Gospodarske stvari. Kalije^e soli so hle^nemu gnoju 7elik izboljšek. M. Vsak pameten kmeto7a7ec mora pred vsem gledati na to, da ima dosti dobrega gnoja, t. j. gnoja, ki je masten, močen in res rediven. Jeden najimenitnejsib delo7 pa je gnjilec, ki posebno rastlinam rast in sad pospeauje. Tega je toraj pred 7sem treba 7 gnoju zadižati, ker ra^no gnjilec gnoju ae le pra^o ceno daje in ker na drugi stiani ra?no ta živelj z drugimi nbežnimi t^arinami 7ied napra^lja po hlevih smiadlji^i in nezdia^i duh, ki je ži^inskemu zdravju toliko škodljiv. Najboljae aredst^o gnjilec 7 gnoju zadržati je ma^ec ali gipa, potem aotui drobiž, prst itd. Pa tudi kalije^a aol se 7 ta namen z dobrim 7speliom priporočuje, ker ima 7 sebi nekaj žveplene kisline, ktera amonijak posebno 7eže in zadržuje ra7no kakor gij)8. Vrb tega pa ima kalije^a sol tudi se to dobro, da ima 7 sebi posebuo za raatline redi^no t^arino. In to je poaebuo takrat imenitno, če je gnoj rastlinam namenjen, ki razmeroma najbolj kalija potrebujejo, kakor trs, repa, krompir itd. Takim sadežem bi se nikdar z diugim nego le z tako zboljaanim gnojem gnojiti snielo. Le, če je zemlja že satna na sebi ovih sno^i dosti bogata, je tudi drugi gnoj dosti dober. Ne 8me se se prezreti, da se za tako zboljšaaje tudi cenejae kalijeve 8oli porabiti zamorejo in da 7 ta namen dragita prepariranih ni treba. Pr7e imajo 7 sebi poleg žveplenokislega kalija tudi ae ž^eplenokislo inagnezijo, ki poaebno hitro in poj>olno amonijak 7eže in je bolj razkiojljiva nego gips. Imenitno je tudi to, da se tako kalijeve soli bolj jednakomerno 7 prst razdele in od zemlje 7 se 7zamejo, kar 7speb gnojenja izdatuo povisa. če pa kdo vsega gnoja, kolikor ga ima, neče ali ne more na onienjeni nacin zboljšati, naj ga pa 7saj toliko zboljša, kolikor ga za one sadeže potrebuje, ki takega gnoja pred dnigim zabte^ajo, kakor n. pr. tra. VinogiadDikom se tedaj ne more dosti živo priporočati, da si guoj za 7inograd namenjeni, kolikor mogoče na povedaui uačin zboljšujejo ; ker na^adnemii gnoju ra^no oni dei manjka, kterega je trs pred drugim potreben, kalija namreč. Naj toraj gnoj za ^inograd z pepelom kolikor mogoče 7eliko potio.ajo. Kako O7o6nemn (sadnnosnemn) dre7«su 7spešno gnojiti. M. Skoraj večji del sadjerejce7 miali, da so že zadosti storili za pognojenje sadunosnih ali O7o5nib dre^es, ako le jesen pied zimo okoli 7aakega dre^esa nekoliko zemljo razbrskajo in potem z gnojem nekoliko povrsno zakiijejo. In 7endar bi jim moralo na misel priti, da so dre^esne korenine dosti bolj razsegle in da se na^adno na 78e strani tako dale5 razprostirajo, kakor dale5 7eje drevesne segajo. Ako se tedaj na prej omenjeni način gnoji, gnoj le mali del korenin zadene in treba je tedaj gnoj 7 7ečjem krogu okoli dre^esa napeljati in zakopati. Vendar pa to, 5e dre^je stoji na travniku, in to je 7ečjidel, ni mogoce, ker bi se travni drn razkopal in razbiskal. Treba je tedaj mialiti na drug pomoček. V ta namen ee 7zamejo 7in8ke steklenice 3 — 4 na dre^o ali pa lončeni 7ici, ki blizu 2 litra držijo in se okoli drevesa 1 V«—2 metra daleč od debla zakopljejo do 7iata 7 zemljo. Steklenicam ali 7r5ein se morajo dna izbiti. 0 7lažnem 7remenu se te posode poleti 7e5krat z atanšauo gnojnico nalijejo, ki po tem takern drevesnim koreninam, ki se ra7no na teb mestih bohotno raz7ijajo, obilno brane dajejo. Taka o^očna die^eaa bogato obrode. Pa tudi dre^esa po vrtih, ki se le bolj za^olj lepsega aade in rede, kterim se pa bitra rast želi, se s tem poruočkom hitro naprej spravijo. Neposredno okoli dre^esnega debla guoj na debelo nakupiče7ati je napačno in akodljivo. Gnoj na^adno nekoliko za^reje, in toplota, ki pri tem 7renju na- stane, na drevesni skorji dostikrat bolezni aapravi. Gnoj na okrožnikib okoli dreves bi se debla nikdar ne sniel dotikati. Kako dolgo se dajo deteljišča za košnjo ali pašo z koristijo rabiti. M. Kakor hitro se na deteljišču začn6 slabejše travine sorte na škodo boljšib zarejati in širiti, in se manj in slabejše krme pridela, se mora deteljišče preorati. Kakoiana je zemlja, 7rstite7 set7e in pa ži^inoreja, taka je tudi trpežnost deteljišča. Ce se pre^eč ple^ela med deteljo ne zaredi, trpi deteljišče navadne slo^enske detelje 3—6 let. Kdor hoče deteljo 7eč let kositi, temu je 87etO7ati, da prvo leto kolikor mogoče zgodaj, 7saj pred polnim c^etom, deteljo pokosi.Navadna detelja ima splob triletno trpežnost. Če se pa 7sakokrat pred C7etom pokosi, zamore se 4, 5, celo 6 let 7zdržati. Ko se potem nji^a preorje, detelja hitro iz polja preiniue in tako tudi razne tra7e, če se le z oranjem do jeseui ne caka, ampak brž po košnji njiva plitvo preorje, po^lači in potem jeseni pred zimsko setvijo preorje. Ako se med oziinino trava, ki se njej paaji rep pra?i, pokaže, to ni 7 nobeno škodo, ker ta trava zarodi lepo seme, ktero se iz žita, ker je dosti drobnejše, labko izreaetati da. Ako se po detelji bo5e O7es sejati, se mora deteljišče jeseni orati in spomladi zopet preorati, in potem še le z ovsem presejati. Tudi O7su pasji rep ni na škodo marveč še le na korist. Če se pa med 07es še grahorica seje, mu pa8ji rep pridelek le še poviauje. Na 78ak način pa tietje leto po detelji 7sa tra^a iz nji^e preniine. Način, žižke iz žitnic in škednje^ pregnati. M. Ce se je 7 škednju črni žižek naselil in zaredil, ga preženemo, ako pod poinetemo in škedenj dobro prevetrirno. Potem se nalomi zelenega 7ejcvja z iistjem vred in po tleh položi in na to se snopje ua škeduju ^plasti. Na žitnicab je pa uavadni hmelj, kakor se ga jesen po grmovju dosti dobiva, uajboljši pomoček zoper ta inrčes. Hmelja se po kotih, špranjah, tranio^ju in razpokah, kolikor mogoče, potakne in potrosi in žižki bodo kmalu se poalovili. Naj ježe črni ali beli žižek, nobeden bmelje^ega duba ne more prenasati. Kolikor 7eč hmelja po žitnici, toliko goto^ejai učinek. Sliyne košCice s7injam hnd strup. M. Znano je, da krmad rada nlivue in sploh 7se druge O7o5ne koacicc hrusta. Merno 7žite njej tudi nič ne akodujejo, prekmerno vžite pa njej zamorejo bnd strup postati. Koš5ice iraajo namreč nekaj hudega strupa, pruske kisline (Blausaure) 7 sebi, ki je živalskemu telesu stnrtna. Ako tedaj 87inje veliko takih koščic povžijejo, se labko ostrnpijo, za?n6 silno blju^ati, postanejo mitvoudne in alednjič poginejo. Posebno v sli^o7ih letinab gre toraj na avinje 7 tera oziru pazko imeti, da ne pridejo do pre7e5 sli707ih koščic. Sejmo^i na Štajerskem 1. a^gusta 7 Gomilcah in 7 Piepoli. — 2. a7g. pri 87. Lenaitu 7 SI07. goricah. — 4. avg. pri at. Ilu pri Schwarzensteinu. — 5. a7g. pri 87. Janži pod Arni^ežem, 7 Kaniži, 7 Loki in 7 Trbo7ljab. Sejmo7i na Koroškera. 4. avg. 7 Koticah. 5. a7g. 7 Blatnici na planini, pri 87. Lovrenca 7 Ziljski dolini. 6. a7g. 7 Loga^i. 10. a7g. 7 Sirnici, pri šent Lenartu, pri 87. Lo^rencu pri Reicbena^i. 14. a7g. 7 Belaku. 16. a7g. 7 Hilttenbergu. 21. ayg. 7 Lesniku in 7 Konati5ah 22. a7g. 7 Loga^i. 24. a7g. 7 Lobodu, 7 sent Ožbaldu, 7 Frežah, 7 Feldkirchenu in 7 Bleibergu. 27. a7g. 7 Malem sent Pa^lu. 28. a7g. 7 črnem.