KRIVOPETE Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori Barbara Ivancic Kutin STUDIA MYTHO LOGICA S L AV I C A SUPPLEMENTUM 13 Zbirka / Series: STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA – SUPLEMENTA Supplementum 13 Uredniki zbirke / Editors of the Series: Monika Kropej, Andrej Pleterski, Vlado Nartnik Barbara Ivancic Kutin: Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori Urednica / Editor: Monika Kropej Telban Recenzentki /Reviewed by: Mirjam Mencej, Katja Hrobat Virloget Jezikovni pregled / Proofreading: Jožica Narat Prevodi povzetkov / Translation of summaries: Tjaša Jakop, Joel Smith, Martina Leban Errico Zemljevidi / Maps: Jože Kutin, Barbara Trnovec, Karmen Kenda-Jež Fotografije / Photographs: Barbara Ivancic Kutin, Špela Ledinek Lozej, Marina Cernetig, Milko Maticetov, Marko Zaplatil Ilustracija na naslovnici / Cover illustration: Slavica Mlekuž Oblikovanje in prelom / Graphic and art design; Jernej J. Kropej Izdal /Published by: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU / Institute of Slovenian Ethnology at ZRC SAZU Zanj / Represented by: Ingrid Slavec Gradišnik Založil / Publisher; Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo /Represented by: Oto Luthar Glavni urednik /Editor-in-cheef: Aleš Pogacnik Tisk / Print: Birografika Bori, d. o. o. Naklada / Print run: 450 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503767. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 398(=163.6) IVANCIC Kutin, Barbara Krivopete : divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori / Barbara Ivancic Kutin ; [prevodi povzetkov Tjaša Jakop, Joel Smith, Martina Leban Errico ; zemljevidi Jože Kutin, Barbara Trnovec, Karmen Kenda-Jež ; fotografije Barbara Ivancic Kutin ... et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. - (Zbirka Studia mythologica Slavica. Supplementa, ISSN 1581-9744 ; suppl. 13) ISBN 978-961-05-0087-2 294906112 Knjiga je izšla s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za leto 2017 in Inštituta za slovensko narodopisje, ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU /Published withthesupportof theSlovenianResearch AgencyandtheZRCSAZU, Instituteof SlovenianEthnology. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. The text was created using the input system ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), developed by Peter Weiss at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana (http://www.zrc-sazu.si). Studia Mythologica Slavica Spletna stran / Webpage: http://sms.zrc-sazu.si © Copyright Barbara Ivancic Kutin, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU Barbara Ivancic Kutin Krivopete Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti SCIENTIFIC RESEARCH CENTRE OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS LJUBLJANA 2018 Jožkotu Kazalo Predgovor.......................................................................................................................................... 9 Zahvale....................................................................................................................................... 10 1. Uvod............................................................................................................................................ 12 1.1 Kdo ali kaj so krivopete in kje so znane ............................................................................. 12 1.2 Kulturnozgodovinske in socialno-demografske znacilnosti obmocja, kjer so znane krivopete.............................................................................................................................. 14 2. Znacilnosti krivopet in paralele s sorodnimi bajcnimi bitji........................................................ 18 2.1 Krivopete kot specificna vrsta divjih ljudi........................................................................... 18 2.2 Bitja z zasukanimi stopali v svetovnih izrocilih.................................................................. 19 2.3 Zasukano stopalo kot razlikovalna lastnost med cloveškim in mitskim............................. 22 3. Kronološki pregled zapisov o krivopetah................................................................................... 26 3.1 Arhivsko gradivo in objave ................................................................................................ 26 3.2 Krivopete v prirocnikih ....................................................................................................... 30 4. Vsebinsko-motivne znacilnosti gradiva o krivopetah................................................................. 33 4.1 Zasukana stopala.................................................................................................................. 33 4.2 Druge telesne in znacajske lastnosti krivopet...................................................................... 34 4.3 Skupine pripovedi o krivopetah glede na osrednji motiv.................................................... 37 4.3.1 Grozljiva narava krivopet: ugrabljanje, mašcevalnost, kanibalizem......................... 37 4.3.2 Clovek ujame krivopeto v razklan hlod..................................................................... 39 4.3.3 Ujeta krivopeta uci ljudi stvari, ki jih še ne znajo..................................................... 39 4.3.4 Krivopete od dalec svetujejo ljudem......................................................................... 40 4.3.5 Krivopeta se poroci s clovekom................................................................................ 42 4.3.6 Krivopeta kot lastnica bogastva................................................................................. 44 4.3.7 Krivopete kot predice................................................................................................ 45 4.3.8 Redkejši motivi.......................................................................................................... 46 4.4 Spreminjanje motivov skozi cas.......................................................................................... 47 5. Prostori krivopet.......................................................................................................................... 49 5.1 (Mikro)toponimi .................................................................................................................. 49 5.1.1 Bovško: Trenta, Lepena, Cezsoca............................................................................. 50 5.1.2 Breginjski kot............................................................................................................ 52 5.1.3 Livško........................................................................................................................ 54 5.1.4 Brda........................................................................................................................... 56 5.1.5 Benecija (Nadiške doline)......................................................................................... 56 5.1.6 Rezija......................................................................................................................... 65 5.1.7 Koroška...................................................................................................................... 65 5.2 Umešcenost izrocila v prostor in njegova živost................................................................. 65 6. Raznolikost poimenovanj bitij z nazaj zasukanimi stopali ........................................................ 67 6.1 Nabor poimenovalnih razlicic............................................................................................. 67 6.2 Besedotvorna zgradba poimenovanj..................................................................................... 70 7. Krivopete v sodobni kulturi........................................................................................................ 73 7.1 Transformacije v sodobno kulturo – folklora ali folklorizem?............................................ 75 7.2 Konteksti izrocila o krivopetah danes................................................................................. 77 7.2.1 Sodobni pripovedovalski dogodki............................................................................. 77 7.2.2 Dramske in lutkovne uprizoritve............................................................................... 78 7.2.3 Literarno, glasbeno, likovno (po)ustvarjanje............................................................. 79 7.2.4 Turisticna ponudba (sprehajalne poti, kulinarika, izdelki) in pedagoška dejavnost......80 8. Gradivo ....................................................................................................................................... 82 8.1 O nacinu zapisa in razporeditve gradiva.............................................................................. 82 8.2 Besedila ............................................................................................................................... 92 Benecija 1873...................................................................................................................... 92 Benecija 1884...................................................................................................................... 92 Trenta 1884.......................................................................................................................... 93 Tolminsko in Benecija 1899................................................................................................ 94 Koroška 1914....................................................................................................................... 94 Idrijsko 1922........................................................................................................................ 94 Breginjski kot 1951. Rokopisni viri. ................................................................................... 96 Bovško, Trenta 1952. Rokopisni viri................................................................................... 98 Benecija 1955.....................................................................................................................100 Trenta 1955.........................................................................................................................101 Trenta, Soca 1959. Rokopisni vir.......................................................................................102 Livek, Breginjski kot 1961–1978. Rokopisni viri..............................................................104 Benecija 1972.....................................................................................................................110 Benecija 1981.....................................................................................................................112 Benecija 1983.....................................................................................................................113 Trenta 1985.........................................................................................................................114 Koroška 1985......................................................................................................................116 Benecija 1996.....................................................................................................................116 Rezija 1998. Rokopisni vir.................................................................................................116 Livek 2000..........................................................................................................................117 Breginjski kot 2002. Rokopisni viri. ..................................................................................117 Benecija 2007.....................................................................................................................118 Benecija 1980–2010...........................................................................................................119 Breginjski kot 2012. Rokopisni vir.....................................................................................133 Livek 2013–2017. Ustni vir................................................................................................134 Benecija 2013-2017. Ustni viri...........................................................................................134 Bovško 2013–2017. Ustni viri............................................................................................135 Rezija 2017. Rokopisni vir.................................................................................................137 Brda 2018. Ustni in rokopisni vir.......................................................................................138 Nekaj terenskih drobcev o krivopetah od tu in tam. Ustni viri...........................................138 Še nekaj o bližnjih divjih ženah / babah . Ustni in rokopisni viri.......................................140 9. Zakljucek....................................................................................................................................142 Reference.......................................................................................................................................145 Literatura ...................................................................................................................................145 Rokopisni viri (RV)...................................................................................................................154 Ustni viri (UV) ..........................................................................................................................156 Spletni viri (SV) ........................................................................................................................158 Seznam slikovnega gradiva.......................................................................................................159 Indeks pojmov................................................................................................................................162 Le “krivopeta”. Donne selvatiche con piedi ritorti nella tradizione popolare slovena..................166 Krivopete. Wild Women with Backward-facing Feet in the Slovenian Folklore..........................170 Predgovor Mislim, da so bile krivopete ali krivopetnice, kot jim pravimo na Bovškem, del mojega pojmovnika že v ranem otroštvu, ceprav se nespominjam, kdaj, kje in od koga sem slišala zanje ali poslušala o njih. Ko sem mimogrede naletela nanje v strokovni literaturi ali v kaki zbirki slovenskih folklornih pripovedi, sem jih dojemala in prepoznavala kot del meni domacega in lastnega izrocila z Bovškega oz. Zgornjega Posocja. Toda v množici raziskav drugih vidikov pripovedne folklore jim nisem namenjala posebne pozornosti. Krivopetam sem se raziskovalno prvic posvetila spomladi leta 2014, ko me je prof. dr. Ljubinko Radenkovic povabil, naj za njegove podiplomske študente na Filološki fakulteti v Beogradu pripravim predavanje z izbrano temo o slovenski mitologiji. Od-locila sem se za predstavitev krivopet, saj sem v tistem obdobju, od julija 2013 dalje, v okviru projekta ZborZbirk intenzivno delala v Beneciji, kjer sem veckrat slišala o njih (delo v tem projektu je bilo sicer usmerjeno v dokumentiranje zgodb o muzejskih predmetih, toda obiske na terenu sem vcasih lahko izkoristila tudi za poizvedovanje o lokalnem pripovednem izrocilu). Ko sem pripravljala beograjsko predavanje, sem ugotovila, da sem iz ust pripovedovalcev oz. informatorjev o krivopetah prvic slišala (šele!) leta 2013; prva mi jih je omenila Luisa Battistig v vasi Mašera (Masseris) 30. 7. 2013. Iskanje gradiva sem nadaljevala med beneškoslovenskimi objavami; osupnilo me je število pripovedi o krivopetah v zbirki folklornih pripovedi Od Idrije do Nediže (2010) Ade Tomasetig, saj je v tej knjigi zapisanih kar 47 variant. Pomislila sem, da sama med terenskim gradivom iz Zgornjega Posocja o krivopetah nimam pravzaprav nicesar. Je mogoce, da mi v petnajstih letih dokaj rednega dokumentiranja pripovedne folklore na Bovškem nihce ni omenil krivopet?! Resda nisem spraševala izrecno po njih, toda z ljudmi sem se pogovarjala o vseh mogocih drugih bajcnih bitjih (divji mož, pirte, škrateljci, mora, trnivka, fidinja ...) in nenavadno je, da do krivopet v vseh teh letih ni pripeljala nobena asociacija. Zato me je prevzel tesnoben obcutek dvoma v lastno poznavanje »domacega« terena, v temeljitost dela in ustreznost /ucinkovitost terenskih metod. Temu dvomu je sledilo novo vprašanje: sem morda imela v zavesti o lokalnem izrocilu na Bovškem nekaj, cesar tam sploh nikoli ni bilo? Iskalnik Google je na kljucno besedo krivopetnice brez obotavljanja postregel z naslovnico slikanice SvetkeZorceve, Krivopetnicein Zlatorog(1985). Knjigo sem sitakojsposodila, zgod­ba mi je bila popolnoma znana, ilustracij pa se nisem spominjala. Zato spet nisem moglabitiprepricana, alijekrivopetapostala delmojega vedenja o lokalnem izrocilu iz te knjige ali ne. Toda – kaj ce je zgodba Zorceve, ki je umešcena v trentarske gore, zgolj njena avtorska fikcija? Podnaslov slikanice »Trentarska ljudska« je nakazoval, da gre kljub izdatni literarizaciji vendarle za zapis zgodbe, ki so si jo pripovedovali domacini. Takrat sem vedela, da mi krivopete ne bodo dale miru, dokler jih bolje ne spoznam. Ko sem se vrnila iz Beograda, sem se torej ob prvi priložnosti pognala na teren – najprej v Trento, kmalu zatemv Benecijo, nato pa so me stopinje krivopet vodile še v Breginjski kot, na Livško, drobne sledove sem našla tudi v Reziji in na Koroškem, nazadnje pa še v Brdih. Terensko delo je pokazalo, da raziskovalec dobi odgovore na tisto, kar vpraša (vsaj v konkretnem primeru). Poleg odgovora informator seveda pove še marsikaj drugega, toda to še ne pomeni, da je informator raziskovalcu povedal vse. Za izrocilo o krivop­etah se je izkazalo, da je zamejeno zelo ozko lokalno: na Bovškem ga danes na primer pomnijo samo posamezniki iz doline Trente oz. s koreninami v tej dolini; še v sosednji vasi Soca o tem le redkokdo kaj ve, v Bovcu in okolici nihce. Prav Trenta pa je bila v preteklem poldrugem desetletju le redko prizorišce mojega terenskega raziskovanja. Zato niti ni tako cudno, da na Bovškem nisem naletela na krivopete. Zanimanje za krivopete je bilo torej na zacetku motivirano z metodološko (samo) refleksijo. Z brskanjem po literaturi in arhivskih rokopisnih virih pa sem spoznala, da je slovenska folklora o krivopetah bolj malo raziskana, divje žene z nazaj zasukanimi stopali pa so redka in specificna bajcna bitja, in to ne le v evropskih, ampak tudi v svetovnih folklornih izrocilih, in so že zato vredna usmerjene pozornosti. Slovensko izrocilo o krivopetah poskušam v pricujocem delu predstaviti z razlic­nih vidikov, pri cemer se analize vecinoma naslanjajo na terensko gradivo, ki je bilo zapisano iz ust informatorjev (arhivski zapisi, objave od konca 19. stoletja do danes in gradivo, pridobljeno na terenu med letoma 2013 in 2017). Monografija temelji na clankih, ki so nastali v letih 2014–15, ko je bil izveden najvecji delež raziskave (gl. Ivancic Kutin 2016a, 2016b, 2016c in 2017c). Ob pripravljanju knjige konec leta 2016 in v letu 2017 so bili ti clanki nadgrajeni, razširjeni in dopolnjeni, dodane so bile še nekatere nove vsebine in veliko gradiva. Konec poletja 2017 je bilo v zapisih t. i. Orlovih ekip Slovenskega etnografskega muzeja najdenega še nekaj pomembnega gradiva, ki je bilo naknadno vkljuceno v tukajšnjo obravnavo; prav zato se je izid knjige za nekaj mesecev zamaknil. Snov, s katero se ukvarja pricujoce delo, še zdalec ni izcrpana; tukajšnja publikacija je, upam, zacetek in izziv za nadaljnje raziskave. ZAHVALE Prva zahvala gre prof. dr. Ljubinku Radenkovicu, ki je »kriv«, da sem zacela razisko­vati krivopete, in Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, še posebej dr. Moniki Kropej Telban za strokovne nasvete in vsebinski pregled knjige, dr. Mojci Ravnik in akad. prof. ddr. Mariji Stanonik za posredovanje informacij o gradivu, predstojnici dr. Ingrid Slavec Gradišnik in arhivistki Stanki Drnovšek za strokovno tehnicno pomoc; kolegom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša: prof. dr. Metki Furlan in doc. dr. Karmen Kenda-Jež za pomoc v jezikoslovnem poglavju, slednji tudi za izdelavo lingvisticnega zemljevida, dr. Petru Weissu za dragocene informacije o virih, dr. Jožici Narat pa za jezikovni pregled. Barbari Trnovec in dr. Jožetu Kutinu za pomoc pri izdelavi zemljevidov, slednjemu tudi za pridobivanje koristnih referenc. Dr. Maši Jasinski za pomoc pri ruskih referencah. Barbari Sosic in Mihu Špicku iz Slovenskega etnografskega muzeja za vpogled v njihov arhiv. S hvaležnostjo se spominjam pokojnega akad. dr. Milka Maticetovega, katerega terensko delo mi je bilo vselej velik navdih in zgled; še zadnje dni svojega življenja (preminil je v 96. letu starosti decembra 2014) je z zanimanjem poslušal novice s terena v Posocju, v Beneciji in Reziji, njegovi terenski zapisi iz 50. let 20. stoletja pa so vsebovali dragoceno gradivo, ki sem ga s pridom vkljucila v tukajšnjo raziskavo; za pomoc pri posredovanju teh zvezkov se zahvaljujem mag. Anji Štefan. Velika hvala moji mami Dani Ivancic, ki je pomagala pri pregledo­vanju ogromne kolicine rokopisnega gradiva in me opozarjala na enote o krivopetah; MariniCernetig z Inštituta za slovensko kulturo vŠpetru za mnogeinformacijein stike v Beneciji; Adi Tomasetig, ki je dovolila uporabo svojih odlicnih zapisov; Vidi Škvor za posredovanjeprojektnih nalog podružnicne šole Breginj; clanom Sekcije slikarjev amaterjev iz Bovca za ilustracije krivopet – nekatere so objavljene tudi v tej knjigi – še posebej njihovi mentorici Slavici Mlekuž, avtorici ilustracije na naslovnici, Jerneju Kropeju pa za oblikovanje knjige. Za naklonjeni recenziji se zahvaljujem prof. dr. Mirjam Mencej in doc. dr. Katji Hrobat Virloget. Zahvaljujem se tudi mnogim drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri nastajanju te knjige, še posebej srcno pa vsem informatorjem od Benecije, Rezije, celotnega Zgor­njega Posocja od Trente do Nove Gorice (vkljucno z Breginjskim kotom, Kambreškim in Brdi ter do Cerkljanskega in Idrijskega) in do avstrijskega Koroškega in tudi Sneži, ki me je ob poznih urah v službi razvajala s poživljajoco kavico. In ne nazadnje velika zahvala za vsestransko pomoc in podporo moji družini, možu Jožkotu in sinovoma Matevžu in Borutu! Moje vneto raziskovalno delo so prenašali tudi takrat, ko se je zajedalo v prosti cas doma in na marsikaterem »družinskem izletu«, ko so z menoj lazili po skalovju in po neprehodnem šcavju, da bi, npr., našli jamo, o kateri so ljudje pravili, da so v njej živele krivopete; in ker to vcasih ni bilo dovolj, sem ob iskanju informacij v bližnji vasi poniknila še v kakšno hišo ali pa se kar na cesti zapletla v dolg pogovor z mimoidocim domacinom in pozabila na cas. Izid knjige bo torej vsem dobrodošlo olajšanje … dokler me zopet kaj ne urece .. Avtorica 1. UVOD 1.1 KDO ALI KAJ SO KRIVOPETE IN KJE SO ZNANE Krivopete so divje žene s specificno deformacijo stopal: pete imajo obrnjene naprej, prste pa nazaj. Najveckrat so poimenovane prav po tej fizicni posebnosti, npr. krivapete / krive pete / krivjopete / krivopetnice ipd., pri cemer so variante odvisne od lokalnega narecnega govora. Poleg najbolj razširjenega poimenovanja po zasukanih stopalih najdemo v nekaterih vaseh tudipoimenovanjaizdrugih besedotvornih podstav;preko dvajset razlicic imen za krivopete je svojevrstno jezikovno bogastvo, ki mu je v nada­ljevanju namenjen poseben razdelek. Kot nevtralna oblika za poimenovanje ženskega bajcnega1 bitja z nazaj zasukanimi stopali je v tukajšnji knjigi izbrana beseda krivopeta (ed.) / krivopete (mn.);2taoblika je tudi uvršcena v Slovar slovenskega knjižnega jezika: krivopęta in krivopéta -e ž (é; ..) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki nastopa v podobi hudobne ženske z nazaj obrnjenimi stopali: v gorah so domovale krivopete (SSKJ 1994: 455; enako tudi SSKJ na portalu Fran (gl. SV1). Naši predniki so poznali razlicne razlage o nastanku in koncu sveta in stvarstva, ki so odgovarjale na clovekovavecna vprašanja – od kod izvira svet, kakšen je smisel življenja, kakšna bo usoda našega sveta ipd. To je neposredno ali posredno vplivalo na etiko cloveškega bivanja in kodeks obnašanja (Šmitek 2004: 28, 29). Slovensko mitsko izrocilo, kot povsod drugje po svetu, s folklornimipripovedmiohranja spomin na (pra)stara verovanja, svete prostore, predkršcanske rituale, ki so (bili) nemalokrat povezani z najrazlicnejšimi nadnaravnimi silami, kot so duhovi narave in prednikov. Ti se pojavljajo v obliki demonskih in drugih bajcnih bitij, ki so na meji med božanskim in cloveškim, med znanim in neznanim in imajo regulativno funkcijo (Nicoloso Ciceri 1992: 436). Med takimi bitji je tudi ženski demon baba, ki ima izvor v starodavni 1 V slovenski strokovni literaturi so v rabi trije razlicni pridevniki za oznacevanje nadnaravnih bitij, ki se po­javljajo v slovenski mitologiji oz. bajeslovju: bajna bitja (mdr. Maticetov 1985), bajeslovna bitja (mdr. Kropej 2008), bajcna bitja (mdr. Stanonik 1999; Stanonik 2009). Vsi trije pridevniki so opredeljeni v SSKJ, toda s pomenskimi razlikami: bajen < 'tak kot v bajki'; bajesloven < 'pridevnik od bajeslovje'; bajcen < 'pridevnik od bajka' (gl. SV1). Ker gre pri krivopetah za bitja iz bajk (tj. eden izmed žanrov povedke), sem se v tem kontekstu odlocila za rabo besedne zveze bajcno bitje. 2 Poimenovanje bajcnega bitja je obcno ime, zato se samostalnik krivopeta zapisuje z malo zacetnico. verski predstavi o pramateri (Velika Mater, Magna Mater – pri nas zlata baba, pehtra baba) – darovalki življenja, prinašalki svetlobe, vegetacije (Kropej 2008: 106–111). Zemlja kot mati je personificirana v kulturah vsega sveta (gl. Hrobat Virloget 2014). Njen dobri znacaj je scasoma pridobival tudi temne, hudobne poteze, zato je prišlo do ambivalence, ki se pripisuje duhovom prednikov (Kuret 1997a: 67). Ta preobrazba se jedogajalavtrehfazahkotprilagajalespremembamins temrazlicnimvidikomrazvoja družbe (mentalnemu, ekonomskemu, spremembam ideologij …): od sprva dobrega božanstva preko demonizacije z ritualno funkcijo do sekularizacije v tretji fazi, npr. pehtra baba kot strah za otroke s pedagoško funkcijo (Kuret 1984: 123–137). Ženski demon baba, katerega ime izhaja iz otroškega govora (reproducirani zlogi ba-ba), ni znan le v Vzhodni Evropi pri slovanskih ljudstvih, ampak v širšem prostoru, in gre, kot ugotavlja Niko Kuret, za star indoevropski, ce ne kar širše evrazijski pojav (Kuret 1994:15–18;Kuret1997a:69;Kuret1997b). Med tovrstneženskedemonesodijo tudi divje babe / žene, kamor prištevamo krivopete. Znacilnost slovenskega folklornega izrocila o krivopetah je, da je ozko geografsko zamejeno. Znano je le na skrajnem severozahodnem robu slovenskega in hkrati tudi slovanskega etnicnega prostora, na obmocju ob slovensko-italijanski državni meji. Najvecja frekvenca dokumentiranih zapisov je iz Benecije (1), kjer živi slovenska manjšina v Italiji, na slovenski strani državne meje pa v Zgornjem Posocju na Koba­riškem in Bovškem, natancneje na Livškem (2), v Breginjskem kotu (3) in Trenti (4). Nekaj sledov izrocila je mogoce najti tudi v Brdih, poznajo ga npr. v okolici vasi Višnjevik, kjer so divje žene z nazaj obrnjenimi stopali imenovali patanoge (Gomiršek 2016, 2018: UV); po nekaterih(starejših) virih so bile krivopete tudi na Tolminskem in Idrijskem (Trinko 1884, Rutar 1899, Mailly 1922). Na Koroškem, v Rožu so znane žalke ali žalik žene (Selige Frauen), v dolini Krcice pa bele vile, ki naj bi po nekaterih virih imele podobno iznakažene noge (Graber: 1914: 53; Kropej 2008: 229), v Spodnjih Borovljah pa so žalik žene zaradi zasukanih stopal imenovali predopetnice (Stanonik 2003: 48). V Valle d'Arizo in v Železni dolini (it. Canal del Ferro; furl. Cjanâl dal Fięr; nem. Eisental ali Ferro-Kanal), kjer reka Fella locuje Karnijske in Julijske Alpe, poznajo agane, ki imajo lahko tudi zasukana stopala (D'Orlandi 1966: 24; Nicoloso Ciceri 1992: 428); glede na sobivanje razlicnih narodov v tem prostoru v preteklosti bi tu lahko šlo za vpliv slovenskega izrocila o krivopetah. Po beležki enega zapiso­valca naj bi krivopete poznali tudi v Reziji,3 kjer pa je bolj znano, da so v vasi Korito Leta 2016 je Micelli Rinatic iz RezijeMojci Ravnik poslal zapis pripovedi o krivopetah v Reziji. Informator navaja ustni vir, domacinko Di Floriano iz Bile, kar informator še enkrat potrdi med terenskim obiskom, doda pa tudi, da je o krivopetah pripovedovala Cunkina (Rinatic 2016: UV). Pri rezijanski enoti se poraja vprašanje, ali ni morda Rinaticeva informatorka pripovedi o krivopetah slišala ali prebrala drugje in jo nato prestavila v Rezijo (povedko je umestilav konkreten prostor). Milko Maticetov, kijev Rezijisistematicno zbiral pripovedno folkloro v 60. in 70. letih 20. stoletja in tudi pozneje, namrec v Reziji ni naletel na krivopete (Maticetov 2014: UV). Tudi drugi vprašani informatorji zanikajo obstoj krivopet v Reziji (gl. Quaglio: UV; Paletti 2016: UV; Di Lenardo 2016: UV). Slika 01: Silhueta krivopete. Avtor Slika03:ObmocjekrivopetnazemljeviduEvrope. risbe: M. Tomasetig (SV22). Zemljevid izdelalJ. Kutin napodlagid-maps (SV27). Slika 02: Obmocja slovenskega etnicnega prostora, kjer je dokumentirano izrocilo o krivopetah: 1. Nadiške doline; 2. Ternta; 3. Breginjski kot; 4. Livško. Zemljevid izdelal J. Kutin na podlagi Google Maps (SV26). pripovedovali o medvedu ali dujaku, ki ima pete obrnjene naprej, njegove sledove so videli v snegu na gori Kanin (Dapit in Kropej 1999: 10–12). Omenjena obmocja se nahajajo dovoljblizu, dalahko govorimo o boljalimanjpovezanemkulturnemprostoru, sevedazupoštevanjemspreminjanjageopoliticnih mejain drugih zgodovinskih razmer. Kar se tice terena oz. geomorfoloških znacilnosti prostora, je obmocje krivopet naceloma gorato ali strmo hribovito, prepredeno z ozkimi grapami, po katerih tecejo hudourniški potoki, in dalec od vecjih mestnih središc. Bivališca krivopet so jame, votline, spodmoli, cela in drugi težko dostopni kraji, najveckrat v bližini vode (De Stefano 2003: 29); tam živijo posamicno ali v skupinah, vedno brez moških svoje vrste (Nicoloso Ciceri 1992: 432). 1.2 KULTURNOZGODOVINSKE IN SOCIALNO-DEMOGRAFSKE znacilnosti obmocja, kjer so znane krivopete Na obmocju severozahodnega slovenskega etnicnega prostora, v Beneciji, to je v Nadiških in Terski dolini, v Reziji ter v Zgornjem Posocju, so se v zadnjih 150 letih veckrat spreminjale geopoliticne meje. To je vplivalo na rabo slovenskega jezika in posledicno na slovensko besedno izrocilo.Najprej je po potrditvi meje v letu 1751 oz. 1755 del tega obmocja spadal pod upravno oblast Avstro-Ogrske (Bovško, del Kobariškega, Koroška), Logje, Breginj in Livek, Rezija ter današnja Beneška Slo­venija pa pod Beneško republiko (Rutar 2000: 13), kjer so imeli prebivalci zaradi obmejnosti z avstro-ogrskim imperijem posebne ugodnosti (npr. manjše davke). Ta del je po razpadu Beneške republike leta 1866 (in po plebiscitu) prišel pod Kraljevino Italijo. Prebivalstvo je izgubilo dotedanje privilegije obmejnega obmocja in zacelo se je sistematicno poitaljancevanje (ES11987: 228, 229, 233–235; ES10 1996: 192). Zaradi slabih gospodarskih razmer se je na tem obmocju ob koncu 19. stoletja zacelo izseljevanje v Severno in Južno Ameriko ter v rudarska mesta po Evropi (Kalc 1997).Za najosnovnejšo (predvsem versko) izobrazbo v slovenskem jeziku so skrbeli izobraženi posamezniki, predvsem slovenski katoliški duhovniki.4 Toda tako ilegalno izobraže­vanje ni moglo doseci vseh. Doma so ljudje še vedno govoriliv narecju, otroci so bili deležni predvsem verske vzgoje v slovenšcini: »Ko smo bili mladi, so nas doma ucili samo molit in da boš dober in pošten« (Mlekuž 2004: 138). Izseljevanjezaradiekonomskihrazmerjeob koncu 19.stoletjazajelotudiZgornje Posocje. K temu je prispevala še prva svetovna vojna, ljudje so morali v begunstvo, saj je prav na tem obmocju potekala soška fronta oz. je bilo njeno zaledje. Po vojni je In to že leta 1866 do druge svetovne vojne ter tudi še po njej. Med njimi je najpomembnejši Ivan Trinko (1863–1954), pesnik, prevajalec, jezikoslovec, ki je v skrbi, da se ne bi pozabilo, tudi prvi zapisal in v clanku objavil izrocilo o krivopetah (Trinko 1884). V prizadevanjih, da bi se slovenšcina ohranila v javni rabi vsaj v bogoslužju, se je obrnil celo na sveti sedež v Vatikan (Kragelj 1997). opustošena pokrajina, ki je bilapred tem na avstro-ogrskem ozemlju, prišla pod Itali­jo. Celotno obmocje je bilo tedaj podvrženo hudim fašisticnim pritiskom z ukinitvijo slovenskih šol in uvedbo italijanskih, prepovedjo rabe slovenskega jezika v javnosti, prepovedjo slovenskih knjig in drugega tiska, poitalijancevanjem slovenskih lastnih imen (imen in priimkov) in krajevnih imen itd. (ES1 1987: 234; ES4 1990: 184–190). Kljub menjavanju oblasti in politicnih meja pa so bili prebivalci na severozahodnem delu slovenskega etnicnega prostora povezani.5 To se je drasticno spremenilo po drugi svetovni vojni, ko je obmocje presekala zaprta meja med Slovenijo (tedaj v okviru Jugoslavije) in Italijo (pa tudi Avstrijo), ki je bila hkrati meja med zahodnim (kapita­listicnim) in vzhodnim (socialisticnim oz. komunisticnim) režimom. Medtem ko so se z jezikovno-kulturnega vidika razmere v Zgornjem Posocju normalizirale (zmanjševanje števila in staranje prebivalstva ostaja problem še danes, zlastipovaseh),paBeneškiSlovencinadrugistranimeje, v Italiji,šenaprejniso imeli nikakršnih manjšinskih pravic. Še vec, slovensko govoreci prebivalci so bili deležni nezaupanja, kar se je kazalo z nadzorovanjem in ustrahovanjem s strani polvojaških organizacij (Kozorog 2013: 141). Država z namenom, da bi se prebivalstvo cim prej v celoti asimiliralo, ni v teh krajih vlagala v infrastrukturo (ni bilo cest, zaposlitev, storitev).Zaraditežkih ekonomskih razmersoseljudješenaprejmnožicnoizseljevali. Asimilacija je bila zato še hitrejša. Izseljevanje iz Benecije v nižinske kraje in v indu­strijska mesta po Evropi je doseglo dramaticne razsežnosti med letoma 1951 in 1984 (Kalc 1997: 209). »Je bila resnicna lakota po družinah. Ni bilo elektrike, ni bilo ceste, ni bilo vodovoda, ni bilo zdravstvenega zavarovanja«(Mlekuž 2004: 129). K temu je prispeval tudi rušilni potres leta 1976, po katerem so nekatere hribovske vasi v Nadi­ških dolinah in v Teru ostale povsem prazne ali s posamicnimi ostarelimi prebivalci. Jezikovne razmere v Beneciji so se zacele zelo pocasi izboljševati šele leta 1984 z ustanovitvijo zasebnega dvojezicnega šolskega centra v Špetru, najprej vrtca, dve leti pozneje, leta 1986, je zacela delovati petletna dvojezicna osnovna šola (Kerin 2007: 4), leta 2007 pa še srednja šola prve stopnje (Bogatec 2015: 6, 17). Zakon o priznanju in zašciti slovenske manjšine v Italiji je bil sprejet šele leta 2001;6 pokrajinski zakon, ki je priznal manjšino tudi v Videmski pokrajini, kamor sodijo Nadiške doline, pa šele leta 2007 (Brezigar 2010).7To je gotovo vplivalo tudi na spremembe v doživljanju ko­lektivne narodne identitete Slovencev v Videmski pokrajini.8 Po vec kot treh desetletjih slovenske osnovne šole ter s podporo pravnih podlag, ki slovenšcino opredeljujejo kot 5 Mojca Ravnik (2017) to nazorno prikaže na primeru vloge stricev, neporocenih moških. 6 Norme regionali per la tutela della minoranza linguistica Slovena. 7 Zasebni dvojezicni center v Špetru (gl. Gruden 1997: 275) je bil leta 2001 podržavljen z Zašcitnim zakon za Slovence v Italiji 38/2001 (Bogatec 2017: 17). 8 Narodna identiteta kot kolektivna identiteta je odnos, ki ga je posameznik vzpostavil do dolocene skupnosti v teritorialnem, biološkogenetskem ter jezikovno-kulturnem smislu (Šabec 2006: 152); k slednjemu lahko prište­vamo kolektivni spomin, ki kot ena od oblik identitetnih procesov z razlicnimi pripovednimi oblikami oblikuje lokalno (in s tem tudi nacionalno) pripadnost (Šrimpf 2015: 108–109). regionalni jezikin s tem zagotavljajo prisotnost v šolskem sistemu, javni administra­ciji, javnih medijih in v regionalnem parlamentu, slovenšcina vendarle postaja vedno bolj slišna in vidna v javnem življenju. S tem se spreminjanja dojemanje maternega jezika pri pripadnikih manjšine v razmerju do prevladujocega jezika, katerega raba je v preteklosti pomenila prestižnejši položaj v družbi; hkrati s tem se spreminja tudi odnos vecinskega italijanskega prebivalstva do manjšinskih jezikov (slovenšcine in furlanšcine) – znanje slovenšcine postaja prednost (Zuljan Kumar 2016: 7, 8). Kaj to prinaša z demografskega vidika? Po potresu leta 1976 so nekateri izseljenci oz. njihovi potomci s pomocjo države obnovili domove v odmaknjenih vaseh Benecije in se zdaj iz tujineali vecjih mest vracajov domace kraje med poletnimi pocitnicami. Za stalno bivanje se vracajo predvsem upokojenci.9 Odhajanje že tako maloštevilnih mladih tudi danes ostaja problem. V zadnjih letih se je na italijanski strani meje vrnilo nekaj ljudi,10 ki so v teh odmaknjenihkrajih s še neokrnjeno naravo zaznali priložnost v tu­rizmu (pohodništvo, kolesarstvo, kulinaricni turizem ipd.). V poletni sezoni ponujajo namestitve, gostinske storitve. To vcasih dopolnjujejo s kulturnimi dogodki, v katere vpletajo tudi lokalno kulturno dedišcino. Šele cas bo pokazal, ali se bo postopoma spet obudilo življenje v teh vaseh. 9 Zaradi slabih prometnih povezav in s tem dostopnosti do storitev, kot so zdravnik, banka, trgovina ipd., pa se za stalno vrnitev odlocajo le tisti, ki sami še zmorejo voziti ali imajo koga, da jih pelje, saj so javni prevozi na tem obmocju precej slabi (ustno, vec informatorjev). 10 Med novimi prebivalci so tudi družine z Bližnjega in Daljnega vzhoda (npr. iz Pakistana v Viškorši); med raziskovalnim delom na terenu pa sem v odmaknjenih vaseh Benecije srecala 3 starejše domacine, ki so se porocili s 3 do 4 desetletja mlajšimi ženskami iz Ukrajine oz. Rusije. 2. ZNACILNOSTI KRIVOPET IN PARALELE S SORODNIMI BAJCNIMI BITJI 2.1 krivopete kot specificna vrsta divjih ljudi Divji oz. gozdni ljudje, npr. divje žene / babe / cece, divji možje / dedci, bele žene, žalik žene, pehtre babe, poleg teh pa še razne vile, velikani in škrati, so v slovenski folklori precej razširjena bajcna bitja. V dolocenem prostoru lahko zasledimo hkrati vec razlicnih vrst. Nobena izjema ni obmocje, kjer so znane krivopete, saj poleg njih skoraj povsod poznajo še »navadne«11 divje žene in / ali druge tipe divjih ljudi: v Breginjskem kotu poznajo gajde in gejdukinje (< ajd), divjega moža, šilakošo (< ženska, ki škili in ima koš) (Dolenc 1992: 4; Škvor RV 2003/2004: 21), v Trenti divjega moža, pirte, farce (gl. Dolenc 1992: 49, Ivancic Kutin 2012a: 14), v Beneciji castitjove žene, torke, štorkle, vesne, saravajedike, uance12(Tomasetig 2010: 78–84), v Reziji dujacese, dujake13 in kodkodeko14 (Dapit in Kropej 1999: 27, 28; Dapit 2004: 68;Kropej2008:198–273).Pravtakosodivježene/babe/cece/dekleznanepovseh sosednjih obmocjih krivopet – na Tolminskem (Dolenc 1992: 16–34), Kambreškem in Liškem (Jeroncic 2016: UV; Stergar 2018: UV)15, na Grgarskem (Dapit in Kropej 1999: 26), na Cerkljanskem in Idrijskem (Ivancic Kutin 2013a; Svetik 2001: 49–50) ter v Poljanski dolini (gl. Stanonik 2005: 80), pri cemer se pridevnik divje izgovarja ustrezno lokalnemu narecju (deuje, duge, duje…).16 Prav tako v Zgornjem Posocju poznajo še vesle, vesne, farce (Kropej 2008: 113–115; Ivancic Kutin 2013b). 11 V primeru, da vir pri divji ženi ne omenja zasukanosti stopal, kar je za krivopeto osnovna fizicna lastnost. 12 Torkam podobna (vcasih tudi enaka) bitja v Beneciji, ki so vecinoma nevarna predicam, ce dolgo v noc same predejo; saravajedika je morda poimenovana po tem, da jé surovo meso, uanca pa po povezavi z volno (volna = narec. a). 13 Dujak je v nekaterih virih mož dujacese, torej divji mož, v drugih pa medved (gl. Dapit in Kropej 1999: 10–12 in 27–28). 14 Ženska, ki dela vse ravno nasprotno kot drugi ljudje (Kropej 2008: 229). 15 Tik pred oddajo knjige v tiskarno je informatorka s Kambreškega povedala, da so kambreške divje (duje) babe lahko imele tudi nazaj zasukana stopala (Stergar 2018: UV). 16 Na Žirovskem je zanimiv lik maršota (Stanonik 2005: 68): v starejši varianti iz leta 1858 je bila Maršota, ki je živela v Maršotni jami, divja in »kervoželjna« ženska; mlajši viri iz leta 1918–27 in 1940 pa pišejo, da gre za žensko iz doline, lastnico Krogarjevih gruntov oz. v drugi varianti žensko z Maršotove domacije na Ledinici, imenovano Maršotka. Ženski naj bi se zmešalo in je poslej dolgo let živela v Maršotni jami (gl. Stanonik 2005: 97, 98). S to jamo so povezane razlicne povedke, npr. o zakladu, ki da je v jami (Stanonik 2005: 68; gl. tudi Josipovic 1982). Poleg zasukanih stopal pozna folklora na obravnavanem obmocju in v okolici tudi druge oblike deformacije spodnjih okoncin pri bajcnih bitjih: bovške farce imajo konjska kopita (Ivancic Kutin 2005: 153; 2013b: 14), prav tako goriške vesle (Kropej 2008: 229). Kozje noge imajo bele vile v Krcici na Koroškem (Kropej 2008: 229), vile pogorkinje na Gorjancih (Kropej Telban 2015c: 85), prav tako v Dolomitih in na Tirolskem diale (Coltro 2006: 12, 27). Kozja kopita namesto stopal imajo tudi angu­ane ponekod v Furlaniji, vcasih pa imajo med prsti plavalne kožice (Perusini 1946: 3; Cireri1992: 429),17slednje ima tudi furlanski gurin (Coltro 2006: 12). Manteillion, znan v Furlaniji, nog sploh nima (Coltro 2006: 12), na Pohorju pa so poznali lesnega divjega moža s tremi nogami, ki ga preganja divji nocni lovec (v pomenu divje jage) (prim. Kropej 2008: 227). Hrvaške kevre pa imajo ob kolenih zobe (Bulat 1932: 21; prim. tudi Ovsec 1991: 259). Fizicne lastnosti krivopet (z izjemo nazaj zasukanih stopal) in njihove znacajske lastnosti ter tudi njihovih funkcij (oz. delovanja) se prekrivajo s sorodnimi ženskimi (vcasih tudi moškimi) liki iz kategorije divjih ljudi kot tudi z vilami (npr. rojenice, bele žene, torke …), vcasih z divjo jago in celo s carovnicami, ko gre za vplivanje na vremenske pojave (Maticetov 1988: 224, 225). Prav tako se ujemajo z lastnostmi podobnih bajcnih bitij, ki jih poznajo sosednja obmocja in obmocja v širšem slovan­skem, romanskem in germanskem kulturnem prostoru Srednje in Vzhodne Evrope, npr. razlicne vodne vile, kot so rusalke, anguane, fadis, morske deklice (gl. Kropej 2008: 244–249). V prepletajocih se motivih se zdijo ta bitja razlicice istega duha narave s funkcijo regulatorja življenja oz. obnašanja posameznika in družbe, so vez med znanim in neznanim, med cloveškim in božanskim; ob prekrivanju s kršcanskimi plastmi so bili ti duhovi narave demonizirani (Ciceri 1992: 436). Tako so krivopete v strokovni literaturi (npr. v pregledih slovenske mitologije) obravnavane skupaj s sorodnimi bajc­nimi bitji, najveckrat v sklopu divjih žen ali vil (gl. Kelemina 1930; Bohanec 1966: 102–103, 109–110; Nicoloso Ciceri 1992: 432–43; Šmitek 2004: 192; Kropej 2008: 228–229; Kropej 2012: 139, 144, 229). Avtorji jih opisujejo kot bitja z ambivalentnim znacajem, ki lahko s svojim znanjem, vedenjem in tudi z obvladovanjem vremenskih pojavov cloveku pomagajo, po drugi strani pa mu lahko povzrocijo veliko škode. 2.2 bitja z zasukanimi stopali v svetovnih izrocilih Poleg omenjenih izrocil (slovensko, furlansko, tirolsko, koroško, tudi avstrijsko) najdemo antropomorfna mitološka bitja z zasukanimi stopali tudi v drugih folklornih izrocilih v Evropi in po svetu. Že v 4. stoletju pred Kristusom grški etnograf Megasthenes ob opisu cudes Indije omenja divje možez nazaj obrnjenimi stopali (Bernheimer 1952: 87). 17 Anguane imajo v nekaterih primerih tudi tako dolge prsi, da jih lahko vržejo cez hrbet (Coltro 2006: 12). V prvem stoletju našega štetja pa o divjih ljudeh z zasukanimi stopali, ki živijo na obmocju Himalaje v pokra­jini Abarimon, poroca Pliny the Elder (Bostock &Riley1890:124).Risbatega bitja je bila v 15. stoletju objavljena v Lieber Chronicarum (Schedel 1493, gl. slika 04, SV23), v 17. stoletju pa še v enciklopediji Monstrorum Historia (Aldrovandi 1642: 15; SV24).18 O tovrstnih fizicnih lastnostih je­tijev (oz. Abominable Snowman) v Nepalu pišeta Bernard Heuvelmans (1959: 134) in Ivan Sanderson (1961); Larry G. Peters na podlagi pripovedne­ga izrocila identificira tri tipe jetijev (nayalmo, chuty, ban jakri), ki se raz­likujejopredvsempovelikosti,sicerpa so vsi porašceni, podobni opicam oz. medvedom in imajo zasukana stopala (Peters 1997: 50, 52). V nepalski in vzhodnoindijski folklori so znanie tudi duncani / churel, duhovi žensk, ki so umrle v nosecnosti, med porodom ali kmalu po porodu – v podobi ljubke ženske z zasukanimi stopali zapeljujejo mlade moške, še posebej so nevarne svoji lastni družini (Spaight 1942: 137; McClintock 1990: 44). Med plemenom Tinguian na Filipinih pripovedujejo o demonskih duhovih alan, ki imajo roke in noge zasukane nazaj, imajo pa tudi peruti in lahko letijo. Pobirajo kapljice menstrualne krvi, zavržene fetuse in druge reproduktivne »odpadke« in jih transformirajo v cloveškeotroke, kijih 18 Enciklopedija italijanskega pravnika, filozofa in profesorja naravoslovja na bolonjski univerzi Ulisseja Aldro­vandija Monstrorum Historia opisuje cloveška bitja z zakrnelimi podvojenimi telesnimi deli, cloveško-živalske hibride in mitološka bitja. Knjiga, ki jo je NUK pridobil leta 2017, je bila manjkajoci clen med deli Ulisseja Aldrovandija (1522–1605) iz Auerspergove knjižnice, ki jih NUK že hrani v svoji zbirki. Gl. tudi SV3. potem vzgajajosami. Živijo ob izvirih v nenavadno lepih bivališcih iz zlata in drugih dragocenosti (Cook Cole 1916: 75–78; SV4).19 Prav tako ima zasukana stopala armenski ženski demon x.lv.lik, ki pocne vse v obratnem redu in vcasih funkcionira kot succubus20 (Asatrian 2013: 21). Tudi v Afriki na Slonokošceni obali domacini pripovedujejo o škratu z zasukanimi stopali (Kirtley 1964: 81). Podobna demonska bitja poznajo tudi v vzhodnemdelu Peninskih Alp na meji med Švico in Italijo, v Piemontu in dolini Aoste (pogorje Monte Rosa), tam škrate z nazaj obrnjenimi stopali imenujejo gottwjarchi.21 Še posebej bogato izrocilo o bitjih z nazaj zasukanimi stopali je izpricano pri ljudstvih v Srednji in Južni Ameriki. Vkaribski folklori ima zasukane noge douen, to jeduh otroka, ki je umrli, preden je bil kršcen (Jardim 2009: 130). Na venezuelskem otoku Margarita chinigua v podobi lepe ženske zapeljuje moške, potem pa se spremeni v grozljiv okostnjak, ki moškemu povzroci norost, bolezen in smrt (Lafée-Wilbert & Wilbert 2010: 29). Podobni ženski demoni so tudi masisikiri v Venezueli, siguanaba v Gvatemali in ciguapa v Dominikanski republiki (Lafée-Wilbert & Wilbert 2010: 50; Duran-Almarza 2012: 142; Gonzáles 2009: 145). Gvatemalski Indijanci Chorti poznajo kosmata, škratom ali velikanompodobna moška in ženska bitja z zasukanimi stopali, imenovana sisimite, ki so varuhi vseh divjih živali (Kirtley 1964: 79); v vzhodnem Paragvaju in Braziliji na ljudi, še posebej na ženske in otroke, preži kanibalisticni nocni škrat curupira, ki ima stopala zasukana nazaj (Barlow 1972: 26). Na obmocju med rekama Pora in Urugvaj na obmocju Brazilije in severovzhodne Argentine je znana caipora, grda gozdna ženska, varuhinja gozdov z dolgimi lasmi in nazaj obrnjenimi stopali, ki neprestano kadi in varuje gozdove. Preži na lovce, in ce jih zaloti, jih lahko kaznuje, odvzame pa jim tudi tobak; lovci morajo namrec biti brez vsake vnetljive stvari pri sebi, da ne bi zagoreli gozdovi. Še posebej je nevarna ob nedeljah in petkih.22 Na podrocju Agua Blanca, La Rioja v severozahodni Argentini pa je znan škrat mikilo, ki nosi na glavi velik klobuk, eno roko ima leseno, drugo železno, sledovi njegovih stopal pa so obrnjeni v nasprotno smer, kot se premika.23 Izrocilo o krivopetah torej dopolnjuje globalni zemljevid izrocil o bajcnih bitjih z zasukanimi stopali oz. bitjih z drugimi telesnimi deformacijami. Ženski liki, kot so npr. chinigua, ciguapa, duncani in ne nazadnje krivopeta, so mocne aktivne protagonistke, 19 Ni povsem jasno, ali so o teh bitjih pripovedovali stari starši informatorja Kevina Orteze, ki živijo na Filipinih: Rekliso: »O, ne hodi v gozd, boš mogocevidelte reci, bodi previden …« Nevem, alijeres. To je bilo bitje z nazaj zasukanimi stopali. Nevarno. Ne bi se vec vrnil domov. Ta bitja niso jedla ljudi, le duša bi odšla iz telesa in bi umrl. (Orteza 2015: UV). Enake ali podobne velikane s Filipinov, ki še posebej radi ugrabljajo otroke, omenja tudi Aldina De Stefano (2003: 48). 20 V SV1: SSKJ inkubus. 21 Gl. v: La montagna dei Twergi di archivo Iconografico del Verbano Cusio Ossola, gl. SV5 in SV6; medtem ko Coltro (2006: 12) omenja kot lastnost tega bitja nazaj zasukan obraz. 22 O caipori so dr. Ines Mariji Palleiro povedali njeni študentje v Buenos Airesu (Palleiro 2017: UV). 23 Dr. Palleiro je omembo škrata, imenovenega mikilo, zasledila med terenskim delom na tem obmocju leta 1988, informator je bil 11-letni decek Daniel (Palleiro 2017: UV). in ce sledimo Jungovemu konceptu, vse po vrsti ustrezajo arhetipu anime in so glede na razširjenost po svetu del »kolektivnega nezavednega«.24 Ker je arhetipske podobe invalidnosti mogoce med seboj primerjati oz. iskati njihove razlike, se arhetipska psihologija mdr. naslanja tudi na mitološka besedila, kar Ebenstein pokaže na pri­meru pohabljenosti grškega boga Hefajsta; zgodbe, povezane z njim, so namrec med najstarejšimi opisi invalidnosti (Ebenstein 2006). Mnogi avtorji so si enotni, da je na pomen stopala treba gledati kot na ambivalenten simbol. PailDielmeni, dajestopalo simbolduše, pricemer s primeriizgrškemitologije dokazuje, da so defekti stopal, npr. hromost, znak za defekte duše; tej razlagi pritrjuje tudi Jung, ki dodaja, da ima zaradi neposredne povezave z zemljo stopalo falicen po-men (prim. Cirlot 1984: 111), kar se ujema tudi s Freudovo interpretacijo (Chevalier in Gheerbrant 1983: 369). V folkloristiki je psihoanaliticne poglede na univerzalnost folklornih pojavov pretresel Alan Dundes in sklenil, da folklorni pojavi enostavno so – folklora je namrec vedno bila in po vsej verjetnosti tudi vedno bo (Dundes 2005: 403). Na Slovenskem se vprašanju univerzalnosti duhovne kulture posveca Marko Terseglav, zastopnik t. i. poligenetske teorije, ki predpostavlja, da se nekateri enaki ali podobni kulturni elementi lahko razvijejo pri razlicnih narodih neodvisno, samostojno (Terseglav 2006: 52–54); na univerzalnost duhovnega izrocila opozarja tudi Monika Kropej Telban (2015a; 2015c). Vanja Huzjan pokaže, kako raziskovalci iz razlicnih znanstvenih disciplin, kot so psihoanaliza, folkloristika, literarna veda (Freud, Jung, Dundes, pri Slovencih M. Golež Kaucic, M. Juvan, M. Terseglav) interpretirajo folklorne pojave z razlicnimi koncepti univerzalnosti, in sklene, da je univerzalnost teh pojavov posledica njihove zmožnosti, da nagovorijo vsakogar, predvsem na ravni nezavednega (Huzjan 2008: 113–133). 2.3 ZASUKANO STOPALO KOT RAZLIKOVALNA LASTNOST med cloveškim in mitskim T. Crawford Cree meni, da vecina bitij z deformacijo nog pripada mejnemu obmocju medcloveškimincutnimspiritualnimsvetom(1906:131).Deformacijazasukanihnog po njegovem ni degradacija cloveške oblike, ampak ostanek teriomorfnega koncepta 24 Jungovec Jožef Magdic arhetipskost pokaže na primeru crne Madone, ki je po njegovem v povezavi s starimi ženskimi mitološkimi kulti; v slovanski mitologiji je to mokoš, magicni ostanek kulta boginje Velike matere, ki so jo negovali poljedelci. Crna Madona se dotika slike v kolektivnem nezavednem, ki obuja spomin na cašcenje stare boginje meseca, saj le-ta uteleša ženskost, darovanje življenja (Magdic RV 2017). S tem v zvezi je zanimi­vo, da sta na relativno majhnem obmocjukrivopet kar dve cerkvi, posveceni crni Madoni: romarsko svetišce na Stari gori v Beneciji in nekoc romarska cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti. Damjan Ovsec se z ozirom na Junga, ki pravi, da je tema sredina klice in da je crno kraj kaljenja, spocetja, še preden se zgodi svetla eksplozija rojstva, sprašuje, ali je to morda pomen crnih Devic ali Mater božjih, boginj klitja in jam, kakršna je na primer efeška Artemida s temnim in svetlim obrazom (Ovsec 2001: 205). nadnaravnih bitij:nekateri primeri kažejo na povezavo z orintomorfnimi duhovi – ptici imajo namrec zasukana kolena, torej je deformacija nog ostanek prvotne, pticu podobne forme (Crawford Cree 1906: 133). V nasprotju z njegovim diahronim razmišljanjem pa Ramon Sarró meni, da univerzalna simbolika zasukanih stopal ne tici v atavisticnih ostankih, ampak v tem, kako si predstavljamo zasukanost pogacice v kolenu, kar je lahko razlikovalni atribut med cloveškim in živalskim: ce je zasukano koleno, je torej zasukana cela noga, ne le stopalo (Sarro 2008: 276). Bajcna bitja, ki imajo zasukana samo stopala, so torej nekje vmes: ne pripadajo ne enemu ne drugemu, pac pa obema hkrati. Claude Lecouteux meni, dafolklorno izrocilo negovorileo enemsvetu onkraj ali onostranstvu, pac pa tudi o svetu fantazijskih likov, v katerem so duhovi, vilinci, demoni, ti svetovi pa so drugacni od sveta mrtvih (Lecouteux 2003). Tudi Ljubinko Radenkovic je mnenja, daimajo mitskabitja s cloveško formo neko razlikovalno zna-cilnost oz. oznacbo, ki govori o pripadnosti drugemu svetu. Ta markiranost se lahko kaže z opozicijami v odnosu do cloveka (Radenkovic 2009: 168), v primeru krivopet torej skozi obratno obrnjena stopala. V izrocilu plemena Kuci v Crni gori ima npr. hudiczasukanastopala,25 daserazlikujeodcloveka(Ducic1931:281).MonikaKropej Telban med drugimi memetskimi vsebinami, povezanimi z ženskimi bajcnimi bitji, obravnava »obrnjeni svet«, torej tudi obrnjena stopala in druge fizicne deformacije, kot znacilnost vilinskega obrnjenega zrcalnega sveta, in sicer v kontekstu simbolne ekvivalence motivov oz. clovekovega predstavnega sveta, ki ga pogojuje primarno in nezavedno. Narobe obrnjeni deli telesa, narobe obrnjena oblacila pa tudi obratno delovanje bajcnega bitja od drugih ljudi (npr. prošnja za sonce v hudi suši, govorjenje ponoci namesto podnevi) kažejo torej na obrnjen vilinski svet (Kropej Telban 2015a; 2015c: 85–88). Kot kodkodeka v Reziji (Kropej 2008: 229) tudi krivopete vcasih pocno stvari v obratnem casu kot ljudje: Su prale (krivopete) štriene od une tu patoce an so jih kladle sušit ponoc ta na debelo pec. Zjutra so jih skrile tu njih jame, de obedan jin jih na uzame an potle, poskriuš [naskrivaj], so pledle [pletle] (Tomasetig 2010: 68–69). Ce ima kakšen clovek po pomoti narobe obrnjeno oblacilo, v Posocju ljudje še danes pravijo: »Bo dež!« ali »Kliceš dež?!«, kar je morda povezano z verovanjem, da to lahko vpliva na vreme. O demonski konotaciji besede kriv- piše Svetlana. M. Tolstaja, ki primer krivopete postavi ob bok ruskima ancutki (hudicu),lešemu (demon gozda) in srbskemu crnemu petelinu krivcu, ki poje za petelina ob neobicajnem casu, saj ga poziva hudic; takega petelina je treba ubiti, da se ne bi pripetilo kaj hudega. Deformacije telesnih delov ljudi in živali (krive noge, krivi vratovi) pa tudi rastlin in stvari (npr. kruh, ki se spece na novo leto, greblja za spravljanje žerjavice iz peci ipd.) imajo konotacijo onostran­skega, torej zvezo z drugim, demonskim svetom. Prav tako tudi nekatere situacije, npr. pri poroki clovek prehaja iz enega stanja v drugo, zato v šaljivih pesmih ženina 25 Hudic ima sicer skoraj vedno kopita namesto stopal. in nevesto imenujejo krivonogije; na Poljskem nevesto imenujejo krivaja. V folklori so besede, tvorjene iz korena kriv, povezane z necistostjo, torej z drugimi svetovi (Tolstaja 1998: 225).26 Charles Stewart bitja s fizicnimi deviacijami imenuje exoticá in meni, da so prav noge tisti udi, ki so najveckrat prizadeti. Ljudje s telesnimi deformacijami so bili družbi, celo lastni družini v sramoto in so bili izkljuceni iz socialnega življenja (Stewart 2016: 180–182). Prav to pove tudi ena od informatork v Beneciji: Krujapete so blie buje [uboge] žene’, ka so ble zavaržene, an dakor jih ne bo ubeden citavu [nihce ocital], zak so ble buoge saruote, ma so ble modre. A vieš, da je bla, ko sem pršla to gor, je bla Toncicova, je mela glih takuo noge obrnjene, je mela žeke’saldu [copate velike] an je mela pašcic [pašcek], da je držalu (Primosig 2014: UV)27. Glede na to, da so krivopete znane zgolj na omejenem obmocju (prav tako tudi sorodna bitja po svetu), bi bilo zanimivo preveriti, ali oz. koliko izvor tega izrocila tici (tudi) v genetskih (medicinskih) pojavih. Demonska bitja se pojavljajo oz. delujejo v casu in na krajih z vecjim tveganjem za cloveka, kot so npr. cas okoli zimskega solsticija (to še posebej velja za sredozimke), mrak, dnevi pred krstom, postni dnevi, jame, gozdovi, izviri vode, mocvirja … (Kuret 1980: 179; Kropej 2008a; Radenkovic 2013: 16, 18). Prav tako regulativno vplivajo na obnašanje ljudi v vlogi varuhov narave ali temeljnih moralnih norm, npr. chinigua kaznuje moške, ki prekršijo meje družbeno sprejemljivega obnašanja (Lafée-Wilbert & Wilbert 2010: 57), caipora je še posebej nevarna ob petkih in sobotah – tudi v slovenskem izrocilu sta petek in sobota lahko nevarna dneva, povezana z razlicnimi verovanji (Ovsec 2001: 104, 105) – caipora preži na lovce z vnetljivimi snovmi, saj varuje gozd pred požari, kar lahko povežemo tudi z ekološkim (naravovarstvenim) vidikom, prav tako tudi sisimite, ki varujejo divje živali (Kirtley 1964: 79). Niko Kuret postavlja krivopete v kontekst slovenskih šeg in verovanj, povezanih z zimskim solsticijem. Navaja primer, da so na predvecer svetih treh kraljev krivopete in pirte (pehtre babe) skupaj strašile otroke po hišah (Kuret: 1970: 272). Pehtre babe izhajajo iz verske predstave o pramateri (Velika mati, Magna mater) oz. darovalki živ­ljenj, prinašalki svetlobe, ki skrbi za življenje, vegetacijo, o božanstvu, ki so ga poznale vsekulture sveta (prim. Kropej2008: 106). Njen znacajse z družbenimispremembami pozneje demoniziral: vodi duše umrlih, vpliva na usodo ljudi, vremena ipd. Kot vodite­ljica umrlih duš, predvsem otroških, se preobraža v hudobnega demona in se pojavlja kot voditeljica divje jage oz. divjega lova (Kuret 1997a; 1997b; Kropej 2008: 111). 26 Desna smer pa naj bo definirana glede na prostor, ali telo velja za »pravo«, leva pa velja za napacno, »krivo« smer (Mencej 2013: 119); desna simbolizira dobro, leva pa zlo, npr. Boga in hudica (Stewart 2016: 178). Tako kot pri drugih slovanskih jezikih (Tolstaja 2009: 233) je tudi v slovenšcini in njenih narecjih desna povezana s pravo smerjo (npr. prava roka = desna roka, gl. Pleteršnik [1894] 2006: 286; Ivancic Kutin 2007: 81). 27 Tudi informatorka s Kambreškega se iz svojega otroštva spominja nekaj ljudi, ki so imeli telesne deformacije, tudi zasukana stopala. Pojav informatorka povezuje s porokami v ožjem sorodstvu (Srtergar 2018: UV). Ustni viri iz novejših casov potrjujejo hkratno pojavljanje krivopet in pirt v casu okoli zimskega solsticija: v casu intervjuja skoraj 100-letna Štefanija Kravanja (r. 1916) iz Trente pravi, da še pomni, kako so krivopete in pirte skupaj ali izmenicno hodile po hišah na predvecer sv. Miklavža in strašile otroke; zadaj za glavo so imele pripete gorece svece (Kravanja Š. 2015: UV). Miklavževih obhodov z domacini (fanti), nap-ravljenimivpirteinkrivopete,sespominjatudinekolikomlajšiinformator(r.1932)iz Trente (Hosner 2015: UV). Še mlajša informatorka (r. 1954) iz Cezsoce pa je povedala, da za krivopete v otroštvu sicer ni slišala, da pa se spominja pripovedovanja o pirtah, z njimi so strašili otroke. Pirte so imele nazaj zasukane noge in so živele v Pirtni jami nad Cezsoco (Kenda 2016: UV); iste lastnosti pirt omenja še ena informatorka iz iste vasi (Mlekuž 2014: UV). Že leta 1959 pove Maticetovov informator iz Trente: Pirte, so nas strašli, da ce gremo dou h wodi, de pride pirta, de ma noge zad obrnjene: pete spreda an prste zad (Maticetov RV 1959: 49). Krivopete in pirte so se na Bovškem torej že zacele spajati v en lik. 3. KRONOLOŠKI PREGLED ZAPISOV O KRIVOPETAH Kronološki pregled gradiva o krivopetah pokaže dinamiko zapisov v casu, njihovo vrsto in tudi vpliv predhodnih objav na naslednje. Hkrati nam tak pregled gradiva prinaša vpogled v spremembe izrocila tako z vidika karakteristik krivopet in njihovih funkcij kot tudi na vsebinsko-motivni ravni pripovedi, pri cemer je hkrati mogoce slediti prostorski razporeditvi zapisov. Vecina pripovedi in njihovih fragmentov, ki jih prinaša kronološki pregled, je v gradivskem delu te monografije. 3.1 arhivsko gradivo in objave Krivopetenaj biže v 18. stoletju omenjalKarel Zois (1756–1799), botanik, raziskova­lec rastlinja v alpskem visokogorju: porocal naj bi, da so bili njegovi lokalni vodniki prepricani,davdoliniTriglavskihjezer živijokrivopetnice (prim.Kozinc2014:23).28 Prvo preverjeno dokumentirano omembo krivopet zasledimo v gradivu poljsko-ruskega jezikoslovca (francoskih korenin) Jana Baudouina de Courtenaya, ki je v zadnji tretjini 19. stoletja raziskoval slovanske jezike in njihova narecja. Leta 187329 je v Špetru v Beneciji zapisal, da krivopete nosijo toco, bežijo pa pred zvonovi svetega Lenarta (Baudouin de Courtenay 1988: 74–75). Krivopete v tem zapisu nosijo vlogo, ki sicer v izrocilu veckrat pripada carovnicam (Maticetov 1988: 224, 225; Mencej 2008: 88–92), toda povzrocanje toce, nevihte in dežja je veckrat pripisano tudi razlicnim babam, kot so divja, biela, pehtra baba (Hrobat Virloget 2010). Vecjo pozornost je izrocilu o krivopetah posvetil katoliški duhovnik Ivan Trinko. V skrbi za ogroženo jezikovno dedišcino med Slovenci v Italiji je o njih napisal clanek Divje žene ali krivjopete in ga objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1884 (Trinko 1884: 229–232). V njem je ugotavljal, da je izrocilo o krivopetah edinstveno in posebno, znano pa da je samo v nekaterih krajih v Beneciji, toda danes (tj. leta 1884!) to izrocilo zamira /…/ Tako so bile Krivjopete; a sedaj jih ni vec, ker so jih baje duhovni pregnali. 28 Kozinc ne navaja besedila, na katero naj bi se skliceval, pregledala sem precej literature, toda krivopet mi ni uspelo najti. 29 Gradivo je bilo objavljeno šele leta 1988. Jame, v katerih so bivale, kažejo se še tu in tam še sedaj, in še dan danes se mladina boji in ogiblje takih jam. /…/ (Trinko 1884: 230). Trinko opiše znacilnosti krivopet: bivale so po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge, po hrbtu razvozlane lase, roke in noge pa obrnjene nazaj; prikazovale so se ponoci in plašile ljudi, vendar so se, ce se je pripravljalo na nevihto, pojavile tudi cez dan. Takrat so z višje ležecih skal opazo-vale ljudi pri delu. Ker so poznale naravne moci in skrivnosti ter znale napovedovati vreme, so kmete posvarile, a za to so si same vzele placilo: ko se je bližala nevihta s toco, so vpile, naj ljudje spravijo svoje blago. Medtem ko so ljudje hiteli na polju, pa so jim iz nevarovanih hiš pobrale otroke. Ker so se hranile s cloveškim mesom, so bili otroci vselej v nevarnosti pred njimi. V votlinah so jih redile z lešniki in orehi, da so se lepo odebelili, in jih nato pojedle. Vcasih so kakšnega pustile pri življenju in ga ucile raznih skrivnosti, toda ne brezplacno: zanje jim je moral opravljati razlicna dela ali pa se jim odkupiti s kakšnim detetom. Ce pa je med ljudi raznesel njihove skriv­nosti, so se strahovito mašcevale nad njim in upepelile njega in njegovo s pohištvom vred. Trinko v spis doda še osem zgodb o krivopetah, kakor se jih spominja iz svojega otroštva (Trinko 1884, 229–232). Le nekaj mesecev za Trinkom poroca o krivopetah v Trenti tedanji trentarski vikar Simon Gregorcic mlajši30 (pod clanek se podpiše s psevdonimom P–ov). Živost tega izrocila pojasni s tem, da se krivopetnic, ki živijo v dolini Zadnjice pod Triglavom, še danes bojijo celo odrasli ljudje (Gregorcic 1884: 311). Nadalje v knjigi o Slovencih v Beneciji krivopete omenja geograf Francesco Musoni; pravi, da mu je grozne stvari o bitjih z obrnjenimi stopali pripovedovala njegova stara teta iz Benecije, imenovala pa jih je bradovike ali krivopete (Musoni 1893: 13). Že konec 19. stoletja je beseda krivopetnica – torej v obliki, ki jo je zapisal Gregorcic ml. v Trenti – vkljucena v Pleteršnikov slovar (Pleteršnik [1894] 2006: 466). Konec 19. stoletja sledi le še en obsežnejši zapis o krivopetah: zgodovinar Simon Rutar jihpredstaviv poglavju ojeziku in »narodnemblagu«Slovencevv Beneciji, pri cemer se sklicuje na zapis Ivana Trinka ter doda, da ta bitja na Tolminskem poznajo pod imenom duga / duja baba (divjababa);ob temkotkljucnoznacilnostobehnavede nazaj zasukana stopala, vcasih celo dlani, s cimer potrdi, da gre za isti bajcni lik, torej krivopeto. Toda pregledani arhivski in objavljeni viri ter terenske poizvedbe (še) niso potrdili, da bi imela tolminskadivja baba nazaj zasukana stopala.31 Rutar poleg fizicnih in znacajskih lastnosti, ki jih opiše že Trinko, doda še, da imajo krivopete razmršene zelene lase (Rutar 1899: 91–92). 30 Simon Gregorcic je bil bratranec pesnika Simona Gregorcica (Simoncic 2013: 69). Vec o njegovem življenju in delu gl. PSBL (1979: 491–492). 31 Nobena od šestnajstih enot pripovedio divjih babah na Tolminskem, ki so objavljene v knjigi Zlati Bogatin (Dolenc 1992: 16–40), npr. ne omenja, da bi imele zasukane noge; pri pripovedih o krivopetah je to praviloma najvažnejšiopis!Tudipoizvedovanjanaterenuvletih 2013–17niso potrdila,dabiimeledivjebabes Tolminskega zasukana stopala. Leta 1922 v nemški zbirki krivopete omenja Anton von Mailly (1922: 38); isto gradivo je bilo s spremno besedo Milka Maticetovega leta 1986 izdano še v italijan-šcini in kasneje veckrat ponatisnjeno. Krivopete, ki naj bi živele v idrijskih hribih, naj bi imelepoleg stopal zasukane tudi dlani (Mailly 1922: 38; 1987: 93, 200). Pripoved je na terenu dokumentirala njegova dijakinja Maria Pivk. To je poleg Musonija, ki kot vir navaja svojo teto, prvi zapis, v katerem je zapisovalec (ki ga Mailly upošteva tudi kot informatorja) naveden s polnim imenom in priimkom; toda zgodba, z izjemo dokaj pavšalnega lociranja – Jama v gorah blizu Idrije – zelo spominja na zapis Ivana Trinka (1884) oz. Simona Rutarja (1899). Bržkone zaradi zgodovinskega dogajanja v casu fašisticne okupacije zahodnosloven­skegaozemlja,drugesvetovnevojne,natopašetežkihpovojnihcasovvprvipolovici20. stoletja ni veliko zapisov o krivopetah: Jakob Kelemina je v zbirko Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva vkljucil Trinkovo gradivo (Kelemina 1930: 208–211), Gaetano Perusini je leta 1946 v razpravo o ladinskih pripovedih vkljucil zgodbo o poroki kri­vopete z mladenicem (Perusini 1946: 3), podobna varianta, zapisana leta 1951 v Valle32 prineznaneminformatorju, pajeobjavljenašeleletapozneje(D’Orlandiin Cantarutti 1964: 24–25, 40; 1987: 1408). V Trinkovem koledarju je bila brez navedbe zapisoval-ca in informatorja objavljena pripoved Krivopete v skobcu, s podnaslovom Ronska pravljica (B. n. a. 1955: 118-121; ista enota je objavljena še enkrat v B. n. a. 1992). Vecdoslejprezrtih zapisov jemogocezasleditimed gradivom, kijebilo dokumen­tirano med terenskimi raziskavami Slovenskega etnografskega muzeja v Breginjskem kotu leta1951 in na Bovškem leta 1952. Pripovedi o krivopetah sta tam zapisala raz­iskovalca Marija Jagodic in Milko Maticetov (Jagodic RV 1951; Jagodic RV 1952; Maticetov RV 1951; Maticetov RV 1952). Maticetov, ki se je na Bovško pozneje še vracal,33 je leta 1959 zbral še nekaj novih enot (gl. Maticetov RV 1959). V teh virih je skupno 23 enot pripovedi oz. fragmentov o krivopetah, gradivo pa – z ozirom na starejše objave – prinaša nekatere povsem nove motive, zato je še posebej dragoceno. V tem gradivu so pomembne tudi opombe, da nekateri vprašani informatorji za kri­vopete še niso slišali (npr. Maticetov RV 1951 TZ32: 55; Jagodic RV 1952 TZ9: 53), kar daje slutiti, da to izrocilo ni bilo splošno znano med vsemi prebivalci. Vlado Pipan je v dramsko igro v šestih dejanjih Dekle iz Trente, ki je izšla leta 1955, vkljucil tudi pripoved o krivopeti, ki jo položi v usta protagonistki Sirarici (Pipan 1955: 38–40). Zgodba o krivopetah je sicer del dramskega, torej literarnega besedila, toda avtor je osnovo zanj dobil med domacini v Trenti,34 besedilo pa je podobno tistemu, kar je v 32 Žal ni tocnega podatka, v kateri dolini je bilo gradivo zapisano, gotovo pa nekje v Beneciji v eni od Nadiških dolin. 33 Maticetov je v 50. in 60. letih 20. stoletja veckrat obiskal pravljicarja Jozo Kravanja - Marincica v Vrsniku (gl. Ivancic Kutin 2012). 34 Vlado Pipan je v 50. letih 20. stoletja 10 let zapovrstjo v najeti stari šoli v bližini izvira Soce preživljal poletni dopust s svojo družino; rad je imel gore, planinaril je, v dolini pa se je rad pogovarjal s starejšimi domacini, saj ga je zanimalo izrocilo in vse, kar je bilo starega (Zore 2018: UV). Trenti v istem obdobju zapisal Milko Maticetov. Janez Dolenc, profesor slovenšcine na tolminskem uciteljišcu, je s pomocjo svojih dijakov od leta 1956 do svoje upokojitve 1986 zbral nekaj enot pripovedi o krivopetah na Livškem in v Breginjskem kotu, nekaj jih je 1992 objavil v knjigi Zlati Bogatin (Dolenc 1992: 43, 45–48). Pavle Merků se je med letoma 1965 in 1974 lotil sistematicnega zbiranja slovstvene folklore med Slovenci v Italiji. Bogato in zelo raznoliko gradivo, najvec je pesmi, je izšlo v monumentalni monografiji Ljudsko izrocilo Slovencev v Italiji: zbrano v letih 1965–1974 (Merků 1976). Toda presenetljivo je, da Merků pri svojem terenskem delu v Beneciji na krivopete skorajda ni naletel. V knjigi najdemo en sam samcat droben zapis. Na vprašanje, ali je informator že slišal za krivopete, mu le-ta odgovori: Kri­vopęte. Tud tíste ne. Ja, tan u Brdi díjejo, práviju, da je bla krivapéta in pravijo tudi, … in informator tu preskoci na drugo temo (Merků 1976: 331). Je pa v Trinkovem koledarju objavil Pravco o dveh Rezijanih, ki sta šla po svetu (Merků 1972: 62–66), v katerem krivopete vedo, kako bi se lahko ozdravilo kraljicno. Gradivo, ki so ga zapisali Maticetov, Jagodiceva, Dolencevi dijaki in Merků, je vecinoma opremljeno s podatki o informatorju ter s krajem in casom zapisa. V 70. letih 20 stoletja je nekaj gradiva o krivopetah v Nadiških dolinah zapisala italijanska folkloristka Andreina Ciceri (1972: 211–213), desetletje pozneje pa ga je tam, sprva v krogu svoje družine, zacelazbiratidomacinka Ada Tomasetig iz Saržente. V zbirko tridesetih pripovedi iz Benecije z naslovom Pravce mojga tat an moje mame sta uvršceni dve enoti o krivopetah (Tomasetig 1981: 48–49, 53). Na izrocilo o kri­vopetah so leta 1996 naleteli tudi udeleženci raziskovalnega tabora pod Matajurjem, kar omenja v porocilu Roberto Dapit (Dapit 1996: 31–37). Pomemben mejnik v kronologiji objav o krivopetah na slovenski strani meje je slikanica Svetke Zorceve35 z naslovom Krivopetnice in Zlatorog (Zorceva 1985). Knjiga ima podnaslov Trentarska ljudska – avtorica naj bi pripoved zapisala po pripovedovanju domacinov v Trenti (imen informatorjev v knjigi ne navaja). Poizvedovanje na terenu je pripeljalo do informacije, da naj bi Zorceva pripoved zapisala pri mami svoje tašce. To je bila Trentarica Marija Cuder, rojena leta 1875 v Zapovdnu v Trenti pri Šilovih in nato porocena k Tužinovim v Trento; domacini so jo klicaliMática; bila je majhna drobna ženica, zaradi svoje postave, znacaja, zgovornosti in tudi oblacil je veljala za posebno (Zorc 2015: UV; Kašca 2017, 2018: UV).36 Zato kljub izdatni literarizaciji delo Zorceve upoštevamo kot terenski vir. Z objavo besedila v knjigi in ob micnih ilustracijah Marije Vogelnik so krivopete postale bolj znane ne le v lokalnem okolju (širše Bovško), pac pa tudi v širšem slovenskemu prostoru, predvsem otrokom, nji­hovim staršem in uciteljem. 35 Svetoslava Ana Grafenauer, porocena Zorc (1926–2007), je bila hci slovenskega literarnega zgodovinarja in etnologa dr. Ivana Grafenauerja. Leta 1946 je dobila službo uciteljice v Trenti in se leta 1948 porocila z doma-cinom Jankom Zorcem -Tužinom. 36 Informatorki sta podatek povedali neodvisno, vsaka ob drugi priliki, priobeh pa gre za prababico njunih mož. Aldina De Stefano (2003), italijanska pesnica in filozofinja, v duhu glorifikacije naslanja na krivopetein njim sorodne ženske like feministicna razmišljanja o arhetipu Matere zemlje. V knjigo vkljuci že objavljene pripovedi Ade Tomasetig (1981), dve pesmi Luise Tomasetig ter spomine, povezane s krivopetami, ki jih je zapisala med ljudmi. Za slovstvenofolkloristicne raziskave je najpomembnejše gradivo, ki je prišlo na dan leta 2010: med 578 pripovedmi iz Benecije, ki jih je Ada Tomasetig objavila v knjigi Od Idrije do Nediže (2010), je kar 47 enot o krivopetah, med katerimi so tudi doslej neznani motivi. Pripovedi so objavljene v narecnem zapisu in knjižni italijan-šcini – v jezikih, ki ju razumejo ljudje, pri katerih je bilo gradivo zapisano (gradivo je dokumentirano s podatki o pripovedovalcu in kraju zapisa). Med folkloristicnimi raziskavami na severozahodnem delu slovenskega etnicnega prostora (Zgornje Posocje, Benecija) je bilo med letoma 2013 in 2017 dokumentiranega tudi nekaj gradiva o krivopetah; hkrati s tem je bila deloma preverjena navzocnost tega izrocila med prebivalci danes. Že terenski zapisi iz petdesetih let 20. stoletja (npr. Jagodic RV 1952: TZ9, 53, 83) so dajali slutiti, da krivopete niso bile splošno znane povsod, pri vseh informatorjih. Tukajšnja raziskava je pokazala, da je število infor­matorjev, ki so lahko pripovedovali o krivopetah ali dali o njih kakršno koli koristno informacijo (gl. gradivo iz ustnih virov), precej manjše od tistih, ki o krivopetah niso vedeli nicesar.37 37 Vecina vprašanih informatorjev je bila starejša od 60 let. 3.2 krivopete v prirocnikih Kmalu po Trinkoviin Gregorciceviobjavi1884 stabilibesedikrivjopeta in krivopetnica že konec 19. stoletja vkljuceni v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar: krivjop.ta, f. = divja baba, LjZv. (IV. 229.) (Plet. 1: 470). krivop.tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuk­njene, peto spredaj[,] a prste zadaj, Trenta-Slovan I. 311 (Plet. 1: 470). .tnica:krivopetniceso bajeslovnabitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj (Pleteršnik [1894] 2006: 466). V 20. stoletju je na Slovenskem izšlo nekaj knjig z izborom slovenskega pripove­dnega izrocila, med njimi tudi take s strokovnimi komentarji o slovenski mitologiji (npr. Kelemina 1930: 208–211; Bohanec 1966: 15).38 Pri obravnavi krivopet avtorji crpajo gradivo iz starejših slovenskih virov (Trinko 1884, Gregorcic 1884, Rutar 1899), pri zapisu pa zacnejo uporabljati enotno (poknjiženo) poimenovanje krivopeta (gl. Kelemina 1930: 209;Bohanec1966:15, 102, 110). Kotjerazvidno izlistkovnega gradiva za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (KT SSKJ),39 so bile prav te objave podlaga za zapis besede krivopeta v SSKJ: krivopęta in krivopéta -e ž (é; .) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki nastopa v podobi hudobne ženske z nazaj obrnjenimi stopali: v gorah so domovale krivopete (SSKJ 1994: 455; enako spletni SSKJ 2008: SV1). Enako obliko, le da s krajšim pojasnilom in brez razlage, najdemo tudi v Slovenskem pravopisu: krivopęta -e in krivopéta -e ž, clov. (é; .) nardp. |žensko bitje| (SP 2001: 793) Pisci komentarjev k zbirkam ali enciklopedicnih del, kot so slovarji ali pregledi slovenske mitologije, so v novejših delih (gl. Maticetov 1986; Šmitek 2004; Kropej 2008) poleg omenjenih slovenskih vkljucili še zapise tujih (italijanskih in nemških) avtorjev, kot so Musoni (1893), Graber (1914), Perusini (1946), D’Orlandi - Cantarutti (1964) ter Nicoloso Ciceri (1992). 38 Pozneje je izšlo še nekaj izdaj (npr. Kunaver 1991: 137; Unuk 2002: 482–486), ki pa gradiva niso umešcala v mitološke okvire kakor Kelemina, Bohanec. 39 Poleg teh pa še Debelakove (1937: 5). V tem gradivu so evidentirane še oblike: krivjopeta (Trinko 1884; Rutar 1899) in krivopetnica (Gregorcic 1884; Maticetov 1956: 135; Kuret 1970: 272). krivope . Relevantno gradivo, ki sta ga v 50. letih 20. stoletja dokumentirala Milko Maticetov in Marija Jagodic v Trenti in Breginjskem kotu, v omenjene teoreticne preglede ni moglo biti vkljuceno, saj se je skrivalo v arhivih ali pa v zasebni lasti raziskovalcev.40 Enako velja za Dolencevo gradivo, nabrano med letoma 1957 in 1990 na Livškem in v Breginjskem kotu, ki je bilo sicer deloma objavljeno leta 1992, toda njegov zasebni rokopisniarhiv jenavoljo šeleod leta2012. Najvecjikorpus gradivao krivopetah(47 enot), kigajenaterenu v Nadiškihdolinah tridesetletjazapisovalaAdaTomasetig, pa smo dobili šele z objavo knjige leta 2010. Tako je danes na voljo veliko vec gradiva o krivopetah kotkdajkoliprej. Krivopetesedanes uveljavljajo kotposebnostlokalnega izrocila, v Beneciji tudi nacionalnega, zato z najrazlicnejšimi kulturno-umetniškimi (re)intepretacijami ter v turisticno-gospodarski rabi vse bolj prehajajo v sfero sodobne in popularne kulture, izobraževanja in trženja (vec o tem gl. v sedmem poglavju). 40 Maticetov je svoje trentarsko terensko gradivo iz leta 1952 posodil Inštitutu za slovensko narodopisje za skeniranje leta 2010, gradivo iz leta 1951 in 1959 pa je Inštitut dobil v njegovi zapušcini (leta 2015 in pozneje). 4. VSEBINSKO-MOTIVNE ZNACILNOSTI GRADIVA O KRIVOPETAH Kot najbolj izpostavljena posebnost krivopet so njihova zasukana stopala, a v obrav­navanem gradivu je razpršenih še veliko drugih opisov njihovih telesnih in znacaj­skih lastnosti, kot je npr. dobrota, pripravljenost pomagati, plašnost, veliko znanje, tudi lepota; spet drugi viri poudarjajo njihovo hudobijo, fizicno neprivlacnost oz. strašljivost, krvolocnost. Lastnosti krivopet so si torej lahko povsem nasprotne, iz cesar se nazorno kaže ambivalenca tega lika. Motivi, ki jih zasledujemo v pripovedih o krivopetah, so relativno pestri in se skozi cas nekoliko spreminjajo oz. prilagajajo razlicnim kontekstom in funkcijam pripovedi in pripovedovanja. Z žanrskega vidika so besedila v glavnem povedke, od tega sta dve besedili literarni, eno dramsko (Pipan 1955) in eno prozno (Zorceva 1985); v nekatere enote so vpleteni pravljicni elemen-ti (npr. Merků 1972; pogojno še Jagodic RV 1952: TZ7, 60). Dramatska zgradba obravnavanega gradiva je zelo razlicna, od fragmentov brez kakršnega koli zapleta, pri cemer gre zgolj za podatke, npr. da so informatorji za krivopete slišali, kakšne so bile videti, kje so živele, da so z njimi strašili otroke ipd., do pripovedi z bolj ali manj razvito fabulo. Po številcnosti motivov in izrazitejšem dramaturškem loku lahko med bogatejša besedila poleg omenjenih literariziranih besedil prištevamo precej zapisov Ade Tomasetig in posamicne enote drugih zapisovalcev (npr. Maticetov RV 1959: 64–69; Merků 1972; B. n. a. 1992). 4.1 ZASUKANA STOPALA Najbolj razširjen motiv, ki je skupen (skoraj) vsem pripovedim, in to ne glede na vsebino oz. sporocilo zgodbe, je opis deformacije stopal, ki je znacilna za krivopete (kje imajo pete oz. prste na nogah), npr.: so imele prste zad in pete spred; so ble kot druge ženske, samo pete so mele spredaj (Jagodic RV 1952: TZ7, 16–17, 60). Ta opis je pogosto nadgrajen z razlago imena, npr.: Krive pete – taku so im prabli zato, ker so imele stopala obrnjena nazaj (Dolenc 1992: 45). Ime so ušahale [dobile] po tejstn, k so mile prste tan, kir b mugla bit peta, an peto tan, kir b mugl bit prst (DAJD1).41 41 Motiv zasukanosti, ki se sicer nanaša na podkovanje konja, najdemo tudi v rezijanski ljudski pesmi o kralju Matjažu: Kovac ti iz kovacnice, / te konje nama brž podkuj: /vselej to sprednje daj nazaj, / vselej to zadnje daj naprej! (Maticetov 1969: 200). Zanimivo je, dav nobeniod razpoložljivih slovenskih variantnipripovedi, kibise osredotocala na vzrok, ZAKAJ imajo krivopete zasukana stopala. Lastnost je vecinoma omenjena kot samoumevno dejstvo, le v redkih variantah je posredno povedano, da zato, da bi stopinje zmedle morebitnega zasledovalca (gl. Dus 2016: UV) ali da so bile pac slabo stvarjene: Dujepetke so ble slavo [slabo] stvarjene an so imele pete obar­njene (Tomasetig 2010: 39). Nekateri informatorji deformacijo pripisujejo kazni: Res, krivopetnice so bile reve! Saj je reva vsak clovek, ki dela pokoro zaradi tujih grehov (Pipan 1955: 39); da so imele noge obrnjene, pa je bilo prekletstvo, so rekli ljudje (Zorc 2015: UV); Najprej so škodovale ljudem, potem so morale imeti pa noge nazaj, da so se pokorile. Potem pa so ubogale bolje (Hosner 2015: UV). V nekaterih izrocilih po svetu je zasukanost stopal podobnih likov opisana z razlagalno povedko. V povedki nepalskih Gurungov menda pravijo, da se je to zgodilo ženskam, ki so umrle pri po­rodu; kot nesrecni duhovi so blodile po gorah in skušale pomagati svojim osirotelim otrokom. Bog jim je obrnil stopala, da se ne bi vec mogle vrniti v življenje. In tudi te so – podobno kot v trentarski zgodbi Zorceve, kjer je bil mladi lovec sin krivopete – živele v višavah in imele rogato bajeslovno žival (prim. Kozinc 2014: 23, 24).42 V izrocilu Dominikanskerepublikeso zasukanenoge ciguape povezane s kozmogonskim mitom,43 zasukane noge oz. stopinje pa pušcajo napacno sled za tistega, ki jo išce.44 4.2 druge telesne in znacajske lastnosti krivopet Skoraj obvezen motiv v slovenskem gradivu je opredelitev kraja oz. mesta, kjer so krivopeteprebivale, sepojavljalealidelovale(konkretnevotline, jame,grape,konkretno gl. v poglavju Prostori krivopet). 42 Vir ne navaja imena duha. Sklepam, da gre za duha duncani ali chruel (gl. Spaight 1942: 137; McClintoc 1990: 44). 43 Pripoveduje se, da se je Sonce zaljubilo (v španšcini je Sonce moškega spola, op. prev.) v Goro in ji podarilo Mavrico. Nekega dne je Gora zbolela in tako zelo jo je bolela vsa njena notranjost, da je Sonce poslalo Veter in Dež, da sta ji olajšala notranjost. Tako je iz ene od jam prav te Gore prišla ženska, Ciguapa, z zelo dolgimi lasmi. Sonce jo je hotelo ujeti, a Ciguapa se je s stopali mocno oklenila drevesa in od vsega tistega sukanja in napora so se ji stopala obrnila nazaj in tako ostala. Sonce jo je za kazen oslepilo (glagol cegar pomeni tako oslepiti kot zaslepiti, op. prev.), ona pa se je vrgla z višave ter pokrila vse s svojimi crnimi lasmi. Tako se je naredila noc (SV7). Iz španšcine prevedla Lana Dodig. 44 Leibi Ng je pisala o ciguapi, mitskem liku iz Dominikanske republike: njen izvor je neznan, pojavlja pa se v staroselskih povedkah ljudstva Arawako z Antilov, karibskega domorodnega ljudstva Taíno in skupin, ki so bile prišle z ozemlja reke Orinoco, a ji prav tako pripisujejo, da izvira iz daljne Afrike in da so jo temnopolti sužnji prinesli s seboj v Ameriko. Ciguape so ženske, ki živijo divje življenje v gozdovih gora Quisqueye (beseda Quisqueya v jeziku ljudstva Taíno oznacuje Karibske otoke in pomeni »mati vseh dežel«, op. prev.). Lepe so, z dolgimi in gostimilasmi, sramežljive, in si kljub temu, da se skoraj ne kažejo ljudem, želijo naklonjenosti. Še posebej so zanimive zaradi svoje anatomske znacilnosti – stopala imajo zasukana, obrnjena nazaj. Ko ciguapa beži, da bi se skrila, njene stopinje pušcajo napacno sled za tistega, ki jo išce. Leibi Ng pravi: »Ta stopala, ki simbolizirajo zemljo, naselitev in trdnost, nas s svojo drugacnostjo od naših peljejo skrivnostnemu, magiji in poeticni domišljiji naproti. Izredno dolgi lasje so mentalna preplavitev v svoji neskoncni zmožnosti asociacije in ucenja. Golota je popolna nedolžnost v skladju z naravo.« (SV8). Iz španšcine prevedla Lana Dodig. Opisi telesnih in znacajskih lastnostinam prinašajo zelo razlicne predstave o krivop­etah – tako njihove splošne naravnanosti do ljudi, njihovega znanja, navad in fizicnega izgleda.Npr.:soblekotdrugeženske,samopetesomelespredaj(JagodicRV 1952:TZ7, 16–17); Imele so zlate lase in lica rdece ko japka (Banchig 2009); So ble kajšne garde an kajšne lepe, ku te druge žene, pa nieso ble žleht (Tomasetig 2010: 68–69); lepe ženske, so dobro delale (Maticetov RV 1959: 75–76 ); so pomale [pomagale] juden, ce so bli spoštljivi (Tomasetig 2010: 49–51); bile so cloveku in Trentarjem naklonjene. Opozarjale so jih na vreme in na delo (Zorceva 1985); kajšne su ble žleht, kajšne su ble pa brumne [dobra / prijazna] an su hodile pomat [pomagat] juden ce po njivah an go po briegu (Tomasetig 1983); ce je kdo zboleu, so ga zdravle, so mu nosile take trave (Maticetov RV 1959: 75–76); nabirale so zelišca in zdravile ljudi(Dolenc 1992: 43); nieso guoril, de so ble žleht (Tomasetig 2010: 51–52); Su ble brumne [prijazne, dobre] /…/ an se niesu pustile videt (Tomasetig 2010: 54–55); so veljale za plašne in so se izogibale ljudem. Ace so se s kom srecale, so mu svetovale in mu pomagale (Graber 1914: 53); Pa nieso tiele, de jih videjo, an kar je paršu kajšan, so letiele an so se skrile. Kar so cule hojo, su se skrile (Tomasetig 2010: 52); nieso ble hude an ljudem so poviedale dost reci. /…/ Se jih je vidlo oku zvicer, potle ku je zuonila avemarija (Battistig, 2007: 12); ponoci so strašile ljudi, prikazovale so se pa tudi cez dan zlasti pred nevihtami in slabim vreme­nom (Rutar 1899: 91–92);); so guoril, de so ble strupene [hudobne] (Tomasetig 2010: 64); so ble narodne [neurejene] an so miele duge parkje [dolge nohte] an noge narobe (Tomasetig 2010: 69–70); so bile garde ponocne ženske z dougimi lasmi, z dougimi in s pikastim nuosam, z narobe obarnjenimi nogami in dougimi parkji [prsti]. Suhe so bile, de jih je bilo le kuost in koža; bile pa so takuo mocne, de so lomile cela an tacile [kota­lile] u dolino velike skale an, kadar je bila huda ura, so lomile in rile [ruvale] kostanje. /…/ Krivapete so vehajale iz njih jame in hodile okuole strašit ljudi an jim škodo dielat, navadno šele po avemariji, kadar je bila že tema (B. n. a. 1992; gl. tudi Stanonik 2003: 39–40);kradle so ljudem stvari, zato so ponoci zaklepali vrata (Terlikar (2) 2015: UV). V nobeni varianti niso krivopete predstavljene kot neumne, njihova modrost je pogosto izpostavljena: so miele veliko pamet (Tomasetig 2010: 44–45); so ble žene zlo kuštne [pametne] an zlo inženjane [podjetne] (Tomasetig 2010: 36–37); so ble buoge saruote, ma so ble modre (Primosig 2016: UV). Krivopete kot nosilke znanja, vedenja, prerokovalskih sposobnosti in neke notranje, nefizicne moci v povedkah ohranjajo spomin prvotne prebivalce (Skrt 1994: 37). Nekatere fizicne lastnosti se pojavijo le redko, npr. da so bili njihovi lasje zelene barve (Rutar 1899: 91–92)45 ali da so s pomocjo las lahko celo letele: Dougi lasje so jim 45 Zeleni lasje so pogost opis za divjo (dugo) babo s Tolminskega (gl. Dolenc 1992: 20; Ivancic Kutin 2017a: 77–82; Ivancic Kutin 2017b: 78). služili za peruota, kadar so farfoliele [letele] z dnega brega na te drug (B. n. a. 1955, ponatis v B. n. a 1992). Nekateri viri jih primerjajo z živalmi: so bile podobne bolj kozam kot ljudem (Stanonik 2003: 48); bile so kot žabe (prim. De Stefano 2003: 64). Vcasih je opisana njihova obleka: oblacile so se, so spedle [spletle] lazino [sa-robot] an trave an take reci, kuo k’so pravli (Tomasetig 2010: 39); oblecene so ble z drevesnin listjan (Banchig 2009); Krive petnce niso nc oblecene, majo samo od brine tisto olup okol sebe (Maticetov RV 1952 TZ14: 37–38); Krivopetnice so, ce je poginila kaka živina, nosile tisto kožo okoli sebe: kosmati del navznoter, da so imele toploto (Maticetov RV 1952: TZ17, 98); Bose so ble an so plesale (Maticetov RV 1959: 49); so ble v bielin obliecene. Ponoc so praleblaguo (Tomasetig 2010: 59). Omembe belih oblacil krivopet zasledimo tudi v gradivu Aldine De Stefano (2003: 66). Bela barva oblacil, v katereso odetevile– beleženeimajo po barvioblekecelo ime– simbolizira deviškost, cistostin resnico, brezcasnost(DeStefano 2003:66–68;Ovsec2001:204). Cloveško meso kot njihova prehrana je omenjena v starejših virih: /…/ naj jim decka priredi za vecerjo; /…/ da je od jeze otroke pojedla; /…/ Krivjopeta zgrabi starca in ga vanjo potisne, vesela, da si je pridobila tako tolst plen (Trinko 1884); Tam so jih (otroke) pitale z orehi in drugo redilno hrano, da so odebeleli, in potem so jih pojedle, kajti redile so se od cloveškega mesa (Rutar 1899: 91–92); /…/ ugrabile otroke. Potem so jih v svoji votlini redile z lešniki, dokler jih niso pojedle (Mailly [1922] 1986: 93). Surovo meso, tudi cloveško, je v nekaterih virih prehrana divjih bab: Ljudje so se jo strašansko bali zato, ker je jedla samo surovo meso. Kradla je jancke in kozlicke pa tudi majhne otroke, ce ni bilo drugega(Dolenc 1992: 20). V virih (predvsemmlajših), kinepoudarjajo ljudožerskenaravekrivopet, panjihovaprehrana ni velikokrat omenjena: Pekle so divje meso ali pa so kako ovco zaklale. Ostrgale so crevo, nataknile živino na dolgo palico in to so pekle. Je bilo pol krvi in pol surovo. Od tega so živele in od korenin(Maticetov RV 1952: TZ14, 98); Se na vie, ka so jedle (Tomasetig 2010: 42–44). V Trenti pa je nekajkrat omenjeno tudi njihovo veselje do plesa in petja: Krivop­etn.nce so rajale in plesale (Jagodic RV 1952: TZ7, 46); luna je svetila, krive petnice so rajale (Maticetov RV 1952:TZ14, 37–38); So plesale, pele. Lepo se je slišalo z vrha na vrh (Maticetov RV 1959: 75–76); Krivopetn.nce so rajale in plesale (Jagodic RV 1952: TZ7, 46, 47); Bose so ble an so plesale. Nazadnje so jih videli na Mesnovi glavi so ble (Maticetov RV 1959: 49). Prav tako o tem govori enota iz Rezije: so plesale in pele z mocnim glasan (Banchig 2009). 4.3 SKUPINE PRIPOVEDI O KRIVOPETAH GLEDE NA OSREDNJI MOTIV Z vsebinsko-sporocilnega vidika je vecino pripovedi mogoce uvrstiti v nekaj skupin: prikazovanje njihove grozljive narave v odnosu do cloveka (ugrabljanje, izkorišcanje ljudi, kanibalizem), clovekov strah in posledicno krut odnos do krivopet (clovek jo ujame v razklan hlod), clovekova želja, da jih krivopeta nauci stvari, ki jih zna (clovek ugrabi krivopeto), krivopeta prostovoljno svetuje ljudem, krivopeta se poroci s clove­kom, krivopeta kot predica in kot lastnica bogastva. Meja med temi skupinami ni vselej ostra, saj se posamezni segmenti iz razlicnih skupin lahko pojavijo v isti pripovedi. Vecina motivov znotraj teh skupin seveda ni znacilna le za pripovedi o krivopetah, pac pa so znani ne le v slovenski in slovanski, ampak tudi v evropski in svetovni folklori; to še posebej velja za motiv ali celo zaporedje motivov poroke ženskega bajcnega bitja (morske deklice, rusalke, nordijske vile, meluzine …) s clovekom, pri cemer je vsem skupno to, da zakonska sreca traja, dokler mož ne prelomi tabuja, kot je npr. poimenovanje žene z njenim pravim imenom ipd. (Kropej 2008: 233). 4.3.1 Grozljiva narava krivopet: uGrabljanje, mašcevalnost, kanibalizem V Trinkovem porocilu iz leta 1884 vse enote izpricujejo nasilno ravnanje krivopet: ugrabitev, kratenje svobode, izkorišcanje za delo, veliko mašcevalnost ob neizpol­njevanju ukaza, ko npr. ujeti moški ne privede polovice od svojih desetih otrok: prej nego je minulo štiri in dvajset ur, unicil je strašen požar njega in sinove s pohištvom vred. V šestih od osmih variant pa je neposredno ali posredno nakazan kanibalizem – cloveka krivopete ugrabijo zato, ker se prehranjujejo s cloveškim mesom. Clovek se iz ujetništva vcasih uspe rešiti s pomocjo zvijace. V Trinkovi varianti decek ubije krivopeto na isti nacin, kot je krivopeta ubila predhodne žrtve, preden jih je pripravila zaobed:decek noce samvzetiorehov, in ko sekrivopetaskloniv skrinjo, decek nanjo potisne težki pokrov, na katerem je pribit oster nož. Tako decek krivopeto ubije in pobegne (Trinko 1884; ATU 327A); zelo podobna zgodba o jagi babi je bila zapisana tudi na Tolminskem leta 1974 (Dolenc 1992: 24). Tudi agane v Karniji ugrabljajo otroke, jih zadržujejo v svoji koci in jih pitajo z orehi in vsak dan preverjajo, ali so se dovolj zredili. Zgodba ima tudi tu vselej enak epilog: prebrisan otrok jim namesto prsta pokaže kurjo kost, da se zdi presuh, da bi ga pojedle, ter naposled najde nacin, da se osvobodi in zbeži iz divjine (Nicoloso Ciceri 1992 I: 426). V terenskih zapisih in objavah od druge polovice 20. stoletja dalje se kanibalizem krivopet pojavlja redkeje: eksplicitno npr. v Merkůjevem zapisu, ko pohlepnega moža raztrgajo krivopete: Pridejo tele krivapęte, te locijo smart te locijo karst. Te tako so mi ga stargali do kuosti vsegá vsegá vsegá, so mi ubujali ga (gl. Merků 1972). V tej pripovedi krivopete niso glavne protagonistke zgodbe, ampak se pojavijo le v dveh stranskih dogodkih v zgodbi o dveh Rezijanih, ki sta šla po svetu. Domnevno naj bi se nekaj hudega zgodilo tudi ženski, ki trdi, da se ne boji krivopet. Nekoc jo ljudje za šalo speco odnesejo na vrh Matajurja, potem pa se ženska ne vrne vec. Pripovedo­valka razmišlja: Al de jo je kiek sniedlo al so jo krivapete pejale za njim. Al duo vie [kdo ve] (Tomasetig 2010: 44–45). Pripovedovalka v Dolencevem gradivu pa meni, da je verovanje, da krivopete žrejo ljudi, nastalo na napacni razlagi izginotja nekega cloveka (zapis je iz leta 1977): Pod to jamo je bila voda in nekemu kopacu se je vdrlo in ga je požrlo, da se nikoli vec ni vrnil. Od takrat si ni nihce vec upal iti k jami, saj so govorili, da kdor pride mimo, tega požre kriva peta (Dolenc 1992: 46). Motiv potencialnega kanibalizma pa najdemo tudi v novejših zapisih – npr., da bi lahko skuhale in pojedle poredne otroke – v funkciji reguliranja obnašanja (gl. Škvor RV 2002; Ivancic RV 2017 ). Krivopete so bile nevarne otrokom, ce niso bili pred mrakom doma – ob avemariji; ce so našle zunaj otroka, so ga lahko odpeljale v reko Ter in ga utopile (Tomasetig 2010: 31), in tudi fantom, ki so šli zvecer vasovat po vasi (B. n. a. 1992). Pred krivopetami pa niso bile varne niti ženske: Krivapete so hodile ponoc ce po vasi an so klimpale [zvonile z zvonci]. Ce so ušafale [dobile] ženo, so jo pejale [peljale] du nu rupu ta pod Pariglo. Tista rupa se klice šele Krivapeta. Tle v Bijarcu smo miel pa Castitjove žene. So ble dole, blizu Nediže, an so ble v bielin obliecene. Ponoc so prale blaguo (Tomasetig 2010: 59). Toda povedka ne razjasni, kaj z žensko storijo, morda jim mora pomagati pri pranju blaga. Krivopete v nekaterih virih ne prizanašajo niti lastnim otrokom, ko se mašcujejo svojemu možu za prelom obljube. Ko jo mož ozmerja s krivopeto, zbeži in od jeze otroke poje (Trinko 1884), v trentarski varianti otroke razdeli – enega sebi, enega možu, enega pa vsakemu pol (Jagodic RV 1952: TZ7, 16–17). Na Tolminskem in Cerkljanskem je dokumentiran motiv, da divja žena ubije svoje komaj rojene otroke, s pojasnilom, da bi sicer postali razbojnik, morilec ali farška kurba (Jagodic 1954: TZ22, 4–5; Dolenc 1992: 32); tega motiva v pregledanem gradivu o krivopetah ni bilo zaslediti. Za opravljanje težjih del krivopete ugrabljajo moške, za predenje pa deklice. Moški po mnogih letih izkorišcanja pobegne s pomocjo zvijace: krivopeto prosi, naj v razpoklino v hlodu vtakne roke, da ga bo lahko razklal; ko izvlece sekiro, se ji roke ujamejo, on pa zbeži domov, saj ve, da mu krivopeta ne more slediti (Trinko 1884); z enako zvijaco pobegne tudi moški (Štiefan Poškodinu), še preden ga krivopete zvlecejo v svojo jamo za hlapca (B. n. a. 1955 oz. 1992). Manj srece ima ugrabljena deklica, ki pomaga krivopetam držati neskoncno dolgo volno, da jo le-te navijajo. Nekega dne se navelica, izrece tabujsko izjavo »Konec te bodi«, nit se pretrga, deklica zbeži, toda krivopete jo dohitijo in zmeckajo (Jagodic RV 1951: TZ44, 40–41). Krivopete pa ne ugrabljajo ljudi le zato, da jih pojedo ali da jih izkorišcajo za delo – nekega pastircka ugrabijo, ker zna lepo peti. Tudi ta se iz njihovega ujetništva uspešno reši s pomocjo zvijace: medtem ko mu dve krivopeti trebita uši, se pretvarja, da je zaspal, tedaj sliši njun pogovor, kako bi se lahko rešil – da zveže pravo trto; to stori in krivopete mu ne branijo oditi (Dolenc 1992: 47). Motiv trebljenja uši je sicer znan pri divjih babah na Tolminskem, toda tu mora clovek divjim babam iz njihovih umazanih(zelenih)las loviti(debelezelene)ušivzamenozacekineoz.zalon(placilo) (Dolenc 1992: 22, 25). 4.3.2 clovek ujame krivopeto v razklan hlod V povedkah, ko clovek (najveckrat drvar) prosi nic hudega sluteco krivopeto, naj vtakne prste v zasekano deblo, da bi ga lažje razcepil, potem pa ji ujame prste in zbe­ži, je njegovo dejanje motivirano s strahom, ki ga imajo ljudje pred krivopetami, in posledicno s samoobrambo. Toda ce smo pozorni, lahko pri nekaterih od teh variant prepoznamo tudi dobrohotnost krivopete, ki drvarju nima namena storiti nic žalega (npr. Tomasetig 2010: 58), ampak je pripravljena le pomagati;drvarjem med opravili vcasih celo ponudi jesti in piti (Tomasetig 2010: 40). Gledano s tega vidika je clovek tistihinavecin okrutnež, kikrivopeto kljub njenimprošnjampustivgozdu vstrahotnih bolecinah. Ta motiv je v gradivu Ade Tomasetig dokaj pogost, kar v 9 od skupno 47 enot o krivopetah (Tomasetig 2010: 31, 37–38, 40 idr.). 4.3.3 ujeta krivopeta uci ljudi stvari, ki jih še ne znajo Tudi v zgodbah, ko krivopeto ujamejo ljudje in je ne izpustijo, dokler jih ne nauci stvari, ki jih zna, je clovek tisti, ki izsiljuje. Tovrstni sižeji so znani v Nadiških dolinah, na Livškem in v Breginjskem kotu. Po bolj ali manj nasilni privedbi krivopete v vas jih ta v zameno za svobodo nauci delati sir, skuto, maslo, presti volno, plesti, brusiti koso, izdelovatiklobase, plestikoše, itd. Ko jo izpustijo, hitro zbeži, z varne razdalje pa zavpije, cesa vse jih ni naucila: kaj je npr. v sirotki, kako izdelati sladkor, speci sladkarije itd. (npr. Tomasetig 2010: 45, 47–48, 63; Dolenc 1992: 45; Rinatic RV 1998). Le v eni varianti iz Benecije se krivopeta prostovoljno približa ljudem, da bi jih ucila, ti pa jo zapodijo. Gore v Gorenjin Marsine je bla paršla krivapeka dol blizu an jih je bla navadla runat skuto, ser an vse tele reci. Anta [potem], na vien kuo, so jo bli zalovil [zapodili] an je šla go na varh brega, anta je arjula dol: »Ce me niesta bli zalovil, san vas bla še niek navadla uoz mlieka runat!« (Tomasetig 2010: 63). Motivi v tem tipu pripovedi si sledijo vselej v enakem zaporedju: 1. ugrabitev – 2. zahteva po ucenju in krivopetina privolitev, a s pogojem, da jo potem izpustijo – 3. krivopeta uci ljudi – 4. osvoboditev in z varne razdalje komentar, da je najpomemb­nejše znanje ohranila zase. V Trenti je v enako zaporedje motivov vkljucen divji mož, ki Trentarje uci, kako iz mleka izdelovati sir in skuto. Ko ga izpustijo, jim od dalec zakrici, da je najboljše v sirotki, in to je tisto, cesar jim ni povedal. Maticetov v Porocilu o delu na Bovškem leta 1952 ugotavlja, da je to izrocilo v Trenti še vedno zelo trdoživo, potem ko je na terenu preveril droben zapis Simona Gregorcica mlajšega, ki ga je objavil Jože Abram (gl. Gregorcic ml. 1907: 183); Maticetov je takrat zapisal kar tri razlicice in jih dal na razpolago Ivanu Grafenauerju, da jih je vkljucil v razpravo o divjem možu (Grafenauer 1952–53; 1954). Pozneje, leta 1959, je Maticetov v Trenti našel še eno varianto.46 Pripoved o divjem možu je bila med ljudmi navzoca tudi pozneje in je še danes (gl. Dolenc 1992: 49; Pretner 2016: UV). Izrocilo o divjem možu, ki uci ljudi sirarstva, jeznano v širšivzhodnoalpskiokolici, npr. naJužnemTirolskem(Grafenauer 1952–53; Perco in Zoldan 2001: 67–69). Ivan Grafenauer meni, da imajo te povedke kulturnozgodovinsko osnovo v casu, ko je staroselsko prebivalstvo posredovalo zna­nje, kako se izdeluje trdi sir, novim priseljencem v Osrednje in Vzhodne Alpe; Kelti, Germani in Slovani najbinamrecpoznalisamo mehkisir izkislega mleka(Grafenauer 1958: 50–57). Menjavanje ljudstev na tem obmocju je bil proces, ki je trajal dovolj casa, da so se premostile jezikovne prepreke med starimi in novimi prebivalci, saj so semed sebojtudimešalialisobivali(gl.Rutar1882:9–26;Grafenauer 1979:106).Za Vzhodne Alpe, kamor sodita tudi Zgornje Posocje in Benecija, celo velja, da se je staro prebivalstvo vsaj delno ohranilo tudi po prihodu Slovanov (Pleterski 2006: 40–41). Lik krivopete oz. divje žene ter divjega moža in gejdov (= ajdov, tj. velikanov), ki so na tem obmocju znani kot posredniki znanja, po mitološko-analiticnih interpretacijah kaže na starodavne odnose med priseljenci in staroselci (Maticetov 1975: 183, 184; Kropej 2008: 231), pri cemer so se slednji umaknili na višje ležeca obmocja (Kravanja 2007: 88; Lavrencic 1996: 6). 4.3.4 krivopete od dalec svetujejo ljudem Pripovedi, da ženska bajcna bitja svetujejo ljudem, kdaj, kaj, kako in kam naj sejejo, kako naj orjejo, kdaj naj ženejo na pašo živino, in da jih ucijo tako plesa in petja kot tudi zdravljenja, so v slovenski folklori povezane z vilami, kot so rojenice, sojenice, žalik / žal / zal žene, bele žene, castitljive žene, božje deklice, modre žene …, izobli­kovale pa so se iz stapljanja razlicnih indoevropskih tradicij verovanja v usodo, kultov rodovitnosti ipd. (Kropej 2008: 230–231; Kropej 2015c: 76–77). 46 Ta varianta še ni bila objavljena, tu je njen prepis. Divji mož je biu pred Rmeno skalo, je mou skalo pa za streho. Je biu adn s Koritence. Tam so Koritencnem pregnal koze, ni blu še tuki naseljeno. Tist mož je prpelju koze an ga je dobiu v jeseni sneg. Jih je prgnou ta pud tisto skalo. In je pršu divji mož ta h njem, sta bla ukup tam celo zimo. In pole, ko se je bližala spomlad, divji mož je joku tri dni prej, ko so pršli iskat tistga moža. So skrbeli zanj, neso nec vedl, ce je živ ali ne. K zdej, divji mož je reku, da bojo pršli po njega, an je joku, je r. (rekel), te bojo pršli iskat. So pršli Koritenski an so ga peljal. Divji mož je šu z njim dol do Markovega mosta. Tem je bla na štala Markova in gor na tisto štalo je šu spat divji mož, ko so prišli s kozami Koritencni. Dve sta pa pojedla pozimi, ko nesta mela kaj jest vec. Tista štala je stala leta an leta, an šele pred nemi petindvajstmi lete so napravli novo. Ja. Povedal Lojz Cuder - Šilov, r. 1889, zapisal Milko Maticetov (Maticetov RV 1959: 49). Za razliko od prejšnje skupine motivov, ko krivopete ucijo ljudi pod prisilo, pa tu svetujejo prostovoljno in z varne razdalje: Krivapete so nimar [vedno] ucile: nardite takole, nardite takole. Tuole je muoj tata pravu an mi smo ga pošlušal. Al je ries al nie ries, na vien (Tomasetig 2010: 61); nieso ble hude an ljudem so poviedale dost reci. Kuo se diela ser an skuto uoz mlieka, kuo se tarto ovija, kuo se napravi vse orodje za dielat tu hiš, tu varte, tu hostu … Se jih je vidlo oku zvicer, potle ku je zuonila avemarija (Battistig 2007: 12). Ljudi so naucile plesti koše: so nosil gnuoj tu žakjah [v vrecah], nieke take reci. An so vliekli cez rame na vse kraje ce po njivah. An so bli vsi umazani an so smardiel. An de ta pod Prehodan, go Pod Roban, go na briegu Svetega Martina, so ble krivapete: »Ne takuo! Ne takuo! Uik barovik, uik barovik an beke uik!« One so dajale zastopit: vzamita beko, zavita z baroviko an nardita koše. Anta at v Ceplešišc, pocas, pocas so zacel plest koše. An potleso nosil gnuoj tu košah (Tomasetig 2010: 61). V Beneciji in v Breginjskem kotu je pogost motiv svetovanja oracem na njivi: kako naj npr. popravijo pokvarjeno oje / plug / drevo ali zavežejo butaro: pomagajo naj si z bradovito (= dobrovito) ali pa naj trto obratno zasukajo. Skupna znacilnost variant tega motiva je, da je nasvet podan v rimi, ki se zaradi leksikalnih in fonolo­ških raznolikosti narecnih govorov od vasi do vasi razlikuje. Še vec, jezik krivopet je nekakšna latovšcina, drugacna od govorice domacinov. Z enakim, na pol razumljivim govorom pomaga ljudem v enakih situacijah divji mož na Idrijskem in Cerkljanskem (IvancicKutin2013a:13).To seujemazugotovitvijo, daimajo bajcnabitjasvojnacin govorjenja oz. jezik (Dapit in Kropej 1999: 5). Medtem ko starejši viri tega motiva ne omenjajo (npr. Trinko 1884; Rutar 1899), pa ga v gradivu Ade Tomasetig (2010) najdemo v kar enajstih pripovedih iz Nadiških dolin, zasleditipa ga je tudi v Breginj­skem kotu: S crna trna pregun.t, vrežite trto marov.t, de bo stalo eno lieto stabov.t! (Jagodic RV 1952: TZ44, 28); Uik, uik bradovik, carin tarin za podprit! (Tomasetig 2010: 31); Ne, ne takuo, ne takuo; uij, uij tarta bradovik, de te ostane stanovik! (n. d.: 36–37); Uik, uik barovik, carni tarin za prezovik! (n. d.: 53–54); Ujik ujik bradovik, carin tarin z’pregovit! (n. d.: 60–61); Ne takuo! Ne takuo! Uik barovik, uik barovik an beke uik! (n. d.: 61). Na avstrijskem Koroškem, kjer ni veliko gradiva o krivopetah in kjer se ta lik prepleta in spaja s tam zelo razširjenim izrocilom o žalik ženah (gl. npr. Piko 1996: 80–85; Stanonik 2003: 47–51),47 krivopete (predopetnice) svetujejo ljudem, kdaj naj sejejo poljšcine, da bodo dobro obrodile; to je navadno takrat, ko ne bi clovek niti pomislil, da je ugoden cas, npr. v snegu (Graber 1914: 53). Vcasih so nasvet, kdaj naj se sadi bob ali sirek, dale v zameno, da so smele ležati v topli postelji, potem ko sta gospodar in gospodinja vstala: Rekle so: »Bob sij!« ali »Nasadi sirk!« »Žito sij!« To leto je kmet pridelal veliko boba, sirka ali žita (Stanonik 2003: 48). Žalik žene pozna seveda tudi slovenska stran Koroške (gl. npr. Verdinek 2002: 32–34; Stanonik 2003: 47–51). Motiv svetovanja, kdaj naj se seje, pa ni razširjen v Beneciji in Posocju; v starejših virih s tega obmocja najdemo le motiv, kdaj naj se žanje oz. pobira pridelke. Toda tu ne gre za blagohotnost in željo pomagati ljudem. Svarilo ljudem, da se bliža nevihta s toco, je motivirano z njihovo lastno koristjo: ko so ljudje na polju, da bi rešili pridelek, krivopete iz hiš pokradejo njihove otroke (Trinko 1884; Rutar 1899; Mailly 1922). Sicer pa krivopeta v vlogi zakonske žene cloveku sama požanje oz. spravi pridelek, ker ve, da se bliža huda ura, kot bomo videli v nadaljevanju. 4.3.5 krivopeta se poroci s clovekom Motiv poroke ženskega bajcnega bitja (npr. vile, žalik žene, morske deklice …) s clovekom je, kot smo povedali že v uvodu tega razdelka, eden bolj razširjenih med bajcnimi povedkami v svetovnih izrocilih. S temi pripovedmi so se ukvarjali številni avtorji, med njimi J. Kohler (1895), M. Nowack 1886 in J. Karlowiu (1877); pripoved o meluzini (ženski – kaci oz. ribi), ki se poroci s clovekom, npr. primerjajo ter pove­zujejo z grškimi in rimskimi miti (Eros in Psihe, Zeus in Semele, pripoved o Numu in Egeriji), z miti iz stare Indije in tudi s povedkami iz razlicnih drugih kultur, od Keltov do ameriškihIndijancev.Kohler(1895)znacilnosttehpripovedistrukturiranasledeci nacin: »bitje z drugacno naravo se združi s clovekom in potem, ko nekaj casa živi z njim po cloveško, ob dolocenem dogodku izgine«. Dogodek, ki povzroci izginotje, ni pri vseh povedkah enak, najveckrat pa gre za razkritje prave narave bajcnega bitja (prim.LeGoff 2002:355). Pravtaanalizanajbiimelavelikezasluge, dajemitologijo usmerila na pot strukturne analize, ki jo Carl Wilhelm von Sydow imenuje kompozicija, Max Lhi oblika in Vladimir Propp morfologija (prim. Le Goff 2002: 356). Vsem tovrstnim povedkam je torej skupno to, da zakonska sreca traja, dokler mož ne prelomi tabuja, kot je npr. videnje žene ob dolocenem casu (npr. med kopanjem, med porodom, ob sobotah …), tj. videti njeno telo v dejanskem stanju; ozmerjanje žene, omenjanje njenih lastnosti (rodu), poimenovanje s prepovedanim imenom ipd. (n. d. 2002: 340–366). Andrej Pleterski uvršca preobrat zaradipreloma tabuja v okvir tipicne strukture mitske zgodbe: med partnerjema v obdobju obilja in s tem plodnosti vlada sloga, ta pa je prekinjena ob nastopu druge, neugodne polovice leta (Pleterski 2014: 76–79). Podobno kot npr. meluzina zagotavlja tudi krivopeta možu blaginjo v smislu rodovitnosti tako na polju kot tudi rojevanja otrok; ustvarjanje blaginje, s katero se družina zacne razlikovati od drugih, se kaže kot ženina najpomembnejša funkcija; ko pa mož ženo s prelomom tabuja izda, postane spet postane bolj ali manj navaden clovek, kakor je bil prej, saj mu rog izobilja presahne (Le Goff 2002: 360). Tudi pri pripovedih o poroki krivopete z navadnim clovekom, 48 tj. mladim fantom ali vdovcem z majhnimi otroki, sta zaplet in razplet zgodbe, torej celotna struktura 48 V gradivskem delu so številni primeri, najvec v gradivu Ade Tomasetig (2010: 49–51, 56–57, 63–64 …), glej npr. tudi DAJD3; Maticetov RV 1951 TZ35: 43; Maticetov RV 1959 TZ: 64–69; idr. pripovedi, predvidljiva, v vecini pripovedi pa so navzoci naslednji motivi, in sicer v bolj ali manj enakem zaporedju. 1. par se zaljubi /moškiujame krivopeto – moškijo prosi zaroko (vcasih to predlaga krivopeta sama) – 2. krivopeta privoli pod pogojem, da je ne bo nikoli ozmerjal – 3. mož ji to obljubi – složno živita in imata otroke – 4. motiv predvidevanja / jasnovid­nosti(krivopetave, dasebližatocainbopotolklapridelek) –5.spravilošenepovsem zrelega pridelka – 6. mož se ujezi, prelomi obljubo – krivopeta ga zapusti. Temu zaporedju vcasih sledi še epilog, kako potem ravnata oz. živita mož in / ali krivopeta. Zaradi številcnosti motivov ima ta skupina najbolj razvit fabulativni lok med vsemi pripovedmi o krivopetah. Prepir je naceloma povezan s prezgodnjim spravilom pri­delka, tj. žita oz. v eni od trentarskih variant tudi krompirjevke(gl. Zorceva 1985), saj krivopeta ve, da bo kmalu toca.Po neurju, ki unici pridelek vseh vašcanov, je pogosto poudarjeno,dasoedinovhišikrivopeteimelidovoljživeža.V dvehnadiškihvariantah mož ozmerja ženo, ker je prismodila polento (Tomasetig 1983; 2010: 49–51). V gradivu iz Nadiških dolin, ki ga je zbrala Ada Tomasetig (2010), je 8 variant teh pripovedi, toda v nobeni krivopeta ne stori žalega svojim otrokom, kot stori v Trinkovem zapisu s konca 19. stoletja, ko kaznuje moža, tako da poje njune otroke (Trinko 1884). Pac pa žena tudi po odhodu na skrivaj skrbi za svojega oz. svoje otroke, jih doji, ceše ipd. (Maticetov RV 1959: 64–69; Tomasetig 2010: 40, 42–44, 49–51, 56–57; Primo­sig 2014: UV), v nekaterih variantah pa deklice uci ženskih opravil (Tomasetig 2010: 50–51). Mašcevalnost nasproti možu pa izpricuje varianta iz Trente, ko krivopeta tri otroke »pravicno« razdeli: enega sebi, drugega možu in tretjega vsakemu pol (Jagodic RV 1952: TZ10, 16–17). V Trenti je dokumentiran tudi motiv podtaknjenega otroka. Ko mož ozmerja ženo s krivopeto, potem ko je požela nezrelo žito, mu med odhajanjem zabrusi: Ziblji raja jalova mojga sinka mladega! (Jagodic RV 1952: TZ10, 46–47) oz. mu pod oknom trikrat zavpije, ko mož pripelje drugo žensko, da skrbi za otroka: Raja, raja jalouna, doj mojga sinka mladega (Maticetov RV 1952 TZ14: 37–38). Prizadevanja, da bi mož dobil ženo nazaj, potem ko jo je užalil, so neuspešna. Krivopeta se kljub prošnjam, rotenju, priznanju krivde in obžalovanju, ki ga pokaže mož, ne vrne. V tem kontekstu se v Trenti pojavlja motiv porocnega pasu, s katerim bi mož morda vendarle lahko ujel ženo nazaj. Porocni pas je tu, podobno kot porocni prstan, simbol vezi, nelocljive povezanosti, zvestobe, ima pa tudi varovalno vlogo (Ovsec 2001: 79–81; Žagar 1993: 6). Tako imamo v Trenti tudi variante, da možu uspe dobiti ženo nazaj. V prvi vloži mož posebno veliko napora: najprej gre po nasvet k farju (župniku), nato še k škofu, ki pa mu ne znata pomagati. Šele papež v Rimu mu da nasvet, da se naj skrije, in ko pride žena na skrivaj dojit otroka, naj jo ujame s porocnim pasom. Ce jo zadrži, bo ostala. Tako mož vendarle pridobi ženo nazaj (Maticetov RV 1959: 64–69). V drugem primeru krivopeta sama predlaga možu, naj jo poskusi ujeti s porocnim pasom, kar uspešno izvede (Pipan 1955). V tretji varianti pa gre mož po nasvet k stari ženi in ukrepa, kot mu ta svetuje: … Poiskal je porocni pas in se je skril v sobi, kjer je v zibelki spal sincek. Sredi noci je prišla krivopetnica sincka dojit. Z obema rokama je ovil okrog nje porocni pas. Napeti je moral vse sile, da se mu ni iztrgala. Tako je ostala poslej pri njem. Vendar pa nista dolgo živela skupaj, ker je žena kmalu po tem dogodku umrla (Zorceva 1985). V Trenti je zapisana tudi pripoved, ko mož ne more preizkusiti moci porocnega pasu, saj se krivopeta ne vrne (Jagodic RV 1952: TZ10, 46–47). Posebnost je tudi nadiška varianta, v kateri se hoce mož znebiti žene krivopete: An gu Marsine, so jal, de niešan mož je biu se porociu z no ženo, ma potle je nie biu kontent [zadovoljen], zauoj ki [ker] mu j’utiekala [uhajala]. J’hodila za nje kompanijo. An je bluo zlo cudno živiet ta par nji. Nie vieu, kakuo jo ognat [odgnati] ta od njega. Žene se reši tako, da ji prste ujame v razcepljen hlod in jo pusti v gozdu (Tomasetig 2010: 37–38). 4.3.6 krivopeta kot lastnica boGastva V Breginjskem kotu se veckrat pojavlja motiv bogastva, tj. zlata ali denarja, ki ga poseduje krivopeta. Denarja ima toliko, da mora skopati dodatno jamo, da ga lahko tja shrani (Dolenc 1992: 46), ob deževju ga suši na vrvi (Jagodic RV 1951: TZ43, 11; Maticetov RV 1951: TZ34, 42; Ivancic RV 2012; Terlikar (1) 2015: UV), hkrati pa noce, da bi mrtve pokopavali na dolocenem mestu, tj. pod cerkvijo svetega Primoža, ker so pod oltarjem cekini (Maticetov RV 1951: TZ34, 42). V Trinkovi varianti si mož, ki ga imajo krivopete v ujetništvu, izprosi obisk doma. Ker jim je dobro služil, ga poplacajo z vreco dragocenosti, ki pa jih ne sme pogledati, dokler ne pride domov. Moža premaga radovednost in pogleda v vreco že po poti, dragocenosti pa se mu spremenijo v oglje (Trinko 1884). V nekaterih variantah se oglje oz. žerjavica z ognja, ki ga kurijo krivopete, spremeni v zlato: tako nek pastir oglje, ki ga najde v gozdu na kurišcu,položinafajfo, inko pridedomov, presenecen vidi, dajeogljezlato. Ko pohiti nazaj, da bi nabral še vec zlata, žerjavice ni vec (Maticetov RV 1959: 76). Ponekod so videvali krivopete, da so ponoci prale blago (Tomasetig 2010: 59). V Trenti, kjer je okolje že visokogorsko, se pojavlja motiv krivopet – lastnic cred gamsov in divjih koz. Pasejo jih in molzejo, kadar se odlocijo, pa dajo kakšno žival lovcem. Ta motiv sevcasih pojavitudiv kombinaciji z drugim bogastvom(Maticetov RV 1959: 62–64; Zorceva 1985). V varianti, ki jo je v Trenti zapisala Zorceva (1985), najdemo novo kombinacijo motivov; tako je povedka o krivopetah okvir za povedko o zlatorogu, gamsu z zlatimi rogovi. Povedko je leta 1868 prvi zapisal Karel Dežman. Na podlagi tega besedila je Rudolf Baumbach spesnil ep z naslovom Zlatorog; prav ta objava (1877) je pripomogla k izjemni odmevnosti te povedke (Kropej 2008: 121, 124). V povedki o Zlatorogu nastopajo bele žene, o katerih Dežman v opombizapiše: Beležene pri Slovencih, imeno-vane tudi rojenice, so isto kakor vile, ki imajo pomembno vlogo v srbskih in bolgarskih ljudskih pesmih in povedkah (Kropej 2008: 123). V Dežmanovem zapisu ni nikjer nakazano, da bi imele bele žene zasukana stopala in da so pravzaprav krivopete kakor v varianti Zorceve. Zasukana stopala pa so tako znacilna lastnost, da je v pripovedih skoraj po pravilu izrecno omenjena. Varianta Zorceve se zakljucuje z motivom, ki je na Bovškem (v razlicnih povedkah) dokaj razširjen : problem bo rešil tisti, ki se bo zibal v zibki, narejeni iz smreke, ki bo šele zrasla na tocno dolocenem mestu (Dolenc 1992:118;IvancicKutin2004:190).Tamotiv»Salvation intheCradle«,jeuvršcen v mednarodni pravljicni tip 760*** (Uther 2004: 421), o njegovi razširjenosti po Evropi pa je leta 1911 pisal Friderich Ranke (prim. Kropej: 59) V pripovedi o krivopetah bo ta junak lahko našel zaklade krivopet, ki se skrivajo v triglavskem pogorju; že pred Zor-cevo je tak motiv v Trenti zapisal tudi Milko Maticetov (Maticetov RV 1959: 75–76). 4.3.7 krivopete kot predice Mnoge pripovedi krivopete povezujejo z volno in predenjem. Z opravilom se ukvar­jajo same v svojih votlinah (Tomasetig 2010: 68–69), vcasih tudi s pomocjo kake ugrabljene deklice ali kar cele skupine otrok: /…/ je kradla vaške otroke. Vodila jih je v svojo jamo, kjer so ji predli volno. Obljubila je, da bodo šli lahko domov, ko bodo spredli vso volno. Nikoli pa niso smeli reci »konc te bod«. Otroci pa so bili neucakani in bi radi šli domov, zato so kar naprej govorili prav to. Ko pa so te besede izrekli, je bilo volne vedno vec (Škvor RV 2002). Kot izpricujejo številne variante v Breginjskem kotu, podarijoklobcic svoje volne ljudem v zahvalo ali iz gole dobrote. Njihove volne nikoli ne zmanjka, vse dokler kdo ne prekrši tabuja z izreko stavka »Konec te bodi«. Takrat se nit pretrga. Kriva peta vila štreno: »Ne smeš rec konc te bod,« – kar ni telo bit konc, je dela: »Konc te bod,« pa je blo konc (Jagodic RV 1951: TZ7, 20). Ta motiv najdemo tudi v zgodbah o belih ženah, žalik ženahin drugih vilah (rojeni­ce, sojenice) v slovenski folklori pa tudi v izrocilih drugje po Evropi, kjer je prav tako povezan z ženskimi bajcnimi liki, kot so moura encantada na Portugalskem, fades v Franciji, gozdne žene v Rusiji, laumé v Litvi;neskoncna nit prihaja z onega sveta, od koder po tradicijskih verovanjih prihajabogastvo. Predenje, material za predenje (preja) in rezultat predenja (nit) so tesno povezani s simboliko prehajanja med svetovoma živih; neskoncno dolga nit, ki se pretrga zaradi prekršitve tabuja, ima torej simbolno konotacijo povezovalca med svetovoma živih in mrtvih(prim. Mencej 2013: 37–47). Ko krivopeta zapusti moža, pusti tak klobcic volne svojima hcerkama, da lahko pletetainimatavse,karpotrebujeta,anekegadnestautrujeniinizrecetaprepovedano (Tomasetig 2010: 56–57). V neki drugi varianti podari klobcic bivšemu možu, ki ga je pred tem že zapustila, a se je nanj veckrat spomnila tudi pozneje: ko ga nekoc sreca, mu za spomin podari tak klobcic volne, ki so ga vili in vili in vili, dokler se ni nek len pastir navelical in izrekel tabujskega stavka (Dolenc 1992: 48). V tej varianti je posebnost, da volno prede oseba moškega spola. Tabujski stavek izrecejo vcasih celo krivopete same: One so predle uno, predle so an predle an predle an ankrt je dela dna: »Konc!« An tejstkrt se je una utrgala an genjale so prest, tud same so od tejstkrt zginle (DAJD1). Prepovedi predenja ob dolocenih dnevih, ki je sicer pogost motiv v pripovedih z ženskimibajcnimiliki,povezanimis predenjem(Mencej2013:69–81),pavpregleda­nem gradivu o krivopetah ni zaslediti; ta motiv je v Beneciji povezan s torko, storko, saravajediko, ki ugonobi / poje žensko, ki prede v poznih nocnih urah, ko gre mož že spat (Tomasetig 2010: 71–78); toda v zapisih Andreine Ciceri je ta motiv pripet tudi na krivopete (Ciceri 1972: 212, 213). 4.3.8 redkejši motivi Poleg omenjenih motivov, ki se v gradivu pojavljajo relativno pogosto, pa so kot ob-roben podatek ali kot samostojni fragmenti izpricani še motivi krivopete kot zdravilke, krivopete v kontekstu šeg, verovanj ipd. Krivopete zdravilke. Nabirale so zelišca in zdravile ljudi(Dolenc 1992: 43; Ivancic Kutin 2017a: 87); ce je kdo zboleu, so ga zdravle, so mu nosile take trave (Maticetov RV 1959: 75–76); Z uroki so zdravile ljudi. Tam je še zdaj ognjišce, kjer so kuhale. /…/ Nabirale so zelišca (DAJD2). Kako se da ozdraviti na smrt bolno kraljicno, izve Rezijan, ki po nakljucju sliši, kaj se pogovarjajo krivopete v gozdu: Grie še v host, saromak, pridjo noter tisti dúji judjé [divji ljudje], krivopęte. In se menajo [se menijo], de kle j na hci, ku je bouna an se ne more ozdraviti, umerjé. Alore, de kuo se mure ozdraviti [kaj storiti, da ozdravi]. Tam majo na konjá bielega an naj telega konjá ogarnejo s koucindan [ogrnejo z odejo] an naj ga spotjó, naj bo hodú okú in okú hrama an naj ga oganejo s kuoncindan an da ona ozdravi za sigurno (Merků 1972: 65). Vloga krivopete kot zelišcarke in zdravilke, je izpostavljena v delu Aldine De Stefano (2003). Šege in navade. Krivopete so povezane tudi s šegami v casu poletnega in zimske­ga kresa. Pravijo, tudi ta obicaj žegnjanje rož je prav zaradi njih, da jih preganjajo. Menda so jih imenovali: coprnice, štrigjoni, štrigje, carovnice, škrati, cigani, ciganke, malalalarice (Škvor RV 2002). Na križišcih so imele, tako kot carovnice, prav posebne moci, zato se je bilo treba prekrižati: Tele Krivepeke so hodile, tuk je bluo križališce, tuk so ble poti na križ nardite, an tek je biu atu, nie mu naprej iti. Se je muoru žegnit za naprej iti (Tomasetig 2010: 40). Mož, ki so mu krivopete zacele hoditi v hišo, se jih je rešil s pocez položeno sekiro: Krivopetnce, je pravu en moš iz Prisanka, da je biu na jagi, je cutu eno štimo. Je šu ven, se je oglasu, so pršle v.n h bajti an potem so noter skakale,se je prestrašu tiste reci. Se je znajdu tam mlad fant, je mou eno shirco [skirco?], mo [mu] je deu: »Nc se ne bojte, kar pocrez dejte shirco, an pot.m so jele zmankvat [izginjati] iz bajte (Jagodic RV 1952: 50, 51). Iz opazovanja njihovega ravnanja pa so ljudje napovedovali letino: Karjupete so hodile. So uozic uozile an tje, k’su ga zvarnile, je bluo dobro lieto. Ponoc so hodile an tu uozicu so uozile sadje an so ga zvarnile an potle so potrosile sadje ce an san (Tomasetig2010: 66). Gospodinje so krivopetam v znak hvaležnosti, da preženejo vse »slavote«, na predvecer svetega Ivana, preden so zaceli v senožetih s košnjo, na okensko polico nastavile stepeno jajce: An tisto nuoc su preganjale vse slavote [vse slabo, slabe duhove] uos [iz] sanožetah, de bojo sanoseki siekli [kosci kosili] v miero an de žene bojo grable an skladale, brez strahu, senuo. Anta kar so pregnale delec vso to slave, kar ce po hišah so vsi lepuo spal, one so paršle du vas jest jajca zmanjene [umešana], ki žene so jin ble pustile go na oknah (Tomasetig 2010: 66). V Trenti so bile udeležene v zimskih obhodih po hišah: Tudi na sv. 3 kralje so hodile. Vcasih krivopetnice, vcasih pirte. Enkrat ene, enkrat druge; Za svete tri kralje, so govorili, da hodijo krive petnice okoli. So bile naštimane po kake tri ženske in so hodile. So imele obrnjene žoke [copate], pete naprej, prste nazaj. In za Miklavža so se tudi naštimale tiste krive petnice. So prišle v hišo: »Molite! Molite!« (Kravanja Š. 2015: UV). V Breginjskem kotu pa ena informatorka krivopete enaci s šembijami (Jagodic RV 1951: TZ43, 6). Prosijo ljudi za uslugo. Vcasih krivopete ljudi kaj prosijo ali od njih kaj zahte­vajo. V eni od variant krivopeta zbudi žensko, da bi ji dala zajemalko, s katero bi si lahko zajela vodo; ženska ji da cedilo, in ko krivopeta spozna, da se ženska norcuje, jo hudo pretepe (Tomasetig 2010: 45–46); ta motiv je zapisala tudi Andrina Ciceri (1972: 212), a z drugacnim razpletom: krivopeta pride s cedilom nazaj in se name-rava ženski mašcevati. Toda ko vstopi v hišo, zagleda cez stol obešene moške hlace, zato zbeži. Od takrat so ženske, da bi pregnale krivopete, pred hišo nastavljale hlace. V drugi varianti krivopete od gospodinje zahtevajo, naj jim da štruklje, ki jih kuha; gospodinja jim ponudi, naj jih same vzamejo iz kropa. Tedaj jih potisne v lonec (Sa-lamant in Pocovaz 1996: 86). Kaznujejo krivico. Pohlepneža, ki ne veruje v Boga, raztrgajo do kosti, saj »one locijo smrt, one locijo krst« (Merků 1972: 66); z veliko mocjo nad clovekom so kri­vopete tu v regulativni vlogi. 4.4 spreminjanje motivov skozi cas V primerjavi z gradivom s konca 19. stoletja, v katerem so krivopete prikazane kot cloveku neprijazne in so izpostavljene predvsem njihove negativne, celo strašljive lastnosti (ljudožerstvo, mašcevalnost), pa skozi cas – gledano nasploh – pridobivajo milejše poteze, ceprav zaradi svoje nenavadne pojave, skrivnostnega znanja in spo­sobnosti še vedno vzbujajo strahospoštovanje. Vladimir Propp meni, da se motivi kanibalizma in drugih okrutnosti pojavijo v zgodbah takrat, ko zacne zgodba krožiti neodvisno od obredov, saj da takih motivov ni ne v verovanjih ne v obredih (Propp 2013: 99). Toda nadaljnji razvoj izrocila o krivopetah kaže, da se zacnejo tudi ti sižeji in motivi razkrajati in preoblikovati v skladu s spreminjanjem socialnih in ekonomskih razmer ter mentaliteto. Pripovedovanje zgodb je že s prihodom množicnih medijev (radio, televizija) zacelo izgubljatinekdanjo socialno-pedagoško funkcijo. S sodobni-mi koncepti vzgoje so krute zgodbe postale za otroke družbeno nesprejemljive. Drug socasni vpliv na manj strašljivo (celo prijazno) podobo krivopet pa ima zavestno vkljucevanje lokalnega izrocila v raznovrstno turisticno ponudbo in marketing, zato doživljajo krivopete revival v obliki folklorizma (Ivancic Kutin 2016a, 2017c); vec o tem gl. v poglavju Krivopete v sodobni kulturi. 5. PROSTORI KRIVOPET Bivališca krivopet so jame, votline, cela, spodmoli, grape, po katerih tecejo hudourniški potoki, torej nevarni ali težko dostopni kraji, odmaknjeni od ljudi. V cloveku neprijaznih okoljih živijo oz. delujejo tudi krivopetam podobna bajcna bitja, ki jih poznajo izrocila drugod po svetu: npr. v Venezueli (chinigua in masisikiri), Gvatemali (ciguapa in si­simite), Dominikanski republiki (siguanaba) in na Karibih (douen) živijo ali delujejo v nenaseljenih predelih gora, v gozdovih, mocvirjih, v bližini rek ter ob drugih vodah (Lafée-Wilbert in Wilbert 2010: 50; Jardim 2009: 130); v Indiji (duncani ali churel) se pojavljajo na strašljivih mestih, kot so npr. jame, stare ruševine, rudniki, pušcave (McClintock 1990: 44, 45), na obmocju zahodne Indije in Nepala (razlicne vrste jetijev) pa v jamah v visokogorju Himalaje ali v džunglah (Petres 1997: 50); x.lv.likprav tako tava po goratih predelih Armenije (Asatrian 2013: 21). Omenjeni tuji clanki ne navajajo natancnih (mikro)toponimov, ampak le širše obmocje (avtorji se ukvarjajo z drugimi vidiki folklornih pojavov), a ponekod so omenjene vsaj splošne karakteristike terena. V tukajšnji obravnavi pa lahko konkretna bivališca ali prizorišca delovanja krivopet identificiramo s pomocjo toponimov in mikrotoponimov, ki jih najdemo v gradivu. 5.1 (MIKRO)TOPONIMI V pripovednem izrocilu se ohranjajo pripovedi, ki se navezujejo na pomembne teme prebivalcev, kot so npr. medsebojni odnosi, bojazni, želje (Lüthi 1967: 12–14). Kot za povedke nasploh velja tudi za zgodbe o krivopetah, da imajo konkretna sticišca z realnostjo nekega casa ali prostora: resnicna zgodovinska dejstva in osebe oz. hišna imena, najveckrat pa so zgodbe postavljene v konkreten prostor. Lokacije, kjer naj bi krivopete bivale, se pojavljale ali delovale, so pogosto opredeljene s toponimi (zemljepisnimi imeni) in (še natancneje) z mikrotoponimi. Mikrotoponimi so nena­selbinska zemljepisna imena, s katerimi so poimenovane njive, travniki in gozdovi (SSKJ 2008); Dušan Cop k njim prišteva tudi imena pašnikov, dolin, sotesk, kraških jam, imena poti in njihovih delov (Cop 2002: 98, 99), Silvo Torkar pa še plazove, skale ipd. (Torkar 2006). S pomocjo mikrotoponimov so se nekoc domacini natancno orien­tirali v bližnjem okolju, v zadnjem casu pa se zaradi spremenjenega nacina življenja hitro izgubljajo (Ivancic Kutin 2006b: 135). Ker je (bila!) gostota mikrotoponimov na relativno majhnem obmocju velika, poimenovali pa so le majhen prostor, so le redki dobili mesta na splošnih topografskih zemljevidih, nekoliko vec jih je v katastrskih kartah, specialnekarteznacrtnodokumentiranimimikrotoponimipasoizdelanesamo za posamezna omejena obmocja.49 Evidentiranje toponimov in mikrotoponimov, ki se pojavljajo v pripovedih o kri­vopetah, nam torej pokaže geografsko obmocje, kjer še najdemo sledove, da je (bilo) tam folklorno izrocilo o njih znano oz. razširjeno. Pripovedna folklora, ki se navezuje na prostor, daje informacije o kulturnem pomenu sestavin prostora (Pleterski 2014: 22). Povezava med folklornim izrocilom in arheološkimi ostanki ni redkost.50 Tak primer nedalec od obmocja krivopetje jama z imenom Divje babe I pod Šebreljami,51 v okolici katere še danes krožijo pripovedi o divjih babah in divjih dedcih, npr. tista, ko divjidedci svetujejo, kako popraviti plug (Ivancic Kutin 2013). Pripovedi o divjih ljudeh, kamor sodijo tudi krivopete, so namrec pogosto povezane s spominom na prvotne prebivalce (Kropej: 2008: 222; Grafenauer 1952; Kravanja 2007: 94, 97). Da je (bilo) izrociloo krivopetah del kulturne (morda celo ostanek mitske) krajine (prim. Pleterski 2014: 22, 23; Hrobat Virloget in Kavrecic 2015), dokazujejo toponimi in mikrotoponimi s pomensko podstavo krivopeta, npr. jama Krivopeta blizu vasi Mašera (Masseris), Krivopekina jama v bližini vasi Rounac (Rodda), potok Krivapeta v bližini Barnasa (Vernasso).52 Usmerjena interdisciplinarna raziskava lokacij, povezanih s krivopetami,bimordaprineslanovaspoznanjaodejavnikih,kibimogli(so)ustvarjati podlago za nastanek oz. obstoj izrocila na tem obmocju. V nadaljevanju so predstavljene lokacije, povezane s krivopetamina obmocju Trente oz. Bovškega, Breginjskega kota, Livškega in Nadiških dolin v Beneciji, s posamicnimi enotami pa tudi v Reziji in na avstrijskem Koroškem in v Brdih. Mikrotoponimi so oznaceni s krepkim tiskom, lokacije v Sloveniji pa so prikazane tudi na zemljevidu. 5.1.1 bovško: trenta, lepena, cezsoca Po Zoisovem zapisu, ki ga omenja Kozinc, krivopetnice živijo v dolini Triglavskih jezer (prim. Kozinc 2014: 23), pri cemer ne izvemo za natancno lokacijo na tem relativno obsežnem obmocju; prav tako ne najdemo nobenega mikrotoponima v Gregorcicevem zapisu, pac pa le toponim v dolini Zadnjice pod Triglavom, kamor se zaradi njih bojijo 49 Sistematicno so bila evidentirana in kartirana npr. na avstrijskem Koroškem, s cimer so slovenska hišna in ledinska imena celo dobila mesto v Unescovem seznamu nesnovne dedišcine v Avstriji (Piko-Rustia 2012). 50 Npr. v Šebreljah na Cerkljanskem so znane pripovedi o divjih babah in divjih dedcih (gl. Golob 2016: UV; Ivancic Kutin 2013a). 51 Leta 1995 je bila v tej jami najdena pišcal, izdelana iz kosti jamskega medveda, ki s starostjo med 50.000– 60.000 let velja za najstarejši inštrumentna svetu. Najdba kaže na visoke kognitivne sposobnosti neandertalcev in spreminja prepricanje, da naj bi bil šele anatomsko moderen clovek (izpred 30.000–40.000 let) prvi, ki je izvajal glasbo (Turk 2011: 251, 255). 52 Gl. gradivo v Tomasetig 2010: 51–52, 65, 69–70 in preglednico v nadaljevanju. iti celo odrasli ljudje (1884: 311). V gradivu, ki sta ga zapisala Marija Jagodic in Milko Maticetov v Soci in Trenti leta 1952, ni konkretnih (mikro)toponimov, v Maticetovih poznejših terenskih zapisih iz leta 1959 pa se pojavita dva: v Zadnjici Pod Rumeno skalo [Pud .rmenoskalo]so krivopetnice pasle gamse;vKlincisoživelekrivopetncein so pasle divje koze (Maticetov RV 1959:62–64).Poleg teh sepojavišemikrotoponim Mesnova glava [Mesnuwa glawa = Macesnova glava], kjer pa informatorka govori o divjih ženah: Bose so ble an so plesale. Nazadnje so jih videli na Mesnovi glavi, so ble (Maticetov RV 1959: 49). Mesnova glava se nahaja na koncu doline Zadnjice, lokacija s podobnim imenom za Mesnouko pa je levo nad koco na planini Trebišcina, prav pod Triglavom (Kravanja G. 2018: UV). V literarizirani povedki Svetke Zorceve (1985) so omenjene naslednje lokacije: v Preseku, v Klinu in Pihavcu so nekoc živele vile krivopetnice. Vse tri lokacije se nahajajo desno naddolinoZadnjicevsmeriprotiKriškimpodomin vsajena, kotkaže, se ujema z Maticetovim zapisom: prepadna stena z imenom Rumena skala se namrec nahaja na obmocju Preseka [im. Prsiek – rod. Prsieka]; skalnata stena je na nekaterih delih porašcena z rumenkastimi lišaji, ob njenem vznožju je spodmol z mikrotoponi-mom Pod Rumeno skalo. Ker sta oba zapisovalca nedomacina, obstaja možnost, da gre pri mikrotoponimih v Klinci in v Klinu zaistolokacijo,tj.v Klinu [uKlin.,smošl. u Kl.n], kjer je ob Belem potoku nekoc delovala planina z istim imenom [tu Klin.]. Prav blizu planine se nahaja prostorna jama oz. spodmol, cemur domacini pravijo bout.53 Toda v Zadnjici v bližini Metojeve domacije je tudi mikrotoponim Klinc [tu Klinc.]: tu se nahajajo veliki posamicni kamni oz. skale z bouti (votlinami) – teren je porašcen z gozdom in tam ob neurjih in vecjih deževjih priteka voda izpod Kanjavca. Zdi se, da bi to mogla biti lokacija iz Maticetovega zapisa, ceprav tu mikrotoponim ni omenjen (Maticetov RV 1959: 75–76). Lokacija v Pihavcu pri Zorcevi ni natancno dolocena, saj je to oronim, ki lahko obsega obmocje Malega in Velikega Pihavca; po analogiji z drugimi lokacijami na tem obmocju lahko domnevamo, da gre za votlino, toda na tem pobocju jih je zelo veliko, ob vznožju Pihavca npr. Kavciceva jama [Kauccuwa] s številnimi bouti, kjer naj bi tudi bivale krivopete (Hosner 2016: UV), ali Miklavževa jama [M.klauž.wa jama], za katero domacini pravijo, da pogled nanjo zbuja vtis, kot bi pred njo sedel kamniti mož (Hosner 2016: UV), toda s to jamo ni povezana nobena od pripovedi o krivopetah; v e-registru jamjenatemobmocju vpisanasamo Jama v Malem Pihavcu (SV9). V Trenti se torej vse lokacije, povezane s krivopetami, nahajajo v dolini Zadnjice ali v okolici nad njo; dolino obdajajo strme in visoke gore s Triglavom vred v njenem zatrepu. 53 Bout je v narecju beseda za naravno votlino v skali, ki je lahko zatocišce ali zavetje divjim živalim ali ovcam in kozam. Slika 08. Zatrep doline Zadnjice. Foto: B. Ivancic Kutin, 2016. Slika 09: Pod Rumeno skalo. Anton Hosner je bil edini od vprašanih domacinov, ki je vedel, kje tocno se nahaja Rumena skala. Vodil me je do nje, da bi jo fotografirala. Rumeno skalo bi sama težko našla, saj se do nje pride po kakih 20 minutah hoje po brezpotju navkreber skozi gozd, od dalec pa se zaradi visokega drevja ne vidi. Ko se je Anton malo upehan, a zadovoljen, usedel v breg pod spodmol, je dejal: »Kdo bi si mislil, da bom še kdaj Pod Rumeno skalo!« Nazadnje je bil tu pred petinšestdesetimi leti (okoli leta 1950), ko so sekali »drieulje«. Foto: B. Ivancic Kutin, 14. 8. 2015. Lokacije, kjer najbisev Trentipojavljalekrivopete, so vcasih povezanezdrugimi bajcnimi bitji, npr. z divjim možem. Tako je Pod Rumeno skalo po pripovedovanju nekaterih domacinov živel divji mož: V boutu Pod Rumeno skalo je živel divji mož [t. dulj. muož], ki je redil credo kakih 30–40 koz in je Trentarje naucil delati sir. Da bi tam živele krivopetnice, pa nisem slišal54 (Hosner 2015: UV). Poleg omenjenih lokacij v dolini Zadnjice (Trenta) sta v dolini Zgornje Soce še dve, ki sta povezani z bivališci krivopet. Ena je v bližini križišca, kjer se med vasema Soca in Trenta odcepi cesta za Vrsnik, toda informator ne navaja mikrotoponima, je pa mesto podano opisno: kjer se gre v Vrsnik iz Soce proti Trenti: krivopetnce so strašile tam. Moj nono, rojen 1885 pri Rogarju v Trenti, je pravil, da so ga lovile, ko je šel tam mimo s kolesom (KravanjaM. 2015:UV). Drugalokacijajev doliniLepene na mestu, ki mu domacini pravijo VGlavah, to je gozd, v katerem so posejane velike skale: Kar mierkite, k pojte [pojdete] gor skuos Glawe, wes buojo ukie [volklovi] an kriwopietnce ujele! (Ivancic 2017: UV). Tretja, Pirtna jama, pa se nahaja na levem bregu potoka Slatenik v prepadni steni pod planino V Jamah na pobocju Polovnika55 V jami naj bi domovale pirte, te naj bi imele po pripovedovanju Cezsocanov56 nazaj zasukana stopala: VCezsoci so rekli pa, da imajo pirte nazaj zasukane noge. So živele v Pirtni jami nad Cezsoco in so rade hodile k Soci (Mlekuž 2012, 2014: UV). 5.1.2 breGinjski kot Na obmocju Breginjskega kota se omenja toponim Pod Lokarjiže v terenskih zapisih Marije Jagodic in Milka Maticetovega iz leta 1951 (Jagodic RV 1951: TZ44, 1, 28, 40–41), pozneje pa še veckrat (DAJD1; gl. tudi Ivancic Kutin 2012a: 183; Škvor RV 2002). Lokarje so težko dostopen, prepadni predel na pobocju Kobariškega Stola. Informatorji pravijo, da tam ni votlin, le previsi (morda spodmoli) (Terlikar (1) 2016: UV). V dveh enotah je ta mikrotoponim še natancneje opredeljen Pod Lokarji Krasih (DAJD1) ter na Ograjnci nad Lazom, kjer je Menic (hišno ime) oral (DAJD3; gl. tudi Ivancic Kutin 2012a: 184). Na mikrotoponim Pod Lokarji pa se, tako kot v Trenti, navezuje tudi pripoved o divjemmožu:Gor Pod Lokarjiso bili tudidivjimoži. Enkratso nastavilikajpo (kletko) in notri dali šter (škaf) vina. En divji mož se ga je napil, tako da so ga lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in da jim pove, kaj se lahko naredi iz mleka. Pokazal jim je, kako se sir dela, skuto in maslo. Potem so ga spustili. Ko so ga spustili, pa jim je dejal, da bi jim še vec povedal, ce ga ne bi spustili (DAJD3; gl. tudi Ivancic Kutin 2012a: 185). 54 O Trentarskem divjem možu Pod Rumeno skalo gl. tudi v Dolenc 1992: 49. 55 Jama je v e-katastru jam registrirana pod imenom Pirina jama, št. 8294, spodmol, kevderc (SV20). 56 Prebivalci drugih vasi pri pirtah ne omenjajo zasukanih stopal. Slika 11a:Pogled na Kobariški Stolin podor Lokarje zMatajurja. Foto: Š. Ledinek Lozej, 22. 4. 2018. Krivopete v Breginjskem kotu naj bi domovale tudi v Kocovi jami v bližini Na-poleonovega mostu ob reki Nadiži, kjer so štele denar. Teren je strm, težko dostopen, v jami pa je rumen, luknjicast kamen. Tretja lokacija krivopetiz Breginjskega kota je Gradec oz. Gradic, to je strma, težko dostopna vzpetina globoko v grapi, kjer se tik ob državni mejiv Nadižo steka potok Lerada. Tudi ta lokacija je omenjena v razlicnih virih (Jagodic RV 1951: TZ43, 6; Dolenc 1992: 47; Ivancic RV 2012). Bržkone se tudi toponim Gradnanaša na isto lokacijo: Tam za Gradom (tisti senožet nad Nadižo) je krivopeta sušila cekine (Maticetov RV 1951: TZ34, 42). V eni izmed zgodb je to-ponim še natancneje opredeljen z mikrotoponimom: na Gradicu Mihevcovem [gor na Gradic M.hiucown] – svojilni pridevnik se nanaša na hišno ime lastnika parcele. V isti enoti je omenjeno tudi hišno ime: Nekoc so [krivopete] ugrabile Drejcevega poba (hišno ime), ki je znal lepo peti (Dolenc 1992: 47; gl. tudi Ivancic Kutin 2016b: 176). Ime kraja, priimek ali hišno ime vsebujejo tudi nekatere druge enote: v Sedlu (ime vasi) se je en mož oženil s krivopeto (DAJD3; gl. tudi Ivancic Kutin 2012a); Špolad je ujel krivopeto in jo pripeljal domov za ženo (Dolenc 1992: 48); Dol u Laze je Menic oraw (DAJD3). Menic in Špolad sta v Breginjskem kotu pogosta priimka, drugi je tudi hišno ime v Borjani. Blizu Gradica v Prosnidu (Prossenico), tj. prva vas na italijanski strani meje, je informatorka bivališce krivopet opisala z besedami: Živele so kot žival(Melissa 2015: UV), natancnega kraja njihovega bivališca pa ni poznala. V breginjskem gradivu je tudi nekaj manj natancnih krajevnih oznak, podane so opisno: Slišu je (krivopetin) glas s hribcka (na Robidišc) (Jagodic RV 1951: TZ42, 10); Kriva peta je soude sušila na eni plahti tam, kjer se gre pod Belo(Jagodic 1951: TZ43, 11); na poti med Breginjem in Brezjami živela krivopeta (Škvor RV 2002). V Breginjskem kotu so krivopete živele v jami oz. votlini (Kocova jama) oz. na težko dostopnem terenu, enkrat visoko na pobocju Stola, drugic v divji grapi na težko dostopni vzpetini, obdani z dvema potokoma. 5.1.3 LIVŠKO V livškem gradivu veckrat najdemo mikrotoponim Malenšce/ v Malenšcah (AVJD 32A 1977: 00':25'', 42:45''; Dolenc 1992: 45; nakljucni domacin 2 2016: UV). V eni enoti najdemo tudi hišno ime: Enkrat so v hosti in gmajnah nad Livkom v Malenšcah živele krive pete in vcasih svetovale ljudem. Rajnkemu Žludru (hišno ime) so svetovale, kako naj zaveže trto, ki se mu je trgala med oranjem(Dolenc 1992: 45). V e-registru jam na tem obmocju najdemo vpis Jama v Malenšcah (obcasni izvir, bruhalnik, SV10). V drugi pripovedi je bivališce krivopet za vasjo Livške Ravne, in sicer na mestu, ki mu domacini pravijo Tam v skali [Tam u skal], tj. v jami, pod katero je prepad. Vcasih so se tod okrog ljudje, še posebej otroci, bali hoditi. Nekoc pa se je nekdo iz druge vasi oženil s krivo peto (DAJD5). O tej lokaciji je pripovedoval tudi Izidor Lopacev Slika11:Pogled nagricGradicv Breginjskemkotu izvasiLogje. Foto:B. IvancicKutin, 15. 2. 2016. (Lopacev 2016: UV). Zaradi podobnosti imena je mogoce sklepati, do gre bržkone za isto lokacijo tudi v pripovedi, ki pravi, da so na Ravnah Pod skalo živele krive pete, ki so z uroki zdravile ljudi. Tam je še zdaj ognjišce, kjer so kuhale (DAJD2). Na ta mikrotoponim se zaradi pomenskega polja »kuhanje / ognjišce / pec« morda nanaša tudi pripoved o Babji peci, jami v bližini Livških Raven, skozi katero lahko prideš, ce se splaziš po vseh štirih. Otroke so strašili, da jih baba spece, ce med pašo ne bodo pridni; da bi bile te babe krivopete, pa v zgodbi ni izrecno omenjeno. Vendar tu ne gre za jamo, ki je v e-registru vpisana kot Jama 1 na Pologu(brezno z jamo, poševna jama, gl. SV25). V Dolencevem dijaškem gradivu je tudi zgodba, ki pravi, da je pod Muscem v bližini Livških Raven kamen, pod katerim je jama; ljudje so pravili, da tja bela žena prinese otroke (DAJD2). 5.1.4 brda V gradivu iz Brd ni natancnegamikrotoponima, toda opis lokacije omogoca, da ven­darle lahko dolocimo mesto: Patanoge se zbirajo pri nekem drevesu na Vrhovlju pri Kojskem. To je kraj, ki je samo nekaj kilometrov oddaljen od Višnjevika, vmes so samo senožeti in gozd (Gomiršek 2016: UV; 2018: RV). 3. V Glavah v Lepeni; 4. Pirtna jama; 5. Lokarje; 6. Gradic; 7. Kocova jama; 8. Jama v Malenšcah; 9. Jama Tam v skali; 10. Vrhovlje pri Kojskem. 5.1.5 benecija (nadiške doline) Trinko (1884) je zgodbe o krivopetah zapisal po spominu iz otroštva, ki ga je preživel v vasi Tarcmun; mikrotoponimov ne omenja, a nedvomno ima v mislih konkretna mesta, ki so jih domacini dobro poznali, saj pravi, da se jam, v katerih so krivopete, mladina boji in ogiblje še danes. Zapisi Andreine Cicero (1972: 211–213) so sicer krajevno opredeljeni (gre za razlicne vasi v Nadiških dolinah), vendar brez preciznejše opredelitve z mikrotoponimi. Aldina De Stefano je v Nadiških dolinah naštelakar deset jam z imenom Krivopetina jama, vendar je imena zapisala le v italijanski obliki, in to vedno enako, Grotta delle Krivapete. Poleg teh avtorica omenja še dve jami, katerih ime se navezuje na drugo lokalno poimenovanje krivopet – castitjove žene:57 Castita jama in Castitove žene jama – v obeh primerih je najprej zapisana slovenska oblika imena, nato sledi še prevod v italijanšcino (Grotta Sacra delle Donne sacre in Grotta delle Donne degne di lode) – ter še štiri druge jame, v katerih se dogajajo zgodbe o krivopetah: Jama ta pod Figovco s prevodom Grotta sotto il Fico, Velika jama (Grotta Grande o Grandiosa), Presso i grosso sassi in Grotta Muratta, slednji dve brez slovenske oblike (De Stefano 2003: 104, 105). Ker so krivopete v Beneciji del slovenskega folklornega izrocila na nekoc etnicno povsem slovenskem obmocju, se zdi logicno, da so tudi prvotna poimenovanja krivopetinih bivališc (bila) sloven-ska.V spletnem registru jam v Furlaniji je med vec kot sto evidentiranimi jamami v Beneciji mogoce najti samo eno s »slovenskim« imenom, tj. jama št. 1045 Antro di Criva Peta v bližini vasi Mašera (Masseris) (gl. SV11). 57 V okolici Podbarnasa v Beneciji pravijo krivopetam castitjove žene (gl. Tomasetig 2010: 58). Slika 16. Antro Criva Peta Masseris (jama Krivapeta, Mašere) v spletnem registru jam v Furlaniji (SV11). V gradivu iz Nadiških dolin, še posebej v zapisih Ade Tomasetig (2010: 31–70), lahko zasledimo številne mikrotoponime oz. druge krajevne oznacevalce (lokacijo dogajanja zgodbe, hišno ime, ime potoka), povezane s krivopetami. Najbolj nazorno bi te tocke lahko ponazorili s kartiranjem, toda to žal zaenkrat ni bilo mogoce, saj bi bila za zanesljivo dolocanje tock potrebna dodatna terenska raziskava58 s sodelovanjem speleologov in domacinov, ki poznajo teren. Iz razpoložljivihpisnih virov namrec ni vselej jasno, ali gre za mikrotoponim v bližini kraja zapisa zgodbe ali ne. Ker je lokacij v Beneciji izredno veliko, so prikazane v sledeci preglednici: popisani so toponimi in mikrotoponimi, v nekaterih primerih tudi hišna imena in / alilokacije dogajanja zgod-be – te so oznacene z zvezdico (*). Za boljšo preglednost so mikrotoponimi izpisani v poševnem tisku, in sicer v narecni obliki, kakršna je podana v gradivu. V posebnem stolpcu je izpisan podatek o vrsti terena. Mikrotoponimi s pomensko podstavo , po­vezano z besedo krivopeta, so oznaceni krepko. Lokacije bivališc in pojavljanja krivopet Nadiških dolinah št. Bivališca krivopet (lokacija); kraj dogajanja zgodbe* Vrsta terena Kraj zapisa Vir59 1 u Osuonc na sanožet go nad Španjude; tam so cela, potoki in studenec, tam so živele cela, potoki, studenec Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (1): 31 2 Ta na Planj; tam je bilo eno celo in v njem jama in tam so živele celo, jama Podguora / Podgora Tomasetig 2010 (2): 31 3 so živele po rupah blizu nas (= v Mašerah, kjer je živela pripovedovalkina mati)* rupe Mašera / Masseris Ofian / Pegliano Tomasetig 2010 (3): 32–33 4 živele so po hostah in celih; go Pod Polico tam so ljudje orali, zdaj je nogometno igrišce* hoste in cela Šcigla / Cicigolis Tomasetig 2010 (5): 36–37 5 Pod Foran, tam so imele jamo jama Bordoni / Bordon Tomasetig 2010 (7): 38 6 Tav Pojakovi jami so bile jama Gorenj Marsin / Mersino Alto Tomasetig 2010 (9): 40 7 Pod Kripji so bile v jami jama Gorenj Marsin / Mersino Alto Tomasetig 2010 (10): 40 8 gu Kadaljieš je živela - Cela / Cialla Tomasetig 2010 (11): 41 58 V registru jam v Furlaniji so na obmocju Benecije imena jam vse prej kot slovenski mikrotoponimi. Evi­dentiranje slovenskih imen za jame na tem obmocju bi lahko bila naloga za ohranjanje slovenske jezikovne in kulturnededišcinevItaliji.Mordabitozamisellahkouresnicilivkateremodcezmejnihprojektovvsodelovanju z razlicnimi strokovnjaki z obeh strani državne meje; toda treba bi bilo pohiteti, saj je informatorjev, ki še poznajo stare mikrotoponime, iz dneva v dan manj! 59 Za lažjo orientacijo po gradivu je ob gradivu Ade Tomasetig v oklepaju dodana zapovrstna številka, s katero je oznacena posamezna enota v njeni knjigi. 9 so živele v jamah; v potoku pod Flipan (hišno ime) so prale* jame Cela / Cialla Tomasetig 2010 (12): 42–44 10 so živele po hosteh tam blizu Seuce hoste Dolenje Bardo / Brida Inferiore Tomasetig 2010 (14): 44–45 11 V Matajurju* - Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (15): 45–46 12 Go za Makotah gu Tarnjah blizu Saržente je bilo polno krivapet; Lašt* skale Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (16): 47–48 13 Gor za Mašerih je svet, se klice Go par Krivapet, so živele v jamah, v celih, na samem jama, cela Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (18): 49–51 14 V Kosc (Kozci) ta v Pane v potoku potok Kozca / Cosizza Tomasetig 2010 (19): 51 15 v Skrilah je jama, ki se klice Krivopeta; so hodile pec kruh k Debeli pec* jama, velike rupe Mašera / Masseris Tomasetig 2010 (20): 51–52 16 V starem Cedadu du Vincice du Vancinovih (hišno ime) v celu pod mlinom Arbidnjakovem (hišno ime) pod celom, pod nekim kamnom Jagnjed / Iainich Tomasetig 2010 (21): 52 17 so bile gu Hume; svetovale so ljudem na Goluji ta v Podlak, kjer je bila njiva Bunelova (hišno ime)* - Varh / Varch Tomasetig 2010 (22): 53 18 Gu Runjake so bila cela in iz jame, kjer so bile krivapete, se je videlo na njivo od Kocebarju (Kocebarjeva njiva) cela, jame Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (23): 55 19 Je prišla ena go z Huma, gor so imele hišo hiša Gorenji Trabij / Trabil Superiore Tomasetig 2010 (24): 55 20 so bile v celu v eni jami; Kocebarji (hišno ime) so pri malnu orali* celo, jama Podbarnas / Sottovernassi Tomasetig 2010 (27): 58 21 so bile Ta na Planji v jami, pod celom v jami celo, jama Podbarnas / Sottovernassi Tomasetig 2010 (28): 58 22 so odpeljale ženo dol v eno rupo pod Pariglo, rupa se klice Krivapeta rupa Bjarc / Biarzo Tomasetig 2010 (29): 59 23 so živele ta v Pan v hostah, pri majhnem potoku do za Šošnji hosta pri potoku, studenec Ofjan / Pegliano Tomasetig 2010 (30): 60 24 Go par Grap go za Polavo v potoku so bile velike jame, tam so bile potok, jame Tarcmun / Tercimonte Tomasetig 2010 (31): 60 25 Za Hudo dolino so naredile voz* - Tarcmun / Tercimonte Tomasetig 2010 (32): 60–61 26 Do pod Figovco je jama od Krivopet pod enim celom majhna in ozka jama Tarcmun / Tercimonte Tomasetig 2010 (33): 61 27 Pod Prehodan pod Roban na bregu Svetega Martina blizu Ceplešišc v robu, jame Krai / Crai Tomasetig 2010 (34): 61 28 v Gorenjem Marsinu* - Dolenji Marsin / Mesino Basso Tomasetig 2010 (35): 63 29 Na Štupic, ta pod Žimbranco je bilo veliko celo in tam so živele veliko celo Dolenji Marsin / Mesino Basso Tomasetig 2010 (36): 63 30 Z njo se je oženil fant tu iz Marsina* - Dolenji Marsin / Mesino Basso Tomasetig 2010 (37): 63–64 31 Tan pod Svetin Lienartan, tan v ruonskin briegu, pod cerkvijo je celo in tam notri so imele jamo; Go par Mašer gu Skrilah so tudi govorili, da imajo jamo celo, jama Dolenji Marsin / Mesino Basso Tomasetig 2010 (38): 64 32 pod cerkvijo svetega Lenarta je jama, so govorili Ta v Krivopekini jam velika jama Rounac / Rodda Tomasetig 2010 (39): 65 33 Krivopete od Zapotoka so stale (stanovale) Ta na Trepan ta v Susjin briegu grd teren Sarženta / Sorzento Tomasetig 2010 (41): 66 34 Go pod Zeleneh je en svet, se klice Go par krivapet, tam je jama in tam so stale (stanovale) jama Mašera / Masseris Tomasetig 2010 (43): 68 35 Krivopete Tapulouške so živele du Suopotah - Seuce / Seuza Tomasetig 2010 (44): 68 36 Tle v Kravariji je jama, na poti tja v Ravne jama Podkravar / Podcravero Tomasetig 2010 (46): 69 37 Tuk je zluodji orou (ledinsko ime) je vse polno potokov, en se klice Krivapeta, globok in grd, tam so stale barnaške krivopete globoki, grdi potoki Barnas / Vernasso Tomasetig 2010 (47): 69–70 38 Kjer zacne host Bukuje tece' adan glabok patok an blizu so skombule gozd, cela, potok Matajur / Montemaggiore Battistig 2007: 12 39 Ta za Ložcan, gor delec an vesoko, gor par Kaluže, je adna host an atu blizu je patok, ki pride an du [tudi dol v] vas. Nad patokan je adno celo, ki ima ku adno okno an atu not gozd, potok, celo, okno v skali Matajur / Montemaggiore Battistig 2007: 29 40 k smo šl. s Stupce dol na Loh, alora je no celo na desni gor, pri Nadiži je eno celo celo Štupica / Stupizza Tramonti 2014: UV 41 Krujapete so živele v Celah blizu Raunega celo, potok Hlodic / Clodig Primosig 2014: UV 42 Na Planji je voda, tam gor naprej je celo in tam je jama Krivapeta celo Mašera / Masseris Dus 2016: UV Bivališca krivopet v Nadiških dolinah so najveckrat jame (rupe), ki se nahajajo v celih, vcasih tudi v grapah potokov ali v gozdu; v veliki vecini primerov je to težko dostopen, grdteren;enkratsamkratinformator omeni, daso krivopete stale (stanovale) v hiši v Humu (Tomasetig 2010: 53). V gradivu je 8 mikrotoponimov s pomensko podstavo krivopeta (glej tabelo, enote št. 13, 15, 22, 26, 32, 34, 37, 42), od tega jih šest poimenuje jame, eden pa potok (št. 37). V štirih primerih (št. 13, 15 in 34, 42) gre najverjetneje za isto lokacijo. 5.1.6 REZIJA Krajevneoznake,tj.dvamikrotoponima,imatudienotaizRezije:Krivopetesoživele gor za Oblastni Lok. Zapisovalec doda, da je to skalnat teren iz lehnjaka, prebivalci iz Podklanca pa so jih videli, ko so šle po pitno vodo k Pacicnajih mlaki, da so prale noge (Rinatic RV 1998). 5.1.7 KOROŠKA V najstarejšemkoroškemgradivunajdemoširšokrajevnooznako:VRožu,šeposebejv bližini Rožeka je nekoc živelo veliko žalik žena (Salkweiber). Bile so žene z obrnjenimi nogami (Graber 1914: 53). V zapisu iz leta 1985 je prostor žalik žen (predopetnic) omenjen v naslovu enote Žalik žene v Malijah pri Reki: Ce stopiš v Malijah v kakšno votlino, še danes lahko vidiš veliko kamnito mizo, stole in ležišca žalik žena (Stanonik 2003: 48).60 5.2 umešcenost izrocila v prostor in njegova živost Ena izmed oblik, ki je del identitetnih procesov in oblikovanja lokalnih pripadnosti, je kolektivni spomin, ki se ohranja v razlicnih pripovednih oblikah (Šrimpf 2015: 108, 109). V pripovedih, vezanih na dolocen prostor, se kaže, kako lokalni prebivalci percipirajo lastno okolje:krajinajenamrecodlagališcespominov in pripovedi, s kate­rimi se gradi tako identiteta skupnosti kot posameznikov (n. d.: 112, 114). Tako lahko prostor, kar zadeva izrocilo o krivopetah, opredeljujemo s širšimi ali ožjimi merili: v splošnem ga pozna celotno obmocje severozahodnega slovenskega etnicnega ozemlja (Bovško v dolini Trente, Kobariško na Livškem in v Breginjskem kotu, Benecija v Nadiških dolinah), v ožjem smislu, ki ga dolocajo toponimi in celo mikrotoponimi, pa le najbližji prebivalci. V letih 2014–2017 so bili po krivopetah vprašani številni informatorji. V isti vasi in celo pri sosednjih hišah so bili odgovori zelo razlicni: nekateri so znali pripovedovati zgodbe, drugi za krivopete še slišali niso, in to ljudje iste starostne generacije (najvec nad 60 let). Na isti mikrotoponim so bile vcasih pri­pete pripovedi o drugih bajcnih bitjih, kot je razvidno iz primera Pod Rumeno skalo v Trenti in Pod Lokarji v Breginjskem kotu, kjer naj bi namesto krivopet živel divji mož. Poleg mikrotoponimov, ki izhajajo iz besede krivopeta, so prežitki izrocila o teh bitjih vrašcenitudiv drugejezikovneoblike, npr. primerjalno reklo »Saj sikotkakšna krivopeta« za žensko, ki ima neurejen, razmršen videz ali pa se zanimaza zelišca; ali pa kot grožnja nagajivemu, neubogljivemuotroku: »Pocaj, pride (te ponese) krivopeta!« 60 Gre za narecno obliko ledinskega imena Meli pri Reki (> melišce). V natisnjenem besedilu je zapisano v Mslijah, kar je verjetno tipkarska napaka. VMelih pri Reki je tudi pešcena skala (imenuje se Strojava pec), kjer je videti votlino. Pravili so nam, da so v njej žalik žene. Narecna oblika v Mslijah ne obstaja, temvec samo v Melíh, tudi na Melíh, kjer je strm prepadni teren (Sereinig 2018: RV). Linda Dégh meni, da je pri povedki veriga njenega prenosa mocna samo toliko, kolikor je mocan njen najšibkejši clen: ena sama napaka pri prenosu lahko spremeni ali ustavi celoten folklorni proces (Dégh 2001: 414). Toda za prenos povedke so pomembne tudi okolišcine. Poleg spremenjenega nacina življenja (modernizacija, izgubljanje stika s preteklimi verovanjskimi predstavami, spreminjanje vrednot) so na prenos izrocila gotovo vplivale tudi mocno spremenjene demografske razmere na obmocjih, kjer je izpricano izrocilo o krivopetah (Posocje, Benecija). In cetudi bi izseljeni domacini povedke prenašali dalje v svojem novem okolju, se le-te ne bi mogle zlahka prijeti: povedka o krivopetah, ki ni umešcena v konkretno geografsko okolje (tocno dolocena jama, spodmol, grapa ...), nima esencialne sestavine, brez te pa pripoved nima velikih možnosti za preživetje s folklornim procesom, to je pripo­vedovanjem. Umetniško-kulturne (re)interpretacije ter oživljanje, izkorišcanje in raba izrocila v komercialne namene seveda delujejo po drugih principih. 6. RAZNOLIKOST POIMENOVANJ BITIJ Z NAZAJ ZASUKANIMI STOPALI Krivopete, kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, so dobile ime po svoji najznacilnejši fizicni posebnosti, tj. deformaciji stopal, poimenovanja pa imajo številne lokalne razlicice: krivopeta, krivapeta, kriva peta, krivjopeta (= krivljepeta), krivopetnica ... Poleg najbolj razširjenega poimenovanja po zasukanih stopalih pa se najdejo tudi druga poimenovanja: castitjove (= castitljive) žene, skarbababa (= škrbababa), baba, duja (= divja) baba, bela žena, brdovika (= brdovita ‘dobrovita’ < dobrovita)61 … 6.1 nabor poimenovalnih razlicic Podrobnejša analiza gradiva, ki je bilo še posebej bogato dokumentirano v novejšem casu v Beneciji, pokaže, da poimenovanja krivopet niso le pester nabor foneticnih razlicic, ampak se razlikujejo tudi z besedotvornega vidika. Imena so namrec tvor­jena z razlicnimi priponami in z razlicnimi besedotvornimi podstavami. Do razlik v zapisih je seveda lahko prišlo tudi zaradi razlicnih nacinov oz. metod zapisa (Smole 1988: 327) – gradiva namrec niso zapisovali le filološko usposobljeni zapisovalci (ti so bili pravzaprav zelo redki), ampak tudi dijaki (npr. Dolencevo gradivo, gl. DAJD), v Beneciji tudi posamezniki s formalno izobrazbo v italijanšcini, ki so se pri zapisu zanašali na svoje poznavanje domacega narecja in posluh (npr. Ada Tomasetig), pa tudi ljudje brez znanja slovenšcine oz. slovenskih narecnih govorov v Beneciji (npr. Adreina Nicoloso Ciceri, Aldina De Stefano, Dino Coltro). Tako je velika vecina gradiva zapisana z obicajnimi crkami slovenske ali celo italijanske abecede (npr. crivopeta (Coltro 2006: 61) in brez posebnih foneticnih oznak. Na pestrost lokalnih poimenovanj za krivopeto v Beneciji opozarja že Andre-ina Nicoloso Ciceri (1992: 432), ki v svoji teoreticni razpravi našteje pet razlicic: krivipeta, krivapeta, kriapeta, krujepeta, krivapecta, žal brez navedbe natancnega kraja pojavitev ali brez navedbe njihove zemljepisne razširjenosti. Tudi v terenskem Nino Špehonja (2012: 23) v svojem nadiško-slovenskem slovarju navaja leksem bradovík ‘sorbo = skorš (lat. sorbus domestica) ali jerebika (lat. sorbus aucuparia)’, v nadaljevanju (n. d.: 273) pa še leksem barovik v reklu ujě, ujě tarto barovik, de ostane stanovik ‘torci, torci il giungo di bagolare [= koprivovec, lat. celtis australis], che rimanga resistente’ s komentarjem, da so se šibe koprivovca uporabljale za vezanje. gradivu Aldine De Stefano (2003) najdemo vec razlicnih zapisov (kriopeta, kravie pete).62Najbolj raznolika so poimenovanja v gradivu Ade Tomasetig, ki dobro pozna lokalno narecje, zato je zapis verjetno tudi najbolj zanesljiv. Zaradi metapodatkov, s katerimi so opremljene posamezne enote, lahko dolocimo tudi, kje se posamezno lokalno poimenovanje pojavlja. V sledecem abecednem seznamu poimenovalnih razlicic za krivopeto so v krep­kemležecemtisku najprejnavedenenarecneoblike, v oklepaju panjihovapoknjižena oblika, pri cemer so nezanesljive poknjižitve oznacene z zvezdico, primeri z vecjo možnostjo zapisovalcevih napak pa z vprašajem (?). Gradiva iz knjige Ade Tomasetig jeveliko,zatosoenoteiztegavira(polegobicajneganavajanja)podanešezzaporedno številko, ki jo ima posamezna enota v knjigi, saj je na isti strani lahko vec pripovedi. 1. Bradovika: brez navedbe kraja (Musoni 1883: 13). 2. Castitjova žena (= castitljiva žena): Gorenji Trabij / Tribil Superiore (Tomase­tig 2010: 55–56; enoti 24, 25), Podbarnas / Sottovernassino (27, 28), Jagnjed / Iainich (21), Bjarc / Biarzo (Tomasetig 2010: 59; enota 29). 3. Dujepetka (= divjepetka): Bordoni / Bordon / (Tomasetig 2010: 63–64; enoti 38, 39). 4. Karjupeta (= *krivljepeta): Kozca / Cosizza (Tomasetig 2010: 65; enota 42). 5. Krevjapeta (= *krevljapeta): Podguora / Podgora (Tomasetig 2010: 31; enota 2). 6. Kriapeta? (= *krivapeta):63 brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432). 7. Kravie pete? (= *kravje pete): Barnas / Vernasso (De Stefano 2003: 112). 8. Kriopeta? (= *krivopeta): Ravne / Raune (De Stefano 2003: 38). 9. Krivapecta?: (= *krivapehta) brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432).64 10. Krivapeka (= *krivapeta/*krivapetka65): Dolenji Marsin / Mersino Basso (Tomasetig 2010: 62–63; enote 35, 36, 37), Cela / Cialla (tu tudi krivapeta) (Tomasetig 2010: 21; enota 2), Ruonac / Rodda (Tomasetig 2010: 64; enota 39); 11. Kriva peta: Logje in Borjana v Breginjskem kotu; Perati in Livške Ravne (Do­lenc 1992: 46, 47; DAJD2, DAJD4, DAJD5; Lopacev 2016: UV). 62 Zapis, zlasti kadar gre za drobne foneticne razlike, je lahko pri tej zapisovalki nezanesljiv: informatorji so ji pripovedovali v italijanšcini, na breginjski strani pa je imela tolmaca (Škvor 2016: UV). Pomensko razlago krivopeta je avtoricaopredelila s pomocjo slovarjev, kar je na nekaterih mestih precej neposreceno, npr. it. piedi storti > slov. svedraste noge, morda je mišljeno švedraste (gl. De Stefano 2003: 53). 63 Ker je v nadiškemnarecju akanje sporadicno, v gradivu pa se pri teh razlicicah pojavlja nihanje med enobe­sednostjo in dvobesednostjo, ni mogoce nedvoumno ugotoviti, ali gre pri –a- sinhrono za medpono -o- ali ne, zato so vse pojavitve z -a- poknjižene kot krivapeta. Prim.: »[...] tan so ble Krivepete an so prale. [...] Kar je paršu mož, od jeze je jau: – Krivapeta! Krivapeta!« (Tomasetig 2010: 42.) 64 Gre za zapis italijanske zapisovalke, zato je možno, da leksem ni napisan v slovenski foneticni obliki, temvec da ga je treba brati kot krivapehta ali krivapekta. 65 Na možen obstoj variante krivopetka (ob krivopeta) kažejo prepoznani slovenski besedotvorni vzorci. Morda bi lahko primeri tipa krivopeka foneticno nastali iz krivopetka po asimilaciji -tk- > -hk- > -k-. (Op. Metka Fur-lan.) V dostopnem gradivu za zdaj ni bilo mogoce najti dokazov za tak razvoj, prim. Špehonja 2012: hravŕtka ‘kravata’, krŕtka (pod krŕtak). 12. Krivapeta: Kozca / Cosizza66 oz. Mašera (Tomasetig 2010: 51–52, 60, 67; enote 19, 20, 30, 43, 45), Ofian /Pegliano (Tomasetig 2010:32–34;enoti3, 4), Šcigla / Cicigolis (Tomasetig 2010: 36–38; enoti 5, 6), Bordoni / Bordon (Tomasetig 2010: 38–39; enoti 7, 8), Dolenje Bardo / Brida Inferiore (Tomasetig 2010: 44–45; enota 14), Sarženta / Sorzento (Tomasetig 2010: 31, 45–51 54–55, 65; enote 1, 15, 16, 17, 18, 23, 41; in Tomasetig 1981: 49–50, 53), Varh / Varch (Tomasetig 2010: 53–54; enota 22), Podbarnas / Sottovernassino (Tomasetig 2010: 56–57; enota 26), Tarcmun / Tercimonte (Tomasetig 2010: 54–55, 60; enoti 23, 31), Krai / Crai (Tomasetig 2010: 61; enota 34), Polava / Polava (Tomasetig 2010: 65; enota 40), Podkravar/ Podcravero (Tomasetig 2010: 68; enota 46), Barnas / Vernasso (Tomasetig 2010: 68–69; enota 47); Starmica / Stermizza (Merků 1972: 62–66); Plestišca / Platischis (Merků67 1976: 331); Prosnid / Prossenicco (Melissa 2015: UV; Simiz 2017: UV). 13. Kriva petnica [krěwa pěetnca]: Trenta.68 14. Krivepeka (= *krivljepeta/*krivljepetka): Gorenj Marsin / Mersino Alto (Toma-setig 2010: 40; enoti 9, 10), Cela / Cialla (Tomasetig 2010: 42–44; enota 12). 15. Krivjopeta (= *krivljepeta): Tarcmun / Tercimonte (Trinko 1884). 16. Krivopeta oz. kriwopeta:Borjana(Dolenc1992:48;IvancicKutin 2011a:184); Tarcmun / Tercimonte (Tomasetig 2010: 61; enota 33); brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432); brez navedbe kraja (Musoni 1883: 13); Valle (lokacija ni povsem jasna, D’Orlandi – Cantarutti 1964: 24); 17. Krivopetnica: Trenta (Gregorcic 1884; Zorceva 1985; Maticetov 1956: 135; Debelakova 1937: 5; Kuret 1970: 272);69 Lepena (Ivancic 2017: UV) 18. Krivupeta (= krivopeta): Seuce / Seuza (Tomasetig 2010: 67; enota 44); Hlodic / Clodig (Primosig 2014: UV). 19. Krujepeta (= *kruljepeta): Garmak / Grimacco (Tomasetig 2010: 44; enota 13), brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432). 20. Patanoga (= petanoga): Gradno, Višnjevik v Brdih (Gomiršek 2016, 2018: UV; Erzetic 2007: 42).70 21. Predopetnica (=*predpetnica):Spodnje Borovlje (Stanonik: 2003: 48). 22. Skarbababa (= škrbababa): Cela / Cialla (Tomasetig 2010: 41; enota 11). 66 Pripovedovala informatorkina mati, doma iz Mašer. 67 Merků dodaja tudi mesto in kakovost naglasa: krivopęta. 68 Oblika krě:wa pěetnca je bila dokumentirana v novejšem terenskem gradivu pri informatorju Antonu Hosnerju: rod. kri:w.h piet.nc (gl. Ivancic Kutin 2016b; Hosner 2016: UV), pri Albertu Pretnerju in Štefaniji Kravanja pa je dokumentirana enobesedna oblika kriwopěetnca (Pretner 2015: UV; Kravanja Š. 2015: UV). 69 Milko Maticetov v terenskih zapisih besedo delno poknjižuje, zapisuje jo kot krivopetnca (gl. Maticetov RV 1952: TZ14, 27–38; TZ17: 98.; Maticetov RV 1959: 62); foneticni zapisv trentarskem govoru bi bil kriwopěet.ca. 70 V Erzeticevem seznamu je beseda opisana takole: patanóga –[arh] negativna, izmišljena oseba, ki nastopa v pravljicah (Erzetic 2007: 42). V virih se najdejo tudi posamicni primeri, ko se zasukana stopala omenjajo kot lastnost drugih bajcnih bitij (žalik žene in pirte), ta pa imajo, prav tako kot krivopete, številne lokalne razlicice poimenovanj, zato niso bila uvršcena v tukajšnjo analizo. 6.2 besedotvorna zgradba poimenovanj Na sorazmerno majhnem zemljepisnem obmocju v severozahodnem slovenskem etnicnem prostoru (Trenta, Breginjski kot in Livško, Brda ter Benecija in Koroška) je torej evidentiranih 22 poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Nekatere oblike se med seboj razlikujejo le foneticno, druge pa imajo razlicne besedotvorne podstave. Najbolj pogosta so poimenovanja iz besedotvornih podstav kriv- in -pet-, torej po deformaciji stopal. Etimološki izvor obeh besedotvornih podstav: kr.v (adj.), f. kríva »neraven, upognjen; nepravi, napacen« [...] (Bezlaj 1982: 94) kr.v kríva prid. lat.'curvus, noxius’ (16. stol.) [...] Enako je stcslovan. kriv. 'kriv, nepravilen’, hrv., srb. kr.v, rus. krivój, ceš. krivý. Pslovan. *kr.v. je dalje enako z lit. kri.vas 'uslocen, poševen’, kar je prav tako tvorjeno iz ide. baze *(s)krei.- 'vrteti, obracati, slociti, kriviti’ (Snoj 1997: 275; SV1) péta (f.), g. péte in pet. [... najverjetneje] izhaja iz sicer nepotrjenega korenskega samostalnika iz indoevropskega korena *pent- »stopati, iti«, iz katerega je tvorjeno ide. *pént-oH-s, g. p.tHés »pot«. V tem primeru jeizhodišcnipomen »noga, stopalo«. (Bezlaj1995:30;prim. SnojSV1) Izbesedotvornihpodstavkriv- in -pet-izhajajorazlicnebesednezvezeintvorjenke. Foneticne razlike nastajajo tudi zaradi onemitev, narecnega prehajanja zlogotvornega r > ar (gl. Logar 1975: 106), razvoja t > k, kar je verjetno nastalo s posplošitvijo izglasnega -k < -t (Furlan 2011: 52–53) iz rodilniških oblik množine krivopet. V na­recju je še nekaj drugih primerov prehoda -t > -k: poleg že omenjene besede brdovík (gl. op. 59) prim. še: spčk av.‘di nuovo [= spet]; spčka av. nuovamente, dinuovo [= ponovno, spet]; spčkama av. di nuovo’ v, spčkoma av. di nuovo, nuovamente, poleg spet di nuovo’(Špehonja 2012: 131). • Besedni zvezi: kriva peta, kriva petnica. • Izpeljanke: krivopeta, 71pri cemer je ponekod podstava kriv- bodisi zamenjana 71 Iz pridevnika krivopet tvorjeni samostalnik krivopeta ž. Pridevnik *krivopet.(j.) poznajo tudi hrvašcina, srbšcina in ukrajinšcina (prim. ČSSJa). (Op. Metka Furlan.) s podstavama krulj-/krivlj-/krevlj- (prim. kru [...] ‘storpio’ – v slovarju so ob sklo­pu krivapčta ‘krivopeta’ za pomene ‘kriv’, ‘kriviti’ in ‘ukrivljen’ navedeni leksemi krčujast, kreujŕt, krčuje(a)n (Špehonja 2012: 99–100) – bodisi foneticno spremenjena zaradi naslonitve nanje (krujepeta, krivjepeta, karjupeta), krivopetnica.72 • Sestavljenka: predopetnica.73 • Zloženka: patanoga. • Nejasno (morda težnja po vecbesednosti): krivapeta (~ krivapeka). Briška patanoga in koroška predopetnica najverjetneje kažeta na pozicijo oz. zaporedje telesnih delov. Patanoga je iz besedotvornih podstav peta in noga: najprej peta, potem pa noga (pri cemer je a < e v briškem narecju). Pri predopetnici pa je peta spredaj (torej pred prsti). Geografski pregled gradiva kaže, da se izpeljanka iz zloženke krivopeten (z ženskim priponskimobrazilom-ica)74 oz.besednazvezakriva petnica pojavljatasamovdolini Trente. V gradivu iz Breginjskega kota in Livškega (gl. DAJD15) se ob tvorjenki z enako besedotvorno podstavo kot v Trenti prav tako pojavlja prvotna stalna besedna zveza kriva peta. Ucenci podružnicne šole Breginj so v raziskovalni nalogi z naslovom V deželi krivopet (za natecaj Turizmu pomaga lastna glava) zapisali, da za krivopete v Breginj­skem kotu obstajajo razlicna imena: šilakoše, 75 diuje babe, diuje tete, jage babe, štrije (Škvor 2004/05: 7). Toda gradivo in poizvedovanje na terenu nista potrdili, da so ti ženski bajcni liki, ceprav s krivopetami sorodni, imeli nazaj zasukana stopala (Terlikar (1, 2) 2015, 2016: UV; Bric 2016: UV), zato ti leksemi v obravnavi niso upoštevani. V Beneciji, kjer so poimenovanja najbolj raznolika, poleg že omenjenih besednih zvez in tvorjenk iz besed kriv in peta obstajajo še druga poimenovanja – bradovika, castitljiva žena, divjepetka in škrbababa. Oblikovno se ta imena ne nanašajo na zasu­kana stopala, pac pa na druge lastnosti oz. znacilnosti teh bitij. 72 Prvotno gre verjetno za poimenovanje, ki vsebuje pridevnik kriv (prim. hrv./srb in ukr.) modifikacije prvega dela s krivlje-, krevlje-in *krulj-(na podlagi kruje-, kar pa je, sodec po realizacijah duja 'divja' lahko tudi iz krivlje-)pa so sekundarne pod vplivom sopomenskih pridevnikov v narecnih mikrosistemih. (Op. Metka Furlan.) 73 Z jezikoslovnega vidika je clen -o-nepojasnjen. Morda gre za napacno poknjižen zapis (npr. predpetnica). (Op. Metka Furlan.) 74 Moška oblika od krivopetnica (krivopeta) ne obstaja, saj v slovenskem folklornem izrocilu ni moškega bitja z nazaj obrnjenimi stopali. 75 Glede na obmocje izpricanosti bi pri leksemu šilakoša lahko izhajali iz zloženke šilo-koš-a, pri cemer bi se v prvem delu ohranjala nemška pridevniška sposojenka (prim. sln. šilasto gledati ‘škiliti, postrani gledati’, prim. ESSJ IV: 54–55 škilja), v drugemdelu pasicer neevidentiranaitalijanska samostalniškaizposojenka*koš izit. coscio ‘stegno’. Razlaga, ki kaže na podobno pomensko motivacijo kot krivopeta, ostaja na ravni domneve. (Op. Metka Furlan.) Krivopete v številnih variantah zgodb svetujejo oracem, kakšne šibe (trte) naj uporabljajo za vezanje in kako: priporocajo dobrovito (Viburnum lantana), njeno na-recno poimenovanje bradovika se je preneslo tudi na poimenovanje teh bajcnih bitij: Usiec ta carin tarin an uij bradovik, ti ostane stanovik, boš nimar dielu. [Odsekajcrnitrninvijbradovik, da ti ostane stanovik (stanoviten,trden), boš lahko vedno (nemoteno) delal.] (Tomasetig 2010: 58)76 Pridevnik castitljiv nakazuje, da je poimenovanje castitjova žena povezano s statu­som, ki ga imajo ta bitja v oceh ljudi: cenjene so in spoštovane, saj s svojim znanjem in sposobnostmi lahko ljudi ucijo in jim pomagajo. Leksem dujepetka (= divjepetka) je verjetno nastal iz prvotnega krivopetka pod vplivom oz. s križanjem sopomenke duja baba (op. Metka Furlan).Tudi pri pridevniku divji je mogoce domnevati, da izhaja iz statusa (tako kot oblika castitjova žena), ce se naslonimo na etimološko razlago pridevnika divji: dívji -a prid. lat.'ferus’ (16. stol.) [...] Pslovan. *dív.j. je izpeljano iz *div. 'zli duh, demon, cudo’. Beseda torej prvotno pomeni *'takšen kot zli duh’. Pslovan. *div. je dalje enako z lit. di.vas 'bog’, let. děevs, stind. devá-, lat. deus v enakempomenu. Pri pomenskem prehodu 'bog’ v 'demon’ je treba domnevati vmesni pomen *'bog stare, poganske vere’ (Snoj 1997: 93-94; SV1) Leksem skarbababa (= škrbababa, v nadišcini ar < *., gl. Logar 1975: 106) je sklop iz besedotvornih podstav škrb- in -bab-. Pomenska osnova je torej fizicna la-stnost bitja – brezzobost. Raznolikost poimenovanj in njihova umešcenost v prostor najbolj nazorno prikazuje zemljevid poimenovanj. 76 Govor bajcnih bitijsepogosto razlikujeod govoraljudi(a jehkratideloma razumljiv);to jeenaod razlik med bajcnim bitjem in clovekom (Dapit in Kropej 1999: 5; gl. tudi 4. poglavje, razdelek Krivopete od dalec svetujejo ljudem, in primere v gradivu). Slika 18:Poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Zemljevid izdelala K. Kenda-Jež na podlagi izseka iz Karte slovenskih narecij (Logar in Rigler 1983). 7. KRIVOPETE V SODOBNI KULTURI Mnogezgodovinskepoliticnein družbeno-ekonomskespremembe, kiso vzadnjih150. letih pretresale severozahodni slovenski77 pa tudi širši slovenski in evropski prostor (vojne, spreminjanje meja in oblasti), spremembe mentalitete in nacina življenja, ki so jih prinesli modernizacija, izgubljanje stika s preteklimi verovanjskimi predstavami, spreminjanje vrednot, so vplivale tudi na spreminjanje in izginjanje folklorne tradicije. K temu so v veliki meri prispevale tudi spremenjene demografske razmere (izseljevanje) tako v Beneciji kot v Zgornjem Posocju (gl. Kalc 1997: 209; Brezigar Miklavcic 1996: 117–125) – število nosilcev in sprejemalcev, ki so hkrati tudi potencialni nosilci, je namrec zelo pomembno za prenos in preživetje pripovedne folklore. Do 80. let 20. stoletja je bilo iz objav videti, da folklorno izrocilo o krivopetah izginja v pozabo, toda proti koncu 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja se je zacelo znova pojavljati, najprej v tiskanih objavah, nato pa – z novimi komunikacij­skimi mediji – vse bolj množicno še v sodobni in popularni kulturi. Brez dvoma so podlago za postopno popularizacijo tlakovale knjižne objave pripovedi oz. zgodb o krivopetah od 80. let 20. stoletja do vkljucno prvega desetletja 21. stoletja. Z obja­vljanjemgradiva(besedil, ilustracij) so sesprvaozko lokalnifolklornielementizaceli širiti med najbližje in sosednje skupnosti, postopoma pa še v širše okolje, kar se je z novimi komunikacijskimi sredstvi zelo pospešilo. Da je postala krivopeta opažena, je gotovo pripomogla njena posebna, celo šokantna pojava, ki je z iznakaženostjo telesa (stopal) dovolj senzacionalna, da je privlacna za poustvarjanje in / ali rabo v komercialne namene. Na slovenski strani državne meje je pomemben mejnik knjiga Krivopetnice in Zlatorog Svetke Zorceve (1985). Literarizirana zgodba o krivopetah z ilustracijami Marije Vogelnik je krivopete kot »naše izrocilo« najbolj zasidrala v zavest v bližjem okolju, tj. na širšem Bovškem. S to knjigo, ki je prišla v vecino slovenskih šolskih in splošnih knjižnic ter tudi v marsikateri dom, so krivopete prestopile obmocje Zgor­njega Posocja in se predstavile širšemu slovenskemu prostoru, predvsem otrokom, njihovim staršem in uciteljem. Zavest o (nekdanji) navzocnosti krivopet v izrocilu 77 Podrobnejše gl. v uvodnem razdelku 1.2Kulturnozgodovinske in socialno-demografske znacilnosti obmocja, kjer so znane krivopete. severne Primorske so v lokalnem okolju utrdile še štiri pripovedi, objavljene v knjigi Zlati Bogatin Janeza Dolenca (1992: 45–48);78 Dolencevi dijaki so jih zapisali na Livškem in v Breginjskem kotu. Na italijanski strani meje sta bili leta 1981 v knjigi Pravce mojga tat an moje mame objavljeni dve pripovedio krivopetah, še v eni pa so bile omenjene (Tomasetig 1981: 49–53); posamicne objave so bile v lokalnih casopisih (Tomasetig 1983; B. n. a. 1992 ipd.). Nato je na krivopete v Beneciji opozorila filozofinja in pesnica Aldina De Stefano. Knjigo, v kateri na piedestal postavlja lik ženske v kontekstu arhetipa Matere zemlje, je naslovila Le Krivapete delle Valli del Natisone (De Stefano 2003). Po kolicini gradiva pa so pripovedi o krivopetah dosegle vrhunec leta 2010, ko je Ada Tomasetig v knjigo Od Idrije do Nediže vkljucila kar 47 enot o krivopetah, ki jih je zapisala v razlicnih krajih v Nadiških dolinah Benecije.79 7.1 transformacije v sodobno kulturo – folklora ALI FOLKLORIZEM? Fenomen folklore, kot bo prikazano v nadaljevanju, so skušaliopredeliti mnogi razisko­valci, toda zaradi številnih pojavnih oblik skupna in enotna definicija ni bila mogoca; folklora je poleg tega povezana s katero koli skupino, ki jo druži vsaj en skupni element v smislu kolektivne identitete (Dundes 1965). Ce obstaja skupna folklora, obstaja tudi skupna identiteta (Mathisen 1993: 36). Podoben problem je pri opredeljevanju pojma folklorizem, s katerim so povezane številne interpretacije in definicije ter, ne nazadnje, konotacije. Folklorizem (folklorismus), kot ga je leta 1962 opredelil Hans Moser, oznacuje posredovanje in predstavljanje kulture iz druge roke (prim. Bendix 1997b: 176–178). Podobno ta pojav v razmerju do slovstvene folklore definira Marija Stanonik in dodaja, dajefolklorizemv slovstvenifolkloristikito, kar jev literarnivedi trivialna literatura (Stanonik 1990; 1999: 47). Pojem folklorizem se torej nanaša na folkloro zunaj primarnega konteksta, in to pri vseh pojavnih oblikah folklore (Bendix 1997a: 337), tj. od avdiovizualnih oblik, kot so glasbena, plesna, likovna in slovstvena folklora, pa vse do ljudskega življenja in materialne kulture v »kulturni industriji« ali kulturnih programih, povezanih s politicnimi dejavnostmi (Poljak Istenic 2013: 143). V folkloristiki je bil vselej, bolj ali manj, živ koncept avtenticnosti oz. pristnosti, s katerim so si folkloristi pomagali opredeliti svoj predmet raziskovanja. Zaradi 78 Dolencevo gradivo je opremljeno s podatki o kraju in casu zapisa (Livek 1962, Perati 1962, Logje 1977, Borjana 1976), z imenom informatorja in zapisovalca. 79 Knjiga sicer obsega vec kot 578 enot folklornih pripovedi, zapisane so v slovenskem narecju in italijanskem knjižnem prevodu. razumevanja folklore kot staticnega pojava so zaceli nekateri avtorji razlocevati med »pravo« in »nepravo« folkloro (Klaus 2014: 32, 33), zatoima folklorizem, torej »neprava« folklora, v Evropi skoraj izkljucno negativno konotacijo (March 2013: 19). V ameriškem prostoru pa se je podobno uveljavil pojem fakelore, lažna folklora; Richard Dorson (1959) je bil kriticen do narašcajoce komercializacije in popularizacije »lažne folklore«, ki v resnici izvira iz tiskanih virov, ne pa iz izrocila. Konrad Köstlin je že konec 60. let 20. stoletja opozoril, da je raba pojma folklorizem prevec posplo­šena in da se prevec isti s ponarejanjem pristnega, tako se v folklorizmu znajde tudi tiskano, zvocno, vizualno gradivo; zato je preusmeril razumevanje pojava folklorizma navprašanjeclovekovegarazmerjado recioz. kulturnih fenomenov in navrednotenje raziskovalcev (povz. po Bendix 1997b: 181–183). Herman Bausinger je opozoril na spreminjanje dinamike tradicijskih praks pod vplivom tehnologij in je folklorizem imenoval »vcerajšnje uporabno narodopisje«, ki ga ni mogoce lociti od izvirne folklore (Bausinger 1966: 62–72). Linda Dégh obravnava slovstveni folklorizem z vidika ra­zvoja: opredeljuje ga kot produkt zgodovinskih procesov, pisnega in ustnega izrocila, profesionalnosti in neprofesionalnosti improvizacije in konstruirane ustvarjalnosti. Z uveljavitvijo množicnih medijev (tako tiska kot avdiovizualne reprodukcije) se je zabrisala pretekla locnica med ustnim in neustnim, saj tehnicna reprodukcija narekuje drugacen tempo prenašanja (Dégh 1994: 1). Raziskovalci, ki vlogo folklore razumejo v kontekstu kulturne dedišcine, menijo, da je folklora pogosto kljucnega pomena pri oblikovanju lokalne (pa tudi širše) iden­titete (Mathisen 1993: 35–46; prim. Kropej 2014: 253). Ko pa je folklora prilagojena doseganju razlicnih ekonomskih, pedagoških ali kulturno-umetniških interesov ali ciljev, se uresnicuje v funkciji t. i. folklorizma (Šmidchens 1999: 64); v obliki turi­sticnih oz. komercialnih produktov pa folklora lahko hitro zdrsne na raven cenenega nostalgicnega romanticizma (Kropej 2014: 253, 54).80 Marko Terseglav ugotavlja, da sodobnost prinaša v folkloristicna raziskovanja pojave, ki so po eni strani vezani na tradicijo, po drugi pa se od nje oddaljujejo (Terseglav 1990: 254). Nekateri razisko­valci menijo, da je dolgoletno ignoriranje pojavov, ki so bili oznaceni kot folklorizem, oddaljilo folkloristiko od dejanskih družbenih razmer. Tako je npr. Simona Klaus, sledec mnenju Alana Dundesa, Maje Povrzanovic Frykman in Linde Dégh, prišla do zakljucka, da sta folklora in folklorizem prakticno eno in isto oziroma sta oba, ce ju sploh lahko locujemo, mocno prepletena (Klaus 2014: 32). Nekateri folkloristi tako v kategorijo folklorizma uvršcajo tudi sodobne pripovedovalske dogodke (Stanonik 1990; 1999; Dégh 1994: 28; Niles 1999: 46; prim. Frlic 2016: 24). 80 Npr. turisticnaprireditev GradoviKralja Matjažav PodpecinaKoroškem, kisejeudeležujejo obiskovalciod blizu in dalec (Kropej 2014: 249), ali pustni lik kurenta, ki je prevzel vlogo nacionalne maskote (navijaca) in se pojavlja na športnih prireditvah po celi Sloveniji pa tudi v tujini, kjer nastopajo slovenski športniki (gl. Kropej 2014: 254). Spetdrugiraziskovalci,npr.Zipes (1994), Tolkien(1996),Frlic(2016),so kriticni do definicij, ki sodobnemu pripovedovalcu ne priznavajo umetniškega prispevka ali njegovo interpretacijo celo zreducirajo na turisticno in komercialno funkcijo. Špela Frlic na podlagi lastnih pripovedovalskih izkušenj meni, da se imajo pripovedovalci sami bolj za ustvarjalce kakor pa izvajalce in da so v tem pogledu veliko bližje umetnosti, kar prikaže s primerjavo (sodobnih) folklornih dogodkov, pri cemer upošteva tekst, teksturo in kontekst (Frlic 2016: 44, 83–175). Sodobna folklora (tudi pripovedovanje folklornih pripovedi) je torej bila in je še danes deležna zelo razlicnih, vcasih celo povsem nasprotnih pogledov; v sodobnem konceptu kulturne dedišcine, zlasti nesnovne, pa vprašanje, ali je to folklora ali folklo­rizem, gotovo presega problematiko slovstvene folkloristike, saj gre pri tem pogosto za preplet zelo razlicnih funkcij, uporabe, izrabe, ciljev ipd. (Ivancic Kutin 2017c). 7.2 konteksti izrocila o krivopetah danes V zadnjihnekajletihsepripovediokrivopetah,ševelikoboljpalikkrivopete,pojavljajov najrazlicnejših kontekstih: na javnih oz. sodobnih pripovedovalskih dogodkih, v literarni, likovni in glasbeni umetnosti, v uprizoritvah (amaterske gledališke predstave, lutke za otroke), vse bolj pa tudi v turizmu in drugih komercialnih oz. tržno naravnanih dogodkih in v oglaševanju. Objavenajdemo v razlicnih medijih, predvsempa naspletu, kjer število zadetkov eksponentno narašca.81 V nadaljevanju je predstavljenih nekaj konkretnih primerov izrocila o krivopetah v razlicnih kontekstih sodobne in popularne kulture. 7.2.1 Sodobni pripovedovalski dogodki82 Življenje in socialne navade ljudi so se v zadnjem polstoletju mocno spremenile in priložnosti za strnjeno folklorno pripovedovanje ter poslušanje je danes gotovo manj. In prav cas, ki ga imajo na razpolago tako pripovedovalci kot njihova publika, je ena izmed najpomembnejših okolišcin, ki pogojuje njihovo realizacijo (Ivancic Kutin 2006a). Vendar to ne pomeni, da ni vec dobrih pripovedovalcev, ali celo, da si ljudje ne pripovedujejo(-mo) vec. Le priložnosti so drugacne in z njimi tudi žanrska sestava pripovedi: na terenu je še vedno mogoce dokumentirati relativno veliko povedk (te so seveda veliko krajše od pravljic), spominskih in doživljajskih pripovedi (Ivancic Kutin 2010: 201). Razširjene pa so tudi t. i. urbane oz. sodobne povedke, katerih vsebina je najveckrat vtkana v procese medbesedilnosti (Kvartic 2017: 19). 81 V letu 2014, ko semv Googlov iskalnik prvic vtipkala besede krivopeta / krivapeta / krivopetnica, sem dobila le nekaj zadetkov (skupaj ne vec kot pet). V letu 2017 je to število že nepregledno. 82 Termin sodobni pripovedovalski dogodki in sodobni pripovedovalec je utemeljila Špela Frlic (2016) v ma- gistrski nalogi Sodobno pripovedovanje folklornih pripovedi v slovenskem prostoru. Zaton klasicnih folklornih žanrov v domacem okolju (predvsem najdaljših, kot so pravljice) in želja oz. potreba tako pripovedovalcev kot obcinstva po prenašanju oz. sprejemanju tovrstnega izrocilav obliki žive govorjene besede sta spodbudila razmah javnih pripovedovalskih dogodkov,83 ki so vse bolj priljubljeni in se jih udeležujejo ne le otroci, pac pa tudi odrasla publika, za katero je vedno vec ponudbe (Ivancic Kutin 2010: 208). Prav na pripovedovalskihvecerih za odrasle je mogoce poslušati tudi pripovedi o krivopetah. Eden izmed takih je pripovedovalski vecer za odrasle O te martveh, ki je v letih 2008–2015 potekal pred praznikom vseh svetih (31. 10.) v gostilni Sale e pepe v vasi Srednje (Stregna) v Beneciji. Dogodkaso seudeleževalipredvsemodrasli domacini iz vasi in bližnje okolice, okoli 30 ljudi.84 Strašljive povedke in spominske pripovedi, ki so jih slišali v svojem okolju kot otroci, so pripovedovali trije ali štirje pripovedovalci. Z izjemo Ade Tomasetig, ki je bila gostja vsako leto, in Giovannija Corena so bili pripovedovalci ljudje, kiso na tejprireditvi prvic javno pripovedovali.85 AdaTomasetigjevselejpovedalatudikakšnopripovedokrivopetah.Prireditevjebila naceloma dvojezicna: pripovedovanju v slovenšcini (lokalnem narecju) naj bi sledil povzetek pripovedi v italijanšcini, kar je z dvojezicnim besedilom napovedoval tudi reklamni letak (sliki 19, 28). Dogodek je imel vselej tudi pomemben kulinaricni pouda­rek – udeleženci so ob poslušanju pripovedi poskušali lokalne jesenske jedi (sliki 19a). 7.2.2 dramske in lutkovne uprizoritve V sezoni2003/2004 jeGledališkaskupinaTrentav režijiMileneMuhicpo dramskem besedilu Vlada Pipana (1955) uprizorila igro Dekle iz Trente. V prizor, ko se domacini zberejo, da bi pozdravili dekle, ki se je vrnilo iz tujine, je vkljucena tudi povedka o krivopetah. V trentarskem narecju jo pripoveduje stara Turerca (slika 20).86 Predstava je bila v poletnem casu nekajkrat izvedena celo na prostem pri Kverhovi domaciji v bližini izvira Soce. Številno obcinstvo, ki je posedalo po bregu, je bilo vecinoma domace, iz Trente in Soce pa tudi s širšega Bovškega; ker je bila turisticna sezona, je bil vedno prisoten tudi kak turist. S predstavo so gostovali tudi drugod po severnem Primorskem. 83 Vec o sodobnih pripovedovalskih dogodkih gl. Ivancic Kutin 2010 in Frlic 2016: 64–83. 84 V praksi je preskakovanje iz enega jezika v drugega spontano, toda le, ce so okolišcine povsem domace oz. sprošcene, sicer pa prevladuje raba italijanskega jezika. V letih 2013–2015, ko sem bila navzoca pri dogodku, je bilo jezikovno razmerjevsakicnekoliko drugacno – od prevladeitalijanšcine, približno enakovrednegadeležain prevlade slovenskega narecja. Pri pripovedovanju v italijanšcini so bili pripovedovalci v zadregi, kadar so želeli povedati, da je nekaj (nedolocenega) strašilo (je strašilo), saj v italijanšcini niso našli primerne ustreznice. 85 Ada Tomasetig je zacela zgodbe javno pripovedovati, ko je predstavljala svojo knjigo Od Idrije do Nediže (Tomasetig 2010), o krivopetah je govorila tudi v oddaji Odmev davnine: gorska bitja (gl. SV12). Giovanni Coren obcasno pripoveduje otrokom v šolah, udeležencem ekskurzij in na drugih manjših lokalnih dogodkih v Beneciji. Oba sta bila gosta na Beneškem veceru pripovedovalskega festivala v Ljubljani 5. aprila 2013. 86 Režiserka je izvirno besedilo nekoliko priredila: Sirarico je preimenovala v staro Turarco, resnicno osebo iz Trente, besedilo o krivopeti, ki ga govori Turarca, pa je s pomocjo igralcev iz knjižnega jezika prestavila v narecje (Hace 2016: UV). Že v sezoni 2006/2007 je Triglavski narodni park v okviru kulturno-umetnostnega programa za napovedane skupine zacel ponujati igrano lutkovno predstavo za otroke Krivopetnice in Zlatorog. Besedilo je na podlagi dela Svetke Zorceve (1985) in Ba-umbachovega epa priredila Alenka Hace. Predstava, ki jo izvajajo že dobrih 10 let, je gostovala po krajih v Triglavskem narodnem parku, z njo pa so veckrat popestrili tudikulturnein turisticnedogodkevTrentiinnaširšemBovškem. Obodprtjulikovne razstave o krivopetah v Bovcu decembra 2016 sta brata Mitja in Peter Cuder, oba clana gledališke skupine Bc, uprizorila krajšo dramsko predstavo, v kateri se pastirja ovc in koz v bovških planinah pogovarjata o krivopetah.87 7.2.3 literarno, Glasbeno, likovno (po)ustvarjanje Lik krivopete se poustvarja v razlicnih zvrsteh umetnosti. Najdemo ga v poeziji be-neških pesnic Loredane Drecogna (2003: 23) in Laure Mackinove (2003: 101) ter pri koroški pesnici Rezki Kanzian, ki je svoji pesniški zbirki dala naslov Krivopétnica. Heimsuchung (Kanzian 2010; slika 21).88 Skladbo z naslovom Ena krivapeta je že leta 1993 posnela džezovska skupina Arcana (SV13; SV14). Katja Roš je napisala pravljico Krivopeta in deklica (Roš 2012), z branjem ali pripovedovanjem jo je predstavila na raznih dogodkih, npr. v posebej za krivopete izdelani votlini v eni izmed sob nekdanje šole na Livku (Blazetic 2012) ter v Nježni hiši v Jevšcku (Manfreda 2016, gl. SV19). O krivopetah so literarno ustvarjali tudi ucenci, npr. v podružnicni šoli Breginj so pisali na temo Petric, krivopeta in potica. Otroška pravljica z razlicnimi konci;89 naslov naloge združuje dva lika, ki se v izrocilu nista pojavljala v istih pripovedih, oba pa sta iz lokalnega okolja (gl. Podorieszach 1984; Bric 2016: UV). Posebej bogato je likovno (po)ustvarjanje. Krivopete so med drugimi ilustrirali in slikali Marija Vogelnik (v Zorceva 1985), France Kunaver (v Kunaver 1991: 137), Luisa Tomasetig (v De Stefano 2003: 16, 118) in Lenka Hrast (v Roš 2012). Sekcija slikarjev amaterjev iz Bovca je leta 2016 pripravila tematsko slikarsko in fotografsko razstavo Kdo se boji krivopet, pri kateri so sodelovali številni ustvar­jalci (gl. SV15; izbrana dela so kot ilustracije vkljucene v gradivsko poglavje.)). Arhitekt in kipar Paolo Manzini - Pajak je skulpture krivopet ustvarjal v glini, lesu in železu (Manzini 1996; gl. slike 21a, 21b, 21c). Lesen kip kivopete je leta 2005 upodobil kipar Stefano Cornelli, postavljena je v okensko nišo na fasadi hiše v vasi 87 Za pripravo besedila sta imela na voljo nekaj izbranih pripovedi, ki so vkljucene v gradivo tukajšnje knjige, v predstavo pa sta vkljucila razlicne motive. 88 Rezka Kanzian (2017: RV) se je z likom krivopet, po katerem je naslovila svojo pesniško zbirko, prvic srecala v knjigi o slovenskih bajeslovnih bitjih Od ajda do zlatoroga (Kropej 2008). 89 Brošura ni datirana, paginirana in je brez imen avtorjev. Mentorica je bila Vida Škvor (Škvor 2015: UV). Matajur (slika 22).90 Lesena skulptura krivopete stoji tudi v gostilni Sale e pepe v vasi Srednje v Beneciji, izdelal jo je kipar Giorgio Bendetti (slika 23). Na temo krivopet so likovno ustvarjali tudi ucenci osnovnih šol.91 V slovenskih zamejskih publikacijah (npr. v Beneškem dnevniku, Novem Matajurju) jih najdemo kot protagonistke kratkih zgodb in ugank v stripu (gl. Banchig 2006; 2007; 2013; Tomasetig 2014; slike 24, 25, 26), znašla pa se je celo na grafitu nad vasjo Sevce ob cesti, ki pelje v Topolovo (Spizzo 2017; slika 27). Krivopeta je pogost likovni motiv na plakatih in v spletnih obvestilih, ki vabijo na lokalne prireditve (gl. npr. sliki 28 in 29). 7.2.4 turisticna ponudba (sprehajalne poti, kulinarika, izdelki) in pedaGoška dejavnost Pripovedi o krivopetah so vkljucene v razlicne kulturno- ali turisticnopromocijske materiale (slike 19, 28, 30, 31, 35). Pestra je ponudba sprehajalnih poti, vodenih izletov in pohodov, kjer si je mogoce ogledati in doživeti življenjski prostor krivopet (jame, gozdovi, stezice, kamni) ter poslušati zgodbe (gl. npr. SV 21; slika 32). S tablami oznacena zgodovinska Topolovška pot med Livkom in Topolovim npr. vodi mimo manjše votline, v kateri izvira potok. Tocka je opremljena z napisom Jama Krivopet (slika 33), saj je z njo povezano izrocilo o krivopetah (gl. De Brea Šubic 2000: 106). Mestu so domacinirekliVlepenju pod cerkvijo, podrobom, kjer prideven Crnipotok. 92 Prav tako so krivopete kot simbol (vcasih maskota), ki poudarja izvirnost, po­sebnost, enkratnost »lokalnega«, uporabljene v promocijskih materialih ponudnikov namestitev,93 gostinskih storitev, kulinarike (npr. SV17). Na zadnji platnici dvojezicne knjižice skuharskimi recepti (Cernetig 2016) krivopete prvoosebno nagovarjajo bralca. Beseda krivopeta je v naslovu knjižice (Ricette delle Krivapete / Ricete od Krivapet ), v imenu zbirke, v kateri je knjižica izšla (Librinidellekrivapete / BukucaodKrivapet) ter v imenu projekta (Krivapete edizioni) (sliki 34a, 34b). Beseda krivopeta, kot nazorno kaže tudi predstavljeni primer knjižice z recepti, se torej pogosto pojavlja v naslovih in vsebinah raznih turisticnih prireditev in turistic­nopromocijskih projektov in študijskih krožkov (SV21; slika 36). Na italijanski strani državne meje zunaj slovenske skupnosti pa niso redke aktivnosti, ki jih ne zanima 90 Fotografija skulpture je objavljena na zadnji platnici revije Studia Mythologica Slavica 19 (2016) in v clanku Ivancic Kutin 2016a: 185. 91 Krivopete so pri šolskih projektih o razlicnih temah, ki pa so vedno povezane z lokalnim okoljem, ilustriraliucenci Podružnicne šole Breginj (Škvor 2003/2004; Sovdat, Skok Lavrencic in Terlikar 2015). Tudi v likovni opremi knjig in drugih publikacij pogosto srecamo otroške risbe krivopet (npr. v De Stefano 2003: 23, 152, 154, 163). 92 Drug domacin pa npr. meni, da ta votlina ni imala nic s krivopetami. Votline, v katerih naj bi prebivale kri­vopete, so precej višje od poti v Malenšcah; zaradi zarašcenosti terena in strmine so težko dostopne (nakljucni domacin 2, 2016: UV). 93 Npr. projekt Study Circles (Rejec 2014: 5, 6); gl. tudi SV16. jezikovni izvor (in s tem posredno slovenska manjšinska kulturna dedišcina), pac pa izrocilo o krivopetah jemljejo in predstavljajo zgolj kot posebnost geografskega prostora; eden od primerov je npr. izobraževalni projekt Le Krivapete v osnovni šoli v Vidmu (gl. SV18), torej v mestnem italijanskem okolju.94 Podobne prakse zasledimo tudi v Beneciji, najizraziteje v turizmu (sliki 30, 31). Spoznavanju lokalnega izrocila se vse bolj posvecajo tudi osnovne šole na slovenski strani. Ucenci Podružnicne šole Breginj so pod mentorstvom uciteljice Vide Škvor zapisovali pripovedi domacinov, si ogledovali jame, uprizarjali dramske igrice, ki so jih samisestavili, pisali domišljijske spise (v tem kontekstu je nastal tudi povsem nov lik – krivopetnik), zbirali podatke o zdravilnih zelišcih in recepte, ilustrirali, gradivo pa izdali v šolskih brošurah. Izbrane vsebine so pripravili tudi za natecaj Turisticne zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava in v projektu V deželi krivopet (Škvor 2003/2004). Ista šola je za mlecnopredelovalno tovarno Planika v Kobaridu pripravi-la predloge za imena novih mlecnih produktov, povezanih z zgodbami iz lokalnega izrocila, npr. skuta z zelišci naj bi se imenovala Krivopeta; pri tem so izdelali vzorec embalaže, ki bi vkljucevala zgodbo (Sovdat, Skok Lavrencic in Terlikar 2015; ucenci 2015: 6–7; slika 37). Oba projekta sta se v konkurenci šol iz vse Slovenije uvrstila med najboljše. Krivopete iz cunj (lutke) in keramicne spominke (magnetke) pod mentorstvom Damijana Cveka izdeluje tudi delavnica Varstveno-delovnega centra Tolmin (Božic 2017: UV; slika 38). * Krivopete, v 20. stoletju že precej pozabljena bajcna bitja z nazaj zasukanimi stopali, danes doživljajo pravi razcvet. Vse bolj postajajo simbollokalneidentitete, kot lokalna posebnost pa prevzemajo vlogo lokalne maskote. S svojim skrivnostnim življenjem v divjini, ambivalentnim znacajem, nenavadno deformiranimi nogami so zbudile rado­vednost in široko zanimanje ter spodbudile zamisli za novo ustvarjanje, (upo)rabo in izrabovnajrazlicnejšihdejavnostih–vumetnosti,kulturiingospodarstvu.Krivopeteso danes deležne likovnega, literarnega, dramskega pa tudi glasbenega (po)ustvarjanja, v programejih radiuvršcajo kulturnikiin ucitelji. Njihovo imein lik sta vseboljnavzoca v turizmu in drugih tržno naravnanih dejavnostih, saj s konotacijo lokalnega, posebnega, skrivnostnega, starodavnega, prvobitnega zbujata pozornost obcinstva, uporabnikov, turistov in vseh drugih nagovorjenih. Kot derivat izrocila se torej poleg (re)interpretacij in poustvarjanja, ki še imajo stik z izrocilom, pojavljajo tudi povsem novi konstrukti, ki iz izrocila ohranjajo samo še ime in izbrane konotacije imena in lika. 94 Pri projektu Comenius so pripravili brošuro Le Krivopete, v kateri je predstavljen lik krivopet, znan samo v Furlaniji (!) v Nadiških dolinah; prek pripovedi o krivopeti je predstavljena lokalna kulinarika (SV18). Slika 19a. Kulinaricni odmor s pokušino lokalnih jesenskih jedi med pripovedovalskim vecerom O ta martvih. Pripovedovalci (z leve proti desni): Ada Tomasetig, Andreina Trusgnach, Antonio Qualizza in Sergio Balus. V pripovedovanje se je obcasno vkljucevala tudi Rosina Tomasetig (prva z leve v prvi vrsti med obcinstvom). Srednje, 30. 10. 2013. Foto: B. Ivancic Kutin. Slika 20: Videogram iz posnetka predstave Dekle iz Trente v izvedbi Gledališke skupine Trenta. Kamera: S. Jelincic, 2004. Slika 21b: Krivapeta (les). Avtor: P. Manzini - Pajak (1999). Slika 21a: Škrat in krivapete (glina). Avtor: P. Manzini - Pajak (1988). Slika 21c: Krivapeta (železo). Avtor: P. Manzini - Pajak (2005). Slika 24: Uganka v stripu. Avtor: M. Tomasetig (Beneški dnevnik 2007). Slika33:JamaKrivopet, napis natabli, ki oznacuje tocko na Topolovški poti. Foto:B. IvancicKutin, Livek, 29. 4. 2016. Sliki 34a, 34b: Sprednja in zadnja platnica knjige Ricette delle Krivapete / Ricete od Krivapet (Cernetig 2016). 8. GRADIVO 8.1 o nacinu zapisa in razporeditve gradiva Številcnost in raznolikost razlicic folklornih pripovedi pove, ali in koliko je (bilo) doloceno izrocilo poznano in zakoreninjeno v nekem okolju (Ivancic Kutin 2017b: 74). Tako se izrocilo o krivopetah v svoji primarni obliki (folklornem pripovedovanju) dandanes že izgublja oz. preobraža, kot je bilo prikazano v predhodnem poglavju; iz zapisov, ki jih je mogoce zasledovati od leta 1873 do današnjih dni, pa lahko sklepamo, da so krivopete zavzemale pomembno mesto med bajcnimi povedkami na tem obmocju, ceprav po drugi strani niso bile na splošno znane po vseh vaseh na obravnavanem obmocju. Gradivski del obsega 150 enot pripovedi oz. njihovih fragmentov. Gradivo je zajeto izobjav in terenskih oz. arhivskih virov, dvaodlomkapastaizliterarnih besedil(Pipan 1955; Zorceva 1985).95 Najvec enot je bilo po zaslugi Ade Tomasetig (2010) doku­mentiranih v Nadiških dolinah med Slovenci v Italiji. Gradivo je, kolikor je mogoce, razvršceno po kronološkem vrstnem redu,96 vsak sklop pa je uveden z obmocjem, kjer je bilo zapisano (Benecija, Breginjski kot, Livško, Trenta, Koroška, Rezija, Brda). Tako je že pri hitrem listanju mogoce sklepati o živosti tovrstnega izrocila na dolo-cenem obmocju. Besedila so oštevilcena, v krepkem tisku sledi naslov (ce ga enota v originalnem viru ima), k vsaki enoti pa so dodani dostopni podatki o informatorjih in zapisovalcih (ce niso razvidni iz podatkov, ki so navedeni v seznamu literature ter rokopisnih in ustnih virov) ter podatki o viru. Besedila se zelorazlikujejo po vrsti transkripcije (foneticna, enostavna foneticna, poknjiženi zapis, knjižni zapis) in kakovosti zapisa: pogosto se dogaja, da se vrsta transkripcije v celo istem besedilu menjuje; nedoslednosti se najveckrat kažejo v zapisovanju istega glasu na razlicne nacine, npr. veda / woda / uoda / voda; bot / bod; krivopetnca / krivopetnica /krivopet.nca itd. zapisovanje polglasnika (z izpušcanjem, oznacevanjem z znakom ' ali .); mesta naglasa so vcasih oznacena z ', redkeje s 95 V gradivskem delu je zajeta vecina gradiva, izpušcene pa so reprodukcije ali zelo podobne variante v itali­janskih virih, npr. Perusi (1946), Ciceri (1972: 211–213), De Stefano (2003), druge posamicne objave istega ali zelo podobnega gradiva, šolske naloge ucencev ipd. 96 Že objavljeno gradivo nima vselej podatkov, kdaj je zapisano. Ada Tomasetigje npr. gradivo zbirala trideset let, zato je navedeno celo casovno obdobje, cemur je dodana letnica objave (2010). prozodicnimi znaki, najveckrat pa sploh niso oznacena. Razlog za to je razlicna filološka usposobljenostzapisovalcev, njihov posluh inrazumevanjenarecja, natancnost, tehni­ka dokumentiranja (prepis z zvocnih posnetkov, sprotno pisanje, pisanje po spominu …) itd., zapisi pa so nastali iz razlicnih vzgibov (znanstvene raziskave, ohranjanje izrocila, domace naloge, literarizacija …). Avtorji zapisov so torej zelo razlicnih pro-filov: od vrhunskih jezikoslovcev in raziskovalcev drugih strok, uciteljev, literatov do domacinov, ljubiteljev izrocila, dijakov srednje šole in celo osnovnošolcev. Besedila so objavljena v izvirni obliki z minimalno redakcijo za lažje branje (postavitev vejic, clenitev dobesednih navedkov z locili, prilagoditev zapisa velikih oz. malih zacetnic slovenskemu pravopisu). Primeri, ko besedila poskušajo slediti narecnemu zapisu, so z obmocij naslednjih narecnih govorov: nadiški in terski govor, govor Livka in Breginjskega kota, govor Trente, Bovca. Ceprav vsi ti govori sodijo v primorsko narecno skupino, ima vsak svoje specificne foneticne pa tudi oblikoslovne in leksikalne posebnosti (za konkret­ne posebnosti teh govorov gl. Zuljan Kumar 2015 in Ivancic Kutin 2007 za bovški govor).97 Vprašanje, kako pojasnjevati narecne besede in besedne zveze v besedilih, je zato zahtevalo poseben premislek: skupni seznam narecnega besedja zaradi ra­znolikosti govorov pa tudi oblikoslovnih znacilnosti posameznih narecnih besed ne bi bil uporaben (beseda v nevtralni slovarski obliki ni vcasih niti podobna obliki, v kateri je izpricana v kontekstu besedila, zato tak slovarcek bralcu ne bi bil v pomoc). Nazadnje je obveljala odlocitev, da se narecno besedje in težje razumljivi deli besedila pojasnjujejo sproti v oglatem oklepaju znotraj besedila. Tu navajamo le nekaj skupnih znacilnosti ter posameznih besed, ki se pogosteje pojavljajo v besedilih (npr. razni vezniki, predlogi, prislovi), toda opozoriti je treba, da to zaradi nedoslednosti zapisov ni vselej pravilo! Skupne posebnosti: pogosto prehajanje v > b; diftonga ei, uo; nekateri naglašeni o > u (tuca, senu); an (vezn.) – in; an, adna, no (štev.) – eden, ena, eno; dn, dna, dno (štev.) – eden, ena, eno; ku – kot; tu (predl.; zaim.) – v; to, tuste (zaim.) – tisto. Bovško: nenaglašeni nezadnji o > u (ukanje); pogosto prehajanje nenaglašenega sa­moglasnika v polglasnik; k – ko; je dieu / je diela / je djela, so djeli / deli – je dejal, rekel …; šie, še, šied (prisl.; vezn.) – potem, nato / in, tudi. Benecija, Kobariško: izglasni m > n; podaljševanje zlogotvornega r z a: r > ar (npr. trnje, drva, smrt > tarnje, darva, smart); lj > j (peljati > pejati; ljudi > judi); anta (prisl.) – nato; antada – nato, potem; at – tam ce – tja; go – gor; k – ko; kar – ko; jati (jala, jau) – dejati (dejala, dejal); mai / maj – nikoli; uon – ven; zak – ker; imr (prisl.) – vedno; judi – ljudje; .ldie – ljudje. 97 V razdelku o divjih babah je povsem na koncu gradivskega dela nekaj besedil tudi v tolminskem govoru iz rovtarske narecne skupine. 8.2 besedila benecija 1873. 1. Krívap.ta pl. krívap.te. ..r túcu nósiju. Án tadá kŕr su cúle zwonít svéti.a L.é­narta zwoní pújta pújta je jála adná t. drúzi lájaju pisí svéti.a L.énarta. [Krivapeta, pl. krivapete, ki nosijo toco. In tedaj, ko so cule zvoniti svetega Lenarta zvonove, je rekla ena drugi: »Pojdite [= bežite], pojdite! Lajajo psi svetega Lenarta.«] Informator ni naveden, zapisal Jan Baudouin De Courtenay v Špetru, Benecija, 1873. (Baudouin De Courtenay 1988: 74–75). benecija 1884. 2. Krivjopete so ukradenega decka v svoji jami redile. Ko se jim je zdel že precej tolst, so nekega dne odhajajoce mlajše narocile najstarejši, ki je bila za kuharico, naj jim decka priredi [pripravi] za vecerjo. V jami pa je bil velikansk zaboj, kateri je imel nenavadno težak pokrov s pribitim, spodaj podolgic ostrim nožem. V tem zaboji so krivjopete hranile mimo druzih recij tudi orehe in lešnike za pitanje otrok. Kadar je hotela kuharica otroka opraviti, odprla mu je zaboj in mu rekla vzeti si po navadi orehov; ko se je pa nesrecnež zaboju cez kraj sklonil, spustila je starka nanj silen pokrov in ga tako presekala. Ali kadar je mislila tudi s tem deckom tako storiti in mu je velela orehov si vzeti, on ni hotel, prosec je, naj mu jih sama da; in ker ga ni mogla spraviti na to, da bi se sam poslužil, misleca ga na drug nacin usmrtiti, odpre skrinjo in seže vanjo po orehe. V tem pa prekanjeni decek hitro skoci k njej in spusti nanjo smrtonosni pokrov. Potem pa vesel in rešen zbeži na svoj dom. 3. Dva mlada pastirja sta bila vsled svoje nemarnosti izgubila na paši krave. Iskala sta jih do mraka brez vspeha, slednjic sta vender zaslišala mukanje pri nekem gozdu. Ko sta jo vesela na ono stran pobrala, mukanje je donelo že v gozdu; a pastirja za njim. Sledeca svojo živino prišla sta dalec v gozd in pala v roke dvema krivjopetama, kateri sta posnemali mukanje izgubljenih krav, da bi pastirja zmotili in vplenili. 4. Neka deklica, gredoca k studencu po vode, naletela je na krivjopeto, in deklice ni bilo vec nazaj. 5. Precej debel starcek je hodil svojo pot, ko se mu pridruži zvita krivjopeta. Pri­poveduje mu, v kako lepi palaci prebiva, kako cudne reci hrani v njej in marsikaj druzega, a tako lepo in sladko, da bedak, omamljen od divnega pripovedovanja, na njeno povabilo gre za njo ogledovat si cudne palace. Ko dospeta do neke dupline, krivjopeta zgrabi starca in ga vanjo potisne, vesela, da si je pridobila tako tolst plen. 6. Neki krojac, ki je bil krivjopetam v pest prišel, zadobil je prostost z obljubo, da jim mora brž dovesti petero, to je polovico svojih otrok. Vracajocemu se na dom zagrozile so se, da mu bodo vseh desetero otrok pokoncale, zraven pa še njega in pohištvo, ako ne dopolni takoj svoje obljube. Neverni krojac oprošcen, ne zmenivši se niti za dano besedo niti za pretece mašcevanje, sinov ni dovel; a prej nego je minulo štiri in dvajset ur, unicil je strašen požar njega in sinove s pohištvom vred. 7. Mlada krivjopeta se je zagledala v zalega mladenica, in ker tudi ona se mu ni vi-dela napacna, vzela sta se in skupaj živela vec let. Ko je nastal nekega dne prepir med njima, zadrl se je mož na ženo, pitajoc jo s krivjopeto. Na to žena pobere svoje otroke in zbeži, da ni bilo vec o njej ni duha ni sluha. Pravijo pa, da je od jeze otroke pojedla. 8. Neki mož, ki je moral že od mladih nog služiti divjim babam, poželel je pogledat, kaj in kako je doma. Dovolile so mu z obljubo, da se mora v kratkem povrniti. Ker jim je dobro opravljal vsa dela, dale so mu v placilo, da nese domacim polno vreco dragocenostij, z opominom, da ne sme pogledati, kakove so, dokler ne pride na dom. Na poti je pa radovednost premagala nestrpljivega možicka. Pogledal je v vreco, a ker se ni držal opomina, izpremenil se mu je dragoceni zaklad v oglje. 9. Mož že dolgo let služi pri krivopeti, nekega dne mu je dovolj. Med pripravljanjem drvs sekiro nakroji[zaseka] deblo in krivopeto prosi,najmu zrokamipridržirazpoko, ceš da nima s cim zakliniti. Ko to stori, mož izvlece sekiro, da krivopeti ujame prste, on pa srecno zbeži domov. 10. Že vec let je služil pri krivjopetah neki mož. Ko ni mogel vec premagovati želje po izgubljenemdomu,dabimogeluiti,izmislilsijezvijaco.Nekegadne,kojedrvaril,kakor po navadi pod varstvom krivjopete, da bi ga ta za njim bežecazopet ne ujela, rece jej, ko je ravno razbijal neko deblo, naj dene, ker ni imel s cem zakliniti, roki v napravljeno razpoklino, da bi mogel iz nje laže vzeti sekiro. Krivjopeta, ne sluteca hudega, storila mu je po volji. Ko je pa drvar sekiro izvedel, zaprla se je razpoklina in krivjopeti roki ujela in jo tako priklenila k deblu. Mož pa, rogajoc se vpijoci od bola, je srecno odnesel pete. Zapisal Ivan Trinko po spominu iz otroštva v Tarcmunu. (Trinko 1884: 230–232). TRENTA 1884. 11. V Trenti so baje krivopetnice, in sicer v dolini Zadnjice pod Triglavom. Noge imajo zasukane, peto spredaj, a prste zadaj. I. K., petdesetletni mož, se je bal iti tja, ceš: dobe me krivopetnice. Sledil jih je že, da so tam okrog hodile. Zapisal Simon Gregorcic mlajši leta 1884 v Trenti, brez navedbe informatorja.(Gregorcic ml. P-ov: 1884: 311). Krivopeta ugrabi otroka. Slavica Mlekuž, 2016. tolminsko in benecija 1899. 12. Krivjopete (krivopjete) ali duje (divje) žene so hudobna ženska bitja, kakoršna poznajo tudi bližnji Tolminci pod imenom duga (divja) baba. Živele so po votlinah, imele so dolge zelene lase, ki so jim visele po ramenih in po hrbtu, ter — kar je po­sebno znacilno — nazaj obrnjene noge s peto od spredej in s prsti od zadej; tudi dlan so imele narobe obrnjeno. Po noci so strašile ljudi, prikazovale so se pa tudi cez dan zlasti pred nevihtami in slabim vremenom. Tedaj so posedale po visokih strmih skalah, opazovale spodaj delujoce ljudi, jim razlagale prirodne sile in jih svarile pred njih pogubo. Za taka svarila so pa zahtevale drugikrat dvojno placilo. Ko je bilo nekega poletnega dne žito lepo rumeno in zrelo, privršele so krivjopete iz svojih votlin in za-cele kricati: »Požanjite žito, toca se bliža,« ceravno ni bil nikjer videti niti najmanjši znak nevihte. Ko so ljudje zares hiteli žeti, so šle krivjopete po hišah ter pobrale vse otroke in jih odnesle v svoje votline. Tam so jih pitale z orehi in drugo redilno hrano, da so odebeleli,in potem so jih pojedle, kajti redile so se od cloveškega mesa. Vcasih so zvabile k sebi tudi odrasle moške, da so jim drva cepili in druga težja dela po hiši opravljali. Ucile so jih raznih vednosti in razkrivale jim skrivnosti, ali gorje jim, ce so te drugim povedali: prihrule so nad doticnika, mu zažgale hišo in unicile vso njegovo rodovino. Še sedaj kažejo po Beneciji mnogo votlin, kjer so baje krivjopete bivale. Iz že objavljene literature in iz lastnega vedenja zapisal Simon Rutar. (Rutar 1899: 91–92). koroška 1914. 13. Žalik žene. V Rožu, še posebej v bližini Rožeka, je nekoc živelo veliko žalik žena (Salkweiber). Bile so žene z obrnjenimi nogami. Zadrževale so se v votlinah na bregovih Drave in se prehranjevale z ribami. Na splošno so veljale za plašne in so se izogibale ljudem. A ce so se s kom srecale, so mu svetovale in mu pomagale. V casu zimskega soncevega obrata je nek kmet, ko se je bližal domu, slišal s skalovja na drugi strani Drave glas, ki je klical: »Kmet, sej fižol!« Ker je bil ravno dobre volje in razpoložen za šale, je naredil, kot mu je bilo naroceno, in zasadil v sneg cel škaf fižola. Ko je naslednje jutro šel tam mimo, je videl, da so zrasli zeleni stroki, na katerih pa ni bilo videti semen. In je slišal, ves zacuden nad tem, kar je videl, isti glas kot dan prej. Ta mu je narocil, naj izpusti svoje svinje iz hleva. Kmet je sledil navodilu in živali so z veseljem šle nad rastlinje in se sredi zime dobro najedle. Pa je mož opazil, da je steblo rastline napolnjeno s semeni. Vesel je obral fižol in na žalik žene ohranil lep spomin. Graber ne navaja vira. Iz nemšcine prevedla H. Osmanbašic in S. Drnovšek. (Graber 1914: 53; 1941: 45). idrijsko 1922. 14. Divje žene. V gorah v bližini Idrije se nahaja Jama (kraška grapa), v kateri živijo divje žene, ki imajo moc nad nevihtami. Imajo razmršene lase in deformirane roke in noge. Zato jih imenujejo tudi krivopete, to je tiste z zasukanimi stopali. Ponoci kontrolirajo delo kmetov. Nekega dne v casu žetve pa se je nebo nenadoma prekrilo scrnimi oblaki. Kmetje so tekli na polje, da odnesejo na varno žito. V tem casu so carovnice vstopile v hiše in ugrabile otroke. Potem so jih v svoji votlini redile z lešniki, dokler jih niso pojedle. Samo enega, najmanjšega so pustile in ga naucile razlicnih skrivnosti in domacih del. Zapisala Maria Pivk. Iz italijanšcine prevedla B. Ivancic Kutin (Mailly [1922] 1986: 93, I. izdaja). 98 breGinjski kot 1951. ROKOPISNI VIRI. 15. Krive pete: tamje kmet, ki je gnoj vozu, .rju [rjul]. Trto jo ni jo ni mogu [trte ni in ni mogel]. Slišu glas s hribcka (na Robidišc): »Vij vij nazaj marovito [dobrovito], ce hoceš, da bo stanovitna.« Povedala (verjetno) Varoh Terezija - Gorjankc, Sedlo, Logje 21, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ42: 10). 16. Krive pete – Šembilje: bile v Gradcu: »Vij nazaj varobito [dobrovito], da bo stala b.lj stanovitno.« Povedala (verjetno) Žigon Marija in Cencic, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ43: 6). 17. Kriva peta je soude sušila na eni plahti tam, kjer se gre pod Belo. Povedala Terezija Cebokli, r. 1868, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ43: 11). 18. Krive pete so bile go pod Lokarji an hodile prest vuno. Kriva peta je rekla ženi, so ji dal, kar vij vuno pa n.c na rec konc te bot. Ta je vila klobcic, k pa je rekla konc te bot – pa je blo kar hmal. Krive pete so imele na prstih pete, prste nazaj an pete naprej. Povedala Marija (Brginceva?), zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ44: 1). 19. Moja mama je pripovedovala, de gor u Lokarjih so ble krive pete – so mele pete spret, prste pa zad. Je od tega kraja dou od Stanovišc bla jama. An tam so žvele. Potem gor so štrene vile. Potem je edno otroce paslo koze', uce' [ovce],an je pršla blizu an so jo ujele. An kar so jo ujele, so dele [dejale], da bo mogla štrene držat, da jo bodo uile. Otrocesejenavelicalo an jerekla:»Konctebot.« Kar [ko] jepunckareklakonc te bot, je utekla. Pod hribom so jo dotekle an jo zmeckale. Potem za nekaj let se je hrib utrgu. VerjetnopovedalaVrecar Justa,Borjana14,zapisalaMarijaJagodic.(Jagodic1951TZ44:40–41). 20. Krive pete – k.r so oral, je kriva peta vekala [kricala]: »Crn grm preganek, da bo stalo stanovek.« 98 Terenski zvezki, v katere so raziskovalci zapisovali gradivo med t. i. Orlovimi terenskimi odpravami, so opremljeni z naslednjimi metapodatki na zunanji strani prve platnice: glavnemu naslovu, tj. zaporedna številka terena s krajem odprave, sledi podnaslov z imeni vasi, v katerih je bilo dokumentirano gradivo, zapisano v tem zvezku. Pri vseh Maticetovih terenskih zvezkih s Kobariškega (Teren VI 1951) pa se ob letnici 1951 pojavlja še beseda žetnjaka, tj. julija; Maticetovi zvezki so zelo težko citljivi. Kriva peta vila štreno: »Ne smeš rec konc te bod,« – kar ni telo bit konc, je dela: »Konc te bot,« pa je blo konc. Povedala Kramar Ana (85 let), Voncin, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ45: 20). 21. Krive pete so ble gor u Lokarjah. So predle. Na njiv dou so oral an se ji ni tla preganit [prepogniti], vpile so: »S crna trna pregun.t Vrežite trto marov.t, De bo stalo eno lieto stabov.t.« So vile dugo cajta – so dele, to ne bo n.kol konc – nato pa je adna dela: konc te bot, an je blo. Povedala Ana Menic, Gorenja Borjana (r. 1866), zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1951 TZ44: 28). 22. Tam za Gradom (tisti senožet nad Nadižo, potem Nadiža) je krivopeta sušila cekine. An je ucila judi, kako nej trte uijejo', ona je vedela: Uij nazaj, nazaj, uij narobito, da bo ustalo stanovito. Prej so pa uvijali naprej – sej ku se prede … Dou pod sv. Primožem in Helarjuom je hotela krivopeta, da bi ne pokopval, ker pri sv. Primožu cisto, glih pod utarjem je strašno ckinu. Povedala Terezija Tonkli - Bucanka, Breginj, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1951 TZ34: 42). 23. Krivopeta je nekdej denar šušila ta za veduo [vodo]. An dan tam se je zguorila [dogovorila] z nin [enim] moškim, da se porocta'. Pa da je ne sme maj [nikoli] zmirjet [zmerjati] kriuapeta. An potem riessta se porocla. Za dn dan[cez en dan] se je napraujalo slabo ureme, de tejsta krivopeta je uželauso ušenico [pšenico]. Ni bla še dost zriela. Te druz judje je neso maj den požel [nihce drug je ni požel]. An ku je pršu moš domou, se je kriegu z njo. »Hudiceva krivopeta, kaj s naredila, da s srouo ušenico [surovo, nezrelo pšenico] požela.« An tejsta ušenica je zuriela potem tu kupceh [v kupih]. An te drug judje, k je neso požel, je pršla na velika tuca, da jim je use nesla' [potolkla]. An krivopeta je potem utekla in je pstila moža. An moš je biu še srejcen, k mu je požela pred tuco. Povedala Terezija Tonkli - Bucanka, Breginj, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1951 TZ35: 43). 24. Kmet je orau pomlad' [spomladi] na polju an med delom se mu je utrgela ketna pr koles. An sebeda [seveda] ku je štuku [spojil], an tem k [ker] mu ni šlo prav. Pa še nkrt [enkrat] ponovi. Pa ni šlo. An se je oglasilo: »Le daj mal trte, de bi kajšno nesrejco odgnala an kašno srejco prnesla.« An tuste je vidla, kako je kmeto šlo, je r.: »Ui trto brdovit, da bo stalo stanobit.« On je šu u grm in je uzeu erdobitno bejo [vejo] in je zviu trto in je prbezu h drebesu, kjer je bla ketna, in mu je 7 let trta držala. Krivopeta: da je imela peto naprej in noge nazaj. Je bla le po jamah po hosteh v dobro ldem [ljudem]. Ime informatorja ni navedeno, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1951 TZ36: 17–19). bovško,trenta 1952. ROKOPISNI VIRI. 25. Krivopetnce je pravu en moš iz Prisanka, da je biu na jagi, je cutu eno štimo. Je šu ven, se je oglasu, so pršle v.n h bajti an potem so noter skakale, se je prestrašu tiste reci. Se je znajdu tam mlad fant, je mou eno shirco [skirco?], mo [mu] je deu: »Nc se ne bojte, kar pocrez dejte shirco, an pot.m so jele zmankvat [izginjati] iz bajte. Krivopetnce so mele prste zada te na noz.h [na nogah]. Povedal Kašca Anton (pri Petru), star 79 let, Trenta, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1952 TZ7: 50, 51). 26. Krivopetnice so bile ene ženske, ko divja /…/99 so okoli hodile. So imele prste zad in pete spred. Je bila ena mat. Hci ni nic bogala, jo je preklela. So prišle krivop­etnice in jo vzele. Bil je sin, ki je pri grofu pasel. Mat je bila žalostna. Je rekla, boš videl mojo hcer, so jo vzele krivopetnice; fant je šel naprej, je videl krivopetnice – so rajale. Je eno ujel. Ga je prosila, naj jo spusti. Je rekel: »Bom, samo ce mi poveš, kje je kraljicna.« Mu je rekla, naj prinese žegnano vodo – [ tu se zapis prekine in se nadaljuje z drugo vsebino]. Povedala Pretnar Marija, Turerca, stara 82 let (r. 1870), Ture 56, Trenta, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1952 TZ7: 60). 27. Krivopet.nce so ble na bovšk.h hribh, so pele in gamse muzle, je eden uluovu eno in so ble kot druge ženske, samo pete so mele spredaj. Pr Voncanih se je reklo. An sta se porocila. Je rekla, ce mi ne boš rekel krivopetnica, te porocim. Ji je obljubu. On je hodu prec, je biu kramar – kmetijo je obdelovala krivopetnca. Sta mela 3 otroke, sta sjalažit an kriv. je vedela, da bo tuca. Pršla an je pokosila žito v najlepšem cved. [cvetenju]. Mož pride, ji rece: ti si 2x krivopet.nca. Enga otroka je vzela, enga je pustila njemu, ta trejcga je pa /?/ cez pol, šeje pobegnila. Potem je pršla tuca – drugm kmetom je [/…/ unicila?] vse žito. Povedal Jože Gusnar - Jurc, star 73 let, Zapoudnam (Trenta 68), zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1952 TZ10: 16, 17). 28. Krivopetn.nce so rajale in plesale, je eno vzel in zagrabu. Je rekel še te bom porocu. Ja je dela, boš lahko, samo krivopetnica mi ne boš smel reci. Potem ji je oblubu, de ji ne bo reku. So posjal žit an ga je krivopetnca, ko se je enkrat priprav­lal za tuco, pokosila. Mož je prišel domov, in ko je videl, da je pokosila, ji je reku: 99 Manjka beseda. »O ti krivopetnica!« Ona je zginla. Trikrat je še prišla ta pod okno in zavpila: »Zibji raja jalova mojga sinka mladega.« Je šu h fajmoštru. Deu, de jo lahko reš, ce pride, naj vrže tist pas od poroke cez njo. Pa ni vec pršla. Povedala Katra Kravanja Joužouka, stara 87 let, Trenta 12, zapisala Marija Jagodic. (Jagodic 1952 TZ10: 46–47). 29. Je pršu en fant s povesije [z vasovanja], je zavrisku tem na ni [eni] /…/ luna je svetila, krive petnice so rajale. An pošet [potem] je bil en fant pr neh 20 letih, še se je mou za ženit, je mou ljubo, an še tista ženska, tista kr. (krivopetnica) se mo je dopadla adna. An še je mislu, da /…/ Ona je dela, k je deu, da pojd za mano, an da te porocim, še mo je dela, de da vse, ce ne boš zmerjal, ker krivopetnica mi ne smeš reci, zato ker me zdaš [izdaš]. Še ta je mela mihnega otroka. Še k njega ni blu, je požela žito, k ni blo še zdrelo. Ona je vedla, a bo tuca, de potuce. An še on je pršu, k je vidu, de je užela, k ni blu še zdrelo an še je zmerju, je deu kriva petnca! An še mu je kar ušla, je kar se zgubila an mihnega otroka mu je pstila. An še te [ta] je uzel rajo [verjetno v pomenu 'revna ženska'], de mo je otroka dojila. Še kr. (kriva petnca) je pršla trikrt ta pod okno an je vsakrt zaupila, de, raja, raja jalouna, doj mojga sinka mladega! Še je šu ta h gospuodo [duhovniku] an de, kej bi naredu. Še g. (gospod) je mu je del, de tist pas, ku ga je mou pri poroki, de ce pride, še [nato] on de ga vrže okou nje še [in] jo udrže spek [spet]. Pa k. (kriva petnica) ni pršla vec. Moja mama je prabla. Krive petnce niso nc oblecene, majo samo od brine [smreke] tisto olup okol sebe. Povedala Marija Kravanja, porocena Cuder (r. 1865), Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1952 TZ14: 37–38). 30. Krivopetnice, so dieli, so mele pete ta pred, še so ble zmeri te po boški [po gozdu]. Taku nkret je oženu edn dno, še de je rekla: »Uzamem te, semu KR (krivopetnca) ne smeš reci nkol!« d »kar utecem pošledi [potem]!« Šeenkretpstilavsežito požeti. Tako melavsežito užeto,šezrelo neblo,neprouzrelo. Moš je biu jezu [jezen], šede [potem] jo je kleu an zmirju, ji je deu »KR«, šede je dela: »Ti boš mou seme, ti drug ga pa ne bodo meli.« Potle je pršla taka briža [sodra] velika, unu, tuca an je vse šcin [popolnoma vse] stukla, de ni blo nec za pobrat. De so hodil ta h tejstmo prosit, da naj da malo, de bodo sedil [sadili]. Povedal Joza Kravanja - Marincic, r. 1876, v Trenti, zapisal Milko Maticetov v Soci. (Maticetov 1952 TZ15: 3–4). 31. Krive petnce, ce je poginla kaka žvina, so mele tisto kožo okou sebe, to kosmete notr, da so meletoploto. Notr v kakem brlogi so prnesle drov [drv] an so kresal ogenj. An šede so mesu dulje [divje] /zravn?/ dobile, so kako ovco odrle, an od tejsga so žveli an od korenin. So bli ldje kokr mi, smu noge drgaci zasuknjene. Šed meljvo [žerjavico] so zakopale notr u popeljoh [pepel] al kaki /glenjó (?)/. Da so pekli, so del skouz žvino no dugo palco /…/ z vsem creva an še tam so pekli. Je blo pou krja [pol krvi] an pou srouo [surovo]. Povedala Ana Štrukelj, r. Kavs (r. 1873) pri Jorcelnovih v Soci, zapisal Milko Maticetov v Koritnici. (Maticetov 1952 TZ17: 98). benecija 1955.100 32. Kakuo se je Štiefan Poškodinu riešu od krivapet. Kakih stuo metru pod staro­davno cierkvicosv. Lienarta u Ruoncu, na marsinski strani, je adna velika jama, ki še današnji dan se klice Krivapetna jama, kier v nji so prebivale krivapete. Krivapete so bile garde ponocne ženske z dougimi lasmi, z dougimi in spikastim nuosam, z narobe obarnjenimi nogami in dougimi parkji. Suhe so bile, de jih je bilo le kuost in koža; bile pa so takuo mocne, de so lomile cela an tacile [kotalile] u dolino velike skale an, kadar je bila huda ura, so lomile in rile [ruvale] kostanje. Dougi lasje so jim služili za peruota, kadar so farfoliele z dnega brega na te drug. Krivapete so vehajale iz njih jame in hodile okuole strašit ljudi an jim škodo dielat, navadno šele po avemariji, kadar je bila že tema. Hodile so po stazah in po vaseh, kadar je bilo vse tiho, an so posebno zasledovale puobe, ki so hodili v vas na snubo [vasovat]. Njekšan krat se je zgodilo, de Štiefan Podškodinu z Ošjaka, ki je biu samogudan [pripraven] za dielo, kjer je bila luna na punim [polna luna] an se je vidlo skor ku podne, je ciepu kostanjove hlode tam v host' po avemariji. Vsenankrat je niek cudno zašumielo in zacvililo za njega hrbatom, kadar se je oglednu, je zagledu tri strašne krivapete, ki so se mu režale naspruot. Štiefanu je zmrašcalo po vsem živuote, lasje so mu zasaršali [vstali pokonci] an se je tresu ku šiba od strahu; nie pa zgubu pameti. Krivapete so mu ukazale, de naj vzame na ramo sekiero an de naj gre za njimi v njih jamo, za de bo jim dielu za hlapca an ciepu darva. Štiefan je parjeu za nasod [rocaj] od skiere, ki je bila ravno zatucena v debeu hlod, ki se nie teu razklat. Dielu se je, ku de se uperja za jo uon vedriet, pa je nie mogu, kier je bila previc stisnjena od tardega hloda.Pohleunojeprosukrivopete,denajmu pomagajo;denajdenejo rokevhlodovo razpoko za jo no malo razširit, de bo mogu izvliec skiero. Krivapete so mu viervale, so utaknile roke v razpoko an se uperjale za jo razširiti, on pa je potegnu skiero iz razpoke, hlod se je zapru an stisnu roke od krivapet takuo mocnuo, de jih nieso mogle izdriet an so se zvijale od tarpljenja. Štiefan si je teu noge polomit, takuo k' je teku pruot domu. Zaklenu se je v hišo, zapru vse okna an zataknu vse jamce od kljucavnic an se žegnavu an molu vso nuoc zadaržat delec tiste presnete krivapete, od katerih se je biu z njega kuštan kumic [pametjo komaj] riešu. V skopac ujete krivapete so takuo strašnuo cvilile an tulile tamv host', de so jih culi po vsi Nediški dolini, dol do Cedada. Vse krivapete, kar jih je bilo po vsieh jamah od 100 Prepiste enote je iz jezikovno nekoliko posodobljenega ponatisa iz casopisa Dom (B. n. a. 1992). Vizvirniku, objavljenem v Trinkovem koledarju leta 1955, ima enota naslov Krivopete v skobcu. Ronska pravljica. Matajurja do Ivanca, so jim paršle na pomuoc za jih rešit iz skopca. Nastala je tajšna hudauraantajšanvietarzbuskanjem[bliskanjem]anstrielami,detonuocjeodkrivalo striehe in rilo kostanje. Štiefan pa nie šu vic v tisto host an je pustiu, de naj tam zagnjije hlod. Brez navedbe informatorja in zapisovalca. (B. n. 1992: 2). trenta 1955. 33. SIRARICA: Tudi ti, zagledani Dretar, napni ušesa! Lahko se kaj nauciš! – Tako, zdaj pa poslušajte! – V naših krajih so živele nekoc cudne žene. Pravili so jim krivopetnice. ŠILC: Ste jih vi videli? Kakšne so bile? SIRARICA: Videla, videla! To je bilo takrat, ko je strela razcesnila tisti grcav ma-cesen nad mojo koco. Posvetilo se je in zabobnelo, kakor da bi padlo sonce v laz. In tisti cas sem pogledala skozi okno – pa sem jo ugledala! JURKO: Koga? SIRARICA: I, no, krivopetnico! Bežala je po rebri, stopali na nogah pa je imela zasukani nazaj. ŠILC: Potem je bežala v dolino! SIRARICA: Ti ne veš! Gor po rebri je šla kakor vihar. – Rajnka mati mi je pravila, da se krivopetnice niso hotele možiti. Nastavljale so se mladenicem pred oci le od dalec. Tudipogovarjaleso se z njimi izdaljave. V bližino, dabijih lahko objeli, paniso prišle. TONC: In zakaj ne? SIRARICA: Strah jih je bilo pred možmi. Pred njimi so skrivale resnico. Saj so bile kakor spake in ce bi jih možje spoznali, bi jih ne pogledali vec. CVETA: Potem so krivopetnice trpele. Bale so se, da bi jih možje prezirali. SIRARICA: O, ti, dekle! Usmiljeno je tvoje srce. Res, krivopetnice so bile reve! Saj je reva vsak clovek, ki dela pokoro zaradi tujih grehov. – Zato se krivopetnice niso možile. – Vendar, zgodilo se je, da je neki mož srecal v planini krivopetnico in jo poprašal, ce bi se omožila z njim. Spaka je dolgo premišljevala in nato je rekla: »Združim se steboj in žena ti bom, ce mi obljubiš, da mi nikoli ne poreceškrivopetnica. Ce boš prelomil obljubo, bom šla in ne boš me videl vec.« Mož je prisegel, da se bo trdno držal obljube. Potem sta se vzela in mirno živela skupaj. Imela sta cvrste otroke, lep dom, zdrave ovce in med labrjem rodovitno zemljo. – Nekega dne, ko moža ni bilo doma, se je pripravljalo k nevihti. Krivopetnico je zaskrbelo kopicenje crnih oblakov. Vzela je srp in požela vse žito, kar ga je bilo po njivicah, ceprav še ni bilo popolnoma zrelo. Ljudje so skomigali z rameni: »Kaj dela ta cudna žena?« – Ko je prišel mož domov, je našel v ogradah strnišca, na kašcah pa kupe nezrelega klasja. Razjezil se je in ozmerjal ženo: »Ti, krivopetnica, neumna, kaj si napravila? Ali se ti je zmešalo?« Ko je ona to slišala, je stopila k njemu in rekla: »Prelomil si obljubo! Zdaj nisem vec tvoja žena.« Nato je še pobožala licka svojih otrok in izginila v gore. – Kmalu nato so se zgrnili crni oblaki z vseh strani. Iz njih se je usula toca z bliski in z gromom; Mandala. Slavica Mlekuž, 2016. oklestila in unicila je vse pridelke. Opustošena je ležala Trenta med belimi gorami, ljudje pa so ostali brez kruha. – Samo v eni hiši so bile kašce polne žita: v domu, kjer so živeli otroci krivopetnice. TONC: Kaj pa je napravil mož? VRHUNC (ki je vse zapisoval): Le nadaljujte, botra! SIRARICA: Tako je bilo potem! – Mož je pogosto odhajal z doma. Krivopetnica je takrat prihajala naskrivaj negovat svoje otroke. Skrbela je zanje, kakor da bi bivala z njimi pod isto streho. Nekega dne pa, ko je hitela v gore, jo je mož zalotil na pragu. Poprosil jo je: »Vrni se žena, nikoli vec te ne bom žalil!« Toda krivopetnica ga ni uslišala. Preden je odhitela, mu je zabrusila: »Kadar me boš ujel s porocnim pasom in me z njim priklenil k sebi – takrat bom ostala!« In mož se je ojunacil. Ko je spet prišla, jo je skrit pricakal pripragu. Vstopilajev hišo. Tedaj je skocilmož zanjo in jispretno ovil okoli telesa porocni pas. Krivopetnica se je branila, kolikor se je mogla, a mož jo je silno pritiskal k sebi. Ko je spoznala, da mu ne more zbežati, se je umirila. Ostala je v hiši in nikoli vec ni zapustila doma. Njen rod pa je živel v Trenti do današnjih dni. – No, Cveta, ti je všec ta zgodba? CVETA: Ja, tetka! Tako lepo ste pripovedovali. Informatorka (Zore 2018: UV) je povedala, da je avtor Vladimir Pipan osnovo za pripoved dobil med domacini v Trenti v 50. letih 20. stoletja. (Pipan 1955: 38–40). 101 trenta, soca 1959. ROKOPISNI VIR. 34. Pirte – so nas strašli, da ce gremo dou h wodi, de pride pirta, de ma noge zad obrnjene: pete spreda an prste zad. Povedal Lojz Cuder - Šilov, Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 49). 35. Dvje ženi, Mesnua glava (macesnova). Bose so ble an so plesale. Nazadnje so jih videli na Mesnovi glavi, so ble. Povedala Terezija Kravanja Kopišcerca,Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 49). 36. Krivopetnce so mele pete ta spred, prste od zad. So pasle gamse, še so ble tem notre u Zadenjc pod Rmeno skalo. Še so pršli lovci na jago. Okou je glih uahtala [stražila, pazila]: »Plaz gre še [in] lovci so pod Rmeno skalo.« »Ha,« je dela, »kaj jim pa damo?« »O, tejsto hromo kozo jem damo.« Je biu an gams hrom. Še tejst lovc so rekli: »Kar ubijte tejstga hromga gamsa! Kar nazaj bžimo!« Še ce je blu res … Povedala Terezija Kravanja Kopišcerca,Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 62–64; gl. sliki 39a, 39b). V rokopisu sta na nejasen nacin zapisani imeni Ancca in Micka, od katerih je verjetno informatorka slišala pripovedi. 101 M. Maticetovega je na terenu spremljal J. Slizinski. Strani v zvezku niso oštevilcene, za lažjo orientacijo so bile strani preštete in zapisane ob vsaki enoti. Slika 39a 39b. Maticetov rokopis. 37. Šedeadn [in eden] je hodu z dno, jo je prosu, de nej ga uzame. Je dela: »Ce m ne poreceš nkol /krivop./,« je dela, »te uzamem. Ce m pa poreceš, me pa ne boš mou!« An še sta se porocla, sta žvela ukop. Sta mela nega otroka, puobca. On je biu n nem deli, je bila sama doma. An ona je bedela [vedela] potem pa kej naprejvse, de bo huda ura. Je posekla [pokosila] vse žito!! An spravla gor na hrame. Mož je pršu domou, je deu »O ti frd. [frdamena = presneta, prekleta] K[rivopetnca].«An šed ona ga pstila in otroka in šla. An še je pršla burja an tuca, je vse šcin [vse do zadnjega] potukla. Ona je mela fotr tu hrameh [hrano na podstrešju], še gor je fotrela [krmila]. »Kej bom jest naredu?« Še je šou farjauprašet, kej za nardit. Mu nec mogu bec pomati [pomagati]. Je šu pred škofa, mu ni mou tud nec pomat! Je šu pred papeža. Papež je deu: »Ce maš porocni pas,« – ona je pa hodila otroka dojit – »dr [ko] pride, den okou nje pas cuo [zraven], ce jo udržeš, bo toja, ce pa ne, pa ne morem pomati.«Dr še hmal res je prišla otroka dojit. An še je okou nje vrgu pas pa komaj in komaj pa je zdržou. An še jo je prosu, nej mu odpusti. Zdej je konc od te pravce. Povedala Terezija Kravanja Kopišcerca, Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 64–69). V rokopisu sta na nejasen nacin zapisani imeni Ancca in Micka, od katerih je verjetno informatorka slišala pripovedi. 38. U Klinci so krivopetnce živele, so pasle koze. Lovc. so jih vidli. Lepe ženske, so dobro delale.Gamsem so sou nosile, ce je kdo zboleu, so ga zdravle, so mu nosile take trave. So plesale, pele. Lepo se je slišalo z vrha na vrh. N Triglav bo rasla na brina [smreka], an tisto bojo posekl., an s tistebojo pa zibel naredl. in tisti bo zaklad rešu, k je n Triglav.. Povedala Terezija Kravanja Kopišcerca, Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 75–76). V rokopisu sta na nejasen nacin zapisani imeni Ancca in Micka, od katerih je verjetno informatorka slišala pripovedi. 39. Je šu n pestir s Trente domou skoz bošk [gozd] notr pod Triglavom. Je bla še meljava[žerjavica], k [ker] so krivopetnce kuhale. An je šu an je uzeu vegu[oglje] an ga deu gor na fajfo. Pride domou, je biu zlat vegu. So šli nazaj, ni blo nic vec meljave! Povedala Terezija Kravanja Kopišcerca,Trenta, zapisal Milko Maticetov. (Maticetov 1959 TZ: 76). Vrokopisu sta na nejasen nacin zapisani imeni Ancca in Micka, od katerih je verjetno informatorka slišala pripovedi. livek, breGinjski kot 1961–1978. ROKOPISNI VIRI. 40. Enkrt so v host [gozdu], u majnah [gmajnah] nad Liukom u Malenšceh žbele krive pete. Krive pete –taku so im prabli zato, ker so imele stopala obrnjena nazaj. Od cajta do cajta so se približale ldem en im svitvale. Ce je biu kmet u stisk, so mu zapile [zapele] iz gozda en mu u pismi [v pesmi] dajale nasvete. Taku so rajnkemu Žlundru piele, ko se mu je trgala trta pr jarmu, ko je oral Na skal: Bela žena in krivopetnica. Slavica Mlekuž, 2016. »Ureži trto barobek, da bo stala trdno vek.« Barobekajezdržalan nisevectrgala. K'šnkrt[kakšenkrat] sanapovidvaletud ureme in prable ljudem, kda je treba sjat in pobirat prdelke. Ldje pa so htil bidet [vedeti] še vec in so adno krivo peto ujel. Obljubili so ji, da jo izpustijo, ce jih ki [kaj] navad. Djala jim je, naj ji prnesjo mlieka, in ries ih je navadla delat maslo n ser. Ko so jo spustli, im je djela: »Norci, zakiste me spustli? Ce bi me še držal, bi vam povedla še, ki je u sirotki. Takue pa vam ne pobiem!« N je zbiežala. Od tistga cajta se krive pete niso vec pokazale en so šle gore na Trentarsko. (DAJD4; Dolenc 1992: 45). 41. Krive pete in Drejcev pob. Gor na Gradicu so ble ženske, ki so jim ljudje rekli krive pete. Hodile so na Kabo pit vodo. Kadar se jim je zdelo prav, so rjule: »Sejte, sejte!« Tisti ljudje, ki so poslušali, so imeli dvojno mero pridelka. Enkrat so krive pete ujele Drejcevega poba, ko je krave pasel. Znal je lepo pet. Pob ni vedel, ako ko utec, zato je bil mocno žalosten in ni hotel pet. En dan sta mu dve krivi peti pobirali uši. Delal se je, kot da spi, ma jih je poslušal. Pogovarjali sta se po borjansko, kako pob lahko utece: Samo ta pravo trto mra zvit. Ko sta mu polovili uši, sta šli. Pob je skocil pokonci in naredil, kar je malo prej slišal. Nobena kriva peta se ni pritaknila, ko je odhajal. (DAJD6; Dolenc 1992: 47). 42. Špolad vzame krivopeto za ženo. Enkrat je Špolad ujel krivopeto in jo pripeljal domov za ženo. Dela [dejala] mu je: »Jest bom živela s tabo, samo ti mi ne smeš reci krivopeta!« On ji je to obljubil. Živela sta dosti cajta v miru. En dan je mož dejal, da gre gori na svete Višarje na božjo pot. Krivopeta mu je to odsvetovala, a je vseeno šel. Krivopeta je vedela, da bo v kratkem huda ura, zato je po moževem odhodu spravila vse pridelke pod streho, ceprav so bili še zeleni. Ko se je mož vrnil, je videl vsa svoja polja prazna. Grozno se je zjezil in rjul na svojo ženo, ona pa je molcala. Drugi dan je prišla taka briža [sodra], da je vse potolkla, le Špoladovi so imeli že vse pod streho. Mož je videl, da ima žena prav, in to ga je jezilo. Zabrusil ji je: »To si lahko naredila, ker si krivopeta!« Ko je to izrekel, žene ni bilo nikjer vec. Vse je preiskal, a je ni mogel najti. Drugo leto sta se srecala gor za Bovcem. Špolad jo je prosil, naj pride domov, a ona ni hotela. Za spomin mu je dala eno štreno volne in dela: »Štreno moraš vit in maj [nikoli] ne smeš rec: 'Konc te bodi!'« Tisto štreno so vili in vili, dokler se nek len pastir ni navelical in rekel: »Konec te bodi!« In volne je bilo konec. Vseeno krivopeta ni pozabila na Špolada. Oglasila se je spet, ko je oral in se mu je pretrgala trta: »Usec rejn s crnega trna in vzem trto novobet, da bo stalo stanobet!« (DAJD 6; Dolenc 1992: 48). Krivopeta suši denar. Dana Ivancic, 2016. 43. Na Livku je blo .nkart jezero. Tam prt [pred] cerkujo je še zda lipa, k so prpenjal barke. Jezero je odteklo tam pri Golobih, kjer je še zda potok .n mocvirnata zemlja. Gor nad Livkom v enem robu so rinke, kjer so prvezoval barke. Nad jezerom na Ravnah so živele krivopete. To so bile žene, ki so imele obrnjena stopala nazaj. V Babji jami pod skalo so kuhale. Nabirale so zelišca in zdravile ljudi. (DAJD2; Dolenc 1992: 43; Ivancic Kutin 2017: 87). 44. Krive pete. Pod Lokarji tu Krasih so žibile žene, k so jh klical krive pete. Ime so ušahale [dobile] po tejstn, k so mile prste tan, kir b mugla bit peta, an peto tan, kir b mugl bit prst. One so predle uno, predle so an predle an predle an ankrt je dela dna: »Konc!« An tejstkrt se je una utrgala an genjale [nehale] so prest, tud same so od tejstkrt zginle. Pravjo tud, de so lovile otroke. Zatu še zda t star bickrat dijo otrokam: »Pocaj, pride kriva peta!« (DAJD1). 45. Krivopete pod Lokarji. Gor pod Lokarji so ble enkrt kriwopete (divje žene), k so mile p.te nzaj obrnjne. Dol u Laze je Menic oraw z lsenm oralom an tujste oralo se mu je zlomilo. Bezu ga je z liskowo trto, tujste oralo pa se mu je še kar naprej zlomwalo. Gor u Ograjnc pa so ble kriwopete an mu .rjule: »Wi, wi trto n.robt, d bo stanobt [Vij trto obratno, da bo stanovitno].« (DAJD3). 46. Kocova jama. Blizu Napoleonovega mostu je jama, ki ji pravijo Kocova jama. Kriva peta, kot nekakšna carovnica, se je pred jamo prikazovala le ob soncnih dneh in govorila:»Kopljite,kopljite, bogatiboste!«In res so kopaliinvideli,dajetamrumen, luknjast kamen. Ker so mislili, da je zlato, so kopali naprej, da je nastala že precejšnja jama. Pod to jamo je bila voda in nekemu kopacu se je vdrlo in ga je požrlo, da se nikoli vec ni vrnil. Od takrat si ni nihce vec upal iti k jami, saj so govorili, da tistega, ki pride mimo, požre kriva peta. Praviliso tudi, da je bila kriva peta zelo bogata. Neki mož jo je videl šteti denar. Ko ga je preštela, ga je dala nazaj v Kocovo jamo, a je zmanjkalo prostora za ves denar. Morala je izkopati še eno jamo. Ta je zraven Kocove jame. (DAJD7; Dolenc 1992: 46). 47. Oženil se je s krivopeto.Gor u Sedl. se je an mož ožnu s kriwopeto. Ona je rkla, d se užen, ce j ankul n porce kriwopeta. Potn je šu wen gor u Stu sejc [v Stol kosit]. Kriwopeta pa je požela wso pšnico, k še ni bla zdrila [zrela]. Ker je pršu mož ta z Stola an je bidu, d je wso pšnico požela, jo je prkleu an j reku kriwopeta. Ona pa se je obrnila an wtkla gor u gozd. Cez dwa dni pa je bla tuca an je wse potukla. (DAJD3). Krivopeta z otrokom. Irena Kenda, 2016. 48. Na Ravnah na kraju, imenovanem Pod skalo so živele krive pete. Z uroki so zdravile ljudi. Tam je še zdaj ognjišce, kjer so kuhale. To so bile žene, ki so imele obrnjena stopala nazaj. Nabirale so zelišca in (/…/necitljiv del/). (DAJD2). 49. Kaj pa od krivopet, so kaj prvili? Da so ble tam v bošku, je bila na jama. Tam v Málenšch. Druga informatorka skoci v besedo: Ne, tam niso bile krivopete, so ble tam pod ceruljo. (Informatorki se prepirata ena cez drugo, katera ima prav). Prva trdi, da tam pod Šturmi (posnetek je zelo slabe kakovosti). /…/ Na Doljni skalc da so ble. »Le bod pridna, da te ne ponese kriva peta.« Ko sem bila mihna, kake 2 al pa 3 leta. (AVJD 32A 1977: 00.'25''; 42':45''). benecija 1972. 50. Sta bla dva Rezjana an sta šla po svietu. An dan je virovau na Boga, an dan ni vierovau. An sta imiela vsak tri sto frankov ta par sebę an vsak v svoji kasi an sta šla strojit [delat] po svietu. Ano dan je jau: »Gvišno, da more vic zuodej ku Bouh!« »A ne!« jau te drug »muore vic Buoh!« »Ben! Ložimo dol su ágo [dajva v poroštvo, staviva],« jau, »de muorte vic zluodej!« »Ake, ben!« jau, »ložmó vsak tri sto frankov!« Sta vrgla vsak tri sto frankov v ago. »Ben, sadá poprašamo ta prvega, ki srecamo.« So srecal enga moža: »Nunac, kduo muore vic, al zluodej al Buoh?« »O! Zluodej, zluodej!« jau. »S' videu?« jau, »vsega sen ti udobiu, daj mi jih san!« Mu jij je dau. »Ben!« jau, »an sada ližmo ágo vsak v svoji kasi [dajva zastaviti blagajni].« »Ja,« jau, »an poprašimo prvega, ki ga srecamo.« So ga srecali, glih tist je biu: »Nunac, kaduo mupore vic, al zluodej all Buoh?« »O! Zluodej, zluodej!« jau. Alora, ben [torej, dobro]. Mu da kasi. »S' videu?« jau, »kuo sen ti uduobu [dobil], ke muore vic zluodej?« »Ben, jaz pa ne bon virujau: more vic Buoh!« »Ben, ja, bon uájau [stavil], bova uwajala vsak svoje oci!« »Ja, dobro!« Sta zacela uajati. »Ben, koga poprašamo?« »Prvega, ki ga srecamo!« So srecali tegále, tistega, naprej je hodú. »Nunac, kduo muore vic, al zluodej al Buoh?« »A, zluodej, zluodej!« j' jau. Alora mu j' dubu. »Ben, sadá ja cen mu oci nariezati!« »Ja, narieži jih.« Mu j' nariezauoci. »Ben,« jau, »za dobroto loži [postavi] me dol pod ciesto,« jau, »da me ne popeštajo makine an kamioni.« Inšoma [torej] ga je denu pod ciesto in tel j' jokau. Je pa cu glas od neba. Jau: »Ti mladenic, upregní [pripogni] se dol do tleh an utargi zeleno travíco an pomani tvoja ócasca!« Ja naredu tako. Oci so mu ratale. Oooo! Veseu tęli tle je mu njegá oci, anta [potem] j' šu. Jen ga ušafa [najde] nuoc. Grie še v host, saromak, pridjo noter tisti dúji judjé [divji ljudje], krivopęte. In se menajo [se menijo], de kle j na hci, ku je bouna an senemore ozdraviti, umerjé. Alore, dekuo se mureozdraviti[kako se jo daozdraviti]. Tam majo na konjá bielega an naj telega konjá ogarnejo s koucindan [odejo] an naj ga spotjó, naj bo hodú okú in okú [okoli in okoli] hrama an najga ogarnejo s koucindan an da ona ozdravi za sigurno. Alora pride tel mož v tolo vas, žalostni judjé, že na krajíca102 umira. »Ben,« jau, »bi rad tuo videti an jest tolo ženó, bi rad teu [hotel] videti jo.« »Ben, pujté gor!« »In ce jo ozdraven?« »Ja, še profesorji je ne morejo ozdraviti vic.« »Pac. Pac,« jau, »mate enga bielega konja?« »Ja.« »Ogarnite ga s koucindan. A dokler [ko] bo mukar vas od potú tel koucindan, njo ce zagarnita [njo vanj ogrnite]!« »Ja.« Alore so šli okuol hrama desietkrat an ženicica naredi103 tel koucindan ves muokar, jo v kambri zagarnejo, not povijejo, za dvie uri gor (je) sédilna, vprašala, ki kiere si obliecen, vstane uon [ven]: »Do me j' ozdravu?« an jala: »Bo naš. Telega uzamen!« Alora so (se) porocili an vseu je bil tel [zapisovalec pripomni: ne razumem stavka, posnetek ni jasen. Smisel je: Pozneje je prišel v to vas oni drugi Rezijan, tisti, ki ni veroval v Boga in je prvega zapustil slepega pod cesto. Zagledal je tovariša srecnega in bogatega ter ga vprašal, kako je prišel do tega.] Ta mu je odgovoril: »Viš, v tisto listje ta u hostu?« jau, »boš vidu, kuo boš an ti srecen ku jast!« Je šu ce [tja] v tole host, je šu tu listje. Pridejo tele krivapęte, te locijo smart, te locijo karst. Te tako so mi ga stargali do kuosti vsegá vsegá vsegá, so mi ubujali [ubili] ga. Povedala Vitórjacova v Starmici, zapisal Pavle Merků. (Merků 1972: 62–66). benecija 1981. 51. Krivapete. Par starin, puno puno cajta od tuot, ljudje su bli puno buoz an nieso znal' dielat dost reci. Usak dan su jedli ku mlieku an pulentu an su bli malo rocni an parložni usakemu dielu. Go za Makotah, gu Tarnjah, ta pot skalah je živielu punu krivapet. Usako polietje, kar Saržencanji su hodil' siec [kosit] travo go po sanožetah, kar su šli po uodo ce u Tarnje, su vidli od deleca kajšnu krivapetu, ki se je prala noge. Usi su viedli, de krivapete su znale reci, ki nobedan drug na sviete je znu. Takuo puno krat od deleca možje su jih uprašal' kajšnu riec. Pa niesu tiele nic poviedat. An dan an mož grede, ki je tocu uodo, je videu nu [eno] mlado krivapetu, ki je spala ta pod nin [enim] kostanjan. Hitro je uzeu no varco [vrv], ju je peju [peljal] za njin. Kar je paršu du vas, usi su letal' oku nje an su ju uprašal' dan nu riec dan to drugu. »Vas navadin, kar bote tiel,« je jala krivapeta, »ce potle me pustita iti nazaj go na muoj duom.« Saržencanjan jin je šluo pru. Takuo že drug dan krivapeta jih je zacela ucit. Jih je ucila runat [delati, izdelovati] batudu [sirotko], maslo, skutu, ser; pec kruh, pince, gu­bance; kuhat štrukje an štokju [krompir z zeljem]; šivat žeke' [copate], plest pletenice [košare], brusit nuože; runat klobase, salame an še kuhat kafe'. An dan krivapeta je poklicala use vasnjane [vašcane] an jin je jala: »Sada, ki san vas navadla use, kar san znala,me muorta pustit iti.« Saržencanji su ji odvezal' nogo an krivapeta je letiela go mes Klanac. Kar je paršla go na Lašt, je zacela uekat [vpiti]: 102 Kraljica; tu bolje kraljicna. 103 Smiselno: se ogrne, dobi. »Use san vas navadla, samuo cukkera, cukkera vas niesan navadla runat!« Saržencanji su letiel' za njo, ma krivapeta je bla frišna [urna] an je nieso mogli dotec. Takuo Sar­žencanji su se uarnil' du vas an od tekrat šele donas [še zdaj] ne znaju cukkerja runat. Zapisala Ada Tomasetig po pripovedovanju svojih staršev (Tomasetig 1981: 49–59). Ista pripoved je objavljena tudi v Tomasetig 2010: 47–48, v slednji je razvidno, da je pripoved povedala Natale Tomasetig, rojena 1909, Sarženta / Sorzento. 52. Na krivapeta. Ankrat, ponoc, gu Marine, na krivapeta je bla šla ce [tja] h ni žen. Kar je ce paršla pred hišu, je zacela klicat ženů. Tela žena je spala go par može. Kar je cula klicat, je vstala uos pasteje an je šla douon pred hišo. Krivapeta ju je vprašála an korac [zajemalko] al pa an loncic za utocit no malo uodé ta par korite. Ženŕ namest ji dat an loncic, ji je dala cedilu. Krivapeta je šla ceh koritu an je tiela utocit uodó. Kar je vidla, de uoda se nie ustabla notar, je šla nazaj ce h tisti žen an ju je nazaj klicala uos pastéje [iz postelje]. Ženŕ je ustala an krivapeta je zacela tu njo arjút [vpiti] an ju je zacela tuc z no palco. Mož od tele ženč, kar videu, de že dugu žena se nie uarnila, ju je zaceu klicat. Ma ženŕ se nie oglasila. Moš je ustu an kar je paršu du hišu, je ušafu [našel] ženo usu natucenu. Anta je uprašu ženů, ka j’ bluaratalo. Ženŕmu jepoviedala, de je tiela miet za norcŕ krivapetu an de krivapeta ji je bla zamierla. Od tekrat ta par tisti hiš nieso miel vic nobednega za norca. Zapisala Ada Tomasetig po pripovedovanju svojih staršev (Tomasetig 1981: 49–59). Skoraj identicna pripoved (le da se dogaja v vasi Matajur) je objavljena tudi v Tomasetig 2010: 45–46, kjer je kot informatorka navedena Maria Emilia, Medves, rojena 1920, Sarženta / Sorzento. benecija 1983. 53. Krivapeta.Gu Tarnjah su živiele krivapete. Kajšne su ble žleht, kajšne su ble pa brumne [prijazne] an su hodile pomat [pomagat] juden ce po njivah an go po briegu. An dan nemu možu taz Becah je bla umarla žena an je biu ostu sam z njega mikano cicico [deklico]. Na mlada an liepa krivapeta je hodila ju varvat an cicica ju je tiela punu rada [jo je imela zelo rada]. Usak dan krivapeta ju je lepuo umila an pocesala. Ji je šivala lepe kikince [krila] an žekace [nogavice], ju je ucila molit an brumna bit. Takuo mož ju je uprašu, al bi ju mogu oženit. Krivapeta je jala: »Jest ti oženin, ce ti mi obecaš, de mai [nikoli] me na pokliceš 'krivapeta'«. »Ja,« je jou mož. »Zmisni se [zapomni si],« mu je jala, »da ce se zabiš, kar si obecu, me na boš vic vidu!« An dan krivapeta je zamešala pulentu antada je šla gu vart po predarsin [peteršilj]. Je vidla, de miez šelina [zeleno] je bluo zrastlu punu lešce [plevela], takuo je zacela pliet. Kar se je zmisnila na pulentu, je hitru letiela damu. Pulenta se je bla zasmodila an mož je odperju okna, zak hiša je bla puna kadiža [dima]. »Kje s' bla? Prekleta kri­vapeta!« je zaueku mož, kar ju je videu. »Na zamier mi,« je jala krivapeta, »san šla pu predarsin an san se ustabla pliet. Pulenta mi je bla sla pru uoz [iz] glave!« »Si pru na krivapeta!« je jou nazaj mož. Krivapeta je zamucala [umolknila]. Je napravla drugo vicerju an potle je šla klast [dajat] spatcicicu, ju jepokrila, bušnila[poljubila] an potleješla. Drugidan možjeniušafu [našel]. Go na miz' je bla južna za cicicu an ta na kandreji [na stolu], nje kikja lepuo posopresana [zlikana]. Usaku nuoc krivapeta je hodila cicicu gledat [obiskovat]. Ju je cesala, ji je šivala kikje, pledla hlace [nogavice] an ji je pravla te narlieuše pravce. Ma mož je nie mai vic videu. Zapisala Ada Tomasetig (1983: 7), brez navedbe informatorja ali vira, morda po spominu. trenta 1985. 54. Krivopetnice in zlatorog. V Preseku, v Klinu in Pihavcu so njega dni živele gorske vile, krivopetnice. Tako ime so jim dali zato, ker so imele naprej obrnjene pete. Bile so cloveku in Trentarjem naklonjene. Opozarjale so jih na vreme in na delo. V Pihavcu in Bogatinu so imele ogromne zaklade. Pasle so gamse. Njihove crede je vodil mocan kozel, ki je imel zlate roge, zlatorog. Cloveku se niso pokazale. Kadar so pa prišli iz Trente lovci na lov, so se med seboj dogovarjale. Ena drugo so klicale: »Katra, jagri so; kaj jim damo?« In tista, ki ji je bilo Katra ime, je odgovarjala: »Ta šepasto kozo, tisto jim damo.« Lovci so res ustrelili ta šepavo kozo. Potem so se takoj vrnili domov, saj so vedeli, da tistega dne ne bodo ustrelili nicesar vec. Nekoc se je zaljubil mlad Trentar v krivopetnico. Prosil jo je, da se z njim poroci. Res je privolila, da mu bo žena, vendar pod pogojem, da ji nikoli ne porece krivopet­nica. On ji je to sveto obljubil. Potem sta živela srecno in dobila sta sincka. Nekega dne pa je šel mož z doma. Žena je vzela koso in šla z njo na lehe. Pokosila je vso krompirjevko. Vedela je namrec, da prihaja huda ura in bo unicila ves pridelek, ki je šele zacel cvesti. Ko se je mož vrnil domov in je videl, kaj je žena napravila, se je strašno razsrdil. Zavpil je nad njo: »O, ti prekleta krivopetnica! Glej, kakšno škodo si mi naredila!« V tem hipu je žena izginila in se ni vec vrnila. Ko pa je cez noc prišla huda ura in je toca sosedom vse potolkla in unicila, je postal mož silno žalosten. Saj je videl, da mu je žena vsaj krmo za živino rešila, medtem ko sosedje tudi tega niso imeli. Ruval si je v žalosti lase in je preklinjal svoj jezik. Toda ponoci, v njegovi odstotnosti, je prihajala žena na dom sincka dojit. Mož je to kmalu spoznal, pa je šel k neki stari Trentarici po nasvet, kako naj ženo zadrži doma. Starka mu je svetovala, naj okrog žene ovije porocni pas, ce ga le še ima. Mož se je vrnil domov. Poiskal je porocni pas in se je skril v sobi, kjer je v zibelki spal sincek. Sredi noci je prišla krivopetnica sincka dojit. Z obema rokama je ovil okrog nje porocni pas. Napeti je moral vse sile, da se mu ni iztrgala. Tako je ostala poslej pri njem. Vendar nista dolgo živela skupaj, ker je žena kmalu po tem dogodku umrla. Sincek pa je rasel in vse krivopetnice, ki so živele v Trentarskih gorah, so ga bile vesele. Bil je njihov ljubljenec.Ko je dorasel, je bil lovec. Najbolj skriti koticki Tren­tarskih gor so mu bili dostopni. [/…/ zgodba io ljubezenskem trikotniku med trentarskim lovcem, bogatim furlanskim trgovcem in Ancco] Ob zori drugega dne se je užaljeni lovec odpravil na lov, da bi svoji Ancci dokazal svojo ljubezen. V strmih pobocjih Pihavcaso semu pridružileše krivopetnice. Zanjso nabrale prekrasnih cvetov ocnic, ki so ob jutranjem soncu žarele kot diamanti, krvavega sleca pa modrega encijana in žlahtnih jeglicev, da jih ponese v dolino dekletu, da bi se ji omecilo srce. »Ne hodi streljat našega zlatoroga,« so ga prosile, »v nesreco bo tebi in nam. Dekle se že še premisli.« Lovec je bil gluh za njihove prošnje. Visoko gori na skali je stal zlatorog in rogovi so se mu blešcali kot sonce. Njihov blesk je zaslepil lovca. Splezal je bliže, ustrelil in zadel zlatoroga naravnost v srce. Zlatorog je poskocil in se je zgrudil na tla, da jih je pordecila njegova kri. Iz krvi so zrasle žarece triglavske rože. Zlatorog je z zadnjimi mocmi eno od njih použil, pa so se mu zacelile vse rane, vrnile so se mu moci. Umaknil se je za parobek in je tam cakal na lovca. Lovec pa je sam samcat plezal po stenah, plazil se je po policah, da bi dosegel zla­toroga in mu vzel zlate roge. Zlovešca tišina je vladala okrog njega. Krivopetnice so se porazgubile in se poskrile. Daljno grmenje je napovedovalo nevihto. Ko se je lovec priplazil na vrh zlatorogove skale, je tam na goli skali zagledal celo preprogo krvavordecih triglavskih rož. Zlatorog pa je nekam izginil. Lovec se je ozrl v dolino. Od velike globine se mu je v glavi zvrtelo. Izza parobka je proti njemu skocil samzlatorogingajepahnilvprepad.Zaslišalsejestrašenkrik.Potemsejerazdivjala še strašnejša nevihta. Dež je lil v potokih. Strele so švigale in udarjale ob skalovje, da se je vse drobilo. Vso noc je besnela nevihta. Zjutraj pa je posijalo izza Triglava sonce. Nebo je bilo cisto in kot umito. Lepa Ancca je šla k vodi prat štrene, pri delu ji je pomagala še Jerca. Jerca se je vsak cas zaskrbljeno ozirala tja v Pihavceve stene. Voda je bila narasla, pa sta obedve med delom pogledovali po njej. Saj še nikoli ni bila tako visoka. Nenadoma sta zagledali v vodi nekaj, kar se je valjalo cez skale in so narasle vode nosile s seboj. »En štok bo,« je menila Ancca. »Huda ura ga je zavalila ponoci v Krajcarico.« Toda ko je to voda prinesla bliže, sta obedve spoznali v štoku lovca iz Trente. Ancca je prebledela, Jerca je zabredla v globoko vodo, da bi ga potegnila iz nje. Voda pa je pogoltnila tudi njo. Po teh dogodkih so krivopetnice zapustile Trento in Trentarske gore. Z njimi jih je zapustil in odšel tudi zlatorog. Zaman so Trentarji žalovali za njimi in jih prosili, naj ne gredo stran. Za tolažbo pa jim je ena izmed krivopetnic povedala, da je ostalo v Pihavcu toliko zlata, da bi iz njega lahko skovali debelo verigo in z njo trikrat ovili Pihavec okrog in okrog. V najbolj strmi steni Triglava bo zrasla cez sto in sto in še sto let ena brinca [smre-cica]. Ko bo dorasla, bo mimo nje prišel clovek, ki ne bo hodil v planine zaradi lova, ampak zaradi lepote. Ta bo brinco posekal in jo spravil domov. Iz nje bo stesal zibelko. In v tej zibelki se bo zibal junak, ki bo našel in rešil zaklade. Potlej se bo godilo spet Trentarjem dobro, ne bo jim treba hoditi po svetu s trebuhom za kruhom. Med ljudmi v Trenti zapisala Svetka Zorceva. (Zorceva 1985). koroška 1985. 55. Žalik žene v Malijah pri Reki. Žalik žene so imeli peto spredaj in zato so jih ljudje imenovali predopetnice. Podobne so bile bolj kozam kot ljudem. Pozimi, kadar je zelo zeblo, so prišle v kmecko hišo. Gospodar in gospodinja sta zgodaj zjutraj vstala in žalik žene so se vlegle v tople postelje. Ko so se naspale, so zopet izginile. Rekle so: »Bob sij!« ali »Nasadi sirk!« »Žito sij!« To leto je kmet pridelal veliko boba, sirka ali žita. Ce stopiš v Maljah v kakšno votlino, še danes lahko vidiš veliko kamnito mizo, stole in ležišca žalik žena. Povedala Matilda Graber, rojena 1919, zapisala Daniela Hamurerschall (dijakinja) v kraju Spodnje Borovlje, Beljak, 1985. (Stanonik 2003: 48). benecija 1996. 56. Krivapete an štrukji. Ankrat so ble dvie duje žene'. One so živiele tu adni' jami, za adnim celam. Tele žene' so ble krivapete, zak so imiele noge' narobe. An dan so paršle v vas an so šle ce v adno' hišo. Gaspodinja je kuhala štrukje, an kar jih je videla, se je bala, de ji snejo' štrukje, an jim je jala: »Al mi gresta' ce v patok po vodo', vam dam štrukje?« Krivapete so jale, de ja. Gaspodinja jim je dala rešeto', de natocijo vodo', takuo de jim bo šla vsa voda' von [ven]. Tocijo, tocijo, so zamudile puno cajta an nieso nic natocile. So se varnile v vas, so ble jezne an so vse oštrijale [preklinjale]. Možje so pod vasjo oral an se jim je zlomilo drevuo [plug], vse jim je šlo slavo, voli' nieso vliekli an možje nieso mogli' dielat. Krivapete so šle nazaj ce v hišo an so tiele jest štrukje. Žena' jim je jala: »Same' vzamita jih von s kotla'!« Krivapete so šle ce h kotlu' za vzet štrukje, an žena', »hop«, jih je notar potisnila. Besedila v publikaciji pripravili Claudia Salamant, Marina Pocovaz. (Salamant 1996: 86). rezija 1998. ROKOPISNI VIR. 57. Krivopeta in sladkor.Ljudje v B˙li so bíli zeló, zeló bédnaji [revni]; in nikdo ni znal delat dost reci. Vsak dan so jedli mleku in polento. Niso bili malu rocni in napredni v vsakemu delu. Gor za Oblastni Lok, ta pod lahnjakeh skaleh za dojtet okrog pod klancem je živelu mnoga mnoga krivapet. Vsako poletje kar Podklancarjih so hodili sec [kosit] travo gor po poti, kar ljudje so šli po to pitno vodo v Pacicnajih mlaki, so vidli od deleca po nakljucju lepe krivapete, ki so je prale noge. Vsi so vedli (v B˙li: vedali), da krivapete so znale reci, ki nobedan drug na svete jih ne znu. Tako mnoga krat od deleca možje, za straha, so jih vprašali mnoga rec. Za razliko od možje pa nihce ne odgovarjala. En dan eden mož, grede, ki je tocu vodo, je videu eno mlado krivapeto, ki je spala ta pod eno lipo. Hitro je vzel ena vrv, ju zvezu in tako zavezana ju je pejul (v B˙li: pejal) za njim. Kar je paršu (v B˙li: pahšil) domov, vsi so letali okou nje in so ju vprašali, en eno rec, drugi to drugo rec. Krivopeta rekla (v B˙li: räkla): »Vaš navadin (v Bili navajian), kar bota teli,« je jala krivapeta, »ce potem me pustita ití nazaj gor na moj dom.« Tako že drug dan krivapeta jih je zacela (v B˙li: pocala) ucit. Jih je ucila brusit nože ni [in] škarje runat, [delati], ser, skuto, maslo (v B˙li: mast), plest pletenice, šivat žeke [copate], runat klobase ni salame, pect kruha, in še kuhat kavo, ni pect büjadnik[pecivo iz koruzne moke z rozinami in jabolkami] in kröfline [krofe]. En dan krivapetajepoklicalavsevasnjane[vašcane] in jin jejala:»Sada, kisemvas navadla vse, kar sem znala, me morta (v B˙li: morata) pustit in itit domoj.« Podklancer clovek so jih odvezal nogo in krivopeta je letela gor med klanec. Kar je paršla (v B˙li: pahšla) gor na Laš planino, je zacela kricat: »Vse sem vaš navadla, samo sladkor ne; samo sladkor ne.« Podklancarjih clovekavjih so leteli za njo, ampak krivapeta je bila zeló vítka (v B˙li: frišan, frišna [urna]), ni je nkdo je mogli dotect. Povedala Severina Di Floriano (r. 1914, u. 2002), 6. 3. 1998, zapisal Micelli Rinatic iz Bile, Rezija. (Rinatic 1998: RV). LIVEK 2000. 58. Razen Rdecekapicein Sneguljcicev italijanšcininismo imelinobenih knjig.A ob topli peci in ob brleci petrolejki je to nadomestila mama. Tako se spominjam pripovedi o krivopetah, ki naj bi bivale v votlini pod livško cerkvijo in so prišle na beli dan, ko starševske prošnje za lepo obnašanje niso vec zalegle. (Ob cesti, ki pelje vzhodno pod cerkvijo na lepe pašnike v Hlevišca, je jama, iz katere ob deževju bruha kar precej vode, drugace pa imajo v jami svoje bivališce krivopete. To so grde in hudobne stare, škrbaste ženske, ki imajo obrnjene pete naprej, kjer naj bi bili prsti noge, so pete. In teh so se livški otroki tako hudo bali, da so bili vcasih kaznovani že, ce so morali iti mimo te jame po kakšnem opravilu (op. Rutar). Zapisala Sely De Brea-Šubic po spominu iz otroštva. (De Brea-Šubic 2000: 104). breGinjski kot 2002. ROKOPISNI VIRI. 59. Legenda o krivopeti. Po starem pripovedovanju naj bi za gorami na poti med Breginjem in Brezjami živela krivopeta. Ta krivopeta naj bi pekla najboljše in naj­bolj dišece potice. Mnogokrat so jo pastirji iskali in zalezovali. Vendar pa niso imeli srece, da bi jo spoznali. Po pripovedovanju naj bi nekemu fanticu uspelo opazovati krivopeto. Nekoc naj bi jo presenetil in se ji skrivaj približal. Opazoval naj bi jo pri delu in užival v opojnih vonjavah sladke potice. Deklica je bila lepa in mlada. Mladi pastircek si jo je vse drugace predstavljal. Po pripovedovanju naj bi bila stara, grda in hudobna. Pastircek je nemo zrl in se cudil. Prijetne vonjave so se širile okoli njega. Želel si je poskusiti slavno potico. Zacel se je bližati, zaprl je oci, in glej, vse je kar naenkrat izginilo. Razocaran se je sesedel v travo. Najrajši bi kar zajokal. Še enkrat se je ozrl okrog sebe. Vendar ni videl nicesar. Ta zgodba nam lepo pove, da clovek lahko uživa v malih radostih. Prevec si ne sme želeti in ne sme biti prevec pohlepen. Pripovedovala Gošperut Jožica, zapisal Aleš Gošperut, 4. r., 18. 2. 2002. (Škvor 2002: RV). 60. Krivopete. Odmojemamenono jevcasihpripovedoval,dasogor pod Lokarjem živele žene krivopete. Imele so pete spredaj in prste zadaj. To je moralo biti precej let nazaj že v casu maminega nonota. Pravijo, tudi ta obicaj žegnanje rož je prav zaradi njih, da jih preganjajo. Menda so jih imenovali: coprnice, štrigjoni, štrigje, carovnice, škrati, cigani, ciganke, malalalarice (? necitljivo). Povedala Uršic Irma, zapisala Danila Rijavec, 4. r., 21. 2. 2001. (Škvor 2002: RV). 61. Krivopete. Nad Borjano pod Lokarji so pred davnimi, davnimi casi živele žene. Ker so imele stopala obrnjena nazaj, so jim ljudje rekli, da so krivopete. Ko se je zve-cerilo, so hodile po vasi strašit otroke. Tiste, ki niso ubogali, so jih odnesle v svojo jamo pod Lokarji, kjer so jih skuhale in pojedle. Povedala Kramar Marija, Borje, zapisal Matevž Terlikar, 4. r. (Škvor RV 2002), tipkopis. 62. Krivopete. Nekoc so krivopete živele v leseni koci pod Lokarji. Z ljudmi niso bile prav kaj prevec prijazne. Strašile so otroke in jim nagajale. Povedala Hedvika Uršic, Borjana, zapisala Anja Uršic, 3. r. (Škvor 2002: RV). 63. Krivopete. Moja stara mama je doma iz Borjane. Zato mi je velikokrat pripove­dovala zgodbice o Krivopeti. Krivopeta je žena, ki je živela v jami pod Lokarji. Pete je imela obrnjene naprej, zato so ji rekli krivopeta. Zelo rada je kradla vaške otroke. Vodila jih je v svojo jamo, kjer so ji predli volno. Obljubila je, da bodo šli lahko domov, ko bodo spredli vso volno. Nikoli pa niso smeli reci konc te bod. Otroci pa so bili neucakani in bi radi šli domov, zato so kar naprej govorili prav to. Ko pa so te besede izrekli, je bilo volne vedno vec. Tudi meni so, ko sem bil majhen, kar naprej govorili, da bo prišla krivopeta, ce ne bom priden. Ce je kaj zaropotalo, so odrasli takoj rekli: »Aha, krivopeta gre.« Z bratom sva takoj postala bolj pridna. Nekoc smo šli na morje, seveda sva tudi tam nagajala. »Bosta že videla, ko pride krivopeta,« je rekel oce. Alen pa mu je odgovoril: »Ha, ha, saj smo na morju, tu ni krivopete!« Takrat pa smo na nebu zagledali letalo. »Lej, lej,« je rekel oce, »krivopeta se je z avionom pripeljala za nami.« Ugotovil sem, da krivopeti ni mogoce ubežati. Povedala Dora Gruntar, Sedlo, zapisal Mitja Gruntar, 4. r. (Škvor 2002: RV). benecija 2007. 64. KjerzacnehostBukuje,tece' adanglabokpatokanblizusoskombule(meddviema celan [skalama]je adna jama not). Atu not so živiele krivapete. So ble žene, ki nieso imiele noge ku ljudje, so imiele stapale ce zad obarnjene. Nieso ble hude an ljudem so poviedale dost reci. Kuo se diela ser an skuto uoz mlieka, kuo se tarto ovija, kuo se napravi vse orodje za dielat tu hiš, tu varte, tu hostu … Se jih je vidlo oku zvicer, potle ku je zuonila avemarija. Povedal Giuseppe Gosgnach - Bepo Pacejkin iz Matajura, zapisala Luisa Battistig. (Batistig 2007: 12). 65. Okno od krivapete. Ta za Ložcan, gor delec an vesoko, gor par Kaluže, je adna hostan atu blizu jepatok, kipride an du vas. Nad patokan je adno celo, kiimaku adno okno, an atu not, pravejo, da je živiela adna krivapeta, saj so jo vidli. Povedala Pia Gosgnach - Toncinova, porocena v Ruoncanjovo hišo iz Matajurja, zapisala Luisa Battistig. (Battistig 2007: 29). benecija 1980–2010.104 66. Pridejo krivapete. Su guoril, dekar [ko] jemrak, senasmieitiuozhiše. Su guoril: »Pridejo krivapete, vas primijo za roko an vas na bo vic. Vas popejejo du Nedižu, vas utopijo an uoda vas popeje do na Ter.« San se bala hodit po uodo ce na koritu. Su stale tan v Osuanc, na sanožet go nad Španjude; at [tam] su cela, patoki an an studenac. Atu, tu jamah, su živiele krivapete. Povedala Antonia Spagnut, rojena 1919, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 31). 67. Uik, uik bradovik. Je bla ku no celo, vesta, anta je bla na jama an notar so ble tele krevjapete, Ta na Planj. Su živiele ku te duje [divje] žene. So miele peto ta spried an ta zad so miele parste. Moja zia[teta] je nimar [vedno] pravla, de jih je vidla. Ankrat je biu an mož. Je šu po darva. An je pobieru darva an je naredu fažino [butaro]; anta jo je teu zvezat za jo damu nest. Vsaka lazina [trta] se mu je ulomila, nie mu zvezat tele fažine. Je paršla uon adna telih krevjapet an mu j’ jala: Uik, uik bradovik, carin tarin za podprit. An potle je mu zvezat tolo fažino an jo nest damu. An nimar je pravu, kakuo su mu jale krevjapete, ki nie mu zvezat tele fažine. Barovika je an drieu, ki raste raun. Povedala Elia Dugaro, rojena 1926, Podguora / Podgora. (Tomasetig 2010: 31). 68. Krivapete so ble barke [dobre]. Krivapete so ble ce po rupah, tuk j’ biu not prestor, de so notarka stale [stanovale], de so miele prestor za spat. Tu rupah, de so ble no marco [malo] glaboke. At gor, blizu nas, je bla na družina, tuk so tuole pravli, kar san bila majhana an velika. Gor je biu ku an brieg an na družina go par nas je atu miela uole an je orala njivo. An, ankrat nie bluo ku sada kietni, an špaji [špage, vrvice] an vse tiste reci, an varce [vrvi]. So vezal s tartam, so uil tarte od dreva an so jih lepuo uil an so parpenjal tele uoz an uole. Alora [torej] de s’ jin je targalu zmieran [zmeraj]. An teli možje, k’ so bli, so klel, so bli gardi, so se jezli na moc, kar s’ jin je utargalo, de jin nieso mogli uoli dreves [plugov] pejat ce po njif [njivi]. An na krivapeta je zauekala [zavpila], tuk san jala sada jist, gor k’ so ble rupe: 104 Ada Tomasetig je zapisovala gradivo na terenu od leta 1980 dalje in ga v knjižni obliki objavila leta 2010 (Tomasetig 2010). Podatek, kdaj je bila zapisana posamezna enota, ni dostopen. »Oh, mož, na stuoj klet [ne preklinjaj], uij, uij brdovik, ke te ostane stanovik!« Anta teli možje so zastopil, ka j’ bradovik: bradovika se j’ klicala. J’ biu an drieu, k’ ce se jo j’ uilo, se nie utargala, je bila ku varca. Anta teli možje nieso vic klel, so šli bradovik gledat. An so uil an so parpel lepuo. Anta uoli so pejal an jin se nie targalo. An tele žene so ble barke [dobre], moja mama mi je pravla, ki je bila tan od Mašere. Povedala Pia Dorbolo’, rojena 1924, Ofian / Pegliano. (Tomasetig 2010: 32–33). 69. Me na smieš rec krivapeta. Moja mama je pravla, de je biu an mož, ki mu je bila umarla žena, an j’ meu pet otruok. J’ meu cicice an puobce. Mu j’ bla umarla žena an j’ meu telih pet otruok. J’ biu bogat, nie biu migu buožac [sploh ni bil reven] tel mož. Anta an dan je šu dielat gu brieg an j’ zagledu no krivapeto an jo j’ vprašu: »A b’ ti tiela prit do h mene,« jau, »de te oženin, de boš ti moja žena? De boš ti mat od mojih otruok an de mi boš pomala jih zredit?« Tela krivapeta j’ bila mlada an j’ bla barka [dobra]. »Ja,« jala, »priden,« jala, »ma jest,« jala, »vieš, te na moren oženit. Jest,« jala, »na bon tojažena. Bon do [bom doli] par vas an tojin otrokan jin paracan [postorim], kar imajo potriebo, jin skuhan, jin operen gvant [obleko], jih pocesan; tebe te oceden tuoj gvant,« jala, »ku de b’ bila tojažena, glih takuo,« jala, »ma me na smieš maj [nikdar] rec krivapeta.« An tele mož jau: »Ne, maj te na porecen.« An tala krivapeta je paršla do h njemu, do h telemu možu, ponoc, kar jo nie videu majdan [niti eden], tu vas. Anta je bla ta par njin. Tu njega hiš je dielala vse diela: j’ skuhala, je pomedla, je otroke pocesala in je oprala guantac, pasteje nardila [postla-la], vse ku de b’ bila njih mama. An jih je tiela [imela] rada. An tel mož je biu takuo kontent [zadovoljen], takuo kontent je biu tel mož: »Sa,« jau, »san dobar, sa iman tega, de me pomaga an na bon sam.« So usadil ušenico. Antada junja j’ bila zdriela, luja [julija] go par Mašerah. Je biu šu v Vidan gledat ušafat [dobiti] no malo blaga: j’ bila mižerija [revšcina], blaga se ga j’ štantu [težko] ušafalo. J’ je jou teli Krivapet: »Vieš, gren gledat, ce ušafan no marc [malo, nekaj] blaga. Ti bod pa tle doma.« »Ja,« jala. Gre lepuo. Ce popudan je zacelo garmiet, buskat [bliskati], strejat, tajšan temporal [nevihta] se j’ paracavu [pripravljal], de j’ miela prit tuca. Anta tala krivapeta j’ jala: »Taka mizerja, sada ce pride tuca, nan raztuce vse ta v njiv.« An je šla s sarpan ce v njivo an je riezala, riezala, riezala tolo ušenico. Vso jo j’ poriezala an jo j’ spravla kupe. Ma nie še bla lepuo zdriela, j’ je še mankalo. Pried ku je paršu nje mož damu, je paršla taka tuca, de je vse, vse reztuklu. Tel mož je paršu damu: »Ježuš,« jau, »sa naša ušenica je šla vsa ce po tleh!« »Muci,« jala, »san vso požela, j’ vsa tu kupcah. Se na buoj,« jala, »nie lepuo zdriela, ma se sama nardi. Boš videu,« jala, »bo vseglih ušenica dobra. Ce ne,« jala, »jo j’ bluo vso rezstuklo.« Tele mož se j’ ujezu an ji je vargu ca v pet žakjac sudu [vreck denarja], ki je meu, an je jau: »Prekleta krivapeta, ka s’ ti nardila!« An go na tiste krivapeta je zmanjkala, jo nie bluo vic. Je šla proc an tel mož jo je hodu gledat [iskati] gu rupo, tuk so ble te druge krivapete, an je vprašu od nje: »Kje j’ moja žena?« »Jo nie tle,« so jale, »nie paršla tle.« Anta j’ šu ce v rupo, j’ jau: »Cen [hocem] videt tan not, al je.« Antada jo nie bluo. So jale, de nie paršla tle, na vedo, kje j’. J’ zmanjkala, jo nie bluo. Povedala Pia Dorbolo’, rojena 1924, Ofian / Pegliano. (Tomasetig 2010: 34–35). 70. Su oral go pod Polico. Jest san cula praft [praviti] nono, že stare judi, de ankrat tletodeso živielekrivapete. An krivapete neiso bleštrije alpa maghe [carovnice (vra­žarke?)], an takuo … So ble žene zlo kuštne [pametne] an zlo inženjane [podjetne]. An ce so vidle judi, de so dielal kjek [kaj] narobe, so gledal, de jin bo lahnejš [lažje], an so živiele rade ce po hostih an go po celah [skalah] so se pliezle [plazile]. Alora go pod Polican je an prestor, tuk so sa naredli stadio za balon cabat [žogo brcati], ato j’ bluo vse zorano ankrat, so ble njive an judje, gaspodarji, so hodil orat gor s kravmi. Anta nieso miel ku sa jaram takuo lepuo parvežen, so parvezal, s kar so ušafal [dobili], z lazo [srobotom]. An takuo so parvezal ce za jaram tuol drevuo [plug], ma se jin je targalo. Tekrat so zacel orat, pa se jin je utargalo, anta tele krivapete (so ble gor, ki so tuole gledale) so se smejale: »Ha, ha!« Anta kar so vidle, de nieso šli naprej, dvie so paršle dol blizo telih judi, k’ so oral, an so jale: »Ne, ne takuo, ne takuo; uij, uij tarta bradovik, de te ostane stanovik!« Anta so jih vprašal, ka j’ tiste. Anta so jin parnesle blizo no bradoviko an so jin pokazale, kuo se nardi. Anta so zavezal jaram an drevuo anta so oral an maj [nikdar] vic se jin nie utargalo. Anta so bli nimar hvaležni krivapetan. Povedala Ilde Chiabudini, rojena 1921, Šcigla / Cicigolis. (Tomasetig 2010: 36–37). 71. Glas od krivapete. Anbatudo [sirotko]sojihblenavadlenarest.An guMarsine, so jal, de niešan mož je biu se porociu z no ženo, ma potle je nie biu kontent [zado­voljen], zauoj ki mu j’ utiekala [uhajala]. J’ hodila za nje kompanijo [družbo]. An je bluo zlo cudno živiet ta par nji. Nie vieu, kakuo jo ognat [odgnati] ta od njega. An tuole je bluo pozime, kar se paracuva [pripravlja] drva. Anta jo j’ vprašu: »Priš za mano ce v host? Me boš pomala [pomagala].« »Ja,« jala, »priden za tabo ce v host.« Alora sta šla ce v host. Anta so miel debele coke [hlode]za arzcepit [razcepiti], de parnesejo damu. Se lože tu sred kline [se vstavi zagozda], antas skiero se odpre. Anta nie meu telih klinu an je poklicu ženo, tolo krivapeto: »Puj, puj,« jou. »Tle lož not roke, ti ki si mocna, an se odpre ce an san [razpre] hlod cez pu [pol].« Ja, žena ga je bugala, zauoj ki so ble an barke [dobre] tele žene. Mu j’ luožla not nje roke, te drug je vzeu uon skiero an jo j’ ujeu tu tele hlod. An so jal, de še sadale [zdaj], gu Marsine, kar j’ mraz, se cuje glas od krivapete, ki tule an klice: »Rešita me, rešita me.« Fantasie, magar [domišljija, sicer]. Takole se jo j’ culo že od starih judi. Povedala Ilde Chiabudini, rojena 1921, Šcigla / Cicigolis. Tomasetig (2010: 37–38). 72. Pod Foran. Sada van povien od dujepetke. So ble tle blizu nas. Se klice pod Foran. An at so miele jamo an so uekale ponoc an cez dan an takuo … An ta zdol so ble nieke njive, k’ so oral. So oral s štierim uol. An kar so oral, se jin je ubivalu vse. So runal [delali, izdelovali] tarte uoz gabra, uoz lieske an nie šlo. Se j’ bu pregil [je vpregel]. Nie šlo. An tele dujepetke so uekale gor pod Foran: »Barovik, uik, uik, carin tarin za pregu uik.« An takuo su cul an so ložli carin tarin za pregi [da so vpregli] an so baroviku uvil, za de so diel ce za pregi, an potle se nie vic ubivalo. Tala tle je bla štorja, k’san jo cula tle. Povedala Adele Marchig, rojena 1925, Bordoni / Bordon. (Tomasetig 2010: 38). 73. Dujepetke. Tele dujepetke … tle so vasi, ki vsaka drugac guori. An jest zastopin, deujepetkeanštorkeankrivopetkebiblevseadne.Anoblacilesose,sospedlelazino [spletle srobot] an trave an take reci, kuo k’ so pravli. An takuo je bluo. Dujepetke so ble slavo [slabo] stvarjene an so imele pete obarnjene an zatuoso jin pravli dujepetke. Povedala Adele Marchig, rojena 1925, Bordoni / Bordon. (Tomasetig 2010: 39). 74. Pojakova jama. Tau Pojakovijam su ble krivepeke. Tan notarka su miele presta­vo [bivališce]. Tele krivepeke so hodile, tuk je bluo križališce, tuk so ble poti na križ nardite, an tek je biu atu, nie mu naprej iti. Se je muoru žegnit za naprej iti. Povedala Maria Zorza, rojena 1929, Gorenj Marsin / Mersino Alto. (Tomasetig 2010: 40). 75. Marsinac an krivepeka. Alora so ble krivepeke ta pod Kripji. An te stari su uekal otroke, de se na smie iti cie [tja] v jamo. Anta an star je hodu nimar [vedno] at [tja] blizu an je ciepu darva. Je hodu cie, je z njim guoriu antaso mu dajale še za jest, vcasih, ne zmieran. Anta an dan, ki je ciepu, j’ paršla dna anta jala: »Ti, od kod si?« »Ah,« jau, »san tle od tod, san tle z Marsina.« Anta: »Puj tle,« jala, »me arzciepeš an mene ne dva hloda.« Anta je šu cie an je zaceu. Anta mu nie tiela dat, tista, ne za pit ne za jest. Anta kar je preklu s skiero, je jau: »Pardarž mi tle, cie an san, de ga arzkojen [razkoljem] lažje.« Anta ona je diela not roke an on je vzeu uon skiero, ji je ujeu not roke. Anta atu je pustu krivepeko an je uteku damu. Povedal Alessandro Zorza, rojen 1921, Gorenj Marsin / Mersino Alto. Tomasetig. (2010: str. 40). 76. Skarbababa. San bla gu moji hiši, gu Kadalieš, so pravli, de je skarbababa. Je miela talon [peto] ta spried, parste ta zad. Jala možu: »Gremo žet ušenico.« On je jou, de ne. Je trucalu tuco an ona je šla, sama. Potle je paršla tuca an je vse nesla. Mož je biu jezan an jo je poklicu krivapeta. Ona jala: »Na stuoj maj [nikoli] reci krivapeta!« an potle je vajdla [izginila]. Smo bli tu moj hiši, tuk san stala jest. Povedala Pierina Quercig Paravan, rojena 1908, Cela / Cialla. (Tomasetig 2010: 41). 77. Krivapeka al krivapeta. Alora, pried ku san se rodiu jest, more bit tri – šti­erstuo liet od tod, ta pod Flipan, ta parva hiša pried ku oštarija, tan so ble krivepete an so prale. So miele peto ta spried. An tle v Cel je bluo letielo [zbežalo] prase, uon an je paršlo sito damu. Potle ne dvakrat, trikat t’kuo. Potle so mu diel an špaj [vrvico] za nogo. Kar nie teku vic špaj, so šli za špajan an so ušafal [našli] prase ta v tisti gruobji [kamenju]. An tist puob, ki je šu za praset, se je zagledu tu adno od tistih an jo je oženu. Ona mu je jala: »Ce me poreceš krivapeka, me na boš vidu vic.« – Krivapeka al krivapeta. Je šu okuole, v Cidad al v Uidan. Nie biu cieu dan doma. Je bluo luja [julija], nie ušenica bla še zdriela. Je garmielo, ona je viedla, de bo tuca, an je požela ušenico an diela kup. Kar je paršu mož, od jeze je jou: »Krivapeta! Krivapeta!« an ona se je zubila [je izginila], je nie videu vic. An je meu no cicico [hcerkico]nih tri, štier liet. An je bla pocesana, umita. An ji je hodila dajat jest. Oca je jau cecat [deklici]: »Duo te daje jest? Duo te umiva? Duo te cesa?« »Mama,« jala. »Me povieš, kada pride.« »Ja,« – jala cecata. Kar krivapata je paršla, ji je dala jest, jo je pocesala anta je paršu tu kambro [v sobo] mož. »Oh, ka s’ paršla nazaj?« jou mož ji. »Ja, pa me na boš videu vic.« »Prid nazaj, te na porecen vic krivapeta.« »Na moren prit nazaj, je buojš požgriet [raje požrem] nega junca z rogam ku prit nazaj.« More bit, de tuole je ratalo pried ku Concilio di Trento [tridentinski koncil], potle so papež an ti druz velic skongiural [pregnali?] tiste strahi, ki so bli okuole. Tiste babe niso paršle tu vas, so samuo živiele tu [v] jamah. Se na vie, ka so jedle. Povedal Attilio Medves, rojen 1923, Cela / Cialla. (Tomasetig 2010: 42–44). 78. Krujepete so miele njih skupinje [skupnost]. Krujepete so ble žene, k’ so miel peto ta spried, ta zad parste. An so miele njih skupinje. Za vezat darva so miele tarte barovika,zakjeblabujdobra.Antajeblatalaštrija[carovnica],kijejalanemu možu, ki mu se j’ saldu [kar naprej] utarguvalu: »Zvezi, zvezi z baroviko, te bo stalo stanoviko!« Tuole tle so saldo pravli, kar smo šli po kake darva. An se je spušcalo do po nit darva: »Zvezi, zvezi z baroviko, de t’ bo daržalo, de pride daj do za krej [do doma] fažina [butara]. Povedala Sofia Chiabai Vogric, rojena 1924, Garmak / Grimacco. (Tomasetig 2010: 44). 79. Go na Matajure. Krivapete so živiele ce po hosteh tan blizu Seuce. So miele veliko pamet. Muoj tata je pravu, de ta v Matajure je bla na žena, ki je guorila, de ona se na boji krivapet. An so ji guorli: »Ce boš sama, boš vidala, kuo se boš bala!« Ka [kaj] nie an dan zaspala ta pred hišo. Anta so jo nesli go na varh Matajura le s tisto klopjo, tuk je ležala. Se nie zbudila. Anta je jou, de so cakal vso nuoc. An drug dan. An je nieso vic vidli. Al de jo je kiek sniedlo al so jo krivapete pejale za njim. Al duo vie. Povedala Giustina Canalaz, rojena 1928, Dolenje Brida / Brida Inferiore. (Tomasetig 2010: 44–45). 80. Krivapeta an cedilo. Ankrat, pozime, ta v Matajure na krivapeta je bla paršla du vas an je bla šla ce pred hišou od ne žene an jo je klicala. Tela žena je bla šla glih spat go h možu. Tekrat so hodil spat zagoda. Kar je cula klicat, je vstala uos pasteje an je šla douon pred hišo. Krivapeta jo je vprašalaan koracalpaan lonciczautocitno malo uodetapar korite. Ženasejepojezla an namest ji dat korac, ji je dala cedilo an ji je jala: »Potle den ku tle na klop.« Tama je bla, an krivapeta se nie bla dovizala [ni opazila], de ka j’ miela tu rokah. Je šla ce h korit an je tiela utocit uodo. Kar je vidla, de uoda je šla uon an de žena ji je bla dala cedilo, je šla nazaj ce h nji an jo je nazaj stuorla [spet primorala] vstat uospasteje. Žena je vstala an Krivapeta je zacela tu njo arjut an jo je lepuo natukla z no palco. Kar mož nie videu žene se uarnit, jo je zaceu klicat. Pa ona se nie oglasila. Anta je vstu an šu du hišo. Je ušafu [našel] ženo pu martvo ta na tleh. An jou je vprašu, ka j’ bluo ratalo. Alora žena mu je poviedala, de je tiela miet za norca krivapeto an de krivapeta ji je bla zamierla. Od tekrat ta par tisti hiš nieso miel vic nobednega za norca. Povedala Maria Emilia Medves, rojena 1920, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 45–46; To-masetig 1981: 53). 81. Se je biu zagledu tu krivapetu. Nemu puobu go z Marsina mu je bla všec na krivapeta. Se je biu zagledu tu njo an ju je teu oženit. Takuo an dan, ki je ciepu darva ta v host, kar ju je videu, ji je jou: »Pomaj mi, za dobruotu.« »Ka man narest?« ga je vprašala krivapeta. »Den tle roke, de lahnejš arzkojen hlod,« je jou. Anta ona je diela not roke an on je vzeu uon skieru an ji je ujeu roke to hlod. Kri­vapeta je zacela jokat an ga prosit, naj ju rieše. On ji je jou: »Te riešin, ce me oženiš.« Tist puob ji je biu všec, ga je nimar [zmeraj] gledala, kar je hodu gu host.Takuo mu je jala: »Te oženin, pa var se mi rec krivapeta, me na boš vic videu.« Takuo su se oženil. An dan, ki mož je biu šu v Cidad, je zacelu garduo garmiet an v luhtu [zraku] su se mešale take magle biele, glih za tucu. Hitru je letiela po sarp an je šla du njivu žet ušenico, ceglih nie bla pru zdriela. Je korlu [potrebovala] še kajšan dan sonca. Kar mož je paršu damu an ona mu je povi­edala, se je zajezu an je jou: »Duo ti je kuazu požet zelenu ušenico, prekleta krivapeta!« Krivapeta brez se oglasit je šla an on je ostu sam celo živlenje. Je hodu vsak dan ju gledat an klicat gu host, pa je nie vic videu. Povedala Natale Tomasetig, rojena 1909, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 48–49). 82. Prekleta krivapeta! Vsaka vas je miela nje krivapete. So živiele tu jamah, tu celah [v skalah], na samin. So an pomale [pomagale] juden, ce so bli spoštljivi. Go za Mašerah, moja družina ima an sviet, ki se klice Go par krivapet, atu je na jama an notre so stale [stanovale] krivapete. An tu vas je bla umarla na žena mlada an je bla pustila no cicico [hcerkico] an moža. Mož jo je uozu za sabo, kar je hodu dielat ce v njivo al pa gu host. An dan, na krivapeta jo je vidla, ki je spala ta na jop [jopi] an je bla vsa azcesana [skuštrana] an narodna [umazana]. Takuo, zguoda, kar mož je biu ta v hlieve, krivapeta je paršla an jo je umila an pocesala. Vsak dan. Anta mož je teu zastopit, duo cese njega cicico, an se je skriu ce za vrata. An je videu, de je bla krivapeta. Je bla liepa, samuo je miela noge krevjaste: parste ta zad an peto ta spried. Takuo an dan je paršu tu hišo an je jou: »Oženi me an boš ti gaspodinja tele hiše. Si barka [dobra] an cicica te ce rada.« »Ja,« jala krivapeta, »pa me na muoriš maj klicat krivapeta.« »Na buoj se,« jou mož. Pa je paršu an dan, ki mož je biu šu du Sauodnjo za niešne [nekakšna] opravila. Je bla ura za iti ce v štalo an šele ga nie bluo doma. Krivapeta je mešala pulento an je cula, de ta v hlieve krave so bulile [mukale]. Je pustila pulento an je letiela ce v hliev. Jin je vargla senuo tu jaslo an je spustila tele ce pod kravo. Potle je hitiela nazaj ce v hišo, pa pulenta se je bla že zasmodila. Ju je zvarnila vsednu ce na dasko an je šla pa muzt. Kar je paršu damu mož, je biu no malo parpit. Se je usednu ce za mizo an je zaceu jest. »Prekleta krivapeta,« jou, »na znaš še kuhat, si zasmodila pulento!« Tu an žlag [v hipu] krivapeta se je zubila an on je nie vic videu. Poskrivš je hodila cesat cicico. An ji je šivala biele kikje an pledla unaste hlace [volnene nogavice]. An jo je ucila vse, kar na žena muore viedet. Povedala Maria Emilia Medves, rojena 1920, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 49–51). 83. Krivapete so živiele tau Pane. So pravli, de tle v Kosc, krivapete so živiele ta v Pane. Atu je an patok an at so živiele. Tek [ta], ki jih je videu, je bluo težkuo jih videt, nie teu potle pravit. Povedala Natalia Floreancig, rojena 1910, Kosca / Cosizza. (Tomasetig 2010: 51). 84. Debela pec. Kar san krave pasla, nimar [vedno] san gledala, ce pride kajšna krivapeta. Je bla na kaman go za vasjo. An so ble dvie poti tle od Mašere za prit gor an atu so se srecale an at so guoril, de, par starin, je bla na debela pec [velika skala, pecina]. Anta na vien, so guoril go par Debeli pec, sviet, se je je takuo klicalo. Gor notar, gu Skrilah, go pod celan[skalami] je na jama, ki se klice Krivapeta. Krivapete so stale [stanovale] tu tisti jamian so hodile pec kruh do h Debeli pec. So miele noge obarnjene, pete ta spried, parste ce zad. Kar so pravli. Nieso guoril, de so ble žleht. Tu tistijamsmošekraveparpenjal.Sejevidelugukonacansemoreitiskuozeanskuoze an go po tin kraj zacnejo sanožeta. An atu so an velike rupe. San krave pasla at blizu an je bla hlodova koritu [korita iz debla]. Je bla spejena [speljana] uoda. Naši so bli nardil hlodove koritu. Potle kaman so aztukli [raztolkli] go par Debeli pec. Povedala Agostina Dus, rojena 1924, Mašera / Masseris. (Tomasetig 2010: 51–52). 85. Castitjoveženeso štrienevile. Dolv starin Cedade, du Vincice, du Vancinovih je biu an malin, Arbidnjaku, dol notre. An at so ble, dol mimu, pod niekin celan [skalo], castitjove žene, so ankrat guoril. An so hodile go uon [sem gor]; so guoril, de so miele nieke štriene, na vien, ka so runale [delale]. An kar je paršu kajšan, so hitro zvile vse kupe an so letiele. So stale [stanovale] do pod cele, ta pod niešnin kamanan, ce notre so miele njih prestore. One so hodile, kar nie bluo obednega. Mi druz smo hodil po dnin kraj patoka, ta z Utane pa po druzin. At je bluo Vancinovo, so miel njifce, so sijal, kjer je bluo prestor, an one so štriene vile, uno [volno] se je runalo. Takuo k’ so paršli patoki dol, so nardil verin [jez] an je bluo koluo [mlinsko kolo]. An smo nosil, anta kar se je zbrala uoda, so mliel. An tele castitjove žene so hodile gor al sušit uno al de so štriene vile, at ki je biu prestor. Pa nieso tiele, de jih videjo, an kar je paršu kajšan, so letiele an so se skrile. Kar so cule hojo, su se skrile. Povedala Fiorinda Dorgnach, rojena 1915, Jagnjed / Iainich. (Tomasetig 2010: 52). 86. Krivapete so ble guHume. Krivapete so ble gu Hume. Jih nie obedan videu, pa cul su jih. Ta na Goloujě, pravjo, ta v Podlak, tan je na njiva, Bunelova. Anta so oral. Anta nieso mogli orat. Takuo ki so potegnil junci, takuo se jin je utargalo, tist gož [zanka], ki so miel parpet ta za golajnar [jarem]. Junci so šli naprij anta se je ujezu tel mož. »Muorju bit tiste krivapete tle!« Anta potle so se oglasile; adna se je zacela smejat go za garman. Anta je jala: »Uik, uik barovik, carni tarin za prezovik!« Antamožjevzeubarovikoancarintarin.Anpotlesenieutargalovic.Antaveste,ka j’ carin tarin? Je biancospino [glog]. Tista barovika pa na vien, ka j’. Muore bit ku beka, de se more zvezat. Uoz [iz] carnega tarna su nardil gož [vrv] za parpet ce h golajnarju. Povedala Felicita Bucovaz, rojena 1919, Varh / Varch. (Tomasetig 2010: 53–54). 87. Goz [iz] Runjaka so uekale [vpile]. Gu Runjake so ble cela [skale] an je je bluo nu celu, ki se je vidlu rovnu do h Kocebarju. Kocebarji so oral do na njiv. Krivapete su paršle uoz jame, su šle ce na celu an su gledale dol na njivu. Antada jin se je zacelu targat telin kumetan [kmetom]; su se targali šajti [precke pri vozu] an nieso šli naprej z dielan. An krivapete su zacele uekat: »Oh, Kocebaric, uji, uji barovik, ti se na bo targalo vic!« Anta teli Kocebarji hitro so letiel ce na te drug kraj Aborne an so tele mlaje [mla-dike] od barovika utargal an uil, de se na zlom, an parvezal šajte. Anta jin se nie vic utarguvalu. An tele krivapete so miele stopale obarnjene. Su hodile narobe. Su ble brumne [prijazne], su živiele, tuk su ble cela, gu Runjakah, an se niesu pustile videt. Povedala Teresa Cendon, rojena 1924, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 54–55). 88. Castitjove žene so ble tri. Castitjove žene, muoj tata mi je pravu, su ble tri žene. Su šli du njivu anta su oral. Anta jin se je bluo vse utargalo. Je paršla adna od telih go z Huma, gor su miele hišu. Je paršla tela do uon: »Uij, uij, carin tarin za pregij an te carnega uola naprij [naprej]!« So tuole nardil an potle je vse šlo. An potle so cul, de te druge dvie su uekale [vpile], su ju tukle, zak su ble jezne, de ona jih je bla navadla tuole narest. Povedala Angelina Sulin, rojena 1932, Gorenj Tarbi / Tribil Superiore. (Tomasetig 2010: 55). 89. Mož, ki je šcedu [ugonobil] castitjove žene. Anta je biu paršu adan go z Dreškega kamuna [obcine] an je pravu, de an mož je darva sieku. Jih je sieku anta jih je praklaju [cepil]. An so paršle tele castitjove žene ce h njemu. Anta jih je vprašu [prosil], de naj denejo roke notre, de lieuš arzkoje. So diele roke notre anta je hlod potaciu [skotalil] an takuo jih je šcedu. Povedala Angelina Sulin, rojena 1932, Gorenj Tarbi / Tribil Superiore. (Tomasetig 2010: 55–56). 90. Klobac od krivapete. So ble par nin kraj krivapete. An puob je poznu adnu an telamu jeblavšec. Ju jevprašu, najgaožene. Jeblaliepa, ceglih jemielapetenarobe. Anta j’ jala: »Te oženin, pa mi na smieš maj [nikoli] rec krivapeta. Ce mi porceš takuo, me na boš vic vidu.« Jo je oženu an potle so miel an otroke. So miel dvie lepe cicice [deklice]. An dan je šu ta od duoma po opravile, ga nie bluo cieu dan. O niešni ur krivapeta je pogledala luht [nebo], je vidla, de bo slava [huda] ura, an je hitro požela, zvezala an diela ce h kraju vso žito. Potle kar je paršu, ta par pot je zagledu tole žito, je ratu hud an je jau: »Ka s’ nardila, krivapeta, si požela zeleno žito!« An tisto nuoc je paršla tuca, ki vsien juden je vse arztukla. Obedan nie pobrou nic, samuo ona, ceglih nie bluo pru zdrielo, je bla lepuo spravla. Ona je viedla, de je miela prit tuca. Potle ona se je zgubila. Jo nie vic videu. An kar ga nie bluo, ona je paršla, je stuorla iti cicice tu an prestor an jih je preobliekla, pocesala an kar je korlu [bilo potrebno]. An s cajtan, k’ so zrastle, jih je navadla plest. An potle jin je parnesla dva klobca une [volne]. Vsaki po an klobac an je jala: »Pledita, pa na stuojta mai rec [ne recita nikoli] konac te bod. Ce porceta konac te bod, bo konac.« Anta one so rastle an so pledle, pledle vse, kar su miele potriebo, takuo ki jih je bla navadla. An nimar [vedno] tajšan klobac je biu, je bluo le tarkaj [toliko] vune. An potle an dan, ki so ble trudne plest, konac te bod! so jale, an tekrat vse kupe se je zubilo. Nie bluo vic klobca, nie bluo vic une. An pried, kar so pledle, nimar tarkaj une je bluo. Takuo so pravli, takuo san cula. Povedala Paolina Vuch, rojena 1932, Podbarnas / Sottovernassiono. (Tomasetig 2010: 56–57). 91. Usiec te carin tarin. Sa povien od Kocevarja dole za krajan. Dole par malne so oral. Alora je orau an se je zlomu šajt [vprežnica] telemu konju. Anta tanle so ble castitjove žene, so guoril, ta v cele [skalah] tu ni jami. Kocebar je zaceu uekat [vpiti]: »Se je zlomu šajt!« Anta adna od telih castitjovih ženah j’ jala: »Usiec [posekaj] te carin tarin an uij bradovik, bradovik ti ostane stanovik, boš nimar [vedno] dielu!« An potle so nardil takuo, ki jin je jala. Povedal Vittorio Coren, rojen 1930, Podbarnas / Sottovernassiono. (Tomasetig 2010: 58). 92. Castitjove žene. Castitjove žene so živiele gu cele [v skalovju]. Tan, se die, Ta na Planji. At gor not je celo an na jama. An mož tle z naše vasi je ciepu šcine [coke] ne delecod tistega cela. An je paršla do uon na castitjova žena. Tel mož je biu strašan [prestrašen], se je bou. Je teu rec, de duovieka [kdo ve kaj] mu nardi. Anta je zajeu šcino s skiero an je jou teli castitjovi žen, ki ga je gledala: »Pomaj mi ju arzklat, povliec z nin krajan z rokam!« Ona je diela not roke za mu pomat, on je vzeu uon hitro skiero an je leteu damu. Ona, buoga, je zacela uekat an klicat te druge žene na pomuoc. Tel mož tle z Barnasa se jih je bou, pa one nieso nic nardile obednemu. Ta v Briegu, Ta na Planj je na jama tu cele, at su živiele. Sada je vse na arbida [robida]. Povedal Vittorio Coren, rojen 1930, Podbarnas / Sottovernassiono. (Tomasetig 2010: 58). 93. Ponoc su prale blaguo. Tle v Bijarcu smu miel castitjove žene. Du Barnase so miel krivapete. Krivapete so hodile ponoc ce po vasi an so klimpale [zvonile]. Ce so ušafale [dobile] ženo, so jo pejale du nu rupu [jamo] ta pod Pariglo. Tista rupa se klice šele [še zdaj] Krivapeta. Tle v Bijarcu smo miel pa castitjove žene. So ble dole, blizu Nediže, an so ble v bielin obliecene. Ponoc so prale blaguo. Povedal Antonio Massera, rojen 1920, Bjarc / Biarzo. (Tomasetig 2010: 59). 94. Krivapete. Krivapete so miele parste ce zad an pete ta spried. Su stale [stanovale, prebivale] ta v hostah, ta v Pan. Ta s Pane su hodile. Atu so bli patok. An nu malo buj dol. Do za Šošnji je an mikan studenac, an atu so ble. Povedala Agostina Floram, rojena 1907, Ofijan / Pegliano. (Tomasetig 2010: 60). 95. Krumpacu oca an krivapeta. Tuole nan je nimar [vedno] muoj nono pravu. De go par Grap, go za Polavo, du patoce [doli v potoku] so ble velike jame. Anta je guoru, de so ble krivapete. An je šu gor adan, Krumpacu oca, darva ciepit. On je ciepu darva go par patoce anta je paršla uon tal krivapeta an mu je diela roke tu šcino [razporek], ki je ciepu, an on je vetegnu [potegnil] uon skiero, ji je ujeu notre roke an je uteku damu. Povedala Livia Martinig, rojena 1930, Tarcmun / Tercimonte. (Tomasetig 2010: 60). 96. Krivapete so miele uoz. Muoj nono mi je pravu, de tele krivapete so ble nardile uoz an de so ble šle gu za Hudo dolino. Anta de jih je dan gledu, muore, de ki dielajo. Anta de so darva uozile an jin se je biu oje ubu [zlomilo]. Anta adna je jala ti drugi: »Ujik ujik bradovik, carin tarin z’ pregovit!« Tele je bluo guorenje od krivapet. Mi diemo: uij, uij baroviko an spregji [prepogni] te carin tarin, ki je tard, an zvezi ta h ojes. Barovika je ku na lieska, pa je na tarta mocna an carin tarin je an garim ku drien, ki ima carno olubje [lubje] an ima tarne takole duge. So riedki. Povedala Livia Martinig, rojena 1930, Tarcmun / Tercimonte. (Tomasetig 2010: 60–61). 97. Krivapete od Tarcmuna. Krivapete od Tarcmuna so stale do pod Figovco, atu je jama od krivapet, ta pod nin celan [skalovjem]. Je na jama mikana an uozka. Povedala Livia Martinig, rojena 1930, Tarcmun / Tercimonte. (Tomasetig 2010: 61). 98. Ne takuo! Ne takuo! Muoj tata je pravu, de ta pod Prehodan je rob, se na vid sada, an gu telinrobu so jame. Jou, de so nosil gnuoj tu žakjah, nieke take reci. An so vliekli cez rame na vse kraje ce po njivah. An so bli vsi umazani an so smardiel. An de ta pod Prehodan, go pod Roban, go na briegu Svetega Martina, so ble krivapete: »Ne takuo! Ne takuo! Uik barovik, uik barovik an beke uik!« One so dajale zastopit: vzamita beko, zavita z baroviko an nardita koše. Anta at v Ceplešišc, pocas, pocas so zacel plest koše. An potle so nosil gnuoj tu košah. Krivapete so nimar [vedno] ucile: nardite takole, nardite takole. Tuole je muoj tata pravu an mi smo ga pošlušal. Al je ries al nie ries, na vien. Povedala Ernesta Coceanig, rojena 1917, Kraj / Crai. (Tomasetig 2010: 61). 99. Krivapete so ucile. Gore v Gorenjin Marsine je bla paršla krivapeka dol blizu an jih je bla navadla runat [delati] skuto, ser an vse tele reci. Anta, na vien kuo, so jo bli zalovil [zapodili] an je šla go na varh brega anta je arjula dol: »Ce me niesta bli zalovil, san vas bla še niek navadla uoz mlieka runat!« Povedala Diana Iuretig, 1925, Dolenj Marsin / Marsino Basso. (Tomasetig 2010: 63). 100. So živiele ta pod Žimbranco. Do na Stupc so oral anta so se varce [vprežnice] targale. Anta na krivapeka je jala od deleca: »Uji, uji baroviu, de bo daržalo stanoviu!« Ta pod Žimbranco je bluo no veliko celo [skalovje] an atu so živiele krivapeke. Nan je pravu naš tata. Povedala Diana Iuretig, 1925, Dolenj Marsin / Marsino Basso. (Tomasetig 2010: 63). 101. Na liepa krivapeka. Je bla na krivapeka liepa. An an puob tle z Marsina jo je teu oženit. Ona je jala: »Ja, te vzamen, pa mi na smieš maj [nikoli] krivapeka rec.« »Te na porcen maj,« je jau. Anta je šluo tuole naprej. Na vien, kan je šu mož, je zacelo garmiet an se zaganjat [bliskati]. Ona se je bala an so miel vso ušenico za žet. Pa nie bla še lepuo zdriela. Je požela hitro an tu kupce ložla. Te druzin je tuca vse potukla. An kar je paršu damu, jo je vprašu, ka j’ dielala. »Ja,« jala, »san ušenico požela.« »Kuo,« jau, »s’ požela ušenico zeleno! Sakramenska krivapeka!« An ona je utekla. Ji nie biu dou cajta [ni imela casa] poviedat, de je bla paršla tuca. An je nie videu vic. Povedala Diana Iuretig, 1925, Dolenj Marsin / Marsino Basso. (Tomasetig 2010: 63–64). 102.Usa dolina je cula, kua so arjule [vpile]. Krivapeke, so guoril, de so ble strupene [hudobne]. Tle san cula, de so ble tan pod Svetin Lienartan, tan v ruonškin briegu. Glih ta pod cierkujo, dol je no celo [skalovje] an at notre so miele jamo. So pravli, de ankrat je biu šu ce an mož jih gledat. Anta so ble jezne an so ga ujele an ga nieso pustile vic proc iti. Anta so ble an driev usiekle an so cepile tel drieu, an nieso mogle arzcepit. Anta adna je jala možu: »Al nan ga arzciepiš?« »Ja,« – jou. Anta je zatuku not skiero an je nie mu uon vzet. An je jau: »Pujta tle vse an ložita [vtaknite] tle roke, de arztegneta ce an san [sem in tja], de vzamen uon skiero, de puojden naprej z dielan. Anta so diele not roke an je vetegnu uon [potegnil ven] skiero, an drieu jin je ujeu not roke. Anta je pa uteku damu. So jal, de vsa dolina je cula, kuo so arjule za njin. Go par Mašer so guoril, de gu Skrilah imajo niešno jamo. Povedala Pia Cendon, rojena 1933, Dolenj Tarbi / Marsino Basso. (Tomasetig 2010: 64). 103. Krivapekna jama. Krivapeke so ble tle blizu. Tanle je na cierku, Svet Lienart. At zdol je na jama an so guoril ta v Krivapekni jam. Je velika jama. An vse krivapeke so živiele ta v tisti jam. An so hodile uon ponoc. »Na hod, na hod, te krivapeke popejejo [odpeljejo],« nan so guoril. Povedal Antonio Ierep, rojen 1913, Ruonac / Rodda. (Tomasetig 2010: 65). 104. Ice zmanjeno [stepeno jajce] za krivapete. Na vilju [na predvecer praznika] svetega Ivana se dene ce na okno ice zmanjeno [stepeno jajce] za lon krivapetan. Kresi, ki so goriel po vaseh, so zmisnil krivapete, de možje so bli parpravljeni za iti [kosit] travo. An tisto nuoc su preganjale vse slavote [zle duhove] uos sanožetah, de bojo sanoseki [kosci] siekli v miero an de žene bojo grable an skladale, brez strahu, senuo. Anta kar so pregnale delec vso to slave, kar ce po hišah so vsi lepuo spal, one so paršle du vas jest jajca zmanjene, ki žene so jin ble pustile go na oknah. Povedala Antonia Massera, brez letnice rojstva, Polava / Polava. (Tomasetig 2010: 66). 105. Susji brieg. Krivapete (od Zapatoka) so stale [bivale] ta na Trepan, ta v Susjin briegu. Tan je bluo garduo. So se kregale, požegnuvale an klele. Povedala Maria Leonilde Maion, rojena 1924, Sarženta / Sorzento. (Tomasetig 2010: 66). 106. So uozile sadje. Karjupete so hodile. So uozic uozile an tje, k’ su ga zvarnile, je bluo dobro lieto. Ponoc so hodile an tu uozicu so uozile sadje an so ga zvarnile an potle so potrosile sadje ce an san. Povedala Natalia Floreancig, rojena 1910, Kosca / Cosizza. (Tomasetig 2010: 66). 107.Go par Krivapet. Go pod Zeleneh naša družina ima an sviet, ki se klice go par Krivapet. Atu je na jama an at so živiele krivapete. Povedal Italo Medves, rojen 1929, Mašera / Masseris. (Tomasetig 2010: 68). 108. Krivupete tapoluoške. Krivupete tapoluoške so živiele du Suopotah. An so pravli, de so ble tan an so ble ujele adnega, ki jin je dielu za hlapca. On jin je muoru vse dielat. An je bla nimar [vedno] dna, ki ga j' ahtala [stražila]. An dan je darva ciepu an takuo, ki je dau s skiero tu hlod, mu j' hlod poknu pa nie mu skjere uon uzet. Anta j' uprašu krivupeto: »Pomagaj mi skjero uon uzet, den roke notar, de razkojemo tel hlod.« Krivupeta ga j' bugala, j' diela roke, kjer j' biu poknu hlod, notar. Tekrt j' on hitro skiero uzeu uon an ji je ujeu roke notar tu hlod, de je ostala parpeta, an je uteku damu. Povedal Renzo Gariup, rojen 1935, Seuce / Seuza. (Tomasetig 2010: 68). 109. So znale uno prest. Krivapete so ble babe, ki so miele noge obarnjene. So ble kajšne garde an kajšne lepe, ku te druge žene, pa nieso ble žleht. Pravijo, de so znale prest uno, kar majdan [nihce] drug nie znu. Su prale štriene od une tu patoce an so jih kladle sušit ponoc ta na debelopec. Zjutra so jih skrile tu njih jame, de obedan jin jih na uzame, an potle, poskriuš [naskrivaj], so pledle. Povedal Agostino Medves, rojen 1924, Mašera / Masseris. (Tomasetig 2010: 68–69). 110. San cula od krivapet. San cula, san cula guorit od krivapet. Obedan jih nie videu. So ble babe, ki so miele ce zad obarnjene noge, peto taz pried. Tle v Kravari je na jama at, ki se gre ce v Raune, na vien, ce sada je ocejeno [ocišceno]. At so stale [tam so stanovale]. Nieso ble žleht an so pomale juden. Povedala Antonia Pienig, rojena 1927, Podkravar / Potcravero. (Tomasetig 2010: 69). 111. Barnaške krivapete. Go za vasjo je an prestor, ki se klice Tuk je zluodji orou [kjer je zlodej oral]. At je vse puno patoku, štier, pet an še vic. Strašni patoki, duzi. Adan od telih patoku se klice Krivapeta an je glabok an gart. At so stale Barnaške krivapete. Muoj nono je pravu, de tele krivapete so ble narodne [neurejene] an so miele duge parkje an noge narobe. Anta niešan tle z Barnasa je biu usieku an hlod gor Tuk je zluodji orou an mu je biu hlod padu du tel [dol v ta] patok, du tolo Krivapeto. An ga je korlu [ga je moral] prežagat an potle pa arzcepit [razcepiti]. Takuo tel je šu dol not ciepit. Je zatuku not klin pa hlod se nie odpru lepuo. An tele krivapete so mu se smejale. Anta je jou telin krivapetan, na vien, dost jih je bluo, sešt, sedan: – Pomajta mi, namest se smejat, ložita notre roke an aršerita [razširita] nu malo, de lahnejš [lažje] uzamin uon klin an de pujdin naprej z dielan. Nieso ble pru žleht, so mu diele not roke, on je uzeu uon klin, hlod se je zapru an one so at ostale, ujete. Povedala Elia Costaperaria, rojena 1932, Barnas / Vernasso. (Tomasetig 2010: 69–70). breGinjski kot 2012. ROKOPISNI VIR. 112.A ne vieš tejste od kriveh pet. So prabli, da so ble dol za Nedižo, k je [kjer je] Gradec. K je [ko je] hodu tejstcajt ukou desetnk, je prabu, c b ljudje vedel', kaj je nuotre u tebe, Gradec, b biu u križ prekopan. Krivopetnce pa so živiele na Gradicu. So mele pete ta spred. So mele špago nategnjeno, da so denar šušile. So pomale [pomagale] ldem. So ble dobre. Nkret je pršu veter, je ves dnar nesel. An od tekrt so se zguble. Jh ni blo vc gor n' Gradc'. E, saj vieš, to je blo, ko so še prapce prabli. K so vrjeli tu. (Ivancic 2012: RV). livek 2013–2017. USTNI VIR. 113. V bližini fontane (v smeri ceste za Mašere, druga hiša desno iz smeri fontane) sem na verandi sedecega gospoda, starega okoli 75 let, vprašala po krivopetah, ki so omenjene na Tapolovški poti. Povedal je, da so mestu, kjer zdaj stoji tabla z napisom Jama Krivepete, kolikor on pomni, rekli v Lepenju ali Pod cerkvijo pod robom. Res pa je, da so tam otroke strašili s krivimi petami. Ampak živele so pa v veliki jami v Malenšcah. »Zdaj je zarašceno, bi te moral prav kdo peljati gor,« je dejal. On da bi še vedel, kje je to, saj je tam pasel krave, ko je imel 12, 13 let. In so se bali krivih pet. So rekli: »Krive pete grejo,« pa so pustili krave in leteli. Možakar je povedal za lokacijo z imenom Babja pec, ki naj bi bila na gricku v bližini mesta, kjer je bilo nekdaj strelišce. (Nakljucni domacin 2, 2016: UV). benecija 2013–2017. USTNI VIRI. 114. Krivopete s ble, k smo šl. s Stupce dol na Loh, alora je no celo na desni gor, pri Nadiži je eno celo an so ble gor na kraji, je del rajnk nono, so zmeraj wekale dol: »Wi, wi trto barovi,« k so pršle tist /…/ »wi trto« – za zvezat fažino, za fažine nardit [za zvezati butaro], – ma so govoril anka druge reci, ma se ne zmislem vec. So bile ta na vseh usteh, ma vsak je mel ano drugo maniero, so pravli. A vi ste jih videli? Nee, tisto so tu glavi. Ta stari so jih vidli, zaki so bli lacni. Kako se klice tisto celo? Franko bi vedu. Ce vržete kamen notri v jamo, ga cujete, da pet minut tadun-tadun- -tadun pada. (Tramonti 2014: UV). 115. Krujapete so živele v Celah blizu Raunega, je blo dalec za hodt. Ankrat smo šli po gobe an smo se tole zmandral [zmenili] teli otroc, smo imeli po neh 12 let, mormo jet gledat, kje so živele krujapete. Krujapete so ble ta pr vod [vodi]. One so naredile njih habitat ta pr wodi, saldi [veliko] moure bit vode, kjer so ble krujapete. An tan smo šli, cecica, tale otroc. Jet gore an parnest gobe nazaj. An smo šli gledat, kje so krujapete, je bla voda, so ble štenge za gor za vodo za iti v tole celo. At so mele njih forn [pec], so jal, go notre je blo tole celo' an tam so spale. Sada ne vem, kašno je. Ne ušafa [najde] nobeden, je sama garbida [robida] an host an tarnje, da ne prideš. Ne ušafa ubeden, ti starih judi gor u Rauneh jih ni. Mi druj teli otroc, ka [ko] smo šli uon, ku smo šli, smo u brig smo letiel. Jama je bla, tem je živela. Zak [ker] je prabla moja mama, da je bla na krujapeta taku lepa an da je bu gor zravn adn, jo je oženu. Ona nje telagaožent. Antajejala:»Ja, ben, seoženemo, pero [vendar],« jala, »mai[nikoli] mi ne boš smel rect krujapeta.« Anta an dan, na vien, kam je šu [šel], de je šu u Cedad, se je naprauljalo za daš, mu je požela ušenico, j pršu damu, da ni zadost zdriea, anta ji je zaueku: »Fardamana krujapeta!« An ta je uzela, je mela tako lepo cecico bjondasto, so jali, je uzela cecico, jo je pejala ce pod Celo živet ž njo. An ta pod Celi se je bla ofin dla, an ta pod celi [skalo] je živela. An tuole nas je takuo skrbielo [skrbelo]. Je bla na prauca. Ma je blo ries, je blo ries, da jo je oženu, zak je od Vuokove družine, kjer je … še sam pravi tie star, ne vem, kuo se klice. Ona (mama) je prabla, de je biu Vuku. An so jali, je ponoci hodila, je anke triste [žalostno], de je hodla telo cicato cesat, ki je bla ostala cecica. Bjondasta duge lasje. Je pravla moja mama Angelina, ma njej so že pred pravli, tuole so pravli vsi. In mi smo šli, teli otroc telo jamo gledat, tri smo ble, dve od tri smo žive še. Tako smo šli naglo po bregu, je ano uro hoje. Smo vedele, kako se gre gu cela, zak je bla tela voda, ka so jo won speljal du po vaseh. Nc se nismo bal, ker so bli an puobi. Oni so šli napred, je kaka vipera [modras], jo ubijemo, mi smo šle odzad gor po telih štejngah. Sem pejala enga moža starga ta z Vidma, ka je pisal od krujapet, /…/ Krujapete so blie buje [uboge] žene', ka so ble zavaržene, an dakor jih ne bo ubedem citavu [ocitoval], zak so ble buoge saruote, ma so ble modre. A vieš, da je bla, ko sem pršla to gor, je bla Toncicova, je mela glih takuo noge obrnjene, je mela žeke' saldu [velike] an je mela pašcic [pašcek], da je držalu. (Primosig 2014: UV). 116. Krivapete so bile ženske, ki so imele noge obrnjene nazaj, stopinje so bile v drugo smer. Na Planji je voda, tam gor naprej je celo in tam je jama Krivapeta. Jama je dolga kakih 25 metrov, notri so šele hlodi gnjeli [gnili], ka so meli parpete krave, ko so pasli. To je pol ure za hodit od Mašer navkreber. Drugic te lahko peljem gor. (Dus 2016: UV). 117.Krivapete so bile po gozdu, so živele kot žival. Evelina Melissa, r. 1927, Prosnid. (Melissa 2015: UV). 118. Krivapete,toso nekajstariljudjepravili,kosembilamajhna, masenespomnim, kaj so pravili. So pa tudi pravili, da so duje [divje] žene. Živijo ta po hostah an ta po patocah [po potokih] in te nesejo, ce nisi priden. (Simiz 2017: UV). bovško 2013–2017. USTNI VIRI. 119. Strašili so, da pridejo krivopetnice, pirte [pehtre babe], Miklavži. So pravili, da krivopetnice živijo Pod Rumeno skalo in pridejo zvecer. Ampak to je neumno – ot­roke strašiti! V bovtu (spodmolu) Pod Rumeno skalo je živel t. dulj. muož (divji mož), ki je redil credo kakih 30–40 koz in je Trentarje naucil delati sir. Da bi tam živele krivopetnice, pa nisem slišal. (Pretner 2015: UV). 120.Krivopetnice so hodile po hišah in so strašile otroke. Za glavo so imele prižgano sveco. Tudinasv. 3 kralje so hodile. Vcasih krivopetnice, vcasih pirte. Enkratene, enkratdruge. (Kravanja Š. 2015: UV). 121.Otroke so strašili s krivimi petnicami za svete tri kralje. Verjetno so bile zacoprane, da so se jim obrnile noge, ali pa jih je Bog štrafal. Najprej so škodovale ljudem, potem so morale imeti pa noge nazaj, da so se pokorile. Potem pa so ubogale bolje [bolj ubogale]. (Hosner 5. 7. 2015: UV). 122.Ja, od krivih petnic (kriw.h pietnc) so vedno govorili, so nas strašili, ko smo bili otroci. Kakor je bil mrak, nismo šli vec ven iz hiše. »Vas bodo krive petnice odvlekle!« Da nas bojo peljale krive petnice. Za svete tri kralje, so govorili, da hodijo krive petnice okoli. So bile naštimane po kake tri ženske in so hodile. So imele obrnjene žoke [copate], pete naprej, prste nazaj. In za Miklavža so se tudi naštimale tiste krive petnice. So prišle v hišo: »Molite! Molite!« In so kakšno vejo dale, namesto da bi bil kakšen bombon. (Hosner 2015: UV). 123.Krivwe pietnce so živele tudi u Kauccevi jami v Zadnjici. Z njimi so strašili otroke. (Hosner 2016: UV). 124.Krivopetnce so strašile tam, kjer se gre v Vrsnik iz Soce proti Trenti. Moj nono, rojen 1885 pri Rogarju v Trenti, je pravil, da so ga lovile, ko je šel tam mimo s kolesom. (Kravanja M. 2015: UV). 125.Svetki Zorc je pravila o krivopetnicah od moje tašce mama, Marija Cuder. Da so bile krivopetnice kot nekakšne vile, da so imele noge obrnjene, pa je bilo prekletstvo, so rekli ljudje. (Zorc 2015: UV). 126.V Cezsoci so rekli pa, da imajopirte nazaj zasukane noge. So živele v Pirtni jami nad Cezsoco in so rade hodile k Soci. »Te ponese pirta,« so dejali. Tako so nas mulje [mulce] doma držali proc od vode. (Kenda 2016: UV). 127.Pirte so živele v Pirtni jami. Hodile so za svete tri kralje, takrat je bilo treba napisati na vrata G+M+B, da ne pridejo pirte v hišo. V Cezsoci smo se šalili, da je to Gašper, Minc in Borga (op. hišna imena v Cezsoci). Pirte imajo pete naprej in noge nazaj. (Mlekuž 2014: UV). 128.Krivopetnice v Lepeni. Ja. D. so blie, so nas strašl. star .ldie. Pec, nes buojo z.p.rle, nes buojo zbzale, nes buojo ujele, nes buojo p.ljale tu jamo pud kako skalouje … Tu, tu je blu tu. A puj.dle tudi, d. wes buojo? Ja sebeda. Putem dien.jo tu lonc, skuh.jo, take … Šie kj. so pa blie kriwopiet.nce gore u L.pien.? So blie pu skalouj., bunk.rj., take r.ci. Tem so se skriwale. »Kar mierki,« je dieu, .n ciestr.r je biu, Tuonšc iz Lepene. »Kar mierkite, k pojte [pojdete] gor skuos Glawe, wes buojo ukie [volklovi] an kriwopietnce ujele!« Smo hudil u šuolo, smo šl. u šesti ur zjutro an u wesmi ur je bila šuola, d.mou smo pr.ršl., je bila štrta, peta ura – pu­zime je žie bila nuojc, prej k smo p.ršl. demou. Smo wes.m kilometru muorl. d.lec u šuolo, pieš. Jes s.m .nkret se tku bala tejsth kriwopietnc, s.m šla bosa [da sem šla bosa] gor pu ciesti skuos tejst gozd. Kj. je tejst gozd tocno? Ku se klice? Gor u Glaw.h se prab.. Tu sr.din m.d klanc.m. A tmbiš so blie kriwopiet.nce? Ja, tmiš so bli us. str.hie. (Ivancic 2017: UV). REZIJA 2017. ROKOPISNI VIR. 129.Ime krivapeta pride iz besed kriva (krevljasta) in peta, kar pride rec [nastane], da so imele pete obrnjene cezpret [naprej], prste pa od zad. Nekatere so ble lepe, druge grde, adne stare, druge mlade, divje žené. Kakšne so ble (v Bili): brumne [dobre] in druge so ble žleht. Te brumne so hodile pomagat ljudem po polju. Videlo se jih je pod noc. Živele so po jamah, kjer so plesale in pele z mocnim glasan. Imele so zlate lase in lica rdece ko japka; oblecene so ble z drevesnin listjan. Zbharman belenski botro je hotel oženit adno lepo krivapeto. Tela muh je odgovorila: »Jaz te bom oženila, ce ti me obecas, da nikdar me na pokliceš krivapeta; ce ne, me na boš vec vidu.« Krivapete so med drugin navadle ljudi sirit, delat skuto in presno maslo in torte, büjdantke, možnike;živat (šivat?) škalete in cokla; brusit nože in sekire; plest pletenice in korbe; kuhat štrukje in štokju; izumiti klobase, batudo [pinjenec], salame, pec kruh, gubance [potice], pince. Prerokovale so, kada pride toca (v Bili brüžarja), in tako so vedele, kada kajšna ura bo. Kajšen prave, da krivapete so šele [še vedno] med nam v gost. Ucile so fažine (v Bili balce) [butare] vezat z bradovikam in zelenimi trsti. So znale delat vsega: pa parvezat krave, ovce, koze, teleta in osele. (Rinatic 2017: RV). Gradivo se, z izjemo detajlov iz Rezije, ujema z objavo v Beneškem dnevniku 2009: gl. koledar za dan 6. in 7. marca (slika 40). brda 2018. USTNI IN ROKOPISNI VIR. 130. O patanogah mi je govoril mamin bratranec iz vasi Višnjevik. Spominja se jih iz otroštva. Patanoga je bila ta huda žena, s katero so strašili poredne otroke. Rekli so jim, dajih bo odneslapatanoga(strašiliso tudizbrkošo in karadindico). To izrocilo je poznalo tudi sosednje Gradno v Goriških brdih. O tem sem vprašala še 2 ženski, eno iz Višnjevika in drugo iz Krasnega. Obe sta povedali, da so poredne otroke strašili, da jih bo vzela patanoga. Ce te je vzela, se nisi vec vrnil. Gospa iz Višnjevika je rekla, da je bila patanoga pol zmaj in pol ženska in je bila strašnejša od karadindice, ki je bila bolj mila. Druga gospa pa je dejala, da se patanoge zbirajo pri nekem drevesu na Vrhovlju pri Kojskem. To je kraj, ki je samo nekaj kilometrov oddaljen od Višnjevika, vmes so samo senožeti in gozd. (Gomiršek 2016 in 2018: UV oz. elektronska pošta). nekaj terenskih drobcev o krivopetah od tu in tam. USTNI VIRI. 131. Za krivopete nisem slišala, v Viškorši jih ni bilo. (Michelizza 2014: UV). 132.Za krivopete sem slišal, ko sem bil majhen, od nekega otroka. (Zussino 2014: UV). 133. Krivopet v Plestišcih ni. (Cencig 2014: UV). 134. O krivopetah ne ve nic, je pa slišala praviti. (Sturma 2015: UV). 135. Krivopete so živele na Gradcu. Sušile so denar na špagi, ker jim ga je dež zmocil. (Terlikar 2 2015: UV). 136. Krive pete so bile Tam v skali, je kot pod balkonom. V kotu jame je kot ena policka. Stare štorije pravijo, da so tam živele krive pete. So imeli za otroke strašiti. Leta 1997 smo jamo ocistili, da bi tja vozili otroke, ki so v domu Kavka v šoli v naravi. Slika iz jame od takrat visi na panoju v domu Kavka. (Lopacov 2016: UV). 137.Marija Bric - Pustoukceva iz Breginja je povedala pravljico o Petricu in veliko drugega breginjskega izrocila, za krivopete pa kot otrok ni slišala. Pravi, da so jih šele potem prinesli. (Zapis B. Ivancic Kutin pri informatorki Mariji Bric, Bric 2016: UV). 138. Krivopete so živele pod Lokarji. Ljudje so se jih bali, ker so rade kaj ukradle ponoci, zato so zaklepali vrata. In volno so predle. Bila je tudi šilakoša, ampak ta ni imela nazaj zasukanih nog. (Terlikar 2 2015: UV). 139. V Reziji niso poznali krivopet, pac pa aganis, ki so imele zasukane noge. (Quaglio 2016: UV). 140. Od krivapet je prabla Cunkina. (Rinatic 2016: UV). 141. V Reziji ni bilo krivopet! (Paletti 2016: UV). 142.Krivopet ni v teh krajih! (Di Lenardo 2016: UV). še nekaj o bližnjih divjih ženah / babah. USTNI IN ROKOPISNI VIRI. 143.105 Kdr sem bu še smrkuc, mi je ta star ace povedu edna lažna prauca, ki sem ji pa takrat še vrjeu in prau živo se mi je utisnla u spamin. Pravu mi je prbližno tako: »A veš, Pepc, da ni prau, da hodš tako ab pazni ur wn. Samo da te ne bo zanesla pot u Karita, zato ker tam, dol u satesk, je ena belica jama, u nji pa žbi diuja baba. Ta baba pa dneu spi, panac pa pride na dan in paz, da neb šu slucajnatam mem kak smrkuc kikr ti! To babo je malokdo bidu, a tist, k' jo je, je imu samo Božjo sreco, da se mu ni zmešalo. A veš, k'kšna je? Belica [velika] in debela je za dua adrasla maža, mocna pa prau tako. Jma duge, skuštrane zelene lase, aci pa take, žgoce, k'kr sam hudic. Ad nje se šir tak cudn duh pa trahnab, da usacka strese. Kdr pride iz te suoje jame, se najprej akuplje u leden uod, patle pa caka, da bo pršu kikšn pobc tam mim. Takrat ga zgrab za kraglc [ovratnik] in ga adpelje u ta suoja jama. Tam ji mure astrašen [prestrašen] atrak palauit duajst uši, ki j'h ima u skuštranih l'seh. Ma te uši sa belice kikr cebri, pa tuod babe ne sme n'c bolet, zato ker ce ne upije, da se use trese. Bejn ja, patle atraka spusti, ana pa zmasti uši ab skalah. Zato ti praum, da ne hod tam akruh!« Lahko si misliš, da me je ta star ace dast astrašu, da nism šu nkul tam mimo, še pa dneu nc rad. (DAJD8). 144. Divje babe v Ladrah.Še dans se t' p'r edn'm kraj gor ned wasjo prab T' na bele'm ples. Prabjo, d' so u stareh cajt'h gor na tist'm kraj zwecer pl'sale divje babe. Enkrt so se možje t' z wasi sprabli gor, d' j'h prcakajo, d' bojo vid'l, kako pleš'jo. K'r so pršli gor, so se poskril 'n cakal. Pod noc so se stare 'n mlade diwje babe zbrale 'n zacele plesat. Možje so skocil t' h njim 'n edno od nj'h ujel. Prosila j'h je, naj jo spustijo, oni pa niso tel. K'rjihnimoglapregoworit,jimjeobljubila,dajimpove,kajlahkodobjot' zmleka. K'r jim je tole povedla, so jo spustli, ona pa se jim je zacela smejat. Rekla je: »Ce me ne bi spustli, bi wam povedla še za edno rec, k je notr u mlek, tko vam pa ne povem.« Možem je blo pot'm žou, da so jo spustli, a je niso mogli vec ujet. (DAJD9). 145. Divje babe v okolici Liga. Pod Melinki je en rob, prepad, spodaj je bila nekoc kmetija Hošcina, na lepem kraju, a ker ni bilo ceste in elektrike, so se izselili. Kakih 200 m nad to kmetijo v tistem robu je bil kraj, ki se mu je reklo Pri dujih babah. Tam je tudi jama, ki ni zelo globoka. Otroci smo se bali iti zvecer iz hiš zaradi divjih (dujih) bab. Pride duja baba, so rekli, te ponese! Ko so hodili delat iz Liga v Anhovo peš, nekje na pol poti se je reklo, da so pasali [šli mimo] Pr dujih babah. Tako se je reklo tistemu delu poti. Verjetno je bila kakšna jama tam (samo domneva, ko ga to vprašam). (Jeroncic 2016: UV). 105 Besedilo sledi tolminskemu govoru (rovtarska narecna skupina), zato je veliko akanja (a < o). 146. Divje babe v Baški grapi. V Dugem brdu so živele divje babe. Je pravila stara mama, da so od tam slišali glasove, da tam drgnejo. Tam je tudi potok in slap. Nisem pa slišala nikoli, da bi imele divje babe nazaj zasukana stopala. So pa tam na istem mestu v tistih prepadih živeli divji desci. (Mocnik 2016: UV). 147.Divje babe v Babji jami pod Šebreljami so tudi otroke kradle in jih požrle. So odrasli kazali rdec mah, da je od krvi, da so otroke strašili. Nikoli niso pravili, da so imele zasukana stopala. (Gantar 2016: UV). 148. Divje babe v Cerknem Nikoli niso pravili, da bi imele divje babe noge obrnjene, in tudi ne, da bi divje babe jedle otroke. (Laharnar 2016: UV). 149. V Cerknem so bile samo divje babe, še posebej na Policah. Tam je veliko štorij o tem. Nisem slišala, da bi imele zasukane noge. (Kovacic 2017: UV). 150. Žalik žene na avstrijskem Koroškem. Žalik žene so bile prijazne, pomagale so kmetom z nasvetom, kdaj naj sejejo. Niso imele narobe zasukanih stopal. (Inzko 2017: UV). 9. ZAKLJUCEK Slovensko folklorno izrocilo o krivopetah je v pricujocem delu predstavljeno z razlic­nih vidikov, pri cemer se analize vecinoma naslanjajo na terensko gradivo, ki je bilo zapisano iz ust informatorjev (arhivski zapisi, objave od konca 19. stoletja do danes in gradivo, pridobljeno na terenu med letoma 2014 in 2017). Ženska bajcna bitja z nazaj zasukanimi stopali so v slovenski folklori znana le v skrajnem severozahodnem slovenskem (in hkrati slovanskem) etnicnem prostoru, predvsem v Beneciji in Zgornjem Posocju. Politicnozgodovinske okolišcine, kot so menjavanje državnih meja in oblasti na tem obmocju od leta 1866 dalje, so vplivale na socialne, demografske in jezikovnokulturne razmere in s tem tudi na prenos in živost izrocila, pri cemer je pomemben širši in ožji etnografski in socialni kontekst. Krivopete so umešcene med bajcna bitja iz vrst divjih ljudi (divja baba, divji mož, velikani) patudivilinskih in drugih demonskih bitij(vile, pehtrebabe, carovniceipd.). Bitja z enako deformacijo stopal poznajo posamicne kulture po razlicnih koncih sve­ta, še posebej bogat nabor ženskih likov z zasukanimi stopali, ki zelo spominjajo na krivopete, je dokumentiran pri ljudstvih Srednje in Južne Amerike, npr. v Venezueli masisikiri, na venezuelskem otoku Margarita chinigua, v Gvatemali siguanaba in v Dominikanski republiki ciguapa. GvatemalskiIndijanciChortipoznajo tudikosmata, škratom ali velikanom podobna moška in ženska bitja z zasukanimi stopali, imeno­vana sisimite, med rekama Pora in Urugvaj na obmocju Brazilije in severovzhodne Argentine pa je znana Cai-Pora itd. Krivopete imajo s sorodnicami po svetu številne skupne znacilnosti. Avtorji, ki se ukvarjajo z izvorom folklornega izrocila, vecinoma menijo, da je to ostanek starodavnih clovekovih verovanjskih predstav, zasukano stopalo pa razlikovalna lastnost med cloveškim in drugimi svetovi; funkcija teh bitij pa je pretežno regulativnega znacaja: vpliva na ravnanje oz. obnašanje ljudi. Spremembe politicnih razmer, kulture in nacina življenja ter migracije se kažejo tudi v kronološki dinamiki dokumentiranega gradiva o krivopetah, njegovo kolicino, vrsto (posredno tudi funkcije) pa lahko med vrsticami razberemo tudi iz zapisov o krivopetah skozi cas . Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo objavljenih nekaj zapisov tega izrocila, do 80. let 20. stoletja pa o tem ni bilo omembe vrednih novih zapisov oz. le-ti niso bili dostopni širši javnosti. Zato se je zdelo, da je v 20. stoletju izrocilo o krivopetah skoraj že zamrlo. Toda proti koncu 20. stoletja se je zopet zacelo vse bolj množicno pojavljati; najvecja zbirka razlicic pripovedi o krivopetah je v knjigi Ade Tomasetig (2010), v kateri je zbranih kar 47 enot, ki jih je zapisovalka zbrala v zadnjih treh desetletjih v Nadiških dolinah. Vsebinsko-motivna analiza je pokazala, da so vodilni motiv, ki se skoraj brez izjeme pojavlja v gradivu, zasukana stopala krivopet. V gradivu so opisane tudi mnoge druge fizicne in znacajske lastnosti, vcasih diametralno nasprotne, kar kaže na znacilno ambi­valenco tega bajcnega lika. Vecino pripovedi je mogoce uvrstiti v naslednje vsebinske skupine: prikazovanje njihove grozljive narave v odnosu do cloveka (ugrabljanje, izkorišcanje ljudi, kanibalizem); clovekov strah in posledicno krut odnos do krivopet (clovek krivopeto ujame v razklan hlod in jo pusti v gozdu); krivopetino veliko znanje, ki ga clovek nima (ljudje ugrabijo krivopeto, da jih nauci stvari, ki jih oni ne znajo); krivopetina dobrohotnost (prostovoljno svetuje in pomaga ljudem); krivopeta se po­roci s clovekom; krivopeta kot predica; krivopeta kot lastnica bogastva. Krivopete so vcasih povezane z lokalnimi šegami in navadami, s poznavanjem zdravilnih rastlin, napovedovanjemvremena,letineipd.Motiviseskozicas nekolikospreminjajoinpri­lagajajo razlicnim kontekstom. V novejših virih so krivopete prikazovane bolj prijazno kot v preteklosti, krutejši motivi, kot je npr. nasilje in kanibalizem, so danes redki. Vecina motivov v omenjenih skupinah seveda ni znacilna le za pripovedi o krivopetah, temvec so znani v širši slovenski in slovanski pa tudi evropski in svetovni folklori; to še posebej velja za motiv oz. zaporedje motivov v pripovedih o poroki ženskega bajcnega bitja (morske deklice, rusalke, nordijske vile, meluzine …) s clovekom, pri cemer je skupno vsem, da zakonska sreca traja, dokler mož ne prelomi tabuja, kot je npr. poimenovanje žene z njenim pravim imenom. Kot za povedke nasploh velja tudi za zgodbe o krivopetah, da imajo konkretna sticišca z realnostjo casa ali prostora: resnicna zgodovinska dejstva in osebe oz. hišna imena, najveckrat pa so zgodbe postavljene v konkreten prostor. Tako bivališca krivopet kot tudidrugaprizorišcanjihovegapojavljanjaalidelovanjapogosto lahkoidentificiramo s pomocjo toponimov in mikrotoponimov, kiso delrealnegalokalnegaprostora. To so vecinoma jame, spodmoli, votline, skrite v gozdu ali na prepadnih terenih, hudourniške grape, skratka nevarna in težko dostopna mesta. Da je (bilo) izrocilo o krivopetah del kulturne (morda celo ostanek mitske) krajine, dokazujejo toponimi in mikrotoponimi s pomensko podstavo krivopeta, npr. jama Krivopeta blizu vasi Mašera (Masseris), Krivopekina jama v bližini vasi Rounac (Rodda), potok Krivapeta v bližini Barnasa (Vernasso) ipd. Mesta, ki so povezana z izrocilom o krivopetah, so evidentirana, loka­cije na slovenski strani so prikazane tudi na zemljevidu. Zaradi spremenjenega nacina življenja in tudi demografskih razmer vse manj ljudi pozna lokalne mikrotoponime; povedka o krivopetah, ki ni umešcena v konkretno geografsko okolje, nima esenci­alne sestavine, brez te pa pripoved nima velikih možnosti za preživetje s folklornim procesom (pripovedovanjem). Na sorazmerno majhnem geografskem obmocju severozahodnega slovenskega etnicnega prostora je bilo evidentiranih kar 22 poimenovalnih razlicic za krivopete oz. divje žene z nazaj zasukanimi stopali, kar je skoraj neverjetno jezikovno bogastvo. Najvec imen se nanaša na njihovo najznacilnejšo telesno posebnost, zasukanost stopal, med njimi je najvec poimenovanj, ki so iz besedotvornih podstav kriv- in pet- (npr. krivopeta, krivapeta, kriva peta, krivjopeta, krivopetnica …). V gradivu pa je mogoce najti tudi poimenovanja iz drugih besedotvornih in pomenskih podstav, ki nakazujejo njihov nacin življenjaali njihovo znanje, npr. bradovika (svetovale so, kako najkmetje zavežejo trto »bradoviko«, da se ne bi trgala), dujepetka, divja žena, divja baba (bitje živi v divjini), pa tudi taka poimenovanja, ki izpostavljajo druge fizicne ali znacajske lastnosti teh bitij ali njihov status: castitjove (= castitljive) žene, skarbababa (= škrba baba). Izrocilo o krivopetah je v svoji primarni obliki (folklornem pripovedovanju) dan­danes redko, preobraža pa se v druge oblike. Pregled sodobnih kontekstov, v katerih se pojavljajo krivopete, kaže, da je zacetek procesa popularizacije mogoce povezati s hitrim razvojem medijev in posledicno z vse vecjo dostopnostjo informacij – najprej s povecanim številom objav pripovedi o krivopetah v tiskani obliki konec 20. in v prvem desetletju 21. stoletja, nato pa še na spletu. Danes postajajo krivopete simbol lokalne identitete, lokalne posebnosti in kot take prevzemajo vlogo lokalne maskote. Zaradi skrivnostnega življenja v divjini, ambivalentnega znacaja, nenavadnosti oz. šokan­tnosti deformiranih nog je podoba krivopet zbudila radovednost in široko zanimanje ter spodbudila ideje za novo ustvarjanje, (upo)rabo v najrazlicnejših dejavnostih – v umetnosti, kulturi in gospodarstvu. Poleg obujanja (starih) pripovedi na javnih pripo­vedovalskih dogodkih in v dramskih uprizoritvah (gledališke in lutkovne predstave) so se zacele razvijati tudi nove (re)interpretacije izrocila v sodobni poeziji, prozi, glasbi, likovni umetnosti (ilustracije, slikarstvo, kiparstvo), v izobraževanju (šolske naloge, projekti,zbiranjeizrocila), v turizmuindrugitržniponudbi(turisticnidogodki, storitve in produkti, npr. prireditve, sprehajalne poti, izleti, kulinarika, spominki ipd.). Krivopete se torej danes pogosto pojavljajo kot derivat izrocila v razlicnih oblikah: poleg (re)interpretacij in poustvarjanja, ki še imajo stik z izrocilom, tudi kot povsem novi konstrukti, ki iz izrocila ohranjajo le ime in konotacije lika, pogosto z namenom zadovoljiti turisticno industrijo z ustvarjanjem zanimive komercialne ponudbe. Zgodbe in druge informacije o krivopetah so razpršene po razlicnih, vcasih tež­ko dostopnih virih; vecina od njih (148 enot) je vkljucena v gradivski del pricujoce knjige. Pripovedi oz. njihovi fragmenti so zbrani iz objav in terenskih oz. arhivskih virov, dva odlomka pa sta iz literarnih besedil. Najvec gradiva je bilo po zaslugi Ade Tomasetig (2010) dokumentiranega v Nadiških dolinah med Slovenci v Italiji. Gradivo je, kolikor je to mogoce, razvršceno po kronološkem vrstnem redu,vsak sklop pa je uveden z obmocjem, kjer je bilo zapisano (Benecija, Breginjski kot, Livško, Trenta, Koroška, Rezija, Brda). Enote so opremljene z dostopnimi podatki o informatorjih in zapisovalcih (sproti oz. v seznamu rokopisnih in ustnih virov). Snov, s katero se ukvarja pricujoce delo, še zdalec ni izcrpana; publikacija, ki jo imate pred sabo, je, upam, zacetek in izziv za nadaljnje folkloristicne, etnološke, arheološke, in druge, morda celo medicinske raziskave. Reference LITERATURA Aldrovandi, Ulisse. 1642. Monstrorum Historia. Bononiae: typis Nicolai Tebaldini: [Marco An­tonio Bernia]. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5X8XDATF/ b9801b52-9955-488d-84b9-651481c12d48/PDF (20. 4. 2018). Asatrian, Garnik. 2013. Armenian Demonology. A CriticalOverview. Iran and the Caucasus 17:9–25. B. n. a.106 1955. Krivopete v skobcu (Ronska pravljica). V: Trinkov koledar za leto 1955. Gorica: Rev. Val. Reven in delavci Beneške Slovenije v Belgiji, 118–120. B. n. a. 1992. Kakuo se je Štiefan Poškodinu riešu od krivapet. Dom. Kulturno verski list 27/4 (29. 2.):2. Banchig, Giorgio (ur.). 2005. Beneški dnevnik 2006. Cedad / Cividale del Friuli: Zadruga Most. Banchig, Giorgio (ur.). 2006. Beneški dnevnik 2007. Cedad / Cividale del Friuli: Zadruga Most. Banchig, Giorgio (ur.). 2009. Beneški dnevnik 2009. Cedad / Cividale del Friuli: Zadruga Most. Balas, Jože. 2012. Pravljicni svet prijazno hudobnih babur. Gloss (17. 11.), http://www.gloss.si/ potovanja/pravljicni-svet-hodobno-prijaznih-babur (20. 4. 2015). Barlow, Genevive. 1972. Latin American Folklore and the Folktale. V: Ruth Kearney Carlson (ur.), Folklore and Folktales around the World. Newark, Delaware: International Reading Association, 25–39. Battistig, Luisa (ur.). 2007. Ta par pocivale – storie raccolte lungo un sentiero. Sauodnja / Savogna: Pro loco Vartacia. Baudouin de Courtenay, Jan. 1988. Materiali perla dialettologia e l’etnografia slave meridionale IV. Testi popolari in prosa e in versiraccolti in Val Natisone nel 1873. / Materiali za južnoslovan­sko dialektologijo IV. Ljudska besedila v prozi in v verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873, ur. Liliana Spinozzi Monai. Trieste / Trst: Editoriale Stampa Triestina e Centro Studi “Nediža” / Založništvo tržaškega tiska in Študijski center “Nediža”. Bausinger, Hermann. 1966. Zur Kritik der Folklorismuskritik. V:Hermann Bausinger, Rudolf Schenda in Herbert Schwedt, Populus revisus. Beiträge zur Erforschung der Gegenwart. Tübingen: Tübinger Vereinigung für Volkskunde (Volksleben; 14), 61–75. Bendix, Regina. 1997a. Folklorismus / Folklorism. V: Thomas A. Green (ur.), Folklore. An En-cyclopedya of Beliefs, Customs, Tales, Music and Arts. Santa Barbara, Denver in Oxford: ABC-CLIO, 338–339. Bendix, Regina. 1997b. In Search of Authenticity. The Formation of Folklore Studies. Madison: The University of Wisconsin Press. Bernheimer, Richard. 1952. Wild Men in the Middle Ages. A Study in Art, Sentiment, and Demon­ology. Cambridge: Harvard University Press. Bezlaj, France. 1982. Etimološki slovar slovenskega jezika 2.K–O, ur. Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bezlaj, France. 1995. Etimološki slovar slovenskega jezika 3. P–S, ur. Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Mladinska knjiga. Blazetic, Neva. 2012. Žbrincljav poklon garacem. Primorske novice (24. 7.), http://www.primorske. si/Primorska/Goriska/Zbrinclja-v-poklon-garacem.aspx (22. 5. 2017). 106 Brez navedbe avtorja. Bogatec, Norina. 2015. Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji. Revija za narodnostna vprašanja 74: 5–21. Bohanec, Francek. 1966. Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bostock, John, Riley H. T. 1890. Natural History of Pliny. Vol. II. London: George Bell & Sons. Brezigar, Bojan. 2010. Pravno stanje zašcite slovenske manjšine v Italiji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Brezigar Miklavcic, Inga. 1996. Obcina Tolmin. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Etnološka topografija slovenskega etnicnega prostora, 20. stoletje). Bulat, Petar. 1932. Pogled u Slovensku botanicku mitologiju. Narodna starina 11/27: 1–26, https:// hrcak.srce.hr/67758. Cernetig, Marina. 2016. Ricette delle Krivapete / Ricete od Krivapet. S. Pietro al Natisone / Špietar: Krivapete edizioni. Chevalier, Jean, in Alain Gheerbrant. 1983. Rjecnik simbola. Mitovi, sni, obicaji, geste, oblici, likovi, boje, brojevi. Zagreb: Nakladni zavod MH. Ciceri, Andreina. 1972. Le tradizioni popolari della Val Natisone e convalli. Udine: Doretti. Cirlot, Juan Eduardo. 1984. A Dictionary of Symbols. London: Routledge & K. Paul. Cook Cole, Mabel. 1916. Philippine Folk Tales. Chicago: A.C. McClurg & Co., http://www.guten­ berg.org/files/12814/12814-h/12814-h.htm#d0e2299 (17. 4. 2018). Coltro, Dino. 2006. Gnomi anguane e basilisci. Esseri mitici e immaginari del Veneto, del Friu­ li-Venezia Giulia, del Trentino e dell’ Alto Adige. Verona: Cierre edizioni. Crawford Cree, Arthur Thomas. 1906. Back-Footed Beings. Folklore 17/2: 131–140. Cop, Dušan, 2002: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8/2: 93–108. Dapit, Roberto. 1996. Ustno izrocilopod Matajurjem. Raziskovalni tabor 1996. V: Trinkov koledar za leto 1997. Špeter: Zadruga Lipa, 31–37. Dapit, Roberto (ur.). 2004. Racconti mi una favola. Resia: Circolo culturale resiano / Rozajanski dum. Dapit, Roberto in Monika Kropej (ur.). 1999. Visoko v gorah, globoko v vodah. Velikani, vile in povodni možje. Ljubljana: Didakta. De Brea-Šubic, Sely. 2000. Spomini na mojo mamo in mojo mladost pod Matajurjem. V:Ivan Cemancev Rutar, Livek skozi cas v besedi in sliki. Livek: Krajevna skupnost, 104–108. De Stefano, Aldina. 2003. Le Krivapete delle Valli del Natisone. Udine: Kappa Vu. Debelakova, Mira. 1937. Uvod. V: Julius Kugy, Iz mojega življenja v gorah. Ljubljana: Planinska matica, 5–10. Dégh, Linda. 1994. American Folkloreand theMass Media. Bloomington:IndianaUniversity Press. Dégh, Linda. 1995. Narratives in Society. A Performer-Centered Study of Narration. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia Academia Scientarium Fennica (FFC; 255). Dégh, Linda. 2001. Legend and Belief. Dialectics of a Folklore Genre. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press. Dolenc, Janez. 1992. Zlati Bogatin. Ljubljana: Kmecki glas (Glasovi; 4). D’Orlandi, Lea in Novella Cantarutti. 1964. Credenze sopravviventi in Friuli intorno agli esseri mitici. Ce fastu? 40/1–6: 17–41. D’Orlandi, Lea in Novella Cantarutti. 1987. Eesri mitici nelle tradizioni Friulane. V: Estratto dal terzo volume (parte terza) dell’ Enciclopedia monografica del Friuli Venezia Giulia. Ag-giornamenti: 1978–1986. Udine :Istituto per l’Enciclopedia del Friuli-Venezia Giulia, 1408. Dorson, Richard. 1959. American Folklore. Chicago: University of Chicago Press. Drecogna, Loredana. 2003. Kar tiho izgubi se življenje v vaseh. V: Aldina de Stefano, Le Krivapete delle Valli del Natisone. Udine: Kappa Vu, 23. Ducic, Stevan. 1931. Život i obicaji plamena Kuca. Beograd: Graficki umetnicki zavod “Planeta” (Srpski etnografski zbornik; 48). Dundes, Alan. 1965. What is Folklore. V: Alan Dundes (ur.), The Study of Folklore. Englewood Cliffs, N.J.: Prentice – Hall. Dundes, Alan. 2005. The Devolutionary Premise in Folklore Theory. V: Alan Dundes (ur.), Folklore. Critical Concepts in Literary and Cultural Studies. Volume I. From Definition to Discipline. London, New York: Routledge, 394–406. Duran-Almarza, EmiliaMaria. 2012. Ciguapasin New York. TransculturalEthnicity and Transracial­ization in Dominican American Performance. Journal of American Studies 46/1: 139–153. Ebenstein, William. 2006. Toward an Archetypal Psychology of Disability Based on the Hephaestus Myth. Disability Studies Quarterly 26/4, http://www.dsq-sds.org/article/view/805/980 (15. 5. 2015). Erzetic, Edvard. 2007. Slovar narecnih, etimoloških in toponomasticnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih. 2. izdaja. Škofja Loka: Samozaložba. ES = Enciklopedija Slovenije 1. A–Ce, ur. Marjan Javornik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. ČSSJa = Čtimologiceskij slovar’slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksiceskij fond 1–, ur. O. N. Trubacev idr. Moskva: Nauka, 1974–. Frlic, Špela. 2016. Sodobno pripovedovanje folklornih pripovedi v slovenskem prostoru. Magistr­sko delo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Furlan, Metka. 2011. O nastanku slovenskih parov tipa žrd : žrk. V: Globinska moc besede-. Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek. Maribor: mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Zora, 80), 46–56. Gonzáles, Ann. 2009. Resistance and Survival. Children’s Narrative from Central America and the Caribbean. Tuscon: The University of Arizona Press. Graber, Georg. 1914. Sagen aus Kärnten. Leipzig: Dieterich’sche Verlagsbuchhandlung, Theodor Weicher. Grafenauer, Bogo. 1979. Od naselitve do konca 18. stoletja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Grafenauer, Ivan. 1952–53. Slovenska pripovedka o ujetem divjem možu. Zgodovinski casopis 6–7: 124–153. Grafenauer, Ivan. 1954. Dostavek k slovenskim pripovedkam o ujetem divjem možu. Zgodovinski casopis 8: 130–133. Grafenauer, Ivan. 1958 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi. Slovenski etnograf 11: 49–68. Gregorcic 1884 = P–ov [= Simon Gregorcic ml.], Narodne bajke, Slovan 39 (18. 9. 1884): 310–311. Gregorcic, Simon ml. 1907. Divji mož ujet (objavil J. Abram). Planinski vestnik 13: 183. Gruden, Živa. 1997. Narecje in ljudsko izrocilo kot sredstvo oblikovanjaotrokove zaznave lastnega okolja v vrtcu. Traditiones 26: 375–378. Gruden, Živa (ur.). 2016. MI SMO TU… Siamo qui. San Pietro al Natisone / Špeter: Inštitut za slovensko kulturo / Istituto per la cultura slovena. Heuvelmans, Bernard. 1959. On the Track of Unknown Animals. New York: Hill and Wang. Hrobat Virloget, Katja. 2010. Ko baba dvigne krilo. Prostor in cas v folklori Krasa. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Razprave FF). Hrobat Virloget, Katja. 2014: Deva, Baba in Triglav v mitskem izrocilu in pokrajini. Sodobnost 78/1–2: 98–117. Hrobat Virloget, Katja in Petra Kavrecic. 2015. Mitska krajina Gropade v okviru ustnega izrocila na Krasu in širše. V: Katja Hrobat Virloget in Petra Kavrecic (ur.), Nesnovna krajina Krasa. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 69–84. Huzjan, Vanja. 2008. Podoba otroka v slovenski ljudski pripovedni pesmi. Psihoanaliticne vinjete. Traditiones 37/1: 113–133. Ivancic Kutin, Barbara. 2004. Pripovedovalci in njihove pripovedi na Bovškem. V: Stanko Sivec (ur.), Bovški zbornik. Ob 800-letnici prve pisne omembe župnije Bovec, 1192–1992. Tolmin: Tolminski muzej, 179–196. Ivancic Kutin, Barbara. 2006a. Vpliv konteksta kraja in casa na pripovedovanje folklornih pripov­edi. V: Irena Novak Popov (ur.), Slovenska kratka pripovedna proza. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete (Obdobja; 23), 627–643. Ivancic Kutin, Barbara. 2006b. Ledinska in hišna imena v vasi Cadrg – del kulturnega izrocila. Traditiones 36/2, 135–158. Ivancic Kutin, Barbara. 2007. Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. IvancicKutin, Barbara.2010.Folklornapripoved v urbanemokolju,vjavnemprostoru. Pripovedovalski dogodki v slovenski prestolnici. V: Irena Novak Popov (ur.), Vloge središca. Konvergenca regij in kultur. Ljubljana: Slovenski slavisticni kongres, 200–209. Ivancic Kutin, Barbara. 2012a. Folklorno izrocilo Breginjskega kota iz dijaškega arhiva Janeza Dolenca. V: Trinkov koledar 2013. Cedad: Kulturno društvo Ivan Trinko, 180–195. Ivancic Kutin, Barbara. 2012b. Pravljicar Joza Kravanja - Marincic (1876–1969) iz Vrsnika na Bovškem. Je kaj ostalo za njim? Otrok in knjiga 83: 102–115. Ivancic Kutin, Barbara. 2013a. Divji dedci in divje babe s Cerkljanskega v starih (in novih?) folk-lornih pripovedih. Slovstvena folkloristika 11–12/1–2: 9–14. Ivancic Kutin, Barbara (ur.). 2013b. Pirta, farca, fidinja. Upodobitve folklornih pripovedi z Bovškega. Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Ivancic Kutin, Barbara. 2015. Terensko gradivo ob dokumentiranju zgodb o zbirkah in predmetih. V: Roberto Dapit, Barbara Ivancic Kutin in Špela Ledinek Lozej (ur.), Le Collezioni unis-cono / Zbirke povezujejo. Udine: Universitŕ degli Studi di Udine, Dipartamento di Lingue e Leterature Straniere, 109–125. IvancicKutin,Barbara, 2016a. Krivopete.Wild Womenwith Backward-FacingFeetintheSlovenian Folk Narrative Tradition. Folklore 127/2: 173–195. Ivancic Kutin, Barbara, 2016b. Bivališca krivopet. lokacije in mikrotoponimi. Studia mythologica Slavica 19: 169–185. Ivancic Kutin, Barbara, 2016c. Narecna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Jezikoslovni zapiski 22/1: 91–102. IvancicKutin, Barbara. 2017a. Folklornepripovedio izginulih jezerih naTolminskem. V:Karla Kofol (ur.), Vode (še) dovolj. Zbornik o vodah na Tolminskem. Tolmin: Tolminski muzej, 73–92. Ivancic Kutin, Barbara. 2017b. Motivne znacilnosti pripovedi o izginulih jezerih na Tolminskem. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 57/1–2: 74–85. Ivancic Kutin, Barbara. 2017c. Transformacije (slovstvene) folklore v sodobni kulturi. Krivopete v Zgornjem Posocju in Beneciji. Traditiones 46/1–2: 37–54. Jardim, Keith. 2009. From Colonialism to Barbarism. Readings on the “post”-Colonial West Indies. Journal of the University College of the Cayman Islands 3: 122–138. Josipovic, Draško. 1982. Najstarejši zapis o kraških jamah v okolici Žirov. Loški razgledi 29/1: 251–155. Jung, Carl Gustav. 1995. Arhetipi, kolektivno nezavedno in sinhroniciteta. Izbrani eseji. Maribor: Katedra. Kalc, Aleksej. 1997. Selitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etnicnega prostora: Teme in problem. Annales 10: 193–214. Kanzian, Rezka. 2010. Krivopétnica. Zvocne pesmi / Heimsuchung. Hörgedichte. Graz: Artikel-VII-Kul­turverein für Steiermark-Pavelhaus; Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pavlova hiša. Kelemina, Jakob (ur.). 1930. Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje: Družba sv. Mohorja. Kerin, Urška. 2007. Testiranje jezikovne zmožnosti ucencev dvojezicne šole v Špetru. Jezik in slovstvo 52/6: 3–18. Kirtley, Bacil F. 1964. Unknown Hominids and New World Legends. Western Folklore23/2: 77–90. Klaus, Simona. 2014. Pa vse, kar sem hotu, so ble dobrevile. Folklora v oglasih med letoma 1980 in 2011 v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaniceva knjižnica; 40). Kozinc, Željko. 2014. Lepi izleti vabijo. Ljubljana: Modrijan. Kozorog, Miha. 2013. Poskusno o Beneciji s konceptom odrocnosti. Migracije in konstrukcija kraja. Ars & Humanitas 7/22: 136–149. Kragelj, Jožko. 1997. Ivan Trinko Zamejski. Življenje in delo. Koper: Ognjišce. Kravanja, Boštjan, 2007. Sveti svet. Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota. Ljubljana: Filozofskafakulteta, Oddelek zaetnologijo in kulturno antropologijo (Zupaniceva knjižnica; 23). Kropej, Monika. 2008a. Od ajda do zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva založba. Kropej, Monika. 2008b. Slovene Midwinter. Deities and Personifications of Days in the Yearly, Work, and Life Cycles. V: Mencej Mirjam (ur.), Space and Time in Europe. East and West, Past and Present. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Zupaniceva knjižnica; 25), 181–197. Kropej, Monika. 2012. Suprenatural Beings from Slovenian Myth and Folktales. Ljubljana: ZRC SAZU. Kropej, Monika. 2014. Narrative Tradition about King Matthias in the Process of Transformation. Slovenský národopis / Slovak Ethnology 62/2: 244–258. Kropej Telban, Monika. 2015a. The Allomotifs in Folktales about Female Nature Spirits. V: Book of Scientific Works of the Conference of Belief Narrative Network of ISFNR 1-4 October 2014, ur. Bela Mosia. Zugdidi: Shota Meskhia Teaching University, 24–40. Kropej Telban, Monika. 2015b. Pravljice in povedke iz Dutovelj in okolice v zapisu Lovra Žvaba. V: Katja Hrobat Virloget in Petra Kavrecic (ur.), Nesnovna krajina Krasa,. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 49–68. Kropej Telban, Monika. 2015c. Simbolna ekvivalenca motivov v pripovedih o ženskih bajeslovnih likih narave. Traditiones 44/3: 73–92. Kunaver, Dušica (ur.). 1991. Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kuret, Niko. 1970. Praznicno leto Slovencev IV. Celje: Mohorjeva družba. Kuret, Niko. 1980. Verovanje. V: Angelos Baš (ur.), Slovensko ljudsko izrocilo: pregled etnologije Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 177–182. Kuret, Niko. 1984. Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana: Cankarjeva založba in ZRC SAZU. Kuret, Niko. 1994. Beseda »baba« v narodopisju. Traditiones 23: 15–18. Kuret, Niko. 1997a. Sredozimka pri Slovencih. Pehtra baba, torka. V: Niko Kuret, Opuscula selecta. Poglavja iz ljudske kulture. Ljubljana: SAZU (Dela SAZU. Razred za filološke in literarne vede; 43), 66–78. Kuret, Niko. 1997b. K imenu sredozimke. V: Niko Kuret, Opuscula selecta. Poglavja iz ljudske kulture. Ljubljana: SAZU (Dela SAZU. Razred za filološke in literarne vede; 43), 79–84. Kvartic, Ambrož. 2017. Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Zupaniceva knjižnica; 42). Lafée-Wilbert, Cecilia Ayala in Werner Wilbert. 2010. La Chinigua guaiquerí y sus pares mesoa­mericanas y caribeńas’. Antropológica 114: 29–66. Lavrencic, Aleksander. 1996. Ljudje z železnimi rokami in nogami. Zgodovina za vse 3/2: 5–22. Lecouteux, Claude. 2003. Witches, Werewolves and Fairies. Shapeshifters and Astral Doublers in the Middle Ages. Rochester: Inner Traditions. Ledinek Lozej, Špela in Miha Pece. 2014. Povezovanje krajevnih zbirk kulturne dedišcine z informaci­jsko-komunikacijskimi tehnologijami. Primer “ZBORZBIRK” / Connecting Local Cultural Heritage Collections with ICT. The Case of ZBORZBIRK. Knjižnica / Library 58/3: 41–57. Le Goff, Jacques. 2002 [1991]. Za drugacen srednji vek. Ljubljana: Studia humanitatis. Logar, Tine. 1975. Slovenska narecja. Besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor). Logar, Tine in Jakob Rigler. 1983. Karta slovenskih narecij. Ljubljana: Dopisna univerza. Lüthi, Max. 1967. ParallelThemes in Folk Narrative and ArtLiterature. Journal of Folklore Institute 4/1: 3–16. Mackinova, Laura. 2003. Krivapete so negibne veje. V: Aldina De Stefano, Le Krivapete delle Valli del Natisone. Udine: Kappa Vu, 101. Mailly, Anton von. 1922. Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen. Leipzig: Dieterich’sche Ver­ lagsbuchhandlung. Mailly, Anton von. 1986 [1922]. Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie, ur. Milko Maticetov. Gorizia: Editrice Goriziana. Manzini, Paolo. 2007. Paolo Manzini – Pajak. Likovna priloga Trinkovega koledarja za leto 2007 (katalog kiparskih del Paola Mazinija; fotografije Paolo Comuzzi, Simonetta Manzini). Cedad: Kulturno društvo Ivan Trinko. March, Richard. 2003. The Tamburitza Tradition. From the Balkan to the American Midwest. Wis­consin: The University of Wisconsin Press. Mathisen, Stein R. 1993. Folklore and Cultural Identity. V: Pertti J. Anttonen Pretti in Reimund Kvideland (ur.), Nordic Frontiers. Recent Issues in the Study of Modern Traditional Culture in the Nordic Countries. Tartu: Nordic Institute of Folklore, 35–48. Maticetov, Milko. 1956. Ljudska proza. V: Lino Legiša (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva I. Ljubljana: Slovenska matica, 119–138. Maticetov, Milko. 1969. Tri ljudske iz Rezije za pokušnjo pred maticinozbirko slovenskih ljudskih pesmi. Sodobnost 17/2: 197–206. Maticetov, Milko. 1975. Duhovna kultura v Gornjem Posocju. V: Janez Dolenc (ur.), Tolminski zbornik 1975. Tolmin: Kulturna skupnost, 179–187. Maticetov, Milko. 1985. O bajnih bitjih Slovencev s pristavkom o Kurentu. Traditiones 14: 23–32. Maticetov, Milko. 1986. Alla riscoperta di un autore goriziano. Anton Chaurand de Mailly St. Eustache (1874-1950) e il suo Tesoro di leggende del Litorale (1917–1922). V: Anton von Mailly, Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie. Gorizia: Editrice Goriziana, 13–44. Maticetov, Milko. 1988. In margine ad alcuni documenti di folklore raccolti oltre un secolo fa nella Val Natisone / Ob zbirki vec kot sto let starih folklornih pricevanj iz Nadiške doline’. V: Materiali per la dialettologia e l’etnografia slave meridionale IV. Testi popolari in prosa e in versiraccolti in Val Natisone nel 1873 / Materiali za južnoslovansko dialektologijo IV. Ljudska besedila v prozi in v verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873, ur. Liliana Spi­nozzi Monai, 215–238. Trieste / Trst: Editoriale Stampa Triestina e Centro Studi “Nediža” / Založništvo tržaškega tiska in Študijski center “Nediža”. McClintock, Wayne. 1990. Demons and Ghosts in Indian Folklore. Missiology 18/1: 37–47. Mencej, Mirjam. 2006. Coprnice so me nosile. Raziskava vaškega carovništva v vzhodni Sloveniji na prelomu tisocletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Zupaniceva knjižnica; 18). Mencej, Mirjam. 2013. Sem celo noc lutal v krogu. Simbolika krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (SMS – Supplementa; 7). Merků, Pavle. 1972. Pravca o dveh Rezijanih, ki sta šla po svetu. V: Trinkov koledar za prestopno leto 1972. Gorica: Samozaložba, 62–66. Merků, Pavle. 1976. Ljudsko izrocilo Slovencev v Italiji.Zbrano v letih 1965–1974 / Tradizioni popo­lari degli Sloveniin Italia. Raccolte negli anni1965–1974. Trst: Založništvo tržaškega tiska. Mlekuž, Jernej. 2004. Le še ena življenjska zgodba? V: Trinkov koledar za leto 2004. Cedad: Kul­ turno društvo Ivan Trinko, 125–140. Musoni, Francesco. 1893. La vita degli Sloveni. Palermo: G. Spinato. Nicoloso Ciceri, Andreina. 1992. Tradizioni popolari in Friuli I–II. (3. izdaja). Udine: Chiandetti editore. Ovsec, Damjan J. 1991. Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana: Domus. Ovsec, Damjan J. 2001. Vraževerje sveta. Ljubljana: Kmecki glas. Perco, Daniela in Carlo Zoldan (ur.). 2001. Leggende e credenze di tradizioni orale della montagna Bellunse. Seravella: Edizioni della Provincia di Belluno. Perusini, Gaetano. 1946. Leggende Ladine. Rivista di etnografia 1: 1–7. Petters, G. Larry. 1997. The “Calling,” The Yeti, and the Ban Jhakri (“Forest Shaman”) in Nepalese Shamanism. The Journal of Transpersonal Psychology 29/1: 47–62. Piko, Martina. 1996. Iz semena pa bo lipa zrasla. Pravlíce, storije in basmi s Koroške. Ljubljana: Kmecki glas (Glasovi; 14). Piko-Rustia, Martina, 2012. Slovenska ledinska in hišna imena v Unescovem seznamu nesnovne dedišcine v Avstriji. Traditiones 41/2: 213–226. Pipan, Vlado. 1955. Dekle iz Trente. Ljudska igra v šestih slikah. Maribor: Obzorja. Plet. 1–2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2. Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894–1895. Pleterski, Andrej. 2006. Police na Tolminskem – prva »ciganska« vas na Slovenskem? V: Sašo Jerše (ur.), Med srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 33–45. Pleterski, Andrej, 2014. Kulturni genom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (SMS – Supple-menta; 10). Pleteršnik, Maks. 2006 [1894]. Slovensko-nemški slovar 1 (A–O). Transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan. Ljubljana: ZRC SAZU. Podorieszach, Silvia. 1984. Toncic. Špeter: Beneški študijski center Nadiža. Poljak Istenic, Saša. 2013. Tradicijav sodobnosti. Jance, zeleni prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Ethnologica – Dissertationes; 4). Propp, Vladimir Jakovljevic. 2013 [1946]. Zgodovinske korenine carobne pravljice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. PSBL 1979 = Primorski slovenski biografski leksikon. 6. snopic, Gracar–Hafner. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. Radenkovic, Ljubinko. 2009. Izgled mitoloških bica - slovanske paralele. Studia mythologica Slavica 12: 153–168. Radenkovic, Ljubinko. 2013. Slovenska narodna demonologija na sinhronom i dijahronom planu. Zbornik Matice Srpske za slavistiku 83: 9–23. Ravnik, Mojca. 2017. Strici, nosilci izrocila stare vere – kulturni junaki ali obrobneži? Ob knjigi Pavla Medvešcka Iz nevidne strain neba, Ljubljana 2015. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 57 /3–4: 115–124. Rejec, Patricija. 2014. Podajte se po poteh krivopetnic in v objem gricev. Socasnik 15/3: 5–6. Roš, Katja. 2012. Krivopeta in deklica. Livek: Samozaložba. Rutar, Ivan Cemancev. 2000. Livek skozi cas v sliki in besedi. Livek: Krajevna skupnost. Rutar, Simon. 1882. Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno. Gorica: Hilarijska tiskarna. Rutar, Simon. 1899. Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. III del. Beneška Slovenija. Ljubljana: Matica Slovenska. Salamant, Claudia, Marina Pocovaz (ur.). 1996. Sonce sieje. Parve bukve za te male, ur. Mjuta Povasnica. Špietar: Lipa. Sanderson, T. Ivan. 1961. AbominableSnowmen. Legend Cometo Life. TheStoryofSub-humans on Five Continents from the Early Ice Age Until Today. New York: Adventures Unlimited Press. Sarró, Ramon. 2008. Arrodilla y Creeras. Reflexiones sobre la postura religiosa. V: Mónica Cornejo, Manuela Cantón in Ruy Llera (ur.), Teorías y prácticas emergentes en antropología de la Religión., San Sebastian: Congresso de Antropología (Ankulegi Antropologia Elkartea; 10), 273–292. Simoncic, Peter. 2013. Naravne, gospodarske, politicne in demografske danosti Trente v Triglavskem narodnem parku. Traditiones 42/2: 69–84. SLA 2016 = Karta slovenskih narecij z vecjimi naselji: Logar-Riglerjevo karto (1983) dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU(2016). V: Jožica Škofic, Mojca Horvat in Karmen Kenda-Jež (ur.), Slovenski lingvisticni atlas 2. Kmetija 1. Atlas. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Smole, Vera, 1988. Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro. Traditiones 17: 327–335. Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sovdat, Sabina, Tatjana Skok Lavrencic in Tatjana Terlikar (ur.). 2017. Tako dober, da bi ga kar ukradel. Turisticna naloga za natecaj Turizmu pomaga lastna glava 2014/2015. Breginj: OŠ Simona Gregorcica Kobarid, Podružnicna šola Breginj. SP 2001 = Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU in Založba ZRC, ZRC SAZU. Spaight, W. M. 1942. Gurkha Ghosts. Journal of The Royal Central Asian Society 29/2: 136–140. Spizzo, Antonietta. 2017. Že deveto lieto iz Nemcije an Avstrije po naših dolinah. Novi Matajur (17. 5. 2017): 11. SSKJ 1994 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS, 1994. SSKJ 2008 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Spletna verzija (SV1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (1. 5. 2018). Stanonik, Marija. 1990.O folklorizmu nasplošno.Glasnik Slovenskega etnološkega društva 30/1–4: 20–42. Stanonik, Marija. 1999. Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS. Stanonik, Marija (ur.). 2003. Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohorjeva družba. Stanonik, Marija. 2006. Procesualnost slovstvene folklore. Ljubljana: ZRC SAZU. Stanonik. Marija. 2009. Zgodovina slovenske slovstvene folklore. Od srednjega veka do sodobnosti. Ljubljana: Slovenska matica. Stewart, Charles. 2016. Demons and the Devil. Moral Imagination in Modern Greek Culture. Prince­ton: Princeton University Press. Dostopno na: https://muse.jhu.edu/book/47922. Svetik, Anica (ur.). 2001. Pa ta pesem je prec, pa ne znam je vec … Slovstveno folklorno izrocilo s Cerkljanskega in iz bližnje okolice. Cerkno: Osnovna šola Cerkno. Šabec, Ksenija. 2006. Homo europeus. Nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Šmidchens, Guntis. 1999. Folklorism Revisted. Journal of Folklore Researsh 36/1: 51–70. Šmitek, Zmago. 2004. Mitološko izrocilo Slovencev. Ljubljana: Študentska založba. Špehonja, Nino. 2012. Besednjak Nediško-Taljansko.[S. l. : s. n.]. Cormons: Poligrafiche San Marco. Šrimpf, Katarina. 2015. Ustno izrocilo in kulturni spomin v zgornjem Obsotelju. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Terseglav, Marko. 1990. Ustno slovstvo in folkloristika kot predmeta univerzitetnega študija. Tra­ditiones 19: 233–260. Terseglav, Marko. 2006. Univerzalno in nacionalno v ljudski spontani ustvarjalnosti. V: Alenka Goljevšcek in Ljoba Jence (ur.), Sedi k meni, povem ti eno pravljico. Za ohranjanje sloven- skega izrocila. Zbornik prvega simpozija pravljicarjev. Prirocnik pripovedovanja pravljic I. Maribor: Mariborska knjižnica, 49–60. Toelken, Barre. 1996. The Icebergs of Folktale: Misconception Misuse, Abuse. V: Carol L. Birch in Melissa A. Heckler (ur.), Who Says?Essays on Pivotal Issues in Contemporary Storytelling. Arkansas: August House, 35–63. Tolstaja, Svetlana Mihajlovna. 1998. Kulturnaja semantika slav. *kriv-. V: T. A. Agapkina idr. (ur.), Slovo i kul’tura II. Moskva: Indrik, 215–229. Tolstaja, Svetlana Mihajlovna. 2009. Pravyj-levyj. V:T. A. Agapkina idr. (ur.), Slavjanskie drevnosti. Etnolingvisticeskij slovar’ 4 (P–S). Moskva: Meždunarodnye otonošenija, 233–237. Tomasetig, Ada. 1981. Pravce mojga tat an moje mame. San Pietro al Natisone in Trieste: Založništvo tržaškega tiska. Tomasetig, Ada. 1983. Domace pravce (34). Krivapeta. Dom 3 (marec 1983): 7. Tomasetig, Ada. 2010. Od Idrije do Nediže / Dal Judrio al Natisone. Benecija - Slavia Friulana. Udine: Chiandetti (Miti, Fabie e Leggende del Friuli storico; 12). Tomasetig, Moreno (ur.). 2014. Beneški dnevnik 2014. Cedad / Cividale del Friuli: Zadruga Most. Torkar, Silvo. 2006. Zemljepisna imena v zgornji Baški dolini. V: Silvo Torkar in Karla Kofol (ur.), Baški zbornik. Tolmin: Tolminski muzej, 95–106. Trinko, Ivan. 1884. Divje žene ali krivjopete. Ljubljanski zvon 4 (1. 4.): 229–232. Turk, Matija. 2011. Neandertalska pišcal iz Divjih bab I. Stara in nova spoznanja. V: Borut Toškan (ur.), Drobci ledenodobnega okolja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 221–265. Ucenci PŠ Breginj. 2015. Tako dober, da bi ga kar ukradel’. Socasnik 16/1: 6–7. Unuk, Jana (ur.). 2002. Slovenske pravljice. Ljubljana: Nova revija. Uther, Hans-Jorg. 2004. TheTyps ofInternationalFolktales. AClassification and Bibliography. Part 1. Helsinki: Academia Scientarium Fennica (FFC; 284). Verdinek, Bojana. 2002. Lesene cokle. Folklorne pripovedi iz Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline. Ljubljana: Kmecki glas (Glasovi; 25). Zipes, Jack. 1994. Fairy Tale as Myth, Myth as Fairy Tale. Lexinghton: University Press of Kentucky. Zorceva, Svetka. 1985. Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zuljan Kumar, Danila. 2015. Narecja zahodnega slovenskega narecnega prostora. V: Roberto Dapit, Barbara Ivancic Kutin in Špela Ledinek Lozej (ur.), Le Collezioni uniscono. Zbirke povezujejo. Udine: Universitŕ degli Studi di Udine. Dipartamento di Lingue e Leterature Straniere, 175–186. Zuljan Kumar, Danila. 2016. Narodna identiteta pri Beneških Slovencihin Furlanih danes. Jezik in slovstvo 61/2: 7–18. Žagar, Janja. 1993. Pasovi in sklepanci. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. ROKOPISNI VIRI (RV) K virom so dodane zaporedne številke enot, ki so vkljucene v poglavje Gradivo107 AVJD 32A = Avdioteka Janeza Dolenca (posnetek 32A 1977: 00.25; 42:45). Pripovedovale razlicne informatorke, med njimi Marija Medveš, Ljudmila Hrast in njena hci Milka Hrast. Posnel Janez Dolenc, Livek, 3. 2. 1977 (enota 49). DAJD = Dijaški arhiv Janeza Dolenca (1957–1988): Mapa Breginj – Livek. Fotokopije hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana: • DAJD1: zapisala dijakinja Silvana Hrast, 1977. Povedal Vinko Hrast (46 let), Borjana. Mapa Breginj – Livek (enota 44). • DAJD2: zapisal dijak Bizjak Radovan, 1977/78. Povedal Faletic Slavko, pri Kranjcu, (star 60 let), Livške Ravne. Mapa Breginj – Livek (enota 48). • DAJD3: zapisala dijakinja Mira Žuber, 1977/78. Povedala stara mama Uršic Irma (59 let), Borjana. Mapa Breginj – Livek (enoti 45, 47). • DAJD4: zapisal dijak Zvonko Perat, 1961/62. Povedala Francka Perat (stara 72 let), Perati. Mapa Breginj – Livek (enota 40). • DAJD5:zapisaladijakinjaMartinaFaletic,1974/75.PovedalaIvaFaletic(45let),Livške Ravne. Mapa Breginj – Livek. • DAJD6: zapisala dijakinja Adrijana Špolad, 1976. Povedala Katarina Terlikar (r. 1903), Borjana. Mapa Breginj – Livek (enota 41). 107 V to kategorijo so uvršceni tudi tipkopisi in en zvocni posnetek (AVJD). • DAJD7: Zapisala dijakinja Silva Rosic, 1976/77. Povedala Hedvika Terlikar (r. 1909), Logje. Mapa Breginj – Livek (enota 46). • DAJD8: Zapisala Mercedes Carli, Tolmin, 1973/74. Povedala Jožefa Carli. Mapa Tolmin (enota 143). • DAJD9: Zapisala dijakinja Slavica Šturm, 1969/70. Povedala Alojzija Sovdat, stara 70 let, Ladra. Mapa Kobariško (enota 144). Gomiršek, Tanja, elektronska pošta, januar 2018. Povedali Alfonz Sirk, Višnjevik, Slavica Bužinel, Višnjevik in Hedvika Koncut, Višnjevik – Krasno (enota 130). Ivancic, Dana. 2012. Zapis pripovedi Krivopete na Gradicu v Logjeh. Tipkopis (enota 112). Jagodic, Marija. 1951. Teren 6, Kobarid. Terenski zvezki (TZ) Tek. št. 42–46. Hrani Slovenski etnografski muzej, Ljubljana: 108 • Terenski zvezek, tek. št. 42, Sedlo, Logje (enota 15). • Terenski zvezek, tek. št. 43, Logje, Sedlo (enoti 16, 17). • Terenski zvezek, tek. št. 44, Borjana (enote 18, 19, 22). • Terenski zvezek, tek. št. 45, Pod Bela, Borjana (enota 20). Jagodic, Marija. 1952. Teren 8, Bovško. Terenski zvezki (TZ) Inv. št. 9–13. Hrani Slovenski etno­grafski muzej, Ljubljana: • Terenski zvezek, inv. št. 7, Trenta (enoti 25, 26). • Terenski zvezek, inv. št. 9, Trenta.109 • Terenski zvezek, inv. št. 10, Trenta (enoti 27, 28). Jagodic, Marija. 1954. Teren 11, Cerkno. Terenski zvezek 22. Hrani Slovenski etnografski muzej, Ljubljana. Kanzian, Rezka, elektronska pošta, pomlad 2017. KT SSKJ. Listkovnakartotekaza SSKJ. Hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik FranaRamovša. Magdic, Jože. 2017. Psihologija velike matere. Referat na simpoziju Staroverstvo. staro včdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti. Nova Gorica, Goriški muzej, 2. in 3. junij 2017 (tipkopis referata). Maticetov, Milko. 1951. Teren 6, Kobarid. Terenski zvezki (TZ), tek. št. 32–37. Hrani Slovenski etnografski muzej, Ljubljana. • Terenski zvezek, tek. št. 32, Kobariški kot, žetnjaka. • Terenski zvezek, tek. št. 34, Kobariški kot, žetnjaka, (enota 22). • Terenski zvezek, tek. št. 35, Kobarid, žetnjaka, (enota 23). • Terenski zvezek, tek. št. 36, Kobarid, žetnjaka (enota 24). Maticetov, Milko. 1952. Teren 8, Bovško (3.7. – 26.7 1952). Terenski zvezki (TZ) Inv. št. 14–17. Skene hrani ISN ZRC SAZU. Ljubljana. • Terenski zvezek, inv. št. 14, Trenta (3. 7.–9. 7. 1952) (enota 29). • Terenski zvezek, inv. št. 15, Soca 1 (11. 7.–16. 7. 1952) (enota 30). • Terenski zvezek, inv. št. 17, Soca-Bovec-Log (19. 7.–26. 7. 1952) (enota 31). 108 V terenskih zvezkih sodelavcev ekip Etnografskega muzeja glavnemu naslovu (zaporedna številka terena in kraj odprave) sledi podnaslov z imeni vasi, v katerih je bilo dokumentirano gradivo, zapisano v doticnem zvezku. Pri vseh Maticetovih terenskih zvezkih s Kobariškega (Teren 6. 1951) pa se ob letnici 1951 pojavlja beseda žetnjaka, tj. julija. Zvezki so zelo težko berljivi. 109 Iztegaviranikonkretneenote(navedenesodrugeinformacije,npr.,dapripovedovalecšenislišalzakrivopete). Maticetov, Milko. 1952. Porocilu o delu na Bovškem leta 1952. Tipkopis hrani Slovenski etnografski muzej, Ljubljana. Maticetov, Milko. 1959. Terenski zvezek Gornja Savska dolina in Gornja Soška dolina (april 1959). Hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana (enote 34–39). Rinatic, Micelli. 1998. Krivopete. Bila, Rezija. Arhiv Mojce Ravnik, Ljubljana (enota 57). Rinatic, Micelli. 2017. O krivopetah. Bila, Rezija. Arhiv Mojce Ravnik, Ljubljana (enota 129).110 Sereinig, Uši, Rož, elektronska pošta, 12. 3. 2018. Škvor, Ida. 2002. Naloge ucencev podružnicne šole Breginj, Ida Škvor (mentorica) (enote 59–63). Škvor, Vida (ur.). 2003/2004. V deželi krivopet. Brošura za natecaj Turizmu pomaga lastna glava. Breginj: OŠ Simona Gregorcica Kobarid, Podružnicna šola Breginj (racunalniški tipkopis). USTNI VIRI (UV) Informacije v seznamu si sledijo v naslednjem zaporedju: priimek, ime, hišno ime (ce je), leto rojstva (ob privoljenju), kraj in cas terenskega zapisa in ime zapisovalke. Dodana je zaporedna številka enote, ce je ta vkljucena tudi v poglavje Gradivo. Battistig, Luisa, Mašere / Masseris, 30. 7. 2013. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Božic, Aleksandra, VCD Tolmin, telefonski pogovor, 24. 5. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Bric, Marija - Pustoukceva (r. 1932), Breginj, 15. 2. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Cencig,Liduina,Plestišca,pripovedovalskivecervSrednjem,30.10.2014.ZapisalaBarbaraIvancic Kutin (enota 133). Di Lenardo, Albina, Rezija, 12. 12. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Dus, Valentino, Mašere, Benecija, 30. 7. 2013, 29. 4. 2016, 30. 7. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 116). Gantar, Ivanka (r. 1952), iz Šebrelj, Cerkno, februar 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 147). Golob, Janja. Pripoved o divjih babah izpod Šebrelj. Pripovedovanje na 4. festivalu Deuje babe, Cerkno, Bar Gabrijel, 11. 3. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Gomiršek, Tanja, iz Goriških Brd, povedala na simpoziju Beneška Slovenija. Posledice plebiscita leta 1866, Špeter, 21. 10. 2016; pisno dopolnila januarja 2018 (gl. RV). Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 130). Hace, Alenka, telefonski pogovori, 2016, 2017, 2018. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Hosner, Anton - Tona Kurtelnov (r. 1932), Trenta, 5. 7. 2015, 14. 8. 2015, 30. 3. 2016 (telefonski pogovor), 9. 5. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enote 121, 122, 123). Inzko, Marija, Svece / Suetschach, avstrijska Koroška, 20. 5. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 150). Ivancic, Toncka, Srpenica (r. 1946 v Lepeni), Bovec, na sedežu društva Od ovce do izdelka (video­posnetek Miha Pece), 8. 12. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 128). 110 Brez navedbe informatorja, zapisal Micelli Rinatic, Rezija, Bila (po pošti poslal dr. Mojci Ravnik). Pokazalo se je, da je besedilo prepisano iz Beneškega dnevnika 2009 (Banchig 2009). Jeroncic,Franc, Melinki(r.1923),Melinki,26.7.2016.ZapisalaBarbaraIvancicKutin(enota145). Kašca, Jelica, Bovec, oktober 2017, 21. 3. 2018 (telefonski pogovor). Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Kenda, Alenka, (r. 1954), Cezsoca, na razstavi o krivopetah v Bovcu, 10. 12. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 126). Kovacic, Tilda Matilda (r. 1926), Cerkno, 6. 4. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 149). Kravanja, Gusti, Bovec, 23. 3. 2018 (telefonski pogovor). Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Kravanja, Milan, živi v Divaci, povedal v Lesnem Brdu, 1. 11. 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 124). Kravanja, Štefanija, p. d. Fani Otokarjeva (1916–2018), Trenta, avgust 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 120). Laharnar, Lucija, Cerkno, februar 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 148). Lopacov, Izidor, Livške Ravne, 29. 4. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 136). Maticetov, Milko, Ljubljana(Domupokojencev Trnovo), 15. 7. 2014. ZapisalaBarbara IvancicKutin. Melissa, Evelina (r. 1927), Prosnid / Prossenicco, Benecija, 28. 3. 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 117). Michelizza, Maria (r. 1920) Viškorša / Monteaperta, 29. 10. 2014. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 131). Mlekuž, Ana, Cezsoca, 25. 12. 2012; 16. 2. 2014. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 127). Mocnik, Julijana (r. 1936), Kneža (iz Podoreha), Kneža, 14. 2. 2016, Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 146). Nakljucni domacin 1, Mašere / Masseris, 29. 4. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Nakljucni domacin 2, Livek, 29. 4. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 113). Orteza, Kevin (r. 1982, staršem iz Filipinov, kjer ima stare starše), Wiesbaden, Nemcija, 28. 2. 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Palleiro, Ines Maria, profesoricana Instituto deFilología y Literaturas Hispánicas »Amado Alonso« Universidad de Buenos Aires, Argentina. Pogovor med njenim obiskom v Inštitutu za slov­ ensko narodopisje ZRC SAZU, 30.–31. 1. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Palletti, Silvana, Rezija / Resia, 12. 12. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 141). Pretner, Albert, p. d. Berti Furlanov (1926–2016), Trenta, julij 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 119). Primosig, Maria Gilda, Hlodic / Clodig, Benecija, 21. 7. 2014. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 115). Quaglio, Sandro, Rezija / Resia, 12. 12. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 139). Rinatic, Micelli, Rezija / Resia, 12. 12. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Simiz, Alma (r. 1929), Prosnid / Prossenico 2. 12. 2017. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 118). Stergar, Jožica, Kambreško, 11. 5. 2018. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Sturma, Mafalda (r. 1926), Brezje / Montemaggiore, Benecija, 23. 2. 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 134). Škvor, Vida, Breginj, 17. 2. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Terlikar (1), Jože (r. 1940), Logje, 28. 3. 2015,15. 2. 2016 11. 4. 2016 (telefonski pogovor). Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Terlikar (2), Jožica, Logje (r. 1952), Logje, 28. 3. 2015, 15. 2. 2016. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 135). Tramonti, Primo, Štupica /Stupizza Benecija, na odprtju razstave v Bjacah, 12. 5. 2014. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 110). Zorc, Magdalena Miša - Tužinova, Trenta (Zadnjica). 28. 6. 2015. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 125). Zore, Alenka (hci Vlada Pipana), Ljubljana, 29. 3. 2018 (telefonski pogovor). Zapisala Barbara Ivancic Kutin. Zussino, Albino (r. 1930), Brezje/ Montemaggiore, Benecija, 29. 10. 2014. Zapisala Barbara Ivancic Kutin (enota 132). SPLETNI VIRI (SV)111 SV1, Spletni portal Fran, www.fran.si (6. 12. 2017). SV2, Geopedia: http://www.geopedia.si/ geopedia.si (5. 3.2018). SV3, MMC RTV SLO: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zgodovina-nenaravnih-bitij-slavna-en­ ciklopedija-spet-na-slovenskih-tleh/43795 (8 3. 3. 2018). SV4, Alan (Legendary creature), Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Alan_(legendary_crea­ture) (4. 3. 2018) SV5, Archivio Iconografico del Verbano Cusio Ossola: http//archiviodelverbanocusioossola.com/ tag/gottwjarchi/ (6. 3. 2018). SV6, Cittŕ di Luce, http://www.cittadiluce.it/search.php?st=0&sk=t&sd=d&sr=posts&keywords=got­twjarchi (dostop 5. 12. 2017). SV7, Leyendas Cortas para Nińos, http://www.leyendascortasparaninos.com/2014/05/las-ciguapas. html (26. 2. 2018). SV8, Imaginaria, http://www.imaginaria.com.ar/03/6/ng_b.html (26. 2. 2018). SV9, e-kataster jam, http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=6066 (5. 3. 2018). SV10, e-kataster jam, http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=4451 (5. 3. 2018). SV11, Catasto regionale delle grotte del Friuli Venezia Giulia, http://www.catastogrotte.fvg. it/?var=search-map SV12, MMC RTV SLO, Ekar, Nuša idr. 2017, http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-odd­aje-izobrazevalni-program/174455562 (20. 4. 2018). SV13, Arcana, Tracks, Rhapsody International: http://www.rhapsody.com/artist/arcana/album/ tracks/ (15. 4. 2015). SV14, Ena Krivapeta, Spotify Web Player: https://play.spotify.com/track/2pd8U5GvpjapNh7Ce­MyI8u?play=true&utm_source=open.spotify.com&utm_medium=open )/ (20. 5. 2017). SV15, Dolina Soce, http://booking.bovec.si/bovec/sl/event/detail/STO/8a113aee-9a4c-4d9a-9d89­3b822849c668/kdo_se_boji_krivopet_?selArrivalDate=20161210 (20. 4. 2018). SV16, Lungo i sentieri delle Krivapete / Doline krivopetnic, http://krivapeteland.blogspot.si/2014/04/ blog-post.html%20 (23. 5. 2017). 111 Viri so navedeni z datumom zadnjega dostopa. SV17, Invito a pranzo nelle Valli del Natisone / Vabilo na kosilo / Einladung zum Schmaus / Invi­tation to Lunch, http://invitoapranzo.lv3.it/wp-content/uploads/2014/libretto/libertto_2014. pdf (23.5. 2017). SV18, Le krivapete, Calameo: http://ita.calameo.com/read/001110899baa096c9185c (22. 5. 2017). SV19, KD Nit, Manfreda, Marjeta. 2016. Pravljice v Nježini hiši v Jevšcku, http://www.kd-nit.si/ dogodki-prireditve/njezina-hisa/ (20. 4. 2018) SV20, E-kataster jam: https://www.katasterjam.si/Caves/Details?id=8294 (5. 3. 2018). SV21, Lungo i sentieri delle Krivapete / Doline krivopetnic, https://krivapeteland.blogspot.si/p/ chi-siamo.html (4. 4. 2018). SV22, Pinterest: https://www.pinterest.co.uk/pin/471400285967719988/ (5. 4. 2018). SV23, Theoi, Nuloi, http://www.theoi.com/Phylos/Nuloi.html (24. 4.2018). SV24, Gallica, Homo, pedibus aversis. http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b23006724/f9.item (24. 4. 2018). SV25, Geopedia, http://www.geopedia.si/#T241_x397440.0009765625_y120702.40185546875_s12_b4 SV26, Google Maps, https://www.google.com/maps/@45.8880784,15.1081496,9.01z (3. 5. 2018). SV27, D-Maps, d-maps.com/m/europa/europemax/europemax09.gif (3. 5. 2018). SV28, Dlib.si, https://www.dlib.si/ (4. 5. 2018). SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA Slika 01: Silhueta krivopete. Avtor risbe: Moreno Tomasetig (SV22). Slika 02: Obmocja slovenskega etnicnega prostora, kjer je dokumentirano izrocilo o krivopetah: Zemljevid izdelal Jože Kutin na podlagi Google Maps (SV26). Slika 03: Obmocje krivopet na zemljevidu Evrope. Zemljevid izdelal Jože Kutin na podlagi D-maps (SV27). Slika 04: Nuli. Nuremberg Chronicle, Hartmann Schedel (1493). Slika s spletnega portala Theoi(SV23). Slika 05: Homo, pedibus aversis [Fig. p.15 : homme aux pieds retournés.] [Cote : Réserve A 200 304]. (Aldrovandi 1642: 15, gl. tudi SV24). Slika 06: Marija Cuder - Matica (1875–1961). Fotografija iz zasebnega arhiva Jelke Kašca, sken hranijo tudi drugi sorodniki iz družine Tužinov. Slika 07: Trentarska uciteljica Ana Svetoslava Grafenauer, porocena Zorc (Svetka Zorceva), s sino­ voma v Trenti. Foto: Milko Maticetov, 1952. Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja. Slika 08: Zatrep doline Zadnjice. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 2016. Slika 09: Pod Rumeno skalo. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 14. 8. 2015. Slika 10: Pirtna jama. Foto: Barbara Ivancic Kutin, april 2018. Slika 11: Stol s podorom Lokarje (pogled z Matajurja). Foto: Špela Ledinek Lozej, 22. 4. 2018. lika 11a: Pogled na Gradic iz vasi Logje v Breginjskem kotu. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 15. 2. 2016. Slika 12: Livške Ravne. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 2015. Slika14:Zemljevid krajev, ker sepojavljajo krivopetenaslovenskistrani. Zemljevid izdelalaBarbara Trnovec na podlagi zemljevida s spletnega portala Geopedia.si (SV2). Slika 13: Kurjenje ognja v Jami Tam v skali. Fotografija je del stalne razstave v jedilnici CŠOD Kavka, Livške Ravne. Slika 15: Pogled iz Mašer proti Cedadu. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 2013. Slika 16. Antro Criva Peta Masseris (jama Krivapeta, Mašere) v spletnem registru jam v Furlaniji (SV11). Slika 17. Notranjost jame Krivapeta nad vasjo Mašera. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 30. 7. 2016. Slika 18: Poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Zemljevid izdelala Karmen Ken-da-Jež na podlagi izseka iz Karte slovenskih narecij (Logar in Rigler 1983). Slika 19: Vabilo na pripovedovalski vecer, Trattoria Sale e Pepe, Stregna / Sriednje, 2014. Ilustracija na plakatu: Giacinto Jussa. Slika 19a. Pripovedovalci na pripovedovalskem veceru O ta martvih. Trattoria Sale e Pepe, Srednje, 30. 10. 2013. Foto: Barbara Ivancic Kutin. Slika 20: Videogram iz posnetka predstave Dekle iz Trente v izvedbi Gledališke skupina Trenta. Kamera: Silvo Jelincic, 2004. Slika 21a: Škrat in krivapete (glina). Avtor: Paolo Manzini - Pajak (1988). Foto: Paolo Comuzzi in Simonetta Manzini (Manzini 2007). Slika 21b: Krivapeta (les). Avtor: Paolo Manzini - Pajak (1999). Foto: Paolo Comuzzi in Simonetta Manzini (Manzini 2007). Slika 21c: Krivapeta (železo). Avtor: Paolo Manzini - Pajak (2005). Foto: Paolo Comuzzi in Simon-etta Manzini (Manzini 2007). Slika 22: Krivapeta (les). Avtor: Stefano Comelli (2015). Skulptura je razstavljena v okenski niši v vasi Matajur. Foto: Barbara Ivancic Kutin, 2015. Slika 23: Krivapeta (les). Avtor: Giorgio Benedetti. Skulptura je razstavljena v gostišcu Sale e pepe v Srednjem / Stregna. Foto: Špela Ledinek Lozej, 2015. Slika 24: Uganka v stripu. Avtor: Moreno Tomasetig (Banchig 2006). Slika 25. Strip. Avtor: Moreno Tomasetig (Banchig 2005). Slika 26: Strip. Avtor: Moreno Tomasetig. (Tomasetig 2014). Slika 27: Grafitna podoba krivopete na objektu za vodovod na cesti med Sevcami in Topolovim (Spizzo 2017). Slika 28: Vabilo na pripovedovalski vecer. Trattoria Sale e Pepe, Stregna / Sriednje, 2013. Ilustracija: Luisa Tomasetig. Slika 29: Reklamni plakat za prireditev XXXI. Senjam beneške piesmi. Ilustracija: Jani Skocir. Liesa: Kulturno društvo Recan / Circolo culturale, 2014. Slika 30: Reklamni plakat z vabilom na tržnico. Pro Loco Ponteacco / Petjag, 2017. Slika 31: Reklamni plakat z vabilo na turisticno prireditev. Ilustracija: Caterina Salvagno. Pro Loco Ponteacco / Petjag, 2017. Slika 32: Vabilo na vodeni izlet Po poteh krivapet (Novi Matajur, 28. 10. 2016: 9). Slika 33: Jama Krivopet, napis na tabli, ki oznacuje tocko na Topolovški poti. Foto: Barbara Ivancic Kutin, Livek, 29. 4. 2016. Sliki 34a, 34b: Sprednja in zadnja platnica knjige Ricette delle Krivapete / Ricete od Krivapet (Cernetig 2016). Slika 35: Hrbtna stran zloženke Inštituta za slovensko kulturo v Špetru (Gruden 2016). Slika 36. Logotip spletne strani študijskega krožka (SV21). Slika 37. Vzorec embalaže za mlecni izdelek Skuta tete Krivopete (Sovdat, Skok Lavrencic in Terlikar 2015: 23). Slika 38. Krivopeta kot spominek (magnet). Foto. Marina Cernetig 2017. Slika 39a in 39b. Sken terenskega zapisa Milka Maticetovega (TZ 1959: 62–64). Slika 40. Krivapete. Besedilo in ilustracija Moreno Tomasetig: Krivapete. (Banchig 2009). Seznam ilustracij: SlavicaMlekuž, 2016.Krivopetnicaugrabiotroka.Mešanatehnikanapapirju (50 cm×70cm),str. 95. Slavica Mlekuž, 2016. Mandala. Akrili na platnu (70 cm × 70 cm), str. 103. Fotografijo ilustracije za naslovnico izdelal Marko Zaplatil. Slavica Mlekuž, 2016. Bela žena in krivopetnica. Mešana tehnika na papirju (50 cm × 70 cm), str. 107. Dana Ivancic, 2016. Krivopeta suši denar. Akvarel (45cm × 55 cm), str. 109. Irena Kenda, 2016. Krivopeta z otrokom. Akrili na papirju (33 cm × 48 cm), str. 111. Indeks pojmov anguana, aganis 20, 140 bela barva 37 bela vila 14, 20 bela žena 19–20, 37, 41,45–46, 58, 68 bogastvo 38, 45, 46, 110, 113, 121, 144 božanstvo, božanski 13, 14, 25 caipora 22, 25, 167, 171 chinigua 22, 25, 50, 143, 151, 167, 171 churel 21, 50 ciguapa 22, 35, 50, 143, 148, 159, 167, 171 carovnica 20, 27, 47, 97, 110, 119, 122, 125, 143 crna Madona 23 crni trn 42, 68, 73, 98, 108, 120, 123, 128–129, 131 deformacija, pohabljenost 13, 20, 23–25, 34–35, 68, 71 demon, demonski 13, 14, 20–22, 24–25, 73, 143 diala 20 divja jaga 20, 25 divja koza, gams 45, 52, 99, 104, 106, 115, 136 divje žene, divje babe 13, 9–10, 14, 19, 20, 27–28, 32, 36–37, 39–40, 47, 51–52, 68, 71, 94, 96, 110, 120, 136, 138, 141–145 divji 72–73 divji ljudje 19–21, 112, 143 divji mož, divji dedec 9, 19–20, 40– 42, 51, 54, 66, 136, 143 douen 22, 50 drevo 58 duh (narave, prednikov, demonski ...) 13, 14, 20–24, 35, 48, 73, 133 duncani 21, 22, 35, 50 duša 22, 23, 25 folklorizem 49, 76 gottwjarch 22 gozd (host, hosta, bošk) 22, 24–25, 35, 40, 42, 45, 47, 50, 52, 54, 56, 58, 63–65, 81, 93, 99–102, 106, 112–113, 119–120, 122–123, 125–127, 135–136, 138, 140, 144 gozdna žena 22, 46 hlod (razklan) 38, 40, 45, 101–102, 123– 124, 126, 128–129, 133, 134, 136, 144 identiteta 17, 66, 76–77, 82 jaga baba 72 jama 11, 16, 19, 23–26, 28–29, 35–36, 39, 45–46, 50–67, 81–82, 93–142 jeti 21 kanibalizem, ljudožerstvo 22, 37–39, 48, 144 koš, košara 19, 42, 72, 113, 131 kozje noge 20 kriv 24, 71 križišce 47, 54 lasje 28, 35–36, 96, 101, 115, 136, 138, 141 leši 24 lešniki 28, 37, 93, 97 leva stran 25 lov (jaga) lov, lovci (jaga, jagri) 20, 22, 25, 35, 45, 47, 99, 104, 106, 115–116 masisikiri 22, 50, 143 mati (Mati zemlja, Velika mati, Magna mater) 14, 25, 31, 76 meluzina 38, 43, 144 mikilo 22 Miklavž 26, 48, 52, 136–137 mokoš 23 morska deklica 38, 43, 144 motiv 20, 24, 27, 29, 31, 34–49 narecje, narecen 13, 16, 19, 25, 27, 31, 42, 52, 63–74 nevihta 27, 28, 36, 43, 96, 102, 116, 121 obrnjen svet 34 orati, oranje 54, 63–64, 97–98, 106, 108, 110, 117, 120, 122–123, 128–130, 132, 134 oreh 28, 37–38, 93, 96 oženiti 56, 65, 100, 110, 114, 121, 124, 126–127, 129, 132, 135, 138 pehtra baba (pirta) 26, 48, 54, 71, 104, 136–137 petje 37, 41, 113, 118 ples, plesati 37, 41, 52, 99, 104, 106, 138, 141 plesti 24, 40, 42, 113, 115, 118, 129, 130–131, 138 plug (drevo) 42, 117, 120, 122 poroka, porociti se (oženiti, omožiti) 24–25, 29, 38, 43, 100, 144 predenje, presti, plesti 40, 46–47, 97–98, 110, 119, 134, 140 predniki 13–14 regulativnost, regulativna funkcija 13, 20, 25, 39, 48, 143 rojenica 20, 41, 45, 46 rusalka 20, 38, 144 siguanaba 22, 50, 144 sir, sirarstvo 40–41, 54, 108, 113, 136, 138 sisimite 22, 25, 50, 143 sodra (briža) 100, 108 sojenica 41, 46 solsticij (kres) 25, 26, 47, 133 sredozimka 25 staroselci, prvotni prebivalci 35–36, 41, 51 status 73, 145 strašiti, prestrašiti (otroke, ljudi) 25– 26, 34, 36, 47, 54, 58, 79, 96, 99, 101, 104, 119, 130, 135–138, 140–142 succubus 22 surov (meso) 19, 37, 101 sv. trije kralji 48, 136–137 škrat 9, 19, 22, 47, 84, 119, 143 tabu 38–39, 43, 46– 47, 144 toca 27–28, 43–44, 93, 96, 98–100, 102, 106, 110, 115, 121, 124, 126, 129, 132, 138 torka, štorka, štorkla 19, 20, 123 trta (zavezovanje trte) 40, 42, 56, 73, 97–98, 106, 108, 110, 120, 135, 138, 145 ugrabitev 22, 37– 40, 46, 56, 97, 144 uši 40, 108, 141 velikan (ajd, gejd, gejdukinja) 19, 22, 41, 143 vila 14, 19, 20, 37–38, 41, 43, 45– 46, 52, 97, 115, 137, 143 zaklad 19, 46, 94, 106, 115–116 zdravilo /zdraviti 30, 36, 47, 58, 110, 112–113, 144 zlata baba 14 zvon, zvoniti 39, 93, 130 žalik žena 14, 19, 41–43, 46, 66, 71, 96, 117, 142 žito, pšenica 42, 44, 96–100, 102, 104, 106, 117, 121–122, 124, 126, 129, 132, 135 Le “krivopeta”. Donne selvatiche con piedi ritorti nella tradizione popolare slovena. Sommario Lo scopo del presente lavoro č quello di illustrare sotto diversi punti di vista la tra­dizione popolare slovena sulle krivopeta – si tratta di donne selvatiche che hanno la particolaritŕ di avere i piedi ritorti112- basandosi prevalentemente sullo studio del ma- teriale raccolto direttamente sul campo tramandato oralmente (dalla gente del posto) e trascritto in forma scritta (documenti d’archivio, pubblicazioni dalla fine del XIX° secolo ad oggi e materiale acquisito sul campo tra il 2013 e il 2017. Nella parte introduttiva vengono presentate le caratteristiche generali delle krivopeta e la delimitazione geografica del territorio in cui compare la tradizione di queste figure mitologiche ovvero nell’estremo nordovest del territorio etnico sloveno (o slavo), in particolare nella Slavia veneta e nella regione del Zgornje Posocje (Alto Isontino). Vengono forniti alcuni cenni storici di questo territorio: il cambio delle frontiere na­zionali e dei poteri pubblici a partire dal 1866 in poi influenzň le condizioni sociali, demografiche e linguistico–culturali nonché la trasmissione e la vitalitŕ della tradizione popolare considerando inoltre lo specifico ed ampio contesto etnografico e sociale. Successivamente le krivopeta vengono poste tra le fila di altre figure mitologiche ed in particolare tra alcuni esseri selvatici (la donna selvatica, l’uomo selvatico, i giganti) ma anche tra fate e altre creature demoniache (le fate, le pechrte babe113, le streghe, ecc.). Nello specifico, un capitolo viene dedicato alla revisione di diverse figure mito­logiche dai piedi ritorti verso l’indietro della tradizione popolare europea e mondiale. Una gamma alquanto ricca di figure femminili mitologiche che presentano la stessa deformazione dei piedi come le krivopeta č conosciuta tra i popoli dell’America latina, ad. es. in Venezuela č presente la “masisikiri”, sull’isola venezuelana di Margarita si parla della chinigua, della siguanaba in Guatemala e nella Repubblica Dominicana della ciguapa; gli indiani guatemaltechi Chorti conoscono anche delle figure femminili e maschili pelose, simili a folletti o a giganti dai piedi ritorti, denominate sisimite, nel territorio brasiliano, tra i fiumi Pora e Uruguay, e nel nordest dell’Argentina si conosce la Caipora. Gliautorichesioccupano delleoriginidellatradizionepopolarediquesto genere sono dell’avviso che queste figure mitologiche siano solo ciň che resta delle immagini di varie credenze, perciň i piedi ritorti sono una caratteristica che contrad­distingue il mondo umano dagli altri; la funzione di questi esseri č prevalentemente regolativa (influisce sulla condotta e sul comportamento delle persone). 112 Difetto da cui prende origine il nome di Krivopeta (dallo sloveno kriv = curvo, ritorto e peta = tallone). 113 O Perchta (in sloveno Pehtra baba). I vari cambiamenti politici, culturali e di costume, nonché le migrazioni, si denotano anche nella dinamica cronologica del materiale documentato sulle krivopeta, sulla quantitŕ di detto materiale, sulla sua tipologia (indirettamente anche nelle funzioni), il che viene rappresentato nell’analisi degli scritti sulle krivopeta avvenuti nel corso degli anni. A cavallo tra il XIX° e il XX° secolo vennero pubblicati alcuni scritti su questa tradizione popolare, fino agli anni ’80 del XX° secolo invece non ci furono nuovi scritti degni di nota ovvero non erano dati a disposizione dell’ampio pubblico per cui, č possibile ipotizzare che nel XX° secolo la tradizione delle krivopete fosse oramai superata. Invece, verso la fine del XX° secolo la tradizione ricominciň nuova­mente a riapparire in massa, la collezione piů grande sulle varianti dei racconti delle krivopete si trova nell’opera di Ada Tomasetig (2010) in cui la stessa autrice propone ben 47 unitŕ raccolte negli ultimi tre decenni nelle Valli del Natisone. A seguire vengono presentate alcune analisi specifiche sulla tradizione delle krivopeta. Innanzitutto il materiale viene presentato dal punto di vista tematico. Salvo alcu­ne eccezioni, nel materiale vengono menzionati i piedi ritorti delle krivopeta, oltre a questo vengono descritte anche molte caratteristiche fisiche e caratteriali, a volte diametralmente opposte, il che evidenzia la caratteristica ambivalenza di questa figu­ra mitologica. La maggior parte dei racconti possono essere raggruppati cosě come segue: le dimostrazioni della loro natura orribile nei confronti dell’uomo (rapimenti, sfruttamento delle persone, cannibalismo), la paura dell’uomoe anche il rapporto con le krivopeta che ne deriva (l’uomo cattura la krivopeta in una spaccatura del tronco e l’abbandona nel bosco), il desiderio dell’uomo di imparare dalle krivopeta cose da lei conosciute (l’uomo cattura la krivopeta), la krivopeta volontariamente consiglia le persone, la krivopeta si sposa con un uomo, la krivopeta nelle vesti di una filandaia oppurenellapadronadiricchezze.Inalcunicasilekrivopeta vengonoassociateanche alle abitudini e ai costumi locali, alla conoscenza di piante medicinali, alla previsione dellecondizionimeteo,ecc.Nelcorsodeglianni,itemihannocambiatosensibilmente forma e vengono adattati a diversi contesti. La maggior parte dei motivi all’interno dei gruppi non č caratteristica dei racconti sulle krivopeta, ma č conosciuta non solo nella tradizione slovena e slava ma anche nell’ampio ambito europeo e mondiale; questo vale soprattutto per il tema ovvero per la sequenza dei temi nei racconti sul matrimonio della figura mitologica femminile (la sirena, la rusalka, le fate nordiche, le melusine…) con un uomo. Tutte queste figure hanno una cosa in comune ovvero la loro felicitŕ matrimoniale che dura finché il marito non rompe il tabů come ad es. chiamando la moglie con il suo vero nome. Segue un capitolo sui luoghi legati alla tradizione delle krivopeta. Come per le leggende, anche nei racconti sulle krivopeta si hanno dei concreti punti in comune con la realtŕ di quel tempo o spazio: fatti storici realmente accaduti o persone realmente esistite ovvero nomi di famiglia, la maggior parte delle volte il racconto č ambientato in un luogo realmente esistente. In questo modo le abitazioni delle krivopeta e anche i luoghi in cui č ambientata la loro apparizione o attivitŕ spesso possono essere identificati con l’ausilio di toponimi o di microtoponimi che fanno parte del territorio locale. Si tratta generalmente di grotte, caverne nascoste nel bosco o nei terreni scoscesi, fossati torrenziali, insomma luoghi impervi e difficilmente accessibili. Che la tradizione po­polare delle krivopete facesse e ancora fa parte del paesaggio culturale (forse ne era anche una rimanenza mitologica) lo testimoniano i toponimi e i microtoponimi dalla base semantica relativa alle krivopeta, come ad es. la grotta Krivopeta vicino al paese di Masseris, grotta Krivopekina jama vicino al paese di Rodda, il torrente Krivapeta vicino a Vernasso, ecc. I luoghi collegati alla tradizione delle krivopeta sono evidenziati, nella parte slovena le localitŕ sono riportate anche su cartina geografica. A causa dei cambiamenti di stile di vita e delle circostanze demografiche, sempre meno persone conoscono i microtoponimi locali; qualora nel racconto delle krivopeta non fosse inserito un luogo realmente esistente questi non avrebbe quell’ingrediente essenziale per poter sopravvivere ai processi popolari (cioč alla narrazione). Il seguente capitolo tratta della denominazione delle krivopeta. In uno spazio ge­ografico relativamente ristretto, posto a nordovest del territorio etnico sloveno, sono state registrate 22 varianti di denominazione di donne selvatiche dai piedi ritorti il che rappresenta un’abbondante ricchezza linguistica. La maggior parte dei nomi si riferisce alla loro particolaritŕ fisica piů caratteristica, la torsione dei piedi, tra loro si trova la maggior parte che deriva dalle basi kriv-114 e -pet-115 (es. krivopeta, krivapeta, kriva peta, krivjopeta, krivopetnica …). Nel materiale č possibile trovare anche le denominazioni che derivano da altre basi sia morfologiche che semantiche che indicano il loro stile di vita o la loro conoscenza, ad. es.: bradovika116 (consigliavano ai contadini come legare le viti affinché non si strappassero), dujepetka117, donna selvatica (in sloveno “divja žena” o “divja baba”, un essere che viveva nella natura selvatica), ma anche denominazioni derivanti da altre particolaritŕ fisiche o caratteriali di questi esseri o il loro stato: castitjove žene (donne onorate), skarbababa (donna sdentata). La tradizione popolare sulle krivopeta nella loro forma primaria (narrazione popolare) oggigiorno si sta perdendo o sta mutando verso altre forme. La parte teorica della monografia conclude in questo modo il capitolo destinato alla revisione dei contesti moderni che popolarizzano la tradizione sulle krivopeta. L’inizio del processo di divulgazione si puň collegare ad un veloce sviluppo dei me­dia e al conseguente maggiore accesso alle informazioni – anzitutto con un numero maggiore di racconti riguardanti le krivopeta in forma stampata a fine del XX° secolo e nella prima decade del XXI° secolo, in un secondo momentoanche le pubblicazioni 114 Dallo sloveno kriv = curvo. 115 Dallo sloveno pet = tallone. 116 Il nome deriva dalla vite che si usava nel passato per legare le fascine. 117 Dallo sloveno duje=divji = selvatico, peta = tallone. in rete. Oggigiorno le krivopeta stanno diventando un simbolo dell’identitŕ locale, delleparticolaritŕlocaliecometaliassumonounruolodimascottelocali.Perviadella sua vita misteriosa nella natura selvatica, il carattere ambivalente, la sua singolaritŕ ovvero la sua scioccante deformazione dei piedi, la figura delle krivopeta ha suscitato curiositŕ ed un ampio interesse nonché ha stimolato le menti per la creazione di nuove creazioni, l’utilizzo di svariate attivitŕ – nell’arte, nella culturae nell’economia. Oltre alle rievocazioni di racconti (antichi) negli eventi pubblici narrativi e negli spettacoli drammatici (teatrali o spettacoli di marionette) hanno cominciato a svilupparsi anche nuove (re)interpretazioni della tradizione nella poesia, nella narrativa, nella musica, nelle belle arti (illustrazioni, pittura, scultura), nella formazione (compiti scolastici, progetti,raccoltadiracconti), nelturismo einaltreoffertecommerciali(eventi, servizi e prodotti turistici come eventi, percorsi escursionistici, gite, gastronomia, souvenir, ecc.). Oggigiorno le krivopeta appaiono spesso come un derivato in varie forme della tradizione: oltre alle (re)interpretazioni e alla ricreazione secondo la tradizione, ci sono anche costrutti completamente nuovi, che della tradizione ne conservano solo il nome e, la connotazione della figura, spesso hanno lo scopo di soddisfare l’industria turistica creando interessanti proposte commerciali. I racconti e le altre informazioni sulle krivopeta sono sparse in varie fonti, a volte difficilmente accessibili: la maggior parte di loro (148 unitŕ) sono inserite nella parte relativa ai materiali richiamati all’interno della presente opera. I racconti o i loro fram­mentisono raccoltinellepubblicazioni, nellefontiraccoltesulterritorio enell’archivio, due estratti invece sono tratti da testi letterari. La maggior parte del materiale č stato documentato grazie ad Ada Tomasetig (2010), nelle Valli del Natisone tra gli sloveni in Italia. Il materiale, per quanto possibile, č stato classificato in ordine cronologico, ogni sezione viene introdotta dalla zona in cui č stata registrata (Slavia veneta, Ber-gogna, Livško, Trenta, Carinzia, Resia, Collio sloveno). Il materiale contiene dati accessibili relativi agli informatori e annotatori (lungo i registri oppure nell’elenco dei manoscritti e delle fonti orali). La materia, oggetto del presente lavoro, č lontana dall’essere dettagliata; mi auguro che la presente pubblicazione serva da trampolino di lancio e che dia spunto a nuove ricerche del folklore, etnologiche, archeologiche, magari anche mediche e non solo. Traduzione a cura di Martina Leban Errico Krivopete. Wild Women with Backward-facing Feet in the Slovenian Folklore Summary The Slovenian folklore of krivopete – wild women with backward-facing feet – is presented in this book from different perspectives, with analyses mostly based on material from the end of the 19th century to date: archive records, publications since the end of the 19th century and material collectedin the field between 2014 and 2017. In the introductory section, the general features of krivopete are presented, together with the geographical definition of the area where this tradition is known, i.e. the ex­treme north-western Slovenian (and Slavic) ethnic territory, particularly the Veneto and Upper Soca river valley. This territory is briefly depicted and described with historical circumstances: the change of state borders and authorities in this area since 1866 have influenced the social, demographic and linguistic-cultural conditions, and hence also the transfer and liveliness of the traditions, with the wider and narrower ethnographic and social context of importance here. Krivopete are then placed in the company of other wildlife legendary creatures (wild women, wild men, giants), as well as fairy-like and other demonic creatures (fairies, perchta women, witches, etc.), and compared to various legendary featuring twisted (rotated) feet in the European and world folklore traditions. A particularly rich set of female legendarye creatures with the same deformity of feet as krivopete is known by thepeoples of Central and South America, e.g. masisikiri in Venezuela, chinigua on the Venezuelan island of Margarita, siguanaba in Guatemala and ciguapa in Dominican Republic; the Guatemalan Chorti Indians are also familiar with the hairy, dwarf or giant-like maleand female creatures with twisted feetcalled sisimite, and the Caipora is known between the Pora and Uruguay rivers in Brazil and in north-eastern Argen­tina. Krivopete share many common features with these creatures. Authors dealing with the origin of this type of folk tradition generally consider it to be the remnant of ancient human beliefs, and the twisted foot therefore to be a feature that distinguishes the human from other worlds. The main function of these beings is predominantly regulatory – that is, it affects people’s behaviour. Changes in the political situation, culture and ways of life, along with migrations, are also shown through the chronological dynamics of the documentary material on krivopete and its quantity type and, implicitly, function, as seen by an examination of the records on krivopete through time. At the turn of the 20th century, a few records were published on that tradition, but things remained quiet up until the 1980s. Therefore, it seemed that the tradition of krivopete was almost dead or had died away by the 20th century. However, at the end of the 20th century it began to appear in increasing volume. The largest collection of different variants of the story about krivopete can be found in a book by Ada Tomasetig (2010), which contains 47 units collected by the author in the Nadiža valleys (Italian Natisone, Slovenian Nadiža) in the last three decades. The next section of the book contains some specific analyses of krivopete. First, the material is presented from a content-motivational point of view. The twisted feet of the krivopete are mentioned almost without exception in the material, and many physical and characteristic features (sometimes diametrically opposite) are described, which points to the characteristic ambivalence of this legendary beingsr. Most of the narratives can be classified into the following groups: showing their horrific and gruesome nature in relation to human beings (abduction, exploitation of people,cannibalism),man’s fearand,consequently,acruelattitudetowards krivopete (the man traps a krivopeta in a broken log and leaves her in the forest), the human desire to learn things from krivopete (the man kidnaps a krivopeta), a krivopeta vol­untarily advises people, a krivopeta marries a man, a krivopeta as a cotton spinner and a krivopeta as an owner of wealth. Krivopete are sometimes also associated with local manners and customs, the knowledge of medicinal plants, weather forecasting, etc. Motifs change slightly over time and adapt to different contexts. Of course, most motifs within these groups are not typical and unique to stories about krivopete, and are not only known in Slovenian and Slavic but also in wider European and world folklore. This is especially true of the motif (or sequence of motifs) in narratives about marriages between female legendary creatures (mermaids, rusalkas, nordic fairies, melusines, etc.) and men. Within all these couples, it is common for happiness to last as long as the man (the husband) does not break the taboo, e.g. by calling a woman by her real name. The next section deals with the locations associated with krivopete. As for the legends in general, even for the stories of krivopete, it is considered that they have concrete points of contact with the (former) reality of time or space: true historical facts and persons,housenames and, mostoften, aspecificspaceand place. Theplaces where krivopete lives, as well as other locations of their appearance or activity, can therefore often be identified by means of toponyms and microtoponyms that are part of real local territory. These are mostly caves, rock shelters and cavities hidden in the forest or on precipitous terrain, and torrential ravines – in short, places that are dangerous and hard to get to. The krivopete tradition was part of the cultural (perhaps even the remnant of a mythical) landscape. This is proved by landscape place names – toponyms and microtoponyms with the semantic base of krivopeta, e.g. Krivopeta cave near the village of Mašera (Masseris), Krivopekina (Krivopeka’s) cave near the village of Rounac (Rodda), the Krivapeta stream near Barnas (Vernasso), and others. Sites related to the folklore of the krivopete are recorded and the locations on the Slovenian side of the national border are shown on the map. Due to modern day changes in lifestyle and the modern way of life, and also because of new demographic conditions, fewer people are familiar with the local microtoponyms. If the legend of the krivopete is not placed within a particular geographical environment, it does not have an essential ingredient; without it, the narrative does not have a great chance of survival within the folklore process (narration or storytelling). The next section deals with the naming of krivopete. In a relatively small geo­graphical area of the north-western Slovenian ethnic area, 22 versions of names for wild women with backward-facing feet in Slovenian folklore tradition were recorded, which shows a great linguistic richness and diversity. Most of these names are related to their most characteristic physical peculiarity, the twisting of the feet, and most of them are from the word-forming bases or stems kriv- and -pet (e.g. krivopeta, kriva­peta, kriva peta, krivjopeta or krivopetnica). In the material, however, it is possible to find names from other word-forming and semantic bases that indicate their way of life or their knowledge, e.g. bradovika (they advised farmers on how to tie the vine so that they would not tear it), dujepetka, divja žena ‘wild woman’, divja baba (a female creature living in the wild), as well as names that highlight other physical or characteristic features of these creatures or their status: castitjove žene ‘honourable women’, skarbababa ‘gap-tooth woman’, etc. The folk tradition of krivopete in its primary form (folklore narrative) is now almost lost, or has been transformed into other forms. The theoreticalpart of the monograph concludes with a chapter dedicated to an examination or review of the contemporary contexts that popularise the krivopete tradition. The beginningof the process of pop-ularisation can be linked to the rapid development of the media and, consequently, to the increasingavailability of information – with an increased number of published stories about krivopete in printed form at the end of the 20th century and in the first decade of the 21st, and then online. Today, krivopete are becoming a symbol of local identity and local specificities; as such, they take on the role of a local mascot. Be­cause of their mysterious life in the wild, their ambivalent character and unusualness, and their extraordinarily deformed legs, krivopete have aroused curiosity and broad interest, and inspired ideas for new creations used in a wide range of activities in art, culture and the economy. In addition to the recollection of (old) narratives in public storytelling eventsand in different performances(theatre and puppet shows), new(re-) interpretations of the tradition have begun to develop in contemporary poetry, prose, music, fine arts (illustrations, painting, sculpture), education (school assignments, projects, collecting of folk traditions), tourism and other commercial services (tourist events, services and products, e.g. events, walking routes, tours and excursions, local cuisine, souvenirs, etc.). Today, krivopete often appear as a derivative of the tradition in various forms: in addition to (re-)interpretations and re-creations, which still have contact with the tradition, there are entirely new constructs from the tradition, keeping only the name and connotations of the character, often with the aim of satisfying the tourist industry by creating interesting commercial products and services. Tales and other information about krivopete are scattered across different, sometimes hard-to-access resources; most of them (148 units) are included in the part of this book that contains linguistic material (texts). Narratives or their fragments are gathered from the publications and from fieldwork or archival sources; two are from literary passages. Thanks to Ada Tomasetig (2010), most of the materials were documented in the Nadiža (It. Natisone) valleys among the Slovenes in Italy. The material is, as far as possible, classified in chronological order, and each set is presented together with the territory in which it was written (Benecija/Slavia Friulana, Breginjski Kot, Livško, Trenta, Koroška/Carinthia, Rezija/Resia, Brda).The material is equipped with accessible information on the informants and writers (after the text itself or in the list of handwritten and oral sources). The main themeor substance of this book is still far from being exhausted. I hope that this publication is only the beginning and that it encourages further folkloristic, ethnological, archaeological and other studies, and perhaps even medical research. Translated by Tjaša Jakop and Joel Smith Barbara Ivancic Kutin je znanstvena sodelavka v Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Raziskuje slovensko slovstveno folkloro, predvsem pripovedno izrocilo, tako v Sloveniji kot tudi pri Slovencih zunaj državnih meja. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmet Slovstvena folkloristika. Je avtorica dveh znanstvenih monografij, to sta Slovar bovškega govora (2007) in Živa pripoved v zapisu (2011), ter vec kot 180 drugih znanstvenih in strokovnih prispevkov. IZ RECENZIJ: Folkloristicne, etnografske, jezikovne analize in drugi vidiki obravnave izrocila o krivopetah slonijo na arhivskem gradivu, na domacih in tujih objavah od konca 19. stoletja do danes ter na terenski raziskavi, ki jo je avtorica opravila med letoma 2014 in 2017. Dodatna vrednost knjige je predstavitev vecine obravnavanih pripovedi, ki so v gradivskem delu monografije prvic zbrane na enem mestu. Avtorica je clanek o krivopetah že objavila v eni najprestižnejših svetovnih folkloristicnih revij (2016), monografija pa je rezultat njenega nadaljnjega odlicnega, temeljitega in poglobljenega raziskovanja še neobdelane snovi slovenske folklore. Mirjam Mencej Krivopete doslej še niso bile deležne poglobljenih folkloristicnih raziskav. Avtorica temu ženskemu bajcnemu bitju s specificno deformacijo stopal, ki je, lahko bi rekli, unikum v evropski folklori, utira pot na globalni zemljevid podobnih bajcnih likov po svetu. Zaradi kakovostne in široke znanstvene analize je knjiga pomembno delo za folkloristicno stroko v Sloveniji in tujini, zanimivo pa bo tudi za širši krog bralstva, ki se danes vse bolj zanima za staro slovensko izrocilo. Katja Hrobat Virloget STUDIA 24 € MYTHO LOGICA S L AV I C A