katedra MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov • Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko Pašek, odgovorni urednik Feri Horvat • Katedra izhaja vsako drugo sredo • Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 Ф Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) • Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« Ф Cena 30 din MARIBOR 17. APRILA 1963 ŠTEVILKA 14 III. LETNIK \. IZDAJA SPREJELI SMO HOVO USTAVO Sprejet« je nova ustava, temeljni zakon razvoja in napredka socialistične Jugoslavije. Poglavitni namen tega zgodovinskegn dokumenta je, pravno določiti doseženo stopnjo družbenih odnosov in s tein zagotoviti še hitrejši napredek proizvajalnih sil, skladen razvoj socialističnih odnosov in nasploh odpreti nove perspektive za življenje naših delovnih ljudi. »... Z ustavo ne želimo ovekovečiti vsako po-edino obliko danih družbenih in političnih odnosov. Ona jih regulira v njihovem razvoju, to je v skladu z načelom, da napredku ni konca. Zato naša ustava idejno formulira osnovne cilje organizirane akcije socialistične družbe. To je v naši družbi možno in nujno, ker ni razdeljena na antagonistične razrede in antagonistične interese. Delovni ljudje imajo v bistvu interese in cilje in s tem objektivno osnovo za njihovo ustvaritev. Ti cilji so zasnovani na občih socialističnih in humanističnih težnjah sodobnega človeka, na znanstvenih doguunjih. ki so potrjene z dosedanjo prakso družbenega razvoja. Po svoji vsebini je naša nova ustava plod in ogledalo velikih revolucionarnih pridobitev in uspehov socialistične izgradnje, ki so jih delovni ljudje Jugoslavije ustvarili v težkih borbah in težkih naporih, če-sto z mnogim odrekunjem in žrtvami, na čelu z Zvezo komunistov in tovarišem Titom.« (Edvard Kardelj) V kako veliki meri se naši delovni ljudje zavedajo pomembnosti sprejema nove ustave, nam dokazujejo javne razprave, v katerih je v nekaj mesecih na več kot 70 tisoč sestankih in zborih sodelovalo preko 6 milijonov občanov ali vsak tretji član naše družbe. V tej široki in pomembni politični akciji so naši ljudje ponovno dokazali, kuko zelo so zainteresirani za vsebino in oblike nadaljnjega razvoja socialistične družbe in to nam še posebej jamči, da bodo načelu, formulirana v novi ustavi, prišla v vsakdanji praksi do polne veljave. Nadaljevanje vsestranske uktivnosti delovnih ljudi, ki so sodelovali v razpravah o predosnut-ku ustave in s tein ustvarjali svoje človeške pravice, bodo volitve, ko bomo v maju in juniju volili predstavnike v občinske, okrajne in republiške skupščine ter v zvezno skupščino. To je *u di prva pomembnejša konkretna realizacija na čel nove ustave. Marsikateri izmed nas, študentov, bo tokral prvič volil in nedvomno bo to zanj pomemben do godek, kajti voliti pomeni še intenzivneje se vključiti v družbeno politično dogajanje, kjer nas čakajo vse večje naloge in odgovornosti. Feri Horvat NA U. REPUBLIŠKI KONFERENCI ZVEZE ŠTUDENTOV V LJUBLJANI V ospredju idejna vzgoja 25. aprila bo v Ljubljani II. republiška konferenca zveze študentov, ki ji bo prisostvovalo nad 100 delegatov iz Ljubljane, Maribora in Pirana. I. republiška konferenca je bila lani aprila v Mariboru in je bila posvečena obravnavi študijske in socialno-ekonomske problematike. Na letošnji konferenci slovenskih študentov bo glavna točka dnevnega reda idejna vzgoja študentov. Razen tega bodo delegati obravnavali študentovsko mednarodno aktivnost s posebnim poudarkom na problematiki študija tujih študentov pri nas. Mariborske študente bo na konferenci zastopalo 25 delegatov in bodo imeli 2 korefe-■ata in to o idejno-vzgojni problematiki na višjih šolah in o študentskem tisku. Namen konference je icitično analizirati slabosti in pomanjkljivosti pri vsestranskem 'dejnem usmerjanju študirajoče mladine ter pri neposredni organizaciji idejno-vzgojnega dela v zvezi študentov. Obenem bo pa konferenca delovni dogovor za nadaljnjo aktivnost študentske organizacije. Njen veliki pomen je v tem, da pride do boljše povezave in izmenjave mnenj med študenti vse Slovenije, kajti le na osnovi skupnih stališč bo naša dejavnost uspešnejša. Namesto uvodnika Seminarji med študijskim letom Mariborska sekcija Izrednih študentov VEKS zajema izredno široko področje — ves bivši mariborski okraj razen ptujske in ormoške občine. Temu primerno je tudi ogromno število njenih članov in tudi veliko število študentov, ki sploh niso povezani s sekcijo. Njen položaj je prav gotovo nekaj posebnega — vse informacije, ki jih svojim študentom posredujejo ostale sekcije, lahko dobijo Mariborčani kar na šoli. Zaradi tega je manjša tista povezanost sekcije, kakršno lahko vidimo drugod. Prednost sekcije v Mariboru pa je seveda bližina šole in možnost najtesnejšega sodelovanja s šolo. Sekcija obstoji že od vsega začetka delovanja VEKS in morda omagali sredi naporne študijske poti, drugi so se zadovoljili s polovičarstvom iz mike podjetij, matematike in knjigovodstva, trenutno teče seminar iz splošnega gospodarskega prava, v maju pa je na programu še skrajšan seminar iz politične ekonomije. Razen teh splošnih se- kakšnih drugih razlogov. Ve- minarjev, na katerih so preda-lik del je pa že blizu diplo- vali vedno profesorji šole, je me, tudi ti sodelujejo s sek- bilo tudi nekaj intenzivnih cijo le v manjši meri; pri- seminarjev za manjše skupi-pravljajo se namreč na zad- ne študentov — iz gospodar-nje, specialne izpite svojih ske matematike, iz gospodar-oddelkov, za te je pa navad- ske statistike (vzporedno 2 se- je v njej včlanjenih preko no tako malo kandidatov minarja). 800 študentov, vendar mnogi med njimi zelo malo sodelujejo s sekcijo. Nekateri so ф sil spremljal oziroma sodeloval pri diskusijah o predosnutku ustave? — Sodeloval sem v razpravah o predosnutku ustave na terenski organizaciji SZDL ter na šoli. Ф Kaj misliš o sistemu volitev ljudskih poslancev po novi ustavi? — Nov sistem volitev je po mojem mnenju zelo ugoden, ker omogoča vsakemu državljanu, da voli in je izvoljen. ф Aktivno sodeluješ pri ZS na šoli? — Pri odboru ZS vodim komisijo za MDB. Pri nas je težko aktivno sodelovati, ker imamo obsežen urnik predavanj in vaj. ф Poseben dogodek iz študentovskega življenja, ki ti je ostal v spominu? — Dogodkov je bilo toliko, da ne vem, kateremu bi dal prednost. Zame je bilo veliko doživetje, ko sem bil prvič na predavanju in ko sem polagal prvi izpit. Ф Kdo misliš, da bo zmagovalec šahovskega dvoboja ' Botvinik — Petrosjan? Navijam za Botvinika, vendar mislim, da bodo odločila Petrosjanova leta. Zato dajem Petrosjanu prednost. ф Kako preživiš nedeljo? — Dopoldne po navadi spim. Popoldne si ogledam nogometno tekmo (seveda, če je). Pri vsem tem pa tudi na študij ne pozabim. Tako se je končal pogovor z Zmagoslavom Tinto, študentom drugega semestra višje stomatološke šole. hkrati, da sekcija ne more Tako so torej bili na pro-zanje prirejati seminarjev, gramu seminarji iz šestih Za morebitno pripravljanje v predmetov I. letnika. Ce upo-manjših skupinah pa se do- števamo, da večina izrednih govarjajo kar sami. Približno študentov ni dolžna opravljati 40 izrednih študentov z ma- izpita iz predvojaške vzgoje, riborskega področja pa je že imajo torej izredni študenti diplomiralo. te sekcije možnost, da opra- Izkušnje dosedanjih let ka- VU° izpite — pogoj za III. žejo, da je sekcija skoraj ne-obhodno potrebna študentom, ki se kot bruci po 14. uri prelevijo iz uslužbenca v študente. Temu je prilagojen tudi program seminarjev mariborske sekcije. Sestavila ga je po anketi med svojimi novimi člani, ko so se le-ti jeseni vpisali. Zaradi tega je sekcija v študijskem letu 1962/63 izvedla seminarje iz ekono- semester že v juniju. Ti predmeti, iz katerih so imeli seminarje, so namreč obvezni na vseh oddelkih VEKS. Tudi odziv na seminarje je letos mnogo boljši, saj jih je sekcija planirala po anketi, in tako dala možnost obiskovanja vsem; prejšnje leto pa so se nekateri seminarji časovno križali. mm II. aprtishi Študentski kulturni teden 2e drugič so priredili študentje mariborskih višjih šol svoj »Aprilski kulturni teden«. Letos je obsegal program študentskega tedna na- narta, Krakarja In Juga ter pisateljev Hinga in Gaborovičeve, večer Jazza in poezije in študentski ples. Ni naš namen kritizirati iz- Podel lev prv h Kidričevih nagrad V prostorih obč ne Maribor Center so 11 aprila ob 10 obletnici smrti Borisa Kidriča, podelili prve K dnčeve nagrade. Podelil jih je predsednik upravnega odbora sklada Kidričevih nagipd pri združenju visokošolskih zavodov v Ma-. riboru prof' Miro Bračič Nagrade je prejelo pet študentov mariborskih višjih До1,, ki Sp sodelovali pri razpisanem natečaju: Franc Simčič, diplomant višje tshpifne . šole, za temo »Pregled reorganizacije transporta v Metalni«. Ivan Lešnik, diplomant višje tehnične šole, za'razpravo »Načrt elektroopreme za tri-hodni mikalnik«. Matjaž Mulej, absolvent višje ekonomsko-komcrcialne šole, za nalogo »Ekonomske integracije In njihov vpliv na naše gospodarstvo«. Vili Ernecel, študent višje agronomske šole, za razpravo »Osnove za čimbolj rentabilno proizvodnjo sladkorne pese v zvezi načrtnega pridobivanja zadostnih količin za predelavo v tovarni sladkorja Ormož«. Stane Kelhar, izredni štn-dent višje pravne šole, za delo »Uporaba selotejp prozornega lepilnega traku kot sredstva pri zavarovanju sledov kaznivih dejanj«. Svečanosti so se tudi udeležili predstavniki političnih In slednje prireditve: predstavo bor repertoarja prireditev. drame »Hiša na robu mesta« vendar ne moremo mimo tc- v interpretaciji amaterske ga, da ne bi opozorili na stva- skupine »Slave Klavore«, slo- г*, 4 bi jih bilo mogoče bolje ■ i —- — v i „ j urediti. Tako so na primer venski film »Peščeni grad«, najavi„ da bodo pris„ „a literarni večer pesnikov Me- premiero filma »Peščeni grad« režiser Boštjan Hladnik in nekateri igralci, vendar ni bilo nikogar. Prav tako tudi sam izbor filma »Peščeni grad« ni bil najprimernejši, saj so ga v istem času vrteli tudi mariborski kinemotagra-fi. Kar zadeva prihod režiserja in igralcev, bi se z malo boljšo organizacijo dalo urediti tudi to vprašanje in ne bi ostalo pri praznih obljubah. Zdi se mi tudi, da bi organizator študentskega kulturnega tedna lahko poskrbel za boljše populariziranje prireditev med študenti, saj smo jih na žalost videli na predstavah mnogo manj, kot bi jih moralo biti. Najbolj uspela prireditev je bil literarni večer. Na njem smo opazili številne zadovoljne obiskovalce. res so vzpostavili odličen stik z izvajalci, Zal nam je lahko, da ni bil program del, ki so jih literati predstavili, bolj obširen. Vzdušje na tem večeru je bilo sproščeno in nevsiljeno. Dela, ki so jih literati brali, so bila pri poslušalcih dobro sprejeta. Želimo si lahko še več takih večerov. Če analiziramo uspeh študentskega tedna v celoti, moramo žal priznati, da ni povsem uspel. Organizatorjem lahko zamerimo, da so Cesto ugotavljamo, da je premalo aktivnost mladih ljudi razlog za utrujenost in izgubljenost. Kadarkoli si prizadevamo razvozlati vprašanje premale zainteresiranosti za kulturne dogodke, za drulbeno-po-litično dogajanje doma i*> po svetu, naletimo na korenine nepopolne vzgoje V srednji šoli, v kolektivih, preko terenskih organizacij ZM, kulturno prosvetnih ustanov, delavske univerze in podobno. Ta pomanjkljiva vzgoja v največ primerih ni posledica premale aktivnosti naštetih organizacij, gre le za način pristopa k mlademu človeku, za možnosti, ki se mu nudijo za sprostitev in neposredno sodelovanje o raznih prireditvah. Vzemimo preprost primer: Mnogi ljudje ne poznajo dejstva, kako veliko število mladih ljudi ima danes, kljub »atomskemu« tempu življenja, na moč prozaični dirki za materialnimi dobrinami, kljub intenziviranemu sistemu študija, hobbg — pisanje. Drugi primer: Ali ste kdaj pomislili, koliko mladih ljudi se od časa do časa rado izkaže v družbi z recitiranjem pesmi, največkrat domačih pesnikov■ Ob malem številu mladinski h prireditev v Mariboru, mali pozornosti, ki se posveča mladinskim glasilom, ki jih je v Mariboru precej, podobno velja tudi za ostale oblike kulturnega življenja mla-dine, npr. pevske zbore, folklorne skupine, mladinski oder i. pd. je kaj lahko razvidno, da so možnosti za aktivnost tistih, ki bi se sicer radi udejstvO' vali, pa jim primanjkuje neposredne pobude, zelo male. (npr.: z razširitvijo srednješolske rubrike našega lista smo pridobili za delo v njej okrog 20 do 30 dela voljnih sodelavcev)- Nedvomno bi tudi študentje raje obiskoiiali prireditve, pri katerih k.1 lahko tudi sami sodelovali-Primer: večer jazza ln poezije, ki je bil najbolj obiskana prireditev študentskega kulturnega tedna, ki se je sicer odlikoval po neposrečeno izbranem repertoarju. družbenih organizacij občine in okraja Maribor Upamo, da bodo te nagrade spodbuda vsem mariborskim študentom za nadaljnje delo na znanstveno raziskovalnem področju, vsem nagrajencem pa čestitamo. premalo obvestili Javnost (kljub množici plakatov) i11 da zaradi tega prireditve nise bile vedno dovolj obiskani' Zamerimo lahko tudi študentom, ki so za prireditve videli, pa se jih niso v polnen1 številu udeležili. Reperto»f bi lahko bil boljši. Sicer P»' študentski teden Je za nami' Za drugo leto nam ostaja priložnost, da popravimo nap*' ke in bo Aprilski študentsk' teden dosegel svoj namen, d* bo res manifestacija študentske kulture. STRAN 2 ZAPIS* Slabi učni uspehi na srednjih šolah Zakaj se ne učijo? Zakaj ni uspeh boljši? 14) so vprašanja, ki se neštetokrat ponavl. ijo. Pri nas se vsekakor na moč trudimo, da bi izboljšali sistem izobraževanja, to dokazuje podatek, da npr. samo letošnji proračun v občini Center za šolstvo znaša nad 1 milijardo dinarjev. In kakšen je uspeh? Ali so te lepe vsote res dobro naložene? Pred dnevi sem prisostvoval sestanku okrajne komisije za šolstvo pri OK ZMS, ki se ga je udeležila večina predstavnikov občinskih komisij. Pogovor je tekel predvsem o problemih ter o delu zavodov v občinah. Tako sem dobil v rok? tudi tabelo procen-tualnega uspeha nekaterih srednjih šol v občini Center. Podatki kažeja, da je bil uspeh na: 9 tehnični tekstilni šoli 62,9 % 9 kmetijski srednji šoli 60% 9 SŠTV 50% 9 šolskem centru za blagovni promet 62,7 % 9 EGS 62,9% 9 centru za glasbeno šolo 93% 9 oblačilnem šolskem centru 89,7% 9 administrativni šoli 70 % 9 TSS 62,8% 9 ESS 56,8% Vsekakor so to podatki, katerih ne smemo in ne moremo zamolčati! Da poiščemo vzroke, nam ni treba hoditi daleč. Današnji mladi človek pač nima toliko samozavesti, da bi lahko pravilno in redno delal in s tem vsaj malo pokazal, da ve, kakšna naloga mu je zaupana. Majhen delež nosijo tudi nekateri prosvetni delavci, ki kažejo premalo zanimanja za delo mladine ter se ji ne posvečajo v takšni meri, kot bi se lahko. Nekaj pa je tudi takšnih, ki za svoje delovno mesto nimajo dovolj kvalifikacij (tu bomo pač morali še za nekaj časa potrpeti zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev). Se ena žalostna ugotovitev. Mestna mladina, ki ima mno- go več možnosti od podeželske, kaže slabše rezultate (po pravilu: več mu nudiš, slabši je). »Naša mladina, to so ljudje, ki bodo prevzeli delo z naših ramen,« pravijo starejši. Toda kako ga bodo prevzeli, če jim manjka osnova-ideološka vzgoja. V večini šol so uvedli mladinske ure, ki naj bi zakrpale »luknje«, nastale vsled preobremenjenosti učnega načrta. In mladina? E a, žalostno. Mladinske ure je sprejela indiferentno. Vrnimo se spet k uspehu. Večina zavodov je krenila v reševanju tega problema na nepravo pot. Dijaki, ki so imeli štiri nezadostne, so morali šolo zapustiti. In vendar, tudi tu ni bilo vse v redu. Nekatere šole so preveč popuščale, učinek je bil enak ničli. Edina rešitev je torej kreniti neizprosno po tej poti, brez vsakih p-puščanj. Ob koncu le še eno misel. Mnogo je zavodov in organizacij, ki nočejo prikazati pravega stanja. Tako ima površen opazovalec vtis, dg je vse dobro, lepo in praviln'0. Ali je res tako? Ali mladinske ure res delajo brezhibno? Ali so za slab učni uspeh res krivi samo dijaki, ali pa je temu delno kriv tudi neprimeren učni načrt in nekatere slabe učne knjige (da o tistih, ki jih ni, ne govorimo)? Sistem šolanja na učiteljišču je zastarel ттпвпншиптишпшпнпшЈшштшшпнншшшпппилпгопшишитгапншптмтпиппмииншшпио Pomlad, oh, Pomlad prihaja v deželo. In mladi ljudje držijo fige: »O, da bi se vreme ne poslabšalo in da bi klopi v parku ostale suhe!« Šolska vrata so zdaj tudi v glavnih odmorih odprta. Dijaki vsak čas pričakujejo nepreklicen odlok, da morajo v glavnem odmoru vsi (razen rediteljev!) na dvorišče. Dijaki se še niso znašli. In pred stopniščem svoje šole še ne oblikujejo značilnih skupin kot pretekla leta. Vendar nekateri pari že nakazujejo, v kakšno smer bo krenilo bodoče udejstvovanje petošolk in vseh ostalih. Ne bliža pa se samo pomlad. Bliža se tudi konferenca. Profesorji so pomladansko razpoloženi. Nekatere to razpoloženje spodbuja k večjemu popuščanju, druge k večji aktivnosti v nasprotni smeri. Poznam nekega tretješolca. Namerava postati profesor Vsak večer okrog devete pelje svojega psa v park na sprehod. Pes teka od klopi do klopi, včasih se pred kako ustavi, včasih pogleda tja, kamor bi tudi njegovega lastnika — in morda vsakega izmed nas — mikalo pogledati. ■■ '*- ■■■•■ .... Včasih pa grozeče dvigne taco.:. Fanta nihče ne upa nadreti, ker se pes tako prisrčno šnieji Tako moj znanec posnema Svoje bodoče1 kolege, seveda tiste »z večjo aktivnostjo Vdrttgi Smeli*. Oh. bo-, doči dijaki, jočitč se! >■'' ' ’ Franček Rudolf 9 Pred kratkim je bil« v 9 Kopru tridnevno posve-9 tovanje učiteljiščnikov. 9 Zbrali so sc predstavniki 9 vseh učiteljišč v Sloveniji. 9 Pogrešali pa so predstav-9 nike prosvetnih organov 9 ter družbeno-političnih or-9 ganizaci j. Ugotovili so, da učiteljišča v novih pogojih dela še niso našla mesta, ki jim pripada. Večina šol je že doživela reformo, le položaj učiteljišč je ostal neizpremenjen. Eno najvažnejših vprašanj je preobširen učni program, saj obsega ponekod tudi do 20 predmetov. Nujna posledica tega je velika zaposlenost dijakov s šolskimi obveznostmi, tako da si poleg strokovnega znanja ne morejo izpopolnjevati splošne razgledanosti. Na posvetovanju pa so le premalo razpravljali o možnostih, ki so jim dane. Premalo so govorili o vlogi mladinske organizacije in o dodatnih oblikah izobraževa- nja, kot so šole za življenje, mladinske ure in delo v raznih krožkih in sekcijah. Eden izmed vzrokov za iz-venšolsko neaktivnost je slab kadrovski sestav dijakov. Opariti je, da se mnogi vpišejo na učiteljišče brez pravega veselja do učiteljskega poklica, zaradi tega, ker na drugih šolah ni bilo prostora ali pa zato, ker imajo zagotovljeno štipendijo. Razumljivo je, da morajo ti dijaki vložiti več truda in časa v učenje. Prostori v katerih se vzgajajo mladi učitelji, so mnogo-kje potrebni prenovitve. To vprašanje je aktualne tudi na mariborskem učiteljišču. Tudi za sodoben pOuk je zelo malo pripomočkov. To so stvari, ki nedvomno negativno vplivajo na dijake. Rešitev vprašanja kvalitetnega učiteljskega kadra je v reformi učiteljišč, izboljšanju pogojev in ustanovitvi pedagoških akademij v okrajih, kjer jih še ni. Aprilski siuJeniski te J en Od3. do 14. aprila sd se v Mariboru vrstile prireditve v okviru IL Aprilskega študentskega tedna. Program je obsegal: turnir v malem nogometu, gledališko predstavo Hiša na robu mesta v interpretaciji amaterske sku- Skupna značilnost prireditev je bil slab obisk, med poslušalci je bilo celo več srednješolcev kot študentov, deloma zaradi splošne nezainteresiranosti študentov v Mariboru za kulturne prireditve, deloma pa zaradi dokaj neposrečeno tr- pine Slava Klavore, filmsko branega repertoarja prireditev иК111111!11111111Ш111ШШ11111Ш111Ш111|1Ш111Ш11111111ШШ||ШЦ|Ј||||||||||||||||||||!!||||||||||||Ш11!111Ш1Ш1111111111ШШШ1Н1 SREDNJEŠOLCI ■------------------------------------------------------------------------------------- predstavo Peščeni grad, literarno glasbeni večer in večer slovenskih knjiievnikov. Teden se je zaključil a študentskim plesom v . hali C. — nastopila naj bi vsaj ena študentska skupina. Zlasti na naslednje bodo morali misliti bodoči organizatorji kulturnega tedna. Ob robu Razprave o literarni pЦ ži so te pri nes več manj že polegle. Izlivi pod peres novinarjev, kr, tikov in drugih so bili Jed* kor bob ob steno. SkriiM nostni morilci, tihotapci skrivnostni jezdeci, vesoljski piloti, amaterski detektivi in seveda пербЦ pisno lepe-lepotice š