— es —
je edino pogoj blagonosnega in srečnega stanja med narodi: krščanstvo in krščansko vzgojo pa prezirajo, zametujejo, ali ji naravnost nasprotujejo, Drugače trezno misleči človek nc more soditi, kakor da so ali s slepoto udarjeni, ali tako kratkovidni, ali pa hočejo namenoma pripomoči do portugalskih razmer. Povsod poka in se ruši, mladina se pogreza v kaluž izprijenosti, nemoralnosti, upornost se pojavlja vsekrižem, tisti pa, ki so poklicani, tla hi zamašili deroči studenec, ki ix njega izvira potvorjena vzgoja, prilivajo v ta studenec še strup, t nu dovajajo še novih hudournikov, ali pa menijo, da bodo z raznimi sladkorčki, ki jih mečejo v ta hudournik, ukrotili r&zdi-rajočo silo k i peči h valov.
Kdo drugi je (isti, ki Človeško družbo plemeniti ali pa zastruplja, nego vzgoja v šoli. Kako so jc porodila na 'Portugalskem revolucija? Predsednik portugalske p rov i zori Sne vlade Teofilo Braga je pripovedoval poročevalcu nekega berolinskega lista lo-le:
»Revolucija ni prišla kar Čez noč; več kot eno generacijo so zanjo pripravljali politiki in učiteljstvo . . .« Iz priznanja tega starega revolucijonarja je razvidno, kako važna je šola in vzgoja, da ohranimo v mladini pravo mišljenje, zvestobo do Cerkve in do postavne oblasti. To pa zamore edinole šola, ki je osnovana na krščanskem temelju, ki jo preveva v vsem ustroju duh Kristusovih naukov. »Šola je bojno polje, kjer se ima odločiti, ali b» družba človeška ohranila krščanski značaj, .ali ne«, je govoril veliki papež Leon XIII.
Vsa naša moderna kultura je v mozgu bolna in gnila, ker je izniknila iz razkristjanjene šole. Če hočemo, da bo jiavnost in javno življenje ozdravelo, mora se Šola opreti zopet na temelj krščanske resnice, morajo se v šoli zopet vzgajati pravi kristjani. Koliko časa se bo najvišja šolska oblast še ukvarjala z neplodnimi in malenkostnimi reformami, ki ne koristijo dn ne ustrezajo ne katoliškemu ljudstvu, ne državi, ne Cerkvi?
Razstava narodnega ženskega ročnega dela iz Bele Krajine.
Leopoldina Bavdek,
Namenila sem se, da doprinesem »dejanski dokaz« Pozivu iz Bele Krajine, objavljenemu v »Slov, Učitelju* meseca januarja, s tem, da sem se drznila svoja poizkusna ročna dela z belokranjsko narodno ornamentiko razstaviti v izložbenem oknu g. Iv. Mathiana v Ljubljani. Namen moje razstave je ta, da seznanim občinstvo onstran Gorjancev z narodnim ženskim ročnim delom v belokranjskem slogu. Žalibog, da to vsled izseljevanja v Ameriko rapidno
— (iS —
propada. Ker se stili jo zlasti moški, je ženska pri mor ana, Ua izvršuje doma tudi vsa moška opravilain mora vsled tega zapustiti narezljana vretena in okrašene preslice.
Ako bi se ubožnemu belokranjskemu ljudstvu odprl kak vir dohodkov, da bi bili moški doma zaposleni, bi potem ob zimskih večerih lahko iznova oživela ročna dela. Zopet bi cvrlele ttikače, tolkle ter ice, zopet bi se vrtela vretena in premikali po kr osnih čolnički, Nalog šole je, da učimo iz naroda za naroti. Ako kje to reklo velja, velja predvsem v lioli Krajini za Ženska ročna dela.
Ako bi se zavzeli merodajni čini tel j i, bi se lahko celo vpeljala v Beli Krajini domača obrt na tem polju. Gotovo bi tudi mi dosegli nam primeren prostorček na trgu narodne industrije, katerega danes že v polni meri posedujejo v tem pogledu Hrvatje.
To je bil namen mojemu pozivu in moji razstavi. Ne pričakujem hvale, niti priznanja. Le to mi je blagovolil nakloniti visoki c. kr. dež. šolski svet, kateremu se tem potom najiskrenejSe zahvaljujem z Željo, da bi se čim več tovarišic sprijaznilo z mojim pozivom in dejanski pokazalo, da jim leži narodno blagostanje na srcu.
KATEHETSKI VESTNIK.
Katehetsko gibanje.
Plodovito delo. Pri zadnji konferenci kateh. društva dne 1. marca se je — osobito po nasvetu prof. tir. Pečjaku — sestavil spored najvažnejših vprašanj, ki naj pridejo v bližnji prihodnosti na vrsto, tla o njih razpravljamo. Svetovalo se je, naj bi se oskrbele vzorne kateheze o šesti, sedmi in osmi zapovedi; važno jc vprašanje »Kako se slike s pridom kažejo v šoli?« Dobro bi bilo, če hi se kdo poprijel Foersterjevih del ter napravil pravično sodbo o tem, tako proslav-Ijanem modernem pedagogu, ki nanj prisegajo predvsem laiški vzgojitelji. Obračamo se tem potom do cenjenih tovarišev s prošnjo, naj bi se lotili navedenih predmetov. Vzornih ka-tehez še vedno pogrešamo; treba se bo zanje bolj pobrigati. Glede šeste zapovedi je veroučitelj bolj ali manj v zadregi, ko so pripravlja, tla v šoli vzbudi ljubezen do čistosti, pa stud nad nesramnostjo, zraven pa ohrani sveto resnost in ne rani nežnega Čuta
sramežljivosti. Kdor se čuti poklicanega, da bi nam napravil vzorno katehezo o tej zadevi, ki bi bila umerjena za najvišji oddelek ljudskih šol, hi mu bili gotovo hvaležni vsi kate-hetje. Za pomoč naj bi inu bilo navodilo dr, Gattererja iti dr. Krusa »Erziehung zur Keuschheit!« (Dobi se v Katoliški bukvami). Dobre podatke najde tudi v razpravi {v obliki kateheze), ki jo je objavil »Slovenski Učitelj« 1908, p, 249 squ.
Druga važna zadeva, ki smo jo zadnjič deloma rešeli, je navodilo za prvo spoved. V drugi številki našega lista je neimenovan katehet in spovednik obrazložil težave, ki jih imamo s pripravo sedem-, osemletnih otrok na prvo spoved; obenem pa je obljubil, da hi tiil pripravljen sestaviti kratek pouk za prvo spoved, ki bi ga rabili katehetje, pa tudi otroci, ki že znajo brati. Načrt takega pouka, smo imeli že pri tem sestanku v rokah. Navzoči so osnutek odobrili ter na-