URADNI LIST
SOCIALISTIČNE PEPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 42
Ljubljana, 11. decembra 1973
Cena 15 dinarjev
Leto XXX
337.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o elektrogospodarstvu
Razglaša se zakon o elektrogospodarstvu, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 31. 11-9/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o elektrogospodarstvu
•
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Elektrogospodarska dejavnost obsega proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije.
S proizvodnjo električne energije je po tem zakonu razumeti proizvodnjo električne energije v elektrarnah in toplarnah, ki so vezane na prenosno oziroma na distribucijsko omrežje.
S prenosom je po tem zakonu razumeti prenos električne energije od elektrarn in toplarn, ki so vezane na prenosno omrežje, oziroma prenos električne energije, proizvedene v drugih sistemih, do posameznih konzumnih območij ter dobavo električne energije distribucijskim elektrogospodarskim organizacijam oziroma neposredno porabnikom.
Distribucija električne energije je po tem zakonu razdeljevanje in dobava električne energije porabnikom na distribucijskem omrežju.
2.	člen
Objekti, naprave in napeljave v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije tvorijo enoten elektroenergetski sistem Slovenije.
Elektroenergetski sistem Slovenije se zaradi optimalne in zanesljive preskrbe z električno energijo in zaradi menjave električne energije povezuje z elektroenergetskimi sistemi drugih republik v jugoslovanski elektroenergetski sistem in kot njegov sestavni del z elektroenergetskimi sistemi sosednjih držav.
3.	člen
Obratovanje vseh elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav v enotnem elektroenergetskem siste-
mu Slovenije ter gospodarjenje z njimi mora biti takšno, da je vsak čas zagotovljena tehnološka enotnost v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije, optimalno izkoriščanje objektov, naprav in napeljav, ter zanesljiva preskrba porabnikov s kakovostno električno energijo.
4.	člen
Elektrogospodarska dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena.
5.	člen
Da si zagotovijo organizirano zadovoljevanje potreb po električni energiji ter s celotnim družbenim in materialnim razvojem usklajeno razširjeno reprodukcijo, se porabniki električne energije in delavci v elektrogospodarstvu v skladu z zakonom združujejo v elektrogospodarske samoupravne interesne skupnosti in v njih samoupravno urejajo medsebojne odnose.
Združevanje sredstev porabnikov električne energije in sredstev elektrogospodarskih organizacij združenega dela za vlaganja v razširjeno reprodukcijo v elektrogospodarstvu je pogoj tako za razvoj elektrogospodarstva kot za lasten razvoj porabnikov električne energije in je zato tudi njihova družbena obveznost.
II.	TEMELJI ORGANIZACIJE ELEKTROGOSPODARSTVA
6.	člen
Organizacija elektrogospodarstva mora biti zaradi enovitosti procesa proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije v skladu s tem zakonom takšna, da je zagotovljena skladnost združenega dela v celotnem elektrogospodarstvu, organizacijsko in ekonomsko smotrna povezava s primarnimi viri energije, tehnološka in funkcionalna enotnost proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter optimalno delovanje elektroenergetskega sistema v skladu z določbo 3. člena tega zakona.
7.	člen
Proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije opravljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skupnostih temeljnih organizacij združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: elektrogospodarske organizacije).
Glede organizacije in poslovanja, pravic in obveznosti ter glede urejanja notranjih razmerij v elektrogospodarskih organizacijah veljajo splošni predpisi o organizaciji, poslovanju, pravicah in obveznostih ter o načinu urejanja notranjih razmerij v organizacijah združenega dela, če ni v tem zakonu določeno drugače.
8.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja proizvodnje in prenosa električne energije, delavci delovnih organizacij, ki združujejo delavce temeljnih organizacij združenega dela s področja proizvodnje in prenosa električne energije ter delavce temeljnih organizacij združenega dela s področja primarne energije se združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela za proizvodnjo in prenos električne energije.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja distribucije električne energije se združujejo v delovno organizacijo za distribucijo električne energije.
Notranja razmerja, pravice in obveznosti, vsebino in način poslovanja sestavljene organizacije za proizvodnjo in prenos oziroma delovne organizacije za distribucijo električne energije uredijo delavci temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom.
9.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela združeni v sestavljeni organizaciji za proizvodnjo in prenos električne energije ter delavci temeljnih organizacij združenega dela združeni v delovno organizacijo za distribucijo električne energije se združujejo v sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva; organizacijo te sestavljene organizacije, skupne zadeve, ki jih bodo v njej opravljali in način ureditve vzajemnih razmerij določajo s samoupravnim sporazumom.
10.	člen
V	sestavljeno organizacijo za proizvodnjo in prenos električne energije iz 8. člena in v sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva iz 9. člena tega zakona se lahko vključujejo tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja proizvodnje'primarne energije.
11.	člen
V	samoupravnih sporazumih o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo in v sestavljeno organizacijo delavci teh organizacij zagotavljajo skupno reševanje vseh tistih pravic in obveznosti, ki na ravni širših oblik združenega dela omogočajo tehnično, tehnološko in gospodarsko enotnost elektroenergetskega sistema Slovenije, optimalno izkoriščanje elektroenergetskih zmogljivosti in usklajeno obratovanje tako, da bo z razpoložljivimi zmogljivostmi ter z izmenjavo električne energije s sosednimi sistemi mogoče vsak čas zagotoviti porabnikom dogovorjeno količino, moč, kakovost in stalnost dobave električne energije.
V	samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka je treba tudi določiti način ugotavljanja dohodka posamezne temeljne organizacije združenega dela, ki je bil dosežen z združeno prodajo, način združevanja in vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo elektrogospodarstva kot celote.
Samoupravni sporazumi o ustanovitvi sestavljene organizacije elektrogospodarstva, sestavljene organizacije za proizvodnjo in prenos električne energije in delovne organizacije za distribucijo električne energije in statuti,teh organizacij začnejo veljati, ko da nanje soglasje skupščina SR Slovenije.
III.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA
a)	Splošne določbe o združevanju
12.	člen ■
Porabniki električne energije in delavci elektrogospodarskih organizacij ter organizacij, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva, se združujejo v samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu skrajšano: elektrogospodarska skupnost Slovenije) ter v temeljne elektrogospodarske skupnosti na posameznih konzumnih območjih — regijah (v nadaljnjem besedilu: temeljne elektrogospodarske skupnosti).
13.	člen
V	elektrogospodarsko skupnost Slovenije se združujejo delavci temeljnih organizacij združenega dela elektrogospodarstva in delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva c porabniki električne energije — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delavci v oboroženih silah SFRJ. občani v krajevnih skupnostih in z drugimi porabniki.
14.	člen
V	.temeljne elektrogospodarske skupnosti se združujejo delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja distribucije električne energije s porabniki električne energije na predajnem mestu distribucije — delavci temeljnih organizacij združenega dela, delavci v oboroženih silah SFRJ. občani v krajevnih skupnostih in z drugimi porabniki — z območja, za katerega se ustanavlja temeljna skupnost.
15.	člen
Naloge elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljnih elektrogospodarskih skupnosti, območja temeljnih elektrogospodarskih skupnosti, organizacija, organi ter njih pristojnost, način volitev delegatov in organov, način sprejemanja odločitev, način zastopanja in druga notranja razmerja, ki so pomembna za delo skupnosti, za delavce v elektrogospodarstvu in za porabnike električne energije v Sloveniji, se v skladu z zakonom uredijo v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in statutih elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljnih elektrogospodarskih skupnosti.
16.	člen
Porabniki električne energije sklepajo' v okviru elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljnih elektrogospodarskih skupnosti med seboj posebne samoupravne sporazume o združevanju sredstev za zagotovitev dogovorjenega razvoja elektrogospodarstva.
b)	Naloge elektrogospodarske skupnosti Slovenije
17.	člen
V	elektrogospodarski skupnosti Slovenije obravnavajo in rešujejo združeni delavci in porabniki skupno naslednje za elektrogospodarstvo, porabnike in družbo kot cejoto pomembne zadeve:
1.	sprejemajo v skladu z razvojno politiko, določeno v družbenih načrtih, dolgoročne, srednjeročne in letne programe razvoja in načrte graditve proizvodnih in prenosnih objektov, naprav in napeljav ter globalne programe razvoja in globalne načrte graditve distribucijskih objektov, naprav in napeljav;
2.	obravnavajo razvojne načrte in programe za razvoj virov primarne energije, skrbijo za uskladitev razvoja primarnih energetskih virov s potrebami elektrogospodarstva in sprejemajo obveznosti v zvezi s financiranjem graditve objektov za izkoriščanje primarne energije, potrebne za razvoj elektrogospodarstva;
3.	zagotavljajo sredstva za financiranje načrtov graditve in z njimi upravljajo;
4.	obravnavajo energetsko bilanco Slovenije in sprejemajo elektroenergetske bilance Slovenije;
5.	določajo tarifni sistem, tarifne postavke na prodajnih mestih prenosa za neposredne porabnike električne energije in tarifne postavke za dobavo električne energije na predajnih mestih distribucije za vse napetostne nivoje;
6.	določajo kriterije za objekte, ki so lahko neposredni porabniki energije, in dajejo soglasja za priključitev neposrednih porabnikov na prenosno omrežje;
7.	dajejo soglasje k investicijskim programom in izboru ponudb za gradnjo proizvodnih in .prenosnih objektov, naprav in napeljav, za katere se to določi ob sprejemanju načrtov graditve proizvodnih in prenosnih objektov in naprav;
8.	sprejemajo akte, s katerimi se določajo splošna Pravna razmerja med elektrogospodarskimi organiza-oijami in porabniki energije, zlasti:
—	o splošnih dobavnih pogojih za dobavo električne energije;
—	o obveznostih in cfdgovornosti elektrogospodarskih organizacij do porabnikov v zvezi z zagotavljanjem dobave dogovorjene kakovostne električne energije;
—	o obveznostih in odgovornosti porabnikov električne energije nasproti elektrogospodarskim organi-2acijam v zvezi s predpisanim ali dogovorjenim režimom odjema električne energije;
—	o pogojih, ob katerih je dolžan plačati odškodnino dobavitelj ali porabnik, če krši pogodbene obveznosti;
—• o postopku za izvajanje redukcij v dobavi električne energije v izjemnih primerih;
—	o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij;
9.	dajejo soglasja k aktom elektrogospodarskih organizacij, ki se tičejo:
—	metodologije in kriterijev za' izdelavo elektro-energetskih bilanc;
—	načel obratovanja elektroenergetskih objektov, s katerimi se zagotavlja optimalno delovanje celotnega elektroenergetskega sistema; '
—	kriterijev za sklepanje pogodb o izmenjavi električne energije z elektroenergetskimi sistemi izven Slovenije;
10.	obravnavajo vprašanja, ki se tičejo elektrogospodarske politike, in energetske situacije ter dajejo o obravnavanih vprašanjih svoja mnenja.
Poleg zadev, ki jih skupno rešujejo delavci elek-rogospodarških organizacij in porabniki po prejšnjem
odstavku, se v samoupravnem sporazumu iz 15. člena tega zakona lahko določijo še druge naloge.
c)	Naloge temeljnih elektrogospodarskih skupnosti
18.	člen
V temeljnih elektrogospodarskih skupnostih obravnavajo in urejajo delavci elektrogospodarskih organizacij s področja distribucije električne energije skupno s porabniki električne energije na predajnem mestu distribucije — delavci in občani z območja temeljne elektrogospodarske skupnosti naslednje zadeve:
—	sprejemajo programe razvoja in načrte graditve distribucijskih objektov, naprav in napeljav za območje regije;
—	usklajujejo program razvoja in načrte graditve distribucijskih objektov, naprav in napeljav za območje regije s programi razvoja in načrti graditve prenosnih objektov, naprav in napeljav na območju regije;
—	določajo višino sovlaganj v obliki enkratnih prispevkov za priključitev novih, porabnikov na distribucijsko omrežje in prispevkov za povečanje priključne moči obstoječih porabnikov;
—	določajo na svojem območju postopek za izvajanje redukcij dobave električne energije v izjemnih' primerih v skladu s postopkom izvajanja redukcij v Sloveniji, ki ga je predpisala elektrogospodarska skupnost Slovenije;
—	opravljajo druge zadeve, določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi temeljne elektrogospodarske skupnosti.
č) Organi upravljanja elektrogospodarskih skupnosti
19.	člen
Najvišji organ elektrogospodarske skupnosti Slovenije je skupščina elektrogospodarske skupnosti.
Skupščino elektrogospodarske skupnosti Slovenije sestavljata zbor delegatov, ki jih izvolijo delavci temeljnih organizacij združenega dela elektrogospodarstva in proizvodnje primarne energije za potrebe elektrogospodarstva ter zbor delegatov, ki jih izvolijo zbori porabnikov električne energije v temeljnih elektrogospodarskih skupnostih in'delegati, ki jih izvolijo neposredni porabniki na predajnem mestu prenosa.
Najvišji organ temeljne elektrogospodarske skupnosti je skupščina temeljne elektrogospodarske skupnosti.
Skupščino temeljne elektrogospodarske skupnosti sestavljata zbor delegatov, ki jih izvolijo delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja distribucije električne energije in zbor delegatov, ki jih izvolijo porabniki električne energije na predajnem mestu distribucije iz 14. Člena tega zakona.
20.	člen
Število delegatov delavcev v. elektrogospodarstvu ter število delegatov porabnikov električne energije se določa v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljne elektrogospodarske skupnosti.
21.	člen
Število delegatov delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja proizvodnje, prenosa in
distribucije električne energije v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije se določa sorazmerno s številom delavcev v teh temeljnih organizacijah združenega dela, vendar tako, da imajo delavci s področja proizvodnje in prenosa električne energije dve tretjini števila delegatov, delavci s področja distribucije pa eno tretjino, s tem da se ne upošteva število delegatov po drugem odstavku tega člena.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki pridobivajo primarno energijo, so v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije zastopani s tolikšnim številom delegatov, kolikor znaša ena desetina vseh delegatov temeljnih organizacij združenega dela s področja elektrogospodarstva. Med posamezne temeljne organizacije združenega dela s področja proizvodnje primarne energije se število delegatov v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije porazdeli glede na kalorično vrednost elektrogospodarstvu dobavljenega premoga.
Skupno število delegatov porabnikov se porazdeli med posamezne temeljne elektrogospodarske skupnosti glede na količino na območju temeljne elektrogospodarske skupnosti porabljene električne energije.
Temeljne organizacije združenega dela neposrednih porabnikov pošiljajo v skupščino elektrogospodarske skupnosti Slovenije po enega delegata za vsako delovno organizacijo.
22.	člen
Število delegatov delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja distribucije električne energije v skupščini temeljne elektrogospodarske skupnosti se določi v skladu s številom delavcev v teh temeljnih organizacijah združenega dela; število delegatov porabnikov energije na prodajnem mestu distribucije pa v skladu s porabo električne energije, vendar tako, da posamezno temeljno organizacijo združenega dela — porabnika energije, združeno v delovno organizacijo, zastopa le po en delegat za delovno organizacijo kot celoto.
Porabniki električne energije se združujejo po območjih, ki porabljajo približno enako količino električne energijei
«
d)	Način odločanja v organih upravljanja elektrogospodarskih skupnosti in arbitraža
23.	člen
Odločitve, ki so po tem zakonu in samoupravnih sporazumih iz 15. člena tega zakona v pristojnosti skupščine elektrogospodarske skupnosti Slovenije, se sprejemajo tako, da o njih glasujejo posebej delegati s področja elektrogospodarstva in primarne energije ter posebej delegati porabnikov, odločitve v skupščini temeljne elektrogospodarske skupnosti pa se sprejemajo tako, da glasujejo posebej delegati distribucije električne energije in posebej delegati porabnikov. Predlog je sprejet, če zanj glasuje večina obeh zborov.
Postopek v zvezi z glasovanjem določa statut elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljne elektrogospodarske skupnosti.
24.	člen
Če predlog, ki ga po prvem odstavku 23. člena ločeno sprejemajo delegati v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljne elektro-
gospodarske skupnosti, ni sprejet, se začne usklajevalni postopek.
Način usklajevalnega postopka določajo statuti elektrogospodarskih skupnosti.
Ce tudi v usklajevalnem postopku ne pride do odločitve v obravnavanem predlogu, je sporni predlog sprejet, če je pri ponovnem glasovanju zanj glasovalo najmanj tri četrtine delegatov porabnikov.
Pri odločitvah o programih razvoja in načrtih graditve (1. točka 17. člena), sprejemanju obveznosti v zvezi s financiranjem objektov za izkoriščanje primarne energije iz 2. točke 17. člena in odločitvah o aktih, s katerimi se določajo splošna pravna razmerja med elektrogospodarskimi organizacijami in porabniki električne energije v prvi. drugi, tretji in četrti alinei 8. točke 17. člena, se sporni predlog predloži v odločitev arbitraži. Odločitev arbitraže je dokončna.
Arbitražo elektrogospodarske skupnosti Slovenije sestavljajo stalni člani, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije in člani, ki jih imenujejo delegati proizvajalcev ter porabnikov, in sicer v enakem razmerju. Pri tem so zastopani proizvajalci in porabniki v arbitraži z enakim številom članov.
Arbitražo temeljnih elektrogospodarskih skupnosti sestavljajo stalni člani, ki jih sporazumno imenujejo občinske skupščine z območja temeljne elektrogospodarske skupnosti in člani, ki jih imenujejo delega-;i s področja distribucije in delegati porabnikov, in sicer v enakem razmerju. Pri tem so zastopani porabniki in distribucija v arbitraži z enakim številom članov.
Arbitraža je pred svojo odločitvijo dolžna zahtevati mnenje strokovne službe elektrogospodarske skupnosti Slovenije v vseh primerih, kadar gre za strokovna vprašanja.
Podrobnejše določbe o sestavi arbitraže, o postopku, o načinu dela in načinu odločanja arbitraže predpiše statut elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma temeljne elektrogospodarske skupnosti.
25.	člen
Kadar se v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije določajo tarifne postavke za dobavo električne energije (5. točka 17. člena), imajo delčgati delavcev s področja proizvodnje primarne energije pravico zahtevati ločeno glasovanje o predlogu in usklajevalni postopek, če je bil predlog sprejet drugače, kot je soglasen sklep delegatov delavcev s področja primarne energije.
26.	člen
Kadar se v skupščini elektrogospodarske skupnosti Slovenije določajo pogoji dobave za neposredne porabnike f5. in 6. točka 17. člena) in elektroenergetska bilanca, imajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela — neposrednih porabnikov pravico zahtevati ločeno glasovanje o predlogu in usklajevalni postopek, če je bil predlog sprejet drugače, kot je soglasen sklep delegatov — neposrednih porabnikov.
e)	Statuti
27.	člen
Elektrogospodarska skupnost Slovenije in temeljne elektrogospodarske skupnosti sprejmejo svoje statute.
S statutom elektrogospodarske skupnosti Slovenije oziroma s statutom temeljne elektrogospodarske skup-
nosti se v skladu s tem zakonom in samoupravnimi sporazumi iz 15. člena tega zakona podrobneje določi delovno področje skupščine, določijo drugi organi elektrogospodarske skupnosti in njih delovno področje, sredstva in viri sredstev za delo elektrogospodarske skupnosti in njenih organov ter druga vprašanja dela in poslovanja elektrogospodarske skupnosti, ki se urejajo s statutom.
Družbenoekonomski položaj delavcev v organih elektrogospodarske skupnosti, njih pravice in dolžnosti se urejajo na podlagi samoupravnih sporazumov s statutom in s pogodbami v skladu z ustavo in zakonom.
Statut elektrogospodarske skupnosti Slovenije začne veljati, ko da nanj soglasje skupščina SR Slovenije, statut temeljne elektrogospodarske , skupnosti pa, kadar dajo nanj soglasja skupščine občin, na območju katerih dela temeljna elektrogospodarska skupnost. Šteje se, da je soglasje dano, če skupščina družbenopolitične skupnosti v treh mesecih od dneva predložitve statuta, soglasja ne odreče.
f)	Strokovna služba
28.	člen
Za strokovna dela na področju elektroenergetike, za programiranje razvoja elektrogospodarstva na temelju raziskav o bodoči porabi električne energije ter raziskav možnih virov primarne energije m za druge naloge, določene s samoupravnim sporazumom, ima elektrogospodarska skupnost Slovenije strokovno službo.
Strokovna služba pripravlja predloge za reševanje vprašanj iz prejšnjega odstavka, o katerih odloča skupščina elektrogospodarske skupnosti Slovenije.
Strokovna služba je dolžna opozoriti skupščino elektrogospodarske skupnosti Slovenije, če sprejete odločitve strokovno ne ustrezajo; kadar gre za odločitve, ki niso v skladu z družbenimi dogovori, pa tudi podpisnike družbenih dogovorov.
IV.	DRUŽBENO DOGOVARJANJE
29.	člen	'
' Usklajevanje ekonomske in razvojne politike elektrogospodarstva, o kateri odločajo delavci v elektrogospodarskih organizacijah ter v elektrogospodarski skupnosti Slovenije, s temeljnimi nalogami in cilji ekonomskega in družbenega razvoja Slovenije, določenega v republiških družbenih načrtih, ter s tekočo gospodarsko politiko SR Slovenije se zagotavlja z družbenim dogovarjanjem.
Družbene dogovore o vprašanjih iz prejšnjega odstavka sprejmejo 'skupščina elektrogospodarske skupnosti Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije, pristojna organa republiške gospodarske zbornice in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter organi družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti, ki so zainteresirani za urejanje vprašanj, ki naj se z dogovorom uredijo.
Udeleženci družbenega dogovora se dogovarjajo v okviru svojih pristojnosti o obveznostih, ki jih imajo ali prevzemajo, da se doseže zahtevana uskladitev.
Pobude za sklenitev družbenih dogovorov daje izvršni svet skupščine SR Slovenije, lahko pa tudi katerikoli organ oziroma organizacija iz drugega odstavka tega člena.
30.	člen
Da se zagotovi usklajevanje med odločanjem temeljne elektrogospodarske skupnosti s splošnimi družbenimi interesi občin na njenem območju, sklepajo občinske skupščine teh občin in temeljne elektrogospodarske skupnosti družbene dogovore.
Z družbenimi dogovori se zagotavlja uskladitev načrtov temeljne elektrogospodarske skupnosti o gradnji distribucijskih objektov, naprav in napeljav z družbenimi plani razvoja občin, zlasti z njihovimi urbanističnimi plani.
V.	ODGOVORNOST ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE IN TEMELJNIH ELEKTROGOSPODARSKIH SKUPNOSTI
31.	člen
Elektrogospodarska skupnost Slovenije in temeljne elektrogospodarske skupnosti so za opravljanje nalog, določenih v 17. in 18. členu tega zakona odgovorne skupščini SR Slovenije, temeljne elektrogospodarske skupnosti pa tudi občinskim skupščinam.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije sme zadržati akt elektrogospodarske skupnosti Slovenije, sprejet v zvezi z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka, če je v nasprotju z republiškim družbenim načrtom, s tekočo gospodarsko politiko SR Slovenije ali z družbenim dogovorom; zadržani akt predloži v odločitev republiški skupščini. Izvršni svet skupščine SR Slovenije sme zadržati na zahtevo pristojnega občinskega organa tudi akt temeljne elektrogospodarske skupnosti. ki je v nasprotju z občinskim družbenim planom ali z družbenim dogovorom, sklenjenim med temeljno elektrogospodarsko skupnostjo in občinsko skupščino; tak zadržani akt predloži izvršni svet skupščine SR Slovenije v odločitev prizadetim občinskim skupščinam.
32.	člen
Kadar je nujno potrebno, da se odvrnejo večje gospodarske motnje, kadar to terjajo druge izredne potrebe države ali interesi narodne obrambe, lahko izvršni svet skupščine SR Slovenije s svojim predpisom začasno, do sklenitve ustreznega družbenega dogovora oziroma samoupravnih sporazumov, uredi vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje in uravnoteženje elektroenergetske bilance, usklajevanje primarnih energetskih virov s potrebami elektrogospodarstva ter na režim omejitev porabe električne energije.
VI.	CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
33.	člen
Cena električne energije se oblikuje s tarifo oziroma s tarifnimi postavkami za dobavo električne energije.
S tarifnimi postavkami določena cena pokriva stroške in dohodek proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije.
J
V tarifnih postavkah morajo biti upoštevani stroški proizvodnje, nakupa in prenosa električne energije na prodajnem mestu prenosa, ob upoštevanju posebnih pogojev dobave neposrednim porabnikom in vpliva neposrednih porabnikov na obratovanje in ekonomičnost poslovanja elektroenergetskega sistema; po posameznih napetostnih nivojih pa se tarifne postavke lahko razlikujejo le glede na različne stroške distribucije. glede na obračunske veličine (obračunska moč, prevzeta delovna energija, prekomerno prevzeta jalova energija) in glede na elemente tarifnega sistema (letni in dnevni čas, tarifna stopnja).
34.	člen
Pri določanju tarifnih postavk se delavci temeljnih organizacij združenega dela v elektrogospodarstvu in porabniki električne energije sporazumejo na podlagi dokumentiranih zahtev zlasti o višini naslednjih elementov strukture cene:
—	materialnih. stroških in zakonskih obveznostih, ki se pokrivajo iz dohodka.
• — delu amortizacije za velika popravila,
—	sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo,
—	delu amortizacije in ostanka dohodka za naložbe.
Del amortizacije, ki naj se uporabi za naložbe in višina ostanka dohodka za poslovni sklad kot vir sredstev za naložbe, se v sporazumu določata v odvisnosti od sprejetih programov razvoja in načrtov za gradnjo elektroenergetskih objektov ter odločitev o združevanju sredstev, sprejetih s samoupravnimi sporazumi.
35 člen
Interne obračunske cene za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva med seboj v okviru sestavljene organizacije elektrogospodarstva.
36.	člen
Proizvajalci in porabniki električne energije se s proizvajalci primarne energije sporazumejo o ceni goriva za proizvodnjo električne energije tako, da se s ceno pokrivajo materialni stroški, del amortizacije za velika popravila ter sredstva za osebne dohodke in skupno porabo in del amortizacije za naložbe ter ostanek dohodka za poslovni sklad Del amortizacije in ostanek dohodka za naložbe se določita v odvisnosti od potrebnega razvoja virov primarne energije za elektrogospodarstvo in od sredstev, ki jih elektrogospodarska skupnost Slovenije namenja za ta razvoj.
Na teh osnovah sklepajo delavci temeljnih organizacij združenega dela elektrogospodarstva in delavci temeljnih organizacij, združenega dela s področja pridobivanja oziroma upravljanja primarnih energetskih virov dolgoročne pogodbe o trajnejšem urejanju medsebojnih ekonomskih razmerij.
VII.	FINANCIRANJE GRADITVE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV
37.	člen
Sredstva za financiranje graditve proizvodnih, prenosnih in distribucijskih objektov, naprav in napeljav se zagotavljajo:
—	s sredstvi za naložbe prek cene električne ener-
gije,
—	z združevanjem sredstev porabnikov,
—	z vlaganji sredstev tujih oseb,
—	z združevanjem sredstev v obliki enkratnih prispevkov za priključitev novih porabnikov na omrežje in prispevkov za povečanje priključne moči obstoječih porabnikov,
—	s krediti organizacij združenega dela, poslovnih bank in tujih finančnih institucij.
Združevanje sredstev porabnikov c.ektrične energije, katerega obseg in kriteriji za združevanje se določajo s samoupravnim sporazumom med porabniki, je temeljni vir financiranja in temeljna oblika koncentracije družbenih sredstev za razvoj elektrogospodarstva.
S sredstvi, ki so iz teh virov namenjena za gradnjo distribucijskih objektov, naprav in napeljav, se zagotavlja enakomeren razvoj distribucijskega omrežja po regijah v skladu s porastom porabe električne energije. V okviru temeljne elektrogospodarske skupnosti lahko porabniki .zagotovijo dodatna sredstva s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev.
38.	člen
V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev se pri določitvi deležev porabnikov električne energije upošteva zlasti njihova obstoječa in predvidena poraba električne energije Pri porabnikih — temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva. pa se poleg velikosti porabe upošteva tudi njihova dejanska ekonomska možnost vlaganja večjih sredstev.
VIII.	ELEKTROGOSPODARSTVO IN PRIMARNI VIRI
39.	člen
Da se zagotovi dogovorjena in zadostna oskrba elektroenergetskih zmogljivosti z gorivi in drugimi oblikami primarne energije, urejajo delavci elektrogospodarstva in delavci s področja pridobivanja oziroma upravljanja primarnih energetskih virov medsebojna razmerja s samoupfavnimi sporazumi o sodelovanju ter se združujejo v poslovne skupnosti oziroma v druge oblike združenega dela.
40.	člen
V skladu z neposrednim interesom za stalno in zadostna oskrbo z gorivi in z drugimi oblikami primarne energije, skrbi elektrogospodarska skupnost Slovenije za usklajen razvoj primarnih energetskih virov s potrebami elektrogospodarstva, sovlaga sredstva v raziskave in razvoj energetike, da bo elektrogospodarstvu dolgoročno zagotovljena zadostna primarna energija ob primernih cenah, in skrbi..da se med delavci elektrogospodarskih organizacij in delavci organizacij združenega dela s področja pridobivanja oziroma upravljanja primarnih energetskih virov ustvari sodelovanje v smislu 39. člena;
Za doseganje namenov iz prejšnjega odstavka sklepa elektrogospodarska skupnost Slovenije tudi neposredno sama ustrezne samoupravne sporazume z organizacijami s področja pridobivanja oziroma upravljanja primarnih energetskih virov.
IX.	OPRAVLJANJE ELEKTROGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
41.	člen
Temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva dobavljajo porabnikom električno energijo na podlagi splošnih dobavnih pogojev in posebnih pogodb; v distribuciji električne energije pa tudi na podlagi pristopnih pogodb.
Pristopna pogodba velja za sklenjeno, ko distribucijska organizacija na podlagi prijave priključi porabnika na svoje distribucijsko omrežje.
Temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva morajo v mejah svojih energeiskih in tehničnih možnosti dobavljati električno energijo oziroma sklepati pogodbe o dobavi, skladno s pogoji določenimi v izdanih elektroenergetskih soglasjih.
42.	člen
Za priključitev novih porabnikov električne energije ali za povečanje priključne moči obstoječih porabnikov električne energije je potrebno elektroenergetsko soglasje. Elektroenergetska soglasja dajo temeljna organizacije združenega dela elektrogospodarstva v mejah svojih energetskih in tehničnih možnosti.
Elektroenergetsko soglasje mora navajati zlasti ekonomske, energetske in tehnične pogoje za priključitev oziroma povečanje priključne moči porabnika električne energije, mesto priključka in čas priključitve oziroma povečanje električne energije.
Temeljna organizacija združenega dela elektrogospodarstva mora dati elektroenergetsko soglasje, če so za to dane energetske in tehnične možnosti.
Elektroenergetsko soglasje se ne izda, če nista zagotovljena energija in moč. oziroma, če bi bili s tem oškodovani pbstoječi porabniki v zadostni in kakovostni oskrbi z električno energijo, ali če porabnik, ki zahteva priključek, ne more zagotoviti pokritja fi-hančnih obveznosti v zvezi z ureditvijo priključka.
Elektroenergetsko soglasje je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja.
43.	člen
Elektroenergetski objekti, naprave in napeljave elektrogospodarskih organizacij in drugih proizvajal-cev električne energije ter elektroenergetski objekti, naprave in napeljave porabnikov električne energije 'nora j o izpolnjevati predpise o tehničnih normativih ter druge pogoje, s katerimi je zagotovljena nemotena gobava električne energije v dogovorjeni količini, mo-kakovosti in stalnosti ter varnost ljudi in premoženja.
I Temeljna organizacija združenega dela elektrogospodarstva sme začasno odkloniti priključitev novih elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav električne energije na svoje omrežje oziroma sme začasno Prekiniti dobavo električne energije, če ugotovi, da elektroenergetski objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo predpisov o tehničnih normativih in drugih Pogojev; priključitev na svoje omrežje izvede šele, ko ugotovi, da so odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti. Dobavitelj električne energije pa je dolžan priklju-'ti oziroma znova priključiti elektroenergetske objekte, naprave in napeljave oziroma porabnike iz prejšnjih odstavkov na svoje omrežje, če pristojna elektroenergetska inšpekcija ugotovi, da so izpolnjeni predpisi o tehničnih normativih in drugi pogoji.
44.	člen
Dobava električne energije porabniku se sme ustaviti v naslednjih primerih:
1.	če na opomin dobavitelja ne zniža odjemne moči na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
2.	če odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do elektroenergetskih naprav in napeljav porabnika — kadar obstaja sum, da povzročajo te naprave motnje;
3.	če onemogoča pravilno registriranje obračunskih veličin ali če uporablja električno energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih "merilnih naprav ali mimo njih;
4.	če v primeru pomanjkanja električne energije ne upošteva predpisov o omejevanju odvzema električne energije iz omrežja;
5.	če z obratovanjem svojih elektroenergetskih objektov, napeljav in‘naprav ogroža življenje ali zdravje Jjudi ali ogroža premoženje;
6.	če v roku, ki ga (Joloči dobavitelj oziroma pristojna elektroenergetska inšpekcija, ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi elektroenergetski objekti, napeljave in naprave ali porabniki;
7.	če brez soglasja dobavitelja priključi na njegovo omrežje svoje elektroenergetske objekte, naprave ali napeljave, oziroma če omogoči preko svojih elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav priključitev takih naprav ih napeljav drugih porabnikov;
8.	če ne plača dobavljene električne energije v roku, določenem v splošnih pogojih za dobavo električne energije oziroma v roku določenem v pogodbi o dobavi. Kljub neplačanim računom in poteku roka, dobave ni mogoče ustaviti temeljnim organizacijam združenega dela za objekte, naprave in napeljave, če bi ustavitev električne energije pomenila nevarnost za življenje ali zdravje ljudi.
Dobavitelj sme v primerih iz 2., 3., 6. in 8. točke prejšnjega- odstavka ustaviti dobavo električne energije šele po predhodnem opozorilu porabniku in če le-ta v roku določenem v opozorilu ne izpolni svoje obveznosti.
45.	člen
Dobavitelj, ki je neutemeljeno odrekel ali ustavil dobavo električne energije, mora v roku 24 ur na svoje stroške znova priključiti električne naprave porabnika na prenosno oziroma distribucijsko omrežje, računano od takrat, ko se ugotovi, da mu je neutemeljeno odrekel ali ustavil dobavo električne energije. Porabnik električne energije, ki mu je dobavitelj neutemeljeno odrekel priključitev njegovih električnih naprav na prenosno oziroma distribucijsko omrežje, oziroma neutemeljeno ustavil dobavo električne energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.
46.	člen
Za vzpostavitev, razširitev in zagotovitev pogojev za pravilno in redno preskrbo z električno energijo ima elektrogospodarska organizacija pravico v skladu z zakonom o razlastitvi postavljati na zemljiščih in objektih družbene lastnine oziroma občanov elektroenergetske objekte, naprave in napeljave.
Elektrogospodarska organizacija je dolžna povrniti dejansko škodo, ki nastane zakadi graditve, obratovanja ali vzdrževanja elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav.
X.	NADZOR
47.	člen
Nadzor nad tem, kako se izvršujejo določbe tega zakona in določbe aktov, ki jih sprejemajo elektrogospodarska skupnost Slovenije in temeljne elektrogospodarske skupnosti na podlagi tega zakona, opravlja republiški sekretariat za gospodarstvo.
48.	člen
Nadzor nad tem; kako se izvršujejo predpisi o tehničnih normativih pri projektiranju, graditvi in uporabi objektov, naprav in napeljav, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, distribucijo, merjenje in porabo električne energije, ter kako se izpolnjujejo tehnični pogoji za dobavo električne energije tarifn* sistem in tarifne postavke, opravlja elektioei.. getska inšpekcija.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
49.	člen
Z denarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga družbenopravna oseba:
1.	če njeni elektroenergetski objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo tehničnih normativov in pogojev, s katerimi je zagotovljena zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema ter varnost ljudi in premoženja:
2.	če ne izvršuje ukrepov iz letne elektroenergetske bilance Slovenije glede količin in kvalitete odjema električne energije in s tem ogroža zanesljivost obratovanja in stabilnost elektroenergetskega sistema;
3.	če ne izvrši ukrepov za uravnoteženje elektroenergetske bilance, uskladitev primarnih energetskih virov s potrebami elektrogospodarstva oziroma ukrepov v zvezi z omejevanjem porabe električne energije predvidenih v aktih elektrogospodarske skupnosti Slovenije iz 8, točke 17. člena oziroma ustreznem samoupravnem sporazumu ali v predpisu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v 32. členu tega zakona.
Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjeV se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tega člena.
50.	člen
Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek temeljna organizacija združenega dela v elektrogospodarstvu:
1.	če ne izvršuje obveznih dobav električne energije v okviru ukrepov iz letne elektroenergetske bilance Slovenije;
2.	če ne dobavlja električne energije v količini in kakovosti, določeni v elektroenergetski bilanci Slovenije;
3.	če zmanjša svoje elektroenergetske zmogljivosti v nasprotju z elektroenergetsko bilanco Slovenije in si zato ni pridobila soglasja elektrogospodarske skupnosti Slovenije.
Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela v elektrogospodarstvu, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tega člena.
51.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela v elektrogospodarstvu:
1.	če ne priključi na svoje omrežje novega porabnika električne energije, ki mu je bilo dano elektroenergetsko soglasje, kadar pristojna elektroenergetska inšpekcija ugotovi, da njegove naprhve in napeljave izpolnjujejo predpisane tehnične pogoje;
2.	če ustavi porabniku dobavo električne energije, ne da bi ga poprej opozorila na pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, zaradi katerih bi mu morala ustaviti dobavo električne energije, ali mu ne da primernega roka, da te pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpravi;
3.	če ne priključi znova v najkrajšem roku na svoje stroške porabnika električne energije, kadar se ugotovi, da mu je bila dobava električne energije neutemeljeno ustavljena;
4.	če ne izda elektroenergetska soglasja,, pa bi ga po 42. členu morala izdati oziroma, če ga izda, kadar ga po 42. členu ne bi smela izdati.
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.
52.	člen
t
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:	'	,
1.	če njeni objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov in pogojev za zanesljivost olrraiovanja elektroenergetskega sistema ter varnost ljudi in premoženja;
2.	če brez soglasja dobavitelja priključi ali omogoči priključitev na njegovo omrežje elektroenergetske objekte, naprave in napeljave.
53.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se uaznuje za prekršek fizična oseba, ki s količino in kvaliteto odjema električne energije ogroža zanesljivost obratovanja in stabilnost elektroenergetskega sistema ter varnost ljudi in premoženja.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Priprave za začetek dela elektrogospodarske skup* nosti Slovenije in temeljnih elektrogospodarskih skupnosti opravi odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena iz 51. člena družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, št. 21-138/71). v katerega imenuje še šest predstavnikov združeno podjetje za distribucijo električne energije.
V okviru priprav za začetek dela elektrogospodarske skupnosti Slovenije in temeljnih elektrogospodarskih skupnosti mora odbor iz prejšnjega odstavka:
—	pripraviti predloge samoupravnih sporazumov o ustanovitvi elektrogospodarske skupnosti Slovenije in temeljnih elektrogospodarskih skupnosti,
—	izvesti postopek sporazumevanja, /
—	organizirati volitve delegatov,
—	sklicati prvo zasedanje izvoljenih delegatov elektrogospodarske skupnosti Slovenije in prva zasedanja izvoljenih delegatov temeljnih elektrogospodarskih skupnosti.
55.	člen
Kolikor ne bi samoupravni sporazumi o ustanovitvi temeljnih elektrogospodarskih skupnosti drugače določali območij temeljnih el9ktrogospodarskih skup-
nosti, se te ustanovijo za območja sedanjih organizacij združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije.
56.	člen
Elektrogospodarske organizacije so dolžne prilagoditi svojo organizacijo določbam tega zakona v 4 mesecih od dneva njegove uveljavitve.
57.	člen
Elektrogospodarska skupnost Slovenije in temeljne elektrogospodarske skupnosti začnejo z delom najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona.
58.	člen
Zakoni o združevanju sredstev proizvodnih, in pro-izvodno-prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71), o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS. št. 26/71 in 8/73) in o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71 in 8/73) veljajo, dokler ne bodo vprašanja financiranja energetskih objektov urejena vsaj v enakem obsegu z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, najkasneje pa do 31. 6. 1974.
Zakon o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71 in 8/73) velja do konca leta 1974. Sredstva, ki so po 2. členu zakona omenjenega v prejšnjem stavku, sredstva SR Slovenije, so °d dneva uveljavitve tega zakona sredstva elektrogospodarske skupnosti Slovenije.
59.	člen
Ko se konstituira skupščina elektrogospodarske skupnosti Slovenije, in ko se izvolijo njeni organi, °dpravijo podpisniki družbeni dogovor o ureditvi "pra-šanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva. sklenjen 28. aprila 1971 med elektrogospodarskimi podjetji s področja proizvodnje in prenosa električne energije, izvršnim svetom skupščine SR Slovenije, gospodarsko zbornico SR Slovenije in rePUbliškim svetom Zveze sindikatov Slovenije.
60.	člen
O sredstvih, ki so jih p° dosedanjih predpisih o financiranju graditve elektrogospodarskih objektov yplačevale kot posojilo elektrogospodarske organizacije in uporabniki družbenih sredstev ter odjemalci električne energije na visoki napetosti, se v okviru elektrogospodarske skupnosti Slovenije sklene poseben samoupravni sporazum o spremembi teh posojil v združena sredstva v smislu tega zakona.
61.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta zakon, preneha veljati y skladu s 1. točko 13. člena ustavnega zakona za tzvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5V71 in 54/72) na območju SR Slovenije temeljni zakon o elektrogospodarstvu (Uradni list SFRJ, št. 17/65, 9/68 in 50/68).
62.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
338.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o graditvi objektov
Razglaša se zakon o graditvi objektov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 351-16/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
'	ZAKON
o graditvi objektov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	Ta zakon ureja graditev in rekonstrukcijo vseh objektov.
(2)	Graditev objoktov obsega: predhodna in pripravljalna dela, izdelavo tehnične dokumentacije in gradnjo objektov
(3)	Določbe tega zakona ne veljajo za objekte in dela, ki se zgradijo oziroma izvedejo neposredno pred elementarnimi nezgodami ali drugimi izrednimi dogodki ali med njimi, da se prepreči njihovo delovanje, ali se zgradijo oziroma izvedejo za neposredno odpravo njihovih škodljivih posledic.
2.	člen
((1) Objekt po tem zakonu je sam gradbeni objekt ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti.
(2)	Gradnja objekta, po tem zakonu je izvajanje gradbenih del, montaža in vgraditev napeljav, naprav in opreme ter izvajanje zaključnih del.
(3)	Predhodna dela po tem zakonu so vse študije, raziskovanja, izdelava idejnih rešitev, izdelava investicijskega programa, zbiranje podatkov za projektiranje ter druga dela in objekti, namenjeni za pripravo dokumentacije, na podlagi katere je mogoče odločiti o zgraditvi objekta.
(4)	Pripravljalna dela po tem zakonu so dela in objekti začasnega značaja, ki jih je treba za zgraditev objekta izvesti oziroma zgraditi pred začetkom graditve ali med graditvijo objekta.
(5)	Rekonstrukcija objektov po tem 'zakonu je izvedba tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema, ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta oziroma njegovih delov ali ki vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode, na spremembo jakosti hrupa ter izvedba del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira.
3.	člen
Z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta se lahko začne šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje, če ni v zakonu drugače določeno.
4.	člen
Zgrajeni objekt se lahko začne uporabljati, oziroma s proizvodno-tehnološkim procesom se lahko začne šele, ko je zanj izdano 'uporabno dovoljenje oziroma dovoljenje za obratovanje.	\
II.	IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
5.	člen
Izdelava tehnične dokumentacije, za katero je osnova investicijski program, obsega glede na vrsto objekta:
1.	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
2.	projekt za razpis;
3.	projekt za izvedbo;
4.	projekt izvedenih del;
5.	izvleček iz glavnega gradbenega projekta za
etažne lastnike.
6.	člen
(1)	Tehnična dokumentacija za zgraditev objekta mora biti izdelana v skladu s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi, vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi pogoji, pogoji za varstvo okolja in drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom ali s predpisom izdanim na njegovi podlagi.
(2)	Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, mora investitorju oziroma projektantski organizaciji združenega dela na njegovo zahtevo pismeno sporočiti potrebne pogoje iz prejšnjega odstavka. V sporočilu mora navesti tudi, od katerih organov oziroma organizacij je treba dobiti soglasje, da je tehnična dokumentacija izdelana po predpisanih pogojih.
(3)	Tehnične rešitve v vseh projektih morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ter z izsledki raziskovalnih del, preiskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij.
7.	člen
Investicijski program je tista dokumentacija, na podlagi katere sprejme investitor odločitev b investiciji. Investicijski program se ne šteje za tehnično dokumentacijo po tem zakonu.
8.	člen
(1)	Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je del tehnične dokumentacije, ki glede na vrsto objekta obsega enega ali več projektov oziroma delov: projekt gradbenega dela objekta, projekte napeljav, naprav in opreme.
(2)	Projekti iz prejšnjega odstavka obsegajo glede na vrsto objekta:
—	tehnični opis gradbenega dela objekta, tehnični opis tehnološkega procesa z navedbo opreme in naprav z njihovimi karakteristikami, tehnični opis napeljav, z navedbo uporabljenih normativov, predpisov in standardov;
—	risbe, predizmere, specifikacijo, predračun z opisom del;
—	situacijo, vse potrebne izračune (statični, hidravlični, energetski, geotehnični, toplotni, zračni, itd.);
•— shemo tehnološkega procesa z gabariti in nazna-čitvijo opreme;
— drugo dokumentacijo, ki jo določajo tehnični normativi, predpisi in standardi.
9.	člen
Projekt za razpis je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podatki in dokumentacijo, ki omogočajo izvajalcem gradbenih in montažnih del ter dobaviteljema naprav in opreme, dajanje ponudb ter vključitev tehnoloških specifičnosti za graditev objekta.
10.	člen
Projekt za izvedbo, ki gg mora investitor izročiti izvajalcu del ob podpisu pogodbe, je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se gradi objekt.
11.	člen
Projekt izvedenih del, ki ga mora investitor predložiti ob tehničnem progledu, je projekt, ki se izdela po zaključku graditve objekta in obsega prikaz vseh morebitnih sprememb in to v vseh delih projekta za izvedbo ter služi kot dokumentacija investitorju oziroma uporabniku objekta.
13. člen
(1)	Tehnično dokumentacijo za graditev objektov lahko izdelujejo organizacije združenega dela, ki so registrirane za to dejavnost.
(2)	Tehnično dokumentacijo lahko izdelujejo tudi tuje organizacije pod pogoji, ki jih predpisuje poseben zakon.
13. člen
Za izdelavo posameznih vrst tehnične dokumentacije se lahko registrira organizacija združenega dela, ki poleg splošnih pogojev za registracijo izpolnjuje tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom.
.	14. člen
Investitor in organizacija združenega dela, kateri investitor poveri izdelavo tehnične dokumentacije, skleneta o tem pismeno pogodbo.
15.	člen
(1)	Strokovno izobrazbo in usposobljenost, ki jo morajo imetj odgovorni projektanti, ki delajo posamezno vrsto tehnične dokumentacije, ureja organizacija združeriega dela s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
(2)	Za tehnično razčlenitev, za kakovost obdelave, za koordinacijo posameznih delov projekta, za kompleksnost projekta in za roke izdelave tehnične dokumentacije skrbi odgovorni vodja projekta.
16.	člen
(1)	Delavci, ki izdelujejo tehnično dokumenfacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovorni vodje del in nadzorni organi nad deli, morajo imeti strokovni izpit.
(2)	Program in način opravljanja strokovnih izpitov sc uredi z družbenim dogovorom.
17.	člen
Organizacije združenega dela ne smejo opravljati projektantskih storitev za objekte, pri katerih kakor-
koli sodelujejo pri izdajanju soglasij ali opravljajo upravni nadzor, razen organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ter zgrajeni objekt prevzemajo v lastna osnovna sredstva oziroma v upravljanje.
' /
18.	člen
Tehnično dokumentacijo za objekt, ki ga namerava uporabljati sam za svoje potrebe, lahko izdeluje občan, ki ima najmanj srednjo stfokovno tehnično izobrazbo ustrezne smeri.
19.	člen
Organizacije združenega dela in občan iz prejšnjega člena tega zakona, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, morajo pri njeni izdelavi upoštevati:
1.	določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, pogoje investicijskega programa, zahteve, določene z lokacijskim dovoljenjem, pogoje iz izdanih soglasij prizadetih organov in brganižacij, tehnične normative, predpise in standarde, predpisane za posamezne gradbene objekte, napeljave, naprave in opremo ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev objektov;
2.	ukrepe, ki so predpisani za varstvo zdravja, za varstvo pri delu, za varstvo pred požarom in hrupom, za varstvo zraka in vode pred onesnaženjem, za varstvo pred elementarnimi nezgodami in drugimi izrednimi dogodki, kakor tudi ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir, ki telesno prizadetim občanom omejujejo ali preprečujejo dostop do objektov in njihovo uporabo;
3.	smotrne tehnične rešitve, skladne s sodobnimi dosežki znanosti in tehnologije;
4.	ukrepe za varstvo objekta, ki naj bo- zgrajen na Potresnem\ali poplavnem območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju, ukrepe, ki imajo pomen za narodno obrambo in druge potrebne ukrepe.
20.	člen
(1)	Organizacija združenega dela, ki izdela tehnično dokumentacijo, mora poskrbeti za kontrolo brezhibnosti tehničnih rešitev, računske pravilnosti in popolnosti tehnične dokumentacije in kontrolo, če je celotna dokumentacija v skladu z določbami prejšnjega člena.
(2)	Na tehnični dokumentaciji mora biti potftlilo, . da je bila opravljena kontrola v smislu prvega odstavka tega člena.
(3)	O izvršeni kontroli mora organizacija združe-nega dela voditi evidenco in dokumentacijo.
(4)	Način in postopek opravljanja kontrole ter evidenco in dokumentacijo te kontrole uredi organizacija združenega dela, ki opravlja notranjo kontrolo s svojih! splošnim aktom.
21.	člen
Izdelano tehnično dokumentacijo podpišejo: delaje, pooblaščen za zastopanje organizacije združenega dela, ki je izdelala dokumentacijo; odgovorni projek-tariti, ki so sodelovali pri njeni izdelavi in tehnični obdelavi ter odgovorni vodja projekta.
III.	GRADBENO DOVOLJENJE (	22. člen
Objekt se lahko začne graditi na podlagi gradbe-hega dovoljenja.
23.	člen
(1)	Gradbeno dovoljenje se daje za zgraditev celotnega objekta ali pa le za njegov del, ki pomeni eko-nomsko-tehnično celoto in se da tak samostojno uporabljati, če se objekt gradi po delih.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek se lahko da gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih del;
—	če pomeni tak del objekta oziroma če pomenijo taka dela po predloženi tehnični dokumentaciji tudi sama tehnično celoto;
—	če gre za graditev objekta, ki objektivno terja večletno graditev;
—	če dinamika graditve celotnega objekta tako zahteva. '
24.	člen
(1)	Gradbeno dovoljenje daje pristojni občinski upravni organ.
(2)	Republiški sekretariat za gospodarstvo daje gradbeno dovoljenje za tele objekte:
—	za železniške proge jugoslovanskih železnic, za avtomobilske ceste in magistralne ter regionalne ceste, za žičnice za prevoz ljudi, za morske luke in notranja pristanišča, za aerodrome, letalska pristanišča in letališča s pripadajočimi objekti za medkrajevne telegraf-sko-telefonske kable in naprave ter za objekte redio-difuzne in televizijske službe;
—	za objekte in naprave za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije, hidroelektrarne, termoelektrarne in toplarne, daljnovode za napetost nad 20 kV in transformatorske postaje na takih daljnovodih; za magistralne plinovode in naftovode;
—	za regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah: Drava, Mura, Sava, Savinja, Soča, Krka, Sotla, Kolpa in Ljubljanica ter za melioracijska dela na površinah nad 1000 ha;
—	za vse objekte, ki se gradijo z udeležbo kreditov po mednarodnih pogodbah;
—	za druge regionalne objekte, za katere izda lokacijsko dovoljenje republiški upravni organ.
- (3) Postopek za gradbeno dovoljenje je hiter.
25.	člen
Gradbeno dovoljenje se lahko izda samo na podlagi pravnomočne, odločbe o lokacijskem dovoljenju.
28.	člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti:
1.	dokaz o pravici uporabe, lastninski ali služnostni pravici na zemljišču, na katerem namerava graditi objekt;
2.	lokacijsko dovoljenje;
3.	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
4.	izvleček iz glavnega gradbenega projekta za etažne lastnike, če je objekt namenjen za prodajo;
5.	soglasje vodnogošpodarskega organa, če je objekt odvisen od vodnega režima ali če vpliva nanj;
6.	soglasje organa, ki je pristojen za promet in zveze, če utegne objekt vplivati na varnost in pravilno funkcioniranje prometa po kopnem, plovbe po morju, reki, oziroma prekopit ali letenje po zraku ali na funkcioniranje telekomunikacijskih zvez; *
7.	soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi;
8.	dokaz, da so za gradnjo zagotovljena finančna sredstva po posebnih predpisih.
27.	člen
(1)	Ce se objekt gradi tako, da se vanj vgrajujejo tovarniško izdelani elementi ali deli, ni potrebno, da bi dokumentacija iz 3. točke prejšnjega člena vsebovala tisti del tehnične dokumentacije, na podlagi • katerega so bili ti elementi oziroma deli izdelani.
(2j Če se gradi več objektov po isti tehnični dokumentaciji, velja za tehnično dokumentacijo zanje ta dokumentacija, dopolnjena s tehnično dokumentacijo, s katero se taki objekti prilagodijo njihovim lokacijam.
(3)	Če gre samo za vgraditev in montažo naprav ali opreme, velja za tehnično dokumentacijo tista dokumentacija, v kateri je določen način vgraditve in montaže naprav ali opreme.
28.	člen
(1)	Ce se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja za graditev objekta po tehnični dokumentaciji, ki je bila izdelana v tujini, mora biti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložen dokaz, da je bila nad to dokumentacijo izvršena kontrola' v smislu 1. odstavka 20. člena tega zakona. '
(2)	Kontrolo iz prejšnjega odstavka opravljajo organizacije združenega dela, kj so registrirane za izdelovanje ustrezne vrste tehnične dokumentacije.
29.	člen
Ce zahteva gradnja objekta predhodno odstranitev obstoječega objekta ali njegovega dela, mora investitor priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja tudi načrt odstranjevalnih del z njihovim opisom.
30.	člen
(1)	Pripravljalna dela za gradnjo objekta se izvajajo po gradbenem dovoljenju za ta objekt ali po gradbenem dovoljenju samo za ta dela.
(2)	Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela se daje, če njihov obseg zahteva, da se začno izvajati, preden dobi investitor gradbeno dovoljenje za objekt ali za njegov del.
(3)	Gradbeno dovoljenje je treba dobiti tudi za gradnjo objektov, ki se štejejo po tem zakonu za predhodna ali pripravljalna dela, če bi gradnja ali uporaba takih objektov lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali za promet, sosedne objekte ali okolico, ali če se smejo taki objekti graditi le po določenih urbanističnih, tehničnih in drugih predpisanih pogojih.
31.	člen
Preden izda pristojni organ gradbeno dovoljenje, preveri:
—	ali je bila opravljena kontrola po 20. členu tega zakona;
—	ali ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 8. členu tega zakona;
—	ali je izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.
32.	člen
(1)	Gradbeno dovoljenje neha veljati, če se gra-ditev ^fcggkta ne začne v roku, ki je v njem določen.
(2)	Rok iz prejšnjega odstavka ne more biti krajši kot šest mesecev* in ne daljši kot dve leti.
33.	člen
Objekti iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona lahko ostanejo kot stalni objekti potem, ko prenehajo
okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, če si investitor v šestih mesecih po prenehanju okoliščin preskrbi gradbeno dovoljenje in po tehničnem pregledu tudi uporabno dovoljenje.
34.	člen
(1)	Investitor, oziroma organ ali organizacija, na katero je prenesena pravica uporabe objekta, mora ves čas trajanja objekta hraniti tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri je bil objekt zgrajen.
(2)	Organ, ki je pristojen -- izdajo gradbenega dovoljenja, mora hraniti projekt a pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vsaj de- let po izdaji tega dovoljenja.
35.	člen
(1)	Ce se po izdaji gradbenega dovoljenja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki lahko vpliva na zdravstvene pogoje ali na varnost objekta, mora investitor spremembo tehnične dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
(2)	Sprememba te dokumentacije mora biti opremljena s potrdilom organizacije združenega dela, ki jo je izdelala, da je bila opravljena kontrola po določbah 20. člena tega zakona. Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, izda na podlagi predložene dokumentacije ustrezno odločbo.
36.	člen
(1)	Za objekte, za katere ni predpisano lokacijsko dovoljenje ter za dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo objektov, napeljav, naprav in opreme 'po tem zakonu, gradbeno dovoljenje ni potrebno, temveč zadostuje priglasitev organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
(2)	Priglasitvi po prejšnjem odstavku tega člena je treba priložiti kratko poročilo o tem, na katerem objektu namerava investitor izvajati dela, opis teh del in njihov namen.
(3)	Ce pristojni organ ugotovi, da vložena priglasitev po veljavnih predpisih ne zadostuje, prepove gradit^ z odločbo, ki jo mora vročiti investitorju v roku 15. dni od prejema priglasitve. Ce investitor v tem roku ne dobi odločbe ali zahteve za dopolnitev priglasitve, lahko začne z deli.
37.	člen
Investitor mora priglašena dela pričeti najkasneje v šestih mesecih po vloženi priglasitvi, sicer priglasitev preneha veljati.
IV.	GRADNJA OBJEKTOV
38.	člen
(1)	Gradnja objekta se sme oddati organizaciji združenega dela, registrirani za dejavnost, v katero graditev spada.
(2)	Gradnja objekta se lahko odda tudi pogodbenim organizacijam združenega dela m obrtnim zadrugam, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo določenih vrst objektov in če so za to registrirane.
(3)	Posamezna dela na objektu smejo izvajati tudi samostojni obrtniki.
(4)	Izjemoma sme komunalna organizacija združenega dela sama graditi objekte oziroma izvajati posamezna dela za svoje potrebe, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta zakon za izvajalske organizacije združenega dela.
i .	39. člen
Organizacija združenega dela se lahko registrira za gradnjo objektov (v nadaljnjem besedilu: izvajalska organizacija), če poleg splošnih pogojev za registracijo izpolnjuje tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom.'
40.	člen
(1)	Odgovorni vodju del je lahko v mejah svoje strokovne izobrazbe diplomirani inženir, inženir, diplomirani tehnik, z opravljenim strokovnim izpitom.
(2)	Odgovorni vodja del je lahko tudi inženir ali diplomirani tehnik z najmanj 10-letnimi delovnimi izkušnjami za vrsto del, kjer se zahteva visoka strokovna izobrazba, če ima izvajalska organizacija izdelan elaborat priprave in organizacije poteka del, ki ga lahko izdela le odgovorni vodja del z visoko strokovno izobrazbo.
(3)	Podrobnejše določbe o strokovni izobrazbi, usposobljenosti ter morebitnih drugih posebnih pogojih odgovornih vodij del, uredijo izvajalske organizacije s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
41.	člen
(1)	Investitor in izvajalska organizacija morata o gradnji objekta skleniti pismeno pogodbo.
(2)	Garancijski rok za zgrajene objekte oziroma na njih izvedena dela ne more biti krajši kot dve leti, razen za vgrajeno opremo in naprave, za katere velja garancijski rok proizvajalcev.
42.	člen
(1)	Gradnja objekta se odda po javni licitaciji, po zbiranju pismenih ponudb ali z neposredno pogodbo.
(2)	Način in postopek oddajanja gradnje objektov se določi s posebnim predpisom.
43.	člen
(1)	Izvajalska organizacija mora naznaniti organu,
je izdal gradbeno dovoljenje, dan, ko namerava
začeti z gradnjo objekta in sicer najmanj 8 dni pred začetkom del.
(2)	Organ iz prejšnjega odstavka je dolžan brez odlašanja obvestiti organe, ki so pristojni za ustrezne inšpekcije, o začetku del.
44.	Člen
(1)	Izvajalska organizacija mora voditi dnevnik o ovajanju del. Ce so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih vrst del, mora voditi tudi knjigo obračunskih mer.
(2)	Izvajalska organizacija mora na gradbišču na-
mestiti napis s podatki o investitorju, vrsti objekta, Projektantski organizaciji in odgovornem vodji projekta, izvajalski organizaciji in nadzornem organu. Na gradbišču mora biti en izvod tehnične dokumentacije. .	^ izvajalska organizacija mora po dovršitvi ob-
ju, ^ na vidnem mestu vgraditi v objekt oznako z e nico dograditve in imenom izvajalca.
sekretar za gospodarstvo izda na-o vsebini in o načinu vodenja dnev-0 izvajanju del in knjige obračunskih mer.
W Republiški ančnejše predpise
45.	člen
(1)	Izvajalska organizacija, ki gradi objekt ali izvaja dela, je dolžna:
1.	pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, naprav, opreme ter materiala;
2.	ravnati se po dokumentaciji, na podlagi katere sta bili dani lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje;
3.	izvajati dela po tehničnih normativih, predpisih, standardih, ki veljajo za graditev zadevne vrste objektov;
4.	vgrajevati material, napeljave, naprave in opremo, katerih kvaliteta je dokumentirana z atesti ali certifikati kvalitete;
5.	s kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s 1. do 4. točko tega člena.	v
(2)	Način in postopek opravljanja kontrole iz 5. točke prejšnjega odstavka predpiše izvajalska organizacija s svojim splošnim aktom.
46.	člen
Za vgraditev oziroma montažo materialov, konstrukcij, napeljav, naprav in opreme, ki se uvažajo ali se na novo uvajajo in za katere ni ustreznih jugoslovanskih standardov, je treba dobiti atest, ki določa področje in pogoje ter način uporabe teh materialov, konstrukcij, napeljav, naprav in opreme.
47.	člen
(1)	Če izvajalska organizacija opazi pomanjkljivosti v tehnični dokumentaciji, po kateri gradi objekt, mora nanje pravočasno opozoriti investitorja in projektantsko organizacijo.
(2)	Ce investitor oziroma projektantska organizacija brez odlašanja ne odpravita pomanjkljivosti, na katere sta bila opozorjena, mora izvajalska organizacija sporočiti to organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in pristojni inšpekciji — kadar gre za pomanjkljivosti, ki nasprotujejo veljavnim predpisom; če pa pomanjkljivosti ogrožajo življenje ali zdravje ljudi, varnost objekta, promet ali sosedne objekte, mora tudi ustaviti nadaljnja dela in storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo.
48.	člen
(1)	Investitor lahko odda organizaciji združenega dela, ki je za to registrirana:
1.	izdelavo tehnične dokumentacije, graditev objekta, nakup naprav in opreme ter izročitev zgrajenega objekta v obratovanje (izvajalski ali prodajni inženiring), če zagotovi učinkovit investitorski nadzor;
2.	vodenje in organizacijo celotne investicije (investitorski inženiring).
(2)	V pogodbi o izvajalskem ali prodajnem inženiringu je lahko dogovorjena tudi usposobitev kadrov, ki so potrebni za proizvodnjo oziroma izkoriščanje objekta ter zagotovitev drugih potreb v zvezi s proizvodnjo in izkoriščanjem objekta.
(3)	Za izvajalski ali prodajni inženiring se lahko registrirajo samo organizacije združenega dela iz 12. in 38. člena tega zakona ali organizacije združenega dela, ki proizvajajo naprave ali opremo pod pogojem, da same neposredno opravljajo dela, za katera so registrirane.
(4)	Za investitorski inženiring se lahko registrira organizacija združenega dela, ki ima' organizirane
ustrezne strokovne službe (ekonomsko, pravno, arhitektonsko, strojno, elektro in druge).
49.	člen
(1)	Investitor je dolžan organizirati strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov, ki se gradijo z udeležbo sredstev družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter objektov, za katere izda gradbeno dovoljenje republiški sekretariat za gospodarstvo. Oblika, način in plačilo strokovnega nadzorstva se določita s pogodbo med investitorjem in izvajalsko organizacijo.
(2)	Strokovo nadzorstvo nad gradnjo objektov za trg opravlja nadzorni organ, ki ga določi občinska skupščina, na območju katere se taki objekti gradijo.
(3)	Oseba, ki opravlja strokovno nadzorstvo iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za odgovornega vodjo del po 40, členu tega zakona.
50.	člen
Delo investitorjev in drugih udeležencev pri graditvi objektov, vštevši tudi objekte, ki se gradijo za trg, kako spoštujejo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter druge tehnične predpise, standarde in normative, nadzorujejo v svojem delovnem področju organi, ki so pristojni za inšpekcije, če ni v posebnih predpisih drugače določeno.
51.	člen
(1)	Organi tehnične inšpekcije imajo zlasti pravico:
1.	odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovijo, odpravijo v roku, ki ga sami določijo;
2.	odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja objekta:
a)	če se objekt gradi brez gradbenega dovoljenja, ali če se ne gradi po tehnični dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje ali če ne upošteva pogojev iz gradbenega dovoljenja, in utegne to ogrožati varnost objekta, življenje in zdravje ljudi ali varnost prometa ali sosednih objektov,
b)	če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki so ga določili (1. točka);
3.	odrediti, da je treba objekt ali njegov del podreti oziroma odstraniti in vzpostaviti v prejšnje stanje, ne glede na to, ali je bilo zanj dano gradbeno dovoljenje ali ne, če ugotovjjo pri graditvi take pomanjkljivosti ali nepravilnosti, da pomeni to neposredno ogrožanje varnosti objekta v statičnem pogledu, varnosti objekta pred požarom in življenja ali zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov in okolice, ali če ugotovijo, da se objekt ne gradi po pogojih predpisanih za graditev objekta, pa teh pomanjkljivosti in nepravilnosti ni mogoče odpraviti.
(2)	Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve, če je bila odločba izdana zato, ker je podana neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, promet, sosedne objekte ali okolico in je ni mogpče odpraviti z drugimi ukrepi, in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.
V.	TEHNIČNI PREGLED OBJEKTOV IN UPORABNO DOVOLJENJE
52.	člen
(1)	Tehnični pregled zgrajenega objekta opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
(2)	Po opravljenem tehriičnem pregledu izda organ iz prejšnjega odstavka odločbo o tem, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati in ali se smejo vgrajene na-
peljave, naprave in oprema, ki ne služijo objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje (v nadaljnjem besedilu: uporabno dovoljenje).
53.	člen
(1)	Pri objektu, ki ima vgrajene napeljave, naprave in opremo, ki ne služijo objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, sme investitor po zaključeni montaži napeljav, naprav in opreme, ki služijo tehnološkemu procesu, pričeti s poskusnim obratovanjem potem, ko si je pridobil soglasje pristojne tehnične inšpekcije.
(2)	S poskusnim obratovanjem se preizkuša delovanje vgrajenih napeljav, naprav in opreme ter ugotavlja kvaliteta opravljenih del in vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa.
(3)	Pogoji in trajanje poskusnega obratovanja morajo biti določeni v tehnični dokumentaciji.
54.	člen
' (1) Zahtevo za tehnični pregled mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalske organizacije, do je objekt zgrajen, ali da je zgrajen njegov del, ki pomeni ekonomsko-tehnično celoto, oziroma po zaključnem poskusnem obratovanju.
(2)	Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalska organizacija, ki je objekt zgradila.
55.	člen
(1)	Zahteva za tehnični pregled mora vsebovati: ime in vrsto objekta, kraj graditve, številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja z označbo organa, ki ju je izdal, izvajalsko organizacijo, ki je objekt gradila, oziroma vgradila napeljave, ali dobavila opremo in naprave in ime organizacije združenega dela, ki je izdelala tehnično dokumentacijo.
(2)	V zahtevi morajo biti navedeni dokazi, potrdila, ocene, certifikati, atesti, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih napeljav, naprav, opreme in materiala o doseženih parametrih tehnološkega, procesa, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih ele-' mentov, o pregledih in merjenjih vodovodnih, ogrevalnih, električnih in drugih napeljav, o preiskusu pravilnega delovanja naprav in opreme, o upoštevanju predpisov sanitarne varnosti, varstva pri delu in varstva pred požarom ter dokazi, o izpolnitvi drugih pogojev, ki so bili predpisani na podlagi 19. člena tega zakona.
;
68.	člen
(1)	Organ iz 52. člena tega zakona imenuje za tehnični pregled komisijo.
(2)	V komisiji iz prejšnjega odstavka morajo biti predstavniki organov pristojne inšpekcije ter strokovni delavci organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje h gradbenemu dovoljenju.
(3)	Če je potrebno zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.
(4)	Odločbo o imenovanju komisije za tehnični pregled je treba poslati investitorju, ki je dolžan pravočasno obvestiti vse projektantske in izvajalske organizacije ter dobavitelje glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta ter predstavnike pristojnih organov in organizacij, ki so izdali soglasje.
57.	člen
Investitor in izvajalska organizacija, ki je zgradila objekt, morata na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, zlasti pa:
1.	gradbeno dovoljenje;
2.	tehnično dokumentacijo iz 11. člena tega zakona z vsemi spremembami in dopolnitvami, na katere podlagi je bil objekt zgrajen;
3.	geodetski načrt s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajenega objekta;
4.	pogodbo o graditvi;
5.	dnevnik o izvajanju del;
6.	dnevnik poskusnega obratovanja;
7.	vsa dokazila iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.
58.	člen
Pri tehničnem pregledu sodelujejo s pismenim pooblastilom predstavniki investitorja, izvajalskih in projektantskih organizacij ter dobaviteljev glavne opre-nie, ki so sodelovali pri projektiranju in graditvi Objekta.
59.	člen
S tehničnim pregledom se ugotovi:
—	ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov, ali je izveden v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za zgraditev objekta na nekem zemljišču;
—	ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi
bo preprečena oziroma na najmanjšo mero omejena Skoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi, oziroma z uporabo v svoji okolici;	1
—	ali so napeljave, naprave in oprema kvalitetno Vgrajene in ali izpolnjujejo projektno predvidene pa-remetre, upoštevajoč tehnološki proces in varstvo okolja.
60.	člen
Tehnični pregled objekta obsega glede na njegovo haravo tehnični pregled gradbenih del, tehnični pregled napeljav ter tehnični pregled naprav in opreme.
61.	člen
Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, °dločbo, s katero izda uporabno dovoljenje, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da ie treba objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, Promet ali sosedne objekte.
62.	člen
(1)	Zoper odločbo iz prejšnjega člena se poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri graditvi objekta.
(2)	Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je organ prve stopnje odredil, da je treba podreti oziroma odstraniti objekt ali posamezne njegove dele,
e je bila odločba izdana zato, ker je bila ogrožena varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet ali sosedni objekti, če se ta nevarnost ne da drugače odvrniti in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži kvršitve odločbe.
63.	člen
(1)	Ce se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se opravi ponovni tehnični pregled.
(2)	Pri ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezni član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo.
64.	člen
(1)	Zgrajeni objekt ali njegov del, ki pomeni eko-nomsko-tehnično celoto in se da tak samostojno uporabljati ter objekti predhodnih in pripravljalnih del, zgrajeni s posebnim gradbenim dovoljenjem, se smejo uporabljati, oziroma pustiti v obratovanje šele, ko je izdano uporabno dovoljenje.
(2)	Uporabno dovoljenje se ne daje v primerih, ko po določbah tega zakona ni potrebno, gradbeno dovoljenje.
(3)	Organ, ki izda uporabno dovoljenje, lahko njegovo izdajo veže na pogoj, da se prej odstranijo objekti, ki so bili zgrajeni kot predhodna ali pripravljalna dela za zgraditev objekta.
(4)	Postopek za uporabno dovoljenje je hiter.
VI.	IZROČITEV ZGRAJENEGA OBJEKTA
65.	člen
Investitor in izvajalska organizacija, ki je objekt zgradila, oziroma na njem izvedla kakšna dela, morata v 60 dneh od dneva, ko prejmeta odločbo, da se sme objekt uporabljati, opraviti prevzem in dokončen obračun objekta oziroma del, če ni v pogodbi drugače določeno.
VII.	GRADITEV OBJEKTOV OBČANOV IN CIVILNIH PRAVNIH OSEB
.	66. člen
(1)	Za graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb je potrebno gradbeno dovoljenje, razen v primerih, ko ni predpisano lokacijsko dovoljenje (po 19. členu zakona o urbanističnem planiranju).
(2)	Gradbeno dovoljenje iz prejšnjega odstavka daje pristojni občinski upravni organ.
67.	člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb mora investitor priložiti projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, lokacijsko dovoljenje, če je le-to predpisano po zakonu o Urbanističnem planiranju, dokazilo o lastništvu oziroma pravici uporabe stavbnega zemljišča, soglasja organov in organizacij, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
68.	člen
(1)	Občani in civilne pravne osebe lahko v svoji režiji gradijo objekte, ki jih potrebujejo zase in izvajajo vsa dela v zvezi z graditvijo, če površina objektov oziroma del ne presega 200 m2 koristne površine In če je zagotovljeno strokovno vodstvo osebe z najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
(2)	Omejitev ne velja za kmetijske gospodarske objekte.
(3)	Občan oziroma civilna pravna oseba, ki gradi v svoji režiji, mora priglasiti začetek del in izkazati, da je zagotovljeno strokovno vodstvo.
69.	člen
Za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb se primerno uporabljajo določbe 52. do 65. člena tega zakona.
6.	če opazi v tehnični dokumentaciji, po kateri gradi objekt, pomanjkljivost, ki ogroža varnost objekta ali življenje ali zdravje ljudi, promet, sosedne objekte ali okolico, pa ne opozori nanjo pravočasno investitorja.
(2) Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kazhuje tudi odgovorna oseba' izvajalske organizacije ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
73.	člen
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
70.	člen
(1) Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1.	če ne hrani kompletnega izvoda tehnične dokumentacije, po kateri je bil zgrajen objekt, z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami;
2.	če odda izdelavo tehnične dokumentacije organizaciji združenega dela, ki ni registrirana za izdelovanje tehnične dokumentacije ustrezne vrste;
3.	če izroči s pogodbo izvajanje posameznih del na objektu obrtni delavnici samostojnega obrtnika, ki ni registrirana za. dejavnost, v katero dela spadajo;
4.	če gradi objekt oziroma izvaja posamezna dela sama za svoje potrebe v nasprotju s predpisanimi pogoji;
5.	če odda graditev objekta, ki se gradi z udeležbo družbenopolitične skupnosti, ali pa se financira pretežno s sredstvi samoprispevka, z neposredno pogodbo, v nasprotju s predpisanimi pogoji;
6.	če* začne uporabljati zgrajeni objekt ali njegov del, ki pomeni ekonomsko tehnično celoto, ali objekte, ki se štejejo za predhodna ali pripravljalna dela in je bilo zanje potrebno gradbeno dovoljenje, oziroma jih pusti v obratovanje, preden dobi uporabno dovoljenje
(1)	Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje organizacija združenega dela za prekršek, če ni izpolnila pogojev kontrole v smislu 20. člena tega zakona.
(2)	Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
74.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor;
1.	če ne izvrši odločbe organa pristojne inšpekcije;
2.	če opravi poskusno obratovanje v nasprotju z določbami tega zakona;
3.	če ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad graditvijo objekta, kadar je to obvezno.
(2)	Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
75.	člen
in obratovalno dovoljenje,	1
. ..	, , J J ' •15.000<Wi<rcunt<'fr.
’	(1) Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaz-
nuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec, če ne naznani najmanj osem dni pred začetkom del organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in pristojnim organom tehničnih inšpekcij, dneva, ko bo .. ^„ začela graditi objekt.
(2) Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje
odgovorna oseba organizacije združenega dela ali
(1) Z denarno kaznijo do 5OOJ00O diharjev se kaz- ^
nuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela:
1.	če dela tehnično dokumentacijo, za katero ni registrirana;
2.	če pri izdelavi tehnične dokumentacije ne ravna po določbah 19. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
76.	člen
(1) Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik samostojne obrtne delavnice ali drug občan:
1.	če izvaja dela na objektu, pa njegova delavnica ni registrirana za dejavnost, v katero spadajo ta dela;
2.	če stori, kakšno dejanje iz 72. in 75. člena tega zakona.
72. člen
(1) Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek izvajalska organizacija ali druga pravna oseba, ki gradi objekt:
1.	če začne graditi brez gradbenega dovoljenja;
2.	če ne vodi ustreznih knjig o gradnji objekta, iz katerih se dajo ugotoviti potek in način gradnje objekta ter posameznih faz njegove graditve;
. 3. če gradi objekt, pa ni registrirana za zadevno vrsto dejavnosti;
4.	če poveri vodstvo gradnje posameznih vrst objektov oziroma izvajanje posameznih vrst del na takem objektu komu, ki nima predpisane strokovne izobrazbe in prakse;
5.	če pri gradnji objekta ne ravna po 45. členu tega zakona;
(2) Poleg kazni za prekršek iz prejšnjega odstavka se izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom.
77.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan ali civilna pravna oseba, če začne graditi, ne da bi za to imel gradbeno dovoljenje, če ne izvrši odločbe tehnične inšpekcije, ali če ravna v nasprotju z določbo 19. člena tega zakona.
78.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan ali civilna pravna oseba, če ne zagotovi strokovnega vodstva pri delih, ki jih izvaja v lastni režiji, če ne priglasi začetka del, ki jih izvaja v
svoji režiji, ali če začne uporabljati zgrajeni objekt, oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, preden dobi uporabno dovoljenje.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3.	pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45-587/67);
4.	odredba o izdajanju garancijskega lista za stanovanja, zgrajena za trg in o najkrajšem garancijskem roku (Uradni list SFRJ, št. 44-582/67).
79.	člen
Republiški sekretar za gospodarstvo izda tehnične predpise s področja graditve objektov, če tehničnih predpisov ne izda pristojni zvezni organ.
80.	člen
S strokovnimi izpiti iz 16. člena tega zakona so izenačeni strokovni izpiti, ki so jih projektanti ter odgovora^ vodje gradbenih del opravili do dneva uveljavitve tega zakona po dosedanjih predpisih.
81.	člen
Do sklenitve družbenega dogovora po 13. členu tega zakona se lahko-organizacija združenega dela registrira za izdelavo tehnične dokumentacije:
1.	če je v aktu o ustanovitvi organizacije združenega dela oziroma v aktu o razširitvi njene dejavnosti določeno, za katere vrste objekte bo izdelovala tehnično dokumentacijo, kakor tudi katere sestavne dele te dokumentacije bo izdelovala;
2.	če ima za vsak sestavni del tehnične dokumentacije oziroma vrsto tehnične dokumentacije, ki jo bo izdelovala, v združenem delu za nedoločen čas najmanj Po dva diplomirana inženirja za ustrezne stroke in smeri, z najmanj 2-letno delovno usposobljenostjo in strokovnim izpitom.
82.	člen
Do sklenitve družbenega dogovora iz 39. člena tega 2akona se lahko registrira izvajalska organizacija:
1.	če je v aktu o ustanovitvi organizacije združe-nega dela oziroma v aktu o razširitvi njene dejavnosti določeno, katere vrste objektov bo gradila oziroma katere vrste del bo izvajala na teh objektih;
2.	če ima za vsako dejavnost v združenem delu za Nedoločen čas najmanj enega diplomiranega inženirja m dva tehnika ustrezne stroke in smeri z najmanj 2-totno delovno usposobljenostjo in s strokovnim izpitom.
83.	člen
Organizacije združenega dela, ki izdelujejo tehnič-n° dokumentacijo in izvajalske organizacije, so dolžne svojo organizacijo in način dela uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta od njegove uveljavitve.
84.	člen
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih
Predpisih.
85.	člen
Ija ^°^er ne bodo izdani novi predpisi, ostanejo v ve-
_ 1- pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika •zvajanju del in knjige računskih izmer (Uradni list SRS, št. 32-245/68);
Pravilnik o načinu in postopku za oddajanje in-28 422/g k*.*1 °^iektov v graditev (Uradni list SFRJ, št.
86.	člen
(1)	Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10/681.
(2)	V skladu z določbo 31; točke prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) se preneha z dnem iz prejšnjega odstavka tega zakona na območju SR Slovenije uporabljati tudi temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67, 24/67, 25/68, 30/68, 55/69, 60/70 in 24/71), razen tistih njegovih določb, ki so po 4. točki drugega odstavka 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI (Uradni list SFRJ, št. 29/71 in 71/72) ostale v veljavi kot zvezne določbe.
(3)	Ne glede na prejšnji odstavek pa se v SR Sloveniji še naprej uporabljajo določbe naslednjih členov temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov: drugi odstavek 19. člena, določba členov 68. do 77., drugi odstavek 79. člena, 10. točka 81. člena, 8. točka 83. člena in 83. a člen.
87.	člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objaVi v Uradnem listu SRS.
339.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o semenu in sadikah
Razglaša se zakon o semenu in sadikah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27, novembra 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 24. oktobra 1973.
St. 320-7/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o semenu in sadikah
i
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za kmetijsko in gozdno proizvodnjo se smejo pridelovati, dodelovati in dajati v promet samo seme in sadike, ki ustrezajo kakovosti in drugim pogojem, določenim s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
J
S semenom so po tem zakonu mišljeni tisti deli kmetijskih in gozdnih rastlin, ki se uporabljajo za setev in razmnoževanje in so označeni kot seme.
S sadikami so po tem zakonu mišljene rastline in rastlinski deli, pridelani po generativni ali vegetativni poti, ki so namenjene za sadne, vinogradniške, hmeljne, vrtne, njivske in gozdne nasade.
2.	člen
Določbe tega zakona se nanašajo na sadike kmetijskih in gozdnih rastlin ter na seme žita, industrijskih, krmnih, vrtnih, zdravilnih in aromatičnih rastlin ter zelišč, sadja, cvetja in gozdnega drevja.
3.	člen
Organizacije združenega dela smejo uporabljati za kmetijsko in gozdno proizvodnjo le seme in sadike iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.
Občinska skupščina določi vrste kmetijskih rastlin in časovna obdobja, v katerih so kmetje celotnega ali posameznih območij občine dolžni najmanj enkrat uporabiti v proizvodnji seme oziroma sadike, ki ustrezajo pogojem iz prejšnjega odstavka.
Kmet po prejšnjem odstavku je občan, ki izpolnjuje pogoje iz zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73).
4.	člen
Kmetijsko seme je sortno in nesortno, gozdno seme pa normalno in selekcionirano.
Sadike za sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo in vrtnarstvo so sortne, za gozdno proizvodnjo pa normalne in selekcionirane.
Kot sortno seme se po tem zakonu šteje samo seme iz sortno pristnih ter potrjenih posevkov registriranih domačih ali tujih registriranih sort, katerih širjenje je dovoljeno in so objavljene v sortni listi.
Za sortne se štejejo kmetijske sadike, pridobljene po generativni poti od podlag, pridelanih iz potrjenega semena in sadik, pridobljenih po vegetativni poti iz reprodukcijskega materiala, ki izvira od odbranih in potrjenih matičnih rastlin.
Za normalno gozdno seme se šteje seme, dobljeno iz potrjenih semenskih objektov.
Za selekcionirano gozdno seme se šteje seme gozdnega drevja, pridobljeno s kontroliranim križanjem potrjenih elitnih dreves ali plus dreves, ali pa seme s potrjenih semenskih plantaž.
Za normalne gozdne sadike se štejejo sadike, pridobljene po generativni poti iz normalnega gozdnega semena, in sadike, pridobljene po vegetativni poti iz reprodukcijskega materiala, ki izvira od odbranih in potrjenih gozdnih plus dreves.
Za selekcionirane gozdne sadike se štejejo sadike, pridobljene po generativni poti iz selekcioniranega gozdnega semena, in sadike, pridobljene po vegetativni poti iz reprodukcijskega materiala, ki izvira od odbranih in potrjenih selekcioniranih dreves z določenimi kvalitetnimi svojstvi ali od elitnih dreves.
5.	člen
Gozdni semenski objekti so semenski sestoji, elitna drevesa, plus drevesa in semenske plantaže.
Semenske objekte, klone in selekcionirane klone odbira in potrjuje pooblaščena organizacija združenega dela.
S semenskimi objekti je treba gospodariti po načrtih.
Gozdno seme in sadike se smejo uporabiti samo v mejah višinskih pasov in semenskih okolišev, kjer je bilo gozdno seme pridelano.
6.	člen
Kategorije kmetijskega sortnega semena so po vzgojni stopnji:
1.	elitno (osnovno) seme, pridelano po sodobno uveljavljeni praksi za vzdrževanje registriranih domačih in tujih sort, ki so vključene v sortno listo;
, 2. originalno seme, pridelano iz elitnega semena;
3.	seme I. sortne reprodukcije, pridelano iz originalnega semena;
4.	seme II. sortne reprodukcije, pridelano iz semena I. sortne reprodukcije;
5.	potrjeno (proizvodno) seme krmnih rastlin, vrtnin in krompirja ne glede na število reprodukcij, če je sortno čisto in zdravo.
7.	člen
Za kmetijsko nesortno seme se šteje samo potrjeno nesortno seme.
II.	POTRJEVANJE IN UVAJANJE NOVIH DOMAČIH
IN TUJIH SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN TER VRST GOZDNEGA DREVJA TUJIH PROVENIENC
8.	člen
NovOvzgojene domače sorte kmetijskih rastlin se potrdijo, uvajanje tujih kmetijskih sort se dovoli, če po opravljenem preizkušanju v katerikoli ekonomsko pomembni lastnosti prekašajo najboljše, za določeni namen v sortno listo že vpisane sorte.
Uvajanje gozdnega semena in sadik tujih drevesnih vrst in provenienc se dovoli po opravljeni preučitvi njihovih proizvodnih in bioloških lastnosti glede na ekološke razmere namembnega rastišča.
9.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo:
—	potrjuje novovzgojene sorte kmetijskih rastlin;
—	dovoljuje uvajanje tujih sort kmetijskih rastlin;
—7 dovoljuje uvajanje gozdnega semena in sadik tujih drevesnih vrst in provenienc.
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo odloča 0 zadevah iz prejšnjega odstavka na predlog strokovnih komisij iz 13. člena tega zakona.
10.	člen
Kmetijska sortna lista je seznam že uvedenih, na novo potrjenih domačih in dovoljenih tujih sdrt.
Sortna lista vsebuje izvirno ime sorte, domače p°' imenovanj^ sorte, ime žlahtnitelja in prijavitelja, r®' gistrsko številko in letnico vpisa v register.
I
11.	člen
Sorta se izbriše iz registra in iz sortne liste, če neha izpolnjevati pogoje, zaradi katerih je bila potrjena, in še v naslednjih primerih:
—	-če.zahteva izbris žlahtnitelj ali prijavitelj sorte;
—	če se sorta ne vzdržuje več kot 3 leta, kar pa ne velja za vegetativno razmnoževanje sadnih, trsnih in hmeljskih sadik in
—	za poljščine, vrtnine in jagodičevje po preteku
15.	leta od izdaje odločbe o vpisu v sortno listo, če se s ponovnim preizkušanjem ne izkaže, da ima še lastnosti iz prvega odstavka 9. Člena tega zakona.
12.	člen
Z odločbo o potrditvi navovzgojene sorte pridobi avtor te sorte avtorsko pravico po predpisih o avtorski pravici. Vzgoja nove sorte se šteje za intelektualno delo po predpisih o avtorski pravici.
13.	člen
Določene strokovne naloge v zvezi s potrjevanjem novih domačih sort, uvajanjem tujih kmetijskih sort ali vrst in provenienc gozdnega drevja ter drugih nalog s področja semenarstva opravljata za potrebe republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo posebni republiški strokovni komisiji.
,	14. člen
Strokovna komisija za kmetijsko 'seme in sadike Hna zlasti naslednje naloge:
—	predlaga vrste in sorte kmetijskih rastlin, ki naj jih organizacije združenega dela preizkušajo za določene namene in posamezna ekološka območja;
—	obravnava rezultate preizkušanja novo vzgojenih sort semena in sadik kmetijskih rastlin, dobljenih s sortnimi poskusi glede na njihovo biološko in ekonomsko vrednost, zlasti glede rodnosti, kakovosti, odpornosti zoper bolezni in škodljivce, ter predlaga, ali naj se nova sorta potrdi ali ne;
—	obravnava rezultate preizkušanja in preverjanja tujih, domačih in udomačenih tujih sort kmetijskih rastlin, dobljenih s sortnimi poskusi zaradi ugotavljanja biološke in ekonomske vrednosti njihovega Pridelovanja v SR Sloveniji in predlaga, ali naj se nova sorta vpelje ali ne;
—	predlaga, da se novovzgojena sorta izbriše iz registra, tuja sorta pa izbriše iz seznama dovoljenih snrt v primerih, ko sorta izgubi katero od bistvenih lastnosti, zaradi katere je bila potrjena oziroma uvedena;
—	daje mnenja o drugih strokovnih vprašanjih Slede kmetijskega semena in sadik.
15. člen
Strokovna komisija za gozdno seme in sadike ima zlasti naslednje naloge:
—	predlaga nove vrste in provenience gozdnega drevja, ki naj jih 'organizacije združenega dela pre-u«io za določene namene in posamezna ekološka območja;
—	daje mnenje o primernosti uvajanja preučenih Pavih tujih vrst ali provenienc semena in sadik gozd-hega drevja;
—	obravnava predloge za potrjevanje selekcioniranega gozdnega semena in gozdnih sadik;
—	daje mnenja o drugih strokovnih vprašanjih glede gozdnega semena in sadik.
16.	člen
• Strokovne naloge v zvezi s preverjanjem kmetijskih sort in novih tujih vrst ter provenienc gozdnega drevja (14. in 15. člen) opravlja pooblaščena organizacija združenega dela.
Preizkušanje oziroma preučevanje novih domačih in tujih sort ter vrst in provenienc se opravlja po enotni metodi.
17.	člen
. - *
Potrditev novo vzgojene sorte in dovolitev uvedbe tuje sorte ali gozdnega semena ter sadik tujih drevesnih vrst in provenienc, izdani v drugi republiki ali avtonomni pokrajini, veljata tudi na območju SR Slovenije.
III.	PRIDELOVANJE IN DODELOVANJE SEMENA IN SADIK
18.	člen
S pridelovanjem in dodelovanjem semena in sadik se smejo ukvarjati organizacije združenega dela same ali v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami ali z individualnimi pridelovalci, če izpolnju1-jejo določene pogoje, zlasti glede objektov, opreme in strokovnega kadra, če so poskrbele za strokovno kontrolo nad pridelovanjem in so vpisane v register pridelovalcev oziroma dodelovalcev semena in sadik.
Individualni pridelovalci iz prejšnjega odstavka lahko sami dodelujejo sadike, če so vpisani v poseben register dodelovalcev sadik.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za gozdno seme in sadike.
19.	člen
Register pridelovalcev in dodelovalcev semena in Sadik vodi republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo ali pa strokovna organizacija združenega dela, ki jo ta organ za toipooblasti.
Register dodelovalcev sadik iz drugega odstavka
18.	člena tega zakona vodi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinske skupščine tiste občine, na katere območju se sadike pridelujejo.
20.	člen	i
Za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev semena in sadik mora organizacija združenega dela oziroma individualni dodelovalec ob priglasitvi predložiti dokaze, da izpolnjuje določene pogoje.
Organizacija združenega dela, ki je vpisana v register pridelovalcev in dodelovalcev semena in sadik, mora priglasiti republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo spremembe vpisanih podatkov v 30 dneh od nastale spremembe. V istem roku mora individualni dodelovalec sadik priglasiti nastale spremembe organu iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
21.	člen
Organizacija združenega dela, ki je registrirana za pridelovanje kmetijskega semena ali sadik, mora
vsako leto najpozneje en mesec po opravljeni setvi oziroma saditvi priglasiti občinskemu organu, pristojnemu za kmetijsko inšpekcijo, obseg in vrsto proizvodnje.
Organizacija združenega dela. ki dve leti zaporedoma ne prideluje kmetijskega semena ali sadik, se po poteku te dobe izbriše iz registra pridelovalcev in dodelovalcev.
22.	člen
Organizacija združenega dela in individualni pridelovalci, ki pridelujejo kmetijsko seme. morajo voditi evidenco o nastanku elitnega in originalnega semena, glede drugih kategorij sortnega in potrjenega nesortnega semena pa morajo hraniti deklaracijo ali potrdilo o potrditvi semenskega posevka.
Organizacije združenega dela in individualni pridelovalci, ki pridelujejo gozdno seme, morajo voditi evidenco o provenienci semena.
Organizacije združenega dela in individualni pridelovalci, ki pridelujejo sadike, morajo voditi evidenco o matičnih rastlinah in po postopku pridelovanja po količini in kakovosti od uporabe reprodukcijskega materiala do prodaje pridelanih sadik oziroma njihove uporabe za lastne potrebe.
23.	člen
Za pridelovanje semena in sadik se smejo uporabiti samo zdravo seme, podlage, potaknjenci in cepiči le od odbranih in potrjenih kmetijskih matičnih rastlin in posevkov oziroma od odbranih in potrjenih gozdnih semenskih objektov.
Za pridelovanje sotrnega semena se sme uporabiti samo zdravo seme, ki ustreza kateri od kategorij iz
6.	člena tega zakona.
24.	člen
Pridelovanje semena in sadik je pod strokovno kontrolo pooblaščene organizacije združenega dela, lahko pa jo opravlja organizacija združenega dela, ki seme ali sadike prideluje, če izpolnjuje predpisane pogoje.
Strokovna kontrola se opravlja po enotni metodi.
Pred pridelovanjem gozdnega semena s semenskih objektov mora biti na teh objektih opravljen poseben strokovni pregled, ki ga opravi pooblaščena organizacija združenega dela.
Določbe tega zakona o strokovni kontroli ne veljajo za tiste vrste kmetijskih rastlin, za katere niso določene kakovostne norme ali standardi.
25.	člen
Organizacija združenega dela, ki je opravila strokovno kontrolo nad pridelovanjem semena ali sadik, izda za kmetijsko seme potrdilo o potrditvi posevka, za kmetijske sadike potrdilo o potrditvi matičnih rastlin in potrdilo o sortni čistosti, za gozdno seme in sadike pa potrdilo o provenienci. Potrdilo o provenienci lahko izda le na podlagi potrdila o opravljenem strokovnem pregledu semenskega objekta po tretjem odstavku prejšnjega člena.
Zdravstveno stanje semena in sadik se ugotavlja po predpisih o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
26.	člen
Seme in sadike se z dodelovanjem usposobijo za promet oziroma za lastno uporabo.
Za dodelovanje semena se šteje sušenje, luščenje, prečiščevanje, sortiranje, razkuževanje, pakiranje, označevanje (deklariranje), plombiranje, spravljanje in hramba semena.
Odpadki dobljeni pri čiščenju detelj, se morajo zažgati.
Za dodelovanje sadik se šteje sortiranje, embali-ranje, pakiranje, označevanje, plombiranje in po potrebi razkuževanje.
Semena in sadik, ki so namenjene za lastno porabo, ni treba ->akirati in plombirati.
27.	člen
Kakovost semena in sadik mora biti ugotovljena, preden se dajo v promet.
Kakovost semena in sadik se ugotavlja po enotni metodi. Kakovost 'emena se določa po čistoti. kalivo-ut nCutns nuiauaAjsABjpz ‘iSeia ‘saiiib^I ifiS.iauo ‘its drugih lastnostih, kakovost sadik pa po poreklu, zunanjih znakih, zdravstvenem stanju in drugih njihovih lastnostih.
Seme in sadike morajo ustrezati predpisanim kakovostnim in zdravstvenim normam, dovoljena pa so odstopanja (tolerance) v okviru predpisanih norm.
Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo za tekoče leto dovoli promet posameznih vrst semena, ki odstopajo od kakovostnih norm, če ni dovolj semena, ki bi ustrezalo predpisani kakovosti in če so porabljene rezervne zaloge. Takšno seme mora biti posebej označeno.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za seme in sadike, ki jih organizacije združenega dela uporabljajo za lastno proizvodnjo.
28.	člen
Kakovost semena po določbah prejšnjega člena tega zakona ugotavlja pooblaščena organizacija združenega dela.
T’7 HROMET SEMEN A Tt..............
29.	člen
S prometom semena in sadik se smejo ukvarjati organizacije združenega dela, ki imajo po tem zakonu pravico seme oziroma sadike pridelovati ali dodelovati. če izpolnjujejo splošne pogoje za trgovsko dejavnost.
Druge organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo splošne pogoje za trgovsko dejavnost, se smejo ukvarjati s prometom semena in sadik le v izvirnem pakiranju dodelovalca, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
S prodajo sadik se smejo ukvarjati tudi individualni pridelovalci iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
30.	člen
V	prometu je lahko normalno, sortno ali selekcionirano seme. normalne, sortne ali selekcionirane sadike, dovoljene mešanice sort in vrst kmetijskega semena za tekoče leto pa pod pogoji iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona tudi sortno seme, ki ne ustreza predpisani kakovosti.
Promet nedodelanega semena in sadik ni do vpij en.
/
31.	člen
Ne šteje se za promet semena in sadik po tem zakonu:
—	prodajo nedodelanega semena organizacij združenega dela za dodelovanje, če je seme pridelano po naročilu dodelovalca in je kmetijskemu semenu priloženo potrdilo o potrditvi semenskega posevka, gozdnemu semenu pa potrdilo o provenienci;
—	prevoz elitnega in originalnega semena, ki naj bo uporabljen izključno le za nadaljnje razmnoževanje dobavitelja in ni bilo fakturirano, če je opremljeno s potrdilom iz prejšnje aljnee;
—	pošiljanje semena, in sadik organizaciji združenega dela zaradi preučevanja sorte v proizvodnih poskusih, če je ta sorta že prijavljena komisiji iz 14. oziroma 15. člena tega zakona za uradno preizkušanje o sortnih poskusih;
—	prenos podlag, cepičev in sadik iz ene drevesnice oziroma trsnice v drugo iste organizacije združenega dela za nadaljnjo gojitev, če je priloženo potrdilo o izvoru;
—	dobava semena ali sadik znanstvenim ustanovam ža raziskovalne namene.
32.	člen
Seme in sadike, ki se dajejo v promet, morajo biti pakirane in plombirane, na embalaži oziroma pošiljki in pri fakturi pa mora biti predpisana deklaracija, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
Predpisi o pakiranju, plombiranju in deklariranju semena in sadik ne veljajo za seme in sadike, ki jih organizacije združenega dela za kmetijsko, gozdno ali semensko kontrolo dobivajo ali pošiljajo zaradi preizkušanja ali raziskovanja v količinah, ki so potrebne za take namene.
33.	člen
Seme in sadike pakira, plombira in deklarira organizacija združenega dela, ki jih daje v promet, sadike pa tudi pridelovalec iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.
34.	člen
Seme in sadike morajo ustrezati kakovosti, ki je označena na deklamaciji.
Za podatke v deklamaciji odgovarja organizacija združenega dela, ki daje seme oziroma sadike v pro-rnet, v primeru iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona pa individualni pridelovalec.
35.	člen
Z uvozom in izvozom semena in sadik se smejo ukvarjati organizacije združenega dela, ki so vpisane v register dodelovalcev in izpolnjujejo splošne pogoje za zunanjetrgovinsko dejavnost.
36.	člen
Uvažajo se lahko samo kmetijsko sortno seme in sadike registriranih sort, ki izpolnjujejo pogoje za no-tranji promet in imajo od države izvoznice oziroma njenega pristojnega organa ali organizacije poleg certifikata o kakovosti tudi certifikat o sortnosti z navedbo vzgojne stopnje.
Zaradi preverjanja sortne pristnosti, čistote in zdravstvenega stanja se mora vsaka pošiljka uvože-
nega semena tistih vrst, za katere so predpisane kakovostne norme ali standardi, preizkusiti v vegetacijskih poskusih. Stroške tega preizkušanja plača uvoznik. Preizkuša se lahko tudi seme domače proizvodnje, če to naroči kupec ali prodajalec.
Preizkušanje po prejšnjem odstavku opravljajo organizacije združenega dela.
Gozdno seme in sadike se lahko uvažajo, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 9. člena tega zakona in če imajo certifikat o kakovosti in zdravstvenem stanju države uvoznice oziroma njenega pristojnega organa ali organizacije.
Seme in sadike iz uvoza pakira, plombira, deklarira in daje v promet uvoznik, ki tudi odgovarja za kakovost. Kontrolo nad opremljenostjo pošiljk z dokazili pri uvozu opravlja obmejna fitokarantenska služba.
37.	člen
Seme in sadike, ki se izvažajo, morajo imeti certifikat pooblaščene organizacije združenega dela za preizkušanje kakovosti semena in sadik, če zahtevajo to kupec oziroma predpisi države uvoznice.
Prepovedan je izvoz nedodelanega'semena in sadik, razen kmetijskega semena in sadik, ki so bile pridelane po naročilu tujega naročnika iz njegovega izvirnega materiala.
V.	REZERVE SEMENA
38.	člen
Da se zagotovijo potrebe SR Slovenije med vojno in v drugih izrednih razmerah ter da se stabilizira trg ob večjih motnjah, se s posebnim zakonom uredijo rezerve semena pomembnejših poljščin in vrtnin.
VI.	NADZORSTVO IN KONTROLA NAD KAKOVOSTJO IN PROMETOM SEMENA IN SADIK
39.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in kontrolo nad kakovostjo semena in sadik (objektov in drugega materiala, potrebnega za proizvodnjo), opravljajo glede kmetijskega semena in sadik občinski organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo, glede gozdnega semena in sadik občinski organi, pristojni za gozdarsko inšpekcijo ter republiški kmetijski in republiški gozdarski inšpektorat.	,
40.	člen
Če občinski kmetijski oziroma gozdarski inšpektor ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti ali je ne opravi v določenem roku, lahko republiški kmetijski oziroma gozdarski inšpektor zahteva, da jo mora opraviti v roku, ki mu ga določi.
Če občinski kmetijski oziroma gozdarski inšpektor ne opravi posamezne zadeve niti v roku iz prejšnjega odstavka, jo lahko opravi republiški kmetijski oziroma gozdarski inšpektor na stroške organa, ki bi jo moral opraviti.
41.	člen
Kmetijski oziroma gozdarski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po predpisih o kmetijski oziroma gozdarski inšpekciji, tudi pravico:
— pregledati seme in sadike in dokumentacijo pri organizacijah združenega dela in individualnih pri-
delovalcih, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, dodelavo, prometom, uvozom, izvozom ali prevozom semena in sadik kot tudi pri organizacijah združenega dela, drugih pravnih osebah in občanih, ki uporabljaj o, seme in sadike v kmetijski in gozdni proizvodnji;
—	pregledovati, ali opravljajo pooblaščene organizacije združenega dela strokovno kontrolo in kontrolo zdravstvenega stanja semena in sadik po enotnih metodah;
—	jemati vzorce dodelanega in deklariranega semena, namenjenega prometu, in jih pošiljati v analizo pooblaščeni organizaciji združenega dela,
■ odrediti odpravo pomanjkljivosti glede embali-ranja, označevanja in kakovosti ter drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati seme in sadike, če je to mogoče;
—• odrediti spremembo deklaracije in začasno prepovedati promet, če se ugotovi, da seme in sadike niso deklarirane kakovosti;
—	prepovedati promet semena, sadik, podlag in drugega reprodukcijskega materiala, če se z analizo ali s pregledom ugotovi, da ne ustrezajo predpisani kakovosti ;
—	ugotavljati, če organizacije združenega dela oziroma individualni pridelovalci, ki so se priglasili za vpis oziroma so vpisani v register pridelovalcev in db-delovalcev semena in sadik, izpolnjujejo predpisane pogoje;
—	odrediti uničenje sadik, podlag in drugega reprodukcijskega materiala, če ugotovi, da niso pridelane po določbah tega zakona ter da jih ni mogoče porabiti za druge namene;
—	zadržati izvršitev nezakonitih dejanj;
—	odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, začasne ukrepe, da se škoda prepreči;
—	zbjrati od odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih podatke in obvestila, če je to potrebno.
, Organizacije združenega dela, druge pravne osebe in občani, ki uporabljajo seme in sadike za kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo, lahko zahtevajo, da kmetijski oziroma gozdarski inšpektor vzame vzorce semena ir jih pošlje v analizo pooblaščeni organizaciji združenega dela oziroma da na njihove stroške pregleda sadike in ugotovi, ali ustrezajo predpisanim pogojem.
Organizacije združenega dela, druge pravne osebe in individualni pridelovalci, ki pridelujejo, dodeluje-jo, dajejo v promet seme in sadike ali jih uporabljajo za proizvodnjo, morajo kmetijskemu oziroma gozdarskemu inšpektorju omogočiti nadzorstvo.
42.	člen
Kadar kmetijski oziroma gozdarski inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da predpis ali ukrep sploh ni bil izveden, ali da ni bil izveden pravilno,' odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost v določenem roku odpraviti, če je to mogoče, oziroma izreče upravni ukrep, če je za to upravičen.
Pritožba zoper odločbo po prejšnjem odstavku ne zadrži izvršitve odločbe.
Kmetijski oziroma gozdarski inšpektor sme na obrazloženo zahtevo pritožnika odložiti izvršitev svoje odločbe, zoper katero se je ta pritožil, če bi z njeno izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
43.	člen
Analizo semena, ki se izvaža ali uvaža, opravljajo organizacije združenega dela, ki so članice mednarodne organizacije za preizkušanje semen (ISTA).
Z analizo semena se ugotavlja kakovost po 27. členu tega zakona.
44.	člen
Če je kmetijski oziroma gozdarski inšpektor mnenja, da je bil s kršitvijo predpisov storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora brez odlašanja predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma naznaniti gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje javnemu tožilstvu.
Organ, ki dobi predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška, oziroma organ, ki dobi ovadbo zaradi gospodarskega postopka ali kaznivega dejanja, mora o izidu postopka obvestiti organ, katerega inšpektor je predlagal postopek oziroma vložil ovadbo.
Zoper odločbo o prekršku se lahko pritoži tudi organ, katerega inšpektpr je predlagal uvedbo postopka.
VII.	TEHNIČNI IN IZVRŠILNI PREDPISI
45.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo:
—	predpiše vrste semena kmetijskih rastlin, ki je lahko izjemoma v prometu kot nesortno seme. (52. člen);
—	potrdi načrt gospodarjenja s semenskimi objekti (5. člen);	(
—	vodi register potrjenih domačih in evidenco dovoljenih tujih sort kmetijskih rastlin (9. člen);
—	objavlja v Uradnem listu SRS. informativno pa tudi v Uradnem listu SFRJ sortno listo in njene spremembe (10. člen);
—	objavlja v Uradnem listu SRS seznam organizacij združenega dela, ki so registrirane za pridelovanje in dodelovanje semena in sadik ter seznam organizacij združenega dela, ki so usposobljene za opravljanje kontrole nad pridelovanjem semena in sadik (20. člen);
—	določi' organizacijo združenega dela, ki odbira in potrjuje semenske objekte, klone in selekcionirane klone (5. člen);
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo:
—	izda tehnične predpise o sestavi in potrjevanju načrtov o gospodarjenju s semenskimi objekti (5. člen);
—	določi meje višinskih pasov in semenskih okolišev (5. člen);
—	imenuje predsednika in člane komisije iz 13. člena;
—	določi organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge v zvezi s preverjanjem sort kmetijskih rastlin ter novih tujih vrst in provenienc gozdnega drevja (14. in 15. člen);
—	predpiše metodo za preizkušanje oziroma za preučevanje novih domačih in tujih' sort ter vrst in provenienc (16. člen);
—	predpiše vsebino in način vodenja registra (19. člen);
—	predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela oziroma individualni dode-lovalci sadik za vpis v register pridelovalcev in dode-lovalcev (20. člen);
—	predpiše način evidence iz 22. člena;
—	predpiše način odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin, posevkov oziroma gozdnih semenskih objektov (23. člen);
—	določi organizacijo združenega dela, ki opravlja poseben strokovni pregled semenskih objektov za pridelovanje gozdnega semena (24. člen);
—	predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija združenega dela, ki opravlja strokovno kontrolo (24. člen);
—	predpiše enotne metode za opravljanje strokovne kontrole (24. člen);
—	predpiše obrazec potrdil iz člena 25;
—	predpiše kakovostne in zdravstvene norme ter metode ugotavljanja kakovosti (27. člen);
—	predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki ugotavljajo kakovost semena (28. člen);
—	predpiše pogoje in način pakiranja, plombiranja ter deklariranja (32. člen);
—	določi organizacijo združenega dela, ki opravlja preizkušanje v vegetacijskem poizkusu (36. člen);
—	predlaga pristojnemu zveznemu organu organizacijo združenega dela, ki naj opravlja preizkušanje kakovosti semena in sadik za izvoz (37. člen);
Izvršilne predpise po tem zakonu izda republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
46.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če uporablja za pridelovanje semena ali sadik tnaterial, ki ne ustreza pogojem iz 23. člena tega zakona in predpisom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci;
2.	če se ukvarja s pridelovanjem in dodelavo semena in sadik, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (18. člen);
3.	če ne prideluje semena in sadik pod strokovno kontrolo v skladu s 24. členom tega zakona;
4.	če ne opravlja strokovne kontrole nad pridelovanjem semena in sadik po enotni metodi, ali ne ugotavlja zdravstvenega stanja sadik po predpisih o varstvu rastlin (24. in 25. člen);
5.	če ne ugotavlja kakovosti in zdravstvenega sta-nja semena po predpisani enotni metodi (27. člen);
6.	če daje v promet seme in sadike, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
7.	če daje v promet seme in sadike, ki niso bile dodelane (30. člen);
8.	če daje v promet seme in sadike katerih kakovost ni bila ugotovljena (27. člen);
9.	če daje v promet seme in sadike, ki ne ustrezajo kakovosti, označeni na deklaraciji (34. člen);
10.	če se ukvarja z uvozom ali izvozom semena in sadik, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ali če uvaža oziroma izvaža seme ali sadike, ki se ne smejo uvažati ali izvažati, ali če izvaža nedodelano seme oziroma sadike, pa to ni dovoljeno (35., 36. in 37. člen);
11.	če uvozi seme ali sadike, ki ne izpolnjujejo Pogojev za notranji promet ali nima certifikata o kakovosti in sortnosti (36. člen);
12.	če daje v promet seme nedovoljenih sort, pridelano za tujega naročnika (37. člen);
13.	če kmetijskemu oziroma gozdarskemu inšpektorju ne omogoči nadzorstva (41. člen);
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela, ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
47.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če uporablja za kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo seme oziroma sadike, ki ne ustrezajo določbam prvega odstavka 3. člena tega zakona;
2.	če ne prijavlja republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma pristojni občinski skupščini v predpisanem roku sprememb, ki se morajo vpisati v register pridelovalcev in dodelovalcev semena in sadik (20. člen);
3.	če v roku enega meseca ne priglasi obsega in vrste proizvodnje v smislu 21. člena tega zakona;
4.	če ne vodi predpisane evidence o semenu in sadikah, ali pa jo vodi pomanjkljivo (22. člen);
5.	če neopravičeno izda potrdilo iz prvega odstavka 25. člena, ali če izda potrdilo strokovna služba, ki za to ni pooblaščena;
6.	če uporablja za lastne potrebe seme in sadike, ki niso dodelane (26. in 29. člen);
7.	če daje v promet seme oziroma sadike, ki niso pakirane ali plombirane oziroma nimajo predpisane deklaracije, kadar to ni dovoljeno (32. in 33. člen);
8.	če ne uniči deteljnih odpadkov (26. člen);
9.	če daje v promet seme in sadike, katerim je potekel rok, naveden v deklaraciji (32., 33. in 34. člen);
10.	če prodaja seme v odprtem stanju, kadar to ni dovoljeno (32. in 33. člen);
Z denarno kaznijo od 200 do 3.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
48.	člen	*
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki stori kakšno dejanje iz 46. in 47. člena tega zakona.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Organizacije združenega dela, ki pridelujejo ali dodelujejo seme in sadike, morajo prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom v 6 mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
50.	člen
Ne glede na prvi odstavek 30. člena tega zakona je lahko do leta 1980 v prometu tudi potrjeno sortno seme tistih vrst, za katere v sortni listi sploh ni vpisanih sort, ali pa je število vpisanih sort nedovoljeno.
51.	člen
Seme, katerega proizvodnja je bila začeta po dosedanjih predpisih, je lahko v prometu do 31. decembra 1974.
52.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o semenih (Uradni list SRS, št. 36-368/65) in zakon o pogojih za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 34-375/67).
V skladu s 27. in 28. točko prvega odstavka 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do LII k ustavi ŠR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) se z uveljavitvijo tega zakona v SR Sloveniji prenehata uporabljati temeljni zakon o semenu (Uradni list SFRJ, št. 13-261/65 in 24/65) ter temeljni zakon o sadilnem materialu (Uradni list SFRJ, št. 40-477/66).
53.	člen
Do izdaje novih predpisov se uporabljajo še naprej naslednji izvršilni predpisi:
—	pravilnik o strokovni in zdravstveni kontroli nad pridelovanjem kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 20/66, 24/66, 7/67, 24/70),
—	pravilnik o kakovostnih normah za posamezne vrste semena in o drugih pogojih za promet ter o enotni metodi za analizo kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 25/66, 7/67, 24/70),
—	odredba o nesortnem semenu in dovoljenih mešanicah kmetijskega semena, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 25/66, 7/67),
—	pravilnik o metodi in postopku za priznanje nove semenske sorte kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 36/66, 45/68, 1/70),
—	seznam novih sort kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 11/67, 42/67, 19/68, 45/68, 29/70,
—	seznam domačih in udomačenih tujih semenskih sort kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 12/ 67, 42/67, 19/68, 32/68, 45/68, 29/70, 21/71),
—	odločba o zavodih, ki izdajajo certifikate za iz-
vozno seme (Uradni list SFRJ, št. 18/66, 24/66, 30/67, 7/68),	,
—	pravilnik o načinu strokovne kontrole nad pridelovanjem gozdnega semena in o načinu zdravstvenega pregleda gozdnih sestojev za pridelovanje gozdnega semena (Uradni list SFRJ, št. 20/67),
—	pravilnik o postopku za priznanje novega selekcioniranega gozdnega semena (Uradni list SFRJ, št. 30/67),
—	pravilnik o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet gozdnega semena ter o enotni metodi za njegovo analizo (Uradni list SFRJ, št. 45/68),
—	odredba o prometu gozdnpga semena, ki ni selekcionirano ali normalno (Uradni list SFRJ, št. 3/69),
—	pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovna služba za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem semena in o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delovne organizacije za ugotavljanje kakovosti semena (Uradni list SRS, št. 35/ 66),
—	pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pridelovalci in dodelovalci semena, ter o načinu evidence o pridobivanju semena (Uradni list SRS, št. 35/66),
—	pravilnik o pogojih za priznavanje kmetijskega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 51/67),
—	pravilnik o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet kmetijskega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 53/67),
—	pravilnik o metodi in postopku za priznavanje novega vzgojnega in domačega ter udomačenega tujega selekcioniranega gozdnega sadilnega, materiala ter o postopku za dovoljenje, da se vpelje v proizvodnjo tuji gozdni sadilni material (Uradni list SFRJ, št. 14/ 68),
—	pravilnik o pogojih z;a priznavanje 0~.Jnega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 45/68),
—	pravilnik o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet gozdnega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 45/68 in 47/68),
—	pravilnik o načinu odobravanja in priznavanja matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 18/68),
—	odločba o določitvi strokovnih delovnih orga-nizhcij, ki odbirajo in priznavajo matične rastline za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 18/68),
—	pravilnik o metodi in postopku za priznanje nove vzgojne sorte sadilnega materiala in za dovolitev introdukcije tuje sorte sadilnega materiala v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu (Uradni list SFRJ, št. 19/71).
54.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
340.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike ’ Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o gostinski dejavnosti
Razglaša se zakon o gostinski dejavnosti, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 332-23/73
Ljubljana, dhe 27. novembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o gostinski dejavnosti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za gostinsko dejavnost se po tem zakonu šteje: priprava hrane in pijače, strežba s hrano in pijačo ter sprejemanje gostov na prenočevanje.
2.	člen
(1)	Gostinsko dejavnost opravljajo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu organizacije).
(2)	Občani lahko opravljajo gostinsko dejavnost ob pogojih, ki jih določata ta zakon in obrtni zakon.
3.	člen
li) Za gostinsko dejavnost morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji glede na zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov ter sanitarno-higienski pogoji.
(2)	Osebe, ki opravljajo gostinske storitve, morajo izpolnjevati predpisane zdravstvene pogoje.
(3)	Strokovno izobrazbo, ki jo morajo imeti tisti, ki opravljajo gostinske storitve, ureja organizacija s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
4.	člen
(1)	Določbe tega zakona se ne nanašajo na strežbo s hrano in nastanitev v socialnih, bolnišničnih, kliničnih, šolskih, vzgojnovarstvenih in drugih podobnih zavodih ter v JLA.
(2)	Ne šteje se za opravljanje gostinske dejavnosti v smislu tega zakona strežba s toplimi in hladnimi napitki ter enostavnimi jedili, ki jo za potrebe svojih članov organizirajo v svojih prostorih organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi.
II.	OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
(1)	Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih, ki so lahko stalni, začasni ali premični.
(2)	Gostinski obrat je sklop funkcionalno povezanih in ustrezno urejenih prostorov, ki omogoča opravljanje določene vrste gostinskih dejavnosti.
(3)	Gostinski obrat je lahko tudi v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja ^takšna druga gospodarska dejavnost, če so za gostinsko dejavnost zagotovljeni predpisani pogoji.
(4)	Gostinska dejavnost se lahko opravlja tudi priložnostno izven gostinskega obrata (na prireditvah, sejmih, shodih in podobno).
6.	člen
Poslovni predmet gostinskega obrata se določi z aktom o njegovi ustanovitvi, ustrezno vrsti in načinu gostinskih storitev (hotel, restavracija, gostilna, kavarna, motel, okrepčevalnica, šotorišče in drugo).
»	7. člen
Organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost, lahko poleg te opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so v zvezi z gostinsko, če izpolnjujejo za te predpisane Pogoje. Take dejavnosti so zlasti: proizvodnja živil in Pijač, opravljanje prevoza gostov z motornimi in dru-gimi vozili, opravljanje storitvenih obrtnih dejavnosti, Prodajanje blaga, ki se običajno prodaja v gostinskih obratih, organiziranje ali opravljanje dejavnosti, ki so namenjene za razvedrilo in rekreacijo ter opravljanje drugih opravil, ki so običajna v gostinstvu in turizmu.
8.	člen
Gostinska dejavnost se opravlja skladno s poslovnimi običaji.
Organizacije morajo imeti cene gostinskih storitev objavljene na običajen način.
9.	člen
(1)	Organizacije lahko s pogodbo prepustijo osebi ali več osebam, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu, da proti plačevanju dogovorjenega zneska začasno opravljajo gostinsko dejavnost posameznega obrata ali posamezno dopolnilno dejavnost.
(2)	Pogodbo iz prvega odstavka tega člena je mogoče skleniti, če se s tem zagotavlja uspešnejše poslovanje ali smotrnejša uporaba sredstev ter obratnega in poslovnega inventarja ali če se s tem popolneje zadovoljujejo potrebe potrošnikov.
(3)	Oseba, ki prevzame opravljanje dejavnosti po pogodbi iz prvega odstavka tega člena, posluje na svoj račun in na svojo odgovornost in plačuje davke in prispevke, ki so predpisani za samostojno opravljanje gostinske dejavnosti.
(4)	V pogodbi iz prvega odstavka tega člena se določajo zlasti dejavnosti, ki se prepuščajo, ter pogoji in način njihovega opravljanja, osnovna sredstva -er obratni in poslovni inventar, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti, znesek, ki ga plačuje organizaciji tisti, ki mu je prepuščena dejavnost in rok trajanja pogodbe.
(5)	Oseba ali osebe iz prvega odstavka tega člena, smejo uporabljati dopplnilno delo svojih družinskih članov.
10.	člen
Republiški sekretar za gospodarstvo izda predpis o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov. Organizacije razvrstijo gostinske objekte v svojem sestavu v kategorije glede na pogoje, ki jih objekti izpolnjujejo.
11.	člen
(1)	Republiški sekretar za gospodarstvo izda predpis o gostinskih storitvah, ki jih morajo nuditi posamezne vrste gostinskih obratov ter predpiše minimalne tehnične pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se gostinska dejavnost lahko opravlja.
(2)	Sanitarno-higienske pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v sporazumu z republiškim sekretarjem za gospodarstvo.
(3)	Pogoje za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti predpiše občinska skupščina.
12.	člen
(1)	Republiški sekretar za gospodarstvo izda predpis o minimalnih tehničnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko sprejemajo gostje na prenočevanje ter pripravlja in streže hrana in pijača v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu.
(2)	Občinske skupščine lahko s svojim predpisom za posamezna območja določijo še dodatne tehnične pogoje.
13.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo predpiše zdravstvene pogoje za osebe, ki opravljajo gostinske storitve.
III.	UPRAVNI UKREPI
14.	člen
(1)	Če prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih pogojev glede zgraditve, ureditve ali opreme ali ne izpolnjujejo predpisanih sanitarno-higienskih pogojev, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in določiti rok, v katerem je treba to storiti.
(2)	Če ugotovljene pomanjkljivosti niso v določenem roku odpravljene, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opreme za gostinsko dejavnost.
15.	člen	'
Če gostinski objekt ne izpolnjuje pogojev za kategorijo, v katero je uvrščen, izda pristojni tržni inšpektor odločbo, s katero mu prepove poslovati kot gostinski objekt te kategorije.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 3000 do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija:
1.	če posluje njen gostinski objekt kot objekt kategorije, za katero ne izpolnjuje pogojev;
2.	če prepusti nekomu opravljanje gostinske ali druge dejavnosti v nasprotju z 9. členom tega zakona;
3.	če pod označbo ene kakovosti ali ene količine da gostinsko storitev druge kakovosti ali druge količine, oziroma če na zahtevo potrošnika noče dati računa o opravljeni gostinski storitvi. •
(2)	Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 300 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija:
1.	če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem glede zgraditve, ureditve ali opreme ali ne ustrezajo predpisanim sanitarno-higienskim pogojem;
2.	če vzame za opravljanje gostinskih storitev koga, ki ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev.
(2)	Z denarno kaznijo od 50 do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
18.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 300 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija:
če cen za gostinske storitve nima napisanih na vidnem mostu, ali če zaračuna potrošniku gostinsko storitev po višji ceni od tiste, ki je napisana.
(2)	Z denarno kaznijo od 50 do >5000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3)	' Za prekršek iz prvega odstavka tega člena lahko izterja tržni inšpektor takoj na mestu od odgovorne osebe organizacije denarno kazen 50 dinarjev.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan iz drugega odstavka 2. člena tega zakona in oseba iz 9. člena tega zakona, če storita kakšno dejanje iz 17. ali 18. člena tega zakona.
20.	člen
Ce stori oseba, ki je zaposlena v gostinskem obratu dejanje iz 18, člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 50 dinarjev.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
(1)	Organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost ob uveljavitvi tega zakona, morajo svoje poslovanje prilagoditi določbam tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2)	Za gostinske nastanitvene objekte, ki so bili razvrščeni v kategorije do uveljavitve tega zakona, se bodo uporabljali predpisi o kategorizaciji iz 10. člena tega zakona od 1. januarja 1976, do tega dne lahko poslujejo kot objekti tiste kategorije, v katero so bili razvrščeni po prejšnjih predpisih.
(3)	Drugi odstavek tega člena velja glede roka tudi za nastanitvene objekte, ki bodo pričeli s poslovanjem po uveljavitvi tega zakona, če je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta izdarfo pred 1. 1. 1974.
22.	člen
(1)	Dokler ne bodo izdani predpisi po 10., 11., 12. in 13. členu tega zakona se uporabljajo dosedanji predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostotov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 12/69) in pravilnik o minimalnih tehničnih in zdravstvenih pogojih za sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih (Uradni list SRS, št. 26/65).
(2)	Predpisi iz 10., 11., 12 in 13. člena tega zakona morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	zakon o pooblastitvi republiškega sekretarja za gospodarstvo, da izda predpis o ureditvi poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 38/ 68);
2.	zakon o turističnem šotorenju (Uradni list SRS, št. 17/55).
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, «e v skladu z drugim odstavkom 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71 in 54/72) na območju SR Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 8/65, 15/68 in 30/68).
25.	člen
1	341.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1973
Razglaša se zakon o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 402-189/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1973
•
1.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarova- , nje se za čas od 1. januarja 1973 do 30. septembra ! 1973 obračunajo in plačajo kot dohodek skupnosti po- ; kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove- j niji, po stopnjah veljavnih 1. januarja 1973.
Za čas od 1. oktobra 1973 dalje se prispevek zava- | rovancev obračunava in plačuje po stopnji, ki jo v 1 skladu z družbenim dogovorom določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ostali prispevki pa po stopnjah, veljavnih 1. januarja 1973.
•
2.	člen	,
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
342.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vrnitvi garancijskih zneskov za investicije v osnovna sredstva
Razglaša se zakon o vrnitvi garancijskih zneskov za investicije v osnovna sredstva, ki' ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.	^
St. 44-35/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
ZAKON
o vrnitvi garancijskih zneskov za investicije v osnovna sredstva
1.	člen ♦
Garancijski zneski, ki so bili po zakonu o polaganju garancijskih zneskov za investicije v osnovna sredstva (Uradni list SFRJ, št. 19/65 in 10/70) položeni do vključno 4. oktobra 1973, se z dnem uveljavitve tega zakona vrnejo vsem organizacijam združenega dela s področij in panog navedenih v trinajstem odstavku 6. razdelka III. poglavja družbenega načrta Jugoslavije za dobo od leta 1971 do 1975 (Uradni list SFRJ, št. 35/72).	/
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
343.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi organizacij združenega dela, ki pri najemanju investicijskih kreditov niso
dolžne zagotoviti udeležbe iz lastnih sredstev
Razglaša se zakon o določitvi organizacij združenega dela, ki pri najemanju investicijskih kreditov niso dolžne zagotoviti udeležbe iz lastnih sredstev, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. "44-34/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
. Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi organizacij združenega dela, ki pri najemanju investicijskih kreditov niso dolžne zagotoviti udeležbe iz lastnih sredstev
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki vlagajo investicije na področjih in v panogah navedenih v trinajstem odstavku 6. razdelka III. poglavja družbenega načrta Jugoslavije za dobo od leta 1971 do 1975, pri najemanju investicijskih kreditov niso dolžne zagotoviti udeležbe iz lastnih sredstev, ki je sicer predpisana po prvem odstavku 1. člena zakona o posebnih pogojih za dovoljevanje investicijskih kreditov (Uradni list SFRJ, št. 71/72 in 40/73).
2.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena lahko lastna sredstva za udeležbo, ki so jih zagotovila po določbah zakona o posebnih pogojih za dovoljevanje investicijskih kreditov pred uveljavitvijo tega zakona, nadomestijo z drugimi viri sredstev za financiranje investicij.
3.	člen
344.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustžvi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o davku na posest osebnih avtomobilov
Razglaša se zakon o spremembah zakona o davku na posest osebnih avtomobilov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 422-24/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o davku na posest osebnih avtomobilov
^ 1. člen
V zakonu o davku na posest osebnih avtomobilov (Uradni list SRS, št. 8-52/73) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek na posest osebnih avtomobilov se ne plačuje od osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in od osebnih avtomobilov, od katerih se po drugi alinei 2. točke odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 2/72), ne plačuje cestna pristojbina«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1973.
345.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973.
St. 422-22/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek
iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973
I	1. člen
V	prvem odstavku 3. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8-50/73) se številka »1400« nadomesti s številko »1650«.. na koncu odstavka pa se pika nadomesti z vejico i»n doda besedilo: »za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek, pa 1800 dinarjev mesečno za polni delovni čas.«
2.	člen
V	drugem odstavku 4. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Uradni list SRS. št. 5/72, 54/72 in 24/73) — v obračunani višini, vendar največ 9 odstotkov.«
3.	člen
V	7. členu se doda noga 3. točka, ki se glasi:
»3. sredstva, namenjena za stanovanjsko graditev neposredno iz sklada skupne porabe, vendar tako da skupno z obračunanim prispevkom v odstotku od osebnih dohodkov ne presežejo 9 odstotkov.«
4.	člen
V	prvem odstavku 8. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. vložil v razvoj kmetijstva«
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v kmetijstvo po 3. točki prvega odstavka, predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije.«
5.	člen
Za 9. členom se doda nov 9a člen, ki se glasi:
»9a člen
Davčnim zavezancem se plačilo obračunanega davka zniža za 40 odstotkov.
Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom preko polnega delovnega' časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu preko polnega delovnega časa v premogovnikih za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanegfe davka zniža za 80 odstotkom.
Razliko med obračunanim in plačanim davkom uporabijo davčni zavezanci — premogovniki za plačevanje prispevkov ‘Ya namene iz prejšnjega odstavka.«
6.	člen
346.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
RESOLUCIJO
o ekonomskih stikih SR Slovenije s tujino
Večje gospodarsko povezovanje SR Slovenije s svetom je eden izmed bistvenih dejavnikov našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Dosežena stopnja gospodarske razvitosti, struktura proizvodnje in geografski položaj postavljajo zahtevo, da se SR Slovenija vključuje v mednarodne ekonomske tokove. Spričo omejenih absorbcijskih možnosti jugoslovanskega trga je pospešena rast proizvodnje mogoča le ob njeni večji preusmeritvi na zunanje trge. Poleg tega pa si s skupnimi vlaganji in industrijsko tehnično kooperacijo z razvitejšimi proizvajalci tujih dežel, ob doslednem upoštevanju načela samoupravljanja, zagotavljamo tudi hitrejši ‘tehnični in tehnološki napredek, .zlasti ria področjih, kjer ga sami še ne moremo doseči.
S hitrejšim razvojem surovinske baze v SR Sloveniji ter z večjim povezovanjem in sodelovanjem z organizacijami združenega dela iz drugih republik pri gradnji energetskih objektov in objektov za pridobivanje in predelavo surovin si morajo naše organizacije združenega dela zagotoviti dolgoročnejšo in boljšo preskrbo z domačimi energetskimi in' surovinskimi viri. Le tako bo mogoče omiliti odvisnost pretežnega dela slovenske predelovalne industrije od uvoza surovin in polizdelkov. Razen tega si morajo organizacije združenega dela v SR Sloveniji z intenzivnejšim proučevanjem tujih tržišč in z bolj organiziranim nastopom zagotoviti tudi racionalnejše nakupe v tujini, še posebej v deželah v razvoju.
Za intenzivnejše vključevanje slovenskega gospodarstva v mednarodno delitev dela so bistveno pomembni pogoji doma in v tujini, ki vplivajo na to vključevanje. Zaradi odprtosti našega gospodarstva in njegove strukture tokovi v svetu močno vplivajo na gospodarska gibanja pri nas.
Konjunkturna gibapja na svetovnem trgu spremljajo visoka stopnja inflacije ob izredno visoki ravni in neenakomernem gjbanju svetovnih cen surovin, monetarne spremembe, pospešeni regionalni integracijski procesi na evropskem prostoru ter naglo prestrukturiranje mednarodnega gospodarstva v smeri krepitve raznih monopolnih struktur, predvsem multinacionalnih in nadnacionalnih družb. V takšnih razmerah postajajo plačilno bilančne, proračunske in monetarne krize sestavni del gospodarskih dogajanj v svetu. Ti procesi narekujejo hitrejše ukrepe posameznih držav in integracijskih skupnosti za zaustavitev oziroma ublažitev inflacije, hitrejšo reformo svetovnega trgovinskega in monetarnega sistema ter enakopravnejše sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi krepitev gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju.
Na razvoj ekonomskih odnosov s tujino bistveno vplivajo odnosi na notranjem tržišču, stopnja stabilizacije nacionalne ekonomije, bolj ali manj uspešno obvladovanje inflacijskih tendenc, vzpostavljanje čim skladnejših odnosov med ponudbo in povpraševanjem t®r rast proizvodnje in produktivnosti dela.
Za zunanjetrgovinsko menjavo SR Slovenije je značilna znatno hitrejša dinamika rasti uvoza od izvoza. Zunanjetrgovinska menjava SR Slovenije ni usklajena niti v globalu niti po posameznih valutnih območjih in državah. Prodaja v tujini je pri mnogih organizacijah združenega dela bolj odvisna od blagovnih presežkov, manj pa odraža zavestno usmeritev proizvodnje v izvoz. Izvoz pogosto ni vnaprej dolgoročno programiran, pač pa je največkrat odvisen od trenutnih finančnih in drugih prednosti, ki jih opredeljujejo pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja, zunanji ekonomsko politični in monetarni dejavniki in razmere na domačem trgu. Čeprav delež izvoza v skupni industrijski proizvodnji narašča, proda danes slovenska industrija na zunanjih trgih le okoli 15 Vo vrednosti svoje proizvodnje, kar je glede na razvitost naše republike še vedno relativno malo.
Kljub temu, da v slovenski proizvodnji prevladuje predelovalna industrija, znaša v strukturi slovenskega izvoza delež reprodukcijskega materiala skoraj 50 % in rahlo narašča. Delež izvoza finalnih izdelkov stagnira oziroma celo upada.
Nizek delež izvoza v proizvodnji in njegova struktura dokazujeta, da je slovenska proizvodnja, zlasti finalna, še vedno močno navezana na notranje tržišče.
V regionalni usmeritvi je SR Slovenija močno navezana na razvite zahodnoevropske države, kamor usmerja okoli dve tretjini izvoza in kjer kupuje tri četrtine vsega blaga, nabavljenega v tujini. Delež držav v razvoju v slovenski zunanjetrgovinski menjavi upada. Menjava z večino teh držav je zgolj simbolična.
Naša ekonomska in še posebej zunanjeekonomska politika mora biti zato naravnana tako. da bomo dosegli relativno hitrejšo rast izvoza od proizvodnje in uvoza, da postopno zmanjšamo in odpravljamo strukturna neskladja v zunanjetrgovinski menjavi in izboljšamo ter v večji meri uskladimo njeno regionalno usmerjenost.	i
Slovensko gospodarstvo je že doseglo takšno razvojno raven, ko mora začeti prehajati iz komleksne v specializirano proizvodnjo za izvoz. Organizacije združenega dela si morajo z zmanjševanjem razpršenosti izvozne strukture in čim večjim ovrednotenjem surovinskih virov zagotoviti večjo učinkovitost proizvodnje in rentabilnost prodaje na tujih trgih. Ta proces je treba usmerjati tudi z ustreznim zunanjetrgovinskim in deviznim režimom in drugimi gospodarskimi instrumenti.
Nadaljnje izpopolnjevanje zunanjetrgovinskega sistema mora temeljiti na doslednem izvajanju načela o enotnosti jugoslovanskega trga in na programirani politiki srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja.
I. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NADALJNJO IZGRADNJO ZUNANJETRGOVINSKEGA IN DEVIZNEGA SISTEMA
1. Zunanjetrgovinski in devizni sistem predstavljata le del celotnega ekonomskega sistema Jugoslavije. Zanjo je nujna njuna tesna povezanost in usklajenost z vsemi elementi ekonomskega sistema, predvsem pa s politiko in reižmom cen, zaščitno, kreditno-monetar-no in davčno politiko. Pri tem mora zunanjetrgovinski in devizni sistem zagotoviti večjo stabilnost instrumentov za sprejete poslovne odločitve organizacij Združenega dela.
Osnovni nosilci ekonomskih odnosov s tujino ter odločitev in akcij morajo biti organizacije združenega
dela ob polni podpori vseh družbenopolitičnih skupnosti od občin do federacije.
2.	Osnovna izhodišča deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, tako v razvitejšem sistemu kot v prehodnem obdobju, so bila definirana z medrepubliškim dogovorom v začetku leta 1972. Sprejeta je večina predpisov, ukrepov in instrumentov za prehodno obdobje kot tudi program liberalizacije tekočih blagovnih transakcij s tujino. SR Slovenija podpira v medrepubliškem dogovoru usklajena izhodišča in meni, da bi bilo potrebno čim hitreje sprejeti vse ukrepe in instrumente za uresničitev dogovorjenih izhodišč v prehodnem obdobju. Predvsem velja to za predpise v maloobmej-nerr blagovnem prometu in obmejnem ekonomskem sodelovanju s sosednjimi državami.
3.	SR Slovenija meni, da je treba zagotoviti vse možnosti za čimprejšnji prehod iz prehodnega obdobja v dogovorjeni razvitejši sistem. SR Slovenija se bo zato na zvezni ravni prizadevala za čimprejšnjo, ustreznejšo in dokončno ureditev predvsem naslednjih vprašanj:
A.	Dosledno je treba izvajati politiko realnega tečaja dinarja, Mednarodna monetarna gibanja in z njimi povezane spremembe tečajev valut in cen v zunanjetrgovinski menjavi zahtevajo prilagajanje tečaja dinarja tem spremembam in izgradnjo ustreznega zaščitnega sistema pred posledicami teh gibanj.
Tudi v bodoče bi • morali omogočiti kontrolirano fluktuiranje tečaja dinarja s tem, da bi v večjem obsegu zagotovili realnejše odnose tečajev posameznih valut do dinarja in oženje disparitete med tečajem dinarja in njegovo realno kupno močjo. V sklopu ukrepov proti negativnim vplivom svetovnih monetarnih gibanj bi morali pospešiti razvoj deviznega trga z uvajanjem terminskega deviznega trga. zagotoviti možnost zavarovanja valutnih rizikov za izvozne posle in sistemsko urediti celoten kompleks pokrivanja tečajnih razlik. Z ureditvijo teh problemov bi organizacije združenega dela v celoti prevzele odgovornost in rizik za svoje odločitve v poslovanju s tujino.
V iskanju kratkoročnih in dolgoročnih zaščitnih ukrepov pred mednarodnimi monetarnimi špekulacijami se bo zavzemala SR Slovenija za krepitev vloge dinarja v ekonomskih odnosih s tujino. V skladu s sklepi ministrskega sestanka dežel v razvoju v Georgetownu in z gospodarsko deklaracijo alžirske konference neuvrščenih držav si bo prizadevala pri iskanju rešitev, ki bi v večjem obsegu uveljavljale nacionalne valute v medsebojni trgovini in s tem zmanjševale negativen vpliv mednarodnih monetarnih špekulacij na razvoj medsebojne trgovine dežel v razvoju.
B.	Mehanizem pospeševanja izvoza je nepopoln in vsebuje elemente začasnosti. Zato je treba izpopolniti in uvesti nekatere nove ukrepe, ki bi vplivali na večje in dolgoročnejšo usmeritev proizvodnje v izvoz.
Večjo konkurenčnost našega gospodarstva na tujih trgih je treba razen s politiko realnega tečaja doseči tudi z zmanjševanjem razlik v pogojih gospodarjenja med domačimi in tujimi proizvajalci. V ta namen je treba zmanjševati razne družbene obveznosti, ki bre-mene izvoženo blago, v obliki davčnih in drugih olajšav ter z izpopolnitvijo postopka povračila carin.
Opredeliti je treba izvozno politiko, ki bo stimulirala izvoz glede na domači trg in reagirala na spremenjene pogoje tujega trga.
Davčne olajšave bi bilo treba v večji meri objektivizirati. V ta namen je treba preučiti davčni sistem in njegov vpliv na ekonomske odnose s tujino.
Glede na to, da sedanji izvozni mehanizem ne vzpodbuja ustrezno izvoza končnih izdelkov, je treba z instrumenti za pospeševanje izvoza zagotoviti učinkovitejšo vzpodbudo za izvoz izdelkov višje stopnje predelave. Organizacije združenega dela naj pri vključevanju v mednarodne ekonomske tokove razvijajo višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so dolgoročno proizvodno sodelovanje, skupna vlaganja in ustanavljanje podjetij v tujini, pri čemer naj upoštevajo potrebo po skladnejši regionalni usmeritvi ekonomskih stikov SR Slovenije s tujino.
V ekonomskih stikih s tujino zavzemajo pomembno mesto tudi investicijska dela v tpjini. ki jih izvajajo organizacije združenega dela s Svojimi delavci. Pri tem se moramo zavzemati za dolgoročnejše oblike sodelovanja.
Sistem povračila carin pri izvozu blaga je treba izpopolniti. Namesto enakih poprečnih stopenj povračila- carin, ki veljajo za vso panogo, naj se čimpreje uvedejo poprečne stopnje povračila carin po posameznih proizvodnih grupacijah.
Gospodarstvu je treba omogočiti izenačevanje konkurenčnih pogojev s tujimi proizvajalci in dolgoročno izvozno usmerjenost tudi z večjo možnostjo rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje za vključevanje v mednarodne blagovne tokove. Zaradi tega je treba domači industriji dati večje sistemske olajšave pri nakupu opreme. Poleg carinskih kontingentov, ki se uveljavljajo za uvoz specifične opreme za bazično industrijo, se je treba prizadevati tudi za carinske ugodnosti pri uvozu specifične opreme za specializirano predelovalno industrijo, ki zagotavlja dolgoročno vključevanje na tuja tržišča. Nadaljevati je treba z liberalizacijo uvoza opreme v skladu s sprejetim programom liberalizacije tekočih blagovnih transakcij s tujino.
Za pospeševanje izvoza opreme na kredit ima izredno pomembno vlogo sklad združenega gospodarstva za kreditiranje izvoza opreme in ladij. SR Slovenija se ■je že pridružila družbenemu dogovoru o dejavnosti sklada Sklenila bo tudi pogodbo, s katero bo natančneje opredelila svoje obveznosti do sklada. Zagotoviti je treba nadaljnjo krepitev vloge organizacij združenega dela v delovanju tega sklada, da bo le-ta deloval na samoupravnih načelih.
Večjo sposobnost in varnost gospodarskih organi-/ zacij pri nastopu na tujih trgih, zlasti v deželah v razvoju. bomo dosegli tudi s sprejetjem zakona o zavarovanju nekomercialnih rizikov., Z zakonom predvideni odbor za nekomercialne rizike pri skladu za kreditiranje izvoznih poslov naj vodi selektivno politiko glede ekonomske utemeljenosti projektov in njihove regionalne usmerjenosti. Z medrepubliškim dogovarjanjem je treba še nadalje z ukrepi kreditno monetarne politike zagotoviti usmerjanje in pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino.
Znatno vzpodbudo pri prodaji v tujino pomenijo kreditne olajšave. V ta namen naj naša republika pri selektivnem usmerjanju sredstev iz emisije daje prednost kreditiranju izvoza blaga in storitev in kreditiranju priprave blaga za izvoz.
Devizni priliv na neblagovni osnovi, predvsem od turizma,, prometa, gradbeništva in drugih dejavnosti postaja vedno pomembnejši za kritje deficita v blagovni menjavi s tujino. Zato je treba s sistemskimi rešitvami in ukrepi ekonomske politike krepiti gospodarsko osnovo teh dejavnosti in jim omogočiti učinkovitejše vključevanje v mednarodno gospodarsko sodelovanje.
C.	Čimprej je potrebno uresničiti sprejeti program liberalizacije tekočih blagovnih transakcij s tujino.
Uskladiti je treba v skladu z medrepubliškim sporazumom ostala področja ekonomskega sistema predvsem politiko in režim cen z že doseženo stopnjo liberalizacije ekonomskih odnosov s tujino. Nadaljnjo realizacijo programa liberalizacije je treba prav tako izvajati usklajeno z ostalimi področji ekonomskega sistema. Treba je izdelati program ukrepov zaščitne politike. Zaščito domačega trga in proizvodnje, je treba obogatiti z vrsto ukrepov izven carinske zaščite, predvsem z ukrepi o kontroli kvalitete in kvantitete blaga, standardizacijo, atestiranjem, z organizacijo servisne službe, sanitarnimi in fitopatološkimi predpisi itd.
Vzporedno s potekom liberalizacije tekočih blagovnih transakcij s tujino je treba liberalizirati neblagovno menjavo in postopno tudi ostala področja.
C.	Carinsko zaščito je treba obravnavati kot instrument nadaljnjega programiranega ekonomskega razvoja in ne kot fiskalni instrument. Carinske stopnje za posamezne proizvode je treba prilagoditi dogovorjeni razvojni politiki, upoštevajoč tudi stopnjo predelave blaga.
Carine za uvoz surovin in reprodukcijskih materialov so še vedno previsoke, ker kot stroškovni element zvišujejo cene končnih izdelkov.' Zato je treba pri odrejanju kriterijev za določanje carinskih stopenj upoštevati tudi stopnjo predelave blaga.
Pri dolgoročnih proizvodnih kooperacijah se je treba zavzemati za brezcarinsko menjavo na podlagi recipročnosti med prizadetimi državami.
D.	Sistem zadolževanja v tujini je z uveljavitvijo novega zakona o kreditnih poslih s tujino ostal nepopoln. Zaradi tega bi morali urediti celoten kompleks Problemov, ki so nastali zaradi ukinitve deviznega kreditnega sklada gospodarstva v poslovnih bankah in pri zadolževanju v tujini in v večjem obsegu upoštevati devizno in dinarsko plačilno sposobnost gospodarstva "in poslovnih bank. Jemalci kreditov morajo v celoti Prevzeti odgovornost za dinarsko in devizno vračanje tujih kreditov.
Izdelati je treba dolgoročni in prioritetni program zadolževanja iz javnih mednarodnih sredstev, zlasti pri mednarodni banki za obnovo in razvoj in Exim banki kakor tudi iz privatnih sredstev (mednarodne kooperacije, OPIC itd.), v okviru meddržavnih sporazumov s temi ustanovami:
1.	glede na naše razvojne potrebe v okviru srednjeročnega načrta,
2.	glede na obseg sredstev, ki so na razpolago in
3.	glede na naše možnosti vračanja.
II.	REGIONALNA ZUNANJETRGOVINSKA USMERITEV SR SLOVENIJE
Politični in gospodarski interesi SR Slovenije zahtevajo tesne, vsestransko razvejane gospodarske stike tako z deželami v razvoju kot tudi s socialističnimi in zahodnimi deželami. Zaradi tega bi bila enostranska °zka regionalna povezava ne le v nasprotju s'smernica-nd in aktivnimi napori jugoslovanske zunanje in zunanjetrgovinske politike, temveč tudi ovira v razvoju SR Slovenije same.
Politika neuvrščenosti nam omogoča vsestranski razvoj gospodarskih stikov s tujino in nudi širok prostor za njihovo krepitev. Razvejanost gospodarskih stikov s tujino zahteva predvsem čim intenzivnejše in Poglobljeno vključevanje v mednarodno delitev dela. Tak razvoj gospodarskih odnosov z razvitimi zahodni-mi in socialističnimi deželami ob intenzivnejših napo-
rih za povečano gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju bo ustvaril nove, še trdnejše temelje za neuvrščeno in neodvisno pozicijo Jugoslavije v svetu.
Sedanja nezadovoljiva regionalna struktura blagovne menjave SR Slovenije s tujino zahteva takšno politiko in ukrepe, ki bodo privedli do skladnejše regionalne porazdelitve slovenske menjave s tujino.
1. Okrepiti moramo predvsem gospodarske zve?e z deželami v razvojh in povečati njihov delež v slovenski blagovni menjavi. Zato mora gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju v večji meri vključevati tudi • višje oblike sodelovanja kot so industrijska kooperacija in skupna vlaganja sredstev.
Orientacija na tesnejše ekonomsko sodelovanje z deželami v razvoju zahteva takšne instrumente zunanjetrgovinskega režima, ki bodo zagotavljali hitrejšo rast zunanjetrgovinske menjave s temi deželami. SR Slovenija podpira ukrepe, ki pospešujejo in razširjajo gospodarsko sodelovanje z dežel,ami v razvoju, kot jih predvideva resolucija zvezne skupščine o pospešitvi ekonomskih odnosov SFRJ z deželami v razvoju.
Ob sodelovanju vseh zainteresiranih dejavnikov v republiki je treba izdelati program bodočega sodelovanja z deželami v razvoju, ki bo izhajal iž dolgoročnih gospodarskih interesov in našega mednarodnega položaja. Upoštevajoč naše komparativne prednosti in v skladu z zunanjetrgovinskim režimom je treba v programu določiti kriterije za selektiven in specializiran nastop v teh deželah. Program mora vsebovati smernice za sodelovanje tako za neposredne nosilce menjave kakor tudi za ostale dejavnike.
Narodna banka Slovenije in poslovne banke morajo zagotoviti povečevanje neposrednih finančnih odno-sov med bankami dežel v razvoju in bankami v Slove-, niji, s ciljem pospeševanja neposredne medsebojne trgovine.
Pri določanju o usmeritvi znanstvenega in tehničnega sodelovanja s posameznimi deželami v razvoju je treba izhajati iz ekonomsko politične strukture posamezne države in odrejati na tej osnovi določene oblike sodelovanja kot so: izvajanje kompleksnih projektov v posameznih deželah, angažiranje naših strokovnjakov, štipendiranje kadrov, odstopanje oziroma prodajanje knoW-how. tehnične dokumentacije, patentov in licenc. Izkoristiti je treba vse možnosti, ki se nam nudijo za sodelovanje z deželami v razvoju v okviru mednarodnih organizacij in v Okviru skupnih nastopov z razvitimi državami. Ob taki usmeritvi je treba v večji meri kot doslej dajati prednost državam, v katerih imamo že ustvarjene pozicije ter tistim projektom, ki se že izvajajo ali so v pripravljalni fazi.
V zveznem skladu združenega gospodarstva za kreditiranje izvoza opreme in ladij naj se pri usmerjanju sredstev v večji meri upoštevajo tisti zahtevki, ki so povezani s sodelovanjem z gospodarstvom dežel v razvoju.
• V okviru republike moramo proučiti možnosti, da se pri usmerjanju kreditov za izvoz in ,za pripravo blaga za izvoz uvedejo večje spodbude za dežele v razvoju. Prav tako je treba proučiti tudi možnosti kreditiranja stroškov, povezanih s predinvesticijskimi deli, ki se nanašajo na gradnjo objektov v deželah v razvoju, bodisi v okviru kreditno monetarne politike, bodisi prek sklada slovenskega gospodarstva za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju.
Skupščina SR Slovenije podpira iniciativo za ustanovitev tega sklada slovenskega gospodarstva. kix naj bi bil ustanovljen kot samoupravna interesna skupnost in bi poleg že obstoječega zveznega sklada gospodar-
stva za kreditiranje izvoza opreme še dodatno pospeševal ekonomske stike z deželami v razvoju.
2.	Razvite zahodne države, zlasti tiste, ki so vključene v EGS in EFTA, bodo tudi v prihodnje naj večji partner SR Slovenije v blagovni menjavi in v gospodarskem sodelovanju s tujino. Naši napori morajo biti usmerjeni k povečanju izvoznih možnosti in k izravnavanju deficita trgovinske bilance s tem območjem, obenem pa k razvijanju industrijske in tehnološke kooperacije ter drugih višjih in dolgoročnejših oblik gospodarskega sodelovanja. Kar zadeva regionalno porazdelitev, moramo težiti za povečanjem deleža tistih zahodnoevropskih dežel, ki so doslej udeležene z zelo nizkim odstotkom v menjavi naše republike in za tem, da dosežemo tudi v okviru zahodne Evrope ugodnejša regionalna razmerja.
Prav tako je treba okrepiti sodelovanje z izven evropskimi razvitimi državami, zlasti na področju tehnologije, industrijske kooperacije, skupnih vlaganj kapitala. pomorskega gospodarstva, kakor tudi kar zadeva njihov delež v naši zunanjetrgovinski menjavi.
Za menjavo s področjem zahodne Evrope je posebnega pomena novi nepreferencialni trgovinski sporazum z razširjeno EGS, v okviru katerega se še nadalje zagotavlja našemu blagu najširša stopnja liberalizacije po načelu naj večjih ugodnosti in nereciproč-nosti v koncesijah. Na podlagi evolutivne klavzule se bomo morali, ko se bo razširjala komunitarna pristoj-nos EGS, zavzemati za reševanje nekaterih perečih vprašanj, ki so pomembna za naša republiko, kot so finančno-kreditni odnosi, investicijsko in industrijsko sodelovanje, položaj naših delavcev v državah — članicah EGS in tretman tranzita blaga prek naših luk, pri čemer je Luka Koper posebej prizadeta.
Znanstveno-tehnično sodelovanje z razvitimi zahodnimi državami je bilo doslej omejeno v' glavnem na reševanje posameznih aktualnih problemov, zlasti v tehnološkem procesu. Organizacije združenega dela morajo zato v večji meri izkoristiti možnosti, ki se odpirajo s sklenjenimi meddržavnimi sporazumi o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje se bo v prihodnje tesneje povezoval z gospodarstvom in ga seznanjal o vseh možnih oblikah sodelovanja. Na področju znanstvenega in tehničnega sodelovanja je treba doseči večje usklajevanje med zavodom in raziskovalno skupnostjo Slovenije.
3.	Povečati je treba blagovno menjavo naše republike z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami in jo razširjati zlasti v okviru proizvodne kooperacije in specializacije. To velja tako za stike s posameznimi državami kot za sodelovanje v okviru organov SEV na podlagi specifičnega statusa, ki ga ima SFRJ po sporazumu iz leta 1964.
Ker so se posamezne vzhodnoevropske države v okviru kompleksnega programa SEV in delitve proizvodnih programov usmerile v razvijanje različnih industrijskih področij, je pomembno, da to upoštevamo v svojem nastopu na teh tržiščih. Zato moramo temu ustrezno usmerjati proizvodno sodelovanje po'panogah in dejavnostih s posameznimi državami, članicami SEV.
Izpopolnjevati je treba trgovinske, še posebej pa plačilne sporazume in aktivno sodelovati v delu mešanih meddržavnih komitejev ter komisij s temi državami.
Proučiti je treba vpliv svetovnih monetarnih sprememb na menjavo in način plačevanja s socialistični- • mi državami vzhodne Evrope.
Nastop na tržiših vzhodnoevropskih socialističnih držav je treba v večji meri koordinirati s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori in ga organizirati racionalneje in v skladu s specifičnostmi teh trgov.
Skupščina SR Slovenije podpira pobudo za sklenitev družbenega dogovora o organiziranem nastopu jugoslovanskih organizacij združenega dela in bank v socialističnih deželah. Pri tem se zavzema za to, da se gospodarstvo predhodno doma dogovori o koordiniranem nastopu v teh državah, da se zagotovijo enake možnosti in pogoji vsem interesentom za razširitev menjave in tako odpravi monopolni položaj posameznih organizacij združenega dela na teh tržiščih.
III.	RAZVIJANJE OBMEJNEGA GOSPODARSKEGA
SODELOVANJA S SOSEDNIMI DRŽAVAMI
V gospodarskem sodelovanju s tujino se moramo še naprej truditi, da bi s sesednimi državami razvili nove, sodobnejše in dolgoročne oblike menjave in vsestranskega povezovanja. Politika vsestranskega obmejnega sodelovanja ima ne le svoje pomembno mesto v evropskem popuščanju, temveč tudi v politiki dobrih sosedskih odnosov in pri vzpodbujanju razvoja naših narodnostnih manjšin v sosednjih deželah in narodnostnih manjšin v SR Sloveniji. Prek obmejnega sodelovanja se krepijo stiki celotnega jugoslovanskega gospodarstva s svetom, zlasti še s področjem EGS. kakor tudi povečuje izvoz jugoslovanskega blaga na to področje.
Skupščina SR Slovenije se bo v bodoče zavzemala predvsem za dolgoročno usmerjen razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z vsemi tremi sosedi in podpirala tako dolgoročne ukrepe za zboljšanje in povečanje tega sodelovanja, kot tudi konkretne ukrepe, ki lahko to sodelovanje takoj pospešijo.
1. Z Italijo, Avstrijo in Madžarsko bo z ustreznimi ukrepi podpirala vse oblike gospodarskega sodelovanja, še posebno:
—	obmejne projekte, ki pospešujejo mednarodno delitev dela;
—	gospodarsko upravičena vključevanja v razvojne projekte sosednih obmejnih območij in obratno;
—	gospodarsko sodelovanje ne le z v velikimi temveč tudi manjšimi podjetji tako v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju gospodarstva;
—	organizacijo skupnih sejmov ob meji izven sejemskega sporazuma Alpe-Adria, z namenom, da bi povečali informiranost in gospodarske stike ob meji;
—	na področju turizma podpirala sodelovanje, zlasti kar zadeva kooperacijo, skupne investicije in gradnjo skupnih objektov na meji;
—	skupno znanstveno in tehnično razvojno sodelovanje;
—	skupne projekte obmejnega prostorskega planiranja;
—1 skupne projekte, ki bodo omogočili dodatno zaposlovanje presežne delovne sile in razvoj nezadostno razvitih obmejnih krajev;
—	skupne projekte varstva človekovega okolja;
—	skupna vlaganja v podjetja na obmejnih območjih;
—	skupne obmejne industrijske proizvodne cone;
—	obmejno industrijsko in tehnično sodelovanje:
—	skupne obmejne prometne, energetske in druge
infrastrukturne projekte in	1
—	povečanje kapacitet za boljšo ponudbo blaga in storitev v maloobmejnem prometu.
Proučiti je treba posebne ukrepe za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, glede na specifične pogoje meddržavnega in maloobmejnega gospodarskega sodelovanja.
Pristojni republiški organi naj v te namene:
—	proučijo in predlagajo:
1.	dopolnitve sporazumov o obmejnem blagovnem in osebnem prometu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko;
2.	dopolnitve sejemskih sporazumov z Italijo in Avstrijo;
3.	sklenitev sporazurrja o maloobmejnem blagovnem prometu z Avstrijo ali u^.rezno drugačno meddržavno ureditev obmejnega gospodarskega sodelovanja;
4.	druge ukrepe za povečanje gospodarskega sodelovanja SFRJ s sosedi prek obmejnih stikov, zlasti kar zadeva industrijsko kooperacijo, skupna vlaganja, gradnjo skupnih con industrijskega sodelovanja na meji in drugih infrastrukturnih objektov, zaposlovanje ob meji in povečanje trgovine;
—	proučijo in predlagajo dolgoročne sistemske rešitve za pospešeni razvoj gospodarsko zaostalih obmejnih območij in za povečanje kapacitet, maloprodaje in storitev v obmejnih krajih, s čemer bi še bolj poglobili gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s sosedi;
—	predlagajo najprimernejši način stalnega posvetovanja med zainteresiranimi republikami o vprašanju obmejnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in stalnega obveščanja med republikami ter rednega obveščanja pristojnih zveznih organov;
—	predlagajo stalen in učinkovit način obveščanja in usklajevanja dela o obmejnem sodelovanju upravnih organov, institucij in samoupravnih teles na republiški in tudi občinski in medobčinski ravni;
—	predlagajo najprimernejši način in oblike stalnega sodelovanja in izmenjave mišljenj med SR Slovenijo in sosednimi pokrajinami o vseh vidikih obmejnega gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja, tako da se obmejno sodelovanje v bodoče ne bo odvijalo mimo teh pokrajin.
2. Dalje bodo republiški organi:
—	zagotovili stalen reden stik in izmenjavo informacij z jugoslovanskimi diplomatsko konzularnimi predstavništvi o vprašanjih gospodarskega obmejnega sodelovanja;
—	predložili in zagotovili udeležbo predstavnikov SR Slovenije v mešanih komitejih za gospodarsko sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, da bi tudi tako pospeševali obmejno gospodarsko sodelovanje na tej ravni;
—	predložili ustanovitev slovenskega oziroma jugoslovanskega dela mešanega telesa, ki bo tekoče in stalno spremljalo maloobmejno menjavo ter poročalo in dajalo operativne predloge ustreznim republiškim in zveznim organom;
—	uvedli stalno poročanje in dajanje predlogov s strani podkomisij, ki se ukvarjajo s problematiko obmejne gospodarske menjave v mešanih komitejih;
—	dali pobudo, da se v razgovorih z ustreznimi organi v Italiji, Avstriji in Madžarski dopolnijo blagovne liste k sporazumu o obmejni menjavi in da se Po količinah, vrednostih ter vrstah blaga prilagajajo dejanskim potrebam obmejnega prebivalstva;
—	v dogovoru z ostalimi zainteresiranimi republikami pripravili razgovore s sosednimi državami o najustreznejših prometnih povezavah;
—	dali pobudo, da se predstavniki SR Slovenije oziroma zainteresiranih republik ali Jugoslavije infor-
mativno vključijo v uradne in neuradne konzorcije v sosednih državah, ki se bavijo z razvojnimi projekti infrastrukturnega značaja in prostorskim planiranjem.
3.	Organizacije združenega dela, posebno še banke, nosilci obmejne blagovne menjave, kakor tudi vse druge zainteresirane organizacije združenega dela bodo skrbno proučile možnosti vključevanja v obmejno blagovno menjavo, posebno možnosti za razvitejše oblike gospodarskega sodelovanja, kot so industrijsko-tehnič-na kooperacija in skupna vlaganja. Organizacije združenega dela bodo v ta namen proučile in pripravile možne projekte.
Samoupravne interesne skupnosti naj se širše vključijo v sodelovanje z ustreznimi institucijami sosednih dežel na področjih, kot so izobraževanje, raziskovalna dejavnost, kultura, zdravstvo in podobno.
Gospodarska zbornica SR Slovenije bo v sodelovanju z republiškimi organi in obmejnimi občinami na ustrezen način (po možnosti z družbenim dogovorom) zagotovila stalno spremljanje in proučevanje problematike obmejnega gospodarskega sodelovanja; sodelovanje in koordinacijo med organizacijami združenega dela, obmejnimi občinami, pristojnimi organi SR Slovenije in SFRJ in drugimi subjekti; proučevanje in pripravo predlogov za izboljšave itd.
Gospodarska zbornica SR Slovenije bo v sodelovanju z republiškimi organi okrepila ali obnovila stike s sosednimi obmejnimi gospodarskimi in drugimi zbornicami in zagotovila stalen način sodelovanja ter izmenjave potrebnih informacij.
4.	Obmejne občine bodo sodelovale s sosednimi obmejnimi občinami z medobčinskimi dogovori in s pristojnimi republiškimi organi.
Obmejne občine opravljajo zaradi mejnega položaja nekatere naloge, ki so v interesu celotne skupnosti, kar je treba specificirati in upoštevati v okvirih družbenoekonomskega razvoja tistega območja.
IV.	ORGANIZIRANOST GOSPODARSTVA PRI ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI
1, Urediti je treba organizacijo naše zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini. V ta namen so bili že sprejeti normativni predpisi. Zagotoviti je treba njihovo dosledno izvajanje in s tem večjo urejenost nastopanja na zunanjih tržiščih.
Povečati je treba napore za hitrejši proces vseh oblik združevanja med proizvajalnimi organizacijami združenega dela in zunanjetrgovinskimi organizacijami. V tem pogledu SR Slovenija zaostaja za drugimi republikami.
Pospešiti je treba sprejemanje in izvajanje družbenih dogovorov gospodarstva v okviru gospodarske zbornice Jugoslavije, ki bodo urejali razna vprašanja s področja zunanjetrgovinske dejavnosti organizacij združenega dela, kot so zagotovitev bolj organiziranega in racionalnega nastopa na tujih trgih v interesu družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela, določanje strokovnih in moralno političnih pogojev za kadre v zunanji trgovini, preprečevanje poslovanja z emigranti v tujini in drugo. Pri tem naj aktivno sodelujejo gospodarska zbornica SR Slovenije, združenja in organizacije združenega dela.
Na vseh ravneh je treba krepiti delovanje inšpekcijskih služb, pri čemer ima posebno vlogo komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za usklajevanje dela inšpekcijskih organov ter drugih organov odkrivanja in pregona.
Gospodarska zbornica SR Slovenije, poslovna združenja in banke naj dajo pobudo in skrbe za pripravo in sklepanje samoupravnih sporazumov med posameznimi skupinami organizacij združenega dela o koordiniranem nastopu V tujini.
Poleg dejavnosti na normativnem in nadzornem področju za odpravljanje zlorab in negativnih pojavov v zunanji trgovini je treba okrepiti zavestno družbeno akcijo družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo.
Službe republiške gospodarske zbiirnice, ki obravnavajo problematiko gospodarske menjave s tujino, je potrebno okrepili in usposobiti tako, da bodo v večjo pomoč organizacijam združenega dela, nosilcem menjave s tujimo. V sodelovanju z zbornico je treba nuditi pomoč organizacijam združenega dela, ki razvijajo svoje sodelovanje s tujino, posebno na področju skupnega vlaganja, industrijsko-tehničnega sodelovanja in dolgoročne proizvodne kooperacije, kot tudi pri njihovih naporih za razširitev gospodarske menjave z obmejnimi območji.
Za naslednje petletno obdobje je treba oblikovati konkretne plane ekonomskih odnosov s posameznimi deželami oziroma skupinami dežel. Nosilci priprav za izdelavo teh programov naj bodo skupine organizacij združenega dela, ki so bile doslej najbolj aktivne v menjavi s tujino in tiste, ki se v to menjavo najintenzivneje vključujejo. Usklajevanje dela posameznih skupin organizacij združenega dela naj bi potekalo v okviru gospodarske zbornice.
Gospodarska zbornica SR Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije naj z raziskovalno skupnostjo Slovenije preučita vprašanje skupnega programiranja in financiranja raziskav s področja menjave s tujino in ekonomskih tokov v svetu, kot tudi možnosti za zagotovitev sredstev za razširitev obsega teh raziskav.
Potrebno je tesnejše in načrtno sodelovanje z institucijami, ki se znanstveno ukvarjajo s proučevanjem ekonomskih stikov s tujino.
2. V organizacijsko-kadrovskem pogledu je treba zagotoviti:
—	enotno obravnavanje v republiški upravi vseh vptašanj, ki zadevajo ekonomske stike s tujino in okrepiti samostojne strokovne službe za ekonomske stike s tujino v republiški upravi;
—	formiranje posebne delovne skupine pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, ki bo stalno spremljala svetovna monetarna gibanja;
—	proporcionalno udeležbo kadrov iz SR Slovenije v zvezni upravi, zlasti v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino, zveznem sekretariatu za finance in zveznem sekretariatu za gospodarstvo ter zvezni gospodarski zbornici;
—	prisotnost v mešanih komitejih in komisijah za gospodarsko sodelovanje s posameznimi tujimi drža-
' vami;	'
—	ustreznost zunanjetrgovinskih ' predstavništev ter mešanih in lastnih podjetij slovenskih gospodarskih organizacij v tujini glede na obseg in perspektive zunanjetrgovinskih poslov SR Slovenije s posameznimi območji;
—	načrtno in boljšo udeležbo v mreži ekonomskih predstavnikov v diplomatsko-konzularnih predstavništvih, predstavništvih zvezne gospodarske zbornice, mednarodnih in multilateralnih ekonomskih organiza-
cijah, adekvatnost predstavništev zunanjetrgovinskih delegatov in mešanih ter lastnih podjetij slovenskih gospodarskih organizacij v tujini.
3.	Komite izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo sprejel poseben akcijski program zu uresničevanje nalog, ki Jih zastavlja resolucija o ekonomskih stikih SR Slovenije s tujino.
4.	Sprejeti je treba ukrepe kratkoročne in dolgoročne narave zu komunikacijsko povezovanje SR Slovenije in prek nje SFRJ z glavnimi sedanjimi in bodočimi evropskimi cestami, železniškimi, vodnimi in drugimi komunikacijami, kakor tudi povezovanje SR Slovenije in Jugoslavije s tujino na področju energetike.
V tem okviru bodo predloženi konkretni ukrepi zlasti za;
—	sodelovanje SR Slovenije z mednarodnimi strokovnimi in drugimi skupnostmi, ki proučujejo in načrtujejo različne evropske komunikacije;
—	cestno povezovanje SR Slovenije z vzhodno Evropo, za gradnjo predora pod Karavankami, za povezovanje z zahodno Evropo prek ceste Razdrto—Golica, Divača—Trst in Jesenice—Trbiž;
—	železniško povezovanje prek rekonstrukcije določenega dela obstoječega omrežja, zboljšav na mejnih postajah itd. V tem okviru bodo proučeni tudi drugi ukrepi za pospeševanje prevoza blaga po železnici (tarifna politika itd.);
—	proučiti je treba možnosti in sprejeti ukrepe zu sodelovanje na nediskriminacijski podlagi med sever-nojadranskimi lukami in glede plovnih morskih, rečnih in kanalskih poti na tem področju;
—	na področju energetike je treba proučiti vse možnosti za povezovanje SR Slovenije s tujino in sprejeti ukrepe, zlasti na področju elektroenergetike, dobave naravnega plina in dobav nafte za predelavo (rafinerije, termoelektrarne itd.).
St. 30-43/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
347.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA
za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini
Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora razpravljala o problematiki zaposlovanja naših delavcev v tujini in
ugotovila:
1. Problematiko zaposlovanja naših delavcev v. tujini je skupščina SR Slovenije obravnavala že aprila
leta 1971 in sprejela ustrezne sklepe. Dejavnost pri uresničevanju teh sklepov, ki je sledila, je dala rezultate, ki se kažejo v zmanjšanem in bolj organiziranem zaposlovanju naših delavcev v tujini.
Naša družba se je že politično in ekonomsko opredelila do zaposlovanju delavcev v tujini zlasti s sklepi predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ o problematiki zaposlovanja naših državljanov v tujini. Zaposlovanje delavcev v tujini je sprejela kot sestavni del družbenoekonomskih procesov.
Jeprav smo pri dosedanjem reševanju te problematike tako na republiški kot zvezni ravni in tudi med pristojnimi strokovnimi in upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami dosegli določene uspehe, pa hkrati ugotavljamo, da še vedno nismo dosegli takšne stopnje družbenoekonomskega razvoja, s katerim bi lahko učinkoviteje vplivaii na zmanjšanje odhodov delavcev na delo v tujino in na njihovo hitrejše vračanje v domovino. Poglavitni vzroki odhajanja in majhnega vračanja so še vedno osebni do-hodi-\ problemi stanovanj, nezadostne možnosti strokovnega uveljavljanja in napredovanja; od zunanjih vzrokov pa velika povpraševanja razvitih držav po naših delavcih in za nas neugodna gospodarska gibanja v svetu in njihove posledice.
Odhajanje delavcev na delo v tujino je del procesa neenakomernega razvoja držav, ki je pospešen z neenakopravnim položajem držav v ekonomskih odnosih s tujino. Zato mora biti težišče naših nalog trajnejše reševanje problemov zaposlovanja naših delavcev v tujini v prizadevanju za enakopraven položaj manj razvitih držav v ekonomskih odnosih s tujino in v izpopolnitvi teh odnosov, da bi zmanjševali izkoriščenje naše države v teh odnosih.
Največ delavcev odhaja na delo v tujino iz vrst kmečkega prebivalstva, predvsem z manj razvitih območij. To prebivalstvo, zlasti mladina, odhaja na delo v tujino iz približno enakih razlogov kot ostali delavci.
Največ delavcev odhaja na delo v tujino Iz naslednjih občin: Maribor. Murska Sobota, Ptuj, Lenart, Lendava, Gornja Radgoha, Brežice, Ljutomer in Ormož.
Delavci s teh območij se niso pripravljeni zaposliti' v tistih območjih Slpvenije, kjer primanjkuje delavcev, ampak raje odhajajo na delo v tujino, zlasti zaradi boljšega zaslužka, čeprav pa se ugotavlja, da je večje zanimanje za zaposlitev v domačem kraju.
2. Gibanje skupnega števila Slovencev na delu v tujini je še vedno v rahlem porastu. Ugotavljamo pa, da število tistih, ki odhajajo, upada. Tako je na pri-' mer leta 1968 odšlo okoli 13.800 delavcev, lete 1972 Pa le še okoli 6.0ĆO. V Evropi jih je zaposlenih okoli 71.000, zunaj nje pa okrog 7.000. Z njimi je tudi okoli 25.000 njihovih družinskih' članov. Tako je sedaj okoli a>5 % Slovencev začasno zaposlenih v tujini.
i Značilno za zaposlovanje naših delavcev v tujini je visok odstotek kvalificiranih delavcev in strokovnjakov (skupaj 33%). Z njimi smo na prvem mestu v Jugoslaviji. Večina, naših delavcev se zaposluje v tujini prek organizacije za zaposlovanje.
Iz Slovenije je na delu v tujini tudi okrog 5.000 do 0.000 delavcev na podlagi pogodb o izvajanju investi-cijskih dol v tujini in o poslovno-tehničncm sodelo-vanju s tujino sklenjenih med slovenskimi organiza-cijami združenega dela in tujimi firmami, To nasto-Panje v tujini je pomembna oblika vključevanja slo-
venskega gospodarstva v mednarodno delitev dela, pomembna pa tudi zato, ker z njo zagotavljamo tesnejši stik teh delavcev z domovino, v primerjavi s tistimi našimi delavci, ki delajo pri tujih delodajalcih.
3.	Zaposlovanje naših delavcev v tujini povzroča številne probleme tako gospodarske, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju delavcev v slovenskem gospodarstvu, zlasti kvalificiranih in strokovnjakov; socialne, ki so zlasti v preslabi vzgoji in gmotnem položaju otrok, zakoncev in staršev. Razen tega so naši delavci pod neprestanim pritiskom novega okolja, sovražne emigracije in drugih sovražnih sil.
4.	Glede delovnega varstva naših delavcev na delu v tujini je bil v preteklem obdobju dosežen pomemben napredek. Z mnogimi državami, kjer se zaposlujejo naši delavci, imamo sklenjene sporazume o zaposlovanju in konvencije o socialnem zavarovanju. Obstajajo pa problemi njihovega doslednega izvajanja, dopolnjevanja in spreminjanja. Z nekaterimi državami so v teku priprave na sklenitev novih sporazumov in konvencij.
Prek pristojnih zveznih organov se je treba še naprej prizadevati za sklenitev sporazumov za zaposlovanje in konvencij o socialnem zavarovanju, s tistimi državami, ki jih odklanjajo. Hkrati pa je treba doma zagotoviti dosledno izvajanje sporazumov in konvencij in se temu primerno organizirati.
Varstvo naših delavcev v tujini se je izboljšalo, čeprav z njim še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni.
5.	Nekatere države predvidevajo in pospešujejo s svojimi programi in raznimi ukrepi integracijo naših delavcev s svojim prebivalstvom z namenom, da bi na ta način trajnejše obvladale problem zaposlovanja, ta dejstva moramo upoštevati tako pri urejanju odnosov z našimi delavci v tujini 'kot pri meddržavnih' stjkih s temi državami.
Z namenom, da bi učinkoviteje in hitreje reševali problematiko, ki je v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev v tujini in s položajem njihovih družinskih članov, je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja
I
stališča:
S
1.	Zaposlovanje naših delavcev v tujini in njihovo vračanje morata biti sestavni del politike zaposlovanja. Optimalna in stabilna rast zaposlenosti, doma mora biti eden od temeljnih ciljev naše ekonomske politike, zaradi čes^r 'si moramo prizadevati, da bo imelo zaposlovanje delavcev v tujini začasni značaj in da se bo gibalo v skladu z našim družbenoekonomskim razvojem.
Za uresničevanje teh ciljev se moramo prizadevati za intenzivnejše izkoriščanje vseh možnosti zaposlovanja doma.	y
Posebno skrb moramo posvetiti odpravljanju vzrokov, zaradi katerih odhajajo delavci na delo v tujino predvsem strokovnjaki in kmečko prebivalstvo iz manj razvitih območij.
2.	Reševanje problematike naših delavcev na delu v tujini je zaradi njene kompleksnosti naloga vseh družbenopolitičnih skupnosti, državnih . organov, organizacij združenega dela. samoupravnih interesnih skupnosti interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
3.	Podpirati in pospeševati je treba zlasti tista investicijska dela v tujini, ki jih izvajajo organizacije združenega dela poleg z delavci tudi s svojimi proizvajalnimi sredstvi im jih je treba smatrati kot sestavni del ekonomskih stikov SR Slovenije s tujino in kot vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela.
4.	Vprašanje zaposlovanja in socialnega zavarova-
nja naših delavcev na delu v tujini moramo še naprej urejevati z mednarodnimi sporazumi im konvencijami, predpisi družbenopolitičnih skupnosti, medrepubliškimi družbenimi dogovori, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi ter s splošnimi akti brganizacij združenega dela.	\
5.	Večjo skrb moramo posvetiti varstvu naših delavcev na delu v tujini in njihovih družinskih članov. Ta skrb naj bo predvsem v pomoči pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja, v zastopanju in zaščiti njihovih interesov in pri organih tujih oblasti, v dopolnilnem šolanju njihovih otrok in organiziranju osnovnega ter strokovnega izobraževanja delavcev, v boljšem informiranju o dogodkih doma in v tujini in v pomoči pri organiziranju kulturno-zabavnega in športnega življenja.
Še posebno pozornost moramo posvetiti socialno psihološkim problemom naših delavk ter obveščanju o pravicah, ki jim pripadajo. Ta posebna pozornost temelji še zlasti na biološki funkciji žensk.
6.	Poskrbeti moramo, da bodo naši delavci v tujini izpolnjevali dolžnosti, ki jih imajo do domovine in svojih družinskih članov, ki ostanejo doma, kot so določene v ustavi, zakonih in drugih predpisih.
7.	Stališča SR Slovenije, izražena v tem dokumentu, so izhodišča za usklajevanje te politike na ravni federacije.
II
sklepe:
1. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj:
—	sodeluje s pristojnimi zveznimi organi za izboljšanje obstoječih mednarodnih sporazumov o zaposlovanju in konvenciji o socialnem zavarovanju ter za sklenitev novih sporazumov in konvencij;
—	si prizadeva na vseh ravneh, da bo problematika zaposlovanja naših delavcev v tujini postala stalno prisotna v odnosih s temi državami;
—	sodeluje z dragimi republikami in avtonomnima pokrajinama v pripravah za sklenitev družbenih dogovorov o vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlovanje naših delavcev v tujini v smislu določb zveznega zakona o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na delu v tujini, kot so: osnove in pogoji za organizirano zaposlovanje naših delavcev v tujini in njihovo vračanje z dela v tujini; prednost pri zaposlovanju v tujini; postopek organizacij za zaposlovanje v primeru, ko delavec, ki zahteva zaposlitev v tujini, zavrne ponuđeno zaposlitev doma ter način izvrševanja obveznosti, ki jo imajo delavci, ki se zaposlujejo v tujini, do družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in družine in vprašanja, ki jih zakon ni uredil, niti predvidel, pa so bistvenega pomena za republike in pokrajine;
—	nadalje proučuje politične, ekonomske, socialne in ( druge posledice zaposlovanja naših delavcev v tujini in predlaga ustrezne ukrepe;
—. prouči problem številnega odhajanja strokovnjakov na delo v tujino in če pri tem ugotovi potrebo po omejevanju, predlaga ustrezne ukrepe;
—	prouči možnost odvzema stailovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini tistim delavcem, začasno zaposlenim v tujini, ki so odšli mimo organizacij za zaposlovanje;
—	se pri pristojnih zveznih organih zavzema, da prouči možnosti, da bi države, ki zaposlujejo naše delavce, povrnile naši družbi del stroškov za njihovo izobraževanje ter da bi financirale strokovno izpopolnjevanje naših' delavcev med delom v teh državah, kakor tudi, da bi primerno prispevale za dopolnilno šolanje otrok naših delavcev;
—	se zavzema' pri pristojnih zveznih organih, da začnejo z državami, kjer so zaposleni naši delavci, razgovore o kriterijih izdatkov, ki jih ima naša država z družinami, katerih hranilci so na delu v teh državah. V ta namen bi bilo treba izdelati mehanizem, ki bi naši državi zagotavljal udeležbo deld davkov, ki jih plačujejo naši delavci v teh državah;
—	pripravi v sodelovanju z zveznim sekretariatom za zunanje zadeve načrt za zbiranje .in usposabljanje kadrov za diplomatsko konzularno službo predvsem tistih, ki bodo delali na področju delovno pravnega varstva naših delavcev;
—	sodeluje z zveznim sekretariatom za zunanje zadeve in z družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju programa številčnega in strokovnega kadrovskega izpopolnjevanja naših diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini:
—upošteva v načrtih družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije potrebe po lociranju industrijskih obratov v območjih,,od koder delavci v največjem številu odhajajo na delo v tujino;
—	do konca leta 1974 in potem ob koncu vsakega leta poroča skupščini SR Slovenije o izvajanju nalog iz teh sklepov in priporoči), ki jih je dobil skupaj z republiškimi upravnimi organi in ostalimi dejavniki.
2. Republiški sekretariat za delo naj:
—	sprpmlja problematiko, ki je v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev v tujini, zlasti še obmejnega zaposlovanja (dninarjev), kakor tudi možnosti in pogoje za njihovo vrnitev;
—	skrbi za usklajevanje in usmerjanje dejavnosti strokovnih služb, ki se na ravni republike ukvarjajo s problematiko s tega področja in zagotavlja, da bo ta dejavnost usklajena z družbenopolitičnimi organizacijami;
—	skrbi za dosledno izvajanje politike zaposlovanja naših delavcev na delu v tujini, kot je opredeljena v načrtih družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije, v zveznem zakonu o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na delu v tujini, v družbenih dogovorih ter v drugih predpisih;
—	skrbi, da organizacije združenega dela dosledno izvajajo predpise, ki se nanašajo na razporejanje delavcev na delo v tujino na ppdlagi pogodb o izvajanju investicijskih del in o poslovno-tehničnem sodelovanju, sklenjenih s tujimi firmami; ^
—	v sodelovanju z drugimi dejavniki, ki se ukvarjajo s problematiko zaposlovanja delavcev na delu V tujini poskrbi, da se bodo začela znanstveno raziskovati in proučevati migracijska gibanja nasploh, zlasti eko-
nomska gibanja v posameznih zahodnoevropskih državah in njihov vpliv na migracijo naših delavcev;
—	sodeluje s pristojnimi zveznimi organi v pripravah in izvajanju predpisov tistih evidenc s področja dela, ki se nanašajo na zaposlovanje naših de-
/ lavcev na delu v tujini, še posebej evidence njihovih družinskih članov, ki ostanejo doma;
—	prouči v sodelovanju s socialistično zvezo delovnega ljudstva in sindikati umestnost in način vključevanja predstavnikov naših delavcev na delu v tujini v delegatski sistem družbenopolitičnih skupnosti.
3.	Republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za gospodarstvo naj:
—	s pristojnimi zveznimi organi in organi drugih republik ter pokrajin proučita utemeljenost in možnost^ uvedbe novih carinskih olajšav tako, da bomo tudi z njimi spodbujali vračanje delavcev z dela v tujini, hkrati pa zagotavljali začasnost njihovega zaposlovanja v tujini;
—	predlagata ukrepe, ki bodo spodbudno vplivali na naše delavce, zaposlene v tujini na še večje varčevanje;
—	predlagata ukrepe, ki bodo spodbujali naše delavce na delu v tujini, da bodo namenili svoje prihranke za tiste gospodarske naložbe v domovini, za katere obstaja potreba in interes.
4.	Sekretariat izvršnega sveta za informacije naj:
—	se skupaj z, dejavniki javnega obveščanja zavzema za izboljšanje informativno propagandne dejav-uosti med našimi delavci na delu v tujini z uvaja-ujern posebnih izdaj in rubrik v tedenskem in drugem tisku, z materialno in drugo podporo specializiranim listom, ki so namenjeni našim delavcem na delu v tujini in z izboljšanjem radijskih oddaj in z njimi zagotovi, da bodo delavci sproti obveščeni o dogodkih doma in v tujini;
—	skupaj z dejavniki javnega obveščanja prouči možnost za izboljšanje distribucije našega tiska med naše delavce na delu v tujini, možnost za subvencioniranje tiska oziroma za uvajanje olajšav tako, da bi hil naš tisk čimbolj dostopen našim delavcem v tujini in predlaga ustrezne ukrepe?
5.	Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo naj:
—	sodeluje z družbenopolitičnimi in ekonomskimi dejavniki pri prizadevanjih, da bo proces deagrafiza-cije potekal v skladu z ostalim razvojem družbe in ekonomskih odnosov. To naj se doseže s povečano Produktivnostjo, ekonomičnostjo, oziroma povečanim ebsegom proizvodnje ter nadaljnjim razvijanjem družbeno organizirane proizvodnje, kar bi zagotovilo večji dohodek zaposlenih v kmetijstvu in s tem vplivalo na zmanjšan odhod delavcev iz kmetijske proizvodnje;
—	predlaga ukrepe za razvoj kmečkega turizma Pa kmetijah delavcev povratnikov.
6.	Republiški sekretariat za narodno obrambo naj:
—	prek občinskih upravnih organov za narodno °brambo zagotovi dosledno izvajanje predpisov s područja vojaške obveznosti, posebno kar se tiče zadržkov P1-1 izdajanju dovoljenj vojaškim obveznikom in nji-
°vih dolžnosti glede obrambe domovine;
se zavzema še posebej za zmanjšanje odhodov v tujino vojaških obveznikov, zlasti rezervnih vojaških arešin, neposredno prek razgovorov občinskih uprav-m organov za narodno obrambo s potencialnimi kan-
didati za odhod v tujmo ter posreduje pri pristojnih organih in organizacijah združenega dela za reševa-' nje prvenstveno njihovih zaposlitvenih, stanovanjskih in drugih perečih vprašanj.
7.	Republiški sekretariat za notranje zadeve naj:
—	spremlja in analizira vloge naših državljanov v tujini za odpust iz jugoslovanskega državljanstva in za sprejem tujega in proces izseljevanja naših državljanov ter predlaga ustrezne ukrepe;
—	sodeluje z družbenopolitičnimi dejavniki v preprečevanju vpliva sovražne emigracije in drugih reakcionarnih sil na naše delavce na delu v tujini;
—	v sodelovanju z inšpekcijami odkriva in prijavlja pristojnim organom v kaznovanje osebe, pravne osebe in njihove odgovorne osebe, če se ukvarjajo s posredovanjem in snubljenjem naših delavcev za delo v tujini;
—	skrbi, da bodo pristojni občinski organi za notranje zadeve čimbolj učinkovito reševali zahtevke naših delavcev na delu v tujini.
8.	Republiški sekretariat za prosveto in kulturo
naj:
—	skrbi za evidentiranje in vključevanje v dopolnilni pouk čim večjega števila otrok naših delavcev v tujini;
—*• poskrbi za ustrezen učni kader za dopolnilno šolanje otrok naših delavcev v tujini;
—	prouči možnost širše družbene akcije, ob vsestranski udeležbi staršev, za dopolnilno vzgojno delo za otroke, ki s starši žive in se šolajo v tujini, tako da bi se ti otroci med počitnicami v domovini vključevali v razne oblike letovanja, izletov in podobno;
—	sodeluje pri usklajevanju programov in oblik dopolnilnega šolanja z drugimi republikami in pokrajinama;
—	skupaj z republiškim sekretariatom za delo prouči problem priznavanja v tujini pridobljenih znanj oziroma kvalifikacij in predlaga ustrezne ukrepe;
—	v sodelovanju z republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga ukrepe za zagotovitev večjih možnosti za šolanje mladih ljudi, ki želijo ostati na kmetijah in poskrbi, da se zagotovijo tudi večje možnosti za njihovo štipendiranje;
—	se pri pristojnih zveznih organih še naprej zavzema za decentralizirano pokrivanje stroškov dopolnilnega šolanja otrok naših delavcev v tujini in za pokrivanje skupnih akcij iz teh decentraliziranih sredstev.
9.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo naj:
—	prek socialnih služb v občinah in drugih dejavnikov v naši republiki zagotovi dosledno izvajanje predpisov, ki urejajo dolžnosti delavcev v tujini do ^svojih družin v domovini;
—	posveti posebno pozornost posvojitvam naših otrok v tujini po tujih državljanih in poskrbi prek zveznega sekretariata za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih predstavništev za dosledno izvajanje predpisov, ki urejajo to vprašanje:
—	skupaj z drugimi dejavniki v naši republiki spremlja položaj delavk v tujini in predlaga ukrepe za izboljšanje varstva mater — delavk in 'mladih deklet na delu v tujini;
—	skrbi za zbiranje in usposabljanje socialnih delavcev, ki bodo delali na socialnem varstvu in nedili
drugo pomoč našim delavcem in članom njihovih družin v tujimi ter sodeluje s pristojnimi zveznimi organi pri koordiniranju in usmerjanju njihovega dela v tujini;
—	se zavzema pri pristojnih zveznih organih za krepitev naših socialnih služb, ki bodo skrbele za naše delavce na delu v tujini, za ureditev statusa naših socialnih delavcev v tujini in za večjo zastopanost socialnih delavcev iz naše republike.
10.	Zavod SR Slovenije za planiranje naj:
•— v načrtih policentričnega razvoja SR Slovenije in v kratkoročnih, srednjeročnih ter dolgoročnih načrtih razvoja naše republike upošteva vse možnosti za takšen nadaljnji razvoj, ki bo vplival na zmanjšanje odhodov naših delavcev na delo v tujino in zagotovil njihovo vračanje, zlasti še za razvoj tistih območij, od koder delavci v največjem številu odhajajo na delo v tujino.
Nosilci posameznih nalog morajo za izvajanje teh nalog v svojih finančnih načrtih predvideti potrebna finančna sredstva.
III
priporočila:
1.	Občinske skupščine naj:
—	v svojih programih razvoja predvidijo večje in boljše možnosti zaposlitve doma; pri določanju potrebnega števila delavcev in njihove kvalifikacijske strukture, pa naj se računa z delavci, ki so doma kot s tistimi, ki naj bi se vrnili z dela v tujini;
—	zagotovijo skupaj s samoupravnimi interesnimi zemljiškimi skupnostmi evidenco tistih kmetij in kmetijskih zemljišč, ki so naprodaj ali se dajejo v zakup, da bi tako pomagale kmetom in delavcem, zlasti delavcem — povratnikom, ki so zainteresirani za nakup ali zakup teh zemljišč;
—	s pristojnimi republiškimi organi zagotovijo enotnejši in trajnejši sistem davčnih olajšav za kmete, ki vlagajo v razširitev in modernizacijo kmetijske proizvodnje ter kmečki turizem, zlasti v hribovitih območjih ob naših mejah;
—	hitreje rešujejo probleme in zadeve iz lastne pristojnosti, predvsem tiste, ki se nanašajo na izdajanje gradbenih in obrtnih dovoljenj itd., in da tudi na ta način prispevajo k odvračanju delavcev od odhajanja na delo v tujino in spodbujajo njihovo vračanje in da rešujejo probleme delavcev — povratnikov.
2.	Organizacije združenega dela in njihove asociacije naj:
—	v svojih razvojnih programih pri določanju potreb po delavcih in njihovi kvalifikacijski strukturi računajo tako z delavci, ki so doma kot tudi s tistimi, ki naj bi se vrnili z dela v tujini;
—	s hitrejšim uresničevanjem reformskih načel gospodarjenja, z večjo izrabo notranjih rezerv, z bolj doslednirh uveljavljanjem načela delitve po delu. z ' večjim uveljavljanjem strokovnega dela in delovnega prispevka odvračajo delavce od odhajanja na delo v tujino in spodbujajo njihovo vračanje;
—	proučijo možnosti vlaganja in graditve objektov na območjih, od koder odhaja na delo v tujino
največ naših delavcev in pri tem angažirajo del sredstev delavcev, ki začasno delajo v tujini;
—	se zavzemajo pri tujih pravnih in fizičnih osebah za vlaganje kapitala in prenašanje njihove proizvodnje v Jugoslavijo, da bi na ta način še bolj razvile svojo proizvodnjo in omogočile zaposlitev večjemu številu delavcev.
3.	Organizacije združenega dela, ki razporejajo delavce na delo v tujino na podlagi pogodb o izvajanju investicijskih del v tujini in posluvno-tehničnega sodelovanja s tujino, naj tem delavcem tudi v tujini v okviru obstoječih možnosti zagotavljajo samoupravne pravice, ki veljajo doma in najmanj takšen osebni dohodek, kot ga prejemajo za enako delo ter enako strokovno izobrazbo delavci teh držav. Iz dela dohodka, ki ga delavci ustvarjajo na podlagi teh pogodb morajo organizacije združenega dela izločati sredstva za gradnjo stanovanj, namenjenih njihovim družinam.
4.	Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje in organizacije za zaposlovanje naj:
—	se prizadevajo za organizirano zaposlovanje naših delavcev na delu v tujini;
—	skrbijo, da bo zaposlovanje naših delavcev na delu v tujini v skladu z zveznim zakonom o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na delu v tujini in z družbenimi dogovori;
—	seznanijo delavce pred odhodom na delo v tujino s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz dela in bivanja v tujini;
—	skrbijo, da bodo delavci na delu v tujini s sredstvi javnega obveščanja redno seznanjeni o možnostih za zaposlitev doma in o prostih delovnih mestih;
—	še posebno skrbijo za delavce povratnike pri njihovi zaposlitvi doma in v ta namen tesno sodelujejo z občinskimi skupščinami in organizacijami združenega dela;
—	spremljajo in analizirajo obseg vračanja naših delavcev z dela v tujini.
5.	Izobraževalna skupnost SR Slovenije naj:
—	z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo in zavodom za šolstvo SR Slovenije prouči oblike in možnosti nadaljnjega razvoja dopolnilnega šolanja otrok naših delavcev na delu v tujini
—	spodbuja interes in organizira dopolnilno šonja otrok naših delavcev na delu v tujini;
—	z zavodom za šolstvo SR Slovenije in z do-
pisno delavsko univerzo prouči oblike strokovnega izobraževanja naših delavcev na delu v tujini, spodbuja interes in skrbi za organiziranje tega izobraževanja.	'»
6.	Kulturna skupnost SR Slovenije naj skupaj z
zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, slovensko izseljensko matico in drugimi ustreznimi institucijami:	J
—	proučuje možnosti smotrnejšega izrabljanja prostega časa delavcev na delu v tujini;
—	spodbuja interes pri naših delavcih na delu v tujini za kulturno dejavnost;
—	nudi strokovno pomoč pri organiziranju interesnih kulturnih skupin;
—	nudi strokovno pomoč posameznim kulturnim skupinam v obliki instruktaže, pošiljanja strokovne literature in drugo;
—	nudi pomoč pri organiziranju gostovanj slovenskih kulturnih skupin pri naših delavcih na delu v tujini;
—	nudi pomoč pri organiziranju gostovanj kulturnih skupin naših delavcev na delu v tujini v SR Sloveniji.
7.	Državni organi, družbenopolitične skupnosti, samoupravne Interesne skupnosti, interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, zlasti socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in zveza sindikatov Slovenije ter vsi drugi dejavniki v SR Sloveniji, ki se ukvarjajo s problematiko zaposlovanja delavcev na delu v tujini pomagajo pri uresničevanju teh sklepov in priporočil ter med seboj sodelujejo in usklajujejo svojo dejavnost.
St. 10-3/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
348.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado republike Senegal o tretmaju nacije največjih ugodnosti, k protokolu s sestanka jugoslovansko-senegalskc mešane komisije z dne 4. 11. 1972, ki je bil sklenjen z izmenjavo not z dne 16. 2. 1972, 9. 6. 1972 in 16. 6. 1972
Daje se soglasje k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado republike Senegal o tretmaju nacije največjih ugodnosti, k protokolu s sestanka jugoslovansko-senegalske mešane komisije z dne 4. 11. 1972. ki je bil sklenjen z izmenjavo not z dne 16. 2. 1972, 9. 6. 1972
in 16. 6. 1972.
St. 0100-45/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
349.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št 26-238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Demokratične republike Nemčije o sodelovanju na področju pomorskega prometa, ki je bil sklenjen dne 11. maja 1973 v Beogradu
Daje se soglasje k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Demokratične republike Nemčije o sodelovanju na področju pomorskega prometa, ki je bil sklenjen dne 11. maja 1973 v Beogradu.
St. 0100-47/7&
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
350.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k ratifikaciji pogodbe o garanciji, sklenjene med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za »Naftagas« — projekt plinovoda
Daje se soglasje k ratifikaciji pogodbe o garanciji, sklenjene med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za »Naftagas« — projekt plinovoda.
St. 0100-48/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
/
'	351,
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k ratifikaciji protokola s prvega sestanka mešane jugoslovansko-belgijske komisije predvidene v 20. členu sporazuma z dne 1. julija 1963 o cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je bil v Beogradu, 20. in 21. aprila 1972
Daje so soglasje k ratifikaciji protokola s prvega sestanka mešanj jugoslovansko-belgijske komisije predvidene v 20. členu sporazuma z dne 1. julija 1963 o cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je bil v Beogradu, 20. in 21. aprila 1972.
St. 0100-44/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
352.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o ureditvi nepoplačanih dolgov Pakistana Jugoslaviji, ki je bil podpisan v Islamabadu dne 16. oktobra 1972
Daje se soglasje k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o ureditvi nepoplačanih dolgov Pakistana Jugoslaviji, ki je bil podpisan v Islamabadu dne 16. oktobra 1972.
St. 0100-46/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
353.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve
Za namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve se imenuje
Janez Zemljarič, direktor kliničnih bolnic v Ljubljani.
St. 111-6/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
354.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za delo
Za namestnika republiškega sekretarja za delo se imenuje
Stane Božič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj.
St. 111-6/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
355.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 49. člena zakona o varstvu pred požarom in gasilstvu (Uradni list SRS. št. 46-263/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika, tajnika in članov iniciativnega odbora za ustanovitev republiške požarne skupnosti
V iniciativni odbor za ustanovitev republiške požarne skupnosti se imenujejo:
za predsednika
Ivan Ros, upokojenec, Murska Sobota, Trg zmage 2;
za tajnika
Pavel Car, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve;
za člane:
Uroš Belič, dipl. inž. metalurgije, samostojni svetovalec, republiški sekretariat za gospodarstvo;
Branko Božič, profesor zgodovine, pedagoška akademija v Ljubljani;
Branko Fabčič, pomočnik direktorja, zavarovalnica Maribor, Maribor;
Mliha Ferlan, dipl. inž. gradbeništva, strokovni svetovalec za industrijsko in civilno zavarovanje, zavarovalnica Sava, centrala Ljubljana;
Jože G o r z a , dipl. inž. elektrotehnike, direktor zavoda za požarno varnost Celje;
Jože Kolar, dipl. inž. gozdarstva, samostojni svetovalec, republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo;
Boris Lenarčič, vodja sektorja za požarno varnost, republiški sekretariat za notranje zadeve;
Julij Planinc, sekretar sektorja za splošni ljudski odpor pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije;
Vinko Pristav, upokojenec, Izola, Kajuhova 5;
Albin P r i v š e k , načelnik oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Maribor;
Leopold Štukelj, pomočnik republiškega sekretarja za narodno obrambo.
St. 111-93/73
Ljubljana, dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
356.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 37. členom zakona o narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju članov sveta narodne banke Slovenije
Za člane sveta narodne banke Slovenije se imenujejo:
dr. Rudolf Crnkovič, izredni profesor visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru,
Dragica Dekleva, višji svetnik, narodna banka Slovenije, Ljubljana,
Marjan Dolenc, direktor inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani,
dr. Ivo Fabinc, višji znanstveni raziskovalec, inštitut za zunanjo trgovino, Beograd,
Mirko Jakše, do sedaj izredni in pooblaščeni veleposlanik SFRJ v Siriji in Jordaniji,
Bernard Krivec, glavni direktor, veletrgovina s tehničnim blagom, Kovimotehna, Celje,
Alojz Požar, šef računsko finančnega sektorja, hotel Palače, Portorož,
dr. Ivan Ribnikar, docent ekonomske fakultete univerze v Ljubljani.
St. 111-106/73
Ljubljana,' dne 27. novembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
357.
Na podlagi določbe tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 31. oktobra so skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje skupnost) in nadškofijski ordinariat v Ljubljani, škofijski ordinariat v Mariboru in apostolska administratura za Slovensko Primorje v Kopna sklenili
POGODBO
0 Ovajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in hvalidskega zavarovanja za katoliške duhovnike, ki opravljajo stalno cerkveno službo v SR Sloveniji (v ^adaljnjem besedilu: zavarovanci) in niso prijavljeni Pokojninsko in invalidsko zavarovanje po sloven-s ona duhovniškem društvu.
2. člen
Lastnost zavarovane osebe pridobi duhovnik s prvim dnem naslednjega meseca po posvečenju.
Duhovniki, ki so bili posvečeni že pred 1. januarjem 1973, pa -do tega dne niso bili pokojninsko zavarovani, se prijavijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. januarja 1973 dalje.
f 3. člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora vložiti duhovnik preko pristojnega škofijskega ordinariata pri pristojni podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora vložiti duhovnik v osmih dneh od dneva pridobitve lastnosti, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
4.	člen
Pristojna podružnica skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja izda na podlagi prijave v
zavarovanje obvestilo o pokojnipskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja.
V obvestilu določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
Če se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica skupnosti ustrezno odločbo.
5.	člen
Zavarovancem se všteva v pokojninsko dobo zavarovalna in posebna doba po določbah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
6.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so osnove zavarovanja.
Zavarovanci so pokojninsko in invalidsko zavarovani po naslednjih zavarovalnih osnovah:
10.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu in ob pogojih, kot to določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
11.	člen
Za razvrstitev v zavarovalno osnovo za leto 1973 se morajo zavarovanci odločiti najkasneje v roku dveh mesecev po objavi te pogodbe.
12.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1973, morajo poravnati zavarovanci oziroma vplačati škofijski ordinariati v 6 mesečnih obrokih, računano od dneva podpisa pogodbe.
Zavarovalna
osnova
din
1.300
1.450
1.650
1.800
Zavarovalni
razred
IV
III
II
I
Za razvrstitev v zavarovalni razred se odločijo zavarovanci prostovoljno vsako leto, najkasneje do 31. marca tekočega leta.
V primeru, da se zavarovanec ne odloči za razvrstitev v eno izmed, možnih zavarovalnih osnov, se razvrsti v zavarovalno osnovo IV. zavarovalnega razreda.
Zavarovanec, ki se v kasnejših letih odloči za razvrstitev iz nižje v višjo zavarovalno osnovo, plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zneska razlike med višjo in nižjo osnovo zavarovanja in sicer za ves čas zavarovanja.
Razlika se ugotovi na podlagi zavarovalnih osnov, ki veljajo v času plačila prispevka.
7: člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 6. člena te pogodbe veljajo od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973, za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek povečanja poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisniki te pogodbe ne določijo novih zneskov zavarovalnih osnov.
8.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je duhovnik zavarovan in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določeni za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnje.
9.	člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami. Pristojni škofijski ordinariat pa prevzame zbiranje in vplačevanje prispevkov. Ob prvem vplačilu prispevkov priloži ordinariat seznam zavarovancev, na katere se plačilo nanaša. Pri naslednjih vplačilih pa priloži ordinariat seznam nastale spremembe (odpad, prirast zavarovancev itd.).
13.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1973.
St. S-140/30-73
Ljubljana, dne 31. oktobra 1973.
Nadškofijski ordinariat v Ljubljani Jožef Pogačnik 1. r.
Škofijski ordinariat v Mariboru
Franc Zdolšek 1. r.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
predsednik skupščine
Jože Globačnik 1. r.
Apostolska administratura za Slovensko Primorje
Janez Jenko 1. r.
358.
Na podlagi določbe tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 31. oktobra 1973, skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: skupnost) in slovensko duhovniško društvo
POGODBO
o izvajanju pokojninskega In invalidskega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji po slovenskem duhovniškem društvu
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja katoliških duhovnikov, ki opravljajo stalno cerkveno službo in so člani slovenskega duhovniškega društva ali se društvu prijavijo zaradi pokojninskega in invalidskega zavarovanja (V nadaljnjem besedilu: zavarovanci).
2.	člen
Lastnost zavarovane osebe pridobi duhovnik s prvim dnem naslednjega meseca po posvečenju.
3.	člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora vložiti duhovnik preko slovenskega duhovniškega društva pri pristojni podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer v osmih dneh.od dneva pridobitve lastnosti, ki ga obvezuje k zavarovanju oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
4.	člen
Pristojna podružnica skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja.
V obvestilu določi datum začetka zavarovanja, pokojninsko dobo in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
Če se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda Podružnica skupnosti ustrezno odločbo.
9.	člon
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca pa prevzame obveznost zbiranja in vplačila prispevkov slovensko duhovniško društvo.
Ob prvem vplačilu prispevkov priloži slovensko duhovniško društvo seznam zavarovancev na katere se plačilo nanaša, pri naslednjih vplačilih pa priloži seznam le za nastale spremembe (odpad, prirast zavarovancev itd.).
x	i0. člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu in ob pogojih, kot to določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
11. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. S-140/29-73
Ljubljana, dne 31. oktobra 1973.
5.	člen
Zavarovancem se všteva v pokojninsko dobo zavarovalna in posebna doba po določbah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
6.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so osnove zavarovanja.
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo so zavarovanci pokojninsko in invalidsko zavarovani po naslednjih zavarovalnih osnovah:
Pokojninska
doba
Zavargvalna
osnova
din
do	10	let	1.300
nad 10	do	20	let	1.450
nad 20	do	30	let	1-650
nad	30	let	1.800
7.	člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 6. člena te Pogodbe, veljajo od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973, za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek Povečanja poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveni-če podpisniki te pogodbe ne določajo novih zneskov Zavarovalnih osnov.
8.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko^ zavarova-Pjv se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je uhovn;k zavarovan in sicer po stopnjah prispevkov, 1 so določeni za osebe v delovnem razmerju, prera-unano na neto stopnje.
Slovensko duhovniško društvo predsednik
dr. Stanko Cajnkar 1. r.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predsednik skupščine Jože Globačnik 1. r.
359.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o uskladitvi pokojnin I
Na podlagi I. točke družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin se uskladijo pokojnine s 1. januarjem 1974 v poprečju za 16.3 “/o, to je za ocenjeni odstotek povečanja nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1973.
II
Uskladitev po prejšnji točki se izvede tako, da se povečajo:
a)	vse starostne in invalidske pokojnine za 110/» in 70 din,
b)	vse družinske pokojnine za 11 °/o in še za 49 din, 56 din, 63 din oziroma 70 din — glede na to, ali uživajo družinsko pokojnino eden, dva, trije, štirje ali več družinskih članov.
III
Uskladijo se vse pokojnine, ki so obveznost sklada skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, razen pokojnin, pri katerih je leto 1973' pomenilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja v celoti ali deloma všteti v pokojninsko osnovo.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
V
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki jim je bila odmerjena pokojnina od pokojninske osnove, ki ustreza poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v letu 1972, se uskladijo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine. Tako povečana pokojnina se izplačuje kot akontacija, dokler ne bo ugotovljena najnižja osnova, od katere se bo v letu 1974 odmerila pokojnina borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943.
VI
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1973.
VII
Uskladitev po tem sklepu se opravi uradoma. Po tem sklepu povečane pokojnine gredo od 1. januarja
1974.
VIH
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-23/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973 Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnik 1. r.
360.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi z drugim odstavkom 104. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1974 dalje določi na 995 din.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. S-140-24/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973 Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
361.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi s 106. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
(1)	Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini ima upokojenec, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo:
—	6064 din letno na upokojenca in
—	3032 din letno na posameznega člana gospodinjstva.
(2)	Če je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali če je poleg drugih dohodkov vštet tudi katastrski dohodek, se ta dohodek pomnoži s 6,74.
Dohodek, oproščen prispevka ali davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
(3)	Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo za tekoče leto; v primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, se štejejo dohodki iz prejšnjega koledarskega leta.
(4)	Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnih oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
n
Upravičenci do varstvenega dodatka so dolžni prijaviti skupnosti vse spremembe, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka, v 8 dneh od nastale spremembe.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljst pa še od 1. januarja 1974.
St. S-140-25/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973 Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
362.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 117. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o višini invalidnine za telesno okvaro I
(1) Višina invalidnine za telesno okvaro se s 1. januarjem 1974 na novo določi in znaša glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare za telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni:
Stopnja	Telesna okvara •/.	Znesek din
1	100	243
2 '	90	219
3	80	195
4'	70	170
5	60	146
6	50	122
7	40	97
8	30	73
(2) Invalidnina	za telesno okvaro,	ki je posledica
bolezni ali poškodbe izven dela, znaša		70 "/o zneskov
Prvega odstavka:		
Telesna okvara		
Stopnja	•/.	Znesek din
1	100	170.10
2	90	153,30
3	. 80	136,50
4	70	119,00
5	60	102,20
6	50	85,40
7	^	40	67.90
8	30	51,10
(3)	Invalidnina po drugem odstavku gre za 7. in 8. stopnjo le. če je telesna okvara, za katero je določena invalidnina, nastala do 13. januarja 1967.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. S-140-26/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
363.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi s 115. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega 'zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti na seji dne 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 650 din na mesec se določi starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 530 din na mesec se določi starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je potrebna neogibna in stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje večine življenjskih potreb.
III
Dodatek za pomoč in postrežbo iz II. točke tega sklepa gre tudi zavarovancem iz drugega in tretjega odstavka ter upokojencem iz četrtega odstavka 114. člena statuta.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. S-140-27/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
364.
Na podlagi 89. in 3. točke 90. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72, 26/73) in 181. ter 3. točke 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) sklenejo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, izvršni svet skupščine SR Slovenije, zveza sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o usklajevanju pokojnin
I
Pri uskladitvi pokojnin v letu 1974 bo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji upoštevala gibanje življenjskih stroškov in gibanje realnih osebnih dohodkov v letu 1973 v primerjavi z letom 1972.
Upoštevajoč načela iz prejšnjega odstavka bo skupnost pokojnine povečala v poprečju za odstotek, s katerim so se v letu 1973 povečali nominalni osebni dohodki na zaposlenega.
II
V analizi stanja pokojnin, priznanih v različnih časovnih obdobjih, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ugotavlja razlike v višini pokojnin, ki so po oceni skupnosti v glavnem objektivno pogojene zaradi različne pokojninske dobe, kvalifikacijske strukture, strukture po spolu, dejavno1-sti in podobno. Ne glede na ugotovitve skupnosti so bili podpisniki soglasnega mnenja, da tudi zaradi finančnega stanja skupnosti v letu 1974 ni možno usklajevanje pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih obdobjih, da bi se odpravile razlike med njimi.
ni
Za ugotavljanje porasta življenjskih stroškov in osebnih dohodkov zaposlenih se uporabljajo letni uradni statistični podatki. Da bi se pokojnine lahko uskladile že s 1. januarjem, uporabi skupnost za manjkajoče mesece do konca leta 1973 uradno statistično oceno.	'
Če se končni uradni statistični podatki razlikujejo od ocene za 0,30 ali več odstotka, bo skuppost spremenila svoj sklep o uskladitvi in upoštevala končne uradne statistične podatke. Ce bo razlika med uradno oceno in končnimi statističnimi podatki manjša od 0,30 odstotka, se bo razlika upoštevala pri naslednji uskladitvi.
IV
Ce bo skupnost ugotovila, da so gibanja življenjskih stroškov oziroma realnih osebnih dohodkov v le-
tu 1974 drugačna, kot so bila planska predvidevanja, bo med letom predlagala podpisnikom sporazuma razpravljanje o nastalem položaju in o potrebnih ukrepih. Razpravo o nastalem položaju in potrebnih ukrepih lahko predlaga tudi vsak od podpisnikov tega dogovora.
V
Ta družbeni dogovor velja z dnem podpisa 'in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-140-28/73
Ljubljana, dne 26. novembra 1973
Podpisniki družbenega dogovora:
Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predsednik skupščine
Jože Globačnik 1. r.
Za izvršni svet skupščine SR Slovenije
sekretar republiškega sekretariata za delo
Pavle Gantar L r.
Za zvezo sindikatov Slovenije podpredsednica Ivanka Vrhovčak 1. r.
Za gospodarsko zbornico Slovenije podpredsednik
Rado Dvoršak, dipl. inž. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
skupščina mesta Ljubljane
946.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta me'sta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 56. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi In imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev lamoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani
1
Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti na področju komunalne dejavnosti v Ljubljani.
2
Naloge iniciativnega odbora so:
—	pripraviti samoupravni sporazum za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani v skladu z XXVIII. amandmajem ustave SRS:
—	pripraviti načela za financiranje samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani;
—	pripraviti statut samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani in
—	izvršiti vse organizacij sko-tehnične priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani in izvedbo prvih volitev v organe te skupnosti.
3
V iniciativni odbor se imenujejo:
—	za predsednika
— Ljubo Levstik, dipl. inž.
—	za člane
— Tomaž Banovec, dipl. inž.
— Alojz Girandon — Ivan Istenič, dipl. inž.
— Ludvik Jarc /
— Anton Košir — Teodor Kranjc — Rade Miloševič — Marjan Mozetič, dipl. inž.
— Tone Plešec — Primož Pohleven — Ivo Rebek — Janez Rigler — Ciril Stanič
— Andreja Štebi, dipl. inž.
— Vlado Tavčar — dr. Anton Vidic
4
Strokovne naloge za potrebe iniciativnega odbora opravlja oddelek za gospodarske, komunalne, stanovanjske in prometne zadeve SML.
5
Iniciativni odbor izvrši naloge iz 2. točke tega
sklepa do 30. aprila 1974.
•	l
6
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/169-73
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1.' r.
947.	•
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 56. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
S K I, E P
e razrešitvi sodnika občinskega sodišča II Ljubljana
Branka Cizel-Varšek se z dnem 31. XII. 1973 razreši dolžnosti sodnice občinskega sodišča II Ljubljana.
St. 9/170-73
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
948.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 56. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
SKLEP
0 soglasju k ponovni postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca
Skupščina mesta Ljubljane soglaša s ponovno postavitvijo tov. Rudija Solarja za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
St. 9/171-73
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik
/	skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
949.
Skupščina občine Brežice je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za zaselek Dvorce
1.	člen
V skladu z urbanističnim programom občine Brežice se sprejme zazidalni načrt za zaselek Dvorce.
2.	člen
Na območju zaselka Dvorce se bo po tem zazidalnem načrtu zgradilo 9 novih enodružinskih stanovanjskih hiš med že obstoječimi stanovanjskimi hišami, tako da se zaselek arhitektonsko in urbanistično vključi v eno celoto.
3.	člen
Zazidalni načrt v grafičnem prikazu in tehničnim poročilom, ki je zajeto v elaboratu Projektivnega biroja »Region« Brežice št. 702-U-73 iz avgusta 1973 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za zadeve urbanizma pristojni upravni organ skupščine občine Brežice.
5.	člen I
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-10/73
Brežice, dne 26. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
950.
Skupščina občine Brežice je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) in na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 22/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o zazidalnem 'načrtu na platoju nad Vrbino v Brežicah
1.	člen
V skladu z urbanističnim programom občine Brežice se sprejme zazidalni načrt za območje Plato nad Vrbino v Brežicah.
2.	člen
Na območju platoja nad Vrbino se bo po tem zazidalnem načrtu zgradilo 5 vrstnih hišic, 4 atrijske hiše in 1 objekt kot upravna zgradba. S takšno predvideno izgradnjo se ta del naselja mesta Brežice zaključi v eno' celoto z že obstoječimi stanovanjskimi objekti.
3.	člen
Zazidalni načrt v grafičnem prikazu in tehničnim poročilom, ki je zajeto v elaboratu Projektivnega biroja »Region« Brežice št. 694-U iz junija 1973 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za zadeve urbanizma pristojni upravni organ skupščine občine Brežice.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6.	člen
*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/73
Brežice, dne 26. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
951.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je občinska skupščina Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju občine Brežice
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov in nemotena izdelava zazidalnih načrtov se razglaša splošna začasna prepoved graditve na naslednjih zemljiščih in območjih občine Brežice.
2.	člen
Splošna prepoved graditve zajema območje naselja Cerklje znotraj k.o. Cerklje in k.o. Krška vas in območje Bizeljsko k.o. Sušica. V k.o. Cerklje ob Krki velja prepoved graditve za parcele:
pare. št. 3113/2, 3113/1, 3114, 3115. 227, 3116, 3117, 3118, 3119/1, 3119/2. 3120/1. 3120/2, 3121, 3122/1, 3122/2, 3123/1, 3123/2, 3123/3, 3124/1, 3124/2, 209, 3125, 3126 in 283.
V k.o. Krška vas velja prepoved graditve za parcele:
pare. št. 3570, 3571, 360, 3569/2, 3569/3, 3569/4, 3569/
1.
V k.o. Sušica velja prepoved graditve za parcele: pare. št. 717/1, 718, 722, 723, 724/1, 725/1, 725/2, 724/3, 726 in 213.
3.	člen
Ta odlok velja za čas, dokler občinska skupščina ne sprejme zazidalnih načrtov za območja iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-18/73-1
Brežice, dne 26. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
952.
Na podlagi XXXIII. ustavnega amandmaja k ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 51/71) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice
1.	člen
Ustanovi se samoupravna stanovanjska skupnost občine Brežice z namenom, da delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih v njej organizirano uresničujejo interese in potrebe pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
Ime skupnosti je »Sapioupravna stanovanjska skupnost občine Brežice« (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Skupnost je pravna oseba.
3.	člen
Da se zagotovi uresničevanje osebnih in skupnih interesov, ciljev in potreb delovnih ljudi in občanov opravlja samoupravna stanovanjska skupnost tele naloge:	,
—	skrbi za postopno razvijanje in utrjevanje samoupravne organizacije in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjski dejavnosti;
—	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
—	upravlja in gospodari s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, upoštevajoč ob postopnem uveljavljanju ekonomskih odnosov v stanovanjski dejavnosti načelo smotrnega gospodarjenja;
—	sistematično rešuje, na načelu vzajemnosti in solidarnosti stanovanjska vprašanja določenih socialnih kategorij občanov;
—	skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj;
—	sodeluje pri planiranju družbeno ekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, pripravlja programe stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in določa standarde stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
—	skupno s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
—	skupno z drugimi družbenimi dejavniki razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj;
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom in z drugimi predpisi, z odlokom občinske skupščine ter z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
4.	člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut skupnosti ureja predvsem tale vprašanja:
—	določa organe upravljanja in njihovo delovno Področje,
—	določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta, zaključnega računa in poslovnega poročila,
—	določa način sprejemanja- programa za dajanje družbene pomoči,
—	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanja skupnosti,
—	ureja druga vprašanja pomembna za poslovanje skupnosti.
5.	člen
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje 60 dni po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga občinska skupščina.
6.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo:
—	delovni ljudje v združenem delu prek temeljnih organizacij združenega dela, drugih družbeno pravnih °seb in drugih organizacij, ki za stanovanjsko graditev izločajo del sredstev;
—	imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, etažni lastniki v stavbah v družbeni lastnini;
—	temeljne organizacije združenega dela, druge družbeno pravne osebe in druge organizacije, ki imajo Pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini;
—	pričakovalci stanovanj.
7.	člen
V skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti delegirajo po enega delegata tudi:
L organizacija za gospodarjenje s stanovanji (Sta-bovanjsko in komunalno podjetje Brežice)
2.	organizacije, ki gradijo in projektirajo stanovanja
3.	organizacija, ki je od občinske skupščine pooblaščena za pripravo urbanistične dokumentacije
4.	pričakovalci stanovanj, ki jih delegirata zveza sindikatov Slovenije v občini in zveza mladine Slovenije v občini
5.	udeleženci NOV, ki jih delegira občinska organizacija zveze borcev
6.	društvo upokojencev
7.	občinske družbenopolitične organizacije
8.	poslovna enota banke.
8.	člen
Denarna sredstva skupnosti so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev oziroma odlokom občinske skupščine;
—	neporabljena sredstva zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
—	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
—	sredstva, ki jih prostovoljno prispevajo organizacije in občani;
—	najeta posojila;
—	drugi dohodki.
9.	člen
Denarna sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo:
—	za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene socialne kategorije občanov,
—. za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice,
—	za premiranje namenskega varčevanja,
—	za dajanje kreditov varčevalcem za individualno graditev oziroma nakup stanovanj,
—	za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš za udeležence NOV ter za daja--nje posojil za te namene,
—	za raziskovalno delo v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu,
—	za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč,
—	za izdelavo zazidalnih načrtov,
—	za ostala dela s področja stanovanjske in komunalne dejavnosti.'
10.	člen
Administrativne, finančne in strokovne tehnične posle opravljajo za skupnost ustrezne službe uprave SOb Brežice in strokovna služba skupnosti.
11.	člen
Postopek in način izvolitve članov skupščine se določi s statutom skupnosti.
Postopek in način izvolitve prve skupščine skupnosti določi iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti in razpiše volitve.
12.	člen
Do konstituiranja organov upravljanja skupnosti opravlja funkcijo upravljanja iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Brežice, ki tudi sprejme začasni statut.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-7/73-1
Brežice, dne 26. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
953.
Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve (Uradni list SRS, št. 5/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je občinska skupščina Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi stanovanjskega standarda
1.	člen
S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za izgradnjo in nakup stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2.	člen
Standard stanovanja opredeljujejo tile elementi:
—	površina in funkcionalnost stanovanja,
—	opremljenost stanovanja in objekta,
—	notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
—	urejenost neposredne okolice objekta.
3.	člen '
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presna cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina samo-upravrie stanovanjske skupnosti v soglasju s skupščino občine.
Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom, samoupravni stanovanjski skupnosti.
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-13/73-1
Brežice, dne 26. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
Osnovni elementi standardnega stanovanja
IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj.
Iz družbenoekonomskih vidikov- Je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov.
Standardno stanovanje
Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higienskotehnlčnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja gl^de na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
Kriteriji funkcionalnosti stanovanja
Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni:
—	notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov,
—	zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva In ustreznih prostih površin za gibanje,
—	ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj.
Kriteriji za določanje Števila ležišč:
—	bivalna kuhinja nima ležišča,
—	dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča,
—	spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče,
—	spalnica nad 10 m* velikosti za otroke in nad 12 m* za starše ima dve ležišči.
Ležišče za dojenčke ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20 Vo, če je omara za obleke ip perilo izven nje, V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
Velikost in označevanje stanovanj
I
Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so:
1.	število ležišč
2.	zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba)
3.	oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna).
V	primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih eno sobo smatramo kot dnevni bivaim prostor.
OPREDELITEV STANDARDNEGA stanovanja
Prostori stanovanja
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1, in obsegajo;
—	prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža),
—	spalnice.
—	pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna Površina, ki dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja- Vsak' stanovanjski enoti pripada Praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri t~-2,5 m‘ reducirane površine po JUS. ki pa se lahke tudi vključi v prostore dnevnega bivanja.
Kopalnica in WC
V	standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh čla-noy (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, PU petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati pro-stor in priključek za pralni stroj.
V	ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik.
Predsobo in druge komunikacije
V	vstopni predsobi mora biti najmanj 1 m proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno “svetlitev in zračenje ge lahko izrabljajo tudi za igro 0 rok. jedilno mesto itd.
Shramba
z Vsakemu stanovanju pripada shramba 1—2,5 m‘ Ozlrom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti; 2—6 ms, odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja.
Skupni prostori v večstanovanjskih objektih
Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo:
—	veža z vetrolovom,
—	stopnišče,
—	dvigalo,
—	hodniki in galerije,
—	kolesarnica in shramba otroških vozičkov,
—	prostor za smetnjake,
—	skupne sušilhice za perilo,
—	zaklonišče,
—	prostor za samoupravne organe hiše.
I
Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za tele skupne prostore:
—	v e ž a - v e t r o 1 o v naj bo vsaj 4 m2 velika In opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki,
—	kolesarnica in s, hramba otroških
vozičkov ; obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je eno kolo na stanovanje in en otroški voziček na tri stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov,	/
—•skupne sušilnice perila:	na vsakih
25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora,
—	hišniška stanovanja: v večstanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišni-ško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno.
—	prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo.hišnega sveta, velikosti minimum 15—20 ms z lastnim WC. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6—10 m2 Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom.
Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
—	zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm,
—	tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristop) in dovozom s pripadajočo razsvetljavo,
—	parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen,
—	čistilno mesto za iztepanje preprog.
OPREMLJENOST STANOVANJA
Instalacije
Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Ce je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
Vodovod
Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov.
Elektrika
Priključek stanovanja je praviloma trofazni dvo-tarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.).
Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvončno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene.
Telefon
V	krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka.
Plin
V	krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja.
Toplovod
V	mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje.
Obdelava tlakov
Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije.
V	predsobi in kuhinji je tlak lahko »poltopel«. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija strop« ustrezno izolirana proti vlagi.
Obdelava sten in stropov
Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani px> JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko
v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene).
Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna' površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah.
Okna in vrata
Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije.
Oprema kuhinje
Pri standardnem stanovanju se kuhinj ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za:
—	štedilnik,
—	delovni pult,
—	pomivalni pult,
—	viseče omarice,
—	shrambno omaro in
—	hladilnik.
Kopalnica
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V kopalnici je potrebno predvideti prostor za priključek za pralni stroj.
HIGIENSKOTEHNlCNI POGOJI
Med higienskotehnične pogoje spadajo:
, t— naravna in umetna osvetlitev,
—	osončenje,
—	prezračevanje,
—	ogrevanje,
—	zaščita proti vlagi,
—	toplotna zaščita,
—	zvočna zaščita,
—	varnost stavb,
—	višina prostorov.
Higienskotehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA Dokaz uporabne vrednosti
Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektivne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, koliko bo
zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo.
Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so:
—	funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja,
—	organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in podobno,
-r- možnost fleksibilne uporabe stanovanja,
—	osončenje, osvetlitev in prezračevanje,
—	lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju.
Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve Pa ie potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih Parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu.
» ,_________________
Ekonomska presoja naj obsega:
—	racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta,
—	obseg in razčlenjenost fasade,
—	konstrukcijo in tehnologijo gradnje,
—	opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in
—	presoja stroškov eksploatacije.
Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin etaže in objekta, obsega in površine fasade in podobno. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj oziroma stanovanjskih objektov.
Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil
Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100- do 150-letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb, z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil.
Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti:	\
—	čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave,
■ — koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti,
—	omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike.
Predlog površinskih normativov standardnega stanovanja
Tabela št. 1
Označba stan. enote	G	1 S	1 S—K	2 S	2 S-f K	3 S	3 S + K	4 S	4	S+K
Stpvlio ležišč	1—2	2	2—3	3	4	5	6	6	T
PROSTORI DNEVNEGA bivanja	m2	m2	m*	m2	m2	m2	m2	m2	m2
(dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor)	15	26	29	29	30	32	32	34	36
balkon ali loža	1	1	1	1	1,5	2.5	2,5	2,5	2,5
SPALNICE: starši				12	12	12	12	12	12
1 otrok	—	—	7		7	—	7	—	7
								10	10
2 otroka	—	—	—	T	—	10	10	2Xio 2X	10
bivalni prostori		'		&			63,5	68,5	
SKUPAJ	16	27	37		50,5	56,5			77,5
POMOŽNI PROSTORI — kopalnica	)	4	4	4	4	4	4	4	4	4
— ločeni WC	—	—	—	—	1,5	1,5	1,5	1,5	rjs
~~ predsoba	2	3	4	4	4	4	5	5	6
— shramba	1	1,5	1,5	1,5	2	2	2	2	2,5
skupaj pomožni prostori	7	8,5	9,5	9,5	(*0,0) 11,5	11,5	12,5	12,5	14,0
Minimalne površine stanovanjske enote	23	35.5	46,5	51,5	60,5 62	'6i	76	81	91,5
maksimalne površine ST AND A R DNEGA									HW
STANOVANJA	30	40	50	(56 . s	68		83	90	
954.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o pogrebnem ceremonialu
1.	člen
Z odlokom o pogrebnem ceremonialu se uveljavljajo ustaljeni običaji pri pokopu umrlih. Odlok ima namen zagotoviti slehernemu občanu dostojen pokop.
2.	člen
Od vsakega umrlega občana se družba poslovi.
3.	člen
Pogrebni obi;ed se začne z dvigom pokojnika z
mrliškega odra.
4.	člen
Ob začetku pogrebnega obreda zaigra godba uvodno žalostinko ali izvaja mehanična glasba uvodno ža-Ibstinko, kolikor je ta pri pogrebu prisotna.
Po uvodni žalostinki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika družbe.
Po obveznem nagovoru lahko sledijo nagovori predstavnikov organizacij in drugi poslovilni govori, govor predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten, ter nastop pevcev.
5.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od katafalka, od mrliške vežice, pokojnikovega doma ali iz določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
6.	člen
Na čelu sprevoda gre zastavonoša (če je civilni ali kombinirani pogreb) in vodja pogrebnega ceremoniala. Zastavonoša nosi praviloma slovensko zastavo. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogrdba.
Cerkvena obeležja gredo za ostalimi obeležji in sicer pred predstavnikom verske skupnosti, ki'gre pred krsto s pokojnikom.
7.	člen
Nadaljnji razpored v sprevodu za zastavonošo je:
za zastavo gredo prapori, pevci, godba, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in končno ostali udeleženci pogreba.
Pri cerkvenem pogrebu gre predstavnik verske skupnosti pred krsto s pokojnikom,
8.	člen
Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa
se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoša in praporščaki. Sledijo še poslovilni govor predstavnikov družbe, če ni bilo poslovitve po uvodno zaigranih žalostinkah in govori drugih. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci.
9.	člen
Po zaključnem delu obreda sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb uradno zaključen. Lahko sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba.	^
t ■
10.	člen
Pol ure po končanem pogrebu sledi obvezno zasutje.
11.	člen
Organizacija (Stanovanjsko in komunalno podjetje, krajevna skupnost), ki izvršuje pogrebno službo je dolžna o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, druge organizacije, kjer je bil pokojnik zaposlen oz. društvo, katerega član je oil oziroma krajevno skupnost na območju katere je pokojnik imel stalno bivališče, da zagotovi govornika, ki se poslovi od pokojnika v imenu' družbe.
Zagotovilo predstavnika verske skupnosti za cerkveni obred si mora urediti naročnik pogreba brez posredovanja organizacije, ki izvršuje pogrebno službo.
12.	člen '
Kršitve 6. in 11. člena tega odloka pomenijo prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, in sicer:
din
—	pravna oseba	1000
—	odgovorna oseba	pravne osebe	300	.
—	fizična oseba	500
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/73-1
Brežice, dne 26. novembra 1973.
.	Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 955.
Na podlagi 41. in 47, člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 10/65, 43/67, 40/68 in 43 70) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1973
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 15/73) se spremeni tako, da se glasi:
Proračun občine Cerknica za leto 1973 obsega:
—	dohodke v znesku	11.239.960
—	razporejene dohodke v	znesku	9.733.516
—	nerazporejene dohodke	1.506.444
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
s St. 400-5/73-1
Cerknica, dne 22. novembra 11973.
Predsednik
skupščine občine' Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna skupščine občine Cerknica za leto 1973
dohodkov	Dohodki	Skupaj
1	Davki iz OD	3,285.200
2	Davki	5,579.000
. 3	Takse	525.000
5	Dohodki po posebnih	zveznih	predpisih 300.000
6	Dohodki organov in razni	drugi
dohodki	990.000
,7	Dopolnilna sredstva	413.300
9	Prenesena sredstva	147.460
Skupaj
11,239.960
glgv.	Razpored dohodkov	Skupaj
namena		
01	Izobraževanje in vzgoja	1,605.073
03	Kulturnoprosvetna dejavnost	351.000
04	Socialno skrbstvo	1,639.565
05	Zdravstveno varstvo	643.066
06	Komunalna dejavnost	117.070
07	Delo državnih organov	3,520.246
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	500.000
13	Dejavnost družbenopolitičnih	
	-rganizacij	420.013
14	Negospodarske investicije	539.761
15	Gospodarske investicije	1.570
16	Gospodarski poseg;	97.664
17	Obveznosti iz prejšnjih let	178.000
18	Rezervni sklad	120.488
19	Nerazporejeni dohodki	1,506.444
	Skupaj	11,239.960
956.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o družbeni pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom
Borcem in aktivistom NOV in njihovim družinskim članom, predvojnim revolucionarjem, političnim delavcem, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki ni,-s° materialno preskrbljeni in so občani občine Cerk-n'ca se lahko dodeli družbena pomoč.
,	2. člen
Oblike družbene pomoči po tem odloku so:
1.	stalna družbena pomoč borcem in aktivistom NOV, predvojnim revolucionarjem in političnim delavcem, borcem za severno mejo 1918—1919 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918;
2.	stalne družbene pomoči ožjim družinskim čla-hom borcev in aktivistov NOV;
2.	pomoč pri šolanju otrok borcev in aktivistov NOV-;
4.	občasne ali enkratne družbene pomoči osebam iz k člena tega odloka.
3.	člen
Stalne družbene pomoči se dodeli posamezniku pod naslednjimi pogoji:
—	da imajo priznan status borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ali status borca za steverno mejo 1918—rl919 oziroma slovenskega dobrovoljca iz vojn 1912—1918,
—	da so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) ali so mlajši pa so pridobitno nesposobni v Smislu določil invalidsko pokojninskega zavarovanja;
—	da skupni dohodki na družinskega člane ne presegajo cenzusa, ki je enak znesku najnižje pokojnine, ki ga za vsako leto določi s sklepom skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, pri čemer se kot dohodek od kmetijske dejavnosti šteje katastrski dohodek iz preteklega leta povečan dvakratno, ostali dohodki pa se štejejo v dejanskih zneskih.
4.	člen
Stalna družbena pomoč ožjim družinskim članom padlih in umrlih borcev in aktivistov NOV se dodeli pod pogoji:	,
—	če bi pokojni borec ali aktivist NOV izpolnjeval pogoje iz 3. člena tega odloka ali
—	da mu je bila taka družbena pomoč že priznana,
—	da je do svoje smrti živel z ožjim družinskim članom v skupnem gospodinjstvu ter ga preživljal,
Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci ter starši.
5.	člen
Družbena pomoč dodeljena po 4. in 3. členu tega odloka ne more biti nižja kot 200 din mesečno. Vsako leto se družbene pomoči, dodeljene kot edini vir preživljanja, povečujejo v skladu z gibanjem življenjskih stroškov.
6.	člen
Otrokom borcev in aktivistov NOV, ki se redno šolajo na poklicni, srednji, višjih ali visokih šolah, se lahko dodeli pomoč pri šolanju.
Pomoč se dodeli pod naslednjimi pogoji:
—	če njihovi starši prejemajo stalno družbeno pomoč po tem odloku ali če skupni dohodki, izračunani na podlagi tretjega odstavka 3. člena tega odloka ne presegajo cenzusa 900 din mesečno na družinskega čja-na,
—	da uspešno in v predpisanem roku opravljajo učne obveznosti,
—	da se šolajo oziroma prebivajo izven kraja stalnega prebivališča,
—	da ne prejemajo štipendije ali kake druge pomoči pri šolanju
7.	člen
Pomoč pri šolanju se prizna za poklicne ali srednje šole največ do zneska 400 din ter za višje in visoke šole največ do zneska 600 din mesečno.
V	času šolskih počitnic se pomoč pri šolanju ne izplačuje.
8.	člen
Enkratno družbeno pomoč se dodeli osebam iz 1. člena tega odloka v primerih, če zaidejo v težak gmotni položaj zaradi smrti ali bolezni v družini ter za nabavo ozimnice. Pomoč se dodeli največ do zneska 500 •din.	.
9.	člen
Uživalcem stalne družbene pomoči, dodeljene po tem odloku, se zagotovi pravica zdravstvenega varstva v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70), kolikor jim ta pravica ni zagotovljena iz drugega naslova.
10.	člen
Pravica do družbene pomoči gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Vse nastale spremembe, ki vplivajo na višino oziroma pravico do družbene pomoči morajo upravičenci priglasiti v 15 dneh po nastali spremembi, upoštevajo pa se od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
11.	člen
O pravici in višini družbene pomoči in pomoči pri šolanju odloča v skladu z določili tega odloka upravni organ skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za reševanje zadev invalidov in borcev NOV, na podlagi predhodnega mnenja krajevne organizacije združenja borcev NOV in sklepa upravnega odbora sklada za borce NOV.
12.	člen
V	izjemnih primerih lahko upravni odbor sklada za borce NOV dodeli družbeno pomoč ne glede na pogoje tega odloka.
13.	člen
Zoper odločbo, izdano na podlagi tega odloka, je možna pritožba na republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo SRS.
14.	člen
Priznavalnine, dodeljene na podlagi dosedanjih predpisov se uskladijo z določili tega odloka.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in pomoči borcem in družinskim članom borcev NOV (Uradni list SRS, št. 48/71).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-52/73-1
Cerknica, dne 22. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
957.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Cerknica
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost ter občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ne smejo točiti alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj.
2.	člen
Prepoved ne velja za nedelje in državne praznike in ne za goste v organizacijah združenega dela, ki nudijo gostom prenočišča.
3.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela. če toči alkoholne pijače v prepovedanem času in s kaznijo od 100 do 300 din odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali samostojni gostinec, ki stori prekršek iz 1. člena tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 332-5/73-1
Cerknica, dne 22. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 958.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Grosuplje za čas od uveljavitve tega odloka do 30/9-1974.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 2.500 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 30 % gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 % od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha Veljati odlok o Poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 42/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-15/73
Grosuplje, dne 21. novembra 1973.
Predsednik
skupščina občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
Skupščina občine ljubljana moste-polje
959.
Na podlagi 13., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občin-skega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
0 ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega
zakona
1
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za °Pravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot P°stranskega poklica in pogoji za sprejemanje gostov
prenočevanje v gospodinjstvih, v počitniških hiši-Cah ih kmečkih gospodarstvih občanov.
2
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo,'z avtodvigali, z avtovleko in viličarji ter z vlečnicami,
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb,
c)	izdelava in popravila športnega in lovskega orožja,
č) opravljanje prevozov oseb s plovnimi sredstvi in avtotaksiji,
d)	prodaja na drobno na območju naselij KS Besnica, Lipoglav in v hribovitih naseljih KS Dolsko.
3
Na območju naselij, navedenih v 2. členu odloka, je dovoljena prodaja na drobno naslednjih proizvodov:
—	kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev;
—	galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo;
—	šolskih potrebščin;
—	tobačnih proizvodov in vžigalic;
—	razglednic, papirja, znamk in časopisov, spominkov in izdelkov domače obrti;
—	kmetijskega orodja.
Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena, po določilih obrtnega zakona.	\
4
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu. upokojenci, gospodinje in študentje, opravljati obrt (obrtne dejavnosti) tudi kot postranski poklic.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena, se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali. z avtovleko in z viličarji.
—	izdelovanje umetnih mineralnih vod ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb,
—	prodaja na drobno,
—	izdelovanje kemičnih izdelkov,
—	in take proizvodnje ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev opravljajo storitve ali proizvaja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
5
Na območju skupščine občine Ljubljana Moste-Polje smejo občani v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma prek družbeno pravnih oseb (turistična društva).
6
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-73/73-1
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
.	Predsednik
skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
960.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi četrtega odstavka 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter 96. člena statuta obline Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja
1.	člen
Urejeno stavbno zemljišče na območju občine Ljubljana Moste-Polje se lahko oddaja v uporabo brez javnega natečaja v navedenih primerih:
—	če je potrebno za zgraditev komunalnih naprav in objektov, poštno-telegrafsko-telefonskih objektov in naprav, vojaških objektov in objektov za potrebe sociale, zdravstvene in prometne dejavnosti ter ureditev parkov in zelenic,
—	za zgraditev objektov družbenih dejavnosti,
—	če se oddaja delovni organizaciji za zgraditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno za rezervat za graditev objektov te delovne organizacije,
—	če je potrebno zn graditev javnih cest zunaj ureditvenega območja.
—	če je potrebno za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih objektov v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta.
—	borcem, invalidom in drugim občanom, ki jim je iz zdravstvenih razlogov otežkočeno bivanje v večstanovanjskih objektih;
—	če je to potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno),
—	investitorju, ki je zgradil hišo na podlagi veljavnega lokacijskega dovoljenja na zemljišču družbene lastnine in je pridobil pravico uporabe do 9. II. 1968 s pogodbo, na kateri je podpis overil pristojni organ.
2.	člen
O oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez natečaja odloča upravni odbor sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč, na podlagi sklepa upravnega odbora sklada pa odda nato zemljišče za to pooblaščena organizacija.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/71-1
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
961.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi določil družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem z dne, 10. septembra 1973 je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o povračilih odbornikom in funkcionarjem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih
organov
1.	člen
Odbornik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu odbornik) in funkcionar, ki ga voli ali imenuje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in ki opravlja določeno funkcijo v skupščini ali njenih organih (v nadaljnjem besedilu funkcionar) ter član sveta in komisije skupščine občine ima pravico do povračila mesečnega osebnega dohodka, povračila stroškov za službeno potovanje in povračila potnih stroškov za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov po določbah tega odloka in v skladu z družbenim dogovorom o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem z dne 10. IX. 1973.
I. POVRAČILA OSEBNIH DOHODKOV
2.	člen
Predsedniku skupščine občine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini do 5.200 dinarjev.
Podpredsedniku skupščine občine se (določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 4.600 do 5.000 dinarjev.
3.	člen
Mesečno povračilo osebnega dohodka, ki bo določen na podlagi 2. člena se poveča glede na delovne
izkušnje:
od 10	let	do	15	let	delovnih	izkušenj	2	%
od 15	let	do	20	let	delovnih	izkušenj	4	%
od 20	let	do	25	let	delovnih	izkušenj	6	%
od 25	let	do	30	let	delovnih	izkušenj	8	%
nad 30 let delovnih izkušenj	10 %
Pri določanju delovnih izkušenj se upošteva redna delovna doba in posebna doba za čas NOV.
To povečanje pa ne more presegati najvišjega zneska mesečnega povračila osebnega dohodka, ki ga •določa splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v nekaterih organizacijah družbenih dejavnosti in organih po 30. členu zakona, z določili zakona.
4.	člen	1
Predsedniku in podpredsedniku, ki sta v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvolitvijo prejemala višji osebni dohodek kot znaša povračilo osebnega dohodka določenega na podlagi 2. in 3. člena tega odloka za to funkcijo, se določi povračilo osebnega dohodka v višini osebnega dohodka, ki sta ga prejemala pred izvolitvijo. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa, dokler višina mesečnega povračila 'osebnega dohodka določena za funkcijo, ki jo opravljata ne doseže višine prinešenega osebnega dohodka.
5.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine, Ki opravljata to funkcijo poleg dolžnosti iz rednega delovnega razmerja (neprofesionalno), pripada največ 25 odstotno mesečno povračilo osebnega dohodka določeno za to funkcijo.
Če osebni dohodek na rednem delovnem mestu in 25-odstotno mesečno povračilo osebnega dohodka za neprofesionalno opravljanje funkcije skupaj ne dose-
gata višine mesečnega povračila osebnega dohodka, ki je določen isa profesionalno opravljanje funkcije, se lahko predsedniku in podpredsedniku za neprofesionalno opravljanje funkcije prizna razlika do višine mesečnega povračila osebnega dohodka, kot je določeno za to funkcijo.
6.	člen
Predsednikom zborov, svetov in komisij katerim ne pripada mesečno povračilo osebnega dohodka po določbah 2 in 5 člena, se lahko prizna za posebno prizadevnost občasna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne sme presegati 'dvakratne višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega leta.
7.	člen
Višino mesečnega povračila osebnega dohodka in občasnih nagrad določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ob upoštevanju 2., 3., 4..
5.	in 6 člena tega odloka
Pri določitvi višine mesečnega povračila osebnega dohodka in občasnih nagrad komisija upošteva družbeni pomen funkcije, značaj, obseg in zahtevnost dela. strokovnost in delovne izkušnie ter rezultate dela funkcionarja Poleg tega skrbi da je višina mesečnega povračila osebnega dohodka v ustreznem sorazmerju z voljenimi in imenovanimi funkcionarji na območju Ljubljane in v republiki, za katera velja družbeni dogovor o osnovah za nadomestila odbornikom, ooslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
8.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, Politično-izvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih xorganizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji, določi v okviru razpona značilne skupine delovnih mest vrednost delovnega mesta tajnika skup-t ščine, pomočnika tajnika skupščine, predstojnikov temeljnih organizacijskih enot in direktorju zavoda za socialno delo. upoštevajoč zahtevano znanje, odgovor-bost, obseg dela in delovne pogoje.
9.	člen
Odbornikom občinske skupščine in članom njenih organov pripada za udeležbo na sejah občinske skup-ščine. svetov, korpisij in drugih organov, nadomestilo Za izgubljeni osebni.dohodek.
Odborniku in članu, ki opravljata svobodni poklic. se izračuna višina nadomestila za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejav-
bostih.	i
Odborniku in članu, ki sta zasebna kmetovalca, se Izračuna nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v v>šini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva.
Odborniku in članu, ki sta zasebna obrtnika, se izračuna nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v vižini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificira-bega delavca s področja obrti.
Nadomestilo za • izgubljeni osebni dohodek se lah-k° izplača na zahtevo odborniku in članu ali na zah-tevo in na podlagi ustreznih potrdil delovni ali dru-
gi organizaciji oziroma državnemu organu, kjer je v stalnem delovnem razmerju. Poprečni bruto osebni dohodek delavcev, navedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku, se ugotovi na podlagi uradnega akta zavoda SR Slovenije za statistiko.
10.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela. gibanja družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjehja. Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja na podlagi osnove, enotne za vse podpisnike družbenega dogovora.
11.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja lahko mesečno povračilo osebnega dohodka poveča v skladu z določbami 11. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
12.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, pripada za čas nezmožnosti za delo- zaradi bolezni do SO dni. 90 % nadomestilo mesečnega povračila osebnega dohodka.
V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 % nadomestilo mesečnega povračila osebnega dohodka.
Osnova za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo ie mesečno povračilo osebnega dohodka v preteklem letu.
13.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno onravliata funkciji, se ob uookoiitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka: v primeru smrti pa se izplača njegovi družini znesek v višini dvakratnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka.
14.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, se mesečno povračilo osebnega dohodka po določbi 2. in 3 člena tega odloka izplačuje tudi po tem ko mu je prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali ni bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja mesečne osebne dohodke. Mesečno povračilo osebnega dohodka se izplačuje najdalj 6 mesecev od dneva, ko mu je prenehala funkcija v skupščini.
II.	POVRAČILA. KI SR OBRAČUNAVAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV
15 člen
Odborniku, funkcionarju ter članu sveta in komisije, pripada dnevnica, kadar izven Ljubljane opravlja družbene zadeve po nalogu občinske skupščine, njenih organov — svetov in komisij.
Dnevnica za službeno potovanje znaša:
—	dnevnica za službeno potovanje izven
Ljubljane, če traja nad 8 do 12 ur	60 din
—	dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, če traja nad 12 do 24 ur
80 din
in stroški za prenočevanje na podlagi računa; če račun za prenočevanje ni mogoče predložiti pa stroški prenočevanja do višine polovice dnevnice, to je 40 dinarjev.
Za službeno potovanje v tujino pripada dnevnica in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
16. člen
Za osebni prevoz na službenem potovanju se priznavajo zneski predpisani v potniški tarifi za prevoz po najkrajši poti in s prevoznim sredstvom, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge.
Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 ur, se v stroške prizna uporaba spalnika.
.	17. člen
Osebam iz 14. člena tega odloka je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila in ni ustrezne prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki onemogočijo uporabo javnega prometnega sredstva.
Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobri odredbodajalec proračuna občine.
Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 1,30 din za dejansko prevoženi kilometer.
V primerih ko se uporabi za službeno potovanje lastno vozilo mimo določil prvega odstavka tega člena, pripada povračilo stroškov po določbah 15. člena tega odloka.
, •	18. člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, pripada:
—	regres za letni dopust v višini 600 dinarjev,
—	regres za prehrano v višini 60 dinarjev mesečno; ta znesek se ne sme izplačati v gotovini.
19.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo v višini cene mesečne vozovnice zmanjšane za 20 dinarjev.
III.	POVRAČILA POTNIH STROŠKOV ZA UDELEŽBO NA SEJAH
20.	člen
Odborniku, funkcionarju in članu sveta ali komisije ter drugim udeležencem, pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza ob naslednjih pogojih:
—	če so se udeležili seje, sestanka ali razgovora, na katerega so bili vabljeni;
—	če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo, sestanek ali razgovor, uporabiti javno prometno sredstvo v primestnem in medkrajevnem prometu.
21.	člen
Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom.
Za prevoz z lastnim vozilom se priznajo potni stroški iz prejšnjega odstavka.
22.	člen
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine, na podlagi evidence, ki jo vodi skupščinska pisarna.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Sredstva za povračilo mesečnega osebnega dohodka, nadomestila za izgubljeni osebni dohodek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračila potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom svetov in komisij po določilih tega odloka, se zagotovijo v proračunu občine Ljubljana Moste-Polje.
24.	člen
Komisija	za	volitve,	imenovanja	in	kadrovska
vprašanja mora izdati individualne odločbe na podlagi določb tega odloka.
25.	člen
Komisija	za	volitve,	imenovanja	in	kadrovska
vprašanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo.
26.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilih odbornikom in funkcionarjem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih organov CUradni list SRS. št. 7/72).
27.	člen
Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973.
St. 114-1/66-1
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
962.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
Na podlagi 16. člena zakona o telesno kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) je ustanovna skupščina temeljne telesno kulturne skupnosti Sevnica na seji dne 26. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi temeljne telesno kulturne skupnosti
Sevnica
1
Ustanovi se temeljna telesno kulturna skupnost za območje občine Sevnica.
Sedež temeljne telesno kulturne skupnosti je v Sevnici.
2
Temeljna telesno kulturna skupnost je samouprav' na interesna skupnost.
Temeljna telesno kulturna skupnost je pravna oseba.
3
Pravice in dolžnosti, organizacija, sestav, način odločanja, način delegiranja delegatov, njihovo število in druge pomembne zadeve se določijo s statutom temeljne telesno kulturne skupnosti.
'4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1973.
St. 022-7/73-2
Sevnica, dne 26. novembra 1973.
Predsednik ustanovne skupščine
Alojz Motore 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
963.
Svet za komunalne zadeve in urbanizen) skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zako-na.o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. iG-lig/fiV) in 149. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji dne
28.	novembra 1973 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta o zazidavi centra Zreč in rekreacijskega centra v Zrečah
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, ter na razglasni deski krajevne skupnosti Zreče, Slovenske Konjice, Loče in Vitanje.
St. 350-121/73-3/3
Slovenske Konjice, dne 28. novembra 1973.
Predsednik sveta za komunalne zadeve in urbanizem
skupščine občine Slovenske Konjice
Leopold Rihtaršič, dipl. inž. L r.
964.
Svet Za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 149. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji dne 28. novembra 1973 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta ROGLE na Pohorju
I
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta ROGLA.
II
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, pod št. 637/72 ter j« na javni vpogled v uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
I
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta o zazidavi centra Zreč in rekreacijskega centra v Zrečah.
II
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva ‘ v Celju, pod št. 161/73 ter je na vpogled v uradnih dneh v prostorih oddelka za §c»spodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
III
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pri-Pombe in predloge vsak občan ter zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan ter zainteresirana delovna ali druga organizacija.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, ter na razglasni deski krajevne skupnosti Zreče, Slovenske Konjice, Loče in Vitanje.
St. 350-121/73-3/3
Slovenske Konjice, dne 28. novembra 1973.
Predsednik sveta za komunalne zadeve ■	in urbanizem
skupščine občine Slovenske Konjice
Leopold Rihtaršič, dipl. inž. 1. r.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
skupnost zdravstvenega zavarovanja
CELJE
965.
Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zava-°vanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva 'Uracjni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 175. člena starta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ebe je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega darovanja Celje na seji dne 19. novembra 1973
SKLEP
o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti
1. člen
S tem sklepom se določajo zavarovalni razredi in zavarovalne osnove, od katerih se plačujejo prispevki
za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in sicer za:
—	osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost ter samostojne gostince, ki opravljajo po predpisih o zasebnem gostinstvu gostinsko dejavnost; in so po veljavnih predpisih vpisane v register oziroma ustrezno evidenco;
—	odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici;
—	katoliške duhovnike;
—	športnike — amaterje;
—	kolporterje tiska;
—	umetnike, književnike, skladatelje ter prevajalce znanstvenih in književnih del. ki jim je po zakonitih predpisih priznana ta lastnost; v
—	druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost.
2. člen
Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost in samostojno gostinsko dejavnost, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje:
	Ce znaša letna davčna osnova din			Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
		do	15.000	VIII	1.000
od	15.001	do	25.000	VII	1.500
od	25.001	do	35.000	VI	2.300
od	35.001	do	50.000	v	3.000
od	50.001	do	65.000	IV	3.600
od	65.001	do	80.000	III	4.000
od	80.001	do	100.000 '	II	4.600
nad	100.001			I	5.000
Zavarovane osebe iz prvega odstavka te točke se razvrščajo v zavarovalne razrede in se jim določa osnova za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki so jo te osebe dolžne predložiti skupnosti najpozneje do 31. 8. tekočega leta za preteklo leto.
Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke tega sklepa v 8 dneh po vpisu v registre oziroma ustrezno evidenco, se razvrsti v VIII. zavarovalni razred.
Zavarovančev družinski član. ki izpolnjuje pogoje za zdravstveno zavarovanje se razvrsti v isti zavarovalni razred kot nosilec obrti oziroma obrtne ali gostinske dejavnosti.
Kolikor pristojni upravni organ občine ni izdal odločbe o davčni osnovi za preteklo leto do roka predpisanega za razvrščanje s prvim odstavkom 10. člena tega sklepa se zavarovanec začasno razvrsti v ustrezni zavarovalni razred na podlagi davčne osnove po vloženi davčni napovedi. Dokončna razvrstitev pa se izvrši po izdaji odločbe pristojnega upravnega organa.
3.	člen
Odvetniki se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo naslednje mesečne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje:	'
	Ce znaša letna osnova osebnega dohodka od intelektualnih storitev din			Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
		do	35.000	VI	2.300
od	35.001	do	50.000	v	3.000
od	50.001	do	65.000	IV	3.600
od	65.001	do	80.000	III	4.000
od	80.001	do	100.000	II	4.600
nad	100.001			I	5.000
Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke tega sklepa v 8 dneh po vpisu v ustrezni register oziroma ustrezno evidenco se razvrsti v VI. zavarovalni razred.
4.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 1.500 din.
5.	člen
Športniki — amaterji, ki prejemajo hranirano se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 1.250 din.
6.	člen -
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 1.250 din.
7.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost,- se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 2.080 din.
8.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	1.250 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	2.145 din
1
9.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki. so navedene v temi sklepu, so neto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo neto prispevne stopnje.
10.	člen
Zavarovanci iz 2. in 3 člena tega sklepa se razvrščajo v zavarovalne razrede na podlagi odločb o davčnih osnovah vsakega 1. oktobra v letu.
Zavarovalne osnove iz tega sklepa se valorizirajo vsakega 1. oktobra v letu z valorizacijskim količnikom, ki ga ugotovi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev s posebnim sklepom na podlagi gibanja poprečnih osebnih dohodkov.
11.	člen
Zavarovalne osnove, določene s tem sklepom se uporabljajo do 30. septembra 1974.
13. člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1973 dalje.
12.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne Poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70 in 42/ 72).
St. 022-11/73-2/4-S/28 Celje, dne 19. novembra 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje
Predsedujoči
Franc Ban 1. r.
SPLOSNI AKTI VODNIH SKUPNOSTI
SPLOŠNA vodna skupnost DRAVA-MURA
966.
Skupščina Splošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor je na podlagi 16.. 87., 88. in 95. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list' SFRJ, št. 13/65) in 31., 38. in 39. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) ter 6., 99., 105., 107.. 138., 139., 140. in 141. Člena statuta Splošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor na svojem zasedanju dne 22. novembra 1973 sprejela
SKLEP
u odmeri in načinu plačevanja odškodnine za izkoriščanje melioracijskih vodno-gospodarskih objektov na melioracijskem območju Pesnice v občini Lenart
1
Odškodnino za osuševanje zemljišč plačujejo vsi uporabniki in lastniki zemljišč na melioracijskem ob-uiočju, ki jim je osuševanje v neposredno ali posredno korist.
2
Odmera odškodnine za leto 1974 je naslednja:
—	družbeni kmetijski proizvajalci 13,22 din za 1 hektar kmetijskih površin.
—	zasebni kmetijski proizvajalci 2,40 % od katastrskega dohodka kmetijskih površin.
Dodatna odmera odškodnine za leto 1974 na hidro-Uislioracijskem območju Pesnice je naslednja:
—	družbeni in zasebni kmetijski proizvajalci na 1. območju 10 din za 1 ha kmetijskih površin.
■— družbeni in zasebni kmetijski proizvajalci na 2. območju 61 din za 1 ha kmetijskih površin,
—	družbeni in zasebni gozdarski proizvajalci na • območju 12 din za 1 ha gozdnih površin.
3
Na melioracijskem območju obsega:
—	!• območje — vsa kmetijska zemljišča, na kate-
so hidromelioracijska dela potrebna, niso pa še
opravljena. Ta dela so omogočena le za navezavo na 0 sedaj izvedeni odvodni sistem, v, 2. območje — vsa kmetijska in gozdna zemlji-a' ki imajo že neposredno korist od do sedaj izve-en>h hidrotehničnih ukrepov. g Mapne kopije z vrisanimi mejami 1. in 2. območja branijo in so na vpogled pri oddelku za gospodar-
skupščine občine Lenart.
4
Zasebni kmetijski proizvajalci na melioracijskem m°čju ter zasebni gozdarski proizvajalci na 2., ob-°elu plačujejo odškodnino na podlagi doseženega
sporazuma med Splošno vodno skupnostjo Drava-Mura Maribor in finančnim organom občine, davčnemu uradu po istem postopku kot ostale davščine.
Družbeni kmetijski in gozdarski proizvajalci plačujejo odškodnino kvartalno na žiro račun Splošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor, št. 51800-603-30026.
5
Zoper odmero odškodnine se lahko zavezanec pritoži na izvršni odbor skupščine in to v 15. dneh od dneva objave sklepa.
6
Ta pklep velja od dneva sprejema s strani skupščine, objavljen pa bo v uradnem glasilu skupščine občine Lenart in se tudi razglasi koristnikom na krajevno običajen način.
St. 135-1/1
Maribor, dne 22. novembra lava.
Splošna vodna skupnost Drava-Mura
Predsednik DS	Predsednik skupščine
Koloman Podlesek 1. r. Lojze Grobelnik 1. r. * v
POPRAVEK
Ob primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da so v prečiščenem besedilu »Odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane« objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 40-914/73 z dne 21. XI. 1973 napake, zato dajemo naslednji popravek:
V 13. členu odloka ze zadnji odstavek pravilno glasi:
»Otroški grobovi tvorijo poseben oddelek grobov na zato določenem /in ne skupnem) prostoru«,
v 17. členu se drugi odstavek začne
»K skupnim«,
v 18. členu se za četrtim odstavkom doda odstavek, ki se glasi:
»Vzdrževanje se financira (iz sredstev finančnega načrta mesta«,
v 21. členu se v drugem odstavku v prvi vrsti črta
beseda »je«,
v 30. členu se v prvem odstavku zadnja beseda pravilno glasi »za prekršek« (in ne prekrške).
St. 9/156/73-3
Ljubljana, dne 26. novembra 1973.
Iz skupščinske pisarne skupščine mesta Ljubljane
POPRAVEK
V primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da je v drugem odstavku 4. člena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 17-494/73 z dne 23. V. 1973) napaka.
Drugi odstavek 4. člena se pravilno glasi takole:
»Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki ga sprejme skupščina občine.«
Iz skupščinske pisarne skupščine občine Cerknica
VSEBINA:
Stran
337.	Zakon	o	elektrogospodarstvu	1367
338.	Zakon	o	graditvi objektov	1375
339.	Zakon	o	semenu in sadikah	1383
340.	Zakon	o	gostinski dejavnosti	1390
341.	Zakon o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
v letu 1973	\	1393
342.	Zakon o vrnitvi garancijskih zneskov za investicije
v osnovna sredstva	1393
343.	Zakon o določitvi organizacij združenega d!la, ki pri
najemanju investicijskih kreditov niso dolžne zagotoviti udeležbe iz .lastnih sredstev	1393
344.	Zakon 6 spremembi zakona o davku na posest osebnih avtomobilov	1394
345.	Zakon b spremembah in dopolnitvah zakonži o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav /4#a repub-
^ liški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973	1394
346.	Resolucija o ekonomskih stikih SR Slovenije s tujino 1395
347.	Sklepi in priporočila za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev	v	tujini	1400
$48. Odlok o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in
vlado republike Senegal o tretmaju nacije največjih ugodnosti, k protokolu s sestanka jugoslovansko-senegalske mešane komisije z dne 4. 11. 1972, ki je bil sklenjen z izmenjavo not t dne 16. 2. 1972, 9. C.
1972 in 16. 6. 1972	1405
349.	Odlok o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Demokratične republike Nemčije o sodelovanju na področju pomorskega prometa, ki je bil sklenjen
dne 11. maja 1973 v Beogradu	1405
350.	Odlok o soglasju k ratifikaciji pogodbe o garanciji, sklenjene med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
za »Naftagas- — projekt plinovoda	1405
351.	Odlok o soglasju k ratifikaciji protokola s prvega sestanka mešane jugoslovansko-belgijske komisije predvidene v 20. členu sporazuma z dne 1. julija J.963
■\o cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je bil v Beogradu, 20. in 21. aprila 1972	1406
352.	Odlok o soglasju k ratifikaciji sporazuma med vlado
Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o ureditvi nepo-plačanih dolgov Pakistana Jugoslaviji, ki Je bil podpisan v Islamabadu, dne	16. oktobra 1972	1406
353.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve	1406
354.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za delo	1406
355.	Odlok o imenovanju predsednika, tajnika in članov
iniciativnega odbora za ustanovitev republiške požarne skupnosti	1406
356.	Odlok o imenovanju članov sveta narodne banke Slovenije	1407
Stran
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
357.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji 1407
358.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji po slovenskem duhovniškem društvu	1408
359.	Sklep o uskladitvi pokojnin	1409
360.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	14H)
361.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka	1410
362.	Sklep o višini invalidnine za telesno okvaro	1411
363.	Sklep o višini dodatka za pomoč	in postrežbo	1411
364.	Družbeni dogovor o usklajevanju	pokojin	1411
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
946.	Sklep o ustanovitvi in imenovanju iniciativnega od-
bora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih dejavnosti v Ljubljani (Ljubljana)	1412
947.	Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II
Ljubljana	1413
948.	Sklep o soglasju k ponovni postavitvi namestnika
občinskega javnega tožilca (Ljubljana)	1413
949.	Odlok o zazidalnem načrtu za zaselek Dvorce (Brežice)	1413
950.	Odlok o zazidalnem načrtu na platoju nad Vrbino v
Brežicah	1413
951.	Odlok o splošni prepovedi graditve in parcelacije
zemljišča na območju občine Brežice	1414
952.	Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skup- '
nosti občine Brežice	1414
953.	Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Brežice) 1416
954.	Odlok o pogrebnem ceremonialu (Brežice)	1420
955.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1973	1420
956.	Odlok o družbeni pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom (Cerknica)	1421
957.	Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Cerknica	1422
958.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemjišč v občini Grosuplje	1423
959.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Ljubljana	Moste-Polje)	1423
960.	Odlok o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v
uporabo brez javnega natečaja (Ljubljana Moste-Polje)	1424
961.	Odlok o povračilih odbornikom in funkcionarjem
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih organov	1424
962.	Sklep o ustanovitvi temeljne telesno kulturne skupnosti Sevnica	1426
963.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta o za-
zidavi centra Zreč in rekreacijskega centra v Zrečah (Slovenske Konjice)	1427
964.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Rogle
na Pohorju (Slovenske	Konjice)	l427
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
965.	Sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razre-
de — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, kr opravljajo samostojne po-klicne dejavnosti (Celje)	l4^7
SPLOŠNI AKTI VODNIH SKUPNOSTI
966.	Sklep o odmeri in načinu plačevanja odškodnine za
izkoriščanje melioracijskih vodno-gospodarskih objektov na melioracijskem območju Pesnice v občini Lenart (Drava—Mura)	1443
Popravek odloka o pokopališkem redu za pokopali-
šča na območju Ljubljane	(Ljubljana)	1
Popravek odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Cerknica)	1
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta TomSlča*. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po »zidu vsake številke ^ Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova II. poštni predal S79/VTI — Telefon: direktor uredništvo, uprav« in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 2lro račun 50100-603-40323 — Oproščeno nrometnec« davka po mnenju sekretariata za informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/7?
Številka 42
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del z dne 11. decembra 1973
LETO XXX
Razglasi m objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
P 74/A-15/73	11514
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani z dne 17. X. 1973, št. P 74/A-15/73, je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik *a območje SR Slovenije dr. France Habe, Postojna, Vojkova 2.
Odločba se objavlja na podlagi 9. Člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
St. P 73/A-14/73	11599
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani z dne 9. XI. 1973, št. P 14/A-14/73, je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za češki in nemški jezik za nedoločen čas in za celotno SR Slovenijo Irma Schon, Ljubljana, Gorazdova 17.
Odločba se objavlja na podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
Register podjetij in obrlov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlSča razglašajo:
»Industriaknport«, preduzećc za spoljnu trgovinu Titograd — predstavništva Koper, Repičeva ul. l/I.
Vpiše se predstavništvo Koper, Repičeva 1/1, ki ima takle poslovni predmet: zastopanja inozemskih firm. opravljanje malega obmejnega prometa z Italijo po tržaškem sporazumu, posredovanje turističnih storitev športnega lova v loviščih pod upravo podjetja in lastnih turističnih objektov v SR Črni gori. Sef predstavništva je Novosel Đorđe, ki za predstavništvo tudi podpisuje. Predstavništvo sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja po predmetu poslovanja.
Koper, 15. februarja 1973.
Rg I b 527/1	355
Veletrgovina »Koloniale«, Maribor.
Vpišejo, se tele enote:
prodajalna »Starše«, Starše na Dravskem polju 18, ki prodaja na
drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago, zelenjava, sadje in njih izdelki, semensko blago v originalni embalaži, delikatese, živina in krma, od tega le krma, železnina in kovinskoblago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine, odkup poljedelskih proizvodov od individualnih proizvajalcev. Poslovodja je Marjan Žižek. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpiso-vanje podjetja in poslovodja Marjan Žižek, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj:	veletrgovina
»Koloniale« Maribor, s sklepom DS z dne 22. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in za račun podjetja.
restavracija »Dravinja«, Poljčane, ki ima takle poslovni predmet: pripravljanje toplih in hladnih jedil 2a goste, pripravljanje in prodaja slaščic, nudenje restavracijskih uslug, prodaja tobačnih izdelkov in spominčkov. Poslovodkinja je Milica Godec. Za enoto podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje podjetja in poslovodja Milica Godec, vendar ta le v okviru poslovanja restavracije in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj:	veletrgovina
»Koloniale«, Maribor s sklepom DS z dne 21. IX 1973. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v ime(nu in za račun podjetja;
enota — biffe »Boč«, Poljčane, ki ima takle poslovni predmet: prodaja slaščic, nudenje restavracijskih uslug. prodaja tobačnih izdelkov ih spominčkov. Poslovodkinja je Zvonka Hribernik. Za biffe podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje podjetja in poslovodja Zvonka Hribernik, vendar ta le v okviru poslovanja biffeja in njegovih samostojnih pravic. Ustanovitelj: veletrgovina »Koloniale«, Maribor s sklepom DS z dne 21. IX. 1973. 'Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in za račun podjetja;
enota — biffe »Marof«, Štatenberg, ki ima takle poslovni predmet: prodaja slaščic, nudenje restavracijskih uslug, prodaja tobačnih izdelkov in spominčkov. Poslovodja je Daniel Lončarič. Za biffe podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje podjetja in poslovodja Daniel Lončarič, vendar ta le v okviru poslovanja biffeja in njegovih samostojnih pravic. Ustanovitelj:	veletrgovina
»Koloniale«, Maribor s sklepom DS z dne 21. IX. 1973. Enota nima samostojnih pravic: prodaja v imenu in za račun podjetja: enota Letovišče grad Štatenberg, Štatenberg, ki ima takle poslovni
predmet:	pripravljanje toplih in
hladnih jedil za goste, pripravljanje in prodaja slaščic, nudenje restavracijskih uslug, dajanje nočišč, prodaja tobačnih izdelkov in spominčkov. Poslovodkinja je Erika Frangež. Za enoto podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje podjetja in poslovodja Erika Frangež, vendar ta le v okviru poslovanja enote in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj: veletrgovina »Koloniale«, Maribor s sklepom DS z dne 21. IX. 1973. Enota nima samostojnih pravic: prodaja le v imenu in na račun podjetja;	>	i
pri prodajalni št. 54 »Gorca« v Mariboru, Limšuška 77 se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: mešano industrijsko blago — razen umetnega gnojila in sredstev za varstvo rastlin, naftnih derivatov in plina za gospodinjstvo, čebelarskega materiala, barv, lakov in kemikalij ter obutve; zelenjava, sadje in njihovi izdelki;
pri prodajalni št. 15 »Samopostrežba« v Mariboru, Partizanska 7 se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: mešano industrijsko blago, od tega le: tekstilno kratko blago (nogavice, robčki), galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, drobni izdelki iz kaučuka in plastičnih snovi, izdelki iz stekja, porcelana in keramike, tobak in tobačni izdelki, od tega; tobak, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; časopisi ter periodični spisi, od tega: dnevni in periodični tisk, revije časopisi in brošure, pisemski papir ter razglednice;
pri prodajalni št. 12 »Špecerija« v Mariboru, Glavni trg 10 se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno sledečih predmetov: mleka pakiranega v tetrapaku in mlečnih izdelkov:
pri prodajalni »Center« v Zgornji Polskavi v sestavi PE »Planika«, Slovenska Bistrica se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: sadje in zelenjava, tobak in tobačni izdelki, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo.
Maribor, 13.'novembra 1973.
Rg 179/1	1512
Kleparstvo-vodovod, Šoštanj.
Izbriše se Štefka Vidmar in vpiše Anica Stvarnik, računovodkinja.
Celje, 15. novembra 1973.
Rg III 43/7	1478
Trgovsko podjetje »Vino«, Šmartno ob Paki.
Pri enoti — prodaja na drobno Šmartno se izbriše Zdravko Lokan in vpiše Ida Simonič, poslovodkinja.
Celje, 20. novembra 1973.
Rg III 61/15	1515
Veletrgovsko, gostinsko turistično in proizvodno podjetje *>Merx«, Celje.
Pri sektorju prodaje na drobne Ravne na Koroškem se izbriše Anton Fijauž, vodja splošne službe.
Maribor, 16. novembra 1973.
Rg 306/III-66	1504
Založniško in grafično podjetje ••Pomurski tisk«, Murska Sobota.
Pri knjigarni in papirnici »Kiosk« v Murski Soboti, Titova 10, se izbriše dosedanja poslovodkinja Martina šandor in vpiše nova poslovodkinja Irena Šarkanj.
Maribor, 26. novembra 1973.
Rg 130/1-127	1531
Register zavodov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Osnovna šola Vransko.
Izbriše se Mirko Gorišek, v. d. ravnatelja in vpiše Ivan Kroflič, ravnatelj, ki zastopa zavod in zanj podpisuje v polnem obsegu.
, Celje, 7. novembra 1973.
Rgz X 40/4	1429
Tehniška elektro, strojna in tekstilna šola, Maribor.
Izbriše se Milan Prejac dipl. inž., pomočnik ravnatelja in vpiše Marke Petrovič, prof., pomočnik ravnatelja ki v odsotnosti namestnika ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili, kot jih ima ravnatelj.
Rgz 157/1-13	1581
Pomurski	zdravstveni	dom,	Mur-
ska Sobota.
Pri vpisanem dr. Jožetu Šumaku v. d. direktorju, se izbriše dosedanji naziv in vpiše novi, ki glasi: »direktor«.
Rgz 19/1-38	1502
Maribor, 16. novembra 1973.
Osnovna	šola »Franca	Pasterka-
Lenarta«, Mežica.
Izbrišeta še Pavel Planinšek, ravnatelj in Regina Praznik, tajnik ter vpišeta Karel Potočnik, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru statuta zavoda in Sidonija Roblek, računovodja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 20. novembra 1973.
Rgz 317/1-11	1498
Visoka ekonomska komercialna šola, Maribor.
Izbrišejo se: dr. Tine Lah, direktor, dr. Dušan Bobek, pomočnik direktorja za pedagoške in znanstvene zadeve, dr. Janez Nemec, pomočnik direktorja za gospodarska in finančna vprašanja ter vpišejo: doc. dr Dušan Bobek, direktor, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru statuta zavoda, prof. v. š. dr. Tonka Ju-rejevčič, pomočnik direktorja za pedagoške in znanstvene zadeve, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili, kot jih ima direktor. in pred. v. š. Avgust Majerič, dipl. oec., pomočnik direktorja za gospodarska in finančna vprašanja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 21. novembra 1973.
Rgz 52/1-16	1489
Zdravstveni dom, Maribor.
Izbriše se Ivan Inkret, računovodja.
Maribor, 26. novembra 1973.
Rgz 79/1-48	1532
' Zavod za varstvo pri delu Maribor.
Izbriše se dosedanja firma zavoda in vpiše nova, ki glasi:
Inštitut za varstvo pri delu, Maribor, zn. sub. o..
Maribor, 27. novembra 1973.
Rgz 428/1-44	1522
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 111/73—4	HD32
Pri občinskem sodišču v Gornji Radgoni je v teku zapuščinska obravnava po pokojnem Francu Petku sinu Franca, na zadnje stal. stan. Ko-kolajnščak 3, ki je umrl 4. X. 1973 na Kokolajnščaku.Njegov sin Stanko Petek, roj. 23. X. 1932 sedaj nežna--nega bivališča, se poziva, da se najpozneje v roku 1 leta po objavi tega oklica priglasi temu sodišču, ker bo sicer po preteku tega roka sodišče zapuščinski postopek opravilo na podlagi izjave postavljenega mu skrbnika in podatkov s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Gornji Radgoni, dne 27. novembra 1973.
Oklic o skrbnikih in razpravah
dostavljeni skrbniki ooao v tožbah ea-'topali tožence. katerih bivališče oi /nano. na njihovo nevarnost m stroške dokler se sami oe cglasljo ali oe ime nujejo pooblaščence
P 119/73—4	11876
Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Trebeč Erminija pok. Jožefa, Or-
lek št. 33, ki ga zastopa odvetnik Tavčar Metod iz Sežane, zoper tožene stranke: 1. Samarin Ivana, 2. Samarin Ano, 3. Samarin Karolino, Orlek 23v sedaj neugotovljene osebe, zaradi ugotovitve lastninske pravice poto 1.500 din, na podlagi določila
4.	tč. 77. člena ZPP postavilo toženim strankam začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, delavca tega sodišča ki bo zastopal tožene stranke vse dotlej, dokler se tožene stranke ali njihov pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču, oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Sežana, ne bo sporočil sodišču, da je postavil toženim strankam začasnega zastopnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 9. oktobra 1973.
Amortizacije
/redootme. katerih imetniki pozivaj® auj v elane m roku prmia^ij« ^oaivr® *vojc pravice. «iccr je bode vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 488/73	11279
Genovefa Purkat iz Ljubljane. Miklošičeva 10 prosi za amortizacijo hranilne knjižice, št. 292947/71 izdane pri LB — Mestna Hranilnica, na prinositelja in geslo. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 7. novembra 1973.
Razpisi
delovnih mesi
St. 451/10	12052
Fakultetni svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi določila 129. čl. statuta in
10.	čl. pravilnika o delovnih razmerjih tale delovna mesta,
na oddelku za arhitekturo
1.	rednega asistenta pri predmetu »osnove projektiranja in kompozicije II«,
2.	rednega asistenta pri predmetu ••gradbena mehanika«,
3.	rednega asistenta pri predmetu »kompozicija-urbanizem«.
Pogoj za delovni mesti pod 1 in 3 : diplomirani inženir arhitekture, za delovno mesto pod 2 : diplomiran* gradbeni inženir.
na oddelku z,a gradbeništvo
4.	rednega fak. učitelja za predmet »opisna geometrija«,
5.	rednega fak. učitelja za predmete »zemljska dela«, »zemljska dela in fundiranje« ter »ceste-zgornji ustroj«.
Pogoj za delovno mesto pod 4: diploma FNT ali ene od tehniških fakultet, za delovno mesto pod 5: diplomirani gradbeni inženir
6.	rednega asistenta pri predmet-tih »železnice I<s “železnice II« in
“Predori«,
7.	rednega asistenta pri predmetih “gradivo«, -eksperimentalne metode« in “tehnologija« za arhitekte,
8.	rednega asistenta pri predmetu “matematika«,
9.	rednega asistenta pri predmetu “mehanika tal in fundiranje«.
Pogoj za delovna mesta pod 6, 7
in 9: diplomirani gradbeni inženir, za delovno mesto pod 8: diplomirani inženir matematike.
na geodetsko-kom analnem
oddelku
10.	višjega strokovnega sodelavca pri predmetih -geodezija« za gradbenike in »geodezija I«.
Pogoj: diplomirani geodetski inženir z najmanj 10 let strokovne prakse.
v Laboratoriju za mehaniko tal F A G G
11.	rednega asistenta za raziskovalno dejavnost
Pogoj: diplomirani gradbeni inženir.
v Računovodskem centru FAGG
12.	strokovnega sodelavca za računalništvo.
Pogoj: diploma ene od tehniških fakultet, delovne izkušnje z računalniki in obvezno znanje enega svetovnega jezika
Kandidati za delovna mesta poo’ 4 in 5 morajo izpolnjevati dodatno še splošne pogoje po 42. členu zakona o visokem šolstvu (UL SFRJ, št. 9/69 in 17/69). Kandidati naj v prijavi navedejo tudi znanje tujih jezikov.
Pismene prijave z osebnimi podatki, podatki o praksi in prilogami naj kandidati naslovijo na tajništvo fakultete, Ljubljana, Jamova 2.
Razpis velja en mesec po objavi v Uradnem listu SRS.
Fakultetni svet
St. 01—297/1—73	11997
Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje delovna mesta:
1.	rednega asistenta za Analizo in planiranje narodnega gospodarstva,
2.	honorarnega predavatelja za Ekonomiko in organizacijo podjetja,
3.	honorarnega predavatelja za knjigovodstvo,
4.	dva honorarna predavatelja za računovodstvo,
5.	honorarnega predavatelja za Temelje družboslovja,
6.	honorarnega predavatelja za Ekonomiko industrije,
7.	honorarnega predavatelja za Komercialno poslovanje,
8.	rednega ali honorarnega učitelja za Gospodarsko pravo.
Pogoji za posamezna delovna mesta so v statutih ekonomske fakultete in univerze v Ljubljani, pod tč.
5 pa se poleg splošnih pogojev zahteva, da je diplomirani ekonomist, ki se ukvarja s sociološkimi vprašanji.
Vloge z biografskimi in bibliografskimi podatki ter znanstvena in strokovna dela je treba dostaviti tajništvu fakultete, Ljubljana, Gregorčičeva 27, v 15 dneh po razpisu.
Fakultetni svet
St. 1542/1-73	12097
Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje
I.	Na oddelku za kemijo:
1.	pri odseku za kemijo:
a) 5 mest fakultetnih sodelavcev
2.	pri odseku za kemijsko tehnologijo:
a) 2 mesti fakultetnih sodelavcev;
II.	na oddelku za montanistiko:
1. pri odseku za geologijo:
a)	mesto fakultetnega učitelja za predmete Kvartarologija, Paleolitik SFRJ ,tudi za arheologe) in Paleolitik za arheologe
b)	2 mesti fakultetnih sodelavcev
2.	pri odseku za metalurgijo:
a) 2 mesti fakultetnih sodelavcev;
III.	na oddelku za matematiko in fiziko:
1.	pri odseku za matematiko:
a) 2 mesti fakultetnih sodelavcev
2.	pri odseku za fiziko:
a)	mesto fakultetnega učitelja
b)	mesto fakultetnega sodelavca
3.	pri odseku za mehaniko:
a) mesto fakultetnega sodelavca
4.	pri odseku za astronomijo in
metalurgijo:
a) mesto fakultetnega učitelja za predmete Osnove meteorologije, Analiza in prognoza vremena, Dinamična meteorologija
5.	pri Astronomsko geofizikal-
nem observatoriju:
a)	2 mesti višjih strokovnih
sodelavcev
b)	mesto strokovnega sodelavca;
IV.	na oddelku za tekstilno tehnologijo:
a) 2 mesti fakultetnih sodelavcev;
V.	na fakulteti:
a) mesto predavatelja za predmet Osnove narodne obrambe
Pogoji: izpolnjevanje določb zakona o visokem šolstvu, statuta fakultete oz. univerze. Natančnejši pogoji so na vpogled na posameznih oddelkih oz. odsekih.
Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9 a.
Prijavi morajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate).
Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Fakultetni svet
12124
Komisija za razpis delovnih mest Prirodoslovnega muzeja Slovenije Prešernova 20, razpisuje prosto delovno mesto
kvalificiranega delavca na kusto-diatu za Ornitologijo v Stožicah.
Pogoji: Praksa pri izdelavi obročkov, kot lov in obročl^anje ptičev, kakor tudi njihovo dobro poznavanje. Zaželjen je mlajši moški s par leti službe. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
Komisija
St. 110/66—73	12090
Skupščina mesta Ljubljane — komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/55) prosta mesta petih sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje-za sodnike po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Ljubljana Mestni trg 1.
Skupščina mesta Ljubljane
St. 110/67—73	k 12090
Skupščina mesta Ljubljane* — komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in v soglasju s skupščino občine Litija prosto mesto sodnika občinskega sodišča I Ljubljana.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje ža sodnike po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Ljubljana Mestni trg 1.
Skupščina mesta Ljubljane
St. 110—2/73	12053
Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65 razpisuje skupščina občine Koper tri prosta mesta sodnikov občinskega sodišča v Kopru
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 20 dneh komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper.
Na razpolago dve vseljivi stanovanji.
Skupščina občine Koper
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 01—807—73	11957
Pedagoška akademija Maribor, razpisuje na podagi 60. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v gradi-
tev	javni natečaj
o sposobnosti izvajalcev za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za gradnjo pedagoške akademije med Gosposvetsko in Koroško cesto v Mariboru
Pričetek del je predviden v maju 1974. Rok za dokončanje del bo določen v pogodbi.
Rok za priglasitev je 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9.
Investitor (pedagoška akademija) bo izdal odločbe o sposobnosti v desetih dneh po izteku natečaja.
Pedagoška akademija Maribor
St. 2303/73	12146
Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisuje po sklepu 34. seje UO sklada z dne 8. 8. 1973, ter
10.	do 12. člena zakona o urejaiju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list, št. 42/66) in Ur. list SRS, številka 20/71) javn. natcčaj
za oddajo stavbnih zemljišč v soseski VS-4 »Bonifacija« — Vič I. Predmet oddaje so:
13 parcel za gradnjo atrijskih hiš tipa T 3-1, in sicer: pare. št.
1868/1 z izmero 363 m? in oznako objekta 76
1868/2 zi zmero 330 m2 in oznako objekta 77
1868/3 z izmero 328 m2 in oziako objekta 78
vse ležeče v k. o. Vič pare. št.
504/6 z izmero 528 m2 in oznako objekta 89
504/7 z izmero 449 m2 in oznako objekta 90
504/8 z izmero 359 m2 in oznako objekta 91
504/9 z izmero 503 m2 in oznako objekta 92
504/10 z izmero 449 paP in oznako objekta 93
504/11 z izmero 359 m2 in oznako objekta 94
504/12 z izmero 492 m2 n oznako objekta 95
504/13 z izmero 444 m2 in oznako objekta 96
504/14 z izmero 355 m2 in oznako objekta 97
504/15 z izmero 557 m2 in oznako objekta 98
vse ležeče v k. o. Trnovsko predmestje
II.	Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji:
la. Predmet licitacije je odškodnina za zemljišče z začetno izklicno ceno 35 din za m2 stavbne parcele.
V ceni je že upoštevan davek na promet nepremičnin, ki bremeni sklad.
b.	Stroški komunalne ureditve znašajo 335,10 din za m2 stavbne parcele.
c.	Stroški 2 °/o gradbene cene objekta kot prispevek za gradnjo zaklonišč po Odloku o zakloniščih na območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS. št. 14/73) znašajo 10.739,30 din.
2.	Roki plačil obveznosti iz tč. l.a). b) in c) tega natečaja so
30 % ob podpisu pogodbe
30 Vo do 31/5-1974
20 °/o do 1/12-1974
20 % do 1/7-1975
3.	Rok za začetek gradnje je najkasneje 6 mesecev, za dokončanje pa 3 leta po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča.
III.	Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi:
a)	višjo ponudbeno' ceno na m2 zemljišča, ki mora biti brezpogojna ter povsem določena, ne pa alternativna
b)	krajše plačilne roke, kot so določeni v II/2 tega razpisa
c)	krajši rok za dokončanje gradnje
IV.	Ostali natečajni pogoji so:
1.	Posebni prispevek po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26/73) neposredno bremeni uspelega natečajnika.
2.	Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati na račun sklada št. 50103-652-26817 varščino v višini 5000 din, ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v zadnji obrok odplačila, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe. kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada.
3.	Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino 5.000 din kandidirati le)na treh parcelah.
4.	Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo ob podpisu pogodbe o urejanju in oddaji stavbnega zemljišča, ko se mu izroči tudi investicijsko tehnična dokumentacija'.
5.	Uspeli ponudniki morajo temeljno ploščo dograditi do 1. 12.
1975.
6.	Investitor mora graditi objekt po predpisanem in potrjenem gradbenem načrtu.
7.	Zemljiškoknjižno ureditev zemljiškoknjižnega stanja za parcelo najugodnejšega ponudnika uredi na svoje stroške Komunalni sklad do
15.	4. 1974.
8. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov:
Komunalno podjetje Vič, Ljubljana, Vrhovnikova ul. 2. Rok za pošiljanje pismenih ponudb je 3/1-1974 do 14. ure. Na ovojnici morate označiti: »Javni natečaj za stavbno zemljišče«.
' Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku oz. ponudnikoma (mož-žepa> z roj. in prebivališčnimi podatki, številko parcele po vrstnem redu (največ 3)", ponudbeno ceno odškodnine za zemljišče po m-, obvezo in plačilo stroškov komunalne ureditve in stroške v zvezi s plačilom prispevka za gradnjo zaklonišč, rok plačila obveznofeti in rok dokončanja gradnje.
Pravočasno prispele pismene ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja .pregledala dne 4/1-1973 ob 8. uri v prostorih Komunalnega podjetja Vič. Ljubljana, Vrhovnikova 2. Vse ostale informacije glede parcele, zazidalne podatke, načrt predvidenega objekta z vključno natečajnim formularjem ter ostale pogoje dobe interesenti vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure pri Komunalnem podjetju Vič, Ljubljana, Vrhovnikova 2.
Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik
Izgubljene Sisline
preklicujejo
Abedini Sulejman. Ljubljana, Vi" de Prcgarčeve 34, zdravstvene izkaznice na ime Abedini Hatidža. Abedini Makfira in Abedini Sino-ver.	11893
Abram Rudolf, Sevnica, Ledine
74,	spričevalo.	11222
Aličajič Husein, Vrhnika, Verd
75,	zdravstveno izkaznico. 7715 Alič Pikret, Tojšiči, Sarači 25,
zdravstveno izkaznico	3161
Alif Olga, Celje, Ob železnici 2, zdravstveno izkaznico na ime Alif Jure.	•	11831
Alihodič Zaim, Vransko, Čef>lje 10, zdravstveno izkaznico, številka 397864.	11884
Alijagič Ismet, Bihač Ulica Unska 17, zdravstveno izkaznico. 11936 Ališič Saida. Ljubljana, Celovška 80, zdravstveno izkaznico. 11806 Anuša- Juntez-Bcdehovič, Polzela 129 a. zdravstveno izkaznico! številka 606749.	3301
Anžič Marija. Grosuplje, Velika Ilova gora 25', zdravstveno izkazii-co.	11914
Arsenjuk Vera, Ljubljana, Zeleno pot 6. zdravstveno izkaznico. 11840 Ban Vesna. Bled. zdravstveno izkaznico. št. 65683.	11985
Beganovič Sulejman, /Ljubljana Celovška 163, delovno knjišico. 11962 Bogovič Adil. Ljubljana, Linhartova 36. zdravstveno izkaznico. 12060
Benedetti Ferruccio, Portorož, Sen-čna pot 19 evidenčni list čolna Pl—^ 92.	11936
Benko Ignac, Celje, Miklošičeva 4 zdravstveno izkaznico.	12005
Berginc Ivan, Log Čezsoški 1, pro-pustnico VS. št. 7650.	11385
Berlan Drago, Ljubljana Mesarska ulica zdravstveno izkaznico,, številka 48924.	11937
Berne Anton. Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39 j, zdravstveno izkaznico.	12019
Bertok Vojmir, Koper, Burlinjeva 4, spričevalo o zaključnem izpitu OS Koper.	12061
Bešič Ibrahim, Trnava 105, zdravstveno izkaznico.	12062
Bigula Slavko, Bednjanska, Sinkoviča 51, zdravstveno izkaznico, številka 661501.	'	8427
Bizjak Anica, Kranjska gora 78, zdravstveno izkaznico, številka 252467.	11797
Bizjan Jernej, Smolnik 4, spričevalo o zaključnem izpitu lesno industrijske šole v Škofji Loki, izdano leta 1969.	11901
Bobik Nada, Slovenske Konjice Sp. Preloge 28, zdravstveno izkaznico, št. 51838.	11869
Borko Vili, Zagorje ob Savi. Okro-garjeva 15, zdravstveno izkaznico, št 178340.	12006
Bosnič Valentin, Ljubljana. N; jami 8, delovno knjižico.	12020
Bostič Ivana, Ljubljana, Podutik
1,	zdravstveno izkaznico.	12063
Boštjančič Viljem, Ljubljana,
Kamniška 266, dijaško avisto vozovnico, št. 4.76 za relacijo Brinje — Drama, izdano od'podjetja »Viator« Ljubljana.	12021
Brank Bojan, Škofja Loka, Novi/ svet 10, zdravstveno izkaznico, številka 019502.	11841
Brezavšček Aleksander, Ljubljana, Ane Ziherlove 4, zdravstveno izkaznico. '	\	11839
Brišavac Jure, Galjevica 51. Ljub- ■ liana, zdravstveno izkaznico. 12064 Brkič Slobodan, Medvode, Vaše 10. zdravstveno Izkaznico.	11307
Butalh Jože, Šmihel j 63, Novo mesto, indeks dopisne šole v Ljubljani ~~ delovodske smeri.	12065
Cafuta Neža, Ptuj, Krčevina 47, delovno knjižico, reg. št. 1394. ser. St. 520985.	11866
Centrih Bojan, Ljubljana, Topil r-hiška 11, dijaško avisto vozovnico št. 16951'za relacijo Moste — Stegpe. izdano od podjetja -Viator«. Ljubljana.	11342
, Cerovski Stanko, Rog. Slatina, zdravstveno izkaznico.	11886
Ciperle Darinka, Brod, Savinškova
2,	zdravstveno izkaznico, številka
868409.	11343
Cof Miro, Piran, Ulica svobode 83. zdravstveno /izkaznico.	7950
Copot Benjamin, Mlajtinci 43. zdravstveno izkaznico, številka 159400.	11493
Cukur Voislav, Kočevska Reka. Rogati hrib, zdravstveno izkaznico.	11987
Cupin Alda, Zg. Škofije 119, prepustnico VS, št. 2928.	11168
Cvirn Ljudmila, Celje, Ulica tr. žrtev 11, zdravstveno izkaznico, številka 643512.	11988
Čačič Milan, Piran, Bolniška 2. zdravstveno izkaznico.	7745
Gajič Amir, Hrastnik, Samski dom, zdravstveno izkaznico, številka 001078.	•	9559
Cavlovič Ana, Kočevje, Mozelj, zdravstveno izkaznico, številka 193810.	11387
Celebič Munib, Ljubljana, Kvedrova 19, dijaško avisto vozovnico, številka 4906 za »relacijo Jav. skl. — Kolodvor, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	12022
Černič Marjan, Krška vas, Velike Malence 20, zaključno spričevalo
OS.	12007
Črešnjevec Dragica, Ivanjkovci, Cerovec 35, zdravstveni izkaznici na ime Črešnjevec Dragica in na ime Črešnjevec Milan.	11285
Crnilec Janez, Naklo 42, delovno knjižico, reg. št. 14105, ser. št. 359530.	11798
Čuček Milan, Šentjur pri Celju, Kameno 3a, zdravstveno izkaznico, št. 552730.	11919
Debevec Peter, Ljubljana, Kroja-ška 8, zdravstveno izkaznico. 11963 Derhšar Irena, Ljubljana, Obrežna steza 2, zdravstveno izkaznico. 11808 Devetak Marija-Božena, Ljubljana. Koritkova 28, delovno knjižico.	12060
Djakovič Rajko, Tomina, Kozica 160, zdravstVeno izkaznico. 3941 Djužič Ramis, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico. 11894 Dolar Milena, Šempeter v Savinjski dolini 51, zdravstveno izkaznico.	11870
Dragič Radislav, Lopare, Tobut 322, zdravstveno izkaznico. 3943 Drčar Frančiška, Ljubljana, Kajuhova 44, zdravstveno izkaznico, št. 464916.	‘	11395
Drolc Ivica, Zg. Ruhinj 3, p. Laze, zdravstveno izkaznico. 12067 Duh Avgusta. Ljubstava 35, Videm pri Ptuju, vojaško knjižico. 11844 Durmišaj Zena, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico.	11896
Durničevič Mehmed, Koper, Zupančičeva 38, zdravstveno izkaznico.	11916
Dinovac Nasul’, Mokrmalj, zdravstveno izkaznioo, št. 583360.	11809
Dinovci Seidija, Mokrmalj, zdravstveno izkaznico, št. 497964.	11810
Erjavec Franci, Ljubljana, Rejčeva 15, dijaško avisto vozovnico, št. 4324 za relacijo Moste—Mestni log, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11939
Fazlić Samid, Tojšići, Donji Rain-ci 263, zdravstveno izkaznico. 7892 Ferjančič Stanislav, Idrija, Ljubljanska 4, spričevalo o strokovnem izpitu — avtomehanske stroke izdano leta 1970 v Ljubljani.	11845
Flerin Drago, Kamnik, Vrhpolje 74, zaključno spričevalo OS Frana Albrehta Kamnik.	11811
Ferjančič Albina, Ljubljana, Dom na Bokavcih 51, zdravstveno izkaznico. '	11846.
Galivec Magda, .Nova Gorica, Cankarjeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 344796.	12008
Ganič Anto, Ljubljana, Jamnikarjeva 16, zdravstveno izkazni-c0-	11897
Gaši Bertp, Ljubljana, Aljaževa 32, zdravstveno izkaznico. 11940 Gerželj Zdenka, Ljubljana, Sarho-va 20, zdravstveno izkaznico, št. 655548.	11964
Golob Martin, Ljubljana, Pot na Fužine 19, dijaško avisto vozovnico, št. 16855 za relacijo Polje preko Zal Topniška, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12023
Gor Anica, Stara Cerkev 42, delovno knjižico, reg. št. 3006, ser. št 939844.	7952
Goispeti Sonja, Kresnice, Ribče N. H., zdravstveno izkaznico. 1	11812
Grah Regina, Murska Sobota, Bakovci 70, zdravstveno izkaznico, št. 137422.	11920
Grbenič Slavka, Golnik 25, zdravstveno izkaznico.	8299
Gubane Jože, Duplje, Pod Brezje 66, vojaško knjižico.	11941
Guček Vili, Laško, Rečica 21, zdravstveno izkaznico.	3350
Gukjati Vera, Ljubljana, šišenska 35, indeks ekonomske fakultete, št. 127593.	11847
Habjanič Martin, Središče ob Dra-v!’..?brcž 67’ spričevalo o diplomi na . višji agronomski šoli v Maribo-ru-	,	12005
Hirsch Egon, Notranje gorice 15, vozovnico za relacijo Notranje gori-ce—Ljubljana, izdano od podjetja «Viator«, Ljubljana.	11942
Hladnik Gorazd, Ljubljana. Šišenska 21, dijaško avisto vozovnico, št. 17210 za relacijo Kino Šiška— Šentvid, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	11943
Horvat Avgust, Škofja Loka, Tavčarjeva 12, zdravstveno izkaznico št. 15262/11.	^	1175(j
Horvat Friderik, Bistrica 41, Tržič, zdravstveno izkaznico, številka A-121335.	7953
Horvat Ladislav, Dolina 33, zdravstveno izkaznico.	11813
Horvat Marija, Ptuj, Spuhlja 64, spričevalo 8, razreda OŠ Ptuj. 9560 Hodžič Serif, Ljubljana, Podsmreka 15, zdravstveno izkaznico, št. 356897.	12024
Hribar Stane, Trebnje 23, spričevalo JI. letnika trgovske šole v Brežicah, izdano leta 1961/62.	12025
Hržič Leon, Velika Nedelja, Mihovci 25, zdravstveno izkaznico, št. 265321.	n888
Ikeljič Džehya, Ramič b. b„ Ključ, zdravstveno izkaznico.	7498
Ilič Rode, Koper, Vodna skupnost, zdravstveno izkaznico, številka 12421.	11921
Ivančič Jože, Kamnik, Tuniška 2a, študentsko zdravstveno izkaznico.	11944
Ivanov Angel, Bistrica, Gregorčičeva 23b, zdravstveno izkaznico.	7883
Ivanuš Heda, Ljubljana, Bajtova 6, zdravstveno izkaznico, številka 028524.	12068
Jager Frančiška, Sadinja vas 4 Dobrunje, zdravstveno izkaznico.	12026
Jager Milan, Dobrunje, Pot Heroja Trtnika 4b, zdravstveno izkaznico, št. 043308.	ims
Jana Alojz, Medvode, Verje 22a. delovno knjižico, zaključno spričevalo OS Heroja Franca Bukovca in spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole — kovinske stroke, izdano 1966 v Ljubljani.	11314
Janež Matilda, Kočevje, Kidričeva 5, zdravstveno izkaznico^.	11799
Jankovič Vasiljka, Stara Dubrava Vijačani bb., zdravstveno izkaznico.	1181,5
Javoršek Štefka, Moravče, Soteska 8, roj. Vrhovrh, zdravstveno izkaznico.	12068
Jeglič Gregor, Ljubljana, Tržaška 11, zdravstveno izkaznico. 11816 Jeraj Ciril, Kranj, Hrastje 83 zdravstveno izkaznico, št. 14378 na ime Jeraj Marija.	i 11300
Jerič Anton, Dol pri Ljubljani Beričevo 50a, zdravstveno izkaznico.	11945
Jerman Janez, Vodice, Repnje 33, zdravstveno izkaznico.	11850
Jerše Silvester, Ljubljana,'Linhartova 68, spričevalo o zaključnem izpitu učiteljišča, izdano leta 1968 v Ljubljani.	12027
Jevnišek Rajko, Celje, Lokrovec 71, zdravstveno izkaznico, številka 869078.	11301
Jokanovič Božana, Ljubljana, Sp. Gameljne Sla, zdravstveno izkaznico.	11965
Jovanov Aleksander, Koper, Vodna skupnost, zdravstveno izkaznico, št. 274919.	11922
Jovanovič Zofija, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 6, zdravstveno izkaznico, št. 124598.	12028
Jurič Manfred, Ljubljana, Stotice 17b, zdravstveno izkaznico.. 12070 Južna Frančiška, Ljubljana, Vojkova 15, zdravstveno izkaznico.	11946
Kaplan Alenka, Ljubljana, Polje cesta XVI/la, zdravstveno izkaznico.	11898
Kerpan Branko, Ljubljana, Martina Krpana 2, zdravstveno izkaznico.	,12071
Keršič Leopoldina, Ljubljana. Gornji trg 17. zdravstveno izkaznico.	11B4F
Keserovič Safet. Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico. 11367 Kitič Vid, Bulctič 130. Pribinič. zdravstveno izkaznico, številka 601476.	7885
Klemenčič Marija, Ljubljana, Miklošičeva 15a, zdravstveno izkaznico.	12072
Knežević Božica, Ljubljana, Ga-Ijevica 266b, zdravstveno izkaznico.	11966
Kocjan Sergej, Portorož, Senčna pot 19, evidenčni list čolna »Jadran« PI-87.	11989
Kolander Janko, Ljubljana, Stefanova 25. dijaško avisto vozovnico, št. 4933 za relacijo Kino Šiška—Spl. bolnica, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	11851
Kolar Marjana. Ljubljana, Breznikova 23, dijaško avisto vozovnico, št. 8130. za relacijo1 Vižmarje—Sp. Bolnica, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	11967
Kolednik Franc, Cirkulane, Slatina B2, zdravstveno izkaznico, št. 279967.	7960
Komel Avrelio, Nova Gorica, Streliška 8, zdravstveno izkaznico, št. 86758.	11871
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor, štampiljko okrogle oblike, št. 5. premer 14 mm. z besedilom: Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor. 11232 Koprivec Lojze, Ljubljana. Podreber 7, zdravstveno izkaznico, številka 348666.	11898
Koprivnik Robert. Vnanje gorice 154, Brezovica, zdravstveno izkaznico.	12073
Kosmač Stefan, Sovodenj, Hobov-še 3. zdravstveno izkaznico, številka 242989.	11947
Kosovac Koviljke, Boh. Bistrica, Gozdna uprava, zdravstveno izkaznico,, št. 247597.	8340
Kostevc Slavko. Gorišnica 46, orožni list. reg. št. 209 210, 735. izdan od skupščine občine Ptuj. V ojolnem listu so vpisane tri vrste orožja, lovska puška kal. l2mm, lovska puška kal. 16 in kombinirana risani-ca.	11564
Krajnc Milena, Litija, Graška 43. spričevalo II. letnika poklicne šole šiviljske stroke, izdano leta 1963/64.	11317
Kristovič Marica, Pacinje 13. zdravstveno izkaznico, številka 625642.	10864
Krešič Ivo, Cerknica, Cesta 4. maja 44, zdravstveno izkaznico, številka 188699.	11390
Kristančič Artur, Dobrova. Kozar-no 1, delovno knjižico, ser. št. 575227, reg. št. 717.	8077
Kralj Irena, Tržič, Čevljarska 2. zdravstveno izkaznico.	11852
Kralj Peter, Trzin, Mengeška 10. dijaško avisto vozovnico, za, relacijo Ljubljana—Trzin, izdano o podjetja -Viator«, Ljubljana. 11938 Kramarič por. Polak Marjana. Ljubljana, S'" "'letova 12. zaključno spričevalo št. 12 I. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1961 .■	11858
Košir Stanislav. Ljubljana. Ulica Marije Mlinar 16. zdravstveno izkaznico.	12029
Kovač Janez, Ljubljana, Moškri-čeva 46, zdravstveno izkaznico, št. 009904.	11968
Kovač Sonja, Ljubljana, Dolenjska 45b, zdravstveno izkaznico.	11900
Kraigher Marko, Ljubljana, Veselova 10, zdravstveno izkaznico. 12041 Krajić Osrpan, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico. 12030 Krivec Jože, Ljubljana, Novo Polje, cesta X/69, zdravstveno izkaznico.	11901
Krošelj Anica, Ljubljana, Malgajeva 16, zdravstveno izkaznico.	12042
Krstič Zoran, Ljubljana, Podrož-niška 7, indeks fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. 11818 ■ Krznarič Dani, Zagorje ob Savi, Polje 1, zdravstveno izkaznico, št. 187278.	8487
Kržič Milorad, Verd 75, zdravstveno izkaznico.	12010
Kuharič Anton, Ormož, Ljutomerska 32, zdravstveno izkaznico. 12011 Kušlakovič Rode, Kranj, St ruže vo: zdravstveno izkaznico na ime Kušlakovič Branka.	11802
Kuželički Adela, Brod na Kupi, Petrina 2, delovno knjižico. 11915 Laganis Mavro. Ljubljana, Sketo-va 4. zdravstveno izkaznico, številka 818537.	11970
Lahovec Julija, Ljubljana, Hubadova 3, zdravstveno izkaznico, št. 535604.	11819
Lakota Ivan, Kočevje, Podgorska 9, zdravstveno izkaznico, številka 582613/11.	11992
Lampe Uroš, Ljubljana, Apihova 23, zdravstveno izkaznico. 11854 Langus Maruša, Ljubljana, Pod hrasti 23. spričevalo o maturi I. gimnazije Bežigrajl, izdano leta 1960/61. v Ljubljani.	12043
Lavrinc Danica, Kamnik, Pot na poljane 4a, zdravstveno izkaznico.	12074
Lazič Aleks, Dobre polje, zdravstveno izkaznico, št. 121347.	11879
Leskovšek Franc, Gorica pri Slivnici,/Slivnica 23, zdravstveno izkaznico.	11923
Lipovšek Marija, Laško, Debro 12. zdravstveno izkaznico, številka 302124.	11924
Ljubijankič F.sad, Pečigrad, Ljubi-jankiči 62, zdravstveno izkaznico.	12040
Lončar Radomir, Gradina, Kara-džordževo 153, zdravstveno izkazni-' co, št. 53400.	11902
Lopan Amalija, Ljubljana, Hoh-krautova 10, zdravstveno izkaznico.	12012
Lovrič Mijo, Stara cerkev, Gozdn obrat, zdravstveno izkaznico. 7797 Lozar Marija, Osek 59, Šempas, prepustnico VS, št. 15386.	11925
Macura Nebnjša. Ljubljana, Vodnikova 155, dijaško avisto vozovnico, št. 6394 za relacijo Zg. Šiška—
Trigl., izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11903
Majer Peter, Ljubljana, Gornji trg 10, delovno knjižico.	11820
Margeta Pavla Kranj, Nazorjeva 6, zdravstveno izkaznico, številka F 297757.	11803
Marinovič Ljubomir, Kočevje, Lesna industrija, zdravstveno izkaznico na ime Marinič Ljubo, številka 546190.	7712
Marjanovič Slavka, Šmartno ob S^vi 40, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Marjanovič Blagoje.	12075
Markič Brane! Ihan 44, Domžale, zdravstveno izkaznico.	11321
Markovič Božo, Celje, Čuprijska 19, zdravstveno izkaznico, številka 16504.	12014
Markovič Brigita, Kamnik, Ulica Toma Brejca 5a, dijaško avisto vozovnico za relacijo Ljubljana-Kam-nik, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12043a
Markovič Nedeljko, Celje, Riharjeva 4, zdravstveno izkaznico. 11090 Marušič Anita, Ljubljana. Gerbičeva 51a, dijaško avisto vozovnico, št. 12985 za relacijo Mestni log-Tri-glavska, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana.	12044
Matelič Slavka, Kranj, Savska 36 zdravstveno izkaznico, št. 2014 na ime Matelič Blanka.	11867
Mavec Rok, Ljubljana, Potrčeva 6 zdravstveno izkaznico.	11855
Mavrin Marjan, Kamnik, Prešernova 1, zaključno spričevalo OS Toma Brejca, izdano leta 1968. v Kam-riiku.	12045
Medved Tatjana, Koper, Vanganelska 45e, zdravstveno izkaznico.	11868
Medžimurec Slavko, Ljubljana, Tomačevska 13a, zdravstveno izkaznico.	11823
Medvešček Iztok, Portorož, Obala 13a, zdravstveno izkaznico. 11822 Mikanovič Živko, Teslič Čečeva 17, zdravstveno izkaznico.	9192
Mikič Andrija, Bpkšič Lug 12. zdravstveno izkaznico.	12076
Miklič Nikolaj, Ljubljana, Ploščad Franca Bratovša, indeks visoke ekonomsko komercialne šole Maribor, št. 81096749.	12077
Millaku Mehmet, Ljubljana, Cilen-škova 16, zdravstveno izkaznico.	11904
Milkovič Milan, Ljubljana, Viška 58, dijaško avisto vozovnico, številka 9504 za relacijo Dolgi most—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.	11948
Mlakar Beno, Trbovlje, Ojstro 28 zdravstveno izkaznico, številka 308006.	11794
Mlakar Marjan, Ljubljana, Na jami 4, zdravstveno izkaznico, št. 125382.	11949
Modrinič Evica, Škofije, Elerji 18 zdravstveno izkaznico.	11917
Mohar Jože, Zagorje ob Savi. GIP Beton, zdravstveno izkaznico, št. 548837.	11391
Mohorič Angela, Ptuj, Mariborska 15, zdravstveno izkaznico, številka 210068.	8156
Molnar Adrijano, Koper, Semedela, zdravstveno izkaznico. 11993 Mrak Marta, Mengeš, Kidričeva 29, zdravstveno izkaznico. 12078 Mujič Džafer, Doboj, Pridjel 2 zdravstveno izkaznico.	8936
Mujič Mustafa, Doboj, Pridjel 19 zdravstveno izkaznico.	8935
Mujkič Ežef, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico.	7545
Mušanovič Mustafa, SGP »Zasavje", zdravstveno izkaznico. 3003 Mušič Sefik. Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 12079 Naglič Marija, Sp. Zreče 36, zdravstveno izkaznico, št. 20381.	11512
Nastran Iztok, Ljubljana, Djako-vičeva 6, zdravstveno izkaznico.	12046
Neziri Bečir, Portorož, Slovenija ceste, zdravstveni izkaznici na ime Neziri Bečir in Neziri Mirad. 8926 Neziri Bečir, Portorož, -Slovenija ceste, zdravstveni izkaznici na ime Neziri' Sehija in Neziri Rahman.	10439
Neziri Nezir, Portorož, Slovenija ceste, zdravstveno izkaznico. 8343 Nuhanovič Serif, Trbovlje, SGP »Zasavje«, zdravstveno izkaznico, na ime Nuhanovič Jasmina, št. 500044 in na ime Nuhanovič Esad. št. 500043.	.7964
Nurkanovič Mujo, Doboj, Svjetli-ča b. b., zdravstveno izkaznico. 8000 Obcrsnu Ita, Ljubljana, Mesesne-lova 34, dijaško avisto vozovnico, št 12412 za relacijo Šentvid—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11950
Oblak Milena, Ljubljana, Poljanska 43, zdravstveno izkaznico. 11971 Ocepek Marija, Izlake,,	Znojile 14
zdravstveno	izkaznico,	številka
589956.	8203
Ojsteršek Rafko, Laško. Ojstro 23 zdravstveno	izkaznico,	številka
220235.	11926
Orehek Janko, Žeje 2, Dob pri Domžalah,	zdravstveno	izkaznico.	11356
Ošlaj Cilka, Ljubljana, Snebrska 133, zdravstveno izkaznico. 11972 Ošlak Miran, Zreče, Skomarje 2, zdravstveno	izkaznico,	številka
14204.	11892
Pahor Beno, Idrija, Vinka Mohoriča 11, zdravstveno izkaznico, št. 336109.	11880
Pasernak Aleksander, Ljubljana Linhartova 66, zdravstveno’ izkaznico.	11973
Pečnik Hermina, Mali Kamen 11. zdravstveno izkaznico.	12080
Penca Jože, Velike Vodenice, delovno knjižico, reg. št. 1491, ser. št 597898.	11960
Penev Kristina, Piran, Pusterla 6 zdravstveno izkaznico.	11868
Pensa Dušan, Ljubljana, Linhartova 49, spričevalo o maturi 6. gimna-
zije Moste, izdano leta 1965 v Ljubljani.	11974
Pergar Janez, Ljubljana, Nahtigalova 4, spričevalo I. letnika tehnične srednje šole — rudarski oddelek, izdano leta 1958/59 V Ljubljani. 11975 Perko Anton, Ljubljana, Djakovi-čeva 59, zdravstveno izkaznico. 11824 Peršič Nevenka, Ljubljana, Dolenjska 48, dijaško avisto vozovnico, št. 7866 za relacijo Rakov.—Kajuhova, izdano od podjetja »Viktor«, Ljubljana.	11857
Pertoci Marjan, Andrejci 63, zdravstveno izkaznico, številka 591570.	'	7965
Petrič Katarina, Preserje, Podpeč 34, dijaško-avisto vozovnico, za relacijo Podpeč—Ljubljana, izdano od podjetja »Viator«,- Ljubljana. 11906 Petrovčič Leopold, Ljubljana, Cesta na Loko blok 2, zdravstveno izkaznico.	11951
Pi^c Ivica, Trbovlje, Trg. revolucije 13, zdravstveno izkaznico, št. 555635.	12004
Pirnat Mara, Ljubljana, Pod turnem 3, zdravstveno izkaznico. 11952 Pirš Majda, Mozirje, Ljubija 63 zdravstveno izkaznico.	11804
Planinec Končan Valtruda, Sp. Gameljne Ib, zdravstveno izkaznico, št. 319221.	12047
Podgrajšek Marija, Zreče, zdravstveno izkaznico.	7500
Podjed Slavko, Stahovica, Godič 58, zdravstveno izkaznico. 11994 Podpečan Milan, Ljubljana, Pod jezom 22, diplomo Ekonomske fakultete v Ljubljani, št. 552 od 8. VI. 1961.	11825
Podrepšek Betka, Celje, Stanetova 4, zdravstveno izkaznico.	11272
Poljanec Anica, Portorož, Seča 127, zdravstveno izkaznico, št. 299600 in zdravstveno izkaznico na ime Poljanec Bogdan.	*	11457
Popovič Radenko, Grosuplje, Pod gozdom 2, zdravstveno izkaznico.	12048
Potočnik Jože, Ormož, Litmerk 43. zdravstveno izkaznico, številka 62700.	8081
Prača Peter, Poljčane, zdravstveno izkaznico.	11859
Praščevič Jelena, Ljubljana, Titova 25, indeks srednje ekonomske večerne šole v Ljubljani.	11907
Predalič Ana, Spodnja Slivnica. Grosuplje 13, delovno knjižico. 11976 Prevolnik Brankfc, Teharje, Bukov-žlak 78, zdravstveno izkaznico. 11873 Pribac Antonija, Sečovlje, Padna 29, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	11991
Pršič Bajro, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 12081 Prugl Bogdan, spričevalo osemlet-ke-	11369
Radujko Boško, Koper, Santijeva 7, zdravstveno izkaznico. 12087 Rajher Franc, Rogatec, Strmkc 28. zdravstveno izkaznico.	12015
Rajkovič Slavko, Gp s tova ra 14. Mrkonjič Grad, zdravstveno izkaznico, št. 549031.	11326
Ramić Murot, Kamnik. Cankarjeva 3, zdravstveno izkaznico.	8474
Rančan Bogdan, Celje, Medlog 15, zdravstveno izkaznico, številka 348299/11.	11927
Ribič Drago, Češnjice 26, delovne knjižico, št. 6515.	11935
Ribič Drago, Češnjice 2'6, Trebelno-Mokronog, diplomo gostinske šole. izdano v Novem mestu 20. VI 1972.	11838
Ristič Miladin, Ljubljana, Ulica Malči Beličeve 1, zdravstveno izkaznico.	11977
Romanello Marino, Portorož, Kam-polin 114, zdravstveno izkaznico, št. 749693.	11505
Rozman Miha, Višelnica 6, zdravstveno izkaznico, št. 324150.	11010
Ružnič Husein, Sturliči, Cazin, zdravstveno izkaznico, številki 65128.	12082
Sever Anamarija, Ajdovščina, Male Žablje 225a, zdravstveno izkaznico, št. 709141.'	11874
Sever Janja, Ljubljana, Mala Čolnarska 14, dijaško avisto vozovnico št. 14688 za relacijo Prulski most— Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11908
Sinani Sinan, Piran, Tartinijev trg 15, zdravstveno izkaznico. 8202 Slapar Miro, Kamnik, Poreber 9, zdravstveno izkaznico.	12016
Smole Ignac, Pristava, Škofija 5, zdravstveno izkaznico, številka 024019.	8644
Snoj Stane, Črnuče, Ježa 31, zdravstveno izkaznico, št. 258584.	11859
Softič Vehid, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 11978 Sorič Nikola, Koper, Gasilska 17, zdravstveni izkaznici na ime Sorič Nikola in Sorič Srečko.	7549
Sorjan Vanja, Medvode 109, dijaško avisto vozovnico, številka 17558 za relacijo Medvode—Šentvid, izdano od podjetja »Vi a tor«, Ljubljana.	11909
Starman Mitja, Medvode, Zg. Senica 26, zdravstveno izkaznico. 11995 Stijepič Ivo, Rajševa Slatina, zdravstveno izkaznico, številka 594181.	11875
Stjepan Cvetko, Lepajci, Bregi Ra-dobojski 93, zdravstveno izkaznico.	8933
Strana Isuf, Ljubljana, Pot v mejah 1, zdravstveno izkaznico. 11979 Šemrl Julija por. Dolenec, Ljubljana, Gubčeva 18, diplomo I. stopnje filozofske fakultete, št. 651/62, izdano 13. VI. 1961.	11938
Šeško Marija, Ljubljana, Prešernova 30, spričevalo o maturi gimnazije Celje, izdano leta 1964.	12049
Škerl Janez, Koper, Vodna skupnost,/ zdravstveno izkaznico, številka 091954.	11928
Škodič Ana, Ljubljana, Hranilniška
16.	zdravstveno izkaznico.	11827
Škvorc Anton, Stara cerkev, Mlaka pri Kočevju 20, vojaško knjižico.	11860
Šnegelj Andrej, Mojstrana, Dovje 28, zdravstveno izkaznico, številka II S-115294.	7629
Šnenberger Bruna, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 42h, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Šnenberger Silvana. 11953 Speni Eduart, Radomlje, Prešernova 21, zdravstveno izkaznico. 11954 Štaicar Jože, Murska Sobota, Razlagova 20, zdravstveno izkaznico.	7759
Štangelj Vladimir, Ljubljana, Ve-rovškova 41, zdravstveno izkaznico.	11910
Štilec Marija, Kamnik, Perovo 9, zdravstveno izkaznico.	7605
Štrukelj Jože, Ljubljana, V pod-vozni 9,	zdravstveno	izkaznico.	12083
Šuštar Franci, Videm Dobre polje, Zagorica 21, zdravstveno izkaznico, št. 105235.	12084
Tavčar Marjan, Zagradec 3, spričevalo poklicne kovinarske šole, izdano od Poklicne kovinarske šole Celje Dečkova 1.	11568
Tekavc Ana, Ljubljana, Grablovi-čeva 40,	zdravstveno	izkaznico.	11861
Terzič Nura, Kranj, Hrastje 50 zdravstveno izkaznico.	8345
Težak Franc, Tržič, Bistrica 93, zdravstveno	izkaznico,	številka
672064.	11805
Tičar Anica, Brežice,	Šentlenart
64, zdravstveno izkaznico, številka 589299.	11929
Tibaut Jelko, Ljutomer, zdravstveno izkaznico, št. 99532 na ime Tibaut Romana.	8020
Tratnik Dragica, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 6, dijaško avisto vozovnico, št. 12413 za relacijo Stegne—Spl. bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 11862 Tropan Angelca, Ljubljana, Arta-čeva 4, dijaško avisto vozovnico, št. 17160 za relacijo Brod—Šentvid, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11955
Turin Cilka, Kamnik, Briše 5, zdravstveno izkaznico.	8243
Turk Vladimir, Ljubljana, Vrhovci 17/6, indeks pedagoške akademije v Ljubljani.	11956
Umek Avgust, Celje, Cesta na grad 56, delovno knjižico, ser. št. 11054, reg. št. 6801.	12058
Urbanci Marija, Črna, Rudarjevo .17, zdravstveno izkaznico. 8355 Urh Martin, Ljubljana, Gerbičeva 51, dijaško avisto vozovnico, št. 4466 za relacijo Mestni log—Triglavska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12050
Uršič Alojzija, Dol. Logatec 162. zdravstveno izkaznico.	11458
Valentinčič Bojan, Piran, Savu-drijska 25, spričevalo 1. letnika poklicne šole centra strokovnih šol v Ljubljani — tapetnik dekorater, izdano leta 1963.	11911
Vampotič Mirko, Videm pri Ptuju, Lancova vas 48, zdravstveno izkaznico, št. 627413.	7972
Varlec Ivan, Žurkov dol 33, delovno knjižico, reg. št. 2943.	11569
Vencelj Nataša, Polje, Studenci bloke 2e, zdravstveno izkaznico na ime Vencelj Aleksandra in delovno knjižico na ime Vencelj Nataša.	11863
Vidmar Vladimir, Ljubljana, Celovška 90, zdravstveno izkaznico.	11980
Vidrih Silvan, V JVIlinu 15, Šempeter pri Gorici, zdravstveno izkaznico, št. 085130.	11882
Vojanovič Nenad, Ljubljana, Mur-gle 22, zdravstveno izkaznico, št. 128424.	12051
Vokač Janko, Ljubljana, Jamova 72, štampiljko z besedilom: Vokač Janko, avtoprevoznik, Ljubljana, Jamova 72.	11981
Volk Rudolf, Lavrica 82, zdravstveno izkaznico. '	11864
Vujančević Savo, Skender Vakuf, Paunoviči bb, zdravstveno izkaznico.	9196
Vukotič Božidar, Mostar, Hotovska 4, zdravstvene izkaznice, št. 155796 na ime Vukotič Božidar, št. 155795 na ime Vukotič Pavla, št. 155794 na ime Vukotič Igor, št. 155793 na ime Vukotič Olga.	11865
Vules Lilijana, Nova Gorica, Prešernova 9, zdravstveno izkaznico.	12017
Zabukovšek Vera, Ljubljana, Sco« pollijeva 8, zdravstveno izkaznico.	11912
Zahirovič Hatidža, Ljubljana, Me" sarska 4, zdravstveno izkaznico, št. 248201.	11982
Zajc Alenka, Celje, Tržaška 8. zdravstveno izkaznico, številka 632000.	’	11931
Zajc Jože, Jesenice, Gasilski dol, zdravstveno izkaznico, številka IV J 293741.	11918
Zakšek Anton, Ljubljana, Toplar-niška 5, dijaško avisto vozovnico, št. 7435 za relacijo Moste—Stan. in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	11913
Zaletel Janez, Stična 1, Ivančna gorica, zaključno spričevalo OS Stična, izdano leta 1966.	11828
Zavšek Dare, Celje, Samova 2, spričevalo II. letnika srednje tehniške šole Krško — strojni oddelek, izdano leta 1968/69.	12059
Zupan Milka, Ljubljana, Tacen 11, indeks pedagoške akademije v Ljubljani.	11829
Zver Jože, Dobrovnik, Genterovci 55, zdravstveno izkaznico, številka 367260.	11575
Zvezdalo Ivanka, Ljubljana, Sp-Gameljne 31a, zdravstveno izkaznico.	11983
Žagar Jože, Golnik 18, zdravstveno izkaznico.	11996
Žakelj Ana, Idrija, Jelični vrh 20, zdravstveno izkaznico, številka 346188.	12018
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Milan Blber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani