ber Wautaffe; ber ©ebreibats, ber Starrer. Sijälaft adj. roie bie Waularten, maulaffettmäfjig; febreie* rifcb , grofjfpred;erifcb. Sijanje baS Staffen; baS ©äffen. Sijati, am v. impf. Staffen; mit offenem 99htnbe gaffen, Waulaffen feit haben; plärren. Sijäzha f. bie ©afferinn; bie plärre* timt. SijAzhen, zhna, zhno adj. nach Act ber ©ajfer; fd;reierifch,
grofifprecherifch. Sijazhnoft f. bie ©afferei; bie sJ)tärrerei.
Sima,/ ber ©inter; bie Satte, ber grofl: läni je bila huda sima, »er* floffenea 3ahr mar ber ©inter flrenge; sima me ima, me tare , ich l)abe Satte, groft. Simen, mna , mno adj. rointertich. Simin adj. be§ ©infer«. Simina f. (coli) ba« ©in* tergetreibe. Simliza f. baS Eatte gieber. SimovAnje n. ba§ Ueber* minfern, bie Ueberminterung. Simo-väti, müjem v. impf, überminfern, ben ©inier jubringeri. Simfki adj. ©infer ...; minfertich: simiki jezb-men, bie ©intergerfle.
Sinenje, n. baS Deffnen beS Wun* beS. Siniti, nem v. pf. ben Wunb auffperren.
Sisanje, n. baS ©äugen. Sisati, am v. impf, faugen. Sisik, ska ober sisiz, sza m. bte SDlutferbrufl, bie Bije.
Sjedi, f. pl. (coli) ba§ ©efrefftchf.
S j e d i n i t i, im v. pf. vereinigen; »ergleiche S e di ni t i.
Sjilkati, gem. sjifkdti, sjifzhem v. imyf. burchfuchen.
Sjütra, sjütraj , sjutrej adv. früh WorgenS, in ber 3rüi)e. Sjütemiia f. baS Worgentieb, baS 93lorgengebefh, gem.baS A»e=Waria=2duten in bergrül;. Sjutrenj adj. frühmorgig.
S 1 ä d a t i, am v. pf. übermätfigen.
Slägama, adv. leicht, bequem.
Släganje, n. ba« Auffd)icbfen. Slä-gati, am v. impf, aufhäufen, in Orbnung legen, f^t^fenmeife sufam* men legeu.
Slagati, släsbem v.pf. ober slagati fe, släshein fe v. r. pf. ein Wal lügen, eine ßüge begehen: kaku mi je fpet slagal, roie er mich roieber angelogen bat? fe ratl- slAshe, er begeht gern Cügen.
SlAhkama, slähko adv. leicht, mit ßeidjfigEeif.
S1 a j f Ii a-n j e, n. bie Srteütferung. Slajfhati, am v.pf. Unb slajriiavati, am ober slajfhevati, fhüjem v. impj. erleichtern.
Slämati, slämljem v. impf. Afleä jerbrechen.
S 1 a t, adj. gotbett. Slat m. ber X>U* taten. Slatär, rja m. ber ©olbfcbmieD.
Slatariza /. Me ©olbfcbmiebinn. Slatàrjev ober slatârov adj. beS ©olbfcbmiebeS. Slatârfki adj. ©o(b= fdmiieb..., nacfc 2lrt ber ©olbfdjmiebe. Slateniza f. bie ©elbfucfef, bie 0allcn= fucbf. Slatenizlien, zhna, zhno adj. geibfiïd)tig, gaUfiidjfig. Slatenizhnoft f. bie ffiallfiidjtigfeit. Slatiti, ira v. impf. »ergolbcn. Slatiza f. bie ©oibblume, bie ÎSucberbiume (Chry-santhernum. Lin n.) ; bie ©oibs rofe, Sit'fcfcifop (Cistus Helianthe-mum. Linn.). Slatnina/ slatinje
n. (coll) golbene (Sacfeen, 'bas ©olb= jeug. Slàtniza f. bie gleifdjfïiege, bie ©olbfliegc (Chrysis ignita. L.J. Slâto, slato n.. baš ©oib. Slatovlia, slatovkiza f. ber £acbS, ber (Saim , ber Sâlmiing (Salmo salar. Lin n.). Slatofvétel1, tla, tlo adj. licbt roie ©o(b, golbglânjenb. Slatosholt adj. gotbgelb. Slatovrânjka, slatovrânj-kiza/. bie ©olbïrâf;e.
S1 é g , m. baê Uebet. Slegôta,sle-gota f. bie Uebelleit.
Slepiti, im v. pf. bie Studie »er= fdjleifen.
SlepTliati, am ober slepOiâti, âm v. impf. »erfdjônern.
S1 é fn j t i, nem v. pf. glânjenb, blanï
madjen.
Sléfti, slésem v. pf. ïriedjen, fcer*
ïriedjen.
S1 e t a n j k k , m. ber 2iuêiâufer. Slc-téti, im v. pf. auffïiegeit, auSfïiegen.
S1 é z a t i Te, am le v. r. pf. "" bie ©iieber jiei>en, ftcb recfen.
S1 i j a t i, aucb slivati, am v. impf. unb sliti , ijem v. pf. giefjen (5. 23. in SBacbS, ©rj) ; auSgicjjcn, jufarn« men giefjen; — fe ». r. pf. fid) er= giefien, auSgegoffen roerben.
Slikati, am v. pf. l;âufefn ; grafi macfeen, v. Likati.
S16 (altfl. sélo), adv. flari, na^brûciî Iid>, gar fe^r, fdjlimm, ûbel.
S 1 ô , n. baê tlebei (malum).
S 1 6 b a , slôba f. ber ©roll ; bie SButfj. Sloben , bna, bno adj. roiiffeenb. Slobiti, im v. impf. bôfe madten ; — f'e v. r. impf. bbfè fepu ; grotlen ; rotifiien. Slobiv adj. roûs ti)ig. Šlobivoft f bie 2©ûfi;igferf. Slobnoft f. ber 3ujîanb, bie (Jigen= fdjaff, ba man roût&ig ijî.
S 1 o d e j, slodi, 1. slodja m. etg. ber Uebelf bâter j gem. ber Seufel. Slô-dejftvo n. bie Uebe(tl;at. Slodej-ftvovàti, âm v. impf. ara fiatibeln, 23oSf;ciien, Ucbettijate'n »erïiben. S16-djev ober slodjov adj. beS SeufelS.
Slog, 1. sloga, slogôva m. bie Sçlbe. Slogovânje n. eig. bai (SpQabiren ; aucb baS 58ud>jtabiren. Slogovâti, gùjem v. impf. ft)Uabi= ren; bud;flabiren.
SI 6 j s a, v. (S 0 ls a.
S 1 6 h li a m a , slolikoma adv. feicfif, mit Seidjfigïeif.
S1 ô m , m. slômik , mka ber 95ôfe, ber Seufel.
S1 ô m i t i, im v. pf. jerbrecben.
S J O ft, adj. bic Ucbetfijat, bas Cafter. Sloften, ftna, ftno adj. ûbett|)âfei rifd;, Iafîerfjaft. Sloftnoft /. bie £afterf;aftigfeif.
S1 ô s h a, f. bic 3ufai«menlegung ; bie ©infrad;t ; bie ©plbe. Sloshèn part. Sufammcngclegf. Sloshen, sbna, shno adj. einfrdd;tig; f t> I £> i g : trislôsben, breifçlbig. Sloshiti, gem. slôsliiti, im v. impf jufammeniegen; (ein 95ud;) »erfaffen. Slosliiviz , vza m. ber 3ufammen(egcr ; ber Vcrfaffer. Slôslinoft /. bic (Sinigïcit, bie ($in= fracbt.
S1 o v o 1 j e n , Ijna , Ijno adj. fdjabeni froi). Slovôlja, slovoljnoft f. bie <2d)abenfreube.
Slôzha, f. bie bôfe «Scfcbaffctt^cii, bie 25oS()eif (malitia). Slôzhaft, slozhelt adj. bôfe, boéjjaft (malus). Slozbinftvo n. bic Ucbclf(;af, bie £a= fierfbat.
SI 6 z h i t i, im ti. pf. unferfdjeiben.
S ljubiti fe, im fe v. r. pf. ein SSerlangen f;aben, beticben, ein 25elie= bcn befommen : slùblo fe mi je , k' vam priti, es gefiel mir, ju eucb ju fommen.
Sljupiti, im v. pf. abfd;âfen (21e» pfel, SRûben).
S 1 ù z li a t i, am v. pf. ^inab, jufams men, an einen bcflimmten Crt mer= fen.
Smâg, m. unb smâga f. ber ©ieg. Smàgati, am v. pf. ûbermâlfigen, beftegen. Smâgaviz, vza m. smà-gavka f. ber (Siéger, ber Uebeimlii; gcr, bie —inn.
Smähati, am i>. pf. eine Bewegung mit ber i>anb tnad;en, fd;wingen'; ab= winbett, abfpulen.
Smaj, m. baS Ungeheuer, berSracbe, ber ßinbwurm.
Smäjanje, n. bie ßrfebüfferung, bie ©djüttefung. Smäjati, am v. pf. erfebüftern, fcbütteln.
S m a j e v i t, adj. gewaltig wie ein 35rad;e, Ungeheuer.
S m a m, v. S m ä j.
Sraama, f. bie S5efaubung, biei>l;n=
macht: smame me fprehäjajo , £>l}n= mad;ten wanbeltt mich an. Smämiti, im v. pf. betäuben, serrütten; fäu= fdjen; — fe v. r. pf ftcb fäufeben. Smämleniz, nza m. ber Betäubte. Smämlenje n. bie SSefäubitng. Smam-ljiv adj. fäufebenb, betrügtiep.
Smanjkoväti, küjem v. impf. mangeln: fape mi smanjkuje, ber Afbem mangelt mir.
Smanjl'hati, aud) smanjfliati , am v. pf. verfleinem. Smänjniik, fkka m. bie Verfeinerung.
S m a s i k, ska m. bie Schmiere, bie ■JBagenfdjmiere.
Smed, prp. aus ber Wenge hinweg, auS einer Witte »on ... hinweg : ov-7.e smed koslov lözbiti, bie ©d;afe aus ber Witte, aus ber Wenge ber 53öcfe abfonbern. Vergleiche Ismed.
Smedli, m. pl. bie 9iüf;rmilcb, bie Buttermilch.
S m e h k o b i t i, im v. pf. erweichen, weich mad;en.
Smekniti, nem v. pf ausraufen, heraus raufen, ausrupfen, gab auS= äiel;en.
Smeniti, im v. pf unb smenjati, am v. impf. uertaufdjen, auswechseln. Smeniti fe v. r. pf. ficb befpreeben.
Smera,f. ber Schimpf, bie SSefchim= pfung.
S in e r i t i, im v. pf. auSmeffen, er» meffen; ein (Sleib) anineffen.
Smerjati, am v. impf, febimpfen, befebimpfen, läfiern.
S m e r 1 j i v , adj. ermefjlicb. Smerlji-voft f. bie ©rmejilid;ieif.
Smermriti, am v. pf. etn Wal, ein wenig brummen, murren.
S in e r s 1 i n a, ber grofi. Smers-Jjiv adj. was leicht erfriert. Smers-niti, nem v. pf. erfrieren, gefrieren,
jufammen frieren. Smersnjen part. erfroren. Smersnjeniz , nza m. ben eS leicht friert. Smersnjenoft f. bie aSefcbaffenheit, ba 3emanben letebf friert. Smersoväti , süjem ober smersävati, am v. impf, groft leiben.
Smevtvüditi, im v.pf. lähmen, einen Sbeil beS ÄörperS leblos ma= djen; — fe u, r. pf. gelähmt werben.
Smerzbati, gem. smerzhäti, zhim v. pf. aufmurcen, brummen.
Smef, 2. smefi , smefi f. baS Wifdj= getreibe, überhaupt etwas ©emifdjteS.
Sinei, adv. tnjwifcben, bajwifcben: smef med trävnikoma je njiva , jn>t= feben ben SBiefen iji ber'¿Ufer; pride, smef pa räd domä oftäne, er fomntt, injwifcben bleibt er aber auch gern ju Jpaufe.
Smefa, /. bie Wipfttr.
Smefti, smetem, sinetel ober smel, smeten v. pf. auSfebren, äufammen= iei;ren.
Smefti, smetem ober smedem, sme-tel, smedel ober smel, smeten ober smeden v. pf. bie Sahne, ben 9iahm bttrd; befiänbtgeS Umrühren in SSut* ter »erwanbeln.
Smef Ii an, part. »ermifebt, burcbge= mifebt; Verwirrt. Smefhati, am v. pf. »ermifchen, burebmifeben; »er* totrren.
Smefhkati, am v. pf. $erqueffcben.
Smcfhnjäva, f. bie Verwirrung: smcfhnjava v'vfihkoteh, 33erroir= rung in allen 2Binfein. Smefbnjäviz, vza m. ber Verrotrrer.
Smesli äti, sbim v. pf. blinken, ein Wal bie 2lugenfieber bewegen. Sme-shen, shna, shno adj. augenbticflicb.
Smetati, am v. impf, lehren, auS= lehren, abfegen: növa metla lepo smeta, neue Sefen lehren gut.
Smetati, am ober smezbem v.pf. herab, heraus, jufammen, an einen befiimmfen Ort werfen. Smetävati, am v. impf, mit herauswerfen be= fdjäftiget fepn; — fe v. r. impf. fd;offen, Aehren laffen, befommen.
Smetki, m. pl. bie Kührtntlcb , bie Buttermilch.
S m e z k 1 e j , m. bie Ctuetfcbung. Smezhkati, am v. pf. quetfehen, jcr= quetfcfjen.
S m i j, v. S m a j.
Smikavt, smikväviz, vza m. ber (gcbnipfer, ber ©rjbieb. Smikävtlja, smikvävka f. bie (£d)nipferinn, bie ©räbiebinn. Smikoväti , küjem v. impf. gem. fd)nipfen, biebifcb fepn.
Smiraj, smiram, smire, smirej adv. immer, ununterbrochen; ruhig.
Smiflenka, smifhljenka,/; bie ga= bei, ba« TOahrchen, bie örbidjtung. SmiCliti, im v. pf. erbenfen, erbieb« ten: ime mu je smiflil, er t;af ihm einen Kamen angebietet; marfikaj fi smifli, eS fällt ihm was immer ein. Smiihljävati, am ober smifliljoväti, ljüjem v. impf, erbiebfen, erfinnen, erbenien. Smifhijen ober smifhljen part. erbichtet: smifhljeno ime, faU fcher Käme. Smifhljeniza f. bie Jabel, bie (Srbicbtung, bie Stcbfung. Smifhijeväviz , vza m. smilhljevav-ka f. ber Sichter, ber gabier, bie —irin.
Smiti, smijem v. pf. unb smivati, am v. impf, wafchen, ben Kopf wa* feben. Smivanje n. baS äßafcben (beS Kopfes, ©efcbirreS).
Smladi^a, adv. von SUS«^ auf-Smladiti, im v. pf. jung machen, verjüngen; — fe v. r. pf. fteb ver= jungen, jung werben. Sinladietik, tka m. ber grühling, ber ßenj. Smla-jen part. verjüngt.
Smodrovanje, «. baS 2Beifer=Wa' eben; baS Klügeln. Smedrovati, drüjem v. pf. weifer, llüger machen; ergrübein, erflügeln.
Smöshen, shna , shno adj. fähig, vermögenb. Smoshnoft f. bie gä= bigfeit , baS SSermögen.
Smoshtovati fe, tujem fe v.r.
impf, fich rächen, Stäche nehmen.
Smiita, f. ber 3rrthum, bie Sßerir« rung, ber gel;ler (error).
Smotati, am v. pf. abhafpetn, ab--meifen.
Smoten, auch smöten^ari. verirrt; verwirrt. Smötenje, smotenje n. bie SBerirrung ; bieSSerwirrung. Smö-titi, im v. pf. irre, fehlen machen; verroirren; — fe v. r. pf. fich verir= ren, fehlen, einen gehler begehen; ficb verwirren. Smotnjäva f. Sie SBer« wirrung, ber äöirrmarr. Smotnoft f ber 3u(tanb Äterwirrung.
S m o t 6 h a n a, /.bie Aufwallung.
S m o z h i t i, gem. smozhiti, im v. pf. nafi, feud;t mad)eu.
S m ü s a t i fe, am fe ober smusniti fe , nem fe v. r. pf fteb hinweg« fd;leid)eit, fid; f)inmcgffei>Ien.
S n a b i t i , snabit adv. vielleicht.
S n a d, prp. ober bent Singe hinweg, von oben hinweg: snad lebe ober snäd-fe mezhe, er wirft ober ftd> hinweg.
S n ä j d i k, dlia m. bei- SSefttitö. Snajd-
ljiv, snajfhljiv adv. befi'nblid;.
Snajozh, auch snajozhen, zhna, zhno adj. fünbig.
S n ä j t i, snäjdem v. pf. aufpnbeit; — fe v. r. pf. ficb gegenfeitig finben; aud; fid; befinbeu (valere).
S n a k, rn. baS 3eid)Ctt, baS SÖicrfmaal.
Snäk, snäki adv. rücflingS (fallenb) b. i. bäuptlingS surücf: snaki ober na snäk leshi, er liegt auf bent Kücfen.
Snäm, m. snamenje, snämnje «. snamenjka, snämla/. baS SKerfmaal, baS 3eid)ett, baS SDiaal, baS Kennsei« djeit. Snamenit adj. au$gejeid;nef. Sämenoväti, niijem, aud; snamlati ober snämnjati, ain , enblicb snain-njeväti, njüjem ober snamvati, am v. impf. beliehnen. Snämik , mka m. snämnjize n. snamiiza f. d. ein flehte«, unbebeutenbeS 3eid)cri, TOaal.
S n ä n , part. befannt. Snaniven (*) vna, vno adj. (in ber Sprachlehre) anjeigenb (indicativus). Snäniz, nza "m. ber 83efannte. Snänje n. baS Kennen, bie Krntbe: na snänje däti, jur Kunbe bringen. Snänka f. bie 23efannfe. Snanljiv adj. fennbar, * fenntlich. Snänoft f. bie Kenntniß. Snänftvo n. ber Snbegrtjf beS Ken« neu«.
Snafhanje, n. ba« 3»fammentra= gen. Snäfhati, am v. impf, sufam« inentragen, mit 3ufammenfragen be« fd;äftiget fetm.
Snäti, snäm v. impf, fennett b. i. Wiffen : vfiga nikdo ne sna, 2llle§ weiß Kiemanb; sna fe mu, ki ga je prejel, e« ift l^nnbar (b. i. er hat ein 9Jtacil), baß er ihn angegriffen hat; na letem fukni fe vfäka käpljiza snä, auf biefeni Xud)c wirb jebeä SröpWen fenntlich b. i. jebeS Sröpf« chen macht ein ättaal.
S n a z Ii k i, adv. rücflingS , auf bem Kücfen ; »ergleicbe baS Ab»erbium Snäk.
Snebiti fe, im fe v. r. pf. log »erben; nar ljubjiga finü Te je sne-bil, er »erlor ben geliebfeflen ©ol;n; komej fini fe ga snebil, ich bin fei» ner Eaum los geworben.
Sncmariti, im v. pf. »ernachlafft» gen. Snemärje n. bie 9SernachIäfjt= gnng.
Snefezhljiv, aucf> snefnezhljiv (*) adj. ertragfähig. Snefezhljivoft f. bie (SrfragSfähigSetf. Snefik, flia ?«. ber (Srtrag. Snefti, fem v. pf. ju» famtnen tragen; ((Sier) legen.
S n e t i t i, im v. pf aufweisen.
S 11 i s Ii a t i, am v. pf nieberer machen.
Snöj, m. eig. bie	gem. ber
©cbreeijj: mi je snöj, eS i|l mir l)eifi, id) fch»ifce. Snöjen, jna, jno adj.	VoCt ©djroeifj. Snöjiti,
im v. impf, fchweifien, fd)»ifcen.
Snoriti, imt>. pf prellen: leti ga vender snöril, biefer hat ihn bod) geprellt; vfe dnArje je is njegasnöril , um AlleS ©elb hat er il;n geprellt.
S n ö f, m. snofitva f. bie (Smpfängnijj, bie ©d)»anger»erbung. Snofiti, gem. snofiti, im v. pf. eig. aHeS jufammen fragen, baS 3ufammenfragen »ollen» ben; empfangen, fd)»angcr »erben.
S n 6 s h e n , slina, shno adj. »aS im 53etfe bei ben güffen ifl. Snoslije n. (coli) snöshnik m. ber Unterteil b. i. berjenige Shetl bes 23effeS, »el» djer unter ben güffen ifl.
S n ö t r a h, snötraj, snötre , snotre , snotri adv. innerhalb, »on innen, im 3itnern. Snotränj, snotrenj, aueb snoträjfhen, snötrejfhen, fhna, fhno adj. »aS innerhalb ifl, inner. Snotranjina , snotranjoft, snoträj-fliina , snotrejfhina f. baS 3nnere, »aS im 3nnern, innerhalb ifl.
Suoviga, snövizh , snövo adv. ncuerbingS, »on neuem.
S o , v. ,S\
S 6 b , 2. söba, soba , soböva m. ber 3af)n: sobje me bole, id) l;abe Qatyn* fdjmeräen. Sobät adj. grojjjähnig.
S ö b a t i, sobam ober söbljem, söbal v. impf, unb söbniti, nem v. pf. Kerner (wie bie Sögel) ganj (>inab effen: zhrcfhnje , grösdje, jAgode
söbati (niebt jéfti), Kirfchen, Srau» ben, ©eeren effen.
Sobázh, m. ber große 3a(me hat. SobAzba f. bie großjätmig ifl. So-bázhe f. pl. ber Ked)en.
Sobérozh, adv. mit beiben Jöän» ben: sobérozh ga je fprejél, er t>at if>n mit beiben -öänben b. i. offenen Armen empfangen.
Sóbik, 2. bka, sóbiz , 2. bza , só-bizh, sobizhizh, sóbizhik, sobizhik, 2. zhka , sóbzliik, sóbzhizh m. d.
(nach ben »erfchiebenen SBerileinerungS» uní) ÜiebfofungSgraben) baS 3äbnd)en. Sóbikaft, sobzhát, sóbzhaft adj. gejáhnelf. Sobina f. baé 3al;nfleifct>. Sobjé, 2. sóbi m. pl. ober sobjé , 2. sobjA n. baé ©ebijj.
Sóbnik, sóbnjak rn. bie SEilfe, baé aSilfenfrauf.
Sobráfti, fem v. pf. (»on so, s' unb obráfti) runb herum auSroachfen, burcb ®achfen großer »erben.
Sóbrinz e , f. pl. bie ©einbeereben.
Sobftónj, adv. «mfonjl, unentgelf« lieh, ohne (3e»inn, »ergebené. áob-ftónjfk adj. unentgeltlich, »ergeblid?.
Sodfékati, am v. pf. (»on so, s' unb odlekati) runb herum Alles ab» haefen, »eghatten.
S o n é g a t i, am v. pf. (kogá) ef»aS machen, »aS man nicht nennen iann ober »ill. Vergleiche O n.
S ó p e r, in ©f. auch sópert prp. »i» ber, gegen (contra): soper nafhe fovráshnike, gegen unfere geinbe; sopert fe ftávi, er »iberfefci- (tdj. Sópern adj. »ibrig, feinblich. Só-pernik , sópertnik m. ber ©iberfa» eher, ber (Segner. Sópernoft, sópert-noft f. bie ©ibrigleit, bie geinblieh» íeif. Sópertvati ober sópervati, am v. impf, »iberflehen, ©iberflanb lei» ften.
S ó p e t, adv. »ieber, noch ein ®lal.
Sór, m. eig. bie Keife; gem. ber ret» fenbe Sag, ber Sageéanbrud). Só-renje n. eig. baS Keifen; gem. baS Keifen, baS Anbrechen beS 2a^eS (pleonaflifch auch sórenje dné). So-riti, gem. sóriti, im v. impf, reifen, reif machen; — fe v- r. impf, reifen, reif »erben, im Keifen fepit; (»ora Sage) anbrechen: flive fe shé sórijo, bie Sroeffchen reifen fchon; dán fe
sóri, eS taget. Sórja f. eig. ter röfi>Iic£)e ©d;ein am Rimmel bei au» brecbetibcm 2age, bie ®iorgentčii;e ; überhaupt jete Äöfhe am Rimmel, bie 5feuerröfi;e. Sorníza f. bie grül;< meffe in bec ;>lb»cnfseit, 'bie Kotafe.
S o ft áv ili, vka m. etwas Brammen» gefefefeS, bic 3u[an,menfefelul9- So-ítáviti, im v. pf. jufammenfetien.
Sóviza, f. ber ßoduogei. Sovzliin m. ber bie ©áfie jii einer £ochseit 51t (aben herumgeht.
Spod, v. Ispod.
Spred, v. Ispred.
S r a hl j á n, part, aufgelodert. Srali-Ijáti, ám v. pf. auflodern, (oder madden.
Srajkljáti, ám v- pf. fcfî fticbein.
Srájtati (f) am v. pf. ausrechnen, mit bem 9îed;neit fertig werben.
Srák, m. bie ßuft, ber ©efidptsfreis. Srakomér m. ber ßuftmeffer, ber 23aromefer.
Sráft, 2. sráfti, sraftiy. ber 2Bud)ê, bie Sôrperlônge, ber »oilenbete 2ßad;S= íljum. Sráfti, fem v. pf. aufwadjfen, Wadjfen: vélik je sraíel, er ijl grog geworben, grog gewachsen; — fe v. r. pf. ftcb auswarfen; jufammen wad)fen.
S r k fh i t i, im v. pf. auflodern.
S r á Tli z h a t i, am v. impf, wadjfen , grogwaebfen ; — fe v. r. impf, fid) auSwacbfen ; $ufammen i»ad;fcit.
S ras un, (fo »ici aló rasun) prp. auger, ausgenommen, mit '4uânai;me
, (praeter) : srasun vafhili brátov,
euere SSrüber ausgenommen.
Sraven, prp. neben, bei, Sitgietd), babei (im (Soejrifîcnjialwbâlîniffc ) : sráven méfta, neben ber ©tabt; sráven me je flushil , er »hat mir (su gicidjcr 3eit) gebient.
Sravenders bavin, adj. ber SOltf= bürget.
Sravendeshel ák, sravendesliél-nik m. ber SanbSmann.
Sravendjánje, n. bie 3ufi>uung, bie SDîifmirfung.
Sravenjéd, 2. sravenjédi, sraven-jedí f. bas 3uge.müfe, bie 3«fpeife.
S r a v e 11 k m è t, m. ber SKiíbauer.
Sravenljúbnik (*) ?n. ber 9íe= benbutjler, eig. ber 51t gieid;er 3«ít mit einem anbern liebt.
S r a v e n m e f t j A n, m. ber TOifbiïrger.
Sravenrczb, 2. sravenrézhi, sra-venrezbi f. bie Siebenfache, bas 9le-benbiitg.
S r a v e n fl u s h é b n i k , m. sraven-flushébniza f. ber Witbiener, bie —inn.
S r a v e n f h ól ar, rja m. ber ïïlifs fcbüicr.
Sravensheljitel (*) m. ber benbuhfer.
Sravcnvúd, m. baS Süíifgiieb,,
S r av e n v u z b e n i k , rn. eig. ber Sîiffdnifcr ; gem. ber STOifieljrer. Sra-venvuzhénz m. ber SÖtiffcbüler. Sra-venvuzhitcl m. ber ©ïifiehrer.
Sravenzháfen , fiia, fno adj. gieid^seitig. Sravenzbáfnoft f. bie @ieid;seitigfeif.
Sravenzblóvek, zlilovéka m. ber Witmenfch , bcr Sîcbenmcnfch. Sravenzlilovezbánftvo , sravenzlilo-véfiitvo n. bie ©iitmenfchbcit, bic Witmeif..
S r a v n k t i, ám -v. pf. eben, gcrabe machen, aufredet machen, aufrichten; — fe v. r. pf. fid? erheben, fid> aitftid;fen.
Srávnoft, sravnóft f. ber Utnflanb, ber Sftebenfknb.
Srázhen, zlina, zbno adj. ßuft..., bic ßuft betreffen!), basu gehörig.
S r a z h ú n e n j e, n. bie EiuSrccbnuitg, bie S5crcd;nung. Srazhuniti, im -u, pf. ausrechnen, berechnen.
Sred, prp. mit, fammt: s'njimsréd, mit ibm, ihn auch ^aju.
S r e d i t i , im v. pf. aufersiehett, grogjichen. Sredivánje n. bie @r= Sicbung. Srediváti, ám -v. impf. erstehen. Srediváviz, vza rn. sre-divávka f. bcr 6r$iet)er, bic —inn.
S r e d fin il é n j e, n. ober sredfmil-noft/. bas SKitieibcn.
Sredfhólar, rja m. sredfhólariza f. ber ÜKitfd)ííier, bie —inn.
S r e d s h e 1 j i t e 1, m. ber Stebenbuhler.
S r é li a (*)f. bie SJhmbart.
S r é 1, adj. reif, seifig. Srcloft f. -fcte Keife.
Srèfhiti, im v. pf. iôfen, J. 23. v' nedéljo fo flitazunárji malo sréfhli, ant ©omitage fyaben bie Kaufieufe wenig (tôelb) eingenommen, gem. gelöst.
S r e t i, srem v. impf. biicFen, f<$auen.
S r j a v č t i (lic« s'rjaveti) , im v. pf. roftig roerbeit, Pcrro|tcn. Srjavetje n. bie SBerroftung.
Srjoveti , srjovem obet" srjuti srjujem v. pf. erbrutlen, aufbrtillen, ein TOat bruliett.
S r o j i t i fe, im fcv.r.pf. fcbroarmen, ba« ©d;roarmen ooflenben (»on23ienett).
Srok, m. bie Urfadje, ber (Srunb.
S r o s h 1 j a t i, am v. pf. Eiirren, ein SDiai iftrren.
Srozbiti, im v. pf. cinjjdnbigen; einantroorten, tibergeben: dufho sro-zhiti, ben @ei|l aufgeben; shivljenje sa domovino srozhiti, bit« Sebe» f tir feine kimati; aufopfern.
Ssherjavčti (lie« s'sherjaveti), im v. pf. g(tif;enb merben , erglutjen. Ssherjavetje n. bie (šrgliiljung.
S u n e j, suni adv. aufjeri>aiSk, fcraujjen.
S liti, sujem, sul, siit v. pf. Ultb suvati, ain v. impf (eig. isuti, isuvati) bie gujjbeEfeibung auijiefcen. Suvak m. ber ©ficfefau«5iet;er.
Sva da, f. bie itb(e Q5emol)nI;eit, ber ©iifjbraudb. Svaditi, im v. pf. ttnb svajati, am v. impf. permbfjnen.
S v a 1 i t i, im v. pj. aužbritfen.
S v a 1 k, m. efmaS 3ufammcngemalfte«, ber &apatmnubel.
S vanje, n. ba« Kltfen.
Svava,/ bie TOitci).
Svati, sovem ober sovcm, sval v. impf. rufeit; — fe v. r. impf. ge= nannf merben, (jeijjen. SvAven (*) vna m. (in ber ©pracfclehre) ber funf= te 25eugung«fatt (Casus vocativusj. Svavzhin m. Oet- SSrautroerber.
S ve d A vanje, n. ba« 9tad)forfd;en. Svedavati, am nnb svedovati, du-jem v. impf. nad;forfcben. Sveden, dna, dno adj. erfaijten. Svedenje n. bie (Srfa(;r«ng: na svedenje, um ¡jU erfafjren. Svedimoft (*) f. ba« 58emujjtf(X;n. Svediti, svem v. pf. erfatjren, in @rfa(;rung bringen. Sved-1 ji v adj. ber gern AUe« erfafjren mod)fe, neugierig. Svedljivoft,/. bie Sieugierigleit. Svednoft/. bie (Srfal;= ritlig. Svednoften, ftna, ftno adj-©rfaf;rung«..., in ber ©rfafjrung ge--grunbet.
S vedri t i fe, im fe f. r. pf. (»o m
•Simrnei) ftc^j au«f)eitern, fjell tperben.
S v e g a t i, am v. pf. fcbief macben.
S vek, m. ber Slang, ber ¿on. Svek-niti, nem v. pf. erilingen, erfonen.
S v e k f h a t i, am v. pf. »ergrojjern, grojjer macben. Svekfhino adv. grb= jjeru Sfjeif«.
Svelizlianje, svelizhAnje n. bie ©eligfeit (bie emige, «erbiente Otiicf« fe(igfeit). Svelizhanfiii adj. befeligenb. Svelizhar, rja m. ber ©eiigmadjer. Svelizhati, am v. pf. befeligen, fe» lig mad;cn. Svclizhozh part. befeli« genb, (jeilfam. SvelizhitMm. berSc* fcliger. Svelizlilej m. ber befeligenPe, ein fciiger '•flugenbliif. Svelizhljiv adj. befeligenb.
S v ene ti, iin v. impf. Ilingen, (6* nen, fumnten.
Sveniti, im v. pf. »erroeffen.
Sv eni t i, iin v. impf tonen, Eiingen tnacfcen.
SvenzhAti, svenzhati ober sven-zlieti, svenzhiin v. impf. fbnen, Eiingen.
S ver, t. sveri, sveri f. ein milbeS Shier, ba« ®}ilb, ba« Kaitbtfjier.
S ver g, m. ber Jinoten b. i. ber Ue« berre|l, bie JBurjel be« Ajte« im Jpofje.
Sveri, adv. obeit, iiber : sverh svčsd, obeit iiber ben «Sfernen.
Svčrham, sverhama, svcrhom , sverhoma adv. bi« oben angefuUt, gem. gegupft: sverhoma mi namerite, meffet e« mit einem ©ipfei ait, gcgupff »otl.
S v e r i n a , aucb sverjazliina, f. fcollj milbe Si;iere, ba« ©ilbprct. Sveri-njak, svernjak m. ber Sbiergarten. Sverinjar, rja m. ber 1(;iergartner.
Sverishiti, im ober sverishiti, im v. pf. »erletten.
S v e r j a k, m. ein »ifbe« Sl;ier (TOdnn» cf>en). Svernjak m. ber 2I;iergarten.
Sverniti, nem v. pf. ummerfen }. 25. ben 2Bagen.
S verftama, adv. reif;enmeife, ber 9ieit)C nad;. Sverftiti, im v. pf. ttnb sverftovati, flujein v. impf. reil;en, in Keitje bringen. Sverftvo n. bie 0ieii;enfofge, bie Aufeinanberfoige. _
Sverfhati, am ober sve rfiiiti, mi v.pf. oerootlfommnen. Sverfhenpart. »eiootlfommt. Sverfhnoft f. bie S3er» «odiotnmenljeit.
S ve rs h, m. ber Snoten b. i. ber Me-
betreff, bie ©urjet bei 3fjle3 im Jg»oIjc. Svershhaft adj. uoü fold;er Knoten,
«fHg.
Svefeliti, im v. pf. erfreuen. Sveft, adj. eig. genuffenbaff $ gem. ircu, gefreu. Sveften , ftna, ftno adj. treulich, gcfrettlid). Sveftnoft/ bie Sreuheit. Sveftöba, sveftoft f. bie Sreue. Sveftoben, bna, bno adj. gefreu, freulieb. Sveftöbnoft f. bie feigenfdjaft, ba man freu ift. Svörto-vanje (*) n. bie £ulbigung. Svefto-vati, ftijem v. impf. IniiDtgtm. Svesa,/ ber SSmtb, baä Sßünbltiß, bie iltiianj. Svesati, shem v. pf. pfammen binben. 6 v e s d a , f. ber ©fern. Svesdar , svesdar, rja-m. gem. ber ©fernfun» btge, ber Stfironom, ber ©fernbeufer; eig. ber ©fernmann. Svesdarija f. bie ©ferttEunbe, bie Aftronomie. Svcs-darniza , svesdärniza, svesdarnja f. bie Sternwarte. Svesdaft adj. fiern* ähnlich; gefiirnf. Svesdät, svesdnat adj. »ofl ©ferne, gejlirnf. Svesden, dna, dno adj. ©fern..., bie ©ferne befrejfenb. Svesdiflie, svesdifhzlie «. ber Sternhimmel, ber ©fetnEamp. Svesdiza/. d. ba6 ©femcheit. Svesd-je n. ba§ ©fernbilb, ba« ©eflirn. Svesdogled m. ber ©fernfeher, ber ©fernbenferei. Svesdogledltvo n. bie ©fernbeufer. Svesdosnaniz, nza rn. ber ©fernEunbige. Svesdosnanfk adj. fierniünbig , äftronomifeb. Svesdo-snänftvo n. bie ©fernwiffenfehaft , bie ©fernEuttbe, bie Agronomie. Svesik, ska ober sveshik, shka m. etwas 3ufammengebunbene3, baSSBün» bei. Svesljiv adj. bünbig. Svesljivoft f. bie SßttnbigEetf. Svesniti, nein ober sveshiti, im v. pf. ungleich, Erumrn madjeit, ver= biegen. Sveshnjeniz , nza m. svesli-njenka f. baä Krüppel, eine Erüp= pelfjaffe SKannS« ober ffieibSperfon. Sveshik, shka m. ober sveshka f. baS iSünbet, ber ©frattjj, ber 2Mu= menflraup. Sveshiti, sveshnjeniz, v. Ultfer
Svesniti. Svetriti, gem. svetriti, im v. pf.
auslüften, bitrchlüffen. Svezhati, zhim v.impf.flinken,tönen. Svezher, svezher adv, AbenbS, am
?iicnb. Svezheren, rna , rno adj. 3tbenb..., abenblid).
Svid, rn. ber Sieib. Svidati, am v. impf, eifern.
Svihräti, am v. pf. flütmifd) jer« fdntffeftt.
S v i j a f h k , adj. votl Sunflgrlffe, Stau« Ee^liftig. Svijati, am o. impf 5u= famenjutMcfeln pflegen, wiitben, fd)Iän« geln; — fe v. r. impf, fid; wiitben, fid; fcbiängeln. Svijazh rn. ber 3tän= £efd;mieb. Svijäzha, svijäzhina f. ber
Kunftgriff, bie liift, ber Dtanf.
S v i k, m. in Kf. ber Giebtaud;.
S v i n i k, nka m. bie SßerrenEung. Svi-niti, nem v. pf. verrenEen. Svinjcn ober svinjen part. verrenEt.
S v i r , i. svira , sviru m. ber Ctltell, bie ¿metle. Sviraliriie, sviraliflizhe n. bie Statte, wo baS ©äffet (>ervor= quillt, unb bieiXuelle ihren Urfprung hat. Sviränjek m. bie •Cutetlc. Svi-rati, am v. impf, quellen, hervor« quellen.
Svifhati, gem. svifhati, am v.pf. erhöhen, i>ol)et mad;en._ Svifhavati, am ober svifhovati,. fhujem v. impf. ju erhöhen pflegen. Svifhnoft (*) f. ber SSorjug, ber SBorrang.
Sv i fh zh , m. ber (Snjian (eine ^ftanse, (gentiana). Svifbzhel, svifhzhela, svirhzhelo adj. fiatE fauer, wie @n= jian.
S v i s d, svishd m. ber «pfiff, ber ipfeif« tauf. Svisdati, svishdati am v. impf. pfeifen (mit bem ®iunbe).
Svit, part. gerounben, baher auch Ii« füg, tii^ifcb : sviti feshen, bie -¿ua« bratElafter. Sviti , ijem v. pf. ju= fammenroicEeln, fcbiängeln, toinben;—-fe v. r. pf. fieb toinben, fieb jufam* tuen Ertimmcn.
Svlezhi, zliem v. pf. jnfammen jie« l;en : kerzh ga je svekcl, ber Krampf hat ihn sufammengesogen.
S v o d e n e t i, im v. pf. ju ©äffet werben.
S v o d i t i, gem. svöditi, im v. pf.
verführen.
Svöljen, svoljen part. augerwählf. Svoljenz m. ber 2lu§ermählte.
Svoljiti, gem. svoljiti, im v. pf. auSermähfen, auSerEtefen.
S vokrö güti, im v. pf. jurunben, runb mad;e«.
S vón, s. svóna, svoná, svonóva m. ctg. ber Slang; gem. bie ©íocíe: svón pó vufhéfib, bas öhrenfummen. Svo-nár, rja m. ber ©locfengießer, ber ©locfner. Svónik, nka ober svóniz , nza m. baS ölöcfchcn : v' svónze svoniti0 mit ©töcfdjen laufen. Svonik /«. ber ©íocfettfburm. Svonénje re. baS ßäufen, baá öelättfe. Svoníti, írn V. impf, läuten. Svoníza /. ber ©loifentíjurm, bic @locPen|1ube. Svón-zhik m. dd. baé ©locfchcu, bic ítlingel.
Svösiti, im v.pf. baá glitten (mit bem ©agen, s' vósom) »ollenben, jufámmen, an einen bejtimnttcn Dr t fügten.
S v ó s li i t i, im v. pf. enger machen, jufammen engen.
Švrizhati, am v. impf, off, tlU'ÍR'
Wal (ben 28agcn) umwerfen-
Svrázhiti, im v.pf. helfen, cit= riren. Svrazhljiv adj. I;cilbar. Svrazb-Ijivoft f. bie HeilbarEcif.
Svrézhi, svérshem v. pf. abroer« fen : tá mi je málosvérgla, bic ©a= rije hat mir roenig abgeworfen, eiitgc; fragen; — fe v. r. pf. nadjarfen: po o z betu fe je svérgla, fie tjt bellt
SSaíer nachgeartet.
Svrezhiti fe, im fe v. r. pf. itt
©ifer gerafhen, ftch ereifern.
Svujati, am v. pf mit bem Ahmet« fen fertig roerben; eine Küthe brehen, minben, baß eine SBiebe barau« mirb.
S vuk, v. S h v e n k.
Svümiti, im v. pf. »erflehen, be» greifen, erfaffen.
Svun, prp. außer, ausgenommen, mit Ausnahme: svunme nikögarni blo, außer mir mar SJiiemanb.
S vu n a Ii, svünaj, svünej, sviini adv. außerhalb, braußen, »on außen. Svu-najn, svünefben , fhna, flino ober svunanj, svunenj adj. äußere. Svu-najfliina, svunjäva f. (coli) baä Aeußcrc, bie Außenfeite.
Svundesheläk, svundeslieliz, lza m. ber AuSlänber. Svundesbelfkai/;. attSlänbifd;.
S V ti p a t i fe , am fe v. r. pf. fich un» ferfangen, fich getrauen.
S v u r e n, rna, rno adj. geroattbf. Svür-noft f. bic ©emanbtheit.
Svuzhiti, im v.pf. baS Seigren »ol« tenben : sdäj me je fpet svuzhil, jefet hat er mir roieber eins gefpielt, ha* mich Eiliger gemacht; — fe u. r. pf. mit öcm ßernen fertig, frei roerben, auslernen.
SL
Shäba,/. ber grofeh- Shábiza/ d. baá grófchdjcit. Shábji adj. gro'fd;..., ber grüfche : sliábje olió, bcr 8eidy. bortt, baá Hühnerauge. Sbábnik, shábnjak m. bie (Sier bcr gröfdje, ber grofchlaich- Sbabúra f. ein ab« fd;eultd;er grofdj.
Sliafrán, /n. ber ©J,"i\ni (Cro cus sativas. Linn.).
S h á g a , f. bie ©age. Sháganize f. pl. shágovje n. íhagovina f. (coli) bie ©ägefpännc. Shágati,' am v. impf, feigen. Silage f. pl. bie ©äge« mithle. Sbagopíl ober sliagopilez m. bcr bic ©ägett feilt.
sil á grad, m. bie ©afriflet. Shá-gradnik m. bcr ©afriflan.
Shájfa (t)/, bie Seife. Shájfati, am v. impf, feifen, cinfcifctt. Shájf-niza f. baS ©eifenroaffer.
S h á k e l, kla m. bcr oacf, ber Wehl«
facF. Shalilizh, sliaklizbik, zlika m. d. baS ©äcfchen, ein Elciiter ©acf.
S bal, adv. leib : shal ini je , cS i|t mir leib. Skaliti, im v. impf, (kogar) EränEen, beleibigen, betrüben, ßeib jufügen. Shalitva f. bic Srän« Iitng, bie SScleibigitng.
S h äli z, lza m. bcr ©fachel, berS5ie= nenjtachel.
Shaloft,/ bic Iraurigfeit, bie 9Se« fritblltß. Shäloften, ftna, ftno adj. traurig (als (Sigcnfchaft ber iJJerfon). Shaloftiti, im v. impf, (kogä) be« trüben, Erätifen, Sraurigfett erregen. Shaloftljiv adj. befrübettb, Sraurig« feit erregenb (als ©igenfehaft ber ©a= che). Sbäloitniha f. baS ßeibroefen. Shaloftovanje n. baS QSefrüben, baS SrättEen. Shaloftovati , ftujem v. impf, (kogä) betrü6cn, Sraurigfeit
«regen; — fe u. r. impf, trauern, traurig fepn.
S h a 1 o vä t i, lüjem v. impf. (k°gä) irdnEeit, betrüben, 2eib »erurfacben: ozheta slialüje, er fränfet ben Va= fer; — fe v. r. impf traurig, be= trübt fepn, ftd> grämen. ShalovAviz, vza m. ber ba trauert. ShaloyAvka f. bie ba betrübt ifl, bie Siagefrait.
Sliamat, m. ber ©atttmef. SliAma-ten, tna, tno adj. fammteit.
Shamati, am v. impf. bie ©räbdjett, j. 25- au beiben (Seifen ber ©trafen, an ben Diänbern gieid) machen unb reinigen; ben Baumflamm mit ber sliamplalia an ben ©eiten gleich baefen, nad;bem'er febon ju»or mit einer gro« fen, mit einem langen ©fiel »erfef>e= nen Jöacfe (drcvniza, tepazka) nur ein trenig behauen trttrbe.
Shamplaka, /. bie 3itninermann«= baefe, ber 3immermannSEarft, ba« Bartbeil.
Sliar, m. ber ©fraf;I: fonzbni slia-ri, bie ©onnenflrahlen.
ShArek, rha , rlio ad), räfj.
Sliarenje, n. ba« ©(üben; ba« Kä= feit. Shariti, im v. impf, glühen, glühenb ntadjen; räfsen. Sharjav adj. gfühenb. SharjAviza f. bie ©tuff;. Sharjavniza f. bie ©lutt;« Pfanne.
SiiArk, m. ber Branb, ber getter« branb.
ShArkoft, / bie ftäfjbeif.
Shavba (f) f. bie «salbe.
Shavfje (f) m. ber ©albet (Salvia ofjFicinalis. Linn.).
S h e , adv. fchott, mol;!.
Sliebe, v. Shrebe (mit atten 2lb= ieitungen).
Sh e bei, v. Shrebe].
ShebrAti, Am ober slieberjem v. impf, befhen. SliebrAviz, vza m. ber ba betfjet, ber Bether. ShebrAv-ka f. bie23etherinn, bie BetbfdMrefter.
S h e d 1 o, n. ber ©fachet, ber Bienen» flachet-
Slicfa, v. Shajfa.
Sliefran, v. Snafran.
S h e g e n (-(-) gna m. ber ©egen. Sliegnanje n. bie ©eguitng ; ba« Sircbfeft, ber Sircbfag. Shcgnati, am v. pf. fegnen; einfegnen, treiben. Shegnavanje ober shegnovanje «.
ba6 ©egnen; ba« SBeitjen: mefbni-kov sliegnovAnje, bie ijDrieflerireibe. SliegnAvati , am unb sbegnovAti, nüjem v. impf, ju fegtten pflegen; mit 2Beit;en befebäftiget fepn.
Sb eh tan je, n. ba« ©ed)fetn. Slieli-tar, rja m. ein h&täerne« ©efäfj, bie WelKübet tt. bgf., gem. ber ©edjfer. Shehtati, am v. impf, bie SBJäfdje bttrd) üattge reinigen,' gem. fedjfeln. Sliebtnik, shehtnjak m. bie ©ed;tel« traitne.
Slieja, f. ber Surft. Shejati, am v. impf, htrflett, burfitg fet;n: slieja mc ober sheja mc imA, e« bürflef ntieb ober id; habe Surft. Shejaviz, vza m. ber bürflef, bttrflig ijl. Shejen, l'na, jrio adj. bttrflig.
Sliel, f.. sheli, sheli f. bie Aernfe.
S b e 1 a, f. ber ffiunfcb , bie Begierbe, ba« Verlangen.
S hei Ar, rja ./. ber Gitttrobner, ber £eufd;ter. Slielarija f. bie Gimrot;« neret, bie Scitfdjlerei.
Sil eleu, Ina, Ino adj. begierig. She-lenje n. ba« 2Bünfd;cit, ba« 23er» langen.	_ •
S belesen, sna , sno adj. cifeit , ei« fern. Slielesje n. (coli) eilte 9Jlen« ge Gifen, ba« Gifen überhaupt; ei« ferne Ueffeln: v' shelesji möra de-lati, er muß in eifemen geffeln ar« beifett. Shelesnik, shelesnjak m. ber Süraffir. Sbelesnina f. (coli) eiferlte Singe, ba« Gtfcnjeitg, ba« Gifem»erf. Shelesniza f. ber Kante einer Waffttttg Aepfel. Sheleso n. ba« Gifen.
Sliel eti, sheh'm, slielel. v. imjif. triinfebeu, begehren, «erlangen: Ali kaj shelite, trtiufthef ihr etwa« V; zliefar oko ne vi Ii , ferze ne slieli , ma« man nid>f iennf, »erlangt man nidjt fignoti nulla cupido).
Shclev, sbeleva m. bie ©chilbErbfe (Testtrdo).
Sheli k s h e n a, /. bie 9?pmpbe.
Sheli z heil, zlina, zlino adj. be« giertid); neugierig. Shelizbnoft f. bie Begiertidjfeit; bie SJieugierbe,
S Ii el j e , n. bie Guft.
Sliel na (tieS shevna),/. ber ©rtttt« fped)t (Pictts viridis).
Slielno, adv. fei) 11 fiel;. Shelnoft f. bie Begierbe, bie ©ehnfud;t.
Shélo, n. ber (Etac^eí. Shélod, slielóda rn. bie (5ÍC$eI, bie ^ (Sicbelmijj.
S Ji e 1 ó d i z, dza ?n. ber Wagen: inédni shelódiz, vófezhni sheló-diz, ber £onig=, ber ÍBacfcémagen (ber SSietteu). S h e 1 o s h á j, shája m. (liad) © U f $ m.)
bie @fjtufl, ber 2lppefif. Slielovánje, n. baé forfipafirenbe SBiinfcben, bie <Sefmfud;t. Shelováti, lújem v. impf. (liar) jjeftig verfan--gen, forft»á(>rehb roíínfcbeit, fic| fei;nen. Sheltov, adv. gelb, ranjig. Shélva, shélviza f. bie ¿cijilbfrbíe
(Testudo). Shélve, f. pl. bie <Sfrofetn (eme SranEíjeif) : bafjer shélvina tráva, ber ©afferroegerid; (eine gegen <£>tvo--fefit (jeiífraftige Wanje, Alisma plantugo. L i n n.J. Snelzh, v. Sholzh (fammí alien
2Ibíeifungen). S h é 1 z h e n, v. S h é 1 i z h e n. Shémla,/ bie ©emntel. Shémliza
f d. eine Eíeine ©enitncf. Shéna, 2. shéne, shené f baé ©eib, baé (S^eroeib, bie (Sfeegattinn.. Shé-nen m. ber ÍBráufigam. Shénenje n. baé í>eirafen. Shénih, shéniin, slienín m. "ber SSrautigam. Shénin adj. bes 2Beibeé. Shen'iti, gem. shé-niti, ira , il v. impf. íjeirafeit: pe-trovo hzíú sli en i, er feeiratet bie Socbfer ÍJMerS; — fe v. r. impf. bamit umge^en, ein íffieib ju nefraieu, fid; betoeiben. Shenitnina f. bie ^>od;jeif : shenitníno iméti, shenit-níno fiúshiti, -Spocbjeií t)alten. S heñí tva f bie Jdeiraí, ber ©hebtinb. Shenitvánje n. bie $ocbseií (nup-tiae). Shenitvánfk adj. Sodjjeií..., hocbjeiflicb: shenitv&nfki raj, slie-nitvánflia portel, ber JSod^eiíteigen, baé í>od)seiíbeff. Shénf (*) m. ber ©eitf (Sinapis). Sil en iza, shenjiza, shenjkínja f. bie ©djnifferinn. Shenjáviz , vza m. ber ©djniííer. S h é n i z a , sliénka , sliénkiza f. d. baé 2Beibd;en. Sliénlka/. baé 5rauen= jiminer. Shénílii adh roeiblicb; frauen* jimmermagig; shénrki jok, pamázli-kinc folse, ®eiber([;raiten finb Sa= <¡cnf&ráiten, SrofobUléíljránen
faífcfje J^fínen. Shénftvo n. baé ganje rceiblicbe ©eMrtecfcí: (nací) ©utém.) baé ffieibébiíb. S h é p (t) m. (aué bem Súrfifcben) bi» Safcbe. Shépen , pna , pno adj. Xa= fdjen . . .; shéjina vúra , bie lafcben* ufjr; sliépni róbiz , baé Jafcfeentud). Shérd, f. ber SBieébaum. S h e r é 1 ó , n. baé gíugíocb beim 95ie=
nenfloefe; baé Ofeníoci?. Shérez, m. ber greffer; ber €>pfer= priefler, ber Q5oéenpriefíer.
S h e r é z h , adj. gtíííienb.
Sherjáv, m. ber Sranicfo (Ardea
grits. Linn.). SherjAv, adj. gluf>enb. Sherjávka, sherjávza f. bie"©íuff). Sherjárniza j. bie ©Iuf|>pfanne. S h e r n e k , m. bie #anbmúf)re. S h é r t a t i, am v. impf. íáufc§en ,
bettorff>eiIen. S h é r t e n, tna, tno adj. gefrágig. Shértje n. ber Jrajj. Shértnoft f. bie ©efrafjigfeit. S h é t i, shmém, shél, shét v. impf. bríícfen, pteffen, auSringen, auábat« gen (5Bafcbe «. bgl.). S h é t i , shánjem cber shnjém , shél, shét v. impf. ©etreibe fcbneiben, arn= ten : kdor sgódej féja, sgódej shánje, »ver fríií; faet, círntet fríií); kar fe-jafh, bofh shél, ttie bie ©aaf, fi> bie 2ternte. Shétiz, tza m. ber ©e^ treibefcbnitter: shétiz na profó, ber £irfefcfeniííer. Shétva, 2. sbétve, aucb 1. shétev, shétuv, 2, shétvi f. ber ©efreibefcfenitf, bie ©efreibeárnte. Sliétven adj. bie Qiefreibearnfe, beit ©efretbefchntfí beírettenb. Shgalína, f. eine 6rennenbe í>ifee; bie ysdjmiile. Shgán part. gebrannf. Shgánjar, rja m. ber 95ranntniein= brenner, ber 3iegefbrenner, nberbaitpt ber ÍBrenner. Shgánje n. baé S5ren= nen; baS Refuftaí beá ©rennené, ber 9Srannfroein. Shganíza, sliganjiza f. ber ÍSraitnfroein. Shgánjoviz, vza m. ber ©pit-ituá, ber ©eijl (aíé Ke= fuífat be§ SBrennenS). Shgánjk, shgánk m. ein einjelner ©íerjbrocíen. Shgánjki, shgánzi m. pl. (coll) ber 2fer$ iiberhaupf. S h g á t i, sligém, sligál, shgán v. impf. brennen, bas ferennen verur» fadjén (roenn baé 23rennett auf einen
G53	Sh g
anteni ©egenflanb einroirif, fiberge* benb ift): ogenj gori, parne neblige, kér fim dalezh od njega, baágeuei' brennt (mit Stamme), aber es brennt mirt; niebt (bas aSrenncn mirft auf mich itidif ein, verurfadjt an mir tein brennenbeS ßeiben), rneil icb roeit ba= Von bin.; sgödej sázhne shgáti, kar kopriva imá oftáti, baS fängt früh an ju brennen (feilte brenitenbc S3ir= iung ju äußern), roas eine 9leffel blei» bett foll; takó me v" perí'ih sligč,
de Te mi sdi , ki vfe gorijo , ein
fotebes ©rennen verfpüre icb tn ber 23rujt, baß es mir voríommt, fie brennt mirtlid) (mit Stamme). Shgá-ven, vna , vno adj. SQrenit . . . , SSranb... Shgávfhina, f. sligávfhinje n. baS ißranbopfer.
Shgetáti, áin, sligézhem ober sligá-zhem , shgetál v. impf. Ei^eílt.
Shgézli, adj. beiß: vöda je shgézlia, baS SBaffer ijt l;eiß; folnze skgézhe fija, bie©onnefcbeinef beiß. Shgézhoft, shgezhöta f bie Ji(je, bie geitetí)i(je.
S h i d a , f. bie líseibe. Ski dan, adj. feibeit: shídane vólje Tino bili, luir maren tuohl auf, gutes ®lutt;eS. Shi-danik, nka m. ber ©eibetmnttm.
Sbidov, m. ber 2¡nbc. Shídovka f bie 3übinn. Shídovllii, adj. jtibifeb. Shidovftvo 11. baS 3uí>cnfhum.
Sbila, f. bie Aber; uneig. bie 28ur= jet ; ber 3'ejner: kervna shila , bie SSIufaber; bikova shila, ber Dcbfen= jiemer. Shílaft adj. aberid;t; jäf;. Sliilav ad), jáb- Shilaviza f bie 3äl;bcit. Skiliza f. d. baS Aeberdicn. Sliilnát adj. aberig, geaberf< Shil-nik, sljílnjak m. ber Käme einer íPflanjengaífuitg. Sbilopúfbanje n. ber Aberlaß.
S hi m a, aud) shínja f. ein einjeíneS Koßbaar. Shimiza, shinjiza f. d. ein einjigeS, iteineS, feljr feines Koß= haar. Shimniza/, bie SJtatraje.
S k i p, m. ber aSottmonb.
S h i r, in. baS Sutter, bie (Sid;etma|T, bie SSudjetmajt: fvinje v'fhir goniti, bie ©djroeitte in bie ®id;etmafi ober S3ud;eímafí treiben. Shirovniza f. baS ffieibegelb, bie «Sejablimg für bie 25ud;e(= ober (5id;elmaft.
S k is h al a, f. ber Sfame für jebes fdjroarje Käfer^eit.
S h i	651
S hi tek, tka m. baS ßeben, bet fiebettstauf.
S h i t e n, tna, tno adj. ©efreib .. .; Koggen..., von Koggen. Sliítník, shitnjak m. baS Koggenbrof. Shit-níza f. ber ©efretbeEafieit, bie £orn= Eamnier. Shito n. eig. bas ©efteibe; in ©f. aud> ber Koggen, baS Kom
(Seeale cereale. Linn J.
S h i t n i k a, f. ber 9čame einer ©af fung Aepfet.
Shishek, sliko m. Der Kormrmrm
(Curculio).
S hi v, adj. tebenb, lebenbig: shivi hráft, ber SSurjelbaunt, ber Kobotb; sluve hráfte ftáviti, SSurjelbättme macben, Kobotb febießen. Slúva /. bei beit l;eibnifd)en ©tarnen bie ©ötfinn beS Cebenž; b«'tjutage ber «planet SSettuS. Shivátl, shivál J. ein beleb« teS ffiefett, baS	kt¿r:l shivál
je tó, mas ift baS für ein Si)ier. Shivádizhka , shiváiiza f. d. baS 2b¡erd;en. Skivák m. eine (uoeb le= beube) ffiurjel an ber SBeüirebe. Shiváljda , shiváljina f. bie tyhu , baS ©eflüget. Shivájfki adj. Si)ier..., tbierifd). Shiveti, im v. impf le= ben : néjmam fe shiveti, icb habe Seinen fiebenSunf erhalt; pobóshno shiveti, ein frommes Ceben führen. Shi-vétje '«. baS ßeben, ber ßebeitSlauf. Shiveven, vna, vno adj. lebenSfä()ig. Shivévnoft f. bie ßebenSfähigEeif. Sliivézhen, zhna, zhno tidj. lebhaft. Shivézhnoft f. bie ßebl;affigfeif. Shi-vina f. (coli) bie jahmen Ztyiere > als Öd)fett, Kitbe, ^ferbe u- tgl.; baS SBieí). Shivinariza, shivinárka f. bie ©fatlmagb, bie ffiiebbime. Shivinoréja f. bie SSiebj"d)f- Shi-vinfki adj. 9Sie§..., viebifd». Shi-vinftvo n. bie 9?ief;beit. Shivitizlic, ta n. ein ©tücf SSirf;, ein .£vauätbier. Shiviti, im v. impf, leben, leben machen, nähten: Bóg te shivi, ©oft ttiad;e bid) leben, auf beine ©efuitb« beit (beim Annninfdpen ber ©efitnbheit). Shivitva f. bie áíahrung, ber SebenS= imteri;alf, bie ßebeusmetfe. Shiviven, vna, vno adj. nähreitb, nahrhaft. Shivize f. pl. bie im ©eine roie fei5 tter ©anb attfjleigenben «Perlchen. Shivliénje n. baS Sebea. Shivljénlki adj. ßebenS..., baS ßeben betreffeitb■
sli!vlj<5nOia vpräva, bi» SJebenSregel. Sliivot, sliivpt, 2. shivota, shivota m. eig. baS ßeben; gem. ber leben» bige ßeib. Shivoten," tna, tno adj. ruflig, lebenSEräffig; Eörperlicb: je prav shivotna, fte ifl recht lebenS» trdfftg, »ott ßeben; shivotno ober sliivötno tepenje, Eörperlidje Süd;» figung ; sliivötni varh , ber ßeibgar» bifl. Shivotljiv adj. lebhaft- Shi-votljivort f. bie ßebhaftigfeif. Shi-votnik ober shivotnik m. bie ©efle. Shivotnina /. bte Perfonalfleuer. Shivotninfki adj. perfonaljleuer..., bie Perfotialftetier befreffenb. Shivot-noft ober shivotnoft f. bie Kräftig» feit, bie ßebenSEräffigEeif.
ShlAbra, f. (eine gefd)i»dfcige Per» fon) baS Piaubermaut, bie Piauber» fafd^e. Shlabränje «. baS piaubern, baä SSielreben. Shlabräti, am v. impf, »iei t-eben, plaubern. Shla-brav adj. plauberhaff, ¡um plaubern eneigf. Shlabraviz, vza m. slila-ravka f. ber piauberer, bie —inn.
S h 1 A h t a, f. bie S3ern>anbtfchaff: fva fi v' shlAhti, mir ftnb eittanber »er= tpanbt, nur finb Serroanbfe. SlilAh-ten, tna, tno adj. ebei; abetig ; gnä» big (generosus in allen feinen 23e= beutungen) : zhlövek slilAhtniga ro-du, ein ebelgeborner TOenfd;; shläht-ni kamen, ber (Sbelflein. Shlähtiti, im v. impf, ebeln, abeln: takflino djänje zliloveka shlähti, fold)e ^attb» lungen abeln ben ©ienfehen. ShlAht-nik m. ber (Sbelmann, ber Abelid^, gnäbiger -£>err. ShlAlitniza f. bie (Sbelfrait. Shlähtnizh m. d. ber (SbelEnabe, ber SunEer. ShlAhtnizh-ka f. d. baS (Sbelfräutein. ShlAht-nizhtvo, shlahtnirhtvo n. ber <Sbel= fcof. Shlahtnorojen ober shlahtnorojen pari, ebelgeboren: shlahtnorojen fAnt, ein ebelgeborner Knabe. Shlahtnoferzhen , zhna , zhno adj. ebelmüf()ig. Shlahtnolerzhnoft f. ber ©belmufl), bie ebelmüti;igEeit. Sliläht-nol't f. ber Abel (als (Sigenfdjaft); bie ©üfe, bie SorjugfichEeif. Shlaht-nöften, ["tna, Ttno adj. Abel..., ebel« tllänitifd): shlalitnoftno pifmo , ber Abelsbrief.
S h 1 ä j d e rn i z a/. eine große, lange ©agenfetfe.
Shl Ah (f) shlAka m. ber Schlag: böshji shlAk, ber Schlagfluß; od böslijiga slilaka vdarjen, eig. »om Scblagfluße gerührt; (in ber ©¡bei) gidjfbrüdng (paraclrtus■).
Sh 1 äkama, adv. firacFS, fpornflreicbS.
ShlApertik, tka m. ein »erborbe» neä, faules, flinEenbeS (Si.
Shl Ar (f) rja m. ber Schleier.
S hieb, m. bie Kinne, 5. 95. bie Sacb», bie ©afferrinne. Shlebek m. d. eu ne Heine Kinne.
Shlesa, f. bte Srüfe, bie Schleim» brüfe; ber Schleim. Shlesaft adj. fchleimig. Shlesiza f. d. baS Sd)leim* brüSd;eh. Slilesöba f. ber Schleim.
Shlindra,/. bie Schlacfe. Shlin-draft adj. fd)lacfig.
Shliza,/. ber ßöffet: s'präsno shli-zo vaf hözlie napitati, er will euch mit leeren ©orten abfertigenabfpei» fen. Shlizhiza f. d. baS ßö)tetchen; bie i>er5grube. Shlizhka f. d. baS Cöjfelcben. Shlizhnik, shlizhnjak m. ber ßöffelEorb, baS ßöffelgeflecf.
ShlobudrAnje , n. baS plaubern, baS Schnattern, baS Sielreben. Slilo-budräti, Am w. impf, »iel "reben, plaubern, fchnattern.
S h 1 6 f a t i, am v. impf, ttnb shlof-niti, nem v. pf. beohrfeigen.
S h 1 o t a, /. bie' Sachfuge.
Shmaganje (f) «. baS Schmähen. Shmagati, am v. impf, fdimähen.
S h 111 A h (f) shmAha rn. ber öefchmacf, ber ©efchmacfSfinn. SlimAhen, lina, hno adj. fdjmacfbaff. ShmAhnoft f. bie SchmacEhaffigEeif. ShmahovAti, hüjem v. impf, fehmeefen, bureb ben ©efchmacfsftnn wahrnehmen.
Shmajdlar, rja m. ber <Sifent»aa> ren »erEauft, ber JöanbelSmann mit (5ifenn>aaren.
Shmek, 2. shmeka ober ihmekam. bie Schraubenmutter.
S h m e t e n , tna , tno adj. fdjwer (gravis).
Shmeti, shmem , shmel, shmet v. impf. auSringen, auSpreffen,auSbalgen.
Shmetnoft, shmezha f. bie Sd)t»es re, bie ßaft (gravitas).
Shmikanje, n. baSAuSpreffen, baS AuSbalgen. Shmikati, am ober shmi-zhem v. impf. auSringen, auSpreffen, ausbalgen.
S h m ó k c 1, lila m. bai 93üfci>d;en: shmókel láf, eine Cuiantität, j. 23. ein 23ufd;en -daare.
S k n á b c 1 (f) bla m. bie ßippe.
S Ii n é z , nud) slmjcz, 2. shnéza, shnéza m. ber (Schnittet. Sbniza ober shnjiza f. bie ©ebnitfetinn. Sbnjéti , shánjem ober slinjém, shnjél ober shél v. impf, ©ctreibe fchneiben, cirnfen : baba gobe slianje, décliz korénje ftersbe, fin polshc íjtréla, IizIii púnze déla, eé finb muffige ßeute.
Slló§ai/ ber «Sali, ber (Spielball.
S b ó ) z a (f) /. bie <Sul$e.
Sliök, 2. shöka, shoka m. ber i>uff b. i. ein (Schlag, ein (Stoß mit ge= ballter gauft. Shókati, am v. impf. puffen, febíagen, ftoffen. Shókniti, nem v. pf einen ipuff, einen (Stoß geben.
Skóld, m. ber Srieg.
s h o 1 n a , V. S Ii c 1 n a.
Sholnir, rja m. ber (Solbaf. Sliol-nirjev ober sliolnirov adj. beé @o[= baten. Sliolnirfki adj. (Solbaten..., ber ©olbaten, fotbatifd). Sholnirftvo n. ber ©olbatenitanb. bie Wannfdjaft. Sholnirfliina f. baé £>eer, baé Kriegs» hecr.
Sliolt (lieé sliout, sliút) adj. gelb. Sholta f. bie ©elbe, bie gud;érotbe (ein ÍBeiname für gelbe, fuebérothe Sbiermeibcben, alé fiül;e, meiblidje ©d;n>eine u. bgt.); ber Srippel. Sliol-tek m. ber ©elbe, ber gitcbérofbe (ein SSeiname für gelbe, fud)érofl>e Shiermännchen, alé bdjfeit, männliche ©cbmeine, <J)ferbe u. bgl.). Slioltiza f. bie- ®elbfud)t; baé" gelbe gieber; ber Sufaten. Sholtkaft adj. gelblich.
S h o 1 z h ([ieé sliouzh, shúzh) rn. bie ©alle.
S Ii o 1 z h á k (lieS sliouzliák, sliuzhák) m. ber ©ierbotter.
Sil ó 1 z h e Ii, zlina, zbno adj. ©all..., mie ©ade, Pon ©ade: sbolzlina bliv-na grislia, bie ©allenbrednmhr. Sbol-zliiza f bie ©atlfucbt. Skolzhizhen, zlina, zbno adj. gallfüchtig. Shol-zhizlinoft/bieöaKfüchfigfeit. Sholzh-nát adj. gallig, pott ©alle, ©ade enthaltenb.
Shopiriti fe, im fe v. r. impf. fich jirauben.
\
Slirebe, a. slirebeta n. ba9 gütl«n.
Sh rubel, bla ober belna m. ber 9tagel. Slirebelnik m. ber traget* bohrer.
Shrebiz, bza m. ber Jöengft; ba3 £cnaftfüHen. Sbrebiza f. bie (Stute; baS (Stutenfüllen. Shrebizhka f. d. baä (Stutenfüllen.
Sbrcblär, aud) shreblizhar , rja m. ber 9?agelfd)inicb. Shrebläti, am v. impf, nageln. Shreblizhik, zlika m. d. ein Eleiner SKagel.
Slirebzhe, ta n. d. baS güllen oh= ne ©efölechtSunferfchteb. Shrebzhek m. d. baS £engftfüllen.
Shrolo, n. ber Stachen; übrigens oerglcidje Slierelo.
S h r e t i, shrem , shcrl v. impf. freffen, yerfcblingen. Shrez m. eig. ber greffer, auch ber heibnifche Opfer» priefter.
Sliiiganje, n. baS Ströhen. Shü-gati, am v. impf, (komü) broljen; (kogar) neefen, cf)if«nircu.
Shu], shülink , shulk m. bie SSIafe, bie ©d^miele. Shüliti, im -v. impf. (pon Stiefeln) brüefen, SSlafen per» urfadjen; säubern, sögern: viäk ve , kjer ga zhreyel shüli, ein ¡jseber reeig, mo ihn ber ©djul; brüeff. Shul-nat adj. Poll (Schmielen, fdjmielig.
S h ü p a (f) f. bie (Suppe.
S h ii p a , f. baä Tlmt (ein beflimmfer SijiriFt). Shüpan, sliupana rn. ber Amtmann, ber (Supan. Sbunanija J. ba« Amt; bie 25ürbe, ber iBejirE be§ AmtmanneS. Shupanja f. bie Amtmanninn, bie ©upaninn. Shu-panftvo n. bie AmtmannSmürbe.
Sil iipen, pna, pno adj. ©uppen..., mie (Suppe. Shupnat ober shupnät adj. fuppig.
Shüshanka, shushanka , shushel-ka .f. ein iebeS fd^marje, fel;r Eleine SnfeEt, baS Ääfercben. Shushen, shna, slmo adj. glänsenb fdjrearj, iohlfchmars, mie bie"gelbgrillen. Shü-sliik, shka m. ba§ ßbenhols; ber Sienntg.
Shushlänje, n. baS TOaugefn, baS SDiltffeln. Shushlati, Am v impf. mangeln, muffeln. Shüshlav ober shushlav adj. muffelig, maugiid), Sauberhaff. Shushlaviz, via m. bec Siaugler, ber Saferer.
S h u v e, f. pl. eine ber ©¡cht 4<mrtc$« KranEhetf.
S h v A j c, f. pl. ber ffieberrecben.
Shvala, f. ober slivälc pl. bec 3aum für bie ipferbe.
Shvandrati, am v. impf, platt* berit, plappern.
Shvegla,/T bie £irfenpfeife. Slive-gliza, shveglizhka f. d. baä 4Mrfen* Pfeifchen.
Snvökati, sbvezhein, slivekal v. impf. Eäuen.
Slivengel, gla m. ber (Schwengel, ber (SiSjcipfcn.
Shvenk, m. ber Slang, ber Schall.
Shvenkljäti , am tntb slivenzhati, zhim v.impf. Eiingcn, tönen, (chatten.
Shveplaft, ad], fcbwefeltdjf. Shve-plcniza, shveplenka f. ber Schwefel* fabcn. Shveplo n. ber Schwefel.
Shvcrgljänje, slivergolenje n. baä Orgeln, baä Srältern', baä SBir* bellt. Shvergljati , am unb sbver-goleti, im v. impf, orgeln, trällern, wirbeln.
Shvisbganje, n. baä 'Pfeifen. Shvi-gati, am v. impf, pfeifen (bloß mit beut •JJhtnbc, ohne ein 'Pfeifinitrument): rakam skvisbgati, teereä Stroh bre» fd;en.
T.
TA, adv. (»in: täm tA, borfljin, hin* über.
Tabak, m. ber SabaE (Herba ni-
cotiana. Linn.). Tabakaviz, vza in. ber Sabafrattcber. Tabakera, tabakerka , tabakira , tabazhniza f. bie JabaEäbofe. Tabakov adj. beä SabaEä.
Taberna (f) f baä 5Birfi;S^au§, bie Saferne.
TAbla, f. bie Safet. Tablati,am v. impf, täfeln. Tabliza/. d. baä Säfeldjeit.
Tabor, tAbora m. eine befeftigfe An* bö(;e, »on welcher auä ntatt bie ganje Öcgenb umher überfefien Eann; bie geftung; baä befetfigte ßager. Ta-borifhe, taboriflizhe n. bie ßager* ftätte, baä Ktiegälager. Taboriti, im v. impf. lagern, ßager fcblagen. Taboritje n. bie ßagerung. Taborfk adj. junt ßager gel;örig (castrensis).
Tadel (f) ctla m. ber Säbel. TAd-lati, am ober tAdlovati, lijem v. impf, fabeln.
Tai f ti, v. Ta j ifti.
Taja,/; bie ßängnuitg, bie SSerheint* lid;ung.
Tajanje, n. baä Schmelzen, baä Aufbauen. TAjati, am x>. impf. fcbineljen, aufbauen, bttreh ffiätiiie fttijjig mad;en; — fe v. r. impf. aufgetf;auet werben, auffhauen, flüjjig werben.
Taji Tti, pr, berjenige, berfelbe.
Tajiti, im v. impf oerbergen, »er*
heimlichen, Mttgnen. TAjnik m. taj-niza f. ber ßäugner, bie —inn.
T A k , v. Takö.
TAk, adj. fo befcbaffen: kakorfhno shivljenje, taka fmert, wie gelebt, fo geftorben ; kakortlina flushba, tAko plazkilo, wie bie Arbeit, fo bet ßohn.
T A k a t i, am v. impf, fd/eiben (Kugeln).
Taki, adv. fogleicb.
Tako, tako adv. fo; fo fcfjr: kakor Te gode, tako Te plefbe, wie bie Alfen fingen, fo jwiffdiern bie 3ungen.
TAkofhcn, v. TAkfhen.
T a k r a j, vrp. biejjfeitä : takraj reke, biejjfeitä beä Slitjjcä.
T a k f h e n , flma , fhno adj. fo be* fdiaffen (tališ) : kakorftini gofpo-dArji, takfbni pofli, wie ber Öerr, fo ber Knecht. TAkfhnoft/. bie ©e* fcbaffenheit (etwa talitas).
TAl (f) m. ber Si;eil. Talati, ain v. impf fheiten. '1'alinga f. bie 2heiluitg.
Tale, pr. biefer ba.
TAleb, taleba m. ber TOefferrücfen.
Taler (f) rja m. bet Seiler.
Tal i g a, f. iit ©t. bie Scbeibtrube (mit (Sinem Kabe); in Kf. ber Schub* Earren (mit jwei Käbern).
Taliti, im v. impf, febmeijen, bureb SBärme ftiißig machen; — fe v. r. impf, aufbauen, aufgeben, fttijjig werben.
Tal o vaj, vAja m. ber 9väuber. TalovAjev ober talovajov adj. be»
9tÄuber?. TalovAjfki adj. SKduber..., räuberifcb.
Talovje, n. 9iiefctrurj (Veratrum album. Linn.).
Tam, tamkaj , tamkej, tamo adv. bort: kjer rnefo, tam pfi, beim 2Iafe »crfammetn ficb bie Kaben, cig. roo Šfeifd;, bort $unbe; kjer mifln, tam tatje, rco Wäufe, bort Siebe; tamlc, gerabe bort; tamdik, bort vorbei; tamprek, bort jenfeitS, bort ijitiuber, bort brüben.
Tama, v. Tema (mit allen 2lblci* tungen).
Tanek, v. Tcnck (mit arten 2tbici= tungen unb 3ufammeufe(3ttngcn).
Taneköda, adv. einjtenS, einft.
T a p a t i, am v. impf, tappen.
Tar, v. Ter. .
Tarati , am v. impf, quälen, mar= iern. Taraviz, vza m. ber £Xuäter.
Tarban, m. ber Söipel.
T a r i z a, f. bie glacbSbrecbferinn.
Tarbishiti Te, im fe f. r. impf. berum ftrcicbcn.
Tärna,/. ber Scbafeiaften.
Tarnanje, n. baS Sammern. Tarnati , äm v. impf, jammern, reei;= Hagen.
Tärzha, f. baS 3iel; bie (Scheibe, ber ©d;i(b.
TAft, m. ber Schwiegervater. TAfta, tafzha, tafha, täflizlia / bieSd)Wic germutter. Taftin bcr Scbwieger* muffer. Taftov adj. be§ Scbwiegcr» »aterS.
T As he, ta n. bcr Sröftcr. TAsbiti, im v. impf fröflen. TAshnik m. tashniza / ber ¿röfter, bie —Inn.
Tat, i. tAta, tata, tatü, tatova m. bcr Sieb. Tatba , tatva, tatvina / bcr Sicbftabl. Talija/, bie Sieberči. Tatinfki adj. SiebJ..., bicbifd;. Tatinftvo n. biebifdjeS ©efen. Tatifhe n. bie Stätte, bcr Ort, reo Siebe waren ober es nod) ftnb ; (nacb © u t Sm.) baS Scbadjbrcf. Tatiza f. bic Siebinn. Tatizhin adj. bcr Siebinn. Tatov adj. bcS SicbeS, bem Siebe gehörig. Tatövcn , vna , vno adj. SicbS ..., biebifeb-
Tavati , am v. impf. lattgfatu bet"; ttni Iteigen.
Taverh (f) m. baS SagctoerF. Ta-verliar, rja m. ber Saglöbner.
TAvihent, num. fattfenb: ta mosh imA tiivshente, biefer 9Dtann bat Saufcnbe.
T A z a, /. bie «Pfotte, Me Saje.
TAzhaf, adv. bamalS. Tazhafen, fna , fno adj. bamalig.
T A z h k a , /. unb tAzhke / pl. bie Scbeibfrube.
Tedaj, tedej conj. folglicb (folgernb); bai;cr (entgegenfefeenb).
T e d a n j, adj. bamalig.
Teden, dna m. bie ©odje. Teden-fki adj. roodKntiicb. Tcdnopit m. bie ©ocbenfdjrift.
Tegniti, nem (»It.) bel;nen, jieben.
T e g o t a , v. T o g o t a.
Tehant, m. bcr Secbaitf. Telian-tija / bie Setbantei, baS SeEanat; ber Sed;au(bof.
Teh ta,/ bai ©eroicbt. Tehtati,am v. impf. prufen , roagett; roagen.
Teifti, tejifti, v. Tajifti.
Tek, m. ber Čauf.
Tek, m. bas©ebeiben; ber ©efcbmacP, bcr ©efcbntacFSftnn : krivizhno blago nejma teka, unrecbtei ©ttt gebcil;et nid)t.
Tekanje, n. ba« Cattfett. Tekar, rja ober tekaviz, vza m. ber Gaufer. Tekara, tekavka /. bie Cauferinn. TekAvniza / bie 9tennbabnc.
T e k i r (f) rja m. ber Siger (Teliš tigrisj.
T e k m a t i, am v. impf weffeifern. Tekinenik, telimez m. ber ©Ctf» cifcrcr, ber Stebenbufiier.
Tekniti, nem v. impf. gebciben; fcbmccfcn: to vino mi tekne, biefer ©cin gebeibet ntir, fcbldgt mir gut att, fcbmecft mir. Tčknoft /. bas ©ebeiben.
T e k u t , m. bie geberlauS (nadj © u t Siti.).
Tele, attd; tele, i. teleta n. ba8
Salb.
Te 1 e b a t i, am v. impf. unb telebiti, im ober telebniti, nem v. p f. au§ Ungefcbicffidjfcit ftarl faHen. TelebA-vaft adj. ungefcbiift, ber leicbt fdUf.
T e 1 e f e n , fna , ino ober telen , lna , Ino adj. i!eibs...j leiblicb, Eorper» Iicb ; pbDftfcb (?). Telefnoft /. bie SbrpcrlidjEeit. Telefze n. d. ein feijr Heitter Ceib, ba§ Sbrpercbctt.
Telpsbnik , telesknjak m. ber
fdjwerere Ctuerbalfen beim Soche (jArem).
T e I é t i n a, /. ba« Salbfleifcb. Telé-titi , ira v. impf, (nací) ©Utám.) falben. Télez, Iza m. ein £alb männlichen ©efdjledjte«. Telézliiti, ira v. impf, b ti ni me ©d)crje »orbtin= gen. Telézhji adj. £alb...; telézhje mefó, ba« jíalbfleifd).
Telili, v. Tólik (mit allen Hb leifungen).
Teliti fe, ím fe v. r. impf, falben, (»on ííiíl;en) Sunge werfen.
T e 1 i z a, f. ein Slalb weiblichen ©e* fdjledjfeš, bie Salbije b. i. eine junge ííttb, bie nod; ntdjt. gefalbet l;at. Telizliji adj. Salbijen ..., »on ber ižalbise. Telizlika , telizhkiza /. d. ein (Eleitte«) weibliche« Äalb.
Telo, attd) teló, 2. téla, telá, teléfa n. bcr ßetb. Teloláften, ftna, ftno adj. leibhaftig; leibeigen (?). TelolAft-noft f. bie ßeibhafttgfeit; bie Ceibet-genfd;aft (?). Télov adj. be« ßeibe« t télovo (oerfleí;t ftd) obhajilo), ba« grobnleid)ttamšfefl. Telóven, vna, vito adj. Iciblid), fórperlid). Telóv-noft /. bie ßeiblicbfeit, bie £orper=
lidjfeit.
T é 111 a , aud) tema , 2. teme , temé f. bie ginflcrntfi: je tema kakor v' Iiííhi , eä ifi fiocffiitfier. Temaxad). bttnfef.
T čine, 1. temena n. bie ©d)eitel ant Äopfe; bie obere gläd;e ber baurifd)en ©htbenöfen; bie girfl im aSergbatte.
Térael, mla m. ber Urfptung, ber Urgrunb.
T é m e n, mna, mno adj. etWaá fin= fler, trüb, bttuM. *
T e m n ó t i f e , 1111 fe ober temniti fe, im fe v. r. impf, finfier werben. Temnit adj. bitltíe!. Temniti, im v. impf, fjufier machen, »erbüfiern. Temni za f. ein ßerfer, in bett fein Siebt fallt. Temnóft f. bie 2)unfel= hei f. Temnóta , temnözha , temóta f. bie ginfierniß. Temnóten, tern-nózhen, temóten, tna, tno adj. etwa« finfier, bttnfel: temötno je, e« ftel;t trüb att«. Temnótnoft, tem-nözhnoft, temötnoft/. bie SunMbeit.
T e m ó z h , temüzh conj. fonbern (verum).
T é m p e 1 j, témpcljna m. ber Sempel.
Tempeljnina f. bie Sempelfieuer. Tempeljfki adj. Sempel..., bett Xetnpel betreffenb. Te ne k (tenik, tenAk), tenka, tenko adj. bünn; fein; fdjlanl: tenka fraj-za, tenko fükno , ein feine« -Semb , feine« Such; vfö tenko fprejifkati, 3llle« genau burdjfudjen. Teniti, im v. impf, »erbttnnen, büttner machen: tefto teniti, ben Seig bünner mad^eit, gem. walgen. T e n j a , f. ein beftimmt begrenjter ©djatten, 5. 25. ber ©chatten be« Wenfchen, be« Jbaufe« u. bgt.; bet ©chatten, ber ©eifi (manes) : njega famiga ne, pa njegovo tenjo fini vidil, ihn felbfi nicht, aber feinen ©chatten l;abe ich gefeben. T e n j fh a t i, am v. impf, »etbünnen,
bitnnet machen. Tenkoköshen, shna, slino adj. bünn», fetnbattfig. Tenkokoslinoit f. bie geinhäufigfeit. Tiinkoft, ten-köta obet tenköta f. bie geine, bie geinheit; bie Oienauiafeit. Tenzhiza f. bie feinfle Eeinwanb. Tenzhizhnik m. ber glor. Tonzliki adj. recht fein.	,
Tcpati fe, tepam fe ober tepljem fe v. r. impf, pcruniflreicben, herum; febwärmen, »ägabunbiren. Tepäzha,/ 'bie gallige. Tepefh, ?.. tepeflia, auch tepefhmk m. ber ßetumfehwärmer. Tepefh i ja f. bie iierumfdjwäruterei. Tepefhiti re, im fe v r. impf, herumfebwar» men. Tepefhniza f. bie £erura= fd;wartnerinn. Tepesh, tepesha m. bie ©cblageret. Tepeshiti fe, im fe i>. r. impf. ftd> fdjlagen, ftrfj balgen, raufen.	_
Tepiz, pza rn. ber ©cbwadjfopf, gem. bit Salf.	t _ ,
T e p k a , f. bie Wofibirn ; ber Wojt» birnbaum. Tepkoviz , vza m. ettt Ort, wo »tele Wojtbirnbaume wach' feit; ber Wollbtrnweitt. Tepkovniza f. ber TOojibiritwein. T e p f t i, auch tepiti, tepel , tepen ober tepen v. impf- fcblagen, prtt= geltt: kdor tepe , ga tepo, wer 3ln= bere fd)lägt, Wttb gefd)fagen; nadloga ga tepe , et flecft in ber Wotb ; ga je dal tepTti, er lieg il;n prügeln. Teptati, am v. impf, fiatnpfen.
Ter, conj. ttnb, rote attch, auch Cluet atquej.
T e r ;'< z h a , f. bie SSredje.
T e r d , adj. fyatt, fefi : terdi kriih, fmrteä Sörot; do terde nozhi fmo delali, bis in bie ftocffinftere Siadjt hinein haben mir gearbeitet; to fto-riti mi je terda völja, bieß Jlt fhlttt ift mein ernfler , fefler 9Bifle. Ter-den, dna, dno adj. fefi; farg: ter-dno savesati, fejt jubinben; terdno rau povej , fizer ne flifhi, fage eS ihm taut, fonft hört er nicht; gofpo-där To terdni, ber ^»auSrcirth ift farg; terdno fpäti, fefi fchtafen. Terdika f. ber 9fame einer ©affttng rother, fehr harter unb haltbarer 2te= pfet. Terdina f. bie ©runbfefte. Terditi, im v. impf, härten; be= hanpten, barauf beharren. Terdkaft, terdlat adj. cflsaS, ein wenig fefi, härtticfe. Terdnjava f. bie geftung, bie gefie. Terdnejlhati, am i>. impf, fefler machen; — fe v. r. impf feiler werben. Terdnoft f. bie gefligfeit, bie £atf&arfeit; bie Kargheit. Terdöba , terdöta f. bie Jpärte. Terdogläv, aud) terdogla-ven, vna, vno adj. hatSflarrig. Ter-dogläviz, vza >n. ber JpatSjiartige, ber ©tierfopf. Terdoglavnoft f. bie ^aBjlarrigEcit. Terdokören , rna , rno adj. hartnäcfig. Terdoltörnoft f. bie Jjbartnäcfigfeit. Terdoköshen, shna, shno adj. »on harter -Sjauf, harthäntig. Terdokoshiz , shza, gem. terdokofkz m. ber j?avti)aut. Terdonög adj. »on feflen giißen. Terdopoftäviti, im v. pf. feftfefcen. Terdopoftävlenje n. bie geflfefettng, bte geflfletlung. Terdoferzlien, zhna, zhno adj. hartherzig. Terdoferzh-noft f. bie -£>artl;eräigfeit. Terdöft f. bie ^ärte, bie gefitgfeif. Terdo-veren, rna, rno adj. flarfgtäubig, ber einen feflen ©tauben (terdo ve-ro) hat. Terdovernoft f. bie ©tarf= gtäubigfeit. Terdovraten , tna, tno adj. hartnäcfig , hatSflarrig. Terdo-vratnik m. ber .öatSjlarage, ber ©tierfopf. Terdovrätnoft f. bie •£>arindcfig_Eeif.
T er e k ä t i, am v. impf. ftnttioS,
itngefchicft reben. Teig, /«.berWarft; ber Warftftecfen.
Terganje, n. baS Riehen, ba§ Rei« jjen, baS ^ffttcfen. Tergati, am v. impf, stehen, reißen, pflücfen; — fe x). r. impf, (wen feibft) reißen, enf« jwei reißen; ftd) batgen, raufen; über« geben , fich erbredjett, niebr. fpeien i nit fe terga, ber gaben reißt; hrüfh-ke , röshize tergati, 23irnen, RßS« djen pflücfen; pfä fe tergata, bie (jwei) iputtbe batgen fich. TergAtva f. bie fiefe, bie ©eintefe.
Ter gl The, tergifhzhe n. berWarfts ptafe. Tergova f. bie SBaare, bie SattfmannS=, bie ^»anbetSwaare. Ter-goväti, giijem v. impf JöanbetSmann feptt, 4>anbe( treiben, £anbetSgefd;äfte machen. Tergoviz, vza m. ber iiaufs mann, ber ÄanbelSmann-
Terh, m. bie fiaft, bie ßabimg.
Terijak, m. ber Sheriaf (Theria-cumj.
Terilja, f. bie SSrechferinn. Teril-niza f. bie 95rechetflube.
Terinje, n. (coli) bie «on bren? nenben ©pättnen abfattenben iiohten= fptitter, bie Sohtenbfättd;en. Terino n. ein cinjeltteS »ott einem brennen« ben Sohtetifpanne abgefallenes So!;» tenbtäftchen.
Teritba, teritva/. baS 25red)etn, bie ißrechetjeit. Teriza f. bie 25red>= lertttn. Terizhnik, terizhnjak m. baS iörechetbrot.
Terjanje, n. baS gorbern, baS 95e« gebren_, baS Verlangen (mit 3ied;t). Terjati, am i>. impf, mit Recht for« bern, 5. 95. eine ©djuib äbfcrbcrtt; gem. aud) begehren, »erlangen (ot>ne biefen eingefchränEtercn TOortumfang). Terjatljiv (*> adj. erforbertich. Ter-javiz , vza m. ber ba abforbert (ets was ©dnt(bigeS), ber gorberer.
T e r k a n j e , attcb terkanje n. ba3 Stopfen, baS Jochen. Terkati, am ober terkati, am v. impf, ftopfen, pochen. Terkel, kla m. 'ber ©d)tä= gel. Tcrliljäti, am v. impf, teife ftopfer., flimpertt.
T e r m a, f. ber (Sigenftntt, ber ©tarr» ftntt; ber©tarrfopf, ein eigenfittniger Wenfd). Termaft adj. jiarrfinnig, flarrföpftg.
Tern, m. ber 3?orn; bie 2tnget; ber ©fad;el: beli tern, bie itfajie, ber 2ifa5ienbaunt. Ternaft adj. bornid;t.
Ternät adj. bornig. Térnek m. d. ein Heiner £)orn; bic gifchangef. Ternína f. bie 3Dorn|>ecfe. Terninje n. (coli) baé £)omgeftrciuch.
Térniti, nem v. pf. baé Sicht pu« £en; anlanben.
Térnja, f. cine bumme, fölpeltge ©eibéperfon, bie Si)örinn. Térnjav adj. fótpelig. Térnjaviz, vza m. bcr Tölpel.
Témje, n. (coli) hiele Sornen, baS £)ornbufchmerf. Térnjevadj. Sorn..., bornig; Don 35omen.
Térnkati , am v. impf, flimpern.
T e r n ó 1 i z a , ternólja f. bie ©cblelje, bcr ©cbfchenbOM (Prunus spinosa).
Ternóshje, n. (coli) baé 2)orn= geftrüppe. Térnov adj. £>orn...; bornig; von 2)omen.
Térpeli, pka, pko adj. í;crb, bitter.
Terpentinka, f. ber Serpentin* bäum.
Terpésh, m. bie ©auer.
Terpés hnolt, (nacb ©ufém.) ter-pézhnoft unb terplénjoft f. bie 2ei= benfdjaff.
Terpéti, im v. impf. leiben, bul* ben, erfragen; baucrn, n>áf>ren: vcli-ko nefrézh mi je terpéti, id) l;abe viel Unglücféfáfle ju leiben; kar je pofhténo , nar dálje terpí, ertlich
währt am längften.
T e r p i n i z , nza ober terpiviz , vza m. ber ßcibenbe. Terpinka ober terpivlia f. bie Scibcnbe. Terpíñzha-ti, am ober terpinzliiti, im v. impf. martern, plagen. Terpinzhva/! bie Wärter, bie Qual.
Térpkoft, f. bie £erbe, bie Ziffer* feit.
Terplénje, n. baé ßeiben. Ter*-plénfki adj. Seibené ..., baé Seiben befreffenb. Terpijiv adj. leibeitb; bauentb.
Terpútiz , tza m. (eine ^ffanje) ber ©egebreit, ©egerid), bie _©djaf= junge (Centaurea amara. Linn.)
Térf, m. ber ffieinftoef (Vitis vini fera. L i n n.).
Ter Ca t, adj. ftarf, rüftig. Terfátoft f. bie Küfttgleif.
Térfek, m. d. ein Heiner ©cinflocf.
Térft, 2. térfta, terftá , terltú m baé Wooérohr, baé ©afferrohr; bie etabt Srieft.
T e r f t i ka,f. baS Schilfrohr (Arundo).
Törfh, m. ber ©famm, ber ftumpf.
Tersben , shna, sbno adj. i)an* bei« ..., ben -franbel befreffenb. Ter-sheftven adj. beS imnbelS. Ter-skeftvo ober terslitvo n. ber Raubet. Tersbefhki adj. JpanbclS. .., ben ■Öanbel befreffenb. l'ersliifhe, ter-sbifhzhe n. ber Warffplafe. Tershi-ti, im v. impf. l;anbeln, -öanbef treiben. Tershiz, sliza m. ber Warft« ler, ber Warftbürger; ber £änbler, ber JöanbelSmann ; ber Brammer. Tershki adj. Warft..märftlerifch, vom Warftflecfen: tersliki fe nöfi, er trägt fich nach 2lrt ber Warftbe» mohner.
Terta,/. baS glechfreiS, bie ©iebe (vimen): vinfka terta ober auch bloß terta, ber ©einftoef (Vitis vini-fera. L in n.) ; möra biti , de bi fe imelo is terte sviti, eS ijf fcfclecb» ferbingS nofhmenbig ; dokler fe terta vije, fo lange fich ber 23aum biegen faßt b. i. fo lange man jung ift. Ter-tiza f. d. ein Heines glechfreiS; ein Heiner ©einrebenjfocf. Tertje n.(coll) bie glecbtreifer; bie ©einjföcfe; ber ©eingarfen: tertje safaditieinen ©eingarten anlegen. T e r t r k t i, Am v. impf, flarf mur> mein.
T e r z h i t i, im v. impf, anff offen: v' me je terzhil, er ift an mir an» gefioffen.
Tdfanje, n. ba« SSehauen. TefAr, rja ober tefäzh m. ber 3immermann. Tefati ober tefati, gem. tefAti , te-fhem ober tefhem v impf, behauen, roie bie 3immcrfeute; meißeln, in •£>olj ober ©fem arbeiten. Tefen, fna, fno adj. enge. T e fla, f. (nach 05 u f S m.) bie 3im» mecaj:f. Tefläti, am v. impf, mit bem iiohlmeißel arbeiten. Teflo n. in ©f. ber Hohlmeißel, um irbenc ©d)üßeln u. bgl. p machen j (nach ©utSm.) ber JpacffiocP. Tefno, adj. enge. Tefnöba, tefnöta f. bie enge; bie 2lng|t, bic SSecing» 'ftigung. Tefnöbiti, audb tefnotiti, im v. impf, »erengen, jroängen, ängflen. Tefnoferzhen, zbna, zlino adj. engbrüjfig, engherjig. Tefno-ferzhnoft f. bic ©ngheräigfett.
Tef-
novümen, mna, mno adj. ingfHich. Tefnoviimnoft f. bie Aengjllid;Eeit.
TeTt , v. T k f t.
Te ft a me nt (f) m. baS Seflament.
T e f t e n , adj. teigig, »on Seig. Teftenaft adj. teigicht, feigartig. Teftcnina/. auch teftövje n. (coli) baS Seigmerf. Teftnät adj. teigig. Teftö n. ber Seig.
Tefh, tefhzh adj. nüchtern (wenn man benfelheit Sag noch nichts gc=
geffen h «O: dnet fhe fim tefb, heute bin ich noch nüchtern b. i. ich hahe heute noch nichts gegeffen (nicht als ©egenfajj »on: nicht befrunfen tresen, tresv). Teflinoft f. bie 9lücbfern= i>cit b. t. bie @rgenfd$aff, ber 3«ilanb, »enn man ben ganjen Sag noch nichts gegeffen ober gefrunfen h ct.
Tesa, /. bie Anfechtung, bie £ujl: tesa . do nenavadnih jedi, bie £ufl nach ungewöhnlichen Speifen. Tesati, teshem v. impf, anfechten; bei ben paaren reißen, saufen.
Tesha,/. bie Schwere. Tesliak m. ber Sagtöhner, ein fchwerer Arbeiter. Teshava j. eine brücfenbe Saft, bie SSefchwerbe. Teshaven, vna, vno adj. fchrocr brücfenb , peinigenb, fdjmierig, mit SBefchwerben »erbunben. Teshaviti, im v. impf, fditpcr brücfen, peinigen, plagen. Teshävnofty. bie ©cbmierigEeit. Teshejiliati, am v. impf. fd;werer machen. Teshek (aud) teshik, teshak) shka, shko adj. fcbrcer : tesliko nöfem , ich trage fdroer; teshkö mi je djälo , tesliko nie je Ctälo , eS ifl mir fchwer ange= iommen. Teslien, slina, shno adj. fchwer, brücfenb. Teshenje n. baS ©djweren , baS SBefcbweren , baS Srticfen. Teshina f. bie ßafl. Te-shiti, im v. impf. fd;weren, fdwer brücfen, fd;wer lajlen: teshilo mc je, eS ifl mir fdjwer aitgefommen. Teslikomifel, Iii f. bie ©d;wermufh. Teshkolerzlien , zhno, zhno adj. fchroermüfjng. Tesliko ferzlinoft f. bie ©cbweruutflngfcif. Teshköta, tesli-közha f. bte Schwere, bie S5efd;werbe, bie ©cbwicrigEeif. Teshköten, tna , tno ober teshközhen, zhna, zhno adj. fdjwierig, befd>werlid). Teshnolt /. eine brücfenbe ©djwere. Tcta,/.bie 2Jhtl;mej bieSßrauftnttffer.|
Tetiv, m. ober tetiva/ bie ©enne am SSogen.
Tetiza,/. bie ©hthme, bie Sanfes mätcrna feftra fo mi tetiza, ber TOuffer ©chwefler ifl meine TOuhme.' Tetizlmih m. baS ©efchwiflerEinb mütterlicher Seite.
T e z h, f. bie Anwetle.
T e z h k j, m. baS £aufwerE 5. 95. itt ber TOiitjIe. Tezhaja f. bie Shür* angel.
Te z hat i, gem. tezliäti, tezliim -v. impf flecfen, haften.
T e z Ii e n , zhna, zhno adj. gcbeil)tid;.
T e z h e n j e , n. baS fiaufen. Tezhi, gem. tezhi, zhem , tekel v. impf. laufen, fließen: kadar narbolj igra tezlie, ji oberni hitro plezlie, traue bem SpielglücFe nicht, eig. wenn bir bas Spietglücf am günfligflen ifl, »eriaffe es; befeda mu tezhe, köt Tok v' dobi, er Eann mit ber Kcbe nicht fort, eig. feine Diebe ifl fließenb, wie ber Saft, baS 9JiarF in ber (lid;e.
Tezhnoft,/ bie 65ebeil;Iid;feit.
Thor, v. Dihur.
T i, pr. bu.
Ti, auch ti, roeibl. tä, facht. tö pr. biefer.
Tiblanje, n. baä ©(äffen (mit bem ©1 ätf=, gem. iSügcleifeit). Tiblati, am v. impf, glätten, glatt madjen, gem. bügeln. Tiblo n'. baS ©läff=, gem. 35ügeleifen.
Tih, aud/ tih adj. flill; eingesogen, milb: tiha nedelja, ber fünfte ©onn» tag in ber gaflen; tili zhlövek , ein fliuer, eingesogener 9J?cnfcb. Tihöft f. bie ©tille, bie ßingejogenheit. Tihöta f. bie ©title. Tihtati, am v. impf, su »erfufd;en pflegen.
Tik, m. ber ©eingarfpfahl.
Tik, m. baS ©efül)!, ber Saflftnn.
Tik, tiliama adv. fnapp, ganj gleid;.
Tikanje, n. baS £>Ujen. Tikali, am ober tizhem v. impf, bujen, bu fageit.
T i k e v , kvi ober 1. tivka, kve f. bet ¿vürbiß (Cucurbita melo. L i n n.). Tikvin adj. beS KürbiffeS. Tikviza f. d. ein Eleiiter Sürbiß.	•
Tilnik, tilnjak m. baS ffiorberhaupt.
Tinta (t)/, bie Sinte.
Timzhifi, adv. tmferbeffen.
Tip, m. bas öcfülji, ber Saflfinn.
Tipati, am ober pijem t», impf. tappen, taften. T i p t e k, m. gem. Kopei. Tir, 2. tiri, tiri/, bie 58ahn, bie
©cbneebahn. T i r a n j e , n. ba« Sreiben. Tirati, am v. impf, treiben, jagen. Tiraviz, vza m. bet Steibet, bet 3ager. Tiriti, gem. tiriti, im v. impf.
eine ©cbneebahn machen, babnen. Tif, m. bie (Sibe, bet (Sibenbaum,
Xa^U« (Taxus). T i fk a t i , gem. tifkati, am v. impf
brücken, jti brütiett pflegen. T i To v, adj. eiben, »on bet Gibe, . vom (Sibenbaum. T i rt, pr. berfetbe. Tiitokrat ober tiftkrat adv. bamal«. Tiftkraten, tna, tno adj. bamalig. T i Tu z h (aud; tiljazh, rcahrfchetnlicb au» detet let b. i. detet fto jtifammen gejogen) , num. faufcnb. Tifuzhen , zlina, zimo adj. taufenbfte. T i fh , and; tifhik, fhka m. bet Drucf: v fzavni tifh, bet Harndrang. Tifhati, aneb tifhati, tifhim v. impf, brüefen: zhrevli me tiHiijo (unb nicht ti-fhzhijo), bie ©tiefet btücfen mich-T ifhina, f. bie ©eiche. Tifhzhati, aud? tidizhati, im v. impf, febieben, brüefen, Drängen: fzat me tifhzhi, e« Drängt mich ju harnen. T i vni k , v. T i lnik. T i z a , tizh , v. P t i z a , ptizh. T i z h An j e, n. ba« ©tecfen, Da«
Jpaften. T iz h A f, adv. itnferbeffen. T i z h a t i, zliim , tizhal v. impf. fteefen, haften: v' blati, v' dolgovih tizlii, er fteeft im Koth, in ©cbulben T i z h i z a , f. eine ©atfung fel;t früh blühenber SBlumen, bie ®taflieben
(Bellis perennis. Litin.). Tje, adv. hin, bort: tje gör, hinauf,
bort hinauf; tje dol, bort t»nab. Tj er, conj. roeil, ba nun. Tkaliz, lza m. bet ©eber. Tkan part. gemebt. Tkanje n. ba« ffie= ben, bie Jpanblung be« ©eben«; ba« aiefuttat bed ©eben«, ba« ©ereebe, bet ¿eug. TkAnftvo n. bet gewebte 3ettg. Tkati, tkem ober tkAm impf, reeben. TkAvfhina, tkAvzliina /. Da« ©ebergelD. Tkavfhki ober
tkAvfki adj. ©eber..., ber ©eber. Tkavz, tkazh m. ber ©eber. Tkar-zbev, tkAzhov adj. be« ©eber«. Tk 6 j, adv. alfogleid), ohne SSersug: tkoj vfe posabi, er »ergifjt fogteich alle«.
Tla, n. pl. auch tle f. pl. ber bicbt gefcbtagene «Soben, ber glofcboben: na tleh , am IBoben; do tAl, bi« jum, bi« auf ben 23oben. TI A k, m. ba« (šflrich b. i. auž ©tem« djen, ©tbe ober Kalf bicbt gefd;lage» ner Soben.	_ ,
Tlaka, f. bie gtoljne, ber grohn* bienft, gem. Otobat. Tlazkan ober tlazhanik m. unb tlazhanka ober tlazbaniza f. ber grohnarbeiter, ber Kobater, bie — inn. Tlazhnja f. bie grohne, 9tobat. TlAzhenje, n. ba« Drücken, ba« ©Rieben, ba« Steten. TlAzliiti, im v. impf, btücfen, fd)ieben, treten. Tlazhivniza/. bie Kelter, bie $reß> mafd;ine. Tie, adv. hier.
Tleti, tlim, tlel v. impf, glimmen.^ Tlezki, tlezhem, tlekel obet tolkel, tlezhen v. impf, ft offen,
fchlagen.
Tmi, i bie ginfletnifi, eine ungeheure Wenge, bie SQtpriabe. Tmiza f. Die ginjlernifj.	„ _ , ,
Tnalo, n. ein jttm HoTjhacfen be« flimmter «ptafc.	, ...
Töd, tode conj. allein, aber, jebod)
(entgeqenfefcenb).	.
T6d, tödi adv. ba herum, aufbtefem ffiege, hier Durch: todi fim ga vidil iti, hier herum, hier Durd;, auf bte« fem ©ege habe ich ihn gehen gefehen. Tog, ad], ftarr. Togöft/. Die ©tarr. hett.
T o g öt a , / Die Sornrouth, bte 3orn=
müthigfeit (Fremor, fremitus). fo-göten, tna, tno adj. ber ftd; letdjt bi« ju (Sonoulftonen erjürnt, giftig, sornmüthig. Togotenje n. ba« ,3ortt' müthig=©epn. Togoteti fe, im le ober togotiti fe , im fe v. r: impf. Sornmüthig reerben, fel;t jornig , gtp
tig fepn (fremere). Togötnesj), to-g6tnik m. ber 3ornniüfbige. Togot-noft f. bte 3ornmiithigfeit. Tök, m. ba« gutteral, »orjugltcb für bie ^iflolen, an ber ©eite be« ©atielü.
t 6 k , m. ber giufi : kčrvni t6k , ber Sfutflujj.
Tol, m. ber Ji6ei>er.
Tolar, rja m. ber Sfjolce.
Tolasli, m. obet tolasha f. ber Srojl. Tolashba , tolAshva f. Unb tolashlej m. ber Sto jI, bet 2ro|t= gruitb, bie Sroftung. Tolashenje obet tolashenje n. baS Srojlen. To-lAshiti, lin ober tolashiti, iin v. pf troften, bdmpfen: shejo tolashiti, ben 2)ur|t flillen. Tolashnik m. to-lashniza f ber Srojler, bie — intt.
T o 1 i g a, v. Taliga.
Tolik, lka, llio adj. fo grof; ftan-tusJ. Tolikeri adj. fo »ielerlei (be* jiebenb). Tolikizh adv. fo »ieltenž. Toliko, tolko adv. fo »iel: toliko mi je dal, sa koliko (im ga profil, er gab ntir fo »iel, um mie »tel id) tfjtt gebetl;en; toliko bofli opravil, kolikor sliaba per lefhniki, bu mirjt fo »iel aužrid>teii, a(S ber grofd) bei ber Jafelnug b. i. bu rotrji gar nidjtž auoridjten ; kolikor glav, toliko mi-fel, mie »iel Kopfe, fo »iel ©intt. Tolizhken , lina , kno adj. (ba5 2)i= m'tnuti»um »on tolik) fo roentg grofi; gering : nekteri drusih fhe tolizhkne pregrefhlie grajajo in grajajo, pa fto in fto vezhjih jih faini ftore, mandK tabel« immer Anbcre auefj ber fleinjieit gei;ler megen, unb felbfl be* gebett fie (junbert, ja faufettb ®al grojjere. Tolkrat , tolliokrat adv. fo cft.
T o 1 k a r. li (IteS toukAzh), m. bet ©locfenfcbroengel, ber Kloppel; ber ©toffel.
T o 1 k 1 j a t i, Am r. impf. faitft Ho« pfen.
T o 1 m a z h, m. ber Solmetfch; aucb ber Ueberfefeer. Tolmazhiti, im v, impf. bolmetfcben; iiberfe&en.
Tolovaj, vaja m. bet Oiauber. To-lovAjka,/. bie Kauberinn. Tolovdjfki adj. rauberifcb.
T 61 rt (liei touft), adj. bief, fett: tolfhi, fetter. Tolfteti, im v. impf. fett roerbeu. TolftjAk m. ber gette, bet bicf ifi. Tolftovratnik m. ber 3etfioan|l, ber gettbalš. TolDizha, tol7.ha (licž touzha, tiizha) J. bie gette, bie Sicfe.
T o 1 z h (lieS touzh, tit7.li) m. bet
©¿hlÄgel, ber ©töfiel. Tolzhi, t6l-Tihem, tolkel v. impf. floffen, fcbla« gen, Hopfen: luno tolzhe, er ift in bie Welattcbolte verfallen; lashe, kakor bi orehe tolkel, er lügt oljne ©cbeu, er lügt mie ein 3af;«bred;et.
T o m ü n , v. Komu n.
Toniti, im v. impf. (Urit.) unter* taud;en, unter ©äffet fenfeit.
Top, m. bie Kanone.
Top, aud) tu p adj. eig. ftumpf b. i. ieute ©dbarfe habenb (»oit Weffem u. bgl. fchneibenben ©erzeugen); baher aüd) blöb, blöbftmtig, opne ©etjlež« fd;ärfe.
Topel, pla, plo adj. warm.
T o p i r , rja rn. bie glebermauS (bie ficb i» 95auml;öblen aufhält).
Topiti, aueb tüpiti , im v. impf. (kar) abfhimpfen, ftumpf macben, bie ©djärfe nehmen.
Topiti, im, il, pljen D. impf. uit* terfaucbeit, unter ©affer fcnEen, al$ menn man Semanb eetrdnčen molite; febmeljen, einen feflen Körper »er* mitteljl ber ©ärme in einen flufjigeit »erwanbelit; — fc v. r. impf. ficb unter baž ©affer taudjen; »on einem feilen Körper in einen ftüfjigen »er* wanbelt werben, fdjmelsen.
T o p 1 e j f h a t i, am v. impf, wärmer machen. Toplina, gem. toplota f. bie ©arme. Topliže f. pl. baS na* turlicbe ©atutbab.
Toplokerven , vna, vno adj. warmblütig. Toplomer m. ber ©dr* memeffer.
Toplotina, f. bie temperatur.
Topol, m. bie Ulme (Ulmus alba. Linn. , aud) bie «Pappel, populus; nidjt 3itferpappel, popolut tremula, welche trepetlika Ijet^f). Topolje ober töpolovje «. (coli) eine Wenge Ulmen, ber Ulmenwalb. Töpolka f. d. eine Heine Ulme. Topolov ad/. ulmbdumeit, »oit Ulmbolj. Topolo-vina f. ba» Ulmenhölj; bie Ufmen« gegenb. Töpolovka f. eine Art efj« baren <2cbmamnic§, ber »otsüglich gern in Ulmenwälbertt wdcbjl.
Topor, m. (»rlt.) bie 3'immerarf. Toporifhe, toporifhzhc n. bet Art« fliel : ima glavö na pravim topo-rifhzhi, er bat ben Kopf an redjter ©teile; xriarfiktera bukev k'Tvojim» 22
kónzu toporífhzhc dá , oft SRantfjct tji Urfacfye feineé Unfergangeá.
Topóft, f. cig. <Sfumpff>eit, ber Manget ait <£d;arfe; bal;er aucfr bie astob^eif, ber SSÍbbftnn.
Topót, topó ta m. baá ©eftampfe. Topotáti, ám ober topózhem, topózhem v. impf. flampfen.
T o p z li i j a , m. ber Sanonicr.
T ó r b a, f. bie Safdje beirn <2atfet, bic £iríenfafd;e u. bg(. Tórbiza f. d. cine Eleine 2afd;e.
Tórcj, toréj conj. baíjer (foígernb mib entgegenfefeenb).
Tó re nje, n. baá SSerjeffeln, bic aSersctfehtng (bic £anbluttg bes SScr= jeffefná).
T ó r i k, rka m. bcr Sicnáfag ; bcr Sricgágofí, bcr ü)íará ber f)eíbnifd;en ©faroen.
ToriJo, n. bie ©d>aíe, ber 23ed;er: vézhnoft okoli grénkiga torila po-bóshniimi dufhézh véniz upanja ovija, bie (Smigfeit roinbet tun ben bittern S5ed;er 'beá grommen einen n>oí;tried)enben Sranj ber Jpojfnttng.
Tóriti, gem. toriti, im v. impf. »erscffcín, verftreuen, fallen laffen.
Toriz a, f. bie Síeííe, baá £leftcn=
gcroádjá (Lappa).
Tórk, v. Tórik.
Tofman, m. ein feí;r grojjer Hobcl, ber 3in>mermanná()obel.
T ó s li b a , f. bie Slage. Tósbenje n. baá Slagcn. Tóshiti, im v. impf. ílagcn; — Te v. r. impf fid; bef(a= gen. Toshiven (*) vna m. ber vierte Sengiingáfatl (Casus accusativus). Tóshiz, sliza rn. ber Slager. Tosli-ljiv adj. frage, verbrtejjttd;, bem balb maá ju fdjroer roirb, ber fid; gern ííber Atlcá beElagf. Toshljivaz, vza m. tosbljivka f. bcr ober bie tiber 2lHe§ gern ííogf, mürrifd;, frage ijí. Toshljivoft f. míírrifd)eS, ver* briegliebeá SBefen, bie 93erbriepd;í'eif.
T ó t a h , rn. ber ©cfynellbocf.
Tóterman, m. bcr 9íof)rbritnncn.
T ó t i, tóta , tóto pr. biefer.
Továrfb, m. bcr ©efell, ber ©e= fpann , ber Satncrab. Tovarfhija f bie @cfctlfd;aft: po húdi tovarfhiji rada glava boli, frt)[ed)íe ©efettfdjafí briitgf gen>oí;nlid> Keue. Tovnrfluza f. bic ©efeUimt, bic ©efellfdjafíeriutt,
bic ©efpánninn. Továrfhtvo n. ber
Umgang, bie ©cfellfd;aft.
Tóvor, tovóra m. ber ©anm b. i. bic Eaft beá Sauttipferbeá. Tovóriti, im v. impf faumen, bie Cajlen be» fbrbcrn. Tovorivka f. baá £aftff>ier. Tovorník m. bcr éatimer, ber bie Cafien befírberf. Tovórftvo re. baS ©epaefe, bic íBefabitng.
Tóvl lia, tovfháva f. bie Seffe, bie 2>kfe.
X ó z h a , f. ber £aget, ber .£>agel= fd;lag : tózha gré , cá "i;agelf.
Tozháj, rn. bcr 93íujtbfd;ení, ber ©djenf.
T ó z h i t i, im i>. impf. rinnen : lóniz tózhi, ber í»afcn rinnt b. i. ber -fia« fen lafjt bie Sliífjigfeit burd>; kri tózhiti, baá SSÍut oergiejjen.
T r á b, v. T r á p.
Trabélika, f. ber ©d;ierling (Co-nium. L i ri n.J.
T r a b ú s a , ber ^latibcrer.
T r a e 1 j i v (f) adj. frage, fatil. Tragljiviz, vza m. tragijívka f. ber gaulenjer, bie —inn. Tragljí-voft ober tvagljivórt f. bie Srágfjeif, bic 5aulí;eit.
T r á k, m. ber ©fratjf, ber ©onnen* jlraf;l; baá Sudjenbe; baá SSanb (jum ÍBinbcn).
Trám, m. bcr 23a(£en, ber Sragc» battm.
Trantára, f. cinc f ólpetigc ©eibá« perfon (Irampcl).
T r á n z h a,/, cin óffentlicbeá ©efángnig.
Tráp, m. aud) trapa, tráplja f ber 9?anie cincá 23ogelá (Avis Tarda. L i n n.J.
Tráp, 2. trapa, aud) i. trápa rn. bcr ¿)nnim!opf, bcr 2í;or. Trapa-rija f. bcr 9íarrenfireid), bumme ®treidje. Trápaft adj. bumm, albern.
Trápiti, im v. impf. guálen, mar= fern.
Trapo ft, trapoft f bie Albcrnheif, bic Solpeligfeif.
Trata, f. bie Kafenf(ád;e: veféle tráte ftávi fi Vpufliáve, cr fefet ficb (in ©ebanfen) erfreutidje 91afenjíád;eu in asñfieneien.
Trátiti, im v. impf verfdjWCnben.
Tratiza, f. d. eiite lleine 9lafen= fláebe. Trátniza f. ber SSafen, ber Kafen.
T r A v a, f. baS ©raS : grislma trava, bie ©iefettroolle (ber 9iante einer ¡PfTanse). Traven, vna m. ber ©raS= tnonb: malitraven, ber Eleine 0raS= moiti» b. t. ber ¡Btonaf April; veliki-traven ober veliki traven, ber gro= ße ©raSntonb b. i. ber JBtonat Sftai. Traven, vna, vno adj. ©raS..., baS ©raS betreffenb, »on ©ras. TrAviza f. d. EleineS ©raS, baS liebe ©ras. Travnik m. bie ffiiefe, bie ©ra& rotefe. Travnirhe n. ber ©raSgarfen. TrAvnifhk adj. ©iefen..., bie SBiefe be= treffenb,' Travokofhnja/. b.@ražmal;b.
T r a z h a, f. baS .£>anbfuch ; auch fo pid al$ tranzha.
Treba, adv. poitnöf^en, nöthig, noti;» menbig : neje ober ni treba, eS ifl nicht noftjig; mi je bilo treba, cS ijt mir nöflng gemefen.
Trebite v, tvi f. bie Steinigung. Trebiti, im v. impf, baS meniger ©ufe unb ¡Brauchbare auSfoitbern; baher ©afat pu£en, ben Seid) Pom ©djlamnte reinigen, bie gifcbe auS= roeiben, Pon ben ¡Bäumen bie unttö« fhtgen ober fdjlec^fen Aejte abfchnei= ben u. bgt.; — [e v. r. impf. ftd> reinigen, pon bcm 9tufclofen befreiet Werben, J. SB. jabelka Te trebijo, bie fcblechten b. i. bie sunt Anfefeen t»er grud;f nicht geeigneten ¡BU'ithen, ober fpäfer bie Heineren b. i. bie jum Weifroerben nicht tauglichen grüd)» fe fallen uon ben Apfelbäumen ab, bie Aepfel reinigen ficb (mährenb bie* fer leisteten SicinigungSscit ftnb bie grncbfe gewöhnlich rourniig).
Trebuh, i. trebuha ober trebuha m. ber ¡Band), oorsüglid) ber ¡öaud; eines großen SlnereS: kdor hozhe iti na Dünaj, mora puftiti trebuh sunaj, nicht 3ebermann iann nad) Sßien gehen, eig. mer nach ¡Eßien ge= l;en roill, muß'ben ¡Baud) außer ber ©fabt ablegen (non cuilibet licet adire Corinthum) ; s' trebuhom sa kruhom, mit bem ¡Baud) bettt ¡Brot nach b. i. in ber grembe fein ¡Brot fuchen. TrebuhATt, trebuhat: adj. bäuchtg, großbättd>ig. Trebufhcn, flina, flino adj. ¡Baitd;..., ben ¡Bauch befreffenb. Trebufhnik m. ber einen attfet>nlid;en ¡Battcp (jat, ber ©roßbauch, ber gettroanft.
Trdniti, nem v. pf. ein ®ial b(in= jett, mit ben Augen sublimen. Trenile, nka m. ber Augenbltcf.
T r e p , v. T r A p.
Trepati, Am ober trepljem v. impf. gladjS fdjroingen ; ffiäfdje ausfdjlagen (mit beut ¡ISafcbbfduet).; blinseit.
Trepaviza, trepavniza f. baS Alt= genlieb.
TrepAvnik, m. ober trepka f. ber SBafd)6lauef.
Trepet, m. bas Biftcrn, baS ¡Beben: Hüdi grad,. ti dom trepeta, böfeS ©d;toß, bu #auS bes ¡Bebens. Trepetati , am, trepezhem ober trepe-zhem v. impf, $ittern, beben. Tre-petAvaft , trepeten, tna, tno ober trepetljiv adj. jitfernb, furd)ffam. Trepetljika /. bie 3iderpappel (Populili tremula).
Tre T, a. trefa, trefu m. bie ©rfchüf« ferttng.
Trefk, m. ber Sdjlag j. ¡8. mit ber Shiir, ber £>ottnerfd;lag, ber jirad;lattf.
T r e f k a, f. ber ©pann.
Tre Tkan je, n. baS ©d)Iagen 5. ¡B. mit ber Sijur, bas (Sinfcblagett, bas 3ufcblagen. TröCkati, am v. impf. fcblageri 5. ¡8. mit ber £(>iir, einfchla= gen, sufchlagen.
Trefk i z a,/, d. baS ©panndjen.
Trefliza, f. baS gicber.
T r e f 1 j A t i, Am v. impf, ein wenig fdn'iffeln.
Tr črniti, v. Tre Titi ti.
Treforepka, f. bie ¡Bacbflelje, ba8 Acfermänncheil (Motacillaalba. L.).
Tre Tti, Tem v. impf. fd)ütfeln, er= fd)üfferit; — re v. r. impf, ftd) fd)tif= fdit, gefd)iiffelt roerben, siffern, beben.
Trefhiti, auch treHizhiti, iin v. pf. etnfcbfagen, einen ©cblag geben: trerhzhilo je, eS l;at eingefdjiagen, eS h<» gäh einen ©djlag gegeben; trčrhzhi ga , ker ne boga , gib ihm einen Schlag, rceil er nicht gehord».
T r e Th I i k a, /. baS gieber überhaupt, jebe ©affung bes gieberS.
Tresen, sna, sno (alffl. tresv) adj-nüchtern, itn ©egenfafjc »on nidjt be» trunfen: tresen zhlövek, ein nüch= ferner ©enfeh. Tresnik m. bcr9iücb= ferne. Tresnoft f. bic 9iüd;fentheif. Tresovati, sijem v. impf. HÜchfetlt machen.
Tre ti, tarem, terem ober terem, tcrl v. impf, reiben; lärmen; brc* d)eln : bolezbina, zhrevel me tare, ber (Scbmerj peinigt inid), ber Stiefel reibt mid) b. i. »ertttfacbi mir Sd;n>ie= len; otrozi tarejo, tarize fo terle, bic Äinber lärmen, bie 23rcd;ferinnen bauen (5lad)S) gebrcd)ctf. Tretjak, gem. tretjakm. ber TlritU ti)C'd, bas Sriffci. Tretji, in Sf. aitrf) tretki adj. bfittc. Tretjina, tretjinka/. unb tretlej m. ber£)riff= fi;eil, baS ®ritte(. Tretjiz m. ber ©riffgeborne. Tre tj i zh, tretliizh adv. britfetlS. Tri num. brci. Tridän-fki, tridneven, vna, vno adj. brei= fagig. Tridejfti num. itt Si. brei= jjig. Tridefet num. breifjig. Tri-defetdanfki adi. breifjigfagig. Tri-deleti adj. breifjigfle. Tridefetkrat num. breißig SOiai. Tridefetleten, tna, tno adj. breifjigjä()rig. Tride-fetnizh m. baS Sreifjigflel. Triglav m. bei bett i;eibttifd;en Slamett eitt breiEöpfiger (Sott über ßuff, (Srbe uttb ffiaffer; ber Rame eines breigipfeiü gett^SergeS in Srain. Triglav, attcb
tri gl A ven, vna, vno adj. breiFopfig.
Trikoften, ftna, ftno adj. breibeinig. Trikrat num. brei Wal. Trikraten, tna, tno adj. breimaiig. Trileten, tna , tno adj. breijaitrig. Triletiz, tza m. ein breijäfjrigei! Wenfd). Tri-letnoft f. bie 35reijdl;rigEeif. Trime-fezlien , zhna, zlino adj. breimonaf* lid). Trinajft adv. breisefjtt. Tri-näjfti adj. breise(;nfe. Trinäjftkrat num. breijcljn iölai. Trinajfliiza f bie 3<*i>l i>reijel;tt, ber X)reijel;ner. T rini k, nka m. ber 21ugenb(icf. Trinog, m. ber Sreifug; ber 2Bii= tfjerid), ber Reiniger, ber ©raufame, ber Sprann. Trinogat, trinöshen, slina, slino adj. breifttfiig. Trinofhk adj. graufatn. TrinoHitvo n. bie ©raufamfeif, Trip, m. baS eintnafige SBlinjett mit ben 2lttgen, ber 2fugenblicF. Tripäti, . am v. impf, biinjellt. Tripavniza f. baS 2lttgenlieb. • T r i r o g , triroglat adj. brcifjörnig, breijacfig. Trirok adj. breil)änbig. Trifetina f. baS £>reifiigft. Trife-. tinfki adj. ©reifjigft..., baS X>reif)ig)l befreffettb. Triftö num. breil;ttnberf.
Triftokrat adv. breiftuubcrf Wal. Triftoleten , tna, tno adj. breihun« berfjäl;rig. Triftoten, tna, tno adj. breifjunbertfie. Triftranfki adj. brei' feifig. Trivoglaft, trivoglat adj. breiitunielig. Trivoglovina f. baS ©reiecf.
Tri s en, sna, sno adj. aitfridtfig (nad) © it t S m.). Trisnoft f. bie VlufridifigEeif.
Tro belka,./! baS 9toi;r.
Trobenglaf, n.. ber Sd)a(I aus ei= nem .«borne, ber Jrompetenfcbatl.
Trobenta, f. bie ^)ofaune. Tro-bentanje n. baS <J)cfaunen. Tro-bentar, rja ober trobentäfh m. ber ^ofannenbläfer. Trobentati, am v. impf, pofattnen, bie ^ofautte bfafett.
Trobilo, n. baS Sprad)ro(;r; ein lafiiger Sdntuifcer.
Trobiti, im v. impf, fitfen b. i. auf bent .£>orne biafen: vfi eno trobijo, eS bfafen alle in ©in £orn; ne bo k' fodnimu dnevu trobil, er roirb nid)t in ctvige 3e'ten lebett. Troblenje n. baS Atifen.
T rob a, trolia f. eftoaS fel;r ©entgeS, baS 95iSd)en, bie ileinfle iUeinigf'cif: vsami prej bruno is fvojiga ozlie-fa, in potem trobo is ozhefa fvo-jiga brata, nefjme er|l ben Waffen aus beinern 2luge, unb l;ernad) bett (Splitter b. i. bie jUeinigEeif, bas 25iSd)cn aus betn 21uge beineS iBru= berS. T roli iz a .f. d. gar etwas ©e» nigeS, bas iBiSdjett: troliize nčfim döbil, id) t>abe ganj unb gar nichts beiotnmen.
Trolilčn, troliljiv, trohnen, troh-nev adj. morfcb, moberig. Trohlji-na, troliljivoft, trolilota, trohnoba, trobnöta f. bie 25erroefung, bei- OTo* ber: trobljivoft shivöt rasdere, bie Sßerroefuitg serfiört ben Äörper. Troli-nenje «. baS Wobern, baS Wotfd)* roerben. Trolineti, im v. impf. mo= bern, morfcb merben.
Troj, attcb troji num. breiertei. Tro-jina f. brei Qugtfjiere, baS J)reige= fpantt. Trojiza f. bie X^reifaltigieif, bie ©reieittigfeif. Trojizhki ober trojifnki adj. 1!*reifaitigEeitS..., bie SireieinigEeit befreffettb. Trojka f bie 3af)!	ber ©reter. Tröjnat
ober trojnat adj. breifditig. Trojni
adj. breifa<t>. Trojni k m. breibríb= tiger 3">irn. Trojnojedin adj. brei* einig. Irojnojedínoft f. bie Srei; einigfeit. Trojokóten, tna, tno adj. breiioinfclig. Trojovogláft, trojo-voglàt ad), breieefig. Trójften, ftna, ftno adj. breifad). Trójftvo n. bie Sreifaítigfeif. Trójfliki adj. 2>ril* ling«...; trójfhlii pórod, bte £>rils lingêgeburf. Trójzhik, zhka ober i. trójzhi/.h >n. einer «ott ben Srtf: lingen, ba« 35rilling«fiitb. Trójzliina f. gent, ober trójzhki »1. pl. bie SriUiitge.
Tró n (f) m. bet Sbron.
Trop, a. tropa >n. , aud; t. tropa f. bie^ierbe, bie£orbe, ber®d;n>arm.
Tropine, f. pl. bie Srefter, bie Sreber; atteb ba« Ueberbieibfel beim ÍSutferserlaffen. Tropinfki adj. žte= ber..., «on îreftern. Tropinfhniza J. ber îreflerbrannftpein.
Trór (f) m. ber Jíor. Trórati, am v. impf, trauern.
Tró l'k, trófka m. bie ôûgeterbbeere.
T roí k a,/, ober trófkje n. (coll)
t _ bie .Çicfe, ber Bobetifaf;.
Tró ft i, Tim v. impf, fdjúffeln, cr=
febüffern, beuteln; — fe v. r. impf. gefd;üttelt »erben, jitfern, beben.
Trofhine, f. pl. bie i>onigfrefler b. i. bie i>ouig5eUen nad> au«gebrmf= fem -öottig.
T r ó rh i t i, im V. impf, jebren, (©elb) $u löfett geben : letá mósh pràv tróflii, biefer Wann jebrf orbentlid;, gibt reebt ©etb ju iöfen.
T r ó fli i z a, trófhka , v. T r ó h a , tróhiza.
Tró fli ki, m. pl. bie Soften, gem. bie Unîoflen.
T r ó rh t (t) m. ber Sroft. Tróriitar, rja m. trófhtariza f. ber Sröfier, bie —inn. Trófhtati, am v. pf. ( kógar ) troflen. Trófhtljiv adj. t röfltid;.
Tró t, m. aucb trótniza, trótnamáti f. bte Brutbiene, bie Srobne, ba« Biencnmäitncbeit.
Trubélika, f. ber ©everting (Co-niurn. L i n n.).
T r ú hi*, bza , v. Trót,
Trud, m. bie Wut;e. Truden, dna, dno adj. mube. Truditi , im t/. impf, abmtiben, «tube utajen ; — f e j
v. r. impf, ficb bemtipen, Wtit;e att= roeitben. Trúdíjiv ober trudljiv udi. miibfam, crmtiblicb- Trúdljivoft f. bte ©rmtíblitbfeif. Trúdnoft /'. bie Wübigfeif.
Truhnáti, am v. impf, trennen.
Trúma, f. ba« Í3eer, bie Wenge: trúma svelizlianih duhov, bte ltlt= gebeuere Wenge fetiger ©elfter.
T r ú p e 1 r k i, adj. Körper ..., ïôrper= lieb. Truplo n. ( attfl. trup) ber Sórper, ber tobte Körper.
T r ú p i z h, m. ba« Snippet.
Trúfkeliza,/. eine Art ©rbbeereu, ber 'Drôbftting.
Trufhánje, trúflianje re. bie Aejung. Trufháti , ám ober trúfhati , am v. impf, ajen, äjeu, ba« Uüiib mit ©peife «erfebeit, füttern.
Tritt, "7. ber Vorfall (prolapsus).
Tfevéde, adv. freilich.
Tù, adv. bier, ba : title ober tù le, and) le tù, í)ier ba.
T ú h e , ta n. ba4 ©âuâcbeit.
Tùd, tùdi adv. aud; (et, etiam).
Tú gA,f ber b»d;fte Summer (©e<jen= faß »on 'Sjonne).
T ú j , v. P t ó j.
Tii kaj, tùkej, tùki adv. bier, ba.
Túkajfhen, I'll na, fhno adj. uni«
!)ier, ba ift, bicfjfâUig ; bieftg, bierorfig.
Tul, aucb túliz , Iza m. ber Sócber.
T ii 1 e n j e , n. ba« beuten, ba« 0e= bettle, ba« 3etfergefd;rei- Tuliti, im v. impf, beuten.
T ulova, f. bie gröb|le ßeinroanb, ber Dîupfeu".
T inn p a ft, adj. eig. fîuntpf; baber audi blôb, btobfinnig, fôtpelig.
Túnfht, m. bie ©eburíátueijen, bie ©eburtáfdnnerjeu (nad) ©ttf«m.).
Túr, m. ber Auerod;«, 'ber UrodjS (Taurus urus ferus. L i n n.) ; ba« ©efdjrour,
T iire n (t) rna m. ber £(nirm.
Turin, v. T ú r.
T ú r j a t i fe , am fe v, r. impf. íáll* fifeb feçtn, rammeln.
T ur k 1 ) a, f bie bie ©effer^epe.
T ú rna rt, turnàt ad), betljlinut, mit Stürmen, Tiimovrki adj. £l;tirm..., ittnj Sburme gebôvig, ben Jbnrnt befreffctib.
T ii r r h i z a, f. ber íürfifdje ©eijen, Äufttrttj, Wai« (/.ea Mays. L i H n.)i
683	T u s
Tushoii, shna, shuo adj. »oll beS bbd;jlen KumitierS.
Tu tanje, n. faure TOienen. Tiitaft adj. traurig, jhtfler, melancholifd;.
T u z a t (t) m. baS Sujenb, jTOolf ©fiicf.
T U Z h a, f. bie Sicfe, bie Sette. Tu-zlien, zhna, zhno adj. fett , uoll gette, mit gett befefet.
Tveganje, n. baS SSagen. Tvegati le, am fe v. r. impf. wacjcn,
fid) unterfangen.
Ukl	<ft|
Tvesen, sna, ano adj. abhängig. Tvesenje n. bie Ab()dngung. Tvu-siti, iin v. impf, (kaj na kaj) an« (;ängen; — fe v. r. impf, abhängen, abhängig fepn. Tvesnoftbie Ab« hängigüeif.
Tvoj, tvoja, tvoje pr. bein.
Tvör, auch tvör m. ein Oicfcbmiir, ber ©lutfcbwar, baS 23(ttfgcfcbwar, ber gurunfel, gem. aucb Ajj genannt.
Tvorilo, n. ber Ää|e|locf.
Tvoriti, v. aS t o r i ti.
U.
(Verßleitöe mit V.)
Ubert, m. in Sit. ber Seich.
Ubiti, ijem pf. bremen; erfdjfa« gen: loniz fe ubije, ber Sopf brid;t.
UJiog, gem. aud; uboshen, shna, slino adj. antt. Uboshiz , ubo-fhzliik, uboshzhik, zlika m. ber Arme, ettt armer Jpafd;er.
Ubran, part. geflimmf: ubrana zi-tra, bie ge(limmte Sieier. Ubrati, uberem v. pf. unb ubirati, am v. impf jlimmen: snonove, ftrune ubirati, ©locfen, ©aiten ftimmen.
Ud, n. bas ©lieb.
Udariti, and) udriti, v. VdAriti tlltfer V da r i li.
U d a t i f e , am fe v. r. impf. fid) fchicfen, flehen, laffen: ta obleka fe vam lepo uda, biefeS Kleib lajjt euch gut.
U d eb, v. Vdeb.
U d i z a, f bie gifchangef.
Udov a, udoviz, v. V d 6 v a, vdoviz.
Udreti, derem v. pf. einbredjen , einfltirjen machen : talovaji fo v' liiflio uderli, bie SRduber h^^en in bas •£auS eingebrod)en; — fe v. r. pf. einfliirjen: semlja fe jč uderla, bie (Srbe (ein Sfjeti berfelbeit) ift eingcfltirst.
Udrihati, am ober udrihati, am V. impf heftig, flari fd;lagen. Udriza f bie ©cigel.
Ugafi ti, im ober ugafniti, nem x>. pf. unb ugafovati, fujem v. impf. auSlofd)en, »erlofthen (iiber« unb un» iibergchenb).
Ug le dat i, am v. pf. erblicFett, <r« fel;cn; — fe v. r. pf. fid) uerfchauen.
Ugoniti, v. Vgoniti.
Ugörik, rka m. ber 23ranb, ein an« gebranntes StticF i>oIj.
Uliule , ta n. ber pebant.
Uhö, v. Vüho.
U i m a , f. (»oit u unb imem) ber 28ettcrfd)abe am (betreibe (calamitas).
Uiti, uidem, ufbel v. pf. entgehen, entlaufen, entfliehen.
Ujäfniti, nem v. pf. fycll, hei ter mad;en; — fe v. r. pf. hell, Reiter werben.
Ujefti, jem ober jedem, jedel ober jel, jeden ober jeden v. pf. auf» elfen, aufse(;r«n: eil krivizlien vinar defet pravizhnih uje, ein ungerecb« ter (ungerecht erworbener) Jpeller »er« 5el;rt jclm gerechte (gerecht erworbene).
Ujeti, ujamein, ujel, ujet t>. pf.
fangen, gefangen nehmen.
U j i z , üjna, v. V u j i z , vujna.
U j s d a, v. Vüjsda.
U j t i, v. Uiti.
Uk, i. üka, uka m. bie Shtjl, bie gröhlid)£eit. Ukänje aud? ulianjc n. bas 3«ud>jen , baS 3ulju 3 rufen. Ukäti, am ober ükati, üzhcm v. impf, jauchjen, 3ul;u rufen.
Ukl an ja t i fe , ukloniti fe , v. Vklänjati fe , vkloniti fe.
Ukl j u b, adv. juwiber, sum Sro(!: meni uliljub to dela, baS tl;ut er mir $um Srofee. Ukljub m. ber Srofe, baS gepiffentlidje unb feinett »ernünftigen S^ecf habenbe Sagegen«
ianbeltt. Ukljubovänje n. baS IroSen. fkljobovati, ¿m ober ukljubujein
v. impf, (komu) trofccn, jum Srofse fl;un, foppeit.
Uk r à k, m. ber gritnc Uebcrjug bcS SBaffcrS iit 2cid>ett itnb an ftefjenben ober fe(;r_ frage flicßcnben SBäffern.
Ukrotiti, im ober gem. ukrotiti, im v. pf. bejä&men, jaljm mad;ett, beuutflngen, in bic enge treiben.
Ukov äti, kujem v.pf. anfdjmiebcn: befd;Iagcu, mit S3cfd;Iäge verfemen.
Ul, m. ber iöienenforb.
U1. f. baS ©efdjwür. Ulaft adj. fd;wü= _ rid)f, gcfd;miirät>nlid;.
Ulis h en, slina, shno adj. feudjf,
Eü(;l.
U;lenje, n. baS ©cljeule; (»otn ©tn= be) baè ©ebra.ufe. Uliti, im v. impf. Reuten: veter piha, de lé ùli, ber äöinb bläst, baß es orbcntlicb fjeulf.
Uliti, ulijem v. pf. eingießen, ein= fdjcnEen ; — fe v.r.pf. fret? ergießen. Ulivati, am v. impf, mit eingießen befd;äffiget fei;n ; — fe v. r. impf fieb }ii ergießen pflegen, ben Stul;I= gang (gem. baS 2lbwcicben) l;aben.
Ulize,/ pl. ein enger ÏBcg jwifctyen jreei Bcmtaen, bie ©äffe.
Ulnjik, m. bas SSienenbaitê.
Ii lomiti, im v. p f. abbrcdjeit.
Uloviti, im v. pf abfangen, cr= f;afrf;en.
Um, m. b^r SScrflanb.
Umakniti, nein u. pf. abräumen, wegräumen.
Urne len, Ina, lno adj. gefdjicff; iûnfKicb. Umélnoft f. bic ©efd;icf= lidjfcif.
Umen, rana, mno adj. »crflänbtg : umnim Ijudém Te rad perdriisliim, i d) liebe ben Umgang mit »crftänbU gen Êeufen.
Umerjôzh, adj. flerblid). Umer-jozhoft f. bie Sferblid>Eeit.
U m é t, m. ber SSerfiäitbige, bcr »ici SSerfîanb l;at. Umetelen , Ina, lno adj. Eiinjîlid), inif SSerflanb gcniadK. Umetélnoft f. bie ÄiinftlidjEeif. Umeten , tua, tno adj. »erflänbig, 2Ser= flanb fjabenb. Uméti, umém ober uméjem, umel, umét, aud) uinévati, am tj. impf. »erjiel;en, btird; ben SScrfîanb erEcnnen. Umetnoft,/. bic SSerflänbigEeif.
Umikati, am v. impf, abräumen, wegräume»,
Umirati, am v. impf, im Sterben
fct;n, tu ßtigeit liegen. Umiti, úmim v. impf, unb sumiti,
im v. pf. abrid;ten. Umiti, ijem v. pf unb limivati, am v. impf, wafeben, abwafcbcit (£änbe, ©eficbf, ©cfd;irr u. bgl.). ümnoft J. bic SSerfiänbjgEeif. U modelni k , m. ber Kunftarbcifcr. Umolkne n je, n. baS erftummen, baS ©fumm»werbcn. Umolkniti, nem v. pf. erftummen, »erflummen, plü(j= lid; flille werben. Umoriti, im v. pf. tobten, rnotben. Umrete v, tvi f. baS Sterben; bcr Sterbefall. Umréti, umrém v. pf. ficrbeit.
Un, pf. bcr anbere, jener: ún 16 ober
unlé, jeitfr bort, berjenige. ünili, prp. jenfcifS. Un d an, únidan adv. jfingfi, lieufid). Uñé l'ti, fem v. pf. baooit fragen,
cnffragen. U n k raj, prp. jenfeifS. Unekráten, tna, tno adj. jn anbeten Walen, fotiflig. Unč mati, am v. impf, unb unéti,
unámem v. pf. enfjtinbcn. Unkazh, m. ber SaftclEnopf. U n k r a t, adv. neulid;, jüngfl. U n ó d, adv. »ott bannen. Unit rail, prp. jcitfeitS. U n ú k, v. V n ii Ii. Up An je, aud) úpanje, upovánje n. bie Hoffnung. Upati, am ober upo-váti, ám v. impf. f)offen: úpati fe ober úpati Ii, fid) getrauen. Up lall o vá t i, hújcm v. impf. J. S. vóda uplahuje, baS ÜBaffer fängt an ju faden. Ura,/. bie Sfitnbe; bie Ubr-Urad, m. bas ?lmf, bic iöebienflititg.
Uradnik m. bcr SSeatnfe. Uran iz a, f. ber .Slame ciitcž Uit' EraufeS.
Uré, adv. in Snncrfr. fíír ushé,
vslié , s lié , fdjoit. Uren, úrnoft, v. Vúren, vúrnoft. Urs Ii olí (f) m. bie Urfacbe. Ufáliniti, nem v. pf. uerborrcu,
»ermelfeh, gem. aE'fteí;cn. Uféfti fe, ufédem fe v. r. pf fídj nieberfefeen: kdor viföko léta, fe nisko ufáde, W't I;od; fliegt, fällt
tief.
UfUfhati, riiim v. pf. erbeten (93iffen, ©ebetbe).
Ufmilenje, n. bie 23armber}igteif. Ufmiliti fe , im fo v. r. pf. nni1 ufmilvati fe, am fe v. r. impf, fiel) erbarmen: ne de bi fe revesha ufmilil, flic )o oponaflia ga, anflaft firf) beS Armen jw erbarmen, fpottef er »ielmel;r feiner.
U f n j a r, rja m. ufnjariza f. ber Kofijgärber, ber fieberet, bie —inn. Ufnjen, ufnjät ad). »on Ceber, iea bern. Ufnje ober üfno «. baS fieber.
Uftanoviti, im v. pf hemmen;
—	Te v. r. pf. fliUe 'flehen, Haft machen.
Ufta, üftnize, v. VüTta, vüftnize.
UftAti, uftanem t>. pf. erflei;en, aufflehen.
Uftrafhiti, im v. pf. (koga) er« fehreefen, ©ebreefen einjagen; — fe v. r. pf erfchrecff werben, gurebt befommen.
U i t r e 1 i t i, gem. uftroliti, im v. pf. (kogä) erfdjießen.
Ufb, v. Vüfh.
Ufhibiti, im v. pf biegen, beugen 5
—	fe v. r. pf. ftdj biegen, gebogen werben.
Ulhteti f0, ufhtejem fe v. r. pf. im Schien einen gelber begehen , et« was überfein, fleh »erjÄjilen.
Us e t i, v, Vs e t i.
U s h e, adv. fdjon.
Usbiti, ushijem v. pf. unb ushi-vati, am v, impf, genießen.
Utajiti, im v. pf. "»erlaugnen.
U t A v i z , vza m. ber 'Scherge.
Utekati l'e, am fe ober utezhem
V.
V, va, vn prp. (in ber 3ufammen« fe&ung mit 3etfmörtern) ein«, hinein, herein ; in etwa«; n a cb b. i. nach einem Orte, fiaitbe, einer ©tabt bin; in, ju, auf; binnen: vtükniti, ein« fleefen; vresati, hinein fd;neibeti; v' mefto , v* GrAdiz , v' LjubljAno , v' liifho iti, in bie ©tabf, nach ©räfc, nach fiaibach, in'baS 3<mmer geben; v' dar dati, jum ©efebenfe machen; v'narado priti, jUr ©ewobnbeit wer« ben; v' fmeh oborniti, eine läcber«
fe v. r. impf, nad) unb nach abflte gen : vöda le slie utezhe, bai 23ai« fer ifl febon im galten.
Ute pat i fe, tepa fe ober teplje fe v. r. impf (komu kar) abbezahlt wer« ben, surücf fommen, 5. 23. kmal ie mu bo utepalo , kdor hudo dela , baib wirb e« bem abbezahlt rocrbsn b. i. ber wirb bie gerechten üblen gol« gen balb felbfl empfinben, ber 23öW tbut.
Uterditi, im v. pf. befefligen.
Utern, ad), tiar. Uternoft f. bie Älarbeif. _
Uterpeti, im impf, entbehren fönnen.
Ute z Iii, zhem v. pf. ba»on laufen.
Utihniti, nem v. pf. flitl werben, »erflummen.
Utik, tka m, ber (Sintrag berffieber, »on u ober vu ein, unb tkAti, weben.
UtolAshiti, im v.pf. (kogA) beim* pfen 5. 25. ben Unmut!;, bemütbigen.
Utoniti, im v. pf. »erfenfen; — fe v. r. pf. »erfenft werben, »erflitEen.
Utopiti, im tj. pf. erfäufen, erträn« fen; — fe v. r. pf. etfaufen, ertrin« fen.
Utruditi, im i>. pf. mübe machen, abmühen; — fe v. r. pf. mübe werben.
'zlienin, nza m. ber fiebrling. Uzhenje n. bie fiehre, bie fiebrme« thobe. Uzhenka f. bie ©cbülerinn, ein lernenbeä '®täbd>en. Uzhenoft./". bie ©efebrfamfeit. Uzhiti, im r. impf. lehren : kosjo molitev uzhiti, inž 23ocfšhorn jagen, in bie (Snge treiben; — fe v. r. impf lernen.
liebe 23enbung geben, läcberlicb ma» d;en; v' mifel vseti, in ben ©inn nehmen; v'BogA verovati, an ©oft glauben; v' Boga upati, v' BogA saüpati, ju ©ott hoffen, auf ©Ott »ertrauen; v'glavo, v'roko, v'nogo fe vdAriti, fleh in ben Sopf, in bie Haub , in ben gujj fchlagen; v'fhte-vilo vseti, in bie 3ab' aufnehmen; v' dnAr fprAviti, ju ©elb machen; is dima v'ögenj ober is jAme V bresen , »om Kegen in bie Sraitfe;
V Mto 6Ijc djiti, bic lefcte Oclung Crfbeilen; v' nedeljo, v' ponedeliii priti, «m Sonntag«, Stontag« font=
men; v'hlevu, v'poftelji, v'hifni
biti, im Statte, tnt 23eftc, auf bemj 3immer fepti; v'blAti, v'dnArjih, v' dolgovih tizliati, im Koti), illl Oiefb, tnScbulbcn fteefen; v'Beläku, v'Velliovzu ftanovati, in SBitlad), ju SBöIEctmarit aitfäßig fcpn ; v' djanji in v' refnizi, in ber Sijat unb in ber ©aiwheif; v' treh tednih, Vpetih letih , in brci Sod;en, binnen fünf 3abren.
V	Ab a,/, bie ižocFung: sapeljiva vaba, bie »erfü^rerifebe CocFung. VAbiti, im v. impj. laben, einjufaben pfle» gen, mit ©inlaben befebäftiget fepn, locfen, werben: kaj me vabifh, raj vefli, de ne pojdem, wa« iabeft bu micb beitit, ba bu weißt, baß icb nidjt lommen werbe. Vabiz, bza ober vabizh, bzha, aud; vAbnik m. ber ba einjulaben, ju locfen, ju werben pflegt, ber (Sinlabcr, ber Serber, ber gocf»ogcl. VAbka, vAblenka , vabniza J . bie (šinlaberinn, bic Set= berinn, ber Cocfoogel.
V	A da, .jem. navada f bie Sitte, bie ©ewoi)nf>eit; bie Uebung. Vaditi, im v. impf, angewöhnen, gewöhnen, jur ®ewoI;nheit bringen, üben : v' pifanji ga vadi, er übt ihn iitt Sd)feu ben ; v' dobrih djanjih Te vaditi, fteb in guten SerEen üben.
Vadi ja,./-, bie Sette, ber SSertrag. VadljAnje n. ba« Seiten; ber Sett--eifer. VadljAtl, am v. impf, wetten, gcift. auch löfein. VAdljinga f. bie Weite.
Vadnenje, n. bie Schwinbe, bie Scbwinbflecbte.
V	A g a , /. (ijl urfprunglicb ftawifd;) ba« ©ewietjt, bie ©age. Vaganje n. ba« ©ägen ; ba« ©agen.
Vagan, gana m. bet iDlefcen.
V	a g a t i, ara r, impf, wagen; wagen: sdAj vägajo, Ali je vAga prAv, jefet wägen fte, ob ba« 0ewid;t richtig, ba« rechte ifl; kdor Ae vaga, je bres blaga, wer nicht« wagt, gewinnt nicht«. VagovAti, gujem v, impf $u wägen pflegen. VAgret m. per ©aaehal«.
Va lil j ati, v. Ve h 1 j A t i.
VAjd, auch vAjda m. ber Pfleger,ber Söogt.
Vaj én , gem. aud> vájen part. cieübt, gewöhnt. VAjeniz , nza m. vAjenka /. ber ober bie gewöhnt ifl, ber obet- b t c ©eübfe. VAjenoft f bie ©eübtl;eit; ber ©ebraud;.
V	A j e t, f ba« Ceitfeil.
V	A j n , pr. euer beiber.
V	A j n k u T h , v. V k n j k u f h.
V	A j s h a (t) ein große« Stücf Kafen 5. 25. jum Anlegen ber Dämme »er« wenbbar.
VAjvoda, auch vajvóda m. eig. ber Heerführer, ber Herjog; aud; ber Surft: vifliji ober vikflii vAjvoda , ber Srjherjog. VAjvodinja, vajvo-diza f. bie Heerführerinn, bie Herjo= ginn; aud; bic gtirjlinn. VAjvodiki, and; vajvodtUi adj. Herjogen..., ber Herjoge, herjoglicb; aud; gürflen..., fürfllid;: vAjvodfka paliza, ber 3cp= ter. VAjvodttvo, vajvódftvo n. ba« Herjogfhum, bie ©ttrbe be« Heerftib« rcr« ober Herjog«; ba« gürflenthum, bie Sürjlenwürbe. VAjvodvanje ober vajvodvAnje n. ba« Heerführer--Sepn; ba« Herrfdjen wie ein Herjog. V.ij'-vodvati, dijem ober vajvodváti, Am t>. impf. Heerführer fepn; wie ein Herjog, fürjllidj ijerrfdjen.
Val, a. vAla, valú, valóva m. bic ©eOe, bic ©oge.
Valáti, v. Veljáti unter Veljak,
V	a 1 A v n i r, a, f. bie ©alfe.
V	a 1 c k , aud; vAlej m. bie ffiatje.
V	á 1 i s h , /n. ba« Srtleifen.
Valiti, im obet valjati, am , auch
valiti, im v. impf, wäljen; — fb v. r. impf, fleh wäfjen.^
Valiti, im v. impf, brüten. Valítje «. bie SSrüfung; bie SSrut.
V	Al o in, ad v, aettenb, gültig.
Válovje, valóvje n. (coli) eine
Stenge Sogen, bie Sogen überhaupt,
Vámp (|) m, berSSaud;, ber Sdjmet» bauep. VAmpaft adj. großbauchig. VampAzh m. ber einen Schmetbaui^ hat, ber gcttwanfl.
V	A n (+) m. ber Sah"-
VAn, v. Vun.
V	a n a t i fe , am fe ober vanovátl le, nújem fe v. r. impf, ftch í)ütt)(n ¡ táziga déla fe vanúj, »or einet fots cheit Arbeit í>ütí>e bich.
Vánjkufh, v&nkufh m. ober vAnj-kufhniza, vánjkufhnja f bas <Pfií(;l, baS KopfEiffen. Vanjkufhenílhe n. bie (gofa, baS Kanapee.
Van/, ha t i, am v. impf, aufwerten, Sicht fyaben. Vanzhljiv adj. ad)tfam, aufmerEfam. Vanzhljivoft/. bie Auf* merffamfeit.
Vápazha, f. gem. bie 23ritfd)e.
VApno, ber KalE. Vapnodershézh adj. Ea[fi)âlfig u. f. ». Sßergieictye Apnár, ápno.
Vápot, m. ber SfabtEnecbt.
Vardéyati, am v. impf. unb var-djáli ober vardéti, vardénem, var-dém ober vardéjein , vardjàl, var-dján v. pf. probitett, perfumen; ge= wohnt fetj'n, pflegen.
Váreh, v. V á r i h.
Varen, rna, rno adj. bcfdjrtfef, 6e= wahrt, ft d) er, gefahrlos ; behutsam.
Värih, rha ober várh m. ber s£e= febüfeer, b.< i>üt!;er, ber ©achter : ángelj várh, ber Sd)Ufeengel ; máz lika k' bóhu sa várlia poftAviti, bie Kafee jum Schmer ftellen; pfóvi fo svéfti várhi, bie Jpunbe ftnb freue •ÇhîîIKV. VArehinja, várhinja, várh-nja f bie 58efd)íí¿erinn, bie Jíitherinn.
Variti, im ti. impf. löthen ; Eochen, fieben, brühen; fcbrneljen; — fe v.r. impf. Eodjcn, geEod)f werben.
Vari k he n , zhna, zhno adj. fpar* fam. VArizlmoft f. bie SparfamEeif.
Varljiv, adj. behuthfant. Varljivoft
f. bie SBehufbfamEeit.
V'Arnoft, f. bie Sidjerheif, bie @e= fahrloftgEeit ; bie SSehuthfamEeit.
Varovati, rùjem unb várvati, am ober varjem, várval v. impf. Í)IU fhen, beroahren; ein Kinb auf ben Jänben haben, gem. (bie Kinber) fo=
efen; — fe v. r. impf, fid) hüthen: kogá smót varovati, jeinanben vor SSerimtngett fet)ú(jcn ; húdih del fe várvati,"fid) «or fd)tcd;tcn £anblun= gen bewahren.
V	A r ft v o , n. ber Sdjitm, bie £uff), bie 2Sad)e.
V	à r s h e t, m. bie îafd)e.
V	A r u f h k a , varúflika f. bie SinbS» tpärferinn, bie KinbSmagb. VArvizh m. ber Schöbet.
VArzhen, Várzhnoft, v. Vári-zhen, VArizhnoft.
VAf, a. váfi, vafi /. baJ Sorf. Vaf-niza/1 bas £>orf, bie Sorfgemeinbe.
Váfh, vAflia , váfhe pr. euer.
Vista, v. V á j s h a.
Vas hen, shna, shno adj. gewid)fig, midjtig, bebeitfeitb, anfehnlich. Vásh-noft f. bie ffiichfigEeit, bie iSebetu fenheit , baS Anfehen, bie Attfebn* lichEeif.
V	A t a (f) f. bie Caffe.
Vát al, m. bie ©île.
V	A v k a (f) f. bie ©alEe.
Vbaràtati, am v. pf. einhanbeln.
Vbáti fe, vbojim fe 'v. r. pf. ftd)
ein Wal, plôfelid) fürchten, erfdjrecfen.
Vb eg, m. bie glud)t. Vbégniti, nein v. pf entfliehen, bie gludjt ergreifen.
Vb élit i, im v. pf. weiß inad)en, bleichen: velike flserbi sgódej lafé vbélijo, große Sorgen machen früh araueS jaar.
Vb é s h a n j e, vbeshánje n. bie gfltdjf. VbeshAti, shiin v. pf. bie glud)t er» greifen, entfliehen. Vbéshen, slina, shno adj. flüchtig. Vbeshifhzhe n. ber 3ufïud)iêort. Vbéshnik m. vbésh-niza f. ber gtûchtling. Vbéshnol't f. bie 5tüd)figEeit.
VJ'ijálifhe, vbijalifhe Ä.berWotb» plafc, bie Worbtfatte.
Vbijati, am v. impf, mit Sobf» fchtagen befdjâftigef fepn, $tt tobten pflegen. Vbijáva f. ber Sobtfd)lag_, Oer Wotb. Vbijáviz , vza m. vbi-jAvka/ bee îobtfchlâger , bie —iinn. Vbijenje ober rbijénje n. baS Xobf* fd)lagen, bas îôbfen. Vbijftvo «. bet Sobffcbtag, bie Wotbfhaf. Vbiti, íjein , il, it v. pf. tobtfcbíagen, tobten, erfd)(agen, serbtedjeit. Vbitje n. bet Xobtfcbfag , bie löbtitng. Vbivati, a m v. impf. su erfcbtagen pflegen, oft fobffebtagen. Vbiviz, vza m. vbivka f. bet £obtfd;läger, bie —inn.
Vbirati, am v. impf, flimmen ; fälteln: svonóve, ftrúnje vbirati, bie ölocEen, bie Saiten flimmen; frájzo vbirati, baS £emb in galten legín-
.Vbiti, vbitje, vbivati, vbiviz , v.
■ unter Vb i j à Ii fh e.
Vb ó g, adj. arm (bcbauerungSwürbig)^ vbógi ózlie, ki imáfh tako malo-prídniga fina, bu armer Safer, ber
bu einen fo wenig fleißigen Sohn hafi; vbögo dete, kaj pa liofh sdaj sa-zhelo, de fo ti inAti vmerli, bu arme« Äinb, ma« wirft bu benn jefcf anfangen, ba bir bieiötutfer geworben ift.
V	b ö g a t i, am v. impf. (liogA) ges hord;en, folgen. Vbogljiv adj. ge» horfaitt, folgfattt. Vbogljivoft f. bie 5'olgfamfeit.
Vböj, vböja m. ber 2obtfd;lag, ber TOorb. Vbojljiv ad;. tobffd;iägerifd), mörberifd;.
Vbofti, vbödem v. pfi fted;eit.
Vboshen, shna, slin6 adj. arm, verarmt (bebauerung«tvürbig). Vbo-shenje n. bie iöerarmung, bie Arm» Werbung. Vboshiti, im v. pf. arm machen, auch arm werben; — fe v. r. pf. arm werben, verarmen. Vbö-shiz, shza m. ber Arme, ein bc= bauerungSwtirbiger Warnt. Vböshiza f. bie Arme, ein arme« bebauerung«» WÜrbigcS Sffieib. Vboshniza, vboshniza (*) f. bie Armcnanftalf. Vbösh-nizhar, rja m. ber Armenpfleger. Vböshnoft f. bie Söerarmung, ber 3uftanb ber Verarmung, bie Annufl;. Vböslitvo n. bie Annuti). Vbosh-zhilt m. d. ein armer £afd)er.
YbrAti, vberem v. pf. vonVbi-ra t i.
Vbrejati, am i>. pf. trächtig ma» djen, belegen; — fe v. r. pf. fräd;» tig werben.
Vdajati, am v. impf, vermählen, trauen; — fe v.r. impf, fich fügen; ftch ergeben, ergeben feytt.
Vdar, m. berSd;lag; (in ber Sprach» lehre) ber Arcent; ber Son. VdArik, rka m. ber Schlag. Vdäriti, im v. pf (kögar) fdjfagen, einen Schlag Verfemen: v' glavo, v' nögo fe vdäriti, ftch in ben Äopf, in bett guß fri>(agen; vdArilo je, blifk je vdA-ril, e« hat cingefd)Iagen, ber SSlifj hat eingeschlagen. VdArjati, am u. impf, beflänbtg, fortwährenb fchlagen, 511 fd;fagen pflegen, off fdjfagen.
V	d A t i, Am v. pf. vermählen, trauen, ben 2rauung«act PoOenbeit; — fe v. r. impf, fid; fügen, flehen, laffen; ftch ergeben, ergeben fepn; j. 23. to fe vam lepo vda, ba« ftel;t euch fchön, ba« läßt euch gut; le mu vdä,
kakor prafizi fedlo, eê ftef)t it>m plump ; (lobrimu fe vdAti, dobrimu vdan biti, bem ©ufen fich ergeben, beni ©uten ergeben fepn.
Vdéb, m. ber 2Bicbehoçf (Upupa epops. L i n n.). Vdébji adj. ®te« beljopf..., wie ein Sßiebehopf, vom Sßiebehopf: vdébje gnjesdo, ba« Söiebehopfneft.
Vdél, m. bei- SSorfdntb, bie 33orfd;tt» hung (ber Sd;uhe, Stiefel).
Vdelati, am v. pf. auêarbetfen ; verarbeiten, ¿erarbeiten: kôsbo vdelati, bie Jpaut jurid;ten, gehörig au«» arbeiten : hudo fo ga vdelali, fie haben il;n übel verarbeitet, abfcheulicb ugeridjtet. Vdelavati, am ober vde-ovAti, litjem v. impf, mit Au«ar» beiten, mit Buridjteit 5. 23. ber ^äute befebäffiget fepu ; verarbeiten, jerarbei» ten; toben; prevezh fo ga vdelA-vali, fte haben i int ¡n fehr verarbei» tet, fte haben t£jm ju fetjr juqe'fc(}t ; ftraflino je vdelAval, i-reden je vmerl, er arbeitete, er tobte furcht» bat-, bevor er ftarb.
Vdél en je, n. ober vdelitva f. bie fêtnfl;eilitng. Vdél iti, im ober vde-liti, im v. pf. cintheilen.
Vdershâti, s,him v. pf. uttb vder-shAvati, am ober vdershoväti, shù-jem v. impf, erhalten, beïomttien.
Vaeshéla, /. Da« 3nlanb. Vde-shélen, Ina, Ino ober vdeshélflii adj. iutänbifch. Vdeshélnik m. ber 3nlänber.
Vdéti, v. Vdj Ati.
V	d i h a t i, am ober vdihovAti, bù-jern v. imp f, mtb vdihniti, nem v.
pf. einblafen, einhauchen, einflößen.
V	d i n j (f) m. bie ©ingting, bie ïOîie» thung. Vdinjati, am v. pf. unb vdinjavati, am ober vdinjevàti, njù-jem v. impf, bingen, verbingen.
Vdirati, am v. impf. Von V d r é t i.
Vdj ati,- auch vdéti, vdém , vdénem ober vdéjem , vdjal, vdjan v. pf. etnfe&en, hinein tl;un.
Vdobizh, m. ber Sîante eine« S8o» gel«.
Vdobrovôljen, vdobrovoljèn (*) part, in gute Caune gebrad;t, befrie» bigt. Vdobrovoljiti , im \j. pf. iit gtife Saune (dobro voljo) bringen, beliebigen. Vdobrovôljnoft f. ber
Quftant1, ba man in gute Sanne ge= bracht, befriebigt ift.
V	d o 1 s Ii i t i, im v. pf. in Sdpulben bringen; — fe f. r. pf. in Schutben geraden, fteb »erfdjulben.
Vdov, adj. »ernutroet. Vdova f. bie ©iftoe. Vdövili adj. ber ©itme. Vdoviz, vza m. ber ©itroer. Vdo-viza f. d. bie arme, Eieiite ©iftue. Vdövftvo n. bie ©ifroctifcbaft, ber ©ifroenfiattb. Vdovftvovati , Am ober vdovftvujcm v. impf, im uer= trttroefett Staube (eben, ein ©itroem leben führen. Vdovzhev adj. beS ©itroer».
Vdreti, vderem ober vderem, vderl t>. pf einbrechen, einen Einbruch, ei= nen (Sinrijj machen: talovaji fo v' liiflio vderli, bie Räuber ftnb in baS •paus gebrodjen; voda je v' mlin vderla, baS ©a|fer bat in bie Wiihle geriffelt, in bie Wühle einen ©inriß gemad)t; — fe c. r. pf. eingriffen ¡»erben, einflürjen, einen ©inriß be» iommen : moTt fe je vderl , semlja fe je vderla, bie 25rticFc ift einge= fhtrjt, bie Grbe i;af einen ©inriß be--tommen.
V	d r i h a t i, v. Udrihati.
V	d r o b i t i, im , vdrobil ober vdro-bil v. pf. eiubröcFcfn, einbroefen.
Vdrushiti, im v. pf. ein»erteiben.
V	d vor i ti fe , im fe v. r. pf. bie ©ohnung bestehen, fieb etntjöfen-
Ved, m. ba6 28 i ff C ti. Vedama, ve-doma adv. mit ©iffen, unffenttid;. Vedati, am v. impf, roiffen.
Vedel, dla, dlo adj. toeif; träge, faut.
Vedeti, dna , dno adj. unauSgcfefef, unaufhörlich, ununterbrochen, anhaf= tettb, itnmerroährenb.
Ve d en, dna, dno adj. tpiffenb, er= fahren, betoanbert. Vedenje n. baS ©i Ifen.
Veder, dra, dro adj. (vom 3irma= ment) heiter, hett. (Watt ijprt es ge= rcöhntid; nur im Reutro, vedro je, es ift heiter, t>eü: fonfl fagt man lieber jAfnantizli flatt vedra nozli, bie falte, heitere Rad;t.)
V	e d e r z e , n. d. baS ©imerchen.
Ve des h, m. eig. ber atleS weiß;
baher ber ilttioiffer; auch ber ©af;r= fager; fo tjörte teh J. 23. tu einem
WdjirdKn: je imel vrAna , ki je bil vedesh , in mu vfe povedal, ko je domo perfbel, er hatte einett Raben,
> ber ein 2lftroiffer mar, ttnb ihm atleS erjahtte, i»ie er nach -giatife Pam it. f. tu.; (nach @ u t S in.) bie ©iffenfehaft (?). Vedeshka f. bie ba atteS weiß, bie ilttroifferinn, bie ©ahrfagerinn. Ve-deshvovati, am v. impf, roahtfagen, ffial;rfagerei treiben.
V	i d i t i, vem, vedel v. impf, roiffen.
Vedljiv, vcdljiv adj. trag, faut.
Vedno, adv. anhattenb, immerroah=
renb, immerfort, ununterbrochen, in einem fort, unauSgefegt.
Vedno ft, f. bie ©iffenfehaff. Včd-noften, ftna, ftno adj. jur ©iffen= fchaft gehörig, ©iffenfehafts..., roiffem fchafttich.
Vedra,/! ber ©imer.
Vedrina, vedrina/", bie Reifere.
V	e d r i t i fe , im fe ober vedreti fe, vedrijem fe, auch vedrem fe, ve-drel fe v. r. impf, (»ont glimmet) hett, heif« »erben, fieb ausheitern.
V	e d r i z a, f. d. baS ©imerchen.
Vedro, adv. heiter, ijtü; vergleiche
Vede r.
Vedro, n. ber ©imer.
Vedzhen, zhna, zbno adj. neu= gierig, »orroifcig. Vedzhnoljl /. ber Sßottoife.
Vega, f. bie Schiefe. Vegaft adj. fdjtef.
Veha, f. ber Sputtb, bet Spitnb» pfropf, ber Spunbjapfen ; baS Spunb= loch.
V	e h 1 j ä t i, .im v. impf fdjTOaitfeit, roacfetn. Vehljav , vebljaft adj. fdwach, (eidjt hi« unb her jtt beroe= gen, fchroanfenb, biegfam.
Ve lini t i, nem v. pf. lpetFeil, »er» roetfen.
V	e h t r a , /. bie Scipitffted;^ > bie ©anne.
Veja,,/", ber 3roeig.
V	6 j a n i za, f. bie ©urffchaufet.
V	e j a f t , vejat adj. »ott 3">eige, jroeigig.
V	e j a 11 , am v. impf. baS auSgebros fdjene (Setreibe »ermittelfl ber 0etreibe: mühte ober mit ber ©urffcbaufel »on ber Spreu reinigen, auSrotnben. Ve-jazha f. bie ©urffdjaufel.
V	e j i z a , f. d. bai 3'oeigtein; vejize
f. pl. bie Augenwimpern. Včjizhje h. d. (coli) ffeine Steige überhaupt, eine Wenge 3>»eig(ein. Vejizhka, včjizhiza f. dd. ein gar Heine», lie--beš 3n>eigicin. Vejnat adj. jweigig. Vejnik m. ein fd)ncibenDe6 ©erijcug, womit man bie Aefte l;acff; ber ßaub» bufd), ben man in ben ffieingärfen fiaft bež Süngerä »erroenbef.' Ve-jovje n. (coli) bie Steige überhaupt.
V	e j s h n i z a, f. ber ©puttbpfropf.
Vek, m. baš ©efd>rei, baš ©eljeule;
ba$ 3<*(>r!'l|nberf; ba$ 3cifaiier.
Veka, f. bie gaUfi)ür; bie öfenfljür, wenn man fte wegnehmen fann.
V	e k a t i, am v. impf, fetyreien, wei= r.en (wie bie Sinber).
Vekoma, vekömej adv. ewig, tU (Swigfeif. Vekovezhen , zima, zhno adj. (baS »erftärffe vezhen) ewig.
Vel, adj. well.
Vel a ti u. f. ro., v. unter Veljak.
Velblod, velblüd m. baS Kamel)! (Camellus bactrianus. Linn.). Velblödji adj. Kameli..., »on Ka= tnefjlen.
Velenje, n. baS 95efcl)tcn, ber 58e= fef>l. Veleti, im v. pf. (komu kar) befehlen, Reißen; — Te v. r. impf. «enannt werben, Reißen: fim mu velel , ie u z hiti, id> fjabe il)n lernen geheißen; kakö fe velifh, wie beißeft bu, wie ifl bein Käme? Velevanje n. baä 25efel;len (off, forfwäljrenb), baS i8efei)(igen. Velevati, am v. impf. 93cfei)le erfijeilen, äu &efe(;ien pflegen, befehligen.
Velik, velika, veliko adj. grof t menil je, nesnano velika bo, er meinte, ež wäre eine unerhörte ©roß» muff); ima vezhji ozhi, kot slielö-diz, feine Augen ftnb größer als ber Q5aud) b. i. er will mei;r »erjebren, alä er »erbauen fann; velika nedelja, ber große ©onntag b. i. ber fiebeufe ©onntag in ber gaften, ber öfter» fonnfag; velika ptiza veliziga gnjesda potrebuje, ein großer Sßogel braucht ein großes Keft. Velikan m. ber Diiefe. Velikanka f. bie Siefinn. Velikanov adj. beS Kiefen, bem Kie« feit gehörig. VelikAnfki adj. Kie» fen..., ber Kiefen, riefenijaff, rieftg. Veliko adj. »iel: veliko ljudi, »iel Wenfdjen. Velikodüfhen, fhna, fhno
adj. eine große ©eete Jiabenb, groß« milffng. Velikodürimesh, velikodüih-nik m. ber ©roßnuifl;tge. Velilio-düflinoft f. bie ©roßmutl). Veliko-hvaloviten, tna, tno adj. (jodjlöblicb. Velikonözh (aud) velika no/.h) f. eig. bie -große Kadjf b. i. bie öfter'ni. Velikonozhcn , zhna , zhno adj. öfter..., ätir ö|ter$eif, öfterlid): velikonözhni fvetki, bie Öfterfeier« tage. Velikonözhniza f. baS Öfter« lieb. Velikorasümen, velikoumeten, tna, tno adj. »on großem SSerftanbe.
Velikoferzlien , zhna , zhno adj.
großberjig. Velikoferzhnoft f. bie ©roßbers'igfeit. Veliköft, veliköta, velikozha f. bie ©röße. Veliko-ftränflii adj. »ielfeifig. Velikoftran-ftvo n. ober velikoftrAnoft./. bie Siel« feifigfeif. Velikoshenja f. bie ffiiel« weiberei. Velikovishen , shna, shno adj. »ierarfig, üiele SBeifen enffjalfenb, julaffenb. Velikovishnoft f. bie Sßiel« flrfigfeif. Velikovreden , dna, dno adj. einen großen 28erfb fjabenb, toflbar. Velikovrednoft f. bie Kofi» barieit. Velikovtift ober velikovüften, ftna, Uno adj. einen großen Wunb Ijabenb, großfpredjerifdj. Velikovüft-nesh, velikovuftnik m. ber ©roß« fpredjer, ber ©roßprafjler, ber ©reit« munb. Velikovüftnoft f. bie ©roß« fprcchcrei, bie Oiroßfljucrei.
V	e 1 i z a, v. U1 i z e.
V	c 1 i z h A n fk i, adj. großartig, prad;« fig. Velizhanftvo «. bie ©roßarfig« ieif, bie ©röße.
V	e 1 i zli ä l't , i. velizhafti, velizhafti f. unb velizhaftvo n. bie i)errlicbfeif,
bie Waieftaf, bie Prad>f. Velizhäften, ftna, ftno adj. majeftäfifd), l;errlicb.
Velikozhelak, m. ein Wann mit einer großen ©firne. Velikozhelaft adj. »on großer ©firne, ciroßgrjtirnt.
Vel iz lieft, ?.. velizhefti, velizhefti f. unb velizheftvo «. bie pradjf, bie •i>errIid>Feif, bie Wajejtäf. Velizhe-ften , ftna , ftno adj. (>errlid), ttia« jeftäfifd? : s' vejizheftnim gUfom je sval, er rief mit feierlidjer, majefläft« fdjet ©fimme. Velizheftiti, im ober velizheftiti, im v. impf, »er^errs Iid)eit, preifen (maguifeare). Ve-lizheftitljiv adj. preiäwürbig. Ve-lizheftitljivoft f. bie PreiSwurbig£eit.
Velják, m. ein anfebnticber Wann. Veljánjo n. bie ©eltung. Veljáti, ám v. impf, im ffiertbe fichen, gcí= fen: leté búkve veljájo pét goldinarjev, biefes 93ucb foftet fünf ©ul= ben; kar özlie povéjo, tó veljá, maä ber Ißafer fagt, baS gilt, l;af 2lnfeben, ©eltung; sli« veljá, liamor ferze peljá, eS gilt fd>on, eS gilt auf ifjr ffi$oí;Ifepn; ne veljá pifhltaviga oré lia, er ijl feinen Heiler, feinen ©djujj ^ulwer merfí; (homo non riauci). Veljáva f. baS 51nfel;en; bie ©elfltltg.. Veljaven, vna, vno adj. gültig; anfebnlid). Veljávnoft f bie ©ültigfeif; bie Anfebnlicbfeit.
Velkin, v. Velikán unter Vé Ii k.
Ven, v. V u n.
Vender, con/, bod), bennod;, jebod;: zhetúdi ne verjámefli, vender je réf, roenn bu eS aud> nicht glaubft, fo ift eS bod> roabr.
V	é n i t i, nem v. impf, melfen.
Vé ni 7., nza m. ber ílranj.
V	é n 1 j i v , venljiv adj. melt. Ven-Ijivort f. bie ©elfbeit.
Vén tat i, am v. pf. unb ventováti, tújem v. impf, abhelfen, »ermitteln.
V	é n z Ii a n j e , venzhánje n. baS Srän» jen. Vénzhnti, ain ober venzháti, ám v. impf, franjen, befransen. Vén-zhík m. d. baS Sranjdjen.
V	ér a ,f. ber ©laube: katólfhka vera, ber iatl)oIifcfjc ©laube; túrfka véra, ber WabcmebaniSm. Véranltvo n. bie Religion.
Verba, J. bie_28eibe, bie gelber (Salix alba. Linn J.
V	e r b á f, m. baS ttebersugleber.
V	é r b a t i (f) am v. pf. erben.
Verbáiha,/, ber üöeibenbaum (Salix alba. Lin n.J.
V	C r b i j a (f) f. baS ©rbe, ber 6rb= fbeil. Verbijfki adj. (Srb...; ver-bijfki dnárji, bie ^ttpillengelber.
V	é r b i z a, f. ba$ Jjrelberbaümcben; eine ^Pfianse (Artemisia critmifolia. L.J.
V	é r b i z b (f) m. ber (Srbe.
Vérb je, n. (coli) »iele SSeiben, bie
gelberbäume überhaupt, ber ffieiben» malb. Vérbov adj. SSeiben..., rcei: ben, »on aBeibcnbofj. Verbovina/. baS 2Beiben[;ol$. Vérboviz , vza m. bie SSeibengegenb. Vérbovje n. (coli) »tele SBJeiben, ber SBeibenroalb. Včr-
bovniza f. bie ©eibenpeitfcbe, bie 2Beibenrut(;e.
V e r b f h i n a (f) bie <5rbfdjaff, baS (Srbe.
Verdevati, verdeti, v. Varde-vati, vardeti.
Veren, rna, rno adj. gläubig.
Verb, m. baS Oberfte einer (Sache, ber ©ipfel; in (Steiermarf, befonberS in SBinbifcbbübeln, ber «Beinberg, ber ffieingarfen: na verh go*e To odi-flili, auf ben ©ipfel bes SSergeS rna» ren fie abgegangen; özhe To v' verh rii 1 i, ber SSater ifi in benSBeingarten, auf ben ©einberg gegangen; s' ver-hain nameriti, redit gut, mit einem ©ipfel, gegupff meffen; kadar shaloft do verha perkipi, fe vefelje sho glafi, roenn bie Šraurigfeit am groß» ten, ift bie grettbe am näcfjften.
Verh, prp. über: verh tega, über» bieg, obenbrein.
Verhek, hka , hko adj. fcbleifjig.
Verhen, lina, lino adj. obere, höhere. Verlinje n. ber Stabtn, baS DberS. Verhöfhki adj. auf b en ©ipfeln ber 95erge, auf ben Höben befinblicb. Ver-liovät, verbovnat adj. gipfelig, ge--gupff. Verhovje, verhovje n. (coli) bie ©ipfel überhaupt, bie Höhen. Ver-hövfki adj. auf ben Höhen, auf ben ©ipfeln ber SSerge 6efmblicb. Ver-hövfhize f. pl. bi e gelbbübeln. Verh-ravnina f. bie Oberfläche. Verhu adv. oberhalb.
Veriga, bie Seite, gem. ein eiferne» 25anb an ber Shür »or bem Anbäng» fd^loffe, bie Slinfe. Verishiti, im ober verishiti , im v. impf, bie Slinfe anlegen, »erfetten.
Verjämiti, verjamem, verjamil ober verjeti, verjem, verjel i>. impf, glauben (im profanen (Sinne). Verjeten , tna, tno adj. glaubbar, roabrid)eiuticb. Verjetnoft J. bie ©läubbarfeit.
Verkati, dm v. impf, quaefen (roie bie gröfd;e).
Verli, adj. bra»: sdaj fi pazh ver-li , j eist bift bu rcohl &rau; verlo desli gre, eS regnet tüchtig.
Verljiv, verljiv adj. leidjfglättbig. Verljivoft, verljivoft f. bie Seicht» gläubigfeit. Vernik ober veriz, rza 'm. ber ©läubige.
Vérn i ti, nein v. pf. umíebrcn ma=
djen, jurüif ¡teilen, ycrgelten: dam ti, tode mi vernefh o prúvini zhaíi, id) gebe e« bir mit bem SSemeríen, baß bu eé mir ¡u red)ícr 3«' jurúcf jtelljt; — Te v. r. pf. sur lief f o tiren.
V	é r n i z a , / bie ©läubige. Vérnoft f. bie ©lätibigfcit. Verováti , verti-jem v. impf, (v' kogá) glauben (im fbcclogifd)cii ©inne).
V	é r f t a , y. bie Díeiíie; bet SBcr«; bic Steile: po vérfti, reil;enweife, ber DIeibe nad>. Verftíti, im v. impf. reilien, aufreihen; — le v. r. impf. umwecbfeln. Verftiza f. d. cine fleine 3teil;e; ba« 23er«dxn. Verft-ník m. veiTtníza f. ber ©efpiel, ber Seifgenofj, bie —inn.
V	é r fh a , /. bie 'SKeuße, bie gifdjrcuße, ba« 9íefe.
VerfhAj, fliája m. ber ©efreibeljau* fen auf bem Dtefdjboben.
Verrhélo, n. bie©<haat; ber Síaft» baumforb.
Ver rhé ti, im v. impf, braufen: vetróv verfliénje, ba« SBtaufen ber SBinbe.
V	e r r h i n a, verDinina/. b. Oberfläche.
Verth i ti, im v. impf, {läufen, auf«
häufen.
Verfhízh, m. ber ÍBaumgipfet, ber Wipfel.
Vérfhnik, m. ber ^öc^fie <Pun?t, ber Hauptpunkt, sftabir.
Vers él, / bie Saunbjfntrttg. Vérs-niti, nem v. pf. offnen, eine Saun« Öffnung madjen.
Versh'áj, shája m. ber Wurf; bie Wurfweite.
Vért, m. ber ©arten.
Ver taje , adx>. im ¿Sohren, wáhrenb be« ¿Bohren«, bohrenb.
Vertan ja, /. ber WaffcrWirbef, ber
x ©trübet.
Vértanje, vertánje n. ba« ¿Bohren. Vértati , am ober vertáti, ánl v. impf, bohren. Vertávka /. ber 9tame eine« Dredjfcliuftrumcnte«; bie Ktaufe. Vertávkar, rja m. ber Dred)«ler ; ber Kräu«ler. Vertávnik m. ber ¿Bohrer.
Vertázha, /. vertinz, vertóliz , Iza m. ber Wafferwirbel, ber ©frit« bel: derézh vertinz, ein reißenber Wirbel.	|
Verton, tnn, tno ad), ©arten...,
be« ©arten«.
Vertenje, n. ba« Drehen. Vertc-ti, im ober vertiti , im i>. impf. um einen feften ¿Punkt brehen, bie ©diraubc brehen; — fe v. r. imp f. ftd) um einen feften ¿Punkt brcfjeu. Vertilo n. bie ©djratibe.
Vertinz, v. Vertazha,
Vertnar, rja ober vertnik m. unb vertnariza ober vertniza /. ber ©ärtner, bie —inn. Vertnarija /. vertnarftvo, vertnifhtvo n. bie ©ärfnerei, ber ©arfenbau. Vertnar-jev, vertnikov ad), be« ©ärtner«. Vertnarflu, vertnifliki adj. ©ar* fett..., ©ärtner..., ber ©ärtner. Vertni adj. ©arten ..., »om ©arten. Vertniza /. bie ©ärtnerinn; bie ©artenerbe; bie ©artenrofe.
Vertoglav, vertoglaven, vna,vno adj. fdjwinbetig, ber ftd; immer l;er= unibreht, mit bem Kopfe uidjt ruhig tft. Vertoglaviz, vza m. ber Schwill« bclfopf, ber Wenbehal«. Vertogläv-noft f. bie ©cbroinbcligfeif.
Vertögrad, m. ber ©arten, in«be» -fonber« ber eingefriebigfc ©arten.
Vertoliz, v. Vertazha.
V e r ü e a, verüsliiti, v. Veriga, verishiti.
Verv, 2. vervi, vervi/. ba« ©eif, ber ©trief: kogar je hazha pizhila, fe svite vervi boji, wen einmal eine ©cblange gebiffen hat, fürchtet fid) yor einem gewunbenen ©eile. Vervär, rja m. ber ©eilcr. Vervärjev ober vervärov adj. bc« ©eifer«.
Vir van je, n. ba« ©lauben. Ver-vanjrki, vervänjflii adj. ©tauben«..., beit ©lauben bcfrcffenb : vervAi jD;i nauki, bie ©lauben«lehren. Vervati, am v. impf, (v' kogä) glauben (im theologifdjen ©innc).
Vervi«», /. d. ein Heiner ©tricF, bie ©d;nur.
Vervranje, vervrenje n. ba« ©ie» ben mit ©eräufd), ba« ©prubeln. Vervrati, am ober vervreli , ver-vrem v. impf mit ©eräufd) fteben, fprubeln ; aud> wimmeln (?).
Verzh, m. ber iCtug. Yerzhin m. ein großer Krug.
Vef, vrä, vfe adj. all, fämmtlid;, ganj; vefvef, ganj unb gar.
V é f, i. vé [i, vefi /. baä 35orf,
Vefél, adj. freubig, froh, íufttg: Vefélo novo léto , veféle fvétke , gfücflicbeä neueä3a()r, gfücf(id)egeierí tage. Vefelénje ». bie greube, bie gróhfidjEeit. Vefelíten, tna, tno adj. crfreulid). Vcféliti, im ober vefeliti, im v. impf, (kóear) freuen, greube erregen, unterhalten; — fe v. r. impf, ftd) freuen, greube etu» pfi'nben. Vefeliza, vefeljiza f. baä greubenfeft. Vefeljálc m. ber nur nach greuben jagt. Vefélje n. bie greube, bie gröhlid)Eeit: néjmain ni-kákflmiga vefélja, id; habe gar feine greube, gar fein SBergniigen. Veíélni adj. fróhltd;, freubig. Vefélnoft f. bie greubigfeit, bie gri>hiid;Eeif.
Véfiti, v. Véfti.
Ve fiar, rja m. ber Dtuberer. Veflá-renje n. baá Piubern. Vefláriti, im v. impf, ju rubern pflegen. Vefla-rítje n. bie Dtuberung. Vefláti, ám u. impf, rubern; grobe 9teben füh= ren. Veflenilt m. ber ©teuermann. Véfliza f. bie £of)tenfcbaufeí. Vério n. baé ¡Ruber; eine grobe, perleum= fcerifdje 3unge.
Vefniza, f. bie ©orffdjaft, bie ©orfgcmeinbe.
Véfolen, aud) vefólen, veTvolen, Ina, lno adj. fámmtfid), inágefammt (universus) : véfolni fvét, vefólni
fvét, baá ¡ZBeltafl, baáUnioerfutit.
Ve Tova ti, fújem v. impf, bullen ; viel ¡Sorte machen. Vefováviz, vza m. vefovávka f. ber 25til;ier, bie— inn.
Véft, 2. véfti, vefti f. baá ©eroiffen. Véften, ftna, ftno adj. ©eroiffená..., gerctffcnfjaft, morafifd): véftna dolsli-nóft, bie Oiemiffenápflicbt.
Véfti, véfim v. impf, hangen, auf» fangen, hängen machen; — fe u r. impf, ftch hangen, hangen bleiben.
Véfti, védem, védel, veden ober veden v. impf, fuhren.
Vé ftnoft, /. bie Oeroiffenhaftigfeit.
V é f v o 1 e n, v. Véfolen.
Véfli, L ftufcb!
Véfh, 2. véflii, vefhi f. bie £auá; íergfeid;« V ú f Ii u. f. m.
Vé fita, f. eig: ».á 3rrlid;t; auch ber ©djmetterfing; bie £>ej:e.
y éf lien je, n. baá -Sangen, baá Aufs imagen (bte gortíauer beá Rängen«),
V é fh k i, adj. £>oif...; véfhki fodja, ber S)orfrtchfer.
Véfhlizhnik, véflilizknjak, eig. véfliehnik m. ber öfenjeugminfel, in beit man Sohlenfcbaufeín, Öfengabefu, Schürhafen u. bgí. Siichengeratíje ju ftellen pflegt.
Vés, 2. vési, vesí f. baä ¡5anb (jum 23iuben); baá ¡Binbemort (conjuttc-tioj ; bie SSinbejeit j- ber Kebeit ttt ben SBSeingárfcn. Vesákinja f. bie (Dieben--) ¡Bitiberinn. Vesálo '«. baá SSanb junt 23iitben, baá ©inb» banb. Vésanje , vesánje n. baá 23inben. Vésanka, vesánka f ber ¡Sunbfaíat. Vésati ober vesati, véshem, vésal ober vesál, vésan ober vesán u. impf, binben, baä ¡Biitben porne(;men. Vesázh m. ber (Jtebem) 93 in ber. Vésba f. baá 23anb; bie 23inbeäeit. Vésen , sna, sno adj. biinbig. Vesilo n. baá 23aitb. Vesítev, tvi ober vesitva, tve f. bte ©inbejeit 5. 23. ber ¡Rebeit in ben SBeingárfen. Vésnik ober vesnili (*) m. baá SBinbemort (in ber ©prad)íebre, conjunctio). Vés-no ít/ bie 23ünbigfeit. Vésodélesli-nik (*)' m. ber ¡Bunbeágenojfe. Vésodéleslmoft /". bie ¡Uunbeágenof« fenfehaft.
Vésba, f. baá SSorfjauá; bie Sattbe.
Véslienje, n. baä ©cbief* mad)cn , baä 3erEnimmen. Véshiti, im v. impf, ungfeicb, fd)ief machen, jer« Ertimmen.
V	é t e r , 2. vétra , vetróva m. ber Söinb. Véternik, véternjak m. eig. ber ©inbfácher ; auch bie 23inbmú(>le; ber ©etterfjahn. Véterniza f. eig. ber 2Binbfad;er ; baher ber ©inbmühí' fliígcf; auch (nach SS o b n i E) bie ©inb» mñbfe (jum 9)íaí)ten beá ©etreibeé); geroiffe ©tábe beim ©eefen ber ©troI;s bädjer; ein eigener ©chnterj in beu ©elenfen.
V	é t i , véjem, vél, vét v. impf. roeheit.
V	e t r e n i k , m. etg. ber ffiinbfácher; aud; bie ÍBinbmühfe ; ber 'ffieíterl)crí>n. Vétreniza f. eig. ber ffiinbfäcber; ba< her aud) ber ®inbmüh(flügel. Vetrénj adj. winbig. Vetrilo n. baä ©egef. Vétriti, im ober vetriti, im v. impf. lüften. V étriz m. d. baá SBinbcheu.
Vetronöfiz, fza /n. bet Schwärmer Cvcsanusj. Vetroven, vna , vno eter velrovit adj. tpinbig. Vetrovje, vetrovje n. (co//) oie( 23inb.
V	e v e r i z a, f. bd« Gicbhörndjen (Sciu-rus vulgaris. L i n n.). Veverizhji adj. Gicbhörndjen..., »on Gidjhörndjen.
V	e v n i z a , f. bie äSurffdjaufcf.
Vez h, adv. mei)t (plus): ne dam
vezli, kot fim obljubil, td) gebe
nid)t mebr, al« i<b «erfprodjen tyabe.
Vez Ii An je, n. ba« Schreien wie eilt Sinb. Vezhati, zliim v. impf. wie ein ivinb febreien, winfefn.
V	e z h e n , zhna , zhno adj. ewig.
Ve z her, vezhera m. utlb vezher,
vezher /. ber Abenb. Vezheren, rna, rno adj. Abeitb ..., ©ejt..., abenblid): vezherna molitva, ba« Abenbgebeth; vezherna indija, 2Be|b inbien. Vezheriti fe, attdj vezheriti fe v. r. impf. Abenb werben fvespe-rascerej. Vezherja /. ba« Abenbs mat;!, ba« 9fa<btmabt. Vezberjati, ain v. impf 51t Abenb fpeifen, nacbf= mafjlen. Vezherjaviz, vza m. ber ba ju Abenb fpeifet, nachtmahlet. Vezliernik, vezhernjak m. ber Abenb*, ber SBeftminb. Vezherniza f. ber Abenbftem ; ba« Abenblieb ; ber nad;= mittägige ©ottešbienfl, b. Sircbeitvefper.
V	e z h i , adj. (ber Gomparati« «on velik) größer: k'vezhiin, böebflen«. Vezhidel adv. cig. großem S^etl«, aud; größtenteils. Vezhkrat adv. mebr ffliaf. VezhkrAten, tna, tno adj. mebrmaftg.
V	e z h n i z a , f. ber fyofyc Diatf).
V	e z h n o f t., f bie GwigEcit.
Vezhsloshen, slina, slino adj.
mebrftlbig.
V	g a n j a t i, am v. impf, antreiben; eintreiben , l;inein treiben ; toben, lärmen.
V	g a n i t i, nem ober vganiti, im v. pf. erratfjen. Vgänjka , vganka f. ba« Äätbfel. Vganjkljiv adj. ratb= feibaft. Vganjkljivoft/. bie Kat&fel« baftigfeit.
V	g a 1' 11 i, gem. veafiti, im ober vgäfniti, nem v. pf. auSlöfcben, »er= löfdjen machen; »erlöfd;en, erlöfcben. VgAHiati , ain ober vgaflinjevati, njüjem v. impf, mit AuSlöfcben be= febäftiget fepn.
V	g 11' d r t i, am v. pf. crfef;en, er= bliefeu.
V	g 1 i h a n j e , vglih Anje (f) n. bie
Ausgleichung. Vglihati, am ober vglihati, am v. pf. ausgleichen.
V	g n ä t i, vshencni, vgnal, vgnan v. pf. eintreiben , hinein treiben: ne-frezha ni niköli vgnäna, baS Un« glücf feiert niemal«; kögar v' kösji rog vgnati, 3emanben in« Bocts= born jagen, in bie Gnge treiben.
V	g n j e s d i l i , im ober vgnjesditi, 1111 v. pf. einriijlen machen; — fe v. r. pf. fieb einniflett.
V	g 6 d e n , «Ina , clno adj. gtutflig. Vgödnoft f. bie ©ünftigEetf.
Vgoniti, im v. pf. eintreiben, h'n= eintreiben; erraffen, treffen. Vgo-nitje n. bie (Eintreibung; bie Gr* ratl;ung. Vgonitva f. ba« $inein= treiben; ba« Diathfefauflöfen. Vgo-njävati, am v. impf, hinein Jit (reibe u pflegen; mit Diäthfefaujlöfen ftd;
befebäftigeu. Vgonjavaviz, vza m. ber Gintreiber; ber Äätbfelauflöfer.
VgofhtAriti, im v. pf. (kogA) 3emanben in einem ©afl(;ofe bie ©ol;nung anweifen, Semanben ein= ga|1en ; — fe v. r. pf. al« ein ©aft in einem öaftfwfe einie&ren, fich cin=
gaflen. _
Vgi'ifti, aud) vgristi, vgrisem ober vgrisniti, nem v. pf. beißen, einen Biß flnui. Vgrisenje n. ba« 9ieful= tat be« Beißen«, ber Biß. Vgrisik, ska m. ber Biß; ber 9teft eine« $rud;ti jtiicfe« nad; abgebtffenem gleifcbe. Vgrisljiv adj. bifftg. Vgrisljivoft f. bie Biffigieit.
VlilAiliti, gem. vhladiti, im v. pf. etnfrifebett, abftihlen.
V	h 1 e v i t i, im v. pf. einftallen.
V	h 6 d, m. ber Gingang; ber Ginjug. Vhodiflie //. bie Gingang«ftatte.
Vid, m. ba« ©efid)t, ber ©eficbf«ftntt, ba« ©ebvermögeit; ber Blicf.
V	i d a 1 i z a, /. bie 3lofrcbpfeife.
Vidam'a, vidoma adv. jufehenb«,
merEtich; ftcbtbarer Söeife; mit offe= neu Augen. Vidba f. bie Attfid;f. Vides m. ber AnbticF, bei- ©d;eitt, ber Anfchein : lia vides delati , ^ttiu ©cheinc, auf ba« Anfeln'it arbeiten. Vidilc , dka m. ber Attblicf. Vidite-len, Ina, Irio ober viditen, tna,
tno adj. ftcbtbar, erftcbflid). Viditel-noft, viditnoft f. bie ©icbtbarEeit. Viditi, im v. impf, feilen : ni/,Ii ne vidim, id> fefje nichts, id> nel;me burd) ben ©eftcbfSftnn nidjfS roafjr; je-sdrav viditi, fte sdravi viditi, et' fiept gut aus, iE)t* l;abet ein gefunbeS Aus« fe&en. Vidiz, dza m. ber ©el;enbe, ber im ©ebraudje beS Augenlides ficb befinbet. Vidljiv ad). fidjtbar. Vid-3jivol't f. bie ©id;tbarEeit.
Vidra, f. bei gifdjotter (Lutra, Lytra). Vidrin ad7. beS gifdjotterS.
V	i g o r i z a , /. baä 6id?i>öm4)en (Sciurus vulgaris. L i n n.J.
V	i gred, m. unb f. ber Senj, ber gr#ling. (23on vi aus fiatt is, uitb gred »om veralteten g r e d e m (gred«) gel;en; in Seutfc&Eärnten ber Auswärt fo »tel als grüfc« Ii rt g.) vigredji adj. gnifjlingS..., trn grüfilinge, ben grü^ling betreffenb.
Viha,/, geiu. vihar ober viher, rja m. ber ©turmminb, < bet ©tnrm auf bem ßanbe: po vihärjovo, wie ein ©ftirmwinb, nad? Art beS ©turm« toiitbeS.
Vihati, am ober vihati, am v. impf. umbiegen, aufbiegen, aufwärts biegen, aufwärts minben; int ffitrbel breiten; — fe v. r. impf, fid) umbiegen. Viliniti, nem pf. umbiegen, auf« biegen; »erfcfjroinben.
Vi hr an je, vihrenje n. baS ßätmen, baS ©türmen. Vihrati f am unb vilireti , ejem v. impf, lärmen, {türmen. Vihrävaft ad]. ftürmifeb. Vihraviz, vza m. ber ©türmet, ein ftürmifdjer ÜRenfd>.
V	i h t a, f. baS ©turmwefter auf bem ßanbe.
Vihtiti, im V. impf, febwingen.
V	i j a t i, am v. impf, winben, ju win« ben pflegen, wicfeln.
Vi j ö 1 a, aud) vijöliza f. baS 23eild>e_n
(Viola odorata. Linn.). Vijöli-
zhen, zhna, zimo ad). 23eild)ett.. ., »Ort Seilten. Vijölnat adj. »eilten« blau.
V	i Ii a n j e, n. baS Strjen. Vikati, am ober vizhem v. impf. ii)i'jeit, t()r fagen.
V	i Ii e Z a, f. ber' TOiflfinf, ber 25erg« fini, ber KiEowis (Fringilla monti-fringilla, L i nnj.
Vikfhi-, adj. Ober..., ©tj...; vikihi paftir, ber Öberljirt; vikfhi väjvoda, ber ©tjijerjog.
Vila,/. bie SSile (ber Käme einer Kpmpl;e).
Vi lahen, hna m. baS SSefffucb.
Vile,/, bie ©abel, eine große ©abel, 5. 23. bie Öfengabel. Viliza /. gem. vili/.e f. pl. bie ©abel, bie ©ßgabel. Viiizhnik, vilizlinjak m. baS ©abel« be(;dlfniß, baS ©abelgeftecf.
Vime, vimena n. baä ©uter. Vimena ft, vimenät ddj. gtoßeuterig. Vim-njati, am v. impf, ein großes ©uter beEommen, fd?n>anger gel;en; feberj« unb fpottweife auet) jaubetn, sögern: krava she vimnja, bie Kui) beEommt »on Sag S" Sag ein größeres ©uter, fte nähert fid) ällmälig bem Kalben; kaj pa vimnjafh, maS sauberjl benn?
Vinar, rja m. bie Elein|te OTunje, ber Heller.
Vinika,/ bie wilbe Kebe, ber roilbe ©eitiflocf.
V	i n i t i, nem v. pf. »erreitEen.
Vinjaea,/. ber wilbe Kebenftocf.
Vinjak, m. ein an ber ©piise »or«
wärtS gcErümmteS TOeffer, womit man bie ffieittrebfit befd;neibet, baS Keb« meffer.
V	i n j k , m. ber tlmfcbweif, ber Um« weg: hres vinjkov, ofmeUmfdjweife.
Vinkufhten (f) tna, tno adj. Pftngfi..., 5«r «Pfingftscit: vinkufhtna nedelja, ber Pfingflfonntag. A'in-kuniti /: pl. bie Pfi'ngften, bie Pfingft« feiertage. Vinkul'htnizay. berpfmgft« apfel; baSPfingjtlieb; bie PftngjlnelEe.
Vino, n. ber ©ein. Vincigrad in. ber ©eingarten. Vinögraden, dna, dno adj. ©eingarten ..., ben ©ein« garten betreffenb : vinögradne brefkvi, ffieingartenpftrftdje b. i. in ©eingär« ten gewad;fene Pfirftdje. Vinogradnik m. ber ©eingdrtner. Vino-grädfki adj. junt ©eingarten ge« Ijörig. Vinfki adj. ©ein..., »on ©ein: vinfki kamen, ber ©einftein. Vinze, vinzheze n. vinzhek m. d. baS ©eineben.
Viola, viöliza, v. V i j 6 1 a, vijoliza.
Vir, m. ber Urfptung, ber ö.uell, bie CttteOe.
Virftvo (t) n. bie ©irt^fdjaft, baS ©efc^äft. Virt m. virtinja f. ber
äßirth, bie — inn. Virtiti, im v. impf, roirtfifchaftcn.
Vifen je, n. baS Hangen. Vifeti, im v. impf, hangen.
V	i f 1 i z e, viflize (*)/ pl. bcr ©algcn.
V	i f 0 k , vifoka , vifoko adj. hod). Vifökoröden , dna , dno adj. ijod)* geboren. Virokorodnoft/ bie fiod^s geborenl)eit, bie Jpocbgeburf. Yifokoft f. bie Hoh^*- Vifokofteblaft, vifoko-fteblä t, vifokofteblen adj. ijocbffäm; mig. Vifokoftehlenolt f. bie H^d)* ftdmmigfcif. Vifokolliolftvo (*) n. bie Hod;fd;ufe, bie Univerfität. Vifo-koven , vna , vno adj. ergaben. Vifokozhelaft adj. hochgefiirnt, eine I;oi)e Stinte i;abenb. Vifözhina, vifha , vifhäva, vifiiina f. bie Höl)C. Vifhati, am ober vifhati, am v. impf. crhöliin. Vifhe adv. fjöber, über .... Vifhek adv. himmelan. Viihjoft f. ein t)öt>ecer ©rab.
Vi fb n a, vifhnja/ ber ©eid)felbaum ; bie 2Beid)fel (Cerasum Apronianum. Linn.). Vifhnat, vifhnel, vifh-njev adj. rötblichblau, »iofett. Vifh-ujiza f. d. eine fletne SBcicbfel.
Vifhverga, f. bie ©allfucht, bic ©elbfucht.
Vifhzhenje, n. baS Koßgefdn'ei
Vis, adv. hinauf; veraltet unb nur mel;r in ber 3ufaminenfefeung mit 3eitroörtern gebraucht j. Ü3. vislo. shiti, ¡»«auf legen, auflegen; vis^ hoditi, hinaufgehen.
V	i s a, / ber Haufen (Acipenser Huso, Linn.). Visovina f. baS Haufen fleifd), überhaupt fd?Icd;tcS Sleifdj.
VisUa, f. bie Keife, bie '¿Irt unb SBeife ; bie ©efangioeife , bic 2lrie _ nu nikäkfhno visho ober po nikakfiini vis Iii ga ne najdefh , bu finbeji ihn auf feine Üßeife; pefem vem, pa .visho fim posabil, baS Sieb toeiß id), aber bie 21rie habe ich vergeffen. Vi-shanje n. baS Seiten, baä Sirigiren. Visliar, rja m. vishariza f. ber ßeiter, ber 5ül;rer, ber ©eifer, ber £>irigirer, bie —inn. Vishati, am v. impf, leiten , führen, birigiren. Vitek, tka , tko adj. biegfam. Vitel, tla m. bie Spinbel. Viternat, adj. aus Keifern geflodj= ten.
Vit es, m. ber Kitter. Vitesben,
"V kl	710
ober viteflik adj. Kit»
sbna, slino ter..., ritterlich; muti;ig. Vitesh-noft f. bie Kitterlicbfeit, ber Wut!;. Viteshtvo , vitefiitvo n. bie Kitter= mürbe, ber Hclbenmuth.
Vi t i, vijein v. impf, roinben, ttucfeln ; — fe v. r. impf, ftcb TOinben.
Vitra,/, bas Kei§ (jum gledjten ber Körbe).
V	i v o I z e , /. pl. ber 9iame einer ©attung '-ilepfel.
Vize,/ pl. baS gegefeuer.
V	j am i t i , v. V j e t i.
V	j e d a, /. ber Kaubvogel.
Vjedanje, n. baS Krad)jen. Vjedati
fe, am fe v. r. impf. Bräd;$en.
V	j e d i 1 o , n. baS ©ebiß.
Vjedinenje, n. bie Vereinigung.
Vjediniti, im v. pf. vereinigen. Vjemati, vjemam ober vjemljem v. impj. gefangen nehmen; etntieh5 men $. 83. 'eine '¿Iräenei. Vjer, i. vjeri, vjeri J. bic 9lad)fcule.
Vjefti, vjedein ober vjem, vjedel ober vjel , vjeden ober vjeden v. pf. ganj aufjei;ren , fo aufeffen, baß nid>t§ übrig bleibt, rein aufeffen; einen 25if$ ti;un, ein Wal beißen: göfanize lo mi vfe selje vjedle, bie Kaupen l;a* ben mir baä Kraut rein aufgegeffen;
fofedov pef ine je v' röko vjedel ,
ber Hunb beS 9lad)bar$ l;at mich in bie Hanb gebtffen.
Vjeti, vjämem, vjel, vj<5t v. pf fangen, gefangen nehmen. Vjetljiv ober vjetljiv adj• gefänglich. Vjet-ljivort/ bic ©efänglicbfeit. Vjetnik m. ber ©efangene. Vjetnoft / bie ©efangenfdjaft.
V	j i t i, vjidem , vlhel v. pf entgehen, entwifchen.
vkanenje, n. ber S5etrug._ Vkani.. tel m. ber 25etrieger. Vkäniti, nem ober vkaniti, im v. pj. unb vka-njevati, njüjem v. impf, su betrie» gen pflegen. Vkanljiv adj. befrüglid;. Vkanljivoft /'. bie iöetrüglichfeit.
Vkasa, f. bie Sßerorbnung, ber 93e« fehl. Vkasati, shem v. pj. verorb« iten, gebieten, befeblenb anjeigen. Vkasilo n. bie Jlnrocifung. Vkastjiv adj. gebietcrifd). Vkasoväti, süjein unb vkasheväti, sliiijein v. impf. su verorbnen, su gebieten pflegen.
Vkl a da , J. bie ßabung.
Vklänjati, am v, impf. 51t beugen pflegen; — fe v• r. impf, ftd? 51t verbeugen pflegen, Verbeugungen ma= eben: ne vlilänjaj fe tako slö, ver= beuge bid; nicht gar fo fe(;r; ereliu fe vklänjati, ber ©imbe frepnen;
> Bogü fe vkiänjajo vfe kolena 11a nebu in semlji , zu ©off beugen fid; (oft, forfioai;renb) alle Sitte im .£>im= inei itnb auf Grben.
V	k 1 e n i k , nka m. ber Ginflhluß. Vkleniti, nem v. pf. itnb vklepati, am ober vklepljein v. impf, fehließen, verfchließen; abfchließen. Vklep m. bie Schließung; ber ','tbfcbfuß.
V	k 1 6 m ba, ,/. bie Verbeugung. Vkloniti, im ober vkloniti, im v. pf. beugen ; — fe d. r. pf. eine Verbeugung machen.
V	k 16 n j a 11, am v. impf. mufhmaffen.
Vkonzliati, am ober vkonzliati,
am v.pf. verfügen, ;u ©ruitbe ridjfen.
Vkopati, vkopain ober vköpljem t>. pf. eingraben, verfri^arren.
Vkopzhäti, am v. pf. einfdjnafien.
Vkorenimba, f. bie (Sinrourzelung. Ykoreninili, im v. pj. wurzeln ma= eben b. i. betvirfett, baß etwas ®urjel fd)[etgf; — Te v. r. pf. ffiurjeln. faffen : v' reinizi fe vkorenini, be= feftige bieb in ber ©ahi'heit, in ber SfBahvf;etf faffe SBurseln. Vkoreniti, im v. pf. mad;ett, baß fid; ein £>ing mit ben ffittrseln in ber (Srbe befeflU get, einwurzeln tnadjen; — fe v. r. pf. einwurzeln, ffiurzel faffen.
Vkrädniti, v. V k r a f t i.
V	k r ¡1 j, adi>. auf bie Seite, hinweg.
Vjk r a. f t i, vkrädem, vkrädel v. pf
(kar) flehten, einen SMebftahl bege« hett; — fe v. r. pf. fid; heimtid; ba» von machen.
Vkreber, adv. quer bartiber.
Vkreniti, v. Nakreniti.
Vkrotiti, im ober vlirotiti, im v. pf. bänbigen, bejähmen, in bie (Snge treiben.
Vkiip, vkupe, vkupej adv. jufatlt= nten, miffammen.
Vkupglafen, fna, fno adj. hartno= nifch. Vkupeläfnoft/. bie Harmonie.
Vkupnagodenj-e, n. baS .ßufant« menfreffen.
Vküpfhzbina, f. ber Ucberfd;Iag, eine oberflächtid;e Berechnung.	|
Vkupvifek, rka m. ber 3"farom»n= l;ang. Vluipvifeti, im v. impf, ju= fammen hangen.
Vkiif, rn. ber @efd?macf, ber ©e= fchmacfSftnn. Vküfiti, im t>. pf. fo« flen, verfoflett.
V1 ä d a n ji e, n. baS ©alten, baS 2ei= fen. Vlädati, am v. impf, regieren, lettfett, tvatfeit, teifen. Vlädiz, dza m. ber ©alter, ber Genfer, ber Sei« fer. Vladnik m. ber iienfer; ber Statthalter.
VI Aga, /. bie geuebtigfeif; (nach © u t S m.) auch bie 23rul;e, bie Sup=
pe-
Vlagati, am ttnb vlagovati, gujem v. impf, einlegen, Ginlagen machen.
VIäli, vläka m. ber 3ug, bie gifcb= reitße.
VI Af, v. La f.
VI Alt, 2. vlafti, vlafti f. baä Va= ferfattb; aud) fo viel als oblaft, bie ©eridjfStiarfctf, bieSOiachf, bie©etvalf b. i. bie VluSttbmtg beS 9ied;teS, po-testas. Vlatten, ftna, ftno adj. Va« fertanbifch; eigen, eigenft;iimlich. Vla-rtiti, im v. pf. zueignen.
Via f tetin, m. bergiirfl. ((Sfg. froit« fifd; unb bei unS wenig gebrcuttf;(id).)
Vlaftoviza, vlaftoviza f. bie Schwalbe (HirurtdoJ.
Vlasiti, im v. pf. etitfleigen, ein= fcblcicheit.
V	1 a s h e n , slma , slino adj. fettd;f. Vläishnoft f. bie getidifigfeif.
Vlävljati, am u. impf, fangen, 51t fangen pflegen.
V	1 a z h a r , rja rn. ber (Sgger.
Vlazhen, zhna, zlino adj. waä
ftdj jiehen faßt, jäl;, elatlifch.
Vlazheniza,/ ber Ableger, ber 2lbfenfer (befonberS ber ©einflöefe).
Vlazhiti, im. v. impf, (ba» 5re= quenfafivum von vlezhi) off ttnb an« hattenb ziehen, fchleppen; eggen, mit ber Ggge bearbeiten: fe vlazhi kot megla bres vetra, er geht langfattt herum.
Vlazhuga, f. eine itnorbenflidje unb unreintid;e ffieibSperfon, bie fchtechten lltitgattg f>ai, bie <Sd;latnpe. Via-zliiigar ober vlazhugar, rja m. ber fd)leei)fen Umgang hat, berVagabunb. Ylazhugarfki adj. Schlampen..., Vagabtütbeit..., fchlampig, vagabun=
bettmÄßig. Vlazhügati fe, am fe v. r. impf. fd)[ed;tctt Umgang haben, herum fd;lampen, »agabuttbiren. VI eben (f) adv. ju Eeii;e, 51t ße= heil: kar v' leben vseti , etwaä entleihen, eig. ju Sehen nehmen. Vlefti, vlesem ober vlesniti, nem v. p f. etnfchieidhen, einfteigen, hinein frieden.
Vlez hezli , vlezhezha, vlezhezhe ad), jäh- VJezhi, zhem v. impf. jiehen, fd;leppen. Vlezhljiv, vlezhljiv adj. säi;.
Vlijanje, vlivanje n. baä 6ingie= (jen- Vlijati ober vlivati , am v. impj. eingießen, mit (Siiigteßeu be= fcbdftiget fepn. Vliti, vlijem v. pf. eingießen, ba» (Sittgießen »ollenben. A litje n. bie'föingießung.
V	Ii sanje, n. bie ©nfcbmeicbelung. Vlisati fe, sbein fe v. r. pf. unb vlisovati fe, süjem fe v. r. impf. ficb eittfdjmcicheln.
X 1 i t i , vlivali , v. unter Vlijanje. Vljuden, dna, dno ad). human, bčfltd), leutfelig. Vljiidnoft f. bie Humanität, bie' Seiiffeligfeit. Vloga,/, bie (Sinlage. ' A lomili, mka m. ein abgebrod)ene§ (Stücfcben. Vlomiti, im v. pf. ein, menigftenS eti»až, jäl;ei> (Stücf weg» reißen, abreißen, abbrcd)en: vejo mi vlömi , reiße mir einen 3weig ab; g'bänz fi vlomiti, ein štiicf £itd;eit abreißen.
V	1 6 s h i t i, im v. p f. (fo «iel alž vulosbiti) hinein legen, einlegen, eine (Sinlage machen; (fo »iel als vsloslii-ti) hinauf legen, auflegen.
Vi »viti, im v. p f. (kogä) fangen, abfangen, erhafd;en.
V	mal iti, gem. vmaliti, im v. pf. fleiner machen, verfleinern; — fe v. r. pf. fid) »erfleinern, fleiner werben. Vmaliven, vna, vno adj. »erfieinernb (diminutivus).
V	m a n j, vinanja , vmanje adj. trage, faul. Vmanjoft f. bie gaull;eit, bie Srägheit. Vmanjüh m. ber Jaulender.
V	111 ä sati, sbcm v. pf. einfalbett, ettifcbmieren.
Vmel, adj. fünfilid;. Vmeliz, lza m. ber Siinftler.
V	meniti, auch vmeniti, im v pf
Ullb vmenjati, am v. impf. eintillt= fchen, einwecbfeln.
Vmerljiv, vmerljiven, vna, vno adj. fterblid). Vmerljiviz , vza ober vmerljivnik m. ber (Sterblidje- Vmer-ljivnoft, vmerljivolt /. bie <Sterb= lidjfeif.
Vmersniti, nem v. pf. einfrieren.
Vinertelen, Ina, Ino adh fterblid). Vmertelnili m. ber (Sterbliche. Vmer-telnoft f. bie Sterbiid;feit.
Vmöf, adv. injwifd;en, bajwifcbeit^
Vmefti, vinedem v. pf. SSuffer rfih® ren, burd; Köhren ben 23utter erjeugeti.
Vinefto, prp. anftatt.
Vmefhati, am v Pf. burcbnüfcben.
V	metalen, Ina,. Ino adj. füllftUcb. Vmetälnik rn. ber Sünftler. Vme-tälnoft ,/. bie Sunft; bie Stiitiftlid);
feit. Vmetaloväti , hijeni v. impf. flillfielll. Vmetälfki adh Sunft • • ■, flinfttid). Vmetäl ftvo n. baS Äunft= fhief, baS Sunjtwerf.
Vmetäti, vmezbem v. impf. eilt= werfen.
V	m e Ki v e n, vna, vno adj. gefdjicft, fünfilid;. Vmetavnoft f. bie @efd)tcf= liebfeit, bie Sünfllichfeif. Vmeten, tna, tno adj. »erftanbig, flug. Viuet-noft f. bie ©erftänbigfeit.
Vmi ran je, n. bas Sterben, baS Stegen in ben fefifen. 3ügen. Vmira-ti, am V. irnpf. fterben, in Bugen liegen. Viniraviz, vza m. bor Sfer= benbe, ber ba im Sterben ift, in ben 3ügen liegt.
V	m i r i t i, im pf- jut 9iiti;e brin» gen , befriebigen.
Vmifliti, im v. pf- Itnb vmifblja-vati. am ober vmifliljevati, ljiijein v. impf, einbilben; vmilhljüje fi , slate gradi näjti, er luibet fid) ein, goibene S^löffer ju finben, Vmifb-ijiiva f. bie (Sinbilbuna«fraft. Vmifli-lenje n. bie (Siubilbltltg. Vnufhljiv adj. einbtlberifcb.
Vm iti, vmijem v. pf. abwafdjen, wafdn'n. Vmivalniza ,/. eig. baf ffiafdjbecfen; aitd; ber Vlbwafd^fefeen. Vmi vanje n. baä ffiafchen , bai Ab; wafdjen. Vraivali, am v. impf. wafeben, mit Ab wafebett befebäftiget fei;n. Vmivnik m. baž ©afchbecfeit.
Vmökriti, im v. pf. einfeuchten, naß machen.
V	m 6 1 k n i t i , ncm ober vmolzhäti , zliim v.pf. ftitl werben, »erftununen.
Vmör, m. ber Slorb. Vmoritev, tvi ober vmoritva, tve f. ber ¿Btorb, bie ¿JDtorbthat. Vmoritel, vmoriviz, vza ober vmöriz, rza m. ber Stör* ber. Vmoriti, im v. pf. tobten, morben , ermorben. Vmorivfhina f. baS <3d)lacbfopfer. Vmörjati, am v. impf, ju morben pflegen, oftmor« beit. Vmorjeniz, nza m. ber (Srmor« bete. Vinorljiv adj. föbflid). Vmor-ljivoft,/. bie Söbtlicbfeif. Vmörftvo n. bie ®orb(f;at.
V	m ö z h i t i, v. V m o k r i t i.
Vmrazhiti, im v. pf. btinfel, bdm«
merig machen; — fe v. r. pf. bun« Jet, bämmerig werben.
Vmreti, vmrem ober vmerjem , vmcrl v. pf. fterben, mit Sobe ab« gehen.
V	n a g 1 o, adj. jählings, gah, pföfetici».
Vnäj, v. Vne,
Vnaredba, vnaredva f. bie <Sin« macbuitg_; etwas (SittgemadifeS. ¡Vna_ rediti, im v. impf, einmachen.
Vne, ado. braußen, außerhalb (beu= tet auf feine ¿Bewegung).
Vncbohod, vneboftöp m. bie Hilll» melfahrt.
Vnej , v. Vne.
Vne mal za, f. ber 3""ber.
Vnemar, adv. außer Acht, läffig, nadjläffig: vTe vnemar opravi , er »erridjfet alles fo läffig, ohne gleiß: je vfe vnemar puftil, er hat jtcb alleä aus bem Kopf gefcblagen.
Vnemati, vneinam ober vnemljem ■v. impf, entjimben.
VneTti, fem v. pf. (jeimltd) ba»on= tragen, enttragen.
Vneti, vnamein obervnemein, vnel, vnet v.pf entjiinben, jünben mad>en (eig. fangen, $. ¿8. ber 3»nber fängt); — fe v. r. pf. fid) entjünben. Vne-tilo «. ber 3'inber.
V	n i z , adv. nach ber Seife.
Vnosliati fe, vnoslia fe v. r.
impf. (komü kar) febwer ankommen, läjlig fepn , ©iberwillen emofmbeit, etwas ju tbun: v' mefto bi mogel iti, pa fe mi vnoslia , ich follte in bie Sfabf gehen, aber cS fominf mir febwer an, id) bin ju träge, ju ntiibc baju ; vl'ako delo js mu vnoslia , er
ifl jtt feiner Arbeit aufgelegt, jebeAi« beit ifl ihm ju befcbroerlicb. Vnösk. ljiv adj. (»on Sachen) ©iberwillen »erurfacbenb; (»on «Perfonen) bem balb was ju febrcer wirb, nicht auf« gelegt : je vnosliliiv zhlövek , er ifl ein träger, ju feiner Arbeit recht auf« gelegter ¿Stenfd); vnösliljivo delo, eine ©iberroiQen »erurfacbenbe Ar« beit. Vnöshljivoft f. ber 3uflanb, in bem 3emanben jebe ober eine be« flimmte Art Arbeiten ju fchwer wirb, bie Unaufgelegtheit.
VnotrAnj, adj. inner, innerlich.
Vnovizh, vnövo adv. netterbingS, neuerlich.
Vnü k, vnüka m. ttnb vnüka f. ber (Snfel, bie —inn. Vniizlie, ta n. d. baS (Snfelein (ohne Unterfcbieb beS ©efcblecbteS).
Voblaftiti fe, im fe v. pffii) be« mächtigen.
V	6 d a , f. baS ©affer : tihe vode glo-böko derejo, ftitle ©äffer grünben tief. Vodak m. ber ©affermann.
V	6 d h a, f. bie Kegel, bie 9?orm.
Vöde, vode, i. vöd f. pl. baS <?5e=
wäffer, bie ©äffer. Voden adj. ffiaf« fer enthaltenb, wäfferig. Vodeniti, gem. vodeniti, im v. impf, roäffern. Vodenilca , vodeniza f. bie ©äffet' fuebt. Vodenizlien, vodenzlien, zlina, zlino adj. wafferflichtig. Voelenizh-noft f. bie ©afferfüchtigfetf. Voder m. baS ©affergefäß, worin ber OJtäb« ber ben ©efeftein bei ftcb trägt, um ihn naß ju erhalten.
Vödija, voditel m. ber Seifer, ber gührer, ber Anführer, ber Gomman« bant, ber Direktor.
V	o d i t i , im v. impf, (gleifcb) räuebern.
V	6 d i t i, im v. impf feifen , führen, birlgtren. Voditva f. bie Seifung» bie gührung.
V	6 d i z a, f. bie gifeiangef.
V	6 cl j a , v. Vödija.
Vodnak, m. ber ©afferbälfer, ber
¿Brunnen. Vödni ober vödnji adj. ©affer..., im ©affer lebeitb.
Vodnik, m. ber ßeifer, ber gührer, ber Anführer, ber SireFfor. Vodni-za, vödnja f. bie Seiferinn, bie gübrerimt.
Vodonöf, vodonöfa m. altfl. ber
2Bafferfritg ; bcutjufage ba3 95Ja(Ter> fdiatf. Vodonofiz, fza m. ber ®af* ferträger. VodopAd m. ber 2Baffer= fad. Vodopiviz , vza m. ber 2Saf= fcrtrinfcr.
V	o d ft v o, n. bic Seitung, bie 3iii)= rung, bie Anführung, baS (Sommanbo, bic "Sireftion.
Vögel, gla m. bic Šefe. Vogelnik m. bcr (Scfjlcin. Vogelniza / baS SBinEetmafj.
Voglär, rja m. voglariza / ber Kohtcr, bie —inn. Voglarija' / bie Köhlerei. Voglarjev ober voglArov adj. bež Köhlers.
Voglä ft, voglat ad), eefig.
Voglen, m. bie Kol;ie-
V	o g 1 e n i k , n}, ber (šef jtein.
V	o gl 6 v je, n. bie Jagerofe, #ef* fchirln (Rosa canina).
Vb gol, m. bic Kohle. Vögolniza, eig. vogleniza / baS jtfrn Koi;(en= brennen jufammen gelegte £0(5; bas Kohfenbehälfnijj. Vögolje , voglje 11. (coli) bie Kohlen überhaupt, eine Wenge Kohlen.
Voh, m. ber ©erittb, bcr ©eritcbsfinn. Vohanje n. baS Kiedjen. Vöhati, ara -v. impf. riechen, mitfern. Vohon m. ber Spürhuitb.
Voher (*) hra m. ber SBucber. Vo-hernili m. linb voherniza f. ber SBitdjerct, bie —inn. Vohernija/ bie "¡Bücherei. Vohräli, am v. impf. wuchern.
Vohravt, m. ber Kohl (Brassica).
V	6 j, m. ber Krieg.
V	6 j a, /. bie Eeifüug.
Vojak, m. ber Krieger, bcr ©otbaf.
Vojar, rja m. ber jerrfd;er. Voja-riti, im \j. impf. (;errfchen.
V	o j e t, v. Vajet.
V	o j e v A t i fe , jüjem fe v. r. impf. cig. fämpfen; friegeit, Krieg führen: Riinzi fo fe s'Jlirzi vojevAli, bie Körner führten mit ben^llirern Kriege.
V	o j e v o d , v. V a j v o d, vojvoda (mit atte« Ableitungen).
Vojka,/ baS Seiffeit.
Vöjna , f. ber Krieg. Vojnik m. ber Krieger.
V	o j n i z a , /. baS Seiffeit.
Vaj fka , f. ber Krieg; ba« J?rieflS= beer. VojfkovAnje n. baS Kriegen, bas Kriegführen Vojfkovati, gem.
vojfkovAli fe , fkujem fe v. r. impf. frieden, Krieg führen: kdor fe s' slatim orodjem vojfliiije, je smage gotov , mer mit gofbcnen SBaffcn flreifef, ber ift beS (EiegeS gewiß. Vojfhäk, vojfhzhak m. bcr Krieger. Vojfhafhk adj. friegerifeb.
Vojvoda, vojvoda m. cig. bcr Kriegsanführer, ber getbherr; ber Jerjog. Vojvodiza f. bie KriegSan« führertnn; bie £erjoginn. Vojvod (ki adj. gelbherrn..., fetbherrnmäfjig; •Öerjogen . . . , herjoglich. Vojvod-ftvo «. bic ©ürbe eines getbberren; bie JersogSmiirbc; baS Äeräogthum.
Vol, m. ber Od>S. Volar, rja m. ber Od)fenfned)t. VolArjev ober vo-larov adj. beS OdjfenEnecbfeS. Volar-fki adj. Ocbfenfncdjten..., bcr£5d;fcn« fnechte. »
Vol, m. baS ffiier. Volar, rtdjfigep volovar , rja m. bcr iBietbrauer. Volärija f. bie Srauerei. Volarjev ober volarov adj. beS «Sierbraticrs.
Vblek, m. d. baS Oedjšiein.
Volja, f. bcr 2Bitle; bic Saune; bie Abjtd)f: sa böshjo voljo te profim , i d; bitte bicb um ©ofteS 9Bit(en; niz h mu ni po volji, es i(l ihm n;4)t5 recht; dobre volje möfhnje kolje, guter Saune, guter Singe fepti, foflet ©etb, ieert bett «Beutet ; shidane volje biti, guter Saune fepn; ne bla mi je völja, k' njemu iti , CS
trar nicht meine Abfidjf, ju ihm $tt gehen. Voljen , Ijna , Ijno adj. roiilig. Voljitel m. t>er 'Bähter. Voljitev , Ivi Utlb voljitva , tve f. bie löabl. Voljiti, gem. voljiti, im v. imp f, mähten; wollen. Völjnoft f. bie ffiitligfcif.
Volk, i. völka, volk A , volkova m.
ber ffiotf (Lupus) : bie Snoopcr.
Volna,/, bie ffiotte: drevna volna, bie ©amnmotle.
VolnAk, rid)ttger ulnjak m. ba$ 25iencnhauS.
V o I n A f t, volnAt adj. mottig. Volnen adj. aus ffiolte, motten.
Volov, adj. beS öebfen. Volovina, volovina f. baS Dd;fenftcifdj; bie Ddjfenhaut. Völovjek |m. ber^Od)» fenfoth- Volovji , volovfki adj, Dcb= fen ..., uon Ochfett, nad; Art ber Ochfejt.
V o ) z h à j, nja m. ber (SiferftocF. Vol z he, ta «. d. ein junger ffiolf (oljne Unterfdueb beê ©efcbledjteê). Volzhiza f. bie ©ölftnn. Vol z h i Ii,
Vos, a. vôsa, vosâ , vosova m. ber ffiîagen.
Vosa,/ ber Äerfer, ba« ©cfângnif), ber SSerfwff.
zlika ober volzhizh m.d. ein junger, ¡V osal, v. Vosel. ifeiner SSolf: vigredni fneshizhi foVosAtaj, vosazh m. ber gt!l)tmann. shitni volzhizh!, ber gtithflng«fcbnee Vosek, ska, sko adj. eng. ifl bem ©efreibe fdjablicb. Volzhji, j V o s e i , sla m, ber jtuoffen, ber adj. iSolf«..., von ffloifen: volzhjal jSnopf. koslia , bie 2Soffž[;aut. VolzlikovAti V o s i t i , lm Te, am Te v.r.impf. ba« fogenaitnfe fiiijren pfleaen SBolfSfp.iel fptelen.
Vornan, m. ber Alant (eine ¡Pflanje, Jrtula Helenium. Linn.).
Vomir, m. ober voniAra/. ber jva» jîen. Vomârizh m. d. baê 5îâfld)cn.
V	6 m o t, f. ber ©d)i»inbel : voraot mi gré , td) bin fd;t»inbelig. Vornoten , tna , tno adj. fcbipinbeltg, fdjunnblich. Vomotnoft/. bie©d;roin= beligïetf.
Von, adv. htnau«; f>etrattê : von iti, hinaus ge(;cn ; von pridi, fomnie herau«.
Von der, v. Vender.
V	ô n k a, f. (naçb ® u t « m.) baê 9îâtl;. fei. VonkovAti , kùjem v. impf. mufhmaffen.
V	ô p i z a, f. ber Affe. Vôpizhji adj. Affen..., affenl;aft. Vôpizhka f. d. baê Aeffd)en. Vopizlnuk, vopizh-njak m. baê AffenmâundKit-
Vor, m. ber glofî, ber Jïafjn.
Voroshenje, n. bie ffictpafrnung. Voroshiti, im v. pf. beroafftteit.
Vô Te, pl. ber Schnurrbart.
Vôfik, fka m. baê 2Sad;ê : pezhàtni vofik, ber ©iegellacF.
V	6 f h , f. bie Ullfe (Coluber domestic us).
V	6I'll, m. baê iîei'bfjpij, ber 9îabifd>.
VofovAti (f) fiijem v. impf \ofefn.
Vofhén, adj. Ï3ad;ê ..., mâdtfcrn :
vofhéna fvézha f. bie 2Bad)«Eerje. Vofhilo n. bie ®id)ê. Vofhiti , im v. impf, roichfen, mit Wad;« ftreichen.
Vôdiiti, im v impf, ivtinfdien , gönnen: nizli mu nevéflii, er gönnt il;m nid)tê ; vie dohro vam vôfliiin , id; roüttfche euch Atleê ®ute. Vorhitva /• ber ffiunfd;. V ofliljiv ober vofli-ljiv adj. ernuinfcblid). Vofhliivoft f. bie ($rmûnfchiid;leit.
Vo fhzheniza, f. baê ¡Pflajier (ern-plastrum).
•i. impf, führen, ju (ju SBagen); — Te v. r. impf, fahren, ju fahren pflegen.
Voslaft, voslat adj. inottig, voli Änotten. Voslati , am v. impf. fntipfen, ižnotten madjen.
Vos ni k, m. ber ©efangene, ber (Singeierferfe.
V	o s n i n a , / ber gul;rlohn.
V	o s n i z a , f. bie fieite (ein gag).
Vos h Ar, rja m. ber ©eiler. Voshe
n. ba« ©eil.
Voshen, slina, slino adj. fahrbar, fdnffbar.
Voshina,/ bie (Snge.
V	o s h n j a, f. bie gtihr, bie galjrt, bie gradit.
Vös Im oft,/, bie gatjrbarleit, bie ©chiffbarieit.
Votel, tla, tlo adj. hohl: votli glAC,
ein bumpfer, f)ol;ler ©chall, ber 9lad;= hali.
V	6 t i k , tka m. ber (Siitfrag bet SBeber. _
V	o t i t i, ridjtiger votliti, im v. impf. l;ol;l machen, ati«l;öl)len. Votlina f. bie Aushöhlung. Votlizh m. ber 25itn«ftein. Votiovina f. bie -Sohle.
V	o v n a , f. bie SBolle. VovnAft, vovnat adj. trolltg. Vovnen adj. attž SBolIe, wollen.
V	o z h e f t v o , n. bie innigfte Oie» meinfdjaft mit bent SSater.
V	p A d a t i, am v. impf, öfter, nad) unb nach einfallen.
V	p a m e t j e m A n j e , n. baž S5eob= ad) feit.
V	p A ft i, vpAdem v. p f. einfallen.
V	p e h n i t i, nem v. pf. hineinreden,
einftechen.
V	p e 1 j A n j e , n. bie (Sinfeifung. Vpeljati, Am v. pf. einführen, ein» leiten. Vpeljavanje , vpeljevanje n. baS (Sinftthren, baž (Einleiten (bie ^anblting beS (SinführenS, (štnleiteuS);
bahcr bic Keinigung, baé SBorfegtten ber granen, ungefáí;r 6 ©ochen nací) ber (Snfbinbuttg, roeil fie ba, befonberé auf bem Sanbe, »on ber *))afhe form» Itd) in bie Ktrcbe eingefñl;rf ju merben pflegcn. Vpeljávati , am tmb vpeljevati, ljújem v. impf. einju~fíHjren, cinjulciten pflegeit. Vp e p é 1 i t i , i m ober vpepeliti, ím
v. pf. einá|'d;ern. V p é f h a t i, am v. pf. mübe mcrbcn, ermtiben.
Vpésati, am v. pf. unb vpesováti, sújem v. impf. cinbeijcn, mit (Sin» bcijen befdjáftiget fepn. Vp i h n iti, nem v. pf. unb vpihati, am ober vpihováti, hújem v. impf. einbíafen, cinjublafen pflcgen. Vpijánenje, vpijanítje n. bie 25e= raufcbung. Vpijániti, ¡m ober vpi-janiti, ím v. pf. unb vpijanováti, nújem v. impf. (kogá) beraufd;cn, bctrunfen machen; -— fe v. r. pf. fid) beraufchen, befrunfen merben. Vpijati, am v. impf fditcten, ju fd)teien pflegcn. Vpíjaviz, vza ?n. ber ©d)reier. Vpír, m. bie, ©füfee, gcm. bie©prei= je; aud) bie ©eigerung. Vpírati, am v. impf. unferfhifeen, gent. un» terfpreijen; —• fe v. r. impf. fid) fiemmen; fich meigcrn, fid) jtráuben. Vpifanje, n. bie (Siitfcbrcibuug.
Vpifati, fhem v. impf. einfd)rciben. Vpiti, vpijem v. impf. fd)reien, Whtfefn, íjeukn. Vpitje n. baé 0e= fdjrei.
V	p 1 a m e n é t i, im v. pf. JU gíarn» men merben, anfíobern. Vplameniti, im v. pf. cnfflammcn, anfíobern madjen.
Vplátiti fe, im fe v. r. pf. geni.
»erfcbrien merben. Vpléfti , vpletem, vplétel ober vplel v. pf. einftecbfen. Vplétenje n. baé glcihtmcr!.
V	p n é t i , vpném v. pf. eiitháffefn.
V	p o d ó b i t i, im v. pf af;nlid) ma= dien; — fe v. r. pf fid) aí;nlid) ma= djen, a(;nlid) merben. Vpoclóbljati, am v. impf. mit 2lehttlid;mad;cit ftd; befd;áftigen.
V	p o g n i t i, nem v. pf bettgeit; — fe v. r. pf. fid) bettgen.
Vprafhánje, n. bie grage. Vpra-
fliati, am v. pf. (koga) fragen, eine grage f(;uit. Vprafhaven, vna, vno adj. fraglich. Vprafhäviz , vza m. vprafhavka f. bcr grager, bie —inn. Vprafhavnoft f. bie grag» lid)Fcit. VprAOiba f. bie grage. Vprafhik, fhka m', bie Anfrage. Vpraflioväti, fhüjem u. impf (kogä) fragen, ä« fragen pflegen. Vpräsdniti, nem v. pf aušlecten; — fe v. r. pf. auggeteert merben.
V	p r k v a , f. bie Kegel (regula). Vpräviti, im v. pf. unb vprävljati, am v. impf (kogä , kar) regieren, regeln, anorbnen.
Vprega, f. baS ©efpann; bic SBor» fpatin; (in ber ©prad;lei)re) bie 2lb= manblung (conjugatio). Vpregati, am v. impf, »orfpannen; (in ber ©prad;lel)te) abmanbcln (conjugare). Vprek, adv. quer, in bie Cittcre. Vprefhati, am v. pf. einpreffen. Vpreslioväti, shüjem v. impf. ein,uifpannen pflegen, mit 3lnfpannen bcfd)äftigef fepn. Vpreti, vprein ober vperem, vperl v. pf. anflemmen , flt'ifeen ; — fe v. r. pf. ftd) meigent, fid) flräubcn.
V	p r e z h i, vpresliem , vpregel v. pf. einfpanneti, anfpannett.
Vprislian, adj. feheeiig, bunt.
V	p r i z h o , adv. in ©egenmarf: vprizho vfili ljudi, in ©egcnmart aller Wenfd)cn.
Vräbel, bla unb vräbiz, bza m. ber ©pafe, ber ©perling (Fringilla passer. LinnJ. Vrablinjek bcr ©perlingžfoth. Vrablinji adj. ©perlingž..., ber ©pafeen: vrablinje gnjesdo, baž ©perlingžnefl. Vrag, 2. vraga, vraga , vragu, vragova m. eig. ber böfe gcinb, genu ber Scufcl: ki'vrag, mer Seufel. Vran, 2. vräna, vranöva m. ber
Kabe (Corvus corax). Vrän, adj. fdjmarj. Vräna , f bie Kralje (Corvus comix): kdaj vrana vrani ozki isklüje, roaittt f;acft eine Krähe ber anbent bie 'iln--gett auž?
V	r A n i z , nza m, ein fd;maräeS 5))fcfb, ber Kappe,
V	r an i za , f, bie
V	r a n j i , adj. Kräljen . . . , ter Kräl;eit.
723	V r a
Vran6ft,/ bie ©djroärje.
Vranov, adj. beS Raben.
VrAnfki, adj. Rabett..., ber 9Ja= ben. Vranfhak m. eig. ber SKaben* fofh; gem. etroaš Unangenehmes.
Vrapa, f. bie ftunjel ber imut itn ©eftdtfe, auf £änben. Vräpav adj. eig. runjelig ; geni. bamfjig, aufge= bunfen (»on Rüben, Keftig u. bgf.). VrApaviza f. eine bamfHge, faftlofe Rübe.
Vräfka, v. Vräpa.
Vräfti, fem ober vräftiti, im v.pf. eiumacf)fen. Vrafhen part. einge= madjfen.
Vrafhtvo, n. bie ^Irjenei, baS @e= gengift.
Vrash, ?,. vräslii, vrashi, auch vrAsha f. ber 2lbergfaube; bie ißaf;r= fagerei;' bie Sdparjfuitft. Vrasiti, im (alffi. vrashiti, tklbrfagen) v. pf. ttnb vrasoväti, siijem v. impf. tt>al)r= fagen; aud; »erfefcen 5. 33. eine fdjoti halb »ernarbfe ©mibe wieber aufreißen.
Vräshen, slina, slino adj. aber= glättbifd;; roaftrfagerifd); fd;i»arsfünjt= lerifd); teuflifd).
V	r a s h j i, adj. SeufelS . .., ber 2eu= fc(, fettffifcb, fatanifdj. Vraslinik/jj. ber <2afatt.
Vrat, 2. vrata, vrata m. ber Jbali.
Vrata, n. pl. baš S(;or: nebefhke vrata, bie f)ttrttnfifcf;e Pforte. Vratar, rja m. vratariza f. ber Sbortoarfer, ber 'Pförtner, bie —inn. Vratärnize f pl. ber Sltorflügel.
Vraten, tna , tno adj. Jpaf6 ...; vratni robiz , baš .ÖalStud;.
Vraten, tna , tno adj. Xbor . ..; vratni kljuzh , ber Shorfdjlüßel.
Vrati ti, im v, impf, jurttcfjttileflen pflegen; — fe u. rf i/hpf. jurttcPfeh» ren, Vrativen , vna, vno adj. roie= bet 5urttcFEef;renb freditivusj.
V	r a t i z a , n. pl. d. ein ElciitcS Sf;or.
Vri t i z li, m. baS Rainfarnfraut (Ta-
nacetum vulgare. L i n n.J.
Vrat je, n. ber SSrinF,
V	r A t n i z e , n. pl. ber Sfjorfluger.
Vravnänje, «.bie ©inridjtimg. Vrav-
näti, am v. pf. . einrid;ten, 5ured;t ttiadjen, »rganifiren; naj fami vrav-najo, fte mögen es unter einanber allein attSmadten.
V	r a z h, m. ber ?lrjf.
f	Vre	724
Vrazhanje, vrazhanje n. ba5 vHbi toettbeit, baS 2if>Eef»ren. Vrazhati, am, aucb v raz lic vat i , zliujein v. impf. abtoenben, abfei>rett, binroeg febren : idi krave vrazhat, fizer v'flikodo pojde, gefie bie abroettben, b. i. abfreiben, fonfl roirb fte in ben ®cba= ben geften, b. i. fte roirb fonft auf ben Jlcfer, bie 9Siefe geljen, uttb ba burcb baS 2l6grafen ©d)aben madten; dokler profi, slate ufta nofi, kadar vrazba, lierbet obrazha, er fud)t eš mit ©d)ttieid)efeien, unb uergilt eS mit ©robfjeiten; — fe v. r. impf. jttrucffehren. Vrnzhaviz, vza m. vra-zhavka f. ber 21broettber, bie —inn.
Vr a zbil o, vrazlitvo, vrazhitvo n. baSJpeilžmittef, bie 3lrjnei. Vrazhitel ober vrazbnik m. ber Jlrjt. Vrazhi-telov, vrazhnikov adj. ieS '-ilrjfež. Vrazhitelfki, vrazhnifbki adj. bem ^Irjteeigen, arjtlid). Vrazbitelftvo, vrazbnifbtvo rt. bie 2lrjneiEunbe, bie Jpeilflinbe. Vrazliiti , im v.imp f.cU' rtren, drjtfid) betjanbetn: Peter ga vrazliit hodi, 'Peter bebanbelt tbn arjtlicb, curirt tljn. Vrazhitva f. bie drjtncbe S5e(;anblung.
Vred, adv. fammt, jugleid): s'njim vred, fammt ibm, ii>m autb basu.
Vred, m. baS Untermacbfen; baž. ®e= fdjmur, bie ©iterbeule.
Vreden, dna, dno adj. loerffj, n>urs big: zhudovanja vredna sgodba, eine bemunberungšTOurbige ®efd)icbte ; tvoj nosh je dva goldinarja vreden , bein SKeffer ifi jioei ©ulben roerth.
Vrediti, im v.pf. einreiben, rei^en.
Vrediti, im v. pf. md|ien; — Te v. r. pf. untert»ad;fen, fett toerben, Sunebmen.
V re d n i k , m. (eine Wanje) bie 9iuf;r= rourj, baž Ru!;rfraut (Gnaphalium. Lin n.).
Vrednoft, f. ber"®etf(;, bie ®iir= btgfeit.
Vre kovati, kujem v. impf. be= fdjreien, gem. »ermeinen.
Vrel, adj. ftebenb f>eif}: vrela kafha, flebenb beifšer iSrei.
Vrelzbina, f. bie iiueUe, »on Ra« fttr attš ber Srbe guellenbeS SBaffer.
Vreme, vremena n. eig. unb bei bett nteiften ©latcen nod>, bie 3eti; tel ben
©lowenen gem. bie ©ifferung. Vré-menik m. bdé SBeffergla«.
Vrenje,«. ba«©ieben; ba« ©prubeln.
V	r é f, m. bie -ípeibe.
Vrésati, shem v. pf. fefmeiben, ci= neit ©dmift fl;un: v' perlt le vrésati , ftcb in ben Singer fd;neiben; kóf krúha fi vrésati, ftcb ein ©íücf Brot abfdmeiben. Vrésniza f. bie ©djnifte.
V	r e t e n á r, rja m. ber ben © pitibel« batim brel;ef. Vreteniti, im v. impf. (ben ©pinbelbautn) bremen. Vreteniza f. unb vréteno n. (bet ber ©einprefíe) b;r ©pinbelbaum; bieAd;fe amWül;l= rabe; bie ©pule.
V	r é t i, vrém , vrél, vrét v. impf. fteben; fprubeln: hadar kri vré, fe gláva méfha; wenn ba« Blut in Aufwallung^ ift ber Sopf wirr. Vrét-je n. ba« ©ieben.
Vrézhe, n. ber ©acf. _
Vré z hi, v. Odrézhi.
Vré z hi (in ©t. aud; vérshti), ver-sliem, vergel, vérshen ober ver-shén v. p f. werfen, einen ©iirf tljun, f;inein werfen; — fe v. r. pj. fid; l;inein werfen.
Vréxhje, v. Vrézhe.
V	r é z h o s h él j e n , ljna, ljno' adj. eifrig, brunftig. Vrézhoshéljnoft f. bie (šifrigfeit, bte 3nbrttnfi.
Vriniti, nem v. pf. einbringen, hinein fdjieben; — fe v. r. pf. fid; einbringen.
Vrifk, m. (nach SSobttti) ber@fftg.
Vrifk, m. unb vrifka f. ein bureb« bringenb belle« ©efdjrei j. B. »on übermäßig ladjenbeit Sinbern, wie» hernben \pferben u. f. w. Vrifkanje ober vrifkánje n. helle«, übermäßi; ge« ßadjen. Vrifliati, am ober vri-íkáti, áin v. impf, bell, burebbrin« gettb, übermäßig lad;ett, beulen.
Vri fh, vrifliati, vrifhzhati , vide V r i f k , vrifkanje.
Vrivati, am v. impf, einschieben pflegen, wühlen.
Vrójen, vrojén part. angeboren.
V	r ó k , m. ba« ©cbtcffal, ba« 58er« bängniß.
Vrózli, adj. eig, ftebenb heiß / über« l;aupt recht beiß: ml je vrózhe, e« tft mir febr warm , heiß; fonze vrózhe fija, bie ©onne fcheint heiß-
Vrozhen, zhna, zlino adj. bem ein
ltebelbefinben $ttjiößt, beffen Urfache man nicht Eennt.
Vrozhina, /. bie -iMfee: Tonzhna vrozhina, bie ©onnenbtfce. Vrozhi-niti, im v. impf. l;ifeen, fjtfeig nta« chetl. Vrozhinfki , aud; vrozliiven , vna , vno adj. £>ifce .. ., i>i6ig : vro-zhinfke pitvine , (»fc'ge ©efränfe; vrozhinlke bolesni, bifcige Sranf« beitett.
V	r ö z h i t i, im ober vrozliiti, im v. impf. eini;änbigen.
Vrozhniza, f. ba« b<i5>9e Sieber.
Vfadilia, vfaäiza/. bie$»flcm5e, ba« ©ewad;S. Vfadifhe n. ber ^Pflattjorf. Vfaditi, im v. pf. pflanjen, einfefjen, anfefeen : brefkvo je vfadil, er ljat einen (})firffcb gepftanjt. Vfadoväti, düjem v. impf, ju pflanjen, anjufe« feen pflegen.
Vfähniti, nem v. pf. »erwelfen, bürr werben, abflerbeit: vfe mlado drevje ini je letaf vfähnilo, alle jungen Baume ftnb mir £euer abge» florbett-
Vfäj, adv. wenigfienS : zherna lirava ima vfaj belo mleko, eine fdjwarje £ub' bat nu-ittgjienä eine weiße Wild), b. t. ntdjt alle«; wa« fd)warj, ifi fd;fed;t.
V	f a j a t i, am ttnb vfajevati, am ober vfajiijem v. impf, mit pflanjen, An« fefeen ber Bäume u. bgf. ftd; befcbaftU gen. Vfajeniza y. bie *J)fIanje.
Vfak, adj. jebet'. Vfakdanj adj. tag« lieb. Vfakod adv. von allen ©eiten, Vfakokrat adv. jebe« Wal, alle Wal. Vfakokraten, tna, tno adj, jebeSma» lig. Vfakoleten, tna, tno adj. jebe« 3'abr, alljährlid). Vfakoteri, vfaktir , adj. jebweber, jeber inigefammt, fammt unb foitber«,
Vfe, adv. Alle«.
V	fe b f h i n a (*) f. bie ©ubfiattj.
Vfedati, am v, impf nieberjufifcen,
aufjttftfcen pflegen; — fe v, r. impf. off fieb nieberfeisen; ju Boben fallen, gerinnen. V fedeniza/, bie gerönne« ne, fattre Wild;.
Vfegadobroten, v. Vfigado-b r o t e n.
Vfegati, am v. impf, ineinanber greifen , jttfammenwirfen.
Vfegda, adv, (alffl.) jeberjeif, ade«
V	fe h n i t i, v. Vfähniti.
V	Té j at i, am v. pf auSfäett, baS An« fäen vottenbeit : pTlienizo fim shé vféjal, mit bem Attfäen beS ÏHSeijenS bin ich fd;oit fertig.
V	lé k, m. ber £ieb (mit einer Joacfe).
V	Tekati, am v. pf. einen £>ieb mit ber •ôaue fl;un, bas Jpacfen voHenben.
V	fe kálni li, m. bie gicbfpufefcbere.
\ fe k in al, vfekmalo adv. A (íes auf (Sin Wat, mit einem ©orte.
V	fé k n i t i, nem v. pf. Hub vfekno-váti, áin ober nújem v. impf, fdjltäu« jen.
V	telé, vfelèj adv. atlcjeif, jeberjeif.
V	fêlé¡n, gem. vfclénj adj. was jeber« jeit ift, allgemein.
V	f é 1 i t i, im ober vfeliti , im v. pf. anftebeln.
V	fe n a s ó 7. Ii e n, zlina , zlino adj. allgegenwärtig. VTe nas ó z lin o Tt,/. bie Attgegenwart.
V	fe ob 1 á f t, 2. vfeobláfti, vfeoblafti f. bie Allmacht. VfeoblAften, ftna, ft no adj. allmächtig, allgewaltig, bie rechtliche Allmacht fjabenb.
V	f e rk A t i, Am v. impf, einfdjlürfen.
Vfefkósi, adv. immerwährenb.
Vfefkùp, adv. alljufaitim, alle 511=
fam nten.
V	fefórt en, tna, tno adj. allerlei, von allen ©affungeit.
Vfé rti, vfi'dem v. pf nieberftfcett, geitt. auffifeen; — fe v. r. pf. fich nieberfcfjett ; ju SSoben fatten, gerin« nett.
V	fefhól ftvo, auch vfevuzheliflie , vfevu/.lienifhe (*) n. bie Univerfttäf, bie Jöod;fchule.
\ Té z Ii, V. V rilé z Ii. '
V	f i e a d o b r ó t a,/. bie Attgüfe. Vfi-gadobróten , tna , tno adj. atlgíífig. Vfigadobrótnik m. ber Allgütige. Vfigadobrótnoft f bie AllgütigEeit.
vri ft a lil o g ó z lien, zhiia, zimo adj. bem Alles ntöglid) ijt, allmächtig. Vfi-gamogózlinofi. f. bie Allmacht.'
Vfi g a nas ó z h en , vfigaprí.zhen , zima, z lino unb vïïgàprizliejôzli adj. allgegenwärtig. Vfiganasózh-iioft, \ figaprizlmoTt, viigaprizhe-józlioft f. bie Attgegenwart.
Vfi g a ved, m. ber Alies weiß, aHwif= fetib i ft. Vfigavéden, dna, dno uitb vfi¡»avedézh, viígavedózb adj. all« wiíienb. Vfigavciiiioft, vfigavedé-
zlioft, vílgavedozlioTt f. bie Allwif« fenheit.
vri ga vi d, m. bet Alles fief;t, all« fehenb i ft. Vfigaviden, dna, dno adj. attfebenb. VfigavidnoTt f. bie (Sigenfdjaff, Alles 51t fefjett.
Vfi g d Ar, gem. vfikdAr allejeif, jeberjeif.
Vfikdè, vfikdej adv. allenthalben, aller Orten.
Vfinóviti, im v. pf. an SohneS Statt annehmen , aboptiren. Vfinóv-lenje n. bie Annahme an SobneS Statt, bie Aboptirung. Vfinóvlenz m. ber ait Sohnes Statt Angenom« ntene, ber Aboptivfofm.
Vri pati, vfipljem ober vfipáti , Am v. pf. uttb vfipAvati, am ober vTi-pováti, pújem v. impf, fdjiitten, JU fduiffett pflegen. Vfípávanfe, vlipo-vAnje n. baS Schütten.
V	fir iti, im v. pf 511 5täS machen; — fe v. r. pf. 511 5t ä S werben.
Vfj Ati, v. Vféja ti.
V	f k i fat i, am v. pf. ju fauer ma« d)en, verfäuern ; — Te v. r. p F. ju fauer werben, verfäuern. vrkifanje n. bie SSerfäueruttg; bte SSerfauerung.
VfklAdati, am ober vi'klAfti, vfklA-dein v. pf. auflegen, hinauf legen.
Vfköli, vrkóka tn. ber öattopp, ber Sprunglauf. Vfkozhiti, gem. vlko-zhiti, im v. pf. auffprittgen ; ent« fpringen.
V	Í1A b i t i, im v. pf. fdjwächen , ent« Eräffen.
V	T1 é d e n j, dnja, dnje adj. jebweber.
V	fli Than je, n. bie (Störung, vrii-rháti, Am ober vClifhim v.pf. erhören (SSiffen, ©ebeff)c).
Vfmèrtenje, «.bie Söbfung. Vlmèrtiti, im v. p f. utlb vfmértva-ti, am v. impf, tobten, ben Sob an« fhttn.
V	fini Iba, f. bie (Srbarmung. Vfmi-len, Ina, lno adj. erbarmitngsvoll. Vfmilénje n. bie (Srbarmung. Vfmi-liti fe, im Te v. r. pf. unb vl'inil-vati le , am le v. r. impf, (zbres kógar) fid) erbarmen. VfmilvAviz, vza m. ber (Srbarmer.
V	f 11 j Ar, /n. vfhjariza f. ber 3tofl)= gärber, ber ßeberer, bie —inn. Vin je ober vfno n. baS i'eber.
Vfnpyâti, vfnovAm ober vlnújein
v. pf. gritnben, begrttnberi, beit ©runb legen.
V	To 1 iti, im v. pf. einfallen.
vrpröfiti, iin V. pf. erbitten.
Vfredej, adv. mitten, in ber Witte.
V	f r c 7. h i t i, im v. pf beglttd'en, glikftid) machen; — fe V. r. pf. ficb beglücfen; glücfen, einen glücklichen Aufgang nehmen.
VTtajänje, gem. vftajenje n. bie Auferflefmng. Vftajati, am v. impf. atlmätig aufgeben, im Aufftcbcn be= griffen fepn, ficij erbeben. Vftajäviz, vza m. ber ßrflehet, ber Auferflan» bene.
Vftaniti, nem v.pf. auffielen, attf= erftei)en. Vftanje n. bie Auferjle^ung.
V	ft an o vi t iim v. pj. begrünben, ben ©runb legen, fliften; befeftigen; flehen mad)cn; — fe v. r. pf. Haft machen, flehen bleiben, VTtanovlenje n. bie ©rünbung, bie Stiftung; bie Hemmung. Vftanovnik m. vftanov-niza f. ber ©rihtber, ber Stifter, bie —inn.
Vftäti, vftanem v. pf. auffteben: od fmerti vftäti, »cm ben Sobten aufcrflehcn; is ifkrize (majline ifkre) velikrat ögenj vftane, auS einem itcinen gunfen entfleht oft ein großes geuer. Vftäviz, vza m. ber (Stile* her, ber Auferflanbene.
Vftaviti, im v. pf. hemmen, attf= hatten; — fe v. r.pf. flehen bleiben. Halt machen : v* golti fe mu )e neka) vftavilo, es i|l ihm etwas im Schlug be flecfen geblieben; vitävite fe, bleu bet flehen. Vftavljati, am v. impf. ju hemmen, aufzuhalten pflegen; — fe v. r. impf, oft flehen bleiben, oft £>alt mad;en.
Vftop, m. ber (iinfriff. Vftopati, am ober vftopoväti, piijern v. impf. einjutrefen pflegen, oft eintreten, vftopiti, im v. pf. ein SDtal ein»-treten.
Vftran, adv. auf bie Seite, fetf= wätfS.
Vftr&fhiti, im v. pf. erfebreefen, in Schrecken fefeen; — fe v. r. pf. er febreefen, in Sdjrecfen gerathen, ein Wal, jeist, ben Augenblick erfdweeft werben.
V ft r e 1 i t i, gem. vftreliti, im v. pf losließen; erließen: peUcrat je vftre-
111, fünf Wal haf er IoSgefchoßen; tri säjze fo vftrelili, fte haben bret Hafen gefdjoffen.
Vftvarba, vftvärbina, vftvaritva (*)/. bie attSgebilbefe Sftafttr. Vftvä-ren, rna, rno adj. naturgemäß.
Vfufhiti fe, im fe v. r. pf. ein» trocknen, »«trocknen.
V	f ü t i, vfüjem , vful, vfüt v. pf.
einfdjtiffcn.
Vfvetvati, am v. impf einrafhen.
Vfzati fe, vfzliim fe v. r. pf. pav nen , mit Harnen fertig werben.
Vfhezh, adj. angenehm, gefällig, anflänbig. Vfhezhnoft /. bie An= nehmlichCeif, bie ©efälligkeit, bie An= fiänbigteif.
V	f h i r i t i, gem. vfhiriti, im v. pf. breit madjen.
Vihit, part. geftieft. Vfhiti, vfhijem v. pf. unb vfhivati, am ober vfhi-vovati, vfhivüjem v. impf einnähen, flicfeit.
V	f h k e r n i 1 o , n. bie Klemme. Vfhkerniti, nem v. pf. einklemmen.
Vfhteti fe, vfhtejein fe v. r. pf. fich »ersäl;len, im Qä^fett irren.
Vfhtriz, adv. neben an ber Seite, unb jwat in getaber ßinie neben ein= anber, mit ber gronte »orwärts : hifha vflitriz hifhe, ein HauS in geraber 9tid)titng neben bem anbent, mit ber gronte »orwärts. Vfhtrizen, zna, zno adj. neben an bet Seite (vfhtriz) gelegen : vfbtrizriofhtevilo,
bie (SintheilungSjahl-
Vfhzheniti, nem v, pf. fneipen, jwiefen.
Vsadershen, slina, slino adj. enthaltfam, eingesogen. Vsadershnoft f. bie (Singesogenheit.
Vsajeti, vsajmein, vsajcil, vsajet v. pf einen ©riff in'S ©affer ti;un, tim bie glüßigfett ju erhalten, ein Slal fdjopfen.
Vsankati, am v. pf. umfcblingen.
Vsapir, m. baS (Sittfdjlttßäeicben.
Vs de h n i t i , vsdeliniti, nem v.pf.
ein SKal feufsen.
Vsdershen, shna, shno adj. ent= hattfam, mäßig. Vsclershnoft/. bie (Snthaltfamieit, bie Siäßigfeit.
Vsdiganje, vsdigavanje, vsdigo-vänje n. baS Heben, fortgefcfcfcS He= ben. Vsdigati, vsdigavati, am unb
vsdigoväti, güjera v. impf. JU i)tc ben pflegen , mit -Öeben befd;äffiget fepn. Vsdigavka f. bie .£>ebjlange. Vsdigäzh m. bet Jöeber. Vsdigniti, nem obet vsdizhi, vsdisliem v. pf. beben, etbtben, baS .Sieben »ollcnben.
V	s e b a , f. ber ginE (Fringilla. L i n n.).
Vse ti, vsämem ober vsemem, vsel, vset v. pf. nehmen, aufnehmen: sa sbeno vseti, jum 2Beibe nehmen; sa slo vseti, für übel nehmen: v' pamet vseti, ftcb ju G)cmiitf;e fuhren. Vsetje n. baS Kebttien.
V	s g 1 a v j e , «. baž -öauptEiffen.
Vsgorej, adv. oben, oberhalb.
Vsibati, bljem v. pf. unb vsibo-
vati, biljem v. impf, einwiegen.
Vsi dati, am v. pf. einmauern.
V	s r 6 k, m. bie Urfadje fcausa) : vsrok snaniven , bie (bie SBirEung) anjei= genbe Urfad;e.
V	s h e , adv. fd;on.
Vshgati, vshgem v. pf. anjüm ben, enfjünben: od boshje ljubesni vshgän, »on ber Siebe ©offeš entjün* bet. Vshigati, am ober vshigovÄti, gujem f. impf, mit Anjünben be= jebäftiget femt, ju enfjünben pflegen.
V	s Ii i t e n , tna , tno adj. genießbat. Vsiliti, vsbijem v. pf genießen: z he far fe vshiti, etwas fatt beEom= men, jur ©enüge genießen. Vshitik , tka m. ber ©ettuß. Vsliitnoft/. bie { ©enießbarfeif. Vshivanje n. bet 0e= nuß; baž ©enießen; bie ©ommunion. Vshivati, am v. impf, genießen, ben fortbauernben ©enuß haben ; eommu= nieiren. Vshivaviz, vza m. ber ©e* nießer; ber (Sommunieanf.
V	s h i v 1 j a t i, am v. impf, erquiefen, beleben.
Vshivötiti fe , im fe v. r. pf ju Körper, jur ©ubjtanj beS Körpers werben, ftcb einEörpern, fich affimU Uten.
V	s h 1 a h t a, f. bie Anvermanbtfcbaff; bie aSermanbfen. Vshlähten, tna, tno adj. anverwanbt. Vshlähtnik m. bet 21n»erwanbfe.
Vs hü ga ti, am v. pf. anbrohen.
Vtajiti, gem. vtajiti, im v. pf. ab= läugtten, »erbeimlid>en.
Vtakniti, nem v. pf einflecfen, hinein (lecfen. Vtaknjeväti, njüjem
v. impf einjujlecfen pflegen, mit öinflecfen befebäffiget fepn.
V	t á 1 a t i (f) am v. pf. jufheilen.
V	t á p 1 j a n j e , n. ba¿ (SrfränEen, baä ©efdiäffigffepn mit ber Jpanblung beS (SrtränEenS. Vtápljati, am v. impf. erfränEen, mit tárfranEen befebäffiget fepn. Vtápljaviz, vza m. bet (Sr= fränEer.
Vtáshiti, im v.pf. bämpfen.
Vtégniti, nein v. pf eig. ein me= nig behnen; gem. «Muße haben: ne vtégnem, h' tebi priti, id; tyabe EeU ne 3eit, ju bir ju Eomtnen.
V	t é k, m. baS ©ebenen.
V	t é k a t i, am ober vtézhcm v. impf. a lid) vtékati fe, am fe v. r. impf. nad; unb nach abfließen: vóda shé vtéka ober vóda fe shé vtéka , baé SBaffer beginnt fd;on ju fallen.
Vtékniti, nem v. impf, geheimen, nuéen.
Vtékniti, vteknjeváti, v. V t á k-n i t i, vtaknjeváti.
Vtéknoft, f. baá ©ebeihen, ber Slufeen.
Vteléfen, auch vtelefen part. ein* geförpert, eingefíeifcbf. V'teléfiti, vté-liti, vtelóviti, im v. pf einverleiben, einEörpern; — fe v. r. p f. ju Seib, ju Körper werben, ftcb einverleiben, ftcb affimiliren; baher aueb Söienfd) roerben, ben menfcblichen ßeib annel;* men.
Vtepati, am ober vtépljem v. impf. einklagen, mit £ineinprügeln befebaf5 figet fepn: v' giávo fi v'tépati, fidj etwas in ben Kopf ju fefeen pflegen, bem ©ebätbfuiffe einjuprägen fieb be= mühen ; — fe v. r. impf, bineinge* prügelt werben; baher auch abbejaplt werben, jurucE Eomtnen, j. 58. limal fe inu bo vtépalo, kdor liúdo déla, balb wirb es bent abbejahlt, eig. balb wirb es bem hineingeptugelf werben, b. i. ber wirb bie geredeten üblen folgen balb felbjt etnpßnben, ber SBofeS fbut. Vtépfti, vtepein, vté-pel, vtépen ober vtepén v. pf hinein fchlagen, h'nein prügeln: v' glávo fi je vtépel, er hat fieb eé in ben Kopf gefegt.
térditi, im ober vterditi, im v. pf. erhätten, verhärten; hflrt, jlarf machen; befeftigen, beEräftigen; — fe
v. r. pf f;arf, fefl werben, erhärten. Vterditva f. Me (Srhärtung j bie £>arf= madjung; bie SSefeftigung, bie 23e= íráftigung. Vtcrdováti, dijera v. impf, hart 51t machen pflegen; mit SSefeftigen fid) befd;äftigen.
V	t é r g a t i, am ober vtérgniti, nem v. pf. abbred;en, hinwegbrechen, pfTú» cfen : róshzo , jábellio mi vtérgaj, pfliicfe mic ein Díoéd;en, einen ?lpfe(.
Vtérniti, nem v. pf. eig. etwas UeberflüßigeS wegnehmen; gem. baá Eicht pugen; bajjer auch 5. 25. s' ozhmí vtérniti, bie Augenlieber ein Wal jubrüifen, ein Wal blinken. Vternjáliz, iza m. bie ßid;tpufcfd)ere. Vternjeváti, njújem v. impf. gem. mit ßichtpufeen . fid; befehäftigen : s' ozhmí vternjeváti , bie Attgenlieber oft jubrticEeit, 5" blinjeln pflegen, 511= nicfen.
V	t e f n é t i, im v. pf. eig. eng wer» ben; gem. auch eng mad;en, »erengen, einengen. Vtérniti, im v. pf. eng machen, einengen. Vtefnjávati, am Ober vtefnjeváti, njújem v. impf mit ©tnengen befdjaftiget fepn.
Vtésha,./. ber Einfluß.
Vtézlianje, gem. vtezliánje n. baS ©feefen = SSleiben. Vtézhati ober vtezháti , vtezhim v. pf. flecfen bleiben.
V	t é z h e n, zhna , zlino adj. gebeil)» lieh, juträglich.
V	t é z h i, vtézhem , vtekel, vtezhen ober vtezhén v. pf. »eriaufen, ab« laufen; abfließen; entlaufen: vöda je shé vtéhla ober vöda fe je shé vtékla, baé SESaffer ift fd)on abge» laufen, bié ju feiner ge»öhntid;en Siefe gefallen; je nékam vtékel ober fe je nékam vtékel, er hat fich ir» genbroohin »erlaufen. Vtézhifhe ober vtezhifhe n. ber greiort , baS 2lfpl.
Vtézhnoft,/ bie 3uträglid)ieit,bie ©ebeihfichEeit.
Vtíhnenje , n. baé ©ftllwerbcn, baé erflummen, baá <5d)weigen, bie ^)aufe. Vtihniti , nem v. pf. fiitl werben, »erfltimmen.
Vtikati, am ober vtizhem v. impf. oft hinein fteefen, einjuflecfen pflegen; — fe v. r. impf, (v' liar) fid) ein» mengen. Vtikávén, vna , vno adj.
©infefc..., }um Hineinfielen beftimmf: vtikävni köniz, baS ©nfefcenbe.
Vtifk, m. ober vtifka/. ber Srucf, ber (Sinbrttcf. Vtifkati unb vtifkä-vati, am v. impf, oft einbritefen, hinein ju brüefen pflegen. Vtifniti, nem v. pf. unb vtifnjeväti , njüjem v. impf, einbrächen, Ijtnein brücFen: v' ferze fi vtifniti, ju Herjeit ne()= men, fid) in ba$ Hers hinein brtiefen.
Vtifkati, am v. pf. ftill mad;en, ftiilen.
Vtkäti, vtkäm ober vtkem v. pf. unb vtkävati, am v. impf einweben, einwirEen.
Vtoläshiti, im v. pf. bämpfett: rahla befeda slobnoft vtoläshi , ein » gelinbeS ©ort bämpfet ben Unmutf).
VtolzovAti, züjem v. impf, oft hinein fd;lagen, htneinjitfcblagcn pflegen. Vtölzhi, vtölzhem , vtöliel , vtöl-zhen ober vtolzhen v. pf. hineilt fd;Iagen : v' glävo fi vtölzhi, fid; in ben Sopf fe(jen, aud; bem ©ebäd;tniffe einprägen.
V	t ö n i t i, nem v pf 'eig. »erfenEen, einfenEen ; auch unterfinEen , »erfettEt werben, weld;e$ richtiger vtöniti fe
heißt: v* fredi mörja je truma ljudi vtönila ober v' fredi mörja fe je trüma ljudi vtönila, in ber Witte beS WecreS ifl eine Wenge ßeute un» tergefunEen.
Vtöpiti, gem. vtopiti, im v. pf. ertränEen; — fe v r. pf. ertrinEen. Vtoplenz m. ber ertrunEene.
Vtörik, rka m. ber SienStag (»on bem »eralteten vtori, ber 3wet(e).
V	t r a g 1 j i v (j-) adj. träge, faul. Vtragljiviz, vza m. unb vtragljivka f. ber gaufenjer, bie —inn. Vtrag-ljivoft f. bie Trägheit, bie gaul» heit.
VtrAta, f. bie Soften, 5. 25- »er» weitbefeä Selb u. bgl., gem. bie Un» iojien. Vtratiti, im v.^pj. »ergebenä »erwenben, frud;t[o6 anwenben (©etb, Withe).
Vtrebüfhen, flina , fhno adj. 25auch ... , im 25aud;e befinbiid;.
V	t r e n i t i, vtrinati, v. Vterniti, vternjevati.
Vtripati , am ober vtripljcm v. impf, fid; regen, leben.
Vtröfhik, fhka m. ber Sßerbrauch;
vtrofhki m. pl. bie Koften, geni. bte Unfoflen.
V	t rü den z, m. ber (Srmubete, ber ©hibe. Vtrüditi, im v. pf. miibe machen, ermübett. Vtrudiven, vna, vno adj. miibe matcnb, cniuibenb.
Vu, v. V.
Vuberati, vubirati, am v. impf. tlltb vubrati, berem v. pf. jufaill» men faften, iit gaffen fegen.
Vud, m. baS ©lieb. Yüdiz, dza m. d. baS ©fiebrigen.
'V ü g a, bie ffionne (bei- böd)fte@rab be§ SBergnügenS); bet Šiame eines 23ogefS, bte Solbamfef.
V	u g a n j a t i, am v. impf, eintreiben, mit (Sintreiben (j. 25. bes Sßief;eS) be» fdjaftiget fetjn.
V	ü g 1 e d , m. bie 25rautbefid)figung.
V	u g 1 e d ä 1 o , n. bei- Spiegel.
V	ü g 1 e d n i k , vuglednik m. ber 25rauit»erber, ber greier.
Vugnati, vuslienem, vugnal, vu-gnan v. pf eintreiben, bas Hinein» treiben abtfjun.
V	u g o d e n , dna , dno adj. anne^m» lieh , angenehm ; günflig. Vügocl-noft f. bie 2lniiel)mlid;Eeit; bie ©tiufi, bie ©ünftigfeit.
V	ü g o r i k , vugorik , rka m. ber Ueberrefl eines jum Sf;ei( attgebrann» feit HotjfpanneS.
V	u h k z h, m. ber große Ohren t>at, ber öroßo(;r. Vuhazha f. bie große Citren \>at; ein großes Ol>r 5. iß. an Hauen, Krampen u. bgf. Vühcl, lila m. bie £>[;rnutfd)ef.
V	u Ii e 1 n i k , vühelnjak m. bie große HauSmurj (Sempervivum tnajus. Lin n.J.
Vüho, vulio, 1. vulia , vufliefa n. baS Ohr: ima fiie mali sa ufhefi, er ift noch naß hinter ben Ohren. Vu-bogovorenje n. baS Ohrenblafen. Vu-liogovöriz, vza ober vubogovörnik m. ber Ohrenbldfer.
V	u j a n i z a, f. baS gfedjtreiS , bie 2Biebe. Vujanje n. bas Vlbroeifen bes ©arneS; baS ©rehen einer biegfattten Küthe. Vüjati, am v. impf, (©arn) abioinben, abtoeifett; (eine biegfame 9iutf;e) bre(;en.
Vujberati, vujbrAti, v, Vuberati, vubrati.
Vujetik, tka m. ber 3nh«ft, bie SnhaltSanjeige.
V	u j g i b a t i, am ober bljem v. impf. biegen, verbiegen.
V	ii j g i b ä z b, m. ein SBerfjeug jum 25iegen ber Weife. Vujgniti, nein v. pf. biegen, tierbiegen.
V	u j i z . jza m. ber Oheim mütterlicher Seite, berSSruber ber Walter. Vüjna f. beS OfjeimS mütterlieber Seite (vü-jiz) grau. Vüjnin adj. ber vujna ge» hörig. Vüjzhev ober vüjzhov adj. betti vujiz gehörig.
V	ii j fh a k, vüjfbek, v. unter V i fo k.
V	ü k , m. bie ßefire.
Vükanje, n. baS 3aucbsen. Viikati, am v. impf. 3ulju rufen, jauchjen.
Vukräzliiti, im v. pf. verfügen. Vukrazhoväti, zbüjem v. impf, ju «erfürjen pflegen.
Vüla, f. baS ©efdjmür. Vülaft adj. gefd;n)ürid;t, gefcbmürahnlid».
Vuleten, tna, tno adj. grü^IingS..., ben grül;(ing betreffenb. V'uletje n. ber grüt;ling.
Vuliza, f. unb vulize f. pl. ein enger ®eg jroifd;en jroei 3äunen, bie ©äffe.
Vinn, m. ber SBerflanb, auch bie2>er= nunft (mens , intelligcntia , inge-nium , sensus , ratio , la geniej. Vumen , mna , 111110 unb vumeten, tna, tno adj. mit SSerfianb begabt,
Verflältbig (rnente praeditus, genia-lisj: vümnim ljudem fe räd pri-drushim , mit uerfianbigen ßeuteit pflege ich gern Umgang. Vumetalen unb vumetelen, Jna, Ino adj. mit Sßerfianb gemacht, fünfilich. Vumc-talnik, viimetelnik m. berKünfller. Vumetälnoft, vuinetelnoft f. bie Künftlidlfeif. Vumetälfki, vurnetellTii adj. KunfK .., bie Kunji betrejfenb. Vuinetiilftvo , vumetelftvo n. baä Kunflioerf. Vumeti, vumem ober vumejem , vuinel, vumet, auch vu-mevati, am unb vümiti, im v.impf. »erflehen (intelligerej. Vumetnija , vuninetva f. bie Kunjt. Vumetnilc, viimnik rn. ber Küllflfer (artifex, ingeniosus artifexj. Vumetnoil, vümnoft f. bie SSerfiänbigfeit; aud) bie Suil|l (ars intelligentiae subli-miorisj. Vumeven, vna, vno adj. tter|tällb[ich (intelligibilisj. Vumev-
737	Vrim
noft f. bte 2}«rfianb[i<bEett. Vumo-delnik m. bet Sunftarbeiter.
Vumeti, f. pl. bie ©preu.
Vumeti, vumetnik, vumetnoft tt. f. n>., v. unter V u m.
Vün, adv. |>ittanS, heraus (beutetauf eine Bewegung). Vünaj adv. bratt= |en. Vunanj adj. maš außerhalb ift, außetfid;. Vimänjina, vunänjfhina f. (coli) alles, ma» außerhalb ifi, bie' äußeren Xtyeife.
V	ü n e r, v, Ven der.
Vüni, adv. braußen (beutet auf feine Beilegung).
V	ü n k a j , v. Vün.
Vunoftänenje, n. baSAttSbleibert;
Vunoftäti, fta,nem v. pf. ausbleiben.
Vunpotegniti, nem v, pf. t)e rauS Jieben.
Vunfträniz (*) nza in, ber AuSlan--ber, ber grembfing.
Vunsebranftvo {*) n. ber AltS= febuß.
Vunsefekati, ara v .pf, ausbauen/ auSbacfen.
Vuntök, m. ber Urfprung b. i. ber Anfang beS SfußeS.
Vüp, ,n. gern, vüpänje n. bie Jpoff= nung; ber Grebit: na vüpanje dati, auf Grebit geben. Vüpati, am v. ¿mpf. (v'koga) poffert; (komü) trauen, Vertrauen : v'Boga vüpati, auf QSott hoffen; nikomur ne vüp», er trauet Siiemanben.
Vuperati, viipiräti, am t\ impf, unb vupreti, prem v.pf anftemme'n, fuffen.
Vura, f bte ŠfUitbe^ bie Ui;ts tri vure fo delali, brei <ssfuitben haben fie gearbeitet; özhe fo mi vüro kü-pili , ber Sßafer hat mir eine Uhr gefauft.
V	ü r b a (*)f, bte Uebung.
Vure de nje, «.bie Ginreifjung, bas Orbiteit. Vuredlti, im v. pf. uttb vuredvati, am ober vuredijem v, impf, einreihen, orbnen.
Vures, aud; vuresik, ska m, ber Ginfd;nitt, Vuresati, shem v.pf einfebtteiben, einen (Sinfdjnitt mad;cn.
Vuren, rna, rno adj. l;Urtig, rafd;.
Vüriti fe, im fe v. r, impj, fid; üben.
V	ü r n o f t, f. bie Kafchheit, bie £ur= tigftit,
V ti t	738
Vürok, m. eine fepn fotlenbe Be= he^ung , beren folgen bie heftigflen £opffd;nterjen ffnb , gem. baS SBer* meinen, baS SSerfcbreieit: vüroki mu fhliödijo, baS SSerfcbreien fdjabet ihm.
V	ü f, Vi V e f.
Vufnjär, rja m. vufnjariza/. ber Siofbgäröer, ber Geberer, bie —inn. Vufnjarija/". bie Dtotbgärberei. Vuf-njat, vufnjen adj. (ebern, von Geber. Vüfnje , vüfno n. baS Geber.
V	ü f't a , n. pl. ber ©ittttb: dokler pröTi , släte vufta noli , kadar
vrazha, herbet obräzha, et' fudjt es mit (gdjmeidjereien, uttb vergilt es mit örobheiten. Vüften, ftna, ftno adj. Wuttb . . . ; münblicb: vüftna polirka, (eine JtinberEranfbeit) bie yJiunbfcbtöämnitben (aphtaej. Vüftje ti. (coli) bie Wünbung. Vüftniza f. bie Gippe: sgörna vüftniza, bie Oberlippe; fpödna vüftniza, bie Un= terlippe.
Vuftöp, m. ber Ginfritt. Vuitopati, am v. impf, int Gintreten fepn. Vu-ftopiti, im v. pf. eintreten.
V	ü f h , i. vüfhi, vufhi f. bie GattS (Pediculus). Vuflienk m. eine er= roachfene Sftiffe.
Vufhefze, n. d, ein fleincS Of)t, baS Oel;rchen.
V	u f h i v , adj. voll Gaufe, laujtg. Vufhiviz , vza m. vufhivka f. ber ober b i e voll Gäufe, laufig ift. Vufhi-voft J. ber 3wflanb, itt bem man Gäufe bat, bie Gauftgfeif. Vufhovati, fhüjem v. impf nfebr. Gäufe fuchett, laufen»
V	ü s d a, Öberfr. üjsda f, ber Saunt, bte Jpaffter.
V	ü s e m , sma m, bie Oflertt, bie Ofterfeiertage i ob vüsmi fe mlad-letek säzhne, mit Oftern fängt ber grühfing an. Vüsemniza f. baS Öfterlieb, Vüseinfki adj. Öfter...> öfterfid; i vüsemrki fvetki, bie Ofter--feterfage.
Vushgätij Shgenl, shgäl, sligan v. pf. anjünben, enfäünbeit. Vüshgez, aud; vushgäliz, lza m, jäher, enU jünbeter SQJein. Vushigati, am v. impf \ mit Anjttnben befchäftiget fepn.
V	ii t e 1 n i lt, vütelnjalt m. ein EurjeS Acferbeet, baS fich in ein anbereS verliert.
V	u t o Ii, in. ber öiitfitijj.
Vutroba, vutroha m. ba6 (Singe*
toeibe.
Vuväljiti, im v.pf. ijinein wälzen.
Vuvod, attei) vvod m. bie (Sinletfung (introduetioj. Vuvoditi, aueb vvodi-
ti, im v.pf. einleiten, einführen.
Vü z k a t i , am v. impf, unb vüzniti, nem v. pf. jaitcbäctt, 2>ul)u rufen.
Viizhba, f. bie ßei;re; bie £ef)rme= f(;obe. Vnzlienik m. eig. einerlei mit vuzheniz, ber ßeljriing; jefet atlgein. ber ßefjter. Vuzlienifhe n. bie ße&ranjialt. Vuzhenifhtvo n. baS ßejjramt; ber ßeijrftanb; bießef>r= anftalt. Vuzheniz , nza m. ber ßeftrling. Vuzbeniza f. eig. aud) bie ©cfyulerinn; jefjt aügem. bie ßefjrci rinn. Vuzhenöft f. bie ©elef)rfam= feit. Vuzhenöftvati, am ober vu-zlienftvovati, am v. impf, ein ©e= (ebrfer fepn. Vuzheniltve f. pl. bie Sfllbieil. Vuzhitel >n. vuzhitelkinja f. ber ßebrer, bie —inn : kerfbAnlki vuziiitel, ber £ated)ct. Vuz.hiti, im v. impf. feieren, unterrid)ien; — fe v. r. impf, fernen. Vuzhivniza, vuzhilniza /. bie Unterricf)tSanftalt, ber ßebrfaal. Vuzhljiv adj. gelehrig. Vuzhljivoft/ bie ©efefirigfeit.
Vvabjiti, v. Vuväljiti.
V	v o d, v. Vuvod.
V161 i t i, im v. pf. ergánjen.
V	z é p i t i, im v. pf. einpflanzen, einpfropfen. Vzépleniza f. ein ge* pfropftet Saum.
Vzhákati, am v. pf ermatten : ne morem ga vzhákati, id) fanti ibit nidjt ermatten; vófhim väm, flie döfta lét vzhákati, id) toiinfcbe eud), nod) viele 3abte Jit erleben.
Vzháf, vzháfi, vzháfih adv. bi§; reciten, jttmeifen, 51t Seiten, manebmat.
V	z h é kn i t i, nem v.pf. jnufen,Eneipen.
Vzhéra, vzheraj, vzheré , vzheréj
adv. gefiern. Vzheránj, vzhérafhenj, vzherénj, vzhérefhenj ober vzberé-fhenj , fhnja, fhnje adj. geflerig.
Vzhinik, nka m. bic Sjjat, bie2t)at= hanbtung. Vzhiniti, im ober vzhi-níti, im v.pf. unb vzhinjávati, am ober vzhinjeváti, njújem v. impf. tí>un, »erúben.
V	z h 1 o v é z h e n , vzhlovezhén part. eingenienfd)t, 9)?enfcb geroorben. Vzblo-vezhenje«. bie9D>ieitfd)tperbung. Vzhlo-vézhiti fe, im fe v. r. pf. 2Jíenfd) reerben, bte menfdjlidje Statur annel;= men, ftd) einmenfd)en.
V	z h ú t i k, tka m. bie Gmpfinbttng, baš ©efti^i. Vzhútiti, im v. pf. em= pfinben.
V	z h v e r T t i t i, im v. pf. erfrifd;en, frifd) machen.
Z.
Zaf, 2. zafa, zafa(f) m. ber©d)etge.
Z a f u t a (f) f. ttiebr. bie ^d;anbi)Ute, bie ©djfampe. Zafutati, ain v. impf. fcbtantpcn.
Žaganje (f) n. baž 3agen. Zagati, am v. impf. jagen, »erjrecifetn. Zag-Ijiv adj. jagfjaft. Zagljiviz, zago-viz, vza m. ber 3agl)afte, ber ba jagbaff ift. Zagljivoft /. bie 3agl;af= figfeit,
Z a j g a r (f) rja m. bet	(an
bet Ul;r).
Z a n d r a , f. bet gc£«rt, bic 3ottC. Zan-drav adj. jerfefjt, jerriffen. Zandra-viz , vza m. eitt 'jerfefeter "JKenfd;, ber gattz serriffene Stciber tragt.
Z a n k a t i, am v. imp f. unb zankniti, nem u. pf. tropfenroeife fatlett, fo bajj jeber einjefne Sropfen im gatte
ge^órt merben fann; in bet Guft freí !)angenb fid) tyin unb l;er betoegen, gem. fíanfetn. Záp, 1. zápa , zapá , zapú, zapóva m. ein sertumpter jíert. Zápa /. ber Sefeen , bie 3otte- Zapár, rja m. ber §e(;enfránter. Zápaft, zapát adj. jer= fc(jt b. i. jetriffen, jertumpt. Zapín m. ein jertumpter Sert, ein Síenftb mit gans unb gar jerfefeten jífeiberit. Zá-piza, zápizhka f. d. baá gefedjen. Z á r, m. ber	ber Saifer : túrfhki
zár, ber tíírfifcbe Saifer. Zárov adj. beS 3aar, beá Saiferá. Zárfki adj. ben 3aaren eigen, nacb 2lrt ber 3"are, jaarenmágig. Zaza,/, ber Sfeifler, gem. bie 'Pappe.
Zázati, am v. impf. ffeifterit, pappen, Zedilnik, m. obet zedilo n. ber
TMrdjfcblag b. t. ein ©erätf», womit etwa«, befonberS itt ber Küche, burdi» gefcblagen wirb ; audi ein fleineS ©ieb (als baS ©uppen», 3)ii(d)fteb n. bat.), ber ©cidjer. Zediti , im ober zediti, im v. impf, burebfebtagen b. i. burd; ein ©ieb ober einen anbern Körper treiben , feieben.
Zehmefhter, tra m. bei' 3uhffs meifter; in ©t. aud; ber Kircbettprobfl. Zehmefhtrija/ baS 3unftnieifteramf.
Zekin, m. ber ZHifaten, bie 3efine.
Zekla, f. ber SBioraft. Zeklatt adj, niotaftig.
Zel, adj. ganj: seli dän, zelo nozh, ben ganjen Sag, bie ganje 9iad>t; rana je she iela , bie äöunbe ifl fd;on heil; po zeli deslieli fo ga ifkali , fte haben ii>n im ganjen ßanbe gefuebt. Zeleti, im v. impf, im SBerpeiteu fepn, t;eil werben, ijeifen, Verseifen s nöga she zeli, rana sazhenja zeliti, ber guf; ifl fcboit im SBerfjeiten, bie Sßunbe fangt febon an heil ju werben. Zelez m. ein ganjer b. i. noch umiet« fehrter ©cgenftaitb mättnlidjen ©e> fd>tecbteS : bal;cr ber Sßollbengjt; ein ¿Beiname beS®d)nee«, in fo ferne bie« fer nod; in ber ßage fid> befinbet, wie er gefallen, alfo burd> feine ¿Bahn aus feiner natürlichen Auffd)id)tung gebracht ijl j. SB. po železi fim mogel v' zerkvo iti, id) tnujjfe über ben frifcb* gefalleneit Schnee in bic Kirche gehen. Zeliti, im v. impf, heilen, curirert ("JBunben, chirurgifch); aud; heilen, I;cil, ganj nterben (von Sßunben). Zeloleten, tna, tno adj. gaitjjähtig. Zeloft f. bie ©anjheit, bie SBollftäh« bigfeit (integritasj. Zelovina f. ein ©anjeS.
Z e n a , f. ber ¿Preis, bie Sare, bie Seilbicthtafc.
Zeng, m. ber Klangt leta dvajfetiza nejma zenga, biefer ßmanjiger hat feinen Klang. Zengetati, am , zen-gezhem ober fcengezhem i>. impf. ftingeln, btmmcln.
Z e n i j a, f. bie ©chäfeung, bie (Senfur i vikfhi zef. kralj, dvorna bükev ze-nija, f. f. Dber«Hof»S5üd)crrenfur.
Zeniti, im v. impf biethen, fcbäfcen : kako drago tö zenite'! predrago je zenil, wie theuer biethet il;r bieg? er hat eS ju theuer feilgebotheu, gefegt.
Zenltnik m, ber Sdiäfjcr, ber Seil* biethet-. Zenitva f. bic Sdjäfcung, bie Auffdjlagung b. i.' bie ¿Bcftimmung ber geilbiethtajcè.
Zénja,/, ein geftod;tenes Körbchen.
Z é n k , v, Zéng.
Zép, m, bie ©palte? ber ¿Peljet; bet ( £>refd) -.) Siegel. Zepaniza/. baS ©djeit. Zépati, am ober zépljem t>. impf. Holj fpalfett; pfropfen; ab= fallen.
Zepét, m. bas ©ejîampfe, bas @e« jappel, Zcpetàniz, nza m. ber 3app* ter. Zepetânje rt. baS Stampfen, baS 3appeltt. Zepetàfh m, baS 0e« jappel, bas ©epolter. ZepetAti ober zeptati, am, auch zepe/.hem ober zepezhem n. impf, mit ben Süffen ftampfen, polternjappeln. Zepetljiv adj, ber gern mit ben Süffcn flampfet, jappelt (init tabelhaftet SSebcutung).
Zepetljiviz, vza m. zepetljivka/.
b c t ober bie ba gern jappeli, ber 3appler, bie —inn.
Zepé (•?,, zépov, 3. zepém, 4> zepé, 5. per zepéh, 6. s' zepmi, alfo bctlb männlich, t'ait» fäd;lid>), aiidi i. zépi (bloß wciblid;) f, pl. ber ®rüfchef. Zepee , pza rh, ber Srcfdjflcgel 5 baS ¿Pfropfreis.
Z é p i t i, im v. impf. HolJ fpalten ; pfropft«.
Z é p i z , pza , auch zépir.h m. bel-Srefchflegel.
Zépleniza, zèplenlia f. gepfropf» ter Kirfcbbaum unb bie Srüdjt ba»on ; aud) jeber gepcljte ¿Baum unb beffen gruchtj eine Hacfe juin ©palten beS HoljeS.
Z é p n i t i, nem v. pf abfallen.
Z é r, m. ber 3errenbaum.
Z e r e m 0 n i j a , /. bie (Seretrtohie.
Zèrliev, kvi f. bie Kirche.
Zerkl Ina,/baS AaS. Zèrknenje n. bie SBérrccfung, Zèrkniti, nein v. pf. Perrecfen, ftepiren,
Zérkov, kvi ober zérkva, live f bie KircÇe. Zerkövch , vna „ vno adj. Kirchen ..., jur Kitd;e gehörig. Zerkovnik m. bei* Jlirdmer, berKüftcr. Zerkvén adj, iîird^en.. ., firdilid) 1 zerkvéne sapovdi, bie Kii'd;enge()Ofe. Zérkviza/. d, baS Kircblein.
Zèrov, adj. 00m 3errenbaum,jerreit« bäumen.
Z¿ranje, «. baS #erabreißcn, baS gefeit, baä #erabfef,;en.
Zcfar, rja m. bcr Kaifcr. Zefariza J. bie Kaiferinn. Zefarizhin adj. bcr Kaiferinn gehörig. ZeCärjev ober zelarov adj. beS KaiferS. Zefarje-vali, rjüjem ober zelarovati, rüjem ■v. impf. Kaifcr fepti, als ein Kaifer fjertfcijen. Zel'arjevizh ober zefaro-vizli m. beä KaiferS Sol;n, ber £aU ferlidje iU-inj. Zelärfki adj. Kaifer..., faiferlid). ZofArl'tvo n. baä Kaiferfbum.
Zefati, am v. impj. l;erabrcißcn, herabfejjen, fefcen.
Zeita, f. bie Straße: velika zefta, bie .¿aupfftraße; velika zefta, bie große Straße. Zeftnili m. bcrSBan* berer, überhaupt bcr auf ber Straße ifh Zeftnina , zeftovina f. bic Straßenmautl;, ber Sfraßcnsoli. Ze-ftovanje n. bie Keife; baä Keifen. Zel'toväti, am ober zeftüjem v. impf. eig. auf ber Straße fepn , reifen. Zeftövinar , rja m. bcr Straßen* maut^ner, bcr Solleinneljmer, bcr 3öllner.
Zev, 2. zevi, zevi f. bie K6f>re. Zev-ka f. d. baS Köbrd)en; bic Spufe.
Z e v f. a,f. ber äBaffereimer; bie Srinf* hibef.
Zezanje, n. baS Saugen. Zezaten, tna, tno adj. Säuge..., roas fanget: zezatna shiväl, bds Säugcfi;ier. Zc-zati, am ober zezati, am v. impf. faugen.
Zezek, zka rn. bie Sßarje an roeibli* d>en Prüften.
Zezel, zla m. baS 3äpfd;en unter ber 3unge.
Z e z 1 j a t i, am v. impf Eleinmeife faugen, gem. jujeln.
Z i b a r a, /. bie «Pflaume.
Zibika, zibiza f. baS Jg)i3i)nci;en, baS Kttcblein.
Z i f a (f) f. bie granfe; bie Sd;iampe (ein niebrigeS SBeibSbilb).
Zifra (f)/. bie 3iffer.
Zigan, m. ber 3igeuner. Ziganija f. bie 3<geuncrei; bie ^Prellerei. Zigä-niti, im xj.impf. jigeunern; prellen. Ziganiza f. bie ßig^unerinn. Zigani-zhiii arf/.'ber 3igeunerinn. Zigänov adj. beS 3igeunerö. Ziganfkiarf;. 3i= geuner..., roie bie S'S^ner, jigeu* nerifei?.
Zigar (f) ber Sd;ifftiebet auf ber Same.
Zigel (|) gla m. bcr 3<egel. Ziglar, rja m. ber 3'fgelmacber. Ziglariza f. bie 3iigclmaci)erinn. Ziglen, aud) zigelnat ad]. 3ieget..., »on 3>egel: ziglena ftreba, baS 3iegelbad>. Zi-gleniza f. bic Siegel^utte; ber 3te= gelofen.	'
Z i j a t i (f) am v. impf, argwöhnen, befcbulbigen, jeiben.
Zikla ,f ber ffieißfofjf.
Z i 1, m. baS 3iel (t|1 äebt flaroifcb, es baben'ä bie meifien fiaroifdjen ©ialefte).
Z i m a, f. ber Keim; bie Kübenblätter. Zimanje n. baS Keimen. Zimati, am ober zirniti, im v-impf. feimen.
Z i irla r a, zimbraka f. eine breite '.ilrt.
Zim^viza, f. bie ©anje (Cimex).
Zimbale, f. pl. ein muftialifcbeS 3nftrument, gem. baä Jacfbref.
Zimper (f) pra m. baä öesimmer. Zimperman m. ber Zimmermann. Ziinpermanov adj. beäSitnmermanni. Zimpermanfki adj. ber 3immerleute, rote bie gimmerleute. Zimpranje n. baä 3immern. Zimprati, am v. impf jimmern, 3in"ncrarbeiten mad;en, ©e* rüfie jufammenfe^en.
Zimra (f) f bie Sfitbenmagb.
Zip, m. ber £aut ber SSeroegung beä Sßlutcä, ber <puläfd)lag fpulsusj.
Zipa, f. eine 2lrt äJögef, gem. ber Sdjmeröogel.
Zipla, zipniza, aueb zipna sbila f. bie «pnläaber, bie Scblagaber.
Zir ({) bie 3ierbe. Zirati, am u. impf. jieren.
Zirkev, zirkov, zirkva, v. Z e r-k e v , zerkov, zirkva.
Zisa, zisati, zisek , v. Zusa, zu-sati, züsek,
Z i s a r a , zisra f. bie gafolen , bie SSobnen.
Zisik, ska m. (ein Singvogel) ber 3eifig-
Z i t r a t i , am x>. impf, auf ber 3's t^er fpielen, bie 3itber fpielcn. Zitre, ziter f. pl. bie 3ttber (ein Saiten* inflrumeitf).
Zitrona (f) f. bie Zitrone.
ZI o , adv. ganj, »ollig, gänjlicb, gar, febr: zlo malo , fel;r, gar wenig; zlö nizb, gar ntdnS.
Z m ä k a t i, v. Zmokati.
Z miniti fe, im fe, v. r. impf, man« len, flennen.
Z mer lt, m. ber©trubel, berSBirbel. Zmerkati, am v. impf, fdjtürfeu, fürfeiti. Zmerkaviz, vza m. bet ©ürf» fcr. Znierzken, zima , zkno adj. SBirbel..., »on SBirbel.
Zineva,/", bie ÎBinêterinn. Zméviz, vza m. 6er ffiinêter. Zrnévk m. baê @e= roinfel. Zmévkati, am v.impf, roinfeln.
Zmok, m. ber ©thmafcer; bet ičnč» bel; berïôfpet.
Zmokati, am v. impf, unb zmok-niti, nein v. pf. fcbmafcen.
Z o k ] a, f. ber £o($Mmh ; ber 9tabfd>uh.
Zol (+) tn. ber 3otI. Zolnar, rja m. ber 3bUuer.
Z 6 p e r, pra in. ber 3<wberftoff, bie SDîaterie junt Riepen. Zopernija f. bie Îiejrerei. Zopernik, zopernjak m. ber 3<uit>erer, ber .&erenmei|îer. Zoper-uiza f. bie £ere.
Z d p k a t i, am v. impf, baêjenige ©e» töfe hervorbringen, mcïd)eê biefeê 3eif-mort nachahmt, mie 5. 23. bie £>refd)er.
Z o p « t a , f. baê ©etöfe eineê taufen» ben Sterbe».
7. o p o t à t i, âm ober zopözliem d. impf, baê ©etöfe eineê laufenben ¡Pferbeê nadjahmen.
Z ô p r a t i, am v. impf, heren, jatibern.
Zrénfa, f. ber ©Ifen, ber (Stepen» haum (Prunus padus. Lin n.J.
Zréti, zrèm ober zrim, zrèl, zret v. impf, rinnen.
Zùkati, am v. impf oft juefen, 511 jucfeit pflegen ; mueffèn. Zùkniti, nem y. pf. eine 3uefuitg machen.
Zù ker (f) kra m. fcer 3ucfer. Zii-krati, am v. impf, jucfern.
Z û 1 a , f. ber ©ai. Zùliza f. d. baê ©âcFcbeti.
Z u n à v a t i (f) am v. impf. 3unamcn geben, fdnntpfen.
Z û 11 j a,/", ber gefcen. Zùnjaft, zù-njav adj. fejjig, jerfefet. Zùnjaviz , vza m. ein jertumpter Serf. Zùnjiza f. d. baê gefcd;en.
Z ur üt i, im v. impf, rinnen, fließen. Zûrk m. ber 23ad). Zùrkama adx>. ftrommeife: folsé mi po zùrkih, v' zùrkili ober zùrkama tekö , bie Sfjra» neu fließen mir ftrommeife.
Z u rl j â t i, âm v. impj. -Va Ht iaffeit, harnen.
Z usa,/, baê ©tuienfûtlen.
Z û s a t i, am u. impf, fangen. Zûsek rn. baê-Öengftfüllen. Zùsika/. d. baê ©iitteafiilleti.
Z v è k, m. ber 9îagel ; (nad) © u t ê nt.) aud? bieSproffe, bie©peiche. Zvekâr, rja m. ber Sîagelfcbmieb. Zvekarija /. baê KageifcbmicbbanbmerE. Zveka-riza/. bie Stagelfchmiebinn. Zvekàr-jev ober zvekârov adj. beê 9îagel» fdjmiebeê.
Zvèrgelj, zvèrgeljna m. ber3met= gelbtrnbaum, bie 3i»ergeibirn.
Zvcrk-iti, âm unb zverzhâti ober zverzhéti, zliim v. impf, ämitfebern ; praffein (»on ftebenbem©d)malä u.bgl.).
Zverft, v. Z liv er rte v.
Zvertjé, n. bie(Sierfpeife, gem. baê ©ierfdjmafä.
Zvèrti, zvètem , zvètel ober zvèl v. impf, blühen. Zvét m. bie23lüif)e. Zvétati, am ober zvctéti, im v. impf. 51t blühen pflegen, blühen. Zvètel, tla , tlo adj. blühenb. Zvéten , tna , tno adj. (nur in Sßerbinbung tniM?aupf= mortem gebräud;lid;) : zvétni téden , bie (f)alinrood)e; zvétna nedelja, ber fed)fte ©oitntag in ber gafleit, ber ¡Palmfonntag ; zvétna moka , zvétni pi-Ali, baê23luthenmebi, ber23lüthen» ftailb. Zvetiza f. bie ÏSlume : rosha je nar lépHia zvetiza, bie Kofe ift bie fdjönfte 23(ume. Zvétje n. (coli) bie 23(ütheit überhaupt : drévje je polno zvétja, bie 23äume ftnb Poll felütfjen. Zvétjizhe n. d. (coli) eine Wenge Eleiner SSlütben, Eleiue 231ü» fhen überhaupt. Zvétovz m. ber ^afmbufch.	„ ,
Z v i b e 1 (f) bla m. ber 3meifel. Zvi-blati, am i>. impf, jmeifeln.
Zvili ti, im v. impf, ein fchr In-t' feê, burcbbringenbeê Oiefdjrei (mie bie ©djmeine) erheben, minfein.
Z vir en (f) rna m. ber 3>»trn. Zvir-nàt adj. »01t 3mirn, jmirnen.
Z v i s b a, /. jtifammengcmachfene "Hefte.
Z vi z h , m. (eine Wanje) ber (Snjian ; baê ©ejmitfcber; bas ©eminfel. Zvi-zhati, zvizliim v. impf. 5mitfd;ern ; minfelit, ïirren, heulen.
Z v r é t i , zvrèm , zverl, zvert ober zvrèn u. impf, prâgelit, röften, Ere« fchen; (Specf) jerlaffen, fchmefjen.
Z ha d, m. bet' Sampf, fcbablicber Sunil, bet Cutalm. Zhaden, dna, dno udj. bätnpftg, niiffdjäblicbenSunit angefüllt.
Z h a Ii A n, /«, bec 3ögeret.
ZhAkanje, zhakAnje n. baä SBars ten. Zhakati, am ober zhakati, am v. impf, warten ; koga zhakal'h, wen nlarfeft buV
Zliakljati, äin it. impf, bei bem Sudjftaben k mit ber 3«nge anlMfen-
Z halari j a,/. bie (SiteiEeif.
Z h a n t a r a , f. (eine ipftanje) baS SaufenbgufbenErauf.
Z kaplja, f. (ein ©iutipfpogel) ber Keiner.
Z h A r a , /.bie Jbeve 5 aud> bie ©cbrnarj» iunft. Zharovnik m, ber ©cbroatj» iünfiter.
Z ha rt, m. ber böfe ©off, baž böfe princip, ber PJoft ber gitifierntffe ber beibitifcben ©(amen; heutzutage gem. ber Seufel.
ZhAf, m. bie 3etf, ZhAfama ad v mit ber 3eit, atlmglig, Zhäfen, (na, fno adj. jeitlich. ZhAfik, Tka unb zhafiz, fza m. d. eine furje Qeit, baä ©eildjen. Zhafnize f pl. bie 3eifung. Zhafopif (*) m, bte 3eit= fcbriff.
Z haTt, s. zliAfti, ahafti/. bie ®t>re: fi je zhAft rtoril, er bat eine &)te eingelegt; ftesa zhalti je ledena gas, ki hitro s vodeni, ber SBeg ber (Š#re ift eine ©d)neebal;n, bie baib jtt 23af» fer mirb; zhaft je zliafti vredna, eine (Sbre ift ber anbern roerfj). ZhaftilAkomen , mna , rano obet' zhAftilAkoten, tna, tno adj. ebr= fticbfig. Zhaftilakomnik , zhaftila-kotnik m. ber (Sl)rfüd)fige, ZhAfti-lakomnoft , zhaftilAkotnoft f. bte (Sbrfucbt, bie tö(;rfüd)figEeif, Zharti-m&ren, rna, rno ebrgeijig. Zhafti-inamoft f. ber (Sbrgeij: zhaftilakom-noft j.e sapeljiva, zhaftimarnoft pa prav, bie (Sbrfudjf ift öerfü!;rerifd), ber CSbrgeij aber bitltg, Zhaftinltvo n. bie ®bt'en|tet(e, Zhartitlikodljiv adj. ehrenrührig. ZhAftisdbljen ober zhartisabljen adj. ebrwergeffen ZhAfti-sabljenoft f bie @l;rpergeiienbeit,
Zhäftisheljcn, ljna, Ijno adj. ehr» begierig, efjrgeijig. Zhaftisheljnoft f. bie föt;rbegierbe, ber ©hr9eij. Zliaftisheljzhen , zhna , zhno ad/. ehrbegierig. Zhaftisheljzhnoft/*. bie (Shc&egierigfeif. Zhaftisherten', tna, tno adj. ehrfüthfig. Zhaftishertnoft /, bie (ShrfüchtigEeif, bie (Sbrfucbf. Zhaftit unb zhaftiten, tna, tno ad]. ef>rfam. Zhaftitnoft, zhaftitolt f. bie (Shrfamieif, Zhaititezhen, zhna, zhno adj. ehrerbietig. Zhaftitezh-noft f. bie (JhrerbietigEeif. Zhaftiti, iin v. impf, ehren, »erehren. Zhaftit-Jjiv, zhaftljiv adj. ehrmürbig, preis» rnürbig. Zhaftitljivoft, zhaftljivoft f. bie (Shrroürbigieit. Zhaftituv, tvi unb zliaftitva, tve f. bie SBerehrung. Zhaftiven, vna, vno adj. ju ehren, ehrmürbig, preisroürbig. Zhaftiviz , vza unb zhaftitel m. zhaftivka unb zhaftitelkinja f. ber SSerehrer, bie —inn. Zhaftivnoft f. bie <|)reiS» mürbigfeif, bie (Sbrmürbtgfeif. Zhafti-vreden, dna, dno adj. ehrenmcrth« Zhaf ha , f. ber Secher, ber Seich«
ZhAfhka f. d. baä Recherchen. Z h A v e 1, via m. ber Stagef. Z h A z h a, f. ber lanb, eifleS Sing. Zbazhljati, am v. impf, maufcheln, fänbein.
Zhe, cortj, menn, ob (mirb gebraudjf, menn ber ©inn eines ©afeeS einem 3meifel unterliegt, unentfcbieben i|t): zhe vezh .,, tim vezh, je mehr .. . befto mel;r; zhe manj . . . tim mAnj, je mettiger ... befto meniger; zhe fi )o vidil, menn bu fte gefehen hafi; ne veni, zhe je pernefel, ich meifj nid)f, ob er gebracht hat; zhe vezh pijem, tim vezh Hm shejen, je mehr tch trinke, befto burftiger bin ich; zhe manj imam, tim mAnj satröfhim ober mAnj imAm, manj satröfhim, je meniger ich fyabe, befto meniger »erbrause id>. Zhebeia,/ bie SSiene (Apis meli-fera. Linn.). Zhebelar, rja m. ber 'Sienenbauer, ber 25ienenjüchfer. Zhe-— belarija J. bie iSienenjucht. Zhebc-liza f. d. baä 33iencben. 5ß»rg(eicbe B 1 h i 1 a,
Zhéber, bra m. t>cc 3»6íf.
Z h e b 1 j á t i, ám v. impf. lifpeín , fíííjtern.
Zbéda,/. Me^>ceibc; bte©auberfeit, bie DteinigFcif.
Z h e d á 1 j, zhcdálje adv. je láttger. Zhedáljebolj adv. je láitger, je Iie= bet-, tmmér met)r.
Z h é d e n , dna , dnn adj. eig. rein, rcinlid); aud) fíug. Zliéditi, im ober zhediti, ím v. impf. fáubent, rei= nigett, piteen.
Z h e d n i k , v. Z b r é d n i k.
Zhédnoft, zhednóft/. cig. bte 9teí* nigfeit, bie ©auberíeif; bie 2ugenb; bie JílttgÍH'if. Zhédnoften ober zbed-nóften, ftna, ftno adj. fugettbí;aff.
Zhékniti, 110111 v. pf. ntuÉfen, ret= gen; punen, eitten ípuff geben.
Z li e li á n , kána rn. bel' ^auja^n.
Zliekati, v. Zliíikati uttfer Z b á-k a n j e.
Z h e k é t, m. baé ©esroiffcber. Zlieke-táti, ám, zhekézhem uttb zheké-zliem v. impf jrotffd)ern (roie 5. íB. bic ©perlingej.
Z h é 1 a , V. B z h é 1 a mit alien 31bleU fungen.
Z b e 1 á d a, f. ber Jpelm.
Zbeláren, rna , rno adj. nid)t red)t gel;euer, fe fottberbar, trmttberlieb; takó zhelárno mi je , eS ift mir fo fonbec» bar su ÍKufpe. Zlielárnoft/ bie (Sigen= fdjaff, jufoíge ber eínxtS ntdjf fored)tge= ljeuer, fo fonberbar unangeuef)m tjl.
Z h e 111, v. Z li o 111.
Z h é 1 o , n. bie ©tinte. Zhelóvck, v. Z li 1 ó v e k.
Z h e 1 j ú f t, f. bic Sinitlabe, ber jíintt= bacfen.
Zhemér, m. baS Sorngifí, bei'3orn. Zheméren , rúa , rno adj. jorngiftig, TOUf[)»oU. Zheineriti fe, im Te v. r. impf. jumen, fid) árgern, 3»rn em= pftnben, jorngiftig fepn. Zhemérnoft f. bie ©igenfcbaft, ber 3ujtanb, in beni 3emanb red;t jontig ifi.
Z li é n a , f. citt fdnoarjeé roetblidjeá ©cbtoein. Zliének m. ein fcbroarjeS tnánnltd)e5 ©cbrocin.
Z h é n z h a, f. cine laitgrociltg febroat» jenbe *l>erfon úberbaupt, geni. bie (4)laufcpen. Zhénzbati, am unb zhén-zliiti, im v. impf. íangtoeilig fcbtoát--JCtt, jent. plaufcbcit. Zlienzhaviz, vza
m. ein langwettiger ©cbtváfcer, getjt. ber ^)laufd;er.
Z h é p, m. ber gajjjapfcit.
Zhépanje, n. baé ¿ocien, ba5 í»t= cfeit. Zhépati, am ober pljcin v. impf. poeten, íjuefett.
Z h é p e k, m. d. baS 3<l>Pfcben.
Z h e p é n j e , n. ba§ Rocíen , ba§ Jpu= (fen. Zhepéti, im v. impf. bocFen, bttefen.
Zhepína, zliepinja f. bie -íMrnfcbate : glávna zhepina, ber ^)irnfd;abeí. Zlie-pii » viz, vza m. bie ©cbábeljlátte.
Z b é r, v. H z b i.
Z li é r, zheri f bie ©fcinfpifee.
Z h é r k, m. efroaé .SingeEri&elteé 5. 25. baS 21ccenfuirung«¡$eid;en (ape¿e in scriptura). Zhérka f. ber SSttcbfiabe. Zhérkati, am ober zlierkáti, ám v. impf. cig. ÍBucbjlaben einfebneiben clitteras exarare); gcm.íraken,fd)íed)t
fdjreiben, fri<jeín; (itacb ©u térn.) bud)= ftabtrett. Zhérknja /. ber 25eijlrid>.
Zberlénz, m. ber 3n>iebc(,
Z b é r m , m. ber 23rattb, bie ©d)tt>ár}C: vino je v' zhermi, ber 28eilt tjl tlt ber ©eptrárje; zhérm imam v' perfti ,
icí) l)abe ein (l)anaritium (geni, ben aBurm) im gtnger.
Z b e r m 1 é n , eig. zliernlén adj. brtinnet.
Zhérn, adj. fd)K>ar5. Zliérn m. ber Brattb, bie ©d;roárse. Zkernáv adj. febroacjlicí).
Z b e r n é, f. pl. baS 9/lef[erí)eff.
Zheméti, Í111 v, impf. fd;marj merben.
Zliernibóg, m. cig. ber fumarse ©ott b. t. ber bofe ©oft, baá bofe íPrineip , ber ©oft ber ginflerniffe bet ben bcibnifdjcn ©(atoen.
Zbérnikai't, adj. ettoaá fdlKjat}, fdjroáíjfid;, Zhernilo n. ber©cbn)arj« . fárbefloff, baj)er bic ©djujierfebroárje, aud) bie Sittfe. Zhernina./'. bic ©cfcmár« 5c, baé ©d)roarje tiberb'aupt, fdiroarie SBeine. Zherniti, im v. impf. fd)tsar$ mad;cn, fcbmársen; — fe v. r. impf. febtoarj toerben. Zbernitje «. bie ©cbmárjung. Zberniza f. btc@d)t»arjí firfebe, ein£ 21rt fdjmárjcr SBatbt'ir--feben ; bie ©cbtpctrjbcere. Zhernizhje «. ba¿ ^leibeíbeerEratif. Zliérnja f. ciit íd)i»arjeá toeiblicbeS ©djmeiit. Zhér-njek w.einfdjmarjeá maitlicbcgSd'ttu'itt.
Zhernjúh m. eine fchwarje WannS* perfon. Zhernka, zhérnklja f. eine futrarse (Shite, ítut). Zhérnkaft adj. efwÁS fchwarj, fcbroärjltch. Zhernklát adj. etwas fdjwärjltch, ganj ein wenig fchwarj. Zhcrnko m. "ein fcbwarjeS männliches *i>ferb, ber Kappe. Zher-nób m. ober zliernóbje n. ber "Sei? fuß. Zhernoläf adj. non fcbwarjen paaren, fd>marjf;aarig. Zhernolizhen, zhna , zhno adj. von fdjwarjem ©e= fichte. Zhernoók adj. »on fcbwarjen Augen, fcbwarjäitgig. Zhérnoft, zher-nóft/. bte ©chmärje. Zhernosób adj. «on fcbwarjen ßähnen, fcbwarjjähnig.
Zhérnz, m. ber ©umpf.
Z h er ó nte n, tna, tno adj. fpäf. Zhe-róntiti, im v. impf, feitwárfS allein fpielen.
ZKerpátí, ám v. impf, fdjópfen.
■Zhérftev, ftva, ftvo adj. frifeh.
Zhérfh, m. ber Sannenjapfen.
Zhért, m. eig. ber Raffer b. i. ber böfe ©off, bas' bofe íprincip, ber ©off ber gtnflerniffe bei ben tjeibnifdjen. ©lamen; heufjutage j,íc Xeufel,
Zliérta,/. ber ©trieb, bie ßinie.
Zbértalo, zhert^lo n, baS Wü9? meffer.
Zkértati, am v. impf. Einten ¿te» ben, liniren.
Z h e r t i t i, im v. impf. fcfcwdrjeft haffett. Zhertiviz, yza m. zhertivka f. ber gaffer, bie —inn. Zbértje n. baS Raffen, ber £aß.
Zliérv, 2. zhérva, zhervi m. ber 2Surm. Zliérvek, zhérvik, zhcr-vizh m. d. baS aßürmchen. Zberviv adj. voll äBürmer, wurmig, wurm« flidjig, Zherviviz , vza m. (eine ^PfTanje) gem. b«S ßigeuneriraut. Zhérvizhek, zhervízhik m. dd. eilt gar EleineS, winjigeS aBürmcben. Zhervízhje n. (collj bie 9Bitrtnd)cn. Zhcrvöbaf. ber 2Biirtnfraß. Zhervo--jéd, 2. jédi ober jedi./, ber 2Burm= flid). Zhervojéden, tina, dno adj. rourmfhd)ig. Zbervojédina f. baS fföurmgefrejftdjt , ber ©urmfotí), Zbervovéti, im v, impf, wurmig, wurmftiebig werben. Zhervovína f. bie aíBitrmftidngfeif.
Z h ó r z Ii a n k a , f. bie Klapper.
Z h e r e h á t i, zhím v. impf, jirpeit.
Zhérzhek, m. bie ©rille.
Zherzhka,/ etwas £ingeErifcelte$, ein ©ttebfiabe ober einanbereS 3eicben. Zherzhkati, am unb zherzhkati, Am v. impf, irifeeln. Zherzhkavii, vza m. ber Krifeler.
Zhef, m. baS ©pannfehetf.
Zhefalo, «.ber Kamm, ber ©trie« gel. Zhefati , zhefhem v. impf. Eämmen.
Z h e f e n , fna m. ber Knoblauch
(Allium sativum. Linn.).
Ziieflo, n. ber 3epter.
Zhefmiga, zhefmina f. ber SSJeitt« fcbdbling (Bcrberis vulgaris. L.J. Zhefmieov, zherminov adj. Don aSeinfdjäbling, aus bem Jpoiä« beä aBeinfcbäbttngS. Zhefmigoviz, zhefmi-noviz, vza m. eig. ber ©aft bed aBeittfcbablingS; gem. ber SBeinfchäb« ling (als ^flanje, ©fraud)).
Z h e f n i k, m. ber Knoblauch (Allium sativum. Lin n.).
Zhert, 2. zhefti, zhelti/. bießfjre; bep ?>tei$, baS ßob. Zheftiti, im v. impj. ehren, verehren, preifen, benebeien, lobpreifen. Zheftitljiv adj. verehrungStvürbig. 5ßei^leicbe Z h k ft.
Zbefharik, rka m. ber Sannen« ober Sicbfenjapfen.
Zhefken, zhefhen part, geehrt, gebenebeiet. Zkeflienje n. bie 2ser= ehrung, bie 25enebeiung; bie S5oth= fchaft : Angeljfko zliefhenje , bet englifdje ©rttß.
Zbefhlika, zhefhlikovina f. baS Kabeifrauf.
Zhefliminje, n. bie ^)afelbeere.
Z h e f h n j a, v, Zhrefhnja.
Z h e f Ii p 1 a (f) /. bie 3meffd;Ee. 5Ber= gleidje fS 1 i v a.
Z h e fbii 1 j a, zhefhuljiza/. berSmeig, baS SrÄubchen; bie ^alme.
Z Ii e s , prp. über, bis über; wiber einen geinb, wiber Semanben. Zlies-meren, rna, rno adj. übermäßig. Zhesmernoft f. bie UebermäßigEett. Zhesnemozh adv. übermäßig, über Wacht.
Z h e t a , /, in Kf. bie Koffe, bie ©chaar; in Kroaf. baS Kegiment,
Zhetert,/, baS SSiertel. Zheterti adj. vierte, Zbetertik, tka m. ber SonnerSfag. Zhetertinka I zbetert-nina f. baS SSiertel, ber Sierfheil. Zhatertiti, im ober jihetertiti , 119
v. impf, »ierfheilen. Zhetertizh
adv. äum Vierten, vierten«. Zbe-tertniza f. viertägige« SQedjfeifücber. Zhetertovati , tijcm unb zhetert-vati, am v. impf vterttjcifen. Zhe-tertvanje n. bie SBiertheilung. Zhe-tertvaviz , vza m. bei- S5teri()cilcr.
Zh e v e 1, v. Zhrcvel.
Z h e v o , v. Zhrevo,
Z h i, v. Z h e.
Z h i g a v, adj. roeffen ©genfhum, gehörig: zhigävo je tö,roeffen(§igen= ti;um ijf biejj, wem gehört bieß?
Zhileshen, slina m. ber ;Dral)f.
Zliin, m. bie	Zhinitel rn. ber
£i)äfer. Zhiniti, im V.pf fl;un. Zhi-nitva f. ba« ?i)ut/ bie Ztyat, bie £et= ftung.
Z Ii i p e t i, v. Kipeti unter K i p e n j e.
Z h i p i n j a, /. ba« gahrzeug.
Zhiflati, am v. impf. ad;fen, fdmf= äen (aestimarej ; aud/ädljlen. Zhiflo n. bie 3af>l; bie 2lcbfung. Zhifloväti, flujem v. impf. jäi)leil.
Zhift, adj. rein, Eeufd): pfheniza je zliifta, vino je zhiito , ber ©eijen ift rein b. i. lauter, ber ©ein ifl flar, l)etl; zliifta diviza, reine, teufte Stingfrau-Zhiftilo n. ba« Reinigung«» mittel. Zhiftina f. ein leerer, reiner Zliiftiti, im v. impf, teini= gen b. i. laufern, rein, laufer ma= djeit: vino fe she zliifti, ber ©ein wirb fd;on hell, Hart ftch fchon. Zhifto adv. ganz, rein: zhifto mu je od-rekel, er hat e« ihm runb abgefd)la= gen; zhifto vfe ober vfe zhifto mu je vsel, et l;at ihm rein 2lHe« b. i. ganz unb gar 2lfle« genommen. Zhi-ftoft f. bie 9ieinl>eit; bie Seufd;f;eit. Zliiftota f. bie Dieinigfeif, bie Sau* ferfeit. Zhifha f. bie Reinigung, bie 3eit ber Reinigung.
Zhishraa,/. imb zhislimi m.pl. Ittt: garifche ©tiefet Zhishmar, rja m. ber ungarifdje Stiefel macht.
Zhitati, am v. impf zählen.
Zhizh, m, ba« ©ifeen; zliizh ne da nizh, delaviz je hlebaviz ober zhizh v' nizh, delovz kruliovz, nrit ©if= jen »erbieitf man nichts, ober: SÖiüffi» gang hat Roth, 2lrbeit bringt 23rof, Zhizhati ober zhizhkati, am v, impf. (in ber Stnberfprache) fi£Cn, hoefen, huclett,
Z Ii i z h e k, zhka m. bie 3icf««ife, bie Sicher.
Z h i Z h e r k a , /. ber Rame einer pflanze.
Zhlen, m. ba« ©elenf, ba« ©lieb.
Z h 1 o v e k , zhloveka m. ber ®enfch. Zhlovekov adj. be« ®ienfd;en. Zhlo-veHiki adj. IRenfcben..., menfdjlich: zhlovefhki rod, ba« SRenfcbengefdjlecbf. Zhlovefhtvo , zhlovezhänftvo, zhlo-vezhtvo n. bie CRenfcbheif. Zhlove-zhanfki adj. ®ienfd)eit..., »Ott iRen= fdjen ; menfchlich, Zhlovezhe , ta n. d. ein geringer Wcnfch. Zhlovezhek m. d. ein Eleiner iRenfch, ba« StKenfcb* lein. Zhlovezhen , zhna, zlino adj. tuenfdjlid;. Zhlovezbjel;, zhlovezh-nik m. bie (Sfcremente voniRenfchen. Zhlovezhji adj. TOenfchen..., menfehs lieh. Zhlovezhnoft f. bie 9»enfd;iid;feif.
Z h m e 1, v. Z h m e 1 z.
Z h m e 1 a, v. B z h e 1 a mit allen 216» leitunaen.
Z h m e 1 z , auch zhmerelj m. bie $unt5 mef (Apis terrestris. L i n n.J.
Zhmerika,/. (eine^(Tanji) bie Rie« ferourz (Veratrum alburn. Li n n.J.
Zhmerkniti, nem v.pf. (kogä) beohtfeigen, eine Ohrfeige geben.
Zinnerz hell, m. (ein ebler ßrb> fdjwamm) bie Sftaurache.
Z h m e t i, im v. impf, brennen, eine brennenbe (Smpfi'nbuhg, ein leichte« Sucfen erregen ober empfinben, frim= men: v' golti me zhmi, e« frimmf mid) im Äalfe; jesik me zhmi, bie 3unge »erurfaibt mir jtrimmen,
Zhmiga,/. ein fchlechter ©ein, ber JJrimmen »erurfad;t,
Z h m i g a t i , am v, impf f^echf mu? jleiren.
Zhöba, f. gem, bie ßippe; zhöbe/, pl. gein. ba« SJiauf, Zhöbaft, zlior bat adj. große Sippen, ein große« TOaul babenb, Zhöbaviz, vza m. ber
große Sippen, ein große« SRaul l;af,
Z höh a , f. bie Sofee,
Zhöba ti, am v. impf, mit ben git|= gernägelti frafecn,
Z h ö k , zhöka m. ber Rumpf.
Z b ö k a , v, Z h ö h a.
Z hok an, m, ein langer ©pieß.
Z h o k 1 j a t i , am v. impf, (ireichelrt z. 25. ba« iPferb,
Zhöln (lie« zhoun, zljün), m, bec
Kafrn, ber Sftacben. Zholndr, rja m.
ber ©d)ijfer. Zholnizh m. d. ein flei» ner Kahn.
Z h o p , zhopa m. bie Ctuafie.
Z b ö r b a , zhorba f. fd)Ied)ie ©uppe; eine bunime SBeibšperfon.
Z h o t a r a , f. ein ^oljetncS ©efäß, aud; ber Krug.
Z b r e d a , /. bie Heerbe ; bie Steide.
Z h r e d i t i, im r. impf. abmechfellt, ablöfen 5. 25. bie ©acbe.
Zhrednik, m. ber ffiief;f>irf, ber •öeerber.
ZKrenT»,/ bet <Sfej:cnbaum (Prunus pudus. Lin n.J.
Zhrep, 2. zhrepa, zhrepa m. (afffl. ttnb in mandjen ©egenbeit Kärnten« unb Kraiitš nodj) bie ©djerbe; in ©t. gem. ein gefpntngener Topf; auch ber ©ättfer (»on zhrepäti): ftari zbrep nejina glafa, ein after gefprun» aener Topf f>at feinen Klang.
Z h r e p a. n j a , v. Z Ii r e p i 11 a.
Z h r e p a t i, am unb zhrepljein v.impf. unartig, fürfefnb frinfen.
Z b r e p i n a , zhrepinja./". bie ©cberbe. Zhrepkati, am v. impf, ftberbenb (roie ein gefprungener Topf) fönen.
Z h r e fl o, n. bie 23aumrinbe, bie Bohe.
Zlirefhna, zlireflinja/. bte Kirfcbe, ber Kirfdjbaitm ; bie Kirfcbe (bie grucbt batton): s' velikimi gofpodi ni dobro zhrefhenj söbati, mit großen ren i|1 nicht gut Kirfdjen effen. Zhrefh-njev, zhrefhnov adj. »on Kirfcbhots, firfdjbäunicn; »on Kirfcben. Zhrerii-njeviz ober zhrefhnoviz, vza m. ber Kirfcbenroein; baš Kirfcbenbolj.
Z b r e s, prp. über, bis über, roiber einen Seinb, roiber 3«manb: zhres kaj moleli, über efroaö hcl'öocca9en,> zhres glavo, bis über ben Kopf; fmi-liti fe zhres kogar, ftd) über jeman» ben eHarmen; zhres njega hudo govore, man fpridjt übel »01t t^m ; zhrčs tri nedelje, über brei ©ocben ; vura je ofein odbila in zhes, bie Ubr hat acht unb bariiber gefcbfagen. Zhresna-türen , rna , rno adj. übernatürlich-Zhresnatiirnoft f. bie Uebernatürfid)» feif. ZliresoftAnlk, nka m. ber Ue= berrejl. Zhresoftäti, Ttanem v- impf. übrig bleiben.
Zhreva, v. unter Z h rev o.
Zhrdvel, vla m. ber ©tiefel. Zhre-
velfki adj. ©tiefei..., bie ©tiefei betrejfenb.
Zlirevenka, f. (eine $>flan$e) baS mepifanifcbe Traubenfraut (Chenopo-dium ambrosoides. L i n n.J.
Zhreviz, vza m. (eine ^flanje) ber Hühnerbarm.
Zhrevie, n. (coli) ba§ (Singeroeibe, bie ©ebärme.
Zhrevlar, rja m. zhrevlariza f. ber ©dni^macber, ber ©cbufler, bie —inn. Zhrevlarjev ober zhrevlarov adj. beS ©d;u(;mad)crS, betn ©ehul;= macber eigen, gehörig. Zhrevlarfki adj. ©cbu|fer..., ben scbul;madKrn überhaupt eigen.
Zhrevo, aud) zhrevo, 2. zhreva, zhreva, zhrevefa n. ber 2>arm ; auch ber SSaucb: zhreva ober zlire-vel'a n. j>l. bie ©ebärme. Zhrevo-bafnik m. einer, ber aus ben (Singe» roeibett roahrfagef. Zhrevobbi m. unb zlirevobolenje n. bie 25aud>fcbmer$en. Zhrevogris m. unb zhrevogrisenje n. baS »aitdjgrmimen.
Z h r i m z a , v. Z Ii r e n f a.
Z h u d, f. ber Trieb, ber eintrieb, ber Hang: kolko ljüdi, tolko zhüdi, 3eber ti)üt nacb feinem Triebe.
Zhüda, f. bie Wenge; bie fiaune; baS ®unber: zhüda' ljudi nain je napröti prifhla, es fant uni eine große Wenge Senfe entgegen; hüde zhüdefobili, fte roaren libel gelaunt; ni zhüda, de ne pride, e$ ijt fein Söunber, baß er nicht fommf.
Zhuda ja,/. eine abfcbeulidbe, unfla» fljige Wann«» ober ©eibäperfon.
Z hüden, dna , dno adj. fonberbar, rounberbar, fonberfidi, rounberticb>, launig; abfcbeulid), häßlich.
Z h ü d e s h , m. baä ®unber, bie S55un= berfhaf. Zhüdeshen, shna, shno adj. rounberbar, ^ttitnber enfbaltenb. Zhüdeshnik m. Ter SBuitberfbäter. Zhüdeshnoft f. bie (Sigenfd)aff , su= folge roelcher 3cmanb rounberbar i|i, bie fflunberbarfeif.
Zhüditife, im fe unb zhuditi fe, im fe r>. r. imp f, ficb rounbern : temu fe zhudi, barüber rounbert er ftd>.
Z h ü d n o f t, bie ©onberbarfeit, bie ©unberlichfeit, bie ßaune; bie Äaß-lichfeif.
Zhüdo, zhudo , 2. zhuda , zhuda ,
zhudéla n. baSffiunber: zln'idapoln liruh je rcfiinje teló, baé ©aeramenf bcé Altará, bcr Ceit» beé grlóferé ift cill truitbersolleá 25rot. Zhuelodélen, slna, lno adj. rounbertbatig. Zhudodé-^liz, Iza m. Ber 2Bunberfí;áter. Zhudo-délnoft / bieffiunbertbátigíeit. Zhu-dováti le, diijem fe v■ r. impf. fiel) rounbern. Zliudovít ober zlmdo-víten, tna, tno adj. ipunberbar, »unbersoU. Z h ú h a, f. eme ¡unge 8u(j. Zhúli, m. bic -BorneUle. Zliúkez
m. d. baS -&orneu(d;en. Zhúmnata, zhúnata /. bie J?tam= mer, bie ©tube (neben bcr allgemei* nen isba), roejebe sur Aufberoafjrung bet beflen ©ad;en bient. Z h ú n , v. Z h o 1 n. Z li ú n t a, / ber Knodjen. Zhúnto-
vina / ber Knoebentbcil. Zkút, m. ber áufjere ©inn (5. 23.
baé 0ef)ór, ber ©erud;). Z h ú t a , / bic SBacbe: nélio zhúto fmo iinéli, mir l;aben eiue geroiffe Art ffiadje geíjabf. Zhútar, rja m. bcr ffiácbfer. Zhúten, tna, tno adj. $ííl;l...;
zhútni róglizh, baS gúí)lborn. Zh úteh, tlea m. unb zhútenje n.
bie (|mpfinbiing. Zhúti, zhújem v. impf. tttadjen, mad; fei;n; (brúcft auc() ben (Srfolg
beS ©ad;enS auS) fjbren, »erneíjmcti, maí;rnebmen.
Z h ú t i t i, ¡m v. impf. empftnben, mabrneí;men. Zhútljiv ober zhutljív adj. empfinblid). Zhútljivoft f. bie (Smpfinbliebfeit; baá ©emíifb.
Zliuváj, m. ber ?Bád)ter. Zliuvájlea f. bie ©ácbferintt. Zhuvájfki adj. 2Bad)t . . .; zhuvájriei turen ober ridjíig'er zhuvájflmiza f. ber ffiad)t= tl;uiiu. Zhuvánje n. baé 2Bad;en, baá Jpord)en. Zhuváti, áin zj. impf. maeben, 2Bad;e f;alfen , ad;t babeu um eímaé tpafjrjuneljmen, ¡)orcben, aufpaffen.
Zhvérkniti, nem v. pf gem. eU nen ©djlag geben.
Zhvérítev, ftva, ftvo adj. frifd;. Zliverftviti, ira v. impf. auffrifd;en, frifd; macben.
Zliverzháti, v. Zverzháti.
Zkvetér,/ baé 23¡ergefpann. Zhvc-téri adj. »iererlei. Ztivetérik , rlia m. mas auá oier Si)6'^11 befte(;t j. 25. Uicrbrál;tiger 3'mrn. Zhveterina/. »ier 3ugt(;iere , baá SSiergcfpaitn. Zhvetériza f alie 2>ier: po zhve-térizi hodi, er gef;t auf alien 2Sieren. Zhvetérka /. bie 3al;l SSier, ber SSierer. Zkvetérnat adj. »ierfálfig. Zhvetérni ober zlivetérnji adj. pier* faeb. Zhvetérzhik m. ber 23ierling. Zhvetérzhlti m. pl. bie SBieríinje,
Möfhke in shénfke iména. SDÍamiS* uní) gratieiuirttttein
Abe
Abel, m. Abet. Abelor adj. beé 'libelé, bcm Abet gehörig.
Abraham, m. Abraham.
Á d a in , m. Abam. Ádamov adj. AbamS, bein Abam gehörig; ein ©ol;n beé Abam. Adámovizh m. ein %icb= fomme Abamé. Ádamfki adj. mié Abatn , abainifcb. (Analoge Abteitun» gen finben bei ben meinen ©igen» namtn ©tatt).
Adelgund a, / Abetgunbe. Adolf, m. Abotph-
Adrijan, m. Abrian.
A dr i j á n ka ,/. Abriane.
Agata,/. Agafbe.
Albert', m. Atbrcdjt.
Alekfánder, dra m. Aleyanber.
A 1 e s h , m. Alcriué.
Alfons, m. AIpbonä.
Alójs, aud> Alójsi, s. Alójsja m. Alo p«.
A1 ó j s i j a, f. Alopfta.
Ambros, Ambrosh, Ambro«!, 2. Ambrósja m. Antbroftuá.
Ana, f. Anna. Aniza, ánka, ánzhika / 9lcffd)en.
A naftas, Anaftásli, aueb Anaftási, 2. Anaftásja m. AnaftaftuS.
A n d r á f h , Andrej m. Attbrea?. Andráfhek , Andréjzhek m. d. ber Keine Aitbreaé.
A nk í s , m. And)ifeá.
Antónj, m. Anton. Antónjek m. d. ber Heine Anton.
Arnej, Árni, 2. Arnéja m. 23arfbo» tománé. Árnek, Arnez m. d. ber Heine SSarfhtme, gem. SSarttjef. _
Atañas, Atanásh, aucb Atanisi, 2, Atanásja m. Atl;anaftuá.
Avguft, m. Auguft.
Avguftin, m. Augujtin.
Avguftlnka,/. Áugu|liite.
Ter
A vrel j, >n. AHreliuž.
Bala nt , m. SSalentin. BalAntek
m. d. ber Heine SSalentin. Bal äs h, m. «BlajiuS. Balashek m.
d. ber Heine SSfaftuš. Bafht. j an, m. ©ebaftian. Beden i k, m. «Benebift. Benjamin, m. 'Benjamin. Bernard, m. 5Bcrnf>arb. Bernardin k a, f. ¿Bernbarbine. Bogoljub, Bogomil m. 2j>topi)iiuS, ©ottlieb.
Bogomir, Bogollav m. ©Ottfticb. Böltashar, m. <8attf>afar. Brigita, / «Brigitte. Brun, Brun on m. iBruito. Daniel, 2. Daniela m. 2>aniet. David, m. jMttib. Demeter, tra >n. Demetrius. D e s i d e r , m. ©efiberiuž. D i o n i s , Dionisli, aucb Dionisi, 2.
Dionisja m. JlionpfiuS. Dominik, a. Dominika m. SJoitli» nifuS.
Doroteja,/ T)orotbea. Eberärd, m. ©berbatb, ©bert. Edvard, m. ©buarb. Edvika, Edvinka/. i>ebn>ig. Ektor, m. Jpeitor. Elija, m. @(iaš. E H s a b e t a , /. ©iifabeff?. Emil j, m. ©mit. Em i 1 j a,/, ©miiie. Ep i ku r, m. ©piEur. Erkulj, attd) Erkulja m. £erfulež. Eitra,/, ©jther, E v a , /. ©öa. E v d 6 k f i j a ,f. ©ubotia. E v g e n , Evgeni, 2. Evgenja m. ©11= geniuS.
Ferdinand, 2. Ferdinanda, m. Serbittanb.
F i 1 » b o 11, m. <p$i(i(ert. Filip, 2. Filipa m. »p&Uipp. F i 1 i p i n k a, f. Philippine. Florentin, m. glorcntin. Florjan, m. glorian. F r à n v,, (in ber SSibel) Franzilliko m. granjiêïuê, granj. FrAnzhik m. d. gréinjcben. Iriaeru, m. griebricb-Friderinka, /: griberife. Gabriel, i. Gabriéla m. ©abrief. G a T h p A r, aucb Gâfhper m. Safpar. Gérard, 2. GerArda m. ©erl)ûrb. Gérza, /. ©ertraub. Gérzhin adj. SDtargarefbenê, ber Wargaretba eiaen. Gérzkka , Gérzliika f. d. Srnbdpen. G ré gor, m. ©regoriuê. Gùftav, m. 0u(îa». HAbek, m. d. ber ïleine ©ebaftian,
aem. SBaftel. Halek, m. d. ber Heine TOicboel, gem. Michel.
H é n r i k , 2. Henrika m. Heinricb. H e n r i n k a , /. Henriette. IgnAz, m. 3gnaj. 11, aud) II go n. Aegibiuê. Inozént, m. 3nno$enj. I s ak , m. 3faaï.
Ivan, 2. Ivana unb IvAna m. 3o»
hann. IvAnek m. d. HânnScben. Ivanka, / 3<>banne. Jakob, and) .TAkob , a. JAkoba, Jakoba (»erâdbflicb Jakôn) m. 3aïob. Jakobinka,/. 3aîobea, Sojine. J A n e s , aud) JAnsh , JAnshe , ?.. JA-nesa , JAnsha, Jansbéta m. 3oh<>nn. JAnshek m. d. Hânnêcben. J Ans liik a, Janshinka/ 3<>banne. Jazint, m. Hiaeintb. J é d e r t, / ©ertraub. Jeremija, m. 3eremiaê; Jérnej, 2. Jernéja (verâchtlidj Jer-nùfh ober Jerniifha) m.95arfboioniâuê. Jer o ni m, m. Hteronpmuâ. J e s a i j a , m. 3efaiaè. Jé s u f, 3efu$. Joabim, rn. 3oad;im. Job, m. Hiob.
Jôn, aud) Jona, Jônasli m. Sonûê. Josue, Josve , 2. Josveta m. 3ofue. Jôshef, Jôsliep (n)o(jl aud) Jôsbe, Jôshej, 2. Jôsbeja, Jôslieta) m. 3<>s fepi). Jôshik m. d. ber ïleine Sofeph. J ô s h e f k a , f. 3ofepbine. Jud, aucb Juda, Jùdasb rn. 3ubaê.
Jud! t a,/ 3nbifh.
Jú 1 i j an, m. 3ulian.
Julij Anka, f. 3u(iane.
Júli, 2. Júlja m. 3uliuí.
Júlja, Júljika f. 3ulie, 3ulcben.
Júft, m. 3uftüé.
Juft i n , m. 3u(tin.
Juftiniian, m. 3uftinian.
JuftinijAnka, / 3u|tiniane.
J u T t i n k a , /. 3"ftine.
Kárel, a. Kárla, ricbtiger Karól, i.
. Karóla m. Sari. K a r o 1 i n a , Karolinka f. Sardine, Kharictte.
Katréja, (in ber UmgangSfpraebeKa-trinka) / Satí;arine. Katréjiza, Ka-tréjzhkiza f. d. Satí;arincben, Sátb* tben.
K il j an , m. Siiian. KI A ra, / Sfara. KI A v d , m. SlaubiuS. Klemen t, rn. SletnenS. Klementinka, f. Slemenfine. Klotilda,/. £íotf)iíbe. Konrad , Kóred rn. Sonrab. Ko n 1'b t a n t i n , m. Sonfianfin. Kon f b t an tinka,/. Sonftantine. Kontli t a nz, m. Sonflanj. KonrhtAnzija, J. Šonjtanjia. Kornéli, 2. Kornélja m. SornetiuS. Kosem, 2. Kósma, aitcfy 1. ltósma,
Kósmash m. SoSmué. Kres, m. (Srofnd. Kri Tt i jan, m. (3t)riftian. K r i T t i j A n k a , / ©brifilane. Kri rti n k a , /. ©briftine. Krirtof, m. ©;riftopb. Krisórtom, m. ©brifoftomuJ. K favér, m. 3fa»er. Kunegúnda, Kiingota/. Sunegitnbe. LAmbert, m. Sambrecbt. L a v r é , 2. LAvreta, Lavréta m.
Caurenj, fiorenj. L A z a r , m. CajaruS. L e A n d e r , dra m. Ceanber. L é n a r d, m. Cecnbarb. Jjéna, Lenka f. Helene. Lénkiza f. d.
£end;en. León, m. Ceo. Leopold, m. Ceopolb. Lisa, Lisika, Lisinka / 61ife, Cieácben.
L ó t i k a , Lotinka/. Coffe, Coffd;en. L ó j s a, Lójsika, Lojsinka /. Soilife, CouUcben.
763	Lud
L u d o v i k, Ludvik ?n. Eubtpig.
Luka, Lukash m. 8ufa3.
Magdalena,/ ®tagba(ene.
M a k fiini 1 i j an, rn. ©lajcimilian.
M a r g e t a , Margeza /. 9Jiargaret()e, ©refe. Margezhka / d. ©retcben.
Marija,/ 9Jiaria. Marina, Marufha / (peracf)fl.) bie grofje ®laria. Marinka /. SOiariatine. Marinkiza/. d. •DSflariandjen.
Marko, rn. SUlarfuS. Markez m. d. ber fteine ©tarCuž.
M a rta,/ SKarffja.
Martin, Martin m. Warfin.
Matej, Matevsh m. ffliaffijditš. Ma-tevshik m. d. ber fieine SDiait^auž.
M a v r i z , m, 3)iorif$.
Matija, Matjash m. SJtafpiaš. Ma-tizhik, Matjasluk m. d. ber fieine «KatfnaS, Waf()tS.
M e 1 h j o r, m. SDMdnor.
Milial, Mihel, 2. Mihala, Mihela, (attcb Mih, Mihe, 2. Miheta) m. $?id;aef. Mihalek, Mihek, Mihez m. d. ber fieine TOidjael.
M i k 1 a v s h , m. 9tifolau8.
Mila, Milika/ (Sitrilie, 9JiieId)en.
M i n k a, /. Wariane. Minkiza / d. TOariandjen.
Miza, /. Warie. Mizika, Mizka, Mizhika / d. bie gar fieine, liebe TOarie.
M o j s e , Mojsef m. SEJtofeS.
M 6 j z a, / TOaria.
Mat ali, 2. Natajja m. SlafaliS.
Natanael, 2. Natanaela m. 9Ta= ff;anael.
N eftor, m. 9iefior.
Neslia, Neshka / 2igneS. Neshika, Neshiza / d. bie fletne AgneS.
Noe, 2. Noeta /n. Stoa^.
O b e r t, m. -Subert.
Oktavi, Oktavja m. Oefapiu8.
Or a z, m. -^oras-
O r f e j, m. \Orpl;eu8.
Oton, m. Offo.
Pavel, vla m. ipaul.
Z ah	764
Pavlin, m. ipaulinui. P a v 1 i n k a, / 5>auline. Peter, tra rn. <J)eter. Platon, m. ¡plato. Pompej, /n. ¡Pompejtt«. Rajmund, m. 9taimunb. Rajnard, m. 9ieinf)arb. Robert, m. 9tobert. R o h , Rok m. 9iod;ttS. Ropert, m. Kupredjf. Rosa, / 9iofe. Rosavra,/. Kofaura. Rosika,/. 3to3cben. Rudolf, m. Kllbofph. Salomon, m. ©alotnon. .Samuel, 2. .Samuela m. ©atnuel. .Savel, vla m. ©aul. .Sebaftijan, m. ©ebaftian. tS h p e t a, /. (Slifabefl;, (šlebeth-Shtefan, ^htepan m. ©teptan. ,S h u m e n , m. ©imott. .S i m f o n, m. ©amfon. ,S z i p i o n , rn. ©eipio. Shiga, m. ©igiSntnnb. Teodor, m. Šfjeobor. Teodorik, 2. Teodorika m. St>eo= boricf).
T e o d o s i, a. Teodosja m. Sl;ec= boftuž.
Timotej, m. SimofjKuS. Ti t, m. Sifuž.
To bi j a, Tobijash m. SobiaS. Tone, 2. Toneta m. Anton. Ton-
zhik m. d. ber fieine Anton. Ug on, m. Jpugo. U1 r i k , 2. Ulrika m. Ulridj. Urban, Verban m. Urban. Urbanik,
Verbanik m. d. ber fieine Urban. U r f h a , Urfhula / Urfula. Venzeslav, rn. SSenješlauS. Vilhelm, i. Vilhelina rn. SBiljjetm. Vilhelminka,/ 2Sill)rfmine. Vinzčnt, rn. SSincenj. Vit, Vita m. 9Sett. Vladimir, in. ©iegfrieb. V o 1 f g a n g , >n. 9B olfgang. Z a h a r i j a , Zaharijash m. 3a$ariaS.
765
Abi
B r 6
766
Geogräffke imena
(deshel, rodov, meft, rek i. t. d.).
©eograpijifdje Sramen
(ber üänber, 93öifer, <&täbte, glüge «. f. W.)
Abifinija,/. Abpfjtnien. Abifiniz, nza m. AbiHnka J. ber Abpfftnier, bic—in«. Abifinrki, adj. Abtjiimtcr..., n>ie bic Abtjfftitier, abpfjinifcb, auS Abpffinien. Adrianopel, pla m. Abrianopel. Afrika, / Afrtfa. Afrikaniz , nza m. Afrikanka / ber Afrifaner, bic —inn. Afrikanfki adj. Afrilaner..., nad; A rt ber AfriEaner, afriEanifcb, auš Afrifa. Albanija, /. Afbanicn. Albaniz , nza m. Albanka / ber Albanier, bie —inn. Albanfki adj. a(banifd). Algir, m. bie ©tabi Algier. Algirija / baS ©ebiet v>on Algier. Algiriz, rza m. ber Algiercr. Algirfki adj. *>on Algier, algierifd;. Amerika,/ Amettia. Amerikaniz, nza m. Amerikanlia/. ber Amerit:a= Iter, bie —inn. Amerilianfki adj. auS Amerifa, roie bie Američaner, amerifanifd;. A n (1 a 1 u s i j a, / Anbaillficn. Anda-lusiz, sza m. ber Anbalufier. An-. daliifbki adj. anbafuftfcb. Angleshan, Anglijan m. Anglc-slianka, Anglijanka /. ber (§ngldn= ber, bie —inn. Angleslianfki, an-glefhki, anglijanflii adj. (Sngldtt= ber..., nad;'Art ber (Snglanber, auS ©itglanb, cnglanbtfcb, englifc^. Anglija/. (gnglanb. A p u 1 i j a, /. Apulien. Arabija,/. Arabien. Arabiz, bza autb Arab, Arabzhan m. ber Araber. Arabfki adj. arabifeb. Arabzbanfki adj. mie Bie Araber. Aragonija, /. Arragonien. Ara-goniz , nza m. Aragonka /. ber Arragonier, bie —inn. Aragonlki adj. arragonifd). Arliangel, gla m. bie ©fabf Ar= (banget. Arbangelfki, Arhanglefbki adj. von Ard;attgel. Arbanglesban,
Arhanglijän m. ber (Sinrooljncr «on Ard;angel. Arhänglija /. ba8 (Scbiet pon Ardjangel.
Arkädija, / Arfabien. Arkäjfki adj. arfabifeb.
A r m e n i j a, /. Armenien. Armenfki adj. armeuifd).
A s i j a, Asja /. Afien. Asijän ober Asijatiz , tza m. Asijanka, Asijätka / ber Afiafe, bie —tinn. Asijan-fki ober asijätfki adj. aftaftfd).
Atene, / pl. Att>en. Atenfki adj. aifjenifd;. Atenzhan m. ber Athener.
Ävgfhburg, m. AugSbürg.
Babilönija, / 23abploit. Babilö-niz, nza ober Babilonzhän >n. ber 23abt;lonier. Babilönfki adj. babt;lo= nifd;.
B atä vi j a, / <öafaüten.
Bavärija,/. ba$ Königreich 25aierrt. Baväriz, rza m. Bavärlia f. ber 95aier, bie —inn. Bavärflii adj. roie bie asaiern, »on 23aiern, baierifd;. Bavarzhe , ta «. d. ein junger SSaier.
B e 1 äk, v. Bilak.
Belgrad, 2. Belgrada ober gem. bell gräd, 2. beliga grada m. »eis grab tu ber Xüriei; aneb bie ©fabt ©tublmeißenburg in Ungarn.
Berlin, m. 25erlin. Berliniz, nza ober Berlinzbän m. ber 23erliner, ber einmobner «on S3erlin. Berlinfki adj. berliner..., »on 93er(in.
Bilali, m. SSidad; in Kf.
B o h e m i j a, Bokemja /. ba§ König» reieb SBöbmeit. Bohemiz, Bohemz m. Boliemka/ ber 8Si)bme/ —in«> Boliemfki adj. biibmifd;.
B o r o v 1 j'e, /. pl. S'örlacb in Kf.
B ö s n i j a , /. «Bosnien.
Bral'ilija,/. iSraftlten. Brafilijan in. aSraftlier. Brafilijänfki adj. bra» ftlianifd;.
B r e s e, / pl. griefacb in Ki.
Breslaya, / SSteälau.
Breshie,/ pl, Kann in ©f.
Bretänja,/ bie Bretagne.
Biidira, m. auch Bilde f. pl. bie Stabt Öfen in Ungarn. Büdimiz, mza m. Büdimka f. ber Ofner, bie —inn. Büdimfki adj. Ofner..., »on Öfen.
Dalmatina,/ Satmafien. Dalma-tiniz, nzä m. ber Satmafe. Dalma-tinlki adj. balmarinifd;.
D a n i j a, f. ©änemarf. Danjiz, njza m. ber 25äne. Dänjfki adj. bäntfeb.
Dardaneli,/ pl. bie X)arbanetlen.
Doberlovef, f. ©bernborf in Kt.
D o 1 a ii i z , nza m. dolänjka , do-lanka f. ber 2()alf(an>e in St., ber Uitterlänbcr, bie —inn. Dolanfki adj. unterlänbifd;, nad) Art ber Sfjalbe* wo(;ner, oom Shaffanbe. (pn Steier» mark im ©cgenfafee ber ©ebirgsftawen, welche gorizhani heißen, gebräuchlich.)
D o 1 e n i z , nza m. dolenka f. bet Shaffiawe in Kr., ber Unfetirainer. Dol en Tki adj. unterlänbifcb, unter» fraiitifch : dolenfko , Unferčratn.
Donava, /. bie IDonau. Donavlki adj. £)onau..., auš ber 35onau: do-navfke ribe, SDonaufifdje.
Drava, f. bie £)rau. Dravfki^ adj. CDrau..., an berSrau: dravfki mlinar , ber ®hiHer an ber 35rau.
Drävburg, m. ©rauburg in Kt.
Dresdava, /! SreSbcn.
Düne j, m. Wien. Dünejiz , jza m. Dunejiza, Diinejka / ber SBiener, bie —inn. Dünejfki adj. SBiener..., wienerifd;.
Egipt, m. Aegypten. EgiptovCki adj. agpptifcb: egiptovfko, Aegypten. Egip-
, zhan m. ber Aegpptier.
E1 b a v a, /.©fbe. Elbavfki adj. ©Ibe..., an ber (Šibe: elbavfke lädije, ©Ibe» fdjijfe.
E1 b i n j e , /. pl. ©tbingen.
Emona, v. Ljubljana.
Engländija,v. unter An gl e s k an.
E r d e 1 i j a,,/. Siebenbürgen. Erdeliz, lza tn. Erdelka/. bet Siebenbürge, bie —inn. Erdelfki adj. Siebenbür» gen..., ftebenbütgifd;.
Eulänje, f. pl. ©Hangen.
E Tt r a j h , m. Oejlctreid). Eftrajhar , rja m. Eltrajliariza/. ber Oeflerrei» eher, bie —inn. Eftrijhfki adj. pfier»i reichifch.
Eslinjc, f. pl. ©šlingeu.
E t j o p i j a , /. Aefl;iopten.
Etna,/. Aetna.
Evropa,/, ©uropa. Evropejàn ober Evropéjiz , jzä m. Evropejanka uitb Evi-opéjka / ber ©uropäer, bie—inn. Evropejaniti le, iin t'e v. r. impf. bie isitten ber ©uropäer annehmen, ftch europäifiren. Evropejànfki, evro-péjfki adj, europäifch.
Fl à mi j a, / glanbern, glammlanb. Flamijàn m. ber glammlânber.
Fiorénza,/ glorenj. Fiorenzhàn, auch Fiorénz m. bet glorentiner. Fiorénfki adj. ftorentinifch.
F o r 1 a n i j a , / griaut.
Franzi ja,/: gem. Franzôfhko n. grankreieb. Franzôs m. bergran$ofe. Franz<5sinja /. bie granjofinn. Fran-zôfbki adj. franjöfifd).
Fris, frisijàn m. ber griefe, ber grieS» länber. Frisija / grieàlanb.
G à 1, Galjàn m. ber ©allier. Gàlija, ©attien.
G a 1 i z i ja,/, ©alijicn.
G a f k ô n j a , /. ©aêkonien. GatTiônjiz, njza m. Gal'kônjka f. ber ©aêkonier, bie —inn. Gafliönjfki adj. gaSkonifcb-
Geneva,/, ©enf.
Génova, f. ©enita. Génoviz , vza m. Génovka/. ber ©enuefer, bie—inn. Génovfki adj. genuefifeh.
Gèrk, v. Grék.
Goratân, m. bie ¿Prowinj Kärnten. Goratâniz, nza tn. Goratânka / ber Kärntner, bit —inn. Goratânflii adj. Eärntnifch.
Goréniz, nza m. gorénka / ber ©ebirgêbewohner in Kr., ber Ober» ïraiiter. Gorénfki adj. oberErainifcb, wie bie ôberîrainet : Gorénfko, öber» irain.
Goriza,/. ein Heiner 25erg, ber Hü» gel, ber 23üd)ei : làfhka goriza bie Stabt unb baê ©ebiet «on ©ors M SUprien.
G o r i z h à n , m. gorizhânka / ber ©ebirgêflowene in St., ber Oberlän» ber. Gorifhki, auch gorizliki adj. obertänbifcb, wie bie ©ebirgsfioweiten in Steiermark: gorifbko, baè Ober» lanb ber Slowenen in St.
Gôt, m. ber ©othe.
G o t i n g a, /. ©ottingen.
Grék, m. ber ©rieche. Grékija, grékja
/. ©riecbenfailb. Grékinja, Grézkinja / í>ie ©ried;inn. Gr.ékov adj. beé ©riechen. Gréfliki, grézliki adj. ©rie= eben..., aus ©ried;enlanb, gned;ifd;. Gréfhzhina / bie gried;ifd;e Sprache. G r á d i z, d/,a m. ©räfe i némfhki grádiz ober ftári grádiz, aud; bloß grádiz , ¿euffcbgráfe, '-illtgráfe, ©rafe ¡ bie Hauptfiabf »on Sf.); flovénji grádiz, 2Biubifd;gräfe. Grát'liki, grázhki adj. ©räfcer..., nach ©räfeer Vlrf, gräf= jerifd;. GrAzban, grazhán rn. gra-zliánka / ber ©ráfeer, bie —inn. H á 1 o s e, / pl. bie Koloá (eine ©e= genb bei ^etfau in Sf.). Iláloslianj, llalosliánj , 2. llalosliánja , auch i. Halosbánjiz, i. Halosbánjza m. Ha-loshánjka./. ber Kolofer, bie — intt. Haloshánjfk, hálofhki adj. Kolofer..., nad; 2lrt ber Kolofer, auá ber Kolož. H á n a v a , / Hanau. Hanóvera,/ Hanno»er. Hanóveriz, rza m. ber Hannoveraner. Hanóverfki adj. hanno»eranifd;. II e b r é j i z , jza m. Ilebréjka f. ber Hebräer, bie—inn. Hebréjfki adj. hebrálfeh. Hebréjftvo n.ber Hfbráiém. Hebrójzhev adj. beS Hebräers. II r o v A t, m. Hrovatiza/. ber Kroate, bie—inn. Hroyatija/Kroatien. Hro-vatízbin adj. ber Kroatinn gehörig, eigen, llrováfbki, hrovázhki adj. Kroaten..., ber Kroaten, auš Kroatien, íroatifeb. Hrovátov adj.ieš Kroaten, beut Kroaten eigen. I b ] j A n a , /. bie Stabt ßaibad; itt Kr. Ibljániz, jiza m. Ibljánka / ber ßaibadjer, bie —inn. Ibljániza' f. ber Sluß ¿aibach. Ibljánfki adj. ßaiba= eher..., ßaibach..., von ßaibad;, roie bie £aibad;er. Ig, m. bie Pfarre3gg in Kr. Isbániz, IsbAnz m. ber aus ber Pfarre 3ü9 ifl, ber 3gger. Ilirija,/'. 3tlprien. Iliri/,, rza m. Ilirka /".-ber SHprier, bie —inn. Ilirfki adj. tUprifch. Indija, f. 3nbieit: vezbérna Indija, ©efliitbien; is-bódna Indija, Ofl= inbieit. Indiján rn. Indijánka /. ber pnbianec, bie —inn. Indij Auf ki adj. inbianifd;. Indijfki adj. iijbifch. I n i z , nza m. ber 3mt. Ir lá n d i j a, / 3rfattb. Irlándiz,dz.a w. ber jtímtber. Irlándí'ki adj. iríaubifd;.
I s A r i z a , f. bie 3fer.
Islandija,/. 3Slaitb.
Israel, 2. Isracila m. Sftael. Isra-elfki adj. ifraelitifd). Israeli«, Iza m. Israelka f. ber 3frae!ite, bte —inn.
It, AKja,/. Stalten. Italijan m. Italijanka /. ber Italiener, bie —inn. ltalijanfki adj. italienifd;: Italijanfko, Statten.
J am a j k a , /. 3atnaiEa.
J a p a n i j a , /. 3apan. Japanjiz, njza rn. Japanjka /. ber Japaner, ber 3 a* panefe, bie —inn. Japanjfki adj. ja= panifd).
JAva,/. 3a»a.
Jena,/ Sena. Jenfki adj. Senaer...; jerifke novinje, bte 3enaerjeifung.
Jerusalem, 2. Jerusalema m. 3e= rufalem. Jerusalemiz , niza rn. Jeru-salemka f. ber 3ernfafemer, bie—inn. Jerusaiemlki adj. jerufalemifd;, »on Sernfaient.
Jordan, m. 3t>rbatt.
Jud, 2. Juda m. ber 3nbe. Judeja/ 3ubäa. Judejka,jüdinja/bieSübinn. Judejfki adj. »oit 3"bäa, jubäifd;. Judov adj. beS 3uben. Jiidovfki adj.
ber 3"ben, 3»ben..., jiibifd;.
K k d i s b e , J.pl. 5iabif. KadiHiki adj. Kabip.., »on Kabip.
Kal ab ri ja, j. Kalabricn.
R A r 1 o v i z , vza m. Jiarljlabf. K<ir-lovfki ad/. Karlfläbter..., »on Karl= flabf, farljiäbtifd;. Karlovzliän rn. ber Karljtäbter.
K a ril a v a,/, bie Štabi Kafd;au in Ungarn.
Kaftili j a,/. KafltTien.
Katalonija, / Katalonien. Kata-Ičnjiz, njza m. ber Katalonicr. Iiata-lonjfki adj. fatalonifcb.
K e t i n a,/. ber ®iarit gronleiten in Sf.
K i o v i j a, f. Kiero.
K o 1 m a r i j a, / Koftnar.
K o 1 b n j a , / Köln. Kolonjfki adj. Kölner..., »on Köln.
K o n j i z e, f. pl. ber Warft ©ottoroij in Sf.
Horint, m. Koritlfl;. Korinzban m. Korinzbanka /. ber Korintl;er, bie —inn.
Korofhiz, fhza m. Koroflia, Koro-fliiza, Koroflikinja / ber Kärntner, bie —inn. Koröfhki adj. E d rn t ni f d;: Iioröfbko, Kärnten.
771	K ó r
It ó r s i Ii a , / Äorftia. Korsîkàn ober Korsizhàn m. Horsikánka, Korsi-zhAnka /. bec Sorfifaner , bie —inn. Korsikánfki, korsizhánfki adj. Eof= fiEanifd).
Kozhévar, rja m. Kozhévariza /. ber öottfdjeer, bie —inn. Kozbé-varflii adj. QîotffdKer,,,, gotffdjeetifd) : Kozliévarfko obéi' K.ozhévje n, ba« •ftetjogifjum ©ottfdjee in Sr,
Krajan, gem. Krájniz , nza m. ber Srainer. Krájna f. Scain. Krajníza f. bie Srainerinn. Krájnfki adj, Erais nifcb, Srain..., nad; 2tr( ber Srainer : Krájnfko, Srain. Krájnfbzhina / bie Erainifcbe ©prad;e. Krájnzhe, ta n, d, ein junger Srainer. Krájnzliili m- d. ein Steiner Srainer.
K r á k a v a, f. bie freie ©fabf SraEau ; eine Vorflabt »on Saibad;. KrAkaviz, vza ober Krakovxhän m. ber Sra* ïauer. KrAkavfki adj. SraEauer..., »on SraEau,
II r A f h o v i z , v za m, KráThovka / bet iîarftnet , bie —inn.
Hum, m, bev Rame eineê 23ergeê in Sr. Hum] j àn m. bet a5eroof;ner be« 23erge« Sum in St.
Kurlándija, /. Sut'tanb, Kurland-fki adj, Eurtânbifd).
Làh, 2. Là Ii a m. eig. ber SBattadje; gem. ber 3fatiener, ber 2Sätfd;tänber. Làbinja f. bie 3fatienerinn. LAIiov adj. beâ 3fatiencrž. Lâhovfiiina/ bie rcâtfdje, bie ifatienifcbe ©pradie. Lâfli-ki adj. mâtfd), itatienifcb ; Láfhko , SEBätfdjtanb,
L a k e d e m ó n i j a , /. Saïebâmotl. La-kedemónjiz, njza m. Lakedeinónjka / bet SaEebämonier, bie —inn. La-kedeinónjlki ad). taEebämonifd),
L á k n i z , m. ßaEniji. Laknizbàn m. ber fiaEnifcer.
L a p ó n i j a , f. ß-apptanb. Lapónjiz , njza rn. Lapónjka f. ber Sappe, ber ßapptanber, bie —inn.
L á f h k i , v. unfer L à h.
Latin, aud) Latiniz, nza m. ber ßa= feiner. Latinka .f. bie fiafeinerinn. Latinfki adj. tafeinifcb, Latinfhzhina /. bie íaíeinifd;e ©pracbe.
Lavenbûrg, m. Sauenburg.
L á z j a , / flafium.
Liona, / ßion.
Lipínjak, m, Sinbcnberg in Sr.
M o k	772
Lip n ifhk, adj. Seibnifeer... : fieipji« ger... ; lipnifliko pólje, ba« Seibni&er« unb Seipjigerfetb.
L i p n i z a, / -ber TOarït Seibniê in ©f.; bie©fabíßeipjig inSeutfcbtanb.
L i s b 6 n a, / ßiffabon.
Litija, / Sifap in Sr. Litijàn adj. ber Sifaçer. Litifhko, bie (Segenb »on ßifat).
L i vón i j a, /. ßieffaitb. Livónjiz , njza m. Livónjka/. bet Sieftanber, bie —tnn. Livónjfki adj, tief(änbifd>.
L i v ó r n a , /. fii»orno.
Ljubljana,/ bie ©fabf fiaibadj- in Sr. Ljubljániz , nza obet Ljubljan-zhàn m. bet 8aibad>er. Ljubljàniza / ber gtug ßaibacb- Ljubljánka /. bie 8aibad;erinn. Ljubtjánfki adj, Saibadjer... , »on fiaibacb-
Ljubno, n. ber WarEt ßaufen im ©atjburgifcben.
boka,/. SaaEjin Sr. Lozhàn m. Lo-zbánka/ ber SaaEer, bie —inn.
L o m b á r d a , /. bie Sontbarbei. Lorn-bärdiz', dza m. bet ßombarbe. Lom-bârdt'ki adj. (ombarbifd).
London, 2, Londona m. ßonbon.
Lotringija, / Söflingen. Lotrin-giz, gza m, ber ßoti;ringcr,
L o v á n i j a , / ßöt»en,
L úb e k a , / ßtibetf.
Lublin, m. ßubtin.
Lú j bel, and) Lubel, Lójbcl, ü. Luj-béla, Lójhla m, ber 95erg ßoibet in St.
Lú k e, /. pl. ßucea.
M a g ó 11 z a , f. SJÎapnj.
Makedonija, / Sîaïebonien. Ma-kedónjiz, njza m. Makedónjka / ber WaEebonier, bie—inn. Makedónj-fki adj. maEebonifd).
Malta,/ TOatfa.
Mántova, / TOanfua. Mántoviz , vza ober Mantovzhàn m, ber îDîan' fuefe, ber 9}laníuaner, Mántovflii adj, mantuefifd).
M e d v é j a k , m. ©ârenberg in Sr.
M es hi ka,/". ^Repico. Meshikániz, nza m. Meshikánka / ber íOtejricas net, bie —inn, Meshikânfki adj. mes riEanifd?.
M il á na, / TOaptanb. Milániz, nza m. Milánka f. ber SOlapíánber, bie —inn. Milánfki adj. mat;tánbif4).
Mokrónog, m. jíaffenfuji in Sr.
Molironofhk adj. »affenf«ffer..i., »on 9laffenfufj. Mokronoshan, Mokronoshan m. Mokronoslianka/: ber9laf» fenfujfer, bte — itm.
M o 1 d a v a , f. ber glug TOolbau in ©euffcblanb ; ba« gur|ienti;um Wol= bau. Moldavfki adj. «SJlofbau..., au« ber Sftolbau.
M o r A v i j a , f. bie <Pro»inj TOd^ren. MorAviz, vza m. Moravka /. ber SJldtjre. bte —tnn. Moravrki adj. »olt SKafjren, md^rifdj-
Mofkava, Mofkva , Mofkova f. Wo«Eau.
M o s a, f. bie TOaa«.
M o s h k o vi t, aud) Moshkovitar, rja m. ber TOoSEooit (ber ftujfe). Mosh-kovitariza f. bie Wo«Eo»itinn. Mosh-kovitarfk adj. 9Dio«!o»iten..., mo«s io»itifd).
N a p o 1 a, /. bie ©tabt 9?eapel. Na-poliz , lza m. Napolka,/. ber 9lea= politaner, bie —init. Napolfk adj. neapolitanifd): NApolfko , ba« £anb 9ieapel.
N a z a r e t, i. Nazareta m. tftajareti). Nazarefhzlian , Nazarezhan m. ber iJiajaraer. Nazarenlki adj. SRaja» raer..., najardtfd).
Ne Apel, v. Napol a.
Ne mi z, mza nn ber Seutfibe. Nemka , nemkinja, aud) nemflikuta f bie £>eutfd)e. Nemfhki adj. beuffd): nemfliko kraljeftvo , ®cuffd)(anb, ba« beuffcfce iHetcf). Nemfhina, nem-fhzhina /. bie bctttfdje ©pracbe. Nem-fhovanje, nenifbvanje «. ba« ©er« manifiren. Nemfhovati, fhujem unb nemflivati, am ober nemfhijem v. impf. germanifirett. Nemzhak m. ber fd)Ied)i beutfd) fpricbt. Nčmzhik »i. d. ein fletner £>eutfd)er.
N o r v e g i j a, f. Siortoegett. Novegiz, gza m. ber Storroege.
Novmefto, 2. Novmefta, gem. aucb novo mefto, i. noviga mefta, bie Sfteuftabt. Novomeften , ftna , ftno adj. 9leuftabfcr..., tteu)labtifd;. Novo-meftnik , novomefhzhan m. ber 9leu» (iabier. '
N u b i j a , f. SJhtbien.
N u m i d i j a , f 91 umibiett.
N urm ber g, m. 9iuntbctg.
O d e r a , /. bie Ober.
O g e r , v. V o g e r.
O r m u s h, m. bie ©tabt griebau in ©t.
P A d o v a , f. «pabua. PAdoviz , vza m. ber «Pabuaner.
P a r i s b , m. «pari«. Parisliiz , sbza m. ber «parifer. Parifbki adj, «pari» fer..., »on «Pari«.
P A f a v a, /T"ipaffau. PAfavrki adj. Vaffauer..., »on «Paffau.
P a v i j a , f. <pa»ia. Pavijfki adj. «pa» »ianer..., »on °¡Pa»ia.
Peni i ja, Pémja f. SBóbmen. Pémiz , mza ober Pémz m. ber Í8ó(;me. Pém-ka f. bie SSóljniinn. Pémfki adj. bol)» tnifdj.
P é r s, m. ber ^)erfe. Pérsija f. «pet» fien. Pérsovfki adj. perfifd).
P éIn i z a, / (ein fleinerSiufj in ©t.) bie Mefitis. Péfnizlian m. ber ait ber SPejjnij mobnf.
Péterburg, 2. Petcrbiirga, atid) Petrovgrad, 2. Petrovgráda, ober i. Petrov grad, 2. Pétroviga grada m. «peferSburg.
P é t z e r k v e , f. p L günffir^ett.
P o d ó 1 i j a, f. «Poboliett.
Polonija,/; «polen. Polž ober Poljak m. unb PoljAkinja ober Póljlia f. ber ^ole, bte —inn. Póljfki adj. «Polen..., »on «J)o(en, polnífd): Pólj-rko krAljeftvo obet bíojj Póljlko , ba« Sonigretd) «Polen. Poljfhzhina/. bie poinifd)e ©ptad)e.
Pómorje, aud) Poinórje n. eig. bA« Stijlcnlanb, geni. aud) ^otttmctn. Pomoriti , rza m. bet sPotnnier.
P o r t u g« 1 i j a , Portugal. Portu-gáljiz, Ijza m. PortugAljka f. bet f)ortugiefe, bte —inn. PortugAljfki adj. portugtefifd).
Praga,/. «prag.
P r A j f, tid)tiger Prutijan m. Prajfmja, rid)tiger PrufijAnka/. ber ^retige, bie —tnn. PrAjfki, prájfovfki, prn-fijánTlii adj. preujjifd): PrAjfovfko, prájflio, am rid;tig|len Prufija/. tpteufen.
Pro vén z a,/, bie «PtO»eUCC. Pro-vénlki adj. «pto»encet..., au« ber ^rooettce.
Prúfija, v. ttnfer Prájf.
Ptiij, 2. Ptuja rn. bie ©tabt ^.Vtfau in ©t. Ptújiz, jza unb l'tújzban m. ber iVttauer. Ptújfki W/.ipettauer..., »on ípettau.
R á d e i b e , f.ph ber OTarEt Kabfdjac?
iit íír. Rádefliki adj. 9íabfd)ad;er..., »on Kabfdjad).
Radgona, f. KabferSbitrg in ©f. RAdgoniz , nza m. RAdgonka f. ber KabferSburger, bie — tan. RAdgonfki adj. KabferSburger..., »on KabferS« burg : RAdgonfke vina , i)iabíerát>UC= germeine.
R A d o 1 z a , f. KabmannSborf in &r. Rádolzban m. RadolzliAnka f. ber Kabmannéborfer , bie—inn. Radol-zhánfki adj. nad; Art ber Kabmamt»= bot'fer. RAdolfhki adj. KabinaunS= borfer..., »on KabmannSborf.
R a k u fh A n i j a, f. £>ejlerreid). Raku-flianiz ober Rakufhánjiz, njza m. Raknfhánka f. ber Deflecreidjer, bie —inn. Rakufhánfki adj. Oefierrei* d)er..., oflerreid;ifd;: Rakufhanfko, üefierreid).
R a v c n s b é r g a, f. 9ta»enSberg.
Kén, and) Réniz, nza m. ber 9if>ein.
R o k él i j a, f. Kocbetle.
R ó n a, y: bi'c 9í(;one.
K im, /n. Slom. Rimiz, mza ober Rimljan m. Rimka ober Rim-ljAiika f. ber Diomer, bie —inn. RimljAnfki adj. Komer..., míe bie Komer. Hiinfki adj. rómifd).
R 11 f, m. ber Kuffe. Rufija / Kufc lanb. Rúfinja./". bie Kuffinn. Rúfov adj. be? Kuffen. Riifovlki , rúfki ad). rufjtfd).
,S A 1 a , /. bie (i: ale.
,S a m a r i j a , f. ©amaría. .Samariján m. .SamarijAnka .f. ber ©amarifer, bie —inn. .Samarijfki ad). »on ®a= maria, famariftfd).
,S a m o g i z i a , f. ©amogijien.
.Sardinija, f. ©arbinieti. ,Sardi-niz , nza m. ber ©arbinier. .Sardin-lki adj. farbinifd).
.Sava, f. ber jittj} ©ame. .SAvfki adj. ©ame. ., an ber ©ame gelegen, aué ber ©ame.
,S é I z e , f. pl. ©eljaborf.
,S é n j , v. ,S i n j.
,Serb, /n. ber ©erbe. .Serbinja f. bie ©erbinn. .Serbfki ad,. ferbifd).
,S e r d i Tli e, .Serdifhzbe n. ber Warfí Volftcrau in ©i. .SerdithzhAn m. ber ^olflerauer. .SérdifhzhAnfki adj. ^oljierauer..., »on (}>oljlerau.
(S e v é r i j a , /. ©ibirien. .Sevériz, rza n,. btr ©ibirier. ,Severfki adj.fibirifd).
,S i 1 f k i, adj. @eilf!)a(£r..., »on öeilfftal.
,S i n j, m. bie ©tabt 3eng. .Sinjiz, njza m. ber 3enger. .Sinjfki ad). 3enger..., »on 3eng.
,Släv, m. ber ©lame. .SlavCki adj. flamifd). .Slavfhina f. bie flamifd)e ©prad)e.
.Slovan, m. be.r ©lame überhaupt; ber ©lamonier. .Slovanfki adj. f(a= mifd), flamonifd).
.S 1 o v e n , m. ber ©lomene b. t. ber ©lame; ber ©lomene b. i. ber ©lame in ©t., Sit., Sir. unb ben mejllid)en Siflriften Ungarn^; ber ©lomene, ber SBinbe b. i. ©lame in ©t. unb Sit. .Sloveniz, nza .Slovenka f. ber ©lomene, bie —inn. .Slovenj, riovenfk adj. flomenifd). .Sloven-rliina, flovenfhzhina f. bie flomenU fd)e ©prad)e. .Slovenzbe , ta n. d. ein junger ©lomene. .Slovenzhik m. d. ein Eleiner ©lomene.
,S ö d o m a, ,/.' ©oboma. .Sodomljan m. ber ©obomife.
.Srein, m. ©ijrmien.
.SrediThe, n. ber ®arit «Poljlerau.
.StAvniza, v. 4Shavniza.
.Svetinje,/. pl. Allerheiligen bet ßuffenberg.
.Shavniza, f. ber glug ©fainj in ©f. .ShAvnizkar, rja m. ber ©fainjer.
tS h 1 e s a k , m. (Shlesakinja f. ber ©d;Iefier, bie — inn- tSlilesArhki adj. ©d)lefier..., fd)lefiid). ,Sble-säfliko ober .Shlesazhija f. ©d)le' fien.
.Shmarje , n. ©f. Sötarein in Kr.
.S lip k n i j a, f. ©panien. .Shpaojiz, njza m. .Shpanjka,/'. ber ©panier, bie —inn. .SlipAnjflii adj. fpanifd): .SlipAnTko, Spanien.
.Shtajer, m. ©teiermarf. .Slitaje-riz , rza m. .Shtäjerka, .Slitajerkinja f. ber ©feiermarter , bie —inn. .Sbtajerfki adj. flei rmärfifd), fiele® rifcb: .Sbtajerfko, ©teiermarf.
.Shveb, m. ber ©cbmabc. ,SIivp-binja, .Slivebiza f. bie ©cbmäbinn. .Shvebija f. ©d)roaben. .Slivcbfki ad). ©d)rcaben..., febmäbifd): .Shvcb-Iko, ©d)roaben.
,S A g r e b , m. Agram. .Sagrcbji adj. Agramer ..., »on Agram.
Sainüriz, rza m. ber 9Jtol)r. Sa-mürfki adj. ®obren..., inc(;rifd).
777	S h á
Shábniza, / ©afnifc in 5?r. Shab-nizhán rn. Shabnizhánlia / ber ©afnifeer , Me —inn. Shábnifhk adj. ©afnifeer..son ©afnifc.
Sliáviz, vza rn. Shávka / ber <£ad)fe , bte —inn. Shávfki adj. @ad>ícn ..., fad;]"ifd;.
S h i d , Sbidov adj. ber 3ube. Shi-dovka, Sliidovkinja / bte 3übinn. ShiOovfki adj. 3«ben'. . . , jübtfd;.
Tart'ár, rja m. ber 2arfar. Tar-tarija /. bie larfarei. Tartárfki adj. Sarfaren..., tai-tarif^.
Térft, m. Srieft.
Térshizh, m. 9íeumarfft itt Sr.
T e f á 1 i j a , /. Sjteffaíien. Tefaliján m. ber Xíjeffaüer. Telalijánfki adj. ft>effaíífct>-
Tefalónika,/. Seffatoni^.
Tiró lija,/. Xirot. Tiróliz , Iza m. Tirólka/.ber Sircíer, bie —inn. Tirólfki adj. firolifcb.
Tó rg a va , / Sttrgau.
T o Tk á n a , / Soéfana. Tofkániz , nza m. Tofkánka / ber Scáíaner, bie —inn. Tofkáuflii adj. 2o$Ea= ner ..., toSíanifd).
T r e b á n z , m. ber Sreffner. Trébno n. bie Ufarte Sreffen in £r.
T u b i n g a , /. Síibingen.
T úr i k, Túrka ober Turzhin m. ber Sttrfe. Turki ja, Turzhíja /. bie Síirfei. Tíirkinja /. bie Sííríinn. Túrfíi, túrfhk , aud) turjáflik adj. Stirfen..., tñríifd?: túrttiki zár, ber fürfifcfce Saifcr; túrfka vera, ber fiirEifdje ©íattben, ber 2)íol>amebaniém.
Ulma,/. Ulm.
V ala hija, f. 2BatIad)ei. Valahijfki adj. aSalladjen..., aué ber $BaHad;ei.
Valénza,/. 5Balenee.
Varas li din, m. SüSaraSbin. Varash-diniz, nza m. Varaslidinka /. ber
»Zíié	778
©araébiner, bie —inn. Varashdinfk adj. ©araébiner..., Pon ffiaraébin.
Vá r fha v a , / 2Barfd;au. Várfhavlk adj. 2Barfd;auer •. •, »on SBarfdjau.
V	e 1 k ó v i 7., vza m. 23o[fermarEí in Sí. Velkóvfki adj. SScIEermarEter..., ven S361ferntaríf. Velkovzhán m. ber 25biEermarfter.
Venédke, Benédke /. pl. SBenebig. Venezhan m. Venezhánka /. ber SSenefianer, bie —inn. Venezhánfki adj. »eneftanifcb.
V	e r s á 1 i j a , /. ©erfaiKeS.
Videm, m. bie (Sfabí Ubtne.
V	i p a v a, /. ffiippad) in Sr. Vipa-viz , vza m. ber 2Bippad)er. Vipavfk adj. 2Bippad>er ..., »en SBippad;.
Vis la,/, bie SBefel.
Vi s r a, /. bie SBefer.
VI áh, m. ber ffiaUacbe. Vláhinja / bie aBatladnnn. Vláhji adj. 2Batla= d;en ..., roie bie 2BaHad)en.
Vóger, gra, attd) vogrin m. ber llngar. Vógerfki adj. tingar..., itngarifd). Vógerfliina / bie unga= rifcl;e <gprad;e. Vogriz'a / bie Ún= garinn.	t
Z a r i r á d , rn, Sonfiantinopel. Zarigradfki, zarigrájfki adj. Eon= flantinppolifanifd). Zarigrázhan m. ber Sonftantinopolifaner.
Z é 1 j e , n. (SiUi in <3t. Zélfki adj. ©llier----von (Sitli.
Z e 1 ó v i z , vza m. Slagenfuct. Zelóvzhan m. ber Slagettfuríer. Zelóvfki adj. Sfagenfurfer..., Pon Slagenfurf.	\
Z i g á n , m. ber 3tgeuner. Ziganiza /. bie Bigettnerinn. Zigánfki adj. Sigeuner..., jigeuherifch.
Z h é h , m. ber S5éb>ne. Zhéhinja f. bie 25d£?mtiin.
Popravki in doftávki. SBer&efferuitgen uní) (grgan$ungen.
Aj a
Á j a t i fe , am fe v. r. impf. (sa ko-ga áli sa kar) ftd; Etímmetn, jvtttn= rner fyaben.
Ájdi, ájdimo , ájdite, gepen mir'.
Cft. allons).
Ala, i. f>oHa! (aufmunfernb).
Á m a t i, am v. impf. in Unterír. ba§ gafj ttiftren.
A n t i, con), atfo.
Armáda (f) /. bie 2lrmee.
B á 1 i, balé adv. Jpmm í;er, fjte^er; balita, fommet betbe íjer; balite, fommet if;r ¡jet.
B á rklj a, f (<gcf>impfroort) bie Un» gefdjicfte.
Bar va,(je flovénflia beteda in poméni bárjeno máft al masbo, ktéra je kuliána al sbgána. Vodn.) ber (Safe, ber ffiobenfaís, baé ©ebimenf.
B á fh, m. ber SBorbertl)eií beá ©djiffeS.
Batrivitel, m. batriviteliza,/. (bei ben ©lomenen in Ungarn) ber 2ró= fier, bie —inn. Batrováti, trújem v. impf. frojten.
Be, adv. ja mof;t, et mié.
Beketáti, beketám unb bekézhem v. impf. blócfen.
B elin, m. ber 9íame für einen meU £ e n ©egenjtanb tti a n n í i cb e n ©e* fdjledjíe«, ein SBeiname bes ©cbneeé. Belifbe, belílhzhe n. ber 23leid;ptafc, bie OSfetc^e.
Berléti, im o. impf. fd;[ed;í fe ¡jen, fdjtedjf leud;fen.
Berljúsgniti, aud) berljúsniti, nem x>. pf. tafdjen, pfantfdjen.
B e r f t, i. bérfti, berfti f. bie ©proffe, ber AuSfcbfag ber ÍSáume, bie ¿"ittofpe, gem. ber 23ofcen. .
Berzháti, im v. impf. fanfen.
Bef, m. ein bofer Sátuon, bie 2Bufí>-
B e s á t i , ám v. ifnpf. ftupfeit.
Buz
Besen ,~sni f. bte guge.
B i r g 1 a , f. bie íírücfe.
Bit, bita m. ber ©djlágeí.
Bljeváti, bljújem, bljevál , blje-van unb bljúti, bljújem, bljul, bljut v. impf. eig. fid) etbredjen, fícf> tíber= geben, gem. fpeien.
B1 ó d i t i, im v. impf. irren, fjerum irren, attcb fd;melgen.
Bobotáti, ám unb bobózhem v. impf. biefem 3eifmorfe áí>nlicbe Sbne pon fid) geben, bumpf f>aOeit.
Boshjáít,/. eig. bie gatlfudjt (eine jtranfljeit), aud> bie graifen, t>on bósbje n. baá ÍJinfatlen. Bosbjáften, fina, ftno adj. an ber gallfllcbt leis benb, faUfüd)tig. Bosbjáftnik, m. boshjáftniza f. ber uitb b i e gaü= fíic^íige.
B o t a t i, am v. impf. auégleidjen.
Botáviti, im v. impf f^mellen.
Brebir, m. ber @d>ober.
Brefti, bredem v. impf. maten.
Bresimen, adj. oíjne flamen, ma3 feinen 9íamen Ijat, anonpm : bresi-mena nedélja, bie britte 2Bocbe tn ber grojjen, 4otágigen ga|ten. Bres-imenik, nká m. ber Anonpnutá. Bres-imenoft f. bie Anonpmitát.
Brizb, brizba m. ber ©d)Crge, ber SSúffet.
B r i b t, tr.. bie (Srtnnerttngéfraff. Brili-tati fe, am fe v. r. impf. ftd; erin> nern, ftd; befinnen.
Búbati, am v. impj. gá() anfatlen.
Búnka, aucb búnta (oon ¡Bttnbe?) /. bie (Sontujton. Búnkati, am v. impf. ftofjen, fdjlagen.
B ú r k 1 j e s b , m. (©cbimpfmort) bu Ungefcbicfter.
B u z li é 1 a, v. Bzbéla mií alien Ab= leitttngen.
D A r d a , / ber ©pieß, baš ©eibmeffer.
D a röma, adv. jum ©efd)enEe, uit» entgeltlich.
De, adv. (ftaft adj.) ja: de, to je ref, ja, baž ift rcahr-
Dedovati , dedijem v. impf, erben, 6rbfd;aften machen.
Delapüft, m. ber Seierabenb.
D e r e z h , derezha , derezhe adj. reißenb : derezh vertinz , ein reißen» ber ©irbel; derezhi potoki, reißen» bc 23adje.
Derfka,/. ein 25iäd>en, eine SBaga» teile, fo viel auf einmal »cm SSautne
fällt: imate kaj veliko fadü ? neko derfko imam, ki bres - njega ni, habet i(;r roaž »iel Obfl? ein SQi«d;en, gar menig, fo baß ich nicht gans ob|t= lož bin. Derfkati, am v■ impf, fd)nal» ¡en, Eniftern; »on 3eit ju 3eit, bann unb mann »om Saume fallen.
De l-s, adj. frech, »ermegen, iüi>n.
Dershavin, m. (eig. ruffifd)) ber (Staatsbürger.
Derviti, im v. impf, treiben, heran treiben; — fe v. r. impf, ficb heran treiben, herju rennen-
Defeterka, f. bic 3chn, ber Beimer.
D e v e t e r k a , f. bic 9ieutt, ber Sieuner.
Dohiteti, auch dohititi, im v. impf. erreid)cu, einholen.
D o k d 1 i, v. D o k 1 e.
D o 1 e n z h e v a t i, am v. impf, mie bie UnterErainer fprecben, nad) 2Irt ber UnterErainer bie ©orte betonen.
D o 1 g o z h a i o v a t i, am v. impf. Cangrocile haben, langmeilen.
D o 1 o s h b a, f. bie 3"tagc-
D o m o v a t i , doinüjem u. impf, an» fäßig fenn, häufen.
D o IVA n (*) m. ber 3ufianb.
D® f t i r i , adj. »ielerlci.
Dota, d6ta f ber ©rbantljeil, bie 9Rprgcngabc,
D o z h a f, a dv, in St. biž, bisher.
Dravnat, dravnät ad(»on ©Un» ben) entjünbet, gem. afeltg, »on drav, bie Gntjünbung ber ©unben, gem. ber Afel.
Drevar, aud) drevar, rja m. ber £oljbänbler. Drevarwiza f bie -dolj» lege. Drevniza, drevnjAzlia f. bie SaHajrt.
D r o b n i t i, im (drobno iti) v. impf. {letne ©cbrttte tm 0el;cn machen.
Drusgati, am v. impf, jerbrüefett, quetfd;en.
Du de,/. pl. aud) düdeka/. ber X)U= belfacE, bie ißoefpfeife. Dülez, lza m. ber lottfängcr an iölaSinfirumenten.
Düdniti, nem v. pf. ftoffen.
Düht, m. ber £>uft, ber ©erud). Duhteti, im v. impf, riechen, buften.
Dvojak, m. ber 3witter. Dvöjnik, m. ber Sioppelfaben. Dvöjzhina f. bie SwiUingögeburt. Dvojzhizh m. einer »on ben 3i»itlingen. Dvojzhki m. pl. bie 3miüinge.
EdnAzhnik (*) m. ednäzbnizaf. ber Nebenbuhler, bie —inn.
F a n t a 1 i n , m. ein lebiger SSttrfcbe.
F o f o t ä t i, am unb fofozkem v. impf. (»oit ©d)itepfen) flattern.
Füfnja,./. eig. bie ©d;nüff(erinn, aud) ber ®d)nüjf(er (ohne Unterfcbteb beS @efd)icd)fcS). Fufnjaviz, vza m. ber Schnüffler. Fufnjäti, Am i>, impf fd)nüffeln.
G A g a t i, am v. impf, fdjnaufeit, fd;mer afhmen.
G a i n i t i, nem (fo »iet ali vgAfniti) v. pf. erlofcbcn, »erlbfcben.
Gatiti, aud) gatiti, im, il, gaten v. impf, ftopfen, fdjoppen.
GerjAzha (»on garje) j, ein inota rid)ter ©toef.
Glavat, adj. großEbpfig.
G 1 e f h t i n g a, /. unb glefhtvo n. ba& Sßermögeit, baS #ab unb ©ut, v. G leiht.	.
Gnüfiti fe, v. impf, eieln, (SEct haben: fe mi gnüfi, eS eEelt mid).
G o 1 o b n j ä k , golobinjak m. ber 2aubenfd)lag.
G o 1 o ni z a , /. baS ©tiefclrohr.
Gor AI, m. ber ©ebtrgSberoohner.
Gorje, n. baS ßeibmefen.
Grajfhzhak, m. ber ©UtSbefi&Cr, ber ßcrrfdjaftsinhciber, »on grafhina, grajfhina j. baS ©ebiet einer £errs febaff, bie .Picrrfcbaft felbji, baS^err» fd)affSfd)loß ; auch ber SSurgfriebe, baä a5urggebiet.
G r e t i , grejem , grel, gret v. impf. roärmcn, mann niad)en; — fe v. r. impf, fid) märmen.
Gr e va t i, v. Gr i vati.
Gril, aud) grilj, 2, grila , grilja m. bie ©rille. Griljek m. d. eine ileine ©rille, baä Heimchen.
Grift!, attch grisiti unb gristi, gri-sem, grisel v. impf beißen, ju bei= ßen pflegen; — fe v. r. impf, fid) beißen, ftcb fafcbafgeit , raufen.
Gris, grisa m. ber 23iß. Grisaniza f. ba« ¿Bauchgrimmen. Grisha/. bie 3iu(;r: blivna ober bljüvna grislia, bie SSrecbtubr, unb shelzhna bljüvna grisha, bie ©atlenbrecbruhr. Grishljav adj. 2infdtlc »on Oiul;r habenb. Grish-Ijej m. ber SSiffen. Grishnik m. ber (Iffig. Grishen, slma, slino adj. 3Iul)r..., bie Diitlir befreffenb. Grish-na träva, (eine «PfTanje) bie ©iefen= wolle.
G r i v a , /. bie TOäfjne, aueb bie 9iain= furebe, ber Kainflretfen jwifd;en äe-ctern u. bgi., weil foId>e Diainftreifen meijien« mit ©ra« bewad;feu ftnb, unb wie eine üftäiine jwifdjen | ben gelbern emporragen. Grivaft, gri-vät adj. großmäbnig. Griviza f. d. eine Steine 2Mi)ne. Grivizhaft adj. iteinma(;nig, iteiite ©Jahnen habenb.
Grivati (f) v. impf, (kogar kar) reuen, feib fepn: vfaka befeda me griva , jebeä ©ort reuet mid;, jebe« ©ort tfjut mir ieib. Grivinga/ bie Keue.
G r i z h , grizba m. ber Hügel.
Grob (-)-) adj. grob. Grobjän m. ber ©robian. Gronjänka f. bie ©robia= ninn. Grobjänftvo n. unb groböft f. bie @robt>eit.
Grob, m. ba« 03rab. Gröbek m. d. ein ffeine« ©rab. Gröbje n. (coli) bie ©räber, ber griebi)of. Grobniza f. bie @rabeäi)öi;te.
Gröblja, f. ber (Steinhaufen swi= fd;en ben jteefern be« fleißigen KraU ner«entfianben burd> 2tcferreinigung.
Grüditi, im u. impf, nagen; »er= fd;tingen.
Giisa,/ bie gaife, bie 9iof(e.
Herbtovina,/ ber 9hjcfenfbeil b. i. ber jenige. 2f;eit ber Haut, be« Jieifcbe«, wetdjer am liefen ift, jum SRücfen gebort.
Hodifhe, «. ber ©ang, bie Hatte.
Höhn ja, f. bie ©cbnuffTerinn, aud) ber ©djnüffter. Hohnjati, am V. impf fcbnüjfetn; aud) byret? bie 9iafe re= ben, fad;en. Höhnjaviz , vza m. ber ©d;nüff(et.
Ilöja, höjlia/. bie©eißtanne, bie ©eiß=
föijre (Pinus silvestris. L i n n.) , v. ,Smereka (anftatt Smereka).
II 61 n o f t, / bie ¿Begierbe, bie 3agb nad) ßujt,'aud; bie ©eitbeit.
Kraft ovna, hrafliina/. ber ©idjwatb.
Hrüfhovna,/ ber 95irnwaib-.
Hvale, hvaleta n. hvälefhka/. ber ßober, bie —inn.
Inda, adv. fonft, ju anbeten Seiten, einfl, »pr Atter«.
Ifkati, ifhem unb ifzhem, ifkäl, ifkän v. impf. gem. fueben; im 2llt= ftaw. unb bei ben ungarifeben '-stowe» nen tjat ifkäti aud) bie ¿Bebeufuug Verfangen, quaerere , petere •, bal;er ifhterz, gem. fhterz, ber ba etioaä »e 11 a n ft, ber ¿Bettler.
I s - h o d n i k (*) m. ber i>jtwinb, ber 9ftorgenroinb.
Islüftati (f) am v. pf. auslüften.
J am at i, am v. impf, ©ruben (jame) madjen.
J e d, 2. jed!, jedi f. ba« ©ffen über» haupt, bie ©peife; aud; fo viel ai« öbed ober obed, ba« Hauptmai;!, ba« ®littagmai)t.
Ke r f he 1, m. ne6fi giljtau« (morpio) aud) ein©urm im Hinfern ber'ipferbe.
Knep (f) m. ber Knopf. Knepa / bie ©^etminn, bie ©djurfinn. Kne-paft adj. fd;etmifcb , fcbitrfifcb- Knö-pazh Ober knapazh m. ber ©cbeltn, ber ©d)urfe, gem. ber ©ebtinget (im ©ngt. Knawc ein Siener unb aud> ein ©eburfe). Knepek , knepizh m. d. baä Knö_pfd;en.
K r i f h pat i, am v. impf fräufefn.
Iirivoritati , am unb krivorititi , im v. impf, unruhig jijjen , beim ©ifcen herum weisen.
Kiiga, f. eig. bie ©eud;e; in ©f. be= fonberS bie S&iehfeud)e, bie SSiei;peft; in Kr. auch bie Sj>efl (in ©t. pömor); bann noch bie perfonifijirfe SSiehfeuche b. i. ein fcbecfigeS iiatb, welche« nadj bem ©tauben ber ßanbteute burdj fein ©efebrei ba« Sßieh föbfef.
Küriti, im ». impf, heijen, [geuer itnferhatfeu ; (koga) ^emanben ptü= getn; — fe v.r. impf, brennen (mit glamme),; einanber prügeln, fid; ge= genfeifig ermutigen.
Laftovina,/ eigenfhümlicber«Befife.
Lek, m. (nad; SSobnif) bie Arjeitei. Lekar, rja m. ber 2trjt. Lekarjev
ober lekarov adj. beS ArjfeS. Le-karfki adj. arjfiidj. Lekarna/. baS 2lr$neimiffel, baš .Sbeilšmiffei. Lekar-itvo n. bte Arjeneimiftellebre, bte 2lr= "jeneiEunbe.
L A p e , f. pl. niebr. baS ®iaut. LApati, am v. impf. niebr. grofjfprecben, eitt lofeS ®?aul fjaben. Lapaviz, vza m. ber ©rojjfprecber, ber etn Iofeš Waul £af.
Le kaj, adv. »ieHeicbf.
L e n fh t a t, m. bte 2lntanbe, ber £>rf }ttni Attlanben.
L e Te n i 11 a, f. (coll') ^o^erne ©acften, HoistperE.
Luk, m. ber ©paljer , ber 8oger, »on Liikati , v. unter L ukan je.
Mefovina, f, ©ad;en auš gfeifcb, gieifcbroerF.
Nakladati, am v. impf. auflaben ; «uffd)id)fen j. 95. bte ©aaren in ge= roiffe Orbnung bringen.
Napi tati, am v. pf. anfuffern, ab= futiern : vaf liozke s' prašno shlizo napitati, er t»iU eucp mit leeren ©črten abfpeifen.
NafnovAti, fnujem v. pf. (»on ffiebern) anjetteln; ben ffirunb legen.
Nasadno, adv. enblid), lefctlid).
N a t e r z h i t i, im v. pf anlanben.
Neobhodljiv, adj. nic^t JU um= ge(>en, unausroeicblid;.
Nepotrebljiv, adj. nic^t bebutf» tig, nnbebiirftig.
NefpokojevAti, jujem v. impf. beunruf;igen.
O b e s a z h a , f. ber SSerbanb.
Ob tipati, am v. pf. burdj ben Safljtnn nmbrneljmen, burd) Saflen auf efrca« Fommen.
O dpi o d i t i, im v. pf. »erjagett, »erfc&eucben.
O d f 1 e p i t i, im v. pf. (kogA) »on SBerblenbung frei mad>en, enttaufcben.
O m A g (*) m. bet Sriumpi).
O n U z h a, f. ber gufifefcen.
Opetovati (f) tujem v. impf. t»ieberf>olen.
Opijaniti, im v. pf. beraitfcben, befrunFen madjen.
OpopAfti, padem v. pf. befatlen, aitfaflen.
Opravilnih, m. ber ©efd)dff$= ftif)rer.
Oftalifhe, n. ber UnterFunftšorf.
O sli m abatí (f) am v. pf. bltrd) ben ©efcbmacFéfmn n>aljriief)men.
Ovaditi, im v. pf entbccfett; »er= rafeen; — fe v. r. pf. fid) entbecfen, an 2ageélid)t fommen, bal;er auc^ ftdj »erratijen.
Pivka,/ bie Heiferieif: pivlio imA, er i jI i)i:i[er,
P1 A n t a t i, am v. impf. £¡nEen / funFenb getjen (claudicare).
P 1 A s k a , f. bie Kofjrbontmel.
Pobréshje, n. eitie í>oí>e Ufergegenb.
Podvojiti, im v. pf »erboppeln-
P ole shiih, m. ber £angfd;tafer, ber gaitlenjer,
P o m ó r f k, adj. ©ee.,., an ber 9)iee* reéííífie gelegeit: pomórflia deslíela, baé fianb naije am Meere, baé ©ee= laub ; pomórflio méfto, bie ©eeflabt.
Poroka, f. bie Srattung; aucb bie Sarangabč, baé SrinEgeíb.
Poterkovati, kujem v. impf. oft anEiopfeu, atijupodjen pflegen.
P o z h e p ú h, rn. ber Hocfer^ber HucFer.
Pré, (fo »iel alé prAvijo), ja man fagt fdiciturj : pré , de je priden , man fagt, bafj er fkijjig ift.
Prebivniza, f. baé ©obnjtmmer.
P r e d 1 i. k n j a (*) f. baé SBortod).
Predféba, predfoba (*) f. ber ©e« genjtanb, ber SSorattrf, baé Objelt.
Predvefilo, n. bie ©arbine, ,ber SSorbang.
Prelúftiti (f) prevétriti, im v. pf. burcblííffen, auéluffen.
Raga, rAgiza f. ber ©treifen. RAgaft, rágizliaft adj. geftreiff,
,S - h ú d i t i , im v. p f. »erberben , fd)led)t roerben : vino, koTtAnji , jA-belka fo f-budile, ber ©ein, bie Saftanien, bie '.'iepfel finb »erborben, babeit eine fd;fed;te (Sigenfd;aft be» Fommen.
(S k ú I a , f. baé SflbnSíf^wúr.
^pokupiti, im v. pf. uttb fpokiip-Ijati, am , aud) fpokupljevAti, ljú-jem ober IpokupljAvati, am v. impf 2iriež jufammenFaitfen.
(Stérmi z , mza m. etn fieiler aSerg,
S h A b i t i fe, im fe v• r. impf. rimfen.
S h A g i n j e, n. bie ©ágefpánne.
Taki ft o , adv. auf biefeibe 31rt.
Térfenjc, n. baé S5efiieben (cona-menj. Térfiti fe , im fe v. r. impf,
ftd; befireben, ®iii;e anmenben.
Varovzhin, m. ber ©emeinbehirt, bei- (Schafhirt. Varovzhinov adj. beS (Sd>afhirten. Varovzhinfki adj. ©d;af= bitten..., mie bie <Sd)af£>irten.
VdAja,f. bie betraft;, bie SBermöty» hing, bie -Sod^eit.
Vedes, m. baS Sßiffett.
Vedoin, adv. ba8üecfle^tfid),freilieft.
Vekfhati, auch vezliati, am v. impf, vergrößern, größer machen; — fe v. r. impf, fieft vergrößern, größer werben.
V e 1 e s, rn. ber (Schäfergotf.
Velevik, vka m. baä ©efieiß, ber S8efe()l. r
Venomer, adv. in einem fori, un» unterbrochen. Venomeren, rna, rao adj. in einem fort, unausgefe|jf.
V C n t V O, «.bie Abhülfe, bie Ab» menbung.
Verhläzh, m. ber gefbelbauer.
Vjesniti (aud; vöjsniti, vojesniti), nem v. pf fteefen bleiben (in einem Worafle).
vrekod, adv. aHenfhalben, aller £>r= fen, überall.
Vürozhiti, vürzhiti, im v. impf. behejeen b. i. verfdjreien, vermeinen, baß 3emanb bie heftig|ten jvopffchmer» Jen leiben muß.
Z rn ü 1 i t i , im v. impf, quäcfen, f«b(ud)jeit: jäsvezi in sajzi zinülijo, bie X)ad>fe unb_£>afen fdjludjjen. Zmü-lesh m. ber (Scblucbjer.
Zlibela, v. Bzhela mit allen Abi leifungen.
'—'S' "i*'¿19 C~i
\
(Srfläruttg í>cr Síbfürsttn^cn.
Raslóshenje vkratíz.
t* fcčbčllfčf "h pomeni adjectivum, SSciroorf, perlóg.
adv.	— adverbium , 9lebenn>ort, narézhje.
(coli) — verbum collectivum , (Sammelname, sborno imé.
conj.	— conjunctio , íSinbetüorf, vés.
d.	— verbum diminutiv um. , 33erElcincrung§t»orf , vmalivna
befé da.
i.	— interjectio , ©mpfinbungéroorf, oglaf zhutenja.
fi	— . substantivum femininum, t»eiblicbcá JjpaupftüOtt, iftno
imé shénfkiga fpóla. m.	— substantivum masculinum, mannlid;eá J^aupflOOff, iftno
imé mófhkiga fpóla. n.	— substantivum neutrum, fäcblicbeä .ftauptroort, iftno imé
frédniga fpóla.
pron.	— pronomen , gürnjort , nameftimé ali saimé,
prp.	— praepositio, SSorwort, predlóg.
v.	— vide, ftel;, gléj.
v. impf. — verbum imperfectivum, imperfecfi»eá 3«ÍÍ**>0rÉ , glagol nedoverfb i ven.
v. pf.	— verbum perfectivum, petfeetiueS 3eitl»ort, glagol dovcr-
fbiven.
alffí.	— aífflaroifdj, po ftarodovenfki.
gem.	— gemeinhin, im gero&bnlicben ßeben, po navadi, navadno,
niebr. — ntebrig, gemein, gérda befeda.
— in Sraiit gebräuchlich, po krájnfki. St.	— in Kärnten gebräudjticb, po korófhkí.
<St.	— in (SteiermarE gebtäuebltd;, po fhtájerfki.
»rit.	—■ »eraltet, po ftárim, vftarjéna beféda.
(f)	— bcutjVbe nnb anbete frembe SBörter, némrhke in drúge
ptúje (ne pravflovénfke) beféde.
(*)	— neugebilbete ffiörter, novoslosbéne beféde.
—	— ffiieberbolung beé ganjen ffiorteé 5. 23. Abát, —iza, Iie§:
abatíza u. f. t». ; hi Te mora zéla beféda fpét po-ftáviti n. p. Aldov, —anje, beri: aldovánje i. t. d.
s	— 28teberf>olung be$ burcb bie ®i»ife (-) Abgeheilten 5. SS.
Abezéd-en, =na, =110, sika, lieá: abezédna, abezédno, abezédika i. t. d.; ki fe mora s' rasdélfkim snáin-njem (-) rasdéljeno fpét poftáviti n. p. Ako-ráviio , stúdi, slih, béri: akotudi, akolih i. t. d.
/