SPOŠTOVANE 
OBCANKE IN OBCANI! 
V
roce in pogosto sušno poletje se je že pošteno nagnilo v jesen. Krajši dnevi in spravilo pridelkov z rodovitnih ravnic to samo dokazu­
jeta. Tudi povecano število pešcev in kolesarjev s šolskimi torbami je pokazatelj, da je prvi šolski dan, prvi september, za nami. Ucenci naše osnovne šole so letos prestopili prag prenovljene in energetsko sani­rane osnovne šole, ki je z deli v pocitnicah dobila dokoncno podobo. Obnovljeno “Ucilno zidano” smo sedemnajstega septembra svecano predali svojemu namenu. Cudovitega dogodka se je udeležila tudi ministrica za izobraževanje znanost in šport Simona Kustec. Ta dan pa ni bil pomemben samo zaradi odprtja prenovljene šole. Ravno tega dne smo namrec dobili sklep o sofinanciranju novogradnje novega štiri oddelcnega vrtca, s katerim nam je s strani Ministrstva za izobraževanje znanost in šport dodeljenih 1.062.845,46 EUR nepovratnih sredstev. Novogradnjo vrtca skladno z nacrtom razvojnih programov nacrtujemo naslednje leto. 
Sicer smo poletne mesece namenili predvsem izdelavi in usklajevanju projektne dokumentacije za odvodnjavanje in ureditev javne infrastrukture v delu naselja Osredek v Veržeju. Prav tako smo skupaj z Obcino Križevci aktivno sodelovali pri pripravi projektne dokumentacije za kolesar­sko stezo med Veržejem in Križevci. Projekti lepo napre­dujejo, kljucno vlogo pri dokoncanju in kasneje pri izvedbi investicije pa bo imelo (ne)uspešno pridobivanje potrebnih zemljišc za gradnjo. Ker gre za kljucne razvojne in tudi var-nostne projekte v naši obcini, iskreno upam na korektno sodelovanje lastnikov zemljišc. 
V septembru smo objavila tudi javni razpis za izvedbo prve faze investicije v Mladinski ulici. Njena realizacija bo odvisna od prispelih ponudb, ce bodo le-te skladne z razpo­ložljivimi sredstvi v obcinskem proracunu. 
V zadnjih dveh mesecih se soocamo s povecanjem šte­vila okužb s koronavirusom, saj smo že pošteno v cetrtem valu okužb. Tudi naša obcina ni izjema. Pogoj PCT (pre­boleli, cepljeni, testirani) vse bolj postaja naša realnost in vstopnica v vsaj približek normalnega življenja, kot smo ga poznali pred epidemijo. Zdravniška stroka kot najbolj­šo zašcito priporoca cepljenje in izpostavlja dejstvo, da je za obvladovanje virusa potrebna precepljenost populacije okrog 80 %. Podatki za enaindvajseti september kažejo, da je v obcini Veržej z enim odmerkom cepljenih 54,2 % po­pulacije, z dvema pa 48,4 %. Torej nam do želenega deleža precepljenosti manjka še kar precej. Spoštujem pravico vsa­kega posameznika, da se sam in prostovoljno odloci za cep­ljenje, vendar pa primeri iz držav, kjer je precepljenost nad 80 % dokazujejo, da cepljenje deluje in da je to dejansko najkrajša, naj verjetneje pa tudi edina pot do življenja, kot smo ga poznali pred epidemijo. Tudi do tega, da bodo šole odprte, da se bomo lahko brezskrbno družili na kulturnih in športnih prireditvah in organizirali dogodke kot je Mi-holov sejem, ki smo ga tudi letos morali odpovedati. 
Ostanite zdravi in prijetno branje nove Fünkešnice. 
Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej 

ZAPIS 17. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ 
O
bcinski svet se je 5. avgusta 2021 sestal na svoji 17. redni seji, na kateri je obravnaval  sedem vsebinskih tock. Pod prvo vsebinsko tocko je bila obravnavana vloga za izdajo soglasja k številu oddelkov v Vrtcu Veržej in predlog sistemizacije delovnih mest v Vrtcu Veržej za šolsko leto 2021/2022. V šolsko leto 2021/2022 je vpisanih 53 otrok. Oblikovana sta dva oddelka otrok prvega starostnega ob-dobja in dva oddelka otrok drugega starostnega obdobja.Število oddelkov se tako povecuje za en oddelek, ob tem je upoštevana še možnost, da se število otrok v skupini prvega starostnega obdobja poveca za najvec dva otroka. Posledicno 
se bo povecalo število strokovnih delavcev za eno vzgojitelji-co in eno vzgojiteljico - pomocnico, za 0,12 delovnega mesta se poveca še delež pomocnice kuharice. Obcinski svet je na podlagi podane razlage dal soglasje k predlogu sistemizacije dela v Vrtcu Veržej za obdobje 1. september 2021 – 31. avgust 2022 ter k povecanju normativa otrok v Vrtcu Veržej za dva otroka v 1. mlajši skupini, skupaj na 12 otrok. 
Pod drugo vsebinsko tocko je ravnateljica podala poja­snilo še k vlogi za izdajo soglasja za oblikovanje jutranjega varstva v šolskem letu 2021/2022. Obcinski svet je soglas-no sprejel odlocitev, da k oblikovanju oddelka jutranjega varstva v Osnovni šoli Veržej za šolsko leto 2021/2022 daje soglasje za obdobje od 1. september 2021 do 30. junija 2022. 



Naslednja vsebinska tocka dnevnega reda je bila po­membna za potrditev skupne liste kandidatov za volitve cla­nov Razvojnega sveta Pomurske regije 2021-2027. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja namrec dolo-ca, da je mandat razvojnega sveta regije enak programske-mu obdobju. Ker se je tekoce programsko obdobje 2014­2020 izteklo dne, 31. 12. 2020, je bilo potrebno skladno s tem ustanoviti nov Razvojni svet Pomurske regije. Obcinski svet je s tajnim glasovanjem potrdil skupno listo kandida­tov clanov Razvojnega sveta Pomurske regije 2021-2027. 
Po županovi predstavitvi postavitve spomenika Mais­trovemu borcu Antonu Ostercu, ki bo postavljen v bliži­ni doprsnega kipa Frana Kovacica, je obcinski svet potrdil koncno verzijo in lokacijo postavitve spomenika Maistro­vemu borcu Antonu Ostercu. 
Glede prometne varnost v obcini je bila obravnavana problematika obcanov vasi Banovci, ki opozarjajo na nev­zdržne razmere v zvezi z neupoštevanje prometne signali­zacije na cestnem odseku smer Križevci – Banovci. Clani obcinskega sveta so tako sprejeli ukrepe, da se policijo in obcinsko redarstvo pozove k pogostejši kontroli prometa od križišca JP 724581 in JP724582 (za gasilskim domom Banovci) v smeri Križevci, v naselju Banovci in se uvede cona 30 km/h s postavitvijo prometnega znaka in s talnimi oznacbami od križišca JP 724581 in JP724582 (za gasilskim domom Banovci) do sredstev za umirjanje prometa t. i. »le-žecih policajev« v smeri Križevci. 
Obcinski svet se je seznanil še z dopisom Vrtca Veržej, ki opozarja na kriticne tocke, glede varnosti otrok v prometu. Vsled navedenega so predlagali, da se na dolocenem odse­ku plocnika zariše srckova pot, da se oznaciti varna pot in se zariše nov prehoda za pešce, ki bi otroke ob izstopu iz vrtca usmeril naravnost na plocnik. Obcinski svet je pre­dloge vrtca Veržej potrdil. 
Zdravstveni dom Ljutomer se je prijavil na javni razpis za nakup IT opreme ekip mobilnih enot NMP, katerega pogoj je, da se na razpis prijavi ena od obcin ustanoviteljic, zato se je ZD Ljutomer obrnil na Obcino Veržej. Pripravljena je vlo­ga in vsa ustrezna dokumentacija, projekt v skupni vrednosti 13.258,96 EUR, ki jih je obcinski svet moral uvrstiti v Nacrt razvojnega programa Obcine Veržej 2021-2024. 
Pod zadnjo vsebinsko tocko so bili imenovani predstav­niki v Svet ustanoviteljic in clani skupšcine Javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. Za predstavnico Obcine Veržej v Svetu ustanoviteljic Javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. je bila imenovana mag. Melita Moravec, zaposlena v obcinski upravi Obcine Veržej, za clana skupšcine Javnega podjetja Center za ravnanje z od­padki Puconci d.o.o. je bil imenovan Igor Kotaršcak, clan ob­cinskega sveta Obcine Veržej, za namestnico clana skupšcine pa Mateja Gaberc, zaposlena v obcinski upravi Obcine Ver­žej. Vsi imenovani so s funkcijo nastopili 1. 9. 2021. 
Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej 





PROJEKT »OBNOVITEV MOKROTNIH HABITATOV OB MURI – NATURA MURA« 
Z
avod RS za varstvo narave je v sodelovanju z Ministr­stvom RS za okolje in prostor ter s projektnimi par-tnerji Direkcijo RS za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Slovenskimi državnimi gozdovi, Obcino Velika Polana in Razvojnim centrom Murska Sobota marca 2020 zacel z iz­vajanjem projekta Natura Mura, ki bo trajal do decembra 2023. Projekt v vrednosti 4,6 milijona EUR je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014­2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000. Aktivnosti projekta so predvidene vzdolž celotnega slovenskega toka reke Mure. 
Osrednji cilj projekta Natura Mura je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki Muri, ki se varujejo v okviru mreže Natura 2000. Revitalizacija obmo-cij narave je zasnovana tako, da bo poleg naravovarstvenih ciljev, kot so obnova recnih rokavov, mrtvic, poplavnih gozdov ter mokrotnih travnikov, zasledovala tudi širše cilje trajnostnega gospodarjenja z reko in njeno poplavno ravni-co. Z interpretacijskimi centri in poligoni ter ucnimi potmi, bo oplemenitena tudi ponudba naravovarstvenih vsebin za domacine in turiste. 
Pri oblikovanju projekta so aktivno sodelovale tudi lo-kalne skupnosti iz pomurske regije, vkljucno z Obcino Ver­žej. Izvedba projekta je pomemben korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja UNESCO Biosfernega obmocja Mura. 
Mura je naša najbolje ohranjena nižinska reka, kar se kaže v izjemno bogati biodiverziteti in tudi velikem po-menu reke za lokalno prebivalstvo. Zaradi regulacije rec­ne struge in drugega poseganja v obrecni prostor, je danes narava ob Muri v zaskrbljujocem stanju. Številni življenj-ski prostori, kot tudi živalske in rastlinske vrste, so mocno ogroženi in izginjajo iz obmurskega prostora. Ogrožene so tudi nekatere kljucne ekosistemske storitve, ki jih reka zagotavlja prebivalcem ob reki. Aktivnosti projekta Natura Mura so nacrtovane v smeri obnove naravnih habitatov, kar marsikje pomeni tudi širše reševanje nekaterih okoljskih iz­zivov lokalnega prebivalstva. 




Pomemben del projektnih aktivnosti je predviden tudi na obmocju poplavnega pasu reke Mure vzdolž obcine Ver­žej. Osrednja aktivnost projekta Natura Mura na obmocju obcine Veržej bo nadgrajen in vsebinsko dopolnjen obsto­jeci informacijski center v središcu Veržeja, kjer bo z dodat-no interpretacijsko infrastrukturo podrobno predstavljena Natura 2000 in obmocje Nature 2000 Mura, oziroma širše naravovarstveni pomen reke Mure. Poudarek bo tudi na predstavitvi Biosfernega obmocja Mura, ki je bilo s strani organizacije UNESCO razglašeno leta 2018. Dvig poznava­nja in spoštovanja narave med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci je eden najpomembnejših mehanizmov dose-ganja ciljev Nature 2000 in tudi Biosfernega obmocja Mura ter predstavlja osnovni namen vzpostavitve interpretacijske infrastrukture v Veržeju. 
Za namen trajne ohranitve najbolje ohranjenih obrecnih gozdov so na obmocju obcine Veržej predvideni odkupi za­sebnih gozdnih zemljišc, ki bodo trajno namenjeni varstvu narave ter obnova avtohtonih poplavnih gozdov. Gozdovi vzdolž reke Mure so eni naših najobsežnejših poplavnih gozdov. Razvili so se zaradi periodicnega poplavljanja, ki prinaša in odnaša s hranili bogati sediment. Zaradi regula­cije reke z obrežnimi zavarovanji, izsuševanja, padca pod-talnice, širjenja tujerodnih invazivnih vrst in nezmožnosti naravnega pomlajevanja, so danes v slabem ohranitvenem stanju. Posledicno so ogrožene tudi živalske vrste, ki so ve­zane na življenje v gozdu. V bližini Buncanov je v sklopu aktivnosti vzdrževanja in obnove poplavnih gozdov predvi­dena tudi premena obmocja pojavljanja invazivnih tujero­dnih rastlinskih vrst in nasada tujerodnih drevesnih vrst v avtohtoni sonaravni poplavni gozd. 
Vecje projektne aktivnosti, ki jih boste obcani obcine 
Foto: Aleksander Koren 

Veržej lahko opazili in spremljali, so predvidene tudi v bli­


žnjih obcinah mestne obcine Murska Sobota in obcine Bel-tinci. V obcini Beltinci je v bližini Dokležovja predvidena revitalizacija odseka reke Mure, katere osnovna namena sta izboljšanje pestrosti habitatov v sami strugi ter izboljšanje vodnih razmer okoliških poplavnih gozdov.  Na levi brežini Mure je na obmocju državnih zemljišc predvidena širitev struge reke Mure v skupni dolžini 650 m. Odstranilo se bo obstojece obrežno zavarovanje struge Mure, katero se bo prestavilo v zaledje na razdaljo do 100 m od sedanje bre­žine. Zaradi prestavitve kamnitega obrežnega zavarovanja bo imela reka možnost kontrolirane širitve svoje struge na svojo naravno širino. Posledicno se bo tok reke upocas-nil, kar bo bistveno vplivalo tudi na zmanjšanje globinske erozije in na zaustavitev upadanja nivoja podtalne vode v bližnjih gozdovih. Ukrep bo izveden po zgledu podobnih že izvedenih ukrepov na avstrijski strani reke Mure. Naj­bližji takšen je izveden v bližini vasi Žetinci, oziroma Mele. Njegova izvedba je predvidena v drugi polovici leta 2022. V mestni obcini Murska Sobota bosta v projektu z reko Muro ponovno povezana recna rokava Lukaceva struga in Besnica v bližini Bakovcev.  Vtoka v recna rokava Lukaceva struga in Besnica sta trenutno okopnela, rokava se z vodo napolnita le v casu visokih voda v Muri. Aktivnosti projekta bodo obsegale poglobitev in razširitev vtocnega dela obeh rokavov, kar bo posledicno izboljšalo napajanje rokavov in s tem poplavnega gozda z vodo iz reke Mure. Aktivnosti obnove vtokov obeh rokavov bodo predvidoma na terenu izvedene v letu 2023. 
V Sloveniji so se na reki Muri v preteklosti že izvajali vsebinsko podobni projekti. Rezultati so bili vecinoma po­zitivni in dobro sprejeti. Projekt Natura Mura predstavlja smiselno nadaljevanje in nadgradnjo preteklih naravo­varstvenih ukrepov. Za njegovo uspešno izvedbo je kljucna podpora lokalnih prebivalcev, zato vas vabimo k sodelova­nju in spremljanju projekta. Potek izvajanja aktivnosti pro-jekta lahko spremljate preko spletne strani https://natura­mura.eu/, za podrobnejše informacije pa nas kontaktirate preko spodaj navedenih podatkov. 
Aleksander Koren, vodja projekta Natura Mura 02/3331-382 | aleksander.koren@zrsvn.si 



Z MURA FESTIVALOM 2021 V VERŽEJU POCASTILI TUDI NASTANEK PRVEGA 5-DRŽAVNEGA BIOSFERNEGA OBMOCJA MURA-DRAVA-DONAVA 
D
ragi Verženci, se še spomnite otroškega živ-žava, ki se je pet let zapored prvi petek v juniju razlegal na va­šem nogometnem igrišcu? Krasno je bilo, ko se je na igrišcu zbralo vec kot petsto otrok iz celega Pomurja in tudi dru­gih koncev Slovenije in so skupaj z zunanjimi strokovnjaki spoznavali živi in neživi svet ob reki Muri ter tako soustva­rili pet nepozabnih dogodkov »24 ur z reko Muro«. V le­tih 2020 in 2021 živ-žava v taki obliki ni bilo, zaradi vsem dobro znanih omejitev druženja v vecjih skupinah zaradi Covida-19. 



Foto: arhiv ZRSVN 
Ucenje o delovanju reke Mure in naravi ob njej je najbolj zabavno v naravi sami. 




Pa vendar, mi se ne damo! Našli smo rešitev in v zadnjih dveh letih izvedbo izobraževalno-doživljajskih dogodkov razpršili v vec krajev vzdolž reke Mure. Poleg Veržeja tudi v Trate - v grad Cmurek, v Apace, k brodu pri Krogu, na Otok ljubezni v Ižakovcih, k brodu v Hotizi in v Lendavo. Eno­dnevni »24 ur z reko Muro« na eni lokaciji je tako prerasel v »Mura festival«, ki združuje vec izobraževalno doživljajskih dogodkov na vec lokacijah v Biosfernem obmocju Mura. Želimo, da se v ta mozaik z leti dodajo vedno novi kamenc­ki podpore in vkljucevanja lokalnih društev in organizacij. 
Letos, v petek, 24. septembra dopoldne, ste zagotovo vsaj nekateri Verženci opazili, da je središce vašega kraja na trgu Slaka Osterca in na zelenici ob obcinski stavbi in TIC-u, vi-dno oživelo. To je bil Mura festival 2021 v Veržeju! Skupine šolskih otrok so tam s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda RS za kulturno dedišcino in Krajinskega parka Goricko spoznavale »vse kar leze« pa tudi tisto, »kar ne gre«. Za devetdeset otrok iz osnovne šole (1.-6.razred) in vrtca Veržej, z njihovimi uciteljicami in vzgojiteljicami, smo pripravili devet razlicnih delavnic, na katerih smo spoznavali: kacje pastirje in netopirje, bobra in njegov dom ob Muri, »Kako deluje reka?«, »Pestrost živali ob Muri in na Gorickem«, »Kulturna dedišcina Veržeja in ustvarjanje na vrecke« in »Pisani travnik – ogrožen dom rastlin in ži­vali ob Muri«. Nekateri otroci so tekmovali v zelo zabavnih »Geo dogodivšcinah«, spet drugi so »Pobegnili v gozd, da so rešili uganko«. Želja po raziskovanju in igrivem osvaja­nju novih spoznanj o naravni in kulturni dedišcini ob Muri je rasla in rasla in rasla, tako da je igrivost prevzela nemalo katerega izvajalca delavnice. Tudi predstavnice iz obcine so zelo radovedno prišle na trg Slavka Osterca spoznavat »cis-to pravega« bobra. Ne verjamete? Kar vprašajte jih. 
Ob priložnosti razglasitve prvega 5-državnega biosfer­nega obmocja na svetu, to je 5-državno biosferno obmocje Mura-Drava-Donava (TBR MDD), smo predstavnikom obcine ter otrokom v vrtcu in ucencem podarili posebne »šolske koledarje«. Z njimi želimo prav vse spodbujati k opazovanju, raziskovanju in obcudovanju dedišcine in živ­


OBMOCJE MURE, DRAVE IN DONAVE PRVO PETDRŽAVNO BIOSFERNO OBMOCJE SVETA 
R
eka Mura s svojim poplavnim svetom je 15. septembra 2021, skupaj z rekama Dravo in Donavo, postala del prve­ga 5-državnega biosfernega obmocja na svetu – 5-državno biosferno obmocje Mura-Drava-Donava (TBR MDD). Bi-osferna obmocja v okviru programa Clovek in biosfera (Man and Biosphere – MAB) razglasi mednarodna organizacija UNESCO. Zanje je znacilno opazno vzdrževanje ravnovesja med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot. Ena od prednostnih nalog UNESCO programa MAB je izobraževanje in oza­vešcanje otrok in mladine o pomenu in vrednosti biosfernih obmocij, v katerih živijo. 
TBR MDD se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih recnega toka Mure, Drave in Donave. Kljucni del pet državnega biosfernega obmocja v Sloveniji je Biosferno obmocje Mura, ki je bilo razglašeno julija 2018. Obmocje obsega najvecji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisocletno prisotnostjo cloveka nastala izjemna obrecna kulturna krajina. Zanjo je znacilno prepletanje recnih in obrecnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter kmetijsko krajino v zaledju, z izrazitim mozaicnim prepletom mokrotnih travnikov, polj in vasi ob robu poplavnih ravnic. Je eno biotsko najbogatejših obmocij v Sloveniji z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno varovanih habitatnih tipov in prostoživecih rastlinskih ter živalskih vrst. 


ljenja širšega prostora ob reki Muri. Zato: »Imejte odprte oci in ušesa, pojdite v gozd in na travnik ob Muri ter se cu­dite lepotam narave.« Vaše vtise »prelijte« na ta šolski kole­dar in drugo leto junija boste spoznali pestrost Biosfernega obmocja Mura«. Hvala že sedaj za vaše sodelovanje! 
Dogodek v sklopu »Mura festival 2021« v Veržeju je bil enostavno krasen in soncen! Zato to tudi z veseljem delimo z vsemi bralci Fünkešnice. Z dogodkom smo obeležili tudi 
50. obletnico UNESCO MAB programa. Hvala vsem, ki ste nam ga pomagali soustvariti, še posebej pa Obcini Veržej in Osnovni šoli Veržej ter zunanjim sodelujocim, Zavodu RS za varstvo kulturne dedišcine iz Maribora in Krajinskemu parku Goricko. K izvedbi Mura Festivala sta prispevala tudi Interreg DTP projekt lifelineMDD (DTP3-308-2.3) in Slo­venska nacionalna komisija za UNESCO. 
Na ponovno snidenje na »Mura festivalu 2022«. 
Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor 

Foto: arhiv Obcine Veržej Foto: arhiv ZRSVN

FESTIVAL VODNIH DOŽIVETIJ V VERŽEJU 
P
estra paleta vodnih in obvodnih aktivnosti, ki jih iz­postavljamo in razvijamo skozi projekt Mura Raba Tour, turistu omogoca aktivno preživljanje prostega casa v naravi, tokrat ob Babicevem mlinu. 
V okviru projekta Mura Raba Tour, ki ga od leta 2017 skupaj izvaja šest projektnih partnerjev iz Slovenije in Ma-džarske (TV AS, Kocljevina, Obcina Šalovci, Turisticno društvo Monošter, Samouprava naselja Cretnik in Samou­prava naselja Andovci), smo razvili nov cezmejni turisticni produkt, tematsko vezan na štiri razlicne programe; konje­ništvo, vodni turizem, kulturni turizem in pohodništvo. Gre za povsem nove nosilne tematike, ki v našem prostoru še niso izkorišcene ter omogocajo aktivno preživljanje pro-stega casa v podeželskih in turisticno zapostavljenih regi­jah projektnega obmocja. Vodni program ponuja doživetje rek Mure in Rabe iz rafta ali kanuja, konjeniški program jahanje in vožnje s konjsko vprego ob nekdanji »železni zavesi«, pohodni program možnost pohoda po granicar-ski poti s prikazom življenja obmejnih varuhov v okviru stalne muzejske zbirke Varuhi meje, kulturni program pa odkritje skrivnostne zgodovine upornih Krucev. V sklopu tega smo obnovili staro karavlo v Cepincih in kamp ob reki Rabi v Cretniku na Madžarskem ter oblikovali nove temat­ske turisticne programe, ki prednostno slonijo na ponudbi 40 cezmejnih lokalnih ponudnikov mreže Mura Raba Tour. Vzpostavljen je tudi sistem ugodnosti, ki povezuje cezmej-no mrežo ponudnikov in omogoca trajno sodelovanje med njimi, na drugi strani pa lahko turisti preko kartice ugo­dnosti pri lokalnih ponudnikih te mreže koristijo številne ugodnosti v obliki popustov na storitve ali izdelke. 
V podporo programom vodnega turizma in povecanja privlacnosti le-tega smo organizirali vec dogodkov, med njimi Festival vodnih doživetij, ki se je konec meseca julija odvijal v Veržeju, pri Babicevem mlinu, tik ob reki Muri, v organizaciji vodilnega partnerja projekta TV AS in Babice­vega mlina. Babicev mlin je clan cezmejne mreže ponudni-
Tudi obcina je prejela »šolski koledar« za beleženje njim pomembnih dogodkov ali obiskov v naravi v Biosfernem obmocju Mura. 





kov in se je z veseljem pridružil ideji izvedbe tega dogodka ravno pri njih. Zaradi neposredne bližine reke je lokacija idealna za izvedbo, prikaz in dejansko doživetje reke. 
Festival vodnih doživetij je bil izveden v obliki dvodnev­nega dogodka, v okviru katerega je potekala tržnica lokal­nih ponudnikov, kjer so se predstavljali ponudniki iz obeh strani meje, vkljucena je bila znacilna kulinarika cezmejne regije (ribja juha, bograc, langaš), poletne igre na in ob vodi kot npr. veslanje cez reko, nošenje colna itd., za prijetno vzdušje pa so poskrbele domace kulturne skupine. Poletnih iger se je udeležilo šest ekip, med njimi pa so najboljše case dosegli Društvo cvenskih cehov in diklin, ekipa Hunok iz Madžarske in ekipa Mürske tropine. 
Ta dan je imel vsak izmed udeležencev dogodka ali šir­še zainteresirane javnosti priložnost, da se z raft colnom poda po delu vodne poti na reki Muri, vzdolž katere se kaže bogastvo mrtvic, recnih rokavov, poplavnih gozdov, mo-krotnih travnikov ter znacilna kmetijska kulturna krajina v zaledju. S tovrstno izvedbo dogodka smo udeležencem za­gotovili celovito predstavitev številnih možnosti preživlja­nja prostega casa na/ob vodi in hkrati popolno doživetje reke neposredno iz colna. 
Vec informacij o projektu najdete na povezavi: 
www.murarabatour.eu 
Natalija Gostonj 




TINA KLEMENT IZDALA SVOJ KNJIŽNI PRVENEC 
23-letna Tina Klement iz Banovec je poleti izdala svojo prvo knjigo. Študentka germanistike je roman z naslovom Prebliski in odmevi (Flashbacks and Echoes) napisala v anglešcini in to v piclih treh mesecih. Tina je svoj prvenec izdala v samozaložbi, kot pravi pa gre za prvi del trilogije z naslovom Nazaj k tebi (Back to You), ki je medtem že dobil nadaljevanje z naslovom Plameni in potresi (Flames and Earthquakes). Trenutno se posveca zadnjemu delu trilogije, ki pa naslova še nima. 
Tina, kaj te je spodbudilo, da si ljubezen do branja oplemenitila še s pisanjem? 
Ideja je prišla zelo spontano. Bila sem v fazi, ko sem na e-bralniku brez prediha brala knjigo za knjigo. Skoraj eno na dan, vsak dan, tako da sem že zanemarjala vse druge obveznosti. V teh ljubezenskih romanih se veliko stvari po­navlja in ko jih veliko prebereš, zgodbe postanejo predvi­dljive. S fantom sva se pogovarjala o tej temi. Pripovedovala sem mu o zadnji prebrani knjigi in mi je v šali rekel, da naj napišem svojo zgodbo, da bo videl, kako bi jaz speljala ko­nec. Še isti vecer sem odprla program word in zacela pisati. Ko sem zacela, je bilo skoraj kot branje. Ne moreš nehati. Pisala sem cele noci in bila presenecena nad sabo, kako mi tecejo besede v anglešcini. 

Foto: osebni arhiv 

So knjige in branje od nekdaj tvoja strast? Kako se je zacelo? 
Spomnim se, da sem že od nekdaj rada brala. V osnovni šoli sem bila vedno ena izmed prvih, ki je opravila bralno znacko, saj sem cele pocitnice prebirala romane. V gimna­ziji sem potem brala vedno manj, saj se ti nabirajo obvezno­sti in tudi prosti cas potem preživiš drugace, bolj v družbi. Ko se je lani zacel ta "korona" cas, sem ponovno odkrila ljubezen do knjig in z novim e-bralnikom le-teh ni nikoli primanjkovalo. Trenutno imam na njem okoli 200 e-knjig, od teh le 30 neprebranih. To se mi zdijo nore številke, glede na to, da sem vcasih prebrala le par knjig na leto. 
Koga in kaj najraje bereš? 
Na portalu Goodreads tedensko prebiram knjige in iš-cem nove avtorje. Najraje berem kakšne moderne ljubezen­ske romane, ko lahko cist odklopim, saj se s težjo literatu­ro ukvarjam že na faksu in rabim neko ravnotežje. Najraje imam dela, ko avtor pripoveduje pocukrano ljubezensko zgodbo, pa vseeno vplete sodobne problematike posame­znikov. Kot resnicno življenje, tudi knjige ne morejo biti samo »metuljcki in mavrice«. Všec mi je, ce se avtor dotak­ne resnih tem in ti da misliti. Prebrala sem že veliko del, vse od Jane Austen do Johna Greena. Trenutno najraje berem sodobno pisateljico Colleen Hoover, ki se me res dotakne z vsakim delom. Berem pa vsa dela v anglešcini oz. tu in tam kakšno v nemšcini. 
Si že prej poskusila s pisanjem? 
To je bilo prvic, da sem se lotila pisanja, ce ne štejemo neumnih dnevnikov v otroških letih. Ti res niso za branje, samo nasmeješ se lahko. 
O cem govori knjiga Prebliski in odmevi in zakaj si se odlocila pisati v anglešcini? Nacrtuješ tudi prevod v slovenšcino? 
Knjiga je sodobni »ljubezenski« roman, ceprav je beseda romance na naslovnici precrtana. To je del zgodbe, saj si glavni lik noce priznati, da pripoveduje o ljubezni. Knjiga govori o študentki Katherine, ki se preseli v novo mesto in tam v novi družbi spozna fanta. Stvari se zapletejo in pride do nesporazumov, tako med prijatelji kot v družini. Kathe­rine se potem spopada z družinskimi problemi, izgublja najboljšo prijateljico in ne more definirati custev do tega neumnega fanta, ki ji je zmedel glavo. Vzporedno se odvija vec zgodb, tako da je vedno napeto branje. 
V anglešcini pišem, ker tudi berem najraje v tujem jezi­ku in imam tako vec besedišca za to zvrst v anglešcini. Tudi trg za knjigo je zdaj širši, kot ce bi pisala v slovenšcini. S po­godbo z Amazonom, se knjiga prodaja po celem svetu, kar ne bi bilo možno v maternem jeziku. Planiran pa je seveda prevod dela v slovenšcino, kot tudi v nemšcino. Prevajam kar sama, saj tudi študiram jezike, kjer se ukvarjamo s pre­vodi in mi to ni težava. 
Kje išceš motive ter navdih? Je zgodba izmišljena ali si crpala ideje iz resnicnega življenja? 
Ideje kar pridejo. Vcasih nekaj napišem, ko grem na sprehod z glasbo in se mi porodijo nove ideje. V beležkah imam že ideje za naslednjih deset knjig, brez šale. Idej je veliko, je pa s pisanjem veliko dela. Ponovno preverjanje in popravljanje pred oddajo v urejanje je najtežji del, ker sam težko najdeš svoje napake, ali pa najdeš kakšno luknjo v zgodbi in moraš veliko poglavij popravljati. 



Zgodba je popolnoma izmišljena in idej nisem crpala iz resnicnega življenja. Seveda je težko popolnoma izbri­sati svoje vrednote in prepricanja, tako da se dajo razbrati kakšne osebnoste povezave likov in oseb iz mojega okrožja, vendar noben lik ni zrcalo nobene resnicne osebe. 
Je glavni lik, Katherine, tvoja knjižna razlicica? 
Ne, sploh ne. Edina podobnost je, da tudi ona rada bere. Nisem knjige pisala z mislijo, da bi njo enacila s sabo. 
Kakšni so prvi odzivi? Na spletni platformi goodreads. com je nekaj bralcev že ocenilo tvojo knjigo, vsi pa so ji namenili zelo visoko oceno ... 
Dandanes je težko hitro uspeti s knjigami. Le redki imajo 'bestesellerje' takoj med prvimi deli. Dnevno se izda ogromno knjig in težko izstopaš v tej masi. Treba je tudi nekaj srece. Dobila sem že nekaj pozitivnih odzivov, tudi loceno od platforme Goodreads. Je pa doma težko promo-virati knjigo napisano v anglešcini, saj vecina caka na slo­venski prevod, v tujino pa segam le preko socialnih omrežij. Glavno je, da ne obupaš, posebej v tem svetu pisanja. Veliko knjig ljudje odkrijejo pozneje, zato mislim še naprej pisati in dela objavljati, tudi ce ne bodo uspešnice. Pišem za dušo. 
Torej Prebliskom in odmevom sledijo Plameni in potresi - nam lahko zaupaš kaj vec? 
Druga knjiga serije je izšla pred kratkim, dokoncana pa je že bila kmalu po izdaji prve. Zato še nimam kaj dosti odzivov, saj je na trgu le nekaj dni, tako da ne vem, kako bo bralcem všec, je pa meni osebno bolj zanimiva. Pisanje druge knjige je imelo slabosti in prednosti. Po eni strani je lažje, saj so predstavljeni že vsi liki in se lahko fokusiraš bolj na samo zgodbo in zaplete, po drugi strani pa je treba ves cas preverjati potek zgodbe za nazaj, saj se morajo vsi podatki skladati. V drugi knjigi gre za dogajanje nekaj let pozneje, ko se koncno vse drame iz prvega dela razpletejo. Liki so odrasli in razmišljajo že malo drugace. Zanimivo je bilo pisati tole razdvojenost oseb med sedanjostjo in pre­teklostjo. Vsak pozna ta obcutek, ko se držiš spominov in ti v glavi odmeva ta »Kaj bi bilo, ce...?« in ravno to opisuje druga knjiga. 
To delo je bilo tudi drugacno, ker je zgodba pripovedo­vana iz dveh perspektiv. Na eni strani je še vedno Katheri­ne, na drugi pa imamo moški pogled na dogajanje, iz No-ahove perspektive. Dobila sem že vprašanje, kako je pisati iz moške perspektive in tu se potem pride do tega pojava »moškega napisanega z žensko domišljijo«. Vse ženske, ki berejo knjige bodo razumele kaj mislim, saj je redko kakšen moški takšen, kot so tisti v knjigah. Zato pa beremo tudi ljubezenske romane (smeh). Brez šale, to sem že velikokrat zasledila, da moški pišejo drugace o sebi kot ženske. Ženske bolj idealiziramo scene in ustvarimo like, ki so popolni za bralke. Dvomim, da kateri moški dejansko razmišlja tako, kot opišejo ženske pisateljice. 

Zakaj trilogija? Je to zaradi obcutka bralca, ki si vselej po koncu zares dobre knjige želi še? 
Takšno kompleksno zgodbo težko koncaš v eni knjigi, ker je veliko likov in dogodkov, potem pa se strani hitro naberejo. Prvo knjigo sem koncala s "cliffhangerom" (op. 
p. visecim koncem). Podobno kot pri televizijskih serijah, ko sezono zakljucijo ravno, ko postane najbolj napeto in moraš cakati na novo sezono. Nasploh se mi zdi, da v tem žanru veliko avtorjev piše romane v serijah, saj tako lahko povedo vec. Prvi dve knjigi sta kot nadaljevanje, tretja pa bo pripoved drugega lika, ki se omenja v prvih knjigah, vendar ima za povedati svojo zgodbo. Tako ne bo vec ista zgod­ba, vendar še vseeno ostaja v tem svetu in bo omenjala tudi znane like iz prvih dveh knjig. 
Kje lahko dobimo tvoja dela? 
Obe dosedaj izdani knjigi sta na voljo na Amazonu po celem svetu. Tako tiskana knjiga, kot e-knjiga. Tiskano je v Slovenijo najboljše narociti iz Nemcije, za e-knjigo pa je enotni trg. Ker sem v samozaložbi in imam pogodbo z Amazonom, se trenutno mojih knjig drugje ne sme proda­jati, mogoce pa se bo v prihodnosti kakšna znašla tudi na policah v naših knjigarnah. 
Kaj dela Tina, ko ne piše in ne bere? 
Trenutno še študiram in, razen letos, ko smo imeli pre­davanja od doma, preko zooma, sem vecino casa v Ljublja­ni. Faks vzame veliko casa, potem še kakšno študentsko delo, knjige, prijatelji, pa je 24 ur dneva mimo. Doma v prostem casu rada grem na sprehod s psmi, poslušam glas­bo, ustvarjam, ukvarjam se tudi z obrazno poslikavo. Od navadnega makeupa, do ektrsavagantnih poslikav. Tu sem nekako združila dve strasti, saj slikam že od nekdaj rada, zdaj le bolj z licili. 
Tina, najlepša hvala za pogovor, želimo ti obilo ustvarjal­nega navdiha in knjižnih uspešnic! Pripravil Vito Šadl 


4. GENERACIJA SLADOLEDA PRI NAS 
S
ladoled v Veržeju in okolici je prisoten že vrsto let, za kar je zaslužna družina Veseli. Ta nas s svojimi hladni-mi slašcicami razvaja že od davnega leta 1962. Marsikateri obcan se še spomni gospoda na kolesu, oz. na triciklu, z zvonckom in veliko hladilno skrinjo na zadnjem delu tri­cikla. Ceprav njihova zgodovina sega dalec nazaj, družina Veseli poskrbi iz dneva v dan, da je njihov sladoled ved-no ustvarjen s strastjo, znanjem in prefinjenim okusom. A ste vedeli, da v Veržeju že cetrta generacija izdeluje dnevno svež, kakovosten in okusen sladoled? 
V samem zacetku se je prodaja sladoleda bistveno raz­likovala s to danes. Sladoled se je prodajal kar iz tricikla. V ponudbi so imeli tri vrste sladoleda: vanilja, cokolada in jagoda. Prodajal se je predvsem v poletnih, vrocih mesecih. Sladoled so zjutraj pripravili in ga naložili v ledeno banjico (prej imenovano hladilno skrinjo). Gospod v beli opravi, se je s triciklom odpravil na pot v vsaj dve vasi dnevno in med njimi tudi tedensko krožil. 
Zgodba o uspehu ni nastala z danes na jutri, ampak s trdim in potrpežljivim delom. S prodajo sladoleda in slado­lednih sladic so se v dolgih letih še poskusili v Murski So-boti, vendar je navezanost do ljudi in prijateljev pretehtala odlocitev, da prenovijo kiosk ter teraso v Veržeju.  To se je zgodilo spomladi leta 2008. Tega leta se je zacela bistvena transformacija temeljev podjetja, na kateri se gradi zgodba 
o uspehu za prihodnost.  
Dandanes, v modernih casih, je napredna tehnologija in širjenje znanja na vseh segmentih priprave sladoleda pripe­ljala, da ne prodajajo samo treh okusov, ampak pripravljajo sladoled na sto in en nacin in vec razlicnih okusih. Precej let se je slašcicarna v Veržeju imenovala »Pri parku«, s 3. generacija, ki je prevzela vajeti, se je zgodila manjša spre­memba. Slašcicarna v Veržeju se je preimenovala v Beis. Zakaj? Pobuda je prišla od ustanovitelja podjetja, ki je želel poimenovati slašcicarno po najmlajšem družinskem clanu. Sicer pravijo, da ime oziroma beseda Beis pomeni še nekaj vec. Kaj tocno, je najbolje, da lastnika povprašate kar sami, seveda ob sladoledu. 






MATEJ TRSTENJAK POSTAL PREDSEDNIK DRUŠTVA PESNIKOV SLOVENSKE GLASBE 
M
atej Trstenjak iz Banovec se je na slovenskem glas­benem prizorišcu že dodobra uveljavil. 31-letni te­kstopisec je namrec spisal že vec kot 100 besedil, pretežno za narodno-zabavne ansamble, skoraj polovica pa jih je že bila uglasbena. Je dobitnik številnih nagrad, ki jih je preje­mal po skoraj vseh narodnozabavnih festivalih širom Slo­venije. Po poklicu sicer programer industrijskih procesov je za svoje delo sedaj dobil še eno priznanje - clani Društva pesnikov slovenske glasbe so ga namrec ob svoji 25-letnici delovanja ustolicili za svojega novega predsednika. 
Clani društva so se 18. septembra na obcnem zboru zbrali v Gostilni Repanšek na Homcu, kjer so pred cetrt stoletja ustanovili svoje združenje, ki danes šteje 32 pesni­kov. Med njimi so priznana imena slovenske glasbe, denimo Franci Smrekar, Ivan Sivec ter Igor Pirkovic, od katerega je Trstenjak tudi prevzel vodenje društva. Že od vsega zacet­ka je bil namen društva, da skrbi za promocijo kvalitetnih besedil v glasbi, za konstruktivno, poglobljeno razpravo o besedilih ter seveda za druženje svojih clanov. 
Mateja Trstenjaka glasba spremlja že od rane mlados-ti. V glasbeni šoli je igral razlicne instrumente, hitro pa se je preizkusil tudi kot tekstopisec. V mladosti je sodeloval v nekaj glasbenih zasedbah, od leta 2015 pa redno piše bese­dila za druge izvajalce. Prva skupina, ki je zaigrala na njego­vo besedilo je bil Ansamble Šantej. 
Novi predsednik je o nacrtih za svoj štiriletni mandat povedal: "Ena izmed prvih poglavitnih delovnih akcij bo ta, da ljudem bolj podrobno predstavim Društvo pesnikov slovenske glasbe in clane, ki so se 25 let trudili za dobrobit tekstopiscev in slovenske glasbe na splošno. Vsi vemo, da je pred desetletji komunikacija med ljudmi potekala precej drugace, kot se to odvija v današnjem casu. Zato želim to, kar je do sedaj bilo shranjeno le v ljudeh samih, prenesti tudi v digitalni svet, da bodo tudi mlajše generacije izvedele kaj pocne naše društvo. S tem bi vzpostavili tudi komuni­kacijski lijak med tekstopisci društva in izvajalci, saj mlajša generacija ne pozna naših clanov, pa ceprav so ti skupaj na­pisali na tisoce odlicnih besedil." 

"Nadejamo se, da bi se naša družina tekstopiscev do-polnila z novimi clani, ki so se pripravljeni uciti, izpolnje­vati in aktivno pristopiti k pisanju novih besedil," še pravi Trstenjak in dodaja, da so trenutno clani predvsem avtorji narodne glasbe, zato si želijo razširiti clanstvo tudi na teks­topisce, ki pišejo besedila za ostale zvrsti slovenske glasbe. 

Clani društva so se ob 25-letnici delovanja zbrali na istem kraju, kjer so ga 13. septembra 1996 na pobudo Francija in Jožeta Smrekarja ustanovili. 

V PARKU 
Na klopi v parku je sedela in zrla v zvezdnato nebo, po licu solza je polzela, ker ljubega vec ni bilo. 
Govoril je, kako me ljubi, kako gori srce za me, kako bo vedno on me ljubil, a bile so laži to vse. 
Prevarano me je zapustil in drugi svoje dal srce, ostal bolec spomin bo v meni na njega in prevare vse. 
Zdaj z drugo sreco on uživa, a v meni srce krvavi, na mojo dušo mraz pritiska, živeti vec si ne želi. 
Pa vendar se ne bom predala, živeti hocem jaz naprej, ljubezen drugemu bom dala, ki sreco našel bo ob njej. 
Tako pozabila bom njega, ki sem ljubila ga mocno in z drugim sreco bom užila, da lažje bo pozabljeno. 
Ludvik Brunec 
KMET 

Kmet, to poklic je pravi; krepak, zdrav in cil je, saj njegovo delo je v naravi. 
Poklica kmeckega najlepši dar, da sam sebi on je gospodar. 
Na polju dela od jutra do vecera, pa vendar videti je srecen. Se smeje, žvižga in prepeva, kot bil bi vecen,  ceprav je malokdaj lepo oblecen. 
Letina nobena tako bila ni suha, da kmet žejo bi trpel ali ne imel bi kruha. 
Ob nedeljah pa na polju se ne dela. Kdor hoce, ta obišce božjo službo, nato pa vsak si najde svojo družbo. Jedo krace in pogace, cevapcice in ražnjice, pecenice, kislo zelje, zraven pa se pije dobro vino, ki v srcu vzbuja jim veselje. 
Ciril Belec 
SAM 
Ostal sem sam, a misli so pri tebi, ki sem spoznal te neki dan, spoznal le v kratki senci. 
Takrat se vnel v meni je vihar, ki mi srce vznemirja, da dela peno mocen val in muci me pekleno.  
Kaj res me ljubiš ti dekle, da me še v snu preganjaš? Mi vse o sreci govoriš, v ljubezni upanje budiš. 
Ludvik Brunec 
MOJ VINOGRAD 
Prlekijo Bog obdaril je z grici vse okrog cepijo kot na drevju onemogli ptici. 
Med njimi eden stoji ponosno kakor princ, na njem leži vasica Šprinc. Tam je moj vinograd tam življenja mojega je svet, pomladi gor mi kukavca prepeva tam pomladi trte se odpira cvet. 
Poleti dela petja polne so gorice, iz gozda bližnjega oglašajo se ptice, žejo z vinom si gasijo strici in tetice. 
Jeseni grozdje dozoreva, trgacev pesem vsepovsod odmeva, skoraj pust zdaj vsak bo gricek, le ob vecerih z lepim glasom se bahal bo cricek. 
Ko pa pride zima pa vrši pretok se vina, ob kozarcih veseli se staro mlado, strici tete, saj je vino dobre kvalitete. Pobelil sneg je gricek, mrzel veter piha narava skoraj sploh ne diha ne prepeva vec nobeden pticek. Le crni kos v vinogradu hodi gor in dol kot zgubljeno pišce, lacen ostanke grozdja išce. 
Šprinc, Slovenije obmejni ti koticek veselja mojega si kraj, dragi ti moj gricek življenja mojega si raj. 
Ciril Belec 



Šola 

SLOVESNOST OB OTVORITVI CELOVITE ENERGETSKE PRENOVE 

OSNOVNE ŠOLE IN VZGOJNEGA DOMA 
Na koncu vasi naša šola stoji, nanjo ponosni smo vsi. 
17. 
september 2021 bo ostal zapisan v knjigi spominov Osnovne šole Veržej. Tega dne smo svojemu na-menu predali obnovljeno in energetsko sanirano šolo. 
Odpeta pesem Manka Golarja »Mi Verženci« v izvedbi Otroškega pevskega zbora OŠ Veržej je uvodoma naznanila, da je ta dan za šolo v Veržeju res velik dan. Šolska zgradba se je polepšala in posodobila, prav tako tudi vzgojni dom. S tem je vsem ucencem, gojencem doma in zaposlenim zago­tovila boljše delovne pogoje. 
Danes smo zelo ponosni na našo cudovito šolo, obdano z velikimi športnimi površinami.
Šola je središce kulturnega in športnega življenja v na­šem kraju. Kljub svoji majhnosti imamo na naši šoli vecino tega, kar ponujajo velike šole. Izvajamo številne dejavnosti, ki ucencem omogocajo, da se vkljucujejo in dosegajo dob-re rezultate na obcinskem, regijskem in državnem nivoju. Naši ucenci so ustvarjalni, radovedni in polni idej, kar so dokazali z bogatim kulturnim programom na slovesnosti, kjer so se skupaj s svojimi mentorji predstavili s petjem, s plesom, z glasbo in z besedo. S svojim nastopom so nav­dušili številne obiskovalce, ki so skupaj z nami delili veselje nad našo novo pridobitvijo. 
Zbrane na slovesnosti so nagovorili ravnateljica Osnov­ne šole Veržej Marija Ferenc, župan Obcine Veržej Slavko Petovar, predsednik gospodarske družbe Esotech d. d. Mar-ko Škoberne, ki nam je v okviru dogodka izrocil donacijo v vsoti 1500 evrov za nakup šolskih potrebšcin. V veliko veselje nam je, da se je vabilu prijazno odzvala in nas pocas­tila s svojim obiskom ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. 
Po otvoritvenem kulturnem programu pa je sledil naj­bolj slavnostni trenutek, prerez traku, ko so obnovljeno šolo tudi  uradno predali svojemu namenu. 
Srecno, prenovljena Osnovna šola Veržej! 
Zalika Horvat, koordinatorka prireditve 



GOVOR RAVNATELJICE OB OTVORITVI PRENOVLJENE 

OSNOVNE ŠOLE IN VZGOJNEGA DOMA 

Spoštovani! 
Težko je opisati ponos in zadovoljstvo ob uspešnem za­kljucku celovite energetske prenove objektov osnovne šole in vzgojnega doma. Veseli smo, da ste se nam pridružili na današnjem praznovanju. 
V naši sredini ob tej priložnosti lepo pozdravljam žu­pana Obcine Veržej, Slavka Petovarja.  
V cast nam je, da se je vabilu prijazno odzvala mini-strica za izobraževanje, znanost in šport,  Simona Kustec. Pozdravljeni in dobrodošli v Veržeju. 
Poseben pozdrav namenjam predstavnikom uprave Esotech ter vsem izvajalcem in podizvajalcem, ki so opra­vili vsa nacrtovana in potrebna dela. 
Pozdravljeni  clani obcinskega sveta, obcinske uprave, direktorji in župani sosednjih obcin, ravnatelji sosednjih šol, nekdanji in sedanji sodelavci, ucenci in starši, obcani obcine Veržej ter ostali cenjeni gostje. 
Za vse, ki smo si dolga leta prizadevali, da bi tudi naša dotrajana šolska stavba dobila novo podobo, je danes prav poseben dan. Uresnicili smo enega od številnih zadanih ciljev, kar pa ne bi bilo izvedljivo, ce ne bi bilo podpore in dobrega sodelovanje obeh naših ustanoviteljev: Obcine Veržej in Vlade RS Slovenije oz. Ministrstva za izobraže­vanje, znanost in šport. 
Bil je september 2020, ko so se dela na šolski stavbi koncno zacela. Sovpadala so z zacetkom pouka. Obnova se je dogajala zunaj in znotraj šolske in zavodske stavbe. Prisotni so bili ucenci in zaposleni, za dodatno mero adre­nalina je poskrbel še pojav virusa in izvajanje vseh potreb­nih ukrepov za njegovo zajezitev. 
Izvajanje pouka v stavbi, kjer bodo potekala zahtev­na zunanja in notranja gradbena dela, se je v prvem hipu zdelo skoraj misija nemogoce. A skrbno tedensko nacrto­vanje in koordinacija med vsemi deležniki, je bilo odlic­no usklajeno. Dobro smo izkoristili cas, ko so se ucenci iz šolskega okoliša zaradi razglašene epidemije šolali na daljavo. Za ucence iz Doma je pouk potekal v maticnih vzgojnih skupinah. V najvecji možni meri smo se vsi pri­lagajali tako  izvajanju del kot zdravstveni situaciji. Skrbno smo izvajali vse ukrepe za zajezitev širjenja virusa v želji, da bi dela nemoteno in hitro potekala naprej in se cim prej koncala. Navdušeno smo spremljali pridne delavce in se veselili dnevnega napredka. Na sreco nam je bilo ves cas izvajanja del naklonjeno tudi vreme. 
V slabih treh mesecih smo tako v šolskih prostorih za­menjali stavbno pohištvo, v notranjih prostorih odstrani­li star ladijski pod in strope toplotno zašcitili. Zamenjali smo vsa stara svetila z varcnimi. Prebelili notranje prosto-re, namestili termostatske ventile in uredili kotlovnico ter prešli na sistem ogrevanja s toplotno crpalko. Uredili smo toplotno zašcito zunanjih sten šole in doma, na okna na­mestili sodobna sencila, uredili vhod v šolo in opravili še vrsto drugih, manjših del, ter ob koncu ponosno postavili napis, ki vsakomur pove, da je pred hišo ucenosti. 
Da na izvedbeni ravni ni bilo vecjih  zapletov, ima go-tovo zasluge vodstvo družbe Esotech in vsi izvajalci del, ki so s pospešenim tempom delali znotraj in zunaj stavbe, vse dni v tednu. Ob tej priložnosti se v imenu vseh zapo­slenih zahvaljujem vsem za dobro sodelovanje in odlicno opravljeno delo. 
Hvala Obcini Veržej, županu in clanom obcinskega sveta, ki so potrdili potrebna dodatna  financna  sredstva, in obcinski upravi za dobro medsebojno sodelovanje. 
Zahvaljujem se Ministrstvu za izobraževanje, zna­nost in šport za potrditev projekta, zagotovitev financnih sredstev in konstruktivno medsebojno sodelovanje.  
Zahvaljujem se vsem svojim sodelavcem, ki so se tru­dili in pomagali na vseh ravneh, kjerkoli je bilo potrebno. 
Ni bilo enostavno, a veselje in zadovoljstvo ob opra­vljenih delih je nepopisno. Po dolgih letih se je vendarle uresnicila naša želja po sodobni zunanjosti in notranjosti veržejske osnovne šole. Vztrajnost se je obrestovala. 
Sveža in urejena zunanja podoba šolskih stavb ter oko-lice šole, ob sodobno urejeni atletski stezi, sredi cudovi­tega šolskega parka, je pomembna pridobitev ne samo za ucence in zaposlene, ampak tudi za obcino Veržej. Zado­voljni smo, saj smo opravili veliko in dobro delo za seda­nje in prihodnje generacije, ki se ali se bodo izobraževale v naši osnovni šoli - Osnovni šoli Veržej.
 Ravnateljica Marija Ferenc, prof. 



PRVI ŠOLSKI DAN 
P
rvi september je zmeraj poseben dan za vse šolarje, še toliko bolj poseben in prazni-cen pa je zagotovo za prvošolce. Letos so to v Osnovni šoli Veržej ponosno postali Teo Cucek, Žiga Jelen, Živa Jelen, Leo Krapec, Julija Peto-var, Jure Velnar, Kian Vršic in Mai Zorec, ki so 1. septembra ob spremstvu ravnateljice, ucite­ljic ter staršev slavnostno prvic prestopili šolski prag. 
Na lepo soncno jutro 1. septembra 2021 smo se vsi zbrali na parkirišcu ob vrtcu in naše bo­doce šolarje prav prijazno pozdravili. Razdelili smo jim rutice, se simbolicno skupaj z njimi še zadnjic poslovili od vrtca ter se prvic, tokrat kot šolarji, odpravili proti šoli. V njihovi licno opre­mljeni ucilnici so jih že cakale mizice in stolc­ki, predalcki za potrebšcine ter poleg delovnih zvezkov tudi majhna darilca. Razrednicarka sem jih povabila v krog in skupaj smo prvic prebrali pravljico o pomenu ucenja. Bodoci ucenci so zelo pozorno poslušali in hitro dou­meli bistvo pravljice. Po razgovoru o ucenju so se novopeceni šolarcki presedli k mizicam in ob spodbudi ter usmerjanju uciteljic izdelali kras-no knjižico o sebi ter se ob njej tudi predstavili eden drugemu, kar jim je uspelo enkratno! Vse­kakor so vsi simbolicno opravili izpit za spre­jem med šolarje in dokazali, da bodo v šoli še kako uspešni. Sledilo je edino logicno, da jim kot razrednicarka podelim še škatlo z njihovimi potrebšcinami, rumenimi ruticami ter darilci. Gospod župan je malim nadobudnežem podelil še posebna nezgodna zavarovanja, da bodo nji­hovi dnevi v šoli še bolj varni. Sledila je odlicna prva šolska malica za male ustvarjalce, ki so jo z veseljem pomalicali. Ampak najvecje pricako­vanje v njihovih oceh je šele sledilo. Prvi šolski dan je nekaj posebnega in še kako slavnostnega, zato se spodobi, da mali slavljenci dobijo tudi torto. In povedali so, da je torta bila vsaj tako slastna, kot je bila tudi lepa. 
Povedati moram, da sem v njihovi družbi nadvse uživala in preživela en cudovit dan. Ver­jamem pa, da bo tudi vsem našim prvošolckom ta prvi šolski dan ostal v najlepšem spominu in bodo o njem z veseljem in ponosom pripove­dovali svojim otrokom, vnukom, prijateljem, … 
Želim vam obilo šolskih uspehov, igrivih dni, brezmejno radovedno raziskovanje in poln koš znanja, moji prvošolci! 
Manuela Jaušovec, razrednicarka 

Vse foto: arhiv OŠ Veržej 




EVROPSKI ŠPORTNI DAN – DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA 
N
a OŠ Veržej si prizadevamo, da otroke spodbujamo k aktivnemu preživljanju prostega casa in da bi se cim vec otrok redno ukvarjalo s športom. Tako smo na držav­ni praznik DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA, v cetrtek, 23. septembra 2021, organizirali športni dan, ki smo ga oboga­tili z jesenskim krosom in drugimi športnimi dejavnostmi. Aktivno in športno preživljanje casa v šoli se je navezovalo tudi na povabilo Športne unije Slovenije, ki je v okviru pro-jekta Evropski športni dan na ta dan organizirala številne promocije gibanja po vsej Sloveniji. Športne aktivnosti smo izpeljali na športnem igrišcu ob Babicevem mlinu. Do tja smo se odpravili peš, saj je tudi hoja del športa. Po prihodu smo se z gimnasticnimi vaja-mi ogreli kot pravi športniki. Sledil je kros, kjer so otroci prikazali svojo vzdržljivost, kondicijo in energijo. Športno gibanje so otroci nadaljevali poljubno pri razlicnih športnih dejavnostih: igranje nogometa, badminton, med dvema og­njema … 
Preden smo se vrnili v šolo, smo podelili priznanja ucenkam in ucencem, ki so pri krosu v cilj pritekli kot prvi, drugi ali tretji. Vsi sodelujoci na športnem dnevu so prejeli veliko pohvalo za sodelovanje pri vseh športnih aktivnos­tih. 
Naj bodo otroci cim vec casa športno aktivni! 
Klavdija Krajnc, prof. 
Dom 

MLADINSKO STANOVANJE V SKLOPU OŠ VERŽEJ -ENOTA DOM 
P
o uspešno zakljuceni osnovni šoli sem se vpisala v srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci, smer gastronomske in hotelske storitve. Istocasno sem se vkljuci-la v mladinsko stanovanje v Veržeju. Na zacetku mi je bilo težko, saj pogrešam domace, a sem se hitro navadila. Naj­boljša stvar je, da imamo lahko mobilne telefone. V prostem casu hodimo na sprehode, igramo družabne igre, gledamo TV, kuhamo, pecemo in ustvarjamo. Ob torkih zvecer ho-dim tudi na tecaj latino plesov. V mladinskem stanovanju se ucimo samostojnosti in odgovornosti, ki nam bo še kako prav prišlo v življenju, ko odrastemo. Všec mi je, da imam sobo zase, da se razumem s sostanovalko in vzgojitelji, ki nam pomagajo, nas usmerjajo in nam svetujejo. Najbolj pa se vedno veselim vikendov, ko grem domov. 
A. N. 

Vse foto: arhiv OŠ Veržej 


UTRIP OSNOVNE ŠOLE 
Vrtec 


SPET SMO NAZAJ 
P
oletne pocitnice so minile kot bi trenil in spet smo po­gumno zakorakali v mesec september in s tem tudi v novo šolsko leto. 
Otroci najstarejše »RDECE SKUPINE« so se vrnili razigrani, polni pricakovanj, srecni, da spet srecajo svoje prijatelje, predvsem pa željni raziskovanja. V mesecu sep­tembru smo izkoristili lepo vreme za bivanje na prostem; na igrišcih, po kraju Veržej, med njivami ... Med opazovanjem narave smo se veliko pogovarjali o delu na njivah, o živa­lih, ki živijo v gozdu in o domacih živalih. Med sprehodi med njivami smo »nabrali« tudi nekaj buc in koruze, ki smo jo zlušcili in jo pozneje uporabili za likovno ustvarjanje in igro. Iz kmetijskih pridelkov smo si naredili še dekoracijo pred našim vrtcem. 
Skratka, v našem vrtcu se zmeraj nekaj dogaja, vsepov-sod se najde kaj zanimivega, kar nam popestri dan v vrtcu. Upamo, da ostanemo zdravi in tako še naprej radi prihaja-mo v vrtec. Vzgojiteljica Petra Vrbanjšcak 



PROJEKT TRAJNOSTNA MOBILNOST V VRTCU VERŽEJ V šolskem letu 2020/21 je naš vrtec sodeloval v projektu Trajnostna mobilnost v vrtcih in šolah 
S
odelovali sta dve skupini otrok drugega starostnega obdobja. Preko celotnega šolskega leta smo v vzgojni proces vkljucevali teme o trajnostni mobilnosti. Potekale so nacrtovane in spontane aktivnosti, ki so bile primerne starosti otrok. V skupini mlajših otrok smo v jesenskem obdobju veliko casa namenili sprehodom, skrbeli za varno hojo po plocniku, varno preckanje ceste,  hodili v parih in v urejeni koloni. Pozorni smo bili na prometne znake ob cesti ter jih skušali prepoznavati. Otroci so si najprej zapomnili znak STOP in prehod za pešce. 
V spomladanskem casu smo veliko casa namenili vo­žnji s poganjalcki, skiroji in kolesi. Poudarjali smo obve­zno uporabo celade. Skozi leto smo si ogledovali slikanice in prebirali knjige o prometu, se igrali didakticne in rajalne igre na temo promet (semafor - zelena, rdeca), prepevali pesmice ter  risali in barvali na temo promet. 
V vrtcu so nas obiskali policisti in se z otroki starejše skupine odpravili na daljši sprehod. Med sprehodom jim je policistka, ki je tudi mamica enega izmed otrok, razložila pomen razlicnih prometnih znakov, ter jih seznanila o var-nem vkljucevanju v promet. 
S pomocjo vzgojiteljic so otroci izdelali kartografski pri­kaz okolice vrtca ter ga dopolnili s svojimi idejami. Nari-sali so cesto in parkirišce ter dodali kriticne tocke oziroma predlog izboljšave prometa. Njihove ugotovljene kriticne tocke, glede varnosti otrok v prometu so bile: 
-  
pot, ki ni oznacena, iz parkirišca pokopališca proti sla-šcicarni; 

-  
prehod za pešce iz šolskega parkirišca do plocnika, po­grešali smo oznacbe Srckovih poti pri vrtcu in šoli. 


Predlagali so tudi vec klopi na poti do Banovcev. Veliko pozornost so namenili tudi varnemu kolesarjenju, vožnji s skiroji in z rolerji. 




prišel v vrtec peš, s kolesom, skirojem ali poganjalckom. Igro Beli zajcek smo ponovili v mesecu maju. 
Analiza obeh izvajanj je pokazala, da je v mesecu maju veliko vec otrok prihajalo na trajnostni nacin v vrtec. 
Izpeljane dejavnosti na temo trajnostne mobilnosti so veliko pripomogle k ozavešcanju otrok in odraslih. Otroci so spoznali, kako pomembno se je gibati v naravi, kako po­zitivno vpliva hoja, kolesarjenje ali vožnja s skiroji  in poga­njalcki na naše telo in na naše okolje. 
Silva Smeh, Vrtec Veržej 
V jesenskem casu so nas obiskali gasilci iz Veržeja, ki so nam predstavili gasilski avto z vso opremo, ki je potrebna, ko pride do intervencij. Za otroke je bil ta obisk zelo zani­miv, zato so si tudi sami  iz velike kartonske škatle izdelali gasilski avto, s katerim so se vživeli v svet gasilstva. Pozneje so si  iz odpadnega lesa naredili še avtobus, ki jih je odpeljal v domišljijski svet in prihajajoce pocitnice. 
V mesecu septembru, v evropskem tednu mobilnosti, smo prvic izvedli igro Beli zajcek. Lutka Beli zajcek je ot­rokom pripovedovala zgodbo o svojih zajckih, katerih bel kožušcek se je zaradi onesnaženosti zraka, zaradi izpušnih plinov, spremenil v sivo barvo. Na sive zajcke, narejene iz papirja, smo pridno lepili bele kroge, vsakokrat, ko je kdo 



FESTIVAL MURA V VRTCU VERŽEJ (PROJEKT LIFELINE MDD) 
R
ecna krajina Mure, Drave in Donave s skupno 930.000 ha in dolžino 700 km predstavlja enega najpomemb­nejših evropskih ekoloških koridorjev.Projekt lifelineMDD povezuje in zasleduje moto: »Žive reke, živi sedimenti, živo sodelovanje.« 
Del tega velikega projekta smo tudi mi, vrtec Veržej. 
V petek, 24. 9. 2021, nas je obiskala koordinatorka pro-jekta ga. Monika Podgorelec in nas z zanimivimi, poucnimi in strokovnimi delavnicami seznanila o živalih na travni­kih. 
Otroci so pridno sodelovali, veliko spraševali, odgovar­jali in ustvarjali. Vsi skupaj smo preživeli lep dopoldan. 
Alenka Belec 



Vse foto: arhiv Vrtec Veržej 




FRANCIŠKOVI OTROCI VERŽEJ 
P
o vrocem poletnem premoru se zopet vracamo! Dragi otroci, lepo vabljeni na srecanja Franciškovih otrok, ki bodo vsako soboto, ob 15.00 uri, v župnišcu. S srecanji zacnemo 2. 10. 2021, ob 15.00 uri. Na srecanjih spoznava-mo svetega Franciška, ustvarjamo, se igramo, imamo razne akcije, gremo v naravo, jemo, pijemo, praznujemo, radi smo skupaj in se imamo vedno super. 
Animatorji in s. Zalika vas cakamo, da se nam pridružite in se skupaj podamo na Franciškovo pustolovšcino.
DOBRODOŠLI! MIR IN DOBRO! 


ORATORIJSKO DOGAJANJE V MARIJANIŠCU 
Že vrsto let ob pricetku meseca julija organiziramo Ora-torij za družine in tako je bilo tudi letos. Po tem, ko smo morali zapreti vrata Zavoda Marianum Veržej za vec kot pol leta, smo srcno upali, da bomo tako, kakor leto prej, vsaj v poletnih mesecih lahko izvedli nacrtovane programe. Oratorij za družine je bil torej eden prvih vecjih progra­mov za katerega smo se nadejali, da nam ga bo uspelo, kljub vsem omejitvam, izpeljati. Zbralo se je lepo število družin iz celotne Slovenije, katerim smo v okviru priporocil NIJZ, pripravili program z naslovom: »Z Mojzesom iz sužnos-ti v svobodo in iz korone v realnost.« Kakor že sam na­slov pove, smo za tematiko letošnjega razmišljanja in dela v skupinah izbrali svetopisemsko osebo Mojzesa. Tematske sklope za starše sta vodila salezijanca Marko Košnik in Pe­ter Pucnik, za otroke pa so poskrbeli animatorji ob pomoci salezijanca Gregorja Markelca, s. Zalike Svenšek in moje malenkosti. V nagovoru za starše je Marko Košnik vse povabil na pot osebnega dela in dela v parih, umiritvi ter poglobitvi vase, sledilo je razmišljanje o poklicanosti (družinsko življenje) ter božji prisotnosti, ki so jo izkušali tudi pri adoraciji. V organiziranem prostem casu so se družine sprehodi­le po okolici, si ogledale nastop Folklorne skupine Lešce­cek, ustvarjale v Rokodelskem centru DUO ter spoznavale za vecino nepoznane koticke Prlekije: Jeruzalem, Kog in Razkrižje. Teden je hitro minil tako za mlajše kot starejše. Objemi in pozdravi so dokazovali, da se bodo zbrali tudi na prihod­njem oratoriju za družine. Vendar z zakljuckom Oratorija za družine nismo zaklju-cili z vsemi oratorijskimi vragolijami. Hkrati, ko smo se pripravljali na Oratorij za družine smo že nacrtovali tudi kasnejši Mini oratorij za otroke in mlade, ki smo ga izvedli v drugi polovici meseca julija. Glavna junakinja letošnjega Mini oratorija je bila svetopisemska kraljica Estera. Ome­njeni Oratorij je tudi letos, tako kakor lani, zaradi pripo­rocenih ukrepov NIJZ, potekal v okrnjeni obliki. Namesto obicajnih šestih dni smo skupaj preživeli le štiri, udeležilo se ga je okrog 60 otrok iz Veržeja in okoliških krajev. V le­tih pred epidemijo smo namrec otrokom pripravili še ko­panje v Banovcih, organizirali celodnevni izlet in Oratorij zakljucili s piknikom za otroke in starše. Za otroke, ki so se vsak dan zbrali okrog devete ure, je skrbelo okrog 15 ani­matorjev, ki so poskrbeli za kateheze, delavnice, dramsko predstavo, razne igre in dobro razpoloženje. Zaradi upo­števanja splošnih ukrepov za preprecevanje širjenja okužbe s koronavirusom smo otroke razdelili v vec skupin. Poleg raznih delavnic, na katerih so se otroci preizkusili v prip­ravi sladic, plesnih korakih, poslikavi obraza in glinenih lonckov ter umetnosti origami zlaganja papirja, smo precej casa namenili tudi športnemu udejstvovanju, animatorji pa so jim skozi predstavo dnevno prikazovali življenje kraljice Estere. 
V zadnjem letu se veliko župnij ni odlocilo izvesti ora­torijev prav zaradi sprejetih ukrepov vlade. Ampak mi smo verjeli, da se dolocene dejavnosti lahko izvedejo, želeli smo nekaj narediti tako za animatorje kot za otroke. Žal nam je uspelo, kakor sem že omenil, pripraviti program samo za štiri dni, ceprav smo si skupaj s starši in otroki želeli podalj­šati Oratorij še za kakšen dan. 
Kdor caka, docaka. Morda bo pa le možno drugo leto izpeljati tisti »pravi«, dolgi oratorij. Primož Korošec, SDB 

Vse foto: arhiv ZMV 




STO LET DELOVANJA SALEZIJANCEVV ŽUPNIJIVERŽEJ 

Z 
miholovo in Slomškovo nedeljo smo letos zaznamovali in se dobremu Bogu zahvalili za visok jubilej 100 let, odkar so salezijanci prevzeli župnijo sv. Mihaela v Veržeju. Slovesno sv. mašo je daroval soboški škof dr. Peter Štumpf, somaševali pa so salezijanski inšpektor Marko Košnik, rav­natelj salezijanske skupnosti v Marijanišcu Peter Pucnik, duhovni pomocnik prof. Stanislav Duh in sedanji župnik Jože Pozderec. Med sv. mašo je g. škof v kapeli, ki je del cerkve, blagoslovil obnovljeni oltar Srca Jezusovega in sliko Marije z Jezusom, katerih obnovo je placala gospa Marjana Horvat v spomin na svojega moža Davida Horvata, premi­nulega na veliko noc 21. aprila 2019 v Ameriki, ter še na novo postavljeno zidno ograjo pred cerkvijo, ki so jo nare­dili veržejski zidarji. O tem smo že pisali v eni od prejšnjih številk obcinskega glasila in navedli tudi vse zidarje.  
Gospod škof je dejal, da je doba 100 let doba visoke clo­veške starosti. Vecina od nas starejših smo bili sodobniki ljudi, ki so se rodili leta 1921. Nekateri od teh so bili vaši ocetje ali mame, drugim že dedki in babice, še redkejšim pa bratje in sestre. Cloveško življenje je namrec zaznamova-no z generacijami, ki prihajajo in odhajajo. Ljudje smo kot rosa, ki se zjutraj pojavi na travi, dopoldne pa jo sonce že posuši. Zato zelo redki docakajo starost 100 let. 
Tako je ta doba tista vezna doba, ki pomeni še živ spo-min na takratne ljudi in dogodke, obenem pa ta spomin že bledi in nas zato že nagiba k pregledovanju arhivov in raznih knjig, da vemo, kaj se je takrat dogajalo.
Župnija je cudovita cerkvena ustanova, v kateri se ohra­nja veliko žlahtnosti mnogih preteklih rodov. V župniji se je rodilo naše življenje, ki je bilo po krstu zaznamovano za Božje življenje. V župniji se rojeva vera ljudi, ki prehaja iz roda v rod. Vsi smo prejemniki vere v Boga od naših pred­nikov, ki so pripadali župniji. V župniji poslušamo Božjo besedo in prejemamo svete zakramente, da lahko hodimo po poti vere. V župniji je zapel zvon našim prednikom in bo nekoc zapel tudi nam, ko bomo odšli s tega sveta na Božjo cakalnico pokopališce, kjer bodo naša umrljiva telesa nekoc vstala od mrtvih. 
Tudi župnija Veržej ima svojo casovno kronologijo, ki se je zacela s 1. aprilom 1891, ko je tukajšnji takratni kurat La-vrencij – Lovro Janžekovic z dekretom lavantinskega škofa postal njen prvi župnik, ceprav so tukaj že stoletja prej du­hovniki delovali kot kurati. Prvi župnik Janžekovic je tukaj opravljal župniško službo 30 let. 
Umrl je pred sto leti, 17 septembra, in je pokopan na tukajšnjem veržejskem pokopališcu. 
Salezijanci so v Veržej prišli že leta 1912 in zato je bilo pricakovati, da bodo prej ali slej prevzeli tudi župnijo: živ­ljenje Marijanišca in veržejske župnije se je pred 100 leti zacelo prepletati v skupno pastoralno dejavnost v duhovni in kulturni blagor same župnije, kakor tudi vse bolj tudi ce­lotne Prlekije in Prekmurja. 
Od prvega salezijanskega župnika dr. Franca Volcica do sedanjega mag. Jožeta Pozderca je v veržejski župniji delo­valo 19 župnikov. Eden izmed teh je tudi škof Peter. Starejši se spominjate vecine teh župnikov. Razlicni znacaji so to bili, razlicne sposobnosti so imeli ti župniki, vendar pa je pri vseh bil izrazito opažen isti salezijanski duh, ovencan z mocno ljubeznijo do Marije Pomocnice, sv. Janeza Boska in do mladine. 
Dobremu Bogu moramo danes dati veliko zahvalo, da je v obilju razlil svojega Duha na mnoge tukajšnje salezi­jance, kakor tudi na mnoge veržejske župljane in okolicane. Iz župnije so izšli štirje duhovniki, dva salezijanca Anton Hanželic in Anton Rozmaric, trije škofijski Jože Cimerman, Branko Ogrizek in Srecko Fras ter trije salezijanski bratje iz družine Kuhar: Matija, Štefan in Ivan. Že tržan Anton Pušcenjak in njegove tri sestre so v davni preteklosti dobro izpricali pred Veržejci, salezijanci in lavantinsko Cerkvijo, kako cudovito je lahko bogastvo, ki se namenja za vzgojo mladih. Takšno bogastvo ne propade in ne trohni, temvec ostane in oznanja Božja dela. Iz te Pušcenjakove zapušcine se po vec kot 100 letih nadaljuje vzgoja mladih za vero v župniji in Marijanišcu. Jože Pozderec, župnik 

Foto: Marko Suhoveršnik 

NAŠA DEDIŠCINA 


AKTIVNOSTI V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ 
S
ezona je za nami in poletje je bilo precej pestro. V rokodelskem centru se je zvr­stilo veliko skupin in posameznikov, ki so si pridobili nova znanja, kupili kakšen izdelek ali samo enostavno izkusili to edinstveno iz­kušnjo, kako iz navadne gline narediti upora­ben izdelek. 
V mesecu septembru smo zakljucili z vsemi aktivnostmi v sklopu projekta Ethos Land v okviru programa sodelovanja Interreg V-A SI-HU 2014-2020, ki je sofinanciran iz sredstev ESRR, po pogodbi o sofinanciranju št. SI-HU190. 
Tako smo 6. julija izvedli tematski dogo­dek »Z roko v roki«, kjer so številni obisko­valci sodelovali v treh razlicnih delavnicah in prisluhnili predstavitvi naravnih gradenj gospoda Stojana Habjanica. Popoldan je bila na stojnicah predstavljena lokalna ponudba živilskih izdelkov, rokodelskih izdelkov, prav tako so se na stojnicah predstavljali partnerji v projektu. 
V zacetku septembra so naše hiške na­polnili udeleženci dveh terapevtskih kolonij. Skozi ustvarjalne delavnice in ostale aktivno­sti smo jim približali rocno delo in spretnosti, ki so jih bili že kar precej vešci. Ucenje tehnik in spoznavanje materialov je potekalo skozi igro in druženje. Za nagrado pa smo si privo-šcili tudi piknik, kino in sladoled. 
V sklopu operacije »Mala šola loncarstva« 
(3. JR LAS Prlekija, sofinanciran v sklopu CLLD LEADER in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje) smo skozi poletje izvedli dvajset loncarskih delavnic za otroke. Želeli smo bliž­nji in tudi širši okolici ponuditi izkušnjo za otroke, kako je delati z glino. Jim predati vsaj košcek loncarskega znanja in jih navdušiti za rokodelstvo. Otroška igrivost in domišljija nima meja in tako so nastali prekrasni izdel­ki, ki so si jih otroci lahko odnesli domov. 
V soboto, 28. 8. 2021 smo v razstavnem prostoru Rokodelskega centra DUO odprli cipkarsko razstavo, na kateri klekljarice - sku­pina Mürske ribice, predstavljajo svoje delo zadnjih petnajstih let. Na razstavi sodeluje tudi Filatelisticno društvo Maribor s cipkar­sko filatelisticnim eksponatom Zanke in zob­ci, avtorja Milka Lineca. Vabljeni na ogled! 
Iris Balažic 

Vse foto: arhiv ZMV 




BROTVA V PRLEKIJI NEKOC 

Šege si danes razlagamo kot podedovana ali družbeno priznana in obvezujoca ravnanja posameznika ali skupnosti ob doloceni priložnosti, z namenom, da se vzdignejo nad vsakdanjost. V grobem jih delimo na tri sklope, in sicer na šege življenjskega kroga, na letne šege, ki se navezujejo na praznicno leto, ter delovne šege. Prav delovne šege se najbolj izgubljajo in jih nadomešcajo nove, saj izginjajo skupinska dela, ki so bila nekoc na podeželju del vsakdanjika. Skupinska dela, kot so bila košnja, žetev, mlatev, kóp v vinogradu, lickanje, trenje lanu in številna druga, se vec ne izvajajo, ali pa jih je nadomestila mehanizacija, ki ne zahteva vecjega števila delavcev. Eno redkih skupinskih del, ki se je na obmocju Prlekije ohranilo, je trgatev ali brotva, ki je splošno, ceprav pogosto s pomocjo mehanizacije, povecini 
še vedno skupinsko delo. 
Še v 19. stoletju so z brotvami priceli sredi meseca okto-bra. V Novicah, leta 1865 so mlade vinicarje ucili, da trgatev ne bi smela biti pred godom svete Terezije, to je 15. oktobra, saj takrat grozdje dobro dozori, obenem pa zaradi slabega vremena ne bi smela biti po prazniku vseh svetih. V zacetku in sredini 20. stoletja so se vecinoma držali ljud­skega verovanja, da so priceli s trgatvami po godu svetega Mihaela, 29. septembra.  Ker je bilo grozdje namenjeno predvsem za vino, je do brotve veljalo skoraj za prepovedan sad, kar se izraža tudi v šegah. V Ljutomersko-Ormoških goricah je bila poznana šega, da ce mati, ki ima pokojno dete, pred angelsko nedeljo (to je prva nedelja v septembru) ne okusi grozdja, prinese rajnemu detetu angel jagodo. Kot vemo so v prleških gori­cah ptice odganjali s klopotci, v casu zorenja grozdja pa so tisti, ki so bili doma ob vinogradih, pogosto domace kokoši zapirali v lesene kobace, da ne bi zašle v vinograd in zobale grozdja. Otrokom so z namenom, da ne bi zobali nezrelega grozdja pripovedovali, da se v grozdju skrivajo kace. Ko je napocil dan trgatve, so priceli prihajati povabljeni broci. Po stari šegi so dan trgatve naznanili s pokom mož­narja, podobno kot na veliko noc, saj je bila brotva eno bolj slavnostnih del, za katerega, podobno kot na kožühanju in cesanju perja, delavci niso dobili drugega placila kot bogato pojedino, za katero so navadno klali okrog 120-kilogram­skega prašica prolenka. V sredini 20. stoletja je namesto po­kanja z možnarji gospodar naznanil zacetek trgatve tako, da je ustrelil s puško in tako .pregnal kace iz grozdja.. Na dan trgatve so namrec lahko otroci in ostali braci zobali grozdje po mili volji. Ko so prišli v vinograd, so se delavci razporedili v vrsto, ali kakor so rekli po starem .v jan. in tako priceli z obi-ranjem grozdja. Grozdje so navadno rezali z majhnimi noži imenovanimi sklüpeci ali balažeki, nekateri pa tudi z ukrivljenimi noži vijaki in gorickimi škarjami. Grozdje so trgali v lesene škafe in vedra, pa tudi v pletene košare. Ko so posode napolnili, so navadno z glasnim krikom klicali pütare, ki so z lesenimi pütami grozdje nosili na prešo ali v lesene kadi, pri tem pa so si vsako odneseno püto zaznamo­vali z zarezo na palici ali rovašu. Na koncu so palico opa­zovali in primerjali, koliko püt je kateri izmed njih odnesel. Stara šega pri pütarjih je bila, da so pazili, da jim kdo ne bi vsipal grozdja za ovratnik, saj bi to naj pomenilo, da fant ne bi mogel dobiti dekleta in se ne bi porocil. 

Med trgatvijo so se broci šalili in se veselili, prepevali in vriskali, da se je dalec okrog slišalo kje je trgatev. Ko so obrali zadnji trs na sepu goric, je sledila še stara šega, da so .dali goricam piti.. To so naredili tako, da so odrezali tri rozge ali listne peclje, na njih pa nataknili tri grozdne jagode ter se tako zahvalili vinogradu za dobro letino, ter ga prosili, da bi še naprej dobro rodil. Kdo je dal goricam piti, se je od kraja do kraja razlikovalo - ponekod je to storil gospodar, najstarejši broc, najbolj .rodna. ženska ali pa ne­dolžen otrok. S tem se je delo v vinogradu za tisto leto sim­bolicno koncalo, ceprav je veljal ljudski rek, da .se morata na sepi goric srecati zodja püta grozdja pa prve tolige gnoja.. S tem so nakazovali na to, da je potrebno vinograd dobro obdelovati in gnojiti, ce želiš dober pridelek. Župnik Anton Krempl je že leta 1844 opisal, kako je gospodar v Ljutomer­skih goricah žegnaval svojo gorico z besedami: .Bolj bon te gnojija, bolj boš mi rodila. Bolj bon te groba, vec bon doba.. 
Prešari so pozno v noc na lesenih prešah stiskali grozdje in ko so bili žejni, so imeli navado, da so zaceli po lesenem podu zvoniti z orodjem, predvsem odrezanimi motikami, s katerimi so razdirali koš grozdja, to pa je bil znak gos-podarju, da jim prinese pijaco. Grozdje so navadno stiskali tako, da so pod prešpanom naredili stožcast kup grozdja, ki so ga obdajali z leskovimi obroci, ki so bili proti vrhu koša vedno manjši. Pred nacinom postavljanja koša z leskovimi obroci so nekoc grozdje stiskali tako, da so kup grozdja ovi­jali z debelo vrvjo pleteno iz slame, ki so jo imenovali cüh­ta. Ker je bila ta vrv pletena iz slame, se je navadno napila mošta, od koder izvira izraz, ki ga slišimo še danes: .Pijan je kak cühta.. Tadej Murkovic 



KASAŠKI ŠPORT V PRVIH DESETLETJIH PO 2. SVETOVNI VOJNI (3. DEL) 
Druga svetovna vojna je seveda mocno zaznamovala tudi kasaški šport. V casu med leti 1941 in 1945 ni bilo organiziranih dirk, obubožani in prizadeti kmetje pa si od vojne niso opomogli še vec let. Vojna je ostro presekala stalni napredek kasaške reje od 1. svetovne vojne, še dodatne udarce pa je reja doživela neposredno v prvih povojnih letih. 
O
kupator je proti koncu vojne "odgnal" vecje število konj, obdobje zadrug pa ni bilo naklonjeno kasaški reji, v knjigi Ljut­omerske konjske dirke piše Angelos Baš. Prva leta po vojni so zabeležena pogosta naspro­tovanja konjskim dirkam, ceš da gre za "ku­laški" šport. Drasticno je upadlo tudi število plemenskih žrebcev in številcnost kasacev se je znižala. Je pa na drugi strani rasla kvali­teta, saj so imeli odbiro plemenskih kobil, ki so nadaljevale rejo. V naslednjih desetletjih je konja kot delovno sredstvo izrinil traktor in kasaci so postali izkljucno za "šport in lu­ksuz". Obisk dirk je bil sicer v prvih letih zelo dober, celo vecji kot pred vojno, a je kasneje, z obdobjem zadrug, zacel upadati. Zanimanje je zacelo narašcati znova po letu 1970. 
Vsled vsega navedenega je upadlo števi-lo rejcev in voznikov, ki se je do šestdesetih let prejšnjega stoletja v ljutomerskem okolišu zmanjšalo na približno 30. Rasla pa je kvalite­ta treninga in vožnje v dirki, pri cemer je imel pomembno vlogo Jernej Bolkovic, po rodu iz Buncanov, ki je bil najboljši voznik kobilarne Turnišce (pri Ptuju) in je leta 1961 prišel de-lat na ljutomersko plemenilno postajo, hkrati pa je za zasebno placilo prevzel tudi trening kasacev, ki so mu jih zaupali nekateri lastni­ki. Bolkovic je z modernimi prijemi dosegal mnoge uspehe, konje pa je imel nastanjene na dirkališcu, kar je bila njegova prednost, saj so ceste zaradi povecanega prometa in asfaltira­nja postajale neprimerne za trening. 
Veržejski rejci in vozniki so bili uspešni tudi po 2. svetovni vojni. Med najvidnejšimi so bili Franc Galunder ml. iz Veržeja, Jožko Slavic st. iz Buncan, Lojze Špindler iz Buncan, Jožef Seršen iz Veržeja, Branko Seršen iz Ba-novcev, Mirko Hanžekovic iz Veržeja in drugi. 
Vito Šadl 





POHOD Z UCENCI OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ 
L
etos mineva 30 let od osamosvojitve Republike Slove­nije in 30 let od agresije Jugoslovanske ljudske armade, milice zveznega sekretariata za notranje zadeve in zvezne carine na pravkar ustanovljeno novo državo. Vojaki terito­rialne obrambe Republike Slovenije, slovenski milicniki in drugi pripadniki organov za notranje zadeve so se agresiji uprli z orožjem. 
Enako pomemben je bil prispevek upravnih organov takratnih obcin, civilne zašcite, narodne zašcite in prosto­voljcev. Prebivalci Pomurja so pomagali pri postavljanju barikad, ki so zaustavile ali vsaj upocasnile prodor oklepno mehaniziranih kolon Jugoslovanske ljudske armade. Po-membno vlogo je odigralo naše zdravstvo, kjer so pomagali pomoci potrebnim ne glede na stran v vojni. 
Pomurski novinarji so bili v prvih bojnih vrstah in so obvešcali prebivalce o tem, kaj se dogaja in dvigali mora-lo. Pomemben je bil prispevek prebivalstva, ki se ni uprlo z orožjem, ampak so pomagali kot so lahko. 
V Pomurju je bila skoraj polovica bojnih spopadov z Ju­goslovansko ljudsko armado od vseh v celi državi. Zaradi tega je prav, da se ne pozabi, da nam država ni bila podarje­na ampak priborjena v krvi in pogumu prebivalcev Pomur­ja. Prav tako to niso bili prvi znaki poguma in zavednos-ti tukajšnjega prebivalstva. To se je že pokazalo na prvem ljudskem taboru v Ljutomeru, v sodelovanju z generalom Maistrom in v uporu zoper okupatorja v II. svetovni vojni. 
Zaradi tega si veterani in pripadniki domoljubnih in veteranskih organizacij prizadevamo, da se ne pozabi na te dogodke in ljudi, ki so v njih sodelovali. Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij se je zato odlocila, da ob 30. letnici osamosvojitve Republike Slovenije pova-bi ucence in ucenke osnovnih šol, da se sprehodijo od po­mnika do pomnika dogodkov prejšnjega stoletja in jih tam spomnijo na ta pomemben del naše zgodovine. 



Vse foto: Janez Vencelj 
Zavedamo se, da poznavanje zgodovine naroda ni edi­ni del vzgoje domoljubja, vendar pa je vseeno pomemben del in pomemben prispevek k ustvarjanju in utrjevanju do-moljubja. Zaradi tega je dne, 10. 6. 2021 koordinacija do-moljubnih in veteranskih organizacij, s pomocjo Obcine Veržej in Osnovne šole Veržej izvedla veteranski pohod z ucenkami in ucenci te osnovne šole od pomnika do pomni­ka prejšnjega stoletja. Tam so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij predstavili obdobje, za katerega je bilo postavljeno spominsko znamenje. 
PVD SEVER ZA POMURJE 


RAZSTAVA VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991 -OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU JE GOSTOVALA V BANOVCIH 
V 
okviru praznovanja 30-letnice osamosvojitvene vojne v Republiki Sloveniji, so predstavniki PVD Sever za Pomurje, pododbor Ljutomer, OZVVS Ljutomer in OZSC Ljutomer z Obcino Veržej, v Banovcih, v parku pred Ter­mami Banovci, postavili ulicno razstavo z naslovom »VOJ­NA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991 - OSAMOSVO­JITVENA VOJNA V POMURJU«. 
Slavnostna otvoritev ulicne razstave je bila dne, 18. 8. 2021, ob 11 uri. Razstava je bila na ogled do 2. 9. 2021. Na slavnostni otvoritvi je bil osrednji govornik podpredsednik PVD Janez Vencelj. Predstavil je razstavo in jo tudi odprl. Otvoritve se je udeležil tudi župan Obcine Veržej Slavko Petovar, ki je prisotne nagovoril v svojem imenu in v imenu Obcine Veržej. 
Dne, 18. 8. 2021 se je podpredsednik PVD Janez Vencelj v Banovcih srecal z županom Obcine Veržej Slavkom Peto­varjem. Ob srecanju mu je predal knjigo "Prlekija v ognju osamosvojitvene vojne 1991 - Ljutomer". Knjigo mu je izro-cil kot soavtorju. PVD SEVER ZA POMURJE 





ULICNA RAZSTAVA VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991 -OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU 
V 
pripravah na praznovanje 30. obletnice vojne za Slo­venijo 1991 smo vsa štiri Obmocna združenja vete­ranov vojne za Slovenijo, Obmocna združenja slovenskih castnikov v Pomurju in Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje pripravili ulicno razstavo VOJNA ZA SAMOS­TOJNO SLOVENIJO 1991 s podnaslovom OSAMOSVO­JITVENA VOJNA V POMURJU. 
Avtorji gradiva za razstavo so najvplivnejši udeleženci omenjane vojne, zato so vsi prikazani dogodki resnicni, brez olepšav in prikazujejo dejansko stanje, kot se je doga­jalo takrat pred vec ko tridesetimi leti. 
Razstava je namenjena širši javnosti za ohranjanje spo­mina na tiste težke case, posebej pa je namenjena mlajšim generacijam, saj bodo na ta nacin spoznali, kaj se je doga­jalo v osamosvojitvenem procesu Republike Slovenije. Iz­delana je tudi kot ucni pripomocek ucencem osnovnih in dijakom srednjih šol. Vsem pa naj služi kot opomin, da se kaj takega ne bi vec nikoli ponovilo. 
Razstava prikazuje dogodke pred osamosvojitveno voj-no, pomembne dogodke med osamosvojitveno vojno in po njej. 
Prvi pomembnejši dogodek sega v leto 1989, ko je vod­ja tedanje še jugoslovanske Republike Srbije Slobodan Mi­loševic napovedal miting resnice v centru Ljubljane, pred parlamentom in Cankarjevem domom, na katerega naj bi prišlo milijon ljudi iz cele Jugoslavije, seveda najvec iz Srbi­je. Namen je bil jasen, povzrociti nerede, kar bi bil razlog za posredovanje JLA in bi na ta nacin zrušila tedanjo politicno vodstvo Republike Slovenije. Toda to so preprecili slovenski policisti, takrat še milicniki, ki so rekli odlocni ne. Zablo­kirali so vse pomembnejše cestne in železniške povezave na meji s Hrvaško in zagotovili so, da nobena organizirana skupina iz republik nekdanje Jugoslavije ne bo prišla v Slo­venijo. To je bila prva zmaga v procesu osamosvojitve  Slo­venije, kar pa je omogocilo prve vecstrankarske volitve leta 1990, na katerih je prepricljivo zmagala koalicija DEMOS. 
Drugi še pomembnejši prelomni dogodek za Slovence je bil plebiscit 23. 12. 1990, na katerem so se slovenski drža­vljani odlocali, ali bodo še naprej živeli v skupni državi Ju­goslaviji, ali pa bodo živeli v samostojni Republiki Sloveniji. Udeležba na referendumu je bila rekordna, 93 % volilnih upravicencev se je udeležilo glasovanja in kar 88,5 % se jih je odlocilo za samostojno Slovenijo. 
V nadaljevanju razstave so prikazani dogodki iz zacetka leta 1991, ko je bil izveden poizkus odvzema orožja Teri-torialni obrambi s strani JLA, in poizkus  napada na ucni center  slovenske vojske v Pekrah. 
Koncno je sledil 25. junij 1991, ko je bila pred parlamen-tom v Ljubljani, ob udeležbi vec tisocglave množice, raz­glašena neodvisnost in samostojnost Republike Slovenije. Izobešena je bil slovenska zastava, zaigrana je bila slovenska himna in takrat je takratni predsednik predsedstva Repu­blike Slovenije spregovoril zgodovinske besede: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« 
In ta dan je prišel že takoj naslednji dan, iz vojašnic so pricele prodirati oklepne enote, ki so rušile in unicevale vse pred sabo, kar je podrobno prikazano na razstavi. Posebej je potrebno poudariti prodiranje oklepnih enot iz vojašnice Varaždin preko Ormoža in Murskega središca, da zajamejo mejna prehoda Gornja Radgona in Dolga vas. Obe enoti nista prebila blokad, zato sta se vrnili na Hrvaško in poiz­kusili priti na cilj po drugi poti. 
Vsepovsod so sovražne enote naletele na mocan odpor pripadnikov  teritorialne obrambe in policije, v razstavi so prikazani spopadi od Ormoža, Kacur, Gibine, Razkrižja, Pristave, Presike, Kacur, Veržeja, Stare nove vasi do Gornje Radgone, kjer so potekali najhujši spopadi, v katerih je bilo porušenih precej hiš, unicen je bil tudi zvonik na radgonski cerkvi, padla pa naj bi tudi prva civilna žrtev v osamosvojit­veni vojni. Podrobno pa so predstavljeni spopadi na mejnih prehodih in stražnicah v Prekmurju. 
V vojni je aktivno sodelovala  civilna zašcita, lokalne skupnosti, zdravstvene ustanove, gospodarska podjetja, vse pa je potekalo v veliki podpori civilnega prebivalstva, ki je aktivno sodelovalo pri postavljanju barikad in zagotovitve nastanitve enotam teritorialne obrambe in policije v svojih domovih. 
V tistih težkih casih se je pokazala enotnost in sodelo­vanje tako politicnih strank kot prebivalcev Slovenije, zato smo tudi uspeli premagati cetrto najmocnejšo armado v Evropi po enajstih dneh vojne. 
Razstava je bila krstno postavljena v Murski Soboti, konec julija smo jo postavili v okviru obcinskega praznika Obcine Ljutomer na Glavnem trgu v Ljutomeru, nato smo jo postavili v okviru obcinskega praznika obcine Razkrižje pred kulturnim domom, od tam pa smo jo selili v Banovce v park pred vhodom v Terme Banovci. 
Od 2. 9. 2021 je razstava postavljena v okviru obcinske­ga praznika obcine Križevci v vaškem jedru ob plocniku 
DRUŠTVENI UTRIP 
nasproti pošte in preprican sem, da jo je zaradi številnih prireditev v okviru obcinskega praznika obiskalo precej obiskovalcev. 
Razstava bo postavljena v križevcih vse do 20. 9. 2021, in ker je na sporedu še nekaj prireditev, vas vabimo, da si razstavo ogledate v cim vecjem številu. 
Ob tej priložnosti se zahvaljujem županji Obcine Ljuto-mer in županom obcine Križevci, Razkrižja in Veržeja, da ste nas pocastili s svojim obiskom na posameznih otvori­tvah, in da ste nam omogocili razstavo v vaših obcinah in brezplacen razstavni prostor. Enaka zahvala gre tudi Ter-mam Banovci za brezplacen razstavni prostor v cudovitem okolju. 
Na koncu pa še zahvala Obmocnemu združenju vetera­nov vojne za Slovenijo Ljutomer, Policijskemu veteranske-mu društvu Sever za Pomurje, clanom Obmocnega združe­nja slovenskih castnikov Ljutomer in vsem ostalim, ki ste sodelovali pri organizaciji postavitve razstave. 
Predsednik Obmocnega združenja slovenskih castnikov Ljutomer Jože Roškar 


Vse foto: Janez Vencelj 

DELO PGD VERŽEJ 
Še vedno smo v casu, ko nam življenje, kot smo ga bili vajeni, kroji epidemija kovida. Ko smo že mislili, da se stanje pocasi umirja, se je le-to zopet zacelo poslabševati. Epidemija je pustila posledice, ki jih že cutimo in še jih bomo cutili tudi gasilci. Zaradi stanja je zastalo izobraževa­nje clanstva, ki je še kako pomembno za izzive, s katerimi se srecujemo gasilci pri svojem delu. Še najhuje je, da se ne morejo izobraževati mladi, kar bo pustilo dolgotrajne po­sledice, ki se bodo obcutile šele cez cas. Vseeno pa smo v našem društvu opravili nekatere na-loge, ki so neizbežne za nemoteno delovanje. Izvedli smo redni letni pregled vseh treh društev v obcini. Prav tako smo v mesecu avgustu izvedli redni letni obcni zbor. Zav­zeto in skrbno smo nacrtovali tudi svecano akademijo ob 140-letnici društva, ki smo jo nameravali pripraviti zadnjo soboto v septembru. Ker smo ob vsem dogajanju v zvezi z epidemijo uvideli, da je nebo mogoce izpeljati kot smo si zamislili, smo jo odpovedali in se odlocili, da jo bomo ures­nicili prihodnje leto. Seveda upamo, da se bo stanje z epide­mijo do takrat že umirilo in bomo lahko pripravili prevzem obnovljenega gasilskega doma in svecanost ob 140-letnici društva. Na obcnem zboru je bil predstavljen tudi plan dela za letošnje leto, kolikor še ga je ostalo. Pomembno pri tem je, da se je sprejel sklep o rušitvi objekta pri gasilskem domu, znan kot odkup, in se uredi zelenica. V tem casu je že bila na ogledu predstavnica spomeniškega varstva, ki si je objekt ogledala in sedaj cakamo na papirje, da si lahko pridobimo gradbeno dovoljenje za rušenje objekta. Za ta korak smo se odlocili predvsem iz varnostnih razlogov, saj je objekt v zelo slabem stanju in je kot tak tudi nevaren, tako za gasilce, ko izvajamo vaje, kot za sosede in mimoidoce. Bilo je tudi nekaj predlogov za popravilo objekta, vendar je v takem stanju, da obnova ni ekonomsko smiselna. V upanju, da se bo življenje pocasi zacelo vracati v okvir­je kot smo ga bili vajeni, vas lepo pozdravljamo z gasilskim pozdravom: NA POMOC. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej 



DAN CEBELARJEV NA SEJMU AGRA 
D
ne 22. 8. 2021 je na sejmu AGRA bil dan cebelarjev. Poleg številnih cebelarjev in cebelark so se cebelarske­ga dne udeležili tudi gostje, in sicer Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano g. Jože Podgoršek, poslanec držav­nega zbora mag. Dejan Židan, predsednik CZS g. Boštjan Noc, predsednik uprave sejma AGRA g. Janez Erjavec,  žu­pani pomurskih obcin, predsedniki društev in pokrajinskih zvez. 


DRUŠTVO UPOKOJENCEV VERŽEJ V LETU 2021 
V 
prvi polovici leta 2021 so zaradi korona virusa odpad­le vse dejavnosti društva, saj smo upokojenci rizicna skupina. 
V mesecu juniju so se razmere malo umirile, zato smo 4. junija organizirali pohod v Buncane in pogostitev, ki se ga je udeležilo 96 clanov. 
9. julija smo organizirali izlet na Slovensko obalo, kate­rega se je udeležilo 61 clanov. Najprej smo si ogledali cerkev srca Jezusovega v Spodnjih Škofijah, ki je bila zgrajena leta 1934. Potem smo se zapeljali do kopališca Žusterna, kjer so se nekateri udeleženci izleta kopali, ostali pa smo si ogledali mesto Koper. Sledil je avtobusni ogled mesta. Kosilo smo imeli v pivnici in restavraciji Emonec, kjer smo se odžejali z domacim pivom. 
Po kosilu smo se zapeljali na razgledno tocko v Mare-zigah, kjer se nahaja prva vinska fontana v Sloveniji. Ma-rezige so hrib nad Koprom, na nadmorski višini 224,3 m, s 561 prebivalci. Nekoc so se tamkajšnji domacini ukvarjali z vinogradništvom, živinorejo in mlekarstvom, danes pa se predvsem ukvarjajo z vinogradništvom in oljkarstvom. Leta 2018 so postavili prvo vinsko fontano, kjer smo si ob cudovitem razgledu na slovensko obalo privošcili odlicna odprta vina iz lokalnih kleti in vrhunska vina kleti Vinako-per. V poznih urah smo se dobro razpoloženi vracali do-mov. 
Dan se je pricel svecano z razglasitvijo in podelitvijo pri­znanj 2. mednarodnega ocenjevanja medenih pijac in 20. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Cebelarji CD Veržej tokrat nismo sodelovali na ocenjevanju, saj zaradi slabe letine nismo tocili nic sortnega medu. 
Cebelarji Cebelarske zveze društev Pomurja smo na ta dan razvili svoj prapor. Trak za prapor iz naše obcine sta prispevala Obcina Veržej in Cebelarsko društvo Veržej, za žebljicek pa iz našega društva Mirko Trstenjak in Alojz Novak. Glavni sponzor je bil MEDEKS d.o.o. Donatorji so prispevali financna sredstva za 57 trakov in 107 žebljickov. Prapor je od predsednika CZS prevzel predsednik CZDP 
g. Štefan  Šemen. G. Šemen je tudi skupaj z upravnim od­borom najbolj zaslužen, da smo cebelarji Pomurja prišli do svojega praporja. 
Po prevzemu praporja smo cebelarji prisostvovali pre­davanju Ocena letošnje cebelarske sezone in priprava cebel za uspešno prezimovanje. Ker je tema bila zelo aktualna, je sledila živahna razprava. 
Dan se je koncal z odprtjem visokotehnološkega vzorcnega sejemskega cebelnjaka, ki ga je svojemu namenu predal Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. 
Cebelarji smo si po programu ogledali še stojnico CZS in stojnice drugih razstavljalcev. Cebelarji smo tako na sej-mu preživeli lep dan in si želimo, da bomo tudi v bodoce na sejmu imeli svoj dan. 
Alojz Novak 

Udeležili smo se dogodka Slovenska bakla. Dne, 24. 6. 2021 so na teku, ki je izražal podporo slovenskim olimpij­cem na poletnih igrah v Tokiu,  nosili slovensko baklo in zastavo v podobi olimpijske zgodbe tudi clani društva upo­kojencev.
Ženska ekipa se je dne, 1. 7. 2021 v gostilni Gezove gra-be na Moti udeležila tekmovanja v pikadu in dosegla 6. mesto. Dne, 9. 9. 2021 sta se mednarodnega prijateljskega, družabnega in športnega srecanja na Moti v gostilni Motar­ske jame udeležili moška in ženska ekipa v pikadu. Ženska ekipa je dosegla 2. mesto, moška ekipa pa 3. mesto. 




Clanice sekcije rocnih del smo sodelovale na razstavi rocnih del v okviru prireditve Nepopustljivo srce, ki je bila odprta prvi teden v mesecu septembru v Pokrajinski in štu­dijski knjižnici v Murski Soboti. 
Upokojencem še vedno nudimo pomoc pri nabavi brezplacnih medkrajevnih vozovnic, še vedno se zainteresi­rani lahko oglasijo pri tajnici društva ge. Liljani Zorec. Ve­ljavnost lanskih vozovnic je bila podaljšana še za eno leto. 
Upamo, da se bodo razmere kmalu spremenile, saj starejši komaj cakamo številnih druženj, ki smo jih imeli prejšnja leta. Tekst in foto Silva Krajnc 


V BANOVCIH ZDRUŽILI KORISTNO S PRIJETNIM 
P
rvi teden v septembru je bilo v Banovcih zelo veselo. V Turisticnem društvu smo pripravili prijetno in zani­mivo opravilo, ki ga dandanes vidimo le še tu in tam. Veci-no kmeckih opravil se v današnjem casu opravi strojno in medsosedska pomoc izgublja na pomenu. V TD Banovci se tega dobro zavedamo, zato imamo v programu med drugim tudi obujanje starih kmeckih obicajev. Kar nekaj let smo vztrajali pri kožuhanju - lickanju koruze. Ker pa je potreba po koruzi v storžih postala redkost, smo se odlocili, da le­tos izvedemo rocno trebljenje buc. Nekoc so se buce trebile rocno na kmeckih dvorišcih ali na njivi in prav ta stari na­

ZAPLEŠITE Z NAMI 
V 
sklopu KD Slavko Osterc Veržej ima folklora dol­goletno tradicijo. Nekateri clani Starejše folklor­ne skupine, v sklopu katere plešejo naši najžlahtnej­ši, se v plesu udejstvujejo že cez 50 let. A ne vsi. Nekaj clanov se nam je pridružilo v zadnjih letih, da so si tako zapolnili prosti cas, ko so se upokojili. Spet drugi zaplešejo še ob službenih obveznosti in se tako sprostijo. Nekaj pa je skupno vsem – veselje ob dru­ženju, obcutek za preteklost in ljubezen do plesa. 
Skupino trenutno sestavlja 5 parov – veseli pa bomo novih clanov. Dobivamo se enkrat tedensko, ob torkih, in sicer ob 19. uri. Naše vaje potekajo v žu­pnijski dvorani veržejskega župnišca. Vabljeni v naši družbo! 

cin smo želeli prikazati otrokom in gostom iz term, ki jim je samoumevno, da se bucno olje dobi v trgovini. 
Dogodek smo povezali s prijetnim druženjem s pobra­tenim TD Oplotnica. Prireditev smo popestrili s kulinariko iz bucnih semen, seveda pa ni manjkalo tudi druge jedace in pijace, predvsem pa dobre volje, ki je ob zvokih harmo­nike in ubranih glasov trajala kar v noc. 
Pa še zanimivost dneva. Lan, ucenec 3. razreda, je strebil 9 buc. Ženske pa smo v vlecenju vrvi premagale moške, ki še dandanes ne morejo preboleti poraza. Povratna tekma bo prihodnje leto. Majda Kolbl 


DRUŠTVENI UTRIP 


KONCERT GLASBENEGA SESTAVA FS LEŠCECEK 
O
bdobje koronske sezone za naše plesalce ni prineslo pocitka, še manj pa za naše muzikante. Naši pridni clani glasbenega sestava Lešcecek so se namrec odloci­li, da bodo v zacetku julija pripravili svoj prvi samostojen koncert z naslovom »Zapojmo in zaigrajmo pod kostanji«. Koncert je potekal na Trgu Slavka Osterca v Veržeju, v ve-cernih urah. Naši glasbeniki so si program zastavili zelo dinamicno in ambiciozno, saj se jim je na odru pridružila tudi moška in ženska vokalna skupina Lešcecek ter plesalci in gostje, program pa sta hudomušno povezovala naša ple­salca Ivan in Sara. Veselo je bilo! Tjaša Rantaša 

SPREJEM NOVINCEV 
V 
septembru smo Lešcecki v našo veliko plesno druži-no sprejeli kar 5 novincev, tri plesalke in dva plesalca. Veseli smo, da so postali del nas. Želimo jim obilo plesnih korakov, novih prijateljstev, nastopov in nepozabnih turnej. Dobrodošli med nami! 
Nejc Kuzma 








NOVI ROBCI IN NASTOP NA CIPKARSKI RAZSTAVI MÜRSKIH RIBIC 
L
ešcecki smo v prejšnjem mesecu dobili precudovite folklorne robce, ki bodo od sedaj naprej del naše ko­stumske podobe. Robci so delo naših pridnih veržejskih klekljaric, Mürskih ribic. Lešcecki se jim zahvaljujemo za njihov trud, dobro voljo in cas, ki so ga vložile v delo. Zelo smo veseli, da so nam pomagale pri uresnicitvi naše dol­goletne želje. Da naša veržejska društva delujejo v sožitju, pa se lahko pohvalimo, da je tudi naš muzikant Ambrož, z glasbenim programom popestril njihovo odprtje cipkarske razstave, ki so jo pripravile za 15 let  delovanja. 
Dominik Cernjavic 

POMOC DRUŠTVU PODEŽELSKIH ŽENA GORNJA RADGONA 
D
ne 12. septembra smo Lešcecki preživeli lep in delo­ven dan. Skupaj z društvom podeželskih žena Gornja Radgona smo se lotili domacega kmeckega opravila »sunc­nicne pogace doj rezat«. Lešcecki smo se tako naucili, kako so nekdaj pobirali in cistili oziroma klopfali soncnice, ter jih pripravili, da so lahko iz njih iztisnili najboljše domace soncnicno olje. Z na novo pridobljenim znanjem se bomo tudi Lešcecki trudili, da ta obicaj ne bo zamrl. Društvu pa se zahvaljujemo za topel sprejem in za cudovito preživeto nedeljsko popoldne. Jožica Vohar 


Foto: Tjaša Rantaša 
ŠPORTNI UTRIP 

FJORI IN SAŠA SERŠEN LETOS DOSEGLA ŽE PET ZMAG 
Z
a 6-letnim pramcem Fjorijem iz hleva Seršenovih je sijajna sezona. Ceprav je na koledarju še nekaj tekmo­vanj, pa imata Fjori in njegov voznik Saša Seršen na svojem kontu letos že 5 zmag, od tega sta v zacetku septembra na velikih kasaških dirkah v Ljubljani, v okviru katerih je bil organiziran tudi derbi, zmagala v dirki za veliko nagrado Ljubljane za pokal ljutomerskega kasaca. 
Fjori je zagotovo najboljši konj Seršenovega hleva vse od znamenite Fite, ki je leta 1991 z Jožetom Seršenom osvojila dirko za pokal Slovenije. Ceprav so od takrat konji Jože­ta, Milana in Saše Seršena veckrat dosegali uspehe na slo­venskih hipodromih, se noben ne more kosati s 6-letnim kastratom Fjorijem, ki navdušuje vse od svojega debija na kasaških stezah. Že v prvem nastopu je namrec postal dr­žavni prvak 2-letnikov, kasneje pa dodal še vec odlicnih re-zultatov, med drugim tudi tretje mesto v derbiju leta 2019. 

ATLETINJA PIA ŠPUR ZLATA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V U14 
V soboto in nedeljo 25. in 26. septembra 2021 je v Ma-riboru potekalo Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U14 in U12, katerega se je udeležila tudi odlicna atletinja iz Veržeja, Pia Špur, clanica Atletskega kluba Pomurje. S svojimi tremi ekipnimi sotekmovalkami Luno Kucan, Niko Golob in Mio Meznaric je v štafeti 4x100 za pionirke U14, s casom 54,30, med 24 ekipami slovenskih klubov, dosegla odlicno 1. mesto in si tako prisvojila zlato medaljo. 
Pia, iskrene cestitke! 

Foto: Stash Rudolf 

Fjori in Saša Seršen sta letos dosegla že pet zmag 
Tudi letos sta Milan kot trener in Saša kot voznik po­lagala velike upe v Fjorija. In ni razocaral - v le osmih na­stopih je namrec osvojil kar pet zmag, eno drugo mesto ter dve tretji mesti, eno tudi na hipodromu Treviso v Italiji. Med zmagami izstopa ponovitev lanskoletne zmage v dirki za veliko nagrado Ljubljane za pokal ljutomerskega kasaca. Dosegal je izvrstne osebne rekorde, svoj karierni zbir na-grad pa je povišal že na dobrih enajst tisocakov in pol. 
Z dvema zmagama se letos lahko pohvali Branko Ser­šen. Obe je dosegel s konjem Flotom, sicer pa ima ob tride­setih nastopih letos še dve drugi in kar pet tretjih mest. Prav tako 30 nastopov ima letos tudi Rene Hanžekovic. V zacet­ku avgusta je z Lotmerkom OZT dosegel zmago v Ljuto­meru, poleg tega pa se lahko pohvali še s štirimi drugimi in šestimi tretjimi mesti. Do prve uvrstitve med najboljše tri je v svojem petem letošnjem nastopu septembra privozil tudi Rok Brunec s svojim Dantejem MS, ki kljub castitlji-vim letom, letos jih šteje že 13, še vedno uspešno konkurira mlajšim tekmecem. Vito Šadl 




KITAJSKA, DEŽELA RIŽA IN SVILE (3. DEL) 
K
akšnih 70 kilometrov severno od Guilina, v okolici kraja Longshen, privablja množice turistov navdušu­joca pokrajina, ki jo je oblikoval clovek. Nikjer drugje na Kitajskem ni v tolikšnem obsegu toliko terasastih riževih polj. Prebivalci slikovitega obmocja riževih teras, pripadajo razlicnim etnicnim skupinam. Razlicnost med etnijami se kaže v gradnji hiš, oblacilih, navadah in prireditvah. 
Pot proti terasam riževih polj poteka po ozkih tlakova­nih poteh, tako da se je ob srecanju potrebno umakniti, še posebej ce pridejo nasproti nosaci – taksisti, ki prenašajo turiste ali domacine. Nosaci so navzven dajali bolj slaboten videz, zato se raje nisem odlocila za storitev, ki so jo glasno propagirali. Da smo na obmocju monsunskega podnebja, so dokazovala neprestano menjajoca se obdobja deževja, pršenja in nekaj krajših, jasnejših trenutkov. Sveže preple­tajoca meglica je še dodatno vplivala na skrivnost slikovite pokrajine. Podeželsko arhitekturo sestavljajo tradicionalne trinadstropne lesene zgradbe. V zadnjem casu so se jim pridružile novogradnje v podobnem slogu, namenjene k izboljšanju turisticne ponudbe. Privlacnost terasastih riže­vih polj je vasi prinesla novo obliko gospodarstva – turi­zem. Prej samooskrbne kmetije so se zdaj delno usmerile v ekološki turizem na podeželju. 
pozni jeseni in pozimi pa terase samevajo pod zmrzaljo. 
Za gorske vasi je znacilna tudi posebna kulinarika: priprava riža v bambusovih steblih. Stebla narežejo na 25 centimetrov dolge kose, notranjost napolnijo z rižem, suše­nim mesom, kikirikijem, kislimi poganjki bambusa in dru­gimi sestavinami. Luknjo zapecatijo s sladkim krompirjem. Bambus nato žgejo na šibkem ognju dobre pol ure in jed dobi poseben okus po bambusu in dimu. 
Zadnja postaja v gorskih vaseh je bil ogled otroškega vrtca. Na prošnjo našega lokalnega vodnika, z obrazloži­tvijo, da gre za ucitelje iz Slovenije, so vzgojiteljice odprle velika lesena vrata. Znašli smo se na dvorišcu s petnajstimi otroki, kolikor jih je še ostalo v popoldanskem casu. Raz­govor je stekel o vzgoji, izobraževanju in problematiki, s katero se srecujejo v teh oddaljenih vaseh. Vzgojiteljica je povedala, da se število otrok v njihovih vaseh zmanjšuje. Vzrok vidi v odseljevanju mladih, ki si boljše življenje po­išcejo v vecjih mestnih centrih. Poudarila pa je tudi nega­tivno politiko le enega otroka na družino, ki je veljala na Kitajskem že vec desetletij. Izpostavila je primer, v katerem je moral mlad par pridobiti celo 50 strani dokumentacije in soglasja desetih najbližjih sosedov, da je pridobil dovo-
Kmetje v novi dejavnosti vidijo lažji in hitrejši zaslužek, zato vse svoje znanje, pridelke, izdelke, hrano in kulturo, ponujajo turi­stom. Upajmo, da bodo oblasti znale potegniti crto, do katere mere obmocje prenese obreme­nitev turizma. Bojazen je tudi v tem, da se zaradi turisticne in gostinske dejavnosti, zmanjša interes domacinov za obdela­vo riževih polj, kar bi pomeni-lo kratkorocnost nadaljnjega podeželskega razvoja. Riževe terase Longji, kar pomeni zma­jeva hrbtenica, so dobile ime po podobnosti reliefnih oblik zma­jem. Terase v današnji podobi so sad vec sto letnega trdega dela generacij. Vijugaste terase spo­mladi z vodnimi bivoli preorje­jo in jih spustijo poplavljene. V prvi polovici junija jih rocno za­sadijo z mladimi sadikami riža. Poleti so terase bujno zelene pod rastocim rižem, jeseni zreli riž obarva obmocje rumenkasto, v ljenje za drugega otroka. Naš obisk je sovpadal s sprejetjem zakona, ki vec ne omejuje družino na enega otroka. Lokalni vodnik je dejal, da so po starodavni tradiciji v družini zaželeni fantki. Zato se je v kitajski družbi oblikoval nesposoben, raz­vajen sloj mladenicev. Kot moške edince so starši in ostali clani dru­žine razvajali, za vse poskrbeli in jim v vsem ugodili. Novorojenke so imele v družini slab položaj. Ko so nosecnice izvedele, da je njihov plod ženskega spola, so se vecino-ma odlocale za splav. Ce je prišlo do poroda, so novorojenke eno­stavno pustile v bolnišnici. Vodnik je še povedal, da spremenjen zakon ne bo veliko vplival na demograf­ske spremembe, kajti Kitajci so že navajeni na tri clanske družine. 



S 25 milijoni prebivalcev ve­lja Šanghaj za eno najvecjih mest na svetu. Ime v prevodu pomeni »mesto nad morjem«. To je mesto cudežnega vzpona. Na vzhodnem 


obrežju reke Huang He je zrastel »gozd« skoraj 50-tih futuristicnih neboticnikov in cudež­nih stolpov, ki se s svojimi višinami vrtoglavo dvigujejo proti nebu. Enkratna kulisa dosežkov moderne arhitekture navdušuje! Silhueta vkljucuje najvišje stolpnice sveta, kot je neboticnik Jin Mao, visok 420 metrov. Arhitekti so ga oblikovali z elementi pagode. Šanghajski svetovni financni center ima obliko slavoloka. Zaradi trapezaste odprtine na vrhu stolpa, so ga poimenovali »odpirac za steklenice«. Za obiskovalce so odprte tri zastekljene razgledne terase. Naj­višja je na 474 metrih. S 632 metri je Shanghai Tower druga najvišja zgradba na svetu. Najbolj nora zgradba na vzhod­nem bregu je Oriental Pearl Tower - 468 metrov visok tele­vizijski stolp. Njegova cevasta konstrukcija je dopolnjena z enajstimi nadstropji krožne oblike, kjer so zabavišcno sre­dišce, restavracije in razkošen hotel. 
Šanghaj živi napol v prihodnosti, napol v preteklosti. Na drugi strani mesta še vedno stojijo stare, kolonialne zgrad-be, ter vec zanimivih svetišc, kjer obrede opravljajo budisti, konfucijanci in pripadniki drugih verstev. Vecina zgradb je okrašena z zmajem. Kitajci so že od nekdaj povezovali zmaje z modrostjo in dolgoživostjo, predvsem pa z rodovit­nostjo, saj so spomladi in poleti prinašali potrebne padavi­ne za obilno letino. V casu mirovanja poljšcin pa so zmaji pocivali v jezerih. 
Posebnost mesta Šanghaj je prav tako ena najhitrejših magnetnih železnic, izdelana v Nemciji. Center mesta po­vezuje z 32 kilometrov oddaljenim novim šanghajskim le­tališcem. Hitrost vlaka doseže neverjetnih 431 kilometrov na uro. Obcutek v vlaku ni nic kaj posebnega - hitrosti se zaveš šele, ko pogledaš skozi okno. Joj, kako vse drvi! 
Brez ogleda tradicionalne izdelave svile na Kitajskem seveda ne gre. Še zmeraj so Kitajci ponosni na skrivnost izdelave fine, mehke tkanine, ki so jo kar 3000 let skrivali pred Evropejci. Po kitajski legendi naj bi cesarica nastanek svilne niti nakljucno odkrila v nasadu murv, ko ji je kokon padel v caj in se pri tem zacel odvijati. Skrivnost nastanka svilne niti pa sta v Evropo pretihotapila misijonarja, ki sta v izdolbene palice skrila jajca sviloprejke. Prava kitajska svila ima še danes sloves in ceno. 
Ljudska republika Kitajska se danes uvršca na drugo mesto najvecjih gospodarstev na svetu in je najvecja sve­tovna izvoznica. S svojo vlogo druge najvecje posojiloda­jalke na svetu je še ucvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Kitajska se danes srecuje z izzivom, da tudi v prihod­nje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega in okoljskega vidika. Znacaj kitajskega povratka je predvidel že Napoleon, rekoc: »Pustimo zmaja spati, kajti ko se pre­budi, bo pretresel svet«. Jasna Jurišic Poljanec 



STANJE NA TRGU DELA V OBCINI VERŽEJ 
K
onec avgusta je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje, Obmocna služba M. Sobota registriranih 4.290 brez­poselnih oseb, kar je za 27,3 % manj kot avgusta 2020. Sto­pnja registrirane brezposelnosti je junija znašala na OS M. Sobota 9,5 %, v Sloveniji pa 7,3 %. V Obcini Veržej je bila stopnja registrirane brezposelnosti še nižja, in sicer 6,1 % in je najnižja na obmocju Upravne enote Ljutomer, kjer za­naša 6,9 %. 
Zmanjšalo se je število prijavljenih na zavodu s prijavlje­nim bivališcem v Obcini Veržej in sicer je bilo konec avgu­sta 2021 vodenih v evidenci zavoda 36 oseb. Od tega je 69,4 % žensk in 30,6 % moških. Struktura ni najbolj ugodna, saj je 44,4 % oseb dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so brez zaposlitve že vec kot eno leto. Prav tako je 16,7 % oseb, katerim je priznan status invalida. Od prijavljenih oseb ima 22,2 % osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 27,8 % nižje, sre­dnje poklicno izobrazbo, 30,6 % srednje tehnicno, strokov-no, splošno izobrazbo in 19,4 % visokošolsko izobrazbo. Delovno aktivnega prebivalstva je na obmocju Obmocne službe M. Sobota  za 2 % vec kot junija 2020, kar predstavlja enko povecanje kot v Sloveniji. 
Delodajalci so na zavodu objavili 26,4 % vec prostih de­lovnih mest kot v enakem obdobju preteklega leta. Najvec potreb je na podrocju predelovalne dejavnosti, izobraževa­nja, gradbeništva, gostinstva, zdravstva, kovinarstva, stori­tvenih dejavnosti. Cedalje težje zapolnimo potrebe deloda­jalcev, saj struktura prijavljenih v evidencah ne odgovarja potrebam trga dela. Neskladje med ponudbo in povpra­ševanjem poskušamo zmanjšati z vkljucitvami v razlicne tecaje in usposabljanja. Prav tako nudimo delodajalcem možnost korišcenja subvencij za zaposlitev najranljivejših ciljnih skupin.  
Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si ali se oglasite ali poklicete na Zavod za zaposlovanje ali naš Kontaktni center 080 20 55. 
Stanislava Percic, vodja uradov za delo Murska Sobota in Lendava 

Foto: Unsplash.com 




SUBVENCIJA ZA ZAPOSLITEV: ZAPOSLI.ME 
N
amen programa je spodbujanje zaposlovanja brezpo­selnih oseb starih 30 in vec let iz ciljne skupine, tako da jih ZRSZ vkljuci v subvencionirano zaposlitev pri delo­dajalcih v obliki delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev. 
Ciljna skupina za zaposlitev s pomocjo subvencije so: 
• 
brezposelne osebe starejše 50 let in vec ali/in 

• 
brezposelne osebe stare 30 let in vec: 

• 
ki so dolgotrajno brezposelne ali/in 

• 
ki imajo koncano najvec osnovnošolsko izobrazbo ali/in 

• 
po vkljucitvi v programe socialne aktivacije ali/in 

• 
ki so prejemnice denarno socialne pomoci ali/in 

• 
pri katerih od zakljucka zaposlitve v okviru programa Javnih del še ni poteklo 12 mesecev (Tudi pri istem delodajalcu se lahko zaposli. Velja le za društva, zdru­ženja društev, ustanove, zavode in mladinske svete.) ali/in 

• 
ki so delo izgubile iz poslovnih razlogov, zaradi steca­ja, likvidacije ali prisilne poravnave kot posledica epi­demije COVID- 19 ter so se v evidenco brezposelnih oseb prijavile v obdobju od 13. 3. 2020 do 31. 12. 2021. 




V zaposlitev s pomocjo subvencije se ne morejo vkljuciti BO, ki: 
• 
so bili v zadnjih 12 mesecih pri vas zaposleni na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, razen pri pogodbah o zaposlitvi zaradi izvajanja javnih del, 

• 
so lastniki ali solastniki ali ustanovitelji vašega poslov­nega subjekta ali ga osebno vodijo ali imajo v njem sta­tus prokurista. 


Zaposlitev oseb iz ciljne skupine mora biti realizirana za polni delovni cas (t. j. 40 ur tedensko) za obdobje 12 mese­cev. Dolgotrajno brezposelne osebe in invalidi z ustrezno odlocbo se lahko zaposlijo tudi za krajši tedenski delovni cas, vendar ne krajši od 20 ur. 
Foto: Unsplash.com 



Upravicen strošek je subvencija za zaposlitev v višini: 

• 
5.000,00 EUR za osebe, ki izpolnjujejo en kriterij iz cilj­ne skupine, 

• 
6.000,00 EUR za osebe, ki izpolnjujejo dva kriterija iz ciljne skupine, 

• 
7.000,00 EUR za osebe, ki izpolnjujejo tri kriterije iz cilj­ne skupine, 

• 
8.000,00 EUR za osebe, ki izpolnjujejo štiri ali vec krite­rijev iz ciljne skupine. 


Za invalide z ustrezno odlocbo in dolgotrajno brezpo­selne osebe, ki se zaposlijo s krajšim tedenskim delovnim casom za obdobje dvanajstih (12) mesecev, se izracuna so-razmerni del subvencije glede na kategorijo, kateri oseba pripada in dejanski tedenski delovni cas. 
Subvencija se izplacuje na transakcijski racun delodajal-ca sorazmerno mesecno v enakih zneskih. 
Vec informacij o raznih spodbudah za zaposlovanje lahko delodajalci pridobite pri svetovalcih za delodajalce na posameznih uradih za delo ZRSZ ter v javnih povabilih na spletni strani ZRSZ: https://www. ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude . 
Vabljeni k sodelovanju. 
Vodja oddelka aktivne politike zaposlovanja 
Branko Baša 


Društvo za zašcito živali Pomurja 
Novice – JESEN 2021 


SOCIALIZACIJA IN PREVZGOJA PSOV 

Ko imajo naše živali (predvsem psi) vedenjske težave, poslušajmo strokovnjake, ki naše pse ne bodo prevzgajali s podkupovanjem ali kaznovanjem, temvec nam pomagajo odkriti izvor težav. Le na tak nacin lahko težave trajno odpravimo. Predstavljamo dva, ki preverjeno delujeta in jih mocno priporocamo. 
PES NE POVZROCA TEŽAV -ON JIH DOŽIVLJA (Petra Gjurec, Trust Technique Practitioner, 070 727 755) 
Da, tudi živali izražajo obcutke. Jasno. Vendar jih pogosto žal ne razumemo. Psi lajajo, unicujejo, lulajo, se zaganjajo... ker se ne pocutijo dovolj varne. In mi, da bi to rešili, pogosto posežemo po neprimernih vzgojnih ukrepih, s katerimi sicer dosežemo, da se žival umiri, v resnici pa ga "ubijemo". Pes, ki se je vdal (nam se zdi, da nas zdaj koncno uboga), ima v resnici še vecjo težavo, kot jo je imel prej. To lahko pomeni 
celo nevarno situacijo, saj nikoli ne vemo, kdaj mu bo prekipelo, kdaj ne bo zmogel vec. 
Preden ga “cuknete” oz. zategnete ovratnico, zavpijete, celo udarite ali brcnete: pomislite, kako se 
pocuti. Vprašajte se, zakaj to pocne, kar pocne. Zagotovo se vam 
ne mašcuje. Ne pocne tega zato, ker bi bil zloben, neumen. Ja, 
neposlušen je -ker je nerazumljen. Tak je zato, ker tega ne zna 
povedati drugace. Že ko boste to ozavestili, boste lažje, z razumevanjem in socutjem pristopili k reševanju težave. 
Živali jasno izražajo obcutke, vendar jih pogosto ne razumemo. 
Namesto hitrih rešitev zgradimo najprej temelj: odnos, kjer nam bo pes popolnoma zaupal, saj ga bomo le tako lahko vodili cez izzive, s katerimi se srecuje. 
VEDENJSKE TEŽAVE PRI PSIH (Peter Peterka, Training Without Conflict inštruktor, 051 242 700) 
Prav gotovo ste že slišali kakšnega inštruktorja praviti, “šolam po principu pozitivnega nagrajevanja psov” (s hrano) ali “šolam po principu “korekcije” (kaznovanja) psov.” Ampak obstaja tretja pot. 
Ko ste sooceni s psom, ki ima dolocene vedenjske težave, se delo z njim zacne s vprašanjem: “Ali je vedenje genetsko programirano ali priuceno?” Zakaj je to pomembno? Zato ker se priucena vedenja lahko spremenijo,genetsko programirana pa ne. V trenutku, ko boste razumeli genetske predispozicije vašega psa, bo življenje z njim postalo enostavnejše. 
IGRA je nacin s katero se ustvari odnos, ki ga NIKOLI ne boste dosegli z nagrajevanjem s hrano ali z zategovanjem povodca.Ko vam to uspe, bodo vse aktivnosti z vašim psom postale nagrada-sama-po­sebi. Vaš pes bo na vas gledal kot na življenjskega sopotnika, ne pa kot na “avtomat za hrano”. 
Vsakemu skrbniku psa najprej svetujem, da najde tisto nekaj, kar je edinstveno samo za njega in njegovega psa. Vsak pes je nekoliko drugacen, toda težko je najti psa, ki ne bi imel rad Igre, ce je le-ta naucena in igrana na pravilen nacin. Svetujem vam naslednje: 
-ne osredotocajte se na vedenje kot tako, 

-osredotocite se na to, kdo in kaj je vaš pes, na nagone, ki so mu dani po naravi, 
-povežite nagone in aktivnosti, ki vam in vašemu psu dajejo skupni smoter. In vzpostavili boste najlepšo in resnicno vez z Vašim psom kot še nikoli doslej! 




AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ 

20 % popust pri ceni storitve 
NA VSEH VETERINARSKIH AMBULANTAH v POMURJU in v MOŠKANJCIH 
od 1. 9. do 31. 10. 2021 
KAJ JE TO? Sterilizacija in kastracija sta operativna posega, ki ju opravi veterinar. Namen je prepreciti razmnoževanje, ki vodi v nezaželena legla mladicev. 
PREDNOSTI: Sterilizacija in kastracija psa ali macke sta pomembni za zdravje živali, pozitivno vplivata 
na vedenje živali, predvsem pa preprecujeta nepotrebno trpljenje 
-Ni vec problema kam z mladici -ZA VSE ŽIVALI NI DOVOLJ DOMOV 
-Prepreci ali zmanjša se tveganje za bolezni (rak na maternici, jajcnikih, mlacni žlezi, idr.) 
-Manjše tveganje za spolno prenosljive bolezni (macji aids, levkoza, …) 
-Manj potepanja in pobegov (ni gonitve), posledicno manj povoženih živali 
-Manj markiranja, tuljenja in drugih nezaželenih vedenj 
-Bolj umirjeni in vodljivi, lažji za vzgojo 
-Macke še zmeraj lovijo miši 

DOLŽNOST! Dolžnost lastnikov živali je, da preprecijo nekontrolirano razmnoževanje: "Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali prepreciti rojstvo nezaželenih živali." (11. clen Zakona o zašciti živali) 
POMOC: Ce se vaše macke ne pustijo prijeti, nas poklicite na 070/879-212. 
POZOR! Macko pripeljite v prenosni kletki, da vam ne pobegne! Takih primerov je veliko! Ce nimate prenosne kletke si jo sposodite ali nas poklicite: 070/879-212. 
ZA STERILIZACIJO/KASTRACIJO VAŠE ŽIVALI POKLICITE NA NAJBLIŽJO VETERINARSKO POSTAJO. KUPON ODREŽITE, IZPOLNITE IN PRINESITE S SEBOJ NA POSTAJO. 
Za vedno smo odgovorni za tisto, kar smo udomacili! 
(IZVOD ZA DRUŠTVO)  
PODATKI O LASTNIKU ŽIVALI (vpišite):  (IZVOD ZA VETERINARSKO POSTAJO) AKCIJA S/K 2021/II.  
Ime in priimek: _________________________________________________  
Naslov: _______________________________________________________  
Obcina: ___________________________________  
Tel. št./e-naslov: __________________________________ Pes (vpiši število pri posameznem spolu): Ž: ________ M: ____________ Macka (vpiši število pri posameznem spolu): Ž: _________ M: __________  
P O M E M B N O !  
Z enim kuponom lahko popust uveljavite za vec živali.  
Pred sterilizacijo oz. kastracijo mora biti vaša žival zdrava in razglistena!  
Po zakljucku akcije bomo izžrebali 5 nagrajencev, katerim bomo podelili nagrade!  

Trg zmage 8, p.p. 30, SI 9000 Murska Sobota, Tel. št.: 070/879-212, 031/528-396, 040/736-313 Spletni naslov: www.dzzpomurja.si, e-pošta: dzzpom@gmail.com 

POLICIJSKA POSTA LJUTOMER VAS OBVEŠCA 
Novela zakona o pravilih cestnega prometa prinaša številne novosti za udeležence v prometu 
Elektricni skiroji so po novem uvršceni v skupino lah­kih motornih vozil. Z njimi se lahko vozimo po kolesar­skem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, zgolj v pri­meru, ko teh površin ni ali niso prevozne, lahko vozimo ob desnem robu smernega vozišca ceste v naselju, kjer je naj­višja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h. Najvec­ja dovoljena hitrost je 25 km/h, obvezni sta tudi sprednja in zadnja luc. Elektricni skiro lahko vozijo starejši od 14 let oziroma od 12, ce imajo kolesarsko izkaznico. Varnostna celada je obvezna za vse do dopolnjenih 18 let, za ostale 
je zelo priporocljiva. In ce med vožnjo elektricnega skiroja uporabljate slušalke in mobilni telefon, pazite – nova kazen znaša 120 evrov. 
 Po vzoru nekaterih tujih držav, novela uzakonja tudi no-vost pri »zavijanju v desno«. Po novem se v preglednih kri­žišcih dovoljuje zavijanje desno pri rdeci luci na semaforju ce je smer prosta in kadar je ob drogu semaforja namešcen 
Foto: Sobotainfo.com 


tomobilskih sedežih (tudi sovoznikovem) ter so pripasani 
prometni znak za vožnjo ob rdeci luci na semaforju. zgolj z varnostnim pasom za odrasle. 
Tako v Sloveniji, kakor drugod po svetu, narašca upora-Kljub številnim novostim in višjim globam za dolocene 
ba mobilnih telefonov med vožnjo. Skladno z zaskrbljujoci­kršitve, pa se vozniki lahko razveselijo nižjih glob za preko-
mi trendi na tem podrocju, je novela zakona o pravilih ce­racitev dovoljene hitrosti v obmocju umirjenega prometa, 
stnega prometa prinesla tudi višje globe za voznike, ki med obmocju za pešce, obmocju skupnega prometnega prosto­
vožnjo uporabljajo mobilni telefon, tovrstnim kršiteljem pa ra, v naselju ter za prekoracitev dovoljene hitrosti na avto­
se po novem poleg globe izrecejo tudi tri kazenske tocke. cesti ali hitri cesti. Prav tako je razveseljujoca novica tudi ta, 
Pomembnejša novost zadeva tudi najmlajše udeležence 
da novela vožnje z vozniškim izpitom, katerega veljavnost 
v prometu. V skladu z novelo zakona, lahko vsi tisti otroci, 
je zgolj datumsko potekla, ne šteje vec za hujši prekršek niti 
ki so višji od 140 cm in težji od 36 kg, zdaj sedijo na av-
to ni razlog za zaseg motornega vozila. 
Uroš Felbar, vodja policijskega okoliša 


Lan 



Ana in Lan sta nastopajoce prijazno vodila skozi program. Iskrice v oceh in veliko srce smo opazili v cudovitih glasbeno – plesnih tockah naših ucencev. Srecni, da pojejo njej – obnovljeni šoli, ki jo vsak dan z velikim veseljem obiskujejo. 
Kulturni program sta popestrila Eva in David s cudovito plesno melodijo. 




Po otvoritvenem kulturnem programu so ravnateljica Marija Ferenc, župan Slavko Petovar, ministrica Simona Kustec in predsednik Esotech Marko Škoberne prerezali otvoritveni trak, cemur je sledil ogled obnovljene šole, pogostitev ter družabno srecanje. 
Po uradnem odprtju šole je ravnateljica Marija Ferenc popeljala na ogled šole župana Slavka Petovarja, ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec in druge povabljene goste. 



Ministrica Simona Kustec se je med svojim obiskom ustavila tudi v vzgojnem domu in si ogledala obnovljene bivanjske prostore. 
Današnja podoba naše šole, Osnovne šoleVeržej.