GEOLOGIJA 53/2, 165-168, Ljubljana 2010 doi:10.5474/geologija.2010.014
Cyrtorhina globosa iz srednjeeocenskih plasti Copija v Istri,
Hrvaška
Cyrtorhina globosa from Middle Eocene beds of Copi in Istria, Croatia
Vasja MIKUŽ
Prejeto / Received 5. 11. 2010; Sprejeto / Accepted 25. 11. 2010
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija; e-mail: vasja.mikuz@ntf.uni-lj.si
Klju~ne besede: rakovice, Raninidae, Cyrtorhina, srednji eocen, Copi, Istra, Hrvaška Key words: Decapode, Raninidae, Cyrtorhina, Middle Eocene, Copi, Istria, Croatia
Izvleček
V prispevku je opisan in predstavljen ostanek karapaksa rakovice vrste Cyrtorhina globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier 1988, ki je najden v srednjeeocenskih-lutetijskih skladih blizu zaselka Copi v osrednji Istri na Hrvaškem.
Abstract
The contribution contains the description and presentation of carapax remain of crab species Cyrtorhina globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier 1988, found in Middle Eocene - Lutetian beds near the Copi settlement in central Istria, Croatia.
Uvod
Blizu vasi Copi v osrednji Istri na Hrvaškem (sliki 1 in 2) izdanjajo eocenski apnenci in flišne plasti. Na dveh mestih je najdena in raziskovana makrofavna, kjer prevladujejo ostanki numulitin, morskih ježkov in mehkužcev. Ostanki rakovic so razmeroma redki in razmeroma slabo ohranjeni. Med rakovicami je največ primerkov iz družine Raninidae, predvsem rodu Lophoranina.
V torek 27. aprila 2010 smo znova obiskali in pregledovali omenjeni najdišči in našli rako-vico nepoznane identitete. Po pregledu ustrezne literature smo ugotovili, da ostanek pripada rakovici vrste Cyrtorhina globosa, ki je iz tega najdišča še nismo poznali in je najverjetneje prva najdba te vrste na Hrvaškem. Zato si najdba zasluži posebno pozornost. Vrsto so prvikrat opisali italijanski geologi in paleontologi (Beschin in sodel., 1988), našli so jo v najdišču Cava Boschetto (Chiampo - VI) v spodnjeeocen-skih skladih območja berico-lessineo, med Vi-cenzo na vzhodu in Verono na zahodu. Deset let kasneje Rizzotto (1998) znova poroča o novi in dobro ohranjeni najdbi enake rakovice iz istega območja v Italiji.
Sl. 1. Geografski položaj najdišča eocenske rakovice v Istri Fig. 1. Geographic position of site of Eocene crab in Istria
Paleontolo{ki del
Sistematika po: Glaessner 1966,
Artal & Castillo 2005 in Schweitzer et al., 2007
Classis Malacostraca Latreille, 1806
Ordo Decapoda Latreille, 1803 Subordo Brachyura Latreille, 1802 Superfamilia Raninoidea de Haan, 1839
Familia Raninidae de Haan, 1839 Subfamilia Cyrtorhininae Guinot, 1993 Genus Cyrtorhina Monod, 1956
Čeprav je rakovičin rod Cyrtorhina postavil Monod že leta 1956, tega rodu ne najdemo v Gla-EssNER-jevem registru dekapodov iz 1969. leta. To je precej presenetljivo, da so ga spregledali in izpustili. Via (1970, 122) samo omenja rod Cyrtorhina Monod, 1956 med devetimi recentnimi rodovi družine Raninidae.
Rizzotto (1998, 22) poroča, da danes živita samo dve vrsti: Cyrtorhina granulosa Monod, 1956 ob zahodnoafriški obali in C. balabacensis Serene, 1971 ob obalah Filipinov. Nadalje še piše, da so poznane še tri terciarne oblike: Cyrtorhina globosa Beschin et al., 1988, C. oblonga Beschin et al., 1988, obe iz najdišča Valle del Chiampo v Italiji in tretja C. fusseli Blow & Manning, 1996 iz Karoline v ZDA.
Cyrtorhina globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier, 1988 Tab. 1, sl. 1a-1e
1988 Cyrtorhina globosa n. sp. - Beschin et al.,
163, fig. 3, Tav. 2, Figs. 1a-1d 1998 Cyrtorhina globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier, 1988 - Rizzotto , 21, Tav. 1-2
Material: En poškodovan ostanek karapaksa iz Copija (Cr-25), z ohranjenimi vsemi ključnimi značilnostmi vrste. Ostalih delov rakovice nismo našli.
Nahajali{~e: Prepereli karbonatni člen na meji z laporovci flišnega horizonta, kakšnih 40 višinskih metrov pod zaselkom Copi (slika 2).
Opis: Karapaks je majhen in zelo izbočen (tab. 1, sl. 1c), obod oziroma rob sprednjega in srednjega dela je okrogel, zadnji zožen (tab. 1, sl. 1a). Frontalni del karapaksa je nizek in nazobčan (tab. 1, sl. 1b, 1d). V sredini je rostrum iz treh ploščato zašiljenih izrastkov, srednji ali kardinalni izrastek je največji (tab. 1, sl. 1a, 1e). Širina rostruma je med 9 in 10 mm. Na obeh straneh rostruma so še po trije trni, ki so pri primerku iz Copija odlomljeni. Površina karapaksa je v sprednjem delu posuta z drobnimi in različno velikimi izboklinicami (tab. 1, sl. 1e), v srednjem delu se zmanjšajo (tab. 1, sl. 1a), vendar se njihovo število močno poveča, v zadnjem delu so izbokli-nice znova večje, redkejše in kažejo že nekakšno razvrščanje izboklinic v nizke prečne grebene (tab. 1, sl. 1b). Nastala površinska ornamentacija
Sl. 2. Izdanki eocenskega apnenca blizu Copija (foto: V. Mikuž)
Fig. 2. Outcrops of Eocene limestone near Copi (Photo: V. Mikuž)
v posteriornem delu karapaksa zelo spominja na vzorec karapaksa pri rodu Lophoranina.
Tabela 1. Velikost in nekatere morfološke značilnosti karapaksa vrste Cyrtorhina globosa iz Copija v Istri. Table 1. Size and some morphological characteristics of carapace of Cyrtorhina globosa from Copi in Istria.
Primerek/ Specimen	Dolžina/ Length	Širina/ Width	Rostrum -št. izrastkov/ Rostrum -No. of protuberances	Št. bočnih trnov/ No. of antero-lateral spines
Cr-25	44 mm	42 mm	1 + 2	3L + 3R
Rostrum: (1) one cardinal protuberance and (2) two lateral protuberances; (3L) three spines on the left side and (3R) three spines on the right side.
Pripombe: Beschin s sodel. (1988, 163) poročajo, da je za vrsto značilna okrogla in konveksna oblika karapaksa, z nizkim sprednjim delom in trikotnim rostrumom ter tremi lateralnimi trni. Dorzalna površina karapaksa je drobno zrnata. Sternum je zelo značilen.
Večina značilnosti vrste Cyrtorhina globosa, ki jih navajajo Beschin s sodel. (1988), je ohranjena tudi na primerku (Cr-25) iz Copija. Zal ventralni ali sternalni deli karapaksa in ekstremitete, niso ohranjeni.
Artal in Castillo (2005, Figs. 2-3) prikazujeta in opisujeta novo vrsto Cyrtorhina ripacurtae iz spodnjeeocenskih plasti najdišča Puebla de Roda v Španiji. Omenjena oblika je v marsičem podobna vrsti Cyrtorhina globosa, morda se razlikuje v tretjem sprednjem trnu, ki je pri španski vrsti na notranji strani ukrivljen proti sredini, manjše razlike so tudi v površinski ornamentaciji, predvsem zadnjega ali posteriornega dela karapaksa.
TABLA 1 - PLATE 1
1a Cyrtorhina globosa Beschin et al., 1988; karapaks s hrbtne oziroma zgornje strani, primerek Cr-25, Copi, x 1,5
Cyrtorhina globosa Beschin et al., 1988; dorsal view of carapace, specimen Cr-25, Copi, x 1,5 1b Isti primerek z leve strani, Copi, x 1,8 Left side of the same carapace, Copi, x 1,8
1c Isti primerek s sprednje strani, Copi, x 1,5
The same specimen, anterior view of carapace, Copi, x 1,5 1d Isti primerek z desne strani, Copi, x 1,8 Right side of the same carapace, Copi, x 1,8
1e Sprednji del karapaksa z zgornje strani, Copi, x 3 Dorsal view of frontal side of carapace, Copi, x 3
Fotografije (Photos): Marijan Grm
Italijanska vrsta ima nakazane vzdolžne grebene, ki so značilni za družino Raninidae, španska je bolj gladka, ponekod zelo drobno bradavičasta.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Beschin s sodel. (1988, 166) poročajo, da je holotip vrste Cyrtorhina globosa najden v spodnjeeocen-skih plasteh najdišča Cava Boschetto di Chiam-po (VI). Rizzotto (1998, 21) opisuje in predstavlja novo najdbo zelo dobro ohranjenega primerka rakovice, najdenega v srednjeeocenskih skladih najdišča Valle del Chiampo blizu Vicenze v severni Italiji.
Zakljucki
V Copiju so ostanki rakovic razmeroma redki. Prevladujejo foraminifere, numulitine, asiline in druge mikrofavnistične oblike, pogostni so še morski ježki rodov Cyclaster, Echinolampas, Schizaster, Linthia in Prenaster ter številni raznovrstni mehkužci. Med rakovicami smo že ugotovili vrsto Lophoranina marestiana (König, 1825) (Mikuž, 2010). Ni pa izključeno, da je med njimi še kakšna druga že opisana oblika loforanin.
Tokrat predstavljamo primerek vrste Cyrtorhi-na globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier 1988, ki je najden v istih plasteh kot loforanine. Ta vrsta pripada isti dekapodni družini Ranini-dae, primerki te vrste pa so doslej najdeni samo v Italiji. Predstavljeni primerek vrste Cyrtorhina globosa iz Copija (Cr-25, tab. 1, sl. 1a-1e) je prvi, ki je registriran v srednjeeocenskih - lutetijskih kamninah Istre, in prav gotovo tudi iz drugih delov Hrvaške. Hrvaška je drugo območje z registracijo te rakovice na širšem ozemlju Evrope oziroma nekdanjega Tetidinega sedimentacijske-ga bazena. Iz podobno ali enako starih kamnin Slovenije, ostankov rakovice Cyrtorhina globosa ne poznamo.
Cyrtorhina globosa from Middle Eocene beds of Copi in Istria, Croatia
Conclusions
At Copi crab remains are rather rare. Prevail foraminifers, nummulitinas, asilinas and other microfaunistic forms, quite frequent are further the sea urchins of genera Cyclaster, Echinolampas, Schizaster, Linthia and Prenaster as well as an abundance of diverse molluscs. Among the crabs we already determined the species Lophoranina marestiana (König, 1825) (Mikuž, 2010). It is not excluded that among them also some other already described form of lophoraninas may appear.
The actually presented individual of species Cyrtorhina globosa Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier 1988, has been found in the same beds as lophoraninas. This species belongs to the same decapod family of Raninidae, and representatives of the species were found so far in Italy. The
presented individual of species Cyrtorhina globosa from Copi (Cr-25, pl. 1, figs. 1a-1e) is the first one to be recorded in Middle Eocene - Lutetian carbonate rocks in Istria, and most certainly also in Croatia. Croatia is the second region with this crab recorded in the wider territory of Europe respectively the former Tethyan sedimentation basin. In rocks of similar or same age in Slovenia remains of the crab Cyrtorhina globosa are not known.
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo prof. dr. Claudiu Beschinu iz ustanove »Museo Civico »G. Zannato« Montecchio Maggiore« v Italiji za posredovano strokovno literaturo, zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu za angleške prevode in Marijanu Grmu za fotografsko in tehnično dokumentacijo.
Acknowledgements
Our sincere thanks go to Prof. Dr. Claudio Beschin from the Museo Civico »G. Zannato« at Montecchio Maggiore, Italy, for the forwarded literature, to deserved Prof. Simon Pirc for English translation, and to Marijan Grm for photographic and technical documentation.
References
Artal, P. & castillo, J. 2005: Cyrtorhina ripacur-tae n. sp. (Crustacea, Decapoda, Raninidae), primera cita del género en el Eoceno inferior español. Batalleria (2004-2005) (Barcelona) 12: 33-38.
Beschin, c., Busulini, A., De Angelí, A. & Tessier , G. 1988: Raninidae del Terziario berico-lessi-neo (Italia settentrionale). Lavori Soc. Ven. Sc. Nat. (Venezia) 13: 155-215, (Tav. 1-11).
Glaessner, M. F. 1969: Decapoda. In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part R, Arthropoda 4. The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): R399-R533.
Mikuz, v. 2010: Loforanine iz eocenskih plasti osrednje Istre. (Lophoraninas from Eocene beds in central Istria, Croatia). Geologija (Ljubljana) 53/1: 47-54, (Tab. 1).
Rizzotto, D. 1998: Nuovo esemplare di Cyrtorhina globosa nellzEocene medio della Valle del Chi-ampo (Vicenza). Studi e Ricerche, Assoc. Amici Museo Civico »G. Zannato«(Montecchio Maggiore) 6: 21-24, (Tav. 1-2).
schweitzer, c. E., Feldmann, R. M., González-Barba, G. & íosovi}, v. 2007: Decapod crustaceans (Brachyura) from the Eocene Tepetate Formation, Baja California Sur, Mexico. Annals of Carnegie Museum (Pittsburg) 76/1: 1-14.
via, L. 1970: Crustáceos Decápodos del Eocene Español. Pirineos, Rev. Inst. Est. Pirenaicos 1969 (Jaca) 25/91-94: 1-479, Lám. 1-39.