Komunist kot politični delavec
Popis članstva Zveze komu-nistov Slovenije letos spomladi je pokazal, da več kakor 40 odstotkov članov ZK nima no-benih konkretnih zadol&itev v Zvezi, v družbenopolitičnih or-ganizacijah in samoupravnih institucijah, nasprotno pa ima mnogo komunistov po pet in še več zadolžitev. Popis je tu-di pokazal, da so prvi v Zvezi komunistov in družbi sploh »svobodni streld«, drugi pa s temi obremenitvami le površno in samo delno izpolnjujejo svoje funkcije. To ni dobro. Iz več razlogov. Najprej zato, ker so pred Zveso komunistov ve-like konkretne in zgodovinske naloge, ki zahtevajo premišlje-no angažiranje vsega njenega članstva. Ustavna reforma, go-spodarska stabilizacija, boj proti negativnim pojavom, na-daljnje poglabljanje samoup-ravljanja, uveljavitev vloge de-lavskega razreda in še vrsta drugih nalog, vse to zahteva od zveze komunistov, da vse-stransko angažira svoje čtan-stvo in vsakega komunista kot političnega delavca in borca. Teh nalog po ne bo mogoče uresničiti, če jih bo uresniče-vala samo Zveza komunistov. Nasprotno, potrebno je, da jih uresničuje vsa naša druzba. Zato je zelo pomembno, da so komunisti angažirani kot poli-tični delavci, dobivajo konkret-ne politične zadol&itve, deluje-jo kot politični delavci in funk-cionarji v vseh strukturah, po-sebno pa v drušbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih institucijah, kjer pravzaprav tu-
di uresničujemo cilje naše re-volucije.
Dosedanje analize pa kažejo, da anga&iranost komunistov ni bila povsod enaka. Bili so pri-meri, da v posameznih orga-nizadjah skrbijo samo za ak-tivnost svojih vodstev, članstvo pa zavestno pasivizirajo, da bi lažje in svobodneje dosegali nasprotne cilje, kakor je to bilo v začetku leta v Ijubljan-ski organizaciji ZK, ali pa se dogaja, da določene funkcije in zadolžitve kro&ijo v krogu, y tem ko članstvo ostaja pasi-ven opazovalec, kakor je to recimo v nekaterih delovnih or-ganizacijah in krajevnih skup-nostih. Oboji ne upoštevajo, da je pred Zvezo komunistov stal-na naloga, da se nenehno bo-juje za spreminjanje konkret-nega V boljše in popolnejše, da presega doseženo in se bo-juje za novo. Da pa bi to do-segli, je potrebno, da komuni-sti fLelujejo kot politični de-lavci ne samo v svoji zvezi, ampak tudi v ostalih družbe-nopolitičnih organizacijah, ki se pravzaprav bojujejo za ure-sničevanje programa Zveze fco-munistov. Zato mora vsak ko-munist postati politični dela-vec in po svojih sposobnostih in moinostih prispevati k ure-sničevanju ciljev naše družbe, da postane aktiven soudele&e-nec v zavestni družbeni in re-volucionarni akciji, da se kot sestavni del velikega kolektiva Zveze komunistov idejnopoli-tično usposablja v boju za boljši jutrišnji svet. Ta boj vo-di komunista v središče revo-
lucionarnih dogajanj, na čelo tistih družbenih in političnih sil, ki se bojujejo za napred-no družbeno preobrazbo. Edi-no tako bosta njegovo delo in aktivnost postala sestavni del organizirane celote. Samo tako se je mogoče otresti dog-matizma.
Na zadnji seji predsedstva ZKJ so poudarili, da se mo-rajo komunisti bolj angažirati v socialistični zvezi, sindikatih, mladini in drugih družbenopo-litičnih organizacijah. To se ni zgodilo slučajno. Nasprotno. O tem je tekla razprava tudi na zadnjih sestankih Centralnega komiteja ZK Slovenije, ko so večkrai poudarili, kako so po-nekod pred pismom tovariša Tita in izvršnega biroja govo-rili o avtonomiji komunistov v družbenopolitičnih organiza-cijah, češ da niso dolžni delati tako, kakor jim nalagata zveza komunistov in program zveze komunistov, ampak tako, ka-kor njim ustreza. Zato smo tudi imeli razne odklone v sii* dikatih, mladini in drugih druž-benopolitičnih organizacijah. Da se to ne bi več dogajalo, so bile v sindikatih in Zvezi mladine Slovenije izvedene ko-renite organizacijske in druge spremembe. Toda s tem se ni-ti ne začenja niti ne končuje vpliv zveze komunistov. Na-sprotno, vplivala bo sarno te-daj, če bodo komunisti v teh okoljih kakor tudi drugod de-lovali z argumenti in svojim osebnim zgledom, če bodo an-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje  s 1-  strani)
gažirali delovne Ijudi, če bodo znali razlagati cilje naše sa-moupravne družbe in se boje-vati zanje. Tega pa ni mogoče doseči z deklarativnostjo, am-pak z vztrajnim delom.
Najnovejše analize kažejo, da lahko komunist postane ug-leden druzbenopolitični dela-vec samo, če je pošten, nese-bičen, dosleden, obveščen in vztrajen. Nenehno mora skr-beti tudi za svoje znanje. To lahko doseže z osebno vztraj-nostjo in kolektivno. Osebno — tako da se sam uči, kolek-tivno — 3 vključevanjem v or-ganizirano idejnopolitično delo.
Takšnih komunistov je zelo ve-liko tudi med tistimi, ki jih je popis članstva prikazal kot neangažirane. Moramo jih sa-mo motivirati. To pa ni težko. Pri nas obstaja recimo zahte-va, da se v športnih organiza-cijah, društvih in klubih usta-novijo aktivi komunistov, da bi prek njih zveza komunistov vplivala na mladino in na ta okolja. To se tudi že dela.
Na koncu: zveza komunistov mora skrbeti, da se njeni člani uveljavljajo kot politični delav-ci. Občasno so potrebne zato kontrole in analize. Tako bomo stopili na prste spontanemu obravnavanju tega problema. Vlajko Krivokapić