! Veliki | j Kalendar Najsvetejšega i ) Srca Jezušovoga j : <^Jto <^to o^te - ,-&ife - —- <^2to \ : ^fe cte <^to w^^wHWPiHiWBIHIiBl o^o? og&gp <^^, : | KALENDAR ZA NAROČNIKE ) I MARIJINOGA LISTA. | | XV. LETO. j | NA 1918. LETO. j j Z DOVOLJENJOM VIŠJE CERKVENE OBLASTI. ! j CENA 1 KRONA. j Balkanyi Erno, Alsolendva i Muraszombat. POSNER, BUDAPEST. VBSELI K E> I* jakosti i snage je človek, ki je zdrav, prost od bolov, veseli se deli i je dob oga teka. Nego je kep nevolje, či se od reumatičnih, kostobolj* nih ali neuralgičnih bolov, od bodanja, trganja ali okučenosti ne more delati i hoditi. Ali poznamo vu Fellerovom »Elsa* fluidi« izvrstno sredstvo, štero vse te bole odstranjiije. Pri boli lica i glave, pri zoboboli, pri bodanji vu plečah, pri boli ledevja i rebra de!a vugodno. Odstrani od prehlajenja, vetra, prepiha, vlažnoga vremena i stana nastale boleznosti, kakti kašel, našec, zamukjenost, sli* navnost i bol guta, zato bi pa to sredstvo vsikdar mogli do= ma meti. Vnogo zdravnikov ga rabi i preporača. Pri slabosti, triidavi, naprežanji, slabosti očih i nespanji deli masaž s »Elsasflluidom« vugodno čiitenje. Mi ne kušamo s nepoznatimi sredstvami, štera se »brezplačno«, zabadav i gratis poniijajo, ne cinu mo, ar dosta penez košta, to pa nevemo, či de nam kaj jezero zahvalnih pisen, s ma pomagalo. Fellerov »Elsa*fluid«, pokušan več let, najvekšov premijov nadarjeni. 12 malih glaškov ali 6 duplišnih ali 2 specijalniva košta 7 koron 32 fil. 24 malih glaškov ali 12 dup* lišnih ali 4 špecialnih glaškov košta franko 12 K 38 fil., 48 malih ali 24 duplišnih ali 8 špecialnih glaškov košta 22 K 72 fil. — Naročiti se da pri apotekari E. V. FELLER, Stubica št. 823. (Horvatsko). Preporačano je peneze naprej notri poslati, ar za povzetje posebi trebe plačati. Či trpimo od pomanjkanja teka, boleznosti žalodca, začepljenosti ali lagoje prebave^ pomoč dobimo vu Fellerovih poganjajočih Rebarbara Elsaskrogljicah. 6 škatiil franko samo 5 K 57 fil. 12 škatiil 10 K 7 fil. Oboje izvrstno domače sredstvo naraven naročimo pri apote* kari E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatska). Veliki Kalendar Najsvetejšega Srca'."' Jezušovoga. • •/'..•¦ ' ,l ¦•!.¦'-' ¦ Kalendar Za Naročnike Marijinoga Lista. Na leto 1918. •¦¦•-. ¦¦¦¦.('.. ¦ . ¦¦•'¦¦ ¦¦¦¦!¦ . - __________________________________________&.__________________________________________ Z dovoljenjom Szombathelysske višešnje cerkvene oblasti. -^^ IV. (XV.) Leto. =^ VSA PRAVICA ZADRŽANA. y¦¦-.-¦¦ ¦''. •' ' . ¦;"¦.¦¦¦• ¦ .' . ' ¦•. ' ¦ ¦ ' \' ¦; '•'¦ '* Cena 1 krona. •• ; '<¦'" • v ¦¦¦'¦'¦ Na svetlo dan od vrejevaštva Marijinoga Lista v Črensovcih. Cserfold Zalam. . t / 0 a / ' ' -:< ;¦ .-;.v-, ¦ «^> ...;. . |soto«J ¦.:-, . .....¦¦¦'¦¦ ''¦' "' v' " ¦'-¦¦* ¦. T)'^li'dJ|7,'l;i^U'' Balkanyi Hn6, Alsolendva i Muraszombat. r--_riT"rxyi-t/\y&T' Posner, Budapest. . . • ¦¦¦>.¦¦Y. ; >. > .v-<- - ' .....'¦';'.¦./.•. '•.•- A'';. -.¦... Sečen. 1. je den 8 v. 26 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 1 m. Den Dnevnik svetnikov o.vo leto Obr. Jez. akar apat Genovefa dev. Tit p. f Telesfor p. m. C hod CC Sunca Sunca izhod ! zahod v. m. v. m. 50! 49| 49 49 49 4 17 18 19 20 21 Meseca izhod Meseca zahod predp. 10 53 11 7 11 21 11 35 pop. 10 25 11 43 predp. 12 49 1. Modri od sunčenoga izhoda Mat. II. 1—12. 6 tfedela, , Sv, Trije Krali A. 7 49j 4 22 11 52 I 7 Ponedelek Kajmund sp. j% 49; 23 pop. 8- Tork Severin apat gg 49 24 12 43 ! 9 Sreda Julian m. «JK 48 25 1 23 10 Cctrtek Agoton papa «g 48 27 2 15 11 Petek Higin p. m. f fptf 48 28 3 22 12 Sobota Tacian p. ® wt 47j 30 4 39 j 1 57 3 7 4 19 5 31 6 37 7 34 8 17 2. Kda bi Jezuš dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52. JL po Treh-Kralih Hiralij p. Pavel piiščavnik Marcel p. m. Anton piiščavnik Priska dev. Bl. Marjeta dev. 47> 4 31 47! 32 461 33 45 44 43 43 35 36 37 37 6 3| 7 27 8 51 10 11 11 32 predp. 12 53 8 50 9 16 9 37 9 55 10 13 10 30 10 49 3. Svadba je včinjena v Kani. Jan. II. 1 —11. m 22 23 24 25 26 Tork Sreda Četrtek Petek Sobota a. elek po Treh-Kralih ^gneš dev. m. II. pov l r< Agnes d< Vince m. Zaročenje Bl. D. M. Timotej p. Spreobrnitev Pavla f Polikarp p m. 7 42 4 38 41; 40 40! 43 39 38 37 36 45 46 47 49 2 16 3 37 4 55 6 2 6 56 7 34 8 2 11 15 11 44 pop. 1 20 2 25 3 39 4 54 4. Od delavcov vu vinogradi. Mataj XX. 1—16. 29 30 31 ft ,edeJa. onedelek Tork Sreda Cetrtek nicov vg I. pre^l pepelni Ag-nes aev. Ferenc Saleški p Martina dev. Peter Nol. sp. ^2 7 35 4 51 8 25 C|L 34 52 8 43 c#L 33 54 8 59 Jf 32 55 9 12 ff 31 57 9 26| 6 7 7 17 8 24 9 30 IkM Spremeni meseca: C Zadnji krajec 5. ob 12 v. 50 m. poldne. © Mlad 12. ob 11 v. 36 m. v noči. J) Prvi krajec 19. ob 3 v. 38 m. pop. @ Pun 27. ob 4 v. 14 m. zajiitra. Vremen po Herscheli: 5. sneg in dež, 12. mrzlo i vetrovno, 19. lepo i prijetno, 27. sneg i vetrovno Pravilo staroga kmeta za Januar: Vedrno novo leto Da nam dobro žetvo. Pavlov veter Je ne dober. Či je toplo v Januari, Sprotoletje se pokvari. ~t*r~*7if*r Sušec. 1. je den 9 v. 29 m. dug-i; do konca meseca zraste 1 v. 28 m. Den Petek Sobota Dnevnik svetnikov Ignacij p. m. Svečnica f D hod Sunca Sunca izhod ! zahod i v. m. v. m. 30 28 4 58 59 Meseca izhod 9 40 9 57 Meseca zahod v. m. 11 41 predp. 5. Prilika od sejača i semena. Luk. VIII. 4—15. II. pred pepelnicov Andraš kors., sp. V. C Agata d. m. Dora dev. m. Romuald apat Mat. Janoš sp. Ciril Aleksandr. p. f jC 7 27 5 1 10 15 j4 26 3 10 40 fgL 24 5 11 14 2S 22 6 11 59 iHJ 21 j 7 pop. flrt 20| 9 2 11 H 19 11 3 35 12 50 00 11 19 18 6 9 6 47 6. Jezuš odzravi slepoga. Luk. XVIII. 31—41. ld Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota III. pred DeDelnicov Prikazen N. D. M. © Eulalila dev. Pepelnica -j-|- Valentin diihovnik -j-Faustin i Jovita m. -j-j-Juliana dev m. -j- ffi 7 17 5 13 5 00 Ot 15 13 6 26 tf 14 14 7 50 tf 12 15 9 14 HC 10 17 10 38 HIS 9 18 predp HflS 7 20 12 3 7 16 7 39 7 59 8 18 8 35 8 54 9 17 7. Hiidi diih skiišava Jezuša. Mataj IV. 1—11. Nedela Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota m. I. postna Simeon p. Konrad sp. Eleuterij p. K1 Severian m. Stol sv. Petra Peter Damj. p. g 7 5 5 22 1 27 3) f m> 4 21j 7 33 19^ 34 18 35 36 37 38 171 16 15 14 39 55 9 23 39 57 20 50 1 55 3 1 4 7 5 14 6 23 7 33 8 40 21. Idoči včite vse narode krščavajoci je v Imeni Oče i Sina i" Duha svetoga. Mat. XXVIII. 18—20. 4l3 26 Nedela 27 Ponedelek 28| Tork 29 Sreda 30 Cetrtek 31 Petek I. Sv. Trojstvo,Trojica Beda sp. Augustin kant. Magdalena Pac. dev. Telovo Petronila dev. f 12; lli 11! 10 91 41 42 43 44 45 46 4 29 5 19 6 22 7 34 8 50 10 9 9 40 10 32 11 12 11 43 predp. 12 00 Spremeni meseca: C Zadnji krajec 3. ob 11 v. 26 m. v noči. © Mlad 10. ob 2 v. 1 m. pop. 3 Prvi krajec 17. ob 9 v. 14 rn. večer. © Pun 25. ob 11 v. 32 m. v noči. Vremen po Herscheli: 3. lepo, 10. dež, 17. dež, 25 lepo. Pravilo staroga kmeta za Maj: SIan'ca v začetki me- seca Maja Zoritvi sada jako na- gaja. Dnevi Servac, Pon- grac, Bonifac'ja Iepi Z sladkim vinčekom nam napunijo kleti. Za vol' mraza bod boječi, Komaj Vrban pride z peči. Ivanšček. 1. je den 15 v. 48 m. dugi, do 22. zraste 17 m., potom se skrči do konca 4 m. 22. ob 1 v. 15 m. v noči zač«-tek leta. Najdugši den, najkračiia noč Den Dnevnik svetnikov J) hod Sunca | Sunca izhod i zahod v. m. v. m Meseca Meseca izhod zahod 1| Sobota | Pamfil m. | ff I 4 8| 7 47| 11 27 ; 12 29 22. Neki človek je pripravo veliko večerjo. Luk. XIV. 16—24. Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 11. po Risalih ^ Klotilda kraljica,Oliva Kvirin p. Bonifac p. m. Norbert p. Najsv. Srce Jez. *j" Medard p. 23. Prilika od zgubljene ovce. Luk. XV. 1—10. 9 Nedela------III. po Risalih žT 10 Ponedelek Margeta kralica r4^ 11 Tork Barnabaš apoštol r^ 12 Sreda Flora dev. čflK 13 Cetrtek Anton padov. sp. C$L 14 Petek Bazil p. f Jf 15 Sobota Ost. sv. Martina J* 4 41 7 53 4 54 3! 55 56 56 3 3 3 3| 57 57 9 56 10 37 11 6 11 28 11 46 predp. 12 2 4 24 5 35 6 54 8 12 9 27 10 36 11 44 16 17 18 19 20 21 22 24. Pravo je Jezuš Petri: Pelaj na globočino i prestrite mreže na lovlenje. Luk. V. 1 —11. Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota IV. po RisallB T Adolf p., Laura m. Marko i Marcel. m. Juliana Falk. dev. Florentina dev. Aloizij sp. •{* Paulin p. 4 31 7 58 3 3 3 3 8 3 3i 58 59 59 0 0 0 12 16 12 30 12 44 1 1 1 22 1 49 2 25 pop. 1 54 3 2 4 10 5 20 6 28 7 32 25. 23] 24 25 26 27 Či ne bode obilnejša vaša pravica, kak farizeušov, ne pridete v kraljestvo nebesko. Mat. V. 20—24. Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek oobota po Risalih Ivan Krstitel ® Vilmoš apat (Viljem) Janoš i Pavel m. Ladislav kralj Leon papa t reter l ravel apost. frt! 4 3| 8 0 fff 3i 0 W$ 4 0 .^4 0 n 4 o tf 5 0 n 5 o 3 14 22 6 39 58 16 10 35 8 28 9 12 9 49 10 12 10 34 10 52 11 9 26. Milo mi je nad vnožinov... že tri dni trpijo i nemajo, ka bi ieli. Marko VIII. 1—9. 30, Nedela----1 VI. po ifršaiih---- | >fS | 4 6| 8 0| 11 54 111 27 Spremeni meseca: 2. m. } Zadnji krajec ob 5 v. 20 zajiitra. Mlad 8. ob 11 v. 3 m. veČer. Prvi krajec 16. ob 2 v. 12 m. pop. Pun 24. ob 11 v. 28 m. predp. Vremen : Spremenljivo. Pravilo staroga kmeta za Junij: Stirideset dni se ne- bo suzi, Ce na Medaravo ž njega rosi. Vidove megle se žito Ce Miirčar jo vidi, že v žetvi dvoji. Sloven veli: ka Pet-rov dež Za lagev i pisker je meč. Julii 31 dnevov ma. Jakopešček. Mali srpan. 1. je den 16 v. 1 m. dugi, do konca meseca se skrči 55 m. Den 1 Ponedelek 2 Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota Dnevnik svetnikov Najsv. Krv Jez. Kr. C Srpna Marija Helijoder p. Berta dev. Anton Zacc. diih. *f* Dominika d., Izaias pr. D hod Hfoj Sunca | Sunca izhod zahod v. m. v. m. 4 7 8 0 7 59 8 59 8 59 9 58 9 58 Meseca \ Meseca izhod ' zahod pop. 2 38 11 46 predp. 4 3 | 12 8 5 27 12 37 6 43 7 45 1 15 2 7 27. Varte se od krivih prorokov... Je ii berejo z trnja grozdje? Mat. VIII. 14-21. Nedela 8| Ponedelek Tork Sreda Četrtek 12| Petek 13| Sobota 9 10 11 VII. po Risalih Elizaoeta kralica © Anatolia dev. Amalia dev. Pius papa Janoš Gualb. sp. "f Anaklet papa — 4. 4 10 7 57 11 57 11 57 12 56 13 14 15 55 55 54 8 31 9 5 9 29 9 50 10 7 10 21 10 35 14 30 48 6 8 18 9 27 10 36 28. Bio je neki bogat, ki je meo špana i te je bio obtoženi. Luk. XVI. 1—19. ^ 14| Nedela 15 Ponedelek 1 16 Tork 17 Sreda '18 19 Cetrtek Petek 20i Sobota VIII. po Risalih 12 apoštolov Karmelska D. M. ]) Andraš i Benedek Friderik p. Vince Paulanski sp. "f" Marjeta dev., Elia pr. 4 16| 7 54 10 49 17 53 11 5 18 53 11 24 19 52 11 49 20 50 predp.l 21 49 12 21 ' 22 48 1 9j 11 41 pop. 1 55 3 3 4 13 5 19 6 18 29. Jezuš se je jokao nad Jeruzalemom. Pridejo dnevi na tebe. Luk. XIX. 2 22 23 24 25 26 Ned( Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek 27[ Sobota IX. po Risalih Marija Magd. pok. Apolinar p. m. Bl. Kunigunda d. Jakab apoštol Ana, mati Pr. D M. f Pantaleon m. j€|4 23 7 47 24 46 25 45 27 44 28; 43 291 42 30| 40 HKS i 58: 3 5! 4 21 5 42 7 3 8 23 9 43 7 45 8 15 8 40 8 59 9 17 9 34 30. Dva človeka sta gori šla v cerkev, da bi molila. Luk. XVIII. 9—14. 28 29 30 Nedela Ponedelek Tork 31! Sreda X. po Risalih Marta dev. Julita, Abdon m. C Ignacij Lojolanski sp. HC 4 32 7 39 M 33 38 M 34 37 M 35 36 11 4 j 9 52 pop. i 10 13 1 49!10 38 3 13 11 13 Spremeni meseca: C Zadnji krajec 1. ob 9 v. 43 m. zajutra. © Mlad 8. ob 9 v. 22 m. zajiitra. '; Prvi krajec 16. ob 7 v. 25 m. zajiitra. .:-, Pun 23. ob 9 v. 35 m. večer. C Zadnji krajec 30. ob 2 v. 14 m. pop. Vremen po Herscheli: Zaprva spremenljivo, 8. spremenljivo, 16. spremenljivo, 23. le- po, 30. dež. Pravilo staroga kmeta za Julij: Sprne Marije dež rao kre nam da v roke : Ovsene,psenične, rže- ne kope. Jakob či je lepi, Mrzli bodo svetki, A obilna bo jesen V vsakom sadi vsem ljiidem. Elijašov den, či li grmi vu njem, Od Boga je dan kak vsaki drugi den. August 31 dnevov ma. Mešnjek. 1. je den 15 v. 3 m. drugi, do konca meseca se skrči 1 v. 34 m. Den 1 Cetrtek 2 Petek 3; Sobota Dnevnik svetnikov Verige Petra apošt. Alfonz Liguorski p. *j* Najdenje sv. Stev. M. J) hod 1*3 Sunca j Sunca izhod zahod v. m. v. m. 4 371 39 40 33 31 30 Meseca izhod Meseca zahod 5 36 ! predp. 6 27 12 58 7 5i 2 10 31. Jezuš ozdravi gliihonemoga. Marko VII. 31—37. Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek 10 Sobota Snežna D. Marija Spreobrazenje G. © Donat p. m. Cirjak m. Roman m. "j* Lovrenc m. 4 42 7 29 43 44 46 46 47 48 27 25 24 24 22 20 7 32 7 53 8 11 8 25 8 25 8 40 8 55 3 28 4 45 6 00 7 11 7 11 8 20 9 26 32. Neki človek je spadno med razbojnike, ki na pol živoga ostavivši ga, odišli so. Luk. X. 23—37. 12 Ponedelek 13 Tork Sreda Četrtek 16| Petek 17! Sobota \.ll. po Risalih Klara dev. Hipolit i Kasijan m. Euzeb diihovnik Velika Meša Joakim, Rok sp. Liberat m f 4 49 7 19 50j 17 52 16 14 53 54 56 57 12 11 9 9 10! 9 28 9 49 10 18 10 55 11 44 predp.i 10 33 11 41 pop. 1 58 3 4 4 6 5 00 33. Jezuš ozdravi deset gobavih možov. Luk. XVII. 11 — 19. Nedela Ponedelek 21 Sreda 22i Četrtek 23j Petek 24i Sobota XIII. po Risalih LudovikToledanski p. Ivana Franciška dov. Timotej m. Filip Benitski sp. *j" Bertalan apoštol 4 581 7 7 0 5 2 4 3! 2 41 0 6! 6 59 7 57 12 46: 1 57: 3 18 4 40! 6 2 7 25 8 47 i 5 42 6 15 6 41 3 22 40 58 34. Nišče ne more dvema gospodoma sliižiti. Mataj VI. 24—33. Nedela Ponedelek Tork §reda Cetrtek Petek Sobota ^IV.^ po Risalih Zefirin papa Jožef kalazanski sp. Augustin pušpek ( Glavosek sv. Ivana Roza Limaska dev. f Rajmund sp. Izabela d. *m 5 8| 6 55 10 53 11; 51 12! 49 14; 15j 16i 47 45 43 10 11 11 36 pop. 2 21 3 31 4 26 5 5 8 17 8 42 9 14 9 56 10 51 11 58 predp. Spremeni meseca: © Mlad 6. ob 9 v. 30 m. večer. ) Prvi krajec 15. ob 6 v. 16 m. večer. Pun 22. ob 8 v. 27 m. zajiitra. ( Zadnji krajec 28. ob 8 v. 27 m. večer. Vremen po Hersheli: 6. spremenljivo, 15. lepo,22. spremenljivo, 28. spremenljivo. Pravilo staroga kmeta za August: Lovrenc deževen nam vino sladi, Lepa hajdina moč po njem dobi! Kakši je Lovrenc- Brtalanov den, Takša po navadi bo nam jesen. Velka Meša lepa i vroča, Ti si za vince moč i sladkoča. Lovrenc v vodo ka- men vrže, Nejdi v njo, huš! mrzla je že! September 30 dnevov ma. Mihalšček. Kimovec. 1. je den 13 v. 25 m. dugi; do konca se skrči 1 v. 38 m Zače-tek jeseni. Noč i den ednako dug-a. Den Dnevnik svetnikov hod Sunca | Sunca izhod | zahod v. m. I v. m. Meseca izhod Meseca zahod v. m. 35. Jezuš od mrtvih obiidi Naimskoga mladenca. Luk. VII. 11—16. Nedela Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota XV. po Risalih Stevan kral vogrslki Mansvet p. Rozalija dev. Viktorin p. © Zakariaš prorok *j" Košički mantrniki lh 5 18| 6 41 5 35 ! čfC 20 37 6 171 Jf 22 35 6 33 Jf 23 33 6 47 a2 24 31 7 1 ^ 26! 29 7 16 «J 27J 27 7 32 13 44 56 1 3 4 6 6 7 12 8 19 9 26 36. Jezuš ozdravi človeka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1—11. 8 9 10 11 12 13 14 Nedela Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota TCVnžfaTa M. Koj. M. Peter Klaver sp. Mikloš Toledanski sp. Prot i Hijacint m. Ime Marije, Guidon Amat p. ^ f Povišanje sv. Križa jf 5 28 6 25 7 53 jL 30 23 8 18! SB 31 2 8 51 X 32| 19 9 33 f$ 34 17 10 29 i UP# 35 15 11 35 jpft 36| 13 predp.j 10 35 11 43 pop. 1 52 2 49 3 35 4 12 37. Liibi Gospodna Boga... Driiga zapoved je spodobna: Liibi bližnjcga, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34 — 46. 15~TJedeIa~ 16 17 18 19 20 21 Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota XVII. po Risalih Eufemia d. Lambert p. Jož. Kup.sp. kvatref Januarij m. Eustak m. ®tt Mataj apoštol T fff 5 381 6 11 12 50 W 39 9 2 10 f 40 7 3 32 ff 42 5 4 56 HT 43 3 6 20 *C 44 1 7 45 M 46 5 59 9 13 4 40 5 3 23 43 1 20 44 38. Videvši Vupaj se 22 Nedela— 2-3 24 Ponedelek Tork 25! Sreda 26j Četrtek 27) Petek 28| Sobota Jezuš njihovo vero, pravo sinek, odpiiščajo se grehi XVHlTpo Risalih Tekla dev. m. D. Mar. reš. vlov. Gerard p. m. Ciprijan m. Kozma i Dom. m. C Venceslav kral je s žlakom vdarjenomi: tvoji. Mataj IX. 1—8. t M 5 47 5 57 10 42 M 49 54 pop. Jf 50 52 1 23 T 521 50 2 221 X*Z 53 48 3 7 E*Z 54 ^6 3 40 % 56! 44 4 4 j 7 13 7 53 8 46 9 40 11 3 predp. 12 18 30 39. Prilika od kralevskoga gostiivanja. Mataj XXII. 1—14. XIX. po Risalih Ponedelek Hieronim diihovnik c#: 5 57 58 42 40 4 24 4 40 1 33 1 39 Spremeni meseca: © Mlad 5. ob 11 v. 44 m. predp. 3 Prvi krajec 13. ob 4 v. 2 m. pop. ® Pun 20. ob 2 v. 1 m. pop. C Zadnji krajec 27. ob 5 v. 39 m. zajiitra. Vremen po Herscheli: Zaprva dosta dežja, 13. lepo, 20. dež, 27. dež. Pravilo staroga kmeta za September: Kakše je vremen na den Malemeše, Takše nam trideset dni ne odteČe! Ce na Mihalovo sever vleče, Veliko zimo i sneg prinese. Oktober 31 dnevov ma. Vsesvišček. Vinotok. 1. je den 11 v. 43 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 42 m. Den Dnevnik svetnikov D hod Sunca izhod v m. Sunca zahod v. m. Meseca Meseca izhod zahod Remigius papa Angeli čuv. Kandid m. Ferenc Asiški sp. Placid in tivariši m. 6 0 5 38 1 36 f 34 32 30 4 55 5 9 5 23 5 39 5 53 3 45 5 3 6 8 7 14 8 22 40. Jezuš ozdravi sina kraljevskoga človeka. Jan. IV. 45—59. 10 Nedela Ponedelek Tork §reda Cetrtek 11 i Petek 12 Sobota XX. po Risalih Marko grof Brigita dov. Dionizij d. m. Ferenc Boržijanski sp. Placida d. f iVlaksimilijan p. 61 5 28 6 21 I 8! 26 6 51 ! 10j 24 7 30 11 22 8 19 12 20 9 20 14 18 10 20 15! 16 11 45 9 30 10 38 11 42 pop. 1 29 2 8 2 40 41. Prilika od krala, ki je račun včino s slugi svojimi. Mataj XVIII. 23—35. 13 14 15 Nedela Ponedelek Tork 16! Sreda 17 18 19 Cetrtek Petek Sobota "XXI. po RisalitT Kalist papa Terezija dev. Gal apat Hedvika kralica Lukač evangelist .t Peter iz Alkan. sp. ® ff 6 17 2 14 predp.j if 18 12 1 5! ii 19 10 2 25 H#L 21 9 3 37 *C 23 7 5 11 | ffi 24 5 6 40 ffi 25 3 8 9 5 26 44 3 4 22 44 11 42. Dajte casari, ka je casarovo. Mataj XXII. 15—21. 201 NedelaT" 21 Ponedelek 22 Tork 23] Sreda 24 Četrtek 25; Petek 26! Sobota XXII. po Risalih Uršula dev. Kordula dev. Severin p. Maurus p. Margarita Alc. dev. *j" Demetrij m. C J^ & ii 6 27 29 30 321 33 35 37 1 9 40 5 47 59 11 4 6 35 58 pop. 7 38 56 1 5 8 50 54 1 41 ! 10 8 52 2 8 11 24 51 2 29 pop. 43. Jezus ozdravi Jairošovo hcer. Mataj IX. 18—26. 27 28 29 30 31 TŠfedela^ Ponedelek Tork Sreda Četrtek ^OOIL po Risalih Simon in Juda apošt. Narcis p. Klaudij m. Lucila dev. Vuk p. 1* ftl 6 39i 4 49 «J 40, 47 A. 41| 46 J& 42 44 SS 43l 43 47 2 3 16 3 31 3 40 12 37 1 45 2 52 3 59 3 64 Spremeni meseca: © Mlad 5. ob 4 v. 5 m. zajiitra. 3 Prvi krajec 13. ob 6 v. pop. @ Pun 19. ob 10 v. 35 m. vecer. C Zadnji krajec 26. ob 6 v. 35 m. večer. Vremen po Herscheli: Zaprva dež, 13. dež, lepo, 26. lepo. 19. Pravilo staroga kmeta za Oktober: Moker Dioniz mokro zimo da, Gallus či je siihi, lepo leto da. f%\ Andrejšček. 1. je den 9 v. 57 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 16 m. Den rv PeJrk Sobota Dnevnik svetnikov & sesvecovo en vseh vernih diiš t D hod Sunca I Sunca izhod J zahod v. m. v. m. 6 43 45! 4 42 41 Meseca izhod 3 47 4 4 Meseca zahod 5 5 6 13 44. Veliko gfibanje je postanolo na morji. Mataj VIII. 23—27. i 5; s! 9| Nedela Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota XXIV- po Risalih ® Karol Bororomej p. Imre vojvoda (Mirko) Sv. ostanki v piišp. Eng-elbert p. Gottfrid p. f Teodor (Božidar) 6 47 50 51! 53i 55 56: 57| 4 39 4 26| 36 5 30 35 6 26 34 7 13 32 8 18 31 9 30! 29 10 46 j 7 21 9 33 10 34 11 25 pop. 12 41 1 6 45. Od človeka, ki je posejao dobro semen v svojo njivo. tVlataj XIII. 24—30. 12 13 14 15 16 Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota XXV. po Risalih Martin p j) Martin papa Stanislav Kostka sp. Josafat m. Leopold sp. Gertrud*j* Edmund p. ff 6 59j 4 28 predp.j #70 27 12 3i >C 2 26 1 20 *C 3| 25 2 40 HfrL 5; 24 4 41 M 6 23 5 33! ff 8 21 7 3 27 46 4 23 43 7 38 46. Spodobno je kralestvo nebesko k zrni... k kvasi. Mataj XIII. 31—35. 18 19 20 21 Nedela Ponedelek Tork Sreda Četrtek 22| Petek 23 Sobota XXVI. po Risalih Odon apat g) Elizabeta kralica Feliks Val. sp. Darovanje D. Marije Cecilia devica f Klemen papa 1*3 7 9 4 20 8 32| 10 19 9 51 ! 12 18 10 52 14| 17 11 38 15 16 pop. i 16| 15 12 33 ! 18| 14 12 52 4 22 5 19 6 29 7 48 9 8 12 24 11 36 47. Od riišenja Jeruzalema i od slednje sodbe. Mataj XXIV. 15-35. 24 Nedela XXVII. po Risalih 25 Ponedelek Katarina dev. m. 26 Tork Konrad p. 27 Sreda Virgil p. 28 Četrtek Jakob iz Marke 29 Petek Saturnin m. 30 Sobota Andrej apoštol t Jf 7 19 4 14 1 9 Jf 21 13 1 23 Jtf 22 12 1 37 qM 24 11 1 53 j4 25 11 2 10 j€ 26 11 2 31 2B 27 11 2 40 predp. 12 45 1 51 2 55 4 2 5 10 6 3 Spremeni meseca: © Mlad 3. ob 10 v. 2 m. večer. Prvi krajec 11. ob 5 v. 46 m. pop. Pun 18. ob 8 v. 33 m. zajiitra. C Zadnji krajec 25. ob 11 v. 25 m. predp. Vremen po Herscheli: Zaprva lepo, 11. lepo, 18. dež, 25. dež. Pravilo staroga kmeta za November: Mraz Vsehsvecov to pomeni, Ka Martina den bo lepi. Ci je Martin lepi, yel- ko da zimo, Ci je megleni, slabo dobimo. December 31 dnevov ma. Božič. Prosinec. 1. je den 8 v. 40 m. dugi do 22.; potom zraste do konca me-seca 5 m. Začetek zime. Najkračiši den, najdugša noč.' Den Sunca Sunca izhod j zahod v. m. ; v. m. Meseca ' Meseca izhod l zahod 48. Od slednje sodbe. Luk. XXI. 25—33. Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek 7 Sobota L Adventna Bibijana dev. Ferenc ksaver. sp. Barbara dev. m. Saba apat Mikloš piišpek Ambrozij p. SS 7 27 4 10 2 56 : S 29 9 4 13 i ,7P# 30 8 5 7 W$ 31 8 6 11 H 32 7 7 21 jTf 33 7 8 35 ff 35j 7 9 49 6 19 8 27 9 21 10 6 10 42 11 10 11 32 49. Ivan Krstitel vu vozi. Mataj XI. 2—10. 9 10 11 12 13 14 Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota Tl. Adventna Leokadia dev. Melkiadeš papa Damaz papa -'-' T Sinezij m. Lucija dev. TT Nikazij p. tfl 7 36, 4 7 10 8 ff 37 7 predp ^e 37 7 12 21 HC 39 8 1 40 Daj po Jožefi, Mariji Vse — in ž njima se zjedini, Duhovniška ma čast Veseli naj ma zrast, Delaj, trpi Vse do smrt/, NaJ po njima duhovniki So mi pravi namestn/k/.« Kak svet' Jožef, sladka Mati ' Naj moreta ovcam dati Duhovnika, Pretrpita Več kak msrti bo na sveti, Tak naj tudi tvoj zg/ed sveti! Trpi, vmiraj, vmeri...! To njim' v roke deni Za duhovne...! To jeprava Srca mojega to/ažba. SRČEN. ZGODOVINA katoličanske Materecerkve ...¦'• - spisana po pongrAc jožefi ' . z dopiiščenjom estergomske cerkvene oblasti 5541/1912. ¦ ¦ ' ' ' ' I- Stari krščanski čas. Od nastavlenja Materecerkvi do Velikoga Karola, od 33—800 leta. . , \ 1. §. Nastavlenje Materecerkvi. , , Jezuš Kristuš, naš predragi Zve- apoštolie ne začali včasi glasiti Je- ličitel, gda je na zemli dokončao zušov navuk i nastavljati Matercer- svoje božansko včenje i gda je kev. Bojali so se i notrizaprli v spuno zveličanje človečanskoga na- hižo slednje večerje, gde so boga- roda, povrno se je nazaj v nebesa. moleči čakali prišestje obečanoga Ali da je želo, naj bi do konca Diiha sv. Na deseti den, na židov- sveta vsaki človek deležen postao ske risalske svetke med velikim sada zveličanja ino bi spoznao od šumlenjom v podobah žarjavih je- njega razglašene pravice: zato je zikov je Diih sv. dolstopo na nje i nastavo svojo sv. Matercčrkev. Z napuno ]e duše njuve z krepostjov svojih prvih vernih je najmre ode- i svetlostjov. Zdaj so že brezi straha brao dvanajset, ober šterih je Si- naprejstopili i srčno glasili Kristuša. mona Petra postavo ino njim je I ovo od vseh stranih vkiipsprav- zapovedao, naj idoč po celom sveti leni židovje vsaki je nje čiio po včijo narode na vsa ona, kaj so svojem jeziki govoriti. Posebno pa člili od njega i šteri bodejo vervali, sv. Peter apoštol je z takšov moč- naj one okrstijo v imeni Očč, Sina jov svedočo Kristušovo gorstanenje, i Dliha sv. ka se je včasi trijezero liidi dalo Vsi tak okrščeni verni, šteri pod okrstiti. voditelstvom apoštolskih nasledni- To je bio začetek Mater^cerkvi. kov, piišpekov i pod glavov sv. Risalski svetki so tak rojstni den Petra naslednika, rimskoga pape na Materecerkve. zemli živejo, se računajo med ko- Že bliizi dvejezero let nepre- trige Kristušove Materecčrkve i oni menjeno stoji Kristušova Matic^r- tvorijo krščansko kath. Matercčrkev. kev. Razširjavanje, vojiivanje i stališ- Po Kristušovom vneboidenji so njeni, nadale velko i dobrotivno — 21 — moč njeno na človečanstvo v teh dvejezero letah, cerkvene zgodovine predavajo. Z cerkvenih zgodovin se nav-čimo, ka je Matecerkev ne človeče, nego božansko nastavlenje, i ka njo ne premorejo vrata peklenska- 2. §. Preganjanje krsčenikov v Palestini. ' Apoštolje so v Jeružalemi dale predgali. I gda je Bog po njihovih rokah vnoge čiide čino, delo njuvo se je ¦ tiidi z vekščga posrečilo. Broj vernih se je hitro povnožo. Prvi krščenicje so pobožno i sveto živeli: edni so bili v veri i lubez-nosti, vreli v molitvah i v vlamlanji kriiha (v sv. pečiščavanji). Bogati so odali vrednost svojo, štere ceno so apoštolje med siromake razdelili. Ali gda se je vernih broj od dneva do dneva povekšavao i apoštolje so že več ne zadoleli al-moštva deliti, zato naj bi oni ne-zmenkano lehko evangelium glasili, so sedmero pobožnih moškov ode-brali, na štere so skrb siromakov naslonili. Eti možacje so se diakoni imeniivali. Židovje so se prestrašili vidivši, kak hitro se razšerjava krščanska vera, zato so dali spoloviti apoštole ino so je pred visoki sodnji stolec postavili. Židovski popevje i pismo-znanci so njim ostro prepovedali, naj v Jezušovom im^ni ne včijo. Ali apoštolje so na to prepoved nika ne dali i dale so glasili evan-gelium. Zato so njL znova pred shod postavili. I gda je višnji ži-dovski pop od njih zvedavavo, za-kaj so prepoved ne zdržali, sv. Peter apoštol je odgovoro: »Raj moremo pokorni biti Bogi, kak pa človeki«. Na to so se razsrdili sodci velkoga shoda i šteli so včaši apoštole na smrt osoditi. Ali neki Gamaliel imentivani moder človek goristane i imenite reči pravi: »Piis-tite nje ar či je njuvo delp od člo-veka vzmišleno, te tak od sebe na nikoj pride, či je pa od Boga, te je pa tak ne morete razmetati«. Na to je veliki shod apoštole dao zbičii-vati ino je odpiisto. Ali mir je ne dugo trpo, znova je ostro preganjanje nastanolo. Po-sebno neki Šaul imentivani mla-denec je z velkov vrelostjov pre-ganjao krščenike, notrivdarvši v njuve hrambe je nje odnet v tem-nico vlačo. Te prvi aldov toga pre-ganjanja je bio na siromake skrb noseči sv. Števan diakon. On je najmre z velikov srečov glaso Kris-tušov navuk i Bog njemi je dao čiidodelno moč i modrost. Židovje so se preveč srdili na njega i hitro so ga pred visoki zbor postavili. Števan je tii njim z ostrim glasom na očih vrgao njuvo trdokornost, na štero so njega srditi židovje zviin varaša odvlekli i tam so ga vkamenuvali. Merajoč ešče se je molo za svoje neprijatele govoreči: »Gospodne ne vzemi njim to za greh«. On je bio te prvi, šteri je z prelevanjom svoje krvi svedočo po-leg pravice krščanske vere. Na to močno preganjanje so se — 22 krščenicje z Jeružalema v zvti- Potom je sv. Paveo z Bar- nešnje vesnice potegnoli i kama so nabom v Antiohii glaso Kristušovo samo prišli, vsepovsčdi so razsejali vero, gde se mnogo poganov dalo evangeliumsko semen. Tak je ešče okrstiti. V tom mesti so se Kristu- preganjanje Matercerkvi hasnilo. šovi naslednicje obprvim imenii- : ¦ , . vali za krščenike. 3. §. Triidiapoštolov. Ravno v tom varasi je bilo prvo razkolništvo med vernimi. Z židov-V začetki so apoštolje samo ži- skoga okrščeni so Moyzešovo pra-dovom glasili evangelium. Ali v vdo i vsakojačke židovske navade ednom skrivnom videnji je Bog (kak obrezavanje i zmivanje) ob- naznano Petri, naj pogane tiidi v Ma-tercerkev piisti. Kor-nelij, rimski stotnik v Cezarei je bio te prvi od poganov, koga je sv. Peter okrsto. Za tem so ovi apoštolje tudi začali poganom krščansko vero glasiti. Posebno pa sv. Paveo je ne-obtriidljivo poganom evangelium glaso. Ete apoštol, se je prle za Šaula zvao i hiido je preganjao kreščenike. Ravno v Damaskus se je paščo, naj bi ta po- Jezuš Kristuš, Božij Sin, nastavitel katho= ličanske Materecerkve. držali i to včili, ka z poganskoga okrščeni vsa eta tiidi morejo obdržati, či se ščejo zveličati. Naj bi se to pitanje- razsodilo i dokončalo, Paveo i Barnaba sta šla v Jeružalem, gde so že vktipspravleni bili ovi apdštolje. Na reč sv. Petra i mlajšega Jakoba so dokon-čali, ka krščenikom Moyzešovo pravdo i predpise ne trebe zdržati. To je bilo prvo cerkveno spra-višče. Po jeružalem-skom spravišči je sv. begjene krščenike zvezane v tem- Paveo odišeo na dugo apoštolsko nico vrgao, gda ga je Bog na poti pot. Sprehodo je trikrat med mno- čiidnovito spreobrno i za svojega apoštola postavo. V Damaskusi na mesto toga, ka bi krščenike pre-ganjao, je on sam Kristušovo bo-žanstvo predgao. Židovje so ga zato na smrt iskali i on je mogeo z mesta pobegnoti. gimi pogibelnostmi Malo Ažio i grčke varaše, vsepovsedi je vrelo predgao Kristušov navuk i mnoge kreščanske občine nastavo. Gda se je z tretje poti v Jeružalem povrno, te so ga že židovje na smrt iskalL Ali zapovednik rimske vojske ga je — 23 — ¦•; n y> odslobodo z njuvih rok ino ga je pod stražov pri sebi zadržao. Sv. Paveo se je pa više na. casara za-zavao, zato so ga v Rim odpelali, gde je pod paskov ednoga vojaka slobodno hodo i lehko vero krščan-sko glaso. Za dve leti se je vood-slobodo i znova je pohodo od sebe nastavlene občine. K svojim verni-kom je vnoge z lepimi navukmi pune liste spisao, z šterih je 14 goriostalo vu sv. pismi novoga zakona. Med tem je sv. Peter svoje puš-pekovo stolno mesto z Antiohie v Rim premesto, kam se je tiidi sv. Paveo nazajpotriido i sv. Petra je v nastavlanji rimske občine zmožno pomagao. Slednjič po Kristušovom narodjenji v 67. leti sta obadva man-terniško smrt pretrpela. Sv. Petra so na njegovo želenje z glavov dol na križ razpnoli, ar se je za ne-vrednoga štimao, ka bi tak mro, kak njegov božanski učiteo. Sv. Pavli pa, da je on rimski državnik bio, so glavo odsekali. Ovi apoštolje so tiidi z prispo-dobnov vrelostjov Jezušovo vero glasili. Mlajši sv. Jakob je sam os-tao v Jeruzalemi, kak prvi piišpek toga mesta, ovi so se pa po vseh krajinah sveta razišli. Vsi so svojo krv prelejali za Kristuša, samo sv. Janoš je mro z navadnov smrtjov. Ete lubleni vučenik Jezušov na bl. D. Marijo skrb nošeč je do njene smrti ostao na Svčtoj zemli (v Pa-lestini), po tom je pa odišeo v Efez, i kak piišpek toga varaša je rav-nao ažianske občine. Domician ca- sar ga je v vreli olij dao vrči i gda se je z toga čudnovito zdrav od-slobodo, te ga je odposlao na Pat-mos otok. Eti je spisao sv. Janoš svojo knigo skrivnoga razodetja. Med apoštolmi je on najduže živo i mro je mirovno v stotnom leti svoje starosti. 4. §. Razriišenje Jeružalema. Židovski narod, (odebrai^o liid-stvo Gospodovo v starom zakoni), je Meššiaša ne goriprijao, nego Ga je na križ razpno,, vučenike njegove je pa preganjao. Zato se je ober njih kaštiga boža dugo ne miidila. Jočeč njim je to napovedao Jezuš z etimi rečmi: »Jeružalem, na tebe pridejo dnevi i opašejo te neprija-telje tvoji z jamov, do zčmle te povalajo i ne nehajo v tebi kamen na kamni; ar si ne spoznao časa pohodjenja tvojega«. Vse to se je spumilo v 70. leti po Kristušovom rojstvi Na hujštenje krivih Meššiašov so se židovje proti rimskomi na-mestniki poreberili i rimsko vojsko so spomorili (66). Nero casar je svojega najglasovitejšega vojvodo Vespasiana poslao, naj bi vtro po-rebernike. V kratkom časi je obla-dao Judeo i šteo je že svojo voj- . sko proti Jeružalemi pelati, gda so ga v Rimi za casara postavili. Voj-vodstvo je te prekdao sini svojemi Titi, on se je pa nazaj v Rim povrno. Tit je na sprotoletje 70. leta z velikov vojskov Jeružalem okoli zagrado. Ravno so židovski vuzem- — 24 — ski svetki bili, zato se više million liidi v varaši zdržavalo. Ali na mesto toga, ka bi proti neprijateli vsi vkiipstopili, med sebotn so se grizli. Tit je veliki jarek dao skopati okoli mesta, z šteroga je več nišče ne mogeo vostopiti; i či je što šteo vo vuiti, vlovili so ga i na križ raz-pnoli. Tak veliki glad je vovdaro, ka so gladni že najmrzeče stvari jeli; neka mati je pa od glada svoje lastivno dete pojela. Zviin glada je ešče kiiga i pomor vovdaro, ar so mrtva tela ne mogli zakapati. Gda so Rimlanci najnotrešnji grad varaša zavzeli, te so hrambe vse sposmodili, ludstvo spoklali. Cerkev je tiidi dolzgorela, či jo je ravno Tit šteo obvarvati. Dolzgo-rene stene so pa do zemle razrii-šili, tak ka je tam zaistino ne ostao kamen na kamni. Eden million židovov je spokapalo, stojezer jih je pa v robstvo odegnanih. Gda so se sledi za Hadrian ca-sara židovje znova poreberili, Rim-lanci so je znova pobili i naj njim več ne bi dela davali, raztepli so je po vsem sveti i prepovedali, ka bi se več v Palestino nazajpovrnoli. Tak živčjo oni ešče dnesden razte-peni i svedočijo pravico Kristušo-vih reči. 5. §. Preganjanje krščenikov v rimskom kralestvi. Po smrti apoštolov so njihovi na-slednicje ravno tak vrelo širili krščansko vero, kak oni, tak so na-skori po velikom rimskom kralestvi vsešerom cveteče krščanske občine nastanole. Poganje so zaprva ne dosta marali za krščansko vero, ali gda je od dneva vsigdar več i več liidi ešče z plemenitaškoga sta-liša v njeno krilo stopilo, te so z nesmilenim krvavim preganjanjom šteli zadaviti krščanstvo. Potvarjali so krščenike, ka so bogotajci, vuj-vecje i nevarni višnjoj državnoj oblasti, zato so je z ostrimi kašti-gami šteli zapraviti. To najprvejše krvavopreganjanje proti krščenikom je zapovedao Nero casar. Te nesmileni casar je želo viditi gorenje ednoga velkoga va-raša, zato je dao vužgati Rim. Gda je pa vido, ka so se za toga volo čemerni ludje proti njemi obrnoli, te je svoje vužiganje na krščenike porino. Zapovedao jlh je vkiipspo-loviti ino kak vužigalce ostro kaz-niivati. V zverinske kože so dali zašiti krščenike i od psov raztrgati, drtige so pa na križ razpnoli, mnoge vu smolo namočivši so vužgali, naj bi kak goreče skale svetili v kra-levskom piingradi. Sv. Peter i Paveo sta tiidi pod tem casarom manterniško smrt pretrpela. Krvavo preganjanje je v rimskcm casarstvi bliizi tristolet nepretrgnjeno trpelo, v šterom časi desetero vekših preganjanj poz-namo. Vekše preganjanje je bilo za Marka Aurela casara, gda je Poly-karp smirnenski pušpek, vučenik sv. Janoš apoštola manterniško smrt pretrpo. Gda so toga starca ratali, naj blazni ime Kristušovo, ka — 25 — ga te odpiistijo, je etak odgovoro: (cirkusi) med divjimi zverinami, »86 let sliižim že Kristuši i on me je ešče ne razžalo, kak bi tak mo-geo blazniti Gospoda, Zveličitela svojega«. I veselo je stopo v ogenj, naj trpi i merje za Kristuša. Za Valerian casara je tudi močno preganjanje voodarilo, vu šterom v kolo vtreti, ali z železnimi kan-kami mrcvarnjeni. Batrivno i veselo so prelejali krv svojo za Kristuša i vero njegovo, ne samo cerkveni nego i svecki liidje, ženske tak kak moški, mlade dekličke i gingana deca. Z prelevanjom svoje krvi so je med vnogimi II. Sixt papa svoje svedočili poleg pravice svoje krščan- živlenje skončao. Gda so ga na moriščepelali, dia-kon njegov sv. Lovrenc ga je jo-čeč spitavao:»Oča moj kam ideš bre-z\ slugo svojega? Rezi pomočnika (diakona) si ti nig-dar ne daritve prikažuvao!« »Ne joči se — poto-laži ga — na tretji den za menom prideš; tečas na varno mesto deni cerkveno vred-nost.« Lovrenc je na to med siro-make razdelo cer-kveno vrednost. Gda je pa va-raški poganski poglavar D. Marija, mati prežalostna Jezuša Kristuša, Božjega Sina, nastavitela katholičanske Materecerkve. od nje- ske vere. Zato so se za krvne sve-doke, ali za man-ternike imentivali i njuve telovne os-tanke so kak dragi kinč obvarvali i ober njuvih gro-bov mešuvali. To najbesnej-še preganjanje je Dioklecian casar napravo z tem nakanenjom, ka krščanstvo sploh voztrebi. Vsakoga vlovlenoga kršče-nika, šteri je po-ganskim bogom ne šteo podložen biti, je dao skon-čati med strašni-mi mokami. Ali te je že mnogo krščenikov bilo, šteri ga terjao cerkveno vreanost, Lov- so zvun ništernih v svojoj veri med renc na vkiipspravlene siromake kazajoč njemi pravi: »Glej, to so cerkvevi kinči.« Rassrdivši se na to poglavar dao ga je na žerjavom ražnji spečti. V" Jezero i jezero krščenikov je vsem trplenjem stanovitni bili. Za-čalo se strahovitno mesarstvo, ali sekere so otopile, preganjalci so trudni gratali v tom krvavom deli. Na slednje se je sam casar navolo mesarstva ino je odstopo troni. To tak britko smrt prestalo v gledališči je bilo slednje preganjanje. 26 — 6. §. Krščenikov pobožnost v prvih stotinah. Či so ravno vu prvejših stotinah na zviina gledoč cerkvene zgodo-vine za volo krvavoga preganjanja žalostne bile, ali vse lepšo i vese-lejšo podobo je kazala vu tom časi notrašnja pobožnost vernih. Prvi krščenicje so sveto živeli. Nepre-trgnjeno preganjanje je povekšavalo njuvo pobožnost. Najvekša skrb njma je bila, naj bi si zveličanje spravili. Prosto so živeli, ogibali so se gizdosti i veselic poganov. Lii-bili so se pa na telko med sebom, ka so se nad njimi ešče poganje čiidivali govoreči: »gledajte kak pobožni i bogaboječi so oni i na kelko se liibijo«. Vsako nedelo so vkupprišli k daritvi sv. meše, štero soz vekšine pri grobi kakšega manternika opra-vili. Pobožno čtenje, razlaganje sv. pisma i pobožne molitvi so vpelali v najsvetejšo daritev. K daritvi potre-ben kriih i vino so verni z sebom prinesli i pri daruvanji na oltar po-ložili; pri prečiščavanji so pa vsi nazočni k sebi vzeli telo Gospod-novo. Doma ostanjenim pa betežni-kam so božanstvo domo odnesli. Za časa preganjanja so božo sliižbo v noči i skritih rriestah držali. Rimski krščeniki so v podzemel-skom pokopališči tak imeniivanih katakombah vkupprišli. To so tesni podzemelski hodniki (gang) bili, na dva kraja z votlinami za mrtva tela; gde so se hodniki križali, tam je bilo prostornejše mesto i eti so obsliižavali krščenicje sv. mešo. Ali večkrat so ta notri tiidi vdrli preganjalci i tam najdene so spoklali, ali pa vu vozo odeg-nali. V apoštolskom vremeni, gda so se liidje z velikim številom glasili na prijemanje sv. krsta, so lehko delili to svestvo. Ali sledi, ar so se vu preganjanji znajšli takši kršče-niki, šteri so svojo vero zatajili, so pod dugši čas trpečo probo i včenje bili podorženi. Šteri so se tak na-vuk vere krščanske včili, oni so se zvali za katekumence. Ali v skrov-nosti plemenitoga Olt. Svestva, sv. meše so sledi po sprijetji sv. krsta bili vpelani. Pri sv. meši so kate-kumenci samo pri sv. čtenjeh i molitvah smeli nazoči biti, za tem so pa odpiiščeni. Za časa pregan-janja so najmre krščeniki bistro pazili, naj njuve verske skrivnosti poganje ne spoznajo, ka je ne oskrunijo. Šteri so vu veliki greh spadnoli, oni so k pokore svestvi prihajali ino se tak z Bogom pomirili. Ali či je što z svojimi grehami spako na-pravo med vernimi, te je te greh mogeo pred vsem liidstvom odkriti. Naložena pokora je v onom časi ostrejša bila, kak dnes. Za znane grehe so mogii grešnicje pred ce-lim svetom pokoro delati večkrat duga leta, dokeč so odvezo za-dobili. Ali prošnja manternikov i spovednikov je mela moč pre-kratiti pokorni čas. To so (od-pustki). 27 — 7. §. Konštantin Veliki (306-337.) Na preganjane krščenike je v riroskom kralestvi lepša zarja počila te, gda je v kralestvi severnih krajin Konštantin Veliki casar pos-tao. Mati njegova, sv. Jelena je krščanka bila, po šteroj je Konštan-tin spoznao i polubo krščansko vero. On je ne šteo trpeti to, ka bi njegov casarski tovariš Maxencij v južnih krajinah preganjao krščenike. Vojsko je pelao prti njemi. Ali gda je vido, ka je njegova vojska dosta menša, kak bi viipao zmago čakati, vu vrelih molitvah se je k Bogi krščenikov obrno za pomoč. Na to se je na nebi po zahajajočem sunci v svetlosti eden križ skazao z etim napiskom: »V tom znamenji boš zmagao«. Cela vojska je vidila to čiidno prikazen. Vnoči se je pa ca-sari satn Zveličitel skazao ino njemi je zapovedao, naj, kak je vido na nebi, da napraviti vojaške . zastave i naj se pusti v boj. Konštantin je po podobi, štera se njemi je pri-kazala, včasi dao napraviti vojaške zastave, poleg Rima je Maxentijovo vojsko na nikoj spravo. Sam Maxencij je v boji spadno, Konštan-tin pa kak obladavec je v Rimi postavo svoj kraleski tron. '¦ Po toj zmagi 313. leta je Kon-štantin v Milani casarsko pismo vo-dao, v šterom je popolno sloboš-čino dao krščenikom v celom svo-jem orsagi. Čiravno je Konštantin krst sa-mo malo pred svojov smrtjov go-rivzeo, -li je v krščanskom diihi ravnao celo rimsko kralestvo. Ne-dela se je po vseh krajinah po krščanskom mogla posvetiti, od krščenikov vzete cerkvi i vrednost je zapovedao nazajdati. Cerkvi i piišpekije je obilno obdariivao. Po-gane je ne preganjao, nego po vseh prilikah je nje ratao na goriprije-manje kreščanske vere. Z svojov materjov, svetov Jelenov je vnoge krasne cerkvi dao zozidati, v Rimi, Carigradi (Konstantinapoli), v Betle-hemi. V Jeružalemi, gde je sv. Je-lena najšla Kristušov križ, je gla-sovito cerkev sv. Groba dao zozi-dati. Svoje stolno mesto je z Rima ' v Bizanc preselo, šteri varaš se je . po njegovom imeni za Konštanti-napol (Carigrad) imenuvao. • : Po njegovoj smrti so trije nje-govi sinovje navkiip kraluvali, oni , so že z močnov rokov trebili po-ganstvo, ali to je že ne bilo po-trebno, ar se je vera krščanska f, mirovno razšerjavala, poganstvo je pa hitro pomenkavalo. ;: 8. §. Julian verotajnik. Prvle kak bi poganstvo v rim- '¦ M skom kralestvi sploh preminolo, so -je ešče ednok šteli pobuditi. . ¦: Za Konštantinovimi sinnni je nje- :,; gov bratanec Julian stopo na ca- \i sarski tron. Julian se je v detinstvi ¦ v krščanskoj veri odgojavao, ali • /< sledi so ga poganski vučitelje med se dobili ino se je nazaj k pogan-stvi obrno, či se je ravno odzviina za krščenika kazao. Ali komaj je stopo na tron, včasi je sleko z sebe 28 zvunešnjo krščansko kožo ino se je kopao v. bikoskoj krvi, naj — kak je on mislo — z sebe do-lizapere krstno vodo. To je nameno, ka krščanstvo ztrebi i staro poganstvo nazajpo-stavi. Ne z krvavim preganjanjom, nego z peklenskov jalnostjov je šteo krščanstvo na nikoj spraviti. Porobo je cerkveno vrednost, kršče-nike je ne imeniivao na višišo čest, njuve šole je dolzapro, tak ka so prisiijeni bili pogan-ske šole pohajati. Svajo je delao med njimi, naj bi eden-drtigoga grizli. Po vseh prilikah se je špotaro z krščanske vere; Jezuša je sa-mo za sina galikan-skoga tesača itnenu-vao. Poganske cer-kvi je znova dao gorizozidati, pogan-skim popom je pa zapovedao, naj poš-teno živejo. Naj bi pa poliibilo ljtidstvo po-ganstvo, krščanske navade je prek v nje presado, kak pomaganje siro-makov, zidanje bolnic. Šteo je tudi zozidi jeružalem-sko židovsko cčrkev, naj bi Kris-tušovo prorokiivanje v laž postavo, ali z zčmle vovdarjeni ogenj i ze-melski potresi so ga prisilili, ka je z zidanjom gorihenjao. Vse hiido nakanenje nevernoga Juliana je zobstomsko bilo, pogan- Sv. Augustin, stvo se je že več ne moglo na novo živlenje pobtiditi, kak je to on sam spoznao, gda je na smrt streljeni spadno v boji ino z svoje rane tekočo krv škropivši proti nebi, je te slednje reči pravo. »Zmagao si Galilejec! (Jezuš)«. Po Julianovoj smrti so krščanski vladarje prišli na casarski tron, šteri so vero krščansko znova branili, poganstvo pa nazajstiskavali, tak ka so se poganje že samo v po-zadnjejših vesnicah znajšli. Zato so se od deačke reči »pa-gus«, ka telko za-dene kak vesnica, za. pogane imenii-vali. Slednjič je Teo-dozij Veliki casar po-ganske cerkvi p.o vseh krajinah dao dolzapreti i z tem se je v rimskom držanji poganstvo skončalo 395. leta. 9. §. Glavnejša kri* voverstva v starom kršč. časi. doktor cerkveni. Komaj je henjalo krvavo preganjanje, že so se nove nevole siinole na Kristušovo sv. Materc^rkev: razkolništvo je nasta-nolo vu krščanstvi, štero so ništerni zablodjeni vučenjacje napravili, gda so proti pravomi včenje Matere-cerkvi krivi navuk glasili. Glavna pravica krščanske vere je to, ka je Jezuš Kristuš pravi Bog, ta druga božanska oseba, z Očom — 29 — ¦¦•.-*\T, i sv. Duhom en sam Bog, ki je v določenom časi človek postao. Tak so to včili apoštolje, tak so to ver-vali vsi krščenicje v prvih stotinah. V štrtoj stotini pa eden Arij (Arius) imenuvani dtihovnik je v Alexan-drii to začao včiti, ka je Jezuš ne Bog, nego stvorjenje, šteri je Bogi samo spodoben, ali ne z njim ednoga bojštva. Pušpek njegov so ga gorizezvali, naj nazajpotčgne svoj krivi navuk i gda je to včiniti ne šteo, te so ga z Materecerkvin vozaprli. Ali Arius je te že več ver-nikov spravo sebi ešče med piiš-pekmi. Velika zmešlinga je bila za toga volo v Materecerkvi. Konštantin casar i I. Silvester papa sta zato piišpeke celoga krščanstva vkiip-spravila vu Niceo na občinski zbor (325. leta), naj bi oni po vodenji Duha sv. dokončali pravi krščanski navuk, šteroga vsi morejo vervati. Več kak 300 piišpekov je vkup-prišlo na to cerkveno spravišče, šteri so Arijovo včenje kak krivo-verstvo obsodili i njegove knige zežgali. • Ali Arij i njegovi naslednicke so v to ne dovolili, dale so razšir-javali svojo krivoverstvo i ešče so sledi casara na svojo stran dobili. Bio je čas, gda se je tak vidilo, ka je na sveti že več ariancov, kak katholičanov. Ali sledi je zmenjkalo to krivoverstvo tak, ka njemi je dnesden samo ime goriostalo. Edno stotino sledi je pa Nesto-rij, (Nestorius) carigradški pušpek začao krivoverstvo včiti. Na veliko spako krščenikov je to včio, ka sta v Kristuši dve osebi (peršoni): bo-žanska i človečanska i ka je Bl. D. Maria samo človeka na svet poro-dila, zato se ona nesme za Bogaro-dico zvati. Nestorij si je že za volo svoje česti vnožino vernikov spravo. Za toga volo je v Efezi 431. leta vkup-prišlo tretje cerkveno občinsko spra-višče. Tam vkiipspravleni pušpecke so obsodili Nestorijovo krivover-stvo ino so dokončali, ka je kat-holičanske Materecerkvi navuk na-slediivajoči: v Kristuši je samo ed-na oseba (peršona), najmre božan-ska, za toga volo Bl. D. Marijo dostojno imenujemo za Bogarodico. Spravišče je do kesne noči trpelo i ludstvo je nepotrplivo čakalo sklep očakov. Gda so pa dokončanje na znanje dobili, z svetlimi skalami so domo sprevajali piispeke z veselim glasom popevajoč: »Sv. Maria, Mati boža, moli za nas«! Tak je nastao drugi del Zdrave Marie. Nestori-jovo krivoverstvo je že tiidi davno preminolo. 10. §. Mohamedanci. V VII. stotini je krščanska vera zvun svojih notrašnjih neprijatelov daleč na Izhodi nevarne zvlinešnje neprijatele dobila: to je mahome-danska, izlamska ali torska vera. To vero je Mohamed nastavo, šteri se je v Arabie Mekka imenuvanom varaši narodo. Bio je pa on trgov-skoga stališa človek, i kak takši med svojim potiivanjom je spoznao včenje krščanske i židovske vere. ¦:.:-.- •; ,¦.;--:•¦; .¦¦ :•¦ -'. ¦¦-v:;\ — 30 — Po svojoj ženi je veliko vrednost tino, severno Afriko, 711. leta pa dobo, tak je z tržstvom gorihenjao Spanio. V prvih stotinah tak lepo i edno novo vero gorizgriintavao. cveteče ažianske i afrikanske krščan- Že je 40 let star bio, gda je to ske občine so tak preišle. pamet dobo ka je on prorok, i za- ' čao je glasiti svojo novo vero, od \\% §. Maticerkev za časa pre* štere je to pravo, ka njemi jo je seljenja narodov. Gabriel arkangel nazvesto. Glavnejši deli Mohamedove vere Pod odvetkom Konštantinovim i so eti: eden je Bog i Mohamed je se je rimsko kralestvo po smrti prorok njegov; Abraham, Mozeš i Teodoz casara na dvoje vtrgnolo: Kristuš so tudi od Boga poslani bili, na zahodno rimsko kralestvo, štere ali oni so z božanskoga nazvešča- glavno mesto je bio Rim, i. na iz- vanja samo eden del včili, glašu- hodno rimsko kralestvo, štere glav- vanje vseh pravic je Bog Mohamedi no mesto je bio Konštantinapol zadržao. Človeči stališ je Bog ne- (Carigrad). Izhodno rimsko kralestvo premenjeno predpisao. Diiša člo- je ešče jezero let goristalo, ali za- veča je nemrtelna; po smrti včasi hodno je v V. stotini po vnogih more vsaki človek prek nekoga bojnah preišlo. Zrok njenoga pre- britvoostroga mosta idti, z šteroga pada je bilo preseljenje narodov. hudi dolspadnejo. V raji samo Mo- Že v prvih krščanskih stotinah hamedovi vernicje pridejo, gde nje se je zgodilo, ka so se močni na- telovna veselja čakajo. rodje v severnoj Europi genoli ino Mohamed svojim vernikom mo- so v velkom broji naprejprišli z svo- litvi, post i na den večkrat zmivanje jih gošč ino so se siinoli na bogato predpiše; ali najprijetnejše delo je rimsko kralestvo. Rimski casarje vojiivanje proti nevernikom. Alkohol so dugo branili granice svojega or- • (opojno) pitvino njim brani, več saga proti neprijatelotn, ali na' žen meti dopiisti. slednje so li pomenkali v ne- • V svojem rojstnom mesti Mekki pretrganih bojah. Novi, divji na- je Mohamed ne najšeo sebi na- rodje so stopili v rimsko držanje. x slednike, ka več tak so zavreli Maticerkev se je - popaščila, proti njemi ka je prisiljeni bio z naj to divje liidstvo Kristušovoj Mekke v Medino odbežati (622. leti). veri pridobi. Naturno njuvo obna-' V Medini je že srečnejši bio Mo- šanje je po evangeliumi vkrotila i hamed, gde si je vnoge vernike tak nje kršč. gojitvi vugodne vči- spravo, štere pod orožje poz- nila. vavši je zavzeo Mekko i vekši del Kre Čarnoga IVlorja staniivajoči Arabie. Njegovi odvetki, kalifje so Gothje so bili prvi, šteri so krščan- tiidi z orožjom širili izlamsko vero. sko vero prijeli. Na nicejskom spra- Pohitroma so obladali Sirio, Pales- višči je že piišpek Gotov nazoči bio. — 31 — Sledi so arianci postanoli, z njih edni so v Italii, ovi pa na Špan-skom sebi mesto najšli i pomali so na katholičansko vero nazaj-stopili. .: s Frankovoga naroda. spreobrnenje se je pod Klodvig kralom začalo. Ete poganski kral je pred ednov bojnov oblubo, ka či oblada svojega neprijatela, te krščenik postane. Kak obladavec je držao svojo reč: dao se je okrstiti ze vsem svojim na-rodom. V Anglio je sv. Gregor Veiiki z Rima poslao missionare z reda sv. Benedikta, šteri so po voditelstvi sv. Augustina Anglio na krščanstvo pripelali. Izcov apoštol je bio sv. Patrik; narodo se je v Skocii. V 16. leti so ga morski roparje odnesli i v Irsko držanje odpelali, gde so ga odali. Šest let je ovce paso, gda se njemi je posrečilo odskočiti. Za tem je redovnik postao i kak takšega so ga rimski papi za vereglasnika v Irsko poslali. Z svojov priličnostjov i po-božnostjov je hitro na krščanstvo zadobo liidstvo etoga otoka. Na Irskom je versko živlenje tak za-cvelo, ka so te orsag za otok svet-cov imeniivali. Med nemškimi korenikami so pa benediktinci širili krščansko vero. Med njimi najglasnovitejši je bio Bonifacij, prle Winfrid imenuvani. Po njegovih trudah je krščanska vera med poganskimi Nemci lepo zacvela, zato so papa njega v Rirn pozvali, ga za piišpeka nemškoga držanja posvetili i njegovo ime v Bonifacius premenili. K Nemcom na-zajpridoči samostane i piišpekije je nastavlao. - Mro je med poganskimi Frizami z manterniškov smrtjov. . 12. §. Katholičarisko cerkveno ravnitelstvo. Popovstvo je že v prvih stoti-nah tak bilo nastavleno, kak dnes-den goristoji. V onih občinah, gde so apoštolje vero krščansko vpelali, so z vernih ednoga starejšega i preštimanejšega možaka zbrali, ko-mi so po molitvah i položenji rok od Kristuša zadobleno trojo popov-sko oblast dali, naj bi on kak njuv naslednik ravnao vernike Eti mo-ževje so se za piišpeke zvali. Puš-pecje onih vekših varašov, odket se je vera krščanska v menše občine razširila, so se za glavne pušpeke (nadbiskupe) (ersek) imeniivali. V predganji i podeljavanji svestv so pušpecje za pomočnike meli sve-čenike (diihovnike); pri sv. meši so pa piišpekom diakonje dvorili, šteri so z ednim na vrednost cerkveno i na siromake skrb nosili. V prvejših krščanskih stotinah je navada bila, ka so menšo cer-kveno sliižbo na to posebno posve-čeni redovnicje opravlali. Takši so bili subdiakonje, šteri so pri sv. meši dvorili, akolitje (svečarje), šteri so piišpeka z gorečimi svečami sprevajali, lektorje (čtevci), šteri so z sv. pisma čteli pri božoj sliižbi, exorcisti (vrage zganjalci), šteri so nad obsedenimi molili, oštiariušje (vratarje), šteri so pri dverah pa- ••t--- — 32 zili, naj se k božoj sliižbi što takši ne bi notripotegno, šteri je ne ta slišo. To je posebno za časa pre-ganjanja bilo potrebno. Glava cele Materecerkvi je pa že od začetka bio rimski pušpek, kak naslednik sv. Petra apoštola; njega so meli za Kristušovoga ze-melskoga namestnika, k njemi so se obrnoli v dvojlivih verskih rečeh, 13. §. Nastavlenje cerkvenoga vla* darstva. Dokeč je krvavo preganjanje trpelo, tečas so pušpecje i diihov-nicje v najvekšem siromaštvi živeli; ali komaj se je sunce slobodnosti zblesnolo, vladarje i drugl so njim bogata imanja podelili. Eti pobožni sinovje Materecerkvi so z ednoga kraja z tem svojo bogabojazen šteli Cerkev sv. Ambroza, cerkvenoga doktora v Milani. njegovo reč so vsigdar kak skon-čani sod prijali, ar so to včili: Rim je sodo, delo se skončalo. Či je kakše imenitnejše^delo naprejprišlo, te so *vsi krščanski pušpecje v ob-činsko spravišče prišli. Presednlk toga spravišča je rimski papa ali njegov poslanik bio i on je potrdo določbe spravišča. voskazati, z drugoga kraja pa pri-liko so dali Matercerkvi, naj svoje cerkvi olepša, siromake podpira i vučenost širi. Od Konštantinovoga časa so pape v Italii od pobožnih darovni-kov velko imanje dobili. To vred-nost so rimski papa na to rabili, ka so Talianski narod branili, šteri je mnoga mogeo trpeti od divjih narodov za časa narodnoga pre-seljenja. III. Števan je bio papa, gda so močni Longobardi na Rim vdrli. Papa sami so ne mogli obraniti svoje ludstvo, zato so si pomoč iskali i da so se k grčkomi casari zobstom obrnoli, frankovskoga krala obrambo so prosili. Pipin, frankov-ski kral se je radovolno popaščo, ka bi papi i Talianom pomoč pri-nesao, Longobarde je obladao i njuvo držanje je na večni čas Pet-rovoj stolici prepusto (v 755. leti). Gda je pa grčki casar za sebe proso ono držanje, Pipin je casar-skomi poslaniki eta odgovoro: »Frankovje so ne za volo grčkoga casara, nego z liibeznosti do sv. Petra i za volo svojega diišnoga zveličanja krv prelevali: nega ob-lasti, štera bi me nagnola, ka bi svojo reč prestopo«. Z tem obda-ruvanjom je rimski papa ne samo višnji pastir celoga krščanstva, nego ešče svecki vladar ednoga kralestva postano. Rim i njegova okolica i srednja Italia se za cerkveno držanje zove. Cerkveno držanie je melo dvoje pozvanje. Edno je to, naj bi se rimski papa za vse cerkvene po-trebčine lehko poskrbeli i krščan-sko ludstvo od neprijatelskih vla-darov lehko obranili. To driigo pa, naj papa, kak Kristušov zemeljski namestnik nikšemi vladari ne bi bili podvrženi i od nikoga nebi visili. - . % 14. §. Sveti doktorje. V prvom krščanskom časi so matericerkvi na veliki kasek bili sv. doktorje, ali cerkveni vučitelje. Oni so sveto živoči i velike zna-nosti cerkveni možacje (zvekšina piišpecje) bili, šteri so v svojih pis-mah i predgah razlagali pravo kat-holičansko vero i njo od krivover-cov obranili. Oni sv. vučitelje, šteri so v apoštolskom časi živeli, ino so apoštolov vučenicje bili, se zovejo za apoštolske očake. V malom šte-vili goriostala njuva pisma se za veliko držijo v matercerkvi. Takši apoštolski očaki so bili rimski sv. Klement i dva vučenika sv. Janoš apoštola: sv. Ignac antiochenski i sv. Polikarp smyrnenski piišpek. Med cerkvenimi doktormi naj-imenitnejši so bili v zahodnoj kra-jini: Sv. Ambruš, sv. Augustin, sv. Hieronim i veliki sv. Leo; v izhod-noj grčkoj krajini pa sv. Athanaz i zlatoviistni sv. Janoš. Sv. Ambruš je z plemenitoga rimskoga pokolenja skajao. Že vu mladosti je preveč liibo čistočo. V svojem 30. leti je casarski namest-nik postao v Milani. Gda so se mi-landšarje k odeberanji pušpeka pri-pravlali, Ambruš je tiidi med njimi bio, naj bi red goridržao; naednok samo z maternih naroč neko detece skriči: »Ambruš naj bode piišpek«! 1 vkupspravleno liidstvo je njega postavilo za pušpeka. Gda je pa on ešče katekumen bio, prle je gorivzeo sv. krst i zatem so ga 3 redno za piišpeka posvetili. Z apoš-tolskov vrelostjov je hodo v svojoj česti; z svojimi preiepimi govori je ariance svojega stolnoga mesta vse v matercerkev nazajpripelao Ne-bojazliv je bio proti velikašom. The-odoz casari je prebrano tečas v cerkev stopiti, dokeč je ne pokore delao za volo onoga liidomorstva, na štero so nagnoli casara černerje, v šterih je več jezer liidi dao spoklati. Sv. Augustin se je narodo v Afriki. Oča njegov je plemeniti po-gan, ali mati njegova sv. Monika je pobožna krščanka bila. OČa ga je za fiškališa dao včiti. Že kak šolar . je čiidnovito bister razum kazao, ali z svojim razviizdanim živlenjom je britke suze zmikao z maternih oči celo, gda se je krivovercom pri-družo. Gda je skleno svoje šole, v Milani je professor postao. Gda bi tli čuo od predganja sv. Ambruša, hodo je posltišat predge njegove, v začetki samo z radovednosti, ali hitro so zapopadnole njegovo diišo pravice vere krščanske. Ona mi-lošča božanska, štero je njemi nje-gova pobožna mati sprosila, je omehčila njegovo srce i po dugoj dvojnosti se je dao okrstiti. Od onoga časa je sveto živo i kak svojega rojstnoga mesta, Hippo va-raša piišpek je mro. Več sto knig je vkiipspisao, v šterih razlaga najplemenitejše skrivnosti naše vere i jo brani od krivoverov. Sv. Hieronim se je k nam bliizi v medžimurskoj Štrigovi narodo. Dugi čas je v Rimi kak tajnik Da- mazuš pape bio, po njegovoj smrti je pa odišeo v Bethlehem i tam je kak puščenik živo, v toj samoti je sveto pismo razlagao i prestavlao na deačko. Veliki sv. Leo, eden te najvu-čenejši papa je bio, šteri je z svo-jimi genlivimi rečmi dvakrat odslo-bodo Rim od poroblenja. Obprvim je Attilo hunskoga krala nagučao, ka bi se z svojov vojskov nazaj-povrno; obdrugim je pa vandal-skoga krala nagno, naj ne poruši mesta. Izhodne cerkvi najimenitnejši cerkveni doktor (vučitel) je pa bio sv. Athanaz. Alexandrijski piišpek je bio on, gda se je arianstvo za-čalo razširjavati. Vse celo njegovo živlenje je v vojskiivanji proti tomi krivoverstvi odteklo. Vnoga je mo-geo pretrpeti celo, gda so casarje tiidi arianci postanoli. Petkrat so ga ztirali z ptišpekije. Zadnjič je zmagala vera katholičanska i on je lekko mirovno mro v svojem sto.l-nom mesti. . Zlatoviistni sv. Janoš kak anti-okhenski duhovnik je tak lepo predgao, ka so ga za toga volo za zlatoviistnoga imeniivali ino v Ca-rigrad za piišpeka pozvali. Kak kon-štantinapoiski pušpek je tak ostro karao razviizdanost casarskoga dvo-ra, ka ga je casar ztirao. Mro je med tiijinci, ali gda so njegovo mrtvo telo nazajprinesli, sam ca-sar je klečeč proso odpuščenje, ka se je tak nevredno proti njemi ob-našao. , ". 15. §. Piiščenicje i redovnicje. Že od začetka krščanstva so se vnogi znajšli, šteri so veliko želo meli v svojem srci na popolno du-hovno živlenje. Naj bi rezi skrbi lehko Bogi služili, od sveta so se odtrgnoli i v puščavah živeli, v mo-litvi i rokodelstvi. Takši možacje so se za piiščenike irneniivali. Celo za časa krvavoga preganjanja so vnogi piiščeniki postanoli. Na več jezer se zdigne onih število, šteri so te odhajali v pustine Egypta i Pa-lestine, gde so v votlinah prebivali, z loškim sadom se hranili, v kože divjih stvari se oblačili. Te prvi puščenik v Egypti je bie tebajski sv. Pavel. V petnajse-tom leti je za volo preganjanja odi-šeo v tebajsko piistino i tam se je 90 let zdržavao v molitvah i po-božnom premišlavanji. Z puščavnoga živlenja se je sledi redovništvo narodilo. Gda se je najmre račun piiščenikov povno-žao, te so že več ne posebi, razte-peno živeli v pustini, nego bliizi kre edendrugoga so si goripostavili svoje kučice, ali so pa navkiip v ednoj hrambi, v kloštri živeli, ed-noga prednjeka sebi odebrali, koga so za apata zvali. Prvi takši prednjek je bio v Egyptomi sv. Anton. Narodo se je od bogatih starišov. Gda bi pri ed-noj priliki čuo te Jezušove reči: »Či popolen ščeš biti, idi, odaj vse, z kem ladaš i razdeli siromakom pa nasleduj mene i bodeš meo bo-gastvo v nebesah«, te reči so takšo moč mele na njega, ka je odao vso svojo vrednost, ceno razdelo med siromake i v piistino odhaja-joč je ostropobožno 105 let živo. Glas njegove pobožnosti se je da-leč ražšero i vnogi so se njemi pridriižili, naj 'bi se od njega po-polno pobožnost navčili. Sv. Pak-honius, vučenik njegov, je bio te prvi, šteri je vodilo redovniškoga živlenja vkiipspisao. Redovniško živlenje je na troji evangeliutmski svet tanač naslOnjeno: na popolno čistočo, podložnost i na samovolno siromaštvo. K redoniškomi živlenji so se tiidi ženske pridriižile, vnogo mla-dčnk i dovic je stopilo v samotno piiščavo. Prve njuve prednjice so bile sestre Pakhonnusa. Za tem se je redovništvo z Egypta razšerilo po vseh krščanskih krajinah. Zaprva se je posebno v izhodnih krajinah več samostanov nastavilo, šteri za svojega nastavi-tela z vekšine sv. Bazila poštujejo. 16. §. Sv. Benedek (Benedikt). Na zahodnom so vu IV. stotini spoznali redovniško živlenje. V tom vremeni se je najmre zgodilo, ka je sv. Athanaz piišpek za volo pre-ganjanja ariancov v Rim pobegno; z njim je prišlo več egyptanskih redovnikov, šteri so z svojim oble-čom i živlenjom vnoge k sebi pri-vabili v Rimi. Aii redovniškoga živ-lenja nastavitel je na Zahodi li sv. Benedek bio. Sv. Benedek, dete plemenitih starišov, se je v Rimi včio. Raz- 3* • — 30 — vlizdanost svojih šolskih prijatelov stvo pripelali. Z toga reda so sha- ga je na to nagnola, ka je odstavo jali glasnoviti papovje (kak Veliki varaš, potegno se je v samoto, gde sv. Gregor, VII. Gregor itd.) vnogi je v ostrom mrtvenji živo. Glas piišpecje i svetniki. Gde so si oni njegovoga svetoga živ-lenje se je hitro raz-šero i vnogi so se kak vučenicje njemi pridružili. Te je na-stavo svoj prvi klošter na Monte Kasino mesti, bliizi Neapel varaša i , za svojo redovnike je vodilo spisao, z šte- roga so vsi sledi na- stavleni redi zajimali. Red sv. Benedeka ,' se je v zahodnih kra- jinah razširo i vnoga 'zaslližo pri veri i naprediivanji člove- Sv. Frančišek, nastavitel Franciškanov. mesto najšli, tam so včasi začali gošče tre-biti i liidstvo na ro-kodelstvo i poledel-stvo včiti, i z svojim pobožnim živlenjom so divje obnašanje narodov okrotili. V svojih šolah so včili mladezen i obdržali starinskoga časa zna-nost. Bio je čas, gda se je med njimi po-menšala pobožnost, ali vsigdar se je tudi znajšeo med njimi člo- . čanskoga naroda. Kotrige toga reda vek, šteri je redovniškoga živlenja so bili vreli vereglasniki, oni so naj- prvejšo sigurnost popravo. več narodov Europe na krščan- II. Srendji krščanski vek. Od Velkoga Karola do Luther Martina. 800-1517. 17. §. Veliki Karol. Katholičanska cerkev i stolec sv. Petra je v frankovskih kralah zmožne i navdiišene branitele za-dobo. Po smrti maloga Pipina, nasta-vitela cerkvenoga vladarstva, je bio eden z teh najvekših krščan-skih kralov i branitel rimskoga stolca. Trikrat je pelao svojo vojsko v Italio, naj rimskoga Očo obrani Longobardov. Daruvanje svo-jega Očč je znova potrdo i cerkveno sin njegov Karol, te veliki, stopo vladarstvo povekšao. ; na frankov kraleski stolec. On je Navdiišeno njegovo dobrotivnost — 37 — je III. Leo papa z tem povrno, ka ga je v 800. leti na božične svetke v cerkvi sv. Petra za ritnskoga ca-sara koronao. Velika zgodba je to bila. Že več kak tristo let je prepadnolo za-*> hodno rimsko casarstvo, i zdaj se je znova oživelo, ali sploh v krščan-skom diihi. Krščanski rimski casar je najvišnji branitel Materecerkvi postao, med vsemi krščanskimi vla-dari je on bio v česti prednji. Eta zahodno rimsko casarska čest je jezero let goristala. Veliki Karol je istinsko ne samo rimski stolec, nego ves celo krščan-stvo brano. V tom časi je krščan-ski svet dva velikiva neprijatela meo: poganski Sakisi med Nemcl i poganski Avarci na mesti naše domovine. Veliki Karol je divje Sakse po dugih bojah obladao i na sprejem vere krščanske prisilo. Avarce je pa sploh na nikoj spravo. Ali on se je ne samo z orožjom vojuvao za matercerkev, nego piiš-pekije, samostane i šole je nastavo, po šterih se je vera krščanska preci razšerila. Po smrti Velikoga Karola so se sinovje njegovi neprestanoma njev-kali, dokeč so kralestvo svojega oče na troje ne razdelili: na Fran-cuški, Nemški i Talianski orsag. Rimsko casarsko čest so si nemški vladarje obdržali. V tom motnom časi je maticerkev tiidi dosta mogla trpeti ar so casarje svoje dužnosti ne spunjavali i neod-visnost rimskoga stolca ne ob-ranili. 18. §. Kepotrganje i izhodno raz* kolništvo. Carigradski piišpecje so nevoš-čeno gledali, kak se čest i svecka zmožnnnost rimskih papov povžk-šava. Z pomočjov izhodnih casarov so se šteli od oblasti rimskih pa-pov odtrgati, naj bi na Izhodnom najvišišo cerkveno čest oni nosili. Eto nagnenje je po časi cerkveno razkolništvo prineslo. Razkolništvo je grčko kejpotrgan-je pripravilo. V začčtki VIII. stotine je najmre Izaurski III. Leo casar na to misel prišeo, ka je kepom, po-dobam svetim skazano poštenje bolvanstvo. Močno je zapovedao, ka svete podobe morejo zapraviti, što de pa je poštuvao, naj bode pokaštigani kak bolvanomolec.Krva-vo preganjanje je nastalo, v šte-rom je vnogo redovnikov svoje živlenje pogiibilo. Vnogi so v Rim odbežali i pri papi so iskali ob-rambo proti casarovim nespamet-nim čemeram. Papa so zobstom oznanjuvali, ka je maticerkev svčte kepe vsigdar poštlivala. Bojna proti kepam i njuvim častilcom je od sto let duže trpela, dokeč jo je pravi navuk materecerkvi ne ob-ladao. - ....¦¦:. Prvo istinsko, či ravno kratko razkoiništvo med Izhodom i Zaho-dom se je v XI. stotini pripetilo. Te je najmre neki mladi razviiz-dani casar III. Mihal sedo na troni, na mesto koga je vse stric njegov Bardas ravnao. Sv. Ignac, cari-gradski patriarka je po večkratnom — 38 opominanji Bardasovo razviizdanost duže gledati ne mogeo, zato njemi je prepovedao sv. prečiščavanje. Na to se on razsrdivši je po mladom casari ztirati dao Ignaca z piišpe-kove česti; na njegovo mesto je pa dao odebrati Fociusa, svoj rod, za patriarko, šteri je vučeni, ali na hiido nagnjeni človek bio. I. Mikloš papa je pregnanoga Ig-naca v piišpekovo čest nazajposado, na Fociusa je pa cerkveno kaštigo naložo. Ali gizdav Focius viipajoči se v casarskoj pomoči, je vsako-jačke krivice metao na oči rimskoj cerkvi: med drugimi ka je vere-ispoved skvarila i od Diiha sv. to vči, ka on od Sina tiidi shaja, ka v soboto tiidi post predpišiije. Med tem je Bardas mro i na mesto III. Mihala je novi casar stopo na tron, šteri je Fociusa odovrgeo, Ignaca pa v čest nazajpostavo. I tak se je v Konštantinopel vkupzazva-nom občinskom spravišči jedinstvo med dvojov cerkevjov nazajposta-vilo (869.) Ali že ednok zbuntano jedinstvo je ne bilo stalno, za dve stotini sledi se je novo razkolništvo pri-petilo. V tom časi je Cerularius Mi-hal, eden gizdav i prosti človek bio carigradski patriarka. On je ponovo vse Fociusove tožbe proti rimskoj cerkvi i ešče nove krivice podme-tavao, ka rimski krščenicje v posti ne spevajo Alleluje, ka pri Olt. Svestvi presni kriih rabijo. Papovi poslanicje so v Carigrad prišli, naj bi jedinstvo nazajpostavijo, ali Ce-rulacius IVlihal se je z njimi nanč v guč ne piisto, na štero so posla-nicje njega z cerkvi izobčili (1056. leta). Z tem je razkolništvo popolno gratalo. Konštantinopelski patriarki so se z pod oblasti rimskoga papo vopotegnoli, ino so se pod gospo-darstvo svojih casarov podali. Grčko izhodne cerkvi verniki so se po tom od prave Matere-cerkvi odtrgnoii. Sledi v 1439. leti na florencskom spravišči so ništerni narodje z njih palig nazajstopili^ Eti se za grko-katholičance imenu-jejo. Takši so na vogrskom Rut-henje i eden del Rumunov. Šteri so pa odtrgnjeni ostanoli, oni so grki nezjedinjeni ali pravoslavni. Takši so Rusi, Srbi i Grki. 19. §. Vrelosti i pobožnost cer* kvena opadne. V začetki srednjega krščanskoga veka je stališ matercerkvi žalosten bio. Naslednicje Velikoga Karola, francuški i nemški kralovje gda so se med sebom njevkali, gda pa proti svojim zmožnin gospodarom se vojuvali i rimski stolec je tak rezi pomoči i obrambe ostao. Pa-pov tron je v tom časi pod oblast rimskih veli/kašov prešo, šteri so poleg svoje vole na njega svojega človeka posadili. Tak se je zgo-dilo, ka so v tom časi nevredni v Petrovom stolci sedeli. ]). r) Hiido vozmišlena laž je, ka bi v tom časi za IV. Leo papom edna Johanna imeniivana žen? ska sedela na Petrovom stolci. x\r je očivestno posvedočeno, ka je za IV. Leonom včasi III. Bene* dek papa kraltivao. Vse to so nepriatelje matere* cerkvi zmislili, nai bi papovo čest v špot postavili. — 39 — Ali nastanole so tiidi načiše ne-vole v matercerkvi. Vladarje so v tom časi z bogatim imanjom obda-riivali piišpekije i kloštre. Ali z ed-nim so tiidi skrb nosili na to, naj svojega človeka v to čest posta-vijo. Zato so si vsigdar z vekšov močjov legli na odeberanje, dokeč so odebčranje višnjih pasterov ne zbrisali ino so je ne sami imenu-vali. Zviintoga se je ečše ona na-vada razširila, ka so vladarje o.d sebe imeniivanim pušpekom imanje sami z pastirskov palicov i z prsta-nom, kak z znamenjon pušpekove česti, prekdali, štero delo se po deačkom jeziki investitura imenuje. Po tom se je tak vidilo, kak da bi piišpecje ešče svojo diihovno ob-iast od krala vdablali. Znajšli so se parovni vladarje, šteri so piišpekije i driige cerkvene česti v pogodbo piistili, tak ka so si na visoko letajoči ludje z penezmi lehko pušpekijo kiipili. Tomi grehi ime je simonia. V takših okolnostah so na cer-kvene česti nevredni prišli, obna-šanje popov se je skvarilo i popov-ska ženitev notrivkradnola. Velika Falinga je to bila. Ar od apoštol-skoga časa so se popevje po zgledi Jezušovom i apoštolov ledično živeli. Gda so v IV. stotini ništerni to prepoved prestopili, maticerkev je znova popom devištvo predpisala. Maticerkev i krščanski vernicje so vsigdar to želeli, naj njuvi popevje nezakonsko živejo i naj nikša driiga skrb ne tehži one, šteri se morejo za zveličanje dtiš skrbeti. ... ., ... 20. §. VII. Sv. Gregor papa. Boža previdnost je ne dopiistila, ka bi se maticerkev v teh naraš-čenih grehah zalejala. V tom vre-meni je eden bistroga razuma i navdiišenoga srca človek stopo na papov tron, šteri je močno začao trebiti vso hiidobo. Ete papa je bio VII. Gregor. Prle se za Hildebranda zvao i nekoga siromaškoga tesača sin je on bio. V mladosti je stopo v rLd sv. Benedika i prednjek je postao v clugnyskom kloštri, šteri je gla-soviten bio za volo ostre pobož-nosti svojih redovnikov. Močno se je on žalostio nad žalostnim sta-lišom krščanstva, v Rim se je od-selo i kak papov svetovalec je šteo nevole vračiti. Po smrti II. Šandora je rimsko ludstvo njega odebralo za namestnika sv. Petra (1073. Ieta). Z teškim srcom je sprejeo to čest, ar je naprejvido, ka de po tom njegovo živlenje nepretrgano v stis-kah i vojiivanji teklo. Obprvim je diihovnike šteo po-bolšati. Ponovo je popovsko devištvo i zapovedao je vernikom, naj ožen-jenih popov meše ne posliišajo, z njuvih rok svestva ne primajo. Za tem je dao zapoved, ka či što po tom sebi pušpekijo z penezmi kiipi, ali pa po investituri gorivzeme, on svojo čest zgubi; vladara, pa šteri po takšoj priliki da cerkveno imanje, z cerkvi izobči. • Teško je bilo ete zapovedi vze-povsedi vpelati, ali najžmetnejše je to bilo na Nemškom. V tom orsagi — 40 je te IV. Heinrich kraliivao, šteri je razvuzdani človek bio i z cerkve-nim imanjom tržo. Ete kral je z nemškimi pušpeki papi protistao. Vu Worms varaš je cerkveno spra-višče vkiipzezvao i tam je VII. Gregor papo z česti spravo. Na to je papa krala izobčo z cerkvi, podložnike njegove je od pokorne prisege od- šanje obliibo, papa ga je od cer-kvene kaštige odvezao. Ali IV. Henrik je svojo reč ne zdržao. Papa so ga zato znova izob-čili, nemški vladarje so pa švab-skoga Rudolfa za krala postavili. Ali Henrik je obladao Rudolfa i šo je z svojov vojskov v Rim, naj bi papo pokaštigao. Tri leta je že Cerkvena umetnost. Milanska stolna cerkev. vezao i prepovedao, ka bi što več njega za krala meo. Veliko je bilo to delo, ali liid-stvo je z papom držalo. IV. Henrik je to dobro znao, zato se je ponizo i z papom pomiro, naj bi svojo kralesko korono obdržao. Napoto se je tak v trdoj zimi v Italio. Z papom se je srečao v Kanossa gradi, gde da bi tri dni pokoro čineči odpuščenje proso i pobol- trpela bojna, gda je papo norman-ski kral odslobodo. VII. Gregor je po tom v Salerno odhajao, gde je 1085. leta mro. Slednje njegove reči so ete bile: »Liibo sem pra-vico, odorjavao hiidobo, zato mer-jem v pregnanstvi«. Ali njegovo delo je li ne bilo zobstonsko, či ravno je on toga sad ne doživo. Naslednicje njegovi so se nadale vojiivali proti tem -4i- ¦- • ;^ falingam i dugo vojiivanje se je v križarska vojska na Svetozemlo. wormskoj pogodbi dokončalo 1122. Gda so ob prvim varali Jeružalem, leta. Poleg te so piišpeke kanonicje dolpokleknovši jokali so se i zemlo sjobodno odebrali, i po odeberanji kiišiivali. Za tem so varas obseli i se kral imanje po prekdavanji pas- zavzeli 1095. jul. 15. Od veselja terske palice dao pušpeki. To po- so svojega vojvodo za jeružalem- godbo je za edno leto sledi late- skoga krala voskričali. Ali ponizen ransko I. spravišče potrdilo. junak je ne šteo gorivzeti korono. »Neščem zlato korono nositi tam, 21. §. Križarske vojske i viteški §de Je ^veličitel trnavo korono ,i noso« veli on, ino se je samo za l.v ' branitela svetezemle imeniivao. Pobožni krščenicje so vsigdar že- Ali krščenicje so ne bili zadosta leli viditi zemlo, gde je Zveličar močni ka bi Jeružalem i Sveto- živo, pohajati mesta, štera je on z zemlo obdržali, či ravno so v te- svojim živlenjom i trplenjom posve- čaji dvesto let krščanski kralovje to. Že v prvih stotinah so vnogi šestkrat pelali križarske vojske na romali na Svetozemlo, celo pa dosta Svetozemlo. Palestina je v rokah romarov je ta prišlo, gda je sv. mohamedanskih Torkov ostala i Jelčna zozidala cerkev sv. groba. on» nJ° ladajo dendenešnji. Ali po časi se je na Svetojzemli I či ravno so križarske bojne velika sprememba zgodila. Maho- svoj cil ne dosegnole, ar je Sveta- medanski Arabci i Torki so preu- zemla nadale v torskoj oblasti os- zeli sveta mesta. Oni so krščan- tala, li so bliže prinesle narode ske romare vmarjali, i sveta mesta Izhoda z Zahodom, po šterom je oskrunoli. Nazajpridoči romarje so tržtvo, rokodelstvo začalo cvesti i se ne znali zadosta tožiti. Celo pa znanstvo se ražirjavati. Vogrsko je eden francuški redovnik (amienški pa posebno te hasek melo z križar- Peter) je z svojimi tožbami ves celo ske bojne, ka so Torke na več sto Europo zdramo. Na to je papa v let gorizadržale križarske vojske i Klermont spravišče vkupzezvao so se sledi siinoli na našo domo- (1095.) i je oproso krščanske ver- vino. v nike, naj z orožjom Svetozemlo Med križarskimi bojnami so se odslobodijo. Narodje so z ednim nastavili vitežki redi. V stoletnih grlom kričali: »Boža vola je to«! i bojnah, štere so za Svčtozemlo navdiišeni so se v orožje oblekli. trpele, so se ništerni pobožni mo- Na svojo obleko so križno znamenje žacje na to misel pobiidili, ka do zašili, zato so je za križarske vo- se v celom svojem živlenji proti jake zvali. Za vojvodo so s\ Bo- neprijatelom vere vojuvali. K re- uilon Godofreda odebrali. dovnikom spodobno oni so tiidi v Po velikih trudah je prišla prva samostan stopili, v devištvi živeli i *¦/''- ' — 42 — ' . svojim naprejpostavlenim pokornost kom je 20 let trpelo, dokeč so to oblubili. Delo njuvo je pa bilo: bo- krivoverstvo zadavili i red nazaj- gamoliti, proti nevernikom se vojii- postavili. vati i betežnikom dvoriti. Naj bi zata krvavim bojnam Troji irnenitejši viteški red je protiprišla i krivoverstvo že v kli- bio: Johanitje, šteri so se od svo- cah zadavila, je maticerkev na IV. jega patrona, sv. Janoša tak ime- lateranskom spravišči 1215. leta nuvali, obleč njuv je bio čaren plašč inkvizicio (sodnijo) goripostavila. z belim križom; templarje, šteri so Eto je v tom stalo, ka gda so puš- prvo redovno hižo meli na mesti pecje zvedli, ka se v šteroj občini Šalamonove cerkvi, obleč njuv je krivoverstvo širi, te so ali sami, ali bio beli plašč z erdečim križom, i pa po svojem poslaniki obiskali nemški viteški red, šteroga kotrige one, šteri krive navuke širijo, za so Nemči bili, redovna obleka je tem so je začali od krivoverstva bila beli plašč z čarnim križom. V dolzgučati; i či so to včiniti ne šteli, našoj domovini so najbole johaniti te so je pod cerkveno kaštigo vrgli bili razšerjeni. i či so ešče tak ne odstopili, po tečajj ednoga leta so je kak trdo- 22. §. Krivoverci toga časa. In, korne krivovernike prekdali svec- i .... koj oblasti, naj bi je poleg svoje ^ ' pravde pokaštigala. Onoga časa Med vnogimi cerkvenimi nevo- svecka pravda je pa krivovernike lami je v tom časi ešče edno kri- na grmade sodila (na ogenj). ~ voverstvo nastanolo. Za katharce Sledi so pazko na krivoverce so sebe oni krivoverci zvali, ali po zaviipali na dominikanske redov- drugih krajenah je nje ludstvo za nike. Diminikanci so meli v svojih albigence, valdence, bogomiice, pa- rokah španjolsko inkvizicio, štero tarene imeniivalo. To so včili, ka sta Ferdinand i Izabella španjolskiva sta dva Boga, eden dober, ov pa krala vpelala na obiskanje onih, hiidi. Dober Bog je stvoro diišo, šteri na vlado gledoč nevarne na- hiidi pa telo. Hižni zakon pa imanje vuke širijo 1481. leta. Nepriatelje je greh, sebe skončati je pa dobro katholičanske vere tak zobstom delo. Pokornost, vojaščino i dačo so matecerkvi na oči mečejo španjol- pa sveckoj oblasti odpovedali. sko inkvicicijo, ar- je to ne bilo To krivoverstvo je pogibelno samo cerkveno nastavlenje, ^nego bilo ne samo za matercerkev, nego hišpanskih kralov šker proti Žido- i za svecko oblast, ar je z svojim vom i Mohamedancom, naj bi si navukom gibalo one stebre, na šte- tak močno vkupdržeče kralestvo rih leži svecka moč. Svecka vlada. napravili. tak i maticerkev sta se združeno Neprijatelje materecerkvi ostročo ' protipostavile. V južnom Francuš- i sigurnost toga sodbenoga stolca __ 43 __ (inkvizicio) samo hudo šalijo, i ra- III. Šandori je novoga papo dao čun na smrt osodnjenih tudi nez- odebrati. Na slednje je kliga i voj- merno povčkšajo. Pa je maticerkev ska vkiipzdruženih lombardskih va- ravno po inkvizicii zadržala one rašov preobladala casarsko moč, velike krvave boje, šteri bi zastalno gda je v Venezii z papom mir vovdarili, či bi se na svecko vlado skleno. nevarna krivoverstva bole razširila. VI. Henrik, naslednik njegov v Z tem ka je maticerkev odkrite kri- casarstvi, je herbao očinsko visoko vovernike prle nazaj na dobro pot letajočo gizdozt i šteo je papi sici- spravlala i edno leto pod cerkvenov liansko držanje vkrajvzeti, ali to se kaštigov držala, je to dosegnola, je njemi ne posrečilo. ka je malo ludi trbelo prekdati na Med tem je na papov stolec ostro svecko sodnijo. Falinge so se \\i Innocent stopo. Eden z teh naj- toti zgodile, kak pri vsakšem člo- vekših papov je on bio, pod šte- večem nastavlenji, ali to se sla- rim se je tak maticerkev kak pa- bosti človečoj i ne matercerkvi p0Va oblast najlepše zvisila. Ete more pripisati. pobožno živoči i globoko vučeni papa je svojo oblast i ugled na ha- 23. §. Papa i hohenštaufski casarje. sek krščanskoga ludstva obrno. Grobovolne i hotlive vladarje je za- V XII. stoletji je na nemškom virao, svajiivajoče pa mirio. Tak na troni hohenštaufska korenika se- Vogerskom je tudi mirovnost spra- dela. Eta kraleska hiža je edno vo med Imre kralom i Andraš voj- veliko kralestvo štela pod svojov vodom. rokov nastaviti. Tomi nakanenji m. Innocent je bio VI. Henrika najprotivnejši je bio papov stolec, sinovi, II. Fridrichi tutor i on ga je zato so se dvesto leti casarje proti tudi pomogao v casarski tron. Ali njemi vojuvali. \i Fridrich je ne bio zahvalen proti I. Barbarossa Fridrih je začao papovomi stolci. Bistroga razuma, bojno proti matercerkvi. Slobodnost ali neveren, razviizdani casar je materecerkvi je z nogami tlačo, bio. Od njega so dosta mogli trpeti wormsko pogodbo za nikoj meo; naslednicje III. Innocenta. Porobo je vojsko je poslao v lombardske va- cerkvena imanja, piišpeke pa, šteri raše, šteri so k papi verni ostali i so se njemi ne vidli, je ztirao, lom- vdaro je na cerkveno vladarstvo. bardsko držanje požgao. Večkrat je III. Šandor papa, šteri so prisiljeni mir skleno z papom i križarsko bili v beg se datf i v francuški or- vojsko obečao, ali reč svojo je nig- sag odbežati, so ga z cerkvi izob- dar ne zdržao. Za volo njegovoga čili. Fridrich je na to z vojskov grobijanstva se je mogeo IV. Inno znova vdro na lombardsko držanje. cent papa na francuškc) odseliti. Milano je do zemle razriišo i proti Papa je na to v Lyoni občinsko — 44 — cerkveno spravišče dao vkiipzezvati, štero je II. Fridricha z cerkvi izob-čilo. Nemški vladarje so za tem driigoga casara sebi odebrali, II. Fridrich-je pa 1250. leta od vseh odstavleni mro. Za ništerno leto je hohenštauf-ska korenika sploh iz vmrla. Nem-ški vladarje so te Habšburgskoga Rudolfa za casara postavili. Z njim se je dvestoletna svaja nemških casarov z papovim stolcom dokon-čala. 24. §. Papovje v Avignoni i za* hodno cerkveno razkolništvo. Bojna nemških casarov proti pa-povomi stolci se je z zmagov ma-terecerkvi dokončala. Ali komaj je henjala ta bojna, že so francuški kralovje šteli svojoj oblasti podvržti papov stolec. VIII. Bonifac se je ečše močno vojiivao za slobodnost materecerkvi proti Lepomi Filipi? francuškomi krali, ali smrt ga je prerano pokosila. Pod njegovin na-slednikon je pa Lepi Filip že takšo moč meo, ka so kardinalje ednoga francuškoga piišpeka za papo pos-tavili, šteri se je za V. Klementa zvao. Ete papa je na želo francuš-koga krala papovo glavno mesto z Rima v Južno-francuškom ležeči Avignon preselo 1305. leta. Na veliko škodo je bilo to ma-tercerkvi, ar je papa sploh pod ob-lastjov francuškoga krala stao i njemi sliižo. Tak ria prošnjo Lepoga Filipa je na vienneiskom spravišči zbrisao templarski viteški red i njuvo bogato imanje sebi zagreno. Bllizi 70 let je papov stolec bio v Avignoni; v tom vremeni so v Rimi smetlinge i revolucije bile, liidstvo je siromaško gratalo, v cerkvah je trava rasla. Papa je svoje dohodke ne dobo, zato je prisiljeni bio zviin-redne dače na vernike i duhovnike nametavati. XI. Gregor je 1376. leta papov stolec nazaj v Rim postavo. Z tem je henjalo žalostno avignonsko robstvo, ali začala se je driiga ne-vola, najmre zahodno razkolništvo. Po smrti XI. Gregora so najmre kar-dinalje ednoga rimlanca (VI. Urban) za papo odebrali. Na tp so fran-cuški kardinalje odišli z Rima, vo-litev so za neveljavno povedali i francuškoga zleženja VII. Klementa so za protipapo odebrali. Tak je krščanstvo najednok dvo-jega papo melo. Edni narodje so VI. Urbani drugi pa VII. Klementi bili podložni. Naj bi to nevolo vgas-noli na dva strana raztrgnjeni kar-dinalje, so znova vkupstopili, obe-dvojega papo z česti djali i na pi-zajskon spravišči novoga papo ode-brali. Ali z tem se je smetlinga samo povekšala, ar sta prvo ode-branivi dvojiva papi razveljavila dokončanje pizajskoga spravišča i tak so zdaj trije papi bili. Žalostni čas je to bio na matercerkev gle-doč. Dtihovnicje i svecki velikašje so se navkiip triidili, naj bi te bo-lezne rane zvračili. Posebno Žig-mond nemški casar i vogrski kral se je dosta skrbo, naj cerkveno jedinstvo nazajpostavi Njemi se mamo zahvaliti, ka je 1414. leta v Konstanci občinsko spravišče drža-no, gde so vsi trije papi dolzahva-lili. Za tem so v osebi V. Martina novoga papo odebrali, komi se je celo krščanstvo podvrglo. Razkolništvo se je z tem dokon-čalo, ali žaiostni. nasledki so se sledi kazali. 25. §. Krivoverstvo Hus Janoša. Na Konštanckom spravišči je maticerkev obsodila krivoverstvo Hus Janoša, štero se je v tom časi začalo širiti. Hus Janoš se je na Češkom od kmetskih starišov narodo. Šole svoje je na prahškom vseučelišči zvršo. Sledi je tam professor postao, ali poleg toga je tiidi večkrat z pred-ganice včio. Od ništernih angleških pajdašov, šteri so z njim šole po-hajali, je spoznao krivoverstvo Wik-lifovo, oxfordskoga professora, štero je začao z predgance glasiti. Za toga volo so ga v Rim pozvali, ali on je to pozvanje ne bogao, zato ga je papa z cerkvi izobčo. Ali Hus je zato dale glaso svoje kri-voverstvo. Včio je pa to, ka je Jezuš Kris-tuš svojoj matercerkvi ne dao vidno glavo; ka niti sveckomi, niti cer-kvenomi poglavari smo ne dužni podložni biti, či je on v smrtnom grehi. Nikši diihovnicje nesmejo z zemelskim imanjom ladati. Samo pravični slišijo v matercerkev. Vse se na sveti slepo godi i ka je že naprejdokončano što pride v pekel, pa što v nebesa. Gda se konštancski zbor zišo, Hus Janoša so tiidi ta pozvali, naj bi se zagovarjao. Hus je ta prišeo, ali ka bi se svojemi krivoverstvi odpovedao, na to so ga ne mogli dobiti. Osodili so ga tak kak okor-noga krivoverca ino so ga prekdali sveckoj oblasti, štera ga je poleg pravde onoga vremena na grmadi dala zežgati. Gda se je na Čehskom zazgla-silo, ka so Husa v ognji skončali, te so pod Ziška vojvodom veliko krvi prelejali i razrtišili kloštre i cerkve njegovi vernicje. Ešče so na vogrsko notrivdarili i samo te so se vtišali, gda so njim na bazelskom spra-višči dopustili, ka slobodno kelih rabijo pri prečiščavanji. Edna stran-ka njuva tak imeniivani taboritje so pa dale besneli, dokeč je Žig-mond kral ne vkroto. 26. §. Moč materecerkvi na živ* lenje narodov v tom časi. Vojniški i divji so blli narodje Eurepe Gothi, Germani i Slavi, gda so Kristušovo vero sprijeli i v ma-tercerkev stopili. Ali maticerkev je premenila te narode, obnašanje njuvo je vkrotila, z poganstva pri-nešene njuve šatringe je ztrebila i nje na" r^dno živlenje navčila. Grobianski so bili v tom časi ljtidje i pesnička pravica je kralii-vala, šteri je močnejši bio, on je slabejšega ztirao z svojega imanja. Vsaki si je sam pravico iskao, kruta osveta je vpelana navada bila. Proti viizdane vladare, šteri so svoje pod- tem navadam se je maticerkev dosta vojiivala i dosegnola je to, ka so narodje v adventi i posti i ložnike vmarjali. je maticerkev tiidi pokaštigala. Dvoja je bila ta kaš-tiga, cerkveno izobčenje (excommu- vsaki tjeden od srede večera do nitcatio) i cerkvena prepoved (in- pridočega pondelka za volo Kris- tušovih mok z orožjom ne šli na edendrugoga. To je mir boži (treuga Dei) bio. Kruto osveto je pa mati- cerkev z tem polehšala, ka je ob- rambo dala preg- r.anim. To je v tom stalo, ka či je što v naglih čeme- rah liidomorstvo včino, onoga je ne bilo siobodno moriti, či se je skrio v kakšo cer- kev ali pa v sa- imostan. Proti dvoboji i božim sodbam (ordalia) je tudi maticerkev svojo reč zdignola. Poleg te poganske na-vade je sam Bog pozvani bio, naj bi svedočo po-legpravice pokak- šoj čiidi. Obtoženi je na priliko po visna, slobodna žerjavom železi mogeo hoditi, ali pa oblast zmožnih gospodarov Tišinska gotiska cerkev. terdictum). Grešne i nepokorne vla-dare je izobčila, dokeč je ta kaš-tiga trpela, kral je ne smeo v cer-kev stopiti, k svestvam prihajati i nikomi je ne bilo slobodno z njim si pogovarjati. Či je ta kaštiga svoj cil ne dosegnola. te je papa na on varaš, ali pa or-sag, v šterom se je kral zdržavao, cer-kveno prepoved naložo, to je cer-kvi so se zaprle, zvonovje so one-mili, boža sliižba se ne obdržavala, hižni zakon so na pokopališ-čah skenjavali. Eta cerkvena kaštiga je vsigdar ztrla okorne vladare. Gdakoli je tak maticerkev neod-bila, zaverala je pod- roko v vrelo vodo namočiti i či se ložnike obranila, gda so pa njo zve-njemi je nikaj ne zgodilo, te je zali i v sliižbo vrgli, te se je tak svojo nedužnost posvedočo. Maticerkev je svojo moč ešče proti najzmočnejšim kralom i vla-darom pokazala. Kralovje so od papo prosili korono i od cerkvenih re- popovstvo, kak liidstvo razvtizdalo. 27. §. Sv. Dominik i sv. Ferenc. Od globoke pobožnosti toga časa dovnikov so se dali koronati. Raz- svedočijo cveteče redovne hiže. Pri Benediktincah so prvejšo pobožnost nazajpostavili i zvuntoga vnogi drugi redovnicje so se naplodili. Med etimi najglasnovitejši je bio red sv. Dominika i sv. Franciška (domini-kanci, franciškanci). Sv. Dominik se je na Španyol-skom narodo. Dobro vučeni pop, glasoviten predgar, pobožno živoči i smilenoga srca človek je bio. Pri nekoj priliki je sprevodo svojega piišpeka v Jiižno-francuško. Gda je tam opazo kak veliko spako so napravili med krščanskim ludstvom krivoverni Albigenci, oblubo je ka vse svoje živlenje na povrnenje krivoverstva i včenje krščanskoga liidstva posveti. Gda so pa krivo-verci posebno proti velikomi cer-kvenomi imanji gučali, bos, v se-rino oblečeni je šo med nje pravo vero predgat. Sv. Ferenc z Assisi imeniivane občine je ednoga bogatoga trgovca sin bio. Vesčli ali poleg toga pobo-žen mladenec. Tak daroviten je bio proti siromakom, ka je vse svoje prihranjene peneze med nje raz-¦delo. Za toga volo ga je oča vo-zapro z dela. Ali Ferenc je na to veselo eta pravo: »Zdaj že dostojno lehko pravim: Oča naš, ki si v nebesah«. Gda bi pa ednok v cer-kvi te evangelimske reči čiio: »Ne mejte ni zlata, ni srebra, niti pei-nez v mošnjah, niti turbe na poti, niti palice, glasno je gorskričao: »to je, ka jaz iščem«; i na celo svoje živlenje se je na siromaštvo dolzavezao i driige tiidi na siro-maštvo pozavao. V erjavo opravo siromakov se obleko, štero je z pojasom okoli teia zvezao i tak je okoli hodo med liidstvom pokoro predgajoč. V tom časi je tak med cerkve- nimi kak med sveckimi liidmi pože- livost kraliivala za bogastvo. Sv. Franciška vzgled i genlive reči so ludstvi do srca segnole: vnogi, tak svecki kak cerkveni so se njemi pridriižili i ga v siromaštvi nasledu- vali. Sv. Ferenc je za svoje na- sleduvalce lepo vodilo spisao, i tak je nastavo franciškanski red. Sledi je za ženskin spol tudi redovništvo nastavo i poskrbo se je ešče za one, šteri med svetom ostanovši v samostan ne stopijo. To so tretjered- nicke sv. Franciška. Franciškani i dominikanci se v tom ločijo od benediktincov ka do-keč eti samo svojim kotrigam pre-podavajo kakše imanje meti, i samo kloštri majo skiipno imanje, tečas franciškanje i dominikanci nanč-skiipno imanja nemajo, nego z kol-divanja morejo živeti. Obadva reda sta se hitro razširila v Europi i vnogo vučenih i pobožnih svetni-kov se je z njih narajalo. 28. §. Maticerkev širitelica zna* nosti i umetnosti. V srednjem veki je maticerkev sama i jedino znanosti nadajala. Čteti i pisati so skoro samo cer-kveni Iiidje znali. Poleg vsakoga kaptoma i samostana je tiidi šola bila, gde se je na diihovništvo priprav-lajoča mladezen včila, ali svecki mladenci so tiidi slobodno pohajali kakše so na Vogrskem pečujska, te šole. V XIII. stoletji so se nasta- jaakova, sobočka cerkev. Z te vile one visoke šole, štere za vse- sloge so za tem preišli na gothiski učelišče imenujemo. Nje so cerkveni z vnogimi maliml tormami i okrožno možacje nastavili, papovje so pa spičastimi oknami, kakša je kiiseč- * tak vučitelom kak vučenikom nju- ka, budinska Majkešova i tišinska vim posebne pravice (privilegium) cerkev. dali. Glasovito je bilo pariško i bo- Keparstvo i podobarstvo se je logiansko vseučelišče, kam so od tudi v rokah matercerkvi zmoglo, vseh krajin vkupprišli včenja žedni ar je ona, kepe i podobe na olep- mladenci. Na Vogrskom so v Pe- šanje cerkvi hiže bože potrebiivala. čtihi, v Budini i v Požoni bile takše V tom deli so se pa vsigdar naj- visoke šole. lepše tudi redovnicje odlikovali, '¦• Med znanstvom najbole je cvelo štere so papovje zmožno podpirali. bogoslovje (theologia), v šterom naj- glasnoviteši je bio sv. Tomaš aqu- 29. §. Začetek^ krščanstva na inski. Vogrskom. V slednjih stotinah srednjega veka so začali brojati knige grč- V slednjih letah IX. stotine so kih i rimskih pisatelov, štere so se priselili Vogri pod Arpad voj- kak rokopisi v klošterskih knižni- vodom v to zdajšnjo domovino. Z cah bile obvarvane. Ali z teh knig vekšina Slovenci so na tom mesti so se z poganskim dtihom napunili, te prebivali. Oni so že krščanje šteri je škodlivi bio pobožnomi ču- bili, ar sta nje sv. Cirill i Metod na tenji: v znanost se je nevernost, v krščansko vero pripelala. Vogri pa umetnost pa posvetnost vrinola. obladavši nje so od njih naj ob Te čas je v znanosti i umetnosti prvim spoznali krščansko vero. renesanski (novorojstvo) zvani. Bojnoluben i poganski je bio V srednjem veki je zidarstvo vogrski narod. V svojih roparskih -¦' tudi maticerkev v svojih rokah bojnah so sprehodili vnoge krščan- držala. Vnoge cerkvi, štere so z ske orsage v Europi i odnet so z toga časa goriostale, nam oznanjii- sebom kinče i vnogo zaroblenikov jejo pobožnost i darovitost njegovo. prinesli. Med temi zaroblenikmi so V začetki kriščanstva, za časa pre- se znajšli tudi krščanski popevje, ganjanja so krščeniki ne mogli ešče šteri so svojo vero glasili med veliko skrb meti na mesta bože Vogri. službe. Ali kak preganjanje minolo, Ali bojne so na veke ne mogle krasne cerkve tak imenuvane bazi- trpeti. Krščanski narodje so se like so zidali. vkiipzdružili i Vogre močno pobili. x ¦ Sledi so pa v romanskoj slogi Gda je sledi njuv vladar Geyza cerkvi zidali z okrožnimi oknami, postao, on je prevido, ka na sredini — 49 - Europe vogrski narod de samo tak duže živo, či on tudi krščanski postane. Gda je z I. Otto nemško-rimskim casarom (973. leta) mir skleno, te je z veseljom dopusto, ka bi missionarje prišli v njegov orsag. Vnožino vereglasitelov se je te priselilo z nemškoga z českoga z talianskoga v našo domovino, naj bi poganske Vogre na krščanstvo pripelali. Pilgrim, sv. Wolfgang, sv. Bruno i sv. Adalbert praški piišpek so bili glasovitejši. Ceyza vojvoda je tiidi krščan-sko žensko vzeo sebi za tivarišico i z celov svojov hižov se je dao okrstiti. Vajk imeniivani sin njegov je Števana ime dobo. Po njegovom zgledi so se vnogi dali okrstiti, ali v obnašanji so vnogi tiidi poganje ostanoli. Sam Geyza vojvoda, či ravno je krščenik bio, je poganskim bogam daritve prikažlivao. Gda ga je na to piišpek pokarao, te odgo-vor je dao, ka je on zadosta bogat i lehko obedvema bogoma daruje. Čisto krščanstvo se je samo v pri-dočem odvetki skazalo, šteri se ježe v krščanskoj veri odgojo. Zato pra-vimo, ka je vogrski orsag ne Geyza, nego njegov naslednik 1. sv. Števan na krščanstvo pripelao. 30. §. Sv. Stevan. Po nagloj smrti Geyza vojvode, štera se je 997. leta pripetila, je za njim sin njegov I. Števan stopo na vogrski tron. 22 let je star bio, gda je rav-nanje orsaga prejkvzeo. Oster, ali proti siromakan milostiven kral je on bio. Kak pravi krščenik v vsem svojem djanji i obnašanji se je držao k evangeliumskim zapovedam i želo je to tiidi od svojih podlož-nikov. Ne je samo na jeziki noso krščansko vero, nego skrb je meo, naj bi vogrski narod tekaj zdržao krščanske navade i pravde. Cil njegovoga živlenja je to bio, naj bi se krščanstvo okorenilo v njegovom orsagi. Zato je od vseh krajov vrele redovnike pozvo v orsag, naj bi oni z rečjov i z pčl-dov včili Kristušovo vero. Naj bi pa vereglasitelov triidi ležejši i stalnejši bili: 10 piišpekij je nastavo v orsagi, vu Estergomi (Ostrogoni) pa nadpiišpeka (ersek) i zapovedao je, ka bi 10 občin vkupstopivše farno cerkev gorizozidale. Med Vogri ]e ešče vnožino liid-stva bilo, šteri so k starinskomi poganstvi vlekli, oni so z Kupa voj-vodom proti Števani se postavili. Ali Števan je nje obladao i na spo-men te zmage je na Pannonskom bregi benediktinski klošter nastavo. Na sprotoletje 1001 leta je v Rim k II. Silvester papi poslanike odposlao proseč, naj bi njegova cerkvena nastavlenja potrdili i njemi kralesko korono dali. Gda je papa od Astrik apata čiio sv. Šte-vana vrelost, veselo je zamerkao: »Mene za apoštolskoga imenujejo, ali on je istinsko apoštol, šteri je tak veliki narod pripelao k Kris-tuši«. II. Silvester je cerkveno de-lovanje sv. Števana potrdo i ne njemi je samo kralesko korono pos- 4 — MT — lao, nego oblast njemi je dao dvoj-nati apoštolski križ pred sebom no-siti, kak papovi poslanicke. Odnet shaja »apoštolski« naslov vogrskih 1 kralov, šteroga je za časa Ma-rie Terezie XIII. Klement znova potrdo. Z papovov koronov se je sv. - Števan z svojov ženov Gizellov, bavarskoga krala hčerjov ono leto augustuša 15. vu Estergomi dao ko- ronati. Za tem se je ešče bole skrbo, : naj bi se krščanstvo v njegovom orsagi vkorenilo. Lepe cerkve je zidao, kloštre nastavlao i z boga-tim imanjom piišpekije obdariivao. V Rimi i Jeružalemi je za Vogre romarske hiže nastavo. Veliko veselje je meo v svojem .sini, Imre (Mirko) vojvodi, ali ete lepi i čisti cvet, očinsko viipanje je povehnolo prle, kak bi sv. Števan mro. 1038. leta je skončao sv. Števan svoje blagorodno živlenje. Maticer-kev ga je 1083. leta z sinom vrčd . med svece zračunala. Gda so pri toj priliki njegov grob goriodprli, telo njegovo so sprehnjeno najšli, ali desna roka njegova, z šterov je tak dosta dobra včino, je cela os-tala i ešče den denčšnji se v bii-dinskoj gradškoj cerkvi vsako leto na češčenje vopostavi. 31. §. Krščanstvo se vkorni na Vogrskom. Samo po stnrti sv. Števan krala se je pokazalo, keliko so zgiibili vogrski krščenicje z preranov smrt-jov sv. Imrija. Ešče vnogi so bili v orsagi, šteri so k poganstvi vlekli. Pod močnim ravnanjom sv. Števana so zatajili svoje skrite žele, ali kak je med Aba Šamuelom i Petrom svaja nastala, pod Vatha vojvod-stvom so se poreberili, krščenike nesmileno klali, njuve cerkvi rušili. Te je manterniško smrt pretrpo sv. Gerard čanadski piišpek. Sv. Gerard je benediktinski re-dovnik bio. Na Sv^tozemlo je na-kano romati, gda ga je eden prija-tel nagučao, naj ide na vogrsko po-ganskomi narodi vero glasit. Sv. Števan je poliibo toga pobožnoga redovnika ino ga je zvolo za vuči-tela sini svojemi, sledi ga je pa v čanadsko piišpekijo posado. Z Sze-kesfehervara idoč ravno prek Dii-naja je šteo idti, naj bi z Polskoga domo prid.očega Andraš vojvodo pozdravo, gda so poreberni poganje na njega vdrli i na pol mrtvoga odvlekli na eden, po tom od njega imeniivani vršček i odnet so ga dol-stinoli. V tom žalostno — motnom vre-meni so niki na tron Andraša, z Arpadove korenike, pozvali. Poganje so od Andraša želeli, naj bi pogan-stvo nazajpostavo. Andraš pa da ešče ne bi meo zadosta orožnate vojske, se je vozgučao, ali gda se je že zadosta močnoga čiito, z moč-nov rokov je začao red delati i pod smrtnov kaštigov je pogansko vero prepovedao. Pod njegovim naslednikom I. Belom so poganje znova moč dobili — M — i na szekesfehervarskom orsačkom spravišči so znova poganstvo na-zajprosili. Bela je od njih tri dni proso na premišlavanje, v šterih je skrivoma vkupzagreno svojo vojsko i pogane razplodo. Krščanstvo se je v etoj domo-vini sploh pod Ladislav kralom vkorenilo. Sv. Ladislava je ne samo ludstvo lubilo, nego ešče Bog je po njem čiide čino. Z ostrov prav-dov je ešče ostanke poganstva ztre-bo, obrano je krščanstvo i svoj na-rod proti poganskim Kunom. Smrt njegovo je tri leta žaliivao vogrski narod, .maticerkev ga je pa med svece zračunala. Z Arpadove ko-renike med svece so ešče zraču-nani: sv. Ožebeta, hči II. Andraš krala, kak vzgled krščanske po-toplivosti i smilenosti, nadale hčeri IV. Bela kraia: bl. Margeta, domi-nikanska redovnica, bl. Jolanta i Kinga. 32. §, Papovje i Vogrsko. Sv. Števan je od rimskoga papo proso kralesko korono. Z tem je zagotoviti šteo za Vogsko papovo pomoč i obrambo proti zmoznim nemškin i grčkim casarom. Zgo-dovine vogrskoga pa očivestno sve-dočijo, kak prav je čino naš prvi svčti kral ar so papovje vogrsko zemlo i neodvisnost večkrat ob-ranili. Za časa Arpadove korenike so se kraleski vojvodi za tron večkrat svajiivali. Eto svajiivanje je nem-ške casare večkrat nadignolo na to, ka bi Vogrsko pod svojo ob-last spravili. Ali to je zmožne bra-nitele dobilo v papah, šteri so sva-jiivajoče se vojvode pomirili i nem-škim casaram na znanje dali, ka Vogrsko pod njuvov obrambov stoji i ne sme od nikoga visiti. Gdakoli so smetlinge nastanole v orsagi, papovje so odposlali svoje poslanike, naj bi red nazajposta-vili. Tak, gda so za časa slaboga II. Andraša izmaelitje giilili liidstvo i kral je ne viipao, ali pa ne šteo proti njim goristanoti, te se je papa gorivzeo kre liidstva. Gda so za časa I. Kunskoga Ladi-slava njegovi liibleni poganski Kuni gospodarili v orsagi, papa je izobčo krala, i gda je to ne valalo, kri-žarsko vojsko je naznano proti Ku-nom. Za časa tatarskoga poroblenja je IV. Bela kral toložbO i pomoč samo pri papi najšeo, šteri je na občinskom spravišči pozvao krščan-ske krale, naj se Vogrskomi na pomoč popaščijo. Najlepše se je pa v torskih boj-nah skazalo, na keliko so papovje skrb nosili na Vogrsko. V etih stra-hovitnih bojnah so vsi kralovje Vogrsko odstavili, ali papovje so z penezmi i vojskov vogrski narod v etih tristoletnih bojnah pomagali. Proseč so prosili papovje europske krale, naj vkiipstopivši ide Vogrom na pomoč, ali zobstom, vsi so po reformacii nastanjene notrašnje smetlinge meli v svojih orsagah. III. Kalikst papa so križarsko bojno naznanili proti Torkom, ednoga po--' — yi — božnoga franciškana, kapistransko- odslobodila i Torke z našega orsaga ga sv. Janoša so odposlali na pregnala, so XI. Innocent papa dva Vogrsko, on je z svojimi navduše- milliona zlatov dariivali. nimi rečmi veliko vojsko vkups- Papovo darovitost je spoznao pravo, z šterov je Hunyadi Janoš zahvalno vogrski narod, gda je 1459. leta pobio Torke. Spomin te 1596. leta požonski orsački zbor k zmage oznanjuje poldnčsnji zvon- VIII. klementi eta pisao: »Zviin ski.glas. vaša szvetosti nišče je ne bio, šteri V nesrečnoj mohačkoj bitki je bi nam v našoj dvojnosti pomagao. pa na pomoč dana papova vojska Da bi naša domovina hitro v takši tiidi na nikoj prišla. stališ prišla, ka bi to dobroto povr- K onoj bojni pa, štera je Budino noti mogla«. III. NovoJorščanski vek. Od reformacije do zdajšnjega časa. 1517—1916. 33. §. Luther Martin. Gda je pomenkalo krščansko po- miloščino dajo. Razglašenje tih od- božno obnašanje, te se je vnoga piistkov je v Nemškom na Tetzel hiidoba notrivjela tak med svecke, imenuvanoga dominikanca bilo za- kak med cerkvene liidi. Občinska vupano. Okoli naznanila odpiistkov je bila žela, ka bi stališ materc^r- so falinge narasle i z toga si je kvi pobolšali. Te seje znajšao neki Luther priliko vzeo, naj bi svoje nemški redovnik, šteri je na mesto, krivice, štere so se že duže v nje- ka bi razvlizdano liidstvo šteo po- govom srci mlele, na svetlo dao. , bolšati i falinge trebiti, je nesrečno Poleg navade onoga časa je na • z preobračanjom, ali kak je on cerkvena vrata vvittenbergske cčrkvi pravoz ponovlenjom krščanske vere na razpravo od odptistkov 95 po- šteo žalostne rane vračiti. Eto ver- glavij dao obesiti, šteri so navuki sko ponovlenje (reformacio) je za- materecčrkvi protivni bili. čao Luther Martin. Nemški bogoslovci so se tak z V Lutherovom časi se je zgo- rečjov, kak v pismah vnogo štukali dilo, ka je X. Leo papa odpiistke z Lutherom. PosvedočHi so njemi, podelo vsem onim, šteri z potrtim ka je njegovo včenjč protivno na- srcom k spovedi prihajajoč na zi- vuki materecerkvi ino se ne vtrinja danje rimske sv. Petra cerkvi kakšo z sv. pismom. Ali Luther je trdo- — 53 korno brano svoje včenje. Gda bi za tem pa na občinsko spravišče X. Leo papa to zvedo," dvakrat je zazavao. Papa je na slednje Luthe- poslao svoje poslanike na Netn- rovo včenje kak krivoverstvo ob- ško, naj bi Luthera nagučali, ka bi sodo, njega pa pozvao, naj v dve- Svetišče tišniske cerkve. se svojemi krivomi navuki odpove- ma mesecaoma svojp krivoverstvo dao. Ali on je to ne šteo včiniti ino odpravi, ar ga ovači z cerkvi izobči. se je na bole presvečenoga papo, Od gizdosti napihnjeni Luter je vsig- — 54 — dar bole grobijanski gratao, papo je v ednom ogovorljivom listi za Antikristuša imeniivao i papovo bullo (lis) je v Wittenbergi dao zežgati. Na to ga je X. Leo papa, kak trdokornoga krivoverca z ma-terecerkvi vozapro. Svecka oblast je na to pred wormsko orsačko spravišče posta-vila Luthera. Tam so ga nazvali, na] od svojega krivoverstva odstopi. Ali da je Luther znao, ka ništerni vladarje za njegovim hrbtom sto-jijo, je ne popiisto. Orsački zbor je zato Luthera z orsaga stirao i vu verskom dugovanji vse novice prepovedao. Saxonski zbčravni vla-dar, Lutherov branitel, ga je pa skrivoma v svoj Wartburg grad dao odpelati, gde se je on po imeni Gyuri (Jurij) vitez skrivao. V tom časi je prestavo sv. pismo, ali reči sv. pisma je za svoj navuk pre-pisao. 34. §. Lutherovo krivoverstvo i njegove lastnosti. Luther, koga so z materecerkvi vozaprli, je za tem dale glaso svoje krive navuke i vsebole se je odtrgno od včenja materecčrkvi. Gda je obprvim z svojim kri-voverstvom nastopo, te se je ešče zagovarjad, ka je njegov navuk včenji materecerkvi ne protiven ino se je na papo zazavao, ali gda je papa tudi za krivoga osodo njegov navuk, te se je tomi sodi podvržti ne šteo, nego želo je svoje delo pred edno občinsko spravišče nesti. Ali sledi je prevido, ka to spra-višče njegov navuk tiidi na nnesti ne nea, zato je začao glasiti, ka naj vsaki ono vero drži, kakšo si sam z svetoga pisma zbrodi. Z tem je Luther zavrgao papovo i materecčrkvi ugled, sv. poročila *) i na to iga je nagnolo ne driigo, kak gizdost i trdokornost njegova. Vretina i začetek njegovoga kri-voverstva je to bilo, ka si je človek ne mogočen kakšo vrednost zaslii-žiti, zato so dobra dela ne mo-gočna, ali pa ne potrebna na zve-ličanje, nego jedino ona vera zve-liča človeka, ka smo odkiipleni po Kristuši. Z sedmerih svestv je samo dvoje vzdržo: krst i večerjo Gos-podnovo. Ali od prečiščavanja je to včio, ka se kriih i vino ne obrne na Kristušovo telo i krv, nego ka je Kristuš samo v hipi prečiščavanja nazoči. Predgao je to tiidi, ka je vsaki krščanski človek diihovnik, ka je sv. meša od človeka zmišlena. Zavrgeo je nadale vse ono, ka kat-holičanska maticerkev od česčenja svecov, od purgatoriuma i od od-piistkov vči. Na slednje se je sam prestrašo, ka je na teliko reformerao, popravlao kath. vero, tožo ga je glas njegove dušnevesti, ali on je žgeči glas diišnevesti za skiišavanje hudoga diiha pravo. Ne moremo tajiti, ka je Luther imeniten govornik i dober pisatel bio, činavno so reči njegove gro-bijanske biie. Svoje včenje je več- *) Navuk, steroga so apoštolje toti glasili, ali vkiip ne spisali. ... — 55 — ' ¦ ••'¦ ¦. ¦¦' • ¦ ¦¦ krat spreobrno i dostakrat sam sebi ro predpisati. (Cuius regio, eius protigučao. Na ozdaleč je ne bio on regio). Širitev nove vere je preveč čisto živoči, siguren človek, kak bi pomagala novogornajdena štampa- se to ednoga verenastavitela dosta- rija, po šteroj so se krivi navuki jalo. Z ednov odskočenov nunov je na vse krajine raznesli. Vnogi so v hižni zakon stopo, hessenskomi pa zato Lutherovo vero goriprijeli, vladari je dve ženi dopiisto, naj ar ona po voli hodi človečim nag- toga zmožnoga vladara lutaranstvo nenjom i ne žele zatajenje, dobra nebi zgiibilo. Ne se je lepo obna- dela, samo ono močno vero, ka je šao 1525. leta pri kmečkoj rebe- Kristuš za nas mro i za naše grehe riji, gda je hujšto nemešnjake, ka zadosta včino. Z driigoga kraja pa bi pavre spoklali, kak besne pse. v popovstvi je zmenkao diih cer- Pa je toj reberiji ravno on sam kveni i pridriiženje k rimskomi zrok bio, gda je z novov verov Oči, štero je z zahodnoga cerkve- starinski red zmoto. . noga razkolništva shajalo. V Lutheri je vnogo takših las- Papovje, šteri so v tom časi na tivnostih falilo, štere more meti on Petrovom stolci sedeli, so z celov človek, ki šče vero ponoviti. I či svojov močjov šteli vernike mate- ravno se je njegova nova vera tak recerkvi krivoverstva obvarvati. hitro razšerila, tomi zrok indri mo- Poslanike so poslali v orsački zbor remo iskati. proseči, naj bi wormsko dokončanje spunili, ali k luteranstvi nagnjeni 35. §. Kak se je razširilo luteran* vladarje so se proti postavili (pro- stvo na Nemškom. tešterali, odnet je proteštansko ime) i od onoga orsačkoga dokončanja, Lutherevo krivoverstvo je na štero je versko ponovlenje prepo- Nemškom hitro vnogo nasled-nikov vedalo, so nika ne šteli znati. V. dobilo. Tomi zrok je z ednoga kraja Karol, nemškorimski casar, je pa te to bio, ka je nova vera zbrisala z francuzi z papovov vladov v bojni pušpekovo oblast i redovništvo, vla- stao, je ne meo moči, ka bi pro- darom je pa priliko dala, ka bi se teštanske vladare na pokornost pri- z cerkvene vrednosti obogatili. Vla- silo. darje so samo na novo vero sto- 1530. leta si je casar li čas vzeo, pili i te so z svojega orsaga puš- vkiip je zezvao državni zbor v peke i redovnike ztirali, njuvo vred- Augsburg, gde bi verskomi razkol- nost pa sebi obdržali. Za tem so pa ništvi konec včinoli. Ali zobstonski svoje podložnike ali po sili ali pa so bili njegovi triidi. Na tom spra- z jalnostjov tiidi na novo vero obr- višči so lutaranje casari prekdali noli. V onom časi so kakti za prav- svoje vereizpoved, štero je Me- do držali: čidi je orsag, tisti ma lanchton, Lutherov pomočnik, vkiip- tiidi oblast svojim podložnikom ve- postao. Vkiippozvani katholičanski — 56 — bogoslovci so svetlo posvedočili, ka proteštantje so najmre ne bili za- je ta nova vereizpoved proti sv. dovolni z onimi slobodnostami, štere pismi i včenji Materecerkvi, zato je so od II. Ferdinand casara dobili casar zapovedao, naj proteštantje i proti njemi so za krala pfaleskoga na katholičansko vero nazajstopijo. Fridricha postavili. Vsi nemški proteštanski vladarje ir c \r i u • xt v, so se kre čehskih luteranov soriv- 36. §. Verske bojne na Nemskom. ... . L. . , ,-„,,. zeli i proti casan stanoli. Nemškim Augšburgsko orsačko spravišče i čehskim luteranam na potnoč se je zobstonsko bilo. Luteranski vla- je popaščo Gustav Adolf, švedski darje so casari pokorni biti ne šteli kral i Bethlen Gabor erdelyski vla- i v Schmalkaldeni vkuppridruženi dar, ešče katholičanski francuški so proti casari stanoli. Da je te orsag je nje pomagao z tem naka- casar z Torki stao v bojni, nepo- nenjom, naj bi Habšburgsko oblast korne vladare je ne viipao pokašti- dolipotro. Bojna je tekla z premen- gati, ar je njuvo pomoč potrebiivao; ljvov srečov ino se je 1648. leta ka več ešče njim je v vnogom deli vu westfalskom miri dokončala. popusto. Na to so vladnicje ešče Poleg pogodbe toga mira je vekši bole parovnejši gratali tak, ka je del Nemškoga luteranski osto; lu- mogeo nje z orožjom na pokornost teranje so obdržali ona cerkvena prisiliti. Tak je vovdarila prva ver- katholičanska imanja, štera so 1624. ska bojna štera se je 1555. leta v leta 1. januara v svojih rokah meli. Augsburgi sklenjenim mirom dokon- Eta pogodba je kath. matercerkvi čala. Glavni deli sklenjenoga mira ne bila povolna, zato so se papa so bili: na lutaranstvo prekidoči protiglasili. cerkveni vladnicje svoje cerkveno imanje zadržati ne smejo; vsaki 37. §. Versko ponovlenje na Švi* vladnik v svojem orsagi slobodno carskom i Francuškom. * širi svojo vero. Z augšburgskim mirom so niti Na Švicarskom po Lutherovoj katholičanci, niti lutaranje ne bili peldi zapelani Zwingli Ulrik, ziirich- zadovolni. Luteranje so nanč ne ski plebanoš raztepe novo krivover- zdržali augšburgsko dokončanje, stvo. Včenje njegovo se primerja nego po sili so lovili i gnali lud- Lutherovomi ali od slednje večerje stvo na novo vero. Na slednje je to vči5 ka je ono samo znamenje med katholičanci i lutarani znova Kristušovoga tela. K svojemi kri- bojna vovdarila, štera je 30 let voverstvi je Zwingli pridobo varaški trpela i nemški orsag v žalost ob- svet i z njegovov pomočjov je v lekla. Ziirihi nastavo svojo novo vero. Po Tresetiletna verska bojna se je kratkom so se njegovi naslednicje 1618. leta naČehskomzačala. Čehski v drugih švicarskih mestah tudi — 57 — • razširili. Kem bole so se oni povek- je bio Koligny admiral. Preveč za- šali, vsebole protivno so se proti štimani so te gratali, gda se je katholičanskoj veri obnašali. Katho- Bourbonska familia k njim pridrii- ličanci so na slednje vkiipstopili i žila. Z II. Ferenc kralom v svaji svojo vero z orožjom obranili. Bojna bodoči Bourbonje so si najmre z se je 1531. leta poleg Kappel varaša pomočjov hugenottancov šteli fran- z zmagov katholičancov skončala. cuški tron spraviti. Duge, ne- Zwingli je tiidi nabojiščimrtev ostao. smilene bojne so se začnole med V ednom drugom švicarskom katholičancim i hugenothancim, v varaši, v Genfi, je pa Kalvin Janoš štere so se mejšale dvorne kraleske začao novo krivoverstvo. Genfienci stranke. V tom časi se je zgodilo so sami k sebi zezvali toga krivo- ono žalostno krvoprelevanje, štero je vučenjaka, koga so z francuškoga v zgodovinah kak »brtalanska noč« ztirali. Kalvinsko krivoverstvo se v poznano. tom loči od luteranstva i zwinglian- V tom vremeni je IX. Karol kra- stva, ka poleg Kalvina pri vjemanji luvao na Francuškom, ali kraleska ' večerje Gospodnove krščenik z oblast je v rokah matere njegove, Kristušovoga nebeskoga tela shaja- Mediči Katalene, ležala. Ona naj bi jočo moč dobi samo, ne pa telo. se z Bourbonskov familiov zmirila, Driigo njegovo krivo včenje je pa edno hčer svojo je zaročila Bour- to bilo, ka je Bog eden del lud- bonskomi vojvodi (1572. aug. 18). stva naprejodebrao na večno bla- Na svadbo je vnogo hugenottov ženstvo, ove pa na večno skvar- prišlo v Pariš. Mediči Katalena je jenje osodo. Kalvin je nečamuren opazila, ka na krala, sina njenoga i nesmilenoga obnašanja človek bio. Koligny velko moč vdabla, bojala V Genfi je vso cerkveno i svecko se, ka oblast zgubi, zato je Kolig- oblast k sebi zagreno i žarko je nyna štela vmoriti, ali to se je njoj gospodaro ober ludstva. Po svojih ne posrečilo. Razdraženi hugenot- oglejuvačah je močno pazo na vsaki tanci so te proti kraleskoj fa- stopaj podložnikov i što je od njega miIii vzarotili. Zvedivša pa to dano ostro pravdo prestopo, ali pa Mediči Katalena, je štela odvrnoti njegovo včenje zavrgao, onoga je pogibelnost i z svojimi ludmi au- sigurno pokaštigao i smrtna kaštiga gustuš 24. (na Bertalanovo) v noči je gosta bila. Tak Servet Mihala, na dano znamenje je hugenottance šteri je bio eden z nastavitelov uni- dala spoklati. tariuške vere, ar je on tajio včenje Ništerni proteštanski zgodovinski od sv. Trojstva, je dao v ognji pisatelje zaman tak tožijo mater- skončati. cerkev za volo pariške krvave svad- Kalvinovi nasledniki so se celo be, ar je to hudobija kraleske fa- na Francuškom naplodili, gde so se milie bila, štera se je za oblast za hugenotte imeniivali. Voj njuv vlekla. — 58 — Hugenottanci so 1598. leta po-polno versko slobodnost dobili. Ali oni so z tem ne bili zadovolni i znova so protistanoli. Zato je XIV. Ludvig (1643—1715.) vse njuve slobodnosti odvzeo. Pod njegovim kraluvanjom so vnogi hugenottanci na katholičko vero nazajstopili, vnogi se pa voodselili, tak ka so v malom broji ostali na Francazkom. 38. §. Versko ponovlenje na Vogrskom. Na Vogrsko je tiidi hitro prek-vdarilo nemško krivoverstvo, i po mohačkom bitji je vnogo nasled-nikov dobilo. Eto krivoverstvo so na Nemškom hodeči tržci i z vvitten-bergskoga vseučelišča pridoči šo-larje pri nas potorili. Ali pazlivost piišpekov i sigurna pravda, štero so 1523. i 1525. leta proti lutera-nom v državnoj hiži sklenili, so na kratki čas zavirali, ka se luteran-stvo na Vogrskom ne okorenilo. Ali po nesrečnom mohačkom bitji se je vse spreobrnolo. Pri Mo-hači je spadno kral i z njim 7 piiš-pekov. Pravoga krala je orsag dugo ne meo, Ferdinand pa Szapolyai Janoš sta se borila za tron. Na prazne piišpekije so nove piišpeke ne imeniivali, cerkveno vrednost so svojim vernim plemenitašom raz-delili. Bilč so vnoge ptišpekije rezi glave, fare rezi diihovnikov. Med ludstvom pa, štero je rezi pastira ostalo, so krivovučenjaki na lehko-ma kriveverstvo posejali. Za tron se poteglivajoča dva krala pa sta širitev krivoverstva ne štela prepo-vedati, ar je ni eden ne šteo raz-srditi one plemenitaše, šteri so lu-teranske vereizpovedi. Erdelyski Saxonci so bili prvi na luteranskoj veri. Honter Janoš, braššovski vučitel, je med njimi ob-prvim glaso novo vero. Na to pred-ganje so katholičanske diihovnike ztirali, v Medgyesi spravišče držali, gde so prvo saxonsko lutaransko občino nastavili. Med erdLlyskimi vogrami je pa David Ferenc glaso lutaransko vero. Na Vogrskom so pa Devai Biro Majkeš »vogrski Luther«, Erdoši Janoš i Kalmancsehi Martin bili prvi širitelje luteranstva. Delo širitelov so polehšali vnogi vogrski pleme-nitajše (Nadašdy grof, Thurzo, Pe-renyi) šteri so svoje podložnike tiidi na lutaransko vero prisilili i katholičanske cerkvi lutaranam prekdali. Ludstvo zviin ništernih je -k starinskoj veri verno ostalo, zato so predikatorje zaprva katholičan-ske obredi (ceremonie) obdržali i sledi po mali tapustili, tak so liid-stvo neznano k lutaranstvi priva-bili. V Erdodi držano proteštansko spravišče je tiidi odredilo, naj bi predikatorje tak činili. Sledi so vogrski predikatorje spoznali kalvinsko vero i to so za-čali glasiti. V širitelstvi kalvinstva se je največ triido Meliusz Juhasz Peter »vogrski Kalvin«. Na njegovo predganje so vogrski lutaranje 1567. leta na debrecinskom spravišči prek-stopili na kalvinstvo, štero so za -vogrsko vero imeniivali. Zgornji — 59 vogrski kraj je pa ostao na luta-ranstvi, štero so za nemško vero špotali. V ErdLlyskom so vogrski lutaranje na tordaiskom spravišči (1566) tiidi na kalvinstvo stopili. Njuv glasoviten predgar je bio David Ferenc. Ešče edno drugo krivoverstvo se je nahajalo v Erdelyskom: uni-tariuška ali socinianska vera. Eto krivoverstvo sta obprvim na Pol-skom glasila dva brata po imeni ; Socinius i odnet je Janoš Žigmond krala dvorni vračitel, Blaudrata Gyurij to vero prineso v Erdelysko. Unitariušje se v tom ločijo od drii-gih krivovernikov ka oni ečše sv. Trojstvo tajijo. Pod varstvom Pechy Šimona, kancellara je v Erdelyskom ešče edna štrta kriva vera bila, najmre sobotanci, šteri so židovske navade meli. 39. §. Versko ponovlenje na An* gleškom. Gda je Luther na Nemškom z svojim kriverstvom nastopo, VIII. Heinrich angleški kral je obrano katholičansko vero v onoj kni-gi, štero je pisao od sedmerih svestv, v šterih je Lutherovo včenje pobio. VII. Klement papa ga je zato za »branitela materecerkvi« imenuvao. Za ništerna leta sledi se je pa kral na grešno liibčzen pobiido do edne dvorjenice svoje žene zato je proso, naj bi ga papa od hižnoga zakona odvezali. Papa je to prošnjo ne posluhno, ar je VIII. Heinriha zakon z arragonskov Ka-talenov veljaven bio, takši zakon pa ni papa ne more razvezati. Proti tomi je kral stirao svojo ženo i z njenov dvorjenicov je vkiipstopo. V srdah je z Rimom vse zveze raz-trgao i prepovedao, od svojih pod-ložnikov je pa zaprisego, ka na mesto papo za glavo angleške cer-kvi svojega krala spoznajo. Či je što ne šteo na to prisegnoti, ga je na smrt osodo. Na več stotin se zdigne broj onih dlihovnikov i sveckih, šteri so tak bili spoklani. Či se je VIII. Heinrih ravno od-trgno od materčcerkvi, li je katho-ličansko vero ne sploh zavrgao, ešče ostro je prepovedao, ka bi lu-teransko krivoverstvo širili na An-gleškom. Ali po njegovoj smrti celo gda je njegova poleg katholičanske pravde nezakonska hči Elizabetha stopila na tron, so žalostni dnevi prišli na katholičance. Eta v proteš-tanskoj veri odhranjena kralica je ze vse moči preganjala kathoiičance. Pod njenim kraliivanjom so nasta-vili dokončno angleško vero, štera se v včenji primeri kalvinskoj, samo v tom se loči, ka so obdržali pušpekovo čest, svetke i ništerne obrede kath. cerkve. Angleški kralovje so svoje irske podložnike . tiidi na proteštanstvo šteli pripelati, zato so je več sto let preganjali, ali lehko so njim prevzeli vse slobodnosti, vrednost, ali od starinske kath. vere so je ne mogli odtrgnoti. Samo zdaj v najnovejšem časi so malo polehšali proti Ircam dano ostro pravdo. Ete — 60 — narod je v tristoletnom preganjanji med V. Karolom i II. Ferencom, stalno i čiidnovito obdržao svojo francuškim kralom so na dugo vo- kath. vero. potisnole te čas. III. Pavel papa je V Škocii je Knox Janoš glaso 1545. leta li vkiipzčzvao preželno kalvinstvo. 1559. leta so sloboščino občinsko spravišče v Trient na Ti- dobili proteštantje od Štuart Marie rolsko, štero večkrat pretrgnjeno kralice svojo vero širiti, ali že pri- je 18. let dugo trpelo. šestno leto so tak močni bili, ka so Vkiipspravleni piišpecje i bogo- katholičance zti-rali z orsaga. Sa-ma kralica je tiidi mogla pobegnoti, ali na njeno ne-srečo se je v An-gleško odselila. Eli-zabetha angieška kralica jo dala v temnico zapreti i po 19 letnoj vozi njoj glavo odse-kati (1587). 40. §. Tridentin* sko občinsko spravišče. Že prvle kak bi nastavitelje no-voga krivoverstva nastopili, je občin- slovci so z pravo-ga srca želeli ver-sko jedinstvo na-zajpostaviti; poz-vali so na spra-višče proteštante, ali oni so zavrgli te pozvanje. V spravišči so najobprvim raz-klali i razložili one verske pra-vice, štere so pro teštantje tajili. Po-sebno pa razložili so včenje matere-cerkvi od vere, od človečega spravi-čanja i od svestv. I poleg toga so vkuppostavili IV. Pius papa triden- ska žela bila, naj , , , , tinsko vereizpo- Sv. Stevan kral, nastavitel kath. M.aterecerkvi na bi se edno občin- Vogrskom. ved. Poleg ver- skocerkvenospra- skih pravic so te- višče vkiipzezvalo, štero bi v cer- kaj na obonašanje gledoč lepe na- kveno živlenje notrivkradjene fa- vuke dali, piišpekom zapovedali, ka linge obrezalo. Ali žgeča potreba bi vsaki semenišče dao goriposta- je bila na to te, gda so krivoverci viti i svoje stolno mesto na dugši spremešali večni navuk kath. cer- čas ne bi povrgli. kvi i veliki del europejskoga na- Dokončanje preželnoga občin- roda v krivoverstvo zapelali. Ali skoga špravišča je po vseh kraji- nepretrgnjene torske bojne, svaja nah blagorodni sad rodilo. Zmej- šane verske pravice so se razsve- v Pariz, naj bi si tam pripravo na tile. Na krščansko življenje gledoč pridoče pozvanje potrebo znanost. pa nastavlene zapovedi so piišpecje Eti se je spoznao z Xaverianskim notrivpelali, po šterom so se vnoge sv. Ferencom i gda je k svojemi žgeče falinge ztrebile. nakanenji ešče druge pobožne i Ravno te, ga so krivoverci ma- vrele možake pridobo, z njimi vred tercčrkev hudovolno za kralestvo je naredo navadno trojo rčdovno Antikristuša imenuvali, je Bog vnogo oblubo, k šteroj je ešče edno štrto svetih možakov dao matercerkvi. prikapčo, ka do papi po svoj voli Na Talianskom V. sv. Pius papa i podložni, kamašte je pošle. borromejski sv. Karol sta se trudila, Za tem so se v Rim popaščili, naj bi se odloki tridentinskoga spra- naj od pape potrdjenje svojega višča vsepovsedi vpelali. Med Fran- reda zadobijo, i od papo prosili cusmi se je pavlanski sv. Vince mesto, gde bi svoje pozvanje spun- trudo, saleški sv. Ferenc je pa javali. Papa je z veseljon potrdo i sam okoli stojezero krivovercov blagoslovo novi red (1540. leta). nazajpripelao. Na Španjolskom sv. Toga redovništva kotrige so se za Treza i alkantarski sv. Peter, na ježuite imenuvali i vsem deli: Bogi Nemškom blaženi kanizianski Peter, na včkšo diko služili. Ali papa so na Vogrskom pa Pazmany Peter ježuite ne samo na Svetozemlo od- so se skrbeli, naj bi na mater- poslali, kak je to sv. Ignac nakano, cerkvi vdarjene rane zvračili. nego na celi krščanski svet: na mis- To je bilo pravo ponovlenje, ali sionska mesta tiijinskih krajin rav- reformacia, ali ešče protireformacia, no tak, kak v europejske krajine, v šterom so se dosta trudili novo štere so bile z krivoverstvom pod- nastavlena cerkvena redovništva. kopane. 11 Ježuiti so se hitro po vseh eu- 41. §. Ježuiti i dtigi redovnicje. ^opejskih krajinah razširili. Gda je mro Loyol^inski sv. Ignac, te so že Ka se je krščanska pobožnost 100 samostanov meli z 1000 kotri- v XVI. stoletji zdignola, v tom so gami. Ježuiti so globoko vučeni i se najbole trudili redovnicje Jezu- sveto živoči redovnicje bili, zato so šovoga reda. Nastavitel toga reda ne samo med ludstvom, nego ečše je Loyolanski sv. Ignac bio. Pri pri velikašah i vladnikah veliko obsedenji nekoga gradišča je glo- poštenje meli. Gde so samo nasto- boko rano dobo i ležeč, da je drii- pili, tam je krivoverstvo vehnolo i goga čtenja ne meo, si je živlenje i katholiška vera zacvela. Proteš- svecov v roke vzeo; i v tom šten- tantje so se od njih bojali, zato so jej se je nakano, ka či ga Bog z njuvo poštenje z lažmi podkapali, betega ozdravi, te de sploh njemi gde so pa pri vladi moč meli, z tis- živo. Gda se je ozdravo, odišo je tih orsagov so je pa ztirali. — vz — Nepriatelom se je posrečilo v volo II. Maximilian krala, šteri je XVIII. stoletji z lažmi i z jalnostjov k proteštanstvi vlekao. Ali pod Ru- nagnoti XIV. Klement papa, ka so dolf kralom (1576 — 1606). je pro- ježuite zbrisali, ali za štirideset let tireformacia vekšo moč dobila. sledi je VI. Pius papa ježuitski red Glasovite šole i vreli govorniki so nazajpostavo (1814. leta). vsigdar več i več plemenitašov na Poleg ježuitov so v tom časi katholičansko vero povrnoli. Z ze- ečše driigi glasoviti redovnicje na- melskimi gospodarmi so tiidi pod- stanoli, šteri so v ponovljenji krščan- ložniki na staro vero nazajstopili i skoga živlenja dosta delali: kak v njuvih cerkvah, štere so prle po- kapucinarje, šteri so se v diihov- robili, se znova katholičanska boža nom pasterstvi med liidstvom trii- sliižba opravlala. To se je proteš- dili, sinovje Kalazanskoga sv. Jo- tantom ne vidilo i od toga so se več- žefa ali piarišti, šteri so mlajir.o krat tožili na državnom zbori, ali včili, lazaristi, šteri so po pred- nika so ne dosegnoli, ar je Rudolf gah i diihovnih vajah liidstvo na kral ešče zapovedao, naj bi proteš- pobožnost vužigali, smileni bratje, tantje vse one cerkvi nazajpiistili, šteri so od sv. Janoša nastavleni štere so nigda od katholičancov na dvorbo betežnikov. Med žen- vkraj zeli. skim spolom v tom časi so uršulinke Nezadovolnost proteštantov se i smilene sestre začale delati na je vsigdar povekšavala, gda so vi- poli krščanske liibeznosti. dili, ka se kath. vera znova zača zvišavati, zato z Torkom pridriiženi 42. §. Protireformacia i Pazmany pod vojvodstvom Bocskay Števana p , so se porebelili i krala prisilili, naj 1606. Ieta v Beči z njimi mir sklene, Po mohačkom bitji se je pro- gdeso verskoslobodnost zadobili.Ali teštanstvo na Vogrskom hitro raz- katholičanci so se tudi ne popustili. širilo i na konci XVI. stoletja je že Forgach Ferenc estergomski prfmaš skoro celi orsag novo vero nasle- je 1611. leta v Nagyszombat (Trnavo) diivao. Ali gda je diih tridentin- državno spravišče naznano, gde so skoga spravišča bio na Vogrsko blagorodne sklepe tridentinskoga presajeni, včasi se je začalo voj- spravišča na Vogrsko presadili. ¦, ¦ skuvanje proti proteštanstvi, ali V novorodjenstvi katholišanstva nastala protireformacia. na Vogrskom si je najvekšo vred- Olah Mikloš estergomski eršek nost zaslužo Pazmany Peter, ester- (nadbiskup) je bio te prvi, šteri je gomski eršek. proteštanstvi protistano. On je na_ Pazmany je ne samo kak višnji stavo prvo semenišče, 1561. leta je pop, nego kak pisatel i govornik pa ježuite pozovo v orsag. Ali kaj bio glasoviten. Z starinske pleme- velikoga je ne mogeo dosegnoti za nitaške rodbine v proteštanskoj 03 — veri se je narodo, ali v svojem trinajsetom leti je na katholičansko vero nazajstopo. V Kolozsvari k ježui-tom je hodo v šolo, gde je nateliko poltibo svoje vučitele, ka je on tiidi med nje stopo. V Beči i Rimi je svoje šole spuno i za tem je z Forgah eršekom navkiip delao na ponovlenji vorgske katholičanske vere. Bistro i z lepov vogrščinov je pisao svoje knige proti proteš-tantom. Najlepši njegov spis je bio: »Na pravico pelajoči voditel« (Igaz-sagra vezeto kalauz), v šterom je pobio vse proteštansko včenje. Gda je pa eršek nastano, te je šole, v Beči i Rimi semenišče, v Nagyszombati vseučelišče dao gori-postaviti. Neobtriidjeno je predgao i njegovih reči moč je 30 proteš-tanske plemenite familie z podlož-nikami vred v katholičansko vero pripelala. 43. §. Verske bojne na Vogrskom. Z Habšburgske hiže shajajoči vogrski kralovje so močno branili katholičansko vero. Proteštantje so pa pri erdelyskih vojvodah najšli svoje branitele. Gda se je katho-ličanska vera začala okrepiti v or-sagi, proteštantje so pod vojvod-stvom erdelyskih vladarov večkrat z orožjom proti našim kralom sta-noli. Cil njuv je ne samo to bio, ka bi versko siobodnost zadobili, nego kak so to sami spoznali, naj bi katholičansko vero ztrebili. Bethlen Gabor, erdelyski voj-voda nemškimi proteštantami pri- druženi je trikrat proti II. Ferdinand krali stano. Pod I. Rakoczi Jiirjom i sledi pod Tokoly Imrijom so se proteštantje z pomočjov torske vojske proti katholičanskim Vog-rom i krali vojiivali, katholičance nesmileno preganjali, njuve cerkvi poderali. Za Bethlen Gabora se je zgo-" dila ona hiidobija, štera je tri ver-ne katholičanske duhovnike na man-terinštvo dala. Nepriatelske vojske vojvoda Rakoczi Jiirij je zavzeo Kasso (Košico), gde je tri katholi-čanske diihovnike Koroši Marka, Pongrac Števana i Grodecz Mele-tiona v vozo vrgao. Vojvoda je nje tri dni nihao glad trpeti i te njim je zapovedao, naj na kalvinsko vero stopijo. Gda so oni od toga ni čiiti šteli, divji vojacje so z špu-lami vtegiivali njuva tela i žgali njuva rebra i sploh nje nagučavali, naj zatajijo svojo vero. Na slednje so očonkali njuve kotrige i v sme-tišče zakopali (1619. sept. 7). Njuva mrtva tela zdaj v Nagyszombati počivajo. X. Pius papa je 1905. leta jan. 15. med blažene zračunao te manternike. Ete nesrečne bojne so ednok li henjale i večina Vogrskoga je kato-ličanska ostanola. V tom časi na sredini XVII. sto-.letja so se izhodni Grki nazaj v katoličansko cerkev povrnoli. V te-čaji časov so se v severno izhod-ne krajine Vogrskoga Ruthenci, v poldnešnje izhodne krajine pa Vlahi ali Rumunci zgnezdili. Obadva na-roda sta k grčkoj veri slišila, štera — 64 — T^. se je v X. stoletji od katoličke cer-kvi odtrgnola. 1646. leta so Lus-sini v kath. cerkev nazajstopili, ali svoje grčke obrede so obdžali. Nje so sledi v tom naslediivali Rumunci. To so grčko-katoličanci, ali zjedin-jeni grki, šterim so naši kralovje več piišpekij nastavili. 44. §. Maticerkev v dalešnjih tii* jinskih krajinah. Zgiiba, štera je Matercerkev po proteštanstvi dosegnola, se je na-domestila z onimi novimi katoli-čancami, štere so vreli missionarje v dalešnjih tujinskih krajinah v rije-no krilo pripelali. Eti vreli verski širitelje so millione pripelali na krščanstvo z onih, šteri so v pogan-skoj tmici blodili. V verskom širitelstvi so neob-triidjeni bili ježuiti. Najglasovitejši ježuitski missionar je bio Xaverski sv. Ferenc. 1542. leta je odpotiivao v Izhodno Indio i v Goda mesti je začao kriščansko vero predgati, zatem je na Ceylon otoki, na Mo-Iukki otokah i na Japonskormsejao evangeliumsko zrno. Po svojem sve-tom živlenji, neobtriidjenov vre-lostjov, celo pa po vnogih čiidah, štere je Bog po njegovih rokah čino, je stojezere okrsto. Ravno je že šteo na Kitajsko prekstopiti, naj bi tam tudi predgao Kristuša, gda ga je smrt zadavila. Ali redovni njegovi tovarišje, k šterim so se sledi lazaristi pridrii-žili, so dosegnoli ono, ka je on nakano. Ježuiti (kak Ricci, Schall) so od kitajskih casarov dovoljenje dobili, naj bi krščansko vero v or-sagi glasili. Že se je krščanstvo lepo širilo i vupanje se skazalo, ka vladarska hiža tudi gorivzeme krščansko vero, gda so krščanstvi protivni casarje prišli na tron i z krvavim preganjanjon so na nikoj spravili vse, za koj so se mi-ssionarje vnogo let tak teško trii-dili. Na Japonskom so ježuiti i fran-ciškani tiidi cveteče krščanske ob-čine nastavili, ali vu XVII. stoletji je paponsko krščanstvo na nikoj prišlo. V tom žalostnom časi so najmre ne samo tiijinske missio-nare, nego ešče vse tamrodjene japonske krščenike spoklali. Ja-ponski krščenicje so z svojov verskov stalnostjov diko spravili krščanskomi imeni. V tom pregan-janji so veliki del meli proteštan-ski Hollandušje (Nizozemci), šteri so missionare pri vladi krivo ob-tožili. V Jiižnoj i Severnoj Ameriki so ježuiti, dominikanci i drugi redov-nicje glasili krščansko vero. Vereši-ritelstvi so dosta prizadevali tapri-seljeni Europejci, šteri so zvekšina klantošje i hudodelnicje bili. Oni so tam neredno živeli, proti do-mačinom se hiido obnašali, nj^ klali kak divjo zverino, ali pa pod svoje robstvo vrgli. Ježuiti so zato do-mačine Indiance v edno od Euro-pejcov čisto občino vkupspravili i v Paragunay držanji svetečo krščan-stvo nastavili. — 65 — 45. §. Škodlivi nasledki proteš« tanstva. Z reformacije je na svet vnogo nevol prišlo. Pred Lutherom so •europejski narodje v edno vero bili sklenjeni, ar so zviin ednoga ma-ioga računa ludjč vsi katholičansko vero naslediivali. Ali proteštanstvo je versko jedinost i mer med kršče-niki zmotilo.-Po *onom Lutherovom včenji, ka vsaki sebi slobodno raz-laga sv. pismo rezi pazitelstva ma-terčcerkvi, je vnogo ver nastanolo. Ete nove vere so se pa tak z kato-ličanci,kak med sebom borile,trgale. Ešče se je Luther v Wartburg gradi skrivao, gda je med lutara-nami edna nova vera nastanola. V Wittenbergi so najmre ništerni lu-teranski vučitelje to glasili, ka po-leg reči sv. pisma je malo deco krstiti ne slobodno, zato decinsko krščavanje nema nikše moči i od-raščeni se morejo dati znova okrstiti, Glasili so ka je vsa zemelska vred-nost ojpčinska, sv. kepe pa oltare so razriišili. Eti novoverniki so se za anabaptiste ali za novokrščava-joče imenuvali. Veliko smetlingo so napravili v Wittenbergi, zato se je Luther k njim popaščo i nje ztirao z varaša. Ali z tem djanjom je Lut-her zatajo to, ka je z rečjov glaso, ka si najmre vsaki sam išče svojo vere z svčtoga pisma. Anabaptištje so se sledi v Mun-steri na telko naplodili, ka so svec-ko oblast k sebi zagrenoli i edno-ga leidenskoga sabola (po imeni Bockhold Janoš) za krala voskričali. Ali pod njegovim grozovitnim rav-nanjom so tak besneli, ka jih je ca-sarska vojska mogla pobiti i raztepsti. Ali z onov evangeliumskov slo-bodnostjov, štero je Luther glaso, so drugi tiidi živeli i tak so se vsig-dar nove vere narajale kak unitarci, kvekerci, metčdištje, pietišti i tak dale ka se je njuv broj od sto više zdigno. Takša smetlinga je nastanola v verskom dugovanji, gda so ugled vučeče materecerkvi zavrgli. Za tem so se znajšli ešče modriašje, šteri so tajili, ka bi sv. pismo od Boga shajalo. Včili so najmre ti modri-ašje, šteri se za deište imeniijejo, ka či ravno jeste Bog, on za svet i človeka nikaj ne mara i ne se je njemi nazvesto. Eti neverni mod-riašje so najobprvim v Angliji na-stopili i odnet so se na vse kraje, celo na Francuško razširili. V tom orsagi je vnogo pisatelov čemčr ne-vernosti torilo med liidstvom v dob-ropopisanih knigah. »Ztrebiti mo-remo to nepošteno«, tak so si zgu-čavali iz »nepoštenov« so matercčr-kev razmeli. Za enciklopediste so se oni modriašje imeniivali po ed-noj knigi, štero so vkiipspisali i za »Enciklopedio« zvali. Voj njuv je bio Voltarie, eden glasoviten, ali sploh neveren pisatel, šteri je prisegno, ka de z svojov celov močjov vero krščansko podkapao. Z njim so proti veri delali: Diderot, D'Alem-bert i Rousseau. ;>.., ,..;.. Eti modriašje so svoja neverna mišlenja posebno v skritih društ-vah glasili, gde so tak imeniivani 66 slobodnozidarci šteli matercerkev zadavjti. Prvo slobodnozidarsko društvo je 1717. leta v Londoni nastavleno, odket so se po vseh or-sagah razširili i v začinjanji revo-lucije preminočega stoletja veliki del rneli. Cil njuv je vero, posebno pa katoličansko vero z človečega srca zbrisati. Ali te cil skrivajo i pod zakrivalom liibeznosti do bližn-jega nevedne zapelavajo. Z jalnost-jov i krivicov so vnogo napihnjeni laulašov med sebe dobili, ali poš-teni človek se ogne toga družtva, štero ne viipa na svetlo stopiti, na katoličance je pa od materecerkvi kaštiga naložena, či med slobodno-zidarce stopijo. / : 46. §. Jožefistvo. Proteštantje ne poznajo ednoga najvišnjega občinskoga cerkvenoga poglavarstva, nego v vsakom orsagi je svecki vladar z ednim njuva cer-kvena glava. Z toga je shajalo, ka se je proteštanstvo na narodne vere raztrgalo. Eto nakanenje, ka bi narodne vere nastavili, se je v XVII. i XVIII. stoletji zgrabilo i na katoličanske vladare. V tom časi so se kralovje za to skrbeli, naj bi kem več ob-lasti zadobili v cerkvena dugovanja, papovo oblast i moč bi pa prekra-tili, pušpekom so zapovedali, naj bi papo samo za prostoga pušpeka štimali i njegovo navišnjo cerkveno oblast ne bi spoznali. I znajšli so se pravdoznanci, šteri, naj bi po voli zmožnih vladarov hodili, so to v svojih knigah i pismah glašili (kak Richer na Francuškom, Feb-ronius na Nemškom). Na Francuškonrj je XIV. Ludvig kral šteo vpelati to matercerkvi protivno včenje, gda je 1682. leta popovstvo prisilo, ka bi papovo oblast pomenšavajoče artikuluše, tak imenuvane gallikanske slobod-nosti podpisali. Ali za ništerno let sledi je papa njčga nagučao, kaj je svoje odloke zbrisao. Pri nas se je II. Jožef casar tak obnašao kak da bi on bio cerkvena -glava katoličancov. Prepovedao je, • ka bi se pušpecje v cerkvenih re-čLh k papi obrnoli. Papove zapo-vedi je samo tak dopiisto nazna- ,¦ niti, či je on za dobro spoznao (placetum),. Ešče v božo sliižbo se je mešao i predpisao, keliko sveč slobodno gori pri oltari. Za tem je zbrlsao redovnike i državno seme-nišče je dao goripostaviti, gde bi se pridoči diihovniki poleg njegovo-ga državnoga r^da gojili. Pušpecje Vogrskoga orsaga so tem nepravičnim odredban proti- ¦¦; stanoli. Sam VI. Pius papa je v Beč odpotiivao naj bi II. Jožef ca-sara nagučao, ka bi matercčrkvi protivne svoje odrebe razveljavo. Ali vse je zaman bilo. Na smrtnoj posteli li, gda je že sam prevido keliko nevol so sipale njegove od-redbe na matercerkev, jih je vse z ednov potezov zbrisao. To nepra-vično notrimejšanje II. Jožefa v cerkveno delo se navadno za jo-žefistvo zovč. ./ ."¦:. }H- :¦)" — 67 — 47. §. Francuška revolucija i ma* ticerkev. Francuško je v XVIII. stoletji v žalostnom stališi bilo. Dokeč so kraleski dvor i plemenitašje rasipno i hotlivo živeli, ludstvo se je pod teškimi dačami pogražalo, neverni pretrgnolo se je živlenje matere-cerkvi na Francuškom. Proti matercerkvi so z tem za-čali besneti, ka so vsa cerkvena imanja za narodna povedali i po-robili. Za tem so zbrisali redovnike, samostane spokradnoli i razrušili. Zvuntoga matercerkvi protivne od- Slavno vladajoča glava Matercerkve XV. Benedikt papa. modriašje so pa vsebole širili ne-vernost. Vse te nevole so se v ed-noj strahovitnoj poreberiji zažgale. Vu toj poreberiji se je podro kra-Ieski tron, zbrisale so se sloboš-čine plemenitašov i na kratki čas redbe so izdali i to so želeli, naj bi se diihovnicje na nie z prisegov zavezali. Ali francuški duhovnicje so z vekšina matercerkvi verni os-tali i prisege ne doldjali. Krvavo preganjanje se je na to začalo; dii- ....., ¦; ¦ '¦¦ . . ¦ — 68 — ' V ¦. •" " ¦.:¦¦"• hovnike šteri so že ne mogli od- malo vtišala, driigo ravnitelstvo je skočiti v tiijinske države, so vkiip- stopilo na njeno mesto, ali mati- spolovlene v temnico zaprli i odnet cerkev je mir ne zadobila. Papovo na smrt dali.N • držanje so z vojskov obseli i liido- 1793. leta so pa vero krščansko viado (republiko) so tam voskričali, splčh zbrisali na Francuškom. Leta VI. Pius papo so pa v vozo odeg- so več ne od Kristušovoga rojstva nali na Južno-Francuško, gde je računali, nedelo so prepovedali i naskori 80 letni starec mro. Ne- na mesto toga je vsaki deseti den prijatelje krščanske vere so že z bio za počinek dani. Cerkvi so veseljom oznanjuvali, ka je(matere- zaprli, za gledališče (teater) i štale cerkvi skradnja vora ' vdarila. Ali rabili. V pravdi so vopovedali, ka kardinalje so se ešče vu onom leti nega Boga. Na cintorska vrata so vkupspravili i v Veneciji so za no- spisali: smrt je večni sen. Najgrozno- voga papo VII. Piusa odebrali. vitejše njuvo-djanje pa to bilo, ka so Na Francuškom je med tem na oltar pariške stolne cčrkvi edno Bonaparte Napoleon, velikoga ra- razvuzdano žensko postavili i njo zuma vojvoda najvišnjo oblast za- kak boginjo razuma z nečistimi dobo, šteri je kak konzul ravnao frlicami častili. Če je pa što proti orsag. Napoleon je prevido, ka tomi samo edno reč zdigno, ali je Francuški orsag rezi katholičanske pa skazao, ka v Bodi verje, onoga vere ne de mogeo živeti, zato je v so na smrt dali. Osem let je tak pogodbo stopo z VII. Pius papom, pobita bila kath. vera v celam ka bi matercerkev nazajpostavo. Francuškom zvun Vendee držanja, 1801. leta je pogodba (konkordatum) gde so si katoličanci z orožjom podpisana, ali Napoleon je z svoje spravili versko slobodnost. vole k toj pogodbi ništerne točke V tom strahovitnom časi so priložo, z šterimi je sloboščine ma- skončali krala XVI. Ludviga, kra- terecerkvi podrezao. iico Mario Antonio i vnoge pleme- Cerkvi so se znova odprle i nitaše. Na slednje so pa voditelje 1804. leta je papa sam v Pariš od- edendrugoga dali na smrt, Kak je potuvao, naj bi Napoleona za fran- vervanja vredno zapisano do dva cuškoga casara mazilo. milliona ludi je poreberija skončala Ali Napoleon je hitro voskazao v lažlivom imeni slobodnosti, bra- svojo jalnost, ar se je samo zato tovstva i ednakosti. zmiro z matercerkevjov, naj bi se Francuška revolucija nam po- po njoj njegova oblast povekšala. kaže, kak globoko spadne človek Porobo je Rim i cerkveno držanje, rezi vere i Boga. za šteroga volo ga je papa z ma- JO o ^T , . . , , terecerkvi izobčo. Napoleon je na 48. §. Napoleon i maticerkev. tQ gjzdavo odgovoro. ,papa si t0 Gda se je francuška revolucija misli, ka po izobčenji z rok mojih — 69 — vojakov orožje špadne«. Papo je pa dao zgrabiti i zaroblenoga na Francuško odegnati. Ali papovo diihovno moč je ne mogeo streti, VII. Pius je njegovoj nepravič-nosti močno protistao. Ali boža kaštiga je ne izostala. 1812. leta je Napoleon svojo vojsko proti Rusom pelao, ali v trdom imrazi je z rok njegovih vojakov orožje spadnolo i njegova velika vojska je na russovskih snežnih polah zakopana. 1814. leto je papi prineslo od-slobodjenje. Vkiipzdružena vojska europejskih vladarov je v bojni poleg Leipzig pobila Napoleonovo vojsko. VII. Piusa so z velkov slo-vesnostjov sprevodili nazaj v Rim, Napoleona so prvle na Elba, sledi pa na sv. Helene otok poslali, v šterom robstvi si je lehko premiš-iavao, ka matercerkev obladati nišče ne more. 49. §. IX. Pius papa. 1846. leta je IX. Pius stopo na papov tron. Njegovo dugo kralu-vanje (32 let je kraliivao) je med vnogim trplenjom i poskušnjami preteklo. Prvo delo njegovo je to bilo, ka je v cerkvenom držanji vse politiške voznike z temnice vopiisto i vkiip je pozvo zbor poslanikov. Za to demokratično djanje so ga po celoj Europi hvalili. Ali vse je zaman bilo, slobodno-zidarci, šteri so cerkveno državo na nikoj šteli spraviti, so liidstvo tečas hujštili, dokeč je revolucija ne vovdarila v Rimi. Papa je na to v neapolsko držanje odbežao (1848 ^eta). Ali francuška i austriska voj-ska je hitro v Rimi red napravila i IX. Pius se je lehko nazajpovrno. Ali papa je ne mogeo dugo mir vživati, ar so nemirovni slobodno-zidarci v skritih spraviščah nadale cerkveno vlado podkapali. Zjedin-jenje Italije, to so šteli dosegnoti, ali ne pod papovov, nego pod vla-darstvom Viktor Emanuela savoy-anskoga krala. Ete kralič je z po-močjov slobodnozidarcov po kraci menše krajine cerkvendga imanja k sebi porobo. Že je samo Rim varaš i njena okolica bila pod pa-povov oblastjov, gda je pruška i francuška bojna vovdarila, na štero so francuški pomagajoči vojacje z Rima odišli. Na to je Viktor Ema-nuel svojo vojsko včasi proti Rimi pelao. IX. Pius pa naj se ne bi veliko krvi prelejalo, po kratkom protistanenji je 1870. sept. 20 prek-dao Rim. Tak je na nikoj prišlo cerkveno držanje, štero sta Pipin i Veliki Karol nastavila. Viktor Emanuel je samo vatikansko palačo nehao rim-skomi papi, za vnešeno cerkveno držanje so njemi pa na vsako leto veliki znesek penez odložili. Ali papa je to davčino nigdar ne go-rivzeo, naj bi tak svojo neodvis-nost obdržao. Od toga časa so pa-povje več vatikanske palače ne od-staviii. Ešče pred poroblenjom Rima je IX. Pius 1869. leta v Vatikan občin-sko cerkveno spravišče vkiippo-zvo, gde je do 700 pušpekov *;¦ .•"' "*¦ '¦ ' > ' ¦ '"'.' ¦ '" — 70 — ¦'• -V.' •'¦¦, vkuprišlo. Na tom spravišči se je 1870. leta so združene nemške slovesno naznanila ona verska pra- države pod voditelstvom pruškoga vica, ka je rimski papa, kak naj- orsaga obladali francuze. V velikoj višnji Vučitel materecerkvi, v dugo- zmagi napihnjena pruška vlada je vanjah vere i jakosti nezmotjiv. zdaj nastopila i katoličance ostro Ništerni nemški modriašje so se potehžila. Katoličanskoj veri pro- tomi dokončanji podvržti ne šteli, tivne pravde i zapovedi so vodali. od materecerkvi so se odtrgnoli i Diihovnike so na to pravdo prisilili i po imeni »staroverci« so novo kri- či so ne šteli podložni biti, te so .. voverstvo nastavili. Ali dnes viitro je čiitlivo kaštigali. Redovnike so že ni ednoga človeka ne de v tom pregnali, semenišča zaprli, več piiš- krivoverstvi. . pekov i edno jezero popov v vozo vrgli. Na one fare, z šterih so pope 50. §. Nemško neprijatelstvo proti pregnali, je vlada krivoverne (sta- matericerkvi. roverske) duhovnike poslala. Ka- V XIX. stoletji je katoličanska toličanci so se tečas vojuvali proti maticerkev na nemškom dosta t0J pravdi, dokeč se je njuv stališ ne mogla trpeti, naj bi svojo slobod- pobolšao. XIII. Leo papa je na mir nost proti neprijatelskoj vladi ob- ponudo svojo desno roko. I. Wilhelm ranila. Že v začetki onoga stoletja casar * nJe§ov zmožen kancelar (1803). je državni zbor vkrajvzeo sta previdla svoje falinge i pomali vsa cerkvena imanja i razdelo med so zbrisali katoličanstvi protivne svecke velike, naj bi njim povrno pravde, redovnike zvun ježuitov (te ono, ka so v francuških bojnah so zdaJ za časa boja) so nazajpoz- zgubili. vali> pregnani piišpecje so ravnanje Ali nemški vladarje so ne samo SV0Je pušpekije znova prekvzeli. Z cerkveno vrednost, nego i cerkveno tčm je stališ katoličanske cerkvi oblast šteli pod sebe skopati. Proti na Nemškom ležejši gratao. cerkvenoj pravdi samovolno so se mešali v cerkvena de!a. Celo pa 51. §. Stalis vogrskoga katoličan* pruška vlada je dva nadškofa (er- stva v n^jnovešem časi. šek) Droste Vischering kolnskoga i Dusim poznajskoga višjlega pastira Po kraluvanji II. Jožefa so kra- dala v temnico zapreti, ar sta njidva lovje tak samovolno v cerkvena ne štela matericerkvi protivne od- dela ne segali. Zbrisana redovništva redbe v dvojem verskom zakoni so za 1. Ferenc krala tudi nazaj- spuniti. Na to so se že predramili postavili. Ali njuvo vrednost so katoličanci ino iskali prilike, kak kak »vereispovedno fundacio« i bi svoje slobodnosti i pravice ob- »šolsko fundacio« na rokah vlade ranili. Ali istinska svaja i bojna je nehali, kak je to 11. Jožef odredo. sledi vovdarila. Vsakoletni dohodki te fundacie se — 71 — na pomaganje siromaških cerkvi i šol obrnčjo. Vekše spreobrnenje se zgodilo v katholiškoj cerkvi na Vogrskom 1848. leta, gda je državni zbor vse vpelane vere v državi za ednake povedao i kath. vera je henjala biti državna vera. Ali 1848. letna državni zbor je katoličance ešče z tem razžalo, ka dokeč je ovim vernikom dao au-tonomio, to je oblast ka bi svoja verska dela sami ravnali, tečas je to katoličancom odpovedao. Vogrski katoličanci so ne henjali prositi samoupravo, štera bi se jih zdaj že poleg pravde dostajala, ali do sega mao so zaman bili njuvi triidi. Katoličanci nemajo one oblasti, ka bi z svojimi fundaciami ravnali ino pri imenuvanji svojih piišpekov kakšo reč meli. Erdelyski katoličanci so v toj zadevi srečnejši bili. Gda je Erdely-sko ešče samostojno kralestvo bilo, te so njegovi kralovje katoličancom z ovimi verami ednake oblasti dali. Ete oblasti, štere so njim sledi prevzeli, so katoličanci 1867. leta nazajdobili. Zato na Erdelyskom edno z cerkver.ih i sveckih moža-kov stoječe ravriitelstvo pod pre-sedništvom piišpeka sklenjava ka-toličanska šolska dela i cerkvene fundacie obrnč na verske potrebe. Etomi ravnitelstvi ime je: Erdely-ski katoličanski status. 1894. leta so liberalci v državnoj hiži trojo matercerkvi protivnoprav-do skončali. Eta tak imeniivana cer-kveno politična pravda je 1895. leta okt. 1. vpelana. Prva pravda odloči, ka je cerkveni zakon pred državov neveljaven, i šteri hižni zakon skle-noti nakanijo, prle niti ne smejo v cerkvi v hižni zakon stopiti, kak od sveckoga častnika svedočanstva ne dobijo, ka sta tam že zdaniva. Ta driiga pravda židovsko vero za ednako pove z driigimi krščan-skimi verami i dopusti hižni zakon med židovami i krščeniki. Trčtja pravda pa dopiisti, ka bi što lehko rezi kakše vere živo (brezverstvo). V živlenji vogrskoga katoličan-stva se tiidi veselejše prigodbe kažejo. Oživilo se je katoličansko driištveno živlenje: Marianske kon-gregacie i driižtvo za ljudstvo (nep-szovetseg) i vnogi tak cerkveni kak svecki se vojujejo, naj bi vogrsko kath. matercerkev lepše vremen obsinolo. 52. §. XIII. Leo, X. Pius, XV. Benedek papa. Po smrti IX. Piusa so kardinalje XIII. Leona za papo odebrali. Po dugom 25 letnom kraliivanji je on z velikov modrostjov dosegno to, ka se je stališ materecerkvi po vseh krajinah pobolšao. Veliko mod-rost njegovo svedočijo pastirski listi, v šterih je na vse nevole svec-koga živlenja vrastvo spisao naro-dom i njuvim vladnikom. Zato so ga visoko poštiivali ne samo katoli-čanski, nego i driige vere kralovje. Njegovo kraliivanje nam očivestno svedoči, ka neprijatelje lehko vkra-jvzemejo papovo imanje, ali ono — 72 — oblast, štero on ma ober narodov, njemi prevzčti ne morejo. Pod njegovim kraluvanjom se je maticerkev lepo širila. V tiijinskih krajinah so navdiišeni missionarje vnogo diiš pripelali v kath. mater-cčrkev, v Europi pa na Angleškom se vsaki dčn več i več liidi povrne nazaj na katholiško vero tak, ka je Leo XIII. sam do 100 novih piiš-pekij nastavo po raznih krajinah. Po Leonovih smrti 1903. leta aug. 4. so kardinalje Sarto Jožefa venezianskoga patriarko za papo zvolili, šteri se je za X. Piusa dao imeniivati. Sin prostih vesničkih starišov je z svojim dobrotivnim srcom hitro vseh liibezen zadobo. Vrelo se je poskrbo, naj bi cer-kveno živlenje v bogabojaznosti ponovo, vernike na gosto prečiš-čavanje povablao. Preveč ga je razdreselila ona hudoba, štera se je na Francuškom godila. V toj državi je najmre vladna oblast v roke slobodnozidarcov prišla, šteri so z vsov močjov proti matercerkvi delali. Z orsaga so pregnali redovnike, šteri so v šolah i bolnicah (špitalah) svoje blago-rodno delo opravlali. Z šolskih knig so ime bože zbrisali, razpetjč z sodbarnice vozliičali, 1905. leta dec. 5. so pa z rimskim stolcom vso zvezo pretrgnoli. Napoleonsko po-godbo so vničili, diihovnikom plačo goripovedali, cerkvi na svecki po-sel vkrajvz^li i kath. vero po vsem strani preganjali. V takših okolnostah je vovdarila bojna europejskih narodov. Včasi v začetki bojnskoga časa 1914. aug, 20. je X. F^ius mro. Ne neprijatel-ski strelaj, nego groza zavolo sve-tovne vojske ga je bujla. Ešče v onom leti sept. 3. je na rimski sto-lec XV. Benedek bio odebrani. V tekočoj bojni, gda troni škrip-lejo, narodje se kolejo, Petrova lad-jica mirno plava po zburkanom morji. XV. Benedikt se moli, prosi sveckim vladarom i vnogo ranjenih zaroblenikov se nazajda svojoj fa-milii. Či že ne more pogasiti bojn-ski ogenj, šteri po vseh krajinah z visokim plamenon s^ka i jezeroletno omiko na nikoj spravla: z svojov blagorodnov močjov i rečjov vtišava li žalost i bolečino i se z prvšnjov do vseh vojskiivajočih se vladarov obrnjenov za volo mina, najbole skrbi za njegovo zadobljenje. I vsi na-rodje tak pravo kak krivoverni znova previdijo, ka rimskomi Oči lehko deželo i vrednost odvzemejo, ali oblast, štero on ma nad dušami i celim svetom, njemi ne do mogli nigdar odvzeti.. ". . . .. 73 — Srce Jezušovo i narodje zemle. »Veselje moje je z sinovi člove-čimi biti«. (Predg. 8., 31.) To je srce! Ste že vidili kaj tomi spodob-noga? Na zemlo je prišeo, trpo je tu vse nevole, nazadnje so ga božni zemlanje na križ pribili, ti najbolši so ga pa samoga povrgli. On pa ešče izda to glasi celomi sveti, kak so: Vnoga miliiona jih je, ki samo kak ze sna znajo, ka je nindri nikši Bog, šteroga je potrebno častiti. Tej iščejo Boga, pa ga najdejo v suncir meseci, zvezdaj, vu drevji i stvarL Vseširom drugoga boga mislijo pa ne morejo pridti do spoznanja jed-noga, pravoga Stvoritela i Gospoda t Vugrinčič Boldižar, vpokojeni čreusovski plebanoš. Njihov življepis se najde v 19. št. »Novin« 1. 1917. maja 13. je velo bl. Margeti Alakok: »ldi pa povej vsem ludem, kak preveč je to srce liibi«. Vsem, brezi razločka naj pove! Pa što so ti vsi? Vnogi so takši, šteri celo tajijo, ka Bog je! Tem je jako potrebno povedati, ka tiidi nje lubi Jezuš. Preveč njim je to potrebno, naj zvedijo pa se ga naj več ne bojijo, te ga tajili tudi ne bodo. — Driigi nčbe i zemle. So pa takši, ki verjejo, ka je samo eden Bog, liki s prazniivanjom mislijo njega častiti pa hodijo po potaj, štere so nikak ne poti pra-voga Boga. Takše navuke majo od njega, šteri se nikak ne spodobijo njemi. Zviin tih vseh — ki do 700 mil-lion liidi znesejo na sveti pa se — 74 — zovejo poganje — tu živL med nami raztepeni po celom sveti nesrečen narod Israela, šteri ma prva obe-čanja boža pa Mojzešovo od Boga zadobleno postavo pa ne more pridti do spoznanja pravoga Zveličitela zavolo svojih lastnih i zavolo nje-govih očakov grehov. Pa ešče te pridejo vsi tak zvani krščenicje, šteri so valano krščeni z krstom Kristušovim. Človek bi njim prazni, samo kriih je prej, šte-roga majo na spomin Jezušove smrti! V njihovih cerkvaj se je ne potrebno nakleknoti, nega pred kem! Ne njim potrebna večna luč v cerkvi. Za njimi prido razkolnicje: rusi, vlahi, grki, srbi, šteri ga majo v oltarskom svestvi, samo ka ga ne pohajajo, molbe ne držijo pred njim. Majo ga pa ne vejo za njega, majo Sprevod vrle tretjerednice, Mujdricove Ančike z Dolnje Lendave. Popisan v 12. št. »Novin« 1. 1916. marc. 25. mislo, ka ga ti vsi poznajo i liibijo, ka tei vsi znajo njegovo iiibezen ino se terejo za njov. Da nas pa skušnja driigo vči! Više štiristo različnih vadluvanj je nastanolo v krili krščanske pro-teštantske vere pa je dnes tam na vero gledoč tak, kak nikda pri ba-bilonskom turmi — eden ovoga ne razmi ka verje i kak. Pa Jezuša med njimi nega, tabernakulje so ga pa ga ne poznajo. Nesreča je to za nje, kak za siromaka, ki trži hižo vu časi potrebčine ne znajoč, ka pod podom hiže vnogo zlata leži zakopanoga. Ka mo pa pisali od katoličancov? Mi smo se vsi včili, ka Jezuš tii prebiva med nami, ka je njemi ve-sčlje med nami biti, ali što je tisti med nami, ki si na srce vzeme te reči bože? Vnogi za trgovinov, driigi — 75 — • za poslami, tretji za veselicami, štrti za kruhom beži — pa jih nie-den neve, ka vsi posli i vsa veselja, ves kriih i vso delo je samo te blagoslovleno, či se na vse to bla-goslov tam odnet prinaša, kde Je-zuš staniije v najsvetešem sakra-menti. Vsem tem je velo Jezuš na znanje dati, kak preveč je on liibi. Vsem tem valajo reči njegove: »Dete moje, daj meni srce tvoje«. Za to molimo tiidi v molitvi vsaki-krat: »Vnogi so te nikdar ne poz-nali, vnogi tvoje zapovedi prelo-mivši zavrgli so te. Premilostiven Jezuš, vsem tem smiluj se i vleči je k svojemi presvetomi srce«. Tak molimo. Sama molitev je velika, nezgriintano velika moč, štera je mogoča čiide včiniti i vnoge na-rode k Jezuši pripelati. Liki zvun molitve mamo mi vsi tiidi' edno driigo veliko dužnost, ki pravimo, ka liibimo Jezušo. Ta dužnost se pa najde v teh račaj: »Ite ino včite vse narode«. Što de šo? Mi vsi? To ne mogoče. Tisti naj idejo, štere je Bog za to odebrao ino na to pozvao. Naj idejo ino naj včijo vse narode i »naj je krstijo v imeni Oče i Sina i Diiha Svetoga«. Samo ka prle, kak do šli, se oni sami tiidi morejo včiti. Dosta pa dugo se morejo včiti. Potom pa potiivati i tam živeti. Pa s koj se bodo včili, s koj potiivali i s koj živeli, či ne koga, ki bi je podpirao. Znamo, ka so za Jezušom i nje-govimi vučeniki pobožne žene no-sile živež, znamo ka so apoštolje z miloščine dobrih krščenikov živeii, tak tlidi moremo znati, ka je naša dužnost podpirati tiste, ki idejo v dalešnje kraje glasit ime Jezušovo ino nevučenim narodom pripove-davat od lubeznosti njegova Srca. Vnogo stomillion ludi ne ve ni-kaj od Jezuša, vnoga milliona čiila kaj od njega pa ga li ne pozna prav, tem vsem je potrebno, da se njim pove: Jezuš te ltibi, Jezuš te zove, naj bode kem prvo edna ovčarnica i eden jedini, ltibleni paster, koga liibavi puno Srce se naj spozna, diči i hvali po vsem širokom sveti. .• ,-.'¦ \';i: :' - 76,- ••¦, Dogodki z vojne. Neki vojak se je pogovorjao s svojim stotnikom pa njemi je ovado, kajezavolo svoje krivde nej opravo svete spovedi. Stotnik ga je pokarao pa njemi je etak pravo: »Či bi zdaj tii bio diihovnik, ali bi se te spo-vedao?» »Jako rad bi se spovedao« je odgovoro vojak. Da je pa diihov-nika nej bilo bluzi, zato njemi je je: močno požallivanje, pa ne vem, kak si morem to obiiditi«. Stotnik je bio tak dober, ka njemi je to vse razložo pa ga je podevčo, kak naj požaluje svoje grehe. Vojak je to tiidi včino. Tak je opravo stotnik diihovniško sliižbo na bojnom poli. Ta genliva zgodbica nam tiidi Vojaško pokopališče v Kolomeji v Galiciji. 1752 vojakov spi tti svoj dugi sen. Sliko poslao Toplak Štefan pešak IV/13. etap. bat. z Renkovec. stotnik velo, naj obiidi, močno po-žallivanje nad svojimi grehami, pa naj obliibi, ka se spove, kak naj-prle bo se mogoče. Vojak je posliišao stotnika pa si je skimlavao z glavov, ka je kazalo, ka ga ne razmi. Nazadnje ga je zato pitao: »Gospod stotnik, prosim vas ponizno, jaz ne razmim, ka to kaže, ka vojna pela človeštvo k tis-toj resnici, štero je pušpek Prohaska, povedao z etimi rečmi; — Nam trebe Boga, naš Bog je tisti bližanji Bog, tisti skrivnosten Bog, tisti Bog, ki sebe nam da, ki je z nami vsaki den, v žalostnih, težavnih dnevaj ravno tak, kak v naših veselih, jasnih dnevaj. — 77 — To se je zgodilo v nekom vogr-skom mesti. Odzvuna mesta v ednoj baraki, gde ležijo težko ranjeni betežnicje, je spovedavao neki diihovnik. Ednok se je zgledno na stran, pa je vido, ka je eden drugi betež-e nik prišeo skrivoma k njemi, kak či bi posliišao, kak on spovedavle. Duvovnik ga nato jako skrega, za-kaj se je on drzno poslušati, kak se driigi spovedavle. Nato je betež-nik odišeo. Diihovnik je prle, kak bi odišeo dale, ešče ednok pogledno toga be-težnika, pa njemi je te na obrazi vido, kalje te siromak nej meo slaboga namena. Pitao ga je zato: — Zakaj si posliišao, gda se je tvoj betežen tovariš spovedavao, vej bi ti mogeo znati, ka je to nej slo-bodno? — Naj mi odptistijo, častiti gos-pod! Jaz sam eden siromaški pastir, pa me je nigdar nišče nej navčo, kak se more spovedavati. Zato sam se pa šteo navčiti, ka bi se potom jaz tiidi oslobodo svojih grehov. Diihovnika so razveselile te reči, pa je z drage vole rad navčo be-težnika, kak se more spovedavati. Kak srečnoga se je čiito te siro-mak betežnik, gda se je nazadnje spovedao svojih grehov! Neki vojak pripovedavle sledečo zgodbico: Malo pred bitkov — na srbskom bojišči — smo trije sedeli vkup. Jaz sam gledao, či šče mam Mari-jino cecvo, štero mi je dala mati, gda sam mogeo oditi z domi. Eden moj prijatel je kazao čislo, štero je noso okoli šinjeka. Te tretji se je pa smejao pa pravo: »Gda sam šo zdomi, mi je sestra tudi dala nekaj takšega, nego jaz sam to liičo v grabo, zato ka či me te hiidi šče odnesti, me brezi tistoga ravno tak lehko odnese, kak s tistim. »Na-skori zatem smo šli v ogenj, pa prvi, šteroga je zadela srbska krugla, je bio te naš tovariš, šteri se je prle norca delao z verskih reči. Ravno te vojak nam pripove-davle tiidi eto zgodbico: Šli smo kre #samotne hiže. V hiži je nej bilo svetlošče. Šo sam notri pa sam vido, ka je samo Ma- rijina podoba ostala cela. Hitro sam zmolo edno zdravomarjo, pa ravno v tistom megnjenji, gda sam prišeo s hiže, je spadnola edna granata 20 stopajov od mene ravno na tisto mesto, gde sam prle stao, kak sam v hižo šo. ...,¦¦¦'¦.: ¦:-. Neki častnik, ki je v ruskom zavzetništvi, pripovedavle, ka se za svoje živlenje ma zahvaliti samo Marijinoj svetinjici. Te častnik je nej bio jako pobožen človek. Gda je šo v boj, je dovolo bole z lu- bezni do matere, kak pa z verskoga prepričanja, ka njemi je mati obe- sila Marijino cecvo okoli šinjeka. V Galiciji je bio ranjeni pa je ležao na bojišči, gda je ednok samo prišla do njega ruska straža. Komaj so prišli do njega, že so ga okrali. Eden vojak je šče robačo otrgno z njega. Ranjenec je čakao, ka ga osmrtijo. Nego ruski vojak, gda je zagledno pri njem Marijino svetin- — 78 — jico se je prestrašo. Tiidi ovi vo-jaki so postali, gda so jo zagled-noli, pa se je šče eden prigno pa je kušno Marijino podobo na sov-ražnikovih prsaj. Nato so tomi ran-jenomi vojaki nazaj dali vse, ka so njemi prle vzeli, pa so ga ešče s sebov nesli v svoje strelske jarke, gde je nej bio več v tak velikoj nevernosti, ka bi ga znova zadela krugla. Sledkar so ga spravili v bolnišnico, gde so jako prijazno z njim ravnali, pa je častnik, ki je opravlao sliižbo, vseli pozdravo toga betežnoga vojaka, šteroga je Marija občuvala. Salapenci pa mačka. Narodna. To je bilo v tistom časi, gda je šče na Salapenskom nej bilo maček. Živo je neki logar, pa je telko miši pa podgani meo pri hiži, ka se jih je nikak nej mogeo braniti. Ešče gda je za stolom sedo pa jo, je mogeo v ednoj roki vseli kor-bač rneti, ka je z njim to nesnago vkraj od sklede naganjao, ovači njemi je posili jesti vnašala. Te je pa ednok prišeo neki tujinec k tomi logari. Gda je te tiijinec vido, v kakšoj nevoli je logar, ka njemi miši pa podgani po hiži semtam drčejo, pa šče k skledi silijo, ga je pitao: — Pa ti moreš to nesnago trpeti? Zakaj je pa ne odpraviš? Logar si je nato pogučao: — Morem trpeti, da je ne mo-rem odpraviti. , Tujinec je pa pravo: — No, ve ti jaz že prinesem edno takšo stvar, ka ti miši pa pod-gani vse od hiže spravi! Logari se je to dopalo, pa je proso tujinca: — Prinesi mi ti takšo stvar, ve tij az dam za njo, ka boš tne proso. Tiijinec je odišeo. Za nekelko dni je prišeo nazaj, pa je prineso edno mačko v turbi. Gda je v hižo stopo, je mačko vo s turbe pusto. Mačka je pa včasi začala miši pa podgani klati, pa je nakup vlačiti. To se je logari dobro vidlo, pa je pravo: — No, ta stvar me oslobodi nesnage. Gda se je ttijinec tamodnot od-pravlao, ga je logar pitao: — Ka sam ti pa te dužen za to stvar? Tujinec njemi je odgovoro: — Ka je tvoja dobra vola. Logar je nato dao 100 ranški za mačko. Tiijinec je z veseljom shrano pe-neze, pa se je jako paščo tamod-not. Bojao se je najmre, či bi si logar kaj domislo, ka je preveč dosta dao za mačko, pa bi ga kjer nazaj zvao. Logar pa njegova žena sta si pa zmislila, ka bi dobro bilo pitati tujinca, ka driigo ta stvar je, kak 79 — nniši pa podgani. Da je pa že tiiji-nec šo daleč, zato je logarica be-žala za njim, pa ga je pitala: — Ka driigo pa ta stvar je, kak miši pa podgani? Tujinec njoj je pojdočki kričao: — Vse, ka dobi. Logarica je pa zarazmila: »konje pa liidi«. Gda je logarica prišla nazaj domo, je pravila moževi: — Cuješ ti, ta stvar je konje notri zapreva, pa hižo vužgeva, ka va vidla, ka de mačka v ognji delala. Tak sta tlidi napravila. Mačko sta zaprla v hižo, pa hižo vužgala, njeva sta se pa spravila na eden hrast poieg hiže, pa sta tamodnot gledala, ka de stvar v ognji delala. Mačka je pa dobro znala za okno na kleti, ka je s slamov bilo zateknje-no, pa gda jo je dim začao dušiti, je slamo vo strgala, pa te skoz okna skočila. Obed na bojišči. — 83. pp. 3. stotnija stoječa iz naših Slovencov. Sliko poslao Roth Ludovik, četovodja iz Siihoga Vreha. pa liidi tiidi! Midva zdaj lepe konje mava, pa naj nama je k strani spravi, nazadnje pa šče te naj naj poje! Logar je pa bio jako boječi člo-vek. Mislo je resan, ka je ta stvar tak močna, ka je človek ne bi mo-geo prepraviti. Pravo je zato ženi: — Znaš ka, midva vse vč s hiže znosiva, ka mava, pa te mačko Gda je že voni bila, njoj je na rep spadno žareči vogeo. Toga se je tak prestrašila, ka je zraven na hrast bežala. Logar pa žena sta to v pamet vzela, pa da sta mislila, ka mačka zdaj njeva šče pojesti, sta sposka-kala dol s hrasta. Či tak ka sta se nej spoklala, te sta duže živela. "Mlkše driigo sredstvo, niških priporočitev, kak pravi dobrodišeči kakšte se zove i kakšte glasno se poniija, nema več zahvalhnin pisem i zdrav« YJ JEIjatLIJID FELLER V. EUGEN LEKARNAR more posvedočiti, ka je više 100.000 zahvalnih pisem i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to. zanesljivo domače vrastvo. KAJ VSI HVALIJO DOBRO MORE BITI! -^ [- Fellerov »Elsa=Fluid« se rabi: * v^- Kak vrastvo za ribanje vsele, Guti pomaga pri grgranji, če se 1000=krat se je pokazao dobro? kda jejmočno ribanje potrebno. med vodo zmeša, v mrzlih, dejen i hasnoviten, zato v ni x> i . - i j. • a -i -u rr.okrih dnevah. ednoj hiši ne sme faliti. Koke, noge, kotnge, po teskih ' . potaj i delah, pri triijavi, one* Kožo od nesnage očisti i jo JNišterna kapla ga bolso 1 vekso moglosti krepi, friši. ofriši, poživi. moč ma, kak solnati vinski alko. ~ », i i j ... - T7i i .... ... hol, šteroga nevučem pripravlja. Za vusta kak dobrodejna rec za Vlase krepi ar kozo na glavi y ysak . d vnogokrat zna zobe i glesnja. cisti i luske odstrani. h;tro Jpomagati kJ izvrstno Vleti pri vodi za kopanje i muj= Staromi i mladomi je prava vrastvo. vanje, se zmes vlije. Oživlja, dobrota. Vzimi nas čuva od posledic odpravi znoj, desifincira. mokrote i zime. 12 mali ali 6 dvojnih ali 2 specialniva glaža franko 7 K 32 fil., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante franko 12 K 38 fill., 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih glažov franko že samo 22 K 72 fil., če se penezi naprej notripošljejo, ali pa po povzetji. Svetiije se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej notripošlejo, da driigač pošta računa pri povzetji. Ki pravi »ELSAsFLUID« šče meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na : FELLER V. EUGEN lekarnar, STUBICA, št. 823. (Zagreb. žup.) HRANITB »B BOLB ' ps včinte svojo deco pa svoje domače z dobrov hranov zdrave pa močne. Za močne, zdrave liidi je tiidi ' siihi kriih dobra hrana, s šteroga se črpa moč pa jakost živlenja. Mala deca, ki so slabokrvni, blede osebe, nadajajoče ma*ere, ki so slabi, beteini, starovični pa takši, ki so prestali velki beteg, deca, štera trpijo na sliženosti, šteroj deci začajo zobje vo iti, porodnice i driige takše slabe osebe ka nemrejo jesti navadne hrane, zato ka so jako oslablene, pa je prebavlanje otežkočeno, takše osebe pptrebiijejo jako lehko, lehko prebavlivo, pa poleg toga tiidi jako hranilno hrano, to je pa Fellerov pravi Sčukinsribji olij. On je jako dobroga teka, nema slaboga diišeca, nego je najbolšega okiisa, zato je pa jako vugoden za vživanje. Ešče deca ga rada jemlejo. Ščukinmbji olij preporačajo vnogi liidje pa zdravniki. On tvori krv pa mišice, pri , deci pospešiije rast kosti i tela, jj jako dobroga deliivanja za dihala, gut prsi i pliiča On da teli jakosti pa pospešiije na te način ozdravlenje, da hitro teli vekšo žmečavo pa jako lepi izgled, včini telo za od* porno proti betegom, popravi tek, vrejiije odvajanje, protivi se slabokrvnosti, slabosti, pa je za svojo velko delavnost jako po ceni. Ma prea vsemi inozemskimi preparati prednost, kak so emulsiona, hranilne prakši i več takših. Naročiijte samo pri lekarani E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) Za Fellerov oli iz jeter ščuke smo ne mogli tii za volo stalne dra^oče i pomenjkanje blaga stalno ceno . popisati, nego vsigdar se najmenjša cena bode računala. UJSI^EŠBIV BOJ bije že duga leta trgovina proti nevalanim bazarnim voram. Velik vspeh p >. dober glas, šteroga vživlje ta stara imenitna trgovina, poscbno pri čitatelih našega kalendara, je najboljši dokaz, ka spametni liidje na zadnje spoznajo, ka pravo lepo pa dobro blago se najfalej dobi pri Suttneri, pa ne v bazari, kde se nahaja samo nikajvredno blago. Št. 1264. diamant za rezanje glažovine ... K . f. Št. 1512. niklasta anker vora,,Zenith" z 15 „ 1265. diamant za rezanje glažovine ... „ . „ rubini........................ K . f. „ 1022. srebrno čislo .................. „ . „ „ 781. srebrna tula vora, s dvema po* 114. double zlato, verižica okoli šinjeka ,, . ,, krivaloma, 15 rubinov ...... ,, ' „ 1546. kožnata narokvica s srebnov ,, 916. srebrna masivna verižica...... ,, . „ vorov ........................ ,, • ,. ,, 1564. 14 kar. zlate naviihnice, opal „ 330. Zlati double privssek ......... ,, . ,, kamenje ..................... ,, . „ „ 468. Zlati double privesek za odpirati ,, . „ ,, 1575. 14 kar.'zlate naviihnice . ... „ . , „ 446. 14 kar. zlati privesek ......... „ . ,, ,, 212. srebrne naviihnice s lepim ka= „ 25. križec, zlato na srebri ... ... ,, . ,, menjom ..................... ,, ' ,, 463. double zlati križec ............ „ . „ ,, 188. 14 kar. zlati prstan ......... „ . „ „ 410. niklasta anker roskop vora ... ,, . ,, „ 188. tisti iz novoga zlata ......... ,, . ,, „ 500. roskop vora s kazalom secund ,, . ,, „ 989. srebrni masivni privesek ...... „ . ,, „ 513. tula niklasta vora z dvema po* ,, 1360. lepa stenska včra ............ , . ,, krivaloma ..................... „ . „ ,, 1544. narokvica z vorov, moderna... ,, . ,, „ 600. žepna radium vora, v noči sveti ,, . „ Za volo bojne i njenih posledic je ne mogoče bilo pred tiskom toga oznanila točne cene popisati. Ki ščejo znati, od hipa do hipa se njim vu pismi nazvesti. Vsaka vera je točno sestavlena, Vsaka Suttnerova VOra je dika I Veliki illustrovani cenik zaman " DrPah L mZrav r°' i Ponos lastnika. | i franko. ^ ,: Zlato voro zaman ki?p°ebc! ^Jn^^ krasnom ceniki. Odpošilanje po X7 . . .. \ ~ TT. Ka se ne vidi' se povzetji, ali pa či se VSl kupci SO zaaovolm! Vsaki den pridejo etakša pisma: zameni. ; penezi naprej poš* lejo. Narokvica s vorov, ka sam jo od vas kiipila, se mi je jako do= Lastna rabrika ______ pala pa sam dala vnogim poznanim gospam vaš naslov, ka si vorna v Svičarskom. v .v , tiidi naročijo. S poštiivanjom Katalena Morgenštern, --------- Krscanska svetovna Bečj n prater-vulica 48. Znamka »IKO« razposilnica. |___________________________________________________________ svetovnoznana. H. SUTTNER T Ljubljani št. 895. Nema nikše podriižnice. Dober glas je nastao po razpoišlanji dobrih vor. Nema nikše prodriižnice. y Vasvarmegye. — V železnoj županiji. Alho marc 19, v ponedelek pred risalami, oktober 8, december 13. Alsoor na drugi ponedelek po viizmi, aug. 10, nov. 11. Alsopaty febr. 3, maj 4, sept. 4, nov. 4. Alsosagh april 4, maj 25, sept. 21, nov. 5. Alsostrazsa, glej Raba-Szent-Marton. Asszonyfa julij 13. Battyand (Piiconci) maj 28, julij 10, sept. 10, nov. 10. Battyanfalva (Rakičan) marc. 26, v tork pred risalih, julij 2, aug. 16, okt. 8. Borostyanko driigi ponedelek v posti, maj 3, junij 10, sept. 14—16. Csakany febr. 25, maj 2, junij 8, aug. 6, sept. 8 i 29, nov. 25. Csendlak (Tišina) febr. 25, junij 5, sept 9. Dobra (Neuhaus), prvi ponedelek po 20. aug. i 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) ponedelek po Risalih, sept. 1. Felsoor driigi tjedjen v posti, drugo sredo po Viizmi, v sredo Porcinkule i De- meter tjedna. Felsolendva (Grad, Gornja-Lendva) marc 28, jun. 20, aug. 16, sept. 20 nov. 30. Felsolovo v ponedelek pred fašenkom, v pon- delek pred risalami, sept. 20, nov. 19. Felsoszolnok (Gornji-Sinik) jan. 1, maj 1, junij 1. v Gyanafalva (Zenavci. Jennesdorf) febr. 14, maj 12, aug. 23, nov. 25. Haromsator julij 13, sept. 21. Hegyfalu jan. 8, ponedelek po 29. sept., v sredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova) marc 19, v ponedelek po cvetnoj i svetoga Trojstva nedeli, na Rupertovo v septembri i na Mar- tinovo v novembri. Hodos marc 10, julij 5, aug. 19, okt. 4. Ikervar prva sreda marciusa, v sredo pred 21. sept. i 21. dec. Janoshaza marc 19, v pondelek pred risa- larni, aug1. 23, nov. 15. Korong (Krog) maj 4. Kormend (Kermedin) februar 2, marc 12, april 5, maj 10, junij 24, julij 20, aug. 24, sept. 21, okt. 18, nov. 11, dec. 13. Koszeg (Kiisek) v ponedelek pred cvejtnov ne- delov, pred jakobovom, po Egidi, pred Oršinjem i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kogl) aug 5. Kuzma (Kiizdoblanje) na Križni četrtek. Leka slednjen pondelok febr., drugi pon- delek maja, slednjen pondelek sept., na Miklošovo i Ime Marijino. Lodos (Litzelsdorf) v tork po Risalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj 6, aug. 6, nov. 11. Miske febr. 2, marc 25, julij 2, aug. 23, sept. 8, okt. 4, nov. 15, dec. 13. Monyorokerek marc 19, v tork pred risa- lami, okt. 23. Murapetroc junij 4, julij 4, sept. 8, okt. 28. Muraszentkereszt (Sv. Križ v Medjimurji) maj 3, sept. 14. Muraszombat (Miirska Sobota) v tork pred fašenkom, v ponedelek^po čarnoj nedeli, na mesec po risalskom pondelki, junij 24, aug 24, okt. 15, dec. 6. Nagydolany (Dolenci) junij 16, dec. 6. Nemetujvar (Novi Grad, Giissing) prvi den po Svečnici, v pondelek po cvetnoj nedeli, v petek po Telovom, aug. 2, sept. 1, okt. 30, dec. 6. Palmafa (Pužavci) julij 13. Peresto (Sveta Jelena, Pertoča) august 18, Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci) jun 4, julij 4, sept. 8, okt 28. Pinkafo (Pinkafeld) jan. 25, apr. 24,junij 24, aug. 24, okt. 16, nov. 11. Či te dnevi na petek, soboto ali nedelo spad- nejo, senje se drži sledeči pondelek. Rabaszentmarton (Sveti Martin na Rabi) drugi pondelek po viizmi, august 10, nov. 28. Rakičan marc 26, v tork pred risalah, julij 2, aug. 16, okt. 8. Rohonc (Rehnitz, Vrhunac) sredina posta, velki petek, junij 15, julij 13, aug. 24, nov. 25, dec. 24. Rum jan. 10, marc 21, junij 27, aug. 25, okt. 15. Sarvar v pondelek po 2. aug. i Sinom-Judaš. SzentsBenedek (Sveti Bedenik) pred pepel- nicov, po postnih kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jesenskih Kvatrah i pred Božičom — vsikdar v ponedelek. SzentsElek jan. 22, niaj 16, sept. 8, nov. 15. — sledeči tork. Szent*Gotthard (Monošter) vsaki ponedelek po četvereh kvatrah, velki četrtek, maj 1, julij 23, okt. 18. Szent*Sebestyen (Sv. Sebastjan) jan. 20, april. 20,Junij 15, dec. 21. SzentsPeter (Ori) febr. 28, marc 12, maj ocr o 18' JUni^ 2°' aUg- h nOV> 4M -^irt ^a-M Szeplak jan. 22, marc 22, aug. 22, okt. 22. Szombathely pred Fašenkom, pred Jiirjo-vim, pred Telovom, pred Malov Me-šov, pred Andrašovim — vsikdar v tork i sredo, PorcinkuloVo senje v tork pred 2. aug\, živinsko senje v tork pred 2. marc i 2. okt. Tišina febr. 25, junij 5, sept. 9. T6t*Keresztur (Križavci) april 16, junij 4. Totlak (Selo) prvo nedelo po Srpnoj Ma-riji i po Miklošovom. Vasvar jan. 27, marc 15, maj 4, junij 13, aug. 10, sept. 29, nov. 10. Vep jan. 25, v ponedelek po Beloj nedeli, v sredo pred Križnim četertkom,^ eden den pred Petrovim, den pred Stevan kralovim i nov. 5. Vizlendva (Sveti Jurij) april 24. Zalamegye. — V Zala županiji. Also*Domboru (Dobrava) marc 19, maj 16, julij 13, dec. 9. AlsosLendva (Dolnja-Lendava) jan. 25, po driigoj postnoj nedeli v četrtek, na velki četrtek, v pondelek po Risalah, jul. 28, aug. 28, okt. 28, v četrtek pred Božičom. Bagonya (Bogojina) maj 19, sept. 4. Banok*Szent*Gyorgy april 24, junij 24, aug\ 3, nov. 29. Bantornya (Tiirnišče) driig-i tork po Vuzmi, v četrtek pred risalami, na Antolinovo, .. . v četrtek pred Velkov Mešov, driigi den po Maloj Meši, v četrtek čarnoga tjedna i okt. 4. i svaki čertek svinj- sko senje. Becsehely marc 19, maj 11, sept. 1, okt. 13. Belatinc (Belatinci) jan. 20, febr. 24, april 25, junij 27, julij 15, nov. 5. Csabrenddek pj-vi pondelek jun., aug. 10. Csaktornya (Cakovci) febr. 3, v ponedelek po Cvetnoj nedeli, junij 30, aug. 3, okt. 13, nov. 25. Cserfold (Crensovci) maj 3, sept. 14. Csesztreg (Ceztrg) jan. 19, maj 16, aug. 25, okt. 31. Dravavasarhely (Nedelica) marc 10, junij 15, v pondelek po angelskoj nedeli, dec. 13. Drava*Egyhaz na den svetoga Lovrenca. Galambok v ponedelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes v tork po viizmi, v sredo pred Križ- nim Četertkom, julij 27. Karmacs v tork po 3. maj i 1. nov. Kaptalantoti marc 19. Kotor (Kottoriba) marc 9, jun. 27, sept. 30, nov. 30, v nedelo po 3. maj i 15, sept. Kovagoors aug.. 17, nov. 5. Legrad (Legrad) marc 12, na nedela svetoga Trojstva, aug. 24, nov. 2, dec. 13. Lendvavasarhely (Dobronak, Dobrovnik) v pondelek po Telovom, julij 25. Letenye (Letina) febr. 24, jun. 29, aug. 25, okt. 6, dec. 25. — pred njim v tork. Lenti (Lentiba) febr. 22, april 10, dec. 6. Lesence^Tomaj julij 26. Murahely (Deklezsin, Doklezsovje) jun. 18, aug. 21. Mura«Szerdahely (Srdišče Miirsko) maj 1, junij 2, aug. 19, okt. 26. Nagykanizsa (Velka-Kaniža) febr. 2, Viizem, Risali, aug. 15, okt. 15, dec. 8. Pred v pondelek i trpi 8 dni. Nova na Gregorovo, Jiirjovo, v pondelek pred sprnov Marijov, Velka Meša, v pondelek pred Mihalovom i Božičom. Pacsa aug. 18, v četrtek pred Matjašom. Perlak (Prelog) na fašenek, v tork po Risa- lah, v tork po Jakobovom, na IViihalovo. RaoKanizsa (Razkriž) prvo sredo po Viizmi, maj 16, junij 24, aug. 10. Stridovar (Strigova) marc. 19, julij 22, sept. 30, dec. 4. Siimeg v tork po sredini posta, v tork pred Križnim četertkom, Srpna Marija, Ber- talan, Demeter, Jalsabeta. Szanto v tork po Risalah i po Eliasovom. Szentgyorgyvolgy (Sveti Jiirij) februar 19, april 12, junij 8, aug. 10. v Szentilona (Sveta Jelena pri Cakovci) maj 22, sept. 22. Szentlaszlo april 22, maj 29, junius 27. Tapolca aug.- 16, dec. 6. Totszentmarton junij 13, nov. 11. Tiirje febr. 24, apr. 24, julij 24, sept. 29. Vidovec april 25, okt. 18. Zalaapati marc 12, v sredo pred risalami, driigi den po angelskoj nedeli, okt. 31. Zalaber pred Gregorovom, po Velkoj Meši, po driigoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg febr. 14. v pondelek po cvet- noj nedeli i po Jiirjovom, v tork po risalah, jul. 22, sept. 9, okt. 28, nov. 30, dec. 28. Zalalovo april 1, maj 13, aug. 29, nov. 5. Zalaszentlaszlo april 22, maj 29, junij 27. Zalavar febr. 24, julij 26. Na Štajarskom. / Apač (Abstall) štrti pondelek po Vuzmi, sept. 9, tretji pondelek v okt. Cmurek (Mureck) marc 17, križni ponde-lek, junij 26, aug. 24, sept. 29, okt. 28, dec. 6. Ehrenhausen (više Špielfelda) jan. 20, na žalosten petek, maj 9, september 24, nov. 22. Fehring (Borinje) v pondelek pred pepelni- cov, v tork po štrtoj postnoj nedeli, križni tork, aug. 6, sept. 21, dec. 21. Feldbach (Vrbna) jan. 25, marc 10, maj 1. i 25, junij 28, jul. 26, sept. 24, nov. 6. i vsaki driigi tork meseca aprila, aug. okt. i dec. živinsko senje. Fiirstenfeld v pondelek po tretjoj postnoj nedeli, križni pondelek, jun. 24, aug. 28, okt. 28, v pondelek po Miklošo- vom; april 15, i nov. 15, živinsko senje. Gleichenberg febr. 25, junij 8, august 2, okt. 21. Kapela prvo nedelo po viizmi, po Mariji Magdaleni, po Maloj Meši. Lipnica (Leibnitz) vsakoga meseca 25. živin- sko senje; prvi pondelek po Svečnici, maj 1, julij 25, nov. 11. drobno senje. Lotmerk, Ljutomer, Luttenberg, vsaki kvatrni tork i velki tork. Marburg, Maribor, vsakoga meseca driigo i štrto sredo. Obranja (Halbenrain) april 25, okt. 7. Ormoš (Fridau) na žalosten petek, maj 25, prvi pondelek po Jakobovom, sept. 21, nov. 11. Ptuj (Pettau) april 24, aug. 5, nov. 25, vsa- koga meseca prvo sredo živinsko senje. Radgonja (Radkersburg) 14 dni pred fašens- kim pondelkom, v tork po nedeli sveto- ga Trojstva, aug. 10, nov. 15. Vsakoga meseca prvi tork živinsko senje. Spielfeld april 16, julij 6, okt. 16, dec. 16. Straden na žalosten petek, maj 4, aug. 28, nov. 2, dec. 28. Strass (prvi Spielfeldi) marc 10, junij 8, aug. 16, nov. 30. Sveta Ana, Nemška (St. Anna am Aigen) v pondelek po štrtoj postnoj nedeli, julij 26, aug. 28, nov. 11. Sveti Anton (pri sv. Lenardi) april 28, junij 22, v soboto pred Malov mešov Srdišče pri Dravi (Polsterau) marc 17, april 25, maj 12, aug. 24, nov. 14. Sveti Diih (poleg sv. Jiirja) aug. 24, dec. 13. Sveti Jiirij (pri Radgonji) februar 3, april 15, nov. 21. Sveti Jurij (pri svetom Lenardi) april 22, aug. 12. Sveti Križ (pri Muri) v pondelek po čar- noj nedeli, maj 3, julij 26, nov. 6. Sveti Lenard (v Slovenskih Goricah) jan. 20, maj 19, okt. 4, v pondelek po Beloj nedeli, junij 14, aug. 2., nov. 6, ži- vinsko senje. Sveta Trojica (v Slovenskih Goricah) maj 4, na nedelo sv. Trojstva, august 15, po postnih kvatrah, v ponedelek po svetoga Trojstva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jesenskoj kvatrnoj nedeli živinsko senje. Veržej (Wernsee) maj 6, sept. 29, nov. 30. Wildon febr. 24, na vuzemski tork, jul. 2. i 22, sept. 29, nov. 25. Na Horvatskom. Koprivnica febr. 3, marc 26, maj 4, julij 2, okt. 28, dec. 7. Krapina marc 19, maj 5. i 16, junij 27, jul. 16, august 13, sept. 10. i 29., nov. 11, dec. 6. Ludbreg april 20, jul. 16, sept. 8, dec. 21. Varaždin april 24, junij 24, julij 25, nov. 5, dec. 21. Zagreb v četertek pred cvetnov nedelov, driigi den po Markovom, jul. 13, dnevi po treh Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha proprijetji Marije. Vinkovce maj 16, aug. 6. Vinica driigi den po Markovom, velki če-tertek, v četertek po Telovom, v pon-delek po Stevanovom, po Miklošovom, vsaki pondelek po kvatrah. Mera Tonna je 1000 kilogrammov, to je 10 metercentov; metercent = 100 kilogrammov kgifc; 1 kgr. = 100 grammov. Kilometer = 1000 metrov (m.) Kiloliter «= 1000 litrov; hektoliter = 100 litrov. Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi stoji, pri kazali dva jezika vednako moreta stati. Vaga vsikdar more ne vednakom podi stati. Proti vaknjiivanji, s šterim je ništerni liferant ešče pii voj-niškom lifranji pregrehšo, naime lagoje blago je lifro, je oblast z najvekšov ostročov delala. Proti vkanitvi s lagojim blag-om se vsaki privaten kiipec lehko brani, či samo f 4 vu 48 let stoječem Miklauc štacuni kiipiije, šteri je za volo dobroga blaga po celom sveti poznati. Boljše i falejše nindri ne more kiipiti. Pište Miklauci, prle liki bi na oko falejše nego nevalano blago vu driigom mesti kiipili. Illustrovani cenik zaman! Najboljši predmeti proti mrazi v zimi. Pellerini za lagoje vremen za gospode, za gospe i deco iz najbolšega nepremočljivoga lodena, najfalejše. Figaro prusleci za gospe i dekline, pleteni iz ovčene vune, jako topel, močen i fal. Prusleki s rokavami možom i pojbom, toplo i stalno. Kaputi za delo stalni. Hlače za delo iz vrajže tka- nine. Jako trpeče hlače za pojbe. ¦ Vrajža tkanina, za hlače, tkanine za obleč, g-otovi obleč platno, šiffon, oksford, gradli i. t. d. Kaputi zimski, plsšči ženskini, tkanina zimska, stoff iz pamuka, loden, prt na postel, stolnjek, sagovi. Pokrovci za konje. Preporačano je kakoršnost, ferbo, ceno želnoga blaga naprej popisati, da proti težavi zdajšnjega vremena okoli spravlanja i cenenja blaga li mogoče bode blago na skladišči najfalejše računati. R. MIKLAUC Lrjubljana št. 326. razpošilalnica svetovna. Veliko odavanje za trgovce, potnike, senjske trgovce, alul vemo ki dobro i fal blago ščejo kiipiti. m Čuvajte in pazite na kožo in lice pred raznimi škodljivimi vplivi vetra, sunca, praha,kiihinjsko-ga dima, vročine iz ogn-jišča i. t. d. z mozol-čeki pokrito lice s pre-kami onečiščena koža je nelepa in nezdrava. Samo zdrava koža omogočiije nemoteno dihanje, zavoljo toga je negovanje kože po-trebno za zdravje. Z vodov in žajfov se ne dajo odpraviti vse ne-čistoce kože. Na je-zere priznanj dokaziije, ka Fellerova pomada za čuvanje zdravoga lica in kože ,,ELZA" vse napake, preke, sunčne krpe i. t. d. odstranjiije in čuva škodljivih oteklin lice, šinjek in roke. Ne zamenjiijte pomado za lice in kožo ,,ELZA" z driigimi inozem-skimi pastami in mastmi, štere jako ponii-jajo, Ta je ščista neškodljiva, napravi kožo lepo belo in napravi lice lepo. Mnogi de-lavci jo rabijo, naj se ne bi vidle posledice dela ali prebivanja v prašnih okajenih pros-torih, vetra i. t. d. Pazite na znamko ,,ELZA" 1 lončič št. I. kak priloga k drii-gim preparatom stane 3 korone, močnejša vrsta št. II. za 4 K 50 fil. samo pri lekar-niki E. V. Feller, Stubica št. 823. (Hrvatsko.) Namesto premočnih in dostakrat škodljivih mil (žajf) vzemimo za lice boraksovo milo ali Fellerovo lilijino milo. Pakivanje i pošt-nina posebi 2 K 30 fil. Za Fellerovo lilijino milo i boraksovo milo za volo stalne dragoče i ponenjkanja blaga je ne mogoče bilo stalno ceno popisati, nego najfalejša cena de se računala. Tej preparati so večkrat odlikovani. Dragoceni dar vsakomi čitateli! Pozivajoč se na te kalendar dobi vsaki, ki pošlje edno karto trgovci H. Suttner, svetovna razpošiljalnica v Ljubljani br. 895, bogati illus- trovani cenik od vor i lancov, od zlat- nih i srebrenih stvari, od najlepših darov, kakti amajlija, škapuliri, raspela, dari za krst i firmo. Da zadovoli želo svojih ver- nih kiipcov, je trgovina postavila poseben del za koristne i potrebne predmete, kak so škarje, noži, žepni nožici, britve, prilike za brijenje i vlase rezanje, dia- manti za rezanje glaža i. t. d. i zdaj to nameni, da za vse predmete, či včasi so povišeni stroški i vlastita cena, računa našim čitatelom najfalejše cene. Da prilike dnes, kda se te kalendar štampa, one- mogočijo stalno ceno popisati za vse pred- mete, ne je mogo štacun, kak do zdaj, vsakomi predmeti ceno nastaviti, nego verte, da štacun Suttner zato, da si obdrži glas najbole rednoga štacuna, šteroga vživa že dosta let, vsikdar najfalejšo ceno zračuna, pište li njemi, komi je potrebno. Samo ka se do-tiče vore na steno, pendel vore i vore budilnice, preporača trgovina Suttner Čitatelom, da čakajo, da se mir sklene, da do se stenske vore, pendel vore i vore budilnice pošiljale vu onoj poznatoj solidnoj izvedbi, kak se redijo vu svičarskoj fabriki, Zepne vore i vse driigi predmeti se lehko naročijo vu H. SUTTNER, svetovna hiša vor Ljubijana broj 895. a :3 Na vsakom mesti in vsikdar pri roki je Fellerov bolečine ublažiijoči Mentholstift(Elza) Migranstift, šteri stane v močnom lesenom toki samo 1 K, te trk se lehko v žepi nosi, gospe ga pa nosijo v ročnoj torbici, in ga lehko vzememo s sebom kamšteč. Komaj vidno se rabi, nekeliko potez deliije jako vtišajoče, hladeče in poživ-ljajoče, rabi se za migreno, glavobol, pri deli na prostom in pri sprehajanji za hladeče in oživljajoče voščenje čela, za odvrnitev triijavosti od žarečega sunca. Njegov diih friša ljiidi, odstran-jiije klice s čela in nas brani vjedanja klic, če z njim lice in roke navoščimo. Pri glavoboli, migreni, pri na-biranji krvi v glavi, pri prenapetosti, utriijenosti, deliije nekeliko potez z njim bolečine ublažiijoče, hladeče, oživljajo-če in nad vse prijetno. Rabi se tiidi kak oživljajoča dišava. Tiidi pri mnogih drii-gih prilikah se Fellerov Mentholstift s haskom vporablja. Turisti bi ga mogli vsikdar s sebov nositi, ravnotak gospe posebno, štere trpijo na migreni, šteri v zadiišenih prostorih delajo, naj ga tiidi rabijo.Proti oenim boleznim,proti slabim očam itd. priporočamo krepečo, boli ublažiivajočo, zvužganje odvračajočo očno vodo (collyrium), štera stane samo 1 K 40 fil. — Te neštokrat preizkušeni priparati se dobijo pravi samo v le-karni E. V. Fellera, Stubica št. 823 (Hrvatsko). Da prišparate poštnino, na-ročite z ednim najcenejše razne oglaše-ne špecijalitete in preparate, na priliko francosko žganico (sosborszesz), cimeto-ve kapljice, titrične kapljice, Hoffma-nove kapljice šterih stane 12 steklenic (glažov) samo 5 K 40 fil., zatem šved-ske kapjice, balzamtinkturo itd., razne čaje (teje) prsni čaj, raztopljeni čaj, pravi kitajski čaj, razne sirupe, prsni sirup, prašek proti kašlji, prašek za jelo, in vse driige kapljice tinkture itd. po Pharmacopei. Zavijanje i poštnina po-sebi 2 K 30 fil. Velika bojna je prisilila vnog-o kiipcov trgovine R. Miklauc v Ljubljani, 326 da hodijo tjeden dnih na veli-kom marširanji i štrapacami vu obleči i siiknji od Miklauca kiiplenom. Poznato dobri vunatni štofi, hlače iz vrajže tkanine i. t. d. od trgovine Miklauc o se skazale gotovo neraz-trglivo i lepo blago. To je bila prava prilika, da se vsaki prepriča, kak je veliki razloček med blagom, štero se poniija od vseh strani za fal ceno i solidnim blagom, štero štacun Miklauc že več let pošila čitatelom našega kalendara. Na žalost so prilike zdaj, kda te kalendar štampamo, takše, da trgovina je ne vu stališi s svojim oglasilom nastaviti cene za ono vremen, kda naši čitatelje ščejo naročiti. Kak je spravlanje platna iz vune i driigih surovih materij silno težko, a neka iz vune i platna nemore napraviti, to je za edno za istino realno trgovino na velko teškočo — eden katalog tiskati. — Zato je^preporačano, da naši čitatelje do etak delali: Sto potrebiije jako močno i lepo moško i dečarsko obleko, hlače, kaput, nadale štofe ali pa ženskino i deklinsko obleko, siiknje, janke, kragne i. t. d., ki žele dobro robo, platno, gunjevo, posteljino i druge konfekcijone robe, naj se potriidi potan-ko opisati, ka njemi trebe, v kakšoj kakoršnosti i farbi i naj pismo adresira na R. Miklauc Ljubljana št.326. Nema trgovina dotično blago na skadišči, si bode spravila i kda znova nor-malne prilike nazaj postanejo, celo zaman dobijo od trgovine Miklauc velki Ilustrovani cenik, a te bode Vam po-kazao, kak je ta trgovina dobra i po ceni >u Obvariijte ===== = rast vlasi prle kak vam doli odidejo. Dosta neprilik provzroča, če vlasje rano doli odidejo ali osernejo, če so redki, se terejo. Napake, štere liid-je navadno pri tom r.apravijo so: nezadostna čistoča kože, nosijo pregoste krščake, šteri ne piiščajo nikaj -zraka skoz, glavniki, kršča-kove igle, kondranje z železom in farbanje vlasi i. t. d. Vse to včirii, ka postanejo vlasje trdi, se terejo in ne morejo zadosta močno rasti. To vse se da doseči s Fellerovov pravov Tannochina pomadov, kaj svedoči na jezere priznanj. Pospe-Šiije bujno novo rast mehkih zdra-vih vlasi v mladostnoj farbi, na-pravi trde vlase mehke in svetle, ka se dajo jako lepo česati, ostran-juje liiske in zabrani prerano ose-relost. IVlnoge gospe jo z uspehom rabijo, rabijo jo tiidi mnogi gos-podie proti pišlivosti in mnogi stari liidje proti serosti. Naročimo 1 lončič št. I. za 3 K št. II. (moč-nejša vrsta) za 4 K 50 fil. Za mus-tače se priporoča Fellerova mast za brke 1 lončič 1 K. Fellerova sred-stva so po denešnjoj sodbi zna-nosti na najvišjoj stopnji in neob-hodno potrebna za vse, ki ščejo svoje vlase obvarvati. Naročimo samo pri lekarni E. V. Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko.) Vsi tej preparati so na znanstvenoj podlagi sestav- ljeni od vučenih ljiidi, zato majo prednost pred raznimi preparati sestavljenimi od nestrokovnjakov. Pakivanje i poštnina posebi 2 K 30 fil. V NOČNOJ TMICI v tmičnih prostorah, moremo vsaki čas viditi keliko je viira, brez vužiganja posveta če mamo radium-viiro. Trebe kiipiti samo Suttnerovo radium-viiro, štera stalno sveti, ne pa sveteče se viire nevalane konkurence, šte-rih svetloča prihaja od božne fosforne mase in v kratkom časi pobledi. 3UTTNER -~~ f St. 600 Fina prava nikel-anker-remontoar viira, štera ® v kamenji ide s prima svetečim radium ka- w zalnikom in kazalcoma, točno vrejena. -: „ 712 ,,IKO" nikel anker viira, 15 rubinov. w „ 735 Srebrna cilinder remontior viira, 15 rubinov. „ 422 Nikelni lancek IC 1'75, podugovati. f* „ 1450 Pankfono- lancek, stalno lepi. 3 „ 813 Srebrna viira za g-ospe zlato obroblena. aq „ 817 Srebrna viira za gospe dvoje pokrivalo. o< „ 1548 Srebrna narokvica s tula viirov. g- „ 1149 Srebrna broška. • L" „ 1673 Srebrni vilhani (ringli). . 3 „ 1675 Srebrni viihani. L. „ 1627 Viihani, zlat na srebri. ' < „ 1113 Viihani, zlato na srebri. -"• „ 979 Srebrni privesek, masiven. ' n „ 410 Nikel-anker-roskopf viira. n Krasen cenik zastonj in franko. o RaZpOŠilanje po^povzetji ali če se penezi naprej ^ --------------------— pošlejo. Ka se ne vidi, se zamenja. L• Vsaka viira je točno vrejena, dobio nama- zana in se zapira trdno proti prahi. c -------------------------------------------------------------------- ,^ Listna tovarna viir v Svici. 2 Zlata viira brezplačno! bliže v ceniki- | H. SUTTNER j samo v LJUBLJANI št. 895. i liicije asraali, lifcii^ je teloven asnoj ne samo poleg svojega zdiiha grozan, nego je i na zdravje škodjiv, ar zamiši vse liiknjice na koži i tak nemogoče včini na zdravje tak potrebno zračenje kože, tak bi vsaki razmo, da odpravlenje nepotreb* noga znoja telovnoga je dužnost človeki. Proti znojenji potrebnoga Fellerovoga »Elsa« praška dobrota vu tom stoji, da poleg svojega špecialnoga sestavljanja od* pravi rane, štere so posledice močnoga znojenja i imenitno je liki sredstvo za šterilizacijo. Raba je prostna. Posebno pri deci, štera je nagnjena na rane, štere preveč bolijo, je dober Fellerov »Elsa« prašek proti znojenji, či po vsa* koj kopanci rane s tem prahšekom posip* lemo. Fellerov prašek proti znojenji, s zn. »Elsa« dobimo vu patentnom kartoni s si? tom tako, da je raba jako zgodna i šparljiva. Taki karton stoji kak privitek k naročbi »Elsasfluid 1 kor. Ci posebi naročimo, dobimo 6 kartonov franko komašteč za 8 kor. 30 fil. Da se meknete ponarejenoga blaga, naravno pri izdelovalci si naročite. Lekarnik E. V. FELLER v Stubici št. 823. (Horvatsko). ZDRAVA PLUČA pa odporna dihala so temel dugomi živ= lenji. Tej rahi deli tela so izpostavleni vno= gim nevarnim vplivom kak so veter, mraz, j prah, dim, pa proti driigim kiižnim glivi= cam. Oni majo naporen pa brezprestani posel opravlati, pa je nej čiida, či se pri toj delavnosti ligdere pokažejo bolečine v guti, kašel, zamuknjenost, teško dihanje, zasliženost, bolečine v prsaj, bodanje v le* devjaj i driigi znaki prepiha ali prehlajenja pa predelanja. Mi dobro znamo, ka se večkrat pri takših različnih, malo v poštev jemajočih, nerednostaj razvijajo bolečine v guti pa v prsaj. Zato se preporača vsig* dar pri hiži meti bolečine vtišajoči, vročino odpravlajoči, hrečke odvajajoči pravi zas gorski sok za prsi pa za kašel (Sirupus pectoralis). Po sodbi vnogih skušenih liidi, ki so prle brezi uspeha skušali vsa mogoča driiga vrastva, sirupe pa soke, je to jako dobro vrastvo za krepčanje dihal, za čiščenje dihalne poti pa za jačenje celoga života. V mrzlom letnom časi, kak tiidi v spremenlivom aprili i oktobri, za osebe, štere morejo dosta govoriti, se dosta na prostom držati, štere delajo v zadiihlih, prašnatih delavnicaj, za rahle osebe pa za deco je poraba toga sredstva neobhodno potrebna. V vnogih zahvalnih pismaj se naznanja, ka vplivle jako dobro na pliiča, pospešiije prebavlanje pa je zavolo dobroga okiisa deca pa odraščeni radi jemlejo. Zlasti pa dela dihala za odporna proti prehlajenjej i driigim škodlivim zviinešnjim vplivom. To kažejo vnoga zdravniška preporačanja, pa zatoga volo zasluži brezpogojno pred* nost pred neizkušanim inozemskim teom, pastilami pa pred driigimi ednakimi sred* stvi. — 2 glažka 5 koron staneta pa si naročimo samo pri lekarnari: E. V. FELLER, Stubica št. 823. (Županija Zagrebečka). Zavijanje i poštnina posebi 2 K 30 fil. Slaba tkanina, :.......j ,............a _....._j _,„,, .. :, miklauc Dobra tkanina, | či jo g-ledamo pod povečalom, kaže povsedi ednako- či jo g-Jedamo pod povečalom, kaže neednakomerne merno moč niti. Samo takša tkanina, kak jo ma slabe niti. Tvrdka Miklauc nema takših tkanin, zato tvrdka Miklauc, drži dugo časa. ka se te hitro raztrgajo. Ne dajte se vkaniti po nazliik cenih oznanilaj, oglasaj cenikaj i vzorcaj, nego pišite vseli edno dopisnico že 48 let stoječoj imenitnoj svetovnoj tvrdki Miklauc, či si ščete kiipiti kakše zaistino dobre, trpečne, svojo lepoto dugo držeče platno, siiknje, prte, perilo ali driigo odevalo, štero tii dobite po najnižišoj ceni. Prištedite si peneze, či pošlete dopisnico Miklauci, gda potrebiijete lenovo platno, oksford, sifon platno, kiklenščino, siiknja za moške pa za ženske, modno platno, zimsko siiknje, loden i. t. d. Vi g-otovo dobite platno po najnižišoj ceni, šteromi bote se dug-a leta veselili, štero platno se ne zapravi nej pri pranji, nej pri rabi pa v deždži tiidi nej, štero ostane zmirom lepo, močno, porabno pa bo trikrat tak dug-o držalo, kak drug-o malovredno platno. Vi zapravlate peneze, či po nisikoj ceni poniivano p'atno, siiknje, ostanke i. t. d. kiipiivlete, štero se hitro raztrga pa razpadne po pranjej. Neverjetno je, Jkak nevalano pa slabo blago tržijo vnogi trgovci. Clovek g-osto vidi moško ob-leko siiknjeno, pa žensko obleko siiknjeno, štera že za nekelko dni — zlasti či je dešč malo na-močo — se vidi kak staro, že dug-a leta rableno raztrgano blago, Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zobston pa franko. R. MIKLAUC, Ljubljana št. 326. Krščanska svetovna razpošilnica. Tiidi trgovci, krošnjarje pa senjarje si tiiodnot lehko spravlajo pa naročujejo, či ščejo dobro blago meti. Trgovina stoji od 1869 ! Vnog-o jezer zahvalnih pisem. Preporačano je kakoršnost, farbo i ceno želnoga blaga popisati, da proti težavam zdajšnjega vremena okoli spravlanja i cenenja li mogoče bode blago na skladišči najfalejše računati. 25 lfit da imam edno isto viiro ino ešče nikdar se ne stavila niti edno minuto, bila je ino je ešče vedno natančna i zanesljiva, ino menite, da je bila ta vora draga? Ej ne? Cena irxo ktakšo^ oeraa l ,,Ali kiiplena ne pri ni ednom trgovci ino v ni ednom bazari ne. Neki prijatel, ki je napravo prvle hiide skušnje i šteroga je že neka vora čemerila, opozaro me je na protokolirano fabriko vor Suttner, ki ma svojo fabrično zalogo v Ljubljani št. 895 ino tomi mam mojo voro zahvaliti". To so reči ednoga naših sotrudnikov ino veselo so se svetile nje-gove oči, kda nam je svojo voro pokazao. Pa je tiidi v resnici lepa ino na kolesji se vidi, da ta vora more dobra biti. Zato zapomlite si naslov H. Suttner v Ljubljani št. 895. Ta firma ma ^svojo lastno protokolirano fabriko včSr v Svici ino glavno zastopstvo fabrike vor ,,Zenith". Odaja vore cestnine prosto po originalnih fabričnih cenah. Svetovnoznano je Suttnerovo fabrično znamenje ,,IKO". Zahtevajte od firme Suttner veliki krasni katalog od vor, zlatoga i srebrnoga blaga, dobite ga zaman i franko. Vu tom katalogi naidete najboga-tešo izbiro. Mali izvleček iz kataloga H. Suttnera v Ljubljani št. 895. V6re : St. 410. Nikel-patent-Roskopf vora, hodi 36 vor, emajlna cifernica. **" St. 518. Plošča niklasta cil. remont. močno kolesje. . ¦':•¦ .•: St. 101. Srebrna anker-remont., plošča, s posrebr. ali pozlač. cifernicov. v Verižioe: Št. 2324. Amerik. duble-zlata. St. 2223. 14 karatna zlata pancer-verižica. Razpošiljatev po povzetji ali naprej plačanji svote. Ka se ne dopadne,se izmeni. Zavolo bojne i njenih nasledkov je pred štampanjom toga oglasa ne bilo mogoče točne cene določiti. Poizvedovalcom se bodo cene od hipa do hipa v pismi naznanjale. navaljevanje krvi vu glavi, glavobol, manjkanje krvi, hladnost, boli tela, krči, nadiivanje i spodobni stališi so posledice slabe prebave. JVIi vživa-mo dostakrat teško prebavljivo hrano, razhladimo želodec i prebavne kotrige s mrzlim pilom, zakesnimo izpraznenje čreva. Kda se po raz-ločnih bolečinah, krči, nervoznih stanjah pokaže neredna stolica, teda je potrebno hitro nazaj postaviti krvni tok i redno prebavo. Po svedočan-stvi jezero liidi najbolša je švedska tinktura (tinctura svedica), štera se zove ešče životni essenc i balzarn. Ona vtihša bole, oživlja, redi stolico, čisti krvno cirkulacijo i odstrani dosta bolov, Ona bi mogla biti vsikdar pri hiši, njena poraba bi nas rešila dosta neugodnosti. Pri krči, nadii-vanji, riganji, boli tela, bojazljivom čutenji, stavlanji krvi, vonnetanji i vu razločnih driigih stališah je dobrota to vrastvo pri rokah meti. Da ono povzročuje prebavo jestvine i olehša organizmi našemi primanje hranilnih materij, redi krv i pravo cirkulacijo, je dobro sredstvo za sla-bokrvne i blede za reguleranje hrane. Vnogo materije krvne i životne naše hrane, štere bi ovak neprebavljivo iz tela odišle, se po švedskoj tinkturi (tinktura svedica) raztopijo i prebavljiva gratajo. Pravo svedsko tinktura naročimo samo pri lekarniki E. V. Feller Stubica št. 823. (Županija Zagrebečka). 3 veliki glaži stanejo 6 K 60 f. ali iz 12 malih glažov 5 K 40 f. Pakivanje i poštnina posebi 2 kor. 30 fil. . , VELIKA DOBROTA so za vsakoga Fellerove toaletne pastile za pranje s zn. ,,Elsa". — Daleč bi nas vodilo nabrajanje od haska i oživlanja onih pastil, mi ščemo opozoriti samo na ništerna svojstva onih zvunrednih pastil za pranje, dokeč eden edini pokus vas navči, da Fellerove toaletne pastile ne so dnes samo raskos, tem več so neob-hodno potrebne na čiščenje tela, potrebne so za čuvanje zdravja. — Fellerove toaletne pastile za pranje so iz absolutno čistoga kemičkoga boraks natro-na i nafinejše kolonske vodice (Eau de Cologne). One so iz najfinejših,. absolutno čistih kemičkih materij, brš i lehko vu vodi razidejo, Fellerove toaletne pastile so zato predpostavljene vsem driigim praškom i toaletnim sredstvam. Poleg staroga želenja Fellerove toaletne pastila za pranje vu vodi se otopijo, lehko se odnesejo na pot, prosto se rabijo ka od praškov (poudre) se ne more praviti, šteri se pri odpiranji škatule razkadijo. Fellerove toaletne pastile za pranje se niicajo vu prvom redi na čiščenje tela, za lice, roke, celo telo, zviinredno proti osepnicam, vugodno pri kopanji, za decinsko kopel, za znojenje nog, za ranjena mesta na teli, za zobe, za skoro zacelene rane i. t. d. — Poraba je prosta : Kak voda za pranje: doide 1 pastila (Tablette) za eden lavor vode ; pastile se položijo vu vodo i včasi razidejo. Proti osepnicam : vu !/4 Htri mlačne vode se raztopi 1 pastila i večkrat se osepnice s tem zaperejo. (Prepo-račana je Fellerova pomada /a čuvanje kože ,,Elsa" 1 lončič K 3). Za pranje glave : 2 pastili se raztopijo vu Iavori vode. Za decinsko kopel: Doide 2—4 pastile, za velko kopel v kadi 10 pastil. Proti znojenji nog: 2 pastili vu lavor vode. Tak i za rane noge od hodenja. Za lampe i zobe : pol pastile vu kupico vode. Mogočnost porabe Fellerovih pravih toaletnih pastil za pranje s zn. »Elsa" se ešče v dostih prilih niica. Cena je fal. 1 pokusni karton K 1, či naročite z ednim s ,,Elsa-fluidom". Želete li Fellerove toaletne pastile same naročiti, dobite 6 kartonov za 8 K 30 fil. Cuvajte se ponarejavanja, da sami naročite pri narejavci, naslovite: Ljekarnik E. V. FEIAER v Stubici, št. 823. (Horvatska). Pri potrebnih i vrednih rečaj cena ne pride v poštev. To je pa dvojno veselje, či mi moremo si spraviti potrebne pa hasnovitne reči po nisikoi ceni, kak se to zgodi pri Fellerovih želodec krep* čajočih, lehko odvajajočih i prebavo pošpešiivajočih rabarber ELSA.KRUGLICAJ. Či nemamo teka, či nam je v guti britko pa či se nam riga, či nam hrana težko v želodci leži> či mamo žgarjavico, či čtitimo bolečine v želodci, či nas boli glava zavolo bolečin v želodci, či čiitimo strah zavolo slabo prebave či nas napinja zavžita hrana, One so nam na velko pomoč : Či je odvajanje nej vredi, či smo zavolo slabe prebave med= lovni pa triidni, či nas slaba prebava včini za ne= volne pa čemeraste, či mamo krče v želodci, či se jelo težko prebavi, či je meso trdo bilo, ^ či smo slabo kiipili, či smo preveč pa prehitro jeli, skratka, či smo zavolo štetoga zroka nej zadovolni z našim tekom i prebavov. Z vrejen* jom odvajanja čistijo krv pa odstranijo neželjeno debeločo. One so zevsema neškodlive, pa sigurno pomagajo, ne povzročijo navadjenja, pa krepijo želodec. Majo pred vsemi sredstvi prednost, štera slabijo, dražijo pa škodlivo delajo. 6 škatul stoji franko 5 K 57 filerov, 12 škatul franko samo 10 koron 7 filerov. K Či želete prave Fellerove preparate dobiti, se obrnite naravnoč na: ' E. V. Feller, lekarnar, Stubica št. 823. (Zagreb. žup.) Pošila po povzetji ali pa či se penezi naprej pošlejo. Preporača se, peneze naprej poslati po poštnoj nakaznici, zato ka ovači pošta računa povzetje. PREPREČITE SKODO, štero napravi mrčes, ali golazen vu vsakoj hiši. Pogosto se niti ne ve, da je hipoma nastalo škodo povzročo skrit mrčes. Rastline v ograci, jestvine v kleti, obleka vu omari, živina v hlevi, jestvine v kiihnji so navadno izpostavljene neopaženim škodljivim žiižekom, kakti listne viiši, moli, ščurki, kebri, viiši, buje ino stenice. Buje, viiši ino muhe prinesejo dostakrat boleznosti, štere so Ijiidem i živini nevarne. Potrebno je zato, da se vu vsakšoj hiši porablja Fellerov preizkušeni mrčesni prašek ,,Elsa". Po po-ročili jezerih ljiid, šteri so ga rabili, učinkuje on brezpogojno stalno i najhitrej proti vsakovrstnomi mrčesi. Je jako izdaten i pokonča ves mrčes ino njeg-ovo lego povsedi, kama pride. Fellerov preizkušeni mrčesni prašek ,,Elsa" ne ne da nadomestiti s nikšim driigim. 4 velikih škatul vala povsedi 6 kor., 1 škatlja kak priposlatev z drugimi sredstvami samo 1 kor. 50 fil. Natančno navodilo je priloženo vsakoj škatlji. Za živino-rejce je Fellerov živinski redilni prašek ,,E'sa" (4 škatul 6 kor.) celo velike vrednosti, ar pomore izrabljanje vseh redilnih materij ino poviša redilno vrednost falejših neg"o menje vrednih krmilnih sredstev, odpadkov i. t. d. Pakivanje i poštnina posebi 2 K 30 fil. Ta preiskušena sredstva se edino naročijo pri lekarniki E. V. FELLER, Stubica št. 823. (Hrvatska). SIsl j\ jT T T ¦ JL ik JL jL Jl %J l j stane franko ) korona 57 filerov. Praktično odevalo za vsaki letni čas, šport i turistiko Deževni plašč, pelerine za gospode i gospe iz lodena, iz gam-bele dlake s kapucov 122—130 cm. dug-e, pepel-nate, čarne ali zelene, za deco 60 cm. duge, dobijo se tiidi vu finešoj izvršitvi. Prosite zaman in franko bogato illustrovani cenik. Obleka za gospode iz siiknja od 20 K naprej. Jopiče za gospode iz črnoga siiknja. Plašči za gospode iz modroga ševiota. Razpošiljanje po povzetji od 20 K naprej poštnine prosto. Krščanska, od 1869. renomirana špecijalna trgoviga R. MIKLAUC, LJUBLJANA št. 326. 4 prodajalne, 16 skladišč i delavnic. Na svetovnom glasi po razpošilanji naj- finejšega blaga. Za en par Um tiPgli Z3 k\"Ml 50 K 50 fil. za vse čtevce toga kalendara. Franc Humana trgovina za de= lavce v Beči odava komisne cipeli za delav* ce, par po 50 K 50 fil. I to včini i za KOMMISSCHUHE cenjene naročnike našega kalendara, naj njej v mirnom časi ostanejo stalni kiipci. Cipeli so iz brukastoga ledra, pete z cveki i podkovi. Pri naročitvi naj se pošlje mera notri ali se naznani število (numera) obiiteli. Obiitel se dobi po povzetji ali če se penezi naprej notri pošljejo. Krščanska firma! Na jezere zahvalnih pisem! Arbeiterschuh-Exporthaus Franc Humann, Wien II., Aloisgasse 3/Z 1. Štamparija i knigarna Balkanyi Ernesta v-Lendavi i v-Soboti se preporoča za napravo vseh tiskovin za slavne oblasti ino urade, za šole, zadriige ino driištva, notarjoše, zdravnike, trgovce ino zasebnike. Zaloga raznih knig. Svilen papir, kak tiidi vsi deli za umetne cvetlice v zalogi. Naročila za knigovezno delo se pri nisikoj ceni prilično pa trpečno spelavlejo. Što ma trdo telo ali zapiranje, more dobiti olajšavo z rabov poganjanjočih sred-stev. Vsakši pa naj zna, da mamo dve vrsti poganjajočih sredstev. Drastično učinkujoče ino milo delajoče. Drastična poganjanjoča sredstva majo mnogokrat oškodovanje čreva kak posledico ino se morejo vsled toga s dobrov previdnostjov jemati. Pod milo učin-kujoČimi poganjanjočmi sredstvi, štere črevi ne škodijo ino so sploh popolnoma neškodl-jiva, zavzemejo Fellerjeve žalodec okrepča-joče Rhabarbara-krogljice z zn. ,,Elsa" prvo mesto. Napravijo tek i prebavo ino je tiidi žene i deca radi jemlejo. V ni-ednoj hiši naj bi ne manjkala, da so vu potrebčini, pri zavživanje teško prebavnih jestvinah ali težavah v žalodci vedno pri roki. 6 škatljic pošlje povsod franko samo za 5 K 57 fil. apotekar E. V. Feller, Stubica, štev. 823. (Horvatsko) Tudi Fellerjev bole-Čine odpravlajoči rastlinski esenčni fluid z zn. ,,Elsa", blagodejno sredstvo 12 glažkov za 7 K 32 fil. franko, se more z ednim na-ročiti. Cela vnožina priznanj dokažiije, kak priliibljeni je Fellerjev ,,Elsa"-fluid, po-sebno kak priporvčljivo sredstvo za zdrave i pomočnik vu bolečini pri onih, ki so postali za volo prepiha, prehlajenja, mokrote betežni. Za boleče kotrige je ribanje s Feller-jevim, bolečine odpravlajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. ,,Elsa" prav dobro-dejno, Oživljajoči fluid pospešiije krvno cirkulacijo ino živahnej tekoca krv prinaša znova toploto, dobro čiitenje i gibčnost vu boleče kotrige. To lastnost ,,Elsa"-fluida povdarja mnogo zdravnikov hvaležno i pač ni edno driigo sredstvo za ribanje ne tak izborno pri bolečine odpravlajočih masažah, kak to. Poleg toga je to izborno domače sredstvo tudi najfalejše, ar stane mali gla-žek samo 60 filerov. Po pošti se seveda ne more menje, kak 12 glažkov razpošiljati ino te stanejo franko povsed poslane samo 7 K 32 fil., 48 glažkov pa 22 K 72 fil. Na-roči se naj li edino pri apotekari E. \A Feller, Stubica, št. 823. (Hrvatsko.) Što trpi na reumatizmi, išias, ali protini ima z vekšega tudi s poganjanjom težavo. Opo-zarja se zato na Fellerjeve, milo poganjan-joče Rhabarbara-Krogljice z zn. ,,Elsa", štere se lehko zednim z ,,Elsa"-fluidom naročijo, 6 škatljic stane franko samo 5 K 57 fil. i svetujemo, da naj bode oboje domače sredstvo vedno pri rokah. Fellerjev pravi Mentholni črtnik z zn. ,,Elsa", šteri se niica pri migreni, se za 1 korono pošlje. Spati ne morejo ino delati ne morejo vnogi, ar čiitijo bolečine, štere njim odgan-jajo spanje. Ci prihajojo te bolečine iz pre-hlajenja, prepiha, iz starih ran ali iz drugih bol povzročiijočih okolnostih, skoro vsako-krat jih je mogoče lehko odpraviti s Feller-jevim bolečine vtihsajočem rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko ,,Elsa". ,,Elsa"-fluid učinkuje nad vse dobrodejno, prinese zaželjno spanje, pomiri živce i nas pobiidi na delo i na mirno mišlenje. 12 glažkov toga dobro učinku-jočega domačega sredstva pošlje komišteč franko samo za 7 K 32 fil. apotekar E. V. Fel-ler, Stubica št. 823. Horvatsko. Z ednim se lehko naročijo žalodec okrepčujoče, milo poganjajoče rebarbarske kroglice zn. ,,Elsa", 6 škatljic franko za 5 K 57 fil. To najprijetnejse poganjajoče srdstvo učin-kuje brez draženja ino brez škode ino za-sliiži prednost pred drastično učinkujočimi poganjajočmi sredstvi, štere dražijo črevo i slabijo žalodec. Ne dobro razvita deca, malokrvne deklice, slabe osebe vporab-ljajo s dobrim vspehom pristno salo iz ščukinih jeter dobrega okusa. Tudi Feller-jevo kožo čuvajoče mazilo proti pegam, a 3 kor. ino Fellerjevo Tanokina — mazalo ,,Elsa" a 3 kor. je bilo znova pohvaljeno. ,v Sodbeno razpravo, pri šteroj je šlo za edno oporoko, je ne davno zamiido eden gospodar pa je za volo toga zgiibo svoto bliizi tri jezero koron. Te človek je prišeo pol vore kesnej k razpravi, gda je že sod- >• beni zakljiiček včinjeni bio. Komaj v sod-benoj dvorani je opazo, ka je njegova božna bazar voro pol vore stala, pa je za tem znova šla tak, ka je on ne znao, či vora ne kaže dobro. Kelko kvara so že napravile takše božne vore, štere se tak rade stavlajo, kvarijo pa zahtevlejo vnogo popravkov. Zato pa mi raj preporačamo svojim čitate-lom, naj si naročijo dobre, prave švičarske vore pri svetskoj razpošilnici H. Suttner, Ljubljana, št. 895. Te stari imeniten štacun ma svojo lastno fabriko vor na Svičarskom, zato pa razprošila brezi posredniških za-sliižkov po najnižiših fabričnih cenah, pa je dobo na jezere priznanih pisem od svojih kiipcov. Mi preporačamo svojim čitatelom, naj zahtevlejo zaman pa franko bog"ato illustrovani cenik toga štacuna. Čemernost, slabopočiitje ino nevola so dostakrat posledice zaprtja ino slabe prebave. Jako.vnogo liidi trpi vsled toga, ki pa niti ne opazijo, driigi pa ščejo odpraviti ono z odvajainimi sredstvami, štere dražijo čreva i slabijo žalodec. Vsem tem bodi povedano, da je na razpolago izborno, žalodec krepčajoče odvajalno sredstvo: Fellerjeve čisto rastlin-ske, rabarbara-kroglice zn. ,,Elsa". Toč-no, i lagodno učinkujejo, ne navadijo člo-veka na stalno porabo pog-anjajočih sred-stev ino je tiidi ženske i deca radi vživajo. — 6 škatlic toga izbornoga žalodčnoga vrastva stane poštnine prosto samo 5 K 57 fil. Naročijo se pri apotekari E. V. FELLER Stubica, št. 823. (Horvatsko). — Tudi Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlin-skih esenc zn. ,,Elsa-", 12 glažkov za 7 kor. 32 fil. poštnine prosto, se lehko edno-pot naroči, da ma obojib domačih zdravil te na razpologo, či si je što zavolo prepiha ali vlage spravo bolečine. — Elsa izdelki štejejo že na jezero prijatlov i naročnikov. Dragoceni dar vsakomi čitatelil Pozivajoč se na te kaiendar dobi vsaki, ki pošlje edno karto trgovci H. Suttner, svetovna razpošiljanica v Ljubljani b-r. 895, bogati illustrovani cenik od vor i lancov, od zlat-nih i srebernih stvari, od naj-lepših darov, kakti amaljija, škapu-liri, raspela, dari za krst i firmo. Da zadovoli želo svojih vernih kiip-cov, je trgovina postavila poseben del za koristne i potrebne pred-mete, kak so škarje, noži, žepni nožiči, britve, prilike za brijenje i vlase rezanje, diamanti za režanje glaža i. t. d. i zdaj to nameni, da za vse predmete, či včasi so po-višeni stroški i vlastita cena, ra-čuna našim čitatelom najfalše ce-ne. Da prilike dnes, kda se te kalendar štampa, nemogočijo stalno ceno popisati za vse pred-mete, ne je mogo štacun, kak do zdaj vsakomi predmeti ceno dolo-čiti nego verte, da štacun Suttner zato, da si obdrži glas najbolered-noga štacuna, šteroga vživa že dosta let, vsikdar najfalejšo ceno zračuna, pište li njemi, komi je potrebno. Samo ka se dotiče stenske vore, pendel vore i vore biidilnice, prepora-ča lrgovina Suttner čitatelom, da ča-kajo, da se mir sklene, da do se stenske vore, pendel vore i vore budilnice pošiljale vu onoj požnatoj solidnoj izvedbi, kak se redijo vu svičarskoj fabriki. Žepne vore i vsi driigi predmeti se lehko naročijo pri H. Suttner, svetovna hiša vor, Ljubl-jana broj 895. ' , > Boljše leto, kak je bilo premi- odevke i pokrovce i t. d. Dobite tak noče, bode prišestno za vsakoga gos- fal i tak dobre kakovosti, kak nigdi podara, či se odloči, ka svojemi gos- ne. Štacun R. Miklauc štoji več 48 podarstvi posveti za krmo vek- let i ma 10 jezero stalnih ktipcov, šo skrb. Či ščemo, da bi živina šteri že več let so naročniki, vsaki dobro jela, lejko prebavlala, moremo den pridejo priznana pisma od kup- k krmi pridevati stari poskiišani Fel- cov, zato si zasluži popuno viipanje lerov hranivni prah »Elsa«. Pri naših čitatelov. gojitvi živine pospešiije žmečavo _________^ ___________________ tela, dojna krava ma več zdravoga i tečnoga mleka, kokoši raj nesejo, Glavobol je lagoje, štero se ešče po zimi, konji postanejo močni vedno povrača. Ki ma te bol, lehko pa vstrajni, to je najboljše sredstvo računa s britkov resnicov, da se proti betegom i kiigi. Na jezere bolečine vu osmih, štirinajstih dni, polodelavcov ga rabi s najbolšim treh ali štiri tjednih nazaj povrnejo. vspehom že več let. Čuvajte se od Ponavljale se pa bodo zato, ar je nevalanih ponarejenj, štere razni glavobol po navadi živčno trplenje. potniki ponuvlejo pa si naročite Či so po tem bolečine nastopile, se naravnoč pri apotekari E. V. Feller, lehko branimo njih povračanja samo, Stubica, št. 823. (Horvatsko), 4 ška- či ojačimo i pomirimo živce. Mnogo tul za 6 koron. Pakivanje i poštnina jezero od glavobola preganjanim posebi 2 kor. 30 fil. Lejko si tiidi osebam je pri tem izborno sliižo sednim naročite poskiišani prašek Fellerov blagodišeči, živce pomir- »Elsa« proti stvarcom 1 škatula kak jajoči, bolečine tolažeči rastlinski privitek k naročitvi za 1 kor. 50 fil. esenčni fluid z zn. »Elsa«. Gla- _______________________________ vobol iz večine odstrani i za- brani, da bi se povrno. Što na Obleko i platno falejše kupiti izprehodih,¦ potuvanji šče meti pri je samo onomi mogoče, ki pred roki tak učinkujoče sredstvo, naj bi vsakim kupilom naroči s dopisnicov Fellerovoga stogla proti migreni illustrovani cenik krščanskoga šta- vedno noso vii žebki. Či je glavobol cuna R. Miklauc, Ljubljana, št. 326, posledica slabe prebave ali zaga- šteroga dobi zabadav i franko. Vu tenja, vživajte Fellerove pogan- njem naidemo vse potrebno obleko jajoče rabarbarske-kroglice s zn. za zimo, kak za leto za gospode, »Elsa«. 6 škatlic stane 5 kor. gospe i deco, od srajce do zim- 57 fil. franko, 12 glažkov Fellero- skoga kaputa i ženskoga plašča, voga »Elsa-fluida« 7 kor. 32 fil. nadale pravo suknjo, tkanine, ševiot, fil. franko, 1 stogla proti migreni loden, platno, oksfort, gotove pred- 1 kor. Naroči se naravno pri apo- pasnike bluse,plašče, za delo iprus- tekari E. V. FELLER, Stubica, št. leke,figaro prusleke i perje postelno, 823. (Horvatsko). Neraztrglivo! dobro, trpečno lepo pravo siiknjo za gospode i gospe, pomodno siiknjo za ženskine i moške bluze, platno za predpasnike, kak tiidi vsako driigo platno za spodanjo obleko z staroga imenitnoga štacuna Miklauc bilo bi ne* premisleno »či bi si kde indri kiipiivali nevredno siiknjo pa platno zato, ka pri Miklauci dobite dosta boljše pa falejše. Pišite dopisnico Miklauci, či vam trebe platno, blago, gotovo obleko, siiknjo i t.d. Illustrovani cenik zaman ! ! 1 Siiknjo, tkanine, ševiot, kangarn, loden. Jako močno, več let neraztrglivo. VRAŽJA TKANINA za moške pa za dečke hlače. Tiidi gotove, jako fal, dobro stoječe. Obleka za gospode i dečke, hlače, zimske jupiče, zgoranji obleč. Kabanice za gospe i dekline, siiknje, janke, bluze, predpasnike. Blago za gospode, gospe, deco Lovska obleka, telovniki, nogavice, rokavice, obleka za deco, blago za krst. Krčanska imenitna razpošilnica. R. Miklauc, Ljubljana št. 326. JLaiba^; Tiidi odaja na veliko za trojače pa kon* fekcijske hiše, štere želejo dobro blago. Praporačano je kakoršnost, farbo pa ceno žeb noga blagi popisati, da proti zdajšnjoj težavi spravlanja i cene blaga li mogoče bode tisto, ka vu skladišči mamo, najfalejše računati. Što si kiirečih očih ne odpravi, si zmantra hojo z bolečinami si oslabi celo telo. Odpravlanje kiirečih oči brez bolečine je prava dobrota za vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta nagla* šiivati, kak nevarno je rezanje kiirečih očih. Nož zna, ne da bi v pametvzeli, globlje v meso priti, noga je pa vedno izpostavljena prahi i nesnagi, kaj v rano pride i vnogo smrtnoga krvnoga zastruplenja je nastanolo tak že. Kii* reče oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo odpraviti z Fellerovim »Elsace flaštrom za turište (flašter za kiireče oči, cena 1 kor., v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov »Elsa« tink* turov za turiste tekoča tinktura za kiireče oči, cena 2 kor. Vnogo jezer turištov, žandarov, pis* monoscov, vojakov, gospodarov i gos* pa, šteri premalo obiitel nosijo i ki so je dozdaj rabili, preporača to sredstvo, štero hitrb i stalno odpravi kureče oči. Dokeč največ sredstva za odpravlanje kiirečik očih (rezanjo tiidi itd.) samo gornji del kiirečih oči odstrani, koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zraste, tečas imeniivana Fellerova sred* stva z kornom vred odpravijo kiireče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenji tela i nog (cena 1 kor) se neposredno da naročiti pri: Feller V. Eugen lekarniki Stubica, št. 823. (Zagreb žup.) Pakivanje i poštnina po sebi 2 K 30 fil. Rnhro ll^fl^ unrs štero^se vsi čiidivaJ°«pa štero si vsaki žele> UUUlU ^IIVU fUlu^ je izvrstno delo vorarske umetnosti. Št. 410. niklasta ankersroskop vora ...... K 4.10 Št. 776. srebrna Iko vora z dvema pokris » 705. roskop vora, stroj v kamenji ... » 5.90 ; valoma ........................ K 33.— » 449. rezbarena roskop vora, z dobro » 804. srebrna gospinjska vora, 6 rubinov » 9.50 posrebrnjenim pokrivalom ...... » 7.20 » 817. srebrna gospinjska vora z dvema » 720. srebrna cilinder remontoir vora » 9.70 i pokrivaloma .................. » 13.— » 600. žepna radium vora, v noči sveti » 8.40 » 556. srebrna gospinjska duga verežica » 5.— » 1450. verižica z bele kovine K 2.80 fil. » 1544. vojaška narokvica z vorov ...... » 10.50 niklasta......................... » 1.— » 1545. vojaška narokvica z vorov ...... » 32.— » 1149. srebrna pribadača, tridelna ...... » 1.50 » 2706. srebrno cecvo za škapuler ...... » 2.— » 468. zlato double srce ............... » 4.80 » 283. srebrno emajlirano cecvo ...... » 1.— » 1265. diamant za rezanje glažovine ... » 5.50 » 464. križec double zlati ............ » 1.— » 1645. naviihnice, pozlačeno srebro ... » 2.40 ' » 211. srebrni prstan .................. » —.90 » 1022. srebrno čislo .................. » 5.70 » 1679. srebrni viihani.................. » —.90 » 1142. srebrna pribadača............... » 2.50 , » 1123. 14 kar. zlati kreolni viihani...... » 3.80 » 518. plitva kavalirska niklasta vora ... » 7.50 je cene so bile pred bojnov valane. Za volo » 513. niklasta tula vora z dvema pokri* vojaške okolnosti pozdignjene cene na želo vu pismi valoma ........................ » 9.80 ¦ se naznanijo i kak najfalše se bodo računale. Fošila po povzetji. Zameni se, ka se ne vidi. -^sj k{jpCj etak sodiio! ^a Jezere ma ta^* Velika preberica vor, verižic, prstanov, dragocenosti \ v " " s . P186"1- ii ..„;].] -, i . ., r i Vec let ne trebe nikšega popravka I v vehkom ceniKl. Zahtevajte ga zaman i tranko. I i , ^_^___^^^^_^_^^______^^_^^ : »Moji znanci se čiidivajo, ka vora, štero sam I Vse vore so točno vredjene. pred ništernimi leti kiipo pri vas za K 4.10 ešče i —¦---------------------—-------------------------' zdaj dobro ide pa njoj ne trebe popravka. Pošlite Lastna tovarna vor na Švicarskom. mi zdaj pali takšo voro za mojega dečaka. Svoto -------- , K 4.10 sam vam istočasno poslao na poštnoj nakaz« Lastno znamenje »IKO« svetovnoznano. | nici Preporačam se vam s pozdravom. -------- ! Skaričevo pri Kranini Franc Mlinarič posestnik«. Krščanska svetovno razpošilnica H. SUTTNER T Ljubljani, št. 895. Nema podružnice. Svetovno znana po razpošilanik^abfijb vor. Nema podružnice. ^J 1 v '¦¦ ¦ ^ " »i lUnrski Soboti______ _________________