Oroslava Slokanova:
Močnik.
^Hl^^^fl^^^ do ne pozna te slastne in zdrave jedi? Vem, marsikdo ^Km f^^/^mZsJ izmed vas, ki se ga je že preobjedel, si bo pri tem ^BrŠjJB^&^ mislil: Hu, mocnik, kaj bi moČnik, koliko boljših in ^B^SJHf^^^. slajših jedi. Mi, ki smo bili otroci v tistem hudem ^¦^BS^T i"1 T^^fcl vojnem času, smo bili pa o tem drugaenih misli. Takrat ¦JO|^S^^^^*^^ '° ^'^ vsi možje v vojski iu polja so morale ob-¦^B|H^M|^^BydL>lovati ž^ne, otroci in starci, večiuuma jih je pa R^^^^^H^^9^|osta'0 sploh ncobdelaiiih. Zato je bil pridetek slab. Moke je bilo malo, v mestih sc sploh ni mogla dobiti. Kruh so pekli iz otrobov in slabe koruzne moke. Dolge ure so morale naše lnatere stati pred prodajalnami, da so prišle na vrsto in dobile hlebček tega slabuga krnha za vso družino. Neredko se je zgodilo, da je živil zmanjkalo prej, preden so prisli vsi na vrsto — in matere so se vrnile domov  prazne. Take  dni   sino  morali   iti  spat  brez  večerje.
V tretjem tistih hudih vojnih let je naŠa mama zbolela. Morala je v bolnico, naju s sestro so pa oddali \ zavod. Tam je bilo veliko otrok, različne velikosti in starosti. Kmalu za nama je prišla v zavod še ena deklica. Imenovala se je Frida in je bila Nemka. Bila je tiha in zamišljena deklica in se ni nikoli igrala z naini.
25
Ker je bilo za živila hudo, je bila tudi iiasa hrana v zavodu pičla in slaba. Po kosilu in po večerji smo bili Še vedno lačni in smo hrepeneee gledali na eclino jabluno, ki je rastla sredi vrta. Gospa, ki nas je nadzo-rovala, je uganila naše misli in nam je strogo prepovedala dotekiiiti se nezrelib jabolk, ker je v mestu takrat razsajala griža. Najsi neradi. smo jo morali ubogati, ker je ves dan strogo pazila na nas.
Pa se je zgodilo, da je neko popoldne začcl pihati mocan veter. ker se je pripravljala nevitia. Jablauu se je majala iu par jabolk je padlo na tla. Morali snio v sobe. Frida je bila, kot vselej, zadnja. Ko sem se okreuila, sem videla, da se je naša nadzornica pogovarjala z neko dekKco. medtera pa se je Frida sklonila in pobrala par jabolk. Nisem je ltntcla zatožiti.
Drugi dan pa Frida ni nič jedla. Bila je ze\o bleda in neprestano ji je prihnjalo slabo. Popoldne je morala  v posteljo. Zdravnik je ugotovil, da
i   I                                           ,JJI__)l_     ^j
U    ^----- rj
v$     _________ili
ima grižo. Prenesli so jo v bolniško sobo in od takrat je itismu videli nikoli več, ker nihče ocl nas ni smel do nje. Vsak dan jo je obiskovaia mati- visoka, postarna gospa, ki je zelo težko govorila slovensko. Cakali smo jo pred vrati in jo izpraševali, kako je Fridi. Jokaju nam je tožila, da je vsak dan bolj slaba in da jo vedno prosi, naj ji prinese močnik. Prve dni ni smela nic jesti, ko je pa zdravnik spoznal, da ne bo ozdravela, je dovolil materi, da ji izpolni zadujo željo. V zavodu niso imeli inoke za močnik, pa tudi v nobeni trgovini v mestu je ni mogla dobiti. Nekje je za drag denar kupila par starih piikotov in bonbonov. Te je namesto močnika prinesla Fridi. Toda bolnica jib ni hotela ter je s pojemajočim glasom neprestano prosila:
26
..¦ Mama,   inočnik.   moč-nikU
Vse bolj je bledela in vse tiŠje so postajale njene besede. Mali je spoznala, da se ji bliža konec. Samo Šepetaje je še preraikala ustnc in inati se je uiorala skioniti prav k njej, da je razumela njeno edino prošnjo» ki je materiuo ubogo srce kot z ostrim mečeni  vselej  iziiova ranila:
»Mo-Čnik,-------sarao Še enkrat-------bi rada rao-čnik.«
KonČno so tudi ustue obstale in Frida je umrla, ne da bi ji mogla mati izpolniti njeno zatlujo in edino željo.
Nezavestuo so odnesli mater od postelje mrtve Fride. Ko se je na vrtu zavedla, je obupno zujokala:
»Umrl je moj Ijubljeni, ediui otrok in jaz, ki sera mu mati, ki bi rada dala zanj življeiije. mu nisem mogla izpolniti zadnje želje, nisem niu  mogla  dati močnika.«
Ivadar bo vaša mamica poatavila pred vas skledko sladkega moČnika in boste boteli zaniČljivo zavihati razvajone noske: Hu. močnika pa že nc maram! — tedaj se spomnite uboge Fride in tistih neštetih otrok, ki so ga   v   casu   vojne  zainau   prosiii.