KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 46 (4) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1 septembra 1933. PATENTNI SPIS ŠT. 10275 Dr, ing. Černoch Jožef, Praha — Bževnov, Č S. R. Proizvodnih napetih zgorevalnih plinov. Prijava z dne 31. oktobra 1932. Velja od 1. februarja 1933. Izum se nanaša na proizvodnike napetih zgorevalnih plinov, obstoječe iz zgorevalnih komor, katero so nameščene v krogu in obdajajo krimilnj drsnik, ki krmili vstop v komore in izstop iz njih. Bistvo izuma obstoja v tem, da je krmilni drsnik negibljiv in da nekateri ali vsi njegovi kanali, ki vodijo tlačne pline iz zgorevalnih komor v eno ali več, vsem zgore-vainim komoram skupnih izstopnih šob, končujejo v zgorevalne komore pod takim kotom, k radijalni smeri, a se blok komor samodelno vrti vslled reakcijskega uč.nka tlačnih plinov, ki izstopajo iz komor. Kana-ii krmilnega drsnika ter vstopne in izstopne odprtine zgorevalnih komor so medse-boj tako razporejeni in dimenzijonirani, da imajo izstopajoči zgorevalni tlačni plini v bistvu konstantno živo silo, kar je omogočeno še s tem, da je razven ene primarne šobe razporejena! še ena ali več sekundarnih šob, ki se zaporedoma odpirajo s padajočim tlakom plinov, izstopajočih iz primarne šobe. Risbe predstavljajo eno izvedbeno obliko izuma. Sli. 1 je vertikalni presek skozi sistem komor. Sl. 2 je pripadajoči tloris deloma v preseku, in sicer v zgornji polovici po' 2—2 in v spodnji polovici 2’—2’ iz slike 1. SL 3 in 6 kažeta krmilni drsnik v podolžnih presekih, ki so medseboj pravokotni. Sl. 4 je pogled od spodaj in sl. 5 je poged od zgoraj na drsnik. Sl. 7 jte presek po 7—7 iz sike 6. Sl. 8 je presek po 8—8 iz slike 6; sl. 3 in 6 sta pri tem preseka po: 3--3 in 6—6 iz slike 7. S. 9 kaže sestavljeni stroj v preseku. Sl. 10 je pripadajoči tloris. Sl. 11 shematično prikazuje v razvitem stanju sodelovanje kanalov drsnika in komor. Pri predočeni izvedbi je glasom sl. 1 in 2 razporejenih v krogu druga poleg druge osem komor 10, katere s svoikni notranjimi ploskvami tvorijo otlino v obliki prisekanega sožca. Vsaka komora je po vmesni steni 11 razdeljena v zgorevalni prostor 10’ kot tak in v drugi prostor 10’’, ki bo v nadattjnem označen kot kompresijski prostor. Ta dva prostora sta medseboj v zvezi potom razmeroma ozkega kanala 12. Prostor 10’ končuje v notranjo1 stožčasto' otli-no z odprtino 13, in prostor 10” končuje v to otlino z odprtino 14. Na spodnjem koncu je srednja stožčasta otlina zatvorje-na potom dna 15 z odprtinami' 16 in pn-robnico 17 za vležajenje spodnjega konca drsnika potom krogličnega ležaja 18 in matic 19, kakor je razvidno' liz sl. 9. Na zunanji strani so komore opremljene s hladilnimi rebri 20. V notranjo, od komor 10 obdano stožasto otlino je vstavljen krmilni drsnik, kateri je kot celota označen z 21 (sl. 3—8). V zgornjem delu drsnika je predviden plosnat kanal 22, ki poteka v smeri drsnikove osi in prehaja v prečni, celi drsnik prodirajoči kanal 23 (sl. 3 in 6). Ta' prečni kanal Din. 35. 23 končuje na svojih obeh koncih v višini odprtin 13 zgorevalnih prostorov 10’. Nadalje sta v zgornjem delu drsnika horicon-talno predvidena dva poševna kanala 24, katerih vsaki vodi cd obodai drsnika h kanalu 25; ki poteka vertikalno navzgor. Zgornji ustji teh kanalov 25 se nahajata diametralno na obeh straneh zgornjega uslja kanala 22, kar se vidi zlasti iz sl. 5. Kanala 24 končujeta na obodu drsnika istotako na sproti odprtinam 13 zgorevalnih prostorov 10’. V spodnjem delu drsnika ie izobličen celi drsnik prodirajoči prečni kanal 26, ki na obodu drsnika končuje nasproti odprtinam 14 kompresijskih prostorov 10”. S tem prečnim kanalom je v zvezi kanal 27, ki vodi poševno navzgor, kar je zlasti razvidno iz žil. 6. Nadalije sta v spodnjem delu drsnika v višini odprtin 14 kompresijskih prostorov 10” predvidena dva prevodna kanala 28 (sl. 8). V srednji izvrtini v spodnjem delu drsnika je uvijačena vžigalina sveča 29 (sl. 3), h kateri se dovaja tok po vodu 30, ki je napeljan skozi izvrtino čepastega nastavka 31 na spodnjem koncu drsnika. Ta nastavek ima na svojem koncu vijačni navoj 32 za navijačenje matic 19 in je o-premijen s kanalom 33 (sl. 6) zai dovajanje maziva v kroglični ležaj 18 (sl. 9) in k drsni ploskvi drsnika. V zgornjem delu drsnika sta nadalje nasproti odprtinam 13 zgorevalnih prostorov 10’ predvidena dva medseboj diametralno ležečai kanala 34, katera potekatia od zgornje ploskve drsnika /llomljeno k njegovemu obodu. Slednjič poseduje drsnik še dva diametralno nasproti si ležečai kanala 47 (sil 4 in 7), katera vodita od zgornje drsnikove ploskve in končujeta ob njegovi stožčasH steni nasproti odprtinam 13 zgorevalnih prostorov 10’. Ostale otilline drsnika so hlajene z vodo in voda doteka iz kroga hladilne vode, ki, je napeljan skozi telo 35 ejekcijske šobe (sl. 9), kakor bo to v naslednjem opisano. Drsnik ima obliko stožca, da se raztezanje pri različnih temperaturah samodelho izenačuje, pri čemer ostane tesnitev trajno obvarovana, in da se drsnik popolnoma razbremeni cd trenja, katero se prenaša na 'ležaj. Na zgornji prirobnilci 37 drsnika je potom svornikov 38 pritrjeno šobasto telo 35 (sl. 9). Kanali šobe 36 kot tak ima trikotniš-ko osnovno ploskev, katera obsega zgornja ustja šob 22 in 25 ter kanala 27 in se navzgor zožuje v podolgovato špranjo 39 (st 10). Šobasto telo 35 tvori nadalje dve diametralno nasproti si ležeči mešalni komori 40, v katerj se skozi odprtine 41 do- vaja gorivo. Skozi kanale 42 vstopa v ti komori zgorevalni zrak. Komori 40 sta priključeni nai kanala 34 drsnika. Preostali prostor šobastega, telesa 35 služi za vodno hllladitev. Ta prostor je priključen na vodno hlajene otline drsnika in je potom odprtin 43 zvezan z dovodom Vodet (sl. 9 in 10). Prt opisu načina delovanja tega stroja bodi še enkrat povdarjeno, da je drsnik negibljiv, dočim Se bfllok 10 komor vrb. Sl. 11 kaže shematično v razvitem stanju sodelovanje drsnikovih kanalov in komor. Zaenkrat opazujmo samo eno komoro. Ako ta komora dospe v črtkano označeno lego A, sprejme že komprimirano in za vžig pripravljeno zgorevalno zmes, kar bo: v naslednjem opisano. V tej legi A pričenja komora odpirati ustje kanaS'a 23, tako da eksplozijska zmes pride v ta kanali in se vžge po vžigalnil sveči 29 (sl. 3), katera je nameščena v tem kanalu. Vžig se razprostre v sam zgorevalni prostor 10’, tako da nastane v tem prostoru visok tlak. Tvorjenj pllini z visokim, tlakom strujajo skozi kanal 23 v primarno šobo 22 in nadalje v ejekcijsko šobo 35, iz katere izstopajo. Pri gibanju komor iz lege A v lego B (si1. 11) dospe odprtina 14 kompresijskega prostora 10” nasproti kanalu 28, tako da prične en del tlačnih plinov srujati skozi ta kanal v predido-čo komoro, katera se nahaja v legi C in katera vsebuje vsesano eksplozijsko snov. S tem se ta zmes komprimira, vendar ne da bi se mešala z zgorelimi plini, kateri pridejo' skozi kanal 28 in komore v legi B, ker imajo zgoreli pihni samo čas, da napolnijo kompresijski prostor 10” in s tem kompn-mirajo vsesano zmes cd prvotne prostornine cele komore 10 na prostornino zgorevalnega prostora 10’ kot takega. Pomeša-nje vsesane zmesi z zgorelimi plini se raz-ven po vmesni steni 11 prepreči tudi še vsled učinkovanja centrifugalne sile, kajti odprtina 12 je razporejena na obodu komor, kamor se vsled centrifugalne sile potiskajo plini večje, specifične teže, torej zgorevalna zmesj katera prepreča prestop lažjih zgorelih plinov. Pri prikladnem krmiljenju doteka zmesi nastane opisana kompresija v taki meri, da se zmes v kanalu 12 vžge ali da se dobi ugoden predvžig. Ako komora dospe pri svojem nadalje m gibanju v črtkano označeno lego D, tedaj je že deloma odprt v sekundarno šobo 25 vodeči kanal 24, kanal? 28 je pokrit in kanal 23 še deloma pokrit. Tlačni plini strujajo torej iz zgorevalne komore po eni, strani v primarno šobo 22 in po drugi strani v sekundarno šobo 25. Slednjič se kanal 23 popolnoma zapre in tlačni plini strujajo edinole skozi kanal 24 v sekundarno šobo 25. Pri nadaljnem gibanju v lego E se kanal 24 postopoma zapira in pričenja se odpirati kanali 26, dokler v legi E kanal 24 ni popolnoma zaprt in ostanki zgorelih pjli-nov z majhnim tlakom odhajajo skozi kanala 26 in 27 v šobo 36. Komora se gibije naprej v črtkano označeno lego F in pričenja odpirati! kanai 34. Medtem pa so skozi kanal 36 iz komore odšli vsi tlačni plini, in ker medtem neka druga med legami A, B in D nahajajoča se komora pošilja tlačne pline v šobo 36 skozi primarno in sekundarno šobo 22 in 25, nastane v kanalu 27, 26 vsled ejekcijskega učinkovanja sesanje, vsled česar se v zgorevalni prostor 10’ vse-, sa eksplozijska zmes iz komore 40 skozi kanali 34. V legi G sta sesalni kanal 34 kakor tudi ispušni kanal 26 popolnoma odprta, tako da je sesanje zelo intenzivno in je obenem zvezano z dobrim izpiranjem celokupne zgorevalne komore. Pri gibanju komore iz lege G v lego C se slednjič izpušni in ejekcijski kanal 26 zapre in v črtkano označeni legi H je slednjič odprt samo sesalni kanal 34, vsled česar eksplozijska zmes vsled svoje vztrajnosti nadalje doteka in popolnoma napolni celo komoro. V legi C se potem ta zmes komprimira vs'ed tlačnih plinov, kateri uhajajo skozi kanali 28 iz komore v legi B itd. Ker je drsnik gli’ede razporedbe kanalov izobličen dvojno učinkujoče, je vsled nasproti delujočih tlakov popolnoma razbremenjen in pri vsakem vrtljaju bloka komor se dobita v vsaki komori dva vžiga; stroj deluje torej v poltaktu. Drsnik more imeti tudi tako razporejene kanale, da se gorivo v trenotku največje kompresije vbrizga v vroč zrak (izraziti zgorevalni postopek). Pri tem postopku je seveda potrebna predhodna kompresija zraka, katero najboljše morejo preskrbiti rotirajoče komore same. Vrtenje bička komor se vrši samodelno vsled reakcije plinov, ki uhajajo v poševno izobličena kanala 24 (sl. 7). Mogoče je seveda tudi napeljati en del tlačnih plinov skozi zagonske kanale 47 v nek pomožni motor, kateri potem blok komor oz. drsnik prisilnotekoče vrti. Za zagon stroja se uporabljata že omenjena kanala 47. V ta kanalla se skozi nastavka 45 z ventijcma 46 napelje tlačni zrak iz nekega nepredočenega vira, na pr. iz jeklene posode. S tem se dovede celokupni blok komor vsled reakcijskega učinka iz komor izstopajočega tlačnega zraka v vrtenje in vsled ejekcijskega učinka šobe 36 se prične vsesavati gorivo v komore. Mazanje drsnih ploskev drsnika se vrši smotreno z dodajanjem maziva h gorivu, razven že omenjenega mazanja skozi dovod 33. Omenjeno je že bilo, da je medsebojna razporedba in da so dimenzije kanalov drsnika ter odprtine komor tako voljene, da je živa sila iz šobe 36 izstopajočega plinskega toka v blistvu konstantna. K temu pripomore tudj smotrena razporedba primarne šo be 22 in sekundarne šobe 25. S pripravo g jaso m izuma dobavljana plinska struja se more s pridom uporabljati povsod tam, kjer se je v zadnjem času predlagaj raketnii pogon, torej za pogon leta,!, vozil i t. d. Celokupna konstrukcija je zelo enostavna in zanesljiva, ima majhne dimenzije in neznatno težo. Kot primer bodi navedeno, da ima pri uporabi priprave glasom izuma zal pogon letala ta priprava približno osemkrat manjšo težo od običajnega letalskega motorja s propelerjem za isti efekt. Patentni zahtevi: 1. Proiizvodnik napetih zgorevalnih plinov, obstoječ iz zgorevalnih komor, katere so razporejene v krogu in obdajajo krmilni drsnik, ki krmili vstop v komore in izstop iz njih, označen s tem, da je krmilni drsnik negibljiv in da nekateri ali vsi njegovi kanali, kateri vod jo tlačne pline iz zgorevalnih komor v eno ali več, vsem zgorevalnim komoram skupnih izstopnih šob, končujejo v zgorevalne komore pod takim kotom k radijajni smeri, da se blok komor samodelno vrti vsled reakcijskega učinka tlačnih plinov, ki izst .pajo iz komor. 2. Proizvodnik napetih zgorevalnih plinov po zahtevu 1, označen s tem, da obstoja izstopna šoba iz iprimarne šobe (22), v katero se skozi odgovarjajoče kanate (23) krmilnega drsnika uvajajo primarni zgorevalni produkti z najvišjim tlakom, nadalje iz ene ali več sekundarnih šob (25) v katere se skozi 'Odgovarjajoče kanale (24) krmilnega drsnika uvajajo zgoreli pllini nižjega tl ka, in slednjič iz izstopnega ustja kanala (27), skozi katerega! se odvajajo iz zgorevalnih komor izpušni p"ini nizkega tlaka in na katerega izvajajo plinske struje prvo-omenjenih šob ejekcijski učinek, vsled katerega se po odvajanju izpušnih pljinov vsesava tudi sveža zgorevalna zmes, katera se po hladilnem stredstvu, ki obdaja vse kanale drsnika, predogreva. 3. Proizvodnik napetih zgorevalnih pli nov po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da je vsaka zgorevalna komora (10) po vmesni stenj (11) razdeljena v zgorevalllni prostor (10’) kot tak in izpušni oz. kompresij-ski prostor (10”), pri čemer ima ta vmesna stena odprtino (12) na1 onem delu, ki je od vrtišča najbolj oddaljen, v svrho, da se prepreči pomešanje lažjih zgorelih plinov s težjo zgorevafmo zmesjo oz, zrakom. 4. Proizvodnik napetih zgorevalnih plinov po zahtevih 1, 2 ali 3, označen s tem, da je drsnik (21) v višini kcmpresijskih prostorov (10”) zgorevalnih komor oprem-ijen s prevodnim kanalom (28), kateri prevaja en dei tlačnih plinov iz one komore, v kateri se je ravnokar izvršil vžig, direkt no v komoro, napolnjeno z zgorevalno zmesjo, v svrho< komprimiranja in eventu-aSno vžiga te zmesi. 5. Proizvodnik napetih zgorevalnih plinov po zahtevih 1 do 4, označen s temi, da so kanalli krmilnega drsnika napram izstopa mm odprtinam zgorevalnih komor tako razporejeni, da je vsaka komora neposredno po eksploziji zvezana samo z primarno šobo (22), da pa s:e postopno s pladanjiem plinskega tlaka odpira tudi vstop v sekundarno šobo ali sekundarne šobe, in sicer na tak načtin, dia ostane produkt hitrosti iztekanja in mase v bistvu konstanten. 6. Proizvodnik napetih zgorevalnih pili- nov po zahtevih 1 do 5, označen z eno samo vžigalno svečo (29), katera je skupna vsem zgorevalnim komoram in katera je ra?porej;ena v drsniku v kanalu (23), skozi katerega se odvajalo plini najvišjega tlaka v primarno šobo. 7. Proizvodnik napetih zgorevalnih plinov po zahtevih 1 do 6, označen s tem, da je telo (35) eiekdjske šobe pričvrščeno na drsniku in da poseduje šoibast kanali (36), kateri s svojo osnovno ploskvijo pokriva ustja primarne šobe (22), sekundarne šobe (25) in izpušnega kanala (27), in da ima razven tega mešalne komore (40), v katere se uvajata gorivo in zgorevalni zrak in katere so priključene na sesalne kanale, razporejene v drsniku, in da ima priključke (45) z ventili (46), na katere se more priključiti poljuben izvor tlačnega sredstva in kateri so v zvezi z zagonskimi kanali (47), ki so razporejeni v drsniku in končujejo poševno v zgorevalnih komorah, in slednjič da ima dovode (43) za hladilno sredstvo za drsnik. Adpatent broj10275. F t cj. 1 1------r£ Fig. 2 22— Fj'g. 6 Adpatent broj 70Z7S. F j g. 10 ~~ ! “ F i g .JI Adpatentbroj 10275. n K") ‘O CM' n n CM P r“ i i i i oo CM D CM L J Oo CM n i ! i I □ LJ L J to <-c. 04 , I ! I tr*"