23. junij 2000 številka 17 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Na naslovnici sedemnajste številke Soboških novin je lansko odprtje Soboških dnevov, občinsko glasilo Mestne občine Murska Sobota pa ni naključno izšlo prav na dan pred njihovim letošnjim začetkom. S pomladno številko, ki je nastajala v za poletje značilni pripeki, vas želimo spomniti na to tradicionalno prireditev v soboškem parku, ki pa se bo tokrat začela v središču mesta. Organizatorji zagotavljajo, da bo gostinska ponudba obogatena s kulinarično; ta bo letos pestrejša kot minula leta, saj bodo Soboški dnevi 2000 v znamenju posameznih kuhinj. Največ pa bo gotovo duhovne hrane za glasbene in sladokusce druge izbrane kulturne ponudbe za otroke in odrasle. Prireditve se zvrščajo v poletne dni in tako so dnevi skorajda prerasli v mesec — morda bodo z leti kar v soboško kulturno poletje. Brigita BAVČAR AKTUALNO številka 17 PRIPRAVLJALNA DELA ZA POVEZAVO S CANKARJEVO ULICO ot kaže, bodo po več letih od rušitve hiš v križišču Kocljeve in Slomškove ulice zgradili cesto do zloglasne Cankarjeve ulice, za katero si vsi želimo, da bi spet postala mirna mestna ulica, ne pa ulica balkanskega transporta in pravne državne sramote na račun prebivalcev Sobote, ki vse teže živijo ob njej. Kot je razvidno s fotografije, gradbena dela potekajo, kdaj bodo končana, pa bomo videli. Ovir za to že dolgo ni več, vse pa je seveda odvisno od odločitev in sredstev. DAVČNI URAD ODSLEJ V SLOMŠKOVI ULICI d srede maja je davčni urad M. Sobota na novem mestu v Slomškovi ulici Po vseh zapletih se je navsezadnje le preselil v ustreznejše prostore in ima zdaj 1325 kvadratnih metrov nove površine, saj je za staro že pred letom v mestni občini dobil odpoved najemnega razmerja. Na vogalu Slomškove, nasproti cerkve svetega Nikolaja, je zdaj celotna davčna služba, inšpekcija pa je ostala v dosedanjih prostorih Agencije za plačilni promet. Možnosti za delo so zdaj seveda boljše, saj so centralizirali tako knjigovodstvo kot izterjavo in odmero pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom. OBNOVA BAKRENEGA ZVONIKA CERKVE SVETEGA NIKOLAJA akreno streho ima cerkev svetega Nikolaja v Murski Soboti že od leta 1910, o čemer priča dokument, ki so ga našli pri obnovi v vrhnjem delu zvonika. Razlog za njegovo obnovo ni v dotrajanosti bakra, saj bi zdržal še nadaljnjega pol stoletja. Menjajo ga zato, ker prvotna dela niso bila najbolj strokovno opravljena, pri močnejšem vetru pa ploščice odpadajo in jih je potrebno nadomeščati. Zvonik pa je bil tudi poškodovan, ko je na njem obvisel toplozračni balon in se je križ nagnil, kritina na vrhu pa odstopila, zato ob nalivih zamaka. Oder za visoki zvonik je postavilo podjetje Lota iz Pesnice pri Mariboru, krovska dela pa opravlja Robert Javeršek iz župnije Bistrica ob Sotli. Izvajalca je izbral mariborski škofijski ordinat, saj gre za učenca Jožeta Gerška, ki v Sloveniji priznan strokovnjak za pokrivanje cerkvenih zvonikov. Beljenje in tesarska dela pa sta prevzela domača obrtnika: soboslikarst-vo Janez Škarban in tesarstvo Branko Belec. Številčnice na uri bo zamenjal Geza Temlin, baker pa je darovala družina Pavlinjek, katere sin Matjaž se je srečno rešil z visokega zvonika, na katerem z balonom ni pristal po svoji volji. Vrednost obnove cerkvenega zvonika, ki meri od tal do križa 64 metrov, je 6.500.000 tolarjev, dela, ki so jih začeli s postavljanjem odra 8. maja, pa bodo predvidoma končana do 16. julija, ki je občinski praznik mestne občine. Posnetek je nastal v sončni pripeki junijskega dne, ko je pod košati drevesi pred portalom senca prav prijetna. Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Draga BRATKOVIČ, Jožef RECEK, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, Franc WEINDORFER, Franc ZVER in Vili ŽIŽEK Odgovorna urednica Brigita BAVČAR Oblikovna zasnova naslovnice Franc MESARIČ Fotografije Jože POJBIČ Jezikovni pregled Marjan MAUČEC Grafična priprava in tisk TISKARNA KLAR Murska Sobota Fotografija na naslovnici Jože POJBIČ Naklada 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 2 NA SOBOŠKIH DNEVIH 2000 BO 36 NASTOPAJOČIH IZ 13 DRŽAV. PRIREDITEV JE VREDNA 12 MILIJONOV TOLARJEV, ZANJO PA JE POLEG MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA SREDSTVA PRISPEVALO 90 SPONZORJEV. SOBOTA. 24. JUNIJA Otvoritveni dan letošnjih Soboških dnevov bo od 9.00 do 12.00 v znamenju koncertov soboških glasbenih skupin. Tako bo v mestnem središču, ki bo zaprto za promet, najprej nastopil PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA, za njim BIG BAND MURSKA SOBOTA in kot tretji najmlajši H0BBY BRASS BAND. Otrokom sta namenjeni predstavi BUF-FETTO IN BUKEFAL ter BUFFETO KOLESAR, ki bosta ob 9.30 in 11.00. Pol ure prej bo v počastitev praznika državnosti nastopila helikopterska enota s prikazom reševalne vaje. Koncert pihalnega orkestra POLICIJSKE GODBE bo ob 10.45, ob 12.00 pa bo nastopila folklorna skupina LASTOVKA iz INGOLSTADTA. Ob 16.00 bodo v M. Soboti prvič nastopili štirinožni galoperji in drugi jahalni konji. Za veliki soboški pokal se bodo pomerili polnokrvni angleški, za mali pokal pa vsi drugi konji. In to v kanalu, v katerem, upajmo, takrat ne bo tekla voda, ampak le konji. Ob 19.00 bo plesni spektakel za otroke SNEGULJČICA plesne skupine Mojce Horvat, ob 19.30 SLAVNOSTNI NAGOVOR ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, ANTONA SLAVICA, ob 19.40 koncert vokalne jazz in zabavne glasbe PERPETUUM JAZZILE ob 20.40 pa bo sledila plesna predstava za odrasle TA VRAŽJI JAZZ, prav tako v koreografiji Mojce Horvat in izvedbi njene skupine. ob 20.15 se bo začel koncert pop-rock n roli glasbe ROK N BAND. ob 22.30 pa bo OGNJEMET nad mestom. ČETRTEK. 29. JULIJA Prizorišče dogajanja bo tokrat soboški park in na glavnem odru ob 18.30 lutkovna igrica in klovniada za najmlajše GOSPOD POKUKAJVA V ZABOJ ali IGRA O RDEČI KAPICI. Ob 19.00 bo nastopila FOLKLORNA SKUPINA SEDO iz BOSNE IN HERCEGOVINE, ob 20.00 pa bo predstava pouličnega gledališča AKSIDENT iz BELGIJE. Ob 20.40 bo gostovala FOLKLORNA SKUPINA LEYTE KALIPAYAN DANEC COMPANI s FILIPINOV, ob 22.00 pa bo koncert pop glasbe NUDE. PETEK. 30. JUNIJA Na glavnem odru bo ob 18.30 LUTKOVNA PREDSTAVA RDEČA ŽOGA, s katero gostuje lutkovno gledališče PIKA iz Lenarta. Ob 19.00 bo natopila FOLKLORNA SKUPINA MIRČE ACEV iz MAKEDONIJE , ob 20.00 pa FOLKLORNA SKUPINA CARMEN LOPEZ iz KOLUMBIJE. Koncert mariachi glasbe LOS CABALLEROS s HRVAŠKE se bo začel ob 21.00, ob 23.00 pa bo nastopil MANIFICO. SOBOTA. 1. JULIJA V mestnem središču bo ob 10.00 KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA MONOŠTER Z MAŽORETKAMI. Ob 18.30 bo na glavnem odru v soboškem parku PLES OTROŠKIH SKUPIN iz MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, ob 19.00 POULIČNO GLEDALIŠČE FANFARE LE SNOB iz FRANCIJE, ob 20.30 pa KONCERT ENTO ROCK GLASBE ORLEKI ter ob 20.30 KONCERT BLUES IN FUNK GLASBE Mr. LUCKY Et SEN-SA-SUN BANDA iz ITALIJE. NEDELJA. 2. JULIJ Na glavnem odru za gradom v soboškem parku bo ob 19.00 LUTKOVNA PREDSTAVA ZAČARANA LADJA, s katero gostuje lutkovna skupina UŠ iz Ljubljane in ob 21.00 KONCERT GIBONNIJA iz HRVAŠKE. ČETRTEK. 6. JULIJA Na grajskem dvorišču bo ob 21.00 KONCERT ETNO GLASBE SALAMATA iz EGIPTA. PETEK. 7. JULIJA Ob 21.00 bo na grajskem dvorišču KONCERT BLUES, RYTHM AND BLUES IN GOSPEL GLASBE EUGENE HIDEWAY BRIDGES iz ZDA. SOBOTA. 8. JULIJA Na grajskem dvorišču bo ob 21.00 KONCERT ROCK GLASBE VLADA DIVUANA (IDOLI) & ALL STAR BANDA iz JUGOSLAVIJE. ČETRTEK. 13. JULIJA Na grajskem dvorišču bo ob 21.00 KONCERT HARDCOREPUNK GLASBE BABBIX iz NIZOZEMSKE, ob 22.30 PA KONCERT PUNK GLABE KUD IDIOTI iz HRVAŠKE. PETEK. 14. JULIJA Na grajskem dvorišču bo ob 21.00 KONCERT ROCK GLASBE DYSPEPSIA iz MURSKE SOBOTE, ob 21.30 GLEDALIŠKA IMPROVIZACIJA IMPROLIGE iz SLOVENIJE in ob 22.30 KONCERT ETNO ROCK GLASBE skupine GUSTAFI iz HRVAŠKE. IRENA GRAFENAUER NA DOBRODELNEM KONCERTU LIONS KLUBA MURSKA SOBOTA V rimokatoliški cerkvi svetega Nikolaja bo v soboto, 24. junija ob 20. 30 koncert klasične glasbe. Nastopil bo Celjski godalni orkester s flavtistko Ireno Grafenauer. Organizator dobrodelnega koncerta( vstopnina je 2000 tolarjev) bo zbrana sredstva namenil za nakup T. Crypton laserja v soboški bolnišnici. 3 AKTUALNO številka 17 S POMLADNIH SEJ MESTNEGA SVETA ajska - štirinajsta -seja mestnega sveta je potekala-pod vodstvom podžupana Mestne občine Murska Sobota RUDOLFA HORVATA, župan ANTON SLAVIC pa je bil odsoten. Navzočih je bilo 26 svetnikov in 9 predstavnikov mestne uprave. Njen direktor TIBOR CIGUT je pred potrditvijo preletel zapisnik 13. seje, med drugimi točkami dnevnega reda pa so prevladovali odloki: o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v mestni občini, o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Potrošnik, za blokovski kompleks med ulicami Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo, za območje mesta med ulicami Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Arhitekta Novaka in Slovensko v Murski Soboti. Kot je razvidno iz citiranih odlokov v prvi obravnavi, je najbolj aktualna tema pozidava mesta. Leto je te dni razrito zaradi gradnje plinskega omrežja, sklep o javni razgrnitvi odloka o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naseljih Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Krog, Satahovci, Bakovci in Markišavci pa priča, da se bo s plinom lahko grela večina tistih občanov mestne občine, ki so se odločili za ta vir energije. Krajani Kroga pa bodo imeli prednost pri kanalizaciji, saj so svetniki izglasovali sklep o prednostni gradnji kanalizacije v tem naselju. Kako je potekala gradnja kanalizacije nekoč, pa se lahko prepričate po podrobnem pregledu fotografij, ki jih je posredoval svetnik FRANC WEINDORFER in ob tem povedal:/REPORTAŽA SLEDI/ Mestni svet se je na 14. seji seznanil s premoženjsko bilanco proračuna Mestne občine Murska Sobota na zadnji dan minulega leta. Mestni svetniki pa so 11. maja 2000 izglasovali sklep o določitvi neposrednih uporabnikov proračuna, med katere se je poleg javnih zavodov s področja malega gospodarstva in turizma v mestni občini uvrstil tudi Pomurski turistični izvir s sedežem v Moravskih Toplicah. Sprejet je bil tudi pravilnik za vrednotenje športnih programov v soboški občini, predstavil ga je predstavnik Športne zveze Murska Sobota LUDVIK ZELKO. Stališče odbora za družbene dejavnosti pa je podal njegov predsednik ALOJZ SMODIŠ in obenem posredoval pobudo odbora za primerno vzdrževanje otroških igrišč in igral, ki niso v sklopu vzgojno-varstvenih zavodov, ter ureditev objektov, ki uradno niso rekreacijski, vendar se v te namene uporabljajo. IMENOVANJA Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez ŠTOTL je podal obrazložitev predloga za imenovanje občinske volilne komisije v sestavi: Bojan Žunič (predsednik), Nada Šiftar (namestnica predsednika), Oskar Šooš (član), Helena Šenčur (namestnica člana), Martina Bukovec (članica), Jožef Rituper (namestnik članice), Alenka Ratnik (članica) in Karmen Sekulić-Brišnik (namestnica članice) ter imenovanje posebne občinske volilne komisije v sestavi: Milan Regvart (predsednik), Miroslava Toplak (namestnica predsednika), Nikolaj Celec (član), Jože Šarkezi (namestnik člana), Jožek Horvat-Muc (član), Štefan Bajič (namest- nik člana), Vlado Horvat (član) in Zdenko Pestner (namestnik člana). Svetniki so obe komisiji izvolili soglasno. Imenovali so tudi vršilce dolžnosti direktorjev soboških kulturnih ustanov, še naprej so to Jože Vugrinec (v Pokrajinski in študijski knjižnici), Irena Šavel (v Pokrajinskem muzeju) in Frane Obal (v Galeriji Murska Sobota). Soglašali so s povišanjem sredstev za akontacijsko pla- čilo delovne uspešnosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota za tekoče leto v višini 10 odstotkov ter Jožetu Felkarju priznali enkratno denarno nagrado v višini mesečne plače direktorja za uspešno poslovanje v minulem letu. Pozitivno mnenje k imenovanju za direktorico doma starejših Rakičan pa je dobila dosedanja direktorica Vijola Bertalanič. SVETNIŠKI POBUDI IN ŽUPANOV ODGOVOR Drago ŠIFTAR je mestni svet seznanil s težavami obratovanja kotlovnice v Razlagovi ulici 10, ki jih rešujejo že pet let, a kljub medijski popularnosti ni rešen. Zato je strokovne službe oziroma župana zaprosil za pomoč in vprašal, v kakšnem času jih lahko odpravijo. Franc MEOLIC je prosil mestno upravo, naj predlaga vladi, da čim prej sprejme enoto za določanje povprečne cene kubičnega metra gramoza oziroma na enoto mineralne surovine. Spomnil je tudi, da je bila že v prejšnjem mandatu mestnega sveta imenovana komisija za izkoriščanje geotermalne energije, ki bi morala rešiti tudi vprašanje onesnaževanja potoka Ledava z vročo vodo, in predlagal, naj komisija začne delati, ali pa naj imenujejo novo, ki bo preprečevala onesnaževanje. Anton SLAVIC je odgovoril, da težave kotlovnice izvirajo iz časov, ko je s stanovanji upravljala občina, zdaj pa to počne Komunala, zato so upravljavca stanovanj zaprosili za pojasnila, kaj je že naredil in kako namerava ukrepati, saj bodo sicer zadevo uredili ob pomoči inšpekcijskih služb. Svetniško pobudo za imenovanje komisije o izkoriščanju geotermalne energije je sprejel kot dobrodošlo za osvežitev zvodenelih opravil. Povedal pa je tudi, da se občina zavzema za določitev povprečne cene na enoto pridobljene mineralne surovine, ker lahko pridobi sredstva iz tega naslova. Zato se bo o zadevi pogovoril z ministrico za gospodarstvo, ki je že opozorjena nanjo. 0 informaciji o uvedbi novega visokošolskega programa komercialist pri Ekonomski šoli v Murski Soboti, ki so jo mestni svetniki prejeli v pisni obliki na seji, pa je poudaril, da je pridobitev pomemben dosežek, saj si bo lahko zdaj marsikdo pridobil višjo stopnjo izobrazbe v domačem kraju. Študij v Ljubljani in Mariboru je za marsikoga že predrag, zato si tudi Srednja in kmetijska šola v Rakičanu prizadeva pridobiti višješolski program. Ker pa je zanj veliko zanimanje tudi drugod in mu ministrstvo za kmetijstvo prej ni bilo ravno naklonjeno, bo potrebno ponovno v akcijo: tudi zaradi zapolnitve domskih zmogljivosti in izkoristka možnosti, ki tam so. 4 23. junij 2000 AKTUALNO | SVETNIŠKO SOGLASJE POZIDAVI MESTA estni svetniki so na 15. seji po poprejšnji prvi tudi v drugi obravnavi sprejeli zazidalna načrta za Potrošnikovo območje ter med ulicami Staneta Rozmana, Arhitekta Novaka, Gregorčičevo in Slovensko. Prvotno so sicer izražali bojazen, da bo za poslovno- stanovanjske objekte, ki bodo zgrajeni na sedanjem prostoru skladišč veletrgovine, premalo parkirnih prostorov. Zadovoljili pa so se z zagotovitvijo, da so parkirna mesta že rezervirana ob novem objektu na vogalu med Slomškovo in Gregorčičevo ulico, čeprav jih gotovo ne bo dovolj. Proti odloku zazidalnega načrta je glasovala Nadja Ivanc-Miloše-vič, ki si želi strokovnega mnenja tako o gradnji podzemnih garaž kot primerni velikosti parkirne hiše v mestnem središču pri Domu tehnike, v Kocljevi ulici, v neposredni bližini blokov. »Provizorije« med ulico Staneta Rozmana in Gregorčičevo bo zamenjal poslovno- stanovanjski objekt, saj je učencev za novo soboško osnovno šolo premalo, prostor pa očitno tudi ni primeren za hotel za starejše, o katerem je bilo svojčas slišati, da bo tu (ali pa v mirnejši Razlagovi ulici pri Fazaneriji). Tr- govin pa je že tako dovolj povsod in ob načrtovanem Tuševem centru jih bo še več, ne bo pa pozidave med »Šopingom« in Agrotehniko oziroma zelenice pri stanovanjskem objektu ob Slovenski ulici v strogem središču mesta. Svetniki so po prvi obravnavi na junijski seji tudi sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v mestni občini. Sredstva, ki jih bodo pridobili z njim, bodo namenjena za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter prikazana med proračunskimi prihodki in v zaključnem računu. Za objekte, ki bodo opremljeni s telefonsko napeljavo in vključeni v plinsko omrežje, ter odprte prostore, na katerih se izvaja pridobitna obrtna dejavnost, bo glede na novo višino nadomestil treba plačati več. Namesto dosedanjih 36.312 tolarjev bo najvišje nadomestilo stavbnega zemljišča znašalo 64.080 tolarjev, najnižje, ki vključuje objekte za stanovanjske namene, za povprečno površino 50 kvadratnih metrov stanovanja pa 6.408 tolarjev namesto dosedanjih 5.874. Nadomestilo za površino prostorov v stanovanjski hiši, ki ima 130 kvadratnih metrov, bo 16.660 tolarjev, kar je več od dosedanjih 15.272. inarju, ki se dotika teh vprašanj in tega dela okrog urbanističnega urejanja, izgradnje mesta, za katero smo vsi odgovorni. Reči moram, da tudi skrbimo za to. Ta članek pa namiguje na vse drugo kot pa na to, kar delamo in za kar odgovarjamo. Franc MEOLIC: - Dal je pobudo za zadolžitev občinske uprave, naj do ene od prihodnjih sej mestnega sveta pripravi mapno kopijo, kjer bo razvidno, koliko gozdnih površin ima Mestna občina M. Sobota. Obenem pa naj se prične pripravljati odlok o gozdnih površinah v mestni občini, ki bi bile posebnega pomena za našo občino. Menil je, da mu vsebine odloka ni potrebno posebej razlagati, osnova pa mora biti stroga zaščita gozdov pred nekontroliranimi posegi, ki se dogajajo (od Murske šume ob reki Muri pa vse do Polanske šume). Ivan KAROLI: - Zanimalo ga je, ali odbor, ki je bil imenovan za gradnjo avtoceste, spremlja cene, ki jih določajo cenilci za odkup zemlje. Na krajevni skupnosti se dostikrat oglašajo občani in sprašujejo, kakšna je ta cena, do kakšne vsote se lahko sploh pogovarjajo in kolikokrat se bo to izplačevalo. Občani delajo primerjave o višini odkupnih cen zemlje in vedo, da so bile ponekod cene pet-, šest- ali desetkratne. Dobro bi bilo, da bi občani vedeli, ali kdo spremlja te cene, ali lahko cenilci ocenijo vrednost po svoje ali po kategorizaciji zemlje? Franc ZVER: - Načrtovano je bilo, da bi bilo lani plinsko omrežje zgrajeno do Cankarjeve. To ni bilo storjeno, vprašanje je, če bo letos. Občani se sprašujejo, kdaj bo gradnja končana. Na začetku so dela dobro potekala, zdaj pa nekako ne več. - Po Trstenjakovi ulici kar naprej kopljejo za telefon (ali kanalizacijo?). Mestni svet naj dobi informacijo, kaj in v katerih predelih je to po načrtih. - Predlagal je čim prejšnjo povezavo Mladinske ulice na novo kanalizacijo oz. južni kolektor. Vladimir GOLDINSKIJ: - V pravilniku o ovrednotenju športnih dejavnosti se navaja delo s predšolskimi otroki, delo s šolsko mladino, nikjer pa ni kakšne de- javnosti za starejše, ki že leta in leta uporabljamo trimsko stezo v Fazaneriji, a je v obupnem, nevzdrževanem stanju. Dal je pobudo za obnovo steze; svojčas je bila lepo urejena, zdaj pa je zelo zapuščena. Obenem je predlagal, da bi obnovljeni nasip kanala uredili tako (zasipali z zemljo in posejali travo), da bi bilo to sprehajališče oziroma del trimske steze. - Že pred letom sem opozoril, da pri vstopu v M. Soboto z Gederovske ceste in še bolj s Tišinske ceste, vsakdo, še posebno gostje, opaža kriminalno stanje na nekaterih dvoriščih, kjer so nametana odslužena vozila. Gre za bolj ali manj estetsko vprašanje, a ta vozila so na prostoru, ki prav gotovo ni primerno tehnično opremljeno (olja, ki iztekajo, akumulatorji v vozilih itn.), ekološko pa zelo nevarno. - Po smrti našega kolege se je umirila dilema o Boraku. Stanje je še hujše kot je bilo. Nedolgo smo sprejeli odloke o redu in verjamem, da naše službe s temi odloki preprosto ne morejo urediti stanja. Vendar poznamo zakone, ki urejajo izredna stanja, poplave, potrese in drugo. Sprašujem, ali to stanje na Borakovem dvorišču ni izredno stanje? - S sklepom sodišča je bil prepovedan promet po Cankarjevi ulici. Prej je tekel promet tako, kot na primer bizoni tečejo po preriji in enakomerno dvigajo prah, povzročajo hrup in vse druge nevšečnosti, zdaj pa je stanje kot pri stampedu. Predlagal je, da bi se sklep sodišča noveliral, ker so po izjavi g. Gerenčerja, ki je v večini primerov sodni izvedenec za te poškodovane objekte, poškodbe v takem primeru veliko večje in se bodo stopnjevale, torej se bo škoda povečevala. Razmisliti velja o vsem, kar bi morda ublažilo to stanje. Ivan OBAL: - Predlagal je, da se ob urejevanju ulice Staneta Rozmana (ko bo prekopano zakrito z asfaltom) hkrati uredi parkirni prostor za blagovno hišo (»šopingom«); pri uvozu na parkirišče v ulici Staneta Rozmana 2 in 4 je skoraj 20 centimetrov višinske razlike med asfaltom in parkiriščem. Tam manjka tudi precej asfalta in če je parkirišče javno, naj občina poskrbi tudi za ureditev. Predlogi in pobude članov mestnega sveta na 13. seji Drago ŠIFTAR: - Rad bi natančen podatek, ali so prodani vsi objekti, ki jih je gradila Sobota Center (objekti okrog tržnice in poslovni objekt v Slomškovi ulici). Koliko je tukaj dobička? Vmesno revidirano poročilo smo dobili, končnega poročila pa ne (razen v tisti bilanci, na koncu leta, ko smo obravnavali neke druge stvari). - Danes smo sprejeli sklep o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna. Rad bi pisni odgovor o višini sejnin oz. višini mesečnega pavšala, ki ga prejemajo predsedniki svetov mestnih četrti in svetov krajevnih skupnosti (za vsakega predsednika sveta mestne četrti oz. KS posebej). Mestne četrti in krajevne skupnosti so neposredni uporabniki proračuna in imamo pravico to izvedeti. Ernest EBENŠPANGER: - V današnjem Vestniku je objavljen članek o spremembah zazidalnih načrtov. Nanaša se tudi na našo odgovornost, naše odločitve. Ta članek zahteva razpravo in odgovor nov- 5 AKTUALNO številka 17 ODGOVORA NA SVETNIŠKI VPRAŠANJI S 13. SEJE MESTNEGA SVETA (Pripravil ju je Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe v mestni upravi 4. maja 2000.) Ivanu OBALU: Župan Mestne občine Murska Sobota je na 13. seji mestnega sveta 21. 3. 2000 seznanil mestni svet o objavi razpisa za začetek gradnje avtoceste na našem območju.Ugotovitev je pravilna. V Uradnem listu RS, št. 19/2000 z dne 3. 3. 2000 sta bila objavljena dva javna razpisa Družbe za avtoceste RS: Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev: AC Lenart-Beltin-ci.pododsek Vučja Vas-Beltinci, most čez reko Muro v ocenjeni vrednosti 2.9000.000.000,00 tolarjev (vključena tudi izdelava projektov PDG, PZI,PID) z rokom izvedbe 36 mesecev po podpisu pogodbe. Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev: AC Lenart-Beltinci: pododsek Vučja vas-Beltinci, začetna gradbena dela. Sklop I: podvozi in deviacije ter prestavitev transportnega cevovoda v ocenjeni vrednosti 650.000,00 tolarjev. Sklop II: nadvoz in deviacija v ocenjeni vrednosti 250.000 000 tolarjev (vključena tudi izdelava projektov z rokom izvedbe Sklop deset mesecev in Sklop II osem mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Glede razpisa o predhodnem preizkusu pa je bil v istem Uradnem listu objavljen javni razpis za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za gradnjo: AC Beltinci, pododsek Vučja vas - od km do 11,2000 v skupni dolžini 10580 metrov, ki zajema gradnjo trase štiripasovnice avtoceste, drugih premostitvenih objektov, ureditev križanj in približevanja EE vodov, protihrupno zaščito ter vodnogospodarsko ureditev. V skladu z razpisom bodo ponudniki, ki jim bo priznana sposobnost za izvedbo razpisanih del, s pisnim vabilom pozvani k predložitvi ponudb, predvidoma v juliju 2000. Ernestu EBENŠPANGERJU: Po uradnih informacijah za dela ob ureditvi fasade na stavbi Potrošnika na Štivanovem vogalu Upravna enota Murska Sobota ni izdala odločbe o dovolitvi priglašenih del, prav tako pa tudi Mestna občina Murska Sobota ni podala soglasja za predmetno ureditev. Vprašanja in pobude članov mestnega sveta na 15. seji - Vili ŽIŽEK: Predlagal je, da se na zelenici med »Šopingom« in stavbo Agrotehnike postavi fontana; maketa le-te je nastala že pred leti, izdelana je tudi vsa dokumentacija. Okrog vodometa bi bili sedeži, prostor pa bi bil osvetljen. - Franc MEOLIC: V imenu Zelenih Sobote je dal pobudo, da se na eno od prihodnjih sej mestnega sveta uvrstijo točke, ki so danes v M. Soboti najbolj aktualne: 1. Vprašanje Cankarjeve ulice in z njo povezane južne obvoznice M. Sobote, začetek gradnje obvoznice. 2. Vprašanje prehodov čez železniško progo v Cankarjevi in Lendavski ulici, gradnja podvozov oz. nadvozov. 3. Vprašanje pitne vode, poročilo Komunale, kakšno vodo pijemo, problem s salonitnimi vodovodnih cevmi, ki so še ostale v mestu M. Sobota. 4. Vprašanje geotermalne energije; vroča voda, ki zdaj teče v Ledavo, naj bi se ali reinjekcijsko vračala v zemljo ali pa bi se pametno uporabila pri pridelovanju vrtnin ali česa podobnega. - Drago ŠIFTAR: V imenu Socialdemokratske stranke je dal dve pobudi: - V razpravah o spremembi zazidalnih načrtov posameznih karejev v mestu M. Sobota so ugotovili, da rešitve, po katerih naj ima vsak večji objekt svoje parkirišče, za zdaj še realne, so pa v mestu lokali ali skupine lokalov, kjer parkirišč fizično ne bo možno več zgraditi; županu oz. strokovnim službam predlagajo, naj razmislijo o skladu namenskih sredstev, da bi tistim, ki si ne morejo zagotoviti parkirišč v središču, zagotovili denar za minimalno število parkirišč. Ta sredstva bi občina lahko dodala ali pri gradnji garažnih hiš ali drugih infrastrukturnih objektov, namenjenih parkiranju. - Ugotavljajo, da je velikost oglasnih tabel z logotipi raznih firm po veljavnem Odloku o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine M. Sobota premajhna; zato te oglasne table ne služijo namenu, saj se z njih ne da razbrati vsebina. Strokovne službe naj razmislijo o možnosti, da se namestijo večje table, z večjo sporočilnostjo in odlok ustrezno dopolnijo. Te table niso estetski dodatek, firme jih morajo plačati in njihov namen je, da bi bile čim bolj vidne. - Franc ZVER: Mestni svet je že v prejšnjem mandatu sprejel ureditveni načrt za ureditev soboškega mestnega parka. Po začetku del jih je župan ustavil. Postavil je vprašanje, kaj je s tem: se bo ureditveni načrt spremenil, ali pa je to odloženo. -Josip KELEMEN: - Strinjal se je z mnenjem svetnika Šiftarja, da so obstoječe usmerjevalne table premajhne in ponekod tudi slabo vidne (zakriva jih zelenje). - Obstoječe talne ovire (»ležeči policaji«) preprečujejo nesreče, če pa so nestrokovno postavljene, ovirajo promet. Talna ovira mora biti na uvozu v križišče, ne pa na izvozu iz križišča. Sedaj so talne ovire v mestu postavljene po celi širini ceste in namesto da bi šoferji čim hitreje spraznili križišče, zavirajo promet, saj pred talno oviro vsak ustavi ali zmanjša hitrost. Predlagal je, naj se talne ovire postavijo samo na desnem pasu, - v opozorilo tistim, ki prihajajo v križišče. - Nadja IVANC-MILOŠEVIČ: - Predlagala je, da bi v okviru sprememb zazidalnega načrta za »blokovski kompleks« uredili tudi nov dostop do vrtca v ulici Štefana Kovača in parkirišča. - Na seji sveta mestne četrti Park je tekla razprava o izvajanju komunalne inšpekcije. Pojavljajo se problemi zaradi kurjenja; te stvari bo potrebno reševati; omenjeno je bilo škropljenje z motornimi pršilkami ipd. - Vprašanje parkiranja v ulici Staneta Rozmana: občani predlagajo, da bi, če je možno, v prostorih LIP-a Bled, kjer so bile predvidene garaže, uredili podzemne garaže za vozila prebivalcev teh stanovanjskih blokov, sedanje parkirišče za »Šopingom« pa naj bi bilo urejeno z zapornico in bi plačevali parkirnino, saj je to parkirišče v središču mesta. - Kam se bo preselila tržnica s tekstilom, ki je sedaj pred centrom Šavel, saj se bodo tam začeli graditi. - Kako je z ureditvijo kioskov, ki so še vedno pred Galerijo, Blagovnico, kjer bo tudi v kratkem gradbišče. - Zakaj še niso urejene minizelenice ob novourejenem pločniku v Slovenski ulici. 6 23. junij 2000 AKTUALNO VARNOST NA KOLESIH omursko središče je po vzoru večjih slovenskih mest poskrbelo za varnost svojih meščanov s policisti na kolesih. Glede na vedno večjo priljubljenost konjeniškega športa tudi v pokrajini ob Muri in minulo državno prvenstvo v preskakovanju ovir bi sicer pričakovali, da bodo na konjih, pa so na kolesih. Vendar ne kakršnih koli, ampak posebej opremljenih Peugeotovih in v kratkih hlačah, kar je za vroče dni primerno ugodno. Vprašanje pa je, ali jim ne bo vroče zaradi dogajanja v soboškem parku, ki je vse bolj mesto pubertetniškega nasilja, odvisnosti od alkohola in drog ter razbijanja vsega, kar zasvojencem pride pod roke. Zato je obiskovalcev mestne zelene oaze vse manj, skoraj povsem pa so izginile mlade mamice z otroki in priletnejši sprehajalci-upokojenci, ki so svojčas predvsem dopoldne glasno komentirali aktualna dogajanja na politični sceni. Zdaj pa so se umaknili pred mladežjo, ki na glasen in nesprejemljiv način razdaja svojo energijo in izgublja mladost brez nežnosti. Manj pa je vik in krik vplival na veverice in ptiče, kar lahko sodimo po vreščanju vran, ki so edine kos glasnim mladcem in dekletom (v družbi z maligani). Morda jih bodo policisti na kolesih pritegnili h kolesarjenju ali pa vsaj spomnili na drugačne oblike sprostitve, čeprav je malce nenavadno, da se bodo vozili po parku, kar je bilo v mladih letih avtorice besedila strogo prepovedano. In če je paznik, ki je takrat skrbel za red in mir v parku, naletel na kakšnega kolesarja, se mu ni dobro pisalo, saj je lahko ostal brez njega (kolesa), pa še z navitimi ušesi. Zdaj so le-ta polna vsega drugega in tisti, ki naj bi delali škodo v parku, prav gotovo niso le preganjani štirinožci, ampak nekontrolirane živali na dveh nogah. Če jih bodo možje v modrem, ki sicer bolj redko zaidejo v mestni park, obvladali, bo pokazal čas. Da se nekaj mora spremeni na bolje, pa je že skrajni čas, in če odpovedo starši in so vse bolj nemočni učitelji, potem pač naj opravijo svoje za to usposobljeni policisti kolesarji. Glede na spodnjo fotografijo, na kateri sta si na ploščadi pred gradom ob slovesni predaji koles stisnila roki župan Anton Slavic, ki živi v neposredni bližini parka, in direktor policijske uprave Aleksander Jevšek, ki ima kulturno izkušnjo iz soboškega gradu, se obiskovalcem parka obetajo boljši časi. Tudi zato, ker so možje postave mobilno opremljeni in lahko pokličejo na pomoč, z vrtenjem pedalov pa so hitrejši kot patrulje peš ali z avtomobili, ki v park tako ali tako redko zaidejo ali pa pridejo s (preveliko) zamudo, ko se nepridipravi že razbežijo. Brigita BAVČAR Listino sta v Grajskem hramu podpisala župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in direktor Policijske uprave Aleksander Jevšek. Varnost na kolesih bodo poskušali zagotavljati mladi policisti: Borut Litrop, Boštjan Sedonja in Denis Zupančič. Peugeotova kolesa so med mladimi izletniki na grajskem dvorišču zbudila veliko zanimanje, zanje pa je mestna občina odštela 635.000 tolarjev. Če se bo naložba vanje in drago opremo obrestovala, se bomo lahko prepričali tako v parku kot v Fazaneriji in na pokopališču - mestih, ki so najbolj na udaru vandalov. 7 AKTUALNO številka 17 MESTNE ČETRTI MURSKA SOBOTA ■ PREDNOSTNI NAČRT ZA LETO 2000 estne četrti M. Sobota (Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje) so v letošnjem letu dobile iz proračuna občine M. Sobota 25,000.000 SIT za naložbe po prednostnem načrtu za leto 2000, kar pomeni, da je okvirno za vsako mestno četrt odobrenih 5.000.000 SIT. V MČ Center je tako v letošnjem letu predvideno dokončanje projektne dokumentacije za ureditev ulic Š. Kovača in Gregorčičeve in ureditev enosmernega prometa v središču mesta (nadaljevanje naložb iz prejšnjega leta). Glede na to, da je urejena projektna dokumentacije za ureditev parkirišča med Lendavsko, Cvetkovo in Zeleno ulico, se predvideva v letošnjem letu tudi začetek izvedbe, nadaljujejo pa se tudi aktivnosti za ureditev zunanjega igrišča v Mladinski ulici, za kar je bilo pridobljenih 5.000.000 tolarjev od Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. Za MC Ledava je naročena projektna dokumentacija za ureditev kolesarske steze od Markišavske ceste do Industrijske ulice (prenos iz leta 1999 zaradi novega položaja ob podvozu železniške proge), poleg tega bo delno urejena razsvetljava v Klavniški, poteka pa tudi ureditev obeh otroških igrišč v Lendavski ulici, kjer je zasajeno drevje in okrasno grmičevje ter obnovljena razsvetljava, obnovljena pa bodo tudi igrala, predvidena pa je tudi zamenjava starih z novimi (otroško igrišče za trgovino Potrošnik). V MČ Park je zasajeno drevje pri stanovanjskih blokih v Razlagovi ulici, tam bo urejeno tudi manjše otroško igrišče, pa tudi delna razsvetljava v Miklošičevi ulici, kar je nadaljevanje že uresničenih naložb v lanskem letu. Preostala sredstva bodo namenjena za začetek urejevanja Fazanerije, ki naj bi po predlogih članov sveta MČ postala urejeno rekreacijsko področje za meščane, vendar pa bi hkrati ohranili avtohtonost gozdnega območja in neokrnjenost narave. V MČ Partizan se nadaljujejo v lanskem letu začeta urejevanja otroških igrišč v Finžgarjevi in Rožnem naselju, urejena pa bo razsvetljava v Vegovi ulici ter avtobusno postajališče pri 3. osnovni šoli. Ta del mesta pa bo dejansko največ pridobil z ureditvijo kanalizacije v Mali novi, Sončni, Mladinski, Žitni, Ivana Regenta in Južni ulici. V MČ Turopolje bomo predvidoma junija - po izdaji gradbenega dovoljenja - začeli urejati večje otroško igrišče med Jakobovim naseljem in razbremenilnim kanalom, vrednost naložbe pa je skoraj 6,000.000 SIT. Obenem se nadaljujejo aktivnosti za ureditvijo podaljška Kajuhove ulice, kjer bo na voljo 35 parcel, kar je tačas največje zazidalno območje za gradnjo individualnih hiš v mestu M. Sobota. Hkrati bi radi opozorili občane na spoštovanje predpisov, ki urejajo področja hrupa, emisij ter drugih zadev, ki kakor koli motijo okolico. V zadnjem času nas namreč občani prosijo, naj posre- dujemo ob raznih primerih, kot so npr. nespoštovanje miru ob nedeljah in dela prostih dnevih (košnje z motornimi kosilnicami ali drugo povzročanje hrupa), škropljenje z motornimi škropilnicami ipd. Pozvali pa bi tudi na vse, ki imajo svoje žive meje puščene prek meje parcele na pločnike oziroma druge javne površine, da jih primerno uredijo. Nekatera od teh področij so zajeta v uredbah oziroma občinskih odlokih. Tako je v letošnjem letu stopil v veljavo Odlok o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Ur. I. št. 4/2000), navajamo pa le izvleček, predvsem o najpogostejših kršitvah v mestu in okolici. Tako odlok med drugim določa: 4.čI. ...da je prepovedano: - po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem prodaje artiklov, razen ko je to posebej dovoljeno, - puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš, - kakor koli ovirati pešce na javnih površinah, ki so jim za to namenjene. 6. čl. ...da je prepovedano: - odlagati v posode za smeti in odpadke žerjavico ali druge tleče odpadke, zažigati odpadke in kuriti ali prenašati ogenj v bližini stavb, javnih cest in drugih objektov, kjer to lahko povzroči požar, ovira promet ali moti okolico s smradom in dimom, - uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih in na drugih javnih površinah, - voziti kolo, kolo z motorjem ali motorno vozilo po pločnikih, igriščih, parkih in po drugih javnih površinah, ki so namenjene samo za pešce, čeprav to s prometnimi znaki ni izrecno prepovedano. 8. čl. ...lastniki, upravljavci in uporabniki zgradb in pripadajočih zemljišč... so dolžni: - odstraniti novozapadli sneg s pločnikov, dohodov k objektom, kanalizacijskim jaškom in hidrantom do 8. ure, po potrebi dnevno tudi večkrat, in sproti odstranjevati ledene sveče, - posekati drevje, veje, grmovje in porezati živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na pločnikih in javnih krajih ali kazi videz kraja. 9. ČI. ...prepovedano je: - škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da se ogroža zdravje občanov, - v strnjenih naseljih rediti živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico, brez dovoljenja inšpekcijskih služb, - povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti okolico. 10. čl. ... ni dovoljeno: - puščati ali odlagati dotrajanih vozil, tehničnih predmetov in kosovnih odpadkov na javnih površinah, v bližini stanovanjskih hiš, na dvoriščih, s čimer se kazi videz kraja, - opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo videz kraja. Za nadzor nad izvajanjem odloka je pristojna občinska inšpekcija in redarska služba. Področje hrupa je urejeno tudi z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. 45/95), v kateri je v 19. či. določeno, da je na stanovanjskem območju uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Uporaba teh naprav in izvajanje opravil pa sta prepovedana ob nedeljah in praznikih, če je dela prost dan. Izvajanje predpisa sodi v pristojnost inšpektorjev za varstvo okolja, nadzor pa opravlja tudi policija. Zoran HOBLAJ 8 23. junij 2000 AKTUALNO PRIDOBITVE NOVIH STANOVANJ V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA tanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je imel na začetku januarja 2000v Vetsniku razpis za oddajo v najem 20 socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota. Na razpis se je prijavilo 53 prosilcev. V. d. direktorja Tibor Cigut je imenoval tričlansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer in preučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Komisija je pri ogledu stanovanjskih razmer in drugih okoliščin pri udeležencu razpisa izpolnila točkovalni zapisnik. Prvih dvajset prosilcev, ki bodo dosegli največ točk, se bo uvrstilo na prednostno listo. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je oktobra 1999 začel graditi večstanovanjski objekt v Stari ulici v Murski Soboti. V njem bo 40 neprofitnih stanovanj, in sicer 8 enosobnih, 17 dvosobnih in 15 trisobnih. Vrednost naložbe je okrog 352,000.000 SIT. Stanovanjski sklad bo naložbo plačal iz lastnih sredstev in s posojilom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Konec gradnje bo predvidoma avgusta 2000. Upravni odbor Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota je na 3. seji upravnega odbora 16. maja 2000 sprejel sklep o razpisu za oddajo v najem 43 neprofitnih stanovanj, ki je bil objavljen 8. junija 2000 v Vestniku in bo trajal do vključno 10. julija 2000. Stanovanja so v novem večstanovanjskem objektu v Stari ulici v Murski Soboti in bodo vseljiva predvidoma septembra 2000, nekaj jih je v večstanovanjskem objektu v Razlagovi ulici in bodo vseljiva takoj, nekatera pa predvidoma septembra 2000. Po preteku razpisnega roka bo strokovna služba preučila utemeljenost vlog in pri tem sodelovala s pristojnim Centrom za socialno delo in drugimi organizacijami in društvi. Ob nepopolni vlogi bo prosilec obveščen, da je dolžan vlogo dopolniti v roku 8 dni, sicer se vloga s sklepom zavrže. V. d. direktorja bo imenoval tričlansko komisijo za preučitev okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Prvih 43 prosilcev, ki bodo dosegli največ točk, se bo uvrstilo na prednostno listo. Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in merila za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja v večstanovanjskem objektu v Stari ulici v Murski Soboti bodo vseljiva predvidoma septembra 2000, v večstanovanjskem objektu Razlagova ulica 20, 22, 24 in 24/a v Murski Soboti pa bodo vseljiva takoj po določitvi prednostnega vrstnega reda za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, nekatera pa predvidoma septembra 2000. II. Razpisuje se 43 prostih stanovanj: - 9 enosobnih stanovanj od 40,17 do 46,45 m2 - 19 dvosobnih stanovanj od 54,49 do 67,02 m2 - 1 dvoinpolsobno stanovanje 61,79 m2 - 14 trosobnih stanovanj od 87,22 do 87,72 m2 III. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva 80% - za dva člana gospodinjstva 50% - za tri člane gospodinjstva 20% - za štiri člane gospodinjstva 5% - za pet in več članov največ do povprečneplače v državi 4. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). IV. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, soba št. 19, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek 7.30 do 13.30). Vlogi je potrebno priložiti še listine: - kratek življenjepis, - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanuje, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma, itn.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem bivališču, število družinskih članov ter dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota potrdi pristojna upravna enota. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti do vključno 10. julija 2000 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota 9 ŠOLSTVO 23. junij 2000 številka 17 TRADICIONALNI SPREJEM ODLIČNIH UČENCEV V dvorani soboškega gradu je bil pred iztekom šolskega leta 1999/2000 tradicionalni sprejem za odličnjake, ki so imeli vseh osem let osnovnega šolanja brez prekinitve odličen učni uspeh, in za učence Glasbene šole, ki so vseh šest let glasbenega izobraževanja dosegali nadpovprečno uspešnost. Sprejem za najuspešnejše učence osnovnih šol in glasbene šole je enkratna priložnost, da se jim na primeren način izkaže pozornost ter izreče priznanje za nadpovprečne uspehe, obenem pa pomeni tudi spodbudo pri nadaljnjem izobraževanju. Ob tem pa tudi občina kot ustanoviteljica šol pregleda pomembnejše dogodke, ki so še zaznamovali šolsko leto, in ugotavlja upravičenost vlaganja denarja v znanje. Na sprejemu so bili postavljeni v ospredje trije dogodki, po katerih si bomo še zlasti zapomnili šolsko leto 1999/2000 v mestni občini Murska Sobota: 1. Tako kot na nekaterih drugih šolah v Sloveniji smo tudi na Osnovni šoli 2 začeli nov program devetletne osnovne šole, s katerim lovimo korak z razvito Evropo. Letos je na vrsti Osnovna šola 3 z vključitvijo šestletnih otrok v 1. razred 9-letne osnovne šole, v prihodnjih letih bodo imele to možnost vse šole v občini, tako da bo do šolskega leta 2003/2004 izpolnjena zakonska obveznost tudi pri nas. 2. Za to šolsko leto je razveseljivo tudi rekorden prehod osnovnošolcev v srednje šolstvo, v katerem je vpeljanih več novih ali prenovljenih programov, s tem pa je dosežena manjša omejitev vpisa v primerjavi s prejšnjimi leti. 3. Šolsko leto 1999/2000 pa si bodo še posebej zapomnili učenci Osnovne šole Bakovci, saj so po 10 letih čakanja dobili moderno in sodobno telovadnico. Glede na vložena sredstva v osnovne in glasbeno šolo v iztekajočem se šolskem letu je bilo ugotovljeno, da so bila naložena smotrno in so tudi rezultati spodbudni. Naše osnovne šole in glasbena šola dokaj uspešno uresničujejo postavljen cilje in v občini smo lahko resnično ponosni na tako veliko nadarjenih učencev, ki so bili vsa leta šolanja odlični in uspešni na različnih interesnih področjih. V primerjavi z lanskim letom je letos bilo na sprejemu takih učencev za 15 več - lani 49, letos 64. Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic ni mogel skriti navdušenja nad doseženimi uspehi in je mlade nagovoril s prijaznim tonom in jim čestital za uspehe, na osnovi katerih so v ponos staršem, pedagogom in tudi občini, saj so s svojimi uspehi Z Osnovne šole 3 od 103 osnovnošolcev 24 odličnjakov: Jasmina OPEC, Alan PODLESEK, Maja HOČEVAR, Vanja LEBAR, Irena SEDONJA, Jernej ŽILAVEC, Evelyn Uršula HORVAT, Vanja BRANSBERGER, Petra BRUNEC, Nina BUČEK, Sandra KOROŠEC, Uroš NOVAK, Anja UZELAC, Bojana KOZAR, Maja HAKL, Tadeja ROJKO, Jerneja T0P0L-NIK, Tina TOPOLNIK, Jure VUČKO, Miroslav LAZAR, Marko MANDIČ, Sašo Jože SAPAČ, Aljoša ŠKAPER, Ana PRAPROTNIK. Z Osnovne šole Bakovci od 36 osnovnošolcev 7 odličnjakov: Boštjan HAMLER, Mihaela BANFI, Larisa TRATNJEK, Sabina JERIČ, David OBRADOVIČ, Alenka GJURAN, Barbara KAVAŠ. Na osnovni šoli 4, ki izvaja prilagojen in specifičen program, imajo letos prvič tudi učenko, ki je bila vseh osem let neprekinjeno odlična, kar je še posebno razveseljiv dogodek tako za šolo kot seveda za občino. Ta učenka je Aleksandra JUREŠ (na fotografiji). Na Glasbeni šoli v Murski Soboti so v vseh šestih letih dosegli odličen uspeh: Emese METTLER (pianistka), Ingrid ŠKINJAR (pianistka), Igor BENKO (pianist), Matej BUNDERLA (saksofonist), Mihael GYÖREK (saksofonist), Evelyn Uršula HORVAT (pianistka). Sprejem so popestrili učenci Glasbene šole in predstavili izvirne skladbe pod mentorstvom glasbene pedagoginje Lukrecije Marič. Po sprejemu je župan vse pogostil na terasi Grajskega hrama. Druženje je bilo sproščeno in razpoloženje enkratno. Jože STVARNIK 10 in rezultati dostojno predstavljali občino na različnih srečanjih in tekmovanjih tako v državnem kot mednarodnem merilu. Uspešni so bili na različnih interesih področjih. Zaželel jim je veliko uspehov pri nadaljnjem izobraževanju v prepričanju, da so lahko prav mladi jamstvo generatorja razvoja v občini oziroma pokrajini ob Muri. Vsem odličnim učencem, ki so bili uspešni tudi na različnih področjih, je podelil posebna priznanja Mestne občine Murska Sobota za odličnjake z nadpovprečno doseženimi rezultati. Pri podelitvi so sodelovale tudi ravnateljice in ravnatelji posameznih šol. Na petih osnovnih šolah v mestni občini je v šolskem letu 1999/2000 končal osnovno šolo 301 učencev, od tega jih je bilo ves čas odličnih 58 ali 19,27 %. Glasbeno šolo je z odličnim uspehom v vseh šestih letih glasbenega izobraževanja končalo 6 učencev. Priznanja so prejeli: Z Osnovne šole 1 od 97 osnovnošolcev 15 odličnjakov: Katja LOGAR, Andreja NOVAK, Miha PINTARIČ, Tamara ZRIM, Sara BELOGLAVEC, Mojca HORVAT, Miha BENKIČ, Katja ŽABKAR, Nataša GROF, Samo KOČILA, Sandra GERENČER, Mirjana PLANTAN, Petra TURK, Andreja BARBARIČ, Katja NOVAK. Z Osnovne šole 2 od 56 osnovnošolcev 11 odličnjakov: Jure TRIGLAV, Vasilij ŽIŽEK, Nina MEOLIC, Boštjan KOROŠAK, Andreja MES, Mateja TRPLAN, Saška ČARNI, Janja ANTALIČ, Katja ZADRAVEC, Martina MARIČ, Anja KOUDILA. 23. junij 2000 REGIJSKO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV POMURJA V M. SOBOTI IN USPEHI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ČRNUČAH egijsko srečanje mladih tehnikov Pomurja je potekalo na soboškem poletnem kopališču - tekmovali so s čolni in modeli jadrnic. Na letališču v Rakičanu so se preskusili v vodenju modelov raket, raketoplanov in jadralnih letal, na Srednji strojni in tekstilni šoli pa so mladi tehniki tekmovali z avtomobilskimi modeli, raziskovalnimi nalogami ter v strojništvu in lesarstvu. Bilo jih je (skupaj z mentorji) okrog 400, prvo- in drugouvrščeni pa so zastopali Pomurje na državnem srečanju v Črnučah. Majski posnetki so iz Murske Sobote, junijski rezultati iz Črnuč pa izjemni. 11 MLADI številka 17 MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB M. SOBOTA estna občina Murska Sobota je za opravljanje interesnih dejavnosti za. mladino na območju Mestne občine Murska Sobota decembra 1995 ustanovila javni zavod Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota (MIKK). Prostore v Kocljevi ulici 7 (zgradba pred Galerijo), ki jih je MIKK dobil začasno v uporabo, sta Mestna občina Murska Sobota in Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije uredila in opremila. Večji del naložbe je predstavljala oprema (mize, stoli, omare, avdio-video oprema, računalniška oprema), v samo zgradbo pa niso bila vložena večja finančna sredstva, saj je bila že takrat predvidena za rušenje (zaradi gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice). Po treh letih skromnega dela se je MIKK srečal z velikimi prostorskimi težavami. Zgradba je bila resnično dotrajana in tik pred rušitvijo. Začelo se je iskanje novih prostorov in kmalu je bila MIKK-u dodeljena zgradba Ulici Štefana Kovača 25 (pri trgovini Bauta), ki jo je Mestna občina Murska Sobota vzela v najem za dobo sedmih let. Tako je dejavnost MIKK-a ponovno zaživela novembra lanskega leta. V prijetno urejenih prostorih se je začelo, zdaj lahko že rečemo, uspešno delo po zastavljenem programu, vsa energija pa seje usmerila v čim večjo kakovost dela. Mladi so se začeli vključevati v druge programe MIKK-a (v delavnice, prihajali so s pobudami in idejami...), in to ne le kot uporabniki interneta, katerih število se je tudi povečalo. Pri informiranju, torej pri enem od osnovnih poslanstev MIKK-a je dvig kakovosti največji. Mladi prihajajo z informacijami in po informacije. Tudi KLANFO (informativno pub- likacijo) bi želeli kakovostno izboljšati in poceniti njen izid. Mladi ljudje naj bi v prihodnje sami ustvarjali svojo KLANFO. Kot organizator in koordinator prireditev za mladino se je MIKK povezoval z več organizacijami v mestu in tako v teh zadnjih nekaj mesecih organiziral in usklajeval več zanimivih in odmevnih prireditev, po katerih je postal prepoznaven: večina projektov je nekomercialne narave in namenjena aktivnemu preživljanju prostega časa, neformalni vzgoji in multikulturnemu neformalnemu izobraževanju mladih. V nadaljevanju vam želim predstaviti dejavnost in dogodke MIKK-a v teh nekaj mesecih: - galerijska dejavnost: - razstava, akademskega slikarja Roberta Černelča -razstava fotografij s festivala Rock Otočec 1999 - razstava stripa Stripburger - razstava slik študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana - plastiko kot umetniško delo nam je prikazal Matjaž Pavlinjek - glasbena dejavnost - koncerti skupin: - Hladno pivo (Hr), Racija (Ljubljana), Bleed On (Radenci) - Novoletni koncert v centru Murske Sobote, kjer sta nastopili skupini The Spoons (Pula) in Valter brani Sarajevo (Koper) -No Limits (Koper) in Bleed On (Radenci) -Dan D, Ž kovači (Novo mesto), Dyspepsia (M.Sobota) - Popperkeg (Ptuj) - MaherEtZver kvartet (M. Sobota - Ljubljana) -Overflow (Hr) in Elvis Jackson (Ajdovščina) -Izbor neuveljavljenih glasbenih skupin za nastop na festivalu Rock otočec 2000; nastopili so Body Remover (M. Sobota), Bleed On (Radenci), Wrong (G. Radgona), Omet odpada (Maribor), Popperkeg (Ptuj), Juff (Lendava), slednji so se na omenjeni festival tudi uvrstili -In - Sane (G. Radgona), Toad (Nizozemska) -Shit happens (Maribor), Juff (Lendava), Shyam (Krško) in Siddharta (Ljubljana) -Slovenija gre naprej: Vlado Kreslin, Zoran Predin, Pero Lovšin - II. Ruzvajs fest, na katerem so nastopili Malo-Bo(Maribor), Body Remover (M. Sobota), Odpisani (Pomurje), Prospect (Ljubljana) - Psycho-path (M. Sobota) in Wrong (G. Radgona - literarna dejavnost: izdali smo pesniško zbirko Zasilni izhod mladih prekmurskih avtorjev Katje Eman, Lučke Zorko, Benjamina Virca -Imeli smo literarni večer -predstavitev mladih avtorjev -gledališka dejavnost - predstave: -Življenje profesorjev Gorazda Žilavca in Vladimirja Vlaškaliča - Od boga poslan Matjaža Javšnika - Rezervar Dogz Dejmo stisnt teater iz Vrhnike - Ko me vidiš v gibanju, veš da odhajam Teater Gromki iz Ljubljana -Tretji plan Milivoja M. Roša - civilna družba, kontrakul-tura, subkultura in drugi kulturni pojavi: Pripravili smo cikel dokumentarnih filmov, predavanj in pogovorov: -Metelkova mesto: Kontrakultura sredi kulture -Dokumentarec in predavanje o Metelkovi v Ljubljani, ki so jo v prvi polovici devetdesetih zasedli kulturniki in drugi kontrakulturniki in pomeni eno od prvih civilnih pobud v novi državi. Galerija in literarni večer - Christiania: Moje srce pripada tebi -Dokumentarec o Christianih avtonomnem mestu sredi danske prestolnice Kopen- hagen, ki so ga ustanovili kontrakulturniki. -Zmenek s smrtjo: Mumia Abu Jamal -Zgodba o afro-ameriškem novinarju, ki je obsojen na smrtno kazen postal najbolj izpostavljen zapornik v ZDA. - Mc Libel: Trk svetov - Dave Morris in Helen Steel sta člana kolektiva London Greenpeace (ki nima nič opraviti s transnacionalno okolje- varstveniško korporacijo Greenpeace), bolj znana kot obdolžena v »sojenju stoletja«, kot so poimenovali sojenje, ki je obravnavalo tožbo prehrambene korporacije McDonaldi proti omenjenima aktivistoma. - Reclaim the Street: Ulice ljudem -Meseca maja 1995 je majhna skupina ljudi v londonskem Camdenu, znanem nakupovalnem središču z nevzdržnim prometom, pripravila ilegalno ulično zabavo. Končna lokacija je bila skrivnost, saj so organizatorji vedeli, da se oblasti in poslovneži ob tem ne bodo pretirano zabavali. Tik pred zdajci so zbranim organizatorji Spoznavanje tujih dežel, njihovih ljudi in glasbe Gledališke predstave Ustvarjalci KLANFE Obisk novomeščanske mladine 12 23. junij 2000 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 17. člena Statuta mestne občine Murska Sobota (Ur. I. RS, št.23/99) in 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mestni občini Murska Sobota (Ur. I. RS, št. 58/95 in 34/96) je mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji 31. maja 2000 sprejel SKLEP O RAZPISU SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 2000 I. lz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje malega gospodarstva za leto 2000 namenijo sredstva v višini, ki ustreza 100.000.000 SIT odobrenih kreditov. II. Sredstva se dodeljujejo za namene: - nakup, graditev ali adaptacija prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih, energetsko varčnih in ekološko neoporečnih tehnologij. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat. III. Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo merila: VIII. Razpis se izvaja v sodelovanju z bankami, ki sprejmejo zgoraj navedene razpisne pogoje. IX. K vlogi mora prosilec priložiti. - poslovni načrt ali investicijski program, - sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. Razpis je odprt do 1. 12. 2000 oziroma do izkoriščenosti razpisanih sredstev. Vloge s potrebnimi prilogami, oddane do 15. v mesecu, bodo obravnavane še isti mesec in predane v odločanje mestnemu svetu na prvi seji. Vloge je potrebno vložiti ali poslati na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Zadnji rok za oddajo vlog je 1. 12. 2000. X. O odločitvi bodo prosilci pisno obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi mestnega sveta. XI. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na mestnem svetu. Številka: 41407-10/00 V Murski Soboti, 31. maja 2000 Anton SLAVIC, l.r. ŽUPAN Mestne občine Murska Sobota I 1. število novih delovnih mest 2. izvozni programi 3. nova enota malega gospodarstva 4. prva vloga za subvencioniranje 5. sodobna tehnologija IV. Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva, mora izpolnjevati pogoje: - donosnost programa - likvidnost za celotno ekonomsko dobo - zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti V. Za sredstva lahko zaprosijo: - podjetnik posameznik, - podjetje v zasebni in mešani lastnini z do 30 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju mestne občine. VI. Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva, - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. VII. Izhodiščna obrestna mera kreditov znaša TOM + 5 %. V skladu s tem razpisom se subvencionirajo 5 % točke izhodiščne obrestne mere. Dobra vračanja posojila je največ 5 let. Najvišja vrednost subvencioniranega kredita je 10.000.000 SIT. Zavarovanje kredita poteka prek garancijskega sklada pri RRA MURA in po zahtevah banke. MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA številka 17 Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) in 9. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota (Ur. I. RS, št. 34/96 in 43/98) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji 31. maja 2000 sprejel SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2000 I. 1. člen GOVEDOREJA 1000 1. Pokrivanje stroškov zdravljenja mastitisa Stroški zdravljenja kroničnega mastitisa na območju Mestne občine Murska Sobota se krijejo v celotni vrednosti. Zajemajo stroške vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Povrnitev stroškov zdravljenja uveljavljajo fizične osebe na podlagi vloge in računa izstavljenega s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. V ta namen se okvirno namenijo sredstva v višini 1.500.000,00 SIT. Rok za vložitev zahtevka na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15. 12. 2000. 2. Regresiranje nakupa in obnove lastne črede Namenijo se sredstva v okvirni višini 2.200.000,00 SIT. vrednost regresa/kos obnova lastne črede 30.000,00 SIT nakup plemenskega materiala 40.000,00 SIT Regres pripada za plemenske krave - prvesnice in breje telice, ki: - so vključene v kontrolo A prireje mleka ali mesa in so potomke krav iz kontrole A, - so po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti, - so znanega porekla: potomke krav iz kontrole A, imajo znanega očeta in ne prihajajo iz IBR/IPV pozitivnih hlevov, - jih je območna selekcijska služba v skladu z merili za oceno po selekcijskem programu ocenila kot primerne za rejo. Pri obnovi lastne črede se zahtevku ugodi, če je premiirana prvesnica na seznamu ŽVZ, ki ga le-ta polletno posreduje Mestni občini Murska Sobota. Vloga mora vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, in telitveni list. Med upravičencem do regresa za obnovo iz lastne črede in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, v kateri je določeno, da upravičenec predmeta regresa ne sme odtujiti vsaj 3 leta. Če ga zamenja, pa ni ponovno upravičen do enkratnega zneska regresa. Pri nakupu mora vloga vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, kopijo računa o nakupu pri ŽVZ za Pomurje ali kupoprodajno pogodbo. Rok za vložitev zahtevka na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15. 12. 2000. 3. Sofinanciranje nakupa hladilne tehnike Zaradi zaostritve higienskih pogojev pri oddaji mleka se regresira nakup hladilne tehnike v višini 100.000 SIT na napravi. Regres se uveljavlja na podlagi računa. Pred nakupom hladilne tehnike je potrebno pridobiti pisno strokovno mnenje pristojnega oddelka Pomurskih mlekarn, d.d.. Zadnji rok za oddajo vloge je 1. 12. 2000. 2. člen II PRAŠIČEREJA Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali z namenom izboljšanja proizvodnosti mesnatih pasem prašičev se namenijo sredstva v okvirni višini 550.000,00 SIT,- Regresira se nabavna cena v višini: vrednost regresa/kos merjasci 10.000,00 SIT breje plemenske mladice 8.000,00 SIT nebreje plemenske mladice 5.000,00SIT Upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem in dejavnostjo na območju mestne občine Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, - dokument o izpolnjevanju pogojev iz prve alinee izda Živinorejsko-veterinarski zavod. Vloge za uveljavljanje regresa se morajo vložiti do 15. 12. 2000 na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota in morajo vsebovati: - izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, - dokument o nakupu plemenskega materiala v rejskem središču ali na selekcijski farmi. 3. člen STRNIŠČNI POSEVKI S ciljem izboljšanja rodovitnosti tal in kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, ozelenitve površin in preprečevanja izpiranja nitratov v podtalnico se regresira nakup semena za strniščne posevke. Okvirna vrednost regresa znaša 1.100.000,00 SIT. Vrednost regresa po posameznih vrstah strniščnih posevkov je: Vrsta strniščnega pravne osebe SIT/kg fizične osebe SIT/kg posevka_____________________________________________________________ ajda 43 174 facelija 65 260 oljna redkev 49 196 ohrovt - ogrščica 38 152 angleška ljuljka 62 248 mnogocvetna ljuljka 47 190 inkarnatka 70 280 landsberška zmes 57 228 Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe z stalnim bivališčem oz. sedežem in kmetijskim zemljiščem v mestni občini Murska Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo semena. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in na podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dvigne na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom regresa -kupcem dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katerega se vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, vrsto ter količino nakupa semena, vrednost nakupa in obračunano vrednost regresa. Koristnik - kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam. Rok za vložitev vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15. 11.2000. 4. člen 1001 KEMIČNA ANALIZA VZORCEV ZEMLJE IN KRME Okvirno se v ta namen namenjajo sredstva v višini 150.000,00 SIT. Vsi vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize. Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v mest- 23. junij 2000 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA ni občini Murska Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ. ŽVZ mora vlogo za uveljavljanje regresa predložiti na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota najkasneje do T5. 12. 2000. 5. člen APNJENJE TAL Višina zneska namenjenega za regresiranje apnjenja tal okvirno znaša 3.000.000,00 SIT. višina regresa apnenec 3 SIT/kg sat. mulj cena v celoti Upravičenci do regresa so fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v Mestni občini Murska Sobota. Regres lahko uveljavljajo le za apnjenje tal kmetijskih površin na območju Mestne občine Murska Sobota. Rok za vložitev vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15. 12. 2000. Apnenec: Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo apnenca. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in na podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dvigne na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Trgovske organizacije so koristnikom regresa - kupcem dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katere se vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, količina nakupa, vrednost nakupa in obračunana vrednost regresa. Koristnik - kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam. Saturacijski mulj: Regres za saturacijski mulj uveljavljajo fizične osebe na podlagi vloge in na podlagi računa ali odpremnice Tovarne sladkorja Ormož. 6. člen SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV Za sofinanciranje delovanja društev in izobraževanje njihovih članov se v letu 2000 okvirno nameni 1.000.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi vlog, prispelih do 15. 12. 2000. 7. člen SOFINANCIRANJE ZAVAROVALNE PREMIJE ZA ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV V PRIMERU NEURJA S TOČO lz proračuna mestne občine Murska Sobota se v letu 2000 subvencionira 30% zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov v primeru neurja s točo. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim bivališčem v mestni občini Murska Sobota, ki imajo v lasti ali najemu tozadevna kmetijska zemljišča in imajo sklenjeno pogodbo o zavarovanju posevkov in plodov. Pogoj za uveljavljanje subvencije zavarovalne premije je dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj 50% občinske subvencije, kar pomeni vsaj 15 % od celotne vrednosti zavarovalne premije. Subvencijo uveljavlja posamezna zavarovalnica na podlagi zahtevka in predložene kopije zavarovalne pogodbe, sklenjeno med zavarovalnico in zavarovancem. Zadnji rok za oddajo zahtevkov je 1.11. 2000. Med zavarovalnico in mestno občino se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju. II. 1. člen lz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje kmetijstva v letu 2000 namenijo sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere v višini do 5 odstotnih točk, za 100.000.000 SIT odobrenih kreditov. 2. člen Realna obrestna mera kreditov se subvencionira za investicije v namene: 1. GOVEDOREJA 1002 Vrsta gradnje minimalno minimalno Max. št. stojišč stojišč predračun, na investicijo na investicijo vrednost na Hlevi za krave molznice_________________ Novogradnja______________________5__________10__________720.000 Obnova hlevov____________________5__________10__________360.000 Nakup hlevske opreme________________________5___________360.000 Vrsta gradnje minimalno minimalno Max. št. stojišč stojišč predračun, na investicijo na investicijo vrednost na stojišče v SIT Hlevi za MČŽ _ Novogradnja______________________10_________15__________230.000 Obnova hlevov____________________10_________15__________115.000 Nakup hlevske opreme________________________15__________115.000 C) Vrsta gradnje minimalno minimalno Max. št. stojišč stojišč predračun, na investicijo na investicijo vrednost na Kombinirani hlevi za krave molznice in MPG_____________________________________________ Novogradnja______________5+10___________10+10____720.000+230.000 Obnova hlevov____________5+10 10+10 115.000+115.000 Nakup hlevske opreme 10+10_______________________360.000+115.000 Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti iz gradnje za posamezno kategorijo živali. 2. PRAŠIČEREJA A) Vrsta gradnje minimalno št. na investicijo Max.predračunska __________________stojišč________min, št.stojišč_vrednost na stojišče Hlevi za plemenske svinje_________________________________________ Novogradnja______________10_____________15__________360.000_______ Obnova hlevov 10 15 180.000__________________________ Nakup hlevske opreme____________________15__________180.000 000 B) Vrsta gradnje minimalno št. na investicijo Max.predračunska __________________stojišč________letni turnus____vrednost na stojišče Hlevi za prašiče pitance__________________________________________ Novogradnja______________50_____________80__________90.000________ Obnova hlevov____________50_____________80__________45.000________ Nakup hlevske opreme____________________80 ________45.000________ C) Vrsta gradnje minimalno št. na investicijo Max.predračunska __________________stojišč________letni turnus____vrednost na stojišče Kombinirani hlevi za prašiče______________________________________ Novogradnja______________10+50__________15+50 360.000 + 90.000 Obnova hlevov____________10+50__________15+50 180.000 + 45.000 Nakup hlevske opreme____________________15+50 180.000 + 45.000 Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti izgradnje za vsako posamezno kategorijo živali. Za investicije v nakup hlevske opreme pri vseh vrstah živali se šteje oprema: molzni stroji, hladilniki za mleko, transporterji za gnoj, naprave za zračenje in obdelavo gnojevke, ventilacijske, prezračevalne in grelne naprave v objektih, krmilne naprave za krmljenje živali. 3. IZGRADNJA OBJEKTOV ZA DROBNICO, PERUTNINARSTVO, KUNČEREJO IN PROIZVODNJO GOB po predloženih predračunih oz. največ do 60% od predračunske vrednosti. III MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA številka 17 4. IZGRADNJA OBJEKTOV ZA VRTNARSKO PRIDELAVO * Izgradnja rastlinjakov s trdo kritino in opremo 100 m2 -12.000 SIT/ m2 * Izgradnja plastenjakov z mehko kritino in opremo 100 m2 - 9.000 SIT/m2 5. IZGRADNJA SKLADIŠČNIH KAPACITET * Objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke minimalno50m320.000 SIT/m3 * izgradnja silosov minimalno 50 m320.000 SIT/m3 Velja v primeru, da se ne vlaga v gradnjo in obnovo hleva, ker so v tistem primeru skladiščni objekti že vključeni v gradnjo. * Drugi skladiščni objekti za vrtnarsko in drugo kmetijsko proizvodnjo (najmanj 1.000.000 SIT/objekt do največ 5.000.000 SIT/objekt predračunske vrednosti). 6. NAKUP SPECIALNE MEHANIZACIJE Subvencionira se realna obrestna mera za nakup specialne mehanizacije: - sejalnice za setev žit, koruze, sladkorne pese in drugih kultur, - kombajni za spravilo žit, koruze, sladkorne pese, krompirja in drugih kultur, - škropilnice, - mulčarji, - rahljalniki tai (podrahljalniki, riperji, gruberji...), - obračalni plugi, - stroji za pripravo tal z enim obhodom (vrtavkaste brane, prekopal niki, predsetveniki...), - medvrstni okopalniki in osipalniki, - česala in travniške brane, - rahljalnik s sejalnico za setev dosevkov, - združena orodja za pripravo in setev z enim prehodom, - posebni stroji za apnjenje tal, - sekalniki (drobilniki) vej, - sušilnice za sušenje žit in drugih kultur, - posebni vrtnarski stroji (sadilci sadik, namizni sadilci, polagalci folije, gredičarji...), - balirke in ovijalci za valjaste bale, - sortimiki in pakirni stroji za krompir in vrtnine. Vlogj za pridobitev subvencionirane realne obrestne mere mora biti priloženo strokovno mnenje terenske kmetijske svetovalne službe. 7. IZGRADNJA SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV IN NAKUP NAPRAV, KJER SO PROIZVODNI OBJEKTI ŽE V FUNKCIJI - gnojne jame in gnojišča, - silosi (koritasti, stolpni, montažni,...), - molzni stroji, - transporterji za gnoj, - naprave za zračenje in obdelavo gnojevke (aeratorji, separatorji...), - prezračevalne naprave v objektih (ventilacijske, klima naprave,...), - namakalne naprave (za njive in rastlinjake), - grelne naprave v objektih s kmetijsko proizvodnjo, - stroji za polnjenje in odvzem silaže (freze, drugi odjemalci silaže...). 8. SUBVENCIONIRANJE INVESTICIJ V RAZVOJ DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, ki so povezane s kmetijstvom ali izhajajo iz njega (domača obrt, dodelava sadja, zelenjave, živalskih izdelkov...) 3. člen Sredstva se za isti namen istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat. 4. člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko zaprosijo: - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, - pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, z do 30 zaposlenimi. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje: - da imajo sedež oziroma stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota, - da se dejavnost opravlja v Mestni občini Murska Sobota. Izjemoma je lahko po sklepu mestnega sveta zadosten pogoj stalno bivališče oziroma sedež v mestni občini Murska Sobota. Vse investicije morajo biti z začetkom od 1. 1. 2000 in se morajo končati v dveh letih od podpisa tripartitne pogodbe. 5. člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji, - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. 6. člen Izhodiščna obrestna mera kreditov znaša TOM+5%. Razpis se izvaja v sodelovanju z bankami, ki sprejmejo navedene razpisne pogoje. Doba odplačevanja kredita je največ 10 let. Posojila se vračajo v obrokih dogovorjenih z banko, vendar najmanj dvakrat letno. 7. člen Višina subvencije obrestne mere kreditov v skladu s tem razpisom znaša do 5 %, z upoštevanjem možnih subvencij po ostalih natečajih v Republiki Sloveniji. 8. člen K vlogi mora prosilec priložiti: - podatke o vlagatelju in opis stanja, - opis investicije (vsebovati mora tudi uradni predračun oz. račun za izvedena dela oz. opravljen nakup, na podlagi katerega je pridobljen kredit), - fotokopijo predračunov oz. računov pri nakupu mehanizacije in pri nabavi opreme ter mnenje terenske kmetijske svetovalne službe, - prospekt s tehnično dokumentacijo, iz katerega je razvidno, za kakšno vlaganje je podan zahtevek, sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila v tekočem letu, pri graditvi oz. obnovi objektov ustrezno veljavno dokumentacijo (lokacijsko, pravnomočno gradbeno dovoljenje, odločbo o priglasitvi del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, načrt...) pri vlogah v vrednosti nad 3.000.000 SIT se zahteva poslovni načrt oz. investicijski elaborat v skladu z zahtevami banke, izjavo vlagatelja, da se za isti namen niso pridobila sredstva iz državnih subvencij, ali se zahtevek podaja samo za razliko od prejetih državnih subvencij do predpisane višine subvencioniranih sredstev, fotokopijo ekološkega poročila pospeševalne službe (izpolnjevanje standardov in normativov obremenitve tal; idejni načrt za notranjo ureditev). V primeru gradenj mora biti investicija končana v dveh letih po sklenitvi pogodbe, ko se opravi komisijski ogled. V nasprotnem primeru se pogod- ba prekine. 9. člen Med banko, upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, s katero se določi, da kreditojemalec plačuje banki anuitete za dodeljeni kredit s subvencionirano obrestno mero, razliko do realne obrestne mere pa poravna mestna občina banki iz proračuna. 10. člen Razpis je odprt do 1. 12. 2000 oz. do izkoriščenosti sredstev. Vloge z zahtevanimi prilogami je potrebno vložiti pri Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Vloge, ki prispejo do 15. v mesecu, se bodo s strani komisije obravnavale še isti mesec. 11. člen O odločitvi bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota. Številka: 32001-2/00 Anton SLAVIC,l.r. V Murski Soboti, 31. maja 2000 ŽUPAN Mestne občine Murska Sobota IV 23. junij 2000 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 60. člena Zakona o vodah (Ur.l. SRS št. 38/81,21/86 in 15/91) in 19. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93), Zakona o Zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. list RS št. 82/94) in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 29/83, 47/87, in 5/90 in Ur. list RS št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 in 35/97) ter 17. člena Statuta Mestne občine M. Sobota (Ur.l. RS št. 23/99) in 16. člena Statuta občine Tišina (Ur. I. RS št. 23/99) sta mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 6. seji, dne 18. maja 1999 ter občinski svet občina Tišina na 11. seji, dne 15. oktobra 1999, sprejela ODLOK o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok določa zaščitne (varstvene) pasove in ukrepe za zavarovanje vodnih zajetij: 1. Črnske meje pri M.Soboti 2. Krog 3. Fazanerija 2. člen Ukrepi za varovanje in sanacijo zaščitnih pasov vodnih virov v občini Murska Sobota so določeni z dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota - projekt št. 6/92. Dokumentacija ima naslednjo vsebino: 1.0 Tekstualni del 1.1 Uvod 1.2 Definicija območij 1.3 Analiza obstoječega stanja 1.4 Analiza negativnih vplivov 1.5 Predlogi za sanacijo in zaščito 1.6 Soglasja, mnenja, smernice 2.0 Grafični dei 1. Pregledna karta območij M 1:25000 2. Večji vodni viri v občini M.Sobota M 1:50000 3. Definicija varstvenih pasov - Črnske meje M 1:10000 4. Definicija varstvenih pasov Krog M 1:10000 5. Definicija varstvenih pasov - Fazanerija M 1:10000 6. Najožji varstveni pas - Krog M 1:2500 7. Najožji varstveni pas - Črnske meje M 1:2500 8. Najožji varstveni pas - Fazanerija M 1:2500 9. Namenska raba površin (13 kart) M 1:5000 10. Načini urbanističnega urejanja M 1:25000 11. Negativni vplivi - Črnske meje M 1:10000 12. Negativni vplivi - Krog M 1:10000 13. Negativni vplivi - Fazanerija II. DEFINICIJA ZAŠČITNIH (VARSTVENIH) PASOV 3. člen Zaščitni pasovi črpališč Črnske meje, Krog in Fazanerija so razdeljeni v: - najožji zaščitni (varstveni) pas z najstrožjim režimom zavarovanja -cona I. - ožji zaščitni (varstveni) pas s strogim režimom zavarovanja - cona II. - širši zaščitni (varstveni) pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja - cona III. A in cona III. B - vplivni varstveni pas - brez posebnih ukrepov. 4. člen Najožii varstveni pas (cona I.) obsega neposredno okolico objektov za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Zanj velja najstrožji režim zavarovanja. Ožji varstveni pas (cona II.) je območje, s katerega se zbirajo in pretakajo površinske in podzemne vode proti zajetju in kjer obstaja možnost posrednega ali neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Zanj velja strog režim zavarovanja. Širši varstveni pas (cona lil. A in III: B) je območje, s katerega odtekajo površinske in podzemne vode proti zajetju in kjer je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih. Zanj velja higiensko-tehnični režim varovanja. Širši varstveni pas - cona III. pri črpališču Krog je območje, s katerega bodo intenzivneje odtekale vode proti zajetju po razširitvi črpališča (s sedanjih 70 l/s na 200 l/s) in ga je potrebno varovati že v tej fazi. Vplivni varstveni pas je območje na katerem se zbirajo padavine, ki ponikajo pod površje in tečejo v smeri vodnih zajetij, ali se zbirajo v površinskih odvodnikih, ki imajo smer toka v smeri toka podtalnice. Vplivni varstveni pasovi niso definirani. III. MEJE VARSTVENIH PASOV 5. člen 1.0 VARSTVENI PASOVI ZAJETJA V ČRNSKIH MEJAH 1.1 Najožji zaščitni pas - cona I (ograjeno območje) obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk v k.o. MURSKI ČRNCI 24, 25, 26, 27, 28, 29, 54, 55, 56, 57; k.o. VEŠČICA 358/2. 1.2 Ožji zaščitni pas - cona li. obsega zemljišča naslednjih parcel nih številk v k.o. MURSKI ČRNCI 18, 19, 20, 21, 22, 23, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39/1,40/1,40/2, 41,42, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 58, 59, 60, 61,62, 63, 64, 66, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 1007, 1113; k.o. KUPŠINCI 42/2, 43, 44, 45, 46, 49, 50/1, 50/2, 51, 52/1, 52/2, 53, 54, 55, 56, 57, 58/1, 58/2, 59/1, 59/2, 60, 61, 62/1,62/2, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70/1, 70/2, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79/1, 79/2, 80, 81, 910; k.o. VEŠČICA 354/1, 355/2, 356/2, 357/1, 357/2, 357/3, 358/1, 359/1,360, 361/1,361/2, 361/3, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368/1, 369, 370/1, 370/2, 371, 372, 373, 374/1, 374/2, 375/1, 375/2, 376, 377/1, 377/2, 378, 379, 536/1, 536/2, 537, 538, 539/1, 539/2, 540, 541, 542, 543, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551,552. 1.3 Širši zaščitni pas - cona III. A leži na območju, ki ga omejujejo naslednje točke s koordinatami: točka y x 8 5 586 398 5 168 642 11 5 585 716 5 170 129 12 5 584 304 5 169 052 9 _ 5 585 572 5 168 012 1.4 Širši zaščitni pas - cona III. B leži med točkami z naslednjimi podatki: točka y x 11 5 585 716 5 170 129 13 5 583 556 5 174 837 14 5 580 311 5 172 346 12 5 584 304 5 169 052 6. člen 2.0 VARSTVENI PASOVI ZAJETJA V KROGU 2.1 Najožji zaščitni pas - cona I. (ograjeno) obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk v k.o. KROG 510/5, 519/3, 519/5, 520/2, 521/2, 523/2, 524/2, 525/2, 526/2, 531/2, 533/2, 534/2, 535/2, 536/2, 537/2, 538/1, 538/5, 539/3, 539/4. V MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA številka 17 2.2 Ožji zaščitni pas - cona II. obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk v k.o. SATAHOVCI 450/1; 450/2, 450/3, 450/4, 450/5, 450/6, 450/7, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 476, 477, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 505, 508/1, 508/2, 509/1, 509/2, 510/1, 510/2, 511,512, 513, 514, 515, 516, 517, 518/1,518/2, 518/3, 519/1, 519/2, 519/3, 520, 521, 522/1, 522/2, 523/1, 523/2, 524/1, 524/2, 525, 526, 527, 528, 529, 531/1, 531/2, 532/1, 532/2, 533/1, 533/2, 533/3, 534, 539, 540, 541, 542, 549, 550, 551, 552, 555/1, 555/2, 556/1,556/2, 557, 558, 561,562, 563, 564, 568, 569, 574, 575, 576, 581, 582, 589, 590, 1244, 1258/2, 1260; k.o. KROG 299, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 408/1, 409/1, 409/2, 410, 411, 412, 413/1, 413/2, 414/1, 414/2, 415/1, 415/2, 416, 417, 418, 419/1, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 427, 428, 429, 430, 432, 431,433/1,433/2, 434, 435, 436, 437, 438, 439, 440, 441,442, 443, 444, 446/1, 446/2, 447/1, 447/2, 448, 449, 450/1, 450/2, 451/1, 451/2, 452/1, 452/2, 453/1, 453/2, 454, 455, 456/1, 456/2, 457/1, 457/2, 458/1,458/2, 459/1 460, 461,462, 463/1,464/1,464/2, 464/3, 464/4, 465/1, 465/2, 465/3, 466, 467, 468, 469, 470, 471/1, 471/2, 472/1,472/2, 473/1,473/2, 474/1, 474/2, 476/1, 476/2, 477/1,477/2, 478, 479, 480/1, 480/2, 481/1, 481/2, 482, 483, 484, 485/1, 485/2, 486/1, 486/2, 486/3, 487/1, 487/2, 488/1,488/2, 488/3, 489/1,489/2, 489/3, 490/1, 490/2, 490/3, 491/1, 491/2, 491/3, 492, 493, 494/1, 494/2, 494/3, 495/1,495/2, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 505/1, 505/2, 506, 507/1, 507/2, 508, 509, 510/1, 510/4, 510/6, 511, 512, 513/1, 513/4, 514/1, 514/2, 515, 516, 517, 518, 519/1, 519/2, 519/4, 520/1, 520/3, 521/1, 522/1, 522/2, 523/1, 523/3, 524/1, 524/3, 525/1, 526/1, 527, 528, 529, 530, 531/1, 532, 533/1, 534/1, 535/1, 537/1, 538/2, 538/3, 538/4, 539/1, 539/2, 540/1, 540/2, 541, 542, 543, 544, 553/1, 553/2, 554, 555, 556/1,556/4, 557, 558, 664, 665, 666, 667, 668, 669, 670, 671/1, 671/4, 672, 673, 674/1, 674/2, 675, 677, 678, 679, 680, 681, 682, 683/1, 683/2, 683/3, 684, 685, 686/1, 687, 688/1, 689, 690, 938, 942/1, 942/2, 945/1, 945/2, 946, 949, 950, 953, 954, 955, 959/1, 959/2, 960, 963, 964, 967, 968, 971, 972, 973, 976, 979, 981, 982, 983, 984/1, 984/2, 989/1, 989/4, 990, 993, 994/1, 994/2, 995, 996, 1000, 1001, 1002, 1006, 1007, 1010/1, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1014, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020, 1021, 1022, 1591/2, 1598/1, 1598/2, 1610/2, 1612/1, 1612/2. 2.3 Širši zaščitni pas - cona III. A leži med točkami z naslednjimi podatki: točka y x 11 5 585 544 5 164 502 15 5 584 665 5 164 914 16 5 584 350 5 163 957 12 5 585 266 5 163 656 2.4 Širši zaščitni pas - cona III. B leži med točkami z naslednjimi podatki: točka y x 15 5 584 665 5 164 914 17 5 583 277 5 165 243 16 . 5 584 350 5 163 957 2.5 Širši zaščitni pas - cona III. leži med točkami z naslednjimi podatki: točka y x 18 5 586 324 5 164 518 19 5 585 639 5 164 744 20 5 583 986 5 165 238 17 5 583 277 5 165 243 21 L.b. Mura5 586 153 5 163 441 7. člen 3.0 VARSTVENI PASOVI ZAJETJA V FAZANERIJI 3.1 Najožji zaščitni pas - cona I. obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk v k.o. MURSKA SOBOTA 9, 458, 459. 3.2 Ožji zaščitni pas - cona II. obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk k. o. MURSKA SOBOTA 1, 2, 3, 4, 7, 8, 12, 13, 14, 15/1, 15/2, 15/3, 16, 17/1, 17/2, 18/1, 18/2, 381, 382, 383, 385, 387, 455, 456/1, 456/2, 457/1, 457/2, 457/3, 457/4, 460, 462, 463, 464/1, 464/2, 464/3, 464/4, 465/5, 465/7, 465/8, 482, 483, 485, 487, 489, 490, 491, 493, 495, 496/2, 496/3, 4049, 4050/1, 4050/2, 4051, 4052, 4053, 4054, 4055, 4057, 4059, 4060, 4061, 4062, 4063, 4064, 4078/1, 4085, 4086, 4094, 4095, 4096, 4097, 4098, 4099. 3.3 Širši zaščitni pas - cona III. A leži med naslednjimi točkami: točka y x 7 5 589 120 5 170 090 8 5 588 570 5 170 240 9 5 587 950 5 169 750 10 5 587 910 5 169 795 11 5 588 860 5 170 545 12 5 589 160 5 170 155 3.4 Širši zaščitni pas - cona III. B leži med naslednjimi točkami: točka y x 10 5 587 910 5 169 795 11 5 588 860 5 170 545 13 5 588 640 5 170 840 14 5 587 690 5 170 080 Navedeni varstveni pasovi so razvidni iz grafičnih prilog, ki so sestavni del dokumentacije, sprejete s tem odlokom. 8. člen 4.0 Varstveni pasovi ostalih virov pitne vode Ostali viri pitne vode v Mestni občini Murska Sobota (lokalna vaška črpališča, vodnjaki in zajemališča pitne vode) nimajo definiranih varstvenih pasov in niso predmet tega odloka. Za vsako odvzemališče pitne vode posebej je potrebno na podlagi geoloških in ostalih ekspertiz določiti območja varovanja ter naknadno sprejeti ustrezne ukrepe z odlokom. IV. UKREPI ZA VAROVANJE IN SANACIJO POSAMEZNIH VARSTVENIH PASOV 9. člen l. 0 NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA - CONA I. 1. Najožji varstveni pas mora biti ograjen z žično ograjo, višine najmanj 2,00 m. 2. Lastnik zemljišča v coni I. je lahko le upravljavec vodnega vira in vodovoda. 3. Znotraj ograje so prepovedani posegi in dejavnosti, ki niso v direktni povezavi s funkcijo črpališča. 4. Neposredna okolica črpališča mora biti tlakovana z urejenim odtokom preko lovilcev maščob, ostala površina pa mora biti zatravljena in zasajena z nizkim drevjem in grmičevjem. 5. Vzdrževanje trave in gozda je omejeno na košnjo in čiščenje. Uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. 6. Pomožni objekti, ki so potrebni za obratovanje črpališča, morajo biti odmaknjeni od vodnjaka nizvodno. 7. V cono I. imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene na črpališču in v inšpekcijskih službah, zdravstvena služba oz. druge osebe, vendar samo z dovoljenjem upravljavca. 10. člen 2.0 OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA - CONA II. Vl 23. junij 2000 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom zavarovanja je prepovedana gradnja: - vseh vrst objektov (stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, industrijskih, obrtnih, športnih in drugih) - skladišč nafte in naftnih derivatov - cest, železnic in vseh vrst transportnih objektov - naftovodov - novih objektov za črpanje vode iz podtalja - kanalizacijskih kolektorjev, čistilnih naprav, kanalizacijskih ponikovalnic in greznic - talnih silosov. V ožjem varstvenem pasu je prepovedano opravljati naslednje dejavnosti: - pranje vozil, menjava olja in polnjenje rezervoarjev z nafto ali naftnimi derivati - eksploatacija gramoza - urejanje ribnikov - odlaganje vseh vrst odpadkov (komunalnih, gradbenih, živalskih in posebnih) - tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi - regulacija potoka Dobel - zemljišča v drugi coni se odkupijo. Omejitve za kmetijsko dejavnost: - agrotehnični ukrepi gnojenja ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev so bodo podrobno obdelani v Pravilniku gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija. 11. člen Pod posebnimi pogoji so na ožjem varstvenem pasu dopustni naslednji posegi: * pogozditev novih površin * sanacija obstoječih gramoznic in divjih odlagališč * sanacija in rekonstrukcija cest, dovoznih poti in mostov * ponikanje meteorne vode * sanacija in adaptacija obstoječih rekreacijskih objektov in površin. 12. člen Vsi posegi navedeni v 11. členu tega odloka morajo biti definirani v posebnih strokovnih podlagah (ureditveni načrti, sanacijski načrti, lokacijska dokumentacija), na podlagi katerih se pridobi soglasje zdravstvene inšpekcije. Brez soglasja zdravstvene inšpekcije upravni organ ne more izdati dovoljenja za noben poseg v ožjem varstvenem pasu. 13. člen 3.0 ŠIRŠI VARSTVENI PAS S HIGIENSKO-TEHNIČNIM REŽIMOM VAROVANJA - DELJENO V CONO III. A IN CONO III. B V širšem varstvenem pasu - coni lIl. A, coni III. B in coni lII. (Krog) je prepovedano graditi: * nečiste industrijske obrate in industrije, ki rabijo veliko tekočih nafnih derivatov * energetske obrate na pogon s tekočimi naftnimi derivati * ponikovalnice fekalnih vod * skladišča nevarnih in vodi škodljivih snovi * naftovode * nove vodnjake za eksploatacijo večjih količin vode iz podtalja. Obenem je prepovedano odlaganje komunalnih in drugih odpadkov. V conah III. A in III. B je omejeno še: * namakanje * uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih vodi škodljivih snovi * časovno in količinsko omejena uporaba gnojevke in dušikovih mineralnih gnojil * odkopavanje tal in odvoz zemlje * odstranjevanje vegetacije ob potokih in gramoznicah ter gozdovih * skladiščenje gnoja in kompostiranje rastlinskih odpadkov na kmeti- jskih površinah. 14. člen V coni III. A so dodatno prepovedane še naslednje dejavnosti: - tranzitni promet z nafto in tekočimi naftnimi derivati in - pranje vozil in strojev ob potokih in gramoznicah. 15. člen Na širšem varstvenem pasu - v coni lIl. A, lIl. B in coni III. (Krog) so pod posebnimi pogoji dopustni naslednji posegi: - gradnja stanovanjskih, gospodarskih, industrijskih, obrtnih in rekreacijskih objektov pod pogojem, da je v naseljih ali območjih gradnje urejena kanalizacija. Dopustna je le gradnja čiste industrije in obrti, oz. dejavnosti, za katero se v lokacijskem postopku pridobi ustrezno pozitivno soglasje sanitarne inšpekcije, - gradnja skladišč nafte in naftnih derivatov s kapaciteto posamezne cisterne do 10 m3, skupna kapaciteta skladišča ne sme presegati 50 m3. Skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov morajo ustrezati Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja in Pravilniku o tem, kako morajo biti grajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. V teh skladiščih se nafta in naftni derivati lahko pretakajo le na urejenih nepropustnih pretakališčih, ki imajo urejen odtok preko lovilcev maščob. Priključek na meteorno kanalizacijo se lahko izvede le preko povratnega zasuna, - sanacija vseh divjih odlagališč in vseh obstoječih gramoznic. Sanacija se lahko izvaja le na podlagi ustreznih strokovnih podlag in pod strokovnim vodstvom. 16. člen V coni III. B je dopusten promet z nafto in naftnimi derivati z omejitvijo hitrosti vožnje v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa. Dopustna je tudi gradnja kanalskih kolektorjev pod pogojem, da so v nepropustni izvedbi. Dopustne so regulacije obstoječih potokov pod pogojem, da se ohrani trasa struge in da se v največji možni meri ohrani obvodna vegetacija. Regulacijska dela ne smejo znižati gladine podtalnice. 17. člen Pri posegih v širšem varstvenem pasu je potrebno upoštevati še naslednje pogoje: - na kanalizacijsko omrežje ali greznice morajo biti priključeni tudi vsi začasni objekti in vsa večja gradbišča. -s celotnega območja (kjer je dopustno skladiščenje in pretakanje nafte in naftnih derivatov) mora biti urejen odvoz odpadnih olj. V. OSTALI POGOJI 18. den Za vse posege, navedene v 15. členu tega odloka mora: * podati svoje soglasje zdravstvena inšpekcija, ki preveri tudi obstoječe ali nove dejavnosti, * investitor pridobiti mnenje upravljavca vodnooskrbnega sistema. Po potrebi mora biti pred izdajo dovoljenja za poseg pri katerem se pričakujejo negativni vplivi na podtalje izdelana Presoja vplivov na okolje. 19. člen Na glavni cesti G 1/3 se od naselja Tropovci do katastrske meje med k.o. Veščica, Černelavci in Krog omeji hitrost vožnje za cisterne z nevarnimi snovmi v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa. VI. OZNAČBA VARSTVENIH PASOV 20. člen Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji posameznega varstvenega pasu ob cestah in poteh, v skladu s predlogom iz grafične priloge. VII številka 17 Table so pravokotne oblike, modre barve z belim napisom in vsebino: - ožji varstveni pas vodnega vira -širši varstveni pas vodnega vira. Na obeh vrstah tabel mora biti naveden še naslov, oz. telefonska številka organa in organizacije, ki ga je potrebno poklicati v primeru nesreče. Table je dolžan postaviti in vzdrževati upravljavec črpališč. VII. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 360.000,00 SIT se kaznuje organizacija ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. ne omeji cono najstrožjega režima z zaščitno ograjo 2. če ne postavi in vzdržuje opozorilnih tabel 3. izvaja, ali dopusti izvajanje posegov znotraj ograjenega območja, ki niso v funkciji odvzema voda ali v funkciji črpališča 4. ne uredi okolice črpališča v skladu s 4. točko 9. člena 5. ne locira pomožnih objektov v sladu s 6. točko 9. člena 6. dopusti vstop v ograjeno območje osebam, ki nimajo ustrezne dovolilnice 7. gradi ali adaptira objekte, naprave in površine v nasprotju z določili tega odloka (10. člena) 8. opravlja dejavnosti, ki so navedene v 10. členu tega odloka 9. ne omeji uporabo gnojevke in gnoja v predpisanem času, ter uporabe gnojil in zaščitnih sredstev v skladu s Pravilnikom gospodarjenja na kmetijskih površinah, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija 10. pase živino na območju ožjega varstvenega pasu, in odvaža humus ali neustrezno odstranjuje vegetacijo izven normalnega kontroliranega vzdrževanja biotopa 11. izvaja raziskovalne ali eksploatacijske vrtine. Z denarno kaznijo od 30.000,00 ST do 60.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 22. člen Z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se kaznuje organizacija ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če: gradi objekte ali naprave in opravlja dejavnosti, navedene v 13. členu tega odloka opravlja dejavnosti, navedene v 14. členu tega odloka opravlja dejavnosti v nasprotju s 15., 16. in 17. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 15.000,00 SIT do 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. VIII. NADZOR 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo: pristojne inšpekcijske službe, organi Policije. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Za kmetijska zemljišča znotraj varstvenih pasov zajetij Črnske meje, Krog in Fazanarija je izdelan Pravilnik gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija. Uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanje dohodka, odškodnina. Vsak upravičenec do odškodnine mora voditi evidenco uporabe agrotehničnih sredstev. Višina odškodnine, način izplačila in kontrola kmetovanja je določena v Pravilniku gospodarjenja na kmetijskih površinah, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija. 25. člen Za odpravo negativnih posledic v vodovarstvenih območjih mora biti v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka izdelan Program sanacije, ki ga sprejmeta mestni svet Mestne občine M.Sobota in svet Občine Tišina. V programu morajo biti navedeni potrebni sanacijski ukrepi, dinamika izvajanja, nosilci izvajanja in ocena potrebnih finančnih sredstev. Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti končana v dveh letih od uveljavitve tega odloka. 26. člen Na mejah posameznih varstvenih pasov je potrebno namestiti ustrezne piezometre in za sprotno kontrolo pretokov v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka ter v tem času zagotoviti in vzpostaviti ustrezno kontrolo in evidenco pretokov. 27. člen Za območje varstvenih pasov je potrebno voditi naslednje evidence potencialnih onesnaževalcev: * skladišča za nafto, naftne derivate, nevarne snovi * evidenca kmetijskih zemljišč za katera je potreben program gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih * evidenca cest, na katerih je prepovedan promet nevarnih snovi * evidenca kakovosti odpadnih vod * evidenca vnosa snovi v tla. Vsebino in način vodenja predpiše župan Mestne občine v 6 mesecih od uveljavitve odloka. 28. člen Upravljavec mora ožje varstvene pasove označiti z opozorilnimi tablami v skladu z 20. členom odloka v roku 3 mesecev, širše varstvene pasove pa v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka. 29. člen Vsi upravni postopki v zvezi s posegi v prostor, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, za katere do uveljavitve tega odloka ni bila izdana upravna odločba, se dokončajo v skladu z določili tega odloka. 30. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati Odlok o zaščitnem pasu okrog zajetja pitne vode za vodovod mesta Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/78). 31. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 355-1/97 V M.Soboti, dne 15. oktobra 1999 Župan Župan Občine Tišina Mestne občine Murska Sobota Alojz FLEGAR, I. r. Anton SLAVIC, I. r. VIII MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA 23. junij 2000 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 27., 29. in 37. člena Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/93 in 1/96), 46. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS, št. 82/94), določil Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur.l. RS, št-68/96), določil Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS, št. 68/96), 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 23/99) in določil Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija v mestni občini Murska Sobota (Ur.l. RS, št.) sta občinski svet Občine Tišina na 11. seji, dne 15.oktobra 1999 ter mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 13. seji, dne 21.marca 2000, sprejela PRAVILNIK GOSPODARJENJA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH, KMETIJAH IN POSESTVIH NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRNSKE MEJE, KROG IN FAZANERIJA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik določa: * Režim kmetovanja na vodovarstvenem območju * Mejne vrednosti za vnos snovi v ali na kmetijska zemljišča na vodovarstvenem območju * Časovne in količinske omejitve rabe organskih in mineralnih gnojil ter pripravkov za varstvo rastlin na vodovarstvenem območju * Način in pogoje vrednotenja in upravičenosti za odškodnine za omejitev kmetovanja * Način nadzora in kontrole. 2. člen Pojmi imajo v tem pravilniku naslednji pomen: 1. Vnos snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, pri namakanju in gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili. 2. Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta. 3. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa, pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi. 4. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega krogotoka hranil. 5. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice. 6. Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu. 7. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove. 8. Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno- ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljastoilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta. 9. Zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo. 10. Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin. 11. Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin. 12. Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se uporabljajo: (a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki; (b) za varstvo pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi; (c) za odvračanje škodljivih organizmov; (d) za regulacijo rasti gojenih rastlin; (e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov; (f) kot dodatki sredstvom, navedenih v podtočkah (a) do (e) te točke, za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti; (g) za neselektivno uničevanje rastlin; (h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali; (i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti škodljivih organizmov. 13. Integralno varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenje in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju. 14. Rudninska gnojila so industrijsko pridobljene anorganske spojine, katerih glavne sestavine so eno ali več rastlinam potrebnih hranil (N, P, K, Ca, Mg ...). 15. Integrirana agrotehnika je celotni pristop k izvajanju ukrepov na kmetiji, ki temelji na uravnoteženem kroženju snovi - gnojenju na podlagi analize tal in potreb rastlin, ohranjanju in povečanju rodovitnosti tal, kolobarju, izbiri odpornih kultivarjev in do okolja prijaznih načinov pridelave, z minimalno uporabo kemično sintetičnih sredstev. 16. Agrotehnični ukrepi so vsi ukrepi potrebni za pridelavo kulturnih rastlin; obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, namakanje in spravilo pridelka. 17. Kemično sintetična sredstva so industrijsko pridobljene anorganske in organske spojine. II. OMEJITVE IN PREPOVEDI Varstvo rastlin 3. člen Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo ravnati v skladu z določili 46. in 47. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS, št. 82/94) in v skladu z določili Odločbe o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Ur.l. RS, št. 29/96 in 35/97). Preglednica 1: Prepovedi in omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev na posameznih vodovarstvenih pasovih. V širšem varstvenem pasu je dovoljena le uporaba okolju primernejših fitofarmacevtskih sredstev in fitofarmacevtskih sredstev, ki niso označeni s prepovedjo ali omejitvami uporabe na vodovarstenih območjih, katere potrdi služba za varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zagotovljena mora biti strokovna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki temelji na osnovi priporočil In prognoze specialistov za varstvo rastlin - integralno varstvo rastlin. Gnojenje 4. člen Letni vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur.l. RS, št. 68/96) in Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS, št. 68/96). Vnos dušika pri gnojenju z živinskimi in rudninskimi gnojili ter kompostom z neomejeno uporabo je prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v preglednici 2. IX MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA številka 17 Na podlagi 6. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 5. in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, št 23/99) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 31.5.2000 sprejel SPORAZUM o vzpostavitvi sodelovanja med Mestno občino Murska Sobota in občino Podstrana iz Republike Hrvaške I. Mestna občina Murska Sobota, ki jo zastopa župan Anton SLAVIC, in Občina Podstrana iz Republike Hrvaške, ki jo zastopa načelnik Marin KARAMAN, sta se odločili vzpostaviti prijateljsko sodelovanje. V ta namen sta ustanovili Organizacijski odbor s ciljem podpisa Listine o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja. II. Podpisnici tega sporazuma soglašata, da je iniciativa za vzpostavitev sodelovanja dolgoletno sodelovanje športnih društev iz občine Podstrana in Mestne občine Murska Sobota, kar bo še naprej temelj nadaljnjega sodelovanja med občinama. IlI. Podpisnici sporazuma soglašata, da si bosta prizadevali za sodelovanje predvsem na turističnem, gospodarskem in kulturnem področju, kar bosta potrdili v Listini o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja. IV. Ta sporazum bo podpisan v hrvaškem in slovenskem jeziku, pri čemer vsaka stran prejme po dva izvoda. Občina Podstrana Mestna občina Murska Sobota Načelnik Župan Marin KARAMAN Anton SLAVIC Vrsta: 023-05/00-01/01 Številka: 2181 -02/4-01 -00-1 Številka: 00903-1/00 Podstrana, 27. januarja 2000 Murska Sobota, 31.5.2000 CRPOV v krajevnih skupnostih Mestne Občine Murska Sobota Pred nedavnim je v Mestni občini Murska Sobota stekla pobuda za pristop k izdelavi razvojnega programa CRPOV za vse primestne krajevne skupnosti. Saj res, kaj pa je to CRPOV? Res, izredno čudna beseda, a poglejmo in razložimo njen osnovni pomen! C = celostni, R = razvoj, P = podeželja, O = obnova, V = vasi Torej celostni razvoj podeželja in obnova (Vaše) vasi. To je program Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki želi s svojimi finančnimi sredstvi in sredstvi nekaterih skladov pomagati k razvoju podeželja, v našem primeru vseh primestnih krajevnih skupnosti, s pogojem, da ta razvoj sloni na skupno dogovorjenem in sprejetem razvojnem programu. Prav gotovo vam ni treba posebej razlagati, da za vse, česar se lotimo doma ali v našem kraju, potrebujemo denar. Ob tej resnici nastopi še druga, da denarja ni nikoli dovolj. Prav omenjeno ministrstvo je v sklopu navedenega programa pripravljeno postopno posredno ali neposredno sofinancirati nekatere skupne in tudi nekatere individualne projekte, ki so vključeni v takšen razvojni program imenovan CRPOV. Se Vam ne zdi, da to postaja zanimivo? Vsekakor dovolj močan razlog, da velja postati pozoren in morda končno uresničiti tisto, kar bi že zdavnaj morali narediti v Vaši vasi, pri Vas doma, pa za to nikoli niste imeli dovolj lastnih sredstev. Sedaj je jasno, da moramo narediti razvojni program, ki nam bo omogočil dostop do nekaterih razvojnih sredstev. Pri tej pomembni novici pa se moramo zavedati, da gre za postopno sofinanciranje projektov, zato se je potrebno dogovoriti o vrstnem redu takšnih naložb in letih njihovih izvedb. Razvojni program, ki ga bomo torej pripravljali do začetka prihodnjega leta, želimo nasloniti na Vaše ideje, na Vaše predloge in na Vaše zamisli, ki jih bo pozneje potrebno uskladiti. Področja, ki jih bomo obdelali v projektu, so: • podjetništvo (tudi Vaše podjetniške zamisli), • turizem na podeželju (tudi za tiste, ki se s svojo ponudbo želi jo vključiti v različne turistične storitve in se morebiti povezati v t.i. skupni turistični izdelek), • kmetijstvo (vlaganja v kmetijsko dejavnost in urejanje zemljišč), • dopolnilne dejavnosti in domača obrt, • varovanje okolja (zaščita vodnih virov, zemlje, zraka...), * • zgodovina kraja, naravna in kulturna dediščina (znamenitosti, ki jih lahko bolje izkoristimo), • Ijudski običaji in že skoraj pozabljene navade, • kulturna dejavnost, kulturni objekti in kulturna ter naravna dediščina, • družbeno življenje na vasi, • komunalna infrastruktura, • ureditveni problemi prostora in morda še kaj. In glejte, prav zaradi vsega tega Vas bodo predvidoma v juliju obiskali naši mladi anketarji in Vas nagovorili. Želimo si, da bi se s svojimi mnenji, idejami in predlogi vključili v nastajanje dokaj pomembnega razvojnega dokumenta Vaše krajevne skupnosti in vseh primestnih krajevnih skupnosti. Pripomnimo naj le še, da tudi Zakon o regionalnem razvoju terja pripravo regionalnih programov, ti pa bodo naslonjeni na razvojne programe krajevnih skupnosti ali posameznih krajev. In kdo smo tisti, ki smo vse to začeli? Najprej Mestna Občina Murska Sobota in pri njej imenovani projektni svet, ki želita, da se tudi v Vašem kraju stori nekaj dodatnega na temo RAZVOJA, pri tem pa se uporabijo državna sredstva. Tukaj smo tudi mi iz podjetja SUN iz Gornje Radgone, ki smo strokovno odgovorni za izdelavo programa. In ne nazadnje tudi projektne skupine, v katerih so ob strokovnjakih in strokovnih sodelavcih s posameznih delovnih področij predstavniki tudi Vaše krajevne skupnosti, ki bodo s svojim aktivnim delom pripomogli k čim boljšemu uresničevanju začrtanih ciljev. Vsi si želimo, da bi se pri pripravi razvojnega programa nabraloveliko idej, veliko predlogov na temo potreb Vaše krajevne skupnosti. Te bomo skupaj vrednotili in jih postavili v logično časovno zaporedje. Hkrati pa želimo najti tudi množico individualnih razvojnih ambicij, s katerimi bomo utemeljevali ureditev skupnega prostora. Veste, v takšno okolje, kjer imajo ljudje ideje, ambicije, želje, voljo, lastna sredstva za financiranje in lastno pripravljenost, je smiselno vlagati dodatni denar. Smiselno je tudi podpirati takšna prizadevanja - in to je tudi logika razvojnega načrtovanja in financiranja iz repub liških naslovov. Zaradi vsega navedenega Vas vabimo, da se nam pridružite, ker lahko v skupini naredimo več. Prva priložnost bo na vrsti kmalu, saj se boste srečali z našimi anketarji. Verjamem, da jim boste ob pomoči te skromne informacije raje odprli vrata in jim posredovali svoja mnenja. Prepričani smo, da si želite biti zraven, če že ne zaradi drugega, pa zaradi radovednosti, zato izpolnite ponujene vprašalnike. Vse, ki smo Vam zbudili dodatno potrebo po informacijah, prosimo, da jih iščete pri Silviji Kouter (Mestna občina Murska Sobota, telefon 31 000). Delati skupaj ni vedno lahko, je pa lahko izjemno koristno! Lepo Vas pozdravljam! SUN, d.o.o., Gornja Radgona Odgovorni izvajalec projekta Zlatko ERLIH XII 23. junij 2000 MLADI izdali mesto in začela se je prva Reclaim the Streets zabava, koktajl besneče ljubezni, revolucionarnega karnevala, umetnosti in anarhije. Od takrat so skrivn(ostn)e ulične zabave izbruhnile širom po svetu: od Prage do Sydneya, od Valencije do Vancouvra si ljudje ponovno prisvajajo ulice (in to je šele začetek)... -gostili smo Društvo za zaščito ateističnih čustev in odštekanega glasbenika Harryja den Hartoga Roterdamskega -profesor Rajko Muršič je imel predavanje na temo Popularna glasba v krempljih represije in cenzure -Thomas Schmidinger in Mary Kreutzer z Dunaja, aktivista Okoli, ekološke levice sta govorila o kontinuiteti nacional-socializ- ma v Avstriji in Evropi - Emperor of the Hemp: the story of Jack Herer, author of The Emperors Wears No Clotes. Dokumentarni film'o Jacku Hererju, atorju knjige The Emperor VVears No Clotes in človeku, ki je za legalizacijo konoplje storil največ, -ogledali smo si »art« filme: - Le Haine - Antonia - Kolya - Accion mutante - delavnice: - Literarna, mentor je pisatelj Robert Titan-Felix -Gledališka, mentor je Vladimir Vlaškalič, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo -Za zdravje in kreativnost mladih, ki jo po osnovnih šolah izvaja Taja Bačič, absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani - potopisna predavanja: - Utrike z dela in potovanj po Afriki nam je predstavil Janoš Vöröš, dr. med. - Indonezijo nam je predstavil Brane Kobal, dr. med. - Finsko nam je pričaral Mitja Lainščak, dr. med. - Madagaskar v besedi, sliki in glasbi nam je predstavil Joseph Rakotorahalahy - Kostariko in Panamo nam je predstavil Matej Drobnič, dr. med. - publicistika: Izdali smo tri številke naše publikacije KLANFA -šport in rekreacija: za mlade smo najeli telovadnico na 2 OŠ in jim omogočili rekreacijo ob sredah popoldne - cyber caffe: uredili smo računalniško učilnico in mladim zastonj omogočili dostop do interneta - urbana akcija: -Na Valentinovo smo v centru Murske Sobote postavili stojnico ter s plakati Loesje, glasbo, ljubezensko poezijo in rožami praznovali ta dan - Ob tednu knjige smo v petek, 21. Aprila, spet postavili stojnico in spomnili mimoidoče na knjigo. Podarjali smo jim knjige, ki jih je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota odpisala in izločila iz uporabe. Našo dejavnost v največji meri plačuje ustanovitelj javnega zavoda MO Murska Sobota, Urad RS za mladino (Ministrstvo za šolstvo in šport). Pri izvedbi posameznih projektov smo odvisni od razpisov posameznih inštitucij in fondacij ter seveda od pokroviteljstva profitnega sektorja. Brigita PERHAVEC DUH ZDRUŽUJE TOKRAT V KANADI 2000 Mednarodne otroške igre, poimenovane Festival tisočletja, bodo letos v Hamiltonu v Kanadi. Tja se odpravlja 19-članska delegacija, v kateri so poleg Jožeta VILDA, člana mednarodnega komiteja iger šolarjev z vsega sveta, in Stanka KERČMARJA, predsednika Športne zveze Murska Sobota, mladih športnikov, košarkarjev in atletov ter njihovih mentorjev tudi predstavniki mestne občine in starši. Delegacijo vodi podžupan Rudolf HORVAT, pridružil se jim bo tudi župan Anton SLAVIC, seznam udeležencev olimpiade mladih, ki bo potekala od 30. junija do 7. julija 2000, pa je takle: Kristijan HORVAT, Mitja GOMBOC, Boštjan KOROŠAK, Sebastjan FUIS, Rok BRINAR, Mitja MUHIČ, Marko MANDIČ, Jernej JUTERŠNIK, Smiljan KUHAR. Med mladimi atleti pa so: Damjan VUZEM, Robi ŽEKŠ, Marko BERTALANIČ, Laura KORČULANIN, Lucija CVETKO in trener Andrej PERHAVEC. lz Murske Sobote se bodo odpravili na pot 30. junija, in sicer bodo poleteli iz Ljubljane v Frankfurt in naprej v Toronto, po isti poti pa se bodo vrnili 9. julija. Kako bo vmes in kakšne rezultate bodo dosegli, boste zvedeli v reportaži v novi številki Soboških novin. Te bodo izšle 28. julija, v 18. številki glasila Mestne občine Murska Sobota pa boste zvedeli tudi, kdo so nagrajenci ob občinskem prazniku, kako poteka obnova rakičanskega gradu, kakšne so poletne radosti in akcije na soboškem kopališču, podrobneje pa tudi o tem, kaj menijo strokovnjaki o problematiki s področja mamil na našem območju. Seveda bomo poročali tudi z obeh sej mestnega sveta mestne občine Murska Sobota: junijske, ki bo 27. v tem mesecu, in slavnostne julijske, ki bo 14. julija, saj je letošnji 16. julij nedelja. RAZVOJ UNIVERZE ■ študent naj bo človek z vizijo Predstavniki ljubljanske univerze so letos prvič organizirali študentski teden univerze, potekal je od 3. do 9. maja. V tem tednu so se na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in Teološki fakulteti zvrstili številne razprave, predavanja in okrogle mize, na katerih so tako študentje kot predstavniki univerz, državnega zbora in vlade obravnavali najpogostejšo študentsko problematiko. Tako so govorili o socialnih težavah študentov, vidikih Škreditnega študija, pa tudi o študentskih stanovskih organi-zacijah in umeščenosti slovenskih univerz v evropski prostor. Geslo letošnjega prvega študentskega tedna je bilo Vizija razvoja univerze. Zelo pomembno je namreč, da ima univerza vizijo, kar pomeni, da mora biti dovolj odprta v svet, zagotavljati mora tudi predavanja v tujem jeziku, zelo pomembni pa so neposredni stiki med učitelji, raziskovalci in študenti tako med slovenskimi kot tudi tujimi univerzami. V okviru gesla so študentje skupaj z rektorjem ljubljanske univerze Jože- tom Mencingerjem obravnavali tudi temo Kakšna naj bi bila univerza. ŠU-niverza mora biti kakovostna, avtonomna, notranje trdna in v svetu priznana. Takšna, da bi bili njeni študentje ponosni, ker na njej študirajo, njeni učitelji pa zato, da se na njej učijo in raziskujejo,Ž je povedal na okrogli mizi rektor Mencinger. Poudaril je tudi, da je odpiranje univerze v svet nujno, da pa le-tega ni mogoče doseči le s podpisovanjem listin o sodelovanju z drugimi univerzami. Za kakovost univerze je zato pomembno, da njeni učitelji del svojega študija preživijo tudi na tujih univerzah. Kako daleč ali blizu pa je naša univerza od realnosti, je odvisno predvsem od učiteljev, študentov in diplomantov univerze, kajti njene kakovosti ne določajo le moderno opremljene predavalnice in sodobni učni pripomočki, pač pa vsi, ki delajo na njej. Zato mora biti - tako kot univerza - tudi študent človek z vizijo. Tanja VOLMUT Koncerti v MIKK-u, Na grajskem dvorišču in v Čardi Poslikava obraza na pustni dan 13 MLADI številka 17 31. MAJ -DAN BREZ TOBAKA V OČEH MLADOSTNIKOV gojne programe za spodbujanje nekajenja. Še posebej pozorni pa smo na mladostnike, pri katerih poskušamo spodbuditi negativno stališče do kajenja, jih poučiti o kritičnih trenutkih za odločitev kjenja in o ustreznem odzivanju nanje. Ob svetovnem dnevu brez tobaka tako prirejamo različne aktivnosti. Letošnja je bila prvič v taki obliki Na OŠ I Murska Sobota so gotovali učenci iz Stročje vasi. Tam so vse solsko leto potekale učne delavnice in rezultat le-teh je bila predstava, ki so jo učenci predstavili vrstnikom soboških osnovnih šol. Prikazali so utrinek iz življenja mladostnikov, ki so mnogokrat pred preizkupnjo , kje lahko zidejo nastranpoti . Ker pa so se naučili raznih veščin, so preko različnih zdravih aktivnosti odkiri svet zdravega življenja brez kajenja in drugih odvisnoti. Zdenka VERBAN KORAK NAPREJ omursko društvo za pomoč mladim zasvojencem je bilo ustanovljeno na začetku najlepšega pomladnega meseca, pred koncem maja pa je bila v veliki dvorani mestne občine okrogla miza Epidemiološka slika rabe drog v Murski Soboti. Predsednica društva je dr. Erika Zelko- Peterka, predstojnica zdravstvene postaje v Beltincih, soboško okroglo mizo pa sta vodila pediatrinja dr. Zdenka Korošec-Kanič in poslanec v državnem zboru Ciril Pucko. K sodelovanju so bili povabljeni predstavniki Centrov za socialno delo iz Murske Sobote (Karmen Šeruga) in Ljutomera (Boris Sunko), direktor pomurske Policijske uprave Aleksander Jevšek, vodja metadonske ambulante v soboškem zdravstvenem domu dr. Nenad Petrovič, specialistka socialne medicine in pediatrinja dr. Branislava Belovič, ki je tudi vodja enote za zdravstveno vzgojo na oddelku za socialno medicino v soboškem zavodu za zdravstveno varstvo. Vabilu se je odzval nacionalni koordinator za epidemiologijo drog v Sloveniji dr. Dušan Nolimal, specialist socialne medicine na Ištitutu za varovanje zdravja RS in stalni slovenski korespondent v skupini Pompidu, ter povedal marsikaj strokovnega iz svoje prakse. Mi pa vam bomo v naslednji-julijski 18. številki Soboških novin, posredovali njihove avtorske prispevke, ki so jih predstavili na majski okrogli mizi. Da bi bil Korak naprej uspešen v vsakdanjem življenju, pa si želimo vsi, ki zaznavamo vse več mladih zasvojencev v višjih razredih naših osnovnih in po srednjih šolah ter na opaznih zbirališčih na prostem na trgu Zmage, v soboškem parku in še kje. 14 31.maj-Svetovni dan brez to-bakav očeh mladostnikov Svetovna zdravstveba organizacija vsako leto na ta dan namenja posebno pozornost nekajenju kot zdravemu življenksemu slogu. Danes je namreč kajenje v razvitih državah najpogostejši dokazani vzrok prezgodnjih smrti in s tem tudi skorajšanjega pričakovanja trajanja življenja.V svetu tako obstaja odklanjanja kajenja vrednota. Prepričannje, da je kajenje znak pomembnosti, dozorelosti, enakopravnosti, dane v kulturnem svetu izgublja veljavo. V osprednje prihaja dejstvo, da kajenje ni več moderno. Vedno bolj pa je pomebno biti zdrav. Pomebni dejavniki, ki vplivajo na odklanjanje cigaret so izobrazba, poučenost in prosvetljenost. Prav zato na Zavodu za zdravstveno vartsvo pripravljamo različne zdravstveno vz- REPORTAŽA POSLIKAVA TRIGLAVOVEGA DVORIŠČA likanja na prostem imajo poseben čar, žal pa tudi slabost, da jih izpere prvi močnejši naliv. Tudi poslikano na asfaltu pred Triglavovo stavbo v Lendavski 5a, v katere najvišjem nadstropju je PAC. V neposredni bližini pa dvorišče, ki je vidno z njegove terase in ni tako lepo poslikano kot zavarovalniško. Ptičji perspektivi navkljub pogled na tamkajšnje skladišče železja ni tako lep, kot je zaradi otroške domišljije in likovne vztrajnosti vsaj začasno manj sivi asfalt na tleh. Vhod v zavarovalniško hišo na Lendavski v Murski Soboti je popestril rdeč gasilski lepotec na štirih kolesih iz Ključarovec. TABORNIKI NA TRGU ZMAGE aborniki rodu Veseli veter so se v sončnem pomladnem dnevu zbrali na osrednjem soboškem trgu in predstavili svojo dejavnost. Tako so pred spo-menikom zmage nad fašizmom postavili pagodo, poljski šotor in se preskusili v ročnih spretnostih pri oblikovanju darov narave. Potrdili so, da je tradicionalno taborništvo vsaj tako kot številna novodobna ekološka in druga gibanja ter nevladne organizacije nepogrešljivo pri skrbi za naravo. Posebno še pri šolarjih, za katere je družbeno koristno delo v obliki pobiranja smeti za odraslimi nekoristno, dokler jih starši ali vzgojitelji v vrtcih in kasneje učitelji po šolah ne naučijo reda - da ne mečejo odpadkov v naravo in da imajo do nje odnos, tudi ko postanejo mladostniki in se prepogosto dokazujejo v svojo in škodo narave. 15 AKTUALNO številka 17 ZDRUŽENJE POTROŠNIKOV POMURJA Po spremembah na področju varstva potrošnikov v prejšnjem letu je minilo leto delovanja Združenja potrošnikov Pomurja. Potem ko je zveza potrošnikov Slovenije - društvo (februarja 99) zaprla pet od šestih pisarn po Sloveniji, med drugim tudi v Murski Soboti, je svetovanje nadaljevalo Združenje potrošnikov Pomurja. Pritožbe smo reševali neprekinjeno, uradno pa smo začeli delati aprila 1999. Tako smo v devetih mesecih obravnavali 549 pritožb oziroma potrošniških vprašanj. Največ vprašanj v prejšnjem letu smo imeli s področja DDV, kar ne preseneča, saj je bil le-ta lani tudi uveden in je za vse državljane Slovenije pomenil kar precejšnjo spremembo. Klicali so nas prav vsi - od študentov do zaposlenih v podjetjih, upokojenci, kmetovalci ter različna podjetja. Pri splošnih vprašanjih smo jim svetovali sami, za bolj specifična oziroma podrobna vprašanja pa smo jih napotili na Urad za varstvo potrošnikov, Davčno upravo RS ter na posamezne davčne izpostave v posameznih krajih. Na drugem mestu po številu pritožb so bila vprašanja s področja prodajnih pogodb - največkrat je V teh šlo za pogodbe, ki so bile izpolnjene le delno ali pa sploh ne, tako da naročeno blago sploh ni bilo dobavljeno. Velikokrat so dobili tudi napačno blago ali pa so ob tem zvišali ceno - v pogodbi je bila dogovorjena nižja. Prav tako je bilo nekaj neupravičenih izterjav plačil za blago, ki ga stranka sploh ni naročila. Pri storitvah se naročniki del vse prepogosto dogovarjajo le ustno, tako da potem ni nobenih pisnih dokazil o vrednosti opravljenih del (predračun), o začeteku in končanju del, pogoste pa so tudi zamude, ko vlagajo reklamacije, itn. Naslednja skupina so vprašanja zaradi napak oziroma poškodb, ki se pojavljajo pri različnih izdelkih z garancijo ali brez nje, ter reklamacije najrazličnejših storitev. Vidne napake ponavadi prepozno odkrijejo, tako da zamudijo zakonski rok za pritožbo, ki je osem dni po prevzemu blaga ali storitvi. Pri turističnih storitvah pa so nas največ spraševali o pravicah in obveznostih ob podpisu pogodbe o potovanju, kdaj lahko odpovedo potovanje in kakšne so posledice, v kakšnih primerih lahko odpove potovanje turistična agencija oziroma organizator, v kakšnem primeru se lahko zviša cena potovanja, v kolikšnem času so dolžni vložiti reklamacijo oziroma jim je agencija dolžna odgovoriti, kdaj lahko zahtevajo delno vrnitev kupnine itn. Potem so tu pogodbe z javnim sektorjem (elektrika, voda, poštne storitve, komunala...), kjer se največkrat srečujemo z visokimi računi storitev, ki po mnenju strank presegajo tisto, kar so dejansko porabili. Pri stanovanjskih problemih pa je največ težav med upravitelji in stanovalci večstanovanjske hiše, velikokrat pa nastanejo nesoglasja med samimi stanovalci, ker nimajo urejenih medsebojnih odnosov. V letu 99 smo se udeležili tudi več izobraževanj ter sej komisij pri DZ in DS, sej strokovnega sveta za varstvo potrošnikov ter sej komisije za potrditev programa monitoringa pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih. Nekaj primerov iz lanskega leta: Gospod je pri krojaču naročil izdelavo hlač. Ko jih je prevzel, je ugotovil, da niso v redu, da ne stojijo tako, kot bi morale, in tudi prekratke so bile. Krojač se je strinjal z ugotovljenimi napakami ter obljubil, da bo napake odpravil. Ko se je gospod ponovno vrnil in hlače pomeril, je ugotovil, da ni nič bolje. Čeprav je bila dolžina prava, pa se v njih ni počutil dobro, saj drugih napak ni odpravil, kvečjemu je bilo še slabše. Sprašuje nas, kakšne so njegove zakonske možnosti za uveljavitev reklamacije. Po zakonu o varstvu potrošnikov (38. in 39. člen) gre za očitno napako. Lahko zahteva vrnitev stroškov, ki jih je imel za nakup blaga, hlače pa naj pusti obrtniku. Če obrtnik ne bi ugodil njegovi zahtevi, naj o tem obvesti tržno inšpekcijo. Po 71. členu zakona o VP lahko pristojna tržna inšpekcija izda odločbo, da se zahtevku ugodi. Kupec se je odločil za nakup novega računalnika. Ob sklenitvi pogodbe je plačal obvezno predplačilo. Dogovorjeni dobavni rok je bil pet dni. Po treh dneh so ga poklicali iz trgovine in mu povedali, da bo računalnik zagotovo prišel in da naj plača še razliko do polne cene. Gospod je res takoj plačal in se že veselil, da bo čez dva dni prevzel računalnik. Dnevi so tekli, računalnika pa ni bilo od nikoder. Vse je ostalo le pri obljubah. Ker je dobavni rok že zdavnaj potekel, nas je poklical in prosil za pomoč. Zanima ga, kakšne so njegove zakonske možnosti oziroma kaj lahko stori? Prva možnost, ki jo ima, je ta, da lahko razdre pogodbo (prodajalec ni izpolnil dogovorjenega dobavnega roka) in zahteva vrnitev kupnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vplačila do dneva razdrtja pogodbe. Lahko pa tudi počaka do dobave in zahteva plačilo obresti (od dneva vplačila do dneva dobave) po meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Stranka se je odločila za nakup boljšega, dražjega brezrokavnika. Že po nekaj dneh nošenja je ugotovila, da je z materialom nekaj narobe, saj je brezrokavnik postal čudne oblike in se ni prilegal več tako, kot na začetku. Nesla ga je nazaj v prodajalno, da bi ga reklamirala, vendar jo je prodajalec odslovil s pojasnilom, češ da brezrokavnika ni pravilno vzdrževala. Čeprav ga je prepričevala, da ga sploh ni še ni oprala ali kakorkoli drugače čistila, je vztrajal pri svojem. Sprašuje nas, kaj lahko stori. Menimo, da gre v tem primeru za izdelek z napako. Svetujemo ji, da napiše reklamacijo ter zahteva vrnitev kupnine, kar je ena od možnosti, ki jo ima po 37. členu Zakona o varstvu potrošnikov. Če njeni zahtevi ne bi ugodili, pa si bo morala pridobiti neodvisno strokovno mnenje (Tekstilni inštitut Maribor ali Ljubljana) in na podlagi tega uveljaviti svojo zahtevo. Čez nekaj dni nas je stranka obvestila, da je izdelovalec ugodil njeni zahtevi. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure; v torek in četrtek za naročene stranke od 9. do 14. ure. Telefon: (02) 5349 390, telefaks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 Murska Sobota. Andrej CIMER DRŽAVNE POKOJNINE SPREGLEDANIM os kruha 'si ljudje različno prislužimo in za nekatere niti (simbolično) bel ni več vabljiv; čeprav imam osebno najraje črnega iz kmečke peči, pa sem vedno bolj prepričana, da si belega kruha in potice ne bi smeli deliti le izbranci. Drobtinic pa prepuščati tistim, ki so dolga leta garali za to, da si zdaj posamezniki lahko privoščijo več, kot si zaslužijo, večina pa je na robu preživetja. Zato potrebujemo državne pokojnine za male ljudi, ki si niso uspeli ustvariti - še manj pa nagrabiti - skupaj ustvarjenega v letih samoupravljanja, ki si ga v časih tranzicije (beri razprodaje vsega vrednega) delijo novodobni povzpetniki po načelu razčlovečenega kapitalizma. V njem ni prostora za gospodinje, ki niso ostale doma zato, ker bi bile žene bogatih poslovnežev, ki dovolj zaslužijo, da jih lahko vzdržujejo sami v krogu družine, ampak se niso zaposlile iz drugih razlogov; ostale so doma, na svoje socialno zavarovanje pa niti pomisliti niso upale. Podobno je veljajo za kmetice, ki niti dostojne porodniške niso imele, kot da ne bi enakovredno dajale življenja in skrbele za otroke. Da ne govorimo o sezonskih, za obmejne kraje posebej značilnih priložnostnih in zaposlitvah na črno po gradbiščih, kjer so bile poškodbe hude, dvojno delo (tudi na kmetijah doma) pa posebno izčrpujoče. Tako bo državna pokojnina plačilo za opravljeno delo, tam, kjer pa je bil res navzoč »lenitis« oziroma »podpazditis«, kot mu pravim žargonsko, pa naj bodo za ugotavljanje upravičenosti plačila pokojnine za opravljeno v življenju drugi mehanizmi. In ne komentirano tako, kot to počno državni uradniki iz prestolnice, ki pomurskim pomembnežem na drago plačanih predavanjih med drugim razlagajo, kakšna potuha je državna pokojnina. Tega naj v naši pokrajini z najnižjim dohodkom na zaposlenega v državi več ne počno, ker imamo preveč brezposelnih mladih in priletnih ljudi, ki so ostali brez delovnih mest zaradi stečajev podjetij, in ne zato, ker ne bi želeli delati. Med poslušalci predavanj pa je največ prav nesposobnih menedžerjev, ki so zdaj vodilni v organih (tudi gospodarskih zbornic) in se ne trudijo za splošno blaginjo, ampak polnijo lastne žepe v dobro plačanih nadzornih svetih. Krog poslovne neučinkovitosti (z redkimi častnimi izjemami) pa ostaja sklenjen - v vse bolj centralizirani državi, ki iz svojega središča nameni kaj malo sredstev za razvoj manj razvite in geografsko odmaknjene pokrajine, od katere pa ima nemalo koristi. Tudi te, da neuke ljudi, ki jih ne želi dostojno plačati za opravljeno delo, ko ostanejo nemočni v tretjem obdobju življenja, ker si niso uspeli pridobiti ustreznih kvalifikacij in izobrazbe, z lahkoto vodi za nos na volitvah. Brigita BAVČAR 16 23. junij 2000 AKTUALNO ČLANI DRUŠTVA ZA REKREACIJO IN ŠPORT INVALIDOV ODLIČNI NA TEKMOVANJU V SOMBOTELU tletsko tekmovanje v Sombotelu, ki je štelo za madžarsko državno prvenstvo, je bilo povsem v znamenju članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota. Tekmovanja na začetku junija so se udeležili kot gostje, na koncu pa jim je pripadla množica medalj. Tako je prvo mesto v metu krogle pripadlo Francu Weindorferju, drugi je bil Marjan Nemec, Rudi Kocmut pa se je uvrstil na četrto mesto. V ženski konkurenci sta se z drugim oziroma četrtim mestom odrezali Olga Gutman in Angela Marinič. Olga Gutman si je obenem priborila prvi mesti v konkurenci meta kopja in diska. Med moškimi so se s prvim, drugim in tretjim mestom v metu kopja izkazali Marjan Nemec, Frane Sluga ml. in Rudi Kocmut. Marjan Nemec je bil najuspešnejši tudi v metu diska, medtem ko sta se Franc Weindorfer in Rudi Kocmut uvrstila na tretje oziroma četrto mesto. Naši atleti so bili najboljši tudi v teku na 100 metrov. Tako je bil najhitrejši Rudi Kocmut, sledili so Franc Sluga ml., Jože Žekš, Rihard Car in Rudi Kulič. Za nameček pa sta bili v pikadu najboljši tako moška kot ženska ekipa Soboškega DRŠI. Sašo Fluher DIGITALNI MOSTOVI TV-klub Murska Sobota je bil ustanovljen leta 1949. Lani smo tako praznovali 50-letnico delovanja na področju tehnične kulture. V klubu ves čas namenjamo posebno pozornost izobraževanju, prirejamo razne seminarje in tečaje za nove člane, hkrati pa skrbimo za izpopolnjevanje znanja tudi vseh drugih članov. V klubu deluje tačas 89 članov s širšega območja Pomurja. Že od začetka kluba smo ŠširokoŽ usmerjeni in se nismo posvetili samo eni aktivnosti. Naše osnovne dejavnosti, ki jih izvajamo vsako leto, pa so: - priprava in izvedba tečajev za radioamaterje - operaterje, - izvedba državnega VHF/UHF/SHF tekmovanja v maju, - vzdrževanje radijskih svetilnikov S55ZMS, - vzdrževanje digitalnega vozlišča (povezava Slovenija-Madžarska-Flrvaška), - udeležba v KV in UKV tekmovanjih, - sodelovanje v akcijah Zveze radioamaterjev Slovenije. Petdeset let našega delovanja smo lani praznovali zelo de-lavno. V okviru čezmejnega sodelovanja treh dežel (Slovenija, Avstrija, Madžarska) smo ob pomoči sredstev PFIARE in lastne udeležbe uspešno izvedli projekt Beacon 99. Sam projekt je združil delo radioamaterjev vseh treh dežel. Predstavitev slovenskega dela na področju gradnje radijskih sklopov je bila uspešno prenesena v obliki seminarja, tehnične delavnice in izdanega zbornika v mnogo širši prostor, kot je bilo zastavljeno na začetku. Ugodni odzivi na naše delo so nas opogumili in tudi letos smo se prijavili na razpis za pridobitev sredstev v okviru meddržavnega sodelovanja Phare. Naslov našega projekta je simboličen - DIGITALNI MOSTOVI-hitri paket radio. Ker smo prejšnje leto postavili temelje za delo na obmejnem območju Slovenije (pa tudi Madžarske in Avstrije), smo želeli letos narediti korak naprej. Mogoče nekateri pravijo, da z uporabo StehnikeŽ nazadujejo neposredne komunikacije človek-človek. Mi mislimo, da ni tako. Tudi najsodobnejše naprave je potrebno narediti, vzdrževati in uporabljati, sicer so samo kup neuporabne tehnike. Digitalne komunikacije se vse bolj širijo (lep primer je porast uporabnikov telefonije gsm). Radioamaterji uporabljamo lastno digitalno omrežje za prenašanje sporočil že več kot dvajset let. Pri tem je slovensko digitalno omrežje tačas najhitrejše na svetu, za kar ima veliko zaslug predvsem Matjaž Vid-mar-S53MV, ki gaje razvil. Slovenski koncept amaterskega digitalnega omrežja so tako začeli uporabljati tudi Hrvati, Čehi. Poljaki in Izraelci, zanj pa se zanimajo tudi skandinavske države. RTV-klub Murska Sobota vzdržuje eno od vozlišč slovenskega digitalnega omrežja. Nameščeno je v našem tekmovalnem centru na Dolini. Prek tega vozlišča poteka povezava Slovenije s Hrvaško, Madžarsko in posredno naprej na vzhod. Vozlišče je že deloma zastarelo in počasi ne bo več kos povečanemu prometu in njegova obnova bo tako potekala v okviru projekta DIGITALNI MOSTOVI, sofinacirana pa bo z denarjem Phare. Celotni projekt predstavlja finančno 23.031 evrov, od tega jih bomo sami prispevali 4376. S projektom smo začeli marca, končal pa se bo na začetku septembra. Osnovne aktivnosti, ki bodo potekale so: - Seminar - na njem bomo radioamaterje iz vseh treh dežel seznanili z osnovami digitalnih komunikacij, načelom delovanja, uporabljeno tehniko na vozliščih in doma. S seminarjem želimo amaterjem iz sosednjih držav predstaviti slovenske dosežke in jim približati oz. omogočiti uporabo sodobnega digitalnega omrežja. - Tehnična delavnica - na njej bomo prikazali nekatere najnovejše gradnike slovenskega digitalnega omrežja (razvoj Matjaž Vidmar - S53MV). - Postavitev novega vozlišča na Dolini. - Brošura DIGITALNI MOSTOVI. Na koncu projekta bomo izdali brošuro z referati predavanja na seminarju, zbranimi tehničnimi članki slovenskega digitalnega omrežja, vsebovani pa bodo tudi prispevki radioamaterjev iz sosednjih držav. Na seminar smo povabili radioamaterje iz vseh sosednjih držav, pa tudi učitelje tehnične vzgoje na šolah Pomurja, strokovnjake podjetij in ustanov na našem območju, pa tudi vse, ki nam pomagajo pri izvedbi projekta (vladne organizacije, lokalne skupnosti...). Prepričani smo, da bo tudi tokrat zanimanje za predstavitev nekaterih najnovejših dosežkov slovenskih radioamaterjev veliko. DIŠI PO PREKMURJU je nova zaščitna blagovna znamka dobrot iz naše pokrajine, ki jih promovira Razvojna regionalna agencija Mura s sodelavci. Letos bodo pod to blagovno znamko prodajali prekmursko šunko mesarstva Kodila in gorička vina, kasneje pa sta še prekmursko gibanico in bučna olja ter še kakšno domačo kulinarično značilnost. Češki ovčar s fotografije je bil rojen 72. februarja 2000, njegova vzrediteljica je Edit Molnar iz Madžarske, lastnik pa Drago Kološa iz Kinološkega društva Bakovci. Le-to bo imelo poletni premor, jesensko šolanje psov, ki traja štirideset ur, pa se bo začelo 27. avgusta. 17 FOTOREPORTAŽA številka 17 BOGRAČIJADA 2000 IN POSKUŠINA TER RAZSTAVA PREKMURSKIH GIBANIC GRADOVI JUŽNE ČEŠKE uristična Agencija Klas Avtobusnega prometa Murska Sobota je to pomlad organizirala za novinarje promocijski dvodnevni izlet po gradovih južne Češke. Potovanje z udobnim avtobusom je bilo dolgi poti navkljub nadvse prijetno in zanimivo. Čeprav si je za avtorica tega teksta in reportaže na TV Idea-Kanal 10 poškodovala koleno, se bo gotovo še kdaj odpravila na pot do gradu Rožmberk nad Vltavo, v starodavni Krumlov ter grad Hluboka. Slednji je zgrajen po angleškem vzoru in ima izjemno okolico, kar je razvidno tudi skupinskega posnetka udeležencev izleta. Fotografije je posnela Lidija Kosi, Brigita Bavčar pa vam svetujem, da ste pri hoji po starinskih tlakovcih z okroglimi mačjimi očesi previdni. 18 23. junij 2000 AKTUALNO TOVORNJAKI V NAŠI DEŽELI »PA KAJ ČE SMRDIJO MENI, GLAVNO JE, DA SMRDIJO TUDI DRUGIM!• Tako nekako je razumeti novodobno ljudsko modrost, ki je očitno zamenjala staro Pa kaj če je meni, glavno je, da je tudi sosedu crknila krava! Obe sta seveda slovenski, ker pa je krav komaj še za vzorec, pa še te so ob najnovejših evropskih merilih itak neprimerne in jim grozi izumrtje, je tu nekje na prelomu tisočletja nastala nova, ustrezna času in prostoru. Pa saj drugače tudi ni moglo biti - le kdo bi ostal ravnodušen ob pojavu, ki ti v povprečju na vsako minuto, neprekinjeno ponoči in podnevi, na petek in svetek, brni in smrdi mimo glave. To drugo,»smrdečo« modrost so rodili prebivalci Cankarjeve in Tišinske ulice v Soboti, ki še naprej s tovornjaki in državo sami bijejo boj brez upa zmage. In namesto da bi se jim (vsaj prekmursko, če že ne slovensko) ljudstvo pridružilo, so jih beltinski svetniki celo prijavili, češ da »njihovega« postajališča pri nekdanji asfaltni bazi v Lipovcih pač ne morejo uporabljati, saj jim tega niso dovolili. Zares zadnji čas, da nehajo ponavljati tiste bedarije o deželi dobrih ljudi. IZVIRNI GREH IN IZVIRNA SODBA Čeprav je spoznanje o mladosti kot norosti sila staro, ga velmožje naše mlade države očitno še niso slišali - in tako storili izvirni greh. Tovornjakarski seveda, ker so jim s podpisom dovolili vožnjo čez našo državo. A tega se zdaj seveda nihče od »odgovornih« več ne spomni. Ljudem, ki stanujejo ob zloglasni cesti, spominjanje ni potrebno, ker mora leži nad njimi neprekinjeno. Z »osvoboditvijo«Slovenije so postali ujetniki tovornjakov in seveda države. In za to imajo dokaze ne le pri sebi, pač pa tudi ustreznih ustanov (gradbeni strokovnjaki, Inštitut za varstvo okolja iz Maribora), ki potrjujejo, da hrup in onesnaženost, ki ju povzročajo tovornjaki, »bistveno presegata običajne in dovoljene mere«, da je »zrak čezmerno zasičen s prašnimi usedlinami, v katerih prevladujejo koncentracije svinca in cinka in da je čezmerna onesnaženost z ozonom v mestu v 24 urah dosegla celo 24-kratno kritično vrednost, v osmih urah pa celo 57-kratno... A upreti se državi je že nekdaj izjemno zahtevno in prav zato pravni strokovnjaki pravijo, da je bila odločitev sodnika soboškega okrožnega sodišča Jožka Časarja izjemno pogumna; zaoral je namreč ledino v sporih, kakršnih pri nas še ni bilo oziroma državi ni bilo dokazano, da je kriva. Njegova odločitev, da izda začasno odredbo o omejitvi in prepovedi vožnje tovornjakov, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, v nočnem času za vse dni v tednu, torej tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, med 22. in 6. uro, je med prebivalci sprožila val navdušenja. Pa čeprav so oben- em že dvomili o končnem izidu in odločitvi »onih zgoraj, ki da si bodo že kaj izmislili«. Njihov pooblaščenec, odvetnik Oskar Norčič, je zadel v polno, rekoč:»Dobili smo bitko, vojne pa še ne.« IŠČE SE IZVRŠITELJ Kaj stori država z državljanom, ki ne spoštuje njenega ukaza, je jasno vsem, kaj naj stori državljan z državo, ki ne spoštuje svojih ukazov, očitno ne ve nihče. Potem ko je sodišče 16. februarja izdalo odredbo o omejitvi in prepovedi vožnje tovornjakov, ga v državi (ob kateri najvišji državni predstavniki tako radi pridajajo besedico pravna) ni bilo junaka, ki bi čutil dolžnost, da jo izpolni. Minister za notranje zadeve, ki je odredbo dobil »v izvršitev«, jo je namreč vrnil na sodišče v Soboto, češ da naj jo v skladu s 15. členom zakona o državnem pravobranilstvu vroči državnemu pravobranilstvu, kije zakoniti zastopnik države pred sodišči. Ob prvem smejanju pravnih strokovnjakov, češ da se zunanji minister s partizansko taktiko dela Francoza, saj mu je bil sklep poslan v izvršitev, ne pa kot stranki v postopku, je šlo prizadetim prebivalcev že manj na smeh. Predvidevati je mogoče, da tudi sodniku. Ta je po ugovoru tožene stranke, Direkcije Republike Slovenije za ceste v prometnem ministrstvu, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, 17. marca poslal odredbo v izvršitev samemu generalnemu direktorju policije. Policisti soboške uprave (pri njih pravijo, da so zadolženi zgolj za preverjanje upoštevanja prometne signalizacije) so jo začeli uresničevati šele v noči s petka na soboto, 7., 8. aprila, saj naj bi ukrep zahteval obsežne priprave, od obveščanja tujih veleposlaništev do postavitve prometnih znakov. Direkcija za ceste (ki se je odgovornosti za izvršitev odredbe prav tako otepala, češ da je izrecno ne omenja) je nekdanjo asfaltno bazo cestnega podjetja pri Lipovcih najela za začasno postajališče tovornjakov, ki so vozili iz Dolge vasi, na postajališču pri Gornji Radgoni pa so izločali tiste, ki so pripeljali iz Maribora. SOSEDNJA OBČINA JE PROTI Samo tri dni po začetku nočnega izločanja težkih tovornjakov so beltinski svetniki skupaj z županom na soboško cestno podjetje, direkcijo za ceste, notranje ministrstvo in inšpektorat za okolje v Soboti naslovili Zahtevo po takojšnji prepovedi ustavljanja in parkiranja tovornih vozil na območju nekdanje asfaltne baze. Po njihovem je šlo za samovoljno početje države in njenih organov, saj občine niso zaprosili za soglasje, prostor pa tudi ne zadostuje zakonsko predpisanim pogojem. 17. aprila je veterinarska inšpekcija na tem parkirišču prepovedala izločati tovornjake z živino in pri tem opozorila na spoštovanje določil zakonov o veterinarstvu in zaščiti živali. 16. maja je Direkcija za ceste obvestila policijo, da bo soboško cestno podjetje zaprlo začasno parkirišče v Lipovcih in odstranilo prometno signalizacijo. Hkrati pa je generalnega direktorja policije obvestila, da drugih površin za izločanje nima, zato bo vzpostavljena prejšnja prometna ureditev. S tem je onemogočeno izvajanje začasne odredbe sodišča za promet tovornjakov, ki prihajajo iz Dolge vasi in nadaljujejo pot v notranjost države. Dodala je še, da je skupaj s prometnim ministrstvom že v pripravah na izvršitev sodne odredbe ugotovila, da na tem območju ni mogoče vzpostaviti prometne ureditve z ustreznimi obvozi za tovorna vozila. Policisti so zato 16. maja prenehali izločati tovornjake v Lipovcih, odredba pa je še naprej veljala za vožnjo iz gornjeradgonsko smeri. EDINI NA SVETU In tako so Sobočani doživeli to, česar menda ni še nihče na svetu. Na isti cesti, v isti občini in v isti državi je ista odredba sodišča veljala za vožnjo v eno smer, v drugo pa ne. Da so po Soboti krožile zgodbe o novih Butalah, ni čudno, humoristi pa so izum celo pohvalili, češ da so zdaj vendarle lahko zadovoljni vsi: meščani, saj tovornjaki ne vozijo, in vozniki, saj vendar lahko vozijo - vsak se seveda le mora postavili na pravo stran. Ker pa izjemne stvari nikoli ne trajajo dolgo, se je tudi butalska zgodba kmalu končala. Bolje: jo je končalo mariborsko višje sodišče, ki je na pritožbo državnega pravobranilstva v celoti razveljavilo odredbo o začasni omejitvi nočnega prometa skozi mesto. Pri tem je obrazložitvi zapisalo, da je soboško sodišče izdalo odredbo na predlog skupine tožnikov, ki stanujejo v omenjenih ulicah in so zaradi »kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega in bivanjskega okolja«, povzročene s čezmernimi tresljaji, hrupom in količino izpušnih plinov zaradi prometa težkih tovornjakov, vložili odškodnine proti državi. Vsak posameznik terja 2,5milijona tolarjev odškodnine. Odredba naj ne bi samo zavarovala poznejše izvršbe, ampak tudi preprečila nadaljnjo škodo tožnikom, da ta ne bi postala nepopravljiva. Mariborski sodniki med tehtanjem pritožbe po uradni dolžnosti niso ugotovili formalnih kršitev postopka, kot jih je navajalo državno pravobranilstvo. Pritožniku pa je dalo prav, da je sodišče prve stopnje »nepravilno uporabilo materialno pravo« in »prekoračilo namen začasnega sodnega varstva«. Navedlo je, da se zahtevek tožnikov za denarno odškodnino »ne nanaša na odstranitev vira škodne nevarnosti ali na sprejetje ukrepov za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje, temveč le na plačilo odškodnine za materialno škodo. Za zavarovanje takega zahtevka pa ni potreben ukrep omejitve prometa za čas, dokler ne bi bilo v pravdnem postopku odločeno o njihovem tožbenem zahtevku«. Na mariborskem sodišču so tudi zapisali, da »omejitev prometa skozi Mursko Soboto nikakor ne bi zagotovila, da bo tožena stranka tožnikom izplačala denarni znesek, do katerega bodo upravičeni, če bodo vpravdi uspeli.« PRAVNA HIGIENA? Če ob nedavnih dogodkih ob glasovanju v slovenskem parlamentu nekdanji ustavni sodnik vztraja, da se morajo razjasniti že zaradi pravne higiene - da bodo lahko študentje prava o tem brali in se učili - bi bilo zaradi iste pravne higiene tudi soboško tovornjakarsko zgodbo vredno končati. Pri njej sicer uradnega pravniškega kreganja ni (le kdo se bo v to spuščal?), po mnenju nekaterih pa se je mariborsko sodišče odločilo za salomonsko rešitev, saj med drugim razlaga, da odredba o omejitvi prometa ni jamstvo, da bo država res plačala odškodnine. A tega ( vsaj kolikor smo spremljevalci procesa razumeli utemeljitve odvetnika in pojasnila sodnikova ob razglasitvi sodbe) ni nihče zahteval, ker zaenkrat še verjamejo, da država ne bo propadla -možnost za izterjavo odškodnine bi jim namreč ugasnila le v tem primeru. Odvetnik Norčič, ki odločitve sodišča ne komentira, napoveduje pritožbo oziroma uporabo izrednih pravnih sredstev; če ne bo uspel, pa tudi pritožbo na sodišče za človekove pravice. Kajti pravica do zdravega okolja oziroma življenja je neodtuljiva pravica vsakega človeka. Več kot primerno bi bilo ob tem razjasniti, kdo v državi je za kaj odgovoren, kaj bi se na primer zgodilo, če bi Sobočani v času veljave odredbe, ki pa je država ni upoštevala, zasedli ulice in ustavili promet; bi jih policija nasilno odstranila, ko bi uveljavljali odredbo sodišča, ker je drugi pač niso? O tem, da je prav omenjani del ceste drugačen od preostalega slovenskega, kjer celotne vasi niso tik ob cesti, tu pa je z dvorišč neposredni dovoz na cesto, očitno nihče ne razmišlja. Sobočani ostajajo sami, ideja o združenem nastopu ljudstva ob tovornjakarski cesti ostaja zgolj znanstvena fantastika; ne zbudi ga niti to, da zdaj spet velja stara ministrova odredba, po kateri lahko od Gornje Radgone do Dolge vasi tovornjaki vozijo tudi ob nedeljah in praznikih, ko drugod po državi ne smejo. Takrat, kot ne sme nihče na primer kositi z motorno kosilnico. To, da nekateri ob neslavni cesti, tudi na primer Beltinčani, zdaj vendarle iščejo zastopnika za isti spor, pri katerem niso pomagali Sobočanom, pa uvodno modrost - glavno da smrdi tebi -samo še potrjuje. Marjan MAUČEC 19 KULTURA številka 17 PIRAMIDE SPOMINA IN ZEMLJA POD NAŠIMI NOGAMI Dve arheološki razstavi v Murski Soboti petek, 12. maja 2000 smo v našem mestu odprli dve pomembni arheološki razstavi. Prvo z naslovom Piramide spomina v prostorih Pomurske banke v Murski Soboti in drugo z naslovom Zemlja pod našimi nogami v prostorih centra Šavel. Pred šestimi leti je bila pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije - Uprava za kulturno dediščino ustanovljena Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) (katere vodja je dr. Bojan DjuriU) za projekt izgradnje slovenskih avtocest. Usklajeno delovanje te službe z muzejsko in akademsko sfero ter ob velikem razumevanju DARS-a je prineslo rezultate, ki jih niso pričakovali niti najbolj optimistični strokovnjaki s področja arheologije. Potem ko so bila za varovanje kulturne dediščine pri projektu avtocest sprejeta temeljna izhodišča, s katerimi so bili kot nedotakljivi zavarovani tudi vsa znana arheološka najdišča in spomeniki, je bilo sprejeto tudi načelo o obravnavanju celotne površine gradbenega posega - avtocest kot potencialnega arheološkega najdišča. Zato razstava, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo - Uprava za kulturno dediščino in katere avtor je dr. Bojan DjuriU, s pomenljivim naslovom Zemlja pod našimi nogami (s podnaslovom najpomembnejša arheološka odkritja na trasah avtocest v Sloveniji) pripoveduje o zemlji, ki hrani ves spomin tega sveta. Tudi o ljudeh. Spomin je sicer večinoma pozabljen, ne obstaja ne v obliki zgodb in ne kot zgodovina. Ta spomin ni večen. Podvržen je uničenju tako v katastrofah, ki so del narave, in v posegih, ki jih vodi človek, njegovi deli pa izginjajo. Prepoznavanje spomina in varovanje le-tega pa je bistvena sestavina zahodne kulture in ena najpomembnejših razvojnih usmeritev Evrope. Razstava nam torej predstavlja približan pogled arheološkega očesa, ki je na obsežnih površinah, zapisani popolni spremembi oziroma uničenju ob gradnji avto- ceste, odkril prav povsod v Sloveniji sledove človeškega bivanja. Pred nami so nova poglavja raziskane preteklosti, naše najbolj oddaljene preteklosti. Tako se na razstavi srečamo z bakrenodobnimi najdišči (Hardek pri Ormožu, Slivnica pri Mariboru, Spodnje Hoče, Krtina, Dragomelj, Gornje njive pri Dolgi vasi), bronastodob-nimi najdišči (Podsmreka, Krtina, Dragomelj, Log pri Vipavi, Šmatevž, Šiman, Rogoza, Spodnje Hoče, Hardek, Sela pri Dobu, Nova tabla pri Murski Soboti), železn-odobnimi najdišči (Sela pri Dobu, Šmatevž, Rogoza, Slivnica, Šmatevž,Trnava, Nova tabla pri Murski Soboti), z rimskodobnimi najdišči (Sela pri Dobu, Dragomelj, llovca, Slivnica, Spodnje Hoče, Nova tabla pri Murski Soboti, Gornje njive pri Dolgi vasi) in z zgodnjesrednjeveškimi in srednjeveškimi najdišči ( Dragomelj, Slivnica, Nova tabla pri Murski Soboti in Gornje njive pri Dolgi vasi). Odkritja lanskega leta v Prekmurju, ki so presenetila tudi najboljše poznavalce arheološke preteklosti tega dela Slovenije, dajejo slutiti, da hrani dežela ob Muri v svojih nedrjih številne pomembne zgodbe naše preteklosti. Zgodbe, ki bodo kmalu postale zgodovina, se danes postopoma razodevajo samo arheološkemu očesu. To so bronastodobno, latensko, rimsko in zgodnjesrednjeveško naselje na območju Nove table pri Murski Soboti, bakrenodobno in antično naselje Popava pri Lipovcih, prazgodovinska naselja Jezera, Za Raščico, Pod kotom - sever in Pod kotom - jug. Vse to samo na avtocestnem odseku Vučja vas-Beltin-ci. Ta strnjena poselitev na dolžini dobrih treh kilometrov preseneča, saj tako gostih sledov naselij doslej pri nas nismo poznali. Ta naselja so vezana na bregove potoka Dobel, ki se vse bolj kaže kot ena od osi poselitve v prostoru ob Muri. Večino teh naselij bomo izkopavali v letošnjem in v prihodnjem letu. Najdišče na Novi tabli pa se je začelo raziskovati že leta 1999 in se nadaljuje v to leto. In prav o tem najdišču govori razstava Piramide spomina (s podnaslovom Arheologija na avtoces- ti na območju Nove table pri Murski Soboti). Vitrino spomina je postavil vodja arheoloških izkopavanj na Novi tabli prof. dr. Mitja Guštin. V bistvu gre za vitrino -oblikovano v obliki piramide, v kateri si sledijo najdbe od časovno najstarejših do najmlajših. Najstarejši so predmeti iz pozne bronaste dobe, sledijo rimske in najbolj pomembne najdbe (ne samo za našo pokrajino, temveč za celoten slovenski prostor) iz staroslovanskih zemunic s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem nikakor ne moremo mimo dejstva, kako prav je imel Ivan Zelko, ko je že pred časom razmišljal o prvotni slovanski naselbini v bližini Murske Sobote z imenom Sobota (Zumbota), katere ime so prevzeli poznejši madžarski priseljenci, le da so mu dodali Murska (Murazumbota). Z razstavama želi slovenska arheološka stroka dokazati kakovost in pomembnost terenskih arheoloških pregledov in dragocenost sistematičnih raziskav na trasah prihodnjih avtocest na Slovenskem. Predvsem pa zagotoviti, da spomini, ki jih hrani zemlja in ki jih arheologi odkrivamo, ne bodo nikoli pozabljeni. Irena ŠAVEL FESTIVAL GLEDALIŠKIH VIZIJ V MURSKI SOBOTI oboški grad je bil to pomlad prizorišče tridnevnega Linhartovega srečanja -13. festivala gledaliških vizij, ki ga je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Murska Sobota organiziral Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Njegova predstavnica Alenka Ogrin je povedala, da je glavni namen festivala predstavitev ustvarjalnosti in novih avtorskih konceptov ter predstavitev alternativnih pogledov mladih gledaliških in lutkovnih skupin iz Slovenije in zamejstva. Selektor letošnjega festivala Sebastjan Starič je pohvalil vseh trideset predstav, kolikor jih je sodelovalo, in pojasnil, da je pri izboru upošteval tudi izpeljavo in iznajdljivost na odru ter tehnično plat predstav. Zlato Linhartovo značko za najboljšo lutkovno predstavo (izvirno idejo, nastop in tehnično izvedbo) je prejela skupina Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice za predstavo Nylon, gledališka skupina Dejmo stisnt teater z Vrhnike pa za opus predstav Sod smodnika, Rezervar dogz in Biblija - stara zaveza. Predvsem slednja je bila po mnenju Jureta Rudolfa, samostojnega svetovalca za multimedijsko dejavnost, posebno odmevna na Linhartovih srečanjih. Uradni program letošnjega festivala je potekal v atriju in grajski dvorani, spremljevalne prireditve pa so presegale klasične gledališke oblike. 20 23. junij 2000 EKOLOGIJA PRVI JUKEBOX Z ORLEKOM IN DRUGIMI GLASBENIKI restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti je bil sredi maja koncert z javno radijsko oddajo Jokebox. Vladu Porelošu-Baretkašu, pevcu in vodji nane skupine Orlek, ki izvira iz Beltinec, živi pa v Trbovljah, so se pridružili pomurski glasbeniki: Janez Čizmazija (kontrabas), Boštjan Bertalanič (bobni) in Ladislav Gyorek ter prvič zaigrali skupaj v akustični izvedbi. Program je povezoval radijski glasbeni urednik Boštjan Rous, Vlado Poredoš pa ga je začel in končal z Ačkijem - v spomin na Roma iz Beltinec. Vmes smo slišali Luftriderja, Jabolčničarja, Henrika in Roziko ter druge izvirne skladbe, med katerimi je ostala v ušesih Vsak čas deževalo bo, v spominu pa pesem Porno polka, ki je parodija na slovensko ŠzaplankanostŽ. Tudi Aufbiks polka ni bila kar tako, nostalgično je vžgal Balkan expres in pritegnil Rajc blues z besedilom Milana Vincetiča. NOVA POTUJOČA KNJIŽNICA a ploščadi pred soboškim gradom, v katerem je splošnoizobraževalni oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice, je bila 15. junija slovesnost ob predaji novega bibliobusa. Ta je najsodobnejša mobilna knjižnica v državi, knjige pa bodo vozili po 13 progah s 115 postajališči na območju Prekmurja. »Starca je nadomestil mladenič, je Jože Vugrinec, direktor Pokra- jinske in študijske knjižnice, v priložnostnem nagovoru označil novo pridobitev. Krstil jo je dež, namenu pa predala svetovalka na kulturnem ministrstvu mag. Jelka Gazvoda in župan mestne občine Anton Slavic. Bibliobus ima Mercedesov motor in podvozje, zgornji del je izdelalo podjetje Remont iz Domžal, poslikava pa je delo soboškega Creativa. Za popestritev je nastopil Hobby Brass Band. ODBIRANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI relniki, ki več ne grejejo vode, sedežne garniture, na katere nihče več ne seda, in odpisana pločevina so večji kosovni odpadki, ki se jih pri običajnem tedenskem odbiranju ni mogoče znebiti, zato so potrebne posebne akcije Saubermacher-Komunale. Tudi za zbiranje nevarnih odpadkov, za katere veljajo posebni pogoji in posebna odbirna mesta, kot je posneto pokopališče avtomobilov na Dinosu. 21 ŠPORT številka 17 PRAVILNIK ZAVREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V MESTNI OBČINI M. SOBOTA estni svet Mestne občine Murska Sobota je na seji 21. decembra 1999 prvič obravnaval predlog Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota. Za 2. obravnavo, ki je bila 11. maja 2000, so bili upoštevani pripombe in predlogi iz razprave. Na sam Pravilnik za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota ni bilo pripomb in predlogov, pač pa so bile le-te dane za prilogo: Pogoji, merila in normative za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del Pravilnika. Glede na pripombe in predloge je bila v celoti popravljena 4. točka, ki govori o Kakovostnem in vrhunskem športu, kjer so upoštevane kategorije članov in članic. Na prvi obravnavi je bil pripravljen predlog z naštetimi športnimi panogami v moštvenih in posamičnih športih, ki razpravljavcem ni bil všeč zaradi dokajšnje zaprtosti in razlike med nosilci športne dejavnosti. Novi predlog je odprt za vse športne panoge, tako moštvene kot posamične, na štirih ravneh, upošteva pa se število športnikov po propozicijah in merilih za moštvene in posamične športe. Kot ravni so opredeljeni tudi tekmovalni sistemi od medobčinskih do državnih prvenstev in kategorizirani športniki. Naš Pravilnik zdaj zajema tudi vse obveznosti, ki jih imamo kot lokalna skupnost iz Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki je bil sprejet v državnem zboru letos. V kakovostnem športu, ki ga je v našem okolju največ, je vključeno tudi največ športnikov, ki sodelujejo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka. Pravega vrhunskega športa je malo, saj so v tem kategorizirani športniki mednarodnega in perspektivnega razreda, pa tudi za tak program je poskrbljeno. V Pogojih, merilih in normativih sta pri najemninah dodani telovadnici pri Osnovni šoli 2 v Murski Soboti in Osnovni šoli v Bakovcih. Za izvedbo tega dopolnila bo potrebno poiskati dodatna sredstva. Kot lokalna skupnost smo na ta način zadostili težnji, da sofinanciramo programe naših izvajalcev športnih programov in s finančnimi sredstvi spodbujamo razvoj športa v našem okolju. S tem Pravilnikom smo dobili merila za izbor in uresničevanje letnih programov športa v Mestni občini Murska Sobota . Mestni svet je na seji 11. maja 2000 sprejel Pravilnik o vrednotenju športnih programov v mestni občini Murska Sobota skupaj s Pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov brez pripomb. TRETJA KOLAJNA BORUTA HORVATA. Na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju v spustu v francoskem mestu Treiznak je Borut Horvat, član Kajak-kanu kluba Mura iz Kroga, v moštveni vožnji 3xC 1 osvojil bronasto kolajno. To je že njegova tretja kolajna s svetovnih članskih prvenstev v spustu. Med posamezniki je bil šesti. R0LLER KLUB IZ MURSKE SOBOTE ŠE NAPREJ USPEŠNO NASTOPA SLIKA PRIKAZUJE NJIHOVE TRI NAJUSPEŠNEJŠE TEKMOVALCE S ŠTEVILNIMI DRŽAVNIMI NASLOVI: DAVORJA ŠIJANCA, JASNO ŠANTAVEC IN MIHO CVORNJEKA. Mladinci Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote so osvojili letošnji naslov mladinskih državnih prvakov in so tudi finalisti pokalnega tekmovanja. Na posnetku: Zgoraj z leve proti desni: MITJA MOREC, IZIDOR SABOTIN, ALEŠ LUK, IZTOK KERČMAR, DEJAN ŠNURER. V srednji vrsti z leve proti desni: SLOBODAN DJURIČ (trener), DUŠAN FARŠANG (tehnični vodja), BOŠTJAN PUHAN, TOMAŽ CELCAR, ALEN ŠOŠTARIČ, MIHAEL IVANIČ, MATJAŽ VOGRINEC, KRISTJAN ŠADL, IZTOK FRAJMAN, ALEŠ ŠAJT, BOŠTJAN BAČIČ, ŠTEFAN HORVAT, KRISTJAN BENČINA (kondicijski trener). Sedijo z leve proti desni: DARKO TRATNJEK, SIMON C0TTER, LEON BAČI, DARJAN SLAVIC, JOŽE ŠPILAK, DENIS ŽILAVEC, IGOR PREININGER, DANIJEL FARŠANG, LUDVIK ČASAR. NA 4. SEJI SKUPŠČINE ŠPORTNE ZVEZE MURSKA SOBOTA SO PODELILI PLAKETE štirim klubom in društvom ter petim posameznikom za organizacijsko in strokovno delo v športu. Plakete so prejeli Društvo za športno rekreacijo M. Sobota (80-letnica), Planinsko društvo Matica Murska Sobota, Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad Murska Sobota (50-let-nica) in Karete klub Murska Sobota (25-letnica), med posamezniki pa: DAVORIN BABIČ, FRANC SLUGA, DUŠAN KOROŠAK HERMAN ŠTICL IN MIRKO UNGER. 22 23. junij 2000 AKTUALNO VELIK ODZIV TEKMOVALCEV a letošnjem državnem prvenstvu v preskakovanju ovir je sodelovalo več kot sto tekmovalcev. Med njimi so na fotografijah Mojce Bohar: Maja Vohar, Matjaž Čik in Tomi Laufer. Tridnevno srečanje, ki je potekalo od 19. do 21.maja, je bilo velik izziv za organizatorje iz Konjeniškega kluba Grad Rakičan. POLETNO KOPALIŠČE azen brez kopalcev je užitek za plavalca in izguba za vzdrževalca. Voda za vse je geslo vseslovenske akcije, v katero se med osmimi mesti vključuje tudi Murska Sobota. In prav najmlajši so tisti, ki jih je potrebno pritegniti, da se skozi igro naučijo čim prej plavati. Skok s skakalnice soboškega olimpijskega bazena zahteva pogum in skakalec na posnetku ga prav gotovo ima, le oči je (morda zaradi višine) zaprl pri letenju. »VODA ZA VSE« TUDI V M.SOBOTI portna zveza Murska Sobota je v skupaj z Zavodom za šport Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport ter Olimpijskim komitejem Slovenije na soboškem mestnem kopališču pripravila prireditev v okviru projekta Voda za vse. 15. junija so tako lahko vsi brezplačno stopili na kopališče in se aktivno vključili v različne dejavnosti. Med drugim so se lahko preskusili v vožnji s kajakom in kanujem ter potapljanju, se vključili v šolo plavanja in vadbo, ki je bila namenjena malce starejšim občanom. Obenem je bilo veselo tudi za »rojene« plavalce oziroma dojenčke, ki so drugim predstavili, kako lahko se je znebiti strahu pred vodo, ki si ga v bistvu privzgojimo z leti. Namen projekta je predvsem odpraviti plavalno nepismenost, ki je v Sloveniji na nezavidljivo visoki ravni. Tako kar 40 odstotkov vseh prebivalcev, starejših od 18 let, ne zna plavati. Rezultati preverjanja znanja plavanja osnovnošolcev v šolskem letu 94/95 in 95/96 pa so pokazali, da na višji stopnji ne zna plavati kar 27,3 odstotka slovenskih osnovnošolcev. Pomembno pa je tudi, da se pla- vanja naučimo čim prej, saj so študije dokazale, da je po končanem odraščanju oziroma puberteti veliko teže obvladati to veščino. Znanje plavanja ni zgolj preventivno sredstvo pred utopitvijo, temveč postaja tudi del splošne izobrazbe in kulture slehernega posameznika. Sašo Fluher 23 V S L I K I I N B E S E D I SINDIKALNI 1. MAJ Z MLAJEM V MURSKI SOBOTI IN KRES OB PEČENEM VOLU V ČERNELAVCIH Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Proslava letošnjega prvega maja je potekala na ploščadi pred banko, kjer je množica prisluhnila pihalnemu orkestru in spremljala nastop mladenk, ki se ukvarjajo z ritmično gimnastiko. Sodelovala je tudi pri postavljanju tradicionalnega mlaja na Trgu zmage, kjer je ljudem priskočil na pomoč še stroj. Poleg kresa - ob njem je nastopil tudi pihalni orkester - pa so imeli v Černelavcih še vola na žaru in kljub slabemu vremenu je bilo družabno srečanje prijetno. Foto: Jože POJBIČ