Našim malčkom SPIŠ KAKOR POLH! Tako so vam gotovo že rekli, na primer, če zjutraj niste hoteli iz postelje. Lepo je biti polh, tak pravi, pristni, kateremu ne more nihče očitati, da je to, kar je. Kaj pa menite, zakaj ta žival sploh spi tako dolgo? Čisto enostavno: ker ji je pozimi premrzlo, ker ne najde hrane. Tedaj se polh zvije v klopčič, se potuhne in zaspi. Tako spi kakih sedem mesecev! Lahko jih je tudi nekaj manj. V oktobru, v začetku novembra se vleže, v aprilu pa je že zopet na nogah. Pa ni samo polh takšen — tudi druge živali prespijo zdmo. Svizec ali marmotica živi v Alpah. Čisto gori, kjer plavajo obla- ki, se vlečejo megle in kaže toplomer že precej »pod ničlo«. Res ne bi bilo prijetno, če bi moral biti kdo stalno tam gori. V jeseni, proti koncu septembra, prinese lepega dne nekaj živali par snopov suhe trave. Nato rečejo: »Vsi vstopiti!« ter zadelajo vrata od znotraj dobro s senom. Tedaj se oglasi še govoreči zbor: »Lahko noč!« in zima je za svizce premagana! V aprilu pogleda ta ali oni malo skozi blazdnasta vrata, poreče: »Še sneži!« in spet zaspi. Dokler se potem ne prikrade kak sončni žarek in drugega za drugim malo požgečka pod nosom — in l^daj je treba vstati! Ali vse živali, ki so poziini na prostem, res tudi spe? Da, večina že, pa ne nepretrgano kakor polh. Drugi, zajci ali naš€ miške, lisica in jeseni, ti tako dremajo par dni, potem pa postanejo lačai in iščejo tako dolgo, da kaj najdejo in se pri tem obenem segrejejo. Druge živali pa so bolj prebrisane! Tako na primer hrček. Vse poletje nima miru, kakor obseden teka sem in tja ter »nakupuje«. Sede v žitno polje in »žanje«. Ali ne stlači si vsega v želodec, ampak v svoji dve nakupovalni torbici, ki ju ima, praktičen kakor je, kar v gobcu na levo in desno. Potem steče domov, izprazni torbici ter gre iznova »nakupovat«. Potem, v oktobru ali v začetku novembra, se zapre tudi on, ali ne da bi spal kakor svizec, ampak le, da bi povsem v miru in v udobni toploti použil svoje prihranke. In do pomladi ima dovolj, zato že prej skrbi. Našli so nekoč v taki hrčkovi duplini kar 25 kg grozdja! Tu se lahko reče samo: »Dober tek!« To je polh. Videti mu je, kako irrienitno se po- čuti v svojem zimsJkem brlogu. Srni in veverici ni tako ugodno. *i Visoko gori v gorovju imajo svizci umetno izdolbene votline. Včasih se kateri prebudi, pa si misli: »Ah kaj, še je čas!« in »pi udobno dalje. Jt.— Hrček je vso svojo zimsko zalogo točno uredil. Sadje, koreninice, vse je na svojem mestu. In za miško se še tudi kaj najde!