br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 129 br. j aroslav knežević j az na Mreč no SiM j ezu Sova zna Menja na Svoje M te LeSu (Gal 6,17b) Stig Me, vidna zna Menja BLižine S trpeči M kri Stu So M Povzetek središčno mesto v krščanstvu zavzema vera, da se je bog v jezusu k ristusu združil z vsem človeštvom in slehernim človekom. po učlovečenju, življenju, tr- pljenju, smrti in vstajenju božjega s ina je vsem ljudem vseh časov ponujena pot rešitve iz greha in vstop v večno življenje. Vse krščansko bogoslužje in tudi vse osebne in ljudske pobožnosti imajo zato temeljni namen in edini smisel v povezovanju z odrešenikom jezusom k ristu- som. Tudi pasijonske spokorne procesije, kakršna je škofjeloški pasijon, so pra- vilno razumljene in živete zgolj v tem okvirju. V prispevku sta osvetljeni dve obliki duhovnega povezovanja s trpečim g o- spodom: š kofjeloški pasijon in stigme, k ristusove rane, ki se, v tesnem odnosu s k rižanim, pojavijo na telesu stigmatika oz. stigmatikinje. V konkretnem primeru je – zaradi njemu posvečene kapele v kapucinskem samostanu v š kofji l oki – iz- postavljen predvsem primer sv. p. pija iz pietrelcine. for i Bear in My Body the Mark S of the Lord je SuS (ga L 6,17B) Stig Mata, vi SiBLe Sign S of pro XiMity to the Suffering c hri St abstract The belief that in jesus c hrist, g od is united with all mankind and every hu- man being has a central place in c hristianity. a fter the incarnation, life, suffer- ing, death and resurrection of the s on of g od, all people of all times are offered a path of salvation from sin, and entry into eternal life. a ll c hristian worship, as well as all personal and popular devotions, therefore have their fundamental purpose and only meaning in connection with the sav- iour, jesus c hrist. even passion penitential processions, such as the š kofja l oka passion, are only properly understood and experienced within this framework. The contribution sheds light on two forms of spiritual connection with the suffering l ord: the škofja l oka passion and stigmata, the wounds of c hrist, which in a close relationship with the c rucified, appear on the body of a stig- pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 130 matic. in a specific case – because of the chapel dedicated to him in the c apu- chin monastery in š kofja l oka - the case of s t. pius of pietrelcina. o d kod So Stig Me 130 za ŠLe v pa Sijon Ske done Ske l etos 11. aprila bo minilo točno tristo let od prve izvedbe škofjeloškega pasijona, 131 ki še vedno živi med nami kot dragocen biser škofjeloške, slovenske, evropske in svetovne 132 duhovno-kulturne dediščine. je pa škofjeloški pasijon samo »vrh ledene gore« kapucinske navzočnosti v škofji l oki. o d začetka 18. stoletja 133 dalje so kapucini s svojo stalno navzoč- nostjo sooblikovali življenje v škofji l oki in okolici. k apucinski samostan s cer- kvijo, posvečeno sv. a ni, je tako že tri stoletja kraj, na katerem se n ebo dotika zemlje na loški način. V teh dobrih tristo letih kapucinske navzočnosti v škofji l oki se je v samo- stanu zvrstilo ogromno število bratov kapucinov, ki so vsak na svoj način služili bogu in ljudem. Večina med njimi 134 je svoje življenje darovala na način, ki jav- 130 stigme so svete jezusove rane, ki se po, mistični združitvi s trpečim g ospodom, pojavijo na telesu stigmatika (gr. stigma, stigmatos – vbod, pega). 131 v Škofji l oki so spokorno pasijonsko procesijo najverjetneje prvič izvedli že leta 1713, v letu posvetitve kapucinske cerkve sv. a ne, a so jo loški kapucini še naprej razvijali in dopolnjevali, temeljito pa jo je prenovil oz. »iz (teh) temeljev postavil« in oblikoval v besedilo, ki je ostalo zapisano kot Škofjeloški pasijon, p. r omuald Marušič. 132 Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 vpisan na Un es Co -v r eprezentativni seznam nesnovne kul- turne dediščine človeštva in je uvrščen med svetovno prepoznavno in priznano ustno izroči- lo in izraze, dela uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, obrede in praznovanja, znanje in izkušnje o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine. sicer je bil Škofjeloški pasijon kot prva enota nesnovne dediščine v slovenski register vpisan že leta 2008, leta 2012 pa je bil prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena. 133 Škofjeloški kapucinski samostan je bil uradno ustanovljen na 70. rednem provincijskem kapitlju Štajerske redovne province, ki so ga obhajali konec julija 1706 v ljubljanskem samostanu, ki je stal na sedanjem Kongresnem trgu. g lede nove kapucinske naselbine v Škofji l oki je v zapisu o kapitlju kratko rečeno: »n a tem kapitlju je bilo predloženo, da se v Škofji l oki postavi hospic, kar so kapitularji soglasno sprejeli, saj sta že pred tem dala svoje soglasje škof ordinarij in cesar, kapucini pa so že prišli v mesto.« (prim. p. Metod benedik, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. a ne – Škofja l oka, Celjska Mohorjeva družba 2009, 25). 134 n aj na tem mestu s hvaležnostjo omenim samo nekatere od njih: p. a nton iz Kranja spada med neposredne ustanovitelje samostana v Škofji l oki; kot provincial je prisluhnil l očanom in pri dunajski vladi izposloval dovoljenje za gradnjo samostana ter bil prvi predstojnik nove kapucin- ske postojanke. p. Kerubin iz Škofje l oke je bil tudi neposredno povezan z naselitvijo kapucinov v mestu in je bil dolga leta predstojnik loškega samostana. p. Ciril iz Krškega je dokončal vse potrebno za posvetitev cerkve sv. a ne leta 1713. p. a gatangel iz Tolmina je bil predstojnik v loškem samostanu v času krstne uprizoritve Škofjeloškega pasijona in je nedvomno vplival na sam nastanek in izvedbo. izmed množice drugih kapucinov, ki so pustili pečat na Škofjeloškem, naj omenim le peščico: p. Ferdinand iz l jubljane, p. joahim iz Kranja, p. Tomaž Maher iz Škofje l oke, p. justin brus iz idrije, p. v ilibald r upar od sv. a ndreja pri Škofji l oki, p. Mavricij Teraš iz s evnice, p. o dilo Mekinda iz Cerknice, fr. benvenut inkret iz sladke g ore, p. boleslav polanski iz v elike polane, p. a ngel Kralj iz l ahlonec, p. r obert podgoršek iz Maribora … (prim. p. Metod br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 131 nosti danes ni poznan, kar pa še daleč ne pomeni, da niso pustili sledi na š kofje- loškem. n edvomno se je lahko tak biser, kot škofjeloški pasijon je, pa čeprav je pod njim kot avtor podpisan zgolj p. r omuald, oblikoval samo znotraj skupnosti, ki je živela in dihala skrivnost božje ljubezni v jezusu k ristusu, križanem in od mrtvih vstalem. n ajvečji izziv kapucinskega življenja, vsakega bogu posvečenega življenja ter življenja vsakega kristjana je namreč prav v upodobitvi samega sebe po jezusu k ristusu. Vse krščansko življenje je zajeto v proces vedno globlje povezanosti z vstalim g ospodom in prepuščanju moči svetega d uha, ki našo, z grehom ra- njeno človeško naravo preoblikuje v »novega človeka, ki je po bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (ef 4,24). bolj preprosto bi to veliko krščansko preobrazbo lahko opisal z besedami, da je v kristjanovem življenju veliko po- membnejše to, kar je in kar v moči svetega d uha postaj, kot pa to, kar dela. n a tem mestu bi rad vstopil v zadnje obdobje duhovnega dogajanja v loškem kapucinskem samostanu, kajti ta zapis nikakor nima namena zgolj gledati v pre- teklost – kakor ga nikoli niso imele tudi izvedbe š kofjeloškega pasijona – temveč bi rad z njim zajel čiste pasijonske studenčnice iz plemenitih izvirov frančiško- vsko-kapucinske duhovnosti, da bi njen okus poživil nas, ki danes hodimo za k ristusom. š kofjeloški kapucinski samostan je zadnje dobro desetletje povezan in na l o- škem prepoznaven ne samo po imenu p. r omualda, temveč ga vse več ljudi tesno povezuje s sv. patrom pijem, karizmatičnim kapucinom, ki je v 20. stoletju pustil eno izmed najbolj izrazitih duhovnih sledi v c erkvi in svetu. in ker je v našem loškem samostanu od leta 2008 135 dalje edina javno dostopna kapela v sloveniji posvečena njemu, se duhovni vpliv tega izjemnega kapucina vedno trdneje vgra- juje tudi v življenje ljudi na š kofjeloškem. Velika spokorna pasijonska procesija p. r omualda in celotna življenjska iz- kušnja sv. p. pija se prepletata prav v središčni točki obeh: trpljenju našega g o- spoda jezusa k ristusa. p. r omuald je s š kofjeloškim pasijonom hotel povabiti vse udeležence (biti gledalec v pobožnosti je nesmiselno) v soudeležbo v prenavlja- nju sveta, ki ga je g ospod jezus izvršil prek svojega trpljenja, smrti in vstajenja, p. pij pa s svojo udeleženostjo v k ristusovem trpljenju – in stigme so najbolj otipljiv dokaz le-te – dokazuje, da se k ristusovo delo prenove sveta dejansko nadaljuje v vseh tistih, ki so pripravljeni s svoje strani dopolnjevati »v svojem benedik, n. d., 211–242). 135 Kapela sv. p. pija je nastala leta 2008, na pobudo in ob vztrajnem delu br. r oberta podgorška, ki je kot predstojnik samostana poskrbel za njeno ureditev, predvsem pa si je z osebno pobožnostjo in oznanjevanjem prizadeval širiti pobožnost k sv. p. piju na l oškem in po s loveniji. v kapeli je v češčenje izpostavljena dragocena relikvija p. pija – košček tkanine, ki se je dotikala njegovih ran in je prepojena z njegovo krvjo. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 132 mesu, kar primanjkuje k ristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je c erkev« (prim. k ol 1,24). iskreno upam, da ste v tem uvodnem delu uspeli zaznati, da so stigme, sve- ta znamenja k ristusovega trpljenja, in pasijonska duhovna dediščina med seboj notranje tesno povezane, zato je smiselno, da o njih napišem še nekaj misli. aL i Se duhovno Lahk o vidno izrazi tudi v te LeSneM l judje smo se od začetka novega veka, ki ga lepo ponazarja d escartesova 136 misel »mislim, torej sem.«, do danes dobro navadili na pogumno, mnogokrat pa celo predrzno zanašanje na presojo lastnega razuma. l ahko bi rekli, da smo mi, ki živimo v moderni znanstveno-informacijsko-tehnični družbi, še vedno okuženi z virusom precenjevanja človeškega razuma. To potrjuje tudi dejstvo upadanje vernosti, kajti na žalost mnogi znanstvenega pogleda na svet ne znajo združiti s skrivnostnim svetom vere. Vedno glasnejši so glasovi tistih, ki v imenu znanosti in razumnosti zahtevajo izločitev vsega, kar je povezano z vero – še po- sebej z vero v boga kot osebo – iz javnega družbenega življenja. 137 n ajglasnejši, in med zagovorniki tega znanstvenega ateizma najbolj spoštovan, je upokojeni oxfordski etolog in evolucijski biolog r ichard d awkins, ki v knjigi Bog kot zablo- da poskuša na videz nadvse znanstveno korektno prepričati bralca in ves svet, da se »temeljna postavka religije – hipoteza o bogu – razgali kot nevzdržna. boga skoraj zagotovo ni.« 138 Ta kratek vpogled v resničnost duhovne klime našega časa se mi je zdel po- treben, da bi lahko globlje vstopili v razumevanje pojava stigem, ki je duhov- no-telesne narave, zato se izmika zgolj znanstvenemu pristopu spoznavanja. z njim sem hotel opozoriti, da znanstveni, empirično-razumski način spoznavanja ni edina možnost spoznavanja 139 ter je mnogokrat nezadosten in celo škodljiv, če ga absolutiziramo. 136 r ene Descartes (1596–1650), francoski filozof in prirodoslovec. 137 »v erovanje so imeli vsi racionalisti za nepopolno in pomanjkljivo vedenje. Kdor nekaj verjame ali veruje, ne ve dovolj, ampak se mora zanašati na pričevanje drugih. idealno je torej vedeti, in ne verovati … spričo njega ima znanstveno znanje absolutno prednost. pa ne samo to, ampak je treba postopoma vse verovanje ukiniti in ga nadomestiti z znanjem in znanstveno gotovim vedenjem.« (a nton s tres, a ktualnost okrožnice janeza pavla ii . v era in razum, v: Vera in razum, Družina, l jubljana 1999, 6) 138 r ichard Dawkins, Bog kot zabloda, Modrijan, l jubljana 2016, 182. 139 Tomaš Špidlik, Ali poznaš Očeta?, Župnijski urad l jubljana – Dravlje, l jubljana 1999, 17–18: »Spoznanje osebnega Boga je onstran spoznanja stvari - n e tako dolgo tega je ruski teolog pavel Florenski zelo poudarjal to razlikovanje: razliko med spoznanjem stvari in spoznanjem oseb. v teh dveh primerih si je treba izbrati precej različno izhodišče. Da bi spoznali stvari, izhajamo iz kartezijanskega načela o jasni in razločni misli , o objektivni razvidnosti. Tega, kar smo videli z lastnimi očmi, ne moremo zanikati. n a enak način to, kar je gotovo, na matematičen na- čin tvori veljaven temelj za nadaljnja razmišljanja. iz tega sledijo logično zanesljivi sklepi. v endar br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 133 k adar se podajamo na pot spoznavanja človeka, še bolj pa to velja za spozna- vanje človekovega odnosa z bogom, vedno stojimo pred skrivnostjo, ki presega sposobnost znanstvenega spoznanja. č lovek je namreč uganka, verjetno najve- čja uganka na svetu. in to ne predvsem kot živo in kot družbeno bitje, temveč kot oseba. Ves svet se ne more primerjati s človeško osebo, z enkratnim likom človeka, z njegovo enkratno usodo. 140 po odprtosti za resničnost, ki ga presega, in transcendentnosti je človek vedno skrivnost. z a znanost ostaja do konca ne- dojemljiv. 141 č lovek je popolnoma izviren glede na druga živa bitja, ki so na zemlji. je edini in edinstven osebek, obdarjen z razumom in svobodno voljo. istočasno in neločljivo živi telesno in duhovno razsežnost. o tem govori tudi misel iz prvega pisma Tesalončanom: ‚sam bog miru naj vas posveti, da boste popolni. in vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš g ospod jezus k ristus‘ (1Tes 5,23). 142 č lovekovo naravo, človekovo bistvo, njegovo stalno strukturo, ki se izraža v vsem njegovem bivanju in delovanju, tvorijo duh, duša in telo v neponovlji- vem prepletu spoznavnih, teženjskih, čustvenih, instiktivnih in duhovnih dejav- nosti. 143 in če smo različnih izrazov tesne povezanosti psihičnega in telesnega tako ne moremo nadaljevati v neskončnost. Če nato želimo vedeti več, postanejo pojmi manj zanesljivi, negotovi in nazadnje se oblikujejo samo verjetne teorije. z nanost si ne upa iti tako daleč. Ustavlja se pri tem, kar je gotovo. g radi, kot pravi Dostojevski, kristalno palačo, polno lepih stvari, v kateri pa ne sme biti skrivnosti in torej oseb. in res, kateri koli človek, ki ga srečamo, ostaja za nas skrivnost. n ikoli ne moremo reči, da smo ga jasno in gotovo spoznali. Kako naj se mu potem približamo? Florenski postavi tri stopnje približevanja. prvi je ta, da mu zaupamo, da je to zaupanje nekako slepo, ne gradi na gotovosti in morebiti tudi tvega (Credo quia absurdum.). Druga stopnja se kmalu razvije. Človek, ki mu zaupamo, se začne razodevati, pripovedovati nam začne o sebi in mi ga začenjamo razumeti. z adovoljni smo torej, ker smo mu verjeli, in upamo, da ga bomo nato razumeli še bolj (Credo ut intelligam.). Ko preteče določeno bolj ali manj dolgo obdobje, moremo celo reči, da nam ga uspe zelo dobro razumeti (Intelligo quia credo.). Takšno medsebojno razumevanje raste, denimo, v družini, kjer obstaja medsebojno zaupanje, ljubezen in vsakodnevni stik. o sebe se razumejo, ker se ljubijo. Ker je nebeški o če o seba par excellence, se mu približujemo na podoben način: začnemo mu zaupati, z njim ohranjamo pogost stik v molitvi. iz tega vztrajnega stika se rodi ljubezen do boga in občudovanje njegovih skrivnosti, ki se razodevajo v duši. Če se je v začetku vera v boga zdela skok v temo, se nazadnje izkaže kot življenje in luč vsakega človeka, ki pride na svet (prim. jn 1,3 sl.).« 140 prim. n . berdjajev, O človekovi zasužnjenosti in svobodi: personalistični pogled na človeka, Mo- horjeva družba, Celje 1998, 19. 141 prim. v . Truhlar, Leksikon duhovnosti, Mohorjeva družba, Celje 1974, 90. 142 prim. Duhovne misli papeža benedikta Xvi ., a rhiv r adia v atikan, 12. 10. 2011. (http://www.ar- chivioradiovaticana.va/storico/2011/12/10/duhovne_misli_benedikta_xvi_za_3_adventno_ne- deljo/slv-545232) 143 prim. v . Truhlar, Leksikon duhovnosti, Mohorjeva družba, Celje 1974, 94–95. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 134 vajeni (rdečica na licih ob zadregi, povišan srčni utrip ob vznemirjenosti, psi- hosomatske bolezni …), 144 se mnogim še vedno zdi malo verjetno, 145 da bi se lahko duhovna povezanost z drugo osebo očitno izrazila tudi na našem telesu. pri stigmah, v katerih skrivnost se skupaj podajamo, pa gre prav za to: stigmatik je duhovno tako tesno povezan z jezusom k ristusom, da se trpljenje, ki ga je pre- stal g ospod, v obliki svetih ran (stigem) pojavi na njegovem oz. njenem telesu. seveda je tesno duhovno povezanost težko razumeti brez sprejemanja dej- stva, da poleg vidne, otipljive, s čuti zaznavne stvarnosti obstaja tudi duhovna resničnost, v katero je vse, kar tako ali drugače zaznavamo, potopljeno. seveda je tistemu, ki veruje 146 in iz dneva v dan izkuša, da bog, angeli, svetniki (žal tudi padli angeli, s satanom na čelu) živijo, veliko lažje sprejeti tudi telesne izraze povezanosti z njimi. pa vendar duhovna povezanost ni privilegij samo verujočih. n aj navedem samo en primer. eduardo g aleano 147 je v k njigi objemov dokumentiral naslednji »objem ži- vljenja« in ga zapisal pod naslovom potovanja/1: »a lberto, h elenin oče, se je nenadoma zbudil. mislil je, da mu bo od bolečine razneslo trebuh. bila je polnoč 144 Mojca Miholič, dr. med.: »v pliv psihe, misli in duše na telo ni zanemarljiv. spomnite se, kako se počutite, ko vas je nečesa resnično strah ali ko vas »grabita« tesnoba in panika. s rčna frekvenca se nenadno poveča, čutimo neprijetno razbijanje srca, tresemo se, potimo, boli nas v prsih, usta postanejo suha, začutimo »cmok« v želodcu, dihanje se pospeši, imamo občutek omedlevice … o b tesnobi in v strahu nastanejo zaradi premočnega delovanja živčnih impulzov iz možganov v različne dele telesa ter sproščanja adrenalina v krvni obtok prej našteti »telesni« znaki. Številni mehanizmi pa še vedno niso pojasnjeni.« (https://www.abczdravja.si/psihologija/psihosomat- ske-bolezni/) 145 psiholog l eonard zusne je v svoji knjigi Psihologija anomalij: Študija magičnega mišljenja (1989) zapisal: »primeri stigmatizma spadajo v dve kategoriji: rane, ki si jih sami nanesemo, bodisi da gre za primere goljufije ali nezavednega samopoškodovanja, in tiste, ki jih povzročajo čustvena stanja … s amopovzročene rane (preko avtosugestije): srbenje in kasnejše praske, česar se posameznik ne zaveda, se bo verjetno pojavilo pri sugestivnih osebah; če je dražljaj miselna ali dejanska slika križanja, uporabljena med meditacijo, in če je glavna motivacija molitve prejema- nje stigem. o zadje za to motivacijo sta lahko nezavedni konflikt in želja po begu iz nevzdržne si- tuacije v invalidnost, kjer je poskrbljeno za človekove potrebe. To lahko postane primer reakcije histerične pretvorbe. Številne primere stigmatizma lahko razložimo kot prevaro ali nezavedno samopovzročitev ran.« (prim. z usne, l eonard; jones, Warren H. (1989). Anomalistic Psycholo- gy: a study of Magical Thinking. l awrence erlbaum a ssociates, 54–56) 146 je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. (Heb 11,1) 147 eduardo Hughes g aleano (3. 9. 1940–13. 4. 2015) je bil urugvajski novinar in pisatelj. Že v zgo- dnjih najstniških letih je ustvarjal svoje prve politično obarvane stripe, v zgodnjih 60. pa je začel delati kot novinar. z aradi političnih prepričanj je moral večkrat zapustiti Urugvaj, leta 1985 pa se je vrnil v Montevideo. g aleano je bil izjemno plodovit avtor, napisal je preko štirideset knjig, redno je pisal za več periodičnih publikacij. n jegova najbolj znana dela, med katera so- dijo Odprte žile Latinske Amerike, presegajo običajne literarne žanre, saj združujejo leposlovje, novinarstvo, politične analize in zgodovino: »Človek piše, da bi si odgovoril na vprašanja, ki mu kot nadležne muhe brenčijo v glavi in motijo njegov spanec. in kar napiše, lahko dobi kolektiven pomen, ko tako ali drugače sovpade z družbeno potrebo po odgovoru.« br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 135 in nič težkega ni jedel. medtem je h elena daleč stran rojevala bolhico mariano. l eta kasneje so se h eleni izsušila usta in naredile so se ji rane, medtem ko je njen oče dobil vročino, ki ga je skoraj pokončala. h elena je govorila besede njegovih blodenj, čeprav je bila v montevideu, on pa v buenos a iresu in ni vedela, da je bolan. h krati se je onkraj morja, v hiši v predmestju barcelone, h elenina prija- teljica pilar zmedena zbudila zaradi nerazložljivega glavobola, in ne da bi vedela zakaj, brez vsakega dvoma rekla: »s h eleno je nekaj narobe. n ekaj je narobe.« 148 Stig Me in Stig Matiki n e domišljam si, da vas lahko v takšnem skromnem prispevku prepričam, da je g ospod jezus k ristus resnično živ in je možna tako tesna povezanost z njim, da se njegove rane prek te duhovne povezanosti pojavijo tudi na telesu tistega, ki je v ljubezni povezan z g ospodom. Takšna ambicija neizmerno presega okvire tega zapisa in sposobnosti njegovega avtorja. a kljub jasnem zavedanju ome- jenosti dosega tega pisanja, hočem z njim odpirati vrata v svet življenja v sve- tem d uhu, ki v vsakem človeku, odprtem za njegovo delovanje, rojeva čudovite sadove, 149 posameznikom pa daje tudi izredne karizmatične darove, da bi z njimi koristili c erkvi in vsemu svetu. 150 eden izmed takšnih posebnih duhovnih darov je tudi soudeleženost pri k ri- stusovem trpljenju: bog sveti d uh v duši in na telesu izbranca oz. izbranke 151 k ristusove rane upodobi z enim samim namenom: da bi se po soudeleženosti v trpljenju g ospoda jezusa v izbranem posamezniku in po njem v vsem svetu razlivala božja ljubezen. 152 n a prvi pogled je bog, ki tistim, ki ga posebej močno 148 eduardo g aleano, Knjiga objemov, prevod in spremna beseda n uša g aberšček, Cankarjeva za- ložba, l jubljana 2010, 196. 149 g al 5,22–23: »sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zve- stoba, krotkost, samoobvladanje. z oper te stvari ni postave.« 150 1 Kor 12,4–11: »r azlični so milostni darovi, Duh pa je isti. r azlične so službe, g ospod pa je isti. r azlična so dela, isti pa je bog, ki dela vse v vseh. v sakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu ra- znovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. v se to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« 151 g re resnično za svobodno božjo izbiro. bog edini ve, komu lahko tesna združitev s Križanim pomaga na osebni poti zorenja v ljubezni ter kdo je pripravljen na tak način z močjo Kristusove ljubezni nositi trpljenje svojih bratov in sester. 152 K napačnemu razumevanju pojava stigem je, poleg človekove krhkosti, v kateri težko poveže trpljenje in ljubezen, nekaj prispeval tudi film iz leta 1999 stigmata. g re za triler, v katerem so avtorji zavestno sprevrgli resnico o stigmah samo zato, da bi dosegli večjo gledanost. Da je šlo za zavestno popačenje resničnega duhovnega pojava lahko jasno razberemo iz besed producenta Mancusa jr.: »Hoteli smo poudarili življenje običajnega dekleta in kako si njenih težav katoliška cerkev sploh ne zna pojasniti, čeprav vse kaže, da gre za versko dilemo. Konec koncev se ženski pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 136 ljubijo, ponuja trpljenje, res pošast, a če se malce ustavimo pri človeških izku- šnjah pristne ljubezni, bomo odkrili, da je želja po delitvi trpljenja z ljubljeno osebo pogosto močan dokaz pristnosti in globine ljubezni. pri duhovni soudele- ženosti pri k ristusovem trpljenju, ki se samo včasih izrazi tudi z vidnimi stigma- mi, je torej prav moč ljubezni tista, ki pridruži vernika trpečemu o drešeniku. To notranjo držo ljubezni, ki hrepeni, da bi bila blizu l jubljenem v vsem, tudi v trpljenju, po mojem mnenju izredno povzame osebna izpoved, molitev častitljive božje služabnice 153 c vetane priol 154 , v kateri je ubesedila svojo vero in pripravljenost na soudeleženost v k ristusovem trpljenju v delu za osvoboditev, prenovitev, posvetitev sveta. s tem je samo z besedami izrazila to, kar je živela. n a ta način je stopila v vrsto mnogih, ki so vzeli zares svetopisemsko izkušnjo apostola pavla: »z daj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje k ristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je c erkev« (k ol 1,24), in jo uresničili v svojem življenju. prisluhnimo c vetani: »Poglej prebodene roke, poglej prebodeno Srce; Ljubezen, ki ne omaguje, Ljubezen, ki te osrečuje, se darovala je za te.« pojavljajo stigme – Kristusove rane, čeprav sama sploh ni verna, pojav stigem pa je značilen le za globoko verne in cerkvi predane ljudi.« in »patricia, g abriel in jonathan so klepetali s temi lju- dmi, da bi razumeli, kaj se med napadi obsedenosti dogaja s telesom in razumom.« (v ir: https:// www.kolosej.si/filmi/film/stigmata/) 153 Častitljivi božji služabnik je v katoliški cerkvi naziv za pokojnika, ki so se mu v cerkvenem pro- cesu priznanja možne beatifikacije in kanonizacije priznale vrline zglednega življenja v veri, ter mu je bil že izdan bodisi razglas o herojskih krepostih (pri spoznavalcih) bodisi o mučeništvu (pri mučencih). preden se božjega služabnika lahko časti kot častitljivega, mora biti ta oseba razglašena kot taka z razglasom, ki ga je odobril papež. v njem je razglašeno, da je živel življenje, ki je bilo »herojsko v vrlinah«, vrline pa so teološke kreposti vere, upanja in ljubezni pa tudi dobrodelnosti, preudarnosti, pravičnosti, trdnosti in zmernosti. prejetje naziva »Častitljivi božji služabnik« je drugi od štirih korakov v procesu kanonizacije. (v ir: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Častitljivi_božji_služabnik) poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga razglasili za »blaženega«, je po- trebno v nadaljevanju postopka razglasitve svetosti neizpodbitno dokazati čudež, ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporočali kandidatu za svetnika. o bičajno je to čudežno ozdravljenje ali čudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoče razložiti kot posledico medicinskega zdravljenja ali običajnega zaporedja dogodkov. 154 Cvetana priol je bila slovenska glasbena pedagoginja in mistikinja. r ojena je bila 19. 2. 1922 v Mariboru, kjer je 11. 8. 1973 tudi umrla. br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 137 »h očem trpeti s teboj. h očem tvoj križ. morda bo zaradi tega kak zapu- ščen otrok nekje sredi sveta spoznal tebe, ki si l jubezen. in ti vrnil ljubezen z ljubeznijo.« 155 c vetana sama sicer ni nosila stigem, a je bila njena notranja naravnanost v bli- žino s k rižanim enako brezpogojna kot pri tistih, ki so nosili »jezusova zname- nja na svojem telesu«. stigmatikov je bilo v zgodovini katoliške c erkve (večino- ma, ne pa izključno, je pojav stigem vezan na duhovno okolje katoliške c erkve) več kot petsto, c erkev pa je po uradni raziskavi potrdila pristnost v nekaj več kot tristo primerih. d vainšestdeset moških in žensk, ki so bili zaznamovani s svetimi k ristusovimi ranami, je razglašenih za blažene in svetnike. 156 prvi zgodovinsko trdno izpričani stigmatik je bil sv. f rančišek a siški. u božec iz a ssisija je jeseni 1224 molil v samoti na gori l a Verni, ko se mu je prikazal križani g ospod in mu – kot odgovor na njegovo prošnjo, da bi lahko izkusil lju- bezen in bolečino, ki ju je jezus živel na križu – v mistični združitvi podaril svoje rane. pristnost ran je trdno izpričana 157 in je bila potrjena s papeško avtoriteto. preden se pomudim pri »najbolj loškem« stigmatiku p. piju, naj omenim samo nekaj predstavnikov oz. predstavnic tistih, ki jih je g ospod obdaril s svo- jimi svetimi ranami. sv. k atarina sienska (1347–1380), ki je imela mistična izkustva in videnja že vse od svojega šestega leta, je prejela stigme v februarju 1375 v cerkvi sv. k ristine v pisi. po sveti maši se je poglobila v premišljevanje pod podobo k rižanega v cerkvi in s križa je zasijalo pet krvavordečih žarkov, ki so ji prebodli roke, noge in stran. povzročili so ji tako velike bolečine, da je omedlela. prejete rane so drugim ostale nevidne vse do njene smrti. Tudi prva indijska svetnica mariam Thresia mankidiyan (1876–1926), misti- kinja in ustanoviteljica k ongregacije svete d ružine, je bila zaznamovana s sti- gmami. papež f rančišek jo je razglasil za svetnico 13. oktobra 2013. 155 https://revija.ognjisce.si/kazala/90-spletna-stran-revije-ognjisce/misli-po-avtorjih/2159-misli- -cvetane-priol 156 prim. https://www.newworldencyclopedia.org/entry/stigmata. 157 s v. bonaventura, Frančiškov manjši brat in cerkveni učitelj, je bil v času, ko je sv. Frančišek prejel stigme, star šest ali sedem let. n jegov opis svetega srečanja med Križanim in Frančiškom je torej zelo zanesljiv zapis tega, kar so vedeli Frančiškovi sodobniki. v tem opisu med drugim pravi: »Ko je videnje izginilo in je minil skrivnosten in zaupen pogovor, je njegovo srce plamtelo v serafinski ljubezni. n jegovo telo pa je bilo na zunaj zaznamovano z znaki, po katerih mu je bilo telo podobno Križanemu. bilo je, kakor da bi kdo z ognjem vžgal sveta znamenja. Takoj so se namreč pojavila na rokah in nogah znamenja žebljev: njihove glavice so se pokazale na dlaneh in na zgornji strani nog, njihove konice pa na drugi strani. n jegova desna stran je bila prebodena kakor s sulico in pokazala se je nezaceljena rdeča rana, iz katere je pogosto tekla sveta kri.« (iz drugega berila pri uri bogoslužnega branja na praznik v tisnjenja ran svetemu očetu Frančišku, vir: https://hozana.si/brevir.php?datum=17.9.2020) pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 138 med tistimi, ki so delili trpljenje z jezusom tudi na viden način, ne smem za- obiti magdalene g ornik. 158 Ta preprosta s lovenka je vse od otroštva živela samo za g ospoda. n jeno izredno življenje je vredno predstavitve na drugem mestu, tu pa naj omenim le stigme, s katerimi je bila zaznamovana. n a spletni strani župnije sodražica lahko o njih preberemo: »magdalena je prejela znamenja je- zusovih ran kot trinajstletna deklica. n osila je rane na rokah, nogah in na stra- ni. k adar je v videnju zagledala s trnjem kronanega ali kako drugače trpečega o drešenika, so se ji odprle na čelu rane trnjeve krone. k ri ji je tekla po obrazu v curkih. posebno v velikem tednu, ko je spremljala jezusa v trpljenju, so se ji poleg naštetih odprle po telesu tudi rane bičanja, tako da je kri premočila vso njeno obleko. d o konca življenja je nosila rano na strani. stigme so ji povzročale zelo hude bolečine, a magdalena se nikoli ni pritoževala nad bolečinami. magdalena se je popolnoma vdala v božjo voljo in darovala to trpljenje n jemu. stigme so preiskovali zdravniki, jih opazovali duhovniki, a nihče ni mogel ugotoviti preva- re ali kake histerije.« 159 poglejmo še v življenje sv. patra pija iz pietrelcine. n aj nam najprej sam pove nekaj o sebi. »s inoči se mi je zgodilo nekaj, česar ne znam razložiti ne razumeti. s redi dlani se je pojavilo nekaj rdečine, skoraj v obliki stotina; spremljala jo je tudi močna in ostra bolečina v sredini te majhne rdečine. To bolečino sem bolj občutil sredi leve roke in še traja. Tudi na stopalih čutim blago bolečino. Ta nadloga se pona- vlja že skoraj leto dni …« (8. september 1911) 160 »bil sem v koru, da bi opravil zahvalo po maši, in začutil sem, da se počasi dvigujem v čedalje večji milini, ki mi je pri molitvi zbujala prijetno občutje. n e- nadoma je v moje oči udarila velika luč in sredi tolikšne luči se mi je prikazal k ristus z ranami. k o sem prišel k sebi, sem bil na tleh, z ranami. r oke, noge in srce so krvaveli in boleli, tako da nisem imel nobene moči, da bi se dvignil.« (20. september 1918) 161 »k olikokrat,« mi je dejal jezus malo po tem, »bi me zapustil sin moj, če te ne bi križal!« »pod križem se naučimo ljubiti in ne dam ga vsem, ampak samo tistim dušam, ki so mi najdražje.« 162 158 Magdalena g ornik, slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; rojena je bila 19. julija 1835 v janežih v župniji s odražica, umrla pa 23. februar 1896 v petrincih (s odra- žica). 159 v ir: http://zupnija-sodrazica.rkc.si/Magdalenag ornik/mistika.html. 160 Samemu sebi sem skrivnost (uredila: l ucia v elardi), n ovi svet, l jubljana 2010, 1. 161 Samemu sebi sem skrivnost, 2. 162 Samemu sebi sem skrivnost, 3. br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 139 »stigme p. pija so bile globoke rane. pater je nosil na rokah polovične roka- vice in temne nogavice. o boje je sam pral. n a sedem centimetrov dolgo rano na prsih si je polagal platnene krpe. n atopljene s krvjo je vsak večer menjaval. predstojniki so želeli izključiti vsako prevaro, zato so naročili zdravnikom specialistom, da bi pregledali pijeve rane. pregledali so ga trije zdravniki: dr. l u- igi r omanelli, primarij v barletti, prof. dr. a mico bignami, ordinarij medicinske patologije na rimski univerzi, in dr. g iorgio f esta, priznan rimski zdravnik. o d treh zdravnikov samo bignami ni bil veren.« 163 ker želim prikazati pojav stigem v življenju p. pija čim bolj dostopno tudi tistim, ki ne verujejo, bom najprej navedel poročilo o pregledu dr. bignamija. »d r. bignami ni bil veren in se je lotil preiskave z velikim nezaupanjem. imel je dober namen, da rane ozdravi. u porabil je najboljša mazila, ki so bila tedaj na razpolago, rane obvezal, na obveze pritisnil pečat, da ne bi prišlo do kake goljufije. po določenem času je obveze snel. mazilo na rane sploh ni delovalo, bile so odprte kakor prej. ponavljal je poskus, a brez uspeha. n jegovo poročilo je dolgo. patra opisuje kot skromnega, dobrega in odkritosrčnega moža. g lede ran je postavil tri hipoteze. r ane so mogle biti povzročene umetno, svojevoljno. r ane morejo biti znak bolezenskega stanja. r ane morejo biti deloma posledica bolezenskega stanja deloma svojevoljno povzročene. z dravnik je bil prepričan, da so rane mistična prevara zanesenega meniha.« 164 k er je bilo poročilo dr. bignamija precej subjektivno obarvano, so se v vod- stvu kapucinskega reda odločili, da poiščejo še tretjega (kot prvi je rane pregle- dal dr. r omanelli) zdravnika, ki bo pregledal p. pija. izbrali so dr. g iorgia f esto. »z dravnik je bil spočetka nezaupljiv. pregledoval je rane, preučeval patrov značaj. ugotovil je, da mu rane povzročajo velike bolečine. p. pij je trpljenje vdano prenašal. n ekako se je strinjal z diagnozama obeh zdravnikov. … d r. f esta pravi: ‚pet ran, ki sem jih opazoval na p. piju, moramo imeti za prave in resnične ranitve tkiva. d veletno trajanje (pozneje petdesetletno), svojstveno anatomsko, patološki znaki, stalno curljanje prave, dišeče krvi, mesta, na katerih so rane, nastanek na tistih delih telesa, na katerih je bil ranjen naš g ospod, ko je daroval veliko daritev križa, so stvari, ki so uganka samo tistemu, ki naravnih stvari ne more uskladiti z vero. ‘ … To diagnozo je potrdila tudi doba petdesetih let. r ane se niso nikoli zacelile pa tudi ne gnojile, razširjale so prijeten vonj in so od časa do časa žarele.« 165 163 pater pij, Stigmatik našega časa – Križan brez križa, o gnjišče, Koper 1998, 42. 164 pater pij, Stigmatik našega časa – Križan brez križa, 43–44. 165 pater pij, Stigmatik našega časa – Križan brez križa, 44–46. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 140 pa Sijon Ska po Božno St kot kraj BLižine S trpeči M j ezu So M kri Stu So M s edaj pa se na kratko posvetimo še pasijonski pobožnosti oz. njegovemu naj- kompleksnejšemu izrazu spokorni pasijonski procesiji. misli hočem usmeriti predvsem v razmislek o temeljnih namenih pasijonskih pobožnosti in drugih verskih praks, ki imajo v središču lik k rižanega. pasijonske procesije so ena od oblik ljudskih pobožnosti v katoliški c erkvi. n ajprej se bom ustavil ob samem pojmu pobožnosti in to predvsem zato, da se ne bi med nami utrdilo napačno prepričanje, da je pasijonska procesija v bistvu igra, predstava, uprizoritev, namenjena gledalcem v estetski užitek. n o, dopu- ščam možnost, da je do neke mere uprizarjanje š kofjeloškega pasijona lahko na- menjeno tudi omogočanju kulturno-estetskih doživetij, hkrati pa sem prepričan, da bi bila misel, da je to njegovo primarno poslanstvo in avtorjev izvirni namen, napačna. Torej, kaj je v bistvu pobožnost in kakšen je njen temeljni namen? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod geslom pobožnost dve razlagi: 1. lastnost pobožnega človeka in 2. versko opravilo, ki ni določeno za vso c erkev. V kontekstu tega prispevka nas zanima druga vsebina pojma »pobo- žnost«, torej »versko opravilo, ki ni določeno za vso c erkev«. k er pa opredelitev v sskj opiše zgolj zunanjost te verske pojavne oblike, moramo stopiti v njeno globljo vsebino, da bi lahko doumeli njen pomen. pri tem nam lahko pomaga s lovenski etimološki slovar, v katerem pri geslu »pobožnost« najdemo dve pove- zani iztočnici in sicer »bog« in »pobožen«. Verjamem, da vsebine izraza »pobo- žnost« ne bom popačil, če trdim, da je v njej povzeta želja vernika, ki pobožnost opravlja, da bi bil prek tega dejanja povezan z bogom in mu po tej bližini postal bolj podoben. Že sam izvor besede, s katero označujemo konkretno versko dogajanje, nam torej vsaj v grobem nakazuje, da se v pobožnosti odvija poleg zunanjih izrazov tudi neko notranje dogajanje, ki človeka po-boži oz. po-božanstvi tj. napravi podobnega bogu. o sebno mi je izraz »poboži« veliko ljubši, ker dobro izraža dejstvo, da se v pobožnosti dogaja pretok življenja boga, ki je oseba, v življe- nje vernika, medtem ko izraz »pobožanstvi« dopušča širšo interpretacijo v smi- slu različnih božanstev, ki nimajo z bogom, v katerega verujemo kristjani, nič skupnega. V krščanski teologiji in duhovnosti je, še veliko bolj kot v mnogih drugih religijskih praksah, proces deifikacije oz. poboženja ena ključnih vsebin. k ristjani namreč verujemo, da je bog v jezusu k ristusu prav zato postal človek, da bi človek ponovno postal božji. d a so prav jezusovo učlovečenje, zadostilno br. jaroslav Knežević, jaz namreč nosim jezusova znamenja na svojem telesu (g al 6,17b) 141 trpljenje in smrt ter zmaga nad smrtjo v vstajenju človeku ponovno omogočili udeleženost v življenju večnega boga. 166 r azlične krščanske pobožnosti so torej namenjene, da bi kristjani »živeli ze- dinjeni s k ristusom v c erkvi«. 167 »l judska pobožnost, ki jo po pravici imamo za pravi zaklad božjega ljudstva, razodeva … tako žejo po bogu, kakršno lahko poznajo samo preprosti in ubogi. č loveka napravlja sposobnega za velikodušnost in požrtvovalnost prav do junaštva, ko gre za izpovedovanje vere. V njej se kaže izostren čut za neizrekljive božje lastnosti: za božje očetovstvo, previdnost, ljubečo in stalno navzočnost. Ta ljudska pobožnost poraja notranjo usmerjenost, ki je kje drugje zlepa ne srečamo v enaki meri: potrpežljivost, smisel za križ v vsakodnevnem življenju, nenavezanost na stvari, odprtost za druge, predanost.« 168 k o torej vernik skupaj z drugimi vstopi v svet neke pobožnosti, stopi na pot srečanja z živim bogom, ki s svojo bližino spreminja tistega, ki se mu odpre v zaupljivi veri. Tako je tudi predstavitev k ristusovega trpljenja v obliki pasijon- skih iger namenjena predvsem poglabljanju v neizmerno ljubezen božjega sina in prebujanju tistega razpoloženja duha, ki bogu omogoča, da svoje odrešenjsko delo izvršuje v življenju tistih, ki v pasijonski igri sodelujejo, bodisi kot »igralci« ali kot »gledalci«. izraza »igralci« in »gledalci« sem dal v narekovaje z name- nom, da jasno pokažem, da je takšna ali drugačna oblika sodelovanja v pasijon- ski igri smiselna le, če je sodelujoči notranje pripravljen vstopiti v odrešenjsko dogajanje, ki se vrši v trenutku uprizarjanja. z ato je še kako smiselno opozorilo zapisano v d irektoriju za ljudske pobožnosti in bogoslužje: »z aželeno je, da se predstavitve g ospodovega trpljenja ne bi oddaljile od čistih in podarjenih oblik pobožnosti, da ne bi prevzele značaja, ki je lasten folklorističnim predstavam, ki bolj nagovarjajo interes turistov kot pa verskega duha.« 169 V pasijonski igri je torej možno doživeti resnično bližino križanega g ospoda. To je v bistvu tudi njen poglavitni namen. n aj v pomoč pri razumevanju doži- vljanja jezusove bližine uporabim svojo osebno izkušnjo … Večkrat me vprašajo, 166 Krščanska teologija uporablja besede 'poboženje' ali 'divinizacija' ali grško besedo theosis. Tradi- cionalna večinska teologija, tako vzhodna kot zahodna, na jezusa Kristusa gleda kot na boga, ki je živel življenje smrtnika in ne kot na umrljivo bitje, ki je doseglo božanskost. Kristjani veruje- mo, da je jezus Kristus omogočil, da so se človeška bitja dvignila na raven delitve božje narave: postal je človek, da je ljudi postavil »udeležence božanske narave« (prim. 2 pt 1,1–4). »Kajti zato je beseda postala človek in božji s in je postal s in človekov, da bi človek, ko je vstopil v občestvo z besedo in tako prejel božansko sinovstvo, postal božji sin« (sv. a tanazij). »Kajti on je postal človek, da smo lahko postali bog«(sv. Tomaž a kvinski). »e dinorojeni božji s in, ki je hotel, da mi postanemo deležni njegove božanskosti, je prevzel našo naravo, da bi on, ki je postal človek, ljudi naredil za bogove« (prim. The Oxford Dictionary of the Christian Church (o xford University press 2005). 167 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, l jubljana 2003, 11. 168 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, l jubljana 2003, 17. 169 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, l jubljana 2003, 108. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 142 zakaj molimo pred kipi in drugimi podobami, na tem mestu pa bi se vprašanje lahko glasilo: »l e zakaj uprizarjamo jezusovo trpljenje? z akaj se našemimo v ču- dne obleke in igramo te krute prizore, vzete iz davne zgodovine? n aj poskusim razložiti z analogijo: “moja sestra živi v belgiji. in ko gledam njeno fotografijo, ter podobe svaka ter obeh nečakinj, se v meni prebudi hvaležnost in se prebudim v zavedanju, da so živi, da so zame zelo pomembni in da jih imam rad. in ko po- božam sliko, ne božam barvnega papirja, ki je v moji roki, ampak je ta preprost izraz bližine namenjen njim, ki so daleč. s o resnični? s o živi? o , pa še kako … g ospod jezus k ristus je Živi in r esnični in n avzoči. in možno ga je srečati v belgiji, na madagaskarju, na bledu in v škofji l oki. l e, da imamo v škofji l oki privilegij, da nas v njegovo bližino, na srečanje z njim popelje tudi tako čudovita pot, kot je š kofjeloški pasijon. ž iveti BLižino S trpeči M kri Stu So M in Biti BLizu trpeči M z veliko gotovostjo lahko trdim, da večina med nami nikdar ne bo na svojem telesu okusila sladke bolečine k ristusovih svetih ran. a stigme niso edini način, na katerega se k rižani združuje s tistimi, ki ga ljubijo. Vsak od nas, posebej pa tisti, ki smo poklicani negovati in poživljati pasijonsko duhovno dediščino na slovenskem, je na povsem edinstven način poklican v »svojem mesu dopolnje- vati, kar manjka k ristusovim bridkostim«. k ako to razumeti? k ako to uresničiti? V pomoč nam je lahko misel sv. janeza z latoustega, ki povzema življenjsko izkustvo tega izrednega pridigarja ter neumornega borca za pravičnost. polaga jo v usta jezusu, da bi tako lahko vsak od nas »od blizu« začutil, kako ga k rižani resnično vabi k sočutni soudeleženosti pri nošenju križev naših trpečih bratov in sester: »Žeja me je mučila na križu, danes sem žejen v revežih, da bi te s tem ali onim razlogom pritegnil k sebi in te počlovečil v tvoje odrešenje. o bsul sem te s tisočerimi dobrotami, zato te prosim, da mi kako povrneš …« po patru r omualdu marušiču se je in se bo jezus dotaknil tisočerih src v š ko- fjeloškem pasijonu. po sv. patru piju iz pietrelcine je postal živo navzoč po svetih znamenjih svo- jega trpljenja. po meni, po tebi, po nas? morda bo pa tudi zaradi nas kak zapuščen otrok nekje sredi sveta spoznal njega, ki je l jubezen. in mu vrnil ljubezen z ljubeznijo.