35 SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE: PRIPRAVLJENI NA VREME – PRILAGOJENI PODNEBJU World Meteorological Day: Weather ready Climate smart Tanja Cegnar, Andrej Vuga, Janez Markošek, Janez Polajnar, Mira Kobold, Mojca Dolinar, Jožef Roškar, Klemen Bergant marca meteorologi obeležujemo svetovni dan meteorologije. Datum je izbran v poč astitev dneva, ko je zač ela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, to je bilo 23. marca 1950 oziroma toč no 30 dni po dnevu, ko je bila listina konvencije ratificirana in deponirana s strani držav, ki so želele postati č lanice nove organizacije. Besedilo konvencije o Svetovni meteorološki organizaciji so predhodno soglasno odobrili predstavniki 31 držav na konferenci direktorjev državnih meteoroloških služb v Washingtonu, 11. oktobra 1947. Vsako leto je svetovni dan meteorologije namenjen posebni temi, z letošnjo naslovno temo »Pripravljeni na vreme – prilagojeni podnebju« želi svetovna meteorološka skupnost poudariti, da nevarni vremenski in podnebni dogodki terjajo vse več žrtev in povzroč ajo vse več škode. Z upoštevanjem vremenski opozoril in poznavanjem podnebja pa lahko posledice takih ekstremnih dogodkov zmanjšamo ali celo prepreč imo. Na dogodku, ki smo ga na Agenciji RS za okolje pripravili 23. marca, smo obeležili tudi svetovni dan voda, 22. marec, ki so ga letos naslovili »Narava za vodo«. S kratkimi poljudnimi predstavitvami smo predstavili odgovore na vprašanja, kako ocenimo vremenske grožnje in nanje opozarjamo, kako nam poznavanje podnebja pomaga, da se zašč itimo pred posledicami neugodnih vremenskih razmer, na kaj moramo biti prebivalci Slovenije pozorni v vodnem krogu, ki se vrti okoli nas in kako si lahko olajšamo njegovo vrtenje? Program dogodka: • Pozdrav in uvodni nagovor, dr. Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo in hidrologijo • Podnebne spremembe tu in zdaj, Jožef Roškar, predsednik Slovenskega meteorološkega društva • Določ itev stopnje vremenske ogroženosti in priprava opozoril, Janez Markošek • Naj nas poplave ne presenetijo, Janez Polajnar • Se lahko v Sloveniji bojimo pomanjkanja vode?, dr. Mira Kobold • Agrometeorološka podpora vremensko-podnebno pametnemu kmetovanju, dr. Andreja Sušnik • Znanje o podnebju – kje vse nam je v pomoč ?, mag. Mojca Dolinar 23. Agencija Republike Slovenije za okolje 36 Slika 1. Udeleženci dogodka ob svetovnem dnevu meteorologije in svetovnem dnevu voda (foto: Andrej Vuga) Figure 1. World Meteorological Day event (Photo: Andrej Vuga) Tema »Narava za vodo« izpostavlja naravne rešitve za sodobne izzive povezane z vodo. Marsikje v svetu je problem že dostop do vode, še bolj kritič no pa je stanje pri dostopu do pitne vode. Ocenjujejo, da kar 2,1 milijarde ljudi nima pitne vode primerne kakovosti, kar bistveno vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja. Prebivalci razvitih držav si težko predstavljamo, kakšno je življenje brez kakovostne pitne vode. A zaradi dolgotrajnih suš na posameznih območ jih in ali zaradi prekomerne rabe vode se obč asno tudi v nekaterih razvitih območ jih zač ne primanjkovati pitne vode. Zadnji tak odmeven primer je več kot 4 milijone prebivalcev Cape Towna v Južni Afriki, ki se iz leta v leto sooč ajo z bolj zaostrenimi razmerami v preskrbi s pitno vodo. Slika 2. Jožef Roškar, predsednik Slovenskega meteorološkega društva in dr. Klemen Bergant, direktor Urada za meteorologijo in hidrologijo (foto: Andrej Vuga) Figure 2. Jožef Roškar, Predsident of Slovenian Meteorological Society and Dr Klemen Bergant, Director of Meteorological and Hydrological Office (Photo: Andrej Vuga) Še bolj kot količ ina pa v svetu postaja vprašljiva kakovost razpoložljive vode. Težave stopnjuje vse bolj Agencija Republike Slovenije za okolje 37 onesnaženo in degradirano naravno okolje, ki ne omogoč a naravnega preč išč evanja in zadrževanja vode. Tudi velike naravne nesreč e pogosto spremlja moten dostop do kakovostne pitne vode. Janez Polajnar je predstavitev naslovil »Naj nas poplave ne presenetijo«. Povedal je, da so poplave so v Sloveniji pogoste. Kaže, da bodo tudi v prihodnosti povzroč ale materialno škodo in ogrožale življenja. Pomembno je, da se nanje kot celotna družba pripravimo. Uč inkovit zašč itni ukrep je tudi sistem zgodnjega obvešč anja in opozarjanja o nevarnosti poplav. Č e vemo, da prihaja poplava, se lahko sami uč inkovito zašč itimo. Številne rešitve za zagate z vodo ponuja narava sama. Prav to izpostavlja naslovna tema letošnjega svetovnega dneva voda. Ukrepi za trajnostno oskrbo z vodo bi morali temeljiti na obnavljanju gozdov, ohranjanju ali ponovnem vzpostavljanju poplavnih ravnic in mokrišč . Tak pristop bi bil stroškovno najuč inkovitejši pa tudi najdolgoroč nejši, saj bi pomagal vzpostaviti naravno ravnovesje vodnega cikla in bi prispeval k uč inkovitemu prilagajanju na podnebne spremembe. Č eprav velja Slovenija za državo, ki ima vode dovolj, nam težave v zagotavljanju nemotene oskrbe z vodo niso neznane, najbolj pa uč inke vse pogostejših suš obč utijo kmetovalci. Omeniti moramo tudi drugo stran problema, to so poplave. Onesnaževanje okolja pa obč asno prizadene tudi naše površinske vode in podtalnico, ki v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode. Janez Markošek je predaval o določ itvi stopnje vremenske ogroženosti in pripravi opozoril. Poudarek iz njegovega predavanja: »Informacije o nevarnem vremenskem dogajanju so velik prispevek k obvešč enosti prebivalcev o stopnji ogroženosti življenja in premoženja. Vremensko opozorilo se izda takrat, ko z dovolj veliko zanesljivostjo prič akujemo vremenske razmere, ki bi lahko povzroč ile materialno škodo, bistveno vplivale na obič ajne dnevne dejavnosti in na zdravje ljudi.« Svetovni dan meteorologije je prav tako povezan s trajnostnimi razvojnimi cilji, letos poteka pod naslovom »Pripravljeni na vreme, prilagojeni podnebju«. S tem naslovom izpostavljamo pomen vremenskih in hidroloških napovedi in opozoril na nevarne vremenske in hidrološke dogodke, ki lahko ogrožajo imetje in zdravje ljudi. Pravoč asna in natanč na opozorila omogoč ajo pravoč asno ukrepanje za zavarovanje imetja in zdravja ter življenj. V preteklosti so opozorila temeljila le na izjemnosti vremenskega pojava, že nekaj let pa kriteriji za objavo opozorila temeljijo na prič akovanem uč inku vremenskega dogodka. Agencija Republike Slovenije za okolje 38 Mira Kobold je zastavila vprašanje »Se lahko v Sloveniji bojimo pomanjkanja vode?« Povedala je: »podnebna spremenljivost in podnebne spremembe vplivata na vodni režim in odtok površinskih voda. V zadnjih letih so tako poplave in kot suše opazno pogostejše. To kažejo tudi podatki državnega hidrološkega monitoringa, ki so nepogrešljiv vir podatkov v procesih nač rtovanja in upravljanja z vodami kot tudi v analizah trendov in ocenah vplivov podnebnih sprememb na hidrološke razmere v prihodnosti.« Z gospodarskega in družbenega vidika so zelo pomembne uporabnikom prilagojene informacije, na primer za kmetovalce, elektrogospodarstvo, gradbeništvo, promet, …. Poznavanje znač ilnosti sedanjega podnebja in projekcij za prihodnost je možno smotrno nač rtovanje in vzpostavitev infrastrukture, ki bo kljubovala vse pogostejšim in moč nejšim nevarnim vremenskim pojavom, ki jih prinaša vse toplejše podnebje. Andreja Sušnik je predstavila agro-meteorološko podporo podnebno/vremensko pametnemu kmetovanju. »Kmetijstvo je tovarna na prostem, ki je zelo odvisna od vremena in podnebja. Agenciji RS za okolje je razvila dnevni bilten Agrometeorološka napoved za 15 regij v Sloveniji. Pri nač rtovanju kmetijske pridelave v pri- hodnosti pa so poleg obsežnega arhiva fenoloških in meteoroloških podatkov pomembne ocene, kako bo spreminjajoč e podnebje vplivalo na pogoje kmetovanja kot je na primer znač ilnosti rastnega obdobja rastlin, temperaturo tal, sušo in pozebo.« Leta 2017 so vremenski in hidrološki dogodki po svetu povzroč ili največ škode doslej. S smotrnim planiranjem in gradnjo, ki temelji na poznavanju podnebnih znač ilnosti in prič akovanega razvoja podnebnih razmer se škodi po vremenskih in vodnih ujmah sicer ne bomo mogli povsem izogniti, lahko pa jo bomo obč utno zmanjšali. »Znanje o podnebju – kje vse nam je v pomoč ?« je predavanje naslovila Mojca Dolinar. »Podnebje vpliva na razvoj civilizacij. Sodobna tehnologija nas po eni strani šč iti pred podnebnimi vplivi, po drugi strani pa smo zaradi odvisnosti nje, na nekaterih področ jih bolj ranljivi. Dobro poznavanje podnebnih znač ilnosti nekega območ ja nam omogoč a, da podnebje kot naravno danost izkoristimo sebi v prid in se hkrati zašč itimo pred posledicami neugodnih vremenskih razmer. Primer: pri stavbi, ki jo gradimo z upoštevanjem lokalne podnebne znač ilnosti, lahko prepreč imo, da se bo podrla njena streha zaradi viharja ali težkega snega, hkrati pa izkoristimo podnebne danosti za č im manjšo porabo energije za ogrevanje in hlajenje stavbe.«