1. štev.
Novo mesto, 10. januarja 1918.
Letnik XXIX.
DOLENJSKE NOVICE
[zltiijiij» 1(K ill vsakega meseni, čt* jť ;; listi (liiii iHiiziiili ]ni en rtaii:']n-ejf'. ::
Cena jim Je s ])oštiiiii(t vred zii reio [eto iia]irej K, zii iiol leta 1 K. Naroíiihia za >i(iiiičiJo, Uosiio in dru^'e evropske (iiiave^ziiaša '2 K .'>() h, za Ameriko :î K.
liojiise sprejema urednik/'iiaro(inni(r ii) :: o/.iiiiniia pa tiskarna J. iinijec, itasl. ::
Naročniki pozor!
rpraviiištvo „Dolenjskih Novic'* luz-pisnjii nagrade vsem onim, ki pridobe kaj novih naročnikov in sicer: Kdor dohi 10 noviii naroinikov, dolii vse leto „Dolenjske Novice- lirezplarno, kdor <lolti novih naročnikov, dohi polef,^ te^ii ie lepo vozano knjigo „Napoleon I."^ kije izšla v Narodni hiblioleki ; kdor dobi .>0 naročnikov, dobi polei: „Dol. Novic" !epo srebrno uro, kdor dobi HMÍ naročnikov, pa poleti „Dol.Novic« še boljSo srebrno nro is srebrno vt^i'i/ico. Denar za nove iniročnike se mora vposlati napi ej. Zadnji rok januarja.
/lasti vi, dolenjski fantje in dekleta, [lotrudite se za te lep« naj;rade.
Upravništvo.
Dolenjski rojaki!
v DOvi obleki stopajo danes „Dolenjske Novice" (ired Vas. Neštetokrat izražena želja po novi, večji obliki je danes iziiolrgena. Ali boste, precira^ii naročniki, sedaj še vračali list, ko vidite, lia Vam želimo v vsem ustreči? Ne, prijatetii naSi, ostanite nam zvesti vsi dosedanji naročniki, pridobite nam pa še novih naročnikov zlasti med Belokranjci in med onimi nolenjei, ki prebivate ob naši reki Krki.
„Dolenjske Novice" so se prizadevale ves čas svojega obstoja vzbuditi našega kmeta in obrtnika k stanovski zavesti, vzdramiti vaščana in itiošč^na k uninejšemn gospodarstvu ter vse prešiniti z resnično narodnim dubom. Stremile so za tem, tia pospešujejo vetino dušni in gmotni blagor do zadnjih časov tsko zelo zapostavljenega dobrega ijudstva po Dolenjskem, in to iiu edino pravi podla^^i krščanskega detiiokratizma.
Temu svojemu programu bodo ostale zveste „Dol, Novice- tudi še nadale. Pred vsem bodo gledalo na to, da pomagajo Dolenjcem v jfo-sjiodarstvu. Dolenjci smo vsied tako slabih razmer, ki so vladale do zadnjega časa med nami. Se mnogo zaostali na gospodarskem iiolju in v omiki sploh. To moramo skušati popraviti.
Z gradbo belokranjsko železnice nastopa za nas nov čas, ki nas mora najti pripravljene kot ne[)osreíine sosedo liaših bratov Hrvatov. Zlasti vi, izobraženci belokranjski, ganite se ill pomagajte svojemu priprostomu ljudstvu v Belikrajini do boljšega gospodarstva in omike, naš list Vam je zato vedno na razpolago!
Sedanji svet stoji pod dvema zastavami; tia eni je Kristus, na drugi ga ni. 1'rava
omika în pravi napredek je najti le pod prvo zastavo. Zato bode naš list tudi odslej naprej stal pod zastavo Kristusovo, na trdnih tleh krščanskega demokratizma.
Stali bomo tudi vedno na straží in zagovarjali pravice našega slovenskega jezika, ki mu gredo po božjih, naravnih in državnih zakonih.
Izobraževalno delo je v zadnjih letib nidd nami že lepo napredovalo, imamo že precej izobraževalnih društev. Vodite^i teh društev in drugih organizacij, agitirajte za naš list, obenem pa tudi pridno poročajte o gibanju v vaših tiruštvih in organizacijah. Mi pa Vam bomo postregli z mičnimi pripovestmi v listkih ter z drugimi poučnimi spisi. V zabavo posebno šo pa Vam bomo prinašali razne kratko-časnice. Prinašali botiemo tudi sejmove na Dolenjskem — za enkrat Vam moremo po-streči le s sejmi v novomeškem okraju,' prihodnjo ))a Vam postrežemo tudi z drugimi sejmi po Dolenjskem. Prerokovali Vam bodemo tudi o vremenu, seveda če se vse ne zgodi tako, kakor bodemo prerokovali, ne pritožujte se preveč, saj veste, da preroki, ki kruh jedo, malo vedo.
Skratka, prizadevali se bodemo, da bo naš list res mikaven in raznoličen, jïîsan jirein'osto, lahko umevno in v katoliškem duhu in da bode res „Doleiijske Kovice". Zato [la nam treba sotrudnikov, katere iirav prisrčno vabimo, naj stopijo v naš krog. Vsak dojns dobrodošel, če ne izide v tej številki pa v drugi — seveda so pa ne sme zameriti, če se mora včasih urednik zmotiti in pozabiti objaviti kak spis, ki mu vedoma uide v njegov ko.š za pajiir.
Dolenjci, Belokranjci najirejl „Dolenjske Novice" morajo biti razširjene po vsej Dolenjski in Belokrajini in sploh povsod, kjer bivajo dolenjski rojaki.
Tr&tji slovenski protiaikoholni shod v Ljubljani
Protialkoholna zveza „Sveta vojska" in „Društvo_ zdravnikov na Kranjskem" sta ob desetletnici protialkoholnega gibanja na Slovenskem priredila tretji slovenski protiaikoholni shod koncem pretočenega leta 2Í), in 30, decembra v veliki dvorani hotela „Union". Shoda so se vdeležili ne samo kmečki fantje in možje, ampak tudi gospodje iz najodličnejših krogov brez ozira na stranke, le socijalni demokrati so še to pot gledali shod botj od daleč. Shod je otvoril č, g. Kalan v nedeljo zjntraj po deseti url. Za njim so pozdravili shod dr. Demeter vitez Bleiweis - Trsteni.ški,
knezoškof dr. Jeglič, dež. glavar dr, Šušteršič, svetnik Kremenšek v imenu vlade, dr. pl. Ko-čevar kot zastopnik sodnije, magist, svetnik Lah in dež. odbornik dr. Lampe. Ko so bili pozdravi končani, so se začela strokovigaška predavanja o alkoholu, ki so jih ljudje poslu-.šali z velikim zanimanjein. Govorili so: gg. J. Kalan o zgodovini protialkoholnega boja na Slovenskem, dr. A. Devičnik o alkoholu in tuberkulozi, ces. svetnik G, Pire o alkoholu a kmetijsko-gospodar, stališča, dr. O. Krajec o alkoholu in poškodbah, s posebnim ozirom na opazovanja, ki si jih je pridobil kot zdravnik na balkanskih bojiščih. Popoldne sta pozdravila shod goriški odposlanec dr. Gustl in tržaški zastopnik dr. Sežuii. Govorili so pa: Sodni svetnik Fr. Milčinski o alkoholizmu, kapitalizmu in birokratizmu, dr. A. Schwab iz Ce(ja o poljudnih , predavanjih o alkoholizmu ter učiteljica A. Stupca iz Maribora o ženstvu v boju i)roti pijančevanju. Zvečer je bilo skiop-tično predavanje, v dež, gledišču pa predstava drame „Ubijalec", V preddvorani so se prodajale protialkoholne knjige in abatinenčne pijače, V pondeljek se je nadaljeval shod ob 9. uri. Tedaj se je shoda in debat udeležilo posebno učiteljstvo. Predsednik je bil ravnatelj dr. Bezjak; pozdravil je shod dež, nadzornik Devec. Govorili so dr, Bioiweis - Trsteniški, dr. Krek in nadučitelj Štrukelj. Nato so referirali dr. Bezjak o vplivu alkohola na vzgojo, učiteljica Stupca o sveti vojaki v šoli, nad-učite^ R, Horvat o alkoholizmu in politiki, popoidiio pa dr. Schwab o fiziologičnih učinkih alkohola na človeško, posebno na otroško telo. Vsi ti govori bodo izšli v „Zlati dohi" ali pa v posebni knjigi,
Protialkoholno gibaiqe je storilo s tem shodom velik korak naprej. Dal Bog, da bi bilo res veliko in trdnih uspehov!
Dodatno k temu poročilu smo dobili iz Prečne sledeč dopis:
Protialkoholno gibanje „Sveto vojsko" za-trnimo tudi na Dolenjskem! Ugodno priliko imamo zato kakor malokdaj, izrabimo jo! — Prekrasni pastirski list škofovi nas je navdu.šil, protiaikoholni valovi zadnjega impozantnega shoda razgrinjajo se iz bele Ljub^ane v vso slovenske pokrajine, obpluli so tudi prijetno vinorodno Dolenjsko, kjer letos ponesrečena vinska letina brezobzirno zahteva skoraj povsod popolno abstinenco! Kje naj dobiva dolenjski gospodar denarja, da kupuje predrago vino za se in za delavce v vinogradu, pa pri košnji, setvi in nilačbi? Ali naj se dolži? in kaj potom, čo pride zopet prazna letina? Ali se ne pravi to, pospeševati polom kmetijskega stanu? Iz istega vzroka naj se zavzame delavec, težak, rokodelec za vstrajno abstinenco, saj njega slaba letina Še bolj zadene, posebno za popolno
zdr/.iiost žganja, [jctos je zares nevarnost, da se žganjarska kuga tudi na Dolenjskem razširi. Zato gospodarji pozor! Nekupujte smrdljivega „eruža" delavcem! Pošteni delavci! ne zahtevajte pijače od gospodarja, ki je nima. Kos domačega kruha, pa požirek bistre zdrave vode, ali čašica tečnega mleka, je vendar mnogo bolji in ceneji, kakor frakelc nesrečnega „Belcebnba"! Prireditelji slavnega shoda poročajte o njem v razširjenih ljudskih listih, navajajte dobesedno tome^ite govore pa v pojasnilo dodajajte prejiričevalne slike; če kar naenkrat obveščate íiO tisoč naročnikov o tej sveti stvari, bo to nekaj izdalo. Tudi „Dol. Novice" imajo častno nalogo pridružiti se temu pristno naro<inemii delu in storiti vse mogoče za lepo dolenjsko stran — „Zlato dobo" širimo v dolenjske kmetske hiše in rodbine. — Gibanje ima mnogo pristašev med odrašenimi, veliko setev in žetev bo pa imelo pri šolski mladeži, nepokvarjena srčeca nagibalo vneto za popolno treznost, da vsaj v .šolski dohi niti no pokusijo alkohola. Tako rešimo mnogo od-rašenih, v otrocih pa vzgojimo trezen, zmeren, zdrav, čil nadarjen prihoden rod !
Dragi Dolenjci 1 Taka treznost nam pride prav tudi v dobri vinski letini. Z vinom naredimo tako kakor naredi varčen gorenjski kmet a pšenico. Mnogo je pridela. A belega kruha ne jé po navadi. Varčna gospodinja mu speče pogačo le za velke praznike, navadne dneve uživa vedno „črn" kruh! Za godove in gotove prilike naj bo zmerna kajilja pristnega „dolenjca"; sicer se pa proda za lep denar v mesta, kraje in dežele, kjer ga ne pridelajo za največjo potrebo. Na sveto delo toraj! Vsi merodajni faktorji: duhovniki, starši, možje občinski, učiteli, z mala vojno odrasena mladina, posebej še v družbah mladeniških iti dekliških! V združenji je moč, čvrsto najirej!
V dobi krvavic.
Zdaj, ko napolnjujejo kandijsko îri novomeško ozračje bolestni vzdihi trpečih pujsov, je preskrbel tudi „točni" poročevalec „Narodov" kar za vse bravce skupne koline. Iz ovitka, poslanega mi od obrambnega društva, som začel vleči neki dopis, vlekel sem, vlekel in izvlekel 4^ 5 cm dolgo krvavico z napisom: „Kdo je komu nasedel." Takoj sem si mislil; gotovo „Narod" znanemu pojiisovalcu ženito-tovanjskih ))Otovanj,
Doidsnik je v strahu, da nameravam doseči, da bi se njegovi dopisi več ne spreje-lUHli v „Narod", Pojdite no! Jaz „Narodu" privoščim še mnogo tako „točnih" poročevalcev. Vam ]>a tudi nočem odjesti kruha. Zmagoslavno vzkliknete: „Todadr. Ažman sam je grozovito nasedel. Za boga, dr. Azman, kako

Zabavi in pouku.
Velko.
Siika i/ zadnje bolgarsko- tmike vojske, Po Ijolgarštiini.
Ko so ga Jiotrdili v vojake, so jc skril na senici v slamo. Stari oče je šel v mesto, da izprosi pH u,.adu, da Velka ne vzamejo, ker je edini aiu in nima on pri gospodarstvu nikogar, ki bi mu p^sei vole in usejal jaro setev.
Doma je ostala lo stara mati, katera naj bi odpravljala vse, ki bi (,0[,raševali po Velku.
„Mati Vida, pokliůi Velka! V mesto mora, rezervist jo. S seboj naj vzame puško", ji jo naročal župan,
„Velka ni doma, sinko moj," „Mati Vida! morda se je Velko skril?" .so vpraševali rezervisti, ki so hodili mimo vrat, „Ne sinko! Kje naj ga pa skrije,Že od predvčerajšr^ega dne ne vem, kje tiči. Skoda ga je, fiober je ! Saj ga vendar poznate," Toda prišel je Ivan Morisivina, poveljnik rezervistov. Oborožen je bil od nog cio glave. Med ljudmi je bil znan kot grozovit človek, in vsi v vasi so se tresli pred lyim.
„Babica! Ce ne bo Velka jutri zjutraj lired našim odhodom na mostu, mu dam naložiti sto udarcev s Sibo, kakor hitro mi pride pod roke! Zapomni si dobro to!"
„To pa vendar ni mogoče! Ubijte mene raje, ko ga najdete! Saj je vrl! Kaj vendar no veš?'' je mrmrala prestrašena mati Vida in mislila na Velka, ki je čepel na senici ., .
„Sto udarcev z brinjevko! Niti enega manj!" je ponovil Ivan in odšel.
In Velko? ... Trepetajoč kot mrzličen je gledal za njim skozi v strehi napravljeno luknjo. Čul je protenje groznega Morisivine in je bil še bolj prestrašen.
Zdrčal je urno v kot senice, zlezel v slamo in se zaril vanjo do vratu.
In tako je počakal večera.
Drugi dan zarana je videl .skozi razpoko: na vaški ledini jo stala gnječa rezervistov, vsi iijegovi sovrstniki, vsi zadovoljni, vsi v uniformah, in na njihovih z jesenskimi cvetkami ozaljšanih čejdcah so se bliščali v soincu mali zlati levi. V ustih so držali majhne zelenikine vejice, s katerimi so okrasili tudi puške. Patrone, nanizane kot biseri, so se prečile na njihovih jirsih. In kako dobro so jim pristojale jdočevinate bojne steklenice, ki so jim visele na strani . . . solnce se je zrcalilo v njih!
Mir jo legal na skupine. Rezervisti so korakali v uzorni vrsti proti njegovemu domu.
Od krčme sem ae jo bližal Ivan Morisivina. Svojo čepico jo nosil visoko kot kak dimnik, na njeno stran si je pritrdil .šop belih peres.
Obstal je pred vrstami, jim nekaj izpre-pvoril, dal z roko znamenje . . . počasi so se jeli premikati, enakomerno, v redu, in on pred njimi. Za lyimi v živahni jíiýeči sorodniki in prijatelji, ki so prišli, da se poslové od njih.
Pesem je zadonela glasno, umerjeno ...
Velko je poslušal ... in se naveličal poslušati sladke melodije, in pesem je naiwl-njevala s svojim zvokom vso vas . . . nebo in gaje . . .
Odšli so, izginili . . .
V	presledkih mu je prinašal piš zvoke pesmi, ki so se razgub^ali v zraku.
Nekaj krasnega je vendar iti na vojsko!
V	prsih abotnega Velka je zatrepetalo srce. Pogled je uprl nase — oprášen od nog do glave, poln slame in pajčevine po obleki, okrog içega zadnhel zrak, tema, cel roj miši, in tu pa tam pada skozi razpoke nekoliko solnčnih pramenov. . . enakomerno prodirajoča svitloba . . .
In tam, široka polja, vedro nebo, zlato solnce sije, reka v dolu šumi, tiče krilijo v prostem poletu sveži zrak ... in njegovi tovariši korakajo čez zelene poljane in pojô . , .
Ne mnogo pomišljujé zdrči skozi četvero-kotno odprtino iz podstrešja v izbo, zgrabi za puško na steni, biti skozi kravji hlev, pogladi inarogastega vola, |>otjubi zvezdo na qegovem čelu, skoči čez seč, da ga stara mati ne vidi, in teče na piano polje, kakor bi ga kdo lovil.
Rezervisti so marširali in popevali . . . Kot bliski so se svetlikali njihovi bajoneti v soincu, lýihov prapor je plapolal kot velikanska ptica z razprostrtimi krili . . .
Načoloval jim jc Ivan Morisivina. Včasih se je ozrl, komandiral in korakal zopet težkih korakov s svojo visoko čepico dalje.
Ko jih je Velko došel, je obmolknila pesem, vrste so se razdirale, in vse je vpilo, kajti z Velkovim prihodom so pridobili nekoga, ki so ga mogli dražiti.
„Umalejtan! Umalejtan ! Kaj je s teboj?! Kakov junak si! Kje si bil vendar?'' so klicali nekateri.
„Umalejtan je dospel 1" so kričali drugi — „sedaj se ne bojimo žive duše in ujamemo sultana 1"
„Marši marš! Umalejtan naš! Marš! marš! Carigrad je naš!" In vsi rezervisti so se krohotali in gledali radovedno Velka Umalejtana, na katerem je visela semtertje še pajčevina. Velko je rdel, a molčal. Ivan Morisivina se je smehljal, toda kmalu je zopet nagrbančšl čeb in strogo zavpil: ..Dovolj, dovolj tega! Čemu se tako režite? Velko, Velko! Marš!"
Rezervisti so se jeli pomikati v redu
dalje.
A prodno''so prešli prvo brdo, so prekrstili Velka in Umalejtana v „podoficirja".
Zvečer so prispeli v Plovdiv.
Nastanili so jih v Novi vojašnici na Glad-nem j »olju.
Naslednjega dne se je vršilo razgledovanje po častniku; po Morisinovem sporočilu je častnik odšel.
Velku je tu jako dopadlo: juha z mesom, tovariši, pesmi in zabave — vse, kar si je srce le želelo Navadil se je novega življenja, so naučil običajev in vojaškega jezika, v ničemur več ni bil podoben nekdanjemu Velku.
Pozvani so bili k soklicanju.
„Tukaj", je zavpil na grio, dočim se je upokončil kot smreka ravno hi gledal predstojniku odkritosrčno v oči.
In drugi so brili iz njega norce.
„Velko!" ga je opomnil Ivan Morisivina, ki so ga imenovali že oficirjem — „levica imaš narobe prišitega na čepici! Ti strahopetec!"	(Daljo sledi.)
morete trditi, da oni ni đevičar in v Mar, družbi, ko no veste, kofja smo imeli v mislili?" lx tega, kar pišete o onem tiijaku, je bilo pač lahko ngeiiiti, koj^a ste si izbrali za žrtev javnei^a donuncijantstva, ker mi je bila stvar od kompetentne strani preje znana, kot ste jo Vi o tem slabo poučeni „poročevalec" Narodov „poročaji" na podla<ii klepetanja.
Pišete: Če ste ga pa spoznali iz liopisa vendarle, potem je pa res, kar ae javno govori o tem dijaku in neki gos[)e itd."' Za to logiko bi Vas pa, g. dopisnik, moral „Narod" vsekako posebej nagratilti. In jaz Vas naj ne privoščim „Narodu" ? Če se je oni (lijak, kakor pišete, na trj^n izrazil: „Maj bom pa izstopil iz Mar, družbe", Vam povem na nho, da je mladina včasih hudomnšna in ima tu in tam rada koga za — Pepčka, Ali ste bili zelo blizii, ko je dijak to rekel?
Zanimajo Vas imena kongreganiatov? Za kavalirja, ki za plotom skrit strelja, za človeka, ki javno denuncira ljudi, o katerih ve, da se ne morejo javno braniti, za brezvestnega člankarja, ki ima nmazani namen črniti kon-grej^acijo, imam samo en odgovor: Objavite raje Vi svoje ime, da bo vsa javnost vedeta, komu naj reče — fej !
Pravite, da hočete včasih posvetiti v Avgijev hlev z bengalično Jiičjo. Avgijev hlev hočete snažiti, in „vendar pravi pregovor", da se poslužim Vaših besed ; pometaj najprvo pred svojim pragom I Vaših „zanimivih slučajev", Vašega bengaličnega ogrga in Vas samih se pa toliko bojim, kot slamnatega moža v koruzi. Sicer pa, če ste izurjeni v bengaličnem ogirjn, Vas proti primerni odškodnini porabim pri kaki predstavi.
.Dejstvo je in ostane: Ona dva dijaka, ki bi jih Vi radi naredili za kongreganista, nista kongroganista, in odgovor na Vaše vprašanje, „kdo je komu nasedel", se glasi; „Narod" - — Vam.	Dr. A ž m an.
Gospodarstvo.
Najbolj priprosto zavarovanje živine.
Vsi vemo, da je zavarovanje živine nujno potrebno. O tem se je že veliko govorilo, veliko pisalo in delalo. Napravili pa nismo ničesar. Danes smo tam, kjer smo bili pred desetimi in več leti. Vse čuti potrebo zavarovanja, toda nihče se ne upa ustanoviti zavarovalnice. Vsak, kdor se poglobi v to vprašanje, vsak se zboji sitnosti, težav in izgub. V Novemmestu se je 1. 1899 trudila kmetijska podružnica spraviti krajevno zavarovalnico v življenje, toda pokazale so se take težave, da ni šlo. Pri nas maiyka ugodnih pogojev za take zavarovalnice, zato ne pridemo naprej.
Sedaj je padla nova misel, da bi ae živina lahko odškodovala, če naiti pogine, in sitier na zelo priprost način. Ces. svetnik in ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire predlaga, da bi se za odškodovanje živine, ki pogine, napravil pri kmetijski družbi sklad, iz katerega bi so dajale živinorejcem odškodnine. Tedaj nobeno zavarovalnice, ampak samo nekak dobrodelni sklad, ki naj bi ae imenoval pomožni živinorejski sklad. Ta sklad bi se nabiral tako kakor j)ri zavarovalnicah, namreč s prispevki živinorejcev-članov. Ti prispevki bi bili to, kar je zavarovalnina. Vsak, kdor i)i hotel dobiti pravico do odškodnine, bi moral plačati določene odstotke od vrednosti svoje živine. Za začetek se je določil dvaodstotni (27o) prispevek, tako da hi moral vsak od 100 K vrednosti plačati 2 K letnega prispevka.
Med zavarovalnico in tem skladom bi bila ta razlika, da bi se vse poslovanje in vse odškodovanje vršilo na najpriprostejši način, brez vseh težkoč in sitnosti, prosto po zaslišanju zaupnikov iz dotičnega kraja, tako da bi vse poslovanje ne prizadevalo nobenih posebnih stroškov.
Misel je dobra in bi bilo želeti, da bi se z irjo sprijaznili naši živinorejci. Na vsak način jo treba o tem razmišljati in povedati svoje mnenje. Za danes hočem le na[tiaati, kako se misli na poslovanje tega zaklada. Stvar je sledeča. Za vsak sodni oïtraj se ima določiti poprečna vrednost posameznih vrst govejo živine in sicer: 1) za odstavljeno goved do končanega 1 leta, 2) za dvoletno goved, 3) za krave in 4) za voli. Dotične vrednosti je nastaviti v celih kronskih sto-takih, tako n, pr. za teleta do 1 leta po 100 K, za dvoletno goved po 200 K, za krave po 300 K in za voli po 400 X, Poteiri bi moral vsak udeiežnik prijaviti vso svojo živino in bi moral dajati v sklad toliko prispevka, kolikor ga odpade na vso vrednost njegove živine. Ta prispevek se da j)a tudi znižati. Če želi ndeležnik (član), da dobi popolno odškodnino, mora plačati ves prispevek, to je 2%, čo pa želi, da se ga le na pol odškoduje, plača pa l7o' Ce nastopi nesreča, da mu žival pogine, dobi kot polno odškodnino Vb ali 80®/o; če pogine krava z vrednostjo 300 K, bi ne dobil eeiih 300 K, ampak samo 240 X, to je Vs ali 80%. če bi plačal pa samo polovico prispevka, bi dobil tudi samo polovico odškodnine, i. j, 120 K.
Ta sklad bi se upravljal pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in bi začel delati, kakor hitro bi se priglasilo toliko živinorejcev, da bi bile priglašene govedi za 1,000.000 K vrednosti.
V	pojasnilo, kako se misli poslovanje tega sklada, naj služi še ta izgled, ki ga je prinesel „Kmetovalec". Posestnik N. N\ priglasi na posebni tiskovini svojo goved naravnost družbi ali potom svoje podružaipe ("živinorejske zadruge, rajfajznovke itd.) in sicer n. pr.:
2 mladi govedi pod 1 letom à 100 K ^ 200 K 2 govedi v drugem letu . à 200 K = 400 K
2 kravi......à 300 K = 600 Iv
2 vola.......à 400 K — 800 K
ki je toraj skupaj vredna . 2000 K ter plača takoj svoj letni prispevek v sklad, ki znaša ali iO K ali pa 30 K kakor želi dobiti od sklada ali p'o'polno ali pa samo polovico odškodnine. Podatke na priglasnici morata potrditi dva soseda, ki prevzameta jamstvo za resničnost, in predstojnik dotične kmetijske podružnice ali pa drugega društva. V slučaju nezgode dobi priglašeni iz živinorejskega sklada n, pr. za poginulega vola 320 K, oziroma 160 K, kakor je namreč prispeval. Kmetijska družba bi se seveda dala najprej kratkim potom poučiti po kakem zaupniku, čo ni kake sleparije, in potem bi kar najprej nakazala povračilo škode.
Tak je predlog za ustanovitev pomožnega živinorejskega sklada, seveda v glavnih potezah ali v načrtu. Sedaj je pa stvar naših živinorejcev, kmetijskih podružnic in živinorejskih zadrug, da povedo svojo mnerge in da se prične z delom.	—r—
Skupno naročevanje strojev.
Kakor gobe po dežju tako raste število mlatilnic, gepe^jnov, čistilnih strojev, brzo-parilnikov itd. po naših krajih. Po vaseh, kjer ni bilo pred malo leti nobene mlatilnice, je danes po več mlatilnic in gepeljnov. Vse nadomešča ročno delo s strojem. To je dosti jasen dokaz, kako zelo nam primanjkuje delavnih sil, kako težko je^idobiti potrebne delavce in kako drago jih je plačevati!
Vse te stroje kupujejo naši gospodarji navadno po agentih, dostikrat na pritisk agentov, ki porabijo vsako jmliko, d« kaj prodado. Čisto naravno! Ti ljudje živo od tega. Naši gospodarji pa radi delajo take prilične kupčije, posebno če so pri dobri vo|ji. Vse to pa ima za posledico, da so take slučajne kupčije večkrat dražje kakor bi trebalo.
Po našem mnei;ju bi bilo veliko bo|je za našo gospodarje, ako bi so zaradi nakupa potrebnih strojev obračali na kmetijsko podružnico ali kmetijska društva in zadruge, ki imajo navadno tudi to nalogo, da preskrbujejo svojim članom ptrebne stroje. Na ta način bi prišli ceneje do strojev in pogostoma do boíjših. Trebalo bi pa dveh pogojev za to.
Prvi pogoj bi bil ta, da se gospodarji o pravem času (dosti zgodaj) in sami odločijo za nakup potrebnega stroja, ne Še le takrat, kadar pride agent v hišo. Vsak gospodar mora vedeti, če mu je treba stroja ali ne. V tem pogledu ne potrebuje nobenega vsi(jevanj» in prigovarjanja po agentih,
V	drugo je pa treba, da se ti stroji skupno naroče, toraj v večjem številu, za vse naročnike naenkrat. S takim skupnim na-ročevaryem se dobe stroji po dosti ugodnejši ceni, kakor če se naroči vsak stroj za se.
V	okolišu novomeške kmetijske podružnice se vsako leto naroči veliko in različnih strojev. Vse to bi se dalo n. pr. po kmetijski podružnici za člane skupaj naročiti. Na ta način bi se veliko |>rihranilo. O tem ne moro biti nobenega dvoma. V tem slučaju bi se dobilo pa tudi zanestjivo dobro blago, ker bi so podružnica za to pobrigala. Oe se danes skupno in v celih vagonih naročajo umetna gnojila zaradi ugodnejše cene, bi se ravno tako lahko sku])no naročali različni stroji, za katere bi tudi pratežniua matij veljala, če bi se jih dobilo za cel vagon skupaj. Tako delajo po drugih krajih in tako bi tndi nam kazalo.
Naše gospodarje pa opozarjamo s temi vrsticami na korist skupnega naročevanja pri kmetijskih strojih in jih pozivljemo, da se ga tudi pri nas ]»oprimojo	— r—
Gospodarske drobtine.
~ Kmetijski tečaji v lïciloki-ajiiii.
Dne 6. in 6. januarja sta bila dva kmetijska tečaja v Belokrajini in sicer v DragatuŠu in Dobličah. Na obeh so je predavalo o vinarstvu in kletarstvu, o sadjarstvu, o pridelovanju krme, o živinoreji in zadružništvu, V nedelo in v poudeljek 12. in 13, januarja se priredita kmetijska tečaja v Starem^ trgu pri Kočevju in na Vrhu pri Vinici. Dno 19. in 20. t. m, pa v Podzemlju in v Drašičih. Gospodarji in gospodinje, udeležite se tečajev v obilnem številu! Pošljite na tečaj svoje odrasle sinovo in hčere!
— Mali p« travnikih. Po naših travnikih je polno mahu. Letošnja jesen in zima sta posebno ugodna tej rastlini, ki se letos tudi nenavadno močno razširja. Ker nam dela mah veliko škodo po travnikih, ga je treba
pridno zatirati. S travniško brano, z ostrimi grab^'ami in z dobrini gnojenjem bomo največ dosegli. Mah je treba zatreti! Kjer je več travniščine, naj se pridno rabi travniška brana. V vsaki vasi bi morali imeti saj eno tako orodje.
—	Krtine po travnikih. Letos je vsled mehko zimo ves čas krt na delu. Vsled tega so travniki posuti s krtinami. Če le mogoče, naj se te krtine poravnajo pred snegom.
—	Sadno drevje. Kdor želi leto.šiijo pomlad drevje saditi, naj se za drevje pravočasno pobriga iu naj napravi potrebne jame sedaj, če jih ni že jeseni izkopal. Potrebno drevje naj so naroči iz zanesljivih drevesnic. Priporočati jc, da se po možnosti naši sadni vrtovi povečajo. Sicer pa naj se sadi sadno
drevje lo na ugodne prostore, na taka mesta, kjer jo pričakovati dobre rasti.
— ČiSéouje sadnega drevja. Po naših vaseh jo sadno drevje močno zanemarjeno. Ko je vsajeno, se pa pusti samo sebi. Nič se ne trebi in ne čisti. Zato pa vidimo po drevju napol suhe ali čisto suho veje, vse polno divjih pogaankov itd. Čas bi bil, da ae obrne tudi pri nas v tem pogledu na bo|je. Naši ljudje pridejo precej po svetu, vidijo kako skrbno ae drugod drevje goji in kako skrbno se mu gnoji. Pri nas so pa nič ne stori za sadno drevje. Zato ni čudno, da ga napadajo mahovi in lišaji in da se suši, namesto da bi krepko rastJo in rodilo!
Proračun novomeške občine za I. 1913.
Potrebščine : 1. Uprava v obče:
Pokritje :
Funkcijska pristojbina:	K K
IHače: a) tajnik.....	1800
b) blagajnik ....	600
c) živinozdravnik . ,	800
d) stražniki ....	4540
e) sluga.....	840
f) prizigalec ....	840
g) gozdni paznik. . .	360
	
b) sluga.....	80
Remunoracije......	600
Pisarniške potrebščine . . .	400
Zavarovalnina: a) nezgodo . .	62
b) bol. blagajna	330
c) starostna .	650
Zaporni izdatki .....	30
	500
Vozni stroški......	20
Pranje in snaženje ....	40
Razno.........	100 13092
I. Uprava v obče :	K
Pristojbino: a) za razglase	80
b) za oglede . .	150
c) meščan, pravo .	—
d) policijske . .	250
e) mrliški ogledi .	30
Povračila: a) bolniš, blagajna .	115
b) zavarov. nezgode	—
c) starostno zavar,.	216
d) zapor, stroškov .	150
e) mest. hr, kurjava	800
Obresti poštne hranilnice . .	■20
Pisarniški dohodki (za spise.	
	35
Plača okrajne sluge ....	400
Živinski potni listi . , , .	200
	
Razno .........	50 2996
II. U)>r»va mestne imovine:
II. (Jprava mestne imovine :
Najemščina: a) poslopij . . . 14000 b) zemljišč . . . 400 Skupila: a) za prodana zem|jiš.
Davki: a) zemljiški . , , ,	250	in posestva , . .	2000
b) najemninski . . .	3600	b) za mat. in rekvizite	30
c) dohodninski . . .	62	Tržna štantnina.....	900
d) rentni .....	10	„ pristojbina.....	5000
c) pristoj. namestek	900		4500
Vzdrževanje mestnih poslopij . Nakup: a) zomijišč in	800	Užitnini: a) pivo | i)) žgai\je 1 ■ ' ■	460O
b) poprava hiš. oprave	50	liOV..........	225
c) „ orodja . .	80	Gozdni dohodki .....	
Zavarovalnina poslopij . , .	200		
Priznanila, kolek, pristojbine .	50	Kopališče........	300
Gozdni stroški......	fiOO		30
Kopališče in perišče ....	300		
	300	m. ('este, ulice, trgi:	
ITI. (Jeste, ulice, trji^i:
Gistenje mesta............3000
Razsvetljava.......1200
Kanali in jarki............500
Gramoz in pesek.....900
Ulice, ceste in ograje . , .	500
Naprava hodnikov (trotoarjev)	2000
Razno..................30 8130
f	•
IV. Zdnivstvene in lilag. zadeve:
Bolnica za silo............50
Dilančeva ustanova ....	260
Gizelina „ ....	100
Gimnaz. jubil, ustanova 1. 1896	100 Jubilej, ustatiova ob 50letnici;
a)	2 dijaka à 100 K . ,	200
b)	20 mest. ubogim 10 K	200 Dolhofova ustanova ....	90 Wepustek „ ....	16 Poláková „ ....	20 Podpora raznim društvom . .	"00 Naprava novega pokopališča .	2000
Konjač..................50
Razkuževanje ...;..	10
Razno..................20 3616
Razni dohodki............230
Povračila in globe za snažet^je	20 250
IV. Zdnivstvone in Itlag. zadeve;
Bolnica za silo.......600
Dilančeva ustanova.....276
Dolhofova „ .....90
Wepustek „ ..........16
Poláková „ .....	20
Povračila za razkužavapje . .	30
„ „ konjača ....	20
Razno........_^ 1082
V. Šule:
Obresti Arkove «stanove . .	235
Prispevki neušolauih ....	900
„ Prečna..........H5
J, gimnazija ....	—
Povračila za drva vad.-}-gost.	1500
Mostna hran. za |jud. šole potreb.	500
„ „ „ obrt, „ „	300
Prihranki in razno ....	300 3820
V. Šole:
1 . .
Deška šola
Dekliška šola.......5668
Obrtna „ '
Zaklad za stavbo deške šole . 200 Razno......... — 5868
640
VI. Vojaška uastanitov.
Nastanitev vojakov ....	400
Priprege za vojaštvo ....	200
Krma in slama............30
Razno................10
VII. Obresti iu iimortizacija [los. gluv. :
Novomeška mest. hran. št. 786 dto. odpov, pos, pro 1911 dto. Št. 1472 .... 600 dto. št. 2606 (novo) . . 1416 Ljubljanska mestna hr. št. 169
a konto posojila od 141.350 8482 Kranjska hranilnica št. 476 . 2100 „ št. 495 . 3500 Obresti od menico. Novome.ška hran, št, 1915 . 480 16578
VI. Vojaška nastanitev:
Povračila za nastanitev . . ■	200
„ priprege ...	100
„ „ krmo in slamo .	30
Razno...........10 340
Skupaj . . . 43497 llckapitnladja:
Potrebščine :	Pokritje :
Uprava v obče , ■ 13092 K	2996 K
Uprava inestne imovine 7232 „	35009 „
Ceste, ulico, trgi . . . 8130 „	250 ,
Zdrav, in blag. zadeve . 3616 „	1082 „
Šole....... 5868 „	3820 „
Vojaška nastanitev . _ • 640 „	340 „
Obresti in amortizacija 16578 „	— „
Primaitjkljaj , . . —	11679 „
56176 K	55176 K
Primanjkljaj se pokrije iz sledečega: Doklade	. . . 11679 K 10000 K
Asanacija..........2700 „
Pasji davek, od psa 6 K 250 „ Prisp. za pokop, . . H^O „ Preostanek . . . . 2421 K_
14100 K 14100 K
Skupaj
55176
štev. 1.
DOLENJSKA NOVICE
Sí3-aii 3.
Politični pregled.
Piislaiiiškii ztioniiciL je sprejela službeno pragmatiko neiz^iremenjono kakor gosposka zbornica. Dovotjen je liil proračunski provizorij v iretjeiii branju. T'rî tem se je pokazalo, kako velik vpliv ima v zbornici Slovensko hrvaški klub, ki se mu je končno moriila udati inoyoèna nemška in popka grospoda. Vprašanje italijanske pravne fakultete je vsleti odpora tefî^a kluba obležalo nerešeno v odseku, vladni naùrt o centralni blag'ajni za zadružuištvo se je odka/^1 narodno-gospodarskemu odseku po preteku več let, komisar Čuvaj je moral iti in Kusini so s pomočjo tega kluba dosegli lepe us!)elie glede svoje univerze.
Zbornica je sprejela tudi zakon o klaiiju živine in novi društveni zakon, ki stopi v vezavo s 1, majem 1913. Najvažnejša izpre-memba pri tem zakonu je, da smejo tudi ženske biti člani političnih društev. Sklenila je tudi nov zakon o kontroli državnih dolgov in zakon, s katerim se za bodoče leto odkaže deželam del prebitkov iz skupnih sirotinskih blagajn.
Gosposka zbornica je odobrila začasen proračun. V tajal seji se je izrazila želja, naj se sklene s Srbijo ugodnejša trgovinska pogodba kakor je sedanja. Drugi govorniki so vladi priporočali varčnost in ojatenje slovanskega, življa ob jadranskih obalih. Nenormalne razmere na Hrvaškem so morajo odpraviti.
Fraucoska. Dne 17. t. m. se zbere nacionalna skupščina, da izbere predsednika republike.
Kulturni boj t Nemčiji se bodo najbrže ponovil. Izzval ga je zvezni svet, ki postavo zoper jezuite tako razlaga, da jezuiti niti opravil svojega duhovskega stanu ne smejo izvrševati. Katoličani ao proti temu na izvrstno obiskanih shodih protestirali in še celo luterani pišejo v svojih listih, naj se napravi izjemni zakon zoper brezbožnike, bogotajce in sovražnike krščanstva, ki so boli nevarni nego jezuiti.
O mejah priliodiije Albanije velevlasti Ňe niso edine. Le v tem soglašajo, da se da novi državi kolikor mogoče dalekosežno neodvisnost. Italija ima glede Albanije z Avstrijo le en skupen interes, namreč ta, da če no sme Valona postati italijanska, tudi Drač ne sme postati avstrijski. Glede meja Albanije pa med obema državama ni nobenega dogovora. Italija pač hoče, da se na Adriji vzdrži status (luo.
U1e<le Oiiťina namerava trozveza predlagati: Turčija Ûdrîn odstopi Bulgariji. Mošcja sultanov se eksteritorializira. Sultan ostane Hjon posestnik in .sme v njoj vzdrževati posebno stražo. Mošeja in okrožje okolu nje uživa iste izjemne pravice kakor tuja poslaništva. Bntgarija se s tem baje strinja, Turčija pa še ugovarja. Sicer se je pa Šukri paša, poveljnik v Odrinu najbrž že prepričal, da je končni obupni boj brezuspešen iu se bo moral Odrin najbrže udati že tekom 8 dni.
Razmerje med Avstrijo in Rusijo je še vedno na|)eto. Avstro Ogrska svojih varnostnih priprav, kakor želi Rusija, tako dolgo ne odpravi, dokler Srbi svojih vojakov iz albanskega pristanišča ne umaknejo. Rusija pa je izjavila, da mogoče 14. t. ui. še ne odpusti rezervnikov domov.
Mirovna ]iogajiinja so se 5. jan, suspendirala, ko se jia Odnri preda, bo mirovna konferenca zopet začela delovati. Kajiitulacijska pogajanja med Sukri pašo in poveljnikom oblegovalne armade pred Odrinom so se že začela.
iHcd Kumunijo in liulgai-ijo grozi konflikt, vendar pa jo upati, da ga velesile preprečijo.
Dopisi.
Preěina. — Naš gospod kaplan Štefan Trškan je prezentiran za župnika v Šmihelu pri Novem mestu, poštenemu in zb, vse dobro vnetemu duhovniku privošči cela fara to lepo častno mesto, in čestita vrlim sosednim Šmi-hclcem, da dobijo takega gorečega dašnega pastirja, — Hj ga bomo težko pogrešali ! pol-sedmo leto je deloval med nami z izrednim vs|)ehom, posebno kot spreten katehet v šoli, pa poseben prijatelj bolnikov, zelo skušen voditelj odrasene mladine, vrl zagovornik abstinenco; v cerkvi pred oltarjem, v spovednici in na prižnici jo bil z vso resnobo in vspehom na svojem mestu, Bog ga blagoslovi i dalje v novi službi, naui pa nakloni dobrega naslednika!
Iz Adlošič 20. decembra — Zopet letos se je javil divji prascc, o katerem sem Vam že par let sem sporočal, v Beii Krajini. Včeraj^ so ojmzili njegovo sled v Priseki, hosti poleg Tribuč, pisatelj teb vrstic pa je videl danes njegovo sled v Gu,ščiku, v hosti, ko je šel IZ Tribuč. Po sledi sklepati, mora biti velika zver. Kakor je bilo slediti, je šel najbrž mimo Pribinec v Veliko Eukovlje, kjer se jo zadržaval tudi zadnjo zime in so ga enkrat lovci tudi videli, pa jim je ušel. Nekateri mislijo, da morda to ni res divji prasec, ampak le podivjan domač prasec, ki je ušel pred nekaj leti nekemu trgovcu z voza, ko jib je peljal več skupaj. Na vsak način bi bilo dobro ga dobiti v roke, da bi se videlo, kaj je ž lyim in da ne bo več vodil za nos belokr. lovcev in drugih ljudi, kakor jih že 3 zime.
DomaČe in tuje novice.
Koufereuca „Sodalitatis Ssi. 0." za
novomeško dekanijo bo v sredo dne 15. t. m. ob polu 11, uri dopoldne v Prečini.
Poroka. Dne 1. pro.sinca 1913 se je poročil g. prof, dr. Davorin Gorjanec z gdč. Mimico Gorjanec, roj. Ivošir. Na ženitovanjsko popotovanje se je podal jiroti Benetkam in se vrne po nedelji. Jiilo srečno!
Soduîkoni-lajikoni z naslovom „cesarski svetnik" so vslod razglasa c. kr. pravosodnega ministrstva v sporazumu z ministrstvom za trgovino pri c. kr. okrožnem sodišču v Ru-dolfovem za dobo treh let zopet imenovani trgovci gg,: Karol Barborič, Urban Horvat, Jurij Picek in Franc Seidl.
Soja mestnega oličinskega odhora v iNoveiH' mestu. Dne 23. decembra 1912 je imel novomeški občinski svet pod predsedstvom g. župana po preteku dveh mescev zopet redno sejo. Vršila se je najprej volitev članov in namestnikov za mestni krajni šolski svet, ki so se je vdeležili vsi občinski odborniki in dva zastopnika občine Prečina. Članom kr. šolskega sveta za mestno občino Novo mesto so bili izvoljeni soglasno gg.j Anton Kuder, Karol Rosmann, dr. Milan Serko in Alojzij Windi-scher; namestnikom gg.; Makso Brunner, Jožef Ogoreutz, Adolf Panser in Vladimir Vojska, za občino Prečino pa članom g. Franc Korbar in namestnikom Anton Globevnik. Nato je bila volitev v cenilno komisijo za odmerjenje vodovodnih pristojbin in sta bila izvoljena na predlog obč. svetnika g, VI, Vojske gospoda Karel Barborič in Urban Horvat. G. župan prebere potem okrožnico dež. odbora tičočo se izvrševanja policijsko-kazenskih predpisov. I menom finančnega odseka poroča g. A, Pauser o razdelitvi čistega dobička „Mestne hranilnice" od leta 1911, ki znaša 17.304 K. Od tega se v smislu hranilničnih pravil razdeli svota 8000 K takole: Za pok. sklad uradnikov 800 K, za zgradbo kanala 2700 K, za novo pokopališče 1150 K, za ubožni sklad in učila po 500 K, požarni brambi in mestni godbi po 250 K, obrtni šoli in novomeškim visokošolcem [lo 300 K, dijaški kuhinji 400 K, podpornemu društvu c. kr, gimnazije in za olepšavo mesta po ižOO K, ljudski kiijižnici in šolskemu kuratoriju po 150 K, društvu za otroško varstvo 100 K, Vincencijevi družbi 50 K. V odbor za zgradbo projektirano žel. črte Brežice-Novo mesto se izvolita g. župan in njegov namestnik. — Po odmoru pride na dnevni red proračun za 1. Ifll.'î, ki ga podajamo na drugem mestu. Predsedstvo prevzame podžupan g. Vojska, K besedi se priglasi občinski svetnik in pravni konsulent „Mestne hranilnice" g. dr. Jakob Schegula, ki predlaga, naj se z ozirom na tako povoljen rezultat proračuna in z ozirom na izkazani prebitek 2421 K ter z ozirom na izredno delavnost g. župana zviša nagrada za poslovanje županovo za 200 K, tako da bo funkcijska do-kJada županu znašala lotno 2000 K. Soglasno je bii sprejet ta predlog. Vrši so še na kratko nadaljna debata o proračunu, na kar g. župan zaključi sejo.
V	Novem mestu je v letu líllíJ umrlo 82 oseb, od teh v ženski bolnici 49, v mestu 33, rojenih je bilo 54 otrok, med temi v ženski bolnici 21. v mestu 33. Porok je biio 6.
Rokodelsko di'ušlvo v Novem mestu ])riredi v nedeljo 12. t. m. igro „Rokodelska družba", šaljivi prizor „Simplicij Žolna" in ku])let „Ej potrpimo!" Vstopnina: Sedeži I.—III. vrsta po 1 K, ostali sedeži po 80 v, stojišča po 40 v. Začetek ob polu 8. ari zvečer. Društvo vabi k obilni udeležbi.
Narodna «itaiuica v Novem niestn ima svoj redni občni zbor dne 11, januarja 1913 ob 8. uri zvečer v svojih prostorih,
V	Krškem je bil soglasno izvoljen članom okr. šoi. sveta krški podžupan Ivan Pfeifer, poštar v Leskovcu, namestnikom Vinko Born, posestnik na Raki.
TJmrl je 6. t. m. zjutraj viši^jegorski župan in trgovec Anton Perko, star komaj 32 let. Bil je zvest in agilen pristaš S. L. S. — N. |). v m. I
MoNlna lirauiluica v Novem mestu. V mesecu decembru 1912 je 213 strank vložilo 74.924 K 73 h; 238 strank vzdignilo 113.040 K 19 h; Stanje vlog 3,469.737 K 20 h; denarni jiromet 475.680 K 74 h; vaeb strank biio je 1195.
Oavčnegil upravitelju g. Fr. Aumanna jo finančni minister. imenoval davčnim nad-upraviteljem za službeni okoliš finančne direkcije Ljub^ana.
Novi dunajski župan. Dne'^S. dec. je bil izvoljen namesto odstopivšega diinajskega župana Nouma>'erja eksceienca dr. Weiss-kirchner, ki ga je cesar že potrdil.
Sejmoví v jiitinai-ju v novomeškem okraju. 13. sejmica v Novem mestu, 16. semenj za živino v Kandiji, 21, semenj v Novem mestu.
S pošte. Odcijant Alojzij Kristan v Novem mestu je izstopil iz poštne službe. Za Novo mesto < je imenovan oficijant Alojzij Sterbene.
Seknudarijem ženske bolnice v Novem mestu je imenovan dr. Božidar Kiissel.
Oudeu pojav v naravi. Tik pod reser-varjem mestnega vodovoda pri božjem grobu
izvira maii studenček. Naj bi si ga strokovnjaki malo bliže ogledali, mogoče se da še kaj napraviti ž iijim,
Novii oličiiia na lloleiijskem. Cesar jc potrdil sklep deželnega zbora, po katerem postane Polje v občini Toplice na Dolenjskem samostojna občina.
Policijski pes v Novem mestu. Kakor poroča „iSlovenec" 3. t. m. je dobila orožniška postaja v Novem mestu policijskega psa.
Knjigovodski teřaj. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani priredi meseca januarja knjigovodski tečaj v Rudol-fovem; rokodelska in sorodnih obrtov zadruga tem [)otom najvljutltieje vabi vse gg. obrtnike, ki ae hočejo tečaja udeleževati, da ae najkasneje do 12, t. m, prijavijo pri načelniku g. A,^ Sedlarju v Kandiji.
Še nikdar se ni z^odilo^, da bi za srbske srečke iz 1. 1888 bilo toliko zanimanja kot ga je sedaj. Pravi vzrok tega zanimanja je težko dognati, gotovo pa je, da veliko privlačne silo teži v dejstvu, da stojimo pred velikim žrebanjem 15. januarja, pri katerem bo izžreban glavni dobitek čistih 100.000 frankov. Kdor hoče v srečnem slučaju obo-gatoti, pri tem pa za srečko le malo izdati, za tega je ustvarjena srbska državna srečka iz 1, 1888. Veliko več npai^a do bogastva pa nudi seveda turška srečka a svojimi bogatimi glavnimi dobitki v znesku 1,800,000 frankov vsako leto. Turška srečka je dražja, a zato dragocenejša. Pravi računar bo prav gotovo izračunal, da je turška srečka najcenejša. Slovenska Straža priporoča obe in sicer vsakemu ono, ki ustreza njegovim razmeram. Opozarjamo na današnji zadevni oglas Slov. Straže.
/iviiiii se kolje — davka prosto. Do sedaj jo moral vsak lastnik živinčeta, ako ga je moral zaklati, oziroma pobiti v sili, plačati užitniuo. Z novim letom pa je stopil v veljavo zakon, po katerem bo lastnik živino, ki jo mora vsled bolezni ali nezgodo doraa zaklati, oj)roščeu^užitnine in doklad, četudi bo meso prodal. Živino mu bo smel zaklati ali pobiti tudi mesar, meso pa bo smel prodajati samo lastnik živine.
Nova delniška družba. Kakor se nam naznanja, so doscdaj pri Kathreinerjevem podjetju udeležene tvrdke izpremenile to podjetje v delniško družbo pod firmo Kathreinerjeve tvornice za sladno kavo d. d. Delniška glavnica znaša štiri milijone kron. — Kathreinerjeva Knei[ipova sladna kava se doslej razpečava že nad 22 let ter je postala znamenito industrijsko blago, kar se spričo nove ustanovitve pač najbolje razvidi. Kakor nadalje čujemo, se gradi nova velika tvornica, ki se bo v kratkem izročila obratu.
Prošnja.
Podpisani se ol)rača tem potom na vse hranilnice in ]>osojilnice na Dolenjskem s prošnjo, da se tudi letos sjiomnijd pri sklepanju računov „Dijaške kuhinje" v Novem mestu, ki oskrbuje 54 dijakov vkl^ub neznosni draginji.	Dr, Ciril Ažman, vodja.
O vremenu.
Zopet se je oglasil dolenjski vremenski prerok, ki hoče cenjcnim čitateljem v zabavo najiovedovati in ugibati bodoče vreme. — I/Cta 1909, ko sem zadnjič v Dol, Novicah prorokoval vreme, sem iirejel zelo laskave pohvalnice glede točnega nastopa napovedanega vremena. Vsi, ki so na podlagi mojih ugibanj računali, so spravili suho krmo pod streho. Moram biti pa odkritosrčen, če ne, mi ne bode nihče nič verjel. Hotel sem namreč povediti tudi resnico, da so še danes jezni na-me vinogradniki, ki so se tudi zanašali in pričakovali na moje napovedane krasjie solnčne dneve, a je lilo iz neba malo da ne ves čas trgatve! Zares takrat sem jih slišal dovolj in sem sklenil nič več „farbati".
A ker vidim, da so dobile Dol. Novice novo moderno obliko, sem pozabil na svojo obljubo in sem se zopet ojunačil vkljub veselim in žalostnim izkušnjam. Prosim pa takoj v začetku, da mi nihče ne zameri, če se bodem tudi letos kedaj pošteno ureza! z ugibanjem vsaj vemo, da vsi različni vremenski pregovori in vsa vremenska prerokovanja v očeh pametnih ljudi niso dosti vredna ali pa nič. Sicer sem pa prepričan, da mi vsak čitatelj od srca privošči, naj bi vaikdar najtočnejše uganil vreme, saj je zopet resnica, da je ravno od vremena odvisna največkrat celo odločilna važnost za kmeta in gospoda.
Ijeto 1913! — Kakšno bo? — Pravijo, da bo zaradi številke 13 povsem nesrečno leto. Praznoveren človek bi kmalu temu verjel, posebno če vé, da ima letošnje leto žensko gospodarico —vladarico, ki jej je ime „Venera".
Številka 13 in ženska vladarica, kdo naj pričakuje srečo v tem letu I? — Kdo je „Venera" ? To je najjasnejša in najsvetlejša zvezda pre-uiičnica, ki jo vidimo in občudujemo zjutraj pred solncom kot danico in zvečer za soliicem kot večornieo. Velika je skoraj kakor naša zem^a in ji je tudi najbližja prijateljica. Okolu solnca se zasuče v 224 iu pol dneh. — Leto je navadno bolj mokro kot suho, pa tudi .soparno in vroče. — Spomlad je pozua, toda prijetna. Poletje vroče in soparno, ali pa tudi čisto suho. Jesen je navadno lepa in topla.
pa ne dolgo. Zima je pa s prvega precej suha, a konča z mnogimi nalivi in povodnji. — Letina ni posebno dobra. Tudi grozdje rado gnije, zaradi tega se mora trgatev prej začeti in ne odlašati. Kakovost vina je srednja in treba se je z vinom dobro preskrbeti, ker so naslednja leta še slabša. Vbogi Dolenjci, nič dobrega se ne prorokuje glede vinogradov! Dal Vsemogočni, da se slaba vinska prerokovanja izpremené v najboljšo in najobilnejšo vinsko kapljico!
Za mosec jaunar. — Prve dni do 10, stoji barometer zelo visoko ter je vreme na gorah in visokih planinah solnčno in mrzlo, v dolinah pa vedno oblačno in megleno in srednje mrzlo. — Potem začenja barometer padati in postane veterno in sneženo vreme z mrazom do 17. Na to ae začne barometer zopet vzdigovati in postane mrzlo a lepo vremo, ki traja do 22. Barometor zopet pada in je vreme mlačno, deževno e sneženo padavino in zelo neprijetno do 27. — Sedaj pa pritisne burja, izčisti zrak in postane jasno lepo vremo, ki traja do konca mesca in pri tem pa stoji barometer zelo visoko.
Kratkočasnice.
Hiter odgovor: Surovež vstopi v železniški voz: „No, ali je Noetova barka že polna?"
Sprevodnik: „Ne, še osel matika."
Vzrok: „Kaj mislite, gospod doktor, kaj je vzrok toliko nesrečnih zakonov?"
„Poroka, milostljiva."
MÎM otilic.
E 581/12
Valed Bklejia 7, dne 17. doc 1912 o|ir. št. E 581/1?;^ prodado se dne 20. in 21. januarja 1912 dopoldne oh 9. uri v Št. Jerneju In Kobiil tia jnvtii dražili:
Volika množina bukovoga opija, Imkovih desk raíliíue dolžino in debelosti, razlifini stroji in strojni doli, voKovi, konji itd.
Reii »e amejo ogledati dno 20. in 21. iirosinca dopoldne incd 6. in 9, uro.
C. kr. okrajno sodišče Kostanjevica odd. II.,
dno 20, decembra 1912.	S
Rozglosilo domiho.
E 518/12
Na dražbi dne 21. grudna 1912 prodana posestva vlož. Ět. 1048 in 1082 deiolne diïsko kTanjske, izvzemSi prvrpclo it, 2175, so bo domaknila Ljudski posotilnici v Ljubljnni za nnjboljSi iiouudck in sieor jirvi vložek, za 35.000 K, drugi iiH zn lÎî.OOO K.
Domik 60 z nsdiiiinudho no more ovreii.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, odd. 11.,
doe 21. grudna lí)12,	9
Đ Ani ohlic.
E 1058/12
Dne 14, januarja 1913 dopoldne ob 10 uri no j)roda T ^rajài'ini „Hrcitenaii" na javni dražbi: Razliijna sobna in hišna oprava, kiiliinjako in gosjiodaisko orodje, 2 kravi, 1 konj in nad 120 jiosekanih snirak oduoKno krljev, Reúi ho amojo ogledati dno 11. januarja 1ÍH3 v ćasn mod 9. in 10. nro dopoldne v Zalogu ,,Breil.enau".
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd II.,
dne 23. grndnEk 1912. .	10
Drožbeni ohlic.
K 548/12 E Ů5G/Í2 10 8
Dne 29. januarja 1913 bo [iri spodaj oznamonjeni jiodniji v izbi it. 8 dražba zenilji.šS:
I.	ob polu 10. uri dopoldne vi. St, 156, 311, 3H5, 372 k, o. (ilobodol in ti52 k, o. Gololiinjok obatojefih iz bïÈo St. ;! v Gor. Globodolu in st. 45 v Gobbinjekn z g'OHpodarskiini poslopji in vodnjakom, travnika, li^ njiv, 10 {Tozdnib in fi jiarcol paSnikov odnoHno vinog'ra-dov, ki so cenjeni Bkii]>aj na 13."t>l K 30 h s pritikli-nami vrednimi fiï K 70 b vrod.
II.	ob 10. uri dopoldne vi, .st, 29, 46, 47, tiň in CIO k. o. Golobinjok obstnjoiib iz 2 biš v Mobinjokn z vodnjakoma in goiipodariskimi poslopji, -t vrtnit, 4 gozdnih, 6 painib paruel, 2 vinogradov, 4 njiv in 5 travnikov uenjeuih akupaj na 6BÔ2 K 53 h s pritiklino vredno 8 K .10 h vred.
Najmanjši ponudek znaša ad T 9219 K, sd 11 4374 K.
Drazbcne pogoje in listine tiûoùo ae ncproniifnin amojo tisti, ki žele kupiti, pregledati mod opravilnimi lirami v sobi .^t. 5 toga BodiŠiia.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.,
dno 2, grudna 1912.	11
Opožbenl ohlic.
E 797/13
Dne 12. februarja 1913 dopoldne ob polu 10.
uri bo pri spodaj oznameiijeni soduiji, v iibi át. 8 dražba polovice zemljiška vi. St. 374 k. o. Rudolfovo ob-Htojoioga iz hiâo v Novom mestu St.. IříO, v kateri se zvrSuje gostilniška obrt iz vita i» gozda v Dobindolu H pritiklino vred, ki sestoji iz ti legnarjev, eonienc nkupnj na 66.Ï5 K 50 h. NajmanjJi ponudek znai^a 3353 K; pod tem zneskom ae ne prodajo.
Družbeno pogoje in listine, ki ao tičejo noproniiùnîne fimejo tisti, ki žolu kupiti, pregledati pri spodaj ozna-munjcni soduiji, v izbi št. h med opravilnimi urami.
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd. II.,
dno 15. novembra 1912.	M
Mi iščemo marljivih
sotriidnihov!
Oddelek za srečke Češke industrijske banke. Zastopstvo za : : jugoslovansko ozemlje, : : Ljubljana. ..^lo-a-s
Stran I.
DOLENJSKE MOVTHE
Štev. 1.
TRST, GRADEC,
Loterijske številke,
28. decembra 70 37 48 30 40 a. januarja 24 11 3 29
Listnica uredništva:
fJ, Ht. iz ï!flp;rel)!i : Vsš i-li*ack rudi izjircmembe iiašcKB listu iíÍHitio mogli tianes priobf'iii, a ^a jirav 3foU3vo v ]irilioiinji številki.
Drožbeni ohlic.
K 548/12 10
Pt) KalitGVaujit moatnc liranilnido v Ngvem mestu MBtoiMiiie 110 JJr. iStlioiruli v Novem tiioatu ho dne 29. jiinuarja 1913 dop. ob polu 10. uri jiri siiodaj ozna-iiicnjoni soilniji v izlii řt. 8 draíba jsemljišú v!. St. ai l.^íi, )p) 311, (■) Saâ, d) S72 k. o. Globodol in û) k, o. (lolobidjok oltfitojiióib i/, bišc it. 3 v Hor. íiloiiodohi, ill biSe èt, v Golubiiijekii, poiia, gospodarskih jiOHlopij, vozanoga kozoloa, in konolcii sanica, 1 travnika, !11 njiv, 10 Rozdov, 1 ïidHiiiee, vodnjaka in «vinjaka iii fl jian-ol, ki 80 detonut pazniki deloma vinogradi m [iritiklino vrod, ki soHtoji i» 1 jiodnjaia, 1 goíípodarkogit voza, 1 razdrtega voza, 1 kopa iktipe, 1 jduga, H kos, 4 grabťlj, 1 řlaniori-^znice, 1 roto, 1 brente, 1 klejica, 1 nii/.arekega Htola, I kaiJunj, a volovskih jarmov, 1 (Ivokolnice, 2 iiiotik, .1 Hkrinj za žito in 1 sjaboja.
Nepřeniiůuitiam, ki jib je prodatí na dražbi jo določena vrednost na aii a> llfifi? K ao li, ad b1 500 K, ad e) «4 K, ad d) :íOO K, ad e> HiSO K, pritikline nu H7 K 70 b.
Najmanjši pouudek zna.ša ad a) 777í( K, 30 b, ad b) 333 K, ad (;) 43 K, ad d) 133 K, «d e1 887 K; pod toni zneskom bo ne prodaje.
Iiraibcno |iogoje in listino, ki so steni odobre in so tiiejo nepremiiaiu (zomljiáko-knjiř.ni izjiiBek, bipotc-karni ÍK[iÍ8ek, ÍKpÍRok i/ katastra, eenitveno zapisnike itd.í smejo tisti, ki iiolc kupiti, pregledati pri Hjiodaj o/na-iiienjpni sodtiiji v i/.bi št. 5 mod opravilnimi urami,
Rraviee, Wore bi ne iiripii.šiale dražbe, jc oglasiti pTj sodniji i;tajpo7.nejo v draitbonein obrokit jired /aiiolkom dražbe, ker lii se «iiior na itioglo uveljavljati glodťí nepreniiûnino same.
O nadaljiiib do;rodkib dražbonoga postopanja, so obvestijo osebe, katere imajo sodaj na nepremičninah pravipe ali bremena ali jih zadobň v tokn draibenoga jtofitopntijH, tedaj samo z nabitkotn pri sodniji, kadar niti no stanujejo v okolišu spodaj OKtiarneujene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujoCxga po-oblair-enea za vroibe.
Določitev dražboucjupa obroka jo /.azuamenovati v bremeoskoni listu vložkov za De]iromíěniuo.
C. kr. okrajna sodnija Ruijolfovo odd II.,
dne 2. decembra 1912.	12
Drožbeni oklic.
K 5r)6/12
To zabtevaajii ilestne hranilnica v Novem mestu z!isto]iane po dr. Kcboguli bo dne 29. janu^trja 1912 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznainenjeni t^udniji, v izbi št. S dražba zemljiM a) vi, àt, 22 k. o, Golobinjek obatojofii iz hišo it. 11 goHp. poslopja, kozolca, vodnjaka in Sebelnjiikn, 1 gozd«, 2 vino)çradov, 2 paznikov, 2 vrtov in 2 (ravnikov; b> vL it, 4t) k. 0. Golobinjek obstojučo iz biio st. ;il. vodnjaku, Supo,	poslopja,
1 pašnika, 2 gozdov in 1 sadnega vrta, p) vi. ft, 47 k. o, Golobinjek obstojeio iz 1 pa.šnika in 2 njiv, d> vi, (it. 06 k. o. Golobinjek obstojefto iz kleti, 1 gozda, i travnikov, 1 vrta, I njive in 2 pašnikov; e) vi, Jt. GlO k. o. Oolobinji^k obstoječe le z 1 njive s pritiklino vred, ki sestoji ad b') iz 2 kos, 2 nnrainnili koiev, I motike, 1 g-ospodarskegii voza in 1 sanjk in ad d) 1 vinske EtiskanÎL'o.
Neprerniřninam, ki jiii je prodati na dražbi, jo do-loSena vrednost ad al 3534 K, ad b1 K, ade) 000 K, ad dl 1437 K S3 h in ad e> 78 K H[) b; pritiklina ad b) 3 K 40 b ad ďi 5 K.
Najmanjši ponwdek znaSa ad alSSfiSK, ad bK-i64K, ad e") H40 K, ad dl ÍI62 K in ad e1 52 K; poti tem zneskom se no jirodajo,
llražbene tmgoje in listine, ki se tiiiejo nepremiínin (zeinljiíiko-kiijižni izjiisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i, t, d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozimmenjoni sodniji, v izbi St. 5 med opravilnimi nrami.
Pravice, katero bi ne pripnšiale dražbe, je ogksiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroku pred zB(;etkojii dražbe, ker bi flo sicer ne mogle nveljavljati fflt^i^f' premičnino same.
O nadaljuib dogodkih dražbeuepa postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepromiSnini pravice ali bremena ali jih zadobÉ v toku drnžbenoga postopanja, tedaj samo íí nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoli.^it s|)odnj oznamenjeno sodnijc niti no imenujejo tej v sodnem kraju stanujoiega po-oblaířenea za vročbe,
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd. 11.,
duo 5. decembra 1912.	13
Priporočilo.
234-5-3
Rabil sem vaš tiriatni „Aiiitirikaiiski Haai'petroï" proti izpadanju laa. Bil sem i>o-poJuoma brez \ipa, da zadoliim zopet lase. V par tednih mi je preuebalo izpadanje las in sem zadobil popolno rast istih, za kar vam izrekam mojo zahvalo.
Ant, Kušljan ml. Kandija.
IJobi se etlino le pri Iv. Svtítet!, brivcu, Itudolfovo, Glavni trfr. Cena I steklcnici 2 K.
RAZGLAS.
Mestna hranilnica v Novem mestu Je v seji upravnega odbora dne 27. novembra 1912 sklenila, da se je s 1. JanuvarJem 1913 obrestna mera zvišala pri vlogah na 4'/2 in za posojila na zemljišča na 5Vz odstotkov, vštevái zaostanke,
Rentni davek tudi v prihodnje plačuje hranilnica sama. Poluletne obresti za vloge pa se vsacega pol leta kapitalu pripisujejo in obrestiijejo,
Novomesto, dne 14. decembra 1912.
RoudiitBljstuii mestne ttranilnice
v Ndubih mestu. 242-3-2
SI

k
i
Fopolnomii varno naložen denar
Hranilnica in posajilnica za Handijo in ohoiicp
reg, zadrn^'a z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vlojie od vsace^a, če je irjen ud ali ne, ter oljresuije po

1-0-1
na leto brez odbitka roiitnega davka, katere^^a gama iz svojega plačuje.
Za hranilne vloge kakor za vee posojilniiino obvezno.iti — januM ]iolog rezervnega zaklada in deležev i"ez 2200 /.adrnžnikov z vsem svojim premoženjem, !z lega se razvidi, da ma!i>kateri dcuariii zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska hianilnii'a.




OJA STARA
skušnja jo in ostane, da je za odstranitev pêg, kakor tndi v dosc)^ in ohranitev nežne in niebbe kože tor bule polti tiajbolj.íe sredstvo svetovnoiinatio milo ,,Steckenpferd-LilieniTitlch-seile" anamke Steckenpferd tvrdke Bergmann & Co., Totselion s/E, Komad po 80 h so dobi v vseh lekarnah, drožerijab. prodajalnah parfumov in vseh v to stroko spadajočib trgovinah. Istotako se priporoiia Bergmannova lilijina krema „Manera" kot izborno sredstvo za ohranitev nožnih, belih, ženskih rok; ioníek po 70 h so dobi v vseli trgovinah. 38-:í4-'23
niilíjflní
7,(iravijo
Kašalj
hripavost, katar, zasliženje, duš^jivi in^oslovski kašelj
- S KoiseriBUimi prsnimi harsmBlami -„5 tremi smreliami".
/'JV'^A notarsko poverjenih izpričeval od zdravuikov in privatnih oseb dokazuje golov uspeli. — Bonbončki jako dobro prijajo in so ngodneira okusa.	a-o-l
1'iiket iJ« ill W vili., ovDjfi'k (îO viti., s« dobiva ])ri lekariiarjili : Kari Andrijanič in J. Bergmann v Fudolfovem.
Kdor hoče biti dober
gospodar!
Ta si naj tahoj :: hupi mlin ::
za vsakovrstna žita mleti. ZastDpzaliranjslio: 9TITQH BUTARA, Novo IHESto.
D= Trenz
se je vrnil iz potovanja in ordinuje zopet za bolnike vDraškovcu pri Št. Jerneju.
236-3-3
Meblovana
mesečna solia
se odda v najem s 1, januarjem pri ffospej Fr. >I(i<h'etl na Ločeuski cesti v RtidolEovem
Izvrstno, skoro novo
kovaško orodje,
|)rav uiaio rabljeno, za popolno opremo v.sakc kovačniee, ima na prodaj )>od ceno Fraiic (7eiitii; )i()S.	liaka št. IS, p. Itaka
pri Krškem.	itl-2-i
Lepo posestvo
četrt ure od Nove^^a mesta obstoječe iz zidaae hiše in vsepa gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozdov in vinograda se takoj pod ujiodniiiii pogoji proda. Več v upravništvu 13ol. Novic. 5-2-1
Nojboljše urejena
TISKARNA
na Doienjsliem, lii izgotauija usalidurstne tisliouine točno :: in lično, je tvrdtia ss
1 Krajec nasi, v Novem mestu,
Ifi ima tudi prav doiiro :: :: urejeno :: ::
iinjigoveznico,
lii uBže usahourstne linjise :: trpežno in ceno. s:
Singer Ka. del. družbo za siuolne^istrojB
Novo mesto,
Veliki trsí st. 4.5
I
J
I

BRZOJAV!
Usojarn si alavno občinstvo iz Noveg'a mesta ter okolice opozoriti na ravnokar došlo svetovno-znano čistilo za rrevlje
NEW-CREAM"
v črni ter rujavi barvi.
Se priporoča z odličnim spostflvanjem
ALFONS OBLAK
trgovina z mz^m blagom na drolina in debElo. Vedno velika zaloga „NEW-CREAM«.
■i-s-ii
I
„Sion. Straža" Vam prani: Ne paltnite od sebe sreče, lii se Ham ponuja!
Kupite Ni-bsk» državii« srečko iz I. ISSS v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3-25, Se boljše pa v skupini 4 .srečk na 46 tncsečnih obrokov po K 5-50 z 11 žrebanji vsako Ictol Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po saiito eno krono!
Giavni doiiitlii lOD.DDO, 7S.000 In ZO.OQO franhQV usolio leto !
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrdjanje tmSiiili srečk z ^riavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto I Turške srečko so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 4'7B. Velika skupiiiii s turško, srbsko in se dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K f}'20,
Use ponuđene sreîlte morajo biti izžrebane!	''''
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko ]»oročilo o žrebanjih vseb važnej.íih srečk stane letno 2 K, — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo'^ g, Valentin Urbančič, Ljubtjana.
Izdaj&tcij iu založnik Urban Horvat,
Odgovorni uiedsik Karol Supin.
Tisk 1. Krajec nasi.