STEV. 14 LETO II LENART, 9. avgusta 19.52 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART Potrebna je večja doslednost komunistov v sindikatih Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Lenart, katere so se udeležili komunisti, ki delajo v sindikatih občine, so pod vodstvom sekretarja Vinka Plevnika razpravljali o aktivnosti komunistov v sindikalnih organizacijah. Na koncu so razrešili dosedanjega organizacijskega sekretarja občinskega komiteja ZKS Franca Kralja, ker je prevzel dolžnost predsednika občinskega sindikalnega sveta in za novega org. sekretarja izvolili Ernesta Šmida. Po referatu in razpravi so bili sprejeti sklepi: 1. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS V PODJETJIH IN USTANOVAH NAJ TAKOJ ANALIZIRAJO DELO KOMUNISTOV V SINDIKATU; 2. KOMUNISTI V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA SO DOLZ NI, DA USPOSOBIJO TE ORGANE ZA AKTIVNO DELO V upravnih odborih sindikalnih podružnic je 20 članov ZKS brez sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, medtem ko je v občinskem sindikalnem svetu 15 komunistov. V 4 upravnih odborih sindikalnih podružnic ni nobenega člana ZKS. Še vedno niso vključeni v sindikat gospodarski pomočniki in pomočnice. Glede na specifične pogoje pod katerimi delajo, bi kazalo za te ustanoviti samostojno sindikalno podružnico. Na seji iso ugotovili, da delo nekaterih sindikalnih podružnic četudi so v vodstvu komunisti, ni vsebinsko boljše od tistih, kjer ni članov ZKS. Primer take nedejavne organizacije je sindikat prosvetnih delavcev. V upravnem odboru je član ZKS, ki je tudi član občinskega sindikalnega sveta. Komunisti v nekaterih sindikalnih podružnicah ne najdejo svojega mesta- in večkrat zapadajo vplivu nekaterih nazadnjaških elementov. Vsebina dela upravnih odborov in sindikalnih podružnic kaže, da jih komunisti kot idejni faktor niso dovolj usmerjali tudi na tista področja, ki naj bi imela prioritetni značaj dela sindikatov. Gre za razprave o gospodarski problematiki, delitvi dohodka itd. Komunisti pa so dovolili, da so v nekaterih sindikalnih podružnicah vse preveč govorili o izletih in podobnem, kar naj bi bila postranska dejavnost. Komunisti se tudi premalo poslužujejo sestankov kot oblike za izmenjavo mišljenj, zato se tudi dogaja, da posamezniki zapadejo v kriitizeristvo. Komunisti tudi premalo reagirajo na različne samovoljne pojave pri ne- RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINE LENART Dolgoročni program kmetijske proizvodnje katerih vodilnih ljudeh, saj se celo dogaja, da le ti ponujajo delavske knjižice in delavce na tak način odslavljajo. Upravljanje po delovnih ljudeh, ki je temelj našega socialističnega sistema, ne najde vedno svojega mesta in vloge v kolektivu. Na sej i je bilo jasno izrečeno, da so za delo sindikata odgovorni vsi komunisti ne pa samo tisti, ki delajo v u-pravnem odboru. Pa ne samo to. Komunisti iso skupaj z vsemi člani delovnega kolektiva odgovorni za dobro gospodarjenje. V tem pogledu je pc-trebno poudariti, da morajo sindikati in komunisti biti pri svojem delu veliko 'bolj dosledni in da morajo vsako akcijo speljati do kraja. V gospodarskih organizacijah je vrsta problemov o katerih naj bi kolektivi tudi obravnavali. Med nje sodijo problemi .planiranja, formiranje ekonomskih enot, delitev dohodka itd. Eden važnih problemov je tudi kader, saj ga v naši občini najbolj primanjkuje. Komunisti bi se morali boriti za vdso-kokvalificiran ikader, ne pa da se nekateri člani ZK na vodilnih položajih borijo proti strokovnemu kadru. O problemih ne morejo isamo razpravljati, temveč jih marajo tudi v konkretni praksi na delovnem mestu in v organih u-pravljanja reševati. Pri reševanju problemov in opozarjanju na iste bo moral v bodoče več storiti tudi občinski sindikalni svet, zlasti v tistih sindikalnih organizacijah, kjer ni komunistov. Ob zaključku so na seji poudarili, da je izvajanje plana ena najvažnejših nalog, katerih se morajo z vso resnostjo lotiti tudi sindikalne podružnice. -ec Prispevek „METALNE" za pomoč ogroženim po toči V ponedeljek smo dobili razveseljivo pismo od kolektiva »Metalne« iz Maribora. V pismu nam sporočajo, da iso odobrili, kot pomoč prizadetim po (toči 300 tisoč dinarjev, kar je vsekakor lep znesek. Kolektivu omenjenega podjetja se za -pomoč kar najlepše zahvaljujemo. Novega predsednika Občinskega ljudskega odbora Lenart tovariša Zorka smo zaprosili, da bi za naše bravee odgovoril na nekaj vprašanj o aktualnih gospodarskih nalogah na področju kmetijstva v občini. Predsednik je rade volje odgovoril na vprašanja našega urednika. V KAKŠNI SMERI NAJ BI SE RAZVIJALA KMETIJSKA PROIZVODNJA V OBČINI? Znano je, da je področje občine Lenart najbolj primerno za sadjarsko in živinorejsko proizvodnjo. V tej smeri je potrebno proizvodnjo tudi v bodoče razvijati. Ostale kmetijske kulture naj bi se gojile le kot dopolnilo navedeni proizvodnji. Kmetijsko proizvodnjo bo kazalo v bodoče bolj kot doslej koncentrirati ina večjih kompleksih. Pri razvoju sadjarstva in živinoreje naj bi največ storile kmetijske zadruge in gospodarstva. Kmetijske organizacije bi morale za uspešno izvajanje akcij sprejeti dolgoročni plan razvoja kmetijstva, ki naj bi bil doma in y%o V naših dnevnikih smo lahko te dni glede položaja v Alžiriji zasledili najrazličnejše naslove: »Vrata sporazumu odprta«, »Resno upanje na pomiritev« in v Delu z dne 4. avgusta: »BEN BELA prispel v Alžir.« Posebno zadnji dogodek je zelo optimističen in kaže na to, da se bodo končno vrhovni voditelji začasne alžirske vlade sporazumeli. Sporazum je dosežen din izjavljajo, da je Ben Bela podpredsednik vi. izšel kot zmagovavec iz političnega merjenja sil. Precej realno stanje v Alžiriji je prikazal premier Ben-heda 3. julija na tiskovni konferenci, ko je govoril o položaju v Alžiriji. Med drugim je dejal, da si alžirski narod iskreno želi miru iin reda in da je bil on ibisti, M je prosil voditelja, da so se sporazumeli. V nadaljevanju je povedal, da so delovni ljudje, zlasti pa mladina že začeli z izgradnjo v sedemletni vojni opustošene Alžirije. Potem je še nakazal nekatere nailoge vezane na organizacijo nove oblasti in političnih strank. Upajmo, da se bodo dogodki razvijali v skladu z željami ljudstva in po ciljih, ki j.ih je sprejela alžirska revolucija. V Helsinkiju se je začel 28. julija svetovni festival študentov in mladine. Udeležencem festivala, ki se odvija pod geslom »Za mir konkreten in izvedljiv. Temeljiti bi moral na realnih osnovah. Plan naj bi slasti upošteval razvoj sadjarstva in živinoreje, med tem ko naj bi se ostala proizvod-(Nadaljevanje na 2. strani) in prijateljstvo« je predsednik Tito poslal poslanico, v kateri izraža tople želje za potek festivala in jih opozarja na trenutno najbolj pereče mednarodne probleme pri reševanju katerih lahko uspešno pomaga tudi mladina. Na konferenci za razorožitev v Ženevi niso dosegli bistvenega napredka. Še vedno so precejšnja nasprotja med vzhodom in zahodom in njuni predstavniki ine popuščajo pri svojih stališčih. Pred dnevi je bil v nekem mestu Gane izvršen napad na predsednika Nkrumaha. Po poročilih so napad 'pripravili pristaši neke fašistične organizacije. Napad na Nkrumaha ni uspel in je ostal nepoškodovan. V Puili je bil pred dnevi zaključen IX filmski festival. Film Veljka Bulaj.iča »Kozara« je dobil »Zlato areno« in bili proglašen za najboljši film leta. Zvezni izvršni svet je izdal odlok, ki določa nove cene in premije v kmetijstvu. Po tem odloku se bodo garantirane cene nekaterim kmetijskim pridelkom zvišale, kakor tudi premijam. Eden najvažnejših dogodkov zadnjih dni pa je bil IV. plenuim CK ZKJ, ki je nakazali nove naloge komunistov pri krepitvi našega gospodarskega in političnega sistema. Pripravimo se na jesensko setev Priprave za jesensko setev so povsod že v teku. Proizvodnja žitaric na našem področju ne predstavlja bistvene postavke na tržišču, je pa vendar glede na površine, ki jih zajema, pomembna. Donos pšenice in ostalih ozimnih žit se je v primerjavi s preteklim letom znatno dvignil. S sejanjem visok orodnih sort pšenice, ječmena in rži bomo dosegli zlasti letos veliko večje re- Dolgoročni programi (Nadaljevanje s 1. strani) nja v glavnem podredila navedenim panogam. Tudi v pogodbenem sodelovanju moramo iti korak naprej. Le to naj se razvija na višjem nivoju. Ce vzamemo za pnimer živinorejo, potem je potrebno sočasno sklepati tudi pogodbe za travniško proizvodnjo in za pridelovanje krmil, kar je ozko vezano z živinorejo. Več kot doslej bo potrebno storiti tudi v sadjarski kooperaciji. Kmetijske zadruge naj bi skupaj s kmato-vavci urejevale sadne plantaže. Seveda pa bi bilo najboljše, če bi zadruge in posestva jemale zemljo v dolgoročno obdelavo in same urejevale plantažne nasade. Nasploh mislim, da bi si morale kmetijske organizacije prizadevati vključiti čimveč zemlje v družbeno obdelavo z arondacijo, zamenjavo oz. z nakupom. kaj naj bi kmetijske organizacije v občini storile za izboljšanje izvoza živine in kako preprečiti, da se ine bi teleta klala izpod določene teze? Pri pitanju živine se kažejo nekatere slabosti. Zadruge nimajo dovolj primernih pitališč, medtem ko je na kmetijskih gospodarstvih nekaj pitališč, ki niso v Učni uspeh (Nadaljevanje) Poudariti je treba, da je letošnji uspeh 4,4 % slabši od lanskoletnega, kar gre v nemajhni meri na račun spredaj naštetih subjektivnih faktorjev. V glavnem pa je letos napredovalo precej manj učencev z negativnimi ocenami kot lanii, ko je občina Lenarit v item pogledu bila na prvem mestu v okraju Maribor (lani 8,7% — letos 5,6% oz. za 3,1% manj). V višje razrede je letos napredovalo 109 učencev z eno negativno oceno (lani 160), 41 pa z dvema negativnima ocenama (ilani 63), dočim ni biilo prehodov učencev s tremi ali več negativnimi ocenami, (lani jih je bilo 10). Menimo, da je v tem pogledu bilo letošnje tretiranje šol v pogledu prehoda v višji razred takim učencem bolj realno kot lani, kajti šoile so ugotovile, da nekatera učenci kljub dodatni pomoči ne morejo napredovati z negativnimi ocenami iz 'leta v leto. Leitos je dodatna pomoč zajela na vseh šolah 1144 učencev v 122 različnih krožkih ali pa jim je bila nude-na invidualna pomoč. Kljub temu je od 145 učencev, ki iso lani a so te komu na poti, kaže, da bo moral občinski odlbor RK odvandrati na dvorišče. rajnik: Pepca Gumzej Opomba uredništva: Sodimo, da je potrebno prostor v katerem sta občinski odbor RK in občinski komite LMS primeruo opremiti in odstraniti vse, kar ne spada v pisarniške prostore. To naj bi oba foruma sporazumno uredila s pomočjo ostalih. Piše: Milan Močnik učencev negativno oceno. V tem predmetu so med posameznimi šolami precejšnja odstopanja n.pr. pri nepopolnih šolah ima Gradišče 12,1 % negativnih ocen, Lo-kavec pa komaj 4 %, da si je verjetno vpliv dialekta v Lokavcu močnejši kot pa v Gradišču, ki se nahaja v osrčju Slovenskih goric. Enake razlike se kažejo tudi pri popolnih šolah, Lenart 9,2 %, Jurovski dol pa 17,9 %. Res je, da pri pouku jezika v mnogočem vplivajo tudi domače razmere, kulturne in socialne prilike posameznega kraja, vendar menimo, da do takih razlik (preko 8 %) ne bi smelo pariti. Učenci na .splošno premalo berejo doma, dasi imajo vse šole dokaj dobro založene knjižnice. Marsikdaj so temu krivi tudi starši, katerim je fizično delo otrok prva stvar. V šoli pa je za branje na razpolago premalo časa spričo drugih zahtev učnega načrta. Občutno je tudi pomanjkanje učnih knjig (beril) v višjih razredih in dokaj močan vpliv germanizmov v pogovornem jeziku. Tudi menjavanje učnega kadra, različna zahtevnost in različno podajanje in zalaganje imajo svoj delež v negativnih ocenah. (nadaljevanje prihodnjič) Analiza učno vzgojnih uspehov iv9|°isik|f2,etu BENEDIKT Dramska družina Prosvetnega društva Benedikt je.uprizorila v soboto 4. avgusta v Lenartu dramo »Molčeča usta«. Na odru se je predstavilo tudi nekaj starejših in izkušenih igravcev, ki smo jih pred letii videli tudi na 'gra-diškem odru. Glede na to, ker je vsebina .igre za amaterske pojme težja, je predstava lepo uspela in gre vse priznanje mladim in starim igravcem, kii so se lepo vživeli v igro. V nedeljo 5. avgusta pa so igravci iz Benedikta nastopili v Cerkvenjaku. ■ tt LENART Nogometna enajstorica lenar-škega Partizana je v zadnjem času zelo delavna. Skoraj ni dneva, da se nogometaši ne bi sešli na igrišču v parku in se pripravljali za predstoječa tekmovanja. Tudi med gledavci je čedalje več zanimanja za nogomet zato je tudi igrišče od tekme do tekme boilj polno. Nogometaši se navdušujejo, da bi začeli z gradnjo pno-vizonične tribune ob igrišču. Istočasno pa naj bi tudi uredili' garderobe za igravce. Lenarška mladina bi vsekakor lahko s prostovoljnim delom mnogo pripomog- la, da bi se zamiisel naših nogometašev uresničila. SELCE Na kmetijskem gospodarstvu v Selcih so že sprejeli prve ukrepe za ublažitev škode, ki jo je prizadejala toča. Komisija od zavarovalnice je ugotovila, da so nasadi breskev skoraj 100 odstotno uničeni in da bo trajalo nekaj let, da bodo dali vsaj nekaj pridelkov. Verjetno pa je, da bodo morali nekatere nasade celo posekati in na novo zasaditi. Za rekonstrukcijo nasadov so že izdelali potrebne elaborate, ki so jih predložili pristojnim orga- Potek akcije za pomoč prizadetim po toči — ZBIRANJE PRISPEVKOV SE ZAKLJUČI 15. AVGUSTA — DENAR JE POTREBNO NAKAZATI NA TEK. RAČUN STEV.: 604-14-9-843 OBČINSKI ODBOR SZDL POMOČ PRIZADETIM PO TOČI Po krajevnih organizacijah SZDL še vedno zbirajo prispevke za pomoč prizadetim po toči. Akcija bo dokončno zaključena 15. avgusta. Z do sedajj zbranimi količinami kmetijskih pridelkov in denar j a ne moremo biti povsem zadovoljni. V nekaterih krajih so prebivavci pokazali premalo razumevanja. Najmanj so v tem pogledu storili v Lenartu in Gradišču, medtem ko KO SZDL Zamarkova prednjačli pred vsemi organizacijami. Nasploh pa so se podjetja boilj izkazala, kjer so v večini primerov prispevali eno ali dvodnevni zaslužek. Precej kolektivov pa je odobrilo tudi večje zneske liz skladov. Prva akcija, ki so jo izvedli krajevni štabi: zbiranje pesnih sadik tudi nii tako uspela, kot smo pričakovali. Na območju občine z izjemo Gradišča in Cerkvenjaka so zbrali le nekaj nad 30.000 sadik, ki so jih posadili v Voličini. Cerkvenjačani in Gradiščani pa so zbrali sadike za svoja ogrožena območja. Po krajevnih centrih so doslej zbrali le okrog 150.000 din, medtem ko so gospodarske organizacije že nakazale ali pa bodo skupaj nad milijon dinarjev, kar je lepo glede na materialne možnosti. Med podjetji in ustanovami, ki so denar že nakazale prednjači Občinski LO Lenart s 95.000 in zavod Hrasto-vec 59.000 din. 50.000 dim je poslal tudi okrajni odbor RK, medtem ko so posamezniki poslali: odvetnik Smiljan Sancin 10.000, profesor Josip Prlol iz Maribora 2.000 din in Franjo Faloh iz Hoč 1.000 din. V akciji sodeluje tudi Občinski odbor RK, ki bo skušal izposlovati preko Okrajnega odbora RK v Mariboru nekaj pomoči v mokii in drugih potreb- ščinah za najbolj prizadete. Po nepopolnih podatkih je bilo zbranih 7.000 kg pšenice, 12.000 kg krompirja, 2.000 kg koruze in okrog 2.000 kg sadja in drugih kultur. Pričakujemo, da se bo nabralo še nekaj kmetijskih pridelkov in denarja. Po 15. avgustu bo seja Občinskega štaba za pomoč prizadetim, na katerem bodo tskleni-li, kako se bodo zbrani prispevki delili. Pšenica naj bi se predvidoma zamenjala za semensko, zadruga pa naj bi sklenila pogodbe o kooperaciji z vsemii, ki bodo jeseni pšenico sejali. Prav je, da bi fcmetovavoi ogroženih področij pa tudi ostali zavarovali kmetijske pridelke proti elementarnim nezgodam, da se ne bi primerilo v primeru toče ali slane, da bi 'Ostali brez sredstev za življenje, kajti občina spričo pomanjkanja sredstev ne bo mogla vedno nuditi dovoljne pomoči. -ec O programu Delavske univerze za prihodnjo sezono Še posnetek o toči v naši občini. Na sliki vidimo kako je toča in neurje stolklo njivo zasejano s krompirjem. (Foto M. Brumen) Osnutek programa Delavske univerze za področje ideološko — političnega in družbeno-ekomom-skega izobraževanja je že sestavljen. Osnutek predvideva vrsto seminarjev za kadre množičnih organizacij, za člane delavskih svetov, upravnih odborov in za neposredne proizvajavce. Ta osnutek bo poslan v razpravo vsem množičnim organizacijam in kolektivom. Ob upoštevanju pripomb pa bo Delavska univerza nato sestavila dokončni program. Da zagotovimo kvalitetnejše in pestrejše poljudno — znanstveno izobraževanje naših občanov, bodo morale letos izobraževalne sekcije pri krajevnih organizacijah SZDL ob sodelovanju Delavske univerze same sestaviti programe izobraževanja na tem področju. Ta naloga izobraževalnih sekcij pa ni lahka, saj gre zato, da sestavimo tak program s katerim bomo glede na potrebe v kraju ustregli čim večjemu številu pre-bivavstva. V ta namen bo Delavska univerza v drugi polovici meseca avgusta sklicala sestanke izobraževalnih sekcij, prav pa bi bilo, da o tem pričnemo razmišljati že sedaj. V Cerkvenjaku se je že sestala izobraževalna sekcija. Sestavili so precej obširen program, želijo Si mnogo več strokovnih predavanj s področja kmetijstva. Da zagotovimo bolj sistematično izobraževanje zaposlenih v naših kolektivih, je Delavska univerza priporočala vsem kolektivom, da ustanovijo izobraževalne sekcije. Čeprav je od tega že precej časa, je to storilo le malo kolektivov. Sindikalne podružnice bodo morale k temu resneje pristopiti, pri izbiri kadra za te sekcije pa izbrati take ljudi, ki bodo tem nalogam kos. Naš delavec bo lahko postal aktivnejši družbeni upravljavec le itakrat, če bo vsaj grobo poznal vse elemente proizvodnje in instrumente našega gospodarskega sistema. Na vse to ismo pa doslej polagali mnogo premalo pozornosti. Izobraževalne sekcije v kolektivih naj čirnpre-je pristopijo k sestavi programa izobraževanja za svoj kolektiv. M. K. MED TABORNIKI V P ULJU Veseli pionirji so se 4. julija odpeljali od Lenarta v Pulo taborit. V izmeni jih je 53. Stari so od 8 do 15 let ter so iz raznih krajev naše občine. Naselili so se na majhni vzpetini v Valovini blizu Pule. Vrsti šotorov sta v senci orientalsko oblikovanih krošenj dišečih borov na polotoku s staro vojno trdnjavo, ob sinjem Jadranskem morju. Kako poteka tabornikov dan? Zjutraj zapoje gong ob 7. uri. Tabornik dobro naspan pokuka iz šotora, si obleče najnujnejše ter steče k jutranjemu razgibavanju Globoko vdihavajo obmorski zrak, občudujejo prekrasno jutro. Trudijo se, da bo vsak vse opravil in pospravil bogat zajtrk. Pazno zračijo posteljnino ter čakajo, da bi močni jutranji žarki pokončali mikrobe ali »-mrčes«. Taborniško vodstvo na čelu z upravnikom tov. Mejovškom pa ugodi željam, dnevni strokovno pregleduje in točkuje pospravljanje. Toda taborniki so tako prizadevni, da večji del dobi po 10 točk — najvišjo oceno, ako pa Rdeči gusarji ali Herkulesi dobe najnižjo oceno, se jim drugi zavestno muzajo. Morje kliče! Vsem se mudi: v kopalnih oblekah hite na plažo Ko okusijo vodo, nastane živžav, dežurni ima mnogo posla — ko-pavke in kopavce prepusti plavanju in se posveti neplavavcem, ki vneto čotofajo, pijejo in pljujejo slano vodo. V pičlem tednu se je polovica neplavavcev naučila plavati. Gong vabi h kosilu. Kuharica Marija, ki ima od vestnega dela obvezano roko, je pripravila tečno kosilo. Na pogrnjenih in okrašenih mizah v senci, ko povsod pripeka sonce, se taborniki vrte pri dobro obloženih krožnikih. Zaradi tega je nujno potreben počitek, ki traja do treh popoldne. In potem na kopanje. ZaviH " brisače, majice se skrivajo pred pripeko, ali pa v senci igrajo družabne igre in poslušajo pravljice. Dečki bijejo žogo. Lenarčani dan za dnem premagujejo domačine v nogometu v prijateljskih tekmah. Pionirji ribiči nastavljajo trnke ribicam, toda doslej se še ni pripetilo, da bi kdo kaj izrednega ujel, vendar vsi živimo v upanju. Po kopanju hitro pod prho, nato k večerji. Sledi zabava, dopisovanje, kino, sprehodi itd. Sele kasno zamre vrvenje v taboru, prijeten obmorski zefir in tihi valčki pojo uspavanko, ki je zmučeni taborniki ne utegnejo poslušati. DMJZ C - Aj Lenarčanom se obeta nova cesta VSAK DAN SE VOZIM V SLUŽBO IZ GRADIŠČA PREKO PORClCA ŽELEL BI VEDETI, KDO JE DOLŽAN TO CESTO VZDRŽEVATI, SAJ SO NA NJEJ ZE TAKE LUKNJE, DA MORAŠ BITI ZELO SPRETEN VOZAČ V SLUČAJU SREČANJA Z DRUGIM VOZILOM. MISLIM PA, DA BI BILO POPRAVILO TE CESTE SEDAJ CENEJŠE KAKOR PA BO CEZ NEKAJ MESECEV. S. Š. Gradišče V letu 1962 je bila reorganizirana celotna cestna služba, organizirana cestna podjetja za vzdr-žf /anje cest in na novo kategori- zirane vse ceste. Cesta Lenart— Gradišče preko Poroiča je bila cesita 2. reda in v oskrbi republiške uprave cest. Ob priliki reorganizacije ni bila zajeta v republiško kategorizacijo cest, niti je ni zajel okrajni ljudski odbor med svoje ceste. Občinski ljudski odbor je prevzel v upravo in oskrbo samo tiste ceste, ki mu jih je predal okraj. Med temi cestami ni bilo ceste preko Por-čiča in zato trenutno ta cesta sploh ni kategorizirana. Začet je tudi postopek za kategorizacijo te ceste. Rudii Pen načelnik oddelka za gospodarstvo Ob.LO Lenart Pregled novih in dosedanjih zajamčenih cen ter premij 1. pšenica 2. rž 3. koruza 4. bomba/. I. razred II. razred III. razred 5. soja i. soncu n iče 7. sladkorna pesa 8. inleko 9. pitana živina junci in telice do »6 mesecev (plemenske pasme) I. a razred I. razred junci in telice do >6 mesecev (križanci buše s plemenskimi pasma ■li) I. razred II. razred junci in telice buše d<> "56 mesecev T. razred 11. razred prašiči (bekoni) T. razred II. razred prima mesnati prašiči prva težinska skupina druga težinska skupina tretja težinska skupina mesnati prašiči prva težinska skupina druga težinska skupina tretja težinska skupina raastni prašiči prva težinska skupina druga težinska skupina tretja težinska skupina polmastni prašiči prva težinska skupina druga težinska skupina tretja težinska skupina ovce jagpjeta 5 do 12 mesecev f. razred II. razred pitane ovce l. razred II. razred perutnina — I. razred dosed. stanje garant, prem. cene ^8 8 po novih odi. k garant prem. cene vS 10 broljerji 53 H 58 10 52 56 160 50 180 40 14« 20 155 5", 121 20 15(1 50 65 65 20 55 — 62 - - 7,8 7.8* 45** du 10 40'* (lo 1' 240 (.0 245 80 250 !H> 235 80 1S0 4« 185 60 160 40 165 60 150 170 120 160 24« 50 280 45 250 5« 270 45 220 30 250 45 250 50 260 45 250 5(1 260 4". 215 50 240 45 225 50 2511 45 225 50 250 45 — 225 255 — — — 240 - — 255 __ -- 245 — 250 — 140 250 120 240 100 _ 160 85 150 500 520 280 500 lih tovarn je p roinetui d iiv ek na podlagi cene 9 din za kilogram sladkorne pese, kar omogoča diferencirano plačevanje pridelovavcem po pogojih predelovanja in dobav. ** Minimalna odkupna cena mleka je prej obračunana na bazi 12,5 din po maščob ni enoti, zdaj pa 11 din po maščobi 3,6. V ČAKALNICI Večja skupina ljudi je čakala na zdravnika. Nekateri so spali, spet drugi klepetali o nepomembnih vsakdanjih stvareh. Čakalnica je bila eno samo mravljišče bolnih ljudi, o katerih bi sodil, da ne bolujejo tako, da bi bili potrebni zdravnika. To je pričala njihova živahnost in včasih celo prešeren smeh. Toda nekaj je manjkalo. Ljudje niso bili zaposleni. Na zidovih sta zdolgočase- no visela dva plakata, mize pa so samevale prazne. Nikjer nobenega časopisa, revije, niti lokalnega časnika. Zdelo se mi je, da bi ljudje brali in dolg čas bi bil manjši. Kaj mislite, mar ne bi bilo dobro naročiti nekaj časopisov za vse naše čakalnice in lokale, kjer ljudje čakajo in govorijo o nepomembnih rečeh? Končno le kaže, da bodo Lenar-čanli prikrajšani za prah poleti in blato pozimi ali v dežju. Predstavniki občine vodijo namreč že razgovore za obnovitev sredstev s katerimi naj bi asfaltirali cesto skozi Lenart in pa tudi tisti del ob Črnem lesu. Zemeljska dela bodo začeli te dni, medtem ko bodo asfalt položili verjetno prihodnjo pomlad. Za zemeljska dela izvajavec potrebuje večje število delovne sile. Sedaj imajo zlasti možnosti dobiti delo prebivavai tistih področij, ki so bili najbolj prizadeti po toči. Z zaslužkom si bodo lahko kupili življenske potrebščine. -ec Nogometna tekma »Sever« Sladki vrh — »Partizan« Lenart Zaslužena zmaga Lenarčanov Delo lenarškega Partizana je zadnji čas nekam zamilo. Častna izjema so nogometaši, ki se kar vneto podijo zo žogo pod tehničnim vodstvom tov. dr. Landaua. Trening pa vodi Tinko Vovk. Reden trening se pri naši enaj-storic-i kar pozna. Ta se je predvsem odrazil v nedeljo 29. julija, ko so se naši fantje pomerili z enajstorico »Severa« iz Sladkega vrha. Ob tej priliki se je zbralo na igrišču v parku za lenarške razmere lepo število gledavcev, ki so lepo apodbujaili tekmovavce na igrišču. Nekaj gledavcev se je pripeljalo tudli s Sladkega vrha. Tekma je bila ob lepem vremenu vendar ne v preveliki vročini. Naša enajsitorica je že takoj v začetku zaigrala zelo požrtvovalno čeprav že tehnično nedovršeno. Slabo igrišče: neraven teren in blato je onemogočilo, da bi se gostje kaj bolj izkazali, medtem ko so domačini takega igrišča že navajeni. Po uspešnem prodoru je dal prvii gol v tretji minuti prve- ga polčasa Tinko Vovk. Lenarška publika je bila na nogah. Po prvem golu so naši igravci še z večjim tempom zaigrali. Igrali so izredno požrtvovalno in napadali kjerkoli se je le dalo. Nasprotnik je bil dobesedno nemočan, čeprav je sicer večkrat ogrožal vrata domačinov. Precej zaslug za zmago Lenarčanov ima tudi domači vratar Danilo Pavlovič, ki je ubranil gole tudi v težkih situacijah. Prvi polčas so domači zabeležili vodstvo z 1:0. V drugem polčasu so gostje tempo igre pospešili in resno ogrožaili naša vrata, vendar so jlim domačini kakršen koli uspeh onemogočili. V 20 minuti drugega polčasa je Edi Fajdiga z ostrim strelom v levo stran nasprotnikove mreže rezultat povišal na 2:0. To je bil tudi končni rezultat tekme. Lahko smelo trdimo, da ima domača enajstorica še veliko perspektivo, če bo redno trenirala. K doseženemu uspehu ji čestita tudi uredništvo »Domačih novic . -ec Posnetek z nogometne tekme med »Partizanom« iz Lenarta. Popravek ODLOKA O OSNOVNI OBDELAVI ZEMLJIŠČ IN AGROTEHNIČNIH UKREPIH ZA PRIDELOVANJE PŠENICE V zadnji številki »Domačih novic« je bil na 6. strani objavljen Odlok o osnovnii obdelavi zemljišč in agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice. V 2. členu tega odloka se je vrinila napaka in se pravilno glasi: »Za pridelovanje pšenice je uporabljati iletno po ha najmanj 250 kg fosfornih, 150 kg kalijevih lin 200 kg dušičnih gnojil v obliki ločenih ali mešanih umetnih gnojil. Osnovno gnojenje se mora opraviti pred »Severom« iz Sladkega vrha in (Foto M. Brumen) setvijo, dognojevanje pa v času, ki ga določli strokovna služba preko kmetijske zadruge.« Uredništvo GRADIŠČE 12. avgusta ob 20. uri ameriški barvni film »BELA DIVJINA. 19. avgusta ob 30. uri ameriški barvni film »SLAB DAN V BLACK ROCKUc VOLIČINA 12. avgusta ob 19. "50 uri jugoslovanski vohunski film »KOTA 905< 19. avgusta ob 19."H) uri ameriški barvni film »BELA DIVJINA« Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart. Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.