Glasnik SED 19 (1979) 1 11 ETNOLOGIJA V NAČRTU PRENOVE (REVITALIZACIJE) IZOLE Izhodišče etnološke raziskave je ugotavljati podobo načina življenja, katerega nosilec je prebivalec zgodovinskega mestnega jedra Izole (kot de) konkretne družbene skupine, družine in krajevne skupnosti), oz. preučiti njegov delež v vsakdanjem življenjskem utripu. Potrebno je bilo raziskati socialno strukturo in družbeno moč prebivalcev obravnavanega predela, vsebino in obliko medsebojnega povezovanja in odvisnosti, skon-centriranost gibanja, odnos prebivalcev do okolja — tudi z likovnimi vrednotami — in vpliv tega prostora na ljudi. Ta izhodišča so bila prilagojena interdisciplinarnemu značaju akcije, ki ga prenova zgodovinskega jedra zahteva. Etnološka raziskava ni kompleksna zato, ker je usklajena z delom arhitektov in urbanistov (posnetki dejanskega stanja, predlogi za adaptacijo posameznih stanovanj in karejev, infrastruktura, predlog za prometno ureditev) in umetnostnih zgodovinarjev (topografija, kategorizacija objektov). Predmet etnološke raziskave so bile torej: stanovanjske razmere, prenavljanje stanovanjskega Prostora (funkcija, namen) in odnos med prebivalci lri družbenimi institucijami. Ker smo izhajali iz Predpostavke, da je stanovanje tisto, ki bistveno opredeljuje značaj jedra Izole, je bila večina vprašanj vezana na način bivanja, stanovanjske razmere m Prenavljanje stanovanjskih prostorov. Poleg tega smo od informatorjev želeli izvedeti, v čem vidijo možnosti prenove, kolikor so pri njej pripravljeni sodelovati, zanimali pa so nas tudi tako pozitivni, kakor tudi negativni odgovori o obravnavani prob- lematiki. Vprašanja v zvezi s tem so bila zajeta v anketi (vprašalniku) kot osnovni delovni metodi, ki je bila omejena na proučevanje družin (gospodinjstev). Vsebina in namen izpraševanja sta narekovala slučajnostni vzorec anketirancev, pri čemer pa je bilo treba upoštevati prostorsko omejitev na določeni del mesta. Glede na načfn predvidene obdelave in kapaciteto anketarjev smo se odločili za srednje velik obseg populacije. Posamezni vprašalnik se je nanašal na gospodinjstvo (kot enoto populacije), kot anketiranec pa je lahko nastopil katerikoli član družine oz. celo gospodinjstvo. (Med 1484 gospodinjstvi smo jih izbrali 215 kot osnovno populacijo anketirancev in 50 za rezervo). Ključ za izbor je bil naslednji: iz seznama prebivalcev smo po ulicah izbranega mestnega kvadrata izpisali vsa gospodinjstva in izbrali kot osnovne anketirance vsako sedmo gospodinjstvo; vsako četrto gospodinjstvo je bilo določeno za rezervo, in sicer med dvema osnovnima anketirancema. Tako smo hkrati upoštevali mesto bivanja anketirancev in slučajnost njihovega izbora. Vprašalnik smo razdelili na tri dele: 1. del je obsegal konkretne osebne podatke (osebni list, lastništvo, dejavnosti, kvalifikacijo, avtohtonost in neavtohtonost anketirancev); il. del je obsegal objektivne podatke o stanovanjskih razmerah, izkoriščanju časa in prostora, turističnih uslugah in ribištvu; III. del je obsegal subjektivne podatke oz. mnenja o stanovanju, zgodovinskem mestnem jedru in širši Izoli. Dodatek k vprašalniku so bili osebni listi in tabeie, v katere smo vpisovali nekatere osebne in objektivne podatke. Etnološka anketa (pogovor, raziskava) naj bi imela čim večjo aktivno vlogo v ustvarjanju obnove, obenem pa naj bi postala tudi sestavni del informiranja in angažiranja prebivalcev. Prav z direktnim stikom na terenu smo med anketiranimi vzpodbudili zanimanje za akcijo in jih pritegnili k neposrednemu sodelovanju. Glasnik SED 19 (1979) 1 11 REZULTATI ANKETE: Demografska slika zgodovinskega mestnega jedra kaže, da je Izoia mesto mladih ljudi, saj je 51,1% anketiranih starih od 20 do 50 let. Največ je delavcev — kvalificiranih In nekvalificiranih. Z relativno mladostjo pa sovpada tudi podatek, da je 21,4% anketiranih mlajših od 20 let. OBSEG ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV STEV1UO ANKETIRANIH GO&rotuKnSTEV v 0lN3 ST VA &LECsE NA CELOTNO lEE4to B E3 S rOVPRECUO fcTEVILO CLAUOV TRI ANKETIRANIH 60&F0DiM3£.Tvm ■ ■ ■ ■ lili CLAMOV &OSP. □ Večina anketiranih (80,46%) se iz mesta kljub razmeroma neugodnim stanovanjskim razmeram ne bi izselila. Zanimivo je dejstvo, da se je 84,65% anketiranih priselilo v Izolo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije (največ med leti 1954—1960), ker so bile tu, v Izoli ugodnejše delovne razmere, s katerimi pa so si zagotovili boljše eksistenčne pogoje. Avtohtonega prebivalstva je med anketiranimi samo 15,34%, ostali priseljenci pa so še vedno v veČini Slovenci (73%), čeprav moramo tukaj upoštevati, da gre v mnogih primerih za mešane zakone (Slovenec — Italijan, Slovenec — Hrvat, Ipd.) Največ otrok iz teh zakonov obiskuje slovensko šolo in _so opredeljeni kot Slovenci. Poleg Slovencev je "v mestnem jedru največ Italijanov in Hrvatov, sledijo še Srbi, Muslimani, Makedonci, Turki, Črnogorci, nekaj pa je neopredeljenih. V pogovornem jeziku sicer prevladuje slovenščina, čeprav v mnogih družinah, ki so opredeljene kot slovenske, še govorijo italijansko. V priseljenih družinah iz drugih jugoslovanskih republik govorijo svoj jezik, medtem ko v pogovoru njihovih otrok prevladuje slovenski. O neugodnih stanovanjskih razmerah govori podatek, da kar 92,1% anketiranih družin ni zadovoljnih s svojim stanovanjem. Tekočo vodo imajo sicer vse družine, medtem ko so sanitarije slabo urejene; so zunaj stanovanj, v souporabi, ali pa jih sploh nI. Poleg tega predstavljajo zelo velik stanovanjski problem vlaga, pomanjkanje svetlobe, premajhno število stanovanjskih prostorov, njihova neustrezna razporeditev (večetažnost), slabe strehe, stopnišča, fasade, ipd. 10 -5 - o -anketirana &OSPODIN3STVA □ □ GOSPODINJSTVA RTI CELOTKI6&H. CEIJUkZd Zaradi naštetih pomanjkljivosti je 164 anketiranih družin že popravljalo svoja stanovanja, v povprečju 3 X, To so bila večja popravila (spremembe namena prostorov, izboljšave stanitarij...), ki so jih največkrat plačali sami, ali pa z delno pomočjo delovne organizacije in stanovanjske skupnosti. Kljub temu da so bila v vseh stanovanjih v mestnem jedru že opravljena določena popravila, v večini primerov stanovanja še vedno ne zadoščajo življenskim potrebam družin, zato bi se za adaptacijo stanovanja odločilo kar 71,62% anketiranih družin, pod pogojem, da se zagotovita finančna In strokovna pomoč. Nekaj, (89,3%), bi se jih odločilo za adaptacijo stanovanja, če bi lahko družbeno stanovanje odkupili. Ostali pa stanovanj ne bi adaptirali: ker so jih že (in so z njimi popolnoma zadovoljni), ker se nameravajo Izseliti (novo stanovanje v bloku, vrstni hiši, ipd.), ali pa zaradi svoje starosti za tako delo niso več zainteresirani, Glasnik SED 19 (1979) 1 11 fnfrastrukturna opremljenost stanovanj in uporaba prostorov tekoča voda £>TAM0VMJ3J SOUPORABA STRAkJlSCE H V STAjJOVAWllI IZVEVJ STAU 0V. cv w4n IZVEU HISE □ KOPALNICA v STAWCV. J£VEW STAWOV. fv/ m£0 soitfoe^BA yröBißfrTUSA NE OBSKIA v Glasnik SED 19 (1979) 1 11 Vzroki nezadovoljstva gospodinjstev s trenutnimi pogoji bivanja &gsp 70— 60 — SO— ZADOVOLJNI S &ECAM1IH SCMJ3ET1 ^ _ □ □ —xx>% 20- 20 — 10—-0 PBEHA4JD VLA&A POHAVflk.. 6 LAM HRUP SO» SAUIT OSOUCEMJE (N K35 M0E ODBRUH PRO&Taiacv NA^OGOSTEOSA PROBLEMATIKA 5TANOVAM3 —So — o nezadovoljni S &TAM0M. P0G031 PREHAL0 FOHOUJtH FR.' -tOs o- NESTREZEM ftA2.fQft.Eb «t. SLA60 StWCE potnic S-ABA TLA poškodovane *tene,fttror STREHA PuiČA PREMA3HUI Mtaeroai PftpSTGtl v VEČ. MAtfert SLA&A FAftAO slabe 3tamct/ RAZhEKE ueu^mezHA VlilNft PI»£fQSCV PREVISOKA »TANNtIM* N0JRE3. KAMA-UzitOA.VODcV. SlABA 2>«CJ4fc IZOLACV3A težave z o&lJEV. obtale p0man3AiW tTAR. GOSPOD. 120 — 100 — 90 — 60 — 40 — 20 — 0 — ^s/S /\ NT /\ /\ □ □ /\ ■ ■ JI r\ Z PREMOČ], DOC*W0 □ NEOBlJOV. 0&6EG POFRALlEKJm 5TAKJOVAM3 STROr eroFVJCE r^ESTfc- 06WOTl-X OOGRA1 t»EIWW l*Oi»(UJt VLSENt &AHIT. O&CGLAA CALfcOJl nKSTOB ZJ&O/l 80 40 2D o n Glasnik SED 19 (1979) 1 11 Pripravljenost za adaptacijo stanovanja v okviru prenovljenega jedra □ o - 50 — 100 — 1S0 — ■ - ADAFTACO& GOSP. fct BILA ŽAŽEUCJJA. WE VE WE BJ ADAPTIRALI V zvezi z adaptacijo je bilo postavljeno tudi vprašanje, kakšno stanovanje oz. stanovanjska hiša bi družini najbolj ustrezala. 20% anketiranim družinam sedanje stanovanje oz. stanovanjska hiša popolnoma ustreza (le z določenimi popravili). Želje ostalih anketirancev pa se nanašajo na številčnost družinskih članov (velikost) in težijo k maksimalni ureditvi stanovanjskih razmer (funkcionalnost). Glede na obstoječe stanovanjske razmere samo 1,86% anketiranih oddaja sobe v turistične namene, 5,11 % pa podnajemnikom in njihovim družinam. Pripravljenost za adaptacijo stanovanja ob ustreznih možnostih o — 0& F1V4AUC. foHofci OB STtSJK. POHOD GLEDE HA USPEŠHO&T 50 — 100 — GO&P OSTA.Lt Pogodi mmzsssk ■■š «TANOV. pTpTTTD ČE Bi biLi £AMl V »TAKIOV, DRUGEGA ftTAHOV. &AflO rZJEHoHA ' • —1 Ct ME BI BILO DROGE. iZ£Jft£ I -'ČE.ME&I DO&1VJ ST. V BLOICU i— sk.ePT!CWl GLEt>E OifgfeM . r^fiMOVE HISZVISANE 3TAHAR\M£ Glasnik SED 19 (1979) 1 11 Možnosti za izbiro stanovanja 4 » □ 150— 100- 50 — 0 — & ADAPTIRALI D li 11 Miru MOTNOST POZ.IT I VEM M OtJMOS 00 BI' | WU3A V ADAH, PROST. |-- wje bi imeli novo stanov. V BLOIdU □ INtHFEÍ. Prenova starih hiš mestnega jedra "J ■i ■i'..■».■ i»' .M>- I I^TRE&ho rorfc* Í^WUI «1%, swj. a^pia,zgled p^očl tura1* PRPETN0 NIHUO OHftAUITI VIDEZ HEVTA 1COT 2GO0OV, IK1 TIPtiMO O&rtóKsk» MESTO 'RAVITI ítfcHO wíe,<\ so &oí,i OHRAkl3ENE,OStA-potos iti (VGČ. PROttTORAZA zelewice ,&h5e ulice .znašala) porušiti vst an- fcE WXVBE iN ¿3ŽA-DITt W OVE Z DQCW-MiHI DVORIÍÉJ RléCl.ZELENICAHi, PARKI Rj4Č| Glasnik SED 19 (1979) 1 11 Izkoriščanje časa in prostora smo omejili na zadovoljevanje osnovnih eksistenčnih potreb, kakor tudi na zadovoljevanje potreb "drugotnega" značaja, kamor med drugim prištevamo obiskovanje kulturnih institucij, zabavo, šport, rekreacijo, ipd. Preskrba s prehrambenimi izdelki je sicer zadovoljiva, vendar pa se čutijo pomanjkljivosti predvsem v poletnem času 2aradi turistov. Takrat so trgovine premalo založene, dolgo časa je treba čakati na postrežbo. Velika pomanjkljivost je slabo založena ribarnica in hkrati tudi njena prestavitev na drugo mesto. Največ anketiranih (89,34%) daje pri nakupih prehrambenih izdelkov prednost samopostrežnim trgovinam, ker je tu večja možnost izbiranja in hitrejši način poslovanja, le 2,32% anketiranim je ljubši klasični način poslovanja. Kulturno življenje v Izoli je omejeno na obiskovanje filmskih predstav in občasnih gledaliških ter glasbenih prireditev. Nekofiko bolj je razvita športno rekreacijska dejavnost. Osrednji kulturno zabavni prireditvi v Izoli sta povezani z ribiško tradicijo in mnenjem, da je Izola mesto ribičev (90,69%). Po mnenju anketiranih se Izola kot ribiško mesto odraža glede na tovarno Delamaris, glede zastopanosti poklicnih in zasebnih ribičev, glede na preteklost (v primerjavi s Koprom in Piranom), glede na ribiški praznik, glede kvalitete in kvantitete ulova in zastopanosti športnih ribičev. Zaradi odnosa do ribištva kot primarne in tradicionalne dejavnosti v Izoli se zdi 70,32% anketiranim potrebno, da bi uredili ribiško muzejsko zbirko, ki naj bi imela tudi pomembno vlogo pri razširitvi turizma v tem kraju. Za razvoj turizma so prav tako pomembni tudi naslednji faktorji: ureditev plaže, ureditev (obnova) mestnega jedra, gradnja hotelov, ločitev Industrije od mesta, večja skrb za zabavo in rekreacijo, ureditev pristanišča za jahte, ipd. Ureditev (obnova) mestnega jedra pa ne bi imela pomembne vloge le v razvoju turizma, temveč je njena primarna vfoga predvsem v tem, da se izboljšajo stan-ovansjke razmere, da se ohrani staro jedro in s tem olepša videz mesta, saj stara arhitektura predstavlja kvaliteto kar 75,81% anketiranim. Kakovostno prvino arhitekture predstavlja sam tip obmorske stavbe v njenem okofju s tipičnimi elementi (okna, portali, fasade, balkoni, štukature, ornamenti, "stara" siva barva, freske, ozke ulice, tuneli, dvorišča, strehe, ipd.). Za videz ambientalnega prostora se je 64,65% anketiranih odločilo, da je potrebno ohraniti okolje (ulice s spomeniki), torej mestno jedro kot celoto. 32,09% anketiranih misli, da je dovolj, če ohranimo le najvažnejše spomenike, ostalo pa lahko porušimo, ali moderniziramo. Le 1,39% anketiranih zagovarja stališče, da je potrebno vse stare hiše porušiti. V razmerju stare in moderne arhitekture so bili anketirani mnenja, da moderna stavba moti zgodovinsko mestno jedro (56,74%), ali pa se lahko tudi ujemaz njim (38,60%). Anketiranim predstavljajo največjo estetsko vrednost palača Besenghi, nato mestna hiša (stara občina) in Trg 22. julija s cerkvijo Marije Alietske in palačama Lovisati in Manzioli ter palače in cerkve nasploh. 41,86% anketiranih meni, da stara arhitektura odlikuje odnos prebivalcev do preteklosti in njihov Skrb za prenovo o&čina STAMOVAMOS.KA. 2K. SPOMENIŠKO VARST. kra3e.vma skufn. □ U PIANISTI □ REPUBLIKA ue VEDO DO MHUNALA <§> O 50 GOSPODIH. Glasnik SED 19 (1979) 1 11 Vloga ribištva v mestu MMFH^E PREBIVALCEV O R\B|Š%0 Ml PoHEHBtOO r - — UO&EUE 1-[ VLO&E SEfcUUOAftMA VLOGA NEBlVTV ZATUfttZEH IND1FERENTNI Glasnik SED 19 (1979) 1 11 estetski okus, čeprav o preteklosti In zgodovinskih dogodkih svojega mesta vedo zelo malo. Večina jih meni, da bodočnost nastaja v povezanosti z izkušnjo iz preteklosti. Za prenovo mestnega jedra naj bi po mnenju informatorjev skrbeli na prvem mestu občina, nato meščani sami, stanovanjska skupnost, spomeniško varstvo, krajevna skupnost, urbanisti, republika, delovne organizacije in komunala. Bistveno vlogo v vsakdanjem življenjskem utrupu mesta ima morje, zato so srečanja Izolanov osredotočena na sprehajanje ob obali (od svetilnika, preko Kidričevega nabrežja do avtobusne postaje ter od Drevoreda 1. maja do Simonovega zaliva). Večini predstavlja center mestnega jedra avtobusna postaja z nadaljevanjem na Kristanov trg (tržnica), glavno ulico pa Gregorčičeva, medtem ko je bi I -po pripovedovanju informatorjev v pretekiosti center dogajanja na Ljubljanski ulici. Ker se je danes promet razširil tudi v ozke ufice starega mesta in povzroča velik hrup, ki prebivalce zelo moti, je kar 81,39% anketiranih predlagalo, da bi mestno jedro zaprli za ves promet {dovoljen naj bi bil le dovoz). Poleg prometnega hrupa jih najbolj motijo v mestu še smrad (tovarne, kanalizacije, odpadki), bolnišnica, turisti, neurejena parkirišča. Naloga anketarjev je bila, da ob zaključni vprašalnici ocenijo posamezne informatorje glede na njihov splošni odnos do mestnega jedra. S to oceno smo želeli dobiti podobo kvalitet, ki jih prebivalci jedra občutijo, vidijo, jih ne opazijo, ali pa so do njih indiferentni. Subjektivna presoja anketarjev je bila naslednja: Pri večini informatorjev se izkazuje občutek pripadnosti staremu jedru, občutek varnosti, navezanosti in navajenosti na življenje v mestu, v manjši meri pa neobčutljivost za dogajanje okoli sebe, želja po preselitvi, estetski čut — ljubezen do !epega, zaprtost v družinski krog, želja po spoznavanju zgodovinske preteklosti mesta, odpor do mesta, ali resigniran odnos do okolja. Obnova mestnega jedra pa ne obsega samo degradiranega stanja stavb v ozkem smislu, temveč tudi vprašanja odgovarjajočih stanovanjskih standardih na nivoju skupnosti. Treba je izhajati iz obstoječega stanja (in kulturnih oblik stanovanj), kjer je sprememba možna le z neposrednim sodelovanjem prebivalca. Pripravljenost sodelovanja občanov ima pri tem pomembno vlogo zaradi številnih konkretnih predlogov, ki se nanašajo na adaptacijo stanovanj in ureditev okolja, ter informacij o stanovanjskih razmerah in dosedanjih popravljalnih posegih. V odnosu med prebivalcem, njegovimi željami in potrebami ter strokovnjaki se lahko izoblikuje možni koncept stanovanjskega prostora, ki mora vsebovati higljenske pogoje, tipološko klasifikacijo stavb in stanovanj, način uporabe in sociokulturne faktorje stanovanja. Soočeni smo z obstoječim stanjem, z obstoječo tipologijo stanovanj in zgradbe. Značilnosti obstoječega stanovanjskega prostora so slabo strukturalno stanje, majhne dimenzije, adaptacija, zasnovana na nujnosti, in ne na možnosti izbire. Sprememba vsebuje predhodno opredelitev modelov stanovanja in zgradbe, ki izhajajo iz vprašanja, kaj je treba spremeniti. Vsaka sprememba tipologije stanovanjskega prostora pa pomeni soočenje z morfologijo zgodovinskega jedra. Sodelovanje etnologov v načrtu prenove predstavlja novost v tem, da se etnologija angažira v družbeno pomembni in potrebni akciji in se s tem uveljavlja kot uporabna stroka, ki izstopa iz svojih institucionalnih okvirov. Poleg tega pa nakazuje eno izmed možnosti, kako je mogoče z ustreznimi skupnimi izhodišči in načrtom dela speljati določni projekt v interdisciplinarnem sodelovanju. In ker se mesta obnavljajo (revitalizirajo) zato, da dobijo meščani nov in boljši življenski prostor, je torej nujno, da ob arhitektonskem oblikovanju in prostorskem planiranju poznamo način življenja ljudi v njihovem okolju. Zvona CigliČ, Zora Žagar Zaključek Rezultati etnološke ankete so potrdili pomembnost in potrebo po sodelovanju etnologov v načrtu prenove mestnega jedra, ki mora jasno opredeliti v|ogo prebivalca v procesu obnove, za katero obstajajo realne možnosti. Dobljeni podatki so v j. fazi dela potrebni za ICJeino načrtovanje prenove, kar je pomembno za delo arhitektov {uskladitev rezultatov). Za razliko od etnološkega pristopa obdefave Podatkov so sociologi računalniško obdelali ^polnjene vprašalnike in s križanjem informacij Pripravili še sociološko študijo. Ob zaključku l. faze dela je bila v Izoli priprav-jena razstava, kjer je bilo razgrnjeno gradivo j^hitektov, umetnostnih zgodovinarjev in etnologov, Pa so svoje rezultate tudi grafično predstavili. Z razstavo in javnimi tribunami poteka nujno sodeloVanje med uporabniki, izvajalci in načrtovalci Prenove.