Leto XVII. V Celju, dne 15. maja 1SI07. Štev. se. DOMOVINA UrctfaMtvo je na Schillerjevi cesti M. — Dopise blagovolite fran-kirati. rokopisi se ne vračajo. Izha|u rrikTU na teden. vsak pondel|e!(, sreda m pelrk ter velja /i. Avstrijo in Numčijn 12 kron, p.d leta 6 kron. mi^.-. i krone. Za Amerik., in dru>re debele toliko več. kolikor zna-a |x*-tnina. namreč: Na leto 17 kron pol lota S kron 50 vin. Naaočnina se pošilja upravnKtvu plaraje m- »nspr.j. Z-i Inuterale plačuje wl vsak« lit-vrstc po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje iimerale In mnogokratno ins.-rirunje znaten popu*! Volilni okraj Celje Vransko: Robh-k Povalej Vidmar Vodopiutz Trg Š t .Iur ob ,1. ž 40 ni — Zahc 219 25 1 — Gotovlje 122 10 1 — St Peter 123 8il 1 — Vransko 117 40 Sv .leronim 137 52 — Gomilsko 93 10 — — Višnjavas 129 lo — — Št. Pavel 2HO 77 — Šmartno 142 35 — Pr»kop 110 5 — — Okolica Celje al Breg Kl> 112 38 21 b| Sp. Ilndinja 132 21« 112 42 Petrovee 290 62 24 2 Braslovče 280 177 — Polzela 177 97 1 23 Grajska vas 33 3 — Draiulje 153 66 — Nova cerkev 195 64 — — 1'irešica 316 65 — — Krankolove Svetina 69 11 13H 62 1 Teharje 35 127 32 166 ŠL .Inr ob Taboru 244 123 — Marija Reka 44 6 — Škotja vas 212 75 10 — Doberua 19 217 1 — Št Jur okolica 104 442 l 20 Griže 115 80 — 28 Kalobje 91 63 — 2 ŠL Ijovree na Prožinn 18 57 — 40 Izid volitev. V celjski mestni volilni skupini je dobil Marckhl 2576. Rebek 114H in soc. demokrat Sonnleitner 762 glasov. Izvoljen je torej Marckhl s «66 glasovi večine. Manjka pa tukaj se izid volitve v Soboti. Po posameznih volilnih krajih je izid volitve sledeč: Rebek Marckhl Sonnleitner Celje 144 699 30 Vojnik :»H 69 Laški trg 29 94 2 Vitanje 12 6H 2 Sevnica 260 49 32 Brežice 44 130 2 Šoštanj 76(!) 130 7 Konjice 12 163 9 SI. Gradec 24 136 10 Vuzenica 109 41 27 Muta 19 96 H2 Marnberg 16 126 12 O. Vižinga 118(!) 10 Št. Ijovrenc 26 92 63 SI. Bistrica 39 162 5 Ljutomer 64(!l 111 3 Ormož 36 111 Slatina 2 112 Rogatec 4 116 3 Studenci 73 64 473 Gegental 25 56 14 V Ljutomeru je dobil So dr. Presker 5, Kukovec (soc. dem.) 1 in dr. Chloupek 1 glas. Štajersko. Volilni okraj Celjje- Vransko. Roblek je zmagal s 4131 glasovi! I)r. Povalej je dobil 2658. Robelnik 4, Kobelnek 2. Vodopiutz 144. Vidmar 451. dr. Benkovič 1. Jane 1 in Marckhl 3 glase. — Šoštanj, 15. maja 1907. Je-žovnik zmagal! .leiovnik je dobil 3514. R.»bič 3203 g'nse. 280 glasov je bilo razcepljenih. — Roš in llenkovlč v ožji volitvi! Dr. Benkovič je dobil 3759. Roš 1857. soc. dem. Čobal 1690 in bar. Moscon 403 glase. Torej ožja volitev med Rošem in dr. Beukovičem. Nastlan — padel! V Mariboru 15. maja 1907. Resel je s pomočjo naprednih Slovencev zmagal. Resel je dobil 2075. NVastian 1805. Lakenbacher 184. Tratnik 54 glasov. V Mariboru, 15. maja 1907. Resel je zmagal proti \Vastianu s pomočjo sloveuskih glasov. Udeležba od slovenske strani velikanska. Volilni okraj Rogatec, Šmarje, Kozje. I)r. Korošec je zmagal s 1187 glasovi. Vinko Zurmnn je dobil 1654 in Štajerci junec Drofenik 654 glasov. Iz ptujsko ormoškega okrilja. V kolikor smo obveščeni dosedaj. je dobil Jakob Zadrave 6S6 glasov, dr. Ploj 1780, Urnik 138, Vidmar 3 in Zadra- vec Peter 7 glasov V ormoškem okraju (v rokah imamo izid volitve v 24 občinah I je biia udeležba skrajno slaba Puliodnjič priobčimo izid volitev v posameznih občinah, v kolikor bomo imeli obvestila, j — Roškur in Pisek bodeta sk«r<-gotovo zmagala Kom-čnega izida dosedaj nimamo v rokah. V Pi>kovem ».kraju je dobil Kresnik veliko glasov: nekateri govore o mogočnosti o^e volitve. Tudi Senckovič je dobil nekaj glasov, (»laser in Mursa bodeta imela častne manjšine. — V brežiškem okraju je izid volitve sledeč: Roš 677. dr. Benkovič 1362. Moscon 269. » 'obal 5S glasov. — Padel je že pri prvi volitvi minister dr. Marchet. dr. Foft pride v ožje volitve. Padel je tndi znani vitez SchOnerer z «00 proti 3000 soc. dem. glasom. Po doselaj znanih izidih soditi, so doživele nemške nacijonalne stranke velike poraz • Italijanissimi v Trstu in Istri so pa prišli vsi v ožje volitve: en mandat v Trstu so jim soc. deno-krutje v prvem boju definitivno odvzeli. V Gradcu pride prol. dr. pl. Wel-lenhof (nemšk. nac. I okr.) v ožjo volitev z dr. Orlom (kler ) in pl. I)er-schatt« II. okr. (neuišk nac.) z Neun-teutlom (kler). — Mestna volilna skupina Ptuj-Llpnlca. Oddanih 4!84 glasov. Malik (Vsenem«c) je dobil 1401. Radhnemški nacijon ) 666. Kremser (kršč. soc.) 1253, soc. dem. Jodlbauer 82:» glasov. Ožja volitev med Malikom in Kremserjem potrebna. Volilni okraj Rogatec, Kosje, Šmarje. Rezultat volitve. Z urin a n dr. Korošec Drofenik Dobrina 2 67 — Donačka * gora 19 104 41 Sv. Trojica 33 34 4 Sv. Flori jan 3 114 3 Šraobor 1 27 1 Sv Katarina 19 7 Nadole 9 70 — Nimno — 26 — Popl.it 2 61 Raiukovec. 4 30 — Sv Rok 1 »2 45 Slatina okol. 75 108 7 Zetalo 84 19 — Sečevo 21 26 Takačevo 36 6 Čermožiše 38 46 Brestovec 17 15 1 Sv. Kraa 30 69 5 Ijenil»erg 4 >4 1» Šmarje trg 38 43 9 Šmarje okol. 18 262 109 Sezviš 10 21 1 Št. Peter v •Med selu 54 50 39 Ponkva 185 192 Ih Roginska- gorca «2 49 Slivnica 44 107 19 Zibika 30 IMi Sv Štelan 12 52 47 Sladkagom h 113 Nit Žnsem 21 77 l»2 Tinsko IH 35 S St. Vid S8 51 10 Dobje 43 |H.t 4 Kozje 21 109 7 I »rensko- rebn. l 127 — Buče 1H 72 — Gorjane 7 N7 Podsreda 47 43 — Koprivnica 2 59 — Križe 23 73 Loka 2 54 — Last nič 32 69 — Podčetrtek (i 36 22 Pilštnnj 8 99 2 Mrčno selo 2 ny — Št. Peter p Sv g. 70 102 Planinska vas 2 48 — l*resičuo ♦>4 1 — Prevorje 3 54 Zagorje 16 30 — Sedlarjevo :t7 30 — Zdole 6 74 — Sopota 15 43 5 Imeno 3 99 Št. Vid nad Planino 3 8U — Kamen vel. 2 88 — Verače 19 76 1 Veternik 2 51 2 Virstanj 37 34 — Kranjsko. ■ed Hribarjem In Kregarjem v Ljubljani je ožja volitev potrebna! Hribar (narodno - napreden) je dobil 2589. Kregar (kler.) 1526. Kristan (soc dem.) 641 in Nemec Del Cott 418 glasov. Izid volitev po kranjskih kmečkih občinah. K ran j-Skof jal oka je zmagal klerikalec Demšar. Demšar je dobil 4507. Novak (nar. napr.) 415 glasov. Radovljica: Pogačnik (kler.) j« dobil 4112, Čok (nar. napM 564. ilr. Dermota (soc. dem.) 7«Jl -lasov. Zmagal torej kler. Pogačnik. Ljubljanska okolica: Zmagal dr. Šu-steršič 4210 gL Žirovnik (neodvisni kand) je dobil 564, soc. dem. Petrič 791 glasov. Kočevje: Zmagal knez Turjaški 2163 glasov, Oberefail (kler.) dobil 1074 Rla-sov. V volilnem okraju Novomesto je izvoljen Suklje z 2567 glasovi, v voliln. okr. Litija Povše (kler.) s 3989 glasovi (soc. dem. Cankar 1152 gl ), v vol. okr Velike l*Me Jaklič (kler.) z 1261 glasovi, v vol. okr Mokmnog-Krtko dr Hočovar (kler.) »«69 glasovi, v vol okr Kamnik dr Krek (kler.t s 4Hini glasovi, v vol. okr Postojna Nace Žitnik (UbT.) s S64H glasovi Manjka Se izid v vol. okr Idrija Kranjska je tedaj čisto klerikalna Hud nauk za kranjske naprednjake! Korotko. * slovenskem volilnem okraja je Grafenauer zmagal' Ima nad HUO glasov večine. V velikovMkeai okraja bo ožja volitev med Jožefom Nagele (napr Nemec l in Florijanom Kllersdorferjem (nemšk kler ). Prvi je dobil 1751, drogi 1543 glasov. Soc dem Eich je dobil 1409 glasov Ellersdorferja so volili tudi Slovenci. V sraohorakem volil, okraju bo ožja volitev med \Valdnerjem (napr. Nemec) in krte soc Khevenhttllerjem Prvi je dobil 2750. drugi 2112. soc. dem Schatzmajrr 1397 glasov Slovenci so podpirali Khevenhullerja V Beljaku je izvoljen soc. dem. Riese s 3372 glasovi V Celovcu je izvoljen l>obernig z 2009 glasovi Slovenski števni kandidat (>sana je dobil 7« glasov, soc dem Kiese 702 glasa. Celovec-okolica 15. maja. Oija volitev med nemškim nacijonalcem Kirscbncrjem (1899 gl.) in soc. dem. Julijem Lnkasom <1404 gl.). Slovenec monsignor Podgorc je dobil 1297 glasov Gorica. 15. maja 1907. Zmagal Italijan župan dr. Maram z 2183 glasi. Slovenec Kopač je dobil 904. soc. dem. Skabar 888 glasov. Gorica. 15. maja 1907 (Zasebna brzojavka). Na Tolminskem je izvoljen dr. Antou Gregorčič (klerikalec), v goriški okolici .). Fon. sodni tajnik v Gorici (kler.). Na Krasa bo olja volitev med dr. Petrom Ijaharnarjem (kler.) in Alojzijem štrekljom (nar. napr.) V tržaški okolici je zmaeal Slovenec dr. Rjrbaf. Trst, 15. maja 1907. (Zas. brzojavka Definitivno voljena 1 Slovenec in I soc. demokrat. Italijanski soc. dem. pridejo v 3 okrajih v oljo volitev. Slovenski glasovi v mesta narasli od za&njib volitev za 2000. Rjbaf izvoljen ? ogromno večino. Soc. demokratje fraternizirali s Slovenci pred .Narodnim domom" Radost nepopisna. ? Istri izvoljeni vsi 3 Hrvatje (Mandič, Vek. Spiučič in M. Laginja.) Vsi 3 Italijani pridejo v >žjo volitev. — Kotljaldemokratične zmage. Kakor poročamo na dragem mesta, je zmagal Resel s pomočjo slovenskih glasov v Mariboru On je voljen tadi v Gradca (IV. okr.). V Gradcu je voljen fte Pongratz (III. okr.). Voljena sta fte na Štajerske.!! (Ljubno - Dona vitz) Muchitsch in Ausobsky (Bruck itd.). Na Dunaja je voljenih R. na Sp. Avstrijskem 4. na Gorn. Avstrijskem 1 na Češkem U, na Koroškem 1. tore, dosedaj :<0 poslancev Po prvi bitvi. Prvi boj je dobojevan. Končni uspehi nam Se niso znani ter ne vemo, koliko so si dosedaj sploh priborili mandatov neodvisni napredni elementi — to je tudi mani važno; glavno in najvažnejše je dejstvo samo, da se je dne 14. maja 1907 I. bil prvi boj med naprednimi in nazadnjaškimi Slovenci na štajarskem! Odkar Slovenci na štajerskem politično žive, so včeraj v prvič z glasovnico v roki glasno in jasno izjavili pred vsem svetom, da so politično dozoreli, da hočejo vzeti upravo političnega m nospodar predsednifttvu nove zbornice Predsednikom nove zbornice naj bi bil po mnenju in ielji vlade izvoljen mož. ki ne pripada nobeni narodno posebno odločni stranki Dr Beck bi si želel torej klerikalca in načelnika katoliškega centroma dr Kbeahocha za predsednika parlamenta Podpredsedniška mesta pa bi rad razdelil med Nemce. (>he in Poljake, pa na žalost so po sedaj veljavnem poslovnika samo dve podpredsedniški mesti vstanovljeni: da bi dobra vlada pa vendar vse velike stranke zadovoljila. bode predlagala, da se poslovnik v tem smi la premeni in podpredsedniška mesta zvišajo na tri. V novem parlamenta bo starostni predsednik bržkone dr Kunke. ki stoji v 74 letn. Cesar bo imenoval 21 novih do* smrtnih članov gosposke zbornice in tndi več dednih članov. Novi dosmrtni člani bodo vzeti iz vrst prejšnjih poslancev, ki pri novih volitvah niso bili več izvoljeni Tem politikom se torej na ta način preskrbi primeren pogreb prvega reda Med novimi člani gosposke zbornice bodo pa tadi industrijalci in trgovci. Pravosodnemu ministerstvn je predložil višji državni pravdnik HOgel čisto nov načrt kazenskega zakona, ki se od Lamaschevega posebno glede > liti.oih in verskih deliktov bistveno loči ter je pisan v naprednem duhu Kazm te delikte so po lloglnvem načrtu skrivne im minimum tako po-roca .Montagsrevue" Madžari bodo s junija 1.1. v Budimpešti slavili na posebno slavnosten način štiridesetletni«^ kronanja ces rja Franca Jožefa 1 ogrskim kraljem. Cesar bode rezidiral v slavnostnih dneh v kraljevem dvorcu v ttudimu. Razlika med cesarjevim bivanjem v Budimpešti in v Pragi med madžarskimi in češkimi politiki je taka. da bije naravnost v oči V Pragi je bila v občevanju s cesarjem politika popolnoma izključena, dotakniti se je niso smeli ne Cehi ne Nemci političnih posledic cesarjevo bivanje v Pragi m imelo nikakih. ra/.ven v predalih ue-katerih nemških listov. V Budimpešti bo to bistveno drugače, o tem nam priča glavno glasilo ogrske stranke neodvisnosti: _Magyar Orszag" Ta piše: .Jubilej kronanja bi bil samo tačas zgodovinski dogod k. ako bi se bilo posrečilo poravnati aaspfotatva med kraljem in narodom, ako bi bil mogel naiod doseči vse. kar spoznava v interesu svoje državne eksistence, svoje dostojnosti in bodočega razvoja kot neobhodno V takih okolnosti bi pa motili sebe in svet. ako bi hoteli dokumentirati. da vlada v tej deželi popolno soglasje med kraljem in narodom Narod more torej dati kralju za časa jubilejnih slavnosti na zuanje. da mu je vedno neupogljivo veren, ne more mu pa tajiti, da ni zadovoljen in da pričakuje s p o I n e n j e svojih prizadevanj Naj kralj vidi. da ga ne obdajo tolpa prilizo-valcev in lažnikov kakor nekdaj, naj vidi. da ta niso protidinastični revolucionarji. ampak samozavestni narod, kateri je odločen si z vsemi silami priboriti svoje pravične narodne zahteve. ce tadi ustavnim potem. Prizna li potem kralj, da ni omaknitve pred narodnimi zahtevami, potem bodemo prištevali ta jubilej k najpomenljivejšim dogodkom odrske zgodovine " Madžarski narod k ce.-arskim slav-noHtiiu v Budimpešti je istotako /govoren kakor poučen Dokazuje nam. da hočejo Madžari vporabiti jubilejne slavnosti politično, kolikor s? li da. Iu to ne morda nekako zakotno, ampak odprto brrz vsega straha in ne da bi tega tajili Ravno tako. kakor so to vedno delali, delajo in bodo delali v bodoče V njih pravilih o politični taktiki ni paragrafov o primernosti ali neprimernosti, taktn ali netaktnosti, prav gotovo pa obstoji pravilo: Narodne pravice treba čuvati, braniti in pridobivati vedno, povsod in pri vsaki priliki. Drugi narod, druge šege. zato bodo imele tudi budapeščanske .slavnosti popolnoma drug značaj nego so ga imele pražke Minister Kossuth je predložil parlamentu načrt o ureditvi plač železniških uradnikov in uslužbencev ter o podelitvi službene pragmatike. Zboljšanje plač bode stalo 14 in pol milijonov kron na leto Vitanje države. — Rusija. Poljski poslanci so pred nekimi tedni predložili načrt o autonomiji kraljevine Poljske kot delo roške države O tem velevažnem predlogu. ki pa v trenotku ne bode imel | nikakih praktičnih posledic, ker sedanja doba ni za to veliko vprašanje še zrela — spregovorimo o priliki ob-lirneje. Vlada je prišla baje na sled veliki zaroti reakcijonarcev, kateri so hoteli napraviti atentat na carja samo da bi v državi nastala zmešnjava in bi dvor bil prisiljen proglasiti zopet absolutizem Nakana se ni posrečila, zarotniki so baje vsi pod ključem Srbija. Srbski "linisterski predsednik Pašič je te dni konferiral na Dnnaju z ministrom vnanjih stvanj bar. Aehrenthalom o uovi trgovinski pogodbi s Srbijo ter je z vspehi tega pogovora zadovoljen. Paši«' ostane še nekaj dni na Dunaju ter bode še večkrat konferiral z bar Aehrenthalom, tudi avstr. poslanik v Belemgradu in srbski trgovinski minister Stojanovič sta prišla na Dunaj V teh pogovorih bode določen dan. ko se bodo zopet začela nova p«>gajanja. Slovenske novice. Štajersko. Iz volilnega boja. Dobro uspel in obiskan shod se je vršil v prilog Marsovi kandidaturi v aedeljo pn nedelji v Slov. gor. Predsedoval je g. Razlag. Govor g kandidata Murse je napravil uajboljši utis na zboro-valce. Nekaj Roškarijancev z mora v škim županom na čelu je sicer razgrajalo. a shod se je za Marsa ugodno končal. — Zaupnega shoda pri Sv Trojici v Slov. goricah se je udeležilo do 200 zaupnikov .Narodne stranke" in šentlenartkega okraja. Zaupniki so se izrekli enoglasno za kandidaturo gosp Mursa Narodnjaštto g dr. Pot aleja v praksi. Kandidat dr. Povalej. ki naj bi zastopal v državnem zboru nase .naše verske in politične svetinje", je pošiljal svojega sina v mariborsko nemško nižjo gimnazijo m ne v slovenske parale I k e. S tem dejstvom nam je dal neovrgljiv dokaz, da bi bil on bolj zmožen zagovarjati nafte zahteve glede šolstva kakor pa Roblek Obžalujemo da nam je ta vrlina tegu nad vse iz-bornega katoličana itd., ostala do zdaj nepoznan« Ker je pa zanj in celo stranko, ki .delnie" zanj. preznačilna — jo dajemo tudi še po volitvah na vseobče znanje, da bodo njegovi verni volilci vsaj vedeli, komo so izročib nalog, da hrani njih narodne zahteve! Tudi pozno spoznanje je dobro vsaj za bodočnost — Prta t zhodnoatajernka rokodelska razstava. Nemški obrtni krogi se zelo zanimajo za to razstavo, priglasilo se je že nad sto razstavljalcev. minister dr Koft je obljubil, da si pride osebno razstavo ogledat. Kaj pa naAi spodnještajerski obrtniki? Ali bodo večno spali spanje pravičnega ? Caa je. skrajni čas. da se prebudite iu se začneta organizirati Vučjavaa na larakem polja. Dne 28. min. m. ustanovilo se je za Vnčjovas in okolico .Kmetijsko bralno društvo", kar pomeni zopet dobe* * »rak naprej za izobrazbo okolice. Predsednikom je izvoljen na splošno željo g. nadučilelj Cvetko. Pri tej priliki je nastopil prvič naš vrli pevski zbor, ki je pod priznano izbornim vodstvom zapel z nepričakovano dovršenostjo par pesmij. Pri zavednosti Muropoljcev se je pač pričakovalo nekaj več zanimanja za pre potrebno društvo, toda možje, fantje in dekleta, ki so vstopili, so nam porok, da ima drnštvo dobro podlago, tako da smo lahko glede napredka drnštva popolnoma mirni V društveno vodstvo pa so itak zbrani možje, ki bodo pri svoji požrtvovalnosti in veselja do dela vso storili, da koraka društvo po pota napredka in proc.viUt neustrašeno naprej Vsak. ki mu je knjiga in časnik drag prijatelj, vsak. ki ima smisel za izobrazbo daha in srca in mu bije srce za narod, vsak tak je dobro došel član društva. Okle-nimo se ga torej vsi. kakor pevci tako člani, in strah naših narodnih nasprot- T Bikov bo docela upravičim! Tistim pa. ki ho si dali z ustanavljanjem društva ae malo truda, izrekamo svoje priznanje ia -poslovanje. Član. Povodnji nn Gornjem Šla jerskein. V Kallnrangu je bila velika nevarnost, da bi voda spodmlela ograjni cid okolo lovskega grada, vsled česar bi bila navstala velika nevarnost za ves kraj. Brzojavili so po vojaško pomoč in 200 pijonirjev se je z vsemi pripravami in orodjem odpeljalo iz Ptuja v Kallwang. Tndi v Triebenn in drugod delajo vojaki noč in dan. da bi odvrnili pretečo katastrofo. Promet aa železniški progi je vstavljen, postaja Trieben je pod vodo železniški nasip pretrgan, v trgu se je sest hiš podrlo, nevarnost čedalje večja. — Vse porečje Mure je preplavljeno. Voda stoji v nekaterih krajih 275 m nad normalom. bribovi so Ae polni snega, zato ni apanja, da bi se povoden j uko ktualo ■tešila. Tadi na Salcbnrftkem v Vinčgau in v dolini reke Rnns so povodnji. aneg se taja po hribih, voda naglo raste in stopa čez bregove. — Potre«. V Ljubnem in Dona-vitzu na Gornjem Štajerskem je bil 10. t. m. ob četrt na šest zjatraj hod potres, ki je trajal tri sekaode. Potres »e je širil na severozapadno stran, čntili so sanke v raznih krajih na Semeringu in proti Weichselskemu pogorja. — Petrovč*. Pogreb nadučitelja g. Aotona Zagerja. ki m> je vršil dne 13. t. m. nam je pokazal, kake simpatije je vtival blagi pokojnik ne sauio v vrstah svojih stanovskih tovarišev, ki so prihiteli od blizo in daleč, da aa skažejo zadnjo čast. ampak tudi med prebivalstvom celega okraja. Ne bomo navajali imen pogrebcev, to pa lahko rečemo, da se je pogreba vde-ležilo nad tisoč ljudij od najvišjih doli do najskroranejših kmetov in delavcev iz Petrovč. Žalca in okolice kakor tndi iz Kokarske občine, v kateri je pokojnik prej slažboval. Tadi domača šolska mladioa je spremila svojega ljubljenega učitelja k zadnjemu počitka. Tovariši-pevci so ma zapeli pred hišo: .Nad zvezdami" na pokopališča pa: .Blagor mu" Obe pesmi, z občutkom peti, sta napravili velik atis aa vse udeležence, katerim je obapna in neukrotljiva žalost pokojnikovih utrok. ki niso mogli svoje tage in avojih solz zadrževati nad svojo neizmerno izgubo, globoko pretresla srce. Ganeni so se pogrebci razšli. Ti pa blagi pokojnik počivaj mirno v domači zemlji, katero si vedno iz vse svoje duše ljubil Mnogo si trpel v svojem življenja, počitek po tolikih makah ti bode sladak! Oproščeni so bili v soboto dne U. t. m. vsi oni, katere je g. dr. Povalej ovadil, da so prouzročili izgrede na njegovem nameravanem shoda (kakor enano g. dr. Povalej shoda ni imel) v ftt Pavla dne 14 aprila t. I. Obto-ženco je hranil dr. Kukovec. V petek dne 10. t. m. In v nedeljo dne 12. t. m. so se vršili Roševi shodi v Trbovljah. Kajhenburgu, Zakotu pri Brežicah in na Blanci. Udeležencev na vseh shodih je bilo do 1800. Gosp. kandidata je spremljal ua teh shodih dr. Gosak. Govorili so nadalje v Trbovljah dr. Dimnik, jurist Kramer. v Zakotu dr Strašek, na Blanci dr. Sernoc in dr. Znbnkošek Navdušenje za Roša povsod veliko. — Vročina je nenavadna za to* dobo. V Messendorfu je zadela dra-gonca Raaba od velike vročine kap. ko jo na vaji hotel zasesti konja. Prenesli so ga v mestno bolnico. — Poštna in brzojavna služba ob voliti ah. Trgovinsko ministrstvo je naredilo, da naj bodo poštni in brzojavni uradi na dan glavne volitve dne 14. t. m. kakor tadi na dan ožje volitve dne 23. t m. ves dan in vso noč odprti, tako da bode oddaja pisem in telegramov vsak hip mogoče — Slovenska Iznajdba. Poročali smo že. da je načelnik požarne bramhe in dimnikarski mojster v Ljubljani g. L. Stricelj iznašel poseben sistem dvojnih vratic. s knterimi je mogoče vsak dimnik popolnoma varno proti ognju in propnščanja saj zapreti. To iznajdbo so presknsili tudi v Gradcu in komisija strokovnjakov se je izrekla, da iznajdba popolnoma odgovarja svoji svrbi: zabraniti razširjenje navstalega ognja v kaminu in širjenje saj in nesnage iz dimnikov v sosedne prostore. — Volilni shod v Trbovljah vršil se je v petek 10. maja. Nad tisoč volilcev zasedlo velike Fortejeve prostore — socijalni demokrati so bili v veliki večini. Govorila sta kandidata Roš in Čjbal, ki ni vedel navesti proti .Narodni stranki" drnzega kakor da je baje vatvarjena le radi volitev in bo po teh žalostno poginila. Več kot tri are je trajalo zborovanje, večina je bila aeveda za soc demokrata ('obala. Pokazal je pa shod. da ai je „Nar. stranka' v kratki dobi pridobila med delavstvom prav mnogo navdušenih pristašev, poačilo je zborovanje vsakogar, da nima klerikalizem pri nas prav nobenih tal. Ia to je veselo dejstvo; akoravno ni bila na shoda zmaga naša, bila je vendar zmaga napredne misli. — Sedemdesetletnica g. Ivana Z^jea. K našemu kratkemu poročita o sedemdesetletnici skladatelja g. Ivana Zajca v Zagreba v št. 52. .Domovine" dodajemo, da je v imeno štajerskih Slovencev poslal slavljenco g. dr. Re* njamin Ipavic iz Gradca brzojavni pozdrav. — ▼ ftt. Petrn ipod Sv. gorami je imel v nedeljo dr. Korošec ponesrečen shod. .SI. Narod" poroča, da ae je shoda udeležilo do 1500 Ijadi, ki so bili po večini za Žarmana; dr. Korošec se je moral umakniti v žapnilče. To potrja tadi poročilo v .Slovenca", ki pravi, da so morali zborovanje preložiti na drngi prostor in da so proti dragim provzročiteljem škandala vložili ovadbo. Cpamo, da bode ta ovadba imela isti uspeh, kakor ovadba dr. Povaleja v Celja. — Zgubil ne je dne ii. t. m. zvečer na ljabljanaki cesti od Petrovč do Žalca zlat verižni privesek. Kdor ga najde, naj ga odda v .Zvezni tiskarni" v Celja proti primerni nagradi Paajl zapor je odpravljen od 10. maja v celjskem in šmarskem sodnem okraja razao občin: trs Šmarje, okolica Šmarje in Žalec. — Imenovanje. Sodnijski tajnik v Celju, Otokar Cernstein. je imenovan sodnikom v Kočevju — Poročil ae je v soboto popoldan v Maksimilijanov! cerkvi v Celja g. Martin Voh, finančni komisar, z gospodično Marto Siraonischekovo, hčerko znane gostilničarke v gostilni .Stadt Graz" na Graški cesti v Celja. — Pogoreli so posestnika K nt ni-bergerju v Kamnici pri Mariboru hlevi. — Novi mestni dom v Ptnjn mislijo že 18. avgasta slovesno »tvoriti. Pretep s žalostnim izidom. Fantje iz Janževega vrha so šli preteklo nedeljo ponoči v Gerštorf, da bi tamkaj podžagali maj Toda fantje iz Gerštorfa so jih pri tem zasačili in pri pretepu je nekdo izmed njih ustrelil 24letnega fanta Dugodnika iz Janževega vrha. — Konsum mesa v Celjn od 29. aprila do 5. maja 1907. Zaklanih je bilo v mestni klavnici 23 volov. 12 krav. 9 telic. 55 telet 30 svinj. :» ovce »n 28 kozličev. - Slovenski trgovci, pozor! Zelo dobro idoča trgovina in gostilna v naj-živahnejšem trgu na Spodnjem Majerju, z velikim prometom in izdatnim dobičkom. se takoj odda. Natanko pove slov trg. društvo v Celjn. — Iz Trbovelj. V pondeljek. dne 13 majnika 1907 je umrl po daljši bolezni, učitelj Aleks Falk, 38 let star Mož je bil sicer nemškega prepričanja, drugače pa pošten in miren. Kar se tiče kolegijalnosti. bil je vzor-tovariš. Trpel je veliko in kakor navadno malo hvaležnosti žel. Bodi mu blag spomin in lahka žemljica! — Povodnji na Gornjem Sta-jetskem. Mura in njeni pritoki so silno narasli V Gradca in okolici so vsi leseni mostovi celo v nevarnosti in stoje pod neprestanim nadzorstvom ognjegascev. V Miksnica je voda most podrla V Trofaiachn je 25 hiš v nevarnosti. da je voda ne samo preplavi, ampak celo spodmelje in podere. Prebivalci so v velikem straha za svoje imetje in življenje. — Uničevanje gosenic ia kroMev. Mestni svet graški je izdal oglas, s katerim poziva vse posestnike vrtov in zemljišč v mestnem okrožju, naj očistijo drevje gosenic in hroščev. ker bi drugače bil mestni svet prisiljen izvršiti to delo po svojih organih ter tadi kaznovati neposlnšoe posestnike. Obenem poživlja posestnike, naj aničajejo množeče se drevesne uši in deteljno pre-denico, naj porajejo s koreninami vred osat. češmin in kozje čresnje ne samo na žitnem polja ampak tadi po travnikih. — Priporočamo našim kmečkim gospodarjem, aaj si to naredbo mestnega sveta graškega vzamejo k srcu in naj store dobrovoljno to. kar se graškim posestnikom uradno nalaga. — Sadjarje opozarjamo na izvrsten članek o pomenu požlahnevanja v sadjarstvo, ki ga je spisal znani pomulog Rudolf vit. Platzer ter objavil v maje vi številki .Mitteilangen der k. k. Garten-baugesellschr.fr v Gradca. Ta članek je bil prelomen tndi na ruski jezik in je Ml Platzer vsled tega imenovan dop"3jočim članom ruske dražbe za vrtnarstvo. Ali bi nam ne preložil kdo naših strokovnjakov u članek, da ga razširimo tndi med našim prebivalstvom? Deteti krat v Maribora. Na binkoštno nedeljo dne 19 t. m. priredi .Slovanska Čitalnica" it bralno in pevsko draštvo .Maribor" narodno igro .Deseti brat", ki jo je spisal po Jurčičevem romanu F. Govekar Igro upri-zore učiteljski diletantje Začetek ob 8. uri zvečer Blagajna se odpre ob 7. ari zvečer, toda vstopnice se dobivajo tadi dne 19. t m. popoldne ud 2 -3. ure v Čitalnici Razpošiljajo se tudi vabila in letaki — Po igri je prosta zabava. — »Mariborski Sokol" se krepko razvija Pc dobrem mesecu obstanka se že pripravlja za javen nastop. Dne 9 junija 1.1. priredi v mariborskem .Narodnem domu" javno tpijvadbo na orodju in prostih vaj praških, določenih za letošnji vsesokolski zlet v Pragi. Pri javni telovadbi bo svirala slovenje-bistriška narodna godba. Natančnejši spored se objavi v kratkem — Akad. tehn. draštvo »Triglav" je sklenilo, da se udeleži 1*., 19. in 20. maja 1.1. posvete nove vse .čiliščne zastave in 35letnice hrv. akad. podpornega društva v Zagrebu z zastavo, ako se oglasi dovoljno število članov. Odbor prosi toraj vse stare hiše in člane, ki sc tcislijo udeležiti te slav-nosti, da javijo to takoj odboru. — Mozirje. .Savinski Sokol" je imel pri dobri udeležbi v četrtek, dne 9. t m. 27 izredni občni zbor. Br. pod- I starosta Drukar otvori zborovanje, po- zdravi navzoče ter apelira ua brat« sokole. naj delajo z vsemi silami na to, da bo .Sokol" v Mozirju živel lepo in pravo sokolsko življenje, da ne bo. ko smo ga jedva 19. februarija I9o5 na novo zbudili, sedaj zopet zaspal. Povod današnjega občnega zbora je odstop br. staroste Rudolfa Pevca, ki je od dneva probujenja do danes čvrsto in prav sokolsko vodil naš prapor. Izvoliti nam je tedaj novega starosto. Ker nas je pa o Veliki noči zupustil dosedanji tajnik in blagajnik br. Radivoj Tušak. voliti nam je tndi enega odbornika. Na predlog se je volilo po listkih Starostom je bil izvoljen enoglasno brat dosedanji preglednik računov — dr. Jože Goričar. distr. zdravnik. T> izvolitev so navzoči bratje burno pozdravili. Odbornikom pa je bil voljen br. Peter Miklavec. Govorili so še razni govorniki ter navduševali brate k vstrajnemu sokol-skemu delu Polje je široko in večidel celina; na delo tedaj! .Savinski Sokol" ne sme zaostati v najmanjšem za drugimi Sokoli! Da bi vrlodobro uspeval in se dvigal vedno više in više v vedri savinski zrak! Na delo do ciljev — Tyrševib! - Na zdar! Rado. Kranjsko. — Sad klerikalne politične od-goje. .Rdeči prapor" poroča, da so zborovali socijalni demokratje v Švici pri Dobrovi, v sosedni gostilni so se zbrali klerikalci, ki so spraznili 4 sodčke piva in proti polnoči napadli gostilno Andreja Babnika. v kateri je bil popoldue soc. dem. shod. Gospodar pribiti pred hišo. da vidi. kede razgraja in napada, tu ga nek vojak napade ter mu s sabljo zada rane na glavi in na ušesu. Babnik je vojaku sabljo izvil ter jo izročil žandarmeriji. — Bode li poklicaoa oblast pokazala dovolj energije. da spravi razdivjan način političnega boja v bodoče v civilizirane oblike? <*> voditelji S. L. S. ne morejo v tem smisla aplivati na svoje pristaše in somišljenike, bode morala žandar-raerija prevzeti .odgojno" delo tega dela prebivalstva. To bo ne samo sramota ampak tndi .odgoja" da nikoli take! Svetovne vesti. Umeten baker. Slavni angležki kemik Sir VVilliam Ramsay. ki je odkril belium. je kakor poročajo listi našel sredstvo, katero mu omogoča vstvar-jati iz malovrednih kovin baker. Ramsaj sam noče o tem kemičnem procesu novinarjem nič povedati; imel bode pa v kratkem o svoji iznajdbi predavanje v kraljevi družbi (Rojral Societjr) v Londonu Ako se ta vest uresniči, imela bode ta iznajdba ogromne posledice na industrijalnem in trgovskem polju. Posebno hudo bodo zadeti oni kapitalisti, kateri so se zvezali v tako-znani bakrov trust, da so tim izdatnejše in brezvestnejše odirali potrebo-valce bakra po vsem svetn To bi bil za te pijavke že zdavnej zasluženi sodni dan — Zvonik hv. Marka v Benetkah bodo zopet sezidali. Kakor znano so bili pred dobrim letom vstavili zidanje zvonika sv. Marka v Benetkah, ker so se bali. da so fundameuti preslabi in bi ne mogli nositi take teže. Komisija je fundamente natanko preiskala in dokazala, da so močni dovolj ter da se sme brez skrbi in pomislekov zvonik na novo sezidati. Delo, ki je nad eno leto počivalo, bodo takoj nadaljevali in v par letih bo stal novi zvonik sv. Marka, ki bode zvesta kopija starega* ki se je pred leti posul. — Španska kraljica je povila sina. Povodom rojstva prestolonaslednika je kralj pomilostil večje število obsojencev. mod njimi je osem n« smrt obsojenih. Kraljic« bo svojega prvo-rujeuca sama dojila. — Regulacija tostnlšklh plaC. Vojno ministrstvo ho zahtevalo 7 ali H milijonov za zboljšmje častniških plač. Pravijo, dn bodo zvišali plače v pni vrsti častnikom nižjih razredov onim višjih razredov pa le v neznatni meri. Za vsako šaržo bodeta dva plačilna razreda. En del stanarine bodo dobivali častniki tndi kot pokojnino, plačevali pa bodo zato za časa aktivne službe dva do tri odstotke od plače v pokojninski zalog. — Del finančne straže kanijo tudi v Avstriji popolnoma militarizirati. kakor je to v Italiji. Ta povojačena finančna straža bo nosila na upravi posebne odznake ter bode imela tndi posebno službo, zlasti ob državnih mejah. — Število slušateljev na avstrijskih vseučiliščih v zimskem tečaju I. 1906/07. Na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih je bilo v preteklem zimskem tečaju vpisanih 24.678 slušateljev in slušateljic. Od teh je bilo 10.561 juristov (43%). 8789 filozofov (35 7®/o). 3715 medicincev (161 %) in 1613 bogo-slovcev (6'2 %). Po številu stoji na prvem mestu Dunaj z 8605. potem slede Praga (češko vseučilišče) 3961. IiV0V (poljsko-rusinsko) 3672. Krakov (poljsko) 2909. Gradec 2030. Praga (nemško) 1610, Inomost 1092 in Čer-novice 799 slušatelji in slušateljicami. Po .Omladini". — Požar v delavnicah vojne mornarice v Parizn je uničil pet poslopij, trije ognjegasci so biii hudo ranjeni. Škoda je jako velika. — Štrajk delavcev v luki in ladjestajah v New Yorku traja še vedno. Škoda, ki jo je pronzročila ta stavka znaši že dosedaj nad 13 milijonov kron Blago leži po nabrežjih v velikanskih množinah in čaka nn ekspedicijo. Knjige Slovenske Matice za leto 1907. 1. Letopis Slovenske Matice za leto 1906. Glaven in največji del tega poročila obsega imenik članov Matice. Iz njega posnemamo veselo dejstvo, da šteje Slovenska Matica 3461 udov in da dve leti sem zelo živahno napreduje. Letos je napredovala Matica za 323, lani za 136 članov. Ker se ji je letos delokrog razširil, lahko zatrdno pričakujemo, da bo napredovala še zanaprej. Račnnsko poročilo kaže sicer, da gre Matici precej trda za denar, a če bo število članov leto za letom večje, se bo tndi to popravilo. Da vlada v vodstvu živahno gibanje, o tem priča poročilo o sejah. Ne smemo pa tudi pozabiti, da daje Matica za malenkostno svoto lep knjižen dar. ki se je sedaj tekom par let pomnožil kar za dvje cikličnih publikacij, da se je torej pomnožilo delo in da so se pomnožili stroški. V dosedanjih uspehih pa imamo garancijo, da se bo Matica razvijala l.repko in dosledno. Strašil je sicer nek strah, ko se je govorilo o nekaki krizi, a to je minulo, ne da bi imela Matica škodo od tega. S svojim programom, ki ga je izdelala za publikacije. si je začrtala jasno pot, po kateri mera odslej hoditi. Deloma je to pot že tudi nastopila. II. Dr. K. Ntrekelj: Slovenske narodne pesmi. 10. snopič (III. zvezka pola 28 — Va 41). To veliko delo narašča bolj, ko so si mislili oni, ki se zanj zanimajo, bolj ko si je mislil vrednik sam Bil pa je že tudi zadnji čas, da se je začelo izdajati. Kdor nekoliko opazuje naše narodno življenje, temu se mora vsiliti naravnost prepričanje, da je v našem narodu zamrla skoro popolnoma ona životvorna sila, ki je ustvarila pretežno večino teh pesmi, še boli jasen nam postane ta proces, če primerjamo pesmi Vodnikove. Vrazove, Majarjeve in Cafove bere z onimi, ki nastajajo danes med nami in ki so samo prazna zmašila. Gotovo je tukaj zakrivil v prvi vrsti mnogo tisek. Pred desetimi leti smo imeli uče*« i na ljudskih šolah pesmarice, ki smo jih prepisali iz starejših rokopisnih zbirk. Te pesmi so bile večinoma .domače", pristno narodne Vzemi pri nas danes kako pesmarico v roko in ne najdeš več ne ene pesmi, ki je bila znana še pred 10 leti. Največkrat pa učenec uiti nima rokopisne zbirke, ampak ti pokaže kako drobno tiskano knjižico .Šolarskih pesmi", večkrat celo z nota.ui. Šola je izrinila iz ljudstva narodno pesem, ne da bi poskrbela. da se da ljudst\n kak primeren nadomestek. In tako izgiujs v ljudstvu zanimanje za petje, ki je prvi vir narodne poezije. Če ni storila tega šola. pa je pobral kaplan šolarjem pesmarice s .pregrešnimi" pesnimi; da je imel sam veselje nad njimi, se vidi pač na tem. ker jih ni poslal nikamor, da se priobčijo. Skrajni čas je bil torej, da se je pobralo, kar je še ostalo. In ostalo je. hvala Bogu. Še toliko, da smo lahko zadovoljni in naravnost ponosni. Profesorju Štrekljn pa gre zahvala, ker vodi publikacijo vestno, vzorno in kar ni mala reč. z velikim trndom in požrtvovalnostjo. Publikacija bo trajala še par let. Potem pa bo imel slovenski narod spomenik v znanosti in če ne bo od njega več ne hčere ne sina. no lahko z mirno vestjo sklenil obračun s posvetnim, ker dovolj je spomina, me pesmi poj6 Kakor sklepam iz uvodov, ne kani priobčiti vrednik nobenega zaljubljenega pisma, ki bi spadalo tudi med narodno blago. Gotovo se najdejo med narodom še pisma, ki dosezajo glede lepote oui dve krasni pismi, ki sta v . Wunderbornu-(Reclam) str. 326 in 327. Ko bo vsa zbirka končana, bodo v njej imeli znanstveniki ogromno snov, da jo preiščejo, a tudi oni, ki iftče užitka, bo našel v tej knjigi mnogo lepih pesmi, ki ga bodo razveselile. Ramo poglobiti se treba vanje. Da vpliva ta zbirka že danes na naše pesništvo, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Prevodi Iz avetovne književnosti lil. zvezek. L. N. Tolstoj wMoč teme". Prevela iz ruščine Minka Govekarjeva. Slovenska Matica je storila kot kulturen zavod veliko delo h tem. da je izdala letos to kmetsko tragedijo (na nastavnem listu stoji precej nenatančno .narodna drama") grofa Tolstoja. S tem je, to lahko trdimo z mirno vestjo, obogatela naša prevodna literatura za delo. ki ima trajno umetniško vrednost. Tolstojevih spisov je pri nas tako zelo malo prevedenih. Največkrat so se pri nas prevajale njegove .Narodne pripovedke", ki so po navadi, nekatere eelo parkrat izhajale v podlistkih. Skupno jih je zbral Gabršček m kaj v .Vencu slovanskih povestij", a tam je prevod tak. da sr nam zdi škoda tistega slabega papirja, na katerem je tiskan. S pisateljico si tndi jaz iskreno želim, da bi .te podučne, plemenitih nankov pc.ne in vendar z naivno umetnostjo spisane povesti izšle kot zbornik v lepem prevodu za slovenski preprosti narod" (str. 16)! Pisateljica je napisala knjigi 26 stranij dolg informativen uvod o živ- ljenju in delih grofa Tolstoja, pisateljica priznava sama. da je ta uvod le kompiiacija. Ima pa tndi hibe vseh takih informativnih kompilacij (beseda ima preveč znanstvenega značaja, po slovensko bi se večkrat reklo za kom-pilirati prav primerno .skrpucati"). manjka ji namreč enotnosti. Razen tega je ta uvod tako živo pisan (nekateri kritiki so dejali .z vervo"). da je človeka strah in groza Kakor ploha se razliiejo nad bravcem neskončno patetični, deklamatoraki stavki z vratolomnimi superlativi. ki kažejo prej slepo obožavanje ko pa nataučno ume-vanje avtorja. Pisateljica je pokazala, da ima malo čuta za skladnost (Stil-gefflhl) s tem. da je pred ono. iz granita izsekano, kratkobesedno a zajedno tako izrazito dikcijo drame postavila ta gostobeseden, pridigarski uvod. ki ne bo onemu, ki že pozna Tolstoja, povedal prav nič novega, onemu pa, ki ga ne pozna, ne bo podal jasne slike. Za pridigarski ton je posebno značilen konec uvoda . .In nastalo bo ono nebeško kraljestvo, kraljestvo mirn. ki so nam ga obljubljali vsi proroki. ki se nam je približalo pod Janezom Krstnikom. in ki ga je naznanjal Krist. ko je govoril o prijetnih letih z besedami Iza-ije preroka!" — Amen. dostavi v duhu ali tudi ua glas bravec. ko je enkrat srečno ušel tej strašni lijavici. si globoko oddahne in se poglobi v .Moč teme" Prevajati to dramo, ni ravno Inhka stvar, ker leži v dik« iji sami mnogo tistega ozračja, ki je značilno za .temo", v kateri govore ljudje kratko, b.iječe, šepetajoče, presekano, ker jih je strah lastnega glasn. V tem ozua-čenju tega je bila prevajateljica precej srečna, dasi se ji lahko tu in tam očita, da je postala pri posnemanju Kmetsko govorice trivajalna, naravnost odurna. Sicer pa smo ji za njen precej težak posel odkrito hvaležui. Matica pa naj nadalje izdaja prevode, dobre po vsebini in obliki in pridobivala si bo članov in prijateljev. —on— Ne polagajte Vaiib otroCitkuv nikamor drogam kakor v mMke M aaflMkib pereoih. kajti U »o rib k a. posteljica io vosifek »kopaj. Po vsrh cenah sa dobiti prf+. iMtlil v Celja. veljaki namenja pretatno wt da je po dalji! motni bolezni dane* omrl Rwpoačno trafiko <* da takoj v najem. Naslov pove opravnUtvo .IMuovine" V delo mm sprejmejo ip, W iiihipti v paromlinu, Sp. Hudinja. Dobri rudarji dobijo stalen in pošten zaslužek t novem rndokopn Cbarlotte luie pri Itiici (Eibisvald) m Štajerskem. Nov aparat za fotografe z v aem i pripravami vred je nap rod^j po nizki eeni. Obrnite ae do Luka Senica, trgovca f Sevnici oh Savi. itto a-1 StRUOijOMlM MOf»t I __.___________utilia)!. Saprtlt«« ao v tako l/prva-.Jno palioo. i komad i- • K. I kam«4l la " Kacpoiuja pmU aovsctia BtarU W-