46 Nova raziskava je pokazala, da so za delfine v severnem Jadranu značilne visoke vsebnosti polikloriranih bife- nilov oz. spojin PCB, izredno toksičnih spojin, prepovedanih že od 70. in 80. let, in da samice strupeno breme pre- našajo na svoje mladiče. PCB so skupina umetnih kemikalij, ki so se nekoč uporabljale pri izdelavi različnih izdelkov, vključno z električno opremo, zaviralci gorenja in barvami. Gre za ene najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Znano je, da visoka izpostavlje- nost spojinam PCB pri živalih povzroča oslabitev imunskega sistema, hormonska neravnovesja in znatno zmanjšano ro- dnost. Slednja se lahko izraža kot poveča- no število splavov ali kot visoka smrtnost novorojenih mladičev. Čeprav je njihova uporaba v Evropi prepovedana že tri de- setletja, so te spojine še vedno prisotne v morskem okolju in še posebej v plenilcih na vrhu prehranjevalnih spletov, kot so delfini. V nedavni raziskavi smo ugotavljali priso- tnost PCB in drugih kemičnih spojin v veli- kih pliskavkah (Tursiops truncatus), ki ži- vijo v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana, najsevernejšem delu Sredozemskega morja in enem od najbolj obremenjenih območij v celotnem Sredo- zemlju. Rezultate smo raziskovalci iz pe- tih ustanov iz treh držav objavili v reviji Science of the Total Environment (https:// doi.org/10.1016/j.scitotenv.2018.12.025). Omenjene delfine v društvu Morigenos preučujemo in spremljamo že več kot 16 let, zato večino zelo dobro poznamo. S pomočjo dolgoletnih podatkov o opaža- njih posameznih identificiranih delfinov smo lahko koncentracije onesnaževal po- vezali z različnimi parametri, kot so spol, rodnost in pripadnost določenim soci- alnim skupinam. Vzorce smo pridobili s t. i. biopsijami – gre za pridobitev vzorca tkiva živali, ne da bi jo ujeli ali ji kakorkoli škodili. V tem postopku se v žival, tik pod hrbtno plavut, izstreli manjšo specializi- rano puščico, ki se od nje odbije in pri tem postrga majhen košček kože in podkožne- ga maščevja. Takšen vzorec lahko nato uporabimo za genetske, toksikološke in druge analize – vse iz istega vzorca. Ta po- Toksične spojine v jadranskih delfinih Besedilo: Tilen Genov stopek za delfine ni škodljiv, poda pa lah- ko ključne informacije za njihovo varstvo. Za študije prisotnosti onesnaževal se na- vadno uporablja vzorce poginulih živali, ki jih naplavi na obalo, saj so takšne ži- vali in posledično omenjeni vzorci raz- meroma enostavno dostopni. Toda pri tovrstnih vzorcih se nikoli ne ve, od kod poginule živali izvirajo ter kje in kako so živele pred smrtjo. Prav tako lahko pro- ces razpadanja spremeni koncentracije onesnaževal v tkivih. Po drugi strani je Za raziskave onesnaževal v delfinih se navadno uporablja vzorce poginulih živali, ki jih naplavi na obalo, v tej raziskavi pa vzorci izvirajo iz živih, prostoživečih delfinov. Na sliki poginula velika pliskavka, naplavlje- na na obalo med Piranom in Fieso. (foto: Ana Hace) Zbiranje podatkov o velikih pliskavkah pred Por- torožem. (foto: Tilen Genov) 47 pridobivanje vzorcev živih živali razme- roma težavno, zato večina dolgoročnih terenskih raziskav živih delfinov ne vklju- čuje informacij o onesnaževalih. V tej raziskavi smo uspeli združiti ta dva po- membna vidika, saj smo pridobili vzorce živih identificiranih živali, ki jih spremlja- mo že leta. Čeprav to ni prva raziskava, ki je uspešno združila ta dva vidika, so tovr- stne raziskave še vedno razmeroma red- ke, predvsem v Sredozemskem morju, ki velja za največje polzaprto morje na svetu z občutnimi človeškimi pritiski. Obenem raziskava predstavlja doslej največje šte- vilo analiziranih vzorcev živih prostoži- večih velikih pliskavk v Sredozemlju in Evropi ter prispeva pomembne nove in- formacije o onesnaževalih v delfinih. Pri 87,5 % delfinov so bile koncentracije PCB nad pragom toksičnosti, kjer pride do fizioloških vplivov pri morskih sesal- cih, medtem ko so bile pri 65,6 % delfinov koncentracije nad pragom, za katerega je bilo ugotovljeno, da vodi v nesposob- nost razmnoževanja pri morskih sesalcih. Takšne visoke vsebnosti onesnaževal so zaskrbljujoče predvsem v kombinaciji z drugimi grožnjami, kot so naključni ulov v ribiške mreže, vpliv pomorskega prome- ta, onesnaženje s plastiko, pomanjkanje plena ipd. Raziskava je pokazala, da imajo samci bistveno višje koncentracije onesnaževal kot samice. Do tega pride, ker samice ve- lik del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče v času brejosti in dojenja. To je tudi razlog, da imajo sa- mice, ki še niso imele mladičev, bistveno višje koncentracije kot samice, ki so že imele vsaj enega mladiča. Takšni rezulta- ti so glede na naše poznavanje fiziologije sesalcev sicer pričakovani, vendar je ta pojav razmeroma redko moč prikazati pri prostoživečih kitih in delfinih. Doza one- snaževal, ki jo prejme prvorojeni mladič (torej celotno toksikološko breme, ki ga je mama nakopičila do tistega trenutka), je lahko smrtonosna, zato del smrtnosti prvorojenih mladičev pripisujemo prav vplivom onesnaževal. Žal to ni niti prva niti edina raziskava, ki kaže zelo visoke nivoje izredno toksičnih in obstojnih onesnaževal v evropskih del- finih. Za delfine in druge morske živali v Sredozemlju je namreč značilna izredno visoka izpostavljenost spojinam PCB, ki je med najvišjimi na svetu. Te spojine lahko povzročajo bolezni, kot je rak, in onespo- sobijo zmožnost razmnoževanja. Nepo- sredno lahko povzročajo upade populacij ali preprečujejo njihovo okrevanje po mo- rebitnih katastrofalnih dogodkih, ki pov- zročijo visoko smrtnost. V vseh evropskih državah je treba vložiti še veliko truda v čiščenje glavnih virov spojin PCB, ki vsto- pajo v morsko okolje. Samice velik del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče v času brejosti in dojenja. Prvoro- jeni mladiči so še posebej ranljivi. (foto: Tilen Genov) Spojine PCB so še vedno prisotne v morskem okolju. Kopičijo se zlasti v plenilcih na vrhu prehranjevalnih spletov, kot so delfini. (foto: Tilen Genov) Velika pliskavka (Tursiops truncatus). (foto: Tilen Genov)