Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Vsebina Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. Založnik: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2. elektronska Povzetek ...................................................................................................................4 izdaja Blaginja – trajna in za vse .....................................................................................6 Urednica: Renata Karba Celovita blaginja ....................................................................................................7 Nobena skupnost ni otok ......................................................................................8 Avtorji: Renata Karba, Tomislav Tkalec, Marko Peterlin, Senka Šifkovič Vrbica Danosti in trendi brez predznaka .........................................................................9 Lektura: Tadej Turnšek Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj ................................................. 12 Oblikovna zasnova in oblikovanje naslovnice: Iz principa Zame, za skupnost in za planet ......................................................................... 13 Fotografije: Shutterstock, Albert Kolar, SOkol, spletne strani in družabna Trajnostno urejanje prostora ............................................................................. 16 omrežja nosilcev dobrih praks Samooskrba s hrano ......................................................................................... 22 Vodnik je objavljen na spletnem mestu www.DovoljZaVse.si. Energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ..... 28 Lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja ..................................... 35 Oblike organiziranja skupnosti ......................................................................... 44 Organizacijske oblike, ki imajo solastništvo in soupravljanje že vgrajeno ..... 44 Druge oblike ....................................................................................................... 46 Najbolje je, če stopijo skupaj vsi ....................................................................... 48 Dejavniki uspeha ................................................................................................. 49 Vodnik je bil izdan v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, Vključujoče načrtovanje prihodnosti ................................................................. 49 ki so ga izvajale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center Umna izbira finančnih modelov in virov ........................................................... 50 nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. Projekt je iz Usposobljenost in aktivnost .............................................................................. 51 sredstev Sklada za podnebne spremembe financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. 2. tiskano izdajo vodnika sta sofinancirala Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Mestna občina Ljubljana. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=295350016 ISBN 978-961-6450-37-9 (pdf) Ljubljana, maj 2018 Povzetek Ta vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri govori o blaginji. O tem, da jo imamo ob obilju virov, s katerimi je obdarjena Slovenija, na dosegu roke. In o tem, da nam polzi med prsti – kot dragocena, a slabo izkoriščena deževnica. Predvsem pa o tem, da si blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki, ampak se moramo zanjo zavzeti kot skupnost. In da se bogastvo virov pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje. Vodnik obravnava štiri ključna področja, na katerih lahko s trajnostnim skupnostnim upravljanjem z življenjskimi viri ustvarjamo blaginjo za posameznika, za skupnost in za planet: (1) urejanje prostora, (2) samooskrbo s hrano, (3) energetsko učinkovitost in oskrbo z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostno potrošnjo. Spotoma je predstavljenih 60 domačih in tujih dobrih praks, ki pričajo o tem, da je skupnost več kot le seštevek njenih članov. Energetskim in finančnim prihrankom, oskrbi s kakovostno in varno hrano, skladno urejenemu prostoru in zadovoljenim potrebam po izdelkih in storitvah se ob skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri pridružijo še številne nematerialne koristi, kot so vključenost in povezanost, solidarnost med generacijami in z ranljivimi skupinami, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in veselje. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje pretrese. Namen vodnika, katerega naslov govori hkrati o obilju možnosti in o dozorelosti časa za spremembe, je prispevati k opolnomočenju lokalnih skupnosti, da prevzamejo aktivno vlogo v izgradnji svoje blaginje. Namenjen je prvenstveno lokalnim skupnostim vseh oblik in velikosti: neformalnim, kot so združenja občanov in civilne iniciative, ter formalnim, kot so društva in druge civilnodružbene organizacije, četrtne skupnosti, občine in združenja občin. Poleg tega je namenjen tudi medijem in vsem ostalim, ki lahko prispevajo k promociji koncepta in razširjanju dobrih praks. Nenazadnje pa tudi deležnikom, ki lahko koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri vključijo v oziroma upoštevajo pri svojem delovanju: izobraževalcem, razvojnim agencijam, podjetjem, socialnim partnerjem, interesnim združenjem ipd. Koristi lahko tudi vsem ostalim, ki jih zanima področje suverenega upravljanja z življenjskimi viri na trajnosten način. Vodnik je nastal v okviru projekta »Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri«, ki so ga v letu 2016 izvajale organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, IPoP – Inštitut za politike prostora ter Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. 4 5 Blaginja – trajna in za vse Celovita blaginja Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo Največji izziv pri razvojnem načrtovanju je dejavnike blaginje, lično razdeljene o bodočnosti, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo v tri skupine kazalnikov – za ekonomsko, družbeno in okoljsko področje – o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, pretvoriti v strategije in dejavnosti, ki prispevajo k njihovemu hkratnemu ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju.1 Cilji, ki si jih zastavljamo, doseganju. Ne k doseganju gospodarskega napredka na račun okolja, ne k intuitivno povzemajo vse pomembnejše dejavnike, s katerimi od leta 2012 bogatenju enega na račun drugega, ne k doseganju lokalnih koristi na račun merimo blaginjo prebivalk in prebivalcev Slovenije ter njeno trajnost.2 planeta in sobitij, ki na njem bivajo. To ni samo stvar etike. Naš model družbe, ki Statistična blaginja je predstavljena s kazalniki, iz katerih lahko razberemo temelji na nebrzdanemu potrošništvu in rasti, se globalno ne bo mogel ohraniti, Trajnostni razvoj je takšen priložnosti in izzive, ki prispevajo k sedanji in bodo krojili prihodnjo blaginjo ne da bi ogrozil naravo in človeštvo. Iz teorije trajnostnega razvoja, predvsem naše skupnosti: ne samo višina, ampak tudi enakost porazdelitve materialnih pa iz empiričnega zgodovinskega primera stoletje trajajočega nebrzdanega način razvoja, ki zadošča dobrin; ne samo število delovnih mest, ampak tudi njihova kakovost in izčrpavanja naravnih virov in onesnaževanja okolja, smo se naučili, da trajne današnjim potrebam, ne da primerno razmerje dela in prostega časa; dostojno stanovanje in dostopnost blaginje s prevlado enega nad drugim ni moč doseči. bi pri tem ogrožal možnosti izobraževanja za vse, ki se želijo izobraževati; zdravje, zaupanja vredne Z usvojenimi lekcijami iz obdobja industrializacije in globalizacije za vsako ceno prihodnjih generacij, da institucije, varnost, dostopnost komunikacijske infrastrukture in kulturne se številne večje in manjše lokalne skupnosti3 v Evropi ponovno obračajo ponudbe; kakovost zraka, ki ga dihamo, dostopnost in kakovost pitne vode, zadostijo svojim lastnim k virom, ki jih imajo v svojem okolju, in k ljudem – tistim z imeni in obrazi, pripravljenost na izredne vremenske dogodke, oskrba z energijo po dostopnih potrebam. ki skupaj živijo v organiziranih skupnostih, kot so občine in regije, pa tudi v cenah za vse in dolgoročno vzdržno ravnanje z odpadki. Lahko imamo (posameznih) vaseh in mestih ter na mikro ravni v soseskah in četrtnih (Svetovna komisija za okolje vse to? Lahko. Vendar si celovite blaginje ne moremo zagotoviti niti kot skupnostih; ki se povezujejo v društva in druge civilnodružbene organizacije in razvoj (WCED), 1987) posamezniki niti kot posamezni gospodarski subjekti. Čist zrak, kakovostna Ena kričeče pobarvana ali tvorijo združenja občanov in civilne iniciative. pitna voda, lepota krajine – to so nekateri od elementov blaginje, ki jih lahko fasada ali jumbo plakat na dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njih skupaj Številne lokalne skupnosti različnih oblik in velikosti ne želijo več čakati in nemo prizadevamo. polju lahko uniči možnosti opazovati igre velikih naddržavnih političnih povezav in gospodarskih gigantov. za kakovostno bivanje in Ne delajo si utvar, da v Bruslju, znotraj netransparentnih finančnih inštitucij in Številni primeri skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem v strateških oddelkih mednarodnih korporacij, razmišljajo o blaginji njihove okolju vzele v svoje roke, to potrjujejo. turizem z visoko dodano skupnosti. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne vrednostjo za vso dolino. blaginje. Skupaj razmišljajo o tem, kaj, zakaj, koliko in kako želijo proizvajati, Po drugi strani pa daljinski katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne sistem ogrevanja na lesno priložnosti, ki iz njih izhajajo. Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska biomaso povečuje raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. vrednost vseh gozdov v Pa tudi kakovostne šole, obrtno podjetniška in kmečka tradicija ter znanja, lokalnem okolju, prostovoljstvo in društvene dejavnosti, športna infrastruktura, raznoliko kulturno ustvarjanje ter kreativnost, inovativnost in močna lokalna prebivalcem zagotavlja pripadnost ljudi. zanesljivo oskrbo s poceni toploto, zmanjšuje odvisnost od uvoženih energentov in prinaša delovna mesta v Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh proizvodnji biomase. ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju, saj ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi. 1 Nabor je oblikovan iz preseka vizij strateških razvojnih dokumentov nekaterih slovenskih občin (Šentrupert, Kranj, Škofja Loka, Žalec, Vojnik, Kidričevo), 3 Pojem »lokalna skupnost« ni opredeljen količinsko (s številom ljudi oz. z velikostjo objavljenih na spletu. ozemlja) ali z upravno-političnim sistemom. Slovar slovenskega knjižnega jezika lokalne 2 Kazalniki blaginje v Sloveniji: www.kazalniki-blaginje.gov.si. skupnosti opredeljuje kot skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju. 6 7 Nobena skupnost ni otok Danosti in trendi brez predznaka Noben človek ni otok, Blaginjo skupnosti v veliki meri krojijo tudi priložnosti in grožnje, ki prihajajo Blaginjo nam bodo v prihajajočih desetletjih krojile tudi danosti in trendi, od zunaj oziroma so nam skupne kot človeški civilizaciji in planetarnemu popolnoma sam zase; vsak za katere ne moremo avtomatično reči, da so dobri ali slabi. ekosistemu. Posamezna lokalna skupnost ne more sama rešiti problemov, človek je kos celine, del Vse je odvisno od tega, kakšen odnos do njih zavzamemo in kako se kot so podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti ter nanje pripravimo – ali jih vidimo kot priložnosti ali kot ovire oziroma grožnje. kopnega; če morje odplavi pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin. Lahko pa – bolj gibčno kot veliki sistemi – prevzame svoj delež odgovornosti za »skupni pašnik«, 4 grudo zemlje, se Evropa zmanjša tveganja za svojo blaginjo in z umno uporabo lastnih virov zmanjša, kot bi se izkoristi priložnosti, ki izhajajo iz globalnih trendov. zmanjšal rtič, kot bi se Natura 2000 in druga zavarovana območja Slovenija je srečna dežela. Naši viri se dobro ujemajo z neizogibnimi posestvo tvojih prijateljev globalnimi razvojnimi smernicami, kot so nizkoogljičnost, zeleno in krožno S parki, rezervati in naravnimi spomeniki je zavarovanih dobrih 13 % površine ali pa tvoje lastno … gospodarstvo, sonaravnost, trajnostna raba prostora, trajnostna Slovenije. Več kot tretjino (37,16 %) površine naše države predstavljajo (John Donne, Devotions Upon potrošnja ter z njo povezana ekološko kmetijstvo in zeleni turizem. območja Natura 2000. Emergent Occasions, 1624) Te smernice v Evropi s pospešeno hitrostjo postajajo mainstream politične usmeritve. Zato vrednost naših virov narašča. To pa prinaša tudi nevarnosti. Tako je energetska mrzlica v zadnjih letih že načela suverenost številnih skupnosti pri upravljanju z lokalnimi obnovljivimi viri energije. Slednji so zaradi enostavne monetizacije ter nizkega tveganja privlačno naložbeno področje tudi za zunanje vlagatelje, ki blaginjo (dobiček) usmerjajo izven lokalne skupnosti. Takšni primeri so jasno pokazali: kjer se koristi izrabe življenjskih virov ne vračajo v lokalno okolje, so skupnosti prikrajšane. Soočajo se z begom možganov, kar vodi k njihovemu siromašenju, različne oblike revščine postajajo realnost družin. Vrednost naših virov Suverenost skupnosti ogroža tudi trend privatizacije strateških skupnih dobrin, kot so vodni viri, genski material in javni prostor, ter prilaščanje narašča, blaginja pa ni zemlje s strani veleposestnikov ali podjetij. Da bi si zagotovili dolgoročne samoumevna. ekskluzivne pravice do izkoriščanja virov, ti vršijo močan pritisk na pripravljavce predpisov o koncesijah, intelektualni lastnini, prosti trgovini ipd. Ti trendi se premikajo v smeri izključne izrabe naravnih virov planeta s strani določenih elitnih skupin ljudi in se odmikajo od tradicionalnih vzorcev družbe, ki so delovali stoletja. Izguba možnosti za upravljanje z viri v lokalnem okolju prebivalce postavlja v nemočen položaj pasivnih opazovalcev na območjih, ki so bila prej skozi celotno zgodovino v njihovi lasti. Politične in upravne institucije in postopki jih pogosto ne morejo, ne znajo ali pa nočejo Natura 2000 v Sloveniji zavarovati. Je zavarovanih in varstvenih območij preveč? Premalo? Ovirajo razvoj Jasno opredeljena vizija Bogastvo z viri državam prinaša priložnosti in izzive. ali so njegovo gonilo? To je odvisno od izbrane smeri razvoja. Če izberemo razvoja skupnostim smer razvoja, ki temelji na intenzivni industrializaciji, je zaščitena narava ovira. Z njihovim dobrim upravljanjem lahko ustvarijo blaginjo omogoča, da v celoti Če pa konkurenčnost gradimo na sonaravnosti, je ohranjena in zavarovana sedanjih in prihodnjih generacij; če pa jih slabo upravljajo narava razvojna prednost. izkoristijo svoje razvojne ali zapravijo, lahko povzročijo gospodarsko nestabilnost, potenciale in priložnosti. socialne konflikte in trajno okoljsko škodo. (Natural Resource Charter, 2010) 4 Izraz izhaja iz znamenitega članka »Tragedija skupnega« ( The Tragedy of the Commons; Science 162, 3859 (1968): 1243–1248). Dostopno prek: http://science.sciencemag.org/content/162/3859/1243.full. 8 9 Vprašanje, kakšen razvoj hočemo, smo si kot narod že zastavljali. Jedro znamke Slovenije: Kaj demografski trendi nakazujejo? Staranje prebivalstva prinaša izzive Razmerje med številom Npr. v procesu priprave znamke naše države, iz katerega sta izšla na področjih ustvarjanja prihodkov iz gospodarske dejavnosti ter pokrivanja V Sloveniji je zelena več starejših in številom »slovenska zelena« in slogan I feel Slovenia. javnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo in socialno oskrbo. Zagotavljanje kot le barva; je »slovenska medgeneracijskega sožitja bo možno le, če se bomo na ta trend na ravni delovno sposobnih bo leta zelena«, ki izraža skupnosti dobro pripravili, npr. s prilagoditvijo načina proizvodnje in 2080 le še okoli 1 : 1,9. ravnotežje med potrošnje ter s povečanjem neodvisnosti od svetovnih trgov pri oskrbi Na vsakega starostnika s ključnimi dobrinami, kot sta hrana in energija. umirjenostjo narave in bosta prišla manj kot dva prizadevnostjo Slovencev. Iz trenda hitrega staranja prebivalstva lahko razberemo tudi veliko potrebo delovno sposobna Znamka Slovenije po spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti in novih Govori o neokrnjeni naravi prebivalca. oblik (so)bivanja. V skupnostih obstajajo številne priložnosti za vzpostavljanje in o naši odločenosti, da jo V viziji Slovenija 2050 pa je opisano želeno stanje sredi stoletja: Naravo medgeneracijskih sinergij in komplementarnosti, ki so bile v preteklih desetletjih spoštujemo in z naravnimi viri upravljamo premišljeno. Priložnosti za delo takšno tudi ohranimo. z atomiziranim načinom življenja opuščene in zanemarjene. nam ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva, ki Simbolizira ravnovesje poganjata gospodarski razvoj.5 življenjskega sloga, ki združuje prijetno Migracije vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje, V prihodnosti lahko z veliko zanesljivostjo pričakujemo, da bo vedno več ljudi primoranih bodisi začasno ali trajno zapustiti svoje domove in iskati novo, s skupno vizijo, da gremo primernejše življenjsko okolje. V to jih lahko prisilijo nevzdržne razmere zaradi naprej, z naravo. Slovenska različnih varnostnih, političnih, ekonomskih in družbenih razlogov. V strokovnih zelena opisuje tudi našo krogih velja soglasje, da se bo izpostavljenost in ranljivost ljudi v prihodnjih letih dodatno povečevala tudi zaradi posledic podnebnih sprememb, kot so usmerjenost v elementarno, vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi in postopne v to, kar čutimo pod svojimi Demografski trendi spremembe, kot so dezertifikacija in dvig morske gladine, ter zaradi tveganj rokami. In – nenazadnje – za konflikte glede omejenih naravnih virov. Napovedi kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije v prihajajočih desetletjih Paradoksalno so najbolj slovenska zelena govori o staralo. Napovedi o številu oseb, ki jih bodo v selitev prisilile spremembe okolja, ogrožene države, ki so k skladnosti vseh čutov, s se gibljejo okoli 200 milijonov do leta 2050, bolj črnoglede projekcije pa napovedujejo celo milijardo razseljenih ljudi. Nekateri med njimi bodo tudi podnebnim spremembam katerimi Slovenijo prečili Slovenijo ali pri nas ostali. in izčrpavanju naravnih doživljamo. Slovenije se Dejstvo, da je izvorni vzrok migracij nevzdržno trošenje ekonomsko bogatejših virov prispevale najmanj in zato nikoli ne spominjamo držav globalnega severa (med katere spada tudi Slovenija) in ekološki odtis, imajo tudi najmanj sredstev po podobah. Spomin na ki ga to povzroča, nam kot odgovoren in pravičen kratkoročni (kurativni) odziv za prilagajanje in omilitev Slovenijo združuje vonj nalaga solidarnost z razseljenimi ljudmi in njihovo polno vključevanje, pa čim hitrejšo odpravo vzrokov, ki ljudi ženejo v beg. To lahko dosežemo njihovih posledic. gozda, žuborenje potoka, z osredotočenjem na vzdržno zagotavljanje blaginje z življenjskimi viri presenetljiv okus vode ter v lastnem okolju. Na ta način se bodo ustavili destruktivni okoljski in mehkobo lesa. postkolonialistični procesi, ljudem pa bo omogočeno, da ostanejo Slovenijo čutimo ... na svoji zemlji in dostojno preživijo. Projekcije prebivalstva za Slovenijo, SURS Medtem ko je leta 2015 delež starejših (tj. oseb, starih 65 let ali več) v celotni populaciji znašal 18 %, bodo leta 2060 starejši predstavljali že skoraj tretjino prebivalcev, deleža otrok ter delovno sposobnih in aktivnih prebivalcev pa se bosta zmanjševala.6 5 Celotno besedilo vizije Slovenija 2050 je dostopno prek https://slovenija2050.si. 6 Statistični urad Republike Slovenije 2015. Projekcije prebivalstva 2015. Dostopno prek: www.stat.si/StatWeb/News/Index/6584. 10 11 Za blaginjo moramo poskrbeti Zame, za skupnost in za planet Slovenski gozd Upravljanje s slovenskimi Slovenija se po količini sami, a skupaj gozdovi je svetovni primer Celovite in trajne blaginje si ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot vode v svetovnem merilu dobre prakse zagotavljanja posamezne organizacije. Ohranjeno naravo, kakovostno pitno vodo, učinkovit celovitega nabora uvršča med vodno bogate A če so danosti naše dežele dobre – zakaj se potem Slovenija javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. ekosistemskih storitev gozda – v svetovnih raziskavah sreče in zadovoljstva ne uvršča visoko7 države. njegovih socialnih, okoljskih in in zakaj nas ni med najuspešnejšimi gospodarstvi? Živimo v času spreminjanja razvojne paradigme od diktata stalne rasti k trajnostni blaginji. ekonomskih funkcij. Leta 1993 Glede količine vode na Zavedanje, da neskončna rast na omejenem planetu ni Tudi pri nas lahko najdemo uspešne primere trajnostnega skupnostnega mogoča, se nam useda v zavest. Pospešeno prodira tudi v politike – sveženj je bilo s sprejetjem Zakona o prebivalca je naša država upravljanja z življenjskimi viri. Vendar pa Slovenija svojih mnogovrstnih o krožnem gospodarstvu in podnebno-energetski paket EU sta dva takšna gozdovih na državni ravni med najbolj vodnatimi v razvojnih potencialov in priložnosti, ki izhajajo iz razpoložljivih življenjskih primera, ki se odzivata na končnost in podnebno nesprejemljivost fosilnih goriv dogovorjeno gospodarjenje po virov, še ne izkorišča na optimalen način. 8 načelih trajnosti, sonaravnosti in Evropi. ter na pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin. Sprašujemo se o upravičenosti gospodarske rasti (BDP) kot prevladujočega merila človeškega večnamenskosti. Zakon Število lokalnih skupnosti, ki so organizirane in usposobljene za blagostanja in cilja javnih politik. Porajajo se gibanja, ki pripravljajo strategije obvezuje vse lastnike gozdov, prepoznavanje trajnostnih razvojnih potencialov v lokalnem okolju ter njihovo za doseganje celovite blaginje človeštva (tudi neekonomskih vrednot, kot so država pa jim v zameno ponuja vzdržno izkoriščanje, poleg tega pa za ohranjanje svoje suverenosti pri tem, brezplačne storitve javne Za Slovenijo je značilna zdravje, izobrazba, stanovanje ipd.) ob hkratnem izboljšanju ekološkega stanja počasi narašča. Vidni so rezultati v obliki lokalnih delovnih mest, finančnih in vzpostavitvi pravičnejših odnosov. gozdarske službe. prihrankov, dobrega stanja okolja in zadovoljstva ljudi. Čas je, da od naših izredno pestra in politikov zahtevamo, da v svoje programe uvrstijo spodbujanje razvoja razmeroma dobro V tem prehodnem času se povečuje prepoznavnost vzvodov in virov trajne in trajnostnega skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in da nas dosledno vzdržne blaginje. Hkrati se povečuje pritisk najbogatejših, da si prilastijo čim ohranjena narava. Na varujejo pred nevarnostmi njihove odtujitve s strani akterjev, katerih cilj ni več dobrin, ki bodo vir blaginje v prihodnosti. Čigava je resnična pravica do majhni površini ima veliko blaginja lokalne skupnosti. upravljanja z viri, ki so večinoma rezultat naravnih procesov in jih ni Odrast biotsko raznovrstnost, kar ustvaril človek? Gibanje za odrast se zavzema našo deželo uvršča med Kakšne so pravice lokalnih skupnosti do upravljanja z viri v njihovem okolju? za izstop iz modela družbe rasti naravno najbogatejša Pravice niso absolutne. Viri pripadajo vsem ljudem, vsem zemeljskim in vseh slabosti, ki so z njo območja Evrope in celo vrstam, sedanjim in bodočim. Z njimi je potrebno upravljati skladu s tem – povezane: neenakosti, ekološke v trajno skupno dobro – kar zahteva kolektivno in demokratično vodenje. nevzdržnosti, pomanjkanja sveta. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem občutka varnosti, primata okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem na vzdržen način ekonomije, pomanjkanja in da skrbijo za njihovo ohranjanje, tako da bodo enake blaginje lahko deležni demokracije in tveganja Slovenija je dežela gozdov, tudi bodoči rodovi in da ne bo ogroženo preživetje drugih bitij.9 konfliktov v prihodnosti. Gradi na viziji bodoče družbe, ki z saj pokrivajo več kot upoštevanjem pravih potreb ter polovico naše domovine. prilagoditvijo proizvodnje in Po gozdnatosti smo na potrošnje živi v okvirih nosilne tretjem mestu v Evropski sposobnosti okolja, v odprtih, lokaliziranih gospodarstvih s uniji, za Švedsko in Finsko. pravičnejšo porazdelitvijo dobrin Pretežni del slovenskih Bogastvo vodnih virov – njihova količina in kakovost – je v preko novih demokratičnih gozdov je v območju institucij. Takšni družbi ne bo Sloveniji veliko. A čigava je voda? Kdo jo je ustvaril? Kdo je več treba »rasti ali umreti«. bukovih, jelovo-bukovih in omogočil njeno podzemno pretakanje? Kdo je speljal reke Koncept odrasti izpodbija bukovo-hrastovih gozdov, in napolnil jezerske kotanje? gospodarsko rast oziroma BDP ki imajo razmeroma veliko kot krovni cilj politike ter proizvodno sposobnost.8 predlaga okvir za prehod na vzdržno raven proizvodnje in porabe, skrčen gospodarski Prostovoljci v Sloveniji opravijo več kot 10 milijonov ur sistem in več prostora za prostovoljskega dela na leto. Vzdržen način upravljanja z življenjskimi viri upošteva človeško sodelovanje in njihovo nosilno oziroma regeneracijsko sposobnost. ekosisteme.9 Ključno je torej odrekanje potrošniški kulturi, ki 7 Slovenija je bila v poročilu World Happiness Report 2018 zahteva neskončno rast (http://worldhappiness.report/ed/2018) uvrščena na 51. mesto med 156 državami. potrošnje, kar pa na omejenem 8 Vir: Zavod za gozdove Slovenije. 9 www.degrowth.org planetu pač ni mogoče. 12 13 Solčavsko – skupnostno gospodarjenje s krajino na Zagotavljanje trajne blaginje za vse mora odgovoriti na vrsto izzivov: osnovi tradicije  omejitev emisij toplogrednih plinov in onesnaževal v ozračje, vodo Solčavsko je najbolj prepoznavno Gibanje Tranzicijska mesta in tla, po treh alpskih dolinah: Logarski (angl. Transition Towns)  omejitev porabe primarnih surovin in neobnovljivih energentov, dolini, Robanovem kotu in Matkovem kotu. Logarska dolina in Gibanje Tranzicijska mesta  zagotavljanje kakovostnega življenjskega prostora, Robanov kot sta od leta 1987 išče lokalne rešitve za zavarovana kot krajinska parka, globalne probleme s  ohranjanje kmetijskih zemljišč in rodovitnosti tal, velik del območja je varovan tudi povečanjem prehranske kot področje Natura 2000. in energetske neodvisnosti,  ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov, Varovana območja skupaj z relokalizacijo proizvodnje in  ohranjanje genske raznovrstnosti ter genskega materiala avtohtonih obsegajo več kot 80 % površine zaposlitev ter z ustvarjanjem vrst, Solčavskega. vezi v skupnosti.  prilagajanje na neizogibne podnebne spremembe, Na Solčavskem je ideja Bistvenega pomena je pri trajnostnega razvoja vgrajena v tem pojem prožnosti oziroma  zmanjšanje stroškov oskrbe z vitalnimi dobrinami (hrano, vodo in podzavest domačinov, ki že odpornosti (angl. resilience). energijo), tako da bodo te dostopne vsem generacijam in socialnim stoletja sobivajo z naravo. Leta Opredeljen je kot slojem, 1992 so domačini ustanovili »sposobnost sistema, da podjetje Logarska dolina d.o.o. in absorbira motnje in se med  zmanjšanje tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in pridobili koncesijo za upravljanje s prilagajanjem reorganizira, nestanovitnostjo cen življenjskih dobrin na svetovnih trgih, krajinskim parkom. Uvedli so tako da ohrani  zmanjšanje tveganj medgeneracijskih konfliktov, vstopnino za motorna vozila in s v bistvu enako funkcijo, tem dosegli manjši pretok prometa strukturo in identiteto«.  omejitev nastajanja ter primerno odlaganje odpadkov, ter lažje upravljanje z zavarovanim Z drugimi besedami, območjem in obiskovalci. Smer odpornost ne pomeni  zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, primernih stanovanj, razvoja ponazarja dolgoletni postavljanja neprehodne dostopnosti izobraževanja, zdravstvenega sistema, komunikacijske slogan krajinskega parka: ograje okrog lokalne infrastrukture, kulturne ponudbe, »Logarska dolina ni tu, da bi jo skupnosti. Pomeni, da je  povečanje odgovornosti in solidarnosti, spreminjali, ampak da ona skupnost bolj pripravljena spremeni vas.« Za razvoj za »vitkejšo« prihodnost,  ohranjanje kulturne identitete, vključno s podobo krajine, Solčavskega je značilen posluh za bolj samozadostna in manj ohranjanje naravne in kulturne odvisna od uvoza.  ohranjanje suverenosti skupnosti pri upravljanju z viri v lokalnem dediščine ter usmerjenost v okolju. Gre za dinamiko lokalne trajnostni turizem, s katerim skupnosti, ki se je združila Spisek je dolg, vendar se skupnosti lahko oprejo na modele, ki te izzive spodbujajo uporabo kakovostnih pred izzivi energetske krize sinergijsko naslavljajo, tako da postanejo obvladljivi. Takšni modeli so npr. izdelkov iz solčavskega gorskega in odvisnosti od fosilnih lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano in energijo iz obnovljivih lesa, izdelkov iz volne avtohtonih goriv, podnebnih sprememb virov, lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja ter krovno ovc jezersko-solčavske pasme ter in ekonomske nestabilnosti. področje trajnostnega urejanja prostora. Lahko se zgledujejo tudi po številnih živilskih izdelkov s solčavskih Dinamiko spodbuja pozitivna praktičnih rešitvah, ki na terenu že obstajajo in dokazujejo, da delovanje po kmetij. vizija o tem, kakšna bi bila principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« ter upoštevanje vodila Občina Solčava je leta 2009 lahko naša prihodnost, če jo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet« ni le možno, ampak ustanovila Zavod za turizem in takoj zdaj začnemo ustvarjati je tudi ljudem blizu in naravno. trajnostni razvoj Solčavskega, leta skupaj. 2011 pa so s pomočjo sredstev Norveškega finančnega mehanizma v Solčavi odprli Center 10 Rinka, večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Tu se domačini, obiskovalci in 10 Opis dobre prakse je povzet po publikaciji Soustvarjamo trajnostni razvoj območja strokovnjaki srečujejo ob ključnih porečja Dragonje in podeželja Slovenske Istre. Dostopno prek: temah: lepoti narave in njenem http://preporodistre.weebly.com/uploads/4/9/4/3/49439361/soustvarjamo_trajnostni_ varovanju, tradicionalnih razvoj.pdf. vrednotah in ohranjanju dediščine, kakovosti življenja, trajnostni rabi naravnih virov.10 14 15 Trajnostno urejanje prostora Posamezni interesi proti javnim interesom na področju urejanja prostora Urejanje prostora, ki med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora, je področje, kjer se V procesih urejanja prostora se srečujejo zelo različni in nasprotujoči si Pomembno je, da lahko »v javnem interesu« srečujejo vsi vidiki trajnostnega razvoja – gospodarski, interesi. Pogosto prevladajo tisti, ki so jasneje in bolj odločno izraženi, to pa Posledice odločitev na nevladne organizacije socialni in okoljski. so praviloma zelo partikularni interesi. Javna uprava, ki v teh procesih igra področju urejanja prostora in tudi neformalno vlogo moderatorja, zaradi povečevanja kompleksnosti družbe, števila akterjev Tudi zato je Evropska unija med cilje socialne in ekonomske kohezije se odražajo v fizičnem in prenormiranosti področja na eni strani ter zaradi več desetletij trajajočega organizirane lokalne v Lizbonsko pogodbo vključila tudi teritorialno kohezijo. Cilj slednje je svetu, ki nas obdaja, in so pritiska po deregulaciji in krčenju pristojnosti na drugi strani ne zmore več sama pobude pravočasno zagotavljanje usklajenega razvoja vseh krajev in omogočanje državljanom, zelo dolgoročne. ustrezno zastopati javnega interesa. vplivajo na odločitve in da kar najbolje izkoristijo njihove naravne danosti. To pa pomeni, da je teritorialna kohezija sredstvo, s katerim lahko iz raznolikosti naredimo V takšnih okoliščinah je zato ključna vloga neodvisnih družbenih akterjev, da so v procesu njihovega prednost in tako prispevamo k trajnostnemu razvoju celotne EU. Teritorialna ki so interesno manj obremenjeni in so sposobni zagovarjati javni interes. sprejemanja zagovornik kohezija torej ni povsem analogna ekonomski in socialni koheziji, ki ju lahko S tem pridobivajo na pomenu še posebej nevladne organizacije, lokalne javnega interesa. vzpodbujamo tudi ali predvsem s finančnimi sredstvi, ampak temelji prav na pobude ter različne skupnostne prakse. Za družbo kot celoto je zato vrednotenju vseh politik skozi prostorski vidik na večjih območjih ter pomembno, da so neodvisni akterji na področju urejanja prostora sposobni v daljši časovni perspektivi. odigrati omenjeno vlogo zagovornika javnega interesa. Prostor je neločljivo povezan z okoljem in naravo. Varstvo okolja in Še tako velik napredek na ohranjanje narave sta praktično nemogoča, če hkrati ne uresničujemo tudi področju zmanjšanja ciljev trajnostnega urejanja prostora. Narave namreč ne moremo varovati Skupnostne prakse na področju urejanja zgolj v zavarovanih območjih, saj princip biotske raznovrstnosti ne more biti uporabe fosilnih goriv v omejen le na ta območja. Tudi za omejevanje podnebnih sprememb samo prostora prometu je lahko zaman, če GT22 tehnološki ukrepi brez prostorskih ne morejo zadostovati. se sočasno povečuje Poseben pomen za trajnostno urejanje prostora imajo tudi skupnostne prakse, GT22 je kolektiv, ki v mecensko Še tako veliki prihranki energije ob novih tehnologijah v stavbah ne pridejo količina prometa zaradi samoorganizirane pobude, ki imajo pomembne posledice za produkcijo doniranih prostorih na Glavnem do izraza brez trajnostnega pridobivanja energije ter prihrankov energije prostora. Za tovrstne skupnostne prakse sta ključna dva kriterija: pobuda zanje netrajnostne rabe prostora trgu 22 v Mariboru nadaljuje v prometu in proizvodnji. Razkorak med individualnimi kratkoročnimi prihaja »od spodaj«, pogosto s strani neformalno povezanih posameznikov, zgodbo Transnacionalne in netrajnostnega pristopa k interesi in skupnimi dolgoročnimi koristmi okoljske probleme v prostoru upravljanje pa je skupno ali skupinsko. Poleg tega imajo pri tovrstnih praksah gverilske umetniške šole. Do še bolj izpostavlja. mobilnosti. navadno ključno vlogo prebivalci posameznih območij, predstavniki lokalnega danes se je kolektiv razvil v gospodarstva in seveda tudi lokalne nevladne organizacije. interdisciplinarni oz. transdisciplinarni laboratorij, ki Tako kot skoraj povsod po svetu skupnostne prakse tudi pri nas vedno povezuje umetnost, kulturo, pomembneje sooblikujejo prostor. V svetu se v zadnjih nekaj letih uveljavljajo urbane športe in – življenje. koncepti, ki skušajo tako ali drugače zajeti in razložiti tovrstne prakse: »DIY Njihovo delovanje je zasnovano Urbanism«, »Tactical Urbanism«, »Hands-on Urbanism«, »Lighter-Quicker- na organski rasti ustvarjalne Cheaper«, »Transition Towns« in »Sharing Cities« so le nekateri od konceptov, skupnosti, ki se s skupnimi ki obravnavajo različne vidike tega, kar v tem vodniku imenujemo skupnostne projekti in na osnovi refleksije prakse na področju urejanja prostora. V zelo kratkem času le nekaj let so tovrstne prakse prešle iz na videz marginalnih praks v vedno bolj očiten odziva na potrebe skupnosti, ki se porajajo znotraj in onkraj mainstream. Njihova vloga na področju urejanja prostora postaja vidna tako prostorov. GT22 vzpostavlja v strokovnih krogih kot v vsakdanjem življenju prebivalcev mest. trajno izobraževalno, raziskovalno Predvsem pa njihovi učinki vedno pomembneje zaznamujejo življenje in in produkcijsko platformo.11 prostor v mestih. Težko si je na primer predstavljati, kakšno bi bilo danes življenje središča Maribora brez Živih dvorišč, Salona uporabnih umetnosti, Tkalke, Udarnika, GT22, Vetrinjskega dvora in še vrste drugih prostorov, ki spadajo med zgledne primere skupnostnih praks.11 11 Opis dobre prakse je povzet po katalogu Trajnostne skupnostne prakse – Model razvoja – poudarek na poseljenosti in samooskrbnosti (IPoP, 2011) Katalog dobrih praks 2015. Dostopno prek: www.umanotera.org/wp- content/uploads/2015/07/Katalog-dobrih-praks-2015.pdf. 16 17 Celovita urbana prenova Skupaj na ploščad! Savskega naselja v Ljubljani Pobudo Skupaj na ploščad! so V okviru celovite urbane prenove Po drugi strani v Ljubljani, kjer je središče mesta deležno intenzivne oblikovali arhitekti iz ljubljanske Savskega naselja se je društvo Skupnostna prenova12 preobrazbe pod taktirko mestne uprave, skupni in javni prostor sosesk, soseske Ruski car in drugi, ki prostoRož povezalo z lokalnimi kot sta Ruski car ali Savsko naselje, verjetno bolj kot mestna uprava menijo, da so odprte javne S pojmom skupnostna prenova poimenujemo prakse, ki prispevajo organizacijami, da bi z zaznamujejo aktivnosti skupin, kot so prostoRož ali Skupaj na ploščad!, ki površine velik neizkoriščen k izboljševanju stanja prostora v mestu in pri katerih pobuda prihaja organiziranimi ali spontanimi temeljijo na vključevanju prebivalcev. Še bolj pomembno, čeprav morda bolj s terena, s strani prebivalcev, lokalnih društev in podjetnikov, ki prostor potencial te soseske. S svojim druženji lažje pristopili k skrito, pa na urejanje prostora po vsem mestu vplivajo raznolike vrtičkarske vsakodnevno uporabljajo delovanjem želijo spodbuditi , izvedena pa je predvsem s pomočjo dogodkov lokalnemu prebivalstvu. V projekt skupnostne prakse. Prav tako si je potovanja po Sloveniji in bližnji okolici prebivalce k razmisleku in in manjših intervencij v javnem prostoru. Gre za različne oblike spontanih ali se je vključilo tudi več različnih danes že težko predstavljati brez sopotniškega portala Prevoz.org, in težko vključevanju v proces prenove, ki organiziranih akcij, ki povezujejo lokalne prebivalce, gradijo skupnost in imajo strokovnjakov, mestnih institucij je oceniti pomen, ki ga imajo z njegovo pomočjo spremenjene mobilnostne bo potekala v naslednjih letih. Pri pozitiven vpliv na prostor. Nekatere pobude izvirajo iz enkratnih, priložnostnih ter nevladnih organizacij in skupaj navade (zlasti mlade populacije) za prostor mest. tem se usmerjajo tako na dogodkov in so sčasoma prerasle v trajno delujočo skupnost. so oblikovali program celovite vsebinsko in oblikovno prenovo urbane prenove soseske. Med pozitivnimi vidiki skupnostnih praks za trajnostno urejanje prostora velja kot tudi na večjo socialno Ta poteka na več ravneh, od izpostaviti možnost doseganja razmeroma hitrih pozitivnih sprememb povezanost prebivalcev soseske socialnih, kulturnih in športnih na bolje z majhnimi koraki, ki so praviloma tudi znatno cenejši kot in Četrtne skupnosti Posavje.13 dejavnosti ter neformalnih druženj uveljavljeni načini urejanja prostora. Poleg tega tovrstne prakse zaznamuje do oblikovanja prostorske vizije izrazito participativen pristop do zasnove, izvedbe in upravljanja. Med soseske. Glavni namen je dobrimi učinki pa gre omeniti tudi občutek v širši družbi, da so spremembe TKALKA – skupnostni razvojni grajenje močne lokalne skupnosti, v prostoru na bolje možne in na dosegu roke, česar pogosto odtujeni in center ki bo enakopravna in dolgotrajni procesi urejanja prostora ne omogočajo. Posledica vsega skupaj kompetentna sogovornica je višja kakovost življenja prebivalcev območij, kjer se udejanjajo skupnostne Tkalka je alternativni poslovni mestnim oblastem in ki bo tudi prakse v urejanju prostora. objekt v osrčju Maribora, ki je leta sama v določeni meri poskrbela 2014 odprl svoja vrata mnoštvu Za trajnostno urejanje prostora in zagotavljanje blaginje je še posebej za svoj javni prostor. Do sedaj se organizacij, iniciativ in pomemben vidik zagotavljanja javnih storitev. Skupnostnih praks namreč je v soseski zgodilo že marsikaj: ne moremo več obravnavati izven javnih politik na področju urejanja posameznikov v »tkaljenju« izdelano je bilo urbano pohištvo, prostora, temveč kot njihov sestavni del procesov so-delovanja. Temeljne . Prostorskega načrtovanja in očistili in obnovili so igrišče, dejavnosti in interesi več kot drugih formalnih oblik urejanja prostora ne nadomeščajo, temveč jih uredili so skupnostne premične stotih posameznikov in več kot 25 dopolnjujejo. Poleg sprememb z majhnimi koraki v okviru obstoječih vrtove, organizirali so igre za organizacij v Tkalki se na ta način predpisov in pravil igre skupnostne prakse omogočajo tudi preverjanje otroke ter delavnice in delovne prepletajo, povezujejo in križajo v in popravljanje samih predpisov in pravil. akcije za vse generacije, zbirajo organskosti delovnega ter želje, predloge in pobude življenjskega okolja. Tkalka je prebivalcev ter zapisujejo Savske zato hkrati prostor in proces v zgodbe. Organizirali so tudi Zbore njem: je coworking v za Savsko naselje, na katerih so neprestanem nastajanju, je fina bile oblikovane delovne skupine Sodelo tkanina profesionalne, idejne in za posamezna področja urejanja bivanjske mnogoterosti, je soseske: za promet, opremo, podporno okolje družbeno Pod pojmom sodelo (angl. coworking) razumemo način dela, pri katerem zelenje in dogodke. Na pobudo posamezniki, ki so bodisi samostojni bodisi pripadajo različnim angažiranega dela in življenja. domačinov je začel izhajati tudi organizacijam, občasno ali stalno uporabljajo isti prostor Tkalka se kot inkubator . V njem se torej časopis Savčan, oblikovana je sprememb »tkali« v večglasju odvijajo med seboj neodvisne dejavnosti. Sodelo je hkrati družabni dogodek, bila Vizija javnega prostora podjetništva in socialnega na katerem se srečujejo ljudje s podobnimi vrednotami, ki jih zanima sinergija, Savskega naselja, skupaj in ob podjetništva, turizma, do katere lahko pride pri delu v skupnem prostoru. Oblike sodela so zelo pomoči mesta so uredili športno trajnostnega razvoja, nevladnega različne, od samoniklih garažnih delavnic in združenj kreativcev do organiziranih igrišče na Mislejevi ulici. sektorja, svetovalne in oblik sodela, ki se odvijajo v brezplačnih ali plačljivih opremljenih prostorih za K prenovi javnega prostora v zagovorniške dejavnosti, okoljskih delo. 13 Savskem naselju pristopajo na programov, medgeneracijskega način, ki predstavlja veliko več kot povezovanja ter podpornega le revitalizacijo in fizično prenovo okolja za razvoj kadrov in javnega prostora. Je oblika zaposlovanja, lokalnega okolja in prenove, ki se vsaj toliko kot na 12 Opisi področij skupnostnih praks v urejanju prostora so povzeti po publikacijah Prostori njegovih proizvodov. S pretočnim prostor osredotoča na skupnost. sodelovanja: Skupnostne prakse v urejanju prostora ter Prostori sodelovanja: Od prepletanjem njenih raznobarvnih Posledice takšnega načina dela skupnostnih praks k javnim politikam (oboje dostopno prek: http://prostorisodelovanja.si). niti v Tkalki organsko vznika tudi 13 Opis dobre prakse je povzet po katalogu Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z so trdne povezave med prebivalci življenjskimi viri – Katalog dobrih praks 2016. Dostopno prek: http://dovoljzavse.si/wp-nova platforma družbenih in organizacijami, ki bodo v content/uploads/2017/07/katalog-dobrih-praks-2016.pdf. odnosov, v kateri delo in življenje prihodnosti, ne samo na ravni stopata z roko v roki – med soseske, temveč tudi širše, pisarnami, hodniki in stopnišči porajale nova sodelovanja.11 solidarnosti ter človekovega 18 19 dostojanstva.11 Stanovanjska kooperativa Stanovanjske skupnosti Somobilnost Codha Stanovanjske skupnosti so oblika bivanja, ki združuje zasebnost s Skozi večji del zgodovine je bil ključni element prometnega sistema Kooperativa Codha je nastala prednostmi skupnostne rabe določenih dobrin in skupnostnega izvajanja infrastruktura. Predvsem cestno infrastrukturo, pa tudi pristanišča, so gradile spomladi leta 1994 v Ženevi nekaterih dejavnosti. Bistvo takšne skupnosti je, da skupina ljudi med seboj in upravljale najrazličnejše skupnosti. V 20. stoletju se je izgubil občutek za v Švici. Njen nastanek je stke vezi, kar jim omogoča skupno načrtovanje, posedovanje in skupnostno gradnjo in upravljanje prometne infrastrukture, z močno državo spodbudila aktivnost organizacije upravljanje svojega bivanjskega prostora Zadruga Mobility . Svoje zasebne domove pa se je zmanjšala tudi potreba po praksah skupnostnih prometnih sredstev. GRAAL ( Groupe pour la običajno dopolnjujejo s souporabo določenih skupnih prostorov in storitev – A v zadnjih desetletjih je postal prometni sistem, temelječ na naraščanju promotion de l’action associative Mobility Carsharing je švicarska kot so vrtovi, sobe za goste, jedilnice, otroške igralnice, delavnice, garaže, prometa z lastnimi osebnimi motornimi vozili in javno infrastrukturo, en matière de logement zadruga, ki pokriva skoraj vso ), ki je pisarne, dostop do interneta, čiščenje – in dobrin (pripomočkov), kot so problematičen in neučinkovit. Povečuje neenakost v dostopnosti, škoduje organizirano souporabo in kot civilna iniciativa v začetku avtomobili, kolesa, pralni stroji, hišna orodja ipd. okolju, z nenasitnimi potrebami po prostoru za parkirna mesta pa še povečuje solastništvo avtomobilov v Švici. 1990-ih začela s spodbujanjem prostorsko potratnost. Eden od odzivov na probleme, ki jih tak promet Mobility na 1.500 lokacijah v 500 ustanavljanja stanovanjskih povzroča, je razvoj različnih skupnostnih praks na področju mobilnosti. mestih upravlja z več kot 2.900 kooperativ. Codha kot neprofitna Najpogostejše so različne oblike souporabe prometnih sredstev, organizacija združuje osebe, ki vozili, ki so namenjena zasebnim predvsem osebnih avtomobilov in koles. podpirajo drugačne oblike uporabnikom in podjetjem. domovanja, drugačno kakovost Ima 131.700 uporabnikov, od življenja in drugačne oblike tega jih je 55.500 članov zadruge. najema stanovanj, kot si jih Začasna raba prostora V podjetju je zaposlenih 190 ljudi običajno predstavljamo. Codha (podatki so za leto 2018).13 uresničuje svoje projekte z Začasna raba prostora navadno nastopi kot vmesna raba, ko se je določena združevanjem finančnih sredstev namembnost prostora iztekla, nova pa se še ni vzpostavila. Lahko je enkraten in aktivnim sodelovanjem dogodek ali pa traja več desetletij. Kot taka je lahko pomemben dejavnik pri stanovalcev. Slednje se začne že oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – bodisi odprtih površin, stavb pri načrtovanju projekta izgradnje ali njihovih delov. stanovanjske zgradbe.13 Skupnostni vrtički Slovenj Gradec Urbano vrtičkarstvo V Mestni občini Slovenj Gradec Zeleni krog so leta 2012 sklenili urediti pogoje Zeleni krog je vezni člen med Vrtičkarstvo je sodobna mestna raba prostora, začasna in prilagodljiva. za vrtičkarstvo. Urejanja so se kmeti, ki pridelujejo na okolju Vedno je bilo predmet pragmatičnega urejanja prostora, pri katerem je lotili postopoma, tako da so prijazen način, in potrošniki. ključen hiter odziv na potrebe prebivalcev, in urbanističnega načrtovanja, najprej napovedali spremembe in V ta namen v Ljubljani, Mariboru ki soustvarja pogoje za dolgoročno skladen prostorski razvoj. prebivalcem razložili, zakaj so in Celju organizirajo improvizirane potrebne, ter jih nato z veliko tržnice po načelih skupnostnega razumevanja za vrtičkarje, ki so naročanja ter izvajajo druge se s posameznih lokacij morali aktivnosti za krepitev samooskrbe Skupnostna menjalna ekonomija umakniti, postopoma izvedli. Prvi lokalnih skupnosti. Namen skupnostni vrt so v Slovenj Zelenega kroga je v družbenem Gradcu uredili spomladi 2013. Skupnostno menjalno ekonomijo sestavljajo organizirane menjave blaga, okolju Slovenije prispevati k Zemljišča za trajno in začasno ki potekajo na dogovorjenem mestu, praviloma neposredno med dvema udejanjanju trajnostnega razvoja vrtičkarstvo so določili tako, da so udeležencema. Med posamezniki, ki si v lokalnem okolju izmenjujejo ter samooskrbe s hrano in upoštevali obstoječe lokacije in jih dobrine, se zaradi skupnih motivov pogosto razvijejo osebne povezave semeni, osveščati ljudi o skupaj z novimi kar najbolj in interesne skupnosti. Primarni pomen lokalnih izmenjav je zamenjava pomembnosti obstoja slovenskih enakomerno razporedili po presežnih dobrin za tiste, ki jih udeleženci potrebujejo. Presežek dobrin kmetij in sonaravno pridelanih mestu.13 nekoga je tako vir za drugega. Izmenjujejo se praviloma rabljene ali doma dobrot lokalnih proizvajalcev, pridelane dobrine nižjih denarnih vrednosti. Nekateri udeleženci se menjave informirati o tem, kje in kako si udeležujejo zaradi potreb po določeni dobrini, drugi zaradi hobijev, nazorov, je mogoče zagotoviti kakovostne druženja ali iz radovednosti … slovenske pridelke po ugodnejših cenah in načelih pravične trgovine, ter pomagati pri ohranjanju in izmenjavi slovenskih semen.11 20 21 Samooskrba s hrano Varovanje kmetijskih zemljišč Rodovitna tla so neobnovljivi naravni vir, ki je osnova za prehransko suverenost Zadruga Dobrina Zanesljiva oskrba s hrano lastne pridelave ter samooskrba s skupnosti. Zato so kmetijska zemljišča v svetovnem merilu ena najbolj semenskim materialom sta osnovna postulata suverenosti in Zadruga Dobrina povezuje zaželenih strateških dobrin. Stanje v Sloveniji na tem področju je skrb neodvisnosti vsake skupnosti. Pridelava, predelava, transport, embalaža, pridelovalce in predelovalce vzbujajoče. Slovenija ima najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca med skladiščenje in prodaja hrane pa s sabo prinašajo pomembne in večplastne iz več kot 30 majhnih kmetij z evropskimi državami, najkakovostnejših zemljišč – njiv in vrtov – pa celo manj vplive na okolje in družbo: območja Slovenskih goric. kot 40 % evropskega povprečja. Še bolj skrb vzbujajoč je trend pozidave: Usmerja jih v ekološko  pozidamo približno 7 ha kmetijskih zemljišč, to je za eno povprečno veliko Način pridelave, transporta in skladiščenja hrane vpliva na kakovost kmetovanje ter z lokalnimi slovensko kmetijo, na dan. Kmetijska zemljišča so tudi žrtev gradnje in varnost hrane in s tem na zdravje ljudi. pridelki oskrbuje šole, vrtce infrastrukturnih omrežij. Ohranitev oziroma povečanje obsega in kakovosti in domove za starejše. V  Kmetijstvo odločilno vpliva na kakovost voda in tal ter na biotsko kmetijskih zemljišč je temeljni pogoj za izboljšanje stopnje prehranske lastni trgovini v Tkalskem in habitatno raznovrstnost. samooskrbe in za zavarovanje prehranske preskrbljenosti sedanjih in prihodnjih rodov prehodu ter preko sistema . 14  Način pridelave hrane in nadaljnje faze preskrbe, predvsem zabojčkov in spletne trgovine transport, opredeljujejo vpliv skupnosti na podnebne spremembe. Za kmetijska zemljišča v Sloveniji je značilna velika posestna razdrobljenost. Mariborčanom omogoča Slednja je pogosto predstavljena kot ena največjih slabosti slovenskega nakup svežega sadja in  Zadostna preskrba s hrano je močno odvisna od vremenskih in kmetijstva, saj zmanjšuje produktivnost. Vendar pa so kmetijska zemljišča zato zelenjave ter drugih domačih podnebnih pogojev, zato je način pridelave hrane ključni dejavnik Neposredno v kmetijstvu in veliko bolj odporna na odtujitev in prilaščanje zemlje in predstavljajo enega dobrot. S svojo dejavnostjo prilagojenosti skupnosti na podnebne spremembe. v dopolnilnih dejavnostih na od branikov suverenosti. Razdrobljena kmetijska zemljišča sestavljajo značilno povečujejo delež domače, na mozaično podobo in prispevajo k lepoti podeželske krajine, ki je pomemben sonaraven način pridelane  Kmetijstvo je z velikim številom delovnih mest nosilec razvoja kmetijah – predelavi živil, adut slovenskega turizma. hrane v lokalni skupnosti, podeželskih območij. turizmu, neposredni prodaji hkrati pa si prizadevajo ipd. – je bilo leta 2016 v  Odnosi v verigi oskrbe s hrano vplivajo na družbeno kohezijo. zagotoviti pravično plačilo in Sloveniji 79.967 polnih preživetje tradicionalnih  Struktura in način obdelave kmetijskih zemljišč pomembno Oskrba z lokalno pridelano ekološko hrano slovenskih kmetij.14 delovnih moči. sooblikujeta podobo podeželske krajine, ki je del turistične ponudbe. Ekološko kmetijstvo je sistem praks, ki se zgledujejo po življenjskih procesih, ki se odvijajo v bogati in plodni naravi.  Kmetijstvo in gozdarstvo sta tudi vir obnovljivih energentov – gozdne in kmetijske biomase za proizvodnjo toplotne in električne Ekološko kmetijstvo je v sozvočju z naravnimi procesi, je trajnostno in je del energije ter oljnic za pridobivanje biodizla in pogonskih olj – ter krožnega gospodarstva. V tem smislu predstavlja antipod konvencionalnemu Delež površin z ekološkim intenzivnemu kmetijstvu vplivata na oskrbo skupnosti z energijo. , ki svojo produktivnost vzdržuje s stalnim dodajanjem kmetovanjem v skupni umetnih repromaterialov. Ekološko kmetijstvo varuje kakovost tal in Kakšen naj bo torej sistem oskrbe s hrano, da bo z maksimiranjem koristi podtalnice ter ohranja biotsko raznovrstnost. površini kmetijskih ter izogibanjem škodljivim učinkom kar najbolj prispeval k celoviti in trajni zemljiščih v uporabi je blaginji lokalnih skupnosti? Od takšnega sistema pričakujemo veliko: Je tudi podnebju prijazno, saj ne uporablja gnojil in kemično-sintetičnih v Sloveniji leta 2015 prehransko suverenost, zanesljivo razpoložljivost kakovostne in varne hrane sredstev za varstvo rastlin ter v tleh načrtno izgrajuje humus, ki povečuje po dostopnih cenah za vse, delovna mesta na podeželju, čim manjši vezavo ogljika in stalno obnavlja kakovost tal. znašal le 8,8 %. prispevek k podnebnim spremembam in prilagojenost nanje, čisto pitno vodo, neonesnažena tla, neokrnjeno biotsko raznovrstnost, živo in razvito Mlekarna Planika podeželje, prispevek k oskrbi z energijo, lepo krajino, povezanost podeželja Planika je edina slovenska mlekarna, ki je še v 100-odstotni lasti kmetov in mest. – zadružnikov tolminske zadruge. Ali je možno imeti vse to? Je, vendar samo z dogovorom v skupnosti. Mlekarna letno predela okrog 9 milijonov litrov mleka, ki ga odkupijo od Ta zadeva predvsem umestitev kmetijskih zemljišč na vrh hierarhične kmetov iz Posočja, Idrijskega in Cerkljanskega ter namolzejo na lastnem lestvice rabe prostora, način kmetijske pridelave, strukturo prehranske ekološkem posestvu v Bovcu. verige in odnose v njej ter prehranske navade potrošnikov. Njihova ponudba vključuje tudi ekološko mleko, jogurt in sir. Razvijajo inovativne izdelke, kot sta sira z ekološko pridelanimi vršički industrijske konoplje in z divjim origanom z območja Posoškega hribovja. 14 Opis dobre prakse je povzet po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – Katalog 2015. Dostopno prek: www.slovenija-co2.si/upload/SLO- CO2_Katalog_dobrih_praks_2015.pdf. 22 23 Prilagajanje na podnebne spremembe v občini Ajdovščina Tla, ki vsebujejo več humusa, so odpornejša na posledice podnebnih V občini Ajdovščina prihaja do Upravljanje z vodo Slovenija je nadpovprečno sprememb (suše, ekstremne padavine), zato je ekološka pridelava s zelo raznolikih vremenskih prilagojenimi vrstami ena od nosilnih strategij prilagajanja kmetijstva podnebno ranljiva. Za ekstremov – poplav, zemeljskih Brez vode ni življenja. V Sloveniji imamo vode veliko, čeprav ne vedno v tistem na podnebne spremembe. zadostno preskrbo z vodo plazov, močne burje, ekstremnih času, ko jo najbolj potrebujemo. Voda je ključni dejavnik prilagajanja suš in žleda, pogosti so požari v tudi v sušnih obdobjih bo Če upoštevamo celotno oskrbovalno verigo s hrano, ima najmanjši vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, saj lahko v Sloveniji po napovedih naravi. Zaradi vse večjega števila na podnebje oskrba z ekološko hrano iz lokalne pridelave, ponujena strokovnjakov poleg povišane temperature zraka in tal z veliko zanesljivostjo potrebno izboljšati kriznih intervencij je občina sezonsko in čim manj predelana, saj se energija ne porablja pričakujemo spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire ter večjo izkoristek deževnice. prepoznala nujnost za dolge transportne poti, predelavo in skladiščenje. intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše in učinkovitejšega prilagajanja in nalivi. povečevanja odpornosti. Njihov Ekološko kmetijstvo je povsod po svetu, zlasti pa v gospodarsko razvitih Pred podnebne vodne izzive bodo postavljene tudi druge družbe, pridružuje namen je med drugim povečanje državah, pripomoglo k oživitvi zanimanja za lokalno pridelano hrano, za se jim globalni problem onesnaženja oziroma zmanjševanja razpoložljivosti konkurenčnosti kmetijstva in neposredne stike med pridelovalci in potrošniki ter s tem h krajšanju kakovostne pitne vode. Naša voda, naša prihodnost ohranjanje delovnih mest v preskrbovalnih verig s hrano. Lokalna in ekološka pridelava potrošnikom kmetijskem sektorju. zagotavlja uživanje varne in kakovostne hrane. Tržna zanimivost in Količina vode na planetu Zemlja je končna; čedalje manjši delež je je primeren Cascade Locks je majhno mesto V letu 2015 so v sodelovanju s dodana vrednost visokokakovostnih ekoloških živil v Sloveniji stalno raste. za pitje. Voda je strateški življenjski vir, ki si ga lahko zagotovimo samo v ameriški zvezni državi Oregon. svetovalno službo Kmetijsko Vrzel med povpraševanjem in zgolj 20% slovenskim deležem v porabi kot skupnost. Ohranjanje suverenosti odločanja in delovanje v skupnem Je kot raj na zemlji, ugnezden v gozdarskega zavoda Nova Gorica ekoloških živil predstavlja pomembno poslovno priložnost. interesu sta pri tem ključna. Skupni interes pri tem ne pomeni samo mogočnem kanjonu reke na občinski njivi preizkusili Kolumbije. Svetovno znano je Ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva tudi na razvoj podeželskih območij, zadovoljevanja človekovih potreb, ampak tudi potreb življenja »kot takega«. gojenje vrste tropskih in postalo po borbi lokalnih med drugim zato, ker ustvarja več delovnih mest kot konvencionalno Vodo je potrebno obravnavati celovito, z upoštevanjem vseh njenih subtropskih kulturnih rastlin, ki bi prebivalcev proti nameri kmetijstvo, in sicer v sami pridelavi, pa tudi v dopolnilnih dejavnostih na ekosistemskih lastnosti. lahko ob segrevanju podnebja multinacionalke Nestlé, da bi si kmetiji, zlasti v predelavi živil, v trženju ter v turizmu. nadomestile ali dopolnile prisvojila pravice do stekleničenja tradicionalne kulture v Vipavski V ekološkem kmetijstvu je prepovedana uporaba gensko spremenjenih vode. Lokalni prebivalci so pod dolini. Poskus je z uspešno organizmov, ki prinašajo odvisnost od agrokemijskih in biotehnoloških geslom »Naša voda, naša rastno sezono večine rastlin korporacij, proizvajalk gensko spremenjenih semen in sintetičnih sredstev prihodnost« združili moči za dokazal, da je že sedaj možno za varstvo rastlin. Zato je ekološko kmetijstvo tudi eden od branikov zaščito svojega neprecenljivo diverzificirati kmetijsko pridelavo z suverenosti in neodvisnosti skupnosti. dragocenega vira. Iz njihove rastlinami iz toplejših podnebij.14 zgodbe so izšle dragocene izkušnje in nasveti za skupnosti, ki se soočajo s prilaščanjem vode Varuhi semen po vsem svetu. Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin je leta Mali naravni ukrepi za 2011 nastalo iz zamisli o zadrževanje vode skupnostnem ohranjanju starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih Z nasipi in zadrževalniki, obnovo rastlin, ki odgovarja na mokrišč, pa tudi s spremembami problematiko hitrega izginjanja v gozdarski in kmetijski rastlinskih genskih virov in vse dejavnosti, lahko rešujemo bolj ogrožene prehranske številne probleme v zvezi z vodo samooskrbe. Društvo si je in ekstremnimi vremenskimi prizadevalo ozaveščati širšo pojavi. Med mokrim obdobjem ti javnost o vrednosti starih sort naravni ukrepi zadržujejo vodo v kulturnih rastlin in o njihovem krajini, v primeru poplav pa pomenu za lokalno samooskrbo upočasnijo poplavne valove. s hrano. Njihova semenska Njihovi učinki so mnogovrstni: knjižnica je temeljila na zmanjšanje tveganja poplav in medsebojnem povezovanju ljudi Suverenost upravljanja z vodnimi viri, zaščita njihove količine suše, ohranjanje vodotokov, in rastlin. Semena so vsako leto in kakovosti za potrebe ekosistema ter oskrba z vodo po omogočanje namakanja v potovala v roke posameznikov, dostopnih cenah za vse so temelj blaginje vsake skupnosti. kmetijstvu, ohranjanje ki so postali »varuhi« določene biodiverzitete, povečanje sorte. Ti so s setvijo, pridelavo samočistilne sposobnosti voda ter semena, medsebojno izmenjavo omogočanje rekreacije. Primer in vračanjem semen skrbeli, tovrstnega večnamenskega da so se stare slovenske sorte zadrževalnika je na potoku ohranjale in širile po vrtovih in Glinščica v Podutiku pri 24 25 poljih.11 Ljubljani.14 Zmanjšanje odpadne hrane in porabe mesa Vrtnarjenje Za pridelavo 1 kg govedine Zemlja, ki je primerna za pridelavo hrane, je končen življenjski vir. Pogosto spregledan, pa vendar pomemben del prehranske oskrbe v Sloveniji S pridelavo na vrtovih Omejeni sta tako količina kot možnost uporabe kmetijskih zemljišč. Imamo je potrebno 15-krat več predstavlja samooskrba z zelenjavo v lastnem gospodinjstvu. Vrtnarjenje je Slovenci pokrijemo skoraj malo kmetijskih zemljišč, poleg tega pa v Sloveniji delež kmetijske zemlje, zemlje kot za 1 kg žitaric in tudi način kakovostnega preživljanja časa v stiku z naravo, ki sprošča in ugodno polovico potreb po ki je v uporabi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo vpliva na zdravje. 70-krat več kot za 1 kg (npr. hribovsko gorska območja), presega 75 %. Količina hrane, ki jo lahko zelenjavi v gospodinjstvih. zelenjave. Razlike pri pridelamo, je omejena. Ali je za določeno skupnost zadostna ali ne, je Povečanje zelenih površin v mestih, ki so namenjene pridelavi hrane, ter v veliki meri odvisno od potrošniških navad njenih članov. oživljanje zapuščenih oziroma mirujočih območij Velika porabi vode so še veliko predstavljata pomembno poraba mesa potegne za seboj potrebo po velikih obdelovalnih površinah, priložnost za povečanje prehranske samooskrbe. večje. ki jih v Sloveniji nimamo. Za prirejo mesa primerljive hranilne vrednosti je potrebno mnogo več zemlje in vode kot za rastlinsko hrano. Visoke stopnje prehranske samooskrbe v Sloveniji ni mogoče doseči Združevanje kmetijskih proizvajalcev – brez zmanjšanja porabe mesa, predvsem govedine. Zmanjšanje obsega zadruge Zelemenjava živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Ogljični odtis z mesom bogate prehrane je dvakrat večji od Zelemenjava (zelenjava + Razdrobljenost kmetijske zemlje je na eni strani branik suverenosti, na drugi prehrane, v kateri prevladuje rastlinska hrana. menjava) je gibanje in skupnost strani pa predstavlja pomembno oviro za povečanje prehranske samooskrbe. za izmenjavo vrtnih pridelkov, ki Za dosego samooskrbe bi bilo potrebno poljedelstvo usmeriti v pridelavo Posebej pereč je ta problem na področju ekološke pridelave, pri kateri sta Okupirana Ljubljana – temelji na druženju in rastlinske hrane (zelenjave in sadja) za ljudi, pašo živine (za mesno in obseg in raznolikost ponudbe majhna. samooskrbna skupnost prostovoljnem delu mlečno proizvodnjo) pa preusmeriti na področja, ki so za poljedelstvo manj Razdrobljenost predstavlja težavo tudi na področju oskrbe večjih odjemalcev, posameznikov. Spodbuja Zaradi močnega odporniškega primerna: v hribovit, gričevnat svet ter na območja zaraščanja. kot so trgovske verige. Zato so zadruge, ki s povezovanjem manjših solidarnost, dobrosrčnost, gibanja vse od začetka okupacije druženje in spoštovanje dela Pridelava hrane ima tudi prednost pred pridelavo energetskih rastlin. Za pridelovalcev lažje zagotavljajo zanesljivost dobave večjih količin Ljubljane med 2. svetovno vojno človeških rok. Poteka že v več kot energetske namene je primerna le izraba odpadne biomase. Pridelava in raznolikost ponudbe ekoživil, pomemben dejavnik povečanja lokalne so Italijani celotno mesto februarja tridesetih slovenskih krajih. V poljščin z namenom pridobivanja biogoriv je upravičena le v primerih, ko samooskrbe. Skrbijo za nakup in prodajo izdelkov, zagotavljajo surovine in 1942 obdali z žico. Mesto je okviru Zelemenjave se menjajo energetske rastline izboljšujejo kolobar. pripomočke za kmetijsko pridelavo, svoje člane izobražujejo, vzpodbujajo prestalo tri leta okupacije in je bilo pridelave pridelkov, ki so značilni za posamezno regijo, ter krepijo medsebojno semena, sadike, pridelki, recepti, osvobojeno 9. maja 1945. Poleg zmanjšanja porabe mesa je visoko na prednostni lestvici ukrepov zaupanje. izkušnje in navdihi z domačih Organizacija življenja v okupiranem za povečanje prehranske samooskrbe tudi preprečevanje nastajanja vrtov. Cilj skupnosti je, da na mestu, obdelovanje mestnih odpadne in zavržene hrane. Ta nastaja v vsej oskrbovalni verigi s hrano Vse več kmetijskih zadrug svojo poslovno strategijo usmerja v razvijanje solidaren in zabaven način parkovnih površin, oskrba s hrano od pridelovalca do gospodinjstva – ob transportu, skladiščenju in predelavi pravičnih odnosov z domačimi kupci in upošteva njihovo željo po zdravi poveže vse navdušence dobrot in in drugimi življenjskimi ter v trgovinah in v gostinstvu. Problem zavržene hrane je naš skupni hrani. lepot z domačega vrta ter to potrebščinami ter skromen način problem – kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. navdušenje raztrosi tudi med življenja nudijo mnoge ilustrativne Zato ga moremo in moramo rešiti le skupaj.15 ostale someščane in sovaščane. primere, ki navdihujejo tudi danes. Zelemenjava vabi vse brez Med prvimi ukrepi je bil predpis o izjeme: vrtnarske guruje in varčevanju z mesom in uvedba Zeleno javno naročanje ekoživil iz slovenske pridelave je popolne začetnike, mlade in brezmesnih dni. Povečanje potrošnje lokalno pridelane ekološke zelenjave težavno. Ponudnikov, ki bi lahko zagotovili ekološka živila stare, take z enim samim in zmanjšanje porabe mesa je na ravni posameznika lončkom na balkonu in tiste s Zaradi pomankanja živil se je v obsegu 10 % potreb javnih inštitucij, kot nalaga Uredba kilometrsko njivo.11 v Ljubljani izjemno povečalo najučinkovitejši ukrep za povečanje prehranske o zelenem javnem naročanju, v Sloveniji ni veliko. obdelovanje vrtičkov, tako zasebnih samooskrbe in zmanjšanje vpliva na podnebje. kot javnih. Mestna občina je aktivno spodbujala samooskrbo meščanov Zadruga Ajdna – za malo plačilo je v najem Prebivalec Slovenije je v letu 2015 zavrgel povprečno Ena ekološka kmetija ne more rešiti problema onesnažene V zadrugo Ajdna so združeni oddajala vrtove, prirejala je dobro približno 27 kg užitnega dela hrane, tj. hrane, ki naj ne bi podtalnice in ohraniti biotske raznovrstnosti. Da bi v polni ekološki pridelovalci z območja obiskane vrtnarske tečaje ter Zgornje Gorenjske, ki želijo razdeljevala semena, gnojilo in končala v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila.16 meri uživali okoljske in družbene koristi trajnostne in povečati stopnjo prehranske sadike. Poleg zasebnih vrtov je suverene oskrbe s hrano, se moramo za sonaravno samooskrbe Gorenjske, pri tem mestna občina ustanovila še t. i. pridelavo, varovanje kmetijskih zemljišč, vzdržno potrošnjo pa ob spoštovanju narave vojne vrtove, ki so s hrano zalagali in pravične odnose v oskrbovalni verigi s hrano dogovoriti ohranjati tudi zdrav življenjski 15 predvsem mestne socialne Deklaracija za Slovenijo brez zavržene hrane. 2015. Dostopno prek: prostor. Njihov skupni nastop na ustanove (zavetišča, delavske https://ebm.si/m/VSKC_Deklaracija.pdf. na ravni skupnosti. trgu omogoča raznolikost in večje 16 Statistični urad Republike Slovenije. 2016. Hrana med odpadki. Dostopno prek: domove ipd.). Največji vojni vrt www.stat.si/StatWeb/Catalogue/Index. količine pridelkov, ki jih lahko kot je bil v Tivoliju, kjer so na 8.000 enoten ponudnik ponujajo kvadratnih metrih obdelovalnih kupcem, ki jih vabijo v partnersko površin gojili krompir in oves, drugi 26 27 povezovanje.14 največji pa Kongresni trg, kjer so na 5.000 kvadratnih metrih gojili krompir. Vsako izgubljeno delovno Energetska učinkovitost in oskrba Pomemben dejavnik trajnostne energetike predstavljajo tudi delovna mesta. mesto v premogovni in Če energijo in energente zgolj uvažamo, to ne prispeva k lokalnim delovnim jedrski industriji prinese z energijo iz lokalnih obnovljivih mestom. Nasprotno pa investicije v ukrepe zmanjševanja in učinkovite rabe energije ter trajnostno izkoriščanje obnovljivih virov energije spodbujajo razvoj sedem novih delovnih kakovostnih lokalnih delovnih mest, ki prispevajo k dobrobiti skupnosti. mest v sektorjih obnovljivih virov virov energije in učinkovite Energetska tranzicija k učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije (URE in OVE) predstavlja priložnost za naslavljanje neenakosti trenutnega rabe energije18 ter Energetika predstavlja osrednji sektor, ki omogoča naš sodobni način visoko centraliziranega energetskega sistema. Ponuja možnosti za povečanje konkurenčnosti življenja. Skoraj vsak vidik vsakdanjega življenja v moderni civilizaciji je emancipacijo državljanov in skupnosti. Gre za pristop »od spodaj navzgor« gospodarstva. Sektor povezan ali odvisen od energije. Zagotavlja nam razsvetljavo, skrbi za to, (angl. bottom-up), ki v osrednjo vlogo postavlja ljudi. Spremembe v da naša hrana ostane sveža v hladilniku, pere naše perilo, skrbi za našo energetskem sistemu namreč niso vezane zgolj na uvedbo in širjenje obnovljivih obnovljivih virov energije zabavo in sprostitev, ko gledamo televizijo, prevaža nas do želenih virov energije, temveč tudi na spremembo lastništva: posamezniki globalno zaposluje že destinacij, omogoča komunikacijo preko telefonov, ogreva naša domovanja in skupnosti lahko postanejo lastniki proizvajalnih sredstev. skoraj deset milijonov ljudi. ter na splošno poganja celotno industrijsko družbo. 18 Raba energije prispeva Vendar imata proizvodnja in raba energije tudi velike negativne posledice: vpliv na podnebne spremembe, onesnaženje zraka, vode in tal, k skupnim izpustom negativni vpliv na zdravje ljudi in potencialno tveganje v obliki jedrske toplogrednih plinov v nesreče. Energetski sektor predstavlja največji antropogeni vir toplogrednih Sloveniji več kot 80 %. plinov, poleg tega onesnažuje tudi z drugimi plini in snovmi (SO Skupno lastništvo sončnih 2, NOx, trdni elektrarn v Recklinghausenu delci). Stroški za energijo in energente predstavljajo vedno višji delež izdatkov v gospodinjstvih, zaradi česar postaja energija vedno manj Prebivalci nemškega mesta dostopna za določene socialne sloje, povečuje se tudi problematika Recklinghausen so se pred energetske revščine. Pri rabi energentov, ki jih uvozimo, nimamo vpliva časom odločili izkoristiti potencial, na njihove cene, ki so določene na globalnih trgih. ki ga ponujajo skupnostni projekti obnovljivih virov energije. V mestu je veliko streh, ki Pričakovanja, ki jih imamo do trajnostne predstavljajo odlično priložnost za izkoriščanje sončne energije. energetike Mestna oblast je iniciativo podprla in v najem ponudila strehe na Zapuščina, ki jo lahko Zato bi bilo smiselno pričeti razmišljati o tem, kako zmanjšati oz. omejiti stavbah v občinski lasti. emisije toplogrednih plinov in onesnaževal, zmanjšati tveganja, omejiti zapustimo prihodnjim Ustanovljena so bila tri združenja, porabo neobnovljivih virov energije ter povečati suverenost skupnosti generacijam, je – tudi ker so se odločili za 3 sončne pri oskrbi z energijo. Z znižanjem porabe energije lahko znižamo stroške elektrarne. Ta delujejo po zaradi zgodovinske za energente, v primeru rabe in trajnostnega izkoriščanja lokalnih zadružnih načelih, v vsako pa je odgovornosti, ki jo imamo obnovljivih virov pa lahko vplivamo na njihove cene, zaradi česar vključenih 7080 državljanov. postanemo neodvisni od svetovnih trgov. Obe usmeritvi prispevata k – transformacija Sončne elektrarne (kapacitet zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, obenem pa z energetskega sistema v približno 80 kWp) proizvedejo zniževanjem odvisnosti od zunanjih akterjev, kot so podjetja in države, skupno 195 MWh električne takšnega, ki bo temeljil na vplivata na povečanje suverenosti lokalne skupnosti. energije na leto. Investicijska zmanjšanju rabe energije vrednost projekta je znašala in na rabi lokalnih čistih, približno 250.000 EUR. Državljani so se lahko vključili v projekt z obnovljivih virov energije. minimalno investicijo v višini 500 Z vsakim milijonom evrov investicij v učinkovito rabo EUR, medtem ko je povprečna energije je ustvarjenih okoli deset delovnih mest.17 investicija znašala 3.300 EUR. Tisti, ki so vložili v projekt, so vsako leto upravičeni do donosa od prodane električne energije. Tako vložena sredstva ostajajo v lokalnem okolju. V projekt je 17 UMAR. 2008. Vendramin M. Potenciali energetske učinkovitosti, Delovni zvezek 18 Greenpeace. 2009. Seven green jobs for every job lost in dirty energy sectors. investiral tudi župan mesta.13 št. 6/2008, let. XVII, str. 13. Dostopno prek: Dostopno prek: www.greenpeace.org/eu-unit/en/News/2009-and-earlier/green-jobs-14-www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2008/dz06-08.pdf. 09-09. 28 29 Posamezniki in skupnosti Od energetskega sektorja prihodnosti pričakujemo, da bo vključeval Takšni projekti skupnostim omogočajo izkoriščanje lokalnih energetskih virov Skupnostni energetski vrednote, kot so spoštovanje, skupnost, solidarnost, deljenje, podpora, lahko na področju energije za izgradnjo socialnega kapitala, ustvarjanje prihrankov, povečevanje projekti zagovarjajo vključenost, sodelovanje, ter da bo – poleg zasledovanja trajnostnih zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za prevzamemo aktivno koncept, da naj bodo okoljskih ciljev – stremel tudi k zmanjševanju trenutne neenakosti, k lokalni reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega zvišujejo raven vlogo, saj lahko sami angažiranosti in opolnomočenju, k socialni pravičnosti ter k dostopu do prave razumevanja in predanosti trajnostni energetiki, podpirajo lokalno odločitve o energetiki demokracije. Takšna pot lahko vodi k pozitivni viziji, k srečnejšim, bolj naredimo veliko za okolje gospodarstvo in zvišujejo njegovo konkurenčnost. Posameznikom v rokah ljudi. Pri tem zdravim posameznikom, ki živijo v varni, trajnostni in bolj enakopravni, in pripomoremo k omogočajo, da imajo realen delež v njihovem lokalnem energetskem projektu. so lahko projekti tako povezani skupnosti. zmanjšanju rabe energije, Sodelovanje skupnosti v upravljanju z energetskimi viri, ki so na voljo v raznoliki kot skupnosti k čistejši proizvodnji lokalnem okolju, pomaga ustvariti javno podporo in sprejemljivost ter same. zmanjšati lokalno nasprotovanje nizkoogljičnim projektom. Obenem lahko energije in k trajnostni z mobilizacijo posameznikov in njihovih naložb v takšne projekte zagotovimo energetski transformaciji. nova sredstva za investicije v zmanjšanje rabe energije in rabo obnovljivih virov. Koristi projektov in dobički se neposredno ali prek investicij vrnejo nazaj Energetska tranzicija v v skupnost.19 20 Güssingu Poleg posameznikov v skupnostnih energetskih projektih značilno sodelujejo Področje okrog mesta Güssing na zadruge, kmetije, lokalne oblasti, neprofitne organizacije in neformalne skupine avstrijskem Gradiščanskem je občanov. Poleg zadružnega modela je pogosto tudi delničarstvo v podjetjih, bilo še pred 20 leti najrevnejši in uporabljajo se različni viri, kot so skupnostni razvojni skladi, sredstva iz najmanj razvit del Avstrije. Pri razpisov, skupnostno financiranje, soinvestiranje ipd. razmišljanju, kako to spremeniti, so ugotovili, da si težko privoščijo Energetsko samozadostna stroške za energente ter da bi bilo osnovna šola smiselno, če bi zmanjšali odliv Osnovna šola Ostrog v hrvaškem kapitala iz regije, ki je namenjen Kaštel Lukšiču si je zadala cilj, Pri energetski tranziciji igrajo osrednjo vlogo lokalne energentom, medtem ko je bil da bodo postali energetsko skupnosti ter projekti, ki so upravljani, vodeni ali v lastništvu potencial lokalnega gozda samozadostni in energetsko lokalne ali kako drugače definirane skupnosti. neizkoriščen. Lokalna oblast je učinkoviti. Prihranjena sredstva zato že v zgodnjih 90-ih letih 20. od nižje porabe energije usmerjajo stoletja sprejela lokalno strategijo v višanje kakovosti dela z učenci za opustitev fosilnih virov ter in v nabavo potrebne opreme za Koncept skupnostnih energetskih projektov gradi na pozitivni proizvodnjo lastne energije, ki jo pouk. V sodelovanju z Energetsko Skupnostni energetski projekti bodo državljanom prodajali kar podobi skupnosti, kjer posamezniki dobro sodelujejo med zadrugo Kaštel so se odločili, da sami. Ukrepi so vključevali del sredstev za energetsko prenovo Skupnostni energetski projekti (angl. community power) predpostavljajo, seboj in kjer med prebivalci obstaja zavest o povezanosti. optimizacijo rabe energije v šole pridobijo s pomočjo kampanje da so skupnosti in državljani lastniki ali da participirajo pri projektih Pri tem ni nujno, da skupnost definiramo zgolj kot geografsko stavbah, energetsko sanacijo množičnega financiranja (angl. zmanjševanja in učinkovite rabe energije, proizvodnje iz razpršenih pogojeno skupnost, lahko gre tudi za skupnosti enako stavb, rabo kogeneracije na crowdfunding). Na ta način jim je obnovljivih virov energije, skupnostne nabave energije ter upravljanja z biomaso, pridelavo biogoriva idr. mislečih posameznikov. uspelo zbrati 10.001 ameriških omrežjem. Takšni projekti so del t. i. energetske tranzicije. Imajo velik Na ta način v regiji obdržijo dolarjev, kar jim je omogočilo potencial za vključevanje skupnosti v presojo in načrtovanje lastne sredstva, ki jih deloma vlagajo v vgradnjo sončne elektrarne moči energetske prihodnosti in zagotavljanje mehanizmov za širjenje tehničnih nove projekte obnovljivih virov 10 kWp in sanacijo sistema informacij o energetiki. Predstavljajo lokalne in kolektivne pristope za Finančna participacija lokalnega prebivalstva energije. Posebna shema, ki razsvetljave. S kampanjo so trajnostno energetiko v manjšem obsegu. Pojav kaže na pomembne temelji na stabilnih cenah Danska ima dolgo zgodovino skupnostnega lastništva oskrbe prvenstveno ciljali na lokalno spremembe v energetskih usmeritvah stran od osredotočanja zgolj energije, je v regijo privabila več z energijo. Skoraj 80 % vetrnic v državi je v skupnostni lasti. skupnost, njen namen pa je bil na velike centralizirane tehnične sisteme proizvodnje in oskrbe z kot 60 novih podjetij z več kot Od leta 2008 zakon o spodbujanju obnovljivih virov energije pokazati, da je mogoče tudi na električno energijo iz druge polovice 20. stoletja. 1.500 delovnimi mesti. Poleg tega investitorjem nalaga obveznost, da 20% lastniški delež vetrnih takšen način zbirati potrebna so postali center za raziskave elektrarn ponudijo v odkup lokalnim prebivalcem.20 sredstva za projekte URE in OVE. tehnologij OVE in URE in Postali so prva energetsko promotorji rabe teh tehnologij, ne samozadostna oz. neodvisna šola zgolj v Avstriji, temveč veliko na Hrvaškem.13 19 Povzeto po: RMI Outlet. 2008. A High-Renewables Tomorrow, Today: Güssing, širše. Mesto Güssing je prva Austria. Dostopno prek: https://rmi.org/news/blog_2013_10_08_high- skupnost v Evropski uniji, ki vso renewables_tomorrow_today_gussing_austria. svojo energijo (električno 20 Povzeto po: ClientEarth. 2014. Community Power: Model legal framework energijo, energijo za ogrevanje in for citizen-owned renewable energy. Dostopno prek: www.communitypower.eu/images/Clientearth_report.pdf. hlajenje, pogonska goriva) pridobiva iz lokalnih obnovljivih virov energije.19 30 31 Skupnostni energetski projekti prinašajo kolektivne koristi širši Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov skupnosti. Skupnostni projekti temeljijo na odnosih zaupanja, podpore in konsenza. Projekti energetskih prihrankov in učinkovite v Mestni občini Kranj Omogočajo sodelovanje in komunikacijo ter so prilagojeni zahtevam lokalnega okolja in potrebam lokalne skupnosti. Prinašajo kolektivne rabe energije V Mestni občini Kranj je prek 50 Občine v energetski zadrugi koristi za celotno skupnost in ne zgolj za nekaj posameznikov. javnih objektov, katerih stroške za Varčevanje z energijo in učinkovita raba energije sta najbolj trajnostna energijo pokriva občina. Ta je že Leta 2009 je osem občin v regiji Projekte lahko vodi: koraka na področju energetike leta 2002 pristopila k izvajanju Oberpfalz (Bavarska) ustanovilo , saj imata široke pozitivne vplive v obliki projekta pogodbenega zadrugo, imenovano NEW  skupina lokalnih prebivalcev (npr. lastniki zemljišč ali kmetje), zmanjšanja pritiskov na okolje, nižje potrebe po uvozu energentov in višanja zagotavljanja oskrbe z energijo in (Neue Energien West eG). ki sami razvijejo projekt ali pa za pripravo projekta najamejo kakovosti življenja v lokalnem okolju. S tem, ko v projekt vključimo lokalno prihrankov, za kar so podpisali Cilj regionalne zadruge je strokovnjaka, skupnost in omogočimo participacijo prebivalstva, lahko zagotovimo dodatna 15-letno pogodbo s podjetjem neodvisnost od fosilnih virov  pripravljavec projekta, ki prevzame iniciativo, projekt izpelje sredstva, potrebna za izvedbo projekta. Končni rezultat so koristi za vse Eltec Petrol. Kljub omejenim ter integracija in participacija in ga nato preda lokalnemu prebivalstvu, udeležence, še posebej za odjemalce energije, saj se jim zaradi nižje porabe proračunskim sredstvom so posameznikov v regionalnih  sklad, neprofitna organizacija ali lokalna oblast energije zmanjšajo njihovi stroški.22 , ki razvije projekt namreč ocenili, da izvedba projektih obnovljivih virov in opravlja delo za dobrobit lokalne skupnosti.21 investicij v obnovo ogrevalnih in energije. Včlanjenih je že več kot električnih naprav občini lahko 20 občin in javnih organizacij.20 prinese velike finančne in energetske prihranke. Kranjski projekt je bil prvi tovrstni projekt v Sončno kartiranje v Bristolu Sloveniji. Gre za sistematičen pristop k energetski sanaciji Lokalne oblasti v angleškem sistemov oskrbe s toploto javnih Bristolu so zelo napredne pri stavb in izvajanje ukrepov na podpiranju skupnostnih področju rabe toplote, električne energetskih projektov. Projekt energije in vode, katerih učinek je sončnega kartiranja nam kaže, vnaprej določen. Finančni kako lahko lokalne oblasti prihranki se v dogovorjenem pomagajo skupnostim in obsegu in trajanju sprotno vračajo posameznikom s tem, da jim v financiranje novih ukrepov, zagotovijo informacije, ki jim projekt pa je nadgrajen še s omogočajo lažje odločanje. sistemom energetskega Ustvarili so interaktivni zemljevid knjigovodstva. Presežek, ki je mesta, ki kaže potencial za Sistem upravljanja z energijo v občini Škofja Loka večji od garantiranega prihranka, proizvodnjo električne energije iz se deli po ključu »50 % izvajalec, sonca. Prebivalci lahko tako na Občina Škofja Loka je v letu 2012 začela vzpostavljati 50 % občina«. Koristi ukrepov enostaven način ugotovijo, ali je celosten energetski informacijski sistem, ki temelji na ciljnem povečanja energetske njihova lokacija primerna za spremljanju rabe energije. Spremljajo več kot 100 kazalnikov učinkovitosti bo občina uživala sončno elektrarno, kakšna bi bila učinkovitosti, kar predstavlja osnovo za pripravo, izvajanje in tudi po izteku pogodbe.22 primerna velikost elektrarne, spremljanje akcijskih načrtov. Za večino objektov v občinski koliko električne energije bi lahko domeni so izvedli energetske preglede, ki so spodbudili proizvedli, ali potrebujejo Bistvo skupnostnih energetskih projektov je, da gre izvedbo organizacijskih ukrepov, kakor tudi celostno pripravo gradbeno dovoljenje ter ali na investiranje. Informacijski sistem so nadgradili z za enakopravno in participativno obliko sodelovanja. izpolnjujejo pogoje za finančno energetskim nadzornim sistemom, ki omogoča spremljanje pomoč. Sončni zemljevid je rabe energije v realnem času v objektih, ki predstavljajo več olajšal izvedbo številnih projektov, kot 65 % rabe energije objektov v občinski lasti. Poleg med njimi tudi veliko zadružnih.20 energetske sanacije stavb in optimizacije javne razsvetljave Skupnostni energetski projekti omogočajo državljanom občina sistematično izvaja informacijske, izobraževalne in in skupnostim, da se neposredno vključijo in sprejemajo promocijske dogodke. V treh letih so s pomočjo izvajanja Zadruga Ecopower odločitve o lastni energetski prihodnosti, ter zagotavljajo, aktivnosti v okviru sistema upravljanja z energijo dosegli da so dobrobiti ljudi ter lokalnega okolja postavljene na 20-odstotno znižanje porabe energije, kar pomeni letni Belgijska zadruga Ecopower prihranek 850 MWh oziroma 75.000 EUR. prvo mesto. je bila ustanovljena leta 1991. Investirajo v obnovljive vire energije in dobavljajo električno 21 energijo članom zadruge. Povzeto po: International Co-operative Alliance. Ecopower – renewable energy across Belgium. Dostopno prek: http://old.stories.coop/stories/written/ecopower-22 Vsi člani zadruge sodelujejo Povzeto po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – Katalog 2012. renewable-energy-across-belgium. Dostopno prek: www.slovenija-co2.si/upload/katalog-dobre-prakse-2012-isbn.pdf. v skupščini, kjer se odloča po principu »en član, en glas«. Imajo skoraj 50.000 deležnikov 32 33 oz. članov.21 Energetska samooskrba in projekti oskrbe Lokalno krožno gospodarstvo in Vransko – daljinski sistem ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov energije trajnostna potrošnja Občina Vransko je bila v Sloveniji Eden od osnovnih ciljev skupnostnih projektov oskrbe z energijo iz pionir na področju daljinskih obnovljivih virov je prispevek k energetski samozadostnosti oz. Pomislite kdaj, kam gre vaš denar, ko plačate račun za elektriko ali kupite Lokalno krožno sistemov ogrevanja na obnovljive zmanjšanju odvisnosti od uvoženih (fosilnih) energentov in tudi od (velikih) hrano in druge dobrine? Kdo ima koristi od vašega nakupa? Komu in kakšna gospodarstvo je vire energije. Daljinski sistem podjetij, ki nam prodajajo energijo. Z rabo obnovljivih virov energije tudi delovna mesta zagotavlja? Kakšno ravnanje z naravnimi viri in koliko transporta ogrevanja na lesno biomaso zagotovilo, da denar prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih negativnih financirate s svojim nakupom? (DOLB) je nadgradila s toplotnimi vplivov na okolje, spodbujamo lokalno zaposlenost in razvoj lokalnih ostaja bližje domu ter solarnimi sistemi, saj je poleti skupnosti ter omogočamo boljšo usklajenost vrste energentov z lokalnimi Gospodarstvo ni samo sebi namen in njegova rast ni naravna, ampak družbeno koristi lokalnim skupnostim uporaba lesne biomase zaradi danostmi in potrebami skupnosti. vsiljena zahteva. Namen gospodarstva je, da zadovoljuje (resnične) potrebe in ne multinacionalnim manjše porabe toplote skupnosti po izdelkih in storitvah ter kakovostnih delovnih mestih. neučinkovita. Sprejemniki sončne korporacijam. energije s površino 890 m2 so Proizvodni procesi, odnosi znotraj organizacij in navzven, produkti, dobavne nadomestili delovanje kotla na verige in prodajne poti pa imajo širše, večplastne vplive na okolje in družbo: ekstra lahko kurilno olje. Demokratizacija energetskega sektorja  Geografske razsežnosti dobavnih in oskrbovalnih verig ter obseg Vransko je prvi sistem integracije Razvoj skupnostnih energetskih projektov vodi do demokratizacije dnevnih migracij med delovnim mestom in domom vplivajo na količino sprejemnikov sončne energije in energetskega sektorja. To pomeni, da se pojavlja vedno več »malih« transporta in opredeljujejo vpliv gospodarstva na podnebne DOLB pri nas. S tem je oskrba s akterjev, predvsem posameznikov, organizacij, zadrug in raznih manjših spremembe. toploto na Vranskem postala podjetij, ki se ukvarjajo s področjem energije. Dozdajšnji močni in dominantni Zemlja ima dovolj virov, neodvisna od fosilnih  akterji v energetskem sektorju, predvsem velika energetska podjetja, Način uporabe surovin in energije v proizvodnih procesih lahko prispeva energentov.22 da zadovolji potrebe vseh počasi izgubljajo svojo osrednjo vlogo in moč. Vedno večjo vlogo k izčrpavanju ali k ohranjanju končnih zalog neobnovljivih zemeljskih virov (surovin in fosilnih energentov). ljudi, ne pa tudi vsega prevzemajo skupnosti in posamezniki. Ljudje in skupnosti tako lahko dosežemo spremembe, ki bi jih radi videli. To pa prinaša posledice v obliki njihovega pohlepa.  Odpadki, izpusti industrijskih procesov in oskrbnih verig ter njihove spremembe političnih struktur, premika moči odločanja znotraj politične (Mahatma Gandhi) prostorske zahteve so eden najpomembnejših dejavnikov kakovosti arene in spremembe nadzora nad viri.23 zraka, vode in tal ter ohranjenosti habitatov. Lastništvo naprav za  Lastništvo in način upravljanja gospodarskih organizacij opredeljujeta proizvodnjo električne energije enakomernost porazdelitve materialne blaginje v skupnosti. iz razpršenih obnovljivih virov Protrošniki v Nemčiji  Povezanost v vrednostne verige, strokovna znanja in inovativnost določajo višino dodane vrednosti skupnosti. Vloga t. i. protrošnikov (proizvajalcev + potrošnikov; angl. prosumer, Pionirji nemške energetske Veliko količino zemeljskih producer + consumer) doprinaša k ideji, da državljani niso zgolj potrošniki, tranzicije so bili posamezniki,  Varnost zaposlitve, vključenost v upravljanje, možnost izpopolnjevanja, materialnih virov smo temveč da imajo tudi potencial, da postanejo proizvajalci energije iz kmetije in energetske zadruge. zdravo delovno okolje ter oddaljenost delovnega mesta od kraja bivanja obnovljivih virov. S tem lahko postanejo protrošniki gonilna sila tranzicije izčrpali. Intelektualni viri Leta 2012 so imeli v lasti 46 % so ključni dejavniki kakovosti življenja posameznika. k nizkoogljični in sonaravni prihodnosti. kapacitet OVE, 41 % jih je bilo so neizčrpni.  Razpoložljivost delovnih mest v lokalnih okoljih je pogoj za ohranitev v lasti institucionalnih vlagateljev policentričnosti, enakomernosti poselitve in prostorske izven energetskega sektorja, uravnoteženosti državnega ozemlja, zaustavitev procesa energetske družbe pa so jih imele suburbanizacije ter ohranjanje tradicionalne in prepoznavne zgolj 13 %.23 podobe podeželja. Gospodarstvo lahko k blaginji skupnosti prispeva veliko: zadovoljitev potreb Naša energija je lahko lokalna, čista, dostopna in po izdelkih in storitvah, kakovostna delovna mesta (varna, vključujoča, neodvisna od velikih energetskih proizvajalcev. Sadovi stimulativna, lokalna), materialno blaginjo, družbeno kohezijo, ohranjenost proizvodnje energije pa se lahko delijo med lokalnim naravnega okolja, vzdržno ravnanje z odpadki, manjši prispevek skupnosti prebivalstvom, saj veter, sonce in voda pripadajo vsem k podnebnim spremembam in prilagojenost nanje, odpornost skupnosti na zunanje pretrese, ohranjanje tradicije in krepitev identitete skupnosti. nam. 23 Borchert, Lars. 2015. Citizens' participation in the Energiewende. Dostopno prek: www.cleanenergywire.org/factsheets/citizens-participation-energiewende. 34 35 V povezanem lokalnem Lahko imamo vse to? Lahko. Vendar samo, če skupnost svoje Krožno gospodarstvo temelji na ravnotežju med tekmovanjem in Les je dar narave. gospodarske dejavnosti usmeri v lokalno krožno gospodarstvo in gospodarstvu dobrine sodelovanjem (simbiozo) in mrežni povezanosti njegovih elementov Les je naš ultimativni ga člani skupnosti podprejo s svojim načinom potrošnje. Tak dogovor ter na sistemskem pristopu, ki tako kot narava razume, kako stvari vplivajo krožijo in prispevajo trajnostni gradbeni v skupnosti zadeva predvsem vzpostavljanje proizvodno-oskrbnih mrež ena na drugo v okviru celote – infrastrukture, okolja in družbenega konteksta. k blaginji skupnosti. material, surovina in z visoko dodano vrednostjo na osnovi lokalnih danosti, vzdržno uporabo lokalnih obnovljivih surovin in energentov, izogibanje uporabi in proizvodnji Prehod v lokalno krožno gospodarstvo je proces, v katerem sodelujejo lokalni energent, ki ga narava nevarnih kemikalij, spodbujanje družbenih in tehnoloških inovacij, proizvajalci in ponudniki storitev, ki svojo dejavnost temeljijo na danostih v ustvari iz atmosferskega solastništvo in soupravljanje ter trajnostno potrošnjo. lokalnem okolju, ter potrošniki, ki prilagodijo svoj način potrošnje. Steče lahko, če v skupnosti obstaja kritična masa ozaveščenosti, znanja in kreativnosti CO2 in energije sonca. Industrijska konoplja – Lokalno krožno gospodarstvo posnema vzorce živih sistemov, ki jih poganja ter učinkovita podpora ukrepov politike in zakonodaje. Za prehod v lokalno super-rastlina krožnega energija iz obnovljivih virov in kjer so v boju za obstanek uspešnejši krožno gospodarstvo sta potrebna konsenz in aktivacija na ravni skupnosti. gospodarstva organizmi, ki so energetsko in snovno bolj učinkoviti. Za uspeh lokalne ekonomije je potrebno prilagoditi infrastrukturo. Predvsem Industrijska konoplja ( Cannabis povezava z internetom omogoča razvoj in pojav manj znanih podjetij na spletu V naravi snovi nenehno krožijo – odpadek enega organizma je hrana sativa) je dragoceno živilo in in tako možnost njihovega poslovanja s preostalim svetom. Pasivna lesena okna iz M Sore drugemu. Tudi v (popolnem) krožnem gospodarstvu odpadki ne obstajajo: odlična krma za živali. Uporablja produkti so načrtno zasnovani tako, da so uporabni čim dlje in da so biološke Podjetje M Sora iz Žirov je zaradi se jo v kozmetiki, medicini, in tehnične komponente na koncu njihovega življenjskega cikla enostavno svojih zadružnih korenin močno tekstilni in papirni industriji ter pri ločljive in ponovno uporabne. Biološke komponente so nestrupene in jih je Mreža lesnopredelovalnih podjetij v Poljanski dolini vpeto v lokalno okolje. gradnji. V zadnjem času postaja mogoče kompostirati; tehniške – polimeri, zlitine in drugi umetni materiali – S proizvodnjo pasivnih lesenih zanimiva še za celo skupino Poljanska dolina je bogata z gozdovi, ki so večinoma v pa so s čim manj dodatne energije ponovno uporabljene. oken so se povzpeli na val novih inovativnih izdelkov. zasebni lasti. Na območju občin Gorenja vas - Poljane in Žiri energetske učinkovitosti, saj so Pridelava konoplje je ekološka Naravni sistemi svojo preživitveno moč oziroma odpornost na zunanje šoke se je razvila mreža za slovenske razmere izjemno uspešnih pravilno ocenili, da so naravni in ogljično nevtralna, saj ne povečujejo z diverziteto. Tako imajo tudi v krožnem gospodarstvu prednost malih podjetij na področju vrednostne verige lesa. Nekdanja materiali, ki izboljšujejo kakovost potrebuje zaščite pred škodljivci modularne, mnogostranske in prilagodljive rešitve, ki že pri zasnovi izdelkov žaga in primarna predelava Jelovice v Sovodnju deluje naprej bivanja, in varčevanje z energijo in je popolnoma biorazgradljiva. z omogočanjem nadgradenj in popravil podaljšujejo njihovo življenjsko dobo. v okviru podjetja LESGAL. Podjetje Breza Commerce se je neizogiben dolgoročni trend. Njena uporaba je brez odpadkov razvilo v vodilnega lesnega trgovca, ki zagotavlja les visoke  Njihova okna so narejena iz uporabni so vsi deli rastline, kakovosti predelovalcem na območju celotne Slovenije. smrekovine iz okoliških gozdov in po koncu življenjske dobe se Podjetji M Sora in Lesko proizvajata lesena okna in vrata so plod lastnega razvoja, v spremeni v kompost. V Sloveniji vrhunske kakovosti. Mizarstvo Jezeršek je vodilni slovenski katerega vključujejo je promotor pridelave in proizvajalec lesenih stopnic, ki večino svojih izdelkov proda komplementarni podjetji: predelave industrijske konoplje v tujino. Poleg naštetih podjetij na področju Poljanske doline proizvajalca naravnih zaščitnih zadruga Konopko iz deluje še cela vrsta mizarjev in tesarjev ter drugih z lesom sredstev za les in nosilca Frankolovega.14 povezanih podjetij. tehnologije termične modifikacije Vrednostna mreža lesa v Poljanski dolini je primer delujoče lesa Silvaprodukt d.o.o. ter zasebne pobude na tržnih temeljih, ki zagotavlja trajnostni Mizarstvo Hladnik, ki proizvaja Kulturno ekološko društvo razvoj regije na področjih ohranjanja gozdov in zagotavljanja lepljence za izdelavo oken in Smetumet zelenih delovnih mest na podeželju. Stopnja brezposelnosti druge lesene polizdelke. v Poljanski dolini je več kot dvakrat nižja od slovenskega KED Smetumet v prepoznavnem, Zasnova okna je skladna z načeli povprečja. oblikovalsko dovršenem in krožnega gospodarstva: okno duhovitem slogu v slovenski Delujoča predelava lesa je del z lesom povezane kulturne ustreza zahtevam po visoki družbi širi pripadnost ponovni tradicije, ki živi v lokalnem območju. Lastnikom gozdov energijski učinkovitosti in dolgi uporabi in preprečevanju zagotavlja odkup kakovostnega lesa in jim omogoča gojitvene življenjski dobi, kar je ključno pri nastajanja odpadkov. Unikatne ukrepe ter izboljševanje strukture in odpornosti gozdov.14 gradnji pasivnih objektov; je brez reciklirane izdelke razvijajo, strupenih snovi; proizvodni oblikujejo in proizvajajo iz proces je lokaliziran in brez presežnih, odpadnih in naravnih odpadkov (lesni odpadki se materialov iz lokalnega okolja. uporabijo kot obnovljivi vir Proizvodnja je ročna, z minimalno energije). porabo energije. Njihovi izdelki so trpežni in ojačani z namenom, da Les je tehnologija narave za skladiščenje CO2. Če les Trajnostno poslovanje je za je njihova življenjska doba dolga, pokurimo ali propade v gozdu, gre CO podjetje M Sora samoumevno, 2 v ozračje, lesni izdelki nudijo pa tudi brezplačna ker delujejo v naravnem okolju, pa ga skladiščijo in na ta način pripomorejo k preprečevanju popravila, da jim dobo uporabe še obdani z gozdovi, in vedo, da podaljšajo. Materiale čim manj podnebnih sprememb. morajo to ohraniti za naslednje spajajo, da je izdelke po končani generacije.14 uporabi lažje primerno sortirati – kompostirati ali razvrstiti v primeren zabojnik za reciklažo.14 36 37 Razpršeni hotel Borgo Soandri Ekološka vaška sirarna Čadrg Razpršeni hotel Borgo Soandri se nahaja v občini Sutrio v Novi modeli zagotavljanja dobrin italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina. Deluje kot zadruga V vasi Čadrg v tolminskih hribih in združuje lokalne ponudnike okrog 150 nastanitvenih deluje skupna vaška sirarna, v (alternativne ekonomije) kapacitet v obstoječem stavbnem fondu, značilnih kamnitih kateri tri ekološke kmetije hišah iz 18. stoletja, ki gledajo na ozke tlakovane ulice in predelujejo mleko v avtohtoni sir Najboljši so stroški, Nakup in posedovanje (lastnina) nista edina načina oskrbe z dobrinami. skrbno obnovljene vaške trge. Zadruga zagotavlja skupne Tolminc. Vas Čadrg so prebivalci V različnih sferah družbe, praviloma v neformalno povezanih skupnostih in ki ne nastanejo. storitve, kot so promocija in trženje ter recepcija in poimenovali »ekovas«, saj so kar kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela tržnega rezervacijski sistem. Prava vrednost razpršenega hotela je štiri od petih kmetij ekološke. gospodarstva, ponovno raste pomen skupnostnih produkcijskih, možnost, da obiskovalci na spontan način izkusijo vsakdanje Ponujajo ekološko mleko in upravljavskih in ekonomskih modelov, ki temeljijo na izposoji, izmenjavi, življenje v vasi, obdani z naravo, pri tem pa sama vas ostaja mlečne izdelke (kravji sir, sirarsko souporabi, solastništvu in nadomeščanju lastništva z uporabo storitev. pristna, brez vsiljivih turističnih objektov. Hotel lokalnim skuto, sirotko). Prehod s Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju ter krepijo pridelovalcem ponuja priložnost prodaje lokalnih pridelkov. konvencionalnega na ekološko solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Knjižnica REČI Borgo Soandri je odličen primer inovacije v navezavi s kmetovanje je bil za Čadrg skoraj S tem, ko se denarne in nedenarne transakcije z dobrinami vrtijo tradicijo: uspešno zlitje sodobne hotelske in gostinske samoumeven. Vzreja goveda je Knjižnica REČI je neprofitna v lokalnem okolju ponudbe, avtohtone arhitekture in lokalne identitete.13 tam vedno temeljila na , se povečujeta blaginja prebivalcev in povezanost izposojevalnica najrazličnejših lokalne skupnosti. Zmanjšuje se pritisk na ustvarjanje finančnih prihodkov, tradicionalnih izkušnjah, kar velja predmetov za prosti čas, ki v tudi za oskrbo pašnikov in preprečujejo se različne oblike revščine. ljubljanskem Savskem naselju pridelavo krme za živino. Ker je deluje po vzoru klasične zaradi ekološkega kmetijstva in z knjižnične izposoje. Ljudje si njim povezane turistične lahko predmete zagotovijo z dejavnosti izboljšan dohodek izposojo namesto s kupovanjem. prebivalcev vasi, je kakovost Souporaba je smiselna predvsem življenja višja, gorsko podeželje za stvari, ki jih ne uporabljamo pa ostaja ohranjeno.11 vsakodnevno: za orodje, stroje, kot so vrtalnik in vrtna kosilnica, ter športno opremo. Skupna raba Strojni krožek Bled prinaša še številne druge koristi, predvsem manjšo porabo Društvo za medsebojno (naravnih) virov, ter spodbuja pomoč Strojni krožek Bled razvoj skupnosti.11 povezuje lastnike gozdov na področju Gorenjske. Blizu 400 članom krožek nudi podporne storitve pri delih v gozdovih ter daje na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezni Tekstilnica lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Društvo ponuja tudi strokovno Društvo Ekologi brez meja si svetovanje, odkup in prodajo z dogodki izmenjave rabljenih lesa, vključno z biomaso za oblačil prizadeva doseči dva ogrevanje, ter kmetijske storitve. poglavitna cilja – da še uporabna Skupne občinske uprave Strojni krožek Bled je dober in oblačila ne pristanejo na inovativen primer povezovanja V Sloveniji imamo več kot 50 skupnih občinskih uprav. Občine odlagališčih in da ljudi prepričajo, lastnikov gozdov, ki z večanjem se lahko skladno z Zakonom o lokalni samoupravi odločijo, da da nošenje oblačil »iz druge učinkovitosti in strokovnosti ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave za roke« ni nekaj slabega. Počasi omogoča pridobivanje večjih opravljanje posameznih nalog občinske uprave. Osrednji cilj prihaja do premika v razmišljanju količin lesa iz zasebnih gozdov medobčinskega sodelovanja je učinkovitejše in/ali cenejše ljudi, ki kupujejo veliko manj oziroma večji donos za izvajanje storitev. Gre za prevladujoč mehanizem v manjših oblačil zase in za svoje družinske posamezne lastnike. Za izvajanje lokalnih skupnostih, ki same težje oziroma z višjimi stroški člane ter tako pomembno storitev je društvo ustanovilo izvajajo nekatere javne storitve. Najpogostejše naloge, katerih pripomorejo k ohranjanju okolja podjetje SK Servis d.o.o., ki je v opravljanje si delijo slovenske občine, so inšpekcijski nadzor in tudi družinskega proračuna. 100% lasti društva.14 in redarstvo, prostorsko načrtovanje in priprava projektov. Izmenjave so postale družabni V tujini je ta nabor širši in vključuje še javni prevoz, dogodek, kjer se srečujejo ljudje izobraževanje in otroško varstvo, socialno varstvo, storitve dobre volje in pozitivnega odnosa za investitorje, turizem ipd. do okolja in ki se ga udejstvujejo številni prostovoljci.11 38 39 Ko vem, kaj jem Trajnostna potrošnja ima Kmetijsko gozdarska vgrajeno »gospodinjsko« zadruga z.o.o. Škofja Loka deluje logiko. Povzemajo jo na področju občin Gorenja vas - Razširjenost trajnostne potrošnje v skupnosti je odvisna tudi od razpoložljivosti navodila, ki se v Trajnostna potrošnja in dostopnosti izdelkov in storitev Poljane, Škofja Loka, Železniki in , ki znižujejo ekološke in družbene stroške angleškem jeziku začnejo Žiri. Pridelke višje kakovosti z Potrošnja dobrin vpliva na ekonomski in družbeni položaj ljudi ter na stanje življenjskega sloga njenih članov. Zanju se je potrebno v skupnosti posebej manjših kmetij (ekoloških oz. s s črko R: refuse, reduce, okolja po vsem svetu. Trajnostna potrošnja zadeva življenjski slog, zavzeti, saj se mora trajnostna potrošnja po desetletjih prevladujoče globalne tradicionalnim načinom nakupovalne navade ter način uporabe in odlaganja izdelkov in reuse, repurpose, recycle. ponudbe trgovskih centrov ponovno uveljaviti. kmetovanja) so povezali pod storitev, ki je družbeno odgovoren in okolju najmanj škodljiv. Govorijo o zavestnem Oskrbni sistemi, katerih primarni namen ni povečevanje dobička, ampak blagovno znamko »Ko vem, kaj Namen je zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter doseči boljšo zmanjševanju porabe razvijanje pravičnih odnosov, povezovanje med podeželjem in mestom ter jem« in jim ponudili tržni prostor. kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov ter z manjšo visoka kakovost izdelkov, so sistemi po meri sodobnega časa, ki se odzivajo S tem so povečali ponudbo (nepotrebnih) dobrin, količino proizvedenih odpadkov, obenem pa ustvarjati tudi finančne na potrebe v družbi in okolju. zdravih, kakovostnih, domačih, na o skrbni rabi in prihranke, vzpostavljati pravične odnose v oskrbovalnih verigah ter tradicionalen način proizvedenih Pravični odnosi se nanašajo predvsem na pravično plačilo za delo in podaljševanju življenjske zmanjševati globalne nepravičnosti. produktov, po katerih potrošniki upoštevanje stroškov okolju prijaznejših proizvodnih procesov v ceni izdelka. vse bolj povprašujejo, ter podprli dobe izdelkov ter Na način potrošnje močno vplivajo informiranost in ozaveščenost ljudi Pravična trgovina (angl . Fair Trade) se osredotoča na dobrobit marginaliziranih kmetije, ki so zaradi majhnih o končnem odlaganju, ki ter vrednote, ki prevladujejo v skupnosti. Uveljavljanje trajnostne malih proizvajalcev in okolja. Vzpodbuja ročno izdelavo, ekološko kmetijstvo in količin svoje pridelke največkrat potrošnje zahteva globlje razumevanje odnosov med vzorci potrošništva omogoča recikliranje. uporabo recikliranih materialov, prav tako pa tudi trajnostno uporabo naravnih prodajale samo na domu oziroma in omejenostjo naravnih virov, pa tudi razumevanje povezave med vzorci virov in proizvodnih metod, ki niso kapitalsko ali energetsko zahtevne. so se samooskrbovale. S stalnim potrošništva ter pravičnostjo plačila in delovnimi pogoji ljudi. tržnim mestom jih spodbujajo k večjemu obsegu pridelave in predelave kakovostnih domačih Voda iz pipe – ozaveščevalna kampanja Zbornice produktov. komunalnega gospodarstva V okviru akcije Voda iz pipe se Pravična trgovina 3MUHE slovenska komunalna podjetja zavzemajo za ohranjanje vodnih Trgovina 3MUHE je prva pravična virov in spodbujanje prebivalcev trgovina v Sloveniji. Prodaja k pitju vode iz pipe. Kakovost izključno izdelke, proizvedene, pitne vode v Sloveniji je večinoma pridelane oziroma narejene v odlična, in kadar koli odpremo skladu z načeli pravične trgovine. pipo, se lahko v trenutku Kupcem s pestro izbiro blaga odžejamo, ne da bi morali za to v ponuja možnost za uveljavljanje trgovino. Kljub temu se je razširila bolj humanih in trajnostnih uporaba ustekleničene vode, ki načinov oskrbe z izdelki, kot so obremenjuje okolje s plastičnimi oblačila, živila, izdelki za dom, odpadki in je energetsko potratna, nakit ipd. 3MUHE združujejo poleg tega pa je še neprimerno kupce, prostovoljce in druge dražja in slabše kakovosti od posameznike v navdihujočem tiste, ki vedno sveža priteče iz spreminjanju sveta na bolje. pipe. Breja Preja Program Šolski ekovrtovi Pletilska kooperativa Breja Preja Program Šolski ekovrtovi od leta prispeva svoj kamenček v 2011 izvaja Inštitut za trajnostni mozaiku 1 % proizvajalcev v razvoj in je namenjen slovenskim tekstilni industriji, ki so vključeni v vrtcem, osnovnim in srednjim V Sloveniji je voda iz pipe v povprečju 225-krat cenejša pravično trgovino. Izdelki temeljijo šolam ter dijaškim domovom. od ustekleničene. na domači volni, interpretaciji V Sloveniji deluje že več kot tradicionalnih vzorcev, 200 šolskih ekovrtičkov. Šolski inovativnem slovenskem ekovrt otrokom omogoča, da oblikovanju in rokodelkah, ki vzpostavijo tesnejši stik z naravo Temeljna vodila trajnostne potrošnje: ekološko, lokalno, dobijo pošteno plačilo za pošteno in s pridelavo hrane na način, sezonsko, zdravo, pravično, brez odpadkov. delo. Poleg tega kooperativa ki omogoča varovanje okolja. obuja in reinterpretira kulturno Pomen šolskih ekovrtov je torej dediščino na področju volnenih v izobraževanju za trajnostni izdelkov, ki so v Sloveniji doma. razvoj.22 40 41 Kooperativa vzpostavlja trajnostni poslovni model z družbeno odgovornostjo.11 Eko-socialna kmetija Korenika V letu 2006 je Društvo Mozaik od Velik in pomemben potrošnik je javni sektor. Vključevanje okoljskih kriterijev Socialno podjetništvo občine Šalovci na Goričkem v nabavne odločitve v tem sektorju – oziroma zeleno javno naročanje – je prevzelo propadajočo kmetijo. prepoznano kot ključni mehanizem za spodbujanje trajnostne proizvodnje in Kmetijo so obnovili in opremili za V Sloveniji smo Zakon o socialnem podjetništvu dobili leta 2011, v njem potrošnje, hkrati pa ustvarjanje znatnih javnofinančnih prihrankov. delovanje zaposlitvenega centra pa je socialno podjetništvo opredeljeno kot trajno opravljanje bodisi družbeno za usposabljanje in zaposlovanje Pomemben del trajnostne potrošnje predstavlja ravnanje z odpadki. Vsaka koristnih dejavnosti (TIP A) ali dejavnosti, v katerih se zaposlujejo osebe iz invalidov in drugih ranljivih skupnost je vpeta v sistem ravnanja z odpadki, ki ga zagotavljajo komunalna ranljivih skupin (TIP B), pri čemer ustvarjanje dobička ni niti izključni niti družbenih skupin. Njihovo delo podjetja. Vendar pa imajo skupnosti možnost, da si zastavijo ambicioznejše glavni cilj opravljanja dejavnosti. Koristi obče skupnosti so v socialnih obsega dejavnosti sušenja sadja Zero Waste Europe cilje na področjih preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe ter podjetjih postavljene pred osebne koristi in profit. Pogosto rešujejo probleme in zelišč, hladnega stiskanja reciklaže in kompostiranja. Ker je prehod v krožno in nizkoogljično na področju odpadkov, se borijo proti brezposelnosti in omogočajo socialno Mreža Zero Waste Europe semen sončnic, oljne repice, buč gospodarstvo osrednji strateški cilj EU, ki naj bi zagotovil dolgoročno in delovno integracijo ranljivih skupin prebivalstva, izobražujejo, spodbujajo združuje 19 nacionalnih in lanu ter pridelave naravnega globalno konkurenčnost, je bil na evropski ravni vzpostavljen sistem Zero zdrav način življenja, zvišujejo prehransko samooskrbo, ustvarjajo dostopne organizacij ter več kot 300 kisa. Izdelujejo tudi etnološko- Waste, ki lokalne skupnosti podpira pri doseganju ciljev v zvezi z ravnanjem turistične produkte ipd. Socialno podjetništvo kot sektor gospodarstva vključuje lokalnih skupnosti iz različnih kulinarične dobrote. Kmetija se je z odpadki. organizacije, kot so zadruge, društva, zavodi, ustanove in gospodarske držav članic EU in jih spodbuja, razvila v kulturno in družabno družbe.2425 da razmislijo o svojem odnosu Gibanje Zero Waste se zavzema tudi za ekoinovacije ter oblikovanje in središče lokalne skupnosti. Centri ponovne uporabe do virov. Programu Zero Waste upravljanje izdelkov in procesov na načine, ki zmanjšujejo volumen in Delovna mesta težje zaposljivim Slovenija, ki ga kot slovenska toksičnost odpadnih materialov ter ohranjajo ali predelajo vse vire brez Ponovna uporaba se po prednostnem redu ravnanja z odpadki ljudem omogočajo, da sami nacionalna organizacija sežiganja ali odlaganja. Tako se ravnanje z odpadki spreminja v kreativni uvršča na drugo mesto, za preprečevanje nastajanja in pred skrbijo za zadovoljevanje svojih koordinira Društvo Ekologi brez izziv za preoblikovanje okoljskih omejitev v gospodarske priložnosti. Na tem recikliranje. Mreža centrov ponovne uporabe vključuje socialna finančnih potreb, s čimer je meja, se pridružuje čedalje več področju so dejavne številne organizacije iz nevladnega sektorja in socialna podjetja, katerih dejavnost zajema diagnostiko, inovativno obnovo povečana njihova socialna slovenskih občin, ki sprejmejo podjetja, ki dajejo delo težje zaposljivim ljudem in ohranjajo tradicionalna in prenovo rabljene opreme in izdelkov, ki bi bili sicer uvrščeni med vključenost.25 načrte Zero Waste in si v njih znanja in poklice. odpadke, čeprav so funkcionalno še povsem uporabni. Centri zastavijo prostovoljne dolgoročne zaposlujejo težje zaposljive osebe in jim omogočajo usposabljanja, cilje na področju preprečevanja kar prispeva k socialni integraciji, zaradi česar imajo tovrstni centri nastajanja, ločenega zbiranja, Chiemgauer – najuspešnejša pomembno socialno vlogo. Dejavnost centrov prinaša finančne recikliranja in kompostiranja alternativna lokalna valuta na prihranke javnim službam (stroški za odstranitev kosovnih odpadkov) svojih komunalnih odpadkov. svetu in kupcem, ki se lahko oskrbijo z izdelki po nizkih cenah. Še Nacionalni mreži Zero Waste se pomembnejši pa so prihranki zaradi manjše porabe primarnih Chiemgauer, ki se uporablja v lahko pridruži vsaka občina, ne surovin, vode in elektrike ter zaradi manj transporta. Centri imajo južni Nemčiji, je leta 2003 kot del glede na to, kako visoke deleže pomemben učinek na širšo javnost z okoljskim osveščanjem in šolskega projekta ustanovil učitelj ločenega zbiranja trenutno širjenjem zavedanja, da je naš planet omejen z viri in da vsega, česar ekonomije Christian Gelleri. dosega. Pomembno pa je, da ne potrebujemo več, ne smemo preprosto odvreči med odpadke. Ker Svojim dijakom je dal nalogo, da si z zavezo zastavi dolgoročne priprava na ponovno uporabo zahteva že skoraj izumrla obrtniška ustvarijo svojo valuto, ki bi se merljive cilje ter da njihovo dela, se tam ohranjajo tudi tradicionalni poklici.24 uporabljala v lokalnih trgovinah in doseganje nenehno spremlja. bi spodbujala domače Prvi pogoj za doseganje ciljev gospodarstvo. Vrednost enega je, da si občine takšne cilje Chiemgauerja je enaka enemu postavijo.14 Lokalna valuta evru. Plačilo s to valuto sprejema več kot 3.000 poslovnih Namen lokalnih denarnih valut, ki so v nekaterih evropskih skupnostih subjektov. Koristi lokalne valute že zaživele, je spodbuditi ponovno lokalizacijo gospodarstva in ozaveščeno so mnogotere: regionalno potrošnjo lokalnih proizvodov, skrajšati oskrbovalne verige in zmanjšati vpliv nakupovanje koristi predvsem oglaševanja. Glavna vloga lokalnega denarja je, da omogoča relokacijo manjšim lokalnim ponudnikom, ekonomije s spodbujanjem lokalnih izmenjav . Lokalne valute se lahko krepi lokalno gospodarstvo in uporabljajo samo za kupovanje lokalnih proizvodov. V svetu, ki je obseden prinaša sredstva za delovanje s špekulacijami, lokalna valuta uporabnike spomni, da je denar namenjen lokalnih združenj in ustanov s predvsem temu, da ljudje prejmejo plačilo za svoje storitve in izdelke, ter Najboljši je odpadek, ki ne nastane. socialnimi cilji, pa tudi živa ustvarjanju delovnih mest. mestna in vaška središča, delujoče skupnostne strukture in solidarnost v skupnosti. Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in 24 Povzeto po katalogu Zelena delovna mesta: dobre prakse – Katalog 2014. Dostopno navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so prek: www.arhiv.zelenadelovnamesta.ukom.gov.si/upload/Katalog%20dobrih%20praks %20ZDM.pdf. vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. 25 Povzeto po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – Katalog 2013. Dostopno prek: www.slovenija-co2.si/upload/katalog_dobreprakse_2013.pdf. 42 43 Prevajalska zadruga Soglasnik Vsak član zadruge Soglasnik je Skupnosti, ki uspešno Oblike organiziranja Zadruge tudi njen lastnik in soustvarjalec. Zadruga si prizadeva za pravične izvajajo projekte delovne pogoje ter za etično in upravljanja z življenjskimi skupnosti Zadruga je prostovoljna, odprta, neodvisna in samostojna gospodarska organizacija, ki jo upravljajo njeni člani. Solastništvo in soupravljanje transparentno poslovanje. Na viri, razvijejo pripadnost, sta vgrajena v temelje zadružništva. Upravljanje zadruge je v rokah njenih vsakem računu je viden natančen ponos in zaupanje. razrez cene storitve – koliko imajo V jedru skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri so ljudje. Skupnost in članov, ki s svojim delom in uporabo storitev zadruge ustvarjajo, izboljšujejo od celotnega zneska prevajalec, državljani so lastniki in/ali upravljalci, sodelujejo v odločanju, uživajo Pridobijo dragocena in ščitijo individualne in skupne gospodarske, socialne, izobraževalne, kulturne lektor in zadruga ter kolikšen večplastne koristi in tudi ščitijo ranljive skupine. Skupnostno upravljanje in druge potrebe in interese ter dosegajo cilje, zaradi katerih je zadruga znanja in spretnosti ter znesek se vrne nazaj v lokalno je participativno, temelji na demokratičnih vrednotah družbe in je trajnostno ustanovljena. Zadružniki enakopravno sodelujejo pri odločanju o poslovanju okrepijo medsebojne okolje. S tako zbranimi sredstvi naravnano. in razdelitvi dobička. Del dobička je običajno vložen nazaj v zadrugo, a glavni odnose. namen zadrug ni ustvarjanje dobička, temveč zadovoljevanje potreb članov načrtujejo izvedbo brezplačne Namen tega poglavja ni razčlenjevati pravnih oblik in zakonskih podlag in doseganje čim večje koristi za njih in za skupnost. pomoči pri učenju tujih jezikov za za skupnostno upravljanje. Te ne morejo slediti družbenim inovacijam, socialno šibke otroke, ki prinašajo vedno nove oblike na vse številnejših področjih. Poleg tega Zadruge so najpogostejša organizacijska oblika, v kateri se odvijajo organizacijo jezikovnega tabora skupnostni projekti. se okoljske, družbene in gospodarske koristi, ki jih je deležna skupnost, Če so bile včasih zadruge dejavne pretežno na področju ipd.11 največkrat prelijejo preko meja organizacij, v katerih se upravljanje dogaja. kmetijstva in gozdarstva, danes posegajo na najrazličnejša področja, kot so Oblike zato izhajajo iz številnih dobrih praks, ki že živijo in dokazujejo, da je zagotavljanje mobilnosti in stanovanj, storitve, izraba obnovljivih virov skupnostno upravljanje po meri sodobnega časa, da je nosilec naprednega, energije ipd. Vetrna kooperativa Dingwall družbeno in okoljsko odgovornega gospodarstva in družbe. Za skupnostno upravljanje Vetrna kooperativa Dingwall z življenjskimi viri je upravlja z vetrno turbino moči 250 primerna skoraj vsakršna kW, ki je postavljena na zasebni Organizacijske oblike, ki imajo solastništvo kmetiji Knockbain v Angliji. pravnoorganizacijska Predstavlja prvi projekt oblika. Pomembno je, da in soupravljanje že vgrajeno izkoriščanja vetrne energije, ki je ima dostop do procesov v 100% zadružnem lastništvu. Kooperativa šteje 179 članov. upravljanja in da je Občine Vetrna turbina ustvarja 7,5% letni zavezana k ustvarjanju donos skozi časovni razpon 20 Občine povezujejo lokalno skupnost na določenem ozemlju in so koristi za skupnost. let. Vsako leto od prihodkov namenjene prav temu, da se naloge lokalnega pomena izvajajo čim bližje namenijo od 2.500 do lokalnemu prebivalstvu. Občine imajo vzpostavljene institucionalne in Civilne iniciative in lokalne pobude 10.000 EUR za skupnostni sklad, finančne vzvode upravljanja ter postopke, ki ljudem omogočajo, da se ki zagotavlja sredstva za vključujejo v procese upravljanja. Lokalna samouprava je eden od temeljev Predvsem na področju prostorskega načrtovanja občani vse pogosteje delovanje različnih lokalnih demokracije. Gre za raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo oblikujejo in izražajo svoja stališča v skupinah. Pri tem gre lahko za zastopati njihov skupni interes organizacij.13 . neposredno prizadete občane ali pa za občane, ki jim je mar za širšo dobrobit v lokalnem okolju. Take interesne skupine prebivalcev so lahko organizirane le kratkotrajno, kot civilne iniciative, ali pa trajneje, kot lokalne pobude. Skupnostni urbani vrt Onkraj Predvsem slednje lahko veliko prispevajo h kakovosti načrtovanja. Občina Šentrupert gradbišča Odločevalci, ki se pri vključevanju javnosti v praksi še vedno najraje držijo Občina Šentrupert, ki je bila ustanovljena v letu 2007, se je zavestno odločila, da bo kar zakonsko določenih minimalno določenih pravil ravnanja, takih pobud ne Dolgo zaprto gradbišče ob razvojni model občine »zelen« oziroma trajnosten v vseh pogledih in na vseh področjih. upoštevajo nič drugače kot glas posameznikov. Civilne iniciative ali lokalne Resljevi ulici v Ljubljani je KUD Na vključujoč način, s sodelovanjem občanov, sta bili izdelani vizija in strategija razvoja pobude namreč v slovenskem pravnem redu nimajo posebnega položaja. Obrat v sodelovanju z okoliškimi do leta 2025, ki nakazujeta omenjeno smer razvoja. Ker takšnim organiziranim skupinam prebivalstva manjka »pravna osebnost«, prebivalci in drugimi zainteresiranimi spremenil v Eden najambicioznejših ciljev je energetska samozadostnost občine do leta 2020, imajo v praksi veliko težav pri uveljavljanju svojega, od posameznika skupnostni prostor, namenjen ki temelji na izrabi lesne biomase. Gozd v lokalnem okolju namreč predstavlja 60 % močnejšega, glasu. vrtovom, druženju, izobraževanju površin, študija Zavoda za gozdove Slovenije pa je pokazala, da je v Mirnski dolini v Vendar pa veljavna zakonodaja dopušča večjo organiziranost takih skupin, in kulturi. Z lastnikom zemljišča – polmeru 30 kilometrov na voljo 50 tisoč kubičnih metrov lesa. Model trajnostne rabe kar lahko poveča tudi učinek njihovega delovanja. Lokalne pobude so tako Mestno občino Ljubljana – imajo biomase za proizvodnjo energije je bil torej logična izbira. ali tako organizirane bolj ali manj na podlagi pisanih ali nepisanih pravil sklenjeno pogodbo o brezplačni Na področju trajnostnega turizma in skrbi za kulturno dediščino je občina zasnovala delovanja, svoje delovanje pa lahko še bolj formalizirajo s sklenitvijo družbene začasni rabi prostora, ki jo in realizirala projekt Dežela kozolcev, ki je pred propadom rešil 17 kozolcev in jim pogodbe na podlagi Obligacijskega zakonika. S takšno pogodbo se podpisniki podaljšujejo iz leta v leto. Okoliški zagotovil prihodnost v prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu. Poleg ogledov zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči z zakonom dopustni prebivalci obdelujejo okoli 40 samega muzeja Dežela kozolcev nudi tudi oskrbo z lokalno pridelano hrano. Posebno skupni namen. vrtičkov. Organizirajo javne in pozornost namenjajo izobraževalnim vsebinam na temo dediščine, trajnostnega razvoja skupnostne dogodke, pri tem pa ter energetike v lokalnem okolju. sodelujejo z drugimi nevladnimi organizacijami, lokalnimi 44 Pozitivni finančni učinki se kažejo v ostajanju in kroženju denarja v lokalnem okolju, 45 predvse m tistega, ki ga je občina pred tem namenjala za plačilo fosilnih energentov. Ustvarjajo se priložnosti za zaposlitev in zaslužek lokalnega prebivalstva.25 Druge oblike Nevladne organizacije Revitalizacija četrti Tabor Nevladne organizacije (NVO) – društva, zavode in ustanove – ustanovijo fizične Ljubljanska četrt Tabor je dolgo Podjetja ali pravne osebe z namenom zasledovanja splošno koristnih ciljev in izboljšanja veljala za sivo in zaspano kakovosti življenja njenih članov, uporabnikov oziroma vseh prebivalcev. področje, že nekaj časa pa s Poslanstvu zagotavljanja koristi za skupnost lahko sledi podjetje poljubne Za NVO velja, da so neprofitne in od javnega sektorja neodvisne organizacije. pestrim dogajanjem dokazuje, da pravnoorganizacijske oblike. Ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev lahko pridobijo status so spremembe vedno mogoče. V delovanja v javnem interesu. tej četrti namreč delujejo številne kulturne, vzgojno-izobraževalne, Sodelovanje nevladnih organizacij in lokalne skupnosti je obojestransko umetniške in druge organizacije, koristno in naredi lokalno okolje oziroma skupnost močnejšo in boljšo. Podjetja z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem ki so se povezale v Društvo NVO zadovoljujejo interese in potrebe prebivalcev, združujejo, opozarjajo kulturna četrt tabor (KČT). Del poslanstva podjetja Slovenska elektroindustrija je s tremi milijardami evrov izvoza na nepravilnosti, izvajajo storitve, vplivajo na odločevalce in na različne druge Društvo je bilo ustanovljeno Domel je zagotavljati ena močnejših gospodarskih panog. Podjetja prepoznavajo nišne načine dvigujejo kakovost življenja v okolju, kjer delujejo. marca 2011 na pobudo zavoda priložnosti, ki jih prinaša globalni trend povečanja energetske kakovostna delovna mesta Bunker. Njegov namen je učinkovitosti. Uspešne poslovne zgodbe privabljajo zunanje povezovanje in sodelovanje v širšem okolju. vlagatelje, lastništvo podjetij se spreminja. Nekatera podjetja pa posameznikov in organizacij v so stabilnost lastniške strukture zagotovila z notranjim odkupom soseski Tabor, razvijanje in delujejo po načelih delavskega soupravljanja. Eno takšnih kakovostnih odnosov ter želja po podjetij je Domel, d.o.o. iz Železnikov. izgradnji močne, tople, zelene Kmetijska zadruga Žiri že od leta 1948 skrbi za odkup kmetijskih soseske. Društvo je zaživelo, in gozdnih izdelkov. Leta 2006 so zaradi omejitev pri pridobivanju postaja vedno bolj prepoznavno, Poslanstvo podjetja razvojnih sredstev, na katere so naleteli kot zadruga, ustanovili okrepilo se je tudi povezovanje in M Sora je skrb za novo podjetje M Sora, ki je delniška družba. V procesu sodelovanje med partnerji. dolgoročno varnost spremembe pravnoorganizacijske oblike so zadružni način in Največji skupni letni projekt KČT-ja je Dan soseda. Namen zaposlenih. varovalke pred koncentracijo lastništva vgradili v svoj način delovanja. Zadružniki, ki so verjeli v dolgoročno uspešnost podjetja dogodka je povezati sosedske in so vanj vložili lastna sredstva, so ohranili nadzor nad prebivalce in ustanove, da bi se upravljanjem. Kot pomembna dejavnika razvoja podjetja ocenjujejo bolje spoznali in bolje sodelovali, transparentnost delovanja in delavsko soupravljanje, ki povečuje da bi vsaj en dan v letu preživeli skupaj v prijetnem druženju in zavzetost zaposlenih za prispevanje k uspešnemu poslovanju. ustvarjanju.11 Ekološka kmetija Romane Rejc Kmetije Ekološka kmetija Romane Skupnostni model na področju oskrbe s hrano predstavlja partnersko Rejc leži v občini Šmarje, kmetovanje, za katerega je značilna povezanost med pridelovalci in na podeželju, daleč od porabniki ter soodločanje. Partnersko kmetovanje je način distribucije konvencionalno obdelovanih ekološko pridelanih živih, pri katerem med pridelovalcem in porabnikom pridelovalnih površin. ni posrednikov. Bistveno je, da se kmet in zaključena skupina kupcev S partnerskim kmetijstvom že pred sezono dogovorita o sadilnem načrtu, količinah, plačilu in dostavi se ukvarjajo že od leta 2009. pridelkov ter da vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzroči izpad Kmetija obsega 5,5 hektarov, pridelka zaradi vremenskih razmer. Taka oblika vzajemnosti varuje malega njive, na katerih raste zelenjava, kmeta, mu zagotavlja socialno varnost, potrošnik pa z njo pride do cenovno pa so od zunanjega sveta ločene ugodne, kakovostne lokalno pridelane zelenjave. s širokim gozdnim pasom. Med njivami rastejo oljke in sadno drevje. Kmetija dokazuje, da lahko kmet z oskrbo 20–30 potrošnikov z vrtninami in sadjem 46 47 preživi na manjši, le nekaj hektarov veliki površini.13 Najbolje je, če stopijo skupaj vsi Dejavniki uspeha Šmarje: zgodba o revitalizaciji istrske vasi Pri skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so bolj kot organizacijske Šmarje so ena večjih vasi v oblike pomembni skupni cilji. Njihovo doseganje je pogosto Vključujoče načrtovanje prihodnosti Slovenski Istri in imajo v tem najučinkovitejše, če se združijo različni akterji, ki v skupna prizadevanja predelu pomembno geografsko, prinesejo vsak svoja znanja, veščine in spretnosti ter povezave s člani Če naj skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pokaže svoj polni potencial Prvi korak k doseganju funkcionalno in socialno vlogo. skupnosti. kot gonilo razvoja, se mora skupnost na vključujoč način dogovoriti, v katero Vas je po drugi svetovni vojni ciljev je to, da si jih Uvajanje novih skupnostnih praks, ki dejansko spreminjajo dosedanje prakse smer in kako se želi razvijati. dobila skoraj mestni videz, saj zastavimo. življenja na določenih področjih, terjajo angažiranje, voljo in podporo širše je bila med vojno kar dvakrat Pri vključujočem razvojnem načrtovanju skušamo s povezovanjem in skupnosti. Za realizacijo ideje je potrebno sodelovanje čim večjega požgana. S prenovo je izgubila vključevanjem članov skupnosti, ki lahko prispevajo svoje znanje in predloge, pa števila relevantnih deležnikov, kot so občine, različni javni zavodi (šole, podeželsko in vaško identiteto. tudi skrb in pomisleke, preseči njihove parcialne cilje ter jih povezati v športni in kulturni zavodi ipd.), podjetja, nevladne organizacije, razvojne Le še nekaj na pol podrtih hiš ob partnerski odnos. Vključujoče načrtovanje in odločanje prinese vedenje o agencije ali druge lokalne oziroma regionalne razvojne strukture, civilne cerkvi je do leta 2001 spominjalo potrebah in interesih skupnosti. S skupno oblikovanimi odločitvami se člani iniciative in lokalne pobude. Taka oblika polformalne povezanosti so lokalna na nekdanji idilični istrski videz skupnosti laže poistovetijo Več glav več ve. , kar daje odločitvam večjo legitimnost, članom partnerstva. vasi ter na bogato kulturno skupnosti pa večje opolnomočenje. dediščino tega prostora. To pa je Gre za obliko sodelovanja med lokalnimi deležniki, ki imajo voljo in tudi bil vzrok, da je društvo Pangea, Pregledni, strokovno vodeni in vključujoči procesi razvojnega načrtovanja možnosti za realizacijo idejo ali vsaj vidijo, kako bi lahko do realizacije prišlo. v sodelovanju z ostalimi vaškimi so zagotovilo, da bodo sprotne odločitve sledile zastavljenim strateškim Namen takšnega partnerstva je, da ideja v lokalnem okolju postane širše društvi, predvsem s turističnim ciljem, da bodo sprejete v dolgoročnem skupnem interesu ter da ne bodo družbeno sprejemljiva in da se že znotraj partnerstva lahko uskladijo društvom in KUD Franceta podvržene trenutnim pritiskom posamičnih interesnih skupin. morebitni nasprotujoči si interesi med deležniki. Cilj je v sodelovanju z Bevka, leta 2001 pričelo s lokalnimi deležniki in javnostjo doseči dogovor o tem, kako bi konkretno idejo projektom celostne revitalizacije uresničili v svojem lokalnem okolju, ter pripraviti načrt za izvedbo v skladu vasi v duhu trajnostnega razvoja. z lokalnim okoljem in potrebami skupnosti. Projekt je bil predstavljen na seji Vizija sveta Krajevne skupnosti Šmarje Lokalno partnerstvo je prostovoljno, kar pomeni, da lahko vsakdo kadar koli Vizija je kot zvezda in sprejet s podpisom pisma izstopi, dogovori pa so lahko bolj ali manj formalni (od sklenitve pisnega Vizija je želena podoba prihodnosti. Odgovarja na vprašanja, kot so: Kakšna severnica – skupnosti podpore. Do pomembnega dogovora do podpisa pisma o nameri ali zgolj ustnega dogovora). Čim večje bo naša skupnost in kakšno bo življenje v njej čez 20 ali 30 let? Kakšno bo naše preskoka je prišlo v letu 2012, vedno kaže dogovorjeno je število vključenih deležnikov, tem bolje, vendar s tem narašča tudi potreba lokalno okolje in v kakšnih odnosih bomo s širšim okoljem? V kakšnem svetu ko je Mestna občina Koper na po skupnih telesih (npr. odbor, delovne skupine), ki predstavljajo »motor« želimo živeti? smer razvoja. podlagi idejnega načrta za projekta. Zato je ob konstituiranju lokalnega partnerstva pomemben dogovor prenovo vaškega trga potrdila o načinu dela. Vizija ima dvojno vlogo: ustvarjanje konsenza ter (po tem, ko je sprejeta) vlogo investicijo v višini 265.000 EUR. konceptualnega načrta. Lokalni prebivalci so bili vključeni Vključujoče oblikovanje vizije, pri katerem člani skupnosti dejavno izražajo svoje kot partnerji, sproti so usklajevali želje in pričakovanja, izpostavi njihove resnične vrednote. interese različnih skupin in Jasna vizija je pogoj za to, da so ukrepi na različnih področjih usklajeni posameznikov. Oblikovali so Občina Šentrupert 2025, (štipendiranje, podpora start-up podjetjem, javna dela ipd.), da podpirajo jasne razvojno strategijo krajevne vizija prebivalcev skupne cilje in da ne delujejo v nasprotju drug z drugim. Vizija je tudi eden od skupnosti v navezavi z drugimi predpogojev za racionalnost in optimalno porabo sredstev. 26 Občino Šentrupert bo odlikovalo podeželskimi območji Slovenske urejeno in prijetno bivalno okolje. Istre. Prepoznavna bo po turizmu in V procesu revitalizacije so se Revitalizacija vasi Šmarje je zgodba o ustvarjanju V občinah, ki imajo sprejeto strategijo razvoja, lahko volivci prireditvah, temelječih na običajih razvili produkti, kot sta »Bela priložnosti za združevanje deležnikov na podeželju ter za na lokalnih volitvah kandidate ocenjujejo glede na njihovo in tradiciji, kulturi ter lepi Istrijana«, ki si prizadeva ohraniti sposobnost za izvajanje strategije. Ta je za blaginjo lokalne pokrajini. netehnološka vina iz avtohtonih krepitev identitete, skupne ponudbe in razvoja podeželja istrskih sort, ter »Šmarski koncan ob hkratnem doseganju širših ciljev na področju podnebnih skupnosti veliko bolj pomembna od ideološke usmeritve oz. Gospodarski razvoj bo poudarjal kruh«, ki oživlja tradicijo sprememb, skrbi za okolje in inovacij. Prepoznavnost in strankarske pripadnosti kandidatov. obrt, mala podjetja, pekarstva. V centru vasi so ekokmetovanje in dopolnilne zaživele nastanitvene kapacitete, kakovost bivanja gradijo na lastnih virih ter s spoštovanjem dejavnosti. ki bodo vas Šmarje postavile tudi naravnih in kulturnih danosti prostora. Občina bo v okviru skupnih na turistični zemljevid Istre.10 26 Vizija in strategija Občine Šentrupert. Dostopno prek: www.sentrupert.si/files/other/posts177/209/90501Vizija%20in%20strategija%20Obcine% projektov sodelovala predvsem s 20Sentrupert.pdf. sosednjimi občinami v Mirnski dolini.26 48 49 Strategija Za dozorele ideje se denar vedno najde Nič ni močnejšega od Strategija podaja odgovore na vprašanje, kako bo skupnost prišla do vizije – Če ne veste, v katero Klasičnim finančnim virom, kot so bančni krediti in javnofinančne sheme po kateri poti in s kakšnimi sredstvi. Do cilja lahko vodijo različne poti, najbolj pristanišče plujete, ni (slednje vsebinsko le počasi sledijo načelnim političnim usmeritvam v zeleno, zamisli, katere čas je logična pa je tista, ki gradi na prednostih in minimizira pomanjkljivosti v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno ugoden noben veter. prišel. lokalnem okolju, hkrati pa izkorišča priložnosti in se izogiba družbo), se v zadnjih letih pridružujejo alternativni viri financiranja, ki so bolje (Victor Hugo) (Seneka) nevarnostim, ki prihajajo od zunaj. prilagojeni potrebam skupnostnih projektov. Takšna primera sta množično financiranje (angl. crowdfunding) in skupnostno delničarstvo (angl. community Skupnost, ki se želi razvijati na trajnosten način, svojo razvojno strategijo shares). Za oba je značilno sodelovanje velikega števila (malih) vlagateljev, zasnuje z upoštevanjem življenjskih virov v lokalnem okolju. Poleg načina kar povečuje verjetnost, da bodo sredstva porabljena v skupnem interesu. njihovega upravljanja v strategiji opredeli tudi njihovo varovanje in način Participatorni proračun v krepitve svoje suverenosti pri njihovem upravljanju. V občinah se porajajo tudi iniciative za participatorni proračun oziroma občini Ajdovščina razporejanje dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi neposredno Del slovenskih kmetov ne pristaja soodločajo občanke in občani. V občini Ajdovščina so občani v na imperativ povečevanja proračuna za leti 2017 in 2018 na proizvodnje za vsako ceno in na Umna izbira finančnih modelov participatorni način – kompromise glede okolja in z oblikovanjem in izbiro pobud zdravja potrošnikov. Ohranjajo in virov »od spodaj« – uvrstili 31 tradicionalne kmetije in ne želijo Usposobljenost in aktivnost projektov v skupni višini tekmovati z industrijskimi 360.000 EUR. kmetijskimi obrati. Prepričani so, Pasti razvojnega načrtovanja da je njihov obstoj zaradi večje Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri na vzdržen in večnamenski (za neodvisnosti od subvencij in od Pri načrtovanju prihodnosti je pomembno upoštevati zunanje dejavnike doseganje okoljskih, ekonomskih in socialnih ciljev) način ni mačji kašelj. nepredvidljivih gibanj na svetovih in usmeritve širše skupnosti (države, EU, globalne dogovore, kot je Zahteva razgledanost na področju tradicionalnih in sodobnih trajnostnih trgih s hrano dolgoročno npr. podnebni sporazum). Velika past, ki preži v procesu strateškega trendov ter različna znanja in kompetence (tehnična, organizacijska, finančna, zanesljivejši. Svojo poslovno načrtovanja, pa je posvečanje prevelike pozornosti virom financiranja socialna, računalniška, umetniška, na področju vodenja skupinskih procesov strategijo so usmerili v razvijanje oziroma ravnanje po njih (angl. funding driven planning). V bolj ali manj ipd.). odnosov z domačimi kupci, ki si oddaljenih političnih in administrativnih centrih pripravljajo čedalje Usposabljanje – učenje, nadgradnjo znanja in njegov prenos – lahko skupnost želijo zdrave in kakovostne hrane. kompleksnejše programe, ki naj bi z različnimi shemami subvencij usmerjali Skupnosti, ki želijo za v okviru vseživljenjskega učenja spodbudi s ciljanim štipendiranjem, Tržna zanimivost in dodana razvoj podeželja, gospodarstva, ljudi itd. V procesu načrtovanja je potrebno z organizacijo izobraževanj, s predstavitvami dobrih praks, z izvajanjem svojo blaginjo poskrbeti vrednost visokokakovostnih kritično presoditi, ali ti programi lahko zadovoljijo resnične potrebe skupnosti informacijskih in promocijskih aktivnosti v šolah, z vzpostavljanjem s suverenim upravljanjem ekoloških živil v Sloveniji namreč ali pa ji morda celo škodujejo. informacijskih portalov, s spodbujanjem medgeneracijskega sodelovanja ipd. z življenjskimi viri v svojem stalno raste. Z upoštevanjem neposrednih in vseh zunanjih stroškov v celotnem Del takšnega usposabljanja sta tudi spodbujanje aktivnega sodelovanja okolju, se morajo za to življenjskem ciklu projektov je potrebno poiskati najprimernejše modele članov skupnosti ter krepitev skupnostne zavesti (pripadnosti, povezanosti, stalno in sistematično financiranja in takšne načine uporabe finančnih virov (nacionalnih, evropskih solidarnosti) in avtonomnega razmišljanja. ter drugih javnih in zasebnih skladov), da bodo prispevali k izgradnji blaginje usposabljati. skupnosti. Razmislek o finančnih virih in o tem, kako jih uporabiti, naj pride na vrsto šele takrat, ko je vsebinski del načrtovanja že opravljen. 27 Uničujoči sistem kmetijskih Naj te ne skrbi, subvencij kmete sili, da če napreduješ počasi; orjejo barjanske travnike in boj se le, da ne obstaneš. na njivah sejejo travo. Za skupnost, ki ima cilje, je denar sredstvo za njihovo (kitajski pregovor) Davkoplačevalci tako za doseganje. Brez dogovorjenih ciljev skupnost postane drag denar dobimo orodje za doseganje ciljev nekoga drugega. travnato monokulturno puščavo namesto biodiverzitetno vrhunskega travnika.27 27 Jančar, Tomaž. 2014. Uničujoči vpliv kmetijske politike na travniške ptice. Svet ptic 20, št. 02 (junij 2014). Dostopno prek: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-070JS1XO/3403b505-63e1-49d5-a2eb-9df15911cd80/PDF. 50 51 Document Outline NASLOVNICA_vodnik 123