Knjižnica sp ZASAVC 2007 ŠTEVILKA 10, LETNIK 18 17. 05. 2007, CENA 1,13 €/270 sit iSSfv'TS s, E ‘.Malijanski lepotci osvajali Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, '1420 Trbovlje Ignis od 9.990 EUR s ,6". ICNlS V Nov model 8X4 - diesel h'; '4' 'V $ SUZUKI Swift Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v mazoa vrednosti do 1.500 EUR* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela in opreme Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Mazda je številka 1 po kakovosti. VVODM tfß/W (© (Ü Morate prebrati: Občinska seja Društvo invalidov na novi lokaciji Loški glas prepeva že 80 let Staša Lepej Bašelj o knjigoljubki Staši Trboveljčani pridobili 10 mojstrov Uspe le, ko delaš z ljubeznijo Atrijska fibrilacija Zvestoba do groba in čez m Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: 2asavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00srn, polletna 13,52 EUR (3.240.00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. IV8BNI! Maj! Mesec ljubezni ! Pa zakaj ravno maja tako častimo in čislamo ljubezen? Ali se mogoče pač ne ljubimo vsak mesec, vsak dan, vsak droben trenutek? Po vseh velikih besedah o majski ljubezni so-1 deč, bi bil odgovor na takole razmišljanje kar pri-f trdilen, vendar po zdravem razumu, če hočete, tudi1 , po navadni pavrski logiki, je pa vse skupaj hudo na 1 > majavih nogah. Tudi tole majsko načičkano in kičasto (zaljubljanje. j Kaj pa torej po-) enajst mesecev? j mo čez plot in, če ? veštvo poslušalo jv nedavni polemiki (gotovo v tem grmu )- doma imam zajca, (huje mojega (baje (Smo pa ljudje zelo čnemo ostalih Aja, menda skače-) je vesoljno člo-t govoričenje o tem< na TV, potem za-( tiči zajec. Tudi pravi ki užene in ustra-lovskega) psa. kompleksna bitja.? Menda?! Težko je reči, da tisti, ki je skokov ‘čez* ali ‘preko’,; (kakor vam drago, vešč in željan, tega ne bo počel vedno in (povsod, pa maj gor ali dol. Čisto konkretno: v strankarskih, (preskakovanjih, direktorskih presedanjih, predvsem pa menedžerskih predelavah, kot se v teh modernih časih reče (tistim bajno podeuranim, nadpovprečno produktivnim rušiteljem nekdanjih uspešnih firm, ki za nagrado vedno dobijo (kar jim po strokovnosti pripada- se reče novo gos, da jo, (uspešno oskubijo. (Res, ljubezen je brezmejna, še posebej, ko hočemo v ši-(vankino uho vtakniti plezalno vrv, se privežemo k svoji (ljubezni in skušamo plezati, plezati, plezati, da bi dosegli izpolnitev sanj.Vztrajamo vsem navkljub, ki brijejo (norce iz takih zaljubljencev in se naslajajo ob njiho-Wem ljubezenskem trpljenju in nepotešenosti. (Ljubezen do Zasavja brez plank naj vznikne Iv teh majskih dneh in na ve ko/maj ostane V- čeprav je maj Marijin mesec, se boste Mnogo če le pridružili tej pobožni želji sda bi že enkrat prenehali s trenji ^za kar moli Urednica Marta Siddharta na Dolu - drugič drugič Ko so imeli elani popularne skupine Siddharta konec oktobra 1666 v Zagorju koncert, so na Dolu večerjali in v Zasavcu smo objavili nekaj posnetkov z oboževalkami, ki so jih prišle pozdravit. Tokrat smo si obetali zanimiv sestavek z vtisi o nastopu Siddharte v dolski kinodvorani (petek, 4. maja 1667), saj je študentski klub Š6HT pripravil njihov koncert. Iz dvorane so odnesli stole in na koncert je čakalo okoli dvesto oboževalcev. Pa je žal odpadel... »V popoldanskem času smo uspešno izpeljali vse priprave na koncert, in vse je kazalo na to, da bo koncert uspešno izpeljan,» je povedal Marko Funkl, eden glavnih organizatorjev. «Sedaj pa se je ob popolni obremenitvi, kakršna je med koncertom, pokazalo, da je električno napajanje nestabilno in neprimerno za izpeljavo koncerta. Do takšne situacije je, po mojem mnenju, prišlo, ker so bile meritve opravljene ob neobremenjenem napajanju, kar verjetno ni pravi pokazatelj dejanskega stanja. Poleg vsega je nad odrom pričela puščati tudi streha, kar je še dodaten razlog za odpoved koncerta.« Marko Funkl, predsednik ŠOHTa Tomi, najbolj oboževan med člani Siddharte »Sporočite, prosim, obiskovalcem, da nam je zelo žal,» je dodal Primož, član Siddharte, »saj se nam to v vsej karieri še ni zgodilo...« Seveda je bilo žal tudi številnim oboževalcem njihove glasbe, ki so kmalu po deveti uri zapuščali deževen Dol. Prišli so iz celega Zasavja in drugih krajev Slovenije, nekaj deklet pa celo iz Avstrije. Marko in Primož sta obljubila, da bodo skušali pripeljati priljubljeno skupino Siddharta na Dol ali v Hrastnik v najkrajšem možnem času. Pakiranje, oboževalci pa v jok Slike in besedilo: Fanči Moljk REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Zadeva: Pojasnilo k prispevku »Most preko Kotredeščice« Spoštovani, v prispevku »Most preko Kotredeščice«, objavljenem v časopisu Zasavc, 4. maja 2007, na strani 8, smo zasledili napačno poimenovanje Direkcije Republike Slovenije za ceste. V smislu objektivnega obveščanja javnosti smo dolžni posredovati pravilen naziv, zato vas prosimo, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o medijih naše pojasnilo objavite. Avtor prispevka »Most preko Kotredeščice«, objavljenega v okviru rubrike Zagorske novičke, navaja, da je investitor rekonstrukcije mostu preko Kotredeščice Družba RS za ceste. Pravilen naziv organa, ki pri omenjeni rekonstrukciji nastopa kot investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste je organ v sestavi Ministrstva za promet, ki upravlja s skoraj 6000 kilometrov dolgim državnim cestnim omrežjem, kamor sodijo vse glavne in regionalne ceste, državne kolesarske povezave in nekatere hitre ceste. Z avtocestami v Republiki Sloveniji upravlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., medtem ko so za upravljanje občinskih cest pristojne občine. Lep pozdrav, Tina Bučič, univ.dipl.kom. Služba za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste Motoristi in godbeniki prebujali Zasavje Motoristi Zasavja in okolice so se tudi letos lotili prvomajske budnice po zasavskih krajih. »Ob šestih zjutraj smo brenčali na lzlakah.se peljali do Kisovca, Zagorja in Trbovelj, potem pa so člani moto kluba Schlossberg vožnjo nadaljevali preko Hrastnika na Dol...,« je povedala prizadevna Tina Kirn Golob, ki je na parkirišču poleg vrtnarije vodila družabno srečanje motoristov. Janez Činžar, predsednik moto kluba Soniboj Knežak, predsednik steklarske godbe in Jože Rus, dirigent Našteli smo okrog sto motorjev, ki so se utaborili na tem prostoru in dočakali tudi blagoslov dolskega župnika Franca Ornika: »Blagoslov je tudi vabilo, da prometna sredstva uporabljamo z odgovornostjo do soljudi in narave...,« je dejal med drugim. Zbrane - prišlo je tudi precej krajanov Dola, je pozdravil Janez Činžar, predsednik moto kluba Schlossberg: «Ponosni smo, da so se motoristi že sedmo leto zbrali v našem kraju...« In jih povabil še na šolo varne vožnje, ki jo bodo v povezavi s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policijo organizirali v soboto, 12. maja 2007, na dvorišču Dolanke. Župnik Franc OrnikTomi Tina »s svojo družino« Prvomajsko jutro so popestrili godbeniki Steklarne, ki so tudi bili že zgodaj na nogah. »Letos smo prvič igrali v tovarni - novi in stari,...« je povedal njihov predsednik Soniboj Knežak. Potem so šli z budnico še v Podkraj, na Dol, na Brezno in vse do Sedraža. Na Rudniku pa je igrala rudarska godba. Dalj časa pa so se steklarji zadržali pri motoristih, kjer so imeli mini prvomajski koncert pod taktirko Jožeta Rusa. Slike in besedilo : Fanči Moljk IQ hmšmc Občinska seja v znamenju problematike dimnikarstva in zdravstva V petek, 4,maja 1607, je v sejni sobi Občine Radeče potekala O.redna občinska seja, ki je postregla s kar pestro vsebino in trajanjem kar pet ur. Na dnevnem redu le bilo kar 13 točk, s katerimi so se spopadli svetniki. Prva pomembnejša točka je bila obravnava odloka o načinu izvajanja in podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na območju Občine Radeče. Slednjo je predstavil direktor Eco Consultinga d.o.o. iz Ljubljane Aleš Saver in kot je dejal, bodo morali v Radečah, kot v Sloveniji, v skladu z energestskim zakonom, ki ga je sprejela država, z uvedbo evropske direktive pripraviti nov odlok za upravljalce omrežja in izvajalca - distributerja za zemeljski plin v Radeče. Naslednja je bila zanimiva predstavitev in obravnava ter sprejem Urbanistične zasnove Radeč. Na aprilski seji so že sveti -niki sprejeli strategijo razvoja Občine Radeče, na majski seji pa so sprejeli in potrdili Urbanistično zasnovo Radeč. Zanimiva je bila razprava na temo o izločitvi radeške občine iz Savinjske razvojne regije in vključitev v Spodnje savsko posavsko regijo. Po že znanem srečanju predstavnikov političnih strank s županom in občinsko upravo, je na tej seji prišlo do različnih mnenj, ker so se na koncu odločili za izstop iz Savinjske regije. Pri tem je ‘za’ glasovalo 13 svetnikov, dva pa sta glasovala za to, da ostanejo v Savinjski razvojni regiji. Potrjena je bila tudi prodaja dveh nepremičnin in sicer prva za širitev proizvodnih prostorov podjetja Nova Kuverta d.d. iz Ljubljane in druga odkup stanovanja v lasti občine Radeče, obe nepremičnini pa se nahajata v KS Svibno. Svetniki so tudi sklenili sprejeti odlok o enkratni denarni pomoči novorojencem v Občini Radeče. Po novem bi novorojenci oz starši dobili namesto dosedanjega srebrnika enkratno denarno pomoč. Po doseženem konsenzu so sprejeli pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Poleg ostalega pa so se lotili tudi dveh perečih težav in to Dimnikarskega podjetja DIMNIKAR RADEČE d.o.o. in JZ Zdravstveni dom Radeče. Pri prvi zadevi je direktor podjetja Josip Cvetko pojasnil težave, ki nastajajo ob zmanjšanem številu diminkarjev. Kljub temu to podjetje deluje, a v možnostih, kot jih dovoli država. Kar zadeva težave v JZ Zdravstveni dom, pa je že to veliko, da so se začeli o težavah pogovarjati tudi na občinskem svetu. Znano je, da je glavni problem pomanjkanje zdravnikov in zdravstvenega osebja. Nekateri svetniki so sicer računali na to, da bo direktorica dr.med. Ingrid Kus Sotošek prišla na sejo s kakšnim predlogom za razreševanje, a žal do tega ni prišlo in so lahko svetniki le podajali svoja mnenja in možne rešitve pri razreševanju stanja v tej ustanovi. Govorilo se je tudi o pripravi ankete, s katero bi lahko izvedeli od občanov, kaj menijo o delu občinske uprave ter Javnih zavodov v lasti Občine Radeče. Sice pa se bodo stvari še ogrele in dosegle vrelišče ali pa razrešitev do naslednje občinske seje v juniju. Besedilo: Rudi Špan Narodna čitalnica Pred 13 S leti so ustanovili narodno čitalnico v Šmartnem pri Litiji Ob visokem jubileju je Knjižnica Litija skupaj z Občino Šmartno in Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS, Območno izpostavo Litija, 5. maja v Kulturnem domu Šmartno pripravila posebno slovesnost. Osrednji govornik prof. dr. Janez Juhart je poudaril, kako pomembni so bili nosilci krajevne kulture, ki so znali vzpodbujati narodno zavest in tako prebujati Slovence, da so zasejali bogato kulturno ustvarjalnost, ki smo ji priča še danes. Zupan Milan Izlakar je vsem namenil pozdravne besede. Številnemu občinstvu so se predstavili Mešani pevski zbor Župnijski zbor Šmartno, Moški pevski zbor Fantje od fare, Pevsko društvo Zvon, plesalci, tamburaši in ljudske pevke KUD Folklorne skupine Javorje, KUD Vajkard, gledališka skupina ter Jože Vidic, baritonist in član ljubljanske opere s samospevoma ob klavirski spremljavi Urške Vidic. Nastopajoči so jamstvo, da se bo kulturna dejavnost tukaj razvijala še naprej. Ustvarjalno središče Breznikar je pripravilo razstavo dokumentov iz časa čitalnice, ki si jo bo mogoče še ogledati v prostorih krajevne knjižnice v Šmartnem v prihodnjih mesecih. Besedilo : Irena Vozelj, sliki: fotoarhiv Knjižnica Litija Koliko časa še zapiranje??? Komisija Državnega sveta RS za gospodarstvo je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije Zgodilo se je v drugi obravnavi, Vložila ga je skupina poslancev, s prvopodpisanim Bogdanom Barovičem. Predlog zakona predvideva podaljšanje zapiranja za dve leti, hkrati podaljšanje vseh operacij za dve leti, s čimer močno vpliva na socialno problematiko in socialne transferje in zagotavlja nadaljnji energetski razvoj zasavske doline. V kolikor bi Državni zbor RS Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije zavrnil, skupina poslancev s prvopodpisanim Bogdanom Barovičem pričakuje, da bo na nesprejetje državni svet vložil veto. Pristojna komisija državnega sveta je k predlogu zakona dala soglasno potrditev, v veliko pomoč pa sta bila tudi svetnika mag. Stojan Binder in Branko Majes, ki sta življenjsko in neposredno vezana na gospodarski razvoj zasavske regije v celoti. Upokojenci po nordijsko V Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje so se odločili, da stanovalcem omogočijo, da se naučijo nordijske hoje. Hoja je najbolj, zdrav način rekreacije za starejšo populacijo, predvsem nordijska hoja, saj je pri tej vrsti hoje udeleženo največje število mišic telesa. Pod strokovnim vodstvom inštruktorja nordijske hoje Tadeja, se je zbrala skupina petih stanovalcev. Po uvodni predstavitvi nordijske hoje je dobil vsak stanovalec svoje palice,Tadej pa je pokazal, kako jih je treba uporabiti. Prvi dve uri sta potekali v okolici doma, potem pa so se že odpravili poTereziji.Vsi udeleženci so bili kljub utrujenosti zelo navdušeni in že težko čakajo na ure, ki so še pred njimi. Besedilo: Nives Tovornik, slika: arhiv DUFS-a Kisovčana za strokovnega direktorja SBT Magister dr. Igor Černič, ki je kot kirurg sicer zaposlen v splošni bolnišnice Celje, je pa doma iz Kisovca, je postal nov strokovni direktor Splošne bolnišnice Trbovlje. Zamenjal je, po 4 letih dela na tem delovnem mestu, docenta dr. Avgusta Zupevca. Svet zavoda splošne bolnišnice Trbovlje ga je potrdil v četrtek, 26. aprila. Delovno razmerje za strokovnega direktorja je sklenjeno za največ 20 ur tedensko, za čas trajanja mandata, preostali delovni čas pa bo novi strokovni direktor delal na svojem strokovnem področju. Bliža se trboveljski občinski praznik Priprave na praznovanje I. junija že aktivno potekajo. Razpis za sofinanciranje prireditev ob občinskem prazniku je že zaključen. Sredstva so razdelili med 16 društev, ki bodo pripravila prireditve, ki bodo potekale večinoma na prostem in skozi ves mesec junij. Do 30. aprila so zbirali tudi predloge društev in drugih organizatorjev za uvrstitev njihovih prireditev v prvojunijsko zloženko. Zloženka zajema preko 70 dogodkov, od družabnih, zabavnih, športnih. Zloženko bodo gospodinjstva v Trbovljah prejela v zadnjem koncu tedna meseca maja, prav tako bodo vse prireditve objavljene na spletni strani občine www.trbovlje.si. Praznično sončno popoldne Krajevna skupnost Franc Fakin Trbovlje praznuje svoj krajevni praznik S.maja, v spomin na osvoboditev mesta Trbovlje. Svečanost je organiziral Svet KS Franc Fakin Trbovlje skupaj z Občinskim odborom ZZB in udeležencev NOB Trbovlje v mestnem parku v Trbovljah v petek, dne I I. maja popoldan. Malce nostalgičnega razpoloženja je že bilo, ampak bilo je tudi veselo in predvsem družabno. Vir: občina Trbovlje 0 mšmi Zagorske novičke Športni park Izlake Na področju krajevne skupnosti Izlake poteka kar nekaj velikih občinskih naložb. Poleg osnovne šole in vrtca so se na Izlakah lotili še prenove športnega parka. Z deli bodo predvidoma zaključili junija letos. V preurejenem športnem parku bodo lahko mladi in starejši športniki ter rekreativci svojo aktivnost opravljali v bistveno boljših pogojih kot doslej. Igrišče bo popolnoma prenovljeno, v športnem parku pa bodo zaživele tudi nove vsebine.Tako bodo posodobili atletsko stezo, postavili igrišče za odbojko na mivki, postavili bodo tudi manjše montažne tribune, igrišče za majhne otroke, balinišče, plezalno steno. Denar za naložbo (okrog 300 tisoč evrov) bosta poleg občine Zagorje prispevala še Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport RS. Sofinanciranje iz občinskega proračuna Za sofinanciranje programov invalidskih, dobrodelnih in humanitarnih organizacij bo občina v letu 2007 iz občinskega proračuna namenila 10.430 evrov. Denar so razdelili med 14 društev, odločbe in pogodbe pa so že prejeli. Za sofinanciranje programov kulturnih društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture v občini Zagorje ob Savi so v letu 2007 namenili 59 tisoč evrov. Denar so razdelili med 14 kulturnih društev. Za sofinanciranje programov športnih društev in ekipnih državnih tekmovanj pa so namenili največ denarja. Občina bo sofinancirala programe 40 društev s področja športa. 75.1 12 evrov so razdelili za sofinanciranje programov športnih društev, 73.026 pa za sofinanciranje ekipnih državnih tekmovanj (košarka, nogomet, rokomet). Ureditev Weinbergerjeve hiše Zagorski kulturniki in obiskovalci kulturnih prireditev se veselijo zaključka dveh pridobitev. Zaključuje se ureditev Weinbergerjeve hiše sredi Zagorja nasproti delavskega doma.V njo se bo preselila galerija Medija. Občina bo v hiši dobila nov protokolarni objekt (poročna soba), še letos pa nameravajo v kletnih prostorih urediti še spominsko sobo Ladku Korošcu. Na novo urejene prostore bodo svojemu namenu predali 19. maja. Z njimi bo upravljal Kulturni center Delavski dom Zagorje. Naložba v prenovo zgornjega dela stavbe znaša 40 tisoč evrov. Prenove v Zadružnem domu Mlinše Na Mlinšah pa se zaključujejo dela pri prenovi kulturne dvorane in spremljajočih prostorov v Zadružnem domu Mlinše. Kulturno društvo Mlinše načrtuje slovesno otvoritev prenovljenih prostorov 20. maja.Vrednost naložbe je 220 tisoč evrov. Prizidek k OŠ I. Kavčiča, popolna adaptacija šole in vrtca na Izlakah Vodstvo občine je v preteklem tednu opravilo razgovor z vodstvom podjetja Gradis Celje, ki mu je bila na podlagi javnega razpisa zaupana izvedba gradbenih del izgradnje prizidka k OŠ Ivana Kavčiča in popolna adaptacija te šole in vrtca na Izlakah.Vrednost naložbe je ocenjena na 3,4 milijona evrov, 70 odstotkov denarja bodo zagotovili v občinskem proračunu, 30 odstotkov pa bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na osnovi zagotovil izbranega izvajalca se bodo dela zaključila v pogodbenem roku, tako, da bodo otroci novo šolsko leto že pričeli v bistveno boljših delovnih pogojih.V preteklem tednu je bila podpisana tudi pogodba z izbranim izvajalcem za dobavo in montažo opreme v razdelilni kuhinji za potrebe šole in vrtca. Okrog 84.000 evrov vredno naložbo so zaupali podjetju Lesnina MG Oprema Ljubljana.V teh dneh bodo objavili še razpis za opremo novopridobljenih prostorov šole in vrtca.Ta naložba je ocenjena na 250.000 evrov. Dvigalo v Grumovi šoli Na osnovi sprejetega proračuna občine Zagorje so že izvedli zbiranje ponudb za izbor izvajalca za izdelavo PGD (projekt za gradbeno dovoljenje) in PZI (projekt za izvedbo del) za izgradnjo in dobavo osebnega dvigala za potrebe OŠ dr. Slavka Gruma. Izdelavo projektne dokumentacije so zaupali podjetju Arhis iz Zagorja, ki naj bi dokumentacijo pripravil v roku treh mesecev. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi šola dobila dvigalo še pred začetkom šolskega leta 2007/08. Pred leti je občina šoli kupila stopniščni vzpenjalnik. Sedaj ugotavljajo, da se v šolo vsako leto vpiše vse več gibalno oviranih otrok in je izgradnja dvigala več kot nujna. Ureditev ceste in križišča Občina Zagorje je v Uradnem listu objavila razpisa za rekonstrukcijo lokalne ceste Podkrnice - Mošenik (Smrtnica) in ureditev križišča Prešernove ceste s Cesto 9. avgusta pri spomeniku iz I. svetovne vojne (pri gostišču Kum).Tam bodo uredili prehod za pešce na regionalni cesti, križišče in odpravili arhitektonske ovire. Dela morajo biti zaključena do konca septembra, skupna predračunska vrednost del pa je 300.000 evrov. Obvoznica in krožišče Minister za promet Janez Božič je ta teden podpisal sporazum za izgradnjo obvoznice v Zagorju (2. faza) skupaj z ureditvijo krožišča. Naložba je vredna nekaj manj kot 4 milijone evrov. Gre za gradnjo ceste, novega mostu pri gasilskem domu Zagorje, ureditev struge Medije, izgradnjo krožišča pri Živi z navezavo na avtobusno postajo in zamenjavo betonskega cestišča z asfaltnim do semaforiziranega križišča pri tržnici. Na tem delu bodo zgradili tudi nov pločnik ter nove zavijalne pasove za leve zavijalce na parkirišče pri Zdravstvenem domu. Tudi na drugi strani obvoznice, pri novem trgovskem centru Spar, bodo zgradili nov pas za leve zavijalce. Gradnja se bo pričela predvidoma julija letos, dela pa naj bi končali oktobra leta 2008. Dvigalo tudi na občini Občina Zagorje se v okviru projekta občina po meri invalidov pridružuje občina, ki še posebej skrbijo za invalidne osebe. Občina je naročila projekt za izdelavo dvigala v občinski stavbi. Če bodo uspeli s prerazporeditvijo proračunskega denarja v občinskem proračunu, bodo skušali dvigalo namestiti že letos, sicer pa jih ta naloga čaka v naslednjem letu. Planet 300 Lastnik bivše Delozine stavbe, Marko Kovač iz Litije, bo sredi meseca maja odprl v središču Zagorja bowling center s picerijo. Poimenoval ga je PLANET 300. S tem bo zaključena in svojemu namenu predana ena od največjih zasebnih investicij v gostinske in športno - rekreativne objekte v Zasavju. Datum predvidene otvoritve je 18. maj. Zagorska tržnica v znamenju Rdečega križa V času od 8. do 15. maja je mednarodni teden Rdečega križa.V Zagorju, na Izlakah in še ponekod so v soboto postavljene stojnice, kjer so mimoidoči lahko dobili zloženke z informacijami o čuvanju zdravja, zdravem življenju, sožitju med generacijami itd. Najmlajši so bili najbolj veseli sladkarij in balončkov. Baloni so navdušili najmlajše Propagandno gradivo obvešča o mnogoterih dejavnostih Besedilo in slike: St.R. FUNtiePC 01 Notarska pisarna v Zagorju ni zaživela V prejšnji številki smo med novicami objavili, da bo začela z delom, po 16. aprilu, v prostorih občinske stavbe v Zagorju notarska pisarna. Zal bodo morali Zagorjani še naprej k notarju v sosednji občini Trbovlje in Litija, saj nam je Danijel Brtoncelj povedal, da se je odločil, na željo svojih stalnih strank, da bo še naprej opravljal odvetniško službo v Trbovljah. Besedilo: Irena Vozelj Nilena Najcen o čustveni inteligenci Milena Majcen iz Ljubljane, rojena v Hrastniku, je diplomirana psihologinja in magistra organizacijskih znanosti. Pred meseci so jo obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta spoznali kot tankočutno pesnico, v petek, I I. maja 2007, pa je pripravila predavanje o čustveni inteligenci. Najprej je razložila razliko med inteligenco, pod čemer razumemo umsko sposobnost in čustveno inteligenco, ki pokaže, kako ravna posameznik s seboj in s svojo okolico. Pri tem igrajo pomembno vlogo naša pozitivna in negativna čustva in kako jih uravnavamo. Posebno pozornost je namenila notranjemu glasu, ki nas lahko usmerja in medsebojni komunikaciji, ki je zaradi neupoštevanja drugih pogosto slaba. Za prijetne odnose so namreč pomembne različne lastnosti kot na primer strpnost in samozavest, osnovni pa so trije P- ji: prijaznost, pozornost in potrpežljivost. Slišali smo tudi čarobne besede: razumem te, nisem hotel, prosim, hvala... Pomembno je tudi to, da znamo negativna čustva preusmeriti v pozitivna. O čustveni inteligenci govorijo tudi mnoge knjige o duhovni rasti. Zato je izpopolnjevanje na tem področju dobro, saj tako osebnostno rastemo in se počutimo bolje. Slike in besedilo: Ponči Moljk Srečanje dolskih navijačev in sponzorjev V soboto, II. maja 1007, so se na Dolu pri Stopnikarju že tretjič zapored poveselili navijači RK Dol TKI Hrastnik DOLSKI SLAVČKI in njihovi zvesti sponzorji. »Veseli nas, da je pred tremi leti ob nastanku skupine navijače podpiralo sedem sponzorjev, danes pa je ta številka narasla že na zavidljivih štiriindvajset...,« je dejal Rok Petrič, predsednik. Slednje niti ne preseneča — navijači se zahvalijo sponzorjem kar dvakrat na leto z organizacijo skupnega druženja, in sicer ob novoletnih praznikih ter v maju, že na tradicionalnem športnem popoldnevu v dolskem kotu. Tako so se v soboto udeležili srečanja župan Miran Jerič, di-rektorTKI Branko Majes in drugi sponzorji, povabili pa so tudi celotno člansko rokometno ekipo. Sponzorji in Slavčki so se pomerili v košarki, rezultata pa niso izdali. »Ker je postranskega pomena,« je dejal Marko Jerič, eden od prizadevnih organizatorjev piknika. Večer so sklenili ob bogatem prigrizku in pivu s slovensko narodno pesmijo in kitaro, na katero je preigraval navijač Dorči, bodoči profesor glasbe. Besedilo in slike: Fanči Moljk Karl Erjavec v Zagorju Pred dnevi je Zagorje obiskal predsednik DeSUSa in minister za obrambo Karl Erjavec. Minister se je sestal z gospodarstveniki in predstavniki stranke v prostorih renomiranega podjetja SVEA, ki je pred kratkim dobilo Zlati globus v Skopju ( MEBEL 2007) za kuhinjski program PINA. Predstavljeno mu je uspešno poslovanje podjetij SVEA in Steklarne Hrastnik ter njuni načrti za prihodnost in novih delovnih mestih.Tomo Garantini (RCR) je spregovoril o problemu zaposlovanja v Zagorju in Zasavju in možnostih za rešitev tega problema. Minister Erjavec je izjavil, da mu je znana težka situacija v Zasavju, kar se tiče gospodarskega razvoja in zaposlenosti. Letno je predvideno okrog 6 milijard eur za razne razvojne raziskave in predlagal je, da se zasavska podjetja s svojimi programi prijavijo na razpis za ta sredstva. Slika in besedilo: St.R. o o *3ffT( © O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ ^ . , E-mail: atv.signal@siol.net ÄFVigno *it£ vidn 1 sko ■ ■- » Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija F TV EVI ElEKmOPROH 4.0.9. Loke 22 MII KISOVEC Cd.: 01 54 57 ISO taiz 0114 71 234 ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja www.«lektroprom.ii ♦ delovni stroji in nizke gradnje KSEFTI GSM 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Vabljeni na 18. kmečke igre v Turju »Označite si datum: 9. junij 2007, ob 15. uri pred Gasilskim domom Turje...,« priporočajo oziroma vabijo organizatorji PGD Turje, saj se obeta zabaven, zanimiv in privlačen dan. Ekipa, ki želi tekmovati, mora imeti v svoji sestavi štiri moške in eno žensko. Tekmovalni del pa bo sestavljalo sedem iger: sestavljanje kmečkega voza, prevoz vode s samokolnico preko ovir, hoja s hoduljami, drža enega litra jabolčnika, plezanje na drog po malico, žaganje hloda in še igra presenečenja. Prva ekipa bo odšla s prehodnim pokalom, nagrade dobijo prve tri ekipe, ostale pa spominske plakete. Po tekmovanju sledi pogostitev tekmovalcev, za vse pa družabno srečanje z ansamblom Pogum.Ves čas bo potekal Pokaži kaj znaš, kjer bodo lahko posamezniki kaj zaigrali, zapeli, povedali pesem, šalo...Starost ni omejena. Tudi bogat srečelov ne bo izostal. Prijave do 3 I. maja 2007, na 03 I 505 246 (Melita) ali na internetni naslov: melita.jovan@volja.net Komunikacijska formula slovenskih podjetnikov Odlično sposobnost lastnikov in direktorjev slovenskih razvojno usmerjenih podjetij, da nastopajo na odru, rojevajo njihove podjetniške zgodbe, ne pa naučena retorika in komunikacijske teorije. V zadnjih letih smo priča vse večjemu številu prireditev, kot so izbor Slovenske gazele, izbor Podjetnika leta, tekmovanja za najuspešnejše podjetniške ideje, poslovne načrte in podobno. Na ta način želijo organizatorji približati podjetništvo širši javnosti, saj naj bi bilo podjetništvo med ljudmi prepoznano kot vrednota, čeprav številne raziskave potrjujejo ravno nasprotno. Na tovrstnih dogodkih najuspešnejši posamezniki običajno predstavijo svoje podjetniške zgodbe, zato v nadaljevanju nekaj besed namenimo njihovim nastopom, ki na občinstvo vedno naredijo vtis. Na vseh teh prireditvah prav noben podjetnik na odru ni odpovedal, marsikdo si je prislužil dodaten, vmesni aplavz, kot da bi bil kakšna medijska zvezda. Nihče ni sicer prekašal kakšnega Petra Ustinova, a prav nihče ni s svojim molkom povzročil nelagodje voditelju, še manj poslušalcem. Sprašujem se, od kod izvira vsesplošna slovenska prepričanost, da slovenski podjetniki ne znajo nastopati v javnosti, da so na odru leseno okoreli, samo sem in tja sposobni narediti stavek z repom in glavo. V glavnem se vsi branijo nastopati na odru in se pogovarjati pred očmi javnosti, vendar je zadržanost razumljiva. Vendarle so mojstri izdelkov in poslovnega odločanja, ne pa mojstri komuniciranja. A ko steče, besedni potoček lepo žubori. Pogosto s precejšnjo mero treme, a kdo je nima ob takih nastopih. Zakaj jim besede zapojejo, njim, ki ne vedo, da je treba mikrofon požirati, če hočeš, da te dvorana sliši in ujamejo akustične naprave? Zakaj zna na odru slovensko besedo obračati - okorno, a prijetno - celo podjetnik, ki ni videl nobene resne slovenske šole, ker ga je ekonomska stiska butnila v naš prostor iz globokega Balkana? Kaj se sprosti v teh podjetnikih, da lahko voditelj tke pogovore z najbolj molčečim in vase zaprtim podjetnikom? Zakaj se mu rodijo prebliski, ki navdušijo občinstvo? Morda so njihovi nastopi dobri zaradi priprav? Res je, da se z vsakim sogovornikom pred prireditvijo pogovorijo, kje mora sedeti, kako mora priti na oder in kako z njega oditi, kam se mora postaviti pred mikrofon, kdaj naj se nasmehne, kako naj drži priznanje in podobne podrobnosti. A zaradi tega se še izkušenemu govorcu ne bi razvezal jezik, kaj šele podjetniku, ki so ga iz njegovega kroga sodelavcev in poslovnih partnerjev nenadno potegnili na oder.Vse tovrstne priprave so bolj zaradi akustične tehnike, kamermanov, fotoreporterjev in gledalcev, ne pa zaradi izgovorjene besede. Ali pomaga pogovor, o čem naj bi na odru tekla beseda? Bodre-nje voditelja, da se bosta na odru pogovarjala, kot bi klepetala v oštariji, opozorilo, da ga utegne provocirati, ker to občinstvo želi - ali vsa ta pripravljalna nastopaška in nujno potrebna šara lahko sprosti besede in stavke? Dvomim! Morda otrese nekaj nelagodnosti,odpre kakšno zapornico in razbije odtujevalni odnos, ki se vedno vzpostavi med dvema neznancema, če morata nastopati na odru. Nekaj trenutkov pogovora lahko okrepi določeno mero zaupanja med dvema, ki morata javnosti povedati kaj zanimivega, ne more pa dati vsebine tej komunikaciji. Prej nasprotno.Vnaprej sporočena vprašanja povzročajo nelagodje, stopnjujejo nesproščenost, sogovorca posede na trnje, ker se sprašuje, kaj naj odgovori, iz tega se rodi jecljanje, nejasnost, pripravljena iskrivost med pogovorom razpade.Vprašanja postanejo cmok, ki zadrgne grlo. A nič takega se ne dogaja na odru tovrstnih prireditev. Besede tečejo zadovoljivo. Nastopi podjetnikov podirajo nekatera retorična pravila, ki velevajo, da se je treba za javni nastop vnaprej pripraviti. Odgovor o dobri komunikacijski sposobnosti slovenskih podjetnikov je zato treba iskati drugje. Odgovor je preprost, a je jasen in zanesljiv.Vprašajmo se, o čem se voditelj pogovarja s temi podjetniki? O ustanovitvi njihovih podjetij, o idejah, ki so rodile poslovno uspešnost, o hudih časih in padcih, o prepričljivi veri, da so se odločili prav, ki so stopili na podjetniške poti, o zamislih, ki jih še nameravajo izpeljati, o družini in sorodstvu, ki je stalo za podjetnikom s svojimi prihranki in dobro voljo, o otrocih, ki prevzemajo posel, a pristajajo na tradicijo očetove komande, o trdih španovijah, netipično slovenskih, o novih naložbah, o neusmiljenih dacarjih in nezaupljivih bankirjih, o partnerjih in njihovih tržnih izzivih, o novih izdelkih. To so njihove življenjske zgodbe.Ti podjetniki imajo svoje zgodbe, imajo svojo vsebino. Kdor ima vse to, mu ni težko pripovedovati. Celo potrebuje poslušalce za svoje zgodbe, kot potrebujejo poslušalci njihove zgodbe. Zaradi tega se v dvoranah ustvarja pravi fluid, ki omogoča dober stik z javnostjo. To je vsa resnica! Teoretiki retorike in komuniciranja si lahko izmišljajo nove teoreme in sheme o ohromelem jezikovnem organu, ki naj bi ga imeli zlasti slovenski podjetniki.V precejanju besedne vode, ki nima nobene oprijemljive vsebine, se naši podjetniki res niso izurili in ne znajo nakladati besed, znajo pa pripovedovati svoje resnične zgodbe zahtevnim poslušalcem. Prava vsebina daje dobro oceno, ne naučenost! muAiw ©I Kaj nam je na področju zmanjševanja poškodb prinesel Zakon o varnosti in zdravju pri delu Zdravje je osnova za kakovostno življenje in delo. Nanj vplivajo življenjsko okolje, način življenja, pomemben dejavnik pri ohranjevanju nivoja zdravja pa sta tudi delovno okolje in pogoji na delovnem mestu. V RS je leta 1999 stopil v veljavo nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu ki, je natančno opredelil vlogo delavcev in delodajalcev v sistemu varovanja zdravja pri delu na ravni podjetja. Namen zakona je zmanjšanje poškodb pri delu, ki so eden najpogostnejših vzrokov za bolniško odsotnost z dela. Zakon je za razliko od prej veljavne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu delodajalcu naložil da v podjetju vzpostavi sisteme: - obveščanja delavcev (o nevarnostih na delovnem mestu, o varnostnih ukrepih, o varnih delovnih postopkih, o vseh spremembah v delovnem procesu, ki vplivajo na varnost in zdravje delavcev....) - rednega usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (pred nastopom na delo, periodično, ob vseh spremembah, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavca) - rednih zdravstvenih pregledov delavcev (prede nastopom na delo, obdobnih) Prav tako je delodajalec dolžan izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja za vsako sistemizirano delovno mesto v podjetju. Postavlja se vprašanje ali je Zakona o varnosti in zdravju pri delu po 8 letih odkar je stopil v veljavo res dosegel svoj namen? Prvi graf nam prikazuje število prijavljenih poškodb pri delu na 1000 zaposlenih delavcev v RS za obdobje 1997-2005 Če primerjamo Zasavsko regijo lahko ugotovimo, da po številu prijavljenih poškodb na 1000 zaposlenih zaostajamo za slovenskim povpre-čjem.V naših krajih je število poškodb za 7,4 % manjše kot povprečno v RS. Po številu smrtnih poškodb pri delu je naša regija v samem slovenskem vrhu, saj je število poškodb za kar 5,7 krat večje, kot je slovensko povprečje. Tako veliko odstopanje lahko pripišemo panogi, ki je že desetletja dominantna v naših krajih, to je rudarstvu. Gledano na splošno lahko rečemo, da je Zakon o varnosti in zdravju pri delu dosegel svoj namen. Število poškodb na delovnem mestu se vidno zmanjšuje. Prav tako se zmanjšuje število poškodb s smrtnim izidom.Tako dobre rezultate lahko pripišemo tudi dobremu delu inšpekcijskih služb na področju varnosti in zdravja pri delu ter na področju požarne varnosti, ki vse bolj delujejo kot svetovalni in ne več kot kaznovalni organ kot je bilo to pravilo v preteklosti. Seveda pa bi bil zakon zgolj črka na papirju, če ne bi bilo visoke stopnje zavedanja delodajalcev, da lahko le delavec, ki se na svojem delovnem mestu počuti dobro pripomore k uspešnemu delovanju podjetja. Vir: -Statistični urad RS - Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 56/99) PripravihTomaž TAVŠ Iz grafa lahko razberemo, da se trend upadanja poškodb pri delu na 1000 zaposlenih delavcev manjša, saj se je v letu 2005 zgodilo kar 5,3 poškodbe ali 17,7 % poškodb manj kot v letu 2007. Zanimiv je tudi podatek o številu smrtnih poškodb pri delu na 100000 zaposlenih v Republiki Sloveniji,Tudi v tem segmentu je zaznati močan trend upadanja števila in sicer se je število umrlih za posledicami poškodb pri delu od leta 1997 do leta 2005 zmanjšalo za 48,1 % kar je prikazano tudi v naslednjem grafu: leto Gotardov sejem Petnajstič zapored se je v Sentgotardu pri Trojanah zgodil Cotardov sejem. Prireditev je sicer namenjena blagoslovu vsega, kar je gasilskega, saj je Sveti Florjan, ki mu je posvečena šentgotardska fara, zavetnik borcev proti uničevalnemu pohodu ognja, ne nazadnje pa pridejo prav v vsakem primeru, pa če je še tako banalen. Kadar je potrebna pomoč, so na razpolago! Po sveti maši so se člani raznih gasilskih enot iz bližnje in daljne okolice postrojih, zapel je moški pevski zbor Lipa iz Trojan in podeljena so bila priznanja za najbolj prizadevna društva. Seveda se je dan nadaljeval zjj£yžabnim srečanjem, ki je vključevalo tudi ogled »štant^ž? ki^Ečfhrvse naokrog postavili razni obrtniki in trgovci./-^ p ^ Dan je bil čudovit - prav za Gotardol^ejem narejen. r_, MaH UkUŠJVEMO i--------- Sestal se je Svet invalidov Občine Trbovlje V ponedeljek, 7. maja 1007, se je v sejni dvorani Občine Trbovlje sestala posebna komisija, ki jo je v lanskem letu sklical župan, imenovana »Svet invalidov«. Gre za strokovno in posvetovalno telo, katerega naloge so povezovanje in usklajevanje dela ter aktivnosti vseh invalidskih organizacij v občini, prav tako pa tudi spremljanje izvajanja projekta »Občina po meri invalidov« v občini Trbovlje. S strani Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) smo skladno s Pravilnikom ZDIŠ o podelitvi listine »Občina po meri invalidov«, ki jo je Občina Trbovlje prejela v decembru leta 2005, prejeli dopis, da naj pripravimo poročilo o izvajanju akcijskega načrta za leto 2006.To poročilo je obravnaval Svet za invalide, ki bo podal še svoje morebitne pripombe in predloge, zatem pa bo poročilo obravnaval tudi Občinski svet Občine Trbovlje na svoji seji 21. maja 2007. V poročilu so zajeta področja iz akcijskega načrta, in sicer področje obveščanja in osveščanja občanov, skrb za zdravje, rehabilitacijski programi, strokovno podporne storitve in programi, dostopnost objektov, izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter invalidov, zaposlovanje invalidov, stalna materialna varnost in vzpodbujanje aktivnega delovanja, družinsko življenje in spoštovanje osebne integritete, udejstvovanje na področju kulture, šport in verske aktivnosti. Stalna aktivnost na področju izvajanja projekta »Občina po meri invalidov« se nadaljuje tako s strani društev in organizacij kot tudi s strani občine. Povzeto po virih Društvo invalidov Trbovlje na novi lokaciji Nesporno je, da je Društvo invalidov Trbovlje potrebovalo svojim članom prijavne in uporabne prostore. Dobilo jih je! Društvo invalidov domuje na novi lokaciji v zelo nekdanjem hotelu Rudar na Trgu revolucije 26, oziroma v nekdanji trgovini z belo tehniko, kamor ne vodi prav nobena stopnica in je vhod s parkirišča. Ti prostori so zares dostopni vsem njihovim članom in s tem so dani pogoji za širjenje že tako bogate društvene dejavnosti. Uradne ure imajo vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah tudi med 16. in 18. uro. Njihova oglasna deska pa bo še naprej na dosedanjem prostoru na Ulici I.junija. Besedilo in slika: Irena Vozelj 9, državno tekmovanje v namiznem tenisu za učence 0ŠPP V Litiji je 3. 3.1007 potekalo 9. Državno tekmovanje v namiznem tenisu. Udeležili so se ga učenci vseh slovenskih šol s prilagojenim programom. Nastopilo je 11 ekip. Med dekleti je dosegla prvo mesto Jana Stražišar iz OŠ M.Vilharja iz Postojne, drugo mesto Ariana Šulin iz OŠ F. Bevka iz Tolmina, tretje mesto Tjaša Stachel iz OŠ Ravne na Koroškem, Oženita Muminovič in Azra Džukič iz OŠ dr. Slavka Gruma, pa sta zasedli 6. oziroma 9.- II. mesto. Med fanti je bil najboljši in zasedel prvo mesto MihaVališar iz OŠ Ravne na Koroškem, drugo mesto je pripadlo Damiru Žu-niču iz OŠPP Litija, tretje mesto si je priboril Dejan Potočnik prav tako iz OŠ Ravne na Koroškem. Učenca, brata Edvin in Denis Škrijelj iz OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, pa sta zasedla 6. in 7. mesto. Tekmovanje je potekalo v veselem in prijateljskem vzdušju. Organizatorju, Osnovni šoli Litija, vsem mentorjem telesne vzgoje, ki so z vso resnostjo in veliko potrpljenja pripravljali učence na tekmovanje, pa gre vsa pohvala, zahvala ter čestitke ob dobro izpeljanem tekmovanju. Zapisala:Marjana Bolte-Turk Zasavski godalni orkester Poete Meno Nosso V petek, 11. maja 1007, je v okviru zagorskega glasbenega abonmaja in izven za obiskovalce v KC DD Zagorje nastopil Zasavski godalni orkester. Godalni orkester je nastal kot uresničitev dolgoletne želje učiteljice violine na Glasbeni šole Trbovlje, sedaj ravnateljice, Katje Mikula. Ideja, da bi združili učence, ki so končali šolanje na zasavskih glasbenih šolah in se niso poklicno usmerili v študij glasbe, se je oktobra 2004 uresničila. K uresničevanju pa so pristopili tudi ostali pedagogi godalnih instrumentov iz Zasavja: Klemen Benko, Maja Lebar Kotar, Danijela Djordjevič, ki je tudi koncertni mojster, Erjan Karlovič, Monika Debelič, Katja Žekar. Vaje imajo ob sobotah dopoldne v Glasbeni šoli Trbovlje, čeprav je včasih težko uskladiti šolske in študijske obveznosti članov orkestra. Povprečna starost orkestra je pod 20 let, vendar radi prihajajo na vaje. Čeprav je orkester mlad, ima vztrajnost in voljo do igranja. Ker se je tradicija orkestrskega igranja godalcev v Zasavju za kar nekaj desetletij prekinila, je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je trenutno zvestih orkestru že prek 20 članov, prihajajo pa vedno novi, še mlajši člani iz vrst učencev glasbenih šol. Mentorji skušajo repertoar izbirati glede na sposobnosti instrumentalistov. Izobrazba je razen učiteljev, ki igrajo v orkestru, zgolj ‘glasbeno šolska’. Kljub kratkemu obdobju delovanju so se mladi glasbeniki že predstavili na Božičnem koncertu skupaj z zborom v cerkvi sv. Martina v Trbovljah in to dvakrat, s cerkvenim zborom Zagorske cerkve sv. Petra in Pavla na otvoritvi nove Glasbene šole na Jesenicah, manjša zasedba kot spremljava ženskemu zboru je igrala v Kresnicah, s Polšniškim cerkvenim zborom ob njihovi 25 letnici so igrali v Bohinjski Srednji vasi, v Trbovljah in na Polšniku, povabljeni so bili na Valvazorjeve večere v Zagorju, na občinsko proslavo ob Dnevu samostojnosti v Delavskem domu Trbovlje in imeli zaključni koncert tudi v Glasbeni šoli Trbovlje. Občasno se za manjše potrebe in zasebne slovesnosti organizirajo godalni kvartet. Želijo si, da bi njihovo delo preraslo v dolgoletno tradicijo, ki jo že imajo zasavski godbeniki. Glasba je del življenja Zasavske glasbene šele Litija - Šmartno, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče s podružnico Laško so pripravile že 4. revijo šolskih orkestrov. V sredo, 9.5.2007, ob 18.00 so se v Glasbeni šoli Trbovlje, predstavili godalni orkester iz Trbovelj in Radeč s podružnico Laško, harmonikarski iz Trbovelj, Litije in Radeč s podružnico Laško in kitarski orkestri iz Radeč s podružnico Laško. V petek, I 1.5.2007, ob 17.00 so nastopili v Delavski dom Hrastnik, pihalni orkestri izTrbovlelj in Radeč s podružnico Laško in simfonični orkestri iz Zagorja ob Savi. Mladi glasbeniki, njihovi mentorji in dirigenti so pripravili zanimiv in raznolik program, ki zajema originalne skladbe in priredbe tako klasičnih kot zabavnih žanrov. MaH Uspeh zagorskih pihalcev Konec tedna je na mednarodnem tekmovanju pihalcev v srbskem Požarevcu flavtistka iz Glasbene šole Zagorje Anja Podpečan osvojila zlato plaketo,Tanja Komučar pa srebrno plaketo. Harmonikar David Novak, prav tako učenec Glasbene šole Zagorje, pa je na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli dosegel 95,06 točk in osvojil zlato plaketo ter prvo mesto. 0 pguftvaw leski glas prepeva že 80 lei Rudarski pevski zbor Loški glas letos praznuje 80-letnico, zato bo imel v soboto 16. maja ob 19. uri v dvorani Svobode v Kisovcu jubilejni koncert. Prva ideja o pevskem društvu na Lokah pri Zagorju se je rodila že leta 1925, ko se je pod vodstvom čevljarja Rika Jesiha k petju zbiralo 12 pevcev. Po Jesihovi smrti so se razšli. Že dve leti kasneje, natančneje 27. novembra 1927, pa je bil na pobudo Alojza Ašiča, Franca Kovača, Jožefa Krečana, Jožefa Lisca in Avgusta Pirca ter ob sodelovanju še 19 drugih ljubiteljev petja v takratni Ašičevi gostilni ustanovljen Loški glas. Prvi predsednik je postal Franc Kovač, prvi pevovodja pa Srečko Godina. Med pevci so prevladovali rudarji, ki so si po težkem delu v rudniku zaželeli kulture, zato so z veseljem hodili dvakrat tedensko na vaje. Prvi koncert so imeli 3. februarja 1929 v dvorani zadružnega doma na Lokah v sodelovanju z rudarsko godbo. Po šestih letih je Godina zaradi bolezni predal vodenje zbora Dragu Korošcu, ki je s presledki zbor vodil 10 let. Ko je bil slednji odsoten zaradi služenja vojaškega roka oziroma službenih obveznosti, so si pomagali z drugimi dirigenti. Najprej je priskočil na pomoč Ivan Grm z Zasav- ske Svete gore, ob 10. jubileju jih je vodil Trboveljčan Rude Dolničar. Preostanek kriznega obdobja so prebrodili pod taktirko več pevovodij iz Hubadove župe, tj. združenja pevskih zborov s sedežem v Ljubljani, v katerega so bili včlanjeni. Leta 1941 je zbor prevzel Niko Skrabar, vendar je zaradi nemške okupacije sledil kulturni molk. Zbor je pod njegovim vodstvom nadaljeval delo po vojni. Ko je Skrabar odšel, je Loški glas za dve leti prevzel Drago Korošec. Kljub redni službi v šoli in vodenju treh zborov v Ljubljani se je zaradi predanosti pevcev odločil voditi zbor, dokler ni dobil primernega pevovodje. To je postal Mirko Prašnikar z Izlak, ki je vodil Loški glas polnih 30 let. Leta 1985 je pričel uvajati svojo naslednico Alenko Flere Pavlič, s katero sta dirigirala vsak pol koncerta ob 60. jubileju. Odtlej Pavličeva samostojno vodi zbor. Zbor danes Loški glas neguje slovenske narodne in umetne pesmi. Ohranja tradicijo par- tizanskih borbenih pesmi in rudarskih pesmi. “Vsaki vokalni skupini je na kožo pisana določena zvrst glasbe,” pojasnjuje Pavličeva, vendar dopušča možnost, da se repertoar spremeni,“če bi prišli mlajši pevci z drugačnimi interesi.” Vsako sezono polovico starih pesmi zamenjajo z no- Pevovodkinja Loškega glasu Alenka Flere Pavlič vimi.To so predvsem pesmi, ki jih zbor že nekaj časa ni izvajal, med njimi tudi takšne, ki jih je pel ob ustanovitvi. Obnovijo jih na pobudo dolgoletnih članov. Zbor nastopa na najrazličnejših prireditvah. Za svojega so ga vzeli ne le rudarji, ki počasi postajajo zgodovina, ampak tudi planinci in še marsikdo. Praktično ne mine teden, da ne bi peli na pogrebu. Podporne člane spremijo k zadnjemu počitku brezplačno. Poleg tega imajo še štiri do pet nastopov na sezono, ki se prične septembra in zaključi junija na pevskem taboru v Stični. Letos so prvič nastopili 24. februarja na koncertu v Domju pri Trstu, kamor jih je povabil pobrateni moški pevski zbor Fran Venturini. Prihodnje leto bo minilo 30 let od pobratenja, kateremu sta botrovala nekdanji pevec, nato pa simpatizer Loškega glasu Ladko Korošec in njegov operni kolega Rudolf Franci, ki je bil član zbora iz Domja. Aprila so nastopili na območni reviji odraslih pevskih zborov v Litiji in na proslavi v domu starejših občanov na Izlakah, zdaj pa pridno vadijo za jubilejni koncert. “Vzdušje v zboru je zelo dobro,” pravi Pavličeva. Vaje so ob torkih in petkih po dve uri, pred pomembnejšimi nastopi jim IE PESEM V SRCIH s - - * M.l * F * * Rudarski pevski zbor Loški glas bo v soboto 26. maja s koncertom v Domu svobode v Kisovcu proslavil svoj 80. jubilej. Predah med pevskimi vajami. Drugi z desne predsednik Karel Vozelj, peti z leve arhivar Janez Koprivšek. namenijo dodaten dan. Člani se jih udeležujejo zaradi ljubezni do petja, vendar je hkrati pomembna tudi družabna nota. Prizadevajo si privabiti mlade moči, kar je porok za nadaljevanje zborovske tradicije na Lokah.V njihovih vrstah je trenutno 70 % pevcev, starejših od 40 let, tako da so mladi člani še kako dobrodošli. Zanje imajo odprta vrata. Pomagajo jim, da se navadijo peti brez glasbene spremljave. “Ponavadi traja dva ali tri mesece, da se mladi pevci vklopijo v pevski ritem. Jaz in starejši kolegi jim pri tem z veseljem pomagamo,” dodaja pevovodkinja. Denar za delovanje Finančne vire zbora predstavljajo članarina, prispevki podpornih članov, proračunska sredstva in donacije. Denarja za ljubiteljsko kulturo je vedno manj, zato so veseli, da ima zagorski župan Matjaž Svagan zanje “izreden posluh”, kot se je izrazil predsednik Loškega glasu Karel Vozelj, ki opravlja to funkcijo od leta 1982. Nekaj sredstev prispeva še zagorska enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki pokrije del stroškov, povezanih s koncerti in nastopi na pevskih revijah. Znajdejo se tudi tako, da organizirajo koncerte skupaj z drugimi zbori. Povabijo jih v goste, nato pa jim obisk vrnejo. V času, ko je Vozelj prevzel predsedovanje, je tudi bila kriza glede denarja. Njegova poznanstva z vodilnimi pri zagorskem rudniku so zboru pomagala na zeleno vejo. Na zborih delavcev so se rudarji strinjali, da gre iz njihovih plač določen prispevek za Loški glas. Z letom 1983 je ta sklep stopil v veljavo, kar je botrovalo preimenovanju zbora v Rudarski pevski zbor Loški glas, kot se uradno imenuje še danes. Z ureditvijo financiranja so se postavili na noge. Poleg vaj in nastopov so organizirali tudi vsakoletne piknike, ki so jih popestrili z nogometnimi tekmami. Obenem je bil to eden od načinov za pridobivanje novega članstva. Ob 60- in 65-letnici so družabno življenje popestrili z vzponom na Triglav. Obdobje blagostanja je trajalo do leta 1995, ko se je pričelo zapiranje rudnika in se je dotok denarja iz rudarskih plač bistveno zmanjšal.Vedno manj je tudi podpornih članov. Največ jih je bilo 500, danes jih je okrog 250. Njihovo število se vztrajno zmanjšuje, saj jih umre več, kot se pridobi novih. Za pripravo in izvedbo jubilejnega koncerta ob 80-letnici so poiskali sponzorje in donatorje, ker je projekt vreden dobrih 3000 evrov. V ta znesek so zlasti vključeni stroški izdelave in distribucije plakatov in programskih listov ter dostojna pogostitev po koncertu.Vozelj upa, da bo Loški glas tudi v prihodnje naletel na odprta ušesa podjetij in ustanov.Tako bo zbor, ki danes šteje 25 članov, lahko nadaljeval svojo bogato tradicijo, o kateri priča arhiv, ki ga v najetih gasilskih prostorih na Lokah vzorno ureja njegov član Janez Kobilšek. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Utrinek z nastopa Loškega glasu na letošnji območni reviji v Litiji. A fwrsswu Staša Lepe/ Basel/ o knjigoljubki Staši Svetovni dan knjige ali moja razmišljanja o knjigah Mesec april je sicer že mimo, a za knjige ni nikoli prepozno. April je namreč mesec,kije knjižno obarvan, saj je posvečen knjigi. Zaznamujejo ga kar trije pomembni dnevi: • 2. aprila praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, • / 9. aprila je slovenski dan knjige, • 23. aprila pa je svetovni dan knjige, kot ga je leta 1996 razglasil UNESCO. Na ta dan so leta 1616 umrli trije pomembni literati: W. Shakespeare, Cervantes in de la Vega. Praznovanje knjig in knjižnega jezika izvira iz španske Katalonije, kjer si prebivalci 23. aprila, na dan sv. Jurija, podarjajo knjigo in cvet, ki sta simbola kulture in ljubezni. Tudi Slovenci zadnja leta sledimo temu zgledu in na ta dan organiziramo razne predstave, razstave knjige, knjižne recitale in veliko govorimo o knjigah, vse z namenom, da bi ljudem približali knjigo in razširjali bralno kulturo. Je en dan v letu, namenjen knjigi, dovolj? Marsikdo bo rekel, da je še to preveč, da so knjige izumrla zadeva in da jih bo, če jih že ni, prekril prah. Marsikateri politični veljak si upa samozavestno in brez sramu javno trditi, da bo knjige zamenjal računalnik, da bodo knjižnice zaprla svoja vrata ali postale kompjuterski centri in da se vanje v takšni obliki, kot so sedaj, ne splača investirati. K sreči vsi ne mislimo tako. Ko pridem prvič v tujo hišo, stanovanje ali pisarno, mi pogled najprej poišče knjižne police.To veliko pomeni o ljudeh, ki živijo tam. Sterilno čisto, čeprav bogato opremljeno stanovanje, a brez knjige, je prazno in brezčutno. Že Cicero je dejal, da je soba brez knjig podobna telesu brez duše. Je kaj lepšega od starih knjig, ki rahlo dišijo po žaltavosti in zaprašenosti, ob katerih kihaš, ko jih listaš? Branje je za duha to, kar je telovadba za telo. Zanj ne potrebuješ fitnes centrov, le udoben kavč ali klopco. Lepo je brati med visokimi poletnimi travami na dišečem travniku, prijetno ob morju, na plaži, ob jutranji kavi ali v banji. Naša študentka Nina bere knjige na vlaku, ko se vozi na predavanja v Ljubljano. In potem se potniki muzajo, ker se včasih zraven zjoka, razjezi ali na glas zasmeji! Če ji je knjiga zanimiva, jo bere med potjo, ko gre peš od železniške postaje do doma. Lahko si predstavljate prizor, ko gre po pločniku z odprto knjigo v roki! Njeni prijatelji se temu nič več ne čudijo, včasih pa se kdo začudeno ozre za njo. Moje idealno nedeljsko popoldne? Zunaj dežuje ali sneži, v kaminu gori ogenj, ležim na kavču in - berem knjigo. Najbolj grozna stvar, ki si jo lahko zamislim? Da bi umrla in bi nekdo mojo bogato zbirko knjig odvrgel v smeti (otroci so mi že prisegli, da se to ne bo zgodilo!). Moja prva lastna knjiga? Dvojčici E. Kastnerja, ki sem jo prejela od staršev za I I. rojstni dan in jo prebrala v treh urah. Zakaj sem se vpisala v knjižnico? Da sem lahko pri svojih desetih letih prebrala celo zbirko Winetouja. Najljubša knjiga? Je nimam. Vsakič druga, odvisno od razpoloženja in trenutnih čustev. Veliko slovenskih avtorjev. Koliko knjig imamo doma? Kakih 4000. Koliko knjig preberem? Kakšni dve na teden, med počitnicami več. Na leto 100 - 150. Seveda leposlovnih. Strokovnih tu ne štejem. Kdaj imam čas za branje? Vedno! V moji torbi je vedno vsaj ena knjiga. Ko čakam pri zdravniku, na uradih, pred sestanki, na morju, na potovanju, v hribih, pred spanjem, ko se zbudim... Samo nekaj vrstic, pa je dan lepši. Eden najlepših spominov? Branja dvanajstih knjig B. Novaka Lipa zelenela je skupaj z mojo takrat 90- letno staro mamo leta 2003. Prve knjige sem brala jaz, nato sem prebrano knjigo prinesla njej. Nekje na sredi me je prehitela in je ona brala pred menoj. Potem sva se pogovarjali o knjigah. Pri svojih devetih križih je prebrala vseh dvanajst knjig te sage. Isto leto je umrla. Se danes ob prenekateri knjigi pomislim: »Ta bi bila všeč moji stari mami Ivanki!« Ljubezen do knjig gre očitno iz roda v rod. Zame so knjiga največja dragocenost. Knjigo, ki mi je všeč, MORAM imeti doma na polici, jo večkrat prijeti v roke, jo pobožati. Vsaka naša knjiga je najmanj enkrat prebrana. Za vsako knjigo vem, kje stoji. Če je na polici vrzel, točno vem, katera knjiga manjka. V zagorski knjižnici Mileta Klopčiča se že več let zbiramo ljubitelji knjig v bralnem krožku. Uradno se imenuje študijski krožek Beremo z Manco Košir. Kakšnih 10 do 15 stalnih članic se enkrat mesečno sestajamo v knjižnici, klepetamo o knjigah, si določimo teme za branje. Eno leto smo npr. brale o raznih religijah (budizem, islam, Alamut), drugo leto smo brale slovenske avtorje, ki so prejeli Kresnikovo nagrado, leto zatem smo brale dokaj neznane avtorje po novih članicah EU (skandinavske, češke, španske, litovske... avtorje). Ko smo prebirale dela Miška Kranjca, je padla ideja, da si gremo ogledat njegovo rojstno hišo in njegovo Prekmurje. Naslednjič smo se odpravile po poteh Josipa Jurčiča na Muljavo, drugič spet k izviru domače besede k Primožu Trubarju na Rašco. Prvo soboto v maju smo članice bralnega krožka počastile mesec knjige z izletom po Rilkejevi poti do Devina, si ogledale Devinski grad, park Miramare v Trstu in na koncu še Štanjel. Pesnik Rainer Maria Rilke je bil v letih 1911 - 1912 gost na Devinskem gradu in tam je dobil navdih za svoje Devinske elegije. Prav na tej obali pod Devinskim gradom je naša tragična ljudska junakinja lepa Vida prala pleničke, nato pa jo je črn zamorc pregovoril, da je zapustila bolnega moža in otroka in odšla z njim v daljne kraje. Kam pa naslednjič? V Gregorčičev planinski raj. Članice bralnega krožka srčno upamo, da bodo naši občinski veljaki imeli posluh za razvoj knjižnice in da se bo v občinski malhi čim prej našel denar za novo knjižnico M. Klopčiča, ki se trenutno stiska v prenatrpanih prostorih delavskega dom a. Staša Lepej Bašelj Letos je 170 motoristov sodelovalo na tradicionalni prvomajski zagorski budnici. Prvomajskih budnic smo vajeni še iz tistih časov, ki se jih spominjata predvsem srednja in starejša generacija. Nekoč so bile prvomajske budnice in parade res nekaj posebnega, priprave za njih pa obširne in zahtevne, le vreme je velikokrat pokvarilo praznična dogajanja. Mesta so tekmovala v številu udeležencev parad. No, Zagorjani so eni od redkih, ki se še vedno lahko pohvalijo s tradicionalno prvomajsko budnico, ki traja že od leta 1956. Tistega davnega prvega maja so se pod okriljem AMD Zagorje takratni pionirji motorizma udeležili prve budnice. Z leti je število udeležencev prvomajskih budnic raslo saj so se jim z veseljem pridružili ljubitelji motornih koles iz Zasavja in drugod. Letošnje budnice, že 51. po vrsti, se je udeležilo rekordno število motoristov iz cele Slovenije. Kar 270 jih je bilo, ki so I. maja zjutraj ob šesti uri zahrumeli na tradicionalnem startnem mestu na Izlakah, pred hotelom Medijske toplice. Jekleni konjički so tako letos, kot že tolikokrat do sedaj, na praznično jutro budili Izlake, Zagorje in Trbovlje od koder so se napotili nazaj v Zagorje, kjer jih je v priljubljenem baru poleg Euro parka čakala malica in nekaj, kar je poplaknilo prah iz suhih motorističnih ust. Ni potrebno razlagati, kako je ogromna razlika v številu, motorjih in opremi je od tistega davnega leta 1956, ko so ceste v trenutku prekrile z belim prahom prve pobudnike prvomajskih budnic, zato pa so jih v Zaloki, Jesenovem, Kangršah, na Plešah,...z veseljem dočakali in pogostili. Združenje šoferjev je vsakega 13. julija imelo svoje povorke, katerih so se seveda udeleževali tudi naši motoristi. Ljubitelje vetra v laseh ( kot zase sami radi rečejo) je bilo potrebno nekako zbrati in organizirati, kar se je končno zgodilo pred petimi leti 1.2.2002, ko so ustanovni člani Bojan Ivšek, Edi Juvan in Marko Ivšek ustanovili Bikers club Klukhena. Naziv so čez dve leti na občnem zboru spremenili v Moto klub Klukhena. Torej mladi klub, z dolgoletno tradicijo. Na začetku je bilo število članov zaokroženo na 30, zdaj pa jih je že 67. Člani niso samo Zagorjani, tudi Trboveljčani in Litijani so prav tako med njimi. Veseli so vsakega novega člana in sodelujejo tudi s številnimi pobratenimi klubi iz cele Slovenije in se skupaj z njimi udeležujejo različnih aktivnosti in srečanj doma in v tujini. Poleg budnice v soorganizaciji z zagorsko občino (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) pripravijo dan varnosti A v cestnem prometu s srednjo šolo (na Proletarcu), pomagajo klubom v okolici in se obvezno dobijo na pikniku ob zaključku motoristične sezone. Lahko se pohvalijo tudi z uspešno organizacijo državnega prvenstva v spretnostni vožnji. Treba je poudariti, da so v letu 2005 imeli celo državnega prvaka na tem področju. O prvih začetkih, težavah in zanimivostih bi veliko seveda lahko povedali najstarejši in še vedno aktivni člani društva, kjer nikakor ne smemo mimo Edija Juvana, ki se vozi na motorjih že okroglih 50 let in ima doma zavidanja vredno zbirko starih motorjev, ki jih z veseljem popravlja, na različnih sejmih išče dele zanje, če pa že ne gre drugače, jih naredi tudi sam.Tudi Luka Mizori je poln spominov in se z veseljem udeležuje aktivnosti in sestankov, čeprav, iz opravičenih razlogov, ni več ponosni lastnik jeklenega konjička na dveh kolesih. elujejo kot društvo, ki se kot večina društev pri nas financi-iz lastnih sredstev, veseli so tudi podpore donatorjev, brez terih pač ne gre, pa tudi Občina Z^gopje^pcjmakne, kolikor č zmore, za pomoč in podporo drtistvu ljubiteljev vetra v ■ _ v)' iife: Uf^K'drustvo, besedilo: StR. Iti. momžA LIL J-16-4 JE ¥ sobote, 14.aprila je v Hotelu Medijske toplice na Izlakah potekalo srečanje mednarodno srečanje Fiat kluba Slovenije. V osrčju Slovenije se je tako zbralo 65 ljubiteljev te avtomobilske znamke, od tega več kot polovica članov že omenjenega kluba. Srečanju so mednarodni pridih dali hrvaški Fiatisti, ki so se odzvali vabilu slovenskih prijateljev. Organizatorja tokratnega srečanja sta bila Sašo Markelj in Peter Motnikar, ki sta pripravila pester program za vse udeležence, prav tako pa sta poskrbela za dve presenečenji. Za prvega ima zasluge tudi Gabrijel Brezovar, ki je vsem prisotnim pokazal svojega ferra-rija 430, vrednega skoraj tristo tisoč evrov, za drugo presenečenje pa sta poskrbela organizatorja s torto z logotipom kluba. Srečanje je imelo osnovno poslanstvo medsebojnega spoznavanja in druženja, hkrati pa je bilo tudi izobraževalne narave. Po »krofastem« zajtrku in testnih vožnjah v izvedbi Fiat Veita iz Domžal je Avto moto društvo Izlake oziroma Matjaž Zupančič pripravil kratko predavanje o novostih v cestno prometnih predpisih, skoraj vsi udeleženci pa so pisali preizkus znanja iz cestno prometnih predpisih. O predpisih in homologaciji je naslednji predaval inšpektor Ivan Kapun, vodja Oddelka za cestni promet pri Policijski upravi Ljubljana, sledilo je kosilo za vse udeležence. Po tem so se udeleženci odpravili na panoramsko vožnjo skozi Izlake, Zagorje ter do Trbovelj in nazaj v Medijske toplice, kjer se je nadaljevalo druženje do poznih popoldanskih r*> Info točka je bila zelo dobro obiskana 0 M u« i m Ker je bilo srečanje mednarodno, je bilo to dejstvo potrebno »podkrepiti« z uradnimi državnimi simboli Prvo presenečenje dneva-Ferrari F430, lastnika Gabrijela Brezovarja, vreden skoraj 300.000 EUR Tako organizatorji kot udeleženci so si bili na koncu enotni - srečanje je več kot uspelo, nekateri so ga označili celo za najboljše srečanje Fiat kluba Slovenija doslej. Zadovoljstvo udeležencev, lepa narava, izredno dobra lokacija, prijaznost in uslužnost gostiteljev - vse to narekuje, da bodo tovrstna srečanja v našem koncu očitno postala tradicija, zato nasvidenje na mednarodnem srečanju Fiat kluba Slovenija leta 2008. n ea narod n oisrec Wj ein at ml u baislövem j e • • • kjer je po kosilu sledilo presenečenje-17 kilogramska torta z logotipom kluba... Po kosilu se je prek 30 avtomobilov odpravilo na panoramsko vožnjo... ... katerosta »blagoslovila« oba predsednika klubov (levo Kristijan Jakobovič, predsednik hrvaških Fiatistov, desno Milenko Babič, predsednik Fiat kluba Slovenije) Organizatorja (z leve Peter Motnikar, Sašo Markelj) s prvim humoristom kluba Zoranom alias Domžalčanom do trboveljske »Iskre« in nazaj v Medijske toplice. Za konec še gasilska vseh udeležencev srečanja Peter Motnikar »V veliko čast in veselje mi je, da razstavljam v teh lepih prostorih...,« je dejala Ivanka Uršič iz Trbovelj na otvoritvi svoje razstave v torek, 8. maja 2007, v upravni stavbi TKI Hrastnik. Vesel je bil tudi direktor Branko Majes, ki je ob pozdravu dejal, da jim bodo v tem pomladnem času dela Ivanke Uršič še polepšala njihovo upravno zgradbo. »Obenem je to že peta, lahko bi rekli jubilejna razstava, odkar sodelujemo z likovniki RELI-KA,« je dodal.V jeseni bodo vključili tudi otroke, ki jim bodo poslikali betonske stene nekdanjega skladišča gipsa. Ivanka Uršič je imela po Sloveniji že okrog deset samostojnih razstav, eno v Eidhovnu na Nizozemskem, prav tako pa je sodelovala v mnogih skupinskih razstavah RELIKA in Zlate palete. »Velike slikarstvo ni vedno samo slikarstvo velikih tem, ampak tudi drobni utrinki življenja okrog nas in v nas...,« je pohvalil avtorico slikar Zoran Poznič v priložnostni zloženki. Otvoritve razstave se je udeležilo poleg župana Mirana Jeriča in drugih tudi nekaj njenih nekdanjih učencev in kolegic, saj je vrsto let poučevala na Dolu kemijo in biologijo. »Ravno v tistem času so v TKI ustanavljali elektrolizo,« se je spominjala. Po krajšem programu - dve Mozartovi skladbi, ki so jih izvajali na violino Ingrid, Patricija in Matic, gojenci GŠ Hrastnik, so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob prigrizku. Slike in besedilo : Fanči Moljk PACKE 1001 V ponedeljek, J.maja 1007 ob IS.uri je brila v galeriji Delavskega doma v Trbovljah otvoritev razstave najmlajših članov REUK-a. Sami sebe imenujejo Packe, čeprav njihova dela niso prav nič podobna packam ali packarijam. Njihova mentorica Maja Kuhar se trudi, da spoznavajo številne likovne tehnike in z njimi izražajo sami sebe in svoja občutja preko umetnosti. Kaj je umetnost? Na to vprašanje lahko najdete odgovor v njihovem časopisu, ki spremlja razstavo. Na ogled je preko 120 likovnih del, prispevalo pa jih je 26 članic in članov. Razstavo si lahko ogledate do 21.maja 2007. Besedilo in slike: Simona Solina Tudi črna jje barva V sredo, 9. maja je v avli KC Delavski dom Zagorje svečano odprta Območna likovna razstava Zasavje 2007. Razstavo prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi. S svojimi umetniškimi deli, predvsem v črni barvi se je predstavilo 14 likovnikov iz Litije, enako število izTrbovelj in iz Zagorja I I. Strokovni spremljevalec razstave je bil Zoran Poznič. Slike, besedilo: St.R. Karate: Trboveljčani pridobili 10 novih mojstrov karateja Nosilci črnega pasu »I. DAN« so postali Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMAU, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER in Petra JERMAN. Še višji nivo, črni pas, stopnje »1. DAN« pa so osvojili Žiga ŠANTEJ, Jernej SIMERL, Igor NARAGLAV in Marija PLOHL, rojena CESTNIK. Govoriti o izvoru urjenja obrambe brez orožja je danes skoraj nemogoče. O začetku karateja obstaja več teorij, nobena pa ni čisto natančna. Ko so v 20-tih letih prejšnjega stoletja borbo dveh nasprotnikov časovno omejili in prepovedali kontakt je iz borilne veščine nastal šport, ki je danes eden izmed najpopularnejših in najštevilčnejših na svetu. Nivo znanja označujemo z barvnimi pasovi. Šolski ali KYU pasovi si sledijo od rumene, oranžne, zelene, modre do rjave. Ko učenec enkrat doseže visok tehnični nivo in začne dojemati bistvo karateja, se mu dovoli pristopiti k izpitu za mojstrski pas, ki je črne barve. Tudi mojstrski ali DAN pasovi se ločijo po nivoju znanja in kasneje tudi po zasluženih dosežkih v karate športu. V trboveljskem karate klubu so zadnjič organizirali izpite za DAN pasove, daljnega 22. novembra 2001.V tem obdobju se je zavzeto in vzorno učilo kar precej članov, da pridejo do nivoja znanja, ki ga pogojuje nošnja mojstrskega pasu. Septembra 2006 so začeli v klubu načrtno s treningi in pripravami za polaganje mojstrskih pasov. V začetku maja je trboveljske karateiste ponovno obiskal njihov zelo dober prijatelj, mojster karateja, stopnje 8. DAN, Portoričan Ravee RAGHAVAN. Ravee je bil pred leti celo član direktorija Svetovne karate zveze. Kot trener pa je v različnih obdobjih vodil kar tri reprezentance na uradnih svetovnih prvenstvih, Amerike, Malezije in Portorika. S klubskimi trenerji si je najprej ogledal člansko Evropsko prvenstvo v Bratislavi, kjer so Slovenci dosegli največji tekmovalni uspeh v samostojni Sloveniji, saj sta Ljubljančana Dejan VOZLIČ in Matija MATIJEVIČ osvojila v športnih borbah, prvi bronasto medaljo, drugi pa srebrno. Trboveljčani so prosili uglednega gosta, da bi predsedoval izpitni komisiji. Kot veliki simpatizer trboveljskega kluba se je z veseljem odzval vabilu. Poleg njega sta v izpitni komisiji sedela še Borut MARKOŠEK, mojster karateja, stopnje 5. DAN in Bogdan SIMERL, mojster karateja, stopnje 2. DAN. Trboveljčani so želeli na izpitih ustvariti poseben ambient, zato so zaprosili vodstvo Pondokvvan kluba iz sosednje zagorske občine, če so jih pripravljeni sprejeti v goste v torek 8. maja. Gospod Alojz MIKLAVČIČ se je prošnji prijazno odzval, zato se mu Trboveljčani na tem mestu iskreno zahvaljujejo. V prostoru se je poleg kandidatov za črne pasove zbralo še kar nekaj gledalcev, predvsem iz vrst domačega zagorskega kluba.V začetku je bilo prisotno nekaj treme, ki pa je s časoma počasi izginjala, saj so se morali kandidati popolnoma osredotočiti na izpitni program. Po več kot dve urnem zavzetem izvajanju je izpitna komisija razglasila rezultate. Novi mojstri karateja, nosilci črnega pasu I. DAN so postali Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER in Petra JERMAN. Še višji nivo, črni pas, stopnje 2. DAN pa so osvojili Žiga ŠANTEJ,Jernej SIMERL, Igor NARAGLAV in Marija PLOHL, rojena CESTNIK. Na koncu je gospod RAGHAVAN pohvalil stopnjo osvojenega znanja vseh kandidatov. Poudaril je tudi zelo dobro delo trenerskega tima, ki je toliko svojih članov pripeljalo do te stopnje znanja. Z novimi mojstri karateja postaja trboveljski karate klub tudi na tem področju eden izmed najštevilčnejših v Sloveniji. 6 medalj na mednarodnem turnirju v Postojni V sobote 11. maja so se člani Karate kluba Trbovlje, na povabilo Postojnčanov udeležili 6. Mednarodnega turnirja, ki se od letošnjega leta imenuje »Postojna open«, Skupno je na turnirju nastopilo preko 550 tekmovalcev iz Anglije, Italije, Hrvaške, Nemčije ter Slovenije. Na omenjenem turnirju so kot tekmovalci Karate kluba Trbovlje nastopili: Tim ŽLAK, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK, Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Rok LOPAN.Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ. V katah, to je v estetsko zloženih likih so mladi Trboveljčani dosegli nekaj lepih zmag in na koncu sta Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK osvojila bronasti medalji. Zaradi dolgotrajne bolezni, v katah TOKRAT ni nastopil lanskoletni zmagovalec Timi UMEK, ki je bil prijavljen samo v športnih borbah. Zaradi tega Trboveljčani tudi niso mogli nastopiti v katah ekipno. V športnih borbah so Trboveljčani tokrat, kljub nekaterim dobrim borbam in temu primernim rezultatom prikazali manj kot so sposobni. Izgubljali so tudi z nasprotniki, ki jih ponavadi zanesljivo premagujejo. Kljub temu so izkušnje naredile svoje in rezultati niso izostali, saj so osvojili Timi UMEK in Rok LOPAN bronasti medalji terTim Žlak srebrno. Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ so žal prepričljivo izgubili že v prvem kolu, vsi trije skupaj brez osvojene točke. Zoprno je to, da se je s tem turnirjem začel nov ciklus za izbor reprezentantov za Mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo oktobra letos v Istanbulu v Turčiji. Po pogovoru s trenerjem Mihom KOVAČIČEM so vsi trije prikazali v ekipnem delu precej boljše borbe. V prvem kolu so prepričljivo premagali Italijane, v drugem pa favorite, domačo ekipo iz Postojne. V finalu so se pomerili s hrvaško ekipo iz Opatije.V prvi borbi se je Kristijan boril neodločeno, Nik pa je prepričljivo premagal svojega nasprotnika, kar s 6:0.V zadnji borbi bi lahko HUDOMALJ izgubil kar s petimi točkami razlike, pa bi še kar zmagali. Tokrat očitno ni imel svojega dne,saj ga je, sicer izkušeni HRVAŠKI nasprotnik premagal kar z 10:1 in ekipna zmaga je šla po zlu. Kljub temu je bil ekipni nastop obliž na rane, zadane v posamičnem delu. Kljub temu, da trboveljski tekmovalci tokrat niso imeli svojega dne, se trenerji ne obremenjujejo preveč z morebitno izgubo športne forme. Temeljit razgovor s tekmovalci in nekaj pospešenih treningov v tem tednu bo stvari vrnilo na prave tirnice že na 2. Pokalni tekmi v okviru Karate zveze Slovenije, ki bo v nedeljo 20. maja v Kobaridu.Trboveljski klub je po prvi pokalni tekmi z 19 - imi osvojenimi medaljami postal najuspešnejši klub pokalnih tekmovanj v tem letu. Besedilo in slika: Bogdan Simerl ŠDTrimček Medobčinske lige malega nogometa Zagorje www.sd-trimcek.tk Veliki zmagovalec 10. pokalnega tekmovanja: ekipa KNN Juventus Športno društvo Trimeek je v okviru Medobčinske lige malega nogometa Zagorje tudi letos organiziralo tradicionalno, že 16. Pokalno tekmovanje za malonogometne ekipe, ki sodelujejo v Medobčinski ligi malega nogometa Zagorje. Letošnja sezona je bila po številu sodelujočih rekordna v vsej dosedanji zgodovini tekmovanj, saj je v boju za prestižno lovoriko sodelovalo kar 41 ekip. O izenačenosti in nepredvidljivih rezultatih govori podatek, da je bil zadnji Pokalni zmagovalec, ekipa Bar Slavi/Tref izločeni že v četrtfinalu tekmovanja. Zmagovalni pokal je po finalni tekmi v zrak dvignila ekipa KMN JUVENTUS, ki je po letu 2004, še drugič postala prvak v Medobčinski ligi malega nogometa Zagorje, saj je v finalu z rezultatom 3 : I premagala ekipo Škoti/EVJ. Pokal za najboljšega strelca 20. pokalnega tekmovanja je prejel Fejzič I. (KMN Juventus), najboljši vratar pa je bil Mrežar R. iz ekipe Škoti/EVJ. V malem finalu, za tretje mesto sta se pomerili ekipi ŠD Sava in Trgovina Čop, kjer je z rezultatom 2 : I slavila ekipa ŠD Sava. Spomnim naj, da bo časopis Zasavc tudi letos ob koncu sezone Medobčinske lige malega nogometa Zagorje podelil » Zlat prstan », ki ga bo prejel najučinkovitejši strelec vseh lig. Po 15. odigranih krogih nam pogled na lestvico pokaže naslednje: VRSTNI RED ZA ZASAVČEV “ ZLAT PRSTAN “ PO 15. ODIGRANIH KROGIH SEZONE — 2006/07: (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden I točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke) 1. STARC G. (Škoti/EVJ - prva liga) 20,0 točk (20 zadetkov) 2. RIBIČ N. (KMN XXL I - druga liga) 20,0 točk (25 zadetkov) 3. VODENIK I. (Trgovina Čop - druga liga) 14,4 točk (18 zadetkov) 4. KOVAČEVIČ B (Jama - peta liga) 13,5 točk (30 zadetkov) 5. DREČNIK D. (ŠD Mlinše I - prva liga) 13,0 točk (13 zadetkov) Vincek Aljoša - ekipa ŠD Prapreče I » Zlat prstan » Zasavca si je v sezoni 2005/06 kot najučinkovitejši strelec vseh lig priigral igralec Vincek Aljoša iz ekipe ŠD Prapreče I, ki je iz rok predstavnika časopisa Zasavc tudi prejel obljubljeno nagrado. Ker pa se počasi približuje tudi zaključek letošnje sezone 20-06/07, želim vsem igralcem pokazati, za kaj se izplača v preostalih krogih še dodatno potruditi in se povzpeti na lestvici za Zasavčev »Zlat prstan ». Twirling klub SYEA Zagorje Nosilci črnega pasu »I. DAN« so postali Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HVDOMAU, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER in Petra JERMAN. Še višji nivo, črni pas, stopnje »1. DAN« pa so osvojili Žiga ŠANTEJ, Jernej SIMERL, Igor NARAGLAV in Marija PLOHL, rojena CESTNIK. 29. in BO.aprila je v Slovenski Bistrici potekalo I I. Državno prvenstvo v tvvirlingu Slovenije. Tega se je udeležilo 20 klubov iz cele Slovenije med njimi tudi skupina Twirling kluba Svea Zagorje. Zagorjanke so osvojile lepe rezultate med njimi kar nekaj kolajn ter nazivov državnih prvakinj v svojih kategorijah in sicer: C team starejši juniur: 3.mesto (Barbara Globokar, Eva Globokar, Pia Podgorelec,Tamara Drobež, Spela Drnovšek), C team senior: I.mesto (Damjana Nurkovič, Spela Drnovšek, Ingrid Podorelec, Saša Pikel, Nika Kos), B team senior: 2.mesto (Nika Rakovič, Nina Cilenšek, Kaja Kosi, Anja Ključevšek, Nadja Semec, Maja Rahne) C solo freestyle senior: I.mesto Anita Kosi, C pari freestyle senior: I.mesto Anja Ločičnik in Anita Kosi, B solo freestyle senior: 2.mesto Sanja Dominkovič in 3.mesto Neja Korbar, B pari freestyle junior: 5.mesto Nina Cilenšek in Kaja Kosi, B pari freestyle senior: I.mesto Nika Rakovič in Sanja Dominkovič, 2.mesto Nadja Semec in Maja Rahne, 3.mesto Neja Korbar in Anja Ključevšek. V skupnem seštevku je Twirling klub Svea Zagorje ohranil 4. mesto izmed 20. sodelujočimi klubi, kar je tudi lep uspeh, saj deluje šele šesto leto, nekateri drugi pa desetletje in več. Dekleta trenirata Boža Zajec, trenerka z licenco ter Maja Rahne, vaditeljica. Sponzorja kluba sta podjetje Svea d.d. ter občina Zagorje ob Savi. Besedilo in slike: Boža Zajec Alpinistične novice: Vzpon na Grossgleckner in na Triglav V nedeljo, 29. aprila, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič skupno z alpinistkama Veroniko Viltužnik iz Raven na Koroškem ter Dubravko Zupanič iz Zagreba odpravil v avstrijske Visoke Ture. Tokrat so si izbrali za cilj vzpon na 3798 m visoki Grossglockner. Izredno lepo vreme ter odlične snežne razmere so navezi dopuščale, da so vzpon do višine 3400 m opravili brez večji težav in hitro. Med krajšim počitkom na tej višini so opazovali druge naveze kako napredujejo.Videli so tudi zdrs s padcem naveze z malega Grossglocknerja.To je plezalko iz Zagreba tako prestrašilo, da je odnehala z vzponom in se vrnila v dolino. Sebastijan in Veronika sta z vzponom nadaljevala in ob toplem in sončnem vremenu dosegla vrh.Tu sta se nekoliko odpočila in okrepčala, nato pa sta pričela s sestopom tako, da sta bila v večernih urah že v dolini.Vesela uspeha sta se rokovala.Vsi trije so se nato vrnili na domove. V soboto, 5. maja, pa se je plezalska naveza Sebastijan Jančič - Veronika Viltužnik odpravila na kondicijski trening v Julijske Alpe. Odločila sta se za vzpon na 2864 m visoki Triglav. V deževnem vremenu sta z Rudnega polja na Pokljuki krenila proti Vodnikovi koči, od tu pa proti Kredarici. Na višini okoli 2200 m ju je zajela snežna ploha, kar pa obeh plezalcev ni dosti motilo, ker sta podobnih vremenskih sprememb in neprijetnosti navajena. Na vrhu sta si podala roki in potrdila uspešen vzpon na najvišji vrh Slovenije.Varno sta sestopila in se vrnila na Pokljuko in nato domov. Tine Lenarčič Tenis Novi mednarodni uspehi igralcev tenis kluba AS litija Medtem, ko Nik Razboršek trdno ostaja v vrhu evropske teniške lestvice do 14 let na I O.mestu, se podobnemu uspehu z naglico bliža tudi trinajstletna Nastja Kolar, ki je v Zagrebu prepričjivo zmagala na evropskem turnirju 1. kategorije Grili Open, potem ko je v finalu brez težav ugnala drugo nosilko Srbkinjo Čorovič. Anja Poglajen, uspešno na WTA Nastja se je na Madžarskem, v Pecsu, uvrstila v četrtfinalne evropskega turnirja 2.kategorije, seveda pa so po zmagi v Zagrebu njeni cilji tudi tukaj višji. Nik Razboršek je moral sodelovanje v Zagrebu zaradi bolezni žal odpovedati, Blaž Bizjak pa je na istem turnirju izgubil v zadnjem kolu kvalifikacij. Blaž bo dobil novo priložnost konec maja, ko bosta v Mariboru dva evropska turnirja 2.kategorije. Uspešno nastopa na evropskem turnirju do 16 let 3.kategorije v Zenici Živa Košak, ki se je že uvrstila v četrtfinale pri posameznicah ter v finale dvojic, kar je njen največji mednarodni uspeh doslej. O rezultatu teh dvobojev bomo poročali v naslednji številki. Anji Poglajen se je uspelo direktno uvrstiti na močni WTA turnir v Pragi z nagradnim skladom 145.000 USD. To je že drugi nastop Anje Poglajen za lanskoletnim Portorožem na tako močnem turnirju. Anja je v prvem kolu morala priznati premoč starejši in bolj izkušeni kitajki Ji Chugmei 0:6 in 2:6. Na turnirju je nastopilo kar precej znanih imen, med njimi Gisela Dulko, Natalie Dechy, Viktorija Kutuzova, Mihaela Kraji-ček, Marion Bartoli. Anja se bo spet tudi nekoliko povzpela na lestvici WTA in sicer bo nekje okrog 820. mesta. Konec maja in v začetku junija jo čaka teniška pavza, kajti pred njo je matura, takoj po njej pa bo nadaljevala s turnirji. Uspešno so nastopali naši tekmovalci tudi na domačih slovenskih turnirjih. Največji uspeh je dosegel Valentin Horvat, ki se je na tradicionalnem turnirju do 12 let, Večer Open v Mariboru, uvrstil v polfinale in osvojil 3.mesto.V polfinalu ga je premagal 2.nosilec Rok Križaj iz Ptuja. Na istem turnirju se je dobro odrezal tudi Mark Čuk, ki se je uvrstil v 2.kolo. SteferITim in Kokalj Grega sta tesno izgubila v I .kolu. Pri deklicah, ki so imele turnir najvišje I. kategorije, je nastopila Lara Kralj, ki se je v prvem kolu odlično upirala 8.nosilki Rupnikovi iz Idrije, ki je uspela Laro premagati šele v tretjem setu. Najmlajši, v kategoriji 08-1 I let, so merili moči v Strunjanu. Kot smo se v klubu že navadili, so se s pokali vrnili Jamšek Nina 2.mesto midi tenis, turnir v kategoriji TENIS DO 10 LET pa je tako ali tako potekal v znamenju naših tekmovalcev, saj so pobrali skoraj vse pokale, od skupno osem so jih osvojili več kot polovico in sicer kar pet : pri dekletih Lukač Žana in Širše Sara 3. mesto, pri dečkih pa Kokalj Grega 2.mesto ter Šter Nejc in Lilija Luka 3.mesto. Seveda vsi ti uspehi niso naključni, ampak plod trdega dela, tudi med prazniki in počitnicami. Zato so se tekmovalci Tenis kluba AS Litija tudi letos, že šestič zapored, odpravili med prvomajskimi prazniki na priprave v Umag. Priprave so več kot uspele, za kar gre zasluga izvrstnemu trenerskemu kadru ter prizadevnim tek- movalcem. Udeležili so se jih tudi vsi najboljši, na čelu z Nikom Razborškom, kar kaže na veliko pripadnost klubu, česar smo še posebej veseli v vodstvu kluba. Na pripravah nas je obiskal tudi novi predsednik Teniške zveze Slovenije Marko Umberger, ki je čestital Niku in Nastji za nedavne evropske zmage ter si ogledal nekaj treningov naših najboljših. Nik Razboršek, Pia Čuk, Mark Čuk in Lara Kralj so takoj po pripravah odpotovali še na dodatnih 10 dni na Mal-lorco , k priznanemu trenerju Jofre Porta, ki je nekaj dni pred tem pripravljal na turnirje tudi Carlosa Moyo in Rafaela Nadala. Za Nika so bile to predvsem priprave na tako imenovani turnir povabljenih, ki bo konec maja v Barceloni. S strani sponzorjev so povabljeni najboljši teniški igralci do 16 in do 14 let in upamo, da se bo Nik dobro odrezal. TKAS Litija KRONIČNO <-------- Zasavski frker TRČIL IN POBEGNIL Dne 26.4.2007 okoli 16.50 ure se je pripetila prometna nesreča s pobegom na glavni cesti II. reda št. 108 na območju Zagorja ob Savi, kjer je voznik z levim vzvratnim ogledalom trčil v nasproti vozeče vozilo in s kraja odpeljal v smeri Litije, ne da bi nudil potrebne podatke oškodovanki, kateri je povzročil za okoli 200 EUR materialne škode. Z ODPIRANJEM VRAT POVZROČIL NESREČO Dne 26.4.2007 ob 19.40 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z materialno škodo na območju Trbovelj, kjer je zaradi nepazljivosti voznika, ki je svoje vozilo parkiral in kljub temu, da je mimo peljalo drugo vozilo, odprl vrata vozila ter s tem povzročil, da je prišlo do trčenja. Nastala je materialna škoda za okoli 1000 EUR. Udeleženec prometne nesreče, ki za prometno nesrečo ni bil odgovoren, pa je bil pod vplivom alkohola, zaradi česar je bil zoper njega podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Trbovljah. MOTORIST IN SOPOTNICA LAŽJE POŠKODOVANA Dne 27.04.2007 ob 09. 10 uri je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami na območju Hrastnika, z udeležbo motorista in njegove potnice.Voznik motornega koles in potnica na motornem kolesu sta bila lažje poškodovana. Nastala je materialna škoda za okoli 3100 EUR. Zoper povzročitelja je bil podan obdolžilni predlog. SPALNA BOLEZEN USPAVALA 60-LETNIKA Dne 21.04.2001 ob 11. SO uri so policisti posredovali na območju Hrastnika, kjer naj bi na vozišču na območju Hrastnika v vozilu neznan voznik, ki ne kaže znakov življenja. Policisti so na kraju ugotovili, da je zaradi spalne bolezni v vozilu zaspal 60-letni voznik osebnega avtomobila, ki pa neposredno prometa ni ogrožal. IZSILJEVAL PREDNOST Dne 06.05.2007 ob 16.55 uri je na savskem mostu v Trbovljah prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v pravilno vozeče vozilo, katerega voznik in potnica sta bila lažje telesno poškodovana in sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v ZD Trbovlje. Zoper povzročitelja sledi obdolžilni predlog. ZAPELJALA V JAREK Dne 9.5.2001 ob 19.05 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Sp. Logu. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznice z osebnim vozilom, katera je z vozilom zapeljala v jarek. V nesreči je bila voznica lažje telesno poškodovana na vozilu pa je nastalo za okoli 1500 EUR materialne škode. Kazniva dejanja ZALOTEN PRI PRODAJI DROGE Dne 25. 4. 2007 ob 18. 35 uri so policisti imeli postopek s 30 letnim občanom Trbovelj, ki je bil zaloten pri prodaji prepovedane droge. Osebi je bila droga zasežena in je bilo zanj odrejeno pridržanje, nakar je bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku. Z VLOMOM V VOZILO ZA 200 EUR ŠKODE Dne 29.04.2001 ob 09.12 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v vozilo na območju Trbovelj. Policisti so na kraju z zbiranjem obvestil ugotovili, da je v vozilo preko noči vlomil neznan storilec in iz prtljažnega prostora odtujil kovček z orodjem, službeno torbo ter snežne verige. Lastnika s tem dejanjem oškodoval za okoli 200 EUR. Za neznancem zbirajo obvestila. STANOVANJE JE BILO KAR ODKLENJENO Dne 05.05.2007 je neznani storilec izkoristil nepazljivost lastnice stanovanja, ki je vrata stanovanja tekom noči pustila odklenjenega, torbico pa je pustila na omari v predsobi. S tem dejanjem jo je storilec oškodoval za okoli 500 EUR. POVZROČIL EKSPLOZIJO JEKLENK V STANOVANJU Dne 05.05.2007 ob 21.25 uri smo bili obveščeni o eksploziji v stanovanjskem bloku na območju Hrastnika. Na kraju smo z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je 50-letni hrastničan namerno povzročil eksplozijo plinskih jeklenk v stanovanju, zaradi česar je prišlo do poškodovanja štirih stanovanj. Pri tem se je sam hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Zoper njega sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Pridržali so jih RAZGRAJAL IN UNIČEVAL INVENTAR Dne 25.4.2007 ob 07.15 uri so do iztreznitve pridržali 27-letnega občana iz Zidanega mosta, kateri je pijan razgrajal in razmetaval inventar gostinskega lokala v Hrastniku in ni upošteval zakonitega ukaza policista, da s kršitvijo preneha. Pri tem pa policiste tudi zmerjal. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA Dne 07.05.2007 uri pa so do iztreznitve pridržali 37-letnega občana iz Hrastnika, voznika osebnega avtomobila, kateri je vozil pod vplivom alkohola in ni upošteval zakonitega ukaza policista (nadaljeval z vožnjo). ZOPER PRIDRŽANEGA ODREDILI PRIPOR Dne 4. 5. 2007 ob 12.10 uri so litijski policisti odredili pridržanje po določbah Zakona o kazenskem postopku zoper osebo, ki je bila osumljena kaznivega dejanja nasilništva, saj je v družini izvajal nasilje nad ostalimi člani. Dne 5.5.2007 je bil priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mu je po zaslišanju odredil pripor. KRONIČNO © Aufbiks ŽALIL ŽENO Dne 01.05.2007 ob 21.10 uri so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru v stanovanju na Dolu pri Hrastniku, kjer je 47-letni mož zmerjal pijan žalil 42-letno ženo. Izdan mu je bil plačilni nalog. PACIENTKI IZDAN PLAČILNI NALOG Dne 03.05.2007 v večernem času je 32-letna pacientka v ambulanti ZD Trbovlje razgrajala in se nedostojno vedla do zdravstvenega osebja. Kršiteljici je bil izdan plačilni nalog. DERBI MINIL MIRNO Dne 05.05.2007 so policisti opravili varovanje nogometne tekme med NK RUDAR in NK BEŽIGRAD, katere so se udeležile tudi dve navijaški skupini iz Ljubljane, ki pa so v medsebojnem sporu. Zaradi povečane ogroženosti javnega reda in miru, so na območje Trbovelj prišle v pomoč tudi druge policijske patrulje iz Policijske uprave Ljubljana. Do kršitev ni prišlo, športna prireditev je minila brez izgredov. Kronični funšterc NAJDEN MRTEV Dne 28.04.2007 je bil v stanovanju najden mrtev 56-letni Zagorjan. Zdravnica ZD Zagorje ob Savi znakov nasilja ni ugotovila, po opravljeni obdukciji pa bo znan vzrok smrti. TRAGEDIJA V HRASTNIKU Dne 28.04.2007 si je z obešanjem življenje vzel 53-letni Hrastničan, zaradi česar si je takoj po obvestilu policije vzela življenje z obešanjem tudi njegova partnerka, 51-letna Hrastničanka, kateri kljub oživljanju niso uspeli pomagati. PREPREČILI SAMOMOR Dne 02.05.2007 so bili policisti obveščeni o poskusu samomora 20-letnega Trboveljčana, ki si je z obešenjem pred vhodnimi vrati stanovanja poskušal vzeti življenje, vendar so mu to svojci preprečili. POLICISTI PREPREČILI SAMOMOR Dne 5. 5. 2007 ob 00.20 uri so policisti preprečili samomor osebi, ki je hodila po železniških tirih v Litiji in to v času, ko se je nasproti približeval vlak. Za osebo je nato poskrbelo osebje ZD Litija. PO TRAGEDIJI ZNOVA OBEŠANJE V HRASTNIKU Dne 07.05.2007 smo bili ponovno obveščeni o samomoru v Hrastniku, kjer si je 40-letni Hrastničan vzel življenje z obešenjem. NAŠLI SO SE KLJUČI Občanka Trbovelj je na PP Trbovlje, dne 07.05.2007, prinesla obesek z dvema ključema, katerega je našla v parku na Ulici Sallaumines v Trbovljah. Lastnik se lahko zglasi na PP Trbovlje, kjer bo obeske s ključema lahko prevzel. Zbral: Peter Motnikar 080-1100 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si, gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM PROGRAM AKTIVNOSTI PREVENTIVNE AKCIJE 14. maj - 4. junij V času od 14.5.2007 do 4.6.2007 pa bomo izvajali poostreno kontrolo prometa s poudarkom na uporabi varnostnega pasu, v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011. Slogan navedene akcije ostaja nespremenjen in se glasi: “Varnostni pas - vez z življenjem”. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in potnikov v vozilih ter posredno zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč. CILJ 1. MANJŠANJE ŠTEVILA MRTVIH IN HUDO TELESNO POŠKODOVANIH ZARADI NEUPORABE VARNOSTNEGA PASU V letu 2006 je na slovenskih cestah umrlo 79 voznikov osebnih avtomobilov pri katerih je bilo možno ugotoviti ali je varnostni pas uporabljal ali ne.V primerjavi z enakim obdobjem 2005 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznik osebnih avtomobilov za 0,6 % manjša, pri hudo telesno poškodovanih za 2,3 % večja in pri lahko telesno poškodovanih za 0,9 % večja. 2. POVEČANJE STOPNJE UPORABE VARNOSTNEGA PASU PRI VOZNIKIH OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL, KOMIBNIRANIH VOZIL IN AVTOBUSOV Varnostni pas obvaruje marsikatero življenje, ko pride do prometne nesreče. S spremembo vedenjskih vzorcev obenem krepimo zavest, da moramo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ skrbeti sami. ANALIZA Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve naslednje: - zaradi neuporabe varnostnega pasu je v prometnih nesrečah v letu 2006 umrlo 35 voznikov osebnih avtomobilov; - med vožnjo je varnostni pas uporabljalo 83% in voznikov 78 % potnikov na sprednjih sedežih; © mmmo KRIŽANKA: ODKOSI- TEV PERZIJSKI PESNIK IZ 15. ST. NICK NOLTE TESEN PROSTOR, CELICA NEKDANJI JAPONSKI POLITIK, IMENOVAN JAPONSKI BISMARCK (HIROBUMI) VAS N, DOLINSK DOLINSKEM V PREKMURJU PARADIŽ PRI MUSLIMANIH NEMŠKI GEOGRAF (ALBRECHT, 1885-1945) ZNESEK ZA NAROČENO BLAGO ALI STORITEV VERBOTEN BLAGI BLAG( ilNJA, GOR PODATKI, NAVEDBE MESTO V ALŽIRIJI SPOJINA NATRIJEV BORAT RUDI ČAČINOVIČ OSEBNI ZAIMEK NAMIZNA IGRAŠ PALICAMI IN KROGLAMI ZIMSKI POJAV NA DREVJU JEZERO NAFIUP1N- OTOKULUZONL ZLATO JABOLKO RUS. I TEORETIK (JURU) (JURIJ) IGRALKA SUHO- CVETKA ALDEHID OCETNE KISUNE AVSTRIJSKI SMUČAR (FLORIAN) IZDELOVALEC SIT (RAFKO) AMERIŠKA IGRALKA CLAIRE KRAVICA (NAREČ.) KIKLA, KRILO (NAREČ.) ORODJE MAJHNA OTOŠKA DRŽAVA V INDIJSKEM OCEANU SEVERNO OD MADAGASKARJA GLASBENI INTERVAL MED PRVIM IN ČETRTIM (MANJŠAL) GINGEF ROGER? ZAGOZDA OKAMNELA SMOLA IZUMRLIH ZAČETNIK DINASTIJE ABASIDOV PLUGA, RALKA ČAR DRAŽ INKOVSKI BOG VETRA VIŠANI MESTO V EVROPSKI RUSUI PASTIR IZ OPERE •SNEGULJČICA’ FttlŠAHU FRAN ILEŠIČ NEMŠKI MUZIKOLOG (ADOLF) SODOBNIKI KELTOV GRŠKI IZDAJALEC V BITKI PRITER-MOPILAH SLOVENSKI ILUZIO- NIST (MIRAN) PRVI SLOVENSKI KARDINAL (JAKOB) DŽENNET: paradiž pri muslimanih LOTMAN: ruski literarni teoretik PENCK: nemški geograf MISSIA: prvi slovenski kardinal Vicoteka Poskusi “Kako je bilo danes v šoli?” “Zanimivo. Pri kemiji smo delali poskuse z razstrelivom.” “Lepo. In kaj boste jutri delali v šoli?" “Kakšni šoli?” Violina Janezek pride v glasbeno šolo in odpre škatlo za violino. Profesor osupel vpraša: “Kaj pomeni ta brzostrelka v škatli za violino?” “Joj,” vzklikne''Janezek, “to pomeni, da je moj oče sedaj v banki z violino!” Patent “Dober dan. Je tam Zavod za patente?” “Da. Želite?” “Iznašel sem način, kako bi s sedanjimi osebnimi dohodki brez težav prebili do konca meseca.” “In v čem je skrivnost?” “Če bi se želeli brez težav prebiti do konca meseca, bi morali osebne dohodke dobiti 25. v mesecu!” Na Zavodu Moški je prišel na Zavod za zaposlovanje in rekel: “Iščem delo! Doma imam ženo in dvanajst otrok!” “In kaj drugega še znate delati?” ga je vprašal uradnik. Rožice “Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako pijan domov?” “Vame je metala rožice.” “Kaj res? Lepo!” “Ja, samo iz lončkov jih ni dala.”__ PABERKOVANJE Španske odprave, ki je leta 1513 pod vodstvom Vasca Nurieza de Bilboe dosegla Tihi ocean, se je udeležil tudi španski konkvistador Francisco Pizarro, ki je približno dvajset let pozneje uničil inkovsko kraljestvo. Nekatere statistične raziskave so pokazale, da naj bi na Kitajskem živelo kar 30 % vseh kadilcev na svetu. DARILA za nove naročnike Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. AKCIJA VELJA OD 01. 03. 00 15. 06. 2007! Velja celoletno naročnino. Več na www.razvedrilo.si a|j modra Številka (((•080 87 87) Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 26. maja 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 9/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje -bon za 20,86 eur 2. Erika Kovačič, Opekarna 13,1420 Trbovlje -bon za 12,52 eur 3. Manca Bovhan, Cesta OF 5, 1420 Trbovlje -bon 8,35 eur Ali se prepoznate? 1 ; 1 . Tokrat sem prepričana, da ne bo težav. Jasno, da ste se prepoznali in sedaj takoj, oziroma najkasneje do petka, 25. maja 2007 pokličite Marto, ki je zagrešila tole lepoto, na GSM 041 410 734. Pripravljen vas čaka bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah - krat dva! - zdaj pa z matematiko na plan, da boste ugotovili, koliko pic in kokakol je to. In nikar ne zamudite petka, tistega na dan mladosti, ker boste ob obilen prigrizek!. BRGLEZ ROMAN s.y. PEKARNA- SLAŠČiCARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Trgovina jaka v zagorju Vas vedno razvaja z ugodnimi cenami Posebna ponudba Krof 1 kom Samo 0,42 € 100,64 sit Posebna ponudba samo v trgovini jaka Od 17.05. do 30.05.2007 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 PIZZERM ČEBEIICfl YRAÖCYIÖ fllatej Valvazorjeva 2, IZLAKE, Tel.: 03/56-74-137 Rožičev kolač Sestavine: - 4 jajca - / skodelica sladkorja - I skodelica olja - I skodelica mleka - 1 žlic moke pomešane s pecilnim praškom - 100 g rožičeve moke - tri naribana jabolka Priprava: Penasto umešamo rumenjake s sladkorjem, dodamo ostale sestavine in na koncu sneg in naribana jabolka. Pečemo 20 minut na 175 stopinjah. Ko se ohladi, prelijemo z glazuro. (70 g sur.masla, 70 g sladkorja, 7 žlic vode, 70 g čokolade, skuhamo na pari) Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Tokratni pesniški kotiček je namenjen izključno ljubezni, tradicionalno majskemu čustvu. S tem nikakor ne trdim, da je v drugih mesecih ne potrebujemo, kajti ljubezen je za človeka pomembna enako kot voda za suho zemljo. Brez ljubezni bi bil svet še bolj črn. Z njeno pomočjo zasijeta upanje in smisel. Kdor noče ljubiti, se odmika smislu. Ljubezen je večna ustvarjalna sila, zato je samo od nas samih odvisno, kako bomo odgovorili njenemu klicu. Skrivnosti bivanja se utegnemo morda najbolj približati, če se prepustimo valovom srca. Njihova moč odplavi skrbi, ki jih rojeva strah pred zavrnitvijo. Želim vam, da sledite majskim navdihom. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) POLN GLOBINE Pesnik je poln globine, globoka čustva premaguje, neuspelo upa na podvig. Globina ga vleče k misli globokih solza, globine upanja in želja. Preveč je tega, pregloboko je. Pesniku ostaja pesem, globoka pesem solza, upanje uspeha. Globoka rana pušča sledi, strast je sled velika, velika črna luknja. Rana je velika, krvavi, strast je šibka, šibi se, sled se izgublja v temi. Luknja je globoka, mokri se, čustva so močna, žgejo. Vsi upi pojenjajo, nekdo odhaja. Odhaja in ni ga moč sovražiti. Nekdo “Ljubezen je edina strast, ki se plačuje z novci, ki jih sama izdeluje.” (Henri Beyle Stendhal) WJ Dolga noč brez tebe, draga, vleče se, kot da stopil bi na vraga. Kje, za vraga, se potikaš?! Rekla si, da kmalu boš doma, noč se ta ne bo zavlekla. Pa te ni, še kar te ni, sonce je že zasijalo, iz neprespane noči me v spanec je pregnalo. Ko dobro zjutraj sem zadremal, sanjal sem podobo tvojo, si vendarle prišla. Hotel sem te poljubiti, skuhati ti kavo, pa tako hladna si bila. Rekla si edino: “Prišla sem le še po obleke; oprosti, ljubi moj, zdaj me nekdo drug ljubi.’’ Uboga revica, saj vedela ni, kaj je ljubezen, premlada je bila; saj bo spoznala, vendar se pri meni nikoli več ne bo kesala! Gregor Lesar LJUBEZEN Ljubezen je sreča, je sreča za dva, ta je nedeljiva, je čisto najina. Nobenemu je ne dava, je najina samo, če sva egoista, kaj moreva za to. Ljubezen je kot biser, ki školjka ga ima, globoko skrit v njej je samo za enega. Ce pa bi vetrič dvoma v školjko to zavel, ljubezni biser nama za vedno bi vzel. Maks Marinčič USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Aleksij Porednih: HINAVŠČINA NADČLOVEKA Podnebne spremembe zaradi segrevanja ozračja grozijo človeštvu. Najbolj bodo prizadele že tako revne predele sveta, a tudi v razvitem delu našega planeta je ne bomo odnesli tako poceni, kot si včasih predstavljamo. Zimski orkan Kyril je pokazal, kakšno moč skriva v sebi neukročena narava. Kdo se ji lahko upre? Nihče, lahko se samo skrijemo oziroma primerno zaščitimo in si rešimo razvajeno rit. Rekordno topla leta se vrstijo, zadrti znanstveniki ter večina gospodarstvenikov in politikov pa si še vedno lažejo, da gre zgolj za naravni pojav. Seveda, to je naravni pojav, toda k njemu bistveno prispeva človekovo delovanje. Brez njega bi bilo segrevanje ozračja manj intenzivno - če bi do njega sploh prišlo, kajti dolgoročno je svet na poti v ledeno dobo. Zdrava kmečka pamet pravi, da bi se torej moralo ohlajati. Namesto tega se drastično segreva. Kdor ne vidi, da je razlog te nelogičnosti človeško uničevanje okolja, je bolj slep kot človeška ribica. “Naravo smo zjebal’,” trobi že vsak postopač, vendar tega noče priznati ravno tisti, ki najbolj prispeva k temu, da svet postaja manj prijazen kraj za bivanje. Če hočemo ohraniti kolikor toliko primerne pogoje za življenje prihodnjih rodov, moramo odločno ukrepati. Pa bomo? Ne! Dokler nam ne bo voda pričela teči v grlo.se bomo oklepali starega udobja. Ko se bomo po mnogih katastrofah le zdramili, bo že prepozno. Sli bomo “hudiču v rit”. Upam, da se motim, a stopnja človeškega zavedanja o potrebnosti sprememb se kljub opozorilom tako počasi spreminja, da nas utegnejo dogodki prehiteti. Malo se nas v razvitem svetu vznemirja zaradi prekomerne porabe energije. Razlog je v tem, da smo ujetniki ekonomske logike. Naložbe v dolgoročno varčnejšo in okolju prijaznejšo tehnologijo so za povprečne smrtnike neizvedljive, ker so predrage. Takšno je prepričanje številnih duš, čeprav bi si mnoge med njimi lahko plačale okolju prijazne projekte. K slednjim med drugim spadata boljša izolacija stanovanj in posodobitev ogrevanja. Prav tako je ogromno rezerve v denarju, ki gre v nič. To se dogaja v primeru potrošniške mrzlice, ki ji ni videti konca. V Zasavju in drugod rastejo trgovine kot gobe po dežju. Trgovci vohajo dobiček, ki ga ustvarjamo potrošniki s kurjo pametjo. Tri četrt vsebine nakupovalnega vozička predstavlja blago, ki ga v bistvu sploh ne potrebujemo. Pozabili smo, da človek ne živi zato, da se hrani, temveč se hrani zato, da bi živel. Marsikdo se dobro počuti, ko si privošči, zato uživamo v razkošju, čeprav si s tem kopljemo prezgodnji grob. Preveč razkošja najprej škodi zdravju. Če bi bolj zmerno živeli, bi bilo manj stroškov za zdravstvo. Poleg tega bi šlo manj energije za proizvodnjo dobrin. Gospodarska rast bi se sicer upočasnila, toda prihranek bi bil še vedno večji od izpada proračunskih sredstev. Državi bi ostalo več denarja za spodbujanje naložb v varovanje okolja, pa še državljani bi lahko bolj globoko segli v žep. Nič več jim ne bi bilo treba tarnati, da so naložbe v varčevanje z energijo predrage. Rešitev je torej v spremembi navad. Hinavsko je zahtevati, da se recimo Indija in Kitajska odpovesta industrijskemu razvoju, sami pa se pri tem upiramo spremembam. Prav današnji razviti svet je odgovoren za kolonizacijo in industrializacijo, ki je pripeljala do uničevanja naravnega okolja. Naše hlastanje po materialnem blagostanju je spodbudilo enako hlastanje ljudi v manj razvitem svetu. Ne moremo zahtevati, da so drugačni od nas. Pri nas vidijo obleke, televizorje, avtomobile in druge civilizacijske dosežke, zato jih želijo imeti tudi oni. Američanom in drugim kapitalističnim državam je pred 20 leti ustrezalo vlagati v Kitajsko kljub njeni komunistični oblasti. Stric Profit je zakon. Ne ozira se na žrtve. Študenti, ki so leta 1989 končali pod tankovskimi gosenicami na Trgu nebeškega miru, so mislili, da kapitalizem prinaša s seboj tudi demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, vendar so se usodno zmotili. Razvite države in globalni kapitalizem si zaradi svojih interesov vsakodnevnih kršitev človekovih pravic ne jemljejo k srcu, kar spretno izkorišča kitajska oblast. Ostaja trdno v sedlu, saj se zaveda, da je kitajsko tržišče preveč mamljivo, da bi se mu zahodni svet odrekel. To je tudi razlog, da se Kitajska požvižga na pozive okoljsko ozaveščenih mednarodnih akterjev, naj omeji izpuste plinov, ki ustvarjajo učinek tople grede. Kitajcev je toliko, da še svoje ljudi zlahka pogrešajo, čemu bi jih potem skrbeli učinki hitrega taljenja ledenikov in dviganja morske gladine, uničujoče suše, poplave in viharji? Dokler se bodo velike države obnašale na ta način, se ne bo veliko ukrenilo, da bi omilili posledice podnebnih sprememb. Pripravimo se torej na vročo prihodnost. ti mo/omsiiLA Kino DELAVSKI DOM TRBOVLJE ob 20.00 - ROCKY BALBOA am.akc. petek 18.5. ob 18.00- DIVJAKA akc. kom. ob 20.00 - SPIDER-MAN 3 Ponedeljek 21.5. ob 20.00 - GROZLJIVA ŽETEV am.groz. Torek 22.5. ob 20.00 - FILM TEATER: STAN IN OLIO sobota 19.5. ob 17.15 - SPIDER-MAN 3 ob 20.00 - DIVJAKA -VELIKO HRUPA, am. kom. Petek 25.5. ob 18.00 - SPIDER-MAN 3, am,fant. nedelja 20.5. ob 17.15 - SPIDER-MAN 3 ob 20.00 - DIVJAKA ob 20.30 - MORILCA OSAMLJENIH SRC am.krim. ponedeljek 21.5. ob 20.00 - SPIDER -MAN 3 Sobota 26.5. ob 18.00 - SPIDER-MAN 3 am.fant. torek 22.5. ob 18.00 - SPIDER-MAN 3 Nedelja 27.5. ob 18.00 - SPIDER-MAN 3 am.fant. sreda 23.5. ob 18.00 - DIVJAKA ob 20.00 - ZASTAVE NAŠIH OČETOV - vojna drama Ponedeljek 28.5. ob 20.00 - MORILCA OSAMLJENIH SRC am. krim. Torek 29.5. ob 20.00 - FILM TEATER: ŽIVLJENJE četrtek 24.5. ob 20.00 - STRELEC - akc. triler DRUGIH nem. drama petek 25.5. ob 18.00 - STRELEC ob 20.15 - ČRNA KNJIGA - vojni triler Kino IZLAKE sobota 26.5. ob 18.00 - ZASTAVE NAŠIH OČETOV ob 20.15 - ČRNA KNJIGA Nedelja 20.5. ob 19.15 - GROZLJIVA ŽETEV, am. groz. Nedelja 27.5. ob 19.15 - MORILCA OSAMLJENIH SRC nedelja 27.5. ob 18.00- STRELEC ob 20.15 - ZASTAVE NAŠIH OČETOV am.krim. ponedeljek 28.5. ob 18.00- ČRNA KNJIGA ob 20.30 - STRELEC Kino DELAVSKI DOM HRASTNIK Petek 18.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE torek 29.5. ob 18.00- ŽIVLJENJE V ROŽNATEM biograf, drama am.anim.akc.kom. Sobota 19.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE sreda 30.5. ob 20.00- POPOLNI TUJEC erotsrh. ob 20.00 - SANJSKE PUNCE am.glasb. četrtek 31.5. ob 19.00- ŽIVLJENJEV ROŽNATEM Nedelja 20.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE Kino DELAVSKI DOM ZAGORJE ob 20.00 - SANJSKE PUNCE petek 8.5. ob 18.00- SPOZNAJTE ROBINSONOVE am. anim. ob 20.00 - ROCKY BALBOA am.akc. sreda 30.5. ob 20.00 - NORBIT am.kom. četrtek 31.5. ob 20.00 - NORBIT sobota 19.5. ob 18.00- SPOZNAJTE ROBINSONOVE am. anim. ob 20.00 - ROCKY BALBOA am.akc. Kino DOL PRI HRASTNIKU petek 18.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE am.anim.akc.kom Nedelja 20.5. ob 10.30 - SPOZNAJTE ROBINSONOVE am.anim. Kulturni center DELAVSKI DOM ZAGORJE Sobota 19.5. ob 11.00-CICI KONCERT- Glasbena šola Zagorje Valvasorjeva kapela na Izlakah Petek 25.5. ob 19.30 - VALVASORJEVI VEČERI - Koncert - Anja Brglez Pihalni orkester SVEA Zagorje Sobota, 19. maj 2007 ob 19.30 VEČER AVSENIKOVIH MELODIJ na ploščadi pred muzejem v Zagorju , v primeru dežja v DD Zagorje Društvo prijateljev mladine Trbovlje Petek 18. maj ob 17. uri PIKNIK družin v mestnem parku v Trbovljah Glasbena šola Trbovlje Četrtek 24. maj ob 19.00 uri ZAKLJUČNI KONCERT GŠ - v Delavskem domu Trbovlje Mladinski center Trbovlje Petek 18. maja 2007 ob 19.00 TEMATSKI VEČER - Francoska Britanija - Guillaume Le Negaret (mestni park oziroma prostori MCT) Delavski dom Trbovlje Sreda 30. maj 2007 ob 21.00 - GLEDALIŠKA PREDSTAVA - 5MOŠKIH. COM-2.del trilogije ____________________________ Dom svobode Trbovlje Sreda 30. maj ob 19.00 - KONCERT Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane Vašhava in Antonio Živkovič Četrtek 17. maj 2007 ob 18.00 RAZSTAVA - skupna otvoritev razstav Vrata/Zadnja izmena - 2003 do 2006 KD RS mažorete Trbovlje Organizira 13. državno revijo mažoretnih skupin - rok za prijavo je 20. maj 2007, Info 041 473 927 Ema Zalezina. Krajevna skupnost Izleta Četrtek 17.maj ob 19.00 -položitev cvetja pri spomeniku v Orehovici Sobota 26.maj ob 18.00 - prireditev ob Krajevnem prazniku - Igor in Zlati zvoki - Medijske toplice KD Svoboda Elektroelement Sobota 19. maj ob 17.00 - brezplačen ogled risanega filma Spoznajte Robinsonove ŠD Izlake Nedelja 20.maj ob 9.00 - teniški turnir (ten.igr.lzlake)- ob 10.00 turnir v ulični košarki - ob 11.00 prosti meti (igrišče Partizan Zagorje) Četrtek 24.maj ob 18.00 prireditev ob zaključku leta OŠ Ivana Kavčiča Izlake v dvorani na Izlakah Nedelja 27.maj ob 9.00 turnir za osnovnošolce - nogomet - ob 15.00 nogometna tekma med Oženjenimi: Purši mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam bukova in gab rova drva, metrska, cepljena in suha ter starinsko pohištvo, staro okoli 100 let. Info: 051 264 752 ali 03 56 76 310 Prodam bukova drva ali menjam za seno v balah v Zasavju. Prodajam tudi mlado kozo s kozličkom in predalnik, star več kot 100 let - obnovljen. Info: 03 I 469 279 ali 031 277 101 Ugodno prodam Easy Shaper za telovadbo . Info: 040 429 221 Prodam odlično olivno domače olje z otoka Cresa. Info: 03 56 29'530 - popoldne ali 041 456 316 Stiki Upokojenski par si srčno želi spoznati nove prijatelje. Praznina po odhodu otrok je boleča — če tudi vi tako občutite, se nama oglasite. Telefon 040 767 779 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I I3, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ČETVORKA ZA GUINNESSOV REKORD BOTUDI LETOS V TRBOVLJAH, 18. MAJA 2007,V MESTNEM PARKU Tudi letos bomo v Trbovljah sodelovali pri projektu “Squadrille European dance festival”. Največja maturantska parada - četvorka na svetu v štirih slikah bo potekala v mestnem parku, v petek, 18. maja 2007 ob 12. uri. Po odplesani paradi, bo v parku zabava in ples do razglasitve rekorda, nato pa bodo nastopili še predšolski otroci iz Vrtca Trbovlje, Breakdance skupina in hip hop skupina. VABLJENI! Plesni center Zasavja © tomm^o m Uspe le, Ho delaš z ljubeznijo Veronika Fabinc se je odločila, da bo delala na zemlji. Poročila se je na dokaj veliko kmetijo, kjer danes prideluje zdravilne rastline. To počne z ljubeznijo, saj trdi, da rastline vračajo, na svoj način, tisto kar dobijo. Če delaš z veseljem in z ljubeznijo, bo trud poplačan. Na srečanju z njo, v zagorski knjižnici, so obiskovalci slišali marsikakšen koristen nasvet. Da je treba pobirati ognjič po soncu, žajbelj in meliso se nabira proti večeru, preden pade rosa, da se sušita na steblih, zvezanih v šope... Zelišča se najbolje posušijo na mrežasti podlagi, doma si pripravimo kapljice v sadnem žganju, ognjič namakamo na sončničnem olju, šentjanževke na hladno stisnjenem olivnem olju, kako na salu prideluje ognjičevo mazilo, ki pomaga zdraviti tudi rane... Čaj iz citronke krepi in poživlja, pomaga pri želodčnih težavah, umirja krče, tudi pri dojenčkih, pomirja, lajša težave pri revmatizmu in putiki ... Zdravilna zelišča lahko pomagajo odgnati bolezni. Pri uživanju zelišč je treba biti previden, saj tako kot lahko koristijo, lahko tudi škodijo, če s količinami pretiravamo ali ne upoštevamo, da uporabljamo tudi zdravila, ki skupaj z zelišči lahko dosegajo nezaželene učinke. Sama je poizkusila že marsikaj. Zaveda se, da je treba vztrajati, da bomo še naprej pridelovali pravo, zdravo hrano, da je treba rastline, ki niso več v velikih količinah v naravi, pridelovati, da stari recepti, kako pozdraviti kakšno bolezen, niso za staro šaro. Predvsem je treba skrbeti, da smo čimbolj odporni proti boleznim, da si pomagamo pri težavah takoj in da naj ne čakamo na zdravniško pomoč. Kako ima rada naravo in rastline pove dejstvo, da kar mimo- grede omeni katerih rastlin kmalu ne bo več v naravi in kako jih lahko ohranimo, ko njihove učinkovine nadomestimo z drugimi, ki pomagajo podobno. Ko pripovedujete moč čutiti njeno spoštovanje do narave, ki nam daje marsikaj, le vzeti si je treba čas, da dobimo dobro kakovost, brez uporabe različnih kemičnih pripomočkov, ki so največkrat vzrok naših težav. S trdim delom lahko dosežemo na daljši rok več, kot s hitro pridobljenimi rezultati, ki so največkrat kratkega daha. Obiskovalce je povabila, da jo obiščejo, saj se v kratkem času ne da povedati vsega kar jih zanima. Besedilo in slika : Irena Vozelj Zlata Greta m Zasavčeve salamarje že dobro poznate, torej veste tudi kdo sta Leopold in Greta Režun iz Znojil, v podnožju Čemšenika. Na naši letošnji salamijadi sta bila oba zlata, potem pa je ženska predstavnica družine Režun šla še v Braslovče, kjer je sodelovala tudi Fani Novak. Nekaj čez petdeset tekmovalcev je bilo in med njimi je bila Greta PRVA, to pa že nekaj pove. Kaj? Ja, tudi na državno je bilo treba. In je šla, seveda! Tako se je naša Greta znašla z ekipo navijačev na Gomilskem, kjer je bila med 74 predstavniki iz cele Slovenije PRVA! Torej najboljša salama Slovenije je iz Znojil. Kofetkali sva malo z Greto, ki je zelo simpatična in urejena mlada ženskica, z možem, dvoje otrok, tastom in taščo, kmetijo, službo v Eti-ju__Ojoj, obveznosti kar preveč.Vendar je Greti vse v veselje. Njihova hiša in okolica sta lepo urejeni, polno je rož, v kar sem se prepričala že pred dvemi leti.Takrat je bil zlat le Leopold. Sicer pa vse ostane v družini, kajne. Greta rada bere in to so tisti redki trenutki oddiha, ki si jih privošči le zase. Greta, v imenu uredništva Zasavca, iskrene čestitke! Slika, besedilo: StR. Klepetalnrica - Slovenija VARA? Po uradnih statističnih podatkih vsaki četrti moški in vsaka peta ženska v Sloveniji skačeta čez plot. V prejšnji številki sem obljubila, da se bom posvetila moškim. Kar nekaj zamisli sem imela, pa se je skoraj vse v moji glavi podrlo, ko sem na TV gledala Trenja z naslovom: Slovenija vara? In sem bila kar razočarana nad oddajo. Ne razumite me napak. Pričakovala sem malce drugačen pristop in analizo podatkov. Zanimalo me je predvsem- zakaj se to dogaja, kje je vzrok, da ljudje niso več srečni doma, da kanček sreče iščejo drugod. Pri tem ne mislim na »športnike« in macho mene, ki štejejo le skok med rjuhe in se bahajo s številom tako imenovanih zmag nad žensko populacijo. Običajno so to uspešni moški, ki na ta način želijo samo še potrdilo za svoj moški ego. No, če predstavnice nežnega spola, s katerimi delijo takšne adrenalinske užitke, razmišljajo enako, potem je vse ok. Zaradi športa se ne bo nihče ločil in ne bo spreminjal življenja. Vse dolžnosti in skrbi zaradi družine in okolice ne bodo zanemarjene in on bo za vse vzoren mož, oče,... Njegov drugi jaz pozna le on sam in ga ne bo zaupal nikomur.Torej to je le dokazovanje in to je zame resnični skok čez plot, zaradi zabave in dokazovanja možatosti. Ker sem ženska, ne razumem tistih mojih sotrpink, ki kaj takega počno iz istih razlogov, kot gospodje, ki sem jih malo prej omenjala. Pa nisem puritanka.Vsak je svojega telesa gospodar, je rekel v oddaji Vasilij Polič.Vzorne soproge in mame v hotelskih in drugih sobah za dnevni počitek.... Le o čemu razmišljajo, ko se vračajo domov? Kaj bodo rekle domačim, kje so bile (k sreči je danes lepo število raznih obveznih sestankov, seminarjev, itd)? Verjetno se obnašajo, kot da je vse v najboljšem redu, možu in otrokom na hitro kupijo med potjo kakšno malenkost - vidite kako mislim na vas, ...pripravijo odlično večerjo, se na čisto stuširajo in ...gremo veselo naprej ...brez občutka krivde. Namen osvajanja naj bi bil vzpostavitev zrele zveze. Zrela zveza naj bi bil zakon, v katerem se večina že nahaja. In zakaj zdaj iskati novo? Ali to pomeni, da obstoječi zakon ali zveza le nista dovolj zrela? Namen osvajanja naj ne bi bil zadovoljevanje lastnih potreb. Žal v takih primerih je. Če partnerja ni blizu, kadar drugi partner (in obratno) potrebuje pomoč,ga ne podpira, ne poskrbi dovolj za njegove potrebe, ne prisluhne njegovim (njenim) željam in potrebam, ko se vsak pogovor zdi odveč... je to pometanje smeti pod preprogo. Ne vidijo se, vendar so tam. Takrat izgine tudi sproščenost in spoštovanje v medsebojnih odnosih. Se spomnite, kolikokrat ste že sami verjetno komentirali: »Ta dva sploh ne pašeta skupaj.« Ona (ali pa on, vseeno) je lepa, visoka, vitka, nasmejana, urejena, on pa... pravo nasprotje. No, tu je keč. Znata se pogovarjati, upoštevati in spoštovati, zato je njuna zveza uspešna. Velikokrat pa tega ni. Dominantnost enega od partnerjev, podcenjevanje, izkoriščanje, premalo posluha za njegove potrebe, tudi seks bolj tako-tako...to je razlog, da prizadeta stran vse to poišče drugod. Nekaj časa je vse lepo in rožnato, potem pa »glavni akter« vse bolj ugotavlja, da ni le adrenalin vmešal svoje prste. Torej gre za globlja čustva. In tu so še strokovnjaki in množica kvazi strokovnjakov, ki naj bi želeli pomagati pri reševanju takšnega (več)partnerskega odnosa, da ne govorim o socialnih službah, ki mešajo blato, da začne še bolj smrdeti. Modrovanje kogarkoli o komerkoli, in to še javno pred kamerami, je - milo rečeno -neumno.Vsak človek je osebnost zase in vsaka skupnost prav tako. Kolikokrat ste že slišali: »Joj, kako čudovit par in kako krasno se razumeta.« In vendar smo Slovenci strokovnjaki na področju ustvarjanja zunanjega videza, ko delamo scenarij, kako naj nas vidijo drugi - okolica. Dajemo vtis prekrasnega sadeža, ki pa je v svoji notranjosti popolnoma gnil. To svojo igro lepote zunanjega videza smo vrli Slovenci izurili že do takšne mere, da najbrž sami sebi verjamemo da je vse v najlepšem redu - dokler ne poči - dokončno! Takrat pa se začne obsojanje okolice in nastopaštvo »strokovnjakov« , ki večinoma naprtijo krivdo moškemu, ki si je drugje poiskal tisto, česar ni bil deležen doma.Večinoma to ni zgolj seks, zaradi nekakšnega potrjevanja, temveč mnogo bolj skrb zbujajoča dejstva, ki jih »strokovnjaki« skozi ruševine razsutega doma ne vidijo. Kot sem že rekla, pomanjkanje pozornosti, pogovora, zatiranje in celo manipulacija s strani partnerja, potrjevanje ega in izsiljevanje. Da, tudi nezainteresiranosti in sproščenosti v spalnici! Moški libido je večinoma močnejši od ženskega in kot tak terja zadovoljitev vseh potreb, kot po pijači in hrani in tega ne smemo zanemariti. Skupek vsega nepotešenega pripelje do stanja, podobnega vegetiranju in končno do velikega poka. Partner, ki se počuti ogrožen, si poišče osebo, ki ga razume, ob kateri se počuti zaželen, osebo, ki ji lahko zaupa vse, tudi najbolj skrite fantazije, o katerih razmišlja, medtem ko partnerko doma »boli glava«. In kje ste zdaj, »strokovnjaki«? A res lahko v takšnih primerih govorimo o »skoku čez plot«? Prav gotovo da ne, kajti nekomu zaupati prav vse skrite želje in potrebe pomeni nekaj močno globljega od golega seksa. In tu je tudi vprašanje, zakaj tega ne moremo storiti doma, vse to zaupati svojemu partnerju, se pogovoriti in najti kompromis. Iskati vzroke v promiskuitetnosti je enako, kot iskati iglo v kupu sena. Resnica realnosti je pravzaprav mnogo bolj boleča.Tudi tu se pridružujem mnenju Vasilija Poliča. Skok čez plot zgolj zaradi seksa je zanemarljiv v odnosu. Je le dejanje trenutne potrebe ali situacije. Tu pa »strokovnjaki« pozabljajo, da je takšno zadovoljevanje potreb prazno in zgolj fizično dejanje. Ko pa so vmešana čustva, pa po navadi pozabimo na posledice, o katerih je bilo toliko govora v oddaji Trenja. In dragi moji Slovenci, vsak naj se zamisli nad sabo, da ne bo ravno on tisti razlog za posledice, o katerih tako radi govorimo. Stanislava ® m zrnrn Atrijska fibrilacija V sobote, 11,4.1607, je potekalo strokovno srečanje pod okriljem Združenja kardiologov Slovenije na Brdu pri Kranju. Ned drugimi temami so bile predstavljene tudi nove smernice zdravljenja atrijske fibrilacije, ki je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih. Preddvorno migetanje ali atrijsko fibrilacijo označuje neredno krčenje preddvorov s posledično izgubo funkcije preddvorov in večjim tveganjem za nastanek krvnih strdkov. Pojavi se lahko pri normalnem srcu, pogosteje pa pri boleznih kot so arterijska hipertenzija, srčno popuščanje in bolezen srčnih zaklopk. Njena pogostost s starostjo narašča, ugotovimo jo kar pri 10% starejših od 80 let. Pogostejša je pri moških. Lahko se pojavlja občasno v napadih, ki so kratkotrajni ali dolgotrajni, lahko pa je obstojna.Vse oblike atrijske fibrilacije nosijo enako tveganje za trombembolične zaplete. Klinična slika je raznolika. Motnja ritma je lahko asimptomatska (bolnik ob tem nima težav), bolnik lahko občuti le neredno in hitro razbijanje srca (palpitacije) ali slabost. Ob tem težavah se svetuje pregled pri izbranem zdravniku, ki bo napravil EKG, osnovne laboratorijske preiskave z meritvijo ščit-ničnih hormonov. Pri bolnikih z boleznimi srca pa se atrijska fibrilacija lahko kaže s hujšimi simptomi in znaki, kot so bolečina v prsnem košu, težka sapa, padec krvnega tlaka in lahko celo resno življenjsko ogrozi bolnika.Ti bolniki naj pokličejo nujno medicinsko pomoč, saj je velikokrat potrebna takojšnja in celovita obravnava. Zdravljenje je potrebno pri vseh bolnikih, tudi asimptomatskih, saj atrijska fibrilacija zmanjšuje kvaliteto življenja zaradi večje pojavnosti trombemboličnih zapletov, poslabšanja srčnega popuščanja in povečane umrljivosti pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Ne glede na izbiro strategije zdravljenja, je končni rezultat podoben tako glede umrljivosti kot pogostosti zapletov. Zato odločitev o zdravljenju temelji na pogovoru med bolnikom in zdravnikom, ki skupaj pretehtata dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnika. Pri mlajših se zdravnik večinoma odloči za prehod v normalen (sinusni) srčni ritem in vzdrževanje tega ritma, medtem pa ko pri starejših večinoma zadostuje uravnavanje srčne frekvence ob obstojni atrijski fibrilaciji. Prehod v sinusni ritem je možno opraviti z zdravili ali z električnim sunkom - elektrokonverzijo, ki je nekoliko bolj učinkovita, vendar je zanjo potrebna hospitalizacija. Za uravnavanje srčne frekvence poznamo več zdravil. Najbolj učinkoviti so beta blokatorji, kalcijevi antagonisti in pripravki digitalisa. Slednji so najbolj učinkoviti pri bolnikih, ki so malo fizično aktivni oziroma nepokretni. Zaradi nepravilnega krčenja preddvorov lahko nastanejo v srcu krvni strdki, ki ob prehodu v manjše žile povzročijo ishemične dogodke (možganska kap, embolije). To je razlog da morajo vsi bolniki prejemati antiagregacijsko (Aspirin) ali antikoagulantno terapijo (Marivarin, Sintrom). Izbira med obema vrstama zdravil proti strjevanju krvi je odvisna od prisotnosti dejavnikov tveganja kot so predhodni ishe-mični dogodek, arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, sladkorna bolezen in starost nad 75 let. Na srečanju je bilo govora tudi o možnostih invazivnega zdravljenja (radioablacija) in o novejših zdravilih, ki prinašajo boljše rezultate z manj stranskimi učinki in manj zapleti. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Do kod je vitko res lepo? Brezumna želja po vitkosti je terjala že nekaj življenj mladih deklet. Beseda anoreksija pomeni izguba apetita, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane. Anoreksija je med motnjami hranjenja najbolj ekstremna, zato tudi najbolj ogroža življenje. Po nekaterih ocenah umre skoraj 20 % prizadetih. Posledice so lahko težke in dolgoročne. O bolezni, ki se imenuje anoreksija, bodo v Mladinskem centru Trbovlje spregovorili v večer- nem klepetu, ki ga bosta vodili dijakinji Gimnazije Trbovlje.V goste sta povabili gospo Ano Hrome, univ.dipl.soc.del. iz Svetovalnice PU. »Nikoli ne reci nikoli« in vsaj preventivno se je dobro seznaniti tudi s to boleznijo, zato vabijo vse, prizadete in neprizadete, da se pridružijo pogovoru v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.00 uri v Mladinskem centru Trbovlje. MaH Polarnost zdravje-boleien skozi današnji način življenja in prehranjevanja Franc Božjak, dipl. iridolog - zdravilec, ki je leta 1004 diplomiral na Akademiji komplementarne medicine Galileo Galilei, v Trentu, v Italici bo o tej zanimivi temi spregovoril na predavanju v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku Nekaj malega iz vsebine njegovega predavanja navajamo zato, da se boste lažje odločili, ali vas tema zanima in si je vredno vzeti čas in prisluhniti strokovnjaku. □ Izguba ali pešanje vitalnosti na račun pretirane uporabe inteiekta (sindrom pregorevanja) □ Prehranjevanje glede na: letne čase, dnevne, letne ritme (maščobe, sladkorji, presna hrana), temperament, vitalne moči, duševne potrebe in duhovno moč □ Netolerance, alergije ali preobčutljivost na beljakovine, celo na biološko - biodinamično vzgojene in celovite rastline, jedi Q Globlji pomen telesne vadbe, tehnik sproščanja, vrelca mladosti, molitve, meditacije, Bachovih pripravkov, homeo- patije, zeliščarstva, kneippanja,... □ Prehranjevanje za telo, dušo in duha v tretjem in četrtem življenjskem obdobju □ Težji zdravstveni izzivi, kot so: nespečnost, motnje meno- pavze, sladkorna bolezen, rak-tumor, inkontinenca, zapeka, povišan krvni tlak, holesterol, artroza, artritis. □ Poiskati vzroke in kako odpraviti le-te navkljub trenutnemu načinu življenja, prehranjevanja Predavanje je brezplačno, začelo pa se bo v ob 19.00 uri v prostorih knjižnice Antona Sovreta v Hrastniku. Po virih: MaH Zvestoba do groba in čez O zvestobi so zadnjič govorili v oddaji Trenja. Zgolj o zvestobi med slovenskimi pari, med moškim in žensko je tekla beseda, drugim področjem in pomenu zvestobe se niso posvečali. Veliko so govorili in bolj malo novega ugotovili.Vse več naj bi bilo med slovenskimi pari nezvestobe in vse manj je tistih, ki jim prisega zvestobi do groba še kaj pomeni. Iz pogovora je bilo mogoče zaznati precej sporno ugotovitev, da so na sončni strani Alp rekreaciji imenovani skakanje čez plot manj naklonjene Slovenke in da se tega načina športnega udejstvovanja veliko pogosteje in z večjim navdušenjem udeležujejo močnejši pripadniki v deželi Kranjcev. Ne vem kako je bilo z zvestobo in varanjem med slovenskimi zaljubljenci v preteklih stoletjih. Kljub trditvam moralistov dvomim, da so si bili pari v preteklosti res bolj zvesti kot v današnjih dneh. Prej bi si upal trditi, da so v tistih časih zaradi vzgoje in pogledov okolja na nabiranje izvenza-konskih seksualnih izkušenj, vpliva cerkve ter njenih sankcij glede ljubezenskih grehov in pomena zakonske zveze kot institucije, bili kršitelji bolj previdni, ko je šlo za skakanje čez plot.Vse preveč je bilo prisiljenih, preračunljivih porok brez ljubezenskih čustev, da bi človek verjel, kako so se pari držali svetopisemskega zapisa o zvestobi do groba. Dokaze nam ponuja literatura, ki opisuje prave ljubezenske drame in tragedije, za katere v današnjem, razuzdanem času, avtorji ne najdejo ustvarjalnega navdiha.V času baroka in rokokoja so slaveli pravi žigoloji, ki so za ponujene seksualne usluge vedno našli zadostno število radovednih in seksa željnih dam, ki jih njihovi bogati a ponavadi stari in senilni možje niso uspeli zadovoljiti in potešiti njihovo slo po seksualnih užitkih. Dandanes se mladi za ljubezensko zvezo praviloma odločajo svobodno brez vmešavanja staršev.V vsakem trenutku lahko prisluhnejo hormonskim klicem svojega telesa. Okolje je prizanesljivo s sodbami. Trditev, da se varanju posveča več Slovencev kot Slovenk, pa je sploh za lase privlečena. Za vsako varanje sta vedno potrebna dva. V normalnih okoliščinah gre za moškega in žensko. Če res vara več moških kot žensk, bi to kvečjemu pomenilo, da so tiste ženske, ki varajo, pa jih je po nekih spornih statističnih podatki manj kot moških, varajo pogosteje. To je edini način, ki moškim nenasitnežem omogoča zadostno število spolnih objektov za udejanjanje njihovih erotničnih sanj in želja. Summa summarum pa je ob upoštevanju vsega skupaj še vedno enako. Micke so ravno tako dovzetne za skakanje čez plot kot Janezi, le da so Micke pametnejše kot njihovi partnerji. Svojih ljubezenskih doživetij ne obešajo na veliki zvon.Tudi izgovor o zapeljanosti vedno vžge. Vloga žrtve je že od nekdaj namenjena slabotni ženski. Pri tem tudi svetopisemski zapis o zapeljivi Evi moškim niso v prid. Za premislek o svetopisemskem zapisu glede zvestobe do groba (in še malo čez); Franček je zaupal Micki. Roko bi dal v ogenj zanjo, tako močno je verjel v njeno zvestobo. Po smrti je Franček pristal v nebesih in čakal, a Jožica, v rajska prostranstva, ni prispela nikoli... Mephisto MEPmoMŠA gODOČNOST 0 _ Maša f bodočnost uspeh ti da marsikaj, ne da ya ti tiste velike sreče,h tijoymese ljubezen. 8.04.2007 Suzana Stubičar, Obrtniška cesta I I b, Trbovlje - hči Tea Prvulovič 29.04.2007 Romana Štrus, Leše 12, Sava - hči Saša 30.04.2007 Silvija Končar Lavrin, Žvarulje 21, Izlake, Zagorje - sin Rok Darja Novak, Prešernova c. 5 I, Zagorje - hči Anja Kovač 05.05.2007 Renata Kunst, Sava 24, Sava - sin Enej Vidmar Kunst 06.05.2007 Adriana Cerkovnik, Zaloška c. 37, Krško - sin Dejan Bromše Mirsada Pižmoht, Novi Log 14, Hrastnik - sin Adrijan 09.05.2007 Nini Kovačič, Prapreče 27,Trbovlje - sin Domen Jerman 12.05.2007 Gordana Kraševec, Hrastnik - hči Tinkara Mojca Režun, Borje I I,Zagorje - hči Lea Marjeta Baš, Čolniše 27, Zagorje - sin Luka Zupan 13.05.2007 Simona Humski, Dol pri Hrastniku, Slatna 13 - sin Anže Kanižar Joži Odlazek, Farčnikova kol. I I, Zagorje - hči Maja Kovač Alenka Kostajnšek, Trg revolucije 4,Trbovlje - hči Tia ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov: (D E 'ŠF a >5 o b c o o >o Ö C Podpis' S g O rsi c ° "tö Telefon: ~ o > m 2 O n o a £ .y o o 59 Davčna številka: > E O Teden RK na dolski šoli Tednu RK se je pridružilo s svojimi akcijami tudi 14 članov RK na dolski šoli, ki se sicer med letom sestajajo vsak teden enkrat. Mentorica Helena Borovšak Sestavljanje puzlov »Ta teden so v glavnih odmorih z nečim opozarjali svoje sošolce,« je povedala mentorica Helena Borovšak. »Najprej so jim delili figure iz mavca, na katere so zapisali pregovore. Potem so jim izročili zloženko, na katero so napisali, kaj pri krožku počnejo. Pri tekmovanju v sestavljanju puzlov - oblika je bila kaplja krvi, pa so jih nagradili s čokolado....«V petek pa so odigrali v mali dvorani Dolanke Križem Kapico za prve in druge razrede in starejše otroke vrtca. Humanost, prostovoljno delo, prijaznost in podobna načela, ki jih mladi krožkarji širijo, so vedno redkejša v našem življenju, zato je njihovo delo tem bolj pohvalno. Sliki in besedilo : Fanči Moljk 0-eistimo narave Učenci Podružnične šole Senožeti smo se odločili, da se pridružimo tistim, ki jim je za naravo mar. V deželo je prišla pomlad. Narava se je prebudila. Zvrgolenje ptic in cvetoča drevesa so nas privabila ven, na piano, v naravo. A ta je, tako kot vsako leto, tudi tokrat prepolna raznoraznih odpadkov.Tako smo očistili okolico šole in površine, kjer se največ zadržujemo.Vreče so nam najbolj napolnili odpadki, ki so ležali na in ob športnem igrišču. Razne steklenice, pločevinke in cigaretni ogorki, ki pa zagotovo ne sodijo na kraj, kjer se zadržujemo tudi otroci.Vse odpadke smo sproti ločevali in jih odvrgli v zabojnike za ločeno zbiranje. Učenci in učiteljice POŠ Senožeti Kolaž o čiščenju narave 'A' Zavarovalnica Tilia 1 obvešča prebivalce na območju Trbovelj in okolice, da lahko od 22. maja dalje sklenejo zavarovanje v novih poslovnih prostorih. * Poslovalnica Trbovlje, Savinjska cesta 35, Trbovlje (v Interparku), telefon: 03 56 34 665 Zavarovalnica Tilia, ker ste vi za nas najpomembnejši. Varnost Inovativnost Prilagodljivost Kl CUU IPU. EURIBOR +1,30%*! Zelo ugodna ponudba samo do 31.5.2007! NLßO Skupina www.banka-zasavje.si * Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo pri banki odprt osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri banki najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31.5.2007. Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%.Izračun EOM je narejen na dan 5.3.2007 in je informativne narave.Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine.v višini 40.000 EUR.doba vračila 10 let,obrestna mera 6-mesečni EURIBOR+1,30%.EOM se lahko spremeni,če se spremenijo stroški odobritve,stroški zavarovanja,dan in mesec črpanja kredita.