!                      Veliki                    |
j    Kalendar Najsvetejšega    i
)            Srca Jezušovoga           j
: <^Jto <^to o^te       -                ,-&ife   -           —-       <^2to <s3to &Qi> \
: ^fe cte <^to     w^^wHWPiHiWBIHIiBl     o^o? og&gp <^^, :
|    KALENDAR ZA NAROČNIKE    )
I            MARIJINOGA LISTA.            |
|                                                 XV. LETO.                                              j
|       NA   1918.   LETO.       j
j        Z   DOVOLJENJOM VIŠJE  CERKVENE  OBLASTI.       !
j                                           CENA 1 KRONA.                                    j
Balkanyi Erno, Alsolendva i Muraszombat.
POSNER, BUDAPEST.
VBSELI    K E> I*
jakosti i snage je človek, ki je zdrav, prost od bolov, veseli se deli i je dob oga teka. Nego je kep nevolje, či se od reumatičnih, kostobolj* nih ali neuralgičnih bolov, od bodanja, trganja ali okučenosti ne more delati i hoditi. Ali poznamo vu Fellerovom »Elsa* fluidi« izvrstno sredstvo, štero vse te bole odstranjiije. Pri boli lica i glave, pri zoboboli, pri bodanji vu plečah, pri boli ledevja i rebra de!a vugodno. Odstrani od prehlajenja, vetra, prepiha, vlažnoga vremena i stana nastale boleznosti, kakti kašel, našec, zamukjenost, sli* navnost i bol guta, zato bi pa to sredstvo vsikdar mogli do= ma meti. Vnogo zdravnikov ga rabi i preporača. Pri slabosti, triidavi, naprežanji, slabosti očih i nespanji deli masaž s »Elsasflluidom« vugodno čiitenje. Mi ne kušamo s nepoznatimi sredstvami, štera se »brezplačno«, zabadav i gratis poniijajo, ne cinu mo, ar dosta penez košta, to pa nevemo, či de nam kaj jezero    zahvalnih   pisen,   s
ma
pomagalo. Fellerov   »Elsa*fluid«,   pokušan   več   let, najvekšov    premijov   nadarjeni.   12   malih   glaškov ali 6 duplišnih ali 2 specijalniva košta 7 koron 32 fil. 24 malih glaškov ali 12 dup* lišnih ali 4 špecialnih glaškov košta franko 12 K 38 fil., 48 malih ali   24   duplišnih ali 8 špecialnih glaškov košta 22 K 72 fil.   —   Naročiti   se   da   pri   apotekari   E.  V. FELLER, Stubica št. 823. (Horvatsko).
Preporačano je peneze naprej notri poslati, ar za povzetje posebi trebe plačati.
Či trpimo od pomanjkanja teka, boleznosti žalodca, začepljenosti ali lagoje prebave^ pomoč dobimo vu Fellerovih poganjajočih Rebarbara Elsaskrogljicah. 6 škatiil franko samo 5 K 57 fil. 12 škatiil 10 K 7 fil. Oboje izvrstno domače sredstvo naraven naročimo pri apote* kari E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatska).
Veliki
Kalendar Najsvetejšega Srca'."'
Jezušovoga.
• •/'..•¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       '
,l ¦•!.¦'-'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             ¦
Kalendar Za Naročnike Marijinoga Lista.
Na leto 1918.
•¦¦•-. ¦¦¦¦.('..                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   ¦    .
¦¦•'¦¦       ¦¦¦¦!¦        .                                                                                                    -     __________________________________________&.__________________________________________
Z   dovoljenjom   Szombathelysske   višešnje   cerkvene   oblasti.
-^^ IV. (XV.) Leto. =^
VSA PRAVICA ZADRŽANA.
y¦¦-.-¦¦ ¦''.    •' ' .       ¦;"¦.¦¦¦•                                                                                                                              ¦ .'   .                                                                                      '                                                                                      ¦•.                                                                                                                                                                                   ' ¦                                                                                                                ¦                                                                                                                 ' \' ¦; '•'¦    '*
Cena 1 krona.           ••                            ;
'<¦'"                                                                                    •                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           v   ¦¦¦'¦'¦
Na svetlo dan od vrejevaštva Marijinoga  Lista v Črensovcih.
Cserfold Zalam.          .            t / 0 a /       '         '
-:< ;¦ .-;.v-, ¦  «^> ...;. . |soto«J ¦.:-,
. .....¦¦¦'¦¦ ''¦' "'    v' "    ¦'-¦¦*   ¦.       T)'^li'dJ|7,'l;i^U''
Balkanyi Hn6, Alsolendva i Muraszombat.        r--_riT"rxyi-t/\y&T'
Posner,  Budapest.               .              .              •
¦¦¦>.¦¦Y. ; >.     > .v-<-    -   '    .....'¦';'.¦./.•. '•.•- A'';. -.¦...
Sečen.
1.   je   den   8   v. 26   m.   dugi; do
konca   meseca zraste  1 v.   1  m.
Den
Dnevnik svetnikov
o.vo leto Obr. Jez. akar apat
Genovefa dev.
Tit p.                     f
Telesfor p. m.        C
hod
CC
Sunca Sunca izhod ! zahod v. m.    v.  m.
50!
49| 49 49 49
4 17 18 19 20 21
Meseca izhod
Meseca zahod
predp.
10 53
11  7 11 21 11 35
pop.
10 25
11 43 predp.
12 49
1. Modri od sunčenoga izhoda Mat. II.  1—12.
6  tfedela, ,    Sv, Trije Krali            A.   7 49j 4 22  11  52 I
7   Ponedelek   Kajmund sp.                j%       49;     23   pop. 8-  Tork          Severin apat               gg       49      24  12  43 ! 9   Sreda          Julian m.                       «JK        48      25    1  23
10   Cctrtek       Agoton papa               «g       48      27    2  15
11   Petek          Higin p. m.            f   fptf       48      28    3  22
12   Sobota        Tacian p.               ®    wt       47j     30    4  39 j
1 57
3    7
4  19
5  31
6  37
7  34
8  17
2.   Kda bi Jezuš dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52.
JL po Treh-Kralih Hiralij p.
Pavel piiščavnik Marcel p. m. Anton piiščavnik Priska dev. Bl.  Marjeta dev.

47> 4 31 47! 32 461     33
45 44 43 43
35 36 37 37
6    3|
7  27
8  51
10  11
11  32 predp.
12  53
8  50
9  16 9 37 9 55
10 13 10 30 10 49
3.  Svadba je včinjena v Kani. Jan. II.  1 —11.
m
22 23 24 25 26
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
a. elek
po Treh-Kralih ^gneš dev. m.
II. pov l r< Agnes d<
Vince m.
Zaročenje Bl. D. M. Timotej p.
Spreobrnitev Pavla f Polikarp p
m.
7 42 4 38 41; 40 40! 43 39
38 37 36
45 46 47 49
2  16
3  37
4  55 6    2
6  56
7  34
8    2
11  15
11  44
pop.
1  20
2  25
3  39
4  54
4. Od delavcov vu vinogradi. Mataj XX. 1—16.
29 30 31
ft
,edeJa. onedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
nicov   vg
I. pre^l pepelni Ag-nes aev.
Ferenc Saleški p Martina dev. Peter Nol. sp.
^2    7 35   4 51    8 25
C|L       34       52    8 43
c#L       33       54    8 59
Jf      32      55   9 12
ff       31      57   9 26|
6    7
7  17
8  24
9  30
IkM
Spremeni meseca:
C   Zadnji   krajec    5.
ob   12   v.   50  m.
poldne. © Mlad   12.   ob   11
v. 36 m.   v   noči. J)   Prvi krajec 19. ob
3   v.   38 m. pop. @ Pun 27. ob   4   v.
14 m. zajiitra.
Vremen
po Herscheli:
5.   sneg   in   dež,   12.
mrzlo i vetrovno, 19.
lepo   i   prijetno,   27.
sneg i vetrovno
Pravilo staroga kmeta za Januar:
Vedrno novo leto
Da nam dobro žetvo.
Pavlov veter
Je ne dober.
Či je toplo v Januari,
Sprotoletje se pokvari.
~t*r~*7if*r
Sušec.
1.   je   den   9   v. 29  m.  dug-i;  do
konca meseca zraste 1 v. 28 m.
Den
Petek Sobota
Dnevnik svetnikov
Ignacij p. m. Svečnica
f
D hod
Sunca   Sunca
izhod ! zahod
i v.  m.    v.  m.
30 28
4 58 59
Meseca izhod
9 40 9 57
Meseca zahod v. m.
11 41 predp.
5. Prilika od sejača i semena. Luk. VIII. 4—15.
II. pred pepelnicov Andraš kors., sp. V. C
Agata d. m. Dora dev. m. Romuald apat Mat. Janoš sp.
Ciril Aleksandr. p.
f
jC   7 27 5   1 10 15
j4       26       3 10 40
fgL       24        5 11 14
2S       22        6 11 59
iHJ       21 j       7   pop.
flrt        20|        9   2 11
H        19      11   3 35
12 50
00 11 19 18 6 9 6 47
6. Jezuš odzravi slepoga. Luk. XVIII. 31—41.
ld   Nedela Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
III. pred DeDelnicov Prikazen N. D. M.   © Eulalila dev. Pepelnica              -j-|-
Valentin diihovnik -j-Faustin i Jovita m. -j-j-Juliana dev   m.         -j-
ffi   7 17 5 13   5 00
Ot       15      13   6 26
tf      14     14   7 50
tf      12     15   9 14
HC       10      17 10 38
HIS          9       18 predp
HflS          7       20 12   3
7 16 7 39
7  59
8  18 8 35
8  54
9  17
7. Hiidi diih skiišava Jezuša. Mataj IV. 1—11.
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
m.
I. postna Simeon p. Konrad sp. Eleuterij p.    K1 Severian m. Stol sv. Petra Peter Damj. p.
g    7   5 5 22    1 27
3) f  <M         4      23    2 46
..   ff         2      25   3 57
ref   X         °     26   4 43
f   ^    6 59     28   5 36
ff  rt      57     30   7    7
¦+  r4       55|     32    6 31
9 46
10  24
11   14 pop.
1  26
2  40 2 53
8. Vzeo je Jezuš s sebom Petra i Janoša i Jakoba i preobrazo se je. Mataj XVIII. 1—9.
24   Nedela 25! Ponedelek Tork Sreda Četrtek
II. postna
Viktor, Geza       @ Margeta, Aleksand. Leander p. Roman apat
lb   6 53  5 33   5 50
c#;      52     34   7   5
Jsf ¦       50      36    7 19
Jf      48     37   7 33
«^      46     39   7 46
5    3
6  11
7  17
8  24
9  29
Spremeni meseca:
C   Zadnji   krajec   4.
ob   8   v.   52   m.
zajiitra. © Mlad   11.   ob   11
v. 5 m. predp. } Prvi krajec 18. ob
1 v. 57 m. v noči. ,0 Pun 25. ob  10 v.
35
m. vecer.
1
Vremen
po Herscheli:
4.   sneg,    11.   mrzlo
i vetrovno, 18. mrzlo,
25   lepo.
Pravilo staroga kmeta za Februar:
Topla Svečnica Sneg,   mraz   prinese, Mrzla Svečnica Oba odžene. Matjaš,   či   ne   najde
leda, Ga     napravi,     telko
g-leda.
A5
Marc
31  dnevov ma.
Mali traven.
1. je den 11 v. du-gi, do konca me-seca zraste 1 v. 47 m. — Začetek sprotoletja.
5"
8
Den
Petek Sobota
Dnevnik svetnikov
Aibin p.                TT
Simplicij papa         '
hod
Sunca j Sunca izhod j zahod v.  m. I v.  m.
6 44 42
5 41 43
Meseca [ Meseca izhod      zahod
8    1 8 19
10  37
11  46
9. Jezuš izžene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28.
Nedela Ponedelek
5|  Tork 6j Sreda 71 Četrtek
Petek Sobota
III. postna
Kazimir sp.             ;
Euzebij m.              !
Perpetuai Fel. m. C [ Tomaž Akvit. c. vuč. Janoš od Bog-a sp. Franciška  Rimska
&   6 40 5 45
25      38     46
W#       36      48
ff$       341     49
Wf         32i      51
fff         30       52
fft         28!      54
8 42
9 11 9 38
10 40
11 44 pop. 2 25
predp. 12 56
2  3
3  5
3 59
4 41
5 14
10. Jezuš nahrani pet jezero moškov. Jan. VI.  1—16.
1U I NedeK
ii!
12j 13!
14! 15 16!
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
fV    nosfna
Heraklij                  J
Gregor papa      © \
Rozina dovica         '
Matilda  kralica     ,J
Longin m.             ' j
Heribert  p.             '
tf   6 26 5 55    3 51 !
H      24      57   5 17
ftf       22      59   6 43
HT       20 6    0   8   9
¦*       18        1    9 39
M       16       2 117
^       14        4 predp.
5  40
6    1 6 19
38 3 19 45
11. Pravo je Jezuš vnožini: Što iz vas pokara me greha?
17~Nedela-----
18   Ponedelek
19   Tork
20   Sreda
21   Četrtek 22|  Petek 23   Sobota
Jan. VIII. 46—59
"V. pošfha (čarna)
Ciril Jeruzalemski p. \ Jožef hranitel Jez. [ Niketas p.               T
Benedikt apat Marija 7 žalosti Viktorijan m.
TT
ffl    6 12 6   6
<Y         io!.       7
Š?           8!        8
rt       6:    10
S*3          4       12
c^          2.      13
c#;____o^    14
12 33!
1  48
2  52
3  38
4  11 4 37 i 4 57
8  20
9    1
10    8
11   16 pop.
1  43
2  54
12. Kda bi  se Jezuš približavao, množina je presterala  obleč na pot
Mat   XXI.  1-9. VI. postna (cvetna)" Ozn. Dev. Marije    *
2T 25
26 27 28 29 30
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Emanuel m.             }
Janoš Damas. sp.   , ;
Veliki Četrtek       ' !
Veliki petek         ' \
Velika sobota       ' '
58 6 16    5 14
56      17    5 27
54      18    5 40
52      20    5 54
50      22    6 10
48      23    6 26
46|     24    6 46
4    1
5    8
6  14
7   19
8  26
9  34 10  44
13. Jezuš vstane od mrtvih. Marko XVI.   1—7. 3ryNedela7—jVužem7 Vstanenje J.~ f ff Jl"^ 26|   712T1T52
Spremeni meseca: C   Zadnji krajec 6. ob
1  v. 44 m. v noči. © Mlad 12. ob 8 v.
52 m. večer. "    Prvi krajec 19. ob
2  v.   30   m.  pop. «¦'•'    Pun   27.   ob 4 v.
33 m. pop.
Vremen
po Herscheli:
6. mrzlo,   12.   dež in
sneg, 19. sneg i viher,
27. lepo.
Pravilo staroga kmeta za Marc:
V   Aprili se   ovce   v v ovčarno zaprejo, Ci   Marcija    one    po
paši  blejejo. Kakše na den Mantrni-
kov je  vreme, Takše   nam   štirdeset
dnij  ne pogebne. Toplo   nam   je  spro-
toletje, Ci prav prido  goske
divje.
April
30 dnevov ma.
Veliki  traven.
1. je den   12   v. 50   m.   dugi,   do
konca meseca zraste 1 v. 37 m.
Den
Dnevnik svetnikov
Franc Paulanski sp. Rihard p.
Izidor p.               (
Vince sp.                "f*
Celestin papa
hod
Sunca j Sunca izhod ; zahod v. m. i v. m.
5 421 6 27 40; 28 38  29
36 34 32
31 33 34
Meseca   Meseca izhod   i   zahod
7 47
8 32
9 30
10 40
11 58 pop.
predp. 12 56
1 51
2 36
3 12 3 39
14. Jezuš se prikaže apoštolom pri zapretih dverah. Jan. XX. 19—31
9 10 11 12 13
F^onedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
. ;. iizmi (bela) Dionizij p.
Demeter m. Ezehijel prorok Leo papa Julij papa Hermenegild m.
f

5 3. 28 26 24 22 20 18
6 35   2 44
37    4   7
38    5 34
39    8   3 41    8 32
43  10   3
44  11 27
02 22 38
4 57
18 43
6 17
15. Jas sam dober pastir. Jan. X. 1—16.
\i
16 17 18 19 20
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
Anastazia dev. Lambert m. Varstvo sv. Jožefa Apolonij m. Timon m. Teodor sp.
f
L 5 16 6 45  predp.!
%         44       46  12 37I
r^        12       48    1 33
Š*I        10       49    2 13
%         9      51    2 42
c#C         7      52    3 2
Jf         5      54    3 20
00 56
4
10  18
11  32 pop. 1 53
16. Edno malo i že me ne te vidili. Vi te se žalostili,  nego   žalost vaša se obrne na radost. Jan. XVI. 17—22.
22   Ponedelek
23   Tork
24   Sreda
25   Četrtek
26   Petek
27   Sobota
Soter in kaj. Adalbert p. m. Jurij m. Fidel Sigm.   m. Marko ev.
Kletus papa            *j*
Peregrin diihovnik
Jf   5    3 6 55   3 36
Jf        1      57   3 49
«|   4 59      58   4   3
ftZ      58 7    0   4 17
A,      56        1   4 33
j€      54       2   4 52
&       53j       4   5 26
59 4 10 16 25
8  34
9  43
17. Jezuš obeča vučenikom Dtiha Svetoga.   Jan. XVI. 5—14.
29   Ponedelek
30   Tork
uo Viizmi
m.
Peter
Katarina Sijenska dev.
^ 4 51 7 6 5 48 H 49 7 6 30 Wt       48       8   7 25
10  48
11  46 predp.
Spremeni meseca:
C   Zadnji   krajec   4, ob 2 v. 33 m. pop.
m Mlad 11. ob 5 v. 34 m. zajiitra. Prvi krajec 18. ob 5 v. 8 m. zajiitra. Pun 26. ob 9 v. 5 m. zajiitra.
1)
Vremen
po Herscheli:
4. mrzlo in   dež,   11.
dež in mrzlo, 18. dež
in    sneg,    26.     dež,
mrzlo.
Pravilo staroga kmeta za April:
Siihša v Aprili Skodi rastlini, A vlažen april De sada obil. April slane ne trpi, Ci ednok že v   njem grmi.
Maj
31 dnevov ma.
Risalšček.
1. je den   14   v. 31   m.  dugi;  do
konca meseca zraste 1 v. 15 m.
Den
Dnevnilc svetnikov
Filip i Jakob apoštol Athanazij p. Najdenjesv.Križa C *j* Florijan m.
hod
tff
Sunca ! Sunca izhod '• zahod v. m. ; v.  m.
4 46 44 42 41
7 10 11 12 13
Meseca izhod v. m.
Meseca zahod
8  28
9  43 11    1
pop.
12 34 1 12
42 4
18. Či kaj prosili bodete Očo v mojem Imeni, da   vam. Jan. XVI. 23—30.
5 6 7 8 9
10 11
Nedela
Ponedelek
Tork
§reda
Cetrtek
Petek
Sobota
V. po Viizmi
Janoš evangelist Stanislav p. m. Prikazen Mih. nad.      3 =
V nebo stoplenje Jez Antonin p.           ® *f*
Mamert p.

tt   4 40' 7 14    1 42     2
HC       38      16    3    5     2
^       36      17    4 20    3
HKg       34      18    5 57     3
<M        33:      20    7 28     3
M       32      22    8 56    4
&       30      23  10 16 i   4
24 42 00 19 42 11 49
19. Kda pride Oveselitel, on bode svedočanstvo činio od mene.
Jan. XV. 26.
12 13 14 15 16 17 18
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
VI. po Viizmi Servac m. Bonifac m. Janoš de la Salle sp. Janoš Nep. Ubald p.
Paškal sp. Venanc m.
ff
#     4 28| 7 24   11 20
#          27       25  predp. S±2         26       27   12    6
rt      25     28  12 41
č#L       24      29    1    6
qi|L       23      30    1 26;
Jf       22|     31    1 41 j
5  40
6  45
7  59 9 16
10  31
11  42 pop.
20. JeZuš guči od Diiha Svetog-a i liibezni. Jan. XV. 23—31-
19 20
Nedela Ponedelek
21 i Tork 22! Sreda 23! Četrtek 24j Petek 25   Sobota
Risali. Priš. Diiha sv. Risalski pondelek Valens m.
Julija dev.    Kvatre f Deziderij p. m. Marija pom. kršč. ft Urban papa        ®t
>m>
4 21j 7 33 19^     34
18 35 36 37 38
171 16 15 14
39
55 9
23 39 57 20 50
1 55
3    1
4    7
5  14
6  23
7  33
8 40
21. Idoči včite vse narode krščavajoci je v Imeni Oče i Sina i" Duha svetoga. Mat. XXVIII.  18—20.
4l3
26   Nedela
27   Ponedelek 28| Tork
29   Sreda
30   Cetrtek
31   Petek
I. Sv. Trojstvo,Trojica
Beda sp.
Augustin kant.
Magdalena Pac. dev.
Telovo
Petronila dev.         f
12;
lli
11!
10
91
41 42 43 44 45 46
4  29
5  19
6  22
7  34
8  50 10    9
9 40
10  32
11  12
11  43 predp.
12  00
Spremeni meseca:
C   Zadnji krajec 3. ob
11 v. 26 m. v noči. © Mlad 10. ob 2 v.
1 m. pop. 3    Prvi krajec 17. ob
9 v.  14 rn. večer. ©   Pun 25. ob 11 v.
32 m. v noči.
Vremen po Herscheli:
3. lepo, 10. dež,   17. dež, 25   lepo.
Pravilo staroga kmeta za Maj:
SIan'ca v začetki me-
seca Maja Zoritvi sada jako na-
gaja. Dnevi   Servac,   Pon-
grac, Bonifac'ja Iepi Z   sladkim   vinčekom
nam napunijo kleti. Za   vol'   mraza   bod
boječi, Komaj   Vrban   pride
z peči.


Ivanšček.
1. je den 15 v. 48 m. dugi, do 22. zraste 17 m., potom se skrči do konca 4 m. 22. ob 1 v. 15 m. v noči zač«-tek leta. Najdugši den, najkračiia noč
Den
Dnevnik svetnikov
J) hod
Sunca | Sunca izhod i zahod v.  m.    v.  m
Meseca    Meseca izhod       zahod
1| Sobota     | Pamfil m.
| ff I 4   8| 7 47| 11 27 ; 12 29
22. Neki človek je pripravo veliko večerjo. Luk. XIV. 16—24.
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
11. po Risalih         ^
Klotilda kraljica,Oliva
Kvirin p.
Bonifac p. m.
Norbert p.
Najsv. Srce Jez.       *j"
Medard p.
23. Prilika od zgubljene ovce. Luk. XV. 1—10.
9  Nedela------III. po Risalih              žT
10   Ponedelek   Margeta kralica           r4^
11   Tork           Barnabaš apoštol         r^
12   Sreda         Flora dev.                   čflK
13   Cetrtek       Anton padov. sp.        C$L
14   Petek         Bazil p.                  f   Jf
15   Sobota       Ost. sv. Martina          J*
4 41 7 53 4 54 3! 55 56 56
3 3 3
3|
57 57
9 56
10  37
11    6 11 28
11  46 predp.
12    2
4  24
5  35
6  54
8  12
9  27
10  36
11  44
16
17 18 19 20 21 22
24. Pravo je Jezuš Petri: Pelaj na globočino i prestrite mreže na lovlenje. Luk. V. 1 —11.
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
IV. po RisallB        T
Adolf p., Laura m. Marko i Marcel.  m. Juliana Falk. dev. Florentina dev. Aloizij sp.               •{*
Paulin p.
4    31 7 58
3
3
3
3 8
3
3i
58
59
59
0
0
0
12 16
12 30
12 44
1    1
1 22
1  49
2  25
pop. 1 54
3    2
4  10
5  20
6  28
7  32
25.
23]
24 25 26 27
Či ne bode obilnejša vaša pravica, kak  farizeušov, ne   pridete v kraljestvo nebesko. Mat. V. 20—24.
Nedela
Ponedelek Tork Sreda Četrtek
Petek oobota
po Risalih
Ivan Krstitel         ®
Vilmoš apat (Viljem) Janoš i Pavel m. Ladislav kralj
Leon papa              t
reter l ravel apost.
frt!    4    3| 8    0
fff         3i       0
W$         4        0
.^4        0
n      4     o
tf      5      0
n      5     o
3 14 22
6 39
58 16
10 35
8  28
9  12 9 49
10 12 10 34
10  52
11    9
26. Milo mi je nad vnožinov...  že tri dni trpijo  i nemajo, ka bi
ieli. Marko VIII. 1—9. 30, Nedela----1 VI. po ifršaiih----
| >fS | 4   6| 8   0| 11 54 111 27
Spremeni meseca:
2.
m.
}
Zadnji   krajec
ob   5   v.   20
zajiitra.
Mlad 8. ob  11 v.
3 m. veČer.
Prvi krajec 16. ob
2 v.   12   m. pop.
Pun 24. ob 11 v.
28 m. predp.
Vremen :
Spremenljivo.
Pravilo staroga kmeta za Junij:
Stirideset  dni se ne-
bo suzi, Ce   na   Medaravo   ž
njega rosi. Vidove megle se žito
Ce Miirčar jo vidi, že v žetvi dvoji.
Sloven veli: ka Pet-rov dež
Za lagev i pisker je meč.
Julii
31  dnevov ma.
Jakopešček.
Mali srpan.
1.   je   den  16 v.
1    m.    dugi,   do
konca meseca se
skrči 55 m.
Den
1   Ponedelek
2   Tork
Sreda Cetrtek Petek Sobota
Dnevnik svetnikov
Najsv. Krv Jez. Kr. C
Srpna Marija
Helijoder p.
Berta dev.
Anton Zacc. diih.   *f*
Dominika d., Izaias pr.
D hod
Hfoj
Sunca | Sunca izhod zahod v.  m.    v.   m.
4    7
8   0 7 59 8      59
8      59
9      58 9     58
Meseca \ Meseca izhod   '   zahod
pop. 2 38
11 46 predp.
4    3 | 12    8
5  27   12 37
6  43
7 45
1   15
2    7
27. Varte se od krivih prorokov... Je ii berejo z trnja grozdje?
Mat. VIII. 14-21.
Nedela 8| Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek 12|  Petek 13| Sobota
9
10 11
VII. po Risalih
Elizaoeta kralica    ©
Anatolia dev.
Amalia dev.
Pius papa
Janoš Gualb. sp.     "f
Anaklet papa
—     4.
4 10 7 57 11      57
11       57
12       56
13
14 15
55 55 54
8  31
9    5 9 29 9 50
10 7 10 21 10 35
14
30
48
6
8  18
9  27 10 36
28. Bio je neki bogat, ki je meo špana i te je bio   obtoženi. Luk. XVI. 1—19.
^     14|   Nedela
15  Ponedelek
1 16   Tork
17   Sreda
'18 19
Cetrtek Petek
20i Sobota
VIII.  po  Risalih 12 apoštolov Karmelska D. M.   ]) Andraš i Benedek Friderik p. Vince Paulanski sp. "f" Marjeta dev., Elia pr.
4 16| 7 54  10 49
17       53  11    5
18       53  11 24
19       52  11 49
20       50  predp.l
21       49  12 21 '
22       48    1    9j
11 41 pop. 1 55
3    3
4  13
5   19
6   18
29. Jezuš se je jokao nad Jeruzalemom. Pridejo dnevi na tebe.
Luk. XIX.
2
22
23
24
25
26
Ned(
Ponedelek Tork Sreda Četrtek Petek
27[ Sobota
IX. po Risalih Marija Magd.  pok. Apolinar p. m. Bl. Kunigunda d. Jakab apoštol Ana, mati Pr. D  M. f Pantaleon m.
j€|4 23  7 47
24       46
25        45 27       44 28;      43 291      42 30|      40
HKS
i 58:
3    5!
4  21
5  42
7    3
8  23
9  43
7 45
8 15 8 40
8  59
9  17 9 34
30. Dva človeka sta gori šla v cerkev, da bi molila. Luk. XVIII. 9—14.
28 29 30
Nedela
Ponedelek
Tork
31! Sreda
X. po Risalih Marta dev. Julita, Abdon m.    C Ignacij Lojolanski sp.
HC    4 32  7 39
M       33      38
M       34      37
M       35      36
11    4 j   9 52
pop. i 10 13
1 49!10 38
3 13   11 13
Spremeni meseca:
C   Zadnji krajec 1. ob
9 v. 43 m. zajutra. © Mlad  8.   ob 9 v.
22 m. zajiitra. ';   Prvi krajec 16. ob
7 v. 25 m. zajiitra. .:-, Pun 23. ob   9   v.
35 m. večer. C   Zadnji krajec   30.
ob 2 v. 14 m. pop.
Vremen po Herscheli:
Zaprva   spremenljivo,
8.   spremenljivo,    16.
spremenljivo,   23. le-
po, 30. dež.
Pravilo staroga kmeta za Julij:
Sprne Marije dež rao
kre nam da v roke : Ovsene,psenične, rže-
ne kope. Jakob či je lepi, Mrzli bodo svetki, A obilna bo jesen V vsakom sadi vsem
ljiidem. Elijašov   den,    či    li
grmi vu njem, Od Boga je dan kak
vsaki drugi den.
August
31 dnevov ma.
Mešnjek.
1. je den 15 v. 3 m. drugi, do konca meseca se skrči 1 v. 34 m.
Den
1   Cetrtek
2   Petek 3; Sobota
Dnevnik svetnikov
Verige Petra apošt. Alfonz Liguorski p. *j* Najdenje sv. Stev. M.
J) hod
1*3
Sunca j Sunca izhod zahod v.  m.    v.  m.
4 371 39 40
33 31 30
Meseca izhod
Meseca zahod
5  36 ! predp.
6  27   12 58
7    5i   2 10
31. Jezuš ozdravi gliihonemoga. Marko VII.  31—37.
Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek 10   Sobota
Snežna D. Marija Spreobrazenje  G.  © Donat p.  m. Cirjak m.
Roman m.               "j*
Lovrenc m.

4 42 7 29
43
44 46 46 47 48
27 25 24 24 22 20
7 32
7  53
8  11 8 25 8 25 8 40 8 55
3  28
4  45
6  00
7  11
7  11
8  20
9  26
32. Neki človek je spadno med razbojnike, ki na pol   živoga ostavivši ga, odišli so. Luk. X. 23—37.
12   Ponedelek
13   Tork Sreda Četrtek
16| Petek 17! Sobota
\.ll. po Risalih Klara dev. Hipolit i Kasijan m. Euzeb diihovnik Velika Meša Joakim, Rok sp. Liberat m
f
4 49 7 19 50j 17 52 16 14
53 54 56 57
12
11
9
9 10! 9 28 9 49 10 18
10  55
11  44 predp.i
10  33
11  41 pop. 1 58
3    4
4    6
5  00
33. Jezuš ozdravi deset gobavih možov. Luk. XVII.   11 — 19.
Nedela Ponedelek
21   Sreda 22i Četrtek 23j Petek 24i Sobota
XIII. po Risalih LudovikToledanski p.
Ivana Franciška  dov. Timotej m. Filip Benitski sp.    *j" Bertalan apoštol

4 581 7    7
0         5
2         4
3!        2
41        0
6! 6  59
7       57
12 46: 1 57:
3   18
4   40!
6     2
7   25
8  47 i
5   42
6   15 6 41
3
22 40 58
34. Nišče ne more dvema gospodoma sliižiti. Mataj VI. 24—33.
Nedela
Ponedelek
Tork
§reda
Cetrtek
Petek
Sobota
^IV.^ po  Risalih Zefirin papa Jožef kalazanski sp. Augustin pušpek    ( Glavosek sv. Ivana Roza Limaska dev. f Rajmund sp. Izabela d.
*m

5 8| 6 55 10 53 11;     51
12!     49
14;
15j 16i
47 45 43
10  11
11   36 pop.
2  21
3  31
4  26
5    5
8 17
8  42
9  14 9 56
10  51
11  58 predp.
Spremeni meseca:
© Mlad 6.   ob   9 v.
30 m. večer. )  Prvi krajec 15. ob
6 v. 16 m. večer.
Pun 22.   ob   8 v.
27 m. zajiitra. (   Zadnji krajec   28.
ob 8 v. 27 m. večer.
Vremen
po Hersheli:
6.   spremenljivo,    15.
lepo,22. spremenljivo,
28. spremenljivo.
Pravilo staroga kmeta za August:
Lovrenc deževen nam
vino sladi, Lepa hajdina moč po
njem dobi! Kakši    je    Lovrenc-
Brtalanov den, Takša po navadi   bo
nam jesen.
Velka    Meša   lepa   i vroča, Ti si za vince moč i
sladkoča. Lovrenc v vodo   ka-
men vrže, Nejdi    v    njo,    huš!
mrzla je že!
September
30 dnevov ma.
Mihalšček.
Kimovec.
1. je den 13 v. 25 m. dugi; do konca se skrči 1 v. 38 m Zače-tek jeseni. Noč i den ednako dug-a.
Den
Dnevnik svetnikov
hod
Sunca | Sunca izhod | zahod v.  m. I v.  m.
Meseca izhod
Meseca zahod v. m.
35. Jezuš od mrtvih obiidi Naimskoga mladenca. Luk. VII. 11—16.
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
XV. po Risalih Stevan kral vogrslki Mansvet p. Rozalija dev. Viktorin p.            ©
Zakariaš prorok        *j" Košički mantrniki
lh   5 18| 6 41    5 35 !
čfC      20     37   6 171
Jf       22     35   6 33
Jf       23     33   6 47
a2      24     31    7    1
^       26!     29    7 16
«J       27J     27    7 32
13 44 56
1 3 4
6    6
7  12
8  19
9  26
36. Jezuš ozdravi človeka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1—11.
8 9
10 11 12 13 14
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
TCVnžfaTa M. Koj. M. Peter Klaver sp. Mikloš Toledanski sp. Prot i Hijacint m. Ime Marije, Guidon Amat p.             ^   f
Povišanje sv. Križa
jf   5 28 6 25    7  53
jL       30      23    8  18!
SB       31      2     8  51
X       32|     19    9  33
f$       34      17  10  29 i
UP#         35        15   11   35
jpft         36|      13  predp.j
10  35
11  43 pop.
1  52
2  49
3  35
4  12
37. Liibi Gospodna Boga... Driiga zapoved je spodobna: Liibi
bližnjcga, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34 — 46. 15~TJedeIa~
16
17 18 19 20 21
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
XVII. po Risalih
Eufemia d.
Lambert p.
Jož. Kup.sp. kvatref
Januarij m.
Eustak m.        ®tt
Mataj  apoštol         T
fff    5 381  6 11  12 50
W      39       9   2 10
f      40       7   3 32
ff      42      5   4 56
HT       43        3    6 20
*C       44        1    7 45
M       46  5 59    9 13
4  40
5    3 23 43
1
20 44
38. Videvši
Vupaj se
22   Nedela—
2-3 24
Ponedelek Tork
25! Sreda 26j Četrtek 27) Petek 28| Sobota
Jezuš njihovo vero, pravo sinek, odpiiščajo se grehi XVHlTpo Risalih
Tekla dev. m. D. Mar. reš. vlov. Gerard p. m. Ciprijan m. Kozma i Dom. m. C Venceslav kral
je s žlakom vdarjenomi: tvoji. Mataj IX.  1—8.
t
M 5 47 5 57  10 42
M        49      54   pop.
Jf        50      52    1 23
T         521      50    2 221
X*Z        53       48    3 7
E*Z         54       ^6    3 40
%         56!      44    4 4 j
7 13
7  53
8  46
9  40
11    3 predp.
12  18
30
39. Prilika od kralevskoga gostiivanja.  Mataj XXII.  1—14. XIX. po Risalih
Ponedelek
Hieronim diihovnik
c#:
5 57 58
42 40
4 24 4 40
1 33 1 39
Spremeni meseca:
© Mlad 5. ob 11 v.
44 m. predp. 3    Prvi krajec 13. ob
4 v. 2 m. pop. ®   Pun 20. ob   2   v.
1  m. pop.
C Zadnji krajec 27. ob 5 v. 39 m. zajiitra.
Vremen po Herscheli:
Zaprva   dosta   dežja,
13.   lepo,    20.    dež,
27. dež.
Pravilo staroga kmeta za September:
Kakše je vremen   na
den Malemeše, Takše   nam   trideset
dni ne odteČe! Ce na Mihalovo sever
vleče, Veliko   zimo   i   sneg
prinese.
Oktober
31 dnevov ma.
Vsesvišček.
Vinotok.
1. je   den   11 v. 43 m.   dugi;   do
konca meseca se skrči 1 v. 42 m.
Den
Dnevnik svetnikov
D hod
Sunca izhod v   m.
Sunca zahod v. m.
Meseca    Meseca izhod       zahod
Remigius papa Angeli čuv. Kandid m. Ferenc Asiški sp. Placid in tivariši m.
6    0 5 38 1      36
f
34 32 30
4  55
5    9 5 23 5 39 5 53
3 45
5    3
6    8
7  14
8 22
40. Jezuš ozdravi sina kraljevskoga človeka. Jan.  IV. 45—59.
10
Nedela
Ponedelek
Tork
§reda
Cetrtek
11 i Petek
12   Sobota
XX. po  Risalih Marko grof Brigita dov. Dionizij d. m. Ferenc Boržijanski sp. Placida d.               f
iVlaksimilijan p.
61 5 28    6 21 I
8!      26    6 51 !
10j      24    7 30
11        22    8 19
12       20    9 20 14       18  10 20 15!      16  11 45
9 30
10  38
11  42 pop.
1  29
2    8 2 40
41. Prilika od krala, ki je račun včino s slugi svojimi. Mataj XVIII. 23—35.
13 14 15
Nedela
Ponedelek
Tork
16! Sreda
17 18 19
Cetrtek
Petek
Sobota
"XXI. po RisalitT Kalist papa Terezija  dev. Gal apat Hedvika kralica Lukač evangelist
.t
Peter iz Alkan. sp. ®
ff   6 17  2 14  predp.j
if      18     12   1    5!
ii     19     10   2 25
H#L        21         9    3 37
*C        23         7    5 11 |
ffi       24       5   6 40
ffi       25       3   8    9
5 26
44 3
4 22
44 11
42. Dajte casari, ka je casarovo. Mataj XXII.  15—21.
201 NedelaT"
21   Ponedelek
22   Tork 23] Sreda 24   Četrtek 25; Petek 26!  Sobota
XXII. po Risalih Uršula dev. Kordula dev. Severin p. Maurus p.
Margarita Alc. dev. *j" Demetrij m.           C
J^
&   ii
6 27 29 30 321 33 35 37
1    9 40     5 47
59  11    4     6 35
58   pop.      7 38
56    1    5     8 50
54    1 41 !  10   8
52    2    8   11 24
51    2 29    pop.
43. Jezus ozdravi Jairošovo hcer. Mataj IX. 18—26.
27 28 29 30 31
TŠfedela^ Ponedelek Tork Sreda Četrtek
^OOIL po Risalih Simon in Juda apošt. Narcis p. Klaudij m. Lucila dev. Vuk p.   1*
ftl   6 39i 4 49
«J       40,     47
A.       41|     46
J&       42      44
SS      43l     43
47 2
3 16 3 31 3 40
12 37
1  45
2  52
3  59 3 64
Spremeni meseca:
© Mlad 5. ob   4   v.
5  m. zajiitra.
3    Prvi krajec 13. ob
6  v. pop.
@   Pun  19. ob  10 v.
35 m.  vecer. C   Zadnji krajec   26. ob 6 v. 35 m. večer.
Vremen po Herscheli:
Zaprva  dež,   13. dež, lepo,   26.   lepo.
19.
Pravilo staroga kmeta za Oktober:
Moker Dioniz mokro
zimo da, Gallus či je siihi, lepo
leto da.
f%\
Andrejšček.
1. je den 9 v. 57 m. dugi; do konca meseca se skrči  1 v.  16 m.
Den
rv
PeJrk Sobota
Dnevnik svetnikov
&
sesvecovo
en vseh vernih diiš
t
D hod
Sunca I Sunca izhod J zahod v.   m.    v.  m.
6 43 45!
4 42 41
Meseca izhod
3  47
4    4
Meseca zahod
5    5
6  13
44.  Veliko gfibanje je postanolo na morji.  Mataj VIII. 23—27.
i
5;
s!
9|
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
XXIV- po Risalih ® Karol Bororomej p.
Imre vojvoda (Mirko) Sv. ostanki v piišp. Eng-elbert p. Gottfrid p.              f
Teodor (Božidar)
6 47 50 51! 53i 55 56: 57|
4 39    4 26|
36    5 30
35    6 26
34    7 13
32    8 18
31    9 30!
29  10 46 j
7 21 9 33
10  34
11  25 pop.
12  41 1    6
45.  Od človeka, ki je posejao dobro semen v svojo njivo. tVlataj XIII. 24—30.
12 13 14 15 16
Nedela Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
XXV. po Risalih Martin p                   j)
Martin papa Stanislav Kostka sp. Josafat m.
Leopold sp. Gertrud*j* Edmund p.
ff   6 59j 4 28 predp.j
#70      27 12   3i
>C         2      26    1 20
*C          3|      25    2 40
HfrL          5;      24    4    41
M           6       23    5 33!
ff        8     21    7    3
27 46
4
23 43
7 38
46. Spodobno je kralestvo nebesko k zrni... k kvasi. Mataj XIII. 31—35.
18 19 20 21
Nedela
Ponedelek
Tork
Sreda
Četrtek
22| Petek 23   Sobota
XXVI.  po  Risalih Odon apat             g)
Elizabeta kralica Feliks Val. sp. Darovanje D.   Marije Cecilia devica         f
Klemen papa
1*3
7 9 4  20    8 32|
10       19    9 51 !
12       18   10 52
14|       17   11 38
15       16    pop. i
16|       15   12 33 !
18|       14  12 52
4  22
5   19
6  29
7  48 9    8
12  24
11  36
47. Od riišenja Jeruzalema i od slednje sodbe. Mataj  XXIV.  15-35.
24   Nedela       XXVII. po Risalih
25   Ponedelek   Katarina dev. m.
26   Tork           Konrad p.
27   Sreda         Virgil p.
28   Četrtek       Jakob iz Marke
29   Petek         Saturnin m.
30   Sobota        Andrej apoštol
t
Jf   7 19 4 14    1    9
Jf       21      13    1 23
Jtf       22      12    1 37
qM       24      11    1 53
j4      25     11   2 10
j€      26     11   2 31
2B       27      11    2 40
predp. 12 45
1  51
2  55
4    2
5   10
6    3
Spremeni meseca:
© Mlad 3. ob 10 v.
2 m. večer.
Prvi krajec 11. ob
5 v. 46 m. pop.
Pun 18. ob   8   v.
33 m. zajiitra. C   Zadnji krajec   25.
ob   11   v.   25   m.
predp.
Vremen po Herscheli:
Zaprva lepo, 11. lepo, 18. dež,  25. dež.
Pravilo staroga kmeta za November:
Mraz   Vsehsvecov to
pomeni, Ka   Martina   den   bo
lepi. Ci je Martin lepi, yel-
ko da zimo, Ci je megleni,   slabo
dobimo.
December
31  dnevov ma.
Božič.
Prosinec.
1. je den 8 v. 40 m. dugi do 22.; potom zraste do konca me-seca 5 m. Začetek zime. Najkračiši den, najdugša noč.'
Den
Sunca Sunca izhod j zahod v.  m. ; v.  m.
Meseca ' Meseca izhod   l   zahod
48. Od slednje sodbe. Luk. XXI. 25—33.
Ponedelek Tork Sreda Cetrtek Petek 7   Sobota
L  Adventna Bibijana dev. Ferenc ksaver. sp. Barbara dev. m. Saba apat Mikloš piišpek Ambrozij p.
SS   7 27 4 10   2 56 :
S      29       9   4 13 i
,7P#        30         8    5    7
W$        31         8    6 11
H         32         7    7 21
jTf        33        7    8 35
ff      35j      7   9 49
6 19
8  27
9  21 10   6
10  42
11   10 11 32
49. Ivan Krstitel vu vozi. Mataj XI. 2—10.
9 10 11 12 13 14
Ponedelek
Tork
Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
Tl.  Adventna Leokadia dev. Melkiadeš papa Damaz papa         -'-' T Sinezij  m.
Lucija dev.           TT
Nikazij p.
tfl   7 36, 4    7 10    8
ff      37       7 predp
^e       37        7 12 21
HC       39        8    1 40
<M        40;        8   2    2
ffi       41!       8    4 30
M       42|       8   5 58
11  52 pop.
12  26 12 44
t   5
1  31
2    7
50. Poslali so židovje k Ivani: Ti što si. Jan. I.  10—28.
15"
16
17
18
19J Cetrtek
20! Petek
211 Sobota
IMedela
Ponedelek
Tork
Sreda
TTI.  Adventna Euzebij p., Adela d. Lazar p.               ®
Gracijan p.   kvatre T Nemezij m. Ammon i Teofil   'r\ Tomaž apoštol        v
43
44 45 45 46;
47j
47;
7  21
8  33
9  27 10    0 10 33
10  55
11   18
2 58
4    2
5  20
6  43
8    3
9  18 10 29
51.  Veli Ivan: Pripravlajte pot Cospodnovo,  poravnajte steze njegove. Luk. III,  1—6.
rr
23
24 25
26
27 28
Nedela-----
Ponedelek Tork oreda
Četrtek
Petek Sobota
TV. Adventna Viktorija dev.
Adam.i Eva         ff
Božič, Rojstvo Jez.   (
Števan pr.vi mantrnik
Janoš apoštol          f
Drobna  deca
S   7 48! 4 10
M       48      11
j€      48|     11
T        49|      11
Š?        49      13
j€      49:     13
<mm         4Q;       -\A
11 27 11 38 11 43 predp. 11 58;12 45
pop. 12 34 12 58
1 29
1  51
2  56
4    4
5  18
52. Ovo, položeni je ete na opadenje i na goristanenje.
Luk. II. 33—40. 291 NedelaT
30   Ponedelek
31   Tork
PredNov.l.,Tom.p.m7 Anizia, David kral Silvester papa
7 50 4 15
50 50
16 17
2  9
3 00
6 15
7 11
3 30 8 00
Spremeni meseca:
© Mlad 3. ob 4 v. 19 m. pop.
^ Prvi krajec 11. ob 3 v. 31 m. po polnoči.
Pun   17.   ob 8 v. 18 m.  večer. C   Zadnji krajec   25. ob   7   v.    11    m. zajiitra.
Vremen po Herscheli:
Zaprva lepo,  11. dež in   sneg-,   17.   dež  in sneg-, 25. sneg.
Pravilo staroga kmeta za December:
Deca vervajte prav,ka
pravi vam  mati: Viizem    na    peči,   či
Božič na  trati. Lucija krati den, Je znano vsem liidem! Slaba bo letina, malo
dobiš, Ci   je    mokroča-   na
sveti Božič.
I. Kvatre;
Sprotolešnje: 20., 22., 23. febr. Letne: 22., 24., 25. maja. Jesenske:  18., 20., 21. septembra! Zimske: 18., 20., 21. decembra.
II. Vigilski posti:
1.  Pred Risalami,  18. maja.
2.  Pred Petrovim, 28. jun.
3.  Pred Velkov Mešov, 14. aug.
4.  Pred Vsisvecovom, 31, okt.
5.  Sveti post, 24. dec.
III. Driigi posti:
1.  Veliki post od pepelnice do viizemske nedele   (od    13.    februara   do   31.   marca).
2.  Adventni post v adventi vsako sredo i petek.
3.  V petek je   prepovedano   meso   jesti.
IV. Cas viizemske spovedi:
V Sombotelskoj piišpekiji se viizemska spoved zvršava od driige postne nedele do Križnoga Cetrtka (od 24. febr. do 9. maja).
V. Fašenek:
Fašensko vremen od Treh Kralov do Fašenskoga Torka (od 7. jan. do 12. febr.) trpi, to je 37 dnevov.
VI. Prepovedani čas.
Od pepelnice do bele (sprevodne nedele) še te den i od 1. Adventske nedele do Treh Kralov, še te den.
VII. Cerkveni patronje Slovenske okrogline:
Dolnja Lendava: Sv. Katarina.
Bogojina : V nebo idenje našega Gospoda.
Beltinci: Sv. Ladislav.
Crensovci: Sv. Križ.
Dobrovnik: Sv. Jakob.
Tiirnišče: Velika Meša.
Stevanovci: Sv. Stevan, apat.
Dolnji Sinik: Ceplena Marija.
Gornji Sinik: Sv. Ivan Krstitel.
Dolence: Sv. Mikloš, piišpek. Tišina :  Mala Meša.
Gornja Lendava (Grad): Velika Meša. Martjanci: Sv. Martin, piišpek. Sobota:  Sv.  Mikloš, piišpek. Sv. Jelena: Sv. Jelena. Sv. Jiirij: Sv. Jiirij. Nedela: Sv. Trojstvo. Sv.  Benedek: Sv. Benedek, apat. .Sv. Sebeštjan: Sv.   Sebeštjan,   mantrnik. Cankova: Sv. Jožef.
VIII. Potemnenje sunca i meseca.
Leta 1918. bodeta sunce dvakrat, mesec pa enkrat potemnela, izmed šterih potemnenj se v Srednjoj Europi — pri nas — ni eden ne bo vido.
1.  Popolno sunčeno potemnenje se začne 8. junija ob 8 v. 29 m. večer i neha 9. ju-lija ob 1 v. 46 m. po polnoči. To  potemnenje bo vidno v   Severnoj   Aziji   i  na Severnom Tihom Morji.
2.  Delno mesečno potemnenje   se   začne 24.   junija   ob   10  v.   46   m.   predpoldne,  i neha   ob   12   v.   9   m.   poldne,   bo vidno v Južnoj Ameriki i Australiji.
3.  Sunce potemne v kolobari 3. decembra; začne se ob  1 v. 21  m. popoldne i neha ob 7 v. 22 m. večer   Vidilo de se   na   Južnom Tihom Morji, v Južnoj Amerik i na Južnom Atlantiškom Morji.
IX. Letos lada planeta Mars. X.  Kakše  vremen  ino leto se pričakuje:
Leto 1918. bo bolje suho, či tiidi dežja ne bo primenjkavalo. Sprotoletje bo mrzlo, dosta slane bode v njem. Leto de vroče, posebno v augusti; september bo dežven, jesen pa lepa.
Cerkveno vladarstvo.
Rimski papa: Benedikt XV., Jezuša Kris-tuša zemelski namestnik, nasleditel svetoga Petra, vidna glava materecerkvi, piišpek varaša Rima, prle Della Chiesa Jakob zvan, se je narodo v Genovi 2. nov. 1. 1854.; za rimskoga papo zvoljen 3. septembra 1. 1914., koroniivan 6. sept.
Sombotelski piišpek: Grof Mikeš Janoš; za sombotelskoga piišpeka postavleni 1. no-vembra 1911. leta. Narodo se je 27. junija leta 1876.

RODOPIS AUSTRIJSKE CASARSKE I VOGRSKE KRALJEVSKE
RODOVINE.
KAROL (Ferenc Jožef), rojen 17. aug-. 1887. na gradi Persenburg na Nižjem Austrijskom, je prevzeo vladarstvo dneva 21. novembra 1916.
Casarica i kralica: CITA (Marija, Adel-gund-Mihaela, Rafaela, Gabriela-Jožefa, An-tonija, Alojzija-Neža), hči vojvoda Roberta I. Parmskeg-a ino vojvodinje Marije Antonije, roj. princezinje Brag-anške ino kraljičine Por-tugalske, rojena dneva 9. maja 1892. na gradi Pianore, nadškofija Lucca na Laškom, oženjena dneva 21. okt. 1911. na gradi Schwarzau na Nižjem Austrijskom.
Deča:
I. FRANC JOŽEF, OTON, rojen 25. nov. 1912.
2.  ADELAJDA, rojena 3. januarja 1914.
3.  ROBERT, KAROL, LUDOVIK, rojen 8. februarja 1915.
*
Stariši Nj. Veličanstva:
Nadvojvoda f OTO FRANC JOŽEF, brat umrloga trononaslednika Franca Ferdi-nanda Austrija Este, rojen. v Gradci 21. apr. 1865., mro 1. nov. 1906. ino nadvojvodinja MARIJA JOŽEFA (Lujza Filipina), hči princa Jurija Saksonskoga, rojena 31 maja 1867.
Brat krala:
Nadvojvoda Maksimilijan Eugen, rojen 13. apr. 1895.
Postni   red.
Poleg pooblasčenja vogrskim piišpekom leta 1906. jan. 17. od rimskoga pape danoga je postni red sledeči.
/. Ostro postni dnevi, gda je prepove-dana mesa jestvina i samo ednok se slo-bodno nasitimo so tei:
1.  Pepelnica.
2.  Vsaki petek v adventi i velkom posti.
3.  Kvaterni petki.
4.  Velika sobota do poldneva. Po poldnevi ne ga posta i slobodno je že meso jesti.
5.  Sveti post, pred risalami i  pred   veli-kov mešov zapovedani post.
//. Polehšani postni dnevi, gda slobodno živemo z mesa jestvinov, ali samo ednok na den se slobodno nasitimo.
1.   Zviin   petka   v   velikom   tjedni   vsaki den delavni. (Po nedelah velkoga posta slo-bodno   tak   meso   jemo   i   večkrat   se   tiidi lehko nasitimo )
2.  Po sredah v adventi.
3.  Po sredah   i   sobotah   kvatrenih, teda na veliki četrtek tiidi.
4.  Pred Petrovim i pred Vsemisveci za-povedani posten den.
III.  Zadržavanje, gda je samo mesa jest-vina prepovedana.
Vsaki petek, šteri je odzgoraj ne ime-niivani.
Z bravskov mastjov zabelenov hranov je slobodni živeti vsaki postni den.
IV.  Zvunredno dopiiščenje se da od mes-noga jela:
1.  Na celo piišpekijo, či proščenje, kakši svetek ali sejmnje na post spadne.
2.  Za posebne vesnice, či proščenje kakši svetek ali sejmnje na post spadne.
3.  Za zasebne osebe:
A) Vsaki postni den — zviin pepelnice, treh slednjih dnevov velkoga tjedna, vigil-skih postov pred božičom i risalami — so rešeni od postne zapovedi:
a)  delavci v fabrikah i riidah,
b)  vsi oni svecki liidje, ki svojega   stola nemajo i celo leto v oštariji jejo ali jestvino si iz oštarije dajo prinesti, či bi postno hrano na lehkoma ne  dobili.
B)  Od vsakšega posta — zviin velikoga petka — so rešeni:
a)  službeni na železnici i na  ladjah,
b)  vsi oni potniki, ki v železniških ošta-rijah ali na ladji morejo jesti,
c)  vsi oni, ki za vrastva volo so na   ko-pališči,
d)  vsi oni, ki pri takšoj   hiži   sliižijo   ali zaman   jejo,   kde   postno   zapoved   neščejo zdržati.
C)  Vsaki siromak ki iz almoštva žive, od zapovedi   obdržavanja   od   mesnoga   jela je oslobodieni.
V.  Vsaki den celoga leta je slobodno k spravlanji hrane mast rabiti.
VI.  Na zadržavanje   od   mesa   je   dužen vsaki krščenik, ki je sedem let vo star.
Na celi post — to je i na zadržavanje od mesa i na obdržanje edne nasitosti — je dužen on krščenik, ki je 21 let vo star, pa ne je ešče 60 let star.
Onih se prepoved veckratne nasitosti ne dotiče, ki težka delo opravlajo.
Od posta   so   celo   oslobodjeni   betežni.
VII.  Dovoljeno je meso i ribe pri ednom mali jesti.
VIII.  Vsi oni, ki   do   z   tov   sloboščinov živeli, naj milostivnost rimskoga pape z de-lami milostivnosti diiševne i telovne,   z   vre-lov molitvov i z miloščinov nadomestijo.
NA LETO 1918.
/.  Ostri  postni   dnevi   (v   kalendari   dva rudečiva križa):
1.  Pepelnica:  13.  febr.
2.  Slednji   trije   dnevi    velkoga   tjedna: 28., 29., 30. marc.
3.  Vsaki petek postni i adventni,
4.  Sprotolešne kvatre:   petek 22. marca. letešnje kvatre: petek 24. maja. jesenske kvatre: petek 20. sept. zimske kvatre: petek 20.  dec.
5.  Vigilie pred Risalami   18. maja.
„         „     Velkov   Mešov   14.   aug.
Sveti post 24. dec.
//. Polehšani   postni   dnevi   (v   kalendari eden rudeči križ):
1.  Zviin  petka   vsaki   den   v   posti:   od 13. febr. do 30. marca.
2.  Vigilia pred Petrovim 28. jun.
»         „     Vsisvecovom 31. okt.
3.  V adventi vsaka   sreda:   4.,   11.,   18. decembra.
4.  Sreda   i   sobota   v   Kvatrah:   20., 23. marca,   22.,   25.   maja,   18., 21.  sept, 18., 21. dec.
///.   Vsaki   petek  je   prepovedano   mesa jelo (v kalendari eden čaren križ).
— 17 —
Prava tolažba Srca Jezušovoga.
Živem ..., — ne jaz, sam ti
Gospod
Si imoje duše ljubi gost... Prebivaš v men', Preblažen sem,
Segreva tvoje me Srce, Štero me telkokrat vužge, Ka vroče Ijubim Te..., Poterem strasti vse, Sem človek nov,
Jezuš diiši : Duša, kraljica si ti, ali to čast samo tak   moreš obdržati, če boš zaročena  z  mojim  trpljenjom.
Nebeski pov,
Ki zemlje z prstom tičem se,
Vse drugo moje v nebi je.
Pak kak sem prišeo zemlje sin
Do tih  nezmernih visočin?
—  Sem jokao rad, Oj sestra, brat...,
Sem objokavao   rad Srcč, Vu tabernakli šter'živč...
—  Sin Božji zna li to,
v.
18
¦rrvr:.
Kak dostkrat bilo — .
Joč moj  mili
Je prisili,
Da mi suzno diišo  zdigne
Gor do  večno  lepe nebe.
Jokao    sem    pred   taber-
naklom... Objokavao z plačnim gla-
som
Božje Srce              . :'
Britke Tebe':
»Zakaj si ti Prvo — zadnje? Ti, ki večno maš imanje? Najlepše ti blago Zakaj si neznano? Zakaj je to? Pa še gosto? Pozabljeno Božje Srce Pa  nišče  ne   mara zate?«
Sem jokao najbolše   Srce, Zakaj se zate ne žive, Zakaj vsaki,
Velki, mali                      .
Vse  bolj'  Ijiibi  kak   tebe, Ki prebito si za nje ? Zakaj si pravi zlat Zavržen telkokrat? — — To me peklo Bolj' kak žveplo, Zato sem pred tabernaklonn Jočič jokao den — za — dnevom.
KpPkokrat  sem z spodnje
stube         :'•••'-      ,¦"¦¦•  . Gorisplezo k Tebibliže...
Zoči — voči                .    .*¦
B'la nazoči...
Ti si gledao me z oltara...
Jaz, ka nišče ne ovara,
Glavo dol... srce gor
K Teb', »žela večnih gor«...
—  Sta srci dve Zjedinjene,
Si  skrivnosti   šepečeta..., Jn dare si obečeta.
To leta dugo teklo je, Že suze so mi cel' morje... Mi peša moč, Mam v diiši noč... Pred  tabernaklom če  kle-
čim,
Odgovora več ne dobim, Ne morem niti k Njem, Sem prazen liki sen, A jočem li,                   ' •
Da vroče mi... Na   dni diiše mam vroči-
no...
—  Tam se.skrito li žarilo.
Se žarilo, ne vgasilo
Niti v ledi, Srce milo,
Kaj zanetlo
Si, Presveto,   -
Vu jočečem srci mojem...
* *     *
Oh ali zdaj si odehnem, Zasiišim te moj Bog, Ne poznam več   nadlog »Sinek dragi,          •.     :.
— Se mi pravi —    ..;..•
^
j
— 19 —
Za tolažbo nepopolno
Ti ljiibezen bom spopolno.«
Pa si dale mi glasilo
Vse sladkosti Srce milo,
Na to včilo
Tolažilo:
y>Daj po Jožefi, Mariji
Vse — in ž njima se zjedini,
Duhovniška ma čast
Veseli naj ma zrast,
Delaj,  trpi
Vse do smrt/,
NaJ po njima duhovniki
So mi pravi namestn/k/.«
Kak   svet'   Jožef,   sladka
Mati   '
Naj moreta ovcam dati Duhovnika, Pretrpita
Več kak msrti bo na sveti, Tak naj  tudi tvoj zg/ed
sveti!
Trpi, vmiraj, vmeri...! To njim' v roke deni Za duhovne...! To jeprava Srca mojega to/ažba.
SRČEN.
ZGODOVINA
katoličanske Materecerkve
...¦'•                                        -                                           spisana po
pongrAc jožefi
'                  .                        z dopiiščenjom estergomske  cerkvene oblasti 5541/1912.
¦      ¦  '                                                       '                                 '                                         '                          I-
Stari krščanski čas.
Od nastavlenja Materecerkvi do Velikoga Karola, od 33—800 leta.            .     ,     \
1. §. Nastavlenje Materecerkvi.   ,           ,
Jezuš Kristuš, naš predragi Zve-    apoštolie ne začali včasi glasiti Je-
ličitel,  gda je  na  zemli  dokončao    zušov navuk i nastavljati Matercer-
svoje   božansko   včenje   i   gda   je    kev.   Bojali   so   se   i   notrizaprli v
spuno zveličanje človečanskoga na-    hižo slednje večerje,  gde so boga-
roda, povrno se je nazaj v nebesa.    moleči   čakali   prišestje  obečanoga
Ali   da   je   želo,   naj   bi  do konca    Diiha sv. Na deseti den, na židov-
sveta vsaki človek deležen   postao    ske   risalske   svetke   med velikim
sada zveličanja ino bi   spoznao  od    šumlenjom   v podobah žarjavih je-
njega   razglašene   pravice:   zato je    zikov je Diih sv. dolstopo na nje i
nastavo   svojo   sv.   Matercčrkev. Z    napuno ]e duše njuve z krepostjov
svojih prvih vernih je najmre ode-    i svetlostjov. Zdaj so že brezi straha
brao dvanajset, ober   šterih   je Si-    naprejstopili i srčno glasili Kristuša.
mona   Petra  postavo   ino   njim   je    I ovo od vseh stranih   vkiipsprav-
zapovedao, naj idoč po celom sveti    leni   židovje   vsaki  je   nje  čiio po
včijo   narode   na   vsa ona, kaj   so    svojem jeziki govoriti. Posebno  pa
člili od njega i šteri bodejo vervali,    sv. Peter apoštol je z takšov moč-
naj one okrstijo v imeni Očč, Sina    jov svedočo Kristušovo gorstanenje,
i Dliha sv.                                           ka se je včasi   trijezero   liidi   dalo
Vsi tak okrščeni verni, šteri pod    okrstiti.
voditelstvom apoštolskih   nasledni-          To je bio začetek Mater^cerkvi.
kov, piišpekov   i   pod   glavov   sv.    Risalski svetki so   tak   rojstni den
Petra naslednika, rimskoga pape na    Materecerkve. zemli živejo, se računajo med   ko-         Že   bliizi   dvejezero   let   nepre-
trige Kristušove Materecčrkve i oni    menjeno stoji   Kristušova   Matic^r-
tvorijo krščansko kath. Matercčrkev.    kev. Razširjavanje, vojiivanje i stališ-
Po Kristušovom   vneboidenji so    njeni,   nadale   velko   i  dobrotivno
— 21 —
moč njeno na človečanstvo v teh dvejezero letah, cerkvene zgodovine predavajo.
Z cerkvenih zgodovin se nav-čimo, ka je Matecerkev ne človeče, nego božansko nastavlenje, i ka njo ne premorejo  vrata peklenska-
2.   §.   Preganjanje   krsčenikov   v Palestini.
' Apoštolje so v Jeružalemi dale predgali. I gda je Bog po njihovih rokah vnoge čiide čino, delo njuvo se je ¦ tiidi z vekščga posrečilo. Broj vernih se je hitro povnožo. Prvi krščenicje so pobožno i sveto živeli: edni so bili v veri i lubez-nosti, vreli v molitvah i v vlamlanji kriiha (v sv. pečiščavanji). Bogati so odali vrednost svojo, štere ceno so apoštolje med siromake razdelili.
Ali gda se je vernih broj od dneva do dneva povekšavao i apoštolje so že več ne zadoleli al-moštva deliti, zato naj bi oni ne-zmenkano lehko evangelium glasili, so sedmero pobožnih moškov ode-brali, na štere so skrb siromakov naslonili. Eti možacje so se diakoni imeniivali.
Židovje so se prestrašili vidivši, kak hitro se razšerjava krščanska vera, zato so dali spoloviti apoštole ino so je pred visoki sodnji stolec postavili. Židovski popevje i pismo-znanci so njim ostro prepovedali, naj v Jezušovom im^ni ne včijo. Ali apoštolje so na to prepoved nika ne dali i dale so glasili evan-gelium.   Zato   so   njL   znova   pred
shod postavili. I gda je višnji ži-dovski pop od njih zvedavavo, za-kaj so prepoved ne zdržali, sv. Peter apoštol je odgovoro: »Raj moremo pokorni biti Bogi, kak pa človeki«. Na to so se razsrdili sodci velkoga shoda i šteli so včaši apoštole na smrt osoditi. Ali neki Gamaliel imentivani moder človek goristane i imenite reči pravi: »Piis-tite nje ar či je njuvo delp od člo-veka vzmišleno, te tak od sebe na nikoj pride, či je pa od Boga, te je pa tak ne morete razmetati«. Na to je veliki shod apoštole dao zbičii-vati ino je odpiisto.
Ali mir je ne dugo trpo, znova je ostro preganjanje nastanolo. Po-sebno neki Šaul imentivani mla-denec je z velkov vrelostjov pre-ganjao krščenike, notrivdarvši v njuve hrambe je nje odnet v tem-nico vlačo. Te prvi aldov toga pre-ganjanja je bio na siromake skrb noseči sv. Števan diakon. On je najmre z velikov srečov glaso Kris-tušov navuk i Bog njemi je dao čiidodelno moč i modrost. Židovje so se preveč srdili na njega i hitro so ga pred visoki zbor postavili. Števan je tii njim z ostrim glasom na očih vrgao njuvo trdokornost, na štero so njega srditi židovje zviin varaša odvlekli i tam so ga vkamenuvali. Merajoč ešče se je molo za svoje neprijatele govoreči: »Gospodne ne vzemi njim to za greh«. On je bio te prvi, šteri je z prelevanjom svoje krvi svedočo po-leg pravice krščanske vere.
Na to močno preganjanje so se
— 22
krščenicje   z   Jeružalema   v    zvti-          Potom    je    sv.    Paveo   z   Bar-
nešnje vesnice potegnoli i kama so    nabom v Antiohii glaso Kristušovo
samo prišli, vsepovsčdi so razsejali    vero, gde se mnogo poganov  dalo
evangeliumsko semen. Tak je ešče    okrstiti. V tom mesti so se  Kristu-
preganjanje Matercerkvi hasnilo.        šovi   naslednicje   obprvim   imenii-
: ¦           ,                        .                     vali za krščenike.
3. §. Triidiapoštolov.
Ravno v tom varasi je bilo prvo razkolništvo med vernimi. Z židov-V začetki so apoštolje samo ži-    skoga okrščeni so Moyzešovo pra-dovom   glasili   evangelium.   Ali   v    vdo i vsakojačke  židovske navade ednom   skrivnom   videnji   je   Bog    (kak   obrezavanje   i  zmivanje) ob-
naznano Petri, naj pogane tiidi v Ma-tercerkev piisti. Kor-nelij, rimski stotnik v Cezarei je bio te prvi od poganov, koga je sv. Peter okrsto.
Za tem so ovi apoštolje tudi začali poganom krščansko vero glasiti. Posebno pa sv. Paveo je ne-obtriidljivo poganom evangelium glaso. Ete apoštol, se je prle za Šaula zvao i hiido je preganjao kreščenike. Ravno v Damaskus se je paščo, naj bi ta po-
Jezuš Kristuš, Božij Sin, nastavitel katho= ličanske Materecerkve.
držali i to včili, ka z poganskoga okrščeni vsa eta tiidi morejo obdržati, či se ščejo zveličati. Naj bi se to pitanje- razsodilo i dokončalo, Paveo i Barnaba sta šla v Jeružalem, gde so že vktipspravleni bili ovi apdštolje. Na reč sv. Petra i mlajšega Jakoba so dokon-čali, ka krščenikom Moyzešovo pravdo i predpise ne trebe zdržati. To je bilo prvo cerkveno spra-višče.
Po   jeružalem-skom spravišči je sv.
begjene krščenike zvezane v  tem-    Paveo   odišeo   na   dugo apoštolsko nico vrgao, gda ga je Bog  na poti    pot. Sprehodo je trikrat med mno-
čiidnovito spreobrno i za svojega apoštola postavo. V Damaskusi na mesto toga, ka bi krščenike pre-ganjao, je on sam Kristušovo bo-žanstvo predgao. Židovje so ga zato na smrt iskali i on je mogeo z mesta pobegnoti.
gimi pogibelnostmi Malo Ažio i grčke varaše, vsepovsedi je vrelo predgao Kristušov navuk i mnoge kreščanske občine nastavo. Gda se je z tretje poti v Jeružalem povrno, te so ga že židovje na smrt iskalL Ali zapovednik rimske vojske ga je
— 23 —
¦•; n y>
odslobodo z njuvih rok ino ga je pod stražov pri sebi zadržao. Sv. Paveo se je pa više na. casara za-zavao, zato so ga v Rim odpelali, gde je pod paskov ednoga vojaka slobodno hodo i lehko vero krščan-sko glaso. Za dve leti se je vood-slobodo i znova je pohodo od sebe nastavlene občine. K svojim verni-kom je vnoge z lepimi navukmi pune liste spisao, z šterih je 14 goriostalo vu sv. pismi novoga zakona.
Med tem je sv. Peter svoje puš-pekovo stolno mesto z Antiohie v Rim premesto, kam se je tiidi sv. Paveo nazajpotriido i sv. Petra je v nastavlanji rimske občine zmožno pomagao. Slednjič po Kristušovom narodjenji v 67. leti sta obadva man-terniško smrt pretrpela. Sv. Petra so na njegovo želenje z glavov dol na križ razpnoli, ar se je za ne-vrednoga štimao, ka bi tak mro, kak njegov božanski učiteo. Sv. Pavli pa, da je on rimski državnik bio, so glavo odsekali.
Ovi apoštolje so tiidi z prispo-dobnov vrelostjov Jezušovo vero glasili. Mlajši sv. Jakob je sam os-tao v Jeruzalemi, kak prvi piišpek toga mesta, ovi so se pa po vseh krajinah sveta razišli. Vsi so svojo krv prelejali za Kristuša, samo sv. Janoš je mro z navadnov smrtjov.
Ete lubleni vučenik Jezušov na bl. D. Marijo skrb nošeč je do njene smrti ostao na Svčtoj zemli (v Pa-lestini), po tom je pa odišeo v Efez, i kak piišpek toga varaša je rav-nao ažianske občine. Domician ca-
sar ga je v vreli olij dao vrči i gda se je z toga čudnovito zdrav od-slobodo, te ga je odposlao na Pat-mos otok. Eti je spisao sv. Janoš svojo knigo skrivnoga razodetja. Med apoštolmi je on najduže živo i mro je mirovno v stotnom leti svoje starosti.
4. §. Razriišenje Jeružalema.
Židovski narod, (odebrai^o liid-stvo Gospodovo v starom zakoni), je Meššiaša ne goriprijao, nego Ga je na križ razpno,, vučenike njegove je pa preganjao. Zato se je ober njih kaštiga boža dugo ne miidila. Jočeč njim je to napovedao Jezuš z etimi rečmi: »Jeružalem, na tebe pridejo dnevi i opašejo te neprija-telje tvoji z jamov, do zčmle te povalajo i ne nehajo v tebi kamen na kamni; ar si ne spoznao časa pohodjenja tvojega«. Vse to se je spumilo v 70. leti po Kristušovom rojstvi
Na hujštenje krivih Meššiašov so se židovje proti rimskomi na-mestniki poreberili i rimsko vojsko so spomorili (66). Nero casar je svojega najglasovitejšega vojvodo Vespasiana poslao, naj bi vtro po-rebernike. V kratkom časi je obla-dao Judeo i šteo je že svojo voj- . sko proti Jeružalemi pelati, gda so ga v Rimi za casara postavili. Voj-vodstvo je te prekdao sini svojemi Titi, on se je pa nazaj v Rim povrno. Tit je na sprotoletje 70. leta z velikov vojskov Jeružalem okoli zagrado. Ravno so židovski vuzem-
— 24 —
ski svetki bili, zato se više million liidi v varaši zdržavalo. Ali na mesto toga, ka bi proti neprijateli vsi vkiipstopili, med sebotn so se grizli. Tit je veliki jarek dao skopati okoli mesta, z šteroga je več nišče ne mogeo vostopiti; i či je što šteo vo vuiti, vlovili so ga i na križ raz-pnoli. Tak veliki glad je vovdaro, ka so gladni že najmrzeče stvari jeli; neka mati je pa od glada svoje lastivno dete pojela. Zviin glada je ešče kiiga i pomor vovdaro, ar so mrtva tela ne mogli zakapati.
Gda so Rimlanci najnotrešnji grad varaša zavzeli, te so hrambe vse sposmodili, ludstvo spoklali. Cerkev je tiidi dolzgorela, či jo je ravno Tit šteo obvarvati. Dolzgo-rene stene so pa do zemle razrii-šili, tak ka je tam zaistino ne ostao kamen na kamni. Eden million židovov je spokapalo, stojezer jih je pa v robstvo odegnanih.
Gda so se sledi za Hadrian ca-sara židovje znova poreberili, Rim-lanci so je znova pobili i naj njim več ne bi dela davali, raztepli so je po vsem sveti i prepovedali, ka bi se več v Palestino nazajpovrnoli. Tak živčjo oni ešče dnesden razte-peni i svedočijo pravico Kristušo-vih reči.
5.   §.  Preganjanje   krščenikov   v rimskom kralestvi.
Po smrti apoštolov so njihovi na-slednicje ravno tak vrelo širili krščansko vero, kak oni, tak so na-skori po velikom rimskom kralestvi
vsešerom cveteče krščanske občine nastanole. Poganje so zaprva ne dosta marali za krščansko vero, ali gda je od dneva vsigdar več i več liidi ešče z plemenitaškoga sta-liša v njeno krilo stopilo, te so z nesmilenim krvavim preganjanjom šteli zadaviti krščanstvo. Potvarjali so krščenike, ka so bogotajci, vuj-vecje i nevarni višnjoj državnoj oblasti, zato so je z ostrimi kašti-gami šteli zapraviti.
To najprvejše krvavopreganjanje proti krščenikom je zapovedao Nero casar. Te nesmileni casar je želo viditi gorenje ednoga velkoga va-raša, zato je dao vužgati Rim. Gda je pa vido, ka so se za toga volo čemerni ludje proti njemi obrnoli, te je svoje vužiganje na krščenike porino. Zapovedao jlh je vkiipspo-loviti ino kak vužigalce ostro kaz-niivati. V zverinske kože so dali zašiti krščenike i od psov raztrgati, drtige so pa na križ razpnoli, mnoge vu smolo namočivši so vužgali, naj bi kak goreče skale svetili v kra-levskom piingradi.
Sv. Peter i Paveo sta tiidi pod tem casarom manterniško smrt pretrpela. Krvavo preganjanje je v rimskcm casarstvi bliizi tristolet nepretrgnjeno trpelo, v šterom časi desetero vekših preganjanj poz-namo.
Vekše preganjanje je bilo za Marka Aurela casara, gda je Poly-karp smirnenski pušpek, vučenik sv. Janoš apoštola manterniško smrt pretrpo. Gda so toga starca ratali, naj blazni ime Kristušovo, ka
— 25 —
ga te odpiistijo,  je   etak odgovoro:    (cirkusi)    med   divjimi   zverinami,
»86 let sliižim že Kristuši i on me je ešče ne razžalo, kak bi tak mo-geo blazniti Gospoda, Zveličitela svojega«. I veselo je stopo v ogenj, naj trpi i merje za Kristuša.
Za Valerian casara je tudi močno preganjanje   voodarilo,   vu   šterom
v kolo vtreti, ali z železnimi kan-kami mrcvarnjeni. Batrivno i veselo so prelejali krv svojo za Kristuša i vero njegovo, ne samo cerkveni nego i svecki liidje, ženske tak kak moški, mlade dekličke i gingana deca. Z prelevanjom svoje krvi so
je med vnogimi II. Sixt papa svoje    svedočili poleg pravice svoje krščan-
živlenje skončao. Gda so ga na moriščepelali, dia-kon njegov sv. Lovrenc ga je jo-čeč spitavao:»Oča moj kam ideš bre-z\ slugo svojega? Rezi pomočnika (diakona) si ti nig-dar ne daritve prikažuvao!« »Ne joči se — poto-laži ga — na tretji den za menom prideš; tečas na varno mesto deni cerkveno vred-nost.« Lovrenc je na to med siro-make razdelo cer-kveno vrednost. Gda je pa va-raški   poganski   poglavar
D. Marija, mati prežalostna Jezuša Kristuša, Božjega Sina, nastavitela katholičanske Materecerkve.
od    nje-
ske vere. Zato so se za krvne sve-doke, ali za man-ternike imentivali i njuve telovne os-tanke so kak dragi kinč obvarvali i ober njuvih gro-bov mešuvali.
To najbesnej-še preganjanje je Dioklecian casar napravo z tem nakanenjom, ka krščanstvo sploh voztrebi. Vsakoga vlovlenoga kršče-nika, šteri je po-ganskim bogom ne šteo podložen biti, je dao skon-čati med strašni-mi mokami. Ali te je že mnogo krščenikov  bilo, šteri
ga terjao   cerkveno   vreanost, Lov-    so zvun ništernih v svojoj veri med
renc na vkiipspravlene siromake kazajoč njemi pravi: »Glej, to so cerkvevi kinči.« Rassrdivši se na to poglavar dao ga je na žerjavom ražnji spečti. V"    Jezero   i   jezero   krščenikov   je
vsem trplenjem stanovitni bili. Za-čalo se strahovitno mesarstvo, ali sekere so otopile, preganjalci so trudni gratali v tom krvavom deli. Na slednje se je sam casar navolo mesarstva ino je odstopo troni. To
tak britko smrt prestalo v gledališči    je bilo slednje preganjanje.
26 —
6. §. Krščenikov pobožnost v prvih stotinah.
Či so ravno vu prvejših stotinah na zviina gledoč cerkvene zgodo-vine za volo krvavoga preganjanja žalostne bile, ali vse lepšo i vese-lejšo podobo je kazala vu tom časi notrašnja pobožnost vernih. Prvi krščenicje so sveto živeli. Nepre-trgnjeno preganjanje je povekšavalo njuvo pobožnost. Najvekša skrb njma je bila, naj bi si zveličanje spravili. Prosto so živeli, ogibali so se gizdosti i veselic poganov. Lii-bili so se pa na telko med sebom, ka so se nad njimi ešče poganje čiidivali govoreči: »gledajte kak pobožni i bogaboječi so oni i na kelko se liibijo«.
Vsako nedelo so vkupprišli k daritvi sv. meše, štero soz vekšine pri grobi kakšega manternika opra-vili. Pobožno čtenje, razlaganje sv. pisma i pobožne molitvi so vpelali v najsvetejšo daritev. K daritvi potre-ben kriih i vino so verni z sebom prinesli i pri daruvanji na oltar po-ložili; pri prečiščavanji so pa vsi nazočni k sebi vzeli telo Gospod-novo. Doma ostanjenim pa betežni-kam   so   božanstvo   domo odnesli.
Za časa preganjanja so božo sliižbo v noči i skritih rriestah držali. Rimski krščeniki so v podzemel-skom pokopališči tak imeniivanih katakombah vkupprišli. To so tesni podzemelski hodniki (gang) bili, na dva kraja z votlinami za mrtva tela; gde so se hodniki križali, tam je bilo prostornejše mesto i eti   so
obsliižavali krščenicje sv. mešo. Ali večkrat so ta notri tiidi vdrli preganjalci i tam najdene so spoklali, ali pa vu vozo odeg-nali.
V apoštolskom vremeni, gda so se liidje z velikim številom glasili na prijemanje sv. krsta, so lehko delili to svestvo. Ali sledi, ar so se vu preganjanji znajšli takši kršče-niki, šteri so svojo vero zatajili, so pod dugši čas trpečo probo i včenje bili podorženi. Šteri so se tak na-vuk vere krščanske včili, oni so se zvali za katekumence. Ali v skrov-nosti plemenitoga Olt. Svestva, sv. meše so sledi po sprijetji sv. krsta bili vpelani. Pri sv. meši so kate-kumenci samo pri sv. čtenjeh i molitvah smeli nazoči biti, za tem so pa odpiiščeni. Za časa pregan-janja so najmre krščeniki bistro pazili, naj njuve verske skrivnosti poganje ne spoznajo, ka je ne oskrunijo.
Šteri so vu veliki greh spadnoli, oni so k pokore svestvi prihajali ino se tak z Bogom pomirili. Ali či je što z svojimi grehami spako na-pravo med vernimi, te je te greh mogeo pred vsem liidstvom odkriti. Naložena pokora je v onom časi ostrejša bila, kak dnes. Za znane grehe so mogii grešnicje pred ce-lim svetom pokoro delati večkrat duga leta, dokeč so odvezo za-dobili. Ali prošnja manternikov i spovednikov je mela moč pre-kratiti pokorni čas. To so (od-pustki).
27 —
7. §. Konštantin Veliki (306-337.)
Na preganjane krščenike je v riroskom kralestvi lepša zarja počila te, gda je v kralestvi severnih krajin Konštantin Veliki casar pos-tao. Mati njegova, sv. Jelena je krščanka bila, po šteroj je Konštan-tin spoznao i polubo krščansko vero. On je ne šteo trpeti to, ka bi njegov casarski tovariš Maxencij v južnih krajinah preganjao krščenike. Vojsko je pelao prti njemi. Ali gda je vido, ka je njegova vojska dosta menša, kak bi viipao zmago čakati, vu vrelih molitvah se je k Bogi krščenikov obrno za pomoč. Na to se je na nebi po zahajajočem sunci v svetlosti eden križ skazao z etim napiskom: »V tom znamenji boš zmagao«. Cela vojska je vidila to čiidno prikazen. Vnoči se je pa ca-sari satn Zveličitel skazao ino njemi je zapovedao, naj, kak je vido na nebi, da napraviti vojaške . zastave i naj se pusti v boj. Konštantin je po podobi, štera se njemi je pri-kazala, včasi dao napraviti vojaške zastave, poleg Rima je Maxentijovo vojsko na nikoj spravo. Sam Maxencij je v boji spadno, Konštan-tin pa kak obladavec je v Rimi postavo svoj kraleski tron. '¦ Po toj zmagi 313. leta je Kon-štantin v Milani casarsko pismo vo-dao, v šterom je popolno sloboš-čino dao krščenikom v celom svo-jem orsagi.
Čiravno je Konštantin krst sa-mo malo pred svojov smrtjov go-rivzeo,   -li   je   v   krščanskom   diihi
ravnao celo rimsko kralestvo. Ne-dela se je po vseh krajinah po krščanskom mogla posvetiti, od krščenikov vzete cerkvi i vrednost je zapovedao nazajdati. Cerkvi i piišpekije je obilno obdariivao. Po-gane je ne preganjao, nego po vseh prilikah je nje ratao na goriprije-manje kreščanske vere. Z svojov materjov, svetov Jelenov je vnoge krasne cerkvi dao zozidati, v Rimi, Carigradi (Konstantinapoli), v Betle-hemi. V Jeružalemi, gde je sv. Je-lena najšla Kristušov križ, je gla-sovito cerkev sv. Groba dao zozi-dati. Svoje stolno mesto je z Rima ' v Bizanc preselo, šteri varaš se je . po njegovom imeni za Konštanti-napol (Carigrad) imenuvao.                  • :
Po njegovoj smrti so   trije   nje-govi sinovje navkiip   kraluvali, oni       , so že z močnov   rokov   trebili  po-ganstvo, ali to   je   že   ne   bilo po-trebno,   ar   se   je   vera   krščanska      f, mirovno razšerjavala,  poganstvo je pa hitro pomenkavalo.                           ;:
8. §. Julian verotajnik.
Prvle kak bi poganstvo v rim- '¦ M skom kralestvi sploh preminolo, so -je ešče ednok šteli pobuditi.                 . ¦:
Za Konštantinovimi sinnni je nje-       :,; gov bratanec Julian   stopo   na  ca-      \i sarski tron. Julian se je v detinstvi        ¦ v   krščanskoj    veri   odgojavao,   ali    • /< sledi so ga poganski vučitelje med se dobili ino se je nazaj k  pogan-stvi obrno, či se je ravno odzviina za   krščenika   kazao.   Ali komaj je stopo na tron, včasi je sleko z sebe
28
zvunešnjo krščansko kožo ino se je kopao v. bikoskoj krvi, naj — kak je on mislo — z sebe do-lizapere krstno vodo.
To je nameno, ka krščanstvo ztrebi i staro poganstvo nazajpo-stavi. Ne z krvavim preganjanjom, nego z peklenskov jalnostjov je šteo krščanstvo na nikoj spraviti. Porobo je cerkveno vrednost, kršče-nike je ne imeniivao na višišo čest, njuve šole je dolzapro, tak ka so prisiijeni bili pogan-ske šole pohajati. Svajo je delao med njimi, naj bi eden-drtigoga grizli. Po vseh prilikah se je špotaro z krščanske vere; Jezuša je sa-mo za sina galikan-skoga tesača itnenu-vao. Poganske cer-kvi je znova dao gorizozidati, pogan-skim popom je pa zapovedao, naj poš-teno živejo. Naj bi pa poliibilo ljtidstvo po-ganstvo, krščanske navade je prek v nje presado, kak pomaganje siro-makov, zidanje bolnic.
Šteo je tudi zozidi jeružalem-sko židovsko cčrkev, naj bi Kris-tušovo prorokiivanje v laž postavo, ali z zčmle vovdarjeni ogenj i ze-melski potresi so ga prisilili, ka je z zidanjom gorihenjao.
Vse hiido nakanenje nevernoga Juliana je zobstomsko bilo, pogan-
Sv. Augustin,
stvo se je že več ne moglo na novo živlenje pobtiditi, kak je to on sam spoznao, gda je na smrt streljeni spadno v boji ino z svoje rane tekočo krv škropivši proti nebi, je te slednje reči pravo. »Zmagao si Galilejec! (Jezuš)«.
Po Julianovoj smrti so krščanski vladarje prišli na casarski tron, šteri so   vero   krščansko   znova   branili, poganstvo   pa   nazajstiskavali,   tak ka so se poganje že   samo   v  po-zadnjejših   vesnicah znajšli.   Zato   so  se od deačke reči »pa-gus«,  ka   telko   za-dene   kak   vesnica, za.  pogane   imenii-vali. Slednjič je Teo-dozij Veliki casar po-ganske    cerkvi    p.o vseh   krajinah    dao dolzapreti   i   z  tem se   je    v    rimskom držanji      poganstvo skončalo   395.   leta.
9. §. Glavnejša kri*
voverstva v starom
kršč. časi.
doktor cerkveni.
Komaj je henjalo
krvavo preganjanje, že so se nove nevole siinole na Kristušovo sv. Materc^rkev: razkolništvo je nasta-nolo vu krščanstvi, štero so ništerni zablodjeni vučenjacje napravili, gda so proti pravomi včenje Matere-cerkvi krivi navuk glasili.
Glavna pravica krščanske vere je to, ka je Jezuš Kristuš pravi Bog, ta druga božanska oseba,  z Očom
— 29 —
¦¦•.-*\T,
i sv. Duhom en sam Bog, ki je v določenom časi človek postao. Tak so to včili apoštolje, tak so to ver-vali vsi krščenicje v prvih stotinah. V štrtoj stotini pa eden Arij (Arius) imenuvani dtihovnik je v Alexan-drii to začao včiti, ka je Jezuš ne Bog, nego stvorjenje, šteri je Bogi samo spodoben, ali ne z njim ednoga bojštva. Pušpek njegov so ga gorizezvali, naj nazajpotčgne svoj krivi navuk i gda je to včiniti ne šteo, te so ga z Materecerkvin vozaprli. Ali Arius je te že več ver-nikov spravo sebi ešče med piiš-pekmi. Velika zmešlinga je bila za toga volo v Materecerkvi. Konštantin casar i I. Silvester papa sta zato piišpeke celoga krščanstva vkiip-spravila vu Niceo na občinski zbor (325. leta), naj bi oni po vodenji Duha sv. dokončali pravi krščanski navuk, šteroga vsi morejo vervati. Več kak 300 piišpekov je vkup-prišlo na to cerkveno spravišče, šteri so Arijovo včenje kak krivo-verstvo obsodili i njegove knige zežgali.
• Ali Arij i njegovi naslednicke so v to ne dovolili, dale so razšir-javali svojo krivoverstvo i ešče so sledi casara na svojo stran dobili. Bio je čas, gda se je tak vidilo, ka je na sveti že več ariancov, kak katholičanov. Ali sledi je zmenjkalo to krivoverstvo tak, ka njemi je dnesden samo ime goriostalo.
Edno stotino sledi je pa Nesto-rij, (Nestorius) carigradški pušpek začao krivoverstvo včiti. Na veliko spako krščenikov je to včio, ka sta
v Kristuši dve osebi (peršoni): bo-žanska i človečanska i ka je Bl. D. Maria samo človeka na svet poro-dila, zato se ona nesme za Bogaro-dico zvati.
Nestorij si je že za volo svoje česti vnožino vernikov spravo. Za toga volo je v Efezi 431. leta vkup-prišlo tretje cerkveno občinsko spra-višče. Tam vkiipspravleni pušpecke so obsodili Nestorijovo krivover-stvo ino so dokončali, ka je kat-holičanske Materecerkvi navuk na-slediivajoči: v Kristuši je samo ed-na oseba (peršona), najmre božan-ska, za toga volo Bl. D. Marijo dostojno imenujemo za Bogarodico. Spravišče je do kesne noči trpelo i ludstvo je nepotrplivo čakalo sklep očakov. Gda so pa dokončanje na znanje dobili, z svetlimi skalami so domo sprevajali piispeke z veselim glasom popevajoč: »Sv. Maria, Mati boža, moli za nas«! Tak je nastao drugi del Zdrave Marie. Nestori-jovo krivoverstvo je že tiidi davno preminolo.
10. §. Mohamedanci.
V VII. stotini je krščanska vera zvun svojih notrašnjih neprijatelov daleč na Izhodi nevarne zvlinešnje neprijatele dobila: to je mahome-danska, izlamska ali torska vera. To vero je Mohamed nastavo, šteri se je v Arabie Mekka imenuvanom varaši narodo. Bio je pa on trgov-skoga stališa človek, i kak takši med svojim potiivanjom je spoznao včenje krščanske   i   židovske vere.
¦:.:-.-  •; ,¦.;--:•¦; .¦¦ :•¦    -'. ¦¦-v:;\    — 30 —
Po svojoj   ženi   je veliko  vrednost    tino, severno   Afriko,   711.   leta pa
dobo, tak je z tržstvom gorihenjao    Spanio. V prvih stotinah   tak  lepo
i edno   novo   vero   gorizgriintavao.    cveteče ažianske i afrikanske krščan-
Že   je   40   let   star   bio,   gda je to    ske občine so tak preišle. pamet dobo ka je on prorok, i za-                '
čao je glasiti svojo novo   vero,   od    \\%   §.   Maticerkev   za   časa   pre* štere je to pravo,   ka   njemi   jo  je                  seljenja narodov.
Gabriel arkangel nazvesto.
Glavnejši deli Mohamedove vere         Pod   odvetkom   Konštantinovim  i
so eti: eden je Bog i   Mohamed je    se   je   rimsko   kralestvo   po   smrti
prorok njegov;   Abraham,   Mozeš i    Teodoz casara na  dvoje   vtrgnolo:
Kristuš so tudi od Boga poslani bili,    na zahodno rimsko kralestvo, štere
ali oni  so z božanskoga  nazvešča-    glavno mesto je bio Rim, i. na  iz-
vanja samo eden   del   včili,   glašu-    hodno rimsko kralestvo, štere glav-
vanje vseh pravic je Bog Mohamedi    no    mesto   je   bio    Konštantinapol
zadržao. Človeči   stališ  je  Bog ne-    (Carigrad). Izhodno rimsko kralestvo
premenjeno   predpisao.   Diiša   člo-    je ešče jezero let goristalo, ali   za-
veča je nemrtelna; po smrti   včasi    hodno je   v   V.   stotini   po   vnogih
more   vsaki   človek   prek    nekoga    bojnah preišlo. Zrok   njenoga   pre-
britvoostroga mosta idti, z   šteroga    pada je bilo preseljenje narodov. hudi dolspadnejo. V raji samo Mo-          Že v prvih krščanskih   stotinah
hamedovi vernicje pridejo, gde nje    se je zgodilo, ka so se močni   na-
telovna veselja čakajo.                        rodje v severnoj   Europi genoli ino
Mohamed svojim vernikom mo-    so v velkom broji naprejprišli z svo-
litvi, post i na den večkrat zmivanje    jih gošč ino so se siinoli na bogato
predpiše; ali najprijetnejše   delo  je    rimsko   kralestvo.   Rimski   casarje
vojiivanje proti nevernikom. Alkohol    so dugo branili granice svojega or- •
(opojno)   pitvino   njim   brani,   več    saga    proti    neprijatelotn,    ali    na'
žen meti dopiisti.                                slednje    so    li    pomenkali   v   ne- •
V svojem rojstnom mesti Mekki    pretrganih   bojah.   Novi,   divji   na-
je   Mohamed   ne   najšeo   sebi   na-    rodje   so   stopili v rimsko držanje. x slednike,   ka    več   tak   so   zavreli          Maticerkev     se    je   - popaščila,
proti njemi   ka   je   prisiljeni   bio z    naj    to   divje   liidstvo   Kristušovoj
Mekke v Medino odbežati (622. leti).    veri pridobi. Naturno   njuvo  obna-'
V Medini je   že   srečnejši  bio   Mo-    šanje je po evangeliumi   vkrotila   i
hamed,   gde   si   je   vnoge   vernike    tak nje kršč.   gojitvi   vugodne   vči-
spravo,    štere    pod     orožje    poz-    nila.
vavši je zavzeo Mekko i vekši  del          Kre Čarnoga IVlorja   staniivajoči
Arabie. Njegovi odvetki,   kalifje  so    Gothje so bili prvi, šteri so krščan-
tiidi z orožjom širili izlamsko vero.    sko vero prijeli. Na nicejskom spra-
Pohitroma so obladali Sirio, Pales-    višči je že piišpek Gotov nazoči bio.
— 31 —
Sledi so arianci postanoli, z njih edni so v Italii, ovi pa na Špan-skom sebi mesto najšli i pomali so na katholičansko vero nazaj-stopili.                      .: s
Frankovoga naroda. spreobrnenje se je pod Klodvig kralom začalo. Ete poganski kral je pred ednov bojnov oblubo, ka či oblada svojega neprijatela, te krščenik postane. Kak obladavec je držao svojo reč: dao se je okrstiti ze vsem svojim na-rodom.
V Anglio je sv. Gregor Veiiki z Rima poslao missionare z reda sv. Benedikta, šteri so po voditelstvi sv. Augustina Anglio na krščanstvo pripelali.
Izcov apoštol je bio sv. Patrik; narodo se je v Skocii. V 16. leti so ga morski roparje odnesli i v Irsko držanje odpelali, gde so ga odali. Šest let je ovce paso, gda se njemi je posrečilo odskočiti. Za tem je redovnik postao i kak takšega so ga rimski papi za vereglasnika v Irsko poslali. Z svojov priličnostjov i po-božnostjov je hitro na krščanstvo zadobo liidstvo etoga otoka. Na Irskom je versko živlenje tak za-cvelo, ka so te orsag za otok svet-cov imeniivali.
Med nemškimi korenikami so pa benediktinci širili krščansko vero. Med njimi najglasnovitejši je bio Bonifacij, prle Winfrid imenuvani. Po njegovih trudah je krščanska vera med poganskimi Nemci lepo zacvela, zato so papa njega v Rirn pozvali, ga za piišpeka nemškoga držanja posvetili i   njegovo   ime  v
Bonifacius premenili. K Nemcom na-zajpridoči samostane i piišpekije je nastavlao. - Mro je med poganskimi Frizami z manterniškov smrtjov.    .
12.    §.    Katholičarisko    cerkveno ravnitelstvo.
Popovstvo je že v prvih stoti-nah tak bilo nastavleno, kak dnes-den goristoji. V onih občinah, gde so apoštolje vero krščansko vpelali, so z vernih ednoga starejšega i preštimanejšega možaka zbrali, ko-mi so po molitvah i položenji rok od Kristuša zadobleno trojo popov-sko oblast dali, naj bi on kak njuv naslednik ravnao vernike Eti mo-ževje so se za piišpeke zvali. Puš-pecje onih vekših varašov, odket se je vera krščanska v menše občine razširila, so se za glavne pušpeke (nadbiskupe) (ersek) imeniivali.
V  predganji i podeljavanji svestv so pušpecje za pomočnike meli sve-čenike (diihovnike); pri sv. meši so pa piišpekom diakonje dvorili, šteri so z ednim na  vrednost  cerkveno i na siromake skrb nosili.
V    prvejših   krščanskih   stotinah je navada bila, ka so   menšo   cer-kveno sliižbo na to posebno posve-čeni redovnicje opravlali. Takši   so bili   subdiakonje,  šteri   so   pri sv. meši    dvorili,   akolitje    (svečarje), šteri so piišpeka z gorečimi svečami sprevajali, lektorje (čtevci), šteri so z sv. pisma čteli pri   božoj   sliižbi, exorcisti (vrage zganjalci),  šteri so nad   obsedenimi  molili, oštiariušje (vratarje), šteri so   pri   dverah   pa-
••t---
— 32
zili, naj se k božoj sliižbi što takši ne bi notripotegno, šteri je ne ta slišo. To je posebno za časa pre-ganjanja bilo potrebno.
Glava cele Materecerkvi je pa že od začetka bio rimski pušpek, kak naslednik sv. Petra apoštola; njega so meli za Kristušovoga ze-melskoga namestnika, k njemi so se obrnoli v dvojlivih verskih rečeh,
13. §. Nastavlenje cerkvenoga vla* darstva.
Dokeč je krvavo preganjanje trpelo, tečas so pušpecje i diihov-nicje v najvekšem siromaštvi živeli; ali komaj se je sunce slobodnosti zblesnolo, vladarje i drugl so njim bogata imanja podelili. Eti pobožni sinovje Materecerkvi so z ednoga kraja z tem svojo bogabojazen šteli
Cerkev sv. Ambroza, cerkvenoga doktora v Milani.
njegovo reč so vsigdar kak skon-čani sod prijali, ar so to včili: Rim je sodo, delo se skončalo. Či je kakše imenitnejše^delo naprejprišlo, te so *vsi krščanski pušpecje v ob-činsko spravišče prišli. Presednlk toga spravišča je rimski papa ali njegov poslanik bio i on je potrdo določbe spravišča.
voskazati, z drugoga kraja pa pri-liko so dali Matercerkvi, naj svoje cerkvi olepša, siromake podpira i vučenost širi.
Od Konštantinovoga časa so pape v Italii od pobožnih darovni-kov velko imanje dobili. To vred-nost so rimski papa na to rabili, ka so Talianski narod branili, šteri
je mnoga mogeo trpeti od divjih narodov za časa narodnoga pre-seljenja.
III. Števan je bio papa, gda so močni Longobardi na Rim vdrli. Papa sami so ne mogli obraniti svoje ludstvo, zato so si pomoč iskali i da so se k grčkomi casari zobstom obrnoli, frankovskoga krala obrambo so prosili. Pipin, frankov-ski kral se je radovolno popaščo, ka bi papi i Talianom pomoč pri-nesao, Longobarde je obladao i njuvo držanje je na večni čas Pet-rovoj stolici prepusto (v 755. leti). Gda je pa grčki casar za sebe proso ono držanje, Pipin je casar-skomi poslaniki eta odgovoro: »Frankovje so ne za volo grčkoga casara, nego z liibeznosti do sv. Petra i za volo svojega diišnoga zveličanja krv prelevali: nega ob-lasti, štera bi me nagnola, ka bi svojo reč prestopo«. Z tem obda-ruvanjom je rimski papa ne samo višnji pastir celoga krščanstva, nego ešče svecki vladar ednoga kralestva postano. Rim i njegova okolica i srednja Italia se za cerkveno držanje zove.
Cerkveno držanie je melo dvoje pozvanje. Edno je to, naj bi se rimski papa za vse cerkvene po-trebčine lehko poskrbeli i krščan-sko ludstvo od neprijatelskih vla-darov lehko obranili. To driigo pa, naj papa, kak Kristušov zemeljski namestnik nikšemi vladari ne bi bili podvrženi i od nikoga nebi visili. -    .            %
14. §.   Sveti doktorje.
V prvom krščanskom časi so matericerkvi na veliki kasek bili sv. doktorje, ali cerkveni vučitelje. Oni so sveto živoči i velike zna-nosti cerkveni možacje (zvekšina piišpecje) bili, šteri so v svojih pis-mah i predgah razlagali pravo kat-holičansko vero i njo od krivover-cov obranili.
Oni sv. vučitelje, šteri so v apoštolskom časi živeli, ino so apoštolov vučenicje bili, se zovejo za apoštolske očake. V malom šte-vili goriostala njuva pisma se za veliko držijo v matercerkvi. Takši apoštolski očaki so bili rimski sv. Klement i dva vučenika sv. Janoš apoštola: sv. Ignac antiochenski i sv. Polikarp smyrnenski piišpek.
Med cerkvenimi doktormi naj-imenitnejši so bili v zahodnoj kra-jini: Sv. Ambruš, sv. Augustin, sv. Hieronim i veliki sv. Leo; v izhod-noj grčkoj krajini pa sv. Athanaz i zlatoviistni sv. Janoš.
Sv. Ambruš je z plemenitoga rimskoga pokolenja skajao. Že vu mladosti je preveč liibo čistočo. V svojem 30. leti je casarski namest-nik postao v Milani. Gda so se mi-landšarje k odeberanji pušpeka pri-pravlali, Ambruš je tiidi med njimi bio, naj bi red goridržao; naednok samo z maternih naroč neko detece skriči: »Ambruš naj bode piišpek«! 1 vkupspravleno liidstvo je njega postavilo za pušpeka. Gda je pa on ešče katekumen bio, prle je gorivzeo   sv.   krst   i   zatem   so ga
3
redno za piišpeka posvetili. Z apoš-tolskov vrelostjov je hodo v svojoj česti; z svojimi preiepimi govori je ariance svojega stolnoga mesta vse v matercerkev nazajpripelao Ne-bojazliv je bio proti velikašom. The-odoz casari je prebrano tečas v cerkev stopiti, dokeč je ne pokore delao za volo onoga liidomorstva, na štero so nagnoli casara černerje, v šterih je več jezer liidi dao spoklati.
Sv. Augustin se je narodo v Afriki. Oča njegov je plemeniti po-gan, ali mati njegova sv. Monika je pobožna krščanka bila. OČa ga je za fiškališa dao včiti. Že kak šolar . je čiidnovito bister razum kazao, ali z svojim razviizdanim živlenjom je britke suze zmikao z maternih oči celo, gda se je krivovercom pri-družo. Gda je skleno svoje šole, v Milani je professor postao. Gda bi tli čuo od predganja sv. Ambruša, hodo je posltišat predge njegove, v začetki samo z radovednosti, ali hitro so zapopadnole njegovo diišo pravice vere krščanske. Ona mi-lošča božanska, štero je njemi nje-gova pobožna mati sprosila, je omehčila njegovo srce i po dugoj dvojnosti se je dao okrstiti. Od onoga časa je sveto živo i kak svojega rojstnoga mesta, Hippo va-raša piišpek je mro. Več sto knig je vkiipspisao, v šterih razlaga najplemenitejše skrivnosti naše vere i jo brani od  krivoverov.
Sv. Hieronim se je k nam bliizi v medžimurskoj Štrigovi narodo. Dugi čas je v  Rimi kak tajnik Da-
mazuš pape bio, po njegovoj smrti je pa odišeo v Bethlehem i tam je kak puščenik živo, v toj samoti je sveto pismo razlagao i prestavlao na deačko.
Veliki sv. Leo, eden te najvu-čenejši papa je bio, šteri je z svo-jimi genlivimi rečmi dvakrat odslo-bodo Rim od poroblenja. Obprvim je Attilo hunskoga krala nagučao, ka bi se z svojov vojskov nazaj-povrno; obdrugim je pa vandal-skoga krala nagno, naj ne poruši mesta.
Izhodne cerkvi najimenitnejši cerkveni doktor (vučitel) je pa bio sv. Athanaz. Alexandrijski piišpek je bio on, gda se je arianstvo za-čalo razširjavati. Vse celo njegovo živlenje je v vojskiivanji proti tomi krivoverstvi odteklo. Vnoga je mo-geo pretrpeti celo, gda so casarje tiidi arianci postanoli. Petkrat so ga ztirali z ptišpekije. Zadnjič je zmagala vera katholičanska i on je lekko mirovno mro v svojem sto.l-nom mesti.                                  .
Zlatoviistni sv. Janoš kak anti-okhenski duhovnik je tak lepo predgao, ka so ga za toga volo za zlatoviistnoga imeniivali ino v Ca-rigrad za piišpeka pozvali. Kak kon-štantinapoiski pušpek je tak ostro karao razviizdanost casarskoga dvo-ra, ka ga je casar ztirao. Mro je med tiijinci, ali gda so njegovo mrtvo telo nazajprinesli, sam ca-sar je klečeč proso odpuščenje, ka se je tak nevredno proti njemi ob-našao.   , ".
15. §. Piiščenicje i redovnicje.
Že od začetka krščanstva so se vnogi znajšli, šteri so veliko želo meli v svojem srci na popolno du-hovno živlenje. Naj bi rezi skrbi lehko Bogi služili, od sveta so se odtrgnoli i v puščavah živeli, v mo-litvi i rokodelstvi. Takši možacje so se za piiščenike irneniivali. Celo za časa krvavoga preganjanja so vnogi piiščeniki postanoli. Na več jezer se zdigne onih število, šteri so te odhajali v pustine Egypta i Pa-lestine, gde so v votlinah prebivali, z loškim sadom se hranili, v kože divjih stvari se oblačili.
Te prvi puščenik v Egypti je bie tebajski sv. Pavel. V petnajse-tom leti je za volo preganjanja odi-šeo v tebajsko piistino i tam se je 90 let zdržavao v molitvah i po-božnom premišlavanji.
Z puščavnoga živlenja se je sledi redovništvo narodilo. Gda se je najmre račun piiščenikov povno-žao, te so že več ne posebi, razte-peno živeli v pustini, nego bliizi kre edendrugoga so si goripostavili svoje kučice, ali so pa navkiip v ednoj hrambi, v kloštri živeli, ed-noga prednjeka sebi odebrali, koga so za apata zvali.
Prvi takši prednjek je bio v Egyptomi sv. Anton. Narodo se je od bogatih starišov. Gda bi pri ed-noj priliki čuo te Jezušove reči: »Či popolen ščeš biti, idi, odaj vse, z kem ladaš i razdeli siromakom pa nasleduj mene i bodeš meo bo-gastvo v nebesah«, te reči so takšo
moč mele na njega, ka je odao vso svojo vrednost, ceno razdelo med siromake i v piistino odhaja-joč je ostropobožno 105 let živo. Glas njegove pobožnosti se je da-leč ražšero i vnogi so se njemi pridriižili, naj 'bi se od njega po-polno pobožnost navčili. Sv. Pak-honius, vučenik njegov, je bio te prvi, šteri je vodilo redovniškoga živlenja vkiipspisao. Redovniško živlenje je na troji evangeliutmski svet tanač naslOnjeno: na popolno čistočo, podložnost i na samovolno siromaštvo.
K redoniškomi živlenji so se tiidi ženske pridriižile, vnogo mla-dčnk i dovic je stopilo v samotno piiščavo. Prve njuve prednjice so bile sestre Pakhonnusa.
Za tem se je redovništvo z Egypta razšerilo po vseh krščanskih krajinah. Zaprva se je posebno v izhodnih krajinah več samostanov nastavilo, šteri za svojega nastavi-tela z vekšine sv.  Bazila poštujejo.
16.   §.   Sv.   Benedek   (Benedikt).
Na zahodnom so vu IV. stotini spoznali redovniško živlenje. V tom vremeni se je najmre zgodilo, ka je sv. Athanaz piišpek za volo pre-ganjanja ariancov v Rim pobegno; z njim je prišlo več egyptanskih redovnikov, šteri so z svojim oble-čom i živlenjom vnoge k sebi pri-vabili v Rimi. Aii redovniškoga živ-lenja nastavitel je na Zahodi li sv. Benedek bio.
Sv. Benedek, dete plemenitih starišov, se je v   Rimi   včio.   Raz-
3*    •
—  30  —
vlizdanost svojih šolskih  prijatelov    stvo pripelali. Z toga reda so sha-
ga je na to nagnola, ka je odstavo    jali   glasnoviti papovje (kak   Veliki
varaš, potegno se je v samoto, gde    sv.   Gregor, VII. Gregor itd.)  vnogi
je v   ostrom   mrtvenji   živo.   Glas    piišpecje i svetniki. Gde so  si oni
njegovoga svetoga živ-lenje se je hitro raz-šero i vnogi so se kak vučenicje njemi pridružili. Te je na-stavo svoj prvi klošter na Monte Kasino mesti, bliizi   Neapel  varaša i
,   za svojo redovnike je
vodilo   spisao,  z  šte-
roga so vsi  sledi  na-
stavleni redi  zajimali.
Red   sv. Benedeka
,' se je v zahodnih kra-
jinah razširo   i   vnoga
'zaslližo    pri    veri     i
naprediivanji     člove-
Sv.  Frančišek,  nastavitel Franciškanov.
mesto najšli, tam so včasi začali gošče tre-biti i liidstvo na ro-kodelstvo i poledel-stvo včiti, i z svojim pobožnim živlenjom so divje obnašanje narodov okrotili. V svojih šolah so včili mladezen i obdržali starinskoga časa zna-nost.
Bio je čas, gda se je med njimi po-menšala pobožnost, ali vsigdar se je tudi znajšeo med njimi člo-
. čanskoga naroda. Kotrige toga reda    vek, šteri je redovniškoga   živlenja so bili vreli vereglasniki, oni so naj-    prvejšo sigurnost popravo. več   narodov   Europe    na   krščan-
II.
Srendji krščanski vek.
Od Velkoga Karola do Luther Martina. 800-1517.
17. §. Veliki Karol.
Katholičanska cerkev i stolec sv. Petra je v frankovskih kralah zmožne i navdiišene branitele za-dobo.
Po smrti maloga Pipina, nasta-vitela   cerkvenoga   vladarstva,   je
bio eden z teh najvekših krščan-skih kralov i branitel rimskoga stolca. Trikrat je pelao svojo vojsko v Italio, naj rimskoga Očo obrani Longobardov. Daruvanje svo-jega Očč je znova potrdo i cerkveno
sin njegov   Karol,   te   veliki, stopo    vladarstvo povekšao. ;
na frankov kraleski  stolec.   On   je          Navdiišeno njegovo dobrotivnost
— 37 —
je III. Leo papa z tem povrno, ka ga je v 800. leti na božične svetke v cerkvi sv. Petra za ritnskoga ca-sara koronao.
Velika zgodba je to bila. Že več kak tristo let je prepadnolo za-*> hodno rimsko casarstvo, i zdaj se je znova oživelo, ali sploh v krščan-skom diihi. Krščanski rimski casar je najvišnji branitel Materecerkvi postao, med vsemi krščanskimi vla-dari je on bio v česti prednji. Eta zahodno rimsko casarska čest je jezero let goristala.
Veliki Karol je istinsko ne samo rimski stolec, nego ves celo krščan-stvo brano. V tom časi je krščan-ski svet dva velikiva neprijatela meo: poganski Sakisi med Nemcl i poganski Avarci na mesti naše domovine. Veliki Karol je divje Sakse po dugih bojah obladao i na sprejem vere krščanske prisilo. Avarce je pa sploh na nikoj spravo.
Ali on se je ne samo z orožjom vojuvao za matercerkev, nego piiš-pekije, samostane i šole je nastavo, po šterih se je vera krščanska preci razšerila.
Po smrti Velikoga Karola so se sinovje njegovi neprestanoma njev-kali, dokeč so kralestvo svojega oče na troje ne razdelili: na Fran-cuški, Nemški i Talianski orsag.
Rimsko casarsko čest so si nemški vladarje obdržali. V tom motnom časi je maticerkev tiidi dosta mogla trpeti ar so casarje svoje dužnosti ne spunjavali i neod-visnost rimskoga stolca ne ob-ranili.
18. §. Kepotrganje i izhodno raz* kolništvo.
Carigradski piišpecje so nevoš-čeno gledali, kak se čest i svecka zmožnnnost rimskih papov povžk-šava. Z pomočjov izhodnih casarov so se šteli od oblasti rimskih pa-pov odtrgati, naj bi na Izhodnom najvišišo cerkveno čest oni nosili. Eto nagnenje je po časi cerkveno razkolništvo prineslo.
Razkolništvo je grčko kejpotrgan-je pripravilo. V začčtki VIII. stotine je najmre Izaurski III. Leo casar na to misel prišeo, ka je kepom, po-dobam svetim skazano poštenje bolvanstvo. Močno je zapovedao, ka svete podobe morejo zapraviti, što de pa je poštuvao, naj bode pokaštigani kak bolvanomolec.Krva-vo preganjanje je nastalo, v šte-rom je vnogo redovnikov svoje živlenje pogiibilo. Vnogi so v Rim odbežali i pri papi so iskali ob-rambo proti casarovim nespamet-nim čemeram. Papa so zobstom oznanjuvali, ka je maticerkev svčte kepe vsigdar poštlivala. Bojna proti kepam i njuvim častilcom je od sto let duže trpela, dokeč jo je pravi navuk materecerkvi ne ob-ladao.                                -               ....¦¦:.
Prvo istinsko, či ravno kratko razkoiništvo med Izhodom i Zaho-dom se je v XI. stotini pripetilo. Te je najmre neki mladi razviiz-dani casar III. Mihal sedo na troni, na mesto koga je vse stric njegov Bardas ravnao. Sv. Ignac, cari-gradski patriarka je po večkratnom
— 38
opominanji Bardasovo razviizdanost duže gledati ne mogeo, zato njemi je prepovedao sv. prečiščavanje. Na to se on razsrdivši je po mladom casari ztirati dao Ignaca z piišpe-kove česti; na njegovo mesto je pa dao odebrati Fociusa, svoj rod, za patriarko, šteri je vučeni, ali na hiido nagnjeni človek bio.
I. Mikloš papa je pregnanoga Ig-naca v piišpekovo čest nazajposado, na Fociusa je pa cerkveno kaštigo naložo. Ali gizdav Focius viipajoči se v casarskoj pomoči, je vsako-jačke krivice metao na oči rimskoj cerkvi: med drugimi ka je vere-ispoved skvarila i od Diiha sv. to vči, ka on od Sina tiidi shaja, ka v soboto tiidi post predpišiije.
Med tem je Bardas mro i na mesto III. Mihala je novi casar stopo na tron, šteri je Fociusa odovrgeo, Ignaca pa v čest nazajpostavo. I tak se je v Konštantinopel vkupzazva-nom občinskom spravišči jedinstvo med dvojov cerkevjov nazajposta-vilo (869.)
Ali že ednok zbuntano jedinstvo je ne bilo stalno, za dve stotini sledi se je novo razkolništvo pri-petilo. V tom časi je Cerularius Mi-hal, eden gizdav i prosti človek bio carigradski patriarka. On je ponovo vse Fociusove tožbe proti rimskoj cerkvi i ešče nove krivice podme-tavao, ka rimski krščenicje v posti ne spevajo Alleluje, ka pri Olt. Svestvi presni kriih rabijo. Papovi poslanicje so v Carigrad prišli, naj bi jedinstvo nazajpostavijo, ali Ce-rulacius IVlihal se je z   njimi   nanč
v guč ne piisto, na štero so posla-nicje njega z cerkvi izobčili (1056. leta). Z tem je razkolništvo popolno gratalo. Konštantinopelski patriarki so se z pod oblasti rimskoga papo vopotegnoli, ino so se pod gospo-darstvo svojih casarov podali.
Grčko izhodne cerkvi verniki so se po tom od prave Matere-cerkvi odtrgnoii. Sledi v 1439. leti na florencskom spravišči so ništerni narodje z njih palig nazajstopili^ Eti se za grko-katholičance imenu-jejo. Takši so na vogrskom Rut-henje i eden del Rumunov. Šteri so pa odtrgnjeni ostanoli, oni so grki nezjedinjeni ali pravoslavni. Takši so Rusi, Srbi i Grki.
19.  §.   Vrelosti   i  pobožnost  cer* kvena opadne.
V začetki srednjega krščanskoga veka je stališ matercerkvi žalosten bio.
Naslednicje Velikoga Karola, francuški i nemški kralovje gda so se med sebom njevkali, gda pa proti svojim zmožnin gospodarom se vojuvali i rimski stolec je tak rezi pomoči i obrambe ostao. Pa-pov tron je v tom časi pod oblast rimskih veli/kašov prešo, šteri so poleg svoje vole na njega svojega človeka posadili. Tak se je zgo-dilo, ka so v tom časi nevredni v Petrovom stolci sedeli. ]).
r) Hiido vozmišlena laž je, ka bi v tom časi za IV. Leo papom edna Johanna imeniivana žen? ska sedela na Petrovom stolci. x\r je očivestno posvedočeno, ka je za IV. Leonom včasi III. Bene* dek papa kraltivao. Vse to so nepriatelje matere* cerkvi  zmislili, nai bi papovo čest v špot postavili.
— 39 —
Ali nastanole so tiidi načiše ne-vole v matercerkvi. Vladarje so v tom časi z bogatim imanjom obda-riivali piišpekije i kloštre. Ali z ed-nim so tiidi skrb nosili na to, naj svojega človeka v to čest posta-vijo. Zato so si vsigdar z vekšov močjov legli na odeberanje, dokeč so odebčranje višnjih pasterov ne zbrisali ino so je ne sami imenu-vali. Zviintoga se je ečše ona na-vada razširila, ka so vladarje o.d sebe imeniivanim pušpekom imanje sami z pastirskov palicov i z prsta-nom, kak z znamenjon pušpekove česti, prekdali, štero delo se po deačkom jeziki investitura imenuje. Po tom se je tak vidilo, kak da bi piišpecje ešče svojo diihovno ob-iast od krala vdablali.
Znajšli so se parovni vladarje, šteri so piišpekije i driige cerkvene česti v pogodbo piistili, tak ka so si na visoko letajoči ludje z penezmi lehko pušpekijo kiipili. Tomi grehi ime je simonia.
V takših okolnostah so na cer-kvene česti nevredni prišli, obna-šanje popov se je skvarilo i popov-ska ženitev notrivkradnola. Velika Falinga je to bila. Ar od apoštol-skoga časa so se popevje po zgledi Jezušovom i apoštolov ledično živeli. Gda so v IV. stotini ništerni to prepoved prestopili, maticerkev je znova popom devištvo predpisala. Maticerkev i krščanski vernicje so vsigdar to želeli, naj njuvi popevje nezakonsko živejo i naj nikša driiga skrb ne tehži one, šteri se morejo za zveličanje dtiš skrbeti.       ...   .,  ...
20. §. VII. Sv. Gregor papa.
Boža previdnost je ne dopiistila, ka bi se maticerkev v teh naraš-čenih grehah zalejala. V tom vre-meni je eden bistroga razuma i navdiišenoga srca človek stopo na papov tron, šteri je močno začao trebiti vso hiidobo. Ete papa je bio VII. Gregor.
Prle se za Hildebranda zvao i nekoga siromaškoga tesača sin je on bio. V mladosti je stopo v rLd sv. Benedika i prednjek je postao v clugnyskom kloštri, šteri je gla-soviten bio za volo ostre pobož-nosti svojih redovnikov. Močno se je on žalostio nad žalostnim sta-lišom krščanstva, v Rim se je od-selo i kak papov svetovalec je šteo nevole vračiti. Po smrti II. Šandora je rimsko ludstvo njega odebralo za namestnika sv. Petra (1073. Ieta). Z teškim srcom je sprejeo to čest, ar je naprejvido, ka de po tom njegovo živlenje nepretrgano v stis-kah i vojiivanji teklo.
Obprvim je diihovnike šteo po-bolšati. Ponovo je popovsko devištvo i zapovedao je vernikom, naj ožen-jenih popov meše ne posliišajo, z njuvih rok svestva ne primajo. Za tem je dao zapoved, ka či što po tom sebi pušpekijo z penezmi kiipi, ali pa po investituri gorivzeme, on svojo čest zgubi; vladara, pa šteri po takšoj priliki da cerkveno imanje, z cerkvi izobči.       •
Teško je bilo ete zapovedi vze-povsedi vpelati, ali najžmetnejše je to bilo na Nemškom. V tom orsagi
— 40
je te IV. Heinrich kraliivao, šteri je razvuzdani človek bio i z cerkve-nim imanjom tržo. Ete kral je z nemškimi pušpeki papi protistao. Vu Worms varaš je cerkveno spra-višče vkiipzezvao i tam je VII. Gregor papo z česti spravo. Na to je papa krala izobčo z cerkvi, podložnike njegove je od pokorne prisege od-
šanje obliibo, papa ga  je   od   cer-kvene kaštige odvezao.
Ali IV. Henrik je svojo reč ne zdržao. Papa so ga zato znova izob-čili, nemški vladarje so pa švab-skoga Rudolfa za krala postavili. Ali Henrik je obladao Rudolfa i šo je z svojov vojskov v Rim, naj bi papo   pokaštigao.   Tri   leta   je   že
Cerkvena umetnost. Milanska stolna cerkev.
vezao i prepovedao, ka bi što več njega za krala meo.
Veliko je bilo to delo, ali liid-stvo je z papom držalo. IV. Henrik je to dobro znao, zato se je ponizo i z papom pomiro, naj bi svojo kralesko korono obdržao. Napoto se je tak v trdoj zimi v Italio. Z papom se je srečao v Kanossa gradi, gde da bi tri dni pokoro čineči   odpuščenje   proso   i   pobol-
trpela bojna, gda je papo norman-ski kral odslobodo. VII. Gregor je po tom v Salerno odhajao, gde je 1085. leta mro. Slednje njegove reči so ete bile: »Liibo sem pra-vico, odorjavao hiidobo, zato mer-jem v pregnanstvi«.
Ali njegovo delo je li ne bilo zobstonsko, či ravno je on toga sad ne doživo. Naslednicje njegovi so   se   nadale   vojiivali   proti   tem
-4i-      ¦-                                            •         ;^
falingam i dugo vojiivanje se  je  v    križarska   vojska    na   Svetozemlo.
wormskoj pogodbi dokončalo 1122.    Gda so ob prvim varali Jeružalem,
leta. Poleg te so piišpeke kanonicje    dolpokleknovši jokali so se i zemlo
sjobodno odebrali, i po   odeberanji    kiišiivali. Za tem so varas  obseli i
se kral imanje po prekdavanji pas-    zavzeli   1095.   jul.   15.   Od   veselja
terske palice dao pušpeki.   To po-    so svojega vojvodo   za  jeružalem-
godbo je za edno   leto   sledi   late-    skoga krala voskričali. Ali  ponizen
ransko I. spravišče potrdilo.                junak je ne šteo   gorivzeti   korono.
»Neščem zlato   korono   nositi  tam,
21. §. Križarske  vojske  i viteški   §de    Je    ^veličitel   trnavo   korono
,i                              noso« veli on, ino   se   je samo za
l.v                  '                             branitela svetezemle imeniivao.
Pobožni krščenicje so vsigdar že-         Ali krščenicje so ne bili zadosta
leli   viditi   zemlo,   gde   je   Zveličar    močni   ka   bi   Jeružalem   i   Sveto-
živo, pohajati mesta, štera je on z    zemlo obdržali, či ravno  so  v   te-
svojim živlenjom i trplenjom posve-    čaji   dvesto   let   krščanski  kralovje
to. Že v   prvih   stotinah   so   vnogi    šestkrat pelali križarske   vojske na
romali na Svetozemlo, celo pa dosta    Svetozemlo.   Palestina  je   v rokah
romarov   je   ta   prišlo,   gda   je  sv.    mohamedanskih    Torkov   ostala   i
Jelčna zozidala cerkev   sv.   groba.    on» nJ° ladajo dendenešnji.
Ali po časi se je na Svetojzemli         I či   ravno   so   križarske bojne
velika   sprememba   zgodila.   Maho-    svoj cil ne dosegnole, ar je Sveta-
medanski Arabci   i Torki so preu-    zemla nadale v torskoj   oblasti os-
zeli   sveta   mesta.   Oni   so krščan-    tala,   li   so   bliže   prinesle   narode
ske romare vmarjali, i sveta mesta    Izhoda   z   Zahodom, po   šterom   je
oskrunoli. Nazajpridoči  romarje   so    tržtvo,   rokodelstvo   začalo cvesti i
se ne znali zadosta tožiti. Celo pa    znanstvo se ražirjavati. Vogrsko je
eden francuški redovnik   (amienški    pa posebno te hasek melo z križar-
Peter) je z svojimi tožbami ves celo    ske bojne, ka so Torke na več sto
Europo   zdramo.   Na  to  je papa v    let   gorizadržale   križarske vojske i
Klermont     spravišče     vkupzezvao    so se sledi siinoli   na našo   domo-
(1095.) i je oproso   krščanske   ver-    vino.                                             v
nike,   naj   z   orožjom   Svetozemlo         Med križarskimi bojnami  so se
odslobodijo.   Narodje   so   z ednim    nastavili   vitežki   redi.   V stoletnih
grlom kričali: »Boža vola je   to«! i    bojnah,    štere    so   za   Svčtozemlo
navdiišeni so se   v   orožje   oblekli.    trpele, so se ništerni pobožni   mo-
Na svojo obleko so križno znamenje    žacje na to misel   pobiidili,   ka do
zašili, zato so je za   križarske   vo-    se   v   celom  svojem   živlenji proti
jake zvali. Za   vojvodo   so   s\   Bo-    neprijatelom   vere   vojuvali.   K   re-
uilon Godofreda odebrali.                   dovnikom spodobno oni   so tiidi v
Po velikih trudah je prišla prva    samostan stopili, v devištvi živeli i
*¦/''-              '                                                  — 42 —                                    '      .
svojim naprejpostavlenim pokornost    kom je 20 let trpelo, dokeč   so   to
oblubili. Delo njuvo je pa bilo: bo-    krivoverstvo   zadavili i red   nazaj-
gamoliti, proti nevernikom se vojii-    postavili.
vati i betežnikom dvoriti.                         Naj   bi   zata   krvavim   bojnam
Troji   irnenitejši   viteški   red  je    protiprišla i krivoverstvo že v   kli-
bio: Johanitje, šteri so se od   svo-    cah zadavila, je maticerkev na IV.
jega patrona, sv.   Janoša  tak  ime-    lateranskom    spravišči   1215.    leta
nuvali, obleč njuv je bio čaren plašč    inkvizicio    (sodnijo)    goripostavila.
z belim križom; templarje, šteri so    Eto je v tom stalo, ka gda so puš-
prvo   redovno   hižo   meli na mesti    pecje zvedli, ka se v šteroj   občini
Šalamonove   cerkvi,   obleč njuv je    krivoverstvo širi, te so ali sami, ali
bio beli plašč z erdečim   križom, i    pa   po   svojem   poslaniki   obiskali
nemški viteški red, šteroga   kotrige    one, šteri   krive   navuke   širijo,  za
so Nemči   bili,   redovna   obleka je    tem   so  je  začali   od   krivoverstva
bila beli plašč z čarnim  križom. V    dolzgučati; i či so to včiniti ne šteli,
našoj domovini so najbole  johaniti    te so je pod cerkveno kaštigo vrgli
bili razšerjeni.                                      i či so  ešče   tak  ne   odstopili,   po
tečajj ednoga leta so je   kak  trdo-
22.   §.   Krivoverci  toga   časa. In,    korne   krivovernike   prekdali  svec-
i    ....                            koj oblasti, naj  bi   je   poleg   svoje
^ '                         pravde    pokaštigala.    Onoga    časa
Med vnogimi cerkvenimi  nevo-    svecka pravda je   pa krivovernike
lami je v   tom   časi ešče edno kri-    na grmade sodila (na ogenj).
~ voverstvo   nastanolo.   Za katharce          Sledi  so   pazko   na   krivoverce
so sebe oni krivoverci zvali, ali po    zaviipali   na   dominikanske   redov-
drugih   krajenah  je   nje ludstvo za    nike. Diminikanci so meli v svojih
albigence, valdence, bogomiice, pa-    rokah   španjolsko   inkvizicio, štero
tarene imeniivalo.   To   so   včili, ka    sta Ferdinand i Izabella španjolskiva
sta dva  Boga,  eden  dober,   ov  pa    krala   vpelala   na   obiskanje   onih,
hiidi.   Dober   Bog  je   stvoro   diišo,    šteri na vlado  gledoč  nevarne   na-
hiidi pa telo. Hižni zakon pa imanje    vuke širijo   1481.   leta.   Nepriatelje
je greh, sebe skončati je pa dobro    katholičanske    vere    tak    zobstom
delo. Pokornost, vojaščino i dačo so    matecerkvi na oči mečejo   španjol-
pa sveckoj oblasti odpovedali.           sko   inkvicicijo,   ar- je   to   ne bilo
To   krivoverstvo    je   pogibelno    samo   cerkveno   nastavlenje, ^nego
bilo ne samo za matercerkev, nego    hišpanskih kralov šker proti   Žido-
i za svecko oblast, ar je z  svojim    vom   i   Mohamedancom,   naj   bi si
navukom gibalo one stebre, na šte-    tak   močno   vkupdržeče    kralestvo
rih leži svecka moč. Svecka vlada.   napravili.
tak i maticerkev  sta   se   združeno          Neprijatelje materecerkvi ostročo
' protipostavile. V  južnom   Francuš-    i sigurnost   toga   sodbenoga  stolca
__ 43 __
(inkvizicio) samo hudo šalijo, i ra-    III.   Šandori   je   novoga   papo dao
čun na smrt osodnjenih   tudi   nez-    odebrati. Na slednje je kliga i voj-
merno povčkšajo. Pa je maticerkev     ska vkiipzdruženih lombardskih va-
ravno   po   inkvizicii   zadržala   one    rašov   preobladala   casarsko   moč,
velike krvave boje, šteri bi zastalno    gda   je   v   Venezii   z   papom   mir
vovdarili, či bi se na svecko vlado    skleno.
nevarna krivoverstva bole razširila.         VI. Henrik, naslednik  njegov  v
Z tem ka je maticerkev odkrite kri-    casarstvi, je herbao očinsko visoko
vovernike prle nazaj na dobro pot    letajočo gizdozt i šteo je papi sici-
spravlala i edno leto pod cerkvenov    liansko držanje vkrajvzeti, ali to se
kaštigov   držala,   je   to   dosegnola,    je njemi ne posrečilo.
ka je malo ludi trbelo prekdati na          Med   tem   je   na  papov   stolec
ostro svecko sodnijo. Falinge so se    \\i Innocent stopo. Eden z teh naj-
toti zgodile, kak  pri   vsakšem člo-    vekših papov je   on   bio,   pod šte-
večem   nastavlenji,   ali   to   se   sla-    rim se je tak maticerkev  kak  pa-
bosti    človečoj   i   ne    matercerkvi    p0Va   oblast   najlepše   zvisila.   Ete
more pripisati.                                     pobožno   živoči   i   globoko   vučeni
papa je svojo oblast i ugled na ha-
23. §. Papa i hohenštaufski casarje.    sek    krščanskoga    ludstva    obrno.
Grobovolne i hotlive vladarje je za-
V XII.   stoletji   je   na nemškom    virao, svajiivajoče pa mirio. Tak na
troni   hohenštaufska   korenika   se-    Vogerskom je tudi mirovnost spra-
dela.   Eta   kraleska   hiža   je   edno    vo med Imre kralom i Andraš voj-
veliko kralestvo   štela   pod   svojov    vodom.
rokov   nastaviti.    Tomi    nakanenji         m. Innocent   je bio VI. Henrika
najprotivnejši je   bio  papov stolec,    sinovi, II. Fridrichi tutor i on ga je
zato so se dvesto leti casarje proti    tudi pomogao v casarski  tron.   Ali
njemi vojuvali.                                     \i Fridrich je ne bio zahvalen proti
I.   Barbarossa   Fridrih   je   začao    papovomi stolci.   Bistroga   razuma,
bojno proti matercerkvi. Slobodnost    ali   neveren,   razviizdani   casar  je
materecerkvi   je   z   nogami   tlačo,    bio. Od njega so dosta mogli trpeti
wormsko pogodbo   za   nikoj   meo;    naslednicje III. Innocenta. Porobo je
vojsko je poslao v lombardske va-    cerkvena imanja, piišpeke pa, šteri
raše, šteri so k papi verni   ostali i    so se njemi ne vidli, je ztirao, lom-
vdaro  je   na   cerkveno vladarstvo.    bardsko držanje požgao. Večkrat je
III. Šandor papa, šteri so  prisiljeni    mir   skleno   z   papom   i   križarsko
bili v beg se datf i v francuški or-    vojsko obečao, ali reč svojo je nig-
sag odbežati, so ga z   cerkvi  izob-    dar ne zdržao.   Za   volo  njegovoga
čili.   Fridrich   je   na   to   z vojskov    grobijanstva se je mogeo IV.  Inno
znova vdro na lombardsko držanje.    cent   papa   na   francuškc)   odseliti.
Milano je do zemle razriišo i proti    Papa   je   na   to   v   Lyoni občinsko
— 44 —
cerkveno spravišče dao vkiipzezvati, štero je II. Fridricha z cerkvi izob-čilo. Nemški vladarje so za tem driigoga casara sebi odebrali, II. Fridrich-je pa 1250. leta od vseh odstavleni mro.
Za ništerno leto je hohenštauf-ska korenika sploh iz vmrla. Nem-ški vladarje so te Habšburgskoga Rudolfa za casara postavili. Z njim se je dvestoletna svaja nemških casarov z papovim stolcom dokon-čala.
24. §. Papovje v  Avignoni i  za* hodno cerkveno razkolništvo.
Bojna nemških casarov proti pa-povomi stolci se je z zmagov ma-terecerkvi dokončala. Ali komaj je henjala ta bojna, že so francuški kralovje šteli svojoj oblasti podvržti papov stolec. VIII. Bonifac se je ečše močno vojiivao za slobodnost materecerkvi proti Lepomi Filipi? francuškomi krali, ali smrt ga je prerano pokosila. Pod njegovin na-slednikon je pa Lepi Filip že takšo moč meo, ka so kardinalje ednoga francuškoga piišpeka za papo pos-tavili, šteri se je za V. Klementa zvao. Ete papa je na želo francuš-koga krala papovo glavno mesto z Rima v Južno-francuškom ležeči Avignon preselo 1305. leta.
Na veliko škodo je bilo to ma-tercerkvi, ar je papa sploh pod ob-lastjov francuškoga krala stao i njemi sliižo. Tak ria prošnjo Lepoga Filipa je na vienneiskom spravišči zbrisao   templarski    viteški   red    i
njuvo bogato imanje sebi zagreno. Bllizi 70 let je papov stolec bio v Avignoni; v tom vremeni so v Rimi smetlinge i revolucije bile, liidstvo je siromaško gratalo, v cerkvah je trava rasla. Papa je svoje dohodke ne dobo, zato je prisiljeni bio zviin-redne dače na vernike i duhovnike nametavati.
XI. Gregor je 1376. leta papov stolec nazaj v Rim postavo. Z tem je henjalo žalostno avignonsko robstvo, ali začala se je driiga ne-vola, najmre zahodno razkolništvo. Po smrti XI. Gregora so najmre kar-dinalje ednoga rimlanca (VI. Urban) za papo odebrali. Na tp so fran-cuški kardinalje odišli z Rima, vo-litev so za neveljavno povedali i francuškoga zleženja VII. Klementa so za protipapo odebrali.
Tak je krščanstvo najednok dvo-jega papo melo. Edni narodje so VI. Urbani drugi pa VII. Klementi bili podložni. Naj bi to nevolo vgas-noli na dva strana raztrgnjeni kar-dinalje, so znova vkupstopili, obe-dvojega papo z česti djali i na pi-zajskon spravišči novoga papo ode-brali. Ali z tem se je smetlinga samo povekšala, ar sta prvo ode-branivi dvojiva papi razveljavila dokončanje pizajskoga spravišča i tak so zdaj trije papi bili. Žalostni čas je to bio na matercerkev gle-doč. Dtihovnicje i svecki velikašje so se navkiip triidili, naj bi te bo-lezne rane zvračili. Posebno Žig-mond nemški casar i vogrski kral se je dosta skrbo, naj cerkveno jedinstvo    nazajpostavi    Njemi    se
mamo zahvaliti, ka je 1414. leta v Konstanci občinsko spravišče drža-no, gde so vsi trije papi dolzahva-lili. Za tem so v osebi V. Martina novoga papo odebrali, komi se je celo krščanstvo podvrglo.
Razkolništvo se je z tem dokon-čalo, ali žaiostni. nasledki so se sledi kazali.
25. §. Krivoverstvo  Hus Janoša.
Na Konštanckom spravišči je maticerkev obsodila krivoverstvo Hus Janoša, štero se je v tom časi začalo širiti.
Hus Janoš se je na Češkom od kmetskih starišov narodo. Šole svoje je na prahškom vseučelišči zvršo. Sledi je tam professor postao, ali poleg toga je tiidi večkrat z pred-ganice včio. Od ništernih angleških pajdašov, šteri so z njim šole po-hajali, je spoznao krivoverstvo Wik-lifovo, oxfordskoga professora, štero je začao z predgance glasiti. Za toga volo so ga v Rim pozvali, ali on je to pozvanje ne bogao, zato ga je papa z cerkvi izobčo. Ali Hus je zato dale glaso svoje kri-voverstvo.
Včio je pa to, ka je Jezuš Kris-tuš svojoj matercerkvi ne dao vidno glavo; ka niti sveckomi, niti cer-kvenomi poglavari smo ne dužni podložni biti, či je on v smrtnom grehi. Nikši diihovnicje nesmejo z zemelskim imanjom ladati. Samo pravični slišijo v matercerkev. Vse se  na   sveti   slepo godi i ka je že
naprejdokončano što pride v pekel, pa što v nebesa.
Gda se konštancski zbor zišo, Hus Janoša so tiidi ta pozvali, naj bi se zagovarjao. Hus je ta prišeo, ali ka bi se svojemi krivoverstvi odpovedao, na to so ga ne mogli dobiti. Osodili so ga tak kak okor-noga krivoverca ino so ga prekdali sveckoj oblasti, štera ga je poleg pravde onoga vremena na grmadi dala zežgati.
Gda se je na Čehskom zazgla-silo, ka so Husa v ognji skončali, te so pod Ziška vojvodom veliko krvi prelejali i razrtišili kloštre i cerkve njegovi vernicje. Ešče so na vogrsko notrivdarili i samo te so se vtišali, gda so njim na bazelskom spra-višči dopustili, ka slobodno kelih rabijo pri prečiščavanji. Edna stran-ka njuva tak imeniivani taboritje so pa dale besneli, dokeč je Žig-mond kral ne  vkroto.
26. §. Moč  materecerkvi  na živ* lenje narodov v tom časi.
Vojniški i divji so blli narodje Eurepe Gothi, Germani i Slavi, gda so Kristušovo vero sprijeli i v ma-tercerkev stopili. Ali maticerkev je premenila te narode, obnašanje njuvo je vkrotila, z poganstva pri-nešene njuve šatringe je ztrebila i nje na" r^dno živlenje navčila.
Grobianski so bili v tom časi ljtidje i pesnička pravica je kralii-vala, šteri je močnejši bio, on je slabejšega ztirao z svojega imanja. Vsaki si je sam pravico iskao, kruta
osveta je vpelana navada bila. Proti    viizdane vladare, šteri so svoje pod-
tem navadam se je maticerkev dosta vojiivala i dosegnola je to, ka so narodje v   adventi   i   posti i
ložnike vmarjali. je maticerkev tiidi pokaštigala. Dvoja je bila ta kaš-tiga, cerkveno izobčenje (excommu-
vsaki tjeden   od   srede   večera  do    nitcatio) i cerkvena  prepoved   (in-
pridočega   pondelka   za  volo Kris-
tušovih  mok z orožjom   ne   šli   na
edendrugoga. To je mir boži (treuga
Dei) bio. Kruto osveto je   pa mati-
cerkev z tem polehšala, ka je  ob-
rambo dala preg-
r.anim. To je v tom
stalo, ka či je što
v    naglih    čeme-
rah    liidomorstvo
včino,   onoga    je
ne  bilo   siobodno
moriti,    či   se   je
skrio v kakšo cer-
kev ali pa  v  sa-
imostan.
Proti dvoboji i božim sodbam (ordalia) je tudi maticerkev svojo reč zdignola. Poleg te poganske na-vade je sam Bog pozvani bio, naj bi svedočo po-legpravice pokak-
šoj čiidi. Obtoženi je na priliko po    visna,   slobodna žerjavom železi mogeo hoditi, ali pa    oblast zmožnih gospodarov
Tišinska gotiska cerkev.
terdictum). Grešne i nepokorne vla-dare je izobčila, dokeč je ta kaš-tiga trpela, kral je ne smeo v cer-kev stopiti, k svestvam prihajati i nikomi je ne bilo slobodno z njim si pogovarjati. Či je ta kaštiga svoj cil ne dosegnola. te je papa na on varaš, ali pa or-sag, v šterom se je kral zdržavao, cer-kveno prepoved naložo, to je cer-kvi so se zaprle, zvonovje so one-mili, boža sliižba se ne obdržavala, hižni zakon so na pokopališ-čah skenjavali. Eta cerkvena kaštiga je vsigdar ztrla okorne vladare.
Gdakoli je tak maticerkev  neod-bila,   zaverala   je pod-
roko v vrelo vodo namočiti i či se    ložnike obranila, gda so pa njo zve-njemi   je   nikaj   ne   zgodilo,   te   je    zali i v sliižbo vrgli, te   se  je   tak
svojo nedužnost posvedočo.
Maticerkev je svojo moč ešče proti najzmočnejšim kralom i vla-darom pokazala. Kralovje so od papo prosili korono   i   od   cerkvenih re-
popovstvo, kak liidstvo razvtizdalo.
27. §. Sv. Dominik  i  sv.   Ferenc.
Od globoke pobožnosti toga časa
dovnikov so se dali koronati. Raz-    svedočijo cveteče redovne hiže. Pri
Benediktincah so prvejšo pobožnost nazajpostavili i zvuntoga vnogi drugi redovnicje so se naplodili. Med etimi najglasnovitejši je bio red sv. Dominika i sv. Franciška (domini-kanci, franciškanci).
Sv. Dominik se je na Španyol-skom   narodo.   Dobro   vučeni   pop, glasoviten   predgar, pobožno živoči i smilenoga srca človek je  bio. Pri nekoj   priliki   je   sprevodo svojega piišpeka   v   Jiižno-francuško.   Gda je tam opazo kak veliko spako so napravili med krščanskim ludstvom krivoverni Albigenci, oblubo   je ka vse   svoje   živlenje   na   povrnenje krivoverstva i  včenje   krščanskoga liidstva posveti. Gda so pa   krivo-verci posebno proti   velikomi   cer-kvenomi imanji gučali, bos,   v   se-rino oblečeni je šo med nje   pravo vero predgat.
Sv. Ferenc z Assisi imeniivane občine je ednoga bogatoga trgovca sin bio. Vesčli ali poleg toga pobo-žen mladenec. Tak daroviten je bio proti siromakom, ka je vse svoje prihranjene peneze med nje raz-¦delo. Za toga volo ga je oča vo-zapro z dela. Ali Ferenc je na to veselo eta pravo: »Zdaj že dostojno lehko pravim: Oča naš, ki si v nebesah«. Gda bi pa ednok v cer-kvi te evangelimske reči čiio: »Ne mejte ni zlata, ni srebra, niti pei-nez v mošnjah, niti turbe na poti, niti palice, glasno je gorskričao: »to je, ka jaz iščem«; i na celo svoje živlenje se je na siromaštvo dolzavezao i driige tiidi na siro-maštvo pozavao. V   erjavo   opravo
siromakov se obleko, štero je z pojasom okoli teia zvezao i tak je okoli hodo med liidstvom pokoro predgajoč.
V tom časi je tak med cerkve-
nimi kak med sveckimi liidmi pože-
livost   kraliivala   za   bogastvo.   Sv.
Franciška vzgled i genlive   reči so
ludstvi do srca segnole: vnogi, tak
svecki   kak   cerkveni   so se njemi
pridriižili i ga v siromaštvi nasledu-
vali. Sv.   Ferenc   je   za  svoje   na-
sleduvalce lepo vodilo spisao, i tak
je nastavo franciškanski red. Sledi
je za ženskin spol tudi redovništvo
nastavo i   poskrbo   se   je   ešče   za
one, šteri med svetom ostanovši v
samostan ne stopijo. To so tretjered-
nicke sv. Franciška.
Franciškani i dominikanci se v tom ločijo od benediktincov ka do-keč eti samo svojim kotrigam pre-podavajo kakše imanje meti, i samo kloštri majo skiipno imanje, tečas franciškanje i dominikanci nanč-skiipno imanja nemajo, nego z kol-divanja morejo živeti. Obadva reda sta se hitro razširila v Europi i vnogo vučenih i pobožnih svetni-kov se je z njih narajalo.
28.   §.   Maticerkev   širitelica   zna* nosti i umetnosti.
V srednjem veki je maticerkev sama i jedino znanosti nadajala. Čteti i pisati so skoro samo cer-kveni Iiidje znali. Poleg vsakoga kaptoma i samostana je tiidi šola bila, gde se je na diihovništvo priprav-lajoča   mladezen   včila,   ali   svecki
mladenci so tiidi slobodno pohajali    kakše   so   na  Vogrskem   pečujska,
te šole. V XIII. stoletji so se nasta-    jaakova,    sobočka    cerkev.    Z    te
vile one visoke šole, štere  za vse-    sloge so za tem preišli na gothiski
učelišče imenujemo. Nje so cerkveni    z vnogimi maliml tormami i okrožno
možacje   nastavili,   papovje   so  pa    spičastimi oknami, kakša je kiiseč-
*   tak vučitelom kak vučenikom nju-    ka,  budinska   Majkešova i tišinska
vim posebne   pravice  (privilegium)    cerkev.
dali. Glasovito je bilo pariško i bo-         Keparstvo i podobarstvo   se   je
logiansko   vseučelišče,   kam   so od    tudi   v   rokah matercerkvi zmoglo,
vseh krajin vkupprišli včenja žedni    ar je ona, kepe i podobe   na olep-
mladenci. Na Vogrskom  so   v   Pe-    šanje cerkvi hiže bože potrebiivala.
čtihi, v Budini i v Požoni bile takše    V tom deli so se   pa   vsigdar  naj-
visoke šole.                                          lepše   tudi    redovnicje    odlikovali,
'¦•    Med znanstvom najbole je cvelo    štere so papovje zmožno podpirali. bogoslovje (theologia), v šterom naj-
glasnoviteši je bio sv.  Tomaš aqu-     29.   §.   Začetek^ krščanstva   na
inski.                                                                        Vogrskom.
V    slednjih   stotinah   srednjega
veka so   začali   brojati   knige   grč-          V slednjih letah IX.   stotine   so
kih   i   rimskih   pisatelov,   štere   so    se priselili   Vogri   pod   Arpad   voj-
kak rokopisi v   klošterskih   knižni-    vodom v to zdajšnjo   domovino. Z
cah bile obvarvane. Ali z teh knig    vekšina Slovenci so na tom  mesti
so se z poganskim dtihom napunili,    te prebivali.   Oni   so   že   krščanje
šteri je škodlivi bio pobožnomi ču-    bili, ar sta nje sv. Cirill i Metod na
tenji: v znanost se je nevernost, v    krščansko vero pripelala.   Vogri pa
umetnost   pa   posvetnost    vrinola.    obladavši   nje   so   od   njih   naj   ob
Te čas je v   znanosti   i   umetnosti    prvim spoznali krščansko vero.
renesanski (novorojstvo) zvani.                Bojnoluben   i   poganski   je   bio
V   srednjem   veki   je   zidarstvo    vogrski   narod.   V svojih roparskih -¦' tudi   maticerkev   v   svojih    rokah    bojnah so sprehodili vnoge krščan-
držala.   Vnoge   cerkvi,   štere   so   z    ske orsage v Europi i   odnet   so z
toga časa goriostale, nam oznanjii-    sebom kinče i vnogo  zaroblenikov
jejo pobožnost i darovitost njegovo.    prinesli. Med temi zaroblenikmi so
V začetki kriščanstva, za časa pre-    se znajšli   tudi   krščanski   popevje,
ganjanja so krščeniki ne mogli ešče    šteri   so   svojo   vero    glasili    med
veliko   skrb  meti   na   mesta   bože    Vogri.
službe. Ali kak preganjanje minolo,         Ali bojne so na veke ne mogle
krasne cerkve tak imenuvane bazi-    trpeti.    Krščanski    narodje    so   se
like so zidali.                                       vkiipzdružili i Vogre močno pobili.
x    ¦   Sledi so pa v   romanskoj   slogi    Gda   je   sledi   njuv   vladar  Geyza
cerkvi zidali z   okrožnimi   oknami,    postao, on je prevido, ka na sredini
— 49 -
Europe vogrski narod de samo tak duže živo, či on tudi krščanski postane. Gda je z I. Otto nemško-rimskim casarom (973. leta) mir skleno, te je z veseljom dopusto, ka bi missionarje prišli v njegov orsag. Vnožino vereglasitelov se je te priselilo z nemškoga z českoga z talianskoga v našo domovino, naj bi poganske Vogre na krščanstvo pripelali. Pilgrim, sv. Wolfgang, sv. Bruno i sv. Adalbert praški piišpek so bili glasovitejši.
Ceyza vojvoda je tiidi krščan-sko žensko vzeo sebi za tivarišico i z celov svojov hižov se je dao okrstiti. Vajk imeniivani sin njegov je Števana ime dobo. Po njegovom zgledi so se vnogi dali okrstiti, ali v obnašanji so vnogi tiidi poganje ostanoli. Sam Geyza vojvoda, či ravno je krščenik bio, je poganskim bogam daritve prikažlivao. Gda ga je na to piišpek pokarao, te odgo-vor je dao, ka je on zadosta bogat i lehko obedvema bogoma daruje. Čisto krščanstvo se je samo v pri-dočem odvetki skazalo, šteri se ježe v krščanskoj veri odgojo. Zato pra-vimo, ka je vogrski orsag ne Geyza, nego njegov naslednik 1. sv. Števan na krščanstvo pripelao.
30. §. Sv. Stevan.
Po nagloj smrti Geyza vojvode, štera se je 997. leta pripetila, je za njim sin njegov I. Števan stopo na vogrski tron.
22 let je star bio, gda je rav-nanje   orsaga   prejkvzeo. Oster, ali
proti siromakan milostiven kral je on bio. Kak pravi krščenik v vsem svojem djanji i obnašanji se je držao k evangeliumskim zapovedam i želo je to tiidi od svojih podlož-nikov. Ne je samo na jeziki noso krščansko vero, nego skrb je meo, naj bi vogrski narod tekaj zdržao krščanske navade i pravde.
Cil njegovoga živlenja je to bio, naj bi se krščanstvo okorenilo v njegovom orsagi. Zato je od vseh krajov vrele redovnike pozvo v orsag, naj bi oni z rečjov i z pčl-dov včili Kristušovo vero. Naj bi pa vereglasitelov triidi ležejši i stalnejši bili: 10 piišpekij je nastavo v orsagi, vu Estergomi (Ostrogoni) pa nadpiišpeka (ersek) i zapovedao je, ka bi 10 občin vkupstopivše farno cerkev gorizozidale.
Med Vogri ]e ešče vnožino liid-stva bilo, šteri so k starinskomi poganstvi vlekli, oni so z Kupa voj-vodom proti Števani se postavili. Ali Števan je nje obladao i na spo-men te zmage je na Pannonskom bregi benediktinski klošter nastavo.
Na sprotoletje 1001 leta je v Rim k II. Silvester papi poslanike odposlao proseč, naj bi njegova cerkvena nastavlenja potrdili i njemi kralesko korono dali. Gda je papa od Astrik apata čiio sv. Šte-vana vrelost, veselo je zamerkao: »Mene za apoštolskoga imenujejo, ali on je istinsko apoštol, šteri je tak veliki narod pripelao k Kris-tuši«. II. Silvester je cerkveno de-lovanje sv. Števana potrdo i ne njemi je samo kralesko korono pos-
4
— MT —
lao, nego oblast njemi je dao dvoj-nati apoštolski križ pred sebom no-siti, kak papovi poslanicke. Odnet shaja »apoštolski« naslov vogrskih 1 kralov, šteroga je za časa Ma-rie Terezie XIII. Klement znova potrdo.
Z papovov   koronov   se   je   sv.
- Števan   z   svojov   ženov Gizellov,
bavarskoga krala hčerjov ono   leto
augustuša 15. vu Estergomi dao ko-
ronati.
Za tem se je ešče bole skrbo, : naj bi se krščanstvo v njegovom orsagi vkorenilo. Lepe cerkve je zidao, kloštre nastavlao i z boga-tim imanjom piišpekije obdariivao. V Rimi i Jeružalemi je za Vogre romarske hiže nastavo.
Veliko veselje je meo v svojem
.sini, Imre (Mirko)   vojvodi,   ali ete
lepi i čisti cvet, očinsko viipanje je
povehnolo prle, kak bi sv.   Števan
mro.
1038. leta je skončao sv. Števan svoje blagorodno živlenje. Maticer-kev ga je 1083. leta z sinom vrčd . med svece zračunala. Gda so pri toj priliki njegov grob goriodprli, telo njegovo so sprehnjeno najšli, ali desna roka njegova, z šterov je tak dosta dobra včino, je cela os-tala i ešče den denčšnji se v bii-dinskoj gradškoj cerkvi vsako leto na češčenje vopostavi.
31. §.  Krščanstvo   se   vkorni  na Vogrskom.
Samo po stnrti sv. Števan krala se je   pokazalo,   keliko   so   zgiibili
vogrski krščenicje z preranov smrt-jov sv. Imrija. Ešče vnogi so bili v orsagi, šteri so k poganstvi vlekli. Pod močnim ravnanjom sv. Števana so zatajili svoje skrite žele, ali kak je med Aba Šamuelom i Petrom svaja nastala, pod Vatha vojvod-stvom so se poreberili, krščenike nesmileno klali, njuve cerkvi rušili. Te je manterniško smrt pretrpo sv. Gerard čanadski piišpek.
Sv. Gerard je benediktinski re-dovnik bio. Na Sv^tozemlo je na-kano romati, gda ga je eden prija-tel nagučao, naj ide na vogrsko po-ganskomi narodi vero glasit. Sv. Števan je poliibo toga pobožnoga redovnika ino ga je zvolo za vuči-tela sini svojemi, sledi ga je pa v čanadsko piišpekijo posado. Z Sze-kesfehervara idoč ravno prek Dii-naja je šteo idti, naj bi z Polskoga domo prid.očega Andraš vojvodo pozdravo, gda so poreberni poganje na njega vdrli i na pol mrtvoga odvlekli na eden, po tom od njega imeniivani vršček i odnet so ga dol-stinoli.
V tom žalostno — motnom vre-meni so niki na tron Andraša, z Arpadove korenike, pozvali. Poganje so od Andraša želeli, naj bi pogan-stvo nazajpostavo. Andraš pa da ešče ne bi meo zadosta orožnate vojske, se je vozgučao, ali gda se je že zadosta močnoga čiito, z moč-nov rokov je začao red delati i pod smrtnov kaštigov je pogansko vero prepovedao.
Pod njegovim naslednikom I. Belom so poganje znova moč dobili
— M   —
i na szekesfehervarskom orsačkom spravišči so znova poganstvo na-zajprosili. Bela je od njih tri dni proso na premišlavanje, v šterih je skrivoma vkupzagreno svojo vojsko i pogane razplodo.
Krščanstvo se je v etoj domo-vini sploh pod Ladislav kralom vkorenilo. Sv. Ladislava je ne samo ludstvo lubilo, nego ešče Bog je po njem čiide čino. Z ostrov prav-dov je ešče ostanke poganstva ztre-bo, obrano je krščanstvo i svoj na-rod proti poganskim Kunom. Smrt njegovo je tri leta žaliivao vogrski narod, .maticerkev ga je pa med svece zračunala. Z Arpadove ko-renike med svece so ešče zraču-nani: sv. Ožebeta, hči II. Andraš krala, kak vzgled krščanske po-toplivosti i smilenosti, nadale hčeri IV. Bela kraia: bl. Margeta, domi-nikanska redovnica, bl. Jolanta i Kinga.
32. §, Papovje i Vogrsko.
Sv. Števan je od rimskoga papo proso kralesko korono. Z tem je zagotoviti šteo za Vogsko papovo pomoč i obrambo proti zmoznim nemškin i grčkim casarom. Zgo-dovine vogrskoga pa očivestno sve-dočijo, kak prav je čino naš prvi svčti kral ar so papovje vogrsko zemlo i neodvisnost večkrat ob-ranili.
Za časa Arpadove korenike so se kraleski vojvodi za tron večkrat svajiivali. Eto svajiivanje je nem-ške   casare   večkrat   nadignolo   na
to, ka bi Vogrsko pod svojo ob-last spravili. Ali to je zmožne bra-nitele dobilo v papah, šteri so sva-jiivajoče se vojvode pomirili i nem-škim casaram na znanje dali, ka Vogrsko pod njuvov obrambov stoji i ne sme od nikoga visiti.
Gdakoli so smetlinge nastanole v orsagi, papovje so odposlali svoje poslanike, naj bi red nazajposta-vili. Tak, gda so za časa slaboga II. Andraša izmaelitje giilili liidstvo i kral je ne viipao, ali pa ne šteo proti njim goristanoti, te se je papa gorivzeo kre liidstva.
Gda so za časa I. Kunskoga Ladi-slava njegovi liibleni poganski Kuni gospodarili v orsagi, papa je izobčo krala, i gda je to ne valalo, kri-žarsko vojsko je naznano proti Ku-nom.
Za časa tatarskoga poroblenja je IV. Bela kral toložbO i pomoč samo pri papi najšeo, šteri je na občinskom spravišči pozvao krščan-ske krale, naj se Vogrskomi na pomoč popaščijo.
Najlepše se je pa v torskih boj-nah skazalo, na keliko so papovje skrb nosili na Vogrsko. V etih stra-hovitnih bojnah so vsi kralovje Vogrsko odstavili, ali papovje so z penezmi i vojskov vogrski narod v etih tristoletnih bojnah pomagali. Proseč so prosili papovje europske krale, naj vkiipstopivši ide Vogrom na pomoč, ali zobstom, vsi so po reformacii nastanjene notrašnje smetlinge meli v svojih orsagah. III. Kalikst papa so križarsko bojno naznanili proti Torkom, ednoga po--'
— yi —
božnoga franciškana, kapistransko-    odslobodila i Torke z našega orsaga
ga   sv.   Janoša   so   odposlali    na    pregnala, so XI. Innocent papa dva
Vogrsko, on je z svojimi navduše-    milliona zlatov dariivali. nimi   rečmi   veliko   vojsko   vkups-         Papovo   darovitost   je   spoznao
pravo, z šterov  je   Hunyadi  Janoš    zahvalno   vogrski   narod,    gda   je
1459. leta pobio Torke.   Spomin te    1596. leta požonski orsački zbor k
zmage oznanjuje   poldnčsnji  zvon-    VIII.    klementi   eta    pisao:   »Zviin
ski.glas.                                               vaša szvetosti nišče je ne bio, šteri
V nesrečnoj mohačkoj   bitki  je    bi nam v našoj dvojnosti pomagao.
pa na pomoč dana papova  vojska    Da bi naša domovina hitro v takši
tiidi na nikoj prišla.                            stališ prišla, ka bi to dobroto povr-
K onoj bojni pa, štera je Budino    noti mogla«.
III.
NovoJorščanski vek.
Od reformacije do zdajšnjega časa. 1517—1916.
33. §. Luther Martin.
Gda je pomenkalo krščansko po-    miloščino dajo. Razglašenje tih od-
božno   obnašanje,   te   se je vnoga    piistkov je v Nemškom   na  Tetzel
hiidoba notrivjela tak med svecke,    imenuvanoga dominikanca bilo za-
kak med cerkvene  liidi.   Občinska    vupano. Okoli naznanila odpiistkov
je bila žela, ka bi stališ  materc^r-    so   falinge   narasle   i   z   toga si je
kvi pobolšali. Te seje znajšao neki    Luther priliko   vzeo,   naj   bi   svoje
nemški redovnik, šteri je na mesto,    krivice, štere so se že duže v nje-
ka bi razvlizdano liidstvo šteo po-    govom srci mlele,   na   svetlo   dao.
,  bolšati i falinge trebiti, je nesrečno    Poleg   navade   onoga   časa   je   na
• z   preobračanjom,   ali   kak   je   on    cerkvena vrata vvittenbergske cčrkvi
pravoz ponovlenjom krščanske vere    na razpravo od odptistkov   95  po-
šteo žalostne rane vračiti. Eto ver-    glavij dao obesiti, šteri   so  navuki
sko ponovlenje (reformacio) je za-    materecčrkvi protivni bili. čao Luther Martin.                                    Nemški bogoslovci so se tak   z
V Lutherovom časi   se  je  zgo-    rečjov, kak v pismah vnogo štukali
dilo, ka je X. Leo   papa   odpiistke    z Lutherom. PosvedočHi   so  njemi,
podelo vsem onim, šteri  z potrtim    ka je njegovo včenjč protivno  na-
srcom k spovedi prihajajoč   na zi-    vuki materecerkvi ino se ne vtrinja
danje rimske sv. Petra cerkvi kakšo    z sv. pismom. Ali Luther je   trdo-
— 53
korno brano svoje včenje.   Gda  bi    za tem pa   na   občinsko   spravišče
X. Leo papa to  zvedo," dvakrat  je    zazavao. Papa je na slednje Luthe-
poslao   svoje   poslanike   na   Netn-    rovo včenje   kak   krivoverstvo   ob-
ško, naj bi Luthera nagučali, ka bi    sodo, njega pa pozvao, naj v dve-
Svetišče tišniske cerkve.
se svojemi krivomi navuki odpove- ma mesecaoma svojp krivoverstvo dao. Ali on je to ne šteo včiniti ino odpravi, ar ga ovači z cerkvi izobči. se je na bole   presvečenoga  papo,    Od gizdosti napihnjeni Luter je vsig-
— 54 —
dar bole grobijanski gratao, papo je v ednom ogovorljivom listi za Antikristuša imeniivao i papovo bullo (lis) je v Wittenbergi dao zežgati. Na to ga je X. Leo papa, kak trdokornoga krivoverca z ma-terecerkvi vozapro.
Svecka oblast je na to pred wormsko orsačko spravišče posta-vila Luthera. Tam so ga nazvali, na] od svojega krivoverstva odstopi. Ali da je Luther znao, ka ništerni vladarje za njegovim hrbtom sto-jijo, je ne popiisto. Orsački zbor je zato Luthera z orsaga stirao i vu verskom dugovanji vse novice prepovedao. Saxonski zbčravni vla-dar, Lutherov branitel, ga je pa skrivoma v svoj Wartburg grad dao odpelati, gde se je on po imeni Gyuri (Jurij) vitez skrivao. V tom časi je prestavo sv. pismo, ali reči sv. pisma je za svoj navuk pre-pisao.
34.  §.   Lutherovo  krivoverstvo  i njegove lastnosti.
Luther, koga so z materecerkvi vozaprli, je za tem dale glaso svoje krive navuke i vsebole se je odtrgno od včenja materecčrkvi.
Gda je obprvim z svojim kri-voverstvom nastopo, te se je ešče zagovarjad, ka je njegov navuk včenji materecerkvi ne protiven ino se je na papo zazavao, ali gda je papa tudi za krivoga osodo njegov navuk, te se je tomi sodi podvržti ne šteo, nego želo je svoje delo pred edno občinsko spravišče nesti.
Ali sledi je prevido, ka to spra-višče njegov navuk tiidi na nnesti ne nea, zato je začao glasiti, ka naj vsaki ono vero drži, kakšo si sam z svetoga pisma zbrodi. Z tem je Luther zavrgao papovo i materecčrkvi ugled, sv. poročila *) i na to iga je nagnolo ne driigo, kak gizdost i trdokornost  njegova.
Vretina i začetek njegovoga kri-voverstva je to bilo, ka si je človek ne mogočen kakšo vrednost zaslii-žiti, zato so dobra dela ne mo-gočna, ali pa ne potrebna na zve-ličanje, nego jedino ona vera zve-liča človeka, ka smo odkiipleni po Kristuši.
Z sedmerih svestv je samo dvoje vzdržo: krst i večerjo Gos-podnovo. Ali od prečiščavanja je to včio, ka se kriih i vino ne obrne na Kristušovo telo i krv, nego ka je Kristuš samo v hipi prečiščavanja nazoči. Predgao je to tiidi, ka je vsaki krščanski človek diihovnik, ka je sv. meša od človeka zmišlena. Zavrgeo je nadale vse ono, ka kat-holičanska maticerkev od česčenja svecov, od purgatoriuma i od od-piistkov vči. Na slednje se je sam prestrašo, ka je na teliko reformerao, popravlao kath. vero, tožo ga je glas njegove dušnevesti, ali on je žgeči glas diišnevesti za skiišavanje hudoga diiha pravo.
Ne moremo tajiti, ka je Luther imeniten govornik i dober pisatel bio, činavno so reči njegove gro-bijanske biie. Svoje včenje  je več-
*) Navuk, steroga so apoštolje toti glasili, ali vkiip ne spisali.                                         ...
— 55 —        '        ¦       ••'¦     ¦.       ¦¦'  •        ¦    ¦¦
krat spreobrno i dostakrat sam sebi    ro   predpisati.   (Cuius   regio,   eius
protigučao. Na ozdaleč je ne bio on    regio). Širitev nove vere je preveč
čisto živoči, siguren človek, kak bi    pomagala novogornajdena   štampa-
se to ednoga verenastavitela dosta-    rija, po šteroj   so   se   krivi   navuki
jalo. Z ednov odskočenov nunov je    na vse   krajine   raznesli.   Vnogi so
v hižni zakon   stopo,  hessenskomi    pa zato Lutherovo vero   goriprijeli,
vladari   je   dve   ženi   dopiisto,  naj    ar ona po voli hodi človečim   nag-
toga zmožnoga vladara  lutaranstvo    nenjom i ne žele   zatajenje,   dobra
nebi zgiibilo. Ne se je   lepo   obna-    dela, samo ono močno vero,  ka je
šao  1525.   leta  pri  kmečkoj   rebe-    Kristuš za nas mro i za naše grehe
riji, gda je  hujšto  nemešnjake,   ka    zadosta včino. Z driigoga kraja   pa
bi pavre spoklali,   kak   besne   pse.    v popovstvi je zmenkao   diih   cer-
Pa   je   toj   reberiji   ravno   on   sam    kveni   i    pridriiženje    k   rimskomi
zrok   bio,   gda   je   z   novov verov    Oči, štero je z zahodnoga   cerkve-
starinski red zmoto.           .                  noga razkolništva shajalo.
V Lutheri je vnogo   takših   las-         Papovje, šteri so v tom časi na
tivnostih falilo, štere more meti on    Petrovom stolci sedeli,   so z celov
človek, ki šče vero   ponoviti.   I   či    svojov močjov šteli   vernike   mate-
ravno se je njegova nova vera tak    recerkvi     krivoverstva     obvarvati.
hitro razšerila, tomi zrok indri mo-    Poslanike so poslali v orsački zbor
remo iskati.                                          proseči, naj bi wormsko dokončanje
spunili,   ali   k luteranstvi  nagnjeni
35. §. Kak se je razširilo luteran*    vladarje so se proti postavili  (pro-
stvo na Nemškom.                tešterali, odnet je proteštansko ime)
i od onoga  orsačkoga  dokončanja,
Lutherevo   krivoverstvo   je    na    štero je versko   ponovlenje  prepo-
Nemškom hitro vnogo  nasled-nikov    vedalo,   so   nika   ne šteli znati. V.
dobilo. Tomi zrok je z ednoga kraja    Karol, nemškorimski casar, je pa te
to bio, ka   je   nova   vera   zbrisala    z francuzi z papovov vladov v bojni
pušpekovo oblast i redovništvo, vla-    stao, je ne meo moči,   ka   bi pro-
darom je pa priliko dala, ka bi se    teštanske vladare na pokornost pri-
z cerkvene vrednosti obogatili. Vla-    silo.
darje so samo na novo   vero   sto-         1530. leta si je casar li čas vzeo,
pili i te so z svojega   orsaga   puš-    vkiip   je   zezvao   državni   zbor   v
peke i redovnike ztirali, njuvo vred-    Augsburg, gde bi verskomi razkol-
nost pa sebi obdržali. Za tem so pa    ništvi konec včinoli. Ali zobstonski
svoje podložnike ali po sili   ali   pa    so bili njegovi triidi. Na tom spra-
z jalnostjov tiidi na novo vero obr-    višči   so   lutaranje   casari   prekdali
noli. V onom časi so kakti za prav-    svoje   vereizpoved,   štero   je    Me-
do   držali:   čidi   je   orsag, tisti ma    lanchton, Lutherov pomočnik, vkiip-
tiidi oblast svojim podložnikom ve-    postao. Vkiippozvani   katholičanski
— 56 —
bogoslovci so svetlo posvedočili, ka    proteštantje so najmre   ne  bili  za-
je   ta   nova   vereizpoved proti   sv.    dovolni z onimi slobodnostami, štere
pismi i včenji Materecerkvi, zato je    so od   II. Ferdinand   casara   dobili
casar   zapovedao,   naj   proteštantje    i proti njemi so za krala pfaleskoga
na katholičansko vero nazajstopijo.    Fridricha postavili.
Vsi nemški proteštanski vladarje
ir   c   \r    i    u  •          xt     v,           so se kre čehskih luteranov soriv-
36. §. Verske bojne na Nemskom.      ... .        L.          .    ,      ,-„,,.
zeli i proti casan stanoli. Nemškim
Augšburgsko   orsačko   spravišče    i čehskim luteranam na  potnoč se
je zobstonsko bilo. Luteranski  vla-   je   popaščo  Gustav   Adolf, švedski
darje so casari pokorni biti ne šteli    kral i Bethlen Gabor erdelyski vla-
i  v  Schmalkaldeni  vkuppridruženi    dar,   ešče   katholičanski   francuški
so   proti   casari   stanoli.   Da  je   te    orsag je nje pomagao z tem naka-
casar z Torki stao  v   bojni,  nepo-    nenjom, naj bi Habšburgsko oblast
korne vladare je ne viipao pokašti-    dolipotro. Bojna je tekla z premen-
gati, ar je njuvo pomoč potrebiivao;    ljvov   srečov   ino   se je 1648. leta
ka več ešče njim je v vnogom deli    vu   westfalskom    miri    dokončala.
popusto. Na   to   so   vladnicje   ešče    Poleg pogodbe toga  mira  je  vekši
bole   parovnejši   gratali   tak, ka je    del Nemškoga luteranski  osto;   lu-
mogeo nje z orožjom  na pokornost    teranje so   obdržali   ona   cerkvena
prisiliti. Tak je vovdarila prva ver-    katholičanska imanja, štera so 1624.
ska bojna štera se je 1555.   leta v    leta 1. januara v svojih rokah meli.
Augsburgi sklenjenim mirom dokon-    Eta   pogodba   je kath. matercerkvi
čala. Glavni deli   sklenjenoga  mira    ne bila povolna,   zato   so  se papa
so   bili:   na   lutaranstvo   prekidoči    protiglasili. cerkveni vladnicje   svoje   cerkveno
imanje   zadržati   ne   smejo;   vsaki    37. §. Versko ponovlenje na Švi* vladnik v   svojem   orsagi  slobodno            carskom  i Francuškom.
* širi svojo vero.
Z augšburgskim   mirom   so   niti         Na   Švicarskom   po   Lutherovoj
katholičanci,   niti   lutaranje   ne  bili    peldi zapelani Zwingli Ulrik, ziirich-
zadovolni.   Luteranje   so   nanč   ne    ski plebanoš raztepe novo krivover-
zdržali     augšburgsko    dokončanje,    stvo.   Včenje   njegovo   se primerja
nego po sili so   lovili   i   gnali lud-    Lutherovomi ali od slednje večerje
stvo   na   novo  vero. Na slednje je    to vči5 ka je   ono  samo   znamenje
med   katholičanci i  lutarani  znova    Kristušovoga   tela.   K   svojemi kri-
bojna   vovdarila,   štera   je   30   let    voverstvi je Zwingli pridobo varaški
trpela i nemški orsag v žalost ob-    svet   i   z   njegovov   pomočjov je v
lekla.                                                   Ziirihi nastavo svojo novo vero. Po
Tresetiletna verska bojna  se je    kratkom so se njegovi   naslednicje
1618. leta naČehskomzačala. Čehski    v   drugih   švicarskih   mestah   tudi
— 57 —                                            •
razširili. Kem bole so se oni povek-   je bio Koligny admiral.   Preveč za-
šali, vsebole protivno   so   se   proti    štimani   so   te   gratali,   gda   se   je
katholičanskoj veri obnašali. Katho-    Bourbonska familia k  njim   pridrii-
ličanci so na slednje   vkiipstopili i    žila.   Z   II.   Ferenc   kralom   v svaji
svojo vero z orožjom obranili. Bojna    bodoči Bourbonje   so   si   najmre  z
se je 1531. leta poleg Kappel varaša    pomočjov hugenottancov šteli fran-
z zmagov  katholičancov   skončala.    cuški    tron    spraviti.    Duge,    ne-
Zwingli je tiidi nabojiščimrtev ostao.    smilene bojne so   se   začnole med
V   ednom   drugom   švicarskom    katholičancim   i   hugenothancim, v
varaši, v Genfi, je pa Kalvin Janoš    štere so se mejšale dvorne kraleske
začao novo krivoverstvo. Genfienci    stranke. V tom časi   se  je  zgodilo
so sami k sebi zezvali toga krivo-    ono žalostno krvoprelevanje, štero je
vučenjaka, koga  so   z  francuškoga    v zgodovinah kak »brtalanska noč«
ztirali. Kalvinsko krivoverstvo se v    poznano.
tom loči od luteranstva i zwinglian-         V tom vremeni je IX. Karol kra-
stva, ka poleg Kalvina pri vjemanji    luvao na Francuškom, ali kraleska
' večerje    Gospodnove    krščenik    z    oblast je v   rokah matere   njegove,
Kristušovoga nebeskoga tela shaja-    Mediči Katalene, ležala. Ona naj bi
jočo moč   dobi   samo,   ne pa   telo.    se z Bourbonskov familiov zmirila,
Driigo njegovo krivo   včenje  je pa    edno hčer svojo   je   zaročila   Bour-
to   bilo,   ka   je   Bog  eden del lud-    bonskomi vojvodi   (1572.   aug. 18).
stva naprejodebrao   na  večno bla-    Na   svadbo   je   vnogo   hugenottov
ženstvo, ove   pa   na   večno skvar-    prišlo v   Pariš.   Mediči   Katalena je
jenje osodo.  Kalvin   je   nečamuren    opazila, ka na krala,  sina  njenoga
i nesmilenoga obnašanja človek bio.    Koligny velko   moč   vdabla,   bojala
V Genfi je vso cerkveno i   svecko    se, ka oblast zgubi,  zato  je Kolig-
oblast k sebi   zagreno   i   žarko   je    nyna štela vmoriti, ali to se je njoj
gospodaro ober ludstva.   Po  svojih    ne   posrečilo.  Razdraženi hugenot-
oglejuvačah je močno pazo na vsaki    tanci    so    te    proti    kraleskoj   fa-
stopaj podložnikov i što je od njega    miIii    vzarotili.    Zvedivša    pa    to
dano ostro pravdo prestopo, ali pa    Mediči   Katalena,   je  štela odvrnoti
njegovo včenje   zavrgao,   onoga je    pogibelnost i z   svojimi   ludmi  au-
sigurno pokaštigao i smrtna kaštiga    gustuš 24. (na Bertalanovo) v noči
je gosta bila.   Tak   Servet   Mihala,    na dano znamenje je hugenottance
šteri je bio eden z nastavitelov uni-    dala spoklati.
tariuške vere, ar je on tajio včenje         Ništerni proteštanski zgodovinski
od   sv.   Trojstva,  je   dao   v   ognji    pisatelje zaman   tak   tožijo  mater-
skončati.                                               cerkev za volo pariške krvave svad-
Kalvinovi nasledniki so se celo    be, ar je to hudobija   kraleske  fa-
na Francuškom naplodili, gde so se    milie   bila,   štera   se   je   za   oblast
za hugenotte   imeniivali.   Voj   njuv    vlekla.
— 58 —
Hugenottanci so 1598. leta po-polno versko slobodnost dobili. Ali oni so z tem ne bili zadovolni i znova so protistanoli. Zato je XIV. Ludvig (1643—1715.) vse njuve slobodnosti odvzeo. Pod njegovim kraluvanjom so vnogi hugenottanci na katholičko vero nazajstopili, vnogi se pa voodselili, tak ka so v malom broji ostali na Francazkom.
38. §.  Versko ponovlenje na Vogrskom.
Na Vogrsko je tiidi hitro prek-vdarilo nemško krivoverstvo, i po mohačkom bitji je vnogo nasled-nikov dobilo. Eto krivoverstvo so na Nemškom hodeči tržci i z vvitten-bergskoga vseučelišča pridoči šo-larje pri nas potorili. Ali pazlivost piišpekov i sigurna pravda, štero so 1523. i 1525. leta proti lutera-nom v državnoj hiži sklenili, so na kratki čas zavirali, ka se luteran-stvo na Vogrskom ne okorenilo.
Ali po nesrečnom mohačkom bitji se je vse spreobrnolo. Pri Mo-hači je spadno kral i z njim 7 piiš-pekov. Pravoga krala je orsag dugo ne meo, Ferdinand pa Szapolyai Janoš sta se borila za tron. Na prazne piišpekije so nove piišpeke ne imeniivali, cerkveno vrednost so svojim vernim plemenitašom raz-delili. Bilč so vnoge ptišpekije rezi glave, fare rezi diihovnikov. Med ludstvom pa, štero je rezi pastira ostalo, so krivovučenjaki na lehko-ma kriveverstvo posejali. Za tron se   poteglivajoča   dva krala pa sta
širitev krivoverstva ne štela prepo-vedati, ar je ni eden ne šteo raz-srditi one plemenitaše, šteri so lu-teranske vereizpovedi.
Erdelyski Saxonci so bili prvi na luteranskoj veri. Honter Janoš, braššovski vučitel, je med njimi ob-prvim glaso novo vero. Na to pred-ganje so katholičanske diihovnike ztirali, v Medgyesi spravišče držali, gde so prvo saxonsko lutaransko občino nastavili.
Med erdLlyskimi vogrami je pa David Ferenc glaso lutaransko vero. Na Vogrskom so pa Devai Biro Majkeš »vogrski Luther«, Erdoši Janoš i Kalmancsehi Martin bili prvi širitelje luteranstva. Delo širitelov so polehšali vnogi vogrski pleme-nitajše (Nadašdy grof, Thurzo, Pe-renyi) šteri so svoje podložnike tiidi na lutaransko vero prisilili i katholičanske cerkvi lutaranam prekdali. Ludstvo zviin ništernih je -k starinskoj veri verno ostalo, zato so predikatorje zaprva katholičan-ske obredi (ceremonie) obdržali i sledi po mali tapustili, tak so liid-stvo neznano k lutaranstvi priva-bili. V Erdodi držano proteštansko spravišče je tiidi odredilo, naj bi predikatorje tak činili.
Sledi so vogrski predikatorje spoznali kalvinsko vero i to so za-čali glasiti. V širitelstvi kalvinstva se je največ triido Meliusz Juhasz Peter »vogrski Kalvin«. Na njegovo predganje so vogrski lutaranje 1567. leta na debrecinskom spravišči prek-stopili na kalvinstvo, štero so za -vogrsko   vero    imeniivali.    Zgornji
— 59
vogrski kraj je pa ostao na luta-ranstvi, štero so za nemško vero špotali. V ErdLlyskom so vogrski lutaranje na tordaiskom spravišči (1566) tiidi na kalvinstvo stopili. Njuv glasoviten predgar je bio David Ferenc.
Ešče edno drugo krivoverstvo se je nahajalo v Erdelyskom: uni-tariuška ali socinianska vera. Eto krivoverstvo sta obprvim na Pol-skom glasila dva brata po imeni ; Socinius i odnet je Janoš Žigmond krala dvorni vračitel, Blaudrata Gyurij to vero prineso v Erdelysko. Unitariušje se v tom ločijo od drii-gih krivovernikov ka oni ečše sv. Trojstvo tajijo.
Pod varstvom Pechy Šimona, kancellara je v Erdelyskom ešče edna štrta kriva vera bila, najmre sobotanci, šteri so židovske navade meli.
39. §. Versko ponovlenje na An* gleškom.
Gda je Luther na Nemškom z svojim kriverstvom nastopo, VIII. Heinrich angleški kral je obrano katholičansko vero v onoj kni-gi, štero je pisao od sedmerih svestv, v šterih je Lutherovo včenje pobio. VII. Klement papa ga je zato za »branitela materecerkvi« imenuvao. Za ništerna leta sledi se je pa kral na grešno liibčzen pobiido do edne dvorjenice svoje žene zato je proso, naj bi ga papa od hižnoga zakona odvezali. Papa je to prošnjo ne posluhno, ar je VIII.
Heinriha zakon z arragonskov Ka-talenov veljaven bio, takši zakon pa ni papa ne more razvezati. Proti tomi je kral stirao svojo ženo i z njenov dvorjenicov je vkiipstopo. V srdah je z Rimom vse zveze raz-trgao i prepovedao, od svojih pod-ložnikov je pa zaprisego, ka na mesto papo za glavo angleške cer-kvi svojega krala spoznajo. Či je što ne šteo na to prisegnoti, ga je na smrt osodo. Na več stotin se zdigne broj onih dlihovnikov i sveckih, šteri so tak bili   spoklani.
Či se je VIII. Heinrih ravno od-trgno od materčcerkvi, li je katho-ličansko vero ne sploh zavrgao, ešče ostro je prepovedao, ka bi lu-teransko krivoverstvo širili na An-gleškom. Ali po njegovoj smrti celo gda je njegova poleg katholičanske pravde nezakonska hči Elizabetha stopila na tron, so žalostni dnevi prišli na katholičance. Eta v proteš-tanskoj veri odhranjena kralica je ze vse moči preganjala kathoiičance. Pod njenim kraliivanjom so nasta-vili dokončno angleško vero, štera se v včenji primeri kalvinskoj, samo v tom se loči, ka so obdržali pušpekovo čest, svetke i ništerne obrede kath. cerkve.
Angleški kralovje so svoje irske podložnike . tiidi na proteštanstvo šteli pripelati, zato so je več sto let preganjali, ali lehko so njim prevzeli vse slobodnosti, vrednost, ali od starinske kath. vere so je ne mogli odtrgnoti. Samo zdaj v najnovejšem časi so malo polehšali proti Ircam dano  ostro pravdo. Ete
— 60 —
narod je v tristoletnom preganjanji    med   V.   Karolom   i   II. Ferencom,
stalno   i   čiidnovito   obdržao svojo    francuškim kralom so na dugo vo-
kath.  vero.                                           potisnole te čas. III. Pavel  papa je
V Škocii   je   Knox   Janoš glaso    1545.   leta   li vkiipzčzvao preželno
kalvinstvo. 1559. leta so sloboščino    občinsko spravišče v Trient na Ti-
dobili proteštantje od  Štuart Marie    rolsko,   štero   večkrat   pretrgnjeno
kralice svojo vero širiti, ali že pri-    je 18. let dugo trpelo. šestno leto so tak močni bili, ka so         Vkiipspravleni piišpecje i bogo-
katholičance zti-rali z orsaga. Sa-ma kralica je tiidi mogla pobegnoti, ali na njeno ne-srečo se je v An-gleško odselila. Eli-zabetha angieška kralica jo dala v temnico zapreti i po 19 letnoj vozi njoj glavo odse-kati (1587).
40.  §. Tridentin*
sko občinsko
spravišče.
Že prvle kak bi nastavitelje no-voga krivoverstva nastopili, je občin-
slovci so z pravo-ga srca želeli ver-sko jedinstvo na-zajpostaviti; poz-vali so na spra-višče proteštante, ali oni so zavrgli te pozvanje.
V spravišči so najobprvim raz-klali i razložili one verske pra-vice, štere so pro teštantje tajili. Po-sebno pa razložili so včenje matere-cerkvi od vere, od človečega spravi-čanja i od svestv. I poleg toga so vkuppostavili IV. Pius papa triden-
ska žela bila,  naj                               , ,   ,             ,          tinsko     vereizpo-
Sv. Stevan kral, nastavitel kath.   M.aterecerkvi   na
bi se edno občin-                          Vogrskom.                         ved.    Poleg    ver-
skocerkvenospra-                                                             skih pravic so te-
višče   vkiipzezvalo,  štero bi v cer-    kaj na obonašanje gledoč lepe na-
kveno   živlenje   notrivkradjene   fa-    vuke dali, piišpekom zapovedali, ka
linge   obrezalo.   Ali   žgeča potreba    bi vsaki semenišče dao   goriposta-
je bila na to te, gda so   krivoverci    viti i svoje stolno mesto na   dugši
spremešali večni navuk   kath. cer-    čas ne bi povrgli.
kvi i   veliki   del   europejskoga na-        Dokončanje    preželnoga    občin-
roda   v   krivoverstvo   zapelali.   Ali    skoga špravišča je   po   vseh  kraji-
nepretrgnjene   torske   bojne,  svaja    nah blagorodni   sad   rodilo.   Zmej-
šane verske pravice so se   razsve-    v Pariz, naj bi si tam  pripravo na
tile. Na krščansko življenje   gledoč    pridoče pozvanje potrebo   znanost.
pa nastavlene zapovedi so piišpecje    Eti se je spoznao z   Xaverianskim
notrivpelali, po šterom so se vnoge    sv.   Ferencom   i gda  je k svojemi
žgeče falinge ztrebile.                          nakanenji   ešče   druge   pobožne   i
Ravno te, ga so krivoverci ma-    vrele možake pridobo, z njimi vred
tercčrkev   hudovolno   za  kralestvo    je   naredo   navadno   trojo rčdovno
Antikristuša imenuvali, je Bog vnogo    oblubo, k šteroj je ešče edno štrto
svetih   možakov   dao   matercerkvi.    prikapčo, ka do papi po  svoj   voli
Na Talianskom V. sv. Pius papa i    podložni, kamašte je pošle. borromejski sv. Karol sta se trudila,         Za tem so se v   Rim   popaščili,
naj bi se odloki tridentinskoga spra-    naj   od   pape   potrdjenje    svojega
višča vsepovsedi vpelali. Med Fran-    reda   zadobijo,   i   od   papo   prosili
cusmi   se   je   pavlanski sv.   Vince    mesto, gde bi svoje pozvanje spun-
trudo,   saleški   sv.   Ferenc   je   pa    javali. Papa je z veseljon   potrdo i
sam    okoli    stojezero   krivovercov    blagoslovo   novi   red   (1540.   leta).
nazajpripelao.  Na Španjolskom sv.    Toga redovništva kotrige  so se za
Treza   i   alkantarski   sv.   Peter, na    ježuite imenuvali i vsem  deli: Bogi
Nemškom blaženi kanizianski Peter,    na včkšo diko služili.   Ali papa so
na   Vogrskom   pa   Pazmany   Peter   ježuite ne samo na Svetozemlo od-
so   se   skrbeli,   naj   bi   na   mater-    poslali, kak je to sv. Ignac nakano,
cerkvi vdarjene rane zvračili.             nego na celi krščanski svet: na mis-
To je bilo pravo ponovlenje, ali    sionska mesta tiijinskih krajin rav-
reformacia, ali ešče protireformacia,    no tak, kak v   europejske   krajine,
v šterom so se dosta   trudili  novo    štere so bile z krivoverstvom pod-
nastavlena   cerkvena   redovništva.    kopane.
11                                                               Ježuiti so se hitro po vseh eu-
41.  §. Ježuiti   i   dtigi   redovnicje.    ^opejskih   krajinah razširili. Gda je
mro Loyol^inski sv. Ignac, te so že
Ka se   je   krščanska  pobožnost    100 samostanov meli z 1000 kotri-
v XVI. stoletji zdignola,   v   tom so    gami. Ježuiti   so   globoko   vučeni i
se najbole trudili redovnicje   Jezu-    sveto živoči redovnicje bili, zato so
šovoga reda.   Nastavitel   toga reda    ne samo med ludstvom, nego ečše
je   Loyolanski   sv.   Ignac   bio.   Pri    pri   velikašah   i   vladnikah   veliko
obsedenji   nekoga   gradišča je glo-    poštenje meli. Gde so samo nasto-
boko rano dobo i ležeč, da je drii-    pili, tam je krivoverstvo vehnolo i
goga čtenja ne meo, si je   živlenje    i katholiška   vera   zacvela.  Proteš-
svecov v roke vzeo; i v tom šten-    tantje so se od njih bojali, zato so
jej se je nakano,   ka  či   ga  Bog z    njuvo poštenje z  lažmi   podkapali,
betega ozdravi, te de  sploh   njemi    gde so pa pri vladi moč meli, z tis-
živo. Gda se je ozdravo,  odišo  je    tih orsagov so je pa ztirali.
— vz —
Nepriatelom   se   je   posrečilo  v    volo   II.   Maximilian   krala, šteri je
XVIII. stoletji z lažmi i z jalnostjov    k proteštanstvi vlekao. Ali pod Ru-
nagnoti XIV. Klement papa,   ka so    dolf kralom   (1576 — 1606).   je  pro-
ježuite zbrisali, ali za štirideset let    tireformacia    vekšo    moč    dobila.
sledi je VI. Pius papa ježuitski red    Glasovite šole i vreli govorniki   so
nazajpostavo (1814. leta).                    vsigdar več i več plemenitašov na
Poleg  ježuitov   so   v   tom   časi    katholičansko vero povrnoli.  Z ze-
ečše driigi glasoviti   redovnicje na-    melskimi gospodarmi so tiidi  pod-
stanoli, šteri so v ponovljenji krščan-    ložniki na staro vero  nazajstopili i
skoga   živlenja   dosta   delali:   kak    v njuvih cerkvah, štere so prle po-
kapucinarje, šteri so   se   v diihov-    robili, se znova katholičanska boža
nom pasterstvi med liidstvom   trii-    sliižba opravlala. To   se   je proteš-
dili, sinovje   Kalazanskoga   sv. Jo-    tantom ne vidilo i od toga so se več-
žefa   ali   piarišti,   šteri   so   mlajir.o    krat  tožili   na državnom   zbori, ali
včili, lazaristi,   šteri   so   po   pred-    nika so ne dosegnoli,   ar je Rudolf
gah i diihovnih   vajah   liidstvo   na    kral ešče zapovedao, naj bi proteš-
pobožnost   vužigali,   smileni bratje,    tantje vse one   cerkvi  nazajpiistili,
šteri   so   od   sv. Janoša nastavleni    štere   so   nigda   od   katholičancov
na   dvorbo   betežnikov.   Med  žen-    vkraj zeli.
skim spolom v tom časi so uršulinke         Nezadovolnost   proteštantov   se
i   smilene   sestre   začale delati   na    je vsigdar povekšavala, gda so vi-
poli krščanske liibeznosti.                   dili, ka se kath.   vera   znova  zača
zvišavati, zato z Torkom pridriiženi
42. §. Protireformacia i Pazmany    pod vojvodstvom Bocskay Števana
p ,                                so se porebelili i krala prisilili, naj
1606. Ieta v Beči z njimi mir sklene,
Po mohačkom   bitji   se je   pro-    gdeso verskoslobodnost zadobili.Ali
teštanstvo na Vogrskom  hitro raz-    katholičanci so se tudi ne popustili.
širilo i na konci XVI. stoletja je že    Forgach Ferenc estergomski prfmaš
skoro celi orsag   novo   vero nasle-    je 1611. leta v Nagyszombat (Trnavo)
diivao.   Ali   gda   je   diih tridentin-    državno spravišče naznano, gde so
skoga   spravišča   bio   na   Vogrsko    blagorodne    sklepe    tridentinskoga
presajeni,   včasi   se   je začalo voj-    spravišča na Vogrsko presadili.     ¦, ¦
skuvanje    proti    proteštanstvi,    ali         V novorodjenstvi katholišanstva
nastala protireformacia.                       na Vogrskom si je najvekšo  vred-
Olah Mikloš  estergomski   eršek    nost zaslužo Pazmany Peter, ester-
(nadbiskup) je bio te prvi, šteri je    gomski eršek.
proteštanstvi protistano.   On je na_         Pazmany je ne samo kak višnji
stavo prvo semenišče, 1561. leta je    pop,   nego   kak   pisatel i govornik
pa ježuite pozovo v orsag.   Ali kaj    bio glasoviten. Z starinske   pleme-
velikoga je ne mogeo dosegnoti za    nitaške    rodbine   v    proteštanskoj
03  —
veri se je narodo, ali v svojem trinajsetom leti je na katholičansko vero nazajstopo. V Kolozsvari k ježui-tom je hodo v šolo, gde je nateliko poltibo svoje vučitele, ka je on tiidi med nje stopo. V Beči i Rimi je svoje šole spuno i za tem je z Forgah eršekom navkiip delao na ponovlenji vorgske katholičanske vere. Bistro i z lepov vogrščinov je pisao svoje knige proti proteš-tantom. Najlepši njegov spis je bio: »Na pravico pelajoči voditel« (Igaz-sagra vezeto kalauz), v šterom je pobio vse proteštansko včenje.
Gda je pa eršek nastano, te je šole, v Beči i Rimi semenišče, v Nagyszombati vseučelišče dao gori-postaviti. Neobtriidjeno je predgao i njegovih reči moč je 30 proteš-tanske plemenite familie z podlož-nikami vred v katholičansko vero pripelala.
43. §. Verske bojne na Vogrskom.
Z Habšburgske hiže shajajoči vogrski kralovje so močno branili katholičansko vero. Proteštantje so pa pri erdelyskih vojvodah najšli svoje branitele. Gda se je katho-ličanska vera začala okrepiti v or-sagi, proteštantje so pod vojvod-stvom erdelyskih vladarov večkrat z orožjom proti našim kralom sta-noli. Cil njuv je ne samo to bio, ka bi versko siobodnost zadobili, nego kak so to sami spoznali, naj bi katholičansko vero ztrebili.
Bethlen Gabor, erdelyski voj-voda nemškimi   proteštantami  pri-
druženi je trikrat proti II. Ferdinand krali stano. Pod I. Rakoczi Jiirjom i sledi pod Tokoly Imrijom so se proteštantje z pomočjov torske vojske proti katholičanskim Vog-rom i krali vojiivali, katholičance nesmileno preganjali, njuve cerkvi poderali.
Za Bethlen Gabora se je zgo-" dila ona hiidobija, štera je tri ver-ne katholičanske duhovnike na man-terinštvo dala. Nepriatelske vojske vojvoda Rakoczi Jiirij je zavzeo Kasso (Košico), gde je tri katholi-čanske diihovnike Koroši Marka, Pongrac Števana i Grodecz Mele-tiona v vozo vrgao. Vojvoda je nje tri dni nihao glad trpeti i te njim je zapovedao, naj na kalvinsko vero stopijo. Gda so oni od toga ni čiiti šteli, divji vojacje so z špu-lami vtegiivali njuva tela i žgali njuva rebra i sploh nje nagučavali, naj zatajijo svojo vero. Na slednje so očonkali njuve kotrige i v sme-tišče zakopali (1619. sept. 7). Njuva mrtva tela zdaj v Nagyszombati počivajo. X. Pius papa je 1905. leta jan. 15. med blažene zračunao te manternike.
Ete nesrečne bojne so ednok li henjale i večina Vogrskoga je kato-ličanska ostanola.
V tom časi na sredini XVII. sto-.letja so se izhodni Grki nazaj v katoličansko cerkev povrnoli. V te-čaji časov so se v severno izhod-ne krajine Vogrskoga Ruthenci, v poldnešnje izhodne krajine pa Vlahi ali Rumunci zgnezdili. Obadva na-roda sta k grčkoj veri slišila, štera
— 64 —
T^.
se je v X. stoletji od katoličke cer-kvi odtrgnola. 1646. leta so Lus-sini v kath. cerkev nazajstopili, ali svoje grčke obrede so obdžali. Nje so sledi v tom naslediivali Rumunci. To so grčko-katoličanci, ali zjedin-jeni grki, šterim so naši kralovje več piišpekij nastavili.
44. §. Maticerkev v dalešnjih tii* jinskih krajinah.
Zgiiba, štera je Matercerkev po proteštanstvi dosegnola, se je na-domestila z onimi novimi katoli-čancami, štere so vreli missionarje v dalešnjih tujinskih krajinah v rije-no krilo pripelali. Eti vreli verski širitelje so millione pripelali na krščanstvo z onih, šteri so v pogan-skoj tmici blodili.
V verskom širitelstvi so neob-triidjeni bili ježuiti. Najglasovitejši ježuitski missionar je bio Xaverski sv. Ferenc. 1542. leta je odpotiivao v Izhodno Indio i v Goda mesti je začao kriščansko vero predgati, zatem je na Ceylon otoki, na Mo-Iukki otokah i na Japonskormsejao evangeliumsko zrno. Po svojem sve-tom živlenji, neobtriidjenov vre-lostjov, celo pa po vnogih čiidah, štere je Bog po njegovih rokah čino, je stojezere okrsto. Ravno je že šteo na Kitajsko prekstopiti, naj bi tam tudi predgao Kristuša, gda ga je smrt zadavila.
Ali redovni njegovi tovarišje, k šterim so se sledi lazaristi pridrii-žili, so dosegnoli ono, ka je on nakano. Ježuiti (kak Ricci,  Schall)
so od kitajskih casarov dovoljenje dobili, naj bi krščansko vero v or-sagi glasili. Že se je krščanstvo lepo širilo i vupanje se skazalo, ka vladarska hiža tudi gorivzeme krščansko vero, gda so krščanstvi protivni casarje prišli na tron i z krvavim preganjanjon so na nikoj spravili vse, za koj so se mi-ssionarje vnogo let tak teško trii-dili.
Na Japonskom so ježuiti i fran-ciškani tiidi cveteče krščanske ob-čine nastavili, ali vu XVII. stoletji je paponsko krščanstvo na nikoj prišlo. V tom žalostnom časi so najmre ne samo tiijinske missio-nare, nego ešče vse tamrodjene japonske krščenike spoklali. Ja-ponski krščenicje so z svojov verskov stalnostjov diko spravili krščanskomi imeni. V tom pregan-janji so veliki del meli proteštan-ski Hollandušje (Nizozemci), šteri so missionare pri vladi krivo ob-tožili.
V Jiižnoj i Severnoj Ameriki so ježuiti, dominikanci i drugi redov-nicje glasili krščansko vero. Vereši-ritelstvi so dosta prizadevali tapri-seljeni Europejci, šteri so zvekšina klantošje i hudodelnicje bili. Oni so tam neredno živeli, proti do-mačinom se hiido obnašali, nj^ klali kak divjo zverino, ali pa pod svoje robstvo vrgli. Ježuiti so zato do-mačine Indiance v edno od Euro-pejcov čisto občino vkupspravili i v Paragunay držanji svetečo krščan-stvo nastavili.
— 65 —
45.   §.   Škodlivi   nasledki   proteš« tanstva.
Z reformacije je na svet vnogo nevol prišlo. Pred Lutherom so •europejski narodje v edno vero bili sklenjeni, ar so zviin ednoga ma-ioga računa ludjč vsi katholičansko vero naslediivali. Ali proteštanstvo je versko jedinost i mer med kršče-niki zmotilo.-Po *onom Lutherovom včenji, ka vsaki sebi slobodno raz-laga sv. pismo rezi pazitelstva ma-terčcerkvi, je vnogo ver nastanolo. Ete nove vere so se pa tak z kato-ličanci,kak med sebom borile,trgale.
Ešče se je Luther v Wartburg gradi skrivao, gda je med lutara-nami edna nova vera nastanola. V Wittenbergi so najmre ništerni lu-teranski vučitelje to glasili, ka po-leg reči sv. pisma je malo deco krstiti ne slobodno, zato decinsko krščavanje nema nikše moči i od-raščeni se morejo dati znova okrstiti, Glasili so ka je vsa zemelska vred-nost ojpčinska, sv. kepe pa oltare so razriišili. Eti novoverniki so se za anabaptiste ali za novokrščava-joče imenuvali. Veliko smetlingo so napravili v Wittenbergi, zato se je Luther k njim popaščo i nje ztirao z varaša. Ali z tem djanjom je Lut-her zatajo to, ka je z rečjov glaso, ka si najmre vsaki sam išče svojo vere z svčtoga pisma.
Anabaptištje so se sledi v Mun-steri na telko naplodili, ka so svec-ko oblast k sebi zagrenoli i edno-ga leidenskoga sabola (po imeni Bockhold Janoš) za krala voskričali.
Ali pod njegovim grozovitnim rav-nanjom so tak besneli, ka jih je ca-sarska vojska mogla pobiti i raztepsti.
Ali z onov evangeliumskov slo-bodnostjov, štero je Luther glaso, so drugi tiidi živeli i tak so se vsig-dar nove vere narajale kak unitarci, kvekerci, metčdištje, pietišti i tak dale ka se je njuv broj od sto više zdigno.
Takša smetlinga je nastanola v verskom dugovanji, gda so ugled vučeče materecerkvi zavrgli. Za tem so se znajšli ešče modriašje, šteri so tajili, ka bi sv. pismo od Boga shajalo. Včili so najmre ti modri-ašje, šteri se za deište imeniijejo, ka či ravno jeste Bog, on za svet i človeka nikaj ne mara i ne se je njemi nazvesto. Eti neverni mod-riašje so najobprvim v Angliji na-stopili i odnet so se na vse kraje, celo na Francuško razširili. V tom orsagi je vnogo pisatelov čemčr ne-vernosti torilo med liidstvom v dob-ropopisanih knigah. »Ztrebiti mo-remo to nepošteno«, tak so si zgu-čavali iz »nepoštenov« so matercčr-kev razmeli. Za enciklopediste so se oni modriašje imeniivali po ed-noj knigi, štero so vkiipspisali i za »Enciklopedio« zvali. Voj njuv je bio Voltarie, eden glasoviten, ali sploh neveren pisatel, šteri je prisegno, ka de z svojov celov močjov vero krščansko podkapao. Z njim so proti veri delali: Diderot, D'Alem-bert i Rousseau.           ;>..,     ,..;..
Eti modriašje so svoja neverna mišlenja posebno v skritih društ-vah   glasili,   gde so tak imeniivani
66
slobodnozidarci šteli matercerkev zadavjti. Prvo slobodnozidarsko društvo je 1717. leta v Londoni nastavleno, odket so se po vseh or-sagah razširili i v začinjanji revo-lucije preminočega stoletja veliki del rneli. Cil njuv je vero, posebno pa katoličansko vero z človečega srca zbrisati. Ali te cil skrivajo i pod zakrivalom liibeznosti do bližn-jega nevedne zapelavajo. Z jalnost-jov i krivicov so vnogo napihnjeni laulašov med sebe dobili, ali poš-teni človek se ogne toga družtva, štero ne viipa na svetlo stopiti, na katoličance je pa od materecerkvi kaštiga naložena, či med slobodno-zidarce stopijo.
/ :
46. §. Jožefistvo.
Proteštantje ne poznajo ednoga najvišnjega občinskoga cerkvenoga poglavarstva, nego v vsakom orsagi je svecki vladar z ednim njuva cer-kvena glava. Z toga je shajalo, ka se je proteštanstvo na narodne vere raztrgalo.
Eto nakanenje, ka bi narodne vere nastavili, se je v XVII. i XVIII. stoletji zgrabilo i na katoličanske vladare. V tom časi so se kralovje za to skrbeli, naj bi kem več ob-lasti zadobili v cerkvena dugovanja, papovo oblast i moč bi pa prekra-tili, pušpekom so zapovedali, naj bi papo samo za prostoga pušpeka štimali i njegovo navišnjo cerkveno oblast ne bi spoznali. I znajšli so se pravdoznanci, šteri, naj bi po voli zmožnih vladarov hodili, so to
v svojih knigah i pismah glašili (kak Richer na Francuškom, Feb-ronius na Nemškom).
Na Francuškonrj je XIV. Ludvig kral šteo vpelati to matercerkvi protivno včenje, gda je 1682. leta popovstvo prisilo, ka bi papovo oblast pomenšavajoče artikuluše, tak imenuvane gallikanske slobod-nosti podpisali. Ali za ništerno let sledi je papa njčga nagučao, kaj je svoje odloke zbrisao.
Pri nas se je II. Jožef casar tak obnašao kak da bi on bio cerkvena   -glava katoličancov. Prepovedao je,   • ka bi se pušpecje v cerkvenih   re-čLh k papi obrnoli.   Papove   zapo-vedi je samo tak   dopiisto   nazna-  ,¦ niti,   či   je   on   za   dobro   spoznao (placetum),. Ešče v božo sliižbo se je mešao i   predpisao,   keliko sveč slobodno gori pri oltari. Za tem je zbrlsao redovnike i državno seme-nišče je dao  goripostaviti,   gde  bi se pridoči diihovniki poleg njegovo-ga državnoga r^da gojili.
Pušpecje Vogrskoga orsaga so tem nepravičnim odredban proti- ¦¦; stanoli. Sam VI. Pius papa je v Beč odpotiivao naj bi II. Jožef ca-sara nagučao, ka bi matercčrkvi protivne svoje odrebe razveljavo. Ali vse je zaman bilo. Na smrtnoj posteli li, gda je že sam prevido keliko nevol so sipale njegove od-redbe na matercerkev, jih je vse z ednov potezov zbrisao. To nepra-vično notrimejšanje II. Jožefa v cerkveno delo se navadno za jo-žefistvo zovč.                      ./
."¦:. }H- :¦)"
— 67 —
47. §. Francuška revolucija i ma* ticerkev.
Francuško je v XVIII. stoletji v žalostnom stališi bilo. Dokeč so kraleski dvor i plemenitašje rasipno i hotlivo živeli, ludstvo se je pod teškimi dačami pogražalo,   neverni
pretrgnolo   se   je   živlenje   matere-cerkvi na Francuškom.
Proti matercerkvi so z tem za-čali besneti, ka so vsa cerkvena imanja za narodna povedali i po-robili. Za tem so zbrisali redovnike, samostane spokradnoli i razrušili. Zvuntoga matercerkvi protivne od-
Slavno vladajoča glava Matercerkve XV. Benedikt papa.
modriašje so pa vsebole širili ne-vernost. Vse te nevole so se v ed-noj strahovitnoj poreberiji zažgale. Vu toj poreberiji se je podro kra-Ieski tron, zbrisale so se sloboš-čine  plemenitašov  i  na kratki čas
redbe so izdali i to so želeli, naj bi se diihovnicje na nie z prisegov zavezali. Ali francuški duhovnicje so z vekšina matercerkvi verni os-tali i prisege ne doldjali. Krvavo preganjanje se je na to začalo; dii-
....., ¦;      ¦   '¦¦    .                                     .         ¦                                           — 68 —                           '                                  V    ¦.    •"   "      ¦.:¦¦"•
hovnike šteri so že   ne   mogli   od-    malo vtišala, driigo ravnitelstvo  je
skočiti v tiijinske države, so vkiip-    stopilo na njeno   mesto,   ali   mati-
spolovlene v temnico zaprli i odnet    cerkev je mir ne zadobila.  Papovo
na smrt dali.N         •                            držanje so z vojskov obseli i liido-
1793. leta so pa vero krščansko    viado (republiko) so tam voskričali,
splčh zbrisali na Francuškom. Leta    VI. Pius papo so pa v vozo   odeg-
so več ne od Kristušovoga  rojstva    nali   na   Južno-Francuško,   gde   je
računali,   nedelo   so   prepovedali  i    naskori   80   letni   starec   mro.  Ne-
na mesto toga je vsaki  deseti den    prijatelje   krščanske   vere   so   že z
bio   za   počinek   dani.   Cerkvi   so    veseljom oznanjuvali, ka je(matere-
zaprli, za gledališče (teater) i štale    cerkvi   skradnja   vora ' vdarila.   Ali
rabili. V pravdi so   vopovedali,  ka    kardinalje so se ešče vu onom leti
nega Boga. Na   cintorska   vrata so    vkupspravili i v Veneciji so za no-
spisali: smrt je večni sen. Najgrozno-    voga papo VII. Piusa odebrali. vitejše njuvo-djanje pa to bilo, ka so         Na   Francuškom   je   med    tem
na oltar pariške stolne cčrkvi edno    Bonaparte   Napoleon,   velikoga   ra-
razvuzdano   žensko   postavili i njo    zuma vojvoda najvišnjo oblast za-
kak   boginjo   razuma   z    nečistimi    dobo,   šteri   je   kak konzul ravnao
frlicami častili. Če je pa   što   proti    orsag.   Napoleon    je    prevido,   ka
tomi samo edno reč zdigno,   ali je    Francuški orsag rezi  katholičanske
pa skazao, ka v Bodi verje, onoga    vere ne de mogeo živeti, zato je v
so na smrt dali. Osem   let  je   tak    pogodbo stopo z VII. Pius   papom,
pobita   bila   kath.   vera   v   celam    ka   bi   matercerkev   nazajpostavo.
Francuškom zvun Vendee držanja,    1801. leta je pogodba (konkordatum)
gde   so   si   katoličanci   z   orožjom    podpisana, ali Napoleon je z svoje
spravili versko slobodnost.                 vole k toj pogodbi   ništerne   točke
V   tom    strahovitnom   časi    so    priložo, z šterimi je sloboščine ma-
skončali krala   XVI.   Ludviga, kra-    terecerkvi podrezao. iico Mario Antonio i vnoge pleme-         Cerkvi   so   se   znova   odprle   i
nitaše. Na slednje  so   pa   voditelje    1804. leta je papa sam v Pariš od-
edendrugoga dali na smrt,   Kak  je    potuvao, naj bi Napoleona za fran-
vervanja vredno   zapisano   do dva    cuškoga casara mazilo. milliona ludi je poreberija skončala         Ali Napoleon je hitro voskazao
v lažlivom imeni slobodnosti,  bra-    svojo jalnost, ar se  je   samo   zato
tovstva i ednakosti.                             zmiro z   matercerkevjov, naj bi se
Francuška   revolucija   nam   po-    po njoj  njegova   oblast   povekšala.
kaže, kak   globoko   spadne  človek    Porobo je Rim i cerkveno držanje,
rezi vere i Boga.                                 za šteroga volo ga je papa z   ma-
JO   o   ^T      ,        .         . , ,             terecerkvi   izobčo.   Napoleon je na
48. §. Napoleon i maticerkev.       tQ gjzdavo odgovoro.   ,papa   si t0
Gda se je francuška   revolucija    misli, ka po izobčenji z rok   mojih
— 69 —
vojakov orožje špadne«. Papo je pa dao zgrabiti i zaroblenoga na Francuško odegnati. Ali papovo diihovno moč je ne mogeo streti, VII. Pius je njegovoj nepravič-nosti močno protistao.
Ali boža kaštiga je ne izostala. 1812. leta je Napoleon svojo vojsko proti Rusom pelao, ali v trdom imrazi je z rok njegovih vojakov orožje spadnolo i njegova velika vojska je na russovskih snežnih polah zakopana.
1814. leto je papi prineslo od-slobodjenje. Vkiipzdružena vojska europejskih vladarov je v bojni poleg Leipzig pobila Napoleonovo vojsko. VII. Piusa so z velkov slo-vesnostjov sprevodili nazaj v Rim, Napoleona so prvle na Elba, sledi pa na sv. Helene otok poslali, v šterom robstvi si je lehko premiš-iavao, ka matercerkev obladati nišče ne more.
49. §. IX. Pius papa.
1846. leta je IX. Pius stopo na papov tron. Njegovo dugo kralu-vanje (32 let je kraliivao) je med vnogim trplenjom i poskušnjami preteklo. Prvo delo njegovo je to bilo, ka je v cerkvenom držanji vse politiške voznike z temnice vopiisto i vkiip je pozvo zbor poslanikov. Za to demokratično djanje so ga po celoj Europi hvalili. Ali vse je zaman bilo, slobodno-zidarci, šteri so cerkveno državo na nikoj šteli spraviti, so liidstvo tečas hujštili, dokeč je revolucija ne vovdarila v Rimi. Papa je  na to v
neapolsko držanje odbežao (1848 ^eta). Ali francuška i austriska voj-ska je hitro v Rimi red napravila i IX. Pius se je lehko nazajpovrno.
Ali papa je ne mogeo dugo mir vživati, ar so nemirovni slobodno-zidarci v skritih spraviščah nadale cerkveno vlado podkapali. Zjedin-jenje Italije, to so šteli dosegnoti, ali ne pod papovov, nego pod vla-darstvom Viktor Emanuela savoy-anskoga krala. Ete kralič je z po-močjov slobodnozidarcov po kraci menše krajine cerkvendga imanja k sebi porobo. Že je samo Rim varaš i njena okolica bila pod pa-povov oblastjov, gda je pruška i francuška bojna vovdarila, na štero so francuški pomagajoči vojacje z Rima odišli. Na to je Viktor Ema-nuel svojo vojsko včasi proti Rimi pelao. IX. Pius pa naj se ne bi veliko krvi prelejalo, po kratkom protistanenji je 1870. sept. 20 prek-dao Rim.
Tak je na nikoj prišlo cerkveno držanje, štero sta Pipin i Veliki Karol nastavila. Viktor Emanuel je samo vatikansko palačo nehao rim-skomi papi, za vnešeno cerkveno držanje so njemi pa na vsako leto veliki znesek penez odložili. Ali papa je to davčino nigdar ne go-rivzeo, naj bi tak svojo neodvis-nost obdržao. Od toga časa so pa-povje več vatikanske palače ne od-staviii.
Ešče pred poroblenjom Rima je IX. Pius 1869. leta v Vatikan občin-sko cerkveno spravišče vkiippo-zvo,   gde   je    do   700    pušpekov
*;¦
.•"'    "*¦ '¦ ' > '    ¦                           '"'.'     ¦ '"   — 70 —      ¦'• -V.' •'¦¦,
vkuprišlo.   Na   tom   spravišči   se je         1870. leta so  združene   nemške
slovesno naznanila ona verska pra-    države pod voditelstvom   pruškoga
vica, ka je   rimski   papa,   kak naj-    orsaga obladali francuze. V velikoj
višnji Vučitel materecerkvi, v dugo-    zmagi napihnjena  pruška  vlada je
vanjah vere i jakosti nezmotjiv.         zdaj   nastopila   i   katoličance ostro
Ništerni nemški modriašje so se    potehžila.   Katoličanskoj   veri   pro-
tomi   dokončanji   podvržti ne šteli,    tivne pravde i zapovedi so   vodali.
od materecerkvi so  se  odtrgnoli  i    Diihovnike so na to pravdo prisilili i
po imeni »staroverci« so novo kri-    či so ne   šteli   podložni   biti, te so
..  voverstvo nastavili.  Ali dnes viitro    je čiitlivo   kaštigali.   Redovnike  so
že ni ednoga človeka ne de v tom    pregnali, semenišča zaprli, več piiš-
krivoverstvi.                          .                pekov i edno jezero popov v vozo
vrgli. Na one fare, z šterih so pope
50. §. Nemško neprijatelstvo proti    pregnali, je vlada krivoverne   (sta-
matericerkvi.                      roverske)   duhovnike   poslala.   Ka-
V XIX.  stoletji   je   katoličanska    toličanci so se tečas vojuvali   proti
maticerkev    na    nemškom    dosta    t0J pravdi, dokeč se je njuv stališ ne
mogla trpeti, naj   bi  svojo  slobod-    pobolšao. XIII. Leo papa je na mir
nost proti  neprijatelskoj   vladi   ob-    ponudo svojo desno roko. I. Wilhelm
ranila. Že v začetki   onoga stoletja    casar   *   nJe§ov   zmožen    kancelar
(1803).   je   državni   zbor vkrajvzeo    sta previdla svoje falinge i  pomali
vsa cerkvena imanja i razdelo med    so   zbrisali   katoličanstvi   protivne
svecke velike,   naj   bi njim povrno    pravde, redovnike zvun ježuitov (te
ono,   ka   so   v   francuških   bojnah    so zdaJ za časa boja) so nazajpoz-
zgubili.                                                  vali> pregnani piišpecje so ravnanje
Ali nemški vladarje so ne samo    SV0Je pušpekije znova prekvzeli. Z
cerkveno vrednost, nego i cerkveno    tčm   je   stališ   katoličanske   cerkvi
oblast šteli pod sebe skopati. Proti    na Nemškom ležejši gratao. cerkvenoj pravdi samovolno  so se
mešali   v   cerkvena   de!a. Celo pa    51. §. Stalis vogrskoga katoličan*
pruška vlada je dva  nadškofa  (er-            stva v n^jnovešem časi. šek) Droste Vischering kolnskoga i
Dusim poznajskoga višjlega pastira         Po kraluvanji II. Jožefa so kra-
dala v temnico zapreti, ar sta njidva    lovje   tak   samovolno   v   cerkvena
ne   štela matericerkvi  protivne od-    dela ne segali. Zbrisana redovništva
redbe   v   dvojem   verskom   zakoni    so   za   1.   Ferenc   krala tudi nazaj-
spuniti. Na to so se že   predramili    postavili.   Ali   njuvo    vrednost   so
katoličanci   ino   iskali   prilike,  kak    kak    »vereispovedno    fundacio«    i
bi svoje slobodnosti   i   pravice ob-    »šolsko fundacio«   na  rokah   vlade
ranili. Ali istinska svaja i bojna je    nehali, kak je  to   11.   Jožef odredo.
sledi vovdarila.                                    Vsakoletni dohodki te fundacie   se
— 71 —
na pomaganje siromaških cerkvi i šol obrnčjo.
Vekše spreobrnenje se zgodilo v katholiškoj cerkvi na Vogrskom 1848. leta, gda je državni zbor vse vpelane vere v državi za ednake povedao i kath. vera je henjala biti državna vera.
Ali 1848. letna državni zbor je katoličance ešče z tem razžalo, ka dokeč je ovim vernikom dao au-tonomio, to je oblast ka bi svoja verska dela sami ravnali, tečas je to katoličancom odpovedao. Vogrski katoličanci so ne henjali prositi samoupravo, štera bi se jih zdaj že poleg pravde dostajala, ali do sega mao so zaman bili njuvi triidi. Katoličanci nemajo one oblasti, ka bi z svojimi fundaciami ravnali ino pri imenuvanji svojih piišpekov kakšo reč meli.
Erdelyski katoličanci so v toj zadevi srečnejši bili. Gda je Erdely-sko ešče samostojno kralestvo bilo, te so njegovi kralovje katoličancom z ovimi verami ednake oblasti dali. Ete oblasti, štere so njim sledi prevzeli, so katoličanci 1867. leta nazajdobili. Zato na Erdelyskom edno z cerkver.ih i sveckih moža-kov stoječe ravriitelstvo pod pre-sedništvom piišpeka sklenjava ka-toličanska šolska dela i cerkvene fundacie obrnč na verske potrebe. Etomi ravnitelstvi ime je: Erdely-ski katoličanski status.
1894. leta so liberalci v državnoj hiži trojo matercerkvi protivnoprav-do skončali. Eta tak imeniivana cer-kveno politična pravda je 1895. leta
okt. 1. vpelana. Prva pravda odloči, ka je cerkveni zakon pred državov neveljaven, i šteri hižni zakon skle-noti nakanijo, prle niti ne smejo v cerkvi v hižni zakon stopiti, kak od sveckoga častnika svedočanstva ne dobijo, ka sta tam že zdaniva. Ta driiga pravda židovsko vero za ednako pove z driigimi krščan-skimi verami i dopusti hižni zakon med židovami i krščeniki. Trčtja pravda pa dopiisti, ka bi što lehko rezi kakše vere živo (brezverstvo). V živlenji vogrskoga katoličan-stva se tiidi veselejše prigodbe kažejo. Oživilo se je katoličansko driištveno živlenje: Marianske kon-gregacie i driižtvo za ljudstvo (nep-szovetseg) i vnogi tak cerkveni kak svecki se vojujejo, naj bi vogrsko kath. matercerkev lepše vremen obsinolo.
52. §. XIII. Leo, X. Pius, XV. Benedek papa.
Po smrti IX. Piusa so kardinalje XIII. Leona za papo odebrali. Po dugom 25 letnom kraliivanji je on z velikov modrostjov dosegno to, ka se je stališ materecerkvi po vseh krajinah pobolšao. Veliko mod-rost njegovo svedočijo pastirski listi, v šterih je na vse nevole svec-koga živlenja vrastvo spisao naro-dom i njuvim vladnikom. Zato so ga visoko poštiivali ne samo katoli-čanski, nego i driige vere kralovje. Njegovo kraliivanje nam očivestno svedoči, ka neprijatelje lehko vkra-jvzemejo   papovo   imanje,   ali   ono
— 72 —
oblast, štero on ma ober narodov, njemi prevzčti ne morejo.
Pod njegovim kraluvanjom se je maticerkev lepo širila. V tiijinskih krajinah so navdiišeni missionarje vnogo diiš pripelali v kath. mater-cčrkev, v Europi pa na Angleškom se vsaki dčn več i več liidi povrne nazaj na katholiško vero tak, ka je Leo XIII. sam do 100 novih piiš-pekij   nastavo po   raznih   krajinah.
Po Leonovih smrti 1903. leta aug. 4. so kardinalje Sarto Jožefa venezianskoga patriarko za papo zvolili, šteri se je za X. Piusa dao imeniivati. Sin prostih vesničkih starišov je z svojim dobrotivnim srcom hitro vseh liibezen zadobo. Vrelo se je poskrbo, naj bi cer-kveno živlenje v bogabojaznosti ponovo, vernike na gosto prečiš-čavanje povablao.
Preveč ga je razdreselila ona hudoba, štera se je na Francuškom godila. V toj državi je najmre vladna oblast v roke slobodnozidarcov prišla, šteri so z vsov močjov proti matercerkvi delali. Z orsaga so pregnali redovnike, šteri so v šolah i bolnicah (špitalah) svoje blago-rodno delo opravlali. Z šolskih knig so ime bože zbrisali, razpetjč z sodbarnice vozliičali, 1905. leta dec. 5.   so   pa   z   rimskim   stolcom vso
zvezo pretrgnoli. Napoleonsko po-godbo so vničili, diihovnikom plačo goripovedali, cerkvi na svecki po-sel vkrajvz^li i kath. vero po vsem strani preganjali.
V  takših okolnostah je vovdarila bojna   europejskih   narodov.   Včasi v začetki bojnskoga časa 1914. aug, 20. je X. F^ius mro.  Ne   neprijatel-ski strelaj, nego groza zavolo sve-tovne vojske   ga  je   bujla.   Ešče v onom leti sept. 3. je na rimski sto-lec XV. Benedek bio odebrani.
V  tekočoj bojni, gda troni škrip-lejo, narodje se kolejo, Petrova lad-jica   mirno   plava   po   zburkanom morji. XV. Benedikt se moli,   prosi sveckim vladarom i vnogo ranjenih zaroblenikov se nazajda svojoj   fa-milii. Či že ne more pogasiti bojn-ski ogenj, šteri po  vseh krajinah z visokim plamenon s^ka i jezeroletno omiko na   nikoj   spravla:  z svojov blagorodnov močjov i rečjov vtišava li žalost i bolečino i se z prvšnjov do vseh vojskiivajočih se vladarov obrnjenov   za   volo   mina,   najbole skrbi za njegovo zadobljenje. I vsi na-rodje tak pravo kak krivoverni znova previdijo,   ka   rimskomi   Oči lehko deželo   i   vrednost   odvzemejo,   ali oblast, štero on   ma   nad dušami i celim   svetom, njemi   ne do mogli nigdar odvzeti..          ".             . . ..
73 —
Srce Jezušovo i narodje zemle.
»Veselje moje je z sinovi člove-čimi biti«. (Predg. 8., 31.) To je srce! Ste že vidili kaj tomi spodob-noga? Na zemlo je prišeo, trpo je tu vse nevole, nazadnje so ga božni zemlanje na križ pribili, ti najbolši so ga pa samoga povrgli. On pa ešče izda to glasi celomi sveti, kak
so: Vnoga miliiona jih je, ki samo kak ze sna znajo, ka je nindri nikši Bog, šteroga je potrebno častiti. Tej iščejo Boga, pa ga najdejo v suncir meseci, zvezdaj, vu drevji i stvarL Vseširom drugoga boga mislijo pa ne morejo pridti do spoznanja jed-noga, pravoga Stvoritela i Gospoda
t Vugrinčič Boldižar, vpokojeni čreusovski  plebanoš.
Njihov življepis se najde v 19.  št. »Novin«  1.  1917. maja 13.
je velo bl. Margeti Alakok: »ldi pa povej vsem ludem, kak preveč je to srce liibi«. Vsem, brezi razločka naj pove! Pa što so ti vsi?
Vnogi so takši, šteri celo tajijo, ka Bog je! Tem je jako potrebno povedati, ka tiidi nje lubi Jezuš. Preveč njim je to potrebno, naj zvedijo pa se ga naj več ne bojijo, te ga tajili tudi ne   bodo. — Driigi
nčbe i zemle.
So pa takši, ki verjejo, ka je samo eden Bog, liki s prazniivanjom mislijo njega častiti pa hodijo po potaj, štere so nikak ne poti pra-voga Boga. Takše navuke majo od njega, šteri se nikak ne spodobijo njemi.
Zviin tih vseh — ki do 700 mil-lion liidi   znesejo   na   sveti   pa   se
— 74 —
zovejo poganje — tu živL med nami raztepeni po celom sveti nesrečen narod Israela, šteri ma prva obe-čanja boža pa Mojzešovo od Boga zadobleno postavo pa ne more pridti do spoznanja pravoga Zveličitela zavolo svojih lastnih i zavolo nje-govih očakov grehov.
Pa ešče te pridejo vsi tak zvani krščenicje, šteri so valano krščeni z   krstom   Kristušovim.   Človek  bi
njim prazni, samo kriih je prej, šte-roga majo na spomin Jezušove smrti! V njihovih cerkvaj se je ne potrebno nakleknoti, nega pred kem! Ne njim potrebna večna luč v cerkvi.
Za njimi prido razkolnicje: rusi, vlahi, grki, srbi, šteri ga majo v oltarskom svestvi, samo ka ga ne pohajajo, molbe ne držijo pred njim. Majo ga pa ne vejo za njega, majo
Sprevod vrle tretjerednice, Mujdricove Ančike z Dolnje Lendave.
Popisan v 12. št. »Novin« 1.  1916. marc. 25.
mislo, ka ga ti vsi poznajo i liibijo, ka tei vsi znajo njegovo iiibezen ino se terejo za njov. Da nas pa skušnja driigo vči!
Više štiristo različnih vadluvanj je nastanolo v krili krščanske pro-teštantske vere pa je dnes tam na vero gledoč tak, kak nikda pri ba-bilonskom turmi — eden ovoga ne razmi ka verje i kak. Pa Jezuša med   njimi   nega,   tabernakulje   so
ga pa ga ne poznajo. Nesreča je to za nje, kak za siromaka, ki trži hižo vu časi potrebčine ne znajoč, ka pod podom hiže vnogo zlata leži zakopanoga.
Ka mo pa pisali od katoličancov? Mi smo se vsi včili, ka Jezuš tii prebiva med nami, ka je njemi ve-sčlje med nami biti, ali što je tisti med nami, ki si na srce vzeme te reči bože? Vnogi za trgovinov, driigi
— 75 —   •
za poslami, tretji za veselicami, štrti za kruhom beži — pa jih nie-den neve, ka vsi posli i vsa veselja, ves kriih i vso delo je samo te blagoslovleno, či se na vse to bla-goslov tam odnet prinaša, kde Je-zuš staniije v najsvetešem sakra-menti.
Vsem tem je velo Jezuš na znanje dati, kak preveč je on liibi. Vsem tem valajo reči njegove: »Dete moje, daj meni srce tvoje«. Za to molimo tiidi v molitvi vsaki-krat: »Vnogi so te nikdar ne poz-nali, vnogi tvoje zapovedi prelo-mivši zavrgli so te. Premilostiven Jezuš, vsem tem smiluj se i vleči je k svojemi presvetomi srce«.
Tak molimo. Sama molitev je velika, nezgriintano velika moč, štera je mogoča čiide včiniti i vnoge na-rode k Jezuši pripelati. Liki zvun molitve mamo mi vsi tiidi' edno driigo veliko dužnost, ki pravimo, ka liibimo Jezušo. Ta dužnost se pa najde v teh račaj: »Ite ino včite vse narode«. Što de šo? Mi vsi? To ne mogoče. Tisti naj idejo, štere je Bog za to odebrao ino   na
to pozvao. Naj idejo ino naj včijo vse narode i »naj je krstijo v imeni Oče i Sina i Diiha Svetoga«. Samo ka prle, kak do šli, se oni sami tiidi morejo včiti. Dosta pa dugo se morejo včiti. Potom pa potiivati i tam živeti. Pa s koj se bodo včili, s koj potiivali i s koj živeli, či ne koga, ki bi je podpirao. Znamo, ka so za Jezušom i nje-govimi vučeniki pobožne žene no-sile živež, znamo ka so apoštolje z miloščine dobrih krščenikov živeii, tak tlidi moremo znati, ka je naša dužnost podpirati tiste, ki idejo v dalešnje kraje glasit ime Jezušovo ino nevučenim narodom pripove-davat od lubeznosti njegova Srca. Vnogo stomillion ludi ne ve ni-kaj od Jezuša, vnoga milliona čiila kaj od njega pa ga li ne pozna prav, tem vsem je potrebno, da se njim pove: Jezuš te ltibi, Jezuš te zove, naj bode kem prvo edna ovčarnica i eden jedini, ltibleni paster, koga liibavi puno Srce se naj spozna, diči i hvali po vsem širokom sveti.
.•    ,-.'¦  \';i:
:'                                           - 76,-    ••¦,
Dogodki z vojne.
Neki vojak se je pogovorjao s svojim stotnikom pa njemi je ovado, kajezavolo svoje krivde nej opravo svete spovedi. Stotnik ga je pokarao pa njemi je etak pravo: »Či bi zdaj tii bio diihovnik, ali bi se te spo-vedao?» »Jako rad bi se spovedao« je odgovoro vojak. Da je pa diihov-nika nej bilo bluzi,   zato   njemi  je
je: močno požallivanje, pa ne vem, kak si morem to obiiditi«. Stotnik je bio tak dober, ka njemi je to vse razložo pa ga je podevčo, kak naj požaluje svoje grehe. Vojak je to tiidi včino. Tak je opravo stotnik diihovniško sliižbo na bojnom poli.
Ta genliva   zgodbica   nam  tiidi
Vojaško pokopališče v Kolomeji v Galiciji. 1752   vojakov spi tti svoj dugi sen.
Sliko poslao Toplak Štefan pešak IV/13. etap. bat. z Renkovec.
stotnik velo, naj obiidi, močno po-žallivanje nad svojimi grehami, pa naj obliibi, ka se spove, kak naj-prle bo se mogoče.
Vojak je posliišao stotnika pa si je skimlavao z glavov, ka je kazalo, ka ga ne razmi. Nazadnje ga je zato pitao: »Gospod stotnik, prosim vas ponizno, jaz ne razmim, ka to
kaže, ka vojna pela človeštvo k tis-toj resnici, štero je pušpek Prohaska, povedao z etimi rečmi;
— Nam trebe Boga, naš Bog je tisti bližanji Bog, tisti skrivnosten Bog, tisti Bog, ki sebe nam da, ki je z nami vsaki den, v žalostnih, težavnih dnevaj ravno tak, kak v naših veselih, jasnih dnevaj.
— 77 —
To se je zgodilo v nekom vogr-skom mesti.
Odzvuna mesta v ednoj baraki, gde ležijo težko ranjeni betežnicje, je spovedavao neki diihovnik.
Ednok se je zgledno na stran, pa je vido, ka je eden drugi betež-e nik prišeo skrivoma k njemi, kak či bi posliišao, kak on spovedavle. Duvovnik ga nato jako skrega, za-kaj se je on drzno poslušati, kak se driigi spovedavle. Nato je betež-nik odišeo.
Diihovnik je prle, kak bi odišeo dale, ešče ednok pogledno toga be-težnika, pa njemi je te na obrazi vido, kalje te siromak nej meo slaboga namena. Pitao ga je   zato:
—  Zakaj si posliišao, gda se je tvoj betežen tovariš spovedavao, vej bi ti mogeo znati, ka je to nej slo-bodno?
—  Naj mi odptistijo, častiti gos-pod! Jaz sam eden siromaški pastir, pa me je nigdar nišče   nej   navčo, kak se more spovedavati. Zato sam se pa šteo navčiti, ka bi se potom jaz tiidi oslobodo svojih grehov.
Diihovnika so razveselile te reči, pa je z drage vole rad navčo be-težnika, kak se more  spovedavati.
Kak srečnoga se je čiito te siro-mak betežnik, gda se je nazadnje spovedao svojih grehov!
Neki vojak pripovedavle sledečo zgodbico:
Malo pred bitkov — na srbskom bojišči — smo trije sedeli vkup. Jaz sam gledao, či šče mam Mari-jino cecvo, štero mi je dala mati, gda sam mogeo oditi z domi. Eden
moj prijatel je kazao čislo, štero je noso okoli šinjeka. Te tretji se je pa smejao pa pravo: »Gda sam šo zdomi, mi je sestra tudi dala nekaj takšega, nego jaz sam to liičo v grabo, zato ka či me te hiidi šče odnesti, me brezi tistoga ravno tak lehko odnese, kak s tistim. »Na-skori zatem smo šli v ogenj, pa prvi, šteroga je zadela srbska krugla, je bio te naš tovariš, šteri se je prle norca delao z verskih  reči.
Ravno   te   vojak   nam   pripove-davle tiidi eto zgodbico:
Šli   smo   kre #samotne   hiže.  V
hiži je nej   bilo svetlošče.   Šo sam
notri pa sam vido, ka je samo Ma-
rijina podoba ostala cela. Hitro sam
zmolo edno zdravomarjo, pa ravno
v tistom megnjenji, gda sam prišeo
s hiže, je   spadnola   edna   granata
20 stopajov od mene ravno na tisto
mesto, gde sam prle stao, kak sam
v hižo šo.                                      ...,¦¦¦'¦.: ¦:-.
Neki   častnik,   ki   je   v   ruskom
zavzetništvi, pripovedavle, ka se za
svoje   živlenje   ma   zahvaliti   samo
Marijinoj   svetinjici.   Te   častnik je
nej bio jako pobožen  človek.  Gda
je šo v boj, je   dovolo   bole  z lu-
bezni do matere, kak pa z verskoga
prepričanja, ka njemi je mati  obe-
sila   Marijino   cecvo   okoli  šinjeka.
V Galiciji je bio ranjeni pa je ležao
na bojišči, gda je ednok samo prišla
do   njega   ruska   straža.   Komaj so
prišli   do   njega,   že   so   ga  okrali.
Eden vojak je šče robačo otrgno z
njega.   Ranjenec   je   čakao,   ka   ga
osmrtijo. Nego ruski vojak,   gda je
zagledno pri njem Marijino  svetin-
— 78 —
jico se je prestrašo. Tiidi ovi vo-jaki so postali, gda so jo zagled-noli, pa se je šče eden prigno pa je kušno Marijino podobo na sov-ražnikovih prsaj. Nato so tomi ran-jenomi vojaki nazaj dali vse, ka so njemi prle vzeli, pa so ga ešče s sebov nesli v svoje strelske jarke,
gde je nej bio več v tak velikoj nevernosti, ka bi ga znova zadela krugla. Sledkar so ga spravili v bolnišnico, gde so jako prijazno z njim ravnali, pa je častnik, ki je opravlao sliižbo, vseli pozdravo toga betežnoga vojaka, šteroga je Marija občuvala.
Salapenci pa mačka.
Narodna.
To je bilo v tistom časi, gda je šče na Salapenskom nej bilo maček.
Živo je neki logar, pa je telko miši pa podgani meo pri hiži, ka se jih je nikak nej mogeo braniti. Ešče gda je za stolom sedo pa jo, je mogeo v ednoj roki vseli kor-bač rneti, ka je z njim to nesnago vkraj od sklede naganjao, ovači njemi je posili jesti vnašala.
Te je pa ednok prišeo neki tujinec k tomi logari. Gda je te tiijinec vido, v kakšoj nevoli je logar, ka njemi miši pa podgani po hiži semtam drčejo, pa šče k skledi silijo, ga je pitao:
—  Pa ti moreš to nesnago trpeti? Zakaj je pa ne odpraviš?
Logar si je nato pogučao:
—   Morem trpeti, da je ne  mo-rem odpraviti.
,  Tujinec je pa pravo:
—   No,   ve   ti  jaz  že prinesem edno takšo stvar, ka ti miši pa pod-gani vse od hiže spravi!
Logari se je to dopalo, pa je proso tujinca:
—   Prinesi mi ti takšo stvar, ve
tij az dam za njo, ka boš tne proso.
Tiijinec je odišeo. Za nekelko dni je prišeo nazaj, pa je prineso edno mačko v turbi. Gda je v hižo stopo, je mačko vo s turbe pusto. Mačka je pa včasi začala miši pa podgani klati, pa je  nakup  vlačiti.
To se je logari dobro vidlo, pa je pravo:
—   No,   ta   stvar   me   oslobodi nesnage.
Gda se je ttijinec tamodnot od-pravlao, ga je logar pitao:
—  Ka sam ti pa te dužen za to stvar?
Tujinec njemi je odgovoro:
—   Ka je tvoja dobra vola. Logar je nato dao 100 ranški za
mačko.
Tiijinec je z veseljom shrano pe-neze, pa se je jako paščo tamod-not. Bojao se je najmre, či bi si logar kaj domislo, ka je preveč dosta dao za mačko, pa bi ga kjer nazaj zvao.
Logar pa njegova žena sta si pa zmislila, ka bi dobro bilo pitati tujinca, ka driigo ta  stvar  je, kak
79 —
nniši pa podgani. Da je pa že tiiji-nec šo daleč, zato je logarica be-žala za njim, pa ga je pitala:
—  Ka driigo pa ta stvar je, kak miši pa podgani?
Tujinec njoj je pojdočki kričao:
—   Vse, ka dobi.
Logarica je pa zarazmila: »konje pa liidi«.
Gda je logarica prišla nazaj domo, je pravila moževi:
—  Cuješ ti,   ta   stvar  je   konje
notri zapreva, pa hižo vužgeva, ka va vidla, ka de mačka v ognji delala.
Tak sta tlidi napravila. Mačko sta zaprla v hižo, pa hižo vužgala, njeva sta se pa spravila na eden hrast poieg hiže, pa sta tamodnot gledala, ka de stvar v ognji delala.
Mačka je pa dobro znala za okno na kleti, ka je s slamov bilo zateknje-no, pa gda jo je dim začao dušiti, je slamo vo strgala, pa te skoz okna skočila.
Obed na bojišči. — 83. pp. 3. stotnija stoječa iz naših Slovencov. Sliko poslao  Roth Ludovik, četovodja iz Siihoga Vreha.
pa liidi tiidi! Midva zdaj lepe konje mava, pa naj nama je k strani spravi, nazadnje pa šče te naj naj poje!
Logar je pa bio jako boječi člo-vek. Mislo je resan, ka je ta stvar tak močna, ka je človek ne bi mo-geo prepraviti. Pravo je zato ženi:
— Znaš ka, midva vse vč s hiže znosiva, ka mava, pa te mačko
Gda je že voni bila, njoj je na rep spadno žareči vogeo. Toga se je tak prestrašila, ka je zraven na hrast bežala.
Logar pa žena sta to v pamet vzela, pa da sta mislila, ka mačka zdaj njeva šče pojesti, sta sposka-kala dol s hrasta.
Či tak ka sta se nej spoklala, te sta duže živela.
"Mlkše driigo sredstvo,
niških priporočitev, kak pravi dobrodišeči
kakšte se zove i kakšte glasno se poniija, nema več zahvalhnin pisem i zdrav«
YJ
JEIjatLIJID
FELLER V. EUGEN LEKARNAR
more  posvedočiti, ka je više  100.000 zahvalnih pisem
i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to. zanesljivo   domače vrastvo.
KAJ VSI HVALIJO DOBRO MORE BITI! -^       [-                   Fellerov »Elsa=Fluid« se rabi:                          * v^-
Kak vrastvo za   ribanje   vsele,         Guti pomaga pri grgranji, če se         1000=krat se je  pokazao  dobro? kda jejmočno ribanje potrebno.            med   vodo   zmeša,   v   mrzlih,           dejen   i hasnoviten, zato v ni
x>  i .          -   i   j. •               a -i -u            rr.okrih dnevah.                                  ednoj hiši ne sme faliti.
Koke, noge, kotnge,   po teskih                                                                              '                             .
potaj i delah, pri triijavi, one*        Kožo   od   nesnage   očisti    i   jo         JNišterna kapla ga bolso 1 vekso
moglosti krepi,  friši.                             ofriši, poživi.                                    moč ma, kak solnati vinski alko.
~       »,    i   i    j  ...         -            T7i         i       ....             ...            hol, šteroga nevučem pripravlja.
Za vusta kak dobrodejna rec za        Vlase   krepi   ar   kozo   na  glavi         y ysak   . d            vnogokrat zna
zobe i glesnja.                                     cisti i luske odstrani.                          h;tro   Jpomagati   kJ izvrstno
Vleti pri vodi za kopanje i muj=         Staromi    i   mladomi   je    prava           vrastvo.
vanje,   se   zmes  vlije. Oživlja,            dobrota.                                           Vzimi   nas    čuva    od    posledic
odpravi znoj, desifincira.                                                                               mokrote i zime.
12 mali ali 6 dvojnih ali 2 specialniva glaža franko 7 K 32 fil., 24 malih ali  12   dvojnih   ali 4  specialne
kante franko  12 K 38 fill., 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih glažov franko že samo   22 K 72 fil.,
če se penezi naprej notripošljejo, ali pa po povzetji. Svetiije se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej
notripošlejo, da driigač pošta računa pri povzetji.
Ki pravi »ELSAsFLUID« šče meti, naj jasno naslovi   svojo naročitev na :
FELLER V.  EUGEN  lekarnar, STUBICA, št. 823.  (Zagreb. žup.) HRANITB  »B  BOLB        '
ps včinte svojo deco pa svoje domače z dobrov hranov zdrave pa močne. Za močne, zdrave liidi je tiidi ' siihi kriih dobra hrana, s šteroga se črpa moč pa jakost živlenja. Mala deca, ki so slabokrvni, blede osebe, nadajajoče ma*ere, ki so slabi, beteini, starovični pa takši, ki so prestali velki beteg, deca, štera trpijo na sliženosti, šteroj deci začajo zobje vo iti, porodnice i driige takše slabe osebe ka nemrejo jesti navadne hrane, zato ka so jako oslablene, pa je prebavlanje otežkočeno, takše osebe pptrebiijejo jako lehko, lehko prebavlivo, pa poleg toga tiidi jako hranilno hrano, to je pa Fellerov pravi Sčukinsribji olij. On je jako dobroga teka, nema slaboga diišeca, nego je najbolšega okiisa, zato je pa jako vugoden za vživanje. Ešče deca ga rada jemlejo. Ščukinmbji olij preporačajo vnogi liidje pa zdravniki. On tvori krv pa mišice, pri , deci pospešiije rast kosti i tela, jj jako dobroga deliivanja za dihala, gut prsi i pliiča On da teli jakosti pa pospešiije na te način ozdravlenje, da hitro teli vekšo žmečavo pa jako lepi izgled, včini telo za od* porno proti betegom, popravi tek, vrejiije odvajanje, protivi se slabokrvnosti, slabosti, pa je za svojo velko delavnost jako po ceni. Ma prea vsemi inozemskimi preparati prednost, kak so emulsiona, hranilne
prakši i več takših. Naročiijte samo pri lekarani E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) Za Fellerov oli iz jeter ščuke smo ne mogli tii za volo stalne dra^oče i pomenjkanje   blaga   stalno ceno . popisati, nego vsigdar se najmenjša cena bode računala.
UJSI^EŠBIV   BOJ
bije že duga leta trgovina proti nevalanim bazarnim voram. Velik vspeh p >. dober glas, šteroga vživlje ta stara imenitna trgovina, poscbno pri čitatelih našega kalendara, je najboljši dokaz, ka spametni liidje na zadnje spoznajo, ka pravo lepo pa dobro blago se najfalej dobi pri Suttneri, pa ne v bazari, kde se nahaja
samo nikajvredno blago.
Št. 1264. diamant za rezanje glažovine ...  K     .     f.        Št.  1512. niklasta anker vora,,Zenith" z 15
„    1265. diamant za rezanje glažovine ...   „      .     „                           rubini........................  K      .      f.
„    1022. srebrno čislo   ..................   „      .     „         „     781. srebrna tula vora, s dvema po*
114. double zlato, verižica okoli šinjeka   ,,      .      ,,                           krivaloma,   15 rubinov     ......                ,,      '
„    1546.  kožnata    narokvica    s    srebnov                           ,,     916. srebrna masivna verižica......   ,,      .      „
vorov     ........................   ,,      •     ,.          ,,   1564. 14 kar.   zlate   naviihnice,   opal
„     330. Zlati double privssek     .........   ,,      .      ,,                           kamenje   .....................   ,,      .      „
„     468. Zlati double privesek za odpirati   ,,      .      „          ,,   1575.  14 kar.'zlate naviihnice     .    ...   „      .      ,
„     446. 14 kar. zlati privesek      .........   „      .      ,,          ,,     212. srebrne naviihnice s lepim   ka=
„       25. križec, zlato na srebri    ...        ...   ,,      .      ,,                           menjom   .....................                ,,      '
,,     463. double zlati križec    ............   „      .      „         ,,     188. 14 kar. zlati   prstan     .........   „      .      „
„     410. niklasta anker roskop vora      ...   ,,      .      ,,          „     188. tisti iz novoga zlata    .........   ,,      .      ,,
„     500. roskop  vora   s   kazalom   secund   ,,      .      ,,         „     989. srebrni masivni privesek ......   „      .      ,,
„     513. tula niklasta  vora   z  dvema  po*                           ,,   1360. lepa stenska včra   ............    ,      .      ,,
krivaloma   .....................   „     .      „         ,,   1544. narokvica z vorov, moderna...   ,,      .      ,,
„     600. žepna radium vora, v noči sveti   ,,      .      „
Za volo bojne  i njenih posledic je ne mogoče bilo pred tiskom toga oznanila točne cene popisati. Ki   ščejo   znati,   od hipa do hipa
se njim vu pismi nazvesti.
Vsaka vera je točno   sestavlena,      Vsaka Suttnerova VOra je dika I  Veliki illustrovani  cenik   zaman " DrPah L mZrav r°'                i Ponos lastnika.             |                 i franko.        ^           ,:
Zlato voro zaman ki?p°ebc! ^Jn^^ krasnom ceniki.
Odpošilanje po         X7 .   . ..     \                ~        TT.                                                         Ka   se   ne   vidi'  se
povzetji, ali pa či se      VSl   kupci   SO   zaaovolm! Vsaki den pridejo etakša pisma:               zameni.              ; penezi   naprej   poš*
lejo.                    Narokvica s vorov, ka sam jo od vas kiipila, se mi je jako do=          Lastna rabrika
______                 pala pa sam dala vnogim poznanim   gospam   vaš   naslov,   ka si     vorna v Svičarskom.
v .v      ,                          tiidi naročijo.                        S poštiivanjom Katalena Morgenštern,                ---------
Krscanska svetovna                                                                 Bečj n   prater-vulica 48.                   Znamka »IKO«
razposilnica.        |___________________________________________________________      svetovnoznana.
H. SUTTNER T Ljubljani št. 895.
Nema nikše podriižnice.         Dober glas je nastao po razpoišlanji dobrih vor.         Nema nikše prodriižnice.   y
Vasvarmegye. — V železnoj županiji.
Alho marc 19, v ponedelek   pred   risalami,
oktober 8, december 13. Alsoor na drugi ponedelek po viizmi, aug.
10, nov. 11.
Alsopaty febr. 3, maj 4,   sept.   4,   nov.  4. Alsosagh april 4, maj 25, sept. 21, nov. 5. Alsostrazsa, glej Raba-Szent-Marton. Asszonyfa julij 13. Battyand (Piiconci) maj   28,   julij   10, sept.
10, nov.  10. Battyanfalva   (Rakičan)   marc.   26,   v   tork
pred risalih, julij   2,   aug.   16,   okt. 8. Borostyanko driigi ponedelek v posti, maj
3, junij  10, sept.  14—16. Csakany febr. 25, maj 2,   junij   8,   aug. 6,
sept. 8 i 29, nov.  25.
Csendlak (Tišina) febr. 25, junij 5, sept 9. Dobra (Neuhaus), prvi ponedelek po 20. aug.
i 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) ponedelek po Risalih,
sept.  1. Felsoor driigi tjedjen v posti, drugo   sredo
po Viizmi, v   sredo   Porcinkule   i De-
meter tjedna. Felsolendva   (Grad,   Gornja-Lendva)   marc
28, jun. 20, aug.  16, sept. 20 nov. 30. Felsolovo v ponedelek pred fašenkom, v pon-
delek pred risalami, sept. 20, nov.  19. Felsoszolnok (Gornji-Sinik)  jan.   1, maj 1,
junij  1.    v Gyanafalva (Zenavci. Jennesdorf) febr.  14,
maj 12, aug. 23, nov. 25. Haromsator julij 13, sept. 21. Hegyfalu jan. 8, ponedelek po 29. sept., v
sredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova) marc 19, v ponedelek
po cvetnoj   i svetoga   Trojstva   nedeli,
na Rupertovo v septembri   i   na  Mar-
tinovo v novembri.
Hodos marc 10, julij 5, aug. 19, okt.  4. Ikervar prva sreda marciusa, v sredo pred
21. sept. i 21.  dec. Janoshaza marc 19, v pondelek pred  risa-
larni, aug1. 23, nov.  15. Korong (Krog) maj 4. Kormend   (Kermedin)   februar   2, marc 12,
april   5,   maj   10,   junij   24,   julij   20,
aug.   24,   sept.   21,   okt.   18,   nov. 11,
dec. 13. Koszeg (Kiisek) v ponedelek pred cvejtnov ne-
delov, pred jakobovom, po Egidi, pred
Oršinjem i po 3. nedeli adventnoj.
Kupfalva (Kogl) aug 5.
Kuzma (Kiizdoblanje)  na Križni  četrtek.
Leka slednjen   pondelok  febr.,   drugi   pon-
delek   maja,   slednjen   pondelek   sept.,
na Miklošovo i Ime Marijino. Lodos (Litzelsdorf) v tork po Risalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj 6, aug. 6, nov. 11. Miske   febr.   2,   marc   25,   julij 2, aug. 23,
sept. 8, okt. 4, nov.  15, dec. 13. Monyorokerek marc 19, v tork pred risa-
lami, okt. 23.
Murapetroc junij 4, julij 4, sept. 8, okt. 28. Muraszentkereszt   (Sv. Križ v   Medjimurji)
maj 3, sept. 14. Muraszombat (Miirska Sobota) v tork pred
fašenkom, v ponedelek^po čarnoj nedeli,
na mesec po risalskom pondelki, junij
24, aug 24, okt. 15, dec. 6. Nagydolany (Dolenci) junij 16, dec. 6. Nemetujvar (Novi Grad, Giissing) prvi den
po Svečnici,   v   pondelek   po   cvetnoj
nedeli, v petek   po   Telovom,   aug. 2,
sept. 1, okt. 30, dec. 6. Palmafa (Pužavci) julij   13. Peresto (Sveta Jelena, Pertoča)   august 18, Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci) jun   4,
julij 4, sept. 8, okt 28. Pinkafo (Pinkafeld) jan.   25,   apr.  24,junij
24,   aug.   24,   okt. 16, nov.   11. Či   te
dnevi na petek, soboto ali nedelo spad-
nejo, senje   se   drži   sledeči pondelek. Rabaszentmarton   (Sveti   Martin   na Rabi)
drugi pondelek   po   viizmi, august 10,
nov.  28. Rakičan marc 26, v tork pred risalah, julij
2, aug. 16, okt. 8. Rohonc   (Rehnitz,   Vrhunac)   sredina posta,
velki petek, junij  15, julij  13,  aug. 24,
nov. 25, dec. 24. Rum jan. 10, marc   21,   junij   27,   aug.  25,
okt. 15.
Sarvar v pondelek po 2. aug. i Sinom-Judaš. SzentsBenedek (Sveti Bedenik) pred pepel-
nicov, po postnih kvatrah, po Cvetnoj
nedeli,   po   jesenskih   Kvatrah   i   pred
Božičom — vsikdar v ponedelek. SzentsElek jan. 22,   niaj   16,   sept.   8,   nov.
15. — sledeči tork. Szent*Gotthard (Monošter) vsaki ponedelek
po četvereh kvatrah, velki četrtek, maj
1, julij 23, okt.  18. Szent*Sebestyen    (Sv.   Sebastjan)   jan.   20,
april. 20,Junij  15, dec. 21. SzentsPeter   (Ori)   febr.   28,   marc   12,   maj
ocr o    18' JUni^  2°'  aUg-   h  nOV>  4M -^irt ^a-M

Szeplak jan. 22, marc 22, aug. 22, okt. 22.
Szombathely pred Fašenkom, pred Jiirjo-vim, pred Telovom, pred Malov Me-šov, pred Andrašovim — vsikdar v tork i sredo, PorcinkuloVo senje v tork pred 2. aug\, živinsko senje v tork pred 2. marc i 2. okt.
Tišina febr. 25, junij 5, sept. 9.
T6t*Keresztur (Križavci)  april   16,  junij 4.
Totlak (Selo) prvo nedelo po Srpnoj Ma-riji i po Miklošovom.
Vasvar jan. 27, marc 15, maj 4, junij 13, aug. 10, sept. 29, nov. 10.
Vep jan. 25, v ponedelek po Beloj nedeli, v sredo pred Križnim četertkom,^ eden den pred Petrovim, den pred Stevan kralovim i nov. 5.
Vizlendva (Sveti Jurij) april 24.
Zalamegye. — V Zala županiji.
Also*Domboru (Dobrava) marc 19, maj 16,
julij 13, dec. 9. AlsosLendva (Dolnja-Lendava) jan.  25, po
driigoj postnoj nedeli v četrtek, na velki
četrtek, v pondelek  po Risalah, jul. 28,
aug. 28, okt. 28, v četrtek pred Božičom. Bagonya (Bogojina) maj  19, sept. 4. Banok*Szent*Gyorgy   april   24,   junij   24,
aug\ 3, nov. 29. Bantornya (Tiirnišče) driig-i tork po Vuzmi,
v četrtek pred risalami, na Antolinovo, ..   .      v četrtek pred   Velkov   Mešov,   driigi
den po Maloj Meši, v četrtek čarnoga
tjedna i okt.   4.   i   svaki   čertek svinj-
sko senje.
Becsehely marc 19, maj 11, sept. 1, okt. 13. Belatinc (Belatinci) jan. 20,   febr.   24,   april
25, junij 27, julij  15, nov. 5. Csabrenddek pj-vi   pondelek  jun., aug.   10. Csaktornya (Cakovci) febr. 3, v ponedelek
po   Cvetnoj   nedeli,   junij   30,   aug. 3,
okt. 13, nov. 25.
Cserfold (Crensovci) maj 3, sept.   14. Csesztreg (Ceztrg)   jan.   19,   maj   16,   aug.
25, okt. 31. Dravavasarhely (Nedelica)   marc   10, junij
15, v   pondelek   po   angelskoj   nedeli,
dec. 13.
Drava*Egyhaz na den svetoga Lovrenca. Galambok v ponedelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes v tork po viizmi, v sredo pred Križ-
nim Četertkom, julij 27. Karmacs v tork po 3. maj i 1. nov. Kaptalantoti marc 19. Kotor (Kottoriba) marc 9, jun. 27, sept. 30,
nov. 30, v nedelo po 3. maj i 15, sept.
Kovagoors aug.. 17, nov. 5.
Legrad (Legrad) marc 12, na nedela svetoga
Trojstva, aug. 24, nov. 2, dec. 13. Lendvavasarhely   (Dobronak,   Dobrovnik)
v pondelek po Telovom, julij 25. Letenye (Letina) febr. 24, jun. 29, aug. 25,
okt. 6, dec. 25. — pred   njim  v tork. Lenti (Lentiba) febr. 22,   april   10,   dec. 6. Lesence^Tomaj julij 26. Murahely (Deklezsin, Doklezsovje) jun. 18,
aug. 21. Mura«Szerdahely   (Srdišče  Miirsko) maj 1,
junij 2, aug. 19, okt. 26. Nagykanizsa (Velka-Kaniža) febr. 2, Viizem,
Risali, aug. 15, okt. 15, dec.   8.   Pred
v pondelek i trpi 8 dni. Nova na Gregorovo,   Jiirjovo,   v   pondelek
pred sprnov Marijov,   Velka   Meša,   v
pondelek   pred   Mihalovom i Božičom. Pacsa aug. 18, v četrtek pred Matjašom. Perlak (Prelog) na fašenek, v tork po Risa-
lah, v tork po Jakobovom, na IViihalovo. RaoKanizsa (Razkriž) prvo sredo po Viizmi,
maj 16, junij 24, aug. 10. Stridovar   (Strigova)   marc.   19,   julij    22,
sept. 30, dec. 4. Siimeg v tork po sredini posta, v tork pred
Križnim četertkom, Srpna Marija, Ber-
talan, Demeter, Jalsabeta. Szanto v tork po Risalah i   po   Eliasovom. Szentgyorgyvolgy (Sveti Jiirij) februar 19,
april 12, junij 8, aug. 10. v Szentilona (Sveta Jelena   pri   Cakovci) maj
22, sept. 22.
Szentlaszlo april 22, maj 29, junius 27. Tapolca aug.- 16, dec. 6. Totszentmarton junij 13, nov.  11. Tiirje febr. 24, apr.   24,  julij   24, sept. 29. Vidovec april 25, okt. 18. Zalaapati marc 12, v   sredo   pred risalami,
driigi den po angelskoj nedeli, okt. 31. Zalaber pred Gregorovom, po Velkoj Meši,
po driigoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg febr.  14.  v pondelek po cvet-
noj nedeli i po   Jiirjovom,   v   tork   po
risalah, jul. 22, sept. 9, okt.   28,   nov.
30, dec. 28.
Zalalovo april 1, maj 13, aug. 29, nov. 5. Zalaszentlaszlo april 22, maj 29, junij 27. Zalavar febr. 24, julij 26.
Na Štajarskom.           /
Apač (Abstall) štrti pondelek po Vuzmi, sept. 9, tretji pondelek v okt.
Cmurek (Mureck) marc 17, križni ponde-lek, junij 26, aug. 24, sept. 29, okt. 28, dec. 6.
Ehrenhausen   (više   Špielfelda)  jan.   20, na
žalosten petek, maj   9,   september   24,
nov.  22. Fehring (Borinje) v  pondelek pred pepelni-
cov, v tork  po   štrtoj   postnoj   nedeli,
križni tork, aug. 6, sept. 21,   dec.   21. Feldbach (Vrbna) jan. 25, marc  10, maj  1.
i 25, junij 28, jul. 26, sept. 24, nov. 6.
i vsaki driigi tork meseca   aprila, aug.
okt. i dec. živinsko senje. Fiirstenfeld v   pondelek   po tretjoj  postnoj
nedeli, križni   pondelek,   jun.   24, aug.
28, okt. 28, v   pondelek   po Miklošo-
vom; april 15, i nov. 15, živinsko senje. Gleichenberg   febr.   25,   junij   8,  august 2,
okt. 21. Kapela   prvo   nedelo   po  viizmi, po Mariji
Magdaleni, po Maloj Meši. Lipnica (Leibnitz) vsakoga meseca 25. živin-
sko senje; prvi pondelek po Svečnici,
maj 1, julij 25, nov.  11. drobno senje. Lotmerk, Ljutomer, Luttenberg, vsaki kvatrni
tork i velki tork. Marburg, Maribor, vsakoga meseca driigo
i štrto sredo.
Obranja (Halbenrain) april 25, okt. 7. Ormoš (Fridau) na žalosten   petek, maj 25,
prvi   pondelek    po   Jakobovom,   sept.
21, nov. 11. Ptuj  (Pettau) april 24, aug. 5, nov. 25, vsa-
koga meseca prvo sredo živinsko senje. Radgonja (Radkersburg) 14 dni pred fašens-
kim pondelkom, v tork po nedeli sveto-
ga Trojstva, aug. 10, nov. 15. Vsakoga
meseca prvi tork živinsko senje. Spielfeld april 16, julij 6, okt. 16, dec. 16. Straden na žalosten petek, maj 4, aug. 28,
nov. 2, dec. 28. Strass   (prvi   Spielfeldi)   marc   10,   junij   8,
aug.  16, nov. 30. Sveta Ana, Nemška (St. Anna am Aigen)
v   pondelek   po   štrtoj   postnoj   nedeli,
julij 26, aug. 28, nov. 11.
Sveti Anton (pri sv. Lenardi) april 28, junij 22, v soboto pred Malov   mešov
Srdišče pri Dravi (Polsterau) marc 17, april 25, maj  12, aug. 24, nov. 14.
Sveti Diih (poleg sv. Jiirja) aug. 24, dec. 13.
Sveti Jiirij (pri Radgonji)   februar   3,   april
15,  nov. 21.
Sveti  Jurij   (pri   svetom  Lenardi) april 22,
aug.  12. Sveti Križ (pri Muri)   v   pondelek po čar-
noj nedeli, maj 3, julij 26, nov. 6. Sveti Lenard (v Slovenskih   Goricah)   jan.
20, maj 19, okt. 4, v pondelek po Beloj
nedeli,   junij   14,   aug.   2.,   nov. 6, ži-
vinsko senje. Sveta Trojica (v Slovenskih Goricah) maj
4,  na nedelo sv. Trojstva,   august   15, po   postnih   kvatrah,   v   ponedelek po svetoga Trojstva nedeli, aug.   28.   i   v pondelek po jesenskoj kvatrnoj   nedeli živinsko senje.
Veržej  (Wernsee) maj 6, sept. 29, nov. 30. Wildon febr. 24, na vuzemski tork,   jul. 2. i 22, sept. 29, nov. 25.
Na Horvatskom.
Koprivnica febr. 3,   marc   26,   maj   4, julij
2, okt. 28, dec. 7. Krapina marc 19, maj 5. i 16, junij 27, jul.
16,  august 13, sept. 10. i 29., nov. 11, dec. 6.
Ludbreg april 20, jul. 16, sept. 8, dec. 21. Varaždin   april   24,   junij 24, julij 25, nov.
5,  dec. 21.
Zagreb v četertek pred cvetnov nedelov, driigi den po Markovom, jul. 13, dnevi po treh Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha proprijetji Marije.
Vinkovce maj 16, aug. 6.
Vinica driigi den po Markovom, velki če-tertek, v četertek po Telovom, v pon-delek po Stevanovom, po Miklošovom, vsaki pondelek po kvatrah.
Mera
Tonna je 1000 kilogrammov, to je 10 metercentov; metercent = 100 kilogrammov kgifc; 1 kgr. = 100 grammov.
Kilometer = 1000 metrov (m.) Kiloliter «= 1000  litrov;   hektoliter  = 100 litrov.
Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi stoji, pri kazali dva jezika vednako moreta stati. Vaga vsikdar more ne vednakom podi stati.
Proti  vaknjiivanji,
s šterim je ništerni liferant ešče pii voj-niškom lifranji pregrehšo, naime lagoje blago je lifro, je oblast z najvekšov ostročov delala. Proti vkanitvi s lagojim blag-om se vsaki privaten   kiipec lehko  brani,   či samo
f
4
vu 48 let stoječem Miklauc štacuni kiipiije, šteri je za volo dobroga blaga po celom sveti poznati. Boljše i falejše nindri ne more kiipiti. Pište Miklauci, prle liki bi na oko falejše nego nevalano blago vu driigom mesti kiipili.
Illustrovani cenik zaman!
Najboljši predmeti proti mrazi  v zimi.
Pellerini za lagoje vremen za gospode, za gospe i
deco iz najbolšega nepremočljivoga lodena, najfalejše. Figaro prusleci za gospe i dekline, pleteni iz ovčene
vune, jako topel, močen i fal.
Prusleki s rokavami možom i pojbom, toplo i stalno. Kaputi za delo   stalni. Hlače za delo iz vrajže tka-
nine. Jako trpeče hlače za pojbe. ¦ Vrajža tkanina, za hlače, tkanine za obleč,   g-otovi
obleč platno,  šiffon, oksford, gradli i. t. d. Kaputi   zimski,   plsšči   ženskini,   tkanina   zimska,
stoff   iz   pamuka,   loden,   prt   na   postel,   stolnjek,
sagovi.
Pokrovci za konje.
Preporačano je kakoršnost, ferbo, ceno želnoga blaga
naprej popisati,   da   proti   težavi   zdajšnjega   vremena
okoli   spravlanja   i   cenenja   blaga   li    mogoče    bode
blago na skladišči najfalejše računati.
R. MIKLAUC
Lrjubljana   št.   326.
razpošilalnica  svetovna.
Veliko odavanje za trgovce, potnike,  senjske trgovce, alul vemo ki dobro   i   fal blago ščejo kiipiti.
m
Čuvajte in pazite na kožo
in lice pred raznimi škodljivimi vplivi vetra, sunca, praha,kiihinjsko-ga dima, vročine iz ogn-jišča i. t. d. z mozol-čeki pokrito lice s pre-kami onečiščena koža je nelepa in nezdrava. Samo zdrava koža omogočiije nemoteno dihanje, zavoljo toga je negovanje kože po-trebno za zdravje. Z vodov in žajfov se ne dajo odpraviti vse ne-čistoce kože. Na je-zere priznanj dokaziije, ka Fellerova pomada za čuvanje zdravoga lica in kože ,,ELZA" vse napake, preke, sunčne krpe i. t. d. odstranjiije in čuva škodljivih oteklin lice, šinjek in roke. Ne zamenjiijte pomado za lice in kožo ,,ELZA" z driigimi inozem-skimi pastami in mastmi, štere jako ponii-jajo, Ta je ščista neškodljiva, napravi kožo lepo belo in napravi lice lepo. Mnogi de-lavci jo rabijo, naj se ne bi vidle posledice dela ali prebivanja v prašnih okajenih pros-torih, vetra i. t. d. Pazite na znamko ,,ELZA" 1 lončič št. I. kak priloga k drii-gim preparatom stane 3 korone, močnejša vrsta št. II. za 4 K 50 fil. samo pri lekar-niki E. V. Feller, Stubica št. 823. (Hrvatsko.) Namesto premočnih in dostakrat škodljivih mil (žajf) vzemimo za lice boraksovo milo ali Fellerovo lilijino milo. Pakivanje i pošt-nina posebi 2 K 30 fil. Za Fellerovo lilijino milo i boraksovo milo za volo stalne dragoče i ponenjkanja blaga je ne mogoče bilo stalno ceno popisati, nego najfalejša cena de se računala.
Tej preparati so večkrat odlikovani.
Dragoceni   dar   vsakomi čitateli!
Pozivajoč   se na te kalendar dobi   vsaki, ki
pošlje edno karto trgovci H. Suttner, svetovna
razpošiljalnica v Ljubljani br. 895, bogati illus-
trovani   cenik   od   vor   i   lancov,   od   zlat-
nih i   srebrenih   stvari,    od najlepših darov,
kakti amajlija, škapuliri, raspela,   dari   za
krst i firmo. Da zadovoli   želo   svojih ver-
nih kiipcov,  je   trgovina   postavila   poseben
del   za   koristne   i   potrebne   predmete,  kak
so    škarje,    noži,    žepni    nožici,    britve,
prilike   za   brijenje   i   vlase   rezanje, dia-
manti   za   rezanje   glaža   i. t. d.   i zdaj to
nameni,   da   za   vse   predmete,   či   včasi   so
povišeni    stroški    i    vlastita   cena,     računa
našim čitatelom najfalejše   cene.   Da   prilike
dnes,   kda    se   te   kalendar   štampa,    one-
mogočijo stalno ceno popisati  za  vse pred-
mete,   ne   je   mogo    štacun,   kak   do   zdaj,
vsakomi predmeti ceno nastaviti, nego verte, da štacun Suttner zato, da si obdrži glas najbole rednoga štacuna, šteroga vživa že dosta let, vsikdar najfalejšo ceno zračuna, pište li njemi, komi je potrebno. Samo ka se do-tiče vore na steno, pendel vore i vore budilnice, preporača trgovina Suttner Čitatelom, da čakajo, da se mir sklene, da do se stenske vore, pendel vore i vore budilnice pošiljale vu onoj poznatoj solidnoj izvedbi, kak se redijo vu svičarskoj fabriki, Zepne vore i vse driigi
predmeti se lehko naročijo vu
H.  SUTTNER,  svetovna hiša vor  Ljubijana broj
895.
a
:3
Na vsakom mesti
in vsikdar pri roki je Fellerov bolečine ublažiijoči Mentholstift(Elza) Migranstift, šteri stane v močnom lesenom toki samo 1 K, te trk se lehko v žepi nosi, gospe ga pa nosijo v ročnoj torbici, in ga lehko vzememo s sebom kamšteč. Komaj vidno se rabi, nekeliko potez deliije jako vtišajoče, hladeče in poživ-ljajoče, rabi se za migreno, glavobol, pri deli na prostom in pri sprehajanji za hladeče in oživljajoče voščenje čela, za odvrnitev triijavosti od žarečega sunca. Njegov diih friša ljiidi, odstran-jiije klice s čela in nas brani vjedanja klic, če z njim lice in roke navoščimo. Pri glavoboli, migreni, pri na-biranji krvi v glavi, pri prenapetosti, utriijenosti, deliije nekeliko potez z njim bolečine ublažiijoče, hladeče, oživljajo-če in nad vse prijetno. Rabi se tiidi kak oživljajoča dišava. Tiidi pri mnogih drii-gih prilikah se Fellerov Mentholstift s haskom vporablja. Turisti bi ga mogli vsikdar s sebov nositi, ravnotak gospe posebno, štere trpijo na migreni, šteri v zadiišenih prostorih delajo, naj ga tiidi rabijo.Proti oenim boleznim,proti slabim očam itd. priporočamo krepečo, boli ublažiivajočo, zvužganje odvračajočo očno vodo (collyrium), štera stane samo 1 K 40 fil. — Te neštokrat preizkušeni priparati se dobijo pravi samo v le-karni E. V. Fellera, Stubica št. 823 (Hrvatsko). Da prišparate poštnino, na-ročite z ednim najcenejše razne oglaše-ne špecijalitete in preparate, na priliko francosko žganico (sosborszesz), cimeto-ve kapljice, titrične kapljice, Hoffma-nove kapljice šterih stane 12 steklenic (glažov) samo 5 K 40 fil., zatem šved-ske kapjice, balzamtinkturo itd., razne čaje (teje) prsni čaj, raztopljeni čaj, pravi kitajski čaj, razne sirupe, prsni sirup, prašek proti kašlji, prašek za jelo, in vse driige kapljice tinkture itd. po Pharmacopei. Zavijanje i poštnina po-sebi 2 K 30 fil.
Velika bojna
je prisilila vnog-o kiipcov trgovine R. Miklauc v Ljubljani, 326 da hodijo tjeden dnih na veli-kom marširanji i štrapacami vu obleči i siiknji od Miklauca kiiplenom. Poznato dobri vunatni štofi, hlače iz vrajže tkanine i. t. d. od trgovine Miklauc o se skazale gotovo neraz-trglivo i lepo blago. To je bila prava prilika, da se vsaki prepriča, kak je veliki razloček med blagom, štero se poniija od vseh strani za fal ceno i solidnim blagom, štero štacun Miklauc že več let pošila čitatelom našega kalendara. Na žalost so prilike zdaj, kda te kalendar štampamo, takše, da trgovina je ne vu stališi s svojim oglasilom nastaviti cene za ono vremen, kda naši čitatelje ščejo naročiti. Kak je spravlanje platna iz vune i driigih surovih materij silno težko, a neka iz vune i platna nemore napraviti, to je za edno za istino realno trgovino na velko teškočo — eden katalog tiskati. — Zato je^preporačano, da naši čitatelje do etak delali: Sto potrebiije jako močno i lepo moško i dečarsko obleko, hlače, kaput, nadale štofe ali pa ženskino i deklinsko obleko, siiknje, janke, kragne i. t. d., ki žele dobro robo, platno, gunjevo, posteljino i druge konfekcijone robe, naj se potriidi potan-ko opisati, ka njemi trebe, v kakšoj kakoršnosti i farbi i naj pismo adresira na R. Miklauc Ljubljana št.326. Nema trgovina dotično blago na skadišči, si bode spravila i kda znova nor-malne prilike nazaj postanejo, celo zaman dobijo od trgovine Miklauc velki Ilustrovani cenik, a te bode Vam po-kazao, kak je ta trgovina dobra i po  ceni
>u
Obvariijte  ===== =   rast   vlasi
prle kak vam doli odidejo. Dosta neprilik provzroča, če vlasje rano doli odidejo ali osernejo, če so redki, se terejo. Napake, štere liid-je navadno pri tom r.apravijo so: nezadostna čistoča kože, nosijo pregoste krščake, šteri ne piiščajo nikaj -zraka skoz, glavniki, kršča-kove igle, kondranje z železom in farbanje vlasi i. t. d. Vse to včirii, ka postanejo vlasje trdi, se terejo in ne morejo zadosta močno rasti. To vse se da doseči s Fellerovov pravov Tannochina pomadov, kaj svedoči na jezere priznanj. Pospe-Šiije bujno novo rast mehkih zdra-vih vlasi v mladostnoj farbi, na-pravi trde vlase mehke in svetle, ka se dajo jako lepo česati, ostran-juje liiske in zabrani prerano ose-relost. IVlnoge gospe jo z uspehom rabijo, rabijo jo tiidi mnogi gos-podie proti pišlivosti in mnogi stari liidje proti serosti. Naročimo 1 lončič št. I. za 3 K št. II. (moč-nejša vrsta) za 4 K 50 fil. Za mus-tače se priporoča Fellerova mast za brke 1 lončič 1 K. Fellerova sred-stva so po denešnjoj sodbi zna-nosti na najvišjoj stopnji in neob-hodno potrebna za vse, ki ščejo svoje vlase obvarvati. Naročimo samo pri lekarni E. V. Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko.)
Vsi tej preparati so   na   znanstvenoj   podlagi   sestav-
ljeni   od    vučenih   ljiidi,   zato    majo    prednost    pred
raznimi   preparati   sestavljenimi   od   nestrokovnjakov.
Pakivanje i poštnina posebi  2 K 30 fil.
V NOČNOJ TMICI
v tmičnih prostorah, moremo vsaki čas viditi keliko je viira, brez vužiganja posveta če mamo radium-viiro. Trebe kiipiti samo Suttnerovo radium-viiro, štera stalno sveti, ne pa sveteče se viire nevalane konkurence, šte-rih svetloča prihaja od božne fosforne mase in v kratkom časi pobledi.
3UTTNER
-~~                                                                      f
St.    600 Fina prava nikel-anker-remontoar viira, štera   ®
v kamenji ide s prima  svetečim   radium   ka-   w
zalnikom  in kazalcoma,  točno vrejena.              -:
„       712  ,,IKO" nikel anker viira, 15 rubinov.                w „       735 Srebrna cilinder remontior viira,  15 rubinov.
„      422 Nikelni lancek IC 1'75, podugovati.                    f*
„     1450 Pankfono- lancek, stalno  lepi.                              3
„       813 Srebrna viira za g-ospe zlato obroblena.           aq
„      817 Srebrna viira za gospe dvoje pokrivalo.           o<
„     1548 Srebrna narokvica s tula   viirov.                         g-
„    1149 Srebrna broška.                              •                        L"
„     1673 Srebrni vilhani (ringli).                               .          3
„     1675 Srebrni viihani.                                                        L.
„    1627 Viihani, zlat na srebri.                         '                 <
„    1113 Viihani, zlato na  srebri.                                        -"•
„      979 Srebrni privesek, masiven.                   '                n
„       410 Nikel-anker-roskopf viira.                                      n
Krasen cenik zastonj in franko.
o
RaZpOŠilanje   po^povzetji ali če se penezi naprej  ^ --------------------— pošlejo. Ka se ne vidi, se zamenja.   L•
Vsaka viira je točno vrejena, dobio   nama-
zana in se zapira trdno proti prahi.                c
--------------------------------------------------------------------  ,^
Listna tovarna viir v Svici.                    2
Zlata   viira   brezplačno!   bliže v ceniki-   |
H. SUTTNER          j
samo  v  LJUBLJANI   št.  895.      <j
Krščanska  svetovna   razpošiljalnica.             3
Lastna  precizna  marka  ,,IKO'"   svetovno znana.   "
Ne podružnica !                             Ne podružnica !
Zakaj trpite^)
bolečine   kiirečih   ok •
Ednostavno, ceno, po jezerih že preskušeno, celo učinkujoče sredtvo Vas oslobodi vu najkračišem vre-meni mok, štere vam povzročajo kiireče oči. To sred-stvo se zove : Fellerjeva tinktura za turiste z zn. ,,Elsa" (tinktura za kiireče oči) ino je tekoče, staro, preskušeno sredstvo za odstranitev kiirečih očih ino debele trde kože. Enostavna, lehka i lagodna poraba: zajiitra i večer se kiireče oko ali koža namaže s teko-činov ; za 4—5 dnih se zaperejo noge v toploj vodi, v šteroj je rastoplenoga nekaj navadnoga mila ino kiireče oko ali debela koža se da lehko odstraniti brez vseh bolečin. V slučaji, da se po odstranitvi beie kože pokaže ešče kak ostanek, takozvana korenina kurečega oka, naj se ponovi zg-oraj opisano postopanje. — 1 glažek Fellerove tinkture za turiste s znamenjom ,,Elsa" stane 2 kor., Oporabljiv, tudi na poti, ravno tak zanesljivo učinkujoč je Fellerov obliž za turiste s zna-menjom ,,Eisa" (obliž za kureče oko) v škatlah po 1 kor. v dvojnih škatlah po 2 kor. kak pridatek k ,,EIsa-f!uidi". Da se meknete ponarejanja, naj se naroči vsako sredstvo naravno pri izdelovalci ino se naslavlja na : Lekarnar E. V. Feller Stubica št. 823. Horvatsko. —  Pakivanje i postnina posebi 2 K 30 fil-
Oi     t>i    liicije    asraali, lifcii^ je teloven asnoj
ne samo poleg svojega zdiiha grozan, nego je i na zdravje škodjiv, ar zamiši vse liiknjice na koži i tak nemogoče včini na zdravje tak potrebno zračenje kože, tak bi vsaki razmo, da odpravlenje nepotreb* noga znoja telovnoga je dužnost človeki.
Proti znojenji potrebnoga Fellerovoga »Elsa« praška dobrota vu tom stoji, da poleg svojega špecialnoga sestavljanja od* pravi rane, štere so posledice močnoga znojenja i imenitno je liki sredstvo za šterilizacijo. Raba je  prostna.
Posebno pri deci, štera je nagnjena na rane, štere preveč bolijo, je dober Fellerov »Elsa« prašek proti znojenji, či po vsa* koj kopanci rane s tem prahšekom posip* lemo. Fellerov prašek proti znojenji, s zn. »Elsa« dobimo vu patentnom kartoni s si? tom tako, da je raba jako zgodna i šparljiva. Taki karton stoji kak privitek k naročbi »Elsasfluid 1 kor. Ci posebi naročimo, dobimo 6 kartonov franko komašteč za 8 kor. 30 fil. Da se meknete ponarejenoga blaga, naravno pri izdelovalci si naročite. Lekarnik   E.   V.   FELLER
v Stubici št. 823. (Horvatsko).
ZDRAVA   PLUČA
pa odporna dihala so temel dugomi živ= lenji. Tej rahi deli tela so izpostavleni vno= gim nevarnim vplivom kak so veter, mraz, j prah, dim, pa proti driigim kiižnim glivi= cam. Oni majo naporen pa brezprestani posel opravlati, pa je nej čiida, či se pri toj delavnosti ligdere pokažejo bolečine v guti, kašel, zamuknjenost, teško dihanje, zasliženost, bolečine v prsaj, bodanje v le* devjaj i driigi znaki prepiha ali prehlajenja pa predelanja. Mi dobro znamo, ka se večkrat pri takših različnih, malo v poštev jemajočih, nerednostaj razvijajo bolečine v guti pa v prsaj. Zato se preporača vsig* dar pri hiži meti bolečine vtišajoči, vročino odpravlajoči, hrečke odvajajoči pravi zas gorski sok za prsi pa za kašel (Sirupus pectoralis). Po sodbi vnogih skušenih liidi, ki so prle brezi uspeha skušali vsa mogoča driiga vrastva, sirupe pa soke, je to jako dobro vrastvo za krepčanje dihal, za čiščenje dihalne poti pa za jačenje celoga života. V mrzlom letnom časi, kak tiidi v spremenlivom aprili i oktobri, za osebe, štere morejo dosta govoriti, se dosta na prostom držati, štere delajo v zadiihlih, prašnatih delavnicaj, za rahle osebe pa za deco je poraba toga sredstva neobhodno  potrebna.
V vnogih zahvalnih pismaj se naznanja, ka vplivle jako dobro na pliiča, pospešiije prebavlanje pa je zavolo dobroga okiisa deca pa odraščeni radi jemlejo. Zlasti pa dela dihala za odporna proti prehlajenjej i driigim škodlivim zviinešnjim vplivom. To kažejo vnoga zdravniška preporačanja, pa zatoga volo zasluži brezpogojno pred* nost pred neizkušanim inozemskim teom, pastilami pa pred driigimi ednakimi sred* stvi. — 2 glažka 5 koron staneta pa si naročimo  samo   pri lekarnari:
E.  V.  FELLER,  Stubica št. 823.
(Županija Zagrebečka). Zavijanje i poštnina posebi 2  K 30 fil.
Slaba tkanina,
:.......j  ,............a   _....._j  _,„,,  ..   :,     miklauc
Dobra tkanina,           |
či jo g-ledamo pod povečalom, kaže povsedi ednako- či jo g-Jedamo pod povečalom, kaže neednakomerne merno moč niti. Samo takša tkanina, kak jo ma slabe niti. Tvrdka Miklauc nema takših tkanin, zato tvrdka Miklauc, drži dugo časa.                                     ka se te hitro   raztrgajo.
Ne dajte se vkaniti po nazliik cenih oznanilaj, oglasaj cenikaj i vzorcaj,   nego pišite   vseli   edno   dopisnico že
48 let stoječoj  imenitnoj svetovnoj tvrdki Miklauc, či si ščete kiipiti kakše zaistino dobre, trpečne, svojo lepoto
dugo  držeče platno, siiknje, prte, perilo ali driigo odevalo, štero tii dobite  po   najnižišoj ceni.
Prištedite si peneze,
či pošlete dopisnico Miklauci, gda potrebiijete lenovo platno, oksford, sifon platno, kiklenščino, siiknja za moške pa za ženske, modno platno, zimsko siiknje, loden i. t. d. Vi g-otovo dobite platno po najnižišoj ceni, šteromi bote se dug-a leta veselili, štero platno se ne zapravi nej pri pranji, nej pri rabi pa v deždži tiidi
nej, štero ostane zmirom lepo, močno, porabno pa bo trikrat tak dug-o držalo,  kak drug-o malovredno platno.
Vi zapravlate peneze,
či po nisikoj ceni poniivano p'atno, siiknje, ostanke i. t. d. kiipiivlete, štero se hitro raztrga pa razpadne po pranjej. Neverjetno je, Jkak nevalano pa slabo blago tržijo vnogi trgovci. Clovek g-osto vidi moško ob-leko siiknjeno, pa žensko obleko siiknjeno, štera že za nekelko dni — zlasti či je dešč malo na-močo   —   se   vidi   kak   staro,   že   dug-a   leta rableno
raztrgano   blago,
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zobston pa franko.
R. MIKLAUC, Ljubljana št. 326.
Krščanska svetovna razpošilnica.
Tiidi trgovci, krošnjarje pa senjarje si tiiodnot lehko spravlajo pa naročujejo, či ščejo dobro blago meti.
Trgovina stoji od  1869 !                                                                                        Vnog-o jezer zahvalnih pisem.
Preporačano je kakoršnost, farbo i ceno želnoga blaga popisati, da proti težavam zdajšnjega vremena
okoli spravlanja i cenenja li mogoče bode blago na skladišči najfalejše računati.
25 lfit   da imam edno isto viiro
ino ešče nikdar se ne stavila niti edno minuto, bila je ino je ešče vedno natančna i zanesljiva, ino menite, da je bila ta vora   draga? Ej ne?
Cena    irxo    ktakšo^   oeraa l
,,Ali kiiplena ne pri ni ednom trgovci ino v ni ednom bazari ne. Neki prijatel, ki je napravo prvle hiide skušnje i šteroga je že neka vora čemerila, opozaro me je na protokolirano fabriko vor Suttner, ki ma svojo fabrično zalogo v Ljubljani št. 895 ino tomi mam mojo voro  zahvaliti".
To so reči ednoga naših sotrudnikov ino veselo so se svetile nje-gove oči, kda nam je svojo voro pokazao. Pa je tiidi v resnici lepa ino na kolesji se vidi, da ta vora more dobra biti. Zato zapomlite si naslov H. Suttner v Ljubljani št. 895. Ta firma ma ^svojo lastno protokolirano fabriko včSr v Svici ino glavno zastopstvo fabrike vor ,,Zenith". Odaja vore cestnine prosto po originalnih fabričnih cenah. Svetovnoznano je Suttnerovo fabrično znamenje ,,IKO". Zahtevajte od firme Suttner veliki krasni katalog od vor, zlatoga i srebrnoga blaga, dobite ga zaman i franko. Vu tom katalogi naidete najboga-tešo izbiro.
Mali izvleček iz kataloga H. Suttnera v Ljubljani  št. 895.
V6re :
St. 410.    Nikel-patent-Roskopf vora, hodi 36 vor, emajlna cifernica. **"      St. 518.    Plošča niklasta cil. remont. močno kolesje. .   ¦':•¦ .•:                   St. 101.    Srebrna   anker-remont.,   plošča,   s   posrebr.   ali   pozlač.   cifernicov.
v                                    Verižioe:
Št. 2324. Amerik. duble-zlata.
St. 2223. 14 karatna zlata pancer-verižica.
Razpošiljatev po povzetji ali naprej plačanji svote. Ka se ne dopadne,se izmeni. Zavolo bojne i njenih nasledkov je pred štampanjom toga oglasa ne bilo mogoče točne cene določiti. Poizvedovalcom se bodo cene od hipa do hipa v pismi naznanjale.
navaljevanje krvi vu glavi, glavobol, manjkanje krvi, hladnost, boli tela, krči, nadiivanje i spodobni stališi so posledice slabe prebave. JVIi vživa-mo dostakrat teško prebavljivo hrano, razhladimo želodec i prebavne kotrige s mrzlim pilom, zakesnimo izpraznenje čreva. Kda se po raz-ločnih bolečinah, krči, nervoznih stanjah pokaže neredna stolica, teda je potrebno hitro nazaj postaviti krvni tok i redno prebavo. Po svedočan-stvi jezero liidi najbolša je švedska tinktura (tinctura svedica), štera se zove ešče životni essenc i balzarn. Ona vtihša bole, oživlja, redi stolico, čisti krvno cirkulacijo i odstrani dosta bolov, Ona bi mogla biti vsikdar pri hiši, njena poraba bi nas rešila dosta neugodnosti. Pri krči, nadii-vanji, riganji, boli tela, bojazljivom čutenji, stavlanji krvi, vonnetanji i vu razločnih driigih stališah je dobrota to vrastvo pri rokah meti. Da ono povzročuje prebavo jestvine i olehša organizmi našemi primanje hranilnih materij, redi krv i pravo cirkulacijo, je dobro sredstvo za sla-bokrvne i blede za reguleranje hrane. Vnogo materije krvne i životne naše hrane, štere bi ovak neprebavljivo iz tela odišle, se po švedskoj tinkturi (tinktura svedica) raztopijo i prebavljiva gratajo. Pravo svedsko tinktura naročimo samo pri lekarniki E. V. Feller Stubica št. 823. (Županija Zagrebečka). 3 veliki glaži stanejo 6 K 60 f. ali iz 12 malih glažov 5 K 40 f.
Pakivanje i poštnina posebi 2  kor. 30 fil.               . ,
VELIKA DOBROTA
so za vsakoga Fellerove toaletne pastile za pranje s zn. ,,Elsa". — Daleč bi nas vodilo nabrajanje od haska i oživlanja onih pastil, mi ščemo opozoriti samo na ništerna svojstva onih zvunrednih pastil za pranje, dokeč eden edini pokus vas navči, da Fellerove toaletne pastile ne so dnes samo raskos, tem več so neob-hodno potrebne na čiščenje tela, potrebne so za čuvanje zdravja. — Fellerove toaletne pastile za pranje so iz absolutno čistoga kemičkoga boraks natro-na    i    nafinejše    kolonske   vodice   (Eau   de   Cologne).   One   so   iz   najfinejših,.
absolutno čistih kemičkih materij, brš i lehko vu vodi razidejo, Fellerove toaletne pastile so zato predpostavljene
vsem driigim praškom i toaletnim sredstvam. Poleg staroga želenja   Fellerove   toaletne   pastila   za   pranje   vu
vodi se otopijo, lehko se odnesejo na pot, prosto se rabijo ka od praškov (poudre) se ne more praviti, šteri se
pri odpiranji škatule razkadijo.
Fellerove toaletne pastile za pranje se niicajo vu prvom   redi   na   čiščenje   tela,   za   lice, roke, celo
telo, zviinredno proti osepnicam, vugodno pri kopanji, za decinsko  kopel, za znojenje   nog,   za   ranjena mesta
na teli, za zobe, za skoro zacelene rane i. t. d. — Poraba je prosta :
Kak voda za pranje: doide 1 pastila (Tablette) za eden lavor vode ;   pastile   se   položijo   vu   vodo   i včasi razidejo.
Proti osepnicam :   vu !/4 Htri mlačne vode se raztopi 1 pastila i večkrat se osepnice s tem zaperejo. (Prepo-račana je Fellerova pomada /a čuvanje kože ,,Elsa" 1  lončič K 3).
Za pranje glave : 2 pastili se raztopijo vu Iavori vode.
Za decinsko kopel: Doide 2—4 pastile, za velko kopel v kadi 10 pastil.
Proti znojenji nog: 2 pastili vu lavor vode. Tak i za rane noge od hodenja.
Za lampe i zobe : pol pastile vu kupico vode.
Mogočnost porabe Fellerovih pravih toaletnih pastil za pranje s zn. »Elsa" se   ešče   v   dostih prilih
niica. Cena je fal. 1 pokusni karton K 1, či naročite z ednim s ,,Elsa-fluidom".   Želete   li   Fellerove   toaletne
pastile same naročiti, dobite 6 kartonov za 8 K 30 fil. Cuvajte se ponarejavanja, da sami naročite pri narejavci,
naslovite: Ljekarnik E. V. FEIAER v Stubici, št. 823. (Horvatska).
Pri potrebnih i vrednih   rečaj   cena   ne   pride   v poštev. To je pa
dvojno veselje, či mi moremo si spraviti  potrebne   pa   hasnovitne
reči po nisikoi ceni, kak se to zgodi pri Fellerovih   želodec krep*
čajočih, lehko odvajajočih i prebavo pošpešiivajočih rabarber
ELSA.KRUGLICAJ.
Či nemamo teka,
či nam je v guti britko pa či se nam
riga,
či nam   hrana   težko  v   želodci  leži> či mamo žgarjavico, či čtitimo bolečine v želodci, či nas boli   glava   zavolo   bolečin   v
želodci,
či čiitimo strah zavolo slabo prebave či nas napinja zavžita hrana,
One so nam na velko pomoč :
Či je odvajanje nej vredi,
či smo   zavolo   slabe   prebave   med=
lovni pa triidni, či nas   slaba   prebava   včini   za   ne=
volne pa čemeraste, či mamo krče v  želodci, či se jelo težko prebavi, či je meso trdo bilo,             ^
či smo slabo kiipili, či smo preveč pa prehitro jeli,
skratka, či smo zavolo štetoga zroka nej zadovolni z našim tekom i prebavov. Z vrejen* jom odvajanja čistijo krv pa odstranijo neželjeno debeločo. One so zevsema neškodlive, pa sigurno pomagajo, ne povzročijo navadjenja, pa krepijo želodec. Majo pred vsemi sredstvi prednost, štera slabijo, dražijo pa škodlivo delajo. 6 škatul stoji franko 5 K 57 filerov,  12 škatul franko samo 10 koron 7  filerov.
K            Či želete prave Fellerove preparate dobiti, se obrnite  naravnoč na: '
E. V. Feller, lekarnar, Stubica št. 823. (Zagreb. žup.)
Pošila po povzetji ali pa či se penezi naprej   pošlejo.   Preporača   se,   peneze   naprej   poslati   po   poštnoj
nakaznici, zato ka ovači pošta   računa povzetje.
PREPREČITE SKODO,
štero napravi mrčes, ali golazen vu vsakoj hiši. Pogosto se niti ne ve, da je hipoma nastalo škodo povzročo skrit mrčes. Rastline v ograci, jestvine v kleti, obleka vu omari, živina v hlevi, jestvine v kiihnji so navadno izpostavljene neopaženim škodljivim žiižekom, kakti listne viiši, moli, ščurki, kebri, viiši, buje ino stenice. Buje, viiši   ino muhe prinesejo dostakrat boleznosti, štere so Ijiidem i živini nevarne.
Potrebno je zato, da se vu vsakšoj hiši porablja Fellerov preizkušeni mrčesni prašek ,,Elsa". Po po-ročili jezerih ljiid, šteri so ga rabili, učinkuje on brezpogojno stalno i najhitrej proti vsakovrstnomi mrčesi. Je jako izdaten i pokonča ves mrčes ino njeg-ovo lego povsedi, kama pride. Fellerov preizkušeni mrčesni prašek ,,Elsa" ne ne da nadomestiti s nikšim driigim. 4 velikih škatul vala povsedi 6 kor., 1 škatlja kak priposlatev z drugimi sredstvami samo 1 kor. 50 fil. Natančno navodilo je priloženo vsakoj škatlji. Za živino-rejce je Fellerov živinski redilni prašek ,,E'sa" (4 škatul 6 kor.) celo velike vrednosti, ar pomore izrabljanje vseh redilnih materij ino poviša redilno vrednost falejših neg"o menje vrednih krmilnih sredstev, odpadkov i.   t.   d.   Pakivanje i   poštnina   posebi 2 K 30   fil.   Ta   preiskušena   sredstva   se   edino   naročijo   pri   lekarniki
E. V. FELLER, Stubica št. 823. (Hrvatska).
SIsl j\ jT T T ¦ JL ik JL jL Jl    %J    l j
stane franko
) korona 57 filerov.
Praktično odevalo
za vsaki letni čas, šport i turistiko
Deževni    plašč,
pelerine za gospode i gospe iz lodena, iz gam-bele dlake s kapucov 122—130 cm. dug-e, pepel-nate, čarne ali zelene, za deco 60 cm. duge, dobijo se tiidi vu finešoj izvršitvi. Prosite zaman in franko bogato illustrovani cenik.
Obleka  za   gospode
iz siiknja od   20  K  naprej.
Jopiče    za   gospode
iz črnoga   siiknja.
Plašči    za    gospode
iz modroga ševiota.
Razpošiljanje    po    povzetji
od   20   K   naprej   poštnine
prosto.  Krščanska, od 1869.
renomirana špecijalna
trgoviga
R.  MIKLAUC,
LJUBLJANA št. 326.
4 prodajalne,   16   skladišč i
delavnic.     Na     svetovnom
glasi   po   razpošilanji    naj-
finejšega blaga.
Za en par   Um tiPgli Z3 k\"Ml
50 K 50 fil.    za   vse   čtevce   toga  kalendara.
Franc  Humana
trgovina za de= lavce v Beči odava komisne cipeli za delav* ce, par po 50 K 50 fil. I to   včini   i   za
KOMMISSCHUHE
cenjene naročnike našega kalendara, naj njej v mirnom časi ostanejo stalni kiipci. Cipeli so iz brukastoga ledra, pete z cveki   i   podkovi.
Pri naročitvi naj se pošlje mera notri ali se naznani število (numera) obiiteli. Obiitel se dobi po povzetji ali   če   se   penezi   naprej   notri pošljejo.
Krščanska firma! Na jezere zahvalnih pisem!
Arbeiterschuh-Exporthaus Franc Humann, Wien II., Aloisgasse 3/Z 1.
Štamparija i knigarna
Balkanyi Ernesta v-Lendavi i v-Soboti
se preporoča za napravo vseh   tiskovin   za
slavne   oblasti   ino   urade,   za   šole,   zadriige   ino   driištva,
notarjoše, zdravnike, trgovce ino zasebnike.
Zaloga  raznih knig.
Svilen   papir,   kak   tiidi   vsi   deli   za   umetne   cvetlice   v   zalogi.
Naročila   za   knigovezno   delo   se   pri   nisikoj   ceni  prilično
pa trpečno spelavlejo.
Što ma trdo telo ali zapiranje, more dobiti olajšavo z rabov poganjanjočih sred-stev. Vsakši pa naj zna, da mamo dve vrsti poganjajočih sredstev. Drastično učinkujoče ino milo delajoče. Drastična poganjanjoča sredstva majo mnogokrat oškodovanje čreva kak posledico ino se morejo vsled toga s dobrov previdnostjov jemati. Pod milo učin-kujoČimi poganjanjočmi sredstvi, štere črevi ne škodijo ino so sploh popolnoma neškodl-jiva, zavzemejo Fellerjeve žalodec okrepča-joče Rhabarbara-krogljice z zn. ,,Elsa" prvo mesto. Napravijo tek i prebavo ino je tiidi žene i deca radi jemlejo. V ni-ednoj hiši naj bi ne manjkala, da so vu potrebčini, pri zavživanje teško prebavnih jestvinah ali težavah v žalodci vedno pri roki. 6 škatljic pošlje povsod franko samo za 5 K 57 fil. apotekar E. V. Feller, Stubica, štev. 823. (Horvatsko) Tudi Fellerjev bole-Čine odpravlajoči rastlinski esenčni fluid z zn. ,,Elsa", blagodejno sredstvo 12 glažkov za 7 K 32 fil. franko, se more z ednim na-ročiti. Cela vnožina priznanj dokažiije, kak priliibljeni je Fellerjev ,,Elsa"-fluid, po-sebno kak priporvčljivo sredstvo za zdrave i pomočnik vu bolečini pri onih, ki so postali za volo prepiha, prehlajenja, mokrote betežni.
Za boleče kotrige je ribanje s Feller-jevim, bolečine odpravlajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. ,,Elsa" prav dobro-dejno, Oživljajoči fluid pospešiije krvno cirkulacijo ino živahnej tekoca krv prinaša znova toploto, dobro čiitenje i gibčnost vu boleče kotrige. To lastnost ,,Elsa"-fluida povdarja mnogo zdravnikov hvaležno i pač ni edno driigo sredstvo za ribanje ne tak izborno pri bolečine odpravlajočih masažah, kak to. Poleg toga je to izborno domače sredstvo tudi najfalejše, ar stane mali gla-žek samo 60 filerov. Po pošti se seveda ne more menje, kak 12 glažkov razpošiljati ino te stanejo franko povsed poslane samo 7 K 32 fil., 48 glažkov pa 22 K 72 fil. Na-roči   se   naj   li   edino   pri   apotekari   E.   \A
Feller, Stubica, št. 823. (Hrvatsko.) Što trpi na reumatizmi, išias, ali protini ima z vekšega tudi s poganjanjom težavo. Opo-zarja se zato na Fellerjeve, milo poganjan-joče Rhabarbara-Krogljice z zn. ,,Elsa", štere se lehko zednim z ,,Elsa"-fluidom naročijo, 6 škatljic stane franko samo 5 K 57 fil. i svetujemo, da naj bode oboje domače sredstvo vedno pri rokah. Fellerjev pravi Mentholni črtnik z zn. ,,Elsa", šteri se niica pri migreni, se za 1  korono pošlje.
Spati ne morejo ino delati ne morejo vnogi, ar čiitijo bolečine, štere njim odgan-jajo spanje. Ci prihajojo te bolečine iz pre-hlajenja, prepiha, iz starih ran ali iz drugih bol povzročiijočih okolnostih, skoro vsako-krat jih je mogoče lehko odpraviti s Feller-jevim bolečine vtihsajočem rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko ,,Elsa". ,,Elsa"-fluid učinkuje nad vse dobrodejno, prinese zaželjno spanje, pomiri živce i nas pobiidi na delo i na mirno mišlenje. 12 glažkov toga dobro učinku-jočega domačega sredstva pošlje komišteč franko samo za 7 K 32 fil. apotekar E. V. Fel-ler, Stubica št. 823. Horvatsko. Z ednim se lehko naročijo žalodec okrepčujoče, milo poganjajoče rebarbarske kroglice zn. ,,Elsa", 6 škatljic franko za 5 K 57 fil. To najprijetnejse poganjajoče srdstvo učin-kuje brez draženja ino brez škode ino za-sliiži prednost pred drastično učinkujočimi poganjajočmi sredstvi, štere dražijo črevo i slabijo žalodec. Ne dobro razvita deca, malokrvne deklice, slabe osebe vporab-ljajo s dobrim vspehom pristno salo iz ščukinih jeter dobrega okusa. Tudi Feller-jevo kožo čuvajoče mazilo proti pegam, a 3 kor. ino Fellerjevo Tanokina — mazalo ,,Elsa"  a 3 kor. je bilo znova pohvaljeno. ,v
Sodbeno razpravo, pri šteroj je šlo za edno oporoko, je ne davno zamiido eden gospodar pa je za volo toga zgiibo svoto bliizi tri jezero koron. Te človek je prišeo pol vore kesnej k razpravi,  gda   je že sod-
>•
beni zakljiiček včinjeni bio. Komaj v sod-benoj dvorani je opazo, ka je njegova božna bazar voro pol vore stala, pa je za tem znova šla tak, ka je on ne znao, či vora ne kaže dobro. Kelko kvara so že napravile takše božne vore, štere se tak rade stavlajo, kvarijo pa zahtevlejo vnogo popravkov. Zato pa mi raj preporačamo svojim čitate-lom, naj si naročijo dobre, prave švičarske vore pri svetskoj razpošilnici H. Suttner, Ljubljana, št. 895. Te stari imeniten štacun ma svojo lastno fabriko vor na Svičarskom, zato pa razprošila brezi posredniških za-sliižkov po najnižiših fabričnih cenah, pa je dobo na jezere priznanih pisem od svojih kiipcov. Mi preporačamo svojim čitatelom, naj zahtevlejo zaman pa franko bog"ato illustrovani cenik toga štacuna.
Čemernost, slabopočiitje ino nevola so dostakrat posledice zaprtja ino slabe prebave. Jako.vnogo liidi trpi vsled toga, ki pa niti ne opazijo, driigi pa ščejo odpraviti ono z odvajainimi sredstvami, štere dražijo čreva i slabijo žalodec. Vsem tem bodi povedano, da je na razpolago izborno, žalodec krepčajoče odvajalno sredstvo: Fellerjeve čisto rastlin-ske, rabarbara-kroglice zn. ,,Elsa". Toč-no, i lagodno učinkujejo, ne navadijo člo-veka na stalno porabo pog-anjajočih sred-stev ino je tiidi ženske i deca radi vživajo. — 6 škatlic toga izbornoga žalodčnoga vrastva stane poštnine prosto samo 5 K 57 fil. Naročijo se pri apotekari E. V. FELLER Stubica, št. 823. (Horvatsko). — Tudi Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlin-skih esenc zn. ,,Elsa-", 12 glažkov za 7 kor. 32 fil. poštnine prosto, se lehko edno-pot naroči, da ma obojib domačih zdravil te na razpologo, či si je što zavolo prepiha ali vlage spravo bolečine. — Elsa izdelki štejejo že na jezero prijatlov i naročnikov.
Dragoceni dar vsakomi čitatelil
Pozivajoč  se  na te   kaiendar dobi
vsaki, ki pošlje edno karto trgovci H. Suttner, svetovna razpošiljanica v Ljubljani b-r. 895, bogati illustrovani cenik od vor i lancov, od zlat-nih i srebernih stvari, od naj-lepših darov, kakti amaljija, škapu-liri, raspela, dari za krst i firmo. Da zadovoli želo svojih vernih kiip-cov, je trgovina postavila poseben del za koristne i potrebne pred-mete, kak so škarje, noži, žepni nožiči, britve, prilike za brijenje i vlase rezanje, diamanti za režanje glaža i. t. d. i zdaj to nameni, da za vse predmete, či včasi so po-višeni stroški i vlastita cena, ra-čuna našim čitatelom najfalše ce-ne. Da prilike dnes, kda se te kalendar štampa, nemogočijo stalno ceno popisati za vse pred-mete, ne je mogo štacun, kak do zdaj vsakomi predmeti ceno dolo-čiti nego verte, da štacun Suttner zato, da si obdrži glas najbolered-noga štacuna, šteroga vživa že dosta let, vsikdar najfalejšo ceno zračuna, pište li njemi, komi je potrebno. Samo ka se dotiče stenske vore, pendel vore i vore biidilnice, prepora-ča lrgovina Suttner čitatelom, da ča-kajo, da se mir sklene, da do se stenske vore, pendel vore i vore budilnice pošiljale vu onoj požnatoj solidnoj izvedbi, kak se redijo vu svičarskoj fabriki. Žepne vore i vsi driigi predmeti se lehko naročijo pri H. Suttner, svetovna hiša vor, Ljubl-jana broj 895.            '                 ,     >
Boljše leto, kak je bilo  premi-    odevke i pokrovce i t. d. Dobite tak
noče, bode prišestno za vsakoga gos-    fal i tak dobre kakovosti, kak nigdi
podara, či se odloči, ka svojemi gos-    ne. Štacun R. Miklauc štoji   več 48
podarstvi   posveti   za    krmo    vek-    let i ma 10 jezero  stalnih   ktipcov,
šo   skrb.   Či   ščemo,   da  bi živina    šteri  že več let so naročniki, vsaki
dobro jela, lejko prebavlala, moremo    den pridejo priznana pisma od kup-
k krmi pridevati stari poskiišani Fel-    cov, zato si zasluži popuno viipanje
lerov    hranivni    prah   »Elsa«.   Pri    naših čitatelov.
gojitvi    živine   pospešiije   žmečavo    _________^     ___________________
tela, dojna krava ma več zdravoga
i tečnoga mleka, kokoši raj nesejo,         Glavobol  je   lagoje,   štero    se
ešče po zimi, konji postanejo močni    vedno povrača. Ki ma te bol, lehko
pa vstrajni, to je najboljše sredstvo    računa   s   britkov   resnicov,   da se
proti   betegom   i   kiigi.   Na  jezere    bolečine vu  osmih, štirinajstih dni,
polodelavcov   ga   rabi   s  najbolšim    treh ali štiri tjednih  nazaj povrnejo.
vspehom že več let. Čuvajte se od    Ponavljale se pa bodo   zato,  ar je
nevalanih    ponarejenj,   štere   razni    glavobol po navadi živčno trplenje.
potniki   ponuvlejo   pa   si   naročite    Či so po tem bolečine nastopile, se
naravnoč pri apotekari E. V. Feller,    lehko branimo njih povračanja samo,
Stubica, št. 823. (Horvatsko), 4 ška-    či ojačimo i pomirimo živce. Mnogo
tul za 6 koron. Pakivanje i poštnina    jezero   od   glavobola    preganjanim
posebi 2 kor. 30 fil.   Lejko   si tiidi    osebam  je   pri   tem   izborno sliižo
sednim   naročite   poskiišani prašek    Fellerov  blagodišeči,   živce  pomir-
»Elsa« proti stvarcom 1 škatula kak    jajoči,   bolečine   tolažeči   rastlinski
privitek k naročitvi za 1 kor. 50 fil.    esenčni    fluid   z   zn.   »Elsa«. Gla-
_______________________________    vobol    iz    večine   odstrani   i    za-
brani,   da   bi   se   povrno.   Što   na
Obleko i platno falejše kupiti    izprehodih,¦ potuvanji  šče   meti pri
je   samo   onomi   mogoče,   ki   pred    roki tak učinkujoče sredstvo, naj bi
vsakim kupilom naroči s dopisnicov    Fellerovoga    stogla    proti   migreni
illustrovani cenik krščanskoga šta-    vedno noso vii žebki. Či je glavobol
cuna R. Miklauc, Ljubljana, št. 326,    posledica  slabe   prebave ali  zaga-
šteroga dobi zabadav   i franko. Vu    tenja,    vživajte    Fellerove    pogan-
njem naidemo vse potrebno obleko    jajoče   rabarbarske-kroglice   s   zn.
za zimo, kak  za  leto  za  gospode,    »Elsa«.    6    škatlic    stane    5    kor.
gospe i deco,   od   srajce   do  zim-    57 fil. franko,   12   glažkov Fellero-
skoga   kaputa   i   ženskoga  plašča,    voga   »Elsa-fluida«   7   kor.   32   fil.
nadale pravo suknjo, tkanine, ševiot,    fil.   franko,   1   stogla  proti migreni
loden, platno, oksfort, gotove pred-    1  kor. Naroči se naravno pri   apo-
pasnike bluse,plašče, za delo iprus-    tekari   E.   V.  FELLER, Stubica, št.
leke,figaro prusleke i perje postelno,    823. (Horvatsko).
Neraztrglivo!
dobro, trpečno lepo pravo siiknjo za gospode i gospe, pomodno siiknjo za ženskine i moške bluze, platno za predpasnike, kak tiidi vsako driigo platno za spodanjo obleko z staroga imenitnoga štacuna Miklauc bilo bi ne* premisleno »či bi si kde indri kiipiivali nevredno siiknjo pa platno zato, ka pri Miklauci dobite dosta boljše pa falejše. Pišite dopisnico Miklauci, či vam trebe platno, blago, gotovo obleko, siiknjo i t.d.
Illustrovani   cenik   zaman ! ! 1
Siiknjo, tkanine, ševiot, kangarn, loden.
Jako močno, več let  neraztrglivo.
VRAŽJA TKANINA
za moške pa za dečke hlače.
Tiidi gotove, jako fal, dobro stoječe.
Obleka za gospode i dečke,
hlače, zimske jupiče, zgoranji obleč.
Kabanice za gospe i dekline,
siiknje,   janke,   bluze,   predpasnike.
Blago za gospode, gospe,  deco
Lovska obleka, telovniki, nogavice, rokavice, obleka za deco, blago za krst.
Krčanska imenitna razpošilnica.
R. Miklauc, Ljubljana št. 326. JLaiba^;
Tiidi odaja na veliko za trojače pa kon* fekcijske hiše, štere želejo dobro blago.
Praporačano je kakoršnost,   farbo   pa   ceno   žeb noga blagi   popisati,   da   proti   zdajšnjoj   težavi spravlanja i   cene  blaga   li   mogoče   bode tisto, ka vu skladišči mamo, najfalejše   računati.
Što   si   kiirečih   očih   ne odpravi,   si
zmantra hojo z   bolečinami   si oslabi
celo telo.
Odpravlanje kiirečih oči  brez  bolečine
je prava dobrota za vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta nagla* šiivati, kak nevarno je rezanje kiirečih očih. Nož zna, ne da bi v pametvzeli, globlje v meso priti, noga je pa vedno izpostavljena prahi i nesnagi, kaj v rano pride i vnogo smrtnoga krvnoga zastruplenja je nastanolo tak že. Kii* reče oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo odpraviti z Fellerovim »Elsace flaštrom za turište (flašter za kiireče oči, cena 1 kor., v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov »Elsa« tink* turov   za   turiste   tekoča tinktura za
kiireče oči, cena 2 kor. Vnogo jezer turištov, žandarov, pis* monoscov, vojakov, gospodarov i gos* pa, šteri premalo obiitel nosijo i ki so je dozdaj rabili, preporača to sredstvo, štero hitrb i stalno odpravi kureče oči. Dokeč največ sredstva za odpravlanje kiirečik očih (rezanjo tiidi itd.) samo gornji del kiirečih oči odstrani, koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zraste, tečas imeniivana Fellerova sred* stva z kornom vred odpravijo kiireče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenji tela i nog (cena 1 kor) se neposredno da naročiti pri:
Feller V. Eugen lekarniki
Stubica,   št.   823.   (Zagreb    žup.)
Pakivanje   i   poštnina   po sebi 2  K  30 fil.
Rnhro    ll^fl^ unrs   štero^se vsi čiidivaJ°«pa štero si vsaki žele>
UUUlU    ^IIVU        fUlu^   je  izvrstno  delo vorarske umetnosti.
Št.   410. niklasta ankersroskop vora   ...... K   4.10     Št.    776. srebrna Iko vora z dvema pokris
»     705. roskop vora, stroj v kamenji    ...   »    5.90 ;                  valoma   ........................ K 33.—
»     449. rezbarena roskop   vora,   z dobro                    »     804. srebrna gospinjska vora, 6 rubinov   »    9.50
posrebrnjenim pokrivalom   ......   »    7.20      »     817. srebrna gospinjska vora z   dvema
»     720. srebrna  cilinder  remontoir   vora   »    9.70 i                   pokrivaloma     ..................   » 13.—
»     600. žepna radium vora, v  noči   sveti   »    8.40      »     556. srebrna gospinjska duga   verežica   »    5.—
»   1450. verižica z bele kovine K 2.80 fil.                    »   1544. vojaška narokvica z vorov  ......   » 10.50
niklasta.........................   »    1.—       »   1545. vojaška narokvica z vorov  ......   » 32.—
»   1149. srebrna pribadača, tridelna  ......   »    1.50      »   2706. srebrno cecvo za škapuler    ......   »    2.—
»     468. zlato double srce ...............   »   4.80       »     283. srebrno emajlirano cecvo     ......   »    1.—
»   1265. diamant za rezanje glažovine    ...   »    5.50       »     464. križec double zlati     ............   »    1.—
»   1645. naviihnice, pozlačeno srebro     ...   »    2.40 '    »     211. srebrni prstan  ..................   » —.90
»   1022. srebrno čislo    ..................   »    5.70       »   1679. srebrni viihani..................   » —.90
»   1142. srebrna pribadača...............   »   2.50 ,    »   1123. 14 kar. zlati kreolni viihani......   »    3.80
»     518. plitva kavalirska niklasta vora ...   »    7.50             je cene so bile pred bojnov valane.   Za  volo
»     513. niklasta tula vora z dvema pokri*                   vojaške okolnosti pozdignjene cene na želo vu pismi
valoma   ........................   »   9.80 ¦   se naznanijo i kak najfalše se   bodo   računale.
Fošila po povzetji. Zameni se, ka se ne vidi.     -^sj   k{jpCj   etak    sodiio! ^a Jezere ma ta^*
Velika preberica vor, verižic, prstanov, dragocenosti \                   v                   "        "          s    . P186"1-
ii         ..„;].]   -, i .      .,                            r     i                    Vec let ne trebe nikšega popravka I
v vehkom ceniKl. Zahtevajte   ga   zaman i tranko. I                                          i           ,
^_^___^^^^_^_^^______^^_^^              :           »Moji znanci se čiidivajo, ka  vora,   štero   sam
I       Vse vore so točno vredjene.                       pred ništernimi leti kiipo pri vas za   K 4.10   ešče i
—¦---------------------—-------------------------'                zdaj dobro ide pa njoj ne trebe  popravka.   Pošlite
Lastna tovarna vor na Švicarskom.                   mi zdaj pali takšo voro   za   mojega   dečaka.   Svoto
--------                                          ,   K 4.10 sam vam istočasno poslao na poštnoj nakaz«
Lastno znamenje »IKO« svetovnoznano.            |   nici   Preporačam se vam s pozdravom.
--------                                          !        Skaričevo pri Kranini    Franc Mlinarič posestnik«.
Krščanska svetovno razpošilnica
H. SUTTNER T  Ljubljani, št. 895.
Nema podružnice.                       Svetovno znana po razpošilanik^abfijb vor.                     Nema podružnice.
^J 1 v '¦¦ ¦   ^   "
»i lUnrski Soboti______   _________________