Štev. 40.	V Ljubljani, 29. septembra 1921.	Leto LX1.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjenlšfvo Ljubljana.
»plse, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati tarno n* naslov : Uredui&tfo Učiteljskega Tovari&a f Ljubljani, FrančiSkanska^ul. 6. Rokopisov ne vračamo. V te pošiljat ve je poiiljati 1 »ko.	Učiteljski Tovarli Izhaja vsak Četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100- —t K, z.a naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostoipne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 „ ta nadaljnja uvrščen j a od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravnifitvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I 0 Poštni čekovni urad št, 11.197. Reklama sije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poieg poštnine še oO K.	Telefon uredništva štev. 812.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej nI treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
„Faktl!"
Nismo prijatelji maščevalne politike; <e mani se strinjamo s tem. da se meče naše stanovske zadeve v politično areno, 'med ostudno strankarsko gonjo. Tembolj smo proti temu. dti se vlači šola in učiteljski stan na ta ogabna tla. ker imamo še v živem spominu krute krivice, ki jih je klerikalna stranka delala v vrstah uči-teJistva; in gonjo, ki jo je klerikalna stranka uprizarjala proti večini učiteljskega stanu in proti šoli sploh.
Toda. ker se Slomškova zveza ne sramuje dejani, ki so bila izvršena po njeni inicijativi in kliče klerikalno stranko zopet na oogrom proti učiteljstvu. navaja namišljena fakta ter hoče ustvariti javno mnenje med ljudstvom in vodilnimi politiki. da se Slomškarjem gode zaradi njih wepričania krivice, pozivamo vse tova-:iše da zavračajo te nakane.
Upamo da bodo šolske oblasti same zakonito -popravljale tendencitozne napačne vesti, ki iih Slomškarji širijo v klerikalnih časopisjJt: tovariše pa pozivamo, da v nam prijaznem časopisju izven stanovskih elasil zavračajo klerikalne nakane-in branijo našo čast in ugled! Ne zanašajte se na. uredništva in na druge, temveč naj vsakdo poprime za pero. ki je član in članica našega stanu!
Prestopimo prag naših stanovskih glasil in delu.rmo na obrambenetn polju našega stanu v dnevnem časopisju, ki ie razširjeno med ljudstvom in ki pride v roke našim vodilnim krogom!
Organizujmo se tudi v tem pogledu!
Slomškovo zvezo, ki ii v prihodnje ovržemo njena > fakta«. pa si>ominjaino na sledeče:
1. Ali se zavedajo člani Slomškove zveze, da sta njen bivši predsednik J. (še sedai častni član SI. zv.) in njen odbornik R. glasovala v deželni zbornici proi re-Kulacifi učiteljskih plač? I 2. Ali se zavedajo, da se njihov bivši i'kr. šol. nadzornik S. še sedai ni opral »čuka denuncijantstva članov Zaveze vojaški oblasti?
3.	Mi se še spominjajo gonje in od-stavljenja brez povoda okrajnih šol. nadzornikov T v novomeškem in L. v kam-"išketn okraju te*- okr. šol. nadz. J., izvornega pedagoga, v kranjskem okraju.
[ Wra mesta ^so zasedli sed. predsednik ^lom. zveze ter nje člana O. in ne-s»osobni S."3
4.	Ali se spominjajo člani Slomškove '-Veze kako so oni prejemali med vojno ^aginjsko doklado njihovi kolegi, člani '-aveze pa ne — ker ie Slom. zveza tako hotela!
5.	Ali se spominjajo člani Slom. zve-Ze Časov, ko ie bila uradna kvalifikacija "n oddaji služb le članstvo Slom. zveze?
6.	Ali se spominjajo člani Slom. zve-da člani Zaveza niso dobili često niti
Lrii?adajočih jim petletnic, samo iz raz-
l"^. ker niso pristaši klerikalne stranice!?
, . /• Ali se spominjajo sedanji kričači o rivicah zločina ki so ga napravili na "bojnem nadučitelju Pr. Potokarju. kako ^ Ka ?aradi njegovega prepričanja prebijali in preganjali dokler ga niso s,)aviij v grob!?
Ali se spominjate prestavljanj ^■čitelia Antona Ormeka in njegove
v Ali se spominjate, kako sle brez r°ka prestavili nadučitelia Janka Ži-
I Vzrok;
L
rovnika — zgolj zaradi politiškega prepričanja?
10.	Ali se spominjate, kako ste zaradi politiškega prepričanja prestavili nadučitelia Ivana Petriča?
11.	Ali se spominjate, kako ste iz strankarskih ozirov postopali pri oddaji voditeljskega mesta na 11. m. deš. lj. š. v Ljubljani?
12.	Ali se spominjate, kako je dobil vaš pristaš nadučiteljsko službo v Dev. Mar. v Polju s 0 službenimi leti proti kompetentom s 30 službenimi leti?
13.	Ali se spominjate, kako ste defi-nitivno nameščali v Ljubljani svoje pristaše — suplente — s tremi službenimi leti. proti kompetentom s 25 službenimi leti in družino?
14.	Ali se spominjate, kako ste oddali brez razpisa nadučiteljsko službo v Sp. biški učit. W. s 6 službenimi leti, proti upravičencem z 28 služb, leti?
15.	Ali se spominjate, kako ste v zadnji seii avstrijskega dež. šol. sveta pristranskg oddali službo nadučitelia na Viču pred s. Sloni, zveze naduč. S.?
16.	Ali hočete imena vseh onih Slom-škarjev. ki so dobili za posečanje mešč. šol. tečaja dopust in plačane suplente ter onih članov Zaveze, ki so morali sami plačati suplente?
Še cel kup imamo popisanih slučajev krivic in Preganjanja iz dobe klerikalne vlade po navodilih Slomškove zveze.
To je vaša doba; to so vaša dela!
Primerjajte samQ te točke z vašimi šestnajstimi; a zgodovina našega trpljenja ima še dolgo vrsto slučajev, ki kriče do neba.
Pravice niste vajeni, zato sedaj kričite o krivicah i _
Službena pragmatika za državne uradnike.
Končno prihajajo resna poročila o izdelavi službene praginatike za državne uradnike. Ze zadnjič smo poročali o sestavi komisije, kateri je bilo izročeno delo službene oragmatike; eno vfest prinašamo v današnji številki med dnevnimi vestmi, o poteku dela se pa poročajo še steueče podrobnosti, na kate~e posebno opozarjamo naše organizacije, da pazijo ua pravilno vnešenje naših zahtev v pragmatiko:
Zakon o državnih uradnikih sestav ija poseben odbor, ki je imel dne 22. sept. t. 1. svojo prvo sejo. Odboru so bili predloženi trije načrti:
Prvi načrt predvideva za državne uradnike sistem, po katerem bi uradniki avtomatično napredovali, dirugi predvideva popolno svobodo v napredovanju iz razreda v razred, tretji pa je nekaka srednja pot med obema prvima.
'¿t zakonski načrt je izdelalo centralno udruženje državnih nameščencev.
Odbor je ugotovil: 1. da morajo uradniki napredovati neodvisno od vsakega vplivanja in 2. da jim mora biti dana možnost, da napredujejo tudi po sposobnosti in uspehih. Sef urada bo moral poročati o sposobnosti in o pridnosti uradnikov in jih predlagati v napredovanje.
Odbor je ugotovil, da je načrt, ki ga ie predložilo uradniško udruženje. še najbližje nazorom in principom odbora in je Sklenil vzeti ta načrt za podlago pri reševanju tega vprašanja, posebno, ker so tu J: vse uradniške organizacije odobrile
ta načrt, ko jim ga je poslala centrala na ogled. Glede plače uradnikov bo sklepal odbor pozneje. Na prihodnjih sejali se bo razpravljalo o posameznostih zakona.
Šolske prireditve.
Mnogo je prt nas lepih in ponosnih vasi, katere pa mrko gledajo uašo svobodo. ker jo ne razumejo. Težko in mučno ie človeku, ko vidi in sliši, kako ljud-s.vo pritajeno so\raži svojo svobodo in si želi nazaj - tujčevih okovov. Zato goji to ljudstvo nezaupnost. celo mržnjo proti nam. ki hočemo v njihovih otrociti vzgajati ljubezen in ponos, do osvobojene domovine, do naših bratov. Z mrkim pogledom in trdo besedo pobija doma. kar smo v šoli ustvarili.
Iz tega ljudstva ne bomo izsilili ničesar. Mladina je vsa naša nada, njena vzgojitev naloga našega življenja., dolžnost naše domovinske ljubezni. Sele. aKo bode videlo ljudstvo mladino trdno uj odločno stopati ua to pot. omilila se bode njegova upornost.
Ljudstvo ne razume našega dela, ker ne vidi njegove lepote. In vendar je ravno lepota oni čar. ki omeči srce in vzbudi v njem ljubezen.
šolske prireditve so uajpripravnejši okvir, v katerem lahko nudimo ljudstvu vso lepoto našega dela; onega deia, ki nam v soinčni luči kaže. da se ie v svobodi lahko rodijo in razvijajo čisti in jaki značaji, dela. ki na podlagi teh značajev usivaria trden teineii edino zveličavni — svobodi naši.
Saj je ogromno dela s takimi prire-d' t vami osobito v zgoraj omenjenih kra-lih, kjer pa so ravno najbolj potrebne. Prireditelji se morajo pehati res za vsako najmanjšo stvar posebej. Prvič je treba šc celo za sodelovanje otrok beračiti pri starših.
Kesnično. starši so izprva protivm. Nezaupni gledajo vse naše priprave, naše delo. Ko je dan prireditve — takozva-ne ¿šolske veselice« tu. pridejo sicer vsi, tako. da ie vse do zadnjega kotička prenapolnjeno. A nismo tako optimistični, da bi se veselili, češ: Koliko je vendar prijateljev šole. naših prijateljev! O. ne S Dosti, dosti jih je prišlo — iz nezaupno-sii. \ mnogih točkah nam ne zaupajo, nas celo sumničijo. Nekaj je celo strastnih politikov, ki nam podtikajo, da gojimo v šoli uolitično strast in stranjvar-stvu in napeto čakajo, kdaj bo zaorila ainma, ki io sovražijo iz dna duše. No, piogram je bil izbran skrbno, diploma-tično. Razočarani so oni, ki so pričakovali »nečesa, kar ne »pada v šolo«. »Kako lepo pojejo naši otroci,« se veselo čudijo starši, »in kako pogumno nastopajo na odru. kakor da bi jih ne motrilo sto !:i sto oči.« O, starši so ponosni na svoje j otroke — preprosti še veliko bolj! In tako se iim omili tudi pesem, ki jo poje ! njihov otrok in tako poslušajo in obču-! tijo tudi lepoto besed, ki jih tako navdušeno prednašajo otroci.
Zadovoljni odhajajo: ponosni na svoje otroke in .v srcu spravljeni tudi z uči-ieljstvom. .ki se je toliko trudilo in jim ' toliko lepega in zabavnega nudilo v njihovi deci. In rade volje prispevajo za šo-larsko knjižnico, kateri se bode naklonil ' dobiček.
In prireditelji? Začetek ie šele to. ' Pokazali smo narodu košček lepote, ki
spi v njem, v njegovi zemlji, v njegovih srcih, v njegovi deci. Vzljubiti mora to lepoto, iskati ie mora še vedno več. da naide vso. Potem bode razumel, da jo
moia čuvati, da je ne sme lahkomiselno izpostavljati nevarnosti, da mora z vsemi močmi prispevati k edinosti in ne vr-t jglavo rušiti komai zanočeto ogrodje našega svobodnega doma
Globok vzgoinj pomen imajo šolske prireditve, ne samo za deco. temveč tudi /.a ljudstvo. Korak za korakom vodimo deco in ljudstvo na pot. ki so nam jo začrtali naši voditelji in ki smo jo z veseljem pozdravili, ker so se naše želje že davno šetale po nje i. Prireditve s skrbno in diplomatično izbranim programom nas bodo še najprej in najlažje privedle do smotra. Na ta način se izognemo ljudskemu sovraštvu, kojega bi si nakopali z ustanavljanjem raznil: društev, v kate-lih hi morali s strankarsko barvo na dan in — v boj. Omejimo v takih krajih, ki so sprejeli lastno svobodo kot pastorko, naš delokrog samo na šolo. Delo. ki ga posvetimo mladini, ni nikoli zagrešeno. kot politični delavci pa dostikrat škodu-lemo. bodisi, ker nas ljudstvo ne razume ali — ker smo šli predaleč. Ako si osvo-umo mladino, bode šlo tudi ljudstvo za nami in naše delo .bo mnogo lažje. Bodimo vzgojitelji poštenih jugoslovanskih značajev in ne vrzimo semena politične strasti v mlada srca in ne izzivajmo ljudstva na boi! Ko človek dorašča. si sam : oišče stranko, ki najbolj prija njegovim /ivlienskim odnošajem. In če bodo pri vseh strankah sami pošteni, narodno-za-vedni značaii. kakor smo iih prijateljsko zgoiili v šoli. ni se nam treba bati nobene protidržavne stranke!
Kmetijski pouk na učiteljiščih.
Pri anketi za kmetijsko-nadaljevalne tečaje, ki se je vršila pri poverjeništvu za kmetijstvo meseca iuliia 1. 1.. se ie sprejel predlog, da naj se popolni kmetijski pouk na učiteljiščih in sicer v tem smislu, da se razširi na vse letnike učiteljišča in da se pri podrobnem načrtu vpoštevajo ne le potrebe šolskega vrtnarstva ampak tudi potrebe kmetijsko-nadaljevalnih tečajev Prav tako na i se upelje na ženskem učiteljišču pouk iz gospodinjstva.
Ti predlogi so se predložili poverjeništvu za prosveto v primerno vpošteva-nie pri reformi kmetijskega pouka.
Kolikor nam ie- znano, se ni dosedaj glede izpretnembe dosedanjega učnega načrta v tem pogledu še ničesar tentnega zgodilo.
Ze prei in slej se ie pri raznih prilikah in ponovno povdarjalo. da ie za uspešno vpeljavo; kmetijsko - nadaljevalnih tečajev treba,"da se položi podlaga za <a pouk že na učiteljišču, da se bodo po-tem učitelji boli zavedali svojega zvania nasproti vzgoji kmetske mladine in da se bodo tudi bolj zainteresirali za strokovno delo med kmetskim ljudstvom.
Ako hočemo pomagati tem besedam do dejanj, potem ie naša dolžnost, da revidiramo dosedanji program za kmetijski couk na učiteljiščih in ga skušamo spraviti v sklad s potrebami učiteljstva zunaj po deželi.
Splošni učni načrt za kmetijski pouk na učiteljiščih, ki ga imamo od bivše avstrijske učne uprave, ni slab. Po tem na-Č tu se lahko skrbi, da dobi tičbelj tisti
del splošne kmetijske izobrazbe, ki ga
usposablja za pouk na ljudski Soli in ki ustvarja tudi potrebne temelje za nadaljevalni pouk. Uspeh ie pa odvisen od podrobnega načrta, od tega. kako se pouk izvaja, kako se učna ivarina izbira in podaja učiteljiščnikom. Uspeh ie odvisen i.'alje tudi od tega. kako se jemlje priro-doznanstvo, ki tvori danes bistveni ete) •p glavni temelj kmetijski vedi.
Dosedanji načrt predpisuje kmetijski pouk v 3. in 4. letniku, v vsakem po 2 ur! na teden, kar bi zneslo za ves čas 160 ur. če računamo skupaj na 40 tednov letnega pouka.
Nič ni treba, da bi se ta pouk razširil na škodo drugim predmetom na več ur v leni, želeti pa ie. da se prične takoj s prvin letnikom. Tudi v Srbiji, kjer štejejo učiteljišča po 3 letnike, imajo kmetijski pouk v vseli treh letnikih. Na ta način se .•fbuja in vzdržuje potrebno zanimanje za kmetijstvo ves čas študija, kar more le ugodno vplivati na vzgojo učitel.iiščmka za poznejši poklic med kmetskipi ljudstvom.
Največjo važnost ie polagati na podrobno učno tvarino. S kmetijskim poukom je treba učitelia usposobiti za elementarni pouk iz splošnega kmetijstva in /a šolsko vrtnars'vo. za potile na osnovni šoli in za smotre nadaljevalnega pouka.
Do dosedanjem načrtu ta možnost ni izključena, ampak preje nasprotno. Po icm načrtu se imajo učiteljiščniki najprej seznaniti s temeljnimi pogoji rastlinskega m živalskega proizvajanja (splošnega kmetijstva) in stoprav potem s posebnimi ali speci.ialpimi strokami šolskega \ rtnar-siva. Tako dobi učitel.iiščnik potrebni vpogled v bistvo kmetijske produkcije sploh in s tem potrebno podlago za ume-vanie kmetijske obrti, in še le potem se v/anjeio tiste specjjalne kmetijske stroke, ki so za šolsko vrtnarstvo najbolj važne.
Ves ta pouk mora podpirati stvaren pi irodoslovni pouk. zlasti iz kemije in rastlinstva.
Ako se dosedanji splošni načrt tudi v podrobnostih prav izvaja, bo vsekako dosti boli primeren kakor ie pa načrt za kmetijski pouk na učiteljiščih," ki ga je d: edpisal za vsa učiteljišča naše kraljevale bivši minister za prosveto Marinko-\;C in ki obdeluje v podrobnostih lc nekatere stroke, ki prihajajo v ooštev za šolsko vrtnarstvo. V tem načrtu, ki se je izdal z naredbo z dne 18. avgusta 1919 pod št. 20827. se ne skrbi za temeljno in splošno kmetijsko izobrazbo učiteljstva, ki na ta način tudi ne more dobiti nobenega globjega vpogleda v bistvo splošnega kmetijstva, ampak skrbi sc samo za ro da se seznani z nekaterimi specijalni-uri strokami zlasti tistimi, ki S3 goje na šolskem vrtu. Podrobni načrt predpisuje namreč pouk v vrtnarstvu (po 2 uri v 1. letniku), v perutninarstvu in čebelarstvu (po 1 uro v 2. letniku) in v sadjarstvu, vinogradarstvu in kmetijskem zadružništvu (po 1 uro na teden).
Na vsak način bi se moral ta načrt p/polniti s poukom v temeljnih vedah kmetijstva, tedai s splošnim kmetijstvom ozir. z rastlinsko in živalsko produkcijo, ki sta glavna temelja vsega našega kme-¡iiskega gospodarstva in tudi pred vsem potrebna za umevanjc kmetijskega obrata sploh. Ta pouk je veliko boli važen Kakor ie n. pr. celotni pouk za vse vrste zelen.iadi, o.d solate noter do vrtne kisi :ce ali spinače.
Načrt trpi tudi na tem. da ni za te predmete pravega razmerja med našimi urami. Za vrtnarstvo reete zelenjadar-sivo. ki spada še bolje v področje gospodinjskega pouka, sta odločeni dve uri na teden, ločini je za vse pouk v sadjarstvu v vinogradarstvu in v kmetijskem zadružništvu določena samo 1 ura na teden!
Premalo se je v tem načrtu pretresalo pa tudi vprašanje kmetijsko •nadaljevalnega pouka, ker ni v celem načrtu ne duha ne sluha o splošnem kmetijskem pouku. ki ie za nadaljevalne tečaje pred vsem potreben.
Res ie. da potrebujemo za vsa učiteljišča niše kraljevine enotnega načrta za kmetijski pouk. ali ta nai bo tak. da bo ustrezal potrebam našega učiteljstva. in sicer v dveh smereh:
1.	da jih bo usposabljal za temeljni pouk iz kmetijstva na osnovnih in nadaljevalnih šolali, in
2.	da iih Po usposabljal za vspešno udejstvovao.ie na šolskih vrtovih.
In kakor na moških učiteljiščih, tako ie treba tudi na ženskih učiteljiščih času primernih reform glede gospodinjskega pouka, kar se ponovno naglaša. pa žalibog dozdai zastonj. Ženska ročna dela so važna in .potrebna, toda gospodinjskega pouka ne morejo nadomeščati! In dokler
ni mogoče gospodinjskega pouka tudi praktično izvajati na učiteljišču, naj se poučuje sai to. kar ie mogoče v šolski sobi z vspehom podajati. Tudi te učne tvariue .ie več kot dosti in se bodo temu Pouku posvečene ure na učiteljišču prav lahko izpolnile z učno tvarino. Toliko jo ie! Veliko bolje se ie nasprotno bati, da bo premalo uu odločenih za ta prepo-trebni pouk na naših ženskih učiteljiščih!
Vil. Rohrnian, kmetijski svetnik.
i*mmmmmmmmmtiwmmmmmmi^mammm^mmmmmmmLMi
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za Prekmurje zboruje dne 6. oktobra ob 10. uri v drž. osnovni šoli po sporedu, ki si ga določi pri zborovanju. Vsakdo naj izbere med aktualnostmi najvažnejšo. k ,oi'ni udeležbi vabi imenom odbora Požegar, t. č, predsednik.
+ Novomeško učiteljsko društvo zboruje v si.bOUr s. oktobra t. 1. ob pol 11. ari 'Jnp.iidiic v deški šoli v Novem mestu. Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
i. Poročilo delegatov o skupščini v Rog. Slatini.
3. O šolskih zamudah, por»ča tov. Matko.
-1. Ugotovitev članstva.
5. Slučajnosti.
Zaradi važnosti zborovanja in neprimerne zveze s Trebnjem je določil odbor za zborovanii: Novo mesto. — Predsednik.
Vestuik meščanskih šol.
-c Načrt zakona o meščanskih šolah. V ministrstvu za prosveto se proučuje zakonski načrt o meščanskih šolah. Zastopniki meščanskih šol so imeli anketo. na kateri so razpravljali o točkah zakona. ki se tičejo meščanskiii šol in o. meščanskošolskem vprašanju sploh. Po-veijeništvo UJU v Ljubljani ie prijavilo k^t svojega zastopnika tov. D. HumeKa, predsednika Društva učiteljstva meščanskih šol. ki je bil tudi pozvan na anketo. Od tov ilmneka. želimo, da nam poda podrobno poročilo o skieuih te ankete.
— Venček 3-glasnih narodnih pesmi. Ravnateljstva meščanskih šol. ki so se v minulem šolskem letu oglasila pri podpisa ncu zastran »Venčka 3-glasnih narod-liiii pesmi, 111 zvezek«, pa jim ž njim nisem mogel ustreči, naj blage volie obnove svoje naročilo. Podpisanec je namreč iztaknil v svolj zalogi sc okrog 100 izvodov omenjene pesemske zbirke in sedal lahko ž njo ustreže v.saj prvim naročnikom. Cena izvoda 3 K 40 h. — V Središču, meseca septembra 1921. Anion Kosi.
—c Statistični pregled meščanskega šolstva na bivšem Štajerskem. V šolskem letu 1920/21 je bilo na bivšem Štajerskem z zas dekliško mešč. šolo šolskih sester v Celju vred 12 meščanskih šol (med njimi 5 dekliških). Razen teh je še v Mariboru zas. dekl. mešč. šola šolskih sester (vaunica), katera se pa tukaj ni \po-s.evala. Štiri mešč. šole so bile popolne, i. i. štirirazredne (dekl. Ptuj. deška in obe dekl. Maribor), štiri so bile tri razredne, dve dvorazredne in dve enorazredne. Na teh meščanskih šolah ie bilo z vzporednicami 51 razredov, katere je posečalo 1941 otrok. Pozitivni učni uspeh ie doseglo ¿0.2'/t. Z ozirom na narodnost ie bilo 1422 slov., 485 nemšk.. -ostali pa druge narodnosti. Poučevalo ie (z učiteljicami ž f. del vred) 76 učnih oseb. 36 moških m 40 ženskih. Meščanskošolski izpit ima
moških in 31 ženskih učnih moči.
—c Anketa ineščanskošolskih zastopnikov v Beogradu. Na prizadevanje vojvodinskega, hrvatskega in slovenskega društva meščanskih učiteljev je pozval minister prosvete v Beograd anketo, ki h naj izdelala načrt zakona za meščanske šole. Na anketi so bila zastopana vsa doslej obstoječa društva meščanskih učiteljev v naši državi in sicer je zastopal sov. Mita Gjorgjevič vojvodinsko, Josip Kovačevič hrvatsko. Perdo M. Vrbančič bosansko. Samuilo Puhiera dalmatinsko m-Drag. Humek slovensko društvo. Ankete sc ie udeleževal referent za gradj. škole Hristo Svirčevič, predsednik ji je hi.1 pa načelnik osnovne nastave Vlado Padoievič. Gori navedeni so se sestali v beograjskem Učit. domu dne 7. sept. t. 1. na piredposvetovanje. \ teku enega tedna so dovršili svoje delo in. izročili na. lepo prepisan in s tolmačem opremlien za-Kon predsedniku v nadaljno uporabo. V srede, dne 14. sept. zvečer so se delegati vrnili domov. O načrtu zakona bo natančneje poročal predsednik slov. društva meščanskih učiteljev na izrednem občnem zboru, ki bo v začetku oktobra v Celju. Takrat bomo tudi sklepali o skupni organizaciji učiteljstva meščanskih šol v kraljevini SHS. Ker je gotovo. da se bo meščanska šola rapidno
razširila po vse.i domovini, ie tesnejša vez med nami in našimi brati neobhodno po-irebna. Že danes imamo v naši kraljevini okroglo 120 meščanskih šol s prilič-no 700 učitelji in učiteljicami, ki so o delovanju tovarišev po drugih pokrajinah popolnoma nepoučeni. Na vsak način potrebujemo združitve in samostojnega nastopa za dobrobit meščanske šole in nas sam'h. pa to brez ozira na desno ali ie-vo m brez sentimentalnosti.	D. il.
-c Kakor ie svoječasno poročal Učit. Glasnik je vojvodinsko učiteljstvo meščanskih šol sklenilo, da ne vstopi v Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva, no pa po potrebi delovalo skupno s profesorskim Udruženjem.
Vestuik otroških vrtnar,«.
Organizacija otroških vrtnaric.
Na drugem sestanku vrtaarie, ki se je vrs.l 10. t. m. m ki je bil dobro obiskan, se je ustanovil odsek v rtnaric s tov. Caiga kot predsednico, tov. Sadika, blagajnicarko in tov. Klaro Balohovo, tajnico.
Akoravno so vse vrtnarice članice pri učiteljskem društvu, uvidela se je potreba, da sc ustanovi poleg tega odsek vrtnaric, drugače ni mogoče skupno delovanje istih.
Raztresene posamezno ali dve v enem kraju ne more 'učiteljsko društvo za eno prirejat; •predavanja uli zastopati njene interese. Zato morajo biti združene, da skupno delujejo in napredujejo.
Ker tov. Čarga ni bila navzoča poroča tuj tuca, da glede vprašauja, ako bo prevzel višji šolski svet vrtnarice od sociialne oskrbe, je zvedela toliko, da se mora počakati novega prora-črna, ket višji šolski svet nima denarnih sredstev, da bi mogel še ostale vrtnarice plačevati.
Poroča se tudi, da so vrtnarice, katere s j pod oblastjo zaščite dece in mladine, nastavljene na dnevnih zavetiščih. Dodala se jim je ena ura dnevno več, t. j. mesto 5 ur jih je 6, odvzeli so se jim četrtki, skrajšale božične, velikonočne in velike počitnice na štirinajstdnevne. Vzelo se jim je stanovanje, luč in kurjava, katero so imele brezplačno na svojih dosedanjih mestih. Zavetišča, v katerih bi bii prostor, se uporabljajo za drugo. Draginja narašča vsaki dan, ali socija.no skrbstvo to malo briga; prestavljena si na svoje mesto in molčati moraš. Ne misli pa socijalno skrbstvo, da vrtnaricam, katere so na zavetiščih iti katerim se je veliko več ur naložilo, bi bilo. treba zvišali plačo. Pa glejmo zavetišča v Ljubljani. Nastavljene so učiteljske moči z učiteljsko plačo. Isto delo ima vrtnarica na zavetišču kjt učiteljica. In poglejmo plačo učiteljice in plačo vrtnarice na zavetišču!
Veliko ogorčenje je nastalo med zborova-njtnjem glede tega poročila in odsek vrtnaric je sklenil, da se vloži protest potom učiteljskega društva na socijalno skrbstvo, da morajo iineii vrtnarice pri socijalni skrbi iste pravice in iste udobnosti kot vrtnarice pri višjemu šolskemu svetu. Upamo, da bo učiteljsko društvo to podpirajo!
Tajnica predlaga kot zadnjo točko zborovanja, da nuj pošljejo vsi vrtci in zavetišča po eno ali dve deli, katera otrok sam napravi, na razstavo, ki bo drugo leto v Zagrebu.
Predlog je bil sprejet.
S i eni jc bil zaključen drugi sestanek vrtnaric. .	K. B.
iz Jugoslavije.
- Pov. UJU v Ljubljani je prejelo sledeče zahvale: Kaucelarija N:. Vel. Krnila: Po najvišjem nalogu Nj. Vel. Kralja čast ini je zahvaliti Vam na izjavu oda-nosti. koje ste izvolili poslati Mu u ime članova Udruženja. Sekretar kanček1 rije Nj. Vel. Kralja K. Krstič. — Pokajinski namestnik: Čast mi je, da se \ am za iskretu ppzdrav prve pokr. skupščine uč.-tcljstva v Rogaški Slatini kar uajpnsrč-neie zah\alim,.Bog živi naše jugoslovansko učiteljstva na korist in proevit uaše lepe domovine.! vdani Ivan Hribar.
—	Prisega ljubljanskega učiteljstva. V nedeljo, dne 2o. t. ni. se ie vršila slavnostna zaprisega ljubljanskega učiteljstva kralju Aleksandru in na ustavo. Zaprisego je izvršil okrajni šolski nadzornik Hočevar, ki sc je ob tej priliki s toplimi besedami spominjal smrti kralja Petra l.-Osvoboditelia ter je v jedernatih besedah očrtal njegove velike zasluge za iugoslovanski narod. Učiteljstvo se ie odzvalo njegovemu pozivu in .ie počastilo sppmin umrlega kr^ija s trikratnim: Slava! hkrati je omenjal nastop novega kra-lia Aleksandra. Nato se ie izvršil slavnostni akt. — Luako ie zapriseženo tudi v teli dneh učiteljstvo drugih okrajev.
—	Fakti. ki niso takti! »Slovenec« prinaša 16 slučajev, s katerimi skuša dokazati. kako strašne krivice se gode uči-teljstvu Slomškove zveze pod sedanjo upravo. Navaja pa samo slučaje provizo-iičnih imenovanj, katere bodo okrajni šolski nadzorniki prav lahko ovrgli, brez vseh težkoč, ako le navedejo vse kompe-
tente in razloge pri posameznih slučajih -- in bodo razkrite vse klerikalne kleveta in laži, katerim je nasedel izvršilni odbor S.'.S. In to naj bodo najbolj kričeči slučaji?! Bomo pa še zavrnili vse!
— Koliko so vredni klerikalni lakti.-» »Slovenec« je pisal o korupciji v višjem šolskem svetu ter navajal »fakte«. Cez dva dni pa je prinesel sledeče popravke: »Korupcija v višjem šolskem svetu. Notica priobčeiiu pod tem naslovom, ni toc-na. Ua. Megušarjeva iz Podzemlja ni biu.i imenovana za nadučiteljico pri Sv. Jakobu v Ljubljani vsled protekcije; mero-da.iiia so Dila službena leta. kvalifikacija in družinske razmere. — Popravek: Pie-jol; smo: Blagovolite popraviti v št. 2o,\ »Slovenca«. ¿Učiteljski vestnik«. sledi če: »Učiteljica J. iz Ribnega je prestavljena meni nič tebi nič v Radeče.« - ; Resnica ie. da je prestavljena učiteljica gdč. Manica Jenko v Rateče, ker bo mesto učiteljice v Ribnem definitivno oddano; ta pa dobi zato kot provizoričiiu pruvizoričuo mesto v Ratečah. — Kanonik Nadrah je protestiral v zadnji sej višjega šolskega sveta proti enem slučaju »preganjanja in krivice« neke članice Slomškove zveze. Ko mu .ie predsednik dal v upogled vse akte, je sam priznal da se ie postopalo popolnoma pravično in objektivno. — Toliko so pa vredni klerikalni »fakti«1
—	brošuro »Dejanja govore« je treba prevesti v srbohrvaščino, da bo srbska lavnost poučena in bo izvedela, kake krivice so delali klerikalci nad učiteljstvom, kako so ga krivično preganjali in kake korumpirane razmere so vladale v šolstvu pod klerikalno vlado. Tam so navedem vst konkretni slučaji o krivicah; nc pa upitje klerikalcev sedaj, ki samo upt-ieio o krivicah, ne navedeio pa slučajev, ki bi držali. Vzgled takega praznega upitja ie tudi odstavek iz »Slovenčevega« uvodnika. ki se glasi sledeče: »Nikdar šc v nusi deželi ni bilo izvršenih toliko imenovani, napredovanj, premeščeni itu. iz golih strankarskih razlogov in ne u stvarnih interesov, kakor pod sedanjo demokratsko vlado. Protekcijonizem in ne-potizem sta pognala tako goboke korenine tudi v naši upravi, da se nam kmalu ne bo treoa prav nič sramovati svetov-no/nane belgrajske »porodice«. V tem oziru se odlikuje zlasti šolska uprava. Kar se je nabralo že tukaj nepravilnosti iu nezakonitosti, presega vse meje dostojnosti in pravičnosti. Kdor nt demokrat, ne dobi službe, čeprav ima 5—6 let pripravljalnega dela za seboj; demokrat seveda dobi lepo mesto takoj po izstopu u učiteljišča. Demokratom so rezervirane službe v mestih s srednjimi šolami, kdor ni demokrat, naj plačuje draga stanovanja na dve strani. Okrajnim glavarjem sc dajejo čudna navodila, kako naj postopajo v okrajnih šolskih svetih, da pomagajo demokratom ne do pravic, ampak do predpravic. Ce se ua pritožiš, dobi od \is.ie šolske oblasti demokrat še eno nai grado. u pa še eno po hrbtu.«.
—	»Dejanja govore« o klerikalnih persekucijah. ki so jih vršili nad učitelj-stvom. lani so registrirani mnogi slučaji uradnega preganjanja iu krivic^ ki jih je klerikalna stranka s pomočjo Slomškove zveze uganjala nad učiteljstvom zaradi prepričanja. Drugi slučaji o krivičnem nameščanju in preganjanju učiteljstva. so opasani v »Učit. Tov.«. Te slučaje naj pregleda izvršilni odbor SLS, kj je o svoji scii dne 19. septembra t. 1. izdal sledeči komunike: »Z velikim ogorčenjem. se jtf obsodilo postopanje pokrajinske uprave za Slovenijo, ki je uvedla in podpira sistem brutalnega preganjanja uradništva, zlasti pa učiteljstva. ki izpoveduje krščanska načela, ter se je sklenilo, da sc vsi slučaji uradne persekucije točno registrirajo in za bodoče beležijo v svrho. da se ob svojem času. ko se sedanji sistem strmoglavi, vsi krivci od najvišjih do najnižjih eksemplarično kaznujejo. Obenem se sivjene, da se organizira med ljudstvom odločilni boj zoper te razmere, ki naše šolstvo čedaijebolj korumplrajo.« -ij Slomškova zveza uai pogleda, kake slučaje o krivicah ona navaja! lake, da J»" mora potem »Slovenec« preklicati —• neresnične. Kakor mistifichy. Slomškova zveza »Slovenca«, tako mistificira dr. Korošca in tako vso slovensko javnost o krivicah, ki se gode Slomškarjem.
—	Dr. Korošec grozi in napoveduj maščevanje. Na shodu SLS v Ptuju dne 18. septembra t. i. je izjavil dr. Korošec sledeče: »Kakor finančni minister na £°" spodurskem polju, tako ie grobokop splošne nezadovoljnosti v državi notr. uu111' ster s svojim postopanjem .glede državljanskih svoboščin. Svoboda mišljenja P11 nas tli več zagarantirana. To skušajo o"1
J
r
učitelji in učiteljice, uradniki in uslužben-ci ki. imajo svetovno naziranje. različno
demokratskega. Katoliško učiteljstvo ¡n trradništvo mora hoditi trnjevo pot mu-^cnikov. Mi globoko spoštujemo te zna-cuine trpine ter se zavedamo svojih dolžnosti napram njim. Ko bo prišel naš čas, bo prvo. da popravimo krivice, ki se jim sedaj godijo in da brez ozira in usmiljenja Kaznujemo one. ki teptajo svobodo mišljenja! Mi bomo spoštovali vsako drugo prepričanje, a za one osebe, ki sedaj div ,ajo proti našim ljudem, ne sme biti in ne ho pardona! \ tem uziru mora kaznovalna pravica biti slepa in brez srca!« — ^as popravljanja krivic je že prišel in veadair še niso popravljene krivice, ki jih je napravila klerikalna stranka učiteljstvu ;,Uiiio zaradi političnega prepričanja. Naši ljudje so preveč obzirni in preveč lojalni, du i>i popravljali krivice, ki so jih klerikalci napravili našim ljudem v preteklosti. Klerikalni protežiranci so pa tako razvajeni uživati krivične predpravice. da se iim sedaj zdi že krivica, če se jim ne ugodi v vsem in če ne dobe vsakega mesta za katero prosijo, četudi je mnogo .starejših kompetentov. in ti informatorji nosiiu napačna in pretirana poročila dr. Korošcu, ker sicer bi dr. Korošec podajal izjav, ki jih zgow.i navaiamo.
—	Obnova okrajnih šolskih svetov v Sloveniji. Kakor poroča »Slovenec«, je vlada začela z obnovo okrajnih šolskih svetov. Ta obnova je bila že skrajno potrebna. kajti v ujili so sedeli še vedno za-siopnitii deželnega odbora, ki ga že zdav-na ni več. Tudi drugi zastopniki so bili še iz stare dob^ čeprav niso bili niti več eiani dotičnih zastopov, katere so zastopnik Vendar enkrat, da se .ie že vlada .spomnila, da je tudi te korporacije pričela obnavljati «lanašiijim razmeram prikladno in odgovarjajoče. Posebno karakteristično pa je za klerikalno stranko, ki se bori za avtonomijo, tla je ukuuia. za uubo njene vlade po prevratu več avtonomnih mestnili solznih svetov, ni pa iz-vršila navedene revizije okrajnih šolskih svetov.
—	Zopetna vzpostavitev avtonomnega mestnega šolsKega sveta v Ceiju. iz Lelja j>orocajo: Pokrajinska uprava v Ljubljani je sedaj končno popravila krivico, ki jo ie ar. iirejčeva vlada pnzadja-la celjski mestni občini. Vrnila ie ^eiju avtonomni šolski svet. ki se v teli dnen konstituira. Ubstojai bo iz: župana kot predsednika, o članov, voljenih iz občin-sKega odbora, po 1 okrajnega solskega nadzornika za ljudske in meščanske šoie, zastopnika učiteijstva in 1 kateheta. — ive je obnova osjaJih ukinjenih avtonomnih mestnili šolskih svetov! — Občinski svet celjski bi moral voliti pet zastopnikov v mestni soiski svet. Zaradi predloga narounega socualista Zabkarja, ki se iv izrekel za pakt s klerikalci, se volitev teh zastopnikov v mestni šolski svet na sei občinskega sveta dne ¿0. L. m. ni modi izvršiti. ^Narodni. socijalisti so hoteli s;.ra\ iti dvi klerikalca v mestni šolski svet in preprečiti s tem dva glasova napredne. šoli in učiteljstvu naklonjene struje.
—	Minister Pribičevič — o važnosti
•v,k. Dopisnik tržaškega lista »Fučki prijatelj« je imel razgovor z ministrom ^vetozarom Pribičevičem, iz katerega posnemamo sledeče: Kaj misli vlada storili. da popolnoma ubije avstrijski duh:' - Z vplivom šoie in kulture vobče in z 'učenjem države se bo ta duh izgubljal vedno bolj. Sicer pa ni treba misliti, da ie stari mentalitet samo med Hrvati in Slovenci. Imamo ga tudi drugod v stari generaciji, dočim se ga je mlajša skoro že popolnoma otresla.
—	Učitelji, ki so zaposleni v pisarnah. Ministrstvo za prosveto je naročilo vsem prosvetnim oblastem, pri katerih so zaposleni učitelji kot uradniki, naj jih itnjavijo ministrstvu za prosveto, da se '»odo mogli zaposliti na šolah.
—	Uradni zakon. V ministrstvu za konstituanto so pospešili delo za sestavo »rudniškega zakona. Zakon mora biti go-'ov do konca meseca, nakar se meseca oktobru sestane enketa' Udruženja uradnikov, da ga prouči in, poda svoje mišljene. Vlada bo potem sklepala o projektu
ga predložila zakonodajnemu odboru.
Pravda za šolo na Trebeljnem. koncem lanskega in začetkom letošnjega ^ofskega leta se bije na Trebeljneni pri Mokronogu boj za šolsko poslopje. Šolska občina trdj, da je poslopje šolska jrtst. cerkvena občina trdi, da je cerkvena V zemljiški knjigi je poslopje prepi-suno na cerkveno las.t, šolske oblasti pa tem nič ne vedo. Kej- uporablja cerkev St)lsko poslopje ob nedeljah in praznikih 'a razne shode in za takozvano. »nedelj-
sko šolo«, kar ie bilo za časa zadnjih volitev po dvakrat na dan. in ker se je uči-leijstvo temu uprlo na podlagi narecibe deielne vlade z dne 19. 4. 1921 št. 116. ki določuje, da se smejo uporabljati učne sobe le za šolske prireditve, se je cela stvar odkrila in pravda se je začela. Pred kakimi tridesetimi leti je bil pouk v tem poslopju samo \ eni sobi. druge sobe so bile za občinsko pisarno m za cerkovnika Ker pa ie prišel ukaz, da sme biti v soiskem posíopiu samo šola, je menda ončina na cerkveni zemlji zidala majhno poslopje za občinsko pisarno in za cerkovnika. Šolsko poslopje bi se tedaj moralo pripisati šolski občini in novozidana hišica cerkvi. Večina občanov živi še v tem mnenju, da se ie tako zgodilo, kakor i>u se ie sedaj izkazalo, je v zemljiški knjigi soisko poslopje prepisano na cerkev. Kako se ie to zgodilo nam je docela neja silo in nepojmljivo. Preiskava se nadaljuje m morda že v kratkem izvemo ¿a rezultat. PriliCno bodi povedano, aa je šolsko poslopje na Trebeljneni v tako slabem stanju in tako nesrečno zidano, da ie za učence in učitelje prava muka delati v njem. Poleg tega je za snažnost tako. malo poskrbljeno, da ie tuberkuloza neizogibna bolezen. Smeti ie biio lani proti koncu šolskega leta toliko, da ie človek Komaj prestopal, kajti zgodilo se ie, da ni bila šola skoro dva meseca po-medena. In kaj se to pravi v razredu, ka-.erega obiskuje dnevno bU—7U učencev, v y Ijí oni. ki ie kedaj to pokušal, Ce bo letos tudi takp, se ne ve. lahko se pa misli. da bo isto. ker šola ni bila od lp. t. ml dalje pomedena. Kako tudi. ko še oseba, ki bi to preskrbovala, ni določena. To dajemo v vednost, üa bo javnost vedela s kakšnimi težkočaini se ima učiteljstvo na Trebeljneni. še v letu 1921 po Kr. rojstvu, boriti.
—	fcnodnevni čebelarski tečaj. Na limogostransko željo čebelarjev, osubito izmed inteligence priredi podpisani dne 9. oktobra čebelarski tečaj na svojem domu. in sicer od 10. do 12. ure preapoidne in oa pod ¿. do 5. ure popoldne. Predmeti. 'Jiaviui opravila za vzimovanje, zciruze-var.je. snranjevanje rezervnega satovja, čebelarsko orodje; v kolikor bo še čas pripuščal niikroskopično razkazovanje iz čeoeine anatomije. Oddaljeni udeleženci naj se blagovolijo nemudoma prijaviti radi eventualne preskrbe prenočišča. — Cebe. arski pozdravi Ivan Jurančič, drž. če Iv pot. učitelj. Pošta Sv. Andraž v Si. gor., žel. postaja Ptuj.
—	iz mestnega šoisnega sveta v Ljubljani. O /.udu j i redili seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 7. septembra 1921, sino prejeli sledeče obvestilo: Predsednik rrogias: sklepe nost in utvari sejo. Zapisnikar oglasi bistven; kurencije in pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seie z dne i>. julija 1921 se brez ugovora odobri. Poroči.o o persoualijah izza zadnje dobe in pa » daljših dopustih se vzame na znanje. Poročilo mestnega šolskega zdravnika dr. Mavrieija Kaša ¿a šolsko leto 1920/21 se vzame na znanje in se sklene izreči mu za trudoljubivo in vspešuo prizadevanje v korist šolski higijeni zahvalno priznanje mestnega šolskega sveta. Prošnjo vodstva štirirazrednice na Barju za razširjenje v petrazrednico je višjemu šolskemu svetu priporočilno predložiti v ugodno rešitev. Prošnjo za otvoritev nastavnega razreda na II. mestni deški soil naj se ugodi pod tem pogojem, če ostane s te:n število razr., ozir. oddelkov s tem v primeri s preteklim šolskim letom neizpremenjeno. Izvršc se imenovanja začasnega učiteijstva ha javnih mestnih ljudskih šolah pro 1921/22. ni sicer: Za 1. mestno deško ljudsko šolo: Alojzij Skrinjar, Franc Belin, Marija Jegličeva, Franc Tiost, Matija Trobej in Ljudmila Rapetova. Z« II mesUio deško ljudsko šolo: Viljean Deržaj, Ignacij Petje, Alojzij Mlekuž, Emilija Dolinarje-va, Angela Zor zeva in Danica Tavčerjeva; za III. mestno deško ljudsko šolo: Štefanija Ceh-Kljunov a in Amalija Kališeva; za IV. mestno deško ljudsko šolo: Ivan Repovš; za V. mestni deško ljudsko šolo: Stanko Rapé; za šišensko deško ljudsko šolo: Pavel Herbst, Amalija Ce-pudrova, Rada L ukano va in Milena Pehanijeva; za I. mestno dekliško ljudsko šoto: Ana Likozar-jeva: za III. mestuo dekliško ljudsko šolo: Karla Sinkovčeva, Zofija Peterlinova in Berta Valei-tova; za mestno pomožno šolo: Angela Vodeic-va in Marija Pirčeva; za mestno dnevno zavetišče Na prulah: Cirila Golševa in Viktorija lira-tir.a; za dnevno zavetišče na II. mestni deški ljudski šoli, oziroma v Sv. Florjana ulici: Slav»-ca Vencajzova in Marija Herenova. Za razpisana učna mesta troje stalnih učiteljev srbohrvu ščine na mestnili ljudskih in meščanskih šolali se staivijo temo nasveti. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o okrajnih učiteljskih konte-rencah za osnovne šole ljubljanske in za meščanske šole v bivši Kranjski pro' 1920/21 se vzame na znanje in predložita višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Ceciliji Skubičevi, stalni učiteljici na II. mestni dekliški -meščanski šoli, 'z-
reči je na lepo uspeli in z marljivim trudom prirejen" razstavi ženskih ročnih del ob zaključku šolskega leta 1920/21 pohvalno priznanje mestnega šolskega sveta. Prof. Fr. Jerana, ki je obdržaval ob koncu šolskega leta pedagoško-didaktične tečaje o metodiki računskega pouka, v osnovnih šolah, ki se jih je udeležilo skoro vse učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol ljubljanskih na državni realki in pri ss. uršulinkah v Ljubljani in škofji Loki, v pripoznanje izvan-redne požrtvovalnosti in zelo vspešnega truda priporočiti višjemu šolskemu svetu za pohvalno priznanje. Potem, ko se reši še več internih vprašanj pedagoške ali administrativne vseb;ne in sklepa o nekem disciplinarnem slučaju, zaključi predsednik sejo.
—	Žiri. \ Gospodu je zaspala lovu-lišica gospa Tinka Rejic-Tepina. S pokojno je izgubila žirovska šola pridno, vestno in vzorno učiteljico. Naj v miru počiva!
—	llsposobljenostni izpiti za obče Iiudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično v petek, dne 4. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje se naj poš-hejo pravočasno potom okfajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra v rokah iz l-raševalne komisije.
—	Naredba, s katero se določajo bolezni in telesne in duševne napake, ki izključujejo od učiteljskega stanu. Dodatno k naredbi o sprejemanju gojencev in gojenk na učiteljiščih (Uradni list št. 182 iz leta 1921., odstavek B 1., aline-ja 2.) se objavlja seznamek bolezni in duševnih in telesnih napak, sestavljen po zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani, ki izključujejo gojenca al] gojenko od učiteljskega stanu. Te bolezni in napake so: 1. Vse močno izražene spake na glavi. 2. Vsi defekti na lobanji; kostne vdrtine, kostne brazde, ki provzročajo pritisk na možgane. 3. Na obrazu in vidnih delih vratu: vsa telesna znamenja in vse nove tvorbe, ki izrazito pačijo obraz in vrat. 4. Kronični Tio convulsiv. 5. Naglušnost, pri čemer je osobito paziti na prirojeno naglušnost. 6. Kronično gnojno vnetje v ušesu (polipi). 7. Kratkovidnost preko 7 D. 8. Vse patološke izpremembe ina trepalnicah* ki motijo vid in provzročajo kronične očesne bolezni. 9. Kronično patoliške izpremembe nosnega solzovoda. 10. Kronični trahom, kronične bolezni roženice, šarenice, leče, zrkla in retiue, moenj škiljenje, tresenje očesnega jabolka (nistagem). 11. Močno izražene spake nosu in kronične bolezni v nosu, ki provzročajo nerazločno govorjenje, otežujejo dihanje, ozena. 12. Zajčje ustnice, razpoke v nebu. 13. Nerazločno govorjenje in jecljanje. 14. Zelo slabo zobovje, ako se Kandidat ne zaveže, da si ga da takoj popraviti. 13. Zelo močno izražena golša, osobito ako ovira dihanje. 16. Skrofulozne žleze, brazde in fistule. 17. Vse spake hrbtenice in z njimi zvezane dj-iurmitete. 18. Katarji pljučnih vršičev: jetika, razširjanje kronične bolezni pljuč in porebrnice. 19. Vse organične srčne bolezni in bolezni žil: vse izrazite srčne nevroze. 20. Vse kronične bolezni trebušnih organov (jetra, želodec, ledvice, vranica, čreva itd.). 21. Vse trajne patološke izpremembe na moških spolovilih, ki lahko trajno šikodujejo zdravju, in pa one, ki bi mogle vplivati na značaj kandidatov (anohizem, kriptorlu-zem, dvospolnik — hermafrodit). 22. Vse kronične patološke izpremembe na rokah, nogah in na členkih, ki ovirajo pravilne funkcije ekstremitet in ki tvorijo očividne spaike teh udov. 23. Vse kronične bolezni krvi, limfe, sladoseuiost, vse oblike jetike. 24. Kronične, neozdravne kožne bolezni. 25. Vse močno izražene nove tvorbe, o katerih ni upati, da bi se mogle odpraviti. 26. Vse živčne bolezni, med njimi tudi izrazita nevraste-niia; paziti je osobito na padavico. 27. Vse duševne bolezni. 28. Vsaka telesna slaba razvitost kandidatov in kandidaitinj (infantilizem). Po tem pravilniku se mora preiskujoči zdravnik strogo ravnati; ako pa je ugotovljena le ena izmed navedenih bolezni ali telesnih, oziroma duševnih napak, se mora dotični učenec (učenka) brezpogojno odkloniti. Telesna preiskava naj se izvršuje pred sprejemnim izpitom in k temu izpitu naj se pripuščajo le tisti učenci (učenke), ki jih je šolski zdravnik spoznal za sposobne za učiteljski poklic. Ta . preiskava se inora izvršiti pri vsakem sprejemu, ui sicer tudi pri sprejemu v višje letnike. V tem smislu se fzprernmja, oziroma izpopolnjuje odstavek B 1., alineja 2. zgoraj omenjene naredbe
Podpisu jte 7o/o držav, posojilo!
Pozivamo vse naše tovariše in to-varišice, da po svojih močeh prispevajo za novo državno posojilo, ki je izredno dobičkanosno, ker se obrestuje po 7°/0 in je prosto vseh davkov in državnih doklad.
S tem bodemo najlepše dokumentirali ljubezen do naše mlade domovine, ter ji izredno koristili, kakor tudi samim sebi.
Il XIX. seje višjega šolskega sveta.
V četrtek in petek dne 22. in 23. septembra t. I. se Je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik gospo dr. Stan. Beuk je o tvoril se>o
ob 8. uri ter ugotovil sklepčnost. Za overovate-lja zapisnika je imenoval gosp. Adolfa Ribni-karja, šefa oddelka za socialno skrbstvo in prof. Jerana. Zapisnik zadnje seje se je odobril.
Interpelacije in samostojni predlogi.
Kanonik Nadrah se je zgražal nad lepim govorom višjega šolskega nadzornika Gangla, ki ga je imel na I. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini, vprašal predsednika, ali je Gang! po tem govoru še mogoč na svojem mestu, kaj hoče ukreniti, da se taki govori ne bodo več ponavljal i ter predlagal, da se interpelacija odstopi pokrajinski učni upravi. Predsednik je poučil in-terpelanta, da ta zadeva ne spada pred foruen višjega šolskega sveta in da ne pripusti o tem nobene debate. Ravnatelj Jelene je predlagal, da se Interpelacija položi ad akta, čemur je plenum pritrdil. Dalje je vprašal gosp. kanonik Nadrah, zakaj sta se sestri učiteljici Očakarjevi razrešili službe v Hrastniku, češ, da je tako postopanje pravi škandal v pravni državi. Gosp. Nadrah je dobil od gosp. predsednika in ravnatelja Gnusa tak odgovor, da se bo v prihodnje pač premislil, preden bo šel na lim svojim brezvestnim informatorjem. Potem je predlagal, da naj se razveljavi imenovanje gospe Dostal-Lun-drove, ki je bila na zadnji seji imenovana za stalno učiteljico na osnovni šoli v Spodnji Šiški, ker se je po njegovem mnenju napačno glasovalo. Vladni tajnik gosp. dr. Majcen je dokazal interpelantu, da se je glasovanje izvršilo popolnoma pravilno, in gosp. Nadrah se je »udal Slednjič je predlagal, da naj se urede verouči-teljem nagrade za nadure. Predsedstvu se je naročilo, da sestavi do prihodnje seje tozadevni načrt naredbe.
Tekoče zadeve.
Nato so poročali poročevalci o tekočih za devah, ki so se izvršile od zadnje seie. Kdor c položil zrelostni izpit v inozemstvu, mora narediti dopolnilni izpit. Na šolah vseh kategoi i odpade šolnina in vse druge takse. Uredba pouka v petju in glasbi na učiteljiščih se je izvrši!., po sprejetem predlogu na zadnji seji. V Ribnici se ukine I. razred meščanske šole, ako se nc sporazumejo merodajni činitelji, da bi prepustili učne sobe v poslopju osnovne šole. Predsednik! nc-katerih okrajnih šolskih svetov niso vabili na seje nadzornikov za meščanske šole, tako da ie je sklepalo tudi o zadevah meščanskih šol brez zastopnikov istih. Zanimivo je bilo poročilo o lepo uspelih telovadnih tečajih, ki sta se bila priredila v minulih počitnicah v Ljubljani za učitelje, v Mariboru za učiteljice. V vsakem tečaju je bilo Po 38 udeležencev. Na zadnji seji višjega šolskega sveta se je sklenilo, da se zatvori gimnazija v Murski Soboti. Sklep še ni potrjeii in gimnazija se je letos zopet otvorila. Namestile so se ondi nekatere mlade vnete učne moči. Ravnateljstvo je posdalo prav ugodno poročilo. Imenovanje srednješolskih učiteljev se še ni Izvršilo. Na srednjih šolah je veliko pomanjkanje profesorjev za realije. Vprašanje nameščenja telovadnega učitelja na gimnaziji v Kranju, še ni rešeno. Nemška državna gimnazija v Ljubljani se preosnuje iv realno gimnazijo s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Vse tri gimnazije v Ljubljani se bodo odslej imenovale: Državna gimnazija* I. državna realna gimnazija, II. državna realna gimnazija. Na zadnji seji višjega šolskega sveta so se napravili Slede Prekmurskega šolstva važni sklepi. Nekateri so se že izvršili, drugi so se poslali na višje mesto. Poročevalec je kazal na nevarnost nadprodukciji' učiteljic. Treba bo v tej nujni zadevi storiti potrebne korake. Posebno učiteljic za ženska roi-na dela je mnogo preveč: nad 70 jih nima službe, ker ni mest zanje. Dalje se je poročalo o nekaterih premestitvah in dopustih. Mestni šolski sveti v Celju, Mariboru in Ptuju so se zopet upostavili. Nato je sledilo poročilo o nadzorovanju šol v Ormožu, Središču, Ptuju, Hajdini pri Ptuju, teznu, Rušah in Studencih pri Poljanah.
Učiteljska imenovanja.
a)	Na meščanskih šolah: Za ravnatelje na meščanskih šolah so imenovani: Ivan Magerl na Jesenicah, Josip Gorišek v Dol. Lendavi, Ferdo Šentjurc v Slov. gradcu, Janko Korše v Murski Soboti, Fran Hribernik v Šoštanju. Za drugih šest razpisanih mest za strokovne učitelje na Jesenicah ni bilo prosilcev. Dekret Marije Tro-bejeve, učiteljice za ženska ročna dela na osnovni šoli v Šoštanju, se razširi tudi na meščansko šolo.
b)	Na osnovnih šolah. Za nadučitelje, ozir. nadučiteljice so bili imenovani: Gustav Rejc tia Vačah, Rado Janežič na Polici, Ivan Kržišnik v Žužemberku, Julij Mayer v Zg. Tuhinju, Drago-tin Gregorc v Toplicah pri Novemmestu, Fran Gruden v Stopičah, Leopold Schalda pri Sv. Lovrencu v Sl.g or., Valentina Kauklerjeva n.: dekliški šoli v Ptujski okolici, los. Reichmann v Sromljah, Fortunat Jelovšek v Libojah, Ludovix Potočnik v Štorah, Fran Gostinčar na Zidanem mostu.
Učiteljske službe so dobili:
Anton Nanut v Pečah, Antonija Ramovševa v Kranjski gori, Melita Šivičeva na Breznici, Vilko Menart in Marija Pavlovšičeva v Radovljici, Anica Kovačeva v Višnji gori, Olga Del Cottova v Žalcu, Pavla Pelko - Šušteršičeva In Julija Prestorjeva v Toplicah pri Zagorju — 2 službi se tu vnovič razpišeta za moške prosilce
Stran 4.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 29. septembra 1921.
Stev. <tn
—	Marija Pečlinova in Antonija Fabjanova v Zagorju ob Savi, Terezija Rodetova in Mira Bienk - Armičeva v Šmarnem pri Litiji, Matrija Zakrajškava v Ribaem, Alojzij Cernigoj na deski osnovni šoli v Kamniku, Otilija Zemljakova v toplicah pri Novem mestu, Marica Cizerl - Str-nadova pri Sv. Barbari v Halozah — 2 službi se tu vnovič razpišeta — Ludovik Burja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Albin Stritar na deški in Roza Randlova na dekliški osnovni ¿odi v Ptujsta okolici, Fran Rainšak pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Ida Tominčeva v Globokem, Ana C©Rin-VVuttova v Št. Janžu na Dravskem polju, Jerica Klacerjeva v Ribnici na Pohorju, Slavka Bei-šak - ilergova pri VdL Nedelji, Vekoslav Gobec, tran Žagar, Karel Vizjak, Ivo Petrak Lq Martin Stante na okouški šoli v Celju; na tej šoli ostane še nadalje Mlaka Gradišnikova. Oddaja uad-učiteljske službe na tej šoli se je odstavila z dnevnega reda. Dalje so dobili službe; Ignacij Pejcha in Marijana Požar ieva v frankoiovei:., Josipma Drstvenškova v Lokavcu, Simon ' Petrovič v Ljubečni Marija Zdolškova v šmarnem v Rodni dolini, Marijana Potočnikova v Tehar-jih, Mira Jaukovičeva v Vojniku, Drago Droie-nik V Laškem, Miroslav Sušnik v Trbovljah • 2 učiteljski službi na deški osnovni šoli v Trbovljah - Voae se vnovič razpišeta — Julija Pšenkaiik - Petrinčičeva na Zidauem mostu, Alojiij Lušin in Šteiauija Oaiiadičeva v Braslov-eah, Marija Rojuikva na Polzeli, Aua Kapus-Stuliova na Ulanci, Marija Veninškova v Gornjem gradu. Nadučitelj Rudolf Zaidarčič iu učiteljica Ana Sctnnklleclinerjeva na Dobrni sta re-signirala na svoji mesti. Katehet Zajec se pride-li L, katehet Legat pa IV. mestni deški osnov m šol L
Nauieščenie učiteljic za ženska ročna dela.
Za učiteljice za ženska ročna dela so imenovane; Zora Hitijeva za Središče, Angela Kri-žančeva za Lembe-rg - Kostrivnico - Sladko goro, Aua Pestevškova za Slivnico - Dobra>vce, Ivana Ripdjeva za Vransko. Nekaj učiteljskih inest se vnovič razpiše, nekaj oddaj je bilo odstavljenih z dnevnega reda. Spremembe v okrajnem šolskem nadzorstvu.
Spremenili so se nekateri tropredlogi za imeuovauie okrajnih šolskih nadzornikov za osnovne šole na bivšem Štajerskem in v Prek-murju.
Disciplinarne zadeve.
Rešili sta se disciplinarni zadevi Ane Tilly-jeve, učiteljice v Zvircah in učiteljice VVurzba-i.hove na Trebelnem.
Grščina kot neobvezni predmet na realnih gimnazijah.
sklene se, da se uvede grščina kot neobvezni učni predmet na realnih gimnazijah od IV. razreda dalje, ako se zglasi zadostno število učeucev. Poučevalo se bo v treh tečajih, v prvem tečaju po 4, v drugih dveh po 3 ure na teden.
Pouk Iz srbohrvaščine v nižjih razredih srednjih šol.
Sklenilo se je, da se uvede že z letošnjim šolskim letom obvezni pouk v srbohrvaščini v nižjih razredih vseh srednjih šol po eno uro na teden.
Najbližje sorodstvo na šolah.
Višji šolski svet je bil izdal naredbo, da ne sme na šoli, kjer je oče nadučitelj, službovati siu ali hči. Ravnatelj Jelene je predlagal, da naj se ukine ta naredba. Po daljši debati se sklene, da se vpraša za mnenje okrajne šolske nadzornike.
Ustanovitev nove osnovne šole.
Sklene se, da se ustanovi enorazredn;. osnovna šola na Golem občina Vodice.
Prešolanje.
Pritrdi se predlogu, da se nekatere hišne številke iz Ribnice, Sv. Antona in Vuzendce pre-šolajo v Vuhred, vas Brezovica in Zadere pa v Čeplje.
Razširitev osnovnih šol.
Sklene se razširiti nastopne šole: v Bo-štanju iz štiri v petrazrednico, v Št. Juriju pri Grosupljem iz dvo v trirazrednico, v Gorni n Sušicah iz ene v dvorazrednico, v Št. Lovrencu
—	okraj Novo mesto — iz dvo v trirazrednico, v Vodicah isto, v Gribljah iz ene v dvorazrednico, v Rogatcu iz tri v štirirazrednico, dekliška šola v irbovliah iz pet v šestrazrednico, deška šola v Trbovljah iz šest v sedemrazrednico, Fa-ra vas iz dvo v trirazrednico, v Gorjah iz štiri v šestrazrednico, v Velikih Laščah Iz pet v šestrazrednico, v Starem trgu iz dvo v štirirazrednico, na Vinici iz tri v petrazrednico, v Toplicah pri Zagoriu in v Zagorju ob Savi se razšlrta šoli v osetnrazrednici.
Slstemiziranje stalnih služb učiteljic ženskih ročnih del.
Na novo se sistetnizirajo službe učiteljic ženskih ročnih del pri Sv. Marku niže Ptuja, v Metliki, Grižah in Domžalah.
Slstemiziranje katehetskega mesta.
Na deški osnovni šoli v Novem mestu se si-stemizira stalno mesto veroučrtelja.
Sklepanje o prošnjah za reaktlviranie.
Ana Suhadolc - Pourjeva in Ana Lenarčič-Vadnjalova prosita za reaktiviranje. Prošnja pi ve se zavrne, druge ugodi.
Predlogi za stalno vpokojltev.
Za stalno vp-okojitev se predlaga na višje mesto:
Marija Bernotova, učiteljica v Mokronogu, Janko Vrezec, nadučitelj v Ribnem; Josipina Malec - Kalinova, učiteljica v Ljubljani; Franc Hogler, nadučitelj v Štalcarjih; Fran Dermelj, učitelj v Boštanjii: Josip Drovenik, šolski vou;a v Pokrčah; Josip Perz, nadučitelj v Livoldu; Marija i omčeva, učiteljica v Kranju; Ana Kra-v a raja - Turšičeva, učiteljica v Limbušu; Josip Cugmus, šolski vodja v Plešivcu; Marija lag dič - Seiičeva, učiteljica v Št. Lovrencu pod Prežinorn; Marija Skazova, učiteljica v Velenju: Marija Bezljaj - Michljeva, učiteljica na Viču; Fianc Kološvar, učitelj v Tečanovcih; Mariia Pleskovič - Crčkova, učiteljica v Mariboru; Iva na Turiti - Zupanova, učiteljica v Mostah; Olga Novak - Majcnova; začasno vpokojena učiteljica, Josip Balič, učitelj na Primskovem; Josip Brezigar, nadučitelj v Ljubljani; Nikolaj Žagar, prof. na državni gimnaziji v Mariboru.
Stanovanjska beda.
Profesor Jeran je stavil predlog, da naj s<j višji šolski svet obrne na predsedstvo pokrajinske uprave s prošnjo, da naj nujno odpomore neznosni stanovanjski bedi, v katero je obsojena cela vrsta profesorjev in učiteljev. Predlog je bil' soglasno sprejet
Proslava spomina kralja Petra Osvoboditelja Po šolah.
Ravnatelj Gnus je predlagal, da se proslavi po vseh šolah spomin kralja Petra Osvoboditelja, ker se to ob počitnicah ni moglo zgoditi. Predlog se sprejme.
Za podpisovanje državnega posojila.
Dalje predlaga isti predlagatelj, da. naj se
naroči učiteljstvu, da opozarja narod na pat'i-otično dolžnost podpisovanja državnega posojala Tudi ta predlog se je odobril. S tem je bil dnev-" ;ed izčrpan in predsednik dr. Reuk je zaključil sejo.
Razpisi služb.
Štev. -106.
Na šestrazrednicl s 3 vzporednicami v Scuilci se na podlagi odloka višjega šolskega s-\eta z dne 28. maja 1921, štev. 451 razpisuje učiteljska služba v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne
20. oktobra 1M2I
A
prj podpisanem okrajnem >olskem svetu.
Okrajni šolski svet sevniškl
v Brežicah, dne 16. septembra 1921.
Štev. 448/0/2
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta v Ljrbijani z dne 7. septembra 1921 štev. 9837 s* razpisuje v staino nameščenje služba učiteljicc ženskih ročnih del na ljudskih šolah pri Sv. Tomažu in na Rnnču z uradnim sedežem pri Sv. Tomažu.
Pravilno opremljene prošnje je vposlati ra kiajni šolski svet pri Sv. Tomažu do 24. oktobra 1921.
Okrajni šolsM svet ormoški,
dne 21. septembra 1921.
Predsednikov namestnik: Pavel Flere, m. p
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaradi tesno odmerjenega prostora so ponovno morala odpasti že stavljena poročila.
Tov. K. v P." Vaše poročilo porabimo, ko skupno odgovorimo na dotične slučaje. Hval"'
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasbene Matice
UMA, Kongresni trg Stev. 15.
Prvorazredni klavirji, planini in harmoniji:
Förster, Bösendeife'1, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb oredje v bogati izberi. Strune in lice vseh visi na debelo in drobno. Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Učimo se srbohrvaščine!
V ta namen nam bo najbolje služilo dr. Josipa Menceja

ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron.
Izšle so:
.liarodne himne in imnta pesmi
n
Priredil Kran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.	j
Dvoglasno s spremljevanjem har-	;
monija za šolsko mladino priredil	j?
Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro-	i
čila sprejema le Učiteljska tiskarna.	*
!
mwi®m®m
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
rjCA A	v * /|X A 4 * '|>
Izšla je brošura:
Zbirka važnejših novih naredb in odredb
za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji.
Sestavil: Fr. Fink, okr. šol. nadzornik. 1. zvezek. (Od prevrata do koncu 1. 1920.)
To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učiteljišč in meščanskih Sol, Šolskim vodotvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D.
Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne.
GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6.
Edino zastopstvo
tvrdke Schüller & Sohn v Amstettenu
ima
knjigarna „Učiteljske tiskarne* —=g v Ljubljani,	1 =
ter prodaja:
tekoči ekstrakt štev. 2, liter po . . . Efezin, tintni prašek (črn) V2kg v dozi
80 g
brilantni aritracen, V2kg 80g
0
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje Šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljii lastni izdelki iz belega, finega papirja in motnih ovitkov.
UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cen« 1	Toina postrežba I
Zahtevajte cenike 1
B