fe12 aaan' ■i ■ «i AmtdS Sworn circulation lf^DOO jraarfr Foreign Conatrlea"_hm Telephone: Randolph 391S. Največji f Državah. Ima 16,000 naročnikov Naroča A: Za Člana, aa leto____HJ4 Za ianemtrc _______ NASLOV aredniitva in apraraUtva: <117 St. Clair Are. Cleveland, O. Telefon: Randolph »12 ACCEPTED FOB MAILING AT SPECIAL BATE OF POSTAGE PROVIDED FOB IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 40. — No. 40. CLEVELAND, 0., 30. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1925. Uto XI. — Volume XI. CLEVELANDSKE VESTL —Povodom prihodnjih mestnih volitev, ki se bodo vršile meseca novembra je pripravljenih 114 councilmanskih kandidatov v štirih volilnih okrožjih ali -distriktih V. I. — 43, II. — 28, III. — 18, IV. — 25. Kakor znano, imamo v III. distrik-tu tudi Slovenci svojega kandidata za councilmana v osebi znanega odvetnika J. L. Mihe-licha. 2e danes apeliramo na vse slovenske volilce in volilke tega distrikta, da naj se registrirajo, ko pride zato čas, in da naj oddajo na dan volitev svoj glas za svojega rojaka Mihelicha! Ako se nam izvolitev posreči, bo Mr. Mihelich v zgodovini mesta Cleveland prvi Slovenec član mestne zbornice. —Odbor društva sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote v Collin woodu uljudno vabi vse članice na prihodnjo redno mesečno sejo dne 8. oktobra v navadnih zborovalnih prostorih. Na to sejo pride po daljšem presledku tudi - glavni predsednik sobrat Grdina. Tako bo tudi na tej seji izžrebana krasna ženska zapestna ura v korist društvene blagajne. —Svetinje sv. Kristine, katere je nedavno prinea* paš elevelandski škof is Rima' sli vernikom v češčenje izložene v samostanski kapelici na 11025 Euclid Ave. od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Prihodnji petek. dne 2. oktobra zvečer ob 7:30 se vrši v označeni kapeliei pobožnost v počast Presvetemu Srcu Jezusovemu, pri Jtateri priliki bo imel govor v angleškem jeziku duhovni vodja naše K. S. K. Jednote, Rev. J. J. Oman. —Število naših slovenskih odvetnikov v Clevelandu se je te dni pomnožilo za enega. Svojo pisarno na 402 Engineers Bldg. je namreč otvoril novi odvetnik Mr. W. J. Kennick, stanujoč na 982 E. 63rd St. —Dosedanji kaplan pri fari sv. Lovrenca v Newburgu, Rev. John Weber je prestavljen v isti lastnosti k fari Marijinega Rojstva na Aetna Rd. Na njegovo mesto je bil imenovan Rev. Albin Gnidovec, »ki je šele pred par tedni dospel iz stare domovine. Rev. Gnidovec je doma iz Ajdovca na Dolenjskem. V mašnika je bil posvečen dne 2. junija, 1918 in je bil nazadnje za prvega kaplana v St. Vidu pri Stični. —Vstopnice za prvi veliki mednarodni koncert znanega elevelandskega Sokolovega orkestra, ki se vrši v nedeljo večer, dne 11. oktobra v mestnem avditoriju so naprodaj v pisarni "Ameriške Domovine" na 6117 St. Clair Ave. Cena 25 in 50 centov. Na tem koncertu bo čuti najlepše godbene komade vseh narodnosti, torej tudi jugoslovanske. -r-Društvo "Triglav" priredi prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. svojo prvo gledališko predstavo v tej sezoni. Vprizorilo se bo krasno dramo "Ismajlov," prevedeno iz ruščine; pred več leti je omenjeno društvo uprizorilo to igro z sijajnilh uspehom. Vstop-nice se dobijo v predprodsji ▼ Kolarjevi trgovini v Sl«v NEZGODA NA MORJU. PODMORSKI ČOLN S-51 SE POTOPIL. Providence, R. L, 26. septembra. — Sinoči ob 7:30 je potniški pimik "City of Rome" blizu Block otočja zadel ob podmorski čoln S-51 in ga potopil Za časa te katastrofe se je nahajalo v podmorskem čolnu 37 vojakov* mornarjev, rešilo se jih je samo troje. Parnik "City of Rome" je bil na potu iz Savannah v Boston, kamor bi moral dospeti že včeraj. S-51 je bil najmodernejši submarin (podmorski čoln) ameriške mornarice; svojo službo je opravljal ob atlantskem obrežju; dodeljen je bil bojni ladji "Camden;" njegova posadka je sestala iz 36 mož in štirih častnikov pod poveljstvom poročnika Dobsona. Poročnika Bannerman in Pino sta tudi utonila. New London, Conn., 27. septembra. — Danes je prispelo na lice mešta, kjer se je podmorski čoln S-51 z 34 možmi in častniki potopil več rešilnih in drugih dvigalnih parnikov, da bi skušali rešiti v tem čolnu zajete mornarje, če so še živi; toda vsa prizadevanj* so ostala dfoeedaj zaman. Morje je danes j ako nemirno, kar zadržuje reševalno delo. Potopljeni čoln se nahaja 128 čevljev globoko, kraj nesreče so tudi že dognali. Mornarični department je določil najboljše strokovnjake pri dviganju potopljenih ladij in tudi najboljše dvigalne parni-ke, ki bodo skušale S-51 spraviti na površje. V obče je sodba izvedencev, da so vsi mornarji že mrtvi, ker jim je zmanjkalo zraka, ali jih je pa morda voda zadušila, če so bila zaklopna vrata na čolnu za časa katastrofe odprta. Narodnem Domu. —Znani slovenski zlatar in urar Frank Cerne v Clevelandu je prejel zadnji teden nekaj novih slovenskih plošč za gramofone. Med drugimi omenjamo gotovo najbolj posrečene in najlepše in sicer: "Srcu" in "Rožmarin," duet s s premlevanjem orkestra: Elizabeth Grahek, hči blagajnika KSKJ. poje sopran, tenor pa Frank Potočnik, tajnik društva sv. Frančiška, št. 46 K. S. K. Jednote v New Yorku. Nad vse ganljiv je dvospev "Srcu," ki te spominja na rojstni dom rekoč: "Dasi lepa je tujina, lepša nego dom tvoj ni!" Druga plošča je sopran solo s sprem- 1 je van jem orkestra: "Zapoj mi tičica glasno!" in "Ptička," tero poje tudi Miss'Grahkova. Kdor ima doma kak gramofon, naj gotovo naroči te plošče. Ceno in drugo najdete v današnjem oglasu Mr. Cerneta. —Kot zadnjo važno ileve-landsko novico omenjamo, da bo društvo Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote v nedeljo, * jz "*!ed"e ti še ogromne stroške prehrane kanadske-francoske družme, k. jetnikov po zvezinih ječah, ka- ?teJe 24 otrok ™eg njega so mor so obsojeni vsled kršitve se štlrJe njeg0Vl bratje du,;ov- prohibicijske postave, kojih je "J* "u"e- Nad" že 14 odstotkov izmed celokup- skof Roy Je sUr ,6? et; 8V0Je nega števila. službe ne bo mogel dolgo oprav- Vlada trpi dalje ogromno fi-«** ker nevarno zbo,eL nanČno Škodo pri davkih; pred uveljavo prohibicije je dobivala Ce« 20 let postane državljanka, letno okrog 350 milijonov dolarjev- na davkih od žganja, zdaj I V Washingtonu, v Beli hiši pa dobiva komaj 70 milijonov; služi Miss Katherine Wyne, ro- prohibicija'je v resnici draga! Prebivala!ve mesta Columbus, Ohio. Glavno mesto države Ohio šteje po najnovejši statistiki 304,705 prebivalcev; od lanskega leta se je število istih pomnožilo za 6,165. dom Irka že več let za deklo. Njen gospodar je sedaj predsednik Coolidge; služila je pa tudi pri pokojnem predsedniku Hardingu bi Wilsonu, toda vedno kot nedržavljanka. Šele te dni je vložila prošnjo, za drugi državljanski papir. Navedenka je prišla pred 20 leti iz Irske. . Ortitvim naznanila VAŽNO NAZNANILO. . društvom K. S. K. Jed note . t PUtsburghu, Pa. Tukajšnji odbor za prihodnjo konvencijo K. S. K. Jednote, katera se bo. vršila prihodnje leto tu v Pittsburghu, poživlja s tem vsa tukajšnja društva, da naj na sejah meseca oktobra sklepajo, na kakšen način se naj priredi prihodnja veselica na Silvestrov večer 31. decembra t. 1. Odbor je mnenja, da bi naj vsak član in članica skupnih društev plačal vstopnice za to prireditev ter da bi društva in posamezni člani in članice delovali na to, da bi se tudi enkrat vsi Člani in članice vdeležili omenjene prireditve. Obljubljeno nam je, da se vdeleži takrat več glavnih odbornikov, med njimi tudi naš zasluženi glavni predsednik so-brat Anton Grdina. Tajnike vseh društev se prosi, da to na prihodnji seji dajo članstvu na glasovanje ter izid istega poročajo takoj podpisanemu tajniku konvenčnega odbora. Zadnjo nedeljo v mesecu oktobru bo imel konvenčni odbor sejo dopoldne ob 9. uri v K. S. Domu. Prosi se, da vsako društvo pošlje vsaj po dva uradnika na omenjeno vašno sejo. Dosedaj obstoji konvenčni sklad sledeče: Ostalo gotovine od prvih prireditev 1526.49. Preostanek od zadnjega piknika |209.64 Skupno imetje 6735.13. Ker se računa, da bodo stroški o priliki konvencij« do $2,600, se prosi, da naj bo malo več zanimanja od članstva, da se ta svota doseže in ne bo potreba plačevati posebnih klati članstvu, kakor je navada za take slučaje. Pozdrav na vse članstvo K S. K. Jednote, Vinko Beeal, tajnik. nim asesmentom že za več me secev, da poravnajo svoj dolg kar prej mogoče, če ne, se bo postopalo i njimi po pravilih društva in K. S. K. Jednote. Z bratskih pozdravom, • John 'Gregoriek, tajnik. VABILO NA SEJO. S tem uljudno prosim vse člane našega društva sv. Vida, št 26, Cleveland, O., da se prihodnje seje, v nedeljo, dne 4 oktobra v obilnem številu vde-ležite. Na dnevnem redu bomo imeli vprašanje glede nabave nove društvene zastave. Kakor znano, je naše društvo že staro, in vsled tega se je tudi naša prva društvena zastava postarala, da bo treba nove, rabili jo bomo samo še pri pogrebih umrlih članov. Kakor znano se je naš glavni predsednik in član našega društva sobrat Anton Grdina po večmesečnem bivanju v Evropi zopet vrnil v našo sredino. Prihodnjo nedeljo ga bomo zopet videli na seji. Pridite vsi, ker nam bo kaj zanimivega povedal, kar je videl in doživel v »T starem kraju. Tako bo na tej seji tudi razdelil vsem članom primerno spominsko darilce iz svojega potovanja. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo na četrtletni seji! S sobratskim posdravom, A. J. Fsrtana, tajnik. društva m, Frančiška 4t» Joti^t) III. označenega * društva opozarjam, da se udeleže prihodnje mesečne seje v nedeljo, dne 4. oktobra v polnem številu. Prihodnja seja bo tretja četrtletna' seja, na kateri vam bodo bratje nadzorniki dali svoje finančno poročilo kot je te navada vsake tri mesece, cenjeni mi sobratja, se imenovane seje v . Številu, kajti imamo šs več drugih važnih reči na dnev- opozarjam vse one •o zaostali z društve- NAZNANILO. Naznanjam članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 46, New York, N. Y., da bo prihodnja seja dne 10. oktobra t. 1. četrtletna. S tem vas prosim in opozarjam, da se te seje vdeležite kolikor mogoče v velikem številu, ter da ostanete do konca seje, da se lahko vsako reč boljše ukrene, kakor pa če jih je samo malo število navzočih. Znano mi je, da je bilo več zadnjih sej prav slabo obiskanih. Vzrok je bil ta, ker gre v lope m poletnem vremenu marsikdo rad venkaj na sveži zrak; toda sedaj je pa napočila zopet jesen in ste zopet vsi dp-ma; zdaj se prav lahko vdele-žujete mesečnih sej. Na teh sejah se razpravlja, če imajo člani ali članice kaj za poročati za skupno delo in napredek društva ter naše K. S.- K. Jednote. S tem se pokažemo, da res skupno delujemo; na na način imamo več moči in tudi uspeh nam bo povsod zagotovljen. Upam torej, da se boste prihodnje seje vsi vdeležili, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Z bratskim pozdravom, Frank Potočnik, tajnik. VABILO na vinsko trgatev katero priredi društvo sv Frančiška Serafinskega, št. 46 K. S. K. Jednote, N. York City v nedeljo, dne 18. oktobra, 1925 v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place, Naw York City. Začetek tdčno ob 5. uri popoldne. Svirala bo Slovenska god ba in harmonika. Vabimo vse Slovence v New Yorku in okolici, da se vdeleži-jo te zabave, katera bo najbolj priljubljena in vsega ve selja polna. Ker je to Čisto domača zabava, če pomislimo, kakor v starem kraju, zato upamo, da ne izostane noben Slovenec ali Slovenka v New York in okolici, kajti nudilo se bo vsega po volji vsakemu. Grozdje je dozorelo in čas je prišel, da ga obtrgamo in skupno po-kusimo letošnji pridelek. Odbor je vse potrebno preskrbel, da ne bo nič manjkalo, zato vsi skupaj pridimo, da se razveselimo dne 16. oktobra, 1926. Za obilen obisk se priporoča Odbor. kvartet. Pri tej priliki bo tudi govoril naš rojak in wfcrat John Zala*, ki se jt pred krat-kim vrnil iz stare domovine in nam bo povedal več zanimivosti iz svojega potovanja po Jugoslaviji. Zabave bo torej več kot (lovolj. Zato ste vabljert vsi člani i* članice in drugi Slovenci in Slovenke, da se vdeležite te veselice. Vstopnina je 60 centov, za otroke 10 centov. Člani našega društva bodo plačali vstopnice na prihodnji seji, torej naj nihče ne kupuje vstopnice pri vratih, da ne bo kake zmešnjave. Kateri član ali članica se veselice ne vdeleši, plača vstopnino in še en dolar v društveno blagajno; sicer je dolžnost vsakega člana, da pride na veselico. Pridimo skupaj in delajmo vsi, ker imamo vsi enake koristi od društva; torej tudi enake dolžnosti. S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom, tajnik. VABILO NA SEJO. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64» Etna, Pa. S tem prosim vse člane našega društva, da se zanesljivo vdeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 4. oktobra t 1 točno ob 2. uri popoldne. Na tej seji imamo več važnih stvari za rešiti. Posebno opozar jam one člane na to sejo, ki bi radi znali, kako naše društvo napreduje v finančnem oziru. Pridite vsi, na tej seji bo dal nadzorni odbor svoje trimesečno poročilo, tako da bo lahko vsak član vedel finančno stanje društva. S pozdravom, John Skoff, tajnik. NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom in članicam našega društva Vanje Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., da bo društvo priredilo svojo veselico v nedeljo, dne 4. oktobra. Vprizorilo se ko igro "V spanju." pri kateri nastopijo igralci Dramatičnega kluba; nastopil bo tudi naš Cerkveni pevski zbor, Uka-dekleta in Iz urada društva sv. drib in Metoda, št. 101, Lorain, O. Prosim vse člane in članice našega društva, da se vdeležite prihodnje seje v nedeljo, dne 4. oktobra, da ne bo sam odbor in par članov navzočih. Zdaj je postalo že bolj hladno vreme, da boste lahko prestali par ur v zborovalni dvorani, da se kaj pogovorimo za napredek društva in Jednote. Najboljši napredek bi bil, če pripelje vsaki član in članica na prihodnjo sejo vsaj enega člana ali Članico. Čeravno je s 30. septembrom zaključena izvanredna kampanja, ni pa zaključena, da ne bi mogli pristopiti tudi v bodoče; zato je vedno čas in prilika, osobito še zdaj, ker je prosta pristopnina za društvo in Jed-noto. Sprejemamo člane in članice od 16. do 66. leta, ki se lahko zavtft-ujejo od |250 do $2,000 za slučaj bolezni pa za $1 ali $2 bolniške podpore na dan. Posebno kličem našim mladim članom, žogarjem: Vi agi-tirajte, saj ste letos javno pokazali, da ste volani,«. S. K. Jednote in tudi dosti zabave ste naredili za mlade in stare. Ker so pa žogarji za letos zaključili svojo igralno sezono, zato je naše društvo sklenilo na zadnji mesečni seji, da priredi veselico v soboto zvečer, dne 10. oktobra v Slovenskem Narodnem Domu. Prav uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, da pridejo na to veselico, kajti godba bo izvrstna, postrežba pa tudi izbo rna ; nikomur ne bo žal, kdor se bo vdeležil te naše veselice; žal bo pač Onim, ki bodo ta dan doma ostali. S sobratskim pozdravom, John Juha, tajnik. narice," ter so pričele nositi razna najboljša jedila, kakor v kakem milijonarskem hotelu seveda tudi Noetove kapljice ni manjkala; to nas je tako olfo-rajžilo, da smo popolnoma pozabili na neznosno vročino istega popoldne; čeravno so drugi zu naj trdili, da vročino koma prenašajo. Potem se je razvil izboren program; kaj takega je mogoče mislim le v Waukeganu. Le prehitro je nam potekal čas, da smo se morali posloviti od pri jaznih Waukegančanov, kakor tudi od še vedno bogato obloženih miz. Ko smo se v posebnih karah na vlaku peljali domov, je vladalo med nami tako veselo razpoloženje, da smo med vožnjo do malega prepeli vse znane slovenske pesmi. Res to vam je bilo petja, gotovo je odmevalo celo tja, odkoder smo se poslovili; le prehitro smo začuli glas sprevodnika: Joliet Torej prisrčna hvala društvu sv. Jožefa in vsem, ki so karkoli pripomogli k tej lepi slav nosti. Kadar nam bo le mogoče, bomo zopet z veseljem pri šli, če nas boste le zopet povabili. Društvu sv. Jožefa pa želimo končno še to, da bi povor dom 50 letnice štelo vsaj en ti soč članov! Z vdanostnim pozdravom do vseh! Za društvo sv. Genovefe: Mary Mušič, podpredsednica Mary Goiebitsch, blagajničarka z drugimi sestrami, ki so se te slavnosti vdeležile. Is urada tajnice društva Mari je Pomagaj, št. 176, Detroit, Michigan. Vsemu članstvu našega društva v blagohotno naznanje in ravnanje, da se .je glede obdr-žavanja naših mesečnih sej bodoče določilo sledeče: Naše redne mesečne seje se ne bodo več vršile kot dosedaj vsako drugo nedeljo v mesecu, ampak vsako prvo in siper na starem prostoru v dvorani cerkve sv Jeronima na .Oakland in Melbourne Ave. ^ Prosim vas, da, to premembo zborovanja vpo-števate; prihodnja seja se vrši torej dne 4. oktobra. S sosestrskim pozdravom, Mary Zunkh, tajnica 139 Winona Ave., Highland Park, Mich £ ' ' Ž ZAHVALA iz urada društva sv. Genovefe, št. 108, JoHet, III V dolžnost si štejemo, da se javno zahvalimo cenjenemu društvu sv. Jožefa, št. 53, K. S. K. Jednote v Waukeganu, 111., za izkazano nam gostoljubnost in prijaznost povodbm našega zadnjega obiska v onem mestu. Komaj smo dospeli do prijazne waukeganske naselbine, že so nas povabile skrbne žene in nam prinesle okusen zajtrk. Zna se, da ni manjkalo pravih kranjskih krofov. In potem je pa zadonela gfcdba; hitro je bilo vse v vrstah na cesti, staro in mlado. Lepo je bilo videti velikansko procesijo x, rasno-' vrstnimi zastavami; med temi so bile zastave tudi iz našega Jolieta: društva sv. Jožefa, in stiti jolietski župnik Rev. J. Plevnik, in. slovansko pridigo so imeli domači gospod župnik iz Waukegana, fcev. Ažbe. Zatem •o nas domifcča društva spremila kjer so n«s čakale društva sv. Frančiška. In pa lepa slavnost v cerkvi pri sveti maši, katero so darovali naš ča- krasen park." V Beilaire je tu- Beifaure, O. — Prvikrat od časa, kar sem v tem i mestu, že blizu deset mesecev zaposlen kot oskrbnik cerkve in farne šole sv. Janeza, imam danes nekoliko časa, ker me veže dolžnost, da sporočim nekoliko o tukajšnjih razmerah. Prvič, da cerkev imamo eno najlepših v tej okolici, ker je pečina zgrajena iz italijanskega marmorja; blagoslovljena bo v mesecu oktobru t. 1. Sola je precej velika; drugo leto bodo začeli z gradbo nove šole; samo za premembo temelja bodo znašali stroški okrog $50,000,. cerkev pa stane $160,000. Otrok hodi sedaj v to Šolo okrog 800, ako bi bilo še kaj prostora, bi jih hodilo še 300. Tako lepo napredujemo tukaj v cerkvenem oziru; naroda je tukaj vsake vrste, sdiho Slovencev nas je najmanj. /3ospod župnik je Father Wltman, ki je zelo priljubljen in dobro znan; govori tudi nemško in italijansko; bil je župnik v Bridgeportu pred devetimi leti. Imamo tudi kaplana, Father Daut-a, ki je ie mlad, rodom Irec, pa tudi teto priljubljen. Naša fara šteje Okfog 4,000 duš. V Beilaire je najti vsakovrst ne delavnice in tovarne; to mesto ima prav lepo lego Hi bogato ______ mi smo se takoj pričeli krep-čati, da bi tem mizam nekoliko olajšali breme; toda zaman! PriSle so dekleta, spretne "kal- di glavni sedež premogarske unije, sup. distrikt št. 5, kamor pride dosti ljudi vsak dan. Z delom se je nekoliiro obrnilo na betife; bilo jt pa prav žalostno sadaji čas. Tudi dru- mise. Seveda, štev imamo tukaj vsakovrstnih, šarao nobenega še ni, ki bi spa. h k. S. K. Jednoti, ker je malo Slovencev in mi pa k društvu v Bridge- port. £e „J na vse načine mislil, kako bi te dalo tudi tu-ttj ustanoviti naše društvo, pa še nisem mogel priti do zaključka. Treba bo torej ie malo počakati, da se več naših rojakov semkaj naseli, osobito sedaj, ko . imamo tako krasno cerkev. Nikomur se ni treba bati, da bi se morda nanj podrla. Vsa stavba je varno zgrajena in pregledana od državnega stavbfnskega urada. To omenim le mimogrede, ker se nekateri naši rojaki cerkve od znotraj boje! Nadalje tudi prosim, ako bi bH kateri Slovenec tukaj, ki bi želel pristopiti h K. S. K. Jednoti in k društvu sv. Barbare, Št. 23 ali pa k ženskemu društvu sv. Ane, št. 123, naj se oglasi pri meni na domu, ali naj pa po telefonu pokliče: 166 R. Beilaire; jaz mu bom rade volje vse razložil, pa najsibo po slovensko, nemško, hrvatsko, poljsko, slovaško ali češko, tako da bo vso stvar lahko razumel o vseh položajih naše K. S. K. Jednote. Tudi vprašam in apeliram, če bi bil morda kateri izmed tu živečih članov pri volji stopiti na noge in mi pomagati . do ustanovitve novega društva; jaz sem pripravljen vse storiti za našo dično K. S. K. Jednoto, ker vem in moram pripoznati, koliko dobrega je že storila za uboge sirote v smrti ali bolezni. Kot član društva št. 23 ip ustanovnik pred 30 leti, sem imel že vsakojake izkušnje ter razmere, vem dobro, kaj je naša K. S. K. Jednota, da de li dobrote in vrline kot katoli Ška Cerkev. Nihče me ne more prepričati, da to ni resniea. Tukaj navajam »lučaj roja kom in rojakinjam, ki še niste pri naši K. S. K. Jednoti. Ta slučaj se je primeril pri moji veliki družini, broječi 13 Otrok ki so bili že vsi pri naši Jed noti; sicer dva, ko sta se oženila, sta odstopila, pa sta kma lu izprevidela, da ni bilo prav Zdaj nas je pa vseeno še 13 zraven: 11 otrok, jaz in moja žena. Morda bo kdo rekel: "Ta pa lahko ustanovi svoje dru štvo kar doma." Seveda, toda doma imamo že tako društvo Mi bi imeli radi še drugega, iz novih članov. Nekoliko pripombe o opera cijah, ker nekateri pravijo, da je dosti asesmenta za plačevati pri mesečnih doneskih. Ako bi Človek vedel, da ne bo nikoli bolan ali operiran, se res ne izplača plačevati teh borih centov v ta namen. Ker pa tega nihče ne ve, je dobro, da je za varovan za vsak slučaj. Četudi sam ne potrebuje operacijske podpore, pa s tem pomaga dru gim svojim sobratom in sose-stram, ki so pomoči potrebni. Moja žena je bila nedavno operirana v bolnišnici sv. Jožefa v North Wheeling, na želodca, ko so ji odvzeli 72 žolčnih kamenov (gall stones); boleha-a je popred vsled tega več časa; poleg tega je bila tudi operirana na slepiču; torej je imela kar dve nevarqe operacije naenkrat; vsi smo mislili, da bo umrla. Pa hvala Bogu, ki je zopet vse na dobro obrnil! Obe operacije je moja žena srečno prestala in se po štiritedenski odsotnosti zopet vrnila našo sredino. Sprejeli smo jo z največjim veseljem kot jubo Ženo, mater 13 otrok in pet vnukov. Tega veselja mi ni mogoče opisati; zdaj se zopet dobro počuti. Torej se tem potom prav lepo zahvaljujem vsem, ki so jo obiakavali v bolnišnici, posebno pa članicam društva št 123, kamor spada moja žena, in društvu sv. Barbare, št 23 za številne obiske. Hvala tudi naši dični K. S. K. Jednoti za tako haglo izplačano operacijsko podporo; po preteku treh tednov smo prejeli znetelt $100; ta denar mi jt prišel.tako v dobro, kakor bi mi ga kdo podaril. Pri velikih stroških take bolezni dandanes $100 že nekaj taiebt in pripomore, osobito pri človeku, ki nima denarja pri rokah. Teh $100 podpore smo prejeli od K. S. K. Jednote, kamor plačujemo samo par centov na mesec za ta sklad. Pri naši Jednoti se plačuje za operacijo najmanjši asesment med vsemi drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami! Moja soproga je bila dve leti hazaj tudi operirana na kili, pa smo.tedaj tudi dobili lepo operacijsko podporo. V petih letih je bila že trikrat v bolnišnici, pa hvala Bogu, vselej se je srečno vrnila nazaj. Dragi mi rojaki! Tukaj lahko razvidite, koliko koristi ima član ali članica naše Jednote! Za par centov na mesec, skrbi ta naša dobra mati za nas v slučaju poškodbe ali bolezni, tako tudi v slučaju smrti. Skrbi za nas pa tudi v dušnem oziru, ko nam veli, da bi živeli po naukih svete vere, lepo, krepostno življenje, da bi tolažili žalostne, obiskovali bolnike itd. Pristopajte torej, dragi mi Slovenci in Slovenke k dru štvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, kajti nikdo ne ve, kje in kdaj ga lahko kaka nesreča zadene. Sobratske pozdrave vsemu članstvu naše Jednote, tako tudi vam, gospod urednik, osobito pa naš glavni predsednik, brat Anton Grdina. Kdaj bosta zopet prišla v Bridgeport na obisk? , Joseph Hočevar, -ustanovnik društva sv. Barbare, št. 23, K. S. K. Jednote. West Park. O. — Dne 20. septembra t. 1. se je vršila tukaj v West Parku redka družinska jubilejna slavnost, ko sta Mr. Anton in Mary Klaus obhajala svojo zlato poroko, oziroma 50 letnico njune zakonske zveze, katere ne dočaka vsakdo. Če sem prav informiran, je bila to druga zlata poroka v tekočem letu med našimi rojaki v Clevelandu, kamor spada tudi naša naselbina; lahko pa rečem, da slavnost, ka-koršna se je vršila dne 20. septembra tukaj pri nas, je bila prva v tem oziru. Cerkvena slavnost se je vršila ob veliki vdeležbi ljudstva doli v cerkvi sv. Vida na St. Clair ave., kamor spadata slav-ljenca v faro; prizor je bil naravnost ganljiv. Slavnostni banket, oziroma velika "ohcet" se je vršila pri našem dobro-znanem rojaku in sobratu John Cimpermanu, ki je zet jubilantov; soproga Mr. Cimpermana, Mrs. Mary Cimperman je namreč hči gorioznačenih slavljen-cev. Da čim bolje pogostita svoje stariše-jubilante, sta Mjr. in Mrs. Cimperman napravila veliko gostijo, koje se je vdeležilo nebroj občinstva iz vseh krajev Clevelanda. N« znanem in prijaznem Cimpermanovem vrtu, ki je kot nalašč pripravljen za take veselice so bili postavljeni šotori, v njih pa bogato obložene mize z okusnimi jedili in seveda tudi s pijačo; v dvorani sredi vrta pa je vlekel znani mojster Louis Spehek svojo krasno ubrano harmoniko, da je vse plesalo, staro in mlado. Pisec teh vrstic se je na povabilo tudi vdeležil te redke slavnosti, zato bo tudi njemu ta dan ostal v prijetnem spominu. Bog živi naša jubilanta še mnoga leta, kakor tudi Mr. in ilfrs. Cimperman, ki bosta pa Že čez nekaj mesecev obhajala srebrno poroko. Takrat bo gotovo zopet luštno „ na, našem West Parku, kar Bog daj! Joseph Grdina. Slovenski katoliški shod ▼ So. Chicagu, 111. Slovenci in Slovenke širom Amerike, ko bi vi videli," kako slovesno in veličastno je prišla zadnjo nedeljo na plan slovenska naselbina sv. Jurija, ko bi bile vaše oči priča pri tem velikani dnevu, sem prepričan, da hi z vseh grl prikipevali klici: "Živela prebujena sloven- ska naselbina South Chicago!" Da, veličasten dan je bil to. V zastavah in zelenju je bila Vsa naselbina; kakor zala nevesta je prihitela na plan, gostoljubno in prijazno sprejela zunanje goste, ki so se ž njo ra-dovali in veselili ob tej priliki. Slovenci, rojaki so prihiteli od blizu in daleč. Naselbine Chicago, Joliet Waukegan, Sheboygan, Bradley, South Bend, Ind., in celo daljni Cleveland, O., so bile častno zastopane na prvem slovenskem katoliškem shodu v South Chicagu. 2e ob 9. uri zjutraj so se začeli shajati domači rojaki in iz drugih naselbin. Vogal pri cerkvi sv. Jurija je postal kmalu pravcato mravljišče. Vse je gibalo, semintja hitelo. Vse je kazalo na sebi znak velikega dneva za naselbino. In v zvoniku so začeli pritr-kavati. Ne vem imen onih, ki so pritrkavali, ali kdorkoli so že bili, znali so, mojstrsko ubrano so zvonili in poveličavali slavnost dneva. Razvile so se zastave in za-plapolale so med igrajočimi sapicami v zraku. Za zastavami so se začela zbirati društva. Najprej je šla mladina, spadajoča v mladinski oddelek K. S. K. Jednote. Kako lep utis je naredila mladina, ko je v dolgi koloni korakala v paradi za zastavami . Fantje lepo oblečeni, deklice v belih oblekah, parado je vodil maršal Mr. Škulj. Takoj za mladino so šli glavni odborniki K. S. K. Jednote. Glavni predsednik, glavni tajnik, en nadzornik in en porotnik K. S. K. Jednote, za njimi so šla društva: Društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote iz Chicaga; društvo Vitezov sv. Florijana. št. 44, K. S. K. Jednote; društvo sv. Alojzija, št 47, K. S. K. Jednote iz Chicaga; društvo Marija Pomagaj, št 78, K. S. K. Jednote; društvo Marija Čistega Spočetja, št. 80, K. S. K. Jedpote; (društvo Presvetega Src^ Jezusovega, št. 166, K. S. K. Jednote; društvo sv. Ane, št. 170, K. S. K. Jednote iz Chicaga; društvo sv. Martina, št. 187, K. S. K. Jednote iz Chicaga. Parada, kateri načelu je bila gsdba, je šla okrog bloka nazaj v slovensko cetkev sv. Jurija, kjer se j^ služila slovesna instrumentalna sveta maša, katero je daroval Rev. J. J. Oman. duhovni vodja K. S. K. Jednote, ob asistenci Rev. P. Salezija Glavnik O. F. M. kot dijakona in Fr. Pascal P. F. M. kot sub-diakona. Kot celebrant je bil Rev. James Černe iz Shebov-gana, Wis.; slavnostni govornik v cerkvi je pa bil Rev. Paul Podbregar, prof. cerkvene zgodovine v Lemontu, 111. Zal, da nimamo na razpolago njegovega govora v celoti. V globoko zamišljenih besedah je naslikal vsem navzočim velikanski pomen krščanstva. Z zgodovino je dokazal, kaj je krščanstvo že storilo za vse narode in tako tudi slovenski narod. In kljub temu pridejo nasprotniki in napadajo krščanstvo kot nazad-njaštvo itd. Kje so še bili današnji nasprotniki, ko je velika ideja krščanstva prinašala narodom zboljšanja, svobodnejše razmere. Zgodovina dokazuje, da je ideja krščanstva najvišja ideja pravice in poštenosti. Krščanstvo je osvobodilo sužnja, osvobodilo suženjstva ženo in ji dalo enakost z možem. Krščanstvo ima ono idejo, ki uči: ljubi svojega bližnjega kakor samega & be, ki uči moža ljubiti in zvest biti do svoje žene in obratno. Krščanstvo ima ono idejo, katera uči pomagati siromakom in biti usmiljen do revnejših. V krščanstvu šivi nesmrtni idealizem samega našega Gospoda Kristusa. Zato se mora človeštvo prenoviti v tem duhu in potem bo našlo srečo in tisti mir, ki ga človeštvo zastonj išče -v mejah naukov. Govor je naredil na vse navzoče najboljši utis. Več ta- kih poljudnih govorov bi bilo treba našemu delavstvu, pa bi kmalu spoznali velike ideale, ki jih reprezentira krščanstvo. Po slovesni sveti maši se je podelil blagoslov z Najsvetejšim; po cerkvenem opravilu pa se je razvrstila zopet dolga parada. Ne sme se prezreti tudi lepe ga mojstrsko organiziranega cerkvenega petja, ki zasluži vsega priznanja in pohvale. I>epo petje je bilo spremljano od godbe, k*ar je še posebno poveličevalo slavnost. Voditelju cerkvenega petja, organistu Mr. Košecu gre v tem oziru vsa pohvala. Po slovesnih cerkvenih opra vilih pa se je razvila zopet dolga parada, ki je šla okoli dveh blokov na okrog in potem nazaj v cerkveno dvorano, kjer je bil pripravljen banket za tuje in domače goste. Banket je bil prirejen tako izborno, da smo vsi občudovali umetnost slovenskih kuharic v South Chicagu. Pri bogato obloženih mizah smo se okrepčali. Banket je otvoril z molitvijo duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev. J. J. Oman. Ko smo se okrepčali za bogato obloženimi mizami, se je naznanilo program dneva. Rev. Benvenut Winkler je naznanil, da naj prvo bo kratek angleški program, ko bodo nastopili angleški govorniki, razni mestni možje, po prepričanju katoličanje Kolumbovi Vitezi. Za angleški program je častiti gospod župnik izročil stolorav-nateljstvo Mr. William Kompa-retu, slovenskemu odvetniku v South Chicagu, kateri je nastopil viharno pozdravljen od občinstva. Mr. Kompare je najprvo v lepi angleščini pojasnil ameri kanskim gostom pomen katoliškega shoda. Povedal je, kaj katoliški shodi pomenijo. Ljudje katoličani postanejo namreč po dolgih letih mrzli za ideje krščanstva in katolicizma. Da se njih duh na novo obudi ti\ poživi, je treba shoda, da se o vsem tem razpravlja in premišljuje, da v človeku na novo oži vi duh za ideje njegove vere Kot prvega angleškega govornika je predstavil Mr. Rohne, urednika southchikaškega dnevnika, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Mr. Rohne je izboren govornik, pa tudi neustrašen in odločen katoličan. On je član znane organizacije Kolumbovih Vitezov . Po uvodu predgovoru i-ka je on povzel in v krasnih besedah povdarjal, kaj je kštoli-čanstvo in kaj mora katoličan biti, ako hoče, da je pravi katoličan. Kako junaško je zavrnil vse napade na katoličanstvo. Ako bi bili vsi katoličani to, kar katoliška cerkev uči, tedaj bi bil to tak vzor, ki bi spreobrnil ves brezverski svet. Po-vdaril je, da vse kristjanske sekte, ki so se odcepile in gredo svojo pot ločeno od skupne poti katoliške Cerkve, nimajo nobene podlage, ker prava moč krščanstva je edino v nerazrušlji-vi čudoviti organizaciji Kristusove Cerkve na zemlji. Nekateri brezverski elementi se zgražajo nad katoličani, pa so med vami tudi zli ljudje itd. Tem je odgovoril, kakor poprej, da če bi vsi katoličani živeli po vzoru katoliške cerkve, bi bil to tak vzor, ki bi spreobrnil ves brezverski svet. Da je tako, je zato, ker nekateri ljudje živijo življenje laži, ne pa tako, kakor uči katoliška Cerkev. Junaško je tudi dokazal, da je katoliška Cerkev največja demokratična in svobodna organizacija. Katoliška Cerkev ni nikdar usiljevala ali prepovedala to ,kar delajo druge sekte, ki usiljuje prohibicijo. Katoliška Cerkev ne prepoveduje uživanja, pač pa prosi in uči uživati zmerno. Povedal je, da je pred kratkim bil v Notre Dame univerzi, kjer se je vde-ležilo duhovnih vaj nad 1,000 katoliških lajikov vseh stanov, advokati, profesorji, milijonarji in delavci. Videl je, ki so z gorečimi svečami naredili po duhovnih vajah na novo krstno obljubo in na noVo sprejeli nase blagoslov svetega krsta, ki jim ga je delil mašnik v pozni noči. Katoličana ni treba biti nikjer sram pokazati se, da je katoličan, ampak ravno nasprotno: vsak katoličan mora biti ponosen, da je katoličan. Njegovemu krasnemu in zares pomenljivemu govoru za sedanje čase je občinstvo viharno pritrjevalo. Mr. Kompare se je govorniku lepo zahvalil za lepe besede in nato je pa predstavil Mr. William Powers-a, illinoiškega poslanca v Springfieldu za South Chicaški okraj. Mr. Powers je tudi v krasnih besedah pozdra vil zborujoče southchikaške Slovence in jih navduševal za nadaljno delo. Povedal je, da kjerkoli potreba, da vednd rad pomaga našim rojakom in se nato tudi lahko zanesejo. Tu di njemu je občinstvo ploskalo za lepe besede. Nato je predstavil stolorav-natelj zadnjega angleškega govornika Mr. Macher-ja, ki je pozdravil navzoče v imenu mestnega župana Mr. Deverja. Tudi on je krepko zagovarjal nauke katoliške cerkve. V zne-šenih besedah je razkladal zlasti tolerantnost katoliške Cerkve. Povedal je, da je ni boljše podpornice pravičnih državnih postav in zakonov kot je ravno katoliška Cerkev in naša sveta vera, ki uči ljudi zdržavati se vsega, kar je greh in krivičnega. Tudi on je žel pohvalo za svoj jedrnat govor. S tem je bil angleški program zaključen. Občinstvu se je naznanilo da bo sedaj 15 minut odmora, na kar se začne točno ob 2. uri popoldne slovenski program. Slovenski program so otvori-le deklice mladinskega oddelka K. S. K. Jednote, ki so zapele ameriško himno, katero je spremljal Mr. Lechner na klavir. Nato je nastopil Mr. Martin Schiffrer, stoloravnatelj za slovenski program. Pozval je na oder častite gospode duhovnike in glavne odbornike K. S. K. Jednote in vse govornike, ki so bili na programu. Nato je v lepih besedah apeliral na navzoče občinstvo, naj se zadrži lepo mirno, da se bodo govorniki ra zumeli. Povedal je tudi, da je bilo potreba za naselbino, da se je priredilo shod, da se naše prepričanje oživi itd. Nato je pa pozval k besedi kot prvega slovenskega govornika Mr. John Novaka, predsednika pripravljalnega odbora za katoliški shod v naselbini. Mr. Novak je v lepih besedah pozdravil vse došle goste iz domače in drugih naselbin. Povedal je, kako so se vršile priprave za shod in da zakaj se je shod priredilo. Povedal je tudi več jako vzpodbudnih stvari, zakar je žel živahno pritrjevanje. (Dalje prihodnjič) o Iz spominov na slovensko zemljo. Poroča A. G. 1. Kranjska gora. Po dneh, ki smo jih prebili na Francoskem in v Italiji, smo končno stopili na mila slovenska tla. Eden izmed naše družbe, pa saj ga lahko povem z imenom, Rev. J. J. Oman je bil, je tudi pozneje večkrat zatrjeval, da bi bil na mejni postaji v Postojni najrajši izstopil in poljubil slovensko zemljo, čeprav je ni prej še nikdar videl: a dala mu je drago mater, dala mu je ljubega očeta, dala mu je vse. In to je bil tudi eden glavnih nagibov, ki so ga gnali v stari kraj: videti je hotel rodni krov svojih blagopokojnih starišev in si hkrati ogledati kraje svojih slovenskih faranov. Povdar-jam pa ta dva razloga zato posebej, ker sta bila merodajna za vse naše pettedensko bivanje na Kranjskem. Kakor smo potovali skupaj do slovenske prestolice, bele Ljubljane, tako smo sklenili, da bomo tudi v ljubljeni domovini skupaj delili veselje in radost, tugo in bol. Sicer so nas "raz-kvartirali," kakor včasih slovenske Janeze, ko so bili na orožnih vajah: Rev. J. J. Oman je stanoval v škofijskem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano, Rev. Kazimir Zakrajšek v frančiškanskem samostanu, midva z ženo pa v hotelu Union, a to ni prav nič motilo našega skupnega potovanja. Ob dogovorjenem času smo se navadno shajali v prijazni celici Rev. Kazimirja in napravili načrt kar za vsako turo sproti. Posebnih debat in dolgih pretre-sanj ni bilo, ker je nas vse preveval duh in ene misli, kadar pa nas je zapustilo naše geografsko znanje, smo se zatekli k Orožriovi karti Slovenije, ki si jo je bil oskrbel Rev. Kazimir. Znamenitosti Ljubljane smo dogovorno odložili na poznejši čas. Vseučilišče, knjižnice in muzej so v počitniškem času navadno zaprti, svežega gorenjskega zraka smo pa tudi bili potrebni, zlasti po dneh, ki smo jih preživeli pod "žgočim soln-cem talijanskem." Zato le ven iz mesta! A kam? Iz Ljubljane se ponuja človeku potov in izletov na vse strani, tako da se je včasih težko odločiti, in človek pri vsem premišljevanju nazadnje — ostane doma za pečjo. Zlasti je odločitev težka, kadar se zbere večja družba, v kateri vsaka glava po svoje misli. Toda povedal sem že, da v naši družbi odločitev ni bila nikdar težka: če je eden zmajeval z glavo in drugi trdil svoje, je naš zvesti spremljevalec povedal kak ribniški dovtip, ki ga je Mrs. Grdina zaključila z običajnim vprašanjem: "Kaj ste rekli?" in zadeva je bila urejena. Naš prvi ; izlet je Veljal Kranjski gori. Za ta kraj so odločili tehtni razlogi. Dobri otroci se najprej spomnijo svojih starišev: prvi obisk, prvi pozdrav, prva beseda mora biti njim namenjena. Zato smo z veseljem odobrili predlog Rev. J. J. Omana, da pohitimo najprvo pod "Triglava visoke gore." V gozdu pri Kranjski gori je namreč tekla zibelka očetu našega neustrašenega prvobori-telja. Od Ljubljane do Kranjske gore nas je — pet po številu — dne 16. julija popeljal popoldanski vlak. Dasi sem se že neštetokrat vozil po znanem Sorskem polju med Škofjo Loko in Kranjem in po Savski dolini navzgor proti Brezju in Jesenicam, me je vendar radovednost premagala: stopil sem na ploščad in sem dal prost polet svojim čuvstvom. Lep poleten dan je bil. Višnjevo modro nebo so zatirali žarki pripekajočega solnca, ki so se odbijali na golih vrhovih gorenjskih planin. Ah, ti slovenski hribi in planine! Kakor venec im glavi brhke neveste se ti zde: zeleni gozdovi oklepajo strma in položna brda, pašniki podajajo roko skrbno obdelanim njivam in travnikom, na slemenih pa gleda iz drevja kakor poročni biser iz venca — gozdna kapela ali vaška cerkev. Iz čutečega srca se nehote izvi-je globok vzdih, duh pa venomer ponavlja: "Sloienski svet, ti si krasm, ti poln nebeške si lepote . . ." In z brzino vlaka vred hite misli po nebotičnih vrhovih in jih oklepajo, kakor jih oklepa in budi vriskajoči odmev veselega pastirja. Kranjska gora slovi kot poletno letoyišče in zimsko-sport-na postojanka pred vhodom v divje romantični dolini "Velika" in "Mala Pišenca" ter leži ob vznožju najzanimivejših vrhov julijskih Alp. Nad njo se dvigajo: Prisojnik 2,556 me- trov, Razor 2,601 metrov, Vršič 1,611 metrov in drugi. Letošnja poletna sezona se je obnesla bolje kakor na Bledu ali v Bohinju: Razen slovenskih letoviščarjev je bilo videti tudi veliko Hrvatov in Srbov. Ravno v tistih dneh so pričakovali celo djakovskega škofa dr. Aksamoviča. Zato se ne boste čudili, če vam povem, da bi nam bila zaradi prenočišča kmalu trda predla. Toda po posredovanju našega spremljevalca nam je Lavtižarjev Joško vse potrebno oskrbel. Ko smo še pozdravili prijaznega in po-strežnega > g. župnika Čuka, ki je tudi imel vse prostore oddane, smo se naložili na voz gorenjski zapravljivček, kakor ga imenujejo — da se še isti večer popeljemo v Gozd, ki je od župne cerkve kake pol ure oddaljen. Na jugovzhodu so se začeli zgrinjati sivi oblaki; vmes so že švigale strele in tudi zamol klo gromenje je bilo čuti, a vse to nas ni prav nič motilo in strašilo, ker vse naše misli in želje so bili že v Gozdu. Sicer pa tudi kočijaž ni kazal strahu pred bližajočo se nevihto, zato se konju ni nič mudilo. V pohvalo "Ivanu Ivanovemu" pa moram še povedati, da je bil to kočijaž, kakoršnega na Kranjskem navadno ne najdeš. Kakor ste že iz imena uganili, ni bil to morda kak kranjski Janez, ruski Tatar je bil. Svetovna vojska tudi njemu ni prizanesla. Ko so ga Avstrijci ujeli, je romal od enega vojnega tabora do drugega, dokler ni končno priromal v Kranjsko goro, kjer še danes biva. Da ste videli njegov mongolski izraz — široka rujava lica in belo črne oči! bi iz strAhu in presenečenja zakričali pred njim. In vendar se je pod to odurno zunanjostjo skrivala otroška nedolžna preprostost. Vsa njegova pozornost je bila obrnjena samo v "Pubico" — lepo rejenega vranca. Kakor oče z otrokom, tako se je pogovar jal naš Ivan s svojo'PubiCo celo pot. Biča ne pozna, beseda in rezek žvižg nadomestita po-ganjalno orodje. Tako je na vajen od mladosti: že kot petleten deček je jezdaril iskrega belca po prostrani kirkiški stepi in od tedaj je potekalo vse njegovo življenje na konju ali pri konju. Kdo bi se tedaj čudil, če najde naš Ivan Ivanovni vso svojo zemsko srečo pri svoji Pubici. Vas Gozd — izstopili smo! Človeku, ki živi od zgodnje mladosti v tujini, v morju mestnih nebotičnikov, je težko dopovedati, kakšne so bile stare kranjske hiše. Sicer pa sta jih novi čas in novodobna kultura že skoro povsod izpodrinila. Le tu pa tam so še skriva katera v tihem zavičaju kakor skromna glasnica polupreteklih preprostih časov. In med temi starokranjskimi hišami zavzema častno mesto "Šmonova hiša" v Gozdu. Napol je zidana in napol lesena. Vhod tvori v podobi podkve zaokrožen kamnit steber. Okajeno zidovje v veži in kuhinji pripoveduje, da včasih niso poznali * bahatih dimnikov. Sredi kuhinje je visel rogljat "mesnik," kamor so obešali surovo prešičje meso, da se je presušilo. Leseni strop v "hiši" podpira takozvs-ni "prečnik" — prečni tram — ki se ponaša z letnico 1738. O ti častitljiva starost, kako si še močna in trpežna! Tudi stenska ura in trhljivi skobelnik bi se glede starosti s "prečnikom" skoraj kosala. Največ pozornosti pa je vzbujala peč z za-pečkom. Rev. J. J. Omanu je v hipu postalo jasno in umljivo vse, kar so mu nekoč* pravili o tej stari peči blagopokojni sta-riši: kako so vtikali roke v "kahle" in se greli, kako so posedali okrog peči, v zapeček ali V duši se mu je porajalo sto in na peč. Izraz nepopisnega ga-nutja mu je šinil preko obraza, sto spominov iz presrečnih de- tinskih let. Cesar mu ni naklonila mladost, je hotel trenot-no nadomestiti ob prvem vstopu pod očetov krov. Liki la-hkonogi jelen se je povspel na klop, sedel v zapeček in vtikal roke v "kahle," četudi ni bilo ognja v peči. Stari stric je z vidnim zadovoljstvom spremljal vsako njegovo kretnjo in z večjo ali manjšo točnostjo odgovarjal na stavljena vprašanja, ker je bil ves presenečen. Da bo kdaj ta stara sprejela pod streho tako nega gosta, si pač ni nikdar mišljal. Rev. J. J. Oman bi bil najrajši še isti večer vse hišne zanimivosti fotografiral, toda nastopivša tema mu je za eno noč preprečila to veselje. "Pa pridite jutri zjutraj in boste vse, kar vas zanima, fotografirali. Tudi staro uro, ki je klicala vašega očeta, boste lahko s seboj vzeli," tako je še govoril prijazni pa že od obili-i ce let in teže križev sključeni stric, ko smo posedali na voz, da se vrnemo v naš nočni lo-gis. | Da pa bo poročilo popolno in da mi sospremljevalci ne bodo očitali netočnosti, moram še povedati, da smo nazaj grede zgubili Rev. J. J. Omana —J nehote! V neki hiši ob glavni cesti je obiskal svoje sorodnike, katerih število pa je od tedaj rastlo kakor gobe po dežju. / Večer nas je zopet zbral v hotelu "Razor," kjer smo našli lepo število hrvaških in srbskih letoviščarjev. Običajne pogovore je zasladil semtertja tudi kak prav pristen ribniški dovtip. Imeli smo namreč— kakor sem že zgoraj omenil — med seboj spremljevalca, ki je bil ob gotovih prilikah nekako središče cele družbe. Nazivali smo ga Doktor. Bil je mož srednje postave in prej suh nego korpulenten, sicer pa odkrita, dobra du^p. Spadal je v ono vrsto ljudi, ki so raji veseli nego žalostni, ki nikdar prehudo ne tožijo nad vsakdanjimi križi in težavami,'*1 marveč^s svojo modrostjo sebi in drugim sladi-jo življenje. Brez takih ljudi bi bilo res včasih dolgčas na svetu. Zato nam je bil naš doktor ljub spremljevalec, ker smo vedeli, da, kjer je on, tam je tudi dobra volja. Kaj čuda torej, da bi bili skoraj preslišali, da je v bližnjem zvoniku odbila ura 11. Se en pogled na sive vrhove kamnitih velikanov in želeč drug drugemu prijetno lahko noč, smo kmalu samo še v snu zrli "Triglava podnož- Drugo jutro je že solnce kukalo skozi okno, ko smo začeli mencati oči. V zvoniku je zvonilo kakor ob nedeljah. Prijazni g. župnik Cuk je namreč tako naznanil faranom, da so dospeli težko pričakovani ameriški rojaki. In res se je nabralo v lični farni cerkvi precej domačinov in tujcev — letoviščarjev. Med prvimi je seveda i bila Mrs. Grdina, kljub da ji je kranjskogorski tudi po noči zelo ugajal. Po prihodu iz cerkve so nastopile "avdijence." Mene je najbolj zanimal mož, nad 80 let stari prava gorenjska korenina. Pristopil je počasi k Rev. J. J. Omanu in začel: H"Ah, John, kako je bilo takrat prijetno, ko smo še skupaj bivali na Brockway v Minnesota Vaša dobra mati, vaš (Dalje na & strani) MATERE, ZAŠČITITE SVOJE OTROKE! AU vote, da j« najhujle, kar nore ca-deti otroka. trakuijaT Ali »m t«-, da tr »a* otrok trpi v tied trakulie. da mu trv odjeda večino, hrane, ki bi jo moral otrok dobiti T Ali veate. da Je na tisoče molkih, tenak in otrok, katere ao neuapeino zdrt-vili ta drure bolezni, dolini ao * ramu imeli ttraino polaat — trakuljo? Nepre-atano morate akrboc pačiti, ie ae ne pojavi na otroku najmanjše znamenje te poiaatl. ki jf tako razširjena ia ki ae lahko naaeli t iibke oreane otroka. Ali vai otrok dboro spi. ali ae prebuja ponoči, ali mrmra v «panju, aH joka kot da bi ae nahajal e kaki nevarnosti T Ali ae vedno dret* v »os in pluje kol da bi svečil tobak T Ali je aa-moten in ae noče igrati % drurimi otroci T Ali je ajecov obraz bled. ali ima kolobarja pod očmi? AU ima vtaai kake napade? Vae to ao xnamenja, na katere je treba dobro paziti. Doati molkih, tens k in otrok ie zdravi aa kako druro bolezen in aieer neuapeino. do-čim j« njihova reanična bolezen poi&at— trakulja. Gotov« znamenje te poiaati ao oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včaanim izpehavanjem, pokrit jeaik. zrara, bolečine v hrbtu, ateirnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedleviee I praznim ielodctm. veliki, temni kolobarji kror oči. telodec je trto k in napihnjer.. Človek tudi čuti. kot da a« nekaj giblje do grlo. Ilolnik ima rmeno kožo. malo tehta, ima alabo aapo. Potaat, Mi včaaiti doaeie doliino »0 čevljev, povzroča boijaatne napade. C* ae (plazi v aapnik, lahko zaduti avojo žrtev. Itnebite ae takoj te potaali, dokler ne izpodkoplje zdravja. Poiliite «10.48 ca zdravil« Laztana Ne polijemo C. O. D. Prodaja pa samo to alavno zdravilo zoper trakuljo. dane«. Laxal Co., J45 Laxal Bldg.. Box 963. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka Zle. po« (Copy «.) —Adv'C ♦ »»■»■ -M'» * ■}■ t <• !■ ■!■ I- -t- 'H :■ ■{■ '!■ ■!■ <■ t ■:■ <■ »■ ♦ »•!■ fH-W-!-:-!- Vabilo na Plesno Veselico, katero priredi DR. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ. CLEVELAND, O. V nedeljo, dne 4. oktobra, 1925. v Grdinovi dvorani pa St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer. Magdalence naše vse, * brhke, čile, mlade; luštne, zale in lepe, plesale bi rade. Zdaj že pravijo tako: "Kmalu bo nedelja; dosti spet zabave bo, dosti spet veselja. V Grdinovi dvorani tam, lično okrašeni, godba ko igrala nam; vstop bo prav po ceni. Torej fantje, pt-f^te"*' s peto trdno, zdravo; istotako vi, možje vsi na to zabavo! « * * Kdor bo v nedeljo k nam prišel, zabave vsakdo bo vesel. Torej vsi, stari in mladi ste vabljeni na našo veliko plesno veselico. Preskrbljeno bo za vse: Za plesa-željne bo igrala izborna godba, za lačne in žejne bodo pa poskrbele naše kelnarice. Ne zamudite torej lepega časa! ODBOR. POZOR! Ravnokar smo prejeli najnovejše Columbia slovenske plošče in sicer sledeče: Zapoj mi ptičica glasno Ptička sopran Miss Elisabeth Grahek s spremljevanjem orkestra. Srcu Rožmarin Stiglič valček Gorica polka Stari kranjski valček štajerska Dvospev, E. Grahek, sopran in F. Potočnik, tenor, s spremljevanjem orkestra. Kranjski tercet. Harmonika solo, igra naš poznani France Loušin. Cena tem ploščam je: 75c vsaka. Dobe se v obeh Černetovih trgovinah. Sezite po njih dokler traja zaloga. Razpošiljamo tudi po pošti. Frank Cerne, Podružnica 922 E. 79th St. Glavna trgovina: 6033 St. Clair Avenue. CLEVELAND, OHIO. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Krtnjoio-Slovenike Knfclltte Jedne* t unifmlh mmk r : - ** ". - •in fcCbfcAee.^ _______ MJol CLIV1LAND, .. fan* QHia b g Narofebnj OFFICIAL ORGAN of t bo 4 i j GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIQN of Um UNITED STAES OF AMERICA. Maintained by and in the intemt tf the BM * ' every Wedneeday._ -•3.00 _M| OFFICE: «117 St Oatr Ave. OJffBLAND, OHIO Telephone: Randolph 3012. 63 MNENJE PROTESTANTOV 0 PROIflBICUt V Washingtonu se je vršila minuli teden velika konferenca Narodnega sveta protestantovskih cerkva, na kateri je posebni preiskovalni in izobraževalni odsek podal svoje mnenje o soci-jalnih posledicah Volsteadove ali "prohibicijske postave. Poročilo o sejah te konference je povzročilo veliko zanimanje in senzacije v javnosti. Protestant je, ki so naj boj zakleti sovražniki osebne svobode, torej tudi pijače, sami priznavajo, da sedanja prohibicija dosti upliva na slabo moralo ameriške mladine. Dokazano je, da se v naši deželi zločini vedno bolj in bolj množijo, koje ima direktno prohibicija na vesti. S prepovedjo opojne pijače je ameriško ljudstvo mislilo število zločinov omejiti; tako se je pa dogodilo baš nasprotno. Dalje se je dognalo, da je prohibicija pospešila uživanje opija in drugih omamljivih snovi, ki so človeškemu telesu naravnost škodljive. Apostoli prohibicije pač naglašajo, da je ista Združenim državam v ekonomskem oziru dosti pomagala. Pri tem mislijo namreč, da ljudstvo toliko ne izda za pijačo. So pa pri tem drugi slučaji, ki tem trditvam naravnost nasprotujejg. V predvojnem času, ko ni bilo o prohibiciji ne duha ne sluha, se ni videlo ob sobotah in nedeljah po cestah velikih mest toliko pijanih oseb, kot se jih lahko vidi danes; žal, da je med temi tudi največ mladine. V ekonomskem oziru je prohibicija res dosti pripomogla do hitrega bogastva raznim bootleggerjem in kotli-čarjem; je pa pri tem državna blagajna veliko na škodi. V prejšnjih časih je dobivala vlada okrog 400 milijonov dolarjev davka na leto, zdaj pa znaša komaj 70 milijonov in poleg tega izda država vsako leto za uveljavo prohibicije nad 25 milijonov Kje je torej ekonomski dobiček? Istega spravljajo one osebe, ki znajo z graftanjem in na zvite politične načine prohibicijo izrabljati v svoje lastne namene in za svoje dobičke. Koliko je danes bogatinov bootlegger j ev, ki so bili pred petimi leti še brez denarja in siromašni, danes jih pa lahko prištevamo med žganjarske barone s krasnimi vilami, avtomobili in lepim premoženjem v banki. Protestantovski zagovorniki prohibicije priporočajo vladi, da naj ukrene vse druge korake, da se bo to čudno postavo natančno izpolnjevalo, in če*to stane še toliko milijonov?! Ljudstvo, kojemu je s tem odvzeta ustavno zajamčena osebna svoboda mora to škodo tudi finančno pri davkih trpeti, samo zato, da se bogati bootleggerje in prepoveduje človeku kaj sme piti, kaj pa ne? Kakor znano, je bila prohibicija uvedena tekom vojne kot takozvana nujna (emergency) postava. Vojna je ie davno minula, a ta postava je še vedno v veljavi. Mnogo sličnih postav se je že odpravilo, in morda bo tudi Volsteadova postava sčasoma črtana iz zakonika, ker je večina ljudstva ne- odobrava. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NpVO DRUŠTVO PROSI ZA SPREJEM v K. S. K.MEDNOTO. Novo ustanovljeno društvo sv. Štefana v St. Stephen, Rice, Minn., prosi za sprejem v Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so Alex Bernik, Anna Bernik, Cyril Ferche, Martin J. Fox, Joseph M. Justin, Johanna Justin, George Kocijančič, Mary G. Laurich, Charles Laurich, Frank G. Peternel, Andrew Robich, Christ Robich, Helen Robich, Jacob Rupar, Alex Schimnich, Frank Tarman, Frank Trobec, Johanna Trobec. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. NAZNANILO ASESMENTA 10-25, ZA OKTOBER, 1925. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 96 11575 AMALIJA MIKLAVCICH — Stara 17 let, članica društva sv: Ane, št. 150, Cleveland, O., umrla 27. avgusta, 1925. Vzrok smrti: diabetes mellitus. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 20. julija, 1924, R. 16. 97. 25893 FRANCIS FRANČIŠKI — Star 17 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrl 14. avgusta, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. marca, 1925, R. 17. . * , 4 A 98. 7501 ANNA SKUBIC — Stara 43 let, članica društva Marija sv. Rožnega Vinca, št. 131, Aurora, Minn., umrla 5; avgusta, 1925. Vzrok smrti: srčna in obistna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 20. septembra, 1915, R. 34. 99, 18075 JOHN D0LACK — Star 56 let, član društva sv. Jo-žefa, št 189, Springfield, 111., umrl 15. avgusta, 19Ž5. Vzrok smrti: rak na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. februarja. 1912, R. 46. 100. 11130 ANNA JA&LIC — Stara 21 let, članica društva sv. Genovefe, št. 108, Jollet, 111., umrla 28. avgusta, 1925. Vzrok smrti: ?rqna bolezen, ^avafovana za $1000. Pristopila k Jednoti 3. februarja, 1024, k 20. % 101. 169 KATARINA ROQINA — Stara 63 let čl^cajru-Štva Vltežl sv, Jurija, Št. 3, Jbllet, 111., umrfa 6. ——«-- 1925 Vzrok smrti: naduha in srčna bolezen. Zavarovana za $500 Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R. 52. 102. §# 2749 CECILIJA KLEMENC — Stara 56 let, članica društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., umrla 6. avgusta, 1925. Vzrok smrti: diabetes, srčna in obistna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 17. maja, 1906, R. 46. 108. 7471 HELEN TRAUN — Štora 51 let, članica društva sv. Frančiška, št. 46, New York, N. Y., umrla 3. septembra, 1925. Vzrok smrti: diabetes. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 16. julija, 1915, R. 42. 104. 2585 FRANCES HREN — Stara 64 let, članica društva sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa., umrla 13. avgusta, 1925. Vzrok smrti: opeklina. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 17. oktobra, 1905, R. 54. 105. 161 PAVEL SILA — Star 62 let, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrl 3. septembra, 1925. Vzrok smrti: revma-tizem in zastrupljenje črev in obisti. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. marca, 1896, R. 47. - 106. 4926 JULIA LAGINA — Stara 38 let, članica društva sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., umrla 27, avgusta, 1925. Vzrok smrti: Črevesna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. aprila, 1911, R. 29. 107. 634 JERA OPEKA — Stara 54 let, članica društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrla 2. septembra, 1925. Vzrok smrti: rak na maternici. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R. 34. 108. 10190 MATHIAS HRASTAR — Star 44 let, član društva sv. Vicla, št. 25, Cleveland, O., umrl 18. septembra, 1925. Vzrok 3mrti: obistna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. avgusta, 1906, R. 34. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Zaporedna št. 164. v, 1818 MARY RIBARICH — Članica društva sv. Roka, št. 10, Clinton, Ia., operirana 3. februarja, 1925. Opravičena do podpore $50. 165. 5937 IVANA PEVC — Članica društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., operirana 19. marca, 1925. Opravičena do podpore $100. 166. 5194 BARBARA PAZDERTZ — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, lil., operirana 3. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 167. 23979 PETER STAMPFEL — Clan društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., operiran 3. septembra, 1925. Opravičen do podpore $50. ' 168. 4454 MARY ROITZ — Članica društva sv. Barbare, št. 10, Hibbing, Minn., operirana 1. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 169. 24494 FRANK DOMITROVICH — Clan društva sv. Jožefa, Št. 43, Anaconda, Mont., operiran 4. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. 170. 3290 GEORGE MATETICH — Clan društva sv. Jožefa, ?t. 43, Anaconda, Mont., operiran 13. julija, 1925. Opravičen do podpore $50. 171. . 23468 JOHN HREN — Clan društva sv. Frančiška Šaleškega! št. 46, New York, N. Y., operiran 18. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. 172. 8522 BARBARA IVANlC — Članica društva Marije Se dem Žalosti, -št. 50, Pittsburgh, Pa., operirana 5. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. • 173. 4926 JULIA LAGINA — Članica društva sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., operirana 24. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 174. 7424 MATH SUHADOLNIK — Clan društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., operiran 2. marca, 1925. Opravičen do podpore $100. 175. 8901 JOHANNA GLINŠEK — Članica društva sv. Antona, št. 72, Ely, Minn., operirana 8. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 176. . 4386 MARY SKUBE — Članica društva sv. Antoija, št. 72, Ely, Minn., operirana 21. marca, 1925. Opravičena do pod-POfe $100. ' 177. 10860 ANTONIETTA DULLER — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., operirana 20. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 178. 9848 KATARINA GORNICK — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., operirana 21. avgusta, 1925, Opravičena do podpore $100. 179. 4951 KRISTINA PETRAŠ — Članica društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo„ operirana 11. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. ' 180. 999 TEREZIJA HOČEVAR — Članica društva sv. ANE, Št, 123, Bridgeport, O., operirana 28. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 181. , 11900 EDNA KAGEL — Članica drifttva sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., operirana 12. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. ? 182. 4833 HELEN ZUPANČIČ — Članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., operirana 5. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 183»» 10075 JOSEPHINE SKRJANC — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 31. julija, 1925. Opravičena do podpore $75. . t t 184 8029 THERESA OGRINTZ — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana «29. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 185. 8214 AMELIA BALANTIČ — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 26. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 186. , 9790 ANNA BUDNAR — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 26. julija, 1925. Opravičena do podpore $75. 187. r 12596 MARY VIDMAR — Članica društva sv. flelene, št. 193, Cleveland, O., operirana 14. maja; 1925. Opravičena do podpore $100. 70 let starostna podpora. Zaporedna št. 6. 657 MARY BABIC — Članica društva sv. Janeza Krstni-ka, št. 13, Biwabik, Minn., dne 4. septembra, 1925, izplačana 70 let starostna podpora v znesku $253.66. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št. 47. 1095 MARIJA SKALA — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., izplačano $50. 48. 1503 JOHN SKALA — Clan društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., izplačano $50. ^ 49. 11780 PETER SNELER — Clan društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kan., izplačano $50. 50. 6017 MARTIN KOCEVAR — Clan društva sv. Alojzija, št. 42, Steel ton, Pa., izplačano $50. 51. 4262 MARTIN TE2AK — Clan društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butted, Colo., izplačano $50. 52. 3134 JOHN DROBNICH — Clan društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., izplačano $50. 53. 3758 MARTIN PIRMAN — Clan društva sv. Janeza Vrstnika, št. 60, Wenona, I1L, izplačano $50, Izplačana dolgotrajna bolniška podpora. Zaporedna št. 32. 21134 FRANK BRIGLEVlC — Clan društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O. Vzrok bolezni: mrtvoudnost. Prijavil bolnim 20. februarja, 1925. Na Jednoto pripada od 20. avgusta. 1925 dalje. Zavaroval proti trajni bolezni 10. oktobra, 1915. Opravičen do podpore $20. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 212. 3866 ROZALIA JUREJEVCICH — Stara 13 let, 5 mesecev in 15 dni, Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, lih, umrla 26. avgusta, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Pristopila 1. aprila, 1918. Bila je članica 7 let, 4 mesece in 25 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 14 let. Opravičena do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 31. avgusta, 1925. 213. 10237 MAGDALENA HORVATIN — Stara 11 let, 3 mesece in 24 dni, članica društva sv. Miahela, št. 163, Pittsburgh, Pa., umrla 5. septembra, 1925. Vzrok smrti: ubita od avtomobila. Pristopila 24. marca, 1924. Bila je Članica 1 leto, 6 mesecev in 11. Starost prihodnjega rojstnega dne 12 let. Opravičena do podpore $380, kateri znesek je bil nakazan 25. septembra, 1925. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 26. septembra, 1926. -0- ZAHVALA IN PRIZNANJE. Na kratko hočem izraziti ški shod, koliko priznanja je šlo njemu za ta odločni nastop vsem v onim, katerim pripada v in to veliko prireditev, polni meri zaslužena zahvala in j To so junaška dela, katera se pa priznanje za velika dela in pokažejo takrat, ko naši nas-nastopc, katere vršijo v. naših protniki menijo, da so nas že vrstah v današnjih dneh. pokopali v spanju miru. Cast Nikoli ne bi mogli pričakova- vam in zahvala, častiti gospod ti, da bi se dobile dandanes med župnik v South Chicagu; čast nami tako pogumne osebe za vam radi tega, ker ste morali nastope v javnosti, kakor jih prestati toliko zaničevanj in imamo za društveno-katoliško obrekovanj od onih brezverskih napredovanje. Dasiravno smo hudobnih obrekovalcev, kateri od vseh strani zavratno in ne- imajo vse verske stvari za praz-smiselno napadani z žaničeva- ne sanje in izmišljotine. Vem, njem, blatenjem in psovkami < da je težko; vem, da boli srce, od številnega protiverskega ča- kadar mora odlična oseba trpeti sopisja, kateri se vali po slo- zaničevanje od podležev, ki ni-venski Ameriki, kakof valovi majo ne vesti in ne razuma, smradu in črnega dima, pa se In prav zato pa vam toliko več-vendar na našem polju to nič jega priznanja sedaj, ko vaša ne pozna, da bi nam škodilo. V dela na mesto vas govore. Cast naših vrstah sije bolje solnce, in priznanje vam v imenu član-in na naših njivah rodi boljši stva K. S. K. Jednote za tako sad kakor kdaj poprej. Ravno | lepe in velike uspehe za prire-oni, katere se je najbolj napa- j jeni katoliški shod. Naj imajo dalo, sedaj najboljše vstajajo, naši nasprotniki za svoje vodi-to smo videli v zadnjih par ted-1 telje "Debse," katere preganja nih. i n zapira ameriška vlada, mi pa Kakšno blatenje je padalo na bomo imeli vas, naše duhovnike našega vsespoštovanega duhovnika v South Chicagu, v osebi Rev? Benvenut Winklerja; člo- in vemo, da imamo v tem prave narodne in verske voditelje. Nadalje pa dolgujem izraziti vek bi mislil, da ga mora kar!še nekaj sličnega: zemlja požreti, kar so mi pred- Kdor dobro opazuje pretek-bacivali oni, kateri ga brez j lost v napredne vrste našega vzroka in iz same zavisti, ker je delaven duhovnik v— sovražijo. In kako junaško je ta mož pokazal s svojimi farani, kateri ga ljubijo in spoštujejo, kateri vedo iz prepričanja za njegova neumorna dela. Kako veličasten je bil zadnji katoli- gibanja bodisi v Jednotinem ali splošno katoliškem oziru, ta bo priznal, da so tudi v teh vrstah naše junakinje-ženske kot neustrašene in pogumne boritelji-ce. Pri zadnjih dveh Jednoti-nih in katoliških prireditvah v Chicagu in South Chicagu smo videli odločen in pogumen nastop naših žena. V Chicagu je naša podpredsednica, sestra Marie Prisland tako sijajno, pogumno in jasno nastopila, da je bil to zgled pravega junaštva. In vendar, koliko napadov in psovk je bilo v zadnjem letu naperjeno napram Mrs. Prislandovi!! In prav tako sta nastopili tudi dva pogumne junakinje v South Chicagu na shodu. Na strani naših protiverskih podležev je vsepolno sovražnih lažnjivih psovk. Na naši strani pa govore dela (dejanja) in pogumnost v dokazih. Naj se bogatijo na naši nasprotni strani s psovkami, lažmi in obrekovanjem, mi se bomo oborože-vali pa z našim prepričanjem in r katoliškem delovanjem. Le tako naprej! ; Le naj se pehajo med seboj in imajo "Debse" za svoje učitelje in voditelje, mi bomo šli našo pot naprej, pa če se vsi na glavo postavijo', pa če nas še tako napadajo, kajti s tem se sami sebe sramote. Ko so nas na najbolj zvit in hudoben način sramotili, sem jaz vedel, da bo zatem nastopil beli dan resnice. Mi vstajamo; onih je pa sram. Le tako naprej, do cilja, kjer je pravica. Nobenega naj ne bo takih strah! Naša pot je prava. Biti z nami v K. S. K. Jednoti je za vsakega, kateri misli katoliško, najboljše, najvarnejše in najcenejše, kdor pa tega še danes ne vidi, ta bo že še spoznal. Zahvala. Prav prisrčno zahvalo izrekam za izkazano mi naklonjenost od strani društev in članstva v South Chicagu kakor tudi v Chicagu. Vse to, kar meni priznavate, gre vam, ker s tem pokažete svoje spoštovanje vaši organizaciji, katere sem jaz vrhovni uradnik. Ravno tako tudi oni, kateri me zaničujejo, to delo store tudi Jednoti, kajti oni me črtijo radi Jednote, katera jim je trn v peti. Radi K. S. K. Jednote je žetev na njihovem polju za nje propala, mi smo jim nakane podrli, ljudem smo pa tudi oči odprli, in zato nas sedaj črte in blatijo polni jeze in sovraštva. Mi pa radi tega stojimo trdni bolj, nego kdaj poprej. Vsa čast in priznanje vsem, kateri se tega zavedate in hodite zmenoj naprej! Vaš sobrat in glavni predsednik, Anton Grdina. o- KDO VE?? kaj več podrobnosti o neki Ani Kos, rojeni leta 1884 v Dvoru, županija Zagreb na Hrvatskem, hčeri Jovana in Ane Kos. V Ameriko je odšla leta 1902 in sicer je živela v Chicagu, 111., kjer se je tudi omožila; vendar je njeno drugo ime neznano. Njen brat, Branko Kos, pek v Karlovcu bi rad znal, če dotič-na njegova sestra še živi in i kje? Pojasnila sprejema tudi uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. -o POIZVEDBA. Leta 1917 je v Clevelandu, O., umrl rojak Frank Kek, rojen, pod Gradiščem, št. 7, vas Dole, fara Št. Vid na Dolenjskem. Pokojnik je zapustil sedem otrok iz prvega zakona z drugo ženo pa nič. Njegovi otroci se nahajajo v Jugoslaviji, po imenu: Marija, Franc, Ignac, Josip, Anton, Alojzij in Janez. Njegovi sorodniki bi radi zvedeli, če je pokojnik spadal h kakemu društvu, in če je zapustil kaj premoženja. Ako ga je morda kdo izmed rojakov v Clevelandu poznal in kaj ve o tem, naj to naznani njegovemu sinu: Alojziju Kek, brivec, po- JŠ šta Vrhnika, Slovenija, Jug^m slavi ja, ali pa uredništvu "Gl* sila K. S. K. Jednote," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Q. * iASILO K. S. K, JEDNOTE," 30. SEPTEMBRA, 1925. Jednot Imenik krajevnih dr. K. S. K. J, in njih nradnikov. Martin Bukovetz, 301 So. Weat St. Blagajnik Mike Maurin, 227 E. Bondy St. Seji se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. St. 21,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PRESTO. PA. — Preds. John Krek, Box 67 Presto, Pa. Tajnik Frank Primožič, Box 18, Presto, Pa. Blagajnik Ignac Krek, Box 67, Preato, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Presto, Pa. št 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE, BRIDGEPORT, OHIO. — Preds. Anton Hochevar, R. F. D. 2, Box 30. Tajnik Ludwig Hoge, P. O. Box 570. Blagajnik Mihael Hochevar, R. F. D. 2, Box 59. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dovrani v Boydsville, O. Št. 24. - DRUŠTVO SV. BARBARE, BLOCTON, ALA. — Preds. Matija Posnič, Star Route, Box 23, B. North Birmiti jham, Ala. Tajnik in blagajnik Frank Jurjevich, Box 54, Sayreton, Ala. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu na Sayreton. št. 25.- DRUŠTVO SV. VIDA, CLEVELAND, OHIO. — Preda. Anton Stmisha, 1001 E. 72nd Place. Tajnik Anthony J. Forti/na, 1003 E. 64th St. Blaga}. Ig. Stepic, 1225 Norwood Rd. Bolniški obiskovalec Joe Ogrin, 9020 Parmalee Ave. V slučaju bolezni naj se bolnik javi samo pri dr. tajniku. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Št. 29.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, JOLIBT, ILL. — Predsednik Martin Težak, 1201 N. Hickory St. Tajnik John Gregorich, 1112 N. Chicago St. Blagajnik Peter J. Rozich, 512 Lime St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v atari šolski dvorani. št. 30.- DRUŠTVO SV. PETRA, CALUMET, MICH. — Preds. Math F. Kobe, 509—8th St, Calumet, . Mich. Tajnik John R. Sterbffnz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Blagajnik John Sute, 808 Oak Street, Calumet, Mich. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po 1. sv. maši. Št 32.- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI PASTIR", ENUMCLAW, WASH. — Preds. Josip Richter, R. 1. Box 97. Tajnik Joseph Malnerich, R. 1. Box 7r. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. 1. Box 94. Recfna seja se vrši v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 13.- DRUŠTVO MARIJE DEVI-CE. PITTSBURGH, PA__Preds. Josip Pavlakovich, 39 Wichell St. Sharp-burgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich, 154—48th St., Pittsburgh, Pa. Blagajnik Peter Balkovec, 4938 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. Preda, bolniškega oddelka: Josip Adlesich, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Seja sc vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Doma na 57th in Bntler St . Št 38.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, KANSAS CITY, KANS. — Preds. Geo. Veselich, Sr., 430 N. 5. St. Tajnik Peter P. Majerle ml., 415 N. 5th St Blagajnik Leopold Anžiček. 405 N. 5tb St. Redna seja se vrii vsako i. nod. v cerkveni dvorani, 515 'Ohio Ave. . ' št 39.- DRUŠTVO 8V. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Proda. Anton Fir, R. F. D. No. 2* Charlotte, Iowa. Tajnik in blag. Joseph Lukeiič, R. D. No. Ž, Charlotte, Iowa. Redna mesečna seja se vrši prvo nedeljo v Riggs, Ia. št. 40.- DRUŠTVO SV. BARBARE, HIBBING, MINN,. — Preda. Peter Stork, 404R. R. St North. Tajnik Jurij Muhvich, 1611 — 5th Ave.. Blagajnik Peter Majerie, 108 — 2nd Ave. (Brooklyn Location), Hibbfng. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v Park dvorani. Št 41.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. PITTSBURGH, PA. — Preda. John Jevnikar, 5411 Camella St. Tajnik John Bojane, 209 — 57tb St. Blagajnik Joseph Bail, 910 — 56th St Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v K. S. Domu. ^ St. 42- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, STEELTON, PA. — Preds. j. P. Si-tr.onich, 370 S. 2nd St. Tajnik Anton Težak, 371 S. 2nd St. Blagajnik Jos. Simonich, 370 S. 2. St. Redna seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v meseca v i™5,vcj1d=irvn 8V J01BIfA ANACONDA. MONT. — Preda. Ma-thias Žugel, /09 Alder St. Tajnik John Deržaj, 816 E. Park Ave. Blag»ta«* George Stokan, 1012 E. 3rd St. Redna mesečna seja se vrii vsako 3. sredo v mesecu v av. Petra tn Pavla dvora- I rnr #, iji* 't l*- D»C1TT0 SV. ANTONA PADOV, CANON CITY. COLO. Predsod. Prank Zaverl. *t.. Proapacl Heights. Tajnik Anton Strainar, Proa-pect Heights. Blagajnik Louie Pierce, , . Prospect Heights, seja se vrii vsako krvjo, včasih pa popolnoma kr- Poleg tega trpi bolnik W "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 30. SEPTEMBRA, 1925. no traja dolgo, dočim je izbaci-vanje iz pljuč neznatno in bolj pogosto, večkrat pomešano s drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne, v Louis Pierce-jevi dvorani. Iti.- DRLSTVO MAKLJB VNE-BOVZETE, STEELTON, PA. Predsednica Amalija Dolinar. 563 S. . . . ■ ^ 2nd St. Tajnica DorotciTDermev^ prenaša druge hrane, kakor te- vavo. tudi vsled glavobola in valed slabe prebave; želodec mu ne ilagajničarka Anna Petri«, 330. Seja se vrii vsa Myers St. BI P. O. Box ko četrto nedeljo v mesecu v dvorani dr. av. Alojzija. 182. DRUŠTVO SV. VTNCENCA, ELKHART. IN D. — Predsednik Ant. Terlep, R. R. 5, Box 25. Tajnica Mary Oblak, R. R. 5. Box 50. Blagajni-čarka Alojzija Prijatel, R. R. 5. Box 54 A Redna seaj se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Oblakovih prostorih na Fieldhouse Ave. h) 2lst St. ST. 183. DRUŠTVO DOBRI PASTIR AM BRIDGE, PA. — Predsednik Louis Verček Box 148, Ambridge, Pa., TaJ. nik Charles F. Grosdeck Jr., 29 Main St., Fair Oaks, Pa. Blagajnik Peter Svegel 3rd and Maplewood Ave. Ambridge, Pa. Seja se vrti vsake drugo nedeljo v mesecu pri J. Keržanu 128 Maplewood Ave. ST. 184. DRLSTVO MARIJE POMAGAJ. BROOKLYN, N. Y. — Preds. Frances Plese, 2399 Silver St. Taj. Theresa Skrabe, 2391 Hughea St. Blag. Mary Nakrst, 609 Seneca Ave. D ruš tvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na 92 Morgan Ave. ST. 185.- DRLSTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA. BURGETTS-TOWN, PA. — Preds. Stefan Jenko, Bulger, Pa. Tajnik in blagajnik John r Pintar, Burgettstovn, Pa.. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu John Pintar v Burgettsrown. Pa. ST. 18«.- DRUŠTVO SV. CECILIJE, BRADLEY. ILL. — Preds. Frances Drassler, Box 564. Tajnica Rozal. Smole, 270 Grand Ave. Blagajničar-ka Anna Pazdirtz, Box 194. Seje se vrte vsak prvi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Woodmen dvorani. ST. 187.- DRUŠTVO SV. ŠTEFANA JOHNSTOWN. PA — Predsednik Fr. Pristov R. D. No. 2., Tajnik in Blag. Andrew Tomec. \26% Stutzman St. Seje se vrte vsako četrto nedeljo v hrvatski cerkveni dvorani na 8. Ave. ob 3. pop. ST. 188. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. HOMER CI"pr, PA — Predsednik Anton Kovach, P. O. Box 324, Tajnik Frank Farencriak, R. D. 27 Box 95. Blagajnik Imbro Vlahovac, Box 439. Seja se vrti vsako prvo nedeljo na domu tajnika. ST. 189. DRUŠTVO SV. JOtEFA SPRINGFIELD, ILL. — Predsednik Rev. Francis S. Mažir, 1715 So. 15th St. Tajnik George Dolack, 1301 E. Laurel St. Blag. Michael Laskodi, 2118 Peoria Rd. Mesečne seje se vrte vsako prvo nedeljo v klubovi dvorani cerkve sv. Barbare. ST. 190. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. DENVER. COLO. — Predsednica Katarina Peketz, 4475 Washington St. Tajnica Mary Perme, 4576 Pearl St. Blagajničarka Agnes Kra-sovec, 4459 Pearl St. Seje se vrte vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani Slovbnskih društev, Washington •ST. 191. — DRUŠTVO ^V. CIRILA IN METODA, CLEVELAND. O. — Predsednik Paul Schneller. 463 E. 120. St.: tajnica Mrs. Justina Skufca, 18615 Kildeer Ave.; blagajnik Joseph Plev-nik, 811 E. 185th St. Seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu. - ST. 19*2. — MLADENISKO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA CLEVELAND. O. — Predsednik M. J. Grdina, 1035 Guardian Bldg.; tajnik Josip J. Ogrin, 9020 Parmalee Ave.; blagajnik Louis E. Grdina. 6111 St. Clair Ave. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v Knausovi dvorani. ST. 193. — DRUŠTVO SV. HELENE CLEVELAND, O. -- Predsednica Mrs. Frances J. Zallar, 16006 Waterloo Rd.; tajnica Miss Helen Laurich, 885 Alhambra Rd.; blagajničarka Mrs. Evelyn Gusich, 16003 Arcade Ave. Seja se vrti vsak drugi četrtek v cerkveni dvorani v Collinwoodu ST. 194. - DRUŠTVO KRALJICA MAJNIKA, CANONSBURG, PA — Predsednica Mary Koklich, Box 108 Strabane, Pa.; tajnica in blagajnica Frances Mohoricb, Box 18, Strabane Pa. Seja se vrti vsako drugo fiedeljo v mesecu v dvorani društva sv. Jeronima« ■■■■■i ST. 195. - DRUŠTVO SV. JOŽEFA. NORTH BRADDOCK, PA — Predaed nik Joe 2efran, 1111 Wood Way, Brad dock, Pa. Rajnik Frank Pierce, 1629 Ridge Ave, N. S., Braddock, Pa.; blagajnik Joe Lesiak, 1627 Ridge Ave. N S., Braddock, Pa. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu na 1627 Ridge Ave., N. Braddock. Pa. ST. 1%. - DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. GILBERT, MINN. — Predsednica Mary Peternel, Box 383. Tajnica in organizatorica Helen Yurchich Box 234. Blagajničarka Josephine Ulčar, Box 574. Društveni zdravnik Dr. Frederick Barrett. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer v Anton Indiharjovi dvorani. OPOMBA Sobr. društveni tajniki (-ke) M na-prošcni, da takoj poročajo vsako pre-mcmbo naslova svojih aradnikov(ie) in sicer glav. tafnikn Jednote ter upravniitvu "Glasila K. S. K. Jednote". 0 Zdravniški nasveti. Piše Dr. Jon. Grahek, vrhovni zdravnik K. S. K. J. m. Opisavši na poljuden način to bolezen in njene vzroke, hočemo preiti na posamezne vrste sušiee in na znake, po katerih se zamore to bolezen spoznati. 1. Pljučna sušita. Prvi pojavi te sušice so: po-jemanje rednega čiščenja iz telesa, nagla prememba telesne toplote, ki traja i» več dni, bolnika se večkrat lotijo slabosti, lica se mu neobičajno zarume-nijo. oči pa živo krešejo; kašelj, ki muči bolnika je suh, običaj- kočo Tekom prvih deset dni je bolnik silno slab in ako se takoj ne vleže v posteljo glede počitka, lahko nastopijo najhujše posledice, ki bolnika spravijo v grob. Takega bolnika se loti tudi izvanredno znojenje in potenje; že na prvi pogled se mu vidi, da revež hira In slabi. Pljuvanje postane vedno bolj pogosto in bolj močno; njegovo bolestno stanje se mu tako poslabša, da lahko že v dveh tednih umre; v nekaterih slučajih nastopi smrt tudi nekoliko kasneje. To je takozvana hitra sušica (jetika) Galloping consumption tuberculose.) 2. Sušica v pjjučih in grlu. Ta bolezen se pojavlja med mladino in tudi med odrastlimi Najbolj navadni znaki te sušice se vidijo na upadlem grlu. Posledice te bolezni niso tako nevarne kakor od popred omenjene (pljučne) sušice. Tudi takega bolnika napade slabost, ki pa polagoma preide. Bolnik trpi vsled kašlja in vsled neredne prebave. Ta bolezen traja od štiri do šest tednov, se pa večkrat tudi pretvori v kronično sušico. Te vrste sušica je večkrat bolj opasna za deco kot za od-rastle, a največkrat se pojavlja iz kašlja Jiripavca. 3. Telesna sušica. Ta sušica se loteva mladine in tudi odraatlih. Njene posledice učinkujejo na vse dele telesa, osobito pa na pljuča. Pri otrocih se ta bolezen pokaže vsled ošpic ali hripavosti. Ako tako dete dlje časa boleha. mu preide tudi na možgane. Pri pogostem kaši ju tak bolnik izkašlja prav malo. Oso-%j4ni znaki te vrste sušice težko dihanje in višnjev-kasta barva na telesu (od slabe krvi). Telo vidoma oslabi in omršavi; ta bolezen traja izjemno malo časa. 4. Bljuvanje krvi. V največjih slučajih je bljuvanje krvi najvažnejši in prvi znak sušice. Isto lahko nastane pri človeku, ki je na videz popolnoma zdrav, ki lahko uživa jedi in ga ne napadajo še nobene slabosti. Pri takem človeku bi nikdo ne mislil na opas-nost približujoče se sušice. Prvo bljuvanje krvi iz pljuč je bolj neznatno, v nekaterih slučajih je pa že spočetka bolj veliko; vsled tega se pojavi neprestani kašelj; polagoma nastopi oslabljenje telesa, mrša-vost in bolj pogosto bljuvanje. 5. Prehlad grla. Pri nekaterih bolnikih se pojavi sušica vsled hudega pre-hlajenja v grlu. Ako se to bolezen že spočetka zanemarja, lahko nastane opasna; kašelj postaja vedno bolj močan, ki prisili celo pljuvanje krvi; tako se zatem pojavljajo tudi drugi znaki sušice. Na ta način postanejo mnogi, mnogi žrtev sušice. Kašelj pri tej bolezni je osobito hud in neznosen. 6. Influenca. Veliko število jetičnih označuje kot začetek sušice to posebno vrsto prehlada (influenca)). Spočetka so taki bolniki samo bolj slabotni na telesu, a kasneje se razvijejo še ostali znaki sušice. 7. Upa lost dušnika. So slučaji, da je bolnik spočetka tožil samo vsled upalosti v grlu in dušdiku, da je težko dihal in govoril. Pri tem ni nikdar kašlja] ali pljuval, tudi bolnika ni napadla kaka slabost ali otožnost Taka bolezen se večkrat pojavi iz malega prehlada. Če traja dolgo časa in Če se bolnik noče obrniti na zdravnika za pomoč, se ga bo lotila te vrste sušica. o- Trije govori o delu. (V atol ni cerkvi sv. Nikolaja v Ljub- Ijani govoril dr. Mihael Opeka.J Got or i »o bill «o»drJ««l »•• '» >«. »«*•-Ijo po Biakoitlh. III. Brat-lajik iz Družbe Jezusove, Janez Soto, je vse dni svojega življenja marljivo in vestno izvrševal svoj poklic kot samostanski krojač. Ko je za smrt zbolel in ležal trpeč na svojem bornem ležišču, je naenkrat zaprosil šivanko. Njegovi sobratje so izprva mislili, da ni več prav pri čisti pameti. Kaj pa naj bi začel umirajoči dobri brat s šivanko? Toda brat Janez je proail in prosil in ker ni nehal prositi, so mu nazadnje izpolnili željo in mu dali šivanko. Trdo jo je prijel v roke in dejal vedrega lica: "Ta šivan-ka je moj ključ do nebes; ta šivanka mi bo nebesa odprla I" In čez nekaj časa je dejal še bolj zaupno: "Kolikokrat sem obodel s šivanko, sem to storil Bogu v čast; zato upam, da mi bo res šivanka nebesa odprla." To, moji častiti poslušalci, je tisto sveto upanje, o katerem sem zadnjič govoril: neomajno pričakovanje, da nam bo Bog v večnosti poplačal. vsako naše delo na zemlji. Vsako naše delo namreč — zdaj pazite, prosim, da ne bo nesporazumlje-nja! — vsako naše delo namreč, tudi najbolj navadno, tudi najbolj nizko, če je prav opravljeno. Kdaj pa opravljamo svoja dela, izpolnjujemo svoje dolžnosti, vršimo svoje posle prav? — pred Bogom prav? — za večnost prav? Cujte odgovor na vprašanja! Kadar jih opravljamo, izpolnjujemo, vršimo v ljubezni božji in iz ljubezni božje. A kdaj in kako je to? O tem naj vas še poučim; potem imate vsa glavna verska načela o delu skupaj. v' * • V ljubezni božji delamo, če smo, kadar delamo, v stanu posvečujoče milosti božje, z drugo besedo, če smo brez smrtnega greha. To je Jju^^zen ja, pravi sv. Janez, da izpolnjujemo njegove zapovedi (I. Jan. 5, 4), da torej ne grešimo. Ka-» dar smo v smrtnem grehu, tedaj smo obrnjeni stran od Boga, ki je naše solnce; tedaj 8mo v tem; Bog nas takorekoč ne vidi; če pa nas ne, tudi našega dela ne; in če Bog našega dela takorekoč ne vidi, kako ga bo zapisal v'knjigo naše večnosti? Izgubljeno in pozabljeno ostane za večno plačilo, naj delamo v grehu karkoli hočemo. Največji napori, najsijajnej-ša dela, ki bi se jim čudil vesoljni svet, so brez vrednosti za večnost, če so spočeta, rojena, dovršena brez ljubezni, to je brez posvečujoče milosti božje v srcu. In to celo taka dela, ki jih je sama po sebi, po njihovi naravi prištevati med dobra dela. Poslušajte apostola: In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in k» bi svoje telo dal, tako da bi gorel, ljubezni pa .bi ne imel — mi nič ne pomaga! . . . (Kor. 13, 8) Ste slišali? Celo ta junaško požrtvovalna dela — nič! Kaj potem naša navadna, vsakdanja opravila: delo v gospodinjstvu, deio v pisarni, v prodajalni, v tovarni, v šoli? Vse manj kot nič — če je v duši greh, smrtni greh! O ti moj pokojni čudaški profesor, ki si velel napisati na »voj grob besede: V sanjah življenja sem našel le eno resnico — delo ... ti si se zmotil tudi v tej resnici, če si delal brez milosti božje, Jbrez ljubezni božje v srcu. Tedaj je bilo poleg drugih sanj življenja tudi delo le prazna sanja, ki jo je odnesel pih večnosti v prazen nič. Ah, kakšna strašna škoda je greh, smrtni greh! Ce bi ne bilo nič druge kazni zanj —- ali ni ta grozna izguba, ko ostane zaradi njega vse naše dek> na zemlji, ves trud, vse trpljenje naše brez vsakega plačila v večnosti, ali ni ta žalostna izguba dovolj velika kazen?? Zato si Cerkev toliko prizadeva, da bi nas ohranila v milosti božji, brez greha, ali da bi nas zopet dvignila v milost, iz greha, če smo padli. Zato neprestano uči, svari, opominja; zato razpošilja križemsvet svoje pridigarje, da oznanjajo z gorečo besedo pokoro in stanovitnost; zato kaže neprenehoma na Jezusa Križanega, po katerem je milost in rešen je naše; zato tako zelo vabi in vabi k sv. zakramentom, studencem svete milosti; zato toliko moli za nas in daruje, vse zato, da bi njen: otroci ne živeli zastonj, da bi živeli v milosti božji, v ljubezni — in prejeli nekoč večno plačilo za svoje delo in trpljenje na zemlji^ Toda samo v ljubezni božji biti, ko delamo — še ni dovolj; treba je, da tudi delamo iz te ljubezni; treba je, da svoja dela in opravila z dobrim namenom Bogu darujemo. Tam kjer delavec, delavka,« katerikoli krščanski, ki je v milosti božji, začenja svoje dnevno delo z gorečim srčnim vzdihom: Iz ljubezni do tebe, o Bog! Tebi v čast, o Jezus! vzdih, ki ni treba, da bi ga slišal kdo drugi, nego vseslišno uho božje — tam je delo zares dvignjeno v nebesa in za večnost požlahtnjeno. Tam pretaplja ogenj ljubezni naj navadne jše, najmaterijalnej-še delo v čisto zlato z večno Veljavo. Tam postaja Človek pravi delaved božji s pravico do večnega plačila. Ah, kolikega spoštovanja je vreden vsak tak delavec! Ce je vladar sveta, Napoleon I., vzkliknil: Klobuk doli pred vsakomur, ki nosi kako breme — koliko večjega če-ščenja je vreden ta, ki nosi svoje vsakdanje breme iz ljubezni do Boga, z Bogom v ljubezni združen! Resnično: naj vodi njegova roka žezlo ali pero, naj vihti vitežki meč ali kovaško kladivo, naj nosijo njegove rame težo najodgovornejše službe ali pa le tejžo stavbenega kamenja ali tesarskega hloda — klobuk dol pred njim! Njega žlahti ljubezen, njega obžarja božja bližina, delavec božji je, že se pripravlja zanj večno plačilo. . . Iz ljubezni do Boga — Bogu v čast — Ni treba, moji častiti poslušalci, da obujamo ta dobri namen vsak trenutek — kakor je blaženi p. Nikolaj Lanzicij, kadar je šel po stopnjišču, pri vsaki stpnjici na tihem govoril: Gospod, tebi za ljubo! Niti pri vsakem delu posebej ni treba, da tak namen izrecno ponavljamo — kakor je učila sv. Terezija svoje redovne sestre; kadarkoli je namreč dobila katero pri tem ali onem delu, jo je vprašala: Ljuba sestra, zakaj to delaš? In če je sestra odgovorila: Zato in zato, jo je Terezija pokarala in rekla: Ne tako, sestra moja, marveč ti moraš reči: Bogu v čast! Torej tudi ne ravno pri vsakem delu posebej. Toda obuditi ta namen na primer vsako jutro za vsa dela celega dne; ali vsaj vsako nedeljo za vsa dela celega tedna; ali recimo, vsaj vsak prvi petek v mesecu za vsa dela istega meseca; i eno besedo — obuditi tak dober namen od ča sa do Časa, to je potrebno, brez tega ni tistega plačila, ki ga krščansko upamo. Gospod Jezus sam govori namreč pri sv. Matevžu: Svetilo tvojega telesa je tvoje oko. Ako je tedaj tvoje telo čisto, bo vse tvoje telo. svetlo. Ako je pa tvoje oko hudobno, bo vse tvoje telo temno (Mat. 6, 22-23). Kakor pravijo razlagalci Sv. Pisma, je tu pod besedo oko razumeti namen, s katerem kaj delamo; pod besedo telo pa delo 8amo. Tako, da je pomen besedi Gospodovih ta-le: Ce je tvoj namen dober, je dobro, zaslužno tudi tvoje delo; če pa je namen slab, v je slabo tudi delo, Vsako delo. Zato kliče apostol av. Pavel, rekoč: Ali tedaj jeste, ali pijete, ali kaj drugega delate, vse k časti božji delajte! (Kor. 10, 31.). Kako revni id nespametni so tisti ljudje, ki pri svojih delih in opravilih ne obujajo tega namena: Iz ljubezni do tebe, o Bog! Tebi v čast, o Kristus! Naj po tudi dolžni časnih dobičkov od svojih trudov in naporov — večnih ne bodo prejeli. Ko bodo nekoč stali pred sodbo božjo, lahko da bodo govorili: Gospod, glej, veliko smo se trudili na zemlji; svoj živdan smo delali tako naporno, da smo ob večerih^ komaj še premikali trudne* ude, in velikokrat smo tudi noči prečuli v delu in skrbeh. Gospod, ti nam boš to zdaj vendar obiino poplačal? Toda Gospod bo dejal: Ne! Vi ste delali samo za svet, za me nič: zadovoljiti se morate s tem, kar vam je plačal svet. Nesrečneži! Blagor pa njim, ki delajo v ljubezni božji in iz ljubezni božje. Za vsak žulj na roki, za vsako kapljico znoja, za vsak korak iz ljubezni do Boga, za vsak gibljaj telesa ali duše v čast božjo — bo neizmerno njihovo plačilo: Zvesti in modri služabnik, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega Gospoda! , Zgodovina nam je ohranila spomin moža, ki mu je bilo ime Baldomer in je živel v Lyonu. Od svoje mladosti je izvrševal težko kovaško rokodelstvo. Toda kako zgledno! Kakor hitro se je zjutraj začelo daniti, je vstal s svojega ležišča in najprej kleče opravil svojo jutranjo molitev. Potem je šel v bližnjo cerkev in bil tam pri sv. maši. Ko je s svojci skromno pozajtrkoval, jih je pozval na delo, rekoč: Pridite, otroci, zdaj začnimo delati v imenu božjem! In Bog je blagoslovil njegovo delo, da je postal premožen in je lahko delil miloščino med uboge. Zdaj je svoje delo še lepše posvečeval. Ob urah počitka je obiskoval siromake, jim delil telesnih dobrot ter pridodejal še dušnih, ko jih je opominjal k molitvi, k zaupanju v Boga in k potrpežljivosti. Ko je ura oddiha minila, se je vrnil k svojim delavcem in dejal: Zdaj bomo zopet nadaljevali delo v imenu božjem! Sleherni večer, ko so se roke ustavile od dela, je gqyoril: Bogu bodi za vse čast in hvala! Njegovi pomočniki so ga tako zelo ljubili, da se noben ni mogel od njega ločiti; če pa se je kateri le moral, se je to zgodilo z največjo bridkostjo v srcu. Tako je Baldomer živel in delal mnogo let in je veliko dobrega storil. Njegov zgled je vplival na druge rokodelce in delavce, da so tudi oni — kakor Baldomer — svoje delo Bogu posvečevali in bili od Boga blagoslovljeni. Leta 660. je tfmrl. Vsi so ga objokovali. Vdove in sirote so stale okrog njegovega mrtvega trupla in vzdihovaje kazale ogrinjala in obleke, katere jim je bil podaril Baldomer. Prav kmalu so ga tudi začeli častiti za svetni* ka. Predragi! T&ko se dela za večno plačilo. Tako moderni svet ne dela. Ne! Moderni svet nima zmisla za to, da bi v ranem jutru z dobrim namenom spustil v delo svojega dne svetel Žarek božje ljubezni; da bi, ko so solnce vzgoreva, ko teža dneva zmerom bolj pritiska, ko pot curkoma teče, vedno iz-nova krepil svoje moči s to ljubeznijo, govoreč: Tebi na ljubo, v tvojo čast, o Gospod! Ne — rajši nepotrpežljivost v srcu, rajši srd v očeh, rajši kletev v ustih, rajši roko stisnjeno v pest. To je svet, ki ne veruje v plačilo večnosti. Naši stari pa so verovali in so še imeli navado posvečevati svoje delo, podobno kakor sv. Baldomer. Spominjam se svojega očeta — trpina. Kolikokrat sem slišal pred delom, njegov srčni vzdih: Bog in sveti križ božji! Ah, jaz upam, da sem mu zato prav napisal na grob siromaku: { trpljenje in bogovdanost: Tako se gre v življenje! Amen! (Konec) -o Ali je Jugoslavija končno enotna država? Vprašanje, bo-li mlado kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero se je razvilo po svetovni vojni okrog male Srbije, ohranilo sedanjo obliko ali se bo razdelilo na dve ali celo na tri države, je bilo od čgsa do Časa razmotrivano v vseh evropskih časopisih. Zares, nekateri uredniki nam povedo, da so Hrvatje prav resno ogrožali enotnost kraljestva. Le-ti so se čutili odškodovane, ki so številično najmočnejši izmed treh združenih narodov; niso dobili nikakršne pravice za lokalno samoupravo, niti ne dovoljenja za ureditev lastnih notranjih zadev, ker so bili njihovi zastopniki v parlamentu samo v manjšini, katera ni mogla prt glasovanju nikdar premoči srbske in pro-srbske večine. To je tisti vzrok, so nam povedali nadalje, da je bila hrvaška seljačka stranka, katero je vodil Stjepan Radič, dosedaj v nespravljivem nasprotstvu z vlado g. Pašiča; to je tisti Pa-šič, ki je bil velik zagovornik centralistične ustave Jugoslavije. Kakor smo zvedeli, je bila Jugoslavija od časa do časa v nevarnosti, da se kar naglo-ma pojavijo na Hrvaškem nemiri in skrivne zarote. V zvezi z različnimi drugimi notranjimi, kakor tudi med narod-nijni težavami, je bilo misliti, da bo hrvaško vprašanje ena izmed tistih čeri, ob kateri bi se mogla razbiti ladja vsega kraljestva. Mr. L. Nemanoff, balkanski dopisnik lista "Po-sljednia Novosti," ki v svojem zadnjem članku sporoča, da se zdi, da je rešen spor med dvema sorodnima narodoma. On pravi: "Prehod HSS od stališča skrajne opozicije v vrsto vladne večine, vzajemno sklenjen med Mr. Pašičem, ministrskim predsednikom in voditeljem srbskih radikalov, na eni strani, ter Stjepanom Radičem na drugi strani*in stvoritev koalicijske vlade, obstoječe tako iz Pa-šičevcev kakor iz Radičevcev — to sta bila dva največja in najboljša važna dogodka v političnem življenju Jugoslavije. Belgrajsko oficijelno časopisje smatra te dogodke kot začetek 'nove dobe' v zgodovini kraljevine, v resnici kot začetek notranje ureditve države in mirnega skupnega življenja vseh slovenskih narodov v Jugoslaviji. , Ce je to v resnici tako ali, to je vprašanje odprto disku-ziji. Vsekakor, priznati moramo, da je to ena najimenitnejših zmag v balkanski politiki, pridobljena od priletnega Pašiča. Ta je premagal najbolj nevarnega nasprotnika srbskega centralizma, to se pravi HSS in njenega voditelja Radiča, da je opustil vse svoje pozicije in utrdbe, da se je odpovedal vsem svojim prejšnjim zahtevam in je postal pristaš centralistične vlade v zameno za štiri raalopomembne ministrske por-felje Sedaj so, kakor pove dopisnik, Radič in njegovi pristaši slovesno obljubili lojalnost in podpirali ustavo, proti kateri so se borili vsa ta leta. Priznali prestol, ki jim je bil prej nekaj nepotrebnega, in vse druge naprave kraljevine Jugoslavije. Tako torej, kakor nam pravi, so bile te koncesije izredno velike. Kar se pa Pašiča tiče, on ni žrtvoval niti enega paragrafa svojega političnega programa. Edina koncesija, ki jo je bil storil, je bila, da je prelomil prijateljske zveze z malo Pribičevičevo skupino srbskih nespravljivih' demokratov, katerih glasove je potreboval, da so kontrolirali večino v parlamentu. Ker pa ti šovinistični srbski demokrati niso mogli biti Od mladih dni do poznih let j nikdar sprejeti kot Radičev; prijatelji, je Mr. Pašič raje pretrgal zveze z njimi in tako pridobil na svojo stran močnejšega in neprimerno vplivnejšega nasprotnika. In dalje, zvedeli smo od tega dopisnika, da je bila tako nagla in nepričakovana zamena vlade mogoče le pri človeku Radičevega kova. Dalje, on pravi, je Radič verjetno najvihravejši in najbolj nestalen politik na svetu. Bil je čas, ko je kralju slovesno obljubil zvestobo. Nato ga je pa sramotil. Od leta 1920 so bojkotirali on in njegovi pristaši parlament in na skrivaj kovali zaroto zoper državo. Pred letom je šel v Moskvo, sklenil tam na tihem zvezo z ruskimi komunisti, da bi prevrgel vladajoči režim v Jugoslaviji, in povzdigoval je Ljenina in Troc-kija kot največja državnika na svetu. Potem, pred šestimi mesci je bilo (to je bilo pisano v avgustu. Opomba prevajalca), šo ga jugoslovanske oblasti aretirale, obenem z nekaterimi drugimi pristaši, in vsa njegova stranka je bila postavljena v vrsto nelegalnih organizacij. Ko je bil v ječi, se je zvršila sprememba, ki se je zlila v pri-jateljskeo zvezo s Pašičem. Vse Radičeve govore in izjave, pravi dopisnik, moramo torej vzeti za znanje z največjo previdnostjo. Nato dopisnik doda: "Toda ta Radie®va sprememba mišljenja, po vsem tem, ni največjega pomena. Veliko vprašanje je, ali daje ta popolnoma spremenjena fronto SHS upravičeno upanje za konsolidacijo narodov v Jugoslaviji? Žal, informacija, ki jo imam, mi daje negativni odgovor. Najverjetneša bi bila misel, da bo ta Radičeva metamorfoza povzročila njegovo lastno, kakor tudi strankino politično smrt . . . "Na Hrvaškem, ne le Radi-čevi nasprotniki, ampak tudi mnogi njegovi prijatelji trdijo, da je seljačka stranka zavrgla tfemeljna načela svojega programa. Oni so na stališču, da je bik) priznanje (od Radičeve strani), sedanje ustave velika napaka, ker ni morala biti ta ustava spremenjena v smislu decentralizacije in tudi federalizma. Se pred nekaj dnevi je shod raznih političnih strank in kmetskih zvez v Zagrebu z ogorčenjem obsodil novo Radi-čevo politiko .... "Zdi se, da se je začelo na Hrvaškem močno gibanje nasproti Radiču. To gibanje vodijo Starčevičevi pristaši, ki tvorijo večino hrvaške inteligence. Dosedaj je ta skupina sodelovala z Radičem; sedaj, ko je svoje stališče spremenila, je vrjetno, da Radič začne zgubljati veliko število svojih pristašev. Poleg tega, Radičeva nova. politika je vzbudila v Sloveniji in v Bosni nezadovoljstvo in ogorčenje. Radičevi prejšnji prijatelji, katoliški klerikalci v Sloveniji in Mohamedani v Bosni, so sedaj njegovi nasprotniki. Posebno močno je nezadovoljstvo med slovenskimi klerikalci, ker je Radič sedaj začel zahtevati vojsko proti Rimu!" Vse to vodi dopisnika- do trditve, da čeprav je zmaga Mr. Pašiča za nekaj časa vpostavila mir in pokoj, je vsekako prihod-njost negotova in domovina je vedno v nevarnosti, da bo šla skozi številne in velike notranje nemire. (Po Reviji The Literary Digest, 12. septembra, 1925). Tako torej piše in sodi o razmerah v Jugoslaviji znamenita angleško-amerikanska revija, ki ima gotovo bolj prost in pa nepristranski vpogled v vse politično življenje, kakor pa katerikoli v Jugoslaviji tiskan list. Zlasti sedaj je izključeno, da bi bilo mogoče v Jugoslaviji povedati resnico, ko je RR (Radi-kalna-Radičeva) vlada sprejela nov tiskovni zakon, po katerem (Konec na osmi atrani) 1142 Dallas Rd., N. E. CLEVELAND, O. contest at Lorain park (3 ' t-"if ii* -* UM AND L4MBS •I__ Rt. Rer. BARAGA, Pint Bishop of Marquette, Mich. By K CH RYSOSTOMUI ffttWYVT, a KM. of Los Angelas, CaL "He teaches daily in the church and in the wigwams of the Indians. On Sunday he preaches five times in three or four languages. He is very much beloved and lives with his happy flock like a father with his dear children, in peaceful contentment and the enjoyment of the beautiful fruits of his labors to his great consolation. He has peculiar success and God's visible blessing in converting pagans. In Arbre Croche he formed out of very wild savages several hundreds of such good Christians, that one might propose them to all Christians as models of piety. "At Grand River, in a short time, he made out of blind idolators a truly pious, Christian congregation. Here in La Pointe a person is deeply moved, when he hears the newly made converts'singing the praise of God with their priest, in their j^eautiful decorated church, and sees them devoutly adoring their Crea- rthese people, because owing tor and Lord. As to his personal virtues and rigorous mode of life I will not expatiate upon them in order not to wound his humility. My prayer is that the Lord may preserve him for a long time to labor for the salvation of the Indians and to serve as a noble example to all mission-aries% and that He may. bless all his undertakings. ^ * n^' "I also mention with pleasure the excellent Indian prayer-book which Fath«^ Baraga composed and had printed last year at Paris. This interesting work was distributed gratuitously in all the Indian missions and was everywhere received with much joy. It stirred up religieuS life and laid the foundation for Indian schcds. The great benefit and wonderful success of this work for confirming the Christians and converting the pagans is certainly highly consoling for the present and future of the Indians, who are so desirous of instruction. "In the German work: 'On the manners and customs of the Indians,' printed at Ljubljana, Father Baraga describes only wild savages and their way of living. He re- dalous people, they do not live at all wickedly and viciously. They listen eagerly io the priest who comes to them, readily embrace the faith and allow themselves to be soon transformed into good, steadfast Christians. "But where the poor Indians Rave been scandalized by the great vices of white Christians, or have been spoiled by intoxicating liquor, and have been seduced by the' enemies of religion and prejudiced against our holy faith, they naturally become far harder to convert and civilize. Thievery, injustice, or perfidy are found among no nation so seldom as among the Indians. Murders also are very rare. Ony when provoked to reprisals, or driven thereto through the instinct of self-preservation, e. g. in case of a deadly famine do they take human life. A Catholic missionary nowdays need have no fear of endangering life amongst the most savage tribes of to ancient traditions about the pious French Jesuit Fathers, who accomplished so much good in this country, they always show great respect to priests and call them reverently: 'Mekatewikwanaie — Black Robe.' Hence they adopt only that religion as being genuinely Catholic, which jLs brought to them under the Jesuit soutain and which they call: 'Wemitigojianamiewin' French religion. Whoever preaches to them a different religion is a 'Jaganash' — an Englishman — and His religion is not held in respect by them." CHAPTER XXXIII. Father Baraga leaves La Pointe to found Mission at L'Anse, Michigan. In the letter spoken of in the foregoing chapter, Father Baraga says: "Moreover, I have now a plan to start this fall a new mission at Lake Superior in a place 180 miles from here, which, I hope, will be for the salvation of many souls, according to the promises and assurances made to me by pagans living there. "Here in La Pointe conver- SPORTING CORNER K. S. K. J. CLUB | Kaste,lb. DEFEATS LANSING. | Anskevic,c. Bridgeport, O., September 28. — The K. S. K. J. team of the Bridgeport city league defeated the Lansing A- C. in an extra yesterday afternoon. The winning run was scored in the eleventh inning when Rosco-vich „ singled, Kovach walked and Saule knocked a two-bagger. The game was hotly contested throughout, as it ended the season for both clubs. The K. S. K. J.'s have a good record, having only lost eleven games out of twenty-eight starts. -K. S K. J. W.Ehigh,8b. Roskovich.lf. Kovach,2b — Saule,cf. ...... Englehart.ss. Smuth.rf . S.Ehigh,p. Totals____ 37 5 6 30 8 A. R. H.O.A. 5 1112 1 0 3 0 1 1 Lansing A. C. A. R. H. O. A. Dalton,c. ______ 5 1 4 9 1 Pusic,s8.____— 5 0 0 0 6 Husaver.cf. ____ 5 0 0 0 0 Markey,2b. __ 5 0 2 3 1 Toth,lf_________ 4 1 0 1 0 Gardeiler.lb. — 5 1 1 12 0 Guynn,3b.__ 5 1 3 0 i S.Onski.rf. ____ 4 0 0 1 0 Kiger,p. 5 0 0 0 2 Totals „.„...43 4 10 26 11 K. S. K. J. 0 010 0 0 0 2 0 2—5 L. A. A. ____ 0 2 0 0 0 0 0 1—4 Errors — W. Ehigh, 2; Mar-key, 2; Gardener. Two-base hits—W. Ehigh, Saule, Dalton, Gardener. Three-base hits— Guynn, Saule. Home runs— Roskovich, Guynn. Stolen bases—Smith, Markey, Ehigh. Struck out—By Ehigh, 10; by Kiger, 8. Base on balls, Kiger 3. lates their horrible cruelties, isions of pagans are now rare as gleaned from the earliest historical accounts, without; however, disclosing the traits' of goodness in the Indian character. The author, however, admits that he intended to speak in his work only of the manners and customes of Indian pagans hnd idolators, and that the description of the manners and customs of newly converted Christian Indians was to be the subject of his report to the Rev. Directors of the Leopoldine Society. "As regards my own personal experience, having had many oportunities during my three year's stay among the Indians of several places to watch them, pagans as well as Christians, I can justly assert that they are, as a rule, phlegmatic good-natured, exceedingly patient and docile, and well disposed to lead a good life. Even in thsir wild, aboriginal state, when they are removed from bad, Hence I desire to preach elsewhere the gospel to the poor pagan Indians. I am certain of gaining more of them there where I intend to start the new mission than here. Ah, what a consolation, what unspeakable joy to tain immortal souls for Jesus Christ! "For establishing new missions a little assistance is always needed. A thapel has to be built, a mission-house and a school. It is true these buildings are constructed only of wood, but the builders have to be fed and paid. If Your Grace woul. Va. Rsdmoad. preda Ctaaa. O. Joseph Panda, pesmi, kaair. JOLIET. ILL. ve >9 e ve .Tvo vemvSCS. PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obrasli, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezoa-nih korporacij, ki mu donaiajo od 8% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko c odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev/ Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vae bond«, katera F > s tuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno sedovoljnosL Pičite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. EnmpEi Established 1857 - PREDNO ODPOTUJETE na vaše letošnje počitnice ali na obisk v inozemstvo, zglasite w gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers' Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi. Mi imamo te čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00.