__102 __ Naši dopisi. Iz Kranjskega okraja 18. marca. — Prekoristno v knjigo „Zgauju slovo, vojsko" bi moral vsak Kranjec na kmetih, da ne rečem vsak Slovenec večkrat citati. Vsak pravim, ker jih je jako malo, ki niso udani ti strupeni uničevalki duha in telesa našega, nekdaj tako zdravega, nadarjenega in čvrstega naroda katerega ni ugonobila sužnost pasjeglavih Obrov, niti madjarsko niti frankovsko nasilje, narod, ob katerega se je zastonj zaganjal mogočni beniški lev, junaški narod, ki je kakih 300 let odbijal uspešno napade divjih Turkov in tako bil škit zadej ležečim nemškim deželam, narod, katerega v tem oziru smemo ponosno primerjati starim Grkom o navalih azijskih Perzijancev, naš narod, čegar hrabri sinovi so po neštevilnih bojnih poljanah v prvih vrstah avstrijskih armad srčno kri prelivali, ta narod je v nevarnosti, da ga v njegovem jedru, v kmečkemu stanu, strupeno špiritovo žganje pokvari popolnoma! Sedaj pije vse to brlozgo, staro in mlado, bogati in revni. Oče gre v žganjarsko krčmo, seboj pelje otroka, časih komaj triletnega, in že mu ponuja strupa, da bi ne jokal in ga domu ne silil, in s tem ga uči prej spoznavati strup kakor Boga, mori, ubija mu mlado dušo in telo. Tako delajo starši sami s svojimi otroci, tako sejejo v nežna srca trnje in osat, kar bo v malo letih najbolj bodlo in peklo nje same. Otroci izpolnijo komaj 12 let, že bodo staršem denar kradli, na paši pili grenko, njih šibka telesa morilno žganje in revnega popotnega rokodelca ali sploh vsakega tujca s kamenjem drvili, ako ga pot mimo njih vodi. Glejte, za žganje skrbni očetje, to* je šele začetek vašega sadu! Ko imajo ti dečaki kakih 16 let, ti bodo že vse noči pili, če so mogli kaj žita skrivaj prodati, razsajali in kričali bodo po vasi, da ne bo nihče v stanu spati, na cesto bodo kolov nametali in vozove obdrževali za samo nagajanje, in kolikrat ni to uzrok najhujih pretepov! Drugi dan pa, ako so odnesli zdravo betico, bodo dremaje vsako delo upravljali. In ko je vojaški nabor, prihajajo mladenči, ki so izpolnili 19 let, bledih in upadlih lic, suhi in veliko jih je, ki še centa ne tehtajo, teže, brez katere pred 501eti ni nihče po noči smel na vas. In kdor je slabeje postave, ali bolje rečeno, kdor je večji žganjar, bolj ti razsaja. Pri vsakem naboru se kateri ali sam pobije, ali pa pretepe svojega tovarša. Ravno letos se je nek fant pri vojaškem naboru v Škofji Loki tako napil, da je 16, dne t. m celi dan skozi več vasi razsajal. Proti večeru je imel iti čez most na Sori, ker sta ga radi žganja vid in moč zapuščala, ko je namerjal ravno na most stopiti, stopil je na stran csste, padel pod most, kjer je z glavo ob kobilo (mostovo nogo) butil ia si s tem čepiuo na glavi ubil in v vodo padel. Ljudje 80 videli in ga izvlekli na suhu, ter ga zanesli v neko podstrešje na prosto, kjer je celo noč ves moker in pijaa ležal v nezavesti. Drugi dan prilezel je od mraza premrt v domačo vas Godišče. Tožil je da ga zebe. Šel je ležat za peč in sledeče jutro dobili so mrtvega. Žalosten konec mladenča ! Toda kakoršoo življenje taka smrt. Teden prej pa so Podrečanje za Savo zapazili, da nekega zidarja, ki je sam stanoval v celi hiši ia ki je vsaki dau se z grenkim zalival, kakor z vodo, da ga že 3 dni ni bilo iz hiše. Odprli so hišo s silo in — žganjar ležal je mrtev v nji. Naši kmetje pravijo: „Žganje se je v njem unelo." Pa ti smrti vsled ^jeruša'* nista sami v 14 dneh v našem okraju. Ta teden napil se je 28letni škoporezec, po domače ;,Norn", iz Trboj doma^ v Stražišču tako, da je komaj v nek hlev pritaval^ „Žganje se mu je unelo.^ Zjutraj dobili so mrtveca. lo kako bi se mu ne! Na staro leseno slamoreznico na-rezal je več škopov, kakor kdo drugi na najboljši fabriški železni stroj. Zaslužil je na tedea po 3 gl. in hrano, a v nedeljo in še par dni potem je vse zapil ! Take nesreče uzročuje nesrečno žganje dan zar dnevom po naši domovini. Koliko moralnega pohujšanja! Žganje zamori vsak blagi čut v človeku, uniči vero ali saj Ortlabi, in s to pade vsa poštenost neolikanca. In ni čuda, saj še pri olikanih ljudeh opazujemo, da so brez vere za vse hudobije sposobni. „Žgaaju slovo, vojsko !,y Ta knjiga je zelo pošla. Jako potreba bi bilo, da bi jo natisnili drugič in ako je na i^akem mestu kaj spremeniti, da bi se popravilo. Nadejam se, da mi ne bo nihče zameril, kdor pozna knjigo in silno kvaro, ki jo dela žganje Kranjcem, Slovencem, ako priporočam, da bi ta knjigo izdala razširjena in slavna „Družba sv. Mohora." Dal Bog, da bi ne bil ta glas „gla8 upijočega v puščavi l^ Mislili smo kmetje, da bo malo bolje od 1. febr. sim, odkar je deželni davek povišal ceno litru žganja od 32 na 40 kr., a motili smo se. Vsi želimo, da bi na-merjani državni davek povišal ceno na 80 Rr. Le pri porabi špirita za barvanje in e lake potrebe bilo bi treba nekaj izjem. Še nekaj. V Galiciji in Ameriki imaja postavne kazni zoper pijančevanje. Ali niso morda pri nas ravno tako potrebne? Toliko jeremijade za danes. Ako bote blagovolili sprejeti te vrstice v Vaš priljubljeni list, bom o priliki še kaj poročal.*) J. Pozabljivec. *) Prosimo prilieiio zopet oglasiti se, za ta dopis lepa hvala. — Postava zoper pijančevanje se ravno obravnava v državnem zboru. Vred. ------- 103 ------- Iz Ljubljane — Praznik vstajenja Kristusovega se bliža in po širokem svetu odmevala bode vesela „Aleluja!" — Iz srca želimo, da bi se ta klic •enako veselo razlegal po vsi slovenski zemlji, da bi se prav prav kmalu odstranile vse hude zapreke, ki še neprestano trajajo v nekaterih slovenskih pokrajinah T veliko škodo in nevarnost narodnega našega razvoja. — Tudi v sredini slovenske zemlje so sedaj nekateri znani nasprotniki naši začeli nekako pogumnejše kazati svoje roge. To naj bode vsim zavednim narodnjakom, izrekoma pa političnim zastopnikom našim opominj, — da stoje in se borijo vsi odločno zavedno in složno, — potem pa se tudi Slovenci smemo zaupno pridružiti veselemu klicu: „Alel uja!'' — Za konfesijoualno šolo z maternim učnim je/ikom prošnje doposlala je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in pa podrnžnice: Škofja loka, Metlika, Bovec, Ribnica, Selce, Begune p. Cirknici, Kranjska Gora, Cerkljanski okraj, Gorica, Tipa v a,Liti j a, Ajdovščina, V uhre d (Štajersko), Bled, Ternovo-Bistrica, Šentjakob-Ter-novo, — Kropa-Kamnagorica, Dobrova in Senožeče. — Navedene prošnje došle so v državni zbor dne 23. marca med sejo in so se takoj izročile po dotičnem poslancu. — Povoden]. Vsled hudega deževja in južnega vremena nastala je krog praznika sv. Jožefa velika povodenj, ki je izrekoma ljubljansko močvirje tako silno preplavila, kakor že zdavnej ne. Na polji in pri cestah napravila je povodenj veliko škodo. Tudi z Ogerske, ^eške in Gališke dohajajo naznanila o velikih povodnjih, ki so uničile mnogo polja in porušile brez števila poslopij. — Glede ljubljanskega močvirja je bil to glasni klic: Ne odlašajte dalje osuševalnih del! — Računski sklep „kmetske posojilnice" ljubljanske okolice za leto 1887 kaže nam lepo napredovanje tega zavoda. Denarni promet znašal je 180.215 gl. 83 kr., dobiček pa 2393 gl. 48 kr. — Za dobrodelne namene razdelilo se je 70 gl., rezervni zaklad pa znaša 3916 gl. 36 kr. — Zanimiv koncert bil je minuli četrtek večer v mali dvorani muzičnega društva na Dunaji: Koncert priredil je slavnoznani umetnik na basu Blaž Fischer rodom Slovenec. Razun umetnice na glasovirju go-«pice Franki in pevke gospice pl. Marsich, sodeloval je tudi operni pevec F. P o g a č n i L Občinstvo spremljalo je točke sporeda z veliko pohvalo. — Koze v Ljubljani bližajo se bolj in bolj koncu: Uradni izkaz z dne 25, marca navaja samo še 36 oseb. Ozdravilo se je 5 oseb, obolela sta 2 otroka, 2 pa umrla. — Mestni odbor ljubljanski zboruje danes večer ob 6. in obravnavale se bodo poročila različnih odsekov: o prihodnjih volitvah, o računu mestnega posojila, o zdravstvenih zadevah in o najemu vrtnarja. — Današnjo številko ^^JVovic^^ pošljemo ^ vabilom na naročbo tudi nekaterim znanim domačinom na ogled.