L. O.:
Namesto Sahare — morje!
iT^^vj^C/ '    ajvečja puščava na svetu ie Saliara v Afriki. In sedaj
)cf5fS\0v^       se bavijo zemljepisci z naertom, kako bi to največje
^K^^^V-        peščeno morje na zemeljskem površju — ali pa vsaji
.. i^^^f^flV       njega del — izpremeni:li v pravo tnorje. ¦
^^^HS^R/   )i             Zemijepisna zmanost že itak trdi, da je bila Sa-
^^SeS^Ka«^          hara  v predzgodovinski  dobi morje,  in  ogromna
^jJM^fllPa _         puščava res še danes 'kaže nekdanje sledove mor-
¦                                            Ena četrtina puščave v severo-zapadni Airiki
P s površino nad 150.000 m2 leži 50 metrov pod morsko gladino. Ta del bi spojili s severnim airiškim obrežjem s kanalom, dolgim 100 kilometrov. Pospeševalci tega načrta trdijo, da br novo morje imelo za promet silen pomen, pa tudi za civilizacijo, znanost, turistiko m kolonizacijo. Seveda je treba za to silno denarja, in zato se trudijo, da bi dobili skpmine po Sahari Francozi, ki imaiio denar in pa največ sedamje puščave v svoji lasti. Vendar pa gledajo učenjaiki jako boječe na ta načrt. Nekaj jih je, ki se boje za vso Evropo, če bi Saharo res poplavilo morje. Mislijo1, da bi se podnebne razmere cele severne Evrope, zlasti Belgije, Anglije, Holandije, Švedske, Norveške, Danske in Finske jako izpremenile. Tam bi postalo po njih mneniu podnebje dokaj hladneje, mrzlo, kolikor ne bi slabega vpliva popraviia morska struja iz Ameriškega zaliva.
Drugi1 pa zopet misHjo, da bi prelivanje tako ogromne množine vode premestilo težišče zemefeike oble in premenilo ležo zemeljske osJ. Do takrat, ko bo zbran denar za ta čudni načrt, Jbodo pač imeli tudr učenjaki časa dovolj, da zrelo proučijo in premislijo zadevo.
Sicer je pa to zopet lep dokaz, kako znanost napreduje, kako more zemlji izpreminjati obliko in podobo. A znanost sama ob sebi tudi ne zmore vsega -   treba ji je denarja! Pač res: Denar — sveta vladar!