Leto 1886.
301
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 24. junija 1886.
»t.
Razglas minlsterstva za finance od 28. marci ja 1886,
da se podružnica c. kr. velike colnije v Opavi ustanovi za poštne stvari.
Dne 1. julija 1886 ustanovi se v novem poslopji za pošto in telegraf v Opavi podružnica c. kr. Opavske velike colnije za poštne stvari.
Diinajewski s. r.
93.
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 28. maja 1886,
da se Zaderska komisija za teoretične državne presknšnje sodstvenega in državoznanstvenega
razdela razpušča.
Na podlogi Najvišje odloke od 8. maja t. 1. ukazujem, da je bivajoča v Zadru komisija za teoretične državne preskušnje sodstvenega (judicijalnega) in državnoznanstvenega razdela razpuščena ter da naj s koncem solnčnega leta 1886 dedovati prestane.
Ako bi bilo treba komu izdati dvojnik (duplikat) kake izgubljene svedočbe o preskušnji, opravljeni pri razpuščeni komisiji, to bode počenši od povedanega časa tak posel vršilo c. kr. mestodrštvo (namestništvo) za Dalmacijo, katerega delo bode tudi, rešiti še kako drugo reč, katera bi se utegnila odnašati na razpuščeno preskuševalno komisijo.
Gautsch s. r.
58
(Slovenlsoh.)
03.
Ukaz m i il i ste r s t v a z a finance od 10. junija 1886,
s katerim se propis A. IH. Beschornerjevega žestomernika in propis o njegovi nporabi deloma
izpreminja-
Dodatno k razpisu finančnega ministerstva od 16. septembra 1884 (Drž. zak. Št. 163), ki obseza popis A, M. Beschorner-jevega v žganjarnicah davek od zdelka plačujočih pripuščenega žestomernika (aparata za merjenje žeste ali špirita) in propis, kako uporabljati ga, in z delovito premeno tega razpisa ukazuje se v porazumu s kralj, ogorskim finančnim ministerstvom takö:
1.	Štelo, doslej po točki 3, odstavku 9, 10 in 11, in točki 4, pod a) v odstavkih 4 in 5 popisa rabljeno za glavni merilni boben in za boben v prihrani (reservi) naj se zameni sè štelom s petemi cifrenicami, katerih kazalci se vsi od leve na desno premikajo.
Pri tem štelu je prva cifrenica, kažoča jednice in desetice, na desno nekaj s ciframi, nekaj z delilnimi črtami razdeljena na 20 razdelov, katerih vsak pomeni 5 litrov. Nadaljšnje od te na levo ležeče štiri cifrenice razdeljene so po desetinskem sostavu (decimalnem sistemu) na 10 delov od 0 do 9 ter značijo stotice, tisočice, desettisočice in stotisočiee.
Naznanjana števila rastejo torej do 999.990, odnosno do delilne črte, ki biva na prvi cifrenici na desno med 90 in 100, torej do 999.995, ter so število 1,000.000, katero prihaja neposrednje za tem številom, naznačuje s tem, da vsi kazalci na 0 stojé.
Kazalec prve cifrenice na desno pomakne se pri vsakem izpraznjenji bobna (= 5 litrov) za eno delilnico naprej, a kazalci ostalih Štirih cifrenic nasproti bodo pot od cifre do cifre le polagoma prehajali in stoprv (še le) takrat do konca prehodili, kadar kazalec cifrenice neposrednje na desno ležeče doseže ničlo.
Temu ustrezno mora se naznamba kazalcev čitati tako, da je kadar kateri kazalec omenjenih štirih cifrenic ne naznanja neke določene cifre, nego stoji med dvema ciframa, treba vsloj nižjo cifro čitati. V dvojbi, je li kateri teh kazalcev uže dosegel najbližjo višjo cifro ali pa imali se še čitati poprejšnja cifra, ni treba nego paziti na to, kako stoji kazalec cifrenice neposrednje na desno ležeče.
Ako kazalec na tej še ni dosegel stanja ob ničli, treba je na cifrenici, katera neposrednje na levo od nje leži, čitati nižjo cifro.
2.	V točki 4 pod c) v popisu navedena omarica plavcu, ki ima znamenje dajoč kolut ali krožeč, nespolni se pri poboljšanih Beschorner-jovih žestomernikih več iz žleba t skozi odprtino m, nego z razporcem nameščenim od zunaj na koritu reservnega bobna in stoječim v zvezi z omarico po kanalu, kateri nekaj žeste izlivajoče se iz reservnega bobna v omarico dovaja. Zesta (spirit), ki takö prihaja v omarico, vzdigne iz plutovine narejeni plaveč z rudečim krožcem k višku, takö da se le-ta krožeč skozi steklo alkoholometrovega podstavca prikaže. Istodobno vzdigne rudeči znamenje dajoči krožeč drug zelen krožeč, ki se na levo zvrača ter zvrnene ostanedotle, dokler ga superkontrolni organ zopet v njegovo pokojišče na desni strani ne spravi.
Kadar je hod glavnega bobna samo na kratko dobo zamoten ter motež hitro prejde takö, da se boben v prihrani zopet ustavi, izteče se žesta, kar bi je
bilo v omenjeni omarici, malo po malo skoz razporec na njenem dnu, ki je recimo 1 mm širok, v korito reservnega bobna ter se rudeči krožeč vrne na svoje poko-jišče, dočim zeleni krožeč v svoji legi na levi strani ostane.
Ali celo takšen prehoden (malo časa trpeč) motež v hodu žestomernikovem voditelja žganjarničnega ne odvezuje dolžnosti, takoj podati naznanilo o njem.
V to, da se odtoči žesta, kar se je nabere v omarici plavarjevi, in pa da se ta omarica lahko očisti, bodi sè špiritom ali z vodo, nameščena je ondukaj odtočna pipa, ki jo je moči povoljno uravnavati, a katera mora — kakor se razumi samo ob sebi — biti zamašena, dokler žestomernik službuje.
To, da ta pipa odtočnica zaprta stoji, bodi poočiteno s kazalcem na njej nameščenim, kateri mora trdni (nepremični) znamki nasproti stati.
Počenši od 1. septembra 1886 bodo se samo Beschorner-jevi žestomerniki izboljšanega dela k preskusu in beleženju pripuščali.
Ounajewski s. r.
94.
Postava od 10. junija 1886,
o napravi odnosno pridobitvi lastnih poštnih in telegrafskih poslopij v Krakovu, Levova, črnovi-
cah, Trstu, Bocnu, Tridentu in Roveredu.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Vladi se daje oblast, dobaviti si v zgradbo lastnih hiš za pošto in telegraf v Krakovu, Levovu, Črnovicah, Trstu, Bocnu (Bolcanu) in Tridentu, po tem za kupnjo neke hišo v Roveredu za isti namen potrebne novce, namreč :
1.	za Krakov................ do iznosa od 300.000 gld.
2.	„ Levov ....................... „	„	480.000 „
3.	„ Črnovice..................„	„	„	150.000	„
4.	„	Trst...........................  „	„	555.000	„
5.	„	Bočen..........................  „	„	90.000	„
6.	„	Trident........................  „	„	100.000	„
7.	„ Roveredo..................„	„	„	25.000	„
vsega skup do isnosa od 1,700.000 gld.
(enega milijona sedemkratsto tisoč goldinarjev) takisto, da se bodo potrebovane glavnice največ s pet od sto obrestovalo in najpozneje v petinštiridesetih letninah splačale.
§. 2.
Vsak čas dospevajoče letninske iznose bode vsako leto v državni proračun ln to v potrebščini ministerstva za trgovino vpostavljati, a nasproti naj se potreb-
ščina, kakeršno državni proračun za ministerstvo trgovine doslej izkazuje, zmanjša za iznos najmovin, katere se bodo prihranjale.
Letni donos, kar ga bode odtod, ker se bodo posamični deli teh poslopij v najem dajali, vposiavljati je v državni proračun pod založbo ministerstva za trgovino.
§• 3.
ZvrŠitev te postave naroča se ministru za finance in trgovinskemu ministru.
NaDunaji, 10. dne junija meseca 1886.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Dunajewski s. r.	I'iisswal«! s. r.
95.
Postava od 22. junija 1886,
o nadaljšnjem časnem nstavljenji porot za okoliš Kotorskega okrožnega sodišča na
Dalmatinskem. j
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• L
Djalnost porot po celom okoliši okrožnega sodišča Kotorskega v Dalmaciji gledé vseh njihovemu sodstvu odkazanih, v členu VI postave kazensko-pravdni red vvajajoče od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 119) navedenih hudodelstev in pregreškov ustavlja se Še dalje na eno leto od 24. junija 1886.
§• 2.
Zaukazano ustavljenje djalnosti porot ima učinek, povedan v §. 3 postave od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 120), o začasnem ustavljenji porot.
§. 3.
Vladi se daje oblast, to postavo razkropiti še predno poteče v §. 1 postavljeni rok.
§• 4.
Ta postava pride v moč tisti dan, katerega se razglasi, in nje zvrŠitev je naročena Mojemu ministru za pravosodje.
V Schönbrunnu, dne 22. junija 1886.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.j
Prazàk s. r.