SOFTVER 10 PIKSEL FONTI naprave, za katere pokriva mo- žnosti izdelave barvnega profila, nadalje paše po korakih izdelave in vsebinsko zaokroženih celo- tah. Grafični uporabniški vme- snik vseskozi preverja uporabni- ka in mu onemogoča vnose, ki lahko kvarno vplivajo na potek izdelave barvnega profila. Na drugi strani grafični uporabniški vmesnik zna prilagoditi dodatne nastavitve glede na predhodne izbire. Vmesnik je v celoti izde- lan v dveh jezikih: označevalni jezik HTML in skriptni jezik Ja- vaScript. Grafični uporabniški vmesnik (glej sliko) se odpre v brskalniku in je podprt na vseh najnovejših brskalnikih. Deluje na vseh operacijskih sistemih, prav tako na internetu. Vsebina je v celoti v angleškem jeziku, da uporabe vmesnika ne omejuje- mo na določeno jezikovno sku- pino, ampak ga skušamo pribli- žati čim širšemu krogu uporab- nikov. Je brezplačen dostopen na spletnem mestu http://x3.ntf.uni-lj.si/~gojc/ Argyll %20CMS. Po objavi na spletu si je grafični uporabniški vmesnik preneslože nekaj uporabnikov programa Ar- gyll CMS z vsega sveta. Njihovi odzivi so pozitivni.Žal nam zara- di uporabe JavaScripta, ki je za- radi varnosti precej omejen, ni uspelo omogočiti samodejne in- terakcije s konzolo, tako da je uporabnik prisiljen skopirati ustrezno ukazno vrstico, jo ročno prilepiti v konzolo in pognati ukaz. V ta namen bi bilo v priho- dnosti smiselno poseči po ka- kšnem močnejšem programskem jeziku, kot je Java. Gorazd KRUMPAK Srednja medijska in grafična šola Ljubljana 1 UVOD Svet tipografije se nenehno spreminja in v zadnjih desetletjih smo priča večjemu tehnološke- mu napredku tudi na tem podro- čju. Od kaligrafije, prek svinče- nih blokov, fotolitografije in le- traseta smo prišli v dobo Post Scripta in OpenTypa. Videz ti- skane besede se je dramatično spremenil in razširil v digitalni svet. Pojavlja se nešteto načinov, pri katerih sodobni oblikovalci upo- rabljajo pisave iz preteklosti in jih prilagajajo potrebam sedanjo- sti. Pojavili sta se tudi svoboda in fleksibilnost tipografije z množi- co doslej nepričakovanih mo- žnosti, globalizacija pa je povzro- čila mešanje kultur in svetovno izmenjavo idej, pri čemer hkrati ključno vlogo še vedno igra no- stalgija. 2 DVE OSNOVNI OBLIKI Font je računalniški zapis, ki vsebuje vse informacije za pozici- oniranje in prikaz vseh črkovnih in nečrkovnih znakov ene različi- ce pisave in tudi določene veliko- sti. Celotno zbirko znakov enega fonta imenujemo nabor znakov (character set). Digitalne naprave (računalniki, monitorji, tiskalniki) ustvarjajo sliko s pomočjo pik (dots). To je za tovrstne naprave najenostav- nejši način prikazovanja črk. Ko se oblikuje določen font, morajo vsako črko posebej sestaviti iz posameznih pik in te podatke shranijo v zapis fonta. Temu pra- vimo prilagajanje krivulj ali angl. hinting. Naloga naprav je, da te podatke razumejo in črke prika- žejo na zaslonu, papirju itn. Ko so to tehnologijo razvijali, je en bit predstavljal eno piko. Lahko si izbiral med DA ali NE, prika- zati ali ne prikazati pike. Slike, oblikovane iz bitov, so dobile ime bitne slike (bitmaps). Font, ki je uporabljal to tehnologijo, pa so poimenovali bitni font (bitmapped font). Za prikaz ene same pisave istih velikosti na računalniškem zaslo- nu, na iztisu laserskega tiskalnika itn. bi potrebovali na stotine bi- tnih fontov. Rešitev je shranjeva- nje opisa nabora vseh znakov v obliki vektorskih slik. Vektorski fonti shranjujejo po- datke o črkah v obliki matema- tičnih opisov krivulj in premic. Te elemente imenujemo vektorji (vector) in tako oblikovane fonte imenujemo vektorski fonti (vector font). Čeprav uporabljamo za prikaz pisav večinoma vektorske fonte (tako na računalniških zaslonih kot na tiskanih medijih), so bitni fonti še vedno pogosto upora- bljeni za prikaz pisav na zaslonih. Razlog je velikost oziroma majh- nost črk, ki se uporabljajo na ra- znih zaslonih. Če so črke zelo majhne, so sestavljene iz majhne- ga števila pikslov (pixel). Boljšo berljivost dosežemo takrat, ko te črke oblikuje človek sam in ne računalnik na podlagi izračunov vektorskega zapisa. Bitne fonte je smiselno uporabiti predvsem na manjših zaslonih (npr. dlančnik, mobilni telefon), saj so ti boljči- tljivi (1). Vsebina posameznega fonta je odvisna od njegovega formata. Beseda format ima dva pomena. Format fonta se lahko nanaša na operacijski sistem, v katerem se bo font uporabljal. Zato imamo lahko fonte z isto vsebino (iste značilnosti določene pisave), am- pak z različnim zapisom datote- ke. Zapis je odvisen od tega, ali se bo font uporabljal na sistemu Microsoft Windows oziroma na sistemu Mac OS. Večina tovr- stnih fontov je bila tako ustvarje- na, da so bili kompatibilni samo z enim operacijskim sistemom. Z leti so se razvili naprednejši for- mati, ki dokazujejo, da se tudi na področju tipografije računalni- štvo in informatika hitro razvija- ta. Danes so trije vodilni formati fontov, PostScript, TrueType in OpenType (1). 2.1 PostScript Fonti PostScript so napisani v programskem jeziku, imenova- nem PostScript. Če jih želimo uporabljati za prikaz na zaslonih Slika 1. Primerjava med fonti Bitmap in TrueType. Generalni zastopnik podjetja Screen za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino Tel. 02 330 14 00 email: info@mca.si CTP za knjigotisk in flexotisk Flexo CtP ki postavlja nove standarde kvalitete PlateRite FX1524 Flexo CTP PlateRite FX1524 je namenjen osvetljevanju plošč (klišejev) za tisk na velikoformatnih tiskarskih strojih za #eksibilno in kartonsko emabalažo. Omogoča izdelavo tudi manjših plošč namenjenih #exo in knjigotiskarskim strojem. Sistem laserskega osvetljevanja in njegova kvaliteta je enaka kot v ostalih produktih PlateRite CTPjev. PlateRite FX1524 omogoča najvišjo možno kvaliteto tiska ob superiorni reprodukciji najbolj %nega rastra tako v svetlih kot tudi temnih tonih. PlateRite FX1524 z lahkoto in zanesljivo uporablja različne tipe, velikosti in debeline #exo kot tudi knjigotisk plošč, s tem omogoča večjo efektivnost v proizvodnji kot tudi enakomernejšo kvaliteto osvetljevanja. Nova oblika rastra za "exo tisk Screenov edinstveni na novo razvit raster je optimiziran za reprodukcijo svetlih tonov tako na plošči kot tudi v tisku (substrat in barva). Minimalna tonska vrednost ima z uporabo novega rastra večji premer s pomočjo kotnih podpiral pa je konstantnost odtisa enakomernejša. Najbolj razvidno je to v prehodnih rastrih v svetlih tonih, kjer je do sedaj bila reprodukcija takorekoč nemogoča (1% rasterska tonska vrednost pri 175 lpi na substratu). Generira konstantne pravilne oblike rastra na plošči tako v svetlih kot temnih tonih. % 2 i p l 5 7 1 % 1 i p l 5 7 1 OGLASA 11 Samo s ˇtevilka, ampak za njo stoji Sun Chemical – najvec ˇji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nas ˇimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najs ˇirs ˇemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave res ˇitve v pravem c ˇasu. WWW.SUNEUROPE.COM Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnc ˇic ˇeva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. 1.000.000.000 12 FONTI oziroma za tisk, mora naša opre- ma podpirati ta jezik. Profesio- nalni tiskalniki z visoko ločljivo- stjo imajo že vgrajeno strojno opremo za prepoznavanje jezika PostScript. To je poseben raču- nalnik, ki pretvarja podatke PostScript v podatke za tisk. Za naprave z nižjo ločljivostjo, kot so računalniški monitorji in na- mizni tiskalniki, je značilno, da imajo vgrajen vmesnik, ki prepo- zna jezik PostScript. Podobno kot vmesnik deluje tudi posebna sistemska programska oprema, imenovana Adobe Type Mana- ger (ATM). Fonti PostScript ve- činoma vsebujejo tudi nabor bi- tnih fontov, ki jih uporabljamo predvsem za prikaz pisave na monitorju oziroma za prikaz v si- stemih, ki ne podpirajo jezika PostScript. Fonti PostScript se razlikujejo eden od drugega po številu zna- kov, ki jih vsebujejo. Najbolj znan format teh fontov je Type 1. Če v založništvu, oblikovanju in tiskarstvu govorimo o fontu PostScript, je to avtomatsko mi- šljeno kot različica fonta Type 1. Ti so standard v založniški indu- striji, poleg tega so med vsemi formati še vedno zelo priljublje- ni. Razlog je v napravah, kot so osvetljevalniki plošč, tiskalniki z visoko ločljivostjo ipd., ki upora- bljajo oziroma temeljijo na teh- nologiji PostScript. Posledično zato naprave delujejo bolje,če ti- skajo oziroma osvetljujejo dato- teke, oblikovane s fonti Post- Script. Predvsem tehnologija ra- striranja pri digitalnem tisku in osvetljevanju s tehnologijo Post- Script RIP (Raster Image Proces- sor) deluje bolje, če obdeluje da- toteke, ki vsebujejo le fonte Post- Script. Zaradi nekompatibilnosti določenih fontov z različnimi operacijskimi sistemi in pro- gramskimi okolji je prihajalo do pogostih težav (1). 2.2 Fonti TrueType V poznih osemdesetih se je na trgu pojavil nov standardni for- mat PostScript. Prvič v zgodovi- ni sta se vodilni podjetji Apple Computer in Microsoft združili, predvsem iz tehničnih in komer- cialnih razlogov, ter ustvarili nov format, imenovan TrueType. TrueType je deloval na obeh operacijskih sistemih in ni bil pod okriljem Adoba. Namen no- vega formata je bil predvsem kompatibilnost z vsemi naprava- mi PostScript, vendar so se na tem področju znova in znova po- javljali problemi. Zaradi tega je format TrueType v profesional- nem založništvu bolj kot stan- dardni postal format izbire. Pro- blem so vedno bolj izpostavljali in ga poskušali rešiti. Tehnologi- ja se je na tem področju hitro ra- zvijala in TrueType je postal izredno priljubljen na operacij- skem sistemu Windows PC. K razvoju je pripomoglo tudi novo komercialno sodelovanje med Adobe in Microsoft. To je prive- dlo do boljšega delovanja forma- ta TrueType na napravah Post- Script (2). Z uvedbo TrueType so se iz- boljšale tudi možnosti uporabe tehnologije za prikazovanje fon- tov na zaslonih. To je tehnologi- ja prilagajanja krivulj bitni mreži zaslona, ki jo v angleščini imenu- jemo hinting. V industriji fontov je sicer obstajala že pred uvedbo TrueType, vendar je predhodni zapisi fontov niso povsem podpi- rali. Razvoj prilagajanja krivulj je olajšala zamenjavo že obstoječih fontov z novimi TrueType. Vi- soka fleksibilnost na področju tehnologije prilagajanja krivulj je formatu TrueType omogočila izredno dober in priznan način oblikovanja znakov in črk za pri- kaz na zaslonu. Tudi Microsoft je sodeloval pri razvoju tehnolo- gije prilaganja krivulj in na tem področju poskušal najti najpri- mernejši način prikazovanja fon- tov na zaslonu. Tako je Micro- soft pridobil licenco za zapis fon- tov TrueType. Microsoft je prvič vključil Tru- eType v sistem Windows 3.1 aprila 1992. Kmalu zatem je objavil izboljšavo oziroma poso- dobitev TrueTypovega RIP-a. Tako je izboljšal njegovo delova- nje in odstranil nekaj hroščev, pri tem pa je ohranil kompatibil- nost s starejšo različico. Novi TrueType RIP so vključili v Windows NT 3.1 in od tedaj so TrueTypovemu RIP-u dodali le nekaj manjših izboljšav in spre- memb ter ga prelevili v različico 1.6, ki je bila vključena v Win- dows 95 in NT 3.51. Nove do- dane možnosti so zajemale pred- vsem olepšavo predogleda pisav, glajenje robov pri bitnih črkah na zaslonu [tehnično rečeno je to 256-bitna rasterizacija črk (upo- dabljanječrk s pomočjo različnih sivin)]. Microsoftov razvojni proces in izboljšave tega zapisa vključujejo specifikacije True- Type Open. Ta deluje v delov- nih okoljih tako Microsofta kot Appla, vključuje pa tudi možno- sti za večjezikovne nabore zna- kov in mikrotipografski nadzor nad besedilom. Najnovejša različica formata TrueType Open je nastala v so- delovanju z Adobovim siste- mom. Namen tega sodelovanja je bil ustvariti zapis fontov, ki vsebuje podatke TrueType in PostScript. 2.3 OpenType OpenType je hibriden format, ki je nastal na podlagi sodelova- nja med Adobom in Microsof- tom. Njegova najboljša lastnost je, da združuje prednosti obeh formatov, TrueType in Type 1. Fonti OpenType so zato uporab- ni tako na operacijskem sistemu Mac OS kot na operacijskem si- stemu Microsoft Windows. Če bi hoteli na grobo predstaviti font OpenType bi lahko rekli, da je to TrueType z žepkom za po- datke PostScript. Teoretično lahko format OpenType vsebuje tako podatke PostScript kot TrueType ali kar oboje hkrati. To omogoča transparentno kombiniranje vseh dobrih la- stnosti PostScripta in TrueTypa. Operacijski sistem bo tako lahko iz fonta izbral le tiste podatke, ki jih potrebuje za neovirano delo- vanje fonta. Težava, s katero se večkrat srečujemo pri fontih OpenType in TrueType, je nji- hova neprosojnost, saj ne more- mo videti, kaj ti fonti pravzaprav vsebujejo, razen če ni to kje do- kumentirano. TrueType, še bolj pa fonti OpenType, lahko vse- bujejo od 256 pa vse do 65.000 znakov. PostScript pa vsebuje le omejen standardni nabor zna- kov, standardnih lastnosti in Slika 2. Primer pisave TrueType. DIGITALIZACIJA FONTOV 14 zmožnosti uporabe pisave. Pri fomatih OpenType in TrueType pa lahko v enako označenih fon- tih najdemo različnoštevilo zna- kov, različne funkcije in posodo- bitve (1). Fonte Open Type lahko name- stimo ob vseh drugih formatih (TrueType, PostScript) in bodo delovali nemoteno ter brez na- pak. Fonti, zapisani v formatu OpenType, uporabljajo samo eno datoteko za zapis pisave, v kateri so združeni podatki o kri- vuljah, metriki in bitnih pisavah. Tako je ta zapis pisave lažje upo- rabljati in ga upravljati (2). 3 DOBRE IN SLABE PISAVE NA ZASLONU Žal ještevilo pisav, med kateri- mi lahko izbiramo, še vedno omejeno na sklop najpogosteje uporabljenih oziroma najpogo- steje nameščenih na uporabni- kov operacijski sistem, posledič- no brskalnik. Izmed teh moramo izbrati tiste, ki bodo naredile naj- manj škode. Times, še vedno najbolj prilju- bljena možnost (čeprav bi jo lah- ko mirno izločili iz sistema), je odlična pisava za tiskovine, npr. časopis, medtem ko je prava noč- na mora za branje na zaslonu. Njena prvotna različica je bila ra- zvita tako, da je združevala čim veččrk na stran, pri tem paše ve- dno obdržala normalno čitlji- vost. Zato ima natisnjena različi- ca te pisave nizek srednjičrkovni pas, ob tem pa je precej ozka in z majhnimi serifi. Majhni ascen- derji in descenderji naredijo pisa- vo zelo ekonomično, saj reduci- rajo potrebo po združevanju črk in s tem omogočajo stavljenje več vrstic na stran. Največja težava pri uporabi bit- map različice pisave Times, torej tiste, ki jo vidimo na zaslonu, je, da ne prikazuje tanjših linij. Pi- ksel je piksel, najmanjša možna enota, zato ne obstaja nekaj, kot je pol piksla. Tako prvotno dro- ben serif postane debel kot dre- vesno deblo in dodaja veliko ne- potrebnega vizualnega šuma, še posebno pri majhnem in ozkem fontu, kot je Times. Večina pisav za zaslon ni bila nikoli razvita za- to, da bi bilačitljiva, ampak zara- di potrebe po usklajevanju nati- snjene pisave s tisto v programih za prelom (3). Dodatna slabost je, da so vse pi- save na zaslonu v brskalnikih, ki imajo podporo CSS (Cascading Style Sheets), prikazane skoraj brez združevanja. Če bi obliko- valec izbral pisavo z višjim sre- dnjim črkovnim pasom za tisk strani, bi ob tem moral uporabiti dodatno zapolnilo linij, da bi bralčevemu očesu omogočil eno- stavno in predvsem hitro iskanje novih vrstic. Tega ni mogoče do- seči na spletu brez uporabe CSS, a je nujno potrebno pri uporabi večine starejših fontov. Da bi lahko font Times naredili čitljiv brez uporabe CSS, bi morali zmanjšati širino stolpca na opti- malnih 50­55 znakov, kar pa je skoraj nemogoče, če želimo kompatibilnost med različnimi brskalniki (3). Na srečo se to spreminja. Vse več fontov je optimiziranih za branje na zaslonu in njihova uporaba je iz dneva v danširša. V nekaterih primerih so povezani z drugimi izdelki ali pa celo brez- plačni za prenos, kot npr. Micro- soft Fontpack (4). Nekatere od fontov bi lahko imenovali tudi kot »serifne brez serifov«. Pri teh fontih serifi niso posledica zgodovinskih ostan- kov, ampak so omejeni na funk- cionalnost posamezne črke. Uporabljeni so zgolj za pomoč pri razlikovanju črk, ki bi sicer lahko bile enostavno zamenljive. Za primer lahko vzamemo mi- nuskule j, i, l in primerjamo Hel- vetico z Verdano – obe na opera- cijskem sistemu Mac. Pri Helve- tici so te tri črke težko zamenlji- ve, a ob tem tudi izredno težko čitljive. Dodatno čitljivost po- slabšaše presledek občrkah, ki je premajhen. Na drugi strani Ver- dana omogočačitljivostše pri ve- likosti pisave osem enot, kar je pri veliko drugih fontih že prava nočna mora (3). 4 PIKSEL FONTI 4.1 Na kratko Če smo kadar koli v Adobe Flashu poskušali zmanjšati veli- kost fonta, smo bili zelo razoča- rani, saj v program že vključeno glajenje robov (anti-aliasing) na- redi pisavo neostro, kakor bi gle- dali slabo posneto fotografijo. Težava se pojavlja zaradi uporabe fontov, ki so bili ustvarjeni za tisk in niso optimizirani za pri- kaz na zaslonu. Fonti za tisk so prilagojeni delu z napravami, ki izvažajo produkte visokih ločlji- vosti, in ne za zaslone, ki so pra- viloma nižjih ločljivosti. Na drugi strani bodo fonti, ki so oblikovani za optimalen pri- kaz na zaslonu, na papirju videti ekstra krepko in nazobčano. Gre za dva različna medija in kljub temu, da lahko najdemo kom- promis, so najboljši fonti za za- slon, ki jihželimo uporabljati pri majhnih velikostih, ustvarjeni piksel po piksel. To je razlog, za- kaj se tovrstni fonti imenujejo piksel fonti (pixel fonts), (5). 4.2 Oblikovanje piksel fontov Vedno več posameznikov se odloča, da bi poskusili z obliko- vanjem lastnega piksel fonta. Proces ni tako zahteven, da bi bi- lo treba napisati celotno knjigo, in ga je mogoče razložiti v razme- roma kratkem obsegu (6). 4.2.1 Oblikovanje Oblikovanje piksel fonta je dvostopenjski proces – oblikova- nje in produkcija. Oblikovanje je mogoče narediti na koščku gra- fičnega papirja ali pa z orodjem za risanje v našem priljubljenem programu za risanje. Uporabimo lahko tudi orodja v naravi, ki so razdeljena v mrežo, s pomočjo katere ustvarjamo piksel fonte. Bistvo je, da sočrke sestavljene iz majhnih kvadratov, ki so poljub- no oblikovani v celoto. Orodje za risanje (svinčnik) v vašem programu za risanje nariše en piksel. Tega je mogoče videti le s težavo, zato uporaba orodja za povečanje olajša zadevo. V programu, kot je Photoshop, nam je omogočen pogled na dva načina, zato enega ohranimo pri velikosti 100 %, tako da sproti vidimo končni izdelek, drugega pa povečamo, zato da bo naše de- lo enostavnejše. Najprej potrebujemo osnovno črkovno črto, na katero se bodo naslonile vse črke, ki jih bomo ustvarili. Ustvarimo tudi drugo plast (layer 2), ki nam omogoča poravnavo na osnovne linije (5). Pri njihovi najmanjši velikosti so piksel fonti videti bolj ali manj Slika 3. Dodatna delno transparentna plast pomaga pri poravnavi na osnovne linije. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE 15 enako. Kmalu ugotovimo, da je potrebnih vsaj pet pikslov po vi- šini, da lahko narišemo črko »e« ali »s«, in to je tudi naše izhodi- šče. Zatem je le še vprašanje bri- sanja in dodajanja posameznih pikslov, da ustvarimo tisto, kar smo si zadali. Zelo verjetno bo- mo hoteli oblikovati ves črkovni nabor majuskul od A do Z, mi- nuskul od a do z in naboraštevilk od 0 do 9 ter seveda pogosto uporabljenih znakov za ločila. Če oblikujemo pisavo, ki bo uporabljena še v kakšnem dru- gem okolju kot le angleškem, po- tem bomo ustvarili tudi črkovne znake, ki so značilni za izbrane jezike (npr. v slovenščini so toč,š in ž). Nekaj izkušenj bo hitro poka- zalo, da je najboljši način za obli- kovanje piksel fontov, da ostaja- mo zvesti osnovni obliki kvadra- ta. Okrogline in krivulje ne delu- jejo dobro pri pikslih. Druga za- deva, ki se ji je dobro izogniti pri oblikovanju piksel fontov, pa je, da ne uporabljamo diagonal, ki niso pod kotom 45°, saj ta po- vzroča, da se posamezni koti pi- kslov vizualno združujejo in s tem ustvarjajo ravno linijo. Če uporabimo kateri koli drugi kot diagonale, potem so te linije na- zobčane in niso videti pravilno. Ko izdelamo celoten nabor znakov, potem lahko začnemo razmišljati o ustvarjanju pisave, ki jo bomo lahko uporabljali s pomočjo tipkovnice (6). 4.2.2 Produkcija Da bomo font, ki smo ga ustva- rili, lahko uporabljali s pomočjo tipkovnice, potrebujemo pro- gram za urejanje fontov. Žal dandanes ni prav velike izbire na tem področju. Dva najpogosteje uporabljena in najlažje dostopna programa sta Fontographer in FontLab, ki pa sta zadnjih nekaj let oba izdana pod okriljem iste- ga podjetja – FontLab ltd. Fontographer Fontographer je zelo dober, a star program, ki ga je Macrome- dia prevzela od prvotnih razvijal- cev programske opreme Altsys in z njim ni naredila ravno veliko. Zadnja posodobitev tega progra- ma je bila narejena leta 1996 in je tako danesže uradno »mrtva«.Še vedno je na voljo za operacijska sistema Mac in Windows po nič kaj prijazni ceni, ki se začne pri 300 evrih, ampak ni pa različice za novejše verzije operacijskih si- stemov. Dobra stran Fontographerja je, da je razmeroma enostaven za uporabo, še posebno za začetni- ke. Primarno je bil ustvarjen za izdelavo fontov za tiskanje, am- pak bo tudi izdelavo piksel fon- tov uspešno prestal ­ le z malo več napora (7). FontLab FontLab je mnogo bolj zahte- ven program za urejanje fontov, pogosteje posodobljen in zmo- žnejši kot Fontographer. Njegov velik minus je cena, ki je med 500 in 750 evri ter bo marsikoga odvrnila od njegove uporabe, ra- zen če ima zelo resne namene. FontLab je na voljo za najnovejše različice operacijskih sistemov Mac in Windows, kljub temu pa zahteva kar nekajčasa, preden ga osvojimo. Ima kar zajetnoštevilo programov oziroma dodatkov, ki omogočajo, da nadgradimo nje- govo funkcionalnost, in eden od teh je tudi urejevalnik piksel fon- tov, imenovan BitFonter. Pred nakupom si je mogoče s spleta prenesti demo različico progra- ma in se tako seznaniti s progra- mom oziroma preveriti, ali ustre- za našim potrebam. (7) 4.2.3 Risanje Obstaja kar nekaj oblik oziro- ma formatov fonta, ki se upora- bljajo danes, ampak dve najpo- gostejši inže omenjeni sta Adobe Type 1 PostScript in TrueType. Fonti Type 1 so v splošnem upo- rabljeni za tisk in povezovanje DTP-programov, kot so že ne- koliko pozabljeni Quark XPress in Adobe InDesign. V principu so fonti TrueType sposobni večje kakovosti kot drugi fonti PostScript, saj imajo več vzorčnih točk. V resnici je kakovost »cut« boljša za fonte PostScript zaradi sposobnosti oblikovalcev fontov oziroma ti- pografov. Za piksel fonte je Tru- eType samoumevna izbira. Kateri koli program se odloči- mo, da bomo uporabili, je izdela- va piksel fonta samo prenos di- zajna, ki smo ga naredili na pa- pirju, v ustrezno obliko kvadra- tov, sestavljenih iz pikslov, ki jih imamo na voljo v programu za urejanje fontov. S številom teh kvadratov ustvarjamo linije, ki so med seboj povezane, preden pričnemo, pa si moramo narisati mrežo črtnih linij. Število pikslov od vrha najvišje črke pa do dna najnižje predsta- vlja tako imenovano piksel viši- no (pixel height) našega fonta. Vedno lahko tem pikslom doda- mo še nekaj dodatnih pikslov za razmik med vrsticami, tako nad kot pod črko. Risanje vodorav- nih in navpičnih linij za vsak pi- ksel nam kasneje olajša delo. Te linije so dobrodošle še posebno takrat, ko delamo znak za odsto- tek, ki ga nato z vklopom funkci- je »snap to guide« avtomatsko pri- klenemo na izdelane linije in s tem ustvarimo perfektno razpo- reditev pikslov. Vsakemu črkovnemu znaku moramo dodati nekaj praznega prostora tako na levi kot na desni strani. Ta prostor se imenuje presledek občrki (sidebearing) in je odvisen od velikosti in sloga fonta – vendar mora biti vedno neka natančna vrednost pikslov, da ne pride do kerninga. Najbo- lje je začeti s praznino enega pi- ksla na levi in desni strani, saj ta- kože na začetku preprečimo ker- ning. Dejstvo je, da le izkušnje prinesejo občutek za dodajanje prostora na levi in desni strani, rezultat, ki ga ustvarimo, pa mo- ramo vseskozi testirati (6). 4.2.4 Generiranje Ko pridemo do shranjevanja iz- delanega fonta, imamo na voljo številne možnosti. Najprej se opredelimo, ali uporabljamo Mac ali PC računalnik. Fonti so različni med Mac OS in Win- dows, tako v formatu fonta ka- kor v zaporedju črkovnih zna- kov. Znaki z vrednostjo ASCII med 32 in 127 so skupni obema platformama, ampak znaki od Slika 4. V Fontographerju se piksli riše- jo z orodjem za risanje. Nobeno drugo orodje ni potrebno. Slika 5. BitFonter daje FontLabu doda- tne možnosti pri oblikovanju piksel fon- tov, vendar za svojo ceno. KODIRANJE FONTOV 16 128 naprej imajo drugačen ko- dirni proces in drugačno zapo- redje znakov, razlika pa se poja- vlja tudi glede na jezik, za katere- ga je font pripravljen. Najpogostejši kodirni proces, ki se uporablja pri računalnikih Macintosh, je »MacRoman«, pri Windowsih pa standardni kodir- ni proces uporablja steze za zna- ke od 128 do 255. Pri tem ima nekaj stez rezerviranih za tako imenovane nadzorne (control) znake. Novejši fonti Unicode imajo steze za tisoče znakov, tako da lahko vanje vključimo tako znake kakor tudi simbole za ra- zlične jezike. Ko izberemo pri- merni kodirni proces oziroma si- stem, lahko generiramo oziroma ustvarimo font datoteko (6). 4.2.5 Testiranje Izdelano font datoteko name- stimo na računalnik po standar- dnem postopku in jo preizkusi- mo. To naredimo tako, da kopi- ramo nekoliko večjo količino te- ksta v svoj program za oblikova- nje. Izberemo tekst in pisavo, ki smo jo izdelali, ji dali ime ter jo shranili. Poskrbeti moramo, da je ločljivost dokumenta 72 pi- kslov/palec in nastavimo velikost pisave na isto velikost, kot je šte- vilo pikslov po vertikali, ki smo jih uporabili pri linijski mreži, ko smo font izdelovali. Poskrbimo, da je funkcija anti-aliasing izklo- pljena in da operacija ne vključu- je raztegovanja ali kerninga (5). Če je vse tako, kot smo želeli, potem vidimo ostro in čitljivo pisavo oziroma tekst. Sedaj mo- ramo pogledati oblike posame- znih črkovnih znakov, presledek med njimi ter si zapisati vse mo- rebitne popravke, ki jih najde- mo. Ko ta postopek zaključimo, font povsem odstranimo iz naše- ga računalnika. Vrnemo se v pro- gram za urejanje fonta, popravi- mo napake, font ponovno gene- riramo in na novo namestimo v sistem. Postopek bomo najverje- tneje ponovili večkrat, dokler ne bomo povsem zadovoljni z vide- nim na zaslonu. Bistvo dobrega fonta je v po- drobnostih, za kar pa moramo imeti dobro oko, inče smo eni ti- stih, ki imajo to srečo, potem je lahko oblikovanje oziroma izde- lava piksel fontov velik užitek. Vsekakor pa ni smiselno priča- kovati ob tem velikega zaslužka, vsaj ne na kratek rok. 5 ZAKLJUČEK Kljub razmeroma zgodnjemu razvoju piksel fontov so se ti do- bro ohranili, hkrati pa tudi utrdi- li med skupino pomembnejših pisav. Zagotovo so veljali za pr- vo, če ne že skoraj edino rešitev, ko so se pojavili monitorji in kmalu zatemše druge naprave, ki kot svoje glavno komunikacijsko sredstvo uporabljajo zaslon. To- vrstnih naprav ni malo, zagotovo pa imamo vsaj eno od njih skoraj vsi vsakodnevno ob sebi. Ob prihodu mobilnih telefo- nov se je uporaba piksel fontov zdela povsem logična in samou- mevna rešitev, prikaz tekstovnih (in drugih) sporočil na majhnih zaslonih naprav pa je v tistemča- su obnorel slehernega Zemljana. Pisanje tekstovnih sporočil SMS ter navigacija po uporabniškem vmesniku mobilne naprave sta bila povsem enostavna, pregle- dna in čitljiva. Razlog se skriva v piksel fontih, uporabljenih v teh napravah, čeprav se nismo nikoli na glas vprašali, kako se ječrkov- ni nabor znakov znašel tam no- tri. Danes piksel fonti bojujejo hud boj z vsemi drugimi vrstami fon- tov, saj so vedno boljši monitorji ter zasloni mobilnih naprav omogočili razcvet številnih tipo- grafskih možnosti. Nekoč le ne- kaj pikslovširoki ter visoki zaslo- ni danes izpodrivajo naprave, ki premorejo zavidljivo širino in vi- šino točk, ki s svojo barvno pale- to dodatno poskrbijo, da upo- rabnik ob prvi uporabi le nemo obstoji pred njimi. Danes lahko na trgu najdemo mobilne napra- ve z visoko ločljivostjo zaslona, kar omogoča uporabo številnih aplikacij, posledično paširok na- bor pisav. Podobno je na zaslo- nih računalnikov, kjer se piksel fonti danes pojavljajo skoraj iz- ključno le na bolje oblikovanih spletnih straneh, ki želijo vsebi- no predstaviti pregledno in vizu- alno zanimivo. To jim omogoča- jo sodobne tehnologije oziroma napredna programska oprema, ki je še tako netalentiranega po- sameznika postavila pred dej- stvo, da lahko le z malo truda po- stane dober vizualni oblikovalec. Tovrstne rešitve napovedujejo uporabi piksel fontov hude čase, vendar se privrženci te še kako zanimive pisave ne predajo tako hitro. Dan za dnem ustvarjajo nove različice piksel fontov, ki jih počasi, a vztrajno porivajo v ospredje drugih še ne odkritih možnosti. Ena takšnih je zagoto- vo uporaba piksel fontov v pro- gramu Adobe Flash, kjer se pi- ksel fonti uporabljajo kot zani- mivi in zelo potrebni dodatki ra- znih animacij ter spletnih strani. Danes je namreč velik izziv prila- goditi vsebino spletnih stranište- vilnim različnim spletnim br- skalnikom in še številnejšim ra- čunalniškim zaslonom. Za zdaj so piksel fonti edina prava reši- tev. Blaž RAT Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI 1. Felici, J. The Complete Manual of Typography A Guide to setting perfect Type California, Peachpit Press, 2003 2. Microsoft typography – A brief history of TrueType [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 3. 2008] 3. Typography – Web Page Design for Designers [dostopno na daljavo]. Obnovljeno december 2007 [citirano 15. 3. 2008] 4. Fontpack [dostopno na daljavo]. Obnovljeno december 2007 [citirano 15. 3. 2008] 5. Best Flash Animation Site – Pixel Fonts Explained [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 3. 2008]. 6. Pixel font design [dostopno na daljavo]. [citirano 24. 3. 2008]. 7. FontLab Typographic Tools – font editors and converters [dostopno na daljavo]. [citirano 22. 4. 2008] 8. Adobe – Fonts [dostopno na daljavo]. Obnovljeno januar 2008 [citirano 13. 3. 2008]. 9. FontLab Typographic Tools – font editors and converters [dostopno na daljavo]. [citirano 22. 4. 2008]. Pri nobeni drugi umetnosti ni potrebne toliko ljubezni, tolikšne poglobitve in poni- žnosti, če hočemo, da je po- polna, kakor pri ustvarjanju s črkami. Ta umetnost namreč ne žari sama po sebi. Bleščati mora nevidna duhovnost. Čudežne besede poetov in modrijanov ožive in posredu- jejo vsakemu, ki le hoče, nji- hovega duha, pravljičnega bleska, resnicoljubnosti in moči. Christian Heinrich Kleukens