116. številka. Ljubljana, četrtek 24. maja. X. leto, 1877.
Ishaja vnak dan. r/.vsunili ponedeljke m dnovo po praznina, t»*r voljn po poati prejemali za a v s tro-o ge r u k o dožele za celo leto 18 gld., za pol leta 8 gld., m e.      leta 4 gld. — Za Ljubljano urez pošiljanja na dom za celo leto 13 trl.i.. Ml četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. K) kr.   Za pošiljanje na dom *e rnćuna 10 kr. ca mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in eioer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti projeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćotiristopno potit-vrsto S kr., će bo oznanilo enkrat tiska, f> kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Oopmi naj se tivole trankiniti. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinatiovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklainacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni44 v Kolmanovej hiši.
Kranjski deželni zbor je razpuščen!
Včeraj v sredo 23. maja je prišel v Ljubljano telegram, ki je nas narodnjake premočno iznenadi] in jako osupnil.
„Wiener Zeitung" prinaša uradno novico, da je kranjski deželni zbor ra zp u š če n.
Kaj to pomeni?
Zakaj samo kranjski, in zakaj zdaj? Zakaj se nij čakalo do jeseni, ker potem sam ob sebi mini, ker je uže itak zadnje zasedanje imel ?
Odgovor na ta naša vprašanja nam postaje jasen, če se domislimo, s kako drzno gotovostjo so nemškutarski poslanci, zlasti g. Vesteneck, v zadnjem deželnem zboru govorili, in s kako smelostjo je njihov organ potem novinarsko ponavljal, da narodnoj večini v kranjskem deželnem zboru mrtvaški zvoni, da bode pri prihodnjih volitvah nam nasprotna stranka zmagala!
Tedaj na nagloma, ko se nijsmo nadejali, imamo volitve na Kranjskem.
Nam nasprotna stranka je pripravljena, — mi ne.
To je za našo stranko iznenađenje, osupnenje!
Zato pa v naglici opozorujemo vse prijatelje narodne stvari na deželi, da brž, nemudoma, začno delo, da čuvajo in opomnijo brž volilce, da ne propademo pri prvotnih volitvah.
Le največje d e 1 o v a nj e, največja s 1 o-ga nas reši sramote, da bi izgubili zadnjo zborsko večino v velevažnem narodnem zastopu dežele.
Kakšne manevre naši nasprotniki ra-
biti nameravajo, kaj imajo pripravljeno, ne znamo še. Ali to vemo, da če vsak narodnjak v svojem krogu svojo domovinsko sveto dolžnost stori, bode k ljubu vsemu vendar le zmaga naša slovenska! l»rzo na delo! Ne udajnio sel
Vojska.
Z bojišča denes nij nič novih poročil važ-neje vrste.
Itusi so na Dunavu zfiseli Oltenico, Turki nijso niti braniti jim poskušali. Rumunci so jih tam srčno pozdravili, pa odmarširalidrugam.
Runmni in Itusi so vse priprave storili, da bodo iz Kalafata ven bombardirali Vidin.
Ruski car misli 26. t. m. k dunavskoj armadi priti.
„Praviteljstvenij Vjestnik" objavlja sle deti telegram vrhovnega poveljnika kavkazke armade o vzetji Ardahana : „Čast iniiun, Vašemu carskemu Velitestvu povodom v zelja Ardahana čestitati. Ravnokar sem od gene« rala Luris-Melikova dobil sledečo depešo: Utvrđenja ardahanska, tvrdnjava, C»0 topov, veliko provi/.ije in municije, tabor za 14 bataljonov Turkov in citadela leže pred nogami Vašega Velitestva. 17. maja od 3. do (». ure popolu-dne je naša urlilerija v zidove tvrdnjave naredila brešo. Ob G. je bil napad z regimenti Erivan, Titlis, Raku in se saperji. Sovražnik se napadu nij mogel ustaviti, pobegnil je in pustil veliko trupel. Kljubu temu je konjica sovražnika proganjala. Ob 9. uri so naši vo jaki šli po vsem mestu, kakor tudi po tvrd-njavah in so mej zvoki narodne himne navdušeni praznovali zmago. — Ruska zastava se je po vseh utvrjenjih nasadila. — Naše izgube še nijso natanko znane; misli se, da je 1 častnik  in 50 vojakov mrtvih,  4 čast-
niki in 180 mož ranjenih. Jaz no morem p r e h v a 1 i t i hrabrosti in h 1 a d u o k r v -nosti naših mladih vojakov in dobre dispozicije, ki so jih oficirji narejali. Danes bode v sredi utvrjenj v navzočnosti vojske slovesna služba božja."
Začetek turškega razsipa in mi.
Se predno je ruska vojska prestopila silni Dunav, uže sejo pokazal prvi vspeh njen, prvi veliki kamen so je odkrušil od mogočnega nekdanjega poslopja otomanske turške države: Rumuniia, sicer samo malo še, ali vendar še zvezana s Turčijo, izrekla je slovesno v obeh zbornicah svojega parlamenta, da je od slej neodvisna, samostalna država. To je najvažnejša novica binkoštnih praznikov. V zbornici rumunskih poslancev je namreč minister CpgolniČeanu rekel: „Mi smo svoboden, neodvisen narod, da pa se naša neodvisnost prizna, moramo svojo stvar pred Kvropo zastopati." Zbornica je potem enoglasno sprejela ta le dnevni red : zbornica na znanje jemlje, da je vojska mej Rumuuijo in Turčijo napovedana, da je vez mej obema državama raztrgana in da se s tem oricijalno posvečuje jednoglasno želena neodvisnost dežele. Isto tako resolucijo je sklenil senat, to se ve s pristav-kom, da se Turčiji ne plačuje vet d a n j , te-muč privrže k vojnemu proračunu in pa da se ustanovi nov rumunski orden „zvezda Ru-munije."
Mi Slovenje privoščimo Rumunom neodvisnost, da si je sami nijso zaslužili. Da so zdaj v akcijo stopili, ko jim Rus glavno delo opravlja in so mu le mala senca, to nij zasluga. Rila bi pat zasluga in slava jim velika, ko bi bili tačas junake se izkazali in neodvisnost proglasili, ko je junaška Srbija sama
Prižigalec.
K >ui      v  m„i. -.Ur.n apimiia M ias M. (juuiuinin,
J" fil.iV cm, J.)
X> «• it t£ i del, Deseto poglavje.
(Jj.t,j,:.)
Predno se je mogla izgovoriti, pritekla je Neta Grysworthova vsa polna Bal in dobre volje. Naslonivši se na Jeričmu ramo, rekla je šepetajo, a vendar glasno dovolj, da jo je lehko slišal ves mali krog:
sJerica, tako ljubeznjiVO se postavljajo le na Bkrivuem. Čudim se, tla tako ginljive prizore predstavljate ravno pred vramti."
Te besede nijso zmanjšale Jeričine zadrege, da, neizmerno so jo pomnožile, ko je doktor Jeremija zgrabil Neto za roko, ker je hotela otiti; zahteval je, naj mu pove, kar je hotela
reči z onimi besedami; rekel je tudi, da sumiti uže na Jerico ter hoče vedeti, s kom je bila šla.
„0, z nekim vitkim mladim čestiteljem svojim, ki je po njenem odhodu ostal na mestu ter gledal za njo, dokler se nijsein jela bati, da ga je iieusmiljenka spremenila v kamen. Uospica Jerica! kaj pa ste storili ubogemu možu?"
„Nič,u odvrnila je Jerica; „rešil me je, da me nij povozil mali voz na železnici, ter mu je potem spremil domov." Jerica je odgovorila jako resno; vsakrat bi se bila lehko z Neto smijala in šalila, a sedaj jej je srce preveč težilo. Doktor vendar nij opazil njene rastoče razburjenosti ter je šalo nadaljeval.
„Jako romantično! Preteča nevarnost! Rešitev! Samoten sprehod, kjer se skrbno ogiblje starega doktorja, ki bi bil lehko motil ljubki tete h tete! — Razumem!"
Jerica je zarudela kot kuhan rak, sku-
| šala )e v svojej sitne j zadregi stvar pojasniti ter je jecljala, da nit nij vedela, da se ne more spomniti — —
Helena Grvsvvorthova jo je bistro pogledala, Emilijo so prešinile skrbi, Neta pa, ki se je njene zadrege nekoliko veselila, nekoliko pa jo obžalovala, jo je vlekla v sobo k zaju-trku, rekot:
„ Jerica ! PUstive to v miru, saj na vsem pač nij nit posebnega."
Pri zajutrku bi bila rada zakrila svojo zadrego, a tajiti nij mogla, da jej nikakor ne diši. Zelo veselilo jo je, da je Emilijo po za-juterku smela spremiti v njeno sobo, kjer jej je na drobno povedala, v kakej nevarnosti je bila in kako jo je rešil gospod Filipa. Nje prijateljica je bila na videz zadovoljna ter jo je pustila v miru. Jerica jej je čitala iz neke knjige, katero jima je posodil ta gospod; tega jej vendar neprijazna osoda še zmerom zavi-
v dolgih štirih mesecih krvav in trdovraten boj borila proti celej Turčiji. Tačas može izkazati se so Rumuoi zamudili, zdaj se jim je lehko šopiriti.
A kakor rečeno, veselimo se tega dogodka, ker je pofcetek razruševanja turške države, tega glavnega kola v telesu Slo-vanstva, tega glavnega zadržka razvoja južnega in severnega slovanskega sveta. Srbija ne bode mogla niti hotela danj plačevati in odvisna biti, če Rumunija nij. Z isto, da z večjo pravico bode srbska narodna skupščina Srbijo za neodvisno proglasila. Magjari bodo sicer zaškripali od jeze, ali avstrijski Slovani, mi veČina v monarhiji, bodemo jim iz srcu privoščili svobodo.
Da bode Avstrija, precej kadar bode Rusija Bul garij o zasela in iz nje naredila tudi ne od vis n o slovansko bulgarsko državo, — osvojila Bosno, to je za nas, kakor gotovo. Magjari in razni ustavoverski nemškutarji dozdaj nijso mogli — hvala Bogu ! ustavljati takih stvarij, pa ga bodo mogli še menj ustavljati od slej. „Slovanski element" bode v našej monarhiji vendar le pomnožen, za vse drugo bosta skrbela duh časa in bodoča sreča našega roda.
Čitamo sicer v magjarskem „Pester L." in v judovsko-prusko-nemškej ter ustavovernej ,,N. Fr. Pr.u, da so narodi (!) naše monarhije razburjeni in vz nemirjeni (!?) zarad tega, ker je ruska vojska tako blizu naših mej, ali čudimo se le predrznosti teh lju-dij, da se upajo v imenu ,,narodov" naše monarhije govoriti, torej tudi v imenu nns Slovanov, ki se ruskih vspehov samo radujemo in rusko orožje tu doli na mejah le blagoslavljamo — kar vedno in glasno ponavljati je dolžnost avstrijsko-slovanskega novinarstva.
Nemšk glas o slovanskej stvari.
Z Dunaja 20. maja. [Izv. dop.] Naj zopet bralcem „Slov. Naroda" naveden dokaz, Članek prestavljen iz nemškega časnika, na Dunaji najrazširnejšega, ki je bil od nekdaj zoper Turke — kako si ta nem-Ski list misli o dogodjajih v orijentu. Dogod-jaji tu navedeni so objektivno posneti in vidi se temu nemškemu listu, ka je sicer zoper Slovanstvo, a ipak bode znal z dovršenimi čini računati. — Evo „Tagblattovega" članka:
„Dve sili bojujeti se proti Turčiji, a pri
tem ne mislimo na Rumunsko, ki mora vsled turške gluposti ter evropske nespretnosti bojevati se v zvezi sč severnim velikanom. Ti dve sili ste oficijalna ruska država in panslavizem (vseslovanstvo). Ti dve sili sti sedaj zvezani, podpirati se jedna drugo v vojevanji, vseslovanstvo goni rusko ljudstvo v ostrov, ono nojeva pred rusko armado, puntu prižigajoč plamena v Turčiji, od druge strani je delovanje slovanskih komitetov (odborov) pod zaštito ruskega državnega prapora. Ti dve sili pak nijste složni (!!?) v ciljih. Ruska država če rasti na uplivu, moči in ozemlji, i dvojbe nij, ka morajo ta teženja priti v kolizijo z interesi Evrope (! ?) Mnogo ozbiljneja je opasnost za Evropo v — vseslovanstvu. Diplomacija sč svojo veloljub-nostjo se more sicer še tešiti, ka bode Gor-čakovljeva politika pridržala si vrhovno oblast; a narodi Evrope boje se ter imajo prav k a morejo do zmage A k sakovega ideje. Svest proteče opasnosti je tu, in evropska neutraliteta je prikazen neobična, da začudljiva.
„Vseslovanstvo zadeva v neslovanski Evropi povsod na protivje, a treba je posebnega tolmačenja, ka je naprotiv temu vseslovanstvo moglo bezkazno podjeti vojno zoper Turčijo. Krivda je na prijateljih Turčije, akoravno slednji zatrjujejo, ka so, kot nekdaj kapitolske gosi, o pravem času oznanjevali opasnost. Se ve da so prijatelji Turčije mnogi kaj pisali zoper Rusijo; a istodobno so tajili ozbiljnost v vzhodu in v svojej domišljenosti obdarili so Turčijo s toliko močjo, s toliko silami, da je rusko podjetje uže naprej moralo smatrati kot smešno in bedasto. Da je vendar izbruhnila vojska, dokazuje, ka nijste imeli mnogo sličnosti mej soboj turška dialektika in istinitost. Iz nalično napačnega teorema proizšla je diplomacija. Verovala je moči in tvrdosti pariške pogodbe in tradicij, ki so v zvezi s to pogodbo. No, in sedaj je vse to se izkazalo kot ničevo in vesma nemožno je bojevati se za — fantazme. In baš temu naključju zahvaljuje Rusija prostost v svojem delovanji.
„A ne ti koma obsodbe Rusije in slovanskih teženj obstoja razlika nazorov v Evropi, iluzije turkolju-bov nahajajo upornost. Bilo je čudovito zahtevanje od knjeza Gorčakovega, da je Evropa svoje interese identificirala z onimi Ruske ; a tudi interesi. Vse je na mestu,
(?) kar se pravi o opasnostih protečih od Rusije; a ničeva fikcija je, ako se trdi, da se more še kaj opraviti posku^enjem braniti pariško pogodbo. Za lenega duha je vsakako najugodnejše iskati vse svoje zavetje vzdržanji — turškega cesarstva; ali praktično ne da se s tem ničesa početi. Kakor je b\U brez cilja politika da so hoteli papeštvo upotrebiti za ščit proti narodnemu gibanju v Italiji, isto tako tudi nij sultanstvo nikakšen jez več proti slovanstvu. Kalno (!) valovje slovanskega poplava kliče na upor (?), ali turška zagrada nij nič več zavetje proti uze davno znani opasnosti in neutralnost Evrope je izraz iz-znanja, kojemu nij se moglo protiviti. Obžalovati je, da se nijsmo (Nemci) uže privadili na vse posledice ovega izpoznanja; ,kq je bil še čas, bi se bilo moralo z brzo razrešitvijo vzhodnega vprašnnia staviti jez proti slovanski invaziji. (Torej uže prepozno!) Privogla-vanje na status quo je uzrok, da Rusija v trenotku okupira vshod, da je v slovanstvo vojujoča sila. Nezadovoljna vzhodna ljudstva podajajo se pred očmi le ruska krdela imajoč, v rusko (?) naročje."
„Mi smo si vedno objektivno račun nace-jali o dovršenih dogodjajih, in tudi sedaj moramo kazati na opasnosti proteče nam (Nemcem) od vses lav j an s t v a. Avstrija je tu v strelnej črti (?) in tok dogodjajev ima za pas najintezivnejši, najneposrednejši interes, bolje torej nego za drugo. Evropo. Sicer si je tudi Angleška postavila meje za svojo neutralnost; določila je tudi ona pogoje, za svoje neumešavanie. Kakor .se nam poroča, naročilo seje tudi lord LoJtupu, ko, je imel oddati lord Derhvjevo , oporno depešo, da objavi pet točk, kojih se ima držati Rusija, ako noče, da tudi Angleška stopi v akcijo. Sledeče so te točke: 1. Carigrad ne sme biti predmet ruskega napada; 2. Rusija ne sme si osvojiti ozemlja blizu Dardauel; 3. sueškega kanala ne smejo se dotakniti vojne operacije,; 4. tudi Aleksandrija mora ostati ovarovana vojnega napada; 5. Rusija vzdržuje se osvor jenja ob perziškem ozemlji. To je pet prstov angleške neutralne roke, in kakor je kazno, skrbi Angleška največ zato varovati svoje interese, mej tem ko hoče Angleška strogo neutralnost varovati mej dogodjaji na balkanskem polotoku.
„Mi smo uže nnglašali protivje mej ruskimi in avstrijskimi interesi; mi bi tudi ne mogli odobravati, da bi  Avstrija svoje
rala, da nij našel prilike, pri katerej bi se bil predstavil Emiliji.
Minul je ves dopoldan, a Viljema nij bilo nikjer. Jerica je bila polna upanja vsakrat, kedar je šel kak strežaj po prehodu; in kolikokrat je kdo trkal na duri, kar se je pred kosilom godilo po gostem, tresla se je tako, da je komaj odprla. A nikdo je nij poklical v govorilnico. Do polu dne je mrzlična razdra-ženost rastočega upa in prevarane nade temno porudečila njeno lice in kar je bilo prav naravno, močno jo je bolela glava. Ker jo vedela, kako krivo bi tolmačili njeno vedenje, ki bi s kakim izgovorom koli ne prišla h kosilu, trudila so je na vso meč, da se je tako skrbno kot navadno napravila. Ko je šla skozi predsobo na svoj sedež, nij bilo čuda, da so temno rudeeico njenih lic in svit razdraženih, temnih njenih oči opazili še drugi, ne le gospod Fi-lips, ki je nekoliko od nje sedel ter je neprenehoma ostro opazoval, dokler je ostala pri mizi.
Enajsto poglavje.
S polnočnega nebu, mirnega g]eda samo Na ranjeno srce usmiljeno, večno oko.
Jerica je šla precej po kosilu v svojo sobo, ko hitro je videla, da se je Emilija živo pogovarjala z gonpo Grysworthovo v družbini dvorani. V sobi je našla lep šop najbolj izbranih cvetic, katerega bi bila jej liišina kot je rekla, morala sama izročiti. Precej je slutila odkod so prišle, ter je vganila prijazne in blage nagibe, katere so napotile darovalca, da jej je daroval tako prijetno in ugodno darilo. Čutila je, da če je sme kdo milovati, milovati je sme gotovo gospod Filips, od katerega to ložje prenaša, nego od katerega druzoga.
Kljubu Netini opombi nij mislila ne tre-notek. da bi jej bili drugi nagibi, ne pa gola blagost in milost naklonili lepe cvetlico. Tudi nij imela nobene pravice na to. Gospod Filips se je proti njej vedel bolj kot oče, nego kot ljubimec;  in če prav ga je držala za mnogo
cenljivega prijatelja, imela ga je vendar le za takega, ter nij mislila, da jo on opazuje z druzega stališča. Dejala je cvetlice v vodo in vrnivši se v družbino dvorano se je silila govoriti o nepomenljivih predmetih, dokler je nij rešila razhajajoča družba, ki je po nekoliko hotela izjezditi, po nekoliko se voziti, po nekoliko pa malo zaspati. Mej zadnjimi je bila tudi Jerica, ki se je Emiliji izgovarjala, da je boli glava. A spati nij mogla in počasi jej je ginil dan.
Prišel je večer in ž njim nujno povabilo, da bi Jerica spremila doktorja Givsvvortha, njegovi hčeri in Petrancourta h koncertu, ki je bil napovedan v gostilnici pri Zjedinjenih državah. Zato se je zahvalila, ter je ostala pri svojej odpovedbi, če ravno *so se močno trudili, da bi jo pregovorili. Čutila je, da bi jej bilo nemogoče pretrpeti tak dogodjaj, kot denes zjutraj, — izdala bi se gotovo. Ker je minol celi dan, in Viljem nij nikakor skušal
•vojne sile varovala samo na hasek Angleške.
„Naša zadača je varovati svoje (torej avstrijske) interese in ne oziraje se na to, kakov je tok dogodjajev v orijentu, osigurati prosto reko Donavo. Pokazalo se je, da države, ki so na ozemlji spodnje Donave, nemaju zmožnosti dati kacegagod dovoljnega ^poroštva avstrijskim interesom.
„Ako je Donava reka istinito prosta pod avstrijsko zaštito, potem je Donava tudi ločilna zona v sredini slavjanskega ostroga, slavjan-skih vojnih sil. Politični kakor ekonomični interesi Avstrije zahtevajo spremenitev v polo-ženja spodnje donavskega obrežja i o tem teženji smemo računati tudi na pomoč Nemčije; kajti tudi v Nemčiji skrbi se naj več za to, da je Donava prosta, da je pod zaštito avstrijskega prapora do svojega ustja, do morja. —
V tem članku pripoznava torej Nemec: 1. da je oficijalna Rusija složna z velikansko večino svojega naroda (kot bi to imelo biti i .drugod); 2. da se slavjanstvu ne dado več vs-pešno staviti zapreke; 3. da se ofiie-jalna ne-slavjanska Evropa ne protivi težnjam ruskim, oznanujoč svojo neutralnost; 4. da namera vz-držanja Turčije ne more zaprečiti razširjajoče solidarnosti slavjanske; 5. da so turkofili se svojem bezumnim klevetanjem na Ruse slavjanstvu samo hasnili; G. da ima Avstrija največi interes pred vso Evropo, varovati svoj e i nt ere se v o rij e tu; 7. da svojih interesov Avstrija nema braniti z Angleško (kar je tudi „Slov. Narod" naglašal); 8. da tega tudi ne dostigne s podpiranjem Turčije (kar bi naši židovski Nemci, Magjari i nemškutarji tako radi imeli); i 9. da se položaj i razmere držav v orijentu morajo (tudi na avstrijsk interes) predrugačiti, (kar se zlaga s zadnjim ciljem Ruske i slavjanstva sploh). R. P.
Politični razgled.
Motrttnje detele.
V Ljubljani 23 maja. če&ki študentje na praškej univerzi so poslali moskovskemu slavjanske m u odboru zahvalnico, da je ou v tem velevažnem času pravi pot pokazal Slavjanstvu in Rusiji in da tako vrlo podpira slavjanske brate na jugu v njih borbi za svobodo. ,.Denes vam moremo le z besedami zahvaliti se, uli upamo tudi, da pride čas, da z deli pokažemo, kar plameni v našem srci: vroča hvaležnost do vas in bratovska ljubezen do Slavjanstva.
Tnanje rt rj.j**««.
Iz UHLnsIevo se poroča, da so ruski trgovci v orlovskem okraji sklenili mej voisko vse trgovinske zveze z Angleži pretrgati Tudi moskovski gremij bode enako izjavo od sebe dal.
V Srbi p t so odrejene volitve za narodno skupščino. — Za vojsko se vedno pripravljajo. Na Timoku in pri Negotinu se delajo utvrdbe. Mogoče, da bodo Rusi tudi skozi Srbijo šli v Turčijo. — Beguncev iz Bosne vedno več prihaja. Beda njih je velika.
V Vt*ti99pe je prišel 16. t. m. ruski general Rihter s svojim tajnikom, Bezobra-zovim.
V €?iii'itjrf*fl9t so imeli ministri 20. t. m. 5 ur dolgo posvetovanje o položaji vojske v Aziji. Sklenili so vse čete, ki prihajajo v Carigrad, k azijskoj vojski poslati.
Iz Londona se poroča, da je TV# dobila 30 milijonov  goldinarjev na posodbo pri Londonskih hišah. Angleška vlada je bila za poroka.
Na IV««cor'-''»i se uže začenja kraljevsko strahovanje in rovanje proti republiki. Journal Officiel" objav ja, da je novo ministerstvo odstavilo 42 (republikanskih) pre-fektov, in 21 jih je premestilo. Torej Broglije pometa uže močno. Kaj se bode iz tega naredilo? Dobrega za Francoze teško kaj. Vendar upamo, da se bode Mac-Mahon koncem varoval tudi predaleč na desno stopati ter Nemčijo in Italijo proti sebi zopet nahujskati.
Dopisi.
Iz sror«»n.f«» Ntiviiifslt«* doline 21. maja [Izv. dop.] Dva Ljubenska dopisnika sta v „Slov. Gospodarji," v št. 17. in 19. tožbo izrekla zoper sedanjega župana gosp. Ivana Žmavca, narodnjaka na Ljubnem. Ali sodniki po dolini sodijo stvar drugače, kakor pa sta dopisnika v ^Gospodarji" tožbo naredila. In sicer takole se izrekajo drugi: da je bil Žmavec jeden naj mari j i vej ših županov na Ljubnem, ker le on je tiste razposa-jence nekaj s svojo eneržijo ukrotil, kateri so uže take nerednosti doprinašali, da bi si kakov potnik kmalu po dnevi ne bi bil upal skozi trg iti, ker pri belem dnevu so se uže okna po trgu pobijala, in po noči so se na cesti potnikom brane in plugi nastavljali itd. Sedaj so se z veliko sodnijsko kaznijo ti razposa-jenci ukrotili. Res je, žalibog, da iz mej 20 teh razposajencev sedi tudi jeden možak, ka terega cela dolina omiluje, da je tako nesrečen bil, da se je mej to druhal enkrat pomešal ; ali ljubenski župan nij bil sodnik. Da je g. Ivan Žmavec pošten narodnjak, to se je vsikdar izkazal pri volitvah; da ima od občinstva še dosti vpliva, priča mu to, da je tudi pri druzih pod vzet jih v odboru. Da bi ga
dopisnika pred svetom bolj ogrdila, sta se poslužila tudi dosti neresnice. Evo to so: neresnično je, da bi bil dal sedanji Župan pred 4 leti po nemško zastran občinske volitve oklicati, ker tisti Čas še on nij bil župan, torej tudi nij mogel ne po nemško, ne po slovensko o klicev dajati. Tudi to je izmišljeno, da je letošnje leto dal sklicati nalašč na belo nedeljo ali na veliko cerkveno opravilo pri Delih vodah, da je šlo k Belim vodam vse na božjo pot. Vem, da na Ljubnem nijste taki pobožnjaki, da bi 7 ur daleč vsi gospodarji na božjo pot otšli. Ko bi to bilo, moral bi župan koledar v rokah imeti in dobro preštudirati, katero nedeljo 7 ur okrog Ljubnega ne hode pri nobenej cerkvi kako blagoslovljenje, ali kakšnega večjega cerkvenega opravila. Nadalje tožujeta dopisnika, da ima župan v občinskem odboru samo žlnhto. No to bi kazalo, da ima on in njega žlahta največ upliva v občini. Pa tudi to nij resnica, kaiti le jeden mu je v rodu, ta je g. Pikel. Nadalje ga tudi tožujeta, da se je udeležil necega plesa in pustne dni celo maškerade. To je smeha vredno, da ga za kaj tacega javno tožujeta. Saj Be po mestih, kakor tudi po druzih trgih in selih poštenih plesov in pustnih veselic radi udeležujejo razni stanovi in razni narodi, in če kdo kake druge nerednosti ne stori, ne štejejo mu nič v greh udeleženja veselice. Dopisnika nič ne omenita njegovih občinskih računov, katere vam je uže zdavnaj položil od svojega županstva, katere mu je celi občinski odbor potrdil I Na dalje tožujeta, da se po krčmah črez policaj no uro močno patrolira; a mislite si, da tega so krivi le vaši razposajenci: nobeden poštenjak si ne bi mislil, da se bode našlo tako človeče, da se bode vstopil na stran teh divjakov in orožje potegnil zoper poštenega župana. Dokazujeta pa tudi, da je pri zadnjih volitvah za občino popolnem propal. Zakaj pa nijsta tudi tega omenila, da se je pred vo-litvijo za trdo izrekel, da se on v občinski odbor nikakor no d& nič več voliti, in da ga je še g. kaplan silil, da naj se pusti voliti.
ti! €«rtl«lc*» 22. maja. [Izvirni dop.] (Štajersko umeteljniško društvo.) Štajersko umeteljniško društvo je napravilo v tekočem mesecu svojo 27. razstavo podob. Ker razstava ne traja dolgo in ker se nahajajo v njej jako zanimive reči, opozoriti hočemo Slovence, da prišedši v Gradec n« opustijo obiskati te razstave. Vstopi se lehko vsak dan in za malo svoto 20 ali 40 novcev. Kritike o posameznih umotvorih če-titim čitateljem „Sl.
jo najti, bilo jej je za ves svet nemogoče, nastaviti se, da bi ga srečala in da bi je Viljem morebiti v napolneni dvorani nij našel in iz-poznal. Ne, — hotela je čakati. Vsakakor ga bode kmalu videla, v sedanjih okoliščinah pa bi ne vedela, kako naj bi ga sprejela. Hotela je rajši nekoliko dalje ohraniti svoj i u c o g n i t o.
Šli so tedaj brez nje ; sledili so jim mnogi drugi iz gostilnice; na pol prazna dvorana družbina je bila jako mirna, kar je Jerici zelo dobro delo, ker jo je bolela glava ter je bila nemirnega srca. Bolj pozno v večer se je predstavil Emiliji nek duhovnik, bolj starikast gospod, ter se je ž njo pogovarjal. Gospa Gry svvorthova in doktor Jeremija sta se pogovarjala mej soboj, gospa Jeremijeva je kima.a in Jerica, misleča, da je ne bodo pogrešili, Be je izmuznila iz sobe, da bi nekoliko posedela pri solučneiu svitu. Kar jo je gospod Filips našel v pred vezji.
,/ikaj  pa ste tu prav sami V" vprašal rje. »Zakaj pa nijste šli h koncertu?" „Boli me glava."
„Opazil sem to pri kosilu. Kaj vam Še nij odleglo?"
„Ne, zdi se mi, da ne."
„Pojdite hodit malo z menoj v predvežji gori in doli.   To vam bode delo dobro."
Sla je ž njim. In jako jo je kratkočasil ter jej pripovedoval mnogo šaljivih dogodbic Posrečilo se mu je, da se je zasmchljala in celo zasmijala; in videl se jo jako zadovoljnega, da se mu je bilo to posrečilo. Povedal jej je mnogo veselih dogodbic, katere je videl ali slišal, odkar opazuje življenje v Saratogi; nazadnje pa jo je vprašal, ali se jej ne zdi to jako brezsrčna igrača.
Jerica se je začudila temu vprašanju. Vprašala ga je, kaj misli reči s tem.
„Kaj  se  vam ne zdi zelo smešno, če
pride to! ko tisoč ljudi sem, da bi se raz-veseljevali ?a
,,Ne vem," odvrnila je Jerica; „a dozdevalo se mi nij to. Mislila bi, da je nekaj izvrstnega za one  ki se res razveseljujejo."
,,In koliko je tacih?"
,,Menila bi, da večina njih."
„Ne, nikakor ne. Nad polovico jih odpotuje nesrečnih in skoro vsi drugi pa nezadovoljni "
..Kaj mislite vi? Jaz pa sem mislila, da je mičnost kraja v tem, da se vidi toliko srečnih obrazov. Zdeli so se mi skoro vsi srečni."
„0 to je vse le na videz. In če hočete opazovati, tako so oni, ki so denes srečni, jutri nesrečni dovelj. Ubogo dete ! vi sami ste bili včeraj še srečni, a denes nijste več."
(Daljo pri h.)
Naroda" ponujali ne bomo, ker to nij namen teh vrstic. Bilo bi to tudi drzno podvzetje za nas nestrokovnjake. Saj slovenskemu svetu nij neznano, kako različno so sodili strokovnjaki Ma\ovo podobo, predstavljajočo Kiistovo glavo. In tudi ta je sedaj izpostavljena z dvema drugima istega mojstra; na enej vidimo Marijo Magdaleno, na druge j Judeža izdajalca, samomorilca. — Ta trilogija zavzema posebno sobo in se najbolje obiskuje. Vse tri podobe cenijo se ua 45.000 gld. Tretja podoba, katera zasluži našo pozornost, je JHerm. Schlbsserjeva „Venus Auadvomene". Bila je ta podoba uže leta 1870 v razstavi ces. akademije v Bero-linu odlikovana z zlato svetinjo. Cena jej je 10.000 gld. av. v. Tretje mesto moramo od-meuiti dvema slikama A. Tschautscha iz Kima
— tudi Schldsser je v liimu — des Gespen-sterzug des vvildeu Jiigers in „Undine kehrt zu deu VVussergeistern zuruck". Prva ima za podlago znano pravljico o divjem lovcu ter stoji 7(Mm mark; zadnja se naslanja na pravljico Fr. barona de la Motte-Fouqueja ter stoji 4200 mark. Da sti obedve izborno koncipirani in izpeljani je občna sodba. Nam je ugajala najbolje podoba 3'J. — vseh je G5 — katera predstavlja kralja Franca I. v ateljeju kipo-reza Beuv. Cellinija izpostavljena po E. Kode rj u iz Dunaja. Kralj in kraljica sedita na stolih, za njima je spremstvo. Gtllini odkril je obisKovalcem kip, predstavljajoč, veličastnega Jupitra na prestolu; v rokah drži znamenja svoje moči, žeslo in bliske. Kako veličastna je slika Cellinija, kako zadostenje se mu izraža v licu, kazaje krasen umotvor! Ponosno se ozira na prišlece, kateri zrejo z začudenjem vsi na kip — razve euega v kardinal-skej obleki. Mlad pomagač stoji kot okamenel na strani; ne upa si pogledati niti veličanstva v zamakuenosti, niti mojstra. Krasna je tudi podoba 40. Izdelal jo je Cornicehus v liauavi. Nain je vzbudila vsa druga čutila od prve. Predstavlja namreč Konrada Marburškega, spovednika sv. Elizabete, kateri pusti zadnjo po bratu Gerhardu bičati, ker misli, da je nepokorna; mož sam moli zraven miserere.
— Slika strogega spovednika in brezsrčnega redovnika je jako karakteristična; obraz in oči kažejo njegovo notranjest. Elizabeta je popolnem udana pokornica ; znamenja spo vodnikove jeze vidijo se od daleč na njenem nežnem životu, a bič še vedno pada. Podoba velja 10.000 mark.
Naveli smo imenovane glavne umotvore. Vredni pa so vsi, da si jih človek ogleda. 11 koncu moram še omeniti dva kipa, predstav-jajoča še živeča pesnika llanierliuga in Kose gg e rj a._
Ooiiiače siv ari.
— (Cesar) je notranjskemu mestu Ložu, ki, kakor znano letos praznuje 400 letnico svojega obstanka, podelil v svojem, kakor tudi v cesaričinein in cesarjevičevem imenu lepo svoto 300 gl. za pridevek k svoti za jedno študtntovsko ustanovo, ki bode nosila ime cesarjevo.
— (Tatovje v iarovži.j V Javorji, okraj ljubljanski, so 20. onega meseca tatovje vlomili v farovž in odnesli za 100 goldinar-skih in okolo IGO druzih tolarjev, za 100 gl. srebrnih dvujsetic in petič, 7 cekinov itd. vkup za 587 gld. vrednosti.
— (Požar.) Pogorela sta kmeta Anton Gregorčič in Fr. Hočevar na Kalu, v novomeškem okraji.
Ttine rene
v i Mir.. ■ tm 23. maja t. 1. P j.-hum hektoliter 11 gl  2) kr.;  — rež 8 gld.
— kr.; — ječmen 6 gid. — kr.; — ovoa 4 gul. — ■JO  kr.; ajda «> gld. 70 kr.; — pro.io B   glit   20 kr..
— koruza 7 goid. 20 kr.; krompir 100 kilogramov 6 gid. 25 ki., — Ližol hektoliter 7 gld. 50 kr.; lu.mi.i kilogram — gl. 94 kr.; — in.ur — gld. 85 kr.; — špeh trišen — gld. 78 kr.; — apen povoj-m — gld. 75 kr.; jajce po l'J/3 kr.; — uilek i .It ip 7 :tr.; guvedums kilogram bO ki., — tdiecuhte 48 *r.; - svinj a k o Bonu 86 kr.; — »ena 100 kilogramov 2 gi l. bO sr.
— slame 2 goid. 85 kr.; — urva u-.la -i kv. metrov
onaj s a a ooraa	23. maja		
(izvirno tolegratičuo poročno.;		30	
Enotni drž. dolg v bankovci u Enotm drž. dolg v srebru	58 g.d.		ki
	64 n	15	»
		20	n
lbttO drz. posojilo	107 „	70	n
Akcije narodne banke	769 „	—	n
Kredi ne akcije	.34 „	50	u
London	.28 „	»5	n
Napol.	10 a	33'/»	n
(J. k. oekini	•J •	14	n
Srebro	il3 ,	10	n
Državne marko ....	o3 „	85	n
Loterij iti* *r<'cke.
V Linci 10. maja: 33. 90. 75. 71. 89 V Trstu 19. maja:  53. 24. 85. 62. 5G
1—— IHlillHII Vi\iT<'-- \•■•■TITiTiTfllHTlrM
Zahvala.
Za častit j ivo udeleževanje pri pogrebu nepozabljive deklice
Emilije Valenta,
so vsem, posebno predstojnistvu mestne dekliške šole in gospodom pevcem toplo vali valj a jejo
(i3o) Žaluj.oči ostali.
V Ljubljani, 20. maja 1877.
Vsega zdravilstva dr.
Josip Dere,
dozdaj asistent in sekundar na porodniškem oddelku ljubljanske bomico, si usoja naznanjati, da stanuje od 10. maja naprej na t»v. l*etri» ve.ti nt. 41, pri tU-h na levo, in da ordinira od 8. do 10. ure zjutraj. Ubogim zastonj; v ženskih buleznih pa od 3. do 4. ure popoludne. (114—6)
V Ljubljani, 9. maja 1877.
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo In skuseno sredstvo proti večini bolezr.ij vsp.'šnim učinkom in sicer rako, da bi morita vsaka gospodinji rako zdravilo pri b ši i meti. (53—bO)
Jt-.liijo pravo dObiVM ie ;>ri
<jrat>ricl Piccoli,
lekarjit, na Junajnkej centi v Izubijani,
► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 €► ♦
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo-tudi po postnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober4', originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifovnske povesti" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tu(/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. 9i2ia Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena (JO kr.
5. pfžupnik JVakefieldtiki". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
G. ,,MeJ dvema stoloma/' izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Zvonove
harmonično ubrani s iiguralniuii olepšavami.
Brizgalnice za ogenj iii /a na vrt,
pumpe vsake vrste,
prodajejo jako solidno izdelane prav po ceni
Oesterreicher & Freund,
Muscliineii-FulirikH-Niedcrlugo, U ii >. Akti4leuiieb>truMMe 1.
Slovenske
lepoziianske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjigo:
ISoxa^.a,ia.i in. povesti:
1. Eruicm Tnteiibali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......5o kr.
2. Netit Holdeuitt. Roman, francoski spisal Viktot Clterbuliez, poslovenil Davorin llotstnik   50 kr.
«i. HtMitorčiett. Komun h pogorskega zakotja, ĆeŠki spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič. velja   ........      50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — >» črni zemlji. Novela, spis. ./. Skalec, velja 25 kr.
5. H u#.<*n. Novela, francoski spisal 11. Riviere, poslovenil Davorin llovtmk. — Cerkev in državu v Ameriki. Francoski spisal K. Laboulaye, poslovenil Davorin llontnik, velja     ...      25 kr.
S.  JLiistlci v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Životopisje, sp. Rajč liož. — Prečem, Freserin aH Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. .Machiuvelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celeatin. — Trsivo z grozdjem na Ruskem, Bp. dr. J. Vošnjuk. — Čagava bode? Novelica,, sp. J. Oyrinec. Velja        ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulu*.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor boce katero koli teli knjig dobiti, naj pise „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
g -i. O
0< TJ 5.2.
I *
-.it
CD _.
'j
O    _ =
CS3< 5*čT -
is    i M
M» o *
h S. B
3 —
g .-» I S"
P 1 ^
,__M M
S* — c c
B- C* - 13
6* " —w
STO g r*'
C T? O ji 8»
b E
s. 1
Si
o-
c
7?
I
Ci n
2.2.0? p •
S. S' I
»ti!
H5'N
»J g „ as ts, ct '—• ■ »
Zalivala in priporočilo. |
Čutim so dolžnega, svojim p. n. gostom za prijazno obiska-vanjo tukajšnjih iitalniikih prostorov ob času, ko sem jaz tam pos oval, zahvaljevati so najtopleje in si ob onem dovoljujem naj-udanijši) poročati, da suni 2U. t. ni tukajšnjo
9^
^6.
(sv. Petra cesta),
prevzi 1. — Vabim udvorljivo Črstito p. n. občinstvo, da mnogo obiskuje to pivarno in vrt, ki jo traven in da so poslužuje ži-valn.o kegljišča. Servira se: zajutrek, kosilo in večerja, pravo Schretnerjevo marcevo i>ii*t, na 1 du hlajeno, dobra bela in liab-ča hi i xii 4i t i mi in tudi (ina Imti'IJ*'" »»««• Trudil B6 bum, da pa/.iio vodim kupčijo, in da si se Solidnim in urnim Stre-ienjem pu najnižjih oenah vedno zadovoljnosi ča^titib p. n. gostov pridobim.
Prav mnogobri.jneiuii pohodu se priporoča spoštovanjem
(181—2) I vini Tanko.
it
iziatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina u uak »Narodne tiskarne