STRATIGRAFSKI RAZVOJ KREDNIH PLASTI
NA JUŽNEM PRIMORSKEM IN NOTRANJSKEM*
Mario Pleničar
S 33 risbami med tekstom ter 16 slikami, z 2 geološkima kartama,
s 3 profili in stratigrafskimi lestvicami v prilogi
I. Uvod
V letih 1950—1959 sem imel večkrat priložnost geološko raziskovati
na Primorskem in Notranjskem. Kreda in starejši terciar sta tam še
sorazmerno slabo obdelana, čeprav je bilo napisanih iz severne Istre in
iz območja Tržaško-komenske planote že nekaj paleontoloških razprav
o krednih fosilih. V tej zvezi je bila kredna formacija na tem delu Pri-
morske tudi stratigrafsko razčlenjena, kar je prikazano na novih italijan-
skih geoloških kartah (Carta geologica delle Tre Venezie) list Trst in
Gorica v merilu 1:100.000. Na vsem ostalem delu južne Primorske, to je
na tistem delu, ki ga zajemajo stare avstrijske geološke specialke:
Kossmatova Ajdovščina—Postojna in Stäche j evi manuskriptni
Sežana—St. Peter ter Lož—Cabar, vse v merilu 1:75.000, pa kreda ni bila
razčlenjena. S tega dela tudi še niso bile objavljene nikake paleontološke
študije. Dosedanje delo na terenu mi je pokazalo, da je razvoj krednih
plasti na Notranjskem podoben razvoju krede na južnem Primorskem
in zato sem vzel v pretres obe območji. O kredni formaciji na Notranj-
skem vemo še manj kot na Primorskem. Vzrok vidim v tem, da je bila
Notranjska geološko še slabše preiskana in pa da je kredna formacija
tam precej bolj prekrita s preperino. Zaradi maloštevilnih cest in drugih
gradbenih objektov v pretekli dobi je bila preperina malokdaj odkrita
in tako niso bile vidne večje površine razgaljenih svežih krednih plasti
in v njih fosilni ostanki.
Na južnem Primorskem in Notranjskem je razvita kredna formacija
skoraj izključno apneno in dolomitno. Le na redkih mestih je bil najden
v tem delu Slovenije kredni fliš (Germovšek 1953). Apnenec in do-
lomit sta nastajala v glavnem v obalnem, grebenskem razvoju. Obalne
grebene — kleči — so tvorili rudisti. Globokomorskega razvoja krede ni
še nihče našel na ozemlju, ki ga bomo obravnavali. Tak globokomorski
razvoj krednih plasti bi bil lahko razvoj »scaglie«, ki jo dobimo v severni
* Skrajšana doktorska disertacija, ki jo je avtor predložil fakultetnemu
svetu prirodoslovne fakultete univerze v Ljubljani dne 20. januarja 1960, in
uspešno zagovarjal 24. marca 1960.
22
Primorski ali na Dolenjskem na Gorjancih in v Krškem hribovju (Ra-
movš 1958, Zlebnik 1958, Plen i čar 1958). Globokomcrski raz-
voj kredne formacije, in sicer v obliki apnenca, je bil znan deloma v
južni Istri blizu Pulja, kjer se dobijo glavonožci (Stäche 1889, str. 35).
Poleg rudistov sem našel v krednih plasteh na južnem Primorskem in
Notranjskem le malo živalskih vrst, zato sem se moral v glavnem omejiti
na študij teh moluskov. Razen nekaterih ostréj sem med njimi našel
glavne vodilne fosile.
Pri tem delu, kakor tudi pri celotni razpravi me je vodil akademik
in univ. prof. dr. Ivan Rakovec, pri paleontološkem študiju pa še
posebej akademik in univ. prof. dr. O t h m a r Kühn. Obema se na
tem mestu iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo pa dolgu jem tudi vod-
stvu Geološkega zavoda v Ljubljani in svojim kolegom v službi, ki so
mi v vsakem trenutku nudili vso možno pomoč.
Fosile so mi pomagali zbirati zlasti kolegi Nosan, Grad,
Zlebnik, Hinterlechnerjeva in Ferjančič.
II. O dosedanjem paleontološkem in stratigrafskem raziskovanju
krede na južnem Primorskem in Notranjskem
Paleontološke študije o kredni favni Istre, Tržaško-komenske pla-
note in o njeni neposredni okolici so napisali nekateri pomembni
paleontologi. Med njimi bi naštel Futtererja (1893), Kramber-
ger-Gorjanovića (1895), Re dl i eh a (1901), Schuberta
(1902), Par on o (1923, 1926) in Wiontzeka (1934). Vsi, razen
Kramberger-Gorjanovića, so raziskovali kredne moluske.
Gorjanović je obdelal ribjo favno pri Komnu. Od vseh paleontolo-
ških razprav mi je še najbolj koristilo Paronovo delo Ricerche sulle
Rudistae e su altri fossili del Cretaceo superiore del Carso Goriziano e
dell'Istria (1926).
Na podlagi paleontoloških razprav so geologi stratigrafsko razčlenili
kredne sklade. Kljub številnim raziskovalcem, ki so delali na tem ob-
močju, pa so dosledno stratigrafsko razčlenitev izvedli samo Italijani
v neposredni okolici Trsta in Gorice. Za kredne sklade na vsem ostalem
delu južne Primorske in Notranjske smo še do danes uporabljali splošne
oznake: rudistni apnenci, hamidni apnenci ali lokalne nazive kot: ko-
menski skrilavci, repenjske obrežne tvorbe in nabrežinski marmori. Te
izraze sta vpeljala za naše kraje že S tur (1858) in Hauer (1868),
rabili pa so jih še Stäche (1889), Kossmat (1897, 1905, 1906. 1909,
1913), Diener (1903), Schubert (1912), Winkler (1923) in
W i o n t z e k (1934).
Wiontzek (1934) je združil ugotovitve vseh dotedanjih razisko-
valcev. Ločil je tri območja krednega razvoja: obalni Kras, visoki Kras
in južno obrobje Julijskih Alp. V prvo območje je prišteval komensko-
nabreženski tip krede, ki jo je obdelal že Stäche. V drugem območju
je ločil tip Svete gore in Sabotina na eni strani in tip Banjščice na
drugi strani. V tretjem območju pa je omenjal tip pri Volčah in Sv. Luciji
(sedaj Most na Soči) in tip pri Podbrdu.
23
I
III. Problemi, ki jih nudi proučevanje krede na južnem
Primorskem in Notranjskem
Pri določanju starosti posameznih krednih plasti, ki so sestavljene
skoraj izključno iz apnenca in dolomita (redke izjeme krednega fliša so
samo na Kočevskem), sem zadel na štiri glavne probleme, na katere bom
skušal najti odgovor v tej razpravi.
1.	Zgornja meja krednih plasti na Primorskem še vedno ni jasna.
Spodnje fcraminiferne apnence so šteli doslej nekateri raziskovalci v
danij, drugi v paleocen. V njih so lupine rudistov. Te lupine so po mne-
nju nekaterih na primarnem mestu, po mnenju drugih pa nanesene iz
starejših plasti. Ugotoviti je torej treba točno zgornjo mejo krednih
plasti.
2.	Vsi dosedanji raziskovalci naše primorske krede, razen Salo-
peka (1954 za območje Cičarije), so si bili edini, da so pri nas razvite
tudi spodnjekredne plasti. Nekateri (Stäche, Wiontzek) so šteli
v spodnjo kredo poleg rekvienijskih apnencev tudi komenske skrilavce,
v katerih pa ni vodilnih fosilov. Naša naloga bi bila ugotoviti, kaj spada
v spodnjo kredo.
3.	Zgornjekredne plasti so razčlenjene le v neposredni okolici Trsta
in Gorice. O vsem ostalem območju južne Primorske in Notranjske
imamo le delne ugotovitve. Manjkajo nam primerjave teh območij z
razmeroma dobro obdelanimi plastmi na Tržaško-komenski planoti.
4.	Zadnji problem bi bil preciziranje orogenetskih faz potem, ko bi
bile pojasnjene stratigrafske in tektonske razmere na celotnem ozemlju
južne Primorske in vsaj delno Notranjske.
Kredna formacija na južnem Primorskem in Notranjskem je razvita
v obalnem grebenskem faciesu. Od kamenin najdemo tu le apnenec in
kristalast dolomit ali bolje rečeno dolomitiziran apnenec. Le na Kočev-
skem so majhne krpe krednega fliša s peščenjaki in laporji.
IV. Fosilna nahajališča
Pri iskanju fosilnih ostankov v krednih apnencih in dolomitih sem
spoznal, da so v nekaterih horizontih fosili zelo pogostni in jih lahko
dobimo v obilju povsod, kjerkoli zadenemo na te horizonte. V drugih
horizontih so fosili maloštevilni in le srečno naključje nam pomaga, da
najdemo kak vodilen in določljiv fosil. Prave zakladnice raznih fosilnih
vrst so grebenske tvorbe in zoogene breče. Ker so prve večkrat trdno
vezane, se iz njih da izpreparirati sorazmerno malo določljivih fosilnih
vrst. V takem primeru sem si pomagal z značilnimi preseki lupin, na
podlagi katerih se dajo določiti mnogi rodovi in celo vrste pahiodontnih
školjk, ki so bili glavni zastopniki krednih grebenskih tvorb.
Zoogene breče nasprotno rade razpadajo pri udarcu s kladivom in
iz njih dobimo večkrat tudi cele lupine posameznih živali.
Razlika med grebenskimi tvorbami in zoogenimi brečami je v tem,
da so grebenske tvorbe nekake fosilne kolonije, medtem ko so zoogene
breče nastale pri aglomeriranju lupin že umrlih živali. Čeprav je možno,
24
da dobimo tudi v grebenskih tvorbah fosilne ostanke, ki so bili naneseni
z obale, sestavljene iz starejših krednih plasti kot so grebenske tvorbe,
v katerih fosile danes najdemo, velja ta nevšečnost pri zoogenih brečah
skoraj kot pravilo. Tam so fosilni ostanki v veliki množini naneseni iz
starejših horizontov, čeprav ne manika tudi istodobnih fosilov. Očitno
niso bili tedaj apnenci še tako trdno vezani kot so danes in zato dobimo
v brečah zbrano prav čedno paleontološko zbirko iz vseh mogočih sta-
rejših plasti. V starejših kompaktnih plasteh, ki jih najdemo poleg breče
in od koder so bili mnogi fosili nedvomno prineseni, večkrat ni mogoče
več dobiti nikakega celega fosila. Tako imajo te breče tudi svojo dobro
lastnost, da v njih najdemo cele lupine, čeprav niso ravno istodobne.
Tako zoogeno brečo, ki je nastala celo v eocenu kot bazalna tvorba
fliša, sem našel pri Jelšanah blizu Ilirske Bistrice. V tej breči sem našel
doslej najlepše ohranjene primerke rodov Chondrodonta in Requieran,
ki spadata v turon, cenoman in celo v spodnjo kredo. (Pleničar,
Geologija 3, 1955.)
Obdelal sem okoli petdeset nahajališč krednih fosilov. Iz nekaterih
nahajališč so mi tudi drugi prinesli fosile v obdelavo. Vsa nahajališča
(razen kočevskih), so označena na geološki karti (1:200.000).
V. Paleontološki del
Seznam fosilov
Št.	Ime	Vodilen za	Nahajališča
Brachiopoda
1	Rhynchonella contorta d'Orb. senon	Nanos
Lamellibranchiata
2	Inoceramus sp.	turon, cenoman Sv. Hieronim
3	Neithea zitteli Pirona	turon, cenoman Vrhovlje
4, 5 Neithea lapparenti Choff. turon, cenoman Vrhovlje,
Kopriva
6, 7, 8, 9 Neithea sp.	Palčje jezero,
Bilje, Postojnska
vrata, Zeljne,
Volčji grad.
Babni dol
Ostreidae
10	Exogyra overwegi v. Buch. kampanij,	Zeljne
mastriht
11	Exogyra cf. decussata	kampanij,	Zeljne
mastriht
12	Exogyra cf. pirenaica Laper.
25
л
Št. _Ime_Vodilen za_Nahajališča
13, 14, Ostrea (Chondrodonta)	^uron, cenoman Vrhovlje, Divača,
15, 16, joannae Choff.	Golać, Postojn-
17, 18,	ska vrata, Sv.
19, 20	Hieronim, Poček,
Babni dol, Javor-
nik, Zeljne
21	Chondrodonta munsoni Hill, turón, cenoman Jelšane
22	Ostrea cf. matheroni d'Orb. kampanij	Zeljne
23	Ostrea cf. spinosa Math. senon	Nadrt
C h a m i d a e
24, 25 Requienia cf. ammonia Goldf.baremij,	Divača, Jelšane
aptij
26, 27, Requienia sp.	baremij,	Skandanščina,
28, 29,	aptij	Nanos, Laze,
30,	96	M. Dol, Kočevsko
31,	32 Toucasia sp.	Slavnik
33, 34 Gyropleura telleri Redlich turón	Slavnik, Mašun
35, 36, 37 Gyropleura sp.	turon	Slavnik, Gaberk
pri Divači
Caprinidae
38	Caprina carinata Boehm cenoman	Mašun
41	Caprina sp.	Slavnik, Laze
39	Neocaprina gigantea n. gen.	Sv. Kieronim, Po-
rn sp.	stojnska vrata,
Javorniki
40	Neocaprina nanosi n. gen.	Sv. Hieronim
n. sp.
42	Caprinula mašuni n. sp.	Mašun
43	Caprinula sharpei (Choff.) turon,	Leskova dolina
Douvillé cenoman
46	Caprinula sp.	Sv. Hieronim
5 Mitrocaprina sp. turon	Kopriva
44, 45 Plagioptychus sp.	zg. kreda	Postojnska vrata,
Javorniki
47	Orthoptychus striatus Futt. cenoman	Mašun
48	Ichtyosarcolith.es sp. Desm. cenoman,	Sv. Hieronim
sp. kreda
49	Rousselia sp.	senon	Kobja glava
Hipuritidi
67	Hippurites (Vacc.) archiaci kampanij	Nanos
51, 52, Hippurites (Vacc.) cornuvacci- santonij	Senožeče,
26
Št. _Ime_Vodilen za_Nahajališča
52	a num Bronn var. gaudryi	Gorjup. Tomaj
(Mun.-Ch.) Kühn
53	Hippurites (Vacc.) gaudryi	senon Štorje, Kazlje,
Mun.-Ch.	Kob j a glava
le risba Hippurites (Vacc.) gosavien-	angumij Sv. Hieronim
sis Douv.
54, 55 Hippurites (.Hippuritella)	angumij Opčine
grossouvrei Douv.
56, 57 Hippurites (Vacc.) cf.	kampa ni j Nanos, Nabre-
inaequicostatus Münst.	žina
58	Hippurites (Orb.) nabresi-	zg. santonij Senožeče, Tomaj
nensis Futt.
59	Hippurites (Vacc.) praesul-	zg. santonij, Nanos
catus Douv.	kampanij
le risba Hippurites (Orb.) radiosus	kampanij Nanos
des Moulins
60, 61 Hippurites (Orb.) cf. requiem	angumij Kobja glava.
Math.	Vel. Dol
62, 69 Hippurites (Hippuritella)	angumij Vel. Dol
resectus Defr.
G3, 64, Hippurites (Vacc.) sulcatus	santonij, Avber, Dobrav-
65, 66 Defr.	kampanij lje, Štanjel
68 Hippurites toucasianus d' Or-	santonij Sembije
bigny
70, 71, Hippurites sp.	Nanos, Kazlje,
72, 73,	Tomaj, Avber
74, 75
Radiolitidi
76, 77 Praeradiolites leymeriei	mastriht Slavnik,
(Bayle) Toucas	Smrečnica
78	Praeradiolites cylindraceus	mastriht Smrečnica
(Des Moulins) Toucas
76, 78 Radiolites galloprovincialis	santonij Smrečnica
var. lamarcki (Math.) Toucas
79	Radiolites albonensis Toucas	turon?, Slavnik, Dol.
mastriht	Ležeče
80	Radiolites cf. lusitanicus	sr. turon Mašun
(Bayle) Parona
81	Radiolites praegalloprovin-	koniacij Slavnik
cialis Toucas	(Prešnica)
82, 83 Radiolites trigeri (Coqu.)	zg. cenoman, Gnoj ina, Kle-
Toucas	turon menka, Senožeče
84, 85 Radiolites sp. Lam.	Slavnik
(Prešnica)
27
Št. _Ime_Vodilen za_Nahajališča
86	Sphaerulites cf. foliaceus	Sv. Hieronim
87	Sphaerulites sp.	Nabrežina
88	Biradiolites dainellii Parona zg. kreda	Slavnik
(Prečnica)
89, 90 Biradiolites sp.	Tublje, Gnojina
91	Sauvage sia da rio Catullo angumij	Dol. Ležeče
92, 93 Sauvagesia sp.	cenoman	Slavnik (Podgor-
je, Prešnica),
Mašun
94	Durania	зепоп. turon Storje
95	Medeella sp.	zg. kreda	Postojna
Gastropoda
97	Nerinea sp. Defr.	N od Volčjega
grada
98	Actaeonella sp. d.Orb.	N od Koprive
Classis: Brachiopoda
Ordo: Telotremata
Superfamilia: Rhynchonellacea Schubert 1896
Familia: Rhynchonellidae Gray 1848
Rhynchonella Fischer de Waldheim 1809
Rhynchonella contorta d'Orb.
(št. 1)
1817 A. d'O r b i g n y , Paléont, franc., Terr, crét., p. 31, tab. 496, si. 14-17.
1926 C. F. Parona, Ricerche sulle Rudiste del Carso Goriziano e
dell'Istria, Mem. 1st. geol. Padova, voi. 7, p. 1—56.
Material: pet dobro ohranjenih primerkov.
Ob cesti, ki pelje iz Podnanosa na Sembijsko planoto na Nanosu,
in sicer tik preden pride cesta na planoto, sem dobil v useku ceste več
primerkov vrste Rhynchonella contorta d'Orb. Za to vrsto je značilen
oster, nekoliko zavit vrh. Na ventralni in dorzalni lupini ima po 30 ra-
dialnih reber. Kljub temu, da je za brahiopode značilna bilateralna sime-
trija, je pri tej vrsti ni. Čelni ali sprednji rob je nazobčan in poteka
v obliki ležeče in razpotegnjene črke S. V isti plasti, na istem nahaja-
lišču sem dobil dve obliki vrste R. contorta. Pri eni vrsti se potek zavoja
čelnega roba ujema s potekom zavoja na sliki 10. c (VI. tab.) v Pa-
ro n o v e m delu iz leta 1926, na drugi pa je potek tega zavoja ravno
obraten. Vse ostale podrobnosti pri obeh oblikah so iste. Očitno imamo
opravka z nekakimi normalnimi in inverznimi oblikami. V nahajališču
sem našel polovico enih in polovico drugih.
28
V	istem sivem apnencu kot rod Rhynchonella sem našel še slabo
ohranjene lupine morskih ježkov in presek hipurita vrste Hippurites cf.
radiosus Des Moulins, kar kaže na senonsko stopnjo.
Horizont: senon; sivi radiolitni apnenec (14. horizont).
Najdišče: ob cesti iz Podnanosa na Nanos, ob zgornjem robu planote.
Classis: Lamellibranchiata
Familia : Pernidae Zittel
Inoceramus Sowerby 1819
Inoceramus sp.
(št. 2)
Material: en primerek.
V	nahajališču kaprin, ostre j in sferulitov nad Sv. Hieronimom na
Nanosu sem dobil v istem belem ploščastem apnencu tudi precejšnji del
odtisa lupine školjke iz rodu Inoceramus. Lupina je imela koncentrična
in radialna rebra. Stikališča enih in drugih reber so odebeljena v vozle.
V literaturi take vrste nisem našel. Oblika in velikost lupine se verjetno
ujemata z lupinami večine vrst iz rodu Inoceramus. Dimenzij ne na-
vajam, ker ni ohranjen odtis celotne lupine.
Horizont: sp. turon (7. b horizont).
Najdišče: nad sv. Hieronimom (Nanos).
Familia : Pectinidae Lam.
Neithea Drouet 1824
Neithea zitteli Pirona
(št. 3)
1881 Janira zitteli Pi r on a, G. A. Nuovi foss. del terr. cret. del Friuli,
Mem. It. 1st. Ven. XXII, p. 10, tab. III, si. 1-15.
1901 Neithea zitteli Redlich, K. A., Ueber Kreideverst. a. d. Umgeb.
von Görz und Pinguente, Jahrb. geol. R. A., 51, p. 76—81.
1926 Neithea zitteli (Pir.) Parona, C. F., Ricerche sulle Rudiste del
Carso Gor. e dell'Istria, Mem. 1st. geol. Padova, 7, p. 52, tab. V., si. 3.
Material: en primerek.
V	kamnolomu pri Vrhovi j ah (kamnolom Vitez) sem dobil odtis desne
lupine školjke vrste Neithea zitteli Pirona. Vrsto sem določil s primer-
janjem tabel v Paronovem delu (1926). Rebra se od vrha proti robu
radialno širijo in enakomerno debelijo. Vsako rebro spremlja po dvoje
ali troje tanjših rebrc. Glavnih reber je okoli 20. Vrh je slabo ohranjen,
sklepa ni videti. Širina lupine znaša 7 cm, višina pa 8 cm.
Vrsta je značilna za turonsko stopnjo.
Horizont: sp. turon (7. č horizont).
Najdišče: kamnolom Vitez (Vrhovlje).
29
Neithea lapparenti Choff.
(št. 4, 5)
1901 Vola lapparenti P. Choffat, Comm. serv. geol., Faune cret. Por-
tugal, p. 153, tab. III., si. 1-3.
1901	Neithea acutocostata Futi, K. A. Redlich, Über Kreideverst.
v. d. Umgeb. von Görz und Pinguente. pag. 76.
1902	Vola lapparenti R. J. Schubert. Über einige Bivalven des istrodalma-
tinischen Rudistenkalkes, Jb. d. k. k. g. R. A., LH, p. 265.
1923 Neithea lapparenti, C. V. P a r o n a , Ricerche sulle Rudiste del
Carso gor. e dell'Istria, Mem. 1st. geol. Padova, voi. 7, p. 53, tab. V.,
si. 5 a, b.
Življ. doba: zg. cenoman — sr. turon.
Material: en primerek lupine in en odtis lupine.
Schubert podrobno opisuje vrsto Neithea lapparenti Choff. (1902,
str. 266). Kot posebnost te vrste omenja večjo širino kot višino lupine.
Dimenzije našega primerka iz kamnoloma Vitez pri Vrhovljah (št. 4)
znašajo: širina 13,5 cm, višina 10 cm. Lupina ima široka in močna rebra,
ki jih spremlja na obeh straneh še po dvoje ali celo troje zelo tankih
reber. Močna rebra se od vrha proti robu lupine enakomerno širijo in
debelijo. Širina reber je na našem primerku blizu vrha 2 mm, na spod-
njem robu lupine pa 6—9 mm. Tenka rebra so debela 0,5—1 mm. Lupina
ni v celoti ohranjena. Verjetno manjka del spodnjega roba lupine. Manj-
kajo tudi ušesca ob vrhu, ki so značilna za Pectinidae. Sploh je
vrh slabo ohranjen in tudi sklepa ni videtiC Naš primerek je desna lupina.
Odtis podobne lupine (št. 5) je našla Hinterlechnerjeva se-
verno od Koprive v repenjskih tvorbah. Na istem kosu apnenca, na
katerem je odtis lupine iz rodu Neithea, je tudi odlomek lupine školjke iz
rodu Mitrocaprina. Na odtisu lupine iz rodu Neithea so vidni v sredi
trije pari nekoliko močneje izraženih reber. Po dve in dve od teh reber
potekata bliže skupaj.
Horizont: turon—cenoman (7.č horizont).
Najdišče: kamnolom Vitez (Vrhovlje) in severno od Koprive.
Neithea sp.
(št. 6, 7, 8, 9)
Material: šest primerkov.
Poleg školjk vrste Chondrodonta joannae Choff. sem večkrat v istem
horizontu in celo na istem nahajališču dobil odtise ali dele lupin školjk
iz rodu Neithea. Vsi ti fosilni ostanki pa so bili slabo ohranjeni in jih
nisem mogel podrobneje določiti. Take primerke sem dobil vzhodno od
Palčjega jezera, dalje pri konjarni Bilje (št. 6, 7) blizu Prestranka, na
prelazu Postojnska vrata nad Planino, Volčji grad na Komenski planoti
(št. 8) in pri Zeljnah na Kočevskem.
Horizont: sp. turon (7.č horizont).
30
Najdišča: vzhodno od Palčjega jezera, pri konjarni Bilje, Postojnska
vrata, Zeljne (Kočevsko), Volčji grad na Komenski planoti, Laze pri
Planini.
Vzhodno od vrha Notranjskega Snežnika v nadm. višini 900 m sem
dobil v apnencu, ki se menjava s peščenim dolomitom in dolomitno brečo,
več lupin neke vrste iz rodu Neithea. Po primerjavi Dartevelle-
jevega in Freneixjevega dela o krednih školjkah iz Kameruna
in Angole (1957), sem ugotovil, da se snežniška oblika (št. 9) nekoliko
približuje vrsti Neithea shawi Perv., ki je značilna za spodnjekredne
plasti. Seveda ne gre za isto vrsto in tudi razmere v sedimentacijskem
krednem bazenu na območju zahodne afriške obale težko primerjamo
z našim sredozemskim bazenom.
Horizont: sp. kreda (1. horizont).
Najdišče: vzhodno od vrha Notranjskega Snežnika.
Familia : Ostreidae Lam.
Exogyra Say 1819
Exogyra overwegi v. Buch,
(št. 10, si. 1, 2)
1852 Exogyra overwegi v. Buch, in Beyrich (Monatsber. ub. d. Verhandl.
Ges. f. Erdkunde zu Berlin, N. F., IX., p. 154, I. tab., 1. si). Bericht
über die von Overweg auf der Reise von Tripoli nach Murzuk und
von Murzuk nach Ghat gefundenen Versteinerungen. Zeitschr. d.
deutsch, geol. Ges., IV., p. 152, tab. IV, slike 1 a, c, 2.
1854 Ostrea cornu-arietis, C o quand H., Descript, géol, de la Prov.
de Costantine, Mém. Soc. géol. d. Fr., 2me Sér. VI., p. 149, tab. V.,
si. 1, 2.
1862 Ostrea foumeti, C o q u a n d H., Géol. et Paléont. de la reg. und
de la Prov. de Costantine, p. 229, tab. XXI, si. 1-3.
1866 Exogyra overwegi, Kunth A., Über die von Gerhard Rohlfs auf
der Reise von Tripoli nach Ghadames im Mai und Juni 1865 ge-
fundenen Versteinerungen, Zeitschr. Deutsch, geol. Ges., XVIII,
p. 281, tab. III, si. 4, 5.
1869 Ostrea fourneti, C o quand H., Monogr. du Genre Ostrea, Mar-
seille, p. 6, tab. III in tab. XIII., si. 1.
1869 Ostrea auricularis, id., ibid., pag. 28 (pars), tab. VIII, si. 11 in 12
(O. cornuarietis).
1902 Exogyra overwegi, A. Q u a a s, Die Fauna des Overwegisch n. d.
Blätterthone in der libyschen Wüste, Palaeontographica, XXX (2),
p. 190, tab. XXII, si. 3, 4, 8.
1906 Exogyra overwegi, L. Krumbech, Beitr. z. Geolog, und Pa-
laeontologie von Tripolis, Palaeontogr., LIII, pag. 99 (si. 2),
tab. VIII, si. 2.
1906 Exogyra peroni, id., ibid., p. 101, tab. Vili, si. 3.
31
1923 — P a r o n a , C. F., Fauna del neocretacico della Tripolitania Mol-
luschi, parte II. Lamellibranchi (Memorie per servire alla descri-
zione della carta geologica d'Italia publicata a cura del R. Comitato
geologico, volume Vili, parte IV, Roma); p. 27, tab. XII, si. 1, 2, 3.
Material: več kamenih jeder; eno od njih je dobro prekrito z lupino.
V	kamnolomu ob cesti iz Salke vasi pri Kočevju v Zeljne sem dobil
številna kamena jedra velikih oblik iz rodu Exogyra. Na jedrih so ohra-
njeni le manjši odlomki lupin in še to le notranja plast. Po velikosti in
obliki lupin, ki jih nakazujejo kamena jedra, sklepam, da imamo opravka
s senonsko vrsto Exogyra overwegi v. Buch. (prim. P a r o n a 1923, p. 27,
tab. XX, si. 1, 2, 3). Ta vrsta je vodilna za senonsko stopnjo.
Horizont: kampanij— mastriht, radiolitni apnenec (15. horizont).
Najdišče: Zeljne (Kočevsko).
Exogyra cf. decussata Goldf.
(št. 11)
1837 Exogyra decussata, G o 1 d f u ß , Petref., Germ., II, p. 35, tab.
LXXXVI, si. 11a, c.
1869 Ostrea decussata, H. Coquand, Mon. genr. Ostrea, p. 30, tab. VII.
1890 — A. Peron, Descr. Inv. foss. crét. Tunisie, Expl. selen. Tunis,
p. 177, tab. XXV, si. 53.
1892 Exogyra benaventi, René Nicklés, Et. géol. Sud-est de l'Espa-
gne, I, Terr. Sec. et tert. esc., Lille, p. 202, tab. X, si. 3.
1912 decussata, L. Pervinquière Et. paléont. tunis., ÏI, Gastr. et
Lameli, crét. pag. 184.
1923 — P a r o n a , C. F., Fauna del neocretacico della Tripolitania, Mol-
luschi, parte II. — Lamellibranchi (Memorie per servire alla descri-
zione della carta geologica d'Italia publicata a cura del R. Comitato
geologico, vol. Vili, parte IV, Roma).
Material: en primerek.
Poleg vrste E. overwegi sem našel v kamnolomu med Šalko vasjo in
Želj nami na Kočevskem še kameno jedro manjše oblike iz rodu Exogyra,
ki ga štejem v vrsto decussata.
Horizont: kampanij—mastriht, radiolitni apnenec (15. horizont).
Najdišče: Zeljne (Kočevsko).
Exogyra cf. pirenaica Laper,
(št. 12, si. 3 a, b).
Zivlj. doba: garumnij (danij).
Material: leva lupina.
V	breči z eksogirami in ostrejami v gozdnem območju Nadrt sem
dobil tudi lupino, ki ustreza primerku vrste Exogyra pirenaica Laper,
v zbirki dunajskega naravoslovnega muzeja. Ta vrsta je značilna za
danij. Ker so bile vse ostale oblike v nahajališču značilne za senon, do-
mnevam, da je tudi ta vrsta pri nas značilna že za senonsko stopnjo.
Horizont: senon (15. horizont).
Najdišče: Nadrt na Hrušici.
32
1. si. — Fig. 1. Exogyra overwegi v. Buen.
Kameno jedro leve lupine, naravna velikost; Zeljne pri Kočevju
Stone core of the left shell, natural size; Zeljne near Kočevje
2. si. — Fig. 2. Exogyra overwegi v. Buch.
Kameno jedro desne lupine, naravna velikost; Zeljne pri Kočevju
Stone core of the right shell, natural size; Željne near Kočevje
3. si. — Fig. 3 a), b) Exogyra cf. pirenaica Laper.
Leva lupina, naravna velikost; Nadrt na Hrušici
Left shell, natural size; Nadrt in Hrušica
c) Gyropleura telleri Redlich
Leva lupina, naravna velikost: Mašun pod Snežnikom
Left shell, natural size; Mašun under Snežnik
4. si. — Fig. 4. a) Gyropleura telleri Redlich
Leva lupina, naravna velikost; Mašun
Left shell, natural size; Mašun
b) Caprina sp.
Lupina je zglajena zaradi transporta, naravna velikost, v zoogenem
konglomeratu pod Slavnikom
The shell is polished by transport, natural size; in the zoogene conglomerate
under Slavnik
5. si. — Fig. 5. a), b), c) Gyropleura sp. d'Orb.
Kamena jedra leve lupine, delno so še prekrita z lupino, naravna velikost;
pod Gabrkom pri Divači
Stone cors of the left shell, partially with shell covered, natural size; under
Gaberk near Divača
6. si. — Fig. 6. a) Caprina carinata Boehm
Prečni presek zgornje ali leve lupine; Mašun
Transversal section of the upper or left shell; Mašun
b) Caprinula sharpei (Choff.) Douv.
Prečni presek zgornje ali leve lupine; Leskova dolina
Transversal section of the upper or left shell; Leskova dolina
c) Orthoptychus striatus Futt.
Prečni presek zgornje ali leve lupine; Mašun. Vse % naravne velikosti
Transversal section of the upper or left shell; Mašun. All % of the natural size
7. si. — Fig. 7. a) Caprinula mašuni n. sp.
Spodnja ali desna lupina, sifonalna cona; Mašun
The lower or right shell, syphonal zone; Mašun
b) Caprinula mašuni n. sp.
Torzijsko zavita spodnja lupina; Mašun. Vse Vs naravne velikosti
The torsial enveloped lower shell; Mašun. All % of the natural size
8. si. — Fig. 8. a), b) Caprinula mašuni n. sp.
Prečna preseka dveh spodnjih lupin, % naravne velikosti; Mašun
Transversal sections of two lower shells, % of the natural size; Mašun
9. si. — Fig. 9. a) Caprinula sharpei (Choff.) Douv.
Leva lupina, V-¿ naravne velikosti; Mašun
Left shell, Уз of the natural size; Mašun
b), c) Orthoptychus striatus Futt.
Leva lupina, % naravne velikosti; Mašun
Left shell, % of the natural size; Mašun
10. si. — Fig. 10. Hippurites gaudryi Mun.-Ch.
Spodnja lupina, Vi naravne velikosti; Štorje
The lower shell, Vi of the natural size; Štorje
11. si. — Fig. 11. Hippurites gaudryi Mun.-Ch.
Prečni presek spodnje lupine, % naravne velikosti; Štor je
Transversal section of the lower shell. Ц> of the natural size; Štor j e
12. si. — Fig. 12. Praeradiolites cylindraceus (Des Moulins) Toucas
Spodnja lupina, % naravne velikosti; Smrečnica
The lower shell, Ц> of the natural size; Smrečnica
13. si. — Fig. 13. a) Radiolites praegalloprovincialis Toucas
Del spodnje lupine, Slavnik (nad Prešnico)
Part of the lower shell, Slavnik (over Prešnica)
b) Sauvagesia sp.
Del spodnje lupine, Slavnik (nad Prešnico). Obe v naravni velikosti
Part of the lower shell: Slavnik (over Prešnica). All in the natural size
14. si. — Fig. 14. Hippurites gaudryi Douv.
Dve spodnji lupini, naravna velikost; Opčine
Two lower shells, natural size; Opčine
15. si. — Fig. 15. Hippurites (Vacc.) cf. inaequicostatus Münst.
Spodnja lupina, V2 naravne velikosti; nabrežinski kamnolom
The lower shell, V2 of the natural size; quarry of Nabrežina
16. si. — Fig. 16. Radiolites trigeri Coqu.
Spodnja lupina, % naravne velikosti; Slavnik, NW od Gnojine
The lower shell. % of the natural size; Slavnik, NW of Gnoj ina
Ostrea Linné 1758
Ostrea (Chondrodonta) joannae Choff.
(št. 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20)
1886 Ostrea joannae C h o f f a t, Lisbona, Comm. trav. géol. Port.,
Faune crét., Port., Vol. I, pag. 34, Ostreidae I, 1—7, II, 8—19,
t. XIII, si. 3.
1891 Ostrea joannae C h o f f a t, Crétacique de Tores-Vedras (Communi-
cacoes II, pag. 188).
1898 Ostrea joannae Choff at, Bibliogr. réc. groupe O. joannae (Rev.
erit. Pal., pag. 179).
1900	Ostrea joannae Choffat, Le Crétacique supérieur au Nord du
Tage, pag. 183.
1901	Ostrea joannae Choffat, Virgilio. L'Ostrea joannae Choff. in
provincia di Bari (Boll. Soc. geol. Ital., vol. XX, pag. 31).
1901	Chondrodonta joannae Stanton, Chondrodonta a new genus of
ostraiform mollusks (Proc. U. S. Nat. Museum Washington, vol. XXIV,
pag. 304).
1902	Ostrea joannae Stefani und Dainelli, I tereni eocenici
presso Bribir in Croazia. Roma Rendiconti r. acc. Lincei, vol. XI,
fase. 4, 1. sem., pag. 155.
1902 Ostrea joannae Schubert, Geol. morddalm. Inseln, Wien.
Verhandl. der k. k. geol. R.-A., pag. 250.
1902 Chondrodonta joannae D o u v i 11 é , Compt. rend. soc. géol. France
5. mai, pag. 68.
1902 Chondrodonta joannae Choffat, Lisbona, Comm. trav. géol.
Part., Faune crét. Port., vol. I, IV. sér. Ostr. VI, 15, 16.
1902 Ostrea (Chondrodonta) joannae Choffat, Schubert, Über einige
Bivalven des istrodalmatinischen Rudistenkalkes, Jb. d. R. A. LII,
str. 270.
Typus: Choff ato v z Monte Serves (Portugalska).
Zivlj. doba: turon, zg. cenoman.
Nahajališča: Monte Serves, Savudrijski polotok, Vrhovlje, Repen-
tabor, Dalmacija, Cičarija.
Material: šest primerkov.
V starem kamnolomu pri Vrhovi j ah sem našel horizont sivega plo-
ščastega apnenca, ki je bil poln lupin školjk vrste Chondrodonta joannae
Choff. Lupine so delno prekrivale druga drugo (št. 13) in zato ni bilo
mogoče z gotovostjo dognati ali ne gre morda tudi za druge podvrste te
školjke, ki jih navaja Schubert v svoji razpravi iz leta 1902, str. 271,
tab. XIII. Zelo verjetno je v omenjenem nahajališču več podvrst (var.
elong ata in var. angusta).
Viden je tudi odtis neke hondrodonte, ki bi utegnila pripadati vrsti
Ch. munsoni Hill, zaradi drobnejših reber, kot jih imajo ostale oblike.
Geologija 6 — 3	33
Najdbe vrste Ch. joannae Choff. v vrhoveljskih kamnolomih so znane
že od prej.
Drugo nahajališče vrste Ch. joannae Choff. je ob cesti zahodno od
vasi Golac v Cičariji. Tam sem dobil v sivem bituminoznem apnencu, ki
se menja z bituminoznimi, peskastimi dolomiti, torej v plasteh cenoman-
ske stopnje odtise in dele lupin školjke Ch. joannae Choff. Poleg njih so
bili nedoločljivi preseki rudistov (št. 14).
Tretje nahajališče je vzhodno od ceste, ki pelje iz Planine na Po-
stojnska vrata. Tam sem dobil v belem apnencu prehodnega turonsko-
cenomanskega horizonta odtis školjke Chondrodonta joannae Choff.
(št. 15).
V	podaljšku teh plasti sem dobil isto vrsto na Javornikih (št. 16).
Odtis Ch. joannae Choff. sem našel v sivem apnencu tudi južno od kam-
noloma ob cesti Divača—Sežana, torej južno od kamnoloma, v katerem
se dobijo rekvienije.
Lepo ohranjene lupine z vrsto Ch. joannae Choff. sem našel ob poti
nad konj arno Poček pod Trobnikom pri Prestranku (št. 17) in nad cer-
kvico sv. Hieronima na Nanosu v belem ploščastem apnencu (št. 18).
Slabše je ohranjen primerek s severozahodnega obrobja Planinskega
polja (št. 19).
V	podobnem apnencu sem dobil nekoliko manjše oblike te vrste na
Kočevskem med Šalko vasjo in Zeljnami nad kamnolomi (št. 20).
Očitno je torej ta vrsta ostrej na južnem Primorskem in Notranjskem
izredno razširjena. Najdemo jo navadno v belem ploščastem apnencu
prehodnega turonsko-cenomanskega horizonta ali pa v apnencu ceno-
manske stopnje, ki se menja s plastmi peščenega dolomita.
Horizont: cenoman (6. horizont) in turon—cenoman (7.b, c horizont).
Najdišča: kamnolom Vitez (Vrhovlje), Golac (Cičarija), vzhodno od
Postojnskih vrat, Divača (kamnolom ob cesti v Sežano), konjarna Poček
(Prestranek), sv. Hironim (Nanos), Zeljne (Kočevsko).
Chondrodonta munsoni Hill,
(št. 21)
Material: trije dobro ohranjeni primerki.
V	reviji Geologija — 3 (1955) sem objavil članek o nahajališču kredne
favne na sekundarnem mestu pri Jelšanah. Omenil sem vrsto Chondro-
donta munsoni Hill., ki sem jo našel v bazalni breči eocenskega fliša. Tam
se dobita dve obliki, ki obe kažeta na to vrsto: velika ovalna in mala
trikotna oblika. Ker je nahajališče na sekundarnem mestu in že izven
območja, ki ga obravnavam, naj zadostuje ta pripomba.
Horizont: na sekundarnem nahajališču (bazalna breča eocenskega
fliša).
Najdišče: jugozahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici.
34
Ostrea cf. matheroni d'Orb.
(št. 22)
Zivlj.doba: kampanij.
Material: dve delno ohranjeni lupini.
V literaturi nisem našel podobne vrste, kot je lupina vrste iz Željn
na Kočevskem. V zbirki dunajskega naravoslovnega muzeja sem našel
podobne primerke z označbo vrste Ostrea matheroni d'Orb.
Horizont: senon (15. horizont).
Najdišče: Zeljne.
Ostrea cf. spinosa Math,
(št. 23)
Zivlj. doba: senon.
Material: dve delno ohranjeni lupini.
Za to vrsto velja ista pripomba kot pri Ostrea cf. matheroni d'Oro.
Ta vrsta je pri nas v 15. horizontu izredno pogostna. Dobil sem jo pri
Toma j u in na Hrušici. Posebnost te vrste so tri močnejša rebra, ki se
pričenjajo nekako v sredini leve lupine in segajo do roba lupine. Proti
vrhu je lupina gladka.
Horizont: senon (15. horizont).
Najdišče: Nadrt.
Ordo: Pachyodonta
Subordo: Chamacea
Familia: Chamidae Gray
Requienia Matheron 1842
Requienia cf. ammonia Goldf.
(št. 24, 25)
1839 Requienites turbinata Matheron, Essai sur la const, géogn. du
dép. Bouches-du Rhône, p. 103, 1.1, si. 2.
1842 Requienia ammonia Matheron, Catalog, méthodique, p. 103,
1.1, si. 1-7.
1842 Caprotina ammonia Goldf. d'O r b i g n y , Quelques consid. géolog.
sur les Rudistes, p. 153.
1842	Caprotina ammonia Goldf. d'Orbigny, Ann. des sc. nat. p. 180.
1843	Caprotina ammonia d'Orb. Favre: Consid. géologiques, p. 41.
1843 Chama ammonia Goldf. R equi en, Superpos. directe de L'étage
á Chama ammonia sur le calc. néocom. p. 61.
1847	Requienia ammonia Math. d'Orbigny, Terr. crét. IV, Brachio-
podes, p. 250, t. 578.
1848	Requienia ammonia Goldf. B r o n n , Geschichte d. Natur, Bd. Ill,
2., p. 1079.
1853 Caprotina ammonia d'Orb. S t u d e r, Geolog, d. Schweiz. Bd. 2,
p. 78, 285 in 475.
35
1858 Caprotina ammonia Math. Mortillet, Géolog. et Min. de la
Savoie, p. 237.
1862 Caprotina ammonia d'Orb. C o quand, Géolog. et paléont. de
Constantine, p. 283.
1865 Requienia ammonia d'Orb. Eichwald, Lethea rossica II., p. 361.
1867 Caprotina ammonia, Quenstedt, Handbuch der Petrefakten-
kunde, p. 637, t. LVI, sl. 10.
1870 Requienia ammonia (Goldf.) Math., Pictet-Campiche, Térr.
crét. Ste Croix, p. 16, t. CXLII, sl. 1, 2, 8, 9.
1878 Caprotina ammonia d'Orb. Herbich, Das Széklerland, p. 230.
1878 Requienia ammonia Goldf. Bayle, Foss. principeux des terrains,
t. CIX, sl. 1-3.
1878	Requienia ammonia Goldf. Matheron, Recherches paléonto-
logiques, t. C-2, sl. 3 a.
1879	Requienia ammonia Math. Vacek, Über Vorarlberger Kreide,
p. 753.
1880	Requienia ammonia Goldf. Coquand, Etud., suppl. sur la Paléont.
algérienne, p. 181.
1881	Requienia ammonia Goldf. Renevier etc., Composition de l'étage
urgonien, p. 618.
1883 Requienia ammonia Goldf. Dolio, Note sur les crochets remar-
quables etc., p. 15, t. III, sl. 2.
1887 Requienia ammonia Goldf. Fischer, Manuel de Conchyliologie,
p, 1051, sl. 795.
1887 Requienia ammonia Goldf. D ou vili é, Sur quelques formes de
Chamidés, p. 760, t. XXVIII.
1895 Requienia ammonia Goldf. si. 1, Paquier, Horiopleura et Poly-
conites dans l'Aptien de Catalogne p. CXXXVIII.
1900	Requienia ammonia Goldf. A n t h u 1 a , Kreidefossilien des Kau-
kasus, p. 80.
1901	Requienia ammonia Goldf. Paquier et Zlatarski, Sur l'âge
des conches urgoniennes de Bulgarie, p. 286.
1903 Requienia ammonia Goldf. Paquier, Rudistes urgoniens I., p. 34.
t. IV, sl. 2.
1914 Requienia ammonia Goldf. Douvillé, Réquienidés et leur évolu-
tion, p. 386, sl. 3, t. XI, sl. 9.
1918 Requienia ammonia Goldf. Douvillé, Barrém. supér. de Brouzet,
p. 9, 1.1, sl. 6—7 in 1. slika v tekstu.
1924 Requienia ammonia Math. L ó c z y , Geolog. Stud. im west Serbien,
p. 75.
1924 Requienia ammonia Goldf. Fritzsche, Pachyodonten der Unter-
kreide von Chile und Peru, p. 323.
1930 Requienia ammonia Goldf. Boggild, The shell structure of the
Mollusks, p. 280.
1934 Requienia ammonia Goldf. Noszky, Kretaz. Bildungen d. nördl.
Bakony, p. 120.
36
Typus: Chama ammonia Goldfuß, Petrefacta Germaniae, p. 205,
t. 138, si. 3.
Locus typicus: Francija (Lotaringija).
Življenjska doba: baremij, aptij.
Nahajališča: Francija, Švica, Španija, Južne Alpe, Bolgarija, Srbija, Alžir,
Krim, Kavkaz, Sedmograško, Bakonjski les, Južna Amerika.
Znano: leva in desna lupina, zob.
Material: dva primerka.
V kamnolomu ob cesti Divača—Sežana, nekako 1 km od Divače, sem
dobil na prepereli površini apnene stene izluženo kameno jedro školjke
iz rodu Requienia (št. 24). To je kameno jedro desne lupine. Po obliki
ustreza vrsti Requienia ammonia Goldf. Kameno jedro je zelo preperelo
in kaže samo glavni potek nekdanje lupine.
Razen te rekvienije je bilo v kamnolomu še mnogo presekov rudistov,
ki pa niso bili določljivi. Preseki so kazali sicer, da gre za rekvienije in
zato mislim, da apnenec v kamnolomu pri Divači pripada rekvienijskim
apnencem in sicer spodnjekrednim plastem. Ce je navedena školjka res
Requienia ammonia Goldf., bi bila lahko to aptijska ali baremijska
stopnja. Ker so blizu plasti cenomanske stopnje s školjko Chondrodonta
joannae Choff., mislim, da bi raje šteli rekvienijske apnence pri Divači
v aptijsko stopnjo.
Nekoliko večjo obliko vrste R. cf. ammonia Goldf. sem dobil jugo-
zahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici na sekundarnem mestu v bazalni
breči eocenskega fliša (št. 25). Dobil sem več od transporta uglajenih
lupin, deloma tudi kamenih jeder poleg lupin Chondrodonta munsoni
Hill. Te primerke sem opisal v članku, ki je izšel v Geologiji št. 3 (1955).
Horizont: sp. kreda (4. horizont) ; na sekundarnem mestu v bazalni
breči eoe. fliša.
Najdišči: Divača (kamnolom ob cesti v Sežano) in jugozahodno od
Jelšan pri Ilirski Bistrici.
Requienia sp. Math,
(št. 26, 27, 28, 29, 30, 96)
Typus: Chama ammonia Goldf.
Zivi j. doba: valangij—senon
Material: eno kameno jedro (vrh) in številni odlomki lupin.
Jugovzhodno od kote 838 m, zahodno od Skandanščine pod Slavnikom
je našel 2 1 e b n i k kameno jedro, ki pripada rodu Requienia (št. 26).
Verjetno gre za desno lupino vrste Requienia ammonia Goldf., vendar je
preslabo ohranjena, da bi mogel ugotoviti vrsto. V istem kosu apnenca,
v katerem leži kameno jedro rekvienije, se vidijo še preseki lupin drugih
hamidnih školjk. Del lupine rekvienije sem dobil NE od Ostrica v Ći-
ćariji (št. 27).
Zelo številni odlomki lupin rekvienij (št. 28) se lahko naberejo ob
cesti od Podraške bajte na Nanosu proti kmetiji Jež.
37
Podobno, zelo bogato nahajališče rekvienij, kjer se dobijo tudi samo
odlomki lupin, je pri žel. postaji Planina in sicer od postaje v smeri
proti Rakeku ob progi (št. 96).
Končno je že prej bilo znano iz literature nahajališče rekvienij na
Kočevskem in sicer na Koblerskem hribu. Tam sem nabral med gruščem
na poti iz Koblerjev na Koblerski hrib precej odlomkov rekvienij (št. 29).
Verjetno pripada rekvieniji tudi odlomek lupine iz kamnoloma pri
M. Dolu na Komenski planoti (št. 30).
Horizont: sp. kreda (2. in 4. horizont).
Najdišča: Skandanščina (Čičarija), NE od Ostrica (Cičarija), nad
Podraško bajto (Nanos), žel. postaja Planina, Koblerski hrib (Kočevsko).
Toucasia Munier — Chaimas 1873
Toucasia sp.
(št. 31, 32)
Material: dve lupini.
V zoogeni breči severozahodno od vrha Slavnika, južno od ovčjih
staj in pa južno od vrha Slavnika, blizu vrha Gnojine, sem dobil v zoo-
geni breči in konglomeratu več kamenih jeder pa tudi lupin školjk, ki
kažejo podobnost z rodom Toucasia. Nekatere lupine so močno obrab-
ljene od transporta, druge so bolje ohranjene.
Horizont: sp. turon — zoogena breča (7.a horizont).
Najdišče: Slavnik.
Gyropleura Douvillé 1887
Gyropleura telleri Redlich
(št. 33, 34, sl. Зс, 4 a)
1926 Gyropleura telleri Redl. P arona : Rudiste del cretaceo sup. p. 47.
Poleg kaprinid in kaprinul v Mašunu sem dobil levo lupino vrste
Gyropleura telleri Redlich (št. 33), ki je značilna za turon. Vrh lupine
je narahlo zasukan na desno, če lupino držimo orientirano (sl. 4 a). Zal
ni ohranjena zunanja plast lupine, ki je pri giropleurah značilno orna-
mentirana. Na lupini sta vidna dva grebena, ki se v vrhu stikata,
proti robu lupine pa se razhajata (sl. 3c). Ta vrsta je značilna za fosilna
nahajališča v Istri in na Tržaškem Krasu.
Pripomniti je treba, da je oblika iz Mašuna precej velika, saj meri
višina leve (torej manjše lupine) 4,8 cm, medtem ko znaša višina iste
lupine po sliki v Redlichovi razpravi (1901 str. 82) komaj 3 cm. Za
vso favno pri Mašunu je značilno, da so posamezni individui zelo
veliki, kar kaže na neko specializacijo.
Pod Rožičem, vrhom v severozahodem delu Čičarije, sem dobil še
precej dobro ohranjeno desno lupino školjke vrste Gyropleura telleri
Redi. (št. 34). Po velikosti skoraj popolnoma ustreza primerku na sliki 5 a
38
in 5b v Redlichovi razpravi iz leta 1902 (str. 82). Naša oblika je
malenkostno manjša. Ker zunanja plast lupine ni v celoti ohranjena,
ampak delno le njena notranja plast, ne moremo videti zunanje orna-
mentaci j e na lupini. Oblika kljuna in lupine se popolnoma ujema
z Redlichovim primerkom.
Horizonta: sp. turon (7.c horizont) in cenoman (6. horizont).
Najdišči: Mašun, pod Rožičem (Cičarija).
Gyropleura sp.
(št. 35, 36)
1887 D o u v i 11 é , Sur quelques formes des Chamidés, p. 768, si. 2, 3
v tekstu.
1896 D o u v i 11 é , Charnière des lamellibr. hétérodontes, p. 27.
1900 P a q u i e r , Recherches géolog. dans le Diois, p. 195.
1905 P a q u i e r , Rudistes urgoniens II., p. 50.
Typus: Requienia cenomanensis d'Orb.
Zivlj. doba: urgon-senon.
Material: en primerek.
Opravka imamo z desno lupino školjke iz rodu Gyropleura, ki je
bila v zoogeni breči severno od vrha Slavnika pod ovčjimi stajami (št. 35
in 36). Iz Douvilléove razprave (1887) je razvidno, da gre za
omenjeni rod. Eventualno bi bil lahko tudi rod Monopleura, saj piše
Douvillé, da sta si oba rodova zelo podobna. Vendar omenja tudi
razliko. Lupine rodu Gyropleura so vedno močno zavite in prirasle na
precej široki ploskvi. Monopleure imajo manj zavito ali celo koničasto
obliko. Naša oblika ima precej močno zavit vrh.
Horizont: sp. turon (7.a horizont).
Najdišče: Slavnik.
Gyropleura sp.
(št. 37, si. 5 a, b, c)
Material: en vrh. dva odlomka (vse kamena jedra).
Pri Divači ob vznožju Gaberka sem našel v preperelem apnencu
spodnjega dela kozinskih plasti kamena jedra leve lupine, na podlagi
katerih se da domnevati na rod Gyropleura. Na kamenem jedru so
ohranjeni tudi drobci lupine s skulpturo, ki bi tudi kazala na rod
Gyropleura. V glavnem sem se opiral pri tej določitvi na smer in obliko
zavoja vrha lupine. Na manjšem primerku se jasno vidi zavoj leve
lupine na desno, s čimer se Gyropleura bistveno loči od diceratid, pri
katerih se leva lupina suka na levo. Giropleure so inverzne oblike.
Ni pričakovati, da bi z brušenjem mogli ugotoviti sklepne elemente.
Ker je leva lupina pri rodu Gyropleura po mnogih znakih podobna levi
lupini rodu Monopleura, bi utegnili imeti opravka tudi s tem rodom.
39
Na dveh primerkih je viden na zunanji strani lupine kanal, ki se
vleče od srede lupine do vrha kljuna. V tem kanalu je ležal eksterni
ligament. V splošnem razne vrste rodu Gyropleura nimajo vrha izvle-
čenega v oster kljun. Podobne kljune s kanalom opazujemo pri visoko
specializiranih oblikah rodu Diceras. Menim, da je bila tudi naša oblika
giroplure visoko specializirana tik preden je rod izumrl. Ta ugotovitev
se strinja s starostjo horizonta, v katerem je bila oblika najdena. To je
spodnji del kozinskih skladov, ki ga moramo šteti v kredo, kajti iz litera-
ture vemo, da niti rod Gyropleura niti ostale Monopleuridae niso več
živele v terciarju. Od vseh monopleurid je po podatkih v literaturi živel
pravzaprav edino rod Gyropleura še v danijski stopnji, medtem ko so
ostale izumrle že v turonu in cenomanu.
Horizont: horizont z giropleurami (18. horizont).
Najdišče: Gaberk pri Divači.
Familia : Caprinidae
Caprina d'Orbigny 1822
Caprina carinata Boehm
(št. 38, sl. 6 a, risba 1)
1897 Caprina schiosensis Boehm var. carinata Douvillé, Rudistes du
Crét. sup. du Nord de L'Italie, p. 161.
1908 Caprina carinata Boehm, P a r o n a , Studio sulle Caprinide dei
Calcari di Scogliera, p. 16, sl. 13-19.
1926 Caprina carinata (Boehm) P a ron a, Rudiste del Cretacico super.,
p. 41.
Typus: Caprina carinata Boehm G., Beitr. z. Kenntn. d. Kreide i
Venet. Alpen, p. 13, tab. IX, sl. 1-2.
Locus typicus: Južne Alpe.
Zivlj.doba: cenoman.
Nahajališča: Južne Alpe.
Znano: leva in desna lupina, zobje.
Material: zgornja ali leva lupina.
V nahajališču kaprinid v cestnem useku pri Mašunu (200 m po cesti
iz Mašuna proti Leskovi dolini) sem dobil zgornjo lupino vrste C. ca-
rinata Boehm. Po zunanji obliki se ne loči mnogo od drugih kaprin.
Verjetno je imela na zunanji strani lupine podolžne brazde, ki se sedaj
le še prav slabo razločijo. Poleg tega je imela dva močnejša in en slabši
greben, od koder izvira verjetno tudi njeno ime. Vrh je manj razvit kot
pri ostalih kaprinah.
Na prečnem preseku (slika 6 a) vidimo velik ovalen presek prostora,
kjer je žival bivala (CV). Poleg tega je še manjši prostor n', ki ga loči
od glavnega prostora sorazmerno debela vmesna lamela. Dalje sta jasno
izraženi prednja in zadnja ploščica za pritrditev mišic (ma in mp), presek
sprednjega in zadnjega zoba (B' in B), zobna jamica (n), ligament (1) in
40
akcesorne votline (Oma). Naš presek se precej ujema s presekom na
sliki 15 v Boehmovem delu (1892). Bo eh m je uvrstil vrsto
Caprina carinata v cenomansko stopnjo glede na ostalo spremljevalno
favno v istem nahajališču v Beneških Alpah. Spremljevalna favna
v našem nahajališču pa govori za to, da je živela vrsta C. cannata tudi še
v turonu.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Mašun.
1. risba
Caprina carinata Boehm
Caprina sp. div.
(št. 41)
V zoogenem konglomeratu severno od vrha Slavnika ]e bilo več
močno zaobljenih kamenih jeder školjk iz rodu Caprina.
Horizont: zoogena breča in konglomerat (7.a horizont).
Najdišče: Slavnik.
Neocaprina n. gen.
(št. 40, inv. št. 1115, risba 2, 3)
Deri vatio nominis: nov rod kaprinid.
Holotypus: Neocaprina nanosi risba 2, inv. št. 1115, zbirka Geološkega
zavoda, Ljubljana.
Locus typicus: Sv. Hieronim na Nanosu.
Stratum typicum: turon-cenoman (Neithea, Chondrodonta in kaprinide).
Material: Štirje značilni preseki.
Diagnosis: Ploščica ma je znatno debelejša od mp. Akcesorni kanali
in kanali na palealni regiji imajo v preseku široko ovalno obliko, ki jih
41
omejujejo vzporedne, tanke radialne ploščice. Nekatere ploščice se proti
zunanjemu delu lupine viličasto cepijo. Kanali segajo v prečnem preseku
čez celo širino lupine.
Opis: V belem apnencu turonsko-cenomanske stopnje sem dobil na
Nanosu nad Sv. Hieronimom, ob vozni poti v Vojkovo kočo, več presekov
kaprinid. Med njimi so zelo pogosto nastopale oblike s širokimi ovalnimi
kanali. Dobil sem dva celotna preseka spodnje ali leve lupine in zelo
mnogo odlomkov lupin. Ügotovil sem, da nimam pred seboj samo za-
stopnikov nove vrste, ampak celo novega rodu kaprinid.
2. risba
Neocaprina nanosi n. gen., n. sp.
Kot holotypus sem vzel celoten presek leve lupine nove vrste Neo-
caprina nanosi (risba 2). Sklep je jasno razvit. Sprednji zob B' je znatno
večji od zadnjega zoba B. Mioforne ploščice ma in mp so močne, zlasti
sprednja ploščica ma. Nisem mogel zaslediti ploščice, ki bi delila glavno
votlino v dva dela, kot je to navadno skoraj pri vseh kaprinidah. Vendar
nisem prepričan, da pri rodu Neocaprina ni bilo te ploščice, kajti pri
novi vrsti Neocaprina gigantea sem opazil majhen nastavek, ki bi utegnil
biti del prečne ploščice. Ta ploščica je bila morda zelo tanka in se je
pri večini primerkov zdrobila, ko je žival odmrla.
Najbolj značilne so oblike prečnih presekov kanalov. Imajo nekoliko
ovalno obliko in segajo čez vso širino lupine. Večji so dolgi do 8 mm
in široki do 4 mm. Omejujejo jih tanke, radialno potekajoče ploščice,
od katerih se nekatere viličasto cepijo proti zunanji strani lupine.
Podobnosti in razlike: Neocaprina n. gen. nedvomno pripada k fa-
miliji Caprinidae. Se najbolj je podobna rodu Caprina, nekoliko pa tudi
42
rodovoma Plagioptychus in Orthoptychus. Z vsemi tremi rodovi jo veže
zlasti podobnost sklepnih elementov, delno pa tudi oblika sekundarnih
kanalov, ki jih omejujejo radialno potekajoče ploščice, ki se proti zunanji
strani lupine viličasto cepijo. Vendar se kanali pri rodovih Caprina,
Plagioptychus in Orthoptychus ožijo proti zunanji strani lupine in so
tudi sicer zelo ozki. Pri rodu Neocaprina so po vsej debelini lupine skoraj
enako široki, okoli 2—4 mm, medtem ko pri ostalih rodovih komaj 1 mm
ali še manj. Tudi akcesorni kanali na sklepni regiji so znatno večji pri
rodu Neocaprina kot pri ostalih kaprinidah. Mislim, da so veliki kanali
in tenke vmesne ploščice pri rodu Neocaprina znak večje specializacije.
3. risba
Neocaprina nanosi n. gen., n. sp.
Številne preseke primerkov rodu Neocaprina sem našel na Nanosu
poleg fosilov Chondrodonta joannae Choff., Caprinula sp., Ichtyosarco-
lites sp., Sphaerulites sp. in Hippurites gosaviensis Douv. Spremljevalna
favna je deloma značilna za cenomansko, deloma za turonsko stopnjo.
To je torej isti mejni horizont, h kateremu štejemo tudi repenjske
obrežne tvorbe. V našem primeru na Nanosu je vrsta Chondrodonta
joannae Choff. značilna za sp. turon in zg. cenoman. Rod Caprinula lahko
nastopa že v spodnji kredi (urgonski facies) in v cenomanu. Rod Sphaeru-
lites in vrsta Hippurites gosaviensis Douv. sta v vzhodno jadranski pro-
vinci značilna za turonsko stopnjo. Ce ne bi bilo predstavnika rodu
I chty osar colite s, bi lahko sklepali, da pripada mejni horizont v turon
in ne v cenoman.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Sv. Hieronim (Nanos).
43
Neocaprina gigantea n. gen., n. sp.
(št. 39, inv. št. 1116, risba 4)
Derivatio nominis: gigantea zaradi izredno velikega premera lupine.
Holotypus: risba 4, inv. št. 1116, zbirka Geološkega zavoda, Ljubljana.
Locus typicus: Sv. Hieronim na Nanosu.
Stratum typicum: turon-cenoman.
Material: en celoten prečni presek leve lupine in več odlomkov lupin.
4. risba
Neocaprina gigantea n. gen., n. sp.
Diagnosis: Ta vrsta ima izredno velike dimenzije. Presek zoba B je
polmesečast in znatno večji od zoba B'. Ploščica ma je skoraj enako
debela kot mp, vendar je ma znatno daljša od mp. Lupina je na enem
mestu blizu mp močno stanjšana (zažeta), da se skoraj zdi, kot da bi
bila preščipnjena.
44
Opis: Ohranjen je skoraj celoten prečni presek leve ali zgornje
lupine. Premer preseka, ki ima ovalno obliko je 9,5 X 12 cm. Le prav
malo se vidi ob strani tudi površina lupine, ki je gladka. V glavni
votlini, ki je sedaj izpolnjena z apnencem, so vidni preseki majhnih
rudistov, ki so bili naneseni pozneje v votlino. En tak presek rudista je
na naši sliki narisan črtkano med B' in ma. Kanali v palealni regiji so
deloma ovalni zaradi močno odebelelih vozlov na stiku radialnih ploščic
med kanali z notranjo in zunanjo steno lupine. Ker segajo kanali od
notranje do zunanje stene lupine, torej čez vso širino lupine, so dolgi
do 7 mm. Siroki so do 4 mm. Radialne ploščice med kanali so debele
največ 1 mm in se nekatere od njih enkratno razcepijo proti zunanji
strani lupine.
Poleg celotnega preseka lupine sem dobil še več odlomkov lupin,
na katerih lahko vidimo posamezne navedene značilnosti za vrsto Neo-
caprina gigantea.
Najlepše preseke lupin te nove vrste sem našel ob novi poti k Voj-
kovi koči na Nanosu tik nad cerkvico sv. Hieronima. Poleg tega sem
našel preseke lupin iste vrste še na Postojnskih vratih, v gozdu vzhodno
od glavne ceste Ljubljana—Postojna in pa ob gozdni cesti, ki pelje iz
Ravbarkomande pri Postojni na Javornike.
Horizont: turon-cenoman (9.c horizont).
Najdišče: Sv. Hieronim (Nanos), Postojnska vrata, Javorniki.
Neocaprina nanosi n. gen., n. sp.
(št. 40, inv. št. 1115, risba 2, 3)
Derivatio nominis: po gori Nanos na Notranjskem, kjer je bila
najdena.
Holotypus: risba 2, inv. št. 1115, zbirka Geološkega zavoda, Ljubljana.
Locus typicus: Sv. Hieronim na Nanosu.
Stratum typicum: turon-cenoman.
Material: en celoten in dva delna preseka leve lupine.
Diagnosis: Zob B je znatno šibkejši od B'. Mioforna ploščica ma je
močnejša od mp. Akcesorni kanali Oma za mioforno ploščico ma so v pri-
meri s kanali v palealni regiji izredno veliki. Ta razlika se posebno vidi
na prehodu kanalov Oma v palealne kanale. Na tem mestu je lupina
najtanjša. Akcesorni kanali za zobom B in mioforno ploščico mp se
pahljačasto širijo navzven.
Opis: Prečni presek je ovalen s premeri 4 X 4,5 cm. Največji akce-
sorni kanal Oma ima premere 0,5 X 1 cm, medtem ko ima največji
palealni kanal, ki leži temu nasproti, v preseku dimenzije 0,4 X 0,5 cm.
Od tega kanala se palealni kanali v smeri proti akcesornim kanalom Oma
enakomerno manjšajo prav do Oma, kjer je lupina zažeta. Poleg tipične
oblike sem dobil še dva preseka, kjer je ohranjena sklepna regija.
Primerjava: Od podobne vrste Neocaprina gigantea n. sp. se loči vrsta
nanosi predvsem po svoji velikosti. Vrsta nanosi doseže v prečnem pre-
seku komaj premere 4 X 4,5 cm. Vsi kanali so pri vrsti gigantea skoraj
45
vzporedni, medtem ko se pri vrsti nanosi za zobom B in ploščico mp
pahljačasto širijo proti zunanji strani lupine. Ploščica ma je pri vrsti
gigantea skoraj enako debela kot ploščica mp. Pri vrsti nanosi pa je mp
znatno manjša in tanjša od ma. Lupina je pri vrsti gigantea zažeta blizu
mp, pri vrsti nanosi pa na nasprotni strani tik pod kanali Oma.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Sv. Hieronim (Nanos).
Caprinula d'Orbigny 1847
Caprinula mašuni n. sp.
(št. 42, inv. št. 1117, sl. 7 a, b, 8 a, b, risba 5, 6)
Derivatio nominis: po Mašunu, majhnem naselju pod vrhom No-
tranjskega Snežnika, kjer sem našel to novo vrsto.
5. risba
Caprinula mašuni n. sp.
Holotypus: sl. 7a, b, inv. št. 1117, zbirka Geološkega zavoda v Ljub-
ljani.
Locus typicus: Mašun pod Notranjskim Snežnikom.
Stratum typicum: turon-cenoman (poleg Gyropleura telleri Redl.r
Caprina carinata Boehm in Orthoptychus striatus Futt., od teh je prva
značilna za turon, drugi dve pa za cenoman).
Material: štirje nepopolni primerki spodnje ali desne lupine.
Diagnosis: Izrazito je razvit zob N. Akcesorni kanali Omp potekajo
skoraj v ravni vrsti in imajo v prečnem preseku obliko pravokotnikov.
Akcesorni kanali Oma so slabo razviti in jih navadno ne opazimo. Lepo
je razvita ligamentna brazda 1. Spodnja lupina ima obliko nekoliko
sploščenega valja in v prečnem preseku skoraj četverokotno obliko..
Kanali so razporejeni po vsem obodu lupine.
46
Opis: Očitno gre za genus Caprinula, kar nam kaže prečni presek.
Genus Caprinula ima po Douvilléu poligonalne preseke kanalov, ki
so razporejeni v več vrstah v nasprotju z rodom Caprina, ki ima podol-
govate in ozke, radialno potekajoče preseke kanalov v eni vrsti (D o u -
vil lé 1888, str. 705).
Lupina ima obliko nekoliko sploščenega valja, ki se proti vrhu naglo
zoži v konico. Vrh je rahlo ukrivljen. Lupina je na zunanji strani skoraj
gladka. Sele pri natančnejšem ogledu vidimo šibke enakomerne podolžne
brazde. Sifonalno cono lahko takoj opazimo (slika 7. a). Po njej potekajo
na zunanji strani lupine izrazitejše podolžne brazde. Poleg podolžnih
brazd ima lupina še štiri podolžne grebene, nekako zaokrožene robove,
zaradi katerih spominjajo prečni preseki lupine bolj na četverokotnike
kot na elipse.
6. risba
Caprinula mašuni n. sp.
Na prečnem preseku vidimo, da je bil prostor za bivanje zaradi
debele lupine omejen manj kot na polovico celotne prostornine lupine.
Številni in veliki preseki akcesornih kanalov Omp' imajo pravokoten
presek. Poligonalni in skoraj okrogli preseki ostalih kanalov so manjši.
Akcesorni kanali Omp' potekajo skoraj v ravni vrsti. Kanali so razpore-
jeni po vsem obodu lupine krog in krog prostora za bivanje živali.
Dimenzije:
1. primerek 2. primerek 3. primerek 4. primerek
premeri lupine 4,5 X 5 cm 4 X 3.5 cm 5,5 X 4,5 cm 5X4 cm
Prvi primerek je 11 cm dolg sploščen valj, ki je po vsej dolžini enako
debel. Manjka mu vrh.
47
Drugi primerek je 15 cm dolg sploščen valj, ki se v spodnjem delu
naglo zoži in je ta konica rahlo ukrivljena. Vrh je delno ohranjen.
Tretji primerek je 18 cm dolg valj, ki se nekoliko oži, tako da znaša
premer širšega konca 5,5 X 4,5 cm, ožjega pa 4,5 X 3.5 cm. Ta lupina se
torzijsko zavija za kot 30° (slika 7.b).
Četrti primerek je le krajši odlomek blizu pokrova. Dolg je 5,5 cm.
Primerjava: Opisana vrsta je podobna vrsti Caprinula sp. aff. diste-
fanoi G. Böhm, ki jo je opisal Redlich v razpravi iz leta 1901, in vrsti
Caprinula incerta Leym. v D o u v i 11 é j e v em delu iz leta 1891. Ca-
prinula sp. aff. distefanoi G. Böhm se loči od naše nove vrste po tem,
da so kanali pravilneje razporejeni v vrstah po vsem obodu lupine. Pri
novi vrsti so zelo tanki in nepravilno razmeščeni. Tudi oblika prečnega
preseka lupine, ki je pri novi vrsti skoraj četverokotna, se znatno razlikuje
od elipsastega preseka vrste C. distefanoi. Sama oblika prečnega preseka
akcesornih kanalov, ki so pravokotni, pa je skupna obema vrstama.
Vrsta Caprinula incerta Leym. se po obliki akcesornih kanalov
močno približuje naši novi vrsti. Tudi lega in oblika zoba N je podobna
pri obeh vrstah. Pri novi vrsti so kanali še številnejši in bolj
poligonalni. Zlasti to velja za kanale na zunanjem obodu lupine. Ti
kanali so pri vrsti incerta podolgovati in radialno razporejeni. Sifonalne
gube pri vrsti incerta ni videti. Presek lupine pri vrsti incerta je elipsast
in ne četverokoten.
Sploh je nova vrsta bolj specializirana zaradi večjega števila kanalov
in zato mlajša od vrst Caprinula distefanoi in C. incerta.
Horizont: sp. turon (7.c ali prehodni horizont).
Najdišče: Mašun pod Notranjskim Snežnikom.
Caprinula sharpei (Choffat) Douvillé
(št. 43, sl. 6b, 9 a, risba 7)
1885 Ichthyosarcolites sharpei, Choffat. Monogr. strat, syst. crét. Por-
tugal, p. 63.
1888 C. sh. Choff., Douvillé, Etude sur les Capr. p. 712, t. XII, 4. si.,
t. XXIII, 5-6 sl.
1900 C. sh. Choff., Choffat, Le cret, sup. du Nord du Tage, p. 166.
1906 C. sharpei Choff., P a r o n a , Fossili turoniani della Tripolitania,
p. 161.
1912 C. sh. Choff., Pervinquière, Paléont. tunisienne, p. 301.
Typus: 1850 Caprinula boissyi d'Orb. S harpe, Secondary district of
Portugal, p. 179. Tab. XVI, 1-3 slika.
Locus typicus: Portugalska.
Življenjska doba: cenoman, turon.
Nahajališča: Portugalska, Tunis, Tripolis.
Znano: desna in leva lupina.
Material: leva ali zgornja lupina.
V gozdnem območju Zverinjak pri Leskovi dolini pod Snežnikom
sem našel lepo ohranjeno levo ali zgornjo lupino, ki pripada rodu Capri-
48
nula. Po preseku se še najbolj približuje vrsti Caprinula sharpei Choffat,
ki je opisana v Douvilléjevi razpravi Etudes sur les Caprines
(1888). Morda gre v našem primeru za neko podvrsto Caprinula sharpei.
Oblika prostora, kjer je živela žival, in največja akcesorna votlina n'
imata enako obliko kot Caprinula sharpei na sliki 5a v Douvilléjevi
razpravi. Nekaj manjših razlik je pri akcesornih kanalih. Razpored osta-
lih, manjših kanalov na obrobju lupine je podoben v obeh primerih,
samo, da se pri našem primeru širijo na celotnem obodu lupine, medtem
ko je pri Douvilléjevem primerku del lupine brez kanalov. Podobno kot
smo omenili že pri vrsti Caprinula mašuni n. sp., da gre očitno za neko
mlajšo, bolj specializirano vrsto, gre tudi pri C. sharpei verjetno za neko
mlajšo tudi bolj specializirano podvrsto, ki pa ji v tem primeru ne bi
dali še posebnega imena.
7. risba
Caprinula sharpei (Choff.) Douvillé
Po Kutassyjevem fosilnem katalogu je bila življenjska doba
vrste Caprinula sharpei Choffat v cenomanu in turonu. Glede na večjo
specializacijo naše oblike bi uvrstili naš primerek v turonsko stopnjo.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Leskova dolina.
Caprinula sp.
(št. 46)
Poleg ostalih kaprinid sem dobil nad cerkvico sv. Hieronima na
Nanosu v belem apnencu turonsko-cenomanske stopnje še mnogo pre-
sekov iz rodu Caprinula.
Kanali v palealni regiji so v prečnem preseku po vsem obodu lupine.
Dobimo jih v več vzporednih vrstah. Zunanji so drobnejši kot notranji,
Geologija 6 — 4	49
kar je vse značilno za rod Caprinula. Preseki so le delno ohranjeni in
zato nisem določal vrst.
Po Kutassyju nastopa genus Caprinula v albiju, cenomanu in
turonu.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Sv. Hieronim (Nanos).
Mitrocaprina sp.
(št. 5)
V	repenjskih tvorbah severno od Koprive je dobila Hinter-
lechnerjeva kos apnenca, na katerem je odtis školjke Neithea lap-
parenti (Choff.) in prečni presek odlomka lupine neke kaprinide. Na tem
preseku so vidni kanali in sicer na zunanjem robu vrsta ozkih in vzpo-
rednih radialno usmerjenih kanalov, ki jim sledijo navznoter poligonalni
in ne več v vzporednih vrstah, ampak nepravilno razvrščeni kanali. Po-
doben razpored kanalov kaže 2. slika na tabli XIII v Douvilléjevem
delu iz leta 1904. Očitno gre torej pri nas za rod Mitrocaprina.
Po Kutassyju je rod Mitrocaprina značilen za turonsko stopnjo
(K u t a s s y , Fossilium Catalogus), pars. 68, 1934).
Horizont: sp. turon (7. c horizont).
Najdišče: severno od Koprive.
Plagioptychus, sp.
(št. 44, 45)
Material: odlomki lupin.
V	sivem apnencu pri Postojnskih vratih in na Javornikih sem našel
dele lupin, ki kažejo v prečnem preseku značilno obliko palealnih ka-
nalov rodu Plagioptychus. Vidne so radialne lamele, ki se vejasto cepijo.
Ker desna lupina pri tem rodu nima kanalov, so to nedvomno odlomki
leve lupine.
Rod Plagioptychus je značilen za zgornjo kredo.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišči: Postojnska vrata in Javorniki.
Orthoptychus striatus Futt.
(št. 47, si. 6 c, 9 b, c, risba 8)
1895 Sphaerucaprina striata Futterer, B o e h m G., Kenntnis d. Kreide
i. d. Südalpen, p. 126, t. XI, 1. si.
1908 Orthoptychus striatus Futterer, Pa rona, Alcune Rudiste del
Cret. sup. del Canciglio, p. 155, 12. si.
1921 Sphaerucaprina striata Futterer, Klinghardt, Vergi. Anatomie
d. Rudisten etc. p. 17. Atlas, tab. XVI, 8. si.
1932 Orthoptychus striatus Futt., W i o n t z e k , Rudisten d. Isonzo-
gebietes, p. 31, 21. si.
50
Typus: Orthoptychus striatus Futterer: Die oberen Kreideb. d.
Umgeb. d. Lago di Sta. Croce, p. 91, t. VII, slike 1 a, b, 2 a, b.
Locus typicus: Južne Alpe.
Nahajališče: Južne Alpe, Apenini.
Življenjska doba: cenoman.
Doslej znano: leva in desna lupina, zobje.
Material: leva ali zgornja lupina.
V Mašunu sem dobil le zgornjo ali levo lupino (št. 47). Primerek je
dolg okoli 10 cm, srednji premer znaša okoli 4,5 cm. Lupina se zožuje
proti vrhu. Vrh se zavija proti desni. Zaradi preperelosti se zunanja
skulptura lupine že slabo razloči. Verjetno je imela lupina nekaj podolž-
. nih brazd, poleg tega pa še dva grebena, ki se v vrhu združujeta.
8. risba
Orthoptychus striatus Futt.
Na prečnem preseku vidimo prostor za bivanje (CV), odtise zadnjega
zoba (B) in ligamentno gubo (1). Vidne so še mišične apofize (mp), glavni
jarek (n) in akcesorna votlina n'. Na robu lupine je vrsta drobnih ovalnih
presekov kanalov.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Mašun.
Ichtyosarcolithes sp. Desmarets
(št. 48, risba 9)
1878 Ichtyosarcolitus Desm., Douvillé, Sur quelques formes de
Chamidés, Bull, soc. géol. F. (3), 15, p. 791.
1952 Ichtyosarcolithes Desm., Piveteau, Traité de paléontologie, p. 342.
V belem turonsko-cenomanskem apnencu sem našel na Nanosu nad
cerkvico sv. Hieronima nekaj presekov kaprinid, ki spominjajo na 16. sliko
v Douvilléj evem delu iz leta 1887. To bi bila vrsta Ichtyosarco-
lithes triangularis Boissellier. Ker slika ne zajema celotnega preseka, mi
je težko trditi, da gre za vrsto triangularis. Nedvomno pa gre za rod
51
Ichtyosarcolithes, saj se po Douvilléjevem opisu ujema z našim
presekom na sliki. Zlasti se lepo ujema opis z obliko in vrsto kanalov, ki
jih lahko opazujemo tudi na naših primerkih. Kanali so razporejeni v več
vrstah. V zunanjem pasu so okrogli in drobni. Ob miofornih ploščicah
so kanali četverokotni. Prečni presek primerka ima zaradi grebenov na
lupini prav svojevrstno obliko (risba 9). Zlasti dva grebena sta zelo
izrazita. Na prečnem preseku so grebeni vidni kot nekakšni ogli ali oglati
izrastki. Na ventralnem oglu imajo kanali večji premer kot na ostalem
delu lupine.
9. risba
Ichtyosarcolithes sp.
Po Piveteauju je rod Ichthyosarcolithes značilen za urgonski
facies spodnje krede in za cenomansko stopnjo zgornje krede.
Horizont: sp. turon (7.c horizont).
Najdišče: Sv. Hieronim (Nanos).
Rousselia sp. (Douv.)
(št. 49)
1904 Douvillé, Sur quelques rudistes à canaux, Bull. S. g. F. (4), 4,
p. 519-538.
Material: prečni presek lupine.
V hipuritnem horizontu vzdolž srednjega dela doline Raše nastopajo
tudi preseki kaprinid, ki kažejo veliko podobnost z zastopniki rodu
52
Radiolitella. Ta rod omenja Munier-Chalmas v zgornjesenon-
skem horizontu na Medejskem hribu (Colle di Medea). Med številnimi
podolžnimi in prečnimi preseki kaprinid, katerih lupine so močno pre-
kristalizirane in zato težko določljive, pa je našla Hint, erlechner-
3 e v a severovzhodno od Kobje glave tudi nekoliko poševen, vendar že
skoraj prečen presek kaprinid, ki ima precej znakov, da bi mogle pri-
padati rodu Rousselia. Za ta rod je značilno, da ima kanale po vsem
10. risba
Hippurites (Orbignya) carezi Douvillé
obodu desne lupine. Na strani prednjih mišičnih odtisov so kanali
v prečnem preseku okrogli in nepravilno razporejeni. Na strani zadnjih
mišičnih odtisov so kanali v prečnem preseku poligonalni in radialno
razporejeni.
Horizont: senon (11. horizont).
Najdišče: severovzhodno od Kobje glave nad dolino Raše.
H i p u r i t i d i
Hippurites (Vacc.) archiaci Mun.-Ch.
(št. 67, risba 23)
M u n i e r - Chaimas v manuskriptu.
1892 Douvillé, Monogr., p. 45, tab. V., sl. 1-3.
53
1895 D o u v i 11 é , Monogr., p. 160, tab. XXIII, si. 4-6, slika v tekstu
30-32.
1900	(cf.) Redlich, Görtschitz- und Gurkthal. Jb. geol. R. A. Wien,
49, p. 665.
1903 Toucas, Hippurites Monogr., p. 103, tab. XV, si. 4, 5, 5a, slika
v tekstu 165, 165.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae, p. 37.
Typus: Paris, Sorbona.
Življenjska doba: kampanij.
Nahajališča: Ariège, Katalonija, Koroška.
Material: dve delno ohranjeni spodnji lupini.
Prečni presek spodnje lupine in njen zunanji izgled se ujemata s sli-
kama 2 in 3 na V. tabli v Douvilléjevem delu iz leta 1890 za
vrsto Hipp, archiaci Mun.-Ch. Od notranjih elementov lupine so na
našem primerku z Nanosa ohranjeni stebrički L, S in E, delno zob B' in
mišični odtis mp. Posebno lega in oblika stebričkov popolnoma ustrezata
Douvilléjevi sliki.
Lupina, ki se navzdol stožčasto zožuje, ima močna 2—5 mm široka
podolžna rebra. Rebra se proti vrhu zožujejo. Vidne so številne prirastne
linije. Prirastne linije skoraj najlepše opazujemo na sifonalni coni.
Horizont: senon (11. horizont).
Najdišče: Nanos (ob cesti iz Podnanosa na Nanos).
Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum Bronn var. gaudryi
(Mun.-Ch.) Kühn
(št. 51, 52, 52 a; risba 11, 12)
1867 Hippurites gaudryi, Munier-Chalmas v razpravi Gaudryi
Geologie de l'Atique, p. 390.
1888 H. gaudryi, Munier-Chalmas, Communication, B. S. g. F.,
(3), 16, p. 819.
1892 H. gaudryi D ou vi lié, Monogr., p. 48, t. VII, si. 1-3, slika v
tekstu št. 34.
1895 H. gaudryi, D ou vi lié, Monogr. t. XXI, si. 5—6.
1897 H. gaudryi D o u v i 11 é , Monogr., p. 213, t. XXXIV, si 1-2.
1901	Vaccinites gaudryi, Toucas, Hippurites Monogr., p. 100, slika
v tekstu 157.
1908 H. gaudryi, P a r o n a , Cansiglio, Mem. Accad, Sci. Torino, 59,
p. 148, slika v tekstu št. 8.
1912 H. gaudryi, Schubert, Nördl. Adria, p. 2, 61, si. 21.
1916	H. gaudryi, Frech, Kleinasien im Ber. d. Bagdadbahn, D. g. G.,
68, p. 206.
1917	H. gaudftyi, Par on a, Deformita di un Ippurite, Atti Accad. Sci.
Torino, 52, p. 585, 588, 1.1, si. 1, 1 a, slika v tekstu št. 1.
1926 H. gaudryi, Paro na, Rudiste dell'Istria, Mem. Ist. geol. Univ.
Padova, 7, p. 21, tab. I, si. 4a, b; t. II, si. 5a, b.
54
1931	H. gaudryi, N o e t h , Geol. u. Pal. Mittelgriechenlands, Neues Jb.
f. Min., Geol., Pal., Beil-Band, 66, p. 161.
1932	H. gaudryi, Kühn, Rudistae, Fossilium Catalogus, p. 48.
1939 H. gaudryi, Klinghardt, Das geologische Alter der Riffe des
Lattengebirges, Z. D. g. G., 91, p. 135.
1943 H. gaudryi, Kling h art, Das geol. Alter des großen Rudisten-
riffes von Hörnerberg, Z. D. g. G., 95, p. 128, t. 8, sl. 9, slika v tekstu
št. 5.
1948 H. (Vaccinites) cornuvaccinum Bronn, var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn,
Kühn, Stratigraphie und Paläogeogr. der Rudisten, IV., Neues Jb.
f. Min., Geol. und Pal., str. 180, t. XXVII, sl. 1, slike v tekstu št. 8,
9, 10.
Typus: Gaudryijev v zbirki na Sorboni v Parizu.
Locus typicus: Caprena.
Življenjska doba: verjetno santon.
Material: dva odlomka sp. lupine s prečnimi preseki.
11. risba
Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum Bronn var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn
1957	H. (V.J cornuvaccinum gaudryi Kühn, P a š i ć , Biostratigr. odnosi
okoline Kosjerića, Pos. izd. Geol. inst. »Jovan Zujović«, Beograd.
1958	H. (V.) cornuvaccinum gaudryi (Mun. Ch.) Kühn, Po 1 š a k , Rudisti
i neki fosili okolice Vrpolja i Perkovića u Dalmaciji, Geol, vjesnik
XII, Zagreb.
Ob novi cesti, ki vodi iz Senožeč čez Gaberk v Divačo, sem našel
v useku ceste več primerkov hipuritov. S težavo sem dobil iz sveže ob-
klesane skale določljiv kos hipurita (št. 52). Na primerku so ohranjeni
v preseku vsi trije stebrički in del lupine pod njimi. Presek stebričkov
kaže risba 11. Risba se strinja s preseki v Kühnovi razpravi (1948,
str. 183, sl. 8, 9). Prav tako se ujemajo tudi zunanji znaki lupine v obeh
primerih. Lupina ima na zunanji strani drobna podolžna rebra, od ka-
terih jih pride na našem primerku približno 5 na 1 cm. Rebra so plitva
in neenakomerno debela.
Na njih so vidne delno tudi prirastne linije, ki sekajo rebra pod pra-
vim kotom. Debelina lupine znaša 5 mm.
55
Analni in škržni stebriček imata v Kiihnovi razpravi in na našem
primerku enak presek. Nekoliko se loči samo ligamentni stebriček. Tu
najdemo edino razliko s Kühnovimi primerki. Pa še za ligamentni
stebriček pravi Kühn, da ni nujno, da bi bil vedno enak. Včasih je
lahko celo raven. Ce pa je ukrivljen, kot ga navadno najdemo, se krivina
lahko začenja na raznih mestih.
Odtisi zob niso vidni na našem primerku.
Primerek sem našel poleg ostalih senonskih hipuritov v horizontu
nabrežinskih hipuritnih apnencev senonske stopnje.
12. risba
Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum Bronn var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn
Imam še en primerek iz pasu hipuritnih senonskih apnencev vzdolž
srednjega dela doline Raše nad Gorjupom. Presek se popolnoma strinja
z 8. in 9. sliko v Kiihnovi razpravi iz leta 1948. Celo oblika in ukriv-
ljenost ligamentnega stebrička sta popolnoma enaka kot pri Kiihno-
V e m primerku (risba 12).
Horizont: santonij-koniacij (11. horizont).
Najdišči: Senožeče, Gorjup.
Hippurites gaudryi Munier-Chalmas?
(št. 53; si. 10, 11)
Literatura je ista kot pri Hipp. (Vacc.) cornuvaccinum Bronn var.
gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn.
Material: del lupine, prečni presek.
V že omenjeni razpravi iz leta 1948 pravi Kühn na strani 184, da
primerki iz okolice Sv. Križa in Sežane, ki jih D o u v i 11 é uvršča v vrsto
56
Hipp, gaudryi Mun.-Ch., ne pripadajo tej vrsti. Podobne primerke iz
okolice Nabrežine, Opčin in Ležečega uvrščata Schubert in Parona
v isto vrsto kot Douvillé. Ta oblika, ki nastopa na Tržaškem Krasu,
se po mnenju K ü h n a loči v nekaterih znakih od vrste Hipp, gaudryi.
Več primerkov te kraške vrste sem našel pri Storjah blizu Sežane.
Iz Douvilléjeve razprave (1890, str. 214, t. XXXIV, sl. 2) sem raz-
bral, da gre res za sporni primerek, ki ga omenja Kühn. Moji primerki
(št. 53) so prikazani na slikah 10 in 11. Slika 10 kaže zunanji izgled lu-
pine, slika 11 pa skoraj horizontalni presek hipurita. Ze po zunanji lupini
se ta hipurit loči od prej opisanega, ki sem ga dobil pri Senožečah. Rebra
so izredno drobna, saj jih pride na 1 cm celo 15. Tudi tu se vidijo pri-
rastne linije, ki pa niso tako številne kot na primerku iz Senožeč.
Tudi stebrički se v prerezu precej ločijo od vrste Hipp, cornuvacc.
var. gaudryi. Zlasti velja to za ligamentni in analni stebriček. Analni ste-
briček ni tako stisnjen v korenu kot pri Kühnovem primerku.
Obratno pa ima znatno bolj stisnjen koren škržni stebriček primerka pri
Storjah kot K ü h n o v primerek, oziroma primerek pri Senožečah.
Ta kraška oblika vrste H. gaudryi je zelo pogostna v pasu senonskih
nabrežinskih hipuritnih apnencev vzdolž srednjega toka reke Raše.
Horizont: santonij-koniacij (11. horizont).
Najdišča: Storje, vzhodno od Kazelj, severovzhodno od Kobje glave.
Hippurites (Vaccinites) gosaviensis Douvillé
(13. risba)
1856	? (H. arborea) Lanza, Formation géogn. de la Dalmatie, B. S. g. F.
(2), 13, p. 134, tab. VIII, si. 9.
1857	(H. cornuvaccinum p. p.) Bayle, Nouvelles observations, B. S. g. F.,
14, p. 671.
1859 ? (H. arborea) Lanza, Viaggio in Inghilterra, p. 298, slika v tekstu
št. 1.
1864 (H. cornu-vaccinum) Zi t tel, Bivalven d. Gosaugebilde, Denkschr.
Akad., Wien, p. 135, tab. XXI, sl. 1-7.
1879 (H. cornu-vaccinum) Medlicot et Blanford, Geology of
India, I, p. 266, tab. XIII, sl. 12.
1890	(H.g.) Douvillé, Sur l'Hippurites gosaviensis, B. S. g. F., (3),
19, p. XI.
1891	Douvillé, Monogr., p. 24, slike v tekstu št. 9, 12, 13, 14.
1897 Douvillé, Monogr., p. 195, tab. XXIX, sl. 1-6, tab. XXXIII, sl. 5,
slika v tekstu št. 15, 16.
1901 S o e h 1 e , Lesina, Jb. geol. R.-A., Wien, 50, p. 39.
1904 Toucas, Hippurites Monogr., p. 92, tab. XIII, slika 3, slike v
tekstu št. 146, 147.
1907	K t en as, Age terr. calc. environs d'Athenas, C. R. Acad. Sci. Paris,
144, p. 698.
1908	Schmidt, Kainach, Jb. geol. R.-A., Wien, 58, p 237.
57
1910 (H. comu-vaccinum) F r a a s , Petrefaktensammler, p. 158, slika
v tekstu št. 99 a, b.
1918 P a r o n a, Varie facies del Appennino, B. S. g. Ital., 37, p. 6.
1921 K li n g h a r d t, Rudisten, 4, tab. XVIII, si. 4, 4 a.
1924 Albrecht, Forschungsreise nach Westserbien, Denkschr. Akad.
Wiss., Wien, 99, p. 304.
1926 P a r o n a , Rudiste dell'Istria, Mem. 1st. geol. Univ. Padova, 7, p. 18,
tab. I, si. 1, 2 a, b; tab. II, si. 1.
1931	(H. cf. g.) Klinghardt, Rudisten, 3, tab. III, si. 3.
1932	H. (V.) gosaviensis Douv., Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54,
Rudistae, p. 49.
1934 H. (V.) gosaviensis, Milovanovié, Evolucija i stratigrafia ru-
dista, 1st. Srbija, Zap. Srbija, Stara Raška. Geol. anali Balk. pol. 12,
Beograd, slike v tekstu 14—15.
13. risba
Hippurites (Vaccinites) gosaviensis Douvillé
1957 H. (V.) gosaviensis, Pašić, Biostratigr. odnosi okoline Kosjeriča,
Pos. izd. Geol. inst. »Jovan Zujović«, Beograd, tab. XXXIV, si. 3,
slike v tekstu 63.
1957	H. (V.) gosaviensis, Pejović, Geološki i tektonski odnosi šire
okolice Poćute, Pos. izd. Geol. inst. »Jovan Zujović«, Beograd,
tab. XL, si. 1-2, slika v tekstu 43.
1958	H. (V.) gosaviensis, P o 1 š a k , Recherches géologiques des couches
crétacéeo supérieures du sud de l'Istrie. Bull, scient. Cons. Acad.
R. P. F. Yougosl. Lettres. T. 4, No. 1, Zagreb, str. 2, si. v tekstu 1.
1958 H. (V.) gosaviensis, Polšak, Rudisti i neki fosili okolice Vrpolja
i Perkovića u Dalmaciji, Geol. vjesnik XII, Zagreb 1959, str. 67,
tab. VII, si. 1-2.
Typus: Dunaj, Naturhistorisches Museum.
Življenjska doba: angumij.
Nahajališča: Corbières, Alpe (Gösau, Piesting, Kainach), Južne Alpe?,
Primorska (Nabrežina), Dalmacija (Vrpolje pri Šibeniku), Srbija,
Grčija (pri Atenah).
Material: prečni presek lupine, ki sem ga prekopiral s skale v beležnico
na terenu.
58
Blizu nahajališča kaprinid in školjk iz rodu Chondrodonta nad cer-
kvico sv. Hieronima na Nanosu sem dobil na večji skali lep prečni presek
spodnje lupine vrste H. gosaviensis Douv. Ker lupine nisem mogel izkle-
sati, sem presek prekopiral na terenu in zato imam shranjeno samo to
risbo (13. risba). Hipurit je pomemben zato, ker določa starost kaprinid-
nemu horizontu, o katerem si nismo popolnoma na jasnem, ali pripada
turonski ali cenomanski stopnji. Po vrsti H. gosaviensis sodeč pripada
turonski stopnji.
Horizont: turon (10. horizont).
Najdišče: Nanos (blizu Sv. Hieronima).
Hippurites (Hippuritella) grossouvrei Douvillé
(št. 54, 55, sl. 14, risba 14)
1890 Hippurites (Hippuritella) g., Douvillé, Etudes sur les Rudistes,
Mém. Soc. g. F., 6, p. 118, t. XVIII, sl. 1, 2, 3.
1894 Hippurites g., Douvillé, Monogr. p. 118, t. XVIII, si. 1-4.
1904 Vaccinites g., Toucas, Hippurites Monogr., p. 97, t. XIV, sl. 1,
la, 2; slika v tekstu 152, 153.
1910 Hippuritella g., Douvillé, Etudes sur les Rudistes, Mém. Soc.
géol. France, Nr. 41, p. 67, sliki v tekstu 69, 70.
1928 Ramière de Fortanier, Montferrier, Bull. Soc. Hist, nat.,
Toulouse, 57, p. 214.
1930	N o e t h , Griechenland. Centralbl. f. Min., Geol., Pal., p. 367.
1931	Noeth, Geol. und Pal. Mittelgriechenlands, Neues Jb. f. Min.,
Geol., Pal., Beil-Band, 66, p. 160.
1932	Kühn, Rudists Eastern Persia, Ree. geol. Survey India, 65, p. 160.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae, p. 51.
Typus: Paris, Ecole des Mines.
Življenjska doba: angumij.
Nahajališča: severni Pireneji, Grčija, Libanon, vzhodna Perzija.
Material: skupek dveh hipuritov (spodnje lupine).
VI. K o d r i č je poslal Geol.-paleontološkemu inštitutu ljubljanske
univerze primerek krednega apnenca in v njem spodnji lupini hipuritov.
Na priloženem listku je označeno nahajališče: Opčine pri Trstu, kamno-
lom Milica. Napravil sem prerez čez obe lupini in sicer blizu zgornjega
roba. Prerez je narejen morda 1—2 cm pod nekdanjim pokrovom. Na
preseku so vidni vsi trije stebrički (14. risba), katerih lega in oblika
ustreza prerezom na slikah 1, 2 in 3, na tabli XVIII v Douvilléjevi
razpravi o hipuritih iz leta 1890. Slike zunanje lupine ni v omenjenem
delu, pač pa se po opisu na strani 118 ujema z našim primerkom. Le
dimenzije našega primerka so nekoliko manjše kot jih navaja Dou-
villé za primerke s severnih Pirenejev. Zunanji del lupine je okrašen
s podolžnimi, enakomerno razporejenimi in med seboj enakimi rebri, ki
jih ne prekinjajo nobene prirastne linije (14. slika). Rebra imajo le rahlo
59
zaokrožen greben; skoraj so videti ostra. Enaki so vmesni jarki s trikot-
nim presekom. Širina reber je 2 mm.
Dolžina spodnje lupine znaša 7 cm, premer pa 27—30 mm. D o u -
v i 11 é j e v i primerki imajo premer okoli 40 mm.
V Kühnovem Fossilium Catalogus je navedena starost angumij,
torej zgornji del turonske stopnje. To se ujema z našo določitvijo strati-
grafske starosti pasu rudistnih apnencev med Frankovcem in Sežano.
Severozahodno od Kobje glave na Tržaško-komenski planoti je do-
bila Hinterlechnerjeva v sivem apnencu slabo ohranjen prečni
presek in del lupine hipurita, ki verjetno pripada vrsti grossouvrei. To
določitev potrjuje zlasti ohranjeni del lupine, ki se popolnoma ujema po
svojem zunanjem izgledu z lupino vrste, najdene pri Opčinah
Horizont: zg. turon (10. horizont).
Najdišče: kamnolom Milica pri Opčinah, severozahodno od Kobje
glave.
14. risba
Hippurites (Hippuritella) grossouvrei Douvillé
Hippurites (Vaccinites) cf. inaequicostatus Münster
(št. 56, 57, si. 15, risba 15, 16)
1810 (II.) Münster in Goldfuß, Petref. Germaniae, 2, p. 303,
tab. CLXV, si. 4.
1897 Douvillé, Monogr., p. 190, tab. XXX, si. 3-5.
1899 de Alessandri, Fossili cretacei Lombardia, Palaeontographia
Italica, 4, p. 181, tab. XIV, si. 5.
1904 (V.) Toucas, Hippurites Monogr., p. 109, tab. XVII, si. 1. la, slika
v tekstu 172.
1932 (H.) Kühn, Fossilium Catalogus, I, pars 54, str. 52.
1934 H. (Vacc.) inaequicostatus Münst.; Milovano vie, str. 194. slika
v tekstu 2.
1951 Pe j o vie, Nekoliko rudista iz senonskih naslaga okoline Pirota,
Zbornik radova geol. inst. SAN, 2, Beograd, str. 95, tab. II, si. 1.
1957 P a š i ć , Biostratigrafski odnosi okoline Kosjeriča, Pos. izd. Geol.
inst. »Jovan Zujović«, Beograd, str. 127, tab. XXXVIII, si. 2.
60
1957	P e j o v i ć, Geološki i tekt. odnosi šire okoline Poćute, Pos. izd.
Geol. inst. »Jovan Zujovič«, Beograd, str. 98, tab. XXXV, sl. 2.
1958	P o 1 š a k , Rudisti i neki fosili okolice Vrpolja i Perkovića u Dal-
maciji, Geol. vjesnik XII, Zagreb 1959, str. 62, tab. IV, sl. 2—3.
1959	Mitzopoulos, M., Erster Nachweis von Gosauschichten in
Griechenland, Sitzungsberichte Öst. Akademie Wiss., Abt. I, 168. Band,
1. Heft., Wien, str. 83, slika v tekstu 1.
Typus: Bonn a. Rhein, Geol. Inst. d. Universität.
Življenjska doba: kampanij.
Nahajališča: Bi-andenburg, St. Gilgen, St. Wolfgang, Salzburg, Lombardija.
Material: zg. in sp. lupina, sp. lupina, več odlomkov lupin.
15. risba
Hippurites (Vaccinites) cf. inaequicostatus Münster
V useku ceste iz Podnanosa na Nanos, že skoraj pod vrhom Šem-
bijske planote sem dobil primerek vrste H. cf. inaequicostatus Münst.
Ohranjena je predvsem spodnja lupina, medtem ko je zgornja lupina
zelo preperela.
Poleg tega primerka so bili še odlomki lupin drugih primerkov, ki so
tvorili pravo hipuritno brečo. Očitno je tam grebenska tvorba. Hipuriti
so ležali v nahajališču horizontalno. Verjetno so jih valovi po smrti
odlomili od podlage, kamor so bili priraščeni z vrhom.
Zunanja plast lupine je okrašena z močnimi podolžnimi rebri, ki
imajo oglate robove. Rebra so debela 2—3 mm in so združena v pasovih
61
po dve do tri. Med pasovi so nekoliko globje brazde, ki ločijo pasove
med seboj.
V prečnem preseku se naš primerek sicer neznatno loči od D o u -
villéjevih slik, vendar se kljub temu še najbolj približuje vrsti
inaequicostatus. Največjo razliko vidim v nekoliko preveliki oddaljenosti
ligamentnega in analnega stebrička. Vsekakor pa spada primerek v sku-
pino H. gosaviensis.
Zelo lep primerek vrste inaequicostatus hrani Geološko-paleont. in-
štitut univerze v Ljubljani (si. 15). Primerek je poslal leta 1954 prof.
Boštjančič iz Trsta. Najden je bil v nabrežinskih kamnolomih. Na-
pravil sem horizontalen prerez čez sredo in dobil značilen presek kot ga
16. risba
Hippurites (Vaccinites) cf. inaequicostatus Münster
ima Douvillé za to vrsto v svoji razpravi iz leta 1890 na 4. sliki,
tab. XXX. Ohranjena je samo spodnja lupina, ki ima lepo cilindrično-
konično obliko. Rebra potekajo v rahlo valoviti liniji vzdolž cele lupine.
Rebra so skoraj enakomerno debela okoli 3 mm. Prečno na njih potekajo
slabo vidne prirastne linije.
Ligamentni stebriček je skoraj raven in na koncu zaobljen. Na bazi
je trikoten.
Prečni presek je popolnoma okrogel s premerom 8,2 cm. Lego ste-
bričkov kažeta 15. in 16. risba.
Horizont: santonij-koniacij (11. horizont).
Najdišči: Nanos, Nabrežina.
62
Hippurites (Orbignya) nabresinensis Futterer)
(št. 58, risba 17, 18)
1893 H. nabresinensis Futterer, Nabresina, Z. D. g. G., 45, p. 486,
t. XXII, si.
1897 H. lapeirousei race crassa D o u v i 11 é , Monogr., p. 222, t. XXXII,
si. 10.
1899	H. lapeirousei race crassa Redlich, Oit- und Oltezthal in Ru-
mänien, Jb. geol. R.-A., 49, p. 26, t. II, sl. 2 a-d.
1900	H. lapeirousei P a r o n a , Rudiste senoniane dell'Appennino merid.
Mem. R. Accad. Sci. Torino, 50, p. 11, tab. I, sl. 2-3.
1901	H. lapeirousei Dainelli, Capo di Leuca, B. S. g. Ital., 20, p. 643,
t. XII, sl. 6, 6. XIII, sl. 10.
17. risba
Hippurites (Orbignya) nabresinensis Futt.
1910 O. crassa Felix, Hippuritenhorizonte, Zbl. f. Min., Geol., Pal.,
p. 397, sl. 1, 2 v tekstu.
1912 H. lapeirousei var. crassa Schubert, Nördl. Adria, p. 2, 62.
sl. 23 v tekstu.
1921 H. lapeirousei Klinghardt, Rudisten 4, t. XXIV, sl. 13.
1929 H. lapeirousei Klinghardt, Entwicklungsgleichheiten, Neues
Jb. f. Min., Geol., Pal., 62, p. 512, t. XXXI, sl. 4.
1931 H. lapeirousei var. crassa No et h, Oberkreide fossilen aus Paphla-
gonien, Neues Jb. f. Min., Geol., Pal., Beil-Band 65, p. 341, sl. 4
v tekstu.
1933	H. (O.) nabresinensis Kühn, Rudistenfauna und Kreideentwick-
lung in Anatolien, Neues Jahrb. f. Min., Geol., Pal., Beil-Band 70,
p. 240.
1934	H. (O.) nabresinensis Futt., Milovanović B., Rudistna fauna Ju-
goslavije, Geol. anali Balk. pol. knj. 12, sv. I., str. 227—234.
63
1951 H. (O.) nabresinensis Futterer, Pe j o vie D., Nekoliko rudista iz
senonskih naslaga okoline Pirota, Zbornik radova geol. inst. XVI.
knj. 2, str. 94, 1.1, sl. 2, t. II, sl. 2, t. III, sl. 2.
Typus: Berlin, Museum f. Naturkunde.
Življenjska doba: zg. santon.
Nahajališča: Južna Francija, Alpe (Gösau, Piesting), Apenini, Nabrežina,
Romunija, severni del Male Azije, Srbija (Pirot).
Material: dva preseka, odlomek sp. lupine.
Ob novi cesti Senožeče—Divača, blizu Senožeč v useku nove ceste
sem videl presek hipurita, ki sem ga kopiral na papir.
Presek ustreza po obliki in dimenzijah vrsti Hippurites (Orbignya)
nabresinensis Futterer. Zlasti lahko primerjamo naš presek (17. risba)
s presekom na sliki 2, tab. III v razpravi D. Pejovičeve iz leta 1951.
Poleg preseka sem dobil tudi del zunanje lupine, ki ustreza po obliki
in debelini reber vrsti H. nabresinensis v razpravi F u 11 e r e r j a iz
leta 1893 na tabli XXII, sl. 1.
18. risba
Hippurites (Orbignya) nabresinensis Futt.
Ostanke vrste H. nabresinensis sem našel na istem mestu poleg H.
(V.) cornuvaccinum Bronn. var. gaudryi, ki tudi nastopa v santonu.
V tomajskem kamnolomu je našla Hinterlechnerjeva manjši
presek, ki je značilen za vrsto nabresinensis (18. risba). Za presek sta zna-
čilna zelo zaobljena stebrička analni in škržni, ki ne segata daleč v lupino.
Ligamentnega stebrička ni.
Horizont: santonij-koniacij (11. horizont).
Najdišče: Senožeče, Tomaj.
Hippurites (Vaccinites) praesulcatus Douvillé
(št. 59, risba 19)
1897 (H.) Douvillé, Monogr., p. 209, tab. XXXII, sl. 7, 7 a.
1901 (cf.) Douvillé, Rudistes de nouveaux localités, B. s. g. F., (4), I,
p. 442.
1904 (V.) Toucas, Hippurites Monogr., p. 98, slika v tekstu 154.
Typus: Paris, Ecole des mines.
Življenjska doba: zg. santonij, sp. kampanij.
Nahajališča: Alpe (Gösau), Kavkaz.
Material: delno ohranjena spodnja lupina.
64
Ob cesti iz Podnanosa na Nanos sem dobil blizu nahajališča hipuritne
breče v useku ceste še manjšo, delno ohranjeno lupino. Premer nekoliko
ovalne lupine je 3X4 cm. Zunanja stran lupine ima enakomerna po-
dolžna rebra z ostrim robom in trikotnim prečnim presekom. Na siio-
nalni coni se rebra razširijo tudi do 4 mm, sicer pa so široka okoli 3 mm.
Lega in oblika stebričkov na prečnem preseku kaže, da imamo opravka
z vrsto H. praesulcatus Douv. (19. risba). Naš presek lahko primerjamo
s presekom na 7. sliki, table XXXII v Douvilléjevem delu iz
leta 1890.
Horizont: santonij (11. horizont).
Najdišče: Nanos.
19. risba
Hippurites (Vacc.) praesulcatus Douvillé
Hippurites (Orbignya) radiosus des Moulins
(risba 20)
1826 (H. radiosus) des Moulins, Sphérulites p. 141, tab. IX, sl. 2.
1834-40 Goldfuß, Petref. Germaniae, 3, p. 300, tab. CLXTV, sl. 2 a, b.
1842 Matheron, Catalogue méth. Bouches-du-Rhône, p. 125.
1847-49 d'Orbigny, Pal. française, Crét., 4, p. 176, tab. DXXXV,
sl. 1-3.
1855 Bayle, Obs. sur la structure des Hippurites, B. S. g. F., (2), 12,
p. 772, tab. XVII, XVIII, XIX.
1857	Bayle, Nouvelles observations, B. S. g. F., (2), 14, p. 696.
1858	Quenstedt, Handb. d. Petrefaktenkunde, 3. Aufl., tab. LX.IV,
sl. 2, tab. LXV, sl. 1-2.
1866 Z i 11 e 1, Bi val ven d. Gösau, Denkschr. Akad. Wiss., Wien, tab. XX.
sl. 1 (kop. Bayle).
1877 L a y m e r i e , Mém. sur le type garumnien. Ann. Sci. géol., 9, p. 53.
1877 Vidal, Sistema cretaceo Cataluña, Boll. Com., Mapa geol. Espana,
4, p. 100.
1897 Arnaud, Ekskursion à Moutignac-sur-Vézere, B. S. g. F. (3), 15,
p. 917, slika v tekstu 15-16.
Geologija 6 — 5	65
1891 Toucas, Age des couches à Hippurites, B. S. g. F., (3), 19,
p. 543, 552.
1893 Douvillé, Monogr., p. 68, tab. X, sl. 1, tab. XI, sl. 1, 2.
1895 Douvillé, Monogr., p. 180, slika v tekstu 49-52.
1900 P a r o n a , Rudiste dell'Appennino meridionale. Mem. Accad. Sci.
Torino, 50, p. 13, tab. I, sl. 6.
1903 (O.) Toucas, Hippurites Monogr., p. 3°, tab. II, sl. 6-7, slika
v tekstu 48.
1905 Anthony, Influence de la fixation pleurothetique. Ann. Sei. nat.
Zoologie (9), I, p. 388, slika v tekstu 56-H.
20. risba
Hippurites (Orbignya) radiosus des Moulins
1907 Steinmann, Geol. Grundlagen d. Abstammungslehre, p. 168,
slika v tekstu 100 (non de Grossouvre 1889, Bassin de Paris. B. S.
g. F. (3), 17, tab. XI, sl. 4-H subradiosus).
1921 K1 i n g h a r d t, Rudisten, 4, tab. XIX, sl. 4; tab. XX, sl. 12, tab. XXI,
sl. 5, 9, tab. XXII, sl. 1-3, 12.
1924 Anthony, Étude d'un moule interne Arch. Zool. experimentale,
62, p. 327-344, tab. I, slika v tekstu 1-12.
1931	K1 i n g h a r d t, Biolog. Analyse, Pal. 7, 12, p. 186.
1932	Kühn, Fossilium Catalogus, Pars 58, Rudistae, p. 62.
Typus: Bordeaux, Musée de la ville.
Življenjska doba: zg. kampanij, mastriht.
Nahajališča: Charente, Gard, Provence, Apenini.
Material: dva prečna preseka spodnje lupine.
66
Dva prečna preseka tega hipurita sem dobil lepo ohranjena na večji
skali v useku ob cesti iz Podnanosa na Nanos. Nahajališče je bilo blizu
hipuritne breče v sivem apnencu, v katerem sem dobil morske ježke in
brahiopode. Oba preseka sem prekopiral na papir že na terenu in na
podlagi teh risb določil vrsto Hippurites cf. radiosus des Moulins. Pri
določevanju sem se opiral v glavnem na lego in obliko stebričkov. Vrsta
je značilna za zgornji del cenomanske stopnje.
Horizont: kampanij (14. horizont).
Najdišče: Nanos (ob nanoški cesti iz Podnanosa).
Hippurites (Orbignya) ci. requiem Matheron
(št, 60, 61, risba 21)
1842 (H.) Matheron,	Catalogue méth. Bouches-du-Rhône, p. 129,
tab. X, sl. 3.
1842 d'Orbigny, Pal.	française, Crét. 4, p. 175, tab. DXXXIV, sl. 4-5
(non I, 3-6).
21. risba
Hippurites Orbignya cf. requieni Matheron
1893 Douvillé, Monogr., p. 58, tab. VIII, sl. 1-2 (non 3-5).
1903 (O.) Toucas, Hippurites Monogr., p. 18, tab. I, sl. 1-3, slike v
tekstu 23-29.
1907 Pa ron a, Monti di Bagno presso Aquila, Rendic. Accad. dei Lin-
cei, 15, p. 235.
1907	Deninger, Mesoz. Form, Sardinien, Neues Jb. f. Min., Géol.,
Pal., Beil-Band 23, p. 457.
1908	P a r o n a , Consiglio, Mem. Accad. Sci. Torino, 59, p. 143, slika
v tekstu I.
1920 Roman et Mazeran, Monogr. faune turonien d'Achaux.
Arch. Mus. Lyon, 12, p. 110, tab. XI, sl. 3, 3 a, 4, slika v tekstu 33
(kop. Toucas).
1928 Ram i ère de Fortanier, Monitferrier, Bull. Soc. Hist. nat.
Toulouse, 57, p. 214.
1931	Klinghardt, Rudisten, 3, tab. I, sl. 1, 2.
1932	Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae, p. 63.
Typus: Matheron gani več našel; glej Douvillé 1893, p. 59.
Življenjska doba: angumij.
67
Nahajališče: Katalonija, Corbières, Ariège, Akvitanija, Provence, Italija,
Sardinija.
Material: dva prečna preseka spodnje lupine.
Ob poti v Kreguljišče nad Vel. Dolom pri Pliskovici se dobijo v sivem
turonskem apnencu maloštevilni preseki hipuritov. Del takega prečnega
preseka, na katerem sta ohranjena dva stebrička (S in E) nam kaže
risba 21, št. 61. Po Douvilléju (1890), tabela VIII, 1. slika, sem do-
ločil vrsto Hippurites cf. requiem Matheron. Vrsta je značilna za angumij
ali zgornji turon.
Celoten prečni presek vrste H. requiem Math, je dobila Hinter-
lechnerjeva NW od Kobje glave (št. 60).
Horizont: angumij (10. horizont).
Najdišče: Vel. Dol, NW od Kobje glave.
Hippurites (Hippuritella) resectus Def rance
(št. 62, 69, risba 22)
1821 (Hippurites reseda) Defrance, Diet. Sei. nat., 21. p. 195.
1886 Des Moulins, Sphaerulites, p. 144.
1892 D o u v i 11 é , Monogr., p. 54, tab. V, sl. 9-12.
22. risba
Hippurites (Hippuritella) resectus Defrance
1895 Douvillé, Monogr., p. 168, tab. XXVI, sl. 1-3.
1903 (H. requieni p. p.) Pervinquiere, Tunisie centrale, p. 99.
1903 (Orbignya requieni var. resecta) Toucas, Hippurites Monogr.,
p. 20, tab. I, sl. 4.
1907 (H. requieni var. resecta) Deninger, Mesoz. Formationen auf
Sardinien. Neues Jb. f. Min., Geol., Pal., Beil-Band 23, p. 457.
1910 (Hippuritella res.) Douvillé, Études sur les Rudistes, Mém. Soc.
geol. de France, 41, p. 7, 10, 38, 66; tab. II., sl. 6, slika v tekstu 2a,
2 b, 39-41, 62-65.
1912	Pervinquière, Tunis, p. 302, slika v tekstu 7.
1913	Douvillé, Rudistes de l'Egypte, Mém. prés, à l'Institut égyptien-
ne, Le Caire, 6, p. 241, sliki v tekstu 1, 2.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae, p. 64.
Typus: Caën, Musée d'histoire nat.
Življenjska doba: angumij.
Nahajališča: Katalonija, Corbières, Dordogne, Charente, Drome, Tunis,
Alžir, Sirija, Egipt.
Material: dva prečna preseka spodnje lupine.
68
Skoraj na istem mestu kot H. requieni, to je med Vel. Dolom ob poti
v Kreguljišče pri Pliskovici, je bil najden presek hipurita, ki pripada
vrsti Hippurites resectus Defr. Ta prečni presek je v celoti ohranjen. Na
prepereli površini sivega apnenca se lupina s stebrički lepo odraža. Poleg
hipurita je videti še nekoliko poševen presek nekega radiolita.
Se en presek iste vrste je našla Hinterlechnerjeva severno
od Kobje glave. Na preseku je videti poleg celotne lupine še del druge,
ki je bila prirasla k prvi.
Horizont: angumij (10. horizont).
Najdišče: Vel. Dol, severno od Kobje glave.
Hippurites (V acemites) sulcatus Def rance
(št. 63, 64, 65, 66, risba 23, 24, 25, 26)
1821 Defrance, Diet. Sei. nat., 21, p. 195, tab. LXXXIH, sl. 3.
1825	Deshayes, Diet, class. d'Histoire nat., 8, p. 229.
1826	Des Moulins, Sphaerulites, p. 145.
1827	B 1 a i n v i 11 e , Manuel, tab. LVIII bis, sl. 3.
1830 Deshayes, Encvel. méthod., 2, p. 281, Nr. 2.
1834-40 Goldfuß, Petref. Germaniae, 3, p. 302, tab. CLXV, sl. 3 a, b
(ne c in d).
1841	Rolland du Roquan, Rudistes, p. 53, tab. IV, sl. 2, tab. VII,
sl. 4.
1842	d'Orbigny, Ann. Sei. nat., p. 184.
1847-50 d'Orbigny, Pal. française, Crét., 4, p. 168, tab. DXXX, sl. 1,
2, tab. DXXXI.
1857 Bayle, Nouvelles observations, B. S. g. F., (2), 14, p. 697.
1861 G u e m b e 1, Geognost. Beschreibung Bayr. Ost-Alpen, p. 570.
1864 (H. toucasianus p. p.) Z it tel, Bivalven d. Gösau. Denkschr.
Akad. Wiss., Wien, 24, p. 141, tab. XXIII, si. 1, 2, 4.
1879 (H. organisans) Medlicot et Blanford, Geology of India,
I, p. 266, 2, tab. XIII, sl. 11.
1892	Douvillé, Monogr., p. 43, slika v tekstu 29, tab. V, sl. 4, 5 (kop.
Defrance), sl. 6, 7, 8.
1893	Douvillé, Monogr., p. 139, tab. XXIII, sl. 1, 2, 3.
1897	Douvillé, Monogr., p. 207, tab. XXXIV, sl. 3-6.
1898	Alessandri, Fosili cret. Lombardia, Paleontographia Italica, 4,
p. 185, tab. II, sl. 6, tab. Ill, sl. 10.
1899	Redlich, Görtschitz und Gurkthal, Jb. geol. R. A., Wien, 49,
p. 668.
1904 T o u c a s , Hippurites Monogr., p. 102, tab. XV, sl. 1—3 a, slika
v tekstu 161-162.
1910 (H. cornu-pastoris) F r a a s, Petrefactensammler, p. 158, slika
v tekstu 100 a.
1912 Schubert, Nördl. Adria, p. 54.
1926 Par o na, Rudistae dell'Istria, Mem. Istituto geol. Padova, 7, p. 17,
tab. IT, sl. 3a, b, 4.
69
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae, p. 68.
1941 Montagne, p. 62, tab. IV, sl. 5.
1957 P a š i ć , Biostratigrafski odnosi i tektonika gornje krede okoline
Kosjerića, Pos. izdanje Geol. inst. »Jovan Zujović«, Beograd, str. 130,
tab. XXXIII, sl. 1.
1958	Polšak, Rudisti okolice Vrpolja i Perkovića, Geološki vjesnik
XII, Zagreb 1959, str. 63, tab. III, sl. 4, tab. IV, sl. 1.
1959	Mitzopoulos, Erster Nachweis von Gosauschichten in Grie-
chenland, Sitzungsb. Öst. Akad. Wiss., Wien, str. 83, slika v tekstu 2.
Typus: Caën, Musée d'Histoire nat.
Življenjska doba: zg. santonij, sp. kampanij.
Nahajališča: Corbières, Mont de Cornes, Vzh. Alpe, Brandenberg, Gösau,
Untersberg, Piesting, Koroška, Istra (Gorica, Opčine), Madžarska
(Nagybarod).
Material: prečni preseki spodnje lupine.
23. risba
Hippurites (Vacc.) archiaci Mun.-Ch.
24. risba
Hippurites (Vaccinites) sulcatus
Defrance
25. risba
Hippurites (Vaccinites) sulcatus
Defrance
70
Pri Avber j u, pri Dobravi j ah in ob cesti proti Štanjelu (južno od
vasi) se dobijo v sivem apnencu številni preseki vrste H. sulcatus poleg
ostalih hipuritov, ki nastopajo v nabrežinskem hipuritnem horizontu
senonske stopnje. Matična kamenina, v kateri se ti hipuriti dobijo, je siv
do temnosiv neskladovit in nerazpokan apnenec, ki pripada grebenski
tvorbi.
Od naših štirih prečnih presekov vrste Hipp, sulcatus je pri treh
primerkih vidna samo zunanja plast lupine ali ostracum s preseki ste-
bričkov, pri tretjem primerku pa je poleg ostracuma in stebričkov vidna
še oblika hipostracuma. Nekdanja porcelanska plast je sedaj nadome-
ščena s kalcitnimi kristali. Pri vseh presekih gre za manjše oblike te
vrste kot so prikazane pri Douvilléju (1890) na tabli XXXII, 4. in
5. slika.
Horizont: santonij, koniacij (11. horizont).
Najdišča: Avber, Dobravlje, Stanje!
26. risba
Hippurites (Vaccinites) sulcatus Defrance
Hippurites toucasianus d'Orbigny
(št. 68, risba 27)
1847—50 H. toucasianus d'O r b i g n y , Pal. française, Crét., 4, p. 172,
t. DXXXII.
1857 H. organisans, p. p. Bayle, Nouvelles observations, B. S. g. F., (2),
14, p. 690.
1891	H. toucasi, Toucas, Age des couches à Hippurites, B. S. g. F. (3),
19, p. 538, sl. 7 v tekstu.
1892	H. toucasi, Douvillé, Monogr., p. 41, t. VI, sl. 1-2, sl 28 v tekstu.
1893	H. toucasi, Futterer, Hippuriten von Nabresina, Z. D. g. G. 45,
p. 485, t. XXII, sl. 2 a, b.
1903 O. toucasi, Toucas, Hippurites Monogr., p. 56, t. VII, sl 2,
sl. 90-92 v tekstu.
1912 H. toucasi, Schubert, Nördl. Adria, p. 2, 62, sl. 22 v tekstu.
1926 H. toucasi, P a r o n a , Rudiste dell'Istria, Mem. Ist. gecl. Univ.
Padova, 7, p. 16.
1931	H. toucasi, Klinghardt, Rudisten, 3, tab. II, sl 7, sl 19 v tekstu.
1932	H. toucasianus, Kühn, Fossilium Catalogus, pars 54, Rudistae,
p. 71.
71
Typus: Paris, Muséum National d'Histoire nat.
Življenjska doba: sp. santon.
Nahajališča: Sougraigne, Beausset, Vzh. Alpe (Abtenau, Piesting), Na-
brežina.
Material: prečni presek spodnje lupine.
V svetlosivem zrnatem apnencu ob cesti Ilirska Bistrica—Šembije,
malo preden se cesta dvigne na kraško Šembijsko planoto, sem dobil lep
presek hipurita. Oblike stebričkov, njihova lega kot tudi dimenzije preseka
ustrezajo vrsti Hippurites toucasianus d'Orb. Ostali notranji elementi se
ne razločijo.
Naš presek (risba 27) se zelo ujema s presekom na 22. sliki v S c h u -
bertovem geološkem vodiču po severni Adriji (1912). Ta vrsta je
značilna za sp. santonij.
Horizont: sp. santonij (11. horizont).
Najdišče: Sembije.
27. risba
Hippurites toucasianus d'Orb.
Hippurites sp.
(št. 70, 71, 72, 73, 74, 75, risba 28, 29 a, b, c, č, d)
Material: ena popolna lupina, spodnja lupina, več prečnih presekov.
Na Nanosu, ob cesti Podnanos—Nanos sem dobil poleg vrste Hipp,
inaequicostatus Douv. v hipuritni breči celotno lupino hipurita, ki sein
ga lahko še najbolje primerjal z vrsto H. oppeli. S to vrsto ima skupne
znake, da stebrički zavzamejo skoraj četrtino obsega lupine in da so
stebrički v prečnem preseku videti prvotno tanki kot nitke, šele na koncu
pa se znatno odebelijo. Na nekaterih primerkih vrste H. oppeli, ki jih
omenja Douvillé, so stebrički tenki, drugje pa debelejši. Tudi koti
med radialnimi osmi stebričkov so pri raznih primerkih različni (glej
Douvillé, 1890, tab. XXXI, slika 1 a in tabla XXXIV, slika 8).
Lega zob B in B' na primerku z Nanosa ustreza legi zob na sliki la
v XXXI. tabli pri Douvilléju, medtem ko lega stebričkov na našem
primerku bolj soglaša z lego na 8. sliki table XXXIV.
Zunanja stran lupine nanoškega primerka ima ostra podolžna rebra,
kar po Douvillé jevem opisu ni značilno za vrsto oppeli, posebno
ne za odrasle školjke, medtem ko imajo mlajši individui lahko nekoliko
rebrasto lupino.
72
28. risba
Hippurites sp.
29. risba
Hippurites sp.
73
Naš primerek torej ne ustreza popolnoma vrsti H. oppeli Douv.,
pač pa se ji z mnogimi znaki približuje. Dobil sem ga v senonskem hi-
puritnem horizontu (11. horizont).
Poleg te večje oblike rodu Hippurites sp., katere vrsto nisem mogel
določiti kljub popolni lupini, imam zbranih še več prečnih presekov
majhnih hipuritov s Tržaško-komenske planote prav tako iz senonskega
hipuritnega horizonta (11. horizont). Glavna nahajališča so jugovzhodno
od Kazelj, v tomajskem kamnolomu in jugovzhodno od Avberja.
Radiolitidi
Praeradiolites leymeriei (Bayle) Toucas
(št. 76, 77)
1877 (Radiolites leymeriei Bayle), L e y m e r i e , Mém. sur le type ga-
rumnien. Ann. Sci. géol., 9, p. 52, tab. III, fig. 7—8.
1877 Sphaerulites leymeriei Bayle, Vidal, Sistema Cret. Cataluña. Bol.
Com. mapa geol. Espana 4, p. 110.
1881 Sphaerulites l. Bayle, Leymerie, Haute Garonne, p. 781, tab. P,
fig. 5-6.
1907 P. Z. Toucas, Radiolites Monogr., p. 44, tab. VII, fig. 8-10.
1932 P. Z. (Bayle) Toucas, Kühn, Fossilium Catalogus Rudistae, pars 54,
p. 128.
Typus: Toulouse, Muséum d'Histoire nat., Coll. Leymerie.
Življenjska doba: mastriht.
Nahajališča: Katalonija (Isona), Haute-Garonne, Ansas.
Material: tri delno ohranjene spodnje lupine.
Skoraj celo spodnjo lupino te vrste sem dobil pri Prešnici na Slav-
niku. Lupina je konična in narahlo sploščena. Dolžina primerka 3 cm,
premer 2 cm. Na zunanji strani je lupina sestavljena kot iz lističev, ki
leže drug na drugem. Robovi lističev so rahlo valoviti, na sifonalni coni
pa se precej ukrivijo in tvorijo sinuse S in E. Lističi so izredno fini in
tesno drug poleg drugega. Vrsto sem določil na podlagi zunanjega videza
lupine in sifonalne cone po opisu in sliki v Toucasovi monografiji
o radiolitih (1907).
Dva primerka (št. 76 in 77) sem dobil v Smrečnici oí Planinskem
polju. Ohranjena sta le delno na prepereli površini sivega apnenca,
vendar v toliki meri, da se dasta z gotovostjo določiti. Izredno lepo so
vidni robovi prirastnih lističev, delno pa tudi sifonalna cona. V Smreč-
nici sem dobil radiolite v svetlosivem, skoraj belem apnencu. V kamenini
so bili različno orientirani, kar kaže, da so jih valovi odtrgali od podlage
in premetavali. Radioliti ne leže tako na gosto, da bi kazali na grebensko
tvorbo.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišči: Prešnica, Smrečnica.
74
Praeradiolites cylindraceus (des Moulins)
Toucas 1907
(št. 78, sl. 12)
1826 Sphaerulites c. des Moulins, Sphaerulites, p. 107, tab. IV, 1—3 sl.
1849 Sphaerulites c. Saemann, Observations sur Rudistes. B. S. g. F.
(2), 6, p. 280.
1855 Radiolites c. Woodward, Structure and affinities of Hippuri-
tidae Q. J. g. S. 11, II, p. 45, tab. IV, sl. 1, tekstna sl. 9.
1855 Radiolites mamillaris Woodward, Ibid., p. 46, slika v tekstu
št. 10-11; p. 48, slike v tekstu št. 13-14.
1857 Sphaerulites c. Bayle, Nouvelles observations B. S. g. F., (3), U,
p. 397, slika v tekstu št. 13.
1900 Sphaerulites c. Parona, Rudiste dell'Appennino merid. Mem.
Accad. sci. Torino, 50, p. 14, tab. II, sl. 1 a, b, 2.
3907 P. c. Toucas, Radiolites Monogr., p. 42, tab. VII, si. 3-7; slike
v tekstu št. 18-19.
1921 K 1 i n g h a r d t ; Rudisten, 4, tab. XVII, sl. 15, tab. XXIII, sl. 6.
1930	Sphaerulites Boggilt, Shell structure of mollusks. Mém. Acad,
sci. Danemark (9), 2, p. 282, tab. IV, sl. 4.
1931	Klinghardt, Rudisten, 3, p. 39, tab. III, sl. 7; slika v tekstu št. 12.
1932	P. c., Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars 54, p. 125.
Typus: Praeradiolites cylindraceus, Toucas, Radiolites Monogr., p. 42,
tab. VII, sl. 3, 7, slike v tekstu št.18—19, Bordeaux, Musée de la ville.
Življenjska doba: mastriht.
Nahajališča: Dordogne, Benečija, Apenini.
Material: del spodnje lupine.
Ohranjen je samo na preperelih površinah apnenčevih skal na zelo
ukrašenem predelu severozahodno od Planinskega polja na območju
Smrečnice. Na prepereli površini skale sem našel skoraj celotno zunanjost
spodnje lupine (št. 78), ki kaže značilne lamele, kot bi bilo več zvitkov
vloženih drug v drugega. Robovi lamel so valoviti. Na sifonalni coni
pa so nagubani v tri gube. Med njimi sta oba sinusa (slika 12).
Višina vidne lupine (ki gleda iz kamenine), znaša okoli 2 cm, premer
zgoraj znaša 2 cm in se navzdol koničasto zoži. Na prerezih se v notra-
njosti lupine ničesar ne vidi zaradi prekristalizacije apnenca. Ta vrsta
je v Smrečnici zelo pogostna.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišče: Smrečnica.
Radiolites galloprovincialis var. lamarcki
(Math.) Toucas
(št. 76, 78)
1842 R. lamarcki Matheron. Catalogue méthod. Bouches-du-Rhône,
p. 121, tab. VII, si. 4-5.
1908 R. galloprovincialis p. p. Toucas, Radiolites Monogr., p. 76, tab. XV,
sl. 3.
75
1900 Toucas, Pal. Universalis (2), 4, CXLI.
1932 Kühn, Fossilium Catalogue, Rudistae, pars 54, p. 141.
Typus: Radiolites galloprovincialis, Marseille, Musée d'Histoire naturelle.
Življenjska doba: sp. santonij.
Nahajališče: Francija (Bearn).
Material: del spodnje lupine.
Podobno kot Praeradiolites cylindraceus je tudi Radiolites gallopro-
vincialis viden le na preperelih ploskvah skal. Na istem kosu s št. 78 kot
Praeradiolites cylindraceus sem našel v Smrečnici vrsto Radiolites gallo-
provincialis, zato njuna življenjska doba očitno sovpada. Stari podatki,
da je značilen prvi za mastriht, drugi pa za sp. santonij, niso torej popolni.
Podobno kot pri prvem, se tudi pri drugem vidijo deli spodnje lupine,
ki so izluženi na površini skal. V našem primeru gre očitno za posebno
variacijo in sicer var. lamarcki. Zunanjost lupine je pri tej podvrsti bolj
gladka. Oblika sp. lupine je cilindrična in se navzdol rahlo zoži. Številni
podolžni grebeni so pri var. lamarcki finejši kot pri holotipu galloprovin-
cialis. Tudi radialne prirastne linije niso tako zelo izrazite pri var.
lamarcki. Toucas omenja, da je Matheron izdvojil to variacijo,
ker ima spodnjo lupino krajšo in bolj koničasto kot R. galloprovincialis.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišče: Smrečnica.
Radiolites albonensis Toucas
(št. 79)
1908 Toucas, Radiolites Monogr., sl. 72, v tekstu št. 44-46.
1926 P ar ona, Rudiste dell'Istrie. Mem. 1st. geol. Univ. Padova, 7,
pag. 26.
1932	Kühn, Fosisilium Catalogue, Rudistae, pars 54, p. 135.
1933	Milovanović, Paleobiološki i biostratigrafski problemi rudista,
Razprave geol. inšt, kralj. Jugos!., Beograd, zv. II, str. 98, slike 33,
34, 35, 36, 37.
TVpus: Paris, Sorbonne.
Življenjska doba: turon? mastriht?
Nahajališče: Istra.
Material: spodnja lupina, več presekov.
Pod Slavnikom nad žel. postajo Prešnica sem dobil poleg senonskih
radiolitov še odlomke spodnjih lupin in jedra (št. 79) nekega radiolita,
ki ni pripadal ostalim, že določenim vrstam, vendar je bil podoben vrsti
Radiolites praegalloprovincialis. Zbrusek lupine v horizontalni in radialni
smeri kaže, da gre za vrsto Radiolites albonensis Toucas. Podatke o zbru-
skih lupine za to vrsto sem dobil v Milovano vicevi razpravi iz
leta 1933.
Opis zunanje oblike lupine sem dobil v razpravi P a r o n a iz
leta 1926. Oboje se precej ujema z našimi oblikami. V zbrusku, ki kaže
horizontalni presek, so vidne tudi v našem primerku podobno kot pri
Milovano vicu na sl. 34, pravilno in paralelno potekajoče temne
76
»
proge. Pravokotno nanje stojijo stene med prizmami, ki so tu in tam
rahlo ukrivljene. Na radialnem preseku je videti v našem primeru de-
bele in nekoliko nepravilno razporejene stene med prizmami. Stene
omejujejo vedno štirioglate svetle prostore. Stirikotniki imajo obliko
kvadratov, pravokotnikov, rombov in romboidov. Ogli teh ploskev niso
vedno ostri, ampak nekoliko zaokroženi, da včasih lahko prej govorimo
o elipsah kot o pravokotnikih.
Spodnja lupina je cilindrično-konične oblike. Sifonalna cona ni ohra-
njena. Zunanja plast lupine je zelo nabrana v gube. Lamele ležijo druga
čez drugo.
Starost te vrste ni popolnoma znana. Munier-Chalmas je
našel primerke te vrste v Istri v horizontu, ki mu ni bila ugotovljena
starost. Podobne primerke je našel Larraset v Španiji v mastrihtskih
plasteh.
Jugozahodno od Dolnjega Ležečega sem našel v sivih apnencih pre-
seke radiolitov. Napravil sem zbruske in dobil podobne preseke kot pri
primerku izpod Slavnika. Torej imamo tukaj tudi opravka z vrsto
Radiolites albonensis Toucas, vendar ne v senonskih, pač pa v turonskih
apnencih, katerih starost določajo še radioliti iz skupine Sauvagesia da
rio Catullo.
Horizont: senon (13. horizont), turon (10. horizont).
Najdišče: Prešnica, Dol. Ležeče.
Radiolites cf. lusitanicus (Bayle) Parona
(št. 80)
1857 Sphaerulites l. Bayle, Nouvelles observations. B. S. géol. F., (2),
14, p. 602.
1886 Sphaerulites l. Choffat, Portugal, p. 32, tab. IV, fig. 2-8.
3 901 Sphaerulites l. Choffat, Portugal, p. 143, tab. X, XI.
1905 Radiolites Parona, Cretacico sup. nell'Appennino. B. S. g. Ital.
24, p. 655.
1907 Radiolites Toucas, Radiolites Monogr. p. 62, tab. XI, fig. 10,11, lia.
1911 Parona, Nuovi studi sulle Rudiste dell'Appennino, Mem. Accad.
sci. Torino, 62, p. 281.
1924 Albrecht, Forschungsreise nach Westserbien. Denkschr. Akad.
Wiss., Wien, 99, p. 304.
1930	N o e t h , Eine neue Tabulate etc. von Griechenland. Cbl. f. Min.,
Geol., Pal., p. 367.
1931	Noeth, Geol. u. Pal. Mittelgriechenlands. Neues Jb. f. Min., Geol.,
Pal., Beil-Band, 66, p. 158.
1932	Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars 54, p. 145.
Typus: Paris, École des Mines.
Življenjska doba: sr. turon.
Nahajališča: Portugalska, Francija (Charente, Ande), Apenini, Srbija,
Grčija.
Material: sp. lupina.
77
4
V Mašunu sem našel nad horizontom z vrstami iz rodu Caprinula
manjši primerek rudista cilindrično-konične oblike, ki je upognjena
(komisura tvori kot 60°). Na zunanji strani lupine so vidni lističi, ki so
drobno plisirani. Sifonalna cona je izrazito razvita. Med obema kanaloma
so lističi zgubani v tri gube. Gube in grebeni so neenakomerno debeli.
Primerek, ki ima št. 80, je dolg 5 cm. Radiolites lusitanicus pripada v
srednji turon, kar se sklada z lego in starostjo plasti, v kateri je bil
najden.
Horizont: sp. turon (8. horizont).
Najdišče: Mašun (pod Snežnikom).
Radiolites praegallopi-omncialis Toucas
(št. 81, slika 13 a)
1908 Toucas, Radiolites Monogr., p. 75, tab. XIV, fig. 8-12.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars 54, p. 151.
Typus: Paris (Sorbonne).
Življenjska doba: koniacij.
Nahajališča: Francija (Gard, Bouches-du-Rhône, Vaucluse).
Material: več odlomkov spodnje lupine.
Dobil sem več odlomkov spodnje lupine vrste Radiolites praegallo-
provincialis, od katerih je najbolje ohranjen primerek, ki je prikazan na
sliki 13 (št. 81). Na sliki je vidna na desni sifonalna cona. Lupina ima
cilindrično-konično obliko, debela je do 1 cm in na zunanji strani močno
izbrazdana z globokimi podolžnimi brazdami, ki imajo zaobljene robove.
Na razdaljah 0,5—1 cm se vrstijo prečne prirastne linije, ki so nagubane
v obliki nekakih polic ali pomolov. Sifonalna cona je iz dveh gladkih
prog (jarkov), ki ju loči vmesni greben, na katerem sta na našem pri-
merku dve rebri. Po T ou ca su je ta vrsta živela v senonski stopnji
(koniacij). V nahajališču nad Prešnico, blizu meje krednih in terciarnih
plasti, je bilo največ primerkov te vrste. Ležali so razmetano v prepereli
plasti sivega apnenca.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišče: Prešnica.
Radiolites trigeri (Coquand) Toucas
(št. 82, 83, sl. 16)
1859	Sphaerulites t. t. Coquand, Synopsis S. O. de la France. B. S.
G. F., (2), 16, p. 972.
1860	Sphaerulites t. Coquand, Catalogue Deux-Charentes et Dor-
dogne, p. 68.
1893 R. choffati Thomas et Peron, Tunisie, p. 290, tab. XXIX,
1-3 slika.
1904 Praeradiolites t. Douvillé v razpravi, Mission sci. en Perse,
p. 215, tab. XXXIII, 6. slika.
1907 R. t. Toucas, Radiolites Monogr., p. 71, tab. XIV, slika 1-7.
78
1923 Parona, Rudiste di Medea. Atti Accad. sci. Torino 59, p. 151.
1926 Parona, Rudiste dell'Istria Mem. Istituto geol. Univ. Padova, 7,
p. 27.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars 54, p. 159.
Typus: Paris (École des Mines).
Življenjska doba: zg. cenoman-turon.
Nahajališča: Francija (Dordogne, Charentes), Furlanija, Istra, Tunis,
Perzija.
Material: dve spodnji lupini.
Lupina je dolga 10,5 cm in ima na zgornjem delu premer 5 cm. Vrsta
R. trigeri je vodilna za zg. cenoman in turon, kar se ujema s spremlje-
valno favno pod Slavnikom, kjer je bil primerek najden.
Vrsta Radiolites trigeri (Coqu.) Toucas je zelo pogostna tudi se-
verno od Lokve na zahodnem pobočju vrha Klemenke, kjer nastopa
v radiolitnih brečah kot eden glavnih zastopnikov favne.
Lep primerek te vrste sem našel tudi zahodno od Senožeč v sivem
radiolitnem apnencu turonske stopnje. Ta primerek (sp. lupina), ki je
visok 15 cm in ima premer blizu pokrova 8 cm, mi je deloma razpadel,
ko sem ga hotel dobiti iz večje skale (št. 83).
Medtem ko je primerek iz Cičarije in iz okolice Senožeč raven, so
primerki iz radiolitne breče severno od Lokve vsi bolj ali manj upognjeni,
nekateri celo v obliki polkroga. To upognjenost imam za dokaz, da so
radioliti pri Lokvi živeli v kolonijah in tvorili grebene, podobno kot
tvorijo korale grebene. Zaradi goste medsebojne prepletenosti so po-
samezni individui iskali možnosti, da bi do njihove sifonalne cone prišlo
čimveč sveže morske vode. Ker so lupine radiolitov izredno prilagodljive
že med življenjsko dobo enega samega individua in se njihova oblika
lahko močno spreminja, so se lupine v našem primeru brez posebnih
težav krivile v vse smeri.
Horizont: turon (8. horizont).
Najdišča: Gnoj ina (Slavnik), Senožeče.
Radiolites sp. Lamarck
(št. 84, 85, risba 30)
Genotypus: Ostracites angeiodes Pirot de Lapeirouse.
1801 Lamarck, Système des animaux sans vertèbres 1, p. 130.
1810 Lamarck, Histoire des animaux sans vertèbres 6. p. 232.
1817 d'Orbigny, Pal. française, Crét. 4, p. 194.
1942 Matheron, Catal. Méthod, Bouches-du-Rhône, p. 118.
1881-85 Zittel, Handbuch der Palaeozoologie 2, p. 86.
1887 Fischer, Manuel de Conchyliologie, p. 1006.
1895 G. B o e h m , Die Schiodi- und Calloneghe-Faune. Palaeontographi-
ca, 41, p. 130.
1908 Toucas, Radiolites Monogr., p. 50.
1910 Douvillé, Etudes sur les Rudistes. Mém. Soc. géol. France.
Mém. 41, p. 23.
79
1928 Palmer, Rudists of Southern Mexico. Occasional Papers Califor-
nia Accad. Sci. 14, p. 79.
1930 Boggild, Shell structure of Mollusks. Mém. Accad. R. Sci, Da-
nemark, (9), 2, p. 282.
Material: sp. lupina.
V nahajališču nad Prešnico na pobočju Slavnika sem našel tudi 9 cm
dolg del sp. lupine rudista, pri katerem je ohranjeno skoraj štiri petine
zunanje lupine. Ker pa manjka ravno sifonalna cona, ni bilo mogoče
določiti vrste rudista, ampak samo genus Radiolites, kljub relativno
dobro ohranjenemu in precej velikemu kosu.
30. risba
Radiotiles sp.
Najdena lupina s kamenim jedrom v sredi je cilindrične oblike, ki
se navzdol nekoliko oži. Spodnji del manjka in sodim, da bi se lupina
stožčasto zaključila. Lupina je okrašena zunaj z vzdolžnimi rebri, ki so
precej izrazita. Razmak med rebri znaša okoli 5 mm. Vidne so tudi prečne
prirastne linije. Zunanja lupina ima celično strukturo.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišče: Prešnica (Slavnik).
Sphaerulites cf. foliaceus Lam.
(št. 86, risba 32)
Sphaerulites sp.
(št. 87, risba 31)
genus Sphaerulites Delametherie 1805.
1805 Delametherie, De la Sphérulite, J. de Physique, Chimie, Hist.
nat. etc. 61, p. 396.
1825 Bla in ville, Manuel de Malacologie, p. 516.
1819 Lamarck, Histoire nat. des animaux sans vertèbres, 6, p. 231.
1847 d'O r b i g n y , Pal. Française, Crét, 4, p. 195.
1881-85 Zi t tel, Handbuch der Palaeozoologie 2, p. 88.
80
31. risba
Sphaerulites sp.
32. risba
Sphaerulites cf. foliaceus Lam.
Geologija 6 — 6	81
1906 P e t h ö , Kreidefauna der Peterwardeiner Gebirges, Palaeontogr.
52, p. 276.
1903 Toucas, Radiolites Monogr., p. 49.
1910	Douvillé, Etudes sur les Rudistes, Mém. Soc. géol. F., Mém. 41,
p. 23.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars. 54, p. 171.
Genotypus: Sphaerulites foliaceus Lamarck.
Material: kameno jedro spodnje lupine.
Iz nabrežinskih kamnolomov ima Geološko-paleontološki inštitut
okoli 23 cm dolg primerek radiolita. To je kameno jedro spodnje lupine.
Jedra se deloma drži še matična kamenina. Na horizontalnem preseku,
ki sem ga napravil, je videti, da je bila lupina precej stisnjena in ima
presek zato ovalno obliko. Na tistem delu, ki se ga od zunaj drži matična
kamenina, se vidi delno ohranjena lupina, ki je debela 13 mm. Močno
je prekristalizirana, zato v njej ni mogoče videti strukture.
Na preseku (31. risba) se vidi lepo izražena ligamentna guba, kar-
dinalni zob in dve akcesorni votlini. Na podlagi teh elementov, vidnih na
preseku, sklepam, da gre za rod Sphaerulites. Podobne preseke z en ali o
razporejenimi notranjimi deli in precej izraženo ligamentno gubo vidimo
v T o u c a s o v e m delu Radiolites Monogr. iz leta 1908, str. 49, sl. 25.
Naša vrsta ima precejšnje dimenzije. Dolžina lupine znaša 23 cm,
premeri jedra brez lupine pa 4 X 7,2 cm.
Na jedru vidimo odtise prirastnih linij lupine na razdalji 0,5—1 cm.
Oblika spodnje lupine je bila cilindrično-konična.
Matična kamenina je svetlosiv zrnat nabrežinski apnenec. V vzhodno-
jadranski provinci nastopa rod Sphaerulites v turonu in senonu.
Biradiolites dainellii Parona
(št. 88)
1911	Parona, Rudiste dell'Appennino, Mem. Accad. Sci. Torino, 62,
p. 282, tab. I, sl. 2 a, b.
1932 Kühn, Fossilium Catalogus, Rudistae, pars 54, p. 86.
Typus: Torino, Museo geol.-pal. dell'Università.
Življenjska doba: zg. kreda.
Nahajališča: Apenini.
Material: sp. lupina.
Med številnimi primerki vrste Radiolites praegalloprovincialis sem
dobil nad Prešnico na Slavniku tudi primerek (št, 88), ki kaže majhne
odklone od vrste praegalloprovincialis. Predvsem se to kaže v nekoliko
finejših podolžnih rebrih na zunanji strani lupine. V delu: Parona,
Rudiste dell'Appennino se slika vrste Biradiolites dainellii (tab. 1,
sl. 2 a, b) docela ujema z našim primerkom. Tudi nekoliko širši vmesni
greben med obema kanaloma v sifonalni coni kaže, da gre za omenjeno
vrsto. Od primerka je ohranjena spodnja lupina v dolžini 3,5 cm.
Horizont: senon (13. horizont).
Najdišče: Prešnica (Slavnik).
82
Biradiolites sp. d'Orbigny 1847
(št. 89, 90)
1847 d' O r b i g n y , Pal. française, Crét., 4, p. 230.
1850 d'Orbigny, Mém. sur les Brachiopodes, Ann. Sci. nat., ZooL, (3),
14, p. 87.
1887 Fischer, Manuel de Conchyliologie, p. 1066.
1904 D o u v i 11 é , Biradiolitidés primitifs, B. S. g. F., (4), 4, p. 174.
1909	Toucas, Radiolites Monogr., p. 98.
1913 Douvillé, Rudistes du Liban, B. S. g. F., (4), 13, p. 415.
Genotypus: Biradiolites canaliculatus d'Orbigny.
Material: dva odlomka spodnje lupine.
Severovzhodno od Tubelj pri Materiji sem našel primerek rodu
Biradiolites (št. 89), ki žal nima. ohranjene sifonalne cone. Po ostalih
zunanjih znakih lupine bi bil še najbolj podoben vrsti Biradiolites an-
gulosissimus Toucas, ki je živel v senonu. Tja bi tudi plasti, v katerih
sem našel primerek, pripadale tako po legi kot tudi po ostali favni, ki je
bila v teh plasteh še najdena.
V nahajališču pod Slavnikom severozahodno od Gnoj ine sem našel
v preperelem belem apnencu primerek, ki pripada rodu Biradiolites
(št. 90). Zunanja struktura lupine kaže, da gre za ta rod. Zunanje la-
mele na lupini tvorijo med obema sifonalnima kanaloma globoko navzdol
ukrivljeno gubo, ki nadomešča vmesni greben pri drugih rodovih. Si-
fonalni kanali so plitvi. Vrste rodu Biradiolites pripadajo večinoma
v senonsko stopnjo, le maloštevilne v turonsko in še manj v cenomansko.
Poleg belega preperelega apnenca severozahodno od Gnoj ine je apnena
breča, bogata z vrstami, ki kažejo na cenomansko stopnjo ali vsaj na
prehodni horizont med cenomansko in turonsko stopnjo.
Zaradi slabe ohranjenosti primerka ne morem določiti vrste.
Najdišči: Tu bije pri Materiji, Gnojina (Slavnik).
Bournonia sp. Fischer 1887
1887 Fischer, Manuel da Conchyliologie, p. 1067 (oddelek o rodu
Biradiolites).
1902 Douvillé, Classification des Radiolites, B. S. g. F. (4), 2, p. 472.
1910	Douvillé, Études sur les Rudistes, Mém. Soc. G. F., (Mém.) 41,
p. 24.
1913 Douvillé, Rudistes du Liban, B. S. g. F. (4), 13, p. 418.
Genotypus: Sphaerulites bournoni Des Moulins.
Material: spodnja lupina.
Po obliki lupine in njenem preseku kot je prikazan v Piveteau-
jevem delu Traité de Paléontologie iz leta 1952, knjiga II, na slikah
211, 212 in 213, sklepam, da gre za rod Bournonia. Primerek je bil
najden nedaleč od vhoda v jamo Dimnico pri Markovščini, v svetlosivi
radiolitni breči poleg številnih drugih radiolitov, katerih lupine so močno
prekristalizirane in jih je težko določiti. Horizont ustreza spodnjemu ra-
83
diolitnemu turonskemu horizontu. Po Piveteauju je živel ta rod
od turona do mastrihta.
Horizont: turon (8. horizont).
Najdišče: Dimnica pri Markovščini.
Sauvagesia da rio Catullo
(št. 91, risba 33)
Številni preseki v sivem apnencu, ki jih dobimo ob cesti iz Sp. Leže-
čega pri Divači proti Vremskemu Britofu, imajo isti presek, kot je
prikazan v Toucasovem delu Études sur le classification et l'évolu-
tion des Radiolitidés 1908, na sliki 57, str. 98. V Kühnovem Fossilium
catalogus pa najdemo na strani 103 pripombo, da imena Sauvagesia da
rio Catullo sedaj ne uporabljamo več, ker so oblike, ki so jih prištevali
sem, razvrstili v vrste Sauvagesia turricula (Catullo) Parona, Sauvagesia
contorta (Catullo) Parona, Radiolites catulloi Parona in Durania futtereri
33. risba
Sauvagesia da rio Catullo
Parona. Vse te vrste so našli v turonski stopnji (angumij) enako kot
prvotno vrsto Sauvagesia da rio Catullo sp. Zelo verjetno gre pri našem
primerku ali za vrsto Sauvagesia turricula (Catullo) Parona ali pa za
Sauvagesia contorta (Catullo) Parona. Ker imamo na razpolago samo
preseke lupin, ni mogoče ničesar več povedati.
Kos apnenca s preseki, ki sem ga dal obrusiti, ima št. 21. 33. risba
prikazuje tri preseke s tega primerka.
Horizont: zg. turon (10. horizont).
Najdišče: ob cesti Dol. Ležeče—Vreme.
Sauvagesia sp.
(št. 92)
1802 Radiolites n. Coquand, Constantine, p. 223, tab. XVII, sl. 12.
1880 Sphaerulites Coquand, Pal. algérienne, p. 193.
84
1882 Sphaerulites multicostata Seguesica, Cret. med. Italia me-
ridian, p. 123, tab. XX, sl. 1, la.
1887 S. n. Fischer, Manuel de Conchyliologie, p. 1066.
1893 Peron, Mollusques de la Tunisie, p. 280, tab. XXVIII, 16. slika.
1904 Douvillé Biradiolitidés primitifs, B. S. g. F. (4), 4, p. 174.
1908 Toucas, Radiolites Monogr., p. 85, tab. XVII, 1-3 si., 53. slika
v tekstu.
1912 Pervinquière, Tunis, p. 315, 12—13 slika v tekstu.
1921 (affin.) Klinghardt, Rudisten, 4, tab. XIV, 2. sl. (kop. Toucas
1908, 53. slika v tekstu).
1930 Zuffardi-Cornerei, Puglia, Boll. R. Ufficio geol. d'Italia, 55,
fase. 7, p. 11.
Typus: Paris, École des Mines.
Življenjska doba: cenoman.
Nahajališča: Francija (Charente, Var, Bouches-du-Rhône), Italija, Alžir,
Tunis.
Material: del spodnje lupine.
Primerek sem našel na poti od Gnoj ine proti Podgorju. To je 5 cm
dolg odlomek spodnje lupine, ki ima delno ohranjeno še sifonalno cono,
na podlagi katere takoj spoznamo, da gre za rod Sauvagesia. Ker je
zunanja ornamentaci j a lupine precej izglajena, ni mogoče točno določiti
vrste. Se najbolj ustreza ta oblika vrsti S. nicaisei.
Horizont: cenoman (6. horizont).
Najdišče: Slavnik (nad Podgorjem).
Sauvagesia sp.
(št. 93, sl. 13 b)
V nahajališču nad Prešnico pod Slavnikom sem našel poleg številnih
primerkov vrste Radiolites praegalloprovincialis tudi del spodnje lupine,
ki pripada rodu Sauvagesia (št. 93, slika 13 b). Na sliki je vidna sifonalna
cona. Kljub dobri ohranjenosti lupine vrste nisem mogel ugotoviti. Se
najbolj je podobna vrsti Sauvagesia arnaudi Choff. Ker pa ta. vrsta spada
v sp. turon, medtem ko ostale oblike v nahajališču nad Prešnico spadajo
v senonsko stopnjo, gre zelo verjetno za kako drugo vrsto.
Durania sp. Douvillé 1908
(št. 94)
1908 Douvillé, Classification des Radiolites, B. S. G. F., (4), 8, p. 300.
1910 Douvillé, Études sur les Rudistes, Mém. Soc. géol. France,
Mém., 41, p. 23.
1912 Pervinquière, Tunis, p. 318.
Genotypus: Hippurites comupastoris Des Moulins.
Material: sp. lupina.
Pri Storjah, zahodno od velike vrtače pod vasjo sem dobil v pasu,
ki je bil označen na manuskriptni Stäche j evi geološki karti Sežana—St.
85
Peter v merilu 1:75.000 kot pas komenskih skrilavcev, primerek s št. 94.
To je radiolit, ki ima delno ohranjeno zunanjo lupino. Sifonalno cono
je težko ugotoviti. Morda je le delno ohranjena. Se najbolj pomembna je
zunanja površina do 1,5 cm debele lupine, na kateri je mogoče že
s prostim očesom videti na zgornjem preperelem robu horizontalen pre-
sek poligonalnih prizem, ki so po vsej debelini enako velike in enako-
merno razporejene kot satov je. Podobne preseke ima lahko tudi rod
Sauvagesia, toda pri njem je lupina navadno močno nagubana in na
horizontalnem preseku lupine se vidi, kako potekajo vrste prizem v ne-
kakih krivuljah, vzporednih zunanjim gubam lupine. Pri duraniji teh
krivulj ni. Tudi na našem primerku jih ne vidimo.
Duranije nastopajo po K ü h n u (1932) v jadranski provinci od tu-
rona dalje. Nastopanje tega rodu v komenskih skrilavceh — da gre res
za te skrilavce priča petrografski sestav plasti — dokazuje, da komenski
skrilavci v tem primeru niso najstarejši stratigrafski horizont na Trža-
škem Krasu.
Medeella sp. Fischer
(št. 95)
Material: del spodnje lupine.
Na prečnem preseku spodnje lupine je vidna sifonalna cona z obema
značilnima sifonalnima gubama, ki po W i ont zeku predstavljata
sifonalne cevi (Wiontzek, 1934, p. 20). Milovanović je v dveh
razpravah (1939, p. 77 in 1957, p. 115) ovrgel mnenje, da bi bili sifonalni
gubi tudi sifonalne cevi.
Naš primerek je bil najden v turonskem grebenskem apnencu jugo-
vzhodno od Postojne. Lupina je močno prekristalizirana.
Classis: Gastropoda
Familia : Nerineidae
Nerinea sp. Defr.
(št. 97)
Material: podolžni presek lupine.
Severno od Volčjega grada je bil najden lep presek nerineje. Orna-
mentacija votline za bivanje, ki se kaže v podolžnem preseku v vsakem
zavoju, je precej podobna, kot jo ima vrsta Nerinea schiozensis Pirona.
Ta vrsta je značilna za turon. Presek naše vrste ne ustreza preseku vrste
schiozensis prav do zadnje podrobnosti, zato lahko govorimo vsaj o neki
zelo sorodni vrsti ali podvrsti. Severno od Volčjega gradu dobimo tudi
fosilne ostanke, ki kažejo, da so tam turonske plasti.
Horizont: turon (10. horizont).
Najdišče: severno od Volčjega gradu.
86
Familia Orthostomidae
Actaeonella sp. d'Orb.
(št. 98)
Material: več kosov breče z odlomki lupin.
Pri stari železniški čuvajnici severno od Koprive je dobila H i n -
terlechnerjeva svetlosivo apneno zoogeno brečo, v kateri je precej
lupin in kamenih jeder polžev iz rodu Actaeonella. Ta zoogena breca je
najnižji podhorizont 7. krednega prehodnega turonsko-cenomanskega
horizonta. Potemtakem spada breča z akteonelami v cenoman.
Horizont: turon-cenoman (7. a horizont).
Najdišče: severno od Koprive.
VI. Stratigrafia krednih plasti na Tržaško-komenski planoti
Na Tržaško-komenski planoti niso nikjer razvite jurske plasti. Zato
moramo iskati samo najstarejše kredne plasti.
Dosedanji avtorji so prištevali med najstarejše plasti na Tržaško-
komenski planoti sive rekvienijske in nerinejske apnence, ki so vklju-
čeni med zgornjo in spodnjo dolomitno cono, in pa komenske skrilavce.
Glede določitve starosti obeh horizontov niso bili povsem enotni, kar je
posebno jasno vidno iz legend k avstrijskim geološkim kartam Trst,
Gorica-Gradiška in Ajdovščina-Posto j na (vse v merilu 1:75.000). Po-
večini so šteli rekvienijske in nerinejske apnence z obema dolomitnima
conama med spodnjekredne plasti, komenske skrilavce pa na mejo ce-
nomanske stopnje in spodnjekrednih plasti. (Stäche 1839, str. 41,
W i o n t z e k 1933, str. 6.)
Rekvienijski in nerinejski apnenci z dolomiti so sivi do temnosivi
subkristalinski apnenci s školjkastim lomom, v katerih večkrat vidimo
preseke tankih zavitih lupin rekvienij. Le prav redko dobimo iz apnenca
kak določljiv del lupine. Tem apnencem pravijo kraški kamnoseki ste-
klast (glaževnat) kamen, v nasprotju z zrnatimi »kraškimi marmorji«
višjih stratigrafskih horizontov. Za rekvienijske in nerinejske apnence je
značilno, da prehajajo bočno v svetlosiv ali temnosiv bituminozen dolo-
mit, ki je na svežem prelomu podoben peščenjaku. Peščen videz ima
zaradi sorazmerno debelih in med seboj slabo vezanih kristalčkov do-
lomita, ki sestavljajo kamenino. To je torej debelokristalast dolomit.
Včasih imamo namesto dolomita opravka samo z dolomitiziranim apnen-
cem, ki pa je makroskopsko podoben dolomitu. Trditev starejših avtorjev,
da obstajata dve dolomitni coni: zgornja in spodnja, med katerima ležijo
rekvienijski in nerinejski apnenci, ni točna. V resnici so v apnencu leče
dolomita in obratno. Na severozahodnem delu Tržaško-komenske planote
res najdemo dve dolomitni coni, ki pa se severno od Sežane združita.
Pri Danah so v zelo širokem pasu dolomita samo še majhne leče apnenca.
Dalje proti Divači pa nasprotno dolomit popolnoma izgine in namesto
njega je tam samo še apnenec.
87
V dolomitu ni najti določljive favne. V apnencu sem dobil preseke
nerinej in rekvienij zlasti med Po vir jem in Divačo.
Fosilno nahajališče je v kamnolomu ob cesti Divača—Sežana. Kamno-
lom je oddaljen dober kilometer od Divače. Od tam je tudi rekvienija
št. 24. Ta rekvienija je naravno izpreparirana na površini apnenca. Ima
mnogo podobnosti z vrsto Requienia ammonia Math, (vodilna za baremij
in aptij).
Del rekvienijskih apnencev ali bolje del plasti, v katerih se menja-
vajo sivi apnenci z dolomiti, pripada torej res spodnjekrednim plastem.
Ostali, večji del teh plasti pa spada v zgornjo kredo, in sicer v cenoman-
sko stopnjo, kar dokazuje vrsta Chondrodonta joannae Choffat, ki sem
jo našel na nekaterih mestih blizu rekvienij skih apnencev pri Divači,
v Cičariji in okoli Planinskega polja.
Kartografsko rekvienij skih spodnjekrednih apnencev in dolomitov
ne moremo ločiti od cenomanskih apnencev in dolomitov, ker se petro-
grafsko med seboj ne ločijo, fosilni ostanki pa so izredno redki.
Nerinejske in rekvienijske apnence z dolomiti in enake cenomanske
plasti dobimo na Tržaško-komenski planoti v širokem pasu med državno
mejo pri Vrhovljah in Divačo. Na jugozahodu legajo nanje repenjske
obrežne tvorbe in kjer teh ni, rudistni apnenci turonske stopnje. Na
severozahodnem robu so odrezani s prelomom zopet od rudistnih apnen-
cev turonske stopnje in dalje proti Divači od kozinskih plasti (glej
geološko karto). V tem delu znaša debelina rekvienij skih apnencev s ce-
nomanskimi dolomiti in apnenci vred 1000 m.
Komenski skrilavci so po opisu Kossmata (1909) in Stacheja
(1889, str. 41) sivi apnenci z vložki temnosivih, bituminoznih apnenih
skrilavcev in tankih vložkov rožencev. Po podatkih teh avtorjev pripa-
dajo v spodnjo kredo. V skrilavcih se dobijo pri Komnu, Tomaževici in
nekaterih drugih krajih severozahodnega dela Tržaško-komenske pla-
note ostanki rib.
Vodilnih fosilov v njih doslej niso našli. Na robu skrilavcev so dobili
nedoločljive ostanke rudistov. Kot sem že v uvodu omenil, je ribe pa-
leontološko obdelal Kramberger-Gorjanovič (1895). Ta avtor
je na podlagi rudistov, ki jih pogosto najdemo v komenskih skrilavcih,
domneval, da pripadajo v zgornjo kredo — verjetno v cenoman.
Pri raziskovanju leta 1958 sem dobil v sredi komenskih skrilavcev
na mnogih mestih preseke radiolitov, ki pa so bili zelo slabo ohranjeni.
Vendar kažejo radiolitni ostanki iz bližine Štori j na turonske oblike.
Lahko sem ugotovil, da gre za rod Durania, ki nastopa po K ü h n u
v vzhodno-jadranski provinci od turona do senona. V cenomanski stopnji
ga tukaj še ne poznamo (Kühn, 1932).
Pri Kob j i glavi in Vel. Dolu so v komenskih skrilavcih vložki hi-
puritnih apnencev z vrstami Hippurites cf. requieni Math, in Hippurites
resectus Defr. Obe vrsti sta značilni za angumij, torej za turonsko stopnjo.
Blizu Šepulj ali natančneje jugozahodno od cerkvice sv. Antona sem
našel sredi komenskih skrilavcev pas apnenca, bogatega z majhnimi
ostrejami, ki so podobne školjkam iz rodu Exogyra. Na rnanuskriptni
88
Stachejevi geološki karti Sežana—Št. Peter ta pas ni posebej na-
risan. Na Kossmatovi geološki karti Ajdovščina—Postojna je na-
kazan pričetek omenjenega pasu, ki sega iz večje krpe zgornjekrednega
apnenca senonske stopnje pri Tomaju proti našemu podaljšku pri sv. An-
tonu. Vpad plasti apnenca z ostrejami se da le približno meriti, ker so
na površinah plasti zelo preperele, vendar kažejo nekako konkordanco
s komenskimi skrilavci, ki se kažejo v zelo značilni petrografski obliki
pri sami cerkvici sv. Antona.
Oblike ostre j spominjajo na senonske oblike vrst Ostrea cf. mathe-
roni d'Orb., Ostrea cf. spinosa Math, in Exogyra cf. auricularis. Prva je
značilna za kampanij, druga in tretja pa splošno za senon. Podobno plast
z enakimi ostrejami sem našel na Hrušici in pod Slavnikom v Ćićariji,
obakrat v okoliščinah, ki kažejo na to, da te plasti verjetno pripadajo
senonski stopnji. Najdba krednih plasti z ostrejami, podobnimi majhnim
oblikam exogir na Tržaško-komenski planoti ni nekaj novega, kajti že
Stäche jih omenja in jih celo šteje med značilne horizonte zgornje
krede. Novo je le to, da sem našel plast z ostrejami v sredi ozemlja ko-
menskih skrilavcev in da leži ta plast vsaj na videz konkordatno na
komenskih skrilavcih. Zelo pomembno je, da se stikajo komenski skri-
lavci tudi na mnogih drugih mestih z apnenci najmlajših krednih plasti;
povečini so to nabrežinski marmorji ali repenjske obrežne tvorbe brez
kake vidne diskordance, znakov preloma ali podobnih nepravilnosti. Zal
apnenci senonske stopnje navadno niso plastoviti in ie v takih primerih
težko ugotoviti njihovo lego s sosednjimi plastmi. Podobno je težko
ugotoviti stratigrafsko lego komenskih skrilavcev z repenjskimi obrež-
nimi tvorbami, ker tudi te tvorbe navadno niso plastovite. Repenjske
tvorbe pa se zelo pogosto kažejo med komenskimi skrilavci. Na mnogih
mestih je videti, da prehajajo apnenci repenjskih obrežnih tvorb, o ka-
terih je dokazano, da pripadajo v spodnje-turonsko stopnjo, oziroma
v zgornje-cenomansko ali nekako na mejo med obema, neposredno v ko-
menske skrilavce. Verjetno so komenski skrilavci nastajali istočasno
z repenjskimi tvorbami, le da so razviti v drugačnem faciesu.
Lahko pa gremo še dalje. Omenil sem že, da sem pri Štor j ah dobil
v komenskih skrilavcih fosile iz rodu Durania, ki je značilen za turonsko
in senonsko stopnjo. Pri Senožečah prehajajo radiolitni apnenci turonske
stopnje popolnoma konkordantno navzgor in navzdol v temne skrilave
apnence z roženci, ki so na videz enaki komenskim skrilavcem. Takoj
nad zgornjimi skrilavimi apnenci ležijo konkordantno senonske plasti.
Pri Kob j i glavi in Vel. Dolu ležijo vložki apnencev s turonskimi hipuriti
med komenskimi skrilavci. Te razmere nam kažejo, da so komenski
skrilavci ali pa plasti, ki so komenskim skrilavcem zelo podobne, lahko
nastajale tudi v srednjem in zgornjem delu turonske stopnje ali celo
v senonski stopnji. Ker petrografsko ne moremo ločiti komenskih skrilav-
cev z ribjimi ostanki na severozahodnem delu Tržaško-komenske planote
od enakih skrilavcev pri Sežani in Senožečah in ker vladajo enaki tek-
tonski odnosi teh skrilavcev z mlajšimi plastmi na celotni Tržaško-
komenski planoti, sklepam, da komenski skrilavci niso stratigrafski ho-
89
rizont, ampak posebna facialna oblika senonskih, turonskih in eventualno
cenomanskih in spodnjekrednih sedimentov. V splošnem bi bil to facies
območij med rudistnimi grebeni, v katerih so nastajali sedimenti isto-
časno kot repen j ske obrežne tvorbe ali pa rudistni grebenski apnenci.
Številne ozke pasove komenskih skrilavcev, ki potekajo vzporedno
med conami repenjskih obrežnih tvorb ali rudistnih brečastih apnencev,
razlaga K o s s m a t tako, da čez Tržaško-komensko planoto potekajo
vzporedni prelomi, s katerimi so omejeni pasovi komenskih skrilavcev.
(K o s s m a t 1905, str. 39). Veliko število vzporednih prelomov bi se še
dalo zagovarjati, nikakor pa ni verjetno, da bi se izmenoma v vsakem
drugem pasu med prelomi pokazale na površini plasti iste stratigrafske
starosti. Bolj verjetno se mi zdi, da so potekali v podolžni smeri Tržaško-
komenske planote nekoč ozki in dolgi rudistni grebeni, podobno kot danes
koralni grebeni in med temi grebeni so bile cone mirnega, nekoliko
globljega morja. S to hipotezo bi bile tudi razložene neskladovite gre-
benske tvorbe kraškega marmora, ki se zelo nepravilno vključuje med
ostale skladovite kredne plasti (komenske skrilavce).
Repenjske obrežne tvorbe so grebenski apnenci. V njih sem našel
školjko Chondrodonta joannae Choff., in sicer manjše oblike, ki so bile
sprijete med seboj in so kazale nagnjenje k tvorbi nekakšnih kolonij.
Poleg hondrodont sem našel še školjki vrste Neithea lapparenti Choff. in
Neithea zitteli Pirona. Omenjene vrste spadajo po literaturi v spodnji del
turonske ali v zgornji del cenomanske stopnje. Bile so že prej znane
v repenjskih tvorbah (cf. Parona 1926, Stäche 1889, Schubert
1902). Te tvorbe spadajo torej v mejni horizont med turonsko in ceno-
mansko stopnjo ali delno v turonsko, delno v cenomansko stopnjo. Ta
slednja razdelitev se mi zdi še najpravilnejša. Menim, da so repenjske
obrežne tvorbe poleg nabrežinskih hipuritnih horizontov najboljši vodilni
horizont na Tržaškem Krasu. Petrografsko so to beli in svetlosivi, zrnati,
ponekod neplastoviti apnenci, ki se dajo lepo obdelovati. Najbolj homo-
gene bloke teh apnencev dobijo okoli Vrhovelj in Repentaborja, kjer so
znani kamnolomi. Od repenjskih in vrhoveljskih kamnolomov se vleče
pas litološko in stratigrafsko enakih apnencev proti Sežani in dalje proti
Divači. V tem vzhodnem podaljšku so močno razpokani in že tudi pla-
stoviti. Debelina repenjskih tvorb je lahko zelo različna ravno zato, ker
je to grebenski sediment. Sodim, da so debeli od 100 do 150 m.
Ko smo že govorili o grebenskih apnencih kot gradbenem in okras-
nem kamnu, naj povem še to, da kamnoseki navadno izkoriščajo te
apnence, imenovane tudi kraške marmore, zelo radi v globino. Z nara-
ščajočo globino kamnoloma se navadno zboljšuje kvaliteta kamna. Če si
predstavljamo nekdanje rudistne grebene enake kot so danes koralni
grebeni in če predpostavimo, da so nastajali na podoben način z gre-
zanjem morskega dna ob obali, pri čemer je rudistni greben sproti rastel
v višino, si lahko mislimo, da so bili spodnji deli teh grebenov bolje
cementirani in niso bili toliko podvrženi morski abraziji. Taki bolje
cementirani in od morskih valov manj načeti deli grebenov morajo vse-
kakor nuditi boljši gradbeni kamen. To ne velja samo za repenjske
90
obrežne tvorbe, ampak tudi za vse ostale kredne hipuritne in radiolitne
grebenske tvorbe, ki jih uporabljajo za kamnoseške namene (nabrežinski
marmori).
Zelo debeli in petrografsko raznoliko razviti so skladi rudistnih
apnencev, ki spadajo v glavnem v turonsko, delno pa še v senonsko
stopnjo. Rudistne apnence turonske stopnje lahko delimo v tri glavne
horizonte: v spodnje radiolitne apnence in breče, v foraminiferne apnence,
ki leže v sredi in v zgornje radiolitne apnence in breče.
Spodnji in zgornji radiolitni apnenci in breče so si med seboj lito-
loško zelo podobni. To so navadno svetlosivi apnenci, ki so na nekaterih
mestih tako polni radiolitov, da jih moramo imenovati radiolitne breče.
V tem primeru so radioliti kamenotvorni. Očitno gre v teh primerih za
večje ali manjše rudistne grebene. Vendar ni kamenina tako spri jeta
kot pri repenjskih tvorbah in nabrežinskih marmorih. Pod udarcem
kladiva breče zelo rade razpadajo v posamezne radiolite ali v njihove
odlomke. Iz takih breč sem tudi navadno dobil določljive oblike radio-
litov. Včasih so breče sestavljene iz individuov ene same radiolitne vrste.
Posamezne školjke so na tesno prepletene med seboj v vseh mogočih
smereh.
V	spodnjem radiolitnem horizontu sem dobil večkrat vrsto Radiolites
trigeri (Coquand) Toucas, ki sega sicer od zg. cenomana v turon.
Da bi ugotovil, kakšno favno vsebujejo foraminiferni apnenci iz
srednjega horizonta rudistnih apnencev, sem vzdolž useka železniške
proge Divača—Pula blizu postaje Divača vzel na razdalji 1 km deset vzor-
cev, iz katerih sem napravil petrografske zbruske in določil v njih mikro-
favno. Našel sem naslednje vrste foraminifer: Miliolidae sp. div., Val-
vulitis sp., Cuneolina sp., Anomalina sp.
Foraminiferni apnenci so svetlo do temnosivi in lepo plastoviti. Vse-
bujejo zelo malo makrofavne. Preseki rudistov so izredno redki. Večkrat
sem dvomil, ali sem sploh še na krednih apnencih.
V	zgornjem radiolitnem horizontu sem našel najpogosteje zastopnike
radiolitov iz skupine Sauvagesia da rio Catullo. Od hipuritov sem dobil
vrste Hippurites gosaviensis Douv., H. grossouvrei Douv., H. cf. requievÂ
Math, in H. resectus Defr. Apnenci, v katerih dobimo našteto favno, so
litološko enaki spodnjim radiolitnim apnencem.
Celotna debelina turonskih rudistnih apnencev znaša med Lokvo in
Sežano 1500 m.
Turonski radiolitni apnenci prehajajo konkordantno v hipuritne se-
nonske apnence. Ponekod se obe stopnji litološko prav nič ne ločita. Niti
barva apnencev se ne spremeni. Zato je mogoče kartografsko določiti
mejo med obema stopnjama le na krajših razdaljah, kjer so blizu fosilna
nahajališča.
V	hipuritnem senonskem horizontu sem dobil severno od Storij šte-
vilne primerke vrste Hippurites (Vaccinites) gaudryi Mun.-Ch. Ta vrsta,
ki se zelo pogosto pojavlja na našem Krasu — zlasti vzdolž doline Raše
— se po K ü h n u nekoliko loči od tipične vrste Hippurites (Vacc.)
gaudryi Mun.-Ch. (Kühn, 1948). Nadalje sem dobil v hipuritnem se-
91
nonskem horizontu še vrste: Hippurites (Vacc.) cornuvaccinum Bronn var.
gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn, H. (Orb.) nabresinensis Futt., H. (Orb.) carezi
Douv., H. (Vacc.) inaequicostatus Münst. in H. (Vacc.) sulcatus Defr. Te
oblike kažejo, da gre res za senonsko stopnjo, in sicer za santonij in
kampanij.
Ob tej priliki bi poudaril, da na vzhodnem delu Tržaško-komenske
planote nismo našli v turonski stopnji hipuritov iz skupine Hipp, cornu-
vaccinum. Podvrste te skupine, ki so po Kiihnu značilne za senon,
pa smo našli v senonskem horizontu poleg ostalih značilnih senon skih
hipuritov. V turonski stopnji smo našli le manjše hipurite vrste gosa-
viensis, grossouvrei, requieni in resectus. Bolj proti vzhodu (okoli Pivke,
Postojne, na Javornikih, na Snežniku, na Nanosu in na Notranjskem
sploh) pa ne najdemo v turonski stopnji niti teh hipuritov, ampak samo
radiolite. Senonski hipuritni horizont sega celo do Šembij pri Ilirski
Bistrici in na Nanos. Protzen in Uršič ga omenjata celo pri Ko-
čevju, vendar ga tam nisem mogel dokazati.
O senonskem in turonskem hipuritnem horizontu poroča Futterer
(1893, str. 477), da je turonski hipuritni horizont z vrstami iz skupine
Hippurites cornuvaccinum, značilnimi za turonsko stopnjo, razvit v Fur-
laniji. Tam ni senonskega hipuritnega horizonta. Pri Nabrežini imamo po
podatkih istega avtorja senonski in turonski hipuritni horizont. Oba
horizonta sta, kot smo ravnokar videli, razvita še na pretežnem delu
Tržaško-komenske planote, čeprav v turonski stopnji ne najdemo za-
stopnikov iz skupine Hipp, cornuvaccinum. Dalje proti vzhodu in severo-
vzhodu nastopajo v turonskem zgornjem horizontu le še radioliti, senon-
ski hipuritni horizont pa sega še do Snežnika in na Nanos. Iz tega bi
lahko sklepali, da se je hipuritna favna pomikala iz Furlanije proti
vzhodu.
O senonskem hipuritnem horizontu pa bi lahko navedel še eno za-
nimivost, ki je dosedanji raziskovalci naše primorske krede še niso
omenili. V tem horizontu dobimo vzdolž doline Raše poleg hipuritov
kaprinide, ki so blizu rodu Rousselia. Ta rod je po Kutassy j u (1934)
značilen za senonsko stopnjo. Zelo verjetno nastopajo poleg tega rodu še
nekateri drugi senonski kaprinidni rodovi.
Nad hipuritnim senonskim horizontom, ki sem ga označil v razpre-
delnici kot 11. horizont, ležijo temni apneni skrilavci, nad njimi pa
beli in rožnati apnenci z radioliti. Te včasih nadomeščajo apnene breče
z boksitnim vezivom. Pogosto najdemo v njih boksitne žepe ali celo
boksitno plast. Od radiolitov sem določil vrste: Praeradiolites cylindra-
ceus (Des Moulins) Toucas in P. leymeriei (Bayle) Toucas, Radiolites
galloprovincialis Toucas in R. praegalloprovincialis Toucas,
Nad senonskimi belimi in rožnatimi radiolitnimi apnenci leži tanka
plast sivega apnenca z morskimi ježki in brahiopodi, nad njimi pa
ponekod breča z malimi ostre j ami, o kateri sem že govoril pri komenskih
skrilavcih. To brečo uvršča Klinghardt celo v danij. Oblike, ki sem
jih v njej našel in določil, so bolj značilne za mastriht. Vendar ni izklju-
92
ceno, da je to zoogena breča, v katero so bile nanesene ostreje iz starejših
plasti. Njena lokalna razširjenost bi to domnevo do neke meje potrjevala.
Se više leže spodnji foraminiferni apnenci z odlomki radiolitov in
na njih kozinski apnenci. Vse te plasti, imenovane »liburnijska stopnja«,
ležijo na senonskih plasteh na območju južne Primorske in Notranjske
konkordantno. Na območju Istre pa opazujemo nasprotno med njimi in
senonskimi plastmi majhno erozijsko in kotno diskordanco.
Konkordanca na južnem Primorskem se zlasti lepo vidi pri Vrem-
skem Britofu ob mostu čez Reko. Lokalno pojavljajoče se breče v senonu
kažejo na neko regresijo morja v tej stopnji. Na to regresijo kažejo tudi
boksiti, ki se pojavljajo skoraj po vsej Primorski v senonu. Na vsak način
je bilo tedaj po vsej Primorski morje zelo plitvo in morda je bilo
ponekod tudi kopno. V lagunah in deloma še v sladkovodnih jezerih se
je vršila nadaljnja sedimentacija brez kakih večjih vmesnih tektonskih
premikov.
Ime »liburnijska stopnja« je vpeljal v literaturo Stäche (1889), ki
je prvi raziskal to stopnjo in je domneval, da pripada njen spodnji del
daniju. Liburnijsko stopnjo, ki je sestavljena iz tankih plasti svetlih in
temnih sivorjavih, nekoliko lapornatih apnencev, je delil v tri dele.
V spodnjega je štel »spodnje foraminiferne apnence in del kozinskih
skladov, v srednjega »kozinske apnence« in v zgornjega »zgornje fora-
miniferne apnence«. Daniju je prišteval spodnje foraminiferne apnence
na podlagi odlomkov lupin rudistov, ki jih je našel v teh apnencih in
domnevnih lupin kaprinid. V teh apnencih je našel tudi foraminiferno
vrsto Keramosphaerina tergestina St. Tudi Munier-Chalmas je
domneval, da te plasti pripadajo daniju. V njih je našel rudistna rodova
Apricardia in Sphaerulites. Radiolitne lupine so bile pozneje kamen spo-
tike za mnoge raziskovalce. Nekateri so menili, da so rudistni fosili na-
plavljeni iz starejših plasti, drugi pa so trdili, da so na primarnem mestu.
Zagovorniki mnenja, da gre izključno za naplavi j ene fosile, so pri-
števali spodnje foraminiferne apnence v paleocen skupno s kozinskimi
apnenci. V spodnjem delu kozinskih apnencev je bogata brakična in
sladkovodna favna. V njih dobimo polže iz rodu Stomatopsis in Cosinia
ter školjke iz rodu Ostrea in Anomia. Od foraminifer je pomemben rod
Rhapydionina. Poleg te favne nastopajo še številni oogoniji haracej. Ha-
racejske apnence je štel Stäche že v paleocen, torej h kozinskim
apnencem.
Mejo med nedvomno krednimi plastmi senonsko-turonske stopnje
in terciarnimi plastmi sem najlaže proučeval na klasičnih nahajališčih
liburnijske stopnje pri Divači, Vremskem Britofu in Kozini. Zlasti lepo
sem mogel slediti razmere severno in severovzhodno od Divače in severno
od Vremskega Britofa na pobočjih Gaberka in Vremščice. Plasti libur-
nijske stopnje padajo razmeroma položno — nagnjene so okoli 20° —
proti jugozahodu. Padajo torej približno enako kot pobočje Gaberka in
zato so plasti razgaljene na veliki površini.
V suhem kraškem podolju, preostanku nekdanjega nadzemnega toka
Notranjske Reke med Divačo in Brestovico, najdemo kozinske in spodnje
93
foraminiferne apnence. Kozinske apnence je Munier-Chalmas pri-
števal v monti j, torej v paleocen na podlagi vrste Cerithium inopinatum
(Salop e k 1954, str. 11, opomba). Italijanski raziskovalci so jih v zad-
njem času šteli v eocen pod imenom spilleciano (D'A m b r o s i, 1955,
str. 23). Ce gremo od Divače proti severovzhodu, prečkamo najprej naj-
mlajše brakične in sladkovodne plasti liburnijske stopnje (kozinske
apnence), nato pa prihajamo počasi v vedno starejše ali v spodnje fora-
miniferne apnence. Nekako na prehodu zgornjega dela kozinskih apnen-
cev v spodnji del kozinskih apnencev, torej še znatno nad foraminifer-
nimi apnenci, zadenemo nenadno na dve po pol metra debeli plasti, ki
sta polni »hamidnih školjk«. Obe plasti sta v vertikalni smeri blizu druga
poleg druge. Ponekod znaša vertikalna razdalja med obema samo
okoli 1 m.
Vmes je siv apnenec z redkimi oogoniji haracej, foraminiferami in
malimi ostre j ami. Torej gre za morski horizont.
Te »hamidne školjke«, ki se dajo izredno težko izpreparirati iz ma-
tične kamenine, ležijo v spodnjem delu kozinskih apnencev, kar dokazu-
jejo še sladkovodni polži iz rodu Stomatopsis in Cosinia, ki leže pod
njimi. Končno se mi je posrečilo dobiti nekaj zadovoljivih primerkov, ki
kažejo, da gre za rod Gyropleura. Ti primerki so povečini kamena jedra.
Ohranjeni so le majhni fragmenti zunanje lupine, ki so tu in tam še
vidni na kamenem jedru. Douvillé, ki je obdeloval rod Gyropleura.
tudi ne navaja od vseh vrst celih oblik, ampak od nekaterih le fragmente
lupin. Imena teh vrst je določil le po zunanji skulpturi lupin. (Douvillé
1887, p. 773). Primerjajoč neznatne fragmente lupin, ki sem jih našel,
s slikami v Douvilléjevi razpravi, sem sklepal, da gre za oblike,
ki so sorodne z vrsto Gyropleura supracretacea d'Orb. Vendar se točno
vrsta ne da ugotoviti. Vsekakor kaže znake visoke specializiranosti (glej
str. 83, sl. 14 a, b, c). Trdimo lahko naslednje:
1.	Nedvomno je ugotovljen rod Gyropleura. Ta rod je v kredni dobi
dokončno izumrl, torej v terciarno dobo ni več segal (Kut assy, 1934).
2.	Primerki rodu Gyropleura so v dveh plasteh, ki ležita na meji
zgornjega in spodnjega dela kozinskih apnencev, izredno številni, saj
ležijo drug poleg drugega. Obe plasti se širita na velike razdalje. Dobimo
ju pri Divači, Kozini, vzdolž pasu apnencev liburnijske stopnje od Vrem-
skega Britofa do Lipice in na robu reške flišne kadunje. Te razmere
kažejo, da primerki rodu Gyropleura verjetno niso bili naneseni iz kred-
nih plasti v kozinske apnence.
3.	Primerki rodu Gyropleura, ki sem jih izprepariral, niso zaobljeni
in ne kažejo znakov transporta (slika 5).
4.	V zgornjekrednih plasteh senonske, turonske in cenomanske stop-
nje ter v spodnjekrednih plasteh, ki sem jih prej opisal, ni najti istih
vrst iz rodu Gyropleura, ki sem jih našel v spodnjih foraminifernih
apnencih.
5.	Na južnem Primorskem so kredne plasti senonske in turonske
stopnje popolnoma konkordantne z apnenci liburnijske stopnje. Posebno
94
lepo je to vidno pri mostu čez Reko med Vremskim Britofom in Za-
vrhkom.
Vse te ugotovitve pričajo, da so v spodnjem delu kozinskih apnencev
giropleure na primarnem mestu in da potemtakem pripadajo ti apnenci
h kredni formaciji. S to ugotovitvijo se torej pridružujem in dopolnjujem
Stacheja, ki je prišteval spodnje foraminiferne apnence v danijsko
stopnjo, vendar vključujem v danijsko stopnjo tudi horizont z rodom
Gyropleura in tisti del haracejskih apnencev in apnence s polži rodu
. Cosinia in Stomatopsis, ki ležijo pod horizontom z rodom Gyropleura in
smo jih šteli v spodnji del kozinskih plasti. Takoj pa moram dodati, da
najdemo v spodnjih foraminifernih apnencih tudi zdrobljene lupine ra-
diolitov in sferulitov. Te lupine, ki jih dobimo predvsem v spodnjem delu
spodnjih foraminifernih apnencev, so bile verjetno res nanesene iz sta-
rejših plasti. S tem smo ugotovili zgornjo mejo kredne formacije na
Tržaško-komenski planoti.
Prehod krednih plasti v terciarne poteka zvezno preko vmesnih bra-
kičnih, sladkovodnih in morskih sedimentov. Nabrežinski • senonski
apnenci so izrazito morski sediment, enako alveolinski in numulitni
eocenski apnenci. V Cičariji nisem zasledil plasti s Stoviatopsis, Cosinia
in Gyropleura. Tam opazujemo med senonsko stopnjo in kozinskimi
apnenci diskordanoo. V času danijske stopnje je bilo torej tam kopno
in kredna formacija se v Istri prične šele s senonsko stopnjo.
VII. Primerjava ostalih krednih nahajališč Primorske in Notranjske
z razvojem krednih plasti na Tržaškem Krasu
1. Severozahodni del Čičarije (območje Slavnika)
V tektonskem pogledu imamo tu opravka s prevrnjeno antiklinalo,
katere teme poteka še v matarskem podolju tik ob severnem vznožju
Čičarije. Teme je nekoliko pretrgano in narinjeno čez prevrnjeno jugo-
zahodno krilo. Tudi ta antiklinala poteka enako kot tržaška v dinarski
smeri.
Kredne plasti prihajajo izpod terciarnih sedimentov reške kadunje.
Apnenci danijske stopnje so slabo razviti in jih težko ločimo od terciarnih
apnencev. Na večjem delu obrobja reške kadunje jih sploh ne moremo
ločiti zaradi pomanjkanja fosilov. Zato pa se tembolj ločijo beli in rožnati
zgornjesenonski apnenci (zgornji nabrežinski horizont). Ta ločitev je
bolj petrografska kot stratigrafska, kajti v njih je le malo slabo ohra-
njenih fosilov.
Verjetno nastopa tudi hipuritni horizont, vendar nisem našel ustrezne
favne. Plasti v severovzhodnem krilu matarske antiklinale (po kraju
Materija) so tanjše in manj značilne kot ustrezno jugozahodno krilo iste
antiklinale. Razmere so torej podobne kot pri tržaški antiklinali. Ne-
koliko bolje je s plastmi turonske stopnje. V njih vsaj najdemo precej
fosilnih ostankov, radiolitov. V nahajališču pri Markovščini, blizu vhoda
95
v jamo Dimnico, sem našel in določil rodova Boumonia sp. in Sauvagesia
sp. Prvi je živel od turona do mastrihta, drugi od cenomana do santona
(Pi ve t e au 1952, str. 352).
Pri Tubi j ah sem našel primerek rodu Biradiolites sp., ki se v severno-
jadranski provinci javlja v turonu in senonu.
Pod turonskimi rudistnimi apnenci sledijo dolomiti in apnenci ceno-
manske stopnje, ozek pas rekvienijskih apnencev v temenu antiklinale,
proti jugozahodu pa zopet cenomanski apnenci in dolomiti. Cenomanski
apnenci in dolomiti so razviti na videz v zelo debelem zaporedju plasti.
V resnici so vidni na veliki površini zato, ker tvorijo znaten del polož-
nega severovzhodnega krila matarske antiklinale.
Da gre na temenu antiklinale res za rekvienijske apnence, pričajo
ostanki rekvienij (pri Skandanščini), medtem ko cenomanske plasti do-
kazuje Chondrodonta joannae Choff. pri Golcu. Tudi preseki nerinej so
vidni ob poti iz Materije proti ovčjim stajam pod Slavnikom.
Sledi bela zoogena apnena breča oziroma apnen konglomerat z za-
obljenimi kosi kaprinid. ter zaobljenimi kamenimi jedri ali pa tudi
lupinami školjk iz rodu Toucasia, M atheroma in Gyropleura. K o ss m at
omenja v razpravi »Der Küstenlandische Hochkarst und seine tektonische
Stellung«, da je našel na Sabotinu, Sv. Gori in na severozahodnem delu
Lokovške planote med apnenci s hamidnimi školjkami obrežne konglo-
meratne apnence z zaobljenimi kosi kaprinid. Te konglomerate prišieva
K o s s m a t horizontu, ki ustreza krednemu horizontu pri Col dei Schiosi
v Beneških Alpah. Horizonta zoogene breče in konglomerata z zaoblje-
nimi kosi kaprinid nismo našli na Tržaško-komenski planoti, razen majhnih
vložkov v repenjskih tvorbah pri Divači. V Cičariji smo ga našli in ga
lahko primerjamo z enakim horizontom na Sabotinu, Sv. Gori in Lokov-
ški planoti. Po Kossmatu leži konglomeratni horizont z zaobljenimi
kosi kaprinid kot večkratni vložek med plastmi belega radiolitnega
apnenca, v katerega spodnjem delu so včasih kaprinide na primarnem
mestu. Tudi pri nas v Cičariji imamo opravka z radiolitnim apnencem,
ki se menja z zoogenim konglomeratom. V njem sicer nismo našli ka-
prinid na primarnem mestu, pač pa še en vodilen fosil, ki je ležal na
primarnem mestu in sicer vrsto Gyropleura telleri Redlich, ki je živela
v turonu. V analognih plasteh sem našel na Nanosu in Snežniku tudi
vrste, značilne za cenoman. Očitno gre za časovno ekvivalenten horizont
kot so na Tržaško-komenski planoti repenjske obrežne tvorbe z vrstami,
ki so živele v cenomanu in turonu. To domnevo, da gre res za mejni
horizont med cenomanom in turonom, nam potrjujejo mnenja geologov
o plasteh pri Col dei Schiosi, glede katerih se geologi svoj čas tudi niso
mogli zediniti ali spadajo v turonsko ali v cenomansko stopnjo (Boehm
1897).
Nad mejnim horizontom cenoman—turon sledi v Cičariji siv in svetlo-
siv apnenec z radioliti, ki verjetno pripada turonski stopnji analogno
plastem v matarskem podolju.
96
Če gremo dalje proti jugozahodu, sekamo pas svetlosivih radiolitnih
apnencev, v katerih so že senonske vrste. Nad Prešnico sem dobil vrste:
Praeradiolites leymeriei (Bayle) Toucas,
Radiolites praegalloprovincialis Toucas,
Radiolites sp.,
Biradiolites dainellii Parona,
Sauvagesia sp..
Na senonskih apnencih leže sladkovodni in brakični apnenci libur-
nijske stopnje. V njih nisem našel primerkov iz rodu Gyropleura, zato
domnevam, da pripadajo verjetno že terciaru. Tukaj torej ni bilo zvezne
sedimentaci j e od krede do eocena.
Kredne plasti se zavijejo v loku okoli vrha Slavnika paralelno s ter-
ciarnimi sedimenti. V tem zavoju lahko sledimo vse kredne plasti od
senonskih do cenomanskih. Na notranjem delu zavoja, torej tik ob
terciarnih sedimentih, so najmlajši sedimenti, na zunanjem obodu pa
starejši. Zato sledimo od terciarnih plasti, ki sestavljajo vrh Slavnika in
obširno planoto tik pod vrhom, najprej snežnobele in rožnate apnence
senonske stopnje z redkimi radioliti, nato radiolitne apnence turonske
stopnje, apneno zoogeno brečo in konglomerat z zaobljenimi kosi ka-
prinid in z vložki apnenca z radioliti ter končno sive cenomanske in
spodnjekredne apnence z dolomiti in dolomitnimi brečami. V vseh teh
plasteh nisem našel mnogo določljivih fosilnih ostankov. Še najbolj
bogato je nahajališče severozahodno od vrha Gnojine, na iužnem po-
bočju griča s koto 779 m. Tam dobimo zoogeno apneno brečo in konglo-
merat. Najdena in določena favna kaže na izrazito turonsko favno
s prehodom v cenoman, poleg pa so še lupine iz rodu Toucasia, torej
nanesene iz spodnje krede. Horizont, v katerem sem favno našel, je isti
kot na severni strani Slavnika pri ovčjih stajah, ki ustreza K o s s m a -
t o v e m u horizontu z zaobljenimi kaprinidami na Sabotinu, Sv. Gori in
Lokovški planoti. Določil sem naslednje vrste in rodove:
Radiolites trigeri (Coquand) Toucas,
Sauvagesia sp.,
Gyropleura sp. div., Gyropleura telleri Redlich,
Caprina sp. (na sekundarnem mestu),
Toucasia sp. (na sekundarnem mestu),
številni pokrovčki rodov Radiolites, Biradiolites in Sphaerulites,
majhne školjke iz rodu Ostrea.
Na poti od tega nahajališča proti vasi Podgorje sem dobil vrsto
Sauvagesia sp.
Videli smo, da se s plastmi Tržaško-komenske planote razvoj krednih
plasti v matarskem podolju in Čičariji ujema v cenomanski, turonski in
senonski stopnji s pridržkom, da so nekateri horizonti, zlasti grebenske
tvorbe, izpadli. Facialno pa se loči mejni horizont cenoman—turon,
ki je razvit tudi v Čičariji. Medtem ko na Tržaškem Krasu pripadajo
temu horizontu repenjske obrežne tvorbe s Chondrodonta joannae Gümb.
Geologija 6 — 7	97
in Neithea lapparenti (Choff.) oziroma komenski skrilavci, ki repenjske
tvorbe deloma zamenjujejo, imamo pod Slavnikom podoben razvoj, kot
ga omenja Kossmat na Sabotinu, Sv. Gori in severozahodnem delu I.o-
kovške planote: zoogene breče in apnen konglomerat z zaobljenimi lupi-
nami kaprinid in tukazij, ki so vložki v radiolitnih apnencih s kaprini-
dami na primarnem mestu, in vrsto Gyropleura telleri Redlich.
2. Nanos
O tektonskih razmerah na Nanosu so pisali že Diener (1903),
Limanowski, Kossmat (1913) in Winkler (1923). Vsi ti raz-
iskovalci so že opazili strme, proti severovzhodu padajoče plasti krednega
apnenca na robu nanoške planote med Plešo in Turo. Ob cesti iz Pod-
nanosa na Nanos se jasno vidi, kako vpada j o eocenske flišne plasti Vi-
pavske doline navidez konkordantno pod kredne plasti Nanosa. Ce gremo
po nanoški planoti dalje proti severu, vidimo ves čas vpad plasti proti
severovzhodu, čeprav je nagnjenost plasti manjša kot na robu planote,
tik nad Vipavsko dolino. Vsa ta dejstva so našteti raziskovalci razlagali
z narivanjem kredne apnene mase na fliš. Samo Limanowski govori
o polegli, vendar tudi narinjeni gubi.
Za proučevanje tektonske zgradbe Nanosa sta važni dve ugotovitvi:
1.	Kredne plasti, ki sestavljajo Nanos, so prevrnjene. Ce gremo od
fliša Vipavske doline na nanoško planoto, presekamo po vrsti senon,
turon in cenoman, dokler ne pridemo na vrhu planote na spodnjekredne
plasti. Vse kredne plasti ležijo med seboj popolnoma konkordantno in
vpadajo na vzhodni polovici Nanosa proti severovzhodu. To ugotovitev,
ki je bila starejšim geologom že znana, sem na podlagi podrobne strati-
grafske razčlenitve sedaj ponovno preveril. Z zvezi z njo bi pripomnil,
da se mi zdi res nekoliko čudno, kako se je mogla tako velika plošča,
kot je nanoška planota, pri narivanju preobrniti skoraj za 180°.
2.	Zgornjekredne plasti so facialno zelo podobno razvite na Tržaško-
komenski planoti kot na Nanosu. Ce vzamemo, da so bili kredni skladi
Nanosa narinjeni nekje z območja Zirovskih ali Škofjeloških hribov,
potem je naš razvoj krede, ki je značilen za Tržaško-komensko planoto,
bil razširjen daleč proti severu.
Po tem uvodu bomo pregledali stratigrafske razmere. Preiskal sem
nanoško planoto med Plešo (1231 m), Turo (963 m), Slapenskim hribom
(1126 m) in Sv. Lovrencom (1019 m). Plasti vpadajo v glavnem strmo
proti severovzhodu in le na zahodni strani Nanosa delno proti severu.
Plasti so v glavnem vzporedne smeri Vipavske doline. Na robu planote,
tik nad flišem so plasti položne, nato so nagnjene okoli 50°, v notranjosti
planote pa so zopet položne.
Zaporedje plasti lahko najbolje opazujemo v usekih ob cesti, ki pelje
iz Podnanosa mimo Podraške bajte proti kmetiji Jež ter ob vozni poti,
ki se od te ceste odcepi malo pred Podraško bajto proti planinski Vojkovi
koči na Pleši.
98
Če torej gremo po cesti iz Podnanosa, zadenemo nad flišnim pešče-
njakom najprej na si vor j av in svetlosiv apnenec, v katerem nisem dobil
nikake favne. Kmalu nad njim pa so svetlosivi apnenci in v njih je
obilo lupin velikih hipuritov. Ponekod je toliko hipuritov, da lahko go-
vorimo o hipuritni breči. Določil sem vrste: Hippurites sulcatus Defr.,
H. cf. radiosus Des Moulins, H. praesulcatus Douvillé, H. inaequicostatus
Münster in H. sp. Nekoliko dalje ob cesti, vendar zaradi zavoja ceste
stratigrafsko više, sem dobil plast, bogato z brahiopodi vrste Rhynchonella
contorta d'Orb., nepopolno ohranjene odtise morskih ježkov in hipurit
vrste Hippurites cf. radiosus Des Moulins. Vsa ta favna jasno kaže, da
imamo opravka s senonsko stopnjo zgornje krede.
Tam kjer cesta že preide na planoto, sem našel na senonskih apnencih
radiolitne apnence in breče, ki sem jih prištel v turonsko stopnjo. Takoj
nad radiolitnimi apnenci ležijo konkordantno plasti belih apnencev, pre-
cej bogatih s sferuliti, kaprinidami in ostrejami. Največ določljive fosilne
favne iz tega horizonta sem nabral ob vozni poti proti Vojkovi koči tik
nad cerkvico sv. Hieronima.
Določil sem naslednjo favno: Neocaprina nanosi n. gen., n. sp., N.
gigantea n. gen., n. sp., Ichthyosarcolithes sp., Caprinula sp., Hippurites
gosaviensis Douv., Sphaerulites cf. foliaceus Touc., Inoceramus sp., Chon-
drodonta joannae Choff.
Očitno gre zopet za prehodni horizont turonske in cenomanske stop-
nje. Poleg belih apnencev sem našel manjše sledove zoogene breče in
konglomerate z zaobljenimi lupinami kaprinid in nekaterih hamidnih
školjk poleg zdrobljenih lupin radiolitov. Ta zoogena breča, ki sem jo
našel že na Slavniku v Čičariji in delno pri Divači, očitno spremlja gre-
benske tvorbe prehodnega turonsko-cenomanskega horizonta.
Prehodni turonsko-cenomanski horizont sem lahko na Nanosu ločil
na podhorizonte. Prav spodaj leži zoogena breča, više bel apnenec
s Chondrodonta joannae Choff., še više svetlosiv apnenec s kaprinidami,
sferuliti in Chondrodonta joannae Choff. in na vrhu apnenec z nejasnimi
odtisi školjk iz rodu Neithea. V celoti imamo torej štiri podhorizonte. Od
teh bi štel zgornja dva v turon, spodnja dva pa v cenoman. Nove vrste
kaprinid kažejo visoko specializacijo (znatno zvečanje kanalov), iz česar
sklepam, da so mlajše od do sedaj znanih turonsko-cenomanskih oblik,
ki tudi nastopajo v našem horizontu. Več o tem horizontu bom povedal
še pri razčlenitvi krede na Snežniku.
Dalje proti severu nad vozno potjo k Vojkovi koči ležijo konkor-
dantno na belih apnencih sivi cenomanski apnenci, v katerih nisem našel
favne. Na njihovo starost sklepam le iz zaporedja plasti. Dalje proti severu
ležijo spodnjekredni orbitolinski in rekvienij ski apnenci, bogati s preseki
rekvienij, ki se ne morejo izpreparirati iz kompaktne matične kamenine.
Spodnjekredni apnenci so svetlosivi, včasih celo beli. Vmes so vložki
sivega apnenca in kristalastega dolomita. Na Nanosu sem ločil v njih
dva rekvieniiska horizonta, ki sta debela le nekaj metrov. Vse ostale
spodnjekredne plasti, ki vsebujejo le foraminifere — največ orbitoline in
miliolide, pa so debele okoli 1000 m.
99
3. Notranjski Snežnik, Pivka, Postojna
Snežniški masiv je tektonska gruda, ki se je dvignila med Cerkniškim
poljem in reško flišno kadunjo. Delno je na reško kadunjo tudi nekoliko
narinjen. Dviganja so bila stopničasta; najviše se je dvignil osrednji del
z glavnim vrhom (1790 m). Ta del, omejen od vseh strani s prelomi, je
obenem iz najstarejših plasti v celotnem snežniškem pogorju, ker je
erozija mlajše plasti odnesla. Osrednji del sestoji iz temnosivega plošča-
stega apnenca s številnimi in debelimi vložki peščenega temnega, bitumi-
noznega dolomita in dolomitnih breč. Enake kamenine smo imeli že na
Tržaško-komenski planoti, Krasu in v Cičariji. Tam smo petrografsko
podobne plasti šteli v spodnjo kredo. Na Snežniku nisem v njih našel
nikakih fosilnih ostankov razen majhnih slabo ohranjenih školjk. Našel
sem jih vzhodno od glavnega vrha na nadmorski višini 900 m, v vložku
apnenca med dolomitnimi brečami. Ugotovil sem, da gre za majhne
oblike rodu Neithea.
V razpravi E. Dartevelleja o krednih fosilih Kameruna in
Angole (Zahodna Afrika) v Analih Kraljevega muzeja Belgijskega Konga
iz leta 1957 sem našel na Snežniku najdenim primerkom zelo podobno
vrsto Neithea shavoi Pervinquière. To vrsto štejejo v albi j, torej v spodnjo
kredo (Dartevelle, 1957, str. 74, tab. IX, sl. 8, 9, 10, 11). Ce bi lahko pri-
merjali razmere iz Zahodne Afrike z našimi, kar je precej težko, saj pri-
padajo popolnoma drugemu sedimentaci j skemu bazenu, bi bile najsta-
rejše plasti na Snežniku spodnjekredne.
Potrditev za domnevo, da imamo tam spodnjo kredo, bi bila tudi
mikrofavna, ki jo je določila Kochansky-Devidé v dveh vzorcih
apnenca. Vzorca je vzel Jenko Kurt vzhodno od vrha Vel. Snež-
nika. Vzorec št. 56 z območja Škodovnika vsebuje miliolide in orbitoline,
iz česar se da sklepati na cenoman oziroma aptij. Blizu je bil vzet drug
vzorec št. 77 v območju Mezelišča, ki vsebuje tekstulariide, lituolide in
algo Clypeina jurassica Favre. Kochansky-Devidé iz tega sklepa,
da imamo na Mezelišču celo titon.
Vsaj severovzhodni del osrednjega snežniškega masiva pripada spod-
njekrednim plastem, ostali temni apnenci z dolomiti pa verjetno ceno-
manski stopnji analogno ostalim krednim območjem na Primorskem in
Notranjskem.
Osrednji, najstarejši blok obdajajo od vseh strani mlajše kredne
plasti. Neposreden stik osrednjega bloka z mlajšimi plastmi sem na-
tančneje pregledal vzdolž prelomnice, ki poteka po kraškem podolju
Leskova dolina—Mašun (severno od osrednjega snežniškega bloka). Se-
verno od prelomnice je svetlosiv, ponekod brečast apnenec s številnimi
preseki radiolitov. Vmes so vložki radiolitnih breč. Sodim, da jih lahko
uvrstimo v turonsko stopnjo, ker sem našel v svetlosivih apnencih, v ka-
terih so vložene apnene breče, vrsto: Radiolites cf. lusitanicus (Bayle)
Parona, ki je značilen za srednji turon in rod Sauvagesia sp.
Plasti so rahlo nagubane, v splošnem skoraj vodoravne. Na njih
(turonskih apnencih) leže ponekod snežrfobeli apnenci, podobni nabre-
žinskim senonskim apnencem na Tržaško-komenski planoti in v Cičariji.
100
Med turonskimi apnenci sem našel poleg vložkov radiolitnih breč tudi
vložke temnosivih skrilavih apnencev z roženci, ki bi kazali na sedimente
nekoliko globljega morja (facies komenskih skrilavcev). Podobno kot pri
Senožečah delno nadomeščajo apneni skrilavci z roženci tudi radiolitne
apnence turonske stopnje in ne samo repenjske obrežne tvorbe. Da nasto-
pajo na Snežniku kamenine, podobne komenskim skrilavcem, omenja že
Stäche (1889). Neposredno na osrednji snežniški blok pa ne mejijo
povsod apnenci turonske stopnje, ampak se vmes med obojimi pokažejo
pri Mašunu in delno pri Leskovi dolini svetlosivi brečasti apnenci s ka-
prinidami, ki sem jih štel v vmesni turonsko-cenomanski horizont, po-
dobno kot repenjske tvorbe na Krasu, breče s kaprinidami v Čičariji ali
kaprinidne apnence na Nanosu. Pri Mašunu sem našel v njih izredne
bogato fosilno nahajališče, v katerem so bili lepo ohranjeni fosili iz rodov
Caprina, Caprinula, Orthoptychus in Gyropleura. Določil sem naslednje
vrste :
Caprina carinata Boehm (cenoman),
Caprinula mašuni n. sp.,
Orthoptychus striatus Futterer (cenoman),
Gyropleura telleri Redlich (turon).
Kot je v paleontološkem delu pri nekaterih od naštetih vrst posebej
omenjeno, da so dosegle precejšnjo stopnjo specializacije, na kar kaže že
njihova znatna velikost, sodim, da brečasti apnenci s kaprinidami spadajo
bolj v turonsko stopnjo kot v cenomansko. Ce bi smeli ta horizont
primerjati z repenjskimi obrežnimi tvorbami oziroma zoogenim apnenim
konglomeratom v Čičariji, potem bi tudi o njih mogli soditi, da spadajo
bolj v turonsko kot cenomansko stopnjo. Saj smo tudi v Čičariji našli
v njih izrazito turonske fosile (Gyropleura telleri Redlich).
Pri Leskovi dolini sem našel v tem horizontu kaprino Caprinula
sharpei (Choffat), ki je značilna za cenoman in turon.
Proti severu, kamor se ozemlje morfološko spušča, najdemo pod
turonskimi apnenci zopet sive apnence z dolomiti, ki jih štejemo v ceno-
man in spodnjo kredo.
V enakem razvoju so kredne plasti tudi proti jugu in proti zahodu.
Rahlo vzbočene antiklinale in vmesne sinklinale so povzročile, da se
ponavljajo plasti spodnje krede ter cenomanske, turonske in senonske
stopnje zgornje krede prav do roba reške in postojnske kadunje. Tako
sem našel pri Sembijah nad Ilirsko Bistrico v belem apnencu vrsto
Hippurites toucasianus d'Orbigny, ki je vodilna za sp. santonij.
Med Knežakom in Pivko se vrste plasti od cenomanskih in sp. kred-
nih apnencev z dolomiti preko turonskih foraminifernih apnencev in
radiolitne grebenske tvorbe do senonskega sivega radiolitnega apnenca.
Med turonskimi apnenci je severovzhodno od Parij vložek zrnatih, kom-
paktnih apnencev, ki bi utegnil biti grebenska tvorba. V dveh majhnih
kamnolomih ga izkoriščajo kot gradbeni kamen. Pri Parski Golobini je
radiolitna breča, ki je enaka breči pri Leskovi dolini. Tam smo prišteli ta
horizont v turonsko stopnjo.
101
Ta grebenska tvorba sega dalje proti severu mimo Palškega in Pe-
telin jskega jezera proti konj arni Bilje in mimo vasi Žeje proti železniški
postaji Prestranek. Onstran doline Pivke se zopet pokaže pri državnem
posestvu Prestranek in sega skoraj do vasi Orehek. Po legi ustreza
starejšemu ali spodnjemu radiolitnemu apnencu in radiolitnim brečam
Tržaško-komenske planote. Ker je to grebenska tvorba, se vzdolž nje
širijo temnosivi ploščasti apnenci z redkimi vložki temnega roženca.
Najdemo jih na Pivškem in Prestranškem ravniku, kjer se neposredno
nadaljujejo z območja Vremščice in okolice Senožeč in pa v Postojnski
jami (Ruski rov in umetni predor proti Pivški jami).
Ti temnosivi, delno tankoploščasti ali skrilavi apnenci z roženci so
analogni komenskim skrilavcem na Tržaško-komenski planoti. Pri Pivki,
Prestranku in Postojni so nastajali istodobno s turonskimi radiolitnimi
apnenci in brečami 8. horizonta. Da gre res pri radiolitnih apnencih za
8. horizont, sklepam iz tega, ker ležijo neposredno na belih apnencih
s Chondrodonta joannae Choff. in Neithea sp., torej na prehodnem tu-
ronsko-cenomanskem 7. horizontu, kar se lepo vidi pri Palškem in Pe-
telinjskem jezeru.
Pri Prestranku so zarisani na stari manuskriptni geološki karti
Sežana—St. Peter kaprinidni apnenci. Kaprinid v njih nisem našel, pač
pa zelo pogostne radiolite.
4. Planinsko polje, Hrušica, Javomiki
Na obrobju Planinskega polja so razmere zanimive zato, ker tam naj-
demo prehod jurskih plasti v kredne in na krednih plasteh eocenski fliš.
Hrušica, Planinsko polje in Javorniki ležijo v tektonskem po-
gledu na zahodnem krilu velike borovniške antiklinale. Smer plasti je
tu povsod sever—jug in če gremo od vzhoda proti zahodu ali obratno,
presekamo celoten profil. Na zahodnem krilu borovniške antiklinale
imamo pri Kališah preostanek eocenskega fliša.
Precej popoln profil čez kredne plasti dobimo na severnem obrobju
Planinskega polja med Ivanjim selom in Kališami. Pri Ivanjem selu so
jurski dolomiti in svetlosivi jurski apnenci z brahiopodi, s školjko
Lithiotis problematica Gümb. in s foraminiferami. Nad njimi ležeča plast
svetlosivega apnenca s koralami pripada verjetno ti tonu.
Pas kristalastega dolomita z vložki sivega apnenca, ki sledi proti
zahodu, je imenoval Kossmat (1905) mejni pas med jursko in kredno
formacijo. Pri letošnjem kartiranju za regionalno geološko karto je našla
D. Kerčmarjeva v zbruskih apnenca, ki ga dobimo kot vložek med
dolomitom v mejnem pasu med juro in kredo, preseke alge Clypeina
jurassica Favre. Ta alga kaže, da moramo mejni pas šteti še v juro in
sicer v zgornji malm (D. Kerčmarjeva, Poročilo o geološkem kar-
tiranju na ozemlju med Cerknico, Rakekom in Borovnico, Ljubljana 1959,
arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana).
Isto algo je našla Kochansky-Devidé tudi v vzorcu apnenca
s Snežnika, kjer smo uvrstili podoben apnenec, kot ga dobimo pri Pla-
nini kot vložek v dolomitu, v titon.
102
Tako je torej vprašanje mejnega dolomita rešeno in lahko severno
od Planinskega polja precej točno ugotovimo spodnjo mejo krede.
Mejnega dolomita severno od Planine ne moremo torej primerjati s
spodnjim dolomitnim pasom, ki spremlja rekvienijske apnence na
Tržaško-komenski planoti.
Podoben apneno-dolomitni facies zgornje jure z algo Cly peina
jurassica Favre je ugotovila Radojčičeva v Crni gori (Z. B e š i č,
1959).
Dele lupin rekvienij sem našel v apnencu nad »mejnim dolomitom«
pri železniški postaji Planina, ob cesti Laze—I van j e selo in na nekaterih
mestih v gozdu med omenjenima dvema najdiščema. Posebno zanimivo
je, da sem poleg rekvienij našel še preseke kaprinid in tako ugotovil,
da nastopajo v naši spodnji kredi tudi kaprinide. Diener (1903, str. 574)
je n. pr. imenoval spodnjekredne apnence »kaprinidne apnence« in ne
rekvienijske, kot večina ostalih avtorjev. Izkazalo se je, da je tudi to
ime upravičeno, saj so v spodnji kredi na Logaškem ravniku kaprinide
precej pogostne.
Nad spodnjimi rekvienijskimi ali kaprinidnimi apnenci sledi proti
zahodu pas sivih apnencev s foraminiferami in nato še zgornji rekvienijski
apnenci, v katerih pa nisem opazil kaprinid.
Zgornja kreda je podobno razvita kot na Snežniku ali na Nanosu.
Spodnjekrednim plastem sledi s fosili reven siv cenomanski apnenec, ki
se zaključuje s prehodnim turonsko-cenomanskim horizontom s Chon-
drodonta joannae Choff., Neithea in kaprinidami. Ker je na območju
Planinskega polja v gozdu malo usekov, nisem mogel zaslediti vseh
zgornjekrednih horizontov, zlasti ne hipuritnega senonskega horizonta,
medtem ko sem turonske radiolitne breče lahko sledil. K sreči pa je bila
napravljena ravno čez pas zgornjih senonskih radiolitnih apnencev nova
gozdna cesta na območju Smrečnice in v usekih sem lahko nabral in
določil naslednje vrste: Praeradiolites sp. Douvillé, P. leymeriei (Bayle)
Toucas, P. cylindraceus (Des Moulins) Toucas in Radiolites galloprovin-
cialis var. lamarcki (Math.) Toucas, Vse vrste so vodilne za zgornji del
senonske stopnje.
Radioliti so imeli lupine dobro ohranjene, čeprav so moleli s pre-
perelih skalnih površin v skalnih razpokah in jih je torej pronicajoča
voda skozi razpoke izpreparirala iz kompaktnega belega apnenca. Orien-
tirani so bili v raznih smereh.
Deloma na teh najmlajših krednih plasteh, deloma na belem
apnencu, ki smo ga šteli v senonsko stopnjo, ležijo flišne plasti pri
Kališah. Kossmat jih je prišteval na svoji karti Ajdovščina—Postojna
k eocenskim plastem. Fosilov v njih nisem našel.
Isti horizonti, kot smo jih srečali vzhodno od Smrečnice, se vlečejo
proti Logatcu. Ze Kossmat je omenil (1905, str. 37), da dobimo pri
Logatcu rekvienijski apnenec, ki ga je štel v spodnjo kredo.
Temnosivi rekvienijski apnenec pri Logatcu se menja s plastmi
temnosivega bituminoznega peščenega dolomita. Podobne plasti najdemo
zopet med Hotedrščico in gozdnim revirjem, imenovanim »Nadrt«. Tam
103
leži na rekvienijskih in cenomanskih apnencih in dolomitih siv radiolitni
turonski apnenec (glavni radiolitni apnenec). Se dalje proti zahodu
najdemo na radiolitnem turonskem apnencu bele in rožnate apnence
porcelanskega videza s preseki radiolitov in s plastjo rdeče-rumenega
oolitnega boksita. Se više, že blizu zaliva eocenskega fliša, ki sega med
Trnovskim gozdom in Nanosom od Ajdovščine mimo Cola do Lom,
sem našel plast, bogato s školjkami, ki so podobne majhnim eksogiram
z gladko lupino, pripadajo pa vsaj nekatere k ostrejam. Ce primerjamo
oblike lupin z lupinami iz breče pri Sv. Antonu blizu Toma j a na Tržaško-
komenski planoti, ugotovimo lahko popolno identiteto posameznih vrst.
Tudi breča sama je zelo podobna breči pri Sv. Antonu na Krasu. To je
horizont, ki ga je že omenjal Stäche (1889, str. 35, drugi odst.).
Že na Tržaško-komenski planoti sem domneval, da pripada opisana
breča senonski stopnji, kamor jo je po vsej verjetnosti uvrščal tudi
Stäche, čeprav iz njegovega opisa tega ni mogoče popolnoma jasno
razbrati. Trdil je namreč, da so oblike ostrej podobne senonskim oblikam
Ostrea proboscidea in O. eburnea. Zaradi izredno lepo vidne konkordance
krednih plasti v »Nadrti«, ki segajo prav do eocenskega fliša, sodim, da
imamo tu res opravka s senonom in potemtakem tudi na Tržaško-
komenski planoti.
Na južnem robu Planinskega polja najdemo enako zaporedje krednih
plasti kot na severnem. Ob cesti iz Planine na Postojnska vrata dobimo
nad sivimi apnenci s temnimi bituminoznimi kristalastimi dolomiti bele
apnence s Chondrodonta joannae Choff., Neithea sp. in kaprinidami vrste
Neocaprina gigantea n. gen., n. sp. ter rodov Caprina sp. in Plagioptychus
sp. Tudi tukaj imamo torej opravka z ekvivalentom repenjskih obrežnih
tvorb, ki leže na cenomanskih in spodnjekrednih apnencih in dolomitih.
Prehodni turonsko-cenomanski, kot tudi starejši horizonti se na-
daljujejo proti jugovzhodu na Javornike, kjer sem v njih našel isto
bogato kaprinidno in hondrodontno favno. Med kaprinidami sem dobil
tudi na Javornikih vrsto Neocaprina gigantea n. sp.
V	svetlosivih spodnjekrednih apnencih, iz katerih so Javorniki pre-
težno zgrajeni, sem dobil preseke rekvienij in orbitoline. Ti apnenci
segajo prav do Zadnjega Kraja na Cerkniškem jezeru, kjer ležijo pod
njimi brečasti spodnjekredni dolomiti kot na Snežniku.
Turonski radiolitni apnenci pa segajo od Planine mimo Postojne
proti Pivki, kjer smo jih že omenili.
S tem je potrjen enoten razvoj krednih plasti od zahodnega dela
Tržaško-komenske planote in Čičarije pa do Planinskega in Cerkniškega
polja.
5. Kočevsko
Ker sem imel priložnost kartirati tudi na Kočevskem in ker sem
opazil, da je razvoj krednih plasti tam zelo podoben razvoju na južnem
Primorskem, vključujem v to razpravo tudi razvoj krednih plasti na
Kočevskem.
V	uvodu sem omenil, da sta tod raziskovala že Protzen in Uršič.
V glavnem sem preveril njune izsledke in prišel do zaključkov, da ko-
104
čevsko kredo prav lahko primerjamo s krednimi plastmi tipa Tržaško-
komenske planote.
Okolica Kočevja je zgrajena sinklinalno. V sredi je terciarna ka-
dunja s premogom. Izpod terciarja gledajo sivi apnenci, ki so v prvem
kamnolomu ob cesti iz Salke vasi v Željne bogati s preseki radiolitov
in lupinami školjk iz rodu Exogyra. Vendar se te oblike nekoliko ločijo
od oblik pri Sv. Antonu pri Tomaju in v Nadrti na Hrušici. Kočevske
oblike so znatno večje. Med njimi sem določil vrsti Exogyra overwegi
v. Buch. (1. in 2. slika) in Exogyra cf. decussata Goldf.
Senonski apnenci ležijo na sivih foraminifernih apnencih, ki jih
štejem v turonsko stopnjo. Ponekod opazujemo v turonskih apnencih tudi
preseke radiolitov, vendar nisem mogel nikjer zaslediti pravih grebenskih
tvorb. Temni apneni skrilavci z roženci, ki navadno spremljajo in na-
domestujejo grebenske tvorbe, so kljub temu na Kočevskem zelo raz-
širjeni, kar kaže, da morajo biti nekje tudi grebenske tvorbe.
Pod foraminifernimi in skrilavimi apnenci turonske stopnje so beli
apnenci s školjko Chondrodonta joannae Choff., in Neithea sp., ki tako
po petrografskem sestavu, kot po favni ustrezajo našemu znanemu
turonsko-cenomanskemu prehodnemu horizontu (ekvivalentu repenjskih
obrežnih tvorb). Tu naj omenim, da so ljudje v tem horizontu, čeprav je
za kamnoseške namene primeren samo na Tržaško-komenski planoti,
kjer je neskladovit in nerazpokan, odpirali kamnolome po vsem južnem
Primorskem, Notranjskem in celo na Kočevskem. Apnenec je tu zelo
razpokan in je primeren samo za izdelavo tolčenca. Siv apnenec z radio-
liti in kaprinidami, ki pripada istemu prehodnemu horizontu, se dobi
tudi ob poti iz Kočevja h cerkvici Corpus Christi. To je omenil že
U r š i č.
Niže sledi cenomanski apnenec s kristalastim dolomitom in nato
spodnjekredni orbitolinski in rekvienijski apnenci z vložki kristalastega
dolomita. Rekvienijski apnenci so najlepše razviti na Koblerskem hribu.
Jurske plasti na Mestnem hribu in jugovzhodno od Kočevja se petro-
grafsko ne ločijo od spodnjekrednih plasti. V njih najdemo pogostne
preseke brahiopodov.
Na kratko bi označili razvoj kočevske krede takole: »Bistveno se ne
loči od krednih plasti na Tržaško-komenski planoti, samo grebenskih
tvorb ima znatno manj.«
Čeprav krede na območju med Cerkniškim poljem in Javorniki ter
Kočevskim nisem imel prilike preiskovati, vendar sklepam, da je njen
razvoj enak razvoju krede, ki je opisan v tej razpravi in sem ga imenoval
kredni razvoj tipa Tržaško-komenske planote. Posamezni primerki, ki
mi jih je prinesel pred leti pokojni kolega Germovšek, mi to pre-
pričanje potrjujejo.
VIII. Orogenetske in epirogenetske faze v kredi
Dolomitne breče v spodnji kredi na območju Čičarije in Snežnika
kažejo na neke epirogenetske premike v tem razdobju. Razmeroma tanke
plasti spodnje krede, katerih debelino lahko ocenimo pri Planini (1-500 m),
105
Stratigrafski razvoj krednih plasti
106
na južnem Primorskem in Notranjskem
107
kjer ležijo na jurskih plasteh, nas nagiba k misli, da v spodnji kredi ni
bila nepretrgana sedimentaci j a, ampak se je prekinjala. Zato imamo
obilo apnenih, zlasti pa dolomitnih breč. Morje je bilo v vsem času
spodnje krede razmeroma plitvo in če ne bi bilo številnih prekinitev, bi
imeli verjetno tudi pri nas lepo razvit urgonski facies.
V	zgornji kredi je bilo na ozemlju južne Primorske in Notranjske
mirneje. Številne grebenske tvorbe, ki so sicer nastajale na podmorskem
pragu vzdolž obale (Rakovec 1951, str. 16), pa kažejo obenem tudi
na neko kontinuirno in precej enakomerno spuščanje morskega dna, ki
se je pričelo v zgornjem delu cenomanske stopnje in je trajalo do
zgornjega dela senonske stopnje. V tem času dobimo grebenske tvorbe
v skoraj vseh horizontih, razen v foraminifernih turonskih apnencih
(9. horizont).
Ker so vse te plasti v času nastajanja grebenskih tvorb med seboj
konkordantne, gubanj v tem času ni moglo biti. Šele v mlajšem delu
senonske stopnje je naše ozemlje zajela večja regresija, na kar kažejo
zelo razširjene oolitne boksitne tvorbe v zgornjem delu senonskih apnen-
cev. Ta plast je izredno tanka in regresija je trajala zelo kratko dobo.
Morda se morsko dno niti ni dvignilo iz vode, ampak ga je pokrivalo
plitvo šelfno morje, v katerem so nastajali oolitni boksiti.
Nato se je morje v kratkem času nekajkrat poglobilo, pa zopet
postalo plitvo. V plitvih ali delno celo kopnih periodah so se odlagali
sladkovodni ali brakični apnenci, v periodah nekoliko globljega morja
pa apnenci s hamidnimi školjkami iz rodu Gyropleura in s foraminife-
rami. To je obdobje, ko so se odlagali spodnji foraminiferni apnenci in
spodnji del kozinskih apnencev, kar smo vse prišteli v kredno periodo.
Kredne plasti leže na južnem Primorskem in Notranjskem popol-
noma konkordantno s starejšimi terciarnimi plastmi. Med kredo in
eocenom ni bilo vmes nikakega gubanj a. Nekoliko drugače je v Istri.
Ze v Cičariji ne najdemo morskih danijskih plasti z rodom Gyropleura.
V Raši in pri Sečovljah najdemo v krovnini senonskih plasti breče, ki
kažejo na morsko regresijo. Poleg tega je Š i k i č (1956) ugotovil v Istri,
da so kredne plasti ponekod drugače nagubane kot terciarne nad njimi,
ali z drugimi besedami, našel je kotno diskordanco med krednimi in
terciarnimi plastmi.
Prva močnejša gubanj a in narivanja so se na južnem Primorskem
in Notranjskem začela šele po odložitvi eocenskega fliša. Pri tem sta
nastali tržaška antiklinala in prevrnjena antiklinala Čičarije z luskami
na jugozahodnem krilu, reška in vipavska sinklinala ter nariv Nanosa
s Hrušico in Snežniški horst.
V	južnoprimorski in notranjski kredi torej ne najdemo nikakih
sledov subhercinskega in laramijskega gubanja, ampak šele sledove pire-
nejskega gubanja in eventualno poznejših gubanj. V vsej zgornji kredi
lahko zasledimo le sledove mirnih epirogenetskih dviganj in spuščanj.
Sledovi gibanj v zgornji kredi ali med kredo in terciarjem so se ohranili
v Istri.
108
Ob koncu tega poglavja si lahko še zastavimo vprašanje, čemu se je
morsko dno v skoraj celotnem obdobju zgornje krede grezalo, da so
lahko nastajale grebenske tvorbe in čemu so se na prehodu iz krede
v terciar vršila številna in kratkotrajna zaporedna dviganja in spuščanja.
V odgovoru se ne moremo opirati na nikaka dognanja, ampak lahko
izrečemo samo domneve. Epirogenetska dviganja in spuščanja so lahko
odvisna od različne obtežitve posameznih delov zemeljske površine. Take
obtežitve lahko povzročajo sedimenti, pa tudi poledenitve. Celo debela
snežna odeja v hudi zimi ali dolgotrajne padavine lahko vplivajo na
ravnotežje v zemeljski skorji, saj je znano, da po hudih zimah ali deževnih
obdobjih večkrat čutimo potrese.
Epirogenetska gibanja pa nastanejo tudi zaradi notranjih sil v ze-
meljski skorji, zaradi vulkanskih procesov.
Poledenitev v zgornji kredi ni bilo. Tudi sledov vulkanskega delo-
vanja v tem času pri nas ni bilo. V poštev bi prišli premiki zaradi
obtežitve s sedimenti. Domnevam, da so bila grezanja povezana s tvorbo
rudistnih grebenov (zlasti radiolitov in hipuritov). V labilni coni, kjer
je bilo že neko šibko grezanje in so zaradi tega lahko nastajali grebeni,
se je grezanje zaradi obtežitve z grebeni še povečalo. To grezanje je pre-
nehalo v času, ko so radioliti in hipuriti zaradi visoke specializacije zašli
v slepo ulico in se niso mogli več prilagoditi nekim spremembam okolja
proti koncu kredne dobe ter so izumrli. Zadnje večje grebenske tvorbe
so bili hipuritni grebeni 11. horizonta in radiolitni grebeni 13. horizonta.
Ze ob koncu 13. horizonta smo omenili pojav oolitnih boksitov, ki kažejo
na plitvo šelfno morje.
Nadaljnja kratkotrajna grezanja in dviganja seveda niso bila več
v zvezi z rudistnimi grebeni, ampak z nanašanjem večjih ali manjših
množin sedimentov z obale. Sledove takih nanašanj najdemo v mlajših
krednih sedimentih. V 13. horizontu sem že omenil breče z boksitnim
vezivom. V tem času je bilo šelfno morje. Takoj nato je sledil horizont
nekoliko globljega morja s foraminif erami (spodnji foraminiferni
apnenec). V spodnjem delu kozinskih plasti, ki jih sedaj štejem tudi
v kredo, so vidne ponekod trdno sprijete breče. Takoj za* njimi sledi
morski horizont z obema plastema s krednimi školjkami iz rodu Gyro-
pleura. Ko so te izumrle, je sledila zopet sladkovodna faza zgornjega dela
kozinskih apnencev.
IX. Zaključki
Na južnem Primorskem in Notranjskem je kreda povsod v razvoju
tipa Tržaško-komenske planote.
Za ta tip so značilne grebenske tvorbe, ki so jih gradili rudisti:
rekvienij e, radioliti, hipuriti, kaprinide in giropleure. V raznih krednih
obdobjih je vedno prevladovala ena od naštetih skupin. V spodnji kredi
rekvienij e, giropleure in kaprinide, v spodnjem turonu kaprinide in giro-
pleure, v srednjem in zgornjem turonu radioliti, v spodnjem senonu
hipuriti in kaprinide, v zgornjem senonu zopet radioliti in ob koncu
kredne dobe so prevladovale v dveh prav kratkih obdobjih giropleure,
109
s katerimi so rudisti izumrli tudi v naših krajih. V cenomanu je bilo
najmanj grebenskih tvorb. Zanimivo je, da so se primitivni rudisti iz
rodu Gyropleura obdržali skozi vso kredo in preživeli zelo specializirane
radiolite in hipurite. Zaradi svoje nizke stopnje specializacije so preživeli
celo prvo obdobje skladkovodnih in lagunskih tvorb do zadnje morske
kredne transgresije.
Grebenske tvorbe spremljajo skrilavi apnenci z roženci, ki so na-
stajali med grebeni. To so komenski skrilavci. Grebenske tvorbe, ki se
petrografsko in favnistično med seboj prav nič ne. ločijo, dobimo na
vsem južnem Primorskem in Notranjskem, torej na Tržaško-komenski
planoti, Cičariji, Notranjskem Snežniku, Nanosu, Hrušici in Logaški pla-
noti. Enake tvorbe najdemo tudi na Kočevskem.
Med južno Primorsko in Notranjsko ter Kočevsko je vendar ta raz-
lika, da je na Notranjskem in Kočevskem manj grebenskih tvorb. Kadar-
koli pa so se tam tvorili grebeni, so bili prav enaki kot na Tržaško-
komenski planoti.
Na južnem Primorskem je morala biti v vsem krednem obdobju
nekje večja kopnina, vzdolž katere so nastajali grebeni. To je bilo ver-
jetno vznožje Julijskih Alp (Rakovec 1951, str. 16). Notranjska in
Kočevska sta bili že bolj oddaljeni od tega kopnega roba in zato je tam
manj grebenskega razvoja.
Ce si ogledamo posamezne, najbolj značilne horizonte, moramo
omeniti v prvi vrsti prehodni turonsko-cenomanski horizont (v naši
razpredelnici 7. horizont). Ta horizont je značilen tako po svojih belih,
včasih nekoliko ploščastih apnencih in brečah kot tudi po bogati in zna-
čilni favni. V njem najdemo pogosto školjko Chondrodonta joannae
Choff., ki je tudi sicer vzdolž celotnega Jadranskega primorja zelo raz-
širjena. Na Tržaško-komenski planoti mu pripadajo repenjske obrežne
tvorbe, ki so izvrsten kamnoseški kamen. Prehodni turonsko-cenomanski
horizont je razširjen v grebenskem faciesu po vsej južni Primorski, No-
tranjski in Kočevskem, kar priča, da je bilo vse to območje tedaj obalno.
Favno v tem horizontu lahko primerjamo s favno pri Col dei Schiosi.
Hipuritni senonski in turonski horizont je nadaljnja posebnost naše
primorske krede. Ravno južna Primorska je tisto ozemlje, na katerem
se da opazovati selitev hipuritov iz Furlanije čez Tržaško-komensko
planoto proti vzhodu v turonski in senonski stopnji. V turonu so bili
razširjeni v Furlaniji in na zahodnem delu Tržaško-komenske planote,
v senonu jih v Furlaniji ni bilo več, pač pa so dosegli tedaj razvoj na
celotni Tržaško-komenski planoti, tudi na tistih območjih, kjer jih v
turonu še ni bilo, na Snežniku (Šembijska planota) in na Nanosu.
Protzen in Uršič jih omenjata celo v senonskih plasteh na Ko-
čevskem.
Precej značilen je horizont z ostrejami in eksogirami z gladko lupino,
ki sem jih dobil pri Tomaju in na Hrušici. Spada v zgornji senon. Čeprav
tega horizonta nisem dobil na mnogih mestih, se mi vendar zdi posebnost
v razvoju primorske in notranjske krede, saj imamo horizont z eksogi-
110
/
rami v zgornjem senonu celo na Kočevskem, čeprav so v njem zastopane
druge vrste kot na Krasu in na Hrušici.
Prav posebno pozornost pa zasluži morski horizont z rodom Gyro-
pleura v danijski stopnji. Ta horizont je doslej pripadal spodnjemu delu
kozinskih plasti in potemtakem še terciaru. Podobnih plasti nimamo
v Istri, kajti tam ne nastopata niti rodova Stomatopsis in Cosinia, ki ju
najdemo pri nas v sladkovodnih plasteh tik pod morskimi z Gyropleura,
niti sam rod Gyropleura.
Rekvienijski apnenci z dolomiti kažejo na neke znake urgonskega
faciesa. Glavna značilnost bi bila dva rekvienij ska horizonta, s katerima
se izmenjujejo orbitolinski apnenci. Vendar je v njih mnogo premalo
določljive favne, da bi mogli o tem kaj določnejšega trditi.
Dolomit, ki ga dobimo predvsem v spodnjekrednih plasteh, včasih
pa tudi v obliki tanjših vložkov v zgornjekrednih, je vedno podoben na
prvi pogled peščenjaku. V resnici je to debelokristalast dolomit — včasih
dolomitiziran apnenec — katerega kristalčki so veliki 0,1 mm in so med
seboj slabo vezani.
Končno bi dodal še nekaj k stratigrafskim lestvicam. Ce seštejemo
debeline vseh plasti v posameznih profilih, pridemo do precejšnjih šte-
vilk. Tako bi znašala debelina krednih plasti na Tržaško-komenski planoti
vsaj 3900 m. Ker nismo nikjer zasledili jurskih plasti, je debelina krede
verjetno še večja in znaša v južnem delu Primorske najmanj 4000 m.
Na Notranjskem so kredne plasti tanj še, kar gre zlasti na račun
spodnjekrednih plasti. Te so na mnogih mestih razvite kot dolomitne
transgresij ske breče, ki kažejo, da je bilo med juro in kredo nekaj časa
kopno. Debelina krednih plasti na Notranjskem znaša 2500—3000 m.
Od vseh stratigrafskih stopenj na celotnem obravnavanem ozemlju
je najbolj razširjena turonska stopnja, s katero uspešno tekmujejo plasti
spodnje krede. Nato šele sledita cenomanska in senonska stopnja.
Vsi apnenci, ki smo jih doslej navadno združevali pod imenom
»rudistni apnenci«, spadajo v turonsko stopnjo in le v majhni meri
v senonsko in cenomansko stopnjo. Vsi apnenci in dolomiti ter dolomitne
breče, ki smo jih združevali pod imenom »hamidni apnenci«, spadajo
delno v cenomansko stopnjo, sicer pa v glavnem v spodnjekredne plasti.
Že iz stratigrafskih lestvic vidimo, da sedimenti turonske stopnje
res prevladujejo nad ostalimi sedimenti v krednih plasteh. Turonski
stopnji pripada vsaj 2000 m plasti, medtem ko vsem ostalim stopnjam
približno tudi 2000 m.
X. Primerjava južnoprimorskih in notranjskih krednih plasti
s sosednjimi območji
V prvi vrsti nas zanima razvoj krednih plasti v ostalem delu Južnih
apneniških Alp, od teh pa predvsem v Julijskih Alpah ter v njihovem
podaljšku v Dinaride Dalmacije, Črne gore, Albanije in Grčije. Na zahodu
si bomo ogledali razmere v Furlaniji in Benečiji.
Precej podoben razvoj krednih plasti kot ga poznamo pri nas, lahko
pričakujemo na Apeninskem polotoku, delno pa tudi v Severni Afriki.
111
Spodnja kreda
V	severni Dalmaciji, v Liki in na Velebitu štejejo v spodnjo kredo
temnosive apnene, včasih dolomitne, precej bituminozne breče brez fosil-
nih ostankov. Očitno so to iste breče, ki se pri nas začenjajo na Snežniku
in pri Jelšanah. V VII. poglavju (3. točka) sem navedel razloge, na
podlagi katerih domnevamo, da pripadajo te breče, ki so pri nas pre-
težno dolomitne, k spodnjekrednim plastem. To bi utegnile biti trans-
gresij ske breče.
V	srednji in južni Dalmaciji ni spodnjekrednih plasti. Ker so breče
v severni Dalmaciji obrežne tvorbe, bi mogli sklepati, da je bilo v srednji
in južni Dalmaciji v spodnji kredi kopno.
V	Crni gori so našli spodnjekredne plasti v podobnem razvoju kot
pri nas na južnem Primorskem in Notranjskem. Zveza med morjem na
ozemlju sedanje Crne gore in spodnjekrednim morjem na ozemlju južne
Primorske je verjetno potekala na območju današnjega Jadranskega
morja in Apeninskega polotoka.
O črnogorskih spodnjekrednih plasteh je pisal že Hauer (1868,
p. 445). Severno od Hercegnovega ležijo na jurskih plasteh kaprotinski
spodnjekredni apnenci. Te plasti bi lahko primerjali z našimi spodnjimi
rekvienijskimi apnenci (2. horizont), v katerih so na Notranjskem kaprine
in verjetno kaprinide. Martelli (1908) je ugotovil spodnjo kredo v ju-
govzhodnem delu Crne gore med Malo Rijeko in Cijevno. Tam je našel
dobro ohranjene rekvienije in vrsto Toucasia carinata, kar bi kazalo
na urgonski facies v podobnem razvoju kot pri nas.
Radoičičeva (1958a) je določila spodnjekredne plasti na območju
Zetske ravnine s pomočjo alg in foraminifer. Vendar se mi zdi čudno,
da omenja v plasteh, v katerih išče paleontološke dokaze za spodnjo
kredo, tudi hondrodonte, ki so značilne za cenoman in turon. Verjetno
gre za serijo plasti cenomanskih in spodnjekrednih apnencev in krista-
lastih dolomitov, ki se petrografsko med seboj nič ne razlikujejo in jih
zato kartografsko ni mogoče ločiti. Potemtakem je tudi v tem strati-
grafskem členu kredni razvoj podoben našemu (cf. Bešič, 1959).
Mnogo bolje so določene spodnjekredne plasti na območju Ko-
marnice, kjer so zoogeni apnenci s pahiodontnimi školjkami, koralami,
gastropodi, briozoi, hidrozoi in orbitolinami. Rod Campicheia kaže na
urgonski facies.
P a n t i č (1958) je določil spodnjekredno fosilno floro v boksitnih
ležiščih ob poti Nikšič—Bileča (cf. Bešič, 1959).
Bogatejše s fosili so spodnjekredne plasti v Albaniji in Grčiji, kjer
je bilo v začetnem delu spodnje krede globlje morje s cefalopodno favno,
pozneje pa so nastajali grebeni, značilni za urgonski facies. Na območju
Merdite se pričenja kreda z bazalnim konglomeratom, ki preide navzgor
v apnene skrilavce z amoniti Phylloceras infundibulum in Crioceras
duvali. Tem skrilavcem sledijo navzgor konglomerati, laporji ali tudi
apnenci z rekvienijami.
V	vzhodni Grčiji je spodnja kreda dokazana le na Peloponezu. Po
R e n z u je otrivska stopnja s cefalopodi v Argolidi. V Atiki je urgonski
112
facies s Toucasia in Harpagodes pelagi. Urgonski facies je tudi na otokih
Hagios Georgias in Eubea. Pri Naupliji na Peloponezu so zopet amoniti
z baremske stopnje s Phylloceras infundibulum in apnenci z rekvieni-
jami. V vzhodni Grčiji so skrilavci z roženci, ki pripadajo juri. Renz
domneva, da del teh skrilavcev pripada tudi spodnji kredi.
Iz povedanega vidimo, da je spodnja kreda le v Črni gori podobno
razvita kot pri nas in to pretežno v urgonskem faciesu, medtem ko se
v Albaniji in Grčiji menja urgonski facies s faciesom globljega morja
s cefalopodi.
Tudi v severozahodni Bosni je razvoj spodnje krede še podoben na-
šemu. Po Katzerju dobimo tam svetlosive apnence z orbitolinami in
rekvienij ami.
V	vzhodni Bosni so pisani, pretežno rdeči, često lapornati ploščasti
apnenci z rožen cem ah pa apnenci z nerinej ami. Prvi in drugi prehajajo
navzdol v titon, ki je petrografsko enako razvit.
V	Centralnih Julijskih Alpah so doslej prištevali v spodnjo kredo
sive in si vozel ene marogaste laporne peščenjake. Te peščenjake bi lahko
imenovali tudi starejši fliš (Winkler, 1924, str. 32). Volčanske sive
ploščaste apnence z roženci, ki sta jih Winkler in Kossmat tudi
štela doslej k spodnjekrednim plastem, pa po novejših preiskavah
uvrščamo lahko vsaj ponekod v zgornjo kredo. V teh apnencih namreč
pogosto dobimo foraminifere vrste Globotruncana lapparenti in nekatere
druge vrste rodu Globotruncana, ki so vodilne za zgornjekredne plasti.
O tem je predavala Donata Nedela-Devidé pri Geološkem dru-
štvu v Ljubljani leta 1957. Pri letošnjih raziskavah pa je dobila foramini-
fere, značilne za zgornjekredne plasti, vvolčanskih apnencih okoli Tolmina
in Kobarida tudi Ljudmila S r i b a r.
V	spodnjo kredo štejemo lahko torej samo marogaste laporne pešče-
njake, ki so nastajali v globljem morju (Rakovec 1951). Sicer pa iz-
gleda, da je bilo na območju Julijskih Alp v spodnji kredi pretežno kopno.
To bi se ujemalo s pojavom grebenskih tvorb na južnem Primorskem in
Notranjskem. Grebeni so bili verjetno barierni grebeni, ki so se vlekli
vzdolž nekdanje obale. Med bariernim grebenom in obalo navadno ni
globokega morja, pač pa plitvo obrežno morje z globino 30—70 m.
V	Lombardiji je razvita majolika z aptihi in amoniti, ki so značilni
za valendijsko, otrivsko in baremsko stopnjo.
V	Beneških Alpah leže nad juro beli, čisti apnenci (bianconi) z malo-
številnimi amoniti iz vseh stopenj spodnje krede.
Podobno kot v Dinaridih je razvita spodnja kreda v batialnem in
neritskem faciesu tudi na Apeninskem polotoku in v severni Afriki.
V srednjem delu apeninske geosinklinale so razviti bianconi in majolika,
medtem ko na obrobju prevladuje neritski in zoogeni facies. Tako je na
jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka razvit urgonski facies s Tou-
casia carinata (Gargano, Basilicate, Calabria). Pri Civita vecchia so plo-
ščasti apnenci z ribami. Na Siciliji so delno lapornati apnenci z amoniti
(valendij, otrivij), delno pa (pri Palermu) rekvienijski in nerinejski
bituminozni apnenci.
Geologija 6 — 8	113
Na obalnem robu severne Afrike je batialni facies (laporji, apnenci),
južneje pa je neritski in zoogeni facies (urgonski facies).
V	mediteranski geosinklinali je bil v spodnji kredi niz manjših
vzporednih geosinklinal, med katerimi so potekale cone z neritskim in
grebenskim faciesom, ali pa so nekatera vmesna območja bila celo kopna.
Prva geosinklinala je potekala iz osrednjih Apeninov v Lombardijo, Be-
nečijo in Centralne Julijske Alpe. V isti smeri se je nadaljevala bolj na
jugovzhodu geosinklinala Bosne, Albanije in Grčije. Vmes je ležala cona
grebenskega in neritskega faciesa južne Primorske, Notranjske, Gorskega
Kotara, Velebita, Sev. Dalmacije, Crne gore, delno Albanije in Grčije ter
jugovzhodnega dela Apeninskega polotoka. Posebno soroden razvoj
spodnjekrednih plasti najdemo v tej coni v južni Primorski, Notranjski,
Crni gori in na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka.
Dalje proti jugu sledi zopet batialni razvoj severnoafriške geosinkli-
nale, ki se delno kaže že na Siciliji. Južneje od njega sledi grebenski in
neritski severnoafriški razvoj spodnje krede, ki je zopet podoben našemu
na južnem Primorskem in Notranjskem.
Podobno menjavanje batialnega in neritskega faciesa pa lahko za-
sledujemo tudi severno od že naštetih območij, in sicer v Vzhodnih in
Južnih Karpatih, v okolici Beograda in v Vzhodni Srbiji. Na teh območ-
jih, zlasti pa okoli Beograda in v Vzhodni Srbiji je spodnja kreda razvita
v enakem razvoju kot ga imamo v jugovzhodni Franciji. Poleg apneno-
dolomitnega razvoja imamo tam opravka še z laporji, peščenjaki, glina-
stimi skrilavci in konglomerati ter se tako loči od spodnjekrednega
razvoja na južnem Primorskem in Notranjskem.
Zgornja kreda
Paleogeografske razmere v spodnji kredi so se delno nadaljevale
tudi v zgornji kredi, le s to razliko, da je morska transgresija še znatno
napredovala. Tudi v naših krajih se je morje razširilo proti severu zlasti
na območju Dolenjske in jugovzhodne Štajerske, kjer so bile z novejšimi
preiskavami ugotovljene zgornjekredne plasti v razvoju, ki je podoben
»scaglii« (Zlebnik 1958, Ramovš 1958). Tak razvoj »scaglie« sega
še dalje na jugovzhod, v Bosno, v Hercegovino in Crno goro.
Jugovzhodno od pasu »scaglie«, ki predstavlja bolj globokomorski
razvoj krede, se vleče v dinarski smeri pas pretežno grebenskega apneno-
dolomitnega razvoja zgornje krede iz severne Italije čez Istro, južno Pri-
morsko, Notranjsko, Gorski Kotar, Dalmacijo in Crno goro v Albanijo
in Grčijo. Tej coni pripada tudi del Apeninskega polotoka (Abruci, Sibil-
ske gore, južna Italija).
Severovzhodno od pasu »scaglie« prevladuje pas zgornje krede
v »gosavskem razvoju«, ki ga najdemo pri nas na Štajerskem, v hrvaško-
slavonskih planinah, v vzhodni Bosni, v banatskih hribih in v ostali
Srbiji.
V	Velebitu, okoli Reke in dalje vzdolž dalmatinske obale so povsod
razvite zgornjekredne plasti, vendar jih najdemo v brečastem razvoju, ki
je podoben nabrežinskim in repenjskim tvorbam šele v srednji Dalmaciji.
114
V okolici Plitvičkih jezer je ugotovil A. Polšak (1958) v svetlem
apnencu santon na podlagi vrst Hippurites cornuvaccinum Bronn, Hipp,
sulcatus Defr., Hipp, toucasianus d'Orb., Hipp. cf. socialis Douv. in Ra-
diolites sp. Severovzhodno od Plitvičkih jezer je našel v sivem in rumen-
kastem apnencu številne lupine vrste Chondrodonta joannae Choff., ki
kažejo na zg. del cenomanske in spodnji del turonske stopnje. V turon-
skem apnencu omenja tudi vložke roženca, ki jih najdemo pri nas okoli
Postojne in Senožeč. V vsem Jadranskem Primorju so v spodnjem delu
zgornje krede med sivimi apnenci vložki debelokristalastih dolomitov in
delno rožencev. V apnencih se pogosto dobi školjka Chondrodonta
joannae Choff. Više ležijo rudistni apnenci. Njihove spodnje plasti so bogate
s Chondrodonta joannae, zgornje pa z radioliti, biradioliti in hipuriti.
Razvoj je torej našemu zelo podoben če že ne enak. Kaže, da so ceno-
manska, turonska in senonska stopnja enako razvite od Trsta do srednje
ali celo južne Dalmacije izvzemši Velebit in del severne Dalmacije.
Polšak je napisal (1959) razpravo o rudistih iz okolice Vrpolja in
Perkoviča (med Šibenikom in Splitom). Obravnaval je pretežno senonsko
favno. Ce primerjamo njegov seznam fosilov s fosili v našem nabrežin-
skem apnencu, vidimo, da so bile pri nas najdene vse hipuritne vrste
kot pri Vrpolju in Perkoviču, razen vrst Hippurites atheniensis Ktenas
in Hipp, praegiganteus Toucas. Skupne vrste so Hipp, inaequicostatus
Münst. Hipp, sulcatus Defr., H. cornuvaccinum Kühn in Hipp, gosaviensis
Douv. Značilne so za koniacij in santonij. Potemtakem se horizont, v ka-
terem so bile najdene v Dalmaciji, ujema z našim 11. horizontom.
Isti avtor omenja tudi dva gastropoda, značilna za turonsko stopnjo
in vrsto Keramosphaerina tergestina Stäche, ki je značilna za dani j.
Proti severu prehajajo rudistni apnenci delno v Bosno in Herce-
govino.
Na rudistnih apnencih ležijo v Dalmaciji kozinski apnenci. Pri Met-
koviću najdemo v kozinskih apnencih celo polže Stomatopsis in Cosinia
(P e t k o v i ć , 1925, str. 335).
Iz Hercegovine segajo apnenci zgornje krede v srednji del Črne gore
do Skadarskega jezera. Martelli (1908) je ugotovil v njih več hori-
zontov. Od spodaj navzgor sledijo: apnenci s kaprinidami in gastropodi
(cenoman), apnenci z drobnimi hamidami, polži in školjkami, apnenci
z drobnimi rudisti, nerinej ami in akteonelami, koralni turonski apnenci,
apnenci s hipuriti in senonski rudistni apnenci.
Milovanovič (1957) je določil iz Donjih Kući vrsto Pironaea
polystyla var. slavonica (Hilber) Kühn, ki je vodilna za mastriht.
Pri Mikijelju je našel Bukowski (1927, str. 203) ostanke kaprotin
in na podlagi teh je domneval, da so tam cenomanske plasti.
Poleg apneno-dolomitnega razvoja je v Črni gori še flišni razvoj,
ki ga nekateri imenujejo tudi razvoj »scaglie«. Ta facies je delno razvit
v primorskem pasu, delno pa okoli Komova, Gornje Morače in Durmitora.
Donata Nedela-Devidé (1954), je ugotovila v raznobarvnih
apnencih okoli Budve in Boke Kotorske take vrste globotrunkan in globi-
gerin, ki so značilne za mastriht.
115
I
Zgornja kreda v apneno-dolomitnem razvoju sega iz Orne gore čez
severno Albanijo proti Ohridskemu jezeru in dalje v Grčijo. V Grčiji je
precej podrobno preiskana. Dobimo jo v Epiru, na Onosu, Pindosü in
v vzhodni Grčiji. Radiolitni in hipuritni apnenci so v Argolidi, Atiki ter
na otokih Eubeji in Cipru.
Kühn (1948, str. 167) je pregledno obdelal rudiste iz Grčije. Navedel
je deset najdišč in osemindvajset vrst hipuritov in radiolitov s teh naj-
dišč. Na podlagi teh ugotovitev je razdelil zgornjekredne plasti v Grčiji
na štiri rudistne horizonte.
Horizonta b in c sta ekvivalentna našima 11. in 13. horizontu.
O istrski kredi sem že marsikaj nakazal v prejšnjih poglavjih. Ker
so se vse te opombe nanašale le bolj na razvoj krede v severni Istri, ki
je podoben kot na Tržaško-komenski planoti, dodajam tukaj še kratek
pregled rezultatov novejših raziskav. Po Pol šaku (1958) so v južni
in srednji Istrti zelo razširjeni beli in rumenkasti apnenci s Chondrodonta
joannae Choff., Durania cornupastoris Parona in Sauvagesia sharpei
Douv., ki spadajo v turon in cenoman. V istem horizontu so našli 1. 1956
100 m debelo plast apnenca s številnimi in slabo ohranjenimi amoniti in
iregularnimi morskimi ježki.
Poleg tega se dobijo v Istri pri Mrl eri plasti rudistnih apnencev
z vrstami Hipp, gosaviensis Douv., Hipp, atheniensis Ktenas in Hipp,
vredenburgi Kühn, ki kažejo na senon. Od teh treh vrst sem dobil na
južnem Primorskem in Notranjskem le vrsto H. gosaviensis.
V	severni Istri je kreda podobno razvita kot na južnem Primorskem.
Zlasti je za obe območji značilen prehodni horizont med turonom in
cenomanom s favno, ki je podobna pri Col dei Schiosi (7. horizont).
Zelo podoben razvoj kot pri nas ima zgornja kreda tudi v sosednji
Furlaniji in na Apeninskem polotoku.
V	Furlaniji so znana nahajališča krednih fosilov pri Sta. Croce, Col
dei Schiosi, Calloneghe, Maniago in že blizu državne meje na Medejskem
hribu. Najdišče na Medejskem hribu je podrobno obdelal Pi r o n a (1868)
in za njim Parona (1923).
Fosilne vrste so značilne za turonsko in senonsko stopnjo. Posebno
značilen je 11. nivo (po K 1 i n g h a r d t u), ki ga lahko primerjamo z na-
šim 13. horizontom.
Favno iz Col dei Schiosi so že avstrijski geologi večkrat primerjali
s fosilno favno naših rudistnih apnencev. Tudi v tem primeru gre za •
senonsko turonsko in cenomansko stopnjo. Posebno se dajo lepo primer-
jati številne kaprinide pri nas in v Furlaniji.
Pri Col dei Schiosi leži najniže spodnji turon s koralami, hondro-
dontami in rudisti Radiolites, Apricardia ter Caprina. Više ležijo zgornje-
turonske in senonske plasti z Radiolites, Sauvagesia, Plagioptychus in
Actaeonella. V mastrihtu, ki leži na vrhu, pa v južncprimorski kredi ne
dobimo rodu Pironaea kot pri Col dei Schiosi.
Favna v nahajališčih Calloneghe in Maniago se nekoliko loči od
favne na južnem Primorskem in Notranjskem.
116
Ob Soči so oolitni in grebenski apnenci cenomanske, turonske in
senonske stopnje. Po Kossmatu (1908) in Winkler j u (1923) se
prične senon z bazalno brečo in peščenim apnencem s hipuriti. Nad njimi
so laporji z inocerami in nad temi fliš z laporji in orbitoidi. Rudistno
favno s tega dela Primorske je obdelal W i c n t z e k (1933). Favna se
nekoliko razlikuje od favne na južnem Primorskem in Notranjskem in
posameznih horizontov zato ni mogoče povsem vzporejati. V kredi iz
Soške doline nastopa rod Pyronaea, ki ga na južnem Primorskem ni. Ob
Soči so pogostne vrste rodu Medeela, ki so na južnem Primorskem bolj
redke.
Na Apeninskem polotoku ločijo zgornjo kredo v batialnem in v ne-
ritiskem faciesu. V batialnem faciesu, ki zavzema osrednji del Apenin-
skega polotoka, so črni skrilavci z ribami ali pa apnenci z roženci. Pri-
padajo turonski in cenomanski stopnji. Senon je razvit v obliki »scaglie«.
Zahodno in vzhodno od osrednjega dela sta neritski območji. Vzhodni
del se po svojem razvoju znatno loči od naših krajev (Apuanske Alpe,
okolica Florence). Tam je cenoman razvit v obliki peščenjakov in lapor-
natili skrilavcev s Schloenbachia, Acantoceras in Turrilites. Turon ni
znan, senon pa je iz peščenjakov z Inoceramus balticus.
Zahodno neritsko območje je našemu delno podobno. Obsega Sibilske
gore, Abruce in vso južno Italijo. Cenomanu pripadajo apnenci z rudisti
Toucasia, Apricardia, Polyconites in s polži nerinej ami. Turon je iz
apnencev z rudisti Biradiolites, Sauvagesia, Plagioptychus, školjko
Chondrodonta joannae in polži Glaucoma, Nerinea in Acteonella. V se-
nonu so hipuritni apnenci iz višjih hipuritnih nivojev z Vaccinites cornu-
copiae, Orbitoides lapeirousei, Orb. colliciata, Sphaerulites, Sauvagesia in
Biradiolites. Se najbolj podobna sta si naš in južnoitalijanski turon,
medtem ko se cenoman, zlasti pa senon po favni ločita.
Naš apneno-dolomitni grebenski razvoj krede prehaja na območju
Dolenjske skoraj neopazno v razvoj krede, ki so ga nekateri novejši
raziskovalci primerjali z italijansko »scaglio« (Zlebnik 1958, Ra-
movš 1958).
Že leta 1953 je pisal Germovšek o zgornjekrednih klastičnih
sedimentih v okolici Kočevja (Germovšek, 1953); teh sedimentov
ni primerjal s »scaglio«, vendar so po opisu zelo podobni klastičnim sedi-
mentom v Krškem hribovju in na jugovzhodnem Štajerskem. Zgornje-
kredni sedimenti na Kočevskem ležijo na krednem ali jurskem apnencu
v obliki majhnih krp in so lahko najjužnejši pojavi naše zgornje krede
v razvoju »scaglie«. Prehod apnenodolomitruih grebenskih tvorb v kla-
stičen razvoj krede na območju Dolenjske nam nudi hvaležno snov za
nadaljnji študij krede na Slovenskem.
Hippuritne vrste v nabrežinskem apnencu lahko primerjamo tudi
s hipuriti v gosavskih plasteh v Vzhodnih Alpah. Obema so skupne vrste
Hipp, gosaviensis, Hipp, inaequicostatus, Hipp, sulcatus in Hipp, cornu-
vaccinum. Vse te vrste omenjajo tudi v nahajališčih v zahodni Srbiji:
Kosjerič, Počuta in Stara Raška (Pašič, M. 1957, Pejovič, D. 1957
in Milovanovič, B., 1953—54). Značilne so za santonij in koniacij.
117
XI. Sklep
Probleme, ki sem jih nakazal v III. poglavju, sem v tej razpravi rešil
na naslednji način:
1.	Zgornjo mejo krednih plasti sem pomaknil v sredo kozinskih
apnencev. V kredo spadajo še sladkovodne plasti s Stomatopsis in Co-
sinia, ter morske plasti z Gyropleura. Seveda pripadajo h krednim pla-
stem tudi spodnji foraminiferni apnenci, ki leže pod kozinskimi apnenci.
2.	Potrdil sem dosedanje mnenje, da pripadajo k spodnji kredi re-
kvienijski apnenci, komenski skrilavci pa le delno. Komenski skrilavci
so poseben facialen razvoj krednih plasti na Primorskem in Notranjskem.
Pripadajo lahko tudi cenomanski in turonski stopnji zgornje krede.
3.	Ugotovil sem, da lahko na vsem obravnavanem območju primer-
jamo posamezne horizonte, ki so razviti enako na Notranjskem kot na
južnem Primorskem. Ta tip razvoja sem imenoval tip Tržaško-komenske
planote.
4.	Na podlagi stratigrafske razčlenitve krednih plasti sem ugotovil,
da ni bilo v kredi na južnem Primorskem in Notranjskem nikakih gubanj,
ampak le epirogenetska dviganja in spuščanja. Posebno intenzivni so bili
epirogenetski premiki v začetku spodnje krede in ob koncu zgornje krede.
Rahla gubanja zasledimo samo v zgornji kredi Istre. Močna gubanja so
se začela na južnem Primorskem in Notranjskem šele po odložitvi eocen-
skega fliša.
THE STRATIGRAPHIC DEVELOPMENT OF CRETACEOUS BEDS
IN SOUTHERN PRIMORSKA (SLOVENE LITTORAL) AND
NOTRANJSKA (INNER CARNIÓLA)
I. Introduction
In Southern Primorska and Notranjska the Cretaceous formation
consists almost exclusively of limestone and dolomite. In this part of
Slovenia Cretaceous flysch occurs only in very few places (Germov-
š e k, 1954). By and large the limestone and dolomite are developed in
the coastal, reef facies. On the territory discussed below no deep-sea
Cretaceous formation has ever been found. Such a formation might be
the »scaglia« formation occurring in Northern Primorska or in Dolenjska
(Lower Carniola) in the hills of Gorjanci and of Krško (Ramovš, 1958;
Zlebnik, 1958; Plen i čar, 1958). The deep-sea facies of the Cre-
taceous formation represented by limestone containing brachiopods is
sporadically encountered near Pula, Southern Istra (Stäche, 1889,
page 35). Since besides rudists only few animal species have been found
in the Cretaceous beds of Southern Primorska and Notranjska, the
present paper is confined to the study of the molluscs mentioned above.
With the exception of some Ostreae, the main leading fossils have been
found among them.
118
II. Problems posed by the study of the Cretaceous beds
in Southern Primorska and Notranjska
In an attempt to determine the age of the individual Cretaceous beds
consisting almost exclusively of limestone and dolomite (few exceptions
of Cretaceous flysch occur only in the region of Kočevje), four main
problems were encountered. The solving of them is the aim of the pres-
ent paper.
1.	The upper boundary of the Cretaceous beds in Primorska has as
yet not been deffinitely established. The Lower Foraminifera limestone
is held by some investigators to belong to Danian, and by others to be
of Paleocene age. And again, the shells of rudists occurring in these beds
are cosidered to have been either originally deposited in them or rede-
posited from older beds. Thus it is necessary to establish the exact upper
boundary of the Cretaceous beds.
2.	Up to now all explorers of the Cretaceous of Primorska, with the
sole exception of Salopek (1954, region of Cičarija), aggree with the
view that Lower Cretaceous beds had developed in this area. Some
authors such as Stäche and Wiontzek, assigned to the Lower
Cretaceous besides the Requienia limestone also the Komen shale in
which, however, no leading fossils occur. It was the author's task to
determine what belongs to the Lower Cretaceous.
3.	The Upper Cretaceous beds are well developed only in the
immediate surroundings of Trst and Gorica. For the rest of Southern
Primorska and Notranjska only partial data are available. A comparison
of this region with the relatively well known beds of the Komen-Trst
plain, is lacking.
4.	The last problem would be the determination of orogenetic phases
in the light of the stratigraphie and tectonic conditions prevailing
throughout Southern Primorska and at least in part of Notranjska.
The Cretaceous formations of Southern Primorska and of Notranjska
are developed in the coastal reef facies. Here the representative rocks
are exclusively limestone and crystalline dolomite or better to say
dolomitized limestone. Only in the region of Kočevje small patches of
Cretaceous flysh with sandstone and marl, occur.
III. Fossil occurences
It is interesting to note that some horizons of Cretaceous limestone
and dolomite abound in fossil remains while others again are relatively
poor. Astonishing quantities of various fossilized species can be found in
reef formations and zoogene breccias. Since the rocks are well cemented
relatively few classifiable fossil species only can be obtained out off
them. In such cases typical shell sections have been studied by means
of which it has been possible to classify numerous genera and even
species of Pachyodonta mussels which are the main representatives of
fossil remains in the Cretaceous reef formations.
119
Zoogene breccias, on the other hand, can be readily broken to pieces
with a hammer as a consequence of which flawless shells of single animals
can often be obtained.
The author has explored some fifty occurences of Cretaceous fossils.
A new genus and three new species of Caprinae have been determined.
All occurences except those in the region of Kočevje, are marked on the
geological map (1 : 200.000).
IV. The stratigraphy of the Cretaceous beds of the Trst-Komen plain
Up to now all authors have insisted that the gray Requienia and
Nerinea limestones as well as Komen shale belong to the oldest beds of
the Trst-Komen plain. That there was disagreement as regards to the
age of the two horizons can be clearly gathered from the legends added
to the Austrian geologic maps of Trst, Gorica-Gradiška, and Ajdovščina-
Postojna (all of them in the scale 1 : 75.000). Most explorers held that the
Requienia and Nerinea limestones together with the two dolomite zones
belong to the Lower Cretaceous beds, the Komen shale to the boundary
between the Cenomanian stage and the Lower Cretaceous beds (Stäche,
1889, page 41; Wiontzek, 1933, page 67).
The Requienia and Nerinea limestones with dolomite are gray to
dark gray subcrystalline limestone with a conchoidal fracture in which
sections of thin curved shells of Requieniae, can be observed. It is,
however, hardly possible to obtain a classifiable shell fragment out off
the rock. It is characteristic of the Requienia and Nerinea limestones that
they pass laterally into light gray or dark gray bituminous dolomite the
fresh fracture of which is similar to that of sandstone. It has a sandy
appearance owing to the relatively coarse and loosely cemented crystals.
It is thus coarse crystalline dolomite. Sometimes instead of dolomite only
dolomitized limestone is encountered which, however, could not be
macroscopically distinguished from dolomite. The statement of older
authors that there are two dolomite zones: the upper and the lower ones,
between which lie the Requienia and Nerinea limestones, is erroneous.
The fact is there are lenses of dolomite embedded in the limestone and
vice versa. It is true that there are two dolomite zones in the north-
western part of the Trst-Komen plain, which, however, run into one
north of Sežana. In the extremely wide dolomite belt at Dane only
small limestone lenses are embedded. Farther on towards Divača the
dolomite completely disappears and is substituted by limestone.
Undeterminable fauna has been found in the dolomite. The limestone
yielded, especially between Povirje and Divača, sections of Nerinea and
Requienia.
Part of the Requienia limestone or better part of the beds in which
gray limestone alternates with dolomite, thus really belongs to the Lower
Cretaceous. The remaining, greater part of the beds, however, belongs
to the Upper Cretaceous, and that, to the Cenomanian stage a proof of
which is the species Chondrodonta joannae Choffat found in some places
120
near the Requienia limestone at Divača, in Cičarija and around Pla-
ninsko polje.
Cartographically the Lower Cretaceous Requienia limestone cannot
be distinguished from the Cenomanian limestone and dolomite because
they show no pétrographie differences and because fossil remains are
extremely scarce. On the Trst-Komen plain Nerinea and Requienia lime-
stones with dolomite and similar Cenomanian beds form a wide belt
between the italian-yugoslav frontier at Vrhovlje on one hand and
Divača on the other. In the southwest they are overlain by Requienia
coastal formation and by Rudist limestones of the Turonian stage where
the first one is lacking. At the northwestern margin they are cut off by
a fault from the Rudist limestone of the Turonian stage and farther on
towards Divača from the Komen beds (see geological map). In this area
the thickness of the Requienia limestone together with the Cenomanian
dolomite and limestone is 1000 m.
Komen shale has been described by Kossmat (1909) and Stäche
(1889, page 41) as gray limestone with intercalations of dark gray, bi-
tuminous calcareous shale and thin intercalations of flint. According to
these authors they belong to the Lower Cretaceous. In the shale at
Komen, Tomaževica and several other places in the northwestern part
of the Trst-Kome'n plain fossil remains of fishes have been found.
Up to now no leading fossils have been discovered in them. At their
margin unclassifiable remains of rudists have been collected. Fishes were
paleontologically determined by Kramberger-Gorjanović in
1895. He assumed on the basis of rudists frequently found in the Komen
shale, that they belong to the Upper Cretaceous — possibly to the Ceno-
manian.
In the year 1958 the author found in the Komen shale sections of
Radiolites which, however, were poorly preserved. Yet the Radiolites
fossil remains from the surroundings of Storje point to Turonian forms.
It has been established that they belong to the genus Durania which
is found in the eastern Adriatic province from the Turonian to the
Senonian according to Kühn. In the Cenomanian stage this genus is
unknown here (Kühn, 1932).
The Komen shale at Kob j a glava and Veliki Dol contain inter-
calations of Hippurites limestone with the species Hippurites cf. requiem
Math, and Hippurites resectus Defr. Both species are characteristic for
the Angumian of the Turonian stage.
Near Sepulje, or more precisely, southwest of the church of
St. Anthony a belt of limestone rich in Ostreae which are similar to the
mussels of the genus Exogyra, is found amid Komen shale. On Stache's
hand-drawn geological map of Sežana—St. Peter this belt is not shown.
Kossmat's geological map Ajdovščina—Postojna, however, shows the
commencement of this belt which stretches from a somewhat larger patch
of Upper Cretaceous limestone of the Senonian stage at Tomaj toward
the limestone belt at the church of St. Anthony. The dip of the limestone
beds containing Ostreae cannot be accurately measured since the surface
121
of the beds is extremely weathered. They, however, appear to be more
or less concordant with the Komen shale which at the church of St. An-
thony display typical pétrographie features.
The forms of Ostreae remind of the Senonian forms of the species
Ostrea cf. matheroni d'Orb., Ostrea cf. spinosa Math., and Exogyra cf.
auricularis. The former is typical for the Campanian, the latter two for
the Senonian in general. A similar bed with the same Ostreae is found
on Hrušica and at the foot of Slavnik in Ćićarija under circumstances
permitting the assumption the beds belong te the Senonian stage. The
discovery of Cretaceous beds bearing Ostreae similar to the small forms
of Exogyra occurring on the Trst-Komen plain, is not new for they have
been already mentioned and even classified in reports on typical Upper
Cretaceous horizons. New information, however, has been added by the
author, who discovered in the central portion of Komen shale a bed
with Ostreae which rests, it seems conformably on Komen shale. It is
significant that also at several other places the Komen shale is in contact
with, the limestone of the youngest Cretaceous beds; the latter are
predominantly Nabrežina marbles or Requienia coastal formation
without any appearent discordance, traces of faults or similar irregula-
rities. Unfortunately the limestones of the Senonian stage are not, as
a rule, stratified and it is therefore difficult to determine their relation
to the adjacent beds. It is likewise difficult to establish the strati-
graphical position of the Komen shale towards the Requienia coastal
formation since the latter are usually not stratified. The Requienia for-
mation does, however, frequently appear in the Komen shale. It can
often be observed that the limestone of the Repen coastal formation
belonging, as has been proved, to the Lower Turonian or Upper Ceno-
manian or the intermediate stage, pass directly into Komen shale. It is
possible that the Komen shale was formed simultaneously with the
Repen formation but in a different facies.
At Senožeče the Turonian Radiolites limestones are similar in appea-
rance to the Komen shale and pass concordantly upward and downward
into dark slaty limestone with flint. The upper slaty limestone is overlain
by conformable Senonian beds. At Kobja glava and Veliki dol inter-
calations of Turonian limestone with Hippurites are found in the Komen
shale. These observations show that the Komen shale or beds similar
to it, could has been formed during the Middle and Upper Turonian or
even during the Senonian stages. Since it is impossible to distinguish
petrographically the Komen shale with fish remains occurring in the
northwestern part of the Trst-Komen plain from the similar shale found
at Sežana and Senožeče and since the tectonic relationships of this shale
to the younger beds are identical all over the Trst-Komen plain, the
author assumes that the Komen shale does not represent a stratigraphie
horizon but a distinct facies of the Senonian, Turonian and possibly,
Cenomanian and Lower Cretaceous sediments. This would be, by and
large, the facies of areas between the Rudistae reefs in which sediments
122
were deposited simultaneously with the Repen coastal or the Rudistae
reef limestone.
Kossmat attempts to explain the numerous narrow belts of
Komen shale running parallel between the zones of Repen coastal for-
mation or the brecciated Rudistae limestone by saying that the Trst-
Komen plain is cut up by parallel faults by which the belts of Komen
limestone are bordered (Kossmat, 1905, page 39). The great number
of parallel faults might still somehow be explained but it is hardly
possible that the beds of the same stratigraphie age would alternatingly
appear on the surface of each second belt between the faults. It seems
more probable that the Trst-Komen plain was once traversed in the
longitudinal direction by narrow long Rudistae reefs, similarly as are
present day coral reefs, between which the inter-reef formation devel-
oped. This hypothesis would likewise explain the unstratified reef
formations of the Karst marble which is rather irregularly inserted into
the remaining stratified Cretaceous beds (Komen shale).
The Repen coastal formation consists of reef limestone in which spe-
cimens of a smaller form of the mussel Chondrodonta joannae Choff.
has been found by the author. The mussels cling together thus showing
a tendency to form some sort of colonies. Besides Chondrodonta also
mussels of the two species Neithea lapparenti Choff. and Neithea zitteli
Pirona have been found. These species belong according to several
authors to the Lower Turonian or the Upper Cenomanian stage. They
were previously found in the Repen formation (cf. Parona, 1926,
Stäche, 1889, Schubert, 1902). Thus these forms belong to the
boundary horizon between the Turonian and Senonian stages or partly
to the Turonian and partly to the Senonian stages. The author finds the
latter classification as the most correct, and holds that besides the
Nabrežina Hippurites horizon the Repen coastal formation is the best
leading horizon in the Karst of Trst. Petrographically this is white and
light gray grained, here and there unstratified, limestone which can be
easily worked. The most homogeneous blocks of this limestone are
obtained in the quarries around Vrhovi j e and Repentabor. The thickness
of the Repen formation is extremely variable owing to the very fact that
they are reef sediments. It is held that their thickness is from 100 to
150 m. The strata of Rudistae limestone belonging in the main to the
Turonian and partly to the Senonian stages, are very thick and show
great variation in their pétrographie features. The Rudistae limestone of
the Turonian stage can be divided in three main horizons: the Lower
Radiolites limestone and breccia, the foraminiferous limestone in the
middle and the Upper Radiolites limestone and breccia.
The Lower and the Upper Radiolites limestone and breccia are
lithologically very similar. These are usually light gray limestone which
at some places are so rich in Radiolites that they must be classified as
Radiolites breccias. In this case the Radiolites are rock-forming. It is
obvious that these are larger or smaller Rudistae reefs. The rock,
however, is not so firmly cemented as are those of the Repen formation
123
and Nabrežina marble. Hit with a hammer the breccias readily break
into single Radiolites or their fragments.
In the Lower Radiolites horizon the species Radiolites trigeri
(Coquand) Toucas spreading, as it were, from the Upper Cenomanian to
the Turonian, was frequently encountered.
Along the cut of the railroad line Divača—Pula near Divača the
following species of foraminifers have been identified: Miliolidae sp. div.,
Valvulina sp., Cuneolina sp. and Anomalina sp.
The foraminifera limestone is light to dark gray and distinctly stra-
tified. It contains but few remains of macrofauna. Rudistae sections are
extremely rare.
In the Upper Radiolites horizon the most frequent representatives
of Radiolites are found to belong to the group Sauvagesia da rio Catullo.
Of the Hippurites the species Hippurites gosaviensis Douv., H. grossouvrei
Douv., H. cf. requieni Math, and H. resectus Defr. have been collected.
The limestone in which this fauna occurs, is lithologically identical with
the Lower Radiolites limestone.
The total thickness of the Turonian limestone between Lokva and
Sežana is 1500 m.
The Turonian Radiolites limestone passes concordantly into the
Senonian Hippurites limestone. In some places there is no lithological
difference between the two stages. Not even the color of the limestone
changes. Hence the boundary between the two stages can be cartographi-
cally determined only in vicinity of the fossil occurences.
In the Senonian Hippurites horizon north of Storje numerous speci-
mens of the species Hippurites (Vaccinites) gaudryi Mun.-Ch.. have been
found. This species occurring very frequently all over the Karst-especially
along the valley of the Raša River-differs according to Kühn somewhat
from the typical species Hippurites (Vacc.) gaudryi Mun.-Ch. (Kühn,
1948). The following species have been collected further in the Senonian
Hippurites horizon: Hippurites (Vacc.) cornuvaccinum Bronn var.
gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn, H. (Orb.) nabresinensis Futt,, H. (Orb.) carezi
Douv., H. (Vacc.) inaequicostatus Münst. and H. (Vacc.) sulcatus Defr.
These forms point to the Senonian stage, to the Santonian and Cam-
panian part of it.
In connection with that it might be pointed out that in the eastern
portion of the Trst-Komen plain no Hippurites of the group Hipp,
cornuvaccinum has been found in the Turonian stage. Several subspecies
of this group, hovewer, which according to Kühn are typical of the
Senonian, have been found in the Senonian horizon beside other
characteristic Senonian Hippurites. In the Turonian stage only smaller
Hippurites of the species gosaviensis, grossouvrei, requieni and resectus,
have been collected. Farther toward the east (around Pivka, Postojna,
on Javorniki, on Snežnik, on Nanos and in Notranjska in general) not
even these Hippurites but only Radiolites have been found. The Senonian
Hippurites horizon extends as far as Sembije near Ilirska Bistrica and
Nanos. Protzen and U r š i č state that this horizon exists also at
124
Kočevje, the author, however, could find no evidence to bear out this
statement.
In his report on the Senonian and Turonian Hippurites horizon
Futterer (1893, page 477) says that the Turonian Hippurites horizon
containing species of the group Hippurites cornuvaccinum typical of the
Turonian stage, is developed in Furlanija. There the Senonian Hippurites
horizon is missing. According to the data by the same author the Se-
nonian and Turonian Hippurites horizon must occur at Nabrežina. The
two horizons are, as has been seen, developed also on the greater portion
of the Trst-Komen plain although in the Turonian stage no representati-
ves of the group Hipp, cornuvaccinum, are found. Farther east and north-
eastward only Radiolites occurs in the Turonian upper horizon while
the Senonian Hippurites horizon extends as far as Snežnik and Nanos.
This might permit the conclusion that the Hippurites fauna had been
moving from Furlanija eastward.
And yet another interesting feature of the Senonian Hippurites
horizon which seems to have been overlooked by former explorers of
the Primorska Cretaceous, might be pointed out here. Along the valley
of the Raša River Caprinidae related to the genus Rousselia, are found
besides the Hippurites. This genus is according to K u t a s s y (1934),
typical for the Senonian. It seems safe to assume that besides this genus
several other genera of Senonian Caprinidae occur in this horizon.
On the Senonian Hippurites horizon designated in the columnar
section as Horizon 11, rests dark calcareous shale and on this white and
pink limestone containing Radiolites. The last rock is sometimes replaced
by calcareous breccias cemented by beauxite.
In this limestone often beauxite pockets or even layers, are found.
The author has determined the following species of Radiolites: Praeradio-
lites cylindraceus (Des Moulins) Toucas and P. leymeriei (Bayle) Toucas,
Radiolites galloprovincialis Toucas and R. praegalloprovincialis Toucas.
On the Senonian white and pink Radiolites limestone rests a thin
bed of gray limestone containing sea urchins and brachiopods, this bed
again is on some places covered by small Ostreae bearing breccias already
discussed with the Komen shale. This breccia is according to Kling-
h a r d t Danian in age. The forms which have been found and deter-
mined by the author, are more typical for the Maestri chtian. It is,
however, possible that this is a zoogene breccia to which Ostreae have
been carried over from older beds. Its local occurrence might to a certain
degree prove the latter assumption.
The rocks referred to in the preceeding paragraph are overlain by
the Lower foraminifera limestone with fragments of Radiolites, and these
again by Kozina limestone. All these beds, called the Liburnian stage
rest in the region of Southern Primorska and Notranjska conformably
on the Senonian beds. In the region of Istra, however, a slight erosion
and angular discordance is observed between these and the Senonian beds.
The conformability in Southern Primorska is well expressed at the
bridge across the Reka River near Vremski Britof. The locally occurring
125
breccia in the Senonian beds indicates that during that stage the sea
must have regressed. This seems to be proved also by the beauxite
occurring in the Senonian beds all over Primorska. At any rate the sea
must have been very shallow leaving here and there patches of dry land.
In lagoons and fresh-water lakes sedimentation continued unaccompanied
by any greater tectonic movements.
The term Liburnian stage was introduced into literature by Stäche
(1889) who first explored this stage and who assumed that its lower
portion belonged to the Danian. He divided the Liburnian stage con-
sisting of thin beds of light and dark gray-brown somewhat marly
limestone, into three parts. To the lower one he counted the Lower
Foraminifera limestone and part of the Kozina limestone, to the middle
one the Kozina limestone and to the upper the Upper Foraminifera li-
mestone. On the basis of Hippurites shell fragments and presumably
Caprinidae shells., he contended that the Lower Foraminifera limestone
were Danian in age. In this limestone he found also the species Kera-
mosphaerina tergestina St. Another explorer of these beds, M u n i e r -
Chaimas, was likewise of the opinion that they belonged to the
Danian. He found in them the two Rudistae genera Apricardia and
Sphaerulites. Later the Radiolites shells have become the stumbling block
to many an axplorer. Some of them have maintained that the Rudistae
fossils had been washed over from older beds, others again pretend that
they are on their original place.
The supporters of the former view counted the Lower Foraminifera
limestones together with the Kozina limestones, to the Paleocene. The
lower part of the Kozina limestone abounds with brackish and fresh-
water fauna. Here the following fossils are found: snails of the genera
Stomatopsis and Cosinia, mussels of the genera Ostrea and Anomia, and
foraminifera of the genus Rhapydionina. Besides these fossils also
numerous oögonia of Characeae occur. The Haraceae limestone was con-
sidered by Stäche to belong to the Paleocene, consequently to the
Kozina limestone.
In the dry karstic valley system, the remnant of the old surface
course of the Notranjska Reka River between Divača and Brestovica,
Kozina and Lower foraminifera limestones are found. Munier-
Chaimas counted in the light of the fact that they contain the species
Cerithium inopinatum (Sal o pek, 1954, page 11, note), the Kozina
limestone to the Montian, thus to the Paleocene. Lately, however, they
have been counted by Italian explorers who call them spilleciano
(D'Ambrosi, 1955, page 23), to the Eocene. Northeast from Divača
first the youngest brackish and fresh water beds of the Liburnian stage
(Kozina limestone) and then gradually older and older foraminifera
limestone is encountered. Two half-meter thick beds abounding in
mussels of the genus Gyropleura, are encountered, where the upper
Kozina limestone passes into the lower one. Both beds are very near to
one another. At some points the vertical distance is no more than
about 1 m.
126
The intermediate bed consists of gray limestone containing scarce
oögonia of Characeae, Foraminiferae and small Ostreae. It is evident
that this is a marine horizon.
The mussels of the genus Gyropleura which are extremely difficult
to loosen from the host rock, lie in the lower portion of the Kozina
limestone as do also the fresh water snails of the genera Stomatopsis
and Cosinia below them.
The species Gyropleura cannot be determined with any dependable
accuracy. They show at any rate signs of high specialization (see
Fig. 5 a, b, c). The following, however, might be brought forward:
1.	The genus Gyropleura has been identified beyond any doubt
whatever. Since this genus had definitely died out in the Cretaceous, it
did not continue into the Tertiary (Kut assy, 1934).
2.	The specimens of the genus Gyropleura are extremely numerous
lying side by side in the two beds representing the boundary between
the upper and lower part of the Kozina limestones. The two beds spread
over a wide area. They are found at Divača, Kozina, along the belt of
Liburnian limestone from Vremski Britof to Lipica and at the margin
of the flysch basin of the Notranjska Reka River. These conditions
indicate that the specimens of the genus Gyropleura were not carried
over to the Kozina limestone from Cretaceous beds.
3.	The specimens of the genus Gyropleura which could be loosened
from the mother rock, are not rounded and show no signs of trans-
port (Fig. 5).
4.	In the Upper Cretaceous beds of the Senonian, Turonian and
Cenomanian stages as well as in the Lower Cretaceous beds mentioned
above, no species of the genus Gyropleura occuring in the Lower Fora-
minifera limestone, have been found.
5.	In Southern Primorska the Cretaceous beds of the Senonian and
Turonian stages are absolutely conformable with the limestones of the
Liburnian stage. This is well expressed at the bridge across the No-
tranjska Reka River between Vremski Britof and Zavrh.
All these facts tell in favor of the assumption that in the lower part
of the Kozina limestone the Gyropleurae are deposited on the original
place and consequently this limestone belongs to the Cretaceous. Thus
the author accepts Stache's view that the Lower Foraminifera li-
mestone is of the Danian stage, adding, however, that the horizon bearing
the genus Gyropleura and the underlying part of the Characea limestone
together with the limestones bearing snails of the genera Stomatopsis
and Cosinia, counted to the date to the lower part of Kozina beds, are
also Danian in age. It is interesting to note that in the Lower Forami-
nifera limestone also crushed shells of Radiolites and Spherulites, are
frequently found. They seem indeed to have been carried over from
older beds.
With this statement the upper boundary of the Cretaceous formation
of the Trst-Komen plain appears to be sufficiently determined.
127
The transition of the Cretaceous beds into the Tertiary runs in un-
broken continuity over intermediate brackish, fresh water and marine
sediments. The Senonian Nabrežina limestone is typical marine sediment
as they are also the Alveolina and Nummulite limestone. Nowhere in
Ćićarija the beds containing Stomatopsis, Cosinia and Gyropleura, have
been encountered. There the Senonian beds and the Kozina limestone are
discordant. Thus during the Danian stage this region had to belong to
continent and the Cretaceous formation of Istra must have begun to
develop sometime after the commencement of the Senonian stage.
V. A comparison of other Cretaceous beds of Primorska and Notranjska
with the Cretaceous formation of the Karst of Trst
1. The northwestern part of Ćićarija (The Slavnik-region)
From the tectonic point of view the region is an overturned anticline
whose crest extends through the Materija-podolje at the northern foot
of Ćićarija. The crest is somewhat broken and thrust upon the over-
turned southwestern flank. This anticline, like that of Trst, has the
Dinaric trend.
The development of Cretaceous beds in Ćićarija was during the
Cenomanian, Turonian, and Senonian stage similar to that of the beds in
the Trst-Komen plain with the only difference, however, that some
horizons, especially reef formations, did not develop. The boundary
horizon between the Cenomanian and the Turonian beds, occuring in
Ćićarija too, is developed in another facies. On the Karst of Trst this
horizon comprises also Repen coastal formations with Chondrodonta
joannae Giimb. and Neithea lappar enti (Choff.) and Komen shale which
partly replaces the Repen formation. At the foot of Slavnik the develop-
ment is similar to that observed by Kossmat on Sabotin, Sv. Gora
and in the northwestern part of the Lokve plain: the beds consist of
zoogene breccia and calcareous conglomerate with rounded shells of
Caprinae and Toucasiae, inserted in Radiolites limestone with Caprinae
on the original place of deposition and the species Gyropleura telleri
Redlich.
The Danian limestone is feebly developed, it is very hard to distin-
guish from the Tertiary limestone. The Requienia-remains are proof
for the Requienia limestone belonging to Lower Cretaceous.
2. Nanos
For the study of the tectonic structure of Nanos two facts are im-
portant.
1. The Cretaceous beds forming Nanos are overturned. Proceeding
from the flysch of the Vipava-River valley toward the Nanos plain,
Senonian, Turonian and Cenomanian formations and on the plain itself
the Lower Cretaceous beds, are encountered. All Cretaceous beds are
conformable and dip on the eastern flank of Nanos to the northeast.
128
2. The facies of the Upper Cretaceous beds found on Nanos is very
similar to that of the Upper Cretaceous beds of the Trst-Komen plain.
If the assumption is correct that the Cretaceous beds of Nanos were
thrust from the Ziri-Hills or the Skofja Loka-Hills, then the Cretaceous
formation typical for the Trst-Komen plain must have extended far
toward the north.
The succession of beds is revealed exceptionally well in the cuts
along the road leading from Podnanos past Podraška bajta toward the
farm Jež and along the road branching off from the former one near
Podraška bajta and leading to the mountain lodge on Pleša-Peak.
Along the former road the flysch sandstone is overlain by grav-brown
and light gray limestone bearing no fauna. The latter rock is overlain
by light gray limestone abounding in shells of large Hippurites. On some
places the shells are so abundant that they form Hippurites breccia. Here
the following species have been determined: Hippurites sulcatus Defr.,
H. cf. radiosus Des Moulins, H. praesulcatus Douvillé, H. inaequicostatus
Münster and H. sp. A little farther on along the road yet stratigraphically
higher because of a curve in it, a bed is found abounding in brachiopods
of the species Rhynchonella contorta d'Orb., poorly preserved imprints of
sea urchins and Hippurites of the species Hippurites cf. radiosus Des
Moulins. All this fauna clearly indicates that the beds belong to the
Senonian stage.
At the point at which the road reaches the plain the Senonian lime-
stone is overlain by Radiolites limestone and breccia belonging to the
Turonian stage. On the Radiolites limestone rest conformably beds of
wrhite limestone bearing a considerable mass of Sphaerulites, Caprinidae
and Ostreae. The bulk of the determinable fauna of this horizon has been
collected above the church of St. Jerome at the road leading to the
mountain lodge on Pleša-Peak.
The following fauna has been identified: Neocaprina nanosi n. gen.,
n. sp., N. gigantea n. gen., n. sp., Ichtyosarcolithes sp., Caprinula sp., Hippu-
rites gosaviensis Douv., Sphaerulites cf. foliaceus Touc., Inoceramus sp.
and Chondrodonta joannae Choff.
Farther north above the road leading to the mountain lodge on
Pleša-Peak the white limestone is overlain by conformable gray Ceno-
manian limestone and Lower Cretaceous Orbitolina and Requienia lime-
stones abounding in sections of Requienia shells. The Lower Cretaceous
limestone is light gray and sometimes even white. It contain intercalations
of gray limestone and crystalline dolomite. On Nanos two several meters
thick Requienia horizons have been established in them. The remaining
Lower Cretaceous beds containing only Foraminifera, predominantly
Orbitolinae and Miliolidae, have a thickness of about 1000 m.
3. Notranjski Snežnik, Pivka, Postojna
The massif of Snežnik is a tectonic horst that had been lifted up
between Cerkniško polje and the flysch through of the Notranjska
Geologija 6 — 9	129
Reka River. It is partly thrust on the Notranjska Reka River basin. The
up-lift had been step-like, the central block with the main peak (1790 m)
having been lifted up the highest. This block is bordered on all sides
by faults and consists of the oldest beds in the whole mountain range of
Snežnik, all the younger beds having been completely eroded. The central
part is made up of dark gray platy limestone with numerous thick
intercalations of dark bituminous sandy dolomite and dolomite breccia.
As has been seen do similar rocks occur also on the Trst-Komen plain,
in Karst and in Ćićarija. There the petrographically similar beds are
considered to be Lower Cretaceous in age. On Snežnik no fossil remains
save those of small poorly preserved mussels of the genus Neithea, have
been found.
The view that Lower Cretaceous formations are involved seems to
be borne out by the fact that in the area of Skodovnik Milioliâae
and Orbitolinae have been found. From the presence of Orbitolinae
the conclusion might be drawn that the beds are either Cenomanian
or Aptian in age. In the area of Mezelišče a rock fragment has been
collected containing Textulariidae, Lituoliidae and the alga Clypeina
jurassica Favre. By that fauna Kochansky-Devidé concludes that
at Mezelišče even Titonian beds must be present.
The central, oldest block is surrounded by younger Cretaceous beds.
The contact of the central block with the younger beds has been
thoroughly investigated along the fault plane extending through the
Karst valley system Leskova dolina—Mašun (north of the central block
of Snežnik). North of the fault light gray, here and there brecciated,
limestone with numerous Radiolites sections, has been found. The rock
contains intercalations of Radiolites breccia. It seems safe to assume that
these belong to the Turonian stage since the species Radiolites cf. lusita-
nicus (Bayle) Parona which is typical for the Turonian and the genus
Sauvagesia sp. have been found in the light gray limestone in which the
calcareous breccia are intercalated.
The beds are slightly folded and subhorizontal. This Turonian
limestone is on some places overlain by snow-white limestone similar to
the Senonian Nabrežina limestone encountered in Čičarija and on the
Trst-Komen plain. Besides intercalations of Radiolites breccias the inter-
calations of dark gray slaty limestone with hornstone indicating that
these sediments were deposited in a somewhat deeper sea (facies of
Komen limestone) have been found in the Turonian limestone. The
central block of Snežnik is not at all points bordered by limestones of
the Turonian stage for at Mašun and at some places near Leskova dolina
valley light gray brecciated limestone with Caprinidae is intercalated
between the two formations; this Caprinidae limestone has been counted
to the Turonian-Cenomanian horizon as well as the Repen formations
on the Karst, the breccia with Caprinidae in Cičarija and the Caprinidae
limestone on Nanos. At Mašun an extremely rich fossil occurence has
130
been found in the brecciated limestone. The following species have been
identified:
Caprina carinata Boehm (Cenomanian),
Caprinula mašuni n. sp.,
Orthoptychus striatus Futterer (Cenomanian),
Gyropleura telleri Redlich (Turonian).
Near Leskova dolina valley the horizon has yielded Caprinula
sharpei (Choffat) which is typical for the Cenomanian and Turonian.
North the slope down the Turonian limestone is again covered by
gray limestone and dolomite belonging to the Cenomanian and the
Lower Cretaceous.
A similar development show the beds south and west from the same
point. Owing to the slight buckling of anticlines and intermediate
synclines the beds of the Lower Cretaceous and those of the Cenomanian,
Turonian, and Senonian stages recur to the very margin of the trough
of Reka and that of Postojna. In the white limestone at Sembije and
above Ilirska Bistrica Hippurites toucasianus d'Orbigny, the leading
fossil of the Lower Santonian, has been found.
Between Knežak and Pivka the Cenomanian and Lower Cretaceous
limestones with dolomites range over Turonian Foraminifera limestone
and Radiolites reef formations to the Senonian gray Radiolites limestone.
These reef formations extend farther north past the Lake of Palško
and Lake of Petelinsko toward the horse ranch Bilje and past the
village Žeje toward the railroad station Prestranek. They appear again
beyond the Pivka River valley on the estate Prestranek and continue
almost to the village Orehek. Their position corresponds to that of the
older Radiolites limestone and to that of the Radiolites breccia of the
Trst-Komen plain. They are flanked by dark gray platy limestones with
scarce intercalations of dark hornstone. They occur on the high plain of
Pivka and Prestranek where they continue directly from the region of
Vremščica, and the environments of Senožeče, as well as in the Postojna
Cave (Russian gallery and the artificial tunnel leading to the Pivka
Cave).
This dark gray, partly thin-platy or slaty limestone with flint is
analogous to the Komen shale of the Trst-Komen plain. At Pivka, Pre-
stranek and Postojna it had developed simultaneously with the Turonian
Radiolites limestone and breccia of Horizon No. 8. The author is sure,
the Radiolites limestone belongs to Horizon 8 as it rests directly on the
white limestone with Chondrodonta joannae Choff. and Neithea sp., the
Horizon No. 7, forming the transition from Turonian to Cenomanian
shows up. The best observations we can make near the lakes of Palško
and Petelinsko.
4. Planinsko polje, Hrušica, Javorniki
The margin of Planinsko polje is specially interesting because it
shows the transition of Jurassic beds into Cretaceous which in turn are
overlain by Eocene flysch beds.
131
Hrušica, Planinsko polje and Javorniki rest on the western flank
of the extensive anticline of Borovnica. Throughout the area the bedi
trend in the north-south direction and a cross section made in the
east-west direction embraces the whole profile. On the west flank of the
anticline of Borovnica is the local syncline of Kališe whose core is made
up of rests of Eocene flysch.
A rather complete profile of Cretaceous beds can be obtained at the
northern margin of Planinsko polje between Ivanje selo and Kališe.
At Ivanje selo Jurassic dolomites and light gray Jurassic limestones
with brachiopods, mussels of the species Lithiotis problematica Gümb.
and foraminifera, occur. The bed of light gray limestone with corals
overlying them seems to belong to Titonian already.
The belt of crystalline dolomite with intercalations of gray limestone
succeeding in the west is considered by Kossmat (1905) to represent
the boundary between the Jurassic and Cretaceous formations. In thin
sections prepared from limestone intercalations in dolomite occuring at
the contact between the Jurassic and Cretaceous formations. D. K e r č -
mar has found fragments of the alga Clypeina jurassica Favre. This
alga indicates that the contact belt belongs still to the Jurassic, that is,
to the Upper Malmian. (D. K e r č m a r, Report on Geological Mapping
of the Territory between Cerknica, Rakek and Borovnica, Ljubljana,
1959; Funds of the Geological Survey, Ljubljana).
The same alga has been found by Kochanskv-Devidé also
in the limestone of Snežnik which is, like the limestone intercalated in
the dolomite of Planina, considered to belong to the Titonian.
In the light of the above considerations concerning the age of the
dolomite contact, the lower boundary of the Cretaceous formations north
of Planinsko polje can be determined with fair accuracy.
• Thus the contact dolomite north of Planina cannot be compared with
the lower dolomite belt accompanying the Requienia limestone of the
Trst-Komen plain.
Fragments of Requieniae have been found in the limestone above the
»contact dolomite« at the railroad station Planina, along the road
Laze—Ivanje selo, and in the forest between the former two points. It is
interesting to note that besides Requieniae the Caprinae fragments have
been also found in the discussed Lower Cretaceous formations.
The Upper Cretaceous formations are similar to those on Snežnik
and Nanos. The Lower Cretaceous beds are succeeded by the gray Ceno-
manian limestone which is poor in fossils and which terminates in the
transitional Turonian-Cenomanian horizon containing Chondrodonta
joannae Choff., Neithea and Caprinidae. Since in the forest of Planinsko
polje only few cuts have been encountered it has been impossible to
trace all Upper Cretaceous horizons; the Senonian Hippurites horizon
has not been found whereas it was easy to trace the Turonian Radiolites
breccia. Along the new forest road running in the region of Smrečnica
across the belt of the Upper Senonian Radiolites limestone, the following
species have been collected and determined: Praeradiolites sp. Douvillé,
132
P. leymeriei (Bayle) Toucas, P. cylindraceus (Des Moulins) Toucas and
Radiolites galloprovinciali s var. lamarcki (Math.) Toucas. All these are
leading speciee for the Upper Senonian.
The flysch beds at Kališe rest partly on these youngest Cretaceous
beds and partly on the white limestone of the Senonian. In Kossmat's
map of Ajdovščina—Postojna they are recorded as belonging to Eocene
beds. No fossils have been found in them.
The same horizons as encountered east of Smrečnica extend in the
direction of Logatec. At Logatec the Requienia limestone was already
noted by Kossmat (1905, page 37) who considered it Lower Cre-
taceous in age.
The dark gray Requienia limestone at Logatec alternates with beds
of dark gray bituminous sandy dolomite. Similar beds occur again
between Hotedrščica and the forest called Nadrt. Here the Requienia
and Cenomanian limestones and dolomites are overlain by gray Turonian
Radiolites limestone (the main Radiolites limestone). Still farther west
the Turonian Radiolites limestone is covered by white and pink por-
celaneous limestone containing Radiolites and by a layer of yellow-red
oolitic beauxite. Still higher, near the Eocene flysch basin extending
between Trnovski gozd and Nanos from Ajdovščina past Col to Lorn,
a bed has been found abounding with mussels similar to small Exogyrae
with smooth shells, some of which, however, belong to Ostreae. A com-
parison of these shells with those occurring in the breccias at St. Anthony
near Tomaj on the Trst-Komen plain, shows that the respective species
are absolutely identical. Also the breccia itself is strikingly similar to
that at St. Anthony. This is the horizon whose existance was already
reported by Stäche (1889, page 35, 2nd paragraph).
At the southern margin of Planinsko polje the sequence of the
Cretaceous beds is the same as at the northern margin. Along the road
from Planina to Postojnska vrata the gray limestone with dark bitu-
minous crystalline dolomite is overlain by white limestone containing
fossil remains of Chondrodonta joannae Choff., Neithea sp. and of
Caprinidae of the species Neocaprina gigantea n. gen., n. sp., and of
the genera Caprina sp. and Plagioptychus sp. Here again the equivalent
of the Repen coastal formations resting on the Cenomanian and Lower
Cretaceous limestones and dolomites, is involved.
Southeast the transitional Turonian-Cenomanian as well as older
horizons continue as far as Javorniki where the same Caprinidae and
Hondrodontidae fauna has been found to abound. On Javorniki also the
species Neocaprina gigantea n. sp. has been collected.
In the light gray Lower Cretaceous limestone of Javorniki, sections
of Requieniae and Orbitolinae have been found. This limestone extends
as far as Zadnji Kraj on the Lake of Cerknica where they are underlain
as those on Snežnik by brecciated Lower Cretaceous dolomite.
The Turonian Radiolites limestone extends as has been already
pointed out from Planina past Postojna toward Pivka.
133
The above considerations seem to furnish sufficient evidence that
the development of the Cretaceous beds was uniform all over the terri-
tory extending from the western part of the Trst-Komen plain and
Čičarija to Planinsko polje and Cerkniško polje.
5. The Region of Kočevje
After having verified the findings of Protzen and U r š i č who
have previously explored these Cretaceous formations, the author has
come to the conclusion that the Cretaceous formations of Kočevje might
be compared with the Cretaceous beds of the Trst-Komen plain.
The region of Kočevje represents a syncline with a Tertiary coal
bearing basin in the centre of it. Gray limestone rests under the
Tertiary beds which at the first quarry ait the road leading from Salka
vas to Željne, abound in Radiolites sections and shells of the genus
Exogyra. These forms, however, are somewhat different from those
found at St. Anthony near Tomaj and at Nadrt on Hrušica. The forms
occurring at Kočevje are considerably larger. The species Exogyra cf.
overwegi v. Buch (Figs 1 and 2) and Exogyra cf. decussata Goldf. have
been determined among them.
The Senonian limestone rests on gray Foraminifera limestone
belonging to the Turonian stage. Here and there the Turonian limestone
bear sections of Radiolites yet true reef formations could nowhere be
found. Dark calcareous shale with flint which usually accompanies or
replaces reef formation, is frequently encountered in the region of
Kočevje.
The Foraminifera and shaly limestons of the Turonian stage are
underlain by white limestones with mussels Chondrodonta joannae
Choff. and Neithea sp., whose petrographical features as well as fauna
correspond with those of the known Turonian-Cenomanian transitional
horizon (the equivalent of the Repen coastal formation). Still lower
follows the Cenomanian limestone with crystalline dolomite and then the
Lower Cretaceous Orbitolina and Requienia limestones with inter-
calations of crystalline dolomite. The Requienia limestone is best de-
veloped on Koblerski hrib.
The Jurassic beds on Mestni hrib and southeast from Kočevje do
not differ petrographically from the Lower Cretaceous beds, In them
sections of brachiopods frequently occur.
The Cretaceous formations of the region of Kočevje might be briefly
characterized as follows: although displaying considerably fewer reef
formations they do not differ essentially from the Cretaceous beds of the
Trst-Komen plain.
Though the author has not explored the Cretaceous formations of
the region between Cerkniško polje, Javorniki and Kočevje, he is in-
clined to believe that their development had been similar to that of
the Cretaceous formations typical for the Trst-Komen plain.
134
VI. Orogenetic and epirogenetic phases of the Cretaceous
The dolomite breccias of the Lower Cretaceous occurring in the
region of Ćićarija point to certain epirogenetic movements at that time.
The relatively thin Lower Cretaceous beds whose thickness can be
estimated at Planina (1500 m) where they rest on Jurassic beds, seem to
indicate that during the Lower Cretaceous sedimentation was discon-
tinuous consequently numerous limestone and especially dolomite breccias
were formed. Throughout the Lower Cretaceous the sea was relatively
shallow. The Urgonian facies might have been developed in this region,
if there have not been so numerous interruptions.
During the Upper Cretaceous no orogenic movements took place in
the area of Southern Primorska and Notranjska. The numerous reef for-
mations being formed on the submarine shelf along the coast (R a -
kovec, 1951, page 16) point to a continuous and relatively uniform
subsidence of the bottom of the sea which began during the Upper
Cenomanian and lasted till the later Upper Senonian. Reef formations of
this age occur in all horizons save the Turonian Foraminifera limestone
(Horizon No. 9).
Since all these beds which were deposited simultaneously with the
development of reef formations, are concordant, no folding could have
taken place during that time.
The numerous oolitic beauxite formations in the Upper Senonian
limestone indicate that the sea must have regressed from this area as
late as in the Upper Senonian. This layer is extremely thin and the
regression must last only for a very short time. It is possible that the
bottom was not even lifted above the sea level but remained covered by
a shallow shelf-sea in which oolitic beauxites were formed.
Subsequently within a very short period the sea repeatedly trans-
graded and than regressed again. During the shallow or partly even con-
tinent periods fresh water or brackish limestone was deposited, during
the deeper sea intervals limestones with Chamidae mussels of the genus
Gyropleura, and Foraminiferae. It was the period during which the
Lower Foraminifera and Lower Kozina limestones all of them Cretaceous
in age, were deposited.
In Istra the situation is somewhat different. In Ćićarija no marine
beds containing the genus Gyropleura are found. At Raša and near
Sečovlje the breccias occur in hanging wall of the Senonian beds pointing
to a regression of the sea. Incidentally, Š i k i ć reports that at several
places in Istra the folding of the Cretaceous beds is different from that
of the overlying Tertiary beds or in other words he established an angular
discordance between the Cretaceous and the Tertiary beds.
In Southern Primorska and Notranjska the earliest more prominent
folds and overthrusts date from the time after the deposition of the
Eocene flysch.
Thus the anticline of Trst and the overturned anticline of Ćićarija
with imbricated structure on the southwest flank, the synclines of Reka
135
Stratification of Cretaceous Beds of Southern
136
Primorska (Slovene Littoral) and Notranjska
137
and Vipava, the overthrust of Nanos and Hrušica as well as the "horst
of Snežnik, were formed.
Hence in the Cretaceous formations of Southern Primorska and
Notranjska no traces of the Subhercynian and Laramian are found.
There are traces only of Pyrenean and possibly later foldings. Throughout
the Upper Cretaceous only the effect of quiet epirogenetic uplifts and
subsidences can be observed. Traces of folding that came into existance
during the Upper Cretaceous or during the transition of the Cretaceous
into the Tertiary are still preserved in Istra.
VII. Conclusions
The Cretaceous of Southern Primorska and Notranjska is of the
same type as that of the Trst-Komen plain.
This type is characterized by reef formations built by Rudistae:
Requieniae, Radiolites, Hippurites, Caprinidae, and Gyropleura. During
each different epoch one or the other of the groups referred io above was
predominant; thus during the Lower Cretaceous Requieniae, Gyropleurae
and Caprinidae, during the Lower Turonian Caprinidae and Gyropleurae,
during the Middle and Upper Turonian Radiolites, during the Lower
Senonian Hippurites and Caprinidae, during the Upper Senonian Ra-
diolites again and during two rather short periods of time at the close of
the Cretaceous Gyropleura with which the Rudistae died out in the area
discussed. In the Cenomanian only few reef formations had developed. It is
interesting to note that the primitive Rudistae of the genus Gyropleura
subsisted throughout the Cretaceous and survived the highly specialized
Radiolites and Hippurites. Owing to the low degree of specialization
these Rudistae survived even during the first period of fresh water and
lagoon formations till the last Cretaceous marine transgression.
The reef formations is accompanied by shaly limestone with flint
deposited between the reefs. This is Komen shale. The reef formation
not differing one from another neither petrographically nor faunistically
occur all over Southern Primorska and Notranjska, that is, on the
Trst-Komen plain, in Čičarija, on Notranjski Snežnik, Nanos, Hrušica
and Logaška planota. Similar formations are found also in the region
of Kočevje.
There is, however, a difference between Southern Primorska on one
hand, and Notranjska and the region of Kočevje on the other, in that
in the latter two the reef formations are scarcer. Yet whatever the time
at which reefs were formed they were similar to those occurring on the
Trst-Komen plain.
In Southern Primorska a somewhat greater continental area along
which reefs were formed must have existed during the Cretaceous. This
was in all probability the foot of the Julian Alps (Rakovec, 1951,
page 16). Notranjska and the region of Kočevje having been farther
from this margin of continent therefore the reef formation is not so
extensive there.
138
In reviewing the individual most striking horizons the transitional
Turonian-Cenomanian horizon (Horizon 7) must be referred the first.
The characteristic features of this horizon are both the white, sometimes
somehow platy limestone and breccia and the abundant and typical
fauna. It bears frequently mussels of the species Chondrodonta joannae
Choff. which also abounds along the whole Adriatic littoral. On the
Trst-Komen plain the horizon comprises the Repen coastal formations
the stone of which is highly appreciated by stonecutters. The reef facies
of the transitional Turonian-Cenomanian horizon extends all over
Southern Primorska, Notranjska and the region of Kočevje which is an
evidence that all this area was coastal territory. The fauna of this
horizon might be compared with that occuring at Col dei Schiosi.
The Senonian and Turonian Hippurites horizon is another striking
feature of the Cretaceous of Primorska. Southern Primorska is the
region in which the migration of Hippurites from Furlanija over the
Trst-Komen plain and farther eastwards during the Turonian and Se-
nonian can be best scanned. In the Turonian they spread all over
Furlanija and the western part of the Trst-Komen plain, in the Senonian
they disapeared from Furlanija and expanded throughout the Trst-Komen
plain to those regions also where they were missing in the Turonian,
that is on Snežnik (Sembijska planota) and on Nanos. Protzen and
U r š i č report them even in Senonian beds of the region of Kočevje.
Rather characteristic is the horizon bearing smooth shelled Ostreae
and Exogyrae found at Tomaj and on Hrušica. It belongs to the Upper
Senonian. Though on many places this horizon is missing it seems to
represent a distinct development of the Cretaceous of Primorska and
Notranjska, for the horizon with Exogyrae occurs also in the Upper
Senonian beds of the region of Kočevje where, however, it contains
species different from those found on the Karst and on Hrušica.
Extremely noteworthy is the marine horizon bearing the genus
Gyropleura occurring in the Danian stage. Up to date this horizon has
been considered to belong to the Lower Kozina beds and consequently
to the Tertiary formation. Similar beds, however, are missing in Istra
where neither the two genera Stomatopsis and Cosinia occuring elsewhere
in Slovenia in fresh water beds resting immediately under the marine
beds with Gyropleura, nor the genus Gyropleura itself, are found.
The Requienia limestone with dolomite shows certain features of
the Urgonian facies characterized by two Requienia horizons alternating
with Orbitolina limestone. They, however, contain too little determinable
fauna to permit any definite conclusion.
The dolomite encountered primarily in the Lower Cretaceous beds
and occasionally in the form of thin intercalations in the Upper Creta-
ceous beds, bears at first sight a strong resemblance to sandstone. This,
however, is coarse crystalline dolomite indeed — sometimes dolomitized
limestone — whose loosely cemented crystals are 0.1 mm in diameter.
Finally the following should be added to the question ol the colum-
nar section. If the thichnesses of all beds in a single section are added,
139
a rather high figure is obtained. Thus the thickness of the Cretaceous
beds on the Trst-Komen plain would be at least 3900 m. Since no Jurassic
beds have been encountered, the thickness of the Cretaceous beds is
probably even greater — in Southern Primorska at least 4000 m.
In Notranjska the Cretaceous beds are thinner, especially those
which are Lower Cretaceous in age at several places. The latter are
developed in the form of dolomite transgression breccias showing that
between the Jurassic and the Cretaceous the region must for a time
belong to continent. In Notranjska the thickness of the Cretaceous beds
amounts from 2500 to 3000 m.
Of all the stages occurring in the region discussed the most extended
is that of the Turonian with which, however, the Lower Cretaceous
is successfully competing. Then the Cenomanian and Senonian stages
are following.
1.	The upper boundary of the Cretaceous beds the author shifted to
the Middle Kozina limestone. The fresh water beds with Stomatopsis and
Cosinia as well as the marine Gyropleura beds belong to the Cretaceous.
The Lower Foraminifera limestone underlying the Kozina limestone
belong to the Cretaceous naturally too.
2.	The up to date view that all the Requienia limestone and only
part of the Komen shale are Lower Cretaceous in age, has been con-
firmed. The Komen shale represents a special facies of the Cretaceous
beds in Slovensko Primorje and Notranjska. They might also belong to
the Cenomanian and the Turonian stages of the Upper Cretaceous.
3.	It has been found that all over the area discussed the individual
horizons developed similarly both in Notranjska and Southern Primorska,
are comparable. This type of development is called the Trst-Komen
plain type.
4.	The stratigraphical classification of Cretaceous beds has led to
the conclusion that during the Cretaceous no folding but only epiro-
genetic uplifts and subsidences occurred in Southern Primorska and
Notranjska. The epirogenetic movements were especially intensive at the
start of Lower as well as at the close of Upper Cretaceous. Feeble folding
we can trace in the Upper Cretaceous of Istra only. Strong folding started
in Southern Primorska and Notranjska Regions after the deposition of
Eocene flysch only.
LITERATURA
Alessandri, G., 1898 (1899), Fossili cretacei della Lombardia. Pa-
laeontographia Italica, 4, p. 169—202.
Ambrosi, d', C., 1955, Note illustrative della Carta geologica delle tre
Venezie, foglio «Trieste». Padova.
B e š i ć, Z., 1959, Geološki vodič kroz narodnu republiku Crnu Goru,
Titograd.
Boehm, G., 1885, Über südalpine Kreideablagerungen. Zeitschr. Deutsch.
Geol. Ges., 27, p. 544.
140
B o e h m, G., 1887, Das Alter der Kalke del Col dei Schiosi. Zeitschr.
Deutsch. Geol. Ges., 39, p. 203.
B o e h m , G., 1892, Ein Beitrag zur Kenntnis der Kreide in den Venetianer
Alpen. Berichten der Naturforschenden Ges. zu Freiburg, I. B, 6, Heft 4, Tab.
VI—IX.
B o e h m , G., 1895, Beitrage zur Kenntnis der Kreide in den Südalpen. I.
Die Schiosi- und Calloneghe-Fauna. Palaeontographica 41, p. 80.
B o e h m, G., 1897, Beitrag zur Gliederung der Kreide in den Venetianer
Alpen. Zeitschr. Deutsch. Geol. Ges., 49, p. 160—181.
Bukowski G., 1927, Geologische Detailkarte des Gebirges um Budua
in Süddalmatien. Verhandl. d. geol. Bundesanstalt. 77, Wien.
Chubb, L. J., 1956, The Cretaceous succesion in Jamaica Geol. Mag.,
vol. 92, p. 177—195.
Chubb, L. J., 1956, Some rarer Rudists from Jamaica. Palaeontographica
americana, vol. IV, March 13, 1956.
Dainelli, G., 1901, Appunti geologici sulla parte meridionale del Capo
di Leuca. Bull. Soc. geol. ital., 20.
Dainelli, G., 1905, Vaccinites (Pironaea) polystylus nel cretaceo del
Capo di Leuca. Bull. Soc. geol. ital., 26.
D a r t e v e 11 e , E., Freneix, S., 1957, Molusques fossiles du Crétacé de la
Coté occidentale d'Afrique du Cameroun à l'Angola. II. Lamellibranches,
Tervuren.
Diener, C., 1903, Bau und Bild der Ostalpen und des Karstgebietes.
Wien—Leipzig.
Douvillé, H., 1887. Sur quelques formes peu connues de la famille des
Chamidés. Bull. Soc. géol. d. Fr., (3), 15, p. 756.
Douvillé, H., 1888, Études sur les Caprines, Bull. Soc. géol. Fr., (3),
16, p. 699.
Douvillé, H., 1891, Sur les formes peu connues de la famille des
Chamidés. Bull. Soc. géol. Fr., (3), 19.
Douvillé, H., 1891—1897, Études sur les rudistes révision des princi-
pales espèces d'Hippurites, Mém. Soc. géol. d. Fr., Paléontologie No. 6, Paris.
Douvillé, H., 1895, Études sur les rudistes. Mém. de la Soc. g. d. Fr.,
No. 6, Paris.
Douvillé, H., 1902, Classification des Radiolites. Bull. Soc. géol. d. Fr.,
(4), 2, p. 461—477.
Douvillé, H., 1904, Sur les Biradiolites primitifs. Bull. Soc. géol. d. Fr.,
(4), 4, p. 174—175.
Douvillé, H., 1904, Sur quelques rudistes a Caneaux. Mém. Soc. géol.
d. Fr., (4), 4, p. 519—538.
Douvillé, H., 1908, Sur la classification des Radiolitidés. Mém. Soc.
géol. d. Fr., (4), 8, p. 308—320.
Douvillé, H., 1909, Sur le genre Eoradiolites.
Douvillé, H., 1924, Nouveaux rudistes du crétacé de Cuba (extrait.)
Bull. d. la Soc. géol. d. Fr., 4, t. XXVII, p. 49—56.
Felix, 1891, Versteinerungen aus der mexikanischen Jura und Kreide
Formation. Paleontographica, Bd. 37, Stuttgart.
Felix, 1908, Studien über die Schichten der oberen Kreideformation in
der Alpen und den Mediterranengebieten, II. Teil. Die Kreideschichten bei
Gösau. Paleontographica, Bd. 54, Stuttgart.
Futterer, K., 1892, Die oberen Kreidebüdungen der Umgebung des
Lago di Santa Croce in den Venetianer Alpen. Paleontogr. Abh., 6, Stuttgart,
Futterer, K., 1893, Über Hippuriten von Nabresina, Zeitschr. d. Geol.
Ges., p. 477, tab. XXII, XXIII.
Futterer, K., 1893, Die Gliederung der oberen Kreide in Friaul.
Sitzungsb. Accad. Wiss. Berlin, 40, p. 847.
Germovšek, C., 1953, Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem
in v bližnji okolici. Geologija, 1, p. 120, Ljubljana.
141
Gorjanović-Kramberger, D., 1895, Fosilne ribe Komena, Mrzleka,
Hvara i M. Libanona. Jugosl. akad. znanosti i umjetnosti, 16, Zagreb.
G r u b i ć , A., 1957, Hondrodonte iz Crne Gore i slojevi sa Chondrodonta
joannae Choff. Vesnik Zavoda za geol. i geof. istr. n. r. Srbije, 13, p. 241,
Beograd.
H a m r 1 a , M., 1953, Prispevek h geologiji produktivnega senona na pod-
ročju Grdeličke klisure v Južni Srbiji. Geologija, 1, p. 243, Ljubljana.
Hauer, F., 1868, Geologische Übersichtskarte der österreichischen Mo-
narchie, Blatt X. Dalmatien. Jb. geol. R. A., Wien.
H i 1 b e r, V., 1902, Fossilien der Kainacher Gösau. Jb. d. Geol. R. A.,
p. 277, Wien.
Hi Iber, V., 1901, Pironaea slavonica n. sp. Jb. d. Geol. R. A., 51, p. 169,
Wien.
Klinghardt, F., 1921, Die Rudisten. Teil I: Neue Rudistenfauna aus
dem Maastrichtien von Maniago (Friaul) nebst stratigrafischen Anhang. Arch,
f. Biontologie, 5, zv. 1, I. del.
Klinghardt, F., 1922, Vergleichende Anatomie der Rudisten, Chamen,
Ostreen. Selbstverlag, Berlin.
Klinghardt, F., 1930, Die Rudisten. Teil 3: Biologie und Beobachtun-
gen an anderen Muscheln. Selbstverlag, Berlin.
Klinghardt, F., 1921—31, Die Rudisten. Teil 4, Atlas. Selbstverlag,
Berlin.
Kossmat, F., 1897, Über die geologischen Verhältnisse der Umgebung
von Adelsberg und Planina. Verh. Gegl. R. A., p. 78, Wien.
Kossmat, F., 1900, Das Gebirge zwischen Idria und Tribuša. Verh. Geol.
R. A., p. 65, Wien.
Kossmat, F., 1905, Erläuterungen zur geologischen Karte Haidenschaft
und Adelsberg, Wien.
Kossmat, F., 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der
Julischen Alpen. Jb. Geol. R. A., 56, p. 259, Wien.
Kossmat, F., 1908, Beobachtungen über den Gebirgsbau des mittleren
Isonzogebietes. Verh. Geol. R. A., p. 69, Wien.
Kossmat, F., 1909, Der küstenländische Hochkarst und seine tektoni-
sche Stellung. Verh. Geol. R. A., p. 85, Wien.
Kossmat, F., 1910, Erläuterungen zur geologischen Karte Bischoflack
und Idria, Wien.
Kossmat, F., 1913, Die adriatische Umrandung in der alpinen Falten-
region. Mitt. Geol. Ges. Wien, 6, p. 61.
Kühn, O., 1932, Fossilium catalogus, I. Ammalia, Fase. 54, Rudistae,
Berlin.
Kühn, O., 1933, Rudistenfauna und Kreideentwicklung in Anatolien.
Neues Jb. f. Min., Geol., Beil-Bd. 70, p. 227—250, tab. 9, 10, Stuttgart.
Kühn, O., 1935, Die Gattung Pironaea Menegh. Cb. f. Min., Geol., Pal.,
p. 353—368, Stuttgart.
Kühn, O., 1937, Morphologisch-anatomische Untersuchungen an Rudisten.
I.	Die Siphonen der Hippuriten. Zentralblatt, f. Min., Geol., Pal., Stuttgart.
Kühn, O., 1937, Rudistenfauna und Oberkreideentwicklung in Iran und
Arabien. Neues Jb., Beil-Bd., 78, B, p. 268—284, Stuttgart.
Kühn, O., 1941, Morphologisch-anatomiche Untersuchungen an Rudisten.
II.	Die Symetrieverhältnisse der Rudisten. Zentralblatt f. Min., Geol., Pal.,
Abt. A, Nr. 12, p. 362—371,
Kühn, O., 1942, Stratigraphie und Paläographie der Rudisten. III. Rudi-
stenfauna und Kreideentwicklung in den Westkarpathen. Neues Jb. f. Min.,
Geol., Pal., Beil-Bd., 86, B, p. 450—480, Stuttgart.
Kühn, O., 1944, Über Rudisten aus Sizilien, Lybien und Syrien. Neues
Jb. f. Min., Geol., Pal., B. p. 23—29, Stuttgart.
Kühn, O.. 1948, Rudisten aus Griechenland. Neues Jb. f. Min., Geol., Pal.,
Beil-Bd. 89, B, p. 167—194, Stuttgart.
142
Kühn, O., 1949, Stratigraphie und Paläogeographie der Rudisten. V. Die
borealen Rudistenfaunen. Neues Jb. f. Min., Geol., Pal., Bd. 90, B, p. 267—316,
Stuttgart.
Kühn, O., 1951, Novi rudist iz istočne Bosne. Anali Balk, poluostrva,
knj. XIX, p. 103, Beograd.
K u t a s s y, A., 1934, Pachyodonta mesozoica. Fossilium catalogus I. Pars
68, Berlin.
Martelli, A., 1908, Studio geologico sul Montenegro sudorientale e lito-
raneo. Mem. della. R. Accad. dei Lincei, ser. V, vol. VI, fase. XVII, Roma.
Milovanović, B., 1932, Prilog za poznavanje rudista u Srbiji. Geol.
anali Balk, poluostrva, X, 1, p. 20—73, Beograd.
Milovanović, B., 1933, Paleobiološki i biostratigrafski problemi ru-
dista. Razprave Geol. inst. Kralj. Jugosl. II., Beograd.
Milovanović, B., 1934, Rudistna fauna Jugoslavije, I., Istočna Srbija,
Zapadna Srbija, Stara Raška. Geol. anal. Balk, poluostrva, XII, 1, p. 178—254,
Beograd.
Milovanović, B., 1934, Rezultati novih ispitivanja roda Pironaea Me-
neghini. Vesnik Geol. instituta, III, 2, Beograd.
Milovanović, B., 1935, Rudistna fauna Jugoslavije, II, Vrbovački sprud.
Geol. anali, XII, 2, p. 275—301, Beograd.
Milovanović, B., 1935, Contribution à la connaissance de la structure
de la couche externe des rudistes. Vesnik Geol. inst. IV, p. 223—259, Beograd.
Milovanović, B., 1937, La structure et la function des piliers des
Hippuritidés. Ann. géol. pén. Balcanique, vol. 15, p. 256—267, Beograd.
Milovanović, B., 1937, Gornji senon kot Ivanjice u zapadnoj Srbiji.
Geol., anali XIII, p. 32^0, Beograd.
Milovanović, B., 1937, O cenomanu u zapadnoj Srbiji. Geol. anali,
XIII, p. 292—293, Beograd.
Milovanović, B., 1937, Plagioptychus aguiloni d'Orb. iz gornjeg kam-
panij ena Vrbovca. Geol. anali XV, p. 440—441, Beograd.
Milovanović, B., 1938, Građa i funkcija stubića hipuritida. Geol.
anali, XV, p. 227—255, Beograd.
Milovanović, B., 1939, Uporedna anatomija i filogenetski odnosi la-
peirouseiina. Zap. Srp. geol, društvo za 1937, p. 32—33, Beograd.
Milovanović, B., 1939, O građi sifonalne cone roda Medeela paronai.
Geol. anali, XVI, p. 77—88, Beograd.
Milovanović, B., 1939, Prilog za poznavanje gomjekredne faune
Vrbovca. Geol. anali, XVI, p. 115—116, Beograd.
Milovanović, B., 1940, Orbitoidi Srbije. Zap. Srp. geol. društva za
1939, Beograd.
Milovanović, B., 1940, Novi rudisti Jugoslavije, Zap. Srp. geol. društva
za 1939, Beograd.
Milovanović, B., 1953-1954, Evolucija i stratigrafija rudista (prvi deo).
Zbornik radova Geološkog i rudarskog fakulteta, Beograd.
Milovanović, B., 1953-54, Evolucija i stratigrafija rudista. 1st. Srbija,
Zap. Srbija, Stara Raška. Geol. anali Balk. Pol. 12, Beograd.
Milovanović, B., 1957, Sifonalna zona rudista. Vesnik Zavoda za geol.
i geof. istr. n. rep. Srbije, knj. XIII, p. 115, Beograd.
Milovanović, B., 1957, O jednoj crnogorskoj formi roda Pironaea
meneghini. Vesnik Zavoda za geol. i geof. istr. n. rep. Srbije, knj. XIII, p. 165,
Beograd.
Montagne, D., G., 1938, Einige Rudisten und Nerineen aus Mittel-
dalmatien. Proc. K. Nederl. Akad. Wetensch., 41, p. 979—986. Amsterdam.
Müller, A., H., 1958, Lehrbuch der Paläozoologie Invertebraten. Band II,
Teil I, Protozoa-Mollusca. Jena.
Munier-Chalmas, 1882, I., II. Études critiques sur les Rudistes. Bull,
de la Soc. géol. d. Fr., 3, tab. X., p. 472.
Nedela-Devidé, D., 1954, Nalazi globotrunkana u Medvednici, Zrinj-
skoj gori, Boki Kotorskoj i okolini Budve. Geol. vjesnik, knj. V—VII, Zagreb.
143
Parona, C., F., 1908, Notizie sulla fauna a rudiste della Pietra di Subiaco
nella valle dell-aniene (pri Rimu). Boll. Soc. geol. It. XXVII, Roma.
Parona, C., F., 1911, Le rudiste del Senoniano di Ruda sulla costa
meridionale dell'isola di Lissa. R. Acc. Sc., Torino.
Parona, C., F., 1911, Sulla presenza del tumniano nel Monte Cónero
presso Ancona. Boll. d. Soc. geol. It. XXX, Roma.
Parona, C., F., 1912, Rudiste delle »Scaglia« Veneta. R. Acc. Sc., Torino.
Parona, C., F., 1923, Memorie per servire alla descrizione della carta
geologica d'Italia. Fauna del neocretacico della Tripolitania, molluschi, parte II,
Lamellibranchiati, Roma.
Parona, C.. F., 1923, Osservazioni sopra alcune specie della fauna a
Rudiste dell Colle di Medea (Friuli). Atti R. Accad. Sci., Torino, voi. 59,
p. 143—152.
Parona, C., F., 1926, Ricerche sulle Rudistae e su altri fossili del Cre-
taceo superiore del Carso Goriziano e dell'Istria. Mem. ist. geol. Padova, voi. 7,
p. 1—56.
Parona, C., F., 1932, Fauna cretacica di Aurisina. Giornale di geologia,
7, p. 1—16, Bologna.
P a š i ć , M., 1957, Biostratigrafski odnosi i tektonika gornje krede okoline
Kosjerića. Pos. izdanje geol. inst. »-Jovan Žujović«, Beograd.
Pejović, D., 1949, Novo nalazište Pironea polystyla var. slavonica (Hil-
ber) Kühn i Pironea polystyla (Pirona) Meneghini u hipuritskom sprudu Sugu-
ljan potoka u Istočnoj Srbiji. Geol. anali Balk, poluostrva, XVII, Beograd.
Pejović, D., 1951, Još jedan prilog za poznavanje rudista. u Istočnoj
Srbiji — rudisti iz okoline sela Dobrog Polja. Zbornik radova Geol. inšt. XVI,
knj. 2, Beograd.
Pejović, D., 1951, Nekoliko rudista iz senonskih naslaga okoline Pirota.
Zbornik radova Geol. inst. XVI, knj. 2, Beograd.
Pejović, D., 1957, Geološki i tektonski odnosi šire okoline Poćute. Pos.
izdanje Geol, inst. »Jovan Žujović-«, Beograd.
Petkovi ć, V. K., 1925, Istorijska geologija-stratigrafija, Beograd.
Petković, K, 1931, Prilog za poznavanje senona u Srbiji; stratigrafski
i tektonski odnosi senonskih slojeva u Grdeličkoj klisuri. Vesnik Geol. inst.
Jugosl., Beograd.
Petković, K., 1937, O stratigrafskom položaju ugljenih slojeva gomje
krede u Istočnoj Srbiji. Prirodoslovne razprave, Ljubljana.
Petković, K., 1938, Slojevi gornje krede između Nišave i planinskog
venca Grebena i Vlaške u jugoistočnoj Srbiji. Geol. anali XV, Beograd.
Pirona, 1868, Le ippuritidi del Colle di Medea nel Friuli. Mem. 1st.
Veneto di Se. 14, Padua 1869.
P i v e t e a u , J., 1952, Traite de paléontologie. Tome II.
PI en i čar, M., 1955, Ooolitni boksiti v kredi na Primorskem. Geologija,
3, p. 198, Ljubljana.
Plen i čar, M., 1955, Nahajališče kredne favne jugozahodno od Jelšan
pri Ilirski Bistrici. Geologija 3, p. 204, Ljubljana.
Pleničar, M., 1958, Poročilo o globokomorskem razvoju krednih plasti
pri Kostanjevici. Geologija 4, p. 152, Ljubljana.
Polšak, A., 1958, Sur les rapports géologiques des lacs de Plitvice en
Croatie, Bull, scient. Cons. Acad. R. P. F. Yougosl., T. 3, No. 3, Zagreb.
Polšak, A., 1958, Recherches géologiques des couches crétacées supérieu-
res du sud de l'Istrie, Bull, scient. Cons. Acad. R. P. F. Yougosl., Lettres, T. 4.
No. 1, Zagreb.
Polšak, A., 1959, Rudisti i neki drugi fosili okolice Vrpolja i Perkovića
u Dalmaciji, Geološki vjesnik Zavoda za geol. istr. N. R. Hrvatske, sv. XII, za
godinu 1958; Zagreb 1959.
Protzen, F., 1932, Das Tertiärbecken von Gottsche in Unterkrain und
seine morphologische Bedeutung. Vesnik Geol. zavoda kralj. Jug., knj. I, zv. 2,
Beograd.
144
R a d o i č i ć , R., 1957, Slojevi sa Cladoooropsis mirabilis Felix u oblasti
Zetske ravnice. Vesnik Zavoda za geol. i geof. istr. nar. rep. Srbije, knj. XIII,
p. 140, Beograd.
Rakovec, I., 1951, K paleogeografiji Julijskih Alp. Geogr. Vestnik,
Ljubljana.
Ramovš, A., 1958, Starost »krških skladov« v okolici Krškega. Geologija
4, p. 149, Ljubljana.
Redlich, K., 1901, Über Kreideversteinerungen aus der Umgebung von
Görz und Pinguente. Jb. d. Geol. R. A., p. 75, Wien 1902.
Sacco, F., 1923-1924, Nuovi cenni di fossili cretacei negli argilloschisii
dell'Appennino settentrionale. Atti d. R. Acad. d. Sci. d. Torino, Vol. LIX.
S a 1 o p e k , M., 1954, Prilozi poznavanju građe Labinskog i Pićanskog
basena Istre. Jugosl. akademija znanosti i umjetnosti, knj. 26, Zagreb.
S a 1 o p e k , M., 1954, Osnovne crte geologije Ćićarije i Učke. Jugosl. akad.
znanosti i umjetnosti, knj. 26, Zagreb.
Schubert, R., 1902, Über einige Bivalven des istrodalmatinischen Ru-
distenkalkes. I. Vola lapparenti Choff. und Chondrodonta joannae — munsoni.
Jb. d. Geol. R. A., p. 265, Wien.
Schubert, R., 1909, Geologischer Führer durch Dalmatien. Sammlung
geologischer Führer, 14, Berlin.
Schubert, R., 1912, Geologischer Führer durch die Nördliche Adria.
Sammlung geol. Führer, 17, Berlin.
Stäche, G., 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenzhorizonte.
Abhandlungen Geol. R. A., 13, Wien.
Stäche, G., 1891, Geologische Verhältnisse und Karte der Umgebung von
Triest. Verh. Geol. R. A., p. 71, Wien.
Stäche, G., 1905, Alte und neue Beobachtungen über die Gattung Bradya
Stäche. Verh. Geol. R. A., p. 100, Wien.
Stur, D., 1858, Das Isonzo-Thal von Flitsch abwärts bis Görz, die Umge-
bungen von Wippach, Adelsberg, Planina und Wochein. Jb. Geol. R. A., Wien.
S i k i ć , D., 1956, Nova nalazišta danijena u Dalmaciji. Geol. vjesnik 8-9,
Zagreb.
Tavani, G., 1949, Rudiste ed altri molluschi cretacei della Migiurtinia
(Africa Orientale). Palaeontographia italica, Vol. XL VI, p. 1—40, Pisa.
Toucas, A., 1903, Études sur la classification et l'évolution des hippuri-
tes. Soc. Géol. Fr., Paléontologie. Mem., 30, p. 1—128, Paris.
Toucas, A., 1907, Études sur la classification et l'évolution des Radioli-
tidés. Mém. Soc. Géol. Fr., Paléont., 14, Paris.
Toucas, A., 1908, Études sur la classification et l'évolution des RadioH-
tidés. Mém. Soc. Géol. d. Fr., Paléont., vol. 16, Paris.
Toucas, A., 1909, Études sur la classification et l'évolution des Radioliti-
dés. Soc. géol. Fr., Paléont., Mém. 36, p. 1—132, Paris.
Uršič, F., 1931, Krečnjak sa Chondrodonta joannae Choff. u blizini
Kočevja u Slovenačkoj. Geol. anali; knj. X, II. dio, Beograd.
Uršič, F., 1932, Stratigrafski pregled slojeva u okolini Kočevja u Drav-
skoj banovini. Vesnik Geol. zavoda kralj. Jug., knj. II, Beograd.
Voorwijk, G., H., 1938, Geologie und Paläontologie der Umgebung von
Omiš (Dalmatien). Utrecht.
Waagen, L., 1906, Die Virgation der istrischen Falten. Sitzungsber. Akad.
Wiss. CXV, p. 199, Wien.
W i n k 1 e r , A., 1920, Das mittlere Isonzogebiet. Jb. Geol. R. A., Wien.
Winkler, A., 1923, Über den Bau der östlichen Südalpen. Mitt. Geol.
Ges., 16, Wien.
Wiontzek, H., 1934, Rudisten aus der oberen Kreide des mittleren
Isonzogebietes. Paleontographica, 80, p. 1—40, Stuttgart.
Ž 1 e b n i k , L., 1958, Prispevek k stratigrafiji velikotrnskih skladov. Geo-
logija 4, p. 79, Ljubljana.
Geologija 6 — 10	145