CELOVEC ČETRTEK VESTNIH V Dobrli vasi proti dvoiezični otroški skupini CELOVEC BALLHAUS, ST. VEITER RING 22H niz prireditev v organizaciji dijakinj ZG za Slovence ■ Četrtek, 26. 3., ob 19.30: Georg Bauemfetnd: kabaret; ob 20.30 Soundso (glasb, skupina iz Linza; ob 22. uri: koncert Grind 6 - funk ■ Petek, 27. 3., ob 19.30: Diashow Africa - surf; ob 20.30 koncert Dno de Kora; ob 22. uri: koncert VVayos - reggae in »Do It Yourself Jam Session« Podeljevanje državljanstev Qoroveljski sindrom se na-Ddaljuje. V Dobrli vasi so na občinski seji zavrnili zahtevo po dvojezični otroški skupini, podobno kot v Borovljah, pa hkrati tudi precej drugače. Zgodba je taka: na zadnjih občinskih volitvah so socialdemokrati izgubili absolutno večino, socialistični župan je bil izvoljen direktno. Vse stranke, ki so bile do tedaj v opoziciji (ÖVP, FPÖ in EL) so sklenile koalicijo proti SPÖ. Okoli te koalicije je bilo že nekaj prahu, saj je šef svobodnjakov zaradi povezave z Enotno listo javno oštel »svojo« frakcijo v občini, ta pa ga je zavrnila in dejala, da se bodo držali dogovorov. Kako napraviti, da bo volk sit in koza cela, so svobodnjaki pokazali na zadnji občinski seji: glas ene občinske odbornice iz vrst svobodnjakov je odločil - skupaj z odborniki socialdemokratov -, da dvojezične skupine v vrtcu ne bo. Svobodnjaki sicer »obžalujejo«, daje kolegica ravnala drugače kot ostali... Dejstvo pa je, da so vsi socialdemokrati glasovali proti in ljudi navsezadnje ne zanimajo občinske igrice z glasovi, temveč sadovi te politike. In ti so več kot porazni. Socialdemokratska stranka se bo morala slej ko prej zediniti na svojo manjšinsko politiko in več kot porazno je, daje izvajanje pravic manjšine prepuščeno slučajnim konstelacijam. Predsednik ZSO je odločitev dobrolskega občinskega sveta označil za škandal, ki ga ni mogoče opravičiti z ničemer. Predsednica »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik pa v svoji tiskovni izjavi obžaluje, da je spet prišlo do »politikuma« na račun narodne skupnosti. Vedno znova se dogaja, da dvojezičnosti ne vidijo kot prednost, vedno znova se na ta račun igrajo politične igrice. Žrtve pa so starši in otroci, ki želijo imeti dvojezično vzgojo v vrtcu. Blatnikova upa, da bo po diskusijah v Borovljah tudi v Dobrli vasi prišlo do pozitivne odločitve in do dvojezične otroške skupine. S. W. Samo 219 osebam so lani na Koroškem podelili avstrijsko državljastvo, 119 ženskam in 100 moškim. To je v državnem merilu le 1,3 odstotka, to pa pomeni, da je v primerjavi s prejšnjim letom (1996) še 6 odstotkov manj. Iz območja bivše Jugoslavije je dobilo domovinsko pravico v Avstriji 74 oseb, samo 16 pa jih je iz dežel Evropske unije. Iz Turčije jih je 27, iz Bosne in Hercegovine pa 25. Pet osebje imelo status beguncev. Od števila 219 pa jih je 57 otrok, ki so dobili držvaljan-stva zato, ker so ga dobili tudi že starši, 52 jih je dobilo državljanstvo s poroko, 45 pa jih je že vsaj deset let živelo v Avstriji. Obisk iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu V torek je sedež Zveze slovenskih organizacij obiskal ožji sodelavec državne sekretarke Logarjeve gospod Jure Žmavc v spremstvu konzula Antona Novaka in se informiral o položaju organizacije ter nekaterih vključenih organizacij. Na izredno odzivni tiskovni konferenci je založba „Drava" predstavila novo knjigo Klausa Ot-tomeyerja, ki s psihološkega vidika obravnava travme žrtev nasilja oziroma vojn in nakazuje možnosti reševanja tudi narodnostnih konfliktov. Več o tem na strani 5. Spoštovane bralke in dragi bralci Slovenskega vestnika Današnji številki je priložena zgibanka AGORA, avtonomnega gibanja odprtega radia/Ar-beitsgemeinschaft offenes Radio. Preberite jo in poslužite se tudi priložene vplačilnice, da bo končno v »koroški eter zavel svež veter«. Radio AGORA je odprt, nepridobitniški in dvojezičen radio, kakršnega dvojezična dežela, kot je Koroška, nujno potrebuje. Podprite nas! AGORA Badgasse 7 9020 Celovec/Klagenfurt PREBLISK ■ Predsednik šolskega društva dr. Avguštin Malle je upravičeno in z grenkobo povedal, da sicer dvigamo vik in krik zaradi tega, ker nam po občinah odklanjajo dvojezično varstvo, po drugi strani pa naleti v Sloveniji na gluha ušesa, ko predstavlja izredno težak položaj društva, ki dobi bore malo podpore, dve leti je ni dobilo celo nič. Vsi se strinjamo, da je otroško varstvo del izobraževanja, šolsko društvo samo vzdržuje tri vrtce (poleg Mladinskega doma in popoldanskega varstva) in da so prispevali že ogromno v smislu sožitja in preprečevanja asimilacije. Preračunano na otroka so subvencije društvu »Naš otrok« neprimerno višje kot pri SŠD. Je treba že pri otrocih začeti s politiziranjem? Nekako bo treba razrešiti nevzdržen položaj po občinah, kjer se večkrat iz oportunističnih ali pa enostavno kljuboval- Kaj pa tisti vrtci, ki jih že imamo? nih razlogov izrečejo proti dvojezičnim skupinam. Ofenziva na občinski ravni pa ne sme zapreti oči pred dejstvom, da je treba skrbeti za tisto, kar obstaja. Manjka samo še, da nam bo kdo kdaj predlagal »tržno gospodarstvo«, »združitev vseh vrtcev« ali pa »skupno otroško vrtnarsko zbornico«. S. W. K & K CENTER in SPZ m vabita na predstavo Felix Mitterer Za idiote ni prostora REŽIJA: Marijan Hinteregger v petek, 3. aprila 1998, ob 20. uri v k & k centru v Šentjanžu Gostuje igralska skupina SPD Radiše Prisrčno vabljeni! Pogovor je tekel predvsem o političnem položaju manjšine in o uveljavljanju njenih pravic, o možnostih in ovirah. Nekaj časa je bilo seveda posvečeno tudi finančnim problemom, pri čemer je bilo poudarjeno, daje prav Slovensko šolsko najbolj ogroženo, saj bo moralo zapreti katerega od treh vrtcev, ki jih vzdržuje, če ne bo razumevanja za težave. Ne gre, da so otroci, ki obiskujejo drug vrtec, več vredni glede podpor iz Slovenije. Dr. Avguštin Malle, predsednik društva, je apeliral na Slovenijo, da prepreči tak ukrep in opozoril, da po eni strani obtožujemo občine, ker niso pripravljene odpirati dvojezičnih skupin, po drugi pa relativno mimo gledamo, kako propadajo obstoječe strukture. V Sloveniji bodo še ta mesec obravnavali državni proračun, zato je treba pravočasno sporočiti svoje potrebe, je poudaril goospod Žmavc. Predsednik ZSO dr. Sturm je predstavil pereč problem načina finaciranja iz Slovenije, ki bo končno morala najti kriterije za podpore in pravilno razdeljevanje. Iz Slovenije so strukture, ki so blizu ZSO, dobile približno šestkrat manj kot tiste, ki so na desnici. Pogovor je tekel tudi o problemu, ki je nastal v sosvetu zaradi nepriznanja štajerskih Slovencev, o enakopravnem obravnavanju obeh strešnih političnih organizacij in o potrebnem koordiniranju glede najbolj bistvenih vprašanj manjšine. S. VV. KPD ŠMIHEL vabi na PREMIERO LUTKOVNE IGRE Feri Lainšček »Brat je. škrat je. tat je« REŽIJA Sašo Jovanovič v nedeljo, 29. marca 1998, ob 11. uri v farni dvorani v Šmihelu Prisrčno vabljeni! 2 26. m,r»c 1998_____________________________Politika_____________________________SLOVENSKI VESTNIK SIMPOZIJ OB 75-LETNICI DR. VALENTINA INZKA DRUŠTVO AWOL Sprava kot kategorija dialoga Državno tožilstvo rehabilitiralo društvo spravi kot kategoriji odno-sov je tekla beseda na srečanju z dr. Valentinom Inzkom pretekli petek v Modestovem domu. Dr. Inzko je med koroško sinodo ponudil roko sprave nemškemu sodeželanu in s to gesto, ki je mnogi tedaj niso mogli ali pa ne hoteli razumeti, pomagal postaviti sinodalne sklepe na trdne temelje. Z njimi je Cerkev na Koroškem priznala obstoj dveh narodov in je iz tega potegnila pozitivne zaključke za sožitje in enakopravno sobivanje. O spravi sta iz teološkega in filozofskega vidika spregovorila Klaus Einspieler in Vinko Ošlak. Einspieler je v svojem referatu »Odpuščanje in sprava v Svetem pismu« naglasil, da je sprava zaključek postopka »tožiti-obtožiti-odpustiti«. Cerkvena zgodovina je glede sprave polna nasprotij, vselej pa so nastopale osebe, ki so jo živele in pospeševale. Ošlak je naglasil, daje sprava povezana s pozabo. Menil je, da bi slovenska narodna sprava stala na bolj trdnih nogah, če bi se predvsem katoliški oz. krščanski del družbe zavedal te nedvomno težke izpovedi in zahteve sprave. Diskusija, ki so se je pod vodstvom M. Novakove udeležili pesnik Andrej Kokot, vodja DPU Jože Marketz, predsednika ZSO in NSKS Marjan Sturm in Nanti Olip in psihoterapevt Stefan Kramer, je nazadnje krenila v notranjeslovenske odnose. V svojih prispevkih pa so Kokot, Sturm in Olip, vsi trije izhajajo iz izseljenskih družin, segli v povojno zgodovino, ko so se pregnani Slovenci vračali na svoje domove in jih našli ali opustoše-ne ali pa zasedene. Nobena od teh družin ni terjala zadoščenja, kaj šele maščevanja za storjeno zlo, ampak jih je vodilo geslo »to moramo pozabiti«. Mlajši rod je te stvari videl drugače. Spet seje bilo treba boriti za pravice in tako je sinodalni korak sprave, ki ga je storil dr. Inzko, »šel mimo nas« (Sturm). Predsednik ZSO pa je podvomil v smisel sprave, katere končni cilj je pozaba, če ob tem manjka pedagoški element, da se je iz napak in grehov treba učiti. Andrej Kokot je naglasil, da pogoji za odkrit dialog, med Slovenci obstajajo, samo držati seje treba dogovorjenega. Taka platforma pa je bil in bi lahko spet bil koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), ki je pred leti neslavno zamrl. Predsednik NSKS Olip je menil, da bi bila izvolitev skupnega zastopstva neke vrste sprava med Slovenci, ker bi zagotovila tudi dialog med osrednjima organizacijama. Tako Olip kot Sturm pa sta soglašala v tem, da se je treba vprašanja asimiliranih Slovencev lotevati modro in strpno. Jože Marketz je izrazil svojo veliko zaprepadenost nad ljudmi, ki ga mrzijo zgolj zato, ker je Slovenec, Štefan Kramer pa je celo nakazal možnost ustanovitve tretje osrednje organizacije, hkrati pa je rotil obstoječi, da najdeta skupen jezik v temeljnih vprašanjih. ^^ruštvo AWOL, ki se je •^ustanovilo z namenom, da pomaga ljudem v stiski, jim skuša priskrbeti stanovanja in delo vsaj za eno leto in ki zato dobiva podpore s strani dežele, mesta Celovec in tudi države, je lani prišlo v slabo luč. Na osnovi anonimne prijave, ki je društvu oziroma njenim nameščencem in vodjem očitala osebno korist od sredstev, je državno tožilstvo uvedlo preiskavo primera. Mediji so se razpisali in špekulacij je bilo obilo, zastopniki društva pa so zagrenjeno pripomnili, da v medijih niso razlikovali med preiskavo in obtožnico (ki je mogoča šele po preiskavi, če ta pokaže nepravilnosti). Jledtem ko se lastninjenje ■ Vlzaključuje in se »bije« vroča bitka za večinske deleže, se Poslovni prireditveni center »Gorenjski sejem« v Kranju pripravlja na novo poslovno sezono, ki bo, kot kažejo osnovni podatki, in če se ne bo zgodilo kaj dramatičnega, zelo uspešna. Skozi celo leto pričakujejo na Gorenjskem sejmu najmanj pol milijona ljudi, in zanje so pripravili pester sejemski spored. Kot vselej bo začetek napravil Slovenski sejem gozdarstva in kmetijstva od 3. do 9. aprila. Junija bo velika mednarodna kinološka razstava CACIB, avgusta je na sporedu Gorenjski sejem, ki soupada s celovškim, v septembru sledita razstava Slovenski proizvod - slovenska kakovost in sejem Stanovanje, oktober je namenjen mednarodno priznanemu sejmu Zaščita, novembra in decembra pa so na programu Kranjski zimskošportni sejem in Miklavžev ter Božični sejem. Ob tem bosta na Z olajšanjem pa so zastopniki društva prejšnji teden na tiskovni konferenci lahko sporočili javnosti, da so vsi očitki, do zadnjega, brez osnove, da je bilo delo korektno in izključno v korist socialno ogroženim. Izčrpna preiskava je bila ustavljena in s tem društvo AWOL rehabilitirano. Dr. Franci Serajnik, odvetnik, ki zastopa društvo, je poudaril, daje prejšnje poslovodstvo poslovalo pravilno in da so osebe, ki so jih dolžili zlorabe denarja, brez sence krivde. Škoda, ki je nastala zaradi dvignjenega prahu v časopisih, je bila občutna, saj so finančni podporniki postali zadržani, bilo je ogromno dela s tem, da seje preverilo vsak listič, ne na- sejmišču še proslava 50-letnice lovstva na Gorenjskem ter kulturno zabavna prireditev za prstan mesta Kranj. 37. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva je naravnan na kmetovanje, gozdarstvo in dopolnilne dejavnosti kot so kmečki turizem, domača obrt, ovčereja, kozjereja, čebelarstvo in male živali. Poleg projekta »Slovenski proizvod - slovenska kakovost« pospešuje sejem tudi projekt blagovne znamke »Zlato zrno« za dvig in krepitev ugleda biološkega kmetovanja na Slovenskem. Na sejmu bo na 10.000 m2 notranjega in 20.000 m2 zunanjega razstavnega prostora razstavljalo 528 neposrednih in zastopanih razstavljalcev iz Slovenije in iz tujine (76). Številna koroška podjetja bojo na sejmu zastopana preko slovenskih, direktno pa bojo v Kranju navzoči med drugum GAKU, puškarst-vo Fanzoj iz Borovelj, Hassler, puškarska šola iz Borovelj. zadnje pa je seveda trpel ugled društva. Angelika Hodi, poslo-vodkinja, je opisala težavnost delovanja v tistem času, saj tudi stranke niso vedele, če še sploh lahko delajo z AWOL. Razvoj društva je bil vržen nekako za dve leti nazaj, je dejala. To socialno društvo ima tudi veliko stikov z drugimi dobrodelnimi organizacijami kot npr. Caritas, Katastrophenhilfe itd. Obenem pa še poziv: če ima kdo na razpolago prazno stanovanje, ga lahko ponudi društvu v najem, ki je garant za redna plačila in jih na svoje stroške tudi reno-vira. Brezposelni se preko društva dodatno izobražujejo, učijo poklicev in delajo v posebnih delavnicah. S. W. Uprava Gorenjskega sejma se trenutno trudi, da bi sejma »Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva« ter »Zaščita« postala član mednarodne sejemske zveze UFI, pridobiti pa si hoče tudi certifikat ISO 9001. V luči teh načrtov in da bi izboljšali infra-ponudbo na sejmišču, je uprava naredila investicijski program za izgradnjo, ki zajema novo halo (4.000 m2), nadgradnjo hale A (5.200 m2), večnadstropno parkirišče, gradnjo motela ter zbirnega in oskrbovalnega centra za gostinsko prireditveno področje. Torej veliki načrti, ki pa jih brez uspešno zaključenega privatizacijskega postopka ne bo mogoče udejaniti. Pri tem ima pomembno besedo 4.000 delničarjev. 13 odstotkov lastninskega deleža pa gre tudi vsem sodelavcem sejma, ki so skozi vsa leta skrbeli, da je firma brez kakšnihkoli obveznosti. Delovanje Gorenjskega sejma je pretekli teden koroški javnosti predstavil direktor Franc Ekar. GOSPODARSTVO NE POZNA MEJA Veliki načrti Gorenjskega sejma » #okviru Rožanske kulturne w vigredi, v sklopu prireditev, ki v tem času potekajo po Rožu in Gurah, je bilčovško SPD »Bilka« pripravilo predavanje z naslovom Leto 1938 in koroški Slovenci. Tema je zanimiva tudi zaradi tega, ker je letošnja 60-letnica anšlusa in glasovanja za priključitev potekala skorajda mimo našega družbenopolitičnega življenja. 50-letnica je bila mnogo bolj upoštevana, saj so bile po vsej Avstriji organizirane prireditve pod geslom Leto spomina. Tedaj so se nekatere stvari tudi postavile na pravo mesto, saj je tedanji kancler Vranitzki postavil tezo, da Avstrija ni bila le žrtev, temveč tudi soudeleženka. V politiki je bil torej po petdesetih letih do anšlusa postavljen pomemben mejnik. Zgodovinski dokumenti tudi kažejo, da so bili tedanji Avstrijci dokaj množično vključeni v dotlej ilegalno nacionalsocialistično stranko, da je na dunajskem Trgu junakov DOMEJ V BILČOVSU Leto 1938 in koroški Slovenci polmilijonska množica Hitlerja sprejela s huronskim navdušenjem itn. To pa še ni vse. V nemški vojski je bilo proporcionalno nadpoprečno število Avstrijcev kot oficirjev v SA, SS in tudi v gestapu. Posebnost tega obdobja pa je nedvomno Koroška. Ta se je v avstrijskem merilu odlikovala v vsakem pogledu. Koroški nacisti Rainer, Globočnik in Mayer-Kaibitsch so bili v samem vrhu nacističnega gibanja. Domej je na predavanju v Bilčovsu orisal zgodovinska in socialna ozadja avstrijske priklju-čitvene evforije, prizadevanje tedanjega kanclerja Schuschnigga, da bi z glasovanjem za svobodno in neodvisno »nemško« Avstrijo še rešil prvo republiko, in Hitlerjev odgovor na vse to, ko je prav na dan predvidenega glasovanja, 13. marca, s svojimi četami vkorakal v Avstrijo in jo brez enega strela tudi zavzel. Za Slovence je nastala nova situacija. Organizirani v krščan-sko-socialni stranki in pod globokim vplivom katolicizma in tudi klerikalizma niso mogli in tudi ne zmogli delovati drugače. Njihov list Koroški Slovenec je v dneh pred 13. marcem še pozival ljudi, naj se udeležijo glasovanja in glasujejo za Avstrijo, a v prvi številki po anšlusu je na prvi strani že objavil Hitlerjevo sliko. V prispevkih je to nesrečo poskušal relativirati in je pozitivno pisal o »narodnem socializmu«, ki temelji na nacionalnih pravicah, katere bo zagotovil tudi drugim narodom. Takratni voditelji so v nadaljnih številkah pozivali slovensko prebivalstvo, naj na glasovanju 10 aprila glasujejo za veliko Nemčijo. Kje so bili vzroki za to (sporno) stališče? Domej je to opravičeval in prikazal kot edino možnost za preživetje narodne skupnosti. In res je bil na Koroškem, tudi v občinah z močnim deležem Slovencev, izid glasovanja več kot zadovoljiv. V nekaterih občinah, tako tudi v bilčovški, celo 100-od-stoten. Kljub temu pa je ugotoviti, da so mnogi tedanji Slovenci glasovali s figo v žepu, da niso bili s srcem za tretji rajh. Nadaljni dogodki, kot so uvedba nemških otroških vrtcev v juliju 1938, odprava utrakvistične šole v septembru, zapiranje in preseljevanje slovenske duhovščine in inteligence, pa je, kot je iz »Slovenca« razvidno, sprožilo tudi proteste slovenskega vodstva, kar je bilo edinstveno v tedanji priključeni Avstriji. JR. Predavatelj dr. Teodor Domej Foto: sv Stranke in manjšine Kako pomembna je dejavnost ali nedejavnost avstrijskih političnih strank za razvijanje ali pobijanje slovenščine in dvojezičnosti na Koroškem, je prav te dni spet dokazal razplet dogodkov okoli dvojezične skupine v otroškem vrtcu dobrol-ske občine. Pred nekaj meseci je večina strankarskih zastopnikov v Borovljah glasovala proti dvojezičnosti v tamkajšnjem vrtcu. V Ško-fičah občina paralelno k že obstoječemu dvojezičnemu privatnemu vrtcu ustanavlja svojega javnega - enojezičnega. Medtem ko je v zgornjih etažah, recimo v sosvetih pri zveznem kanclerstvu - Zvezi slovenskih organizacij oz. njenemu predsedniku -uspelo usmeriti delovanje manjšinskih in strankarskih zastopnikov v konstruktivno smer skupne spomenice, so se strankarski zastopniki v imenovanih občinah, torej tam, kjer imajo neko konkretno oblast, odločili proti duhu in zahtevam tega dokumenta. Na prvi pogled bi torej človek dejal, daje vse to pač posledica ali izraz tistega bajeslovnega tristrankarske-ga sporazuma, ki daje tradicionalnim nemškonacionali-stičnim politikom zadnjo besedo pri odločitvah v zadevah slovenske manjšine na Koroškem oz. sožitja. Na drugi pogled bi ugotovil, da razdelitev vlog posemeznih strank v teh protikulturnih igrah ni zmeraj ista, in da se stvari malo premikajo. Celo iz boroveljskega glasovanja se da razbrati »napredek«: skupni vzgoji sovražna odločitev ni bila soglasna, temveč (samo?) večinska. Pred nekaj leti bi bila roka zastopnika samostojne slovenske liste ostala v zraku sama. Odkar je večstrankarstvo značilno tudi za politični sistem v samostojni Sloveniji, je razgovor o tristrankar-skem sporazumevanju tudi razgovor o razmerah na južni strani Alp. Nekateri politiki z desnice se zgledujejo po političnih šegah in običajih kolegov na severni strani, vsaj kar se manjšinske politike v zvezi s koroškimi Slovenci tiče. Prizadevno se trudijo, da bi postali najmanjši skupni imenovalec strankarskega dogovarjanja v Ljubljani. Stranke in njihova dejavnost so domala odločilne za način, kako se razrešujejo vprašanja enakopravnosti oz. večkulturnosti in večjezičnosti. Pred nekaj leti je ta ugotovitev veljala samo za Avstrijo. Zdaj velja tudi za Slovenijo! Iz vidika strankarskih aktivistov Današnje štiri prispevke - vprašali smo strankarsko aktivne sogovornike, kakšno podobo imajo o ZSO - lahko pojmujemo kot neke vrste ogledalo. Ali je ZSO v njem razpoznava? - odgovorov na to bo verjetno več kot le štirje. OBČNI ZBOR ■EEl Urejata Mirko Messner in Joži Wutte Milan Piko Zveza slovenskih organizacij je v zadnjih letih zablodila v odvisnost od ene politične stranke. Načelo demokracije je, da se vsak posameznik lahko opredeli za aktivno ali manj aktivno vkjučitev v katerokoli politično stranko v Avstriji. Vsakdo je zmožen oceniti, katera stranka mu nudi najbolj sprejemljivo politiko. Načelo koroških osrednjih organizacij pa naj bi bilo, da se prizadevajo za slovensko govoreče ljudstvo in za izboljšanje pravnih osnov za uveljavljanje naših pravic in naše govorice. Pri teh razmišljanjih se mi zdi važno preveriti, kako priti najbolje do zastavljenih ciljev. Posledica prepiranja med organizacijami je, da mora vsaka zagovarjati svoj obstoj ne le v bazi, temveč sploh napram celotni javnosti. Prav pri iskanju teh zagovorov je Zveza slovenskih organizacij v zadnjih letih žal zablodila v odvisnost od ene politične stranke. Vedno pravim, da zame v manjšinski politiki štejejo samo konkretna dejanja in rezultati, ne pa obljube in lepe oči. Rezultat sodelovanja Zveze slovenskih organizacij s SPÖ je v številkah povedan skoraj 0,00. Vse bolj se odraža v blatenju drugače mislečih, v negativnem informiranju o delu občinskih Enotnih list v Slovenskem vestniku, ter v pospeševanju prepira med organizacijami ... Pri tem se pozabi, da Slovenci v bazi želimo ohraniti slovensko govori- co in kulturo, ni nam za programe, ki jih nihče ne razume. ZSO predlagam, da pri naslednjem občnem zboru zastavi cilje pri stikih s političnimi strankami tako, da bomo vsi čutili, da nam pri uresničevanju naših prizadevanj pomaga. Kot strešna organizacija ima nalogo, da se kot Zveza slovenskih organizacij pri vseh strankah zavzame za naša prizadevanja. V primeru, da to zaradi organiziranosti raznih oseb pri ZSO ni mogoče, je naloga občnega zbora, da zastavi cilje in usmerjenost politike Zveze slovenskih organizacij, ki so za odbore obvezujoči. Ana Blatnik Odprta in moderna usmerjenost ZSO je potrebna za konstruktivno sožitje. Takole bi uvrstila ZSO z vidika SPÖ: Socialdemokrati se v mnogih točkah strinjajo z Zvezo slovenskih organizacij, eno izmed društveno organiziranih zastopnic koroških Slovencev. Najvažnejše točke, ki so blizu svetovnemu nazoru SPÖ, so te: ■ ZSO poudarja pluralnost in multikulturnost koroške družbe na splošno in slovenske narodne skupnosti posebej; ■ ne dela razlik med narodno skupnostjo in koroškim večinskim prebivalstvom razen na področju kulture in materinega jezika; Marjeta Einspieler Korigirati izključno orientacijo na gremijsko politiko. Zveza slovenskih organizacij je nastala iz Osvobodilne fronte in taka je bila njena podoba v povojnih letih. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je kot taka povezala s solidarnostnimi gibanji demokratičnih in levih nemško govorečih sil. Ko so ta gibanja iz raznih raz- ■ zastopa moderno, odprto narodnostno politiko v smislu evropske koncepcije; ■ se ne organizira na strankar-sko-politični osnovi, temveč se prizadeva v prvi vrsti za kulturni in jezikovni razvoj narodne skupnosti; ■ kar se tiče »političnega zastopstva«, se zavzema za integracijski model, to pa zato, ker se zaveda, da so tudi med pripadniki narodne skupnosti - kakor v vsaki družbi - različni politični svetovni nazori; ■ se strankarsko-politično ne da voditi s strani Republike Slovenije, kaj šele, da bi se ji celo podrejala. Iz vseh teh važnih, načelnih pozicij se razvija odprta in moderna usmerjenost, ki je važna in potrebna za konstruktivno sožitje večine z manjšino. logov usahnila, se je prilagodila trendu depolitizacije. Ta izvira v glavnem iz neoliberalnih reform, ki so pravo nasprotje vsakega integracijskega programa, se pravi tudi programa ZSO. Zato se bo morala tudi kot manjšinska organizacija spoprijeti s kulturnimi, gospodarskimi, političnimi itd. posledicami protisocialnih reform. Dejavnost organizacije pa se je v zadnjih letih zreducirala na komunikacijo z vrhovi oblasti, in ZSO je skorajda zgubila svoj imidž akcijsko orientirane -leve - organizacije. Na prejšnjem občnem zboru je bila sklenjena orientacija na interkulturnost; življenjski svet delavstva, ki je glavni nosilec interkulturnosti, pa se v tem ni zrcalil. Resda je bila na zveznem nivoju sprejeta spomenica narodnih skupnosti, ZSO kot strešna organizacija pa ni razvila političnega delovnega programa za vsakdanjo rabo. Celo Rizzijevo društvo, ki se je pojmovalo kot uresničitev njenega interkulturnega delovanja, je zamrlo. Interkulturna orientacija meri v prazno, če ni povezana z antifašistično in antirasistično akcijo in z vsakodnevnim življenjem ljudi. Da se tega zaveda, je za ZSO bitno. Menim, daje treba izključno orientacijo na gremijsko politiko korigirati in se zmeniti za akcijski program, ki bo privlačen za ljudi obeh narodnosti. Kot sodelavka slovenske sekcije KPA ZSO želim, da bo spet postala aktiven in kreativen člen v vrsti avstrijskih naprednih sil. Manjšine v strankah Terezija Stoisits Kdor ne bo ujel koraka s časom, bo sčasoma izginil. Veliki politični bloki in enoviti sistemi imajo svojo bodočnost že za seboj. Vsi govorijo o globalizaciji, le redki pa tudi o tem, da ta povzroča tudi individualizacijo. Danes se ljudje zavestno odločajo za enega izmed mnogih življenjskih stilov, in te stile pojmujejo za enakovredne. Velike stranke, sindikati, vsi občutijo ta novi razvoj v naši družbi. Ljudje so odkrili svojo novo svobodo, in del te je tudi bolj odprt odnos do lastnega izvora in identitete. S to novo realnostjo se bodo morale spo-prijazniti tudi organizacije manjšin. Zato je treba zmeraj spet najti zavezništva, ki presegajo strankarske meje; obenem pa bo treba sodelovati tudi preko etničnih in jezikovnih meja. Samo po tej poti bo mogoče zadovoljiti - dandanes zelo mno-golike - potrebe pripadnikov manjšin. Kdor se bo vezal na strankarske bloke ali pa bo zašel v slepo ulico nacionalizma, bo kmalu na koncu svoje poti. Taka vrsta politike nima bodočnosti. Kdor ne bo ujel koraka s časom, bo sčasoma zginil. Kot govornica manjšin avstrijskih Zelenih upam, da bo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem uspešno ubrala to pot v naslednje tisočletje. Seveda so reforme prav na področju etničnih manjšin povezane z mnogimi težavami in skrbmi. Ker pa manjšine morejo živeti samo, če se razvijajo in se ne dajo ohromiti od tradicij in folklorizma, še prav posebej upam, da bo ZSO uspelo najti pravilne odgovore na vprašanja bodočnosti v večjezični Avstriji. SPÖ: v okrilju koroške socialdemokracije obstaja »Delovna skupnost avstrijskih narodnosti«. ki jo vodi Ana Blatnik iz Bilčovsa. Zeleni: Programska osnova je dokument z naslovom »Za novo kulturo sožitja«. Manjšine imajo znotraj stranke lastno strukturo, t. i. »10. zvezno deželo«. Enotna lista: Njen vrh jo znotraj manjšine predstavlja kot »narodno«, predvsem na občinski ravni pa se njene liste čedalje bolj usmerjajo dvojezično. KPA: Po večletni abstinenci v manjšinskem vprašanju se snuje slovenska sekcija KPA. Tim Wüster Veronika Boschitz Martin Hock Foto: sv POMLADNA ARENA V Šentjanžu z literaturo, slikami in glasbo MLADINA je rada med se-I wlboj, radi pokažejo drug drugemu, česa so sposobni, želijo imeti svoj prostor, kjer lahko ustavarjajo po svojih zamislih. k & k center v Šentjanžu v Rožu je postal nepogrešljiv za mlade, in če imajo že svoj prostor, ga tudi redno obiskujejo in napolnjujejo. Mladi prosvetaši v Šentjanžu so pozdravili pomlad s predstavitvijo mladih ustvarjalcev: po stenah visijo slike Hannesa Gröbla-cherja, Davida Kassla, Mateja Merkača, Julie Popprath, Martina Valenta, Dite Latifi in Carima Shafika, slike, ki ustavarjajo zanimiv in svež ambient v kulturnem domu; kljub mladosti avtoric in avtorjev je kar precejšnje zanimanje tudi za njihov nakup. Čeprav je večina obiskovalcev že videla najnovejše filme »mladja« Koroške dijaške zveze, so si jih mnogi ogledali še enkrat, med posameznimi filmi pa so iz svojih literarnih stvaritev brali Tim Wüster, ki se tematike loteva že kar na filozofski način in je tudi eden od piscev scenarijev za filme, potem nemško govoreči Martin Höck in Veronika Boschitz z dvojezičnimi pesmimi. Koncert Shiva Lakritz pa je bil tako rekoč »razprodan« in dvorana je bila že kar premaj- hna. Nekateri so sicer nekoliko jadikovali, daje za zabavo vedno več interesentov kot za umetnost, toda - drugače še nikoli ni bilo in obisk je bil nadvse zadovoljiv. Srečanje ob »Pomladni areni« pa je bilo v prvi vrsti namenjeno srečanju slovensko in nemško govoreče mladine. Slednja je tudi prišla, a bolj iz Celovca kot iz domačega kraja. Štefan Kramer je nedavno rekel: če prvi korak ne uspe, je treba toliko časa ostati pri njem, da ti končno uspe. V tem smislu vse najboljše za nadaljnje delo, mladi Šentjanščani! S. W. OB 60-LETNICI PRIKLJUČITVE Težki čas, ne vrni se! Šestdeseto obletnico priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji smo v naši kulturni zagnanosti nekako zanemarili. O njej je bilo sicer nekaj govora v avstrijskih medijih, tudi v koroški televiziji, a med Slovenci, ki pa so bili ob tem vendarle v posebni situaciji, je bilo tokrat le malo govora. Nekako teden dni po obletnici pa se je vendarle v šentjanškem društvu spet pojavil film pričevanj pod motom »Težki čas, ne vrni se«, ki ga je zgodovinar Štefan Pinter posnel v precej snežnem januarju pred desetimi leti ob 50. obletnici, v letu spomina. Zanimanje občinstva je bilo presenetljivo veliko, ljudje so skoraj do zadnjega mesta napolnili dokaj veliko predavalnico, žal pa so med pripovedovalci nekateri že pokojni, nekateri pa se zaradi starosti niso mogli več udeležiti tega večera. Prav zaradi tega pa je Pinterjev filmski zapis še bolj dragocen za nas in za naše rodove. J. R. ••tis«,* t» ■ GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN Začetek z bogatim pevskim koncertom Globaški otroško-mladinski zbor »Živ-žav«, ki ga vodi Travdi Lipusch »OD PLIBERKA DO TRABERKA« 31. zaključni koncert na Ravnah Revija »Od Pliberka do Traber-ka«, ki zajema obmejno področje Podjune in tisti del Koroške, ki leži v Sloveniji, je verjetno še vedno najbolj odmevna in priljubljena oblika sodelovanja med ljudmi, ki jih pravzaprav loči samo državna meja. Več kot mesec dni so se pevski zbori srečevali na raznih koncertih na obeh straneh meje. Iz avstrijske Koroške že od vsega začetka pri tej reviji sodeluje moški pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka. Na zaključnem koncertu preteklo soboto v športni dvorani na Ravnah je sodelovalo 18 zborov in pevskih skupin. Iz Pliberka so gostovali vsi trije slovenski zbori: »Foltej Hartman«, »Podjuna« in »Kralj Matjaž«. Čeprav tokrat dvorana ni bila tako polna kot prejšnja leta, pa je vendarle treba pozitivno zabeležiti, da so se v slovenskem delu Koroške pevski zbori pomnožili in jih je nekaj vmes, ki skrbijo za kvalitetno raven zborovskega petja. Pri tem pa prav nič ne zaostajajo pliberški zbori. Vsi trije so se predstavili z lepim, ubranim petjem. Škoda je le, da za zaključek masovne pevske revije ni na razpolago ustreznejšega prostora kot je športna dvorana. Morda pa bo v prihodnje to vrzel lahko zapolnil nastajajoči pliberški kulturni dom. Kulturne novice ^%RED 26 leti so zagnani mla-m di člani SKD »Globasnica« iskali poti in možnosti, kako udejaniti izobraževalni namen društva, hkrati pa k sodelovanju pritegniti čim več ljudi. In v dolgih razpravah se je rodila zamisel o Globaškem kulturnem tednu, ki je takrat pomenila velik premik v kulturnem delovanju krajevnih društev. In ta teden se je v dobrem četrt stoletju razvil v osrednjo občinsko ter pomembno podjunsko kulturno prireditev, ki seje vsa leta odlikovala s pestrostjo in zanimivim sporedom. Koncerti, predavanja, razprave, razstave, plesi, pa še mnogo drugega se je zvrstilo v preteklih 25 letih. Letošnji 26. kulturni teden so Globašani v duhu odpiranja in povezave vpletli v zbližujočo zamisel »Brez meja - senza confini - ohne Grenzen«, ki bo svoj višek dosegla prihodnjo nedeljo. Začetek drugega četrt stoletja kulturnega tedna pa - in to Globašane še posebej veseli -soupada s 95-letnico ustanovitve društva, ki jo bojo slavili v teku leta. Predsednik SKD »Globasnica« Štefan Božič je na otvoritvi tedna minulo nedeljo, 22. marca zvečer, v ljudski šoli posebej naglasil pomen in vlogo kulturnega tedna pri krepitvi sožitja na vasi in v občini ter preko deželnih meja, kajti ta plemenita naloga je v celoti v smislu evropskega duha odprtih in prijateljskih odnosov med narodi. Naglasil pa je, da sem sodi tudi skrb za lepo materinščino, Da globaško kulturno društ- vo zares lahko z optimizmom zre v prihodnost, je potrdil otroško-mladinski zbor »Živžav«. Okoli petdeset malčkov in mladincev je pod vodstvom Travdi Lipusch zapelo in zagodlo, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Kdor ve, koliko truda in pedagoških sposobnosti je potrebno, da takšna skupina obstaja v času in prostoru, bo opravljeno delo tudi znal primemo oceniti. Iz soseščine so prišli zbori in skupine »A capella« iz Dobrle vasi, »Vox« in »Foltej Hartman« iz Pliberka in »Oktet Suha« ter s pesmijo uvedli v 26. Globaški kulturni teden. Številno občinstvo je bilo nad kvalitetnim petjem zelo navdušeno, predvsem pa jih je veselilo, da domačin Dominik Hudi odlično vodi »Foltejev« zbor. Kontaktna leča Včeraj, v sredo, se je v okviru Kontaktne leče, ki jo organizirajo dijaki slovenske gimnazije, začel niz prireditev, trajale pa bodo vse do petka, 27. marca zvečer. Prvi dan so ob 17. uri nastopile glasbene skupine Concrete Eden, Störsender in Subsonic, ob 19. uri je bilo literarno branje mladih, ob pol devetih zvečer glasbena skupina iz Hrvaške Bambi Molesters - surf. Program je ob 22. uri zaključil koncert Benzol. Današnji in jutrišnji program je razviden iz sporeda, vsem bralcem, predvsem mlajšim, pa priporočamo, da se udeležijo prireditev v Ballhausu na St. Veiter Ringu 22H, in tako podprejo prizadevanja naših mladih dijakov. Koroška in Primorska pojeta V okvir množičnega pevskega gibanja.»Primorska poje«, ki prav v tem času poteka po vsej Primorski na obeh straneh slo-vensko-italijanske meje in tako na najboljši način združuje pevsko kulturo, se kot del enotnega kulturnega prostora vključujejo tudi koroški slovenski zbori. Preteklo nedeljo so v kulturnem centru v Trbižu peli Oktet Suha, Vox Pliberk, A Cappella Iz Dobrle vasi, STEM Globasnica, Nomos Škocjan, Bratje Smrtnik in družina Zwitter. KONCERT TREH KULTUR V HODIŠAH Pesem naj združuje! ■^ežko je reči, kdo je v dvora-I no počitniškega centra na Plešerki v Hodišah privabil tako veliko množico ljudi, ali »Die fünf Gailtaler« ali Oktet Suha. Verjetno oboji: bolj slovensko publiko Sušani, bolj nemško pa Ziljani. Vmes so bili še zanimivi Italijani, iz Slovenije pa »Kapljica(e) ljubezni«. Koncert je kot se spodobi začel domači Hodiški oktet, ki ga po novem vodi Pepi Čimžar, strokovno pa mu pomaga Jožko Pack. Glede na precejšnje menjave je zapel še nekoliko plehko in bojazljivo. Koncertu je dinamiko vlivala Danica Urschitz s svojo simpatično povezavo v obeh je- l/ f/l «/V/*/v n uzduuy v vi ll canto unisce *■*% JIH KI« ■ Z vztrajno voljo bo že šlo - Hodiški oktet bolj primemo za »somerfrišler-je« poleti, katerim je samo za zabavo. K izvedbi nič kritike, vsebina pesmi kot npr. Kein Schwein ruft mich an ali Mein Zbor Gruppo vocale Farra iz Italije zikih, in ta je takoj za tem predstavila dekliški kvartet »Kapljica ljubezni« iz Šenčurja pri Kranju. Simpatična dekleta, vsaka posebej kapljica ljubezni in vredna greha, so kot posameznice delovale zelo samostojno, glasovno krepko, na mestih pa njihovo zlitje ni bilo najbolj žlahtno. Upale so si zapeti celo Nmav čriez jizaro, kar je za skupine iz Slovenije ob naših razvajenih ušesih dokaj pogumno. »Pet Ziljanov«, kakor bi se jim reklo po slovensko, je v prvem nastopu zapelo tri ziljske semanjske pesmi in tisto o sobotni noči. Njihovi značilni glasovi so nam pričarali petje pod lipo ob njihovih tako ekratnih tradicionalnih praznikih. Pohvaliti jih je treba, da res gojijo živo ziljsko obredno pesem in vanjo brez predsodkov vključujejo tudi slovenska besedila. Drugi del njihovega koncerta pa je obsegal predvsem zabavne pesmi. Kar nekoliko prece-neno blago za resno občinstvo, kleiner grüner Kaktus, pa je bila kar krepko pod nivojem njihovega sicer dostojnega nastopa. Nastop moškega zbora Gruppo vocale Farra iz Italije , njihov način prepevanja je bil nekoliko preokoren za sicer razgibano prireditev. Zboru bi očital tudi to, da med Slovence prihaja brez slovenske pesmi, čeprav vemo, da prav v njihovi bližini živi številna slovenska narodna skupnost. No, in še k Suškemu oktetu. Ta dobitnik evropske nagrade za ohranjanje in razvoj ljudske pesmi, kakor gaje predstavila moderatorka Danica, je menda ob vsakem nastopu boljši. Resno delo se mu obrestuje, ima odličnega umetniškega vodjo, člani pa so si osvojili dokaj visok pozitiven odnos do umetnosti. Njihov repertoar razen pesmi V Gorjah zvoni je sicer že utečen, izvedba pa je na visoki umetniški ravni. V prvem delu nastopa sta navdušili ruska Dvanadcat razbojnikov v bas solu Sigija Kolterja in pa Mla-tiči, drugi del, katerega pa bi moral režiser prireditve postaviti za zaključek, pa je vseboval Pet Ziljanov - odlični v izvedbi semanjskih pesmi tam nekje iz bližine Gorice je obetal več. Z dirigentom vred deset moških se je predstavilo z dokaj zahtevnim programom, ki pa zaradi premajhnega števila glasov ni zazvenel. Tudi Pesem tudi dejansko združuje - na primer »Kapljice ljubezni« in nekatere Sušane tudi zahtevni Igraj kolce in Vinski bratje, za zaključek pa še tisto o Anzeju in Johannesu. Prav ta pa bi bila njbolj primerna za zaključno pesem koncerta. Na koncertu je bilo poleg velike množice obiskovalcev tudi precej častnih gostov. Teh sicer niso posebej pozdravljali, k besedi pa se je oglasil novi hodiški župan Oleschko (F), se lepo izrazil o slovenski kulturi in za prireditev čestital ho-diškemu prosvetnemu društvu »Zvezda«. Prireditelji so po uspelem koncertu kar žareli, saj njihov velikanski trud ni bil zaman. Pesem je združila nastopajoče in tudi oboskovalce in tako so še kar nekaj časa ostali skupaj in še marsikatero zapeli. Jože Rovšek RUDI BENETIK V WOLFSBERGU Tvegal je vstop v drug miselni svet Prejšnji četrtek, v Wolfsber-gu. Galerija v nekdanji lični minoritski cerkvi je cilj večine tistih, ki so ob sedmih zvečer še na cesti. Ta večerje razstavljal v labotski prestolnici Rudi Benetik in kdor se vsaj malo spozna na umetnost, seveda ni manjkal na vernisaži. Celo iz Celovca in iz Velinje vasi so prišli umetnostni sladokusci. Rudi Benetik je namreč na pobudo krajevnega Rotary kluba pripravil zares opulent-no razstavo, ki obsega in predstavlja širok pas njegovega ustvarjalstva, kjer pa seveda prednjačijo slike z ultra-marinsko dominanco. Benetik je tokrat segel daleč preko evropskih civilizacijskih in miselnih razsežnosti in se tako rekoč pustil v eksperimentalno potovanje skozi japonsko miselnost in umetnost, ki ji je svoj pečat vtisnil prav budizem zen. Benetik v minoritski galeriji razstavlja pretežno slike z ultra-marinsko dominanco, močno pa izstopajo njegovi objekti ter tri barvasto docela odstopajoče slike. To pomeni, da razstavo ne bogati samo njena japonska dimenzija, ampak prav napetost med razstavljenimi slikami in objekti, ki z dvema prostorskima nivojema zadobiva še dodatno moč. Med gosti vemisaže je bil tudi dolgoletni Benetikov umetniški spremljvalec in osebni prijatelj Bogdan Borčič (na sliki desno), ki je bil kot ivsi drugi navdušen nad razstavo. Benetik pa v Wolfsberg ni prišel praznih rok. Za socialne namene kluba Rotary je podaril tri slike, ki so jih potem izžrebali med obiskovalci. KLAUS OTTOMEYER Z NOVO KNJIGO Mirzadas Geschichte und Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig Kriegstrauma, Identität und Vorurteil »Če bi se bolj ukvarjali s travmami, bi bilo bolje tudi za politiko, bilo bi manj možnosti militariziranja družbe« (Klaus Ottomeyer). Kje so korenine travm, zakaj nastajajo sovraštva, zakaj so vselej na eni strani žrtve in na drugi storilci? Zakaj se večina ne ukvarja rada z žrtvami, ..r jim ne nudi pomoči? Veliko tega in še več je napisal in opisal v svoji zadnji knjigi univerzitetni profesor in psiholog dr. Klaus Ottomeyer. Žrtve nasilja so ponavadi žrtve dva- J» krat: drugič kot slaba vest družbe, ki se no- s' ■ če soočati s trpljen- J jem. Knjiga je izšla pri založbi DRAVA, kjer je avtor izdal že knjigi »Haider und sein Kampf« ter »Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig«; slednja je integrirana tudi v zadnjo knjigo - na predstavitveni tiskovni konferenci je bilo živo zanimanje zanjo. Predstavili sojo - poleg avtorja - še namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwink-ler, predsednica delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik, na kratko pa še založni- ca Helga Mračnikar in njen sodelavec Thomas Busch. Ottomeyer je omenil aktualni primer, ko je mestni svetnik Gass-ner napadel Lipušev govor v slovenščini ob odprtju Musilove hiše; po svoje sta vsak zase žrtvi, tako Gassner kot Lipuš in očitno ne bo držalo, da čas celi rane. Ausserwinkler je poudaril pomen spoprijemanja družbe z zgodovino in s travmami in omenil, kakšen odziv je bil ob razstavi o wehrmachtu. Nenadoma so vojni veterani hoteli govoriti o dogodkih, o katerih poprej vse življenje niso. Ana Blatnik, ki je neutrudna v ustvarjanju dialoga med slovensko in nemško govorečimi, je govorila o lastnih izkušnjah ob pogovorih po občinah in o pripovedovanjih očeta, ki še danes ne najde pravih besed i za strahote voj-r ne, saj so neizrekljive. Po občinah pa je doživela fenomen, ki ga opisuje tudi Ottomeyer: v začetku se vsi trudijo, da bi omalovaževali pro-, bleme, češ saj je vse v redu. Šele sčasoma travme izbruh-™ nejo na dan. Ausserwinkler in Ottomeyer sta družno ugotovila, daje za žrtve vse premalo pogovornih partnerjev in inštitucij. Prav na pobudo slednjega in s pomočjo prvega pa je v načrtu ustanovitev foruma na Koroškem za psihološko pomoč žrtvam. Knjiga je v nemščini, stane pa 248 šilingov. S. W. PRIREDITVE ČETRTEK, 26. 3. ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 19.00 Predavanje »Nemška manjšina v Sloveniji«. Predavatelja: prof. Doris Debenjak, August Grili ŽITARA VAS, v KUMST - KUMST in SPD »Trta« 19.30 Modestov dom se predstavlja. Ponovitev domskega praznika. GLOBASNICA, v gostilni Hudi - Globasnica in Šteben 20.00 Predavanje »Otroške bolezni«. Pred. dr. Marta Rutar-Stadler PETEK, 27. 3. TINJE, v Domu - KIS 10.00 Uspešna prireja mleka in mesa. Seminar za govedorejce (do 16. ure) CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani - KKZ 19.00 Občni zbor Krščanske kulturne zveze MOHLIČE, dušnopastirski urad - Kat. prosveta Mohliče 19.30 Kinder - Eltern - Lehrer. Chancen und Probleme in der Zusammenarbeit; predavanje ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v VŠGP - SPD Rož 19.30 E. Ionesco: »Plešasta pevka« (antiigra). Nastopa: mladinska igralska skupina ŠPD »Bilka« BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati 20.00 Načrti regije Carnica za leto 1998. Pred. Dl Franz Rauchenberger DUNAJ, klub KŠŠD, Mondscheing. 11 - KSŠŠD 20.00 Predstavitev novih filmov »mladje« BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Načrti regije Carnica v Rožu za leto 1998. Predava: Dl Franz Rauchenberger SOBOTA, 28. 3. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.00 Igra »Plešasta pevka«. Nastopa: mlad. igr. skupina SPD »Bilka« LOČILO, v Posojilnici, 1. nadstr. - SPD »Dobrač« 19.00 F. Mitterer: »Za idiote ni prostora«; gostuje igr. skupina z Radiš ŠENTPRIMOŽ, v kulturnm domu - SPD Danica 19.30 Predavanje: Telo, duh in duša v ravnovesju. Kako vplivajo. Bachove cvetlice (Bachblüten) na energetski tok? (Ludmilla Zwitter) ŠKOFIČE, v Posojilnici - SPD Edinost 20.00 Naravni vrt. Predavateljica: Tatjana Angerer OSOJE, Feriendorf - gledališki festival 20.30 S. Makarovič: »Sapramiška«, igra skupina »Mi smo mi« NEDEUA, 29. 3. GLOBASNICA - SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben 10.00 Medobčinsko srečanje treh dežel. Nato godba na pihala, srečanje občinskih odbornikov treh dežel, ob 14.30 koncert s predstavitvijo Goriških brd in pokušnja vin ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 10.30 Lutkovna igra »Sapramiška« (Svetlana Makarovič). Gostuje: Lutkovna skupina »Mi smo mi« iz Celovca; režija: Tine Varl ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 11.00 Premiera lutkovne igra »Brat je Škrat je Tat je«. Nastopa: skupina BUBA iz Šmihela, režija S. Jovanovič ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja 11.00 Gledališka predstava »Medved Pu« (A. A. Milne). Nastopa skupina »Teatr brez ...« SVEČE, pri Adamu 12.00 Dan domačih jedi TOREK, 31. 3. PLIBERK, v Posojilnici - SPD »Edinost« 20.00 »Mali ljudje na veliki poti«. Predstavitev knjige Lipeja Kolenika; glasbeni okvir MoPZ »Foltej Hartman« SREDA, 1. 4. ŠTEBEN, v gostilni Ersehen - Globasnica in Šteben 20.00 Predavanje »Novi zakon za vozniško dovoljenje, 0,5 promilov«, pred. komandant Schippl PETEK, 3. 4. ŠENTJAKOB, v regionalnem centru - KIS 10.00 Uspešna prireja mleka in mesa (Interreg) Seminar za živinorejce DVOR PRI VRBI, v cerkvi 19.00 Sv. maša za rajne in žive pevce in pevke, podpornice in podpornike zbora »Jakob Petelin Gallus«; po maši koncert ČEPIČE, pri Juenni - SKD Globasnica in SPD »Edinost« Šteben 20.00 Filmski večer in dia-predavanje ROŽEK, Galerija Šikoronja 20.00 Gunda König bere pesmi na temo »Erste Liebe«. (Selma Meerbaum in Paul Celan) ŠENTJANŽ, v k & k centru - k & k in SPZ 20.00 F. Mitterer: »Za idiote ni prostora«. Gost. SPD »Radiše« SELE, v farni cerkvi - PD Sele 20.30 Koncert »Pesem upanja«; nastopa zbor »Rož«, vodi Lajko Milisavljevič. Vigredni velikonočni bazar! SOBOTA, 4. 4. GLOBASNICA, pri Šoštarju - Globasnica in Šteben 14.30 Otroški popoldan z lutkovno predstavo »Rdeča kapica« in z otroško olimpijado 4. festival otroške in mladinske knjige 1. aprila 1998 v ljudski šoli v Bilčovsu 2. aprila 1998 v ljudski šoli v Selah 3. aprila 1998 v ljudski šoli v Straji vasi SPORED: 8.30 Igra z otroki »Knjiga nastaja« -Obisk pisateljice Elisabeth Streit-Maier. 9.30 Lutkovna igra »Zmeda v deželi knjig«. Kviz, žrebanje nagrad 19.30 »Primerna knjiga za primerno starost« -mag. Milena Blažič svetuje staršem Od 8. do 20. ure vselej razstava slovenskih otroških in mladinskih knjig PRIREDITELJI: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, deželni šolski svet za Koroško, založbi »Drava« in »Mohorjeva«, knjigarni »Naša knjiga« in Mohorjeva, slovenski spored ORF, društvo Mladi rod O ZVEZA BANK reg. zadruga z o. j., Celovec, Paulitschgasse 5-7 V najem dajemo 135 m2 pisarniških prostorov (pisarne, predsoba, kuhinja, dve stranišči) v Pavličevi ulici 9, 1. nadstropje, Celovec. Najemnina po dogovoru. Informacije daje: Zveza Bank, dipl. trg. J. Habernik, telefon 0463/512365-10 SPD »SRCE« vabi v ponedeljek, 30. marca 1998, ob 20. uri v kulturnem domu v Dobrli vasi na skupen pogovor o trenutni situaciji v Dobrli vasi PRISOTNA dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO in Nanti Olip, predsednik NSKS Vsi Dobrolčani prisrčno vabljeni! OGLAS Naprodaj: lepo, svetlo stanovanje v bližini deželne bolnišnice (Spitalberg), 93 m2, balkon in garaža. Telefon 0463/41198 (po 19. uri zvečer). Ob pozdravnem progra- JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA stvo ABCČ in glasbena mu, igri in pesmi se v Celovcu, 9020, Ebenthaler Str. 24 gola. starši in bodoči prvošolčki lahko seznanijo s šolo, učitelji in učenci. Javno dvojezično šolo odlikujejo: • zgleden dvo- in večjezični pouk (angleščina od 2. razreda in italijanščina od 3. razreda dalje) • različne učne metode (svobodno, samostojno, igrivo, projektno usmerjeno, socialno, ustvarjalno in povezo- Joško Müller iz Vogrč - 50. rojstni dan in god; Tini Malle iz Železne Kaple - rojstni dan; Fani Potočnik iz Železne Kaple - 50. rojstni dan; Andrej Ogris iz Šmarjete v Rožu - rojstni dan; Ferdinand VVoschitz Dolnje vasi pri Šmarjeti - 88. rojstni dan: Bernard Maurel s Ponikve pod Peco - 35. rojstni dan; Franc Starz iz Skocijana - 50. rojstni dan; Mici Ress-mann z Reke - rojstni dan; Fini Juritsch iz Štebna - rojstni dan; Eli Schüttelkopf iz Velike vasi - rojstni dan; Hedwig Fera iz Večne vasi - 60. rojstni dan; Marija Lesjak iz Svaten - RADIO KOROŠKA SIOVEIUSKE ODDAJE ČETRTEK, 26. 3. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 27. 3. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 28. 3. 6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 29. 3. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (H. Lampichler) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDEUEK, 30. 3. 18.10 »Kratek stik« TOREK, 31. 3. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 1. 4. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik VPISOVANJE praznik ob vpisu 28. marca 1998 ob 9. uri valno učenje) • šolski vstop brez ločevanja šoloobveznih in dispenznih otrok (predšolska stopnja je vključena v 1. šolsko stopnjo, otroke poučujeta dva učitelja). V neposredni bližini sta popoldansko var- PRAZNUJEJO 60. rojstni dan; Marija Kras-snig iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ana Kežar s Horc - rojstni dan; Johan Wutte v Sloven-jah - rojstni dan; Rudi Kuneth iz Šentjakoba - rojstni dan; Joži Kersche iz Sveč - osebni praznik; Franc-Jožef Smrtnik iz Kort - rojstni dan in god; Franc Kosmak iz Globasnice - rojstni dan; Janko Male s Kota v Selah - rosjtni dan; Hildi Supanz z Bistrice - rojstni dan; Martina Storgl iz Lobnika - 24. rojstni dan; Daniela Novak iz Železne Kaple - ro- DOBER DAN. KOROŠKA NEDEUA, 29. 3. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 30. 3. 1.25 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Obljube, sanje, razočaranja: kaj je pričakovati od političnih dogovorov? I Krščanska kulturna zveza na občnem zboru kuje načrte za bodočnost in podeljuje Janežičeva priznanja za zasluge v preteklosti I Knjige za življenje: deželna nagrada za otroško in mladinsko knjigo T. Angerer I Žegnani les naj bi tudi še danes pospeševal rast in plodnost I Napisala je nad 100 slovenskih otroških in mladinskih pesmi: Lenčka Küpper obhaja svojo 60-letnico Otroci se lahko ob popoldnevih sproščajo v igri, petju, plesu, gledališki dejavnosti in športu pod strokovnim vodstvom posebej usposobljenih vzgojiteljic. Informacije dobite pri vodstvu šole osebno ali po telefonu: 0463/537734. Ravnateljica Brigitte Hambruscli jstni dan; Milena Novak z Obirskega - rojstni dan; Stefan Hribar iz Celovca - rojstni dan; Pepi Oraže iz Lepene -rojstni dan; Tomi Jug iz Železne Kaple - 66. rojstni dan; Joži Sticker iz Šentpetra - 60. rojstni dan; Pepca Možina z Doba pri Pliberku - 50. rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca - rojstni dan; dr. Zdravko Velik iz Celovca - rojstni dan; Franci Walter z Radiš - rojstni dan; Kelih Pavla z Obirske-ga - rojstni dan; Ana Wieser iz Cahorč - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! SLXJVENSKI VESTNIK 1'smeijenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Tajništvo................Urška Brumnik (14) Naročniška služba..........Milka Kokot (-40) Prireditve............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ------------------VSI------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec PROJEKT OLIMPIJSKIH IGER 2006 Bo uspelo brez polen pod noge? \ Je zamenjujte mob-1 V binga s slabim vzdušjem v podjetju. Mobbing je navadno borba vseh proti enemu in s tem ventil za lastne pomanjkljivosti. Le malo konkretnih raziskav je o mobbingu, a večina znanstvenih del prihaja do zaključka, da šikane izhajajo povečini iz ene zarotniške skupine in so usmerjene proti posamezniku. V psihološki literaturi je tak položaj dobro znan pod imenom »sindrom grešnega kozla«. Iz-mejitev kolega, ki ga drugi vidijo kot slabotnega ali pa vsaj drugačnega, hkrati krepi povezanost znotraj skupine kolegov. Če je skupina v svoji taktiki iz-mejevanja uspešna, se po navadi zgodi, da si za vlogo »zopr-neža« izbere naslednjega kolego in igrica se širi. Skandinavske študije ocenjujejo, da je v podjetjih s 1000 zaposlenimi od 12 do 25 prizadetih. Psihoteror se povečini začne tam, kjer pride do sprememb v delovni skupini, kjer nov kolega vstopi v team z močnimi notranjimi čustvenimi povezavami, ki izzove prestruktuiranje skupnosti. Emocionalno izredno krepki odnosi znotraj skupine so problematični že sami po sebi, kajti često se kolegialna IZ VIDIKA DELOJEMALCA Povzetek iz študije skupnost spremeni v kliko, ki se podredi kolovodjem in si išče zadovoljitve v destruktivnem obnašanju. Žrtve mobbinga šikanirajo z zelo natančno premišljenim sistemom. Najprej jih potisnejo v izolacijo. Jemljejo jim besedo, jih smešijo, šušljajo za njihovimi hrbti, izločujejo jih iz skupnih aktivnosti, kritizirajo njihovo delo, jim dodeljujejo podrejene naloge, enostavno jim ne do- bo prostor za mobbing komajda našel . Tam bodo predstojniki vsak poskus motenja kolegialnosti zatrli že v kali. Drugače pa je, če bo vodstvo podjetja ravnalo po načelu »deli in vladaj« - in niti ni tako proti temu, da se ustvarjajo skupinice. Prvo pomoč glede mobbinga nudi urejen umik k samemu sebi. Priporoča se distanca, da bi lahko čimbolj objektivno analizirali položaj . Morda je vzrok za to le vaša prevelika občutljivost, vsaka beseda je dana na tehtnico Šikana na delovnem mestu pustijo, da bi se uveljavili. Včasih celo prekoračijo pooblastila ali uporabljajo nasilje. Reakcija Žrtve mobbinga je umik na vseh črtah, saj se počuti od vseh kolegov napadenega. Posledice so Živčnost, depresije in povečana nevarnost za nesreče. Ali obstajajo strategije, ki bi mobberjem preprečile grdo igro, da bi sami padli v jamo, ki jo kopljejo drugim? Možnosti niso preveč dobre. Mobbing je namreč vedno tudi del kulture podjetja (katere ni ali pa je destruktivna). Tam, kjer predstojniki skrbijo za komunikativne odnose in za pozitiven stil vodstva, se in ne uvidite, da so kolegi tudi kdaj pa kdaj slabe volje? Mobbing obstaja le tam, kjer se nenehoma, sistematsko, destruktivno in s polnim namenom nastopa proti eni osebi. Če ste o tem prepričani, je treba iskati stvarnega sogovornika. To naj bi bil eden od skupine, predstojnik, delavski svet ali psiholog v podjetju. Če poskusi, da bi iznesli svoja stališča in si dali duška, ostanejo brez haska, je treba reakcijo oceniti kot poskus, da bi nekomu »zavezali usta«. Preostane le ugotovitev: treba je pretehtati, kaj je bolj važno, delovno mesto ali zdravje ... JESENICE Razstava fotografij »19. Interklub« V torek so koroški predsedniki socialnih partnerjev in zastopnik sponzorjev udarili po mizi: Adam Unterrieder (politika, sindikati in delavska zbornica), Karl Koffler (gospodarska zbornica), Hermann Hirsch (združenje industrialcev) ter Wolfgang Kulte-rer (zastopnik velikih sponzorjev) so zahtevali, da je pri kandidaturi Koroške za olimpijske igre 2006 treba neobhodno podpreti in izvesti koncept, ki ga je izdelal generalni olimpijski menedžer Gerhard Novak. Že sama olimpijska kandidatura da je za Koroško tako edinstvena priložnost, da bi bila skrajna napaka, če bi jo zamudili ali po zaslugi političnih spletk zapravili. Socialni partnerji sicer niso omenili nobenih imen, a skupna tiskovna konferenca dokazuje, da je že ogenj v strehi. Za izdelavo zahtevanih podlag ni več kaj dosti časa, pa tudi partnerja Slovenija in Furlanija-Julijska krajina morata pogodbo za sodelovanje šele podpisati. In če doma vladajo intrige, kako naj bi v tujini ali pri partnerjih ustvarili pozitivno vzdušje za kandidaturo Koroške? Zato je nujno potrebno, da dežela govori »z enim jezikom«, so socialni partnerji rotili vse politične dejavnike v deželi. Ta namig je bil očitno več kot potreben, kajti deželni politiki so glede enotnosti pri kandidaturi dajali res najslabšo sliko. Svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Grasser je celo zahteval odstop svojega VODORAVNO: 1. prireditev glasbenih pevskih skupin 13. mesto v Alžiru 14. plošča, na kateri so priprave za upravljanje stroja 15. izrastek na glavi nekaterih živali 16. slov. moško ime, tudi izliv vode ali pa zastarelo za »vzhod« 17. ime am. igralca Gibsona 18. Oton Župančič 19. izdelovalec lopat 21. kemijski znak za lutecij 22. prizorišče zadnjih zimskih olimpijskih iger 24. riževo žganje 26. ljubezensko pesništvo 28. največja celina 30. piščal iz cevčic socialističnega kolege Ausser-winklerja, ker da se stvari ne premikajo na boljše. Zastopnik bank in sponzorjev Kulterer je na tiskovni konferenci zelo trdo menil, da se na tistega, ki bo sedaj še kuhal svojo župco, lahko požvižgajo. Sponzorji, to so Hypo-banka, Illbau, Siemens in energetski koncern »Verbund«, ki so doslej dali na razpolago 30 milijonov šilingov za reklamno dejavnost in so pripravljeni to vsoto še zvišati. Če pa ne bo prišlo do usklajenega nastopanja v zadevi kandidature in če ne bo izpeljan Novakov koncept, potem, tako Kulterer, se lahko zgodi, da se bojo sponzorji docela umaknili iz olimpijskega sponzorstva. Socialni partnerji so napovedali krizni vrh v zadevi olimpijske kandidature čim bosta pogodbi podpisali tudi Slovenija in Furlanija-Julijska krajina. Dejstvo pa je, da so se na Koroškem projekta olimpijada 2006 lotili precej diletantsko. Tik pred olimpijado v Naganu so nekateri žurnalisti opozorili na to, da je trenutni olimpijski logo v bistvu napačen. Namesto italijanske zastave se na njem vije madžarska, pa tudi olimpijski krogi so grafično predimenzionirani. Takrat je bilo še dovolj časa za popravo oz. za izdelavo drugega loga. A storjeno ni bilo nič, sedaj pa naj bi grafični študiji v deželi v nekaj urah ustvarili nov logo. Če jim je oz. bo to uspelo, bojo pokazali pogovori z mednarodnim komitejem. 31. švicarski slikar in pesnik, dadaist (Hans) 33. osebni zaimek ž. spola 34. pozno 36. središče 39. vas na Koroškem pod Košuto 41. paradiž, raj 42. Ljubljanska banka 44. celosten 46. Pečk Gregory 47. merilec časa 49. na očeh 50. ime filmske igralke Basinger 51. izdelovalec parketa 53. pripadnik Avarov 54. pripadnica Italov 55. težkoča, težavnost V četrtek, 5. marca, so v razstavnem prostoru v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo fotografij »19. Interklub«, ki jo tradicionalno že devetnajst let NAVPIČNO: 1. svetlobni siji okoli nebesnih teles 2. skladišče orožja 3. gol, brez obleke 4. Coward Noel 5. reža, špranja 6. vinorodna rastlina 7. pomota, napačen premislek 8. igra na srečo 9. avtom, oznaka za Ottawo 10. »pijača mornarjev« 11. velika planinska ptica 12. denar tuje države 16. nabit elektron 19. pripadnik Latincev 20. poškodba z rano 23. plemiška družina na Koroškem 25. umazana lisa 27. latinsko »umetnost« 29. ime češkega reformatorja Husa 32. francoski skladatelj (Jacques) 34. modli, vzorčne posode 35. kačja koža po levitvi 37. unikaten, samo en primerek 38. vrsta fine volne, imenovane po istoimenski ovci 40. izbrana družba 43. bližnji sorodnik 45. vzvišena pesem 46. pravilno 48. nadav, naplačilo 50. »prva« ženska 52. Karl Linne 53. prva in zadnja črka abecede Rešitev iz zadnje številke: V0D0RAVN0:1. FLAMKA 6. SVITEK 11. VRANITZKY 13. GK 15. KRIVINA 16. ST 17. ALK 19. ITAKA 20. ALI 21. REVEN 23. KOPUN 25. OPAL 26. KAD 28. VAZA 29. TRTAR 30. ILONA 31. TOTO 32. TLA 34. JAVA 36. OMENA 38. FIŽOL 39. BAT 40. RAVNO 43. ASE 44. IN 45. SEVNOST 47. TN 48. VRATOVINA 50. STEKLO 51. ALTONA NAVPIČNO: 1. FIGARO 2. AV 3. MRK 4. KARIN 5. ANIT 6. STIK 7. VZNAK 8. IKA 9. TY 10. KUTINA 12. IVANA 14. KLEPTOMAN 16. SLUZAVOST 18. KVARTET 20. APANAŽA 22. ELTON 24. OVOJI 26. KRT 27. DIA 31. TOBIAS 33. LIVNO 35. ALENKA 37. AREAL 38. FOSIL 41. AVTO 42. NOVA 45. SRK 46. TNT 48. VE 49. AO bienalno prirejata Foto skupina »Prijatelji narave« (Fotogrupa »Naturfreunde«) iz Beljaka na avstrijskem Koroškem in Fotografsko društvo Jesenice. Fotografska umetnost ima to možnost, da svoje ideje, svoja videnja, lahko zelo neposredno predstavi in ljudi prepriča. To pa daje ljubiteljem te umetnosti novega poleta in samozavesti. Verjetno je to tudi vzrok, daje že pred leti prišlo do tesnejšega sodelovanja med kluboma v Beljaku in na Jesenicah. Zato so tudi redne skupne razstave rezultat skupnega navdušenja in skupnega sodelovanja, ki ne pozna niti jezikovnih niti političnih meja. Devetnajst let sodelovanja med obema kluboma je prav pomembno za ta prostor, že zlasti v pogledu soočenja kvalitete na področju umetniške fotografije. Z letošnjo razstavo pa je storjen korak naprej tako v kvaliteti kot v kvantiteti. Še posebno razveseljuje večja prisotnost fotografij. Selektor razstave ar- hitekt Jakob Gnilšak, KMF FZS in član FD Radovljica je za razstavo odbral 64 del 30 avtorjev ter podelil nagrade in priznanja. Iz posameznih klubov se na razstavi predstavljajo Foto skupina »Prijatelji narave« (Foto grupa »Naturfreunde«) Beljak: Kurt Batschinski, Kurt Bindre, Wolfgang Boger, Erich Kuss, Stephan Stupnik, Eberhard Mitsche, Manfred Ta-schwer in Manfred Kampfer; Fotografsko društvo Jesenice: Janez Avsenik, Jana Božič, Klementina Čebulj, Uroš Černuta, Jaka Čop, Ivana Dolenc, Franci Jamar, Franci Jekler, Lojze Kerštan, Janko Klavora, Olaf Lenardič, Andrej Malenšek, Marija Malenšek, Polona Malenšek, Helena Mušič, Jani Novak, Sandi Novak, Vitomir Pretnar, Franci Sluga, Urška Stojan, Stanka Torkar in Aljoša Žnidar. Razstava bo v Kosovi graščini na Jesenicah na ogled do 28. marca letos. Razstavni prostorje odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure, v nedeljah zaprto. L. Kerštan Prijatelji fotografije iz Beljaka in z Jesenic na otvoritvi razstave »19. Interklub« Fotorsv KRIŽANKA Sonja Wakounig ŠTEV.12 SLOVENSKI VESTNIK NAPET FINALE V PLANICI Primož Peterka znova zmagovalec Zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka z Andijem Widhölzlom (3) in Funakijem (2) Foto:sv ^%KROG 30.000 navdušenih ^^gledalcev je preteklo nedeljo v skakalnem centru v Planici, ob vznožju Bloudkove velikanke proslavilo ponovnega zmagovalca svetovnega pokala v skakanju Primoža Peterko. V areni so se zbrali številni Primoževi fan clu-bi iz vse Slovenije s transparenti in domačimi glasbili. Prišli pa so tudi Avstrijci in Italijani, ki so navijali za svoje leteče orle. Finalna prireditev je bila s strani organizatorjev odlično pripravljena, za red na cesti in v areni pa so skrbeli številni policisti in redarji. Tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Do tega finala vodeči v svetovnem pokalu Avstrijec Andreas Widhölzl je imel na prvi tekmi v soboto smolo z vetrom in se je uvrstil le na 24. mesto in s tem skorajda zapravil možnosti za osvojitev velikega kristalnega globusa. V odlični for- mi pa so se ponovno predstavili Japonci. Noriaki Kasai je v nedeljo s pomočjo vzgonskega vetra dosegel novo rekordno daljavo 147, 5 metra in postal zmagovalec dneva pred rojakom Hiroyem Saitohom in Avstrijcem Martinom Höllwar-thom. Andreas Widhölzl se je uvrstil na šesto, Primož Peterka pa na sedmo mesto. Moravčan Peterka je v drugi seriji ob neugodnih pogojih (veter v hrbet) pristal pri daljavi 115,5 metra in svoje razočaranje izrazil tako, da se je v cilju s sklonjeno glavo in ves obupan usedel v sneg. Pri zadnjih skokih pa je potekala prava drama. Po vrsti so odlično poleteli Hiroya Saitoh, Noriaki Kasai in Avstrijec Martin Höllwarth, prehiteli Kazuyoshija Funakija in mu s tem odvzeli toliko točk, da je Peterka kljub sedmemu mestu ostal prvi v skupnem vodstvu. Veselje med gledalci je bilo nepopisno. Pri podelitvi nagrad pa je Primož s ponosom in veseljem poljubil stekleni kristalni globus in se nasmejal svojim navijačem in razuzdani publiki, ki ga je na obeh tekmah krepko podpirala. Njegov komentar o sezoni pa je bil kratek: »Začetek dober, sredina slaba, zaključek dober - vse dobro!« Mirko Štukelj REZULTATI-NEDELJA: 1. Noriaki Kasai (J), 147,5/131 (298,3) 2. Hiroya Saitoh (J), 138,5/136,5 (296) 3. Martin Höllwarth (A), 137,5/124,5 (272,6) 4. Kazuyoshi Funaki (J), 126,5/132 (270,8) 6. Andreas Widhölzl (A), 124/124,5(247,8) 7. Primož Peterka (SLO), 131/115,5 (244,7) SVETOVNI POKAL -končna razvrstitev: 1. Primož Peterka (SLO), 1253 2. Kazuyoshi Funaki (J), 1234 3. Andreas Widhölzl (A), 1208 POKAL NARODOV: 1. Japonska 5224, 2. Avstrija 3200, 3. Nemčija 3176, 4. Finska 22757, 5. Norveška 1987, 6. Slovenija 1428 NOGOMET Bravo SAK in Pliberk! Spomladansko nogometno prvenstvo se je za obe ekipi pričelo nadvse zadovoljivo. SAK je na tujem proti Lienzu podaljšal uspešnost ( še nepremagan!) na tujem in osvojil eno točko (2:2). Varovanci trenerja Reinharda Telliana so ob hladnem vremenu povedli z 1:0. Gol pa je tik pred pavzo dal mladi in izredno talen- tirani Aleksander Lessnig. Po menjavi strani pa je Kuttnig v 61. minuti izkoristil napako domače obrambe in žogo poslal v mrežo - 2:0 za SAK. Upanje na zmago je bilo veliko, vendar je legionar Alempič v dresu Lienza zasluženo izenačil z dvema goloma. Tudi Pliberk je prepričljivo premagal goste iz Zeltwega s 3:0, dva gola pa je dal Robert Miklau. Z zmago so se Pliberča-ni uvrstili na odlično peto mesto, SAK pa je osmi. Austria/VSV je tesno premagala Pöllau z 1:0 in je na drugem mestu za vodečim moštvom iz Voitsberga. SAK-Rohrbach Nedelja, 29. 3. ob 16. uri v Tmji vasi M.Š. ODBOJKA Dobljanke razočarane -le peto mesto! SK Aich/Dob - Enns 1:3 Kar v bistvu skoraj nihče ni pričakoval, seje uresničilo konec preteklega tedna. S petim mestom je skupnost odbojkaric Dob/AVC zgrešila zastavljeni cilj, namreč obstoj v drugi zvezni ligi brez kvalifikacije. Ker pa je moštvo pretekli konec tedna izgubilo obe tekmi, bo moralo v začetku junija igrati kvalifikacijske tekme proti petim ekipam. Tudi pohvala športnega koordinatorja avstrijske odbojkar- ske zveze Peppa Huberja, ki je bil presenečen nad nivojem igre, Dobljank ni mogel potolažiti. Razočaranje po tekmi proti Hartbergu v soboto je bilo veliko, kajti zmaga bi pomenila celo drugo mesto, kar bi preseglo vse meje pričakovanja. Tekma je bila zelo izenačena, čeprav so bile Dobljanke z 0:2 v zaostanku, pa je bila v naslednjih dveh setih sreča na njihovi strani in tekma se je spet odločila v t. i. running scorju, kije bil popolnoma izenačen, toda ob koncu so igralke Hartberga imele boljše živce ter tekmo odločile zase. Po točkah se je izid tekme glasil 65:65. Dan navrh, ko bi si z zmago Dobljanke lahko zagotovile še 3. mesto pa so nesrečno podlegle nasprotnicam iz Bad Vös-laua, ki so se na lestvici uvrstile na prvo mesto. Tekma se je pričela zelo enostransko in gostje so prvi set gladko dobile. Potem pa so se zbudili številni navijači in krepko podpirali domačo ekipo - in drugi set so dobile domačinke. V tretjem setu pa so Dobljanke že vodile s 6:0, vendar set izgubile. Četrti set je bil prav tako zelo borben, vendar sreča domačinkam ni bila ravno naklonjena. Trener Supnig: »Ekipa je ta vikend igrala zelo dobro, vendar se set žal ne konča pri desetih oz. dvanajstih točkah. Z igro sem bil zadovoljen, vendar cilja nismo dosegli.« M. T. ŠPORT Ustanovljen »Karate in kikboks-klub Žrelec« Slovenska športna družina na Koroškem je pridobila novega člana! Na pobudo proponentnega komiteja na čelu z Milanom Hri-bemigom so preteklo sredo v Tu-cah ustanovili dvojezični »Karate in kikboks-klub Žrelec (KKŽ). Novi športni klub je nastal iz karatejske sekcije Slovenskega atletskega kluba, sestavlja pa ga približno 20 aktivnih borcev z Radiš, iz Žrelca, Celovca, Kot-mare vasi, Grabštanja in Blato-grada. Glavni razlog za osamosvojitev oz. ustanovitev lastnega kluba je bil finančne narave, saj si bo klub odslej lahko sa- mostojno potegoval za sponzorje oz. sam zaprosil za javna sredstva. Klub je tudi že zaprosil za članstvo v Slovenski športni zvezi. Za prvega predsednika je bil soglasno izvoljen večkratni koroški prvak in trener kluba Milan FIribemig, ostali člani odbora pa so: Thomas Hribernig (podpredsednik), mag. Sonja Hribernig (tajnica), mag. Bernhard Woschitz (blagajnik), Veronika Niemetz, Peter Weißensteiner, Jan Schiemann, Maria Niemetz in Hannes Raunjak. Druga zmaga šahistov SŠZ/Carimpex v koroški ligi! Šahisti Slovenske športne zve-ze/Carimpex I so v koroški ligi zabeležili drugo zmago in s tem novo upanje na obstanek v naj-višji deželni šahovski ligi. V devetem kolu prvenstva so premagali prvo ekipo Feistritz-Pa-ternion-Weißenstein s 3,5 : 2,5 in se - tudi zaradi visokega poraza Lienza (0:6 proti Spittalu) - izboljšali na deseto mesto na 12-mestni lestvici. Ker pa bo za obstanek v ligi tokrat potrebna osvojitev vsaj devetega mesta (iz državne lige B bosta izpadli beljšaki ekipi Ad-mira in Schachfreunde!) bo SSZ v preostalih dveh kolih morala prehiteti ali Kötschach-Mauthen ali pa Velikovec. Cilj je vsekakor uresničljiv, saj znaša prednost Velikovca pred SSZ eno samo točko, prednost Kötschacha pa 1,5 točke. Za zmago SSZ/Carim-pex 1 so tokrat poskrbeli Arnold Hattenberger, ki je slavil svojo četrto zaporedno zmago, mag. Gorazd Živkovič, Aleksander Lukan (po 1) ter dr. Joži Am-rusch (remi). Na prvi deski so gosti osvojili točko brez boja, ker iz Slovenije zaradi turnirjev na Bledu in v Mariboru ni bilo »legionarja«, na šesti deski pa je izgubil Rupert Reichmann. SŠZ igra v predzadnjem kolu (4. aprila) v gosteh proti ekipi Magistrat Celovec, Velikovec proti Feistritz/Paternion, Kötschach pa proti Pbšti. V zadnjem kolu (25. aprila) pa imajo slovenski šahisti za nasprotnika vodeči Bekštanj, Velikovec celovški Magistrat, Kötschach pa Spittal/Ferndorf. Lienz kot enajsti pa igra še proti ASK in Wolfsbergu. Nadaljnji korak k osvojitvi naslova pa je storil vodeči Bekštanj, ki je tokrat premagal močno ekipo Magistrat Celovec s 3,5 : 2,5. Na drugo mesto se je z zmago 6:0 nad Lien-zem povzpel Spittal, na tretjem mestu pa je ekipa SG RBB iz Wolfsberga. /. L. LESTVICA: 1. ASKÖ Bekštanj 38 točk 2. Spittal/Ferndorf 35 3. 5G RBB/WAC 33,5 4. Die Klagenfurter/KSV 33 5. Gospa Sveta 31 6. Pošta Celovec 28 7. Magistrat Celovec 26,5 8. Kötschach-Mauthen 23 9. Velikovec 22,5 10. SŠZ/Carimpex 21,5 11. SK Lienz 20,5 12. Feistritz/Paternion 11,5 Zmaga tudi za SŠZ/Posojilnica Borovlje II Slavili so tudi šahisti SŠZ/Posojilnica Borovlje II v 3. razredu C: z zmago nad Gospo Sveto (3,5 : 2,5) so si zagovili dobro peto mesto na lestvici. Posamezni rezultati: Ivko Ferm 1, Ivan Lukan remi, Roman Weber remi, Borut Živkovič 1, Thomas Hallegger 0, Mitja Kolter remi. /. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 10 Silvo Kovač Golcov - Mojsejev / SZ 1970 Damino krilo belega so zasedle črne figure, ki po drugi vrsti ogrožajo tudi belega kralja. Osamljena bela dama ne more v obrambo kralju, temveč se f ii d e f g h odloči za napad. Kako poteka obračun s črnim kraljem -začenja ga beli, ki je na potezi -je naloga reševalcev. Pot do zmage je zelo.zanimiva! Rešitev štev. 9 Capablanka se ne meni za napadeno trdnjavo in odigra L..0-0-0 / veliko rokado / 2. Lh8: Po jemanju trdnjave sledi napad črnega po beli poševnici. 2...Se5 3. Ddl Lf3!! Žrtev lovca, da se odpre g linija in ogrozi beli kralj. 4. gf3 / na 4.Dd4 Dh3!! 5.gh3 Tg8+ 6.Dg4 Sg4: in črni zmaga / V beli tabor sedaj vdre črna dama 4...Dh3 in beli se vda! o Med svoje «“»“ m nesoče» os. rasposlel/s dod.toe psosp.x« izvodov v nemščini ;;;;; v sodel„v»i/» Q Pri projektu bi rad/ tudi sicer: ime in priimek: Točen naslov: Fon/Fax/e-mail: Pošlji na: AGORA, Badgasse A-9020 Klagenfurt/Celovec Fon/Fax: 0463/5075 35 e-mail: agora@magnet.at »brez meja« Izmenjava informacij in programov med svobodnimi radijskimi postajami v Evropi, predvsem v sosednji Slove-in Italiji, odpira pogled na kultur in na skupne razvojne alpsko-jadranskega prostora. gre med ljudi Splet lokalnih poročevalk in poročevalcev, mobilna oddajna naprava in postopno izgrajevanje majhnih lokalnih študijev bodo porok za to, da bo podeželje vključeno v radio in bo lahko aktivno sodelovalo pri komunikacijskem procesu. Od A do Z AGORA: grška beseda za trg, sejem, zborovanje. Kratica za društvo »Avtonomno gibanje odprtega radia/Arbeitsgemeinschaft offenes Radio«. Delavnice: tečaji za uvod v novinarsko delo in tehniko so odprti za vse interesente. Financiranje: sloni na štirih stebrih: samoprispevek, prostovoljni prispevki poslušalcev, plačila sponzoijev,. javna sredstva (za radio v manjšinskih jezikih s public-service značajem in nepridobitniško usmeritvijo). Glasba: težiščno iz avstrijskega in alpsko-jadran-skega prostora, hitparade in mainstream bodo obrobni pojav. Kooperacijski partnerji: iniciative s področij kulture, sociale, ekologije in izobraževanja, ki bodo v lastni režiji oblikovale določene vrste oddaj. Nosilca licence: »AGORA Korotan (AKO) Lokalradio GmbH« (»AGORA Korotan (AKO) lokalni radio d. d. o.«). Partnerja sta organizatorično, uredniško in finančno avtonomna. ••• Obratna skupina: stalni/e sodelavci/ke so organizacijsko in tehnično odgovomi/e za potek oddajanja, oblikovanje okvirnega sporeda in določene težiščne oddaje. Odprti kanal: mladinske skupine in posamezniki lahko ob tehnični asistenci oblikujejo lastne prispevke. Dostop je odprt. Program: enotno oblikovani okvirni program bo povezoval najrazličnejše dele sporeda (govor/glasba/ v živo/pripravljene oddaje). Programski odbor: sestavljajo ga zastopniki obratne skupine, kooperacijskih partnerjev in foruma poslušalcev in odloča o programskem konceptu. Sosvet: sestavljajo ga neodvisne osebe, bedi nad neodvisnostjo, pluralnostjo in upoštevanjem medij skopolitičnih smernic. Studio: poleg glavnega studia v Celovcu naj bi postopoma nastajali majhni lokalni studii, ki se bodo vključevali v oddajanje. Tehnika: digitalna studijska tehnika. Prioriteto imajo enostavno upravljanje, avtomatizacija in lahko priučevanje. Prenos preko oddajne mreže ORF ali lastnih oddajnikov. Živa dvojezičnost: je geslo in rdeča nit programa. ••• • • • Kdokda j kakok je? /""N. 1---J UNIKUM Akcija: zuhören kann . *■ Svež veter v koroški eter ...tudi posluša Sprejemno območje: južna in vzhodna Koroška s Celovcem in Beljakom. Sprejemne frekvence: UKW/FM 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) ter lokalne frekvence za Celovec/ Vetrinj (98,8), Beljak (107,6), Železna Kapla, Čajna, Mostič, Slovenji Plajberk in Sele. Oddajni čas: program AGORA bo, izmenično s programom Korotana, emitiran dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 2. ure zjutraj. Začetek oddajanja: v teku leta 1998. Napoved s plakati in v printmedijih. Poslovodstvo: Helmut Peissl Programska koordinacija: Mag. Tamara Kapus, Franc Wakounig, Joži Wutte Sosvet: dr. Maja Haderlap, Rezika Iskra, Edith Kapeller, dr. Janko Malle, dr. Helga Mračnikar, dr. Gerwin Müller, prof. Philipp Rauscher, asis. prof. dr. Helmut Stockhammer, Lojze Wieser AGORA, Badgasse 7, A-9020 Klagenfurt/Celovec Fon/Fax: 0463/50 35 75, e-mail: agora@magnet.at Bančna zveza: AGORA, Kto.: 8.057.069 BLZ: 39130, Posojilnica-Bank, Železna Kapla G R Ü N H BILDUNGSWERKSTATT J MINDERHEITEN/'**'? m OIE IG Autorinnen Autoren te» VOLKSKINO RITTER VERLAG K—. A*.-. ISLA - Jezikovni tečaji PDL PDL-Sprachkurse Unterstützt vom BKA TANDEM „ , . Volksgruppenförderung Universität kiagenfurt Verlag Alekto O POSOJILNICA-BANK 25 x na Koroškem / in Kärnten Kdor hoče biti sogovornik, se bo brez težav vključeval v žive oddaje. Na posebnih tečajih bo spoznal veščine radijskega dela, na »odprtem kanalu« bo oddaje sam oblikoval. Člani poslušateljskega foruma AGORA pa bodo soodločali o programskem konceptu. Pisan ptič Kot prvi svobodni, nepridobitniški radio na Koroškem bo AGORA pričel letos oddajati dvojezični spored. Prvo prošnjo za takšno radijsko licenco smo vložili leta 1989. Vmes je minilo devet let, v katerih smo se pričkali z avstrijskimi, evropskimi in ponovno avstrijskimi instancami, da bi tudi narodnim skupnostim izborili pravico do radia. Takrat nas je bila peščica ljudi, ki smo se zavzemali za ohranitev skupne dvojezične šole na Koroškem. Danes je AGORA neodvisna platforma, ki združuje najrazličnejše osebe in organizacije - pač kulturne, ekološke, socialne in cerkvene iniciative. Med nami so žumalisti, glasbeniki, komunikacijski tehniki, kulturni delavci, pedagogi... Pred- vsem pa je tu skupina mladih ljudi, pripadnikov obeh narodnih skupnosti na Koroškem, ki je pripravljena, da se sama loti takšnega projekta. Radijska licenca, ki pokriva precejšnja področja Koroške, je bila dodeljena skupnosti dveh partnerjev. Licenca je vezana na pogoj, da mora slovenski jezik v programu biti prisoten najmanj v istem obsegu kot nemški jezik. Partnerja imata različna radijska koncepta. AGORA hoče inovativen, medkulturni spored, v katerem bo slovenščina kot jezik slovenske narodne skupnosti enakovredno upoštevana in prisotna kot programski jezik. Zato bomo prav jezikovni kompetenci sodelujočih namenjali vso pozornost in skrb. Korotan pa ima koncept konvencionalnega radia za narodno skupnost. Zategadelj sta AGORA in Korotan dosegla soglasje o »oddajnem dvojčku«, v katerem vsak partner po svojih predstavah oblikuje polovico programa. Če sta partneija pripravljena za sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje, potem bo rezultat gotovo zelo zanimiv. • •• • •• • • • govori dva jezika Samoumevna dvojezičnost bo njegova značilnost in odlika. Slovenščina in nemščina se bosta enakovredno prepletali v živo moderacijo. To bo čudovito sozvočje jezikov. ...zwei Sprachen spricht Licenca ni padla kot darilo z neba, ampak je sad večletnega angažmaja ter dejstva, da Avstrija svojim narodnim skupnostim doslej v javnopravnem radiu ni nudila lastnega, polnovrednega, celodnevnega programa, kot ga imajo druge narodne skupnosti v Evropi (npr. Retoromani v Švici, Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji in druge). Radio, kakršen je AGORA, nima komercialnih namenov, temveč kulturno, socialno in izobraževalno nalogo, radio v dveh jezikih, ki potrebuje za oskrbo odročnih krajev razpredeno mrežo oddajnikov in brez javne podpore ne bo mogel obstajati. Predvsem pa bo potreboval sodelovanje in podporo vseh ljudi, ki hočejo in želijo takšen medij. Da bo pisan ptič, na katerega so streljali že, čim se je skobacal iz jajca, lahko tudi vzletel in letal. •• •• •• •• •• •• • • • s e razlikuje 1/VtA- reklamne propagande, plehke glasbene spremljave in mlatenja prazne slame: duhovita upornost proti enolončnici v kulturi, dovolj prostora za kritičnost in razmišljanja, nič strahu pred izzivi življenja. ...sich unterscheidet Pogled nazaj 1989 Ustanovitev društva AGORA. Prošnja na poštno direkcijo za obratno dovoljenje za medkulturni lokalni radio na južnem Koroškem. Vložitev pritožbe pri Evropski komisiji za človekove pravice v Straßbour-gu in začetek poti skozi državne instance. Tedenske dvojezične oddaje iz italijanskega obmejnega pasu. 1991 Evropski kongres svobodnih radijev v Šentprimožu na Koroškem. Zahteva po ustanovitvi »proste cone medkulturne komunikacije v alpsko-jadranskem prostoru«. 1993 Evropsko sodišče za človekove pravice razglasi, da avstrijski radijski monopol krši človekove pravice. Država mora podvzeti tudi ustrezne ukrepe, da radijskih monopolov«. Sodba se nanaša na dostop manjšin do privatnega radia, ki ga zahteva AGORA, in eksplicitno poudarja, daje treba upoštevati »pravice in potrebe specifične publike«. AGORA je ustanovni član »Zveze svobodnih radijev Avstrije« in član »Federation Europeenne des Radios Libres, F.E.R.L.«. Izdelava stališč, strokovnih mnenj in alternativnih predlogov k načrtovanemu zakonu o regionalnem radiu. Srečanje neodvisnih radijskih postaj iz alpsko-jadranskega prostora v Celovcu. 1994 Prošnja za dodelitev licence za regionalni radio na osnovi zakona o regionalnem radiu. Po odklonitvi prošnje vložena pritožba na ustavno sodišče. 1995 Ustavno sodišče potrdi upravičenost pritožbe in vrne parlamentu zakon o regionalnem radiu, da ga novelira. 1997 Ponovna prošnja za licenco. Vzporedno k temu tečejo konkretne priprave (programski koncept, načrt financiranja, tehnično načrtovanje, delavnice za osebe, kijih zanima delo pri radiu), razširitev osebne in organizacijske baze AGORA. Pogajanja s konkurentom Korotan, ustanovitev ponudniške družbe. Dodelitev licence. Kulturne, socialne, ekološke in izobraževalne pobude, ki predstavljajo široko paleto mnenj, bodo oblikovale svoje oddaje. Skrbele bodo za raznolik spored, kompetentne usluge in za svetovnonazorsko pestrost. • • • • • Aktion: Frischluf für Kärn€e Akcija! vete' v koroški eter Korošk» dvojezičen, nePrld°^^ielct AGORA in želim — □ sodelovati hočem kot etra. S tem naročam • • ■ 500 šilin- »sveži ^ jUor. «• IT«, Qir ptilo*”»-'1 bl ll“° Z, „l.foau .11 prispeval/® lAAA Za katera stvarna področja: