Vojska na Balkanu. Mirovna pogajanja v Londonu so preldnjena, a vojska se ni na novo začela. Baljčapske države upajo, da bo T.,ur5ija vendar uvidela svojo nezmožnost za nadaljevanje vojske in da bodo tako držajve mirnim potom dosegle, k'ar si želijo, ,Gre se za Odrin in Egejske otoke,. Sedanja tur&ka vlada bi bila menda že davno pdstopila obojie, akio bi ne imela za lirbtom mladoturške straoike, ki neSuveno hujska turško prebivalstvo radi Odrina in Egejskih otokov, tako, da bi se v slučaju odstopa bilo bati upora in jiotrapjih nemirov. Za Odrin se Turki vsled tega toliko potegujejo, ker je tam ]jokopaniji nekaj sultanov in jira je torej mesto svet kraj. Sultan je namreS za Turke tudi v verskem oziru poglavar. Egejski otokl pa so potrebni za Turčijo, ker sanio tako lahko brani vsem sovražnikom uspešno vhod v Dardanele in pred Carigrad, Toda na drugi strajii mora Turčija pomisliti, da je bila na bojnem polju tepena, in sicer tak"o lmdo, da je za vsak nadaljni odpor nezmožna. Ako se vcjska nadaljuje, lajiko izgubi zraven Odrina še Carigrad ter del pokrajin y Mali Aziji, Tudi velevlasti, ki so se ves 6as zadržale nasproti obema strankama nepristranski, so sedaj ofiitno stopile na stran balkanskili držav ter svetovale Turčiji, naj se vendar uda. TurCija velevlastim še pi odgovorila. Napetost med Avstrijo in Srbijo je zelo popustila, ker je dala Srbija konzulom Prohaski in Tahiju popolno zadoščen.je ter se je izrekla tudi pripravlje- no, da odtegne svoje vojaštvo iz pomorskih krajev Albanije. Velevlasti se v Londonu Se nadalje posvetujejo zaradi Albanije in ji dologajo raeje. Nazori o velikosti bodoČe Albanije so zelo razliSni in ni pri8ak.ovati, da bi se tako hitro našla edinost. Vsled tega pa §e tudi ne moremo refti, da je vsa&a nevarnost velike vojsfe odstranjena, kajti zaradi Alhajiije si velevlasti še vedno lajhko skoSijo v lase. A tudi spor med Rumunijo in Bolgarijo še ni poravnan, in dokler ne bo ta tofika sporazumno rešena, je §e 'dosti nevarnosti za Tojne zapletljaje. Na kratko torej lahko reftemo: V ob. 5e je napetost med državami precej popustila, vendar izven nevarnosti za novo vojslčo še nismo. PaS pa Je mogoče, da bodo balkanske države k'malu udarile po Turčiji, ak.o se bo še dolgo obotavljala. Velevlasti posredujejo. Velevlasti ne želijo, da bi se jia Balkanu vojska nadaljevala, Cel Sas so se posvetovali njih zastopniki v Londonu, kako bi to dopdvedali TurSiji, in nazadnje so se zedinili na točke, k.i so vsem ugajale. Dne 17. t. m. je izrocil avstro-ogrski poslandki y Carigradu, mejni grol Palajvičini, turškemu ministru za zunanje zadeve, Noradungianu, skupne predloge. Velevlasti svetujejo Turfiiji, naj prepusti Odrin Bolgariji in, naj prepusti vprašanje zaradi Egejskih. otokov, katere zahte\rajio Grki, velevlastim, da ga one reišijo z Grško. Ako se Turčija na te nasvete ne bo ozirala, grozijo velevlasti, da ne bodo posodile Tiurčiji nobenega denarja, katerega se'da,' pujno potrebuje, da uredi svoje slabe linančne ražraere. Hotele so ji tudi zapretiti, da pridejo velevlasti s svojim brodovjem pred Carigrad, ako se ne ukloni njihovim predlogom. Tcda Nemčija te'ga ni hotela, zato se je ta misel opustila, PaS pa so velevlasti Tur&ijo opozorile, da je za njo velika nfivarnost, da izgubi Carigrad in del maloazijatsTcega posestva, ako bo vojsko nadaljevala. To je zelo zanimiv odstajvek v govoru velevlasti, ki nam pove, da tudi velevlasti poznajo razdrapanost turške armade, ki je za padaljevanje vojstee nesposobna. Med velevlastmi se drži najbolj ob strani NemČija. Vidi se, da hoče NemSija veljati kot prijateljica Tnrfciji, to ]>a gotovo zaradi tega, čla stere upliv Anglije, ki si na podlagi svojega prijateljstva hoče pridobiti v Aziii novih pok"rajin, seveda na ragun Turkov. Turški minister je odgovoril groiu Palaviginiju, da bodo velevlasti kmalu riobile turški odgovor. Turška vlada. dosedaj še ni dVla velevlastim nobenega odgovora. Upreti se je težko, a tudi udati. ^ Bolgarlja zahteva odločitev. Bolgarski krogi so zelo nevoljni, ker turška vlar da tako zavlačuje mirovna pogajan]a, in po vsej de. želi se zahteva, da se naj takoj nadaljuje vojska, ako se ne raore takoj skleniti mir. Ministrsfki predsednik Gešov je pooblastil bolgarske zastopnike v Londonu, da laliko takoj obvestijo bolgarskega komaindanta pri Cataldči, naj prične vojsk.o, ako ni priSafcovati v najkrajšem ftasu miru. Mi.nistrski pre'dsednik opozarja, da se morajio vojaJci balkanskih držav kmalu vrniti na svoje domove, kjer jih 6aka delo jia polju, kajti sicer ima pričakovati Bolgarija. v tekoftem letu glad. Poročilo, ki je pri&lo zadnji teden iz Londona, da so balkan.ske države odpovedale premirje, vsled česar bi se morala v 4 dneh zopet začeti vojska, se ne potrjuje, toda vse ima svoj konec. Turško brodovje. Med turškim in gršldm brodovjein se vršijo vedno majlini spopadi. Do velike bitke ni prišlo, nasprotnika si dosedaj le nagajata, kjer moreta. Grške ladje silijo v Dardanele ter ,jih obstreljavajo, turSke ladje pa izpadajo na Egejske otoke i.n vznemiriajo gršlko brodovje. Poročila o takih spopadib so skraja vedno bolj kričava, (¦ez ]>ar dni pa se izve, da aia nobeni strani ni bilo posebne nesreCe. Vepdar doseže Grška svoj nanien, da Turčija ne more na ladjah prevažati vojaštva na evropska tla. To je bil tudi vzrok, za,kaj balkanska zveza ni dovolila Grkom, da bi sklenili premirje. Bolgari vodijo slčrajno pametno celo h»\kjansiko zvezo. Turki seveda niso niC kaj prida zadovoljni s svojim brodovjem. Mjiožica je zadnjiS proti brodovju demonstrirala, klifioč: ^StraliOpetci, zakaj se vračate vedno v Dardanele, ko so Grki gospodarji na morju ? Ostanite enkrat vsaj eno nofi zunaj!" Cast- niki so odgovorili ljudstvu, naj se ne briga za take re^i, ki jih ne razume. Pomorska bltka. V soboto, dn& 18. t. m., se je vršila med turŠkim in grškiin brodovjem vefija bitka, o kateri pa se z obeh strani porofia, da je dobro izpaaia. Ve'ndar se da iz poročil toliko spoznati,: Turško brodovje je isti dan odplulo iz Dardanel, da napade grško bj-odovje. Da oslabi že v naprej svojega nasprotnika, ]e poslal turški poveljnik ladjo Hamidije samo naprej v mnenju, da jo bo vsaj del grškega brodovja zasledoval. Toda se je zmotiU Grški poveljnik je držal svoje brodovje skupaj ter feakal na nasprotnikov izpad. Ko se je turško brodovje približalo, zafiela se je huda bitka, ki je trajala nad 3 ure. Dve turški ladji sta tako pošfcodovani^ da sta za vsak boj nesplosobni, eni se je ulomil krov, Turškb brodovje se je nazadpje moralo zopet umakniti v Dardanele, le ladja Hamidije blodi okoli in' se bo zatekla v kako nevtralno (nepristransko) pristanišCe ter bo razorožena, ali pa jo bodo Grki še prej vjeli, Grkom je bila v bitki baje samo ena ladja poškodovana, Tabitkaima za posledico, da Turki še nadalje ne bodo rnogli z Malo Azijo obfeevati po morju in vsled tega tudi ne prevažati vojalkov na evropska tla. Na Grškem je zavladalo nepopisno navdušenje, ko se je izvedelo za uspeli domafeeg.a brodovja. Kramarski Angleži. 2e od nekdaj veljajo Angleži kot najboljši in uajspretnejši politieni kramarji. Ne placajo niC, zahtevajo pa veliko,. Tudi pri sedanji delitvi Turčije hocejo biti Angleži zraven, Svoje poželjive o6i obračaio na turške pokrajine y Aziji. Tako citamo, da se v celi Siriji silovito agitira za to, da bi Sirijo zasedli Angleži. Osobito živalmo agitirajo v Beirutu in v Damasku. Dva angleška moliamedadiska odbora obdeluu jeta Bejručane in Damašfeane, naj zahtevajo, da Sirijo zasedejo Angleži. Tajnik lorda Kitcberia je obiskal meseca decembra Beirut, Damask, Jaio in Kajfo, kjer so povsod v njegovi navzočnosti mohamedanci zborovali. K angleškemu generalnemu konzulu v Beirut je došlo ve6 odposlaništev, M so ga prosili, naj ščitijo Angleži molianiedance. V Beirutu se zbirajo ponoči vplivni roohamedanci, ki se posvetujejo, Kaj naj store, da bodo Angleži posredovali, Francoska naselbina je vsled te agitacije zelo nevoljna. Trde, da Ang. leži razburjenje umetno povzrogajo, ker bi radi dobili damaško železnico v svoje roke. To železjiico nameravajo podalj&ati Angleži 3o Perzijskega zaliva, da tekmujejo z nemško trgovino, ki je naslonjena na železnico, ki se gradi v Miezopotaniji, Vojaška nioč pri Čataldžl. Turgija je svoje Čete pri Cataldži ojažila, da ima sedaj tam kakih 120.000 mož, 350 topov in 1500 konjenikov. Poveljuje general Ahmed Abuk-paSa. Na polotoku Gallipoli in ob Dartlanelah je pod poveljstvom Faliri-paše 35- do 40.000 mož, V Carigradu 90 dozdaj le še rezervne 6ete, ki jih sedaj vežbajo. Na azijatski strani bo pripravljenih okoli 40.000 mož infajiterije. V Siriji pa imajo pripravljenih popolnoma neizurjenib'50 bataJjonov, to je okoli 35.000 mož. Vse. ga skupaj imajo torej Turki v Evropi (Cataldža-Gallipoli) okoli 170.000 niož, ria azijatski strani nasproti Carigradu 40.000; 35.000 mož y Siriji pride v poštev samo v najskrajnejSi sili. V najbolj&em slučaju bi torej razpolagala TurCija z 250.000 vojaki. Balkanske države znajo pa svojo vojno moč bolj prikrivati, vendar je gotovo, 'da so Bolgari pri Cataldži najmanj tako moSni kakor Turki, verjetnejSe je pa celo, da imajo do 200.000 mož. Pa tudi pri Rodostu so pripravljene bolgarske in grške divizije za napad na Gailipoli inDard.anele v približno isti mofiikfakor Turk.i. Srbi so vezani samo v Albaniji, kjer lx), vgtevši armado pri Lešu in Skadrur okoli 20.000 mož, pred Odrinom pa 30.000. Srbi so sioer prosti. Grki so vezani v Epiru, kjer jim stoji nasproti 40.000 Turkov in Albancev. — Iz tega bi že sledilo, da bi bil poraa Turkov po krvavih bojih i)O]ioln in neizogib€n". Upop v Skadru. Skader se &e drži, toda le vsled poveljnikovega junaStva. Predstraže pred Skadrom javljajo, da je prišlo dne 14. t, m. do krvavih, pouličjiib bojev^ v Skadru. Del posadke se je uprl in zahteval, naj trdjnjava kapitulira (se uda), Temu vojaštv,u se je pridružilo tudi civilnio prebdvalstvo. Poveljft4kj Riz&bej se tej zahtevi ni udal in je uikrotil upornike z oborozeno si_ lo. Dal }ih. je posfcreliti. Izgube Srbov In Bolgarov. Na podlagi uradnih podatkov srbskega vojnega ministrstva so imeli Srbi v minuli \iojski 11.500 ranjenih in 10.000 bolnih. V teh Stevilkah pa niso pavedeni ranjenci in bolniki, ki se nah)ajajo v bolnišnicah osvojenega ozemlja. Glasom bolgarskih uradnihi izvestij je padlo v bolgarski vojski in umrlo na boleznih 284 častnikov in 21.018 mož; število ranjenih in obolelih fiastnikov pa zjiaša 876, vojakov pa 51.000.