ŽELEZARSKI ZBORNIK
IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INSTITUT LETO 10	LJUBLJANA	JUNIJ 1976
Rekristalizacijski diagrami
Alenka Rodič
Železarna Ravne izvaja obširen raziskovalno razvojni projekt pod naslovom PLASTIČNA PREDELAVA JEKEL V HLADNEM. Del tega projekta je s serijo raziskovalnih nalog prevzel v izvajanje tudi metalurški inštitut v Ljubljani s sofinanciranjem raziskovalne skupnosti Slovenije.
V fazi programiranja tega projekta smo zbrali doslej razpoložljivo dokumentacijo in izvedli serijo uvodnih raziskav orientacijskega značaja, da bi se na osnovi ugotovitev v nadaljnjem izvajanju projekta lahko odločili za metodiko, ki naj bi nas najbolj učinkovito privedla do pričakovanih rezultatov projekta.
Raziskovanje odnosov hladne deformacije in rekristalizacije predstavlja pri tem zelo pomemben del, obenem pa neposredno služi razvoju teh-nologije in ugotavljanju objektivnih kriterijev fazne in končne kontrole.
Izkušnje so pokazale, da klasični rekristalizacijski diagrami, kakršne poznamo npr. za mehko nelegirano jeklo in nekatera malolegirana jekla, ne dajejo potrebnih in pričakovanih informacij pri visokolegiranih jeklih in zlitinah. Izkazalo se je, da so za posamezne vrste jekel primerne različne metode raziskav, pri čemer pa gre največkrat za kombinacijo mehanskih in metalografskih preiskav.
Izbrali smo vrsto tipičnih predstavnikov posebnih jekel iz proizvodnega programa — dve visoko-legirani jekli feritnega tipa, dve visokolegirani jekli avstenitnega tipa, nerjavno in nižje legirano orodno jeklo — za katere v članku podajamo ugotovitve, ki bodo osnova za programiranje raziskovalnega projekta.
Osnova tehnologije hladnega preoblikovanja z vlečenjem so rekristalizacijski diagrami, ki nam nazorno prikazujejo medsebojne odnose strukturnih sprememb in lastnosti jekla, stopnje deforma-
Alenka Rodič, dipl. inž. metalurgije, vodja metalografskih laboratorijev v železarni Ravne.
UDK: 621.785.3.003.63 ASM/SLA: N 5, J 23c, M 27c
cij in pogojev rekristalizacije, od katerih je odvisna sposobnost za nadaljnje deformacije.
Mehanske utrditve, spremembe fizikalnih lastnosti ter deformacije strukture, ki nastanejo zaradi hladne deformacije, lahko odstranimo delno ali popolnoma, kar je odvisno od temperature žar-jenja za rekristalizacijo.
Shema1 na sliki 1 prikazuje dogajanje v hladno deformiranem jeklu pri ogrevanju na različne temperature: Pri tem ločimo:
—	temperaturno območje, v katerem ni nobenih sprememb,
—	temperaturno območje poprave ali opomoči kristalov, ki vpliva delno na mehanske lastnosti, ne povrzoča pa strukturnih sprememb.
Temperatura
Slika i
Shema dogajanj1 pri ogrevanju hladno deformiranega jekla v različnih temperaturnih območjih:
1 — brez sprememb, 2 — opomoč ali poprava kristalov,
3 — rekristalizacija, 4 — sekundarna rekristalizacija.
Fig. 1
Scheme of phenomena1 in heating cold worked steel in various temperature regions: 1 — vvithout changes
2 — recovery 3 — recrystallization 4 — secondary recrystallization
—	temperaturno območje rekristalizacije, v katerem se bistveno spremenijo mehanske lastnosti in struktura zaradi nastajanja novih kali, iz katerih rastejo nova zrna;
—	temperaturno območje sekundarne rekristalizacije, ki se izraža z neenakomerno rastjo zrn in s poslabšanjem mehanskih lastnosti.
Poprava kristalov in rekristalizacija sta termodinamična procesa, pri katerih se odstrani nakopičena energija, ki jo je kovina dobila pri hladni obdelavi.
IZDELAVA REKRISTALIZACIJSKIH
DIAGRAMOV
Za rekristalizacijo je potrebna določena kritična stopnja predelave, ki jo je dobila kovina pred primarno rekristalizacijo. Za različne stopnje predelave pa je potrebno ugotoviti tudi primerno temperaturo žarjenja, zato lahko rečemo, da imamo za vsako stopnjo deformacije določeno kritično temperaturo rekristalizacije. če je stopnja deformacije premajhna, pod kritično stopnjo, nastanejo lahko pri rekristalizaciji zelo groba zrna, prav tako pa nastane tudi grobozrnata struktura, če je temperatura žarjenja višja od kritične temperature rekrisalizacije. Zelo je treba paziti na režim segrevanja. Če ogrevamo počasi, nastanejo večja zrna, kot če ogrevamo hitreje do enake temperature.
Rekristalizacijski diagrami združijo oba procesa — primarno rekristalizacijo in rast zrna. Na klasičnih rekristalizacijskih diagramih je pokaza-na odvisnost velikosti zrna od stopnje deformacije in rekristalizacijske temperature. V glavnem je zrno večje pri manjši stopnji deformacije, če je bila temperatura žarjenja dovolj visoka, da je sploh nastopila rekristalizacija.
Potrebna rekristalizacijska temperatura je nižja pri večji stopnji deformacije. Z drugimi besedami rečeno, aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek rekristalizacije, je lahko manjša, če se je nakopičilo več notranje energije pri hladni deformaciji. Omeniti je treba, da pri zelo majhnih stopnjah deformacije sploh ne pride do rekristalizacije zaradi neznatne notranje energije, ker skoraj ni nobenega padca energije.
Rekristalizacijske diagrame izdelujemo tako, da z različnimi stopnjami deformacije predelano kovino ogrejemo na različne temperature in po končani rekristalizaciji izmerimo velikost zrna.
Tako nastanejo klasični rekristalizacijski diagrami, med katerimi je splošno poznan predvsem tipičen rekristalizacijski diagram mehkega ogljikovega jekla.
V naslednjih točkah bomo obravnavali nekaj značilnosti manj znanih rekristalizacijskih diagramov za nekatera visokolegirana jekla.
Izkušnje pri raziskavah rekristalizacije so pokazale, da določanje optimalne temperature rekristalizacije samo na osnovi meritev velikosti zrna
pri mnogih vrstah jekla ni dovolj zanesljivo. Ta ugotovitev še posebno velja za visokolegirana konstrukcijska in orodna nadevtektoidna jekla. Vso pozornost je treba posvetiti kombiniranemu preizkušanju mehanskih lastnosti in metalografskim preiskavam razpotegnjenosti zrna na vzdolžnih metalografskih obrusih. Rekristalizacija je popolnoma potekla takrat, ko je zrno zopet popolnoma enakoosno. Prav lahko pa se zgodi, da je takrat zrno že nekoliko naraslo. Sledi torej, da minimalna velikost zrna ne določa vedno optimalnih pogojev rekristalizacije glede sposobnosti jekla za nadaljnje plastično deformiranje v hladnem.
V nadaljevanju podajamo nekaj značilnih rekristalizacijskih diagramov. Osnovni namen tega članka je z dosedanjimi izkušnjami prispevati k projektu raziskav hladne predelave specialnih jekel, tako da bi za posamezne značilne vrste jekel izbrali najprimernejši tip rekristalizacijskih diagramov, ki nam pri študiju rekristalizacijskih pogojev omogoča najboljše uporabne ugotovitve.
REKRISTALIZACIJSKI DIAGRAM ZA JEKLO
Č 4961 — RAVNAL 2
(max. 0,05 % C, 22 % Cr, 5,5 % Al)
Iz rekristalizacijskega diagrama3, ki prikazuje na sliki 2 odvisnost velikosti zrna od stopnje deformacije in temperature rekristalizacije, se vidi, da je z ozirom na velikost zrna najugodnejša temperatura rekristalizacije 675° C. Pri temperaturah, ki so nižje od 675° C, imamo popravo kristalov in le delno rekristalizacijo. Nekako v temperaturnem območju 625 — 675° C nastane prepletanje obeh procesov: poprave kristalov in rekristalizacije. Pri temperaturah nad 675° C nastanejo že večja zrna in iz diagrama se vidi, da je kritična temperatura rekristalizacije 700° C. Prav tako se iz diagrama razbere, da nastanejo po rekristalizaciji finejša zrna pri predhodni večji stopnji deformacije. Za
Mi
E 6-
* < ■
S 2-
ravnine konst. temperature |[l|'ii!lH|l|i| ravnine konst stopnje deformacije
Slika 2
Rekristalizacijski diagram3 jekla C.4961 — RAVNAL 2. Za izdelavo rekristalizacijskega diagrama je bila uporabljena žica 0 5,45 mm, ki je bila predhodno žarjena 20 minut na 750° C.
Fig. 2
Recrystallization diagram3 of C.4961 — RAVNAL 2 steel. In construction of the diagram 5.45 mm wire previously annealed 20 minutes at 750° C was used.
--stopnja deformacije. V,
jeklo č 4961 je kritična stopnja deformacije okrog 25 %. Pri manjših stopnjah deformacije nastanejo zelo groba zrna.
Zelo važen je tudi čas žarjenja. Pri predolgem času rekristalizacije nastopi sekundarna rekrista-lizacija ter dobimo zelo groba zrna. Izbrati je treba minimalno potreben čas, ki pa je v glavnem odvisen od vrste jekla. Za jeklo č 4961 je najugodnejše da ga na rekristalizacijski temperaturi 675° C pri 30 % stopnji deformacije obdržimo približno 30 minut.
Iz tabele 1 vidimo, kakšne so mehanske lastnosti hladno deformiranega jekla, po popravi kristalov pri 600° C in po rekristalizaciji pri 675° C. Vzeta je povprečna vrednost 25 vzorcev. V tem primeru mehanskih lastnosti pri višjih temperaturah rekristalizacije nismo preizkušali.
Tabela 1 — Mehanske lastnosti
Stanje jekla aT N/mm2		aM N/mm2	8 %	^ %
Hladno deformirano				
(30 % stopnja deformacije)	915	1023	15,4	49,2
Poprava kristalov pri 600° C (30 minut)	630	774	23,9	57,7
Rekristalizacija pri 675° C (30 minut)	540	701	29,5	66,4
Iz teh rezultatov vidimo, da ima jeklo, ki je hladno deformirano, visoko trdnost in majhen raz-tezek. S pravilno toplotno obdelavo se zniža trdnost, hkrati pa se poveča raztezek in razpotegnje-na trakasta struktura jekla se spremeni v enakomerne drobnozrnate kristale.
Pri tem velja splošno pravilo, da mora dobra rekristalizacija zagotoviti take mehanske lastnosti in deformacijske sposobnosti jekla, kakršne je imelo jeklo pred hladno deformacijo!
Iz tega klasičnega rekristalizacijskega diagrama smo razbrali naslednje optimalne pogoje:
—	temperatura rekristalizacije 675° C,
—	čas držanja na temperaturi 30 minut,
—	počasno ohlajanje s temperature rekristalizacije,
—	stopnja hladne deformacije naj ne bo manjša od 30 %.
Izkušnje pa niso dajale povsem zadovoljivih rezultatov, zato smo se odločili za nekoliko razširjeno raziskavo rekristalizacije, ki nas je privedla do zelo pomembnih ugotovitev4.
Pri dodatnih raziskavah smo za vse preizkuse uporabili paličasto jeklo 0 7 mm iz ene izhodne taline, da ne bi bilo razlik med preizkušanci. Kemijska sestava je bila v normalnih predpisanih mejah z vsebnostjo glavnih elementov
C = 0,02 %,
Cr = 22,3 %,
Al = 5,3 %.
Palice smo v enakih standardnih tehnoloških pogojih vlekli v hladnem s tremi različnimi stopnjami redukcije:
od 0 7 mm na 0 6,4 mm s stopnjo redukcije 16,4 %,
od 0 7 mm na 0 5,7 mm s stopnjo redukcije 34 %,
od 0 7 mm na 0 4,2 mm s stopnjo redukcije 64 °/o.
Rekristalizacijo tako vlečenih palic smo izvajali pri temperaturah 400, 530, 610, 650, 690, 730, 770, 800, 950 in 1000° C. Po 40-minutnem zadrževanju na temperaturi rekristalizacije smo palice gasili v vodi.
Gašenje v vodi ima v primerjavi s počasnim ohlajanjem poseben pomen. Jeklo Č 4961 — RAVNAL 2 spada v skupino feritnih jekel, ki so pri počasnem ohlajanju nagnjena k izločanju krhkih faz, kar pa v določenih primerih bistveno vpliva na poslabšanje žilavosti in sposobnosti za plastično deformiranje pri vlečenju v hladnem.
Na sliki 3 je zbranih nekaj značilnih mikro-struktur, ki nazorno prikazujejo spremembe pri rekristalizaciji tega jekla. Jasno se vidi stopnja deformiranosti zrn pod vplivom stopnje redukcije. Temperatura začetka rekristalizacije pri 650° C (in morda nekoliko nižje) je približno enaka pri vseh treh različnih stopnjah redukcije, medtem ko so temperature konca rekristalizacije zelo različne, v odvisnosti od stopnje redukcije. Čim večja je stopnja redukcije, tem nižja je temperatura konca rekristalizacije in tem ožji je temperaturni interval poteka rekristalizacije. Pri večji stopnji redukcije dobimo po končani rekristalizaciji finejše zrno. V določenem temperaturnem območju nad temperaturo konca rekristalizacije ne opazimo bistvenih sprememb velikosti zrna, nato pa začne zrno razmeroma enakomerno naraščati, dokler ne opazimo pri višjih temperaturah značilnega pojava sekundarne rekristalizacije (si. 4). Temperatura sekundarne rekristalizacije je tem nižja in jakost tega pojava je toliko močnejša, kolikor je večja stopnja redukcije pri hladnem deformiranju jekla.
Ta raziskava s serijo metalografskih preiskav mikrostruktur na vzdolžnih obrusih je jasno pokazala, kako pomanjkljive so bile informacije iz klasičnega rekristalizacijskega diagrama na sliki 2. Ta je upošteval le velikost zrna, ne pa razpotegnje-nosti pod vplivom hladne deformacije. Prej ugotovljena »optimalna« temperatura rekristalizacije 675° C prav gotovo ne zagotavlja zadostne rekristalizacije, saj se ta pri tej temperaturi komaj dobro začne. Nepopolna rekristalizacija se odraža v neenakomerni mikrostrukturi in nezadovoljivih lastnosti jekla.
Metalografske ugotovitve so v celoti potrdili tudi mehanski preizkusi in meritve trdot.
Slika 5 kaže, da je predvsem kontrakcija obenem z raztržno trdnostjo zelo primerno merilo za ugotavljanje optimalnih pogojev rekristalizacije. Obenem je omejitev minimalne kontrakcije in

It
16,4%-610°C
16,4%-650°C ® 16,4%-800°C ®
16,4%-950° C
34 % - 770°C ® 34 % -950°C
34% -650°C (Z)
34% - 610 °C
64% -730°C @
64%-650°C (Z)
64 % - 6J0°C
64% - 950 °C
Slika 3
Mikrostrukture jekla č.4961 — RAVNAL 2, hladno deformiranega z navedenimi stopnjami redukcije, po držanju 40 minut na navedenih temperaturah in gašenju v vodi2. Povečava 100 X. (Z — temperatura začetka rekristalizacije, K-temperatura konca rekristalizacije)
Fig. 3
Microstructure of C.4961 — RAVNAL 2 steel, cold deformed vvith the mentioned degrees of deformation, after it vvas kept 40 minutes at the mentioned temperature and sub-sequently quenched in vvater2. Magnification 100 times. (Z — temperature of the beginning of recrystallization, K — temperature of the completed recrystallization).
34% -1000°C
|
Slika 4
Začetek naraščanja zrn (RZ) in pojav sekundarne rekri-stalizacije (SR) pri jeklu C.4961 — RAVNAL 2 po hladni deformaciji z navedeno redukcijo in ogrevanju 40 minut na navedeni temperaturi. S. temperature rekristalizacije gašeno v vodi2.
Fig. 4
The beginning of grain groivth (RZ) and the phenomenon of secondary recrystallization (SR) in C.4961 — RAVNAL 2 steel after cold deformation vvith the mentioned reduction, and after heating 40 minutes on the mentioned temperature. From the recrystaIlization temperature it vvas quenched in vvater2.
® ,.
<00 500 600 700 BOO 900 <000 -— Temperatura rekristalizacije "C
Slika 5
Trdnost in kontrakcija v odvisnosti od temperature rekri-stalizacijskega žarjenja5 z držanjem 40 minut na temperaturi in gašenjem v vodi. Jeklo C.4961 — RAVNAL 2, stopnja hladne deformacije 64 °/o.
Fig. 5
Strength and contraction related to the recrystallization temperature® by holding 40 minutes on the temperature and by subsequent quenching in vvater. C.4961 — RAVNAL 2 steel. Degree of cold deformation: 64 °/o.
Slika 6
Trdota HV3» in temperaturno območje rekristalizacije pri različnih stopnjah redukcije. Jeklo C.4961 — RAVNAL 2, držanje na temperaturi rekristalizacije 40 minut in gašenje v vodi.
Fig. 6
HV30 hardness and temperature interval of recrystallization at various degrees of deformation. C.4961 — RAVNAL 2 steel. Holding 40 minutes 011 the temperature and quenching in vvater.
peraturnem območju 600 — 800° C poteka v odvisnosti od različnih stopenj redukcije rekristaliza-cija, ki je pri 800° C v vseh primerih končana.
Za študij vplivov hladne deformacije in rekristalizacije, za identifikacijo optimalnih tehnoloških pogojev in za kontrolo je pri tem jeklu najprimernejši raztržni preizkus (trdnost — kontrakcija). Za poglobljen študij so zelo pomembne meta-lografske preiskave na vzdolžnih obrusih.
REKRISTALIZACIJSKI DIAGRAM ZA JEKLO C 4561 — RAVNIN 2
(max. 0,2 % C, 21 % Cr, 30 % Ni)
Na sliki 7 je klasičen rekristalizacijski diagram3 za jeklo C 4561 — RAVNIN 2. Iz diagrama lahko ocenimo kritično temperaturo rekristalizacije ca. 1070° C in kritično stopnjo deformacije ca. 20 %.
maksimalne trdnosti zelo umesten kriterij za kontrolo kakovosti v tehnološkem procesu za oceno stopnje popolnosti izvršene rekristalizacije.
Na sliki 6 je prikazano temperaturno območje rekristalizacije za jeklo C 4961 RAVNAL 2 pri različnih stopnjah redukcije. Podane so tudi trdote HVjo v vlečnem stanju ob začetku rekristalizacije in ob koncu rekristalizacije.
Za jeklo C 4961 — RAVNAL 2 smo torej s to raziskavo ugotovili, da poteka v območju 500 — 600° C opomoč ali delna poprava kristalov, v tem-
Temperatura rekristalizacije °C
Slika 7
Rekristalizacijski diagram3 jekla Č.4561 — RAVNINI 2.
Fig. 7
Recrystallization diagram for C.4561 — RAVNIN 2 steel.
a
^3000--
•Z2000
:§ KDO
Stopnja deformacije %--
fbmhe korist temperature EE3 Rbvrvne kcnst s*jt*ye deformacije
Rekristalizacija poteka v območju 900—1050° C. Pri temperaturi pod 850° C je zrno še močno razpo-tegnjeno. čas držanja na temperaturi je normalno ca. 30 minut, nato pa sledi gašenje v vodi.
Z ozirom na splošno poznane lastnosti avstenit-nih jekel naj bi po možnosti temperatura gašenja ne bila nižja od 1000° C.
V tabeli 2 so navedene mehanske lastnosti hladno deformiranega in rekristaliziranega jekla (povprečne vrednosti za 25 vzorcev).
Tabela 2 — Mehanske lastnosti
Stanje jekla	aT N/mm2	<rM N/mm2	8 %	ij/%
Hladno deformirano				
(40 % stopnja				
deformacije)	714	995	19,3	51,2
Poprava kristalov				
pri 850° C (30 minut)	394	713	40,0	64,0
Rekristalizacija pri				
1000° C (30 minut)	342	668	46,5	70,1
Na velikost zrna ima pri jeklu č 4561 odločilni vpliv tudi temperatura valjanja. Pri tem jeklu se grobega zrna, ki nastane zaradi nepravilne temperature valjanja, ne da popraviti s toplotno obdelavo. Takšno jeklo je potrebno ponovno predelati v vročem, kar pa največkrat ni tehnično izvedljivo (žica). Da se izognemo grobemu zrnu, je treba izbrati pravilen režim ogrevanja in valjanja. Če so začetne temeprature valjanja visoke, postaja z naraščanjem končne temperature valjanja struktura pri toplotni obdelavi vse bolj grobozrnata in nehomogena. Če znižamo končno temperaturo valjanja, se zmanjša stopnja nehomogenosti in velikost zrna. Čim višja je začetna temperatura valjanja, tem nižja mora biti končna temperatura valjanja, da dobimo drobno zrno in homogeno strukturo po toplotni obdelavi. Poizkusi so pokazali, da mora biti pri začetni temperaturi valjanja 1150° C končna temperatura valjanja 960° C, pri začetni temperaturi valjanja 1100° C pa končna temperatura valjanja 1000° C, da bi dobili enako velikost zrna, kar je osnovni pogoj za uspenšo hladno predelavo. Če valjamo pri zelo nizki začetni temperaturi (1000° C), postane zrno pri toplotni obdelavi pri višjih temperaturah, kot je temperatura valjanja, npr. 1050° C, zelo nehomogeno po malih stiskih ter čezmerno drobno po srednjih in velikih stiskih.
Če je začetna in končna temperatura valjanja znatno višja kot temperatura toplotne obdelave, je struktura po toplotni obdelavi grobozrnata in nehomogena. Ugodno je, če je začetna temperatura valjanja znatno višja in končna temperatura znatno nižja od temperature toplotne obdelave, ker tedaj dobimo pri pravilni toplotni obdelavi drobno zrno. Najbolj homogeno strukturo dobimo tedaj, kadar ležita začetna in končna temperatura valjanja blizu temperature toplotne obdelave.
Pri valjanju z nekoliko prevleki je struktura odvisna v glavnem od režima ogrevanja in valja-
nja. število prevlekov in razdelitev stiskov na posamezne prevleke bistveno ne vpliva na strukturo. Čim večji je stisk pri valjanju, tem bolj drobno zrno dobimo. Nehomogenost strukture, ki nastane pri toplotni obdelavi močno deformiranega jekla, gre na račun povečanja količine zelo drobnih zrn. Nasprotno nastanejo pri sorazmerno majhnih stiskih zelo groba zrna. čim večji je stisk, tem večji so tudi kontrasti med velikostjo zrna na površini in v sredini.
Pri jeklu te vrste je najzanesljivejši kriterij za ocenjevanje stopnje poteka rekristalizacije meta-lografska kontrola razpotegnjenosti zrn na vzdolžnih obrusih. Kontrola mehanskih lastnosti sicer zagotavlja lastnosti, ne kaže pa dovolj izrazito optimalnih pogojev toplotne obdelave za popolno re-kristalizacijo.
REKRISTALIZACIJSKI DIAGRAM ZA JEKLO
Č 4571 — PROKRON 11
(max. 0,1 % C, 18 % Cr, 9 % Ni)
Raziskavo rekristalizacije4 jekla č 4571 — PROKRON 11 smo omejili v prvi fazi zaradi ugotavljanja optimalne metodike preizkušanja samo na stopnjo redukcije 48 %, zato jo bo treba v naslednjih fazah še razširiti na druge stopnje redukcije.
Valjano jeklo 0 8 mm je bilo gašeno, po gašenju vlečemo od 0 8 mm na 0 5,8 mm v dveh stopnjah, od 0 8 mm na 0 6,5 mm in od 0 6,5 mm na 0 5,8 mm.
® Vlečeno stanje z 48% redukcijo
201 800 900 1000 7100 —-Temperatura rekristalizacije [°C]
Slika 8
Sprememba trdote po rekristalizaciji z ogrevanjem 15 minut na navedenih temperaturah in gašenju v vodi za jeklo C.4571 — PROKRON 11, vlečeno z 48 % redukcijo4.
Fig. 8
Hardness variation after recrystallization by heating 15 minutes on the mentioned temperatures and quenching in water. C.4571 — PROKRON 11 steel. Degree of deformation: 48 °/o\
Nato je bilo vlečeno jeklo gašeno in ponovno vlečeno od 0 5,8 mm na 0 4,2 mm z 48 % redukcijo.
Vzorce 0 4,2 mm smo rekristalizirali pri temperaturah 800, 850, 900, 1000, 1050 in 1100° C. Preiz-kušance za mehanske preiskave, meritve trdote in metalografske preglede smo 15 minut obdržali na navedenih temperaturah, nato pa gasili v vodi.
Na sliki 8 so prikazane spremembe trdot in na sliki 9 spremembe mehanskih lastnosti.
20 v 800 900 1000 1100 -► Temperatura rekristalizacije /°Cj
Slika 9
Spremembe mehanskih lastnosti po rekristalizaciji z ogrevanjem 15 minut na navedenih temperaturah in gašenju v vodi za jeklo C.4571 — PROKRON11 vlečeno z 48% redukcijo4.
Fig. 9
Variation of mechanical properties after recrystallization by heating 15 minutes on the mentioned temperatures and quenching in vvater. č.4571 — PROKRON 11 steel. Degree of deformation: 48 %'.
Mikrostrukture na sliki 10 jasno kažejo, kolikšen je pomen metalografskih pregledov pri kontroli poteka rekristalizacije. že po rekristalizaciji pod 850° C so očitne spremembe trdote in mehanskih lasntosti v odnosu na vlečeno stanje. Mikrostrukture pa jasno pokažejo, da rekristalizacija še ni potekla. V območju 850—1100° C spremembe mehanskih lastnosti niso takšne, da bi očitno ponazarjale potek rekristalizacije, metalografija pa jasno pokaže, da je mikrostruktura normalna šele po gašenju nad 950° C v vodi.
Pri raziskovanju rekristalizacije so pri tem jeklu najzanesljivejše metalografske preiskave vzdolžnih obrusov.
REKRISTALIZACIJSKI DIAGRAM ZA JEKLO
»25 Cr«
(0,23 % C, 0,83 % Si, 1,2 % Mn, 24,4 % Cr)
Za raziskavo rekristalizacije jekla 25 Cr smo uporabili jeklo, valjano na 0 8 mm in žarjeno, nato pa vlečeno na 0 5,3 mm s 56 °/o redukcijo.
Vlečene palice smo rekristalizirali na temperaturah 400, 500, 600, 700, 750, 800, 850 in 900° C. Na temperaturi rekristalizacije smo obdržali vzorce 40 minut, nato pa smo jih ohladili v vodi.
CBfOBS

Slika 10
Mikrostrukture4 vzdolžnih obrusov pri povečavi 200 X v vlečenem in rekristaliziranem stanju za jeklo C.4571 — PROKRON 11 vlečeno z 48% redukcijo.
Fig. 10
Microstructures4 of Iongitudinal metallographic specimens at 200 times magnification in as-dravvn and recrystallized state. C.4571 — PROKRON 11 steel. Drawn with 48% reduction.
Spremembe mehanskih lastnosti (sliki 11 in 12) in trdot (slika 13) ter spremembe mikrostruk-tur (slika 14) zelo nazorno prikazujejo potek rekristalizacije. Ti diagrami in mikrostrukture nedvomno kažejo, da je najugodnejše območje rekristalizacije pri 700—800° C, za kar ob nazornem prikazu skoraj ni potreben dodaten komentar. Pri temperaturah do 600° C so zrna ostala še močno razpoteg-njena. V območju 700—800° C so zrna enakomerna in popolnoma rekristalizirana — enakoosna. V tem območju še ne zasledimo rasti feritnih zrn. Že pri 850° C in še bolj pri 900° C zrno znatno naraste. Cas zadrževanja 40 minut na temperaturi rekristalizacije povsem zadošča.
^ 700
i
✓rož««*
II

100
90
40 i! 70
60 | ® |
40 S 30 | 20 § V 0
500 SCO 700 900 900 -Temperaturo rekristalizacije •C
Slika 11
Spremembe mehanskih lastnosti pod vplivom rekristalizacije 40 minut na navedenih temperaturah in gašenja v vodi za jeklo »25 Cr« vlečeno s 56 °/o redukcijo4.
Fig.11
Varlation of mechanical properties influenced by 40 minute recrystallization at the mentioned temperatures and quenching in water. »25 Cr« steel dravvn with 54 °/o reduction4.
Slika 12
Krivulje napetosti in raztezka registrirane pri trganju prob v vlečenem stanju in po rekristalizaciji jekla »25 Cr«4.
Fig. 12
Stress — strain curves recorded at ultimate strength tests of as-drawn samples and after recrystallization of »25 Cr« steel4.
290 280 270 230-250 240
I 230 1 220
S 210
I
200 190
170
\
\
\
\__
400 500 S00 700 800 —Temperatura rekristalizacije °C
900
Slika 13
Spremembe trdot pod vplivom rekristalizacije jekla »25 Cr« vlečenega s 56 % redukcijo.
Fig. 13
Variation of hardness influenced by recrystallization of »25 Cr« steel dravvn vvith 56 % reduction.
Slika 14
Spremembe mikrostruktur pod vplivom rekristalizacije jekla »25 Cr« vlečenega s 56 % redukcijo4. Povečava 200 X.
Fig. 14
Changing microstructures influenced by recrystallization of »25 Cr« steel dravvn with 56 °/o reduction4. Magnification 200 times.
Preizkusi mehanskih lastnosti zelo nazorno ka-rakterizirajo stanje tega jekla, zato so tudi za kontrolo poteka rekristalizacije najprimernejši. Krivulje napetosti in raztezka, registrirane na trgal-nem sroju po izvršeni rekristalizaciji, jasno izražajo mejo razteznosti (glej sliko 12). Seveda predstavlja metalografija dragoceno dopolnilo.
REKRISTALIZACIJSKI C 4173 — PROKRON 4
(0,3 % C, 13,5 % Cr)
DIAGRAM ZA JEKLO
Nerjavno orodno jeklo č 4173 — PROKRON 4 smo vlekli4 od 0 8 mm na 0 7 mm s 23,5 % redukcijo in nato preizkušali odvisnost rekristalizacije

40 min. 500°C —voda
40min.700°C —m.voda\
40min.600°C -»vode
40 min. 850°C — vodo
40min.900°C -*voda
		
		
	\ T \	
70	VJ	
HV 60		300
50 ^ Y	. . i	250
«		200 I S
30	°	150
1
20 100 200 300 400 500 600 7CO 800 Temperatura "C -■»
Slika 15
Rekristallzacijski diagram4 mehanskih lastnosti jekla Č.4173 PROKRON 4 za stopnjo redukcije 23,5 °/o.
Fig.15
RecrystaIlization diagram4 of mechanical properties of č.4173 PROKRON 4 steel for 23.5 % degree of deformation.
od temperature. Hladno deformirano jeklo smo ogrevali 20—30 minut na različnih temperaturah in ga nato ohlajali na mirnem zraku.
Slika 15 jasno kaže, da je mogoče z meritvami trdote HV dovolj natančno identificirati optimalne pogoje rekristalizacije. Rekristalizacija je zelo učinkovita v temperaturnem območju 700—750° C. Seveda tudi trdnost izraža enako odvisnost od temperature rekristalizacije. Pri raztržnih poizkusih smo ugotovili veliko trošenje pri meritvah kon-trakcije, dokler rekristalizacija ne poteče popolno. Tako je torej tudi enakomernost kontrakcije paralelnih preizkušancev merilo za popolno rekristali-zacijo hladno deformiranega jekla. Dobro rekrista-lizirano orodno jeklo C 4173 — PROKRON 4 ima trdnost pod 700 N/mm2, trdoto pod 200 HV in kon-trakcijo nad 60 %.
REKRISTALIZACIJSKI DIAGRAM ZA JEKLO C 6840 — OW 1
(1,2 % C, 1 % W, 0,1 % V)
Orodno W — V jeklo, valjano 0 8 mm smo uporabili v mehko žarjenem stanju z naslednjimi lastnostmi:
—	trdota... 216HV30,
—	crT....... 398 N/mm2,
19 24 28 ——redukcija v°/0
Slika 16	Fig. 16
Rekristalizacijski diagram4 trdot za jeklo č.6840 — OW 1. Recrystallization diagram4 of hardness for Č.6840 — OW 1
steel.
4 10 S 79 24 28 34 40 --redukcija v%
Slika 17	Fig. 17
Rekristalizacijski diagram4 trdnosti za jeklo č.6840 — OW 1. Recrystallization diagram4 of strength for č.6840 — OW I
steel.
—	5m....... 721 N/mm2,
—	5........ 23,2 %,
—	i);........ 29,9 %.
Po različnih stopnjah redukcije do 44 % smo jeklo ogrevali za rekristalizacijo na različnih temperaturah 30 minut in nato ohlajali na zraku. Ohlajanje na zraku je dalo ugodnejše mehanske lastnosti kot ohlajanje v vodi. Pri večjih stopnjah redukcije se je žica že začela trgati med vlečenjem.
Spremembe lastnosti pri rekristalizaciji so prikazane za različne stopnje redukcije na slikah 16—19.
Rekristalizacijski diagram trdote na sliki 16 kaže, da s stopnjo hladne deformacije trdota močno narašča. Zanimiva je ugotovitev, da po ogrevanju hladno deformiranega jekla na temperature v območju 400—600° C dobimo celo višje trdote kot v hladno vlečenem stanju. Najvišje so trdote po ogrevanju 30 minut na 400° C, pri višjih temperaturah pa so relativno nižje. V območju deformacij nad ca. 20 % opažamo pri temperaturah nad 600° C izrazit padec trdote, kar pomeni, da v tem območju poteka rekristalizacija. Trdote so najnižje pri 700° C, pri čemer naj omenimo, da
višjih temperatur za rekristalizacijo nismo preizkušali, ker bi se s tem že približali premenskemu območju Ac.
V območju normalnih stopenj redukcije nad 20 % dosežemo po rekristalizaciji trdoto, ki je zelo blizu začetnega mehkožarjenega stanja. Pri stopnjah redukcije 10—15 % pa trdote ne moremo zmanjšati občutno pod tisto, ki jo je imelo jeklo v hladno deformiranem stanju (glej tabelo 3), iz česar bi sklepali, da je v tem območju kritična stopnja deformacije, kar pa bo treba še podrobneje raziskati.
Tabela 3 — Trdote HVW
Stopnje deformacije:	4%	10%	15%	34%	44 %
Hladno vlečeno	245	242	260	300	320
400° C	264	294	299	336	364
600° C	248	253	278	311	312
700° C	229	241	250	224	228
Podobne ugotovitve dobimo tudi iz rekristalizacijskega diagrama za natezno porušitveno trd-
Slika 18	Fig. 18
Rekristalizacijski diagram4 raztezka za jeklo Č.6840 — Recrystallization diagram4 of elongation far Č.6840 — OW 1 OW 1.	steel.
■redukcija v %
Slika 19
Rekristalizacijski diagram4 kontrakcije za jeklo Č.6840 — OW 1.
Recrystallization
Fig. 19
diagram4 of contraction OW 1 steel.
for č.6840 —
nost na sliki 17. Meja razteznosti kaže pri rekrista-lizaciji popolnoma enako odvisnost od temperature in stopnje redukcije, zato tega diagrama ne podajamo.
Podobno bi lahko razlagali rekristalizacijska diagrama za raztezek in kontrakcijo (si. 18 in 19), ki prejšnje ugotovitve potrjujeta in še dopolnjujeta s tem, da očitno kažeta najboljšo temperaturo rekristalizacije 650° C.
Upoštevajoč vse rezultate nateznega porušitve-nega preizkusa in merjenja trdote je najboljša rekristalizacija v območju 650—700° C.
Primerjalne raziskave pa so pokazale, da je ohlajanje po rekristalizaciji na zraku pri tem jeklu ugodnejše od ohlajanja v vodi.
Ta vrsta orodnega jekla mora biti v mehkožar-jenem stanju popolno sferoidizirana. Pri tovrstnih strukturah sekundarno zrno tudi pri večjih povečavah na optičnem mikroskopu ni vidno. Stopnja hladne deformacije je zato v strukturi slabo izražena, zato metalografski pregled za oceno rekristalizacije ni primeren.
ZAKLJUČKI
Pri nekaterih visoko legiranih orodnih in konstrukcijskih jeklih ter jeklih in zlitinah za posebne namene rekristalizacijski diagrami klasičnega tipa niso primerni, ker ne zagotavljajo najpomembnejših ugotovitev, oziroma ne opredeljujejo dovolj natančno najboljših tehnoloških pogojev za rekri-stalizacijo po hladni predelavi. Tudi v smislu kontrolnih kriterijev za fazno kontrolo kakovosti v procesu predelave v hladnem ne dajejo zadovoljivih podatkov.
Preizkusili smo dve vrsti visokolegiranih jekel feritnega tipa.
Pri jeklu z 22 % Cr in 5,5 % Al je za raziskavo rekristalizacij zanimivo območje 600—1000° C, ki vključuje pri temperaturah nad 900° C že pojav sekundarne rekristalizacije. Začetek rekristalizacije je v območju 600—650° C, konec pa v območju 730—800° C. Cim večja je stopnja redukcije, tem nižja je temperatura konca rekristalizacije in tem finejše je zrno. Za tehnološki postopek je optimalna rekristalizacija pri 800° C z ohladitvijo v vodi, ki zagotavlja trdnost pod 850 N/mm2 in kontrakcijo nad 70 °/o. Za raziskave in kontrolo je najprimernejši natezni porušitveni preizkus cM, <\>.
Pri posebnem visokolegiranem jeklu feritnega tipa s 25 % Cr smo prišli do podobne ugotovitve: optimalni pogoji rekristalizacije so 700—800° C — voda, ki zagotavlja trdnost pod 600 N/mm2 in kontrakcijo nad 60 %. Očiten znak za potek rekristalizacije je pojav mejne razteznosti pri registriranju krivulj napetosti in raztezka pri porušitvenem preizkusu.
Raziskave rekristalizacije pri dveh vrstah visokolegiranih jekel avstenitnega tipa 21 % Cr — 30 % Ni in 18 % Cr — 9 % Ni so potrdile, da je za potek rekristalizacije hladno vlečenega jekla potrebno normalno gašenje v vodi s temperature nad 950° C. Za kontrolo poteka rekristalizacije je najzanesljivejša metalografska kontrola. Trdnost pri tem lahko zagotovimo pod 750 N/mm2 in kontrakcijo nad 70 %.
Pri nerjavnem orodnem jeklu z 0,3 % C in 13,5 °/o Cr je za raziskovanje poteka rekristalizacije zanimivo območje 600—800° C. Pri razmeroma majhni stopnji redukcije 23,5 % smo ugotovili optimalno rekristalizacijo pri 700—750° C z ohlajevanjem na zraku (ohlajevanje v vodi ni bilo preizkušeno!), kar zagotavlja trdnost pod 700 N/mm2, kontrakcijo nad 60 % in trdoto pod 200 HV.
Malolegirano orodno jeklo za delo v hladnem z 1,2 % C in 1 % W je v mehkožarjenem stanju popolnoma sferoidizirano, zato metalografsko ocenjevanje poteka rekristalizacije ni zanesljivo. Najprimernejše je merjenje trdote ali pa natezni porušitveni preizkus z merjenjem trdnosti in kontrak-cije, ki jasno izražata najboljše temperaturno območje rekristalizacije 650—700° C z ohlajanjem na zraku. Raziskava je pokazala, da za to jeklo deformacije v območju 10—15% niso priporočljive — kritična stopnja!
Na osnovi podanih ugotovitev je mogoče pri nadaljnjih raziskavah metodiko preizkušanja povsem določeno usmeriti in skrčiti program potrebnih preiskav. Tudi temperaturno območje rekristalizacij je v tolikšni meri poznano, da bo mogoče potrebne temperature v nadaljnjih raziskavah natančno programirati. Načine ohlajanja po rekristalizaciji smo z raziskavami že precej optimirali. Na račun teh prihrankov v obsegu preizkušanja lahko močno razširimo območje stopenj redukcije pri hladni predelavi, kar je zelo pomembno za uporabo v tehnološkem postopku.
Vse to je le osnova za programiranje in začetek projekta sistematično povezanih raziskovalnih nalog na področju plastične predelave jekel v hladnem.
Literatura:
1.	Šuman H.: Metalografija, Zavod za izdavanje udžbenika SRS, Beograd 1965.
2.	Rodič J., A. Rodič: Matematični računalniški model za tehnologijo hladne predelave — organizacija kontrole in zbiranja podatkov (Poglavje 6 — Rekristalizacijski diagrami), Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani in Železarne Ravne, raziskovalna naloga MI-149 iz projekta PREDELAVA KOVIN, Ljubljana, november 1973.
3.	Žunec J.: Izdelava rekristalizacij skih diagramov, Železarski zbornik 1967, št. 2, str. 113.
4.	Rodič A.: Rekristalizacijski diagrami, Interna raziskovalna naloga R-7305 Železarne Ravne.
5.	Rodič A.: Metalografska identifikacija rekristalizacije feritnih jekel, Interna raziskovalna naloga R-7101 Železarne Ravne.
ZUSAMMENFASSUNG
Die Untersuchungen der Rekristallisationsbedingungen stellen ein Teil des Forschungs- und Entwicklungsprojek-tes der plastischen Verformung im kalten dar.
In Artikel werden zunachst die Ergebnisse der syste-matischen Untersuchungen behandelt, welche der optimalen Untersuchungsmethodik fiir die Feststellung der Ver-festigungsstufen und der Rekristallisationsbedingungen bei der Entwicklung der Technologie und der Qualitats-kontrolle der einzelnen typischen Sorten der Sonderstahle dienen.
Klassische Rekristallisationsdiagramme geben nicht immer zufriedenstellende Informationen, desvvegen sind in dieser Untersuchungsphase fiir die einzelnen Stahlsorten solche Untersuchungsmethoden ausgevvahlt, welche die reichsten und die zuverlassigsten Informationen iiber die Verfestigung und Rekristallisation geben.
Fiir einen hochlegierten ferritischen Stahl mit 22 % Cr und 5,5 % Al ist die optimale Rekristallisationstemperatur 800° C — VVasser, vvelche eine Festigkeit unter 850 N/mm2 und eine Querschnittsabnahme iiber 70 °/o garantiert.
Ein hochchromlegierter ferritischer Sonderstahl mit 25 °/o Cr erreicht nach einer Kaltverformung die beste Rekristallisationstemperatur im Temperaturbereich von 700° C
bis 800° C und nach dem Schrecken im Wasser, vvobei eine Festigkeit unter 600 N/mm2 und eine Querschnittsabnahme iiber 60 % erricht wird.
Bei einem hochlegierten CrNi Stahl des Types 21/30 und 18/9 ist fiir eine vollstandige Rekristallisation das Schrecken im VVasser von einer Temperatur iiber 950° C no-tig. Fiir die Kontrolle des Rekristallisationsverlaufes ist die metalographische Kontrolle die zuverlassigste.
Ein rostbestandiger Werkzeugstahl mit 0.3 % C und 13.5 % Cr rekristallisiert am besten von 700° C bis 750° C, was eine Festigkeit unter 700 N/mm2 und eine Querschnitt. sabnahme iiber 60 % zusichert.
Ein schwachlegierter VVerkzeugstahl mit 1.2% C und 1 % W rekristallisiert im Temperaturbereich von 650° C bis 700° C der kritische Deformationsgrad liegt bei 10 bis 15 %. Der Rekristallisationsverlauf wird durch di Ande-rungen der Harte und der mechanischen Eigenschaften klar angezeigt, die metallographische Priifung ermoglicht aber keine sicheren Feststellungen.
Auf Grund dieser Einfiihrungsuntersuchungen wird es moglich, das weitere Program der Studie der Rekristallisationsbedingungen auf eine ekonomische und wirkungs-volle Weise auszufiihren.
SUMMARY
Investigations on recrystal!ization conditions are a part of research project on plastic cold working of steel.
Results of initial systematical investigations aimed to the development of the optimal testing methrvi in deter-mining the degrees of hardening and recrystal!izaton conditions are treated in the paper. It is connected to the development of technology and the phase quality control of single special steel more commonly used.
Common recrystallizatkxn ddagrams do not always give sufficient informations therefore such investigation me-thods are chosen for single steel which give the richest possible and the most reliable informations on hardening and recrystallization.
In high-alloyed ferritic steel vvith 22 % Cr and 5.5 % Al the optimal recrystallization 800° C — water gives the strength lower than 850 N/mm2 and the contraction over 70 %.
Especially high chromium ferritic steel with 25 % Cr reaches after cold deformaton the optimal recrystallizaton in the interval between 700 and 800° C with subsequent
cooling in water. The achieved strength is below 600 N/mm2 and the contraction is over 60 °/o.
For complete recrystallizaton of high-alloyed 21/30 and 18/9 Cr/Ni steel, quenching in water from above 950° C is necessary. The most reliable control of the recrystalliza-tion is the metallographic method.
The best recrystallization of the stainless tool steel with 0.3 % C and 13.5 % Cr is achieved at 700 to 750° C so that the strength is below 700 N/mm2 and the contraction over 60 %.
The recrystallization region of low alloyed tool steel vvith 1.2 °/o C and 1 % W is 650 to 700° C, and the critical degree of deformation is 10 to 15 %. The recrystallization is clearly expressed by changing hardness and mechanical properties while metallographic investigation does not enable reliable findings.
Based on these initial investigations further program of studying recrystallization conditions can be made more economically and effectively.
3AKAIOTEHHE
HccAeAOBaHH« ycAOBnfl peKpHCTaAAH3aiiHH npeACTaB.\neT OTAeA pa3BHTHH npoeKTa HCCAeAOBaHHH »IlAacTH<iecKaa nepepaSoTKa CTaAeii xoAC>AHofi Ae<J>opMauHeS«.
B CTaTbe paccMOTpeHbi pc3yAbTaTi,t BCTyroiTeAbHbix cHCTeMara-HecKHx HCCAeAOBaHHH, npeA3HaqeHHbix aaii pa3BHTiia onTHMaAtHOH MeTOAHKH HccAeAonaHini onpeAeACHHa cTeneHH vnpoiHeHHa h ycAO-bhh peKpHCTaAAH3aiwH npii pa3BiiTiin texh0a0rhh h ^>a30b0h npo-EcpKn KanecTEa OTACAbiibix TimoBbix MapoK cneiiHaAbHbix CTaAeS.
TaK KaK KAaccHiecKHe AHarpaMMbi o peKpHCTaAAH3amm He BcerAa AaioT yAOBAeTBopnTeAbHbix cBeAeHHH, to b stoh <J>a3e HCCAe-AOBaHHii BUGpaHbl AAa OTAeAbHMX MapoK CTaAH TaKHe MeiOAbl HCCAeAOBaHHH, Koropbie asiot caMbie o6iiiHpHtie H caMbie HaAeJKHma CBeAeHHH o ynpo<ffieHHHH H peKpHCTaAAH3aijHH.
Aah BbicoKOAernpoBaHHOH CTaAH <l)eppiiTHoro THna c 22% C H 5,5 % Al onTHMaAbHaa peKpncTaAAH3ai[HH npH 800° C — BOAa o6ecne-™BaeT npoiHocTb MeHee 850 H/mm2 h cyaceHHe CBMme 70 %.
CneuHaAtHaa xpoMHCTaa cTaAb c coAepacaHHeM 25 % Cr HMeeT nOCAe xoaoahoh AC(t>OpMaUHH OnTHM£LAbHyiO peKpHCTaAAH3aUHTO b
TeMn-OM HHTepBaAe 700—800° C npH oxAa>KAeHHH b BOAe, npHMCM noAy<ieHHafl npo^HOCTb HHace 600 H/mm2 h cyaceHne CBbime 60 %.
npH BbicoKOAernpoBaHHbix Cr/Ni CTaA«x Tirna 21/30 h 18/9 HeoS-XOAHMO AAH nOAHOH peKpHCTaAAH3aUHH OXAa>KAeHHe B BOAe npH TeMn-pe CBbime 950° C; AAa npoBepKH npoitecca peKpHCTaAAH3aHHH caMbiii HaAe>KHbift MeTaAAorpa4>H<iecKHH KOHTpoAb. Hep>KaBeiomaa HHCTpyMeHTaAbHafl CTaAb c coAepjKaHHeM 0,3 % C h 13,5 % Cr AyHHie Bcero peKpHCTaAAH3yeTCH npn 700—750° C, hto o6e3neHHBaeT npoq-nocTb MeHee 700 H/mm2 h cyaceHHe CBume 60 %.
hn3k0aerhp0bannasi miCTpvMCHTaAbnaa CTaAb c 1,2 % C h 1 % peKpHCTaAAH3yeTCH b npeAeAax 650—700° C; en KpHTimecKaa cieneHb Ae4>opMai;HH 10—15 %.
Ilponecc peKpHCTaAAH3aitHii seno BbipajKaeT H3MeHeHHe TBep-Aocth h MexaHKraecKHx cbohctb; MeTaAAorpa(j>HiecKHft o63op He AaeT HaAeacHbix onpeAeAeHHH.
Ha OCHOBaHHH 3THX BCTynHTeAbHbIX HCCAeAOBaHHH 6yAeT B03-M0a<H0CTb nocAeAytomyio nporpaMMy ii3\^ichhh ycAOBiifl peKpHCTaAAH-3ailHH BbinOAHHTb 60Aee 3KOHOMH»ieCKlI H 3<t><}>eKTHBHee.