Poštnina plačana v gotovini: Nar o č n i n a na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Misijonska nedela. Dnes obhaja sv. Cerkev misijonski svetek. Spomina se Jezušove najvekše zapovedi v šteroj je njegova najbole vroča srčna žela zapopadena: „Ite po vsem sveti, včite vse narode i je krščavajte v imeni Oče i Sina i Svetoga Düha.“ Gda se je proti nebi zdigavao i šo Jezuš proti večnoj svojoj blaženoj domovini, te se je rodila ta najvekša zapoved. Najvekša je, ar se ž njov spunjavle prva i drüga najvekša zapoved, to je lübezen do Boga kak prva i lübezen do bližnjega kak drüga. Najvekša je ta zapoved potem zato, ar je dana vu vüri ločitve našega Odküpitela od nas i ar tisto razširja, ka je največ : bože kralestvo. Jezerodevetsto let je minolo, ka je Jezuš vmro na Križi za človeči rod i je ešče jezeromilijon lüdi, ki neso krščeni, ki ne poznajo svojega Odrešitela i njegove presvete Matere, ki ne vejo zakaj so stvorjeni i ka je čaka po smrti. Tem neštetim milijonom poganov veli Jezuš glasiti njegovo vero i je po sv. Krsti sprejeti v njegovo sv. Cerkev. To najvekšo nalogo da more Cerkev po svojih kotrigaj, po nas, verno spuniti, obhaja denešnji svetek. Obhaja ga z gorečimi sv. mešam molitvami i navuki, z šterimi vužiga naša srca, da njej pomagamo verno spuniti to veliko nalogo, da smo goreči njeni pomočniki pri širjenji vere med pogani. Takši smo pa te, če 1. smo sami goreči katoličanci ne po imeni i krstnoj knigi, nego vu djanji i 2. če podpiramo misijone z dari, če pa teh nemamo, z molitvami i zatajüvanjom. Vekše dužnosti ne, kak širiti Jezušovo vero i vekše plače zato tüdi ne. Izkaz o uspehu občinskih volitev 15. okt. 1933 za srez Murska Sobota. za srez Dolnja Lendava. Beltinci : Volivcev 555. glasovalo 441. Peterka Martin posest. in župan v Beltincih 176 glasov (2 odbornika), Baligač Štefan, posestnik v Beltincih 265 gasov (16 odbornikov), Bogojina: Volivcev 645. glasovalo 547. Ošlaj Franc, posest. in župan v Filovcih 266 glasov (3 odbornike), Gutman Jožef, poljedelec v Bogojini 281 glasov (15 odbornikov), Bratonci: Volilcev 870. glasovalo 660. Erjavec M., posest., župan in član banskega sveta v Bratoncih 253 glasov (4 odbornike) Cigan Marko, sodar v Gančanih 407 glasov (20 odbornikov), Črensovci: Volilcev 1141. glasovalo 908. Skoberne Franc, pos. in župan v Črensovcih 426 glasov (4 odborniko), Horvat Anton, posestnik in župan v Žižkih 482 glasov (20 odbornikov), Dobrovnik : Volilcev 1036. glasovalo 500. Leonhard Josip, pekar i župan v Dobrovniku 193 glasov (3 odbornike), Trajber Ludvik, poljedelec v Dobrovniku 307 glasov (21 odbornikov) Lendava : Volilcev 902. glasovalo 636. Dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dol. Lendavi 237 glasov (3 odbornike) Bačič Arpad, stavbenik v Dolnji Lendavi 399 glasov (21 odbornikov) Gaberje : Volilcev 935. glasovalo 697. Kiraly Jožef, posest. in župan v G. Lakošu 303 glasov (3 odbornike) Lebar Josip, poljedelec v Kapci 394 glasov (21 odbornikov) Leto XX. št. 43. Dolnja Lendava, 22. oktobra 1933. Cena številki 1 Din. Občina Volilci Glaso- valci Kandidatne liste Odborni- kov v % Bodonci Cankova Gor. Lendava Gor. Petrovci Gor. Slaveča Križevci Kupšinci Mačkovci Martjanci Murska Sobota Murska Sobota okolica Pertoča Prosenjakovci Puconci Rogašovci Strukovci Šalovci Tešanovci Tišina 744 569 920 1168 897 984 495 897 602 977 976 919 875 940 977 481 930 691 555 528 368 481 739 473 632 401 623 401 770 753 621 652 610 729 330 587 464 292 Hodošček Maršik Vogler Bokan Bačič Bohar Fartek Sabo Kučan Titan Geder Norčič Kocet Car Vezir Kovačič Hartner Koder Celec Kovač Martinec Rajner Kolmanko Varga Hack Kuhar Unger Šavel Aleks Žižko Štefanec Kuhar Antalič Cigler Ficko Gabor 266 262 368 268 213 739 373 100 632 221 159 21 293 330 285 116 606 164 339 319 81 14 621 390 262 610 729 330 387 200 317 147 52 47 193 15 3 vse 21 3 vse 23 1 vse 16 2 1 3 15 16 2 23 1 16 7 1 vse 16 2 vse vse vse 21 3 16 2 1 1 16 71 65 52 63·5 52·7 64 81 69·41 66·6 78 77 67·5 74·5 65 74·5 68·6 63 67 52 6 2 NOVINE 22. oktobra 1933. Genterovci: Volilcev 523. glasovalo 369. Noršič Karol, pos. i župan v Radmožancih 167 glasov (3 odbornike) Slivnjek Geza, čevljar v Genterovcih 202 glasov (15 odbornikov) Odranci : Volilcev 978. glasovalo 694. Horvat Ignac, posest. in župan v Odrancih 280 glasov (4 odbornike) Hozjan Stefan, posestnik v Odrancih 414 glasov (20 odbornikov) Orešje: volilcev 825, glasovalo 522. Muhvič Rudolf, trgovec v Petešovcih 333 glasov (21 odbornikov) Pavlinek Josip, gostilničar v Petešovcih 189 glasov (3 odbornike) Poljana: Volilcev 620. glasovalo 344. Gerič Martin, poljedelec v Veliki Polani 163 glasov (3 odbornike) Jaklin Jožef, posestnik v Veliki Polani 181 glasov (15 odbornikov) Turnišče : Volilcev 1004. glasovalo 535. Dravec Jožef, posest. in župan v Turnišču 124 glasov (2 odbornika) Litrop Štefan, obrtnik v Turnišču 411 glasov (22 odbornikov) Jugoslavija i Bolgarija. V začetki oktobra sta jugoslovanski krao i kralica obiskala bolgarskoga krala i kralico v Evksinogradi pri Varni ob Čarnom morji. Sestanek se je vršo na zgodovinski den 25. letnice, gda se je Bolgarija proglasila za samostojno králevstvo. Uradna poročila so pisala, da je te králevski sestanek samo drüžinskoga i prijatelskoga značaja, ar sta si naš krao i bolgarska kralica sestranca. Mednarodna politična javnost pa pravi, da je sestanek bio zgodovinskoga pomena. Že pred par tjedni sta se kralevski dvojici sestali na belgrajskom kolodvori. Ne dugo nato je bila konferenca zvünešnjih ministrov držav Male zveze ob navzočnosti jugoslovanskoga i rumunskoga krala. Po sestanki v Bolgariji sledi obisk jugoslovanskoga krala i kralice v Carigradi, gde sta se sestala naš krao i kralica s predsednikom törske države s Kemal pašom. Nazadnje sta jugoslovanski krao i kralica obiskala ešče grški otok Krf, takzvani „otok grobov ali smrti“. Te otok leživjonskom morji, ob izhodišči jugoslovanskoga Jadrana v sredozemle. Na tom otoki je dobila zatočišče leta 1916 srbskoga vojska i se na njem pripravlala na velke junaške boje, s šterimi si je znovič oslobodila svojo rodno zemlo i stvorila kralestvo Jugoslavijo. Prvi grobi so se začnoli odpirati na otoki včasi prve dni 1.1916. Zmerom več jih je bilo, zmerom bole so naraščale te zaseke v trdo skalovje otoka, ki so sprejemale mrtva tela bojnih junakov, ki so z grozotnimi mukami prišli skoz skalovito gorovje i skoz strašno albansko zimo. Nagi i bosi, izmučeni, stradani, zrüšeni od neozdravlivih betegov so prihajali prvi srbski vojaki na otok. Na tom otoki je moralo izdehnoti jezero trpinov, ki so meli samo ešče telko živlenske volé, da se privlečejo v neizmernih mukaj v to zavetišče i so vmrli, gda so se njihove zmrznjene i okrvavele noge doteknole peščenoga otoka. Mesto, da bi je ogrelo jüžno sunce i poživilo, so začnoli vmirati. I miranji je ne bilo konca. Kapali so, kak kaple ovenelo cvetje. Smrt je nesmileno kosila med njimi. Vsaki den i noč je žela bogato žetev, tak da so niti ne mogli vsi najti svojega groba na otoki, liki so je morale na jezero mrtvih junakov zmetati v morje. Na te otok smrti je kapao srbski narod po velkih slavnih dnevaj v začet k isvetovne bojne. Nad otokom smrti, nad smrtnov tišinov vojaških šatorov pa je plavala močna vera v Boga i v vstajenje naroda, ar so vojaki znali, kak velka je njihova Pravica i da morejo po najbole težkih dnevaj priti bouši časi. Težko bodemo našli v zgodovini narodov telko vere v bouše čase, telko zavüpanja v zmago pravice, istine i lübezni. S tem obiskom se stvarjajo prijatelski odnošaji med Jugoslavijov i Bolgarijov. Države jugovzhodnoga dela Europe se otresajo tutorstva različnih europskih velesil i stremijo za nastavlanje svoje balkanske zveze. Zbližanje obej slovanskih držav na jugi je prvo znamenje nove lepše dobe tla Balkani, ki bo prinesla jamstvo za zvünešnjo i notrašnjo okrepitev držav europskoga jugovzhoda. Zanimiva i lepa je zgodovina odnošajov med Bolgari i njihovimi slovanskimi sosedi. S krščanstvom, ki so ga bolgarskomi narodi prinesli Ciril i Metodovi vučenci, se je stvorilo prvo prijatelstvo med Srbi i Bolgari i iz te slovansko—krščanske sloge se je rodila prva slovanska književnost na Balkani. Gda pa je v Bolgariji zavladao mogočni i nasilni car Simeon (893— 927), se je Bolgarija razširila do trej morj i z nadoblastjov zasenčila prvo slogo — vzajemnost med Srbi i Bolgari. Po smrti cara Simeona 1. 927. se je velka bolgarska država razbila i bratski Slovanski plemeni sta se za stoletja razšli, dokeč je palig ne oba naroda zdrüžita l. 1197 grozeča madžarska nevarnost. Liki prijatelstva obej narodov je palig ne trpelo niti sto let, gda se je car Borilo zvezao z latinskim casarom Henrikom znovič proti Srbom. Njegov močni i Siloviti naslednik Ivan Asen II. si je podvrgeo celi Balkan, i stem skorio dobo nove Srbsko — bolgarske sloge i vzajemnoga dela. Zgodovina pripovedavle, kak se je iz krvne zveze obeh vladarskih drüžin slovanskih narodov narodo velki kesnejši srbski car Dušan Silni (1331—1355). Za njim je palig sledio razdor, gda so Bolgari v zvezi z Grki napadnoli Srbe i pretrgali vezi za duga stoletja Srednjega veka. Törska nevarnost je oba naroda znova zdrüžila do junaške vzajemne bitke na Kosovom poli, leta 1389. 15. junija, na den svetogo Vida, ki je postanola kak za Srbe, tak tüdi za Bolgare grob narodne slobode. Sledila je duga tišina v zgodo- P. Sutter: Šatan v lllfurti. Istinska zgodba. Zgled obsedenja dva dečka od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Šatan i svete reči. Ka so v istini obsedeni od hüdih dühov, se je pokazalo vselik najbole té, kda se je dečkom što približo zblagoslovlenov vodóv, s čislom, s svetinjico i spodobnimi rečami. V takšem časi sta se najprle strašno razčemerila: z vüst njima je stopila pena i branila sta se na vso moč proti vsakomi dotikanji s svetimi rečami. Či so prilejali naskrivoma njuvoj hrani nikelko kaplic blagoslovlene vodé, se hrane sploh nej sta štela dotekniti : „Vkraj s tem gnojom, je zastrupljen (čeméren.)“ Či pa je što šteo posili takšo hrano vnjiva spraviti, sta se branila na vso moč, tiščala vküper zobe i tukla i mlatila okoli sébe. Kda je pa v hrani nej bilo blagoslovlene vodé, sta jo hlastno pojela. Dečka sta mogla jesti s tremi prstami prave roke, ar je šatan ednok pravo : „Ka pesek (pes), tak je imenüvo dečka pojé z levov rokov ali z dvema prstoma prave roke, to je za mene. Sosida, gospa Brobeckova je naskrivoma v vrastvo za dečka nakvapila blagoslovleno vodo. Ali dečka sta nej štela zeti vrastva rekši: „Rajši popijeva vso vodo iz lekarne, kak bi kaj prijela od drüžine Brobeckove. Drgoč je včasik, kda so njima ponüdili od dühovnika blagoslovlene fige, dečko zakričo : „Vkraj s temi podganskimi glavami, pop je nad njimi delo čirečare !“ Nekda je gospod Spies držo pred očmi starejšoga dečka relikvije blaže- noga Gerarda Majella rekši: „Ovo, to je eden, šteri je ništernoga iz tvoje črede prégno !“ Dečko ga je süno, spačo obraz, škripao z zobami i krčevito stiskao vüsta. V tom njemi je gospod Spies pritisno relikvijo na vüsta. Mali se je na vso moč brano, se vrteo i delao kak zdvojenec. Nazadnje je zakričo: „Poberi se odtec. Talijan !“ V istini je bio Gerard Majella mladi talijanski ligvorijanski brat, šteri je mro, v slühi svetosti. Z naravnimi močmi je obsedeni toga nej mogo zvediti. Največ straha je delala šatani blagoslovlena svetinja sv. Benedikta. Zato so si jo skoro vsi prebivalci v lllfurti preskrbeli: i zmerom sebov nosili. — Kda njima je gospod Tresch čteo molitve, sta začnola kričati : „Nej trbej, ka bi nama sem hodo gučat o „dečki na drejvi“ i o „velki gospžj“. Tak sta imenüvala našoga lüboga Odrešitela i njegovo sveto Mater. 22. oktobra 1933. NOVINE 3 vini obej narodov, Srbi so se prvi vzdramili i po törsko—ruskoj bojni 1. 1878 so se Bolgari otresli vsej verig i dobili slobodno živlenje. Leta 1912 so se Srbi i Bolgari otresli tüjega vpliva, se zvezali v balkanskoj zvezi proti Törkom i očistili svojo zemlo stoletnih sledov robstva. Zdignoli so krščanski križ kak svojo zastavo i si ž njov priborili popuo narodno slobodo. Ešče ednok so šla pota bratskih narodov raznok, dokeč je ne v zadnjih mesecaj skrita miseo slovanske sloge znovič prišla na svetlo, da prinese narodom, sorodnim po jeziki i po dühi potrebnoga mira i lübezni. Da bi samo ta sloga rodila dobre sadove na blaženost narodom na juguzhodi i celoj Europi ! J. M. Slovenska krajina. Širitelje bodite dnes 22 okt. ob 10. pri velkoj meši i predgi v Soboti v farnoj cerkvi, potem pa taki pridite v staro Martinišče, ka prek date imena svojih naročnikov i celoletno naročnino. Vsakoga čakamo i z sobočkoga i z lendavskoga sreza. — Vredništvo i uprava Novin i M. Lista. „Kat. Misijoni“ obhajajo desetletnico svojega obstanka. List je stopo zdaj v 11. leto z povekšanov i olepšanov notrašnjostjov i zvünešnostjov. Cena 12 Din. letno, priloga „Tujega Sveta“ pa 8 Din. Izide vsaki mesec oboje. Vrednik je naš domačin g. Godina Jožef, misijonar v Grobljah. — Toplo ga priporočamo. Puconci. Dnes obhaja evangeličanska püconska fara 150 letnico svojega obstoja z velikov slovesnostjov. Na tistom mesti, gde se je pred 150 leti vršila skoz 14 mesecov evangelska cerkvena slüžba, je postavleni steber, šteri se dnes odkrije. Trgovski pomočniki i nameščenci oddajte dnes zeleni listek, ova dva pa na dvoje včesnjena dente zraven.Tak glasajo dnes krščansko misleči. Vsem delavcom Slovenske krajine. Dragi delavci-delavke ! Ne pozabite na svojo dužnost, štero morate spuniti v nedelo, dneva 22. oktobra. Te den je za vse delavstvo jako Važen, ar se bodo volili delegati v Delavsko zbornico v Ljubljani. Vsakši delavec, šteri je dneva 16. avgusta 1933. leta bio zavarvan pri bolniškoj blagajni, ma pravico glasüvati te den. Zato naj ni eden ne ostane doma i ne zanemari svoje volilne dužnosti. Posebno vsi tisti, šteri so od volišča t. j. od Sobote, Dobrovnika i Lendave ne dale kak 5 km., tej naj se vsi na te den zberejo na volišči. Tam dobijo od volilne komisije vsaki po tri glasovnice, zatem odido na skriti prostor, tam strgajo dve, edno pa püstijo celo, teda vse tri denejo nazaj v kuverto i zapečatijo, pa te ostavijo skriven prostor i idejo nazaj k volilnoj komisiji, pa toj izročijo zapečateno kuverto. S takšim postopkom je glasüvanje dokončano. Nišče naj ne pozabi, da je naša glasovnica bela, zato naj ostane ta cela, vse drüge pa raztrgaj na dvoje, samo tak bo prav delo tvoje. Dragi volilec ! Če boš tak včino, boš lejko miren, ar si prav glasao i Zvolo si sebi i drügim poštene i krščansko misleče zastopnike, ki bodo prav branili tvoje pravice. Ešče ednok si zapomnimo dobro, da je naša glasovnica bela, zato ta more biti cela. Pozdravla vas vse Krščanska delavska zveza ! Slovo g. Kerec Jožefa, misijonara. G. Kerec Ježef, misijonar so g. Klekl Jožefi sledeče slovo napisali, ki ide vsem nam : Trst 13. oktobra 1933. Prečastiti gospod! Veliki stroji Conte Verde“ so že zagrmeli i mogočni potačje na pruji se že vrtijo i zdigavajo globoko zaježena sidra (mačke). Hitro se bo ladja genola od zemle i nepregledana morska gladina nas bo ločila od Europe. V tom trenutki čütim dužnost, da pošilam svoje pozdrave svojoj vozkejšoj domovini, lüboj Slovenskoj krajini i njenomi dragomi prebivalstvi. V prvoj vrsti svojoj dragoj mamici 75 letnoj starici, vsemi rodi, dobrotnikom i znancom. Najlepša zahvala za gostolübnost, za milodare i za vse molitve za mene opravlene. Lübi Bog pa naj bo vsem bogat plačnik za vse, ka ste si pretrgali i žrtvüvali za uboge poganske misijone. S sebov pelam 17 novih misijonarov i nas je vse vküp 18 redovnikov na toj ladji, vsi Salezijanci. Kak bomo dospeli v misijone, Vam bom potem poročao iz dalne Kitajske. Prosim vse čtevce Novin, da naj nas ne pozabijo v svojih molitvaj i naj nas podpirajo s svojimi močmi tüdi gda sem daleč od vas. Za vse smo Vam jako zahvalni i milo prosimo Vsemogočnoga, naj bo vsem dobrotnikom bogat plačnik. Beležim z najbole prisrčnimi misijonskimi pozdravi — hvaležno vdani v Srci Jezušovom. KEREC JOŽEF salezijamski misijonar na Kitajskom Ne grozite, nego lübite ! V nešternom mesti je prepadno kandidat, ki bi raj bio župan, kak ne vemo kaj na sveti. Prepadno je, čeravno se je trošo, dosta letao i agitirao okoli s svojimi priganjače ar ga pač lüstvo ne volilo. Zdaj se ž njegovih vrst protijo, ka etak pa ovak napravijo z tistimi, ki so proti njemi glasali. Če ste krščeniki, te tak gučati ne smete. Dužnost vam je lübiti vsakoga i nemate pravice od nikoga terjati, naj ide v vaš tabor, v šteroga iti i njemi Zdrava düšna vest prepove. Ne krivte nikoga, nego držte se Gospodove zapovedi, ki se glasi „Lübi bližnjega kak samoga sebe.” Ne pozabite pa tüdi njegove pravice zapopadene v etih rečaj : „Ki drügomi jamo kople, sam spadne v njo.“ Pred Materjov Božov sta mela Veliki rešpekt. Kda je ednok gospod Tresch starejšomi, glüpomi dečki v vüho dejao svetinjico Matere Bože stanovitne pomoči i včasik šatana pozvo, ka bi vüho zapüsto, je te kričao : Nemren, tam je sir i smola. — Da bi njemi sestra prinesla hrano i pijačo, k šteroj je naskrivoma bilo primešana samo le edna kaplja blagoslovlene vodé, je nej samo ka sta se hrane nej teknola, nego sta navadno talér ali posodo z vodov vrgla v steno, ne ka bi se razbili. Ednok je prišo dečka obiskat nikši mladenec iz lllfurta. Ravno te je nastanola kriza. Zdaj se začno eden od dečkov smejati in kričati: „Aha, ti si najšo peneze; telko v hiži, telko v posteli i telko v pehari”, i pri tom imenüvao razne šume. Navzoči župan gospod Tresch je pitao mladenca, ka to pomeni. Te njemi pove, ka so ga gospod plebanoš pozvali, ka naj prinese po svojoj nedavno pokojnoj sosidi nekšo malo zapüščino, štero je ona zapüstila cerkvi. Da bi peneze skrila pred očami grablivih dedičov, ji je pravočasno skrila na imenüvanih mestaj i od toga je nišče drügi nej znao, kak on. Kda je mladenec odhajao, sta dečka kričala za njim : „Ja, ja dobro jesti, dobro piti i slabo živlenje te pripelajo v nebesa !“ Čistak presünjeni je mladenec odišo domo. Te opomin obsedenoga je meo v istini dober vpliv na dalšo živlenje toga mladenca. Prle kak je gospod Tresch dečka zapüsto, jiva je navadno poškropio z blagoslovlenov vodov z etimi rečami : „Sit nomen Domini benedictum ! (Blagoslovleno bojdi ime Gospodnoga Boga !) Non sit, non sit ! (Ne bodi, ne bodi!) je škripao šatan“. Dale. Katoličanstvo v djanji. (Kat. akcija.) Na občnom zbori amerikanskoga katoličanskoga tiskovnoga drüštva je čikaški kardinal nadškof (eršek) Mundelein eta gučao : „Katoličanske novine so bistveni deo katoličanske cerkve v dvojnom pogledi : na vzgojnom poli (ka vzgajajo) i na bojnom poli (ka se borijo). Novine so orožje naše obrambe. Lüdje, ki iščejo posvetno bogastvo, nikdar ne bodo stopili v te šereg. Kak je meni znano, šče nieden bogataš ne kakšemi katoličanskomi listi kaj poklono. Vsi drzni časnikarski načrti (plani novinarov) že v klici vmerjejo, ar nemamo penez, da bi je spelali. Edno prednost pa li majo ka- 4 NOVINE 22. oktobra 1933 toličanski časnikarje (novinarje). Ta prednost je pa eta: Gda napoči sila i pridejo časi, kakši so dnesden, za nje ne tak slabo, kak za drüge posvetne liste, ali za drüga pozvanja, ar je katoličanski novinar že od negdaj navajen na pomenkanje. Tesnej si pripašejo remen i sedejo za sto, da ešče bole delajo kak prle. Katoličanski časnikar mora biti idealist (ne sme gledati na plačilo). Mora se zadovoliti s tem, da seja tam, gde drügi ženjajo. V časi naših očakov je katoličansko časopisje bilo polemično (se je štritalo z drügim); moglo se je bojüvati proti navukom, štere so nekatoličanci okorno branili. Dnes je sovražnik malomarnost. Stvari so lüdem postale nekakši „vseedno mi je.“ Čemer levajo lüdem dnesden na najbole jalen način. Tak zvani nedelski tisti i časopisi veri i jakosti bole škodijo, kak vse strokovno i vučeno časopisje vküp. Tü so sovražniki katoličanskoga časopisja (listov)! Proti njim trebe pripravlati protičemer pa puniti predale katoličanskih novin z zanimivim i podvučnim čtivom. Vrnite se k svojemi deli, bole puni vüpanja, batrivnejši i bole navdüšeni, kak ste esi prišli. Naj bo vaše stališče šče tak skromno, vendar mate priliko, včiniti velike reči za sveto Cerkev i za svojo domovino.“ Obrnimo te reči na naš jedini krščanski list v Slov. Krajini, na naše Novine i postanimo njihovi apoštolje pri širjenji i njihovi očevje pri naročenji i gordržanji. Politični pregled. Nemčija izstopila z zveze narodov. Leta 1926 je pristopila Nemčije v Drüštvo vnarodov, zdaj pa izstopila. Je mele kakši zrok? Nikšega. Na konferenci za razorožitev je zahtevala, naj drüge države ravnotak znižajo vojsko kako ona, odnosno, naj ona sme tak velko vojsko meti kak drüge majo. Drüge države, kak Amerika, Francija, Anglija i Italija so odgovorile, da v to privolijo, samo da do k nemškoj vojski štele tüdi nemške vojaške organizacije, štere Nemčija ne drži za redno vojsko. Nemčija v to ne privolila, nego poleg vojaških organizacij štela meti ešče tak velko redno vojsko kak drüge države. Ar se Nemci zmirom protijo, kak do z orožjom v roki šli proti drügim državam, so na konferenci zastopane države ne pristale na nemško zahtevo. Nemčija je zatogavolo izstopila z Drüštva narodov, povrglo konferenco za razorožitev i dala razpisati nove volitve. Pri tej volitvaj naj prej nemški narod pove, ka tisto odobrava, ka Hitlerova vlada dela. Ar pa drüga stranka kak Hitlerova ne dovoljena, si lejko mislimo kak izpadnejo volitve. Svetovni mir se krši, ar neso pozvali v Drüštvo narodov sv. Očo, namestnika Kristuša, krala mirü. Brez toga pa slobodnozidarje nikdar ne napravijo mirü na sveti. Po državi. Narodna skupščina i senat sta pozvaniva a redno zasedanje v Beograd. Kratki glasi. 1900 letnico našega odrešenja Slavi Maribor od 26. do 29. oktobra. Predgala bodeta dr. Volčič Franc, salezijanec i dr. Žagar Jakob, lazarist, v stolnici. — V župniji Velika Nedela se je vužgalo gospodarsko poslopje v Šardinji hš. 36. Kociper Vinciji. Na pomoč njemi je prišo sosed Rajh Herman i tak goreče brano siromaštvo svojega soseda, da je sam dobo velike opekline, od šterih je mogo vmreti že drügi den. Rajh je bio dober krščanski mož. — Na poplavlance je krao darüvao 100 jezero dinarov v našoj banovini. Vsega vküp je že 800 jezero dinarov nabranih i po večini razdeljenih med ponesrečence zvün darov v naravi, kak zrnje, krma itd. — Nemci pošilajo naše lüdi domo. Pred kratkim je prišla neka familija oča, mati pa sedmero dece, ki so brez vsega. Odegnani so bili v tisto ves, kde majo domovino. A tü je tüdi nevola. Od hiše do hiše si prosijo hrane i tak se preživlajo. Slovenski biografski leksikon in naša krajina ӀӀ Z zanimanjem pričakujemo nadaljnih zvezkov Slovenskega biografskega leksikona in ž njimi novih prispevkov našega g. Vilka Novaka, bivšega soboškega dijaka, ki je lansko leto diplomiral na ljubljanski univerzi iz slovenistike. G. N. piše tudi v ljubljanski „Etnolog“, mariborski „Časopis za zgodovino in narodpisje“, češki „Slovanski Prehled“, srečali pa smo ga že tudi v „Mladiki in drugod. Širši domači javnosti pa je znan po svojih prispevki v „Novinah“, katere je nekaj časa tudi urejeval, kar se jim je poznalo prav posebno tudi v jezikovnem oziru, in pa po svojih vestnih informativnih člankih iz kulturnega življenja Slovenske krajine in njenih ljudi v „Slovencu“. In, kar je tudi posebno važno, pri svojem delu ne pozablja na brate in sestre ob Rabi. Erko. Misijonska nedela. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet ! Ev. sv. Mataja IX. 35—38. Vu ónom vremeni: „Jezuš je hodo po vseh mestaj i vesej: včio je v njihovih shodnicaj, oznanjao blagovest kralestva i ozdravlao vse betege i vse slabosti. Gda je pa vido vnožine, so se njemi smilile, ar so bile zmučene i razgnane kak ovce, štere nemajo pastira. Te je pravo svojim vučenikom. Žetev je toti velika, delavcov pa malo. Prosite zato Gospoda žetve, naj pošle delavce na svojo žetev“. Lübezen Jezušovoga Srca do blodnih ovc, ki nemajo pastira, se odkriva v tej rečaj, brezkončna boža lübezen. Milijoni poganov ga ne poznajo, ga ne lübijo, blodijo brez cila, v temi v tom živlenji vu večno kmico drügoga živlenja. Jezuž njim menka, ki je pot, pravica i Žitek. Naj ga dobijo, se podajo jezeri misijonarov i misijonark med poganski svet iz junaške lübezni, drügi pa te junake i junakinje podpirajo s svojimi dari ali molitvami, če nemajo občini, kaj darüvati. Najtrše srce ma tisti, ki püsti bloditi svojega brata brez Jezuša, ki njemi je dao vrednost i to vrednost raj potrati za greh pijanosti i nečistosti, kak bi podpirao misijone. Grozna a istinska miseo : z vrednostjov si raj küpi večno nesrečo kak bi pa z njov rešo svojega brata düšo za večni i blaženi žitek. Gospodarstvo. Zelenjadne grede i pridelava zelenjave. Vrste zelenjav, njűv nastanek i razvoj. Prvotno je vsa denešnja sočna i zdravji koristna zelenjava rasla med divjov travov. Ešče dnesden dobimo večino zelenjave v divjoj obliki ob kraji cest, na travniki pašniki, ob vodi itd. Kde ne dobimo divjega petržala ? Ob vodah je vse puno divjega zelena (zelene) i kumina. V bole sühi krajaj pa najdemo divji lük i šalato. Prednica denešnjim zelnicam pa je divja repica, štera je ešče zdaj po celom sveti v velki množinaj razširjena. V krajaj z vekšov vročinov pa rasté divja Paprika, tikvi, ugorke, grajšček, fižol, graj i drügo. V divje rastočoj zelenjavi je naravna moč i pa veliki trüd vrtnarov po celom sveti pripomogla k danešnjoj ranosti, késnosti, velikosti, téki, nežnosti, mehkosti ali prhkosti mesa i sada zelenjave. Pod steklom v toploj gredi i v stekleni hišaj tüdi v najvekšoj zimi je mogoče povati najrazličnejše i najboše vrste dnes poznane zelenjave. V gospodinjstvi se mi ešče dnes premalo zavedamo velikoga haska posebno pozimi, kda si gospodinja nema v roke vzeti na finoga gra ščeka, stročjega graha, ogrk, karfijole i drügo, štero je v gospodinjstvi nad vse pomenjklivo. Na te način se človek vsikdar trüdi do po polnejšega pridelka zelenjave. Iz vsega toga je za našo hrano razvidno, ka človek zelenjavo iz divjosti povzdigne, jo poplemeniti i poplemeniteno vsikdar zbolšáva. Vendar pa denešnje gredarstvo ma v glavnom samo to nalogo, ka veliko množino zelenjave že po— plemenitene i z bolšane obdrži na denešnjoj višini, njene dobre lasnosti obvarje i po mogočnosti te lastnosti povékša. Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.