SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK IX 1956 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1956 »Slovemslki etnograf« ; izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an 1 Uredništvo in zamenjaTe — Rédaction et échange: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20, ''. poštni predal 357, tdefon 22-475 I Uprava — Administration: i Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20 I Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo a%'torji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK IX 1956 UREDILA BORIS OREL MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1956 90921 VSEBINiA TABLE DES MATIERES Vilko Novak, O bistvu etnografije in njeni metodi .................... ? Sur la nature de l'ethnographie et sur sa méthode Boris Orel, Ljudske smuči na Bloški planoG, v Vidovskih hribih in v njih soseščini ........................................................... 17 Folk-skis on the Plain of Bloke, VidoDski-Hills and their Neigbourhood in Slovenia Tončica U r b a s , Krpi je in smuči na Pohorju ............................ 91 Schneereifen und Skier am Pohorje (Bachern) in Slomenien Marija Jagodic, Krplje na Gorenjskem ----........................... 117 The snomshoes in Gorenjska Fanči Š a r f , Sani v hribovskih predelih Gorenjske ...................... 137 Schlittenarten im Berggelande von Gorenjsko (Oberkrain) — Slomenien Marijana G u š i ć, Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednjai pri Trstu ................................................ 169 La manche de chemise blanche d'un ancien costume de Skedenj, pres de Trieste Boris M e r h a r , Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? .......... 187 Der Ursprung des Stoffes in Vodniks Fabel yDie Amsel und der Monat Marž« Ivan Grafenauer, Slomškov rokopis narodne pesmi »Jurij s pušo« .. 197 SlomSeks Handschrift des Volksliedes ^Juri s pušo€ (Jorg mit der Biichse) Stanko Kotnik, Štefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk .......... 203 Štefan Modrinjak — auteur des chansons populaires Karel Bačer, Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može (1813 do 1882) ............................................................ 215 Un poete et musicien populaire de Basse Carniole Niko K urei, Harlekin Y Bohinju?..................................... 237 Arlequin au Bohinj? Sergij Vilfan, Vprašanje »opasila« .................................... 253 Woher der Ausdruck yopasilo^? Branko Rudolf, Ob problemu slovenskih panjskih končnic ............ 261 Sur le probleme des «.planclies de devante des ruches en Slovénie France S tele, Niku Županiču ob osemdesetletnici..................... 269 Prof. Niko Županič zum achtzigjahrigen Jubilaum POROČILA - COMPTES RENDUS Tončica U r b a s , Poročilo o terenskem raziskovanju Pokrajinskega muzeja -v Mariboru v letu 1955 .............................................. 271 Compte rendu du Musée régional de Maribor pour l'année 1955 — recherches ethnographiques f Milena M o š k o n , Poročilo o etnografskem deiu Mestnega muzeja v Celju v letu 1935 ......................................................... 274 Compte rendu du Musée municipal de Celje: son travail ethno- graphique en 1955 Vilko Novak, Današnja madžarska etnografija ........................ 275 L'ethnographie hongroise d'aujourd'hui Boris Orel, Mednarodni etnografski kongres v Arnhemu na Holandskem v letu 1955 ......................................................... 278 Le Congres International des Ethnographes a Arnhem en Hollande Milko M a t i Č e t o V, Posvetovanje vzhodnoalpskih folkloristov v Ljubljani marca 1956......................................................... 279 Conférence consultative des folkloristes des Alpes Orientales a Ljub- ljana (26.-28. m. 1956) KNJIŽNA POROČILA IN OCENE - COMPTES RENDUS CRITIQUES R. Hrovatin, Partizanska pesem, Ljubljana 1953 (Jerko Bezić) .......... 283 F. Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev, Ljubljana 1954 (Vinko Zganec) . 284 F. Marolt, Slovenski glasbeni folklor, Ljubljana 1954 (Vinko Zganec) .... 285 Ob izdaji: F. Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev in Slovenski glasbeni folklor (Radoslav Hrovatin) .....................•.................. 287 A. Struna, Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955 (Bogo ieply) ---- 292 A. Bejtic, Šaljive narodne priče, Zagreb 1955 (M. Bošković-Stulli) ........ 294 H. Dizdar, Narodne pripovijetke iz Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1952 (M. Boškovič-Stulli)................................................ 296 Bilten Instituta za proučavanje folklora u Sarajevu, 1953 (Radoslav Hro- vatin)............................................................... 298 P. J. Šafarik, Slovansky narodopis. Praha 1955 (Vilko Novak) ............ 299 J. Hursky, VyKdnovânî a asimilace slovanskych obcî v Gradisti, Praha 1952; — Slovansky živel v Gradišti-Burgenlandu a jeho dolnorakou- ském pomezi. Praha 1950; — Sidelnë zemëpisny raz slovanskych obcî v Gradišti-Burgenlandu, Praha 1952; — K otazce slovanske kolonisace Gradište-Burgenlandu, Praha 1953; — Slovanska stëhovâni na Morav- ske pole v 16. a 19. stoleti, Praha 1954 (Milovan Gavazzi) ............ 300 D. M. Moldavskij, Russkaja satiričeskaja skazka, Moskva-Leningrad 1955 (M. Boškovič-Stulli) ................................................. 302 C. Stief, Studies in the Russian Historical Song by — Kovenhavn, Rosem- kilde and Bagger, 1953 (Ivan Grafenauer).......................... 304 Néprajzi Értesito, Budapest 1955 (Vilko Novak) .......................... 306 G. A. Megas, The Greek House, Athens 1951 (Vilko Novak) .............. 307 Jahrbuch fiir Volkskunde der Heimatvertriebenen, .Salzburg 1955 (Ivan Grafenauer) ........................................................ 308 Th. Hornberger, Der Schafer, Stuttgart 1955 (Vilko Novak) .............. 309 Oberosterreichische Bibliographie 1952/53, Linz 1955 (Franjo Baš) ...... 310 A. Helbock, Der ôsterreichische Volkskunde-Atlas, Linz 1955 (Franjo Baš) 310 Lied und Brauch, Klagenfurt 1956 (Niko Kuret) .......................... 311 I. Schwidetzky, Das Problem des Volkertodes, Stuttgart 1954 (M. Kus-Ni- ¦ kolajev) ............................................................ 312 W. Hellpach, Einfuhrung in die Vôlkerpsychologie, Stuttgart 1954 (M. Kus- Nikolajev) .......................................................... 312 P. Toschi, Le origini del teatro italiano, Torino 1955 (Niko Kuret) ........ 313 A. Millien-P. Delarue, Contes du Nivernais et du Morvan, Paris 1953 (Milko Matičetov) .................................................. 314 p. N. Boratav, Contes turcs, Paris 1955 (Milko Matičetov) ................ 315 K. Ranke, Schleswig-Holsteinische Volksmarchen, Kiel 1955 (Matičetov) .. 315 S. Thompson, Motif-Index of Folk Literature, Kopenhagen 1955 (M. Mati- četov) .............................................................. 316 Pismo uredništvu (Branislav Rusić) .................................... 317 Drobno pojasnilo (Mdlko Matičetov) ..................................... 320 Ta knjiga ima 12 »likovnih prilog, 2 karti in 17 slik v tekstu Ce volume contient 12 planches, 2 cartes et 17 illustrations dans le texte o BISTVU ETNOGRAFIJE IN NJENI METODI Vilko Novak Tako v slovenski kot osiali jugoslovanski strokovni literaturi po- svečamo vse premalo pozornosti obravnavanju teoretičnih vprašanj o bistvu, nalogah in metodi etnografije — kvečjemu slišimo obrobne opombe, navadno od ljudi, ki niso v živem stiku s stroko, usmerjene mimo bistvenih vprašanj. Res je glavno delo samo, toda brez jasnih osnov tudi to ni mogoče in ne more biti pravilno usmerjeno. Prav po- manjkanje teoretičnega obravnavanja je krivo, da je med nami toliko napačnih pogledov na etnografija in da je naše delo zlasti v preteklosti tako zaostalo. Poudarjanje pomena in prikazovanje vsestranskega zna- čaja naše vede pa bi ji priborilo tudi potreben ugled in sredstva za uspešen razvoj znanstvenega naraščaja, publiciranje, muzeološkega napredka itd. Pričujoče vrstice imajo le namen, opozoriti na nekatera vprašanja v zvezi z značajem naše vede in pričeti nadrobno diskusijo o njih in še drugih perečih sodobnih vprašanjih, ne da bi nameravali dati tem mislim dokončno obliko. Opozoriti hočejo na tisto razgibano problematiko, ki že dolgo zaposluje svet zunaj nas, pa o njej tako malo vemo, še manj pa se z njo okoriščamo pri svojem delu. Od romantike sem sta se razvijali dve disciplini, ki obe raziskujeta razvoj ljudske kulture in so ju zato istovetili ali zamenjavali tako glede naziva kot značaja, pa tudi bolj ali manj ločili teoretično in praktično. Ena od njih se je jKjsvetila študiju kulture izvenevroi)skih primitivnih ljudstev in z ugotavljanjem zakonitosti družbenega in kul- turnega razvoja dobila velik pomen za vse družbene znanosti; druga si je z raziskavanjem kidture evropskih ljudstev pridobila nele znatne zasluge za razvoj njihove narodne zavesti in politične borbenosti, kar je bilo važno za zatirane in zamudniške narode, marveč je tudi skupno s prvo disciplino širila obzorje narodov vseh kontinentov; s posre- dovanjem medsebojnega siK>znavanja njih specifičnih tvorb, izrazov mišljenja in čustvovanja na eni, sorodnih značilnosti v njih kulturah na drugi strani pa pospeševala zbliževanje med narodi ter bistveno poglablja poznanje njih preteklosti in sedanjosti. Konec minulega stoletja sta si obe disciplini pričeli tudi utirati pot na visoke šole, najprej etnologija kot znanost o primitiAoiih ljud- stvih in razvoju kulture, pozneje pa — običajno v zvezi z domačim jezikom in slovstvom — tudi veda' o domačem ljudstvu pod raznimi 7 Vilko NoTak nazivi, ki bi jih mogli nadomesititi z mednarodnim izrazom etnografija. Razen prizadevanja za osamosvojitev od sorodnih ved in za dosego visokošolskih stolic pa sta se obe znanosti morali boriti tudi za iz- oblikovanje čim popolnejših delovnih metod, za jasnost svojih ciljev in nalog ter za določitev svojega obsega. Ta notranja borba, ki traja še danes, je zajela tak obseg, da je težko katera veda, ki bi jo ime- novali s tolikimi imeni in ki bi ji določali tako različne meje in naloge, kakor sta etnologija in etnografija. Glede na njun obsežni predmet in bližino sorodnih znanosti to sicer ni nič nenavadnega, vendar pa ta neenotnost ni koristna in terja vse bolj primerne ureditve. Ker vlada prav v naši državi glede njunih nazivov taka neenotnost kot nikjer drugod, moramo razmišljati najprej o tem vprašanju. Tako glede pojmovanja o bistvu, nalogah in metodi, kot glede poimenovanja naših strok ločimo danes v glavnem dve skupini na- rodov: na zahodu (z Ameriko) razlikujejo posebno vedo o primitivnih izvenevropskih ljudstvih in teorijo o raz\'0Ju kulture — od posebne vede o kulturi evropskih ljudstev, pri čemer jih obravnavajo najčešće ločeno in redkeje pod skupnim aspektom. V tej skupini zahodnih znanstvenikov imenujejo prvo znajiost v angleščini anthropology, v novejšem času pogosto s prilastkom cultural ali social; pri Francozih ethnologie, ethnographie, redkeje tudi anthropologie — in podobno pri ostalih Romanih; Nemci jo nazi va jo Volkerkunde ali Ethnologie. — Znanost o evropskih ljudstvih imenujejo v angleščini, francoščini in italijanščini folklore (kar je drugod le delni predmet te vede, ki ga raziskuje folkloristika, saj je folklor = lore of folk, znanje ljudstva, ne veda o ljudstvu!), v nemščini Volkskunde, pri Skandinavcih folks- forskning, pri Slovanih (do leta 1945) narodopis(je), ludopis, ludo- znawstwo, narodoznanstvo, etnografija — zadnje tudi pri drugih narodih. V drugi skupini so predvsem sovjetski strokovnjaki, ki na osnovi tradicije ruskih etnografov izpred revolucije gledajo obe vedi kot enoto in jo imenujejo etnografija (tudi narodovedenie), medtem ko oznako etnologija zametujejo kot buržnazno, ker jim pomeni nespre- jemljivo zahodno razlikovanje med »primitivnimi, neciviliziranimi, nezgodovinskimi« izvenevropskimi in »kulturnimi« evropskimi, ameri- škimi in azijskimi narodi, pa tudi zahodne strokovne smeri, nastopajoče pod tem imenom. Takemu sovjetskemu naziranju in poimenovanju sledijo po letu 1945 strokovnjaki večine slovanskih narodov, vzhodne N.emčije, Madžarov in drugih. Posebno, kompromisno skupino predstavljajo Jugoslovani, ki ime- nujemo povečini celotno znanost etnologijo, predvsem v uradnem na- zivu univerzitetnih stolic in seminarjev, v učnih programih, dosledno v srbski in delno v hrvaški strokovni terminologiji, medtem ko Slo- venci govorimo le o slovenski in ostali evropski etnografiji; po vsej državi (izvzemši Skoplje) imamo etnografske muzeje, pri Srpski aka- demiji nauka etnografski institut. Srpski etnografski zbornik prav tam itd. Jasno je, da je slovenska praksa od nekdaj pod vplivom taiko 8 o bistvu etnografije in njeni metodi nemške kot češke (etnografija, narodopisje), čeprav smo o etnologiji malo slišali. Vzrok, da se nemški govoreči narodi z Nizozemci in Flamd drže izraza Volkskunde, ki jo pojmujejo kot samostojno znanost, je poleg načelnega razloga tudi v tem, da tako termin Volkerkunde kot Volks- kunde izvira iz iste besede in jasno izraža v prvem pomenu, da gre za primerjalno vedo o več narodih, v drugem pa, da gre za vedo o enem ljudstvu. Drugi del zloženke -kunde pa je tudi v obeh izrazih isti in označuje kot tuja -logija raziskovalno znanost, s čimer se iz- ognejo značaju zgolj opisnega dela vede, ki iga vidijo nekateri v etnografiji. Za vse narode, ki razlikujejo s posebnimi nazivi obe zna- nosti, pa velja, da izvira ta praksa iz močno razvitih obeh panog te vede, poleg načelne utemeljitve, da raziskuje etnologija »primitivce« v celoti z njih zgodovino itd., medtem ko etnografija upošteva le ljudsko kulturo civiliziranih narodov. Iz teh vzrokov sta si obe disci- plini priborili samostojne ločene muzejske, univerzitetne in druge ustanove ter terjata tudi ločeno osebno specializacijo, ki je naravna tudi v drugih znanostih (zgodovina, filologija itd.). Načelno razlikovanje in obsežnost predmeta sta biH tudi vzrok, da sta se etnologija in evropska etnografija razvijali dokaj ločeno, čeprav se nista nikoli »dokončno razšli«. Prav zaradi poglobljenega poznavanja snovi in potrebe sodelovanja se v zadnjem času vse moč- neje pojavljajo prizadevanja, da bi se obe vedi, kjer sta še ločeni, združili tako glede pojmovanja kot glede naziva. To so manifestirali vsi zadnji mednarodni strokovni kongresi: za zahodno in evropsko etoologijo v Stockholmu leta 1951 že z naslovom, na Dunaju leta 1952 s programom, po katerem je bila Evropa tako del etnoloških razprav kot ostali kontinenti in v Arnhemu leta 1955, na katerem so načelni referati iz raznih dežel poudarjali potrebo enotnosti s skupnim nazivom etnologija, ki pa dopušča v raznih jezikih udomačeno rabo tudi ostalih imen. Tudi mednarodna revija »Laos«, ki jo je izdajal CIAP v Parizu, je sprejela v svoj podnaslov termin »regionalna etnologija« za našo etnografijo. Glede na predmet, problematiko in delovno metodo moramo reči, da ni med obema disciplinama nikake načelne razlike in da imamo opraviti dejansko z enotno znanostjo, za katero je najprimernejši med- narodni naziv etnologija in katere naloga je, preučevati človeka kot kulturno bitje ter vsebino in obliko njegove kulture. Zaradi prak- tičnih razlogov in tradicije po^bomo lahko gojili — kjer so za to možnosti — obe vedi formalno ločeno, samostojno. Pri nas, kjer nimamo možnosti, specializirati se praktično za raziskovanje izvenevropskih kultur, bosta pa na univerzah tudi vnaiprej združeni, ker moramo poudariti, da je poznavanje etnološke teorije in sistematike s pozna- vanjem primitivnih kultur neobhodno dopolnilo pri komjpleksnem študiju evropske ali regionalne etnologije. Tako glede te načelne enotnosti kot poslednjega naziva opozarjamo samo, n.pr. na docela 9 Vilko Novak v23poreden primer geografije z občim in regionalnim delom, pri čemer 66 sirokovnjaki v naših razmerah tudi posvečajo zgolj regionalnim raziskovanjem, pa jim zato nihče ne očita, da niso »geografi«, medtem ko bi naj bil etnolog le strokovnjak za tuje celine. Prav zaradi mnogih Območij ljudskega življenja, ki jih naša zna- nost obravnava, je težko podati splošno sprejemljivo in veljavno njeno definicijo o njenem bistvu, nalogah, pomenu in metodi. Starejše defi- nicije so označevale na splošno etnografijo kot vedo o ljudski ali narodni duši, o zakonitostih duhovnega raz;voja ljudstva, o življenj- skih oblikah ljudstva, o življenju skupin v njem, ki jih označuje prevladovanje asociacijsko-emocionalne oblike mišljenja itd. Nakratko so se izražali, da preučuje etnografija ljudsko kulturo ali ljudsko življenje. Ker so nekateri preveč gledali le na prvine ljudske kulture in jih raziskovali ločeno od človeika in njih funkcije v celotnem živ- ljenju, so tako izgubili iz vida celoto in se bolj približali drugim, sorodnim disciplinam, kot je bilo potrebno in prav. Tako stanje je iz- zvalo revizijsko prizadevanje, ki poudarja vse bolj celotnost etno- grafskega pojmovanja in skušajo to naziranje izraziti tudi v defi- niciji naše znanosti. Sodobno gledanje na etnografijo poudarja, da etnografija ni in ne sme biti nekaka mehanična vsota in nizanje opisov in obravnav raznih področij materialne (stavibarstvo, noša, prehrana, gospodarstvo itd.), družbene (običaji, življenjske skupine itd.) in duhovne kulture (pe- sniška, likovna umetnost, verovanje itd.), ki bi jih prikazovali brez povezave in enotnosti v zavesti in življenju njih nosilcev, same na sebi. Zato naj etnografija, ki je tudi duhovna veda, išče duhovne vezi, katera spaja vsa ta področja v organično enoto ljudskega življenja in kulture.^ Zato terja to naziranje tudi enotno delo\Tio metodo za našo znanost in kaže na neuspelost prejšnjega razcepljenega uporabljanja zdaj zgodovinske, zdaj filološke ali kake druge metode. Po R. Weissu je namen etnografije poznavanje človeka, določene oblike duhovno- duševnega zadržanja, ki se odraža v predmetih kulture.^ Njen predmet so človeške plasti, katerih življenje se razvija v tradicionalnih oblikah. Torej je etnografija veda o človeku, kolikor se udeležuje neosebnih prevzetih kulturnih življenjskih oblik. — L. Schmidt je skušal obiti dotedanje oznake s kratko novo, češ da je etnografija veda o življenju v izročenih (tradicionalnih) ureditvah (oblikah)." — Vodilni skandi- navski etnolog Sigurd Erixon, ki se posebno zavzema za enotnost etno- logije in etnografije, označuje slednjo kot regionalno etnologijo, katere naloga je študij človeka s primerjalnim in zgodovinskim raziskavanjem ^ Rich. Weiss, Einfiihrung in den Atlas der schweizerischen Volkskunde, Basel 1950, VII. ' Isti, Volkskunde der Schweiz. Erlenbach-Ziiricli 1946,45 L. Schmidt, Die Volkskunde als Geisteswissenschaft. AOGAEP 73/77, 119. 10 o bistvu etnografije in njeni metodi kulture na pokrajinski osnova in ob pritegnitvi psiholoških in bio- loških vidikov.* Etnografija je dolgo imela za edinega nosilca ljudske kulture in za glavni predmet svojega raziskovanja — kmeta. Zato so večkrat kar istovetili narodopisje s »kmetopisjem«. Prav kmalu pa so pritegnili v obravnavanje tudi druge najbolj iz izročila živeče sloje, kot ribiče, lovce, oglarje, rokodelce itd. Vse te so imeli za »spodnjo ali materinsko plast« naroda, iz katere je vzrasla s sodelovanjem nadarjenih posa- meznikov višja plast kulture, individualna kultura. S spoznanjem in dognanjem, da je prvi in končni predmet etnografskega raziskovanja »ljudskost«, nezgodovinska, po občestvenih in tradicionalnih vezeh po- gojena ljudska kultura, se je razširilo območje zanimanja etnografije tudi na mestna naselja, katerih prebivalci so prav tako nosilci in go- jitelji svojih izročil, bodisi da ta koreninijo v kmečki ali kaki i)odobni plasti, bodisi, da so čisto mestnega izvora. »Ljudskost«, ljudske poteze in lastnosti so v slehernem posamezniku, naj bo podeželski ali mestni, zakaj slehernik je odvisen od tradicije in okolja, ki ju sam tudi vzdržuje in sproti stalnO' soustvarja. Edino tako je mogla etnografija postati izrecno družbena veda, ki obravnava vse razrede in skupine naroda, kar njeni sodobni teoretiki soglasno poudarjajo. Iz spoznanja, da sta v vsakem človeku ljudsko in individualno območje, sledi dognanje, da »ljudskost« za etnografa ni omejena soci- alna plast, marveč oblika, način, vrsta mišljenja, čustvovanja in rav- nanja, temelječa na ljudski plasti v njem. Kdor tedaj odreka mestnemu prebivalcu poteze te ljudske ali tradicionalne plasti, ta mora dosledno odreči tudi podeželskemu prebivalstvu sleherne lastnosti in pridobitve individualne, višje kulture — in sicer vsaj za nekaj stoletij nazaj.^ Tisti, ki so ponavljali krilatico o primitivnosti in poniknjeni kulturni plasti (»gesunkenes Kulturgut«), iz višje kulture, kot sestavini ljudske kulture in s tem odrekli ljudstvu sleherno ustvarjalnost, se morda niso niti zavedali, da sloni njihova teorija na nestvarnem precenje- vanju individualne, »višje« kulture, ki tudi vsebuje premnoge ljudske elemente in ni v današnji obliki od nekdaj. Ker življenja ne ustvarjajo in uravnavajo le individualne pobude, marveč ga odločilno soustvarjajo izročila, so važen predmet etnograf- skega obravnavanja družbene skupnosti, ki so nosilke izročil. Predmeti etnografije so izrecno družbeno pogojeni. Življenje v hiši, v družini n. pr. določa funkcijo vsem predmetom v njej, pravtako vsem dnevnim, družinskim in delovnim dbičajem in ureditvam, ki imajo svoj smisel le v območju tiste socialne enote in skupnosti, katere izraz so. — Po- dobno je pri širših skupnostih: soseskah — vaseh, občinah, starostnih skupinah, stanovskih skupnostih, razredih itd. Etnografija naj tedaj raziskuje tudi socialni sestav liudstva v gmotnih in duhovnih T>oiavih. * S. Erixon, Ethnologie régionale ou folklore. Laos 1,1951,17. ^ R. Weiss, Volkskunde der Schweiz, 6—9. U Vilko Novak Namen etnografije tedaj ni prvenstveno raziskovanje, preteklosti, kulture, »ki je bila nekoč bolje ohranjena, kot je danes, saj danes že izginja«." To bi bilo enačenje etnografije z zgodovino, njeno podre- janje le-tej kot nekake »viroslovne discipline«, k čemur vodi eno- sitransko poudarjamje in pojmovanje, da je etnografija — zgodovinska veda. Etnografija pa ne izhaja iz sedanjosti le zaradi metode, marveč hoče prav razložiti sedanjost, sedanje družbene oblike, gmotne pred- mete in duhovne pojave, pa naj so nastali pred stoletji, pred deset- letji ali pred kratkim. Po taki teoriji o etnografiji kot antikvamo- muzealni vedi bi je v doglednem času res moralo biti konec. Tako naziranje, da je etnografija nekak del zgodovine, zamenjuje zgodo- vinski del metode v naši znanosti z njenim bistvom in njenimi nalogami. Oznaka in geslo »etnografija sedanjosti« (Gegenwartsvolks- kunde) in »znanost o sedanjosti« (Gegenv^artswissenschaft) sta logičen in metodično — idejno nujen protest proti enostranskemu, zgrešenemu prej omenjenemu pojmovanju, obenem pa osnova za stvarno in sodobno delo v naši znanosti. Ne pozabimo tudi, da prav sovjetska (in vsaka sledeča ji) etnografija, ki morda najmočneje poudarja svoj zgodo- vinski značaj, najbolj vneto raziiskuje prav šele nastajajoče oblike življenja. Vse sodobno raziskavanje v Evropi dokazuje pravilnost v sodobnost usmerjene etnografije, zato se nikakor ne bojimo, da bi taka postala kdaj brezpredmetna, ker bo vedno živa tradicija s svojimi predmeti in pojavi — in vedno živa prav sodobnost s stalnim razvojem ljudske kulture! Od ugotavfljanja zgodovinskega stanja, od nastalega bo znanost prehajala k raziskovanju nastajanja samega in bo s tem ustvarila enostranski dosedanji zgodovinski usmerjenosti ravnotežje. Prav izguba mnogega gradiva v preteklosti, ki ne bo nikoli mogla priti v razvid naše znanosti, nas mora siliti tudi k tej dolžnosti, da rešimo za bodoče zgodovinsko raziskavanje ljudske kulture — sodobno gradivo ! Studij ljudske kulture more biti usmerjen v posamezne njene prvine, v prikazovanje zaključenih krajevnih enot, socialnih skupin itd. V svojem nadrobnem delu naj etnografija raziskuje nastaneik, razvoj, smisel, razširjenost, iizumirasje in današnjo obliko kulturnih prvin, družbenih skupin itd. Poleg zgodovinskega vidika jo mora pri tem voditi tudi funkcionalni, ki določa zvezo med prvinami kulture in njih nosilcem. Le na taki osnovi je mogoče priti po dolgotrajnem delu do približne in vsaj začasno zadovoljive sinteze, ki bo podala razvoj ljudske kulture nekega naroda ali etnografskih območij in IK)dobno. Delo v tej smeri, ki bi moralo biti ena glavnih nalog znanstvenih ustanov slehernega naroda, pa terja načrtnost, smotrnost v vzgoji strokovnjakov, spoznanje potreb in namena dela. Uspešnost takega dela pa je odvisna tako od pravdnih in sodobnih tehničnih prijemov in metod, kakor od pravilne znanstvene metode raziskovanja. ^ R. Ložar, Narodopisje Slovencev I, 16. 12 o bistvu etnografije in njeni metodi Prav raznovrstnost predmetov in pojavov, ki jih etnografija raz- iskuje, zahteva različne metode in prijeme, ustrezne njih značaju. Zato je vladala v naši znanosti tako v minulosti kot sedanjosti taka raz- nolikost glede uporahe, pojmovanja in poimenovanja raznih metod in smeri. Vse to pa določa idejno in načelno stališče do nalog in bistva etnografije. Vsa ta razgibanost in navidezna nasprotnost, neenotnost pa ni tragična slabost naše znanosti, marveč le nujnost razvoja, dokaz živega prizadevanja, približati se čim uspešneje in pravilneje tako zamotanemu sklopu predmetov in pojavov, kakršen je organizem ljud- ske kulture v preteklosti in sedanjosti. Vsaka od teh smeri je opravila svoje zaslužno delo za razjasnitev mnogih vprašanj. S tem v zvezi je vprašanje etnografiji sorodnih in pomožnih ved, ki so s svojimi metodami obravnavale obrobna in skupna območja svoje in etno- grafske znanosti, n.pr. filologija, razne zgodovinske vede, sociologija itd. Iz tega sicer nujnega sodelovanja je večkrat sledila pretirana uporaba metod teh znanosti na področju etnografije, kar je zavajalo v enostranost in postavljalo celo vprašanje o upravičenosti etnografije kot samostojne vede. To ni bilo nič čudnega v dobi, ko naša veda ni še imela lastnih stolic na univerzah in ne gojiteljev, ki bi se ji po- svečali v celoti, marveč so jo predavali —¦ kot še marsikje — filologi in zgodovinarji, ki so se zanimaili le za obmejna področja svoje vede, segajoča v ljudsko življenje. Z razvojem znanosti in njenim uveljav- ijenjem v sklopu ostalih ved pa je napredovalo tudi izgrajevanje njene enotne metode, ki naj bi ustrezala njenemu posebnemu bistvu in smislu ter značaju njenega predmeta. Historično-filološka smer etnografske metode je nastala kot sredstvo prvih gojiteljev etnografske znanosti v nemški romantiki, ki so z metodo svoje izhodiščne vede raziskovali le-tej najbližja območja ljudskega verovanja, pesništva in običajev. S to metodo še danes ana- liziramo literarne ljudske tvorbe, muzejske in terenske predmete, da razjasnimo izvor kulturnih dobrin in vrednot. S pritegnitvijo zgodo- vine, zlasti kulturne in gospodarske, ter jezikoslovja, je pojasnila po geslu »Wôrter und Sachen« tudi migracijo predmetov in pojavov, povezavo geografskih enot v etnografska območja. Zgodovinska smer se v sodobni etnografiji vse bolj uveljavlja tako s pritezanjem zgo- dovinskih virov kot z aplikacijo metode pri prikazovanju kontinuitete in pojasnjevanju sedanjih razmer z zgodovinskim razvojem. Ne sme pa uporaba te metode izgubiti iz vida celotnosti ljudskega življenja, tako da ne bi več ločili zgodovinskega dela od etnografskega. Njeno vodilo bodi vselej časovna pogojenost kulturnih dobrin in vrednot. Geografska smer je nastala v etnografiji nujno kot posledica zgodo- vinskofiloloških dognanj o migraciji in razširjenosti kulturnih prvin. S pritegnitvijo geografskega vidika in kartografske metode dopolnjuje etnografija globinsko gledanje in raziskavanje zgodovinske smeri v smislu prostorne pogojenosti in vezanosti. Kartografska metoda, ki na- zorno prikazuje razmestitev in gostoto predmetov in pojavov, njih 13 Vilko Novak Žarišča in razširjevalno smer, je vedno češče uporabljana tako v monoigrafijah, kot pri izdelovanju etnoigrafskih atlasov, ki so nujno dopolnilo smotrnemu terenskemu in raziskovalnemu delu. Poleg sintetičnega prikaza celotne etnografske podobe nekega ozemlja ali ljudstva je etnografski atlas drugi končni formalni cilj vsega razisko- valnega dela in obenem pripomoček ea nadaljnja, poglobljena raz- iskavanja. Medtem ko sta prvi smeri namenjeni bolj raziskovanju predmetov in pojavov kulture, se ostale smeri posvečajo v prvi vrsti njih nosilcu in vzajemnosti med njim ter objekti. To so sociološka, funkcionalna in psihološka smer. Sociološka smer goji na eni strani poglobljeno zamimanje za družbene skupine in za njih pomen v ljudski kulturi, na drugi pa za odnos skupnosti, občestev do dobrin in vrednot kulture. Zato raziskuje na primer skupnost, ki poje, pripoveduje ali posluša pripovedovanje pravljic itd., učinek pesniških tvorb na ljudi; izvajalci običajev in odnos ljudi do običajev jo zanimajo močneje kot zgodovina, smisel in razširjenost teh pojavov samih, čemur se posveča zgodovinsko- filološka smer. Tako se sociološka smer večkrat krije ali dopolnjuje s funkcionalno smerjo etnografske metode. Ta smer poudarja, da je sleherni etno- grafski pojav ali predmet povezan s posameznikom ali skupnostjo po svoji funkciji. Zato bi ga popolnoma ne mogli razumeti, ako ga ne bi gledali v tem njegovem pomenu. Preziranje funkcije predmeta omo- goča le polovično njegovo dojetje. Zato je večkrat važnejša funkcija kot pa predmet sam: n. pr. nošenje, ne deli noše (zato moremo nošo vselej raziskovati in najti, čeprav se razlikuje od pisane noše pre- teklosti!); način zidanja, ne slog hiše; način prehranjevanja, odnos ljudi do jedil in pijač — ne pa vrsta le-teh itd. Zakaj ljudska zna- čilnost, specifičnost se javlja prav v načinu, pojmovanju in se prav po tem loči od neljudskega načina in pojmovanja, na drugi strani pa od načina življenja drugih ljudstev. To dejstvo je posebno važno v novejšem času, ko izginjajo stare oblike noše, stavb, dela, orodja itd. Funkcionalno pojmovanje nam omogoča raziskovati odnos človeka do novih oblik in prilagoditev njegovega življenja tem oblikam. Psihološka smer raziskuje duševnost nosilca kulture in ugotavlja ustvarjalne možnosti, vzroke in način prevzema pojavov, njih spre- minjanja itd. Tesno se mora povezati s sociološko in funkcionalno smerjo, saj slone na primer odnosi v družbi v veliki meri na psihičnem zadržanju posameznikov in na duševnih razpoloženjih ter pogojih, ki nastajajo med njimi. Ta smer je posebno važna pri raziskavanju vsakovrstne ljudske umetnosti in družbenih skupnosti. Pri končni sintezi etnografskih dognanj, iz katerih skušamo dojeti mišljenje, značaj in duševnost ljudstva, posebnosti njegovih ustvarjalnih, pa tudi reproduktivnih zmožnosti — ima psihološka poglobitev odločilno be- sedo. Ni treba posebej poudarjati, da mora vsak zbiralec etnografskega o bistvu etnografije in njeni metodi gradiva in njega 1-aziskovalec imeti veliko razumevanje za ljudsko miselnost in čustvovanje, sposobnost vživetja in uspešnega približanja. Vse te in morda še druge prijeme in smeri uporablja etnografska znanost različni snovi ustrezno, drugo z drugo dopolnjuje in jib druži v organično enotno delovno metodo. Résumé SUR LA NATURE DE L'ETHNOGRAPHIE ET SUR SA MÉTHODE L'auteur attire l'attention sur trois groupes de points de vue différents concernant, d'une part, l'ethnologie (Volkerkunde, anthropology) comme science du développement de la civilisation et des peuples en dehors de l'Europe et d'autre part, l'ethnographie (Volkskunde, folklore, etc.) comme science des civi- lisations populaires de l'Europe. Tandis que les savants des nations occidentales distinguent deux branches scientifiques séparées dans le sens mentionné, les érudits de l'Union soviétique et des pays se trouvant sous son influence n'admet- tent qu'une ethnographie unique. En Yougoslavie, il n'y a pas d'accord sur ce point: les Serbes parlent dethnologie comme science, mais surnomment les institutions et les publications «ethnographiques-»; en Croatie, on confond les deux termes sans y garder conséquence; les Slovenes, au contraire, les emploient selon l'usage de l'Europe occidentale. L'auteur mentionne les efforts qu'on fait a l'Ouest, afin d'introduire pour deux branches scientifiques le terme commun d'ethnologie et, pour les recherches consacrées a un peuple seul, celui d'ethno- logie régionale. En parlant du caractere de l'ethnographie, l'auteur souligne les opinions et les définitions récentes, dues a R. Weiss et d'autres savants et insistant sur une conception suivant laquelle l'ethnographie devrait etre une science du pré- sent (Gegenrvartswissenschaft) dont le but serait d'examiner l'élément populaire (das Volkstumliche) dans toute une nation. L'auteur met en garde contre les conceptions qui accentuent excessivement le caractere historique de l'ethno- graphie, point de vue dont s'ensuit la subordination a l'histoire, de ce qui résulte une fausse méthode. L'auteur traite ensuite d'une maniere plus détaillée les directions d'une méthode ethnographique unique — l'historique-philologique, la sociologique, la fonctionnelle, la psychologique et la géographique. Les recherches de la vie et de la civilisation populaires ne doivent donc pas résulter de l'emploi exclusif dune de ces directions, comme ayant leur but dans elles-memes, elles sont, au contraire, appelées a établir, en accord avec toutes les directions, l'équilibre entre l'étude des objets et des manifestations de la civilisation et de la vie populaires elles-memes. Il ne suffit pas que l'ethnographie procede du présent uniquement en raison de sa méthode, elle doit, en outre, expliquer les objets matériaux présents, les forrnes sociales et les phénomenes spirituels. Ce n'est qu'une ethnographie di- rigée vers le présent qui ne perdera jamais son sens et son objet. Aussi conser- vera-t-elle fidelement le matériel présent pour la recherche historique future de la culture populaire, contrairement au passé qui, a force de collectionner des antiques» et les curiosités, négligeait la vie et n'a pas sauvé ses phénomenes pour la recherche de l'époque présente. 15 Vilko Novak L'étude de la culture populaire peut etre dirigée vers ses éléments parti- culiers, ver la mise en évidence des unités locales closes, des groupes sociaux, etc. Elle doit rechercher l'origine, le développement, le sens, l'extension, la forme actuelle et l'extinction 'successive des éléments culturels, groupes sociaux, etc. A ce travail, a côté du point de vue historique, il faut considérer aussi le point de vue fonctionnel, qui détermine les rapports entre les éléments de la culture et leur porteur. Mais un tel travail ne peut etre efficace que si l'on a recours a une méthode exacte et a des procédés tecniques contemporains. La multiplicité des objets et des phénomenes qu'étudie l'ethnographie ainsi que les diverses professions exercées par les pionniers de la science ethnographique étaient la cause de ce qu'on utilisait les différentes méthodes empruntées aux sciences apperentées. Ainsi, on a négligé certains domaines de la culture populaire et toute la science a été présentée, souvent, dans une fausse lumiere. Ce n'est qu'avec le développement de l'ethnographie et la conquete de son autorité parmi les autres sciences que les efforts d'élaborer sa propre méthode qui correspon- drait a son essence particuliere ainsi qu'au sens et au caractere de son objet, ont été couronnés avec succes. 16 LJUDSKE SMUČI NA BLOŠKI PLANOTI. V VIDOVSKIH HRIBIH IN V NJIH SOSEŠČINI Boris Orel Ako 'bi bil kdaj vprašan, s kakšnimi etnografskimi posebnostmi se more ponašati slovenski narod, bi med drugim navedel tudi starodaAoie bloško-vidovske smuči. Ljudske smuči z Blok, iz Vidovskih hribov in sosednjih predelov sodijo med najpomembnejše predmete naše ljudske materialne kulture ter morajo etnografa zanimati kot ljudsko prometno sredstvo in kot pomožni sesta\Tii del ljudske noše. Ce globlje premislimo, je najsta- rejše prometno sredstvo dejansko obuvalo. Šele za njim so nastale krplje in smuči, ki moramo nanje gledati kot na dopolnilo obuvala v posebnih vremenskih razmerah. Kako naj si pojasnimo, da se ni slovenska etnografija v preteklosti prav nič zanimala za bloško-vidovske smuči? Kako je bilo mogoče, da se ni zanje zmenila v času, ko jim je že znanstveni svet v tujini posvečal primerno pozornost? Dejali bi, da je za takšno brezbrižnost težko najti opravičilo.^ Zato pa tem več priznanja slovenskim športnikom in drugim redkim I>osameznikom,^ ki edini so pri nas med prvo in drugo svetovno vojno ^ To vprašanje nam more deloma pojasniti predvojna korespondenca med Jugoslavenskim zimsko-sportskim savezom v Ljubljani (= JZSS) in Etnograf- skim muzejem v Ljubljani (= EM): dopisa JZSS št. 334 od 24. XI. 1936 in št. 363 od 13. Xn. 1936 ter dopis EM št. 348 od 10. XII. 1936 (Arhiv EM). ' Med prvimi je treba navesti Rudolfa Badjuro, ki je za svojo >Smu- ško terminologijo«, objavljeno prvič v Slov. narodu leta 1917, deloma uporabil domače bloško-vidovsko smuško »besedje«, dalje Metoda Badjuro, ki je leta 1931 posnel film o bloškem smučanju, ter razne funkcionarje predvojnega JZSS, kakor prof. dr. Frana Jesenka, dr. Cirila Pavlina, Josa Corca in druge. O tem, kaj vse je predvojno raziskovanje ugotovilo o bloškem smučanju, nas pouči poročilo, priobčeno v nemški zimsko-športni reviji »Der Winter< (Jhrg. XXIV/1930/31) z naslovom »Auf der Spur des âltesten alpinen Ski«. Ta članek je po podatkih JZSS priredil za objavo in mu napisal uvodnik nemški športni pisatelj in urednik revije sDer Winterî Cari J. L u t h e r, ki se je že zelo zgodaj začel zanimati za bloško smučanje ter je pisal o njem v raznih inozem- skih časnikih (Vossische Zeitung, Berlin, 10. marca 1931, Grazer Tagespost, 14. marca 1931, Sport, Ziirich, Prager Tagespost), med drugim tudi v švedskem smučarskem letopisu Pa Skidor 1938. Preobširno bi bilo, če bi navajali razne članke, ki so bili kdaj o bloškem smučanju objavljeni v našem časopisju, omenimo naj samo razpravo prof. 2 Slovenski etnograf 17 Boris Orel po svojih močeh reševali z), shran jenih v EM, je tale: As 11,5 cm (vse nadaljnje mere tudi v centi- metrih), k 10,7, z 11,5; Bs 11,8, k 11,8, z 11,6; Cs 12.3. k 12,3, z 12,3: Ds 9,5, k 9,4, z 9; Es 11, k 10,8, z 11,2; Fs 12, k 12, z 12; Gs 13, k 9,5, z 13; Hs 13, k 12,5, z 13; Is 15,4, k 15,6, z 15; Js6,5, k6,5, z6,5. — Smuči v Smuškem muizeju v Stocjcholmu so široke približno 12,7 cm. Po ustnem izročilu so bile stare bloške smuči običajno 12 cm, pa tudi 13 do 15 in celo do 18 cm široke ali govorjeno' v colah: 5 do 6 col, kar je približno 13 do 16 cm. Glede debeline (si. 1/7—9 na str. 27) je ljudsko ustno izročilo soglasno v sodbi, da so bile stare bloške smuči povsod enako debele, le krivina je bila malo tanjša od ravnega dela smuči. Ali po bloško povedano: smuči so bile glihoune, samo spredaj so bile malo šuohneje. Res pa je tudi, da so jih nekateri na sredi ali na zadnjem koncu radi delali debelejše, a to so bili izjemni primeri iz novejšega časa. Ko ocenjujemo in primerjamo med seboj debeline treh poglavitnih delov (sredina, krivina in zadnji konec) na posameznih, že mnogo rabljenih smučeh v zbirkah EM, moramo upoštevati, da se je debelina ravnega dela smuči ponekod že kar zenačila z debelino krivine ali pa se ji je že precej približala. V nekaterih primerih je spodnja plat ravnega dela že tako izrabljena, da je ta del celo temjši od krivine. — Debelina smuči v EM pa je tale: As 1,7 cm (nadaljnje mere v centimetrih), k 0,9, z 1,2; Bs 1,6, k 1,6, z 1,7; Cs 0,8, k 0,6, z 0,7; Ds 2, k 2, z 1,9; Es 1,3, k 1,2, z 1,2; Fs 1,7, k 1,2, z 1,6; Gs 1,4, k 1, z 1,8; Hs 1,4, k 1, z 1,3; Is 1,6, k 1,5, z 1,5; Js 1, k 1,4, z 1. — Po ljudskem izročilu so bile bloške smuči debele četrt cole, dalje pol cole, a tudi tričetrt cole ali eno frtalico. Glede na vse te mere moremo na splošno reči, da so bile bloške smuči debele 1 do 2 cm. Posebej nas zanimajo še nekatere mere krivine. Najprej imamo opraviti z dolžino krivine (si. 1/16 na str. 27), ki je pri smučeh v zbirkah EM kaj različna: A 28 cm (mere v centimetrih), B34, D 42, E 34, F 26, G 25, 130 in J 26. Pri smučeh C je zakrivljen ves sprednji del skoraj od sredine naprej, pri smučeh H pa je krivina že upadla in se malone zravnala z ravnim delom. Dolžina krivine zavzema torej 26 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini določen odstotek celotne dolžine smuči. Pri smučeh iz EM je ta od- stotek takle: A 20 %, B 21 %, D 27 %, E 22 %, F 20 %, G18 %, 120 % in J31 %. Ce ne jemljemo v poštev otroške smuči J, znaša poprečni od- stotek dolžine krivine pri navedenih smučeh v razmerju do celotne dolžine smuči približno 21 %. — Nadalje ni pri smučeh odveč vpra- šanje, koliko je krivina največ ukrivljena navzgor, ali z drugimi besedami, kolika je višina najvišjega konca krivine od tal (si. 1/10 na str. 27). Ta višina se pri smučeh iz EM glasi takole (meri v centi- Sl. 1. Sestavni deli bloško-vidovskih smuči, ki njih mere navajamo v razpravi: 1. dolžina, 2. dolžina od stremena do konca krvine, 3. dolžina od stremena do zadnjega konca, 4. širina sredine, 5. širina krivine, 6. širina zadnjega konca, 7. debelina stedine, 8. debelina krivine, 9. debelina zadnjega konca, 10. višina najvišjega konca krivine od tal, 11. razdalja od težišča do stremen, 12. dolžina podnožja pred stremenom, 13. dolžina podnožja za stremenom (v razpravi je navedena celotna dolžina podnožja!), 14. širina podnožja, 15. širina posnetega roba, 16. dolžina krivine, 17. razdalja med klanfco in robom, 18. debelina klanfce, 19. dolžina klanfce oz. njene odprtine, 20. višina klanfce oz. njene odprfine, 21. dolžina luknje na predolbenih smučeh, 22. širina luknje, 23. širina dvojice lukenj, 24. širina oz. debelina srca Risba Sibila Nekrep metrih): A6, B 14, Cl4,3, D 10, E 10,5, F8, G4,8, H2, I9 in J 10,5. Po navedenih merah, ki pri njih nismo uspoštevali smuči H in J, znaša poprečna višina krivine približno 10 cm. Pri tem bodi pripomnjeno, da je bila krivina pri bloških smučeh na splošno zelo nestanovitna. Po daljši uporabi smuči sta mogli krivini več ali manj upasti, 27 Boris Orel V zvezi S krivino in ostalim ravnini delom smnoi je pojasniti še nekaj nadrobnosti okrasnega značaja in deloma tudi praktičnega po- mena. Tako sta bila robova pri nekaterih smučeh na vsej zgornji plati bolj ali manj posneta, da nista bila tako ostra ali živa. Širina tega posnetega roba (si. i/15 na str. 27) je na smučeh v EM približno tale: B2cm, E 0,12 cm, 11,5 cm in J 1 cm. Pri ostalih smučeh ni posnetih robov. Konec krivine je bil pri bloikih smučeh različno oblikovan (si. 2/1 a, b, d—f na str. 31). Bil je ali povsem raven, to je naglih urezan, ali pa je bil bolj ali manj raven, njegovi ogelčki pa so bili ravno ali okroglo posneti, oziroma po bloško povedano, oglički so bili na glih ali okroglo vzeti. Krivina je bila na koncu kaj pogostoma tudi zaobljena, bila je okrogla kot čižem, kakor vedo povedati starejši Bločanje. Možne pa so bile še katere druge oblike konca krivine. V Škrabčah na primer smo našli smuči iz novejšega časa, ki se njih krivina proti koncu primerno zoži, na samem koncu 'pa je rahlo zaokrožena. Znane soi tudi otroške smuči iz Topola s koncem krivine v obliki zObčaste konice. O kakih posebnih rezbarskih okraskih nismo nikjer na Blokfiih slišali, prav tako jih tudi zaman iščemo na smučeh, ohranjenih v EM. Pač pa bi poleg tega, kar smo doslej povedali o koncu kriviile, navedli še cahan, to je znamenje, vžgano ali vrezano v les na zgornji plati kri- vine. Ta cahan ali znamenje sta bili ali inicialki priimka in imena, ali je bila hišna številka ali pa letnica izdelave smuči. Nedvomno so imela taka ali drugačna znamenja med drugim tudi svoj praktični pomen: po njih je lastnik v določenih primerih laže spoznal svoje smuči. Spominov na smuči z vžganimi ali vrezanimi znamenji je še kar precej. V Topolu na priliko pomnijo smuči z letnico 1762, drugod pa se spominjajo smuči z letnicami iz druge polovice 19. stoletja. V mMnu v Škrabčah imajo smuči z vrezanima inicialkama K + Z (si. 2/1 e na str. 31). V Švedskem smuškem muzeju v Stockholmu so razstavljene bloške smuči, od katerih ima ena smuč na krivini vžgani inicialki GA (si. 2/1 b na str. 31), druga smuč pa čiko A in hišno! številko^ 13. Umestno bo, da se nadrobneje seznanimo še z enim 'zelo važnim sestavnim delom bloških smuči, brez katerega si ni mogoče predstavljati njih uporabe in ki mu Bločanje pravijo stremena, siraména, stremen, stremién, stremenice, streménca, jermena, jermena, jerménci, jerménca m podobno S stremeni dobiva srednji del ali sredina smuči svoj pomen in po njih se ta del ponekod že kar tudi imenuje. Stremena, različno pritrjena na zgornji plati smuči približno na sredi, so po obliki zanka aH kamba iz usnja ali drugega materiala, ki je talko velika, da more smučar vanjo vtakniti prednji del noge s prsti oziroma konico čevlja, peta pa ostane povsem prosta. Glede na to bi stremena na bloških smučeh na splošno označili kot prednja ali prstna stremena, ki ne po- znajo petnih jermenov. Ce hočemo natančneje ugotoviti mesto bloških stremen na sredini smuči, moramo poznati dve razdalji (si. 1/2—3 na str. 27): 1. od stremen 28 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini do zadnjega konca (=a) in 2. od stremen do konca krivine (=ib). Po- glejmo, kako je z merami teh dveh razdalj na smučeh v EM (mere v centimetrih): Aa68, h 59; BaBO, b8i; Ca81, b82; Da72,8, b79,8; Ea85,3, b70; Fa67,5, b63; Ga71,8, b65,8; Ha 64, b63; laSl, b69 in Ja 40, b 41,8. — Kakor povzemamo iz navedenih mer, stremena niso pri večini smuči pričvršćena natančno na sredini smuči, njih mesto je od sredine pomaknjeno malo naprej. Zategadelj nas v zvezi s tem morata zanimati nadaljnji vprašanji: ali je težišče smuči za stremeni ali pred njimi in kobka je razdalja od težišča do stremen (si. 1/11 na sitr. 27). Na ti vprašanji nam smuči v EM tetkole odgovarjajo (mere v centi- metrih, težišče za stremeni =z, težišče pred njimi =p): A 6 z, BO (stremena so pritrjena na težišču!), C 3,6 z, D 3 p, E 6 z, F 4,8 z, G 12 z, H 3,6 z, I 7,2 z in J 1,8 p. — Ti podatki nam potrjujejo, da je pri večini bloških smuči v EM težišče v krajši razdalji za stremeni, kar ima pri uporabi smuči za povsem naravno tehnično posledico-, da je zadnji del smuči težji od sprednjega. Zato moremo upravičeno reči, da so bile stare bloške smuči zatezne, ne pa predtežne, to pa zavoljo tega, ker je bilo njih težišče vedno za stremeni oziroma stremena so bila pred težiščem. To pa je tehtna posebnost bloških smuči, ki se bomo nanjo' še povrnili. — Pri smučeh D in J je težišče izjemoma pred stremeni. Poučno je pri tem ugotoviti, da so smuči D iz zadnjega časa, smuči J pa so otro- ške. In končno je tudi docela razumljivo, da je pri smučeh, ki so zatezne, zadnji del večinoma daljši od sprednjega. Glede na to, kako' soi stremena pričvršćena na smuči, razlikujemo pri bloških smučeh več vrst stremen. Najprej imamo opraviti s starej- šimi stremeni na predolbenih smučeh. To so stremena, večidel jermeni, ki so zanje smuči ustrezno predolbene (predoublene, zdoublene, pre- vrtane). Na vsaki strani smuči, približno 1 cm ali tudi več od roba, sta po dve navpični reži ali podolgasti luknji (liiJcna, lukja, lukanca) druga poleg druge (si. 2/4 na str. 31). Na smuči B iz Škufč (si. 1/6) so te luknje poševno navznoter zdolbene, in sicer spodaj 1 cm od roba, zgoraj pa 0,5 cm, bržčais zaradi tega, ker je biloi na zgornji plati potrebno več širine za nogo. Vse te štiri luknje, to je po dve na vsaki strani smuči, so enako dolge in široke. Pri smučeh B, H in I znaša njih dolžina 2—3 cm (si. 1/21—23 na str. 27), širina 0,3 do 0,5 om, skupna širina dvojice lukenj pa 1,5 do 1,8 cm. Bločanje so jermen skozi navpično predolbene smuči po navadi tako pričvrstili, da so ga najprej pretaknili skozi obe notranji luknji navzdol, nato pa skozi obe zunanji luknji navzgor ter oba konca jermena nad spodnjim jermenom na vrhu zašili z dreto aH ju kako drugače, na primer z žico, zvezali med seboj. Pri takem pritrjevanju stremen skozi predolbene smuči je nastal dvojni prstni jermen (toplih, iopalšni). Bil pa je možen tudi enojni jermen, kakor ga nam kaže smuč B iz Škufč (si. 2/2 na str. 31). V tem primeru sta dva kratka jennenčka pretaknjena skozi luknje, med njuna konca nad luknjama pa je na vsakem kraju prišit širši prstni jermen. 29 Boris Orel Pri predolbeniih smučeh nikakor ne smemo prezreti podolgasiega in ozkega koščka lesa med luknjama, ki zanj na Blokah nismo našli več domačega naziva, pač pa v Vidovskih hribih, kjer so ga imenovali srce (si. 1/24 na sir. 27). To srce je na smučeh B, H in I debelo 0,5 do 0,8 cm in je nastalo z navpičnim izdolbenjem dveh podolgastih liikenj druge poleg druge kot preostali vmesni košček lesa. Kot sestavni del dvojice lukenj na vsaki strani smuči je imelo srce najvažnejšo funkcijo pri stremenih na predolbenih smučeh, zakaj jermen, pretaknjen skozi luknji, se je dejansko oprijemal srca; bil je ovit okoli njega ob straneh, zlasti pa spodaj, ali po bloško: jermen je prišel spodaj na smučeh v dve gabé (si. 2/3 in 5 na str. 31). Da ne bi jermen izstopal od spodnje drsne plati, ker bi sicer drsal po snegu in s tem zaviral smuči, tako pa se tudi prehitro izrabil, je bilo srce spodaj primemo posneto. Tako se je jermen, kakor so se izrazili stari Bločanje, utópu u smuč. Ali še dragače povedano: jermen je moral biti zaióplen aK jermen je uUgnjen prišel v smuč, da ni čutil snega. Na Blokah so poznali še drugo varianto zgoraj opisanih predolbenih smuči. To so bile smuči, ki so imele na vsakem kraju samo po eno po- dolgasto luknjo namesto dveh. Stremena so bila na tako predolbenih smučeh pretaknjena najprej skozi luknjo navzdol, zatem pa speljana zunaj smuči ob njeni stranski plati navzgor (si. 2/6—8 na str. 31). Srce je bilo v tem primera ustrezno posneto spodaj in ob strani. V Metuljah in Benetih smo komaj še ujeli spomin na zelo stare smuči, ki sodijo že kar v posebno skupino predolbenih oziroma iz- vrtanih smuči. Na teh smučeh so bile tudi izvrtane štiri navpične luknje, in sicer po dve na vsaki strani, toda luknje so bile prvič okrogle ali okroglaste, morda tudi primemo ovalne, drugič pa so bile izvrtane na vsaki strani draga za drago, torej ne poprek, marveč po dolgem (si. 4/9—10 na str. 71). Skozi tako razvrščene luknje na smučeh je bila pretaknjena ali trta (Beneti) ali pa konjska žima (Metulje). Na spodnji plati je bil na vsaki strani od ene do drage luknje zdoLben grabančak, ki se je vanj utopila trta ali žima, da nista drsali po snegu. Takšne vrste izvrtanih smuči so pogrebne smuči iz Metulj, ki so ohranjene, kakor upamo, v Planinskem muzeju v Miinchenu, opisuje pa jih na kratko C. J. Luther v svojem članku »Ett besok i Krains skidomrade« (Obisk na kranjskem smuškem območju).^" Po ogledu teh pogrebnih smuči v omenjenem muzeju (si. 3/6 na str. 53), nam bo mogoče o njih kaj več povedati. Za stremeni, pretaknjenimi skozi predolbene ali izvrtane smuči, si oglejmo naslednjo drago vrsto stremen, ki je bila na splošno zelo raz- širjena na Blokah, to je stremena na klanfe ali klanfce, ponekod tudi na klučce. Tudi pri stremenih te vrste imamo na smučeh v takem redu izvrtane navpične luknje, kakor na posebnih predolbenih smučeh, vendar so te lulknje seveda mnogo manjše in v njih tičita klanfi, po ena na Pa Skidor, Stockholm 1958, str. 142—144. 30 SI. 2. Konci krivin in stremena bloško-vidovskih in drugih smuči: 1. konci krivin: a, b, d—f Bloke, c Menišija, g Gora in Loški potok; 2. sredina predol- bene smuči s stremenom (enojnim jermenom) in podnožjem; 3. sredina predol- bene smuči s stremenom na drsni plati; 4. podolgaste luknje in srci za stremen; 5. predolbena smuč z enojnim jermenom v prečnem prerezu; 6. druga varianta predolbene smuči s stremenom (dvojnim jermenom) ; 7. smuč z dvema luknjama in dvojnim jermenom v prečnem prerezu; 8. podolgasti luknji in srci za stre- men; 9.—13. različni načini pričvrščevanja klanfc na smuči; 14. stremen, pribit ob strani na smuč; 15. stremen, pribit na smuč na njeni zgornji plati Risba Sibila Nekrep Boris Orel vsaki straaiii. Klaiifa ali klanfca je po obliki dvooglata majhna kamba iz debelejše žice ali kake druge kovine, ki sta njena primemo dolga koničasta kraika zabita skozi izvrtani navpični luknji na smučeh, spodaj pa različno zakrivljena, zavihnjena in nato. vtolčena v spodnjo plat smuči, da povsem utoneta v lesu. Marsikje so na spodnji plati izdolbli malce podolgaste grape, ki sta se vanjo potem oba konca klanfe laže in hitreje utopila. Skozi klanfi so pretaknjena stremena, ki so na vrhu ali ob straneh podobno zašita ali kako drugače zvezana, kakor na pre- dolbenih smučeh. — Bloške smuči v Smuškem muzeju v Stoc'kholmu (inv. št. 544) so opremljene s stremeni na klanfe- Debelina okrogle žice, iz kartere so klanfe na smučeh v EM, znaša v premeru 0,4 do 0,6 cm, debelina štirioglatega valjanega železa pa 0,25 X0,25 cm oziroma 0,5X0,3 cm. Klanfe so visoke 0,7 do 1,9 cm, medtem ko so dolge 2 do 4 cm in oddaljene od roba smuči 0,6 do 1 cm (si. 1/17—20 na str. 27). Klanfe so bde na spodnji plati smuči različno zakrivljene in nato zabite v les. Tako sta bila oba kraka klanfe navadno zakrivljena nazaj proti zadnjemu koncu smuči aH pa sta mogla biti tudi zavihnjena na- razen, to je en krak nazaj, drugi pa naprej (si. 2/9—10 na str. 31). Y Metuljah so poznaH še tretji način zakrivljanja klanf na spodnji strani smuči: oba kralka, primerno daljša kakor običajno, sta bila spodaj za- krivljena narazen in za )krajšo dolžino vtolčena v les, nato pa sta bila njuna preostala koničasta konca zabita navzgor do zgornje plati, kjer sta bila odpiljtina. To je bd vselkakor najtrdnejši način pričvrščevanja klanf na smuči (si. 2/11 na str. 31). Poleg navedenih klanf imamo glede na njih pritrjevanje še drugo posilednjo skupino klanf ohranjeno v ustnem izročilu. Prva varianta: v jamici, izvrtani do polovice ddbeline smuči ali malo več, je bila vtaknjena oziroma zabita klanfa s krakoma, zakrivljenima v kampco, kljukco aH ušesce. Nato sta bila od strani zabita dva žeblja v smuč taiko, da sta bila preta:knjena prav skozi kljukci na koncu klanfe (sL 2/12 na str. 31). Za takšne klanfe pa je moral biti seveda srednji del smuči primemo debelejši. Pri dmgi varianti v tej skupini je bila klanfa ob strani zabita na smuči, nato pa zaJkrivljena navzgor (si. 2/13 na str. 31). V zadnjo, tretjo vrsto stremen na bloških smučeh pa prištevamo glede na njih pritrjevanje stremena oziroma jermena, ki so bila pribita na smuči: a) ob strani ali b) na zgornji plati (si. 2/14—15 na str. 31). Ob strani je bil jermen pribit na smuči v primerno širokem in globokem izrezu, da ni preveč izstopal, poleg tega pa je bil zavarovan s ko'vinsko ploščico v veHkosti izreza, sikozi katero je bil pritrjen na smuči s tremi ali štirimi primemo dolgimi žeblji. Tudi če je bil jermen pribit na zgomji plati, je moralo biti zanj izrezanega oziroma posnetega toliko lesa, da se je njegov konec, pričvrščen na smuči, zravnal z zgornjo platjo. Prva varianta teh na kratko opisanih stremen je bila precej po- gostna, druga pa izredno redka, o obeh pa bi mogli reči, da sta v tesni 52 I SI. 1. Smuči z orvco z Gore ali Loškega potoka d Smuškem muzeju v Oslu; 2. krplje na kambo (Novi pot); 3. krplje na rémalne (Rute); 4. srednji dd smuči H na klanfe in z opuščenimi luknjami z drsne plati (Glina); 5. smuči A na klanfe (Bloke); 6. predolbena smuč B s stremenom in podnožjem s treh strani (Škufče) Foto: Smuški muzej, Oslo, in B. Orel 52—53 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini zvezi z opuščanjem starili načinov pritrjevanja stremen med prvo in drugo svetovno vojno. Naposled še nekaj besed o stremenih v pravem pomenu besede! Le-ta so bila, kakor smo mogli posneti iz vsega tega, kar smo doslej o njih povedali, večidel usnjena jermena, ki so se ponekod v raznih vari-, antah že kar udomačila kot drugi splošni naziv za sama strtanena. Jermen, kakor tudi vsako drugo streme, je moral biti tako velik, da se je tesno prilegal čevlju. Širok je bdi kaj različno, n.pr. 2 do 5 cm. Med zelo stara stremena bi nadalje prištevali trto, vrv, oprto, konjsko žimo itd. Vendar vseh navedenih stremen ni bilo mogoče povsod enako uspešno pritrjevati na smuči. Za jermen ali oprte so bile vsekakor naj- ustreznejše klanfe, za trto, konjsko žimo, vrvco in deloma tudi jermen pa predolbene smuči, da ne omenimo pribijanja stremena neposredno na smuč, za kar je bil prikladen samo jermen. V življenju so kajpada razmere tudi drugače nanesile, in o tem velja prav tako izreči nekaj besed. Trta je po vsej verjetnosti zelo staro streme. Zlasti je Bločanom rabila tedaj, kadar so bili v stiski z jermeni. Zato bi jo najprimerneje uvrstili med zasilna stremena. Ako se je Bločanu morda pied potjo pretrgal jermen, si je navadno pomagal v tej sitiski tako, da je splel trto iz drabutoone ali kakšnega drugega lesa, ki mu je bil pri roki, in jo privezal na smuč, da je potem mogel nadaljevati pot. Sicer pa so se po ustnem izročilu na splošno izogibali trte, češ da jim kvari čevlje. Tudi o stremenih iz oprte, iki so jim po nepotrjenih podatkih dejali oprtónke,"^ pravi ustno izročilo, da so jim večidel rabila le v sili, kot stalna stremena pa so jih le tu in tam radi pričvrščali na smuči (prim. smuči H v EM!). Značilno zasilno streme je dalje vrv ali vrvca (špaga, strah). Po navadi so večji ali manjši kos vrvce vedno nosili v žepu, kadar so se odpravili na daljšo pot, to ipa za primer, da bi se jim jermen pretrgal. V skrajni sili so si pomagali kako drugače. Po pri- povedovanju 90-letnega Froleta iz Strmce se je njegovemu staremu očetu, rojenemu proti koncu 18. stoletja, nekoč na poti na semenj v Velike I^šče pretrgal jermen. V tej nezgodi si ni vedel drugače pomagati, kakor da je snel z vrata zidano ruto in jo uporabil kot zasilno streme na smučeh. O konjski žimi naj posebej poudarimo, da je po naših dosedanjih ugotovitvah kot stremen na bloških smučeh zelo problematična. Doslej smo naleteli nanjo samo v Metuljah, in sicer na pogrebnih smučeh (Miinchen) in na smučeh G, shranjenih zdaj v EM, drugod na Blokah pa nikjer. Zato jo kaže za zdaj še obravnavati kot sporen izjemni primer, nikakor pa ne kot bolj ali manj splošno udomačeno rabo. S tem bi poglavje o stremenih še nikakor ne zaključili, zakaj vanj bi posredno sodilo še vprašanje podnožja na bloških smučeh. Na tistem mestu na sredi zgornje plati, na katerem je stal smučar z nogo, vtak- Podatek Branka Pon'ikvarja, poštnega uradnika v Ljubljani, po rodu IZ Fare na Blokah. 3 SloTenski etnograf 53 i Boris Orel njeno v prstni jermen, je bil z žebljički pribit primemo velik kos usnja ali klobučevina (klopčina, Mobučouna, klobučeuna), ki je bila njegova naloga preprečevati, koHkor je bilo mogoče, da bi noga spodletvala oziroma drsela nazaj in tako ubajala iz stremen, lo klopčinasto ali dmgačno podnožje (si. 1/12—14 na str. 27) je na smučeh v EM dolgo (=:d) in široko (=š) takole (mere v centimetrih): Bd 31, š 11; Ed 36,5, š 10,5; Hd 24, š 11,5; Id 24,5, š 12. — Na ostalih smučeh ni nobenega podnožja, oziroma je bilo nek:daj, a ga zdaj ni več, ker se je izrabilo. Navsezadnje ne smemo pustiti vnemar lesene smuške pabce, ki je bila zlasti v hribovitih predelih neogibno potrdben sestavni del opreme bloškega smučarja. Tej pabci na Blolkah različno pravijo: palca, kouc, smučni kouc ali kôuec, koiičak, rajs, rajsl, pajžl itd. Bila je 1,50 do 2 m dolga. Palica, ki spada k smučem I v EM, je dolga 1,77 m, spodaj je njen premer 3 cm, na sredi 3,3 cm, na vrhu pa 2,5 cm (si. 3/5 na str. 53). Po navadi ni bila nič priostrema, marveč je bila bolj ali manj topa, tum- pasta. Ce ni bilo dmgega pri roki, je bdo včasih tudi grablšče dobro za smuško palico. S tem bi bili pri kraju s smučmi in njihovimi sestavnimi deb na bloškem ozemlju. Pojasnili smo vse, kar je zanje bistveno in značilno, pri čemer smo si seveda marsikatere nadrobnosti iz metodičnih razlogov prihranili za naslednja poglavja, ki govore o izdelovanju smuči, tehniki smučanja in dmgem. 2. Vidov ski hribi in Menišija. V Vidovskih hribih (ta gorenji in ta dolajni konc) ter Menišiji (Stražišče, Kožljeik in Topol) pravijo smučem na splošno enako kalkor na Blokah, to je smači, le v vasi Topol smuk alce."^^^ Udomačeni pa so še tile nazivi: smuče, smačnice, iz novejšega časa tudi smučke. Otroške smuči so smačice. Ena je smuč, smuč, smačnica in smučka. Ponekod poznajo tudi plohe (pluôhi, puôhi); tako so imenovali -smuči zlasti takrat, kadar so bile tako slabo uikrivljene, da so bile že skoraj podobne ravni deski. Na obeh ozemljih, v Vidovskih hribih in v Menišiji, ni bilo doslej najdenih nobenih starih smuči, pač pa si je EM nabavil v Kožljeku en par smuči, narejenih po starem vzorcu. Te menišijske smuči K so dolge 1,57 m, široke 15,3 cm in debele 1,3 cm. Krivina je dolga 40 cm, to je 25 % celotne dolžine smuči. Smuči K so zelo močno ukrivljene, in sicer znaša višina najvišjega dela krivine od tal 19 cm. Na koncu krivine ogelčki niso posneti, kakor na bloških smučeh, temveč so urezani v manjše rožičke, medtem ko je srednji del med njimi neznatno zaobljen (si. 2/1 C na str. 31) Vrhnja robova nista posneta, pač pa sta na zgomji plati urezani na vsaki strani po dve ukrasni crii po dolgem. Glede stremen bi o teh smučeh povedali, da je na njih jermen pretalknjen skozi Smukalce so ljudski naziv za njive in senožeti med Metuljami in Topolom na Blokah. Eno ozko in dolgo njivo imenujejo v Metuljah smukalca, več takih njiv pa smukalce. Ljudsko izročilo v Metuljah takole pojasnjuje ta naziv: Bila je nekoč vojska s Francozi, ki so smukali (= bežali) iz Metulj čez njive proti Studencu in Runarskemu. 34 Ljudske smuči na Bloški planoti, v VidoTskih hribih in v njih soseščini klanfe iz ddbelejše žice, ki so poševno navznoter zabite v smuči, spodaj pa narazen zakrivljene in nato vtolčene v udolbeni žldb. Jermen, širok 5 cm, je enojen. Ob straneh je zašit z dreto in z njo tudi zarobljen. Stremena so pričvrščena na smuči prav na težiščni točki. Podnožje iz klobučevine je dolgo 35,5 cm (spredaj 11,5 cm, zadaj 24 cm), široko pa 12 cm. Palica (palca, kouc) je dolga 1,95 m, debela spodaj 3,5 cm in zgo- raj 2,7 cm. Na koncu je oprrânljena z železno konicoi, dolgo 3 cm. Opisane smuči so sicer v marsičem delane po starem, vendar so na splošno po iizdelavi že obrtniško-mizarsko delo. Nič manj živo kakor v vaseh na Bloški planoti se spominja ljudsko ustno izročilo starih smuči v Vidovskih hribih in v Menišiji. Zbrani po- datki iz teh dveh predelov se bolj ali manj ujemajo z bloškimi; kakih bistvenih razlik ni bilo mogoče ugotoviti. Tako sO' bile vidovske in me- nišijske smuči po ustnem izročilu dolge 1,40 do 1,60 m, širolke 4 do 6 col (to je 10 do 16 cm), debele pa pol cole do tričetrt (to je 1,50 do 2 cm). Na sprednjem koncu je bila krivina kar ploščata oziroma v ravno od- rezana, to se pravi, da je bila toliko široka na sprednjem koncii, kolikor na zadnjem. Konci krivin pa so bili tudi okrogli, zaobljeni ali kako drugače oblikovani. Zgornja robova po starem nista bila posneta; šele v zadnjem času so ju tu in tam posneli. Tudi v Vidovskih hribih in deloma v Menišiji so po starem poznali vse tri poglavitne vrste stremen (stremena, straména, jermena). Talko predvsem stremena, iki sta bili zanje izdolbeni dve podolgasti luknji na vsaki strani smuči, dalje stremena na klanfe ali kljukce z več varian- tami in končno stremena, zaibita kar od strani na smuči. Jermen, ki je bil pretaknjen skozi klanfce, ovite s pločevino ali z usnjem, se je na vrhu ali ob strani zapenjal ponekod z zapono (na snodi ali šnodlčak). Posebej naj glede predolbenih smuči navedemo', kar smo že omenili pri tovrstnih bloških smučeh, da se namreč v Vidovsikih hribih (Bečaje pri Cajnarjih) še spominjajo starega naziva vmesnega koščka lesa med po- dolgastima luknjama, Okoili katerega je bil dejanako ovit jermen. Temu delčku predolbenih smuči so dejali srce. O svojevrstno predolbenih oziroma izvrtanih smučeh smo v Vidov- skih hribih (v okolici Sv. Vida) dobili natančnejše in pomembnejše po- datke kakor na Blokah. Mislimo namreč na zelo stare smuči, na katerih so bile izvrtane štiri navpične okroglaste luknje, po dve druga za drugo na vsaki strani (si. 4/9—10 na str. 71). Po ustnem izročilu je bilo med dvema luknjama 2,5 do 3 cm razmaka. Skozi te luknje so pretaknili š pagasi jermen, ki se je spodaj utópu v podolgast žleb ali grabančak med luknjama, zgoraj pa sta bila oba njegova konca pritrjena (prišita ah privezana) za širši plosnat prstni jermen (si. 4/11 na str. 71). Po pri- povedovanju 93-letnega Jožefa Tekavca v Rudolfovem pri Sv. Vidu so bila takšna stremena, speljana po dolgem skozi štiri navpične okroglasto afzvrtane luknje na smučeh, boljša od onih, ki so bila pretaknjena poprek skozi štiri navpične podolgasto predolbene luknje. Pri prvem načinu je torej špagast jermen teikel na spodnji plati po dolgem, kar je bilo v ^* 35 ¦ Boris Orel sMaldu s smerjo smučanja, in ni prav nič zabavljal, vtem ko je pri drugem načinu ploščat jermen, speljan spodaj poprek, mogel malo za- virati, navzlic temu, da je M. zatóplen. Mimo tega pa so podolgaste lujknje rade lovile sneg, kar je Ma druga slaba stran te vrste predol- benih smuči. Skozi štiri navpične okroglaste luknje so tudi pričvrščali primemo debelo' vrvco (si. 4/8 na sitr. 71). V Vidovsikih hribih in v treh vaseh v Menišiji so po starem pid smučanju zmerom uporabljali palico. Dejali so ji smučna palca, kouc, kouc za drsat in podobno. 3. R a k i t n i š k a p 1 a n o t a. Staro ime za smuči so na tej planoti smuke (smuka). Pravijo jim pa tudi smači. Po velikosti niso bile na tem ozemlju prav nič dmgačne kalkor na Bloški planoti in v Vidovskih hribih. Dolge so bile običajno 1,50 m, široke 10 do 12 cm in debele pol cole (1,50 cm), a tudi več. Prav taiko so starejšim prebivalcem Rakitniške planote znane vse tri poglavitne vrste stremen: stremena na predolbenih smučeh, stremena na klanfe in stremena, pribita neposredno na smuči. Zlasti so v tem predelu zabijali klanfe ob strani na smuči, zatem pa jih zakrivljali (uganili) navzgor (si. 2/13 na str. 31). Pri smučanju jim je rabila tudi palica. 4. Nad Robom (Krvava peč, Sekirišče, Purkarče itd.). Smuči imenujejo v tem predelu smači (smuč). Dolge so bile nad 1 m, široke 5 do 6 col, debeline pa se nič več natanko ne spominjajo. Glede širine pravijo v Sekiriščah, da je morala biti smuč na vsaki strani približno za en prst širša od podplata čevlja.Tudi stremena tod že slabše pomnijo. Po ustnem izročilu iz Krvave peči so imele stare smuči klopčino za podnožje, za jermen pa so izdolbli na vsaki strani dve podolgasti luknji in ga nato skoznje pretaknili. — Palici so rekli palca ali dróh. 5. Rute. Smači aii smučke so bile v tem predelu dofee do 1,80m, široke 12 cm in debele 1,50 cm. Stremenice, običajno jermena, so bile pretaknjene skozi klanfce na smučeh. Na spodnji plati niso bile klanfce nič zakrivljene in vtolčene v les, bile so kar zakovane (zanétane). Poznali so tudi smuči, ki je bil na njih prstni jermen pribit kar ob strani. Palica je bila debela do 3 cm im dolga cedo nad 2 m. Ponekod je bila na koncu opremljena z majhnim koleščkom, ki je meril v premem pri- bližno 16 cm. 6. Loški potok in Gora. V obeh nedvomno mlajših predelih ljudskega smučanja naziva jo smuči kakor na Blokah: smači, smučke in smučke. Udomačeni sta bili predvsem dve vrsti smuči: 1. take s krmilno vrvco in 2. take običajnega bloško-vidovskega tipa. Najbolj so bile pri- ljubljene smuči z vrvco, ki so sploh značUne taiko za Loški potok kalkor tudi za Goro. Smuči z vrvco z Gore oziroma iz Loškega potoka so ohranjene v dveh primerkih: en par v Švedskem smuškem muzeju v Stodkhobnu in en par v Smuškem muzeju v Oslu na Norveškem. Smuči z vrvco v muzeju v Stockhobnu (inv. št. 587) so dolge 2,02 m, široke 9,5 cm; njih sprednji 36 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini konec je zožen do širine 5 cm in opremljen z vrvco. Dalje so te smuči predtežne, njih zgornja plat je ravna, spodnja pa neznatno konveksna. Jermena so pričvrščena ob straneh na smuči. Tudi po ustnem izročilu so bile smuči s krmilno vrvco dolge do 2 m, široke pa 8 do 10 cm. Smuči za otroke so mogle biti primemo manjše. Sprednji del s krivino je bil zožen, prav na kčaicu krivine pa je bila običajno izrezljana majhna okroglasta glavica, za katero so privezali vrvco (špago) (si. 2/1 g na str. 31). Temu zoženemu sprednjemu delu smuči z glavico so v Loškem potoku dejali šmrcah aH nos. Vrvca pa je bila lahko tudi pretaknjena skozi manjšo izvrtano lulknjo na koncu kri- vine. Na spodnji strani je bila zvezana v debelejši vozel, ki ni mogel skozi luknjo. Vrvca je bila primemo močna in dolga, smučar pa jo je držal v rokah kakor nekake vajeti. Prstni jermen je bil na smučeh z vrvco na splošno pribit ob strani, in sicer talko, da njegova konca nista segala do spodnjega roba, ker bi sicer drsel po snegu in zaviral. Nadalje je bil jermen na smuči pritrjen vedno bolj proti zadnjemu koncu, ne pa na sredi. Smuči z vrvco so se morale namreč prevâgat naprej, bile so potemtakem predtežne, ne zatezne, kakor bloško-vidovske smuči. Palice pri smučeh z vrvco niso poznali. Smuči z vrvco so se razširile tudi po nekaterih vaseh na Blokah,^^ kjer so pričvrščali vrvco na smuči med drugim tudi tako, da so pribdli na koncu krivine železen obroček, za katerega so potem privezali vrvco. Smuči običajnega bloško-vidovskega tipa so bile po dosedanjih po- datkih udomačene predvsem na Gori, in še tu poredko. V ustnem iz- ročilu ni bilo o teh smučeh dosegljivih skoraj nobenih podatkov, zato se moremo opirati pri našem opisu zgolj na smuči L iz Kržetov, ohranjene v EM. Te smuči, ki so bile izdelane leta 1920, so dolge 1,27 m, široke 11 cm, debele 1 cm, njih težišče pa je 5,5 cm naprej od stremen, ter so, kakor take z vrvco, predtežne. Značilno je, da so te smuči za streme pre- dolbene. Namesto jermena pa je skozi podolgaste luknje pretaknjen pri- memo širok kos pločevine, ker so menili, da bo pri predolbenih smučeh železo trpežnejše, kakor pa usnje. Vendar se kovina, čeprav pločevina, na spodnji strani ne utopi tako lepo v podolgasto luknjo, kakor jermen. Skozi zavito pločevino je zgoraj pretaknjen na vsaki strani železen obročdk, skozi njega pa pritrjen širši prstni jermen. Pripomniti je, da so predolbene smuči izjemen primer na tem območju. Na splošno so stremena pribijali na smuči kar ob strani kakor pri smučeh z vrvco. Končno je vredno omeniti, da je na teh smučeh L iz Kržetov pribit poprek na zgornji plati s tremi žeblji v razdalji 22,4 cm za stremeni in v širini smuči košček lesa z debelino približno 2,5 X 1,5 cm. Ta košček lesa, ki ga na ostalih smučeh v EM nismo ugotovili, je pri hoji navzgor branil, da bi noga drsela nazaj. Pri smučeh brez vrvce so po navadi morali imeti pri sebi vedno primemo dolgo, močno palico. Za otroške smuči z vrvco ali brez nje so bile dobre kar doge od sodov. Take otroške smuči so bile navadno 80 cm dolge, jermen pa je bil " Poznali so jih predvsem pri Sv. Trojici in v Metuljah. 37 Boris Orel prilbit na sredi doge ob strani. Ce so hoteli otroci opremiti take preproste smnči z vrvco, so naijprej na koncu doge zabib žebljiček, ga ukrivili v kambico ter zanjo privezali vrvco. Pri smučeh za odrasle je mogel biti za krivino smuči koristno porab- ljen tudi obod od rešeta. 7. Okolica Velikih Lašč (Velika in Mala Slevica, Me d ve d jek, Š k ri o vica itd.). Na splošno poznajo v navedenih vaseh v okolici Velikih Lašč naziv smučke ali smučke, le nekateri sta- rejši ljudje še vedo za smsči. Le-te so bile dolge 1,20 do 1,50 m, široke 5 do 6 col in debele 1,50 cm. Robovi so bili samo na zgomji plati krivine malo posneti, sam konec krivine pa je bil zaobljen. Jermenca so bila ob strani pribita na smuči s krajšimi žeblji s širokimi glavami. V Škrlovici so namesto jermene pritrjevali na smuči tudi oprte. Poredko se še spo- minjajo stremen na klanfce, ki so jim nekateri rekli zanke. Zabijali so jih na zgomji plati na smuči, spodaj pa .so jih kar zakovali (zanétali), da ni prasikalo po snegu. Skozi zanke so pretaknili jermen ali Mrak. 2a podnožje niso ničesar pribijali. Za smuško palico jim je dobro rabila kar prékla od fižola (nathk, netik). 8. Dolenje Poljane nad Starim trgom. Smuči tod ime- nujejo smučke. Stremena (stremena aH jermena) so bila pričvršćena na železne kampce (= klanfce). Uporabljali so^ tudi palico. 9. Ljudske smuči z Bloške planote in v Vidovskih hribih ter v njih soseščini v starejših virih in lite- raturi. Naš gornji pregled ljudsikih smuči in njihovih sestavnih delov po posameznih ozemljih se naslanja po eni strani na smuči, ohranjene s teh predelov v EM in deloma v muzejih v tujini, po drugi strani pa v veliki meri na ljudsiko ustno izročilo. Le tako nam je bilo mogoče dobiti čim popolnejšo sliko o tem pomembnem predmetu iz naše ljudsike materialne kulture. Vsekakor je po takem pregledu poučno primerjati določene podatke iz našega gradiva z opisi ljudskih smuči s tega ob- močja, kobikor jih moremo zaslediti v razni starejši literaturi in virih. Te starejše literature pa je v zvezi s smučmi z Bloške planbte, iz Vidov- skih hribov in od dmgod prav malo, vendar moramo priznati, da je, kolikor je imamo na razpolago, zelo važna v marsikaterem pogledu. Ce pomislimo kar na Valvasorja, nam more v tem primem ta literatura pomeniti celo zelo dragocen zgodovinski dokument, in to tem bolj, ker takih dokumentov ni ravno na pretek na svetu. Kar se tiče virov takega značaja, kakor je arhivalno gradivo, je treba poudariti, da z njih iska- njem in izsledovanjem sploh še nismo resno začeli. V času našega raz- iskovanja bloško-vidovskih smuči smo mogM zaslediti en sam arhivalni vir, in sicer iz prve polovice 19. stoletja, vendar ne dvomimo, da hi jih utegnili najti še kaj več, ako bi se naše delo v tej smeri nadaljevalo. Za našo primerjalno obravnavo prihaja v poštev tale bteratura ozi- roma viri: i. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, Laibach- Ntimberg 1689, IV. knj., str, 584; 2. Kaiser-Franz-Akien, Karton 217/42/5, 38 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in t njih soseščini 1820 11/14, Staatsarchiv Wien, v zvezi s tem pa razprava: Erika Wein- zierl-Fisclier, Visitationsberichte ost err. Bischöfe an Kaiser Franz I. (1804—1835), Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs, VI. Bd., 1953, str. 261; 3. Podgrivarski (Jožef Bevk), Huda zima na Blokah in raba šmečev. Novice 1845, str. 62, 63, 66 in 67; 4. E.U. Schollmayer, Auf Schneeschuhen. Ein Handbuch für Forstleute, Jäger und Touristen. Klagenfurt 1893, str. 20. — Iz te literature bomo navedli zdaj samo tista mesta, ki zadevajo smuči, na vse drugo kar je še v zvezi z njimi, pa se bomo povrnili kasmeje.^^ 1. Valvasor poroča v 28. poglavju svoje IV. knjige o čudni hoji kranjskih kmetov po zasneženih gorah. Taikoile začenja in potem nada- ljuje svoje poročilo: Es haben auch die Bauren in Grain an theils Orten sonderlich bey Auersperg und dort herum eine rare Invention, welche ich niemaln in einigem Lande gesehn, nemlich, im Winter, wann der Schnee ligt, über einem hohen Berg, mit unglaublicher Geschwindigkeit hinunter zu fahren. Sie nehmen zwey hültzerne Brettlein, so ein Viertheil Zoll dick, einen halben Werckschuhe breit und ungefähr fünft Werckschuhe lang. Vorn seynd solche kleine Brettlein gekrümmt und aufgebogen; mitten drauf hafftet ein lederner Riemen, darein mau die Füsse steckt. Auf jed- weden Fuß thut man von solchen Brettlein eines. Hernach führt der Baur auch einen starcken Stecken in Händen ... 2. V avstrijskem škofovskem vizitacijsikem poročilu cesarju Francu I. iz leta 1820 so naše ljudske smuči omenjene v zvezi s hudimi snežnimi zameti na, Notramjskem. Zadevno mesto navaja E. Weinzierl-Fisoher v svoji razpravi takole: In Innerkrain konnten wegen der starken Schneeverwehungen, laut bischöflichem Bericht aus dem Jahre 1820, im Winter die Versehgänge »nur mit eigenen langen schmalen dünnen Brettern an Füßen, mit denen über den Schnee fortgeglättet (geschliffen) wird«, unternommen werden. 3. Podgrivarski (Jožef Bevk) opisuje v svojem poročilu v Novicah (1845) bloške smuči talkole: Hočem pri ti priliki tudi popisati eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukej ljudje poslužvajo in ktero je tudi pri- poročevati tistim, kteri v merzlih krajih, kjer jim debel sneg in zametje nadlegujejo, stanovati morajo. To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi. Šmeče so bukove deske, po 5 čevljev dolge, 6 do 7 palcov široke in pol palca debele. V sredi so z usnjato podvezo previdene, kamor se stopalo vtakne, de k nogi desko derži, in kjer se stopi, de ne polzi, je klobučina perbita. Sprednji konec šmečev je seném enak; de v sneg ne rije, je nekoliko zakrivljen... Za ScholLmayerjev smučarski priročnik, ki ga v Ljubljani ni dobiti, in za arhivski podatek iz škofovskega vizitacijskega poročila sem dolžan zahvalo prof. dr. Oskarju Moserju iz Celovca. 39 Boris Orel 4 E. H. SchoUmayer-Lichtetiberg, gozdarski ravnatelj na privatnem veileposetvu v Snežnikii pri Starem trgu na Notranjskem, se je v svojem emučarskem priroöniiku (1893) takole dotaknil bloških smuči: Im ganzen Gebiete der österreichischen Alpenländer kennt der Ver- fasser nur eine einzige Gegend, in welcher sich ein Schneeschuh, ähnlich dem nordischen Ski, aus sich selbst entwickelt hat. Es ist die Gegend von Reifnitz in Krain, wo die Bewohner etwas über einen Meter lange, bei- läufig 16 Centimeter breite, vorne aufgebogene dünne Brettchen als Schneeschuh verwenden... Diese Reifnitzer Schneeschuhe, j^smerči« ge- nannt, erinnern sehr an die »tungusischen« Skiern ... Najprej mortimo uigotoviiti, da nam navedena literatura ne zastavlja nobenih spornih vprašanj v pogledu lokalizaoije v tej literaturi opisanih ljudskih smuči. Podgrivarski-Bevk je najbolj natančen v imenovanju kraja ljudskih smuči, saj že v naslovu govori oi hudi zimi na Blokah. Valvasor in SchoHmayer res precej manj določno označujeta smuško ozemlje, vendar ni nobenega dvoma zastran tega, da ima Valvasor v mislih najprej smuške kraje, iki so najbUžji Turjaku, zatem pa še na- daljnje smuške predele, kakor Vidovske hribe itd., Schollmayer pa meri na Bloke s splošnim imenovanjem okolice Ribnice kot območja ribniške suhe robe, ki vanj sodi med drugim tudi precejšnji del bloško-vidov- skega smuškega ozemlja. Škofovsko vizitacijsko poročilo je v označe- vanju ozemlja ljudsJkih smuči še najbolj splošno. Ker pa so Bloška planota in Vidovsiki hribi že od neikdaj znani po hudih snežnih zametih in hkrati kot stari smuški ozemlji na Notranjskem, nimamo nikakih pomislekov, da ne bi tudi ta vir jemali kot veljavneiga za bloško-vidovsko in morda še katero sosednje smuško ozemlje. Domači naziv za smuči najdemo samo pri Podgrivarskem in Scholl- mayerju. Podgrivarski navaja šmeče, Schollmayer pa smerci. Ce pri nazivu smerci črtamo pogrešno vstavljeno črko r, dobimo smeči, ki je pravilno domače ime za smuči. Tudi pri Podgrivarskem navedene šmeče ne morejo biti nič drugega kakor slabo razumljene ali površno zapisane emeči. Mogoče je Podgrivarski šmeče pogrešno izvajal iz prvega sklona ednine: smač, smeč, šmeč, mu. smeče, šmeče namesto pravilno smeči oziroma smači. Opisi ljudskih smuči so v starejši literaturi in arhivalnem gradivu zelo skromni. V njih se moremo seznaniti predvsem z velikostjo smuči po starih meraih. Pri Valvasorju in Podgrivarskem so smuči dolge pet čevljev, pri Scholbnayerju pa nad 1 m. Ce računamo, da 5 ljubljanskih čevljev znaša 1,64 m, 5 dumajisikih pa 1,58 m, potem iiz tega sledi, da se dolžine smuči v starejši literaturi več ali manj ujemajo z dolžinami, navedenimi v naši razpravi. — Širina smuči je pri Valvasorju pol čevlja (po ljubljanskem merilu 16,40 cm, po dunajskem 15,80 cm), pri Podgri- varskem 6 do 7 palcev, to je približno 16 do 19 cm, pri SchoUmayerju pa oikrog 16 cm. Ti podatki se verjetno nanašajo na skrajnje, to je največ možne širine smuči in jih kot take najdemo deloma tudi v naši razpravi navedene po ustnem izročilu. Zlasti velja to za širine nad 15 oziroma 40 n fgibZniktX'Zi^ ^i" r'''^" (Metulje); 2. krivljenje kambe za krplje 5 parenitJ„,f^^l!^'' smuči v kozucu (Mramorovo pri Lužarjih); X parjenje smuci v svmjskem kotlu (Bloke); 6. in 7. smuči v krvévneku (Vel. Bloke in Skutče) Foto: B. Orel (2-4, 6 in 7) 40—41 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini 16 cm. Hkrati pa bi ne bila neosnovana domneva, da so bde bloško- vidovske smuči v starejših časih morda širše, kakor v kasnejših, to se pravi, da so bile na splošno široke 15 do 19 cm. Koliko so bile širina in tudi druge mere ocenjene približno na oko, to pa je vprašanje, s katerim bi ne bilo pravega smisla se zamujati. — V podatkih o debelini smuči si Valvasor in Podgrivarski nista edina. Valvasor poroča, da so smuči debele četrt palca, to je približno 0,70 cm, Podgrivarski pa pol palca, to je okrog 1,36 oziroma 1,40 cm. Zato po vsej verjetnosti Valvasorjev četrt palca ustreiza približno onemu centimetru. Mogli bi torej tudi o debelini smuči reči, kolikor nam je znana iz starejše literature, da se ujema z našimi podatki. Škofovsko vizitacijsko poročilo iz leta 1820, to je iz časa med Valva- sorjem (1689) in Podgrivarskim (1845), pa le površno in brez mer, dejali bi nedoločno govori o velikosti smuči na Notranjskem, ko se omejuje na takšno označevanje, da moremo iz njega posneti zgolj to, da so bile smuči dolge, ozke in tanke deske. Menimo, da te splošne označbe ne morejo v ničemer vplivati na naše doslej ugotovljene podatke o bloškb- vidovskih smučeh. Sicer pa vsi trije avtorji, Valvasor, Podgrivarski in Schollmayer, navajajo, da so smuči (deščice) navzgor ukrivljene. Valvasor in Pod- grivarski nadalje ne pozabljata omeniti stremen (usnjat jermen, usnjata podveza), kamor se vtikajo noge. Ta podatek je zlasti pri Valvasorju zelo važen, saj nam potrjuje, da so v 17. stoletju uporabljali jermen za stremena. Kako je bil ta jermen pritrjen na smuči, iz Valvasorjevega opisa žal ne zvemo. Po Valvasorju ima kmet končno v rokah močno palico. Le-to omenja tudi Podgrivarski, kakor bomo pozneje videli. — O smučeh z vrvco ni nikakih podatkov v starejši literaturi. Kakor smo mogli torej ugotoviti, opisi starih smuči z bloško-vidov- skega ozemlja in drugod v starejši literaturi v bistvu soglašajo z našimi podatki, ki segajo največ v drugo polovico 19. stoletja. To pa navsezadnje pomeni, da se smuči od 17. do konca 19. stoletja niso prav nič spreminjale v svoji sestavni osnovi. Spreminjala in razvijala so se kvečjemu le stre- mena glede na njih pritrjevanje na smuči. in. Izdelovanje smuči Les, ki so ga izbirali za smuči, je moral imeti razne ustrezne last- nosti. Predvsem je bil dober za smuči primeren cepibii les, ki je bil trd in neždav (prust) ter je imel goste rasti aH letine (léitne, letne). Redkega lesa se je rad oprijemal sneg. Ni bilo dovolj, da je imel les goste rasti aH letine, le-te so morale tudi lepo ravno teči, torej niso smele biti zavite, ker so se sicer smuči iz takega lesa rade zvežile. Dalje so izbirali les takšne vrste, ki ga je bilo lahko ukriviti. V ta namen je bil najprimer- ! nejši trd les, ki hitro raste, zakaj tak les je bU trdnejši, a hkrati prož- ^^u?' Izvečine so dajaH prednost staremu drevesu. Oim starejše je bilo drevo, tem gostejše rasti je imelo običajno in tem boljši je bil tak 41 Boris Orel lâs za smuči. Stara buikev ima na primer goste rasti in je zato rajši drsela po snegu kakor pa mlada. Ponekod je bil bolj cenjen mlad les, največ zaradi tega, ker ga je bdo laže klati in kriviti. Že iz našib podatkov o smučeb v zbirkah EM v prejšnjem poglavju je razvidno, da so smuči na Bloški planoti in drugod izdelovali iz trdega lesa, od raznih vrst lesa pa najpogosteje iz bukovega lesa. O bukovem lesu nam tudi ustno izročdo potrjuje, da je te vrste les starinski in da so ga že nekdaj radi uporabljali za smuči. Les iz stare bukve je bilo najlaže klati in ga tudi ukriviti (uganiti), in smuči iz takega lesa so, kakor smo že malo poprej navedli, zelo dobro drsele po snegu. V hribih nad Bloško planoto (Zavrh, Polšeče itd.) so imeli med drugim zlasti v čisMh mehak brezov les, zakaj, tako pravijo v Zavrhu, smuči iz brezovega lesa so bile najboljše, ker so bile najtrdnejše, mimo tega pa mastne in so zategadelj najraje tekle po snegu. Brezov les najbolj drči. Tudi javorov les so jemab za ta namen. Ta les se je dobro ikrivil in smuči, izdelane iz tega lesa, so dobro drsele po snegu, toda bile so prelkrhke in so se zato' rade zlomile. Jesenov les je začel prevladovati šele v novejšem času. Cenili so ga zaradi gostih rasti in v veliki meri tudi zategadelj, ker so ga najbolje in najlaže ukrivib. Vendar so bile smuči iz jésenovega lesa pretežke in nje- gove rasiti so se hitreje izrabde kakor bukove. Smuči so seveda izdelovali še iz raznih drugih vrst lesa. Tako je bil v ta namen dober češnjev les, dalje višnjev, makončen, brestov, hruškov, a tudi jelov, toda zelo po- redko. — Smuška palica je bila večidel iz smrekovega aH leskovega lesa, jemaH pa so zanjo ponekod tudi jelov, brestov aH jesenov les. Po starem so na splošno najraje ujporabljaH palico iz smrekove sašice. Taka palica je bila labka, a hkrati močna. Bukev ali katerokoli drugo drevo je bilo najboljše za smuči, če je bilo posekano med veliko in maio' mašo, to je v času med 15. avgustom in S. septembrom. V tem času pose'kani les je bil po mnenju Bločanov naj- lažji, se je najbolje krivil, a tudi trden je bil. V decembru posekani les je bil sicer najtrdnejši, toda smuči iz lesa, posekanega v tem času, so* bile pretežke. Za marsikoga pa je bilo brez vsakega pomena vprašanje, kdaj naj se les za smuči poseka. Prav po starem, marsikje tudi še v novejšem času, so radi poiskali za smuči v gozdu krivo ali krevljasto raščeno biJcovo drevo, krévlo, ki na- vadno raste v bregu. Takšen ukrivljeni les je bil zaradi tega primeren za smuči, ker ga ni bilo treba še posebej kriviti, pa tudi krivina iz krivo raščenega lesa je bila najtrdnejša in najstanovitnejša ter se ni nikoli zravnala. Sicer pa so od posekanega drevesnega debla za smuči najraje izbrali njegov spodnji del, prvi hlod od korenin naprej, odritak imenovan. Stari Bločanje so takole presojali drevo v tem pogledu: spodaj je ulačno, pri vrhu pa krhko. Pri obdelavi lesa za smuči so pazili, da je bd sprednji del smuči od vrhnjega dela odritka, zadnji del pa od njegovega spod- njega dela. V tem pogledu je bilo pri krivo raščenem lesu ravno obratno, zakaj tak les je bil pogostoma iz krive bukove korenine. 42 Ljudske smuči Ba Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini Po starem so primerno dolgo drevesno deMo ali hlod (krcal) preklali čez sredo po dolgem ter nato iz obeh polovic stesali plohe za smuči. Ce je bil drevesni hlod debelejši, so ga cepiU proti srcu ali sirženu tudi na četrtine oziroma na osmine ali zgônte, potem pa iz vsakega zgonta ste- sali ploh. Ce so tesali plohe iz cepljenih polovic, je bil v tem primeru les s kraja ali pri krajniku najboljši. Pri klanju lesa jim je rabila po- sebna sekira, zraven pa še bat in železna klanfca ali kajla po imenu kaluanca, pri obtesovanju cepljenega lesa v ploh pa posebna široka te- sarska sekira malarin ali žatlaka. Obtesani ploh so nato obrezavali z arzionikom toliko časa, dokler ni bila smuč izgotovljena, ali po bloško, dokler ni ploh dobil prave mere smuči. To delo so pO' navadi opravljali na arzivnem stolu. Kdor pa tega stola ni imel, si je pomagal tako, da je en konec ploha namestil v kot, tam kjer se hišna klop stika z zidom, drugi konec pa je naslonil sebi na prsi in tako obrezoval les. Namesto rezilnika jim je rabd tudi oblič (oblč), ki pa o njem ustno izročilo potrjuje, da ga je po starem malokdo imel. Z rezilnikom ali obličem ali še s katerim drugim orodjem so posneli robove na zgornji plati smuči, primerno oblikovali krivino in podobno. Kakor smo že navedli, je bil cepljeni les najboljši za smuči. Dober pa je bil tudi žagani les, vendar še daleč ne tako' kakor cepljeni. Starejši Bločanje pravijo iz svojega izkustva, da smuči iz žaganega lesa niso tako rade drsele po snegu ikakor iz cepljenega. Po žaganem lesu so začeli v večji meri posegati šele kasneje, in toi predvsem v tistih krajih, kjer so obratovale žage ali pa soi bile le-te kje v bbžini na sosednjih ozemljih. Večidel so si kar na žagi dali urezati primerno velike žagance iz bukovih plohov, ki so jih nato obrezali ali pooblali. Nekateri so tudi doma kar sami prežagali les s tako imenovano podoužno žago. Pri tem so morali paziti, da niso žagali čez les, to se pravi, žagati je bilo treba točno vzdolž letin. Žagani les je bil za smuči boljši pri krajnikih, kakor od srca. Po obdelavi lesa za smuči je prišlo na vrsto* naslednje opravilo: kriv- ljenje smuči. Pri tem opravilu so ravnali takole: najprej so omehčali sprednja dela smuči, da sta bila prožna, vlačna, uganljiva, skratka spo- sobna za krivljenje, zatem so ju šele ukrivili. Smuči so omehčavali na razne načine: s parjenjem v gnoju, v segreti ali kurjeni peči, na ognju in napoisied tudi v vreli vodi. Najpreprostejši način parjenja lesa je bil po starem parjenje v gnoju. V tem primeru so smuči s sprednjima koncema zakopali ali potaknili v vroč gnoj na dvorišču, kjer so jih pustili 10 do 14 dni. V tem času je gnojna kislina dovolj omehčala les za krivljenje. Taka v gnoju sparjena krivina pa ni bila ravno najboljša. Po krajši uporabi se je rada zravnala. — Parjenje smuči na ognju ali v segreti oziroma kurjeni peči je prav takoi zelo staro. Posneti ga nioramo že iz poročila, ki ga je leta 1845 objavil Podgrivarski- Bevk v Novicah. Zadevno mesto se v tem poročilu glasi takole: Sprednji konec šmečev... je nekoliko zakrivljen, k^r se lahko na- redi, če se v to rabo odločena in gladko razoblana deska pri ognju ogreje m umetno zakrivi. 45 Boris Orel Na Ognju ali v peči so zlasti parili smuči iz svežega lesa. Ce pa je bel les suh, so ga poprej ovlažili in ga konekod celo dan ali dva na- makali v vodi, preden so ga pariH. Smuč so parili na ognju tako, da so njen sprednji konec previdno segrevali nad plamenom tobko časa, dokler ni postal zadosti prožen ali voljan za krivljenje. Njegovo prož- nost so preizkušali že med parjenjem. — S parjenjem smuči v peči pa je bdo večinoma takole: v peči je na eni strani gorel ogenj, na drugi pa so se sušila drva, pripravljena za kurjavo; vrh teh drv so običajno parili paHco za kambo pri volovskem jarmu in tudi sprednja konca smuči. Po vidovskem ustnem izročilu se je v tem primeru sparil les od toplote ali vročine v kurjeni peči. Parili so krajši ali daljši čas, to je bilo odvisno od toplote v peči in od svežosti lesa. Kadar se je začelo od lesa kaditi, tako pripovedujejo Vidovci, je to pomenilo, da je les dovolj sparjen. Vzeli so smuči iz peči in poizkusili sprednja konca ukriviti. Parjenje ali kuhanje lesa v vreli vodi v svinjskem kotlu pa po zbranih ustnih podatkih ni tako staro, kakor bi sprva mislili. To nam potrjuje že dejstvo, da so prvi svinjski kotli prišH na Bloke in v Vidovske hribe šele pred 50 ali 60 leti, v nekatere vasi pa še kasneje. V Zavrhu pri Sv. Urhu so na priliko leta 1908 vzidali prvi železni svinjski kotel. Ko še niso imeli kotlov in so za prašiče kuhali v večjih ribniških loncih, so le v majhni meri parili smuči z vročo vodo. Največ so parili tako, da so sprednja konca desik obbvali z vročo vodo ali pa ju močili s cunjo, namočeno v vroči vodi. Obenem s svinjskim kotlom se je kaj kmalu na splošno udomačilo tudi parjenje lesa v vroči ali vreli vodi, kar je v precejšnji meri izpodrinilo starejše načine parjenja. Po pripovedovanju so smuči, sparjene v svinjskem kotlu, najlaže in najlepše ukrivili in tudi kuhana krivina je bolj držala ko vsaka druga. Tudi za določeno vrsto lesa, na primer za bukov les, je bilo baje najustrezneje, če so ga kuhab v vodi. Sicer pa so v svinjskem kotlu največ parili suh les. Ce je bil les svež, se je hitreje skuhal. Pri tem parjenju so ravnali taJso, da so smuči s sprednjima koncema vtaknili v svinjski kotel, ki je mogel biti napolnjen bodisi z vodo bodisi s prašičjo hrano (si. II/5). V kotlu so kuhali les od 1 do 3 ure, pa tudi manj ab več, na splošno pač toliko časa, kobkor so kuhali prašičjo hrano oziroma dokler ni les postal dovolj prožen za krivljenje. Glede samega krivljenja smuči je treba najprej povedati, da so ponekod, med drugim na mlajših ozemljih ljudskih smuči, kakor na primer v Loškem potoku, krivib smuči zelo preprosto že med samim parjenjem. Smuč so s sprednjim koncem zataknili v razpoko v zidu bolj pri tleh, podložili kfimen in ob njem nasuli žerjavice. Smuč so nato močili pri sprednjem koncu z mokro cunjo, z zadnjim koncem pa jo pritiskali navzdol k tlom. Po največ pol ure trajajočem krivljenju so nekateri pustib smuč s sprednjim koncem še določen čas v razpoki v zidu, zadnji konec pa obtežib s kamenjem. Poneikod se niso prav nič zamujali s parjenjem lesa v gnoju, na ognju, v peči, v kotlu ali še kje drugod. Vzeli so kratko in malo pri- 44 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini memo svež les kakršne koli vrste in ga ukrivili, ne da bi ga poprej sparili in tako še bolj omebčali. Nesparjena krivina je bila le za silo, bila je zelo nestanovitna in je med vsemi najslabše držala. Na splošno za bloško-vidovsko ozemlje in še za nekatere smnške predele velja, da je krivljenje sledilo šele parjenju smuči. V Loškem potoku pravijo krivljenju uvijanje. Krivili (krvili, uvili, uganli, delali krvne) so smuči v raznovrstnih napravah, ki bi jih po pomembnosti delili v dve skupini: 1. razne domače naprave, jki so jim sicer rabile v dmge namene, pa so jih s pridom porabili tudi za krivljenje smuči; 2. posebne naprave, izdelane prav namenoma za krivljenje smuči. Ze od nekdaj so večinoma najraje krivili smuči v raznih napravah, na splošno označenih v prvi skupini. Tako so vtaknili sprednja konca smuči med dve lati v kozucu in ju ukrivili (si. II/3). Krivili so nadalje smuči med klinoma v lójtri ali rojili (si. II/l, 4), med klinoma v lojtrnicah voza, med poprečnima lajštama na brani ali na Mangi v sikednju, ki jim je sicer rabila pri mencanju prosa itd. V to skupino bi mogH do neke meje uvrstiti še drevesne roigovile, tram na izbi, razne špranje, razpOke, luknje in podobno. Pri ukrivljanju smuči v takih in podobnih napravah so, ako je bilo potrebno, podložili pod sprednji konec primeren klin, da so potem smuči laže ukrivili. Ko so bile smuči dovolj ukrivljene, so' njih zadnji konec privezali k napravi za krivljenje ali pa so* ga obtežili. Y Loškem potoku so uvijanju smuči v lestvi dejali tudi: dati smuči v prešo. Po izkustvih, ki so si jih pridobili s krivljemjem smuči v takih na- pravah, rabljenih dmgače v drage namene, so si sčasoma omislili marsikje na Blokah, v Vidovskih hribih in dragod posebne domače na- prave, namenjene samo za krvljenje smuči. To je bil leseni krivilnik, ki ga na splošno imenujejo krvéonak, poneikod pa tudi ugibavnak, gibnak, modu, mušter in podobno. EM hrani v svojih zbirkah dvoje krivilnikov za krivljenje smuči z BlOk: eden je iz Skufč pri Sv. Didiu, drugi pa iz Velikih Blok. Krivilnik iz Skufč (si. II/7 in si. 3/2 na str. 53) je iz bu- kovega lesa in je dolg 1 m, širok pa 42 cm. Sestoji iz dveh debelejših podolgastih stranic, med kateri je zgoraj vsajen poprek Okrogel klin, zatem pa v majhni razdalji širša deščica. Med ta kUn in deščico so vtaknili sprednja konca smuči in ju ukrivili. Pri tem so smuči z zad- njima koncema pritisnili navzdol med stranici krivilnika, kjer so jih zaklinili z debelejšim klinom, da so obstale v zakrivljenem stanju. — Dragi krivilnik iz Velikih Blok (si. II/6) je v sestavni osnovi podoben onemu iz Skufč, le da je daljši, zlasti pa ožji in so mogli v njem kriviti eamo eno smuč. Razen takih krivilnikov, kakor smo se z njimi zgoraj seznanili, so poznali še drugačne posebne naprave za krivljenje smuči. V Novem potu in Krvavi peči so na priliko krivili smuči v modlu (modu) ali mudlu (mudu), ki sta ga setavljala vaiar in krajša deska. V modlu so krivili smuč tako, da so jo vtaknili med vaiar in desiko, nato pa jo na vsaki strani zagozdili (zakajlali). 45 Boris Orel Ko SO smuči ukrivili, so jih pustili toliko časa ukrivljeme v krivil- niku ali kateri koli drugi napravi, da so se dodobra presušile. Kakor povedo Bločanje in Vidovci so sušdi smuči predvsem zategadelj, da so ukrivljene rasti aU letine trdno obstale in da bi bda v zvezi s tem tudi krivina čim stanovi t nejša. Sušili so smuči 2 do 3 tedne ali celo mesec dni, in sicer kje na prostem, v hiši na peči ab pod njo, marsikje čez noč v peči, dalje na izbi v bližini dimnika oziroma po nekaterih podatkih celo v samem dimniku, kjer so se pošteno osušile, a tudi okadile. Ko so jih vzeli iz krivilnika, je bil ponekod običaj, da so jih dali še na hud plamen in malo obžgali krivino, da bi bda čim trdnejša in ne bi pre- kmalu popustila. Ako sta se krivini po daljši ali krajši uporabi zravnaM, so smuči vnovič ukrivili. Ko so smuči dobro presušili, so jih opremili s stremeni in podnožjem. Za stremena na predolbenih smučeh so izdolbli podolgaste luknje po navadi z ustreznim dletcem. Marsikje, kakor na primer v Metuljfdi so najprej izvrtab s svedrcem 4 do 5 lukenj tesnoi drugo poleg druge, nato pa z dletcem ali s posebnim, na konici zaključenim nožem izgrebli (sko- pali) ven les in tako napravili podolgaste luknjo. Klanfe ali klanfce, ki so zanje izvrtali luknje s svedrcem, so delaH iz cvekov iz okrogle žice, imenovanih dratence, ali iz drugih primerno debebh in dolgih žebljev, ki so jim odbib glavice. MimO' tega so pO' starem zeloi radi jemali za klanfe šprikle od starih marel. Ponekod so klanfo malo segreli na ognju, preden so jo zabili na smuči skozi izvrtani luknji. Kakor vemo, je bilo streme večidel usnjen jermen. Le-tega so si urezali iz svinine ali kravine, toda še največ so zanj uporabljali staro usnje od raznih odloženih in nerabnih predmetov, med drugim na pri- liko stare bote od čevlov (golenice od škornjev), urbas od čižmov (vrhnje usnje pri čevljih), razno staro jermenje od živinske opreme in podobno. Dvojni ali enojni jermen so na smučeh zvezab z žico ab pa zašili z dreto iz povoščenega ali osmoljenega sukanca, »predenega iz lanenega prediva. Trto, ki jim je po navadi rabila kot zasibio streme, so si spleli oziroma zvili iz drabutooega. lesa ali drabutance (dobrovite), iz drena, leska ali béke. Pri stremenih take vrste so oba konca na vrhu skupaj spleli ali zvezali. —¦ Ako so jermen pribiH na smuči ob strani, so običajno v ta namen uporabljali stare žeblje, tako imenovane cvikooce ali cvikarje, ki so jih izpuHli iz pete starega, zavrženega čevlja. Za podnožje jim je najbolj ustrezala klobučevina (klopčina), ki so si jo navadno urezali kar iz okrajcev starega klobuka. PribiH so jo na smuči z romarji ali ostsoarji, to je z žeblji od starih čevljev. Poleg usnja jim je bil dobrodošel za podnožje kos starega siikna, vreče ali odeje, v izjemnih primerih tudi kos strojene aH surove kože s kosmatino'. Izdelovanje smuči je bdo v največ primerih domače delo, izrazita domača ali hišna dejavnost. To bi torej pomenilo, da so si kmetje za lastno potrebo' po večini sami napravljali smuči. Kar pa zadeva domače obrti s smučmi, so bili taki primeri po starem sila redki. Še največ jih 46 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini moremo zaslediti v novejšem času pred prvo, zlasti pa pred dnigo sve- tovno vojno. Po starem je bilo največkrat takole: marsikdo, ki si je na- pravil smuči za lastno potrebo ali za potrebe svoje družine, jib je ob tej priliki izdelal še nekaj parov več za prodajo. Pri tem se moramo zave- dati, da jih marsikdo ni zned izdelati, zlasti pa jih ni znal napra\iti dobro, zato je šel ponje k sorodnikom ali jih je dobil pri bližnjem sosedu, ki je bil vešč izdelovanja smuči, in je imel morda že kar nekaj parov izgotovljenih za prodajo. Smuči je poravnal v denarju ali pa je povrnil storjeno uslugo v drugačni obliki, kakor je pač na kmetih stara navada. O določeni obliki domače obrti bi vsekakor pričali podatki iz Otav in Zupena, ki nam pravijo, da so tod sprva kmetje sami izdelovali smuči, pozneje pa so jih dajali delati domačim bognarjem (kolarjem). Podobne primere bi mogli navesti še od drugod. Taiko je v Metuljah mizar Alojz Šraj izdeloval pred drugo svetovno vojno smuči in jih prodajal največ mladini. Nazadnje ugotavljamo pri izdelovanju smuči svojevrstno delitev dela med kmetom izdelovalcem smuči in domačim obrtnikom. Tu mislimo na pomoč, ki so jo nudili obrtniki pri izdelovanju smuči. Navedimo nekaj primerov te svojevrstne delitve dela! V Radleku na primer je mizar le zoblal smuči, vse drugo si je vsakdo sam napravil. V Rakitni so smuči izdelali v grobem, mizar pa jih je dogotovil do kraja (naredil jih je uórank). Mimo tega so vaški obrtniki še drugače pomagali kmeč- kim ljudem pri izdelovanju smuči. Tako jim je kovač skoval klanfe, jih segrel na ognju in nato zabil v deske. Čevljar je iz starega usnja urezal jermen in ga z dreto prisil na smuči. Ali pa so čevljarju nesli sukanec iz lanenoga prediva, da ga je osmolil in napravil iz njega dreto*. Mnogi — in teh je bila večina — takšne ali drugačne pomoči domačih obrtnikov niso potrebovali, ker so umeli vse sami kar najbolje napraviti. IV. Na smučeh Zdaj ko smo se seznanili s smučmi in njihovimi sestavnimi deli, nato pa z njihovim izdelovanjem, menimo, da bo eno prvih vprašanj, ki nas mora zanimati, kako so neki Bločanje, Vidovci in njihovi sosedje uporabljali smuči, hočemo reči, kako so smučali po raznolikem svetu, ko so jih razne praktične potrebe prisilile, da so si jih v hudi snežni zimi na- taknili na noge in se na njih odpravah na krajšo ali daljšo pot. Ne glede na to, da bo treba v zvezi s tem vprašanjem pojasniti še nekatera druga, bi mogli reči, da je osrednji predmet naše obravnave v tem poglavju pravzapfav ljudska smuška tehnika, ki je važna med drugim že zaradi tega, ker ni mogla ostati brez vpliva na udomačevanje ljudskih smuči. Za bloškega in vidovsikega kmeta je bil sneg tista naravna sila v pozni jeseni, pozimi ah v zgodnji pomladi, ki jo je moral obvladati, da bi ne bil poplnoma odrezan od sveta. Ali so bile njegove smuči kos raznim vrstam snega? Mnogi starejši Bločanje in Vidovci zelo hvalijo svoje stare smuči, češ da so bile primerne za hojo po vsakem snegu. 47 Boris Orel Z našimi nekdajnimi plohi, lako pravijo, smo šli po vsakem snegu, tudi po debelem, ker so bili dovolj široki, da se niso topili v sneg. Ker pa se stare smuči niso tako udirale in so torej drsele po vrhu snega, so zato tudi hitreje tekle. Kmet z Bloške planote in iz Vidovskih hribov ali od drugod je bil včasih res prisiljen, da se je moral na smučeh odpraviti na pot po vsaikem snegu, vendar se je pri tem dobro zavedal, da vsak sneg ni ravno najprimernejši za smuči. Po pripovedovanju je bil naj- boljši za hojo na smučeh suh, prhek sneg oziroma zmrznjen sneg, ki je nanj padel prhek sneg. Dober je bil za smuči tudi tak sneg, ki je malo pou vkap, to je uležani sneg. Težko pa je bilo hoditi po zelo debelem svežem snegu, zlasti po južnem mokrem snegu, ki se je kar prerad opri- jemal smuči. Če je bil sneg hudo zmrznjen ali celo poledenel in bi morali presmučati strmine, raje niso šH na pot. Za hojo po južnem mokrem snegu so smuči običajno namazab. Ma- zali pa so jih na Blokah najraje z ovčjim, ponekod tudi z govejim lojem, v Vidovsikih hribih pa s salom od prašiča. Loj in salo so poprej na ognju segreli, da sta se raztopila, nato so ju namazab na smuči. Ponekod, na primer v Brlogu, so namazali drsno plat s salom, zatem pa so jo drgnili s šopom bidcovih rezin. Dejab so, da so take smuči šle kot po šajbi. Pa ne samo z lojem in salom so mazali smuči, marveč tudi s čebelnim voskom, svečo, laškim oljem, žajfo, petrolejem itd. Po nekaterih podatkih iz ustnega izročila v starejših časih niso toliko mazali smuči, kobkor v novejših, medtem ko po drugih podatkih mazanja smuči prav po starem sploh niso pKvznali. Ko se je Bločan na smučeh odpravljal na pot, si je moral biti poprej na jasnem, ab naj vzame s seboj palico ali naj gre brez nje. Pri hoji na smučeh namreč ni bila palica povsod nujno potrebna, ker so mogli ob določenih pogojih zlahka hoditi brez nje. Glede uporabe pabce so poučni rezultati ankete EM na Blokah leta 1954. V tej anketi je bilo treba odgovoriti med drugim na vprašanje, ali so smučali na starih smučeh s palico ab brez nje. Od 418 vprašanih družin jih je 347 od- govorilo na to naše vprašanje takole: 94 družin je izjavilo, da so smučab brez palice, 53 s pabco in brez nje, 189 s palico in U z dvema palicama. Posebej so zanimivi v tem pogledu številski podatki za posamezne vasi na Blokah. Od le-teh navajamo samo tiste, kjer so mnogo ali večidel smučali brez pabce: V Metuljah je 19 družin smučalo brez palice, 1 pa z dvema pabcama; Topol: 15 brez palice, 7 s palico in brez nje, 1 s palico in 1 z dvema pabcama; Velike Bloke: 5 brez palice, 14 s palico in brez nje, 14 s pabco; Hudi vrh: 13 brez palice, 2 s palico in brez nje in 2 s palico; Ravne: 9 brez palice, 13 s palico in brez nje in 3 s palico; Studenec: 8 brez pabce in 4 s palico; Runarsko: 6 brez palice in 3 s pa- lico. —• Za vse druge bloške kraje, med drugim predvsem za Trojiško stran, pa velja, da so po starem večidel uporabljab palico- oziroma da hoje na smučeh brez palice sploh niso poznali. Prav tako moremo za vsa druga smuška ozemlja, kakor na priliko za Vidovske hribe, kraje nad Robom itd., ugotoviti, da jim je bila palica bri hoji na smučeh vedno 48 Ljadske smuči na Bloški planoti, v VidoTskih hribih in y njih soseščini neogibno potrebna. Ce zdaj po eni strani upoštevamo, da so vse tiste vasi, v katerih je prevladoval Običaj, da so smučali brez palice, bolj ali manj ravninske vasi oziroma so njihove smuške poti potekale večidel po ravnem, po drugi strani pa, da so vsi tisti predeH, kjer je bila palica stabia spremljevalka smučarja, bolj ali manj hriboviti, sledi iz tega dovolj jasno pravilo za starega bloškega smučarja, kadar se je odločal, ali naj bi se odpravil na pot s palico aH brez nje: kadar greš samo po ravnem, moreš biti brez pedice, kadar pa imaš pred seboj hribovit svet oziroma raven in hribovit, tedaj pa vzemi paHco s seboj, zakaj prav ti bo prišla. O sami hoji na smučeh, to je o smučanju, se na Blokah in v Vi- dovskih hribih ter drugod različno izražajo v domačem govoru. Pred- vsem je glede na .smuči kot sestavni del ljudske noše poučno navesti, da so po starem bloško-vidovskem izražanju smuči nosili. Kakor so no- sili klobuk, hlače aH kateri kol del noše, tako so nosiH tudi smuči. Ko smo popralaH starejše ljudi, kdo vse je po starem uporabljal smuči, so nam med drugim približno takole odgovarjali: Tudi starejši moški so nosili smuči. Ali: Afoj oče je do 70. leta nosil smuči. — Sicer pa so se taikole izražali, kadar so hoteH določneje označiti hojo na smučeh: Gremo po smučeh v Novo vas, šli smo po smučeh k Fari, po plohih smo šli, na smučeh so hodili k Sv. Vidu po opravkih itd. Redkokdo je rekel: Sli smo s smučmi. Za hojo na smučeh aH po njih jim je rabil tudi glagol drsati ali drseti. Takole so govorili: Ženske so drsale po smučeh, cela procesija ljudi je drsala do Volčjega, drsali so domov, gremo drsat, drseli smo navzdol, danes dobro drsi in podobno. V Loškem potoku so dejali: gremo drskat. Tisti, ki hodi po smučeh, aH po njih drsa, je drsač (Bloke) ali drsauc (Vidovski hribi). Po vsem tem bi mogli trditi, da so bloško-vidovsiki smuški izrazi: iti ali hoditi po ali na smučeh, drsati, drsač ali drsauc bili rab^ljeni v tistem pomenu, kakor ga vobče imata besedi smučati (se) in smučar v našem današnjem govoru. Moramo pa k temu pripomniti, da se v bloško-vidovskem govoru oba izraza: hoditi po smučeh in drsati vendarle ločita v ožjem pomenu drug od drugega. V Zali pri Sv. Vidu je bilo slišati tole ljudsko sodbo o smučeh: Smači so za drsat jen za po jeh jet. To kratko in jedrnato sodbo o smučeh bi naj- bolje taJfole pojasnili: Ce so dejali: gremo ali hodimo po smučeh, .so s tem označiH ali hojo po smučeh po ravnem ali pa na splošno krajšo ali daljšo pot po opravkih iz enega kraja v drug kraj; kadar pa so se spu- ščaH na smučeh po bregu navzdol, tedaj so drsaH aH drseH. Drsali so zlasti takrat, kadar so jim smuči rabile za zabavno smučanje po domačih ^S^T"^^ strminah. — Izrazi kakor smućkati, smiičkati, smučkar in podobno so se kot izpeljanke besed smučka ali smiička udomačile šele v novejšem času,^ verjetno pod vpHvom besed smučati, smučar, smučanje, ki jih v starejšem bloško-vidovsikem govoru v zvezi s smučmi ni najti. V naših nadaljnih izvajanjih si malo poibliže oglejmo bloško hojo na smučeh po snegu! Gre nam za vprašanje, kako je hodil Bločan na smučeh po ra\inem, kako se je gibal na smučeh in podobno. Dva od- * Slovenski etnograf 49 Boris Orel govora na io vprašanje najdemo že kar v starejši literaturi. Podgrivarski bežno omenja bloško hojo na smučeh v svojem spisu v Novicah, v ka- terem pravi med drugim: Prav serce se človeku veseli, kader se po debelim snegu in čez visoke žamete, posebno po ravnim (če se preveč sneg ne primlje) urno šmeče potiskaje, skorej, kar iz skušnje povem, tako hitro, kakor po kopnim, zamore sprehajati. Schollmayer pa se je v svojem smučarskem priročniku takole kri- tično izrazil o bloških drsačih po snegu: ... leider stampfen sie damit durch den Schnee, anstatt zu gleiten, was ganz gut ginge. Tudi ustno izročilo ni brez spominov na staro hojo na smučeh. Po pripovedovanju je bloški drsač smuči rinu po ravnem, šel je po njih hot bi hodil ter je na njih tudi malo zdrsnil. Iz gornjega moremo najprej povzeti, da Podgrivarski in ustno iz- ročilo precej enako označujeta bloško hojo na smučeh. Ta hoja, ki imamo zanjo nazorno potrdilo v fihnu M. Badjure »Bloke — zibelka smučanja na Slovenskem« (1931), je sestajala iz bolj ali manj hitrih, malce sun- kovitih drsnih korakov, ki so bili prav malo ali nič večji od korakov pri običajni hoji. Ta bloški drsni korak nikakor ne moremo primerjati s športnim smuškim korakom ter nam je povsem razumljiva, če pomi- slimo, da je Bločan hodil po ravnem na smučeh večinoma brez palice. Spričo SchoUmayerjeve delno kritične pripoml>e k bloški hoji pa je jemati v poštev tudi drugi način hoje po smučeh. Y tem primeru bo prav, da se povrnemo na film M. Badjure, ki nam med drugim kaže tudi bloškega kmeta z vrečo žita na hrbtu na poti proti mlinu (si. IV/1). Ta kmet ne gre drsaje na Smučeh, temveč hodi na njih po snegu malone tako kakor bi šel po krpljah. Zato je verjeti SchoUmayerju, ko pravi, da v okolici Ribnice (= na Blokah) cepetajo ali teptajo s smučmi, na- mesto da bi drseli. Seveda ne smemo take hoje, kakor jo je na kratko označil Schollmayer in je tudi naizomo prikazana v Badjurovem filmu, jemati kot edino običajno na Blokah in drugod. Kako naj si pojasnimo te dve različni hoji na smučeh po ravnem? V prvi vrsti moramo upoštevati, da vsi Bločanje niso bili nikoli enako vešči hoje na smučeh. Eni so biH urnejši, take hoje vajeni in so na smučeh resnično drseli. Drugi, zlasti starejši, pa so bili marsikje okor- nejši, previdno in počasi so se gibali na smučeh ter so zato res bolj hodili kot drseli. Nadalje je tudi določena vrsta snega ali njegova debelina na- rekovala ustrezno hojo na smučeh. Po uležanem, malo zmrzlem ali zdrsanem snegu se je bilo na smučeh mnogo laže gibati. Tedaj je mogel Bločan urno potiskati ali riniti svoje smuči po snegu, ne da bi jih kolikaj dvigal od tal. Drugače pa je bilo po debelejšem ali mokrem južnem snegu, velikokrat tudi, kadar je bilo treba hoditi v celem po novem svežem snegu. V takih primerih je bil marsikdo prisiljen hoditi po snegu 50 Ljudske smuči na Bloški planoti, t Vidovskih hTÎbih in v njih soseščini lako, da je pri vsakem koraku bolj aU manj privzdlgal smuči. Spričo takšne boje po snegu nam je zdaj lahko razumeti, zakaj so bile stare bloške smuči zatezne, ne pa predtežne, se pravi, zadaj težje kakor spredaj (glej str. 29). Ako bi bile predtežne, bi jim bila noga pri taki hoji uhajala iz prstnih stremen. Ta posebnost tudi ni bila brez pomena pri običajni drsni hoji. Ko je bilo treba spremeniti smer poti, so morali tedaj tudi pri tej hoji primemo privzdigniti smuči od tal, da so jih uravnali v dmgo stran. Kakor smo že poudarili, pabca pri hoji na smučeh po ravnem ni bila neogibno potrebna. Mogli so brez težave hoditi tudi brez nje. Vendar so jo radi jemali s seboj, kadar so se odpravljab na daljšo pot po ravnem ali so imeb pred seboj raven in hribovit svet. Palico so po ravnem nosili v roki ob strani in jo pri hoji zapičevali v sneg (si. IV/2). Kdor je bil bolj izurjen v hoji na smučeh, se je s palico celo naprej poganjal. Ko- Hkor daljšo palico je imel, tem dlje se je zagnal. Poganjali so se zlasti tedaj, če je bil sneg zmrznjen in so smuči po takem snegu rade spodle- tavale nazaj. Ce so šli na pot v celo, so smuči puščale za seboj v snegu sled, ki so ji po starem dejali smačine ali smačence, v novejšem času pa tudi smuč- kance, tir in sleid. Prvi gre u cello, dragi za njim pa po smačinah ali po tiri. Med smučinami je greben. Kjer je že mnogo smučin v snegu, oziroma kjer je že vse tako zdrsano, da se smučine nič ne poznajo, takemu snežnemu svetu pravijo drska (?) (Vidovski hribi). Navkreber so po smučeh s palico različno hodili. Ako so imeli pred seboj položnejši hrib, so šli po njem, opirajoč se na paHco, kar naravnost navkreber. Kakor hitro pa so morali prehoditi hujše vzpetine, recimo strmine, so ubrali navkreber cikcakasto pot, ali kakor pravijo na Blokah, v Vidovskih hribih in dragod, šH so sam pa ke, pošev, po strani, v ovinke ali po njih, v ključ aH ključe, d ride, d riglc in podobno. Podgrivarski omenja v svojem poročilu hojo navkreber takole: Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, kjer je treba na ovinke hoditi... V prehudih strminah pa so se velikokrat odločili za hojo brez smuči. Sneli so smuči z nog, jih nataknili na paHco in z njimi na rami peš gazili sneg navkreber. Da jim ne bi pri hoji na smučeh navkreber uhajala noga iz stremen, so nekateri pribiH na smuči zadaj za peto košček lesa, ki smo ga že spoznali na smučeh L iz Loškega potoka in ki so ga nazivali na Blokah in Trojiški strani plohak ali prlaga (si. 3/3 na str. 53). Tudi z vrvco, , privezano za stremena, so že ponekod v zadnjem času ovijali zadnji del noge s peto. Pri hoji navkreber so jim rade tudi smuči drsele nazaj. Da se to ne bi dogajalo, so v hribovitih predelih opremljaH smuči z raznimi za- viraH. Med njimi je najstarejša trta, ki so jo, kadar je bil zmrzel sneg, kar med potjo spletH iz drabutovne in jo enkrat ali dvakrat ovili okoli smuči pred nogo aH za njo, včasih pa tudi za stremeni na podnožju (med 51 Boris Orel peto in stopalom), da so pri hoji lahko stopili nanjo (si. 3/4 na str. 53). j Pri hoji se je trta zajedala v sneg in tako zavirala, da bi smuči drsele nazaj. Razen trte so ovija;li oikrog smuči še srobot, vrv ali kaj podobnega. — V novejšem času so fantje radi vdelali v smuči posebna lesena ali železna zavirala, med katera moramo prištevati mačka iz okolice Sv. Vida in klepetca iz Zakraja in Krampelj na Blokah. — V Rutah so pribijali na smuči vzdolž sredine spodnje drsne plati tako imenovane španice v debelini 1 cm, da jim ne bi smuči spodletvale v stran pri poševni hoji navkreber. S hojo po bregu ali strmini navzdol pa je hoja na smučeh v ožjem pomenu prenehala, začenjalo se je namreč pravo drsanje. Pri drsanju navzdol je zlasti prišla do veljave palica, brez katere si navadno niso upali drsati navzdol, zlasti ne po hudi strmini ali po zmrzlem snegu. Palico so mnogi na Blokah dali kar med noge in z njo zavirali ali rajsali po bregu navzdol. Zato so palici ponekod dejali tudi rajs ali rajsl. Hiibci pa so bili mnenja, da je drsanje s palico med nogami prenevarno, zato so z njo ravnali tako, kakor je bilo po starem najbolj pravilno. Držali so jo z obema rokama ob strani pod pazduho in se nanjo naslanjali. Pri tem so jo kolikor le mogoče pritiskali v sneg in tako zavirali ali rajsali. Koliko so se pri tem zaviranju držali nazaj ali drsali bolj ali manj čepe, vse to je bilo odvisno od večje ali manjše strmine. Po hudih strminah so držali smuči bolj na doje (dvoje), po blažjih pa na ozko. Valvasor takole opisuje bloško-vidovskega kmeta pri drsanju po bregu navzdol: Hernach führt der Baur auch einen starcken Stecken in Händen stellet denselben unter die Achsel, hält sich damit starck zurück, lehnt und steurt sich auch darauf und schiebt sich also über den gähesten Berg hinunter. Wofür ich billig schreiben sollte, er s c h i e s s t oder fleugt hinunter. Denn indem er auf dem Brettlein steht und sich gar fest ja mit gantzer Gewalt auf-den Stecken lehnt, rutschet er so geschwinde hinunter, daß es fast alle Vermutung übertrifft, und giebt denen, die in Holland mit den Eys- oder Schreit-schuhen auf dem Eyse laufen, in der Eile nichts bevor. Tudi pri Podgrivarskeiii najdemo o drsanju- navzdol tale krateik opis: Nazdol pa kdor je vajen, se ko blisk po gladki dolini spusti. Tisti pa, ki je na šmečeh menj zurjen, se dolge palice posluži, na ktero se navzdol dersaje naslanja. Pri drsanju navzdol pa Bločanje, Vidovci in nekateri njihovi so- sedje niso znali drsati samo naravnost ali poševno po bregu ali strmini navzdol, temveč tudi v večjih ali manjših ovinkih, se pravi, znali so vsak čas spreminjati smer drsanja, da so se izogibali raznim terenskim oviram, kakor drevesom, skalam itd. Takšno drsanje ali po našem smučanje, ki pomeni višek smuške umetnosti, nam Valvasor zelo živo in nazorno takole opisuje: 52 SI. 3. Razne posebnosti iz bloško-v-idovske smuške kulture: 1. otroška smuč (J) iz Gline; 2. krvévnak iz Skufč; 3. sredina smuči s stremenom in plohkom; 4. smuči s trto za hojo navkreber (Zavrh); 5. smučni kouc; 6. metuljska po- grebna smuč v Planinskem muzeju v Miinchenu (po risbi v Pa Skidor 1938, str. 141) ; 7. krsta na sančcah, potemplanih s smučmi (rekonstrukcija po ustnem izročUu iz Metulj) Risba Sibila Nekrep Boris Orel In einem jeden Augenblick wissen sie allen dem, was ihnen auf dem Wege entgegen steht, auszuweichen, es sey gleich ein Baum oder grosser Stein-Fels oder sonst dergleichen etwas. Es ist ihnen kein Berg zu gähe, noch so häufig mit grossen Bäumen bewachsen, da sie nicht denselben auf diese Weise sollten hinab fahren können. Denn sie winden und krümmen solche ihre Abfahrt Schlangenweise, wann ihnen was verhin- derliches im Wege stehet. Ist aber der Weg gantz frey, unverwachsen und unanstössig, so gleiten sie fein Schnurgerad hinunter, und zwar alle- weil so stehend und hinten an den Stecken gelehnt: an welchen der Mensch sich mit solcher Krafft und Stärcke so fest und steiff hält, als ob er kein Glied am Leibe oder kein Gelenck hette. V tem Valvasorjevem opisu imamo ohranjen nadvse dragocen do- kument o stari bloško-vido viski smuški umetnosti, 'ki pri njem ni nikake važnosti vprašanje, koliko je Valvasor v svojem navdušenju nad smuško' umetnostjo turjaškega okoličana morda malce pretiraval, zakaj v bistvu je njegov opis le verna slika nekega resničnega doga- janja na določenem terenu. V preteklosti je bilo na tem starodavnem notranjsko-dolenjskem smuškem ozemlju vedno nekaj redkih posa- meznikov, ki so se v drsanju ali smučanju med vsemi najbolj odliko- vali. Ta njiliova drsna ali smuška umetnost je zrasla na domačih tleh, prehajala je iz roda v rod podobno kakor ustaljeni načini dela na polju ali domača govorica. Iz nedavno preteklega oziroma polprete- klega časa je v ustnem izročilu ohranjen spomin na mnoge take posa- meznike, ki so bili posebno spretni v smučanju. Tako so Rudolfu Bad j uri pred leti v Vidovskih hribih pripovedovali o lovcu, ki je znal tako izvrstno krmariti, da je zadel smo med tekom na smučeh.^* Po pripovedi 93-letnega Andreja Tekavca iz Rudolfovega pri Sv. Vidu je njegov brat znal tako dobro drsati, da je na pobočju narisal s smučmi v sneg številko osem. Dvakrat je drsal v ovinkih navzdol, pa je bila osmica narejena. V Škufčah je še zelo živ spomin na starega Jožlovega Matica (roj. 1842), ki je bil tako spreten v drsanju, da je mimogrede z lahkoto pobral klobuk, ko je drsal po bregu navzdol. Med zadnje take smuške spretnike prištevamo' Pouščanovega očeta, 75-letnega An- tona Intiharja iz Zavrha, ki se o njegovi smuški umetnosti plete ljudska govprica že danes, ko še živi. Da pa je Valvasorjev smučar ali kateri koli drugi z bloško-vidov- skega ozemlja mogel tako spretno drsati v kačastih vijugah po strmem pobočju navzdol, je moral obvladati osnovne smuške like, moral je znati obrniti se na smučeh in kreniti v tisto smer, kamor je bilo po- trebno. Ali v bloško-vidovskem jeziku povedano: moral je znati hrohi, zavat, krožat, krečat, kréipat, zakrmai, nakrSnt ali krént, zasukat, za- rajdat, šajtat, sašvinkat, zakolovižat itd. Toda kalko so otbmili in krenili, kako so ravnali s smučmi, da so mogli obrniti, to pa je eno poglavitnih vprašanj iz stare ljudske smuške tehnike, ki nam ga ustno izročilo dokaj različno pojasnjuje. Po kritični presoji številnih zbranih po- Rudolf Bad j ura, Smučar, Ljubljana 1924, str. 14. 54 Liudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini daikov, ki bi jih bilo treba poprej praktično preveriti, zatem pa ob- delati v posebni razprava, je treba predvsem ugotoviti nesporno dej- stvo, da je pri vseh teh okretih in ovinkih, raznem obračanju in vijuganju po bregu navzdol imela odločilno vlogo palica, ki o njej že pri Valvasorju zvemo, da je bila kmetu ne samo za oporo, temveč tudi za krmilo. Zlasti vidovski hribovci so si več ali manj edini v sodbi, da so po starem krenili s palico, kamor so hoteH. Brž ko so zavrli ali zarajsali s palico na levi strani odzadaj, so krenili na smučeh na levo, in obratno, ko so zarajsali na desni, so zavili na desno. Moramo pa k temu takoj pripomniiti, da palica ne bi bila imela takega učinka, če si ne bi bili hkrati tudi z nogami oziroma s telesom pomagali in krenili s smučmi v določeno smer. Torej obračali so se aH krečali tudi s te- lesom in z nogami, seveda v tesni povezanosti s palico kot poglavitnim krmilom. Ce dobro premislimo ta smuško-tehniški postopek, moremo reči, da je vse to kačasto vijuganje starega bloško-vidovskega smučarja stvarno temeljilo v spretnem izkoriščanju zavor s palico. Manj izurjeni so na smučeh obračali ali zavijali bolj počasi in na dolgo. Na prehudih strminah so teže obračali ali pa tega sploh ndso zmogli. Kakor so nekateri hodili po smučeh kot bi z njimi teptali sneg in jihdalje raje nesli, kakor pa hodili po njih navkreber, tako je bil tudi pri drsanju navzdol marsikdo uverjen, da s širokimi smučmi ni moč dobro obračati ali zavijati, pa je zategadelj raje drsal kar na- ravnost ali po strani navzdol. Ce pa se je moral kje po položnejšem bregu obrniti, se je raje ustavil, zatem pa obrnil. Najraje so se manj izurjeni spuščali na smučeh navzdol po golem svetu, kjer se ni bilo treba izogibati drevesom. Pripetilo pa se je mnogokrat, da so bili pri- siljeni pasti, samo da so se ustavili. Ni nobenega dvoma, da so smuči kot sredstvo za hojo- in drsanje po snegu terjale določeno smuško-tehnično znanje in spretnost, ki ju vsakdo ni zmogel. Vsekakor je bilo potrebno več znanja in spretnosti pri drsanju v hribih, kakor pa pri hoji po ravnem. Ta resnica ni ostala brez vpliva na udomačevanje smuči na Bloški planoti in v Vidovskih hribih ter drugod. Tako' vidimo, da so se smuči kot prometno sredstvo v znatno večji meri udomačile na Blokah po ravnem (si. II1/3) kakor pa v hribih, recimo na Trojiški strani, v Vidovskih hribih aH še kje v njih soseščini (si. IlI/l). Posebej je za vasi Metulje in Topol na Blokah znano, da so njune smuške poti šle večidel pa ravnem in da sta prav zato med vsemi vasmi i na Blokah i v Vidovskih hribih največ uporabljali smuči za hojo po snegu. Mimo tega so v obeh omenjenih vaseh bolj kot povsod drugod tudi ženske drsale na smučeh (si. III/2). Prav tako pa je za Trojiško stran, Vidovske hribe, okolico Sv. Urha, za dolenjsko stran (Novi pot) itd. povsem razumljivo, da se tod smuči zaradi hribovitega oziroma raznolikega terena niso mogle v takšnem obsegu razširiti kakor na Blokah oziroma v bloških vaseh Metulje in lopol. V teh predelih je raznoliki teren postavljal določene pogoje za neovirano hojo aH drsanje po snegu. Kdor je po hribovitem ozemlju. 55 Boris Orel hodil po smučeh ali se na njih drsal, ta je vsekakor moral imeti več znanja in spretnosti kakor pa tisti, ki je več ali manj stalno po ravnem hodil po smučeh. Spričo tega ni navsezadnje niti malo tvegano trditi, da ni mogel luti Valvasorjev smučar nikjer drugod doma, kakor prav v Vidovskih hribih, po' vsej verjetnosti na Trojiški strani, recimo na območju Hitena, Zavrha in Polšeč, ki so na njem imeli Turjačani kar dva gradova: siprva grad-tabor na Nadliškem hribu, kjer je sedaj podružna cetfkev Sv. Urha, pozneje, od leta 1686 dalje pa pod ome- njenim hribom novi grad Nadlišek, imenovan med ljudstvom Pajkovo. V. Smuči kot prometno sredstvo V zimskem času so na Bloški planoti dn v Vidovskih hribih ter ' drugod debeli sneg, povrh tega pa huAi snežni zameti velikokrart po- polnoma onemogočili vsak: promet. Za ceste po starem o(bičaju v tem času niso kdo ve kaj skrbeli, zlaisti ne za stranske, k;i se z njih sploh ni izplačalo kidati sneg. Kolikor dlje sežemo nazaj v preteklost, tem slabše so bile prometne razmere pozimi, ko je zapadel sneg in zametel vise ipoti. V taikih razmerah iso bili kmetje primorani hoditi med drugim na smučeh po raznovrstnih opravkih. Kolikor bolj so bile vasi odda- ljene od prometnih središč (Nova vas-Fara, Sv. Vid, Sv. Trojica, Be- gunje itd.) ali pa od glavnih cest, že morda sposobnih za promet, tem večjo potrelbo so občutile po takem prometnem sredstvu, kakor so smuči. V tem poglavju se bomo seznanili predvsem z raznovrstnimi opraviki, ki so zaradi njih hodili pozimi na smučeh, oziroma z ljudmi, ki so jih določeni opravki prisilili na smuči. Spoznati torej hočemo smuči kot prometno orodje na bloško-vidovskem ozemlju in drugod. Prastaro opravilo na smučeh je bil lov. Dejali bi lahko, da je MI prvi smučar na svetu bržčas lovec. O tem nam zgovorno pričajo petro- glifi iz kamene oziroma bronaste dobe, ki so jih odkrili na severnem Norveškem (Rödöy, Nordland) in v Rusiji (Oneško jezero).Lovec je mogel na smučeh mnogo laže dn hitreje zasledovati divjačino, zaradi česar njegove lovske poti na smučeh nimajo prav nič skupnega z obi- čajnimi prometnimi potmi. Domnevati moremo, da so bloškemu ali vidovskemu kmetu ralbile smuči pri lovu mnogo bolj v davni pre- teklosti kakor pa pozneje v 19. ali v prvih desetletjih 20. stoletja, iz katerega časa so zvečine naši podatki o ljudskih smučeh na tem ozemlju. Omenili smo že ljudsko pripoved o spretn«m lovcu iz Vi- dovskih hribov, ki je na -smučeh ustrelil srno. Le tu in tam se na Blokah spominjajo zasledovanja razne divjačine na smučeh. Tako je baje oče M. Zakrajska iz Škufč šel pred leti po smučeh za sledjo Gosta Berg, The origin and the development of the skis throughout the ages (Finds of skis from prehistoric time in Swedish bogs and marshes, Stockholm 1950, str. 12/13); C. J. Luther, Skiläufer der Steinzeit (Der Winter XXX/1936/37, Str. 14). 56 . ni Sl. 1. Pogled na Polšče in Vidovske hribe s Sv. Vidom z NadUškega hriba Meuliami rlin-u ^''i'^^ smučeh; 3. po/;e Resje med Faro in Metuijami, 4. bloški pogreb na smučeh (predvojna rekonstrukcija) Foto: B. Orel (1 in 5) 56—57 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini medveda, a ga ni mogel dohiietó. Ponekod vedo ipovedaii o zaBledovanju volka na smučeh, o lovu na sme, zajce in drugo divjad, medtem ko drugod zatrjujejo, da so domači lovci nosili smuči večinoma samo pri lovu po ravnem, a še to bolj ,i)oredko, in dalje, da so zelo redki bili lovci, ki so šli po smučeh na lov na srne v hrš)e, na priliko v Blošček ali Zupanšček. Ce še omenimo, da so v Topolu na Blokah in v Loškem potoku imeli fantje navado-, na smučeh loviti ptiče v domačih sadov- njakih ali bližnjih gozdovih, bi s tem povedali v bistvu vse, kar nam je znanega o lovu na smučeh na teh ozemljih. Pozimi v snegu so bile razne poti v zvezi s prehrano in priskrbo- vanjem raznih potrebščin med vsemi najvažnejše. Ze od nekdaj so v raznih krajih na Blokah radi hodiLi na smučeh v bližnji mlin, kamor so nosili oprtav žito ali komzo v mehoivih ali vrečah (si. IV/1). Na smučeh so se odpravdi v gozd po les za kurjavo, med drugim tudi po les za trske, ki so z njimi po starem svetili v posebni napravi, čelešnik imenovani. Smuči so marsikje radi natikali na noge za razne poti okoli hiše, če nii bilo krpelj pri roiki. Na njdh so šli po vodo, po drva v drvarnico, v skedenj in še drugam. Mnogo je bilo opravkov v trgovini, kamor so hodili na smučeh nakupovat razne potrebščine, ki so jim primanjkovale pozimi. V hribih, kjer so bili pogoji za hojo na smučeh težji, je za ljudi opravljal razne poti pozimi potovec. Sel je zanje na smučeh v trgovino, nosil jim je žito ali koruzo v mlin, pa še marsikaj drugega je zanje opravil ali uiedil, če je bilo (potrebno. Tak zimski potovec na smučeh, ki je po navadi znal zelo dobro drsati, je bil na priliko Anton Intihar iz Zavrha pri Nadliškem hribu. Ko nam je opi- soval svoje smuške poti po opravkih, je med dragim tudi tole dejal: Ce bi imel vse to, kar sem pozimi na smučeh znosil ljudem, bi danes bil možak. Od raznih ljudskih gospodarskih panog, ki pozimi niso počivale, je omeniti trgovino z živino. Z upoiabo smuči so šli ntikupovat razno domačo živino, kolikor iso jim to dopuščale ugodnejše snežne razmere. Na smučeh so se odpravili na sejme v Velike Lašče, Novoi vas in dra- gam nakupovat ali prodajat živino in po druigih opravkih. Tudi o mesogledih oziroma mesarjih, ki so hodili pozimi klat živiino, pravijo poročila, da so na smučeh pritajali v vasi. Zlasti pa sta oživeli v zimskem času domača delavnost in obrt. Tako so hodili na smučeh v gozd po les za palice in vitre pri košiih in košarah razne vrste, za trte lin ročnike, po brezje ali brezov les za metle itd. Za izdelovanje lesenih žlic jim je rabil javorov les, ki so ga prav takoi prinašali na smučeh iiz gozda. Enako so dzgotovljene žlice nosili naprodaj v bližnje trgovine, pozneje pa v zadrugo v Sodražici. Od i>oklicnih obrtnikov so imeli svoje opravke pozimi zlasti čevljarji. Le-ti so po poročilih hodili na ismučeh v stero po- vaseh. Kako je bilo z davnimi potmi k fevdalni zemljiški gosposki, ki je na teh ozemljih opravljala nižjo sodnoi oblast, nam ustno izročilo ne ve ničesaT več povedati. Pač pa je bilO' mnogo slišati o tem, kako so 57 Boris Orel ralbile smuči pri raznih opravkih na občini Bloke, ki je v njeno ob- močje spadala v drugi polovici 19. stoletja večina vasi dz Vidovskih hribov. Precej je podatkov tudi o zimskih poteh na sodišče v Lož ali druge kraje. Po ustnem izročilu iz okolice Sv. Vida je moral okrog leta 1894 neki Matevž iz Cohovega, ki se je tožil, iti v Ljubljano na sodišče na odgovor. Smuči so mu pomagale, da je iz Cohovega preko Rakitne prišel do železniške postaje Borovnica. S pošto je bilo kajpada tudi težko poiziimi, ko so bile vse poti zasnežene. Poštar je na smučeh raznašal pošto po vaseh, kolikor Bločanje sami niso hodili na smučeh ponjo v Novo vas. Ustno izročilo se celo spominja postiljona, ki je leta 1895, ko je bil izredno debel sneg, nosil pošto v Ribnico na smu- čeh, in to kar 14 dni zaporedoma. Na smučeh so- hodili po zdravnika v Cerknico ali kam drugam, po babico v Novo vas itd. — V šolo so hodili otroci po smučeh zlasti v zadnjih letih med prvo in drugo sve- tovno vojno in hodijo deloma še danes, seveda na moderniziranih bloških ali pa športnih smučeh. Sila mnogo, dejali bi celo, da sikoraj največ, so hodili na smučeh v cerkev k maši. Po pripovedovanju starejših mož je bilo namreč po starem takole: vsi smo morali v nedeljo k maši, pa čeprav bi gnojne vile padale z neba. In pripomnili so, da je danes v tem pogledu dru- gače: če je slabo vreme, raje ostanemo doma. V starih časih je bila za vasi na Trojiški strani ali v Vidovskih hribih hoja na smučeh v cerkev zelo nujna potreba, bila je ta pot zanje dolga in naporna, če pomislimo, da je pred letom 1754 stara fara Bloke (Obloke) zajemala domala vse vasi na bloško-trojiško-vidovskem ozemlju. Vendar na te daljše smuške poti nii ohranjenega žal nobenega spomina v ljudskem ustnem izročilu. — V nedeljo popoldne so starejši fantje in možje oibičajno krenili na smučeh v gostilno v Novo vas, ali kakor so dejali, k Cvetu žganje pit. Na smuči kot prometno sredstvo naletimo tudi v raznih ljudskih običajih. V mislih imamo najprej fante, ki so na smučeh hodili ponoči k dekletom v vas. Marsikje so k poroki šli na smučeh, če je bilo toliko snega, da drugače ni bilo mogoče. Po ustnem izročilu iz okolice Turjaka (Krvava peč — Pečki) sta približno pred 50 leti šla dva poročna para k poroki: ženina na smučeh, nevesti pa po krpljah. Včasih se je tudi primerilo, da sta boter in botra nesla na smučeh novorojenca h krstu. V Metuljah jwmnijo, da je Jurjeva mati pred leti na smučeh nesla na Ulako pogačo za botrinjo, in to v jerbasu na glavi. Marsikdaj so tudi pogreboi šli na smučeh za poigrdbom. — Končno niso brez smuči neka- teri letni običaji v zimskem ali zgodnjepomladanskem času. Tako se mnogi še živo spominjajo, kako so nesli v debelem snegu na smučeh žegen na cvetno nedeljo k Fari, kako so hodili na smučeh o božiču k punočki in si svetdi s faglami iz brezovega lesa, če je bila noč temna itd. S tem pa nikakor nismo našteli prav vseh poti, ki so bile kdaj pozimi opravljene na smučeh. Navedli smo jih bolj za primero, kakor pa da bi z njimi hoteli prikazati vse možnosti za uporabo smuči. Me- nimo, da so nam te poti dovolj jasno pokazale, kako važno vlogo so 58 Ljudske smuLi na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini imele smučd kot občevalno sredstvo pozimi in kako raznovrstni so bili opravki, pni katerih so kmeSki in drnigi ljudje uporabljali smuči. K hoji na smučeh nam je dodati le še nekaj nadrobnosti. Ko so šli -pozimi po opravkih, niso prehodili po smučeh vse poti do cilja. Brž ko so dospeli do izhojene poti, so sneli smuči z nog, jih zasadili v križ v sneg in peš nadaljevali pot po gazi do cilja. Ko so se vrnili do mesta s smučmi, so si za ostalo pot do doma zopet nataknili smuči. Mnogokrat je tako naneslo, da so nekateiri pustili smuči zataknjene v sneg kar po več dni. V Zavrhu pripovedujejo o godcu, ki je šel vsako nedeljo- s harmoniko- čez Iško- v Krvavo peč. Del poti je prehodil peš, del pa na smučeh. Kjer se je začela pot na smučeh, so ga te čakale zataknjene v sneg do prihodnje nedelje. V drugih krajih se je bolj ali manj dogajalo -podobno. Ko- so iz Ravnika, Škufč, Škrabč, Krampe-lj in od Sv. Duha šli v Novo vas ali k Fari, so opravili pot -po smučeh samo do Volčjega ali do Velikega vrha. V Volčjem so shranili smuči v mežnariji ali pa jih zakopali v sneg. Preostali del izhojene poti do Nove vasi so potem prehodili peš brez smuči. — Metuljci so vso- pot po Resju do Faire piredrsali na ismučeh, kjer so jih puščali pod farovškim kozolcem ali v drvamici. Ak-o jidi niso utegnili kam spraviti, so jih pirislonili kar k zidu na prostem. V Beigunjah so jih Hribci zatikali okoli cerkve v sneg, ko so prišli na njih o božiču k polnočnici. Med Bločani so bili za bojo na smučeh po opravkih najbolj vneti Metuljci. Oni so še drsali na smučeh, ko je bilo že mogoče hoditi peš in brez njih po snegu. Z njihovo smuško vnemo- so se Bločanje radi poinoirčevali, med drug'imi Novci in Farovci, ki so v šali govorili, češ da Metuljci gredo po smučeh, ko se že krtina vidi, -oziiro-ma da so tako vneti za drsanje, da bi kar po kopnem šli na smučeh. Ta s-muška vnema Metuljcev nam kaže, da moramo poleg raznih znanih razlogov, ki so prispevali k udomačevanju ljudskih smuča, računati še z določ- nimi pisihološkimi momenti. Le-ti bi nam mogli tudi deloma pojasniti vprašanje, zakaj so Bločanje in Vidovci, med njimi zlasti Metuljci, tako dolgo vz-trajali piri smučeh kot prometnem sredstvu pozimi. Od- govoir na to vprašanje bi se -ma kratko glasil približno takole: Blo- čanom in Vidovcem ni bila hoja -na smučeh po snegu samo nujna potreba v zimskem času, ta hoja jim je bila v določenih pogledih tudi bolj ali manj pogodu, všeč, prijetna. .Smuči kot prevozno s r e -d s t v o. Na smučeh pa niso- samo hodili ali drsali, rabile so jim še drugače, in sicer: 1. kot zasilno pre- vozno sredstvo oairoma kot madomeistilo za sani, in 2. kot pomožni sestavni -del pri -saneh. Smuči kot nadomestilo za isani so uporabljali predvsem za dovoz raznih potrebščin k hiši v zimskem času, pa tudi za prevoz raznega drugega blaga. Breme so položili neposredno na -smuči ali pa so na smuči, ki so ju -dali pol metra ali več narazen, pribili počez v primerni razdalji dve letvici ter tako napravili iz smuči preproste zasilne sani. Za sprednjo letvico so privezali vrv in z njo vlekli smuči z bremen-om. 59 Boris Orel V Velikih Blokah so otroci na takih smučeh-saneh vozili vodo v škafih k hiši, v Topolu in drugod so dovažali iz gozda brezov les v butarah za metle, v Štrukljevi vasi so toziIi v Cajnarje lesene žlice v vrečah, v Krvavi -peči pa so med prvo svetovno vojno spravili na smučeh celo zvonove v dolino v Rob. Drugače je s smučmi kot pomožnim sestavnim delom sani. Kadar so na saneh prevažaH kaj zelo težkega in se je bilo bati, da se bodo zaradi tega krivine aH sančnice preveč udirale v sneg, so pod nje pribili smuči in tako razširili in ojačiM spodnjo drsno plat krivin. Dejansko so torej na smučeh peljali sani z bremenom. V Rakitni so na saneh s podloženimi smučmi vozili drva, na Blokah pa so s taikimi sanmi dovažali vodo, vozili žito v mlin, spravljali domov blago, kupljeno v trgov-ini itd. Pri pogrebu na smučeh kot svojevrstni etnografski posebnosti bloško-vidovskega in dela sosednjega dolenjskega ozemlja imamo opraviti z obema navedenima načinoma uporabe smuči. V prvem pri- meru je ležala krsta z mrličem na smučeh oziroma na dveh počeznjih letvicah, pritrjenih na smučeh (si. III/4). V nekaterih krajih, kakor na priliiko v Rutah ali v Novem potu, pa so na smuči pribili počez pri- merna oplenčka, nanju pa položdi žaganice, na te pa postavili krsto z mrličem, ki so jo privezali za oplenčka. Poleg sprednje vrvi je bila pri tej napravi važna tudi zadnja vrv, ker so z njo zadrževali krsto z mrbčem, ko so vozili po bregu ali strmini navzdol. Tako so i)eljali mrliča k jiogrebu zlasti v hribovitejših predelih na Trojiški strani, pa tudi od drugod, na priliko s sosednjih dolenjskih predelov, razpola- gamo z zanesljivimi poročili o takih pogrebih na smučeh.*' Pogrebne sani s podloženimi smučmi nam je po pripovedovanju Andrejčkovega očeta iz Metulj in drugih pojasniti takole: Vzeli so manjše otroške sani, sančce imenovane, in pod njihove bose krivine z lesenimi cveki pribili primerno široke in dolge smuči (si. 3/7 na str. 53). Verjetno so jih pritrjevali tudi z ustreznimi kbmi, na keir bi kazale metuljske mrtvaške smuči v Planinskem muzeju v Miinchenu (si. 3/6 na str. 53). Na sanke so nato položili eno ab dve dolgi deski, nanju ix>stav-ili krsto z mrbčem in jo s sanmi dvakrat prevezaU z vrvjo. Za tretjo vrv, s katero so vlekb sani štirje pogrebci, iso porabili kar poréipnik, ki z njim povezujejo žrd na senenem vozu. Tak prevT>z mrliča na saneh s podloženimi smučmi se je obnesel zlasti po ravnem in je bil med drugim zelo značden za Metulje na Blokah. Vendar je zanimivo, da so svoje dni -poznali pogreb na saneh s iwdlozenimi smučmi tudi v Vidovskih hribih. To je bilo v starih časdi ^ Marsikatera i>oročila o pogrebu na smučeh pa je treba obravnavati z vehkimi pridržki. To velja zlasti za poročilo iz Nove vasi, ki govori o krsti z mrličem, položeni na dva para smuči. Tudi demonstriranje bloškega pogreba na smučeh, kakor nam ga kaže predvojna fotografija (si. 111/4) ni i)ovsem pra- vilno. Krsta bi morala v tem primeru ležati vsaj na dveh počeznjih letvicah, pritrjenih na smučeh, nikakor pa ne neposredno na smučeh. Predvsem pa je pogrešno tak pogreb na smučeh prisojati Metuljam na Blokah. 60 pxed letom 1754, torej tedaj, ko je fara Bloke obsegala tudi v-idovske vasii in so mrliče iz teh vasi pokopavali pri Fari na Blokah. Po ustnem izročilu iz Rudolfovega (Jožef Tekavec) in Osredka pri Sv. Vidu (Janez Strle) so krsto z mrličem položili in privezali na manjše ročne sankce, ki so jih, kakor so dejaH, potemplali s smučmi. Prvi dan so pripeljali mrliča do Sv. Urha, kjer so ga čez noč pustili v podružnii cerkvi, po- grebci pa so prenočili v bližnji vasi Polšeče. Drugi dan so peljali mrliča do Fare na Blokah, kjer so ga pokopali. Bilii bi seveda v zmoti, če bi mislili, da je bil pogreb mrliča na smučeh ali saneh, potemplanih s smučmi, nOkaj običajnega, tako rekoč vsakdanjega pozimi na Blokah, v Vidov.skih hribih ali drugod. Tako so bili primorani ravnati le tedaj, kadar zaradi izredno hudih snežnih razmer ali terenskih ov4r niso mogli nesti mrliča k pogrebu ali ga peljati na večjih saneh, v katere bi bili vpregli živino. V Zavrhu so 5. marca 1895 med zadnjimi peljali na smučeh na pokopališče k Sveti Trojici Luko Srnela, vtem ko so v Metuljah Sončkov o Nežo kot zadnjega mrliča vozili na saneh s podloženimi smučmi k Fari 25. marca 1899." VL Krplje in smuči Ob smučeh ne smemo prezreti drugega zelo važnega ljudskega prometnega sredstva po imenu krplje, ki je Bločanom, Vidovcem in njihovim sosedom rabilo in jiim Tabi deloma še danes za daljšo hojo po snegu. Po obliki in sestavi se krplje bistveno ločijo od smuči. Ce hodimo s krpljami po snegu, ne drsimo po njih, kakor na splošno na smučeh, temveč moramo pri vsakem koraku tako opremljeno nogo dvigniti od tal in stopiti z njo naprej. Hoja po krpljah je potemtakem res prava hoja, pri kateri pa je velikokrat potrebna tudi palica. Na Blokah in v Hribih pravijo krpljam na splošno krple, pa tudi kriple (Studeno), kârple (Poljane in drugod), krpe (Ulaka) in podobno. Večinoma so poznali krplje na kambo (si. 1/2), Id so njih sestavni deli kamba, zatem pa štiri aH -več počeznjih letvic aH lajštic, vsajenih v kambo. Za sprednji in zadnji del noge je na letvicah pričvrščenih dvoje stremen iz trte aH jermena, ki so sikozi njiju tudi pretaknili daljšo vrvco za povezovanje krpelj okoli noge. Poleg krpelj na kambo so bile na Blokah, med drugim po sosednjih dolenjskih predelih (n.pr. v Rutah) udomačene še krplje na remalne (si. 1/3), ki jih v etnografiji označujemo z lestvenim tipom. Ponekod v hribih, na priliko v Rožančah, se spomi- njajo krpelj v obHki četverokotnih lesenih plohov. Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini " Kakoi^ pripovedujejo v Metuljah, so prenehali s prevozom mrličev na saneh s podloženimi smučmi približno tedaj, ko so začeli pozimi v snegu voziti drevesne hlode (lercie ali krle) na plaz iz Metulj v Novo vas. Pri taki vožnji 60 hlodi (ali jpa en sam) s prvim svojim koncem privezani na krajše sani oziroma na njih prvi konec, z drugim pa drse oziroma polzijo po snegu ter tako napravi ja jo zasilno pot. V Metuljah pra Vi jo temu: pot déilat s krclem. 61 Boris Orel Ni naš namen, da bi nadrobneje opisovali krplje na tem notranjsko- dolenjskem ozemlju, njih izdelovanje (si. II/2), nazivje in podobno, v naši razpravi nas zanimajo vprašanja, kakor: kdo je nosil krplje, zakaj im ob kateri priliki? Ta vprašanja morajo tembolj pritegniti našo poizornost, ker imamo opraviti z ozemlji, na katerih so uporab- ljali za hojo po snegu tako krplje kakor tudi smuči. Zategadelj bi ne bili za nas nič manj važni nadaljnji vpirašanji: zakaj neki so jim poleg smuči rabile še krplje in zakaj so jim drugod smuči večidel zadoščale za hojo po snegu? Morebiti nam utegnejo odgovori na ta vprašanja še določneje pojasniti vlogo in pomen smuči kot občevalnem sredstvu na teh ozemljih ali pa vsaj potrditi o njih naša dosedanja dognanja. Se najmanj je najti krplje na pravii Bloški planoti, se pravi na ozendju, kjer so zvečine po ravnem hodiM na smučeh. V preteklih časih so na priliko v Metuljah, Topolu in drugod le malo nosili krplje in so smuči povsem prevladovale. Po ustnem izročilu iz druge polovice 19. stoletja si je krplje navezal na noge kak priletni očanec, sicer pa so jih največ uporabljali divji lovci, na splošno pa kmečki ljudje kaj radi tedaj, kadar so šli v gozd po drva ab v grmovje po les za vitre, zakaj, tako pravijo Metuljci, po krpljah se je človek laže gibal v gozdu med drevjem ali v grmovju kakor na smučeh. V katero koli stran jya se napotimo z Bloške planote, bodisii proti jugu ali proti jugozahodu v Loški potok in Poljane, bodisi proti vzhodu v dolenjske predele in kraje (Rute, Novi pot. Kotel itd.) ali predvsem proti severu na hribovito trojiško in vidovsko ozemlje, povsod slišimo o krpljah neprimerno več kakor na Blokah. V trojiško-vidovskih hri- bih so krplje zelo cernii kot ustrezno prometno orodje za hojo po snegu, bile so vsaj tako važne kakor smuči, marsikje pa so jim dajali oelo prednost pred smučmi. V drugih predelih, ki jih je obravnavati kot mlajša ozemlja ljudskih smmči, so po starem veljale krplje za edini pripomoček za hojo po snegu in jih tudi pozneje smuči nikakor niso mogle izpodriniti. Na raznih hribovitih ozemljih oziroma v krajih (Trojiška stran, Vidovski hribi. Novi kot. Kotel, vasi nad Robom itd.), kjer so bile že od nekdaj udomačene tako krplje kakor tudi smuči, so si krplje navezali na noge zlasti ob mokrem južnem snegu, ki ni bil kaj prida, za smuči, in dalje ob zelo visokem svežem snegu, ki so se vanj krplje po pripovedovanju mnogo manj vdirale kakor pa smuči. Ponekod je bil običaj, da so' s krpljami delali pot ali gaz za pešce. Tudi če so nesli zelo težko breme na hrbtu, so mnogi po navadi raje šli ix> krpljah kakor na smučeh. Prav tako je jasno, da so krplje pogostoma nosili lovoi, drvarji in gozdarji, in to iz razlogov, ki smo jih deloma že zgoraj navedli. Nadalje so krplje bile hribovcem naj- ustreznejše sredstvo za hojo po bregu ali strmini navzdol in navkreber, kar pomeni, da jih je na splošno nosil vsakdo, ki mu je bil brezni ab strmi svet neprikladen, da bi šel po njem na smučeh. Talco je popol- noma razumljivo, da so v hribovitib predelih nosili krplje starejši 62 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini ljudje, zlasti tudi ženske. Po ustnem izročilu je Ibilo v hribih običajno takole: kdor se ni upal na smučeh, je šel po krpljah. Zategadelj ni prav nič čudno, če so po drugi strani hribovski fantje ali možje v najlepših letih pri raznih opravkih dajali smučem neko prednost pred krpljami. Po njihovi sodbi krplje niso bile spešne, po njih je hodil človek počasi, naporno, vendar goišno, varno, daleč varneje nego na smučeh. Nasprotno pa so terjale smuči mnogo manj napora od človeka, hitreje so hodili na njih, in zato tudi prej dospeli do cilja kaikor po krpljah, vendar — znati so jih morali rabiti, to se pravi, ne samo znati hoditi po njih po ravnem ali navkreber, marveč tudi drsati na njih po bregu ali strmini navzdol. Po vsem tem nam je jasno, zakaj so se v hribovitejših predelih poleg smuči obdržale krplje kot drugo prometno sredstvo za hojo po snegu. V takem svetu je nujno moralo priti do razdelitve funkcije med smučmi in krpljami, s tem pa do nekakega sožitja med njimi. Na Bloški planoti po ravnem so mogle kmečkim ljudem krplje v primeri s smučmi prav malo ali celo nič koristiti za hojo po snegu; če pa so bile kdaj tod bolj razširjene, kakor ve o tem povedati ustno izročilo, so jih smuči kaj lahko izpodrinile, in sicer iz preprostega razloga, ker so na bolj ali manj ravninskem terenu smuči brez težav prevzele vse tiste funkcije, ki so jih ali naj bi jih bile sicer opravljale krplje na takem ozemlju. Metuljcem in Topolcem na priliko bi mogle krplje prav malo ali tudi nič rabiti po ravnem, ker so jim že smuči same nekaj takega pomenile. Dejali bi lahko, da so jim bile smuči celo boljše, ustreiznejše in mnogo ljubše prometno orodje za daljšo hojo po snegu kakor krplje. V razliko s hribci so torej Metuljcem, Topolcem in drugim na Bloški planoti veljale smuči tako za smuči kakor za krplje. Tako bi razlikovali na bloško-vidovskem ozemljil dvoje ljudskih smuči kot prometnih sredstev za hojo po snegu: a) smuči kot ravninsko prometno orodje, ki so nadomeščale krplje, in b) smuči kot hribovsko prometno orodje, ki je z njimi bilo povezano določeno smuško-tehnično znanje, pa so prav zavoljo tega morale svojo funkcijo kot občevalno sredstvo v hribovitem svetu deliti s krpljami. VII. Drsanje Nepopolno bi bilo- naše znanje o ljudskih smučeh z obravnavanih ozemelj, ako jih ne bi naposled prikazali še z njihove zabavne plati. Kaj neki naj bi bilo naravnejše in samo ob sebi razumljive j še, kakor ravno dejstvo, da so Bločanje, Vidovci in njihovi sosedje s smučmi krenili s prometnih potov tudi v široki svet ljudskega veselja in za- bave. Od hoje na smučeh po apravkih pa do drsanja na njih za zabavo je bil prav kratek korak, saj so že smuči same po svoji sestavni osnovi bistveno drugačne od krpelj. Do takega razvoja pa je moralo nujno 63 Boris Orel priti, seveda pa je moral zanj obstajati kot poglavitni pogoj mstrezen goli, hTiboviti svet, brez katerega si moremo drsanje za zabavo sploh težko predstavljati. Ker poleg vidovskih in drugih krajev tudi vasi na Bloški planoti niso brez primernih hribov s senožetmi, se je po vsej verjetnosti moralo drsanje za zabavo udomačiti na starejših smuških ozemljih že v davnih časih, medtem ko za milajša smuška ozendja (Loiški potoik. Poljane, Gora, Velika in Mala Slevica itd.) nedvomno velja, da so nastala v novejšem času prav pod vplivom drsanja aili smjučanja za zabavo. Na Blokah, v Vidovs'kih hribih in njih soseščini je že od nekdaj imela pri drsanju svojo prvo besedo mladina: fantje, dekleta in otroci. Običajno so dejab, da gredo drsat za kratek čaji. Fantje so na priliko šli drsat, da bi se kosali med seboj, da bi se sikušali drug z drugim, kdo med njimi bo bolj korajzan, kdo bo huj drsač. Najprimernejši prostor za fantovska skušanja je bil breg aH pa strmina kje v bližini vasi. Med drugim so se šli, kdo se bo spustil po smučeh z najvišje strmine aU brega navzdol ali kdo bo predrsal strmino brez palice, ne da bi pri tem padel. Iz Zavrha pravi ustno izročdo, da je pred leti neki fant drsal za en krajcar po hudem bregu navzdol. Spuščali pa so se po strmem svetu tudi s palico, ki so jo dab med noge, da so z njo zavirali ali rajsali. Dalje so se fantje kosali med seboj, kdo bo koga prehitel, prevozu, prehdptou, spretnejši pa so se skušali, kdo bo lepše zaokrožu aH bolje znal krečat. Kdor je pri drsanju padel, so mu fantje zakHcaH: Pa s' jo pogmu! In so imeH z njim svojo zabavo. Ce je po padcu potegnil po snegu, so rekH, da je uôplas naredil. Kadar so šH k maši, so se fantje ponekod gnali na smučeh, kdo bo prej prišel do cilja. Glede skakanja je treba ugotoviti, da se Bločanje in Vidovci na splošno po starem niso upaH skakati, vendar so se marsikje znašli fantje, ki so biH tolikanj korajžni, da so skakaH po bregu navzdol preko položene veje ali katere druge stvari.^^ Poročdo o skakalnici (skakâu^ca) iz okoHce Otav je osamljeno in bi bilo treba skupno s starejšimi vestmi o skakanju na Blo- kah raziskati, koHko se morda res nanaša na staro dediščino, in koliko na novejši čas, t. j. na čas prvih začetkov zimskega športa pri nas, ki verjetno ni bil brez določnih vplivov na zabavno drsanje na Blokah, v Vidovsikih hribih in njih soseščini. Pri tem pa bi biH kajpada na napačni poti, ako bi skušaH v fantovskem zabavnem drsanju videti kaj več, kakor je v resnici bilo. V svoji prešernosti si je mladina izmišljala še celo vrsto razHčnih načinov drsanja na smučeh. Tako so drsali navzdol na smučeh v raznih telesnih držah: sede, leže na trebuhu aH hrbtu, čepe in kleče. V takih primerih so zvezab obe smuči sikupaj in nanje sedH, legli itd. Zelo obi- čajno je bilo tudi drsanje dveh fantov na enem paru smuči. Pri tem Rudolf Badjura piše v svojem smučarskem priročniku (Smučar, Ljubljana 1924, str. 14), da so stari Bločani znali tudi skakat. Ker so imele njihove smuči samo preprosta prstna stremena, menimo, da so skoke dokaj težko izvajali, pa čeprav so bile smuči zatezne. 64 IV Zgoraj: Bloška kmeta neseta na smučeh žito o mlin; spodaj: Bločanje s palicami na smučeh Iz filma Metoda Badjure »Bloke — zibelka smučanja na Slovenskem« (1931) 64-55 Ljudske smuči na Bloški planoti, y Vidovskih hribih in y njih soseščini drsanju je za prvega dnsača stopil na smuči še drugi famt in se ga oprijel, potem pa sta oba zdrsela po bregu navzdol. Tu je omeniti več variant skupnega drsanja na smučeh. Fantje so na priliko drsali v vrsti drug za drugim vsalk na svojih smučeh in se pri tem držali okoli pasu. Prvi drsač je tvoril čelo ali klin in je krmaril. Drsali so tudi na vlak. Pri tem drsanju so se fantje oprijeli primemo dolge in debele vrvi in v vrsti dmg za dragim kakor vlak zdrseli po bregu. Podobno je bilo v kefno drsat. Namesto za vrv so se pri tem drsanju držali za smuške palice. Nekaj posebnega je bilo drsanje z drogom v čelni vrsti, kar so- izvajali fantje v okolici Velikih Lašč (Škrlovica) in verjetno še kje dragje. Fantje, postavljeni v čelno vrsto drag poleg drugega, so se oprijeli dol- gega draga pred seboj in tako- drsali po bregni navzdol.^*^ Drsali so tudi radi na eni smuči. Eno no-go so vtaknili v stremen, z drago prosto nogo pa so se pognali in nato stopili tik za peto na smuč. Včasih so držali prosto nogo tudi v stran, tako da so- drsali ne samo na eni smučki, temveč samo z eno- nogo. V Loškem potoku, na Gori, pa tudi v mnogih vaseh na Blokah, med dragimi zlasti na Trojiški strani je bilo pred prvo- svetovno vojno, pa tudi še nekaj časa po njej zelo- priljubljeno' drsanje na smučeh s- špago ali vrvco (si. I/l). Vrvco so uporabljali za vlačenje sanuči navkreber, za držo oziroma ravnotežje pri drsanju navzdol in naposled za krmarjenje. Drsač je držal za vrvco kakor za nekakšne vajeti pri konjski vpregi, in je takole krmaril po bregu navzdol: če je hotel na priliko zaviti na desno, se je najprej naignil nekoliko na desno, potegnil z vrvco v desno, hkrati pa levo stopalo nagnil navznoter kot bi hotel odriniti smuč v stran.^*'' Drsanje na smučeh z vrvco je bilo' mo-žno samo' po' bregu ali strmini in je bilo povsem stvar zabave. Tudi na takih smučeh sta rada drsala dva fanta skupaj. Namesto fanta je za hrbet drsača pogostoma stopilo na njegove smuči tudi dekle in ga objelo okoli pasu, zatem pa sta se spu- stila po bregu navzdol. Včasih so fantje v svoji razposajenosti nalašč razmaknili smuči, da so potem padli in se z deikletom vred povaljali po snegu gledalcem v zaibavo. Fantje so najraje drsali v nedeljo popoldne, nekaj malega tudi že dopoldne, ko so se vračali od maše. Ob delavnikih so večidel drsali zvečer ali pa celo ponoči, če je svetil mesec. Dekleta od 14 do 18 let so po navadi drsala proti večera kje na skrivnem, da jih ne bi videli fantje. Pripomniti pa je, da dekleta niso povsod drsala, zlasti ne v hribovitejših predelih. Marsikateri možje so tudi radi drsali pozno v noč. Posebno so Takšno zabavno smučanje so poznali v Nemčiji v začetku 20. stoletja, zelo verjetno pa še marsikje drugod (Nemški smučarji v Grunewaldu, Mario Cereghini, 5000 anni di «port invernali, Milano 1955, str. 120). 28b Vprašanje je, koliko jim je vrvca res rabila za krmarjenje. Verjetno jim je bila samo za ravnotežje. Ljudsko ustno izroSilo različno pojasnjuje tehniko smučanja na smučeh z vrvco, pa bi bilo treba razne zadevne podatke praktično preveriti. 5 Slovenski etnograf 65 Boris Orel bili navdušeni za drsanje starejši možje v Metuljah, kjer pripovedujejo med drugim o 70-letnem možu, ki je vzel svojega vnuka na rame, se pravi štuporamo, na icobac, in drsal z njim po bregu navzdol. Ženske, poročene žene, na splošno niso drsale za zabavo, le tu pa tam je bila katera tako pogumna, da se je na smučeh spustila po- bregu v dolino. Med najbolj vnete drsače moramo vse'kakor šteti otroke, ki so na- vadno drsali kar na eni primerno majhni smučki (si. 3/1 na str. 53). Pred prvo svetovno vojno so marsikje na Blokah, zlasti pa v Loškem potoku in na Gori drsab otroci na dogi od soda, ker so do pravih smuči zelo težko prišli. Starši so namreč otrokom zabranjevali drsanje, jih za- radi tega velikokrat okregali, pa tudi natepli, če ni zalegla beseda. Ce ni bilo drugače, so jim skriH čevlje, ki jih je bilo za drsanje najbolj škoda, toda otroci so bdi v svoji vnemi za drsanjem neugnani. Poiskali 60 kje na podstrešju kake stare škarpe in jih obuli, ali pa so- iztaknili kje stare cunje in si z njimi ovili noge. Včasih se je celo pripetilo, da so šK bosi drsat. Ce pa so se le dokopali do svojih čevljev, so drsab sikrivaj. Po drsanju so odšli na pod in si tam svoje mokre čevlje malo oprašili, da ne bi starši spoznali, da so> navzlic prepovedi drsali. V nekaterih vaseh so otroci drsali na posebnih napravah, na nekakih saneh, sestavljenih iz smuči in raznih dodatnih delov. Tako so pribili na smuči stolček, nanj sedb in drsali. Ali pa so pričvrstili na smuči zaboj; vanj se je spravil fantiček in se spustil po bregij. navzdol. Deklice so rade drsale na jenčkah ali nečkah, to je na lesenih kadunjah, ki so jim rabile za čiščenje žita. Vendar vsa taka in podobna sredstva za drsanje že ne sodijo več v našo razpravo. P u s t n i d a n. Svoj višek je drsanje doseglo na pustni torek pastan dan ali pust, fašnek ali fašnekov dan. Pustni torek je bil za Bločane, Vidovce in nekatere njihove sosede posebno imeniten dan, marsikje je veljal kar za nekakšen praznik vseh drsačev. Tega dne je bilo' resnično največ drsanja za zabavo, bila je najhujša drska. Na pustni dan je bil najprej običaj, da so zjutraj ali dopoldne ski- dali gnoj iz štale, zakaj bila je prazna vera, da ima gnoj več moči, je hal mestan, je bolj masten, če je na pustni dan vržen iz štale na gnojišče. Ko je bil gTaoj skidan in živina opravljena, so šli drsat na najbližje bre- gove s senožetmi. Posebno živo se je pustno drsanje nadaljevalo popol- dne, in tedaj je marsikje drsalo tako rekoč vse staro in mlado, večina pa je bilo otrok. Starši, id so sicer otrokom prepovedovali in na razne načine zabranjevab drsanje, so jih na pustni dan celo naganjali, naj gredo drsat. Zaradi tega je bilo veselje otrok tem večje in marsikateri Vidovec ali Bločan se še danes v starejših letih spominja otroškega drsanja na pustni dan. Proti koncu 19. stoletja je zapisal neki trojiški učenec v svoji šolski nalogi o pustu med drugim tole: Moj najveselejši dan je bil pustni dan. Sit sem bil vsega, pa drsat sem smel, ker drugače me niso pustili.*"^ Tega se spominja Jože Štrukelj, Štrukljeva vas 1 pri Cajnarjih. 66 Ljudske.smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini — Po ustnem izročilu iz marsikaterih krajev so ta dan drsali tudi sta- rejši ljudje, med katerimi ni manjkalo takšnih, ki nikoli niso hodili na smučeh po opravkih. V Zavrhu pripovedujejo o starem možu, kako je drsal na pustni dan v irhastih hlačah. Ker ni znal drsati, je padel, pri tem pa so mu počile jerhovke. Pustno drsanje torej ni minilo brez šte- vilnih padcev, ki pa so z njimi imeli vaščani svoje veselje. Zakaj se je prav na pustni dan razmahnilo drsanje s talkšno silo, da je zajelo ponekod malone vse vaščane, med njimi zlasti mladino? Zakaj so se smeli prav na pustni dan drsati otroci, ki jim je sicer bilo- drsanje kaj rado zabranjeno? Ko smo starejše Bločane in Vidovce popraševali, zaikaj so morali po starem prav na pustni dan drsati, so nam različno odgovarjali. Ponekod so dejali, češ da ima človek svet cajt na pasian dan drsat, da mora na ta dan jet drsat, če vrag nej, da mora biti človek vesel in dobre volje, da je to stara navada in podobno'. Drugod so za- trjevali, da je na pustni dan človek pač sit raznih dobrot, pa so zatega- delj šH drsat, da so potem laže jedli, med raznimi pustnimi jedrni pred- vsem povanco ali povavanco, pustno ocvirkovo pogačo, skratka, da so šli drsat, da bi se na drsanju pošteno zlačnal. Vse to je res, vse to drži, vendar se s takimi odgovori nismo zadovoljili in smo zato vztrajno po- izvedovali dalje za pravimi vzroki pustnega drsanja. Nazadnje pa se nam je le odkril pravi pomen drsanja na pustni dan, in sicer najprej v Metuljah, kjer nam je Frančiška Zgonc pravila, kako so kot otroci hodili na smučeh na hrib drsat in skakat in kako so jim starši na pustni dan celo veleli, naj gredo drsat. Takole so jim ukazali: Otroci, le pejie skakat in drsat, da bo bolj polna ajda! Kakor je pojasnila Metuljka Frančiška Zgonc, niso otroci ta dan samo drsali po bregu, tudi skakat, poskakovat ali cepetat so morali na smučeh, najraje na vrhu hriba, vse z namenom, da bi ajda čim bolje obrodila. Po tem odkritju v Metuljah so nam tudi v drugih bloških in vidovskih vaseh podobno pojasnjevali pomen pustnega dne in njegovega drsanja. Tako so v Ravnah želeli, če je bil na pustni dan sneg, da bi otroci ta dan fejst skakali in drsali, ker so verovali, da bodo potem v tem letu čim več pridelali. V Mramorovem pri Pajkovem so verjeli, da bosta ajda in repa toliko bolje obrodili, čim bolj bodo otroci na pustni dan drsali. V Zavrhu pri Nadliškem hribu so bili stari ljudje mnenja, da je treba na pustni dan fejst drsat pa plesai, da bo večji lan. V Osredku v Vidovskih hribih pa se glasi ustno izročilo o pustnem drsanju takole: Če je kdo na pastan dan plesou. ali drsou, je biu lan velik. Tako se nam je pustno drsanje po smučeh na bloško-vidovskem ozendju razodelo kot magično ali čarodejno drsanje, ikot star ljudski običaj, povezan s kmetovo skrbjo za prihodnjo letino na pragu pomladi. Pustnemu drsanju na smučeh so podobno kakor pustnemu plesu pri- pisovali čarodejno moč, zakaj po starem praznoverju more neko nepre- kinjeno ali dalj časa trajajoče enakomerno gibanje, v našem primeru drsanje, skakanje ali posikakovanje na smučeh, učinkovati na zemljo- in 5* 67 Boris Orel njeno rodovitnost, pospeševati rast določenih poljskih pridelkov, med njimi zlasti ajde in lanu.^" To čarodejno funkcijo pustnega drsanja moramo zmerom upoštevati, kadar je govor o bloško-vadovskih smučeh, če hočemo do kraja razumeti njih vlogo in pomen v preteklem ljudskem življenju. VIII. Zgodovinsko-razvojna problematika 1. K vprašanju izvora in razvoja. Kakor smo že v prvem poglavju ugotovili, so geografski, zlasti pa klimatski činitelji v veliki meri prispevali, da so se na teh ozemljih uveljavile smuči kot pro- metno sredstvo za hojo po snegu v zimiskem času. Mogli bi celo do- pustiti možnost, da so imeli ti činitelji odločujočo besedo pri njih nastanku. Preosta j alo bi nam torej samoi še, da te geografske momente povežemoi z zgodovinskimi, se pravi, da pojasnimo zelo važno vpra- šanje, kdaj in kako neki je mogla nastati ljudska smuška kultura na bloško-vidovskem ozemlju. To vprašanje ni ravno novo, saj si belimo z njim glavo približno že od tedaj dalje, ko so naši špoirtniki s sodelo- vanjem nemškega športnega pisatelja C. J. Luthra po prvi svetovni vojni tako rekoč odkrili bloške smuči naši kulturni javnosti tetr so se zanje začeli zanimati tudi Skandinavci, Kakih večjih razprav o vpra- šanju izvora bloško-vidovskih smnči doslej še nimamo niti pri nas niti v tujini. Med Švedi je Artur Zettersten leta 1933 napisal o »jugoslovan- skih« smučeh osem strani obsegajoče razpravo,^" ki pa je v njej po- motoma posvečena mnogo večja pozornost ndajšim pohorskim, kakor mnogo starejšim bloškim smučem; v zvezi s tem je zapisanih v nepo- znavanju ljudskega izročila tudi nekaj povsem pogrešnih sodb, ki jih ni pripisati toliko ai'torju, kolikor malo premišljenim informacijam iz naše domovine. Na splošno se švedski in drugi znanstveniki v tujini (Luther, Wiklund, Zettersten, Berg itd.) le bolj na kratko dotikajo izvora naših smuči, ko v isvojih razpravah obravnavajoi problematiko tiipov smuči in njih stremen; njihovi odgovori na toi vprašanje so hipo- tetičnega značaja, in nihče med njimi si pravzaprav ni za trdno na jasnem, kako so mogle nastati na našem ozemlju ljudske smuči glede Rudolfu Badjuri je neki stari očanec na Otavah pripovedoval, da so se, ko je Ml še mlad, shajali vsako leto enkrat, in sicer na svečnico, vsi smu- čarji in smučarke, mlado in staro na Blokah kakor na shod. »Zjutraj,« tako je pravil očanec Rudolfu Badjuri, »smo se najedli jK)vance in potem ves dan in vsi skupaj iz vseh krajev letali in drsali in skakali na smučeh, da je bilo veselje« (Rudolf Badjura, Smučar, Ljubljana 1924, str. 14). — Mnenja pa smo, da se ta oMčaj, tak »shod« na smučeh nanaša na pustni dan, kajti na ta dan So jedli jMJvanco, ne pa na svečnico. Zapis o shodu je zelo dragocen, ker nam priča, kako je bilo svoj čas na bloško-vidovskem ozemlju pustno čaro- dejno drsanje živo. Zato bi bili Rudolfu Badjuri zelo hvaležni, ako bi nam mogel iz svojih zapisov kaj več povedati o takem shodu. — Med prvo in drugo svetovno vojno je običaj pustnega drsanja že močno i>ojemal. Artur Zettersten, Jugoslaviska skidor (Pa Skidor 1933, str.96—103). 68 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini na tako veliko geografsko odidaljenost od severa ali vzhoda. Georg Buschan pravi na priliko v svoji ilnstrirani etnologiji, da so smuči zanesljivo stara dediščina severnih narodov in da je prav zato toliko bolj pozoirnost vzbujajoče, če jih najdemo na popolnoma izoliranem ozemlju v Alpah na Kranjskem v 17. stoletju.^^ Veliko vprašanje pa je seveda, ali so danes že izpolnjeni vsi pogoji za uspešno obravnavo izvoira in razvoja naših smuči. Pri tem ne gre samo za dejstvo, da je naše znanje o smučeh raznih narodov na severu in vzhodu še močno pomanjkljivo in bi ga bilo treba med drugim iz- popolniti zlasti z avtopsijo, važno je tudi vprašanje, na kako visoki ravni je znanstvena obdelava smuči v svetu vobče. V zvezi s tem vpra- šanjem moramo ugotoviti, da so se Švedi, Norvežani in Finci doslej največ ukvarjali z zgodovino svojih smuči in problematiko smuških tipov ter so v svojem znanstvenem delu dosegli zelo lepe izsledke, pri čemer imamo zlasti v mislih pomembne najdbe smuči iz prehistorične dobe, ki so njih starost ugotovili z analizo cvetnega prahu, medtem ko zgodovina smuči drugih narodov, ki nas najbolj zanima, to je poljskih, ruskih, sibirskih, turških idr., ni skoraj nič raziskana in obdelana. Etnografski razpravi Aroihovskega^^ in Antropove^^ iz zadnjega časa sicer prekinjata v Sovjetski zvezi to stanje, pomenita pa šele dober začetek raziskovalnega dela na tem področju. Prav iz teh razlogov nam danes še ni mogoče uspešno razpravljati o izvoru in razvoju naših smuči. Zato se bomo omejili na krajše začasno poročilo, v katerem bomo skušali nakazati vso problematiko ljudske smuške kulture na bloško-vidovskem ozemlju v pogledu njenega izvora in razvoja. Pri tem bomo upoštev^ali nekaj novih momentov, ki izhajajo iz domačega in tujega gradiva o smučeh.^* Vprašanje izvora bloško-vidovskih smuči je predvsem zgodovinsko etnološko vprašanje, ki bi pri njegovem reševanju prišle v poštev samo te dve možnosti: Ali so naše smuči avtohtona, samonikla iznajdba, ali " Dr.Georg Buschan, Illustrierte Volkerkunde II, Zweiter Teil, Stutt- gart 1926, str. 397. — Buschan hkrati omenja v svojem delu, da v 18. stoletju najdemo smuči na Tirolskem, kar pa ni res. A. V. A r c i h o v s k i, Lyži na Rusi (Trudy Instituta etnograf ii, Tom I, Moskva-Leningrad 1947, str. 55—64). V. V. A n t r o p o v a , Lvži narodov Sibiri (Sbornik Muzeja antropo- logii i etnografii XIV, Moiskva-Leningrad 1953, str. 5—36). " Ker mnogo znanstvene literature o sniučeh ni dostopne v Ljubljani, sem jo bil prisiljen iskati v inozemstvu. Zanjo dolgujem prisrčno zahvalo naslednjim: Foreningen for skidlopningens och friluftslivets framjande i Sve- rige, Stockholm, dr. Gosta Bergu, prvemu intendantu Nordijskega muzeja v Stockholmu, dr Per Gjaerderju iz Bergena, univ. prof. dr. Wolfgangu Stei- nitzu, podpredsedniku Nemške akademije znanosti v Berlinu, univ. profesorju dr. Leopoldu Kretzenbacherju, Graz, medtem ko se za nekaj podatkov o smuški literaturi prav lepo zahvaljujem nemškemu športnemu pisatelju Carlu J. Luthru, Partenkirchen. — Za prevode švedskih razprav najlepša hvala prof. J. Prezlju in prof. M. Tavčarju, za prevod dveh ruskih razprav pa pro- fesorju B. Stoparju. 69 Boris Orel pa SO bile o'd dirugoid zanesene na naše ozemlje. Ker poznajoi smuči mnogi narodi na severu in vzhodu ter verjetno še marsikje drugod, bi naša metodično pravilna etniološka naloga bila, da bi najprej raziskali drugo možnost, to je, da bi poiskali zigodovimsko zvezo med našimi in tujimi smučmi ter bi se šele po brezuspešnih raziskavah v tej smeri ukvarjali tudi z vprašanjem avtohtonosti naše ismuške kulture. V našem poročliilu bomo- na kratko pireigledali obe možnosti, to pa za- radi tega, da nam bo problematika naših smuči glede njih izvora kar najbolj jasna. Ako bi hoteli dognati isorodnost naše smuške kulture s katero koli v tujini, bi morali majprej skrbno primeirjaiti naše smuči s smučmi raznih narodov na svetu. Ker pa nam tega nadrobnega primerjalnega dela iz objektivnih razlogov še ni mogoče opraviti, bo za naše poročilo povsem zadostovalo, če sli ogledamo naše bloško-vidovske smuči ob primerjavi s tremi glavnimi itipi Oiziroma pratipi smuči, kakor jih je svoječasno ugotovil švedski kulturni zgodovinar Wiklund.^'' Prvi tip je arktični (si. 4/4—7 na str. 71). Smuči tega tipa so enako dolge, običajno široke in kratke, spredaj in zadaj mallo ukrivljene ter koni- časte. Njih spodnja drsna plat je^obita s kožo, stremena pa se pretikajo in zavezujejo na nogo iskoizi štiri navpične lulknje. Območje arktičnih smuči je severna Sibirija, severna Rusija in severna Skandinavija. Kakor nam kaže si. 4/5—6 na str. 71, so bile smuči arktičnega tipa v Skandinaviji nekoliko drugačne. To so bile hitrostne lovske smuči. Smuči drugega južnega tipa (si. 4/1—3 na str. 71) so kratke in enako dolge, brez kože in tudi brez žleba. Zadaj so poprek odrezane, za stremena pa so na vsaki strani smuči primernO' visoki rdbniki. Pod- nožju z robniki pravijo nekateri izdolbeno ali izvotljeno podnožje. Ozemlje južnega tipa smuči sega od Urala preko Rusije, Poljske in baltskih dežel na južno švedsko in Norveško. Smuči zadnjega, tretjega tipa, po imenu os r ed n j e - nor d i j s k e g a, pa sestoje iz daljše iz- žlebljene leve ter krajše, s kožo obite desne smuči. Ta krajša desna smuč, imenovana andoir, rabi za odrivanje pri hoji oziroma teku po snegu. Že na prvi pogled je očitno, da moramo iz primerjave izvzeti zadnji osrednje-nordijski tip smuči. Za bloško-vidoivske smuči priha- jata namjreč primerjalno v poštev zgolj airiktični in južni tip smuči, pri čemer se bomo naslonili predvsem na vezi ali stremena kot na izredno tehtni kriterij za presojo medsebojne isorodtnosti smuči. Vzemimo kar ''^ Po Wiklundu navaja tri glavne tipe smuči tale literatura: A.V. Arcl- h o v s k i, Lyži na Rusi (Trudy Instituta etnografii, Tom I, Moskva-Leningrad 1947, str. 56) ; Carl J.Luther, Versuch einer Geschichte der Skibindung (Der Winter, XXXI. Jhrg., München 1957/38, str. 7); Arnold Lunn, The story of ski-ing, London 1952, str. 15 idr. S posebnim ozirom na Švedsko se nadrobneje ukvarja s smuškimi tipi dr. Gosta B e r g v svoji razpravi: The origin and the development of the sk'is throughout the ages (Finds of skis from prehistoric time in Swedish bogs and marshes, Stockholm 1950). ¦ 70 SI. 4. Glavni tipi smuči in stara stremena na bloško-vidovskili smučeh: 1.—3. južni tip smuči iz Wilne na Poljskem (po risbi v Pa Skidor 1937, str. 22); 4. s kožo obita drsna plat smuči arktičnega tipa iz Sibirije (risba po fotografiji smuči v Smuškem muzeju v Oslu); 5. švedske arktične smuči iz kamene dobe (po risbi v Finds of skis... str. 115); 6. rekonstrukcija stremen na švedskih arktičnih smučeh (po C. J. Luthru, Versuch einer Geschichte der Skibindung, si. 9) ; 7. povezovanje sibirskih arktičnih smuči na nogo (po risbi v Finds of skis... str. 19); 8.—11. stara bloško-vidovska stremena, pretaknjena skozi štiri navpične okroglaste luknje, spominjajo na smuči arktičnega tipa Risba Sibila Nekrep Boris Orel stremena pri arktičnem smuškem tipu: takoj moremo ugotoviti, da so stare Moško-vidovske smuči s svojimi štirimi navpičnimi okiroglastimi luknjami za vezi, po dve na vsaki strani druga ?a drugo (si. 4/8—11 na str. 71), v tem pogledu podobne smučem arktičnega tipa iz Sibirije (si. 4/4, 7 na str. 71).'"' Na sibirskib smučeh so tudi izvrtane štiri na- vpične luknje, sicer malo poševno druga za drugo, za prstna in petna stremena. V zvezi s tem se pojavlja povsem umestno vprašanje, ali ni moirda špagasti jermen na vidovskih smučeh, pretaknjen skozi dve navpični luknji na vsaiki strani (si. 4/10—U na str. 71), zadnji pre- ostanek takih ali podobnih vezi, kakor jih vidimo na sibirskih smučeh (si. 4/7 na str. 71). Še večja je podobnost med starimi bloško-vidov- skimi smučmi s štirimi navpičnimi luknjami in švedskimi arktičnimi smučmi iz kamene dobe, izkopanimi v Kalvtraisku v pokrajini Vaster- botten na Švedskem (si. 4/5—6 na str. 71). Na teh švedskih prehisto- ričnih smučeh so prav tako izvrtane štiri tnavpične luknje, po dve druga za drugo na vsaki strani, za ustrezna stremena.^' Do kakšnih sklepov nas morejo privestih takšne podobnosti? Pro- fesor Ivan Grafenauer je že v svoji etnološki razpravi o prakulturnih' bajkah pri Slovencih, ko še ni poznal podobnosti v stremenih, videl v bloških smučeh predmet arktične kulture.^* Po lijegovi sodbi bajke o ustvarjenju sveta niso edine priče za zvezo praslovanskih prednikov današnjih Slovencev z arktično prakulturo; tak kakovostni kriterij so tudi smuči, značilno orodje arlktične kulture lednega lova in iz nje izšle kulture pastirjev črednih severnih jelenov; ohranile so se med Slovenci v prav starinski obliki z eno samo palico in zelo preprostimi vezmi. In kakor za mengeško bajko o ustvarjenju sveta, bi torej po prof. Grafenauerju tudi za bloško-vidovske smuči veljalo, da smo jih dobili kot Praslavani po- posredovanju kakega prakulturnega staro- arktičnega rodu tam kje v Polesju. Ali naj se s prof. Grafenauerjem strinjamo ali ne, ali naj njegovo mnenje isprejmemo z določenimi pri- držki ali ne, eno je spričo naših gornjih ugotovitev o stremenih vse- '¦^ Slikovno gradivo o sibirskih smučeh s štirimi navpičnimi luknjami najdemo v tejle literaturi: V. V. An tropo va, str. 8, risba 3 (b—ž), str. 16, risba 14 b, str. 34, risba 30 itd-; Gosta Berg, Finds of skis, str. 19. — Zanimivo je, da je Schollmayer v svojem smučarskem priročniku na str. 20 zapisal, da ribniške (= bloške) smuči spominjajo na tunguške. " Finds of skis 18—20, 114—120 in prilogi VII in VIII; Ernst Man ker, Zur Frage nach dem Alter der Renzucht (Zeitschrift fiir Ethnologie, Bd. 79, Heft 2, Braunschweig 1954, str. 177/78). Ze Cari J. Luther se je ob bloških pogrebnih smučeh s štirimi navpič- nimi luknjami spomnil švedskih prehistoričnih smuči iz Kalvtraska (Pa Skidor 1938, str. 142), vendar mu ta podobnost ni dala povoda za razmislek. Zadevno mesto so švedski znanstveniki v Luthrovem sestavku prezrli, prezrli pa so tudi risbo pogrebnih smuči, objavljeno k Luthrovem članku, ter celo risbo, ki kaže bloške smuči z navpičnimi podolgovatimi luknjami v prečnem prerezu. Ivan Grafenauer, Prakulturne bajke pri Slovencih (Etnolog XIV, 1942, str. 40, 24 in 38). 72 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini kakoT nedvomno: naše stare ibloško-vidovske smuči niso brez značil- »nosti smuči arktičnega tipa.^" Po sodbi švedskih in drugih kulturnih zgodovinarjev in etnologov (Wiklund, Zettersten, Lunn, Mehi, Berg idr.) -pa so bloško-vidovske smuči podobne smučem južnega tipa. Zato v zvezi s tem in v nepozna- vanju arktičnih potez na naših starih smučeh donmevajo, da so utegnile biti kot take zanesene na slovensko ozemlje. Prvotno naj bi bile torej naše stare smuči imele stranske lesene robnike za stremena, ki pa naj bi jih bile pozneje nadomestile železne klanfe. Glede na to naj bi sodile bloško-vidovske smuči v južni tip ali mu bile vsaj podobne, za kar bi govorili tudi njih velikost in oblika. Arnold Lunn piše v svoji Zgodovini smučanja, da so naše smuči po tipu podobne ruskim smučem in da so jih po mnenju prof. Mehla uvedli v našo zgodovino stari Slo- vani okoli leta 600 po našem štetju.''" Dr. Gosta Berg, prvi Intendant Nordijskega muzeja v Stockholmu, ni trdno prepričan o tej hipotezi, ko pravi v svoji razpravi, da ne ve za gotovo, ali nimamo pri naših smučeh opraviti z zgodnjo uvedbo smuči po ruskem vzorcu,*^ medtem ko Wiklund meni, da mora to vprašanje ostati nerešeno toliko časa, dokler se nam morda ne posreči najti zanesljive sledi za ljudskimi smučmi med Grodnom-Igumenom in Ljubljano."^ Po takih bolj ali. manj jasno izraženih domnevah naj bi bile torej naše smuči prava staroslovanska dediščina, ne pa arktično prakulturna. V novi domovini naj hi se bile smuči ohranile samo tam, kjer so imele najustreznejše geografske in klimatske pogoje za daljnjo uporabo. Pri takih dom- nevah bi se mogli opreti še na razna druga dejstva, ki nas vodijo na , vzhod. Naj navedemo na priliko, da je naš naziv smači (dem. smučke) nedvomno v sorodu z ruskim smycók, to je imenom za ruske prasani, nekake vlačuge,^^ ter dalje, da je pustno drsanje na sankah (sankanje) z enakimi čarodejnimi nameni kakor pustno drsanje na smučeh na Blokah in v Vidovskih hribih bilo poznano Rusom, Estoncem, Leton- cem in Mazurom.** Naposled naj omenimo, da je bila v manjši meri Prof. dr. ErWin Mehl meni, da imajo švedske prehistorične smuči iz Kalvträska edine v Evropi štiri navpične luknje (Neuere Forschungen zur Schigeschichte, österreichische Hochschulzeitung Nr. 6, 8. Jhrg., 15. März 1956). To mnenje je seveda prof. Mehl izrazil v nepoznavanju bloško-vidovskih smuči z arktičnimi značilnostmi. Arnold Lunn, 175. " Gosta Berg, Finds of skis 28. *^ K- B. W i k 1 u n d , Den nordiska skidan, den sodra och den arktiska (Pa Skidor 1931, str. 33). Artur Zettersten meni, da so bloške smuči podobne južnemu smu- škemu tipu (Den sodra skidtypen, Pa Skidor 1932, str. 27), domneva pa tudi, da so utegnile biti naše smuči že v prehistoričnem času zanesene na Kranjsko (Jugoslaviska skidor, Pa Skidor 1933, str. 103). "Te sani navaja Dimitrij Zel en in v svojem delu: Russische (Ost- slawische) Volkskunde, Berlin u. Leipzig 1927, str. 134. " Z e 1 e n i n 353/54; Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, Bd. III, Berlin u. Leipzig 1927, str. 865. 73 Boris Orel izražena tudi dommeva, po kateri naj bi bdi ruske smuči južnega tipa zanesel v naše kraje Sigismund Herberstein ob povratku s svojega potovanja po Rusiji v 16. stoletju.*^ •Kako je pravzaprav s sorodnoistjo bloško-vidovskili smuči z južnim smuškim tipom? Na to vprašanje ne moremo odgovoriti, preden ne skušamo pojasniti razvoja starih prvotnih bloško-vidovskih smuči. Če so bile katere smuči sploh kdaj zanesene na naše ozemlje, potem so bile po vsej verjetnosti to smuči arktičnega tipa. Domnevamo, da so smuči morale v novi domovini kaj kmalu spremeniti svojo obliko, svojo velikost in postale v tem pogledu podoibne južnemu tipu, ka- terega smuči niso toliko hitrostne za lov, kolikor vse bolj za hojo po snegu namesto krpelj. V tesni zvezi s tem pa so se hkrati stremena omejila samo na sprednji del noge, na prstni jermen. Novi, mnogo manjši prostor kakor v stari domovini, krajše daljave, druge funkcije in drugi činitelji so povsem naravno pospešili tak razvoj. V ljudskem ustnem izročilu komaj še najdemo zadnjo sled arktičnih stremen na naših smučeh v štirih navpičnih okroglastih luknjah in v kombinaciji špagastega jermena z vrhnjim ploščatim, jermenom. Razvoj od štirih okroglastih navpičnih lukenj do štirih podolgovatih je bil uresničen v tistem trenutku, ko je bil špagasti jermen kot zadnji preostanek starih vezi opuščen, in se je vrhnji ploščati prstni jermen porazširdl tudi na smuči same, na lulcnje na njih. Tak jermen, torej ne več špa- gast, temveč ploščat, pa je docela razumljivo terjal njemu ustrezne podolgovate luknje, predolbene drugo jjoleg druge na vsaki strani smuči (si. 2/3—5 na str. 31). Ker pa so se takšna stremena le izkazala kot slabša od prejšnjih (jeirmen je tekel zdaj na spodnji plati poprek in ne več po dolgem ter je mogel malo zavirati, podolgovate luknje so lovile sneg itd.), so se iz stremen, pretaknjenih skozi navpične podol- govate luknje, sčasoma razvila stremena na stranske železne klanfe. Ta novo nastali sestavni del na smučeh pa ni v bistvu nič drugega kakor po- višani vmesni košček lesa, srce med dvema podolgovatima luknjama, dvignjeno v obliki železne klanfe ali ušesca. Mimo tega pa so k na- stanku stremen na klanfe verjetno prispevale tudi štiri navpične oikroglaste luknje pri starejših vezeh, ki so jim vsekakor še marsikje ralbile za stremena v tistem času, ko so se pojavile klanfe. Spričo takega razvoja stremen na naših smučeh^" se vzbujajo v nas resni Artur Zettersten, Den sodra skidtypen (Pa Skidor 1932, str. 26/27). — O tem vprašati ju razpravlja tudi C. J. Luther v svojem članku »Ett besök i Krains skidomrade« (Pa Skidor 1938, str. 145/6). Ob tej priliki naj še omenimo, da je Ante Gaber v svojem članku »Čez 400 let za sledjo naših smuči« (Slov. narod št. 76 od 4. IV. 1931) izrazil domnevo, da je mogoče najstarejša (?) slika smuči, objavljena v Herbersteinovem poto- pisu, podoba naših slovenskih smuči, zakaj Herbersteinu naj bi bile naše smuči bolj živo v spominu kakor ruske, ker jih je napravil s palico in brez vrvce. S to Gabrovo domnevo se ne bi mogH strinjati. *" Tak razvoj stremen na naših smučeh potrjujejo v bistvu mnogi po- datki iz ljudskega ustnega izročila na bloško-vidovskem ozemlju. Po teh 74 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini poinisléki glede vprašanja, ali moremo bloško-vidovSke smuči uvrstiti v južni tip smuči, ko prav stranske klanfe kot eden glamiii kriterijev za takšno uvrstitev kažejo na povsem samostojen razvoj iz smuči z artktičnimi značilnostmi teT glede na to odločno govore zoper teorijo, po kateri naj (bi se razvile iz nekdanjih stranskih letvic ali robnikov (si. 4/2—3 na str. 71), ki so tolikanj značilni za južni smuški tip, med drugim prav za ruske in poljske smuči južnega tipa. Poleg tega je o smučeh južnega tipa znano, da imajo za seboj popolnoma drugačen razvoj, kakor pa bloško-vidovske smuči. V znanstvenem svetu je že dalj časa ustaljeno naziranje, da so smuči južnega tipa s svojimi le- senimi robniki za stremena, s svojim iizvotljenim podnožjem, pre- ostanek piradavnih smuči, ki so bile po obliki nekakšne dolge, kanuju podobne sandale. Le-te so jim rabile tudi za hojo po močvirju, izpri- čane pa so bile doslej samo pri Korejcih. Kam sedaj z našimi smučmi, ki se v resnici iponašajo s svojim posebnim razvojem, verjetno edin- stvenim v svetovni zgodovini smuči? Da bi jih o'značili kot nov, po- seben tip, ne bi bilo povsem upravičeno in smiselno. Morda bi bilo še najbolje, da bi jih začasno uvrstili v posebno varianto južnega tipa z arktično osnovo, kar pomeni, da jih bo treba od drugih smuči tega tipa ločiti po njih nastanku in razvoju.*' Koliko naše smuči sploh na- čenjajo problematiko ruskih in poljskih smuči južnega tipa, to pa je vprašanje, ki bi danes o njem še ne mogli razpravljati. Očitno dekadenco kažejo stremena na bloško-vidovskih smučeh v zadnji fazi svojega razvoja. To so stremena iz zadnjih let, pribita ob strani na smuči z žeblji. Tako so pritrjena stremena tudi na pohorsikih smučeh, ki so po poreklu iz novejšega časa (prim. razpravo T. Urbas v tem letniku SE) in ki je njih pomen Artur Zettersten močno pre- cenjeval v svoji razpravi o »jugoslovanskih« smučeh.''^ podatkili so predolbene, zlasti pa izvrtane smuči starejše od onih s stremeni na klanfe. Izvrtanih smuči, ki so najstarejše, se že redkokje spominjajo. Razen tega pa nam tudi ohranjeno predmetno gradivo samo jasno potrjuje razvoj predolbenih smuči s podolgastimi luknjami v smuči z železnimi klan- fami. Na smuči H iz Gline (si. 1/4) je pritrjeno streme na železni klanfi, na tej smuči pa so še preostale podolgaste luknje, skozi katere je bilo poprej pre- taknjeno streme. Domnevati pa moremo, da so klanfe tudi že precej stare; če ne prej, so jih morali poznati že okrog srede 19. stoletja. Nobene sledi pa ne najdemo v ustnem izročilu za morebitnimi lesenimi robniki kot predhod- niki stranskih železnih klanf. Bržčas je norveški kulturni zgodovinar profesor Nils L i d imel v mislih stranske železne klanfe, ko omenja med drugim t svoji razpravi (Skifundet frâ Furnes, Oslo 1958, str. 32), da je bila v severnem delu Jugoslavije najdena vrsta smuči z vdelanimi robniki. " To bi kajpada veljalo samo za smuči s stremeni na stranske železne klanfe, vtem ko bi predolbene oziroma izvrtane smuči najprimerneje sodile v posebno varianto arktičnega smuškega tipa v zadnjem stadiju njegovega razvoja. Artur Zettersten, Jugoslaviska skidor (Pa Skidor 1933, str. 96—103). Zettersten je svojo razpravo o »jugoslovanskih« smučeh napisal ob novem 75 Boris Orel Glede na vse to, ikar smo doslej mogli dognati o razvoju vezi ali stremen na našili smučeh, (bi bilo povsem napačno domnevati, da bi bili naši stari predniki prinesli iz svoje prvotne domovine smuči juž- nega tipa. Ce so jih sploh prinesli, so bile to smuči arktičnega tipa, kakor smo že zgoraj poudarili. Težko bi bilo tudi misliti, da bi jih zanesel v naše kraje Heriberstein s svojega potovanja po Rusiji v 16. stoletju, ker smuči, ki jih opisuje Herberstein v opombi k nemški izdaji svojega potopisa »Moscouia der Hauptstat in Reissen« (1557) so čisto jasno ruske smuči južnega tipa, saj pravi med drugim, da je deska »in der mitte an oertern souil erhoben / das ainer den fuess ent- zwischen setzt...«. Ce bi bil Herberstein prinesel smuči iz Rusije, bi le-te ne bile drugačne kakor takšne z izdolbenim podnožjem in za njimi bi bila morala ostati določena sled na bloško-vidovskem ozemlju. Morda bi kdo dejal, da so železne klanfe ob straneh videti kakor neka sled za smučmi z lesenimi robniki. Kako naj bi pa potem bilo z na- stankom smuči s štirimi navpičnimi okroglastimi in podolgovatimi luknjami? V tem primeru bi imeli opraviti z invertiranim razvojem, to je z razvojem od popolnejših stremen do preprostejših. Ali bi tak razvoj bil možen pri bloško-vidovskih smučeh? Ljudsko izročilo ga zanika. Od raznih druigih hipotez, ki se nanašajo na morebitni prenos smuči od drugod na naše ozemlje, je še navesti, da je Wiklund spo- četka domneval, da bi bile smmči prinesene na naše ozemlje v času tridesetletne vojne v 17. stoletju. Zanesli pa naj bi jih bdi k nam vo- jaki, ki naj bi bili prišli tedaj v stik s švedsiko vojsko na smučeh. Ko sta postala starost južnega tipa in območje njegove razširjenosti na- drobneje znana, je Wiklund to domnevo takoj ovrgel.''^ Mimo tega tej domnevi nasprotujejo stremena na bloško-vidovskih smučeh, ki nimajo nič skupnega s stremeni na švedskih vojaških smučeh iz tedanjega časa. gradivu iz Slovenije (pet parov smuči in trije pari krpelj s Pohorja, en par smuči z vrvco in dva para krpelj z Gore itd.), ki sta ga prof. Karel Marn, ravnatelj Trgovske šole v Novem mestu in učiteljica Vera Vidic leta 1932 zbrala pri nas za Švedski smuški muzej v Stockholmu. Kakor posnemamo iz Zetterstenove razprave, je prof. Karel Marn med pripravami za raziskovanja prišel na jasno o tem, da prastare oblike smučanja ne kaže iskati spodaj na Krasu, temveč zgoraj na Pohorju, na severozahodnem Kranjskem (? ), hkrati pa je Zetterstenu izrazil mnenje, da so pohorske smuči s prstnimi in petnimi jermeni iz Hudega kota (Pâ Skidor 1933, str. 97, fig. 3) pravzaprav pratip, iz katerega izhajajo vse druge oblike. Če smo pravilno razumeli to mnenje, izhajajo torej tudi bloške smuči iz navedenega pohorskega smuškega pratipa. Ako bi se bil prof. Marn vsaj malo zanimal, kaj pravi o starosti pohorskih smuči ljudsko ustno izročilo, bi prav gotovo ne bil mogel izreči take sodbe o smučeh iz Hudega kota na Pohorju. O morebitnih zvezah med bloškimi in pohorskimi smučmi pa bi bilo treba spregovoriti v posebni razpravi. O tem je pisal C. J. Lu th er (Pâ Skidor 1938, str. 146). 76 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in t njih soseščini Pdleg raizisikav, ki skušajo poiskati doloženo zgodoviinslko zvezo med našimi smučmi in tnjimi,^" bi bilo vsekakor umestno, razmisliti tudi o vprašanju avtohtonosti bloško-vidovskili smuči. Če smo na teh naših smučeh ugotovili toliko izvirnega, toliko samoniklega v njiho- vem razvoju (omenJLimo stremena, pretaknjena skozi navpične podol- govate luknje ter stremena na klanfe), zakaj ne bi mogle tudi smuči same, obenem z njimi pa štiri na-s^pične okroglaste lidcnje za stremena biti povsem samonikla iznajdba na naših tleh, ki so jo narekovali do- ločeni geografski, klimatski in drugi pogoji? Cim preprostejša je iz- najdba, tem večja je možnost, da je v različnih časih in krajih samo- niklega izvora. Taka preprosta tehnična rešitev vprašanja stremen, kakor smo jo spoznali na smučeh arktičnega tipa ali na naših starejših smučeh v štiri navpičnih okroglastih lulknjah, se kot ena najprepro- stejših tako rekoč sama po sebi ponuja, če ni drugih pripomoôkov, in more nastati povsem isamoniklo, brez kakršnega koli vpliva od drugod. Zakaj ne bi bile mogle nastati na našem ozemlju smuči že v prehisto- ričnem času ali pozneje v starem ali srednjem veku? Prav nič never- jetnega bi ne bilo, če bi jih bili poznali pri nas že \^ prehistorilčnem čfisu, denimo mostiščarji ali njih predniki na Ljulbljaniskem barju v kameni dobi. Lahko bi šli še malo dalje ter v zvezi s tem domnevali, da bi se bile nato smuči, ko so se pogoji zanje na barju spremenili, zatekle preko Rakitne v Vidovske hribe in na Bloško planoto, kjer bi bile imele uistreznejše pogoje za nadaljnji obstoj. To bi bila res zelo mikavna domneva, vendar nam manjka zanjo enega samega preprič- ljivega dokaza, to je smuči samih, ki bi jih bilo treba najti meti iz- kopaninami na Ljubljanskem barju.""* Vsakoi razpravljanje o avtohtoinotsti določenega predmeta more biti zelo problematiôno, zakaj kar bi mogli jemati za preprosto ali eno- stavno in zato kot avtohtono, je odvisno od naše čisto subjektivne presoje. In če si neko samostojno iznajdbo zamislimo, to še nikakor ne pomeni, da je bila ta iznajdba v resnici napravljena.^^ Vse to je res, vendar bi rekli, da je vprašanje o avtohtonem nastanku smuči le Potrebno bi bilo poznati med drugim tudi turške smuči iz Male Azije. Arnold Lu n n navaja v svoji knjigi (str. 175), da so leta 1689 (!) turški kmetje iz Uludaga blizu Brusse v Mali Aziji na smučeh prinašali svoje izdelke v mesta. 5»a V tretjem novem kolišču v Preserju, odkritem leta 1953, so našli med drugim tudi kos smrekovega lesa, ki je na prvi pogled videti del sprednjega konca smuči. Ta najdba, ki jo je univ. prof. dr. J. Korošec daroval EM, pa je po našem mnenju še tako zelo problematična, da ne dovoljuje nobenih skle- pov, zlasti ne takega, ki bi najdeni kos lesa označeval za ostalino davnih emuči na Ljubljanskem barju. — V dveh japodskih (?) najdiščih iz prehisto- rične dobe na Blokah (Ulaka in Stražence pri Metuljah) ni bilo doslej ugoto- viti nobenih sledi za morebitnimi smučmi. '•^ Da ni pravilno, že od vsega začetka razpravljati o avtohtonosti določenega predmeta ali pojava, opozarja Kaj Birket-Smith v svojem delu: Geschichte der Kultur, Zurich 1946, str."IS. Boris Orel db neke mere upravičeno, če ne glede na izsledke raziskav o možnosti njih prenosa od dmgod upoštevamo nekatere objektivne momente, ki naj bi poleg geografskih in klimatskih činiteljev bili pripomoigli k avtohtonemu nastanku smuči na našem ozemlju. Med prvimi takimi činitelji naj bi bile po našem men ju na priliko sani. Domnevati namreč moTemo, da so Bločanje ali Vidovci, ako so samostojno iznašli smuči, prišli na to zamisel spričo> krivin ali sančnic pri saneh, ki so po svoji osnovni obliki podobne smučem. Da bi krivine sani utegnile biti udeležene pri nastanku smuči na bloško-vidovskem ozemlju, nam to domnevo podpirata dva tehtna razloga. Prvič, po ljudskem ustnem izročilu so po starem največ izbirali les za smuči iz krivo raščenega bdkovega lesa, torej enako kakor so splošno na No- tranjskem izbirali les za krivine sani. In drugič, v Rakitni in Vidovskih hribih sOi po starem rekli enojnim vprežnim sanem in jim še danes deloma pravijo smači, zaradi česar bi mogli sklepati, da so smuči ob svojem začetku prevzele naziv od tistega predmeta, ki je stvarno naj- več prispeval k njihovemiu nastanku, to je od vprežnih smuči.Ni- kaJkor ne bi bilo možno obratnov se pravi, da bi vprežne smuči bile prevzele naziv od smuči za hojo po- snegu, zakaj smači kot ljudsko ime za enojne vprežne sani so razširjene razen po Vidovskih hribih in Rakitniški planoti sploh po vsej pravi Notranjski, med drugim zlasti v okolici Postojne,^^ le Bloška pilanota in sosednji dolenjski predeli tega naziva za sani ne poznajo. Na prvotno genetsko zvezo med smučmi in krivinami sani bi spominjale tudi smuči kot prevozno sredstvo, ki smo se z njimi seizmanili v petem poglavju naše razprave, in morebiti se celo v potemplanih pogrebnih saneh skriva izvor bloško-vidovvskih smuči. Pri vsem tem pa seveda ne izključujemo možnosti, da bi bili smuči, če bi že bile kdaj prinesene od drugod na naše ozemlje, ime- novali takrat po vprežnih smučeh. Ni brez podlage tudi domneva, po kateri naj bi bile pobude za avtohtoni nastanek smuči prišle od lesne domače obrti suhe robe, od Tudi smučke (deminutiv od smuče, smuči) so pri nas naziv za lahke sani (P 1 e t e r š n i k II, str. 524). V zvezi s tem opozarjamo na smycók kot ruski naziv za sani o-ziroma vlačuge (Zel en in, Î34). Razvojno zvezo in prvotno podobnost med sančnicami in smučmi sta dokazala v svojih delih Sirelius in Donner (U. Sirelius, Uber einige Prototype des Schlittens, Journal de la Société Finno-Ougrienne, t XXX, 1932; K. Donner, Quelques traîneaux pri- mitifs, Finnisch-Ugrische Forschungen, Bd. XV, 1915). Ta podatek sem posnel iz razprave Arcihovskega, str. 58. Prav tako arty (aria, irta, rta) kot drugi ruski naziv za smuči (običajni naziv: lyži, lyža) ali poljske narty (narta) pomenijo prvotno sani. Te besede so izvajali iz finsko-ugrijskih jezikov; mordvinsko se pravi sanem nur do, komisko pa nord (Arcihovski 58/59). — Naš naziv sani pa je bržkone v sorodu z mongol- skim imenom za smuči čana, sana ipd., rtiči pa z nazivi rta, irta, arta. Fran Erjavec je zapisal naziv smuči v pomenu sani celo na Krasu (Pleteršnik II, str. 524; Fran Erjavec, Iz potne torbe. Letopis Matice slovenske 1882 in 1883, str. 238). Tudi od Rakitne dalje, v Preserju in tam okoli pravijo enojnim vprežnim sanem smači. 78 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini izdeilovamja dog za sode in Obodov za sita in rešeia. Ze Schollmayer je v zigodovinskem delu svojega smučarskega fpriročnika izrazil mnenje, da so se Ribničanje spričo svoje domače lesne obrti domislili ismuči in je potemtakem razložljivo, če si raje privežojo na noge lahke kose obodov kakor pa težke vrbove krplje.^* Na splošno bi k tej domnevi pripomnili, da z izjemo vasi Benete niso izdelovali na bloško-vidov- skem ozemlju obodov za sita in rešeta, pač pa so bili v teh krajih znani kot vešči izdelovalci lesenih žlic in dog za sode. Zatorej bi le doge bile mogle biti v zvezi z avtohtonim nastankom smuči, nikar pa obodi, glede katerih sei Schollmayer moti, da bi iiz njih bile izdelane smuči. To Schollmayerjevo površno opažanje je treba popraviti v tem smislu, da si je v Loškem potoku, torej na mlajšem smuškem ozemlju, po ustnem izročilu, izjemoma kdo pribil kos zakrivljenega oboda spredaj na ravnO' pooblano' desko ter si tako napravil nekake zasilne smuči. Tudi o čarodejnem drsanju na pustni torek bi bilo moč trditi, da je nastalo na bloško-vidovskem ozemlju in ni ravno nujno, da bi bilo v kakšni zvezi s pustnim sankanjem pri vzhodnih narodih. Nastanek tega običaja je verjetno povizročil pustni ples za visoki lan, ki je bil poleg pustnega drsanja udomačen na pustni torek na vsem starejšem smuškem območju. Brž ko zapustimo to območje ali če krenemo v nje- gove obrobne predde, nikjer tam niso več poznali pustnega čarodejnega drsanja na smučeh, pač pa samo pustni ples za visoki lan. Končno nas mora zanimati, ali nam morebiti ljudsko ustno izročilo ve kaj povedati o nastanku smuči na bloško-vidovskem ozemlju in nas tako rešiti raznih ugibanj in domnev. Ustno izročilo je soglasno v sodbi, da so smuči zelo stare, da so bile že od nekdaj udomačene na Blokah in v Vidovskih hribih in podobno, torej sami taki podatki, ki si z njimi ne moremo veliko pomagati. Pač pa je med njimi zelo po- učno edino pojasnilo, ki ga je slišati kar na več krajih od starejših ljudi in ki pravi, da so najprej uporabljali krplje in da so šele za krpljami prišle smuči. Nič čudnega in neverjetnega ni, če slišimo tako pojasnilo o krpljah in smučeh na mlajših smuških ozemljih, vendar se je trdba vprašati, kako je mogoče, da se je na Blokah in v Vidovskih hribih ohranil v ustnem izročilu bled spomin na tisti čas, ko še niso poznali smuči in so jim samo krplje rabile za hojo po snegu, oziroma na čas, ko so se krpljam pridružile še smuči kot prometno sredstvo. Če upoštevamo to okolnost, potem mora biti ljudsko ustno izročilo prav glede te nadrobnosti neverjetno trdoživo in bi tudi od časa nastanka smuči na bloško-vidovskem ozemlju ne bili tako silno daleč. Take raizlage ustnega izročila o krpljah in smučeh ne kaže pre- zreti, zlasti če upoštevamo, da tudi ljudska smuška terminologija, če E. H. Schollmayer, 20. Ribničanje (Reifnitzer), s tem imenom so seveda mišljeni Bločanje in Vidovci kot daljni ribniški okoličani in suho- robarji. Bahnetov oče iz Rudolfovega pri Sv. Vidu nam je dejal: »Ce gremo od tu v Ljubljano, smo Ribničanje, če pa gremo na Dolenjsko, smo Bločanje.« 79 Boris Orel jo 'premiisilimo z zgodoviiislko-ijeiziikois'loviiega vi'dilka, vzbuja domnevo, da ljudska smuška kulltura na bloško-vidovskem ozemlju le ne utegne biti tako stara, kakoir bi siprva sklepali ob stremenih z arktičnimi zna- čilnostmi. Vzemimo samo dve poglavitni besedi iz smuške termino-- logije, samostalnik smači in glagol drsati. Predvsem uii>ravičeno dvo- mimo, da bi naši poedniki prinesli s seboj iz svoje stare domovine orodje za hojo po' snegu po imenu smuči ali podobno, zakaj promet- nega sredsitva za hojo s takim ali podobnim imenom niti danes niti v preteklosti ne najdemo v Rusiji ali Sibiriji, pač pa zgolj stare sani, nekakšne vlačuge, po imenu smycók. Zategadelj je mnoigo verjetneje, da so z našimi predniki prišle v njihovo novo domovino sani po imenu smuči, smycók, smučke (?) ali podobno (morda so prinesli s seboj samo naziv, z njim pa znanje o ustreznih saneh) in šele na našem, to- je bloško-vidovslkem ozemlju, se je naziv smači prenesel od sani na orodje za hojoi po snegu ob njegovem začetku. Dalje je poučno, da so Blo- čanje in Vidovci ves čas uporabe smuškega orodja označevali določeno gibanje na smučeh po snegu z glagolom drsati, torej z besedo, ki ni v sorodu s samostalnikom smuči. V zvezi s tem bi bilo treba kritično pregledati tudi ostallo smuško terminologijo, zlasti tisti njen del, ki se nanaša na razno gibanje na smučeh (obračanje ipd.) in ki deloma ni samoniklo nastai ob smučeh in njih uporabi, marveč je bil izposojen od drugod, na primer od hoje po krpljah, vožnje z vozom itd. Razen tega bi bdo- tudi koristno obravnavati snmiške izraze v sklopu z razno problematiko notranjsko-dolenjskega narečja na Blokah in sosednjih ozemljih. Naše pripombe k A'prašanju nastanka in razvoja bloško-vidovskih smuči bi torej na kratko takole povzeli: Stiri navpične okroglaste luknje za stremena na najstarejših bloško-vidovskih smučeh so značilne za smuči arktičnega tipa. Ce so bile smuči sploh kdaj zanesene na naše ozemlje, potem so bile to po vsej verjetnosti arktične smuči. V zvezi s tem je treba priznati, da hipoteza o naših smučeh kot arktično^iprakulturni oziroma staroslov^nski dediščini ni brez osnove, zlasti če poleg arktičnih stremen upoštevamo še nekaj drugih momentov iz bloško-vidovske smuške kidture, med drugim zlasti pustno čarodejno drsanje. Sčasoma so se bloško-vidovske smuči z arktičnimi posebnostmi razvile v predolbene smuči, zatem pa v smuči s stremeni na stranske železne klanfe, v čemer bi bile podobne južnemu smuškemu tipu. V tem položaju, ko še ne moremo povsem zaneislljivo dognati, ali so bile smuči prinesene od drugod na naše ozemlje, pa postaja aktu- alno tudi vprašanje avtohtonosti naših smuči, za kar bi govorilo nekaj tehtnih okoliščin. Casa avtohtonega nastanka bloško-vidovskih smuči pa ne kaže iskati predaleč v preteklosti, kajti po bežni presoji ljud- skega ustnega izročila o krpljah in smučeh, v zvezi z njim pa dela ljudsike smuške terminologije in raznih drugih okoHščin, bi bilo možno, 80 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini da SO bloško-vidovsike smuči nastale čez dolgo časa po naselitvi Slo- vencev, recimo v poznem srednjem veku. Glede na stanje dosedanjega proučevanja pa še nikakor ni mogoče izreči dokončne sodbe o nastanku bloško-vidovskih smuči. Posamezne hipoteze, posamezna vprašanja, ki smo jih nakazali, bomo morali še nadrobneje raziskati in proučiti ter sfe hkrati temeljiteje seznaniti s smučmi drugih narodov in njih zgodovino, med drugim zlasti z ruskimi in sibirskimi smučmi. V bloško-vidovskih smučeh vidimo- za zdaj še v veliki meri nepojasnjen etnografski predmet, ki njegovega nastanka zelo verjetno nikoli ne bo možno do pike natančno dognati. Bili bi že zadovoljni, če bi se po nadrobnejših raziskavah mogli odločiti za mož- nost, ki bi bila med vsemi najstvamejša in zato najverjetnejša. 2. Starejša in mlajša smuška ozemlja. Kakor je raz- vidno na geografski karti o razširjenosti ljudskih smuči na Blokah, v Vidovsikih hribih in njih soseščini na str. 83, razlikujemo starejša in mlajša ozemlja ljudskih smuči. Za tako delitev nam je bilo odločilno ljudsko ustno izročilo-. Ozemlja, na katerih je bilo- smučanlje tako staro, da ljudsko izročilo ne pomni več njegovega nastanka, smo ozna- čili za starejša; kjer pa se ljudje bolj ali manj natanko spominjajo, kdaj so se pojavile smuči, veljajo vsa taka območja za mlajša smuška ozemlja. Le-ta so nastala od leta 1870 dalje. Starejša smuška oizemlja so glede na leto izdaje Valvasorjevega dela 1689 stara najmanj okrog 300 let, seveda pa je dvomljivo, ali je bil obseg teh starejš,ih ozemelj v Valvasorjevem času, to je v drugi polovici 17. stoletja, prav tako velik, kakor je zarisan ma karti. Med starejša smuška ozemlja sodijo Bloška planota, Trojiška stran, Vidovski hribi z Menišijo in Rakit- niška planota. Katero od njih je starejše, katero mlajše, je težko reči. Kot zelo staro smuško ozemlje, morda najstarejše, je obravnavati Bloško planoto, na njej pa zlasti kraja Metulje in Topol. Pri tem se naslanjamo na ustno izročilo, mimo tega pa na dejstvo, da so- bile na tem ozemlju smuči najbolj udomačene. Toda -vprašanje je, ali more večja oziroma manjša razširjenost smuči veljati kot kriterij za večjo ali manjšo starost smuškega ozemlja. Mogli bi domnevati še drugače, in sicer, da bi bili Vidovski hribi najstarejše, če ne celo izvorno ozemlje ljudskih smuči. Ta naša domneva bi ne bila tako neutemeljena, če pomislimo, da so smuči prevzele svoj naziv od vprežnih smuči v Vidov- skih hribih in bi jih bili potemtakem najprej uporabljati na tem ozem- lju, od koder bi se bile razširile na Bloke, kjer so imele najboljše pogoje za nadaljnji razvoj. Mlajša smuška ozemlja so kajpada nastala pod vplivom smuči in njih uporabe na starejših sosednjih smuških ozemljih. Kdaj so začeli uporabljati smuči na mlajših ozemljih, se dâ bolj ali manj natanko ugotoviti iz ljudskega izročila. Tako so v Radleiku začeli uporabljati smuči v času med leti 1870 in 1880. V Dolenje Poljane nad Starim trgom jih je vpeljal leta 1892 neki Bločan iz Metulj, vtem ko so se v Rutah in nekaterih vaseh nad Robom pojavile proti koncu 19. stoletja,, dal je 6 Slovenski etnograf g][ Boris Orel v Loškem potoku in na Gori prav tako proti koncu 19. oziroma v za- četku 20. stoletja,"^ v okolici Velikih Lašč pa v letih pred prvo sve- tovno vojno. Posebno je vprašanje izvora smuči s krmilno vrvco, ki jih običajno označujemo z ruskim tipom. Te smuči so začeli rabiti za zabavno drsanje na Blokah, v Loškem potoku in na Gori v prvem desetletju 20. stoletja, ljudsko ustno izročilo pa si njih nastanek razlaga po svoje^' ter nikakor ne pomni, da bi bile zanesene od drugod. 3. Konec ljudske smuške kulture. V anketi EM o sta- rem ljudskem smučanju na Blokah in Trojiški strani leta 1954 je bilo treba med drugim odgovoriti na te dve vprašanji: koliko parov starih bloških smuči je bilo pred leti in koliko parov jih je še danes pri hiši. Izid naše ankete je bil glede teh dveh vprašanj tale: pred leti je imelo 418 kmečkih družin pri hiši okoli 700 parov starih ljudskih smuči, 1.1954 pa so jih imeli samo še 10 parov. Nočemo se spuščati v nadroben kri- tični pretres številskih podatkov za posamezne vasi, omejujemo se samo na ugotovitev, da zgoraj navedenih 10 parov smuči povsem jasno izpričuje, da je stare ljudske smuške kulture na Blokah dejansko konec. Do takšne ugotovitve prihajamo tudi na drugih smuških ozem- ljih, med drugim zlasti v Vidovskih hribih. Konec naše stare ljudske smuške kulture pa je tesno povezan z našo narodnoosvobodilno borbo v letih 1941/1945. Ko je italijanski fašistični okupator leta 1942 odredil zaplembo vseh smuči — športnih in ljudskih — na slovenskem ozemlju, zasedenem po njem, zavedni Bločanje, Vidovci in njihovi sosedje veči- del niso hoteli izročiti svojih smuči sovražniku v roke, marveč so jih raje vrgli v ogenj in požgali ali pa kako drugače uničili; pri tem niti ne upoštevamo tega, da je mnogo smuči pogorelo tudi tedaj, ko je fašistični okupator požigal kmečke domove po Blokah, Vidovskih hribih in drugod. Z letom 1942 je hoja po starih smučeh na teh ozem- ljih na splošno prenehala, s čimer pa nikakor ni rečeno, da ne bi na opustitev starih smuči vplivale tudi razne druge okoliščine, kakor na priliko boljše poti pozimi, spremenjeni duševni odnos do starih smuči spričo novih športnih, propad starega čarodejnega drsanja idr. Morda bi se o tem najprimerneje izrazili takole: Za opustitev starih smuči Alojz Knavs, 78-leten, Hrib 50, nam je izjavil, da pred letom 1895 ni videl smuči v Loškem potoku. Leta 1895 pa je bil debel sneg in vaščani iz Hriba so, kakor nam je pravil Alojz Knavs, odmetavali sneg na cesti proti Blokam. Tedaj so videli Ferdinanda Turnherja, mašinista lesno-industrijske tovarne na Hribu (lastnik Švicar ing. Albert Boil de Chesne), kako gre na smučeh proti Blokam z dvema palicama v rokah. Ravnatelj Edo Turnher, sin Ferdi- nanda Turnherja, nam je pojasnil, da si je njegov oče takrat napravil smuči po vzoru bloških smuči. Tega leta ni imel od domačinov v Loškem potoku še nobeden smuči. Imenovani A. Knavs si je naredil prve smuči šele leta 1909, in sicer tako, da je spredaj na ravno desko pribil kos oboda od rešeta. ^ Karel Košmrl, 56-leten, Retje 88, meni, da je vrvca na smučeh istega datuma kakor začetek uporabe smuči. Sprva -so imeli namesto sank eno samo široko smučko, ki so jo morali vleči po bregu navzgor enako kakor sanke. 82 Boris Orel 60 bili Že dani mnogi pogoji, fašistična odredba o zaplembi pa jim je zadala odločilni pogubni udarec. Vendar Li bilo zmotno misliti, da na Blokah po letu 1942 nič več ne smučajo. Res je, da najdemo danes še mnogo smuči na bloškem ozemlju, ali te smuči niso več stare, nego novejše, modernizirane blo- ške smuči, dalje športne kupljene ali športne doma narejene ali pa otroške. Na njih smuča pretežno mladina, od starejših pa redkokdo po opravkih.^' Takih smuči smo leta 1954 našteli na Blokah nad 300 parov. Zategadelj bi ne bilo- brez smisla postaviti vprašanje, mar res pomeni leto 1942 konec bloško-vidovskega smučanja. Vsekakor velja, da danes na Blokah na splošno ni več zaslediti stare ljudske smuške kulture, po drugi strani pa moramo vendarle ugotoviti, da smučanje na tem ozemlju še živi. To smučanje pa že kaže večidel podobo obi- čajne, sodobne športne smuške kulture, kakor jo najdemo danes ne samo na Blokah, temveč tudi v mnogih drugih predelih slovenskega ozemlja. Razprava o tem, da ima ta nova smuška kultura svoje začetke že v času med prvo in drugo svetovno vojno, pa sodi že v posebno zgodovinsko' poglavje, namreč v poglavje o razmerju med starim bloiko-vidovskim smučanjem in športnim smučarstvom.^** Sklepna beseda Kalkor moremo posneti iz naše razprave, je bila naša trditev, zapi- sana v uvodnem poglavju, da ljudske smuči z Blok in iz Vidovskih hribov sodijo med najpomembnejše predmete slovenske ljudske materialne kul- ture, povsem upravičena. Iz razprave smo mogb razbrati, da bloško- vidovske smuči, ki smo zaradi njih Slovenci najstarejši smučarji v Srednji ^' Mnogi starejši Bločanje in Vidovci so soglasni v sodbi, da so njim najbolj ustrezale stare domače smuči- Pravijo, da bi z današnjimi športnimi smučmi ne mogli priti nikamor, ker da so za njih preozke in predolge. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo več resnih prizadevanj, popularizirati na Blokah športno smučarstvo. Prvi je v tem pogledu oral le- dino Rudolf Badjura, ki je leta 1928 priredil v Novi vasi enotedenski mla- dinski smučarski tečaj za bloške fantiče. Le-ti so se urili v smučanju na pre- prostih domačih smučeh. Po končanem tečaju je bda tekma izvežbanih fantičev skupaj z drugimi starejšimi fanti z Blok, in sicer po tiru čez Mali in Veliki Pe- škovec (sporočilo R. Badjure v dopisu od 29. febr. 1956). Omeniti je treba tadi smučarske tekme Društva kmečkih fantov in deklet v Novi vasi v letih 1933 in 1954. Bloški in drugi fantje so na teh tekmah smučali že na pravih športnih smučeh. . V posebno razpravo bi sodilo vprašanje, zakaj stara ljudska smuška kultura na bloško-vidovskem ozemlju ni mogla imeti nobenega vpliva na na- stanek in razvoj športnega smučarstva pri nas. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da so fantje z Blok, iz Vidovskih hribov in Menišije bili dobri smučarji v smučarskih oddelkih bivše avstro-ogrske vojske. Kakor nam piše Tomaž Sraj iz Kanade, po rodu iz Metulj na Blokah, so priredili nekega leta pred prvo vojno pozimi na Saizburškem tekmovanje vojakov-smučarjev na 6 km dolgi progi. Prvi je prišel na cilj neki fant iz Be- gunj pri Cerknici, drugi pa je bil Tomaž Šraj iz Metulj. 84 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini Evropi, kažejo obilo izvirnih, posebnoeti v svojem razvoju in da so imele veliko vlogo v preteklem ljudskem življenju. Zlasti pa smo spoznali, da naše starodavne smuči prav zaradi mnogih svojih lastnosti resno posegajo v zgodovinsko problematiko ljudskih smuči v Evropi. Koliko je bilo naše dosedanje terensiko delo, ki njegove rezultate po- snemamo iz razprave, uspešno, o tem se moremo do neke mere prepričati, če primerjamo našo- razpravo s spisom Rudolfa Badjure »Bloško staro- svetno smučanje in besedje«, ki je izšel prav ob zaključku redakcije Slo- venskega etnografa v samostojni knjižici pri Državni založbi Slovenije (Ljubljana 1956, str. 32). R. Badjura je že pred 45 leti raziskoval bloško smučanje, pa nas zategadelj ob njegovi knjižici zanima predvsem vpra- šanje, kaj vse je avtor pred prvo vojno mogel še zapisati na bloško-vidov- skem ozemlju, česar dandanes ni mogoče več zaslediti v ustnem izročilu. Tako je R. Badjura tedaj med drugim ugotovil, da so Bločanje po starem radi izdelovali smuči iz tisovega lesa — podatek, ki ga v času našega dela na Blokah, to- je v letih 1953/55, ni bilo nikjer več slišati.^" Vendar so taka in podobna vprašanja postranskega pomena spričo razveseljivega dejstva, ki naj ga v naši sklepni besedi posebej podčrtamo, da sta bili letos posvečeni bloško-vidovskemu smučanju kar dve večji razpravi: razprava R. Badjure o bloškem starosvetnem smučanju ter naša v tem letniku SE. Z njima se je obravnava tega našega starodavnega predmeta premaknila z mrtve točke, na kateri je oibstala že pred drugo vojno. Bloško-vidovske smuči so asvetljene z novih strani, v zvezi s tem pa je hkrati načeta njihova problematika. Zdaj je naša naloga, da naše delo v tem pogledu nadaljujemo, in sicer ne samo doma, marveč tudi v tujini. Summary FOLK-SKIS ON THE PLAIN OF BLOKE, IN VIDOVSKI-EILLS AND THEIR NEIGHBOURHOOD IN SLOVENIA In his treatise the author deals with folk-skis and their use, from deter- mined tracts in Notranjsko (Inner Carniola) and in part in Dolenjsko (Lorver Carniola) in Slovenia. The treatise considers the results of the terrain research done through the Ethnographical Museum in Ljubljana, and partly also those of a circular inquiry carried out by the Ethnographical Museum with the co- operation of a staff of teachers at Bloke in the year 1954, as meli as, to be sure, regarding various substantial material, among rohich in the first line the collection of skis in the Ethnographical Museum, and finally the skis preserved in various museums abroad (Svenska Skidmuseet, Stockhalm; Skimuseet, Oslo; Alpines Museum, München). Podrobneje bomo poročali o knjižici R. Badjure v X. letniku SE. Danes bi le pripomnili, da se ne moremo strinjati z avtorjevim mnen em v uvodu, »da naš glavni muzej uima niti enega poštenega para izvirnih bloških smuči«. 85 Boris Orel In the first chapter the author presents above all a short geographical ac- count, and then he treats the climate mith a special regard to snom conditions in regions from which there result the folk-skis. In the second chapter the author gives a detailed description of skis and their constituent parts, with which he devotes his special attention to the public denominations as well. The length of the skis: from 1.20 m to 1.80 m, on an average 1.50 m. The breadth: on an average 12 cm, exceptionally to 2 cm. The length of the arching in proportion to the entire length: 21 %. The height of the highest of the arching from the bottom: on an average 10 cm. With some skis the upper edges have been planed in breadth at the most for 2 cm. The tips of the arching are differently formed. To the skis there are fixed only toe straps, namely mostly before the centre of gravitation of the skis, which means that the skis are generally back- heavy. There are many sorts of bindings in regard to their fastening to the skis. Among the oldest we count those made of leather straps passed through two oblong holes, perpendicularly chiselled through, one beside the other at each side of the skis. According to the oral tradition there has been, nevertheless, ascertained still older way of fastening the bindings to the skis. With the latter there have been on the skis bored out four minor perpendicular roundish holes, two one after the other at each side. Through these holes there has been passed up a cord, for the most part corded strap, which at the top has been sewn in or connected to a flat toe strap. A pair of ancient funeral skis from Bloke, preserved in the Alpine Museum in München, belongs to such a kind of skis which are furnished with four bored out perpendicular roundish holes for bind- ings of horsehair. The next sort of the bindings are the stirrups with clamps, 1. e. with little ears (cramps) of a conveniently thick mire, the sides of which are nailed at each side of the skis through two bored-out holes, and under- neath variously curved and afterwards knocked in wood. The clamps (little ears) have been as well nailed on skis from sides and then crooked upwards. Among the latter, in the recent times domesticated bindings, there belong the straps that have been nailed on skis usually just from the side. The bindings have been from the leather trap for the most part, further from the vine, mound of various woods, from the supporting girdle, cord, horsehair etc. Some of these bindings (vine, cord) ought to be reckoned among provisional bindings. As the under side there has been usually nailed on a piece of leather or most frequently of hat felt, so that the foot might not glide out, respect, slide back, and so run away from the stirrups (bindings). The ski-stick has been long from 1.50 m to 2 m, below it has been blunt as usual. — In some regions, as e. g. at Gora and Loški-potok, and also at Bloke in the beginning of the 20'* century there have domesticated themselves the skis with the steering cord of the Rus- sian type, that were longer (usually to 2 m), narrower, and front-heavy too. Mostly they have been used by the youth for their pleasure-skiing. At the end the author compares the stated descriptive data mith the description of skis in various works of the older literature and sources (Valvasor 1689, Austrian episcopal inspection report 1820, Podgrivarski-Bevk, Novice 1845 and Scholl- mayer 1893). In the third chapter the author describes the making of the skis, which in prevalence is to be ranged in the indoor-work. For the skis there has been the most used beechwood, further birchwood, ashwood, they have been also made of maple, of cheesemood etc. The stick has been most frequently of dry pine. After the old customs there had been a preference to take for skis a crookedly grown tree as they had not known the curvation of the skis so good as later on. The wood for skis had been in ancient times split and then hewn, but lately there has been sawn and planed. Before the curvation of the skis there has been softened their foot part: by means of sewing in dung, in warmed-up or heated stove, in fire and finally in water seethed in a kettle for pigs. After the stewing the skis have been bent in laths of a corn-shed, in a ladder, and above all in special ski-bending devices. 86 Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini In the fourth chapter the author treats further the oiden popular ski technique. The country people usually express themselves mhen using skis thai they malk with or go by skis, whereas they say mhen descending on skis down- hill that they glide. The author gives a detailed description of the skiing on the plain, uphill, and particularly downhill or down a slope. Where they have been on errands mostly on the plain, they have not taken sticks with them on their way. Nevertheless the stick has been necessary in the mountainous tracts, but above all it has been of use to them for the steering downhill. At the ascending there have wrapped on many places round their skis vine, braided or mound from various woods, lest the skis might slide back. And to prevent the foot from running away of toe straps some people fastened on the back of the heels a bit of wood. For the skiing on the mountainous terrain there has been needed far more ski-technical knowledge than for the walking with skis on the plain. For that reason the skis have spread in the villages on a plateau to a considerably greater extent than on hills. In the fifth chapter the author cites more extensively to which purposes the peasants have used their skis in winter, that is to say where they have moved to on skis to do their business. After heterogeneous winter ways on skis in snow me are able to resolve that the skis in the older times had played as a means of transport an important role and meaning in the life of people. At the treating of skis as a means of transport the author particularly emphasises the old-fashioned funeral on skis which had been performed in high snow in winter in a double manner either they had put the coffin with the corpse on skis connected one to the other by means of two small laths, or they had laid it on a minor sledge under arching of which they had put skis, so as the sledge might not sink domn too much in snow. In the sixth chapter the author compares the use of skis with that of snow-shoes and states that on a plain-country terrain the function of traffic had been performed chiefly by skis and therefore to the country people here had been of no use the snow-shoes, whereas on hills the skis from various reasons had shared their duty as a means of communication with snow-shoes. In the seventh chapter there is treated the skiing-skating of various kinds of the youth for pastime. Its culminating point the pleasure-sking on skis had reached on Shrove Tuesday when after the old customs there skied all people — the old and the young ones. After a popular belief the carnival skating on skis had a magic power as it had effected upon earth and its fertility, and sped up the growth of agricultural products on the threshold of spring, among those specially that of buckwheat and flax. In his last, eighth chapter the author raises a question of the origin and development of folk-skis of which the first reporter had been Valvasor in his work from the year 1689. After an examination of skis in the light of two main ski types, namely of the Arctic and of the Southern type the author sojourns first of all with the bindings as a highly significant criterion of the mutual affinity of skis. As well four minor holes, perpendicularly bored out on the Slovene skis for the corded strap, shorn the characteristics of the Arctic type of skis, and the corded strap is in all probability a remainder of other, older bindings. Such four perpendicular holes me find on Arctic skis from the Stone Age dug out in Kalvträsk in Västerbotten in Sweden, and besides the similar ones on Siberian skis of the Arctic type. As the Slovene popular deno- mination "smači" (dem. smučke) is akin to Russian "smycók", i. e. the name for harlots, and further the carnival skating on skis at Bloke and elsewhere on sleighs (sleighing) with the same magic purposes as the skating on skis at Bloke and elsewhere had been known to the Estonians, Letonians, Mazurs and Russians, on base of such facts we should be entitled to suppose that the skis mould be brought with them to their new homes by the ancient Slaves, respect, still more decidely said that our skis would have been beside the old cultural 87 Boris Orel myths on the world creation wittnesses of the association of the ancient Slav ancestors of the present-day Slovenes with the Artie ancient culture. If the skis ever have been transplanted to the actual Slo\ene territory, these skis indubitably have been of the Arctic and not of the Southern type. In their new home the skis in the course of time have changed their form and also their size, at the same time the bindings restricted themselves only to the anterior part of the foot, to the toe strap. The development from, four roundish holes to four oblong, i. e. two one beside the other at each side of the skis has, nevertheless, been realized at the moment as the corded strap was left off and the top flat strap extended even to the skis themselves, to the holes, for this strap claimed oblong holes suitable to it. In just the same way is to be explai- ned the origin of the iron clamps or little ears for bindings thai are nothing else than the raised intermediate bit of wood, the lifted-up heart between two oblong holes; and further to their formation there contributed as well four roundish holes on the older bindings. In the face of such a development of the bindings on the skis at Bloke and Vidovski-Hills there arise serious hesitations in the regard whether we could range these skis to the Southern ski type as just the little iron ears (clamps) like one of the main criterions for such a rang- ing indicate an original development from determined skis mith Arctic cha- racteristics, and not that the ears should have been developed from side laths or lists to such a degree significant for the Southern ski type. Perhaps me may range them temporarily in a special variance of the Southern type (to be sure, only the skis mith side iron clamps) and we may separate them from other skis of this type according to their origin and development. — Some sort of decadence signify the bindings in the last phase of their developement, namely straps fastened to skis at sides. In such a way there are fastened the bindings to skis on Pohorje in Štajersko (Lower Styria) as well, that originate in more recent times and had A. Zettersten their significance on the base of wrong informations much overestimated (Pa Skidor 1933). The author also devotes himself briefly to the question of the autochtony of the folk-skis. If they had autochtonally grown already in the Prehistoric Age, they could have been already known by the dwellers on the Ljubljana- Marshes in the Early Stone Age and should have been in the long run pushed aside across Rakitna to Vidovski-Hills and to Bloke, where they had more suitable conditions for their further existence. Still among archeological finds from the Ljubljana-Marshes have not been excavated any skis as yet. Also for the autochton beginning of the skis in the Middle Agas, respect, later on, there exist some much convincing hypotheses in regard to sledges, carnival dance and home industry in wood. In connection with sledges there is among other things important to state that skis from their beginning took over its name "smači", from that object, which has perhaps mostly attributed to their forma- tion, i. e. from draught sledges, named "smači". Also the rise of the carnival magic skiing should have probably caused the carnival dance for high flax that was beside the pleasure-skiing indomesticated for Shrove Tuesday along the whole older skiing ground. Leaving himself to the oral tradition as to the age of the snow-shoes and the skis as well as to the rewiew of the folk-ski terminology from the histori- caUlinguistic point of view, the author is of the opinion that the folk-skis from Bloke and the Vidovski-Hills have their origin in the late Middle Ages and that therefore there is a hypothesis about the autochton origin of the skis more admissible than the hypothesis about their being transferred from abroad to the Slovene region. These days it is still not possible to pass a definite judgment about the origin of folk-skis from Bloke and neighbouring territories, as long as the single questions have not been more in detail investigated and thoroughly stu- died by us, and simultaneously as long as we do not get acquainted more 88 Ljudske smuči na Bloški planoti, t Vidovskih hribih in v njih soseščini thoroughly mith skis of other nations and their history. This is valid above all for the Russian and Siberian skis. The old folk-skis today are no more in use at Bloke neither at Vidovski- Hills and their nighbourhood, only noro and then exceptionally by some older people, for all the rest mostly by the youth the skis of which are, nevertheless, those modernized from Bloke, or sports skis. This omission of old folk-skis dates from the Struggles for the National Liberation, i. e. from the year 1942, when the Italian fascist occupier had ordered the confiscation of all skis: the sports ones as well the folk-skis on the Slovene territory occupied by him. But the brave peasants from Bloke and Vidovski-Hills were not willing to hand the skis over to the enemy, they preferred to'throw them in fire and burn them down or destroy them in some other may. There has been preserved only a minor number of pairs of old skis, which mostly have found their refuge in the Ethnographical Museum in Ljubljana. From then on the folk skiing on business matters has generally stopped, but for all thai we cannot say that there have not had their word some other factors too. EXPLANATION TO THE PICTURE ENCLOSURES, FIGURES AND MAPS IN TEXT Picture enclosures: /. 1. Skis with small cords from Loški-potok, respect. Gora; 2—3. Snow-shoes from Bloke; 4—6. Skis from Bloke. II. 1—?. Various manners of curvation of skis and arched handles for snow-shoes. III. 1. A part of the Vidovski-Hills; 2. A woman from Bloke on skis; 3. Fields and heather, on which the peasants of Bloke mostly walked with skis; 4. The funeral on skis (the first variation). IV. The Bloke peasants on skis. Figures in text: Fig. 1 on page 27: The constituent parts of skis from Bloke and Vidovski-Hills, the measurements of which have been cited in the treatise. Fig. 2 on page 31: The tips of the archings and bindings on skis of Bloke and Vidovski-Hills, as well as other skis. Fig. 3 on page 53: 1. The child's ski from Bloke; 2. The skibending device; 3. The central part of skis with the binding and small mood block; 4. Skis, wound up with vine for ascending; 5. The ski-stick; 6. The funeral ski; 7. Small sledges with coffin, underlaid mith skis (the second variation). Fig. 4 on page 71: 1—3. The Southern type of skis (Wilna); 4. The under part of the Siberian ski; 5. The Swedish arctic skis from the Stone Age (Kalv- träsk); 6. A reconstruction of bindings on Swedish arctic skis (after C.J.Lu- ther); 7. Bindings on Siberian skis; 8—11. Old bindings of Bloke and Vidovski- Hills passed up through four perpendicular roundish holes, reminding of skis of the Arctic type. Two maps: on page 83: The extension of skis on the territory of Bloke and Vidovski-Hills, and elsewhere; the horizontally hatched terrain = older ski terrain; the vertically hatched: younger ski terrains sprung up after the year 1870; marked with snow-shoes = beside the skis a considerable use of snow- shoes. 2. on page 90: The terrains of folk-skis in Slovenia at the beginning of the 20^^ century: perpendiculatly hatched regions: a) Vidovski-Hills and Plain of Bloke; b) Pohorje and Kobansko (See on skis in these regions the treatise of T. Urbas, pp. 91—116). . 89 KRPLJE IN SMUČI NA POHORJU Tončica Urbas Prispevek, ki je le del gradiva, na osnovi katerega bo mogoče kdaj pozneje proučevati nastanek in razvoj ljudskega smučanja na Sloven- skem, temelji izključno na zbranem tvamem gradivu, še ohranjenem na območju Pohorja, in na ustnem izročilu predvsem starejših oseb, ki sem jih obiskala v okviru posebnega terenskega raziskovanja Pokrajinskega muzeja v Mariboru od maja do decembra 1955.^ Relief Pohorja in pogoji za uporabo krpelj in za smučanje na Pohorju Pohorje se razprostira v obliki kopaste gmote, ki se razteza v glav- nem v dveh velikih grebenih v smeri od severozedioda proti jugovzhodu, in od tod dalje v smeri proti severovzhodu. Odrastki obeh poglavitnih * Pri zbiranju tega gradiva in ustnih podatkov mi je izkazal največ po- moči šolski upravitelj na Tinjem, tovariš Gal Vladimir, ki se mu za vse razumevanje in naklonjeno pomoč posebej zahvaljujem. Podatke iz drugih predelov Pohorja pa so prispevale z izpovedmi in pripovedovanjem naslednje osebe: za območje Ruš in Smolnika Dolinšek Tončka, Fregelj Ivan, Gašper Jurko; za Puščavo în Lovrenc Vrane Ernest in Rečnik Ivan; za Pohorje nad Ribnico in Pisnikom šolski upravitelj iz Ribnice Eržen Franc; za Pisnik in Hudi kot Jakob Jože, Iršič Franc in Krilatec Pavel; za Sv. Anton in Sv. Primož na Pohorju Robnik Marija in Kuplen Anton; za Golavobuko in Razborco Ja- vornik Franc in Plazovnik Jože; za Mislinjsko grapo in Krajcgraben Repuc Karel; za Hudinjo in Rakovec ter Ljubnico in Vitanjske planine Vodovnik Franc, Beškovnik Anton, Klemene Franc in Kuzman Ivan, ki je dal obenem podatke o smučanju na sosednji Stenici nad Vitanjem; za Skomarje Ovčar Franc; za Lokanjo in Oplotnico ter Kunigundo Golčman Karel; za Nadgrad in Kebelj Javornik Ivan in Vengust Leopoldina, Rutnik Janez, Juhart Ludvik m Juhart Ignac; za Kot Capi Marko in Kline Franc; za Tin je razen Gala Vladimira Smogavec Anton, ki je obenem posredoval podatke za Planino pod Velikim vrhom, nadalje Sep Franc, Rabič Ivan in Zigert Marija; za Močnik Aplinc Viktor in Spengler Anton; za Sv. Urh in Rep Smogavec Jože, za Smrečno Kapun Marija in Ačko Jože; za Šmartno in Areh na Pohorju pa Sernc Tončka in Fregelj Ivan. Vsem, ki so tako ljubeznivo podprli naša pri- zadevanja, se v imenu mariborskega Pokrajinskega muzeja toplo zahvaljujem! Posebna zahvala pa naj bo izrečena tovarišu B. Orlu, ravnatelju Etnografskega muzeja v Ljubljani, za smernice pri terenskem delu, tovarišu B. Teplyju, ravnatelju Pokrajinskega muzeja v Mariboru in tovarišu F. Bašu, ravnatelju Tehničnega muzeja pa za opozorila, ki so mi bila dobrodošla pri izvajanju nekaterih zaključkov! 91 Tončica Urbas grebenov so ikopaiSti hribi, iki so močno razrezani po poiokih in grapah. Kljub temu so hrbti ieh kop precej položni in ustvarjajo ugodna smu- čišča, ki se povečujejo posebej na prostornem planjavskem svetu na severnem pobočju Pohorja. Pri razvoju ljudskega smučanja v tem pre- delu pa so imeli nedvomno pomembno vlogo tudi klimatski pogoji in dejstvo, da je pohorski svet dokaj prehoden ter tako- ustvarja naravne možnosti za medsebojne stike prebivalstva severnega in južnega po- bočja. Obsežni planjavski svet na Pohorju se prične razprostirati v vi- šini nad 900 m. Ta svet pokrije snežna odeja normalno že v novembru, najpozneje v decembru in doseže v izjemnih primerih tudi plast, debelo do treh metrov. Na tem mestu obleži sneg razmeroma dalj, kakor na samih hrbtih kop, čestokrat vse do aprila. Uporabo krpelj in razvoj ljudskega smučanja so narekovale potrebe po medsebojnih stikih, ki bi jih visoki sneg lahko sicer popolnoma onemogočil. Relativnoi zgodnja poselitev Pohorja, posebno višjih predelov, je ustvarila tu samotne kme- tije skoraj gotovo že v srednjem veku; temu se je pozneje pridružilo izjkoriščanje pohorskih gozdov in njihovega lesnega bogastva za oglar- _ stvo, ki je moralo zadovoljevati potrebe pohorskega glažutarstva od merkantilizma naprej. Oboje pa je narekovalo ljudem, da so si omislili sredstva, ki so omogočila po globokem snegu prehod z visokih samotnih kmetij v dolinska središča, drvarjem in oglarjem, prav tako pa tudi lovcem pa prehajanje preko zasneženih planot na vrhu. Iz vseh teh potreb so nastala sredstva za hojo in prevoz po visokem snegu; ta sred- stva poznamo tudi na Pohorju v obliki krpelj in v smučeh, ki pa so nastale, sodeč po mnogih dokazih, šele pod tujim vplivom v novejšem času. Prav zato zajema ta prispevek vsa sredstva, ki omogočajo v zimSkem času hojo po snegu: od najpreprostejših krpelj do smuči, ki so še pristen ljudski izdelek, vse tja do oblik, ki so vsaj delno nastale že pod vplivom športnega smučarstva. I. Pohorske krplje Kakor drugod na Slovenskem, tako so tudi na Pohorju poznali nekaj oblik krpelj, ki pa so obenem sorodne napravam te vrste za hojo po snegu iz drugih predelov Jugoslavije. Pohorci poznajo ali pa so poznali do polpretekle dobe tele vrste krpelj: 1. oglate v dveh variantah, 2. okrogle ali ovalne, 3. polokrogle ali lokasto zaokrožene, 4 pletene krplje ali korbiče, 5. krplje v obliki deske. Najprej nekoliko besed o konstrukciji krpelj, ki jih najčešče sreču- jemo na Pohorju! To so krplje, ki so sestavljene iz lesenega oboda, po- vezanega med seboj z vodoravnimi laticami. V teh je pritrjena vez, t 92 Krplje in smuči na Poliorju katero se zatakne obuvalo, ki se zatem še posebej priveze z vrvco. Ljud- sko izrazoslovje, ki je pri Pohorcib za posamezne dele taikih krpelj v rabi, je dokaj pestro. Stranske latice in obod pri oglatih ab okrogbh krpljah imenujejo večinoma povsod enako: obodu pri okroglih ali lokastih krpljah pravijo uboui, hobot, louk (južno pobočje, Lobnica), ubM, sinje (Bajgot, Smolnik). Pri popolnoma oglatih krpljah pravijo okviru po navadi stranske špate. Največkrat pa le-ta sploh nima poseb- nega imena. Okvir označujejo le z imenom late, laistne. Tudi pasove za pričvrstitev obuvala na krplje imenujejo različno. Najbolj razširjeno ime zanje je nedvomno orpank (Ohrband?), ki je očiten germanizem. Ljudska izgovorjava ga je razpletla dokaj razHčno, n. pr. çrpank, urpank, vórpank, vurpank. Poleg nemških spakedrank pa pozna tudi nekaj lepših, domačih nazivov, ki jih bomo srečaK pozneje tudi pri smučeh; to so, če navedemo nekaj primerov: pasi, jermenje, rëmni, reznîki. Vendar se mi zdi, da je prvoten in pravilen le izraz târta, t. j trta, ki nam govori o tem, da je rabila za pričvrstitev krpelj na obuvalo najprej le brezova ali smrekova trta, s katere je prešel po- nekod naziv celo na usnjeni pas, ki so ga ljudje prevzeH (ohranjeno v ljudskem izročdu!) z volovskega jarma.^ i. Oglate krplje (sL 1/5 na str. 95) Pohorski naziv za to vrsto krpelj (nom. kârplje, gen. kârpal) je eikaste karple (Planina), ëkaste (Smolnik), jëkaste (Hudinja, Kebeilj). Oglate krplje so na Pohorju: a) prave, popolnoma oglate, b) okroglo oglate, z uvitim obodom. Pri oglatih ali eikastih krpljah pravijo obodu straniske špate, notra- njim pa v Mislinji prečjeki; drugod, večinoma na južnem pobočju Po- horja pa špate, late, lajstne. Na severnem pobočju, nad Smolnikom, jim pravijo šprikle. Zaokrožene ekaste krplje imajo prečne late, 'kakor prva varianta, medtem ko sta okvira lokasto zaokrožena. Okvira imenujejo na Pohorju v predelih, kjer uporabljajo to obbko krpelj (Mis-bnjska grapa, Razborca), obot. 2. Polokrogle ali lokaste krplje (sL 1/1—4 na str. 95) Pri teh je obod iz brestovega lesa; vanj so zataknjene prečne late. Ukrivljenost loka pa je različna: popolnoma pravilna, hruškasto zaokro- žena ali na obeh koncih zaokroženo razširjena ab zožena. Pohorski naziv za te krplje je običajno na pau ukrôugle kârple. Naj pripomnimo, da je prav. ta obHka krpelj najbolj razširjena v omenjenem območju Pohorja, ^ Tako pravijo trti — jarmenci pri volovskem dvojnem jarmu ne samo po Pohorju, temveč tudi v drugih predelih Štajerske. 93 Tončica Urbas pra-v tako pa tudi po vsem sosednjem Kobanskem, ki drugačnih oMik sploh ne pozna. Pozna jih tudi Vitanjska planina, Paški Kozjak in vse območje Pece in Koprivne ter Uršlje gore. 5. Okrogle ali ovalne krplje (si. 1/7 na str. 95) Pohorci jim pravijo navadno prau ukrougie kârple, redkeje tudi pudougaste ukrougle karplje. — Obod pri teh krpljah je popolnoma siklenjen in povezan na spodnjem robu z vitrami ter obit z žebljički. Obod povezujejo med seboj po tri prečne špate, kjer so na prvi in na tretji pritrjeni pasovi za pričvrstitev krpelj na obuvalo. Ta oblika je postala danes prava redkost. Razširjena je bila v višjih legah Pohorja, v planini, kakor imenujejo tak predel sami Pohorci. Poznali pa so jih predvsem na južnem pobočju in le v enem delu severnega pobočja (Smolnik), medtem ko jih na Razborci ali Golavibuki sploh niso poznali. Vse tri vrste krpelj, ki smo jih opisali, imajo povsem enak način konstrukcije. Obod povezujejo po tri late, zataknjene v obod takole: obod, ki je iz jesenovega ali bukovega, redkeje brestovega prekuhanega lesa, je na treh mestih prevrtan ali zglečen. Izvrtanim mestom na obodu pravijo Pohorci glečnce ali gleči. Vanje so zataknjene špate, čemur pra- vijo ljudje, da so zagFečene ali zagozdene (Smolnik). Špate so nato še posebej učvrščene v obod na zunanji strani z lesenimi klini, klinci, ponekod s cveki (Planina, Kot). Pasovi ali orpanki, rezniki so pritrjeni na prvi in na zadnji spati. Zelo redko pa tudi na srednji. Pasovi, ki so bili prvotno le iz smrekove ali brezove trte, so pritrjeni oziroma zataknjeni v špate na nekoliko načinov. V ta namen so na prednji in na zadnji spati izvrtane liikne, in sicer po dve na sprednji in po dve na zadnji spati. Po prvem načinu so vezi iz povsem navadne trte, ki je zataknjena v vrtino (si. 1/2 na str. 95). Po drugem načinu je vez sestavljena iz pletene trte in prepletena skozi vrtino in zadnji rob špate tako, kakor je vpleten ročaj pri košarah, pletenih iz vrbovega ali brezovega'šibja (si. 1/1 na str. 95). Po tretjem načinu so usnjeni pasovi orpanki iz surove goži (surovo kravje usnje) zataknjeni skozi luknjo in pritrjeni na istem mestu z lesenimi klini (si. 1/3—5 na str. 95). Kasneje, ko vez popusti, jih na spodnji strani špate pribijejo z žebljički. Po četrtem načinu je pas prevlečen skozi luknjico. Na spodnjem koncu je prerezan, v zarezi pa tiči lesen klin, cvek, ki drži sam pas v luknjici. Najpreprostejši je zadnji, to je peti način: usnjena gož je pribita na zgornji strani špate z žebljički ali po- tegnjena skozi vrtino ter na enak način pribita na spodnji strani špate. Tak način je vsekakor novejši. Prvotna mora biti le enostavna pričvrsti- tev trte v leseno spato. * Posebnost med pohorskimi krpljami so bile pletene in lesene krplje v obliki navadne ovalne deske. 94 SI. 1. Pohorske krplje: 1. lokaste krplje iz Repa nad Tinjem; 2. lokaste krplje s Padeškega vrha; 3. lokaste krplje s Pernic na Kobanskem; 4. lokaste krplje iz Kota nad Kebljem; 5. Ekaste krplje iz Smrečnega nad Šmartnim; 6. krplje v obliki ovalne deske (rekonstrukcija po ustnem izročilu iz Močnika) ; 7. okrogle krplje s Smolnika nad Falo; 8. pletene korpkarple s Keblja nad Oplotnico (rekonstrukcija po ustnem izročilu) Tončica Urbas 4. Pletene krplje (si. 1/8 na str. 95) Pohorsko ime za to obliko je kçrpkârple ali tudi korhiči. Taike ple- tene krplje so poznali Pohorci v dveh variantah: pletene iz sroibota in pletene iz ržene slame, ki je bila med seboj povezana z vitrami. 4 a. K r p 1 j e i z s r o b o t a Te so bile le malo razširjene, zato se jih spominjajo le redke prav stare osebe z okolice Keblja (južno pobočje). Krplje so imele navaden okrogli ali polokrogli obod s prečnimi spaiami. Le-té pa so bile preple- tene s suhim srobotom, ki je tvoril čvrsto pleteno ploskev, na kateri je v vpleteni trti ali pasu počivalo obuvalo. Takih krpelj ne poznajo nikjer več, ostale so samo v spominu najstarejših ljudi. 4 b. K r p 1 j e i z r ž e n e s 1 a m e (si. 1/8 na str. 95) Te so imele obliko cékrovega dna. Bile so podolžne ovalne oblike, dolžine 40 cm, osrednjega premera 25 cm. Spletene so bile iz ržene slame in povezane z vitrami, tako kakor so pleteni slamnati sejnlki (košare za sejanje žita). Spredaj in zadaj je bila vpletena v slamo trta za pričvrsti- tev krpelj na obuvalo. Slikovna priloga ponazoruje le rekonstrukcijo krpelj, ki so kakor prva varianta povsem izginile z južnega pobočja Pohorja, kjer so jih rabili še ob koncu preteklega stoletja. 5. Krplje v obliki deske (si. 1/6 na str. 95). Krplja te vrste je bila dolga do 40 om, debela kaliOT sodarska doga. Deska je imela pravilno ovalno obliko. Zanjo so rabili tesan bukov ali jesenov les. Za pričvrstitev na obuvalo je imela kakor krplje s spaiami po 4 luknjice: dve na sprednjem in po dve na zadnjem koncu. Skozi te so Pohorci potegnili vrvco, špago (dial. špogouno not napelat') in jo za- vezali na zgornji strani čevlja. Ker je gladek in obtesan les na srenu rad polzel, so krpljo na spodnji strani obili z drobnimi žebljički. Tudi ta oblika krpelj je do danes povsem izginila iz rabe. Vendar se mi zdi, da je mnogo mlajšega porekla kakor n. pr. pletene ali iz deščic sestavljene krplje. Naštete oblike in vrste krpelj so uporabljali po vsem Pohorju. Vse- kakor pa je zanimiv pojav, da so bile posamezne vrste krpelj razširjene predvsem na nekem določno omejenem območju. Najbolj razširjena oblika krpelj so še danes lokaste ali polokrogle, ki so značilne tudi za sosednje hribovje (Kozjalk, Stenica, Javor). Neprimerno manj razširjene oblike so bile oglate in lokasto zaokrožene krplje, najmanj pa povsem okrogle, ki so kakor tudi pletene in krplje v obliki deske, povsem izgi- 96 v SI. 1. in 2. Smuči v modelu za krivljenje (Rep in Močnik); 3. okrogle krplje s Padeškega vrha v Švedskem smuškem muzeju v Stockholmu; 4. bognarska kobila za obdelavo lesa za smuči (Božje) ; 5. hoja po snegu na lokastih krpljah s palico (Urh nad Tinjem) Foto: Smuški muzej, Stockholm, in T. Urbas 96—9? Krplje in smuči na Pohorju nile iz rabe. Da so se najdalj časa ohranile v rabi polokrogle krplje, tolmačijo ljudje z njihovo praktičnostjo. Po izkustvih starejših Pohorcev, ki so rabili krplje, so okrogle krplje dokaj hitro razpadle (obod je bil zadaj povezan le s trto!). Oglate krplje so bile nepraktične zaradi tega, ker so se posebno pri hoji navzgor prerade zatikale v sneg. Lokaste krplje so bde primernejše zato, ker se ne zatiJsajo iiu ne polzijo prehudo po trdem snegu. Vsekakor pa nas mora zanimati pojav, čemu so bile. povsem okrogle krplje omejene predvsem na višje predele, medtem ko so v srednje visokih predeUh rabili le polokrogle in oglate krplje. Za-- nimivo je tudi to, da jugozahodno pobočje Pohorja okoli Razborce, Male Kope in svet nad Mislinjsko grapo ni poznal okroglih krpelj, marveč izključno lokasto uvite oglate krplje. Uganka so za nas nedvomno tudi pletene krplje aH korbiči, ki smo jih navedli za ozko omejeno območje Keblja in dela Kota nad Kebljem. Glede na to, da so tudi v tem predelu poznali tiste vrste krpelj, ki so /rnačilne za druge predele Pohorja, se nam zde po svoji obliki povsem tuje. Se bolj osamljena oblika je vsekakor druga varianta pletenih krpelj, ki so imele obliko sejnika iz ržene slame. Da pa so izginile raz- meroma hitro, je nedvomno vzrok v tem, da so bile nepraktične (slab material, ki se je močno in hitro izrabil!). Izdelavakrpelj Z izdelavo krpelj se na Pohorju nikoli niso ukvarjab poklicni obrt- niki, temveč so jih izdelovab Pohorci kar sami. Ker so bili izvedeni v obdelavi lesa, so z majhnim trudom izdelali napravo, kadar se je obrabila stara in so potrebovab novo. Brestov, jesenov ali tudi bukov les so ob- delali s preprostim nožem, râjtmezerom na kobili za bognerska dela (si. V/4) in ga nato prekuhali, da se je lepše in laže uvijal. Pri ukriv- Ijanju lesa so rabili model, na katerega so pripeli ali óbili les. Ko je obod dobil ustaljeno obliko, so ga sneU z modela in ga zatem povezab s preč- nimi spaiami. Oglate krplje pa so oblikovali vselej prostoročno, brez kakršnega koH modela. Uporaba krpelj Za pričvrstitev krpelj na obuvalo so rabde vezi iz trte ali iz surove goži. Sprednja vez je rabila za učvrstitev čevljeve kapice, v zadnjo pa so zataknili peto. Ker so napravo uporabljali za daljšo hojo preko za- sneženih planot in za prehode preko hrbtov, je bilo treba krplje še po- sebej pričvrstiti. V ta namen so Pohorci prvotno uporabljali smrekovo ali brezovo trto, ki so jo po navadi urezab kar med potjo. Trta je mnogo- krat zamenjala tudi usnjeni pas, če se je le-ta med potjo obrabil in utrgal. Pozneje so pričeli uporabljati vrv, špago, ki je kot taka rabila izključno za prčvrstitev krplje v obbki deske. Špago so v tem predelu 7 Slovenski etnograf Tončica Urbas privezali okoli obuvala na dva načina. Na krajših poteh so vrv pri- čvrstili samo na zadnjem pasu in jo nato ovili okoli gležnja. Na daljših poieh pa je bilo treba vr\' potegniti s sprednjega pasu na zadnji pas in jo nato čvrsto oviti okoli čevlja. Kot pomožno sredstvo za hojo po snegu na krpljah pa je rabila tudi palica. Po pripovedovanju starejših oseb Pohorci niso imeli za ta namen stedne palice, marveč so si jo urezali kar med potjo in po potrebi, če je to pač terjal teren. Pri hoji preko zasneženih planot mlajši in čvrstejši ljudje nikoli niso rabili palice, dasiravno hoja na krpljah zaradi širokega stopanja ni bila tako preprosta stvar. Palice so rabili le, če je bilo treba stopati navzgor in ko se je bilo treba opirati in posebej paziti zaradi globine snega in žametov. Starejši ljudje pa se nikoli niso odpravili na pot brez palice, ki je utegnila biti navadna gorjača ali pa daljša raja, segajoča do višine človekovih ramen. Ker se je na krplje rad prijemal sneg, posebno če je bil le-ta južen in mOker, so krplje. preden so se odpravili na pot, običajno namazali s svinjsko mastjo ali z ovčjim, redkeje tudi kozjim lojem. Terminologija, ki se nanaša neposredno na uporabo krpelj, je pre- prosta in se do danes v ničemer ni spremenila. Za hojo rabijo Pohorci še danes izraz: na kar plah hodit' ali s kar piami hoditi. Pri hoji s krpljami nastanejo sledovi ali sVeidi, pogosto tudi liikne (nom. sg. lukna). Lviknja je globoka, če je sneg moker, južen. Plitva je, če pade pršič in je nastal na površini srež. Normalno se obuvalo s krpljo udre v sneg do globine gležnja, mnogokrat pa tudi do kolena. — Pri hoji se nabira na spodnji strani krpelj sneg, ki odpade, potem ko se ga že preveč nabere. Odpadle kose snega imenujejo Pohorci odpatki. Hoja s krpljami je po mnenju starejših očancev nerodna in utrud- ljiva. Zahteva širokega prestopanja, kar utruja posebno na prehodu preko planine. Hoja navzgor je mnogo težja kakor hoja navzdol. Tu je palica neogibno potrebna za oporo. Hoja navzdol je neprijetna, če ima človek okrogle krplje in če je na površini srež, na katerem krplje ob- čutno drsijo. K d o j e u p o r a b 1 j a 1 k r p 1 j e Ljudsko izročilo ua Pohorju izpričuje, da so uporabljali krplje za hojo po snegu prebivalci hribovitih predelov Pohorja, ne glede na sta- rost in na spol. Razumljivo pa je vseikakor, da so v prvi vrsti rabile moškim. Saj so ti v zimskem času, ko je zapadel globok sneg, imeli več opravka v planini kakor ženske, ki so se zadrževale bolj doma in čakale na utrto gaz v snegu. Enako je bilo s šolarji. Ti so po izročilu in pripo- vedovanju hribovcev, ki imajo ikmetije v višini nad 800 in 900 m, po- čakali doma dotlej, da so starejši napravili potrebno gaz. Zlasti pa so uporabljali to napravo za hojo po snegu drvarji, oglarji in lovci-jagri, ki so morali tudi po najglobljem snegu z enega pobočja Pohorja na 98 Krplje in smuči na Pohorju drugo stran, čemur pravijo Pohorci iti prek varha ali po uarhi. Pri tem nas pa prične zanimati neposredno vprašanje, čigavo lastništvo so bile prvotne,pohorske krplje: ali si jih je prvotno omislil le pohorski hribov- siki kmet in jih nato posredoval drvarjem ali je bilo obratno. Vprašanje zahteva vsekakor odgovor, in z njim se bomo ukvarjali v okviru nasled- njega poglavja. Izvor pohorskih krpelj Žal za Pohorje nimamo prav nobenih pisanih zapisov, ki bi nam lahko časovno in funkcionalno pomagali pojasniti to vprašanje. Zato nam preostane le ustno izročilo, ki pa tudi tukaj ni enotno, marveč si nekobko' nasprotuje. Tako trdijo starejši ljudje na severnem pobočju Pohorja, da so prvotno poznavab in uporabljali krplje samo drvarji, ki jih imenujejo po domače »holcarji«, in pohorski glažutarji, ki so imeli opravke in so morali hoditi tudi po globokem snegu preko vrha. Za te drvarje trdijo v tem predelu Pohorja (Hudi kot. Planina pri Sv. Antonu), da sO' prišli >od spodaj«, kar pomeni v ljudskem izražanju z južnega pobočja. Ta trditev bi utegnila držati, ker je znano, da težijo prebivalci z južnega pobočja Pohorja mnogo bolj na severnO' stran, to je proti Dravski dolini, kakor proti svetu okoli Polskave in Bistrice. To velja za zaselke in sa- motne kmetije, ki ležijo v višini od 650 m dalje na Tinjem in nad Šmartnim. Pri tem nas vprašanje zanima še globlje: kdo so bili prvotni drvarji na Pohorju, ki so sekali les za oglarjenje in pozneje za tesanje in splav- Ijanje po potokih in po reki Dravi, če mislimo^ pri tem na severno po- bočje Pohorja nad Dravsko dolino? Izročilo starejših oseb in stari priimki posestnikov, ki iniajO' kmetije visoko v planini, nam povedo, da so to povečini tuji priseljenci, in to iz Furlanije, iz Kanalske doline in s Kranjskega, v veliki meri pa tudi s Koroškega in iz Zgornje Štajerske. Pozornost vzbujajo zlasti tukajšnji priimki kakor Lepej, Janžej, Sep, Bajgot, Guldenbrein ipd. Isto nam izpričujejo tudi imena predelov, ki so jdi izkrčili nad sedanjimi pohor- skimi samotnimi kmetijami v času intenzivnejšega izkoriščanja gozda (Bajgot, Bajgotov graben. Koroška vas, Frajham). V drugem predelu Pohorja, na južnem pobočju v okolici Tinja in Keblja, prav tako pa tudi Skomarja in Resnika, nam ljudsko izročilo govori o tem, da so Pohorci poznab krplje od nekdaj in da je njihova starost tolikšna, kakršna je tudi starost samotnih kmetij v tem planin- skem predelu. Po analogiji in logiki bi kajpada smeli sklepati oboje. Vendar se nam dozdevna neprimerno verjetnejša druga trditev. To predvsem iz naslednjih vzrolkov: ¦* 99 Tončica Urbas Pogojenost tal, oblike terena in dejstvo; da je bilo Pohorje naseljeno vsaj do višine 700, ako ne celo 800 m relativno zgodaj, govorijo o tem, da so bile krplje za hojo po snegu potrebne nedvomno že prvim prebi- valcem samotnih kmetij, in to takrat, ko so jih v enakih ali podobnih oblikah poznali tudi drugod na Slovenskem. Zato se nam zdi povsem nemogoče, da bi prevzel uporabo krpelj pohorski kmet šele od drvarjev, ki so jih prinesli tu sem od drugod, to je iz predelov, kjer naj bi bili poznali krplje že prej. Nikakor ne moremo dvomiti, da pohorski kmet ni iskal medsebojnih stikov in poti v nižji dolinski svet ali vsaj do naj- bližje farne cerkve tudi v času, ko je zapadel globok sneg. Prav tako ne smemo izključevati možnosti, da se je tudi kmet odpravil ob takih pri- likah preko vrha, to je preko poglavitnega grebena na drugo stran Pahorja proti Dravski dolini. Deloma bi nam moglo tako domnevo potrditi dejstvo, da imajo po- horske krplje svojevrstno obliko, ki se sicer v bistvu, razen pletenih krpelj ali karbičev, ne razlikuje od krpelj iz drugih predelov na Sloven- skem, a so vendar posebne v izdelavi (število prečnih latic!) in v načinu vezave oziroma pričvrščanja na čevlje. Vse pohorske krplje — razen tipa VII — imajo luknjice za trto ali pas na sprednji in na zadnji, to je tretji spati, če jih štejemo s sprednjega konca navzad. Krplje v drugih predelih pa poznajo številne načine vezave, pri čemer rabi tudi srednja, to je druga špata. Domnevo, da bi pohorske krplje prinesli šele od drugod, in to pri- seljeni drvarji in oglarji, podpira mnogo manj dokazov. Domnevi na- sprotujejo predvsem geografski faktorji. Za tujo obliko krpelj pa bi smeli imeti le krplje, ki so bile pletene iz srobota ali iz ržene slame.* n. Pohorske smuči Za prevoz po snegu uporabljajo tudi Pohorci smuči. Vendar ime smuči ni pristen pohorski izraz za to pripravo. Večina Pohorcev rabi zanje naziv skîie, skMie (Ruše, Smolnik, Ribnica, Hudi kot, Mislinja, Skomarje, del Keblja, Hudinja, Vitanjska planina). Samo del južnega pobočja vzhodna od Keblja preiko Tinja do grape Bistrice pod Šmartnim imenuje smuči izključno še danes karple, ki pa jih razlikuje od krpelj za hojo po snegu s tem, da jim pravi dauge harpie. Izraz smuči se je udomačil v omenjenem predelu šele v najnovejšem času, ko so osnovno- šolski učitelji začeli uvajati športno smučarstvo med šolsko mladino zlasti v Ribnici, na Keblju in na Šmartnem!). Ker pa se oblike posamez- nih smuči v predelih Pohorja, ki poznajo dva različna naziva za to pripravo, ne razlikujejo ostro med seboj, marveč so značilne za eno in drugo območje, jih bomo poskušali razvrstiti le tipološko in jim določiti natančnejši izvor. ' Glej delo: Vera Koš a k, Krplje, Zagreb 1934. 100 Krplje in smuči na Pohorju " I. t i p (si. 2/1 na str. 103) Smnči so iz tesaaiega bnkovega lesa. Dolžine smuči na spodnji strani od pete do kraja konice je 2,02 m. Širina smuči je 8,5cm, debelina 1,6 cm. Vendar pa je dolžina tega tipa smuči različna. Najmanjša je 1,58 m in največja do 1,99 m. Največja višina krivine je 15 cm. Krivina je zaklju-, cena z bučko, ki ima precej globoko zarezan vrat. Bučka je v sredini pre- vrtana. Namesto bučke so imele smuči tega tipa včasih rezljan rilec v obliki romboida, srca ali trapeza. Tudi rilec je imel včasih v sredini izvrtano luknjo. Za pričvrstitev smuči na čevlje je rabila srednja vez ali orpank. Opisani tip smuči pozna prvotno samo eno vez. Le-tâ je bila za 7 cm pomaknjena od težišča navzad. Vanjo so zatakniU kapico obuvala. Zadnja vez za peto je nastala kakor pri drugih tipih smuči šele pozneje. — Smuči 1. tipa so z južnega pobočja Pohorja iz Repa, ki leži med Tinjem in Kebljem. Tip je značilen le za južno pobočje. Kolikor so ga rabib tudi na severnem pobočju (Ribnica, Hudi kot), je po svojem po- reklu nedvomno z južne strani. 2. tip (si. 2/2 na str. 103) • Smuči so iz tesanega bukovega lesa, dolžina od pete do vrha konice znaša 2,08 m, širina smučke je 8,2 cm, največja debelina 1,7 cm. Največja višina krivine je 6 cm. Zaključuje se brez bučke ali rilca. Sredina smuči, na kateri naj bi počivalo obuvalo, je ojačena za pol centimetra za raz- liko od sprednjega in zadnjega dela smuči (vpliv športnih smuči!). Na zgornji strani smuči, to je na hrbtu, so dobro vidni sledovi ojačane sre- dine. Vez za pričvrstitev obuvala sestoji iz enega samega pasu, ki je pritrjen na stranico^ brez vdelane reizi preprosto s 4 žebljički. Širina usnjene goži, iz katere je sestavljena vez, je 1,5 cm. Težišče te smuči je pomaknjeno za 10 cm naprej. Peta, to je zadnji konec smuči, je rahlo konveksno zaobljena in zglajena. Palica pri teh smučeh je bila povsem lesen kol, segajoč do smučarjevih ramen, brez okova ab krpljice na koncu. Žleb, ki sega na spodnji strani le po dolžini do smuške vezi, je kasnejšega izvora, nastal je pod vplivom športnih smuči. Slikani in foto- grafirani tip smuči je iz Kota pod Velikim vrhom. Značilen je za južno in severno pobočje Pohorja (Ribnica, Hudi kot, Primož na Pohorju). 3. tip (si. 2/3 na str. 103) Smuči iz jesenovega lesa; dolžina od konca do vrha znaša 2,10 m, širina 7 cm, debelina 1,6 cm. Sredina smuči je ojačena in odebeljena na 2,8 cm. Največja višina krivine je 6,5 cm. Deska je na robovih konveksno zaobljena. Spodnja stran smuči je globoko konkavno izdolbena v obliki širokega žleba (si. 2/3 c na str. 103), ki se proti zgornjemu koncu pravdno * To je ljudski izraz, ki ga poznajo Pohorci za rob deske. 101 Tončica Urbas in enaikoinerno zožuje. "Krivina je narahlo zaohljena in občutno- topa. Prerez pete, to je zadnjega ikonca, je konveiksno zaobljen. Vezi sestav- ljata dva usnjena, 2,5 cm. široka pasova iz dobro strojenega govejega usnja. Sprednji rabi za čevljevo kapico, zadnji za peto (vpliv krpelj, ki imajo vselej dvojne vezi!). Težišče je v sredini med obema! Vezi sta pri- trjeni na stranico smuči brez vdelane rezi, kakršno imajo- smuči I. tipa, z močnejšim žebljem. Palica v dolžini 1,90 m je iz jesenovega lesa. Na koncu ima okroglo leseno kolo s premerom 12 cm, ki je pritrjeno na palico z žebljem. Opisani 111. tip smuči je iz Kuaiigunde na Po-horju. PoznaU in rabili so jih le na ozJco omejenem območju med Kunigundo in Kebljem na Pohorju. Na seve-mem pobočju se niso- udomačile. 4. tip Smuči so iz jesenovega lesa, dolžine 2,03 m, širine 9,5 cm. Največja višina krivine 21 cm. Kri^-ina se zaključuje s topo srčkasto bučko. Sre- dina smuči je ojačena z desko ali s kopitom, ki je pribita na osnovo z žeblji. Glavna prečna vez je pritrjena na stranico smuči po načinu, ki smo ga videli pri prvih treh tipih, v vdelani rezi. Pod glavno prečno vezjo teče podolžna usnjena vez, za katero je značilno-, -da je pritrjena na prednji usnjeni zanki. Vez se spenja ob strani z glavno prečno vezjo, zapenja se ob strani s preprosto kovinsko sponko. Težišče je pomaknjeno za 2 cm pred prečno vez. Smuč je izdelana iz tesanega jesenovega ploha. Do sredine v'delan žleb na spodnji strani je povsem izrabljen. — Poreklo teh smuči je Planina na Pohorju, nad bistriško rižo. Rabile so lovcem in drvarjem za vožnjo po visokem snegu. Od teh so jih pozneje prevzeli kmečki ljudje. Oblika smuči in predvsem način vezave in oblika vezi govorita nedvomno- o vplivu špo-rtnih smuči. 5. t i p To so smuči, ki nas po obliki v celoti spominjajo na stare športne smuči, a nas presenečajo zaradi posebnega načina pritrjevanja vezi na stranico. Dolžina smuči je 2,31 m, širiina 8 cm. Izdelane so iz tesanega javoro- vega lesa. Največja višina krivine znaša 24 cm. Težišče je pomaknjeno nazaj. Smuči so zaključene -s pravilno oblikovanim rilce-m, ki nas spo- minja na športne smuči. Na spodnji strani smuči je ozek žleb, ki se je ohranil zaradi obrLd>ljenosti v komaj vidnih sledovih. Sredina smuči je ojačena s kopitom. Vezi so iz ročno prešitih usnjenih pasov. Glavna prečna vez je potegnjena skozi pravilno prevr-tano- desko, ki je zgoraj ojačena s kopitom natančno v težišču. — Opisana oblika je edinstven tip smuči s Pohorja. Izvor je Sv. Areh na južnem pobočju. Prvotno- so jih rabili le gozdarji. Od njih so jih prevzeli kmetje, ki so pri izdelavi po- snemali prvotno obliko. 102 SI. 2. Poliorske smuči: 1. a in b smuči z rilcem za vrvco, c sredina smuči s pri- bitim orpankoni v rezu (sev. in juž. pobočje Pohorja); 2. a in b smuči z neznatno krivino (Planina pod Velikim' vrhom) ; 5. a in b smuči z neznatno krivino in dvojnim orpankom, c spodnja stran s širokim žlebom, d sredina smuči z dvojnim orpankom (Kunigunda na Pohorju) ; 4. a in b palica s šajbo ali koulo; 5. navadna leskova palica Tončica Urbas Deli smuči in izrazoslovje Naziv za same smuči je, kot smo omeniK v uvodu, na vsem severnem in severozahodnem pobočju Pohorja skîje ali tudi kaîie. Naziv smuči so uvedli šele učitelji med osnovnošolsko mladino v zadnjih 25 letih. — Le ozko omejeno območje med Kebljem in Šmartnim uporablja namesto smuči ime kârple, dâuge kârple. Smuči imajo zgornjo stran, ki jo na Pohorju imenujejo harbet ali harpina stran, in spodnjo stran, ki pa na Pohorju nima posebnega imena. Lesu, iz katerega je izdelana stesana smuč, pravijo Pohorci dieska ali tudi dila. Smuči imajo tri glavne dele: sprednji del, ki je ukrivljen, ime- nujejo skoraj na vsem Pohorju sloč, slouč (Planina), slaiči (Kebelj, Lo- kanja, Skomarje), pa tudi krivina, karvine, korvine, karvine (južno pobočje). Ta, drugi naziv pa rabijo pri smučeh le poredkoma; večinoma ga uporabljajo v taki obliki le za usločeni del sani, bodisi samotežnih ali vprežnih. — Krivina, sloč je lahko razbčne oblike. Višina od tal do vrha je od 6 do 24 cm. Največjo krivino imajo lovske in »holcarske« smuči. Krivina je lahko pravilna, simetrična, lepo zaokrožena, ali ne- pravilna in močno odsekana. Krivina se zaključuje s špicom (severno pobočje, Smolnik), z rilcem (Planina, Močnik, Hudinja, Rakovec) ali z bučko (Tinje, Kebelj, Šmartno). Spie je lahko topo zaobljen ali dolg in oster. Pohorci pravijo, da daljši špic mnogo lepše sneik reiže kakor kratek in zaobljen. Konec sloči preide lahko tudi v bučko, ki je povsem okrogle ali Krčkaste oblike. Med bučko in krivino je zarezan vrat. Okoli vratu je bila privezana vrvica. Le-tó so včasih potegniH skozi prevrtano bučko, ki je imela lukno. Zaključek krivine je lahko tudi srčkast, rombičen, povsem top ali trapezast. Oblike bučk im rilčkov so tako raznolike, da bi jih smeli vključiti v posebno poglavje ljudske umetnosti, ki je našla tudi na po- horskih smučeh hvaležno torišče svojega izražanja. Sredino smuči, ki je pa le redkoikdaj v aritmetični sredini, imenujejo na Pohorju sredina, sredina (Oplotnica, Kunigunda), sr'eida, srUdi, na sr^di (južno pobočje), kopito (Planina pod Vel. vrhom) in prestopek (Smolnik). Na sredini smuči počiva obuvalo. Ojačiti jo je treba s kopitom, ker bi se smuč zaradi teže in pritiska sicer prelomila ali počila. Zlasti je kopito potrebno pri smučeh, ki imajo prečno vez potegnjeno skozi prevrtano stranico (glej 5. tip). Kopito je pribito na osnovo z žebljički. Na sprednjem in na zadnjem koncu prehaja enako- merno v samoi smuč. Zadnja stran smuči nosi običajno ime peta, pieta, ki je obi- čajna oznaka za profiliran in nekoliko zaobljen zadnji rob smučke (se- verno po'boeje). Taka peta je običajno konveksno zaobljena. Ce je zadnji konec smuči zaključen enostavno, pravijo Pohorci temu delu kar zadi, 104 Krplje in smuči na Pohorju ali pa ga sploh ne označujejo posebej. V splošnem poznajo naziv peta le na južnem pobočju, zlasti okoU Skomarja, Keblja, Kunigunde in Tinja. Smuške vezi. Nazivi za ta del priprave, ki rabi za pričvrščanje smuči na obuvalo, so na Pohorju raznoliki. Povzeti pa so v celoti s prvot- nih krpelj (orpanki, trte, pasi, remni) in spakedrank, kot so pinge, binge, bindunge; redkeje kakor pri krpljah jim pravijo tudi rezniki. Vezi so različno pritrjene na stranico smuči. Prvotne vezi so bile iz enega samega pasu, ki je bil iz surove goži. Na Ljubnici (SZ pobočje) so rabili za vezi surovo, nestrojeno svinjsko kožo, ki so jo pribili na stranico z navadnimi žebljički ali z enim večjim žebljem. Da bi preprečili râisanje vezi po snegu, so izrezali v stranico smučke rez. Vanjo so pritrdili pas, orpank. Smogavec Anton iz Planine 16 se spominja pripovedovanja svo- jega starega očeta, češ da so Pohorci prvotno pritrjevali orpank s klinom v izdolbeno stranico. Zato je bilo treba le-to ojačiti s kopitom. Ker pa je razmeroma debeli klin sneg preveč rajsal, so tak način opustili in začeli pribijati vez v izdolbeno rez z žebljički. Druga, to je zadnja vez, pa je nastala šele pozneje. Rabila je za utrjevanje pete. Toda pri tem niso vplivale vezi na krpljah, marveč povsem praktični razlogi. Zadnja vez je namreč preprečevala, da bi čevelj uhajal iz vezi pri hoji navzgor. Poleg zgoraj opisanega pritrjevanja vezi v stranico rabijo Pohorci še naslednja dva načina: pred sprednjo prečno vez pribijejo usnjeno zanko uhi, skozi njo potegnejo podolžen usnjen pas, ki ga spnejo na strani s sponko ali zavozlajo z vrvco (glej 4. tip!). Po zadnjem načinu pribijejo pred prečno vez, ki je potegnjena skozi prevrtano stranico (glej 5. tip!) usnjeno kâpco. Nanjo je pritrjena podolžna vez, ki teče pod prečno vezjo. Očitno pa sta zadnja dva načina pritrjevanja vezi na smuči posledica zgodnješportnih smuči. Prvoten je lahko samo povsem preprosti način, po katerem je tičal po en prečni pas v izrezani rezi. Izdelovanje smuči Priprava lesa. Pohorske smuči so bile izdelane največ iz bu- kovega, jesenovega in javorovega lesa. Prva vrsta, to je bukev, je bila sicer težka, a se je dala po mnenju starejših izdelovalcev smuči lepo tesati in prav tako kriviti. Ker je bil prvotni gozd na Pohorju predvsem bukov, je bilo prav tega lesa obilo, in zato so vsi starejši primerki smuči iz te vrste lesa. Lažje so bde po teži jesenove ali javorove smuči, toda spričo pomanjkanja tega lesa na Pohorju jih je mnogo manj kakor bukovih. Smrekovine ali jelovine po navadi niso uporabljali za izdelavo smuči, ker se je tak les slabo krivil, obenem pa je rad na krivini ali na sredini počil, medtem ko se je na spodnji strani prehitro izrabil. Po iz- povedih Aplinca Viktorja, starega izdelovalca smuči, so uporabili smre- kovino le, če je bilo treba izdelati smučke hitro in če ni bilo boljše vrste lesa na razpolago. 105 Tončica Urbas Obdelava lesa. Les so obtesali iz ploha ali tleske s posebno tesarsko sekiro, ki jo rabijo za tesanje na Pohorju in po Koroškem še danes. To sekiro imenujejo na severnem poliočju bognerca, na Koban- s]s.em vagnerca, na Koroškem pod Uršljo goro cimraka, na južnem po- bočju Pohorja pa uč ali uček (Rep, Močnik)."Za smuči so izbrali svež, friški les, ki so ga šele podrli, ali povsem suh les. — Na obtesani dili je bdo nato treba obdelati konico. Sloč, ki se je zaključevala brez bučke- ali rilca, so obtesaH najprej z učem, nato pa še posebej obsekali z obi- čajno sekiro. Bučko ali rilec so lepo obrezali in zgladili z običajnim ostro nabrušenim žepnim in nekoliko uikrivljenim nožem. — Rez za pri- trditev pasov so' vdelali v les z dlMvo, redkeje kar z navadnim žepnim nožem. Preden so v rez ali neposredno v stranico pritrdili pasove, je bilo treba smuč zgladiti. To so opravili na stolu, ki ga Pohorci imenujejo kobila za bognarska dela, in z nožem na dva ročaja, ki mti pravijo râjt- mezer. Z njim so zaoblili hrbtno stran smuči in izgladdi ro'bove, da bi smuč neovirano drsela po snegu. Z njim so tudi izobHkovali peto, če je bila le-ta profilirana. Krivljenje lesa. Sloč ali krivino je bilo treba pripraviti po- sebej. Zato so najraje izbrali po naravi krivo raščen les (posledica sob- flukcije!). Ce tega ni bilo, je bilo treba les najprej zmehčati in zatem ukriviti. Pri tem pa je bilo treba upoštevati kakovost lesa: ali je le-ta svež ali povsem suh. Za mehčanje lesa so Pohorci uporabljali naslednje načine: 1. mehčanje v gnoju; 2. smojenje ali kurjenje in močenje z vodo; 3. smojenje in mazanje z ovčjim lojem; 4. kuhanje lesa v svinjskem kotlu. V gnoju 60 krivili les, če je bil povsem suh. Obtesano in pripravljeno desko so porinili na spodnji strani sloči v svež goveji gnoj. Tu so jo pustili 2 do 3 dni. Kisbna je načela les in omehčala vlakna. Po treh dneh je bil les! pripravljen za krivljenje. Za takšen postopek so se odločili le, če so imeli zelo suh les, ki bi pri smojenju prehitro počil. O starosti in začetku tega načina nam izročilo ne pove ničesar. Poznali so' ga izključno na južnem pobočju Pohorja, posebno v Kotu in na Planini pod Velikim vrhom. Krivljenju lesa s smojenjem pravijo Pohorci lies smodit' (južno po- bočje), medtem ko na severnem pobočju pravijo temu le les kurit'. Pod lesom, ki je bil srednje suh, so kurili tako, da so' imeli »tihi plamen«. Deska se je počasi segrevala. Pokanje lesa so preprečili s tem, da so ga na spodnji strani večkrat zmočili z mokro krpo. Tako močenje z vodo je bilo razširjeno le na severnem pobočju Pohorja okoli Sv. Primoža in Sv. Antona na Pohorju. Rabili so ga tudi na Kobanskem v okoHci Pernic, potem ko se je tudi v tem predelu razširilo ljudsko smučanje. —¦ Pohorci na južnem pobočju Pohorja so poznali enak postopek krivljenja lesa s smojenjem, le da so namesto močenja z vodo uporabili mazanje lesa z mastjo. Za mazanje je bd po mnenju starejših oseb najprimernejši ovčji loj. Slabši je bil kozji loj, najslabša pa je bila čreuna maša, ki so jo rabili le, če ni bilo' loja na razpolago. 106 Krplje iu smuči na Pohorju Krivljenje s kuhanjem. Prirezan in obtesan les so vtaknili s spodnjim koncem v svinjski kotel, kjer. so kuuhali repo ali korenje za prašiče. Posebne vode za prekidiavanje lesa Pohorci niso pripravili ni- koli. Les je moral ostati v kotlu 3 do 4 ure. Krivljenje s kuhanjem je bilo razširjeno po vsem Pohorju. Vendar je tak način (po pripovedovanju starejših ljudi) mlajšega pordkla. Prevzeli pa so ga tudi tam, kjer so opustili smojenje (del severnega pobočja). Po opravljenem mehčanju vlaken v gnoju, s smojenjem ali kuhanjem je bilo treba les posebej ukriviti. V ta namen so- rabili Pohorci 1. lesei; model v dveh oblikah; 2. dva lesena navpična klina, ki sta bila zabita v zemljo; 3. uporabili so špranjo med hišnima tramoma. Oblika modela (si. V, 1 in 2) je nakazovala vselej največjo višino krivine, ki pa je bila odvisna ttidi od kakovosti lesa in stopnje zmehčanosti vlaken. Model za krivljenje so rabili po vsem Pohorju ne glede na severno ali južno po- bočje. — Krivljenje med dvema vertikalnima, v zemljo zabitima klinoma so poznali predvsem na južnem pobočju. Krivljenje v špranji med hiš- nima brunoma pa so poznali le na Kobanskem okoli Remšnika in Pernic. V ta namen so izbrali špranjo med tramoma pred hišo na podstenju ali v lopi, ki je imela tla iz zbite zemlje. Na zbitih tleh so pripravili tihi ogenj. V špranjo nad ognjem so' vtaknili les, ki so- ga segrevali nad . ognjem toliko časa, da je postal prožen. Na spodnjem koncu so ga ob- težili s kamnom ali pa so stopali nanj, dokler niso dobili zaželene krivine. Opisane načine krivljenja so uporabljali Pohorci, če je bil les po- vsem suh. Ce pa je bil les svež in komaj podrt, so- ga krivili na poseben način, ki so ga imenovali kriolenje s špananjem. Pri tem postopku so mo- rali pritrditi vez, preden so izdelali krivino. — Na konec krivine, ki je bila oblikovana v bučko ali rilec z vratom, so pritrdili močno žico, ki so jo nato potegnili do pasu in jo zavezali okoli vezi. Pri tem je bilo- treba stopiti na zadnji konec smuči in pričeti nategovati ali spanati. Ko je bila žica dovolj napeta, so smuč postavili v segreto krušno peč, obenem pa so morali peto smuči obtežiti z večjim kamnom. Do jutra se je les v peči povsem osušil, kri\-ina pa je dobila zaželeno stalno obliko. Les so krivili po tem postopku okoli Močnika na Pohorju. Uporaba žice pri tem delu pa vsekakor priča o najnovejšem poreklu tega načina kriv- ljenja. Izdelava žlebov. Pi-votne smuči so bile brez žleba. Izdelovati so ga pričeli šele pozneje, toda le do sredine dolžine smuči. Žleih, žtieb (južno pobočje) je bil najgloblji na zadnjem koncu smuči. Proti sredini je postajal bolj in bolj plitev. Za izdelavo žleba so rabili ukrivljeno dleto, ki so mu rekH na Pohorju in po sosednjem-Kobanskem bodeš. Širok konkaven žleb. ki ga imajo smuči III. tipa, so izdelovali s poseb- nim kopačem, kakršnega rabijo pri izdelavi kniičk za mesenje testa. V novejšem času pa izdelujejo žleb s posebnim skobeljnikom, ki mu pravijo Pohorci hoblič za žleibe diëiat'. 107 Tončica Urbas Dodelava smuči. Sem sodi predvsem okraševanje ali omamen- iiranje smučk, ki pa sodi že v novejšo dobo. Prvotne pohorske smuči so bile brez vsakega okrasja. Edini okrasni element na teh prvotnih smučeh je bila le bučka ali rilec, ki so mu dali povsem poljubno rombično, trapezasto ab srčkasto obliko. Pozneje so jih jeb ornamentirati s poseb- nimi zarezi, vbodi, robnimi črtami, ki so potekale od rilčka proti sredini, redkeje tudi preko sredine do same pete. Prostornino znotraj teh robnih črt so navadno izpolnili s točkami, ki so jih kakor robne črte izdelali z navadnim priostrenim nožičkom. Barvanje smuči je nedvomno najnovejšega izvora in je nastalo iz- ključno pod vplivom športnega smučanja. Smuči barvajo z lužilom, ki ga kupujejo v trgovinah, medtem ko šolski mladini zadostujejo v ta namen navadne akvarelne barvice. Kdo so bili izdelovalci smuči Kjerkoli so se na Pohorju udomačile smuči, so postale kmalu mno- žično prevozno sredstvo. Zaradi tega so* jih večinoma povsod izdelovali kmečki ljudje kar sami. Ker je bil način izdelave smuči precej preprost, obenem pa so Pohorci tako rekoč zraščeni z gozdom in obvladajo ob- delavo lesa, jim ni bilo treba iskati pomoči pri poklicnih obrtnikih; sodarjih in kolarjih ali bognarjih, ki so prevzeli izdelavo smuči šele v najnovejšem času, in to samo v večjih krajih, kakor sta na južnem po- bočju n. pr. Šmartno in Tinje. Vendar smemo trditi, da je še danes iz- delava smuči v velikem delu Pohorja izključno delo samih kmečkih fantov ali redkih, sicer nepoklicnih obdelovalcev lesa, ki so si pridobili dolgoletne izkušnje pri tesanju lesa in izdelovanju krivine. Vsekakor pa je pri tem zanimiv tudi naslednji pojav: v predelih Pohorja, kjer se je smučanje udomačilo med kmečkim prebivalstvom šele v novejšem času, je izdelava smuči predvsem delo poklicnih obrtnikov, medtem ko je v predelih s starejšo smuško tradicijo izključno delo kmečkih fantov. Smuška tehnika z izrazoslovjem Na Pohorju so poznab dvoje načinov uravnavanja smuči, in sicer: smučanje s palico in smučanje z vrvico'. Smučanje s palico. Prvotno so poznali na Pohorju le smu- čanje z eno palico, ki je bila povsem navaden lesikov kol, segajoč do smučarjevih ramen. Bila je brez okova ali krpljice na koncu. Prebivalci Golavebuke in Razborce, med katerimi je udomačeno ljudsko smučanje, so pripovedovali, da nobene smuči niso imele stalne palice, marveč so si jo vselej urezali po potrebi kar med potjo. Palica je rabila za rajsanje. Neogibno je bila potrebna za smučanje na večjih strminah. Pri smučanju po strmini so palico vtaknili med noge. Takrat so Pohorci rekli, da palico jahajo, zajShajo aU tudi jašijo. Na položnejših pobočjih so spretni smu- 108 Krplje in smuči na Pohorju Carji držali palico po sitrami (Glej el. YI/4). Držali so jo z obema rokama. Pri tem so zavzeli zanimivo, čepečo držo, pri čemer so se močno sklonili naprej. Posebnib načinov smučanja na Pohorju niso poznali. Ravnali so se po terenu. Po dve palici so pričeli uporabljati na Pohorju šele v no- vejšem času, in to izključno pod vplivom športnega smučanja. Le-to je povzročilo tudi spremembe na samih palicah. Spodnji konec palice so zdaj okovali z mačkom, ki so ga kupili od vaškega kovača ali v tovarni kovanega orodja na Muti. Po zgledu krpljic na palicah športnih smučk so začeli pribijati na spodnji konec okroglo leseno kolo; imenovali so ga koiila ali šalba, in je preprečevalo premočno udiranje palice v sneg (si. 2/4 na str. 103). Smučanje z vrvco. Ta način vodenja smuči so poznali le na južnem pobočju in v delu severozahodnega pobočja Pohorja do Hudinje nad Vitanjem. Na špSgo so lahko regîrali ali ridali samo tiste smuči, ki so imele pred bučko ali rilcem vrat ali smuči in ki so imele na bučki ali rilcu izvrtano luknjico. Okoli vratu so privezali špago, ki so jo nato potegnili do vratu druge smučke. Ce je bila bučka prevrtana, so špago potegnili skozi luknjo in jo privezali na spodnji strani. Tako- sO smu- čarji dobili neke vrste vajeti; z njimi so uravnavali smer smuči po snegu (si. YI/1—2). S sklanjanjem na levo aU desno so smučarji lovili ravno- težje. Vendar so bile kot pogoj za tak način uravnavanja smuči z dol- žino največ 1,60 do 1,70 m. Dolgih smuči s špago ni bilo mogoče urav- navati. Tudi za večje strmine tak način ni bil prikladen, kajti tu je bila palica neogibno potrebna zaradi zaviranja, rajsanja. O tem nam jasno pripoveduje izročilo-. Pohorci med Bistrico- in Tinjem so se smučali še do leta 1930 na smučeh, ki so jih regirali z vrvco. Hribovci nad Tinjem v Planini pa vrvce niso rabili nikoli, marveč so uporabljali samo palico, ki jim je bila posebno potrebna, kadar so prehajali preko vrha, kjer je ležal na prostranem planjavskem svetu globok sneg. Tu je bila nujno potrebna, ker je bila za oporo v visokem snegu. Prenos smuči po poti navzgor. Pri hoji navzgor so Po- horci prenašali smuči na dva načina: 1. na ramenih; 2. s prevozom na vrvci. Pri prenašanju smuči na ramenih (si. VI/5) so Pohorci zataknili prvo smučko v vezi druge smučke, obenem so poleg te zataknili tudi palico. Zatem so tovor naložili na ramena tako, da sta stranici smučke počivali oziroma sloneli spodaj. Smučke, ki so imele na koncu sloči bučko ali rilček, so prevažali na vrvci tako, da so vrvco zadrgnili okoli vratu rilčka; če je bil rilček pre- vrtan, so potegnili skozenj vrvco, nato so jo zataknili za pas in smuči vlekli navzgor (si. VI/1). Tak način prevažanja smuči navzgor je po mne-nju nekaterih kmečikih smučarjev vplival na regiranje smučk z vrvco, ki je bilo po vsej verjetnosti na Pohorju sprva povsem tuje in se je uveljavilo le na položnejšem in bolj ravninskem terenu. 109 Tončica Urbas Funkcija pohorskih smuči Pohorske smuči so rahile sprva kot prometno sredstvo^ za prevoz po snegu, ki so ga narekovale podnebne oziroma snežne razmere na za- sneženem planjavSkem svetu v zimskem času, in kot sredstvo za pre- važanje tovora. Manjšo funkcijo so opravljale smuči pri prevozu mrličev v spodnje nižje predele. Po- prvi svetovni vojni, zlasti po letu 1925 in 1930 so postale predvsem med mladino tudi moderno športno sredstvo. Kot prometno sredstvo za prevoz ljudi so smuči na Pohorju uporab- ljali drvarji, lovci in gozdarji, poleg teh pa tudi kmečki ljudje potem, ko so krplje za hojo po snegu zamenjali s smučmi. Uporabljali so jih v prvi vrsti moški, in to v starosti od 10 do 60 let. Po 60. letu so, kakor pripovedujejo starejši izpovedovalci, rabili samo krplje, ker je bila hoja na njih varnejša. Smuči so uporabljali Pohorci ob najrazličnejših pri- bkah: pri prehodu čez planino, pri hoji v dolino, v šolo ali v cerkev. Ne smemo pa pri tem prezreti, da so na južnem pobočju v neprimerno večji meri uporabljali smuči kalkor na severnem pobočju. Na južnem pobočju so bile smuči po svoji uporabnosti in namenu neogibno potrebno orodje za prevoz po snegu in ureditev številnih potreb, ki so jih imeli hribovci v zimskem času. Ob nedeljskih dopoldnevih, tako pripovedujejo starci, so bile cerkvene zvonice v cerkvah na Tinjem in v Šmartnem polne kmečkih smuči, ki so jih rabili kmečki fantje, da bi laže in hitreje do- segli cerkev. V teh dveh farah so se smučale tudi ženske, ki smuči sicer niso uporabljale tako' pogosto in se v cerkev nikoli niso prismučale, ker so mislile, da je vožnja »v kikli« na smučeh v samo cerkev k nedeljsiki maši za žensko nedostojna. Vendar so jih rabile ob drugih prilikah med tednom, ko je bilo treba v nižje predele do' prve trgovine ali po drugih opravkih. Na severnem pobočju so redjili smuči izključno moški, in sicer pri hoji za vsakdanjimi opravili bodisi v planino ali v dolinski svet. Vendar se v cerkev niso nikoli prismučali. To velja posebej za Ribnico na Po- horju, za Sv. Anton in Sv. Primož. V tem predelu Pohorja se tudi ženske niso smučale. Smuči so bile na severnem pobočju predvsem prevozno sredstvo drvarjev, gozdarjev in lovcev. V razdobju zadnjih dveh deset- letij in pol so se razširile med šolsko mladino smučke, ki pa imajo po[I vplivom osnovnošolskega učiteljstva — lahko bi trdili — povsem športni značaj. V predelih Pohorja, kjer so poznali uravnavanje smuči z vrvco, so rabili smuči tudi za prevoz bremena na poti navzgor. Nedvomno je ta pojav edinstven in ga smemo vsekakor prišteti med zanimivosti ljud- skega smučanja. Za prevoz bremena na smučeh so uporabne le take smuči, ki imajo na koncu sloči bučko ali rilec. Skozi luknjico ali okrog vratu napeljejo Pohorci špago. V sredino smuči postavijo tovor, sprav- ljen v košaro ab gosto vrečo. (Seveda če je tovor tak, da mu mokrota ne more škodovati!) Zatem se vprežejo v vrv, s katero sicer uravnavajo smuči, ali pa vrv kratko in malo vzamejo v roke in vlečejo smučke s 110 Krplje in smuči na Pohorju tovorom vred za seboj. Taik primer prevažanja bremena na smučeh se je ohranil do sedaiijih dni na Tinjem, kjer se je o-benem najdalj časa ohra- nilo uravnavanje smuči z vrvco (si. Vl/3). Pri spravljanju mrličev z visokih hribovskih kmetij do pokopališča ob farni cerkvi pa so imele smučke samo vlogo pomožnega sredstva: Ce je bilo treba spraviti mrliča po globokem, sveže zapadlem snegu, so se sani, na katerih je počivala krsta z mrličem, kaj rade pogrezale globoko v sneg. Da bi pogrebci to- preprečili, so nabili na krivine sani široke in kratke smuči, medtem ko so si sami pogrebci nataknili na noge krplje, tu in tam pa tudi smučke. — Tak način pogreba v zimskem času so poznali v Planini pod Velikim vrhom v farah Tinje in Šmartno. Sedaj pa še na kratko nekaj besed o nazivih Pohorcev za sledove, ki nastanejo za smučmi! — Sled, ki je nastala po snegu, kjer so- drsele smuči, so imenovali Pohorci na južnem pobočju okoli Planine gas ali reiža, riža (Sv. Urh nad Tinjem!), na severnem pobočju pa so zato rabili le naziv skijiškij tir (posebno Smolnik). Južno pobočje nasprotno ime- nuje z imenom tir samo sledove, ki jih puščajo za seboj le samotežne in vprežne sani (Sv. Urh), medtem ko po Planini in po Bajgotu pravijo sledi, ki nastane za sanmi, cesta. Od dolgoletnega drsenja po snegu se spodnja stran smučke močno obrabi. Takrat pravijo Pohorci, da se karkla zny.ca, zrîba, zdargne. Na spodnjem koncu se pojavijo tedaj sle- dovi letnic, ki jih na južnem po'bočju imenujejo redi ali riëdi (Planina, Kot). Nekateri drugi načini prevažanja po snegu V okolici Tinja in Šmartnega ter na delu jugozahodnega pobočja Pohorja okoli Ljubnice in Rakovca, in prav tako tudi na bližnji Stenici nad Vitanjem se je ohranil zlasti med ženskim svetom še poseben način prevažanja po snegu z uporabo cokel, na lesenih krožnikih in v krničkah. — Za drsanje oziroma prevoz v cokljah so izbrale ženske cokle; te pa niso smele biti okovane z žebljički, ki bi sicer preprečevali drsenje po ledu in snegu. Pri tem so uporabile na večjih strminah palico, vtem ko so se na položnejšem pobočju drsale kar brez nje. — Drsanje oziroma prevažanje na lesenih krožnikih in v krničkah pa ni bilo razširjeno samo med ženskim, marveč tudi med moškim svetom, iki ga je štel med najprijetnejše zabave v nedeljskih popoldnevih, seveda če je bil sneg dovolj trd in če je bila tudi strmina primerna za talk način gibanja. K vprašanju izvora pohorskih smuči in ljudskega smučanja na Pohorju Oblike pohorskih smuči, ki so jih rabili nekdaj, in oblike, ki so udomačene na Pohorju še danes, prav tako pa tudi izrazoslovje, pričajo o relativno mladem, če ne celo- najmlajšem poreklu smuči in ljudskega smučanja v tem predelu. Izvor te ljudske panoge pa se nedvomno zdaleč 111 Tončica Urbas ne bi mogel vzporejati z bloškimi smučmi. Res je sicer, da nimamo doslej nobenih pisanih zapisov, ki bi nam nadrobno pojasnjevali tako domnevo, vendar mislim, da je povsem dovolj, kar nam o tem izpričuje ustno izročilo poleg tvamega gradiva, ki zgovorno dokumentira ohra- njeno tradicijo. Ne smemo pa pri tem prezreti, da nam določeni znaki trdno pričajo o tem, da ima pohorsko ljudsko smučanje dva raznolika in časovno ne- enaka izvora. Povsem drugačen je mored biti razvoj te panoge na sever- nem kakor na južnem po'bočju. Tako je južno pobočje neprimerno bogatejše z oblikami smuči, z načini smučanja in z uporabo same pri- prave, da pri tem ne govorimo o pestrem in obsežnem izrazoslovju; to je v tem predelu tesno povezano s samim izročilom, segajočim mnogo dalj nazaj v preteklost, kakor izročilo na severnem pobočju, ki izpričuje začetke ljudskega smučanja v teh predelih tako' rekoč do časovnega datuma nazaj. Kaj nam izpričuje torej samo izročilo? — Prebivalci tistega predela Pohorja, kjer poznajo in uporabljajo za smuči le naziv karple (Tinje, Kebelj, Močnik, Planina), trdijo, da je vožnja z dolgimi krpljami, to je 6 smučmi, stara tukaj toliko, kolikor morejo pomniti ljudje. Ustno iz- ročilo sega v tem predelu do približno 60 let preteklega stoletja. Obenem trdijo starejši moški, da so smuči v tem predelu bile v začetku izključno kot prevozno sredstvo', ki so ga terjale v zimskem času neugodne snežne razmere. Prav tako nam izročilo izpričuje, da sta smuči uporabljala tukaj oba spola: tako ženske kakor moški, ki so se začeli smučati še v otroški dobi in so smučanje nadaljevali vse do starosti približno 60 do 70 let. Bdo bi vsekakor zanimivo, če bi se nam posrečilo ugotoviti, ali je bilo smučanje v tem predelu Pohorja v resnici množično že med samo šolarsko mladino. Toda šofeke kronike, ki bi nam edine mogle ustreči v tem pogledu, o tem popolnoma molčijo (Kebelj, Tinje, Šmartno). — Čudno pa se nam seveda zdi, zakaj molči o tem Koprivnik, ki je sicer posvetil Pohorju zajetno monografijo, a nam z nobeno besedo ne omenja ne smuči ne smučanja, dasiravno je v svojem delu »Pohorje« posvetil dokaj pozornosti drugim prevoznim sredstvom. Med svojimi zapisi omenja vsega skupaj le enkrat krplje kot sredstvo za hojo, in še to uporabljajo po njem edinole drvarji. O smučeh in smučanju pa nikjer ni besede. Za vse druge predele Pohorja pa izpričuje izročilo' naslednje: smuči so rabile prvotno le drvarjem, gozdarjem in lovcem, ki so morali hoditi po najglobljem snegu preko vrha, a še ti so začeli uporabljati smuči namesto prvotnih in neprimerno starejših krpelj šele v novejšem času. V celoti se ujema izročilo o prvih začetkih smučanja na severnem pobočju okoli Smolnika, Ribnice in Hudega kota. Za Smolnik trdijo ljudje, da so poznab do leta 1886 za hojo po snegu le lokaste in okrogle krplje. Takrat pa je avstrijska oblast poslala na smuški tečaj v Guss- werk na Zgornjem Štajerskem prve poiklicne gozdarje, med njimi tudi 112 VI SI. 1. Pohorec vleče smuči z vrvco navkreber (Tinje); 2. reguliranje smuči e vrvco (Tinje); 3. prevoz tovora na smučeh (Tinje in Rep); 4. rajsanje s palico (Tinje); 5. nošnja smuči in palice na ramenih (Tinje) Foto: T. Urbas, 112—113 Krplje in smuči na Pohorju starega Dolinska.^ Ti drvarji oziroma gozdarji so se po končanem tečaju vrnili na Pohorje. S seboj so prinesb prve smuči, ki pa so bile težke in precej okorne. Imele pa so že prave, deloma železne vezi. Po vzoru teh smuči so si začeH izdelovati kmečki fantje preproste smuči iz surovo obtesanih plohov. Ker pa niso mogli takrat še kupiti pravih železnih vezi, so si omislili namesto njih navaden usnjeni pas. Tako' delajo še danes šolarčki, ki nimajo pravih smučk in si namesto njih izberejo na- vadno sodarsko dogo, ki jo privežejo na čevlje. Drugo vez, ki je rabila za učvrstitev pete, so uvedU zgolj iz potrebe šele pozneje. — Približno enako je bilo s smučanjem okoli Ribnice in Hudega kota. Tudi tu so poznali kmečki ljudje sprva samo lokaste krplje. Leta 1903 je prispel v Ribnico zdravnik dr. Zigon, ki je bd pO' spominjanju ljudi baje Primo- rec iz Gorice. S seboj je prinesel v ta predel Pohorja prvi športne smuči, ki so se imenitnO' obnesle na planjavskem in položnem svetu Pohorja, Po zgledu dr. Žigonovih smuči si, je izdelal prvo domačo pripravo za prevoz po snegu kmet Zapečnik, ki se je imel zatem za prvega pohor- skega smučarja-domačina. Izdelavo smučk je potem prevzel v Ribnici na Pohorju kolar Železnik, ki pa je sedaj že mrtev." Za starega Zapeč- nika pa vedo povedati ljudje, da se je do leta 1905 že toliko izvežbal v smučanju, da se je takrat lahko' prijavil v avstrijski vojski v smuški tečaj, kjer je prejel posebno pohvalo. Tudi za sosednje Kobansko, ki ga smemo, vsaj v njegovem zahod- nem delu, imeti za območje ljudskega smučanja na Slovenskem, izpri- čujejo starejši ljudje, da so bile po vsem Kozjaku in po Remšniku sprva razširjene samo lokaste krplje.' Prve smuči je prinesel v Ojstrico nad Dravogradom šele župnik Hitner, ki je prišel tja od nekod iz Zgornje Štajerske pred pribbžno 50 do 60 leti.* Z Ojstrice so nato prenesli smu- čanje na sosednje Pernice, k Sv. Jerneju in Primožu nad Muto in od tam dalje proti vzhodu Ko'banskega do roba Remšnika, kjer je smučanje še danes razširjeno, in to izključno med moškim svetom; moški rabijo^ tu smuči ne kot športno, marveč kot prevozno sredstvo, in sicer povsod tam, kjer smučanje dopušča primerna nagnjenost terena. Potemtakem so uvedb prvo ljudsko^ smučanje na območju Koban- skega pribbžno v istem času kakor na sosednjem severnem pobočju Pohorja. Tudi na severozahodnem pobočju tradicija ne sega daleč nazaj. Ljudje v tem predelu sicer ne povedo nič natančnega o prvih smučarjih, toda smuči in dalje dejstvo, da le-te izdelujejo poklicni obrtniki — bognarji, in da se ženske, kakor na vsem severnem pobočju Pohorja in tudi po sosednjem Kobanskem nikob niso smučale, pričajo jasno o tem, da se je razvilo smučanje tu šele v razdobju največ zadnjih 50 let. Pri- * Izpričala njegova hči Tončka DoUnškova, nekdanja oskrbnica Hlebo- vega doma nad Smolnikom .sedaj stara 56 let. ° Povedal posestnik Kralj Anton s Planine pri Sv. Antonu na Pohorju. ' Povedal Pečnik Rudi, star 69 let, iz Mlak pri Pernicah. * V tem predelu pravijo smučem že skaje. 8 Slovenski etnograf -J Tončica Urbas Mižno enako je izročilo na območju Planine pri Sv. Urški in pod Sv.Are- hom (južno pobočje!). Stari Rabič, ki ima sedaj 83 let, se še spominja prvega smučarja, ki je prišel prvič na smučeh po planini od Sv. Areha. Rabič je imel takrai — tako se še spominja — okoli 14 let. Nekaj časa zatem so si začeli izdelovati smučke kmečki fantje, ki so jih glede na ugodni teren uporabljali za prevoz po snegu na drugo stran planine ali v dolino proti Polskavi. Tudi v tem predelu pravi izročilo, da so prvotne ljudsike smuči imele sprva le po eno prečno vez. Zadnja vez, to je za peto, pa je tudi tu nastala šele pozneje, to pa iz istih vzrokov, ki smo jih navedli prej. Tudi naknadne izjave 86-letnega Franca Adama, vulgo Koranta iz Sv. Urha nad Tinjem, ki se je rodil sicer na Padeškem vrhu, a se je priselil v kraj sedanjega bivališča leta 1881, govorijo o tem, da so se na južnem pobočju Pohorja pojavili kot prvi smučarji gozdarji in lovci Adam je šele v letih 1880/81 videl prvič smučarje in smučarsko gaz, medtem ko so dotlej uporabljali za hojo po snegu izključno krplje. Dalje se Adam spominja, da je prve smučarje opazil v Planini nad Pa- deškim vrhom in pod Velikim vrhom. Zaključek Iz nabranega gradiva in izrazoslovja smemo ob zaključku sklepati naslednje: prvotne so bile na Pohorju v rabi izključno le krplje, ki pa nikakor niso mogle biti sprva le lastništvo drvarjev in lovcev, marveč so jih morali poznati in uporabljati tudi kmetje. O tem nam pripovedu- jejo dovolj geografski faktorji. Pri razvoju ljudskega smučanja na Pohorju pa vidimo- dvojno pot, ki jo izpričujeta izročilo in zanimivo smuško izrazoslovje. Smučanje na severnem in severozahodnem pobočju je relativno mlajšega izvora kakor ljudsko smučanje na južnem pobočju. Toda ne na severnem in ne na južnem pobočju to ljudsko smučanje ne more biti avtohtono, ne glede na to, da bi nas poimenovanje smuči z imenom krplje moglo zavesti v s-klepanje o skupnem izvoru pohorskih smuči in krpelj oziroma o raz- vojnih zvezah med obema pripravama. Od takega, sicer vabljivega za- ključevanja nas močno odvrača predvsem razvoj oblike smuških vezi, ^ ki niso nastajale pod vplivom pasov na krpljah, marveč iz povsem praktičnih razlogov. Kje so točni začetki ivporabljanja smuči na južnem pobočju, o tem, kaikor smo videli, izročilo molči. Vsekakor pa je tu vsaj nekoliko starejše kakor na severnem pobočju oziroma v vseh drugih predelih Pohorja. O relativno- mlajšem poreklu smuči na severnem in severozahodnem po- bočju govori dovolj -povsem tuja terminologija — skije, skijati se, ski- janje — ter dokaj natančno izročilo, ki ga posredujejo starejši ljudja Ljudsko smučanje sega tu, v tem predelu Pohorja, največ 60 do 70 let nazaj. 114 Krplje in smuči na Pohorju Bilo bi pa zigrešemo, če bi trdili, da se je ljudsiko smučanje na Po- horju razvilo izključno pod vplivom smuškega športa, ki se je razširil pri nas šele po prvi svetovni vojni. Pohorsko ljudsko smučanje utegne biti starejše, vsaj na južnem pobočju. Nobenega dvoma ni, da so ga Pohorci prevzeli od gozdarjev, logarjev in lovcev v času, ko so v drugi polovici 19. stoletja intenzivno izkoriščali tudi pohorske gozdove. Ker so hitro spoznali njegove praktične strani in glede na sam teren, so ga po- vzeli razmeroma hitro in ga nato razvijali po svoje naprej. Oblike pred- metnega gradiva, ki se je ohranilo tudi na južnem pobočju Pohorja in ki ima vsekakor starejšo tradicijo, pa govorijo povsem jasno, da prvotna domovina slovenskega smučanja nikoli ni bila in tudi ne more biti v tem slovenskem predelu, to je na Pohorju. Zusammenfassung SCHNEEREIFEN UND SKIER AM POHORJE (BACHERN) IN SLOWENIEN Der vorliegende Beitrag umfaßt einen Teil des Materials für das Studium des Volksskifahrens in Slomenien, welches die Autorin im Jahre 1955 im Rahmen einer besonderen Erforschung des Terrains im Bereiche des Pohorje (Bacherngebirge, Untersteiermark) vom Landesmuseum in Maribor (Pokra- jinski muzej, Maribor) aus gesammelt hat. Das Bachemgebirge ist durch seine kuppenförmige Bildung und durch seine ausgedehnten Hochflächen bekannt, die jeden Winter mit ziemlich hohen Schnee bedeckt sind. Siedlungen von Einzelhöfen sind am Bachern bis zur Höhe von 900 m zu finden, ausnahmsweise auch bis zu 1000 m. Zur Erreichnung der Täler aus dem höher gelegenen Gebiete oder zum Überschreiten der Berg- hänge bedienen sich die Bewohner, so wie in den übrigen Gebirgsgegenden Sloweniens, der Schneereifen und Skier. Schneereifen: Die ersten drei Typen sind aus einem runden oder geraden Rahmen und aus Querlatten konstruiert, an welchen die Bindungen, Riemen, die den Schuh umfaßen, befestigt sind. Die Schneereifen werden dann noch eigens mit Spaget festgebunden, der des öftern durch ein Fichten- oder Birken- reis ersetzt wird. Diese drei Typen waren im ganzen Bacherngebiet bekannt; teilweise sind sie noch heutzutage im Gebrauch. Dies waren zugleich die ver- breitesten Typen. Die übrigen zwei Typen waren seinerzeit zwar ebenfalls verbreitet, sind aber heute gänzlich verschwunden. Das sind zuerst Schneereifen in der Form von Bretteln, die mit einem einfachen Spagat an das Schuhwerk festgebunden wurden, und Schneereifen, die aus der Waldrebe oder aus Kornstroh geflochten wurden. Die Riemen, die zur Befestigung an das Schuhmerk dienten, wurden wie bei den ersten drei Typen in die Tragfläche eingeflochten. Über die Herkunft dieses primitiven Verkehrsmittels behaupten die Ba- chernbewohner, daß es ursprünglich nur von Holzfällern, Jägern und Köhlern, die noch im vorigen Jahrhundert Holzkohle für die am Bachern gelegenen Glashütten brannten, benützt worden sei und durch diese dem Bauernvolk vermittelt wurde. Nachdem aber diese Leute aus anderen Gegenden (Krain, Kärnten) ins Bacherngebirge zugezogen waren, haben sie die Schneereifen wohl aus ihrer Heimai mitbringen müssen. Doch spricht die Art des Terrains dafür, daß auch die Bachernbewohner diese Vorrichtung gekannt haben müssen, um im hohen Schnee von den einsamen Bauernhöfen ins Tal über die Kuppen zu 8' 115 Tončica Urbas gelangen. Weil aber für diese Annahme bedauerlichermeise keine greifbaren Beweise vorhanden sind, sind mir über diese Erscheinung nur auf Schlußfolge- rungen angewiesen. Auf jeden Fall sind die Schneereifen viel älter als die Skier, die aber auch am Bacherngebirge ein Bauernerzeugnis sind und ein Gegenstand, der den Bachernbewohnern noch heute als Verkehrsmittel zur gegenseitigen Fühlungnahme im hohen Schnee dient; immerhin sind aber viele Beweise vorhanden, die Zeugnis dafür ablegen, daß die Skier erst in den letzten, frühestens 70 bis 80 Jahren hieher gebracht worden sind, stellenweise sogar noch später. Skier von den fünf veröffentlichten und mit Illustrationen belegten Typen von Skiern sind originell, und alt sind nur die ersten drei Typen, die teilweise für den Südhang, teilweise für den Nordhang des Bacherngebirges charakte- ristisch sind. Das sind Skier, die ursprünglich nur eine Bindung hatten, das heißt nur einen Riemen, der an der Seite des Skis mit Nägeln befestigt war, und in welchen der Skifahrer den Schuh aufsetzte. Die zweite Bindung ent- stand erst später, aber nicht nach der Art des Schneereifens, der eine doppelte Bindung 'für den vordem und hintern Teil des Schuhs (die Schuhkappe und den Absatz) hatte, sondern aus der Notwendigkeit, weil der Schuh beim Auf- stieg aus einer einzeln Bindung sehr leicht herausrutschte. Schon dieses Ele- ment, von dem der Volksmund klar aussagt, widerlegt die Annahme, daß sich die Skier am Bachern aus den ursprünglichen Schneereifen entwickelt hätten, obgleich man in einem Teile des Südhanges des Bachems, in der Umgebung von Tinje, die Skier Schneereifen benannte. Noch heute ist in dieser Gegend für Skier die Bezeichnung lange Schneereifen üblich, zum Unterschied von den kurzen Schneereifen, die nur dazu bestimmt waren, das Gehen im Schnee zu erleichtern. Auch die Art, wie die Bindungen, das heißt die Riemen, an die Skier be- festigt sind, spricht vom relativ neuzeitlichen Ursprung der Skier am Bachern, was auch vom Volksumund bestätigt wird. So kennt man in Smolnik (Nord- hang) Skier erst seit dem Jahre 1886, als die heimischen Forstleute, die von den österreichischen Behörden auf Skikurse nach Obersteiermark gesandt wurden, diese von dort mitbrachten, mährend man in Ribnica na Pohorju erst nach dem Jahre 1903 Ski fährt, als der Arzt dr. Zigon die ersten Skier unter die dortige Bevölkerung brachte. Nach dem Vorbild der Sport- und Jagdskier begannen die Bewohner einfache Skier zu erzeugen, die heute die Schneereifen besonders unter der Schuljugend fast gänzlich verdrängt haben. Etwas älter ist wohl das Skifahren am Südhang des Bachern, das ist in der Gegend, wo man, wie schon erwähnt, die Skier Schneereifen nennt. Doch verlegt es auch hier die Überlieferung nur etwa 100 Jahre zurück. Die Ent- wicklung der Formen dieser Skier, besonders der Bindungen, kann aber keines- falls ein Wechselsverhältnis zwischen den Schneereifen und den Skier am Bachern bestätigen. Der Beitrag bringt auf Grund des gesammelten Materials und der Über- lieferung gleichzeitig auch die ortsübliche Terminologie, die auch in dieser Gegend Sloweniens sehr reichhaltig und teilweise auch originell ist, zugleich aber erklärt sie die Tatsache, daß das Volksskifahren am Bachern nicht autochton sein kann. Es wäre falsch zu behaupten, daß es sich ausschließlich unter dem Einfluß des Sportskifahrens entwickelt hat, da sich dieses in slo- wenischen Städten erst nach dem ersten Weltkrieg zu verbreiten begann. Die Leute haben die Skier zweifellos vom Gebrauch der Holzfäller und Forstleute übernommen und sie dann auf ihre Art weiter entwickelt. Doch ist an ihnen nichts Originelles. Das gesammelte Material samt der Terminologie weist jede These, daß das Volksskifahren autochton sei, zurück; desgleichen aber auch die These von der Entstehung des slowenischen Skifahrens in diesem Gebiet. 116 KRPLJE NA GORENJSKEM Marija Jagodic Krplje, staro prometno sredstvo za hojo po snegu, pocmamo tudi Slovenci. Za Slovenijo izpričano najstarejše poročilo o čudni hoji jto zasneženih gorah nam je zapustil v svoji Slavi Vojvodine Kranjstke J. V. Valvasor.^ Z razpravo krplje, ki je izšla leta 1934 v Beogradu, je Vera Ko- šakova^ podala sistematični pregled krpelj x>o vsem svetu. Zaradi težko dostopnega in preoibšimega gradiva pa se avtorica ne loteva nadrob- nejšega opisovanja posameznih krpelj. Tako nam poleg dobrega tipo- loskega pregleda nudi le še oibilico slikovnega gradiva, ki pa je zlasti naše slovenske predele zelo pomanjkljivo. Priložene so samo foto- grafije krpelj iz okolice Sodražice in Pohorja. Več ali manj bežne opise s fotografijami naših slovenskih krpelj zasledimo tudi v švedski literaturi, kot že omenjeno, pa so tudi ti opisi le bolj priložnostni.^ S sistematičnim proučevanjem svojih zbirk, povezanim s teren- skim delom, je Etnografski muzej v Ljubljani omogočil tudi razisko- vanje starega in preprostega, toda še ohranjenega načina hoje po snegu s krpljami. Ker so različni tipi krpelj ohranjeni tako v ljudskem izročilu kot tudi na terenu, sem se odločila, da zaradi preobsežnosti gradiva zdaj obdelam samo krplje na Gorenjskem, to je iz višje le- žečih predelov, kjer so ostale krplje že zaradi geoloških in klimatskih okoliščin še do danes najbolj v rabi. Tako so v članku vključena ob- močja: Selška in Poljanska dolina, Bohinj, Jezersko, okolica Cerkelj, Jesenic, Kamnika, Kranjske gore. Krope, Preddvora in Tržiča.* ' J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürnberg 1689, Bd. I, B. IV, Str. 583—584, Kap. XXVIII. Primerjal slovenski prevod: Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1951, str. 94. ' \era Koš a k, Krplje, hodaljke za snijeg, Zagreb 1934, str. 3—32, Etno- loška biblioteka 21. " Artur Zettersten, Jugoslaviska skidor (Pa Skidor 1933, str. 96—103). * Gradivo o krpljah je bilo zbrano na obravnavanem področju v letu 1955. Za izsledke v okolici Jesenic, Krope ter deloma Kranjske gore in Selške do- line se zahvaljujem tovarišici F. Šarfovi. Podatke so dali: Bohinj: Češnjica, Ivana Arh; Spodnje Gorjuše, Marjeta Strgar; Jereka, Jakob Kos; Koprivnik, Elizabeta Čuden; Ribčev Laz, Tereza Dobrave; Stara Fužina, Janez Ceklin in Mencinger Ana. — Okolica Cerkelj: Sv. Ambrož in Štefana gora, Jože in Marija Grilc; Sidraž in Senturska gora,. Dobovšek Jamez in Lupin Jože. — Jezersko: Spodnje in zgornje Jezersko, Ana 117 Marija Jagodic Gradivo z drugiih predelov Slovenije, Štajerske, Dolenjiske, No- tranjske itd., kolikoir ga deloma ne obsega že ta letnik Slovenskega etnografa, pa še čaka nadaljnje obdelave. Prav zaradi še nepopolnega gradiva smo opustili tudi kakršnekoli ekskurze o izvoru naših krpelj, ki jih bomo lahko prispevali šele na podlagi gradiva iiz vse Slovenije. Tudi eventualna primerjava z drugimi krpljami po svetu, ki se tu in tam ponuja, je opuščena iz istih razlogov, saj trenutno' bi bila nedo- gnana in znarastveno ne preizkušena. Čeprav so krplje kot najpraktičnej še prometno sredstvo za hojo po snegu razširjene po vseh delih sveta, kjer pač zapade sneg, pa vendarle lahko trdimo, da bistvene razlike med njimi sploh ni, razen če iizvzamemo' razne vrste materiala, ki ga uporabljajo za njih izdelavo. Vendar pa lahko določimo glede na obliko in konstrukcijo, vsaj po dostopnosti sedanje literature o krpljah tipično obliko krpelj, ki je n. pr. značilna za določene predele. Za obravnavane gorenjske krplje lahko na splošno trdimov da je posameznim manjšim območjem (Selški ali Poljanski dolini ipd.) nemogoče določiti samo njim lastni tip krpelj. Zato je tudi gradivo o krpljah razporejeno tako, da je podan naprej tipološki pregled krpelj z vsemi ustreznimi opisi mer, konstrukcije, razvrstitev krpelj po posameznih predelih in kronologija krpelj, nato pa sledi obravnavanje izdelave in uporabe krpelj ter ljudska termino- logija krpelj, končno pa še nekaj besedi o prenehanju hoje s krpljami. Tipi krpelj Na Gorenjisikem poznajo p6t različnih tipov krpelj z manjšimi variantami. V uporabi so danes še vedno trije tipi, medtem ko sta ostala dva že predmet ljudskega izročila. Ti tipi so: I. oglate krplje, II. krplje na kambo, III. krplje v obliki deske, IV. krplje z obodom, V. pletene krplje. Šinkovec in Košir Franc. — Okolica Jesenic: Javorniški rovt, Simon Smolej; Sv.Križ, Sabina Klinar in Valentin Tavčar; Zgornji Plavž, Valentin Erlah. — Okolica Kamnika: Brezje, Matevž Perne. — Kranjska gora; Srednji vrh nad Martuljkom, Janez Hlebanja. — Okolica Krope: Jamnik, Valentin Lotrič; Dobrava pri Otočah, Franc Pogačnik. — Poljanska dolina: Cetena ravan, Anton Kržišnik; Ledinca, Jaka Bogataj in Marija Kristan; Mrzli vrh, Alojzija Bašelj in Matija Mlakar. — Okolica Preddvora: Možjanca, Štirn Miha. — Selška dolina: Češnjica, Antonija Kemperle; Podlonk, Tomaž Cufer, Tomaž in Ferjan Šmid; Zgornja in Sipodnja Sorica, Anton Grohar in Anton Kejžar. — Okolica Tržiča: Sv. Ana (Podljubelj), Peter Teran; Lom, Andrej Gabre, Ana, Jože in Katarina Meglic, Marija Soklič; Potar je, Franc Godnov in Jernej Meglic. — Na tem mestu so navedeni samo glavni pripovedovalci. Vsi oni, ki so podatke samo potrdili, niso navedeni. Vsem pa, ki so z razumevanjem sledili vprašanja, najlepša hvala. 118 Krplje na Gorenjskem I. Oglate krplje. Osnovno obliko teh krpelj tvorita dve po- doilžni, nekoliko ukrivljeni ali ravni stranski letvici, v katere so ujete ali pribite 2—4 prečne letve. Glede na stopnjo ukrivljenosti stranskih letvic ločimo pri oglatem tipu I še variante krpelj, kjer: a) sta stranski letvici ukrivljeni, b) se desna oiziroma leva notranja stranska letvica ukrivlja v znatno manjšem loku ko zunanja, c) sta stranski letvdci ravTii, č) se stranski letvici le na vrhu nekoliko krivita. — Glede na število prečnih letev nastopa pri tem tipu varianta z 2—4 prečnimi deščicami. Najpogostejše so krplje s tremi prečnimi letvami. II. Krplje na kambo. Za ta tip krpelj je značilen lokasti obod, ki isega le čez en vrh, ima torej popolno- obliko konjske podkve oziroma kambe na volovskih jarmih. Konca tega loka, ki sta vedno na spodnji strani, torej tam, kjer je peta, sta praviloma spodaj ne- koliko stisnjena, zožena. Glavnemu tipu ne moremo določiti nobenih pod tipov. III. Krplje v o b 1 i k i desk e. Obtesana deislka, primerne dol- žine in širine, privezana na nogo, je rabila kot tipi krpelj pod I, II, IV in V. Glede na različno obliko deske ločimo: a) ovalne krplje in b) oglate krplje. IV. Krplje z obodom. Za te krplje je značilen obod ovalne oblike. Glede na material in izvirnost ločimo: a) lesene krplje z oval- nim obodom, b) po načinu vojaških izdelane krplje, c) vojaške krplje." V. Pletene krpi j e. Namesto lesa je uporabljen tu kot mate- rial srobot ali vrbove vitre. Tako razlikujemo: a) polpletene krplje, kjer sta stranski letvici leseni, podloga za stopalo pa je pletena iz srobota in b) jxipolnoma pletene krplje, kjer so pleteni obod in tudi letve. Opis krpelj'^ I. Oglate krplje a) Obe stranski letvaci sta ukrivljeni. Mere krpelj iz zbirke FZC (si. 1/1 na str. 121): Dolžina stranskih letvic je 35 cm, upognjenost letvic (odslej lok) 36 cm. Širina let%ac je 3,5 cm, debelina 1,5 cm. Prečne letve so tri. Širina vsake je 5 oziroma 5,5 cm. Dolžina obeh končnih prečnih letev" je 25 cm, srednje 28 cm. ^ Te vrste krpelj so k nam iz avstrijskih tovarn zanesli vojaki v prvi svetovni vojni in so vedno tovarniški izdelek. Etnografija jih samo registrira, ker so tudi del ljudske noše, ne posveča pa jim večje pozornosti. " Krplje, ki jih opisujem, so iz Etnografskega muzeja v Ljubljani (v tekstu EM) in iz zbirke Federalnega zbirnega centra ( v tekstu FZC), ki jo hrani EM. Dimenzije navedenih krpelj veljajo približno za vse krplje, tudi tiste, ki jih ljudje še uporabljajo. Natančno »muzejsko« inventarizacijo krpelj v članku pa so narekovale sodobne metode opisovanja predmetov. 119 Marija Jagodic Razmak med letvami je 7 in 6 cm, odmaknjenost spodnje oziroma zigor- nje prečne letve od roba 3,5 cm. Konstrukcija: Prečne letve so ujete v strai^ki letvici in pričvr- ščene nanje v sredini z lesenimi klini. V vseh treh prečnih letvah so izvrtane luknje za pričvrstitev vezi. Tako sta izvrtani v zgornji letvi v razmaku 5 cm od roba na vsaki strani po ena luknja, na spodnji v razmaku 4,5 cm. V srednji letvi sta izvrtani na vsaki strani po dve Itdsnji za pričvrstitev pomožnih manjših zank. Razdalja lukenj od stranskih letvic je 3,5 cm. Material: Stranske letvice so iz smrekovega lesa, prečne pa iz bukovega. a) Obe stranski letvici sta ukrivljeni. Krplje se razlikujejo od prvih predvsem po različni oblikovanosti stranskih letvic. Mere krpelj v EM 7505 (si. 1/2 na str. 121): Dolžina krpelj je 34 cm, loka 35 cm, širina letvic je 1,8 om, višina 3,5 cm. Stranske letvice so na tem primeru torej znatno višje. Prečne letve so tri. Mere le-teh pri- bližno ustrezajo meram prečndi letev pod a. Konstrukcija: Prečne letve so ujete v stranski letvici. Spodnja in zgornja letev sta pričvrščeni skozi stranski letvici z žeblji. Srednja ni pričvrščena. V zgornji, srednji in spodnji prečni letvi je v razmaku 3—5 cm od stranske letvice izvrtana na vsaki strani po ena luknja za pričvrstitev vezi. Na zgomji in spodnji letvi (drugače kot pri a) je na notranji strani izvrtana še po ena luknja nekoliko vstran od prve in rabi za razširjenje vezi v zvezi z večjo širino čevllja na prstih ozi- roma peti. Material: Krplje so iz bukovega lesa. b) Desna oziroma leva notranja letvica se tdcriVlja v izmatno manj- šem loku ko notranja. Mere krpelj iz zbir!ke FZC (si. 1/3 na str. 121): Primer večjih krpelj. Dolžina krpelj je 43 cm, dolžina zunanjega loka 47 cm, notranjega 43 cm. Širina letvic je 2 cm, višina 1,8 cm. Prečne letve so tri. Širina letev je 7 in 7,5 cm. Dolžina zgornje letve je 19 cm, srednje 24 in spodnje 22 cm. Razmak med letvami je 8 cm in 5,5 cm. Odmaknjenost zgornje letve od roba je 3,5 cm in spodnje 5 cm. Material: Krplje so iz bukovega lesa. c) Stranski letvici sta ravni. Mere krpelj v EM 7506 (si. 1/4 na str. 121): Primer manjših krpelj. Dolžina krpelj je 31 cm. Stranske letvice so široke 4 cm, debele 1,7 cm. Prečne letve so tri. Širina zgomje oziroma spodnje letve je 4,5 cm, srednje 5 cm. Letve so dolge 19 in 20 cm. Razmak med letvami je 5,5 in 6 cm. Odmaknjenost zgornje in spodnje od robu je 3 cm. Konstrukcija: Prečne letve so ujete v stranske in pričvrščene z lesenimi klini. 1 cm od stranskih letvic je na vsaki prečni letvi iz- vrtana na vsaki strani po ena luknja za pričvrstitev vezi. Material: Stranske letvice so nagnojeve, prečne pa bukove. 120 SI. 1. Krplje z Gorenjskega: 1.—3. oglate krplje z ukrivljenima stranskima letvicama: 1. Kranjska gora, 2. Gorjuše, 3. Kranjska gora; 4.—7. oglate krplje z ravnima stranskima letvicama: 4. Podlonk v Selški dolini, 5. Jamnik nad Kropo, 6. Sv. Križ nad Jesenicami, 7. Kranjska gora; 8. in 9. krplje na kambo z vezmi (Češnjica v Selški dolini) Risba Sibila Nekrep Marija Jagodic Na si. 1/5 in 6 na sir. 121 sta še primera krpelj z dvema in štirimi prečnimi letvami. Oba primerka pa sta le rekonstrukcija po ljudskem izročilu in zato natančnejših mer ni mogoče navesti. d) Stranski letvici se le na vrhu nekoliko krivita. Mere krpelj iz zbirke FZC (si. 1/7 na str. 121): Dolžina krpelj je 33 cm, loka 54 cm. Širina stranskih letvdc je 4 cm, debelina 1,2 cm Prečne letve so- 4. Širina prve je 4,5, druge 6 cm, tretje 4 in četrte 4,5 cm. Najmanjša dolžina je 24 cm, največja 27 cm. Razmak med le- tvami je 2, 3, 5 in 4,5 cm. Odmaknjenost zgornje letve od roba je 3,5 cm, spodnje 1,5 cm. Konstrukcija: Prečne letve so pribite na stranske, v ostalem so krplje še nedokončane. Material: Krplje so iz bukovega lesa. . II. Krplje na kambo Mere krpelj iz zbirke FZC (si. 1/8 na str. 121): Dolžina krpelj je 32 cm, loka 75 cm. Debelina kambe 1 cm, višina 2,3 cm. Prečne letve so tri. Širina posameznih letev je 4 cm. Dolžina prve zgornje letve je 17, druge 18 in tretje 14 cm. Razmak med letvami je 6 cm. Razdalja prve letve do kambe zgoraj je 6 cm, do roba spodaj 2,5 cm. Konstridccija: Prečne letve so ujete v kambo in pričvrščene na stranske z žeblji. V vsalci letvi je 2—3,5 cm od roba izvrtana po ena luknja za pričvrstitev vezi. — Na tem primeriku krpelj je tudi iz- vedena najobičajnejša namestitev vezi na zgornji in spodnji strani. Vezi za prste in peto so iz močnejše vrvice, pomožni zanki sta iz usnja. Vrvica je pričvrščena na spodnji strani z vozlom, zanki iz usnja pa sta pribiti z žebljički (si. 1/8, 9 na str. 121). Material: Krplje so iz bukovega lesa. Varianta tega tipa so krplje večjih dimenzij' (si. VII/5) s.poveča- nim številom prečnih letev. Mere (merjeno na terenu) : Dolžina krpelj- je 59 cm, loka 155 cm. Prečnih letev je 5. Dolžina zgornje prečne letve je 45, spodnje 11 cm. Konstrukcija: Prečne letve so ujete v kambo in pričvrščene s klini. Material: Krplje so iz bukovega lesa. Pri oglatih krpljah in krpljah na kambo (tipa I in II) so prečne letve najpogosteje pričvrščene tako, da so ujete v stranske letvice in pribite nanje z lesenimi klini ali ždblji (vsi primerki na si. 1/1—8 na str. 121). Poznamo še drug, nekoliko manj pogosten način prič-vršče- ' Krplje smo dobili na terenu samo v enem primerku in so le spretna domislica njihovega lastnika. Nosil jih je kozar na planini Voje v Bohinju. Njihova prednost pred ostalimi krpljami je bila pač v tem, da se v velikem in mehkem snegu niso preveč pogreznile, vendar pa so bile dokaj nerodne- 122 Krplje na Gorenjskem Vanja prečnili letev pri krpljah na kamibo (si. 2/6 na str. 124) in oglatih krpljah (si. 2/7 na str. 124). Iz risbe je razvidno, da je pričvrstitev prečnih letev izvedena že na zunanji strani tako, da moli konec prečne letve ven v ohliki trikotnika ali polkroga, tik ob stranski letvici ali kambi pa je v prečno letvo izvrtana luknja in vanjo zataknjen lesen klin, ki moli zgoraj in spodaj nekoliko ven in s tem pričvrščuje prečno letev oziroma preprečuje, da bi izpadla. III. Krplje v obliki deske a) Ovailne krplje (si. 2/1 na str. 124).* Mere (navedene po ljudskem izročilu in zato vse le približne) : Dol- žina krpelj je 55 cm, širina 20 cm, debelina deske 2 cm. b) Oglate krplje (si. 2/2 na str. 124). Mere (navedene po ljudskem iizročilu) : Dolžina krpelj je 35 cm, širina 18 cm, idebelina deske 2 cm. Kođistruikcija (Podatki so za primerka a in b enaki) : 6 cm od roba je na vsaki strani zgoraj in spodaj izvrtana po ena luknja za pri- čvrstitev vezi za prste in peto. Vezi so usnjene in spodaj zavozlane oziroma pribite z žebljički na spodnji strani. Material: Krplje so bile navadno iz smrekovega ali lipovega lesa. IV. Krpljezobodom a) Lesene krplje z ovalnim obodom (si. 2/3 na str. 124). Navedena je samo natančna rekonstrukcija po ljudskem izročilu. Na terenu se ni ohranil niti en primerek, zato ni mogoče navesti na- drobnejših podatkov glede mer in konstrukcije krpelj. Tri ali štiri prečne letve so ujete in pribite v ovalni obod, enako kakor pri tipih I in II. b) Po načinu vojaških izdelane krplje. Kot take krplje niso več izvirna ljudska zamisel, vendar so vsaj v nekaterih krajih že pred desetletji zamenjale in izpodrinile stare ljudske krplje in tako postale predmet etnografije. Mere krpelj na si. 2/4 na str. 124, merjeno na terenu: Obseg lese- nega oboda je 108 cm. Namesto prečnih letev je napeljana po vsem notranjem praznem prostoru debelejša vrv. Največja širina je 24 cm. Konstukcija: Leseni obod je tam, kjer se stikata oba konca, pribit z žebljički. V primerni razdalji je razporejenih in izvrtanih po vsem obodu 16 lukenj za namestitev vezi za stopalo, na zgornji strani je pričvrščen kos svinjine, ki varuje vrvico, da se ne bi prehitrO' pre- trgala. Vezi za prste in peto so zavezane v obliki večjih zank, enako kot pri ostalih lesenih krpljah. " Rekonstrukcija krpelj po ljudskem izročilu. 125 SI. 2. Krplje z Gorenjskega: 1. krplje y obliki ovalne deske (Brezje nad Kam- nikom); 2. krplje v obliki oglate deske (Stiska vas in Štefanja gora); 3. krplje z obodom (Sv. Križ nad Jesenicami); 4. krplje z obodom — izdelane po vojaških krpljah (Lom nad Tržičem); 5. pletene krplje (Stara Fužina v Bohinju); 6.-7. pritrditev letev z zunanje strani Risba Sibila Nekrep Krplje na Gorenjskem V. Pletene krplje a) Polpletene krplje (si. 2/5 na str. 124). Krplje sodijo po svoji obliki k tipu I. Stramske letvice so pol- krožno tesane. Prečne letve so tu nadomeščene s pletivom iz srobota. Ker je ta oblika krpelj le še predmet ljudskega izročila, zato na- tančnejših podatkov ni mogoče navesti, risba je le rekonstrukcija na osnovi dobljenega opisa. b) Popolnoma pletene krplje. Enako kot polpletene krplje so tudi te že pred desetletji zginile iz vsakdanje rabe. Opisi so zelo pomanjkljivi in jih bo treba dopolniti s podatki z drugih terenov. Celotne krplje so bile v tem primeru pletene iz srobota ali viter. Načina pletenja in natančnejše oblike pa se ni spomnil nihče več. Načini zavezovanja: Ljudje si privezujejo krplje na noge na najrazličnejše načine, ki so vsekakor zelo individualni in jih zato tudi ne moremo krajevno opredeliti. Tako smo na terenu ugotovili šest glavnih načinov privezovanja krpelj na noge (si. 3/1—6 na str. 126). Ri^ba 1: Prosta vrv se zavo-zla na sprednji zanki za prste, nato se pretakne skozi pomožni zanki na sredi in skozi zadnjo zanko na peti, se prekriža na narti ter zaveže zadaj nad gležnjem. Risba 2: Prosta vrv se zavozla na zadnji zanki na peti, pretakne skozi obe srednji zanki in zanko na prstih, nato se zavozla, prekriža zadaj in spredaj na nogi ter zaveže zadaj. Risba 5: Prosta vrv se zavozla na sprednji zanki, pretakne in ovije skozi srednjo ter pretakne in zavozla na zadnji zanki, zaveže pa spredaj. Risba 4: Prosta vrv se zavozla na sprednji in zadnji zanki, pre- križa spredaj ter zaveže zadaj. Risba 5: Prosta vrv se zavozla na sprednji zanki, pretakne skozi obe pomožni srednji zanki, zavozla nad peto in zaveže spredaj. Risba 6: Prosta vrv se zavozla na zadnji zanki, pretakne skozi zanko za prste spredaj, prekriža zadaj nad peto in zaveže spredaj. Razvrstitev krpelj po posameznih območjih Na Gorenjskem smo tako uigotovili pet tipov krpelj. Medtem ko so oglate krplje (tip I), krplje na kambo (tip II) in krplje z obodom (tip IV, predvsem b) še vedno v rabi ali pa so bile v rabi do nedavnega in so bile razširjene povsod, so krplje v obliki deske (tip III) in ple- tene krplje (tip V) že predmet ljudskega izročila iu omejene samo na določeno območje. V naslednjem bodi -podana prav shematično tipološka razvrstitev krpelj po posameznih območjih. Pod črko A je navedena nekdanja uporaba krpelj, pod črko B pa današnja. 125 Marija Jagodic SI. 3. Razni načini zavezovanja krpelj na nogo (1—6) Risba Sibila Nekrep Bohinj: Češnjica, GoTJuše, Jereka, Koprivnik, Ribičev Laz, Stara Fužina. A. Samo najstarejši ljudje (70—80 let) pomnijo, da so nosili pred približno osemdesetimi leti pletene krplje (tip V). B. Danes nosijo predvsem oglate kr-plje (tip I a, b) in krplje na kambo (tip II), gozdarji pa predvsem vojaške (tip IV c). 126 Krplje na Gorenjskem Okolica Cerkelj, Kamnika in Preddvora: Sv. Ambrož, Brezje, Možjanca, Šenturška gora, Sidraž, Štefanja gora. A. Približno od prve svetovTie vojne so noisili krplje v obliki deske (tip 111). V Sidražu so jih nosili posameKniki še pred desetimi leti. Drugih tipov krpelj tu niso poiznali in uporabljali. B. Krpelj kmetje danes ne nosijo več, edino lovci in gozdarji, ki pa niso vedno domačini, nosijo vojaške (tip IV c). Jezersko: Zgomje in Spodnje Jezersko. A. Tu so nosili do pred tridesetimi leti o'g'late krplje (tip I a) in krplje na kambo (tip II). B. Krplje na kambo (tip II) uporabljajo danes le še lovci. Okolici Jesenic: Javorniški rovt. Sv. Križ, Zgornji Plavž. A. Pred prvo svetovno vojnO' so splošno nosili oglate krpilje (tip I a) in krplje z obodom (tip IV a). B. Danes nosijo le še gozdarji krplje na kambo (tip II) in oglate krplje (tip II c, s štirimi prečnimi leîvami). Krajnska gora: Srednji vrh nad Martuljkom, Podkoren. A. Pred prvo svetovno vojno so nosili oglate krplje (tip la, b). B. Danes nosijo le še nekateri krplje na kambo (tip II). Poljanska dolina: Cetena ravan, Ledinica, Mrzli vrh. A. Ljudsko izročilo- omenja za 19.stoletje pletene krplje (tip Vb) in oglate krplje (tip I a). V 20. stoletju pa so začeli splošno nositi le- sene oglate krplje (tip la, c) in krplje na kambo (tip II). B. Danes nosijo gozdarji in kmetje v višjih predelih predvsem oglate krplje (tip Ic). Selška dolina: Češnjica, Podlonk, Zgornja in Spodnja Sorica. A. Do leta 1914 so uporabljali og'late krplje (tip I a), nato pa krplje na kambo (tip II). B. Sedaj uporaibljajo le še gozdarji in kmetje kadar gredo v gozd po drva krplje na kambo (tip II) in deloma vojaške (tip IV c). Tržič z okolico: Podljubelj, Lom, Potarje. A. Do prve svetovne vojne so nosili oglate krplje (tip I a) in krplje z obodom (tip. IV a). B. Danes nosijo le še redki posamezniki krplje z obodom (tip IV b). Kronologija krpelj Po Ijudskean izročilu, ki sega v najboljših primerih le za 130 let nazaj, je težko ugotoviti, kdaj so začeli na Gorenjskem nositi krplje. Ce posplošimo že omenjeno Valvasorjevo poročilo o hoji s krpljami na Notranjskem tudi na Gorenjsko, bi torej nekako v 17. stoletju poznali krplje tudi v višjih predelih Gorenjske. Še starejše datacije pa so zaradi pomanjkanja tovrstnega arhivskega gradiva nemogoče. Glede najstarejše oblike krjielj lahko ponovimo le to, kar je po- vedalo ljudsko izročilo. 127 Marija Jagodic Kat prredhodnika krpelj ali ibolje njihovega sodobnika, kadar ni bila drugega pri roki, bi lahko omenili najprej preprost ovoj okoli čevlja iz dna ali oboda pletenega koša, ki so ga omenjali za prejšnje pa tudi sedanje stoletje tako v okolici Kamnika kot tudi v Bohinju. Ne moremo pa trditi, da je ta način zaščite pred vdiranjem v sneg kak pratip krpelj. Bil je pač najhitreje pri roki, če je čez noč zapadlo veliko snega, toda obnesel se ni, prehitro se je razmočil in raztrgal in človeka je le malo držalo na površini. Glede na preprosto izdelavo, ki bi govorila o večji starosti, kaže pretresti poročilo z Mrzlega vrha v Poljanski dolini, ki omenja iz sro- bota pletene krplje (tip Vb). Primer je zelo zanimiv, toda podatek je zaradi osamljenosti prav malo vreden. Ali niso bile tako pletene krplje le spretni posnetek kakih vojaških krpelj? In drugič: preden si je nekdo napletel ali zvil krplje iz srobota, je imel že prav tako lahko narejene take iz lesa. Razlika je edino v tem, da so bile lesene sicer nekoliko težje, bile so pa bolj trpežne. V Bohinju presenečajo jjodatki o krpljah s pletenim dnom (tip Va). Zaradi natančne rekonstrukcije in datacije po ljudskem izročilu bi take pletene krplje bile znane v Bohinju vsaj že konec 18. stoletja. Misel, da tudi polihistor Valvasor omenja s svojimi Schnee-Korblein" take pletene krplje, je zelo vabljiva. Kakršne koli trditve in primer- jave na osnovi tega pa bi bile zaradi pomanjkanja gradiva iz vse Slovenije še prezgodnje. Krplje v obliki deske (tip III a, b), ki so jih nosili v okolici Cerkelj, Kamnika in Preddvora, so vsekakor zelo zanimiv jKjjav. Žal pa bi bilo tudi tu kakršno koli primerjanje s podobnimi švedskimi^" krpljami preveč drzno in poceni. Tudi tu velja, da bomo lahko izrekli dokončno sodbo o morebitnem posnemanju šele na osnovi celotnega z^branega gradiva. Razen če ne bi že a priori veljalo pustiti človeku njegovo pri- rojeno iznajdljivost in postaviti: takoi obliko krpelj si je človek na- redil kjer koli na svetu v predelih snega ob pogledu na obliko svojega stopala, ki se je, če je nanj privezal neko ploskev, nehalo vdirati v sneg. Oglate krplje (tip a, b), ki so jih nosili ali jih deloma še nosijo po vseh višjih predelih Gorenjske, datirajo že v prvo polovico 19. stoletja, ko se konec 19. ali pa v začetku 20. stoletja začno umikati krpljam na kambo (tip II). Variante oglatih krpelj z ravnima stranskima letvicama (tip Ic) se pač pojavljajo že istočasno ali pa nekoliko kasneje in se ohranjajo ponekod do današnjih dni že zaradi možnosti svoje hitre izdelave. Pet deščic je lahko sestavil ali zbil skupaj vsakdo, ki je moral na pot v velikem snegu. V začetku 20. stoletja pa so se pojavile krplje na kambo, ki so v Selški in Poljanski dolini ter v Bohinju skoraj popolnoma izpodri- nile oglate krplje. Tako obliko krpelj je narekovala večja praktičnost * J. V. Valvasor, o. c, istotam. Primerjaj fotografijo v delu Vere Kozakove, o. c., str. 15 128 vn SI. 1. Izdelovalec krpelj iz Loma nad Tržičem pritrjuje obod za krplje na dUco; 2. šraub za izdelovanje krpelj (Lom); 3. krplje kožarjev na planini Voje v Bohinju; 4.—6. hoja po snegu s krpljami (Češnjica v Selški dolini) Foto: M. Jagodic in F. Sarf 128—129 Krplje na Gorenjskem lioje Z njimi. Širše isiranske letvice pri oglatih krpljah je tu zamenjal pokončni dbod, ki se je zasadil oib vsakem koraku v sneg in prepre- čeval, da bi nosilcu krpelj drselo, kot se je to večkrat zgodilo ob neko- liko zamrzlem snegu pri oglatih krpljah. Po prvi svetovni vojni so se pojavile krplje z obodom (tip IVb, c, varianta a pa že prej). V Slovenijo so jih zanesli vojaki, ki so- jih nporabljali med prvo svetovno vojno. Po obliki teh tovarniško nare- jenih krpelj so začeli izdelovati krplje tudi domačini za svojo upo- rabo ali pa za prodajo. O razširjenosti tega tipa krpelj smo ugotovili naslednje: vojaške in po obliki vojaških izdelane krplje nosijo danes v splošnem gozdarji in lovci. Verjetno pa ta oblika ne bo nikdar prešla v splošno ljudsko rabo, ker so te vrste krplje vsekakor dražje, pa tudi manj trpežne ko lesene, doma narejene. Izdelava krpelj Krplje so tisti predmet ljudske materialne kulture, ki je bil naj- pogosteje izdelan doma. Kdor jih je potreboval, jih je pač sam naredil. Njih preprosta oblika v resnici ni terjala kakšnih posebnih mojstrov. Najboljši les za krplje, kot pravijo izdelovalci, je jesenov, javorov in bukov. Stranske letvice ali obod je najpogosteje iz jesenovega,. ja- vorovega ali bukovega lesa, prečne letve pa so- navadno bukove pa tudi jesenove. Ponekod so krplje izdelovali iz smrekove korenine, ker je te vrste les menda najbolj odporen (Sorica v Selški dolini). Na splošno pa velja, da se uporablja jesenov les predvsem za krplje, ki jih kri- vijo-, torej krplje z obodom (tip IV), ker se jesenov les najlaže kolje, teše in krivi. Krplje v obliki deske (tip III) izdelujejo iz smrekovega, lipovega in macesnovega lesa. Najvažnejše pri odbiranju lesa pa je, da je les lahak in da pri hoji ni čutiti teže. Zato ga je treba posekati pozimi ali, kot pravijo, pravga cajta, to- je stare lune dan, ker takrat les ne bo imel vode. Od tako pripravljenega lesa nato otešejo kos lesa, ki je pač primeren za določeno obliko krpelj. Ko les še nekoliko izgla- di j o, izdolbe jo v stranske letvice luknje za pričvrstitev prečnih letev. Orodje, ki ga uporablja izdelovalec krpelj, je tesarska sekira in dleto, kajti les za krplje mora biti vedno tesan. Za izdelovanje krpelj na kambo in krpelj z obodom je bilo treba les še primerno omehčati. Les so mehčali na tri načine: 1. otesan kos lesa so prislonili na steno peči, da ga je omehčala sopara, 2. les so oparili v vroči vodi in 3. les so kuhali v vroči vodi. Ko je bil les tako omehčan in pripravljen za krivljenje, so ga začeli previdno kriviti. Za krivljenje krpelj na kambo niso uporabljali nobene posebne pri- prave. Les so kratko in malo ovijali Okoli hišnega tramu in nategovali toliko časa, da je dobil ustrezno obliko, ali pa so ga krivdli kar na oči, to je z rokami. Nato so na vsaki strani izdolbli 2 do 4 luknje, v katere so potem vtaknili prečne letve. Te so potem še pričvrštili^s klini ali žeblji ter izžgali ali izvrtali luknje za namestitev vezi. ; 9 Slovenski etnograf 129 Marija Jagodic Pripovedovalec iz Sorice nad Selško dolino je krplje na kamibo izdeloval nekoliko drugače. Po njegovem mnenju je bil najboljši les za krplje oziroma za obod smrekova korenina. V ta namen je bilo ireba odsekati smreki dve stranski korenini in jih nato obrezati na obre- zilnem stolu lukcu. Tako obrezani les se dene v vročo vodo in začne kriviti. Pred krivljenjem ali pa potem izdolbe izdelovalec v obod luknje za pričvrstitev prečnih letev, katere na zunanji strani oboda zatakne z nagnojevim cvéko;n. Nekoliko drugače so krivili in izdelovali krplje z obodom (tip IV a in b), kakor je to povedal izdelovalec iz Loma nad Tržičem. Obtesani in pooblani les so dali v škaf, nato so ga skrbno prilagodili notranjemu obodu škafa, seveda zelo počasi, ker bi sicer počil. Nato so v škaf vlili vrelo vodo, da se je les omehčal. Omehčani les so ovili Okoli lesene priprave, dilce imenovane, ki je bila narejena prav v ta namen. (Dilca je v obliki krpelj izrezana lesena ploskev, ki je pričvrščena na večjo leseno desko pravokotne oblike. V to plos'kev je tik okrogle ploskve izvrtanih 16 lujkenj.) Med ovijanjem so potikali na zunanjo stran lesene kline v lidinje, ki so izvrtane v dilco. Tako je obod počasi dobival svojo obbko (slik. priloga VlI/1). Konca oboda je izdelovalec pričvr- stil skupaj z dvema žebljema, nato pa je pustil obod na dilci en dan ali eno noč, da se je osnšil. Potepi je pobral cveke iz lukenj in začel vrtati luknjice za vrvico oiziroma odprtine za prečne letve. Če je na- mestil prečne letve, je izdolbel tri do štiri odprtine na vsaki strani, če pa vrvico, je enakomerno razporedil po vsem obodu 14 lukenj. Luknje je navadno izvrtal na vrtalnem stolu šraublu (slik. priloga VII/2). Tam, kjer prodre svedrova konica iz lesa, je luknja nekoliko manjša in polna drobnih trščic, ki bi vrvico prehitro prejedle. Zato je izdelovalec te sage z razbeljenim žebljem izžgal ali obrezal z ostrim nožem. Nato pa je začel vpletati vrv ali, kot pravijo, udoat in naplétat štrak. Vrv pretakne skozi vseh 14 lulknjic, dokler ne dobi mrežo, kakor jo kaže slika 2/4 na str. 124. Končno pričvrsti zgoraj še usnje, da ima čevelj oporo, priveze obe zanki za prste in peto ter obe pomožni zanki, in krplje so tako narejene. Vezi za pričvrščevanje krpelj na noge so bile po najstarejših poro- čilih iz trte, navadno iz bekove, to- je vrbove, meduljevega lesa, fodo- vitnove trte in srobota (si. 3/6 na str. 126). V začetku 20. stoletja pa so na splošno opustili te vezi in jih nadomestili z močnejšimi vrvmi ali usnje- nimi jermeni. Uporaba krpelj Na Gorenjskem se uporabljajo krplje edinole za hojo po snegu'^ (si. VII/4). Iz odgovorov vprašanih povzemamo, kdaj so jih najpogo- steje nosili, kdo jih je nosil in v kakšne namene. Splošno velja, da so krplje navezali v velikem, visokem ali debelem snegu, kadar se udira, not podera. Vendar mora biti za uporabo krpelj To poudarjam zato, ker vemo iz literature, da so krplje nosili tudi za hojo po močvirnem terenu. 130 Krplje na Gorenjskem ta prau sneg — suli in nekoliko južen je najboljši, le nekateri trdijo, da je dober tudi zelo moker. Najpogosteje so uporabljali krplje lovci, logarji, gozdarji in ko- pârji (tisti, ki koparijos kuhajo oglje). Za vsakdanjo rabo so jih nave- zovali nekdaj, ponekod še danes, tudi kmetje, če je bilo potrebno, tako moški (si. VIl/5) kot tudi ženske (si. VII/6). Krplje so uporabljali v najrazličnejše namene. Najbolj pogosto so s krpljami pota deual in gazi, tako v okolici doma kot tudi izven vasi, uporabljali pa so jih za daljše poti gozdarji in ljudje, ki so morali hoditi po neizhojenih gozdnih poteh. Vse odgovore v zvezi z uporabo krpelj smo razvrstili v tri skupine. 1. Uporaba krpelj v bližini doma. Krplje so včasih na- vezali za pot naredit okoli doma ali do njive, da so nato po tej poti vozili gnoj s samotežnimi sanmi (Poljanska dolina). Pot so naredili navadno že prejšnji dan, nato pa so naslednji dan, ko je nekoliko za- mrznila, vozili gnoj (Selška dolina). S krpljami so šli v šupo po steljo, če je bil velik sneg (okolica Krope), ali pa so naredili pot od soseda do soseda (Kranjska gora), navadno že kar prejšnji dan (Bohinj). Zelo pogosto in najbolj splošno pa so navezali krplje, kadar so kidali sneg v bližini doma (povsod). 2. Uporaba krpelj za opravila izven doma. Krplje rabijo pozimi, če gredo po seno. Pred desetletji so tako delali skoraj vsi posestniki v vasi, ki so imeli seno v planini, danes ga imajo samo še nekateri, in tudi ti ne uporabljajo krpelj vedno (Tržič z okolico, Jesenice z okolico). Krplje so navadno navezovali — nekateri še danes — ko so hodili v Jelovico po les in po drva (Selška dolina, okolica Krope) ali po les v gozd (okolica Preddvora, redkeje v okolici Cerkelj in Kamnika). S krpljami so tudi šli po opravkih v Tržič, Železnike, Radovljico, Ziri. V cerkev so hodili s hribovskih predelov prav tako s krpljami (Mrzli vrh). 3. Uporaba krpelj v kolektivne namene. Skupina ljudi iz vasi,še danes pohodi sneg od Sorice do Podbrda, da poštar lahko hodi po pošto na Podbrdo pozimi (Sorica v Selški dolini). Uči- teljici še zdaj, če je velik sneg, otroci s krpljami naredijo pot do šole (Bohinj). Po vrstnem redu so naredili možje iz vasi gaz za vso vas (Poljanska dolina), navadno pa so že v soboto prekrpljali pot za v ne- deljo, ko so šli ljudje k maši (Mrzli vrh v Poljanski dolini). Po uporabi so krplje pustili pred hišo, če so delali gaz okoli doma, če pa so šli z njimi na daljšo pot, so jih privezali na nahrbtnik ali obesili čez rame. Ce je bila daljna pot zamrznjena, so navezali dereze, krapše, kramžarje ipd. (Selška dolina). Kadar so šli po opravkih, so jih pustili v dolini pri znancih (Poljanska dobna), na cesti pri kraju ali pa pred cerkvijo (Bohinj). Ko so se vračali, so navadno šH kar po stopinjah stopnah (na si. VII/4 so stopinje prav dobro vidne), zlasti če so te za- mrznile in mi bdo treba navezovati krpelj (Selška dolina). 9* 151 Marija Jagodic Pred uporaibo so krplje ponekod maizali s staro mastjo, da se jih ni prijemal sneg (Kropa z okolico) in da niso preveč drsele ponzile (Jese- nice z okolico). Pri hoji s krpljami navadno ne uporahljajo pomožne palice. Tako vsaj v bližini doima niso nikdar rabili paHce, na daljšo- pot so hodili z dolgo leskovo pabco (Selška dobna). Ce pa so šH kidat sneg, so se opirab na lopato za kidanje snega, šublo imenovano, kožarji na planini Voje v Bohinju pa so se opirali na pabco triglavko ali šteklarko (glej si. VII/3). Ljudska terminologija krpelj V knjižnem jeziku se imenuje priprava za hojo- po- snegu k r p Ij e.^^ Izraz je večidel tudi splošno znan med ljudstvom, seveda nekoliko- spre- menjen po dialektolo-ških zakonih. Najobičajneje je beseda rabljena s spremenjenim poudai'kom, ki se prenese iz prvega zloga na zadnjega. Tako pravijo v Bohinju, v okoHci Jesenic, Krope in Kranjske gore, dalje v Selški dolini in v okoHci Tržiča krpljam krple, krplje, krplé in krplh. V okolici Cerkelj in Preddvora poznajo tudi izraz krpe. V Poljanski dolini zasledimo besedo krâmple in tudi krplje. V okolici Kamnika ime- nujejo krplje prétarje^^ in šnerajfne.^^ Kot se v knjižnem jeziku najpoigosteje in tudi pravilneje uporablja množina besede krplja, prav tako sta tudi v enakih, čeprav drugače naglašenih narečnih obHkah ednina in dvojina neznani. Toda tudi mno- žinski skloni so nepopolni. Iz vsalcdanje Iju-d-sike rabe poznamo le peti sklon množine v stavku u krplah je pršu, s katerim označujejo prihod nekoga s krpljami na nogah. KoHkor smo zapisaH v zvezi s posebnimi vprašanji tudi ostale sklone, so pa le spretna umetna tvorfm sklonov sikladno s pravili knjižnega jezika in kot taki nimajo prave vrednosti, ker pač niso znani v vsakdanji ljudski govorici. Pri opisovanju krpelj smo- označevali posamezne dele s stranskimi letvicami in prečnimi letvami. Na terenu smo zapisaH najrazličnejša poimenovanja. Preden navedemo izraze, ki so značdni za posamezne kraje, lahko trdimo, da vsi ti izrazi nimajo preveHkega, aH bolje, prav nobenega pomena za dialekte logi jo aH za tolmačenje izvora krpelj ipd. po teh posebnih izrazih. Pri označevanju posameznih delov krpelj upo- raibljajo ljudje torej izraze, ki jih na splošno rabijo za podobno obli- kovani les. Stranske letvice imenujejo remai, -na, in rémalni v Bohinju, plânkca in stranica pa v Selški in Poljansld dobni. Enega izmed teh izrazov ali pa vse poznajo tudi v drugih predeHh. " Primerjaj slovenski pravopis, Ljubljana 1950, str. 311. — Izvor besede pa bomo iskali v grški besedi hotjtiU. Glej s tem v zvezi: A. Dokler, Grško- slovenski slovar, Ljubljana 1915, str. 449. " Iz nemščine: Brett n(-e/s, -er), deska. " Iz nemške besede za krplje: Schneereifen pl. 132 Krplje na Gorenjskem Ljudski nazivi za prečne letve so: plohi, dilce, remalci, iprajci, spange, špangce, šince in police. Polkrožni obod imenujejo navadno in najbolj splošno obod in rom. Vezi za privezovanje krpelj pa splošno: špaga, -e in štrik, če so iz usnja, pa jermena. Ponekod označujejo vez na prVi, srednji in zadnji prečni letvi s kambo, kampo ali kambco (Poljansika dolina in okolica Jesenic), pomožno srednjo zanko pa rinček (okolica Tržiča). Navadno pa za to nimajo nobenega imena. Odprtine, skozi katere so pretaknjene vezi, na splošno imenujejo luknje, lesene kline, s katerimi so prečne letve pričvrščene na stransike letvice, pa cveke. Ljudje tudi z bolj ali manj posrečenimi izrazi natančno razlikujejo posamezne oblike krpelj. Stare lesene domače krplje imenujejo krplje na dilce (to sta tipa I in II), vojaške in po vzorcu vojaškib narejene krplje pa krplje na špago, ta okrogle s štrikom in na jajc \okrogle' (tip IV). Za oglati tip I poznajo večje število oznak, n. pr. krplje na šter ogle (Selška dolina), na šter vogle ali vojtrce (Bohinj) in posnete na krvino (okolica Jesenic). Krplje na kambo (tip II) imenujejo v Selški doHni krplje na lojtrce, ta prégnjene krplje, v okolici Krope ta okrogle krplje, v okoHci Jesenic pravijo, da so kot lojtrce in ukrivljene na peto, v Bohinju pa jih imenujejo krplje na obod ali krplje u podku. Krplje z obodom (tip IV) označujejo v Bohinju čez in čez zaokrožene, v Po- ljanski dolini pa ta krive. Pletene krplje (tip V) imenujejo v Bohinju krplje na snóbrat aH krplje na križ pletene. V vsakdanjem govoru ljudje vsekakor redko uporabljajo te izraze, ker se jim pač ne zdi potrebno določneje ločiti eno obliko krpelj od druge. Ljudje poznajo najrazličnejše izraze, s katerimi označujejo pričvr- stitev krpelj na čevlje in hojo s krpljami po snegu. Pričvrstitev krpelj na čevlje.^" Ce je velik sneg, pra- vijo ljudje, da bo treba krplje na čevlje prvezât ali na noge navezat. Krplje so navezval gor najpogosteje moški, vendar pa tudi ženske. Sta- rejši ljudje še danes navežejo krplje in pravijo, bom krplje ali krâmple gor navézou. Za daljšo pot so navezali krplje praviloma na škornje ali visoke čevlje. Način zavezovanja z vrvco poimenujejo kot sledi: skozi prednjo kampo se potakne štrak in zavozla, nato se napelje skozi rinček na srednji lati, potakne skozi zadnjo kampo, zaveže in naveže okrog noge. Talko je zdaj zavezan štrak čez prste, čez rožo in čez peto. Hoja po snegu. Včasih so ljudje, če je bil velik sneg, hodili u krplâh in krpljah, danes pa hódjo s kramplam samo še logarji in gozdarji. Ce bi zdaj kdo pršu u krplâh, bi se nam čudno zdelo. Le še starejši ljudje gredo včasih podkfpljen (Poljanska doHna, Bohinj). " Odgovori so namenoma razvrščeni v stavkih, da se iz njih razbere rfiziična raba oblik. 153 Marija Jagodic S krpljami gredo kar po celem ali po vrh snega (okolica Tržiča, Selška dolina). Če je žleht sneg, je hudo ita s krpiami, ker se za krple prijema sneg, če je moker sneg, pa je težka hoja, ker se sneg nabere na površini krpelj (Poljanska dobna). V trdmo sneg se noga lom, tako gre v enem kraj not d drugem pa ne. Y takem snegu se prav zelo delajo stópne (noga se pogrezuje v sneg), v suhem snegu je hoja lahka (Selška dolina). Težavnost hoje s krpljami so ljudje izrazili s še določnejšimi izrazi, ki vsi skušajo poudariti nerodno hojo s krpljami. Tako pravijo, je trdba kar širok hodit, sicer se stopa na krplje (Tržič z okolico, Bohinj) ab v krpljah je treba bolj širok prestopat (Poljanska dolina) in ita bolj skobar (široko, Bohinj). Ljudje so tudi skušaH primerjati Ićižji aH težji način hoje z različ- nimi tipi krpelj. Razlika med lesenimi (tipa 1, II) in vojaškimi (tip IV b in c) je v tem, da je v lesenih bolj trdna stópna. Temu splošnemu mnenju pa je oporekal pripovedovalec iz Loma, ki je menil, da je na lesenih krpljah noga preveč spodlétooua, ker se je les zmočil. Krplje, kjer so obod aH stransike letvice višje (tip I b), so za hojo zelo pripravne, ker niso drsele. Rob stranskih letvic se je namreč zasadil v sneg, medtem ko so krplje s širšimi stransikimi letvicami polzele. Nepraktičnost krpelj na kambo in krpelj z obodom pa je v tem, da se zgornja ab spodnja okrogHna lovi v grmovje. Delanje gazi ali poti s krpljami poimenujejo: ka- dar zapade velik sneg, je treba pot pokfpljat ali prekfpljat (Bohinj), krpljâjo pa danes že zelo malo, čeprav je po pokfpijan pot veliko laže hoditi, edino za poštarja še skrpijejo pot (Selška dolina). O opuščanju hoje s krpljami Nošnja krpelj je prešla v večini obravnavanih predelov iz splošno ljudske uporabe v nošnjo posameznih poklicev v prvih desetletjih 20. stoletja, kot smo ugotovili na svojih terensikih raziskovanjih. Glavni vzroki, ki so vplivali na to, so trije: prometni, klimatski in tudi psiho- loški. V naslednjem si oglejmo vsakega izmed njih. Prometni koeficient se je v predelih, ki ležijoi v bližini večjih industrij sikih predelov, zlasti v času po prvi svetovni vojni, znatno povečal, ko se je del kmečkega prebivalstva zaposlil v raznih tovarnah, podjetjih itd. Zdaj se je promet razvijal po poteh v najrazličnejših dnevnih urah: četudi je padal sneg, so ljudje pot vedno sproti shodili. Po drugi strani pa se je prav zaradi povečane uporabe cest pokazalo za potrebno, da so začeH pinziti glavne ceste in važnejše stranske poti. Dalje ne smemo prezreti dejstva, da so se v zadnjem času precej spremenile snežne razmere. Sneg zapade bolj pozno in v veliko manjši meri, kakor trdijo starejši ljudje in potrjujejo vremenska poročila. Če posežemo še nekoliko na področje ljudske psihologije, ki jo v etnografiji še vse premalo upoštevamo, lahko ugotovimo naslednje: 134 Krplje na Gorenjskem hoja s krpljami, izlasti lesenimi, pomeni za mlajše ljudi nekaj staro- modnega, in prav zaradi tega si jih mlajši bolj podzavedno ko name- noma ne navežejo, četudi bi bilo potrebno in praktično. In končno, vedno večja uporaba smuči ne samo za šport, ampalc tudi kot prometno sredstvo, je prav tako precej pripomogla k opu- ščanju hoje s krpljami. Vsi ti vzroki so do danes ali pa bodo še v bodoče pripomogli, da bodo krplje navezali ob primernem snegu le še ljudje takih poklicev, ki morajo hoditi po zasneženih terenih, kjer iiporaba smuči nikdar ne bo prišla v poštev, torej lovci, logarji in gozdarji. Pa še ti bodo raje navezali vojaške krplje, naše stare, doma narejene lesene krplje pa se nam bodo tako ohranile le še kot muzejski predmet. Summary THE SNOWSHOES IN GORENJSKA In the article "The snoroshoes in Gorenjska." the she-author treats the snowshoes, an old means of communication for walking in deep snow, which in Slovenia has been known towards the end of the l?th century at least. Owing to the too extensive material the author is restricting herself in the article on a smaller geographical and ethnographical limited sphere, on the Gorenjska (the north part of Slovenia). It is the part where the snowshoes themselves conserved up to nowadays owing to the geological (mountainous earth) and climatical circumstances (in winter are falling rather great quanti- ties of snow). As to the origin of our snowshoes the author doesn't enter into any minute researching in the article, and that just because of the lack of the published material of whole Slovenia. For the same reasons comparaisons with the other snowhoes of the world have been omitted. In the Gorenjska we know five different types of snowshoes with smaller variants as follows: I angular (cornered) snowshoes, II horseshoe-shaped snow- shoes, III snowshoes in the form of a plank (board), IV snowshoes with circum- ference and V plaited snowshoes. Compare designs and photos! (Type I with variants. Fig. 111—7, type II Fig. 118, 9 page, type III Fig. 211, type IV Fig. 2/3, 4, type V Fig. 213). The manufacturing may of the snowshoes with circumference and the walking in deep snow on snowshoes look at Figure VII, 1—6 page. Whereas the three types I II IV are partly in use nowadays, the other two. III and V are only still old people's recollections. The peasants themselves always worked out the snowshoes and above all of beech, maple, and also of lime wood. The peasants usually softened wood by pouring boiled mater over it, then by giving a convenient form to it so that it was cut (hewed) with an axe or (type II and IV) wounded round a beam of the house. In our country the people, men as well as women, generally wore the snowshoes till the end of the 20th century at least. By means of them people made paths through the snow round their houses or they attached them to their feet, when they went down for a longer walking to the valley, church etc. Since then people began to drop the use of snow-shoes and to-day they are worm only by the people of those professions that are compelled to walk on yet untrodden snowy ways. These are hunters, foresters, and wood-cutters. 135 Marija Jagodic but also they themseloes prefer the use of the soldier snoeshoes (in the first world war these snowshoes were brought to us by soldiers from Austria) to the home-made wooden ones. The reasons of the omission of the snowshoes are three after the author's opinion: trafficai, climatical, and psychological one. The trafficai coefficient encreased after the first and especially after the second world war, when a part of the country people were employed in factories. So the traffic de- veloped now on the ways at the most different hours of the day: although snows were falling down incessantly people trod their way out at any time. The climatical circumstances have been rather changed just in the last years. After the old people's records and after climatical reports the snow falls, espe- cially in the last years rather later on and in smaller quantities, than pre- viously. And the third, the psychological moment, which is in our Ethnography all too little considered, on the whole: the walking on the snowshoes, espe- cially on the wooden ones, means for younger people something out-of-date, and the youth doesn't like to attach them on their feet more unconsciously as on purpose, although they would be urgent. As the other snowshoes throughout the world should our Slovene ones remain only a museum object. 136 SANI V HRIBOVSKIH PREDELIH GORENJSKE Fanči Šarf L Pregled terena in pogoji za uporabo sani Na razširjenost ioi uporabo sani v hribovskih predelih Gorenjske^ so poleig ugodnih snežnih razmer odločilno vplivali tudi nekateri go- spodarski in geografski činitelji, kot n, pr. močno* razvito gozdarstvo, neikdaj tudi oglarstvo in rudarstvo, visoko ležeče senožeti ter polja na strmih pobočjih. * V okviru raziskovanj zimskih prometnih naprav je Etnografski muzej v Ljubljani posvetil določeno pozornost tudi sanem na alpskem ozemlju Go- renjske. Raziskovanja sani so bila opravljena v letih 1953/56. Z obžalovanjem moramo takoj pripomniti, da o saneh na Gorenjskem, tej nepogrešljivi gospodarski napravi, doslej ni bilo pomembnejšega govora v naši strokovni literaturi in je bilo raziskovanje vezano izključno na teren- sko delo. Natančneje so bili v tem pogledu raziskani domala vsi gorenjski okoliši od Tuhinjske doline preko vasi v okolici Kamnika in Cerkelj, dalje Jezersko, okolica Tržiča, Begunj in Jesenic, zgornja Savska dolina, Bohinj, okolica Bleda in Krope, gorske vasi v Selški in Poljanski dolini ter okolici Škofje Loke. Pretežni del obravnavanega gradiva se nanaša na avtopsijo, pri terenskem delu pa so avtorici ljubeznivo pomagali tudi številni domačini, ki so dali vse potrebne podatke in pojasnila ter omogočili risanje in fotogra- firanje. V pomoč so nam bili zlasti naslednji, ki se jim za njihovo podporo toplo zahvaljujemo: Ignac Markič, Franc in Anton Godnov, Lom; Anton Kavar in Jakob Meglic, Sv. Ana; Lovro Markež, Koroška Bela; Simon Smolej, Javor- niški Rovt; Janez Hlebanja, Srednji vrh nad Martuljkom; Andrej Košir in Joža Kramar, Podkoren; Jakob Kopaunik in Anton Kavalar, Rateče; Ivan Anko, Jože Virnik in Miha Zaplotnik, Jezersko; Franc Strelj in Janez Zakulj, Breznica; Gašper Gregorač. Ziri; Anton Dolenc, Četena ravan; Franc Zupane, Martinj vrh; Valentin Lotrič, Janmik; Franc Pogačnik, Dobrava; Jurij Fajfar, Češnjica v Selški dolini; Lojze Lotrič, Dražgoše; Matija Rejc, Podlonk; Anton Grohar, Sorica; Franc Zmitek, Bohinjska Bela; Jakob Jere in Martin Bernard, Kupljenik; Franc Rozman, Savica; Franc Bollar, Stara Fužina; Janez Cvetek in Janko Cvetek, Srednja vas; Jože Grilc in Ignac Slatnar, Sv. Ambrož; Peter Skrjanc, Stiska vas; Anton Jerič, Stefan ja gora; Franc Goričnik, Zgoše; Franc Slamnik, Selo pri Bledu; Franc Balantič in Alojz Sleuc, Županje njive; Anton Sleuc, Sv. Primož; Jože Podbevšek, Laze v Tuhinjski dolini; Vid Zaubi in Vid Kadunc, Zgornji Tuhinj; Leopold Hribar, Mali hrib. Poleg; navedenih pa sc v vsakem raziskanem ali sosednjem kraju podatke potrdili ali jih bolj ali manj dopolnili še mnogi drugi domačini, ki pa jih zaradi njih prevelikega števila ne navajamo. Tudi tem prisrčna zahvala. 137 Fanči Sarf V ziimiskem času kmet ini zaposlen z delom na polju in se tedaj intenzivneje ukvarja s prevozništvom. Namesto voza uporablja ob za- dostnem snegu pozimi sani. V ugodnih snežnih razmerah je vožnja s sanmi pozimi lažja od vožnje z vozom v ostalih letnih časih. Tu in tam pa kmetje na Gorenjskem uporabljajo sani ne glede na snežne razmere. Ce se hočemo pobliže seznaniti z najvažnejšimi razlogi za uporabo sani, moramo na prvem mestu navesti gozdarstvo. Obstoj in razvoj kmečkih gospodarstev na Gorenjskem je bil nekoč močno odvisen od izkoriščanja gozdov, ki v gorenjskem gorskem svetu zavzemajo spodnji pas. Ogromne količine lesa, ki so ga v poznem jesenskem in zimskem času posekali v gozdovih, so kmetje spravljali v dolino največ s sanmi. Tudi pri oglarstvu so imele sani nekoč pomembno nalogo. Z njimi so oglarji spravljali les do kope, nato jja so na saneh prevažali tudi oglje. Pri rudarstvu so nekoč sani močno upoštevali. Rudarji v okolici Krope, Železnikov, Jesenic ter v Bohinju so pozimi na saneh prevažali nakopano rudo. Dalje naj omenimo apnenčarje, ki so uporabljali sani za prevoz kamenja in apna. Nadaljnji razlog za uporabo sani so visoko ležeče senožeti, ki jih izkoriščajo živinorejci. Kmetje na Gorenjskem shranjujejo' seno, pridobljeno na senožetih, v senikih ter ga šele po- zimi spravljajo domov. To delo domala v celoti opravljajo s sanmi. Zimski čas je končno tudi primeren za prevoz gnoja na njive. S tem ima kmet opravljeno delo, ki bi ga sicer čakalo spomladi. Poleg nave- denih specialnih razlogov za uporabo sani pa so v zimskem času le-té rabile za vse priložnostne kmetove potrebe, kot n.pr. za prevoz žita v mlin in nazaj, prevoz živine, zlasti prašičev, prevoz živil, tu in tam tudi vode itd. Končno so sani že od nekdaj prinašale otrokom zimsko veselje; imeli so sani za sankanje. Prevažanje vsakovrstnih bremen s sanmi po snegu je naravno, manj razumljiva pa bi nam bila uporaba sani na kopnem, če bi pri tem ne upoštevali geografskih in drugih pogojev. Velike strmine, gosta zaraščenost in slabe poti so bile često vzrok, da je kmet, drvar aH oglar ne glede na sneg zamenjal voz s sanmi. Posebno uspešno so kmetje uporabljali sani na strmih njivah. Tu so nekoč z ustreznimi sanmi pred oranjem razvažali gnoj v vseh letnih časih; deloma delajo to še danes. Tudi v gozdne grape je dostop s sanmi lažji kakor z vozom. Zato uspešno rabijo sani pri vlačenju lesa do vozne poti. Ponekod vozijo tudi seno iz strmih senožeti, preden zapade sneg. V krajih, kjer so bili dani pogoji da je bilo mogoče dati sanem na kopnem prednost iwed vozom, pa je bil še drug tehten razlog za splošno uporabo sani. Le-té so namreč preprosta in cenena naprava; mogel si jo je omisHti vsak mali kmet ali kajžar, ki ni imel vprežne živine, niti ni premogel voza. To velja zlasti za vasi na strmejših pobočjih ali tik pod njimi. 138 Sani v liribovskih predelih Gorenjske ¦ n. Vrste sani A. Pregled sani po konstrukcijskih značilnostih 1. Sani s kozolci. Navadne sani sestoje iz dveh krivin, štirih kozolcev in dveh oplenov. Zadnji ravni del obeh krivin drsi po tleh, sprednji konec je ukrivljen navzgor, da se jsani ne zatikajo v sneg. V ravni del krivine je vsajen eden, dva ali trije kozolci, ki odločajo o višini sani. Breme, naloženo na sani, je tako dvignjeno od tal in obvarovano pred snegom. Po dva in dva nasprotna kozolca povezujeta oplena ter sta z njima povezani tudi obe krivini. Obenem oplena omo- .gočata natovarjanje sani.^ V to vrsto sani sodijo na Gorenjskem: a) sani za vožnjo- -gnoja' (si. X/1). Te sani s-o navadno nekoliko manjše -od srednje velikega voza. Zadnji ravni del krivin je okoli 2 m dolg, sprednji ukrivljeni del pa sega 40 do 60 cm visoko. V vsako krivino sta vsajena dva ali trije dkoli 50 cm visoki kozolci, povezani z opleni. Tudi konca krivin sta navadno povezana s tanjšo polico. V -konce sprednjega in zadnjega oplena s-o predolbene luknje, ki rabijo za namestitev štirih -pokončnih ročic, h katerim je pritrjena na vsaki strani po ena deska ali lesiva. Na oplene so položene deske, na katere nalagajo gnoj. Cesto pa lestve ali deske zamenjuje gnojni koš;* b) sani za -priložnostne prevoze ali za sankanje. Po sestavnih delih zelo po-dobne sanem za vožnjo gnoja, po veliko-sti pa znatno manjše so sani, ki jih tu in tam uporabljajo za prevoz v mlin, za prevoz vode ali mleka, pa tudi za sankanje. V dbe krivini so vsajeni štirje kozolci, od katerih sta po dva in dva nasprotna kozolca povezana z dvema ople- noma. Na oplene s-o pritrjene deske ali pa tudi nizek zaboj, v katerega postavljajo posode ali vreče. Sani za -sankanje imajo navadno na oplenih eno ali dve deski. Sprednji, ukrivljeni del krivin je pri teh saneh lahko prav nizek ali pa sega do višine kozolcev; c) sani za seno (si. VIII/1, 2). Od druigih sani s kozolci se sani za seno ločijo predvsem po sprednjem delu krivin, ki je tu znatno višji. Ukrivljeni del krivine prehaja ponekod od ravnega dela na tleh do navpličnega sprednjega -konca v dolgem, rahlo ukrivljenem loku, drugje pa je lok kratek in močneje ukrivljen (si. 1 A na str. 141). Sprednji konec -sani je torej ponekod bolj, drugje spet manj potisnjen naprej. Poleg krivin, kozolcev in oplenov -pa imajo te sani navadno še na vsaki strani po eno diagonalno vez, pritrjeno spredaj nekobko pod koncem krivine, nato ob strani sprednjega kozolca ter končno na ravni del ^ To vrsto sam označuje Birket Smith (Geschichte -der Kultur, str. 249) kot izboljšan, izpopolnjen tip, v razvoju sani pa kot najmlajši, a najbolj razširjeni tip sani. Vendar pa arheološke najdbe na Švedskem in v Rusiji dokazujejo, da segajo te sani v konec kamene in začetek bronaste dobe. ' Oznako za sani povsod določimo po funkciji, ki prevladuje. * Podobne sani omenja D. Z e 1 e n i n (Russische Volkskunde, str. 134) kot najpreprostejšo vrsto sani. 139 Fanči Sarf krivine med kozolcema. Vez je spredaj pretaknjena skozi krivino, sedi na njej aH pa je samo delno vsajena vanjo (si. 1 B na str. 141). V ta namen je navadno krivina na tem delu kolenasto odebeljena. Nekoliko pred sprednjim oplenom sta ponekod vezi med seboj pwDvezani s polico, ki more pri vožnji rabiti kot sedež za voznika. To polico pa vidimo' le pri saneli, ki imajo, sprednje konce krivin bolj naprej potisnjene. Labko pa so sani tudi breiz omenjenih stranskih vezi; tedaj krivina zgoTaj ni odebeljena. V vse štiri konce oplenov iso- skoraj dosledno zavrtane luknje, v katere po potrebi vtikajo cveke, ki preprečujejo, da bi naloženo breme padlo s sani. Na oplene je ponekod na vsaki strani sami pritrjen po en drog ali pa položijo namesto teh dve ali več palic, na katere naložijo seno. Cesto nadomestujejo drogove ali palice tudi deske, pritrjene na oplene. Deske namesto palic najdemo navadno v krajih, kjer s temi sanmi ne vozijo samoi sena, marveč tudi gnoj, nekoč tudi oglje in podoibno. Po velikosti so sani te vrste ponekod le nekoliko manjše od sani za vožnjo gnoja, drugje pa so znatno manjše. Dolžina sani se giblje od 1,50 do 2,20 m, višina kozolcev od 20 do 28 cm, višina krivin spredaj pa od 70 do 90 cm. Širina med krivinama je zna- šala pri starejših saneh okoli 50 cm, pri novejših pa se giblje od 70 do 80 cm;^ č) sani za les (samotežne) (si. VIlI/4). Te sani so zelo» podobne sanem za seno, le da so v svojem zadnjem delu do pol metra krajše. Sprednji del krivin je navadno potisnjen naprej; krivine se torej po- lagoma dvigajo. Ddli sani, Masti pa oplena in kozolci, so močnejši. Ponekod so imele po starem te sani namesto štirih samo dva kozolca in en oplen. V določenih krajih so sani brez dveh stranskih vezi, nikjer pa na opisnih ne vidimo drogov aH desk; d) sani za les (vprežne) (si. X/2, 3, 4). Poleg opisanih sani z viso- kimi krivinami so za vlačenje hlodov splošno znane tudi krajše, okoli 1 m dolge, toda moične sani, ki imajo v krivine vsajena dva aH štiri kozolce. Erivini sta poneikod spredaj visoko ukrivljeni in na koncu povezani s polico, drugje pa sta ukrivljena dela krivin nižja ali celo prav nizka. Tudi višina kolzolcev je različna. Ponekod so ti komaj 15 cm, drugje pa do 50 cm visoki. Sani z dvema kozolcema imajo' en oplen, sani s štirimi kozolci pa dva oplena. Pri saineh z enim oplenom je sprednja polica, ki povezuje krivini, navadno močmejša;^ e) sani za prevoz rude (si. 2/1 na str. 143). Pri teh saneh sta krivini spredaj le toliko ulkrivljeni navzgor, da se konca ne zatikata v sneg. G. Berg (Sledges and wheeled vehicles, str. 58) označuje ta tip sani kot vzhodni finski tip, podobni tipi pa so tudi v Estoniji, Latvîji, Poljski in Rusiji. « G. B e r g (Sledges and wheeled vehicles, str. 87 in Pl. XII, XIII) omenja razne tipe kratkih sani za transport lesa. Po konstrukciji najbolj podobne našim sanem so sani na Švedskem in Danskem, kjer imajo en oplen bolj ali manj dvignjen od zemlje. Seveda pa imajo na severu še mnogo drugih vrst sani za prevažanje lesa, ki jih pri nas ne poznamo. 140 • SI. 1. Krivine in ročaji pri saneh za seno: AB 1. Sv. Ana nad Tržičem, 2. Gozd- Martuljk, 3. Koroška Bela, 4. Srednji vrh nad Martuljkom, 5. Lom nad Tržičem, 6. Jezersko, 7. Srednja vas v Bohinju, 8. Županje njive pri Kamniku, 9. Sv. Primož nad Kamnikom Risba Sibila Nekrep Fanči Sarf Ravni del krivine je od 1,50 do 1,80 m dolg. V vsaiko krivino so vsajeni trije 10 do 15 cm visoki kozolci, povezani z opleni. Na oplene so pri- trjene deske.' Spredaj so deske trikotno izrezane, da se v odprtini more premikati podaljšani konec lesenega ročaja, ki s svojim spred- njim koncem rabi za vlačenje, z zadnjim pa za zaviranje. 2. Sani brez kozolcev. Za to vrsto sani je značilno, da dno za nakladanje bremen ni dvignjeno od tal. Krivini sta pri nekaterih saneh te vrste v svojem ravnem delu na tleh zelo debeli oziroma visoki. Povezani sta s palicami, drogovi ali deskami, ki dajejo sanem upo- rabno ploskev za nakladanje. Tudi v to vrsto sodi več oblik sani: a) sani za les (si. 2/6 na str. 143 in si. X/5). Krivini sta pri teh saneh 1 do 1,20 m dolgi, v prerezu pa do 20 cm visoki ter 8 do 10 cm široki. Sprednji del krivin je lahko bolj ali manj ukrivljen navzgor, iponekod pa je krivina samo- nakazana z okroglim obtesanjem ravnega dela krivine. Spodnja stranica krivine, ki drsi po tleh, je torej v svojem sprednjem delu potesana navzgor, zgornja ploskev pa je po vsej dol- žini ravna. Dve vezi, ki povezujeta krivini, sta navadno pritrjeni na zgornjo stran krivin, ponekod pa sta pretaknjeni skozi krivine. Zadnja vez rabi za nakladanje in je zato močnejša; b) sani za kamenje (si. 2/5 na str. 143). Te sani sestoje iz dveh krivin, ki sta v svojem ravnem delu 1 do 1,5 m dolgi, spredaj jya do 70 cm visoko ukrivljeni. Konca krivin rabita za ročaj pri vožnji. Na ravni del krivin so povečini pribite deske. Te sani so navadno upo- rabljali pri gradnji poslopij ali hudoumikov in pri apnenicah. Sani so imele to iwednost, da kamenja pri nakladanju ni bdo treba vzdigo- vati, ampak so ga na sani kar prevalili;' c) sani za razvažanje gnoja. Ponekod so bile te sani povsem po- dobne sanem za prevažanje kamenja, le da so bile nekoliko manjše in lažje. Sprednja ukrivljena dela sta bila taiko visOka, da ju je bilo mogoče uporabiti za ročaj pri vožnji. Drugje so imele te sani nizko ukrivljene krivine ali pa je bila ravna krivina spredaj samo okroglo obtesana. Ploskev za nakladanje gnoja je bila iz desk,' iz gosto pre- ' Take sani rabijo na Norveškem za prevoz sena. Na saneh naloženo breme se zadaj vleče tudi po tleh. (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, str. 56). " Birket Smith (Geschichte der Kultur, str. 248—249) navaja podobne sani pri Eskimih in v zahodni Evropi od Skandinavije do Pirenejskega pol- otoka, razen tega pa so se po njegovih ugotovitvah pojavljale tudi tam, kjer sploh ni bilo pričakovati, da bi sani poznali: to je Egipt in Asirija. V starem veku so jih rabili za transport velikih kipov, v Assamu pa so z njimi pre- važali kamnite bloke za gradnjo. — Na Estonskem so rabili podobne sani lovci za prevoz ubitih tjulnjev (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, str. 20). ' Podobne sani omenja G. Berg (Sledges and wheeled vehicles, str. 57) kot sani za vlačenje kamenja ali za vlačenje pluga na njive, na planotah pa tudi za vsakodnevno prevažanje vode in drugih bremen. Predvsem so take sani znane na Švedskem. 142 SI. 2. Razne sani: 1. miške — sani za prevoz rude (Dražgoše); 2. mM-TJaše — sani za sankanje (Sv. Ana nad Tržičem); 3. uačuje — sani za razvažanje gnoja po strmih njivah (Jezersko); 4 gratula — sani za razvažanje gnoja (Črna); 5. p/a- kuže — sani za kamenje (Martinj vrh) ; 6. smake — sani za vlačenje lesa (Stiska vas pod Krvavcem) Risba Sibila Nekrep Fanči Sarf taiknjem'h klinov (si. IX/7) ali pa so (bili klini prepleteni z leskovimi palicami (si. 2/4 na str. 143). 3. Sani iz desk. Na omenjenem terenu srečujemo dalje posebne vrste sani brez krivin in brez kozolcev. Le-té nadomeščata dve stranski, na rob postavljeni deski, spredaj obtesani okroglo navzgor. Višina desk odloča o dvignjenosti sani od tal. Po funkciji so znane dvojne tovrstne sani: a) sani za razvažanje gnoja (si. 2/3 na str. 143). Bile so' 1,20 do 1,50 m dolge ter okoli 20 cm visoke. Pod vrhnjim robom obeh desk so bile pretaknjene tri močnejše palice, ki so povezovale obe deski. Med te prečne palice so bile zapletene deslke ali palice, na katere so nakla- dali gnoj. Deske ali palice so bile spredaj pritrjene vrhu prečne palice, nato so šle pod srednjo palico, zadaj pa spet na palico. Dno sani je bilo tako nekoliko koritasto oblikovano. Spredaj so bile deske ali palice nokoliko izrezane, da se je v odprtini mogel premikati lesen ročaj ; b) sani za sankanje (si. 2/2 na str. 143). Po konstrukciji so bile te sani zeloi podobne sanem za razvažanje gnoja, po velikosti pa znatno manjše. Robova stranskih desik sta drsela po tleh, dve ali tri pretak- njene palice so sani povezovale, za sedež pa je rabila deska, pribita na zgornja rObova stranskih desk. Ponekod so vrhnjo desko zamenjale palice, zapletene med prečne vezi, kakor pri saneh za gnoj. 4. Sami z na p latam i. Posebno vrsto predočuje jo- sami, pri katerih bi kot oznako mogli navesti kar več značilnosti: sani te vrste nimajo krivin, niti kozolcev. Po konstrukciji se torej bistveno razliku- jejo od ostalih sani. Značilna zanje sta dva povezana drogova, ki s svojim zadnjim naplatenim koncem drsita po tleh.^° Na terenu poznajo dvojne take sami, ki se med seboj razlikujejo predvsem po- velikosti: a) večje sani za vlačenje lesa (si. IX/6). Pri teh saneh sta drogova, sestavna dela sani, hkrati ojnici, v katere vpregajo živino. Zadnji konec ojnic je navadno rahlo ukrivljen, na spodnjem delu pa naplaten z de- belejšo, spredaj nav-zgor potesano naplato. Naplata je ponekod tudi bolj ali manj idtrivljena, zadnji konec pa je včasih odebeljen, da se ojnica k naplati lepše prilega. Ojnici z naplatama sta na zadnjem koncu povezani z oplenom, na katerega nalagajo hlode; b) manjše sani za vlačenje lesa (si. IX/3). Namesto ojnic imajo te sani dva krajša drogova, ki rabita za držaj pri vlačenju. Naplati na zadnjem koncu drogov sta manjši, navadno ravni, le spredaj potesani v konico. Oplen, ki zadaj povezuje drogova, rabi za nakladanje hlodov, kakor pri večjih takih saneh. ^" Opisano napravo za vlačenje uvrščamo v naši razpravi med sani, kar po svoji funkciji tudi so. Zlasti govori za to dejstvo, da so naše sani oprem- ljene z naplatami v obliki najpreprostejših krivin. Drogove za vlačenje brez naplat pa tako Smith (Geschichte der Kultur, str. 230) kakor Berg (Sledges and wheeled vehicles, poglavje The slide car and the orîgin of the cart, str. 129—143) uvrščata med predhodnike voza. Drogova za vlačenje, oprem- ljena z dvema kolesoma, sta bila prvi voz. 144 vin SI. 1. Samotezne sani za seno (Srednji vrh); 2. samotezne sani za seno in les (Županje njive) ; 3. krajše samotezne sani za les in daljše za seno (Sv. Ana) ; 4. samotezne sani za les (Sp. Sorica) ; 5. nošnja sani; 6. vožnja sena; 7. na- kladanje sena (Lom nad Tržičem) Foto: F. Sarf 144—145 Sani v hriboYskili predelih Gorenjske • 5. Podaljšane sani. Vse -vrste ikratkih sani, predvsem sani za vlačenje klodov, kmetje po potrebi podaljšujejo- z drogovoma, katerih prva konca pritrdijo na zadnji oplen sani, zadnja konca drogov pa drsita po tleh. Kratke sani pa podaljšujejo tudi s tem, da uporabljajo dvojne sani hkrati, in sicer druge za drugimi. Končno so znane tudi dvojne skupaj r^ljene sani, od katerih so zadnje sestavni del spred- njih in jih ni moč uporabljati samostojno. V takšno ali drugačno kombinacijo sani sodijo: a) sani za les z visokimi krivinami (opisane pod 1 č). Podaljševali so jih z dvema drogovoma, katerih sprednja konca so pritrdili na zadnji oplen, zadnja konca, povezana z oplenom, pa sta se vlekla po tleh. Na podaljšek so pritrdili deske, oplene opremili z ročicami, in tako prevažali kamenje, žgano apno ali vreče z ogljem. Drogova brez desk sta bila primerna za prevoz metrskih drv, ki so jih naložili med sprednje in zadnje ročice; b) sani za les (glej 1 d). Te sani najčešče uporabljajo pri podalj- ševanju. Podaljšujejo jih na več načinov: 1. z drogovoma, ki sta na sprednjem in zadnjem koncu povezana z oplenom, v katerega sta vsa- jeni po dve ročici. Sprednji oplen pritrdijo na zadnji oplen sani tako, da ga samo v sredini pretaknejo z železno jeglico. Tako pritrjen oplen je gibljiv in sani na ovinkih ali pri obračanju niso okorne. K ročicam pritrdijo deske ali lestve. Tako podaljšane sani so v svojem zadnjem delu zelo podobne vozu brez koles.^^ Na podaljšku prevažajo metrska drva, v rjuhe ali bremena povezano seno, gnoj, nekoč tudi vreče z ogljem itd. 2. Kadar imata drogo-ra, za podaljšane sani v svojem zadnjem delu obliko kri-vine in od zadnjega oplena pr-dh sani do tal ne padata poše-vno, temveč ležita sprva vodoravno in gresta do tal šele z zadnjim ukrivljenim delom, moremo govoriti o drugih saneh, ki so sesta-vni del prvih (si. X/6). Tudi tak podaljšek sani je na sprednjem in zadnjem koncu povezan z oplenom. Sprednji oplen rabi za pritrditev k sanem kakor pri podaljšku z drogovi, zadnji oplen pa je navadno dvignjen na dveh kozolcih in je v isti -višini kakor oplena prväh sani. Take sani so v celoti dvignjene od tal. Rabijo jih za prevoz lesa, opremljene z deskami ali lestvami pa tudi za prevoz sena, gnoja in drugega. Pri obeh opisanih načinih podaljševanja je podaljšani del neposredno povezan s sprednjimi kratkimi sanmi. 3. Nevezano pa so sani podalj- šane z drugimi samostojnimi sanmi. Druge sani so lahko enake prvim, lahko pa so tudi brez kozolcev. Take sani so narejene iz dveh de- belih, spredaj okroglo navzgor potesanih krivin, ki jih povezujeta dve močni vezi (si. X/7, 8). Rabijo jih zlasti pri prevozu hlodov. Kmetje Enako kakor pri nas podaljšujejo sani tudi v centralni in severni Švedski. Tam rabijo tako podaljšane sani tudi za prevoz hlodov (G. Berg, Sledges and wheeles vehicles, str. 133). V podaljšku, ki se s svojim zadnjim koncem vleče po tleh, in v drugih podobnih napravah vidi omenjeni avtor izvor voza. 10 Slovenski etnograf j^^^ Fanči Sarf vlačijo les s hriba ma kratkih saneh, ko pa pridejo v dolino, pod- taknejo in pritrdijo opisane sani pod zanji konec hlodov;^^ c) večje sani z naplatami (4a). Podaljšujejo jih z dvema drogo- voma kakor zgoraj opisane 'sani. Ker sani z naplatami nimajo kozolcev, so sani s podaljškom vred nizko pri tleh. Podaljšek opremijo z deskami ali lestvami ali pa nanj namestijo^ gnojni koš (si. IX/4, 5). Uporabljajo jih v enake namene kakpr zgoraj opisane sani: za prevoz sena, gnoja. Oglja itd. Vseh drugih sani na Gorenjskem ne i)odaljšujejo. B. Samotežne in vprežne sani Po tem, kdo sani vleče, delijo kmetje sani v samotežne (tudi ročne ali peš) in vprežne (živinske) sani 1. Med samotežne sani sodijo: sani za priložnostne prevoze in za sankanje (opisane pod 1 b), sani z visokimi krivinami za seno (1 c), sani z visokimi krivinami za les (1 č), sani za prevoz rude (1 e), dalje sani za kamenje (2b), sani za razvažanje gnoja (2 c), sani iz desk (3 a in b) ter manjše sani z naplatami (4b), od podaljšanih sani pa samo sani z visokimi krivinami (5 a). Pri saneh z visokimi krivinami rabijo za držaj pri vlačenju sprednji konci krivin. V ta namen prehajajo rObovi krivine v ukriv- ljenem delu polagoma v okroglino, ki je navadno nekoliko pod vrhom odebeljena. Krivdna je na tem mestu povezana s stransko vezjo. Vrhnji del krivine je nato primemo zožen, okrogel ali rahlo ovalen, na koncu pa spet odebeljen. Krivina je na koncu vedno pravokotno odrezana (si. 1 B/2—7 na str. 141). V krajih, kjer sani z visokimi krivinami ni- majo stranskih vezi, konec krivine ni odebeljen (si. 1 B/8, 9 na str. 141). Včasih pa krivine spredaj niso dovolj visoke, da bi mogle rabiti za držaj. Tedaj si kmet pomaga s palicama, ki ju uporablja kot stransiki vezi. Palici sta v ta namen nekoliko podaljšani in spredaj ukrivljeni navzven v kljuko (si. Vlll/3 in si. lB/1 na str. 141). Vse druge sami imajo za vlačenje navadno pritrjeno vrv; po starem je namesto vrvi tudi srobot ali pa vlečejo sani z ustreznim lesenim ročajem. Vrv je navadno privezana za sprednji oplen, pri saneh brez kozolcev pa za prvo prečno vez, medtem ko je leseni ročaj navadno drugače pritrjen. Pri saneh za priložnostne prevoze sta poneikod k sprednjima kozolcema pritrjena konca rogovile, ki se nato nekoliko pred sanmi stikata in nadaljujeta kot tanjši drog; s tem voznik pri vožnji vleče sami. Skoraj vedno je drog na sprednjem koncu prevrtan in pretaknjen s krajšo palico, tako da ima obliko križa. Pri saneh za vožnjo rude ter pri saneh iz desk za razvažanje gnoja je bil drog pritrjen k sanem tako, da se je ^- Dvojne, skupaj rabljene sani nekoliko drugačne, predvsem daljše od naših, rabijo za prevažanje lesa zlasti v centralni Švedski in tudi v drugih severnih pokrajinah (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, str. 96). 146 Sani v hriboTsltih predelih Gorenjske STiikal oikoli sprednje prečne vezi «riroma oplena. V ta namen je bil drog pred zadnjim koncem nekobko odebeljen in predolben ter na- taknjen na prečno vez. Zadnji konec ročaja je segal od vezi še toliko nazaj, da je prišel do tal, če je voznik spredaj ročaj dvignil. Tako dvignjeni ročaj je s svojim zadnjim koncem v tleh rabil kot zavora. Pri saneh z naplatami sta za vlačenje rabila naplatena drogova. V ta namen sta bila drogova spredaj prevrtana in od zunanje strani pretak- njena s cvekom. Drogova sta bila torej opremljena z nekakšnima kljukama. Včasih pa sta drogova spredaj povezana s prečno polico, ob katero se voznik lahko iipre, ko stoji pri vožnji med drogovoma. Prav tako so ponekod vlekli tudi sani s kozolci za priložnostne prevoze. Drogova sta bila tu pritrjena za sprednja kozolca. 2. Živino vpregajo v naslednje sani: sani za vožnjo gnoja (1 a), sani za les (Id in 2a), večje sani z naplatami za vlačenje lesa (4a), podaljšane sani za les (5b) ter podaljšane sani z naplatami (5 c). Vse omenjene sani so močnejše in težje od samotežnih. Pri saneh s kozolci pričvrstijo ojnice k prvima dvema kozolcema. Po starem so kozolec in ojnico pretaknili z močnim drenovim cvekom, ki so ga na obeh straneh zakvačili. Ponekod pa je bil cvek na enem koncu debelejši, da se ni mogel iztakniti in so ga zakvačili samo na zunanji strani. V zad- njih desetletjih pripenjajo ojnice h kozolcema z ustreznimi verigami. Taka veriga ima na koncu kambo, ki se prilega h kozolcu, nato pa jo z jeglico pričvrstijo k verigi. Pri saneh brez kozolcev nataknejo ojnico na podaljšek sprednje prečne vezi. Po starem je bila ojnica na koncu v ta namen odebeljena, ob straneh sploščena, v sredi pa je imela luknjo. Ojnici so nataknili na oba konca vezi in ju na zunanji strani zakvačili s cvekom. Enaki načini pričvrščanja ojnic so znani pri po- daljšanih saneh. Pri saneh z naplatami, kjer so bile ojnice sestavni del sani, pričvrščanja ni bilo. Po potrebi pa kmetje na Gorenjskem vozijo z živino tudi sani z visokimi krivinami za seno ali les, katere sicer dosledno uvrščajo med samotezne sani. Ojnice pričvrstijo k sprednjima kozolcema. C. Sani za rabo na kopnem in na snegu Od opisanih sani uporabljajo kmetje v hribovskih predelih Go- renjske nekatere sani samo ob zadostnem snegu, nekatere samo na kopnem, druge pa na kopnem in na snegu. i. Med sani za rabo na snegu moremo uvrstiti: sani za vožnjo gnoja (1 a), sani za priložnostne prevoze in za sankanje (1 b), sani za les (1 d), sani za sankanje (3b) in vse vrste podaljšanih sani (5 a, b, c). Ce pre- gledamo navedene sani po tem, ali sodjo med samotezne ali med vprežne, vidimo, da razen sani za sankanje vse sani za rabo na snegu vleče živina. 10* 147 Fanči Sarf 2. Na kapnem iiporaîbljajo kmetje sami za razvažamje gmoja (2 c in 3 a). Oboje vlečejo samotež. 3. Sani, ki jih rabijo na kopnem in na snegu so: sani za seno z vi- sokimi krivinami (1 c), sani za les z visokimi krivinami (1 č), sani za prevoz rude (le), sani za les (2a), sani za kamenje (2b) ter sani z naplatami (4 a in 4b). Večji del navedenih sani sodi med samotežne. Vzrok za samotežne vlačenje sani na kopnem moremo iskati predvsem v geografskih pogojih. Vprežna živina na prevelike strmine ne more in tudi velika moč za vlačenje tu ni potrebna. Kolikor pa tudi vprežne sani rabijo na kopnem, so te upoštevane predvsem pri vlačenju lesa iz gozdnih grap do voznih poti. HL Izdelovanje sani Kakor večino drugih naprav in orodja, ki ga rabi pri svojem delu kmečki gospodar, si je nekoč tudi sani napravil kmet sam. Zanje je rabil bukov, manj pa tudi jesenov, javorov in macesnov les. Danes so nove sani v največ primerih kolarjev izdelek. Zlasti mlajši gospodarji se redkokje še ukvarjajo z izdelovanjem sani. Izjema so samo sani z naplatami, ki si jih kmetje še danes izdelujejo sami. Za sani z ukrivljenimi krivinami je potrOben krivo raščen les. Krivin na Gorenjskem niso nikoli umetno krivili.^* Drevo, ki je bilo kasneje primerno za krivine sani, je včasih ukrivil sneg, da je pri- pognjemo k tlom nato raslo naprej. Včasih pa je kmet, ki si je hotel napraviti nove sani, v ta namen poiskal drevo, ki je raslo iz pobočja najprej nekoliko bolj v vodoravni legi, kasneje pa se je dvignilo navpično. Da je bila krivina za sani iz takega drevesa dovolj vbočena, je kmet često odkopal del debla v zemlji. Ukrivljeni del krivine mora biti od debla pri tleh; tu je les odpornejši. Ker zlasti pri vlačenju samotežnih sami z visokimi krivinami ta del krivine največ trpi, je važno, da les ni grčav in deblo ne vejnato. Za krivine namenjeni les se mora uleči (tudi zgoditi), t. j. mora se dalj časa sušiti bodisi na soncu in dežju ali pa so ga ponekod devali pod peč, za peč ali v dimnik. Šele ko je bil les primemo suh, so ga poi sredini na več mestih navrtali, nato pa precepili v dvoje. L^hko so les tudi prežagali, a so morali pri tem paziti, da žaga ni šla čez les, kar pomeni, da je moral biti les žagam natančmo vzdolž letnic, sicer se krivine rade zlomijo. Les so nato ob- tesali in poOblali do ustrezne deibeline. Ker sani nekoč niso okovali, so ^ " Z e I e n i n (Russische Volkskunde, str. 136) navaja poleg uporabe krivo raščenh debel tudi umetno krivljenje krivin za sani. V ta namen imajo na primer v Ukrajini posebne naprave, bgal'nja imenovane ali pa krivijo les v peči, v parnih kopalnicah (saunah) ali v svežem konjskem gnoju. Pripo- minja pa, da so naravne krivine močnejše od upognjenih. — G. Berg (Sled- ges and wheeles vehicles, str. 58) omenja naravno in umetno krivljeni les za sani tudi pri drugih severnih narodih. 148 Sani v hribovskili predelih Gorenjske ravni del krivine dbtesali tako, da je bil precej višji nego širši. Krivine so se namreč pri vožnji obrabile in postajale vedno nižje. Pri saneh s kozolci mora izdelovalec v ravni del krivine zadolbsti dve kvadratni jami, v kateri nato vsadi kozolca. Kadar sani niso- v celoti iz bukovega lesa, so kozolci, opleni in drugi sestavni deli sani jesenovi, javorovi ali macesnovi. Tudi za te velja, da mora biti les primerno stdi. Kozolec dbdela izdelovalec tako, da ga na obeh koncih zoži do debeline, ki na spodnjem koncu ustreza zadolbeni jami v krivim, na zgornjem pa se mora ujemati z luknjo v oplenu. Pri za- rezovanju spodnjega konca kozolca mora zllasti paziti, da kozolec na notranji strani zareže nekoliko poševno. Ko ga namreč vsadi v krivino, se mora rahlo nagibati na notranjo stran; širina sani zigbraj je torej manjša od razdalje med obema kriviaama. Tako šrajane sani se pri vožnji ne prevrnejo tako hitro. Skozi krivino in del kozolca, ki tesno tiči v njej, pretakne izdelovalec drenov ali macesnov cvck, da se kozolec ne more izsaditi. Po dva in dva nasprotna kozolca poveže z oplenom tako, da jih natakne na kozolce in pretakne s cveki. S tem so sani s kozolci v bistvu izdelane. Razne dodatne pomožne vezi so kmetje dodajali k sanem po potrebi. Ostale vrste sani so izdelovali podobno ali pa celo še preprosteje. Posebej naj le še omenimo izdelavo sani z naplatami. Drogova aH zadaj rahlo ukrivljeni ojnici kmet na spodnji strani naplati z bukovo na- plato, izdelano iz navadnega okroglega daljšega polena. Včasih poišče v ta namen raMo kolenasto ukrivljeno poleno. Naplato in ojnico navadno na treh mestih prevrta, prevrta pa tudi oplen, ki zadaj veže sani. Skozi luknje pretakne močan cvek moznik iz jesenovega aH dre- novega lesa, včasih pa tudi iiz črnega trna. Sprednji in srednji moznik spajata naplato in ojnico, zadnji pa je pretaknjen skozi naplato, ojnico in oplen ter je zgoraj včasih še toliko daljši, da nadomešča kratko ročico. Sprednji konec naplate kmet pritrdi k ojnici še z železno šino aH po starem s trto. Moznike so nekoč izdelovab Bohinjci in jih pro- dajali kmetom iz okoHce Bleda. Kratke vprežne sani s kozolci za vlačenje hlodov kmetje v zadnjih desetletjih izpopolnjujejo z dodatnim oplenom, ki ga pritrjujejo na zadnji oplen sani tako, da se vrhnji oplen more vrteti okoH jeglice, pre- taknjene ^kozi sredino obeh oplenov. Ta vrhnji oplen (riđa, ridof, ridofl, aH sukarn) zlasti na ovinkih znatno zmanjšuje okornost sani. Končno še neka!j besed o okovanju sani. Po starem sani niso oko- vali. Celo težke vp^režne sani so bile nekoč brez vsakega železja. Danes so domala vse sani dkovane. Na spodnji ravni del krivin pri nekaterih samotežnih saneh pribijejo kmetje šino kar sami, težje vprežne sani pa okuje vaški kovač. Z okovjem poveže vse sestavne dele, okrepi kozolce in oplene ter poveže les povsod, kjer je nevarnost, da bi se mogel ražklatL Izjema so samo sani z naplatami in sani, ki jih rabijo kmetje samo na kopnem. Teh sani ne okujejo. 149 Fanči Sarf IV. Splošno o razširjenosti posameznih sani Preden preidemo k Obravnavi razširjenosti posameznih vrst sani, nas načelnO' zanima, kaj ve povedati ustno izročilo o časovni oprede- ljenosti sani in kaj moremo glede razširjenosti sani ugotoviti, ko pre- gledamo vse sani na posameznih območjih. Na prvo vprašanje nam je poizvedovanje na terenu prineslo naslednje odgovore: Določene vrste sani žive danes samo še v spominu starejših kmetov, druge so se do danes samo delno še ohranile, nekatere sani so bile v rabi, odkar pomnijo najstarejši domačini in so v rabi še danes, nekatere pa so se uveljavile v zadnjih desetletjih. Terensko raziskovanje in primerjanje raznih obmo-^ij med seboj nam je v tem pogledu prineslo naslednje ugotovitve: Nekatere vrste sani so znane na ozko omejenem območju, določene sani poznajo v krajih z enakimi oziroma podobnimi gospo- darskimi ali geografskimi pogoji, druge vrste sani pa so spiošno' znane oziroma rabljene. Med sani, ki danes niso več v rabi, moramo najprej uvrstiti sa- motežne sani za vožnjo rude; o tej vrsti so nam vedeli povedati le najstarejši pripovedovalci. Sani so začele izginjati proti koncu 19. sto- letja. Tudi krajevno so bile te sani omejene le na določena ožja ob- močja. Druge vrste sani, ki prav tako* žive danes le še v spominu starejših domačinov, so samotežne sani iz desk za vožnjo gnoja. Tudi takih sami od začetka našega stoletja ni več videti v rabi. Od vprežnih sani so okoli prve svetovne vojne kmetje začeli opuščati kratke sani brez kozolcev z opleni, pretaknjenimi skozi ravni del krivine. Končno mioramo k sanem, ki danes niso več v rabi, prišteti tudi sami iz desk za sankanje. Te sani so bile do prve svetovne vojne splošno v rabi, nato pa so namesto teh začeli izdelovati otrokom izboljšane sani s kozolci.^* Kot drugo skupino naj navedemo sani, ki so se do danes samo delno še ohranile. Sem sodijo predvsem vse vrste samotežnih sani brez ko- zolcev za razvažamje gnoja, ki so bile nekoč znane v vaseh z njivami na strmih pobočjih. Ponekod so take sani opustili že proti koncu prejš- njega stoletja vzporedno z opuščanjem strmih njiv, medtem ko jih drugje deloma še danes uporabljajo. Tudi sani brez kozolcev za pre- važanje kamenja, ki so bile nekoč domala povsod znane, čeprav ne množično rabljene, so danes prava redkost. Tu in tam jih kot slučajno preostalo prevozno napravo uporablja kakšen kmet pri zidanju tega ali onega poslopja ali pri gradnji hudournikov. Končno moramo sem uvrstiti tudi vprežne in samotežne sani z naplatami. Nekoč so jih rabili v mnogih gorenjskih vaseh, danes pa jih moremo ^'ideti le še na ozko omejenih območjih. Izpodrinile so jih iziboljšane kratke vprežne sani za vlačenje hlodov. Danes imajo otroci za sankanje domala povsod že kupljene športne sanke. 150 Sani v hribovskih predelih Gorenjske Med stare, toda danes splošnO' bolj aR manj še rabljene sani moremo prištevati: vprežne sani za vožnjo gnoja, samotezne sani z visokimi krivinami za seno, tem podobne samotezne sani za vlačenje lesa ter vse vrste kratkih vprežnih sani za les. Vprežne sani za vožnjo gnoja so že od nekdaj splošno znane, vendar pa so v zadnjih deset- letjih manj v rabi kakor nekoč. Kmetje jih opuščajo predvsem zaradi predolgega ravnega dela krivin, ki zlasti na ovinkih in pri obračanju dela sani neokretne. Sani tudi niso primerne za strmejše in slabše poti. Namesto teh uporabljajo navadno dvojne sestavljene gibljive sani. Z eno samo izjemo so splošno znane tudi samotezne sani z visokimi krivinami za seno ter jih domala povsod še danes uporabljajo. Od starih se današnje sani skoraj ne razlikujejo. Več je bilo nekoč le primerov, da so imele te sani sprednji del krivin nižji in so te rabile kot ročaj za držanje kljukaste ročice stranskih vezi. Manj razširjene so sani z visokimi krivinami za les. Nekateri predeli teh sani sploh ne poznajo. Glede časovne opredelitve pa moramo pripomniti, da so bile te sani pred nekaj desetletji mnogo bolj v rabi kakor so danes. Medtem ko so nekoč zlasti manjši kmetje skoraj dosledno vlačili les samotežno, opravlja to delo danes pretežno živina. Kolikor pa te sani še rabijo, so močneje izdelane in bolje okovane. Preostanejo nam tu še kratke vprežne sani za vlačenje hlodov, podaljšane pa tudi za druge prevoze. Te sani moremo danes šteti med najbolj rabljene, splošno znane sani. Ponekod, zlasti v krajih, kjer so dejansko' ali pa vsaj v, ustnem izročilu še ohranjene sani z naplatami, so omenjene kratke vprežne sani mlajšega datuma. Drugje pa uvrščajo začetek teh sani v čas, za katerega ustnO' izročilo v tem pogledu ni več hranjeno.^' Končno moremo k starim, danes še rabljenim sanem prištevati z dro- govi podaljšane sani. Podaljševanje sani z drogovi je udomačeno pred- vsem v krajih, kjer rabijo nizke sani brez kozolcev za vlačenje drv ali pa vprežne sani z naplatami. V zadnjo sikupino uvrščamo- sani, ki so se uveljavile v zadnjih desetletjih. Sem sodijo sani s kozolci za sankanje, s premičnim oplenom izpopolnjene kratke vprežne sani za vlačenje lesa, sani za podkladanje pod zadnji konec hlodov ter dvojne gibljive sani. Vse naštete, razen sani za podkladanje, so znane povsod, sani za podkladanje pa jKJznajo samo v nekaterih krajih. Ce bi hoteli navedene podatke o starosti raznih sani razvrstiti po ©ni strani v skupino, ki bi zajemala samotezne sani, po drugi strani pa bi upoštevali vprežne sani, bi lahko spoznali, da je bilo nekoč sa- motežno vlačenje mnogo bolj razširjeno kakor je danes, medtem ko so se ^'prežne sani bolj uveljavde v zadnjem času. " Dasiravno uvrščamo v razpravo vse na navedenem terenu rabljene ali v ustnem izročilu ohranjene sani, smo tem sanem zlasti v krajih, kjer so mlajšega datuma, posvetili posebno ob manj bistvenih vprašanjih manj po- zornosti. Zato je natančnejše opisovanje sani za posamezne kraje opuščeno. 151 Fanči Sarf V. Sani in ljudski nazivi zanje v posameznih predelih 1. Bohinj. Sanem pravijo v zgornji in spodnji Bohinjski dolini sani. Krivino sani imenujejo san, zadnji konec krivine je peta (spodnja dolina) ali opetanca (zgornja dolina). Kozolcu pravijo strama, oplenu oplin. Od sani s kozolci poznajo tu vse sani razen posebnih sani za vožnjo rude. Vprežnim sanem za vožnjo gnoja pravijo sani za gnoj. Po starem so bile te vedno opremljene s pletenim gnojnim košem. K tem in ostalim vprežnim sanem s kozolci so nekoč v Bohinju pripenjali ojnice tako, da so kozoilec in ojnico pretaknili z drenovimi cveki cirki. Slite sO' bile lažje vprežne sani; imeli so jih le nekateri premožnejši kmetje ali obrtniki. Z njimi so hodili po raznih opravkih; bile so opremljene s sedeži. Sani z visokimi krivinami za seno so splošno znane in še danes rabljene. Imenujejo jih samotežne sani. Sprednja konca krivin, ki rabita kot ročaj za držanje pri vožnji, sta rtiča. Stranski vezi imenujejo palčci ali šprajca. V spodnji dolini sta na oplena pribiti dve deski, ki sta v sre- dini na notranji strani okroglo aH podolgovato izrezani, da more kmet pri nošnji sani v hrib vtakniti glavo skozi odprtino. V zgornji doHni polože pred nakladanjem sena na sani palice, ki jih odrežejo v bHžnjem grmu.^° V nekaterih vaseh zgornje Bohinjske doline vozijo seno s samo- težnimi sanmi preden zapade sneg, več pa v Bohinju uporabljajo te sani pozimi, ko poleg sena vozijo z njimi drva in gnoj, nekoč pa so^ prevažali tudi oglje im rudo. Za samotežmo prevažanje lesa, predvsem hlodov, imajO' v Bohinju stokarske sani (Savica), tudi ta krasče sani (Srednja vas) aH cégarske sani (Stara Fužina), ki se od sani za seno razlikujejo po tem, da so krajše, močnejše ter brez stranskih vezi. Omenjene sani zoiatno manj uporabljajo kakor sani za seno. Zelo pa so pozimi v rabi kratke vprežne sani za prevažanje hlodov, imenovane stokarske vprežne sani (Savica) aH konske sani (Srednja vas). Te imajo v Bohinju štiri kozolce im dva oplena, krivimi pa sta spredaj ob koncih povezani s poličco. Podaljšane sani imenujejo žlajfe. Drugi konec žlajf, ki je gibljivo pritrjen k prvim samem, ima zadaj oplen dvignjen na dveh kozolcih. Krivini zadnjih sami, podaljšani do prvdi, imenujejo žlajfanci. V zadnjem času, ko s sanmi precej prevažajo metrSka drva, pa podaljšujejo sami z dvema žlajfgncama, ki zadaj mista ukrivljeni, in oplen tu ni na kozolcih. Tako podaljšane sani imenujejo uačule. Uačule so nižje od žlajf in ni toliko nevarnosti, da bi se sami pri vožnji prevrnile. Od sani brez kozolcev poznajo v Bohinju samotežne sani za pre- važanje kamenja, narejene iz dveh krivin in desk. Tudi te sani so ime- novali uačule. Nekoč so jih rabili pri apnenicah in hudoumikih, danes pa so prav redko še v rabi. Druge sani brez kozolcev sO' skok (spodnja Količino sena, ki ga vozač ali samoteznikar enkrat pripelje s samotež- nimi sanmi, imenujejo samotežank. 152 SI. 1. Samotezne sani z mačkom za zaviranje (Sv. Pri- mož); 2 in 3. vprežne in samotezne sani z naplatami (Sv. Ana); 4. in 5. vprežne sani z naplatami in po- daljškom (Sv. Ana in Lom); 6. naplatene sani s hlodi (Sdo pri Bledu); 7. sani za razvažanje gnoja (Mali hrib v Tuhinjski dolini) Foto: F. Sarf 152-153 Sani v hriboTskili predelih Gorenjske dolina) ali pas (zgornja dolina), ki jih v zadnjih desetletjih rabijo za podkladanje pod zadnji konec hlodov, ko te z vprežnimi sanmi privle- čejo v doHno.^' Skok je narejen iz dveh debelih, spredaj navzgor po- tesanih plohov, povezanih z dvema oplenoma. Končno naj omenim še pósance, stare otroške sani iz desk za san- kanje. Nekoč so bile splošno v rabi, zadnja leta pa jih skoraj ni več videti. 2. Okolica Bleda. Sanem pravijo na Bledu in okoHci sni, glavni sestavni deb sani pa so: dve karvine, štiri ostrame, tudi oštrame (Selo) in dva oplina. Vprežne sani za vožnjo gnoja imenujejo Sni za gnoj ab pa mice) (Kupljenik). Včasih je bilo teh sani več, danes pa so prav redke. Mnogo več je tu samotežnih sani za seno, ki jim pravijo samotezne sni ali samotežance. Poleg krivin, kozolcev in oplenov imajo te sani ob straneh še dve palci, povezani pred sprednjim oplenom s šprajcem, ki rabi kot sedež pri vožnji navzdol. Sprednji podaljšek krivine za držanje pri vožnji je rogu. Na oplene sta tudi tu navadno pritrjeni deski z izrezom za glavo. Sani rabijo predvsem za vožnjo sena, pa tudi za vožnjo drv, zlasti hašk, v butare povezanega dračja. Nekoč so prevažali oglje in čresu, lubje od smrek. Cigarski skok so tu krajše a močnejše sani za samotežno vlačenje lesa. Nekoč so te sani splošno rabili drva^rji na Je- lovici, danes pa so take sani znatno manj v rabi. Od sani s kozolci na!j omenim še posmójke, kratke vprežne sani za vlačenje hlodov. Poleg krivin imajo te sani en oplen na dveh, komaj 10 cm visokih kozolcih. Posmojke pa so tu v rabi komaj dobrih 20 let. Na Boh. Beli in Kupljeniku imajo namesto posmojk rtiče vprežne sani za vlačenje hlodov brez ko- zolcev. Rtiči imajo zadaj oplen, spredaj pa cirkal, prečno vez, ki je na sredi vzbočena navzgor. Cirkol rabi za pritrditev ojnice. Po starem so ojnice natikali na uše, strajiska podaljška cirkla. Zlajfe so v okobci Bleda dvojne sestavljene sani, 'ki imajo ta paru konc z dvema dvig- njenima oplenoma in ta zadn konc z enim oplenom na kozolcih. Samo- težnih sani brez kozolcev za kamen ali gnoj se tu ne spominjajo. V zadnjem času poznajo skok za podkladanje pod hlode. Od sani iz desk poznajo stare sani za sankanje, katerim so tu rekb spénte. Splošno znane so bile nekoč tu tudi sani z naplatami, imenovane uačule. Narejene so bile iz dveh uojanc, na katere so s cveki mozniki opasali dve napuate. Uačule, podaljšane z drogovoma, so imenovali ^are. Te sani pa so se do danes ohranile samo v vasi SeJo, kjer jih ima in jih uporablja še vsak kmet. 3. Okolica Jesenic. Osnovni sestavni deli sni so tu: karvine aH suine (Žirovnica, Begunje), strame in oplina oziroma strame in oplena (Begunje). " Pri podkladanju si vozniki pomagajo z deblom, ki ga položijo preko ceste takoj za sprednjimi sanmi, nato pa zategnejo hlode še toliKo najprej, da obstanejo dvignjene na deblu. Tedaj podložijo omenjene sani in jih pričvrstijo k hlodom. 153 Fanči Sarf Vprežne sani s Ikazolcil za vožnjo' gnoja so tu gnojne sni ali šliie (Žirovnica, Begnnje). Te so danes še v rabi. Po ravnih poteh vozijo z njimi gnoj, les, gradbeni material in drugo. V hribovskoh vaseh (Ja- vorniški rovt. Sv. Križ) so te sani precej manjše kakor v vaseh pod pobočji. Samotežnim sanem za seno pravijo samotežnce ali samóiance (Kor. Bela). Pri vožnji drži voznik za konce krivin ročaje aU rede. Od sani iz okolice Bleda se te razlikujejo samo po tem, da na oplenih ni- majo pribitih desk. Sani so še danes v rabi; z njimi vozijo' seno, revnejši pa tudi drva in. gnoj. Krajših sani za samotežno vlačenje lesa se tu spominjajo le še starejši domačini; rekli so jim samotežance za drva. Kratke vprežne sani za hlode imenujejo kurte ali rtič, dvojne sestavljene sani pa žlajfe. Sanem za podkladanje pod hlode pravijo skok, samo- težnih sani brez kozolcev pa ne poznajo. Stare sani za sankanje so znane pod imenom posmukle, v hribovskih vaseh pa tudi žabce. V spominu starejših domačinov so tudi uačule, vprežne sani z naplatami. Naplati, pričvrščeni na uojanco so rekli pakalc. 4. Okolica Kranjske gore. Sanem pravijo tu sani ali seni (Srednji vrh), deli sani pa so: kamine, strame in uoplena. Poleg ome- njenih sestavnih delov imajo vprežne gnojne sani spredaj še polico spaio, ki veže oba konca krivin. Špata je bila po starem na zgornji strani vijugasto ali srčasto obrezana. Oplena sta med seboj pO' sredi povezana z uankdo.^^ Gnojne sani so še v rabi; z njimi vozijo' poleg gnoja tudi seno. Samotežnim sanem za seno pravijo samatežance (Srednji vrh) ali samateužance (Kranjska gora — Rateče). Te imajo ob strani dve vezi stansce, šprajce ali palce, na oplenih pa uankdo kakor gnojne sani. Sprednja konca krivin sta držaja. Predvsem rabijo^ te sani za vožnjo sena, revnejši tudi za drva. Sani pa so danes mnogo manj v rabi kakor nekoč, ko niso toliko vozili z živino. Za samotežno vlačenje lesa imajo kurtce za stoke ali cegarce (Srednji vrh), pa tudi kurtce za ceganje ali ta male samatežance (Podkoren, Rateče). Te sani imajo v teh krajih zadnji oplen navadno nekoliko višji od sprednjega, sicer se pa od sani za iseno razlikujejo' samo po tem, da so v svojem zadnjem delu krajše in močnejše. Ttih sani pa ni bilo veliko; imeli sO' jih samoi revnejši. Vprežne kratke sani za les imajo tu štiri kozolce in so splošno znane pod imenom kurte, podaljšane z zadnjim koncem pa so žlefe. Od sani brez kozolcev moramo posebej omeniti tezme, samotežne sani za raz- važanje gnoja po' strmih njivah, ki so' jih neikoč imeli kmetje v Srednjem vrhu. Tezme so imele dve, spredaj visoko ukrivljeni krivini, za katere so pri vožnji držali, na ravnem delu krivin pa so bile pribite deske, ki so krivini povezovale. Tezem se spominjajo le najstarejši pripovedovalci. Otroškim sanem iz desk so rekli seničke za plezat. 5. Jezersko. Sani so na Jezerskem sni, posameznim delom pa pravijo sninc, kozica in oplin. Sprednji ukrivljeni del krivin imenujejo riuc: Od sani s kozolci poznajo gnojne sni, ki jih v zadnjem času manj uankdo ima tudi voz. Ta vez je drugje znana pod imenom sora. 154 Sani v hriboTskili predelih Gorenjske i rabijo, ter ta. ročne sni za vožnjo sena ali drv, loi jih imajo tu samo bajtarji. Ta kratke ročne sni za les so bile redke, bolj poznane v Kokri ko na Jezerskem. Vse omenjene sani imajo tu na oplenih po- sredini soro, ročne sani pa ob* straneh tudi šprajce. Krtič so- kratke vprežne sani s štirimi kozolci za vlačenje lesa, podaljšani krtiči, torej dvojne gibljive sani pa so žlajfe. Za podkladanje pod zadnji konec hlodov imajo v zadnjem času nekateri kmetje šlapne,^^ sani z dvema, spredaj prav malo ukrivljenima krivinama, na katerih je zadaj pričvrščen oplen, spredaj pa krivini veže pobca. — Poleg otroških sani so pred deset- letji poznali tudi večje sani iz desk za razvažanje gnoja po strmih njivah (glej II. poglavje A 3 a). Tem sanem so na Jezerskem in v Kokri rekb načuje, sprednji leseni ročaj za vlačenje pa so imenovali ôje.^" 6. O k o 1 i C a Tržiča. Sestavne dele sni tu imenujejo: karvine, kozuci in oplena. Od sani s kozolci poznajo vprežne sni za gnoj, ki so se v Lomu množično uveljavile šele v zadnjem času, pri Sv. Ani pa jih rabijo že od nekdaj. Samotezne sani za seno imenujejo sni za sno, krajše sani za samotežno vlačenje lesa pa kozu ali pok. Po starem so imele te sani ponekod namesto dveh samo en oplen.^'- Dve stranski vezi pri samotežnih saneh imenujejo španglna, na oplena pa je na vsaki strani navadnoi položen tanjši drog legnar. Revnejši kmetje še danes samotežno vozijo seno, medtem ko je kozu skoraj povsem prišel iz rabe. Kratke vprežne sani brez kozolcev za les imenujejo v Ix>mu kartic; poznajo jih komaj 25—30 let. Pri Sv. Ani take sani imenujejo posmojke ali smojke, kartic pa imajo tu dva oplena na kozolcih. Krtiče podaljšujejo s ta zadnjim koncem in jih uporabljajo za prevoz lesa po ravnem. Od sani iz desk poznajo tu marjaše, stare sani za sankanje. Stare, toda danes še splošno rabljene so sani z naplatami, poznane pod imenom uacuge. Uačuge imajo dve uojanci, dve opuati in oplen. Z njimi še vlačijo les, podaljšane z dvema drogovoma pa imenujejo- žlefe in jih rabijo- za pre- voz sena ali česa drugega.^^ Revnejši domačini, ki nimajo- vprežne živine, imajo tudi samotezne sani z naplatami, imenovane načulce. Drogova sta pri teh saneh manjša, spredaj povezana s polico, ob katero se voznik pri vlačenju upre. Ponekod pa sta v drogova ob strani zavrtana dva krajša, močnejša cveka, ki rabita kot kljuki za držanje. 7. Okolica Krope. Sanem pravijo tu sni, sestavnim delom pa karvine, kozouci ali strame (Do-brava) in oplini. Sani za gnoj so konske sni ali šlite (Jamnik). Nekateri imajo te sani precej manjše od voza, Šlapne -.so Jezerjani videli v Železni ka-pli. načuje ali uačuge pa so na Jezerskem imenovali tudi preprosto napravo, ki so jo za vlačenje hlodov naredili kar v gozdu: odsekali so dve tanjši debli, ki sta rabili za ojnice, a sta se z zadnjim koncem vlekli po tleh. Tu sta bili povezani s prečno polico, na katero so nakladali hlode. Ta naprava nas močno spominja na sani z naplatami (tu brez naplat). Primer takih sani si je ob priliki raziskovanja sani nabavil tudi Etno- grafski muzej v Ljubljani. Sani so inventarizirane pod št. 7504. Zlefe je kot značilno prevozno sredstvo za okolico Tržiča objavil V. K r a g e 1, Zgodovinski drobci župnije Tržič, str. 107. 155 Fanči Sarf lahko pa so iudi enako velike. Pri večjih saineh je v krivini med ople- noma še po en siebričak, ki na sredi pomaga nositi legnarje, drogova, položena na oplene db strani sani. Sani so danes še v rabi. Tudi samo- težne sani z visokimi krivinami še imajo. Ker z njimi tu niso vozili sena, marveč gnoj, drva ali oglje, jih imenujejo oglarshe sni. Konci krivin, za katere pri vožnji držijoi, soi rogli. Sani imajo na oplenih dve deski, na sredi izrezani za glavo. Stransiki vezi sta palci. Pred desetletji so te sani mnogo bolj rabili ko danes, ko drv in oglja samotežno ne vozijo več.^' Tudi krajših štokarskih sni, s katerimi so nekoč samotežno vlačili hlode, danes ni več videti v rabi; včasih pa so bile nepogrešljiva prometna na- prava.^* Za vlačenje hlodov z živino so na Dobravi imeli nekdaj holcšlite, kratke, močne sani, sestavljene iz dveh debelih krivin, oplena in sprednje police. Na Jamnilku, ki se nagiba na Selško* stran, pa za les že od neikdaj rabijo posmojke, kratke vprežne sani z opleni na kozolcih. Na Dobravi in v ostalih vaseh pod Jelovico so se posmojke uveljavile po prvi vojni. Po- smojke, podaljšane s ta zadnim koncem, so žlajfe. Sni za dričat ali sni na trugo (Dobrava) So bile nekoč tudi tu napravljene iz desk. Na Do- bravi so imele te sani za sedež namesto desk tudi palice, zapletene med prečne vezi. Ob straneh sO pričvrstili po nekaj železnih obročkov, ki so med vožnjo zvončkljali. Končno so bile za okolico Krope značilne tudi vprežne sani z naplatami, imenovane uačuge. Dve ojanci sta bili na- plateni s platisem ali naplato. Omenjenih sani pa v zadnjih desetletjih ne rabijoi več. 8. Selška doli n a. Za sani in sestavne dele rabijo v Selški dolini naslednja domača imena: sni, kozouci, nožice (Dražgoše, Podlonk) ali noge (Sorica) in oplini. Slite ali gnojne sni se od sani v ostalih krajih bistveno ne razlikujejo. Z njimi vozijo gnoj, hlode, deske ali drva, vendar samo po ravnih poteh; v hribovitih vaseh jih skoiraj ni videti. Samo- težne sni ali ognune sni (Podlonk) z viisokimi krivinami sO' imele poleg navedenih glavnih sestavnih delov tudi dve stranski vezi palci, povezani pred sprednjim oplenom s polico šinco (Podlonk) ali spango (Sorica). Pri vožnji držijO' za rogu. Skoraj povsod sOi na oplene pričvrščene deske z okroglim ali ovalnim izrezom v sredi, le v Sorioi p ričvšču je jo na opleaie pred nakladanjem posebno napravov imenovano ketrle. Ta na- prava je narejena iz štirih okoli 2 m dolgih lesikovih palic, ki so na vsakem koncu vtaknjene v 1—1,50 m dolgo prečno pohco. Kadar s temi sanmi vozijo gnoj, postavijo na oplene kripco, pleten gnojni koš. Hlo- darske ali stokarske sni so bile nekoč v teh krajih vsajkodnevni sprem- Gnoj še vozijo s takimi sanmi in tudi po strmih njivah ga spomladi raz- važajo. V zadnjih letih si delo olajšajo tako, da sani privežejo na močno žico, napeljano na škripec v kolu vrhu njive, v žioo pa vprežejo konja. Konj hodi vrhu njive sem in tja ter vleče ali spušča sani. ^* V spomin na smrtno nesrečo — žrtev samotežnega vlačenja hlodov visi na Jelovici nad Jamnikom spominska tabla, ki prikazuje ponesrečenca pod >revrnjenimi hlodi in sanmi. Pod tablo beremo: Tukaj se je ubil Alojz Mo- lorič 20. dan Decembra leta 189? Doma spod Blice. Boh mu daj Nebesa. 156 Sani v hribovslcih predelih Gorenjske Ijevalec goizdnia delarvceT na Jelovici, doma iz Selške doline. Drvarjem, ki so s temi sanmi samotežno vlačili les, so nadeli priimek večni cigarji. Posebno znani so biH Podlonkarji.^^ Sani pa so rabiH tudi doma; z njimi so si zlasti manjši kmetje in kajžarji navlačili drva in drug potrebni les. Poleg omenjenih samotežnih sani so v nekaterih vaseh Selške doline imeli nekoč še posebne sani za prevoz nakopane rude, pa tudi oglja. Imenovali so jih miške (si. 2/1 na str. 143).^" Leseni ročaj, ki so ga imele miške za vlačenje, so imenovaH uoj. Zadnji konec ročaja je po potrebi rabil za zavoro. Za vlačenje lesa z živino so povsod, razen v Sorici, imeli že od nekdaj posmojke, kratke sani z oplenom na kozolcih. Posmojke, podaljšane z dvema drogovoma, ki sta z zadnjim koncem drsela po- tleh, so imenovaH vlakuže. RabiH so jih predvsem za vožnjo lesa pa tudi gnoja po naignjenem aH strmem terenu. Po pr^d svetovni vojni so se uveljavile žlajfe, gibbjve sani s sprednjim in zadnjim koncem. V Sorici so imeli nekoč za les nizke kratke holcšlite, sedaj pa imajo konske sni z oplenom na kozolcih. Podaljšane z drogovoma imenujejo žloke. Zloki pa So tudi podaljšane samotezne štokarske sni. Na zadnji oplen so pri- trdili dva drogova, na katera so nabili deske. S takimi samotežnimi žloki so vlačili kamenje. V ostalih vaseh so imeH za prevažanje kamenja posebne samotezne sni za kamen ali vlakuže (Martinj vrh), narejene samo iz dveh spredaj visoko ulkrivljenih krivin, na katerih ravni del so pribite deske. Za podkladanje pod zadnji konec hlodov imajo z zadnjih deset- letjih podkladouc. Za stare sani iz desk za sankanje smo našli več imen: kripca (Češnjica), pukal (Dražgoše), šajtrga (Zali log), gora (Sorica). 9. Pol janska dolina. Sanem pravijo v Zireh in dkoHci smoči (tudi smači), v ostalih vaseh te doline pa seniuc. Smoči imajo dve smo- čnce, štiri stahričke in dva oplina, seniuc pa dve krevine, štiri kozuce in dva oplena. Dolge, vozu podobne vprežne sani, ki jih označujemo z imenom gnojne sani, so v Zireh in okoHci že od nekdaj najbolj razšir- jene in rabljene. Pravijo jim smoči (smoči). Z njimi vozijo večidel vse. V okolici Poljan, kjer so tem sanem rekH seniuc (za razliko od drugih sani tudi vprežni seniuc), so jih v zadnjem časn močno opustib. Samo- težnih sani z visokimi krivinami v Zireh in okolici ne poznajo, v hri- bovskih vaseh nad Poljanami pa z njimi vozijo gnoj. Tudi tem sanem rečejo seniuc, kvečjemu še dodajo samotež za gnoj. Sprednji ukrivljeni konec krivine je tu rogu, stransiki vezi sta palci, pred sprednjim oplenom je prečna poličca. Seniuc za hlode je krajši in močnejši. Z njim revnejši Potrdilo za to najdemo v Bohinju. Ustno izročilo v spodnji Bohinjski dolini pravi, da je kmetu, ki je hotel kupiti konja, rekel sosed: Kaj bi ku- poval konja, kar po Podlonkarja pojdi. Podatke o miškah smo dobili v Dražgošah in Podlonku, kjer so jih nekoč rabili predvsem za prevoz nakojjane rude v Železnike. Prof. F. Baš, ravnatelj Tehniškega muzeja v Ljubljani, pa nam je prijazno sporočil, da je o miškah slišal v Lajšah pri Selcah, kjer so proti koncu 19. stoletja z njimi še vozili oglje. Za podatek prisrčna hvala. 157 Fanči Sarf vilačijo drva. Za vlačenje klodov z živino imajo kratke sani, narejene iz dveh krivin, dveh kozolcev in oplena. V Žireh so te sani smojke, drugje pa posmojke. V Žireh jih niso podaljševali, v okolici Poljan pa so na te sani pričvrstili še oIa(i)ke, narejene iz dveh drogov vla(j)k, zadaj pove- zanih s polico, spredaj pa s sukamom (oplen, ki je pri podaljšanju pričvršćen na oplen sprednjih sani samo v sredi z jeglico). Na podaljšek pričvrstijo navadno gnojni koš vlakač, ki pri vožnji vzame seniucu ime. (Vozim z vlakačem.) Na Cmem vrhu pravijo vlajkam vlakuge. Otroške sani iz desk, pa tudi kasnejše s kozolci, so v Žireh smučke, drugje pa seniučak. 10. Okolica Cerkelj. Tudi tu so sani v narečju sni, deh sani pa sniuc, kozučak in oplin. Zadnji konec senduca je peta, sprednji ukrivljeni del pa riuc. Od sani s kozolci poznajo danes vprežne sni za gnoj in krtiče, vprežne sani za lesi, medtem ko se samotežnih sni s ia usokam riucam spominjajo le starejši domačini. Krajših samotežnih sani za les ne poznajo. V Stiski vasi pod Krvavcem smo pri novejših vprežnih saneh za vožnjo gnoja mogli opaziti neko posebnost: spodnji ravni del krivine je naplaten s templancem, ki je na sredi nekoliko debelejši. Ob- težena ploskev zemlje je tako' znatno krajša, kar uspešno rabi zlasti pri obračanju. Krtiči z opleni na kozolcih so znani tu dobrih petdeset let. Stare sani za vlačenje lesa so imele dva debela, spredaj navzgor obtesana sniuca, skozi katera so pretaknili oplina. Rekli so jim smake.^'' Z drugim koncem podaljšani kriiči so* žlajfe. Najstarejši pripovedovalci v vaseh na strmejših pobočjih (Stiska vas, Sv. Ambrož) se spominjajo gratinje, samotežnih sani brez kozolcev za razvažanje gnoja po strmih njivah. Gratinja je imela sniuca spredaj okoli 20 cm visoko^ ukrivljena, na ravni del pa so bile pričvrščene deske. Za sprednjo prečno vez je bila pri- čvrščena vrv za vlačenje. Sanem za sankanje so* rekli sni za drkat. Na- pravljene so bile iz desk ali pa so se otroci vozili kar na kratki debeli deski, ki so jo* spredaj okrogloi obtesali. 11. Okolica Kamnika. V domačem narečju je ime za sani in za njih sestavne dele enako, kakor smo' to navedli za okolico Cerkelj. Živinske sni (za gnoj) so tu v zadnjih desetletjih skoraj povsem opustili. Namesto njih rabijo žlajfe, gibljive podaljšane sani, pri katerih sprednji del imenujejo smake. Smoke so tu s štirimi kozolci; rabijo jih za vlačenje hlodov. Y vaseh, kjer imajo njive na pobočjih (Županje njive. Sv. Primož, Crna), pa vozijo gnoj s samotežnimi sanmi za seno, ki so tu težje, pa tudi daljše in širše ko v drugih predelih. Širina sani med ročajema bi bila • glede na držanje pri vožnji prevelika, če bi ostala enaka kot je razdalja med seniucema na tleh. Zato' sta tu sprednja dva kozolca vsajena v kri- vine nekoliko bolj poševno, da potem, ko sta povezana z oplenom, potisneta konce krivin navznoter. Te sami pa se od drugih razlikujejo " Poleg sani poznajo tu za vlačenje hlodov uačuge, narejene iz dveh ojnic ter zadnje prečne vezi, h kateri pričvrščujejo s posebnimi železnimi sponami hlode tako, da se ti v celoti vlečejo po tleh. 158 Sani t hribovskih predelih Gorenjske j tudi po tem, da krivini spredaj od ročaja do ravnega dela krivine nista povezani s stransko' vezjo'. Tudi ročaja na vrhu nista odebeljena kakor drugod. Zato so krivine pri teh saneh močnejše ko pri drugih. Enake sani so uporabljali tudi drvarji in oglarji.^** V Črni, kjer so njive posebno strme, še danes razvažajo gnoj z gratulo, samotežnimi sanmi brez ko- zolcev. Krivini sta pri teh saneh prav malo ukrivljeni, v ravni del so vsajeni klini in prepleteni z leskovimi pabcami. Gratulo vlečejo z vrvjo ali po starem s trto. Otroške sani za sankanje imenujejo sni za drhat, starim sanem iz desk pa so pri Sv. Primožu rekli tudi kurice. 12. Tuhinjska dolina. Sni imajo tu dva sniuanka, štiri ko- zouce in dva oplena. Danes deloma še rabijo vprežne sni za gnoj, več pa navadne sni za vožnjo drv po ravnih poteh, smuke, kratke vprežne sani za les, in ponekod ratujne, sani brez kozolcev, za razvažanje gnoja. Stare sni za gnoj so bile tu nekoč nižje, toda daljše kakor v drugih predelih. V Zgornjem Tuhinju smo jih še našli ohranjene; višina meri komaj 30 cm, dolge pa so 2,60 m. Sprednja dva kozolca sta podprta z dvema oporama, kozoucama, ki sta vsajena poševno v sprednji ravni del kri- vine. Opisanih sani v zadnjih desetletjih ne rabijoi več. Gnoj vozijo s podaljšanimi gibljivimi ismukami. Za prevažanje večjih količin rezanega lesa ali drv pa tudi gnoja po ravnih poteh imajo dolge, močne sni, po- dobne običajnim sanem za gnoj. Te imajo v ravni del krivine vsajene po tri kozolce, na oplene pa ob straneh pričvrščena legnarja, ki se spredaj stikata s koncema krivin. Do prve svetovne vojne so rabili tudi samo- tezne ali peš sni z visokimi krivinami. Bile so podobne sanem iz okoHce Kamnika; stranskih vezi torej niso imele. S temi tu niso voziH sena, marveč so jih revnejši rabili za drva, mnogi pa so z njimi voziH na sejme mlade prašiče. V vaseh s strmimi njivami (Mali hrib. Črni vrh) nekateri kmetje še danes rabijo ratujne, sani brez kozolcev. Z njimi razvažajo po njivah gnoj. Namesto krivin imajo ratujne dva okoli 2 m dolga ratujneka, ki spredaj nista ukrivljena, temveč samo okroglo na- vzgor obžagana. Vanje je vsajenih 20 do 25 klinov. VI. Vožnja s sanmi Kadar na saneh naloženo breme s celotno težo obremenjuje sani, pravijo na Gorenjskem, da s sanmi vozijo. Če rabijo samotezne sani, tedaj vozijo samotež (tudi ročno, pr rokah ali peš),^^ sicer pa vozijo z živino. Pri prevažanju lesa pa se breme največkrat s svojim zadnjim koncem vleče po tleh. Tedaj kmetje s sanmi ne vozijo, temveč vlačijo. Če so s temi sanmi vlačili hlode, so jih naložili na zadnji oplen kakor v drugih krajih na krajše samotezne sani, če pa so vozdi razžagan les, so vtaknili v oplene visoke ročice, naloždi mednje drva ter ročice povezali s po- sebno žico žlajdro. Naziv za vožnjo navadno soglaša z nazivom za sani (samotezne, ročne ali peš sani). 159 Fanči Sarf Vlačijo samotež ali z žirinoi. Samo oikolica Poljan ter del Selške doline pozna za kaflcršno koli uporal>o sani naziv vlačenje. Vprežne sami vleče živina v olbe smeri, samotežne sani pa kmetje v hrib navadno mašijo.. Način mošnje je v raznih krajih različen. V Lomu nad Tržičem prevežejo pri samotežnih saneh za seno od sprednjega do zadnjega oplena na obeh straneh sani vrv, ki jo nato rabijo za povezo- vanje sena. Kmet si zadene sani tako, da vtakne glavo med vrv, ki nosi težo sani. Vrv leži kmetu na obeh ramah, na krivine pa lahko' položi komolce. Saoai so na ramah v enaki legi kakor na tleh. Ker je vrv delno raztegljiva, kmet pri nošnji ne občuti toliko teže, zlasti pa ne občuti trdote lesa (si. VllI/5). Podobno nosijo sani v spodnji Bohitijsiki dolimi, okolici Bleda, Selški dolini in okobci Krape. Namesto vrvi imajo tu na oplene pribiiti dve tanjši deski, ki sta v sredini na notranji strani okroglo ali podolgovato izrezani, da more kmet vtakniti glavo skozi odprtino. Deski mu ležita na ramah. V Sorici pričvrstijo na sani ketrle, ki pri mošnji rabi enako kakor vrv ali deske. Kmet vtakne glavo med srednji dve palici, 'ki mu nato obležita na ramah. V dmigih krajih nosijo sami tako, da leži na rami ispredmji oplen, krivimi pa stojita mavpičnoi. Tako moisijo' dormala povsod tudi samotežne sani za drva. Pred desetletji je bila na Gorenjskem navada, da se je zbralo več ljudi, ko so spravljab seno v doMnoi. Zlasti je samoteznikar je (Bohinj), iiačouce (Rateče), vezauce (Beigumje) ali snarje (okolica Kamnika) najel kmet, ki je imel v senikih več sena. Spravljanje sena v dolinoi s samo- težnimi sanmi soi imenovali snarjenje, vezanje, uačenje ali pa vožnja sena. Načinov, kalko maložijo senoi na sanii, poznajo več. V Lomu nad Tržičem povežejo na tleh velik kvadrast kup sena, ki ga imenujejo danka. Danko* prevale na rob, podtaknejo poševno nagnjene sani (slika VIll/7), nato pa oboje skupaj postavijo v vodoravnoi lego*. Cveki, zatak- njeni v vse štiri konce oplenov, se vpičijo v danko, da se ta pri vožnji ne more prevrniti s sami. Namesto damke marede pri Sv. Ani tri bremena, od katerih prvi dve položijo na sami vzporedno, tretje pa denejoi na vrh. Povežejo z vrvjo. Podobno povezano seno imenujejo v okolici Kamnika, Cer'kelj, Krope in na Jezerskem butare, vrv, s katero povežejo, pa je buternek (Jezersko). V Kramjisiki gori in okolici naložijo na sani seno, povezano v rjuhe ali mreže, v Ratečah pa, povežejo senO' v breme. V oko- lici Jeseraic denejo na oplene dve precej dolgi palici, maložijo senO' in ga povežejo. Podobno nalagajoi seno v Boihimju. Palice, ki jih pred nakla- danjem položijo na oplene, imenujejjo v Boihinju posanke. Tako* ab dru- gače naloženega sena pripeljejo, naenkrat 120 do 200 kg. V krajiih, kjer s takimi sanmi vozijo gnoj, denejo' db tej priliki na oplene pleten gnojaai koš ali deske. Pri krajših samotežnih saneh za vlačenje lesa Obtežujejo največkrat samo zadnji oplen. Prve tri hlode, ki jih pričvrstijo. na oplen, ponekod imenujejo podan. Ositaie hlode naložijo na podgn in jih pričvrstijo z železinimi sponami in verigami. Tako nalagajo les tudi na samotežne in 160 X SI. 1. Vprežne sani za gnoj (Lom) ; 2. oprezne sani s tem- planci (Četena ravan); 3.—5. oprezne sani za les (Koroška Bela, Cetena ravan in Kuplje- nik); 6. podaljšane sani (Lom); v 7. vožnja hlodov na saneh s podloženim skokom (Bohinj) ; 8. skok, sani za podkladanje pod hlode (Stara Fužina) Foto: F. Sarf 160-161 Sani t hribovskih predelih Gorenjske , ¦vprežne sani z naplaiami in na druge kraiike vprežne sani. Kolličina naloženega lesa se ravna po trdnosti sani, pa tudi po strmini poti. Pri vožnji v snegu puščajo sani za seboj dvoje sledi. Razdaljo od ene sledi do druge, t. j. razdaljo med fcriviuama, spolšno imenujejo tir. Kmeitje ene ali več vasi, ki uporabljajo isto pot, imajo pri vseb saneb enako širOk tir. Nekoč so imele sani povsod ožji tir kakor pa ga imajo danes. Sani z ozkim tirom so oibdržaM le še tu in tam. Tako imajo v zgomji Bobinjski dolini danes še stari, komaj 50 do 60 cm široki tir, v spodnji dolini pa novi, sikoraj en meter široki tir. Ožji tir je bil nekoč potreben zaradi oaldb in slabih poti. Sled ene krivine v isnegu navadno imenujejo glajs ab glajžn, po- nekod pa je sled doibila ime od krivine: imenuje se sninc ali snina. V Lomu nad Tržičem poznajo za to še starejši naziv uačužneh. Debelina smega pod sanmi oziroma ob strani poti je stena ali dila. Sneg pa ni vselej enaiko dtiber za vožnjo. Biti mora uležan, zmrznjen in suh. Tedaj pravijo, da je dober sninc, seninc, .seniuc ab po starem sagura (okolica Kamnika). Vožnja z naloženimi sanmi po strmini zahteva od voznika dokaj spretnosti im izikušenosti. Zlasti nevarni so ovinki na strmih poteh. Pri vožnji sena se voznik s hrbtom močno npre v naloženo breme, obe no'gi pa drži v tim (si. VIII/6). V ta namen si napravi v seno majhen sedež ali pa rabi poMco pred oplenom. Ce je potrebno, s petami močna zavira. Ponekod si vozniki pred vožnjo pričvrstijoi na noge železne dereze. Z nogami pa mora voznik znati na ovinkih tudi krmariti v levo ali desno. Z rdkami pri vožnji navadno drži za stranski vezi in po po- trebi sprednji konec dvigne, da gredo sani ibolj po petah in tako zavirajo. Samotezne sami za vožnjo drv imajo ponekod na petah pričvrščeno klju- kasto železo, mačka, ki pritisne v tla, brž ko voznik spredaj dviigne sani. Mačka na peti imajo tuidi vse novejše vprežne sani. V okobci Kamnika poznajo pri samotežnih saneh poseben način zaviranja. Tu je maček nameščen na posebni močni jesenovi pabci, ki jo nato na vsaki strani sami zataknejo v obroč na sprednjem kozolcu. Sani tu nimajo stranskih vezi, ki bi palico z mačkom ovirale. Pri Vožnji navzdol drži voznik za sprednji konec pabce, zadnji konec z mačkom pa drsi ob krivini po tleh. Tako lahko voznik zaviranje regulira. Cim bolj vzdigne sprednji konec palice, tem bolj pritisne mačefc v tla. Splošno pa je zlasti pri vprežnih saneh v rabi zaviranje s posebno kratko verigo, ki ima oibroče z robovL Ime- nujejo jo rajs. Verigo pripne voznik pred zadnji kozolec tako, da gre pri vožnji pod kriviino'. Rajs so pri nekaterih šibkejših samotežnih saneh, kjer se je bilo bati, da bi se pri takem zaviranju zlomil kozolec, zataknili v posebno železno kljukico, pričvrščeno v 'krivino med kozolcema- Na- mesto verige so nekoč uporabljali tudi leskove trte. Posebej pa naj omenimo način vožnje gnoja s samotežnimi sanmi brez kozolcev po strmih njivah. K sanem je tu pričvrščena vrv, na koncu pa k tej privezana palica. Po manj strmem terenu kmet s palico vleče za vrv, po strmini pa pabco zatika pred sanmi v zemljo in jih tako počasi u Slovenski etnograf Fanči Sarf spušča navzdol. Prazne sami mataikme na sredini ma palico, jih zademe ma hrbei, spredaj pa drži za palico, ki mu leži na rami. S samoiežnimi sammi za. seno ali les doseže izkušen voznik po* str- mimi neverjetno hitrost. Zlasti znani so kmetje iz Loma, ki so nekoč, ko so hodili drvarii visolko pod Storžič, jemali s seboj samotežne sani zato, da so popoldme lahko delali skoraj dve uri dalj, kakor če bi morali iti domov peš. Pot, za katero bi rabili dve uri, so prevoziU v dobrih dvaj- setih minutah. Da so sani po snegu raje tekle, so jih mazali z lojem ali staro mastjo. Mazanje sami so mekoč zlasti dobro poiznali tudi oglarji, ki so često imeli za vožnjo po gozdu slabe poti. Pomagali pa so si tudi še na drug način. Na odsekih, kjer so morali klance prevoziti navzgor, so pot po- brunčali, t. j. položili so po širini tanjša debla drugo poleg drugega ter jih nato ob koncih, kjer so šle po njih krivine sami, mamazaH z mastjo. Tako so delali tudi cigarji na Jelovici. Krivine pri nekovanih prtenih (Bohinj) ali bosih (drugi kraji) sameh so se pO' večkratni vožnji občutnoi izrabile. Kmetje so* si pri tem splošno pomagali z lesenimi naplatami. Na izrabljeno krivino so* enostavno z le- senimi cveki pričvrstili novo, imenovano opuata (okolica Tržiča), na- puata (okolica Kamnika), templanc (Selška in Poljanska doUna), toplai (Sorica) ali pohkuada (okolica Kamnika). Sani so torej napuaiili, pod- templali ali podu.ožili. Ko se je izraibila prva naplata, so jo zamenjali z novo. Danes delajo to samoi še pri uačugah v okolici Tržiča in Bleda. Naplate pri teh saneh je treiba posebno pogosto menjati, če vozijo z njimi v kopnem. Tedaj zadoščajo ene naplate komaj za teden dmi. Nekovane sani so imele pred kovanimi to prednost, da se vozniku ni bilo treba bati kamenja, Ob katerem kovana krivina močno zavre. Pravijo, da je prav spričo tega živina pri vožnji s saonmi včasih manj trpela kaikor danes. Končno naj omenimo še vožnjo za zabavo z otroškimi sanmi. Otroci so sicer imeli že opisane sani za sankanje, vendar so se nekoč sankali mnogo manj kaikor danes. Škoda je bilo čevljev im obleke. Za vožnjo s sanmi so poznali otroci v Kranjski gori im okoUci maziv plezanje, od Jesenic do Bohimja so dričali, dragje pa so se drsali.^" VIL Druge naprave za vlačenje bremen Za prevažanje oziroma vlačenje bremen poznajo tu in tam na Go- renjskem še nekatere druge naprave, ki nadomeščajo sani. Te naprave so preprostejše im jih rabijo predvsem v izredmo velikih strmimah, kjer sani ni mogoče uspešno uporabiti. Na močno strmih pobočjih je nevar- nost, da bi šle s senom naložene sani čez konc, to je, sani bi se prevalile z zadnjim koncem naprej, se obrnile in kotalile pO' strmimi. Zato m. pr. v Selški dolimi rabijo za prevoz sena namesto sami drevesne veje, pove- ™ Otroci, ki niso imeli sani za sankanje, so se ponekod vozili v nečkah. 162 Sani v hribovskih predelih Gorenjske i zame v vlako."^ Najprej posekajo mlado bukev ab njej podobno manjše drevo, jo položijo pred senik, nato pa s trtami navežejo k vejam še druge goste veje. V trto spredaj vsadijo dva pauca, okoli "5 m dolgi leskovi pa- lici, ob katerih naložijo na veje tri do štiri piaste sena. Pauca poležejo nato preko sena v smeri nazaj in nalagajo seno naprej na pance, nato pa dalje po vsej vlaki. Naložena vlalka je okoli 5 m dolga, do 2.m široka in 1 m visoka. Spredaj gleda iz nje noj, dober meter dolgi konec bidso- vega debla, za katerega pri vožnji vlečejo. Vozniku pa navadno pomaga še drug voznik, ki v ta namen zatakne za palec ključ, t. j. kljukasto palico, za katero vleče. Podobno vlako ali uako poznajo tudi v drugih krajih. Na povezane veje nalagajo v okolici Kamnika v butare zveizanoi drevesno dračje, v dkolici Tržiča pa na takih uakah spravljajo senoi do senikov. V Zgornjem Tuhinju so na vlakah v zadnji vojni spravljali v dobno padle partizane. Nekoč so vlako iz vej povsod vlačili samotež, danes pa vanje često vprežejo živino. Preprosta naprava za vlačenje sena je tudi uačula, 'ki jo uporabljajo nekateri kmetje v Srednjem vrhu nad Martuljkom in Podkorenu. Uačula sestoji iz 4 do 6 leskovih ali smrekovih palic uačulnic in dveh rožancev (Srednji vrh) ali tečajev (Podkoren) (si. 3 na str. 164). Stare uačule iSO imele vedno samo 4 palice. Palice so' na obeh konceh tesno pretaknjene sikozi tečaje.^^ Ko gredo uačouci z uačidami po seno, pri- vežejo k uačuli z daljšo' močnejšo vrvjo, ki jo pri nakladanju sena rabijo za povezavo, tudi debelejši drog. Pred nakladanjem sena na uačulo pod- ložijo pod oba tečaja nekaj sena Nato naložijo na uačulo okoli 200 do 300 kg sena. Leskove palice ali smrekove sušice so prožne in ker sta tečaja podložena, se uačulnice ukrive. Ukrivljenost pa se še poveča, ko seno povežejo. Po vrhu sena namreč položijo drog in ga povežejo- z vrvjo, pričvrščeno na oibeh koncih tečaja. Da morejoi vrv močneje zategniti, ima ta na koncu leseno- kljuko klumpo. Pri tako- povezani uačuli se tečaja dvigneta od tal in uačula stoji na srednjem delu ukrivljenih pabc. K s'prednjemu tečaju privežejo vrv cungl, ki ima na koncu privezan cvek za vlačenje. Z uačulami vlačijo seno samo v snegu. Sled, ki jo uačula pušča za seboj, imenujejo uak. V velikih strminah zavirajo vožnjo z uačulo na enak način kakor sani: voznik potegne preko rame cungl in z njim dvigne sprednji konec. Zadnji tečaj pride do zemlje oziroma snega in zmanjša hitrost vožnje. V izredno dobrem senincu, ko naprava prerada Podobno prevažajo seno v Sibiriji. Naložijo ga na veje dveh tankih brez, v debla pa vprežejo konja kot v ojnice. To napravo imenujejo voloki.. (Z e 1 e n i n , Russische Volkskunde, str. 154.) G. Berg (Sledges and wheeled vehicles. Pl. III/2) prikazuje transport sena na vajah s fotografijo, ki kaže madžarskega kmeta pri tem delu. Naprava je povsem podobna ketrlu, ki ga v Sorici rabijo skupno s sanmi. "* 163 Fanči Sarf teče, podlaigajo pod uačulo Lrimove veje, ki primemo zavirajo. Ko tako privlečejo uačulo do vozne poti, jo zvalajo na samotežne sani. Uačulo vzdignejo na zadnji tečaj, sani podtaknejo, nato pa jo prevale na sani. Nekdaj so Lile uačule mnogo hoiij v rabi kakor danes, ko jih imajo samo še kmetje, ki imajo* senožeti v največjih strminah. Od ostalih naprav za vlačenje bremen, ki so* po uporabi bolj alM manj podobne sanem, pa se bistveno razlikuje naprava, ki so jo pred 60 do 70 leti še uporabljali v Podkorenu in Ratečah za prevažanje vode. SI. 3. Uačula — naprava za vlačenje sena (Srednji vrh nad Martuljkom) - Risba Sibila Nekrep Ker so imeli tu nekoč veliko število ovac, so* si zlasti pastirji pri napa- janju pomagali tako, da so vzeli 4 do 5 m dolg drog, na katerega so na sredini pričvrstili velik škaf vode. Zadnji debelešji konec droga se je vlekel po tleh, sprednji konec pa so zadeli na ramo*. Napravo so* pri vlačenju držali s tpalico, pretafcnjeno pravokotno skozi sprednji konec droga. Škaf z vodo je visel na sredi tako, da se je gugaâ. Na drogu je bila V ta namen gibljivo pričvrščena močnejša palica, ki so* jo na obeh koncih pretaknili skozi ušesa škafa. Napravo* so uporabljali predvsem pozimi ali na zmrznjenih poteh. Po večkratnem drsenju po* tleh se je drog na koncu izrabil in dobil obliko rahl^ ukrivljene krivine.*' G. Berg (Sledges and wheeled vehicles, str-147) opisuje povsem enako napravo, ki jo v mnogih predelih Švedske rabijo za transportiranje vode ali mleka. Berg naziva napravo »potezni kol«. SI. XXVI/1 v navedenem delu nam prikazuje tak potezni kol, ki ga rabijo celo v poletnem času. 164 Sani v hribovsliili predelih Gorenjske Opiisame naprave se spominjajo le še najsitarejši Ratečami, žal pa se doslej nihče ni mogel domisliti domačega imena zanjo. Trdijo pa, da so stari pastirji imeli za to napravo posebno ime. Nekaj pripomb Ni dvoma, da je raznolikost naprav za prevažanje vsakovrstnih bremen v zimskem času v hribovskih predelih Gorenjske zelo velika. Pestra in bogata je v tem pogledu tudi Ijudslsa terminologija. Res, da so nekatera imena za sami aH mjih sestavme dele tuje, majveč memške izpo- sojenke, res pa je tudi, da imamo celo vrsto lepih domačih imem. Nazivi za starejše vrste sani so na terenu iistaljeni in za določeni predel enotni^ medtem ko smo pri imenih za novejše vrste vprežnih sami ma teremu često maleteH ma meenotnost. Ponekod se je naziv za starejše sani pre- nesel na novejše, izboljšane sami, drugje so z novimi sanmi sprejeH tudi novo ime. To velja predvsem za razne vrste novejših vprežnih sami za vlačemje hlodov. Podano gradivo se geograftsiko omejuje le ,ma del alpskega ozemlja, ki kot celota v etmografskem pogledu pomeni bolj ali manj zaključeno etnično ozemlje. Tudi časovna opredeljenost sami me zajema večjega obsega. Sami, ki jih obravnavamo, sodijo kvečjemu v dobo zadnjih sto let. S tem seveda ne mislimo trditi, da te aH one sani niso starejše, toda v ustnem izročilu za to nimamo potrdila. Jasno je, da se po vsem tem za sedaj še ne moremo lotevati vprašanja izvora in razvoja sani, kakor tudi ne drugih določenih zaključkov. Brez dvoma pa bodo zbrani podatki ob reševanju takih in podobnih vprašanj v zvezi s sammi mogli marsikaj pojasmiti. To pripominjamo predvsem zato, ker smo marsikaj, kar tu podajamo, mogli zvedeti na terenu le še pri starejših ali celo najstarejših domačinih in ker smo vzporedno s tem mogH spoznati, da je ustno izročilo v tem pogledu zelo sleibo ohramjemo. Vsestramski magH razvoj v zadmjih desetletjih po eni strani pri mlajših ljudeh na našem pode- želju zmanjšuje zanimanje za staro, po drugi strani pa prinaša vrsto sprememb, izboljšanj im tehmičnih izpopolnitev pri vseh napravah in tudi pri saneh. S pionirskim delom, ki smo ga za določeni predel opraviH ma tem področju, smo oteli pozabe marsikaj, kar bi sicer za vedno ostalo me- pojasmjemo. 165 Fanči Sari Zusammenfassung SCHLITTENARTEN IM BERGGELÄNDE VON GORENJSKO (OBERKRAIN), SLOWENIEN Der Beitrag unter obigen Titel behandelt alle Arten von Schlitten, die heute mehr oder weniger noch in Gebrauch stehen, bezw. auch solche, an die nur noch die Erinnerung der älteren Ortsbewohner heranreicht. In territorialer Hinsicht erstreckt sich das behandeilte Material auf das Alpengebiet von Go- renjsko (Oberkrain). Auf die allgemeine Verbreitung und Benutzung der Schlitten hatten nebst günstiger Schneeverhältnise einen entscheidenden Einfluss auch verschiedene wirtschaftliche und geographische Faktoren, wie z. B. das stark entwickelte Forstwesen, die seinerzeit intensiv betriebene Kohlenbrennerei und die Erz- förderung, weiter hochgelegene Bergwiesen und Felder auf steilen Hängen u. a. m. Vorwiegend standen die Schlitten in Oberkrain in Gebrauch als Be- förderungsmittel auf schneebedeckten Terrän; auf hochgelegenen Bergmiesen und Äckern auf steilen Hängen gebrauchte man hingegen bestimmte Schlitten- arten auch auf schneefreiem Terrän. Die im vorliegenden Artikel angeführten und behandelten Schlitten sind mit Rücksicht auf ihre Konstruktionseigentümlichkeiten vie folgt eingeteilt: 1. Schlitten mit Ständern. Diese Konstruktionsart ist vorherrschend und wird allen anderen vorgezogen. Dieser Gruppe gehören mehrere Schlittenarten an, u. zw.: die einem Wagen ähnelnden, mit vier Ständern versehenen Zug- schlitten; diese Art von Schlitten dient zu Düngerfuhren und zu sonstigen gelegentlichen Transporten (Abb. XU); kleinere Handschlitten, die für verschie- dene gelegentliche Beförderungen und auch zum Rodeln verwendet werden; von Menschenkraft gezogene Handschlitten mit vier Ständern und hochgebo- genen Kufen für Heufuhren (Abb.VIIIll, 2); kürzere, mit vier, zuweilen — nach althergebrachtem Brauch — auch mit nur zwei Ständern und hochgeboge- nen Kufen versehene Handschlitten zum Schleppen von Baumstämmen (Abb. VIII/4); kurze, starke Zugschliiten mit zwei oder vier Ständern und niedrig- gehaltenen oder hochgebogenen Kufen zum Schleppen von Baumstämmen (Abb.X/2, 3, 4); Handschlitten zur Beförderung von Erzmassen mit sechs nie- drigen Ständern (Abb. 2ll auf Seite 143). Die für die Fracht bestimmte Auf- ladeplatte besteht bei allen angeführten Schlittenarten aus Brettern, oder aber werden hiezu Querhölzer verwendet, die zur gegenseitigen Festigung der Stän- der dienen. Von diesen Schlittenarten stehen heute, mit Ausnahme jener zur Erzbeförderung, die bereits gegen Ende des 19. Jahrhunderts aufgelassen worden ist, noch alle in Gebrauch. Wohl aber verloren in den letzten Dezennien die für Düngerfuhren bestimmten Zugschlitten und auch die Handschlitten zum Schleppen von Baumstämmen mehr und mehr an Bedeutung. 2. Unter die ständerlosen Schlitten sind einzureihen: die kurzen Zugschlii- ten. zum Holzschleppen (Abb.2l6 auf Seite 143 und Xl5); Schlitten mit hoch- gebogenen Kufen für Steinfuhren (Abb.215 auf Seite 143); Schlitten mit hoch- gebogenen oder niedriggelialtenen Kufenkrümmungen für Düngerfuhren auf steilgelegenen Äckern (Abb. IXl7 und Abb. 2l4 auf Seite 143). — Die für die Aufnahme der Fracht bestimmte Aufladeplatte dieser Schlitten besteht aus Brettern oder ist sie geflochten oder auch aus dicht nebeneinander durchge- stecken Quersprossen. — Die hier angeführten Schlitten werden nur noch hie und da verwendet. 166 Sani v hribovskih predelih Gorenjske 3. Die nächste Gruppe bilden Schlitten, bei denen Kufen und Ständer durch zroei auf die Kante gestellte, vorne rund zugeschnittene Bretter ersetzt sind. Hieher gehören: grössere Handschlitten für Düngerfuhren auf steilgele- genen Äckern (Abb. 2/3 auf Seite 143) und kleinere Rodelschlitten (Abb. 2/2 auf Seite 143). — Diese Schlittenarten sind gegenroärtig gänzlich ausser Gebrauch. 4. Eigens besprochen sind die Schlitten mit Kufenverstärkungen. Zu dieser Art gehören: kleinere Handschlitten (Abb. 1X13) und grössere Zugschlitten (Abb. IX/6). — Beide Arten dienen zum Schleppen von Baumstämmen. —• Die Ver- wendung dieser Schlittenarten beschränkt sich heute nur noch auf ein eng- begrenztes Gebiet. Einige Schlittenarten, insbesondere die kurzen Zugschlitten zur Holzbeför- derung und die grösseren Schlitten mit Kufenverstärkung, werden in Oberkrain mittels zweier verstellbarer Stangen (Abb. 1X14, 5) mit einem zweiten Schlitten derart verbunden, dass dadurch ein verlängertes Beförderungsmittel entsteht. Diese Verlängerung kann einen Bestandteil des ersten Gefährtes (Abb. XI6) oder aber die Kuppelung zweier selbständigen Schlitten darstellen (Abb. Xl7). Hinsichtlich der örtlichen Verbreitung und Benutzung der verschiedenen Schlittenarten stellt die Abhandlung im allgemeinen fest, dass seinerzeit Hand- schlitten aller Arten in weit grösserrer Zahl in Gebrauch waren, als dies heute der Fall ist, dass aber in den letzten Dezennien die kurzen Zugschlitten für Holzbeförderung und die umstellbar verlängerten Zugschlitten wieder stark zur Geltung kommen. Alle Arten von Schlitten sind meistens aus Buchenholz und in meit gerin- gerer Zahl aus Eschen- oder Lärchenholz hergestellt. Für gebogene Kufen ver- wendet man in Oberkrain nur natürlich krummgewachsenes Holz. Ehedem waren die Kufen nicht mit Eisenschienen beschlagen, wohl aber wurde der gleitende Teil der Kufen mit hölzernen Aufsätzen verstärkt, die nach ihrer Abnützung durch neue ersetzt wurden. Die Benutzung der Schlitten ist in verschiedenen Orten den daselbst herr- schenden Verhältnissen angepasst. So sind z. B. bei Fahrten auf steilen Hängen mehrere Bremsarten bekannt. Bei einigen Arten von Handschlitten wird zu diesem Zwecke die Zugstange verwendet, die der Fahrer vorne emporhebt, so dass sich der rückwärtig hervorragende Teil schleifend und bremsend auf der Erde nachzieht. Die zu Düngerfuhren verwendeten Schlitten wurden manchen- orts auf steilem Ackergelände derart gebremst, dass der Fahrer einen Stab vor dem Schlitten fest auf die Erde aufgesetzt hielt und ihn kräftig anzog. Im allgemeinen wurde aber der Schlitten seinerzeit mit Wieden gebremst, mit denen die Kufen vor dem rückwärtigen Ständer umwunden wurden. Heute werden hiezu zweckdienliche Ketten oder am Hinterteil der Kufen befestigte eiserne Widerhaken verwendet. Bei Aufwärtsfahrten halfen sich besonders die Kohlen- brenner und Holzfäller auf schneefreiem Terrän damit, dass sie den Fahrweg mit dicht nebeneinander gereihten dünnen Stämmlingen belegten, die sie an den Stellen, wo die Kufen über sie hinweggleiten sollten, mit Unschlitt oder Schmiere bestrichen. Für Schlitten, deren Bestandteile, sowie auch zur Benennung der einzelnen mit dem Schlittenfahren zusammenhängenden Begriffe sind in Oberkrain fast in allen grösseren Orten und deren Umkreise ertsübliche Bezeichnungen gang • und gäbe, die auch in der vorlegenden Abbhandlung angeführt sind. Nebst den Schlittenarten bespricht die Abhandlung auch einige sonstige Zugvorrichtungen. Im Falle bestimmter Vorbedingungen wird der Schlitten in einigen Orten durch eine aus Ästen hergestellte Zugvorrichtung ersetzt. In der 167 Fanči Sarf Umgebung von Kranjska gora (Kronau) bedient man sich für diese Vorrichtung eines Ausdrucks, den man mit ^Schlepperc gleichstellen könnte; das ist ein aus vier bis sechs Stäben zusammengefügtes Gestell mit einem Vorder- und einem Hinterteil (Abb. 5 auf Seite 164). Mit dieser Vorrichtung mird Heu eingebracht. In Podkoren (Umgebung von Kranjska gora) mar noch gegen Ende des ver- gangenen Jahrhunderts beim Talgang zum Transport von Wasser eine Stange gebräuchlich, deren rückwärtiges Ende sich auf der Erde nachzog, während der vordere Teil auf der Schulter des Trägers ruhte. Das Wassergefäss hing an einem mitten der Stange befestigten Stabe. Die Autorin der Abhandlung bemerkt zum Schluss, dass das in ihrem Artikel behandelte Material nur auf jenen Teil des alpenländischen Gebietes beschränkt blieb, das in ethnographischer Hinsicht als Ganzes ein mehr oder weniger abgeschlossenes ethnisches Gebiet darstellt. Auch zeitlich umfasen die besprochenen Schlittenarten nur einen Zeitraum der letzten 100 Jahre. Ver- schiedene Schlittenarten, die zweifellos ein früheres Datum für sich in An- spruch nehmen dürfen, entbehren in mündlicher Überlieferung jedlicher Be- stätigung. — Nach alledem kann die Frage, betreffend die Herkunft und die Entwicklung der verschiedenen Schlittenarten in dem erforschten Gebiet ebensowenig wie jene der möglicherweise daraus folgenden Schlüsse einst- weilen keiner endgültigen Lösung zugeführt werden. 168 RUKAV PLATNENE KOŠULJE NA STARINSKOM ŽENSKOM RUHU IZ SKEDNJA PRI TRSTU Marijana Gušić U posjedu Etnografs'kog muizeja u Zagreibu nalazi se serija plat- nenili rukava, koji očito potiču od ženskih košulja,, a koji svi imaju čipkani umetak, uokviren crnom prugom izvezanom u svili. Svi su ovi rukavi od lanenog platna, sašiveni ravno, jednaJke širine od ramena do zapešća. Svi imaju zarukavlje, t. j. otvoren ravni kraj je posunovraćen i ukrašen bijelim raspletom i opet s po dvije uporedne vezane crne pruge. — Gotovo svi imaju u pazuhu neveliku laticu od istog platna, od kojeg je i sam riikav. 18 inventarnih predmeta od tih rukava, od- nosno njihovih fragmenata, potiču iz ranijih zibiraka Muzeja za umjet- nost i obrt u Zagrebu, 4 primjerka iz zbirke S. Bergera, a jedan je stečen god. 1945. iz privatnih ruku. Svi su ovi predmeti, osim jednog u posjed našeg muzeja ušli prigodom njegova osnutka god. 1919. Tad je u temeljni fond naše ustanove bila uvrštena ranije skupljena građa, što privatna kao zbirka M. Cepelića i S. Bergera, a što izlučena iz posjeda srodnih ustanova, u prvom redu Muzeja za umjetnost i obrt te Školskog muzeja. Nažalost u muzejskom katologu ovi predmeti nemaju nikakvih podataka, pa ni o tom kako su i -otkuda došli u ranije zbirke, a ni otkuda potiču. U inventarnom opisu uz neke od njih kao mjesto njihova porijekla naznačena je Dalmacija ili otok Pag, ali sve to pod znakom pitanja. Ovako upitne ove smo muzejske predmete zahvatili u rad prigodom obradbe folklornog kostima s Jadran- sikog Primorja. Nakon Osldbodenja, pr\'i je zadatak našeg muzeja bio da u svom radu obidivati etnografsko područje Istre i otoka Cresa i Lošinja, daikle one krajeve, koji su do 1945. god. našim naučnim rad- nicima bili nepristupačni. Jedino zahvaljujući patriotskoj požrtvovnosti rijetkih pojedinaca, zagrebački je Etnografski muzej u doba talijanske okupacije Istre i otoka Cresa s Lošinjem stekao bio dragocjenu sta- rinsku nošnju iz Bresta i Muna u Ćićariji, a i takav prekrasni pri- mjerak muzičkog instrumenta, kakav je naša lirica iz Nerezina na Lošinju. Ali je taj rad onda bio skopčan s velikim teškoćama, pa su i jedan i drugi istraživač narodnog blaga, oba učitelja Jakov Mikac i Valentin ŽukHć morali raditi pod pseudonimom! Na sreću sad su druga vremena, pa su tako Istra i Jadransko Primorje i>ostali jedno od glavnih radnih područja našeg muzeja. U tom je zadatku kao 169 ' Marijana Gušić najbližu uporednu gradu trebalo upoznati narodnu nošnju iz Sloven- slkog Primorja. Susretljivošću drugova na Etnografskom muzeju u Ljubljani, n prvom redu druga direktora Borisa Orela, kojem i na ovom mjestu za to zalivaljujem, bio nam je taj rad omogućen. Tim povodom proučena je nošnja iz Skednja u okolini Trsta, kako se danas nalazi u Etnografskom muzeju u Ljubljani. Bijela košulja ove nošnje ima rukav, kojem naši primjerci tipološki odgovaraju. Skedanjska ženska nošnja, kako je pokazuje gradivo Etnografskog muzeja u Ljub- ljani, i kako je poznamo i po savremenim prikazima,^ u svom recentnom vidu isastoji ise od tri sloja: Donji od ta tri sloja po službi odgovara savremenom domjem, ruku ili rublju, ali odjevni predmet, koji čine ovaj donji sloj odgovaraju oblicima, unesenim u pučko odijevanje u toku 17. i 18. istolj.. Takva je na pir. maja, guća, pletena od pamučne niti, s dugim rukavima, koji tijesno pristaju uz ruku, a koja se nosi ispod platnene košulje. U gornjem sloju ima odjevnih predmeta, koji služe samo za hladno vrijeme ili kao ukrasni dodatak, kao' na pr. svi- lena marama oko vrata. No temeljni odjevni predmet ove nošnje, osim gornje tamne suknje je bijela platnena košulja. Ova košulja odgovara košulji u mnogim drugim varijantama naše narodne nošnje u sjever- nom i srednjem Jadranu, košulji koju ćemo tipološko odrediti kao primorsku varijantu tunike s ridtavima. To- je košulja ravinog kroja s otvorom, kroz koji se kod oblačenja provlači glava i s vertikalnim prorezom na prsima. Ona je redovno duga od ramena do gležanja i ima široke, svagda duge rukave. Rukav je ravan, bez skupljanja u za- pešću, a masiven je na gornji dio košulje, koji se obično zove stan ili opleće tako, da je između košulje i rukava pod pazuhom ušivena četve- rokutna krpica, latica. Glavna značajka ovog platnenog ruha leži u njegovoj koinstrukciji. Ovakva je košulja svagda izvedena po ravnoj niti, a to je upravo značajna crta ovog ruha, koje u tom odaje svoje srednjovjekovno porijeklo, i pb tom odgovara ranoj medijevalnoj tu- nici s rukavom (tunica manicata). Ovo sve govori za to da je i košulja Škedanjske nošnje tipa tunike, upravo tako kao mjerne ostale srodne varijante: košulja otoka Paga, Novigrada i ostale sjeverne i sredmje Dalmacije i otoka. No za razliku od sviju ostalih varijanata primorske košulje-tunike, škedanjska je varijanta sačuvala osobit ukras, kakvog u ovoj primjeni, kako je pokazuje šikedanjska košulja, nemamo ni u jednoj od poznatih recentnih varijanata. To je ravni čipkani umetak, stavljen po dužini rukava na vanjskoj strani ruke od ramena do za- pešća. Ovaj vertikalmi čipkami umetak je glavna oznaka recentnog škedanjskoig rukava, dok njegovo zarukavlje na svom otvorenom do- mjem kraju ima ukrasnu ošvicu kao i ostale jadranske varijante. Nije međutim isključeno da je čipkani ukras ove vrsti ranije postojao i u drugim jadramskim varijantama. No kolikogod sam mastojala zahvatiti ^ Šantel Š-, Jugoslavenske narodne nošnje I. izd. »Soča« — Ljubljana, br. 1, 3 i ost. 170 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu u što duiblju tradiciju folklornog kostima na otocima Pagu, Rabu i u ostalim mjestima Hrvatskog Primorja i Dalmacije, do sada nisam našla potvrde za ovu vrstu ukrasa nigdje drugdje osim u Skednju. Pa ni stariji ilustrativni materijal ne donosi o tom podataka drugdje, osim za nošnju u Slovenskom Primorju u okolini Trsta. Poznata mapa Kandlera^ donosi sbku žene iz Skednja u ljetnom rubu, s tipičnom bijelom košuljom i s ovakvim vertikalnim čipkanim umetkom na ru- kavima te košulje. Na recentnim primjercima škedanjiske košulje ovaj je umetak od čipke male vrijednosti. Obično je to jeftina mašinska čipka, iz vremena do prvog svjetskog rata ili banalna čipka na kukicu. Pa i onda kad je takav čipkani iimetak izveden u tehnici prave čipke i to na batiće, ta čipka pokazuje masovni rad s kraja 19. ili iz prvih godina našeg stoljeća. — Međutim svi rukavi ovog tipa, koji su u posjedu našeg muzeja, nose u ovom ukrasu pravu starinsku čipku, pa je to sigurno bio razlog zbog kojeg su već osamdesetih godina prošlog stoljeća ocijenjeni kao muzejska vrijednost i uneseni u zbirke fol- klornog tekstila, — Ako je ranije i bilo drugih varijanata jadranskog folklornog kostima s ovakvim istim ukrasom, ostalo je to do sada, kako rekosmo nepoznato. Zbog toga smo ovakav ruikav jadranske bijele košulje nazvali škedanjski rukav, pa smo dosljedno tomu tako ime- novali do sad bezimenu seriju ovih predmeta u našem muzejskom in- ventaru, a otuda i naslov ove radnje. Kraj toga ne isključujem moguć- nost, da je ovakva varijanta bijele košulje mogla ranije postojati i na drugim mjestima našeg sjevernog Jadrana. Zajedniôka oznaka svih rukava u našoj seriji leži u tom, što po dužini ovalkav rukav nema drugih šavova osim dva uz čipkani umetak. Rukav je naime dobiven na taj način da je širina platna u potrebnoj dužini poslužila za jedan par rukava na košulji, i to tako da je po- lovina ove širine platna presavijena bez šava, a obje duge stranice sastavljene su posredovanjem čipkanog umetka, koji tako dolazi na gornju stranu ridte. Ovakav je rukav našiven na živi kraj opleća. Du- žina naših rukava kreće se od 48 do 56 cm, no rukav nije služio u toj čitavoj dužini. Oko 6 do 9 cm na donjem je kraju zavrnuto i čini otvoreno zarukavlje. Čipkani umetak na nekim primjercima dosiže samo do visine ovog zarukavlja, a tu mu je nadodana druga čipka. Ovako su izrađeni u seriji naših rukava oni primjerci, kojih čipka, — obično je to šivana čipka, — ima lice i naličje. To je učinjeno očito zbog tog kako fina čipka ne bi bila okrenuta na naličje. No ipak većina rukava ima čipkani umetak u svojoj cijeloj dužini uključivši i zavrnuto zarukavlje. Na tom je zaridcavlju uporedo donjem rubu rukava širi ili uži ukras, izrađen u tehnici šivanog raspleta. Rasplet je svagda izrađen u samom platnu rukava, a slobodna osnova, potrebna za rasplet, dobivena je izvlačenjem potke iz tkiva. Samo na jednom od primjeraka naše zbirke je mali gaž, t. j. crta uskog azura. Na svim ^ Kandler P., Erinnerungen einer malerischen Reise itd. Trst 1842. Sv.L, tabi. 2. 171 Marijana Gušić ostalim zarukavlje nosi široku pirugu rasipleia, obruibljenu azurom ili kako bismo rekli današnjim nazivom s otoka Paga, velim gazom. Na nekim od našib primjeraka taj ukras sastoji od dvostrukog raspleta sa po nekoliko pruga velog gaza. Takoi u našoj seriji imamo sve vrsti onog raspleta, koji na paškim košuljama 19. stoljeća susrećemo u istoj funkciji, samo u skromnijoj mjeri. U našoj seriji zastupan je rasplet sve od jedne skromne pruge malog gaza do razkošnog raspleta, koji već sam po sebi čini prelaz u šivanu čipku. Kako' uz našu seriju rukava nemamo sačuvanu terminologiju, za koju bismo bili sigurni da se odnosi na ove predmete, to ćemo pojedine oblike raspleta i čipke imenovati prema današnjim paškim nazivima, u koliko ih se još u posljednje vrijeme moglo utvrditi. Među pojedinim primjercima razlika je u izvedbi ovog ukrasa, a to ovisi i o platnu rukava, odnosno košulje, pa je na finom tali- janskom platnu rasplet izveden tankim koncem, iz čeg proizlazi gotovo čipkasta strulctura osvice dok je na grubom platnu rasplet podan u čvrstom duktusu, tako dobro poznatom iz historijskog gradiva, ali jednako tako i sa mnogih primjeraka arhajičnog folklornog stila. Upravo po ovom svom ukrasu zarukavlja, naši rukavi pokazuju bli- sku srodnost s folklomim tekstilom ostalog našeg Primorja. Poznato je kako je šivani rasplet onaj primarni elemenat, iz kojeg su se razvili rani čipkana oblici. U tdku ovog razvoja pojavili su se mnogi po- stepeni prelazi od najjednostavnijeg raspleta sve do prave reticele, koja sama po* sebi čini granicu između svih početnih stepena šivane čipke i one samostalne čipke, koju evropsko čipkarstvo' tek priznaje kao pravu čipku. U načinu izvođenja reticela naime stoji na oba ste- pena: ona može biti izvedena u platnu, pa tada niti osnove i potke tkanja daju dominantu njenog raporta, ali ona, —^ sa do kraja jed- nakim likovnim izrazom, —• može biti izvedena i kao samosi^alan čip- karski rad, gdje je ova ista dominanta podana karakterističnom mrežastom osnovom, koja jednako kao i kod nesamostalne reticele, određuje podjelu čipkanog prostora. Reticela izvedena u platnu bitno je vezana uz sam predmet, kojemu čini ukras. Ona je njegov sastavni dio pa cjelokupna kompozicija i izradba ove vrsti čipke, funkcionalno prriî.lazi iz namjene, za koju sam predmet služi, bilo da je to odjevni predmet, košulja ili pokrivača, bilo dekorativna prostirka u profanoj ili sakralnoj upotrebi. — U ovom obliku, reticela je zapravo najraz- vijeniji oblik raspleta, ona je njegov završni stadij. Na ovom stepenu bitni elemenat u kompoziciji reticele je sam rasplet, koji svagda reti- čelu omeđuje u prostoru. Kao pruga, jednostavna ili dvostruka na za- nikavlju iH poprsnicama, ili kao karakteristične dvije Uporedne pruge, koje kao ukrasni porub prate čipkani umetak, rasplet je tako zna- čajan za naš jadranski tokstil, da po njemu bez teškoća možemo od- rediti stil i pripadnost pojedinih predmeta ove vrsti. Upravo po tom što je na našim primjercima rasplet samostalan dekorativni elemenat, možemo pouzdano zaključiti da su naši primjerci svi od reda nekad 172 SI. 1. Čipka na batiće: a (Et 16637), b (2/6373), c (2/6372), d (Et 16640), c (Et 16639), / (Et 16641), g (Et 16643 i 16644) Marijana Gušić pripadali primorskoj košulji iipa tunike, gdje se rasplet na nmogim varijantama ovog ruha, kako rekosmo, održao do danas u sasvim svježoj upotreibi. Ovo poglavlje u razvoju čipke, od primarnog ras- pleta do reticele visokog likovnog izraza, ali koja se još uvijek nije osamostalila u smislu prave čipke, — to je upravo onaj kompleks, koji je duboko urasao u folklornu baštinu naroda na istočnoj obali Ja- drana, Jonskog i Egejskog Primorja i otočja. To je onaj oblik bijelog dekorativnog rješenja na tekstilu, koji se javlja kao prekid s medi- jevalnim vrednotama, kad polihromija uzmiče ispred novog crnobijelog sjenčanja. Likovni izraz, rođen u prosperitetu ranog renesansnog zbivanja, ostaje u našem folkloru u svojiim ranim oblicima očuvan do danas. Drugačije je sa čipkanim umetkom u našoj seriji ridcava. Dok paška košulja, i u onim primjercima, koji su do sad poznati kao naj- stariji,' jednako kao i u onim, za koje znamo, da su nastali nedavno, ali svakako prije vještačke rekonstrukcije paškog čipkarstva u vremenu prije Prvog svjetskog rata, — svagda u svom ukrasu pokazuje jedino retičelu, uraslu u osnovno platno košulje, — dotle su svi čipkani umeci ove naše serije u svim slučajevima samostalno izvedena čipka, sekun- darno aplicirana u platno rukava. Na primjercima naše serije, ovaj se čipkani umetak javlja u obje tehnike, kao čipka na batiće i čipka šivana iglom. Da razmotrimo obje grupe. A. Ciipika na batiće. 5 pari ukava, 1 sam rukav, 6 pari uzdužnih pruga i 1 fragmenat čine ovu grupu u našoj seriji. Na tim se predmetima ista čipka po- navlja svega dva puta, ali i u tom slučaju, isti motiv izveden je na svakom -od dva primjerika sa svojim specifičnim oznakama. U ovoj grupi u prvom redu treba razmotriti one predmete, koji nose čipku karakterističnu za naše folklorno čipkarstvo u jadranskom sektoru. Ma da se po neki od uzoraka u ovoj našoj skupini javlja ovdje kao jedinstven primjer, ipak u daljnjim razvojnim oblicima susrećemo njegove derivate. Takav je naš fragment Et. 16637 (si. l/a na str. 175). Izrađen u arhajičnoj dretvici ovaj uzorak odgovara uzorku u djelu Frosohowera New Modelbuch izašlom u Ziirichu god. 1561.* Tu je pod nazivom Gold-model prikazan uzorak, koji je u veoma vjernom izvodu poslužio i za našu čipku Et. 16637. Ma da se ovaj uzorak u tom iz- danju, karakterističnom za ranu čipku na batiće, u našem folkloru kasnije ne ponavlja, ova je čipka jednako kao i drugi rani uzorci, kako ih nalazimo u istom djelu, poslužila kao osnova poznatoj mre- žastoj čipki, koja kasnije, napustivši solidnu dretvicu prelazi u lagani torchon 19. stolj. Naš primjerak Et. 16637 u izradbi i stilu odgovara 16. stolj., ma da ga ne možemo odlučno datirati s tako ranim x>o- ' Bruck-Auffenberg N., Dalmacija i njena narodna umjetnost. Beč. Tabi. XXVI., si. Li tabi. XXIX., si. 2. * Dreger M., Entwicklungsgeschichte der Spitze. Beč 1901, str. 29. 174 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu stankom, zbog razloga, o kojem će još biti govora- Isti stil u svom mrežastom raportu pokazuju primjerci 2/6372, 2/6373, Et. 16638, Et. 16639 i Et. 16640. Od tib primjeraka ova posljednja čipka Et. 16640 (slika l/d na str. 175) pokazuje čisti nacrt i rane tehničke elemente, dretvicu i point d'esiprit. Uzorak 2/6372 (si. l/c na str. 175) u istoj slici i izradbi je najčešća naša jednostavna čipka na batiće, a po porijeklu je sasvim srodna uzorku, kojeg imaju naša dva primjerka, to su Et. 16638 i Et. 16639 (si. l/e na str. 175). U različitoj izvedbi ovaj se motiv rozete u mrežastom raportu često vraća na pokrivačama, koje su nekad bile sa- stavni dio oglavlja u starinskom ženskom ruhu Konavala kraj Dubrov- nika. Obje vrste ovog prekrasnog pokrivala, i bjela vrsta, to je korotna pokrivača i ona zvana zlatnica, ukrašena raskošnim polihrom- nim svilovezom, imaju po dva čipkana umetka, od kojih se često vraća upravo ovaj motiv. Naša oba primjerka čipke s ovim uzorkom poka- zuju kvalitetan čipkarski rad. Čipka Et. 16638 izrađena je u debljem koncu, kako je obično poznamo, dok Et. 16639 u finom tankom koncu • svojim prozračnom izvedbom u pojedinosti odgovarja isto takvoj čipki na najboljim primjercima do sad nepoznatih konavoskih pokrivača zlatnica koje predmete datiram s 18. stoljećem. — I mrežasti uzorak fragmenta 2/6373 (si. l/b na str. 175) pokazuje isti stil folklorne čipke, koja svoje porijeklo vuče iz ranih predložaka, a produžuje se gotovo do naših dana. Zbog toga je ove naše primjerke veoma teško' vremenski odrediti, pa bismo samo po analogiji konavoskih zlatnica, čipku Et. 16639 datirali sa 18. stolj., a da za ostale primjerke mrežastog raporta ostavimo širok vremenski raspon, u kom će najraniju stepenicu predstavljati čipika Et. 16637. Bitno drugačiji stil pokazuje čipka na rukavu Et. 16641 (si. l/f na str. 175). Njezin je glavni motiv rozeta, izrađena u načinu, koji bi žene na Pagu nazvale stracirski, t. j. platneni. Osim ove fino osjenčane tkanice, ova čipka ima još u punoj snazi veoma dobru dretvicu, pa bi je prema evropskom mjerilu trebalo datirati sa 17. stolj. No u datiranju fol- klornih predmeta treba računati s izvjesnim zakašnjenjem likovnog podavanja. — Poznat je u tom primjer udovičke kape iz Dobrote u Boki Kotorskoj. Kad je početkom našeg stoljeća. Bruck-Auffenberg dobrotsku kapicu iznijela pred evropsku javnost" ipoznavaoci su čipku na ovom predmetu datirali sa 16 stolj. Međutim autorica je lično po- znavala vezilje, kojih se i sad još sjećaju ljudi u njihovu kraju, a koje su izradile ovu arhajičnu čipku. Upravo u tom i leži zakonitost u oču- vanju folklornog stila. U agrafičnom društvu žena prenosi ustaljene dblike tekstilne proizvodnje s koljena na koljeno. Ona odgleda svoj uzor u dobrim predlošcima sačuvanim na ruhu svoje majke i bake, pa i sam način izradbe prenosi u tako sačuvanoj, neoronuloj tehnici, da pojedine elemente mnogo kasnije nego što je njihova pojava utvrđena u običnom vremenskom određivanju, još uvijelk nalazimo žive u " Bruck-Auffenberg, o. c. 175 Marijana Gušić foMoTmom 'tektetilu. Tako i naš primjerak Et. 16641 govori o prelaženju sjenčane čipike u tradicionalno kulturno dobro. Najbolju čipku ove grupe pokazuje naš primjerak Et. 16642 (slika Xl/a). To je čipkani umetak, duig 40 cm i širok 5,5 cm s dva izmjenična motiva, od kojib se u nizu izmijenjuju kružnica i osmerolista rozeta. Oba ova m'otiva zapravo su tipičan elemenat prave reticele, pa ova naša čipka, ma da je izrađena u tehnici na batiće, pridržala je raport šivane čipke. Pojedini motivi njezinog uzorka leže unutar idealnog kvadrata, a naglašena je i tipična vertikalna razdjelnica. No dijagonalu negdaš- nje reticele samo se naslućuje u izvrsno izrađenim prozračnim ele- mentima motiva kružnice. Ova je čipka veoma poučan primjer, kako 86 na našem Primorju tehnika na batiće podvrgla stilu i ornamentu šivane čipke ranog razvojnog stepena, one šivane čipke, koja je tu na istočnoj obali Jadrana, isto kao i na Jonskim otocima i na Kandiji poticala iz dubokih osnova i bila vitalno snažnija od čipke na batiće. Po tehnici čipka na primjerku Et. 16642 sadrži sva tri elementa zna- čajna u tehnici čipke na batiće, dretvicu, tkanicu i po-int d'esprit, s fino ubačenim, ne prečestim zubićima (picot-ima), tako da njen postanak po svim ovim oznakama treba staviti najkasnije u sredinu 17. stolj. I pored folklorne retardacije ova čipaka sadržava tako dobro očuvane elemente visokog renesansnog čipkarstva u strogom geometrijskom raportu, da bismo je teško mogli odrediti samo kao folklorni proizvod. To je visok čipkarski posao, kojeg je u tradicionalnom uzorku za svoju ličnu upo- trebu izradila čipkarica, vješta profinjenim zahtjevima već razvijenog čipikarstva. Ovakvu ćemo pojavu moči razumjeti, ako nešto dublje pogledamo u čipkarsku proizvodnju na našem Primorju uopće. — Kao protuteža ranijem šarenilu, bijeli ukras iz ranijeg skromnog vezenog ili tkanog raspleta razraštava se u toku 16. stolj. u raskošni dekorativni pribor na ruhu i na kućnom i sakralnom tekstilu. Dovoljno je poiznato kako je Venecija osvajajući svjetsko tržište potisnula u čipkarskoj proizvodnji sve ostale svoje takmace na talijanskom tlu, pa je u tom procesu i glasovita dubrovačka čipka uzmakla pred svojim opasnim protivnikom." No čipika. Ikoja se podigla iz kulturnog naslijeđa istočnog Mediterana, sad je u svom bujnom raizvoju daleko prešla prvotni okvir raspleta i reticele pa se nakon svog potpunog osamostaljenja naglo razvila u osobiti artikl tadašnje svjetske trgovine. Mer'kantilizam po- činje davati odlučan smjer u proizvodnji čipke. — I naše Primorje i otoci sudjeluju u tom zbivanju. U sistemu decentralizirane manufak- ture glavnu radnu snagu u proizvodnji glasovite i skupe mletačke čipke pružaju upravo naši krajevi. Žene i djevojke, koje su nekad lanenim koncem u jednostavnom raspletu, pripletu i ostalim arhaičnim bodo- vima, krasile ruho za svoju ličnu upotrebu, sad su svojim vještim, od rane mladosti vičnim rukama izrađivale profinjenu čipku. — No nijesu " Gušić M-, Uz pitanje dubrovačke čipke. Anali Historijskog Instituta J. A. Z. U. u Dubrovniku I., Dubrovnik 1952. 1., str. 333. 176 XI čipka na batiće: a (Et. 16642); čipka na iglu: b (Et. 16650), c (2/6355), d (Et. 16649), e (Et. 16654). — Desno: Narodna nošnja iz Labora (Slov. Istra) sa rukavom pilatnene košulje, sličnim škedanjskom 176—177 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu to više vršile odgledanjem sa starih predmeta, sačuvanih u porodičnoj ostavi. — Predloške za mletačku čipku izrađivali su posebni majstori crtači, a često su za to služile knjige uzoraka u poznatim izdanjima. Fini čipkarski rad nije mogao ostati sporedno zanimanje, a sa prelazom u profesionalnu proizvodnju nestala je folklornog spontanog stva- ranja d održavanja tradicionalnih agrafičkih uzoraka. — Sad je čip- karica svedena samo na radnu snagu, kojoj je bila jedina dužnost da nadbije konkurencu što finijom izradbom, koje je dosegla vrhunac u virtuoznosti barokne čipke. No dok je za tržište čipkarica radila po tuđoj narudžbi i po predlošcima donesenim iz Mletaka, na svoje vla- stito ruho i dalje je stavljala jednostavnu čipku starinskog stila. Ali u izradbi ovakvog jednostavnog uzorka čipkarica ipak nije više po- znavala onaj arhajičan bod, od kojeg su se njena ruka i njeno oko već sasvim odvikli. Ona je u ovaj svoj rad unosila tehničke dotjeranosti svog vremena i stila, po kojima mi danas odgonetamo' upravo to vri- jeme i stil. Na ovaj su način elementi visokog čipkarstva ušli u naš folklorni tekstil, ali su se tu rijetko održali, jer su ih odavde potisnuli bilo novo usvojeni elementi sve razvijenijeg ergološkog procesa, bilo oni raniji konzervativni činioci, koji su produžili živjeti u krajevima podalje od užih radnih područja mletačke manufakture. Naš primjerak Et. 16642, o kom je riječ, nema raspleta na zaru- kavlju, nego samo* mali gaž (ajour) i jednu svilenu crnu prugu. Vjero- jatno je ovaj par rukava sa svojom dragocjenom čipkom mnogo i dugo služio pa je do nas dopro u promjenama, koje govore o toj dugoj upo- trebi. Taj je rukav dugačak svega 40 cm, pa po toj razlici prema osta- lim primjercima vidi se da je rukav kasnije skraćen. Tom je prilikom namjesto raspleta, koji je po svoj prilici bio' oštećen, stavljen sitan porub sa zubićima. Zbog tog je ostala samo jedna crna pruga od negdašnjih dviju svilenih pruga uporednih prvotnom raspletui. Ovo sve potvrđuje rani postanak rukava i njegove čipke, jer i sama do- knadna preinaka nije kasnije od većine ostalih rukava naše serije. Po kompoziciji najslabija je čipka, koja se u našoj seriji javlja u dva izdanja, i to na rukavu Et. 16643 i rukavu Et. 16644, u istom uzorku (si. l/g na str. 175), tek na primjeriku Et. 16644 u boljoj izradbi. I u ovoj čipki je glavni motiv kružne rozete riješavan u osnovnom kva- dratu, ali Uz ovaj rani elemenat, koji je tu očito retardiran, ukompo- nirana je barokna vitica, koja je nasilno podvrgnuta raportu rane čipike. — Ovo je primjer kako agrafična rustična proizvodnja unosi savremene elemente u svoj konzervirani arhajični sadržaj, a da pri tom često ne vodi računa o čistoći stilske primjene. Zato je ova dva pri- mjerka teško datirati, i ako ih po ovoj izrazitO' baroknoj vitici ne smijemo označiti kao raiiu čipku s time da je, analogno mrežastom raportu, opisanom na prvim predmetima ove grupe, i ova čipka mogla postojati tako dugo, dok se uopće čipka na batiće proizvodila na našem Primorju. 12 Slovenski etnograf j^JJ Marijana Gušić No i potraj svih razlika u vremenskom posianju, koje ćemo mo- rati obuhvatiti u rasiponu od otprilike dva i po stoljeća, od oko 1500. go- dine do u 2. pol. 18. stolj., — svi do sad promatrani primjerci ove grupe pokazuju blisku povezanost u stilu i u likovuom podavanju svog čip- kanog dekoTa. To je dobar, kvalitetan čipkarski Tad, koji se samo u jednom primjerku tehnički pribHžuje visoikom evropskom čipkarstvu, ali i u njem, kao i u svim ostalim primjercima očuvan je jednostavan geometrijski raport folklorne čipke. Ovakva čipka iizmiče podrobnom datiranju, ali ipak govori o tom, da je na našem Primorju čipka u tehnici na batiće kroz podulji vremenski niz bila ravTiopravna čipki na iglu i da je tu živjela u inteiizivnoj primjeni na ruhu domaćih žena od 16. stolj. nnaprijed. Tri daljnja primjerka ove grupe, to su fragmenti Et. 16645, Et. 16646 i Et. 16647 posve izlaze iz okvira folklorne čipke. Dvije čipke. Et. 16645 i Et. 16646 pokazuju dva vida t. zv. milanske čipke. Čipka Et. 16645 ima kara:kteristične praznine i rijetke vezice u svom uzorku simetričnog geometriziranog cvijeta, a Et. 16646 u izrazito baroknoj vitici obiluje azurima i ukrasnim vezicama s naglašenim zubićima.' Jedna i druga govore o čipkarstvu 17. ili 1. pol. 18. stolj. pa ih bez sumnje moramo tako datirati. Siri raspon vremenskoig postanja može imati čipka Et. 16647. To' je čipka, koju najčešće nailazimo na crkvenom ruhu duž čitavog našeg Primorja. Ma da ima raport t. zv. flandrijsike čipke s ka- rakterističnom mrežastem pozadinom, ova čipka svojom pojednostav- njenom izvedbom mrežaste jKJzadine može dosizaii još i u 19. stolj.* Sva tri primjerka potvrđuju činjenicu da su žene na našem Primorju izrađivale visoku čipku zaipadnog stila. Teško bi naime bilo pretpo- staviti da su Primorke za svoj lični pribor kupovale čipku ove vrsti na stranom tržištu, jer to, i usprkos prosperiteta, kojeg još u 17. stolj. uživaju pomorska mjesta na našoj obali, ne dozvoljava ekonomska struktura tadašnje pučke klase na Jadranu, a samo- ovoj mogla je u 17. i 18. iStolj. služi bijela platnena košulja s ravnim rukavom. Vidjeli smo kako i u onoj čipki, koja još nosi konzervativni duktus folklornog naslijeđa možemo očitati po neke od unesenih elemenata tadašnje pro- fesionalne proizvodnje. Ova naša tri primjerka upravo su sama po seibi takav proizvod. Sta više na prvi se ipogled razabire da se u sva tri slučaja radi o čipki, koja je po svojoj namjeni imala služiti kao ukrasni volant na bilo kojem predmetu vjerojatno crkvene upotrebe, a da to uopće nije čipkani umetak prvotno izrađen za ridcav ženske ko- šulje. U sva tri slučaja radi se o ostatku prave čipke, koji je čipkarica iz nekih razloga, — možda zbog tog što je ovaj svoj proizvod izrađen po mletačkom uzoru i sama cijenila više nego starinski predložak na baštinjenom ruhu, pohranjen u svojim sanducima, — da je ona ovu ' Henneberg A., Stil und Technik der alten Spitze. Berlin 1931. Tabi. 134., si. a i b. * Isto, tabi. 71., si. 136. i 137. 178 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu Čipku usila U rukav talko da je čipikasti kraj uvinula u samo platno i završila običnom crnom prugom. No kolikogod se to radi o kvalitetnoj čipki, ipak je ova primjena promašena, jer ovakva čipka ni u kolika ne odgovara stilu arbajičnog odjevnog predmeta, kakva je košulja- tunika s otvorenim rukavom. Strogu, pridržanu ljepotu geometrijskog raporta, kako smo je našli na svim ostalim primjerima ove naše serije, ova barokna čipka ne dosiže, nego se na krutom rukavu mekana povija i time gubi upravo onu značajku, koja je tako bitna za naš primorski folklorni kostim, a koja proizlazi iz renesansnog oblikovanja, što ga je naša primorska folklorna čipka održala do u sadašnjost. Prema tomu ova tri primjerka naše čipke na batiće najdalje odmiču od našeg vla- stitog folklornog izraza, ali nam uporedo tomu služe kao dokumenat 0 profesionalnoj čipkanskoj proizvodnji na našem Jadranu. B. Čipka na iglu. Drugu grupu u našoj seriji rukava, nazvanib škedanjsiki, pred- stavljaju primjerci sa čipkom na iglu. Ovu skupinu čine 6 pari rukava 1 2 para čipikanih. umetaka. Posebno razgledat ćemo dva predmeta, to su rukavi 2/6354 i par fragmenata Et. 16636 jer i ako ovaj jedan i drugi primjerak nosi šivanu čipku, ipak imaju oba nekih osobitosti, koje ih dijele od promatrane grupe. Zajednička osnovna značajka naših 8 predmeta ove grupe u prvom redu leži u tom, što se u svim slučajevima radi o samostalnoj reticeli. To je svagda čipka izrađena sama za se, lišena prvotne veze s platnom bijelog odjevnog predmeta, one veze, koja je još tako bitno sadržajna na mnogim recentnim primjercima dalmatinskih košulja. Pa i ako je svaka od ovih čipaka rješavana u formatu ravno kidanog platna, ona je izrađivana posebnO' i tOk je naknadno kao gotov ukras prišivena na platno rukava. — Istoi tako i u bodu, kojim je izvedena čipka naših predmeta, moramo naglasiti odsustvo arhajične tehnike. Svagda se radi o pravom čipkarskom bodu s poznatim ukrasnim varijantama. Nema ni traga bodu poznatom s dobrotske udovičke kape, pa ni ostalim orijen- talnim varijantama. Očito je da su svi primjerci rađeni na mjestu, gdje je već bila usvojena tehnika mletačke šivane čipke, bez nekih lokalnih sjećanja u retardiranoj proizvodnji. Ipak u samoj kompoziciji nijedan od naših primjeraka ne pokazuje stil visoke čipke mletačkog baroka. Uzorak naših čipaka je svagda strogo geometrijski. On je komponiran od dva motiva, pa iz tog proizlazii raport prave reticele, koji je sačuvan čak i u onakvom prozirnom nacrtu, u kakvom se već posve izgid>ila dominantna dijagonala, tako poznata u reticeli, kao što je to na pr. u našem primjerku 2/6355. — No čak i onda kad reticela očito pokazuje uticaj španjolske čipke poznate pod imenom sol Et. 16648 (si. 2/a na str. 183) pa su već veoma izgid>ljena oba pravokutna smjera, — i u tom slučaju njen raport ostaje i dalje u linearnoj iz- mjeni dvaju motiva, u ovom slučaju dviju kružnih rozeta tipa sol. 12* 179 Marijana Gušić Promatranjem pojedinih primjeraka teško ćemo moći tačno odre- diti njihov vremenski postanak. Još više nego čipka na batiće, šivana čipka pokazuje dublju srodnost s folklornom proizvodnjom, pa po zakonu folklornog retardiranja, ona često prelazi u bezvremensku okaminu. Samo u onom slučaju gdje nalazimo pojedine elemente izra- zito profesionalne proizvodnje značajne za određeno razdoblje evrop- skog čipkarstva, naći ćemo čvršće upoirište za vremensko određivanje naših primjeraka. Tako bismo u slučaju već spomenute čipke 2/6355 (si. Xl/c) mogli naći uporedbu u primjercima 16. stolj. pa bismo even- tualno mogli i ovu našu čipku idjrojiti u ovo doba. Za ovo bi govorio i stil ove naše čipke, osobito njeni naglašeni okrugli listići," kakve ne poznam ni iz kojeg drugog rustičnog primjerka dalmatinske reticele. Jednakoj ocjeni podvrgnut ćemo i čipku na rukavu Et. 16649 (si. Xl/d). Trokutić, na Pagu zvan mendula, jedan je od onih osnovnih elemenata, koji se u visokoj reticeli javlja u najranijim primjercima 16. stolj., ali koji iz ove rane čipke nastavlja dalje živjeti u bezvremenskoj primjeni na folklornoj reticeli. Naša čipka Et. 16649 u svojoj rozeti ima ovu mendulu, ali po svim ostalim elementima njoj moramo tražiti upo- redbu u gradivu 16. stolj., a za to govori i cjelokupni stilski izraz nje- nog prozračnog nacrta.^" Spomenutu čipku tipa sol Et. 16648 možemo protumačiti samo tim što je njen karakteristični elemenat u naše folklorno ruho došaoi kao vanjski uticaj. Daleki spomen na ovaj elemenat pokazuje i naš frag- menat Et. 16650 (si. XI/b) čija jednostavna reticela je tako- van moguć- nosti svakog datiranja, — a da je ipak ne možemo smatrati recentnom — da može poslužiti kao primjer izvrsno očuvanog jedrog arhajičnog folklornog oiblikovanja. No čipka fragmenta Et. 16651 koja je također jednostavna reticela od sedam rozeta, po načinu izradbe zaostaje daleko iza ostalih primjeraka ove grupe. Izrazito folklorni stil razvijene reticele sa svim njenim karakteri- stičnim elementima, pokazuje lijepa, dobro sačuvana čipka na ridcavu Et. 16652 (si. 2/b, str. 183). Na obilatom rukavu, koji je sa zavraćenim zarukavljem dugačak 56 cm, nižu se u čipki širokoj 9 cm, izmjenično dvije različite rozete sa pojedinostima, koje poznamo iz recentne paške čipke. To su pogačica, listac, mendula, lozica i lozica na dvije igle, a sve ukrašeno zubićima (picotima) no- sve talko uravnoteženo u podjeli mase i prostora, da je ovaj naš primjerak uistinu jedan od klasičnih primjera samostalne reticele. No upravo zato ovu je čipku veoma teško datirati. Kao pravi folklorni proizvod, ona je van vremena. Samo osloncem na slijedeća dva primjerka, moći ćemo hipotetski odrediti vrijeme postanka ovog našega dragocjenog predmeta. Na slijedećem predmetu ove serije, to je par rulkava Et. 16653 (si. 2/c na str. 183) sličnog obilnog formata (dužina rukava sa zarukavljem iznosi 63 om) » I s to, tabi. 4., si. 8. i 9. 1» I s t o , tabi. 87. i S C h u e 11 e M., Alte Spitzen. Berlin 1921, str. 16. 180 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu našiven je čipkani umetak od 50 cm dužine i 11 cm širine. No to nije više linearno rješavana čipka s jednostavnom kompozicijom od dva motiva. Njen je raport plošni s jednom glavnom rozetom i sa sitnijim ukrasnim dodacima. Nekad linearna dijagonala razbijena je pomoću tih ukrasa u cvjetnu granu, a da kraj toga ipak nimalo ne prelazi u baroknu viticu. Tako i ova čipka, usprkos toga što se po načinu fine izvedbe približuje mletačkoj čipki l.pol. 17. stolj., ostaje ipak samo na stepenu prave reticele. Ma da je savršena u izvedbi svoje vrsti i bogata SI. 2. Čipka na iglu: a (Et 16648), b (Et 16652), c (Et 16653) dobro raspodijeljenim zubićima i sitnim ukrasom, i ova čipka ostaje u folklornom okviru. No kako rekosmo, po dodiru s mletačkom čipkom, a osobito po kvaliteti tankog lanenog konca, koji govori o prosperitet- nim mogućnostima u izradbi svog ličnog priboia, ovaj primjerak ne bismo smjeli datirati kasnije od 2. pol. 17. stolj. Ovo će nam mišljenje potvrditi posljednji primjerak ove grupe. To je par rukava Et. 16654 (si. XI/e). — Ovaj rukav ima čipkani ume- tak, širok 8,5 cm, u čitavoj svojoj dužini od 54 cm, pa se čipka na donjem kraju zavrće zajedno s ostalim ukrasom zaridcavlja, izrađenim u bujnom raspletu. To je najbolji primjerak u ovoj našoj seriji, koju smo nazvali škedanjski rukavi. U njem je doduše sačuvan ritam prave reticele, izveden pK)moću dva motiva, ali je raport plošni, a dijagonala je do kraja brisana. Šta više, prvi elementi barokne vitice u obliku S-idcrasa javili su se na mjestu negdašnje dijagonale uz rozete i kolum- bare. I ova je čipka izrađena od tankog konca pa u virtuoznoj tehnici 181 Marijana Gušić ukrasBit bodova gotovo da je nagovještena plastičnost mletačke čiidce kasnog 17. stolj. Teško je i zamisliti bilo kakvu proizvodnu retardaciju u ovoj profinijenoj izvedbi, koja može proizlaziti samo- iz profesionalnog rada. Prema tomu moramo ovaj naš primjerak datirati s 2. pol. 17. sto- ljeća. Ovo datiranje mogli bismo, i ako s izvjesnom rezervom, prenijeti i na primjerak Et. 16652, jer ova sva tri para rukava koliko po stdu same čipke, toliko i po formatu pa i ix> samom platnu čine jedinstvenu cjelinu. Za ovo još jasnije govori idcrasni rasplet na donjem dijelu rulkava. To je u sva tri slučaja jednako izveden rasplet sa kolumbarićem, s tom razlikom da rukavi Et. 16652 i Et. 16654 imaju jednu prugu tog ukrasa, a na Et. 16653 izvedene su dvije uporedne pruge istog raspleta jedna povrh druge s izmjeničnim elementima. Ocjenu do koje smo došli promatranjem prve grupe u našoj seriji, odnosno njene čipke u tehnici na batiće, možemo mirno proširiti i na drugu grupu škedanjđkih rukava, onu sa šivanom čipkom. I ta grupa pokazuje visok, kvalitetan rad, kroz koji je još bolje vidno prisla- njanje na profesionalnu proizvodnju, a da ipak, kraj svih specijalnih crta, izraženih u pojedinim primjercima, čitava grupa ne izlazi iz okvira folklorne čipke u njenoj najboljoj izvedbi. Još treba da ogledamo jednu karakterističnu osobinu, zajedničku svim predmetima ove serije, koja ih bitno povezuje u jedinstvenu cjelinu. To je dekorativna crna pruga, koja na svim našim primjer- cima s obje strane prati čipkani umetak, a odgovarajući crni obrub prati i ukrasni rasplet na zarukavlju. Ove se crne pruge sastaju na zarukavlju u pravom kutu, pa je tako još više naglašena ravna tékto- nika bijele košulje-tunike. Pravilna ravna pruga izvedena je gustim vezom od crne svile, a na pojedinim je primjercima različito široka, od pola centimentra do najviše 1,5 cm. U čitavom kompleiksu našeg folklornog tekstila još samo u jednom primjeru nalazim analogiju ovom cmobijelom sjenčanju. Crna pruga utkana je na dvije strane one bijele platnene marame^ovezače, koja je sastavni dio starinsikog ženskog oglavlja u Konavlima. To je hondelj, od koga je sačuvano svega šest primjeraka, a od njih sigurno nijedan nije mlađi od sredine 19. stolj. Najstarije žene u Konavbma ne znaju više, kako se hondelj stavljao na glavu, jer ga već njihove majke nisu nosile, pa je u posljednje vrijeme studijsiki uspjelo ovo oglavlje ulkomponirati u negdašnje konavosko žensko ruho, onakvo, kakvo je postojalo prije sadašnje slike, koja je veoma pojednostavnjena u toku zadnjih osam- deset godina. Hondelj se sastoji od nekoliko dijelova, od kojih su bitni čvrsti podložak i bijela platnena marama. Ta se marama veže u ukrasni čvor nad čelom i iglama se prikapča na podnožak, tako da obje crne pruge daju karakterističan okvir ženskom licu. U svemu tom prepozna- jemo gotički sadržaj ovog oglavlja, pa mu porijeklo moramo tražiti u onim kasnogotičkim oblicima, koji k nama dolaze u 15. stolj. Zapadni uticaji dopiru na naše Primorje različitim putem. Neki put primamo ih već prerađene posredstvom susjedne Italije, a neki put mora da su veze, 182 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu kojim je zapadni kulturni inventar ulazio u naše srednjovjekovno dru- štvo bile izravuije. Za ovaj drugi put govori nalaz konavoskog hondelja na našem jngu. Nazivu honđelj jezično odgovara vindelj, kojeg nalazimo u oglavlju zapadne Bosne. Obje ove riječi izvodim iz njemačkog glagola binden, odnosno iz imenice Binde, koju u ovom prvobitnom obliku susrećemo u inventarima ženske robe u Zahumiju u 15. stolj.^^ Crna pruga konavoskog hondelja također govori za to, da je ovo oglavlje jedna od mnogih varijanata iz bogatog kompleksa kasnogotičkih žen- skih povezača. Već od sredine 14. stoljeća dalje, na karakterističkom gotičkom Gobende nalazimo crni rub, prugu ili passepoil kao ukrasni svršetak bijelog vela.^^ No ova crna pruga na bijelom platnu, koja se kao dekorativni elemenat javlja još u izrazito gotičkoj odjevnoj cje- lini, samo je jedan od onih ranih renesansnih momenata, pomoću kojih novi likovni izraz ulazi u evropsko umjetničko oblikovanje, pa i u evropsku modu. Nasuprot srednjovjekovnom bujnom šarenilu u re- nesansnoj odjevnoj slici počinje prevladavati nevelik raspon boja pa i monohromija sve tamnijih tkanina, uz dodatak bijelih ili crnobijelih pojedinosti. Uporedo sa sve većim procvatom čipke, tamna odjeća sve više ulazi u evropsku modu. Tamno odijelo proširilo se u zapadnoj Evropi sa španjolskom prevlasti. Izrasla iz domaćeg hispanskog naslijeđa, crna boja odijela ulazi u zapadnu modu već s prvim katalonskim uticajima u toku kasnog Srednjeg vijeka. Ali do sveopće upotrebe tamno odijelo prokrčilo je put u sve društvene slojeve tek sa prevladavanjem špa- njolske nošnje uporedo s protureformacionim težnjama. Tad crna odjeća postaje sve traženija na Zapadu, pa konačno ulazi i u vedri, bojama bogati život zemalja na Sredozemnom Moru. Ipak crna odjeća ostaje u Sredozemlju za dugo vremena samo jedna od mnogobrojnih varijanata u životu širokih pučkih masa, koje vole životnu vedrinu i tradicionalno Obilje u materijalnim životnim dobrima, — pa tako i u odijevanju. Tek veoma kasno na pojedinim dijelovima našeg Primorja, tako na pr. na otoku Krku, prevladćda je crna boja u pučkom ruhu. Na otoku Pagu to se desilo istom u toku posljednjih šezdeset godina, dok na pr. u Konavlima crna boja tek danas potiskuje raniju tamno- modru u muškom i ženskom odijelu. No i pored toga što crnina kao potpuna odjevna slika polako pro- dire u bojama bogati Mediteran, pojedini elementi crno bijelog sjen- čanja rano se tu javljaju, kako to vidimo još na konavoskom hondelju. Crna pruga na našim ridcavima, to je upravo taj isti kasnogotički ili ranorenesansni elemenat, kako ga u 16. stolj. nalazimo na portretima talijanskih i holandeskih majstora, a kOji se sad više ne javlja samo na gotičkoj povezači, nego najčešće kao ukras bijele platnene košulje. « Gušić M., Tumač izložene građe. Etnografski muzej, Zagreb 1955. {u štampi). " Šronkova O., Die Mode der gotischen Frau. Prag 1954., str. 87. 183 Marijana Gušić S ovim istim sadržajem, crna pruga naših rukava još je i sad bitna značajka bijele košulje škedanjskog narodnog kostima. Uz oOTovnu tektoniku bijele platnene košulje-tunike, i ovaj momenat govori zato, da je ova ravna košulja, taj toliko- karakteristični odjevni predmet našeg primorskog odjevnog ruha, svoju konačnu stilizaciju zadobila u vrijeme ranog renesansinog oblikovanja. Dva predmeta u posjedu našega muzeja ranije već spomenuta, to je par rukava 2/6354 i 2 fragmenta Et. 16636 srodna su rukavima, koje smo nazvali škedangskim, a ipak se od njih odvajaju tako da ih mo- ramo- smatrati varijantom škedanj;skoig tipa. — Kao i ostali opisani predmeti i ova -dva su u muzejskom katalo-gu bez -oznake porijekla ili drugih podataka. Rukav 2/6354 dug je za zarukavljem 55 cm, sašiven od lanenog platna grube fakture. Kao i škedanjski rukav i -on ima zavrnuto za- rukavlje s raspletom, a po- dužini rukava umetnuta je čipka, izrađena na iglu u veoma je-dnostavnoj šivanoj čipki s jednim kružnim motivom, koji se u prugi, širokoj 6,5 cm osam puta ponavlja u strogo linearnom raportu. Čipka je šivana gustim bodom, ali je tako opća da izmiče svakom datiranju. Rukav sam sa širokim zarukavljem i tom rustičnom čipkom pokazuje jedru ljepotu folklornog rada. Dva fragmenta Et. 16636 potiču o-d rukava, koji su bili dugi 53 cm, a od kojih se sačuvalo zarukavlje i čipkani umetak. — I ovaj je rukav bio -od grubog platna, pa je grubi rasplet na zarukavlju izrađen pa- mukom. Čipkani umetak je 8 cm širok, a sastoji od -dvije čipke. Na nadlaktici je šivana -čip-ka, a njoj je na zarukavlju nadodana čipka na batiće. Šivana čipka je visoka reticela u izvedbi i stilu nedvoumno 16. stolj. Komponirana sa dva klasična motiva, kružnicom i ležečim pravokutnikom u linearnom raportu, ona s obje duge strane ima užu prugu izrađenu istim bodom, kako je to pravilo kod rane reticele visokog stila. Druga čipka na ovom primjerku, ona izrađena tehnikom na batiće, također pokazuje visok stil i ne može biti kasnija od sredine 17. stolj. To je pravi stracirshi diniel, kako bi relkle žene na- Pagu, sa stiliziranim cvjetnim motivima. Ova je čipka izrađena v dvije sime- trične pruge, svaka od 4 cm širine, koje su tako vješto- salivene po dužini, da tek ovako sastavljene daju cjelovitu čipku. Ni po čemu ne bi se mo-glo zaključiti da bi ova čipka naknadnoi bila umetnuta u ruikav. Koji zaključak možemo izvesti na -o-snovu promatranja ove serije rulkava, ove jedinstveno lijepe fo-lklorne ostavštine? Kakav nam se pogled -otvara u život naših bezimenih masa na dbalama sjevernog Jadrana, u prvom redu naših žena u -toku posljednja četiri stoljeća, a na osnovu proučavanja njihovih skromnih materijalnih spomenika? — Već -sam ranije pokušala pokazati, kako je Venecija isko-ristila radi- nost, iskustvo- i stvaralaštvo bezimenog društva u Istočnom Mediteranu i kako je u baroku ovu radinost privukla u svoj dobro -organizirani sistem decentralizirane manufakture, odnosno kolonijalne eksploata- 184 Rukav platnene košulje na starinskom ženskom ruhu iz Skednja pri Trstu oije." DobTota u Boki KotoTskoj, otoci Rab, Paig i druga mjesta u Dalmaciji bila su u mnogome anonimne radionice one skupocjene čipke, što ju je Venecija pod svojim imenom prenosila na zapadno tržište. Razumljivo je da je razvoj čipkarstva u tim mjestima u toku 17. in 18. stolj. bio reguliran tom mletačkom proizvodnjom. Žene nisu više izrađivale čipku samo za svoju ličnu potrebu i za ukras svog vlastitog doma ili kao svoj zavjetni dar. Njihova je radna snaga prešla iz okvira autarkičnog namirivanja kućnih i porodičnih potreba pa je njihov rad donosio stalan prihod u njihova domaćinstva. — Ali je time i samo čipkarstvo doživjelo svoj preobražaj, jer sad više nije žena sama agrafičkim načinom prenosila tradicionalne oblike s jednog pokoljenja na drugo. Uporedo s narudžbom za posao stizali su i predlošci odnosno nacrti, koje su od 16. stolj. dalje stvarali odabrani vještaci. Tim je na- pušten raniji folklorni okvir bijelog veza, raspleta i početne čipke na ruhu, —• a čipka postala je sama po sebi dekorativan predmet. Ali tim je ujedno negdašnja stvaralačka bezimena snaga sve više bila potisnuta u pozadinu, a njezino mjesto zauzela je artificijelna vještina u samoj iz- radbi čipke. — No na svojemu je vlastitom ruhu primorska žena i na- dalje primijenjivala starinske predloške. — Upravo zbog tog se čipka ranog razvojnog stadija i dalje sačuvala u mnoigim varijantama naše primorske narodne nošnje. Kod tog možemo pratiti dosljednost u tom, da su mjesta, u kojima su bile poznate žene čipkarice i koja su služila kao središta i radionice za mletačku proizvodnju, usvojila čipku pro- fesionalne izvedbe, ali ipak bez pretenzija da svoje ruho ukrase onom skupocjenom čipkom, koju su one same proizvodile za tržište. Vjero- jatno su u tom odlučan pravac zadavale i odredbe vlasti protiv raskoši, što možemo zaključiti po analogiji u talijanskim spomenicima, no o čem do sada, što se tiče čipke, u našim izvorima nemamo podataka. Tako i naša serija rukava s čipkanim ukrasnom u obje tehnike govori, — ako možda i ne o jednoj jedinoj, — nego o više radionica, gdje se čipka do kraja osamostalila, a da ipak nije izgubila svoj fol- klorni stil i linearni raport prave reticele. — Jedna od ovakvih radio- nica, vrlo bliza mletačkom uticaju, bila je i na Slovenskom Primorju, i to upravo u Skednju. Kompozicija škedanjske bijele košulje u re- centnom obliku ovog ruha sa današnjim banalnim čipkanim umet- kom, svjedoči o tom da su raniji rukavi škedanjske košulje morali nositi ovakav raskošni uikras, kakav pokazuju primjerci u našoj seriji. Otud smo tipološki ovu seriju rutava platnene košulje-tunike odredili kao škedanjski rukav, i ako je veoma vjerojatno da je ovaj tip rukava platnene košulje bio nekad na našem Primorju daleko više raspro- stranjen. Tako nam etnografski ispomenici, i ako pohranjeni u naše muzeje u doba sakupljačkog rada, bez jvodataka o mjestu i vremenu svog "Gušić, O problematici dalmatinske čipke. — Lokalna Privreda III- Zagreb 1951-, str-18- 185 Marijana Gušić poštanska, o svojoj službi i životnoj namjeni, pomažu da osvijetlimo život našeg naroda u prošlim vremenima, i to život onib bezimenidi, onib o kojima pisani povjesni izvori malo govore, a koji nama, svakom pojedincu današnjice, stoje bliže nego mnogi moćni i veliki prošastih vremena. Résumé LA MANCHE DE CHEMISE BLANCHE D'UN ANCIEN COSTUME DE SKEDENJ, PRES DE TRIESTE L'auieur soumet a son analyse 24 objets inventarisés aupres du Musée d'Etimo graphie de Zagreb et figurant au Catalogue du Musée sans données sur leur provenance ou sur leur fonction. — Il s'agit de manches ou de leurs frag- ments qui appartenaient, selon l'avis de l'auteur, a la variation d'une chemise de femme du genre tunique et provenant de la côte orientale de l'Adriatique. Ces manches sont pourvues de dentelles verticales. Elles ornent la manche dans toute sa longueur a partir de l'épaule jusqu'au poignet. En renvoyant a l'ana- logie avec un costume populaire récent de Skedenj, au Littoral Slovene, se trouvant au fonds du Musée d'Ethnographie de Ljubljana et présenté dans des images antérieures, i'auteur trouve dans 22 des objets étudiés des connexions typologîques avec la manche de la chemise de Skedenj, tout en admettant la possibilité qu'autrefois la chemise-tunique a l'ornement de dentelles de cette espece ait pu exister ailleurs aussi, le long de la côte orientale de l'Adriatique, ce qui, toutefois, jusqu'a présent n'est prouvé ni dans la tradition ni par le matériel étudié, soit aux musées soit sur lieu. Par suite de l'analyse du style et de-la technique des dentelles de ces manches, exécutées dans les deux manieres, dans celle aux fuseaux et celle a r aiguille, l'auteur décrit la dentellerie du Littoral Yougoslave depuis le 16e siecle jusqu'au milieu du 19« siecle. Ainsi, elle arrive aux conclusions sur les lois de développement de l'art populaire au sein de la société du Littoral a l'époque décrite. Il s'ensuit que, dans nos tissus populaires, on garde en patri- moine folklorique le style de la dentelle archaique appartenant a la premiere période de la Renaissance, souvent avec les formes survivantes provenant de la transition de fond a jour jusq'au point coupé qui se trouve au premier degré de la dentellerie européenne. Or, dans la série démontrée de manches appelées «de Skedenj», en dépit du fait que les plus beaux exemples bien conservés menifestent justement ce trait caractéristique de leur style et de leur rapport, il n'y a pas d'éléments archaiques dans l'exécution technique. Au contraire, tous les exemplaires analysés manifestent de l'affinité avec le travail profes- sionel de la dentelle vénitienne a partir du l?" siecle. De la maniere, on com- prend la ramification de la manufacture décentralisée de Venise, dans laquelle justement les femmes de notre Littoral fournissaient la main ouvriere anonyme dans la fabrication de la dentelle vénitienne du haut style. Un des ateliers de l'espece a du se trouver a Skedenj, au Littoral Slovene, ce qui est prouvé par le survival de l'ornement vertical de la chemise du costume de cet endroit. Le trait qui caractérise la typologie de cette série est la ligne noire brodée parallelement a la dentelle de la manche et de la bordure. Cet élément est défini, de la part de l'auteur, comme provenant du Haut Moyen âge et inséré a la manche de la chemise-tunique du Littoral Yougoslave sous l'influence de la mode occidentale, ou nous trouvons l'effet de clair-obscur dans la toile blanche de la robe féminine déja des la moitié du 14" sieole. 186 OD KOD VODNIKU SNOV ZA BASEN KOS IN BREZEN? Boris Merhar Kakor je znano, se ibasnopisci nikoli niso kdo ve kaj menili za snovno originalnost, marveč so tudi najbolj sloveči med njimi obilno zajemali iz tujih virov. Kajti poglavitna stvar jim je bila slej ko prej nauk ter način, kako so to ali ono, ponajveč živalsko alegorično zgodbo po svoje povedali ali pa jo, kar je bdo pesnikov med njimi, prelili v verze. Spričo tega se pač ne smemo čuditi, če je tako delal tudi naš Vodnik. Tako so bili za zadnji dve izmed štirih njegovih basni (Pete- linčka. Kos in brezen. Sraka in mlade. Nemški in kranjski konj) za devni tuji vzorci že pred leti izpričani (prim. L. Legiša, SJ 1939, 233 in 1940, 184; I. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I, 26), izmed ostalih dveh pa bržčas le skromna Petelinčka lahko v celoti pri- pišemo pesnikovi lastni domiselnosti — kajti za basen o »kosu in breznu« bomo v naslednjem pokazali, da je Vodnik dobil snov zanjo po vsej verjetnosti iz neke naše ljudske pripovedi. Na misel o nekakšni zvezi te Vodnikove basni z ljudskim snova- njem nas navaja pravzaprav že sama prikazen ptiča kosa, ki je v naši ljudski pesmi — pripovedni »živalski« kakor tudi v otroški — ne le nadvse priljubljen, marveč je v njej deloma tudi podobno označen: kot neugnan Ijiibimec, ki »ima ljubce tri« (SNP, 943, 945—947, 957) in tudi človeške »dečle« rad »večbarti vidi« (SNP, 956). Na tak glas pa je prišel kos med našim ljudstvom oči vidno zaradi svojega zgodnjega par- jenja, saj se po Erjavcu (ZS III, 177) »večkrat... že meseca svečana, ko sneg še pokriva gozd in polja, razlega iz hoste njegova snubaška pesem«. Vendar pa bi bil zgolj ta moment še vse prešibek za kakršne- koli daljnosežnejše zaključke o snovnih virih pričujoče Vodnikove basni, zlasti še, ker se nam v tej smeri nudijo še druga, zanesljivejša oporišča. Predvsem se moramo bolj kot na pesem samo, kakor je bila prvikrat natisnjena v šele po vojni najdeni Mali pratiki 1798 (obj. A. Gspan v SR 1948, 279) in nato — nekoliko popravljena — v Pesmah za pokušino (1806), opreti na zadevni Vodnikov zapis v njegovi Per- pravi za Pesme (Ms 548 v NUK). Ta Vodnikov zapis je bil kot zasnova njegove basni o »kosu in breznu« sicer že upoštevan in objavljen (1. Grafenauer v Cvetju 5, 1935, str. 108), tu pa je za nas važen še z drugega vidika, ker namreč o njem domnevamo, da je po svojem izvoru le bolj ali manj prosta obnova neke ljudske pripovedi, ki se je Vodniku 187 Boris Merhar očividno zdela porabna za predelavo v pesem. Ker bomo morali ta Vodniikov zapis nekoliko razčleniti, nato pa še primerjati z dvema drugima, za vso našo presojo važnima, ker že nesporno ljudskima zgod- bama, ga moramo na tem mestu dobesednO' navesti (le z neznatnimi pravopisnimi popravki, v glavnem po Grafenauerju) : Kadar je brezen gori šal, poje kos lepo. Brezen praša, kako, de vže zdaj poješ? K.: Zakaj bi ne, moj brat se je včeraj oženil, jest se bom pak jutri. Brezen pravi, jest grem šele gori. K.: Pojdi, kamer hočeš. Gre brezen memo mlinarja, ta z otavo jez maši; pravi, jest grem šele gori. M.: Kamer hoc'. — Kadar gre brezen doli, najde mlinarja, k' je kravo s svedram drl. B.: Kaj delaš? M.: Krava mi je lakoto crknila. B.: Kaj ti nisem povedal, de grem šele gori; kako pak, de s svedram dereš? M.: Kedor zna,' zna. Kos pod grmam od mraza drgeta. B.: Kaj delaš? K.: Moj bratec je včeraj mraza vmrl, jest bom pak jutri. [Grafenauer, ki je hotel na omenjenem mestu opozoriti le na ožjo' snovno podstavo basni, citira le do tod — Vodnikov zapis pa dejansko tu še ni končan, marveč teče še takole dalje:] Brezna sreča ovčjider (April): O ko bi bil jest tako globoku v zimo bil ku ti, bi naredil, de bi v kravi tele zmrznilo. B.: Jest bi pak na tojim mestu naredil, de bi od sonca krop zavrel. Citirani Vodnikov zapis je brez naslova, pač pa je pisec v prvi vrsti na rdbu pripisal »Sušeč z repam zvija«, s čimer je tudi povsem pravilno označil bistveno vsebino tega teksta, ki podaja pravzaprav le z nekakšno zgodbico predočeno ljudsko »vremensko modrost« o breznu- marcu: da je — kot predbodni mesec med zimo in spomladjo — ne- varno sprevrgljiv in utegne kot tak marsikomu prekrižati njegove račune. Vendar pa merita na tak.šno oznako brezna samo prvi dve njegovi srečanji, s kosom in z mlinarjem, zadnje — z aprilom — pa se zdi kar nekako pritaknjeno, ker označuje brezna* že s povsem druge, za samoi zgodbo nebistvene strani. Da sodita v zadevno ljudsko zgodbo res samo prvi dve breznovi srečanji, bomo v nadaljnjem še posebej pokazali, zaJstran tretjega, »pritaknjenega« dela pa naj že tu opomnimoi, da je v naših poznejših zapisih vsaj delno izpričan samo- stojno, brez zveze s kakršnokoJi zgodbo. V Štrekljevi zapuščini IV (NUK) je namreč v zbirki nekega dijaka A. V. (V. a) naslednji zapis: »April prav: če b' biu jest sušeč, bi biu tako mrzu, da b' tele u krau zmrznu« — in še na drugem mestu isto z navedboi »Izpod Šmarne gore«, le da to pot z dijaikovo (po vsem tem neupravičeno) pripombo, da bi moralo biti namesto april »pač februar«, namesto sušeč pa »januar«. V Vodnikovem zapisu imamo torej še nekaj več, to je najprej posebno, doslej menda še neznano ime ali -vsaj pridevek za april (»ovčjider«, ker »ovce dere«, kajti »mali traven z navade rad pobira jagneta mlade«, N 1844, 60), nato pa še breznov zafrkljivi odgovor. Eno kakor drugo je šlo v tej dbliki pozneje najbrž v pozabo, nekakšno nasprotstvo med tema mescema pa imamo v naši ljudski vremenski modrosti sicer še izpričano, na primer: »Ce sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet pod streho zažene« (Ferdo Kočevar, Ms 518 v NUK). * Tu pridržujem Vodnikovo tožilniško obliko. — B. M. 188 Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? Nedvomno je imel Vodnik s lo basnijo več truda in je vanjo vložil tudi več svojega kakor pa v basen Sraka in mlade, kjer se je lahko oprl na pravo, literarno izdelano basen. To nam potrjuje tudi njegov osnutek za slednjo basen v isti Perpravi za Pesme, kjer si je stvar pod naslovom Sraka zaipisal le čisto- na kratko, le v dveh bistvo zgodbe db- segajočih stavkih, medtem ko je moral v našem primeru breznova srečanja najprej še poenostaviti ter izluščiti iz njih samo kosovo zgodbo. Vrhu tega pa se zdi, da se je stvar sprva sploh gibala nekod v območju Vodnikove zgolj vremenske »stare pratike« in bi zapisa ob nastanku niti še ne mogli imeti za pravo zasnovo poznejše basni: taka možnost se je pesniku pokazala pač šele nekaj pozneje, to je potem, ko je začel svojo zamisel doganjati v smislu svoje moralnopoučne »nove pratike«, kar je imelo za posledico, da je vso stvar zasukal ter postavil kosa in njegovo svarilno zgodbo na prvo, brezna pa na drugo mesto. Od tod potem tudi naslov basni (Kos inu Brezen 1798 oziroma Kos inu Sušio 1806), v istem zaporedju pa je v i)esmi podan tudi zaključni, »novopratikar^ki« dvojni nauk: Kamer tvoja sla ti kaže, preveč nagel nimaš bit; stara pratka se nezlaže; Sušeč ima rep zavit. (MP 1798) Kamer tvoja sla ti-kaže, preveč nagli nimaš bit; stara Pratka se ne zlaže: Sušeč ima rep zavit. (PP, 1806) ¦ Iz povedanega je razvidno, da je »morala« Kosa in brezna v glavnem povsem Vodnikovo delo, medtem ko je imel za priključeno vremensko modrost — po kateri se ta basen razločuje od ostalih treh njegovih zgolj moralnopoučnih basni — kakor tudi za zgodbo samo vso oporo v svojem cit. snovnem viru. O tem Vodnikovem zapisu je bilo že po- vedano, da je bil po vsej verjetnosti posnet iz ljudskih ust, za manj pomembni zadnji, nekako pritaknjeni (ter v basni z drugim vred ne- upoštevani) del tega njegovega zapisa pa je bilo to tudi že pobliže iz- pričano. Po' vsem tem moramo zdaj preiti na poglavitni del zgodbe ter tudi zanj predložiti že napovedani ljudski vzporednici, ki naj nam našo domnevo nekoliko trdneje podpreta. Zapis, ki ga imamo tu kot prvega v mislih, sicer ni slovenski, marveč nas vodi v območje ko- čevske folklore, zaradi česar bi se njegova pričevalnost utegnila zdeti nekoliko problematična — toda pomisliti moramo, da je že Korytko (1838) imenoval kočevsko ljudstvo »v nemščino jw-evedeno slovansko knjigo« in da so poznejša raziskovanja to njegovo sicer hiperbolično sodbo prav v pogledu folklore izdatno podkrepila (prim. Fr. Marolta Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi. Kočevski zbornik, 1939,175). Razen tega pa se bo nekaj takega pokazalo tudi v primeru te naše kočevske zgodbe same. Zapisal* jo je v kočevskem Borovcu (Morobitz) Wdhelm Tschinkel (ZOV 1911, 82) in se glasi: * Ne glede na prenos v knjižno nemščino po dikciji pač tudi to še ni čisto pravi zapis. — B. M. 189 Boris Merhar Zu Gregori (12. März) tschellent (gesellen = paaren) isich die Vöglein. In einem Jahre waren sie um diese Zeit wieder recht fröhlich, besonders eine Amsel sang gar schön. Da kam Gregor vorüber und fragte sie, warum sie gar so lustig sei. »Wir haben gestern Hochzeit gehabt und darum singen wir heute noch so schön,« antwortete die Amsel. »Weißt du nicht, was noch da oben ist?« fragte Gregor, indem er zum Himmel empor deutete. »Warte nur, bis ich wieder komme!« Als er nach einigen Tagen wiederkehrte, da war die Amsel Hungers gestorben, denn es war wieder viel Schnee gefallen. Gregor kam auch zu einem Müller, der das Wasserwehr gerade mit Grummet verstopfte. »Was machst du da?« fragte Gregor. — »Ich bessere das Wehr aus, damit mir Wasser bleibt zum Mahlen.« — »Weißt du nicht, was noch da droben ist? Warte nur, bis ich wieder komme!« Wie Gregor nach kurzer Zeit wieder an der Mühle vorüberging, da waren dem Müller alle Kühe verhungert. Es hatte wieder tüchtig geschneit und der Müller hatte zu früh sein letztes Futter vergeudet. Na pirvi pogled je jasno, da gre tu za isto zgodbo kakor v 114 let starejšem Vodnikovem zapisu v Perpravi za Pesme, jasno pa je tudi, da na kakršnokoli genetično odvisnost te kočevske pripovedi od Vod- nika ni mogoče misliti. Vplivati bi bila mogla sploh samO' pesem, ker je samo ta prišla na svetloi, toda v vse večji meri in povsem očitno se nam tu kaže podobnost prav med Vodnikovo rokopisno »zasnovo« Kosa in brezna ter to kočevsko zgodbo. Od tod pa se nam kot edino mogoč vsiljuje zaključek, da izhajata obe zapisani zgodbi. Vodnikova in kočevska, iz istega vira — iz neke stare slovenske ljudske pripovedi, ki so si jo od svojih slovenskih sosedov posvojili tudi Kočevarji. Med njimi je bila pozneje, a že v našem stoletju, celo prej zapisana kakor pa prvikrat za Vodnikom spet med nami, ki smo ji prišli vdrugič na sled ter jo zapisali šele po tej vojni (M. Matičetov 1949 v Ospu pri Trstu). Kje je izgodbo slišal njen prvi zapisovalec Vodnik, ne vemo, vendar bi se dalo spričo cit. kočevske variante misliti predvsem na Ribnioov kjer je Vodnik služboval v letih 1788—1792. Za to bi govorila tudi okoliščina, da je imel od tam še nekaj drugega ljudskega blaga, zbranega pod naslovom Mythen, zu Ribniza geglaubte (volkodlak, vejdamec, pogorni mož idr., Ms 540 v NUK), le da si je oboje zapisal nedvomno šele v Ljubljani, kajti v Ribnici si je jel beležiti menda šele komaj po kako ljudsko besedo (DS 1909, 414). Ker v tem primeru seveda nimamo opravka s pravim zapisom, temveč le z obnovo, je v Vodnikovem tekstu tudi le malo narečnih potez; zato pa bi tudi dejstvo, da te poteze kažejo na Vodniku sploh bližjo gorenjščino (hoc, tojim), še nikakor ne govorilo zoper ribniški izvor zapisane zgodbe. Ker pa je bila stvar v Vodnikovem času nedvomno precej bolj znana kot dan- danes, bi jo bil utegnil slišati še drugje, in to morda le (tudi) na Go- renjskem, kjer je naša zgodba zapustila nekaj sledu v pregovoru, ki ga je zapisal M. Rode (Štrekljeva zapuščina III) : »Kdor zna, pa zna kakor tisti, ki je s svedrom kravo drl (Gorenjsko).« Ne glede na vso očitno podobnost med Vodnikovim zapisom in ko- čevsko varianto pa se kažejo med njima tudi prav zanimive razlike. Pri Vodniku spremljamo brezna na eni sami dvojni poti »gor« in potem 190 Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? >dol«, pri čemer sreča (brezen »gor« grede tosa in za njim mlinarja, »dol« grede pa najprej le-tega in nato onega. V točevsti varianti imamo namesto ene same dve tati dvojni poti, posebej za kosa in posebej za mlinarja, glavna njena posebnost pa je v tem, da nastopa namesto brezna (sv.) Gregor in se vsa stvar sploh navezuje na znano gregor- jevsko ptičjo svatbo. Gregor tu sicer ne pravi izrecno, da »gre šele gor« (gre-gor!), marveč le svareče pokaže proti nebu, s čimer pa dejansko le nakaže isto — »slovensko« smer svoje poti. To nam potrjuje tudi naslednje kočevsko »vremensko pravilo«, ki ga je zapisal isti W. Tschinkel: »Ist zu Gregori (12. Marz) schones Welter, so sagt man: Gore geat erscht atihin, ar b'rt erscht uhar schut'n! (Gregor geht erst hinauf, er wird erst herabschutten!)« (ZOV 1909, 177 in v knjigi Gott- scheer Volkstum, 1931, 223). V obeh primerih gre seveda za odsev slo- venske besedne igre Gregor — »gre gor« ter se nam tako tudi s te strani potrjuje domneva o slovenskem izvoru te kočevske ljudske zgodbe. V tej zvezi naj še omenimo, da ima isto besedno igro — in bržčas ne kot lasten domislek — tudi M. Valjavec v svoji »narodni legendi« Sv. Gregor (SG V, 1860, 34) : »... ino ker je Gregor, za vodo on gor gre.« Zamenjava brezna-marca z Gregorjem je sicer prav mogoča in raz- umljiva — saj je kajkavcem marec celo kar »gregorščak« — vendar pa gre v naši zgodbi prvenstvo nedvomno Gregorju in ne Vodniko- vemu breznu. Za to govori razen kočevske variante tudi že omenjeni drugi slovenski zapis iz Ospa, ki ga bomo še citirali, kakor tudi oko- liščina, da je bil za vlogo v tajkšni zgodbi ljudstvu pač mnogo porab- nejši kot »prvi pomladni svetnik« splošno znani Gregor kakor pa nekakšen poosebljen mesec. Sploh pa že ta ljudska x>ovezava Gregorja z začetkom pomladi kaže precej daleč nazaj — še v čas pred uvedbo (1582) sedanjega gregorijanskega koledarja, ko je tudi naš Trubar na- tisnil za tisti čas pravilno ljudsko koledarsko znanje, da »sveti Gregor, mali križi dasta nuč, dan v eni viži« (1557). Spričo tega pa bi niti ne bilo izključeno, da je brezna spravil v to zgodbo Vodnik sam, bodisi povsem premišljeno ali pa, ker mu je bila ob poznejšem obnavljanju vsa stvar že precej zbledela. Sicer pa že Vodnikova upesnitev te zgodbe in njegove poznejše spremembe v pesmi opozarjajo, da mu je stvar po- vzročala precejšnje preglavice. Iz teh njegovih sprememb je razvidno, da ga je posebno motila breznova pot »gor« in »dol« ter je iskal zanjo ustrezno racionalno osnovo, to je v kakšnem smislu naj bi šel brezen (ali sušeč) kot določena koledarska, časovna enota najprej gor in jKitem dol. V takšnem preudarku se mu je pokazalo, da gre tu pravzaprav za lunine spremembe v marcu, in tako je že v prvi redakciji svoje basni v MP stvar razčlenil ter poleg brezna oziroma sušca (s podčrtno opombo = »Sušic, ali Marc«) dodal za isto vlogo še mlaj in šip (ščip), v drugi redakciji (PP) ima namesto slednjega polni mesec, sicer pa namesto brezna le sušeč in opombo, da je to »Mesec, to je Mlaj, Sip inu zadnji kraje mesca Marca«, medtem ko je v jKJznejši rokopisni 191 Boris Merliar redakciji dodal še (po smislu: zadnji) »kraje«. Ker pa je v iej zvezi in v svojem nadaljnjem prizadevanju, »kranjski jezik čeden narediti«, tudi spoznal, da pomeni »gori gre« tu torej toliko kakor »narašča«, je ta izraz nazadnje kot germanizem sploli izločil oziroma nadomestil z »iz mlaja gre(m)« ter tako zabrisal še zadnjo otipljivejšo sled za fcrez- novim predhodnikom Gregorjem. Iz vsega povedanega je razvidno., da izraz »gre gor« v ljudski zgodhi seveda ni bil nikakršen germanizem, marveč je meril, navezan na besedno igro z Gregorjem, na »pravo« pot, ki jo napravi ta nevarni pred- pomladni — in po starem koledarju celo prav ekvinokcialni — svetnik »gor« v nebo, da od tam potem pritrese sneg in mraz. Bistvoi te zgodbe je bilo pač v tem, da Gregor prinese mraz, torej tisto, kar nam na kratko povedo tudi naslednji vremenski verzi: »Svet Gregor veleva kožuhe kupit, on vodo odeva, zna v stročje zavit!« (M. Ravnikar-Po- ženčan. Ms 483 in F. Kočevar, Ms 518 v NUK). Zaradi tega pa je mogel iti Gregor v krajih, kjer besedna igra ni delovala ali pa sploh ni bila mogoča, v isti svoji vlogi tudi kam drugam, kakor gre v naslednji — že napovedani primorski varianti na semenj po kožuh za svojo mater: Grgur in košić Sv. Grgur je šou u semenj po bošči^ in je čou košića, ke je prepevou lepo. Jen potle je reku Grgur: »Ka poješ, ke jes gren kumej materi ponj kožeh, ke se bo zima začela!« Košić je reku: »Jes san grnbo^ veseu, ke iman vrej mlade!«' Grgur: »Boš ben vidu, ke se bon vračeu!« Res potle Grgur, ke je šou nazaj sas semnja, ke je nesu kožeh materi, sta se nejdla ućep, ga je šou pozdravet: »Ka si taku žalostan?« Je reku košić: »Pejdi naprej, ke jest ne moren govort od žalosti ...« —^ ke so njegovi tići usi pogâgenli.* »Ka ti nišan povedou jest, da se bova vidla, ke bon šou nazaj?!« V Ospu pri Trstu 26. septembra 1949 zapisal M. Matičetov. Povedala mu je to zgodbo Ančka Prebenešca (Aha Vodopivec, roj. Žerjal), roj. v Pre- benegu (od tod »Prebenešca«j, priženjena v Osp št.Tl h »Koroščamu. Rkp. EM 3/19, 32—33. Značilnost te primorske variante je predvsem v tem, da v njej nimamo srečanja z mlinarjem in da se je zaradi Oblike Grgur za Gre- gor razvijala brez zveze z besedno igro, katere odsev je bil še bolj ali manj viden tako v kočevski kakor tudi v Vodnikovi varianti. Slednji ^ B o š k = gozd. ^ G r u b o = močno (groJjo). " Ko je — ne vem več, kako — prišlo do tega, da je ženska zgodbo po- novila (nemara je prišel nekdo zraven, ki ni slišal vsega od začetka), se je kosov odgovor glasil: »Kaku ne bon biu veseu, ke jemam lepe mlade!« * Pogâgenli = poginili. 192 Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? dve kažeta sploli bližnjo medsebojno sorodnost in kot pripovedno bo- gatejši verjetno tudi starejšo razvojno stopnjo te zgodbe, žal pa nam tu preskopo gradivo onemogoča kakršnekoli trdnejše zaključke. Po- udariti pa velja vsekakor še to, kar je vsem trem variantam skup- nega, namreč njihov čisto pratikarsko vremenski smisel ter odsoitnost slehernega (ljudskemu fabuliranju sploh dokaj tujega) moralizujočega hotenja. Kakor smo že ugotovili, je v to smer preokrenil zgodbo šele Vodnik v svojem prosvetljenskem moralnopoučnem prizadevanju, ki pa je kot pratikar v tej basni vendarle pridržal tudi vso vremensko modrost svojega ljudskega snovnega vira. Tako bi bilo torej naše vprašanje, vsaj kolikor zadeva Vodnika, v glavnem rešeno, drugače pa je s problemom te ljudsike zgodbe same, ki ga s temi izvajanji šele komaj nakazujemo. K nadaljnji osvetlitvi, zlasti v pogledu razširjenosti te zgodbe, bi seveda največ prispevale nove va- riante, ki bodo našim razisikovalcem bržčas še kje prišle pod pero, razen tega pa bi kazalo upoštevati tudi druge ljudske zgodbe, ki v njih nastopa sv. Gregor. Nekaj migljajev v to smer nam nudijo, kakor se zdi, že v tem članku obravnavane tri variante. Tako bi se ob dveh momentih, ob kosovem-Gregorjevem srečanju z mlinarjem( Vod- nikova in kočevska varianta) in ob Gregorjevi ski^bi za mater (pri- morska varianta), dalo misliti na nekakšen asociativni vpliv neke druge in najbrž precej bolj razširjene zgodbe o istem junaku — stare sred- njeveške ojdipovske legende o »dobrem grešniku« »Gregoriju na kamnu« (Aarne-Thompson 933). To legendo, ki naj bi učila, kako huda pokora poravnava tudi največje grehe', so ljudstvu pač tudi pri nas že zgodaj posredovali pridigarji, pozneje pa se je širila tudi po pismenski poti, zlasti po bukovnikih (izpričana v rkp. legendariju M. Naglica, Cas 1909, 207). Gre seveda le za isto, tu in tam Gregorja in mlinarja (pri jezu) povezujoče predstavo, sicer pa je zveza med njima v legen- dami zgodbi povsem druga, skraja pač res tudi le naključna, nato pa vse ožja: mlinar postane v tej zgodbi Gregorju, od staršev oziroma majtere zavrženemu in k njemu v sodčku (»kišti«, čajni, jerbaščku) pri- plavljenemu dojenčku, rešitelj ter mu ostane rednik vse dotlej, da doraste in se odpravi v svet, kjer bo nevede zagrešil svoj ojdipovsiki greh —• zakonsko zvezo z lastno materjo (J. Jurčič — slednje je pri njem spričo drugotnih pravljičnih motivov odpadlo — ZS I, 41 in 488; I. Šašelj, Bisernice II, 235, le da zelo okrušeno in celo- brez Gregorje- vega imena; Fr. Kramar, zap. v Borovnici 1910, Štrekljeva zapuščina II; T. Ljubic, Ljudske pripovedke iz Dobrepolj, 1944, 63). Po- piscu tega članka znanem gradivu v slovenskih variantah mlinar celo povsem prevladuje kot Gregorjev rednik (4:1), tako da se nam utegne ta okoliščina pokazati celo kot posebna slovenska poteza te legende (v dobrepoljski varianti je tudi sam Gregor sin mlinarskih staršev; nejasno, če brata in setre). V že omenjeni Valjavčevi, po pripovedo- vanju njegove tete spesnjeni »narodni legendi« najde »škatlo« z otro- kom ribič, enako v njegovem (tej upesnitvi kar sumljivo podobnem) 13 Slovenski etnograf Boris Merliar zapisu iz varaždinske okolice (SG 1860, VI, 50), medtem ko se v ko- čevski varianti, ki jo je zapisal W. Tschinkel) v Gornjem Mozlju, namesto vsega tega le na kratko omenja, da je mati otroka »odpravila (odposlala) daleč stran« (»Gregorius anf dem Steiae«, Gottscheer Volks- tum, 132). Za primerjavo bodi tu le omenjeno, da v srednjeveški nemški literarni obdelavi te legende (Hartmann von Aue, okrog 1200), otroka, izpostavljenega v barki na morju, najdejo ribiči, ti pa ga izreče opatu bližnjega samostana, ki potem poskrbi za njegovo vzrejo in vzgojo. Tako se nam torej v našem mlinarju kot Gregorjevem Tedniku ne- dvomno kaže — ker ob tem skopem gradivu še ne moremo delati večjih zaključkov — vsaj vse vidnejša odstranitev od zadevnega nemškega vzorca kakor pa v Valjavčevem ribiču, ki zanj kakor sploh za to Valjavčevo verzijo lahko domnevamo posreden ali neposreden vpliv omenjene Nagličeve, »po nemški ljudski knjižici« prirejene zgodbe (prim. Kres 1885, 244, in Cas 1907, 318 si., 1909, 207; kakor vse kaže, se je Nagličev »legendarij« med zadnjo- vojno izgubil). Ce nas je ta Gregorjeva zveza z mlinarjem vodila na začetek, nas vodi njegova skrb za mater v primorski varianti na konec legende o >dobTem grešniku«: po hudi, dolgi pokori za svoj ojdipovski greh, ki jo je opravljal na samotnem skalnatem otoku sredi morja, je bil Gregor čudežno izbran za papeža, sloves novega papeža pa privede k njemu v Rim po odvezo njegovo mater, ki se je medtem tudi sama hudo pokorila — tedaj se spoznata in Gregor vzame mater k sebi. Zdi se torej verjetno, da je ta zaključek lelgende o »Gregorju na kamnu« nekako vpHval na pot primorskega Grgurja »po kožuh za mater«, če- prav tam taka gregorjevska legenda doslej še ni bila zapisana. Spričo prepičlega gradiva pa take verjetnosti tudi ne zmanjšuje okoliščina, da ima izmed 5 slovensikih variant, ki jih imamo tu v razvidu, tako obojestransko srečno razsnovo samo ena, dob repo Ijska (imata jo sicer tudi varaždinska in kočevska): Njegova mati [ki je takoj po razkritju strašne resnice »pustila vse po- svetno; razdala je imetje in stopila v samostan«) medtem ni mogla dobiti pri nobenem spovedniku odveze. Zato se je napotila do papeža. Ni spoznala sina, on pa jo je sjwznal. Ko se mu je spovedala in jo je odveza! greha, se ji je razkril. Ostala je pri njem in še dolgo živela. Odsotnost tega momenta v ostalih štirih slovenskih variantah je deloma le slučajna oziroma vsaj razložijiva z njihovimi posebnostmi: za Jurčičevo in Šašljevo smo vzrOke, zakaj je ta stvar pri njih odpadla, nakazali že z njihovo oznako, v Valjavčevi upesnitvi je spričo siceršnje skladnosti obeh njegovih zgodb ta vrzel sploh problematična, zadnja, Kramarjeva borovniška varianta pa je v tej četvorici sploh najbolj zanimiva, ker je v svojem zaključku povsem samosvoja. Tu se namreč zgodba, ki jo je Kramarju 9. juHja 1910 pripovedovai »79-letni Janez Korenčam, Radeckijev veteran«, razsnuje čisto drugače in deloma celo v nasprotju z omenjenim moralnospodbudnim značajem te legende: 194 Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? Svetga Gregorja mat pa nej nač vod tega vedla [t. j., kdo je novi papež. Vest je je pa strašnu pekla, jan je pršla v Rim h ta novmi papeš h spovd Papes jo je pa spoznov, de je njegova mat, ji je pa djav: »Baba grda, stran se mi ©prav!« Jan naj je tu spovedat ne vodveze ji dat.* Za vsestransko Titemeljeno razlago te izjemne razsnove bi bilo treba upoštevati še druge, in spričo gornjega jxnlatka o pripovedovalcu predvsem italijanske variante te legende, čeprav seveda ni nujno, da bi ta poteza morala biti prevzeta od drugod. Če pa bi si stvar razlagali kot samoraslo domačo inovacijo, bi od tod lahko sklepali, da se je končna ipapeževa sprava z materjo zdela ponekod — ker Korenčanova razsnova verjetno ni le individualni utrinek — iz posebnih nagibov popravka potrebna. Kot takšni nagibi pa bi bili tu mogli delovati predvsem drugačni — strožji moralni vidiki, kajti materina krivda je v prvotni legendi še neprimerno večja: tam gre namreč za dvojni incest, najprej zavedni (Gregor je sin brata in sestre, kar ima izmed teh naših variant samo Jurčičeva), nato pa še nezavedni, ki pa bi po krščanski morali niti ne hH pravi greh. V borovniški varianti — kakor tudi v vseh ostalih razen Jurčičeve — Gregor ni sad incesta, temveč le nezakonski sin oziroma v prvo imenovani le »postranski« sin »jene graf ne«; v teh štirih je materina krivda pravzaprav samo v tem, da sina zavrže in izpositavi nevarnosti utopitve. Spričo tega bi se ob primeru, kakršen je borovniški, kjer je Gregorjeva mati vzUc svojemu kesanju in iskanju odveze na najvišjem mestu — od lastnega sina zavrnjena, dalo misliti deloma na usedline janzenističnih vplivov (prim. R. Čebidij, Jan- zenizem na Slovenskem in frančiškani, zlasti str. 31 si.), de'loma pa je v tem prihajalo do izraza seveda tudi socialno nasprotje, to je ljudski odpor do Gregorjeve matere-»grafne«. Vendar pa se je zgodba bržčas le izjemoma tako zalključevala, drugače pa se ta moment v njej ali sploh ni omenjal ali pa je bil prikazan tato kakor v starejšem literarnem vzorcu in v dobrepoljski varianti — v slednji obliki pa je ta legenda zapustila domnevani rahK odsev v sicer povsem drugačni gregorjevBiki zgodbi iz Ospa. Zusammenfassung DER URSPRUNG DES STOFFES IN VODNIKS FABEL >DIE AMSEL UND DER MONAT MÄRZ< Der Verfasser bringt in seinem Aufsatze den Beroeis hervor, der slowenische Dichter Valentin Vodnik (1758—1819) habe den Stoff für seine Fabel iDie Amsel und der Monat Märzi. (Kos in brezen, 1798) einer slowenischen Volks- erzählung entnommen, welche die Volkserfahrungen über den Wettercharakter des Monats März bzw. des Frühlingsanfangs dartut. Zuletzt erwähnt er einige vermutliche Verbindungen dieser Erzählung mit der alten Oidipus-Legende über >Gregorius auf dem Steina (Aarne-Thompson Nr. 935). * Kramarjev narečni zapis je za našo rabo nekoliko poenostavljen. — B. M. 13* 195 Boris Merliar Seine Ausführungen beginnt der Verfasser mit der in Prosa verfassten ^Vorbereitung'^, (^perpraoa«) Vodni k s für sein Gedicht (um 179?), die er als freie Nacherzählung der ermähnten lehrhaften, lediglich das Wetter betreffen- den Volkserzählung kennzeichnet, welche aber nachher vom aufklärerisch ver- anlagten Dichter eine Umarbeitung in vereinfacher Form in eine versifizierte Fabel erfahren hat. Dass Vodnik dabei stofflich tatsächlich eine volkstüm- liche Quelle benützt hat, beweisen zwei neuere Aufzeichnungen dieser Erzäh- lung — eine deutsche aus Morobitz (Borovec) in der Gottscheer Sprachinsel (W. T Schinkel, ZOV 1911, 82) und eine slowenische aus Osp bei Triest (M. Matičetov, 1949, Es. im Ethnographischen Museum in Ljubljana, 3119, 32—33j. Von beiden ist die erstere (März trifft Amsel und Müller) viel näher Vodni k s Aufzeichnung als die zweite (März trifft die Amsel allein), in beiden aber tritt statt des personifizierten Monats März (der hl.) Gregor auf. Es ist höchst glaubwürdig, dass in dieser Erzählung der Vorrang Gregor und nicht dem Monate März zutrifft. Der erstere ist nämlich dem Volksglauben nach noch jetzt mancherorts >der erste Frühlingsheilige«, und war es dem alten Kalender nach (vor 1582) fast buchstäblich auch, indessen der personifizierte Monat März vielleicht erst durch Vodnik in die Erzählung hineingeraten sein dürfte (in seiner Fabel hat er den personifizierten März sogar den Mondesvierteln nach aufgegliedert). Beide vollkommenere Varianten, jene Vodnik s und jene aus Gottschee, stellen wahrscheinlich auch die ältere Entwicklungsstufe der Erzäh- lung dar, die enge Verwandtschaft der beiden Aufzeichnungen aber lässt die Aufnahme einer volkstümlichen slowenischen Vorlage in das Gottscheer Erzähl- gut vermuten. Dafür spricht auch der Umstand, dass Vodnik seine Erzählung wahrscheinlich in Ribnica gehört hat, mehr noch aber die Tatsache, dass der Weg des Gottscheer Gregor »hinauf zum Himmeh auf einem rein slowenischen Wortspiel begründet ist (»Gregor gre gor's. = Gregor geht hinauf), was aus dem Gottscheer Wetterspruch noch besonders erhellt: -»Ist zu Gregori (12. März) schönes Wetter, so sagt man: Gore geat erseht aühin, ar b'rt erseht uhar schüt'n! (Gregor geht erst hinauf, er wird erst herabschütten! )€ (W. T Schinkel, ' ZÖV 1909, 177 und in: Gottscheer Volkstum 1931, 223). Vodnik s Aufzeich- nung aber besitzt noch einen dritten, für das Wesen der Erzählung unwesent- lichen Teil, wo März noch den Monat April antrifft — auch dafür wird im Aufsatze eine teilweise volkstümliche Parallele angeführt. Endlich wirft der Verfasser noch die Frage über den Ursprung des Zusanv mentreffens Gregors mit dem Müller auf. Er vermutet, es handle sich um eine Reminiszenz aus einer anderen Erzählung mit demselben Helden, der alten Oidipus-Legende vom -»Gregorius auf dem Stein€, in deren slowenischen Vari- alnten nämlich als Gregors Nährvater am häufigsten (4:1) der Müller auftritt oder sogar auch beide Eltern Gregors Müller sind. Desgleichen dürfte auch Gregors Besorgnis um die Mutter in der Variante aus Osp eine Reminiszenz aus derselben Legende sein (wo Gregor zuletzt, schon als neueingesetzter Papst, seine bekehrte und reuige Mutter zu sich nimmt), obwohl man in den dem Ver- fasser bekannten Varianten einen solchen Ausgang nur einmal antrifft (Vari- ante aus Dobrepolje). Man mird das Problem dieser Legende aus dem Volksgute der Slowenen erst klären müssen, erst dann wird es auf einer breiteren Unter- lage möglich sein, den Ursprung der scharfen Abweisung zu verstehen, die der reuigen Mutter zuteil wird, als sie zum Sohne (Gregor dem Papste) kommt, um die Lossprechung zu erhalten, und er sie anfährt: >Hässliches (altes) Weib, scher dich von dannen! (Baba grda, stran se mi sprav!)'!: Sollte sich dieser Zug als slowenische Besonderheit unserer Legende entpuppen, so dürfte man ihn mit den Niederschlägen des einst so einflussreichen Jansenismus, teilweise aber natürlich auch mit den sozialen Gegensätzen bzw. mit dem Widerstande des Volkes gegenüber Gregors Mutter als Gräfin (»grafna^) erklären können. 196 SLOMŠKOV ROKOPIS NARODNE PESMI »JURI S PUŠO« Ivan Grafenauer V Slomškovi zaipuščini, ki jo hrani Slomškov arhiv v Mariboru, je škofijs'ki arhivar France Hrasielj našel Slomškov svojeročni zapis narodne pesmi iz rodu slovenskih hagad z naslovom »/uri s' pušo«, ki njeno vsebino označuje poslednja, 9. kiiica (40—45) : §he je priîMa neka huji zvir, Priîhel je Juri s' puîhizo, VItrelil je komarja v' luknizo: Jur komarja, komar leva, lev medveda, medved volka, volk liiizo, leliza sajza, sajz mazhko, ma|l]zhka miîhko, miîhka pîhenizo romeno; Kdaj, vbogi kmetizh ti, bogat bolh? Pesem domala natančno ustreza natisku v Slovenskih pesmih krajn- skiga naroda (SPKN I (1839), str. 64—66, ki ima isti naslov ter je pona- tisnjena v Štrekljevih SNP I, št. %6 — druge inačice so št 964—5, 967 — TU ji je tiskarski škrat spakedral vrsto poudarkov in apostrofov, med temi v v. 31 lev je s leDzhef v: lev je z levčeti, v v. 37 pa je izpustil bese- dico je: Snedel komar leva. Rokopis obsega na 3 straneh oblike 10,4 X 17 cm enkrat pregnjenega lista svetlozelenega papirja besedilo s preprostim naslovom Juri s' pufho, popravljenim v Juri s pufhkoj, na 4. strani pa še enkrat isti naslov z ozmačitvijo pesmi: Juri s' pufho: / pefem izmed nar / ftarjih na / Krajnfkim. (Glej snimek.) Pisava je svojeročna Slomškova, in sicer ne več iz njegovih šolskih in študijskih let, ampak iz njegove špiritualske dobe v Celovcu (1829 do 1838). To je iz primerjave z drugimi Slomškovimi rokopisi ugotovil arhivar F r. H r a s t e 1 j in prepričal se je o resnici tudi pisec teh vrstic. Neizpisana pisava študijskih let je dobda tu že trdno moško obbko, ki jo označuje med drugim 1. horizontalna spodnja poteza pri črki z, često z na levo potegnjeno zanko, 2. trdno navzdol potegnjene spodnje zanke dolgih črk g, j, f, fh; te zanke so ozke in segajo' že do sledeče spodnje vrste; tudi se nagibajo v spodnjem delu često že nekaj na levo (n. pr. mifhka 3, 4, 7, 8; prifhla 10; vbogi, bogat 4, 14; bofh 9, 14). Vendar te zanke še ne predirajo s prekomerno dolžino kar redoma vso spodnjo 197 Ivan Grafenauer vrsto, kar dela poznejšo Slomškovo pisavo, od vuzeniške dobe dalje, včasih zelo težko čitljivo. S tem je izključeno, da hi bil rokopis nastal na osnovi skupnega dijaškega petja v ddbi, ko je bil Slomšek kot Prešernov sošolec pol leta v prvem letniku ljubljansikega liceja (zimski tečaj 1820/21). Misliti je mogoče na dobo Slomškovega občevanja s Prešernom v Ce- lovcu v prvih mesecih leta 1832, ko se je ta pripravljal na usodni odvetniški izpit v aprilu, ali na dobo dopisovanja s C o p o m v letih 1832 do 1834, ko je Slomšek naročali pri njem knjig in mu drugih oskrboval in se zanimal za književno življenje v Ljubljani,^ najverjetneje pa v čas, ko je od 1. do 10.septembra 1834 potoval po Kranjskem in od tam na Hrvatsko ter ob bivanju v Ljubljani (5.—6. septembra) obiskal tudi duhovniško semenišče in preživel večer v Prešernovi družbi. Gotovo pa je nastal rokopis, preden je bila pesem natisnjena v SPKN I, ker je bil Slomšek tedaj (1839) že nadžupnik v Vuzenici. AU pa je Slomšek pesem sam zapisal ob kaki priložnosti, ko so to pesem peU in jo je morda tudi sam pel ter jo zatem izročil Kastelcu ali Prešernu v objavo v SPKN, ali jo je prepisal po rokopisu neznanega zapisovalca, o tem nam more ob pomanjkanju kakršnih koli sporočd povedati kaj le primerjava Slomškovega besedila z besedilom v SPKN. Tako je S. Čopa vpraševal 5. januarja 1833 (P i r j e v e c A v g.. Iz ko- respondence Matija Čopa. I. Anton Slomšek — Matiju Čopu, 8 pisem. Arhiv za zgodovino in narodopisje, knj. I. Uredil dr. Fr. Kovačič, Maribor 1930—1932, št. 2, str. 5): Kaj pa kaj Vi moshjé. Krajnike modrize? Ich wiinschte bald wieder ein Lied unsers genialen Preîhern zu horen! Proîim ga lepo posdraviti, pa tudi druge blage Çlovenze. — In 30. maja 1833 (n. d., št. 5, AZN I, 7): Vor Allem recht vielen Dank fiir Ihre gelehrte, mit ailem Muthe gelieferte ABC-Schlacht die ich mit vielem Vergniigen gelesen, in der siissen Hoffnung, daB doch ein Mal diesem verderblichen Schisma ein Ende gemacht werde. Dafi wir Kârnthner ganz einstimmen, diefi haben wir theoretisch und praktisch bewiesen... Dne U. julija 1833 (št. 6, n. d., 8): Ich verschob meine Antwort auf Ihr werthes Schreiben dato 18' Junv 1. J. um Ihnen bey dieser Gelegenheit auch zwey Exem- plarJuri s puš 4. Pomanjševajlinice, narejene po vzorcu ljudskih besed moče (Plet. I, 539: Ritnica, Valjavec), mise (Plet. I, 585: Miklošič, Vrtovec, Valjavec), Dolče (Plet. II, 783: Murko, Vrtovec, Valjavec), zajce (Plet. II, 836: Murko, Štrekelj) — povsod se navaja tudi naša pesem —: kom^arče, levče, lisice, medvedče, za katere navaja Pleteršnik samo našo pesem. B. Slomškov rokopis ni zapis po petju ali narekovanju, ampak pre- pis tujega zapisa. V njem se vrste oblike, ki niso književne in jdi Slom- šek v svojih spisih ne uporablja; zato jih v rokopisu popravlja pa ne vedno na vseh mestih: 1. »/uri s' pufho«, na str. 1 popr. -koj. Stara oblika Trubarjeva, Dalmatinova, Megiserjeva, Kastelčeva, Gutsmannova-Murkova •— pukša — je v ljudski rabi še na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju; Slom- šku se ni zdela književna, pa je kranjsko pufho zamenil z Gutsmannovo in Murkovo (dmgo!) knjižno besedo s štajersko končnico »s' puškoj«. V posebnem naslovu z oiznačitvijo pesmi (str. 4) jo je pustil na mim. 2. Le f iza, lefizo, lefizheii. Tako beremo dosledno v SPKN I, 64 s. Lesica, lesičica stoji tudi v Prešernovem rokopisu pesmi »Lesica in pe- telin« (»Lesica«: Iv. Grafenauer. Iz Kastelčeve zapuščine, 1911, str. 19 — KC V, 63 s.), enako v dolenjskih inačicah te pesmi (SNP, št. 961—963). Slomšek besedo popravlja po knjižni rabi in štajerski izreki, pa nekaj- krat stoji vendar le oblika iz predloge. 5. Izreka mafhka, mafhko je gorenjska (Ramovš, HG II, 292). Slomšek je 14-krat zapisal knjižno mazhka, mazhko; enkrat pa mu je le ostala mafhka, dvakrat pa je popravd na pol napačno zapisano (vv. 7, 43). V SPKN oblike s -fh- ni. Ustrezna oblika -»medved (-a) s' medvezheti (iz -dč-) je znana Slom- škovemu govom (v. 26, 32). V SPKN oblike s -zh- ni. 4. Reklo -»komar s' komarzheti« (36) se je Slomšku zapisalo po pred- logi brez r, pa ga je dodal. V SPKN oblike brez -r- ni. 5. V predlogi je stala 5-krat zastarela oblika Snedil, Slomšek jo je trikrat kar prepisal (22, 27, 37), dvakrat zamenil s pravdno novo obliko (12, 32). V SPKN stare oblike ni. 6. Stoodstotna oblika huji nasproti hujši v SPKN I, 64 s., ni v Slom- škovem slogu. V »Kerfh. devifhtvu« (1834) stoji (nar) hujši nasproti nar huje v razmerju 7 : 1 (str. 16, 21, 41, 113, 122, 134, 138 — 42). 7. V Slomškovem rokopisu stoji devetkrat »pfhenizo romeno«, v SPKN vedno »rumeno«. Tako piše v svojih spisih tudi Slomšek. — Obliko romen, -a, -o sem našel v slovenskih narodnih pesmih pri St. Vrazu iz Cerovca ali ljutomerske okolice (SNP I, 518. Jezus vrtnar in aj- dovska deklica, v. 2: O j sonce romeno = SNP III, št 5133. Oj sijaj, sijaj sonce, v. 2. — SNP I, 951. Ptica se brani službe, redakcija I, pod črto, v. 4 = redakcija II, v. 22: Romene pšeničke, 2-krat), dalje pri A. Peganu iz goriške okolice in pri Peršiču odGorice (SNP I, št. 501. Jezus vrtnar in ajdovska deklica, v. 2, 12, 38, 40: Oj [To Ti] sonce romeno [toda v lO: Oj sonce rumeno] : — SNP III, št. 50, 67. Tri rožice, v. 5—6; rom'na pšenica, 2-krat), naposled pri A nt. Brezniku 201 Ivan Grafenauer iz Ihana (SNP III, 5536, Rujno vince gladi grlce, v. 3: Lepo roméno barvo ima — M, R o d e iz D o m ž a 1 je zapisal v isti pesmi, št. 5535, v. 3: Lepo rumeno barvo ima — dragoceno pa je, da spričuje obliko romeno natančni A. Breznik) in še enkrat pri Brezniku iz Ihana (SNP III, št. 5903. Priletela je drobna ptičica — vesela grlica, v. 12: Ušenička romeni). Obiikoi bo torej treba priznati za gorenjsko. C. Slomšek je prepisoval svoj rokopis z veliko naglico. To spričuje ne le pisava, ki postaja čedalje bolj nagla in površna, ne le precejšnje število besednih oblik, ki jih je imel za napačne, pa je le nekatere po- pravil (gl. B, 1.1—6), ampak tudi precejšnje število pisnih pomot, ki jih je tudi le nekaj sproti popravil: v. 8 pzhenica nepopravljeno — il s faj- zheti nepopr. — 17 in 23 [fjsajza — 18 Lifiza fajza, fajza mazhko oboje nepopr. — 33 sajz[a] mazhko — Ta naglica bi govorila najbolj za čas Slomškovega bivanja v Ljubljani dne 5. in 6. septembra 1834. D. Iz samega primerjalnega gradiva ni mogoče spoznati, ali je tisk v SPKN I, 64 s., odvisen od Slomškovega rokopisa ali pa je od njega neodvisen. Urednik je namreč besedne oblike precej svobodno spremi- njal. Ker pa je iz gradiva v odstavku B razvidno, da je Slomšek svoj rokopis prepisal po- predlogi s kranjskimi narečnimi oblikami, pač ni verjetno, da bi bil hodil Korytko- ali Kästelte ali kdo njunih sodelavcev isikat zapisa kranjsike narodne pesmi k celovškemu spiritualu. Potem- takem izhajata pač Slomškov rokopis in tisk v SPKN I, 64 s., posredno ali neposredno od istega kranjskega zapisa neznanega zapisovalca. Slomškov zapis pa, ki se mu še jasno poznajo kranjsike narečne oblike, je izvirniku dosti bližji kakor tisk v SPKN. Te pesnai, ki je ni sam zapisal in so jo ikmalu priobčili drugi, Slomšek ni imel namena prirejati sam za tisk. Takoi v rokopisu tudi pozneje ni popravil pisnih in drugih hib, še manj pa prenarejal besedilo. Zato Slomškov prepis pesmi » Juri s s puškoJ€ ni le starejši od tiska v SPKN I, 64 s., ampaik tudi prvotnemu zapisu zvestejši. In to zapisu ni bilo v škodo. Le primerjajmo izraziti ritem in smiselni poudarek v poslednji vrstici vsalte kitice: Kdaj, vbogi kmétizh ti, bogat bófh! s tiskom v SPKN 1, 64 s. S pravilno po slovniško postavljenimi ločili je urednik ta izraziti mo- gočni pripev — B staro dvodelno^ dolgo vrstico — malodane ubil. Zusammenfassung SLOMSEKS HANDSCHRIFT DES VOLKSLIEDES »JURI S PUŠO< (JORG MIT DER BÜCHSE) Die kürzlich aufgefundene Handschrift Anton Slomšeks aus seiner Klagenfurter Spiritualzeit (roohl aus dem J. 1834) mit dem Wortlaut des krai- nischen Volksliedes »Juri s pušoi (Slovenske pesmi krajnskiga naroda I, 1839, 64—66; mit kleineren Druckfehlern abgedruckt bei Strekelj, SNP I. No. 966) stellt mittelbar oder unmittelbar eine Abschrift derselben (verlorenen) Aufzeichnung dar, die dem Abdruck in SPKN I zu Grunde liegt. Sie gibt aber den Text besser und getreuer wieder. 202 ŠTEFAN MODRINJAK KOT AVTOR LJUDSKIH POPEVK Stanko Kotnik Ko je dr. J. A. Glonar, ki je po Štrekljevi smrti doikončal izdajo velike zbirke »Slovenskih narodnih pesmi«, v svojem predgovoru (na str. 45) leta 1923 povzel Johna Meierja definicijo, da je ljudska poezija »večni in neprestani plagijat« umetne poezije in da »naravnost samo ob tem živi, da to tuje blago s suverenostjo, ki je narodu lastna, po svoje kombinira in vedno znova varijira«, je hkrati že tudi moral nakazati eno izmed nadaljnjih, za študij »biologije« ljudske pesmi osnovnih nalog: ugotavljati prvotno avtorstvo danes že ljudskih pesmi. Saj nam prav primerjava med prvotno »umetno« matico in ljudskimi inačicami raznih krajev in časov nudi globlji vpogled v življenje in bistvo ljudske pesmi. Nekaj značdnih zgledov je navedel v predgovoru že dr. Glonar sam. Pričujoči članek skuša biti nadaljnji skromni pri- spevek v začrtani smeri z razrešitvijo predloge nekaterih v raznih inačicah natisnjenih ljudskih popeVk kot Modrinjakovih. Štefan Modrinjak,^ bolj malo znani avtor kakih dveh ducatov ohra- njenih pesmi in popeVk zelo razHčne cene, se je rodil leta 1774 v Sre- dišču ob Dravi tik hrvaške meje in je umrl 1827. leta kot župnik pri Sv. Miklavžu v ljutomerskih goricah. Pastiroval je po raznih krajih na jugu Slovenskih goric, najdalje pri Sv. Tomažu (1805—1814) in Sv. Miklavžu (1814—1827). Službovanje pri Sv. Tomažu je menda tudi poglavitni čas njegove pesniške tvornosti.^ Pozneje so ga vsega zavzele gosjxjdarske in druge skr^bi in nevšečnosti, doikler ni, v mladih letih živahen in družaben veseljak, a precej nagle krvi, umrl osamljen in zagrenjen, iščoč pozabe v pijači. Po svojih nazorih je bil Modrinjak nekak kmečki demokrat od- ločne protifevdalne miselnosti, v verskem pogledu dokaj jožefinsko usmerjen racionalist, a narodnostno izrazito prebujen Slovenec in Slo- van protinemškega in protimadžarskega duha v narodnoobrambnem smislu. Med vzhodnoštajerskimi preporoditelji zavzema eno najodlič- nejših mest. Kot pesnik je Modrinjak še najbolj znan po svojih gorečih nacio- nalističnih verzih v pesniški poslanici prijatelju Francu Cvetku za * Gl. članek Janka Glazerja v SBL. Zapuščino hrani mariborska Studijska knjižnica. ^ Za utemeljevanje tu ni prostora, storil sem to v seminarski nalogi o Štefanu Modrin jaku (1953/54). 203 Stanko Kotnik jxjegQvo primici jo leta 1813, manj po svoji žarki, tudi umetnostno dovolj pomembni Ijidjezenski liriki, prvih globoko dbčutenih iii od- kritosrčno izpovedanih čustvenih pretresih v naši književnosti. Zložil ali prenaredil je poleg tega vrsto raznih priložnostnih popevk, pri- pravnih povečini za veselo druščino. Slogovno je Modrinjak s svojim konkretnim izrazom izrazit realist, ki se v svoji ljudski drastiki dostikrat giblje že na meji trivialnosti, jezikovno pa se po svojem rodnem narečju (obmejno Središče), po šolanju (gimnazija v Varaždinu) in po literarni izobrazbi (kajkavska književnost) nagiba nekoliko na jug k hrvaškim kajkavcem, kar je za tedanjo dobo in njegov položaj povsem naravno. Prva Modrinjakova pesem, ki si je osvojila širši krog občinstva, je precej prozaično-šaljiva Popevka od pet pijanih bab, bolj kulturno in socialno-dokumentarnega kot literarnega pomena: ena izmed petih vinskih sestric zjutraj s šumečo glavo obuja spomin na skupno skrivno popivanje in na smešno-klavrne nasledke vinske moči. Kdaj je bila popevka zložena, se ne da ugotoviti, toda leta 1807 je že bila anonimno natisnjena v dodatku (ki je menda že tedaj imel zveneč naslov: Nike lejpe peszmi) prekmurske knjižice z ženitovanjskimi obi- čaji neznanega prireditelja Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo' in nato s knji- ' Na prvo izdajo, ki je izšla 1807 v Sopronu, je opozoril Vilko Novak v ČZN 1934, str. 153 (opozoril je obenem na Modrinjakovo pesem). Primerek je bil v mariborski Študijski knjižnici, pa je postal žrtev okupacije. — Druga izdaja iz 1852 se je domnevala (CZN 1936, str. 92), vendar je prvi izpričani izvod zabeležen menda šele v Katalogu Antikvariata CZ 1953, št. 155 (izvod je zdaj v NUK). Založil jo je »kermedinszki knigvezar« Udvary Ferenc, tiskana je bila v Szombathelyju. Mislim, da ne gre za posebno, morebiti Košičevo priredbo (CZN 1936, str. 92—93), marveč le za ponatis prve izdaje z 12 novimi pesmimi (meja je grafično dobro vidna: verzi prvih petiE pesmi, kolikor jih je bilo že 1807, so tiskani zdržema, a verzi dodanih 12 pesmi v posebnih vrsti- cah; obenem je spremenjen znak za ž: do str. 61 je 's, od str. 62 dalje 'z). — Naslednji izdaji sta izšli v Monoštru 1898 in 1909 (prim. SBL I, 428; Katalog št. 156—7). Prva je popolni ponatis izdaje 1852 z vsemi napakami vred in še novimi (pri tiskanju torej ni bilo slovenščine veščega človeka), ima pa po pripisu »Konec« (iz izdaje 1852!) na zadnjem listu dodani še dve pesmi, ki ju tudi ni videl slovenski korektor (ž pa se piše tu kot zs). Izdaja 1909 kaže nekaj sprememb v grafiki (ž = zs), jeziku in besedilu, razen tega so izpuščene tri pesmi ter Zgovârjanye pri vecsénji, po trej déacski Oszobaj. — Navaja se tudi izdaja iz 1911 (SBL I, 428; Slov. krajiaa, str. 130), vendar sodim, da je to ista, kajti izvod iz 1909 v NUK ima na platnicah letnico 1911; gre torej menda le za nov ovitek (z naslovnega lista iz 1909 je bila prevzeta na platnice 1911 tudi cena, a je pretiskana in natisnjena višja). — Peta izdaja iz leta 1929 (Murska Sobota) je popoln ponatis izdaje 1908. — Ce drži domneva, da je tudi izdaja 1852 pretežno samo ponatis prve, je vsakršno Kardoševo (1801—1875) sodelovanje (prim. SBL I, 428; Slov. krajina 1935, str. 38; V.Novak, Izbor prekmurske književnosti, 1936, str. 16) izključeno, ker so ponatise oskrbovali pač le založniki (kdo je skrbel za dodane pesmi, ostane nepojasnjeno vprašanje). 204 Stefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk Žico vred še štirikrat ponatisnjena. Da je avtor popevke res Modrinjak in da je ni mogoče samo prevzel v svojo rokopisno ziLirko,* kažejo med drugim rime, ki so v prekmurski inačici deloma že odpravljene (spo- minale — imale, pkm. jele; kuma — razuma, pkm. puna; plače, pkm. jouče — namače). Ni pa znano, ali je Modrinjak vedel za ta prvi in za njegovega življenja edini natis svoje pesmi, ker je v knjižico zašla pač že po neki daljši poti, kakor pričajo jezikovni in stilizacijski raz- ločki prekmurske variante, še bolj pa zaključek, ki je že občutno preoblikovan in za eno kitico krajši. Iz knjižice je popevka našla pot seveda med ljudi in tako jo je od pojočih prekmurskih romarjev za- beležil proti koncu prejšnjega stoletja v Slovenskih goricah — kot veselo in šaljivo »prekmursko-goričko« — narodni buditelj župnik Jakob Meško. Njegova objava v Kresu 1882 na str. 522 se samo neznatno razlikuje od tiska v Starišinstvu, le da manjka tretja kitica, ki pa jo je izpustil morebiti Meško sam iz vsebinskih razlogov, ker so se prav ti verzi v drugih variantah ohranili (v Modrinjakovi obliki: Naše može smo vkanile, / rekle, da smo v cirkvi bile, / mi smo pak vu kleti bile, / samo staro vino pile. — V Starišinstvu: Moževe smo mi znorile, / erkouč: kaj smo v cerkvi bilé, / mi smo pa v piovnicaj bilé, / samo staro vino pilé.)." Prekmurski tisk izkazuje vsaj še eno inačioo', in sicer v Kalen- darju najszvetesega Szrca Jezusovoga za leto 1910 (str. 109).° Zapis je v zvezi z besedilom v Starišinstvu, ima pa nekaj nepomembnih pre- naredb (n.pr. Smo znorile naše može, / ne pustimo hiše bože). Toda Popevka od pet pijanih bab se je morala ljudem precej priljubiti, saj se je z izredno trdoživostjo dodobra udomačila tudi na sosednjem hrvaškem ozemlju. Inačica, ki si jo je z napevom zabeležil do leta 1920 v Dekanovcih v Medjimurju Vinko Žganec, je ohranila samo še skopi »dramatski« element — v kratkih zamahih orisano' situa- cijo v vinski kleti, za uvod pa sta vzeta prestilizirana verza iz sredine: »Pet je kumi v jedni kleti, / svaka skorom prež pameti.« Nova in svoje- vrstna je zadnja kitica: »Peta si pak premišljava / kak bi ćerku zamuš dala.« (V. Žganec, Hrvatske pučke popijevke iz Međimurja, Drugi svezak, Zagrdb 1920; št. 8. — Isti, Hrvatske pučke popijevke iz Međumurja, I. svezak, Zagreb 1924; št. 364.) Tudi v Čakovcu je V. Žga- nec naletel na neke sledove te drastične popevke v obliki samo še dveh verzov, ki se pri petju ponavljata: »Bilo ih je sedem v kleti; / i svih sedem bez pameti.« (n. d. iz 1924, št. 357). Toda drugod je verzifikacija še kar trdno živela. Ko je dr. Žganec po drugi svetovni vojni nabiral '* V Modrin Jakovem rokopisu je ohranjenih le prvih pet kitic, ostale shri so iztrgane, vendar imamo verne prepise; eden je Cvetkov, kateremu je Mo- drinjak popevko sam poslal. = Vse Modrinjakove verze, ki jih navajam, sem prepisal v gajico in dodal ponekod svoja ločila. Namesto u, ki ga Modrinjak večkrat pise poleg o, pisem samo slovenski o. « Prim. CZN 1937, str. 271. 205 Stanko Kotnik ^narodne popijevke« po Hrvaškem Zagorju, se je vnovič srečal z dvema inačicama: leta 1947 mu je eno pela vaščanka starejše genera- cije v Gornjem Kučanu, leto nato pa vaščanka mlajše generacije v Vribanovcu drugo. (Dr. V. Žganec, Narodne popijevke Hrvatskog Za- gorja, Tekstovi, Zagreb 1952, št. 407 in 451 d.) Inačica iz Vrbanovca ima nov, zanimiv zaključek: »Muzi su se rasrdili, / pak su žene fejst nabilL« Ker kaže besedilo hrvaških inačic tako na prekmurske kakor tudi na izvirnik mimo njih, se odpira zanimivo vprašanje medsebojne od- visnosti. Poznejše zapleteno križno vplivanje izključujem. Ostane torej samo možnost, da so imele vse inačice nekdaj (a pred prvo prekmursko objavo 1807) skupno, vendar že nekoliko od izvirnika različno pred- logo, katera pa se je pozneje razvijala v več smeri; eno od njih predočuje tudi leta 1807 natisnjena prekmurska varianta. Urednik »Slovenskih narodnih pesmi« Popevke od pet pijanih bab, ki jo je poznal iz Kresa 1882, ni sprejel v zbirko, ker jo je prisodil Cvetku (SNP IV, str. 746, št. 73). Druga Modrinjakova popevka, ki jo je ljudstvo sprejelo med svoj pevni inventar, je Tožna pesem ene dekline. Po nastanku je najpozneje iz leta 181P in se je v izvirni obliki ohranila samo v prepisu Modrinjakovega prijatelja bogoslovca Franca Cvetka, ki jo je imel od pesnika. Je vložna pesem o starajočem se dekletu, ki zdihuje po ženinu. Kaka slovenska ljudska inačica doslej ni znana, pač pa dve hrvaški. Eno je z napevom zapisal v Bisagu Fr. S. Kuhač in jo objavil pod št. 1411 v IV. zvezku Južnoslovjenskih narodnih popievk v Zagrebu leta 1881. Besedilo je že nekoliko po svoje preoblikovano, vrstni red kitic zamešan, dve sta celo izpuščeni, zato pa so tri dodane. Ena teh novih, ki se glasi: Sjedim vani cieli dan, da me ljudi vide, al je meni sve zahman, zaručnik mi nejde še stopnjevano izraža dekletovo prizadevanje poleg >pranja« in >ci- franja« (krašenja), da ulovi kakega ženina. Druga je zanimiva zaradi svojega posebnega »krajevnega kolorita«: V — idovske sam ulici tri ljeta služila, jošče spola mužkoga, ni&am nigdar vžila. Smisel za vsebinsko ubranost je neznani pevec pokazal s preobli- kovanjem naslednje kitice, ki jo najprej navajam v izvirniku: Pridi skoro, skazi se, komu sem povolna, samo hitro pašči se, dokle ne'm oholna. Dojdi dragi, žuri se, budem ti povolna, samo hitro pašči se, nisam ja oholna. 206 Stefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk Omeniti je še drobno zamenjavo v prvi kitici: Modrin Jakovo dekle toži, da mora nositi nesrečno breme kite, a v hrvaški inačici parto. Razloček je utemeljen bržčas krajevno. Dr. Josip Pajek poroča v svojih Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev (1884, na strani 124): >Okoli Središča in proti Lotmergu, pa na Prekmurskem sta viseli de- kletom po hrf>tu dve kiti; omožene so si zvijale kite v kukmo in njo pokrivale z belo kapico. Da se je devica od omožene svoje dni tudi po Štajarskem po kitah spoznavala, je razvidno iz Modrinjakove pesni« (navaja omenjeno kitico). — Parta (beseda je iz madžarščine) pa je »z baršunom obšit in z biseri in granaticami okrašen trak,' katerega so nosila dekleta po čelu doli k ušesom« po Beli krajini n. pr. še konec 60. let 19. stoletja (Janko Barle, LMS 1893, str. 25), medtem ko so Prek- murke parto opuščale že v začetku stoletja in so nosile samo spuščene kite.^ Druga inačica obravnavane popevke je našla svojega zapisovalca že nekoliko prej, pa v čisto drugem predelu, ker jo najdemo kot >hrovaško« z naslovom Moža željna v rokopisnem II. zvezku' »Starih medljudnih pesmi, med kterkni so bile narpozneji zložene pred devet- najstim stoletjam« (št. 97) marljivega nabiralca Matevža Ravnikarja- Poženčana. Zvezek, ki je pisan v delni metelčid, je datiran »Na Gori 1. Velciga srpana 1838«, ko je Ravnikar bil za kaplana na Gori pri Ribnici na Dolenjskem.^" Po Ravnikarjevem rokopisu je natisnjena v V. zvezku Korytkovih Slovenskih pesmi krajnskiga naroda (1844, na str. 60), od koder sta jo prevzela Fr. S. Kuhač (IV. knjiga pod št. 1411, z nekaterimi »popraVki«) kot »inačico iz Kranjske« poleg svojega za- pisa iz Bisaga kakor urednik SNP (IV. zv., št. 8250) kot »kranjsko v zapisu neznanca«, ki ji je pridružil še »kajkavsko« inačico iz Kuhačeve zbirke. Za Ravnikarjev zapis ne vemo, v katerem kraju je bil doma, da pa je hrvaška inačica v resnici našla pot nazaj na slovensko ozem- lje, nam je priča Janko Barle, ki si je pesem zabeležil v Slamni vasi v Beli krajini. Zal je priobčil samo prvo kitico ob razlaganju »parte« (LMS 1893, str. 25; prevzeta v SNP IV, št. 8252). Ravnikarjeva inačica »Moža željna« si je v rodu s Kuhačevo, se pravi, obe sta imeli nekdaj skupno, a že »ljudsko« predlogo, vendar sta sli nato vsaka svojo pot. Za tako posredno zvezo pričata n. pr. verza (navajam ju po vrsti v Modrinjakovem, Kuhačevem in Ravnikarjevem zapisu) : ' Parte so bile tudi drugačne, prim. Csaplovics, Croaten und Wenden in Ungern, 1829, str. 45. * Gl. Csaplovics, n. d., str. 78. Tudi 1807 prvič natisnjena prekmurska pesem omenja parto; »Divojstva vejčica, moja lejpa partica, trošt je meni bila.« (Starišinstvo 1929, str. 43.) ° Ravnikarjev zvezek je v ODAS v Ljubljani (iz Metelkove zapuščine). " Za Ravnikarjevo službovanje gl. Petre, Poizkus ilirizma pri Slovencih, str. 184. 207 Stanko Kotnik Perem se, no gizdam se, vendar némam sreče ... Ja se perem i cifram, vendar nije sreče... Malam, malam cifram se, vendar je ni sreče... še bolj seveda obema vsebinsko skupna nova kitica o- dekletovem brez- upnem čakanju na ženina (Kuhačev zapis gl. gori): Pred oblakam stojim celi dan da me ljudi vidjo, ljudi se sprehajajo, zaročnik ne ide. Da pa sta inačici živeli nato vsaka svoje življenje, kažeta še dve novi kitici pri Kubaču (eno igl. zgoraj) poleg tega, da se v njih ni obdržala izvirna kitica, kjer dekle zavrača misel na samostan. Ta kitica je ohranjena v Ravnikarjevem zapisu, dasi je ta okrnjen za dve prvotni kitici — ki ju Kuhačev zapis še ima — glede na izvirnik pa celo za tri. Zanimivo je, da je izpustitev ene kitice (Jeden mi je obećal, / da me 'oče vzeti, / ludi taki rekli so, / da je brez pameti. — Manjka v obeh znanih variantah) osnovnemu vzdušju pesmi.v korist. — Pa tudi Ravnikarjeva inačica ima stvorjeno posebno novo- kitico, ki drastično hiperbolizira dekletove napore (že drugi tak dostavek!), da si s povečano lepoto pridobi moža: Eden cent sapuna sim več preskrbela, eden cent pa harputra sim več potrosila. In konc pesmi je tudi po svoje zasuiknjen (navajam spet Modrinjaka Kuhača in Ravnikarja): Da brez moža nejdem v grob, Bog ne daj to žalost. Ja brez muža nejdem v grob Nedaj Bog tu žalost. Brez moža. ne idem spat, î Bog ne daj te žalost. J V Ravnikarjevem zapisu bi bilo omeniti še dva izraza, ki sta na Kranjskem bila vsaj delno neumljiva. Prvi je v verzu »Porto moram nasiti, o nesrečno v r e m e«, kjer je vreme nastalo iz breme ali po slidiu ali slabi pisavi, pa je v pomenu »čas« še vedno smiselno. Drugi je v verzu »pred ob lak a m stojim celi dan« v pomenu »pred oknom« (oblak = okno). Posebno znamenito pot pa je preromala tretja Modrinjakova pe- sem — Od protuletja.^^ Njen nastanek sega vsaj v leto 1810, raje še K tej svoji pesmi je Modrinjak nekaj let pozneje zložil v bistveno isti kitičrii zgradbi še Pripovest od goloba, ki jo je datiral s 16. dee. 1812 in ji dal nadpis »ad ariam protoietno drago vreme« (po prvem verzu). 208 štetan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk nelkolibo nazaj.'' Ta skoraj sto verzov obsegajoča pesem v umetelno prepletenili sedemvrstičnicali je nekak naš odmev posebne, po vsej Evropi 18. stoletja poganjajoče poezije o naravi (deskriptivna poezija). Tudi pesem Od protuletja se prvič pojavi kot ljudska v omenjenem Ravnikarjevem rokopisu (št. 82) konec 30. let prejšnjega stoletja z enakim pripisom »hrovaška«. Nekaj let nato je našla svoje mesto v zadnjem zvezku Korytkove zbirke (V. zv., 1844, str. 106), kjer je natis- njena z nekaterimi napakami (izpadel je tudi četrti verz). Na splošno velja za inačico, da je še dovolj blizu izvirniku, čeprav je nekaj verzov že preoblikovanih ali celo zamenjanih, kakor je videti, večkrat iz za- drege, ko so bili prvotni pozabljeni (slaba improvizacija). Za zaključek sta celo dodani dve kitici, ki še stopnjujeta precej običajni religiozni konec. ' Vnovič je bila popevka Od protuletja zabeležena v naslednjem desetletju, toda zdaj na povsem drugem koncu — kot »jačka« (tako imenujejo tam ljudske pesmi) med gradiščanskimi Hrvati na ozemlju Ogrske. Zapisal si jo je hrvaški književnik Fran Kurelac, ki je v letih 1846 in 1848 vneto nabiral pesmi med tamkajšnjimi Hrvati, pa na svojem zadnjem potovanju po mošenjski županiji prvi mesec po marčni revoluciji zašel v neprijetno zagato, ko so ga madžarske oblasti zaprle kot nevarnega hrvaškega prekucuha. Kurelac je namreč ob na- biranju ljudskih popevk med svojimi daljnimi rojaki tudi precej vneto budil narodno zavest in govoril proti Madžarom. Na srečo se je so'dba po-dobrem mesecu ječe zaradi pomanjkanja dokazov glasila opro- stilno^^ in tako so bile otete tudi nabrane »jačke«, ki so. nato leta 1871 prišle v knjigi na svetlo v Zagrebu (»Jačke«). Kurelac je na svojem obhodu naletel na štiri inačice naše pesmi. Najbolj nova tvorba je štirikitični zapis iz Bandola (št. 509; Bandol — Weiden bei Rechnitz je zdaj na avstrijski strani), ki mu izvor razode- vajo le še redki verzi in posamezni vsebinski elementi poleg kitične oblike, medtem ko je ostalo plod novih kombinacij, križanj in do- mišljije, vendar v smislu predloge. Mnogo pomembnejši je zapis iz Jandrofa (št. 510; Jandrof je kakih 8 km pod Bratislavo skoraj ob stičišču madžarsko-avstrijsko-češkoslo- vaške meje na madžarski strani), ki ga je Kurelac objavil poleg ban- dolskega, a z nekimi spremembami, tako da povsem izvirne variante nimamo. Ker ostalih dveh inačic Kurelac ni natisnil, ju ne poznamo, ohranil pa nam je naslednjo nadvse zanimivo pripombo (str. 224) : »Putujuč prepisao- sam ne samo rukopis Jandrofski nego i onaj, čto sam ga našao n Šicah (Šice so. tik avstrijske meje v szo'mbathelyskem okrožju), a osim toga još i meke kitice iz trećega rukopisa, koji mi dopade ruku ne znam već ni sam u kojem selu. Ovaj treći ima 'z po- Gl. njegov uvod v Jačke 1871 (Iz mojega života i putovanja po Ugrskih Hrvatih). 14 Slovenski etnograf 209 Stanko Kotnik Četka tri kitice, kojili ne ima u onih dvaju, te sam iz njega prvu kiticu pesmi nadostavio, er joj dolikuje; nu one druge dve kitice, ne samo da nisu dobro uvite, nego i ne slute na veseli proletni zrak, te radost ove pesme svojim nepokojem i (bogoslovnim) očekivanjem dru- goga stana mute i natrunjuju. S toga sam ih ostavio. Izmedju Jan- drofskoga i onoga iz sela Šičkoga podosta razlike. Najveća li kitici osmoj. Gledao sam da iz obaju najbolje iznamem. Tako sam učinio i pri kitici sestoj. Sreća i bog te sam našao rukopis u Sicah, a po samom Jandrofskom pësma ostade dosta hrapava i neslastna. Ne znam je li pčsma prevedena ili ne, pretvor ili samotvor, mu se lepo čita, kad po njihovu uzčitaš, naheriv i navmuv izgovor na pravilo jezika Sloven- skoga« (== slovaškega!). Pesem je bila torej precej razširjena in je povezovala te že tri stoletja med nemške in madžarske naselbine raztresene hrvaške vasi, ki so ljubosumno čuvale svoj jezik in do danes obdržale svoj hrvaški značaj.^' Zanimivo je, da ima »jandrofska« inačica (v objav- ljeni obbki) vse kitice izvirnika celo v prvotnem zaporedju z izjemo druge in tretje. Ali pa sta bili to v bistvu oni dve, ki ju je Kurelac izpustil, je težko reči. Ce je jedro kitic te inačice ostalo isto kot v Modrinjakovi redak- ciji, pa je seveda v nadrtibnostih že precej razločkov. Pri tem je pre- senetljivo, koliko vzajemnih novih verzov ali izrazov ima inačica z Ravnikarjevim zapisom, kar spet govori za neko skupno, od izvirnika različno predlogo, ki pa se je pozneje, ko se ji je pot cepila na sever in na zahod, razvijfda dalje v različnih smereh. Najlepši primer za tako skupno novo matico je pač tale kitica, ki jo po vrsti navajam v treh zapisih: Modrinjakovem, Ravnikarjevem in Kurelcevem: Radost gene vsako vtico, da se veseli, z — šume čujem kukuvico, kak se brš deni. Po zraki škorjanec leče, hitro s perotmi prheče, sunce pozdravi. Vesele se vse ptičice, lepo žombore, kukovača rana ptica čut je iz gore. Skerlič lučeč 'z neba poje, Boga hvali v pesmi svoji od rane zorjé. Veselu se vse ptičice, lîpo žumbere, kukovaču, ranu pticu čuti je 'z gore. Skrlac vzleti k nebi gorî. Boga hvaleč v pesmi svoji od rane zore. " Prim. Csaplovics, n. d., str. 27. — Celo po uradnem madž. štetju iz 1930 in avstrijskem 1934 sta ostali vasi Šice in Bandol skoraj čisto hrvaški, medtem ko je bilo v Jandrofu Madžarov in Nemcev dobro tretjino. Gl. Neunteufl- Straka, Eine Sprachenkarte des steirischen Burgenlandes; Neunteufl-Kunnert, Eine Sprachenkarte des ehemaligen nordlichen Burgenlandes, Graz 1941. 210 Stefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk Skupna nova predloga je dobro vidna iudi iz naslednjih verzov, hkrati pa deloma starejši, še izvirni stadij v jandrofski inačici: Kokot večkrat kukuriče, vsega grla rano Viče, zaspance budi. Kokot v noči ko kori če ter iz svega grla kriči, pospane budi. Petel v noči kukuriče, 'z vsega grla rano viče, zaspane budi. Nadaljnji ločeni razvoj pa kažejo n. pr. tile verzi, pri čemer je upoštevati, da so. jandrofski iz sestavljene šeste kitice: Vsaka vtiča gjezdo gradi, gde bodo sedeli mladi, vreme njim godi. Vse vre ptice gnjezda grade, de dorane svoje mlade, vreme jih peti. Vsaka ptica hranu išče, svoje mlade k sebi štišče, verno jim godi. Končno imamo še en zapis pesmi Od protuletja, ki pa je nastal dobrih sto let potem, ko je bila zložena. Ta inačica, katero je Vinku Zgancu zapela okrog leta 1920 Medžimurka v Prelogu, ima ravno še polovico prvotnih kitic — sedem (V. Zganec, Hrvatske pučke popijevke iz Međumurja, I. svezak, Zagreb 1924, št. 128), a prav tako potrjuje z nekaterimi prvotnimi in privzetimi izrazi obstoj neke že drugotne matice, ki je bila izhodišče zanjo in za varianti Ravnikarjevega in jan- drofskega zapisa. Naj za osvetlitev navedem še en droben zgled v štirih zapisih: Modrinjakovem okoli 1810, Ravnikarjevem 1838, Kurelčevem 1846/48 in Zgančevem okoli 1920.^* Pisan štiglec lepo skaka, pastiričica, zeba, detel i strnatka i seničica. Pisan štigeljc, zelen grineljc, pasta ričica, a detali i stmadi i seničica. Črljen staglič, zelen grintal, : jastiričica, zeba, strnad î strnadka i siničica. Pisan štinglec, zelen gringlec, ' )astaričica, zeba, detel i strnatka, pastaričica. Ce bi na podlagi tega hoteli rekonstruirati novi skupni obrazec teh verzov za vse inačice, bi videli, da se je v njem od izvirnika razločeval samo prvi verz, kjer je namesto glagola stopil »zelen grineljc«, s čimer je bila porušena rima (pravzaprav samo asonanca). Kitica je v izvirni obliki — sedemvrstičnici — zapisana samo pri Ku- i relcu (gradiščanske inačice so namreč živele v prepisih), Ravnikar jo piše . v petih verzih, Žganec v štirih. i 14* 211 Stanko Kotnik Oba Kurelčeva zapisa pesmi Od protuleija v Jaokib sta doživela ponatis v V. knjigi Kuhačevih. Južno-slovjenskih narodnih popijevk (pod št. 1770), medtem ko Štrekelj inačice iz Korytkove zbirke po svojih kriterijih ni sprejel (SNP IV, str. 303, št. 160). V tej zvezi moramo omeniti še dve Modrinjakovi popevki. Prva je Popevka f a š e n s k a za dekline, za katero je dala Modrin jaku pdbudo Blumauerjeva Stutzerlied (prim. SBL II. str. 143). Urednik Slo- venskih narodnih pesmi jo je kot »štajersko od Ptuja« natisnil iz neke roikopisne pesmarice v IV. zvezku zbirke (št. 8254) pod skupnim na- slovom Svarilo izbirčnim. Ker pa o njeni razširjenosti ne vemo ničesar in se zdi, da kaže njena izvirniku zelo blizka tekstna redakcija bolj na življenje v pesmarici kot med ljudstvom, je tu ne bom obravnaval. Nadalje navaja Štrekelj v dodatku pivskih pesmi, ki da se pojo med ljudstvom, a se mu ne zde prave »narodne«, marveč umetne, pesem z začetkom Naj cvete slovenski orsak, gde vino nam rodi (SNP III. zv., str. 523, št. 54). To je P ope v k a pri vinskoj b r a t v i , Modrin Ja- kova ponašitev znane Holtyjeve (1748—1776) hvalnice renski deželi in njenemu vincu z začetnim verzom Ein Leben wie im Paradies.'^^ Ker Štrekelj naši pesmi ni priznal veljave »narodne« in je torej ni na- tisnil, ne morem soditi, ali gre le za kak neposredni prepis ali pa se je res udomačila med našim ljudstvom kaikor njena vzornica in vrstnica med nemškim.^" Ce si ob zaključku tega splošnega prikaza usode nekaterih Modri- njakovih popevk predočimo življenjski prostor, katerega so te po- pevke kot ljudske s časom osvojile, se nam razgrne neki pas, ki poteka po ozemlju skoraj od Bratislave vzdolž avštrijsko-madžarske meje, za- jame v Prekmurju skrajni vzhodni predel slovenskega ozemlja in ga si>et zapusti na jugovzhodu, da se nato preko hrvaškega Medžimurja in Zagorja ter predelov južno od slovensko-hrvaške meje pri Beli krajini vnovič povrne vanj. Ves središčni slovenski prostor je ostal torej izven tega pasu. Ne gre pa pri tem toliko poudariti okolnosti, da so se popevke širile morda bolj po ozemlju nekega tesneje povezanega jezikovnega organizma posebnega tipa in da so tudi po svojem značaju Na razpolago mi je bil natis v 8. izdaji pesmarice R. Z. Becker ja Mild- heimisches Liederbuch iz 1837, št. 471. — Nemško besedilo te pesmi, ki si ga je kot Weinleselied vpisal Modrinjak v svojo rokopisno zbirko takoj za svojo predelavo je nekoliko razširjeno in prikrojeno za petje v ljutomerskih go- ricah. — Popravi zmotno mnenje, da je Modrinjakova Popevka pri vinskoj bratvi prepev Volkmerjeve Napitne (Jožef Pajek, Leopold Volkmer, 1885, str. 21—22; povzela J. Glazer v SBL H, 143 in Fr. Ilešić, Hrvatska dobrovolja, 1938, str. 27) in dodaj, da je nemška pesem prvotna (prim. SBL II 144), in sicer Hôltyjeva (da je nemško besedilo izvirnik in da med Modrinjakovo in Volk- merjevo obdelavo ni neposredne zveze, pokaže že bežno primerjanje vseh treh tekstov. Pri Volkmer ju gre v resnici za prevod brez zadnjih dveh kitic). Prim. Allgemeine deutsche Biographie pod »Hôlty«. 212 Stefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk morebiti bolj ustrezale določenemu pokrajinskemu ljudskemu tipu, kolikor nekaj drugega — vprašanje posredništva. Pri vseh treh obrav- navanih popevkah smo namreč videli, da vse njih znane inačice kažejo na neki skupni izvor (mimo izvirnika, seveda). Opozarjajo pa nas ob- enem, da je bilo to žarišče, kjer je izvirnik doživel prve posege v svojo strukturo in so šele nato te nove redakcije nastopile svojo nadaljnjo pot, nekje na Hrvaškem, recimo v Zagorju, ki je sosednje območje. S tem se nam odpre vprašanje prehoda naših popevk na hrvaško ozemlje. Pustimo vse druge možnosti, kakršnih ena je n. pr. prehod s slovenskimi romarji k sloviti Majki Bistrički v Zagorju ali prehod preko obmejnega Središča — Modrinjakovega rojstnega kraja, in vze- mimo za verjetno neko določno, ki jo Fran llešič navaja kot možno za prehod Volkmerjeve Pesmi od kmetstva na Hrvaško.^' Z našim pri- merom bi bila njegova domneva podkrepljena. Modrinjak je imel vsaj v graški študijski dobi za sošolca (narazen sta bila največ dve leti) Hrvata Antonia Krizmanica, ki je po po- svečenju ostal v službi na Slovensikem, nekako od 1801 do 1802 pri slovenski cefkvi v Mariboru, od 1802 do 1805 v Hočah pri Mariboru, nato pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah ter od 1816 na Ptujski gori. Domneva se,^' da je Krizmanič utegnil biti v tesnejših stikih z vzhodno- štajerskimi preroditelji sploh in da je morda eden izmed devetih du- hovnikov udeležencev shoda pri Sv. Urbanu nad Ptujem leta 1803, kjer so pod Naratovim in Modrinjakovim vodstvom skušali postaviti pre- rodno delo na trdne temelje. A brat tega Krizmanica Ivan je bil od 1792 do 1818 župnik blizu Kra{pine na Hrvaškem, nato opat v Mariji Bistrici, goreč rodoljub in znan prijatelj ilircev, pri katerih je večkrat našel gostoljubno zatočišče tudi brezdomec Stanko Vraz. Krizmanica sta gotova bila med seboj v tesnejših stikih in Ivanov obisk pri Mariji Snežni leta 1811. je celo ugotovljen. Mislim, da bi se s to zvezo najlepše dal razložiti zgodnji prehod Modrinjakovih popevk, ki so postale tako kulturna vez med našim in hrvaškim narodom, vez, katero je nato še poglobil s svojim delom Modrinjakov ožji rojak Stanko Vraz. Résumé ŠTEFAN MODRINJAK — AUTEUR DES CHANSONS POPULAIRES L'auteur constate dans son article que le poete styrien Štefan Modrinjak est l'auteur de quelques chansons populaires qui se sont répandues dans un territoire assez étendu, surtout en Croatie. Il discute les différentes variantes qu'ill a recontrées sous des titres différents aupres de divers collectionneurs de chansons populaires. La variante la plus ancienne de la «Chanson des cinq femmes ivres> (Po- pevka od pet pijanih bab) est connue comme provenant du Prekmurje; la, elle a été imprimée, en 180? déja, pour la premiere fois et sans mention de l'auteur. " Fran llešič. Hrvatska dobrovolja, Zagreb 1938, str. 10—11. 213 Stanko Kotnik D'autres variantes de la meme chanson furent notées aux Slovenske gorice, au Medžimurje et au Hrvaško Zagorje. «La chanson triste d'une jeune fille« (Tožna pesem ene dekline) est connue comme chanson populaire dans deux variantes croates: l'une se trouve avec la mention «hrovaška> (croate) au manuscrit de Ravnikar-Poženčan, dou elle a été tirée pour de différents recueils; Tautre a été notée, a Bisag, par Kuhač. Barle aussi avait noté cette meme chanson dans la Bela Krajina, mais il n'en a publié qu'une strophe. C'est un étrange voyage qu'a fait la chanson «Sur le printemps» (Od protuletja). Tout d'abord, on la rencontre — toujours encore avec la mention «hrovaska» — au manuscrit de Ravnikar, et quatre variantes furent trouvées par Kurelac parmi les Croates du Gradiščansko (Burgerdand), tandis que V. Zganec en a noté une au Medži- murje. Toutefois, on remarque dans toutes les variantes de ces chansons qu'elles n'ont pas pris issue de Toriginal de Modrinjak directement, mais qu'elles dé- pendent d'une variante commune qui differe déja un peu de l'original. L auteur suppose que le centre ou l'original a subi les premieres retouches de sa struc- ture et d'ou ces rédactions nouvelles sont parties, se trouvait quelque part en Croatie, vraisemblablement au Zagorje. Ce passage au Zagorje aurait pu etre effectué par l'intermédiaire du frere de A. Krizmanič, Croate, qui était, au moins alors qu'il faisait ses études a Graz, le compagnon de Modrinjak et qui avait, plus tard, un poste en Slovénie et entretenait, peu-etre, des relations plus étroites avec les «.régénérateurs» (preporoditelji) styriens. 214 DOLENJSKI LJUDSKI PESNIK IN GODEC IVAN RUPNIK-M0ŽE (1813—1882) Karel Bačer »... s podrobnim zgodovinskim študijem pa bodo Točasi prišla na dan imena danes neznanih ljudi, ci so ,zlagali' umetne slovenske pesmi in ki jih zgodovinar in teoretik naše poezije ne more in ne sme prezreti...« Clonar, SNP IV. 59 Jeseni 1867 se je pisatelj Trdina preselil z Reke v Bršlin pri Novem mestu, da bi študiral »v tej glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva našo narodnost in značaj in splob vsa svojstva našega plemena«. V ta namen je v naslednjili letih prepotoval skoraj vse kraje med Višnjo goro in Metliko, med Krškim, Ribnico in Kočevjem. Vsepovsod je po- zorno opazoval ljudi, si zapisoval njihove navade, način življenja, mišljenja in govorjenja ter nabral gradivo, katerega je v 80. letih, ko ga je iz literarnega molka zvabil Ljubljanski Zvon, pridno porabljal v znamenitih Bajkah in povestih o Gorjancih. Ker je bil nenavadno oster opazovalec in je imel smisel tudi za najdrobnejše stvari iz člove- škega življenja, je ustvaril pravo enciklopedijo o Dolenjski in njenem človeku, da more še danes s pridom črpati iz nje, kdorikoli se hoče z njima znanstveno ukvarjati. Povsem umljivo je, da se je Trdina zanimal tudi za ljudsko slov- stvo in za odnos Dolenjcev do ljudske pesmi. Pri tem je opazil, da Dolenjec, čeprav živi težko življenje, ljubi zabavo in petje in da še vedno sproti nastaja ljudska pesem in se širi od človeka do človeka, iz kraja v kraj. »Zdaj se vname samo eno srce, včasi moško... včasi že precej posiamo in za pol ure je pesem dogotovdjena, in se začne tisti hip tudi prepevati... Kmalu jo zna cela hiša in rodovina pesni- kova ... čez pet let celi okraj, čez deset ali dvajset že velik del kranjske in štajerske dežele« (Omika, ZS IX, 159). Trdina si je zabeležil tudi nekatere pevce iz novomeške okolice: Kulovca in Šenico iz Dolenjskih Toplic, prečenska učitelja Janeza Ka- ligerja in Tomšiča; Peterlina; mešetarja Pirca iz Malinske vasi, go- slarja Žungerja iz Grčevja, klateža Luko, mlinarja Brolca ter nekega kmeta iz Bučne vasi, ki je »naredil pesem v spomin rajnega, obče pri- ljubljenega prosta Arkota« (ZS IX, 160—174). V istih časih je bil po ¦ 215 Karel Bačer Trdinovi sodbi najbolj slaven mlinar Brolec, avioi zabavljivih pa tudi nabožnih pesmi. Danes vedo ljudje o večini teh pevcev -povedati le malo ali pa nič- Brolčevo ime na primer je docela pozabljeno in če \Tprašuješ po njem, utegneš izvedeti le, da je bil verjetna doma iz okolice Težke vode, kjer žive še danes ljudje tega imena. Ni pa seve izginilo v pozabo tudi Brolčevo delo. Ta ali oni starec ve pač zapeti pesem o Marku s Po- ganca, -ki »je velik osu bil, k je svojo ženo spridu« ali o Stražanu Brezarju, »k je zmerom ma Jago hodu, drnzga ustrelu nikul nej, ko kuzlo tam pred podom«; ne ve pa, da je avtor teh dveh' šaljivk prav omenjeni Broilec.^ Presenetljivo pa je, da se je od vseh poprej navedenih godcev in pevcev ohranil v ljudskem izročilu pravzaprav edinole Ivan Rupnik- Može, to je prav tisti, ki mu Trdina v Omiki, kjer bi to še posebno pričakovali, mi privoščili niti imena, ampak ga je odpravil zgolj z besedami: bučenski kmet.^ Njegove pesmi pomnijo posebno starejši ljudje še danes in jih znajo povečini celo peti, vedo pa tudi, da jih je zložil prav Može. Take so: Pesem od Trške gorice, O toči, Cešminka, Pesem o Pepci Rusovi, Nova mera — nova vaga. Da, raziskovanje na terenu je pokazalo, da je Može še danes pevec dolenjskega človeka, ki živi v okolici Novega mesta, predvsem pa na ozemlju, ki se raz- prostira med Bršlinom, Prečno, Malim Kalom pri Mirni peči. Dol. Karte- Ijevim in Bučno vasjo. Ker prav do- zadnjega časa Može skorajda ni bil v evidenci niti literanih zgodovinarjev' niti etnografov, -dasiravno sodi po tehtnosti svojih del vsaj v isto vrsto kakor n. pr. Kančnik ali Kračman, in ker vemo prav o -dolenjskih pesnikih le malokaj več kot to, kar je že skoraj pred sto leti napisal Levstik, naj pričujoča razprava vsaj deloma zapolni vrzel in tako pomaga pravičneje oceniti delež, ki ga ima v našem Ijuds^kem slovstvu Dolenjska. Leta 1952 me je prijatelj Milko Matičetov opozoril, da bi bilo do- bro raziskati dolenjske godce in pevce, češ da imam v Novem mestu za to stvar lepo ^priložnost. Kmalu zatem sem zaprosil za pomoč znanega klarinetista in dolgoletnega člana novomeške godbe Franca Misjaka, upokojenega pismonošo. Znano mi je bilo namreč, da izhaja možakar iz stare godčevske družine v Regerči vasi, da je z igranjem, petjem in šalami desetletja zabaval ljudi na ohcetih in veselicah, predvsem pa, da je kljub 74 letom ohranil izvrsten -spomin. Misjak je bil takoj O Brolčevem avtorstvu gl. Trdina ZS IX, 162. Mimogrede bodi omenjeno, da je dve varianti objavil Štrekelj (ST. 8605—4), vendar ju ni znal lokalizirati, ker ni poznal Pogane pri Novem mestu. ^ Pač pa ga večkrat omenja v drugih delih in v notesih, n. pr. v ZD VI, 281. Prim. tudi o. c, 552. ' Zanj se je mimogrede zanimal že pokojni dr. A. Turk, v zadnjem času pa prof. Janez Logar (gl. Trdina ZD VT, 352). 216 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može pripravljen ustreči prošnji in mi je kmalu zatem prinesel na ireh listili z lastno roko zapisane precej za'beijene šale in pesmi, kakršne se pojo v zabavo veseli družbi. Na vprašanje, ali niso te stvari nemara nje- gova tvorba, mi je povedal, da so vse tuja last, podedovane od enega godčevskega rodu doi drugega, največ pa da jih je naredil nëki Anton Može, kmet iz Bučne vasi pri Novem mestu. O njem mi je vedel po- vedati, da je bil klarinetist in velik šaljivec in da je umrl pred 70 ali 75 leti. Teh šal so se od Možeta naučili njegovi kameradi, od njih pa tudi Mis jak iz Regerče vasi. Od le-tega jih je prevzel njegov sin, to je moj informator. Ali to je bdo vse. Tudi Misjakov nOkoliko mlajši godčevski in stanovski tovariš Adolf Plapper je vedel za Možeta. Trdil je, da je bil godec in »kompo- nist«, da pa je Skladal le kosmate, zato mi jih bo povedal ob posebni priliki. Obljube ni izpolnil, ker je junija 1953 umrl. Od kod je bil Može, Plajiperju ni bilo znano. fokanje kakih stvarnejših podatkov o Možetu je bilo dolgo zaman in bi se še zlepa nemara ne zaobrnilo v pravo* smer, da nisem marca 1953 spoznal 72-letne Ančke Kumljeve iz Male Bučne vasi. Le-ta Možeta ni poznala osebno, pač pa je o njem slišala kot otrok pripovedovati nekega Drakslovega Lojza, ki je svoje dni sam fantoval z godcem in je znal več njegovih pesmi. Povedala mi je, da je Može le domače ime, pravo pa Rupnik. — Iskanje je zavrlo tudi to, ker so moji informatorji po- znali pesnika le pod imenom Može, pa tudi to, da je edino Misjak navajal krstno ime (Anton). Šele ko sem dobil iz kapiteljskega arhiva »Pesem od prosta g. Jerneja Arkota«^ s pripombo, da jo je spesnil klarinetist Janez Rupnik, je bilo mogoče preiti na iskanje podatkov po matrikah. Tako so prav te težave, ki so jih povzročala navzkrižna mnenja o imenu samem, pa tudi različne sodbe starih ljudi, da je bil godec neporočen, da ni imel potomcev, da je imel sina, da je bil pastir v Bršlinu, da je stanoval v Bučni vasi, na Daljnem vrhu, v Regerči vasi, na Kamencah itd. pripomogle, da sem se s tem večjo vztrajnostjo zagrizel v is!kanje, dokler se mi ni jiosrečilo zbrati razmeroma obsežno gradivo.. Raz'krila se mi je zanimiva podoba o ljudskem muzikantu, skladatelju in .pesniku, hkrati pa podoba razmer, ki z novim načinom življenja čedalje bolj tonejo v pozabo. Y naslednjem podajam, kar sem ugotovil. I. Rupnikovo življenje Ime Rupnik je na Dolenjskem razmeroma redko. Y Bučni vasi danes ni več nobene družine s tem imenom in tudi nihče ne ve, kam je izginila. Seznam naročmikov Dolenjskega lista izkazuje enega sa- mega Rupnika, in siccT iz Luč pri Grosupljem. Yendar družina ne ve, da bi bila kaj v rodu z godcem, češ da so se njeni predniki priselili * Pesem je bila objavljena že v Križu II (1932), 51 (opozorilo prof. Janeza Logarja). 217 Karel Bačer iz okolice Logatca. Tudi matične knjige prečenske fare^ ne poznajo razen bučenskih Rupnikov nobenih drugih in kaikor se ti pojavijo v statusih okoH 1849 v Bršlinu od neznano kod, tako izginejo s smrtjo godca. Ko sem zaključeval zbiranje podatkov, sem že misld, da bom moral pustiti to vprašanje odprto; tedaj pa sem od dijakov v šoli iz- vedel, da stanujejo na Malem Kalu pri Mirni peči še danes Rupniki in da se pri hiši reče pri Možetovih. Pokazalo se je, da izvira tudi naš godec od tod in da ga sorodniki še pomnijo. Tako je bilo z njihovo pomočjo mogoče seči tudi v življenje godčevih prednikov na Malem kalu pri Mirni peči. Po družinskem isporočilu" je neki Rupnik prišel iz Logatca za hlapca na hmeljniSko graščino. Ker je bil priden in varčen, si je na pol ure oddaljenem Malem kalu kupil zemljo in leseno bajto.' Ce je bd to v resnici godcev oče, kakor pravi hišna tradicija, potem je bil to Jernej Rupnik. O njem iz matrik nisem mogel ugotoviti drugega, kakor da je bil poročen z domačinko iz bližnjih Gorenjih Kamenj Uršulo Bašelj (1777—1859).* Rupniki so bili polgruntarji im hkrati hmeljniški lovci. Njihova hiša je imela št. 7, prav toliko jih je tedaj bilo v vasi. Jernej in Uršula sta imela štiri otrdke: Marijo (1808—1875), Andreja (1810—1863), Ivana Evangelista (25. dee. 1813—23. maja 1882), in Uršo (roj. 1818).« Kdaj je umrl Jernej, nisem mogel ugotoviti, 1838 je že gospodarila vdova Urša, po njeni smrti 1839 pa najstarejši sin Andrej. Kakšna je bila mladost tretjega otroka — poznejšega godca, ni znamo, prav tako ne, kje se je naučil brati in pisati. Tiste čase v bližini ni bilo redne šole, kajti mirnopeška je bila ustanovljena šele 1858. Tudi ne kaže, da bi bil služil vojake, kajti za leta 1838—1841 je v statusih zabeleženo -izpolnjevanje verskih dolžnosti. Tudi potem, ko je po materini smrti zagospodaril starejši sin, je ostal Janez še vsaj eno leto doma. 19. januarja 1842 i>a se je poročil s štiri leta mlajšo polgruntarjevo hčerjo iz bližnjih Dolenjih Kamenj — Marijo Jane. Poročal ju je Anton Lapajna, subsidiar v Mirni peči, priči pa sta bila ženinov brat Andrej in Jurij Kogovšek. Ker je pri ženinu navedeno stanovališče Novo mesto 66, kot poklic pa »Wirth«, se je moral malo popreje preseliti v Novo mesto in tu prevzeti gostilno.^" * Pri iskanju po matrikah so mi pomagali I. Gerčar, vikar v Prečni, I. Ka- stelic, žup. upravitelj v Mirni peči, in A. Amhrožič, župnik v Šmihelu, za kar se jim na tem mestu zahvaljujem. ' Godcev pranečak Jože Rupnik, današnji gospodar na Malem Kalu 5. ' Stare hiše ni več, na njenem mestu stoji zdaj kozolec. * Podatke za kalske Rupnike sem črpal v matrikah v Mirni peči. " Marija je umrla 1875 kot gostačka v Novem mestu na št. 160 pri svoji mlajši sestri Urši, poročeni z Antonom Janklom. Hiša je bila last Antona Bedenčiča, pozneje je dobila št. 64, danes pa je last dr. Ivanetiča (Glavni trg 5). 218 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Že tri dni po poroki se je zakoncema rodila hči Marija, nato pa v krajših presledkih še ostali otroci, sikupaj troje deklet in šest fantov. Ker pa je v hiši vladala precejšna revščina in je razsajala tudi jetika, so skoraj vsi otroci pomrli v rani mladosti: Ivan (I) star poldrugo leto, Frančiška 21 let, Terezija 20, Ivan (II) 8, Franc 19, Miha (I) 4, Miha (II) mesec in pol. Tudi prvorojenka Marija je umrla verjetno že pred 1847, zadnji otrok Ivan (III) pa je bil 1869—71 učenec ljudske šole, potem pa za njim izigine sleherna sled.^^ Tudi neprestano menjavanje stanovališč kaže na dokaj mizerne razmere v Rupnikovi družini. Ob poroki 1842 ga najdemo v Novem mestu na št. 66, naslednji dve leti v Kandiji 19, 1847 pa prav tam na št. 20. Naslednje leto se je preselil v Bršlin 20. Koliko časa je živel tu, ne vemo, pač pa ga 1855 najdemo v Vel. Bučni vasi 12. 1857 in 1858 je bil na št. U, nato* pa znova na št. 12. 1865 je stanoval v Mali Bučni vasi 5, dve leti kasneje pa je zabeležen na št. 6.^^ Ce ne gre kje za pisno napako ali nemara za spremembo hišne številke, so Rupnikovi v štiridesetih letih kar desetkrat menjali stanovanje. Dva vira sicer navajata kot bivališče tudi Regerčo vas in današnji Otočec, vendar se to ne zdi verjetno. Dasiravno so podatki po matrikah skopi, pa vendarle zgovorno kažejo, da je v Rupnikovi družini vladala velika mizerija in da je bil godec nemirna bohemska narava, ki ga je življenje premetavalo iz enega kraja v drugega. Da se je vedno držal v bližini Novega mesta, je najbrž vzrok v tem, ker je bil član novomeške meščanske godbe. Najstarejši Dolenjci Rupnika še pomnijo. Ker ni znana nobena njegova podoba, smo navezani na opis starih ljudi. Ti pravijo, da je bil suhe srednje postave. D. Leopold Picigas (1863—1955) se ga je dobro spominjal iz mladih let in ga je 1932 opisal takole : »... bil je srednje velikosti in silno prijazen, dolenjska dobrohotnost in godčeva šaljivost sta mu blažili obraz.«^' Isti je dvajset let kasneje vedel še naslednje ix)drObnosti: »Trdina se je učil dolenjske govorice pri pivcih, ti so bili gotovo mnogoštevilni^ a meni docela neznani; da se je tudi od Možeta učiP'* je samo ob sebi " Marija (1842 v N. m., umrla ok. 1847), Ivan I (rojstni datum ni znan, umrl 1843 v Kandiji), Frančiška (roj. 1844 v Kandiji, umrla v Mali Bučni vasi 1865), Terezija (roj. 1845 v Kandiji, u 1865 v Mali Bučni vasi),- Ivan II (roj. 1847 v Kandiji, u. 1855 v Vel. Bučni vasi, Franc (roj. v Bršlinu 1849, u. 1868 v Mali Bučni vasi), Mihael I (rojstni podatki niso znani, u. 1856 v Veliki Bučni vasi), Mihael II (roj. 1857 v Veliki Bučni vasi, u. tam 1857), Ivan III (roj. 1859 v Vel. Bučni vasi, umrl ?). (Gl- rojstne in mrliške knjige v Smihelu in Prečni-) — V lanskem novembru na Dunaju umrli dr. Leopold Picigas (1863 do 1955) je trdil, da sta Rupnikova sinova Janez in Jože bila njegova sošolca v ljudski šoli 1869/71, toda godec kakega sina Jožeta sploh ni imel (pismo dr. Turku 14. decembra 1932 v novomeški Študijski knjižnici). " Podatki povzeti po matrikah, gl. prejšnjo opombo. " Picigas dr. Turku 14- decembra 1932. Picigasova domneva se je izkazala kot pravilno (prim. Trdina ZD VI, 352, 357). 219 Karel Bačer umljivo; enaiko je marsikatero debelo in neumestno šalo slišal od Mo- žetovega spremljevalca, citraša Prelesnika; ta ni bil izbirčen v svojih besedah in primerih, je kar tje v dan kvasal. Oba sta bila db pone- deljkih večkrat pri baronbirtu = Beve št. 38, a tudi v Kandiji pri Jakšetu, zTaven mostu. Pivcev je bilo- dovolj tu in tam... Ko je banda nastopala, je bilo v prvi versti 5 ali 6 godcev, na krilni rog je igral Pica, peričin sin iz Kandije, a ta je že leta 1873 odšel k mestni bandi v Terst; na njegovo mesto je stopil Kresal; na basovski krilni rog je godei Papež; ta je bil tudi goslar in dobro izšolan godec; vmes med tema dvema so bili 3 ali 4 klarinetisti: Može = Rupnik, Merše in Mišic; klarinetist Gregorič je odšel 1872 v Metliko. Iz leta 1865 se pač ne morem spominjati, menim pa, da so bili 1865 tisti klarinetisti kakor leta 1870, ki se jih spominjam.«^* Novo mesto je dobilo redno godbo šele 1854. Poprej se je le ob posdbnih prilikah sestajalo okoli petnajst godbenikov, tedaj pa so meščani sklenili nabaviti godcem uniforme, kupiti instrumente in najeti stalnega kapelnika, da bi nabiral novince in jih vadil. Deset let po ustanovitvi je moštvo igralo že več sto arij, čardašev, četvork, galopov, mazurk, uvertur, maršev, valčkov in drugih skladb. Ob sredah po- poldan in ob sobotnih večerih so- igrali v mestu. Za to so prejemali osem bokalov vina in za en stari goldinar kruha. Kar so zaslužili pri pogrebih, na plesih, godovanjih, so si godci razdelili, le 1 gold, so morali vsakokrat oddati društveni blagajni.^^ Čeprav je bila godba sestavni del mestne vojaščine, razen kapelnika, člani niso prejemali plače. Leta 1875 so novomeški nemškutarji hoteU po vsej sili mestno godbo spremeniti v kaziins'ko. Posebno je delal na tem notar For- macher.^" Namera pa ni uspela, zato je Kazino osnoval svojo godbo, ki pa je štela le šest godcev. Najbrž je bila možnost zaslužka tu večja, kajti tudi Može je pre- stopil od mestne godbe h kazinski.^' Prav tedaj je Avstrija namesto starih mer in uteži uvedla nove po francoskem vzoru. Novost je med kmeti zbudila veliko nevoljo, kajti bilo se je treba navaditi na nove merske enote, vrh tega na- baviti nova merila, predelati stare tehtnice itd. Kmetje so se bali, da bo novotarija še poslabšala njihov položaj, ta pa je bil prav tedaj slab zaradi gospodarske krize, velikih davkov in številnih bolezni, ki so uničevale ljudi in živino. Splošno nevoljo je lepo izrazil v dolgi zabavljici tudi Može. Pes^m se začenja takole: Nova mera, nova vaga, kdo se je zmislu tega vraga! Literček in kilogram, vem, de bom že spet godjfan. ^* Picigas meni v pismu 30. julija 1954-. " N 21. sept 1864, 312, Trdina ZS IX, 170/1. " N 30. jun. 1875, 220. " Trdina v notesu 16/6. 220 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Potem, ko omenja nevarnost, da bo novost omogočila še večje iz- koriščanje ljudstva, ,se pesnik 'znese nad davčnimi izteTJevalci in za- ključi: Jaz po kolnem kot liudir, ker je vse po novi mer. Mislim, de vse te novice bodo dobre za goljflivce, revež pa boš ubogi kmet, ki boš mogel vse trpet.^^ Možetova zaibavljica' se je brž razširila med ljudmi in se je zanjo zanimala tudi oblast. Ob koncu leta 1876 si je Trdina zapisal: »Govori se, da bi bil godec Može tožen radi pesmi na nove mere in uteži, ko ne bi bil zdaj pri kazinski bandi.Vendar tudi to ni po- magalo in Može je moral odsedeti v zaporu 48 ur. Naslednje leto je bila kazinska godba razpuščena in Rupnik se je vrnil k mestni godbi. Posebno dobrodošel je bil Može na obcetih. Kadarkoli so ljudje v okolici Mirne peči pripravljali ohcet, so govorili: Može mora priti! Bil je namreč ne samo spreten godec, ampak tudi priljubljen pri- godničar in »fakselmaher« in prav tak človek je ob svatovščinah vedno zaželen. V bogatih hišah so svatovali tudi po ves teden: v torek zvečer se je šlo na kranceljne k nevesti in nato k ženinu. V sredo zjutraj je bila poroka, nato gostija na nevestinem domu. Ko so odpeljali ne- vesto na ženinov dom, so svati ostali v nevestini hiši, drugi pa so se zbrali v žendnovi in svatovali v nji ves četrtek in včasih še v petek.^® Na take ohceti je prihajal Može s svojimi godci-rogači. Ce so bili godci dobro pogoščeni in plačani, je napravil pesem z napevom vred. Čim bolje so plačali, tem boljša je bila pesem, se spominja Ka- lanec Janez Grabner. Tako je bilo tudi februarja 1880, ko sta se jemala Franc Povše s Podboršta in Uršula Slak z Goriške vasi. Tri dni so se gostili na nevestinem domu, tri dni na ženinovem. Pojedli so pri tej priliki eno kravo, enega prašiča, deset puranov in deset kokoši, ipopili pa 600 litrov vina. Nevestino mater Ano je Može počastil s péto pesmijo: Na Goriški vas se živi za špas, ker imajo vsega zadost. Topolučarca je dobra kuharca pa nam vsem dobrotnica. Nevesti Urši so veljali verzi: Mela je žennov več, obeden ji nej bil všeč, hitro jih je spravla preč. Počakala bom še, da pride Povše, jaz sem pa zvesta dekle. ¦ Gl. Dolenjski list 4. marca 1955, št. 9 moj članek »Se o Možetovi pesmi o Novi meri in vagi«. " Posneto po Trdinovem opisu običajev v topliški fari 1877 (notes 22/43). 221 Karel Bačer Ženin France je bil žendar, zato mu je gedec zapel: On je bil žendar pa je šparov dnar, ho tud dober gospodar. Ko so se poslovib na neveslinem domu, je Može zapel: Pujdemo od let, tam so spet bogat, so tud dobr stara mat. Tamkej na Podboršt smo pr dobr košt. tam je tud za dnar lep trošt. Tam pr Špančeki smo pijančeki pa smo tud zaspančeki.^" Iz »Godčevskega bajmatšajna«, kakor ga imenuje Misjak, se vidi, da so bili Možetovi godčevski tovariši: Anton Smon, Anton Mišic, Jer- nej Knafeljc in Janez Kresal.^^ Njihov program pa je bil tak: Nas je iz mesta pet rogačev in piskačev, polke, valčke, marše smo igrali.^'* Toda ta svatovščina je bila najbrž ena izmed zadnjih, ki se jih je udeležd Može. Kako so mu potekali zadnji dnevi, ne vemo. Sicer pa je zanimivo: kakor ve ljudsko izročilo povedati o njegovem zasebnem življenju le malo, tako se tudi njegove smrti ne spominja prav nihče. Tako nam morajo tudi tu priskočiti na pomoč suhi podatki iz matrik. Po 1868, ko mu je umrl sin Franc, sta z ženo imela le še enega sina, 1859 rojenega Ivana. Kam je izgind ta, ne vemo. Dne 20. marca 1880 je godcu umrla žena, 23. maja 1882 pa ji je sledil v grob še sam. Vzrok smrti: starost. Umrl je v Mali Bučni vasi 6, to je v nekdanji Jankovi hiši. Kakor rojstne hiše na Malem Kalu, tudi smrtne hiše v Mali Bučni vasi ni več, na njenem mestu Stoji današnja Hrastarjeva. n. Rupnikovo delo Čeprav je od Rupnikove smrti mindo že nad 70 let, njegovo delo med ljudmi še ni pozabljeno in, kakor kaže, tudi še dobršen čas ne bo. Vzrokov za to je več: opeval je dogodke in ljudi, ki so zbujali splošno pozornost, skladal besedilom tudi napeve ali pa je že udomačenim tujim melodijam ustvarjal primerne tekste.^' Vedno pa je znal idsrati ™ Zapela Ančka Kumljeva, podatke o pesmi gl. v tretjem delu te raz- prave pod št. 10. Gl. moj članek »Dolenjska ohcet v Možetovih časih« v Dolenjskem bstu 10. februarja 1956, št. 6. " Povedal Leopold Povše 30. decembra 1954 na Hmeljčiču. " Pesem Prelepa so mlada leta, na primer, se poje podobno kakor splošno znana >Kje so moje rožice«. 222 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može pravi ljudski ton, tako da je preprostemu Dolenjcu še danes blizu. O tem sem se labko ponovno prepričal, ko sem, iskaje popolnejše variante, bral ljudem njim neznano besedilo. Na obrazih se jim je bralo zadovoljstvo, nekateri pa so celo pristavili: »Pesmi ne poznam, vendar jo je Može dobro zložil.« Ker ni ohranjena nobena godčeva pesmarica, ni mogoče reči, kdaj je začel ustvarjati. Edini po vsej verjetnosti originalni manuskript (Pesem od Trške gorice) datira šele v 1873, prigodnica ob smrti prosta Arka pa je, čeprav je pet let starejša, nastala tudi šele, ko je bilo Možetu 55 let. Malo verjetno je kajpada, da bi ne pesnikoval že poprej. Kako je ustvarjal? Ljudje trdijo, da je sredi dela na polju odšel v hišo, ziložil v nekaj minutah pesem in se spet vrnil na delo. Sodba bo vsaj glede daljših tekstov močno pretirana. Pesmim je navadno zložil hkrati tudi napev. Kolikor gre za izvirno glasbeno tvornost, mora žal tudi v tej razpravi ostati odprto vprašanje, ker se piscu teh vrst ni posrečilo zainteTesirati glasbenega strokovnjaka. Ljudje so godca imeli radi. Kadarkoli se je zgodilo v okolici kaj nenavadnega, so govorili: »Bo že spet Može katero zložil.« Kljub temu je sodba starih ljudi o bohemskem gostaču prej trda kakor pa priza- nesljiva: »Skladal je pesmi, delal pa ni rad,« ali celo: »Za delo ni bil, pač pa bolj za luksuz.« Možetove pesmi so danes najbolj 'razširjene v bližini Novega mesta in Mirne peči, to je: v Regerči vasi. Prečni, Mali in Veliki Bučni vasi, Dol. Karteljevem in na Malem Kalu. Na pesnikovi domačiji sami vedo o njem razmeroma malo. Največ pesmi znajo: Misjak (Regerča vas), Kumljeva (Mala Bučna vas) in Krivčeva (Dol. Kartel je vo). Izkušnja kaže, da so najboljši prenašalci Možetove pesmi godci in cerkvene peVke. Da so se pesmi do danes ohranile prav na omenjenem področju, ni naključje: vezane so namreč nanje že vsebinsko. Nekatere pa so segle tudi daleč drugam. Kolikor mi je znano, je bila Nova mera — nova vaga svoj čas znana na Viču pri Ljubljani, v Dupeljnah pri Lu- kovici na Gorenjskem, v zadnjem času pa še v Bušinji vasi v Beli krajini, na Mirni, v Godiču pri Kamniku in celo med našimi izseljenci v Ameriki. Veliko pesmi se da vsaj približno datirati: najstarejša je po vsej priliki iz 1868, najmlajša iz 1880. Ker se dado. postaviti v ta časovni okvir tudi nedatirane, lahko rečemo, da poznamo le tisto Možetovo delo, ki je nastalo v zadnjih petnajstih letih njegovega življenja. Danes je znamo razmeroma lepo število Možetovih pesmi: 15 v za- okroženi celoti, dve v odlomkih, za tri pa vemo* samo približno vsebino. Poleg tega se mu pripisujejo tudi take, ki so verjetno res sodile v njegov godčevski repertoar, pa po slogu im obliki sodeč miso mjegove. maj na tem mestu naštejem tiste, ki se mu po mojem mnenju po krivici pripisujejo: Smrtni glas (=Rožce le ©m čas cveto. Delmo se krije s Štrekljevimi št. 6368 s.). Od študenta (Cigan si je zažgal tobak. To je le prevod iz nemščine, gl. štrekelj IV, str. 299, št. 83), Enkrat 223 Karel Bačer je bla ena de'k Ica, Jest s m boga reva iz Kumrovga doma (to je v resnici varianta Vodovnikove, primerjaj Štrekljeve št. 8675 s.), Na Trški gori že dan zvoni (prim. Štrekelj, št. 466), Po, Gracu po placu š pancira vojak.^* Pač pa utegne po mnenju Franca Misjaka biti Možetova tudi ta ali ona zabel j ena šala izmed naslednjih: Deset zapud (1. zapud, 2. čez plut...). Od hlač (prim. Štrekelj 8234), Ž ned a rs k a (Ta žnedarska korajža in njegova učenost). Loterija (laprašujemo vseh zijalu). Oklic (Poslušajte oznanilu). Možetove pesmi so večinoma prigodnice. Osebna vprašanja ga namreč ne vznemirjajo v toliki meri, da bi čutd potrebo po izpovedo- vanju. Dogodek, ki je zbudil splošno pozornost, je razgibal našega pevca in mu izvalbil besedilo, največkrat pa hkrati tudi napev. Njegove prigodnice so nastale največkrat ob smrti mladega človeka ali pa ugledne osebe (novomeški prost, prečenski župnik). V takih primerih skuša biti Može slovesen, skrbneje izbira podobe in, čeravno je nje- gova beseda okorna, je iskren, prepričljiv. Kot pravi kronist svoje ožje okolice, se seveda odziva na vse pomembnejše dogodke tistega časa, zlasti pa ga pretresajo hude elementarne nesreče, ki so v 70. letih teple dolenjsko prelbivalstvo in še slabšale njegov že tako hudi gmotni položaj. Take nesreče so: živinska kuga, divje koze ali osepnice, huda toča 1873 in 1874. Bedne razmere na Dolenjskem pa je posebno pre- tresljivo prikazal tudi v pesmi o nabiranju češminja in uvedbi novih mer in uteži, ki so v ljudstvu upravičeno zbujale bojazen, da bodo še povečale izkoriščanje. — Eno pa nas pri prebiranju Možetovih pesmi preseneča, namreč: čeprav je tolikokrat z resnično osebno prizadetostjo opeval smrt mladih fantov in deklet, iščemo v njegovem delu zaman eno samo besedo o njegovi lastni družinski tragiki, ko mu je smrt jemala leto za letom v rani mladosti sinove in hčere. Človeku se skoraj ne zdi verjetno, da bi Može o njih niti enkrat ne zapel. Ali so se nemara te pesmi že pozabile, ker je šlo pač za otroke neznatnega gostača in muzikanta? O tem lahko samo ugibamo. Vsiljuje se tudi misel, da so nekatere Možetove prigodnice nastale po naročilu ali pa vsaj ob misli na plačilo. Stari Kalanec Janez Grab- nar namreč pravi: »Cim boljše je bilo plačilo, tem boljšo pesem je napravil.« Trditev bo treba popraviti v naslednjem smislu: Cim boljše plačilo je bilo pričakovati, tem daljšo pesem je napravil. Vsekakor da misliti tudi dejstvo, da so najdaljše pesmi prav tiste, ki so namenjene ljudem iz bogatejših, največkrat krčmarskih hiš (Rusovi Pei)ci, Bev- čevim hčeram, Povšetovim in Slakovim). Toda plačilo vendarle ni bilo edini vir Možetove inspiracije. Poleg prigodnic, ki opevajo ugledne j še osebe, je zapel tudi veliko takih, za kakršne se ni mogel nadejati plačila. In prav vanje je Može; vložil vso ^' Smrtni glas navaja kot Možetovo Ana Krivec na Dol. Karteljevem, ostale pa Slavka Ložar iz Novega mesta, nečakinja Ančke Kumeljeve. 224 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može SVOJO' pesnišiko silo', da lahko rečemo: nastale so iz prave notranje potrebe. To iso najboljše Možetove pesmi (Pesem od Trške gorice^ Cešminka). Tudi ne smemo prezreti ostrih zabavljic na ljudske napake in razmere, predvsem pa na bogatine (Cešminka, Nova mera — nova vaga). V njih je prikaizano ljudsko' trpljenje in odpor proti izkori- ščanju pretresljiveje in odločneje kakor pri marsikaterem umetnem pesniku tistega časa in nemara je prav v tem eden izmed glavnih vzrokov Možetove popularnosti. Zaradi ene zabavljice sO' mu grozili s tožbo, zaradi druge pa je moral celo za dva dni v zapor. Pristen in prav drastičen je Možetov humor v šaljivkah. V njih se posmehuje svojim godčevskim tovarišem (Godčevski hajmatšajn), za- vrača mnenje, da bi točo delali duhovniki (O toči), posmehuje se skopim sorodnikom bogatega Hočevarja, ker niso pogostili godcev, za- bavlja izgubljenemu devištvu, slabi vzgoji otrok (Anton Može), šiba ljubezni željne Noivomeščanke, ker žalujejo za odišlimi vojaki, se norčuje iz lišpavih deklet (Od kuge) itd. Tako nam vsebinsko dokaj bogata in pisana Možetova pesem kaže, da je imel resničen pesniški dar pa tudi smisel za dogodke svojega časa. To* je pravi kronist lokal- nega družbenega in družabnega življenja v 70. letih prejšnjega sto- letja, ki zna ubrati zdaj elegičen, zdaj rezek satiričen, zdaj prizanes- ljivo hudomušen ton. Možetova izobrazba je bila seveda zelo skromna., Knjižne besede ni obvladal, tudi vplivov umetne pesmi pri njem ni. Kot pravi ljudski pevec je posvečal vsebini večjo skrb kakor izrazu in obliki. Sploh je na vsebini glavna teža. Toda prav to pomanjkanje posebnih pesniških sredstev je vzrok, da ni nikoli izumetničen in osladen, pač pa trd in raskav. Kljub temu zna ubrati tudi nežnejši ton (Pesem od Bevčevih hčer) in se poslužiti finejše podobe (je mlada ku šiba). Skrb za rimo je minimalna, oprta zgolj na narečni izgovor (farje — viharje, ubijane — pijane); razpostavlja jo enostavno: aabb. Kitica je največkrat štirivrstična, nekolikokrat tudi trivrstična in petvrstična. Najbolj ljubi trohejsko mero. Ko je Štrekelj pripravljal svojo, veliko zbirko naših narodnih pesmi, vanjo Možetovih ni sprejel, ampak jih je odpravil kot »n^e- jiarodne«. Cas je pokazal, da je bila njegova sodba napačna. Ce živi namreč 70 let po smrti preprostega pevca vsaj deset njegovih pesmi med ljudstvom, potem moramOi pač reči, da je bil to- v resnici ljudski in. torej tudi narodni pesnik. in. Rupnikove pesmi V naslednjem navajam vse doslej znane Rupnikove pesmi. Pri že objavljenih omenjam le mesto objave in najskromnejše podatke, pri neobjavljenih pa dodajam tudi tekst sam. Ker je možno, da bi se ta ali ona pesem še kje našla, upoštevam na koncu tudi tekste, ki so nam 15 Slovenski etnograf 225 Karel Bačer znami samo po vsebini. Ker je vse ono, kar se pripisuje Možetu brez trdnega dokaza, omenjeno že v prejšnjem poglavju, je tu kajpada opuščeno. 1. PESEM OD t PROSTA G. JERNEJA ARKOTA Obj. Križ II (1952), 51. Omenja jo Trdina v ZS IX, 174, češ da se ne poje. štrekelj jo je poznal, vendar ne oibjavil, tudi avtor mu ni" bil ' znan (SNP III, 645, št. 85). — Novomeški prost Arko, znanec pesnika Prešerna, je služboval v Novem mestu od 1852 do smrti 1868. 2. PRENAGLA SMRT 1. Revni na svet, ki ne ve popred, kako in kdaj bo treba umret. Al' boš doma, al' boš na pot; nevarnost je povsod. 2. Blo je julija drugi dan, blo je nekaj čez poldan, se je purfel vžgal, ga udaril po glav, leži na tleh krvav. 3. Kdor bi tega ne verjel, gledat gre naj v Karteljev, kaj Francelj prav, k' leži krvav, naglo življenje dal. 4. Rad bi storil sveto spovd, kakor uči cerkvena zapovd. Rad bi sprejel sveto rešuje telo, al' ni ga časa blo. 5. Adijo sestra, ljuba mat, vama želim roko podat; pa, oh, adijo moram rečt, ne vidmo se nič več. 6. Rad bi od znancev slovo vzel, prijatlje kušnu in objel, roko podal, se z bogom sprav, al nagli čas ni dal. 7. Dekleta spletajte krancelna za lepga mladga Franceljna in rožmarin naj bo v spomin, da gre v večno z njim. 8. Od karteljevskih fantov in deklet danes želim slovo uzet. Zbogom ostan ljub ledik stan, sem tukaj pokopan. Pesem je povedala 1954 Ana Krivec, roj. 1893, v Dol. Karteljevem, zapisala Ana Kresal, učiteljiščnica. Znana pa je tudi v MaH Bučni vasi. — Franc Barborič, roj. 1847, se je ponesrečil pri razstreljevanju kamna 2. julija 1870 v Dol. Karteljevem (podatki g. Ivana Kastelca, župnika v Mirni peči). 3. PEISEM OD TERŠKE GORICE 19. JULI 1873 1. Oh Luba Marija Dvica Kakšna je Terška gorica K je bla leipš ku Poradiš letaš pa groizda na dobiš 2. Oh kaku smo bli učas veseli K se je bližela Jeseni usaki se je veseliu de bo ta sladki moštik piu 3. Leitas je pa use dergači Ratali smo usi Berači bodi sabeinek al pa kmet usakmu kaže le pellet 4. Persia je bla strašna ura Ces polle jeinu čez gura strašna Toče velik piš de je jemalu streihe s hiš 226 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Rupnikov rokopis »Peisem od Terške gorice« (Izvirnik v Dolenjskem muzeju v Novem mestu) 5. Blisik grom jen strašna streda 6. Nebu strašnu za temneilu dol od Neba je leteila Sonce nej sveitlobe jimeilu strašna Toče jen vihar mislit je blu lubi Kristjan de taciga nej blu še nigdar de zdaj bo gvišnu sodni dan 227 15* Karel Bačer 7. Uzelu je poile gorice nej ostalu polovice tud na drevji ne peres obenga Sadje na Derves 8. Nabo žita nabo Mošta ne enga veselige trošta sliši se le jamer Jok za stoin je deilu naših Rok 9. Reis de bodi(!) dolga zima Ker na bo ga glaska vina žalostna bo tud Spomlat K bo treiba Reizat jea kopat 10. u sak bo jamrau de je suha zraven bo še malu kruha le kakšni drobni krumper še kumej bo dobiu kater 11. Neikater kolneje le Farje zavol Toče jen viharje jest pa mislim use dergač zakaij nas Bog taku korabač 12. Neikater Člavik je huiš ku zvina kader se na pije vina Nebu zemlo je prekleu za tu je vinu Bog od uzeu 13. pride kletu ubijane deilajo seme pijane na meist debi Častil Boga pa še Drugem meru na [da] 14. Kaj Pomaga Farje kleti ne Sabeineki ne kmeti prosimo lubiga Boga de nam spet dobra leitna da 15. de nam večni Bog ob varje strašne toče jen viharje nam požegna spet zemlo de terta Spet Radila bo 16. De bi lubu vince Rodilu jen debi žita blu obilu lubu zdravje! dej nam Buh jen tud leta potreibni kruh amen I Rupnik Besedilu je dodan notni zapis (gl. sliko!). — Prepis je narejen po izvirnem rokopisu, ki je last Dolenjskega muzeja. — Eno varianto si je zabeležil 1874 Jože Bercer iz Št. Ruperta, toda brez navedbe avtorja. Od njega si jo je prepisal Trdina v notes (14/19—21). Objavljena je v Dolenjskem listu 19. novembra 1954, št. 46.' Pesem poznajo vsaj v odlomkih številni Dolenjci in jo pripisujejo Možetu. Avtor je tako rekoč prepesnil poročilo o neurju iz Novic 23. julija 1873. 4. GD KUGE NA DRUGI STRANI KRKE 1. Letos so res vse nadluge Sliš se tud od žvinske kuge Pri ljudeh strašne koze Dost lepih ljudi skaze. 2. Tudi dosti jih pomorijo Če ljudje se prehladijo Sliš se zmiraj čez vasi Dase smrtni zvon glasi. 3. Tam stoje vojaške straže Ker se žvinska kuga kaže Ob žvinca je vbogi kmet Ne ve se reveš kam udet. 4. Eni nalašč se lepotičje in si mažejo obličje Bog tega noče trpet Iz kozam je strafai svet. 5. Tudi že vsaka pasterka vse kikle si pošterka Zmeša si na glav lase kob zletele ven ase. 6. Mislim da zavol tega vraga je tako šenica draga Namest zrna je le snit ki je tulk šterke na rit. 7. Nektera pride z revne koče Šroka, kot da pav ropoče Nima kruha ne soli Samo obroč jo veseli. 8. Kob vstala bi zdaj zgroba mat Nab je mogla več poznat Če je bla kdaj njena hčer Kadar se kikl našopir. 228 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može 9. Poba komaj tolk odraste Deše dobro krav ne pase Ze mora imeti dnar De se kup en par cigar. 10. Kob se zdaj naš oče zbudil kako bise strašno začudil Kam se je spreobrnil svet V temu času, majhnih let. 11. Tam se spet nakter vpira Hoče imeti novo vero Kaj bo reku Buh tastar _^_^On^niogočni gospodar. 12. Ce bo on kaj dolg odlašal Tu ga nej nobeden prašav Nove vere učenik So študirali pri Bik. 13. Oh Ljub nebeški Oča Kako se čudno svet obrača Samo solnce ondukaj gre ^ ¦ Koder Bog ukazav je. 14. Drugo je pa vse drugače Vse sorte revščina nas tlače Usmili se skoraj Bog čez nas Daj nam učakat bulši čas. Po pripovedi svojega očeta Antona zapisal približno 1904 njegov sin Franc Florjančič v Št. Petru (Otočcu). — Zanimivoi je, da navaja Štrekelj v SNP IV, str. 300, pod št. 92 in 129, prvo in šesto kitico kot začetni kitici dveh. pesmi »godca Rupnika iz Novega mesta«, kar je seveda napačno. Iz zapisa A. Mrvarjeve, učiteljiščnice, ki ga je napra- vila 1954 v Podgorju, vidim, da je pesem znana delno še danes, vendar se je strnilo v eno pesem troje kitic naše št. 3 in troje št. 4. Pesem Od kuge... je nastala verjetno po 27. avgustu 1873, kajti tega dne so Novice poTočale o slabi letini in hudih kozah na Dolenj- skem. Živinska kuga ali »turška goveja kuga«, kakor jo imenuje no- viško poročilo, je razsajala najprej na Ogrskem in Hrvaškem ter v Slavoniji, nato pa so jo zanesli na Goirenjsko, v Krško vas in litijski okraj. Tri milje daleč naokoli od okuženega kraja se je po tedanjih predpisih smatralo za okuženo področje in ljudje so se smeli ganiti iz tega ozemlja le, če so se prej razkužili. Baje je kuga razsajala 1875 le na desnem bregu Krke, zato tak naslov pesmi. Kakor navadno, je tudi v tej prigodnici Može porabil priliko, da ošvrka napake časa. Dekleta in žene so imele namreč navado, da so si po tedanji šegi škrobile spodnja krila s pšenično moko, namočeno v vreli vodi. To razsipavanje v času slabih letin Može hudomušno navaja kot Vzrok, da je pšenica tako' draga. 5. O TOČI Te salamenske coprnce so uržah, da smo srotice, ker tolko toče narede, de vsako leto gre. Pa tega ni blo nikdar poprej, kot zdaj te leta dvej, pa nekater modri možje za resnico to drže, da točo dela far. Pa tega nej blo še nikdar, hudi veter in sape pa nam točo narede. Povedal 9. jvdija 1953 Franc Misjak. — Toča je na Dolenjskem posebno v vinorodnih krajih običajna stvar, toda nepopisina škoda, ki jo je napravila dve leti zapored, 1873 in 1874, je ostala še do danes 229 Karel Bačer Živa v ljudskem spominu. Ker so kmeta prav iista leta ieple še druge nadloge (slaibe letine, osepnice), so vraževerni ljudje videli vzrok nesrečam v pregrešnem življenju ali pa so dolžili krivde škrata, coprnice in celo duhovnike. Sploh je bila močno razširjena vera, da delajo točo duhovniki. O tem govori večkrat tudi Trdina (gl. ZD VI, str. 360—1). Može je torej napravil pesem o toči, ki je divjala 19. ju- lija 1873 (naša št. 3) in 12. avgusta 1874 (št. 5). 6. PEISEM OD 3 BEUČEVIH HČER 1. Leipi spomladni čas Vesel je za nas Rože lepo cvidajo Tički leipo pojejo pa le roaihni čas 2. pride zima mraz z beižijo od nas U Druge dežele So tičce z beižale Nej jih več pernas. 3. Tud pred peteimi leit jest šlišeu sem peit Tri mlade sestričce Vesele ku tičce Nej jih več na sveit 4. Z leteile so preč Al nazaj nič več K nam ne perletijo zemle jih pakrije Za u selej so preč 5. Pepca gre nar prejt že pret peteim leit Je sveit za pustila dvej sestri pustila Še zdrava na sveit. 6. Kumej leita Dvej Preteiclu še nej Maričko ta drugo Spet djal smo jo u trugo U merle so dvej 7. Stara osnaist leit Ku pepca papreit Je mogla u mreiti U osnaistimu leiti Za pustit ta sveit 8. Johana še zdej Tu mislila nej Je zdrava ku riba Je mlada ku šiba spet u merla je zdej 9. Spet čes leite dvej Preteklu je zdej Leži spet Johana Spet osnaist leit stara Ku preit une dvej 10. Johana nar mlaiš Jumel b je bli rais Use premožeine Za nenu živlejne Use dal bi bli rais 11. Oh preuboga mat spet mora jokat Oh pre ubogi oče Solzice pre toče Neč nej zpomagat 12. Dnarje jen blagu Use nič nej bagu Use hitru mine Ku dim u luft zgine I nikjer ga nej blu 13. Pagleite sestric Tri leže u stric Po osnaist leit stare So djane na pare ureidnu je solzic 14. Kdur misli na sveit Pre usaka [ = previsoko] leteit Kaj peismico mojo To večkrat za poje Z paznau bo ta sveit 15. Doniš vas peilam K tej mladi Johan Pagleite vam kličem Fantam jen dekličem Taku bo tud zvam 16. Tri mlade sestre Zdej u grobu leže Vse mlade ku Rože Use leidik bres može U večnost so že 230 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može 17. Počivaite u mer Use tri lube hčer Za leip stan dekliški nij krancel deviški Bo večnu za cer 18. Spreimil smo leipu Use tri taku Obena naveisto Iz noviga meista Je neismo taku 19. Vaš ženen nej bo Ta kris nad glavo Počivaite srečnu Per nemu na večnu On zbudu vas bo Pesem danes ni več znana. Rokopis, ki ga je napravila okorna kmečka roka, je 1918 podarila Frančiška Kušljan iz Kandije dr. A. Turku in se hrani v njegovi zapuščini v novomeški Študijski knjižnici. — Jožefa, Marija, Jokana so bile hčere Ivana Bevca, lastnika hiše št. 38, kjer se je po domače reklo pri Baranbirtu. V to krčmo je zahajal ob ponedeljkih tudi Može. — Vse tri Bevčeve hčere so umrle za jetiko: Jožefa, stara 18 let, 1869; Marija, 18 let, 1872; Johana, 17 let, 17. sep- tembra 1874. Tedaj je nastala tudi Možetova pesem. 7. CEŠMINKA Objavljena v Dolenjskem listu 7. januarja 1955, št. 1, po prepisu dr. Turka, ki ga hrani Študijska knjižnica M. Jarca (ms 1/VIlI, 26 c). Izvirnik je podaril 1932 dr. Leopold Picigas Dolenjskemu muzeju in je zdaj izgubljen, ohranjen pa je Turkov prepis. — Pesem je nastala v 70. letih, ko so si ' revni ljudje pričeli služiti kruh z nabiranjem češminja in ga prodajati v mestu. Cešminka je nastala pred zimo 1876/77, kajti tedaj si je Trdina zapisal v beležnico: »Narodni pesnik Može sedel v zaporu 48 ur radi satire, ktero naredil v dolgi slani pesmi na nove mere in uteži. Že pred mu se grozil s tožbo trgovec Gustin, ker ga je počastil z 2 pesmama, v eni radi lova... in pa radi nakupovanja češminja.« (Notes 16/14.) 8. LETA 1876, KO JE ODŠEL ZADNJI JAGERBATALJON IZ NOVEGA MESTA N» 19 Bilo je sredi meseca aprila ko so po celem mestu Babe za upUe. Šu bo iz Mesta Bataljon kjer svojga nikdar več vidla nebom. Katere so bile bolj ta friške so' šle žnim skoz gori do Šiške. Ene celo do Trebnje katere so bile bolj potrebne. Ene do Mirne peči nazaj pa iz solznimi očmi. Katere so bile pa ta namarne pa samo okrog Kasarne pa leze koker duh pa se tiplje po Trebuh. 231 Karel Bačer Zapisal Franc Misjak 1952. Dr. A. Turk si je 1934 zabeležil vari- anip, obsegajočo 14 verzov. Začenja se: »Sedemnajti dan aprila...« in konča s kitico, ki je jaz nisem nikjer slišal, dasi je pesem precej znana: Treba bo zibiko pa tudi cibiko. Zdaj pa dalmatinske cure boste 'mejle zlate ure. Zdej pa le Dalmatince pobi j te pa kmal' nazaj prite! (Turkova ostalina v novomeški Študijski knjižnici, ms l/Il, 60.) Tudi Trdina je na svojevrsten način glosiral odhod vojakov iz Novega mesta: »Odšedši zibnarji (7. batalj. lovcev) zapustili so tu 14 zibnarčkov.« (Notes 16/3.) ' 9. NOVA MERA - NOVA VAGA Ena varianta te pesmi je objavljena v Dolenjskem listu 3. decem- bra 1954, št. 48, druga pa 4. marca 1955, obakrat s komentarjem. Prvo kitico navaja kot »nenarodno« Štrekelj v SNP IV, str. 307, št. 233, ven- dar brez avtorjevega imena. Pesem je nastala 1876, ko je stopila v veljavo uredba o novih merah in utežeh. To je najbolj razširjena Rupnikova pesem. Med 1880 in 1897 je bila znana na Viču pri Ljubljani (sporočilo prof. J. Jarca po pripovedi njegovega očeta), kasneje pa še v Dupeljnah pri Lukovici (vikar I. Gerčar v Prečni). Ko je Dolenjski list 3. decembra 1954 pri- nesel krajšo varianto iz Regerče vasi, se je oglasila z obsežnejšo med drugimi tudi naša rojakinja- Josephine Kral iz Chicaga, kakor si jo je zapomnila po pripovedi svojega očeta Jožefa Kulovca, godca iz Uršnih sel. — Dr. Milko Matičetov pa me je opozoril, da je pesem znana tudi v Godiču pri Kamniku. Tam si je namreč 1. aprila 1951 zapisal dr. Emi- lijan Cevc naslednjo varianto, ki mu jo je povedal devetdesetletni Rezmanov oče: Pešam od ta novah mer Paršu je zagorska velar, I parnesu je parsneti metar. Litar, metar, kilogram, - tega vraga ne poznam. Mansi mera, manši vaga, xdo s je zmislu texa vraga, ker tega vraga na poznam. ^ 10. NA GORIŠKI VAS Zapela Ančka Kumljeva 24. januarja 1956, stara 75 let, objavo glej spredaj. Varianta, ki jo je pKJvedal Leopold Povše (roj. 1881) leta 1954, je objavljena v Dolenjskem listu 10. februarja 1956, št. 6. Čeprav je. 232 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Povše sin ženina Franca, ki mu je Može na svaiibi pel, se 25cli, da je besedilo Kumljeve vernejše. — Ker .je bila ženitev 3. februarja 1880, je tedaj nastala tudi pesem. 11. PRELEPA SO MLADA LETA Oj, spomladna rožica, kako hitro vene, leta Pepce Ruisove naglo so minule. Stara komaj dvajset let, dopolnila že ta svet, danes mogla je umret, danes mogla je umret. Skupaj že se zibirajo njene tovaršice, rožice nabirajo, nosjo skup cvetlice. Lepi zelen rožmarin za nedolžnih let spomin pa bo šla v večnost z njim, pa bo šla v večnost z njim. Kaj pa naj jaz za spomin podam vam, fantje in dekleta? — To naj vam bo- v spomin. za vaša mlada leta, ne bodite brez skrbi, če vas naglo smrt dobi, če vas naglo smrt dobi. Že zvonovi mil' pojo, že je poravnana, krsta je pripravljena, jama je skopana. Štirje fantje fist možje, pušeljčke pripenjajo, jo k pogrebu nesejo, jo k pogrebu nesejo. Vsi farmani in farmance, ki ste me poiznali, mene ne pozabite, ko v grob me bojo djali. Vsi me pridte pokropit in do groba me spremit ' in do groba me spremit. Pesem je zapela 21. oktobra 1954 61-letna Ana Krivec v Dol. Karte- ljevem, zapisala učiteljiščnica Ana Kresal; spada med najbolj razšir- jene Možetove pesmi. — Pepca je bila bči 1% gruntarja Franca Rusa, po domače Sosedca, ki je gospodaril v Mirni peči št. 17, kjer je danes Potočarjeva gostilna. Pepca se je rodila 1855 v tretjem Rusovem za- konu in je umrla 8. marca 1880, stara pet let več, kot ji prisoja pesem. Kakor pripoveduje Trdina, ki je Rusovo gostilno večkrat obiskal, so bili to taki bogatini, da se kmetje niso upali snubiti razvajenih hčera. (Podatke iž matrik mi je poslal žup. npr. Ivan Kastelic iz Mirne peči.) 12. ANTON MOŽE Anton Može je imel sine tri Vsi so študirali v Kresi naučili so se naj pred da znajo vsaka vrata brez Klučev odpred. Imel je tri sestrice vse so bile žive tiče. Prva je bila Jerca ta je vzela Konjederca Dve so pa ledig ostale pa so se obej iskurbale. Zapisal Franc Misjak 1952. Po njegovem mnenju bi se ta zabavljica nanašala na godca samega, kar pa ne drži, ker ni bil Anton. Za kate- rega Možeta gre, mi ni znano. — Možetovi sinovi so se učili v Kresiji — 233 Karel Bačer pomeni, da so (bili zaprii, kajti v tej zgradbi (danes prostori novomeške Študijske knjižnice) je bilo od 1850 več let okrožno sodišče. Konje- derci so se pisali za Erbežnike in so stanovali v Kačji ridi (Potočna vas). 13. GODČEVSKI HAJMATŠAJN Povedal Franc Misjak 9. julija 1953, objava v Dolenjskem listu 10. februarja 1956, št. 6. 14. SMOLINJSKI ROŽMARIN Snoč m je ukraden rožmarin, po celi vas sem šla za njim, sej kdor ga je ukral, ta bo plačal, da se bo v hlače usral. Šla sem gori k Debevc, Zraven je pa bla ena Blatnica: al kaj m je povedal ta prokleti bebe: »Jest pa. eno kahlco imam, »V rit me piš ti in tvoj rožmarin, k t' jo iz srca rada dam, še rit s na brišem z njim!« pridi po njo pa ga boš posadil sam!« Povedal 9. julija Franc Misjak kot Možetovo in je znana tudi v Dol. Karteljevem, kar bi domnevo potrjevalo. V Prečni sem čul, da je pravi naslov Smolinjska Katrica. (Prim. tudi št. 296 v Glonar j evi .Slo- venski pesmarici, Lj. MCMXL.) — Po Misjakovi razlagi je Debevec kmet Lenart iz Smolinje vasi, Blatnica pa pravo ime. 15. OH PREZALOSTNA NOVICA Oh prežalostna novica Od gospoda Janeza. Kako so bli oni nesrečni na svetega Tomaža dan. Ko so zjutraj zgodaj vstali, jrva misel je bla ta, c Svetmu Križu it mašvati za dušico rajnega. Meli so enga konjiča bistrega in zalega, ni se bal nobenga griča, kamorkol zasedli ga. Kojnič je začel dirjati in pa močno ke navzdol, mogli so dol ž nega pasti in to bridko smrt storit. Zdaj mi pa pri farni cerkvi že zvonovje mil pojo, ker našga dušnega pastirja zdaj k pogrebu nesejo. Povedala Ančka Kumljeva 23. fe'bruarja 1954. Pesem se poje. Po njenem mnenju se pesem nanaša na nekega prečenskega duhovnika, ki je tam služboval pred Janezom Bačnikom, se pravi pred 1844. Po mnenju starih ljudi v Prečni pa gre za dogodek, ki se je pripetil pri Žužemberku (sporočilo vikarja 1. Gerčarja). Ker pa je pesem znana na več krajih, se mi vendarle zdi verjetnejša navedba Kumljeve, ki trdi, da je gospod Janez hotel pojezditi k podružnici sv. Križa na Gor. Kamen cab, pa se je ponesrečil pri potoku pod Hudim. 234 Dolenjski ljudski pesnik in godec lyan Rupnik-Može 16. O JANEZU HOČEVARJU (FRAGMENT) hodil je okol otožen — mislil' smo, da je francožen itd. Pesem je nastala 1872 in danes ni več znana. Gornja dva verza je poslal 14. decembra 1932 dr. L. Picigas dr. A. Turku kot Možetovo in pripomnil: »Dne 23.2.1872 je umrl Janez Hočevar, Antonov brat!, najbogatejši meščan; iz godbo so ga spremili na pokopališče; ker pa godci niso dovolj (Može pravi: nič) prejeli, je ta zložil smešilno pesem na Hočevarja.« — »Francožen« pomeni: spolno bolan. 17. FILIPA, JANEZA BERGAN ... (FRAGMENT) Filipa, Janeza Bergan, jih ni več, sta šla drugam... Zapisala 1955 po pripovedi svoje matere A. Murgelj, učiteljiščnica, doma na Daljnem vrhu. — Janez in Filip Loikar, p. d. Beriganova, sta bila doma v Gor. Karteljevem št. 3, Filip je umrl 4. oktobra 1873, star 15 let, Janez pa 24. decembra istega leta, star 19 let. (Sporočilo žup. upravitelja v Mirni peči I. Kastelca.) Naslednje tri pesmi niso znane niti v odlomkih, zato sem jim dal naslov jaz, kakor sem to storil pri št. 16 in 17. 18. O TRGOVCU GUŠTINU, KI JE USTRELIL MAČKO NAMESTO ZAJCA Trdina si je zapisal 1876/77 v notes: »Že pred mu se grozil trgovec Guštin, ker ga je počastil... radi lova (ustrelil bil je mož na šmihelj- skem polju mesto zajca mačko...)« (16/14). Guštin je imel trgovino v Novem mestu v današnji Kopačevi hiši na Glavnem trgu 4, in je kupoval od siromašnih nabiralcev češminje. V Češminki mu je Može vzdel ime Agoštin. 19. KAKO SO V TRŠKI GORI GROZDJE KRADLI Pesmi se spominja Franc Jaklič, roj. 1875 v Veliki Bučni vasi, vendar besedila ne zna, prav tako ne njegova sestra Ančka Kumljeva. 20.'O KUHARJU Z GOR. KARTELJEVEGA, KI STA GA UMORILI ZENA IN HCI Pesmi se spominja godcev pranečak Jože Rupnik, današnji go- spodar na Malem Kalu št. 5. Morilki so za kazen obesili v Marofu v Novem mestu. 235 Karel Baćer Résumé UN POETE ET MUSICIEN POPULAIRE DE BASSE CARNIOLE L'auteur trace le portrait d'Ivan Rupniic dit Može, musicien et ctian- teur populaire de Basse-Carniole, qui vivait au 19e siecle aux environs de Novo mesto. Bien que plus que 80 ans se soient écoulés de sa mort, ses cliansons sont, aujourd'tiui encore, fort en vogue parmi le peuple de la contrée de Novo mesto, La plus fameuse, tuNouveau poids — nouvelle mesurer (Nova mera — nova vaga, satire contre le systeme métrique) s'est répandue meme plus loin; on la connaissait et on la connaît meme encore aux environs de Ljubljana, en Car- niole Blanche et meme parmi les émigrés Slovenes a Chicago. Jusqu'aux temps récents, les historiens de littérature et les ethnographes ignoraient iexistence de Rupnik. C'était a tort, car par Timportance de son oeuvre et par sa popularité, Rupnik appartient au meme rang que les poetes déja longtemps célebres Kračman et Kančnik. Excellent connaisseur du peuple de Basse-Carniole, l'écrivain Ivan Trdina lé mentionne, a plusieurs reprises, dans ses écrits et dans ses carnets personnels. Toutefois, dans la revue i-Omika*, ou il parle dune maniere assez détaillée des poetes populaires de son temps et appartenant aux environs de Novo mesto, il n'en fait mention que par une breve remarque sans meme citer son nom. Malgré cela, de tous les poetes dont Trdina parle, le nom et l'oeuvre du poete anonyme de Bučna vas, Ivan Rupnik, ont gardé, jusqu'a présent, parmi le peuple, la plus grande popularité. Karel Štrekelj, auteur du recueil le plus important de chansons popu- laires Slovenes (4 vol., 1896—1923), connaissait bien l'oeuvre de Rupnik, mais il n'a publié que trois de ses chansons, et cela encore en fragments, étant d'avis qu'elles n'étaient pas hellekin) pekel.^ Francoski ,helleqidn, harlequin' naj bi bil torej ,(mali) pekel', po ' Opis »šem« in njihovega »otepanja« gl. za zdaj v: Niko Kuret, Aus der Maskenwelt der Slowenen. Masken in Mitteleuropa. Volkskundliche Bei- träge zur europäischen Maskenforschung. Herausgegeben von Leop. Schmidt. Wien 1955, 208—212. * Otto D ri e s e n , Der Ursprung des Harlekin. Ein kulturgeschichtliches Problem. Berlin 1904. ^ Gl. zlasti: Cyril W. Beaumont, The History of Harlequin. London 1926. — H. Hohenemser, Pulcinella, Harlekin, Hanswurst. Ein Versuch über den zeitbedingten Typus des Narren auf der Bühne. Emsdetten 1940 (= Die Schaubühne. Quellen und Forschungen zur Theatergeschichte 33). — L. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten in der österreichischen Volkskunst. Jahrbuch der Gesellschaft für Wiener Theaterforschung II. Wien 1946, 158—173. — Prim, še: Karl Men li. Maske, Maskereien, v: Hand- wörterbuch des deutschen Aberglaubens (=HDA) V, Berlin-Leipzig 1932—1933, §§ 20—21, stolpci 1772—1782; članek »Arlecchino«, Enciclopedia italiana IV/1929, 388, ter Paolo Toschi, Le origini del teatro italiano. Torino 1955, 196—208. GI. še op. 50! " Flam, «hellekin» > franc, «hellequin» (podobno: «mannekin» > «manne- quin» možicelj), ki se je disimiliral v: > «herlequin» (Normandija, Ile-de- France, Champagne, Artois, Flandrija) ter prešel v Parizu in okolici (eH-r>a + r) v: «barlequin». Prim. M. Rühlemann, Etymologie des Wortes Harlekin und verwandter Wörter. Diss. Halle 1912, 79 sl. — Diez Grammatik der romanischen Sprachen I (^1870), 70. — Gl. tudi H. M. Flas- d i e C k , Harlekin. Germanischer Mythos in romanischer Wandlung. Halle a. S 1937 (ponatis iz: Anglia 61, 1937, 225—340. (Prijazno opozorilo univ. profesorja dr. Leop. Kretzenbacherja iz Gradca). 238 Harlekin v Bohinju naše pravzaprav ,(niali) peiklenšček'. Drugi del besede razlagajo tudi z got. ,kuni' rod (lat. ,genus'); taiko bi mu naj bil v sorodu germanski bajeslovni ,Erlkonig'. Harlekin pomeni torej v vsakem primeru ,p e - k 1 e n š č k a'.' 2. Besedo srečamo najprej v izrazili »maisnie Hellequin«, »familia Herlecliini« in podabnih za pojem »divjega lova« (»chasse Hennequin«) v pokristjanijeni obliki, to se pravi, sprevoda pogubljenih duš, ki jih ženo hudiči, in sicer najprej pri O r d e r i c u V i t a 1 i s u v 11. stoletju.' V poznejših omembah" dobiva »harlekinska druščina« še pomen german- skega »Seelenheer«, množice duš iz podzemlja, ki ob mirni sapi med rahlim zvončkljanjem kakor meglice plavajo mimo človeka. Prešerni mladi pesnik Ada.n de la Hale iz Arrasa je potegnil harlekinovce v komiko. V svojo »Igro v uti« (Jen de la feuillée) 1262 je namreč vpletel enega izmed njih in ga imenoval Croquesots (Norcežer). Ta zračni demon s strašno kosmato krinko na obrazu je bil od sile gibčen in je vzbujal smeh s stereotipnim ponavljanjem istega vprašanja (Me sied-il bien li hurepieus? Mi dobro pristoji kosmata krinka?). V 14 stoletju se pojavijo poročila o nočnih pohodih našemljencev v podobi harlequinov. Prirejali so jih na ča-t ali v sramoto novoporo- čencema (»charivari« — mačja godba).^" Lik, ki je bil dotlej znan le iz pripovedke, se pojavi utelešen po cestah, koder v vedenju in obleki skuša ponazarjati tipični demonski značaj. ' K. M en li opozarja (HDA 1773) še na etimologijo Th. Siebsa (Zeit- schrift fiir deutsche Philologie 24, 1892, 145 si. ter Zeitschrift fiir Volkskunde NF 2, 1930, 45si.), ki izvaja naziv iz frizijske besede »henn(e)« smrt, mrtvec, ter skuša z njeno pomočjo razbrati v nekem starem rimskem napisu (»MER- CURIO HANNINI«) naziv Tacitovega starogermanskega boga smrti, poznej- šega Wodanaza. Ako bi to držalo, bi bil dan konkreten bajeslovni lik (božan- stvo podzemlja), ki ga našemljenec predstavlja. Toda oblik z »-1-« Siebs ni zadovoljivo pojasnil, zato ostaja njegova etimologija dvomljiva. — V naj- novejšem času domnevajo, da je H e 1 a, skandinavska boginja smrti, Hellequinova mati, gl. H. R. Philip peau, Chasse Hennequin, v: Bulletin Folklorique dlle-de-France XV (1953), 557 si. Razpravljanje se nadaljuje: M. Delbouille, Notes de Philologie et de Folklore. I. La légende de Her- lekin, v: Bulletin de la Société de Langue et Littérature Wallonne. Liege 1953, 1—27. ' Driesen 24. — V noči na novo leto 1091 je srečal duhovnik Gauchelin »divji lov«; konjem sta udarjala dim in ogenj iz nozdrvi. Eden izmed »duhov« ga je hotel potegniti s sabo, on pa se je uprl in uspelo mu je, da se mu je iztrgal; toda na licu je do smrti nosil brazgotine njegovega prijema. " Driesen 30 si. — V Franciji, zlasti v Normandiji, še danes verujejo v «chasse Hennequin». Otroci se v mraku strašijo in beže domov z vzkliki: «Harlequin sur nos talons!» (H. nam je za petami!). Pri tem so se dogajale neverjetne stvari, tako da je cerkvena oblast udeležbo pri charivarijih strogo prepovedala (De ludis prohibitis, sinoda v Langresu 1404: »... ne intersint neque ludant in ludo quod dicitur charivari, in quo utuntur larvis in figura daemonum, et horrenda ibidem committan- tur«.). D ri es en 102 si. 239 , Niko Kuret Liki hudičev iz predkrščanskih predstav in obredij so že zgodaj vdrli v srednjeveške misterije.^^ Kadar so kje v Franciji igrali pasdjon, so si hudiči izprosili pravico., noreti pO' mestu (tako v Amiensu 1500: »faire courir les personnages des diaibles«).^^ Tudi ti pohodi in igre hudičev, »diaibleries«, kažejo v vedenju in obleki sorodnost z »maisnee Hellequin« in s poosebljenimi »sires Herlequins« iz charivarijev. 3. LiJk demona, ki je iz normanskega sprevoda onostranskih bitij po zaslugi A d an a de la Hale 1262 za hip stopil na gledališki oder, se pomešal med razsajajočo množico v charivari jih in vdrl v duhovno igro, je dobil dokončno določeno podobo tisti hip, ko ga je italijanski komedijant potegnil v dogajanje commedije deli' arte. To se je zgodilo kmalu p oi 1 570 v Parizu. Commedijo dellarte^^ so prinesli italijanski igralci v Pariz okoli leta 1571. Razvila se je bila kakih dvajset let prej v Severni Italiji in pri tem izoblikovala najvažnejši lik svojih improvizacij, kmečkega fanta iz okolice Bergama, ki najde — robat in nesramen — v Benetkah in Padovi kot sluga svoj kruh. Ime mu je Giovanni (Janez), okrajšano v Gianni, po beneško izgovorjeno: Z a n n i.^* S svojimi nor- čijami in akrobacijami je Zanni dve sto let zabaval hvaležno občinstvo v Franciji, Španiji in Nemčiji. Vsaka igralska družina je imela navadno po dva Zannija.^^ " Prim, tudi N. Kuret, Bab ji mlin. SE VII (1955), 200. " Gl. Driesen 136sl. — Tam tudi izvemo (141—142), kako strašno se je pesnik Francois V i 11 o u maščeval nad menihom, ki za predstavo Pasi jona ni hotel posoditi cerkvenih oblačil: hudiči iz Pasi jona so pričakali meniha, ko se je na konju vračal v mesto, mu splašili žival, da je omahnil na tla in ga je konj, ker je nesrečniku noga obvisela v stremenu, med divjim dirom po polju ubil. " Gl. Mario Apollonio, Storia della commedia dell'arte. Roma-Mi- lano 1930. " Neki rimski mimus je bil S an ni o. Nekateri avtorji menijo, da je Zanni z njim v sorodu (gl. Waldemar L i u n g m a n , Traditionswanderungen Euphrat-Rhein. Studien zur Geschichte der Volksbräuche. II. Helsinki 1938 1= FFC 119], 724). Komiki, ki so igrali Zannije, so se potikali v začetku 16. stoletja sami in za svoj račun po deželi. Šele po vzniku commedije dell'arte so se pridružili igralskim skupinam. Bili so skoraj sami Bergamaski (= doma iz okolice mesta Bergama) ali pa Benečani in so oponašali govorico kmetov iz Berga- maških Alp (prim, pregovore, tako: »I Bergamaschi hanno il becco grosso, ma lo ingegno sottile. — Bergamaschi Facoglioni.« Gl. G. R u a, Intorno alle pia- cevoli notti dello Straparola. Giornale storico della letteratura italiana XVI, 1890, 243—246). GI. Driesen, 195. — Zannije omenja francoski pesnik Joachim Du Beilay že leta 1558, češ da nastopajo v rimskem karnevalu (Regrets, no. 112): Voici le Carnaual menons chascun la sienne, AUons baller en masque, allons nous promener, Allons voir Marc Antoine ou Z a n n y bouf fonner Avec son Magnifique a la Venitienne. 240 xn Bohinjski zaplatnik Levo: Zaplatnica iz Ceš- njice d Bohinju (izdelal 1954 A. Mikelj, foto: B. Šta- jer). — Spodaj: Zaplatnik je ustavil kolesarja (Češnji- ca 1954, foto: V. Simončič) 240—241 Harlekin v Bohinju Konikureoica med posameznimi igralskimi skupinami je Ma huda. Tako se je v lovu za nečim novim neki italijansiki Zanni v Parizu do- mislil, da bi francoskega harleqiiina, ki ga je spoznal pri charivarijih, utelesil na odru, v improvizirani igri. Rojen Francoz, Parižan — pripo- minja Driesen^^ — bi tega nikob,ne bd storil: nastop posameznega Novi in stari Hariekin Levo: Moderni Harlekin kot cepetavček (igrača). Imagerie d'Epdnal, Pellerin et Cie. No. 1341 (Slikovnica). — Desno: Ena izmed najstarejših podob Harlekina (1600) iz: Compositions de Rhétorique de Mre.Don Arlequin. Pariška Nacbiblio- teka. Res. V. 2—922 harlequina je pomenil zanj prelom z izročilom, ki je poznalo- samo množico harlequinov v maisnie Hellequin in v charivarijih, nikdar pa ne posameznega harlequina. Tujec tega ni čutil, pač pa je brž dojel izraziti hudičevski tip, od čigar mimičnega utelešenja na odru si je obetal velik uspeh. Tako je nastal Harlekin. Burkež v podobi hudica-harlequina je moral kazati hudičevske last- nosti. Novi francosko-italijanski »plaisant« je ljubil spolzke odrske trike " D r i e s e n , 205. 16 Slovenski etnograf 241 Niko Kuret in umazane dovtipe, kazal jezik in vrtel oči, napadal tuje moške, jih poljubljal in jim skakal na ramena, se poganjal v zrak in se prékopi- ceval; ni mu zmanjkalo težkih akrobatskih umetnij in ni se upehal v divjem plesu, zraven pa še zbijal kosmate šale.^' 4 Po splošnem mnenju je dospel Harlekin iz Francije v Italijo pod konec 17. stoletja. To velja za Harlekina iz commedie delTarte.^* Paolo Toschi pa opozarja v zadnjem času,^" da nastopa »Alichino« že v Dantejevi »Divini comediji« (Inferno, XXI in XXII), kjer pred- stavlja komičnega hudiča. Po Toschiju je moral Dante Alichina- Harlequina nekje videti, v Firepzi sami, v severni Italiji ali nemara v Parizu, ako je bil kdaj tam. Poslednje je bolj verjetno, prvo pa tudi ni izključeno. Saj je poznala tudi Italija že zgodaj francoskim podobne »diableries«. Talko opisuje Giovanni Villani v svoji kroniki (knjiga VIII, pogl. LXX) predstavo pekla, kot so jo priredili v sami Firenzi 1304 »per ii di cal ende di maggio in sul ponte alla Carraia e d'intorno all'Amo«. Po P. Toschiju je bila takšna predstava starodavna po- mladanska obredna slovesnost, kaikršno jeAdan delaHalev svojem francoskem Arrasu dvignil v kultivirano bterarno območje. Toda Dan- tejev Alichino ni identičen s kraljem harlequinov iz » Jeu de la feuillee«. Zato sodi P. Toschi, da se Harlekin v Itabji do commedije dell'arte ni povzpel do večjega pomena. Edina izjema je Piémont, čigar ljudska kultura pa sega že v francosko območje. Tako nastopajo ondi Arlecchini v pustnem času v plesih z meči. Tak nastop opisuje Estrella Canziani^" v Sampeym. Na pustno nedeljo uprizorijo 'borbo med kristjani in zamorci (= Saraceni), na čelu sprevoda pa stopajo Arlec- chini. Italijanska mesta so si bila že davno izoblikovala vsako svoj tip burkeža in s tem nadaljevala staro italsko izročilo.^^ V predstavah com- medije dell'arte pa je spoznala Harlekina poslej vsa Italija. Toda udo- mačil se je med ljudstvom le tam, kjer so- bili doma njegovi neposredni predniki Zanniji — v Ber gamu. Driesen je obiskal 1899 v Ber- gamu tedanjega najslavnejšega itabijanakega Arlecchina.^^ To je bd Giuseppe T i r o n i , lastnik majhne špecerijske trgovine; dmgovala sta mu kot Arlecchina tedaj še Alessandro Rossini, prodajalec v trgo- vini z usnjem, in neki S e m e n s a , izdelovalec testenin. " Italijansko-francoski gledališčniki okoli pariške »Comedie Italiennes so se zavedali nemoralnosti Harlekinovega lika. Še v 18. stoletju se omenjajo Harlekinove »skrajne nedostojnosti«, kot najizrazitejšo lastnost Harlekinov prejšnjih stoletij pa navajajo njihovo »neznansko svinjsko vedenje« (Drie- sen 180). V dveh najstarejših seznamih najimenitnejših Zannijev (1625 in 1665) med vsega 49 imeni Harlekina še ni (Hohenemser 21—22). " Toschi, 205. ^° Estrella Canziani, Piemonte. Milano 1917. A p o 11 o n i o , 328 si. " Driesen, 260si. (Der Harlekin Tironi aus Bergamo.) 242 Harlekin v Bohinju Po propadu commedije dell'arte je Goldoni sprejel in s tem rešil propada štiri njene like: Arlecchina, Brighello, Pantalona in Dottora,^* posamezna italijanska mesta pa so, oklepajoč se svojega izročila, ohra- nila vsaiko svoj lik builkeža do najnovejšega časa, seveda le za kratko časovno obdobje vsakoletnega karnevala^* V Bergamu je ostal Arlec- chino^^ in od tam je hodil v goste v Milan, v Lecco in morda še kam, kjer je nastopal vsako leto v karnevalskih sprevodih.^^ Ohranil je ne- kdanjo nošo in krinlko, a tudi značaj pošastno gibčne osebe. Tako raz- umemo' T i r o n i j a, ki je pravil D r i e s e n u, da se moraš za Arlecchina prav zgodaj učiti, dokler so udje še mladi in prožni, zakaj igrati Arlec- china da je od sile naporno, in še tako krepak mož, kakršen je bil T i r o n i, ni vzdržal v svoji vlogi dlje kakor dva dni zapored. Učili pa so se mlajši od starejših. Tironiju je bil za učitelja neki Giuseppe Francesco Possi, prodajalec v manufaktumi trgovini (umrl 1874). Mladi svet pa poTironijevih besedah že tedaj ni več kazal pravega smisla za igranje Arlecchina, zato da ibo — po T i r o n i j e v i sodbi — Arlecchino kmalu izginil.^'' 5. Bupkasti sluga Rubinus je spremljal prodajalca mazil že v srednje- veškem misteriju.^* Prav do konca 18. stoletja so se mazači (prodajalci püul in zdravilnih eliksirjev pa izdiralci zob), ki so nastopali po trgih in. mestih ob semanjih dneh, pojavljali v spremstvu najetega burkeža, če ne kar več glumačev, ki so morali privabljati radovedneže in — žrtve;^^ »zdravnik« je bil včasih tudi sam burkež.^" Na balkrorezu iz 18. stoletja je videti »zdravnika«, žensko, burkeža in zamorca, spodaj pa stihe: Der Arzt schreit seine Pillen aus Mit grosser Prahlerei, Der Harleckin macht manchen Flauss Und lockt den Pöbel flink herbei.»«^ Apollonio, 330. •— »Arlecchino: bergamasco... (la sua parlata ve- neziana ha qualche durezza e non e priva di idiotismi lombardi), servo eciocco.« ''^ Apollonio, 332—333. »Bergamo ebbe a sdegno il raffinatissimo esotismo d'Arlecchino, impre- ziositosi nei salotti parigini e nelle manifatture di Sevres ...« (Apollonio 335). GI. op. 22. " Moje poizvedbe, ali je bergamski običaj še živ, so ostale do zdaj brez odgovora. A. Bäschlin, Die altdeutschen Salbenkrämerspiele. Mühlhausen 1929. — Prim, tudi Kuret, Bab ji mlin, 185—186. °° Gl. Carl N i e s s e n , Handbuch der Theater-Wissenschaft. Emsdetten 1949, 572 si. Sloviti dunajski lutkar Johann Hilverding iz zelo pomembne gle- dališke rodbine je bil med drugim tudi optik, njegov poznejši sodelavec, ne- smrtni dunajski »Hanswurst« Jos. Stranitzky pa diplomiran zobni zdrav- nik (prim. Gustav G u g i t z , Die Familie Hilverding und ihre theatralische Sendung. Jahrbuch der Vereines für Geschichte der Stadt Wien II, 1954, 71 do 103). ^1 Nlessen, 573. 15* 245 Niko Kuret Vprav Benetke so bile eno izmed središč »ciarlatanov« in njihove odre in stojnice na Markovem trgu kaže nešteto bakrorezov, radirank in slik. Arlecchino nastopa sam kot >ciarlatano« v S c alo v e m scenariju »La fortuna di Flavio« (1611).^^ in. Harlekinova obleka 1. Poleg značaja je za Harlekina najbolj značilna njegova obleka. Zaradi svojih pisanih rombastih vzorcev je splošno znana. Ob njej se nehote vzbudi misel, da predstavlja takšna, kakršna je, pač svojo po- silednjo razvojno stopnjo', ki je v njej dospela do stilizacije. Nekateri avtorji vidijo v njej nadaljevanje obleke starorimskih mimov.^^ Na spddnjeitalsikih vazah iz 5. stoletja pr. Kr. soi nam ohra- njene poddbe antičnih glumačev. Burkež, ki je nastopal sprva v beli obleki (mimus albus), dobi pozneje obleko iz pisanih zaplat (pan- niculue, centunculus). Centunculus pomeni pravzaprav odejo^ iz zaplat, a ga Apuleius^*' omenja kot nošo glumačev. Težko pa je slediti av- torjem,^^ ki postavljajo tot obleko v isto vrstO' z »luskasto« zaplatnico, kaikršno srečujemo na najstarejših hetitsikih, sumerijskih, asirskih in elamitskih skiupturah.^** Ta zaplatnica, ki pri njej vise zaplate v obliki prosto mahajočih lusk ali naborkov (volants) v vrstah okrog udov in života, se vendar loči od zaplatnice, sešite iz zaplat. Prvo pozna W. Liungman kot pustno nošo od Cipra (vpliv Benetk?) preko Ro- munije do alpskih dežel in Nemčije.^' Pri nas jo nosita »te tirjest« in »te zahlest« v Cerknem. Drugo pa nosijo Harlekin in lepa vrsta pustnih likov v alpskem svetu (Flecklehäs, Blätzlehäs, Narros itd.),'' med njimi tudi naš bohinjski zaplatnik. N i e s s e n , 579. Liungman, 717. '*Apuleius, Apologia XIII: »Quid enim, si choragium thymelicum possiderem? Num ex eo argumemtare uti me consuesse tragoedi syrmate, histrionis crocota, mimi centunculo?« — »Cento« pomeni iz zaplat sešito obleko (Pauly-Wissova, Realenzyklopädie der klassischen Altertumswissen- schaft 3/1899, 1932 sl.). Gl. Liungman, n. n. m. Prim. Max von Oppenheim, Der Teil Halaf, eine neue Kultur im ältesten Mesopotamien, Leipzig 1931, 204 sl. — Herzfeld, Archäologische Mitteilungen aus dem Iran VI (1934), 174sl. — Gl- slike pri Liungmanu iFig. 90, 91). " Liungman 721. »8 Prim. Meuli, HDA 1798 (d). — Gl. tudi: A. D Orr er, Tiroler Fas- nacht innerhalb der alpenländischen Winter- und Vorfrühlingsbräuche. Wien 1949 (= österreichische Volkskultur. Forschungen zur Volkskunde, 5), 235 in 325sl. — Joh. Künzig, Die alemannisch-schwäbische Fasnei Freiburg i. Br. (1950), 9sl. 244 Harlekin v Boliinju LuEÎkaiSita zaplatnica sega po* svojem ikvotii vseikaikor daleč v pre- teklost,^^ toda z njo se tuJkaj ne bomo ukvarjali. Omejimo se le na sešito zaplatnico. Po D riesenu""" je skušal lik harlekina v galsko-francoskem chari- variju, kjer se je prvič pojavil utelešen kot šemski lik, ponazoriti svojo demonsko naravo ne le z vedenjem, ampak tudi v obleki. Udeleženci takšnih pohodov so bili pogosto' skoraj povsem goli; nekateri so hodili v narobe obrnjenih dblačilih, drugi so se napravljali v vreče, pogosta so bila ogrinjala s kapucami (»chape de harlequin«), prav posebnoi pa tesne živalske koiže, v katerih so predstavljali ovne, leve, vole. Značilna za vse je bila izredna gibčnost — neprestamo so poskaikovali, zmožni so morali biti tuidi akrobatskih skokov. Tudi hudiči iz »diableries« so' nastopali kosmati, dostikrat v volčji, telečji ali ovnovi podobi. Namesto pravih kožuhov so že v 14. iStoletju znali delati ponarejene. Točnoi po* meri so ukrojili nekaikšno spodnjo* obleko* iz prav tenkega platna, ki se je tako tesno prilegala telesu, da so njegove oblike močno izstopale. Triko ju podobno obleko* so namazali s smolo, na gosto potrosili s pobarvanim predivom in človeka vanjo zašili. Preobleko je dopolnila divja brada na različno barvani, pogosto črni krinki. Našemljenec je bil videti kakor od temena do peta kosmato, golo bitje v človeški podobi. Strahotnemu videzu se je dostikrat pridružil trušč velikih kravjih zvoncev in kra- guljôkov za mezge, ki so* bingljali pošastni masJki na debelem jermenu okoli pasu.^^ Ko se je pojavil Harlekin na odru commedije dell'arte, je nastopil — kakor je zahtevalo izročilo* charivarijev — slkoraj gol, to se pravi: v že omenjenem tesnem »trikoju«, pod katerim je vsak del telesa' izrazito izstopal; sivo blago je bilo videti kakor koža. Postava se je zdela gola, ni pa bila povsem gola. Na »koži« je bilo nekaj zaplat pisanega blaga, našitih brez reda po životu. Takšen se nam predstavlja Harlekin v najstarejših znanih podobah (iz 1570 in 1600, ^® Zaplatnico te vrste omenja morda že »Indiculus .superstitionum«: »De pagano cursu quem yrias (?) vocant scis(s)is pannis vel(et?) calciamentis...« (prim. H. A. S a upe, Der Indiculus superstitionum et paganiarum. Ein Ver- zeichniis heidnischer und aberglaubischer Gebrauche und Meinungen aus der Zet Karls des Grossen. Leipzig 1891, 28 [Nr. 24]). — Kari M eu li, znan po nekoliko enostranskem gledanju maske kot oblike kulta mrtvih (Schweizer Masken und Maskenbrauche. Ziirich 1943) vidi v zaplatnici sploh — konkreti- zacijo razpadajočega mrliča ... Del mask je vsekakor mogoče razložiti kot »utelešenje mrtvih« (bohinjske »šeme« prištevam mednje), vseh pa na ta imenovalec rii mogoče spraviti; to je skušalo doseči nemško narodopisje v dvajsetih letih našega stoletja (prim. Hans Nauma nn. Primitive Gemein- schaftskultur. Jena 1921), »als sich durch die ganze deutsche Volkskunde ein wahrer Leichengeruch zog« (Leop. Schmidt, Die osterreichische Masken- forschung 1930—1955, v: Masken in Mitteleuropa 18). Driesen, 143—144. " O zvoncih (»bombonarjih«) gl. Liungman 746si. 245 Niko Kuret gl. str. 245). Taikšna sta nastopala še slavna Harlekina Dominique Loca- telli, imenovan Trivelin, in Trisitan M a r t i n e 11 i." Pozneje, v 17. stoletju, jame Harlekinova »gola koža« vzbujati po- hujšanje; zaplate so jo morale predenti vso. Od srede 17. stoletja dalje^' so jih v obliki trikotnikov iz rdečega, rumenega in zelenega blaga šivali dmgega tik drugega od vrha do tal.^*' Obraz si je odrski Harlekin zakrival s polovično črno krinko. Lok obrvi je bd visok, vzbočen in podvojen, očesni jami zato veliki, v njih pa samo dve majhni luiknjici, da je igralec skoznje videl. Ves obraz je bil »porasel« s črnO' žimoi, spodnji del obraza pa je zakrivala gosta črna brada. Na pokrivalu je bingljal sprva lisičji, pozneje dihurjev ali podla- sičin, nazadnje pa kar zajčji rep kot živalsko-demonsiko znamenje.*^ Za pasom ali v rokah je nosil leseno sabljo ali pa ropotec (Pritsche). 2. Tako Driesen. Medtem ko vidi on v Harlekinovi prvotni obleki prikazano goloto demonov, ki jo zgolj simbolično zakriva nekaj zaplat, da je golota še bolj očitna, pa gredo dmgi avtorji dlje in razlagajo zaplate kot »koščke oblakov in megbc«, ki da so- se prijele prikazni med »divjim lovom«.*" Preveč preprosta se nam zdi razlaga Josepha Gregorja: obleko srednjeveškega norca (dve raznobarvni polovici, »mi-parti«) da so zlo- žiU »en banderole«, s čimer da so dobili pravilne rombe,*' ki so značilni za današnjo Harlekkiovo nošo. Mimo O. D r i e s e n a se nagiblje Paolo Toschi prav v zadnjem času*' k vegetacijsko-magični interpretaciji Harlekinove obleke. Na njej naj bi se odražala »la gran variazion dei freschi mai«, zelenje mladega listja, rdeče, rumene, višnjeve in pisane cvetliice pomladi. Tako jo spravlja v zvezo s pomladanskimi obrednimi slavji, pomaknjenimi — kakoT v številnih drugih primerih — v pustni čas. Vsekakor je danes znana Harlekinova obleka stilizacija po- prejšnje obleke, sestavljene iz nepravilnih, po ohranjenem slikovnem gradivu cčlo redkih zaplat. Tak razvoj v stilizacijo se je — če smem navesti to primerjavo — ponovil v samem Bohinju, kjer je sodobni izde- lovalec naročene obleke — ne da bi poznal francosko-italijanskega Har- lekina —¦ samovoljno opustil stari način in rajši segel po pravilno nare- Driesen, 184. — Gl. harvno sliko takega Harlekina iz leta 1570 v: Beaumont, tab.34, in reprodukcijo pri G. Widengrenu (gl. op. 50) med str. 40 in 41. "Beaumont, 47 (gl. op, 5). " «Ce sont des morceaux de drap rouge, bleu, jaune et verd couppés en triangle et arrangés l'un pres de l'autre depuis le haut jusqu'en bas» (R i c - coboni. Histoire du Théâtre Italien I. Paris 1731, 4. — Navaja Driesen 184). Gl. tudi Beaumont 48. ^ Driesen, 172 in 186. — O repu pri maskah gl. Ferdinand Herr- m a n n , Zu einem verbreiteten Verwandlungsrequisit europâischer Kultbiinde. Jahrbuch des Muséums fiir Lander- u. Volkerkunde. Stuttgart 1951, 102—113. Navaja Joseph Gregor, Weltgeschichte des Theaters. Ziirich 1933, 202. *' Prav tam. ««Toschi, 203. 246 Harlekin v Bohinju 60 zanih telkstilmiii vzorcih!*' — Razvoj v sitilizacijo kaže tudi Harlekinova krinka. Odbijajoče črno* in kosmato naličje, ki ga je sprva nosil pariški »Harlequin, comédien italien«, je nadomestila pozneje še danes običajna svilena polovična krinka, kot jo kaže zlikani in idsročeni salonski Har- lekin na francoski slikovnici iz Épinala (gl. str. 245). Neprimerno širši okvir in globljo perspektivo* pa daje Harlekinovi obleki nedavna veroslovno-družboslovna razlaga Gea W i d e n g r e n a. Le-ta zasleduje v svoji razpravi med drugim vprav zaplatnico, ki jo ugotavlja kot nošo potujočih vzhodnih asket o v in der- viš e v , kot nošo grško-rimskih m i m o v in kot nošo* moških zvez. Naziv ,centunculus', ki simo ga že navedli, ima svojo vzporednico* v in- dijskem ,kanthâ' »sto«, po katerem se oibleka potujočih indijskih asketov imenuje ,sujimasatakandamayî kanthâ' »ein aus sehr morschen hundert Fetzen zusammengefliokter Uberwurf«. Widengren opozarja ob tem, da so vojaške enote pri narodih indoevropskega jezikovnega območja urejene po načelu stoini j. Nosilec zaplatnice »iz sto zaplat« bi mogel torej biti član organizacije »sto* člćunov«, *kar bi bilo simboilično* smiselno. Izvo*r takšne (vojaške) organizacije pa nam je iskati v moških zve- zah."^ Te so prirejale svoje obhode zlasti ob no*vem letu. Ob takih prilikah so se uveljavljali, kakor poudarja Widengren, politični, religiozni in tudi dramatsko^komični činitelji. Novoletni praznik je bil med drugim tudi praznik rajnih, ki tedaj v romansko-igemianskem »divjem lovu« Obiskujejo svoja nekdanja bivališča. Člani moških zvez so v maskiranih obhodih predstavljali ta »divji lov«! Toda moške zveze pozna tudi stari Iran, kjer nado*meščata Odina Mithra in Vayu.^^'^ Moške zveze so bile v tedanji družbeni ureditvi jMjleg drugega tudi varnostni ventil; opravljale so nekaikšno sumarično siodstvo v dostikrat šaljivi obliki. To njihovo vlogo so prevzeli mimi, burikeži, v srednjem veku pa norci, ki so smeli — kakor vemo — nekaznovano kritizirati svoje gospo- darje, vladarje; oblačili so se v Harlelkinovoi zajplatnico. Nošo zainiče- " Podobno stilizacijo je doživela noša »divjega moža«: zelenje in mah je nadomestila poslikana obleka (gl. Schwarz, Wilde etc., HDA IX, 978), tako zlasti v Nurnbergu pri slavnem »Schembartlaufen« predvsem od 1518 dalje (gl. Kari Anton Novotnv, Das Ntirnberger Schembartlaufen, v: Ma- sken in Mitteleuropa 160 in 179«!.). ^ Geo Widengren, Harlekinstracht und Monchskutte, Clownhut und Derwischmutze. Eine gesellschafts-, religions- und trachtgeschichtliche Studie. Orientarla Suecana II, Uppsala 1953, 2/4, 41—111. — Na delo me je opozoril univ. prof- dr. Leopold Kretzenbacher iz Gradca, ki sem mu hvaležen še za druga opozorila: razpravo mi je potem poslal univerzitetni prof. dr. Cari S t i e f iz Kjobenhavna, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Med prvimi, ki je opozoril na moške zveze in njihov pomen, je bil Heinrich Schurtz (Altersklassen und Mannerbiinde, 1902). Njegove izsledke je razširila za germansko območje Lily Weiser v svojem habilitacijskem delu »Altgermanische Junglingsweihen und Mannerbiinde«, Dunaj 1927. Naj- bolj znan pa je iz zadnjega časa Otto H 6 f 1 e r , Kultische Geheimblinde der Germanen, I. Frankfurt a. M. 1934. "a Gl. Wikander, Der arische Mannerbund. Lund 1938, ter Widen- gren, Hochgottglaube im alten Iran. Uppsala 1938. 247 Niko Kuret vanili glumačev pa so sprejeli tudi as'ketje, ki so videli pot k popolnosti v čim večji ponižnosti, izpostavljeni posmehu in porogu soljudi; poznamo jih od Indije preko Perzije in Sirije do Italije — med njimi so budi- stični asketje, krščanski sirski spokorniki, islamski derviši in naposled »poverello«, Frančišek iz Assisija s svojimi »fratres minores«; on sam »semper volebat habere pauperculam tunicam de petiis repetiaitam quandoque intus et foris« (Spéculum perfectionis, cap. 34), bratje pa »vihbus vesitibus indnantur, et possint eas repeciare de saccis et aliis peciis cum benedictione Dei« (Regula prima, § 2). Vse to pomika izvor zaplatnice v najstarejšo dobo indoevropskih narodov, v okoliščine, ki k o r e n i n i j o- globoko v i n d o e v r o- p - s k i d r u ž b i ! IV. Od kod bohinjski zaplatnik 1. Najprej je pri rOki misel, da je bohinjski zaplatnik v zvezi z Ita- bjo in potomec Harldkina, saj segajo stiki Bohinja z Italijo"^ že v pred- zgodovinske čase. Bohinj je bil že od ndkdaj železarski revir,"' od koder so železarske izdelke izvažali v Italijo in kamor so dovažali vino in živež iz Italije. Tovorna pot je vodila z Bistrice preko sedla Vrh Bače (1218 m) v dolino Bače do Podbrda in odondod mimo Mosta na Soči ali na desno navzgor skozi Kobarid proti Čedadu ali na levo navzdol skozi Gorico v Italijo."* V Bohinju so delali domačini Slovenci, z njimi pa precej priseljenih tujcev: Nemcev, zlasti pa »Lahov« (Furlanov ali Italijanov).^'* Naposled je prešlo bohinjskoi železarstvo sploh v laške roke in je ostalo v njih do smrti Karla Zoisa (1868). V Bohinju samem je živelo v začetku 17. stoletja komaj kaikih 2000 Ijudi.^'' Fužinarsko in železarsko delo so Ne da bi se spuščal v oceno, samo navajam razpravo: Fr. G o r š i č , Die Wochein, slowenisch Bohinj — ein Walchenname. Zeitschrift des Histo- rischen Vereins fiir Steiermark. XLVII. Graz 1956, 111—122. =' Gl. že Valvasor, Ehre ll, 127 in III, 395. ~ Pozneje: B. Hacquet, Oryctographia carniolîca III, Leipzig 1784, 6. — Najobširneje in z uporabo bogatega arhivalnega gradiva je opisal med drugim tudi bohinjsko železar- stvo Alfons M ii 11 n e r , Geschichte des Eisens in Krain, Gorz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. Wien und Leipzig 1909, 326—372. ^* M iill n e r, 7(0 si. — Pot skozi »Stenge« proti Bledu, Radovljici in Ljubljani je postala uporabna za tovornike šele 1554 (Mvillner, 329), a spričo načina tovorjenja (tovorni konji) dolgo ni imela tistega pomena kakor pot čez Baco, saj je od Podbrda do Gorice komaj nekaj čez 50 km, medtem ko je samo od Bohinja do Ljubljane nad 60 km! Prva italijanska lastniška imena zasledimo v bohinjskih arhivalijah iz druge polovice 16- stoletja (1568: Ambrosio Dellagrotta, Jeronimo Milano; 1572: Anthoni Panizol; 1596: Julius Bucelleni, Hans Coronini; 1669: Georg Locatelli, Martin Tazoll; 1714: Francesco, pozneje njegov sin Peter Antonio Pittoni; 1740: Michelangelo Zois; 1778: Žiga Zois), gl. Miillner, 344—354. — V Bo- hinju so se ohranila tudi ledinska imena, ki spominjajo na *Lahe«: Laško rebro. Na Laškem (»pri bajti« pod Vrhom Bače) itd. ™ Poročilo škofa Hrena 5.avgusta 1616 (Mvillner, 347). — Župnijo je ustanovil škof Hren šele leto nato (1617), in sicer v Srednji vasi; na Bistrici so jo dobili 1788, na Koprivniku pa 1791. 248 Harlekin v Bohinju opravljali večidel tujci, domači kmetje pa so se poleg kmetijstva ukvar- jali z rudarstvom.^' Gospodar P it h oni poroča 1738, da ima več kot 1000 delavcev, ki da mora zanje pripraviti v Bohinj vsako leto 400 to- voTOv (= 100.000 1) vina.''** Mogoče je štel pri tem tudi kmete, zakaj že poročilo iz 1769 govori o samo 260 delavcih. To število se ohramja bolj ali manj do hude krize pod francosko okupacijo; največ delavstva je imela vedno Stara Fužina (ali Staro Kladvo, do 80 oseb). Edine prometne zveze so vzdrževali tovorniki (»Materialien- und Viktualienzufiihrer«), ki jih navaja poročilo iz 1769 v Stari Fužini 116, na Bistrici pa 40.°' Tovor- niška karavana, ki je prihajala iz Italije, si je uredila potovanje navadno tako, da je ostala čez nedeljo v Podbrdu, kjer so bili tovorniki pri deseti maši, nato pa so kreinili prdkoi Vrha Bače proti Bistrici. Ko so* prispeli konji do KaJluže nad Bistrico, so* domačini na Bistrici že zaslišali velike medeninaste konjske zvonce, in so* v kotlih brž pristavili meso. Ko je prispela karavana s tovorom (vsak konj je nosil 200 »maseljcev«, to- je okoH 250 1 vina) na Bistrico, je bilo meso kuhano in začela se je gostija.*" 2. Laški železarji in tovorniki so mogli biti dobra vez med ljudsko kulturo Furlanije in Zgornje Italije na eni ter Bohinja na drugi strami. Sklep, da je prišel 'bohimjski zaplatmik iz laške soseščine in da mu je botroval Harldkin iz commedie dell'arte, je mikavem. Natamčmejši pretres pa pokaže, da je to komaj verjetno. Predvsem se zunanjščina bohinjskega zaplatnika močno razlikuje od Harlekina iz commedije dell'arte.*^ Upoštevati moramo, da je bila "' M ii II n e r, 354. — Poročilo iz 1770 pripoveduje o hudih težavah pri delu. Pozimi je treba dosti snega, da spravijo material (rudo in les) z gora v dolino. Pota so pripravna največ 6—7 tednov, zato zahteva spravilo mnogo ljudi hkrati, da delo zmorejo. Med tem in dokler material ni na mestu, delo v fužinah počiva. Od sv. Jakoba do sv. Jerneja (25. julija do 24. avgusta) imajo vsi delavci opraviti na svojih njivah, gorjanci pa še mesec dni dlje, ker letina v hribih pozneje dozori (M ii 11 n e r , 355). Prav tam. - '''' Muline r, 356. "0 M u 11 n e r , 329. " Ločiti je treba med Harlekinom in njegovo avstrijsko inačico Hans- jDUTstom. Le-ta je dobil svojega tipičnega predstavnika v dunajskem igralcu Jos. Ant. Stranitzkem (gl. op. 30), ki ga je posnemalo iiešteto naslednikov (eden izmed njegovih učencev je bil tudi Franc Jožef Goga la, Ljubljančan, u. v Augsburgu 1728; gl. BL L 226) in je zašel tudi v likovno umetnost. Hans- wurstovo obleko tvorijo rdeč jopič, nabran ovratnik (Halskrause), moder prslek (Brustfleck) s srcem in monogramom »HW«, široke naramnice, dolge, a ne do tal segajoče hlače in zelen koničast klobuk. G u g i t z (n. d., 82, glej op. 30) odklanja dosedanje mnenje, da je to noša salzburških rezarjev (Sau- schneider) iz dobe ok. 1700. B. Hacquet je zamenjal Harlekina in Hans- wursta, ko je zapisal o ziljski noši (Abbildung und Beschreibung der siidwest- und ostlichen Wenden, Illyrer und Slawen etc. I, Leipzig 1801, 18): »Aus der Tracht dieses Volkchens sieht man, dass die Kleidung des Harlekin [!| und seiner Gemahlin Colombine daher genommen worden ist. Obgleich aber die Geilthaler ziemlich aufgeweckte Menschen sind, so.kommen doch diese er- wahnten Possenreisser nicht aus diesem Lande, sondern aus einer teutschen gebirgigen Provinz, die nicht weit davon entfernt liegt.« Mislil je s tem salz- burški Lungau (gl. Leop. Schmidt, Volkskunde als Geisteswissenschaft I- 249 Niko Kuret prvotna bohinjsika îzaplatnica druigacna od tiste, ki jo je naredil 1945 A. Mikelj. Boihinjsko zaplatnico so tvorile našite nepravilne, pisane krpe. Ako ji je Lil vzor stari Harlekin, ga je morala posneti že prav zgodaj, vsaj do srede 17. stoletja, preden je doživel stilizacijo. Bohinjska zaplatnica pa ima tudi posebnosti, ki jih Harleikinova sporočena obleka nima: a) nazobčani okras in medeninaste krogličaste gumbe na koncu zobcev, ter b) našite krznene zaplate. Nedvomno so medeninasti gumbi le nadomestilo- za nekdanje kra- guljčke aH zvončke. Le-ti in nazobčemi olkras sain pa kažejo izrazito v smer kraguljčnice (Schellentracht), ki se je bila udomačila med odličniki od konca 13. do preko sredine 15. stoletja.^^ Kraguljčki na tej noši in zvonci na obleki neštetih vrst mask od Balkana do Zahodne Evrope pa segajo po Liungmanu"' do antičnih in bizantinskih glu- mačev (mimoi). Ze cerkveni učeniki (n. pr. Janez Krizostom) so obsojali glumače-mime, ki pa so kljub vsemu prodiraH od Carigrada na Zahod. Ob prehodu v srednji vek so se zasidrali zlasti v Benetkah in se pojav- ljali še drugod po Italiji, a tudi v Franciji, Nemčiji, Španiji in Angliji, ter uživaH naklonjenost Karla Velikega in Ludvika Pobožnega, Od 13. stoletja dalje pa so jih tudi na Zahodu jeli preganjati. Tako si je ljudstvo v smislu ceiikvenih prepovedi razlagalo zvončkljanje hellequi- nov v »divjem lovu« po svoje, češ da so med dušami, ki se pode v divjem lovu, tudi pogubljeni mimi-glumači s svojimi kraguljčki in zvonci! Prvi glas o tem nam je ohranjen iz 1262. Bohinjski zaplatnik si je torej mogel vzeti za zgled ali nošo mimov- glumačev aH pa kraguljčnico višjih slojev. Prvo- ali drugo je vBekakor mogel posredovati laški element, ki je takšno obleko poznal iz Wien 1948 [= Handbncli der Geist&swissenschaften II], 40). Burkeža v Hans- wurstovi obleki dobimo pri nas na panjski končnici v zbirki f W. Schmidta v graškem Volkskundenmuseumu (gl. Leop. Kretzenbacher, Eine Samm- lung krainerischer Bienenstockbrettchen am Steirischen Volkskundenmuseum in Graz. Rokopis s pismom z dne 31. decembra 1952 v Etnografskem muzeju [=EM] v Ljubljani. Končnica je navedena pod zap. ši23: Zwei Kasperlge- stalten. Ohne Jahreszahl. Sehr gut erhaltenes Brettchen mit zwei Hanswurst- Gestalten in lebhafter Bewegung). Tudi EM ima takšno končnico-: levi burkež prinaša pla-denj s steklenico, klobaso in kruhom, desni pleše in zraven igra na gosli. Dunajski Muséum fiir Volkskunde pa hrani dva gorenjska módla za male kruhke iz 18. stoletja, ki predstavljata burkeža z iztegnjenimi rokami in nogami sredi obroča (»Hanswurst in ornamentalem Rad, Gliedmassen spei- chenartig gespreizt«, gl. Ausstellung Volksschauspiel in Ostereich. Katalog. Wien 1946, 11, Nr. 5 u. 12). Fotografija v EM. Obleka obeh burkežev na njej nejasna — verjetno luskasta zaplatnica s prav takšno koničasto čepico (glej Leop. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten [op. 5], 167: »... orna- mentai gestaltet und sieht zottenartig behangen aus«). Liungman, 751, podpis k si. 100. Liungman, 745. — Zvonci -so biH v rabi (v podobne namene?) v alpskih deželah že v hallstattski dobi (izkopanine v Hallstattu!) in nekako v isti dobi (10.—5. stoletju pr. n. št) tudi v Grčiji. 250 Harlekin v Bohinju Benetik in drugih italijanskih mest. Bohinjci so morali prevzeti zaplatnico v tej obliki vsaj do konca 15. stoletja, v dobi torej, ki še ni poznala ne commedie dell'arte ne njenega Harlekina, pač pa — v francoskem ob- močju — harlequine v divjem lovu in njihovo poosebljenje v chari- varijih. Prevzem pa je bil le zunanji in drugoten. Zakaj sam zaplatnik je z drugimi »šemami« vred le »survival« pojava, ki je znan od Irana do Atlantika. Značilno za bohinjske »šeme« je, da »otepajo« pred novim letom, v času zimskega, kresa, v dneh, ko* se po pradavnem predkrščanskem verovanju vračajo na domove duše rajnikov, kot jih predstavljajo na- šemljeni člani moških zvez na svojih obhodih. Maske te vrste je dobro označil K. M e u 1 i.** Že pogled na bohinjsko platneno krinko nam po- trjuje, da je ta oznaka pravilna: obraz s takšno krinko je obraz raz- padlega mrtveca. Otepavci nosijo deloma platnene, deloma krznene krinke."^ Demon- stvo maskirancev izraža zlasti njihova kosmatost. Zato* se maske, ki pred- stavljajo demone, Oblačijo* v narobe obrnjene kožuhe in nosijo krznene krinke. Bohinjski zaplatnik nosi platneno krinko. Toda krzneni našitki na njegovi Obleki simbobčno označujejo njegovo pripadnost k demon- skemu svetu. S tem se je prilagodil noši drugih šemsikih likov, ki po Bohinju otepajo od pradavnih časov. Z njimi se nam Bohinj vse bolj razodeva kot izrazit slovenski »Riickzugsgebiet«. Bohinjski zaplatnik torej ni v neposrednem sorodu s Harlekinom iz commedie dell'arte. Sprejel je pač po posredovanju laškega elementa neke tuje podrobnosti v svoji noši, v bistvu pa sega z drugimi šemami vred v indoevropsko davnino. Résumé ARLEQUIN AU BOHINJ? Panni les personnages masqués qui se promenent, durant la Veillée du Nouvel An, a travers la Vallée Supérieure du Bohinj, contrée montagneus'e au Nord-Ouest de la Slovénie (voir la description de la coutume: Niko Kuret, Aus der Maskenmelt der Slomenen, dans: L. S chmidt, Masken in Mitteleuropa. Vienne 1955, pp. 208—212), il y a un qui attire l'attention du spectateur pour son costume rappelant Arlequin (v. la planche). Ce costume, actuellemeut au Musée Ethnographique de Ljubljana, a été façonné récemment et se compose d'échantillons d'étoffes offerts par l'industrie textile aux clients. Le costume qu'on portait auparavant se composait, au contraire, de chiffons de forme irréguliere et de couleurs variées, cousues sans ordre visible l'une pres de l'autre ou l'une sur l'autre. Il semble que le costume actuel ait gardé, toute- fois, quelques particularités de l'ancien costume: iles bords dentelés des panta- lons, garnis de petites boulettes en laiton cousues sur chaque dent, des pare- ments pareils sur les deux épaules, puis de courts rubans triangulaires le long Gl. op. 39 (Schweizer Masken). ^ Gl. op. 3. 251 Niko Kuret des coutures des pantalons et des manches, autour du col et le long des revers de devant et de la couture de derriere du veston, et enfin les pieces de fourrure cousues sur les épaules et au devant du veston. Comme la plupart des autres personnages masqués, celui-ci aussi se couvre le visage d'un simple masque typique pour le Bohinj: un morceau de linge, ou il y a des trous pour les yeux et pour la bouche. La tete est ornée d'un vieux chapeau de paille. La coutume exige que ce personnage ait entre les mains un prix-courant avec des échantil- lons d'étoffes qu'il offre au pere de famille pour lui faire acheter de l'étoffe. Si celui-ci consent a cet achat feint, il est tenu a payer quelques dinars- a la caisse commune du groupe. Ces personnages masqués, toujours des garçons, s'appellent «seme», tandis que le personnage en question n'a pas de nom spécial; iauteur Tappelle «za- platnilc», c'est-a-dire, «cliiffonnier». L'auteur se demande s'il était possible que TArlequin franco-italien ait influencé la naissance de ce personnage. Pour répondre a cette demande, l'auteur explique, tout d'abord, la déno- mination d'Arlequin, il décrit le rôle qu'il tient dans la tradition française, il le présente ensuite comme personnage de la «commedia delTarte», tout en men- tionnant son apparition en Italie — y compris les corteges de Carnaval — et les services qu'il a été tenu a preter aux charlatans des foires. L'auteur passe ensuite au costunie d'Arlequin. Il constate qu'il ressemble au «centunculus» des comédiens de l'antiquité et aux masques qu'on rencontre, jusqu'aujourd'hui, dans quelques contrées des Alpes. D'apres Driesen, il démontre les plus anciens témoignages du costume d'Arlequin en France, en joignant a l'interprétation de Driesen celle de Joseph Gregor, de Paolo Toschi et surtout celle de Geo Widengren. Celui-ci confere au costume d'Arlequin un cadre de portée indoeuropéenne, en rappelant le costume en chiffons des primitives «sociétés d'hommes» (Mannerbunde), des anciens comé- diens grecs, romains et médiévaux, et des ascetes hindous, chrétiens et musul- mans. Entre le Bohinj et l'Italie, il y avait, en effet, des l'époque préhistorique, des relations assez nombreuses. C'est que Bohinj excellait, jadis, par son fer qu'on y produisait et qu'on exportait surtout en Italie. A côté des ouvriers Slo- venes, les Frioulans et les Italiens étaient, avec quelques Allemands, de plus en plus nombreux. Des influences provenant du Frioul et de l'Italie du Nord pouvaient donc importer aussi le personnage d'Arlequin. Mais l'étude détaillée du costume du ^chiffonnier» du Bohinj révele qu'il ne s'agit pas d'une simple copie d'Arlequin. Il y a des détails qu'Arlequin ne connaît pas: les garnitures dentelées au boulettes de laiton, remplaçant — selon l'opinion de l'auteur — les anciens grelots, et les morceaux de fourrure cousus au veston. Dans ces détails, il s'agit d'influences fort différentes: les grelots appartiennent au costume des anciens comédiens (bombonnarial), des jongleurs et des fous, accepté, toutefois, a partir de la fin du 13« siecle, par les bourgeois et la noblesse qui le portaient jusqu'a la moîtié du 15« siecle. Ce détail est donc antérieur au costume d Arlequin qui, dailleurs, ne Ta jamais accepté! La four- rure est un détail plus ancien encore et appartient au genre de masque tério- morphe, représentant des démons, genre qu'on rencontre parmi tous les masques primitifs et qui correspond, tout au plus, aux harlequins des charivaris! L'auteur admet donc bien que, de la part de l'Italie, la garniture aux gre- lots ait pu etre imitée par le «chiffonnier» de Bohinj, mais il est d'avis qu'en général, son costume est antérieur a celui de l'Arlequin soit français soit italien. Il appartient, plutôt, au type de vetements en chiffons qu'on rencontre aux Indes et a TIran, en Grece et dans Tempire romain aussi bien qu'a Toccident du moyen âge, et qui fut celui des ^sociétés d'hommes», des ascetes de différentes religions et des comédiens de l antiquité et des siecles suivants. De plus, le cadre ou le «chiffonnier» se présente au Bohinj, prouve, lui-aussi, son origine indoeuropéenne assez reculée. 252 VPRAŠANJE »OPASILA« Sergij Vilfan Beseda »opasilo«, »opasilnica« pomeni na Primorskem toliko kot »žegnanje«, »proiščenje«. Da prihaja naziv od besede »pas«, »opasati«, je menda splošno priznano. Toda v čem naj bi bila zveza med opasilom in pasom — kaj se je ob opasilib pasalo^ in zakaj? Poznali smo doslej dve tolmačenji: Levstik je zapisal, da je bil nekdaj »običaj, pravijo, da vso ob takej priliki cerkev s svečami opasali«;^ Kelemina^ si razlaga izraz iz tega, da so morali župljani stati oboTOŽeni krog sodnika in obsede — geding; »tvorili so .opasilo, pas ...« — B. OreP registrira Lev- stikovo razlagOi. V razpravi oi žegnanjih v slovenski pravni zgodovini sem se razlage naziva izognil," ker se mi vprašanje še ni zdelo zrelo za rešitev. Tudi danes se mi še pe zdi dovolj dozorelo, toda dve novi publikaciji mi dajeta povod, da ga nekoliko načnem. Na eni strani nudi bogato snov razprava L. Kretzenbacherja" o Lenartovih verigah, na drugi strani pa vsebuje številno starejše gradivo o tem predmetu Kosova" edicija Primorskih urbarjev zlasti v novem, drugem zvezku. Po pTimerjalnih ugotovitvah L. Kretzenbaoherja se je pasanje kultnih objektov pojavljalo v različnih predelih Evrope in bližnjega vzhoda, z različnim materialom in v različne namene. Zlasti je značilno pasanje pri Srbih in Makedoncih, ponekod z voskom, ponekod s plat- nom ali volno, kjer ima pTaviloma namen pospeševati rodovitnost. Pasanje je bilo še nedavno znano tudi na Cresu in v posebni obliki na Krku. — Pasanje Lenartovih cerkva z železnimi verigami (znano na vzhodnoalpskem ozemlju, tudi na Slovenskem) je soroden običaj, vezan na kult francoskega svetnika Lenarta, ki so ga od 11. stoletja dalje ^ Pleteršnik 1/831, kjer je citiran Levstikov Rok(oipis). Originalnega mesta nisem ugotovil. ^ J. K el emina, Staroslouenske pravde, GMS XV1/1935, str. 50, op. 50. B. Orel, Slovenski ljudski običaji, NS 1/1944, str. 343. * S. Vilfan, Žegnanja v slovenski pravni zgodovini. Etnolog XV1I/1944, str. 16—25. '*L. Kretzenbacher, Die Ketten um die Leonhardskirchen im Osi- alpenraume, Kulturhistorische Beiträge zur Frage der Gürtung von KuUobjekten in der religiösen Volkskultur Europas, Kultur u. Volk, Wien 1954, str. 165—202 + 2 tab. " M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zv. Ill, Urbarji Slovenskega PrimoTJa II. del, Ljubljana 1954. 253 Sergij Vilfan razširili oistercijanci. K nam je prišel običaj pasanja z Bavarskega. Razširil se je zlasti v 15. stoletju po^ začetku turških vpadov v zvezi z vero, da ta svetnik osvobaja jetnike.' V svojih zaključkih o pasanju kultnih objektov je avtor kljub bogatemu primerjalnemu gradivu, morda pa prav zaradi tega, zelo previden. Ne omejuje običaja na do- ločen narod ali verstvo in dopušča njegov poganski izvor. O posa- meznih pojavnih oblikah in o njihovem izvoru pa se vzdržuje sodbe in se tudi glede pasanja Lenartovih cerkva z verigami ne spušča v tvegane razlage. Pravilno postavlja Kretzenbacher pasanje kultnih objektov v širši okvir »obmejitev« (Hegung), med katerimi loči take, ki so prvenstveno namenjene pravnim učinkom (n. pr. obmejitev zborovališča ali sodnega prostora, na katerem veljajo posObna pravila) in druge, ki so name- njene predvsem kultu v ožjem smislu (devotio). Obravnane oblike pasanja šteje v drugo skupino. Tako se razlaga besede »opasilo« iz pasanja s svečami, torej iz primarno kultnega dejanja, sama po sebi dokaj ujema s primerjalnim gradivom in jo ima avtor za potrjeno. In vendar zveza med pasanjem s svečami in opasilom še ni povsem trdna. Predvsem bi bilo treba še dokazati, da je bilo pasanje s svečami na Primorskem toliko splošen pojav, da je moglo dobiti žegnanje (proščenje) prav zato ime »opasilo«. Tega dokaza za enkrat še ni, kajti Levstikova pripomba je le zakasnel zapis malo določne ljudske tradi- cije ali celo etimologije o že zamrlem običaju, o katerem ne vemo, koliko in kje je bil razširjen. Primerjalno gradivo daje slutiti, da običaj ni bil praviloma splošen, vezan na vse kultne objekte in da ga niso izvajali vsi udeleženci, marveč samo nekateri, na primer ženske, ki so si želele rodovitnosti. Le če bi za področje »opasila« mogli za- trjevati drugačno stanje — splošnost običaja, ki bi zajel vse udele- žence, bi imela taka razlaga trdnejšo oporo. — Drugič pa bi bilo treba pojasniti, zakaj je ravno na Primorskem nastal naziv »opasilo« in ugotoviti, ali se morda še kje pojavlja.^ Ali je bilo tu pasanje s svečami ' V dopolnitev gradiva, ki ga navaja avtor glede Lenartovih cerkva iz naših krajev naj navedemo: Z verigo opasano cerkev sv. Lenarta omenja Val- vasor {Die Ehre... VIII, str. 751) za Gornji Ig; v fari Svibno je bila cerkev sv. Lenarta na Rodežu; o njej pravi Valvasor (VIII, str. 804), da so mu za- obljubi jali turški ujetniki sveče (verig ne omenja!). — Lenart kot rešitelj jet- nikov je upodobljen na cerkvi v Bodeščah. Fresko stavlja Fr. Stelev začetek 15. stoletja {Monum. artis Slovenicae I, Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljub- ljana 1935, si. 123). Cerkev sv. Lenarta pri Gornjem gradu (gl. sliko v Stegen- škovi knjigi) je še danes opasana. * Najstarejši zapis: G. Al asi a, Vocabolario Italiano e Schiauo, Udine 1607. »Opassillo« je ital. dedicazione. Pleteršnik, o. c, razume to kot go- dovno darilo; najbrž pa misli Alasia na dedikacijo cerkve, torej prav na opa- silo, o katerem govorimo. Navedeni slovar vsebuje primorsko narečje, ki je torej izraz poznailo vsaj že v 16. stoletju. — Tudi novejše gradivo dokazuje razširje- nost »opasila« le na Primorskem, zlasti na Goriškem, Krasu in v slovenski Istri. Prian. Pleteršnik, 1. c in M. Turnšek, Pod vernim krovom. Ob ljudskih 254 Vprašanje »opasilai prav posebno razvito in zakaj? Ali moremo domnevati kvarnerske ali glagoljaške vplive, vplive staroselcev ali posebne cerkvene vplive? Ali drugod na Slovenskem pasanje s svečami ni bilo znano" dn če je bilo — zakaj tam ni prišlo do izraza v nazivu? Prej bi domovino pasanja s svečami iskali v izrazitejših čebelarskih okoliših. — Slednjič pa bi bilo treba izključiti vsako drugo možnost za razlago »-opasila«. Take možnosti pa po mojem mnenju niso izključene. Čeprav že omenjena možnost, ki jo omenja Kelemina, morda res ni najbolj prepričljivo formulirana, ima vendar nekaj na sebi. Pozna- vajoč historično gradivo za Primorsko, je že Kelemina slutil, da je razlaga opasila bolj na pravni plati kot na kultni plati običaja. Ver- jetnost razlage v tej smeri še povečuje gradivo, objavljeno v že ome- njeni Kosovi pid)likaciji. Proti koncu srednjega veka je bila jurisdikcija na večini sloven- skega podeželja porazdeljena med deželska sodišča s pristojnostjo za težje kazenske zadeve na teritorialno zaokroženem ozemlju in med patrimonialna (gospostvena) sodišča s pristojnostjo za civilne in male kazenske stvari v zadevah lastnih podložndcov, torej s ijoudarjeno personalno (in ne teritorialno) pristojnostjo. Nastanek semanje^" (žeg- nanjske) jurisdikcije je v tej zvezi doslej še prav malo pojasnjen. Zaenkrat si jo moramo razlagati z dejstvom, da se je ob takih pri- ložnostih zbiralo precejšnje število ljudi iz raznih krajev, pri čemer so morali že zgodaj biti odločilni tudi trgovski razlogi in ne le zabava in obisk sorodnikov. Zegnanje kot kultno dejanje je dajalo le zunanji povod tdkim shodom in je imelo razmeroma podrejen pomen v pri- merjavi z vsem drugim, kar se je ob njem dogajalo. Zlasti kupčevanje je bilo pri pomembnejših žegnanjih ena glavnih privlačnih sil za zbiranje ljudi in starejši letni sejmi imajo dejansko neposredno zvezo s temi priložnostmi, tako da ima zegnanje neke zveze tudi z nastankom tržnih pravic. Možnost neredov ob takih priložnostih, o katerih imamo dovolj podatkov^^ na eni strani, varnost kupčevanja in sploh udele- žencev na drugi strani sta zahtevab za take priložnosti posebnega reda. običajih od kresa do adventa. Gorica 1946, str. 55. Tudi gradivo, ki ga je eviden- tirala Sekcija za slovenski jezik pri SAZU vsebuje podatke le za Primorsko. Za vpogled tega gradiva se zahvaljujem tovarišici Mezetovi. Le W. S*c h m i d , Slovan IV/1905—6, str. 171 uporablja izraz opasilo v zvezi s škofjeloškim malim kruhkom, vendar izraz v tej okolici ni znan. " Od ljudskih pesmi (Štrekelj, SNP I), ki omenjajo opasano cerkev je ena (404) doma iz Goričan pri Zilji (sveča), dve (444, 445) iz Frama (zlat pas, sveča), dve (459 I/II) iz Trebuše (sveča). Na razširjenost običaja iz tega seveda ne smemo izvajati nobenih sklepov. Semenj, zegnanje, proščenje, opasilo so v splošnem sinonimni izrazi, včasih so pomenskimi odtenki. Pri tem ima izraz semenj ponekod večji po- udarek na svetni plati običaja in zato dajem prednost izrazu »semanja juris- dikcija«. " Vilfan, o. c, 19 ss. 255 Sergij Vilfan , sorodnega tako imenovanemu tržnemu miru v mestih in trgih, ki pa je verjetno mlajšega nastanka kot podeželski semanji mir. Z neko' ver- jetnostjo lahko trdimo, da je imel semanji mir ob žeguanjih vsaj v važnejših krajih razmeroma največji pomen celo pred 13. stoletjem,^^ ko opazujemo izrazitejšo koncentracijo trgovine v mestih in trgih. Ker so se ob takih priložnostih stekali ljudje iz različnih krajev, se patrimonialna jurisdikcija personalnega značaja pri zaščiti semanjega miru ni mogla uveljaviti in je bila zato semanja jurisdikcija pridržana predvsem deželskim sodiščem, redkeje drugim organom. Tako ima ta jurisdikcija po jurisdikciji velikih fevdalcev neke oddaljene razvojne zveze z nekdanjiimi grofovskimi sodišči, s čimer ni rečeno, da je bila že v grofovski dObi izoblikovana. Semanja jurisdikcija ni bila omejena le na varstvo in sodstvo. Obsegala je tudi pravico do prejemkov. O njih imamo številne urba- riialne podatke, čeprav se je ta pravica tu in tam že zgodaj skušala omejevati.Med varstvom in prejemki je globlja medsebojna zveza: čim boljše je bilo varstvo, tem več je prišlo ljudi; čim več je prišlo ljudi, tem večji so* bili prejemki organa, ki je shod čuval. Zanimivo je, da je pristojnost deželskega sodnika na »sejmih in žegnanjih« najizraziteje formulirana prav v privilegiju, ki ga je go- riški grof podelil leta 1365 svojemu nižjemu plemstvu v Slovenski Marki, Metliki in Istri.^* Pristojnost deželskega sodnika obsega poleg običajne pristojnosti za težje kazenske zadeve, na sejmih in žegnanjih še male kazenske stvari, ki so* se dogodile ob tej priložnosti, če je bil storilec ujet še na kraju samem. Ce pa je storilec že prispel na zemljo svojega gospodarja, ga je imel le-ta pravico kaznovati in je pravica odzavestno živela v našem krščanskem kmetu zelo podobno, kakor je živela nekoč v poganskem polje- delcu. Lepa slika kakšnega svetnika na panjski končnici je mogoče tudi za- drževala neke bolj rahločutne ljudi, ki bi sicer prav lahko bili postali — tatovi, kajti tudi panje so včasih kradli. Obenem je tak izrazito označen panj bilo gotovo teže ukrasti. Celotno psihološko ozadje nastanka slik na panjskih končnicah je seveda danes bolj ali manj negotovo, verjetno pa bi bilo mogoče tudi v tem še lahko ugotoviti marsikaj. V nekih slovenskih predelih so se n.pr. vraže ohranile tako zelo žive, da bi bilo najbrž še mogoče nekako rekonstruirati osnovno mišljenje čebelarja, kakršen je pri nas živel nekako pred dve sto leti. Tudi 261 Branko Rudolf same panjske končnice nam govorijo isto. Njihov stil je namreč včasih pre- senetljivo konservativen. Slike, ki so razločno označene kot novejše, recimo izpred konca prejšnjega stoletja, so včasih skrajno podobne takim, ki imajo letnice izpred prve polovice stoletja — torej za dobrih petdeset let prej. Menda bi pa vendarle bilo napačno, če bi hoteli sklepati na neko »brezčas- nost« teh slik, ki obsegajo vsega skupaj samo dobo nekako dve sto let. Ker bomo na dokončno obdelavo panjskih končnic žal prav gotovo še čakali, smemo pač izraziti neke domneve. »Konservativnost« teh slikarij je relativna. Brez dvoma moramo razločevati nabožne, praznoverne in fanta- stične motive od realističnih, preprosto opisujočih, spominskih (takih, ki opi- sujejo posebne dogodke) ali prav preprosto »reporterskih« (slike nesreč, umorov, ki so sorazmerno redke). Najstarejše končnice imajo brez dvoma nabožne motive. Zelo verjetno smemo v to kategorijo postaviti tudi podobe različnih pošasti, n. pr. »mrtva- škega ptiča«, ki so ga baje videli »nekje na Turškem« (motiv, ki ga je De- benjak porabil v neki grafiki). Ravno ti nabožni motivi so izredno »konserva- tivni«. Končnica, ki »izpoveduje«, da je naslikana v začetku tega stoletja, je po stilu silno podobna slikarijam, ki so dobrih sto petdeset let starejše — z nekim pridržkom. Tiste stare slikarije so često umetniško boljše, kakšne posebno lepe novejše panjske končnice z nabožnim motivom bo pa najbrž težko mogoče najti. V osemnajstem stoletju je prav gotovo nastalo tudi že brez števila »po- svetnih« motivov, n. pr. nekoliko »Pegamov in Lambergarjev«. Pri tem »na- stopa« prvi zmeraj z asistenco hudičev, ki mu seveda proti »pravičnemu« junaku ne morejo pomagati. V istem času je precej satiričnih motivov, ki si bolj ali manj »privoščijo« ženske. Psihološko je med temi motivi silno mnogo razločkov. Ozadje motiva, kakršen je teoretično že obdelani »Babji mlin«, je prav gotov zelo starinsko. Ne glede na to, kdaj je ta motiv nastal, je vendar po pomenu zelo znaSlno, da najdemo posebno dosti upodobitev te vrste v renesansi. Globoki pomen tega motiva ni samo želja po mlajši ženi (Freud bi temu rekel: »Wunschtraum«), temveč ne ravno originalno, zato pa inten- zivno prepričanje, da je mladost sama po sebi nekaj nad vse imenitnega in spolna moč nekaj, kar ima izredno visoko ceno. V isto vrsto sodijo zelo očitno motivi, ko se ženske tepejo za hlače, ko hlače vneto lovijo iz vode itd- (Po- dobne motive najdemo v narodnih pesmih.) Zelo krščanski ti motivi niso, so pa zelo značilno podobni »kultu« pre- proste fizične (in še posebej spolne) sile, kakršnega zelo dobro poznamo iz naštetih primerov renesančnih upodobitev. Čisto likovno-estetsko te upodo- bitve povečini niso najbolj kvalitetne. Ali smemo sklepati, da našemu kmetu motivi te vrste niso biU posebno blizu, kakor skorajda vse, kar nosi bolj ali manj pečat renesančnega stila? Vse to bo morala še razjasniti bolj natančna obdelava ljudskega blaga. Ob vsem tem je dovolj zanimivo, da je satira precej drugačna v motivih, kakor »Hudič brusi babi jezik« ali pa »Hudiči perejo in likajo spodnja krila« (kot »orodja zapeljevanja«). V teh motivih je satira tudi likovno finejša. Na nekaterih končnicah je domišljija panjskega mojstra naravnost »galantna«, se pravi, da kaže neko veselje do upodobitve ženske privlačnosti (kar sicer na končnicah ni ravno navadno). Na eni teh končnic ženska naravnost graci- ozno kleči pred peklenskim brusom, na katerem ji črna hudoba ostri jezik! Prav tako zabavni so motivi pranja in likanja spodnjih kril. V kompoziciji teh motivov je slutiti nekaj baročno, košatega. Od kod so ti motivi prišli? Po 262 Ob problemu slovenskih panjskih končnic duhu so prav gotovo zelo blizu stilu ob koncu osemnajstega stoletja. Ali so tedaj tudi nastali ali se vsaj ravno takrat (ali kmalu kasneje) razživeli? Za zdaj na to ni mogoče odgovoriti. (Ravno te primere panjskih motivov pa je v zadnjih letih Debenjak uspešno prenesel v svojo grafiko.) Ob vsem tem M najbrž lahko nakazali metodo obdelovanja panjskih končnic. Lahko bi motivično ločili več »krogov« (s ponavljanji istih motivov vred) in potem ugotovili zaporedni razvoj, tudi premik v centrih interesa panjskih mojstrov. To, kar tukaj sledi, ni nič definitivnega, temveč je hipoteza na podlagi , »vtisa« — nekaj, kar bi bilo treba šele znaustveno dokazati z dejstvi in pri tem uporabiti obilni in prav različni primerjalni material (zgodovinski ma- terial, ostalo narodno blago, n.pr. narodne pesmi itd.). Zdi se, da v starejših časih prevladujejo religiozni, grobo renesančno- «atiricni in menda tudi neki fantastični elementi. Mogoče bo kakšen kasnejši raziskovalec lahko ugotovil, da so motivi te vrste dosegli višek izrazitosti nekaj pred letom 1800. Drugi »krog« motivov bi se začel menda v času Napoleonovih vojn. V tem času se začenja veliko veselje, ki ga kažejo panjski mojstri ob realističnih motivih, ob gostilniških prizorih, pretepih, prizorih ljubosumnosti, prav lepih prizorih dela na polju, ali pa — seveda — dela s čebelami itd. Ta smer doseže svoj višek menda okrog leta 1870. Pozneje se začne počasno propadanje izvedbe, vendar ne docela. Ne- katere teh očitno kasnejših podob kažejo precej kulture in so kar enako- vredne starejšim. Znotraj tega zelo grobega orisa bi človek lahko spet razločeval posebne »motivne verige«, ki so same po sebi čudno konservativne. K takim motivom sodijo menda vojaški motivi bojev, ki se zmeraj ponavljajo. Uniforme na njih pogostokrat nikakor niso karakteristične za tisto dobo, temveč za čas, ki je že nekaj desetletij oddaljen. Ali smemo iz tega sklepati, da so mlajši panj- ski mojstri že čutili neko nemoč lasnega ustvarjanja in da so prav zavedno ponavljali starejše in boljše mojstre? Zelo verjetno je tako. Vsakdo, ki ne- koliko primerja kostume z datumi, ki so napisani na končnicah, se ne more znebiti vtisa, da so panjski mojstri v določenem času slikali mnogo bolj rea- listično, mnogo bolj »tisto, kar so sami videli«, kakor kasneje. Glede tega lahko človeka n. pr. dovolj preseneča neka panjska končnica (v privatni zbirki akademskega slikarja prof. Miheliča), na kateri so upodobljeni kozaki iz prejšnje svetovne vojne v načinu slikanja, ki bi bil lahko sto let starejši. Skrajno zanimivi so neki »surrealistični« motivi, n. pr. motiv »človeka- ptiča«. Ta motiv je očitno izraz zelo značilnega paničnega razpoloženja člo- veka iz ljudstva, ki se čuti nemočnega pred strašnimi silami tuje vojske, lakote, kuge in podobnega. Če so taki motivi nastali v novejšem času, je vsekakor treba njihov nastanek zasledovati daleč nazaj. Velikanskega materiala panjskih končnic še nihče ni katalogiziral, uvrstil v posebne vsebinsko-likovne kroge, ne v »verige« enakih motivov, nihče ni obdelal psihologije njihovega nastanka. Vse to čaka na obdelavo in vsekakor tudi na publikacijo, ki bi brez dvoma zelo zanimala kulturni svet. Recimo — religiozni motivi! Očitno je, da so panjski mojstri hote ali nehote, vede ali nevede posnemali upodobitve v cerkvah. V enem primeru, v čudovitem »levu« iz osemnajstega stoletja, ki je bil razstavljen lansko po- letje, je človek moral pomisliti na mogočne kipe gotske dobe. V veliki večini primerov pa so na panjske mojstre vplivale ustvaritve baroka. Baročni vpliv 265 Branko Rudolf je zelo viden v celotni kompoziciji, v barvah, tudi v nekoliko neprizadetem izrazu teh svetniških obličij. Kakor (v glavnem) v vsem baroku, tako je tudi na naših panjskih končnicah (na splošno) za izraz pomembnejša celota kom- pozicije kakor individualni izraz posameznega obličja. Izjeme so možne. Seveda je ves razvoj religioznih motivov tudi zelo zanimiv za zgodovino- pisca in etnografa, ki stoji na materialističnem stališču, za takega celo še bolj- Ravno materialistični zgodovinopisec bo n. pr. najbrž lahko ugotovil, da se je motivika panjskih končnic premikala in premaknila v »posvetno« smer. Glede tega je vsekakor značilno, da je na nekih starejših panjskih konč- nicah upodobljen Martin Luter, kakor ga z ženo Katrco vred črni vragi peljejo v pekel. To ni samo izraz vere, temveč izpoved bojevitega katolicizma (ki pri Slovencih v preteklosti seveda nikakor ne preseneča). No, na nekih novejših končnicah je protestantskega prvaka zamenjala — gospoda, ki jo vragi na kočiji peljejo v pekel. Satira je postala socialna. Včasih je satira naravnost »antiklerikalna«, tako na končnici, kjer je upodobljen kmet, ki vozi menihovo premoženje, pa. se odpre menihova vreča in se iz nje usuje denar. Po mentaliteti ta preprosti kmečki panjski mojster ni bil ravno predaleč od — Goye. O vsem tem bi bilo mogoče napisati knjigo. Vsekakor pa raziskovanja v tej smeri psihološko in sociološko še ne bi zadovoljevala. Potrebno bi bilo pogledati razvoj nabožnih motivov samih v »svojem krogu«. Zelo verjetno bi se kmalu pokazalo, da so se tudi religiozni motivi sami zelo značilno spre- minjali. Na nekaterih končnicah so različne svete osebe upodobljene popol- noma negibno. Sicer so očitno prijazne, obenem pa dokaj nedostopne, »kra- ljevske«, veličastne. To je po motiviki očitno starejši način upodabljanja. Na nekaterih končnicah, n. pr. na prav čudoviti, Hkovno dognani lansko leto raz- stavljeni podobi »Treh kraljev, ki prijašejov Betlehem k Jezusu«, pa je očitno, da je slikar čutil potrebo, da božje osebe približa gledalcu. Tu lahko naravnost govorimo o neki demokratizaciji vere, o neki smeri, ki je ljudem dopovedovala, da je tudi zanje prišel izveličar. Mogoče se to komu lahko zdi starinsko, odtenek pa komaj vreden pozor- nosti. Sociološko je vendarle silno zanimiv. V določenem času pred francosko revolucijo, dejansko skozi vso baročno dobo, se vleče prepričanje »duhovne vabe«. V tem času so cerkve privabile vernike s pompom včasih prav raz- košnih stavb (naravnost z laskanjem čutom), duševno in »agitacijsko« pa do skrajnosti izrabile dejstvo, da je krščanska vera v prvotni obliki pravzaprav demokratična, da smo »pred bugam vsi glih«, kakor je to zapisal Trubar. Ta — mogoče, bi človek lahko rekel — jezuitska smer je imela dva/ popolnoma nasprotna učinka. Delno je res pritegnila nove vernike in brezpogojne bojev- nike za vsako versko stvar, delno (in menda kar povečini) je meščanom kakor delavcem in kmetom silno povečala samozavest in zato prav nehote koristila stvari meščanske revolucije. Ves ta komplicirani proces je viden tudi na naših panjskih končnicah. Naj bo to primer, kakšne naloge čakajo bodočega ob- delovalca tega etnografskega materiala. Vsekakor gre tu za motiv »odrešenja«, ki kot psihološko dejstvo obstoji tudi danes in je pred kratkimi desetletji rabil demagogom. Mogoče bi tu prav na kratko omenili živalske basni. Ti motivi so stari, očitno so pogostokrat satirični. Tu so ponavljajoči se motivi divjačine, ki nese »jagra« k pogrebu (motiv je docela isti, kakor v narodnih pesmih). Kaj po- meni ta motiv? Kje je izvor te komike? Domneval bi, da so kmetje v »jagru« videli neusmiljeno graščinsko gosjK>do, v divjačini, ki lovca nese k pogrebu. 264 Ob problemu slovenskih panjskih končnic pa — same sebe. Po kmečkih puntih proti graščinski gospodi praktično ni bilo obrambe, zato so ljudje očitno bili veseli, če je takega zasledovalca pobrala smrt, »božja dekla«, in so se tega veselili v diskretni prispodobi. Seveda je to težko dokazati. Živali, ki godejo, pa so očitno dokaj duhovite prispodobe nebrzdanega plesnega in pivskega veselja. Tudi to seveda ni razjasnjeno. Na eni končnici se žival (prasec) uspešno upre mesarju! Skrajno zanimivi so nasploh »rokodelski motivi«. Ne smemo pozabiti, da so bili slikarji panjskih končnic kmetje ali pa vsaj ljudje, ki so delali za kmete. Končnice, na katerih so upodobljeni rokodelci, so skorajda vse sati- rične. Ali smemo domnevati, da so se v času meščanske rasti kmetje čutili prikrajšane in da so ljubosumno gledali na rokodelce? Nekaj odgovorov bi lahko dal že čas nastanka določnih panjskih končnic. Največkrat se satira obrača proti krojačem. Krojači se bojijo polža, krojača zasleduje kozel, pet- najst krojačev je komaj toliko težkih kakor kozel. Prav tako pa tudi kovači, mesarji, mlinarji in vozniki niso prikrajšani. Vse te srečujemo na panjskih končnicah v bolj ali manj neprijetnih položajih. Vsekakor so kmetje na končnicah individualno lahko smešni in klavrni, ne pa kot stan. Tu je treba še marsikaj ugotoviti. Za nas izredno zanimiva je satira na »gospodo«, skrita ali očitna. Ponav- ljajo se zelo značilni motivi krave, za katero se pravdata dva kmeta, medtem pa jo molze — advokat! Tu je vsak komentar odveč. O tem obstoji »veriga« identičnih motivov. Čisto drugačne vrste so že omenjeni vojni motivi. Vojna je kmetu v starih časih zmeraj nadloga, nekaj, kar povzroča grozo. Tu in tam pa so ti motivi delani nekako z nekim veseljem nad zmago! Kaj je sicer drugega motiv Lambergarja in Pegama? Seveda moramo tu biti v oceni previdni! Ali je kmet zelo nehote videl v Lambergarju tudi zaščitnika svojih, kmetovih interesov proti ošabnemu tujcu? Zelo verjetno je tako. Lambergar je očitno postal ne- kakšen »zaščitnik nasploh«, nekdo, ki bo vsem »hudobnim duhovom« raznih nesreč, hudih ur, ozebe ali živinske bolezni kratko malo odsekal glavo! Ali smemo reči, da se tu »domače« praznoverje meša v zgodovino? Očitno je tako. Posebno poglavje so »francoski motivi«. Zelo zgovorna je končnica, ki kaže hudiča, ko Napoleona odnaša v mreži. Nato obdelani motiv »Kmet ziblje Francoza«, ali »Francoz razsaja«. Povečini ti motivi Francozom niso prijazni, vendar so tu izjeme, n. pr. končnica, ki govori o Francozu in slovenski nevesti. Vsekakor pa sodijo »francoski« motivi v večji »krog« motivov, ki pričajo o povečani samozavesti slovenskega kmeta. Še nekaj. Ko v naših panjskih končnicah začnejo prevladovati ali se vsaj v večji meri uveljavljati realistični motivi, je opaziti tudi dokaj določna etična vrednotenja. Sicer ne zmeraj. Očitno je, da se je tu pa tam slikar panj- skih končnic samo posmejal kakšnemu groteskno-komičnemu prizoru. Sem sodi končnica, ki pripoveduje, kako je huda žena smešno klavrnega moža zaprla v kurnik in se zdaj gosti s svojim ljubčkom (kakor tudi zelo podobno poroča narodna pesem). Sem sodijo gostilniški prizori, posebej še prizori pre- tepov, ki so pa upodobljeni včasih s kar presenetljivim čutom za kompozicijo. Očitno je, da slikar panjskih končnic včasih tudi moralizira in da nikakor ni zmeraj na strani moških. Sicer so pa panjske končnice vsaj v zadnjih deset- letjih delno dokazljivo slikale tudi žene. Šele natančnejša obdelava bi nam zbistrila pogled v mnogovrstno realistično motiviko, ki očitno včasih tudi »slavi« slogo med zakoncema ali leptoto dela, oranja, sejanja, brananja, dela 6 čebelami itd. 265 Branko Rudolf Na kratko. Panjske končnice so v podobah polne presenetljivo pestrega čustveno-duhovnega življenja, ki bi moralo zanimati tudi etnografa. Saj izraz tega življenja prav gotovo pripada različnim skupnostim, ne samo posamez- nikom. Očitno pa je, da to bogastvo ni ravno prelahko dostopno. Etnograf bi tu moral mimogrede postati tudi še psiholog, zgodovinar in sociolog — vse hkrati — obenem pa bi moral biti tudi umetnostni zgodovinar. Edine metode, ki tu res obetajo uspeh, so menda prav elastične primerjalne metode. Etnografija je panoga zgodovinskih znanosti. Če vrednoti šege in navade, če jih primerja med seboj in ugotavlja vplive različnih etničnih skupin ljudi druge na drugo, potem se mora včasih seveda tudi intenzivno ukvarjati s člo- vekom, ki je te običaje prevzemal od prednikov ali pa od tujcev, torej s konkretnim zgodovinskim človekom. Tega zgodovinskega človeka, v našem primeru slovenskega kmeta, moramo nujno in ravno zaradi etnografskega vrednotenja obravnavati: a) v zvezi z zgodovinskimi dogodki; b) sociološko, v zvezi s socialnimi dejstvi svobode in nesvobode, ekonom- skega uspevanja ali stiske, mirnega življenja ali nezgod, h katerim sodijo tudi vojne itd.; c) psihološko. Pri tem je jasno, da je psihološko mogoče ugotoviti »po- dedovanost motivov«. Marsikaj, kar se je ohranilo v obliki pesmi ali pripo- vedk, je zelo natančno dokazljiv odsev nekdanjih zgodovinskih doživetij — povečini neprijetnih: lakote, kuge, turške nadloge itd. Ze motivi Turkov bi sami po sebi in tudi glede na slikovitost noš bili hvaležen predmet za posebno obdelavo. Zelo verjetno je danes čas za ekstenzivno primerjalno obdelavo vsaj tako primeren, kakor za intenzivno, se pravi — za obdelavo posameznega motiva. Tudi turški motivi so večkrat presenetljivo slikoviti (po občutku baročni). Posebno zanimiva in pomembna je seveda likovna plat teh končnic. Zelo so raznovrstne, zelo žive v izrazu, neredke tudi izrazito likovno dognane — prave ljudske umetnine. Seveda so po kvaliteti zelo različne. Nekatere so dokaj surove in okorne, povečini pa preseneča njihova kvaliteta. Mnoge so delane z znanjem in izrazno močjo, ki vzbuja občudovanje. Tu ne gre samo za najboljše, izjemno dobre panjske končnice, temveč za povprečno »še dobro« blago, ki kaže brez dvoma kulturo in bogastvo fantazije. (Na lanskoletni raz- stavi so slovenske panjske končnice presenetile nekatere tuje goste.) Vsekakor so slovenske panjske končnice popolnoma svojevrstna »tvorba«, nekaj, česar drugod na svetu ni. Formalno presenečajo že zaradi raznovrstnosti barv. Delno so to krepke, goste barve, ki so okusno in izrazito »postavljene« druga ob drugo, delno —¦ zdi se, da predvsem v začetku devetnajstega stoletja —• so barve prozorne in ustvarjajo posebno, enotno razpoloženje na sliki. Seveda je na estetski učinek vplival čas. Tu pa tam so obledele barve gotovo povečale harmonični učinek. Ob najbolj previdni primerjavi pa je vendarle treba priznati presenetljivo dognani okus panjskih mojstrov. V go- tovosti risbe so spet precejšnje razlike. Gibi glumačev na neki končnici so izvrstno opazovani. Na splošno pa kažejo končnice presenetljiv čut za kompo- zicijo, čut, ki je na splošno zelo podoben baročnemu stilu in včasih s pre- senetljivo in svobodno lahkoto obvlada ploskve. Iz tega ne izhaja, da bi bil način komponiranja povsod ploskoven. Včasih so panjski mojstri brez težav obvladali baročni način »komponiranja v globino«. Tu pa tam lahko opažamo 266 Ob problemu slovenskih panjskih končnic >kroge kompozicije«, ki so obrnjeni proti gledalcu (gre za sam osnovni lik kompozicije). Včasih — v nekih realističnih scenah — si presenetljivo dobro ustrezajo gibi, recimo roke in noge moških, ki se pretepajo itd. Pogostokrat najdemo seveda preprosto trikotno ali piramidno kompozicijo. Sicer je tudi nasprotnih primerov nekaj. Včasih kompozicija sploh ni uravnovešena, temveč raztrgana. Formalno hotenje je nerazčiščeno. Včasih pa so tudi take slike zanimive. Očitno je, da je bila pravokotna ploskev panjske končnice dobra šola za prostorninski čut in da je ljudski umetnik vnaprej računal na to, da bo slika učinkovala brez okvira, kot ploskev kvadra. Nekatere teh slik — posebno tiste iz osemnajstega stoletja — kažejo for- malno dognanost linij, ki je po svoje primitivno-mojstrska. »Primitivno« ne pomeni, da je stvar napravljena slabo, precej teoretikov govori o »primitiv- nih« mojstrih, ki so po svoje rafinirani in je zato izraz relativen. Primitivnost pomeni nasprotje suverenega obvladanja sredstev po eni strani, po drugi pa kolektivnega dela ob tem obvladanju. »Primitivist« je pogostokrat indivi- dualist — iz tega pa ne sledi, da je v izrazu slab. Vsekakor so naše panjske končnice poseben primer primitivne umetnosti, ki je nenavadno mikavna in dognana. Človek se spomni carinika Rousseauja. Ali bi mogli reči nekaj splošnega o stilu panjskih končnic? Ali je dovo- ljeno reči, da so na splošno starejše končnice linearne in ploskovite, da se nekaj pred 1. 1850 začne uveljavljati stil »splošnega« barvnega razpoloženja končnic in da postaja kasnejši stil slikovit, da panjski mojstri zmeraj bolj modelirajo in da končnice ob tem v stilu tudi degenerirajo? Mogoče bo nekaj tega res. Res pa je tudi, da je zelo zanimiva »surreali- stična« podoba človek-ptič naslikana dobro, pa čeprav s popolnoma slikar- skimi sredstvi. Nadalje je res, da so še vsaj ob koncu devetnajstega stoletja slikali kar dobro v zelo tradicionalnem, starinskem, nekako baročnem stilu. Kdo so bili panjski mojstri? V nekih primerih potekajo končnice od vaških mojstrov, v nekih drugih so znane delavnice, kjer so jih slikali, spet v nekih drugih posamezni lastniki. Vse to so splošne ugotovitve, za zdaj ni večjega, sistematičnega dela, ki bi posknšalo razmejiti dela in vplive različnih izvorov. Tudi razstava leta 1955 o tem ni prinesla nove jasnosti. Pokazala je bogastvo materiala. To je izhodišče, torej začetek. Nekaj je gotovo. Ob teh, po svoje očarljivih ljudskih umetninah si mo- rata v raziskovanju pvodati roke etnograf in umetnostni zgodovinar. Vsako, tudi čisto umetnostno zgodovinsko raziskovanje bi pa brez dvoma prišlo prav tudi etnografu. Umetnostno presojanje je tu nujno. Velika je razlika v živah- nosti, v mojstrstvu izdelanih motivov. Mojstrstvo govori o vitalni sili upodob- ljenega motiva v določenem času. Lanskoletna razstava v Ljubljani je po motivih bila malo »arhaična«. Pokazala pa je estetsko vrednost panjskih podob. Pot k vrednotenju teh podob vodi tudi za etnografa nujno prek estetike. 267 Branko Rudolf Résumé SUR LE PROBLEME DES «PLANCHES DE DEVANT» DES RUCHES EN SLOVÉNIE Les apiculteurs Slovenes ont assez tôt — au commencement du dix-huiteme siecle — remplacé les ruches de liege ou de paille par des ruches plus modernes, quoique la méthode alors nouvelle n'a pas triomphé partout. On a pris Vhabi- tude d'orner d'images les planches de devant de ces ruches, images habituelle- ment peintes avec des couleurs a détrempe. La plus ancienne planche date — d'apres S. Vurnik — de 1758; a la fin du siecle dernier, elles sont en train de disparaître (quoiqu'il y en ait quelque part encore aujourdhui en emploi). Comme peintures (ou quelquefois sculptures) ces planches offrent un grand intéret. Elles sont dune qualité différente, mais il y a entre elles un nombre surprenant de vrais chefs-d'oevre popularies, tantôt d'un humour grotesque. On pourrait penser a la fois aux images populaires de la Renaissance, aux compo- sitions du dix-huitieme siecle, a l'art du douanier Rousseau — souvent meme aux surréalistes. Sur le sujet de ces planches il y a encore beaucoup de questions a résoudre. Peut-etre pourrait-on supposer deux grands »sommets« de cet art populaire. Il y a, dix-huitieme siecle, de belles planches aux sujets religieux avec une gamme harmonieuse de couleurs fortes, et parfois d'une grande délicatesse de lignes. Ce sont des variations assez libres des peintures ecclésiastiques assez savamment composées. Dans quelques sujets, on peut constater une incontestable parenté avec le style galant du dix-huitieme siecle, travesti en style paysan. On pourrait noter un second «sommet» de l'art des planches a la premiere moitié du dix-neuvieme siecle jusqu'a 1866 a peu pres. Les sujets religieux n'ont pas perdu leur valeur, mais a coté deux abondent des sujets réalistiques et sati- riques, parfois tres curieux. Il y a p. e. une glorification du travail de paysan assez charmante, des soldats, des animaux dansants etc. La satire a quelquefois dâpres accents sociaux. Une part tres intéressante des images traite des sujets plus ou moins histo- riques. Il y a entre eux nombre de planches «françaises» qui (sous des aspects divers) traitent la domination napoléonienne en Illyrie (1809—1811). C'est pour- tant curieux dobserver que les peintres populaires avant 1866 (ou approximati- vement) traitent les uniformes beaucoup plus exactement, c'est a dire, que dans les planches plus modernes ils répetent des formes anciennes, ce qui est mani- festement une preuve de plus dune incertitude croissante et dun déclin de la force de l'expression des maîtres populaires. Les plus anciennes ruches sont peintes avec des couleurs opaques, des gammes simples mais expressives, avec des aplats, qui ne sont pas grandement nuancés. Les plus récentes sont par contre peintes en général avec des tons transparents, qui dominent la planche. (Quelquefois c'est l'effet du soleil et de la pluie). Les plus beaux exemples de ce style sont apparemment faits avant 1850. Mais c'est déja la fin de l'art populaire des ruches qui s'annonce, malgré les sujets tres curieux qu'on a trouvé traités de cette maniere p. e. de ioiseau-homme avec un visage a Tendroit de la poitrine et du ventre de Toiseau — un de ceux qui fait penser aux surréalistes. L'art populaire des peintures des planches de devant les ruches n'a fleuri que deux cent cinquante ans environ. Néanmoins, il est étrangement riche, significatif et important au point de vue historique, ethnographique, psycho- logique, sociologique et surtout artistique. Dans le traitement de ces oeuvres d'art populaire, on ne pourrait venir a bout qu'avec des méthodes comparées et largement combinées. 268 NIKU ZUPANIČU OB OSEMDESETLETNICI France Stele Profesor etnologije na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Niko Županič je dne 1. decembra 1956 dopolnil osemdeseto leto. Na tej stolici deluje od julija 1940. Kot učitelju prve na domači univerzi vzgojene generacije slo- venskih, narodopiscev, kot prvemu ravnatelju Etnografskega muzeja in kot ustanovitelju prvega našega strokovnega glasila Etnologa mu posvečuje Slo- venski etnograf ob častiljivem življenjskem prazniku tu sledeči kratki oris življenja in znanstvenega dela na področju etnologije. Niko Zupanič je bil rojen 1. decembra 1876 v Gribljah v Beli krajini. Gimnazijo v Novem mestu je končal z maturo leta 1897; na univerzi na Du- naju je študiral zgodovino, geografijo, etnologijo, antropologijo in predzgodo- vinsko arheologijo in bil leta 1903 na podlagi disertacije Die Ankunft der Slovenen im Siiden promoviran za doktorja filozofije. Jeseni leta 1904 je odšel v Munchen in se eno leto izpopolnjeval v antropološko-arheološkem inštitutu prof. Joh. Rankeja. Te študije je leta 1906 dopolnil na antropološkem institutu univerze v Ziirichu. Po teh znanstvenih pripravah in prvih strokovnih uspehih se je začelo razvijati razgibano življenje tega moža, ki je nihalo med znanostjo in politiko. Leta 1907 je zapustil Avstrijo in se preselil v Beograd, kjer so se napovedovali za bodočnost Jugoslovanov odločilni dogodki. Služil je najprej v Zgodovinsko- umetnostnem muzeju, leta 1914 pa je bil prestavljen na Etnografski muzej. Prva svetovna vojna ga je vodila v inozemstvo, kjer je postal kot prvi Slo- venec član Jugoslovanskega odbora v Londonu. Med Rimom, Londonom, Švico, ZDA in Parizom, kjer je med mirovnimi pogajanji predsedoval etnografsko- geografski podsekciji za določitev severne in severovzhodne meje Jugoslavije, se je razvijalo takrat njegovo politično delovanje. Leta 1920 se je vrnil v Beo- grad kot kustos na Etnografski muzej, odtod pa odšel naslednje leto v Ljub- ljano kot ravnatelj novo ustanovljenega Etnografskega inštituta. Leta 1922/23 je bil minister v vladi Nikole Pašiča; leta 1923 pa je prevzel vodstvo Etnograf- skega muzeja v Ljubljani. Tu je ostal do leta 1940, ko je bil pozvan na univerzo kot redni profesor etnologije in na tem mestu dočakal svoj starostni jubilej. Leta 1926 je ustanovil glasilo svojega muzeja »Etnolog«, ki je pod njegovim uredništvom izhajalo do leta 1941. Kljub živahni politični delavnosti je Zupanič ostal zyest etnologiji, v ka- teri je večkrat iskal tudi oporišče za svoje politične teze, in izdal blizu stotine spisov iz te svoje osnovne stroke. Med njimi so najvažnejši: 1. Trojanci i Ari- jevci. Prilozi preistoriji i paleoetnologiji Male Azije, Egeje i Balkanskog poluostrva. Glas SAN-a LXXVI (1911); 2. Les premiers habitants des pays yougoslaves. Revue Anthropologique 1919; 3. Etnogeneza Jugoslovena, Rad JAZU 222 (1920); 4. Zur physio-ethnischen Métamorphose der Vôlker mit be- 269 France Stele sonderer Rücksicht auf die Südslaven, Congresso Intern, per gli studi sulla popolazione, Rim 1952; 5. Der Anten Ursprung und Name, Actes du III. Con- gres Int. des etudes byzantines, Atene 1932; 6. Problem povzročitve metamor- foze možganske lobanje z ozirom na kranijski indeks pri Jugoslovanih, Etnolog X—XI (1938) ; 7. Značenje barvnega atributa v imenu Crvena Hrvatska, Etnolog X—XI (1938); 8. Nastrižno kumstvo na Belokranjskem, Zbornik Filoz. fakultete v Ljubljani 1 (1950) ; 9. Etnična pripadnost moža Unguimeria v ano- nimni pesmi »Rhytmus de Pippini regis victoria Avarica in pojasnitev avar- skih besed v njej«, Zbornik Fil. fak. v Lj. II (1955); 10. Staroslovenski vojvoda Dauritas i oharski kagan Bajan, Istoriski časopis V, Beograd 1955. Ze ta kratki seznam najvažnejšega, kar je Zupanič v tej stroki napisal, ga karakterizira kot znanstvenika, čigar delo se opira enakovredno na etno- logijo in zgodovino. Posebno dve njegovi formulaciji sta v znanstvenem svetu daleč odjeknili. Etnogeneza, ki je prva slovanska formulacija tega vprašanja, in »barvasti atribut« v imenu Crvene Hrvatske. O prvi se izraža Val. Ditjakin v Slavensko bratstvo, Beograd 1947, v razpravi »Sovjetska nauka o poreklu Slovena«, str. 707, takole: »Široko se koristeči podacima antropologije i paleo- etnolog'ije koje je tako marljivo sakupio N. Zupanič, akademik Deržavin utvrdjuje svoju polaznu postavku o dubokoj, organskoj sukcesivnosti antropo- loškog tipa stanovništva Balkanskog Poluostrva počinjajuči od paleolita pa do današnjih Slovena«. Pomembnost razprave o Trojancih in Arijevcih pa je podčrtal posebno Poljak J. Talko-Hryncewicz leta 1911 v Kosmosu XXXVI v Lvovu. Za to svoje delo je Zupanič doživel tudi več priznanj. Leta 1920 je postal dopisni član L'association pour renseignement des sciences anthropologiques de Paris, leta 1921 je postal stalni delegat Internacionalnega antropološkega inštituta v Parizu, leta 1932 dopisni član društva Comitato italiano per lo studio dei problemi della »popolazione«, leta 1939 pa dopisni član SAN-a. Ob šestdesetletnici so mu častilci poklonili »Zupaničev zbornik« (Ljubljana 1939)- Zusammenfassung PROF. NIKO ZUPANIČ ZUM ACHTZIGJÄHRIGEN JUBILÄUM Dem Professor der Ethnologie an der philosophischen Fakultät der Uniuer- sität Ljubljana, dem ersten Direktor des Ethnographischen Museums in Ljubljana, dem Begründer und langjährigen Schriftleiter unserer ersten Fachzeitschrift »Etnolog«, Dr. Niko Zupanič, geboren am 1. Dezember 1876 in Griblje in Bela krajina, widmet der »Slovenski Etnografi anlässlich seines hohen Jubiläums eine kurze Lebensbeschreibung und Würdigung seiner wissenschaftlichen Arbeit auf dem Gebiete der Ethnologie. 270 POROČILA POROČILO O TERENSKEM RAZISKOVANJU POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU V LETU 1955 Tončica Urbas L Skupinska terenska raziskovanja Delo etnografske skupine na Pohorju Skupinsko terensko raziskovanje je Pokrajinski muzej v Mariboru usmeril v letu 1955. na Pohorje. Čeprav je muzej v letu 1954 pričel s sistematičnim raziskovanjem Prekmurja, tega ni več kazalo nadaljevati zaradi tega, ker je snujoči se muzej v Murski Soboti v preteklem letu dobil stalnega lastnega kustosa za etnografijo, ki bo lahko nadaljeval delo v celotnem območju Prekmurja. Iz teh razlogov je Pokrajinski muzej preusmeril svoje terensko raz- iskovanje izključno na območje Podravja. Ob manjših proračunskih sred- stvih, ki so bila na razpolago v letu 1955., pa tudi oblikovitost terena niso dopuščali, da bi se organizirala večja in popolnejša skupina, ki je štela v preteklem letu s tehničnim risarjem vred komaj 5 ljudi. Zaradi precejšnje obsežnosti samega Pohorja se je bilo treba predvsem kajpada odločiti, na katerem predelu bomo pričeli s sistematičnim raziskovanjem. Pri tem smo sklenili, da bomo pričeli na južnem grebenu, medtem ko so' bili pri izbiranju delovnega središča odločujoči predvsem objektivni faktorji (možnost preno- čišča in prehrane, radius dnevnega obhoda terena od možnega središča!). Za delovno bazo si je skupina izbrala Sv. Kunigundo nad Zrečami, ki leži 748 m visoko. Tu si je v osnovni šoli uredila zasilno bivališče, medtem ko jo je z enkratnim dnevnim toplim obrokom hrane oskrbovala Kmetijska za- druga iz Zreč, ki je v preteklem letu zgradila pri Kunigundi svojo novo poslovalnico. Sestav skupine je bil naslednji: vodja ekipe je bila Urbas Tončica, kustos Pokrajinskega muzeja, ki je obenem proučeval arhitekturo in polje- delstvo, vključno z vsemi pripadajočimi napravami in delovnimi sredstvi. Meze Milka, kustos prip. Mestnega muzeja v Ptuju, je prevzela skrb za proučevanje živinoreje in domače obrtne dejavnosti ter za gozdarstvo. Pro- učevanje duhovne kulture je bilo poverjeno tovarišicama Senjor Metki, stud. phil. in prof. Urbas Mariji. Prva je zbirala ljudsko izročilo, ohranjeno v ljudskih pripovedkah, pesmih, basnih in izrekih, druga pa je zapisovala ljud- ske običaje in obenem posvečala pozornost ljudskemu jeziku. Tehnično risanje 271 Tončica Urba» je opravljal akad. grafik, tov. Bojan Golia. S fotografskim aparatom je na- pravila ustrezne posnetke kustos Urbasova. Skupina je v svojem 14-d!nevnem bivanju na Pohorju (od 25. julija do 8. avgusta 1955) obiskala naselja, ki ležijo v višini nad 630 m nad Kunigundo m to v območju Kovaškega vrha. Koroške vasi. Božjega, Planine nad Zrečami, na Padeškem vrhu, na Resniku in v vzhodnem delu Skomarja. To so izključno naselja v obliki samotnih kmetij, ki so več ali manj oddaljene druga od druge. Gospodarstvo teh kmetij je poleg skromnejšega poljedelstva, ki ga omogoča le teren na položnejših hrbtih, oprto na živinorejo, predvsem pa na izko- riščanje gozda; to je osnovno bogastvo teh kmetij, posebno v višinah nad 730 m. Teren je na tem območju Pohorja v splošnem zelo težaven, slabo pre- hoden. Velika ovira pri terenskem delu ekipe pa je bilo poleg občutne med- sebojne oddaljenosti posameznih kmetij tudi izredno slabo vreme, ki je bilo prav v tistih dneh polno neviht in nalivov, trajajočih tudi po 3 dni. Tako je imela ekipa vsega skupaj komaj 4 lepe in sončne dneve, ki so minili ob rahlejšem grmenju, brez dežja. No, navzlic tem težavam je skupini uspelo, da je lahko pokazala ob koncu svojega 14-dnevnega bivanja kar lepo bero značilnosti iz materialne in duhovne kulture pohorskega človeka na južnem pobočju Pohorja. Lepo število tehničnih risb, skic in fotografij so presegle skupno število nad 200 in ki smo jih prinesli s seboj, pomeni kar precej; obenem pa razkriva skupaj z zapisi bogastvo pohorske materialne kulture, ki vsaj v tem predelu pre- vladuje nad duhovno. Zapisi iz tega drugega področja so presenetljivo skopi in nedvomno izpričujejo občutno razliko v notranjem življenju med poljan- skim oziroma ravninskim kmetom in Pohorcem, ki se, vsaj v tem predelu, kakor so to pokazali zapisi, ne izživlja kdovekaj v tradiciji. Tudi običaji, pa pa najsi bodo delovni ali običaji iz glavnih momentov človeškega življenja, razkrivajo povsem podobno sliko. S tem pa nikakor ne gre omalovaževati življenje kmečkega človeka v tem predelu; nasprotno, dolžnost etnografa in geografa je, da iščeta za take pKjjave in razlike tudi utemeljene vzroke. Nedvomno je gradivo, ki ga je etnografska skupina PMM nabrala skupno z zapisi v letu 1955., šele osnovni zidak za izgraditev celotne podobe o živ- ljenju in delu pohorskih ljudi, pa bo prav zato potrebno še orati to ledino v prihodnjih letih. Pokrajinski muzej je sklenil, da bo nadaljeval s siste- matičnim skupinskim raziskovanjem Pohorja tudi v letu 1956. in to vnovič na južnem pobočju. Šele potem bomo imeli boljši vpogled v ljudsko kulturo tega predela Pohorja. 2. Sodelovanje Pokrajinskega muzeja pri topografski obdelavi v Dravski dolini Na pobudo geografske sekcije v mariborski podružnici Slovenskega geo- grafskega društva se je Pokrajinski muzej v Mariboru ob koncu leta 1955 lotil topografske obdelave terena v Dravski dolini na sektorju med Vuhredom in Vuzenico. To je del Dravske doline, ki ga je po dograditvi jezu na HC Vuhred zalila v zadnjih dnevih decembra 1955 voda. (Nadrobno poročilo o nalogah in namenu tega dela, ki ga je sestavil prof. Zgonik Mavricij, glej v Geografskem vestniku, 1. XXVII., 1955!) — Delo na terenu je opravila po- sebna skupina, ki jo je organiziral Pokrajinski muzej v Mariboru, zajelo pa je v dneh 14. novembra in 4. decembra 1955 poleg drugih momentov tudi vse 272 Poročilo o terenskem raziskovanju pokrajinskega muzeja v Mariboru v letu 1953 etnografske objekte. Skupno smo evidentirali 8 kmečkih domov, ki so po- zneje utonili v vodi. Pokazalo se je, da ti arhitektonski objekti nimajo posebne etnografske vrednosti. Izjemne primere kmečke arhitekture (v po- glede tlorisa aU konstrukcije) smo nadrobno opisali in po potrebi tudi do- kumentirali iS tehničnimi risbami, to pa v celoti ali v njih detaljih, obenem smo jih prav tako še fotografirali. Več pozornosti smo posvetili starinskemu Kosovemu brodu z arhitektonsko zanimivo konstruirano leseno kasto v Zg. Vižingi, predvsem pa samemu terenu na mestih, kjer prehajajo stranske pohorske grabe v strugo Drave, in pohorskim potom; ki so pomembni za nekdanje dravsko splavarstvo. V celoti smo opisali in fotografirali dravske pristane »lenštate« in vse tiste dele dovoznih cest in potov, ki so vodili s pohorskih ali kobanskih gozdov do Drave. V zvezi s tem je etnografu uspelo, da je zapisal po ustnem izročilu vse, kar je bilo ohranjeno do sedanjosti v spominu starejših oseb in kar je bilo povezano s starim in izumrlimi gospo- darskimi panogami v Dravski dolini v razdobju do prvih začetkov inten- 2avne elektrifikacije tega ptedela; II. Posebna terenska raziskovanja V okviru posebnih raziskovanj na terenu je kustodinja za etnografijo nabrala gradivo o vseh vrstah stop za phanje na območju Pomurja in Po- dravja. Pri tem je izvedla tudi nadroben opis zadnjih ohranjenih stop na vodni pogon v našem Podravju; to so stope ob grabi Dovžanke v Mislinjski dolini. Tehnično dokumentacijo je v tehniki perorisb oskrbel akad. grafik Golia Bojan. Vendar pa zaradi pomanjkanja potrebnega primerjalnega gra- diva izsledki tega dela žal še niso bili objavljeni in bodo čakali na objavo do prihodnjega leta. Drugo posebno terensko raziskovanje je bilo namenjeno proučevanju ljudskega smučanja na Pohorju. (O tem glej prispevek o krpljah in smučeh na Pohorju v tem letniku SE!) Résumé COMPTE RENDU DU MUSEE REGIONAL DE MARIBOR POUR L'ANNEE 1955 - RECHERCHES ETHNOGRAPHIQUES Dans son article, l'auteur rend compte des recherches ethnographiques en équipes sur Pohorje et de la collaboration du Musée régional de Maribor aux travaux topographiques dans la vallée de la Drava; enfin, elle traite des re- cherches ethnographiques spéciales. IS Sloevnski etnograf 273 Milena Moškon POROČILO O ETNOGRAFSKEM DELU MESTNEGA MUZEJA V CELJU V LETU 1955 Milena Moškon Mestni muzej v Celju ima že od 1950. leta svojo stalno etnografsko ekipo, ki sistematično raziskuje celjsko muzejsko območje. Ta ekipa je obdelala že več krajev z okolicami — Gornji grad, Jurklošter, Podsredo in Šmarje pri Jelšah. (Poročila SE VI—VII, str. 306—307). Gradivo, zbrano v teh krajih, je objavljeno v prvi etnografski publikaciji Mestnega muzeja v Celju, ki je izšla aprila 1956. V letošnjem letu pa je muzej določil za svoja raziskovanja nad 1000 m ' visoki, etnografsko izredno zanimivi teren — Št. Vid nad Šoštanjem. Delo je obsegalo čas od 18. do 30. julija. Sodelovalo je 9 oseb. Vodja je bil dr. Vilko Novak, ki je pripeljal s seboj tudi 3 študentke etnologije: Novak Anko, Pavše Zinko in Bar Ado. Od celjske ekipe so sodelovali: Božič Jakob, sodnik v pok., Arko Karel, prof.. Vreze Jurij, gimn. učitelj. Predan Drago, gimn. učitelj in Moškon Milena, kustos. Izhodišče je bil dom na Slemenu, od koder je ekipa vsak dan pregle- dovala posamezne osamljene, tipične gorske kmetije. Delovni program je ob- segal vsa področja etnografije. Največ je bilo zbranega gradiva iz materialne kulture — o poljedelstvu (ki je tu povsem jK)drejeno gorskemu terenu), o gozdarstvu, živinoreji, o domači obrti-tkalstvu, o mlinih, čebelarstvu in lovu. Stavbe so večinoma lesene, krite s skodlami. Pavše Zinka in Predan Drago sta naredila več risb notranjščine in 2Junanjščin hiš in gospodarskih poslopij, obenem pa tudi tehničnih načrtov. Ekipa je zasledila staro hišo iz leta 1722 in njej pripadajočo kasto z letnico 1755, ki je, do sedaj najstarejša znana kasta v celjskem okraju. Člani so zbrali vse potrebne podatke o noši okrog leta 1900, o ljudskem pravu in več ledinskih in drugih imen. Od običajev so raziskali ženitovanjske, krstne in nekaj letnih običajev. Najmanj je bila v teh predelih zastopana ljudska umetnost, saj razen nekaterih gorskih znamenj, dekorativnih elementov na hišah, kastah in drugih gospodarskih poslopjih niso našli ničesar. Poleg zapiskov in risb je bilo fotografiranih nad 100 etnografskih za- nimivosti in zbranih več predmetov, ki jih še ni obsegala muzejska zbirka. Od najvažnejših so ročne stope, lesena rala, ornamentiran jarem, lesen zapah na zobčasto kolo iz sr. 18. stol., krtače za volno, slike na steklu in zanimiva kajha (otroška šola za hojo). Velikega pomena je pridobitev votivne slike iz leta 1839, ki ni zanimiva le zaradi motiva samega, ampak tudi zaradi upo- dobljenih noš iz tistega časa. Vsi predmeti so bili v muzeju preparirani in proučeni; zdaj čakajo le še na razstavni prostor. Med letom ekipa redno obravnava probleme na svojih sejah. Za leto 1956 je določen za raziskovanje Šmihel nad Mozirjem, ki tvori s svojo okolico nadaljevanje letošnjega terena. Interno muzejsko delo: Fototeka šteje že več albumov iz terenskega dela prejšnjih let, album splavarjev na Savinji in 150 novih kartotečnih kartonov. Urejen je inventar muzejskih predmetov. Oddelek šteje 250 muze- alij, katerih večina pride v poštev za razstavo. Knjižnica šteje 50 etnografskih strokovnih knjig. 274 i Današnja madžarska etnografija Največje težave ima oddelek z razstavnim prostorom. Vsi predmeti so še danes deponirani. Ko bo dobila arheologija nove prostore, bodo dobili etno- grafski predmeti svoje razstavno mesto. Résumé COMPTE RENDU DU MUSEE MUNICIPAL DE CELJE: SON TRAVAIL ETHNOGRAPHIQUE EN 1955 L'auteur donne l'expose du travail ethnographique des équipes d'ethnogra- phes du Musée municipal de Celje aux environs de Šoštanj, ainsi que du travail interne du musée. DANAŠNJA MADŽARSKA ETNOGRAFIJA Vilko Novak Madžarska etnografija je dosegla pred zadnjo vojno zavidljivo višino in je v 4 zvezkih »Magyarsâg neprajza« (Etnografija Madžarov) strnila svoja dognanja. Pg vojni pa se je s podvojeno silo razmahnilo tako organizacijsko, kot zbiralno in raziskovalno delo. Leta 1947 so naredili skupen zbiralni načrt vseh ustanov, 1949 so pričeli s smotrnimi stalnimi strokovnimi diskusijami in z ideološko prevzgojo; od 1951 načelno usmerja vse delo stalna etnografska komisija pri Madžarski akademiji znanosti, v okviru katere so tudi stalne diskusije o važnih vprašanjih. Letna zborovanja družijo v raznih mestih vse madžarske etnografe ob diskusijah in načrtih. Univerzi v Budimpešti in De- brecenu načrtno skrbita za muzealoški in znanstveni naraščaj — na prvi je v zadnjih letih predavalo 7 strokovnjakov. Izredne gmotne skrbi so deležni etnografski muzeji, saj je bil osrednji v Budimpešti obnovljen takoj po vojni in ima 23 strokovnih moči, medtem ko jih imajo pokrajinski skupno 26. Okoli 10 delovnih skupin, ki so stalne in delajo vse leto, raziskuje bodisi posamezne pokrajine ali posamezna predmetna območja, n. pr. gmotno kulturo XV. sto- letja, gospodarstvo, ljudsko krasilno umetnost, delavsko folkloro, občo etno- logijo (bogato gradivo peštanskega muzeja z drugih celin), bibliografijo itd. Posebno skrb posvečajo študiju virov, pripravi leksikona, atlasa in nove izdaje priročnika madžarske etnografije. Mnogo je bilo razstav doma in v tujini — do Kitajske so razstavljali ljudsko umetnost. Izredno skrb posvečajo sodobni muzeološki reformi. V zadnjih desetih letih — njih delo so nadrobno kritično pretresli — sicer niso objavili obsežnejših del, izvzemši nekaj pesniških, glasbenih, ples- nih in ornamentnih zbirk, zelo mnogo pa so publicirali temeljitih študij o vseh problemih. »Narodoslovni institut« je izdal 24 zvezkov »Priročnika madžarskega ljudskega raziskavanja«, v katerih so podali dognanja z biblio- grafijo za posamezna področja ljudske kulture in nakazali naloge. Dela niso dokončali. — Glavna publikacija je »Ethnographia« s 67 letniki v izdaji Madžarskega etnografskega društva. — Akademija izdaja v tujih jezikih Acta Ethnographica (1950), peštanski muzej je prejšnji Etnografski vestnik pre- osnoval v letno poročilo muzeja — Néprajzi Értesitô. Univerze so tudi izdajale svoja glasila; v posebni četrtletni reviji Sovjetska etnografija objavljajo pre- vode, muzej je izdal množico kvestionarjev z navodili za zbiranje gradiva itd. 18* 275 . Vilko Novak Madžarski etnografi gojijo žive stike z raznimi, posebno slovanskimi de- želami; hodijo na mesce trajajoča študijska potovanja in menjavajo izkustva glede metode terenskega, muzeološkega in raziskovalnega dela. Kratek pregled v zadnjem desetletju opravljenega dela bi bil po po- sameznih področjih naslednji: Gmotna kultura. V poljedelstvu so raziskovali ostanke zemljiške skupnosti, spremembe v rabi meja, pridelovanje žitaric in okopavin s poseb- nim ozirom na spremembo delovnih sredstev, uporabo živalske in strojne sile, skupno delo, poljedelsko preobrazbo peščenih tal (Belényessi Marta, Domotor Sandor, Nagy Gyula, Ba,lassa Ivan idr.). Živinoreja: gradivo o ekstenzivni živinoreji ugotavlja vzhodnoevropske zveze; posvečali so skrb zanemarjenim področjem, kot je uporaba živine pri delu, za prehrano, prodajo. Raziskovanje pašništva in pastirstva ima velik pomen tudi za madžarsko prazgodovino in starejšo zgodovino, zato zbirajo izročila o konjerejskem nomadizmu (Balogh Istvân, Béres Andrâs, Manga Jânos). Na področju zbirnega in plenilnega gospodarstva je v preteklosti bilo važno močvirno gospodarstvo, v katerem je bil pâkâsz kompleksen plenilec (zbiralec sadežev, lovec, ptičar, ribič). Gozdarstvo so v tem razdobju načrtno raziskovali. Lov je od nekdaj važen študij pri Madžarih, zato tudi sedaj za- sledujejo evrazijski pomen ugrofinskega lovstva, kar se izraža zlasti v pasteh. Mnogo zgodovinskega gradiva so dognali o ribištvu (Gunda Béla, Korompay Bertalan idr.). Študij ljudske prehrane se vse bolj posveča načinu prehranjevanja, ugo- tavlja oblike madžarskega kruha, raziskuje mesno prehrano, mlečno pa j)o- sebno v zvezi z ovčarstvom (K. Kovâcs Lâszlo idr.). Pri raziskavanju naselij jim je cilj, zasledovati zgodovinski razvoj vaških naselij, vrtnih naselbin, gospodarskih dvorov (Hofer Tamas, Bako Ferenc, Szolnoky Lajos idr.). Glede ljudskega stavbarstva so analizirali prejšnja dela o njem in iz- delali novo metodo za čim popolnejši študij (Gunda Béla). Z velikim uspehom jim pomagajo pri raziskavanju tehniki s svojih vidikov (Vargha Lâszlo); arheologi so odkrili naselja iz arpadovske dobe, mnogo pa raziskujejo stano- vanjske razmere bivših veleposestniških delavcev, opremo itd. (Vajkai Aurei, Vajda Lâszlo itd.). Nošo raziskuje posebna delovna skupina in so dosegli o njej večje uspehe za razna večja zgodovinska razdobja (Kresz Maria). Med malimi obrtmi in hišno delavnostjo so se posebej mnogo ukvarjali s kovaštvom, mlinarstvom, predenjem in tkalstvom (Szolnoky Lajos itd.). Kritičen razbor uspehov v gmotni kulturi je napisal eden od usmerjeval- cev njenega raziskavanja in profesor zanjo na peštanski univerzi, Tâlasi Istvân (Ethnographia LXVII). Družbena in duhovna kultura. V razdobju med zadnjima voj- nama je dosegla madžarska folkloristika zelo lepe uspehe. Zbiralci pravljic in pripovedk so posvečali veliko pozornost pripovedovalcem in poslušalcem, zasledujoč življenje njih stvaritev in izročil. Izdajali so zbirke ljudske proze, zapisane od posameznih nadarjenih pripovedovalcev, študirali so njihovo živ- ljenje, slog itd. Analizirali so prozo posameznih vasi kot celoto. V tej smeri nadaljujejo po osvoboditvi z velikim razmahom. Glede uspehov in metodične utrjenosti je na prvem mestu prav zbiranje in objavljanje ljudskega pesništva, ki ga vodi že izpred vojne v sovjetski 276 Današnja madžarska etnografija folkloristiki šolani Gyula Ortutay, danes profesor za to stroko na peštanski univerzi in po oisvoboditvi dalje časa minister za prosveto. Z njim sodelujejo Linda Dégh, Agnes Kovâcs, Sândor Domottir, Imre Katona in drugi. Ortutay- jeva knjiga o madžarskem ljudskem pesništvu (Magyar népkôltészet 1952), njegov uvod o madžarskem ljudskem pesništvu z načelnega stališča v novo izdajo izbora ljudskega pesništva (Magyar népkôltészet I—III, 1955) in razne njegove načelne razprave, kakor tudi angleški pisana o madžarski folklori- stiki novejše dobe (Acta Ethnographica IV) označuje to delo in njegove, cilje ter metodo. — Poleg omenjene antologije so posebno pomembne zbirka ljud- skega izročila o osvobodilni borbi 1848, izdaja najdene zapuščine Lajosa Kal- mânya (ljudske pesmi), raziskavanje in zbiranje delavske folklore itd. LjudsJja umetnost je tudi že stara priljubljena tema raznih madžarskih znanosti. Na prvem mestu so uspehi glede ljudske glasbe, kjer sta Zoltân Kodâly în Béla Bartok postavila trdne osnove nadaljnjemu delu, katerega opravljajo Bence Szabolcsi, La jos Vargyas idr. — Nove temelje so dali tudi študiju likovne umetnosti, preiskujejo delo posameznih rezbarjev, keramikov in drugih, zlasti vezilj in krasilk tekstilij. Zelo je razvito tudS poslikavanje pohištva. Študij ljudskih plesov prav tako vredno nadaljuje predvojno izro- čilo na tem področju. Posebno važno mesto zavzema že od nekdaj v madžarski etnografiji pro- blem ljudskega verovanja zaradi njegovega izvora v verovanju prednikov pred naselitvijo v današnji domovini. Zato so se dobrih sto let trudili, rekon- struirati prvotno madžarsko mitologijo. Vsa ta prizadevanja danes pretresajo in na novo pričenjajo prvič določiti, kaj so Madžari prevzeli od drugih ljud- stev na tem področju, drugič pa primerjajo njihove pojave v verovanju s takimi pri sorodnih ugrofinskih narodih. V tej smeri so najtehtnejši spisi Vilmosa Diószegyja. — Ker so nekateri običaji le izraz verovanja, posvečajo tem pažnjo v smislu novih vidikov (Janos Manga, Âkos Szendrey idr.). Madžarska etnografija je v zadnjem desetletju izredno mnogo prispevala k poznavanju izvenevropskih problemov z obdelavo afriških, azijskih i. dr. predmetov v Madžarskem etnografskem muzeju, z zgodovino posameznih zbirk iz tujih dežel na Madžarskem, razborom deleža svojih raziskovalcev v preteklosti v teh deželah itd. — Vse njihovo delo, ki ga ni moči zajeti tudi v daljšem pregledu, vzbuja tako z izredno resnostjo in vnemo, kot s prizade- vanjem po novih metodah in načelih največje spoštovanje. Čeprav so njihove publikacije opremljene z obsežnimi povzetki v tujih jezikih, je še vedno naša sosedska dolžnost, da pričnemo zasledovati — etnografi bolj kot ostali — nji- hovo delo v njihovem jeziku, ker bo to le v korist slovenski etnografiji, ki ima z madžarsko važna stična področja. Résumé L'ETHNOGRAPHIE HONGROISE D'AUJOURD'HUI L'auteur présente brievement l'état actuel de l'ethnographie hongroise, comme il résulte des institutions ethnographiques, des publications et de formes de travail (expositions, activité sur terrain, recherches dans les archives) dans l'Hongrie d'aujourd'hui. Dans la premiere partie de son exposé, l'auteur trace les tendances principales et les succes obtenus au domaine de la culture maté- rielle, dans la seconde, il étale ceux du domaine des cultures sociale et spiri- tuelle, pendant les dernieres dix annés. 277 Boris Orel MEDNARODNI ETNOGRAFSKI KONGRES V ARNHEMU NA HOLANDSKEM V LETU 1955 Boris Orel V Holandiskem državnem muzeju za etnografijo »Het Nederlands Open- luchtmuseum« v Arnhemu je od 20. do 24. septembra 1955 zboroval meduarodni etnografski kongres, ki se ga je udeležilo okrog 90 etnografov in drugih gostov iz Holandske, Amerike, Anglije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Bel- gije, Portugalske, Španije, Danske, Švedske, Norveške, Finske, Švice, Avstrije in med drugim tudi iz Jugoslavije (dr, M. Gavazzi, dr. Br. Bratanić, dr. V. Novak in podpisani). Kongres je bil uradno otvorjen 20. septembra v Holandski akademiji zna- nosti v Amsterdamu (Trippenhuis), od 21. do 23. septembra pa je v restavra- cijski dvorani Holandskega državnega muzeja za etnografijo v Arnhemu obravnaval v številnih referatih raznovrstno aktualno problematiko etnograf- ske znanosti. Predavatelji so se ukvarjali z osnovnimi vprašanji etnografije, med drugim zlasti z vprašanjem poenotenja njenega izrazoslovja oziroma imenoslovja. Tako je prvi dan predaval portugalski etnograf J. Dias o nomen- klaturi in predmetu etnografske znanosti, korefereut o tem vprašanju pa je bil Br. Bratanić iz Zagreba, ki je v svojem predavanju predlagal, da bi bil sprejet naziv »etnologija« tudi za evropsko regionalno etnologijo (t. j. etnografijo) v mednarodni in če mogoče tudi v nacionalni jezikovni rabi. V diskusiji so Nemci, Avstrijci in Holandci zavzeli do Brataničevega predlaga kritično, mogli bi dejati, odklonilno stališče, medtem ko so ga drugi bolj ali manj pozitivno presojali. Zatem sta avstrijski etnograf L. Schmidt iu estonski folklorist O. Loorits govorila o položaju etnografije v sestavu duhovnih znanosti, K. Meisen (Zahodna Nemčija) ter S. Erixon (Švedska) pa o etnografiji kot družbeni vedi. Drugi dan, t. j. 22. septembra, so bila na dnevnem redu tale predavanja: Narodni etnografski muzeji kot kulturno-znanstvene ustanove (H. Stigum in G. H. Riviere), etnografija v okviru umetnostne zgodovine (J. M. Ritz) ter etnografija in jezikoslovje (H. Moser in K. Heeroma). V diskusijo o etnograf- skih muzejih kot kulturno-znaustvenih ustanovah je posegel tudi podpisani, ki je v svojih izvajanjih govoril o razvoju muzejstva v Jugoslaviji po osvo- boditvi in o pomenu etnografskih muzejev za kulturo in znanost; zlasti se je dotaknil kritičnega stanja mnogih etnografskih muzejev v Evropi (Dunaj, Ljubljana in drugod), dalje vprašanja proučevanja etnografskih zbirk, nujne znanstvene potrebe po sistematično urejenih študijskih depojih, nazadnje pa je nakazal problematiko varstva etnografskih spomenikov ter predlagal, naj bi se ta problematika obravnavala na prihodnjem etnografskem kongresu v posebnem referatu. Predavanja, ki so bila na dnevnem redu 23. septembra, pa so bila posve- čena vprašanjem folkloristike in položaju etnografije na univerzah. R. Chri- stiansen in M. Liithi sta predavala o etnografiji in literarni zgodovini, E. See- mann je govoril o ljudski pesmi in književni znanosti, naposled pa sta M. Haavio in S Thompson obravnavala etnografijo kot študijski predmet na univerzah. 278 Posvetovanje vzhodnoalpskih folkloristov V program kongresa so sodili ogled arnhemskega muzeja na prostem jskansen«, izleti v arnhemsko okolico itd. Tr'ije večeri so bili posvečeni ho- landski ljudski kulturi: ljudski, pesmi (posredoval nam jo je naš znanec dr. Jaap Kunst), nošam, plesom in običajem. Po končanem kongresu smo 24. septembra obiskali Amsterdam in ribiško naselje Volendam ob Zuiderskem jezeru, kjer nam je folklorna skupina v ljudskih nošah prikazala nekaj do- mačih ljudskih plesov. Tako smo mogli ob mednarodnem etnografskem kon- gresu v veliki meri spoznati tudi holandsko deželo, njeno umetnost in kulturno-zgodovinsko bogastvo, zlasti pa njeno svojstveno obmorsko ljudsko kulturo. Kongres je bil odlično organiziran, kar je bila predvsem zasluga direktorja Holandskega državnega muzeja za etnografijo v Arnhemu dr. Win. Roukensa in njegovih sodelavcev. Résumé LE CONGRES INTERNATIONAL DES ETHNOGRAPHES A ARNHEM EN HOLLANDE L'auteur donne un bref compte rendu du Congres International des Ethno- graphes a Arnhem en Hollande qui a eu lieu de 20 a 24 septembre 1955. PoVETOVANJE VZHODNOALPSKIH FOLKLORISTOV V LJUBLJANI 26.-28. MARCA 19% Milko Matičetov Na območju vzhodnih Alp so se že skoraj pred poldrugim tisočletjem srečali predstavniki treh najmočnejših etničnih skupin v Evropi — romanske, germanske in slovanske — in v bolj mirnem ko nemirnem sožitju je pač mo- ralo priti do najrazličnejših medsebojnih izmenjav tvarnih in duhovnih dobrin. Ce še dodamo, da so se trojrii prišleki utaborili na ozemlju, ki je znano že po svoji pisani substratni etnični preprogi, nam bo tembolj jasno, kako mikavno, pomembno, a obenem tudi odgovorno je tu delo folkloristov! Kjerkoli na tem območju bi se kdo hotel poglobiti v ta ali oni folklorni fK>jav in ga objektivno zarisati, se bo zmerom znašel pred vprašanji, ki so nerešljiva brez nadrobnega poznavanja izročda in sorodnih pojavov v sose- ščini. Preteklost nam nudi lepe primere razumevanja in spoštovanja te ne- izpodbitne resnice, nudi pa nam žal tudi poskuse enostranskega tolmačenja folklornih pojavov, natezanja gradiva na razna kopita, pač v soglasju z ob- časnimi znanstvenimi »teorijami«, narodnopolitičnimi stremljenji ali iz raznih drugih nagibov. Danes pa je močnejša kot kdajkoli v preteklosti zavest, da je taka pot jalova, škodljiva, nespravljiva z duhom splošne pomirljivosti, ki je zavel po drugi svetovni vojski, in še posebej žaljiva za glavni objekt folklor- nih raziskavanj, ljudstvo v svojstvu dediča in varuha starih — stoletnih ali celo tisočletnih kulturnih tradicij! 279 Milko Matičetov Prav zato je bilo tudi tako lahko spremeniti v dejanje željo po organi- ziranem sodelovanju, ki smo jo vsa povojna leta čutili vsak na svojem koncu iu vsak zase, ki se je vse pogosteje oglašala v korespondenčnih stikih in ob naključnih osebnih srečanjih in ki je tu in tam našla tudi že pot v tisk. Potrebna je bila le pobuda, kratek domenek prizadetih, in pomcimbni korak je bil narejen! Pobudo je prevzel narodopisni inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ko je za 26. marec 1956 sklical trodnevno »posvetovanje vzhodno- alpskih folklor'istov«. Namen le-tega je bil, da bi se folklorni delavci vzhodno- alpskega območja med seboj spoznali osebno in pM>menili ne samo o načelnih stvareh, ampak tudi že o konkretnih oblikah medsebojne povezave in sodelo- vanja. Za dober začetek se prireditelju ni zdelo potrebno veliko število ude- ležencev. Na posvetovanje so bili zato povabljeni le nekateri redki strokov- njaki in ustanove iz bližnjih krajev Avstr'ije, iz Furlanije in severne Italije, iz Švice in s Hrvatskega, poleg domačinov seveda. Prišli so in na posvetovanju sodelovali: prof. Giuseppe Vidossi iz Turina, prof. Evel Gasparini iz Benetk, dr. Gaetano Perusini iz Vidma; prof. Leopold Kretzenbacher iz Gradca, dr. Oskar Moser iz Celovca; dr. Robert Wildhaber iz Basla; prof. Milovan Gavazzi iz Zagreba; poleg teh pa so se posvetovanja udeležili še Ljubljančani prof. Jakob Kelemina, docent Vilko Novak, ravnatelj Boris Orel, dr. Sergij Vilfan, dr. Valens Vodušek, dr. Zmaga Kumer, kustos Marija Jagodic in dr. Emilijan Cevc, da ne omenjamo sodelavcev in upravnika Inštituta za slo- vensko narodopisje. Tudi delovni program namenoma ni bil preširok, da bi se tako dala v miru pretresti vsa načelna in praktična vprašanja, ki bi nastala v diskusiji po refe- ratih. Le-ti se zvrščajo v dve skupini, iz katerih pa so izvzete splošne, načelne rnisli, ki jih je na samem začetku posvetovanja v prostem govoru povedal prof. Vidossi: Problem »alpskega prostora« in zaiij tipične folklore. Tu se je razvila nemara najživahnejša diskusija vsega posveto- vanja, o treh možnostih za razlago očitnih skupnih črt v ljudski kulturi na vzhodnoalpskem ozemlju, ne glede na jezikovne, politične in druge pregrade: skupen substrat, okolje z enakimi ali podobnimi življenjskimi razmerami, prevzemanje med sosedi. Prva skupina referatov je bila vzeta s področja ljudskega slovstva (gradivo posvetovanja bo izšlo posebej v knjižni obliki, zato bi tu v glavnem našteli samo naslove predavanj) : Upravnik Inštituta za slovensko narodopisje, akademik Ivan Grafenauer, ki je bil uvodoma pozdravil udeležence, je kasneje poročal o Napačni krsti (= zgodba o čudni pomoti, kako so pokopali sadje, mrliča pa pustih pod streho; temelje motiva je iskati v stvarnosti visokega gorskega sveta). Dr. G. Perusini: Pripovedka o Večnem Židu v Furlaniji. Prof. L. Kretzenbacher: Priča iz pekla aU »smledniška legenda«. Evropska povezava legendarnega motiva o odporu proti socialni krivici v slovenskem ljudskem pesništvu in umetnosti. Dr. O. Moser, Iskalci zakladov (Venediger, Benečani) v ustnem izročilu Vzhodnih Alp. Dr. M. Matičetov, Problematika nekaterih vzhodnoalpskih pripovednih snovi (dve zgodbi — divji mož sirar in čarovnica, ki jo tovarišice raztrgajo, pojedo in spet sestavijo, a z nadomestnim lesenim rebrom — ponazorjeni z zemljevidom razširjenosti). 280 Posvetovanje vzhodnoalpskih folkloristov Druga skupina referatov se je nanašala na o b i č a j e : Dr. G. Penisini, Novi podatki o metanju »šib« (cidulis) v Furlaniji. Prof. E. Gasparini, Spopadi med skupinami maskiranili obhodnikov (ko- lednikov, kurentov ipd.) v Vzhodnih Alpah in drugod. Dr. N. Kuret, O pravem mestu cerkljanskih »lavfarjev« v vzhodnoalpskem svetu. Predavatelj je obenem pokazal malo poprej — o puistu 1956 — na terenu posnete barvne diapozitive in 16-milimetrski kratki film. Na Kuretova izvajanja je navezal prof. Gavazzi nekaj mikavnih misli o »alpskih« prvinah v hrvatski ljudski kulturi, kar je tudi on podkrepil s krat- kim filmom. Zasedanjem — v študijski sobi Inštituta za slov. naroidopisje in enkrat v predavalnici SAZU — so izmenoma predsedovali prof. Kelemina, prof. Vidossi in akademik 1. Grafenauer. V diskusiji so se ponovno oglasili domala vsi ude- leženci posvetovanja. V odsotnosti predsednika SAZU Josipa Vidmarja je tuje udeležence sprejel glavni tajnik prof. Milko Kos. Popoldne prvega dne je bilo namenjeno ogledu. Etnografskega muzeja, Ljubljane in kratkih folklornih filmov: Smučanje na Blokah, Zima mora umreti (kurentovanje v okolici Ptuja), Poljska svatba (na Dravskem polju). Pomlad v Beli krajini (jurjevanje) in Kroparski kovači. Tretji in zadnji dan posvetovanja pa so se udeleženci odpeljali z avto- busom na Gorenjsko. Nekaterim gostom je bil posebej všeč škofjeloški muzej. Potem so še obiskali Prešernovo rojstno hišo kot primer gorenjske hiše, pa vas Vrbo, mesto Radovljico in neke tamkajšnje obrtniške delavnice (n. pir. ple- tarsko). Pod strokovnim vodstvom dr. E. Cevca so si spotoma ogledali tudi gotske freske v Gostečah, pri sv. Marku v Vrbi in pri sv. Janezu v Bohinju. Pokrajina zaradi slabega vremena žal ni mogla priti do veljave. Po kosilu pri »Zlatorogu« v Bohinju je bilo posvetovanje uradno končano. Posvetovanje so udeleženci temeljito izkoristili za izmenjavo misli in informacij o najrazličnejših problemih, sporazumeli so se za redno zamenjavo publikacij v prihodnje in se že v Ljubljani medsebojno obdarovali s separati in knjigami. Če bi hoteli prosto posneti enodušno mišljenje udeležencev marčnega poisvetovanja vzhodnoalpskih folkloristov, bi lahko formulirali želje in pri- poročila nekako takole: da se v Ljubljani ob prvem organiziranem srečanju trdno navezani stiki ne bi zrahljali, ampak še utrdili; da bi se folkloristi tega območja odslej redno sestajali, morda na vsaki dve leti enkrat; kraj takih sestankov naj bi se menjaval, če mogoče tako, da bi se zbrali vsakokrat v drugi deželi; časa in kraja prvega prihodnjega sestanka še ni moč določiti (zamejski udeleženci so sami od sebe obljubili, da bodo skušali najti možnost za podoben sestanek) ; Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani kot prireditelj prvega posvetovanja se s svoje strani obvezuje potruditi se, da bi referati in sklepi izšli čimprej v knjigi,- ki bo kot najotipljivejši sad sodelovanja klicala po nadaljevanju in posnemanju; za uspešno sodelovanje na torišču ustnega slovstva bi bila zelo potrebna ustanovitev vsaj enega arhiva ljudskega pripovednega blaga y vsaki jezikovni enoti na alpskem prostoru; 281 Milko Matičetov tudi sodelovanje na drugih področjih ljudske kulture je težko, če se mora opirati samo na dobro voljo posameznikov namesto na ustanove ali inštitute, ki bi skoraj edini mogli organizirati širše folklorne ankete ali druge take akcije; med posebnimi nalogami bi bila bržkone najnujnejša opredelitev »alp- skih« kulturnih elementov, z raziskavanji za določitev morebitnih notranjih ločnic (vzhodnoalpsko, srednjealpsko ...) in za zunanjo razmejitev (n. pr. do kod segajo alpski elementi proti vzhodu) itd. S tem je brez dvoma postavljen lep perspektivni načrt »delovni skupnosti vzhodnoalpskih folkloristov«, kakor sta jo lepo poimenovala Osterreichische Zeitschrift fiir Volkskunde 59, 1—2, 1956, 66, in Schweizerisches Archiv fiir Volkskunde 52, 2—3, 1956, 178. Résumé CONFÉRENCE CONSULTATIVE DES FOLKLORISTES DES ALPES ORIENTALES A LJUBLJANA, DU 26 AU 28 MARS 1956 A la fin de mars de celie année, a eu lieu, a Ljubljana, la premiere confé- rence consultative des folklorîstes du territoire des Alpes Orientales, a laquelle participaient des spécialistes de l'Autriche, de ITtalie septentrionale et de la Slovénie ainsi que des observateurs de la Suisse et de la Croatie. Le but de cette conférence était: discuter l'organisation de la coopération sur ce territoire ou le folklore montre beaucoup de traits tres apparentés. Pendant les trois jours de la conférence, qui était animée d'un esprit tres cordial, les folkloristes des Alpes Orientales ont reconnu unanimement la nécessité d'une liaison et coordi- nation permanentes des recherches. Sur la conférence et ses résultats, on peut s'informer aussi dans Schmeiz. Archiv fur Volkskunde 52, 1956, ll2, 178 (R.Wild- haber) et Osterr. Zeitschrift fur Volkskunde 59, 1956, 149—150 (L. Kretzen- bacher). 282 KNJIŽNA POROČILA IN OCENE Partizanska pesem, uredil Radoslav Hrovatin, izdala DZS, Ljubljana 1953, XIV+ 242 str. V predgovoru zvemo, da obsega zbirka »skoro izključno slovenske parti- zanske pesmi«, razen njih prinaša samo »pogosto pete drugorodne pesmi, ki jih je naše ljudstvo posvojilo ali po svoje preoblikovalo«. Celotno partizansko vokalno tvorbo je urednik razdelil na naslednje zvrsti: »Naše himne« (3 na- pevi), »Stari revolucionarni napevi« (8 n.), »Ljudske pesmi« (13 n.), »Umetne pesmi za ljudsko petje« (42 n.), »Otroške pesmi« (5 n-), »Pesem mladine« (18 n.), »Moški zbori« (15 n.) in »Samospevi« (U n.). Za glasbenega folklorista so predvsem zanimive zbrane partizanske ljudske pesmi in pa nekatere umetne pesmi za ljudsko petje, vse ostale sodijo med dosežke novejše slovenske umetne glasbene ustvarjalnosti. V krajšem, pa izčrpnem prikazu »O parti- zanski pesmi« obravnava dr. Hrovatin tudi našo partizansko ljudsko pesem. Za proučevanje posameznih — zlasti ljudskih — pesmi so prav dobrodošle skrbno sestavljene »Opombe k pesmim« (pri tem nas nič ne moti tiskovna napaka na str. 215 — da je himna »Naprej« nastala v letu 1870 namesto 1860). Zbirka prinaša tudi pregled literature, med katero je za folkloristiko naj- važnejša dr. Hrovatinova razprava v Obzorniku 1951, št. 6, »Partizanska pesem — naša ljudska pesem«. Uredništvo opozarja, da ni moglo zajeti vsega gradiva, zlasti ne ljudskih pesmi, njihovo relativno nizko število nam je zato razumljivejše. Med trinaj- stimi partizanskimi ljudskimi pesmimi tvorijo večino (8 napevov) kontra- fakture, več ali manj znani starejši slovenski ljudski napevi so sprejeli novejše besedilo s tematiko partizanske narodnoosvobodilne borbe. Od drugod izvirajo štirje napevi v zbirki. Med njimi sta najbolj znana »Slovenci kreme- niti« (Svobodna Slovenija) in »Na oknu glej obrazek bled«, ki ga je uredništvo zaradi njegovega španskega porekla uvrstilo med stare revolucionarne na- peve, bi pa zaradi svoje velike razširjenosti in priljubljenosti skorajda že pripadal skupini ljudskih pesmi. Zbirka prinaša samo dve novejši pesmi, ki zastopata izvirne slovenske partizanske napeve. Druga pesem — »Šivala je deklica zvezdo«, ljudska iz Semiča — je prav gotovo nastala v času narodno- osvobodilne borbe, kar dokazuje njen ritem ("/s) in obseg ter potek melodije, v čemer se močno razlikuje od žive belokranjske pesmi prvih desetletij dvajsetega stoletja, da niti ne omenjam starejših, obrednih pesmi. Med umetnimi pesmimi za ljudsko petje sta morebiti samo dve, ki imata najboljše pogoje, da se moreta širiti z ustnim izročilom — M. Borova »Hej brigade« in K. IPahorjeva »Prečuden cvet« (na J. Udovičevo besedilo). So sicer še nekatere — predvsem Pahorjeve — vendar so večinoma le delno prepojene s tistimi značilnostmi, zaradi katerih bi jih ljudstvo moglo sprejeti za svoje. Potrebno je namreč, da morejo napevi »vzbuditi pristno emocijo na način, kot je značilen za naše (slovensko ljudsko, op. J. B.) glasbeno izražanje«, (R. Hrovatin, »Partizanska pesem — naša ljudska pesem«. Obzornik 1951, št. 6), da omogočajo improvizirano večglasje ter tiste ritmične in melodične svojevrstnosti, ki žive globoko v bistvu, skorajda v podzavesti ne samo Ijud- 283 Knjižna poročila in ocene skega pevca, glasbenika, ampak tudi ne posebno zainteresiranega, povprečno in celo podpovprečno glasbeno nadarjenega človeka. Zbirka je preprosto, toda okusno opremljena. Folkloristična pomembnost zbirke je vsekakor očitna, saj s partizansko ljudsko pesmijo dokazuje so- dobno ljudsko glasbeno oblikovanje in ustvarjanje. Želeli bi, da bi nas s po- dobno zbirko posnemali v ostali republikab, kar bi dalo možnost za izčrpno obravnavo partizanske ljudske pesmi jugoslovanskih narodov. Jerko'Bezič France Marolt: »Gibno-zvočni obraz Slovencev«, »Slovenske narodoslovne študije«, III. zvezek, izd. Glasbeno-narodopisni inštitut v Ljubljani, 1954, str. 9 do 82. Pok. Marolt je ovu radnju pripremio za međunarodnu konferenciju IFMC, koja se je održala od 9 do 14 septembra 1951 u Opatiji. Radnju nije dospio završiti, ali ju je dokumentirao opsežnim materijalima sa jjodručja muzičkog i plesnog folklora. Za tisak su radnju priredile konačno Zmaga dr. Kumer i Karla Vuk, a dr. Valens Vodušek je jedan njezin ekscerpt pro- čitao na konferenciji u Opatiji kao Maroltovo predavanje. U rukopisu, koji je predan konferenciji IFMC, ima naslov »Stil i tehnika tradicionalnih pjevača plesača i svirača: a) analiza bitnih elemenata i b) njihova reprodukcija«, U štampanoj' radnji taj je naslov zamijenjen sa gore navedinim naslovom. U rečenom rukopisu nema materijala, koji je u radnji štampan na str. 68 do 71. Isto tako u rukopisu nije navedeno ime Tončke Marolt ispod naslova poglavja »Razlaga koreografskih znakov«, koje je naštampano na str. 81 ove radnje. Djelo je izdao štampom Glasbeno narodopisni institut u Ljubljani, po- pra tivši ga kratkim uvodom, koji završava riječima: »Tako izpopolnjen referat nudi popoln prikaz slovenskega glasbenega folklora.« Misli sa »popunjen« sa 4 stranice teksta, koje je nakon Maroltove smrti dodala Karla Vuk (str. 23 do 27), a vjerojatno su i rezime na francuskom i engleskom jeziku dodali redaktori. On odgovara potpuno onom izvodu, koji je dodan rukopisu pre- dalom konferenciji u Opatiji. Tema koja se je raspravljala u Opatiji na međunarodnoj konferenciji folklorista, bila je dana kao okvirna tema: Stil i tehnika tradicionalnih pje- vača, plesača i svirača. Marolt je svoje predavanje u okviru te teme zasnovao veoma opširno, mnogo opširnije, nego je to dozvoljavalo vrijeme određeno za pojedinoga predavača. Tako je to predavanje preraslo u studiju. Od nje je Marolt obradio samo one partije, koje se odnose na stilove plesa i jezične dijalekte slovenačke. Tako zvane »muzičke dijalekte« Slovenije, nazvane »nazvočja«, obradila je u svom dodatku Karla Vuk, sigurno po idejama samoga Marolta, koji je o tom predmetu sa svojim suradnicima veoma mnogo razgovarao. Marolt je o toj temi, koju obrađuje u svom predavanju, više puta ranije pisao. God. 1935. u radnji »Tri obredja iz Zilje« pisao je o »štehvanju« i »vi- sokem reju«. God. 1936. piisao je u radnji »Tri obredja iz Bele krajine« o Zelenom Juriju, Metliškom kolu i črnomaljskom kolu. U »Zborniku zimske pomoči« 1944. pisao je (na str. 470—488) o »Prleškoj čindari«, »Metliškomi kolu« i »Črnomaljskem kolu« i još tu i tamo u povremenim časopisima. Velika je razlika između onoga što je ranije pisao i ovoga teksta u radnji »Gibno-zvočni obraz Slovencev«. U ranijim raspravama Marolt opisuje sve te plesove onako, kako ih je on našao i doživio pojedinačno na terenu. On se pomalo i odušev- ljava za nje. Izvjesni entuzijazam nastoji pobuditi za folklor svojega naroda i kod čitalaca. Nastoji na terenu pohvatati sve elemente: muzičke, historijske, koreografske, etnografske, sociološke itd. Međutim u ovoj radnji Maroltu je stalo do nekog sistema, do neke sinteze svega toga materijala. On nastoji dati njegovu klasifikaciju. Zato povezuje: govor, ples i muziku pod jednu kapu, 284 Knjižna poročila in ocene Pa kako u jeziku govori o »narječjima«, isMtrio je za muzički folklor ana- logni izraz »nazvučja«. U jeziku mu se radi o diferencijaciji riječi, a u muzici 0 diferencijaciji zvuka. Zato tamo ima narječja, a ovdje nazvučja. Ali u svoj sistem htio je obuhvatiti i plesove, pa je zato našao izraz »gibno-zvočni« i pod takvim vidom želi da dade koncizan sistem »Gibno-zvočni obraz Slovencev«. Da li je to Maroltu uspjelo? Prije nego bismo mogli na to pitanje odgovoriti, moramo prelistati do- kumentaciju ove radnje, a to je tekst, koji je u radnji štampan na str. 33 do 71. pod naslovom »V referatu citirano gradivo«. Taj dio ove edicije ima ova poglavlja: 1. Štehuaine, 2. Twâka m i ukazana, 3. Ta lipa ma, 4. Prleški Cindara, 5. Metliško kolo, 6. Štrene vijejo — žaklje šivajo, 7. Koranti, 8. Tkalečka, 9. Zeleni Jurij, 10. Fonetične karakteristike, U. Onto-filogeneza reči, besed, stavkov, petih vrstic, 12. Fantovska, 13. Mendirarjeva pesem, 14. Po vodi plava, 15. Tri jetrve, 16. Kresnica. Izvesti sistem za veliko područje »gibno-zvočnog obraza« jednog naroda to je suviše malo gradivo, a da bi bilo dovoljno, da se iz njega izvuku dalekosežni zaključci, i da se stvori čvrsti sistem. Sigurno je Marolt imao u vidu i drugi materijal, koji je bio njemu poznat i koji je on istraživao na terenu, ali ga u radnji nije citirao. No ipak Maroltova predilek- cija za izvjesne rijetke vrste narodnih plesova, koji se mogu smatrati neke vrste »egzotičnim« plesovima, a koje je on kroz svoj dugogodišnji folklorni naučni rad često opisivao, obrađivao i isticao, ukazuje na to, da on kod iz- rađivanja ove radnje nije imao u vidu, barem ne dovoljno, one svagdanje sadašnje, suvremene plesove, koji danas žive bujnim životom među Sloven- cima. One, koje pleše svatko i svagdje. Na zabavama, u gostionici, svatovima itd. Primjeri, kojima se je on u svojoj radnji poslužio imaju dvije karakteri- stike: to su a) periferni tipovi, iz Bele krajine, Prlekije, Prekmurja, Ko- roške, Črnomlja itd. i b) to su stari tipovi, koji danas već postepeno izumiru 1 nestaju. Zato se veoma bojim, da ona. podjela slovenačkih plesova, koja se bazira na »geofizičkim uslovima«, ne će biti egzaktna. Maro t misli, da postoje tri stila narodnih plesova u Sloveniji: a) ples gorštaka, b) ples stanovnika bre- žuljaka i c) ples čovjeka iz ravnice. Razlikovanje se osniva na tome, što se već obični koraci u hodu razlikuju kod tih triju vrsta ljudi. Drukčije hoda gorštak, drugčije stanovnik brežuljaka, a drukčije čovjek iz ravnice. To se dakako mora odražavati i u plesovima tih tipova ljudi. To sve može biti kod onih obrednih plesova, koji se izvode u prirodi, na terenu, koji odgovara geofizičkim uslovima tih tipova, — ali šta ćemo kazati za one plesove, koji se na sva tri područja plešu na ravnom terenu, ravnom dvorištu, gdje dakle u datim slučajevima prirodnih uslova nije potrebno na primjer naprezanje mišičja kakvo je potrebno kod penjanja na veće ili manje brdo? Kako bi na primjer ravničari Prekmurci plesali prlešku »čindaru«? Ili kako bi je sami Prleki plesali na ravnom prostoru? Da li bi u plesu upotrebili veću tjelesnu snagu, nego li je ona potrebna za izvedbu u ravnici, a koju snaga treba da upotrebe, ako plešu uzbrdo? To nije istraženo. Isto tako nisu istraženi još veoma mnogi plesovi u Slo- veniji, koji bi se isto tako trebali uzeti u račun kod stvaranja zaključaka kod ovakve klasifikacije na tipove. Stoga mislim, da ova riječ Maroltova nije konačna riječ o klasifikaciji slovenačkih plesova, i da ne treba stati s daljim istraživanjem na tome području. gganec France Marolt: Slovenski glasbeni folklor: »Slovenske narodoslovne štu- dije«, IV. zvezek, izd. Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani, 1954, str. 5—30 -f 7 stranica fotografskih priloga. Mjeseca februara 1949. godine Mio je održano u Beogradu savjetovanje o* radu folklornih grupa na poziv tadanjeg Ministarstva za kulturu i umjet- 285 Knjižna poročila in ocene nost vlade FNRJ. Na tome savjetovanju bili su prisutni naši najeminentnijî folklorni stručnjaci. Medu njima nalazio se je i France Marolt. Povela se tada rasprava i o udžbenicima, koje bi trebalo pisati za naše muzičke škole, pa i za Muzičke Akademije o muzičkom folkloru. Svi su uvidjeli potrebu, da se takvi udžbenici što prije napisu. Ali tko će ih napisati? Nitko se nije javio. Pok. Marolt kazao je tada, da bi on napisao takav udžbenik za Muzičku akademiju, ali bi trebao imati barem godinu dana slobodnog vremena u tu svrhu. Iste godine mjeseca jula bila je održana na Bledu konferencija na- stavnika Muzičkih akademija, na kojoj se je trebao donijeti prijedlog plana i programa nastave na svim muzičkim školama, osnovnim, srednjim i vi- sokim. Medu ostalim raspravljalo se je o planu i programu za predmet »muzički folklor«. Na tome sastanku bila su podnesena dva prijedloga, među kojima je jedan bio Maroltov. Njegov je prijedlog bio veoma opsežan. Za prvu godinu nastave folklora na Visokim školama predlagao je u svim de- taljima razrađen predmet »biologija muzičkog folklora«. U njegovom pri- jedlogu bile su spomenute sve teme, koje je on obradio u ovoj svesci pod naslovom »Slovenski glasbeni folklor«. No osim onih tema, koje su u toj radnji obrađene, Marolt je u svome nacrtu plana i programa »muzičkog folklora« spomenuo i mnogo više drugih tema, koje u ovoj sada štampanoj radnji nije obradio. Sve ovo, što je ovdje izneseno, dokazuje, da je ova radnja zapravo po- četak jednog rukopisa, koji je zasnovan na mnogo široj osnovi. To je za- pravo uvod u predavanja, koja je Marolt •— sigurno — uglavnom tako i držao na Muzičkoj akademiji, dok je bio tamo predavač iz nastavnog predmeta »muzički folklor«, a koja je on počeo i pisati. Ako ovako stvar s ovom radnjom razmotrimo, onda je jasno, odakle veliki nesrazmjer između naslova radnje i njenog sadržaja. Po naslovu sudeći — »Slovenski glasbeni folklor« — izIlazHo bi, da će u toj radnji biti prikazani svi ili barem glavni pojmovi o slovenskom glasbenom folkloru. Međutim u radnji su obrađeni samo dijelovi: pojam folklora, nosilac zvučnog folklora, »poljudna« umjetna glasba, »pojem« narodne pjesmarice, orguljaši i narodna muzika, narodni običaji i narodna glasba, o seljačkim »godčevskim« ansamblima i narodni muzički instrumenti. S ovom posljednjom temom naglo završava radnja bez ikakvog zaključka. Autor na više mjesta spominje izraze kao što su: »biološki študij našega folklora« (str. 10), »biološko zanimiv primer v nastanku in razvoju prekmurskih band« (str. 20), »biologična in slogoslovna raziskovanja našega instrumentalnega folklora« (str. 25). Ti izrazi u vezi s cijelim kontels:- stom radnje također dosta jasno pokazuju, da je pisac htio napisati barem jednu zaokruženu radnju o biologiji slovenskog muzičkog folklora. Ta njegova namjera vidi se već iz prve stranice radnje, gdje spominje narodni »melos« i različite »drugačne zvočne izražaje«, f)od kojim izrazima nagoviješta svakako veoma interesantnu raspravu o »biologiji melodije«, variranju narodnih me- lodija, narodnom ritmu i što je najvažnije o razvoju narodne melodije od najprimitivnijih oblika do savršene arhitektonske forme, koja već graniči formalnom strukturom umjetne muzike. No kako o tim temama u radnji nema raspravljanja, to je i opet dokaz za pretpostavku, da se tu doista radi samo o početku jednog rukopisa, koji nije dovršen. Mislim, da je redakcija ove edicije trebala svakako dati barem naj- nužnije podatke o rukopisu ove radnje. Tada bi se znalo, na čemu smo, da li se tu radi o prvom konceptu, koji još u toj sadanjoj formi autor nije na- mijenio za štampu ili obratno. Pod tekstom radnje na str. 25. nalazimo bilješku štampanu istim slovima kao što je štampana i sama radnja »Ljubljana, sep- tembra 1945«. Po formi, kako je ta bilješka štampana, zaključili bismo, da ona potječe od ruke pisca. Međutim pisac je umro 6. aprila. 1951. Što se tiče same stilizacije pojedinih dijelova radnje, i ona dokazuje, da je ovaj rukopis zapravo »prvi koncept« na široko zasnovane radnje, koji je autor svakako mislio kasnije dotjerati i pojedine dijelove proširiti. Tako 286 Knjižna poročila in ocene n.pr. već sam početak, u kojem se govori o definiciji pojma »folklora«, u samu definiciju ubacuje pozivanje na dva autora: Glonara i Štreklja. No i sama definicija inače nije koncizna, niti iscrpljuje pojam. Nadalje neki dije- lovi radnje su razrađeni u mnogo detalja (n. pr. »o kmečkih godčevskih zdru- ženjih«), dok su druge teme samo nabačene i nerazradene, n.pr. »Nosilec slovenskega zvočnega folklora« (str. 5). Inače i ovakav tekst, kakav smo ovom edicijom dobili u naše ruke, daje nam mnogo dragocjenih podataka iz područja slovenačkog muzičkog folklora, naročito, kada se radi o peru stručnjaka kao što je bio France Marolt. Njegov naučni renome zaslužuje, da se njegova djela za štampu prirede s više pažnje i truda, i da redakcija bude takva, da nas ne ostavi u važnim pitanjima u neizvjesnosti, naročito što se tiče pitanja o autentičnosti samoga teksta radnje. Vinko Žganec Ob izdaji dveh folklorističnih del F. Marcita: »Gibno-zvočni obraz Slo- vencev« in »Slovenski glasbeni folklor«. Naš priznani folklorist France Marolt je že za časa svojega življenja izdal več razprav, ki so se odlikovale po natančnih ¦in skrbnih pripravah. Zaradi manjšega obsega pa so ta dela dala le nepopolno sliko njegovih znan- stvenih prizadevanj. Po njegovi smrti so bili večkrat priobčeni podatki o preostalih rokopisnih razpravah, ki bi mogle popolnejše prikazati razno- stranost njegove folkloristične dejavnosti. Zato je zelo razveseljiva namera Glasbeno-narodopisnega instituta v Ljubljani (odslej GNI), da nadaljuje z izdajo serije objav iz njegove zapuščine. Objava teh del postavlja GNI pred zelo odgovono nalogo, da jih z ustrezno skrbnostjo pripravi za tisk. To je zlasti potrebno pri tistih razpravah, ki jih Marolt še ni dokončno dognal za objavo. Ker pa je treba pri izdajanju spoštovati originalno obliko avtorjevega teksta, ne kaže vnašati korektur, ampak je bolj pirimerno vsa dopolnila strniti v posebne dodatke in opombe. Pri objavi je treba stremeti za tem, da bi dobili čim popolnejšo in pra- vilno podobo Maroltovih pridobitev v pogledu njegovih dognanj ali zastav- ljanja problemov iz folkloristike in etnologije. Za osvetlitev tega je potrebno tudi poznavanje metod, ki se jih je Marolt posluževal pri svojem delu. Boris Orel (Slovenski etnograf III—IV, 1951, 387 s.) je pravilno opozoril na silno umetniško ustvarjalno stremljenje, s katerim se prepleta tudi Maroltovo znanstveno prizadevanje Prav tako pa je treba upoštevati pogoste narodno- obrambne težnje. Oboje pa pri Maroltu ni plod trenutnih špekulacij, temveč odsev romantičnega esteticizma, ki stalno pronica v njegovo sicer sodobnejše dojemanje folklore kot izraza najraznovrstnejših v nedeljivo skupnost pove- zanih življenjskih pogojev. To upravičeno daje slutiti, kako zapleteno osebnost - predstavlja Maroltova ustvarjalnost in kako težka je pot h kritičnemu odnosu do njegove zapuščine. V tej luči je treba pretresati priprave, ki sta jih opraviU sodelavki GNI dr. Zmaga Kumer in Karla Vuk za objavo Maroltovih razprav: »Gibno-zvočni obraz Slovencev« in »Slovenski glasbeni falklor«. Od teh je najprej nastal »Slovenski glasbeni folklor« (odslej SGF), po navedbah objave v septembru 1945. Dejansko je ta razprava strnjen povzetek dveh predhodnih Maroltovih studij: »Biologija slovenske narodne pesmi« in »Primitivna zvočila — godčevstvo«. Vse to je nastalo kot Maroltov prispevek za »Narodopisje Slovencev«, pri katerem je bilo v podnaslovu označeno »s so- delovanjem ... ravnatelja Franca Marolta ...« (Narodopisje Slovencev L del, Ljubljana 1944). Ne glede na to, da mi je avtor dal na vpogled to svoje delo že pred izidom »Narodopisja Slovencev«, je čas nastanka razviden iz izraza »... glasbeni folklor« v naslovu SGF. Od leta 1945 je Marolt predmetno snov obravnaval pod nazivom »gibnozvočni obraz«, s čimer je hotel poudariti skup- 287 Knjižna poročila in ocene nost izraznih komponent v folklori. To kaže tudi njegov »Gibno-zvočni obraz Slovenskega Korotana« (Koroški zbornik, Ljubljana 1946). Isto potrjuje tudi tu obravnavani »Gibno-zvočni obraz Slovencev« (odslej GZOS), ki je le do dveh tretjin po Maroltu izdelani fragment predvidenega referata za konferenco Mednarodnega sveta za glasbeno folkloro (IFMC) v Opatiji 1951. Referat so dokončali sodelavci GNI po avtorjevi smrti. Ta referat, ki je bil prvotno po avtorju imenovan »Stil i tehnika tradicionalnih pjevača, plesača i svirača.. .«, je že četrta oblika tega dela, predana javnosti, če ne upoštevamo javnega predavanja, ki ga je imela dr. Z. Kumer kot slušateljica AG in ki je bilo le nekoliko modificiran posnetek Maroltovega teksta. Na- daljnjo objavo je doživel dokončani referat na opatijski konferenci, raz- množen za udeležence na ciklostilu pod avtorjevim naslovom. Tedaj ga je prebral dr.Valems Vodušek kot Maroltov »Esej o slovenskem glasbenem folkloru« v angleškem prevodu. Résumé tega je pozneje izšel pod naslovom »Slovene folk dance and folk music« (Journal of the International Folk Music Council, Volume IV, Cambridge 1952, pg. 4). Vse te objave se v večji ali manjši meri ločijo od izdaje GNI in pričakovali bi, da bo vse to v kakšni opombi onienjeno, kar se pa žal ni zgodilo. Pač pa je v predgovoru pojas- njeno, da je »referat dokončala po avtorjevem še neizdelanem konceptu« so- delavka GNI tov. K. Vuk za »kongres IFMC«, da se »izkaže čast prvemu slovenskemu folkloristu«, čeprav so že davno tudi v tujini priznani mnogi drugi naši etnografi in folkloristi (K. Štrekelj, M. Murko, I. Grafenauer itd.). Prav zares pa ne bi smeli pozabiti St. Vurnika, ki je kot neposredni predhod- nik dajal Maroltu strokovne spodbude. To se ni zgodilo slučajno, kot je razvidno iz angleškega ih francoskega prevoda predgovora, ki zaključuje s trditvijo, da »tako izpopolnjen referat nudi popoln (?!) prikaz slovenskega glasbenega folklora«. Ne glede na to, da redakcija najbrž še ni dojela Ma- roltove evolucije od »glasbenega folklora« h »gibno-zvočnemu obrazu«, pa vendar ni mogoče prezreti razpravljanja o plesih in narečjih, ki jih referat poleg glasbe podrobno obravnava. Tako ta razprava kakor tudi ona nista bili za tisk dokončno pripravljeni. Zato bi bilo smotrno sicer tekst čimbolj verno ohraniti, ga pa po potrebi opremiti z opombami, kar velja zlasti za dokončanje »neizdelanega koncepta«. Vendar je to potrebno tudi v Maroltovem osnutku prvih dveh tretjin opatij- skega referata. Tako si je na več mestih Marolt zabeležil v osnutek po več izrazov za določen pojem. V takih primerih bi se bilo treba odločiti za enega, ostale pa dodati v oklepaju ali to obrazložiti v opombi (n.pr.: »kače — verige — vijuge«). Saj je avtor sam tako ravnal v primeru dodajanja tujke k »vi- juge (serpens)«. Še nujnejše bi bilo to potrebno pri zgolj stilističnih finesah (n. pr.: »odmevajo — odsevajo« ali »zastaja — pojema — bledi« itd.), kjer naj bi zaradi upravičenega spoštovanja originala odvečni izrazi prešli v opombe. Drugod spet bi bilo dobro kaj dodati (n.pr.: »polža zavira« ali ; odvija«, »plesalci« i n »plesalke« itd.). Tekst za objavo mora biti namreč tekoče stiliziran in lahko umljiv, da doseže v čim večji meri svoj namen. Vsi dodatki ali omahovanja med preobilico primernih besed v avtorjevem boju za čimbolj kleno izražanje, tako tipično za Fr. Marolta, pa naj bi bili pre- puščeni opombam. V opombah bi bilo treba pojasniti tudi razne značilne Maroltove izraze za označevanje kinetičnih pojmov v GZOS (n.pr.: »seskok parov, rejalrii ko- rak, miksanje, vrtenica« itd.). V še večji meri velja to za primere plesov, ki niso navedeni med »citiranim gradivom«. V takih primerih bi bilo treba navesti konkretno literaturo, na katero se navedba opira. Značilen primer za to je »kolo Marko skače« (: kmečko snubljenje). Ta ples je širši javnosti znan )o izvedbi plesne skupine iz Beltince in akademske plesne skupine iz Ljub- jane, od katerih je izvajan kot mešan ples, podoben splošno znanemu »pouštrtancu«. Obe ti izvedbi sta po obliki Maroltovi stilizaciji. Na terenu v Prekmurju tega plesa sploh ne imenujejo »kolo«, plešejo ga pa kot moški 288 Knjižna poročila in ocene ples. Tako torej ni jasno, ali se navedba nanaša na Maroltovo stilizirano »kolo« ali originalni prekmiurski ples »Marko skače«. Ta nejasnost izhaja v tem primera tudi iz tega, ker so opuščene navednice, kot se jih na običajen način Marolt tudi v tem tekstu poslužuje za originalne ljudske izraze. Te bi bilo treba pri pripravi teksta dodati ali pa stvar pojasniti med opombami. Na podoben način je prišlo do nejasnosti pri navajanju piskal z mehom. Za Koroško so v GZOS omenjene »dude (mesnice)«, v SGF pa za Belo krajino »diple-mješnice«. Tudi sicer so tu večkrat omenjene mješnice brez navednic, iz česar bi mogel bralec sklepati, da gre za splošno uporaben terminus tech- nicus. Ta jekavska oblika pa je le deloma uporabljiva celo za Belo krajino, medtem ko je običajna ekavska oblika dovolj znana iz Pleteršnika (Slovensko- nemški slovar, 1894), ki jo navaja po Trubarju. To jezikovno drobnjakarstvo pa ne bi bilo omenjeno, če ne bi kazalo' na to, da ima ta nedoslednost svoj izvor v neupoštevanju razlik med diplami (mesnicami) ter dudami in gajdami kot različnih tipov iste vrste instrumentov. Te razlike je možno dognati iz razprave B. Širole (Sviraljke s udarnim jezičkom, 195?), ki je navedena med »uporabljenimi viri« v SGF. Vseh teh nejasnosti pa najbrž ne smemo pripisati avtorjevemu nedovrsenemu osnutku. Kot primer naj služi opozorilo na sli- kovno dokumentacijo, ko je navedeno, da so »diple (dvojnice, svirale) -.. dvocevni... primitivni klarinet (si. 8). Med fotogradivom ob koncu publika- cije SGF so na si. 8 sicer dejansko upodobljene dvojnice. Toda avtor meni « svojim opisom: »V valjasti, tesno stisnjeni vrtanji sta potisnjena idioglotna ustnika«, da gre za instrument, podoben klarinetu, torej za instrument z je- zički. Upodobljene dvojnice pa so u s t n i č n i instrument, podoben flavti z duloem. To je razvidno tudi iz nadaljnje trditve, da »zahteva zdržano nepretrgano sviranje na diple močnejšo sapo«, kar velja predvsem za piskala z jezički. Prav zato privežejo na diple meh, kar avtor pravilno navaja. Zato «0 diple dobile tudi ime mesnice. Na si. 8 pa ni videti nikakega meha. Ta slika dvojnic in po avtorju navedene diple imajo pač to skupno, da so_ oboje dvocevne, sicer pa pripadajo dvem različnim vrstam instrumentov. Če po- stavim, da to ne bi bilo dovolj razvidno iz avtorjevega osnutka, pa je vendarle nekaj, kar lahko opazi vsak skrben laik. V opisu dipel pravi avtor: »V desno cev je vžganih šestero (petero), v levo dvoje... zvočnic«. medtem ko je na dokumentarni sliki na eni cevi četvero, a na drugi troje zvočnic. Glede na vse,to se ne smeirio čuditi, da je tudi drugo fotogradivo neza- nesljivo. Za Nežo Asékovo, roj-Pipovo, na Ziljski Bistrici je v SGF navedena 61.2 iz fotogradiva. Na omenjeni sliki sta upodobljeni dve ženski in en moški, tako da ne vemo, katera naj bi bila omeniena »pesnica-vižarka«, razen če sklepamo po starosti, kar pa ni zanesljivo. Dejansko pa sta na tej sliki upo- dobljeni predici iz Bogojine v Prekmurju. (Ta podatek mi je posredoval to- variš docent dr. Vilko Novak.) To se je zgodilo, ker niso bili preverjeni viri gradiva, ki naj služi za dokumentacijo. Tako je od vseh 8 upodobitev v SGF več predmetov iz zbirk Etnografskega muze.ja v Ljubljani (2 panjski končnici, okrasna zastavica škofjeloške ženitovantske pogače idr.), kar pa ni nikjer navedeno. Prav tako ni navedeno v GZOS, da je oprekelj (si. 8) iz zbirke instrumentov Akademije za glasbo v Ljubljani itd. Podobno tudi niso često navedeni viri citiranih tekstov, melodij in koreogramov. Ponekod pa je to podano le deloma, kot da bi bila ta nedoslednost nameravana. Podrobno navajanje vseh teh številnih primerov seveda ni v intenciji teh vrstic. Pač pa je treba omeniti površno sestavo »uporabljenih virov« v SGF, kjer so po dvakrat navedeni nekateri spisi F. Marolta (n.pr.: Tri obredja iz Zilje), Frana Rakuše in dr. K. Štreklja, medtem ko manjka io v seznamu dr. B- Širola »Fučkalice-sviraljke od kore sviježe^ drveta«. Nedvomno pa bi pričakovali med »Uporabljenimi viri« vsaj v prikazu v GZOS popoln seznam tiskanih in rokopisnih razprav in člankov F. Marolta. ki zadevajo področje folkloristike. To je tista postavka, ki jo še vedno dolguje GNI naši javnosti. S tem bi, čeprav skromno, vendar stvarno počastili spomin svojega osnovatelja. 19 Slovenski etnograf 289 Knjižna poročila in ocene Najteže je občutiti zgoraj omenjeni način priprav za objavo pri zadnji tretjini GZOS, ki ga je po Maroltovem konceptu dokončala njegova sodelavka K. Vuk. Ker ni navedeno, kje so uporabljene Maroltove formulacije teksta, kje so prosti posnetki in s čim je bil osnutek »izpopolnjen«, je ta del najteže oceniti. Vendar je nekaj nelogičnosti in nedostatkov očitnih, in vsaj o teh bi bilo treba dodati nekaj opomb. Medtem ko je v poglavju o plesu obrazložen smisel »trojne razgiba- nosti« in se utemeljitev sedem dialektov opira na Ramovševa dognanja, pa ne zvemo, na kaj se opira razvrstitev na petero nazvočij. Zlasti bi bilo potrebno obrazložiti, kako je mogoče, da obsega osrednje nazvočje: jugoza- hodno Štajersko, Dolenjsko, Notranjsko, Gorenjsko in del Goriškega, torej več kot polovico slovenskega etničnega ozemlja, medtem ko so vsa preostala štiri nazvočja skupaj omejena le na manjši del. Vse to je v očitnem nasprotju z ugotovitvami jezikoslovcev, ki so na območju osrednjega nazvočja ugotovili kar četvero narečij (rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko in štajersko narečje).. Kako se to sklada z Maroltovo trditvijo v poglavju o odnosu govora do petja: »V ljudskem petju se funkcija govora homogeno spaja z melodično funk- cijo...« Ali dvoje dialektov (gorenjščina in dolenjščina), ki ju »na splošno govorijo na osrednjem ozemlju«, na neki način ne odseva tudi v nazvočjih tega območja? Vsem tem nasprotjem bi se bilo moči izogniti, ko bi bila uporabljena naša literatura, ki obravnava razlike med gorenjskim in do- lenjskim nazvočjem. Kot je že bilo prikazano na primeru slikovnega gradiva, je tudi v tem primeru težko občutiti premajhno upoštevanje doprinosa raznih foklorističnih delavcev k temu predmetu. Pomanjkljivost v razvrstitvi nazvočij je očitna tudi pri označbi večglasja.- Za vse osrednje nazvočje je podan le en primer večglasja v »Fantovski« iz »Cerkelj na Gorenjskem, 1930«, ki je postavljen za moško peteroglasje. Če opozorimo, da je tudi »Mendirarjeva pesem« iz »Zilje na Koroškem« objav- ljena kot moško peteroglasje, potem bi mogli sklepati, da je ta sestava več- glasja značilna za večino slovenskega ozemlja. Večini Slovencev pa je dobro znano, da je na ozemlju, ki je v obravnavani izdaji označeno kot območje osrednjega nazvočja, zlasti pa na Dolenjskem, najbolj razširjena oblika več- glasja moško troglasje fantovskega petja (naprej, čez in bas). To petje je sicer omenjeno, vendar tako nejasno, da bi mogel nepoučeni bralec sklepati na dvoglasje. Najneverjetnejše pa je to, da' med vsem »citiranim gradivom« ni niti enega primera te najznačilnejše oblike našega večglasja. Tako imamo v tem prikazu sicer omenjene razne zanimive podrobnosti, medtem ko so splošne poteze pomanjkljivo prikazane. Vprašanje pa je, ali je treba to pri- pisati »izpopolnjevanju še neizdelanega koncepta«. Kakšen odnos do Marol- tovega osnutka je imelo to izpopolnjevanje, naj prikaže primer večglasja v sanonskem nazvočju, kjer pojejo »v dvoglasnih diafonijah, ki polagoma pre- lajajo v troglasno poliodiranje«. Kot primer tega večglasja je navedena »romanca Po vodi plava« iz »Središča v Prekmurju, 1928«. Ta primer je v raznih že omenjenih redakcijah tega referata postavljen na različne načine: V opatijskem referatu in angleškem résuméju je postavljen četvero- glasno, v izdaji GNI pa enoglasno. Niti eno niti drugo pa ne more biti dober primer za dvoglasje, prehajajoče v troglasje. Za vse to bi bilo potrebno kakšno pojasnilo v opombah. Med instrumenti je v referatu, izpopolnjenem po K. Vukovi, omenjeno za »svojevrsten čembal-oprekelj« tudi ime »drsovca«. V SGF našteva Marolt razne nazive za »svojevrsten oprtan čembal ,oprekeli' (šenterija-cantarea^, cimbule, cingule)«. Torej ne omenja na tem mestu drsovce, za katero je najbrž vedel, da je naziv za domače »citre brez basov«, čeprav je mogoče, da ponekod zaradi nepoznavanja instrumentov ta naziv uporabljajo tudi za oprekelj, kar na področju folklore ni redek pojav. Ime drsovca pa jasno kaže na način igranja z drsanjem po strunah, medtem ko pa na opreklju pri igranju po strunah udarjajo. Prav tako pa ni na tem mestu pravilna navedba slikovne dokumen- 290 Knjižna poročila in ocene tacije k »panonskim cingulicam (slika pg-?6)«. Na tej sliki je upodobljen oprekelj, kot je znan z Gorenjskega, Cerkljanskega itd. Čeprav pripada istemu tipu kot panonske cingulice, pa se od teh razlikuje že po svojem videzu. Največjo pozornost je treba v Maroltovih razpravah posvetiti »citiranemu gradivu«. Tu se najbolje vidi, kako se v njem prepletata umetniška in znan- stvena ustvarjalnost. Seveda pa to ni razvidno iz načina, kako je v referatu GZOS citirano to gradivo. Ne samo, da često ni naveden vir, predvsem so nepogrešljive obsežnejše opombe, ki bi pojasnile, v kakšni priredbi je gra- divo objavljeno. »Štehvovski galop« in sledeči »rej« sta objavljena v instrumentalnem sestavu za 10 glasov (I. in II. klarinet-B, I. in II. krilovka-B, bas-krilovka-B, eufonij, L in II. trompeta-Es, bas-pozavna in bas-F), medtem ko je v referatu navedeno, da so v Zilji na Visokih rejih sestavljene meščanske godbe takole: »navadno 2 klarineta, krilovka, trobenta, bas v F«. Torej je ta sestava po- manjkljivo navedena ali pa sta objavljena primera Marcitovi priredbi za večji ansambel. Slednje je verjetneje. To potrjuje tudi ostinatna figuracija, ki jo pwjo nižji glasovi rejevcev med »godlsenimi medigrami« reja, česar še ni bilo v prvi objavi tega gradiva (F. Marolt, Tri obredja iz Zilje, Slovenske narodoislovne študije, I. zv., 1935, pg. 10 s.). Zlasti značilna je kratka intonacija nekaterih pevcev pred vstopom ostalih glasov. Nekaj podobnega je tudi v »Metliškem kolu«, ko vstopijo moški glasovi. Oboje kaže na istega mojstra. »Metliško kolo« ni v celotni obliki, kot je v GZOS objavljeno, še bilo zapisano po ustnem izročilu, temveč le posamezni deli kot samostojne celote. Tako je napeve 2., 3. in 7. dela zapisal že pred letom 1890 Ludvik Kuba (Slo- vanstvo ve svych zpčvech. VII. Pisne slovinské, 1890), napev 4. in 5. dela leta 1936 F. Marolt (Tri obredja iz Bele krajine, 1936), napev 6. dela »Polža odvijajo« pa je znan le iz te objave brez navedbe zapisovalca. Potrebno bi bilo pojasniti, kdo je avtor te »|sontaminacije«. Nekaj vpogleda v tako snovanje nam daje sam Marolt v primeru »Zele- nega Jurija«. V svoji predmetni studiji pravi o spevu ženskega zbora »Ovo se klanja zeleni Juraj . ..«, da ». .. zapisovalca nista notirala napeva ... Ena od teoretično možnih Variant bi na podlagi« pripovedovanja Mare Magdičeve »znala biti tale:« (»Zeleni Jurij«, Tri obredja iz Bele krajine; Slovenske na- rodoslovne študije, II. zv., 1936, pg. 18 s.). Sledi napev, ki je objavljen tudi v »citiranem gradivu«. O vsem tem ni v GZOS nikake opombe. Tako je bilo prikazanih nekaj načinov, kako se je pripravljalo gradivo k Maroltovim razpravam. Ni bil namen teh vrstic, da bi bile ocenjene ome- njene metode. Pač pa je potrebno, da se v znanstvenem delu vse to navede, tako kakor je sam F. Marolt ravnal v primeru »Zelenega Jurija«. To je nujno jotrebno, če hočemo to gradivo pravilno uporabljati in Maroltov prispevek e napredku naše folkloristike pravično oceniti. Nekaj podobnega velja tudi za koreograme »Visokega reja«, »Metliškega kola« in drugih plesov v GZOS. V primeru »Štrene vijejo — žaklje šivajo« je pod napevom, ki je v drugi polovici le ena izmed variant splošno znane sedmorke, podan koreogram, kot da se fraze plesa in melodije pri izvedbi skladajo, kar pa ne ustreza praksi. V tem plesu se namreč uveljavlja impro- vizacija, kar je značilno tudi za poskočni ples »Korantov«. Na nekaj podob- nega smemo sklepati tudi pri prleškem jčindara« in pri rezijanskem »Ta lipa ma«, kjer pogrešamo koreogramov. Cim večja skladnost med plesom in napevom je sicer značilna za mnoge naše ljudske plese, vendar se včasih uveljavljata tako simultana polimetrika, kot tudi improvizacija. Zato je treba šteti težnjo po stalnem plesnem redu v objavljenem gradivu za plod umetne stilizacije, izhajajoče iz umetniškega stremljenja. Tako je treba bržkone razumeti opombo: »Koreografija zaščitena po avtorskem pravu!;< (GZOS, pg. 41), da so zaščitene omenjene originalne stilizacije, ker posameznik po našem zakonu ne more uživati avtorskih pravic za izvirne ljudske plese. 19. 291 Knjižna poročila in ocene Malo verjetna pa je sicer pravno upravičena želja zaščititi uporabo Marolto- vega plesopisa (koreografije), s čimer pa bi postal mrtvorojeno dete. S tem v zvezi je treba omeniti tudi »Razlago koreografskih znakov«, ki jih je na- pisala za obravnavano izdajo Tončka Marolt. Nedvomno je Marolt užival pri svojem koreografskem delu požrtvovalno pomoč svoje žene in drugih sode- lavcev GNI, vendar je nekaj gradiva v svojem plesopisu že publiciral (F. Ma- rolt, O našem ljudskem plesu; Obzornik III, 1948, pg. 306 s.). Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne načelne modifikacije je doživel njegov plesopis pri praktični aplikaciji na terenu. Vse omenjeno kliče po pojasnilu in opombah. Pri plesnem gradivu pa je prav tako lahko' opaziti, da je silno skopo glede naj- Obsnežnejšega območja osrednjega nazvočja. Tako je bila vsaj v neki meri prikazana problematika objavljanja Ma- roltovih razprav za znanstvene namene. To je bilo potrebno tem bolj, ker gre za izdaje, namenjene mednarodni javnosti, kot je razvidno iz prevodov predgovora, résumeja in razlage koreografskih znakov v francoščino in an- gleščino, kar tudi ni bilo opravljeno povsem točno. Največjo pozornost bo treba posvetiti smotrni pripravi originalnega teksta in potrebnih pojasnil v opombah, k čemur naj se pritegnejo vsa Maroltova dela. Enako skrbno bo treba izvesti navajanje virov in opremiti gradivo za dokumentacijo. Pripo- ročljivo bi bilo tista dela, ki so nastala povezano, objaviti v skupni izdaji, s čimer bi bile olajšane priprave in njih studij. Tako bo šele omogočena pravilna ocena Maroltovih dognanj in smotrna uporaba njegovih številnih prispevkov naši kulturi. Na tak način bo resnično izkazana čast pomemb- nemu ustvarjalcu v slovenski folkloristiki in tako bo tudi doseglo svoj vzvišeni smoter načeloma hvalevredno izdajateljsko prizadevanje GNI. Radoslav Hrovatin Albert Struna, Vodni pogoni na. Slovenskem. (Gradivo za zgodovino.) Izdal Tehniški muzej Slovenije v Ljubljani 1955; založila Knjižnica Titovih zavo- dov Litostroj. 450 str.) Pri nas skorajda neraziskana zgodovina domače tehnike nudi razisko- valcu posameznih njenih panog poleg mnogih težav, izvirajočih zlasti iz pomanjkanja arhivskega gradiva, vendarle to prednost, da imamo na terenu ohranjenih še mnogo tehniških spomenikov. Vzrok temu je v dejstvu, da ima Slovenija sicer bogato rudniško in obrtno tradicijo, da pa je začela v dobi po industrijski revoluciji zaostajati za drugimi industrijsko bolj razvi- jajočimi se deželami, zaradi česar so se ohranili pri nas številni stari obrati, pa tudi enostavni stroji, ki so deloma še danes v uporabi ali pa so vsaj do nedavnega bili. To velja zlasti za manjše obrate na podeželju. Prav zato bo zgodovinar tehnike, raziskujoč take obrate na podeželju, segel lahko daleč nazaj, pogosto prav v njihove početke. Razumljivo je, da so se tehniške naprave vselej prilagajale naravnim pogojem, zato se niso spreminjale z raznimi izboljšavami samo v časovnem razvoju, temveč so razne spremembe in prilagoditve zahtevale tudi reliefne, hidrografske in druge razmere na terenu. Prav pri prilagojevanju najčešče od drugod prevzetih tehniških na- orav naravnim pogojem v posameznih pokrajinskih predelih pa se kaže vsa judska iznajdljivost. Zaradi tega utegne marsikatero delo iz zgodovine tistih tehniških panog, ki se tičejo zlasti podeželskih obratov, zanimati tudi etno- grafa, saj mora ta pri proučevanju ljudske materialne kulture prav tako segati v preteklost, če jo hoče razvojno prikazati, vrhu tega pa mu bo tehnik s tehniško razlago strojev in funkcije posameznih njihovih delov prav gotovo . v pomoč. Brez dvoma se bo etnograf prav dobro okoristil z izsledki, ki nam jih je >odal prof. ing. Albert Struna v svojem delu »Vodni pogoni na Slovenskem«, ci je — kar bodi samo mimogrede omenjeno — prvo slovensko obsežnejše delo iz zgodovine tehnike pri nas. Za srčiko svojega dela si je pisec izbral 292 Knjižna poročila in ocene Zgodovino vodnega Icolesa, ki je bilo prav tako v uporabi v rudarstvu, fuži- narstvu, v papirnicah kakor v mlinih in na žagah. Ker je vodno kolo pri nas na podeželju največ v uporabi v mlinih, govori avtor največ o le-teh, pri čemer je zbral prav obsežno gradivo za zgodovino naših kmečkih mlinov. S tem je vsekakor izpopolnil vrzel v I. zvezku »Narodopisja Slovencev« (Ljubljana 1944), ki pri obravnavi naše Ijiidske materialne kulture sicer govori o kmečki hiši in njenih sestavnih delih, o gospodarskih poslopjih, poljedelstvu, lovu in ribolovu, živinoreji. Vinogradništvu itd., ne omenja pa mlinov, ki sodijo prav tako kakor goispodarska poslopja v etnografski opis in ki so listinsko izpričani pri nas že leta 1060. Vse, kar je omenjeno o mlinar- stvu, je dvoje slik žrmelj (I, str. 195 in 197) s petnajstimi vrsticami besednega pojasnila o njih. Prav tako »Narodopisje Slovencev« ne omenja starega in primitivnega rudarjenja in kovaštva, ki je proizvajalo najpotrebnejše orodje za kmečko gospodarstvo. Strunovo delo bi zaslužilo temeljito strokovno oceno. V poročilu za našo revijo pa hočemo iz njega v glavnih obrisih poudariti vse tisto, kar mora zanimati etnografa. Snov je avtor razporedil v petero poglavij, ki imajo naslove: Začetki (str. 9—23), Voda v službi človeka (25—116), Zgodovinski razvoj vodnih po- gonskih strojev (117—172), Industrijska in obrtna dejavnost na slovenskem ozemlju (173—294),'Po nekaterih sledeh... (295—395). Oglejmo si etnografsko bero po teh poglavjih! V poglavju »Začetki« obravnava pisec na kratko rudarstvo (pridobivanje kamna, gline in rud) ter kasnejše fužinarstvo, ki sta najstarejši današnji industriji sorodni stroki, in posega pri tem v prazgodovino in rimsko dobo, nato pa v starejšo slovensko, omenjajoč, da so v slednji do 14. stoletja talili rudo kar najpreprosteje v vetrnih ali »slovenskih« pečeh; to mora zanimati tudi etnografa, medtem ko sodi uvedba brescianskih peči v 16. stoletje, to je že v začetek obrtnega oziroma industrijskega razvoja. V zvezi z obravnavo obeh strok razpravlja o uvedbi vodnih koles v rudarstvu za črpanje vode in zračenje jaškov, pri fužinah pa za pogon mehov, medtem ko so seveda bila pri mlinarstvu uvedena že prej. Važna je brez dvoma konstatacija, da v teh- niki našega primitivnega rudarjenja in kovaštva naš človek v srednjem veku m v ničemer zaostajal za ostalo Evropo, temveč je bil z njo na isti ravni. Na osnovi literature, zlasti nemške, predvsem pa na osnovi lastnega opa- zovanja in zbiranja gradiva na terenu,, obravnava pisec v naslednjem po- glavju (»Voda v službi človeka«) najprej razvoj mlina od ročnega preko živalskega do vodnega mlina in stop, podajajoč nam obenem njih tehnološki opis, na osnovi literature pa skuša tudi dognati, kje so posamezne vrste najprej izpričane. Iz literature ugotavlja, da so imeli prvotni vodni mlini kolo na navpičnem vretenu, kakor najdemo take primerke še danes pri Mar- tuljku in deloma na Pohorju. Tehnološko nam nato opisuje posamezne dele in njih funkcijo, tako mlinski kamen, groto, tresilnice (miketulje), kakor tudi lego mlinov in naprave na vodi fzatvornice, grabi je itd.). Sledi natančen opis naših kmečkih mlinov z navedbo domačih izrazov za njihove posamezne dele. Posebej se ustavlja ob mlinih na ladjah na Muri, kot posebnost pa omenja mline na veter na črti Slovenska Bistrica—Poljčane, poudarjajoč, da so kombinacija žrmelj in "klopotca, in zato povsem samostojna zvrst, ki se docela razlikuje od nemških in holandskih mlinov na veter. Končno obravnava še žrmlje, prikazujoč tudi njih zgodovinski razvoj, posebej pa opisuje belo- kranjske žrnve. — Po kratkem opisu papirnic podaja obširneje kakor v uvodu tehnološki opis prvotnih naprav v kovačijah od predelovanja železa na odprtih ognjiščih preko vetrnih in jaškastih do »slovenskih« peči, kar vse sodi še v primitivni način kovaštva. Poglavje zaključuje zgodovinski opis žag v svetu in pri nas. Etnograf, ki bo proučeval naše kmečke mline, bo s pridom prebral zlasti poglavje »Zgodovinski razvoj vodnih pogonskih strojev«, ki nam v njem pisec 293 Knjižna poročila in ocene opisuje Tse zvrsti vodnih koles, zlasti zajemalne, na lopate in korce. Prav tako razlikuje, vodna kolesa tudi po višini padca vode nanje (kolesa na zgornjo, hrbtno, srednjo, spodnjo in globoko vodo), pri vseh teh zvrsteh pa obenem tehniško ugotavlja, kakšna vrsta kolesa je ob raznih pogojih, kakor so močan padec, globoka reka, brzica itd., nujno potrebna in edino možna. Poglavje »Industrijska in obrtna dejavnost na slovenskem ozemlju« sicer etnografa ne bo bo posebej zanimalo, omenim naj ga pa kljub temu, saj je doslej najpopolnejši, vsaj sumarično urejeni seznam obrtnosti in stare indu- strije v naših krajih. Seznam je sicer urejen po abecednem redu krajev, vendar pa premalo pregledno. Važno za etnografa pa je zadnje poglavje »Po nekaterih sledeh...«. V njem nam avtor po arhivskih virih, skicah, Valvasorju in po ostankih preteklosti na terenu skuša prikazati in opisati vse, kar se nam je glede vodnih koles ohranilo v Sloveniji. Pri tem nam v tekst nasuje mnogo domačih izrazov, tako n.pr. o vodi (str. 296—297), objavlja mlinski red iz leta 1814, ki je prav tako važen zaradi domačega izrazoslovja za razne dele mlinskih naprav, navaja domače izraze za posamezne dele fužinskega kladiva (str. 358) in za dele vodnih koles pri fužinah (str. 371—372, 376, 578), vrhu tega pa po Rudolfu Andrejki še imena za raznovrstne kroparske žeblje. Delo je izredno bogato ilustrirano, saj obsega na 393 straneh kar 360 foto- posnetkov in skic V bistvu je vsak opis ponazorjen s sliko in reči bi se celo smelo, da je tekst povečini le pojasnilo k pestremu slikovnemu gradivu. Na korucu je dodan delu seznam literature, sledi na 34 straneh povzetek v francoščini, nato seznam slik prav tako v francoščini in krajevno kazalo, na koncu pa je v dvobarvnem tisku dodan še pregleden zemljevid vodnih koles na Slovenskem okrog leta 1900. Bogo Teply Šaljive narodne priče. Odabrao i priredio Alija Bejtić, Seljačka Sloga. Zagreb 1955. Ova zbirka, koja većim svojim dijelom ne sadrži baš prave pripovijetke, nego ponajviše one tako zvane kratke šale, pošalice, pošurice, dosjetke, aneg- dote, ono što mi često, prema Nijemcima, nazivamo »vic«, odlikuje se nekim svojim izvrsnim svojstvima. Prikupljene iz većeg broja prilično zaturenih zbirki, malo upotrebljavanih za sastavljanje ovakvih srodnih izbora, ove su pričice trajno svjedočanstvo o našim geografskim prostorima. Bez obzira na sve nedostatke što ćemo ih kasnije spomenuti, čini nam se da je autor ovim svojim izborom, namijenjenim najširim pučkim slojevima, pokazao izvanredno osje- tilo za duh, mentalitet, za specifiku čovjeka i sredine, kako su ih stoljeća historije oblikovala u nekim našim krajevima (pokazao je taj smisao nažalost samo za neke krajeve). Čini nam se velikom prednošću ove zbirke činjenica što je autor iz onog mnoštva kratkih šaljivih priča uspio odabrati gotovo isključivo takve što su natopljene zaista mirisom ove naše zemlje i time pro- čišćeno, a nenametljivo iznijeti pred čitaoca nešto od najvrednijega u narod- noj priči i folkloru uopće. Svoje je priče podijelio u više skupina, neke tematski, a neke po obliku. One po obliku, prema našem mišljenju, neuspjelo su razvrstane: humoreske, po- drugačice, kratke pošalice sadržajem i formom zadiru jedne u druge, miješaju se, a ni termini im nisu najsretniji; humoreska na primjer ne odgovara ni stručnoj folklornoj ni pučkoj terminologiji, a niti tradiciji ranijih izdavača. One tematske skupine, međutim, vrlo su karakteristične i samim svojim rasporedom impliciraju čitaocu nešto od svega što je u prošlosti činilo kod nas temelje narodnog života, a time se nužno odrazilo i u priči; to su Bejtićeve priče o he ri, ho d že i popovi, age i čipčije, ciganska domišljatost. Šteta što tih tematskih skupine nema više i što su regio- nalno suviše ograničene. Ali i ovako one govore vrlo mnogo. Kako je neumrli U njima lik here, onog izmučenog gladnog kmeta, varanog i tlačenog, koji je 294 Knjižna poročila in ocene od Života naučio kako se lukavo i domišljato, dopušteno ili nedop^ušteno, uvi- jek okretno iznuđuje i .stječe sve ono što se ne daje samo, koga je kroz vje- kove održavao njegov opori galgen humor! Tako su jednako plastični tu likovi popova, hodža, Cigana i drugih. Moramo se diviti obilju života što izvire iz tih kratkih, naoko bezazlenih anegdota. U zbirci ima više duhovitih priča 0 lopovima. Tekstovi br. 19, 48 i 55 predstavljaju na primjer tri osobene i medu sobom različite varijante one priče o lopovima-drugovima, koji po ne- koliko puta jedni drugima kradu isto meso. Taj je motiv stočne krade vrlo simptomatičen za naš brdski pastirski element (uostalom, ne samo kod nas!). Mnoge od ovih pričica dvjema-trima crticama izvanredno živo dočaravaju sredinu i mentalitet. Takva je na j)rimjer priča o tome kako hero i hodža dijele megdan (br. 84), ili »Sujo belajdžija« (br. 14), ili ona o sporom i spokoj- nom sarajevskom slugi (br. 62), ona o predodžbama o drugome svijetu (br. 59) 1 mnoge druge. Pri tome valja znati jedno: svojim živim oblikom, jezikom, odlikama ambijenta sve su ove pričice potpuno naše, ali motivi su gotovo kod sviju njih međunarodni, putujući. Priča o Suji belajdžiji, tako natopljena starom sarajevskom atmosferom, ipak je genetički vezana s raširenim među- narodnim motivom, što ga znamo i iz francuske pjesmice »Tout va tres bien, madame la marquise* ili iz ruske pučke drame ^Golyj barin«. Priča o kne- ževoj slanini (br. 27) inače krasan odraz socijalnih prilika, prodiranja lihvar- skih odnosa na naše selo, 'ipak je ujedno vezana i s međunarodnim motivom 0 zatečenom lopovu, koji domišljato sebe prikazuje kao đavola, motivom što ga susrećemo već u Grimmelhausenovom romanu »Simplicius Simplicissimus«. Takvih je još i očiglednijih primjera naći ćemo u brojnim tekstovima ove zbirke. Govorimo o tom pitanju opširnije, jer nam se čini pogrešnim autorovo mišljenje, izneseno u predgovoru, u kome on navodi kako je nastojao »da u zbirku uđu takve šale, za koje se zna, ili za koje se može bar pretpostaviti da su nikle na našem tlu«. Autor želi time »jače istaknuti značajke našeg narodnog humora i doprinos našeg naroda u izgradnji humorističke književ- nosti«. Konkretna analiza pretežne većine ovih tekstova lako može pokazati kako je živo oblikovanje tih priča zaista specifično naše, ali motivi ne izviru kod nas, već su, kao što smo rekli, međunarodni. Iz ove prve pogreške autor upada u drugu, težu, u nepravdu prema folkloru nekih naših krajeva. On kaže doslovce: »Iz istih razloga ovdje nisu zastupljene ni kajkavske narodne šale, jer se najvećim dijelom osnivaju, kako je već istaknuto, na stranom humoru.« Pri tome on misli na Lovrenčevićeva Petricu Kerempuha, koji je poznat kao kompilacija Tilla Eulenspiegela. Ali uz ovu prevedenu popularnu zbirku, kakvih imaju još mnogi drugi krajevi î narodi, naši kajkavci raspo- lažu znatnim bogatstvom izvrsnih šaljivih priča, originalnih upravo tako mnogo ili tako malo kao i svi ostali tekstovi Bejtićeve zbirke. Treba samo pogledati priče Dokušeca, Strohala, Plohl-Herdvigova, Valjavca, Langa, Ko- tarskoga i drugih Nezgodno je to stvarati »rangliste« folklora pojedinih kra- jeva, što autor pokušava na više mjesta u svom predgovoru. Očito je da on najbolje pozna i najviše naginje pričama iz Bosne i Hercegovine. Možda bi bolje bilo da je zbirku sastavio isključivo na osnovu građe iz tih krajeva, jer je malo nezgodno i nepravedno to što je on u okviru zajedničke zbirke tim tekstovima dao tako naglašeno dominantno mjesto (više od dvije trećine ukupnog broja priča). Kada je riječ o pojedinim krajevima, htjeli bismo još nešto reći. Imajući u vidu da je knjiga namijenjena širokoj čitalačkoj publici, autor je posve ispravno nastojao približiti te tekstove čitačima time, da ispod svake priče navede iz kog kraja ona potječe. No kako to u pretežnom broju slučajeva nije poznato, jer prvi izdavači obično nisu donosili tih podataka, to se autor morao povoditi za sekundarnim indicijama, koje lako mogu prevariti, pa su 1 njega koji put prevarile. Da je on u predgovoru naveo kriterije po kojima je određivao lokalizaciju priča i da je ujedno dopustio mogućnost izvjesnih 295 Knjižna poročila in ocene pogrešaka pri tome, bio bi izbjegao nepotrebnom prigovoru, a ujedno bi udo- vo jio zahtjevima obrazovanijih čitača. Izdanju se potkrala i jedna veća štamparska pogreška: u popisu izvora dvaput se (pod brojevima 3 i 4) navodi ista Vrčevićeva zbirka; čini nam se da priče, navedene pod brojem 3, umjesto naslova citiranog u knjizi, stvarno potječu iz zbirke: Vuk Vrčević, Srpske narodne pripovijetke, ponajviše kratke i šaljive, Beograd 1868. < Ako smo govorili o nedostacima, nije to zato da umanjimo vrijednost ovoj zbirci, koju po mnogim svojstvima smatramo zaista odličnom, nego samo zato, jer nam se čini da ovakva vrst kritike može nešto doprinijeti usavršavanju budićih sličnih izdanja. Spomenut ćemo još ukusnu opremu i duhovite ilu- stracije Eme Bursać, što sve zajedno čini knjigu vrijednom i uspjelom. Maja Bošković-Stulli Hamid Dizdar, Narodne pripovijetke iz Bosne i Hercegovine, Seljačka knjiga, Sarajevo 1952. Svakako je izdanje narodnih pripovijedaka, pogotovo onda kad ne ponavlja ono tridesetak prečesto već eksploatiranih tekstova, za nas uvijek pozitivna dobit. Naše su narodne pripovijetke izvanredna kulturna i umjetnička vrijed- nost, a toliko leže eto nepoznate i zakopane. U tom smislu pozdravljamo (doduše s priličnim zakašnjenjem) i ovo izdanje bosanskih narodnih pripo- vijedaka. Veći dio ovih tekstova (iako ne svi) nose u sebi najbolje kvalitete čudesne narodne priče: razigranu fantaziju, prepletenu s društvenim i psiho- loškim elementima svakodnevnog života; posebnu konciznost i ekonomiku jezika narodne priče; naivnost uz umjetničku zrelost. Ove priče iz Bosne i Hercegovine posebno odišu orijentalnim koloritom, što je stvarna odlika priče u tim krajevima, a ovdje je djelomično rezultat još i redaktorova' izbora. Ne možemo u ovoj kratkoj recenziji dati ocjenu pojedinih priča niti analizu orientalskih elemenata, već ćemo umjesto toga samo upozoriti na nevjerovatno blisku vezu i čestu nedvojbenu genetičku srodnost ovih priča s turskima, kako se to otkriva usporedbom s indeksom turskih narodnih priča (W. Eberhard und P. N. Boratav, Typen turkischer Volksmarchen, Wiesbaden 1953). Nije u pitanju samo adekvatnost tipova priče (koju bismo mogli naći u repertoaru gotovo svakoga naroda), več je ovdje ta srodnost izražena jezičkim turcizmima, istim ličnim imenima, kompozicijom priče, tipom kontaminacije, brojnim sitnim detaljima, koji se ne mogu riječima tako lako izraziti. Zlatumbeg iz naše priče zove se Tozlubey u turskoj; bulbul-pticu traže braća i u našoj i u turskoj priči; naš Ćelo to je turski Keloglan; ka- rakteristična lančana priča »Oklen ingleskoj kraljici tolike pare« istočnog je karaktera, kao i prepletenost, šarenilo motiva u drugim nekim pričama. Da ne duljimo, navest ćemo uz naše tekstove odgovarajuće brojeve indeksa turskih priča. Ateš Periša — EB 215; Biberčić — EB 72; Babovina — EB 73; Kabadaluk — EB 126; Carev najmlađi sin — EB 72; Ko dobro čini ne kaje se — EB 62; Čudotvorni prsten — EB 180; Zlatna djeca — EB 239; Carević i divova kći — EB 212, 3 c, 4; Djevojka-ptica zlatna perja — EB 198; Sedam braće i sedam divova — EB 213; Srećni sat — EB 206-f 125 IV; Celo carev zet — EB 138 (vidi i 257); Vezena marama — EB 177 (donekle): Otac i njegove kćeri — EB 97; Ciganin i divovi — EB 162; Zlatumbeg — EB 34; Pravda i krivda — EB 206: Oklen ingleskoj kraljici toliko pare — EB 315 (za jedan motiv lan- čane priče): Titiz i džomet — EB 67: Vezirov sin — EB 175; Noćnica — EB 183; Mala vilanije folklorno; Dijete sa devet čiraka — EB 180; Maćeha — EB 167; Materine suze — nismo našli tursku paralelu (motiv kao u Grimm KHM 109. Das Totenhemdchen); Sudbina — nismo našli tursku paralelu (donekle kao AT 460 B). - 296 Knjižna poročila in ocene One koji se zanimaju i za međunarodne paralele ovim pričama upuću- jemo na recenziju turskoga indeksa, u kojoj je donesena tabela turskih tipova priča Eberhard-Boratava usklađena brojevima Aarne-Thompsona (vidi W. Ander- son, Der tiirkische Marchenschaft, Hessische Blatter ftir Volkskunde, XLIV-1953, 111—132). Razumije se da ove priče ne smatramo naprosto adekvatnim turskima. Željeli smo tek upozoriti na veliku srodnost, a sve ono osnovno po čemu su to ipak naše priče predmet je širih studija, koje izlaze iz okvira ove kratke recenzije. O samom izdanju valja reći još i ovo: Veći dio priča odabran je vrlo dobro; poznavaocu naše priče, koji je spreman da se potrudi i potraži tekstove što nisu dosada tako često bili preštampavani, zaista nije teško u tom obilju prekrasne građe pronaći ono najvrednije za ovakvu relativno neveliku zbirku. A baš stoga treba požaliti što su tu unesene i neke priče koje to ne zaslužuju. Priče »Zlatna djeca«, »Noćnica«, »Mala vila« nose karakteristiku izrazite literarne, nefolklorne, rekli bismo salonske stilske obrade (»Mala vila« nije folklorna niti po motivu), pa je šteta što su one zauzele prostor umjesto drugih, auten- tičnijih priča. Šteta je zatim što se donose neke priče prevedene s njemačkoga, t. j. prijevodi prijevoda (»Zlatna djeca«, »Ciganin i divovi«), kad znamo kako je bitan za narodnu priču svaki izvorni jezički oblik. Govoreći sada o tome, dotičemo se jedne vrlo krupne redaktorove nekorektnosti, kojom se znatno umanjuje opći povoljni dojam što bi ga on ovom svojom zbirkom bez toga bio proizveo. Za dvije tek spomenute priče Dizdar doslovno kaže: »Dvije priče iz Mrazovićeve zbirke prevedene su takođe s njemačkog jezika za ovu zbirku«. Međutim, obje su te priče prevedene već vrlo davno i objavljene u zbirci: D. Bogdanović, Izabrane narodne pripovijetke, Zagreb 1914. Svatko koga to zanima lako će se sam uvjeriti kako je Dizdar upotrijebio upravo te prijevode, izmijenivši tek tu i tamo poineki oblik. U svom pogovoru, koji je pisan, uostalom, dosta informativno, zgodno i popularno, naglašava autor u više navrata da je vrijednost njegove zbirke upravo u tome što se približio izvorima, iskopao iz zaborava narodne priče iz gotovo nepoznatih, teško dostupnih knjiga, časopisa i rukopisa. Bila bi to golema zasluga, kad bi bilo istinito. Ne ćemo mu zamjeriti što je mnogo pre- uveličao nedostupnost i raritet zbirki koje spominje, ali smatramo ozbiljnim defektom, što se on u većini slučajeva nije služio tim spominjanim djelima, već drugim nekim poznatim i pristupačnim publikacijama: spomenutom Bog- danovićevom knjigom, zatim zbirkom Tihomira Ostojića, Srpske narodne pri- povijetke JI. izd. Dubrovnik 1911; II. izd. Beograd-Sarajevo 1925) i zbirkom Veselina ČajkanoVića, Srpske narodne pripovetke. Srp. etnograf, zbornik XLI, Beograd 1927. Sve priče koje se u napomeni navode kao da su uzete iz zbirki Preindls- berger-Mrazović, Tordinac, Corović, Bos. nar. pripovijetke mogu se naći i u Bogdanovićevoj antologiji, što će teško biti samo slučajna koincidencija. Od priča uzetih iz »Bosanske vile« objavljeno ih je nekoliko i u Ostoji- ćevoj zbirci, pri čemu neki Dizdarovi naslovi (Mala vila, Noćnica) odgovaraju Ostojiću, a ne »Bosanskoj vili«. O svojoj »Noćnici« kaže Ostojić doslovno: »Broj 23. Nikolićeve zbirke (,I siromaška bog ne ostavlja') sastavljen je s va- rijantom iz ,Bosanske vile' u jednu, u broj 13 ove knjige (,Noćnica').« Dizdar donosi u svojoj zbirci upravo ovu Ostojićevu kombiniranu varijantu, poziva- jući se samo na »Bosansku vilu«. Blagajićevu priču »Carev najmlađi sin« nalazimo takođe kod Ostojića. Priče koje su navodno uzete iz rukopisnog arhiva Srpske akademije nauka štampane su već sve u Čajkanovićevoj poznatoj zbirci. (Redaktor na- pominje da je Čajkanović »opisao« te rukopisne zbirke, ali je prešutio da ih je on na istome mjestu, u istoj publikaciji i štampao.) Preostaju, dakle, samo neke priče iz »Bosanske vile« i »Behara« što ih je autor objavio korektno prema navedenim izvorima (priče iz »Behara« objav- 297 Knjižna poročila in ocene Ijene su i u zbirci. A. Nametak, Muslimanske pripoviesti iz Bosne, Sarajevo 1944, ali Dizdarovi tekstovi ne moraju odatle izvirati). Neke priče, uzete iz »Bosanske vile«, kao Ateš Periša, Kabadaluk, Biberčić, Oklen ingleskoj kra- ljici toliko pare i dr. doista zaslužuju da budu spomenute kao vrijedan do- prinos u ovoj knjizi; kamo sreće da su svi tekstovi na taj način bili odabirani! Vrlo nam je žao i teško što moramo govoriti o tako mučnim pitanjima. Zao nam je, jer su izdanja narodnih priča kod nas prilično rijetka, a ovo bi izdanje, uz skrupulozniji autorov stav prema izvorima, moglo biti vrlo lijepa zbirka. Zao nam je, ali o tome treba govoriti, ne zbog Dizdara lično, već iz poštovanja i ljubavi prema gradi koju je publicirao. Kada već ne znamo naj- zaslužnije ljude za starije zapise, t. j. one koje su kazivali priče, a vrlo često ni one koji su ih zapisali, dužnost nam je poštovati bar one koji su prije nas publicirali tu gradu. I napokon —¦ radi se tu o moralnom stavu, koji nam nikada, a pogotovo ne u današnjem našem društvu ne može biti indiferentan. Maja Bošković-Stulli Bilten Instituta za proučavanje folklora. Sarajevo, broj 2, 1953. Bulletin of the Institute of folklore research Sarajevo. Redakcija Cvjetko Rihtman, naučni saradnik (odgovorni urednik) ; dr. Jovan Vuković, vanr. prof, univerzi- teta. Sarajevo. 1953. Str. 412. Najobsežnejši del navedenega zbornika |e posvečen problemom obrav- navanja in zbiranja gradiva z območij Jajca in Kupreškega polja. V »Narodni muziki jajačkog sreza« je Cvjetko Rihtman obširno osvetlil dokumentacije starejših in mlajših folklornih tradicij, deloma vezanih na določena območja. Na tej osnovi je razvrstil gradivo 244 notnih primerov enoglasij, starejših in mlajših večglasij, instrumentalne igre ter slik iu opisov ' instrumentov (bugarija, šargija, gusle, truba, diple, diplice, dvojnice in ćurli- kavica). Karakteristiko napevov podaja po raznih prvinah v komentiranih tabelarnih pregledih, ki se nanašajo na oddihe sredi besed in svojevrstne me- lodične zaključke, melopoetske oblike, ritmične obrazce ter obseg in vrste skal. S tem je Rihtman hkrati izpopolnil svoja dognanja o značilnostih bosen- skega večglasja, ki ga je že temeljito obdelal v 1. številki Biltena. Dobro do- polnilo k prejšnji razpravi so »Pjesme jajačkog sreza«, katerih tekste k ustreznim Rihtmanovim zapisom melodij je pregledno podala in razvrstila Ljuba Simić. Prav zanimivo razpravlja o plesih Jelena Dopuđa v »Narodnih igrah Kupreškog Polja«, kjer obsežneje označuje »Ravno kolo«, prav posebno pa žalne plese (Zalostivno kolo), pri čemer omenja tudi slovensko gradivo. Med plesi z dramsko noto obdela »Biranje« in se pri tem sklicuje tudi na zelo razširjene slovenske variante »pouštertanca« ter omenja med drugim dekliški ples »Lepa bela lilija...« z Bleda. Dalje obravnava tudi »Paun, Sitan tanac, Biber« in druge plese, ob koncu razprave pa dodaja obsežno gradivo. Lepo osvetljujejo okolje, v katerem se porajajo razne oblike ljudskega izraza, opisi in razlage Abdulaha Škaljića »O običajima i vjerovanjima u srezu jajačkom«, kar smotrno dopolnjujejo »Društvene igre s područja Ku- presa i sreza Jajce«, ki jih je razvrstila in opisala ter opremila s primerjalno tabelo Milica Obradovič. Za primerjavo bi bilo mogoče uporabiti mnogo po- dobnega gradiva iz Slovenije. Primeren zaključek prikaza skupnih naporov sodelavcev ekipe sarajevskega instituta na terenu so »Narodne pripovijetke s Kupreškog Polja i s područja jajačkog sreza«, ki jim je dodal opombe in register realij Vlajko Palavestra. V zadnji četrtini zbornika je objavljen prevod razprave Jaapa Kunsta »Kulturno-historijski odnosi između Balkana i Indonezije«, o kateri sem že podal recenzijo (SE VI—VII, 1954, str. 345). Zanimivi in poučni sta razpravi »Splet naših narodnih praznovjerja oko vještice i popa« Maje Bošković-Stulli ter Jovana Vukovića: Igra »Tonci«, ki ima svoje kinetične variante tudi v Slo- 298 Knjižna poročila in ocene Teniji. Koristne podatke in gradivo so prispevali: Milenko S-Filipović (Raz- ličita etnološka građa iz Rame), Augustin Kristič (Kreševska čaršija in kre- ševska sermi ja), Čamil Si jarić (Iz narodnog života Bihora i Pešteri) in Alija Bejtić (Prilozi proučavanju naših narodnih pjesama). Tako pomeni drugi zbornik Biltena stvaren napredek v pogledu tehtnosti znanstvenih prispevkov in razširjenju kroga sodelavcev tudi na zamejstvo kot po obsegu ter slikovni in ostali opremi. Radoslav Hrovatin Pavel Josef Šafarik, Slovansky nârodopis. K vydânî pripravila Hana Hynkovâ za spoluprâce Josefa Hiirského a Luboše Rehačka. Ceskoslovenskâ akademie vëd. Ustav pro ethnografii a folkloristiku. Klasikové vëdy, sekce filosofie a historié. Nakladatelstvi CS A V Praha 1933. Str. 289 -f 7 kart. Drobno, a tehtno delo enega izmed utemeljiteljev slavistike, ki je deloval tudi v Novem Sadu, izšlo dvakrat leta 1842, tretjič pa 1849, je v pričujoči izdaji ponatisnjeno na str. 6—175 z obsežnimi podčrtnimi opombami (380), ki pojasnjujejo današnjemu bralcu osebna in krajevna imena z nadrobno na- vedbo naslovov del pri pisateljih itd. Šafarikovo delo ni etnografsko v da- našnjem smislu, marveč geografsko, zgodovinsko in filološko in je imelo namen, prikazati meje, jezikovne značilnosti in literaturo slovanskih narodov. Pri tem je upošteval etnična imena in postavil osnove kompleksni zgodovinsko- etnografski metodi, ki jo uporablja danes raziskavanje slovanske etnogeneze. Postal je tudi učitelj L. Niederleju, ki je njegovo metodo poglobil in v knjigi »Slovanski svet« (poslovenil J. Glonar) napisal moderno osnovo za etnografsko orientacijo v smislu Šafarikovega dela. Knjiga je v času izida in še pozneje s svojo nravno silo in temeljito obravnavanim gradivom budila narodno zavest pri Slovanih, pa tudi razisko- valno vnemo. Saj je nudila gradivo raznim domoznanskim vedam in dopol- njevala istega avtorja Slovanske starožitnosti (1837), Zgodovino slovanskega jezika in literature (1824) in Zgodovino južnoslovanske književnosti (1864—65, s Čopovim prispevkom) kot osnovni pregled svoje stroke. Slovence obravnava v 3. poglavju, § 13, s pregledom o bivališču in značilnostih jezika Južnih Slo- vanov, posebej pa v § 16 pod naslovom »Nareči korutansko-slovenske« (str. 71 do 78). V opombah bi želeli nekaj pravilnejših podatkov, tako namesto 280 op-, str. 74, »Savinja« k Š. besedilu »Šavničari na .Šavnici« pravilno: »Sčavnica v Slovenskih goricah«; k nejasnemu »Žilavci« naj bi opomba 283 poleg nem. imena reke povedala tudi slov. obliko Ziljani; tudi ni jasno, da so »Slavonti... v horach pod onemi (Rezijani) ve Furlanech« — Beneški Sloven(c)i. Tudi pri pregledu slovstva motijo netočnosti, kot Truber, Articae... namesto Arcticae, naziv »časopis« za Kranjsko Cbelico, netočen naslov Kiizmičevega Nuovega zakona (9 napak) in več tiskovnih pogreškov. V knjigi so objavljene kot sestavni del tri razprave, ki jwjasnjujejo jomen in značaj Šafarikovega dela z raznih strokovnih gledišč. Hana Hyn- covâ razpravlja O pomenu Šafarikovega Slovanskega narodopisa za slovansko etnografijo (185—197). Na osnovi Š. korespondence s Kollârjem prikazuje njegov odnos do ljudstva, do samostojnosti slovanskih narodov in njegovo pojmovanje jezika. O imenovanem delu samem govori prav malo. Poudarja, da je S. ugotavljanje slovanskih etničnih meja bilo podprto z obilnim gra- divom in opozarja na sodobnost njegove metode dela. Luboš Rehaček govori v razpravi Slovansky nârodopis s filološkega gle- dišča (198—217) o tem, kako je S. zbral gradivo za svoje delo po prijateljih po vsem slovanskem svetu. Njega filološki del je nastal ob sodelovanju za- četnikov ruske slavistike, n. pr. Sreznjevskega za gradivo o Južnih Slovanih. Čeprav je delo poljudno, ima trdne znanstvene osnove. Prinaša prve oznake slovanskih jezikov in osnovne podatke o literaturah. Avtor pregledno ocenjuje te Š. orise. 299 Knjižna poročila in ocene Najobsežnejša je razprava Josefa Hurskega Vznik in poslanstvo S. Slo- vanskega zemljevida (218—288). Nadrobno razbira na osnovi Š. zapuščine, dopisovanja in kart nastanek njegovega zemljevida slovanskih dežel, ki ga je priložil Slov. ndrodopisu in tudi s tem naredil pomembno dejanje. Največje poglavje je posvečeno S. pripravam za kartografski prikaz južnoslovanskega ozemlja. O Slovencih je bil na osnovi Staničevih (po Čopu), Jarnikovih, Slom- škovih, Vrazovih in Metelkovih prispevkov najpodrobneje in najpravilneje poučen. Priobčena je (str. 267) Sreznjevskega skica o slovenski narodnostni meji v Kanalski dolini, ki je prispela prepozno za uporabo. To poglavje bi bilo treba pri nas prevesti, kakor je tudi nujno, da nam kdo razišče Šafarikove stike s Slovenci in njegov pomen za nas, kot je storil to Fr. Kidrič o Do- brovskem. Prikazana pomembna izdaja je važen prispevek k razjasnitvi slovanske znanstvene preteklosti, pa tudi živ klic naraščaju vseh naših domoznanskih strok, da nam je nujno potreben študij slovanskih jezikov, ki smo jih tako zanemarili, in po njih znanstvene literature, ako želimo uspešno oploditi svoja prizadevanja za ohranitev sodobne ravni naših znanosti. Vilko Novak Hursky Josef, Vylidnovânî a asimilace slovanskych obcî v Gradisti. — S 13 kartogratickymi prilohami a nâcrty v textu. — Slovansky ustav. Praha 1952. — 372 str. — (Izdano kao rukopisni koncept.) Hurs'ky Josef, Slovansky živel v Gradišti-Burgenlandu a jeho dolno- rakouském pomezi (Kartograficka znâzornenî současneho i piivodniho raz- loženi sidel). — Se 4 map. pfilohami a 4 kartogramy v textu. — Sep. iz >Sbornik Čs. společnosti zemepisne«, roč. 1950. — Praha 1950. — 14 str. Hursky Josef, Sidelnë zemëpisny raz slovanskych obcî v Gradišti-Burgen- landu. — Se 4 kartogramy. — Sep. iz »Sbornik čs. společ. zemepisne«, roč. 1932. — Praha 1952. — 14 str. Hursky Josef, K otâzce slovanske kolonisace Gradište-Burgenlandu. — Se 4 kartogramy. —, Sep. iz »Sbornik Čs. společ. zemepisne«, roč. 1953. — Praha 1955. — 12 str. Hursky Josef, Slovanska stëhovâni na Moravske pole v 16. a 19. stoletî. ¦— Se 3 kartogramy. — Sep. iz »Sbornik čs. sipoleč. zemepisne«, roč. 1954: — Praha 1954. — 13 str. Kako napis prvoga djela kaže, ono je demografskoga i statističkoga zna- čaja prikazujući i suvremeno stanje i kretanje naseljenosti »slavenskoga arhipelaga« (kako ga je nazvao Czoernig) na području Burgenlanda-Gradišća, množenje i jačanje tih naselja i njihovo nazadovanje, od davnine do danas. Ne 0(graničuje se samo na konstatacije čistih demografsko-statističkih data već ih zdušno komentira i interpretira i daje djelu kao cjelini historijski značaj, koji se ogleda već u samom mnoštvu raznovrsnih i na mnogo mjesta crpenih historijskih dokumenata (popis sve iskorištene grade na str. 351—335). Ništa bolje ne ilustrira tu historijsku stranu djela nego na primjer u tekstu iskorištena (i u prijevodu donesena i u faksimilu priložena) isprava iz 1573. g., gdje neki austrijski staleži optužuju naseljenike Hrvate i nastoje da se od- bijaju odnosno vraćaju, dok ih car pokušava u svom reskriptu donekle uzeti u zaštitu — dakako zbog njihove vojničke vrijednosti. Djelo je krcato historijskim, statističkim, kulturnim i drugini pojedino- stima, često posve novim i dosad nepoznatim i bez izuzetka zanimljivim — no koje nije ovdje moguće ni letimice doticati. Bitno u djelu najbolje će pred- očiti njegovih pet osnovnih poglavlja, raščlanjenih dalje u niz odsjeka, od kojih bi svaki zavrijedio poseban prikaz: Gradišće i tamošnja slavenska na- selja kao cjelina (s pregledom 6 glavnih grupa: Haci, Poljaci, Doljanci, Stoji sjeverni i južni — nazvani tako od ostalih po tome, što su štokavci — porapski 300 Knjižna poročila in ocene Slovenci i donjoaustrijska granična grupa) —- Demografija slavenskih narod- nosti —¦ Gospodarski faktor u razvoju slavenskih općina (proizvodnja, trans- portni odnosi, centri, kulturna razina) — Depopulacija slavenskih općina (napose proces depopulacije od 1869., pečalbarstvo i si.) — Narodnosna asimi- lacija slavenskih općina. Mnoge od obrađenih pojava ilustrira autor pomnjivo izrađenim (i ako ne svagda najzgodnije reproduciranim) kartama, njih 11 s nekoliko sporednih kartica, između kojih zavređuju da se ovdje zabilježe na primjer Slavenski jezični otoci u Gradišću (prema gustoći slavenskog stanovništva), Gustoća stanovništva slavenskih sela U Gradišću, Veleposjednička zemlja i narodnosni razvoj u slavenskim selima Gradišća (po grupama). Depopulacija slavenskih općina u Gradišću 1869—1939., pa Asimilacija slavenskog stanovništva u Gra- dišću 1880.-1934. po mađarskim i austrijskim službenim statistikama — i druge. Veoma obilna, gotovo potpuna bibliografija dosadašnjih radova svih vrsta 0 porapskim Slovencima i gradišćanskim Hrvatima naročito je korisna dopuna ovom djelu, za kojom će morati posegnuti svaki budući proučavac ove naše dijaspore (pri čemu nedostaje tek nešto sitnijih, autoru očito nepristupnih članaka; nije tek jasno, kakvom je griješkom izostalo najvažnije staro etno- grafsko djelce o njima, J. Csaplovicsa, Kroaten und Wenden in U'ngern. — Bratislava 1829.). Kako je autor jedan od današnjih najboljih poznavača Gradišća i nje- gova slavenskog stanovništva, razumljivo je, da ovo omašno djelo pretstavlja velik dobitak u prvom redu za hrvatsko narodoznanstvo oupće i za povijest gradišćanskih Hrvata, antropogeografiju i statistiku ove bez sumnje najznat nije hrvatske dijaspore — najznatnije u prvom redu kao dokumenta još i sada velike vitalnosti tih odvojenih i još dobrim dijelom neotuđenih Hrvata. Tu je ako i ne u cijelosti, ali ipak još uvelike konserviran narodni život, običaji i poezija predaka gradišćanskih Hrvata, kakvi su bili u 16. stoljeću. Tako se može kroz njihov sadašnji etnografski sadržaj dobro predočiti i etno- grafska slika u njihovim negdašnjim ishodištima u Hrvatskoj u 16. stoljeCu, računajući dakako i s promjenama i razvojem, koji su se i ondje u izolaciji kroz stoljeća zbivali. S rapskim Slovencima je nešto drukčije tek stoga, što njihove veze s ostalim slavenskim etničnim područjem nisu bile onako pre- kinute ni izolacija tolika kao kod gradišćanskih Hrvata. Nije bilo dano, zbog različnih razloga, da taj rad sistematski vrši i dade ga svojim zemljacima rii koji gradišćanski Hrvat odnosno rapski Slovenac, a 'ni koji zemljak iz Jugoslavjie. To veće se priznanje mora dati autoru Čehu, koji je s toliko odanosti i upornosti godinama skupljao građu za ovo djelo, 1 arhivsku i štampanu i izvornu na licu mjesta po selima i gradovima Gradišća i susjednih zemalja'. Što je važno istaći, jest to, da je ovaj omašni svezak (omašan doduše dijelom zbog debela papira i strojem pisanoga teksta, mehanički umnoženoga) samo prvi dio cjelokupnoga djela. Dr. Hursky ima već gotov drugi dio, histo- rijsko-dokumentarni, koji će nesumnjivo za našu historijsku etnografiju imati još i veće značenje, pa se ne može nego živo željeti da se nađe mogućnost, da «e. i taj tako važan dio objelodane (za sada ima samo sasvim kratak autorov izvod iz njega u časopisu »Slavia« 1953. g.). U ostala 4 gore navedena manja priloga (svi s ruskim i engleskim sadrža- jem) autor obrađuje teme, koje su u najužjoj vezi s gore prikazanim djelom — ali donekle na drugi način iznesene. Prvi od njih prikazuje u tesktu i na nekoliko kartica u njemu (koje su nažalost premalene pa su znakovi presitni i često nejasni) stanje slavenskih kolonija u srednjem vijeku i zatim reslavi- zaciju Gradišća o 16. (17.) stoljeću te stanje danas. Što je međutim još zornije i odmah pregledno-, to su četiri veće karte na posebnim prilozima, gdje su dobro odabranim znakovima označena sva hrvatska, slovenska i slovačka na- selja toga područja s vidnim sadašnjim i nekadašnjim brojnim stanjem nji- 301 Knjižna poročila in ocene -1--'- hovim, odnosno sa vidljivim nastalim promjenama etničkih odnosa (ponjemči- ranje itd.). Študij tih karata nada sve će privlačiti ne samo svakoga našeg etnografa, nego i demografa, historika pa i dijalektologa — i autor nas je njima također uvelike zadužio. — Drugi je takav prilog također u neku ruku prošireno jedno poglavlje iz gore prikazanog djela, treći se sa sličnom temom nadovezuje na prva dva, a četvrti je prilog posvećen posebnoj grupi slaven- skih kolonija, u prvom redu najbrojnijih hrvatskih, na Moravskom Polju (Marchfeld). Istim načinom prikazivanja i na dvije karte s četiri pomoćne kartice autor je jednako zorno predočio stanje na tom razmjerno najmanje proučavanom, a napose etnografski veoma malo proučenom teritoriju. Milovan Gavazzi Russkaja satiričeskaja skazka v zapis'ah serediny XIX — načala XX veka. Podgotovka tekstov, stat'ja i kommentarii D. M. MoldavSkogo. Izd. Akademii nauk SSSR, Moskva-Leningrad 1955. Ova je zbirka ruskih narodnih pripovijedaka svojim sadržajem izraz svega onog specifičnog, osobenog, za ostale narode izvanredno privlačnog, a definiciji neulovljivog duha što prožima ruski pripovjedački folklor; svojim komentarima i popratnom studijom ona je tipičan obrazac duha sovjetske folkloristike, kako se on oblikovao tokom posljednjih godina, sa svojim pozi- tivnim dostignućima i negativnim opterećenjima. Pripovijetke su sve realističke, šaljive, odnosno, da se poslužimo redak- torovim terminom, satiričke. Susrest ćemo tu priče, kojih su nam motivi u ovom ili onom obliku gotovo svi dobro poznati i iz naših zbirki šaljivih na- rodnih priča i iz međunarodnog pripovjedačkog repertoara. Pa ipak su sve te priče, kada ih ovdje čitamo, drugačije i nove (to je ona tajanstvena moć narodne umjetnosti, njezino trajno stvaralaštvo i obnavljanje, kako u vari- jantama jedne priče u istom narodu, tako i u repertoarima pojedinih naroda promatranim kao cjeline). Ovoj recenziji nije zadatak da izrazi specifiku tih ruskih priča. Ovlaš spominjemo tek da uspoređena s našom šaljivom pričom, koja je pretežno oštra, zgusnuta, škrta riječima, a bogata dinamikom, često sva skoncentrirana na snagu i duh replike, ruska priča daje drugačiju sliku: razgranala, sa razvijenom radnjom, bogatim dijalogom, s plastičnim slikanjem i izvanrednom komikom, s obilatim ritmičkim rimovanim rečenicama, dosjet- kama, poslovicama, tradicionalnim formulama; i uza sve to dah specifičnog- ruskog života i društvenih prilika (svojstvo koje se svuda na svoj način iz- ražava u narodnoj priči svakoga naroda). Ovim je ruskim pripovijetkama snažno izražen element društvene satire u šaljivoj narodnoj priči: odnos prema bogatima, prema popu, prema plemstvu i caru; taj odnos izbija iz priča spontano, kao izraz života i životnih nedaća, obično bez svijesnog saznanja o dubljem smislu društvene kritike koji se u takvim pričama krije. Moramo odmah naglasiti da je taj element spontane društvene kritike značajan za narodne priče svih naroda i da on sam po sebi ne može biti kriterij za raz- likovanje priča jednih naroda od drugih. Čitaoca će vjerovatno zanimati pregled motiva, sadržanih u ovoj zbirci, ali kako priča ima gotovo stotinu, ne ćemo moći tome udovoljiti. Spominjemo tek neke, vrlo poznate tipove priča: Ero s onoga svijeta (AT 1540), Rham- psinitus (AT 950), Dva novca (AT 1653* i 1654**), Tko prvi progovori (.4T 1351), Brbljava žena (AT 1381), Lijena prelja (AT 1405), Vješti lopov (AT 1525), Skupa koža (AT 1535), Klin-čorba (AT 1548), Siromah na sudu (AT 1660), Za jednu kravu petero (AT 1755), Otelio se pop (AT 1739), Priče o glupacima \kT 1200—1350), Car i monah (AT 922), priče o nevjernoj ženi (AT 1360, 1380, 1730), Prevareni advokat (AT 1585), Mačka i divlje životinje (AT 103) itd. Tekstovi priča uzeti su iz zbirki Azadovskoga, Afanasjeva, Dobrovolj- skoga, Zelenina, On čuko va, Sadovnikova, Smirnova, braće Sokolov, Hud Jakova, Erlenvejna, iz zapisa Moldavskoga, iz Gel'man-Bahtina i iz drugih nekih zbirki. 302 Knjižna poročila in ocene Izbor tekstova čini nam se vrlo dobrim i karakterističnim, dok je raspored grade, po našem mišljenju, donekle nepregledan i mozaičan: najprije tek- stovi iz ranije štampanih zbirki, zatim studije Moldavskoga o ruskoj sati- ričkoj priči, pa članak Moldavskoga o kazivačima ocu i sinu Bogatyrev i tekstovi njihovih priča, slijedi rasprava Moldavskoga o »Anegdotama starih Pošehonaca« V. Bcrezajskoga i napokon komentar, koji se odnosi samo na prvu grupu tekstova. Sve skupa —• nehomogeno i nepregledno. Priče nisu nume- rirane, pa to otežava snalaženje u komentaru. Šteta je što primjeri, koji se navode u popratnoj studiji, često nisu uzeti iz ove zbirke, a i onda kada jesu, čitalac to teško utvrđuje zbog nedostatka numeracije. Ova tehnička neujed- načenost kvari donekle cjelokupni dojam o zbirci, ali mi je ne mislimo ni u kom slučaju ocijeniti tek kroz prizmu tih formalnih osobina. Reći ćemo stoga posve kratko nešto i o problematskom tretiranju ruske pripovijetke u studiji i komentarima D. M. Moldavskoga. Pozitivno je i vrijedno što se autor ne ograničava na tehničke primjedbe o izvorima tekstova, već nastoji uputiti čitaoca u cjelokupni problem šaljive, odnosno satiričke ruske narodne priče: definicija vrste, elementi geneze, nacionalna specifika, prikaz značajnih ličnosti pripovjedača. Pregled i karakteristika pripovjedača, kao i mjestimično karakteriziranje tekstova čine nam se vrlo uspjeli. Ne možemo isto to reći o svim autorovim sudovima, prvenstveno baš zato ne, jer u njima često vidimo izraz onih svojstava sovjetske folkloristike, koja su je pred više godina mnogo unazadila (a ima znakova da se danas počinju ozbiljnije revi- dirati). Ne možemo prihvatiti autorovu klasifikaciju pripovijedaka, prema kojoj satiričke priče čine posebnu skupinu i obuhvaćaju otprilike ono što je ruska folkloristika ranije, u skladu s podjelom Aarne-Thomsona, na- zivala »b y to va j a« ili »n o v e 1 i s t i č k a« priča. Autor otvoreno iznosi mišljenje da naziv »novelistička« ne odgovara zato, jer on rusku priču na- vodno genetički pogrešno povezuje sa srednjevjekovnom zapadnoevropskom novelom, dok s druge strane naziv »bytovaja« implicira misao kao da u ostalim vrstama priča nema realističkih elemenata. Ovo apriorno odbijanje veze ruske narodne priče s evropskom bilo je dosada vrlo kobno za sovjetsku folkloristiku. A ako je točno da realističkih elemenata ima i u fantastičnoj narodnoj priči, onda je jednako tako točno i to da fantastična priča obiluje i satiričkim svojstvima. Nije nam jasno kako bi izgledala klasifikacija na- rodne pripovijetke sa posebnom skupinom satiričkih priča, ako se sjetimo da neka priča istoga tipa, s istim motiv-ima u ustima jednog kazivača poprima satiričke crte, a u drugoga ne. Satira je imanentno svojstvo brojnih narodnih pripovijedaka i istinska je zasluga D. Moldavskoga što je to svojom zbirkom tako plastično predočio, ali je neumjesna i nedovoljno promišljena težnja da se tim nazivom zamijeni usvojena međunarodna klasifikacija priča po tipo- vima i motivima. Uopće je šteta što se autor nigdje ne osvrće na međunarodne varijante svojih tekstova (iako bi to mogao lako, jer su indeksom Andrejeva po sistemu Aarne 1929. Rusi bili među prvima u Evropi koji so* stekli indeks svojih narodnih priča), ne zato da međunarodnim komparacijama ubije specifiku ruske priče, već naprotiv baš zato da pomoću njih istakne i predoči ono što je u ruskoj priči zaista osobeno. Samo jedno — tu treba biti objektivan i obazriv. Ne slažemo se s Moklavskim kada on na više mjesta pomoću sasvim slučajnih i beznačajnih primjera nastoji naglasiti socijalnu, klasnu oštricu ruskih priča, prema navodnoj socijalnoj indiferentno,sti priča drugih naroda. Da bi polsazao klasnu usmjerenost ruske priče, za razliku od ostalih, autor navodi mnoge sadržaje, koji su, međutim, vrlo slično izraženi i kod ostalih naroda( na pr. o došljaku s »onog svijeta«, o Semjakinom sudu, o lukavcu u vreći, o drvetu koji »govori« itd. Priča o Semjakinom sudu ima izvanredno zanimljivu i blisku paralelu kod nas u Vrčevićevoj priči »Hero i njegov aga«. Povezivanje ruske priče o Šemjaki s tamošnjim sudbenim prilikama u 17. v. ima svoju ozbiljnu i realnu osnovu, ali za potpuno razumijevanje priče potrebno je ispitati i njezine paralele kod ostalih naroda). Govoreći o klasnoj borbenosti 303 Knjižna poročila in ocene satiričke priče, avtor svakako pretjeruje. Ono što je u priči tek spoutani, nesvijesni otpor i jetka umjetnički simbolična osveta za vlastito siromaštvo, to u interpretaciji Moldavskoga, postaje na neki način svijesna i gotovo orga- nizirana borba protiv klasnog neprijatelja. Zaista je pretjerana i neosnovana tvrdnja da rugalice glupim, praznovjernim, nespretnim ljudima, a posebno glasovite rugalice »Pošehoncima« po pravilu simboliziraju predstavnike bo- gatih eksploatatorskih klasa. S druge strane autor suviše olako i brzo donosi sudove o antireligioznim elementima satiričke priče. Postojano javljanje vjer- skog skepticizma, antiklerikalnosti, komičnog parodiranja crkvenih obreda u tim pričama pouzdano je tu prisutno. Ali izvor, smisao i domet svih tih pojava nisu još dovoljno ispitani. Nema dovoljno osnova za autorovu uopćenu tvrdnju da junak ruske satiričke priče sam ne vjeruje ni u što, da satirička priča poprima crte ateizma, da su priče o vještom lopovu (na pr.) »od samog svog početka bile usmjerene protiv svemogućih religioznih vjerovanja«. Impli- cirati narodnoj priči tako moderna i suvremena gledišta ne odgovara ipak tradicionalnoj sredini koja je stoljećima nosila i razvijala simultano i fanta- stičnu bajku i vjersku legendu i satiričku priču. Da zaključimo: ova nam zbirka donosi izvanredno vrijednu i značajnu građu, studija i komentar daju važnih podataka i navode na zanimljive misli, ali šteta je što nisu pisani malo odmjerenije i što sadrže izvjesne apriorne sudove. Maja Bošković-Stulli Stief Cari, Studies in the Russian Historical Song by C S. Kovenhavn. Rosenkilde and Bagger, 1933, 274 str. Kopenhagenski univ. prof. dr. Cari Stief hoče, kakor pravi v uvodu, v svoji knjigi podati nekak uvod v problem ruske zgodovinske ljudske pesmi, ki ga je ruska znanost še komaj načela, nekak prvi pogled v njen značaj in raznovrstne oblike, hkrati prispevek k poznavanju življenja ruske ljudske pesmi v preteklih stoletjih. V prvem poglavju nam predstavlja štiri lirične zgodovinske pesmi (v petih inačicah) iz zbirke petih velikoruskih pesmi, ki si jih je prepisal (ali dal prepisati) kaplan angleškega poslanstva na Ruskem v letih 1619—1620 Richard James. O prvi pesmi, zmagoslavnem spevu o ponesrečenem napadu krimskih Tatarov na Moskvo, avtor z nadrobno zgodovinsko analizo ugotavlja, da se nanaša na poslednji njihov poskus, zavzeti Moskvo s presenečenjem, pod kanom Gazi Girejem leta 1591, pa jih sam Gospodov glas zapodi v beg (str. 19—36). Dve inačici Tožbe Ksenije Godunove, ki po nagli smrti svojega očeta carja Borisa in ob zmagovitem približavanju Lažnega Demetrija žaluje, da bo morala »v temnu keliju stupiti, u igumeniji blagoslovitca«, pričata, da je pesem nastala v tednih pred samozvančevim prihodom (13. aprila—20: ju- nija 1605), ki ji je pripravil še vse hujšo usodo (str. 37—46). V tretji pesmi, o smrti Michaila Vasiljeviča Skopi'na-Šujskega, mladega zmagalca nad samo- zvancem v Tušinu (24. aprila 1610), kaže pesnik žalost moskovskih meščanov zaradi hude izgube, škodoželjno veselje izdajalskih velikašev, ki so s tem povzročili izgubo Novgoroda (1611) in izdali domovino Poljakom; ne besede pa ob teh razmerah ne zine, da so junaka zastrupili (str. 47—53). Četrta pesem izraža ljudsko radost ob vrnitvi zamenišenega očeta carja Michaela Fjodoro- viča Filareta iz poljskega ujetništva (14. julija 1619); nastala je neposredno po tem dogodku, da jo je mogel James še prepisati (str. 54—56). V sklepnem odstavku poglavja avtor še ugotavlja, da so te pesmi nastale v moskovskem meščanskem okolju, in brani nasproti Danilovu in Gudziju njihov ljudski značaj (57—60). V drugem poglavju prof. Stief obravnava epske zgodovinske pesmi in to prav tako ob snoveh iz dobe »zmede«. Pesem o prevari in poginu Lažnega Demetrija je nastala tik po nesrečnikovi smrti in se po snovi in mišljenju ujema z uradnimi zgodovinskimi poročili. Daroviti pesnik se je kljub množici 304 Knjižna poročila in ocene motivov srečno ognil preobloženosti, tudi epski širini bvlin in je strnjeno pripoved rajši ix»živil z dialogi. V sredini 18. stoletja je pesem iz bojarskih in mestnih krogov prišla med ljudstvo — kar se Jamesovim liričnim pesmim ni zgodilo — in se je razširila na vzhod, sever in severozahod, pri čemer se kljub delnim spremembam le ni preveč vrgla po bylinah (str. 63—98). Drugače je šlo pesmim v spomin Skopina-Šujskega, ohranjenih v več ko 20 inačicah. Pravzaprav so to tri pesmi. Prva je v prozni parafrazi ohranjen odlomek byline, vložen v spis o smrti in pogrebu kneza Mich. Vas. Šujskega-Skopina; druga (6 inačic) je pesem v slavo Sujškega-Skopina, ki je očistil Moskvo Po- ljakov; tretja, ki poje o Skopinovi smrti, je razširjena daleč po ruskem severu, ob Volgi in Tereku ter Sibiriji, izgubila pa je zgodovinsko lice in se spreme- nila v bylino iz kroga kijevskega velikega kneza Vladimira Velikega (str. 96 do 135). Tretje poglavje nam predstavlja najprej pesem o carici Anastas'ji Ro- manovni na smrtni postelji. V tri izmed vsega okrog 70 inačic zgodovinske pesmi zabavljivke o ženitvi Ivana Groznega s čerkesko princezo Mar'jo Temr- jukovo, pri kateri jo njen brat Kostrjuk, ki žali Ruse, grdo skupi, so v arhangelskem okraju dodali kot uvod motiv, da prva žena Anastas'ja Roma- novna umirajoča moža zaman svari, naj po njeni smrti ne vzame poganke za ženo, ampak Rusinjo — Anastasjino ime je bilo znano iz pesmi o Ivanu Groznem, morilcu sinovem, v katerem mati zaman išče sinu rešitelja. Osamo- svojil pa se je ta uvod v samostojno pesem v treh inačicah pevske družine Krjukovih v Nižnji Zimski Zoloti na Zimski obali Belega morja (severno od Arhangelska) konec 19. stoletja (139—168). Druga pesem, balada o »Knezu Romanu, morilcu svoje žene« se je razvila preko byline v zgodovinsko pesem — očitno ima ta morilec samo isto ime kakor Roman Dimitrijevič (= gališki knez Roman Mstislavič, u. 1205), ki v bylinah — kakor Digenis Akrites ali Kralj Matjaž (Sloven. etnograf III—IV, 1951, 197 s.) — reši svojo ženo iz rok ugrabiteljev, v tem primeru Litvancev (Rybnikov, Pesni I, št. 73—75, III, št. 51, IV, št. 17; Kirjejevskij, Pesni V, str. 92—99; Gil'ferding, Onežskije byliny, št. 12, 42, 62) ; poskusi, ki naj bi nasprotno dokazali, so se izjalovili. Balade o brezimnem možu, ki ženo umori, ker si je zaželel druge, so znane pri raznih narodih, pri Rusih je dejanje osredotočeno okoli hčere, ki mater išče, pa najde umorjeno. S konca 18. stoletja sta se ohranili dve bylirii s to snovjo, pri Kirši-Danilovu in pri Čulkovu, obe o Romanu Vasiljeviču. V 19. stoletju je zapisana dolga vrsta bylin o Romanu, morilcu svoje žene; na Ruskem severu ob Pinegi se v 7 inačicah imenuje hči Nastas'ja ali Nastasjuška (Romanovna), tako tudi v inačici z obale Belega morja, ki jo je pela Agrafena Krjukova. Njena hči Marfa pa je po Kirjejevskega bylini Knez Roman in Marja Jurjeva spremenila bylino v zgodovinsko pesem o knezu Romanu, očetu Anastas'je Romanovne, žene Ivana Groznega. Stični točki za to sta bili pesmi o Sinovem morilcu Ivanu Groznem in o Anastas'ji Romanovui na smrtni postelji. (Str. 167 do 180.) »Ekškurz o izgubljeni pesmi o Anastas'ji Romanovui« podaja po poli- cijskih zapiskih iz 17. stoletja skopo vsebino pesmi, ki jo je 16. aprila 1616 v vasi Luchu Kostromskega okraja pel skomoroch Pisanko Pozdejev, da je šla carica Anastas'ja Romanovna v cerkev Sv. Trojice v Trojicko-Sergjejevski lavri in videla že od križa pet vrst pred samostanom podobo Sv. Trojice v tej cerkvi (str. 181—184). Četrto poglavje označuje kozaško zgodovinsko pesem ob razboru števil- nih inačic pesmi o Jermaku Timofejeviču, kozaškem piratu, ki pridobi carju Ivanu Groznemu oblast nad Zahodno Sibirijo: A. Kraj, B.Kozaki, C. Volitev atamana in esaula, D. Jermakov govor. E. Sibirska vojna, F. Kazan', G. Donske inačice, H. Jermak in Bojarji, I. Pripetljaj s Karamysevim, J. Osvojitev Sibirije (str. 185—225). Peto jxyglavje obravnava ob številnih inačicah pesmi o padcu Kazanji bistvo anekdotne zgodovinske pesmi. V njej gre le za posamezne dogodke iz daljšega dogajanja ne glede na njihov zgodovinski pomen: Car Ivan Grozni. 20 Slovenski etnograf . 305 Knjižna poročila in ocene jezen zaradi počasnoisti obleganja, ukaže saperja podkopnika z Tsemi tovariši obesiti; ta pa pogumno ugovarja, češ treba pač počakati, da sveča, postavljena na smodnik, dogori. Prav tedaj se podkop razleti in dohod v mesto je odprt (str. 225—257). Sklepno poglavje povzema izsledke iz vsega razpravljanja. Bistveni raz- loček zgodovinske pesmi nasproti bylini je tesna povezava z dogodki: pesem podaja neposredni dojem dogodkov na pesnika, razdalja med opisanim do- godkom ali osebo in pesnikom je prav majhna. Temu ustreza tudi slog, ki je preprost in naraven, občinstvo takega tudi pričakuje. O početku byline pa ničesar ne vemo. Osebnosti in dogodki so vzvišeni nad vsakdanjostjo, junaki in njih živali so čudežne velikosti in moči, taka so tudi njihova dejanja. Pripovedovanje je zložno in počasno, umerjeno na občinstvo, ki se mu ni- kamor ne mudi. Ni vezano na zgodovinsko resničnost. Slog je slavnosten, krasoten, da preobložen. Iz primerjave s turško-tatarsko in starogermansko epiko meni Stief, da so pri teh narodih gledali na zgodovinske osebe in do- godke kot na čudežna bitja in na čudeže. Prehod z ene pesemske vrste v drugo, zgodovinske pesmi v bylino in narobe, meni Stief, da je omogočen s tem, da jih ne loči, če ne štejemo igrske pesmi, posebna pesemska mera. O historičnih pesmih novega sloga pa pravi, da so se pojavile nekako v 16. sto- letju, ker se je tedaj spremenilo gledanje na zgodovinske osebe in dogodke, (str. 167—294). Knjigo zaključuje kratek povzetek v danskem jeziku (str. 267—274). Na koncu še nekaj pripomb. Glede na uvodoma podano opredelitev zgo- dovinske ljudske pesmi v nasprotju z bylino, ki nje nastanek v 16. stoletju na koncu razlaga iz spremenjenega gledanja na zgodovinske osebe in dogodke, naravnega namesto nadnaravnega, bi bilo dobro, ko bi bil avtor pritegnil v primerjavo tudi starorusko historično epiko, pesem »Slovo o polku Igorjeve« in njene predhodnice, odlomkoma ohranjene v pripovedovanju staroruskih kronik. Kljub epskemu slogu tu ni opaziti nikakega gledanja na zgodovinske osebe in dogodke kot na nadnaravna bitja in na čudeže. In to ob prav raz- ličnem razmerju do dogodkov tudi v Slovu in v ustreznih poročilih v južni Ipatjevski in v severni Lavrent'jevski kroniki. Prim. Evg. Ljackij, Slovo o polku Igorjeve, Prace Slovanského ustavu v Praze 1934, Skazanija o knjaze Igorje, str. 32—41, posebej o njegovem ubegu, str. 37—38. — K težavi, ki jo dela avtorju sklepna vrsta v lirski pesmi o Skopinu-Šujskem — »i v Latyn- skuju zemlju prevratih« (str. 53) — je pripomniti, da jo je treba razumeti kakor avtorjev stavek na str. 52, ko pravi o »semobojarščini«, da »their reign... played the country into the hands of the Poles«. — K str. 56 pa je pripomniti, da prof. Stief tam ne loči dobro trditev V. V. Danilova glede pesmi Richarda Jamesa od trditev N. K. Gudzyja. V op. 1., str. 470, Istorii Drev. russ. literatury (1945 = augi, izd., str. 504, op. 13), priznava Gudzy Danilova trditev, da sta oba zbornika Jamesov in Kvašaninov produkt »ne narodnogo, ustnogOj a individuarnogo, knjižnogo tvorčestva«, samo glede Kvašanina; glede Jame- sovih zapisov pa pravi sam v tekstu, str. 470 (504), da v obeh tam navedenih pesmih (o Kseniji Godunovi in o Skopinu Sujskem) »kak i v drugich, za- pisannych dlja Ričerda Džemsa, tradiciji ustnoj pesni sočetajutsja s knjižnim stichotvorstvom...« Ivan Grafenauer Néprajzi Értesitô. Nemzeti muzeum. Néprajzi muzeum Évkonyve. XXXVI. 1954. Str. 316. — XXXVII. 1955. Str. 316. Budapest. Madžarska etnografija je imela do konca zadnjp vojne dvoje glasil: poleg Ethnographije še A Magyar néprajzi muzeum Értesîtoje (Vestnik M. etn. muzeja), ki je z letom 1944 prenehal izhajati. Sedaj so ga obnovili pod kraj- šim naslovom »Neprajzi ertesito« (Etnografski vestnik) in s podnaslovom Letopis Etnografskega muzeja. Medtem ko je Ethnographia namenjena pred- vsem spisom iz območja družbene in duhovne kulture, je NE namenjen raz- 306 Knjižna poročila in ocene piavam in gradivu s področja materialne kulture ter mnzeologije. Zadnji dve knjigi vsebujeta zelo bogato gradivo. Prva knjiga prinaša razprave in gradivo s terena o novi pripravi za izde- lovanje povresla, o vinogradništvu v okolici Budimpešte, o oranju in plužnih tipih na zahodnem Madžarskem — važno za nas, ker je to naša bližina in mnogo enakosti! — o tipu navpičnih statev, ljudskih glasbilih, kovinskih po- sodah ciganov, pastirskih pravilih na ogrski pusti' in o ljudskih glasbi ih. Obravnavajo pa naslednje muzejske predmete: zbirko Antala Regulyja, ki jo je ta prinesel pred 110 leti od madžarskih sorodnikov iz Sibirije; datirano keramiko, keramiko iz severne Gvineje v peštanskem EM, čanco iz Ecuadorja, oblike ščitov iz vzhodne Afrike. — Poročila o muzejskem delu in muzejske vesti govorijo o jubileju Lajosa Kissa, ki je v petdesetih letih organiziral dva pomembna pokrajinska muzeja; drugi jubilant je Kâroly Cs. Sebestyén, ki je tudi posyetil 50 let od doživetih 70 predvsem raziskavanju madžarske kmečke hiše in pohištva. Poročili o razstavi »Zgodovina madžarske ljudske noše« in »Tiszaigar, alfoldska agrarnoproletarska vas« nas seznanjata z današnjo smerjo madžarske muzeologije in terenskega dela. Pregled dela EM v Budim- ješti od 1944—1954 poroča o izgubah med vojno in o izredno nagli obnovi. Danes ima pet oddelkov. Druga knjiga NE prinaša uvodnik glavnega urednika in bivšega ravna- telja EM Ivana Balassa o desetih letih dela v muzeju. Najnovejša prizadevanja sodobne madžarske etnografije se zrcalijo iz spisa o vinogradništvu in sadje- reji 14. stoletja; o funkciji lončene posode v življenju Mezokovesda, o obdelavi konoplje, o ovirah pri sesanju mladičev, pridelovanju koruze. Ta knjiga pri- naša tudi razpravi o duhovni kulturi: o oblikovnih problemih petih zgodb in o zbirki naricaljk. Iz arhiva v Kiskunhalasu objavljajo zgodovinske podatke, posebna razprava v ruščini obravnava pokrivalo šamanov pri Nanajcih, druga v angleščini pa plastično oblikovanje človeških in živalskih figur v okolici Kilima-Ndjara na oisnovi predmetov v EM. — Štipendist, ki je več mesecev prebil v Bolgariji, piše ó rodopski hiši. — Med vestmi so posebno zanimiva poročila madžarskih etnografov, ki so kot spremljevalci razstav ali štipendisti bili na Kitajskem, v Burmi, Franciji, na Poljskem itd. Tu in drugod srečamo tudi podatke o uprabi filma v njihovem delu. Obe knjigi sta posrečeno ilustrirani. . Vilko Novak George A.Megas, The Greek House. Its évolution and its relation to the houses of the other Balkan peoples. Athens 1951. Séries of publications of the Ministry of reconstruction No 37. Str. 134 + XVIII prilog. Avtor, profesor etnografije v Atenah in ravnatelj etnografskega arhiva Akademije znanosti prav tam, je napisal tudi delo The Houses of Thessaly (1946), v grščini pa tudi o lemnijski in iraški hiši. Naslovi drugih del v isti seriji dokazujejo, koliko skrbi posvečajo Grki ne le obnovi naselij, marveč v zvezi z njo tudi študiju teh vprašanj, ki zajemajo poleg arhitekture, geo- grafije itd. predvsem etnografijo. Nič čudnega, saj je bilo v Grčiji porušenih med vojno in po njej okoli 430.000 hiš, kar je skoraj četrtina vseh. Megasovo delo je prva sinteza o grški ljudski hiši, ki se je razvijala stoletja pod vplivom mnogih kultur. Spis je bil prvotno predavanje na zboru CIAP v Parizu 1947. Pisatelj prikazuje problem v zvezi s stanjem v sosednih deželah, zato je prav grška hiša obdelana manj podrobno, ker je v besedilu mnogo slik in risb. Delo je sestavljeno v treh delih. V prvem, najobsežnejšem (str. 5—53), so opisane razne oblike grške hiše v dveh poglavjih. V prvem prikazuje hiše s poševno streho v kontinentalnih predelih dežele, razširjene zlasti na ravnini. Imajo kamnit temelj, zidane so iz opeke in krite s strešniki. Najprvotnejše zgradbe so enocelične, v katerih bivajo ob ljudeh tudi živali in hranijo živila. V najpopolnejši obliki so te vrste hiše trodelne. Medtem ko so na ravnini hiše pritlične, so v goratem svetu nadstropne, z gospodarskimi 20* 307 Knjižna poročila in ocene prostori v pritličju in stanovanjskimi v nadstropju. — Na otokih je doma bolj konservativna hiša prastarih oblik z ravno streho. V drugem odseku tega dela obravnava Megas antično grško hišo kot prehod k drugemu delu o hiši balkanskih narodov (str. 54—96), ki jo primerja z grško hišo. Zal ne pozna slovanskih hiš iz samovida in tudi ne po glavni literaturi, marveč le po redkih opisih. Najboljše gradivo je imel o bolgarski hiši v delu T. Zlateva, Bblgar- skata krbšta v svoja arhitektoničen i kulturnoistoričeski razvoj I (Sofia 1930) in njej je namenil pretežni del tega poglavja. Pod naslovom »Jugoslovanska hiša« (str. 83—96) po Cvijiču in Meringerju označuje srbsko, bosensko-herce- govsko in makedonsko hišo, po Niederleju in Tokarevu pa se dotakne še hrvaške. Zanimajo ga predvsem grški nazivi (doksat, krevet, ciler, avlija) in se nadrobneje ustavlja le pri hiši v Bosni in Hercegovini (po Meringerjevih razpravah). Navaja sicer še nekaj literature (Murko, Rhamm, A. Haberlandt), ki je pa ni videl. Naslov tega oddelka je vsekakor preširok, ker daleč ne zajame vsega jugoslovanskega ozemlja, tudi balkanskega ne. Zato je premalo utemeljen avtorjev zaključek, da so imeli Južni Slovani pri razvijanju svoje hiše pred očmi grško hišo. Ni raziskal skupnih mediteranskih kulturnih osnov, ki so se uveljavile tudi v mediteranskih gradbenih oblikah, čeprav so v na- daljnjem razvoju možni tudi sosednji vplivi. To poglavje glasno in obtožujoče kliče, da nimamo še za nobeno ozemlje naše države solidnega preglednega dela o hiši, ki jih potrebujejo tudi tuji strokovnjaki za svoja primerjalna dela. Manjših pregledov pa ne razumejo zaradi jezika, zato je ena dolžnosti naše znanosti, da priredimo preglede za posamezna področja ljudske kulture v tujih jezikih. V tretjem delu opisuje avtor predvsem po Nopcsi albansko hišo (97—118). Načrti v prilogah in slike prikazujejo razvoj in značilnosti hišnih tipov posameznih narodov. Vilko Novak Jahrbuch fiir Volkskunde der Heimatvertriebenen. Im Auftrage der Kom- mission fiir Volkskunde der Heimatvertriebenen im Verband der Vereine fiir Volkskunde herausgegeben von Alfons Perlick. Band I, 1955. Otto Miiller Verlag, Salzburg. V spremnem članku Zum Geleit (str. 7—8) razlaga Helmut Dolker na kratko naloge, ki si jih je zastavila Komisija za narodopisje nemških iz- gnancev in jih naj bi pospeševal tudi Jahrbuch. Prvič hoče zbrati čim števil- nejša pričevanja o ljudskem življenju, kakršno je bilo v prejšnji domovini izven nemških meja. Drugič naj bi se z vso natančnostjo in znanstveno zanesljivostjo ugotavljalo, kako se prišleki in prihajajoči v vsakdanjem živ- ljenju zlagajo z domačini, ob kakih razmerah in vzajemnih vplivih se oblikujejo nove vrste sožitja, kakšne so te vrste in kako se pri tein vedejo po pokolenju in značaju prav različne vsakokratne skupine domačinov in prišlekov. Eno in drugo je zelo nujno: za prvo je vedno manj prič, drugo pa sproti mineva. Letopis sam obsega tri dele. Prvi prinaša osem razprav. Dve se nanašata na narodopisje v starem kraju: Richard Wolfram, Die Schôpferlein. Gottscheer Volksglaube von den Schicksalgestalten (str. 77—92) — poleg nem- ških elementov naj bi se jasneje označili tudi vplivi slovensko-kajkavskih bajk o rojenicah-sojenicah. — Alfred Karasek-Langer, Die donau- schwabische Volksschauspiellandschaft. Entdeckung und Untergang (str. 93 do 144). Sest nadaljnjih razprav obravnava probleme vživljanja raznih skupin izgnancev v raznih pokrajinah. Drugi del Letopisa obsega poročila Komisije in Osrednjega mesta (Zen- tralstelle) za narodopisje nemških pregnancev ter desetih drugih društev in zavodov za narodopisje (201—237). Tretji del prinaša bibliografijo: Alfons Perlick, Bibliographie zur Volkskunde der deutschen Heimatvertriebenen (1045-1954) -str. 241-289. Ivan Grafenauer 308 Knjižna poročila in ocene Theodor Hornberger, Der Schafer. Landes- und volkskundliche Bedeu- tung eines Berufsstandes in Suddeutschland. Schwabische Volkskunde. N. V. 11/12. Buch. 1935. W. Kohlhammer Verlag Stuttgart. Str. 246-f 88 slik na pri- logah. Knjiga je posebnost, ker obravnava neki stan v njegovi gospodarski in družbeni pogojenosti ter njegove duhovne vrednote, vse v okviru neke dežele. V prvem delu o poklicnostanovskem občestvu (14—62) prikazuje južnonemške ovčarje kot nosilce posebnega življenjskega zadržanja in duhovne usmerje- nosti. Potujoče pastirstvo na tem ozemlju, kjer se tesno povezujeta polje- delstvo in pašništvo, se je razvilo v svojih stanovskih občestvenih oblikah že v srednjem veku, tako da so iz kmečkega ljudstva vzrasle osebnosti in dru- žine v novo stanovsko enoto. Od 15. stoletja sem pričajo cehovska pravila o vzgoji ovčarskega naraščaja, ki je terjala tri leta vajenske in tri leta pomoč- niške dobe. Zaradi važnosti poklica so imeli za vsako vrsto živali posebnega ovčarja. Za strokovno usposobljenost ovčarjev skrbi oblast še danes, vendar je naraščaja vedno manj. Pisatelj statistično prikazuje izvor ovčarjev, ki so do 20. stoletja s 50 % nadaljevali poklic prednikov, medtem ko jih danes le 12 % izvira iz ovčarskih družin. Pasejo veleposestniške in občinske črede, v katerih imajo tudi svoje živali. Nekateri obdelujejo tudi zemljo. Leta 1939 jih je bilo 5308. Posebno pozornoist posveča pisatelj občestvenim oblikam ovčarskega stanu, ki so jih v minulih stoletjih uravnavali cehi in bratovščine, medtem ko jih danes veže stapovsko društvo z glasilom. Propad ovčereje za 50—70 % od srede 19. stoletja sem je zmanjšal tudi pomen in ugled ovčarskega stanu in spremenil marsikatere oblike njihovega družbenega in duhovnega izživljanja. Vendar je stanovska zavest pri njih še dokaj močna in živa. Njene osnove koreninijo v srednjem veku, ko je ovčereja bila privileg gospodstev, ki so družile ovčarje s posebnimi uredbami. Njen nravno duhovni temelj pa je v njihovi nadarjenosti in usmerjenosti, izvirajoči predvsem iz odnosa do okolja, katerega določata samota in potovanja, ki hranita njihovo doživljanje in izživljanje. Gospodarski in organizacijski vzroki pa jih silijo v združenja, ki netijo te naravne osnove stanovske zavesti in jih ohranjajo v spremenjenih, njihovemu poklicu nenaklonjenih razmerah. V drugem delu (Življenjski prostor, 63—84) raziskuje avtor zemljepisne pogoje in razširjenost ovčarstva, pri čemer označuje južnonemške dežele glede primernosti za razvoj ovčarstva. Gospodarske oblike ovčereje so v zvezi z naravo in gospodarsko-družbenim sestavom. Tako poznajo ovčarstvo na lastnem posestvu, občinsko in zadružno ovčarstvo, najbolj pa je razširjeno potovalno ovčarstvo, ki zaradi pomanjkanja paše žene črede s švabskih in frankovskih planot do Porenja v krogotoku celega leta. V preteklem stoletju so jih gonili do Pariza naprodaj. Tretji del (85—215) nas seznanja z občestvenimi vrednotami ovčarstva, ki so strnjene v njihovih praznikih ob koncu poletne paše, preden se prično jesenska potovanja. Ze stoletja so stari v mestih ovčarskih pokrajin ovčarski sprevodi s plesi in tekmovalnimi teki, ponekod pa imajo samo plese. Avtor raziskuje z vidika sestavin teh običajev značilnosti stanovskega bistva ovčar- jev, posebej smisel ovčarskega teka, ki ga vidi v ponosu stanovske zavesti. Razbor ovčarskih plesov ponazarja s skicami, dotika se še petelinjega in jagnječjega plesa. Razpravlja o češčenju svetnikov zavetnikov med ovčarji, posebno poglavje pa je namenjeno ovčarskim pesmim z besedili in napevi. V kratkem četrtem delu (216—221) podaja pisatelj sintetičen pogled na ovčarjevo duhovno bistvo, njegovo miselnost, njegove občestvene iu ustvar- jalne sile, uveljavljajoče se še danes v pesnikovanju, rezbarstvu, poznavanju narave, zdravilstvu, ustvarjanju in pripovedovanju pravl.jic, pripovedk, izvi- rajočem iz samotnega doživljanja narave. Ovčarjev življenjski krog se po- vezuje z ostalimi stanovi. Na eni strani se kot nobena poklicna skupnost oklepa svojih občestvenih vrednot, na drugi pa je gibčen, napreden, dojem- 309 Knjižna poročila in ocene Ijiv zaradi mnogih popotovanj. Kulturno ustvarjalna moč ovčarjev je zelo velika in označuje razne dežele, katerim posreduje vrednote drugih pokrajin ter preraja njih običaje. V dodatku objavlja avtor zgodovinsko gradivo (ovčarske rede, pisma, prisege itd.). 88 slik na prilogah iz življenja ovčarjev v preteklosti in se- danjosti daje toplo, čeprav stvarno in jedrnato pisani knjigi posebno mikav- nost, ki obogati z novimi spoznaoiji ljubitelja sleherne znanosti, raziskujoče Vilko Novak Oberosterreichische Bibliographie 1952—1955. Linz 1955. Institut fiir Lan- deskunde von Oberosterreich. 8", 77 str. To je zbirka vseh tiskanih objav, deloma pa tudi rokopisnih študij, n. pr- disertacij iz zgodovine, etnografije, geologije in biologije Gornje Avstrije ter zbirka vseh knjižnih izdanj, ki so jih pripravili rojeni gornjeavstrijski pisatelji, izdajatelji, uredniki, prevajalci, ilustratorji in upodabljajoči umet- niki v letih 1952—1953- 199 etnografskih prispevkov je zbral in uredil Ernst Burgstaller v poglavja o zgodovini in delovni metodi etnografije, ljudskemu značaja, toponomastiki in poimenovanju, ljudski poezJiji in odru, verovanju in romanju, o ljudskem koledarju, pravu, ljudski igri in glasbi, prehrani, o naselbinah in domovih, o orodju, obdelovanju zemlje in živinoreji, o ljudski upodabljajoči umetnosti, ljudskih nošah, obrti, stanovih in o stanov- skih skupnostih. Publikacija je priloga IX. letnika (1955) revije Oberosterrei- chische Heimatblatter, ki jo izdaja institut za deželoznanstvo Gornje Avstrije ^ Linzu. p^^^.^ g,^. Helbock Adolf, Der osterreichische Volkskunde-Atlas. Seine wissenschaft- liche, volks- und staatspolitische Bedeutung. Veroffentlichungen der Kommis- sion fiir den Volkskunde-Atlas in Osterreich. Herausgegeben von A. Helbock und E. Burgstaller. I. Linz 1955. 8*, 17 str. + 2 prilogi. 8-zborovanje avstrijskih etnografov v Gradcu 1953 je dalo pobudo za iz- dajo avstrijskega etnografskega atlanta- Za izvedbo dane pobude je bila 1955 v Linzu ustanovljena družba za avstrijski etnografski atlas- Družba sestoji iz skupnosti znanstvene delovne komisije in iz kuratorija, kjer so zastopniki avstrijske akademije znanosti, oblasti, ustreznih društev in gospodarstva; znanstvena delovna komisija je zbrala v soglasju z akademijo znanosti, sicer pa so vsa pripravljalna dela organizacijsko združena v institutu za deželo- znanstvo Gornje Avstrije v Linzu. Na ustanovnem sestanku družbe za avstrijski etnografski atlas je A- Hel- bock utemeljeval njegovo potrebo iz znanstvenih, narodno- in državnopoli- tičnih razlogov, ga primerjal s švicarskim in nemškim etnografskim atlantom ter vključil v evropskega in razvil precej nadrobno njegov delovni program, ki je natisnjen pred nami. Po niem sloni vse pripravljalno delo na vprašalnih polah, ki jih komisija pošilja zaupnikom; od zaupnikov zbrano gradivo pa komisija, ki jo sestavljajo etnografski predstavniki posameznih avstrijskih dežel, predela v geografska ponazorila za upodobitev avstrijskega prebivalstva, kakršno je in kakor se je razvijalo v zadnjem stoletju. Za dosego tega namena bo atlas pokazal rast in upad prebivalstva v posameznih avstrijskih deželah, njegovo gostoto, starost in razčlenitev po stanovih, razmerje med stanovanjem in delavnico, prehrano, orodja za obdelovanje zemlje, strokovne organizacije, tehnično rayen proizvodnje, vse zvrsti domače obrti in razvoj delavskih in kmetskih naselbin. Tako pridobljena demografska in gospodarska podoba prebivalstva naj postane temelj za kmetsko, delavsko in mestno etnografijo. 310 Knjižna poročila in ocene Duhovni kulturi so namenjeni zemljevidi o ljudskih izročilih, krajevnih imenih, narečjih, letnih in življenjskih običajih, romanjih in kulturnih organi- zacijah, nadalje zemljevidi o razširjenosti pravljic, pripovedk, pesmi, ljudskih iger in plesov. Ljudsko pravo bo zastopano v ponazorilih o raznih oblikah dednega prava, mejnikov, pravnih rokov in praznovanj. Po navedenem pro- gramu bodo atlas zaključevali zemljevidi o razširjenosti sedanjih in preteklih domačih obrti ter ljudskih noš. Za primero, kakšen naj bo atlas oblikovno, sta programu priložena zemljevida velikonočnega in božičnega peciva iz Gornje Avstrije, ki ju je pripravil vodja znanstvene delovne komisije E.Burgstaller. Franjo Baš Lied und Brauch. Aus der Kärntner Volksliedarbeit und Brauchforschung. Klagenfurt 1956. Str. 168, 8* (= Kärntner Museumsschriften Vlll). Zbornik je posvečen koroškemu glasbenemu folkloristu in zborovodji Antonu Anderluhu za njegovo 60-letnico. Poleg člankov, ki rišejo njegovo osebnost (Georg G r a b e r , Günther Mittergradnegger, Helmuth Pommer, Elli Zenker-Starzacher, Dr. Franz K oseh i er), prinaša zbornik nekaj pesmi (Roman Maier, Drei Kärntner Lieder, 34—37; Raimund Zoder, Eine unbekannte Kärntnerliedersammlung aus dem Jahre 1871; Georg Kotek, Ein Volksliedfund aus Oberkärnten, 49—53; Karl M. Klier, Altösierreichi- sche Brauchtumslieder: 1. Weihnachtslieder aus der ehemaligen Sprachinsel Gottschee, 2. Luschariberg-Lieder, 67—92; Hansa Schmiedl, Heiligenbluter Sternsingerlieder, 107—112) in naposled nekaj člankov in razprav, ki zanimajo deloma tudi nas. Če je Matth. M a i e r b r ug g e r j a Kirchtag in Kaning, 101 do 106, le opis, pa sega Franza Kirnbauerja razpravica Bergmannsbrauch- tum und Bergmannslied in Kärnten, 93—100, v zelo zanimivo področje ljud- skega življenja, ki ga bo treba tudi pri nas čimprej raziskati. Graški znan- stvenik Kari P o 1 h e i m je obdelal važno poglavje iz biologije ljudske pesmi v prispevku Zum Problem des Zersingens, 54—66, nazorno prikazano na dveh primerih (Der gute Kamerad, Stille Nacht). V zadnjem delu zbornika je poudarek na trikraljevskem koledovanju in zlasti kolednicah. Poleg že ome- njene Schmiedlove objave takih kolednic od Sv. Krvi opisuje Fr. K o - schier običaj sam (Das Heiligenbluter Sternsingen, 113—125). Najtehtnejši prispevek vsega zbornika pa je dr. Oskarja M o s e r j a razprava Die Kärntner Sternsingbräuche, Beiträge zur Erforschung ihrer Vergangenheit und Gegen- wart, 126—164. Delo, ki ga je že pred vojno opravil za isti predmet Hans Moser za Bavarsko, se je lotil celovški znanstvenik, Moserjev soimenjak, za nemško in slovensko Koroško. Oskar Moser služi pri tem znanosti, ne katerimkoli drugim interesom, zato razpravlja stvarno in brez predsodkov. Primer obeh Moserjev kaže, kako važno je arhivalno gradivo pri narodo- pisnem raziskovalnem delu. Gradivo, ki ga uporablja Oskar Moser, se je nateklo v nad desetletnem iskanju po koroških arhivih. Kaže nam, da sega trikraljevsko koledovanje v znani obliki tudi na Koroškem med predreforma- cijske novoletne običaje mestnih in trških šolarjev in njihovih učenikov. Od arhivalnega gradiva s slovenskega ozemlja na Koroškem naj omenim zapis iz okolice Rožeka (1641) in iz Borovelj (1789). Posebno drugi nam omogoča re- konstrukcijo »koledovanja« ali »kraljevanja« na slovenskem Koroškem, ka- kršno je znano še danes in ki se izrazito loči od podobnih običajev v nemških predelih dežele. Slovenski koledniki so že tedaj hodili v belih srajcah, z visokimi kapami na glavi in (lesenimi) sabljami v rokah. Za slovensko Ko- roško so tudi tipične koledniške skupine, ki z velikim številom maskiranih oseb spominjajo že na prave obhodne igre- Gradivo, ki ga je obdelal Oskar Moser, kaže, da so na Koroškem tudi v trikraljevskem koledovanju vidne etnične razlike. ^.^^ ^^^^^ 311 Knjižna poročila in ocene Ilse Schwidetzky, Das Problem deS Volkertodes. Eine Studie zur histori- schen Bevolkerungsbiologie, Verlag Ferdinand Enke, Stuttgart 1934, str. VI. 163. Problematika izumiranja naroda nije nova, naprotiv, ona je izrasla u posebnu ideologiju, čiji se pesimistički aksani zapažaju kod niza historičara. Upravo radi historijskog karaktera te ideologije autor, — lise Schwidetzky, učenica antropologa Egona von Eickstedta sada profesor na universitetu u Mainzu, — pristupa analizi problema najprije sa historijske strane. U nizu biografija naroda: od starih Egipćana do Tasmanaca, ona je sabrala bogat demohistorijski material, koji joj služi podlogom za njena ispitivanja o me- hanizmu raspadanja naroda. Pitanje kvantitete pučanstva, selenja, opadanja nataliteta, miješanja rasa, izumiranja vodstvenih slojeva (elita), pokušava autor riješiti u siivremenom demobiološkom aspektu, jednako kao što problem etničke disimilacije i problem starenja naroda osvjetljuje sa kulturno-histo- rijskog i kulturno-psihološkog stanovišta. Makar da postoje izvjesna demobiološka oticanja kod raznih naroda, ne može biti govora o nekim zakonima propadanja i nestajanja, naročito kod visokokulturnih naroda. Sve teorije o izumiranju naroda nestvarne su prema mnogolikosti historijskog zbivanja i individualnosti pojedinih naroda. Radi toga i ne postoji nikakav razlog, da se iz demohistorijskih elemenata stva- raju prognoze o budućnosti, ne samo pojedinih naroda nego i čitavog mo- dernog-Zapada, kome se naročito često proricao suton (Oswald Spengler). Demobiologija je najmladji ogranak antropologije i obuhvaća osim antro- pologije i eugenike i sociologiju a zadire i u područja antropogeografije i etnologije. U tom vidu se i djelo lise Schwidetzky bavi pitanjima migracijone, socijalne i genetičke biologije. Postava čovjeka u ovom kompleksu pitanja usko je vezana uz biološke, civilizacijone i socijalne faktore. Prirodno oda- biranje i razvijanje ljudskih kultura nije uvijek u tijesnoj povezanosti, što više počiva poslednje na gomilanju ranije stečenih iskustva i održava se više ili manje neposredno u procesu odabiranja. Da je okolina, kako je promatra antropogeograf, kao i nutarnji svijest, koji je područje studija etnologa od važnosti za demobiologiju pokazuju izvodi ove interesantne knjige, koja je obogatila socijalnu biologiju čovjeka. ^^.^^^ Kus-Ndiolajev Willy Hellpach, Einfiihrung in die Vôlkerpsychologie, Verlag Ferdinand Enke, Stuttgart 1954. str. VHI. 210. Prije petnaest godina objavljeno je prvo izdanje ovog djela i od onda se znatno pojačao interes za demopsiholo^iju, što uostalom svjedoči i treće izdanje ovog djela čiji je autor jedan od pokretača ove naučne disipline, ako ostavimo po strani Wilhelma Wundta, čija su razmatranja sa tog pod- ručja danas, uglavnom, zastarjela. W. Hellpach uvodi, — u punom smislu riječi, — u mnogobrojna pitanja i probleme demopsohologije. Iako knjiga, naoko, nosi karakter udžbenika ono je pristupačna svakom koga interesira aktuelna problematika naroda, jer narodi su prema riječima Hellpacha »jedine trajne forme zajednice u kojima živi ljudski rod« a uz to su »narodi i prirodna pojava čovječanstva«. Da bi čitavu problematiku naroda što preciznije obuhvatio autor promatra narod najprije kao prirodnu činjenicu, pa kao duhovni lik i konačno kao stvaralački oblik volje. Značajna su, vezana uz današnju društvenu proble- matiku, poglavlja o ergokraciji i tehnokraciji, te o socijalističkim životnim oblicima. Autor, kao predstavnik liberalne buržoazije operira naravno u svom kriteriju više sa idejnim društvenim činiocima nego sa realnim faktima pro- izvodnih' sistema, u kojima se oblikuju režimi privrednog gospodstva. Tako i lomove u nedavnoj prošlosti Evrope ne ocijenjuje kao rezultate ekonomsko- političkih sudara nego kao tragične epohe u neuravnoteženosti duhovnih društvenih komponenata. Pokraj svega toga djelo je na svaki način intere- santan prilog suvremenoj psihologiji naroda. . ^-^^^ Kus-Nikolajev 312 Knjižna 'poročila in ocene Paolo Toschi, Le origini del teatro italiano. Torino 1955 (Edizioni Scienti- fiche Einaudi). Str. 767, (Cena vez. 5000 lir.) Raziskovanje začetkov gledališča se je omejevalo v ipolpretekli dobi na grško gledališče in na IJionizov kult. Sele napredujoča etnologija je jela opo- zarjati, da je mogoče začetke gledališča raziskovati na mnogo širši podlagi in pod splošno človeškimi vidiki, ne samo v ozkem okviru enega naroda antike. Med najvidnejšimi novimi deli te vrste je pač — žal, nedavno prezgodaj umrlega — švicarskega znanstvenika dr. Oskarja E b e r 1 e j a zajetna knjiga C ena lo r a. Leben, Glaube, Tanz und Theater der Urvolker. (Olten u. Frei- burg i. Br. 1954, 575 str.). Eberle je bil predvsem teatrolog; hotel je dati gledališki vedi trdno etnološko podlago. Kar je etnologija gledališki vedi in gledališču na splošno, to je folklora gledališču kulturnih narodov. V tem smislu se je namenil odstreti začetke italijanskega gledališča Paolo Toschi v svojem najnovejšem delu. Za marsikoga bo ta lepa knjiga, plod 30-letnega avtorjevega znanstvenega dela, resnično iznenađenje. Iskal bo v njej »gledališče«, kakor ga je vajen v konvencionalnem pomenu besede, in znašel se bo sredi folklore. Rimski vseučiliški profesor Paolo Toschi, ki je začel svojo znanstveno pot z raz- iskovanjem italijanske religiozne ljudske poezije, je dobršen del svojega zanimanja posvetil liturgični in duhovni drami Italije. Kot predavatelj zgo- dovine narodopisja pa je razširil svoje zanimanje na vse panoge ljudskega življenja (opozarjam na njegovo impozantno knjigo: II folklore. Torino 1951). Pri tem se mu je nateklo gradivo za to njegovo najnovejše delo, ki pomeni zato v določeni smeri mogočno sintezo življenjskega ustvarjanja. Paolo Toschi postavlja na začetek gledališča v običajnem pomenu — obredje; zato so koreuine, ki iz njih raste italijansko gledališče, skupne vsemu evrop- skemu gledališču srednjega veka. Pri tem loči nabožno smer, ki izhaja iz velikonočnega praznovanja in dozori v nabožno ljudsko igro, ter svetno smer, ki se v pustnih običajih oblikuje v komedijo, v pomladnih (Calendimaggio) pa v resno ljudsko igro (dramma epico). Kakor Anglež Chambers (The English Folk-Play), tako torej tudi Paolo Toschi povezuje etnografijo z zgodovino gledališča. S tem je seveda ustvaril delo, ki je docela različno od istoimenske knjige Alessandra D'A neona izza 65 let (Origini del teatro italiano, 1891). Koncepcija Toschijevega dela sloni na tehle načelih: 1. Vse gledališke oblike, ki se iz njih razvija naše gledališče, imajo svoj prvi in enotni izvor v obredjih. 2. Tudi komedija z vsem tistim, kar na- vadno imenujemo svetno gledališče, je imela spočetka nabožni značaj, samo da je nastala iz poganskih obredij. 3. To »svetno« gledališče (ki je, ponav- ljamo, nabožnega izvora) je nastalo pred krščanskim gledališčem, ostaja pri življenju tudi med njegovo nadvlado in živi do današnjih dni. Toschi mu pripisuje prednost ne samo po kronologiji, marveč tudi po važnosti. — Ob- sežno snov je razvrstil Paolo Toschi v petnajst zajetnih poglavij. Za uvod- nim poglavjem obravnava gledališke prvine, ki so vsem obredjem skupne (sprevod, lirski spev, pripoved, ples, glasba, drama itd.). Nato pokaže, da rasteta vesela in resna (»epska«) igra iz plodnostnih obredij. V veseli igri je glavni protagonist Pust (Carnevale) s svojim protiigralcem Postom (Quare- sima), okoli obeh pa se zvrste številne demonske maske. Značilna je v obli- kovani ljudski dramatiki pravda s Pustom in njegova obsodba, združena na- vadno s satiričnim pretresom srenjskih grehov ih s Pustovo smrtjo. Posebno poglavje obravnava dramatske oblike, zrasle iz ženitovanjskih običajev. Resna (»epska«) ljudska igra izhaja iz pomladnih obredij, ki so služda pospeševanju plodnosti in se v njih pojavlja poosebljeni majnik (Re del maggio) s svojimi družicami ter z značilnimi plesi z meči in moreškami. Posebno ta obredja so bila na moč pripravna, da vzrasejo iz njih dramatske celote (»maggi dramma- tici«). Končno obravnava še ljudska prerokovanja in napovedi kot vire dra- 313 Knjižna poročila in ocene matskega ustvarjanja (»zingaresche«, predstave mesecev). Poslednji del je posvečen nabožni ljudski igri, ki se je razvila iz oficijev in dubovne igre klerikov. — Delo vsebuje na koncu dragoceno bibliografijo, njegovo uporab- nost povečuje imensko kazalo, ob katerem pogrešamo le še stvarno kazalo. Besedilo dopolnjuje 81 celostranskih podob na umetniškem papirju. Tisk, papir in oprema so razkošni. V vsakem pogledu delo, ki bo dolgo vrsto let služilo svojemu namenu in ob katerem se bodo oplajali raziskovalci ljudskega gledališča tudi izven Italije. ^^^^ ^^^^^ A. Millien et P. Delarue, Contes du Nivernais et du Morvan. Éditions Érasme — Paris, 1953; 8", XI + 298 strani. To je prva knjiga kolekcije »Contes merveilleux des provinces de Franoe«, s katero se je urednik Paul Delarue hotel upreti poplavi pravljičnih zbirk, preveč oddaljenih od ljudske preprostosti in brez vsakršne navedbe virov. Splošna načela kolekcije so objavljena v uvodu, kjer med drugim iz- vemo za dvotirnost izdaje: vsaka zbirka namreč izide tudi posebej komenti- rana. Kajpada ima že navadna ali poljudna izdaja — namenjena večini bralcev in ljubiteljev pravljice — mimo tekstov tudi spremno besedo o preiskani pokrajini, o okoliščinah zbiranja, o vrednosti nabranega gradiva, o načinu pripovedovanja ipd. Komentirana izdaja — za folkloriste in znanstveno rabo — se loči od prve samo po tem, da so ji na koncu dodane obsežne opombe k posameznim pravljicam. Ta dodatni del obsega v konkretnem primeru, pri zbirki iz pokrajin Ni- vernais in Morvan, štiri pole. Pravljice same — 28 po številu, lepo ilustrirane — so vzete deloma iz ostatine pesnika in folklorista A. Milliena (1838—1927), ki so ga komaj pregovorili, da svojih dragocenih zapisov folklornega gradiva ni zažgal, pač da bi jih nepoklicani ne izkoriščali in nestrokovno izdajali. K sreči pa je Millienovo gradivo prišlo v roke pravemu človeku, sinu iste pokrajine Nivernais. To je bil Paul Delarue. Prvotno je raziskoval floro svoje ožje domovine in morda je prav čudovita Millienova ostalina vplivala na nje- govo preusmeritev k zbiranju druge vrste cvetja, k folkloristiki. Pri prever- janju Millienovih rokopisov, pri iskanju njegovih informatorjev ali podatkov o njih je križaril po pokrajini in ei tudi sam nabral dosti gradiva (nekaj pri- merov je uvrstil tudi v to zbirko). Objavljena besedila pravljic so rahlo retuširana. Če je urednik pri tem nemara šel za stopnjo predaleč v svojih koncesijah poljudnosti, težnji po lepi obliki ipd., ga kajpada razumemo. Vendar mu je šteti v posebno hvalo ob- ljubo, da bo vsakomur, ki bi želel kakršnihkoli pojasnil, zmerom rad postregel z izvirno dokumentacijo on sam ali pa Musée des Arts et Traditions popu- laires, kamor bojo prišli njegovi papirji, ko njega ne bo več... Ali se za tem morda ne skriva rahla slutnja? Paul Delarue, podpredsednik francoskega etnografskega društva, mož, ki je v Franciji spet povzdignil do prave veljave ljudsko pripovedništvo (po neupravičenem podcenjevanju — J.Bédier! — in dolgotrajnem zanemarjanju), ki je v svetu obudil zanimanje za francosko pravljico in pokazal njeno nesluteno bogastvo, Paul Delarue, spreten organizator zbirateljskega in raziskovalnega dela na področju prav- ljice, nenavadno ustrežljiv posredovalec folklornega gradiva iz lastnih in tujih rokopisnih zbirk, ki so le po njegovi zaslugi bile dostopne tudi zamejskim interesentom, je letošnje poletje nepričakovano, za zmerom odložil pero in odšel — veliko prezgodaj — k zadnjemu počitku v svojo ljubljeno pokrajino Nivernais. Naj bojo te vrstice vsaj skromna oddolžitev spominu velikega fol- klorista, čigar mednarodni ugled bo gotovo še zrasel s katalogom francoskih pravljic, ki bo žal moral iziti posthumno. j^^jj^^ Matičetov 314 Knjižna poročila in ocene Pertev Naili Boratav, Contes turcs. Éditions Érasme, Paris 1955. Dessins de Abidine Dino; 8", 222 strani. Paul Delarue je ipoleg že omenjenih »Contes merveilleux des provinces de France« priklical v življenje še eno kolekcijo: »Contes de cinq continents*. Kot prva knjiga te kolekcije so izšle turške pravljice. V soglasju s splošnimi načeli, ki jih je glavni urednik razložil v uvodu k tej knjigi, so turške pravljice novo, izvirno blago, večinoma (20 : 2) neobjav- ljene; na koncu imajo komentar, ki sta ga sestavila turški raziskovalec prav- ljice P. N. Boratav in P. Delarue. Vzete so iz velike zbirke gradiva, ki ga je leta 1959 začel zbirati prof. Boratav s svojimi študenti in prijatelji. Pred nekaj leti je P. N- Boratov skupaj z nemškim orientalistom W. Eberhardom izdal katalog turških pravljic (Typen turkischer Volksmarchen, Wiesbaden 1953), vendar je v francosko zbirko prišlo tudi nekaj pravljic, ki jih katalog še ne omenja, ker so bile pač zapisane v novejšem času. Izvirnost nove zbirke je po avtorjevem mnenju tudi v tem, da prevladuje gradivo iz vasi in iz majhnih podeželskih središč, medtem ko so poprejšnje zbirke turških pravljic vsebovale predvsem gradivo iz mest. Avtorju se zdi, da je podeželska pravljica bolj realistična; čim bolj se oddaljuje od mesta, tem bolj slabijo črte čudovitega... Čeprav pod drugimi imeni ali v drugi obleki, med turškimi pravljicami spet in spet srečujemo stare dobre znance iz domačih pravljic. Za zahod in sploh za neturške bralce je ta zbirka prav- zaprav presenečenje, ker v marsičem kaže čisto drugačno podobo ljudskega življenja v pravljičnih »jutrovih deželah«, kot smo je bili vajeni. Nova podoba je neposredna, preprosta, dosti bližja svetu naše pravljice kot pa gosposke, salonske, literarno uglajene zgodbe »Tisoč in ene noči« in drngih orientalskih zbornikov. _ ^-^^^ Matičetov Kurt Ranke, Schlesvvig-Holsteinische Volksmarchen (ATh 300—402). Aus den Sammlungen der Kieler Universitatsbibliothek, der Schleswig-Holsteinischen Landesbibliothek und des Germanistischen Seminars der Universitat Kiel her- ausgegeben und mit Anmerkungen versehen von —. Ferdinand HJirt in Kiel, 1955; v. 8", 359 strani. »Pravljice so nad mejami... Njih bitje in žitje in njihova zgodovina so najlepši odsev vsečloveških idej... Kjerkoli jih zajamemo, povsod so skoraj enake. Kajpada dobivajo lokalne barve, a njihovo jedro in podlaga sta menda ista po celem Zahodu in Vzhodu. Tako nazadnje tudi te pravljice iz Schleswig- Holsteina niso nekaj samo schleswig-holsteinskega..., ampak so povsod doma.« To je nekaj misli, iztrganih iz uvoda k vzorni znanstveni izdaji pravljic pokrajine, ki je nekako na prehodu med Severno in Srednjo Evropo. Opažanja o biologiji teh pravljic so zelo mikavna tudi za nas, ki smo geografsko prav tako ali celo še bolj na prepihu. Gradivo samo obsega 36 pravljic, ki se po Arne-Thompsonovem sistemu klasifikacije uvrščajo med štev. 300—402. Pri vsakem tipu je najprej na kratko nakazana potrebna problematika, sledijo bibliografske ali arhivske navedbe novih variant in nazadnje so največkrat kar v celoti objavljene pomembnejše pravljice iz Schleswig-Holsteina. Ob posameznih tipih naštete nemške variante so velik korak za katalog pravljic, ki ga Nemci še pogrešajo. Pripovedim, znanim iz Bolte-Polivkovih Anmerkungen, je prof. Ranke iz Kiela neredko dodal tudi po 50 novih pripovedk: Ob »Lenori« (AT365; pri izbiri primerov mi je pred občmi predvsem slovenski bralec!) kar 71 proznih variant; pb mladeniču, ki je iskal strahu (AT 326) pa celo 96 novih pripovedi. Tekstno gradivo je vzeto ponajveč iz bogate rokopisne zapuščine K. Miillenhofa, W. Wissera in G. F. Meyera, kakor tudi drugih manj znanih zapisovalcev. Tu in tam so paralelno objavljena različna besedila istega prav- 315 Knjižna poročila in ocene Ijičarja, ali pripovedi raznih pravljičarjev na isto temo {tako n. pr. nam iz. Jurčiča dobro znana tema »Brat in ljubi« — AT 515 — v pripovedi nekega deda in vnuka iz leta 1906). Objavljeno gradivo nudi lepo priložnost za študij osebnostnega ustvarjalnega deleža nadarjenih pravljičarjev, stabilnost družin- skega izročila, posebnosti vaških ali širših pokrajinskih obrazcev, ponikanja literarnih zgodb v ustno izročilo, itd. Nizonemški narečni teksti pa kljub pri- loženemu besednjaku niso vsakomur mehak oreh (žal tudi piscu teh vrst ne). Čeprav to menda ni uikjer izrecno povedano, je knjiga kajpada samo prvi del širšega načrta. Gmotna podpora, ki sta jo nudila Deutsche Forschungs- gemeinschaft in schleswig-holsteinsko univerzitetno društvo, je olajšala izid tega izrazito znanstvenega dela, nadvse skrbno natisnjenega. Želeti je, da bi tako založba kakor avtor vztrajala do uspešnega konca pri tem lepo sprože- ^^^d^^^- Milko Matičetov Stith Thompson, Motif-Index of Folk Literature. A Classification of Nar- rative Eléments in Folktales, Ballads, Myths, Fables, Mediaeval Roinances,. Exempla, Fabliaux, Jest-Books and Local Legends. New enlarged and revised Edition. Volume I (A—C). Rosenkilde and Bagger, Copenhagen 1955. Prva izdaja tega pri folklornem delu nepogrešljivega pomagala je izšla v šestih knjigah serije FF Communications v Helsinkih med leti 1932—1936. St. Thompson, p-rofesor na ameriški univerzi Indiana, je dvajset let kasneje pripravil novo izdajo. Namen in značaj le-te je razložen v predgovoru, o ob- segu dodatkov pa si lahko ustvarimo pravo podobo le is primerjavo obeh izdaj. Naj zadostuje tale primer: poglavje A — mitološki motivi —, ki je imelo 1932. leta 217 strani, jih ima zdaj 245, a večjega formata in drobneje tiskanih! Nadvse zgovorni so tudi dolgi seznami del, ki so bila na novo pritegnjena v to mogočno kazalo, le v nečem ne vidim napredka: slovansko gradivo ima še zmerom prav tako mačehovski delež kakor v prvi izdaji. Tragika slovanskega sveta je, da danes ne premore nobenega Polivke, vendar bi %e bilo z dobro voljo morda vseeno da o vsaj za silo zadelati omenjeno vrzel. Ne glede na to objektivno -pomanjkljivost je nova izdaja Thompsonovega indeksa kajpada strokovni priročnik take vrste, da brez njega ni mogoče sha- jati- O delu bomo še pisali, ko dobimo naslednje zvezke. j^j Matičetov 316 PISMO UREDNIŠTVU* Srdačno zahvaljujem svome prijatelju i drugu Milku Matičetovu što mi je pre izlaska ovoga broja uglednoga glasnika Slovenskog etnografa, čiji je on drugi urednik, stavio na raspolaganje — još u korekturnom listu — svoju ocenu moje rasprave'N e m u š to g a jezika i što je, da još više istaknem, u svome propratnom pismu sasvim lepo naglasio da sebi ne pri- pisuje neprogrešivosti i da bi se radovao ako bi čuo ili pročitao i drugojače dokaze koji bi ga mogli navesti da iznova pretrese svoj sud i da mu po mo- gućnosti dade i širi oblik nego sada na nepune dve strane sitnoga sloga. Neka i ovom prilikom moj drug Matičetov zna da cenim njegovu dobru nameru da dade svoj doprinos pitanju verovanja u nemušti jezik ili samo pripovedaka o nemuštome jeziku. I da i on lično ne smatra da »samo poštena izmenjava misli lahko pomaga pri razčiščevanju problemov, ki nikakor niso lahki«, ja se ne bih latio ovoga pisanja. Ali se odmah primam te dužnosti samo zato da Matičetovu skrenem pažnju na neke pojedinosti u njegovoj oceni koje će mu pomoći da ubuduće opreznije piše i da bolje razume i moj rad. Najpre da — ne po redu kojim piše Matičetov — sa zahvalnošću primim sitnu grešku što sam kajkavsko »dimo«, zbog oskudice u rečnicima, moje udaljenosti od toga govornoga područja, a zaveden Krausovim S 1 a v i s c h e Volkforschungen, 72, — objasnio sa »smesta, odmah«. Ali je teško složiti se sa beznačajnom zamerkom što francuskoga pisca Arnoa ili Arnola van Zenepa (Arnold van Gennep) skraćujem, svega na dva mesta (na stra- nama 12 i 127), sa »Gennep«. Da je on pisao na jeziku naroda od koga vodi poreklo ili da je Nemac, ja bih ga mogao, kao što radim sa Fridrihom fon der Lajenom, skratiti kao što smatra Matičetov (mada Ludviha fan Betovena niko ne skraćuje sa »Van Beethoven«) ; ali čoveka koji se još osećao Francuzom ne mogu skraćivati drugojače (kao ni Alfonsa d Lamartina sa »De Lamartine«). Uostalom, kod mene je skraćenica, a ne »citiranje«. Jedna pojava kod Matičetova stavlja i mene u nelagodnost i sa druge strane, i jedva se usu- đujem, da je iznesem. On je bio vrlo ljubazan — i ostaće takav — te mi je učinio znatnu uslugu u vezi sa skupljanjem građe za moju raspravni (videti kod mene bar na stranama 9 i 18). Kada mi je, na moju molbu, naknadno poslao ime prepisivača priče iz Pagine friulane Vili, on je to učinio na dopisnici svojim teško čitljivim rukopisom (za koji sam kaže »moj roko- pis je nemogoč«), i ja sam jedno takvo novo strano ime pročitao, kao još neki moji ovdašnji prijatelji, »D'Asonco«. Ipak, iako Matičetov iz moje vesti zna o uzroku toj grešci, on mi je pripisuje kao pogrešno »citiranje«. To za- ista, da upotrebim englesku reč, nije »fer«. Za podatke koje sam dobio od dveju Slovenkinja, Matičetov ima pravo da misli kako hoće. Imam razloga da poverujem da je Matičetov brzoili ovlaš čitao ili pro- čitao moju raspravu. On štaviše i ne navodi doslovno moje rečenice. Na taj način ne samo što netačno obaveštava svoje čitaoce, nego i mene njima pri- kazuje kao nemarnoga radnika na nauci i pisca koji se loše izražava. U trećem stavu svoje ocene on ispušta reči koje sada podvlačim: »etnološka istraživanja. * Pismo izhaja — žal -r- z enoletno zamudo: ko je prišlo 30. junija 1955 v Ljubljano, je bil Vni. letnik SE že dotiskan. - Op. ured. 317 Branislav Rusić pored fiyega toga što sam ga (rad) napisao najvećim delom na osnovi narodnih pripovedaka«. U petome staru namesto mojih reči »među mnogim narodnim celinama na Zemlji« piše »mnogim narodima i celinama«. On nije dobro razumeo značenje mojih čestih reči »verovanje« ili »verovanja« i »pripovetke«, kada tvrdi da se ne ograničavam na verovanja u nemušti jezik negO' da se bezbroj puta dotičem »pripovetke« o nemuštome jeziku. Ako nije verovao slogu u zaglavlju i rečenicama u Napomeni, zašto nije iz po- pisa građe video da li sem pripovedaka ima i drugih izvora. Iz ovoga izlazi i to da samo Matičetov smatra da u pripovetkama o nemuštome jeziku nisu izražena verovanja u nemušti jezik. Zato nije čudo što je pao u zabludu da tobože polazim od jedne, i to Vukove pripovetke, — mada cela moja rasprava ne samo što nije zasnovana na jednoj pripoveci nego nije ni jedino na pri- povetkama o nemuštome jeziku. Ovde Matičetov nije shvatio da ja ne smatram da postoji samo jedna pripovetka o nemuštome jeziku sa svojim »varijantama«, nego da i kod Jnžnih Slovena ima pripovedaka o ne- muštome jeziku koje su više ili manje srodne među sobom. Ovo nije igra reči u mojoj raspravi, i nije bilo potrebno »ne enkrat« pročitati i razumeti o čemu je reč. Ja štaviše ističem u svojoj Napomeni da me je na proučavanje pitanja o verovanju u nemušti jezik kod Južnih Slovena potakla Freizerova rasprava »The Language of Animals«, a dalje se vidi da sam iz Vukove pripovetke uzeo još i izraz ili pojam nemuštoga jezika. Istakao sam da su mi građa za rad bila verovanja u- nemušti jezik koja su izražena u prostim i složenim tvorevinama narodne mašte pod raznim imenima (kao verovanja, predanja, gatanja, priče, pripovetke, pesme) ili, bez njih, — a Matičetov još od prvoga stava polazi od nepotpunoga tvrđenja o izvorima za moju raspravu, i u šestome stavu razume ili mi pripisuje da sam samo na osnovi pripovetke 0 nemuštome jeziku izveo zaključak o animističkoj veri kod Južnih Slovena (pošto piše da je »iluzorno pritegovati to pravljico za dokaz, da je bil ani- mizem najstarejša vera Južnih Slovanov«). Moram i ovde navesti dokaz da Matičetov nije dobro pročitao ni razumeo rečenicu koja je na kraju moje strane 95 ispisana istaknutim slovima: »Prema tome, i i