IV. APRIL 1965 ŠTEVILKA * Peti kongres ZKS je sprejel resolucijo in izvolil novi centralni komite, kontrolno komisijo in revizijsko ko¬ misijo. Na prvi seji je centralni komite izvolil za političnega sekretarja CK ZKS Miho Marinka, za sekretarje CK ZKS pa Viktorja Avblja, Alberta Jakopiča in Staneta Kavčiča. V soboto, 20. marca, Je peti kongres ZKS končal delo. Izvolil Je nov centralni komite ZKS, kontrolno in revizijsko komisijo ter sprejel resolucijo petega kon¬ gresa ZKS. Novi izvršni komite CK ZKS šteje 17 članov, od tega pet no¬ vih. V izvršnem komiteju so: Viktor Avbelj, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Vladimir Krivec, Franc Leskošek, Ivan Maček, Mi¬ ha Marinko, Franc Popit, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Vida Tom¬ šič ter Boris Ziherl. Novi člani so: _ a. '■'*** " Marko Bulc, Tone Kropušek, Franček Mirtič, Tine Remškar in Janko Smole. V NOV CENTRALNI KOMITE SO IZVOLJENI: ADOLF ARIGLER, predsednik Komisije za volitve in imenova-J nja ter administrativne komisije; skupščine SR Slovenije; VIKTOR AVBELJ, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije; NIKO BELO¬ PAVLOVIČ, predsednik skupšči-' ne SRS za organizacijsko-politič- na vprašanja; ŽIVA BELTRAM, direktor Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljub¬ ljani; MARA BEŠTER, docent ekonomske fakultete v Ljubljani; ADOLF RIBIČ, predstojnik kate¬ dre za politične znanosti pri Vi¬ soki šoli za politične vede v Ljub¬ ljani; TILKA BLAHA, tajnik Zveze delavskih in ljudskih uni¬ verz Slovenije; JOŽE BOŽIC, se¬ kretar okrajnega komiteta ZKS, EDO BRAJNIK, dosednaji na¬ mestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve; dr. MARJAN BRECELJ, podpredsednik skup- ščine SRS; RUDI BREGAR, or¬ ganizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana; dr. JO¬ ŽE BRILEJ, član zveznega izvrš¬ nega sveta SFRJ in predsednik zveznega komiteja za turizem; ALOJZ BRIŠKI, načelnik oddel¬ ka za notranje zadeve pri okrajni skupščini Maribor; MARKO BULC, predsednik okrajne skup¬ ščine Ljubljana in sekretar uni¬ verzitetnega komiteja ZKS ŠTE¬ FAN CIGOJ, sekretar občinskega komiteja ZKS Nova Gorica; MAR¬ JAN DAJČMAN, sekretar občin¬ skega komiteja ZKS Maribor- Con ter; STANE DOLANC, direk¬ tor Visoke šole za politične vede v Ljubljani ter drugi. V resoluciji je med ostalim re¬ čeno: Kongres ugotavlja, da dinami¬ čen razvoj socialističnih družbe¬ nih odnosov nenehno vpliva tudi na vsebine in oblike uresničeva¬ nja vodilne vloge Zveze komuni¬ stov. To pa terja, da komunisti stalno odkrivajo pota, sredstva in načine, kako bi v novih družbe¬ nih razmerah izpolnjevali in ures¬ ničevali svojo zgodovinsko odgo¬ vornost kot zavestna in organizi¬ rana avantgarda naprednih druž¬ benih sil. Upoštevajoč perspekti¬ vo, da bodo družbeni odnosi vse bolj demokratični in svobodni, mora Zveza komunistov Sloveni¬ je nenehno razvijati usposoblje¬ nost svojih članov, da bodo vse globlje spoznavali pogoje, vzroke in smeri družbenih gibanj ter Novoizvoljeni I S V zbor delovnih skupnosti so izvoljeni: 1. v volilni enoti št. 1 Iverka Cerknica, Vouk ing. Berto, c. 4. maja, Cerknica; 2. v volilni enoti št. 3 Tovarna pohištva Cerknica, Zemljafc; Olga, Notranjska cesta, Cerknica; 3. v volilni enoti št. 4 KLI Jelica Rakek, Ocepek Janez, Postojnska 1, Rakek; 4. v volilni enoti št. 5 TLI Stari trg, Pišek Anton, Podcerkev 24; 5. v volilni enoti št. 7 GO Cerknica in Snež¬ nik, Tekavec ing. Franc, Ljublja¬ na; 6. v volilni enoti št. 9 Kovi¬ noplastika 2 Lož, Žnidaršič Marko Lož 33; 7. v volilni enoti št. 11 Trg. podj. Nanos, obrat Stari trg, Mlakar Rezika, Više vek; 8. v vo¬ lilni enoti št. 13 Trg. podj. Škoc¬ jan Rakek, Drole Magda, Rakek; 9. v volilni enoti št. 15 KZ Cerk¬ nica, uprava, Semič Jože, Cerk¬ nica; 10. v volilni enoti št. 17 KZ Cerknica, obrat -Begunje, Koščak Anton, Begunje ; 11. v vodilmi eno¬ ti št. 19 KZ Cerknica, obrat Nova vas, Lipovec Franc, Nova vas; 12. v volilni enoti št. 20 KZ Cerkni¬ ca, obrat Stari trg, Mlakar Franc, Viševek; 13. v volilni enoti št. 21 Osnovna šola Stari trg, skupina kulture in prosvete, Mercina Emil, Lož; 14. v volilni enoti št. 22 Osn. šola Rakek, skupina kulture in prosvete, Arko Majda, Rakek; 15. v volilni enoti št. 23 Osnovna šo¬ la Cerknica, skupina kulture in prosvete, Kovačič Jožica, Cerkni- idejnih tokov, oziroma dogajanj in protislovja v družbenoekonom¬ skih odnosih in jih nato z ustrez¬ no idejno politično dejavnostjo razreševali. Ena izmed osnovnih nalog ko¬ munistov je, da so stalno v sre¬ dišču družbenih dogajanj, da po¬ gumno proučujejo prakso in da v njej preverjajo svoje zamisli in načrte. Organizacija Zveze komu¬ nistov in vodstva se še vedno preveč ukvarjajo s stvarmi, z ustanovami in organizmi in pre¬ malo z razpoloženjem delovnega človeka in z odnosi delovnih ljudi. Kongres zato poudarja, da je prvi pogoj za uspešno delo komu¬ nistov zavest o doseženih druž¬ benih spremembah in to takih, ki zahtevajo od komunistov čeda¬ lje višjo idejno raven in čedalje večjo samostojnost in ustvarjal¬ nost. Da bi komunisti izpolnjevali to svoje naloge, moramo v prihod¬ nje še bolj ustvarjalno in do¬ sledno razvijati sposobnost za marksistično analizo družbenih gibanj. Le na podlagi marksistič¬ nega znanja, političnega posluha, borbene zavesti in razumevanja množic lahko pravočasno odkri¬ vamo nove silnice, nove proble¬ me, nove zahteve in dileme v družbenem dogajanju. Potrebno je vsebino in oblike delovanja osnovnih organizacij, aktivov, po¬ svetovanj, študijskih skupin in vseh drugih oblik povezovanja komunistov usmerjati tako, da Zveza komunistov ne bo zaprta v ozke notranje formalistično-or- ganizacijske probleme, temveč da bo obrnjena predvsem navzven k osrednjim vprašanjem samo¬ upravljanja, neposredne sociali¬ stične demokracije in odnosov med ljudmi. {lani skupščine občine Cerknica ca; 16. v volilni enoti št. 25 Voj¬ na pošta Velike Bloke, orgamizac. politič. skupina, Mohar Danilo, Ved. Bloke; 17. v volilni enoti št. 27 ZD Cerknica, soc. zdravstvena sikupina, Truden dr. Emil, Stari trg. V zbor občinske skupščine pa so izvoljeni: 1. v volilni enoti št. 2 Cerknica, Kranjc Darko, Cerknica; 2. v vo¬ lilni enoti št. 4 Unec, Jernejčič Anton, Slivice; 3. v vodilni enoti št. 6 Rakek, Bombač Jernej, Ra¬ kek; 4. v volilni enoti št. 8 Be¬ gunje, Mradc Jože, Begunje; 5. v vodiidni enoti št. 10 Zidce, Bavdek Bojan, Žilce; 6. v vodilni enoti št. 12 Ravnik, Zakrajšek Alojz, Sto- rovo; 7. v vodilni enoti št. 14 Stu¬ denec, Ivanačič Franc, Ravne; 8. v volilni enoti št. 16 Žerovndcai, Sile Andrej, Žerovnica; 9. v vo¬ lilni enoti št. 18 Gorenje Jezero, Logar Janez, Gorenje Jezero; 10. v volilni enoti št. 20 Lož, Vidmar Jože, Lož; 11. v volilni enoti št. 21 Stari trg, Avsec Jože, Stari trg; 12. v vodilni enoti št. 22 Pudob, Martinčič Vinko, Pudob; 13. v vo¬ lilni enoti št. 24 Iga vas, Antončič Vera, Vrh; 14. v vodilni enoti št. 26 Kozarišče, Urh Franc, Koza- rjšče. Vsem novoizvoljenim članom želijo volivci uspešno In plodno delo! Razgovor s kandidatom za zveznega poslanca V soboto 27. marca je bilo posvetovanje o gospodarski poli¬ tiki v komuni. Posvetovanja se je udeležil tov. Dermastja, kandidat za zvez¬ nega poslanca, predstavniki gospodarskih organizacij in politični delavci. Posvetovanje je začel predsednik skupščine občine Cerknica, ki je uvodoma nakazal najbolj važno gospodarsko problematiko v komuni. Posebni poudarek na razpravi je bil o programu izgradnje Cerkniškega jezera. Tov. Lesar in Kavčič sta v obširni razpravi na¬ kazala smernice razvoja turizma na Jezeru, za katerega se Je tov. Dermastja posebno navdušil. Obljubil je, da se bo za realizacijo programa zavzel pri mero¬ dajnih organih. 2 GLAS NOTRANJSKE Poudarek na izobraževanju Zapis s sindikalnega občnega zbora kolektiva »Gradišče« Cerknica V cerkniškem gradbenem pod¬ jetju 'Gradišče« Cerknica posve¬ čajo samoupravni organi in upra¬ va podjetja, Zlasti zadnja letta, posebno skrb izobraževanju svo¬ jih ikadrov. Ta prizadevanja v smeri strokovnega izpopolnjeva¬ nja kadrov v njihovem podjetjiu so predvsem namenjena že zapo¬ slenim kadrom', to je prvenstveno njihovim delavcem. Potrebe, ki narekujejo ito skrb podjetju za večjo strokovnost, so razumljive. Vsako deito namreč ugotavljajo, da je priliv novih mladih ljudi v gradbeništvu sila majhen, zato je potrebno ukrepati še pred »■dvanajsto uro«. Izobraževanje v podjetju predstavlja dejansko premostitev pomanjkanja ustrez¬ nih -kadrov v gradbeništvu. Poleg tega se upravičeno pričakuje, da bo izobraževanje .povzročilo trudi dvig prodlulktivnositi, poleg tega pa večja strokovnost delavca pre¬ prečuje večje število obratnih ne¬ zgod, zmanjšuje fTuktuacijo in navsezadnje omogoča tudi boljše zaslužke. Večanje strokovnosti nadalje pozitivno vpliva tudi na vodenje in upravljanje v pod¬ jetju. S strokovnim izobraževa¬ njem se gradbeni delavec izena¬ čuje z industrijskim. Tako ima od izobraževanja korist ne samo posameznik in delovni kolektiv, amipak tudi družba, ker za to do¬ bi kvalitetnejše in boljše izdelke. Zavedajoč se vsega tega so sa¬ moupravni organi in vodstvo pod¬ jetja na »Gradišču« v Cerknici resno vzeli v precep vprašanje izobraževanja in ga, kot kažejo prvi dosežki, uspešno zastavili. V enem tečaju za kvalificirane gradbene delavce je trenutno vpi¬ sanih preko 30 ljudi, ki se izo¬ bražujejo za dva osnovna grad¬ beniška poklica: zidar in tesar. Organizacijsko izvedbo je pre¬ vzela cerkniška Delavska univer¬ za, s 'katero je podjetje v pogod¬ benem odnosu. Ta zagotavlja ne¬ moten pouk 5-krat na teden po 4 ure v popoldanskem času. Skratka 'letos teče proces izobra¬ ževanja v tem podjetju nemo¬ teno. Poleg neposrednega izobraževa¬ nja kadrov v neposredni openati- vi pa podjetje štipendira na Grad¬ beni srednji šol iv Ljubijiani 4 štipendiste, ki bodo v bližnji pri¬ hodnosti rešili vprašanje pomanj¬ kanja strokovnih kadrov v tem podjetju. Poleg tega organi pod¬ jetja že resno razmišljajo o po¬ trebi za štipendiranjem ekonom¬ skih strokovnjakov, vsaj na stop¬ nji srednje ekonomske šole, saj je občutiti pomanjkanje tudi tega kadra, ki terja skorajšnje rešitve. Končno tak način vodi k uva¬ janju skrajšanega delovnega ted¬ nika, ki je pogojen prav z Višji¬ mi osebnimi dohodki, ki pa re- zultiirajo iz p>ovečane produktiv¬ nosti. Vsa ta problematika je jasno izzvenela na nedavno izvedenem občnem zboru sindikalne .podruž¬ nice kolektiva »Gradišče« Cerk¬ nica. Mimo navedenega pa so tedaj jasno določili okvire poti vnaprej, posebno v letu 1965. Med najvaž¬ nejše naloge, tako so menili čla¬ ni kolektiva, spada predvsem skrb za dvig življenjskega standarda zaposlenih, s čimer se bo znatno omilila flukstuacija, ki je trenut¬ no prav tolikšna, kot znaša re¬ publiško povprečje za gradbena podjetja. Vse to je .izzvenelo v skupni imenovalec: zagotoviti tak obseg proizvodnje, ki bo pogoje¬ val nadaljnji perspektivni razvoj podjetja. Ob tem pa moramo te¬ žiti tudi k izboljšanju delovnega reda in delovne discipline, prarv Na občnem zboru DPD »Svo¬ boda« Loška dolina so kritično ocenili dosedanje delo »Svobode« in se .pogovorili o bodočih nalo¬ gah. V sklopu DPD »Svoboda« de¬ lujejo klino, dramska in pevska sekcija, šah sekcija in knjižnica'. Kino sekcija je priredila v pre¬ teklem letu 104 predstave, katere si je ogledalo nad 13.000 prebi¬ valcev. Moška pevska sekcija, ki šteje 15 pevcev, je nastopala na vseh proslavah državnih im ob¬ činskih praznikov in .na raznih pogrebih. Sekcijo vodi še vedno požrtvovalni 80-letni pevovodja Ivan Mercina. Dramska sekcija je imela ob¬ širen program, ki zaradi pomanj¬ kanja finančnih sredstev ni bil realiziran. Uprizorili so le igro »fzdajaiiec« v počastitev občin¬ skega praznika in z njo gostovali v Begunjah, Novi vasti, Babinem polju in dvakrat v Starem trgu. Knjižnica je imela v letu 1963 200 bralcev in kar 107 iiz vrst mladine. Skupno število knjig je 'tako p>a 'bo potrebo proučiti Ob¬ stoječo organizacijo in jo prila- goti trenutnim potrebam'. Končno je bilo izvoljeno novo vodstvo sindikalne podružnice, ki je ugotovilo, dia obstoja dovolj materiala za njegovo delo v za¬ ključkih, sprejetih na koncu obč¬ nega zbora, in pa v konkretni 1.600. Vendar (knjižnica v letu 1964 zaradi različnih vzrokov, delno objektivnih in delno neob¬ jektivnih, ni delala. Saih sekcija in klubsko življe¬ nje ni zaživelo, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Da 'bi celotno delo poživili, so se na občnem zboru dogovorili o ureditvi knjižnice, določili člana¬ rino 30 dinarjev ter izposojeval- nino 3 % vrednosti knjige. Poleg tega so določili honorar knjižni¬ čarju in sklenili poravnati dolg za nabavljene 'knjige. Na ta na¬ čin lahko pričakujemo, da bo knjižnica v kratkem .ponovno za¬ živela. Upravni odbor »Svobode« je btil zadolžen, da prouči posta¬ vitev stranišča za kinooibdskoval- ce, 'kakor tudi' ureditev drvarnice in stolov v kino dvorani. Za poži- problematifci, ki se bo porajala v tolku prehodnega obdobja. Karakteristično za letošnji obč¬ ni zbor je, da je potekel v duhu pravega sindikalnega dogovarja¬ nja, s pravilnim poudarkom na najbolj perečih problemih, ki sto¬ jijo pred delovnim kolektivom »Gradišča«. iur-. vitev klubskega življenja je po¬ trebna tesnejša povezava z milia- ddmskdmi aktivi po podjetjih, zla¬ sti z mladim aktivom »Kovinopla¬ stike« Lož, 'ki je že organiziral klubske večere. Za dramsko de¬ javnost ne 'bi mogli trditi, da je pomanjkanje 'kadra — režiserjev. Vendar se bo treba z vsemi do- sedanjiim režiserji pogovoriti in jih od časa do časa tudi nagra¬ diti in dati priznanje. Za izvedbo programa so prav gotovo potreb¬ na finančna sredstva. Zato bo novoizvoljeni upravni odbor pri¬ kazali potrebe po finančnih sred¬ stvih upravnemu odboru sklada pri krajevnem odboru SZDL Loš¬ ka dolina, od katerega tudii priča¬ kuje razumevanje in materialno podporo. S.B. Dan žena so v Babnem polju lepo proslavili Za izvedbo programa so potrebna finančna sredstva Zasedanje komunalne skupnosti na Vrhniki Dne 24. 2. 1965 je bil občni zbor komunalne skupnosti social¬ nega zavarovanja občine Cerkni¬ ca, Logatec in Vrhnika. Obravnavali so poročilo o za¬ ključnem računu sklada zdravstv. zavarovanja komunalne skupno¬ sti 'za leto 1964. Razvidno je bi¬ lo, da je imela občina Vrhnika 14,963.000 din pre¬ sežka; občina Cerknica 12,212.000 din presežka; občina Logatec 22,713.000 din pri- - manjikUjaja. Po širši razpravi je skupščina zaključni račun sprejela s pripo¬ ročilom, da v občini Logatec ugo- ■ itovijo vzrok tega primanjkljaja. Sprejet je bil tudi sklep, da se presežek 4,461.000 zaključnega ra« čuna komunalne skupnosti v ce¬ loti prenese v rezervni sklad. Sprejeti so bili še naslednji sklepi: 1. znesek pogrebnine za otroke do 1 leta (zavarovane) se poveča na 20.000. Za otroke od 1 leta do 14 let pa na 30.000 din, osebe nad 14 let ipa na 50.000 dih. 2. Podpora za opremo novoro¬ jenega otroka bo 20.000 din. Na večer tega praznika smo se zbrale v velikem številu mlade in starejše žene. Pripravile smo lep družaben večer. Na povabilo in naše želje so prišli 'tudi možje in_fantje iz rase vosi ter poča¬ stili naš slov'' i.i p nrvk. Zaigrala je harmisi tea, kri je zaplala po naših žilah, zaplesali smo po stari šegi polko, valček in še druge starodavne plese. Prišel je mlad pionir s svojo harmoniko ter nam zaigral J^li gremo v napad, spremljali snio ga s petjem, ker je bila naša zbrana družba velik pevski zbor. Na vrsto je prišlo tudi srbško kdlo, vodila ga je tovarišica Tonč¬ ka z ustno harmoniko. Nismo pa samo rajali, spomnili smo se 'tudi naših padlih borcev, naših vaščanov — ubitih v Vraž¬ jem Vrtcu, od lakote umrlih nia Rabu; s petminutnim piremlšilje- vainjieim .globokih spominov simo se posvetili tudi tem žrtvam. V lepi slogi nam je potekal družabni večer, ne bomo ga po¬ zabili nikoli. Želimo -pa, da hi ga še in še praznovali skupaj. Pozno v noč smo se poslovili in šli na svoje domove, prisrčno smo si Stiskali roke z obljubo, da bomo prihodnje leto praznovali DAN ŽENA — še mnogoj mnogo lepše. F. Turšičeva GLAS NOTRANJSKE III KOLE DUTIIIW0"'W1 flRflHHHHHHHHHHHHHHHHHil Priprave za letovanje v »Kovinoplastiki« Lož Te dni so na pobudo sindikal¬ ne organizacije organi upravlja¬ nja v.podjetju »Kovinoplastika« Lož obravnavali priprave za leto¬ vanje članov kolektiva v letu 1965. Sindikalna organizacija je imela zadnja tri leta v najemu svoj počitniški dom v Kačjaku in v Selcah pri Crikvenici. V letu 1965 pa je odbor za letovanje pri sindikalni podružnici že sklenil pogodbo za najem počitniškega doma in sicer zopet v drugem kraju, v Dramljah pri Crikvenici. Člani kolektiva si želijo, da se večkrat spremeni kraj, letovanja, kajti na ta način postane leto¬ vanje zanimivejše. Z ozirom na to, da so se živ¬ ljenjski stroški v letošnjem letu precej dvignili, s tem v zvezi tu¬ di nočnine dn razne takse, bodo morali člani kolektiva prispevati v letošnjem letu nekoliko več sredstev kot lani. Po predlogu odbora za letovanje naj bi fillani kolektiva prispevali dnevno za hrano in ležišče po lestvici preje¬ manja mesečnega osebnega do¬ hodka in sicer: od 600 do 900 .di¬ narjev dnevno. Ostale stroške, od¬ nosno regres, pa bo prispevalo podjetje oz. sindikalna organiza¬ cija. Novost letošnjega letovanja j,e tudi v tem, da bodo člani ko¬ lektiva letovali v glavnem po 8 dni (od nedelje do nedelje). V tem primeru bodo člani kolekti¬ va koristili samo 6 dni rednega letnega dopusta, na oddihu pa bodo praktično 8 dni. Poleg tega bo ob nedeljah prevažal izmene tudi avtobus, last podjetja, isto- čaisno pa bodo z avtobusom lah¬ ko potovali tudi izletniki. Po pogodbi bo letovanje orga¬ nizirano od 15. junija do 15. sep¬ tembra 1965. V vsaki izmeni se bo lahko zvrstilo 22 članov ko¬ lektiva in njihovih svojcev, v ce¬ lotni sezoni pa bo lahko letovalo preko 260 članov in svojcev. V primeru večjega števila pa bo možno nočninske kapacitete še povečati. V mesecu aprilu bodo vsi člani kolektiva prejeli prija¬ ve. Vsak član kolektiva, ki se bo odločil za letovanje, bo moral prijavo vrniti do sredine maja meseca, skupaj s kavcijo 2.000 di¬ narjev za osebo. Člani kolektiva, katerim morje ne ustreza d z zdravstvenih razlo¬ gov in podobno, bodo lahko sami letovali v višinskih krajih ali kjerkoli ipb kakršnikoli liniji (po¬ čitniški, Zveza borcev itd.), za kar bodo prejeli dnevnj regres od podjetja po tedaj Veljavnih pred¬ pisih. Poteg tega pa bo nekaj članov kolektiva odšlo tudi na okrevanje po zdravniški liniji, zlasti tisti, ki delajo na zdravju škodljivih de¬ lovnih mestih, borcev, socialno šibkih in podobno. Na ta način je dana možnost vsakemu članu kolektiva, da se odloči za letovanje. S.B. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Kuharski tečaj zaključen 8. marca je bil zaključek kuharskega tečaja, ki ga je organizirala DU Cerknica. V prostorih stare šole v Cerknici, so tečajnice priredile razstavo kuharskih specialitet. Razprodano je bilo za ca. 70.000 raznih dobrot. Na sliki v sredini Ileršič Marica, gospodinjska učiteljica s svojimi tečajnicami Člani AMD Cerknica pred svojimi prostori po zadnjem oočnem zboru Delo in želje AMD Cerknica Avtomoto društvo »Lovko Lud¬ vik - Bobnar« Cerknica je bilo osnovano lata 1956. Društvo in¬ tenzivno dela na vzgoji voznikov motornih vozil. Predsednik društva Abram Franko in inštruktorja Milan Ka¬ plan ter Jože Vesel so povedali, da je v letu 1964 Obiskovalo tečaj za A in B kategorije preko 200 tečajnikov. Izpite je opravilo 80% tečajnikov. Teoretični pouk imajo v svojih prastarih. Za praktične vožnje imajo na razpolago 2 osebna av¬ tomobila (tiča) lin eno motamo kolo. Povedali so, -da imajo težave z voznim parkom, ker je že izrab¬ ljan. Menijo pa, da se bo stanje nekoliko izboljšalo, ko bodo do¬ bili nov avtomobil, ki so ga na¬ ročili pri Avtomoto zvezi. Za letošnje leto imajo v planu 5 tečajev, v katerih bo ,po pred¬ videvanjih ca. 300 tečajnikov, ocenjevalno vožnjo za 1. maj in parado ob dnevu šoferjev. Vsako soboto od 15.—17. ure pa imajo organizirane izpite za mopediste. Pri današnjem razvoju motori¬ zacije opravlja ta organizacija izobraževalno delo. Želijo si pa več povezave s komisijo za pro¬ met, SZDL in oddelkom za no¬ tranje zadeve pri občinski skup¬ ščini. BOST Edvard Kardelj $ sodelavci na Slivnici V nedeljo, 14. marca, je obiska¬ la planinski dom na Slivnici sku¬ pina uglednih družbeno-političnih delavcev: Edvard Kardelj, Miha Marinko in Boris Ziherl s sopro¬ gami, Vida Tomšič, dr. Marjan Brecelj, dr. Miha Potočnik, Zden¬ ka Kidrič in še nekateri njihovi sodelavci. Gostje so obiskali Sliv¬ nico s cerkniške strani, od spo¬ menika neznanemu junaku pa so odšli peš do doma na vrhu Sliv¬ nice. V razgovoru s predsednikom Občinske turistične zveze Tone¬ tom Gornikom so se zanimali za razvoj, turizma v občini in po¬ sebno še za perspektivno uredi¬ tev Cerkniškega jezera. Visoki gostje so se zadržali v domu na kosilu dn preživeli popoldne na Slivnici. Ko so se vračali proti Ljubljani, so se zadržali slabo uro tudi v Rakovem Škocjanu. ML RAZGLAS Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Cerknica — referat za gozdarstvo, je izdal v smislu 1. člena Uredbe o sečnji gozdnega 'drevja (Uradni list LRS 26/59) naslednji razpis: Lastniki, koristniki in upravitelji zasebnih gozdov lahko v roku od 1. marca do 30. aprila 1965 vlagajo prošnje ozi¬ roma priglasitve za sečnjo gozdnega drevja za leto 1966. Prošnje oziroma priglasitve za sečnjo občani vlagajo na sedežih gozdnih revirjev ali obratov Cerknica in Snežnik, v katerih območju so gozdovi zasebnih lastnikov. Gozdni re¬ virji in obrati bodo dali vlagateljem potrebna pojasnila glede samega postopka priglasitve za sečnjo v okviru obstoječih predpisov. Gozdno gospodarstvo priporoča vsem lastnikom in korist¬ nikom zasebnih gozdov, ki nameravajo v letu 1966 izvršiti sečnjo, da v razpisanem roku vložijo priglasitve za sečnjo in s tem omogočijo pravočasno in strokovno izvedbo odkazo- vanja drevja ter izpolnitev obveznosti do družbe. Foto: Žnidaršič GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA 4 GLAS NOTRANJSKE \ JB US JE S T O H JZ fZt-J I C /\ Kam potujejo izdelki LIK Brest Cerknica Podjetje ima svoje stalne od¬ jemalce kot so: Južna in Sever¬ na Amerika, Vel 1 . Britanija, Fran¬ cija, Švica, Vzhodna in Zahodna' Nemčija, Avstrija, Italija, Špani¬ ja, Portugalska, Grčija, Turčija, Sovjetska zveza, Madžarska, Polj¬ ska, Izrael, Ciper in druge. V 'letošnjem letu se je števil¬ nim odjemalcem priključil še Al- žir in Indonezija ter Kuvait. Sindikalna podružnica Tovarne pohištva Cerknica je skupno s krajevno organizacijo SZDL Cerk¬ nica organizirala za Dan žena slavnostno prireditev. Prireditvi je prisostvovalo preko 200 žena iz Oeifenice. Učenci osnovne šole Cerknica so pod vodstvom pro- Največ izvažamo sedežno in pi¬ sarniško pohištvo. Največja od¬ jemalca do sedaj sta ZDA in Francija. V Španijo in Portugalsko izva¬ žamo les. Najboljše tržišče je v Franciji, medtem ko so se v ZDA in Vel. Britaniji pričele težave, ker so povečali carine zaradi iz¬ voza svojega blaga. BOST fesorja Janeža in svojih učiteljev pripravili zelo pester kulturni spored. Podobno prireditev je organizi¬ rala tudi sindikalna podružnica Tovarne pohištva Martinjak. BOST V mesecu februarju so bili skli¬ cani zbori delovnih ljudi po vseh poslovnih enotah. Člane kolekti¬ va so seznanili s perspektivnim raizvojiem kombinata. Predlagali so tudi kandidate za občinsko skupščino in kandidate za poslan¬ ce v republiško in zvezno skup¬ ščino. * Centralni delavski svet je spre¬ jel sklep, da bodo tudi letos ob¬ darovani delavci, ki so .sitalno za¬ posleni pri Brestu čez 10 let. Ob¬ daritev bo 1. maja. Predloge o nagradah bodo dale sindikalne podružnice poslovnih enot. Ob¬ darjeni bodo tisti člani kolektiva, ki bodo do 1. 5. 1965 izpolnili 10 oziroma 15-letno delovno dobo pri BRESTU iter do sedaj še niso bili obdarjeni. * Za stanovanjsko izgradnjo čla¬ nov kolektiva je namenjeno 145 milijonov dinarjev. Od tega zne¬ ska je planirano za ©nadnjo Mot¬ ka 100 milijonov, za individualno gradnjo 25 milijonov in za pri¬ pravo terena 20 milijonov dinar¬ jev. BOST l TL K. O L t K. T IVA ZA KO L E. K. T I V IZHAJA M KOT PJLU-OC^A cp LAS'u fJOTRAUJSJCE. ttafMfšifi iz pMicne šote Na oddelku -poklicne šole so bili v začetku meseca marca zaključ¬ ni izpiti. Od 22 slušateljev je I. letnik uspešno končalo 20 sluša¬ teljev (eden zaradi odsotnosti ni delal izpita). Najboljše ocene so imeli: Debe¬ ljak Anica, Kovačič Slavko, Naj- ger Ivan, Primožič Alojz in Kra¬ ševec Peter. Za marljivo učenje in vzorno disciplino so jim po¬ darili knjige »-Tihotapci-«. Sluša¬ telja so prejeli od matične šole iz Škofje Loke potrdila o oprav¬ ljenem teoretičnem delu -šolanja. Ko bodo opravili še praktični del, bodo ob koncu šolskega leta pre¬ jeli spričevala za I. letnik poklic¬ ne šole. Izpitom je prisostvoval direk¬ tor Lesnoindustrijske šole iz Škof¬ je Loke profesor Česen in pred¬ metni učitelj tov. Ježek. S kvaliteto predavanj in zna¬ njem učencev sta bila zelo zado¬ voljna. Učenci so razporejeni na taka delovna mesta, na katerih bodo pridobljeno teoretično znanje naj¬ laže s pridom uporabljali v praksi. BOST Učenci osnovne šole Cerknica so se za počastitev Dneva žena dobro pripravili -BRESTOVIH« 5 V NOVEM SESTAVU Foto: BOST OSTALE NOVICE IZ BRESTA ■■llllllMllllllllllBllllllllllllllllllllllllllillllBIIIIBIIlimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll l lllllllllll lilll lllll ll l l llllll l ll llll llllll lllllllll lB llll ll BIIII IB llll lllllB liim' 1111 1 11 1 1 Zima se je poslovila in v maše 'kraje prihaja pomlad. Toplejši dnevi prinašajo spomladansko razpoloženje v šolske učilnice. Mladinsko brigado čaka urejanje šolskega vrta in dvorišča. Olep- šanje šolske okolice nove šole ob vhodu v Cerknico pa je tudi dolž¬ nost mladine, kakor tudi vseh Cerkničanov. Rakova dolina Nedaleč od Zelš leži Rakova dolina. To je znamenita turistič¬ na točka. V Rakovo dolino pri¬ haja mnogo domačih in tujih tu¬ ristov. Da bi balo obiskov čimveč, bo zgradili velik in lep hotel s prenočišči. Zraven hotela pa Stoji pet lepih iveekend hišic. Rakova dolina je svetovno zna¬ na zaradi svojih jam in narav¬ nih mostov. Tako se imenuje, ker po njej teče potok Rak; v tisoč letih je izdolbel lepe jame z ve¬ likimi kapniki. Kako je nastala vas Begunje Na ravnici pod Velikim narav¬ nim mostom so snemali film, ki prikazuje življenje naših predni¬ kov v jamah. Izlet v Rakovo dolino je zelo prjieten. Zelški otroci zelo radi hodimo v ta čudoviti kraj. Jame smo si ogledali že do zadnjih ko¬ tičkov. Marsikateremu tujcu smo že pomagali iz zadrege, pokazali smo mu cesto v Rakovo dolino ali pa vhod v jame. Marina Pečkaj 8. b Zelše V drugem razredu osnovne šo¬ le nam je tovarišica pripovedo¬ vala zgodovino nastanka vasi Be¬ gunje. Takale nam je opisovala: Prvotni prebivalci Begunj so živeli v okolici Kožljeka. Bavili so se z živinorejo in čebelar¬ stvom. Nekega dne jih je napadlo tuje pleme. Zelo so se ga -pre¬ strašili in pričeli bežati. Prisili so do -potoka, 'ki se sedaj imenuje Cerikniščica. Tu so si zgradili stanovanja in se popol¬ noma prilagodili okolju. Vasi so dali ime Begunje. Dejali so, da so vasli dlafll tako ime prav zato, ker so kot 'begunci pribežali vanjo. Kmalu so zgradili cerkev, -ki jim je bila pozneje v obrambo. Ob prihodu Turkov so živino odgnali v gozdove, čebele pa vzeli s se¬ boj! Ko so Turki pričeli napadati cerkev, se je nekdo spomnil in iz¬ pustil čebele. Te so pričele pi¬ kati Turke. Le-ti so dejali: »Uh, kako ima sv. Jernej hude muhe.« Tako so Begunci za vedno pre¬ gnali Turke. Marija Labovič 8. b glas notranjske 5 POGLED NA GOSPOSVETSKO POLJE S CERKVIJO GOSPE SVETE Da, drugo leto pridem zopet! Odkar so se začele dn dokler so trajale prireditve dunajsute drsalne revije v Celovcu, so ko¬ lone aivtobusov dan za dnem vo¬ zile v Avstrijo. Daši je pat iz Cerknice do Celovca precej dol¬ ga, smo dospeli že Okoli enajste. Razgledovali smo se po izložbah in hitro zapravili šilinge. »V Ce¬ lovcu je pa res drago, ne splača se kupovati,« je pripomnil marsi¬ kdo izmed nas. Naj bo, saj ni¬ smo prišli za to, -prišli smo na drsalno revijo. Ker se je le-ta za¬ čela šele popoldne, smo imeli do¬ volj časa, da smo si ogledali Go¬ sposvetsko polje z Gospo Sveto in vojvodskim prestolom. KO smo Stali pred njlim, so ml misli izgi¬ nile daleč naizaj, tja, to je slo¬ vensko Ijiudstvo vabilo in ustodi- OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov na območju Občinske skupščine Cerknica, da je rok prijave se¬ čenj za leto 1965 do vključno 26. IV. 1965. Prijave sprejemamo vsak ponedeljek od 7. do 12. ure. Gozdni obrat Snežnik in Cerknica OBVESTILO S 1. 3. 1965 je pričel z delom v bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Postojni dispanzer za žene in ginekološka ordinacija, redno vsak dan od 12. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Sprejemna pisarna in laborato¬ rij začneta z delom ob 11.30 uri. Uprava bolnišnice PREKLIC Franc V i r t, Lož št. 59, pošta Stari trg, preklicujem in obžalu¬ jem vse besede, fcaltere sem izrekel tov. Jožetu Staniču iz Pudo- ba št. 4 v mesecu novembru 1964 v delikatesi Stari trg in dne 21. 1. 1965 v gostilni pri »-Mlakarju« v Ložu in izjavljam, da so te be¬ sede neresnične ter se zahvalju¬ jem, ker je odstopil od zasebne tožbe. »GLAS NOTRANJSKE« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured- je bilo v 14. mi¬ nuti 64 : 39 za Rakek, pa je bilo samo sedem rrlinut kasneje že 80 :44. Zadnji štiri minute so gostje vendarle dobro zaigrali, vendarle prepozno, da bi razliko 36 točk zmanjšali na več kolt 25 točk, povrhu vsega pa so doma¬ čini tedaj dosegli še en koš in s tem zmago z rezultatom 48 :57. Kljub visokemu porazu pa gostje niso igrali podrejene vloge in bi lahko z malo več športne sreče pri metanju na koš izgubili z mi¬ nimalno razliko. Sodnik Pelaschier dz Postojne je svojo nalogo opravil zadovolji¬ vo kljub nekaterim spodrsljajem, ki pa niso bistveno vplivali na izid srečanja. Janez Telič Pečar najboljši med Jugoslovani Sedmega marca je 'bila v Pla¬ nici velika skakalna prireditev. Skakalci osmih evropskih držav so se prvič pomerili za memo¬ rial Janeza Polde. V ogorčeni boTbi je zmagal Dihtser Miller iz DR Nemčije. Najboljši Jugoslovan je bil Marjan Pečar. Dosegel je šesto mesto in najdaljši skok 87 m. Temna senca na prireditev je padla ix> tragičnem padcu mlade¬ ga Jugoslovana Tolarja, ki je za¬ radi težkih poškodb že drugi dan podlegel. Vidovič MARJAN PEČAR Foto: Vidovtč PREDSTAVLJAMO VAM_ Cerkničani med najboljšimi V nedeljo, 7. marca, je Občin¬ ska zveza za telesno kulturo iz Cerknice priredila v dvorani TVD »Partizan« v Novi vasi prvi le¬ tošnji turnir v malem nogometu. Vabilu zveze so se odzvali: no¬ gometni klub Rakek, Partizan Cerknica in garnizon Velike Blo¬ ke, ki so v Novo vas prišli vsak s po dvema ekipama. Največje presenečenje turnirja so pripravili igralci prve ekipe Cerknice v .postavi: Kebe, Bajc, Razdrih to Popek, ki so v finalni igri premagali prav tako prvo moštvo garnizona Velike Bloke z 9 : 6 in s tem osvojili prvo mesto. Nagradna Druga je bila, kot že rečeno, eki¬ pa Velikih Blok, njej pa sledijo: Rakek (prva ekipa), Velike Blo¬ ke (druga ekipa), Cerknica (dru¬ ga ekipa) in kot zadnja druga ekipa Rakeka. Janez Telič HUMOR V VOJAŠKI SUKNJI Starešina: »Janez, kaj boš na¬ pravil z zemljo, ki jo mečeš iz rova?« Janez: »Gramobran!« križanka Izmed mnogo prispelih nagradnih križank so bili tokrat izžre¬ bani naslednji: 1. Nagrado 2.000 din dobi Opeka Franc, Industrijska ulica št. 3/V, Izola. 2. Nagrado 1.000 din dobi Korošec Franc, Begunje št. 114. 3. Nagrado 500 din dobi Smolič Cvetko, Lesna industrija Kočevje. Vsem ljubiteljem nagradnih križank sporočamo, da smo tokrat za prvoaprilsko nagrado pripravili slikovno uganko. Sliki sta dve. Vaša naloga je, da nam najkasneje do 15. 4. 1965 pošljite sliki iz našega mesečnika z opisom, kje so snemane in sicer: I. slika: od katere strani je snemana in kaj prikazuje; II. slika: na katerem pristanišču našega Primorja je posneta. Prva nagrada 2.000 din, druga nagrada 1.000 din in tretja na¬ grada 500 din.