192                                               Razne stvari.
»Gucul na Ceremošu« (str. 160). Kaj je Gucul, in kje je Čeremoš? Tako se vprašuje večina čitateljev. Guculi ali Huculi so Rusini na južno-vzhodnih Karpatih, zlasti tam, kjer mejijo Galicija, Bukovina in Ogrska. Guculi so jako ko-renjaški in bojeviti, od orožja se ne ločijo radi. Naša slika nam kaže krepkega Gucula, ki plove po preljubljeni in opevani reki Čeremošu. Ta izvira na vzhodnih Karpatih, teče ob meji Galicije in Bukovine in se izteka v Prut. (»Guzul« na str. 160. naj popravijo čitatelji v »Gucul«.) — »Gornjelužičanka pristopa k sv. obhajilu« (str. 161). JTudi ta slika nam kaže osebo slovanske krvi. Zal, da tako malo zvemo o Lužičanih, bivajočih pod prusko vlado. Naš list je imel v letu 1890. na str. 273tsliko brhke Dolnjelužičanke v praznični obleki. Že večkrat smo želeli opisati Slesko in Lužice. — »Kristus, k stebru privezan« (str. 169). Ta slika nam ne kaže samo pretresljivega prizora iz Gospodovega trpljenja, ampak je tudi umetno dovršena, res pravi umotvor. Ogledovalci naj jo ne prezro, marveč vanjo zro in zro, da spoznajo, kako stvarja pravi umetnik. Očem bi morebiti bolj ugajala, ako bi bili razločki med svetlimi in temnimi deli krepkejši, toda tega ne namerava umotvor. Prizor je v nekaki ječi, temnem prostoru, zato je ozadje jako mračno. Le Zveličar je v nekoliki svetlobi s trpečim (mojstersko narisanim) telesom, a obraz, na katerem bi se sicer razodevala grozna bolečina, obrnjen mu je v stran. Eustache Le Sueur je francoski slikar (1616—1655); izvirnik naše slike je v Parizu in je visok 1 m 3 dm, širok 6 dm 5 cm. — »Jan Amos Komensk^'.« Ob tristoletnici njegovega rojstva (dne 29. marca 1. 1592.) bodi ta slika naš spomenik slavnemu vzgojeslovcu, narejen od slovenskega risarja. Listi pišejo mnogo o Komenskem, morebiti bodemo pisali tudi mi. A mislimo, da bi nekateri ne pisali o njem, ko bi bil katoličan, ali celo katoliški duhovnik. (Komensky je bil ,škof neke vrste razkolnikov in krivovercev, tako imenovanih »čeških bratov.«)— »Zamorska naselbina z redovnicami škofa Sogara v Geziri pri Kajiri.« (Str. 185). Misijon za srednjo Afriko, kateremu je na čelu škof Frančišek Sogaro, ima onkraj ^na levi strani) Nila pri Kajiri naselbino zamorsko. Črnci žive tukaj družno, kakor bi bili v kakem »kral-u« (selu) v srednji Afriki, delajo, uče se polje- in rokodelstva in so pod nadzorstvom moškega in ženskega misijonskega osebja. O tem bodemo še več pisali.
Josip JosipoviČ Pervolf. Porodil se je v Čime-licah na Češkem dne 26. februvarija leta 1841. Gimnazijo je obiskoval v Pisku, vseučilišče v Pragi. L. 1864. je postal pristav v knjižnici češkega muzeja, a 1. 1869. arhivar. Delovanje njegovo na znanstvenem polju se je začelo zgodaj, pisal je po raznih časnikih. Ko se je leta 1871. uredilo varšavsko vseučilišče, poklical ga je tedanji rektor, znani slavist P. A. Lavrovskij, da prevzame slovansko stolico. Od tega časa je bil P. Rus in pisal večinoma vse ruski. Za glavno nalogo si je stavil,
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
da vednostno razsvetli odnošaje, kakor se kažejo v zgodovini. Za tem teže tudi njegova dela: »Slav-janskaja vzaimnost s drevnejšeh vremen do XVIII. v.« — »Germanizacija baltijskih slavjan.« — »Slavjansko dviženije v Austriji.« — Največje delo se imenuje: »Slavjane, ih vzaimnija otnošenija i svjazi«, katero je 1. I885. začelo izhajati. Izšle so tri knjige, no delo ni dokončano. I. knjiga obsega načrt zgodovine Slovanstva do XVIII. v., II. pokazuje, kako se kaže slovanska ideja v slovstvu, a III., kako se tudi ta ideja kaže v politiki in kulturi do XVIII. v. Seveda je za tako delo potreboval veliko virov in pomočnih del, zato je pa tudi obiskal vse večje knjižnice slovanske, kakor v Pragi, Dunaju, Zagrebu in Ljubljani. Zato se pa tudi more reči, da so njegova dela trajne vrednosti, zelo zanimiva in poučna za zgodovinarja, slovstvenika in politika. Umrl je 3. januvarija t. 1.
Znameniti grobovi. 1891. Dne 7. marca
je umrl na Dunaju prvi slavist sedanje dobe dr. Fran Vitez Miklošič (1813 —1891), o katerem je »Dom in Svet«  poročal lani.
Dne 17. marca je umrl v Ljubljani deželni glavar dr. Josip Poklukar, vrl narodnjak stare korenine. Porodil se je 7. marca 1837 v Gorjah. Po Blei-weisovi smrti je skrbel, da so stare »Novice« i nadalje izhajale.
Dne 7. maja je umrl po dolgem bolehanju na svojem domu v Cemšeniku upokojeni gimnazijski profesor in katehet Mihael Lazar. Rojen 26. sept. 1. 1835., posvečen 28. julija 1861 je služboval dalj časa kot katehet na učiteljišču v Ljubljani, pozneje na gimnaziji v Kranju. Svoje dni je spisal več krajših spisov v razne slovenske časnike.
Dne 17. maja je umrl v Gorici Ivan Jenko. c. kr. gimn. profesor. Bil je brat slavnega pesnika Simna Jenka. L. 1882. je izdal zbrane svoje pesmi, katere pa za Šimnovimi daleč zaostajajo. Pozneje je priobčeval svoje pesmi v »Slovanu«. Zložil je dve večji epski pesmi.
Dne 10. junija je umrla v Mariboru S. Bona-ventura Klara SuhaČ, šolska, sestra. Rojena 9. avg.
I.   1853. pri Sv. Juriju na Sčavnici je stopila po zvršenih šolah v red šolskih sestra v Mariboru. Službovala je kot učiteljica v Celju in Mariboru. Bila je jako plodovita pesnica slovenska. Priobče-vala je svoje proizvode v »Zgodnji Danici«, »Drobtinicah«, dve v »Dom in Svet«-u in v Mohorjevih knjigah. Njene pesmi preveva duh srčne pobož-nosti, svete ljubezni in iskrena navdušenost za slovensko domovino.
Dne 13. decembra je umrl na svojem domu v Koritnici pri Grahovem na Goriškem upokojeni duhovni vodnik goriškega osrednjega semenišča, Anton Crv, jako učen, marljiv in vesten duhovnik. Porodil se je dne 20. januvarija 1. 1846. in bil posvečen v mašnika 24. januvarija 1869. Leta 1883. je spisal in izdal knjigo »Sveta Gora pri Gorici«, kjer je mnogo let služboval kot izpovednik. Zadnja leta je bil sotrudnik  »Rimskega Katolika«.   V njem (I. in
II.  letnik) je   priobčil  »Črtice o ruski   cerkvi«  itd.
Popravek. V posl. štev. citaj na str. 109. b. v. 4. Marko ; str. 144  b. v. 13. čitaj zaslužnih.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.