PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Qlasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ns EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2156 Eatet«4 a* Mcoad-claM nalitr, D«r 6. 1*17, »I the pni oft*« at lh>. ol Uwt hl. 18?« CHICAGO, ILL., March 16, 1S4S. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 61« LETO—VOL. XUV. DINASTIČNI PARAZITI Z LEVE NA DESNO: Dr. Bogdan BreeelJ. predstojnik ortopedske klinike v Ljubljani: v sredi je Louis Adamič, ki je Um na obisku in na desni dr. Drrfanr. s kirurgične klinike v Ljubljani. Skandinavske dežele se z mirom zelo v «H * . J- nevarno igrajo Načrt, da postane Norvežka ameriško vojno oporišč«, enako Danska. — V zveznem senatu in v kongresu je še nekaj razsodnih ljudi. • Kaj bi rekli naši diplomati in poveljniki, ako bi Rusija ustanovila recimo zvezo držav ob obeh straneh Pacifika in bi vanj pristopila mehiška republika? S tem bi Sovjetska zveza dobila vojne baze ob vsem jugu Zed. držav in ruski bombniki bi tako prišli v bližino mest v Kaliforniji, Texasu, Lou-isiane itd. In bili bi tik panamskega prekopa. Ista primera velja za Nervežko Tak je sedaj poloiaj na sovjetskem severu, ker se je Norvežka prijavila za vstop v atlantski pakt. Ameriška vrhovna komanda ^ nprvežko vlado pti pfcistop v to antisovjet Prečilo se 'Ji }e ikarr« m Nocvežkal a*oer trdi* da v1'mirnem času" ne bo dovolila tujim držSvamvojnih oporišč na sv% ji zem tični oporišča za, slučaj vojne sama gradil* — toda gradnjo bodo vodili ameriški inženirji in oficirji po svojih načrtih in z ameriškim materialjom: In vse pod-vzetje bo financirala ameriška vlacia. In ameriške bojne ladje Bivši italijanski kralj Viktor Emanuol jo zapustil $6,129,148 imovino. Kjo? V Angliji. Tako jo bilo poro-čano po sodnih lapiskih minuli teden ii Londona. Nad šest milijonov imovino — to ni majhna vsota/ Značilno pri tem je, da se je Viktor Emanu+I proti morebitnim "slabim časom" dobro pripravil, kakor so se vsi monarhi pred njim. Koliko je zapustil bivši italijanski kralj imovino v Italiji, se točno pod sedanjo vlado, ki ji načeljuje klerikalni vodja Alcide de Gasperi, ne bo izvedelo. A prav gotovo tudi znaša nekaj milijonov. Vložboje imel tudi v švicarskih in v newyorških bankah. Torij jo bil Viktor Emanuel multimilijonar. Kako jo to premoženje sprayil skupaj? Tako kakor vsi monarhi. Zajemal je iz državne blagajne na en ali drug "skrivnosten" način — da mu ne prideš na sled, z največjo Žlico, ako ne celo z lopato? Delal ni nikoli, to vemo. Državnik tudi ni bil, ne iinajditelj, razen ako se mu lahko prisodi patent na Mussolinija, kateremu je izročil Mode. Viktor Emanuel ie umrl v svoji palači v Egiptu. Njegov sin Umberto živi sedaj na Portugalskem. Koliko imovine ima on ni znano. Ve se le, da ie vodno po kraljevsko iivi in da njkjer ne dela, samo zabava se. Bivši angleški kralj Edward, ki je moril s prestola vsled svojega zakona s plebejko, in še razporočena je bila po vrhu, se koplje v izobilju — tudi brez vsakega dela. Nekaj časa mu je angleška vlada dala "titel" governerja Bahame, kjer pa se je vzlic tcpnošnji pri-rodni lepoti vsega naveličal. Koliko znata njegova imovina, angleška vlada ne bo povedala. A sega v milijone. Posestva in vloibe ima v raznih krajih po svetu. I Bivši romunski kralj Kari iivi ie leta "po milijon-riškega uredništva, v Sangaju arsko" in ie še vedno milijonar. Kje si je milijone on nagrabil? Dobi, jih jena račun koncesij, kl jih jo dajal ladje, nosilke letal in pa marini ! fw*,m °'lntm družbam za izrablfan/e o/|Hlli ležišč v Romuniji, dobil jih je za rude in drugo je pa kar naravnost pobral iz državno blagajne. Ko je v času vojne pobegnil iz Romupljo, je vzel s sabo celo število spremstva, jato psov, ducat limo-zin, več vagonovprtljage — in še vedno se mu godi po histerični želami, s Turčijo, Grčijo in Iranom. Edino Kitajska je Zed. drža-vav umaknjena, ker so takozvani Ciang Kajškovi nacionalisti civilno vojno izgubi^. Toda strateški kitajski otok Formoza je še v nacionalistični posesti in na njemu vedri tudi mnogo ame-uradništva, v Zveza, ki je pripravljanje aa vojno , Dasi naša vlada trdi, da jc! atlantski pakt zveza za svetpvni mir, Je v resnici nič drugega ka skupno * jtenarununp ^iJ^^^r^i^ starem, razen da mu ie zbolela njegova^ ps^eljlea torn se Je na vso moč prizade- ntev Sovjetske zveze in s tem pripravljanje na vojno V Moskvi to vedo prav takp dobro kakor v vojnem in v državnem departmenfu v Washingtonu in v Londonu. smHiiili ..Ai Brezposelnost po dolgem času spet nevarna naraiča Nevarno pravimo zato, ker »c jo v veliki meri umetno povzroča. V Detroitu npr. je bilo odstavljenih na tisoče delavcev, ker manjka tovarnam potrebnega materialja. Ali ga res ni dobiti? Kaj pa, če je to Mpoman. kanje" nalašč ustvarjeno, da se drži cene kvišku in delavce pa v strahu pred predolgo brezposelnostjo? Pravijo, da ni jekla, da manjka železa. A vodstvo unije jeklarskih delavcev, kateri načeljuje smerni, selo konservativni Philip Murray, pa trdi, da bi< jeklarne lahko pospešile produkcijo od 30 do 40 odstotkov, ako bi hotele. Minuli pondeljek so bili pozvani s dela premogarji — kakih 400,000 izmed njih, v spomin na irtve, ki so bile ubite v rovih ali pa trajno pohabljeno v njih. Ta spominski dopust je John! L. Lewis s svojim odborom unije določil na dva tedna. Lastniki premogovnikov pravijo, da je to stavka in da je Lewisova gesta le strategična poteza. Pogodba med unijo in družbami poteče ta mesec. Lastniki pravijo, rfa premoga ae bo manjkalo vslic počitku, ker da ga je dovolj na kupih sa dva meseca ako ne več. Ob enem "inforačijski" urad premogovniškega instituta (svesa premogovniških družb) pravi, da bo vsled te ustavite le delavstvo na Škodi, in pa trgovina. Kajti v Času, ko bodo premogarji doma. bodo Izgubili na zaslužku $€8,000,000. Dostavljajo, da to ni še vse, ker železnice v Penal, W. Vir-giniji in drugje, kjer se prevaža največ premoga, so odslovile že oftureg SO,000 delavcev. Poleg tek pojavov pa nastaja tsaU splošna brezposelnost. V Illinoisu npr. so odslovite tisoče delavcev tovarne pohištva, dol-*4*fcnie, vodna naziva z "vaše Kar navadni ljudje ne vemo r i«.. >/ iWT* ^ e to-- ali so sa v ruišem Vojnem . •fr*onWP* «. ..............Prav tako srečo ima Mihaelov bratranec bivši pridejo v norvežke luke na prijateljski obisk in ameriški bombniki bodo preizkušani tam z Nevarna igra dovoljenjem, oziroma na "pova-( Sovjetska vlada jo Norvežkdr I že pred tedni posvarila, da ako bo pristopila v to zvezo z Zed. bilo"-»e#f*ftke vlade. Približanje sovjetskemu severu S pristopom Norvežke v ta takozvani atlanstki pakt — v resnici je Ameriški pakt, je ameriška trojna meja pomaknjena na severu tik Rusije. Z Norvežke bi imen ameriški bombniki do sovjetsfrih Nevernih mest čisto blizu. Ameriške podmornice bi lahko krožile ob sovjetski severni obali in tudi ameriške divizije skupno z norvežkimi bi se pokazale. Tako se je Zed. državam posrečilo obkrožiti Rusijo z bazami na Japonskem, v Koreji, z otoki na Pacifiku, z Ice-landijo — ki pa sicer v pakt še ni direktno pristopila, z Dansko, z zapadno Nemčijo in sploh z vso zapadno Evropo, z arabskimi de- državami —- v ta takozvani at-(Konec na 5?strani) ima jugoslovanski kralj Peter II. Prestol je imel sicer samo en ali dva dni, pa ni utegnil vsesti se nanj, ker se mu je mudilo v pobeg. Od takrat živi največ na Angleškem, pa ne v kaki zakotni vili temveč v dvornem blišču. Enako vsa njegova številna žlahta. To pomeni, da i a je njegov pokojni oče Aleksander dobro preskrbel. e šolati ga je dal na Angleško, ker je Anglija največja in tudi sedaj še najtrdnejša trdnjava monor-hizma. Habsburški Otto ni bil še nikoli vladar, a iivi po cesarsko od kar jo bil rojen. Njegov oče'Kari jo bil' Magda LupestV. 5 Skoro prav ta nije njegov okšktalf Mihael. Iii tudi njefitu nt sile. JgJJ ^Zi^^knut lSlustrii* Jpti v klavnisab odpuščajo delavce. Pravijo, da je produkcija dosegla fconstkm'in odslej bo izdelovala ie toliko blaga kolikor bo zanj zahteve na trgu. Da-li je ta sedanja naraščajoča brezposelnost le nekak 'začasen" pojav, n tem si ekonomi in rasni drugi "gospodarski veš-čaki" niso edini. Mnogi menijo, da* je malo "recesije" zdrav pojav, posebno oni, ki pravijo, da le s brezposelnostjo bo mogoče unije spraviti (k pameti". Marsikdo pa misli, da le s novim svetovnim oboroževanjem, ki ga naia vlada sedaj na debelo snuje, bo mogoče prepečifi nov ekonomski "polom". goslaviji in Beograd se naj kar s tem zadovolji. Londonski in Washingtonski diplomati se s tem stališčem avstrijske vlade strinjajo in tudi francoski jim pritrjujejo. Pač velika razlika, od kar nismo več v vojni z osiš-čem. . Aleš Bebler je nedavno . na konferenci, na kateri se razpravlja o mirovni pogodbi z Avstrijo predlagal v imenu Jugoslavije sporazum. Sloveniji naj se dodeli tisti del Koroške, ki je že po prvi svetovni vojni glasoval za združenje z njo, Ostali del slovenske Koroške naj ppstape avtonomen, pod Avstrijo kajpada, ken v avtonomiji si bo moglo _________ _____ slovensko ljudstvo ščititi svnj jf^ ni še zdravila, ki bi moglo kir zik, svojo kuituro in«voj* druge tako s kakim vbrizgom 4 talo pravice. Av$ti;ij&ka vlada Ja n)e- odpraviti jetiko, all raka; aH gov pfedlog ki atkomalo odbila. . (Konec na 4. Stran*) * ' f ■ ■" ' ■ I I. I .... »I ■ ■. lil I m ...... ■ l m« * ' ■' ..... ■ IIM'1 I » II- . A.U. ■ I ■ . .i^—MM——— da pravi, da jim ustava jamči in • ščiti vse pravice, torej kaj še hočejo več! V zgodovini Slovenije sevbo za vse čase glasilo, da so ji Trst z okolico iztrgale anglo-ameriške čete, kajti jugoslovanske so bile prej tam kakor one, a so morale vsled anglo-ameriške premoči nazaj. In tako je bilo tudi s slovenskim predelom Korotana. Mirko G. Kuhal ima v tej Številki v imenu Sansovega urada članek z naslovom "Ne pošiljati zdravil tjavendan". Gre sa za streptomycin. To je dobro zdravilo, a ni čudodelno ali kek "wonder", kot se všasi označuje kako novo no/ »n liV- 11 >'*! (Konec na 4. strani.) Novi kongres nič boljši od prejšnjega Predsednik Truman se je vzlic; Demokratska stranka ima v Civilne svobodščine, obljubljene nakupičenemu delu, ki ga čaka, kongresu veliko večino. Repu- v lanski kampanji 6d obeh podal pred par tedni spet na hllkanska stranka se je v volilni strank, bodo os#ale na papirju počlfnite, to pot v Florido — v kampanji dušala, da jc za še in obliube o njih se bo ponovilo iveznem kongresu pa njegpva boljši program civilnih svobod- šele v prihodnjih volitvah. Unijskim voditeljem je lahko Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca 2156 Ake je številka tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na.fRVl strsni nižja, to pomeni, da vam ja naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! večina zavlačuje ali pa porsiža ščin ^akor Truman. Demokrat ves njegov kampanjski program, ski politiki iz držav severno od Kaj vse ie Truman obljubljal! dikslkratskih so rekli, da bo za- "Dajte mi v kongresu večino de- l^ita za črnce v južnih državah mokra take stranke, pa bo ves ta sprejeta s pomočjo republikan- naš dalekosežni socialni načrt cev — a zgodilo se je, kot smo izvršen", je obetal. v tem listu že lanskega oktobra Sedaj so menda tudi najbolfl —ns yišku volilne vihre — trdi- zaslepljeni takozvani unijski vo- II, da se bo. žal za denar, ki so ga potrošili v volitvah, tudi zaradi neizpolnjeni obljube, da bo Taftov-Hartleyjev zakon takoj preklican čim se svesni kongres snide, ker so dobili v njemu večino demokrati. ditelji spoznali, da so sto tisoče dolarjev, ki so jih v volilni agitaciji zapravili za Trumana in za demokrsstko stranko vrgli proč. Črnci so glasovali za Trumana in njegovo stranko rajše nego za Wallacea In progresivno stranko, ker saj vendar le Truman jim more dati nekaj od tistega programa, za katerega se jO fte Abraham Lincoln potegoval. In res so bile takozvane civilne svobodščlne, ki naj bi ščitile črnce, predložene v obliki zakona kongresu ln—propad-Id. Namreč, južnjaški demokrati so jih pobili s obstrukcljo— s takozvanim "filibustrom" in vmes v tej komediji pa je trpel vas drugi takozvani Trumanov progresivni (?) program. Iskreni so v senatorjev in tem boju izmed poslancev samo Res sc ie demokratska obvezala ta zakon odpraviti dikslkrati". Oni odprto delujejo j ob cn*m krpa novo postavo, ki sa sistem, ki ga na jugu vzdržujemo vzlic temu, da je bila telesna sužnost Že pod Lincolnom odpravljena. Za črnce in za be-lokožne delavce ne sme biti enakih pravic s onimi, ki posedujejo bogastva. In jih v tej uredbi tudi ne bo. Demokratski poslanci ln senatorji iz severnih držav bi se lahko zavzeli Izvršiti to kar so lani obljubljali, ako dobe večino. Toda jim je južnjaški "filibuster" kar všeč. Enako republikancem. Truman pa je šel na ribolov. Morda se je, predqp bo to natisnjeno. že vrnil, ampak na stvari to ne bo nič pomenilo. ne ba unijam nič bolj prijatel jska, oziroma nič manj sovražna kakor je bila ona, ki Jo je sprejel prejšnji kongres. To se pravi — v naši zakonodaji prevladuje reakcija, pa naj ima veČino v nji bodisi demokratska ali pa republikanska stranka. Obe sta kapitalistični. In obe sta vsled tegs eno In Isto. In to ne šele sedaj temveč že leta in lota. Mi torej tudi imamo sistem ene stranke — s to razliko, da meče volilcem pesek v oči pod označbo dveh imen in pa navldesne borbe med njima. A borba je v resnici samo sa službe, ne pa za program, česar pa ljudstvo vsled mpnopolUtičnega časopisja, katerega bere ne za popade. In kaj s kontrolo nad stanarinami? Kako zelo je nam Truman obljubljal, da le njegova stranka nas bo varovala pred Inflaclio in pred nadaljnlmi podražitvami stanovanj. Toda tudi v tem, v kongresu prevladujejo "real estate" interesi. Eni poslanci so za podaljšanje kontrole nad stanarinami; sa tri mesece, drugi pa celo ta predlog zavlačujejo s "filibustrom". Sedanji zakon, ki določa vladne regulacije nad stanarina, j mi, poteče ta mesec. V kampanji je nam demokratska in republikanska stranka obljubljala tudi 'Izboljšanja" socialne zaščite, ki je sploh nI. Sedaj v obema zbornicama pravijo, da bi kakršnokoli "Iz-boljšanje" preveč stalo in bo ostalo nekako po staram. Isboljftali pa so si "socialno" saščito poslanci in senatorji in tudi predsednik ter člani njegovega kabineta so jo deležni. Slovenski pregovor pravi, da je Bog ustvaril brado najprvo sam sebi. tn to valja posebno za sedanji kongres, na ka* terega so unije in 'liberalci" toliko Upali, pa je prav tako kontroliran po privilegijih kakor je bil prejšnji kongres. Nekaj » navili stvareh Eksekutiva JSZ in Prosvetne matice je pred tedni sklenila, naj se letos ob kakem priložnostnem lasu skliče zbor, na katerem se bomo res pogovorili o naših stvareh, o naših tukajšnjih problemih in prilili v to gibanje, ki ga že toliko (et vršimo, kaj novega živi* jenja. . Stagnacija v JSZ je največ nastala vsled usah-nitve radikalnega gibanja med ameriškim delavstvom. Unijski pokret npr. ni bil še nikoli take konservativen, kar se vodstev tiče, kot je sedaj. V lanski volilni kampanji je Šel za kandidati starih strank čez drn in strn. Zmagal je s Trumanom. Dosegel ni nič. V zveznem kongresu danes skoro ne debiš senatorja ali pa poslanca, ki se bi upal povedati kaj resno liberalnega, kaj socialističnega pa sploh no, ker bi ga nazvali če ne za "komunista" pa saj za "sopotnika". f Saj se je celo med nami Slovenci dogodilo, da so pričeli bivši sodrugi in drugovi svariti s persekucija-mi — češ, vladni uradi vas imajo na piki, nekatere vaše organisacije pa so zaznamovane za "subverzne"! Torej pazite sel Bojte se! Slabo se vam obeta. Se je čas, da se "rešite"! Nekateri — kakih par — je to storilo. Sli so pod marelo lista, ki ga urejuje dr. Miha Krek. Bog z njimi! Narod ni. Tudi en list so si ustanovili. In kot smo rekli že pred letom, snovali in ustanavljali ga niso proti reakciji, proti klerikalizmu, proti kapitalizmu in ne sa socializem temveč proti tistim našim ustanovam, v katerih so nekoč sami delovali in jih pomagali graditi. Toda svoje nekdanje zasluge so sedaj omadeževali s tem, da jih slavi tisti develandski list, ki jih |e v prvi svetovni vojni najbolj denuciral, dasi so bili le socialisti, ker komunističnega gibanja one dni še ni bilo. Kdaj se bo naš zbor vršil, ko to pišemo, še ne vemo. Kajti letos bo tudi konvencija Sansa in zato je priložnostni čas za oba ta zbora v enem poletju težko dobiti. Vemo pa, da je nam gibanje, radi katerega je bil Proletarec ustanovljen, in v katerem se |e grodila SNPJ ter druge napredne organizacije, potrebno in bo tudi obstojalo ter nadaljevalo s svojim poslanstvom. U kij PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO StEDO. iadaja Jvyaatoranka Delavska Tlakavaa DraMt, CUm««, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; aa četrt leta 91 00. Inozemstvo; za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. The Master Key? Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon- deljka popoldne za priobčltev v Itevilki tekočega tedna. ■'■■ ■■ ■ . r _ PROLETAREC Published every Wednesday by tbe Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor.......... ...................................Prank Zaitx Business Manager.................Clarence Zaitz SUBSCRIPTION RATES: united States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC mi S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 ATLANTSKI PAKT Roosevelt in Churchill sta med vojno proglasila nekje na morju na krovu bojne ladje "atlantski čarter". Lepo se je glasil, kakor Wilsonovih 14 točk v prvi svetovni vojni. In kakor so izginile Wilsonove idealistične točke, tako je tudi utonil atlantski čarter z Rooseveltovimi štirimi svobodščina-mivred. , ^ * , Namesto tega pa ia nastal "atlantski pakt". Državniki nadaljujejo po starem, ker se iz zgodovine ne morejo ničesar naučiti. Zato mislijo le ns oboroževsnje, na sklepanje zvez Ih na vojne. Pred pnro svetovno vojno jfc vladala precej dolga doba miru. Dogajale ao se sicer vojne, toda bile so omejene na par držav-r-npr. v latinski Ameriki, na Balkanu itd. Velesile so si izmislile takozvano balanciranje moči — ali kot pravimo po angleško, "balance of power" — in to balanciranje je prevladovalo dolgo dobo. Na eni strani je bila pred prvo svetovno vojno "trozveza" — Nemčija, Avstro-Ogrska in' Italija, na drugi četverozveza, Velika Britanija, Francija, carska Rusija in Japonska. Ko je počil strel v Sarajevu in za njim top, je od trozveze ostala samo še dvozveza, ker se je Italija proglasils za "nevtralno" in se pustila nato podkupiti od Angležev, Francozov in Američanov za vstop v vojno proti Avstro-Ogrski in Nemčiji. Zed. države so bila v prvi svetovni vojni s četverozvezo, toda ne v uradni zvezi. Tradicija naše vnanje politika od prvega pred* sednika Washington sem je btiarda nikar se ne umeiflvati v omrežena tujih držav. .'».«) I » * m * , i j. • t, Toda v prvi svetovni vo,jW s*bile baš Zed držav«, kito največ je Avstro-Ogrska razpadla. zgodovinska spi ka revolucija V Canzem Je sicer propadel že prej. Nasledile so ga takozvane demolu^čne#^pinan^«le ViaklOnjehe prejšnji četvero^/ezi kakor ji je bil earistioni režim. toda 'čar Je moral s prestola in^la- sputina so ubili. Leninu pa je Uo za popki prelom s kapitalizmom in fevdal-stvom doma in v inozemstvu Lotil se je drznega podvzetja — vprizoril je eno največjih revolucij v zgodovini sveta — in stara igra balanciranja sil je propadla. A ne za dolgo. Žed. države so se po prvi svetovni vojni spet odločile za politiko ftdlacije, razen v trgovini. Francija, Anglija z drugimi za-padnoevropskimi državami pa so ustanovile na zapadni meji Rusije Ukozvani "cordon sanitarie". Na vzhodu sta ga tvorile Japonska in Kitajska. ' Anglb-francoska zveza je imela po prvi svetovni vojni na svoji strani tudi vso podporo Zedinjenih držav, dasi je bila 'neuradna." V tej taktiki ae je šlo predvsem za sajeZitev "komunizma" Zato so naši, angleški in francoski bankirji financirali Mussolinija, potem tudi Hitlerja in jima z odobritvijo vlad "zapadne demokracije" pomagali v oboroževanju — vse pod pretvezo, da se gre proti komunizmu. . Nastale so konkurence na trgovskem trgu. Hitler je Nemčijo oboreeil v razmeroma zelo kratkem času do sob in nastala je nova zveza. Rekli so ji osišče. V nji Je prvačila Hitlerjeva Nemčija, drugi dVe točki oti pa sta bili Mussflinijevs Italija in Hirohitova Japonska. Hifler in Mussolini sta Sla. Hirohito pa je po volji naše vlade ostal na svojem prestolu. V času graditve oborožene sile osiščs Velika Britanija ni imela odprte zveze z nikomur razen s Francijo. To sta bili tedaj dve glavni velesili na svetu, ki sta se delali, da sta proti osišču in da sta pripravljeni stopiti z njim v oborožen spoprijem. Države, ki so se nanju opirale (Poljska, Belgija itd.) pa so bile libke in v vojni so bile anglo-francosiki zvezi bolj v breme kakor v korist. ; Za«, države pod Roosevehovo administracijo so bile simpa-. tične v vsem svojem udejstvovanju anglo-francoski zvezi, toda t teoretično so bile "nevtralne". Polagoma so to nevtralnosti kršile s spre jenom zakona "lend-lease", ki je pomenil, ds bomo pred-vsefti Anglijo zalagati z municijo in drugim metertjslom. Roosevelta 'še Je potfreAio kongres prepričati — oadroma saj večino kongres, da ako Anglija vojno izgubi, bo Hitlerjeva Nemčijs postala tako mogočna, da Ji niti Zed. države ne bodo kos. V tem diplomatičnem Vrvežu je nastala že leta 1029, nekaj tednov pred pričetkom vojne, nekaka nova presenetljive zveza, ali kot to Ji r*kH, pakt prijateljstva, med Hitlerjevo Nemčijo in t Mortfve VHjarvne bi Imela bfti dvajset let. Toda čim je Hitler ? Okupind vso zepadno Evropo, je ud«* na Rusijo Pakt "nera-: združljivega prijateljstva" je postal krpa pdpftrja. Roosevelt in Church« sta takoj obljubita napadeni Rusiji . vso mogočo pomoč. Bila je pred vsem materijalna in baš U je . bila Sovjetski ZveZi one dni najbolj potrebna. Tedaj je avtomatično nastsls novs zvezs — Velks Britanija, ; Sovjetska unija fn Zed države PYafttij* je kapitulirala OeMe je bilo temeljito poraženo, svet se je oddahnil in se ; zanašal ne Roosevelta in Churchilla, da mu osnujeta trajen mir. Veliko je bilo porušenega, nešteto mrličev ie nepokopanih, polja j uničena, mostovi podrti — narodi so ii neizmerno zaželeli miru 'in pa sporszuma med vladami, ki bi odpravil vzroke za vojne/ 171 ga bilo Roosevelt je sicer izvojevsl sprejem svojegs načrta za zgra- BORU PROTI ZA VRATNI BOLEZNI, KI SE JO NAZIVA "OTROŠKA PARALIZA" lor If i h,' bolnišnicah ter Skoro vsako leto nastane v kakem ameriškem mestu in drugje po svetu epidemija, zvana "otroška paraliza". Udje ohro-me, predvsem noge. Ta bole/^ii je skrajno za vrat na in za večino prlzdfrtih neozdravljiva. Nešte v vzgojnih ustanovah vodi glavna organizacija študije katerih oilj je preprečen je pohabi jen ja po napadu otroške paralize. Pod rtsd^ ziranjem Ustanove pa se tudi vfrfftp raziskavanja vzrokov te MANEVRI NASE 0B0R02ENE SILE V ALASKI IN NA KANADSKEM SEVERU je pričela mrzla j no od Seattle-*, Wash , ob zapad nem robu Aljaškega zaliva (Gulf of A laska.V V dolžino' meri » Od kar, vojna", se ta'dežela s vso naglico pripravljs tudi na vroča Gre se kajpada proti Rusiji, Naš vojni Štab jo hoče zajezili tudi na skrajnem severu.. V jta namen ima z odobren jem kanadske vlade bazet. kjer ameriški vojaški vešča ki in inženirji preizkušajo bojj* transportna letala v severnih krajih, in ob enem vežbajo, moštvo,;operirati vojaške in vremenske naprave v polarni zimi in v polarnih prilikah. Na otoku Kodiak v Alaski pa je stan; flote ameriške bojne mornarice in njenega letalstva, ki je sedaj tam v manevrih in blizu sto milj, v širitio petdeset; njegovo ozemlie se dviga1 od s travo in Mbdovjem poril&fth obalnih kfajev v osrednjo tnaso letienomrzlih skslplh Whov. Najbližje iihijeio ozemtje je dolgi frt džkl Ai jaški polotok m koncu nekako raztrga v manjše dele, kl se raztezajo daleč proti jugozapadu* in so poznani pod imenom Aleutski otoki^ (Aleutian Islands). Važnost tega pre-delja za obrambo naše hemisfere je postala jasna 1. 1942. ko so Japonci začasno zasegli otočje Prav radi tega so zime na tem otoku toplejše nego jih poznajo v Bostonu, v Zed. državah, ki leži tisoč milj dalje na jugu. Na otoku Kodiak pozimi tempera' tura malokdaj pade pod lil sto-pirij, p6vprečno ^ drži 'pr? 30 stopinjah. ri» * -i' . otoku je iMti sledh6d r6kek'twadeVil>'r/ tistih, khpijtjo Ako se noče poboljšati, mu ne dajte odveze, k meni ga pošljite! Morda se vas zaradi vase mladosti ne boje, kakor je treba, dasi priznam vašo gorečnost, ki je zgledna. Mene pa ne bo sram, da ga pred vsemi primem za ušesa ali pa da mu prisolim eno, ako ne pojde drugače. Kako pripovedujem oblastim in jim pisarim, naj že zatrejo to nesrečno šmarnico, naj prepovedo veselice in točenje po hišah, nihče se ne zmeni.. "Jaz mislim," je naposled skušal rahlo ugovarjati kaplan, "da je vzrok jetiki le prc&esto revščina. Ljudje nimajo kaj jesti, nimajo obleke, obutve, slaba stanovanja-- Zadravec je namršil obrvi in* nekam začudeno pogledal kaplana. "Kaj je prišlo v vas: vedno in povsod ista pesem. Saj bi človek mislil, ako bi vas ne poznal, da ste se že tudi vi nalezli komunizma! Revščina da je kri je pet več, kakor jih je umrlo..." 4 Pet več," je momljal župnik. "Zdaj mi je jasno, da to ni prirastek, če odštejemo tiste, ki odhajajo od Svetega Ivana in se ne vračajo. -»- A hudo sem radoveden, kako je z nezakonskimi, s katerim nas je Letos bog, kakor se zdi, posebno udaril." "2al, res," se je kaplan grenko nasmehnil. "Devet jih imamo ..." Zadravec je prebledel. "Kako va! Kakor da se je revščina vče- ste rekli? Devet?" i ii r\ t« • raj rodila ali morda pred dvajsetimi leti. Lahko bi vedeli, da je stara kakor človeški rod, da je nekoč bila celo večja, in bi potem človeški rod moral že zdavnaj propasti, ne pa da se je celo razmnožil. Lahko bi vedeli, da sveto pismo, torej naš Izveii-čar sam, govori o revščini ne kot o nesreči, marveč, pa saj vam ne bom navajal ono o bogatinu, re- Devet," je pritrdil kaplan kratko. Zadravec je dokaj časa mol-j čal. "Dragi brat," je rekel nato trudno, "ali se zavedate, da je, potemtakem najina fara najbolj razuzdana na svetu? In da kriv-' da pada na naju? Saj si ne bom upal pred škofa. Z devetimi nezakonskimi otroki! Saj je vsak deveti otrok nezakonski! Veste vežu in šivankinem ušesu. Naša kaJ' tu se pa vse neha! Zdaj pa sveta cerkev je vedno priporočala revščino in samostani so jo gojili. Vi ste se pa okužili in govorite, kar je ne samo zelo dvomljivo, ampak še bolj nevarno! Zakaj, danes govorite o revščini, jutri pa boste govorili proti tistim, ki imajo malo več, ali pa jim je bog izročil kaj v varstvo!" "Oprostite," se je uprl kaplan. še recite, da je tu revščina kriva! Stran z vašo pesmijo! Nemorala, razuzdanost delata otroke, ne pa revščina! Tu je koren zla! Ljudje se odtegujejo vernosti. Pijančujejo in pijani se valjajo v grehu nečistoti. Starši ne pazijo več na otroke. In, dragi brat, nečistosti ne preganjava dovolj! Nobene odveze za nečistost, pa si bo prasec premi* V PREJftINJI ŠTEVILKI na 5. strani Je bilo poročilo Is Sansovega urada o izgradnji Deejega doma (otroške klinike) v Ljubljani, ki ae nahaja na prostoru nekdanje šentpeterake lunarne. Poslopje, kot je bilo opisano, bo jako moderno, ki bo aluiilo fojenečkom ter dragim otrokom do tretjega leta starosti. IZ URADA "BIG" TONYJA OAKLAND, Calif. — V 2152. številki Proletarca sem Čital uredniški članek, v katerem je ko sem bil dva* dni star. Čemu niso počakali, da bi mi bilo 21 let, torej do moje polnoletnosti f Tedaj bi me lahko osebno vprašali. da-li hočem postat^ član rimske cerkve ali ne. pojasnjeno, čemu je bil k.rdnt.l . V s»x,vedmco ^ verjamem, Mindsrenty obsojan v dosmrtno k,cr se,ravnam S° g™1* ! ječo. Skoda, da nI bil objavljen st,a ,n, človekoljubnost rv.„..».H».» „ln w - . : . ,, v angleščini, ker bi ga izročil'«Uvni vrIini dloveka Papeži so sami v svojih okrož- " Morala' r"an- uredniku lista "Oakland Trib- -------------- čevanje, razuzdanost, ne pa rev-1 nicah nakazali, da je v gospo- , darskem svetu nered in se širi socialno zlo in da je treba svet ozdraviti--." • "Vem, vem," je pohitel Za-, ... . _. dravec in zdelo se je, da noče sem i" TČ * nmiacnl/% vwiaKa1 tei m <4alrln Ir« govoriti o tem. "Nered, dragi Ne verjamem niti v mase, ker une" z naročilom, da naj ga j nikomur ne pomagajo razen tis- ponatisne. ko tako zelo pretaka !tim< kl Jih ^rejo. 'Imate prav, častiti," je odvr- krokodilove solze zaradi obsod- Verjamem pa, da so nekateri nil kaplan. "Pa vendar moram bt. reči: tudi revščina. Pregledal brat, ni nastal na kmetih in o tem papeži ne govore, pač pa o onem v industriji. Kaj pa ima fara Svetega Ivana opraviti z industrijo?. Tu so ljudje ,od vekomaj živeli od zemlje, pa se socialni, položaj,, ni mogel mnctfo spremeniti, razen kolikor je danes več ljutfi. Vse telesno in du-$nq zlo pri Sevetem Ivanu ni v zvezi z indi^strijo, marveč je drugačnega izvora. Drugo je, če izgubi delavec vero v fabriki, in dngq^io izguti pri Svetom g** Ivanu!:, « , iilMj "Saj sem hotel omeniti," je poakušal Magd tč, pa obmolknil, ker je vedel, da bo brez uspeha. 2e dolgo je- poznal mišljenje svojega, predstojnika, katerega je imel za zelo "zastarelega." "Ljudje so se polenili," je dejal župnik, ko je kaplan obmolknil. "Delali ne bi radi, pač pa dobro služili. Za pijačo seveda Ce bi biil res taki reveži, bi ne pili, ker bi ne imeli za kaj. — Nadaljujte, kjer sva že ostala. Pri pobojih menda, ne? Ti nesrečni poboji me bodo spravili v grob. Nikjer na svetu se ne koljejo toliko kakor v Slovenskih goricah. In kaj je vzrok, če ne pijača tn ženske? Moram govoriti z žandarji, naj pretepajo smrkavce! — A dajte, kako je z rojstvi, zanima me--." Kaplan, ki je bobnal s prsti po mizi, se je zganil. "Rodilo se jih PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI PODPO o a • o • o o e e • o e e : o e o o o o o o o • o o o o e • e e o e o e o : e o e o o o • o t. USTANAVLJAJTE NOVA DKUiTVA. DESET CUNOV(K) JE TMEBA ZA NOVO DRUŠTVO 6* NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 driavo (farvsomši Chleaga) la Mil ia lota; M H ai pel leta; |t.M m tort leto; sa Chleago la Coek Cen If .M aa osle lote; $411 sa pel leto; sa laosemstvo $11. Naslov za list in tajniltvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE M ' ■*'■»# I > J CHICAGO 23, ILLINOIS ne vedelo podobo: tri so dekle, ki se nimajo kam omožiti in se nikdar ne bodo. Dve sta iz hudo revnih družin, ki imajo kočo. zemlje pa nič, dve sta viničar-ski, ena je taka. ki bi lahko rp-kel o njej, da je razuzdana. Le ena je v? bogatejše hiše,.. Ta se bo porodi* zdpj> pilstu. Bogate se namreč pred ^sreoo porodijo, v.inič^jdu, žeta^a.bči in dftkU Omenjeni nazadnjaški list je tudi mestne očete naščuval, da so na svoji seji protestirali pro- katoličani iskreni zato, ker verujejo v gori omenjena načela. Drugi so zagrizeni. In mnogo je tudi hinavskih. Kdor pa je "za- ti tem "grdim madžarskim ko- plankan", ne bo nikoli spregle-munistom", ki so se predrznih daI A ker verujemo v svobodo, obsoditi tako visokega cerkvene- j Je tudi čisto Prav' da kdor veruie ga princa v dosmrtno ječo. !v posmrtni raj, naj mu bo ta Večina tu *>jenih Američanpv pravica **itena' ne ^ dovo1- 0 ' k.rta < i « • . . -« pa s^-pe, m< sem nekaj let. nazaj in je< bilo t vedno rnanj ,n«*akonsktfi )lp Je- fcrat sem jih naael psem. Pregledal sem poklic mater. Od tridesetih nazaj, kolikor, som mogel zaslediti, , povsod ista, podoba: enajst je bilo dekel, deset iz vi-ničarskih družin in le štiri pre možnejše. Skoraj polovica vseh se je kasneje poročila, le druga je ostala tako. Kolikor vem, po drugih farah ni toliko teh otrok. Le v dveh, treh je podobno. Zakaj je pri nas, ne vem ..." Zadravec ga ni poslušal. Po-mežikoval je. Ni mislil na to, da so to revna dekleta, dekle, viničarske hčere, želarska dekleta, videl je le, da je vse to ena sama pokvarjenost in mislil le na to, da s kaplanom nista storila vsega, da bi preprečila takšen greh. "To je sad vse te protiverske propagande," je rekel naposled. "Liberalci, socialisti, komunisti, učitelji vsi ti samo kvarijo ljudi. O tem bova še govorila, zakaj zdi se mi, da se je preveč gnoja zasejalo v našo faro. — Še to mi povejte, ali so matere, te nesreč-nice, navedle očeta svojih še ne-srečnejših otrok? ,verjan>e nazadnjaškemu tisku, da A jena. 15jCTTiffy5Kr^ilM Ako bi sveti Oče črtal te vrstice, bi sne gotovo ieobčil iz rimsko katoliške cerkve. A< bi<4ne omonjW sicer ne mogel, ker sem * se že VorfJL™ davno sam. Hočem biti ali stoi- ki trdi. da "komunistične" vlade hočejo uničiti vero. k Amenkanki tolmačil, p .članek x Proletarcu. v katerem, vaJ t^Žfe ili mu jo ti gr Ako jo Pes tako, da pridemo enkrat vsi skupaj, bom svoji ma-M*ri predv^jjprfldstapi flvjjp Dne 26. feb. je društvo št. 304 SNPJ v San Franciscu priredilo pustno veselico. Bil sem nanjo povabljen za godbenika. Udelež*-ba je bila obilna. Koncertino sem tako potegnil, da je plesalo vse — staro in mlado. V eni dvorani je igral moj sin John, v drugi jaz. Igral sem "poskočnice", moj sin pa ameriške komade. Imeli smo mnogo zabave, ker nekateri so se rado-vali\>b njegovi godbi, drugi pa ob moji. Tako je bilo vsem ustreženo. Naslednji dan pa sva se z mamo odpeljala na ohcet v Grass Valley, Calif., kamor sem bil povabljen za godca. Naš dobri prijatelj Martin Moneta je izročil svojo edino hčerko mlademu fantu — ime mu je Clifford A. Rowe — »in vsi smo se dobro imeli. Udeležba je bila obilna. Na ohceti v dvorani ni manjkalo ničesar. Naslednji dan sva se od Martina poslovila. Predeif sem odšel mi je izročil $5 copa-kov, $3 na obnovitev naročnine in dva dolarja pa listu v podporo. Ta vsota je bila Proletarcu poslana zaeno s tem dopisom. Pozdrav všem čitateljem te^a lista od Toneta iz daljne Kalifornije. ' — Anton Tomšfč 'spodnje prostore' itTžso>Kj od olt Sediš in sediš, gledaš v obličaja Sm-jf vl^sffiiK ir ^ rih* W lahko JsVbbodno priznal svoje grehe. Kar javno, ne v spovednici. veseli, ker se bomo skupaj sešli Pa mi je dotična ženska rekla,« v nebesih, da bi se jaz tudi "jokal", če bi Pravi, da se v nebesih! vsi mi komunisti vzeli imetje. Ona snidemo — bratje in sestre iz je prav zagrizena Amerikanka—« naše družine. Dodala je, da ka-taka, od kakršne se ne more j ko bo to prijetno. Ji ne zame-pričakovati nobenega razumne- rim. Vzgojena je bila tako in ga presojanja temveč samo fanatizem, ki so ga ji ubili v glavo. Vse svoje znanje zajema iz kapitalističnega tiska. Po obsodbi nad kardinalom se je oglasil s protestnimi pridigami tudi' sveti Oče v Rimu, a tudi njegova jeza ni pomagala, j bilo pet let. Oče se je potem zno- tako tudi verjame. Nauke te vrste je slišala s prižnice.1 Pa recimo, da je to kar je poslušala resnica, namreč, da se nekega dne res snidemo nad zvezdami. ' ' Mati mi je umrla ko mi je »rosto-pre- piraš v dimu, v vročini ali v kakršnem vzdušju že. Hišnik da jo) pa — kadar treba — kuri in kuri in ti priliva k vročini, ki ti že itak plove po žilah. Pravijo, da na onem svetu ni hujše kazni kakor pekel. Že na tem ga imamo, a so vendar celo tisti, ki v zemskem žive, raj še v tem peklu na vrhu sveta kot pa da bi odleteli v večna lovišča, i io J '••"«! v ; Kardinal Mindszenty je moral radi kršitve postav v zapor. Zanj so sicer hoteli izjemo, zato ker je cerkveni princ in oblečen v ornat. A na Ogrskem— tako izgleda—sedaj velja pravi- la, da kdor krši postave, je za "Razen ene so vse povedale,H j greh kaznovan, pa naj bo nava-je odvrnil kaplan. "Čigava pa je, ki ga noče povedati?" je vprašal župnik osorno,. "Frasova." Zadravec je priprl oči. "Ali ni njen oče viničar na Golem vrhu?" Kaplan je prikimal. "To je tista," je nadaljeval župnik, "ki ji je šele osemnajst let?" "Da, osmnajst ji je," je tiho pritrdil kaplan in sq-sklonil nad papir. "Zakaj pa ni navedla? Kaj pravi?" "Skratka, ni hotela ..." Tedaj je župnik planil in udaril po mizi. "Kaj se to pravi: ni hotela?! Ti nesrečnica! Kaj, ne-srečnics! Pokvarjena, izgubljena ženska!" "Oprostite, častiti," se je uprl tiho kaplan. "Poznam dekle ... Bila je poštena, pobožna, v Marijini družbi. Nesrečna je bila, spozabila se je ..." 'He! Spozabila! Lepo, če se bomo vsi spozabijali! In še v Marijini družbi je bila Ali ste jo vi izpovedali? K meni je ni bilo s tem bremenom!" (Dalje prihodnjič) den človek ali pa kardinal. Papež Pij XII. je sicer tudi izrekel kazen. Vse tiste, ki so položili svoj prst na kardinala, va oženil. V p j ego vem prvem zakonu nas je bilo šest otrok. Jaz sem bil najmlajši med njimi. Vsi so že v nebesih, samo jaz sem še tu, v tej solzni dolini. Ali kot pravimo, "na tem puklastem" svetu. Clevelandska "Ameriška domovina" je' med Slovenci (povsod po Ameriki mislimi napravila i veliko zardora. Ne že-Slovenci (povsod po Ameriki mislim) veliko razdora. Ne želim, da bi me hvalila. Bom pa ji vseeno jaz hvaležen, ako ta moj dopis dobesedna ponatisne. Nekateri moji prijatelji čitajo "A. D." radi njenih dnevnih novic, Vzgled aktivnosti V prid Proletarca Felix Strumbelj v Clev^landy je eden izmed onih prijateljev Proletarca, ki se posluži vsake priložnosti, da le more Kaj storiti zanj. Precej drugih Je takih in le njim gre zasluga, da list vzdržujemo tudi v teh za delavski tisk tako inflacijskih raz-merah. 1 Dnf 10. marca je Felix poslal vsoto $38 v tiskovni sklad. Pi>-spevatelji so bili Janko N. Rogelj $5, John Tavčar $3. po $2 pa so dali Urška Muly, Geo. Bole, Jos. Fabjančič, Fr. Sifrar, Kari Vrtovšnik in Frank Kačat. Po $1/ Jos Babnik, An*6h Ko-vačič, Tony Debelak. Louis Pike, Tom. Mlinar, John Petrih jUoHis Hrovat, in Joha. fCenta. t Fejjx t-i^uT ' V pismu omenja, da bi to > V drugem zakonu mojega oče- ^ .P*80 ka^da ve* kot de** ta so se rodili štirje otroci* Trije star^ P"^ Prid<*> so še živi. Moj oče je bil poleg OVO' da seubodo _________riC: č bi te vrstice brali v "A. In drugega tudi cerkovnik. Te je bilo v Dedendolu. Rad je molil. bodisi da so ga aretirali, ga vo- Molil pred jedjo in po obfdu in dili iz celice v sodno dvorano in nazaj v celico, in one, ki so ga sodili, je izobčil iz edinozveli-čavne rimsko katoliške cerkve. Ubogo t is V) ljudstvo, ki v današnji dobi še verjame ,v take izključitve! de vedno verjame, da je papež namestnik Boga, ki lahko v njegovem imenu vlada nad dušami in jih po svoji volji ali pogublja, ali pa izveličuje. Vsak razumen človek ve, da take sile nima nihče, ker ako bi jo kdo imel, bi na svetu vendar ne bilo tako vse zamotano in krivično kakor je. A v Mindszentyjevem slučaju pa so imeli moč sodniki in je tudi uveljsvili. In le na podlagi dokazov so ga vrgli v ječo. Nisem visokošolec. čeprav sem hodil v šolo v Višnji gori na Dolenjskem^ A vilic temu, da nisem pohajal v univerze, vem, da duhovniki nimajo nič več nadnaravne moči kot jo nimajo navadni smrtniki. Mene so vpisali v rimsko katoliško c spet predno smo šli k počitku Torej je bil gotovo izveličan in je v nebesih. In si ta prizor v nebesih takole predstavljam: Moj oče sedi nalašč na zanj pripravljenem stolu, ki je dovolj širok za tri osebe. Desno od njega sedi moja mati, na levo od njega pa njegova druga žena —moja mačeha. In obe stiska k sebi. In reče prvi—"tebe imam še vedno rad ..." Nato pride pred ta prizor moja sestra, ki je umrla, ko ji je bilo 12 let. Dobro se še spominjam, kako jo je mačeha vlekla za lase, ko jih ji je česala. Pa pristopi k svoji ••••oaoooooooooeo««*«****« f 9. m morda bodo nekateri začeli tudi misliti s svojo namesto s ka-planovo glavo. e- —A—-— jvsrovnc Zed. države posed stotkov vseh dosedaj raaooih premogovnih ležišč na»Jsvetu, Sovjetska unija pa 21 odstotkov Anglija. Nemčija, Francija, Poljska itd. pa se vrste po redu. Veliko premogovnih ležišč je seveda še neuporabljanih in mnogo še neodkritih. Alaska in Hawaii bosta postali državi ^ Alaska, ki je po obsegu ogromna dežela, a ima le kakih 100,000 prebivalcev, ima močno gibanje, katero zahteva, da se jo priključi med države USA. Sedaj je le teritorij z zelo omejenimi pravicami. ! ' Drug teritorij, kt bi rad dobil statut države v USA, so Havajski otoki. Ti so bolj obljudeni kakor Alaska, toda ljudstvo ni ameriškega izvora, razen kar ga je tja bilo naseljenega od .kar so Havaji ameriški teritorij. Posebni kongresni odsek je aplikacijo teh dveh teritorijev proučeval že mnogo let—vedno z negativnega stališča. A meseca marca pa je sklenil, da se Alaska in Havaji prištejeta v nadaljni dve enakopravni državi ameriške unije. Končno besedo o tem bo imel seveda kongres. BARETINCIC ft SON: POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Brood Stroot JOHNSTOWN, PA T PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Strttt CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cene smerne — Delo jomčeno TELEFONI: CAnal S-717S—«-717S ooeooooessseeeassaostssseaasaaeaeaoeaeasaaetaisiiaai t ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Michigan MM5 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PROLETAREC March I«, 1949 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Out of Balance! < Konec s 1. strani.) nadainih količin streptomycina. sri no hibo ali otroško paralizo To je prav. Pošilja ga merodajni ali kar že, Vzrok, da so se naši oblasti, oziroma zavodu, kar je ljudje navdušili za gori onten- varno in učinkovito. Toda ne to-jeno zdravilo proti tuberkulozi, liko učinkovito kot je bil napra-so bila zahvalna pisma, ki jih je vljen vtis s prvotnimi Članki, objavil Sans. Taka pisma so obi- oziroma zahvalnimi pismi. Le čajno naročena, v naprej pripra- radi njih — tako sodi pisec te vi jena in dana izbranim osebam kolone — je bil potreben nov — pa oglašaj "oškaš-bigaš", ali članek. In kot 'pravi v njemu kako zobno pasto adi kar že. Ko Louis Adamič, ki je sedaj tam, gre bolnik k zdravniku, saj ne pomaga streptomycin "le v pri-ve, kakšno zdravilo mu ubrizga- meroma redkih slučajih tuber-va v roko! In tudi ako bi mu kuloze". Pravilno je, da se je zdravnik povedal, kako se ime- prvotno reklamo s tem popravi-nuje, ne bi nič več vedel kot lo. Vrh tega naj si naši rojaki prej. Namen tistih pisem je to- predstavijo, da imamo tudi tu rej bil dobiti več dohodkov za veliko tuberkuloznih. Ako bi bi-še večjo količino tega čudežnega lo kje res kako čudodelno zdra-zdravila. Sedaj pa so ljudje tu vilo proti tej bolezni, bi ga mi in jetični bolniki tam navdušeni imeli. Tu se nalezejo bacilov je-zanj. Tam ga hočejo, ker mislijo, tike največ reveži v "slumsih". da bodo z vbrizgi ozdraveli. Tu- Dobe jo dalje delavci, ki udiha-kaj pa, ker jim bi radi pomagali vajo strupen prah. Npr. v ba-čim prej. Svarilo iz Sansovega krenih rudnikih v mestu Butte, j urada in Adamičevo pojasnje- Montana, kjer je pred leti ve-, vanje v istem članku je torej na čina rudarjev umrla za to bolez-mestu. Niso pa bila na mestu nijo (namreč pljuča jim je raz-zahvalna pisma. Kdor se še spo- jedal prah). V Jugoslavijrpa se minja, je bilo v časopisju tuje- je jetika razpasla najbolj med rodcev posebno veliko sličnih vojno vsled lakote, neznosnih zahval pred kakimi trideset in sanitarnih razmer in nepresta-več leti, dokler jih ni ustavila nih prehladov. S^daj jo odpra-postna oblast. Tudi sedaj imajo vljajo na najuspešnejši način — še veliko opravka z njimi — na! z izboljšavanjem hrane, s sve-pošti in z zahvalami v radiu. ' žim zrakom in solncem. Vmes pa SANS zbira denar za nakupi kajpada pomagajo zdravila, THATS WHAT CAU5C3 UNPC5T' DONT FORGtT THE SMASH OF 1929 ' Osebni promet ameriških železnic Lani so ameriške železnice prevozile 700 milijonov potnikov v skupni razdalji 40 milijard milj (milijarda je tisoč milijonov). Seznam priredb slovenskih organi zacij v Chicagu Organizacije v Chicagu m okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Pevski sbor Prešeren — koncert v nedeljo 3. aprila v dvorani SNPJ. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom št. t€ SNPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Društvo Delavec ftt 8 SNPJf — slavnost 45-letni£e v nedeljo, J 5. maja v So. Chicagu. ,, Pevski sbor Prešeren — piknjjt v nedeljq 21.' avgusta na Kcgl» f»r- »nti M J> #t t-- Siab glas ima-pfroU, dpber pa irnmai WTTOl vstevši v gotovih slučajih streptomycin. Ugibanja o spremembi v sovjetski vladi so pomenila pred vsem to, da Jo svet smatra za vaino. , Ako odstopi ameriški državni' tajnik — in njegova služba je pna najvažnejših na svety — ne povzroči senzacije pač pa kfe nevioo. A sprememba v Moskvi ie čemu je.nastafe? Ljudje so navajeni* misliti, da je tam nič drugega kakor teror —srp in kladivo. . V Južni Ameriki imajo sezono "revolucij", Ena vojaška klika porazi drugo in tako se to nadaljuje. V eni južni republik so imeli zaporedoma ie šest "revolucij". Kdor si torej želj demokracije — latinska .Amerika ni zanj. Za glasovnice se jim zdi škoda papirja. Krogelj ni škoda. ski študent v letu 1922. v času, ko so dnevno porabili "100 gr. kruha in 20 ton knjig", da bi utešili glad, prijatelj in učenec Majakovskega, ujet pri mnogih prevratih po povratku v domovino, ie ostal zvest resnici jn poezij}. V zaporu je neumorno de UI in ni^isal največji del svoje pesnitve, stavljajoč vso silo svojega neizmeriiega talenta v službo ideala svobode. Leta 1938. je napisal svoj veliki 4p "Šmrt Bedretina", voditelja turškega kmečkega upora 14. stoletja, 1940 je z epsko širino zajel smisel "Vojne za neodvisnost", "Pisma iz (1946) in "Rtibajev" predstavljajo njegove nadaljne us- FREE BOOKS! WITH EVERY BOOK ORDER RECEIVED. YOU CAN'T AFFORD TO MISS THIS OFFER i KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? Pridobivajma^mu NOVIH aaročalkav C »»navijajmo naročnino TOČNO fim pote*« Agiti-ajmo med drugimi naročniki, da rtore isto Prispe-ajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporočajmo to tudi dragim- Oglašajte v PROLETARCU priredbe drufttev in druge stvari Naročajte slovenske ln angleške knjiga is PROLETARCEVE knjigarne Poskrbite, da si naroče AMERMKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega fte niso storili Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju in enako PROLETARCA. Moderna PLINSKA kuhinjska peč je »rekoshiva. Pritisnete na vzmet in v i takoj zagori... avtomatično! PLIN vam da toliko vročine kolikor jo hočete in kadar Jo hočete ... pa ako kuhate juho ali pražite pečenko. Ugajali vam bodo novi vrhnji brzi grelci... z lahkoto jih je držati v čistoči. .. lahko jih je odstraniti in umiti. Izprevideli boste, da ima današnja PLINSKA pač vse ugodnosti kar si jih želite za moderno kuho... avtomatično kontrolo na uro, ki vam kuhanje obrne za {a ustaviti in se spet avtomatično obnovi... brezdimna pražnica ... dobra insulacija ,.. prostor za delo na vrhu ... in nova ekonomska metoda. Cas je. da si nadomestite vato staro peč .. .Oglejte si modeme PLINSKE štedilnike fte danes ftepfcef raardbafcf Nimam namena žaliti nobenega turškega Jalčana zaradi pradavne zvestobe Turkov vojnim dljem Angloamertkancev. Vendar pa se kaže v preveliki meri zvestoba pri tako imenovanih merodajnih činiteljih, kt zavrnejo vsakogar, ki bi hotel izpo-slovati, da se zniža kazen Nazi-ma H i kmeta. Sicer ... Zakaj bi dvomili v to zvestobo, ko. vemo, da vohajo psi najrajši ca pasjim sledom. Končno morajo tydi rablji, kaj šele be-govski sodniki, imeti svoje ideale in ni nemogoče misliti, da ae navdušujejo nad temi krvni-škimi ideali na nek poseben, Vsakdo naj stori io nai list kolikor moro, pa bomo vse težave tmagovalil Iz SANSovega urada i>424 W. 26»h St., Chicago 23, III. Ne pošiljati i sploh jctični niso, ker bi ga i^S^TTV ' i ' | radi spravili na Črni trg." Zdravila tjavendan Pismu je bila priložena tudi Tajništvo Sanaa je dobilo ie opomba slovitega jugoslovanske-mnogo pisem glede na zdravilo 8a zdravnika dr. And rije fttam-streptomycin in tudi osebno so P»rja. katerega poznam« .........— Nat JO 12 se nanj obrnili rojaki, ki so do- Adamičeve knjige "The Native's bili pisma od svojcev iz Jugo- Return' (Doctor Hercules). Gla-slavije. Ti trdijo, da to zdravilo si se: "Glede pisem od ljudi, ki nujno potrebujejo ter da jim P^ejo po razna zdravila, zlasti naj ga preskrbijo. Vprašanja so se v naiveč slučajih nanašala na po streptomycin, je najbolj pametno, da se ne upoštevajo. Za- naČin odpošiljanja, na ceno itd. radi brezznačajne reklame in Mnogi so želeli tudi vedeti, če včasih tudi zaradi neodgovor- bi tem prosilcem zdravilo poslal Sans, proti odplačilu seveda. Glede na zadnje vprašanje naj bo povedano, da se tajništvo Sansa ne more obvezati sprejemati kakršne koli obligacije za odpošiljanje zdravila posameznikom. Poudarili smo, da take odgovornosti Sans ne more nositi zaradi prevelikih potežkoč in sitnosti, kakor tudi zaradi nezadostne pomoči v uradu, ki bi se fyf?yyyyfy?yffyy?fyyfff?ymyyfyfyyy^?yyyyyfyyyfyyyyyyyyyyyymyyy??yyyfyyfyy SLOVENSKA KNJIGA f; nosti zdravnikov se mnogokrat dogodi, du tudi v slučajih, ko streptomycin ne more prav nič , , . . . 4 . . i , : ;r~r~ . koristiti, pišejo ljudje ponj so- dekJe ^ sebi tako izreden,! kine skril kdo v času Albigen-K . - . ., . 7. r za današnje case, tako nenava- sianske križarske vojne. f den, za Slovenca, ki išče pravico —"--— — - , - f^ f po tržaških uradih tako edin-1 Skandinavske dežele rodnikom in prijateljem v inozemstvo in jim delajo popolnoma nepotrebne, a zelo velike stro- ir*"sl"n uraain ia*° DKOnainOVSKe C m stven, da je naravnost idealno« . ____ . Streptomycin so torej uspešno ime4e,n ,n ;Kr.Sko;Se 2 miFOm ZelO uporablja pri zdravljenju le ne- BurJ° ' Toda '*'vljenje p,se neVarnO larCHO kntrrlh hnlnlknv i„ J „ zBot,b* ™ svoj naf.n m zato >»rw|w moram nadaljevati. (Konec s 1. strani) lantjdci pakt, bo to smatrala za\ ► I ► ► ► ► slučajih, kakor mislijo nekateri. m^f m fc I I Sj |»i g J J S V 14 M dV4 Ll I\ 1 III N f" morala baviti s tem odgovornim1 bi. uhi,° ™ "spe*no v vseh K°. T* TT'* ^ in sovražno deianie Oh en.m * slučajih jetike. bi to ubijalko zapuščal uradno poslopje, me sovražno dejanje. Oh enem JW V zvezi s orošniami za zdr a sigurno najprej zatrli je moj mali uradnik še prav pri norvczkl vladi *ai;oto- f vili kU?h SrrSi v Ameriki. Vendar tuberkuloza jazno ^draviUnse mi spostlji-; £SSf iz stave domovine, pa smo dobili ***** dnevne;!° P"klonil.JJogami! čudežev * jc ► ► ► > se ki ji: x i: dohiti: za s i. jo mk.iiii taki: kakor phi vas Ni {e slovenske knjige v Ameriki, ki bi vam nudila za tako majhno vsoto toliko izbranega gradiva kot ga je v Ameriškem družinskem koledarju. Letos to sploh ni vet koledar v stari obliki — kar se namreč ureditve tiče. Čitatelja koledarski meseci ne bodo več bodli v oči. So pomaknjeni prav na zadnje strani. Od prve strani pa do koledarskih podatkov, ki se pričenjajo na 214. strani, imate same leposlovne, zgodovinske in in druge informativne spise. Urednikov uvod je na 4. strani, z vsemi potrebnimi pojasnili. In temu sledi članek "Svet v znamenju mrzle in tudi že vroče vojne". Na 8. strani se pričenja povest Juša Kozaka - "Agrarna re-forma-roaska", ki qdkriva vse grozote, ki so se dogajale v ^TiLTv0Zei&VnZZZ *rtv^r^ iudl v Jugoslaviji danes noče bitTkonec. Najmanj, Ponudila ji je tudi sklenitev pr;: - — —- ' " * V nio^to liu i«,,;«« A/iam/no ;,! to zdravilo ne more delati ču- kar sem mogei storiti, je bilo,iJatelstva - to prediaRaia ji t času prev/ara v biovenm. Vredna ie sama na sebi več kot 1 je nen.pada.ni pakt. pa |e cena koledarju. IV iUlUVIIU lic I11UIC Ut'lilU cu- i WUUH, J C UIIU, , - . ' • dežev v vseh slučajih. * da sem mu ponudil cigareto. Me"enaPa^aIn, Pakt od pisatelja Louisa Adamiča iz ^-i ^-jTt^ opremo-jfIirWuhS!^^ * in opreznosti pri takih prošnjah. 13ti. Sorodnikom rajši svetu/mo. srtehom fh zdelo ae mi je. da e ^.Atoftonj to crfk Streptomycin je nevarno zdra-'^ « obrnejo za nasvet na kak Zastonj sem se muMl in; ^ VP"™ vilo in se uporablja le v sluča- d«avn, sanatorij v Jugoslaviji """T?-1 možgane stopajoč °borOZCV ^ j jih. kjer so zdravniški vešc.k, '«" ** ko dobi bolnik uradno ullC1' da bi st raz olmatil ta XSVik.' ugotovili možnost za uspešno zdravniško zagotovilo, da je menalni dogodek Sel sem do- zdravljenje s tem zdravilom." zdravljenje njegovega slučaja mov z u«anko v 8lavl- r Kjer ni take ugotovitve, se zdra- tuberkuloze s streptomycinom i 2e naslednji dan sem se mo- vilo ne sme uporabljati. |možno in priporočljivo, - šele' ral vrniti v isti urad. Ko se;.i m m w Atlantski pakt pravi, da na-1-J pad na katero koli izmed de*el, \ ki so v njemu, bo napad na vse. > Torej ako Rusija okupira sever- zelo hudo potrebujejo," piše brat Adamič. 4tToda kakor vam je mogoče v Ameriki znano, koristi le v primeroma redkih slu-' čajih tuberkuloze. To je važno •Limeti pred očmi, kajti tukaj se govori, da razni jetični bolniki, —aft ^udjie, katerifo se zdi, da so •c Jetiftii, pisarijo svojim sorodnikom v Ameriko po zdravilo. Pi-' Mri * bi^ufr*&ti in strahu ne "'affttf vedeli, kakšne vr^te jetilco imajo. Vsi }ugoaia vinski zd ravni -W m dobiji navodilo, da nobenemu bolniku ne predpišejo streptomyciaa predno se dobili v M posebnega sdra- odbora specialistov za liikorLiilnn " Medtem pa Sans zbira prostovoljne prispevke za nabavo tega zdravila V kratkem bo na poti ► ----- -----■■ , . ... «. , i , . , - — ------------- no Norvezko, bo imela proti se- Streptomycin v Jugoslaviji! tedaj Jim skuiamo "g^iti. odprl vhodna vrata, je nenadoma bi vojno vseh deže! ki so v at_ . »• I Mwft*»m na Sans yhirn n^netn. i Stfll pred menoj moj mali Urad- 1 1 —_____i-*-- J_ ... k ,, nik. Skoraj bi bila trčila drug ob drugega. Oba sva bila pre- na Golnik večja količina. Vsi senečena. Toda on se je prvi zadevni prispevki se naj pošilja- zavedel: Strumno je stopil lantskem paktu in \ ovem planu. ^ To sicer ne pomeni, da bi jo \ mogle mahoma poteptati. Pome- ^ v; ni pa novo svetovno vojno in jo na SANS, 3424 West 26th St., stran, udaril šotama ter dvi- več groze kot pa jo je čl Chicago 23, 111. t gnil roko v rinffski pozdrav. Te- doživelo v minuli vojni. Atom Mirko t. Kuhel*. tajnik SANSa daj se ml je zabliskalp. Spdtnnil ----------1 * «m se prijatelja Franca ki mi je nekoč zatrjeval v kavfirnl. da seHl kakor jajc^ jijcu podob<>n znanemu fašističnemu hirrarhu. th TRŽAŠKI DODO PRIPOVEDUJE Vljudnost v tržaških uradih Nekega dne sem stop* v trža- ur?4"ika Nočem v stare jše. - ^ uradi fJodroBhd;#ker ne maram ; zgoraj, da pe ime- škoditiifctoveku, malemu uradni-,^nwjjem urada, v katei^m som ku. ki je bil navsežadnje zeloi1'«**! opravek, ker ne bi fcoliel kat&i te boječasM 'p^SW v Trstu. Nehadrw afiiWSfe 'Jt ko- site bombe bV hišfle Tea)pada. a V prejtrrji vojni smo videli, da H tu9ovih del. ."črn 5 ce, nap »sala Maricw>&r«aA"Zwrtajso 1----L!-!J! isal me marjeti-napisai borniki v senaVrlem in kongres f ^ ' "apna« MWIOIIWWIA X.UnQ| SO KflrCIO, napi f Ribiči Beograd" (opis mesta). "Ej, Marija, »i si jJilaK ► ► i ► ksim Gorki. "Njena irt*v", povest, napisala Mara Samsa. Frank Četen ht Clevelanda Ima tej knjigi povest "Dekla Tina". Joško Oven ima v njemu daljši spis o mehiški umetnosti. Frank Puncer iz Milwaukeeja piše o svojih spominih na Antona Aškerca. Erazem Gorše iz Clevelanda pa ima zgodovinski opis delovanja dramskega drušstva "Ivan Cankar", ki je lani praznovalo tridesetletnico. Anton Slabe ima črtico "Spomini" in F. 2. piše o Otonu Zupančiču. Kaj še drugeg aje v »ej knjigi? Krasne pesmi Otona Zupančiča, veliko informativnega gradiva, razne notice in pa koledarski podatki, ki pa v tem letniku niso ve« na prvih temveč na zadnjih straneh. Kajti ta koledar je urejen v smislu, da je to knjiga leposlovne vsebine, ne na pratika. Citatelj ne bo vsled tega nič na škodi, ker pratiko ima na koncu koledarja; a Ameriški družinski koledar pa je s to spremembo postal res knjiga, ki jo je v vsakem oziru vredno vzeti v roke in jo čitati. Koledar naravno vsebuje tudi mnogo lepih slik, kakor še vsak letnik doslej. Cena mu je samo $1.50, torej ista kakor prejšnjih nekaj let, dasi so se nam stroški jako zvišali. Vse tiste, ki jim je kaj na tem, da nadaljujemo s tem delom, prosimo, da nqj sodelujejo sedaj z nami s tem, da to knjigo čimprej razprodamo in začnemo z novo. Naročila naslovite: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III. Tudi z vročo vodo bodimo previdni; vroča nožna kopel potegne po napornem duševnem delu kri iz glave in je zato pred Ne le v splošno nemirnih iBJ*P*ni*m zel° priporočljiva, le sih, temveč tudi v normalnih razmerah so pomirjevalna sred- paziti moramo, da se v mrzli sobi ne prehladimo, oziroma da ali kamilični čaj. Za najučinkovitejše pomirjevalno sredstvo, ki ga lahko uživamo brez nevarnosti, pa velja baldrian v obliki kapljic ali čaja. Skodelica baldrianovega čaja pred spanjem ali nekaj baldrianovih kapljic na koščku sladkorja privabijo zaželeno spanje in potrebni je kozarec sladkorne vode najbolj znano ljudsko zdravilo proti živčnosti in nespečnosti. Proti resni živčnosti pa vsa omenjena sredstva ne zadostujejo; v tem primeru moramo vzeti kak bromov preparat, ki nam ga predpiše zdravnik. Vsak naj si zapomni, da je lahko uspa- fffi^j' V IJIlUANt VH IKO ftRAftf: Corn)* wflka predstavlja novo otroško kliniko ko je bila surovem »Uajn. C lanek o nji je bil v Proletarcu s dat t. marca In pa v tej številki še dve drngl sliki. ie v stva dobrodošla. Mir rodi sigur-1 ne postajamo dolgo z bosimi no- nost; dobro spanje poveča ve- 8ami- Vroča celotna kopel nas m!r. Ko že govorimo o sladkor-1 "T* aa ianKO USP»- »elje do dela in prerodi živčnega ne P°miri' P** Pa & vzne j ju, tedaj lahko še omenimo, da'w! sr®dstv® m«nJ Vodljivo človeka v človeka, sposobnega miri» *ato jo vsem živčnim lju-_____________________1 _ *m noc brez »panja. iivljenja. - dem odsvetujemo. Priporočamo Najpreprostejše in na videz Jim P8' da%opravijo svojo nujno najnedolžnejše sredstvo med ne- koPel So pa še nekate- štetimi pomirjevalnimi sredstvi r* dobr" domača pomirjevalna je voda Toda poior! Ce pravilno kakor n. pr. večerni i njo ne ravnamo, nam lahko sprehod; kdor težko zaspi, naj bolj škodi kot koristi! Mrzla i vsnk n0 kratek poluren voda ^ slavna p^rzla prha — ni! sprehod. Uhna utrujenost je za nervozne ljudi. Tem bolj ko- neizmerno blagodejna pri- risti mlačna prha ali vlažna ma- Pravd * ^ravo osvežujoče saža. Mfzel obkladek na Čelo , in mrzla ne premokra obloga na Da mirno zaspimo, nam često tilnik, predan gremo spat. nas pomaga skodelica čaja iz oran-često zelo dobro pomiri. žnih cvetov, prav tako melisin Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SUHGtfiON 37t4 WKRT ICth S Tit RET Tel. €'Ran ford 1-ttlt OFFICE HOURS: 1:3e lo 4 P M. (Except Wed., Sst. snd Sun , 6:3» to 8:30 P. M. (Except Wed.. Sat. and Sun.; Re* «219 So. Rldfewa? Ave. Tel. CRuwford 7 M4« If no answer — Call AtMIn M?M Give Through your Rod Cross •^mwnwvvyjj 19-49 I UND A Yugoslav Weakly Dev«tod to the Inltrvtl of th« Workers i. S. F. OFFICIAL CtQAN OF and Ht Educational Bureau PROLETAREC IDUCATION OIG ANIZ ATION C O-O F i ft A T I V f COMMON WU l T H NO. 2156. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., March 16f 1949. 7" VOL. XLIV. Facts Behind The Depression Talk Bv THE ECONOMIST 0 BUY * WKW-MADE, LOOK *OR "THiB tM/IOM LABEL f AIDER 1HE €WEATB-MO. \*S>GTOk) UtJiOAJ' MADE HATS AMD CAFE [ Striking Printers Start A New Experiment Strikebreakers identified by name and address on union picket signs continued to publish.k substituting .did.. for .movable type a new process, i Several varitypisUs quite out-Typists write stories in flush right. Several ,,others reported column* on varitype machines. The themselves ill, and did not show stories are then pasted up into up for work, pages,*the pages are photographed, j The Tribune.'self-styled cham and the picture ia printed. pion of freedom of the prchs, com* plained bitterly when tlu.\ union turned on the pressure with a picketing and card passing cam- much the way it had :ia 1M7» He feared that, jobs* would continue how, FREEDOM Qf lte Hm, The stock marked i* the rich man's plaything, the poor tpve »e I mi it,: foo- < government duction in consumption will depend on the amount of unem-' increasing gap between produc-ployment that will develop. ' tion and consumption, but they The Census Bureau reports that there are 2,700,000 unemployed, a rise of 700,000 between December and January. But this considerably underestimates actual unemployment. The Census Bureau admits REPORT INDICATES NEWSAPERS ERRED IN REPORT OF PRICE DROP M Three weeks ago,, the union be gan experimenting with a picket- ing'technique beamed direcJy at picketing unci card passing cam• business the varitypists who were scabbing paign mar the homes of a few bonds offer the best investment for on the union printers. Though be- selected varitypists. ,, the mah with limited funds.' • , gun on a small scale, it will be Still going strong after 15 It is amusing tfcervfore, to note extended if the publishers persist months, the printers' strike is prob- that every time stooks drop a point in their stubborn, resistance to the ably the longest continuous strike the newspapers scream "billions union s demands, said John Col- of its size by any skilled craft in wiped off stock values" or some may hold back the outbreak of bert, strike committeeman history, although the same local such jibberi&h, usually on the front a serious depression. The next Thc experiment began with the union's strike against the huge page. few months will determine varitypists in only one depart- Donnelly printing house, begun in But only a line or two on the whether the current decline can ment of one "And' economical* 'too. Luther " That's light, Pop—e con optical, above all. But describe this social security program to me." "WetVLuther, this social.security program I*' the i equivalent ef a 10% "Wage increase and in some cases lO% V\'j+ t j * *'It'i 20% for workers who ar? suddenly stricken deaf, dumb, biiod and pdralyzed at tha age of 70 but don't miss a day's work, never show up late, exceed their production quotas and keep smiling until the age of 94." "What about death benefits, Pop?" "Kvery worker is guaranteed the right to die, and his heirs are guaranteed the right to bury him wherever they choose. The Dilworth Social Security Fund sends a bouquet to the widow, If any." "And f what about sick leave, Pop?" "All workers will draw full pay while sick provided they show up fOr work ' "Accident protection?" "Jf a worker iri run over by a trolley car while on the way to work, he is automatically given a half hour off, with full pay. to go to the hospital." . "Retirement pensions?" "Now, Luther, we have to do these things gradually. Maybe some day in the future we can consider retirement and pensions, but meanwhile, we shall have to content ourselves with this vast social security program." "And no wage increases?" "That's right, Luther. No wage increases." WANT TO BE A WRITER? In looking bock over old issues of PROLETAREC, I find tbat at one time there used to be quite a number of outside contributors to tbe English section. I Just thought that I'd mention here that we have ample Care to our coffin adds a nail, no doubt; and every grin, so merry, draws one out.—Wolcott. Summer and the President's . _ . i_ progressive program of pro-,^ posed legislation face a bleak \u«stlon jn tlme * contro1 and dubious outlook____The th4"«» •nd ***** repeal of the Taft-Hartley A*'™11«* by •dominant claaa?-and the re-enactment of the Read,n« Ubor Advocala. * Can common-run Americans tp*c«. and the definite desire —---------;— -------------— "My fsther hss influenza all the "I couldn't beheve It whea I! time." beard you were in a hospital. Why.: "Doesn't he know that whisky last night I saw you dancing with |a goo<| for influenzai • Yes, that's why he hss It ell the a pretty blende." "Yes, so did my wife. time,' to print your news and views If you've got anything at all to say about Just anything at alt write it down on a piece of paper and send it in. Wall be glad to hear from you, and you'll feel mighty proud when yoa see your name at tbe top of your story on our English Page. EDITOR, English Page. , The biggest corporation the uorld is small enough stoop to sharing the ill-gotten gains of vicious "sure-thing" gamblers. The corporation is the American Telephone and Telegraph Company, or "Bell Telephone Trust." This week it reported that its assets have mounted to the unprecedented peak of $10 billion. The stooping was pointed out by the Federal Communications Commission, in an order requiring Bell subsidiary companies to tell the commission what they are doing to stop use of telephones by horse race "bookmakers" and other f,ilegal gamblers." Such organized gambling is a big business, which'takes millions of dollars from "suckers" who are foolish enough to imagine they can "beat the game." The bookmakers use whole "batteries" of telephones, and could not get. along without them. About 10 years ago, the F. C. C. suggested that Bell stop furnishing the "phones." T he huge corporation pleaded it didn't have the legal right to do so. That was obvious nonsense. Bell simply like its big "rake-off." The F. C. C. apparently forgot the proposed "reform." But recently a Federal Circuit court upheld Western Union's right to deny telegraph service to gamb-ler£. After thinking that over, the comrhi&iort derided to tae-kli'tlie 'Phone Trust. ,, fi _Lab^r W • I, lit From a Monkey's Point of View Three monkeys sat in a cocanut "trii,'' >lLn> biscussinfc things as they*re said to be. ' Said oho 'to' the* others, "Now listen. * •■hm r iron - nfyu There's a certain rumor that can't be true—" That man descends from our noble race; The very idea is a disgrace. No monkey ever deserted his wife, Starved ber babies, and ruined her life. And you've never known a mother monk To leave her children with others to bunk; , Or pass then on from one to another Till they scarcely know who is their mother. And another thing you'll never see: A monkey t bp ild a fence around a cocoanut tree. And let the cocoarfuts go to waste, Forbidding other/monkeys a taste. Why. if I put 4 fence around the tree Starvation woufctforce you to steal from me. And here's another thing a monkey won't dor Go out at night and get a "stew," Or use a gun or club or knife, To take some ottier monkey's life. Yes. man descended, the ornery cuss— But, brother, he didn't descend from us!" —Anonymous. BEG IZ TEME (ruski pisatelji) 300 strani vez ana $1.00 UD0VKA (I. F. Tomic) zanimiva ptovest Iz 18. stoletja 329 strani vez ana $1.00 BOTH \\ BOOKS for just 0NED0UAR