14. februar 2003 številka 32 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 32 Silvestrovanje na prostem POD MILIM NEBOM JE NAZDRAVILO VEČ KOT 5.000 LJUDI Med številnimi silvestrovanji v krajevnih in občinskih središčih je bilo gotovo največje tisto, ki sta ga na Trgu zmage v Murski Soboti tudi letos pripravila turistično društvo in mestna občina. Kljub vetru in hladnemu vremenu, bilo je kar nekaj stopinj pod ničlo, je bila prireditev tudi letos izjemno dobro obiskana, saj je prišlo na ulico nazdravit in si ogledat ognjemet več kot pet tisoč obiskovalcev. V samem mestnem središču je bilo že od 20. ure poskrbljeno tudi za ustrezno gostinsko ponudbo (ljudje so najbolj posegali po kuhanem vinu) ter za zabavo, za katero je skrbela skupina Blue Planet. Kmalu po polnoči je zbrane nagovoril in jim zaželel vse dobro tajnik mestnih četrti Murska Sobota Zoran Hoblaj, sledil pa je več kot 10-minutni ognjemet. Prireditev se je brez večjih izgredov končala ob 3. uri zjutraj. Tudi tokrat pa ni šlo povsem brez temnejših plati tovrstnih zabav - na cestišču je ostalo veliko razbitega stekla, ostankov steklenic šampanjca. Kot za stavo je pokalo tudi letos, škatla, ki je bila pripravljena za petarde, je tokrat ostala prazna... 2 februar 2003 NAMESTO UVODA o smo s Soboškimi novinami nazadnje prišli med vas, občanke in občani mestne občine Murska Sobota, je bilo predpraznično vzdušje. Vsak na svoj način (upam, da vam je bilo prijetno) smo doživeli in preživeli naporne decembrske dni. Nekaj fotospominov na Silvestrovanje na prostem si lahko ogledate v tej številki Novin. Medtem smo preživeli že tudi najdaljši mesec v letu. Januarja je namreč najtežje vzpostaviti stik med začetkom in koncem - kar 31 dni se namreč vleče in vleče, toliko bolj zaradi suše v denarnicah. Posebej, če smo se decembra pustili zapeljati spretnim trgovcem, ki so nam ponujali “vse živo ”, mi pa smo to vsevprek kupovali (še dobro, da so za razsipništvo krivi trije dobri možje, ki nas obiskujejo decembra). Tudi v drugem mesecu leta smo že praznovali, a tokrat bolj kulturno. Prešernov dan je vedno znova priložnost nagraditi tiste, ki za duh slovenstva napravijo več kot drugi. Mestna občina pri tem seveda ni izjema. V kratkem si boste oddahnili tisti, ki si nabirate znanje v šolskih klopeh - zimske počitnice tokrat ne bodo to samo z besedo, pač pa tudi čisto zares. Za spremembo je namreč letos zima bela in ne zelena, kot se je običajno dogajalo v bližnji preteklosti. Zimski razposajenosti, ki je ne bo manjkalo niti med počitnicami, smo namenili kar nekaj vrstic, predvsem pa fotografij. Žal je po znameniti gostilni na železniški postaji Sobota izgubila še enega svojih simbolov - po štirih desetletjih so namreč zaprli še zadnjo mestno kavarno. Pravijo, da zavoljo ekonomskih interesov, ki pa so velikokrat navzkriž Z mnenjem prebivalcev mesta. Tudi ob zaprtju Jelše je tako. Če od leta, ki se je začelo, veliko pričakujete, lahko svoje želje primerjate s tistimi, ki so nam jih zaupali naključni sogovorniki na mestnih ulicah. Sicer pa vam iz redakcije Soboških novin še enkrat želimo, da bi se vam uresničilo vse, kar ste si začrtali! Bojan Peček 3 AKTUALNO številka 32 Dobrodelna prireditev OŠ IV Podarimo srečo otrokom a je mogoče s skupnimi močmi in dobro voljo uresničiti tudi tako velik in zahteven projekt, kakor je bila prireditev pod naslovom Podarimo srečo otrokom, so se lahko številni nastopajoči, otroci, njihovi starši in drugi obiskovalci na lastne oči prepričali pred koncem minulega leta na drugi dobrodelni prireditvi. V telovadnici Osnovne šole III v Murski Soboti je namreč vodstvu in osebju Osnovne šole IV ter staršem otrok, ki obiskujejo ta javni zavod, uspelo pripraviti zelo prisrčno prireditev. Že ob paleti nastopajočih v zabavno-glasbenem programu - nastopili so D'Kwaschen Retashy in Nova Legija, Marina Huber, Drago Jošar, Pištek in Marika (vsi so se odpovedali honorarju), učenci IV. šole s pevskim zborom, folkloro in orffovim instrumentarijem in glasbeno-ritmična skupina oddelkov vzgoje in izobraževanja, program pa je povezoval Geza Farkaš, so bila izpolnjena pričakovanja občinstva. Po uspešno izvedenem srečolovu in pogostitvi prav vseh, ki so prišli ali nastopali na dobrodelni prireditvi, pa je bilo mogoče čutiti veselje prirediteljev, ki so na ta način zbrali precej denarja. Tega bodo po besedah vršilke dolžnosti ravnatelja šole Marije Bačič namenili za nakup terapevtskih pripomočkov in opreme za glasbeno in gibalno terapijo ter umirjanje otrok. Na šoli, ki jo z območja celotne soboške upravne enote obiskuje 93 učencev, sta namreč dva različna programa: redni osnovnošolski z nižjim izobrazbenim standardom ter oddelki vzgojno-izobraževalnega zavoda za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter za gibalno ovirane učence. Med številnimi prostovoljnimi prispevki posameznikov in pomurskih gospodarskih družb velja posebej izpostaviti soboško podjetje CODEX, ki se je odpovedalo novoletnim čestitkam in denar v višini 300 tisočakov namenilo v sklad omenjene dobrodelne prireditve. Dedek Mraz med nami eprav je v dolgem, "sušnem" januarju že nekako zbledel spomin na vse tri decembrske dobrotnike, nas je sneg prejšnji teden opomnil, da pa zime le še ni konec. Za obuditev spomina je fotografija dedka Mraza z njegovimi snežinkami in veselimi otroki. Naše mesto je obiskal v organizaciji občine in Društva prijateljev mladine, pripeljala sta ga pa dva šimeljna v lepi stari kočiji. Pričakali smo ga ob zabavnem programu Spidija in Gogija. 4 februar 2003 AKTUALNO Kaj pričakujete od leta, ki se je pravkar začelo? ačetek leta je vedno pravšnja priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in ocenimo delo, ki smo ga opravili v minulem letu. To pa je tudi čas, ko si zadamo nove naloge in cilje, ki bi jih radi dosegli oziroma uresničili v letu, ki je pred nami. Prav s tem namenom smo se pomudili med naključno izbranimi anketiranci, ki so bili pripravljeni razkriti svoja pričakovanja v letu, ki se je šele komaj začelo. Mlajši so tematiko navezali na igre in prosti čas, starejši v glavnem na delo in službo. Rdeča nit vseh pa je bila, da bi ostali zdravi in da jih ne bi doletele kakšne nesreče. Janko Rožman, Bakovci: "Ker se zavedam, da je uspešna in dobra šola samo tista, ki sodeluje z okoljem in lokalno skupnostjo, v kateri deluje, je moja največja želja tudi v novem letu naravnana na to področje. Če bomo imeli podporo v okolju, potem tudi zadanih nalog ne bo težko uresničiti. Na naši šoli bo v prvi vrsti potrebno še kar nekaj postoriti za uvedbo 9-letke, potem pa bi radi v neposredni bližini šole uredili še atletske naprave. S tako obliko dela in sodelovanja, da bodo zadovoljni učenci in starši, bomo prav tako nadaljevali, pa tudi z izvenšolskimi aktivnostmi oziroma ekološkimi tabori ter šolo v naravi. Na zasebnem področju si želim v prvi vrsti zdravja, dobro razumevanje in dobre medsebojne odnose med ljudmi. Želim pa si tudi, da bi se v našem kraju v okviru društva za telesno vzgojo Partizan Bakovci po- novno okrepila športna dejavnost na raven, po kateri smo bili pred desetletjem ali dvema poznani po vsej državi in ki ga niso mogli doseči niti v močnejših sredinah." Ivo Horvat, Pušča: "Letos končujem osmi razred osemletke, zato že razmišljam o poklicu. Želim si, da bi postal avtomehanik, zato je moja skrita želja v prvi vrsti uspešen vpis v srednjo šolo, zatem pa seveda tudi končanje poklicnega programa. Poleg zdravja si želim tudi, da bi se s prijatelji razumel, kot sem se do sedaj. Tudi na glasbenem področju bi kot bobnar rad napredoval, v bližnji prihodnosti pa načrtujem tudi ustanovitev svoje glasbene skupine. Želim si tudi, da bi uspešno nadaljeval igranje nogometa pri Didiju pri NK Pušča in da bi ostal v domačem kraju." Suzana Sedonja, Murska Sobota: "Ko bi bilo tudi leto 2003 vsaj tako dobro, kakor je bilo minulo! Pri soboški Komunali sem namreč lani dobila zaposlitev, ki sem je bila seveda zelo vesela. Čeprav še ne gre za stalno zaposlitev, sem tudi s tem zadovoljna, saj vem, da moraš biti tudi z malim zadovoljen. Tudi na zasebnem področju si želim, da bi ostalo tako, kot je bilo lani, da bi se z možem še naprej tako dobro razumela in da bi ostali tudi otroci skrbni in delovni. Rada bi bila, da bi bili tudi drugi z življenjem vsaj tako zadovoljni, kakor sem jaz. Eni imajo mnogo več od mene, pa z doseženim niso zadovoljni. Za srečo ni potrebno veliko, samo doseženo je treba prav ceniti." Marija Bačič, Murska Sobota: "Ker bomo z novim šolskim letom tudi na naši šoli, to je OŠ IV Murska Sobota, prešli na devetletko, pričakujem, da se bodo do njenega začetka zgodili še nekateri investicijski posegi. V mislih imam novi večnamenski prostor, ki ga zelo pogrešamo, vendar sem prepričana, da bomo v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota zmogli tudi ta projekt. Pričakujem in srčno si želim, da bodo letos končno izpolnjeni vsi pogoji za začetek delovanja dolgo načrtovane terapevtske skupine za hiperaktivne otroke, za katere pripravljamo glasbeno in gibalno terapijo, prav to storitev pa bi radi potem nudili tudi širšemu okolju. Podobno velja tudi za drugo strokovno pomoč vsem otrokom s posebnimi potrebami ter da bi na naši šoli vršili svetovanje in pomoč tudi tistim otrokom, ki niso vključeni v naše zavode. Želim si tudi, da bi kolektiv na šoli ostal na takšni ravni odnosov in strokovnega dela, kakor je to bilo do sedaj." Geza Grabar 5 DROBIR številka 32 PRED MURO JE PRESTRUKTURIRANJE red še vedno največjim tekstilnim gigantom - soboško Muro - so reformni časi. Mura je lani poslovno leto zaključila z več kot milijardo tolarjev izgube, k temu pa bo potrebno dodati še rezultate poslovanj Murinih povezanih podjetij, posebej Westmura. Predsednik uprave Borut Meh pravi, da je po poslovnem načrtu za leto 2003, na vrsti obsežen program prestrukturiranja. Z njim naj bi se število zaposlenih do konca leta zmanjšalo za 337 ali več kot šest odstotkov vseh zaposlenih. Pomembna pa je tudi odločitev, da se bo Mura morala postopoma preusmeriti iz proizvodnega v tržno usmerjeno podjetje s poudarkom na prodaji lastnih blagovnih znamk. Uspešnost prestrukturiranja bo v veliki meri odvisna od obljubljene državne pomoči. PO ZBIRALNICI KADAVROV IN PATOLOGIJI ŠE VETERINARSKI LABORATORIJ d sredine minulega leta je na lokaciji nove industrije cone med Mursko Soboto in Noršinci zelo živahno, saj so se začela dolgo pričakovana dela pri gradnji novega objekta soboške enote Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) oziroma zbiralnice za kadavre in oddelka za patologijo. Ker so omenjena dela pred koncem leta v glavnem že končali, se je konec novembra na isti lokaciji začela še gradnja prizidka, v katerem bo imel svoje prostore še veterinarski laboratorij. Po predvidevanjih naj bi bil novi laboratorij dokončan do začetka pomladi. Še v prvi polovici leta naj bi se celotna enota NVI v Murski Soboti z vsemi svojimi službami in dejavnostmi preselila v nove prostore s sedanje povsem neprimerne in tehnološko slabo opremljene lokacije za blokovskim naseljem na Lendavski ulici. Denar za gradnjo obeh objektov - skupaj gre za skoraj 250 milijonov tolarjev - je zagotovilo kmetijsko ministrstvo. DRUGO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV ostitelji drugega srečanja gasilskih veteranov iz enajstih društev Gasilske zveze Mestne občine (GZ MO) Murska Sobota so bili člani PGD Rakičan. Predsednik zveze in regijski poveljnik Jože Pintarič je analiziral delovanje zveze v preteklih petih letih. Prihodnje leto bodo volili organe gasilskih društev in gasilske zveze mestne občine. Predsednik PGD Rakičan Ivan Karoli je predstavil svoje društvo, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Stanislav Wolf pa je spregovoril o prispevku veteranov za dosedanje dobro delo v gasilstvu ter pri razvoju in opremljanju društev. Predsednik veteranov GZ MO Murska Sobota Janez Sever je pri tem poudaril pomen srečanj za vse starejše člane gasilskih društev. SOBOTA, MESTO BANK otem ko je sredi lanskega leta v prostorih nekdanje Potrošnikove Samoizbire svojo poslovalnico odprla Banka Koper, smo bili prepričani, da se je ponudba bančnikov v mestu končala. A smo se ušteli. Pred dnevi se je poslovalnica Bank Austria Creditanstalt z Lendavske ulice preselila v obnovljene prostore na Trg zmage oziroma na vogal ulice Štefana Kovača in Kardoševe ulice. V prostorih nekdanje Jelše pa naj bi kmalu zrasla še ena avstrijska banka - Kärnten Sparkasse. To bi pomenilo, da bi Murska Sobota premogla kar dvanajst različnih bančnih hiš ali njihovih poslovalnic. Vsaj po tem se lahko čisto enakovredno kosamo z največjimi mesti. 6 februar 2003 DROBIR 50 LET TABORNIŠKEGA RODU VESELI VETER slavnostno akademijo in priložnostno razstavo so na Osnovni šoli I v Murski Soboti zaključili z aktivnostmi ob 50. obletnici ustanovitve tamkajšnjega Društva tabornikov, rodu Veseli veter, ki je na področju pomurskih taborniških rodov oral ledino. Prireditve v jubilejnem letu so se začele z zasedanjem starešinstva Zveze tabornikov Slovenije in prihodom Lučke miru v Slovenijo ter nadaljevale s taborniškim festivalom in taborniškim mnogobojem. V te aktivnosti je med drugim sodil tudi jubilejni, 10. zlet pomurskih tabornikov ter skupni tabor vseh pomurskih taborniških rodov ob Kolpi. VERONIKA GORZA IZ RAKIČANA V 102. LETU ajstarejša prebivalka Mestne občine Murska Sobota je Veronika Gorza iz Panonske ulice 52 v Rakičanu , ki je z dopolnjenim 101. letom tudi najstarejša Prekmurka. Veronika se je na začetku prejšnjega stoletja rodila v Veščici pri Murski Soboti. V Rakičan se je primožila leta 1929 iz Rankovec, kamor se je družina preselila. Veronika je vse življenje gospodinjila, po nekaj mesecev je hodila vrsto let na delo v Slavonijo, pred 2. svetovno vojno pa je bila tri leta na delu tudi v Nemčiji. Z možem Jožefom, ki ji je umrl že pred 30 leti, sta imela tri otroke, sedaj pa veliko časa prebije tudi v družbi šestih vnukov, osmih pravnukov in enega prapravnuka. Živi z najmlajšim sinom Alojzom, snaho Vero in njunim sinom oz. vnukom Brankom. Vse dobro in veliko zdravja ji želimo tudi iz uredništva Soboških novin. UČENCI SKRBIMO ZA PTICE IN DIVJAD Učenci drugega in tretjega razreda podružnične osnovne šole Krog imamo radi živali in se o njih veliko pogovarjamo. Ker nas skrbi za živali pozimi, smo obiskali lovce v naši vasi. Naše sodelovanje z njimi traja že vrsto let. Skupaj smo odlšli do krmišča in nastavili hrano. Tudi na ptice nismo pozabili. Na drevesa smo obesili lojene pogače. Srečanje z lovci je bilo prijetno in zanimivo, saj vsako leto izvemo kaj novega. Učenci 2.c in 3.c OŠ Krog (TUDI) BAUTE NI VEČ! ako kot se je za dezinvestiranje oziroma odprodajo dohodkovno nezanimivih objektov v Radenski odločil novi lastnik Pivovarna Laško, je podobna usoda doletela tudi nekdanje Potrošnikove prodajalne, ki so zdaj v lasti Živil iz Kranja. Celi vrsti zaprtih in prodanih prodajaln (Kovina, Samoizbira, Železotehna, Mehanoland, diskont Slomškova pa še bi lahko naštevali) se je pred kratkim pridružila še diskontna trgovina Bauta v ulici Štefana Kovača. Po trditvah odgovornih iz Živil so v prodajno mrežo na območju Murske Sobote v treh letih investirali za okrog 2,3 milijarde tolarjev, po drugi strani pa dezinvestirali nad milijardo tolarjev. 7 DROBIR številka 32 ČERVEK - ŽIDO koraj ves januar so bila v Galeriji Murska Sobota na ogled dela akademskih slikarjev Zdenke Žido, ki živi in ustvarja v Ljubljani in Bohinjski Bistrici, in Sandija Červeka iz Murske Sobote. Oba umetnika sta doslej skupaj razstavljala že v številnih krajih, zlasti v letu 2001 z zamislijo zasebnega galerista Petra Žule. Skupne razstave Zdenke Žido in Sandija Červeka so predvsem izraz lastnega hotenja in sorodnosti, ki jo med svojimi deli čutita oba umetnika. To je vprašanje svetlobe. EKOLOG JOSIP Ob novem letu nima velikih želja. Rad bi, da bi na tem delovnem mestu čez leta dočakal zasluženo upokojitev ter da bi se zavest ljudi do okolja spremenila. "Ljudje imajo očitno še veliko denarja, saj kar na ulico ali v obcestni jarek včasih odvržejo še uporabne in cele stvari." PREDPRAZNIČNO EKO RAJANJE ik pred božično-novoletnimi prazniki je bilo v dvorcu Rakičan eko rajanje oziroma srečanje vseh eko šol Mestne občine Murska Sobota. Učenci so se predstavili z izdelovanjem prazničnih izdelkov in okraskov iz naravnega materiala. Organizatorji prvega tovrstnega srečanja so bili Mestna občina Murska Sobota, Pomurski ekološki center, podjetje Saubermacher & Komunala, Izobraževalni center Rakičan in Radio Viva. 8 osipa iz Kuštanovec, ki je na soboški Komunali že celih 30 let zaposlen kot vzdrževalec reda in snage v Murski Soboti in njeni okolici, gotovo pozna vsak meščan. Skromen, prijazen in deloven pravi, da je njegov delovnik pozimi in poleti enak: vedno začenja ob 3. uri zjutraj in konča ob 11. uri dopoldan. februar 2003 ANKETA Gradnja varovanih stanovanj v Murski Soboti red približno tremi leti je župan Mestne občine Murska Sobota objavil v Soboških novinah anketo v zvezi s potrebami po gradnji hotela za starejše občane Mestne občine Murska Sobota. Odziv anketiranih je bil razmeroma velik, s končnim izidom, da takšen objekt v Murski Soboti dejansko potrebujemo. Zdaj je postala zadeva spet aktualna, saj se Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota dogovarja z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Ljubljana o gradnji varovanih stanovanj v Murski Soboti. Varovana stanovanja niso novost, saj so v nekaterih mestih v Sloveniji že zgrajena, v nekaterih mestih pa v gradnji. Ta stanovanja so zgrajena kot ostali večnamenski objekti, vendar so prilagojeni za bivanje starejših občanov, ki po eni strani omogočajo zasebnost, po drugi strani pa po želji stanovalcev omogočajo tudi različne storitve: gostinske, zdravstvene, čiščenje in drugo, ki bodo vključeni v objekt, dana pa bo tudi možnost individualne oskrbe v okviru lastnega stanovanja. Stanovanja bodo najemna. V začetku leta 2003 se bomo s soinvestitorjem dogovorili o podrobnostih v zvezi z gradnjo varovanih stanovanj, zato objavljamo dodatno anketo, ki bo pokazala, koliko takih stanovanj potrebujemo in kakšne velikosti. Ime in priimek: Naslov: (Osebne podatke ni potrebno vpisati, če ne želite. Podatki se bodo uporabljali samo za potrebe anketiranja) 1. Starost občana: a) do 50 let b) od 50 do 60 e) od 60 do 70 d) od 70 do 80 e) 80 in več 2. Izobrazba občana: a) osnovna šola b) srednja šola e) višja in visoka šola d) magisterij ali doktorat e) drugo........ 3. Stanujete: a) v lastni hiši b) v lastnem stanovanju v večstanovanjskem objektu c) v najetem stanovanju d) pri sorodnikih e) drugo......... 4. Neto prihodki, ki jih mesečno prejemate: a) do 50.000,00 SIT b) od 50.000,00 do 70.000,00 SIT e) od 70.000,00 do 90.000,00 SIT d) od 90.000,00 do 120.000,00 SIT e) od 120.000,00 do 150.000,00 SIT f) od 150.000,00 in več 5. Kolikšno najemnino ste pripravljeni/zmožni plačevati? a) do 800 SIT/m2 b) do 1000 SIT/m2 e) do 1200 SIT/m2 d) drugo........... 6. Stanovanje bi najel/a: a) sam/a b) skupaj s partnerjem e) drugo........... 7. Stanovanje bi kupil/a: a) sam/a b) skupaj s partnerjem c) drugo........... 8. Vaši predlogi: .................................................................................... .................................................................................... .................................................................................... .................................................................................... .................................................................................... Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje in vas prosimo, da anketo izrežete in jo vsaj do 28. februarja 2003 pošljete ali prinesete na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota 9 MESTNI SVET številka 32 Kakšne novosti prinašata nova zakona na področju urejanja prostora in graditve objektov 1.1. 2003 sta začela veljati nova zakona - Zakon o urejanju prostora Zurep-1 in Zakon o graditvi objektov ZGO-1, objavljena v Uradnem listu RS, št.: 110/2002 z dne 18.12.2002. V nadaljevanju opredeljujemo nekatere novosti, ki jih prinašata nova zakona, predvsem določene nove pristojnosti občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora, v zvezi z izdajo lokacijske informacije. Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo. V zahtevi je potrebno navesti namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje. Lokacijska informacija, kot jo določata navedena nova zakona, se bo izdajala predvsem za tri namene : 1. za namene prometa z zemljišči 2. za namene projektiranja objektov 3. za namene gradnje enostavnih objektov Glede na izražen namen vsebuje lokacijska informacija podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti, ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju. Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku, proti plačilu takse, na zahtevo vlagatelja pa se ji lahko priloži kopija kartografskega dela prostorskega akta. GRADNJA, REKONSTRUKCIJA, NADOMESTNA GRADNJA IN ODSTRANITEV OBJEKTA TER SPREMEMBA NAMEMBNOSTI Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja (pravnomočnega, na lastno odgovornost pa po dokončnosti gradbenega dovoljenja). Prav tako je za dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, potrebno gradbeno dovoljenje. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavlja gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. Ena od sestavin obveznega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je tudi lokacijska informacija z navedbo datuma njene izdaje. GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV Enostavni objekt je po Zakonu o graditvi objektov konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo: • pomožni objekt: objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejujejo dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva; • začasni objekt: je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja; • vadbeni objekt: je enostavni objekt, namenjen športu, rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, tenis, golf in druga rekreacijska in športna igrišča na prostem, ter enostavni objekt namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču; • spominska obeležja: konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev; • urbana oprema: enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin. Za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s pravilnikom, ki ga objavi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve. Do uveljavitve tega pravilnika se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov uporabljajo določbe do sedaj veljavnih občinskih predpisov, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa določila novega Zakona o graditvi objektov, kjer so navedeni tudi določeni pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni. 10 februar 2003 MESTNI SVET V KATERIH PRIMERIH Sl JE ŠE POTREBNO PRIDOBITI LOKACIJSKO INFORMACIJO, NI PA POTREBNO GRADBENO DOVOLJENJE Lokacijsko informacijo si je potrebno pridobiti še v naslednjih primerih : 1. za namen prometa z zemljišči, 2. za dela, ki so v zvezi s spremembo rabe objekta; z deli, ki so v zvezi s spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba skladna z izvedbenim prostorskim aktom. Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo; 3. za investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, če takšna dela niso v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom; 4. za dopustnost raziskovanja oziroma izkoriščanja določene vrste mineralne surovine; za dovoljenje za poseg v prostor po določbah Zakona o rudarstvu se šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je na določenem zemljišču dopustno raziskovanje oz. izkoriščanje določene mineralne surovine; 5. za določitev gradbene parcele, če obstoječi objekt, zgrajen na podlagi dosedanjih predpisov, še nima določene gradbene parcele. ZA KATERA DELA NI POTREBNO PRIDOBITI NITI GRADBENEGA DOVOLJENJA NITI LOKACIJSKE INFORMACIJE Po Zakonu o graditvi objektov velja, da ni potrebno pridobiti niti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije v naslednjih primerih: 1. za enostavni objekt, ki ga izvajalec gospodarske javne službe postavlja na objekt gospodarske javne infrastrukture in je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture; 2. za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so zato določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe; 3. za postavitev urbane opreme, če s takšno postavitvijo soglaša lastnik javne površine; 4. za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela (razen če se takšna dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino); redna vzdrževalna dela po tem zakonu pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave; 5. za vzdrževalna dela v javno korist. Zahteva za izdajo lokacijske informacije se poda na vložišču mestne občine. Vsebovati mora podatke o parcelni številki in imenu katastrske občine, naveden mora biti namen, za kaj se potrebuje (za namen prometa z zemljišči, za namen graditve enostavnih objektov ali za namene projektiranja objektov), popoln naslov in podpis vlagatelja ter priložena oziroma plačana mora biti upravna taksa v znesku 170,00 SIT. Zahteva se lahko poda tudi na obrazcu, ki je na voljo v vložišču mestne občine in na spletnih straneh www.murska-sobota.si Pristojni občinski organ za izdajo lokacijske informacije za zemljišča na območju Mestne občine Murska Sobota je Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe pri mestni občini, na katerega se lahko občani osebno ali po telefonu obrnejo z vprašanji, ki zadevajo občinske pristojnosti iz navedenih predpisov. Nova zakona s področja graditve objektov in urejanja prostora namreč ne prinašata samo novega ter spremenjenega načina upravnega dela pri izdaji dovoljenj za gradnjo objektov, ampak tudi nasploh drugačno pojmovanje institutov gradnje in urejanja prostora, kot smo jih bili do sedaj navajeni. Lea Beguš-Barbir, Milena Vöröš 11 MESTNI SVET številka 32 Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in 6. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I.Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in merila za oblikovanje Prednostne liste za dodelitev desetih neprofitnih stanovanj v najem. II. Upravičenci do pridobitve stanovanja Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva 80% - za dva člana gospodinjstva 50% - za tri člane gospodinjstva 20% - za štiri člane gospodinjstva 5% - za pet in več članov največ do povprečne plače v državi 4. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). III. Vložitev zahtevka in dokazila Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v prostorih Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, pisarna št. 15 in 16 ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek 7.30 do 13.30). Vlogi je potrebno priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis, - dokazilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivališču in dobi bivanja v Mestni občini M. Sobota, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju oz. hiši v kateri stanujete, - potrdilo o premoženjskem stanju, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma, itd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno 28. februarja 2003 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Številka: 36004-13/2003 Javni stanovanjski sklad Murska Sobota, dne 06.02.2003 MO Murska Sobota Na podlagi 30., 31. in 32. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), 3. člena in drugega odstavka 7. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/00 in 111/00) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 23. januarja sprejel SKLEP o določitvi cene programov predšolske vzgoje in plačila staršev v "VRTCU" Murska Sobota 1. člen Cena dnevnega programa za otroka v oddelkih 1. in 2. starostnega obdobja od 1. do 7. leta starosti znaša 68.380,00 SIT na otroka mesečno. 2. člen Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke v javnem vrtcu Murska Sobota, ki imajo stalno bivališče v mestni občini Murska Sobota, se v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev določi cena 56.005,00 SIT na otroka mesečno. Razliko do dejanske cene dnevnega programa iz 1. člena v višini 12.375,00 SIT bo pokrivala Mestna občina Murska Sobota iz sredstev občinskega proračuna za otroško varstvo. 3. člen Mestna občina Murska Sobota zagotavlja iz proračunskih sredstev za otroško varstvo še sredstva za pokrivanje stroškov, ki niso vključeni v ceno programa in znašajo v povprečju mesečno 3.329.687,00 SIT. Vrtcu se bodo ta sredstva nakazovala namensko na podlagi posebej izstavljenih računov ustanovitelju. 12 februar 2003 MESTNI SVET 4. člen Mestna občina zagotavlja iz sredstev otroškega varstva za stroške, spremljevalke otrok s posebnimi potrebami v znesku 304.979,00 SIT mesečno na podlagi zakonskih obveznosti. 5. člen Za dneve odsotnosti otrok (ne glede na vzrok odsotnosti) se staršem od plačila odšteje sorazmerni del (glede na plačilni razred) vrednosti živil. V skladu z metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih (Ministrstvo za šolstvo in šport, november 1999) se tako mesečno plačilo staršem izračuna po formuli: (Cena programa na otroka - znesek za neporabljena živila) x % plačila po pravilniku. Znesek za neporabljena živila se izračuna po formuli: Število (priznanih) dni odsotnosti otroka x mesečni znesek za živila /21. 6. člen Za dneve odsotnosti v mesecu juliju in avgustu se za vsak dan odsotnosti otroka staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine. Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo odsotnost otroka pisno napovedati vsaj 7 dni pred nastopom. 7. člen Cena za otroke s posebnimi potrebami v razvojnem oddelku znaša 194.610,00 SIT, za otroke z motnjami v razvoju v integriranem oddelku pa znaša cena 131.495,00 SIT. Ceni iz prvega odstavka tega člena sta določeni na podlagi predpisane kadrovske zasedbe v teh oddelkih in normativov glede maksimalnega števila otrok v razvojnem oziroma integriranem oddelku. Osnova za plačilo staršev otrok je v skladu s 30. členom Zakona o vrtcih, cena za druge enako stare otroke. Razliko med ceno programa in plačilom staršev je dolžna plačevati domicilna občina otroka. 8. člen Cena dnevnega programa vzgojno-varstvenih storitev za otroke, ki so jih deležni v bolnišničnih oddelkih med zdravljenjem v bolnišnici Rakičan, znaša 3.150,00 SIT na dan. Račune po obračunu izstavlja Vrtec Murska Sobota domicilni občini otroka. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju, uporablja pa se od 01.02.2003 dalje. Župan Številka: 38005-0002/2003 CŠ MO Murska Sobota V Murski Soboti, dne 23. januarja 2003 Anton SLAVIC Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02) in 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradni list RS, št. 78/99) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 3. seji, dne 23. januarja 2003, sprejel PRAVILNIK o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v Mestni občini Murska Sobota 1. člen S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji, na podlagi katerih mestna uprava Mestne občine Murska Sobota izdaja soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij na območju Mestne občine Murska Sobota, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati). 2. člen Podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov je tisti obratovalni čas, ki je daljši od rednega obratovalnega časa, ki ga določa pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99). Gostinec sme ob upoštevanju določil tega pravilnika določiti podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata v skladu s svojimi poslovnimi interesi, ob upoštevanju turističnega območja, krajevnih običajev, interesa in zahtev gostov. 3. člen Gostinskim obratom (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči, izletniške kmetije) se lahko odobri podaljšan obratovalni čas kot sledi: 1. Gostinskim obratom : - v strnjenem stanovanjskem naselju od nedelje do četrtka do 23. ure, ob petkih in sobotah do 24. ure - v poslovno stanovanjskih delih mesta od nedelje do četrtka do 24. ure, ob petkih in sobotah do 1. ure naslednjega dne - izven stanovanjskega naselja brez omejitev. 2. Nočnim lokalom (nočni bar, diskoteka ipd.) se lahko odobri podaljšanje obratovalnega časa: - diskotekam od nedelje do četrtka do 1. ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah do 5. ure naslednjega dne, - nočnim barom cel teden do 5. ure naslednjega dne - izven naselja brez omejitev. 3. Letni oziroma gostinski vrtovi in terase smejo obratovati - v strnjenih stanovanjskih naseljih do 22. ure 13 MESTNI SVET številka 32 - v poslovno stanovanjskih delih mesta do 1. ure naslednjega dne - brez omejitev izven stanovanjskih naselij 4. Gostinski obrati oziroma kmetije iz tega člena, ki niso v strnjenih stanovanjskih naseljih lahko pričnejo z obratovalnim časom ob 5. uri. 4. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov lahko mestna uprava izjemoma odobri podaljšanje obratovalnega časa izven določil 3. člena ob raznih prireditvah (koncerti, plesi, revije, veselice, poroke, rojstni dnevi, zaključki ob koncu leta in podobno). Ta podaljšanja obratovalnega časa se lahko odobrijo le za lokale, ki niso v strnjenih stanovanjskih delih Mestne občine Murska Sobota ali pa če ni bilo v zadnjih šestih mesecih nobenih pritožb bližnjih stanovalcev oziroma ugotovljenih kršitev javnega reda in miru in obratovalnega časa s strani policije ali pristojnih inšpekcijskih služb. Gostinec mora na mestno upravo Mestne občine Murska Sobota posredovati vlogo za odobritev podaljšanja obratovalnega časa za primere iz prvega odstavka tega člena najkasneje 3 dni pred prireditvijo. 5. člen Soglasje k prijavljenemu podaljšanemu obratovalnemu času se lahko izda največ za obdobje enega leta. Soglasje se izda v primeru, da zoper gostinca oziroma gostinski obrat ni bilo nobenih utemeljenih pisnih pritožb bližnjih stanovalcev, kršitev javnega reda in miru ali kršitev obratovalnega časa ugotovljenih s strani policije ali pristojnih inšpekcijskih služb. 6. člen Gostinskemu obratu, ki je v strnjenem stanovanjskem naselju se dovoli obratovanje dlje kot je določeno v tretjem členu, če pridobi soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata (stanovanjski objekti ob lokalu in čez cesto). 7. člen Gostinec mora v primeru, da so že zabeležene pisne pritožbe bližnjih sosedov oziroma se ponavlja kaljenje javnega reda in miru, k vlogi za podaljšanje obratovalnega časa priložiti: 1. soglasje lastnika objekta, v katerem se lokal nahaja, če gostinec ni lastnik lokala 2. mnenje sveta mestne četrti ali krajevne skupnosti, na območju katere se gostinski obrat nahaja 3. soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata (stanovanjski objekti ob lokalu in čez cesto). Soglasje in mnenje je veljavno, če je izdano največ 30 dni pred vložitvijo vloge za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. V primeru, da je večina soglasij ali mnenj negativna in v primeru, da gostinec kljub pozivu mestni upravi mnenj oziroma soglasij ne dostavi v določenem roku, mestna uprava vlogo z odločbo deloma ali v celoti zavrne. 8. člen Mestna uprava lahko veže izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. 9. člen Izdano soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času se lahko prekliče v naslednjih primerih: - ponavljajoče uradno ugotovljene kršitve javnega reda in miru - uradno ugotovljene kršitve obratovalnega časa. 10. člen Gostinski obrat oziroma kmetija lahko brez soglasja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota obratuje dlje, kot traja njihov obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat). 11. člen Gostinec mora uskladiti obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, s tem pravilnikom v roku 30 dni od uveljavitve tega pravilnika. 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Župan Številka: 30200-0002/2003 MO Murska Sobota V Murski Soboti, dne 23. januarja 2003 Anton SLAVIC 14 februar 2003 NAPOVEDUJEMO Zimske počitnice 17.-21. februar 2003 ri Društvu prijateljev mladine Murska Sobota smo za vas pripravili program za zimske počitnice in zbrali informacije o dogajanjih. PONEDELJEK, 17. 2. 2003 11.00 -12.30 • vadba BADMINTONA v telovad.OŠ lIl (organiz.:Športna zveza MS-pripravi 3 igrišča in loparje) - za učence(ke) od 5.-8. razreda 11.00- 12.30 • "ZABAVAJMO SE V GIBANJU" - različni plesi SHOW DANCE, HIP-HOP, JAZZ,...v Fitko-klubu v hotelu Diana (vodi: Nina Fras) 13.00 • film v MIKKu (veliko platno) slovenski mladinski film BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, I. del TOREK, 18. 2. 2003 10.00 - 13.00 • USTVARJALNE DELAVNICE v MIKKu - slikanje na folijo 11.00- 12.30 • "ZABAVAJMO SE V GIBANJU" - različni plesi SHOW DANCE, HIP-HOP, JAZZ,... v Fitko-klubu v hotelu Diana (vodi: Nina Fras) 13.00 • film v MIKKu (veliko platno) slovenski mladinski film BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, II. del 16.00 • ŠAHOVSKI TABOR (predstavitev šahovskih zanimivosti in turnir), organizator: Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad Murska Sobota, kraj: Osnovna šola III, M. Sobota SREDA, 19. 2. 2003 11.00 -12.30 • vadba BADMINTONA v telovad. OŠ lIl (organiz.: Športna zveza MS-pripravi 3 igrišča in loparje) - za učence(ke) od 5.-8. razreda 11.00- 12.30 • "ZABAVAJMO SE V GIBANJU" - različni plesi SHOW DANCE, HIP-HOP, JAZZ,... v Fitko-klubu v hotelu Diana (vodi: Nina Fras) 11.00 - 15.00 • računalniška delavnica LINUX v MIKK-u (organizator: MIKK), prijavnina 1.000 SIT za vse dni, mentor Tadej Kirinčič, inf. in prijava: 5349-890 ČETRTEK, 20. 2. 2003 11.00 • matineja v Kinu Park M. Sobota - ameriška pustolovska komedija SNEŽNI PSI (vstopnina otroci 300 SIT, odrasli 700 SIT) 11.00 - 15.00 • računalniška delavnica LINUX v MIKK-u, mentor Tadej Kirinčič PETEK, 21. 2. 2003 10.00 - 13.00 • USTVARJALNE DELAVNICE v MIKKu - izdelovanje nakita 11.00 -12.30 • vadba BADMINTONA v telovad. OŠ III (organiz.: Športna zveza MS-pripravi 3 igrišča in loparje) - za učence(ke) od 5.-8. razreda 11.00 - 15.00 • računalniška delavnica LINUX v MIKK-u (organizator: MIKK), mentorja Tadej Kirinčič in dr. Renato Lukač (delavnica bo tudi v soboto) od PONEDELJKA, 17. 2. 2003 do ČETRTKA, 20. 2. 2003 9.00 - 16.00 • ORNITOLOŠKI TABOR - prehrana in prezimovanje sove uharice (organizator: OŠ III) za učence(ke) 6. in 7. razredov, informacije: 522-34-40 od PONEDELJKA, 17. 2. 2003 do PETKA, 21. 2. 2003 9.00 - 12.00 • ZIMSKO-POČITNIŠKA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA ZA MALE GENIJE (organizator: Izobraževalni center Rakičan) - kotizacija 12.000 SIT (malica, izvedba, animacija, napitki), informacije: 535-18-96 12.00 - 16.00 • bazen v HOTELU DIANA M. Sobota - KOPANJE (vstopnina 400 SIT) - spremstvo ni zagotovljeno, (ob drugih urah je vstopnina 650) ves dan - PICERIJA DIANA M. Sobota - otroška PICA 350 SIT - spremstvo ni zagotovljeno 10.00 - 21.30 • DRSALIŠČE pri BTC M. Sobota - vstopnina 350 SIT, izposoja drsalk 350 SIT, treningi hokeja ob sobotah ob 8.00 inf. 041-955-543 NAPOVEDUJEMO: • PUSTOVANJE v centru Murske Sobote, v torek 4. marca 2003 15 MLADI številka 32 Kaj pripravljamo v MIKK-u M. Sobota v letu 2003 MIKK Murska Sobota tudi v letu 2003 načrtuje pester program, ki je namenjen predvsem mladim. Za mlade pripravljamo programe na področju kulture, neformalnega izobraževanja, mednarodni dejavnosti in tudi na športnem področju. Dejavnost MIKKa 1. Izdali bomo vsaj osem številk publikacije KLANFA. Od mladih pričakujemo, da kreativno sodelujejo pri oblikovanju vsebin. 2. Skozi vse leto bosta potekali glasbeni delavnici: delavnica za TOLKALA "GOVOREČI BOBNI" pod vodstvom Mirana Celeca in delavnica za KITARO "PRVI PRIJEM", ki jo vodi Tadej Ropoša. Obe delavnici bosta gostili nekaj znanih imen slovenskega glasbenega prostora. 3. MIKKova internetnica bo zaživela s pomočjo RAČUNALNIŠKIH DELAVNIC. Prva izmed njih bo LINUX delavnica, kjer boste lahko spoznali, kaj vse skriva operacijski sistem Linux in kako se ga najmanj boleče lotiti. Delavnica bo potekala v MIKKu med 19. in 22. februarjem, vodil jo bo Tadej Kirinčič, gost delavnice bo dr. Renato Lukač. 4. V začetku marca bo pravi čas, da poglobte znanje tujega jezika oz. da se ga začnete učiti. V ta namen bodo potekale delavnice pod naslovom MIKK IN MALA VELIKA JEZIKOVNA DELAVNICA. Mentor Attila Szabo bo vodil konverzacijski program poučevanja in komuniciranja v angleškem, nemškem in madžarskem jeziku. 5. Tudi LITERARNI NAVDUŠENCI boste v letošnjem letu našli svoj prostor v MIKKu. Vodil vas bo Robert Titan FELIX, enemu izmed mladih pa bo MIKK (s pomočjo KPŠ in Edicije Separatio) izdal knjižni prvenec. 6. Marca bomo v življenje obudili MIKKovo IMPRO EKIPO, ki bo pripravila predstavitve impro disciplin na srednjih šolah in na ta način popularizirala impro gledališko tehniko v našem okolju. Vsi, ki vas zanima tovrstna zvrst gledališča, se lahko vključite v ekipo. Mentor delavnice bo Gorazd Žilavec, vaje bodo potekale dvakrat mesečno, strnjeno po tri ure. 7. Spomladi (aprila oz. maja) se boste lahko s FOTOAPARATOM in pod budnim očesom mentorja Mateja Fišerja sprehodili po Soboti in njeni okolici in zbrali utrinke iz vsakdanjega pa tudi nevsakdanjega življenja. Najbojše fotografije bodo razstavljeni ob koncu delavnice v MIKKovi galeriji. 8. Sredi polletja, natančneje 11. in 12. julija, nas čaka festival "TE MIKKa?". Led smo prebili, sedaj bomo gradili na kvaliteti in ponudbi festivala. Pričakujete lahko strip, grafite, losje, glina, mavec... . Kaj in po kakšni ceni, pa ob svojem času. 9. V avgustu se bo odvijal zdaj že tradicionalni MIKKov POLETNI GLEDALIŠKO-FILMSKI TABOR. 10.Jesen bo prinesla v MIKK mlade neuveljavljene glasbene upe, ki se bodo pomerili na MALEM VELIKEM MIKKovem ODRU. 11.Za vse, ki vas zanima, kako nastaja film, kaj je scenarij, kakšno delo opravi režiser.... bo pravi naslov MIKKova FILMSKA DELAVNICA. Predvidoma se bo odvijala v drugi polovici leta. Poleg zgoraj naštetega pa vsak mesec obilica dobre glasbe, potopisna predavanja in okrogle mize na različne teme, ne bomo pa pozabili na kakšen dober film. Če se najdete v kateri izmed ponujenih delavnic ali drugi aktivnosti, ki jih bomo v letošnjem letu ponudili, se nam pridružite in si popestrite prosti čas. Vse informacije dobite v info pisarni MIKKa, Ul. Štefana Kovača 23, ali po tel. 02/534 98 90. Klub prekmurskih študentov sredo, 26. februarja 2003 Klub prekmurskih študentov organizira "MOČ OSEBNEGA NASTOPA". Strokovno ekipo programa sestavljajo: - Branko ŽUNEC, direktor BM Consultinga, ki je izvedel že 199 delavnic in treningov za managerje in zaposlene v več kot 10 različnih panogah. Ima pet let prodajnih izkušenj, 7 let je poučeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Je soavtor knjige Tvegani kapital in Cilji - kažipoti do uspeha, pripravlja tudi novo knjigo s področja odnosov med zaposlenimi. - Špela ŠMAJDEK, asistent trener, se usposablja za izvajalko komunikacijskih treningov za različne državne institucije in podjetja v Sloveniji. Trenutno zaključuje študij trženjskega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sodeluje v več projektih razvoja zaposlenih v slovenskih podjetjih. - Darko DŽUBAN, profesionalni snemalec iz podjetja Video-studio "Signal", redni sodelavec pri treningih BM Consultinga (Engrotuš, Policijska uprava Murska Sobota, IC Rakičan...). Na nemški TV postaji RTL se usposablja za vrhunskega snemalca različnih dogodkov (v okolju in studiu). Seminar je namenjen dijakom, študentom, mladim različnih poklicev in interesov ter vsem, ki si želijo izboljšati osebni nastop. 16 februar 2003 KULTURA Za člane Kluba prekmurskih študentov (dijake in študente) je seminar brezplačen, ostali pa boste morali za seminar odšteti 20.000,00 SIT. Vse podatke o lokaciji seminarja, načinu prijave in vplačila boste izvedeli v naslednjih dneh. V torek, 18. marca 2003 Klub prekmurskih študentov prireja v Mariboru na ŠTUK-u že 6. tradicionalno PREKMURSKO GIBANICO. Prekmurska gibanica je prireditev, katere namen je, da se prekmurski študenti enkrat na leto zberejo na enem mestu v Mariboru. Vendar se Prekmurske gibanice iz leta v leto udeležuje vedno več drugih študentov (ne samo prekmurskih). Tudi letos se boste lahko na prireditvi sladkali s pravo prekmursko gibanico ter se ob zvokih domače skupine DeMIRON in skupine MAMBO KINGS vrteli do jutranjih ur. VABLJENI! VSTOPNINE NE BO! KONCERT SLOVENSKEGA TOLKALNEGA PROJEKTA soboškem klubu PAC je bil sredi januarja zanimiv koncert Slovenskega tolkalnega projekta ali krajše STOP, ki se je sicer maloštevilnemu občinstvu predstavil s klasičnimi tolkali. Pet mladih glasbenikov, ki prihajajo iz Maribora, Slovenj Gradca, Ljubljane, Celja in Velenja, se je predstavilo z repertoarjem, ki je v glavnem nastal v 20. stoletju. Skupina se je v prvem delu predstavila z deli afriških in latinskoameriških skladateljev, v drugem delu pa tudi z deli domače avtorice Tadeje Vulc. LITERARNI VIADUKT MURA-MIRNA ep dokaz, da kultura ne pozna ne državnih meja in ne geografskih razdalj, je nov projekt mednarodnega pisateljskega sodelovanja med pomurskimi in istrskimi kulturnimi ustvarjalci, ki so ga pripravili v soboški založbi Franc-Franc in ga poimenovali Viadukt Mura-Mirna. V celovečernem programu, v ospredju katerega je bil razgovor povezovalcev programa - prekmurskih literatov Milivoja Mikija Roša in Ferija Lainščka s hrvaškimi istrskimi literarnimi ustvarjalci Milanom Rakovcem, Borisom Biletičem, Goranom Filipijo, vodjo glasbene skupine Gustafi Edijem Maružino in literarno posrednico ter odlično poznavalko istrske kulture Ireno Urbič s Kopra, se je predstavila tudi nova domača glasbena skupina Kalgato band. Domači kulturni viadukt so ob Lainščku in Rošu predstavljali še Milan Vincetič, Vlado Žabot in Franci Just. Hrvaški istrski literati so se v pokrajini ob Muri mudili tri dni. ŠESTA KNJIŽICA REVIJE SEPARATIO a literarnem večeru v Zvezdinem salonu Murska republika v Murski Soboti je bila predstavitev zbirke kratke proze pod naslovom Štirje, ki jo je v knjižni zbirki Edicije revije Separatio kot svojo šesto knjižico tik pred koncem lanskega leta izdala Zveza kulturnih društev Murska Sobota. Ob dveh že uveljavljenih prekmurskih književnikih - Feriju Lainščku in Milivoju Mikiju Rošu sta se v knjigi, ki naj bi bila kot naročena za branje na klopi v parku, javnih prevoznih sredstvih ali v čakalnicah, predstavili tudi mladi ustvarjalki Mojca Tirš in Lučka Zorko. BALKANSKA LJUDSKA GLASBA JE NAVDUŠILA edki so bili glasbeni koncerti, še redkejši tisti s področja vokalne ljudske glasbe, ki bi tako navdušili, kakor je to uspelo skupini Teofilovići iz Srbije. V organizaciji Zveze kulturnih društev Murska Sobota so namreč v dvorani soboškega gradu pripravili imeniten koncert balkanske ljudske glasbe. S starimi balkanskimi ljudskimi instrumenti, med nami je najbolj znana duda, je brata Teofilović spremljal prav tako odličen Žorž Gruić. 17 KULTURA številka 32 Podelitev nagrad MO Murska Sobota na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku a osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila na predvečer praznika v soboški grajski dvorani, je župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Slavic, podelil nagrado, plaketo in priznanji zaslužnim ustvarjalcem na področju kulture. Nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture je prejel Matjaž Farič, plesalec in koreograf. Ko je Matjaž Farič še kot osnovnošolec in gimnazijec v Murski Soboti naredil svoje prve plesne korake, je bil pojem sodobnega plesa v slovenskem prostoru, razen za peščico navdušencev, neznanka. Kar je Matjažu slovenski plesni prostor na začetku njegove poti lahko ponudil, je bilo le to, da mu je priznal izjemno gibalno nadarjenost, v vsem drugem je bil prepuščen samemu sebi. Nadaljevanje šolanja na Srednji baletni šoli v Mariboru, ki je ponujala le klasično plesno izobrazbo, enako bi bilo tudi v Ljubljani, je le potrdilo spoznanje, da si v Sloveniji želenih znanj ne bo mogel pridobiti. Na voljo je imel troje: da na vse skupaj pozabi, da se podredi zakonitostim klasičnega baleta, ki mu s srcem nikoli ni pripadal, ali da odide v tujino. Izbral je šolanje na dresdenski Palluca Schule. Po končanem šolanju je na slovenskih odrih, ki so ponujali umetniški ples, še vedno kraljeval predvsem klasični balet. Morda od tod odločitev, da svojo prvo profesionalno solo plesno pledstavo Sanje Maria H. ustvari in premierno odpleše v Soboti. Publika je bila navdušena, tudi tista strokovna, ki se je pripeljala iz prestolnice. In prav tja, v Ljubljano, je moral tudi Matjaž Farič. Tam je bilo, če nič drugega, vsaj nekaj njemu podobnih mladih, plesu zapisanih ljudi, s katerimi je kmalu ustanovil svojo prvo skupino VZHODNl PLESNI PROJEKT. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih so nastale plesne predstave 6. APRIL, ZLOM, RDEČI ALARM, EMOTIONAL in ICHT, v katerih Matjaž nastopa v dvojni vlogi plesalca in koreografa. Sledile so prve nagrade: leta 1988 zlata ptica -državna nagrada, ki se podeljuje mladim nadarjenim ustvarjalcem, ter leta 1991 nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt VETER, PESEK IN ZVEZDE, ki je nastal v Slovenskem mladinskem gledališču. V tem prvem obdobju se Matjaž vrača v Soboto kot avtor gostujočih predstav in hkrati kot plesni pedagog, saj ustanovi prvo šolo sodobnega plesa v Prekmurju INTAKT ter pripelje v goste prvo mednarodno plesno delavnico. Leta 1994 se začne novo poglavje v Faričevem ustvarjanju. Takrat prejme Zupančičevo nagrado, ki jo ustvarjalcem podeljuje mesto Ljubljana, hkrati pa se zanj odprejo vrata osrednje nacionalne institucije, Cankarjevega doma. Tu nastanejo njegove preinterpretacije baletnih klasikov LABODJE JEZERO, ROMEO IN JULIJA, ki doživi premiero v Soboti, ter POSVETITEV POMLADI, čemur sledi leta 1997 TRILOGIJA, ZADNJE DEJANJE, v kateri združi vse tri predstave. Ko naslednje leto nastane še predstava KLON v Plesnem teatru Ljubljana, prejme najvišje slovensko priznanje, ki ga lahko dobi ustvarjalec za določen opus, nagrado Prešernovega sklada. Prav z zadnjim delom KLON oziroma njegovo skrajšano različico RAM doživi leta 1998 tudi veliko mednarodno potrditev, saj mu na svetovnem bienalnem koreografskem tekmovanju v Franciji podelijo prizananje koreograf- zma-govalec. V tem času gostuje kot koreograf na Hrvaškem in v Wellsu ter pri mnogih gledaliških predstavah v Ljubljani, Celovcu, Zagrebu, AntWerpnu in na Reki. Leta 1999 ustanovi skupino FLOTA in ponovno sodeluje s Cankarjevim domom. Tudi prva predstava Terminal, ki je bila v tedniku Mladina proglašena za slovensko predstavo leta 1999, je doživela premiero v našem mestu in se od tu preselila na evropske odre. Sledile so predstave 10 STOPINJ POD NIČLO in leta 2001 POHUJŠANJE. Septembra lani smo videli že četrto Matjaževo premiero v Soboti 3-OLO, ki je hkrati tudi njegova četrta solistična predstava. In ponovno se vrača kot plesni pedagog. Naporen urnik mu sicer ne dovoljuje daljše prisotnosti doma, a za nasvet in vspodbudo je zmeraj na voljo. Če ga kdo vpraša, tudi v tujini, od kod je, odgovori: iz Sobote, iz Prekmurja. Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture je prejel Branko Kerman, višji kustus - arheolog. Matjaž Farič Branko Kerman 18 februar 2003 KULTURA V mesecu septembru leta 2002 se je z odprtjem razstave Neznano Prekmurje ali zapisi preteklosti krajine iz zraka zaključilo petletno raziskovalno delo univ. dipl. arheologa Branka Kermana, višjega kustosa v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Pri svojem delu je Branko Kerman uporabljal metodo aeroarheologije, ki se v našem prostoru šele uveljavlja, zato je bilo nujno izpopolnjevanje in študij v tujini. Kot je moč razbrati že iz pojma aeroarheologija, gre za prepoznavanje arheološke strukture na zemlji iz ptičje perspektive, torej iz zraka. Pomemben del aeroarheologije je rekognisciranje; z letenjem po predhodnem načrtu arheolog opazuje površino ter fotografira jasno prepoznavne vegatacijske znake, ki zelo pogosto razkrivajo arheološka najdišča. Aerofotografije, ki pri tem nastanejo, so osnova za natančno analizo arheoloških znakov in pomemben vir za morfološko in tipološko klasifikacijo posameznih arheoloških struktur in končen poskus interpretacije poselitve pokrajine. Kermanova vztrajnost je bila bogato poplačana, saj je z omenjeno metodo dela dopolnil že znano poselitveno sliko pokrajine s čez 100 novimi arheološkimi najdišči iz različnih obdobij. Razstava v Pokrajinskem muzeju Murska Sobora, ki je sledila raziskovalnemu delu in ga predstavila javnosti, je edinstvena in prva tovrstna razstava v slovenskem prostoru. Z njo in z vsebinsko ter slikovno bogatim katalogom je Prekmurje postalo prva pokrajina v Sloveniji, ki s sistematično aerofotografijo zapisuje ne le poselitvene vzorce, ampak tudi vse večje posege v okolje, ki močno spreminjajo našo pokrajino. S svojim delom v celoti pa je Branko Kerman odprl novo perspektivo v arheološki stroki in nove možnosti za razumevanje krajinske arheologije. Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture so prejeli Prekmurski rogist zanje predsednik Rudi Slogovič. Pri zvezi lovskih družin Prekmurja je leta 1972 nastala prva skupina lovskih rogistov v takratni državi Jugoslaviji. Ustanovil jo je gospod Jože Grlec, ki jo je vodil sedemindvajset let, vse do svoje smrti. S svojim znanjem, izjemno osebnostjo ter predanostjo glasbi je Zboru prekmurskih rogistov vtisnil neizbrisen pečat. Peščica navdušencev se je kmalu razvila v tako kakovostno skupino, da je postala vzor mnogim rogističnim zborom, ki so se začeli ustanavljati širom po Sloveniji. Gotovo so bili naši rogisti v veliki prednosti tudi zato, ker so imeli lastnega, odličnega skladatelja, saj je Jože Grlec napisal več kot dvesto, tudi v tujini cenjenih skladb za lovske rogove. V prvih dveh desetletjih se je zvrstilo okoli tristo nastopov doma in v tujini, prevsem na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji in Italiji. V zadnjem desetletju se jim je pridružilo še tristo novih nastopov, najbolj vidno pa izstopa leto 1999, ko se je zbor prvič udeležil mednarodnega tekmovanja in takoj prejel najvišje možno priznanje- zlati znak, za katerega se je potegovalo 90 skupin. Istega leta je strokovno vodenje prevzel gospod Zdenek Billy. Do danes, ko zbor praznuje trideseto obletnico, se lahko pohvali s srebrnim in kar tremi zlatimi znaki, ki imajo ceno in veljavo v mednarodnem prostoru. Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture so prejeli člani Fotokluba Murska Sobota. Priznanje je prevzel predsednik Igor Kolenko. Leta 1997 je bilo na pobudo Jožeta Pojbiča in desetih somišljenikov-fotografov ustanovljeno kulturno društvo Fotoklub Murska Sobota. Člani so se resno lotili dela in po nekaj desetletjih ponovno oživili prisotnost umetniške fotografije v našem prostoru. V petih letih obstoja je klub uresničeval zastavljene programe izobraževanja, sodelovanja na razstavah in prirejanja razstav. Vsako leto so pripravili dve ali tri klubske razstave na različne teme v klubskem razstavišču zdaj že bivše kavarne Jelša, nekateri člani kluba so imeli samostojne razstave ali pa so s svojimi deli sodelovali na natečajih za fotografske razstave v Sloveniji in tujini. Kmalu po ustanovitvi je klub vzpostavil stike s sorodnima kluboma Schanzer iz Ingolstadta v Nemčiji in Drava iz Djurdjevca na Hrvaškem, čemur so sledile redne izmenjave razstav in skupne razstave vseh treh mest. Letos praznuje Fotoklub pet let delovanja, pohvali se lahko s številnimi nagradami svojih članov in z zavestjo, da so se s svojo zagnanostjo in ustvarjalnostjo vpisali v prostor vizualne umetnosti in kulture nasploh. Slovesnost sta obogatila umetnika, pianist Bojan Gorišek in igralec Janez Škof z odlomkom iz kabaretne predstave Dve osebi iščeta Erika Satija. Letošnji slavnostni govornik je bil univ.dipl.umetnostni zgodovinar Janez Balažic, scenarij in režija prireditve je delo Duše Škof, režija videoportretov pa Aleša Nadaia, za izvedbo prireditve je poskrbela Zveza kulturnih društev Murska Sobota. Fotografije:Zoltan Zauneker Brigita PERHAVEC Predsednik Prekmurskih rogistov Rudi Slogovič Igor Kolenko, preds. Fotokluba 19 ŠPORT številka 32 Športni obrazi: Bojan Ropoša Mojster bele žogice ojan Ropoša je predstavnik mlade garde pomurskih športnikov, ki veliko obeta. Kljub sedemnajstim letom je že uveljavljeni igralec namiznega tenisa tako v slovenskem kakor tudi mednarodnem merilu, saj ima za sabo v kadetski, še bolj pa v mladinski konkurenci, niz odličnih rezultatov, kljub mladosti pa kot četrti igralec redno nastopa tudi v članski ekipi NTK Sobota, ki je zelo uspešna v I. državni ligi, saj je trenutno uvrščena na visoko drugo mesto. Da je v športnih krogih v mestni občini zelo cenjen in spoštovan športnik, je dokaz tudi nedavno priznanje, ki ga je od Športne zveze Murska Sobota prejel kot drugi najboljši športnik v Mestni občini Murska Sobota v letu 2002. Bojan, sicer dijak tretjega letnika športnega oddelka soboške gimnazije, se je začel z namiznim tenisom pri NTK Sobota ukvarjati v tretjem razredi osnovne šole, torej že pred osmimi leti. Kot se spominja, v začetku ni bilo pričakovanih uspehov, zato je tekmovanje v mlajši kadetski kategoriji hitro pozabil. Potem ko je prestopil v višjo starostno kategorijo, med kadete, pa so se začeli tudi uspehi, ki so mu dajali dodatni motiv, da je pri NTK Sobota oziroma pri klubskem trenerju Miranu Močanu začel še bolj zavzeto trenirati. Njegov največji uspeh iz tistega časa je drugo mesto na mednarodnem prvenstvu Varaždina. V mladinski konkurenci, ki se mu počasi izteka, pa je nanizal neponovljivo serijo: s klubskim kolegom Tomijem Ocepkom je postal lani državni mladinski prvak v dvojicah, med posamezniki pa je bil drugi. Kot član mladinske ekipe NTK Sobota je lani osvojil tudi ekipni državni naslov. Uveljavil se je tudi v mednarodnem merilu, saj je majico z državnim grbom oblekel že več kot štiridesetkrat. Z reprezentančnim kolegom Klemnom Jazbičem je na odprtem mladinskem prvenstvu Jugoslavije osvojil 3. mesto, bil pa je tudi član slovenske ekipe, ki je bila 5. na odprtem madžarskem prvenstvu. Za sabo ima tudi tri evropska kadetska in mladinska prvenstva: od Bratislave, Rima in lani Moskve. Prav na slednjem tekmovanju je s slovensko ekipo osvojil 17. mesto, med posamezniki pa je izpadel v prvem krogu. Ker bo drugo leto nastopal že v članski konkurenci, si želi, da bi bil prehod v višjo in kakovostno najmočnejšo kategorijo uspešen. Še prej pa ga letos čaka vrsta zelo pomembnih mednarodnih tekmovanj. V Zagrebu bo kot zelo perspektiven mladinec nastopil na močnem PROTOUR članskem turnirju. Do mladinskega evropskega prvenstva, ki bo sredi julija v Novem Sadu v Zvezni republiki Jugoslaviji in od katerega upravičeno pričakuje, da se bo kot član slovenske reprezentance v ekipnem delu uvrstili okrog 10. mesta, med posamezniki pa bi se rad prebil vsaj med prvih šestnajst najboljših mladih igralcev na stari celini, ga čaka tudi nastop na mladinskem odprtem prvenstvu Jugoslavije, kjer bo branil lanske visoke uvrstitve. Prepričan je, da bo želenim ciljem kos, toliko bolj, ker ima na teden od ponedeljka do petka med osem in devet zelo kakovostnih in intenzivnih treningov, v soboto ali nedeljo pa sledi ligaško tekmovanje. Nastopa v članski vrsti v I. državni ligi, pomaga pa tudi II. ekipi, ki tekmuje v II. državni ligi. Namizni tenis je postal šport, ki se lahko igra takorekoč skozi vso leto. Kot pravi, so od oktobra do junija ligaška tekmovanja, potem sledijo mednarodna tekmovanja, avgust pa je že namenjen pripravljalnemu obdobju za novo sezono. Geza Grabar 20 februar 2003 ŠPORT MEDNARODNI HOKEJSKI TURNIR zimskih dneh so zelo aktivni tudi igralci hokeja na travi. Čeprav jim vremenske razmere ne dovoljujejo igranja na prostem, v telovadnicah potekajo številna ligaška in druga tekmovanja. Poleg rednega tekmovanja za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju, kjer je Murska Sobota pri elanih trenutno na tretjem mestu, je v organizaciji Društva športne rekreacije (DŠR) Murska Sobota tik pred koncem leta v telovadnici OŠ III potekal še mednarodni turnir. Med devetimi ekipami iz Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije so postali zmagovalci hokejisti slovaške ekipe Senkvice, druga pa je bila reprezentanca Hrvaške. V tekmi za tretje mesto je reprezentanca Slovenije izgubila prosti zagrebški Mladosti. Hokejska sekcija DŠR Murska Sobota se je uvrstila od 7. do 9. mesta. PRVI NOVOLETNI ŽENSKI NOGOMETNI TURNIR portno društvo Len Sobota iz Murske Sobote, ki na marsikaterem športnem in rekreacijskem področju v pokrajini ob Muri orje ledino, je bilo skupaj z Ženskim nogometnim klubom Atrij iz Odranec glavni organizator prvega novoletnega ženskega turnirja v dvoranskem nogometu. Ta edinstvena in za naše razmere še dokaj nenavadna športna prireditev je v telovadnico lIl. soboške osemletke privabila kar 16 ekip iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med slednjimi je nastopila tudi ekipa Len Sobota, ki pa na tekmovalnem področju ni bila tako uspešna kot na organizacijskem. V tekmovalni skupini C so soboške nogometašice po enkrat zmagale, igrale neodločeno in izgubile ter s tem zasedle tretje mesto. To pa ni bilo dovolj za napredovanje. Na turnirju so se mnogoštevilni gledalci na lastne oči prepričali, da znajo tudi ženske igrati zanimiv in dinamičen nogomet. Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa Škal iz Velenja, sledijo pa Osijek in VEC iz Szombathelyja. Organizator je za najboljše priskrbel bogate denarne in praktične nagrade. Novoletni turnir v Murski Soboti naj bi bil poslej tradicionalen. ZIMSKI KROS V PRAVEM POMENU BESEDE ljub snegu in hladnemu vremenu je bil soboški mestni park sredi januarja prizorišče prvega letošnjega atletskega tekmovanja v Murski Soboti. V organizaciji Atletskega kluba Pomurje in Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota je namreč potekal mednarodni zimski kros za pokal 2002/03. Petega teka od skupno osmih, kolikor jih poteka v tem ciklusu tekmovanj - preostali so v sosednji Avstriji, se je na sedmih različnih razdaljah udeležilo blizu sto tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije, med njimi so bili tudi tekmovalci iz domačega kluba. Med njimi so bili najuspešnejši: Urška Martinec, zmagovalka v konkurenci pionirk C na 1.000 metorv - Iva Škraban je bila isti konkurenci tretja, Rok Gruškovnjak je zmagal na enaki razdalji in v enaki kategoriji, Geza Grabar pa je bil najboljši med člani 30 na 8.000 metrov, tretji pa je bil v članskem teku na 4.000 metrov. Med tekači iz mestne občine velja omeniti še tretji mesti Leona Langa in Milana Sapača na 8.000 metrov. ŠAHISTI V BAKOVCIH 12. šahovskim turnirjem za pokal KS Bakovci, bil je v prostorih tamkajšnje osemletke, se je v pokrajini ob Muri začel letošnji ciklus konectedenskih hitropoteznih šahovskih turnirjev. V Bakovcih se je pomerilo kar 62 šahistov, ki so prišli tudi iz Avstrije in Hrvaške. V tekmovanju po švicarskem sistemu je po pričakovanju prvo mesto osvojil najvišje rangiranji tekmovalec na turnirju - mojster Fide Darko Supančič iz Maribora, ki je tako kot drugouvrščeni Saša Vidovič iz Gorišnice zbral 7,5 točke. Med pomurskimi šahisti je bil najboljši, 5., še mladinec Denis Gjuran iz soboškega Šahovskega društva Radenske-Pomgrad, ki je bilo tudi organizator prireditve. Gjuran je bil tudi zmagovalec med mladinci, najboljša ženska tekmovalka pa je bila mladinka Karmen Mar iz Krškega. Tretja je bila Lea Števanec (Radenska-Pomgrad), ki je bila tudi najboljša pomurska tekmovalka na turnirju. 21 LEGENDE številka 32 Umrla je zadnja soboška kavarna obsežen projekt takoimenovanega dezinvestiranja Radenskine družbe Zvezda-Diana sodi tudi nedavno zaprtje soboške kavarne Jelša v Slovenski ulici, ki je bila dolgih 42 let priljubljeno zbirališče mladih in starih, zlasti kulturnih in drugih javnih delavcev, v zadnjih nekaj letih pa je imel v njenih prostorih soboški fotoklub tudi svoje stalne razstave. Odgovorni trdijo, da so dejavnost lokala prenesli v slaščičarno hotela Diana in v bližnjo restavracijo ter pivnico Zvezda, kjer naj bi Radenska tudi v prihodnje koncentrirala svojo gostinsko-turistično ponudbo v mestu. Tri zaposlene iz Jelše pa so prerazporedili v druge radenskine obrate. Tako ni izključena niti možnost, da bo podobna usoda doletela tudi Prekmurski hram na Lendavski ulici. Ljubila si življenje ,ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. V srcu ostala je praznina in velika bolečina OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 43. letu nenadoma umrla naša draga KAVARNA JELŠA Pogreb drage pokojnice bo dne 06.01.2003 ob 15.00 uri pred lastno zgradbo naše drage pokojnice. Žalujoči: Borut Premzl z družino, zaposleni, stalne in nestalne stranke, ter ostalo sorodstvo Zaprtje Jelše je bil tudi odmeven medijski dogodek. Čeprav si tega tisti, ki vodijo Zvezdo, verjetno niso najbolj želeli. Natakarica Majda Vodeb je šele v ponedeljek izvedela, da je to Jelšin zadnji dan. Zato je bila (podobno kot večina gostov) zelo prizadeta in se je temu primemo tudi oblekla. Na svete tri kralje (6.1.2003), ko je bila Jelša odprta še zadnji ponedeljek, se je na vhodu v kavarno pojavila osmrtnica. In avtorji? Užaloščeni stalni gostje. Dolgoletni prvi mož Zvezde (prava legenda) Karel Černjavič je sicer že v pokoju, a kot izkušeni gostinec je prepričan, da Jelše ne bi bilo potrebno zapreti, če bi odgovorni le hoteli ohraniti dejavnost. Lokacija pa je po njegovem mnenju idealna. Kot se za vsak pogreb spodobi, ni manjkala znamenita Tišina. Za njo je poskrbel Andrej Marušič, marsikoga pa so ob poslušanju spreletavali mravljinci... 22 februar 2003 FOTOREPORTAŽA Kako se pozimi zabavajo mladi v mestu Debele snežne odeje, ki v Murski Soboti presega 30 centimetrov, so bili za razliko od komunalcev in cestarjev najbolj veseli najmlajši. Zimske radosti in igre, ki jih ponuja ta hladna bela opojnost, je mladež , razen tistih, ki so se podajali na oddaljena smučišča, že skoraj pozabila, tisti najmlajši pa je v domačem okolju sploh še niso doživeli. Prekmurje je sneg že kar nekaj let kratkomalo zaobšel, če pa je sneg zapadel, se je obdržal le nekaj dni, vedno pa ga je bilo premalo. K sreči je letos drugače. Otroci, pa tudi starejši, so se zimskim športom, kolikor jih pač mesto lahko ponudi, dodobra predali. Kljub temu, da leži Murska Sobota sredi ravnega Prekmurja, so se najmlajši hitro znašli in za smučanje, sankanje in celo deskanje izrabili še tako majhno vzpetino v mestu. Največja in najdaljša je gotovo tista, ki je nastala z izkopom razbremenilnega kanala Ledava-Mura na zahodu mesta, vsak popoldan pa se jih veliko zbere tudi na umetnem gričku med bloki Kocljeve oziroma Stare ulice in na podobnem ob Gregoričičevi ulici. Tudi na Ledavi pri Partizanski ulici se smučajo in sankajo. Na drsališču pri BTC-ju, ki tudi letos obratuje s polno paro, je sedaj, ko je sneg, za spoznanje manjša gneča. Sneg je namreč treba dodobra izkoristiti, led pa je mogoče narediti vsako zimo. Za kanalom mimo nekdanjega strelišča pa so si starejši uredili tekaško smučarsko progo. Geza Grabar 23 V s i n a d r s a n j e v B T C Potem ko je zapadel sneg, imajo ljubitelji zimskih športov na voljo kar dve različni obliki rekreacije -smučanje oziroma sankanje ter drsanje. Slednje je, tako kot že zadnjih nekaj let, mogoče na velikem umetnem drsališču nakupovalnega središča BTC ob Nemčavski ulici. Drsališče v skupni izmeri 30 x 60 metrov je za ljubitelje drsanja odprto že od 14. decembra, in sicer vsak dan med 10. in 22. uro, razen ob torkih, četrtkih in nedeljah, ko je tam po 20. uri rezerviran termin za igralce hokeja na ledu. V četrtek med 18. in 19.30 ter v soboto med 8. in 9.30 pa poteka še šola hokeja za najmlajše. Za mlade drsalce so v času božično-novoletnih praznikov kar nekaj dni zapored pripravili brezplačen vstop. Kot smo izvedeli na drsališču samem - lastnik tega je soboška občina in je v upravljanju podjetja Komunala, si je mogoče drsalke tudi izposoditi. Na voljo jih imajo kar 190 parov, največ srednjih številk. Za enkratni vstop oziroma 1,5 ure drsanja bodo odrasli odšteli 550 tolarjev, otroci 350 tolarjev, skupinska vstopnica (več kot 10 drsalcev) pa stane 250 tolarjev. Za najem drsalk pa boste plačali 350 tolarjev. Prve dni letošnjega leta so drsanje zlasti množično koristili učenci številnih pomurskih osnovnih šol, ki so prišli na drsališče v Murski Soboto v okviru športnih dnevov. Zelo živahno na ledu pri BTC-ju pa je zlasti ob vikendih. Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC. Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Draga BRATKOVIČ. Jožef RECEK, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA. Franc ZVER. Vili ŽIŽEK in Jezik ovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.